6

Samostojni delovni zvezek Zgodovina 6 omogoča:

• sodobenpoukzgodovine,prikateremučenci aktivno sodelujejo,• delozbogatimnaborom zgodovinskih virov,kisoosnovazapridobivanje

novihznanj,• uporaboraznovrstnih nalogzautrjevanjeinpreverjanjeznanjater

raziskovalnodelo,• motiviranjeučencevzraznovrstnimslikovnim gradivom,• uporabo različnih bralnih učnih strategij,• dostopdointeraktivnihnaloginizobraževalnihfilmovnaizobraževalnihportalih

www.ucimte.cominwww.ucimse.com.

6

Zgodovina 6Sonja Bregar Mazzini, Mirjam Oblak, Bernarda Roudi

Samostojni delovni zvezek zazgodovinovšestemrazreduosnovnešole

Zgod

ovin

a 6

— s

amos

tojn

i del

ovni

zve

zek

ZGODOVINA6,UČBENIK

ZGODOVINA6,sAmOstOjNIDelOVNIzvEzEK

ZgodovinaSamostojni delovni zvezek zazgodovinovšestemrazreduosnovnešole

11,9

0 €

www.emka.si

www.mladinska.com

Zgodovina 6

Samostojni delovni zvezek za zgodovino v šestem razredu osnovne šole

Avtorice: Sonja Bregar Mazzini, Mirjam Oblak, mag. Bernarda RoudiRecenzenta: dr. Rok Stergar, Irena HočevarVsebinska zasnova stripov in besedilo: Žiga X. GombačIlustracije: Ivan MitrevskiFotografije: Mirjam Oblak, Sonja Bregar Mazzini, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Delo, Narodni muzej, Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana, Nadja Prosen Verbič, Wikipedia, Shutterstock, arhiv MKZUrednica: Tihana Kurtin JerajLektorica: Vera Jakopič

© Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2016

Izdala in založila: Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana, 2016Za založbo: Peter TomšičGlavni urednik: Bojan Švigelj

Oblikovanje, oprema in prelom: Barbara JenkoTisk: Tiskarna Grafika Soča, d. o. o., Nova Gorica, 2016

Naklada: 3000 izvodov

1. natis

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

94(075.2)(076.1)

BREGAR Mazzini, Sonja Zgodovina 6. Samostojni delovni zvezek za zgodovino v šestem razredu osnovne šole / Sonja Bregar Mazzini, Mirjam Oblak, Bernarda Roudi ; [vsebinska zasnova stripov in besedilo Žiga X. Gombač ; ilustracije Ivan Mitrevski ; fotografije Mirjam Oblak ... et al.]. - 1. natis. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2016

ISBN 978-961-01-4354-3 1. Oblak, Mirjam, 1987- 2. Roudi, Bernarda 283570176

Dodatno gradivo tudi na izobraževalnem portalu www.ucimte.com in www.ucimse.comVse informacije o knjigah Mladinske knjige Založbe lahko dobite tudi na spletnih straneh:www.mladinska.com in www.emka.si

Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določila Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.

Zgodovina 6Samostojni delovni zvezek

za zgodovino v šestem razredu osnovne šole

Sonja Bregar Mazzini, Mirjam Oblak, Bernarda Roudi

Kazalo

1. Ostanki preteklosti (spoznavamo zgodovino) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

Kaj je zgodovina in kaj uči? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6Kako merimo in delimo zgodovinski čas? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9Kako spoznavamo preteklost? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18Kako smo postali pismeni? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30Naučil/-a sem se . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45Preveri svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46

2. Človek razmišlja, ustvarja in gradi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49

Kako so se razvijala naselja in bivališča skozi čas? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50Nastanek stalnih naselij in načrtno grajenih bivališč . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50Kako so izumi spremenili življenje ljudi? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73Naučil/-a sem se . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83Preveri svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84

3. Začetki znanosti, umetnosti in verovanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87

Začetki znanosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88Umetnost v starem veku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99Kakšno je bilo verovanje v času prvih visokih kultur? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103Naučil/-a sem se . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106Preveri svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107

4. Način življenja v preteklosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109

Kako se je družina spreminjala skozi čas?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110Zakaj so pravila pomembna za sobivanje v skupnosti?. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126Naučil/-a sem se . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130Preveri svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 131

5. Kulturna dediščina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133

Kaj sta naravna in kulturna dediščina? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134Šege in navade . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 141Kakšna je bila prehrana nekoč in kakšna je danes? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145Katere domače obrti so se ohranile do danes? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 149Naučil/-a sem se . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 152Preveri svoje znanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153

5

Si se tudi ti kdaj spraševal/-a, kako vemo o preteklosti vse to, kar vemo? Ali so bili dogodki, osebe, pred-meti in zgradbe nekoč res takšni, kot si mislimo? Zakaj moramo ohranjati spomin na to, kar se je zgodilo? Se iz zgodovine res lahko kaj naučimo? Odgovore na ta in podobna vprašanja boš dobil/-a pri pouku zgodovine. V prvem poglavju boš spoznal/-a, kaj zgodovina je in kako jo raziskujemo.

1Ostanki preteklosti (spoznavamo zgodovino)

Kaj že vem?

V paru ali skupini se spomnite dogodka iz zgodovine. Predstavite ali odigrajte ga sošolcem. Lahko ga odigrate v obliki pantomime in sošolce izzovete, da poskusijo ugotoviti, o katerem dogodku pripove-dujete. Nato se pogovorite o tem, kako vemo, da so se ti dogodki zgodili in kako so potekali. Imamo o njih kakšne dokaze?

5

6

1 Ostanki preteklosti (spoznavamo zgodovino)

Kaj je zgodovina in kaj uči?

Zgodovinar Marc Bloch je o raziskovalcu zgodovine zapisal: »Dober zgodovinar je namreč podoben ljudožercu iz pravljice. Kjer zavoha človeško meso, ve, je njegov plen.« (Vir: Marc Bloch: Apologija zgodovine. Studia humanitatis, 1996.)

Da so ljudje nekoč živeli drugače, kot živimo danes, že veš. Pri pouku zgodovine boš spoznal/-a veliko zanimivih, neverjetnih in napetih zgodb, ki jih je napisala zgodovina. In kar je najboljše od vsega – te zgodbe so se v resnici zgodile! Kaj sploh je zgodovina? Je vse, kar pripovedujejo zgodbe? Je čisto vse, kar se je nekoč zgodilo?

V vsakdanjem jeziku uporabljamo izraz zgodovina za vse, kar se je zgodilo v preteklosti. Pri pouku zgodovine pa boš spoznaval/-a zgodovino kot vedo. Ta ne raziskuje celotne preteklosti, ampak le njen del. Zgodovina je namreč veda o ljudeh v preteklosti. Zastav-lja si vprašanja, kot so: V kakšnih bivališčih so ljudje živeli nekoč? Kakšno orodje so uporabljali? V kaj so verovali? Zakaj je prišlo do vojn? Kdo so bili pomembni vladarji in politiki?

Naloga zgodovine je, da kritično in nepristransko raziskuje, opisuje, pripoveduje in pojasnjuje dogodke in spremembe v preteklosti. Ker opisuje spremembe, lahko rečemo, da zgodovina proučuje, kako se je človeška družba razvijala od svojih začetkov do danes. Dediščino starih ljudstev nosimo s seboj v jeziku, navadah, običajih, kulturi … v vsem, kar smo. Zaradi spoznanj zgodovine včasih lažje razumemo dogodke, ki se dogajajo v sedanjosti.

Dokaze za svoje trditve zgodovina (oz. njeni raziskovalci – zgodovi-narji) išče v sledeh, ki jih je zapustila – v zgodovinskih virih. Z razis-kovanjem virov skuša zgodovinar odgovoriti na vprašanja, kot so:• kaj se je zgodilo,• kdaj in kje se je zgodilo,• kdo je spremembo/dogodek omogočil ali pri njem sodeloval,• kako se je dogodek odvijal,• zakaj je do njega prišlo,• kakšne so posledice.

Ljudje so si vedno radi pripovedovali o preteklih dogodkih ali bele-žili svoja dejanja, da bi se ohranil spomin nanje. Za prvega zgodovi-narja velja Grk Herodot, ki so mu nadeli tudi vzdevek »oče zgodo-vine«. Od dotedanjih zgodovinopiscev se je ločil po tem, da je želel zapisati, kaj se je v preteklosti res zgodilo.

Vir 1: Herodot – oče zgodovine

O razlogih za zapisovanje zgodovine je zapisal: »Herodot iz Halikarnasa je ta po-ročila zbral in zapisal, da ne bi s časom zamrl spomin na to, kar se je godilo po svetu, zlasti pa, da se ne bi pozabile velike, občudovanja vredne storitve tako Helenov kakor Barbarov, in zakaj je prišlo do vojne med njimi.« (Vir: Herodot iz Halikarnasa: Zgodbe. Slovenska matica v Ljubljani, 2003.)

7

1Kaj je zgodovina in kaj uči?

Vir 2: Dr. Tone Kregar, zgodovinar in muzealec

Sem Tone Kregar, pevec skupine Mi2 in doktor zgodovinskih znanosti ter muzealec. Zgodovinar je človek, ki je strašansko radoveden, zato ves čas nekaj raziskuje, sprašuje, bere in piše. Zanima ga predvsem preteklost, v kateri se pogo-sto znajde bolje kot v sedanjosti. Zgodovinarji opravljamo različna dela. Nekateri smo zaposleni v muzejih, kjer hranimo najrazlič-nejše predmete, fotografije in druge zanimive reči. Z njihovo pomočjo obiskovalcem pripove-dujemo in približamo resnične zgodbe o tem, kaj vse se je nekoč zgodilo in kako so živeli in razmišljali naši predniki. Na ta način tudi lažje razumemo to, kar se dogaja danes, včasih pa si celo drznemo napovedati prihodnost.

1. V virih 1 in 2 preberi opisa dela zgodovinarjev.

a) V virih podčrtaj podatke, ki kažejo na to, kaj zgodovinarji delajo.

b) Iz virov izpiši, zakaj je zgodovino raziskoval Herodot in zakaj jo raziskuje dr. Tone Kregar.

Herodot:

Dr. Tone Kregar:

2. Obkljukaj vprašanja, za katera misliš, da boš nanje dobil/-a odgovor pri pouku zgodovine. Napiši še sam/-a kakšno vprašanje o zgodovini.

• Zakaj nastane vulkanski izbruh? • Kaj se je zgodilo s prebivalci Pompejev po izbruhu vulkana?• Kdaj je nastala Zemlja? • Kakšne so značilnosti ljudske pravljice in pripovedke? • Kako izračunamo prostornino egipčanske piramide?• Zakaj se ljudje v novem veku niso marali umivati? • V kakšnem gradu je živela Trnuljčica?• Kako so živeli dinozavri? • Zakaj je prišlo do suženjstva?• Kdaj so izumili pisavo? • Zakaj se spreminjajo letni časi?• Kaj je bil povod za prvo svetovno vojno?

8

1 Ostanki preteklosti (spoznavamo zgodovino)

3. V okence napiši čim več idej, zakaj je po tvojem mnenju dobro, da poznaš zgodovino. S sošolci uporabite tehniko viharjenja idej.

Zakaj zgodovina?

4. Herodot se je v zgodovino zapisal s svojimi zgodbami, vladarji in vojskovodje s pomembnimi poli-tičnimi ali vojaškimi zmagami, umetniki z umetniškimi deli, znanstveniki z znanstvenimi spoznanji ... Kako pa bi se ti rad/-a zapisal/-a v zgodovino?

Povzemi

Nariši miselni vzorec o zgodovini. Dopolni ga s podatki, KAJ je zgodovina, KDO jo ustvarja, ZAKAJ jo raziskujemo in KAKŠNE so njene naloge.

Razišči

Predstavi zanimiv dogodek iz svojega življenja, življenja svojih staršev ali starih staršev, o katerem so ti pripovedovali. Tudi to je zgodovina! Dogodek predstavi tako, da si zastaviš vprašanja, kot si jih zastavi zgodovinar (stran 6). Tako boš izvedel/-a tudi, kakšen vpliv je imel dogodek na tvojo sedanjost ali na življenje (starih) staršev.

9

1

Kako merimo in delimo zgodovinski čas?

Zgodovinski dogodek se lahko zgodi le, če so razmere zanj ugodne. Če želimo zgodovinsko dogajanje razumeti, moramo poznati kraj (prostor) in čas dogajanja. Kraj dogajanja nam pove, kje se je neko dogajanje odvijalo. Čas dogajanja pa nam pove, kdaj se je dogodek zgodil in kaj se je v tistem času (pa tudi prej in potem) še dogajalo. Pri razumevanju zgodovinskih dogodkov so nam v pomoč zgodo-vinski zemljevidi in časovni trakovi.

Naloga za pogovor

1. Prostor se skozi čas spreminja. V zgodovinskem atlasu preveri, kako se je spreminjal obseg rimske-ga imperija. Je bilo slovensko ozemlje njegov sestavni del?

Določanje in merjenje časa

Z merjenjem časa in različnimi načini štetja let se ukvarja pomožna zgodovinska veda – kronologija. Zgodovinarju pomaga pri njegovem delu, saj so v preteklosti (in še danes) različna ljudstva različno določala in merila čas. Preizkusi se še ti v vlogi kronologa in reši naloge.

Določanje in merjenje časa

2. Pojme razvrsti glede na to, kdaj so se zgodili. Najstarejšega označi s številko 1, najmlajšega pa s številko 6.

lani pred 1000 leti pred tremi leti

leta 1550 včeraj prejšnji petek

3. Uredi sličice glede na časovno zaporedje tako, kot misliš, da so se dogodki zgodili.

10

1 Ostanki preteklosti (spoznavamo zgodovino)

Ko si dogodke razvrstil/-a v zaporedje od najstarejših do najnovejših glede na to, kdaj so se zgodili, si ustvaril/-a časovno ali kronološko zaporedje. Zgodovina je sestavljena iz niza dogodkov, zato je zelo pomembno, da so časovno urejeni. Predstavljaj si, kakšna zmeda bi bila, če bi vrstni red pomešali! Časovno zaporedje dogodkov nam prikazuje tudi časovni trak.

Dogodke označujemo z datumi: z dnem, mesecem in letom, ko so se zgodili. Koledar deli leto na mesece, tedne in dneve. Omogoča nam, da se orientiramo v času.

Merjenje in določanje časa (oziroma izdelava koledarja) je ena naj-starejših človeških veščin. Eden od najosnovnejših načinov merje-nja časa je opazovanje naravnih pojavov (letni časi, premiki živali, premikanje lune, sonca, zvezd). Za prazgodovinske lovce je bil npr. pomemben dogodek jesenska selitev jelenov, saj so bili jeleni ta-krat najbolj rejeni in primerni za ulov. Merjenje in določanje časa je postalo še bolj pomembno, ko je človek postal poljedelec, saj je moral vedeti, kdaj posejati in kdaj požeti pridelek.

Naloga za pogovor

5. Predstavljaj si, da ne poznaš koledarja. Poskusi sošolcu razložiti, kdaj je tvoj rojstni dan. Nato se pogovorita, za-kaj je koledar pomemben.

6. Razmisli, kako so stara ljudstva določila nekatere časovne enote. Poveži enote z njihovim trajanjem.

• trajanje ene lunine mene

• od sončnega vzhoda do sončnega zahoda

• menjava letnih časov

• menjava štirih luninih men (en lunin cikel)

DAN •

TEDEN •

MESEC •

LETO •

V Mezopotamiji so svečeniki že pred 4500 leti določili trajanje ure (60 minut), minute (60 sekund) in sekunde. Določili so, da dan traja 12 ur, prav tako noč. Prve naprave, ki so kazale čas, so bile navadne navpič-ne palice, ki so z dolžino svoje sence kazale položaj sonca. Pozneje so razvili natančnejše sončne ure. Potreba po natančnem določanju časa je bila povezana z nastankom mest in držav, saj je na enem me-stu živelo veliko ljudi in je bilo treba usmerjati skupno življenje.

Egipčani so prvi določili, da ima leto 365 dni in 6 ur, zato so vsake-mu četrtemu letu dodali še en dan. Na egipčanskem koledarju je

4. Izdelaj plakat. Na prvo polovico vpiši dogodke, ki so se v zadnjem letu zgodili tebi, in dogodke, ki so se v tem obdobju zgodili v svetu. Pomagaj si s časopisi ali spletnimi informativnimi portali. Nato vprašaj koga od odraslih, kako je bilo, ko so bili stari toliko, kot si zdaj ti. Njihove dogodke zapiši na drugo polovico plakata. Katerega leta je bilo to? Letnico označi na časovnem traku na straneh 16–17 in jo zapiši na plakat. Se vprašana oseba spomni, kaj se je takrat dogajalo po svetu? Kako so živeli? Kaj je bilo podobno in kaj drugače kot danes? Bi živel/-a v tistem času?

49

V prejšnjem poglavju si spoznal/-a, kaj je zgodovina in kako jo raziskujemo. Sedaj že veš, da nam pri raziskovanju preteklosti pomagajo zgodovinski viri in da zgodovinarji delijo zgodovino na obdobja. Še veš, katera? V tem poglavju boš lahko svoje znanje zgodovine uporabil/-a in ga nadgradil/-a. Spoznal/-a boš spremembe v bivališčih in naseljih ter pomembne izume, ki so vplivali na življenje ljudi skozi čas.

2Človek razmišlja, ustvarja in gradi

Kaj že vem?

Na list zapiši tri zgradbe iz katerega koli zgodovinskega obdobja in tri izume, ki ti prvi pridejo na misel. K vsaki zgradbi in izumu pripiši najmanj eno dejstvo, ki je z njim povezano. Svoj zapis opremi z risbami ali slikami.Poglej kazalo in razmisli, katera tema iz tega poglavja te še posebej zanima. Z učiteljem ali učiteljico se dogovori, da bi to temo predstavil/-a svojim sošolcem.

50

2 Človek razmišlja, ustvarja in gradi

Naselja so skupine človeških bivališč. Pomembno vlogo pri izbiri prostora za naselitev so imeli varnost, rodovitnost zemlje, bližina vode in bližina prometnih poti. Z naselji so ljudje vplivali na podo-bo pokrajine, v kateri so živeli.

Človek je začel naselja ustanavljati že v prazgodovini, v različnih časovnih obdobjih pa so nastajale različne vrste in oblike. Naselja delimo glede na dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo prebivalci, na podeželska in na mestna ali urbana naselja ter glede na trajanje naselitve na začasna ali trajna. Na vrsto in obliko naselij in bivališč so vplivali naravno okolje in dejavnosti, s katerimi so se prebival-ci preživljali. Tako so bila bivališča v puščavah drugačna kot tista v krajih z mrzlim podnebjem, naselja s kmečkim prebivalstvom pa so bila drugačna kot tista, v katerih so živeli obrtniki in trgovci.

Kako so se razvijala naselja in bivališča skozi čas?

Nastanek stalnih naselij in načrtno grajenih bivališč

V prazgodovini se je človek zaradi iskanja hrane pogosto selil. Spr-va si je zavetje pred zvermi in neugodnimi vremenskimi razmerami iskal v jamah in v drevesnih krošnjah. Sčasoma so ljudje izdelali tudi bivališča, ki so jih lahko enostavno postavili in podrli.

V obdobju mlajše kamene dobe je prazgodovinski lovec in nabira-lec začel sejati in vzgajati rastline, udomačil je tudi prve živali. Postal je kmetovalec. Ker mu hrane ni bilo treba več iskati, ampak jo je lahko pridelal sam, se je ustalil na enem mestu. Tako je začel živeti v stalnih naseljih, vaseh. Začel je graditi stalna bivališča. To so bili šotori, ki so imeli okrogel tloris, leseno ogrodje ali ogrodje iz živalskih kosti, prekrito s kožami ali slamo. Sčasoma so namesto šotorov začeli graditi koče.Bivališče v šotoru

Bivališče v jami

1. S pomočjo zgornjega besedila dopolni pojmovno mrežo o naseljih.

NaSelja

Izbira prostora glede na

•

•

•

•

glede na dejavnost

•

•

glede na trajanje

•

•

51

2

Bivališče v koči

2. V besedilu:

a) podčrtaj razlog za stalno naselitev;

b) obkroži materiale, ki so jih ljudje uporabljali pri gradnji prvih stalnih bivališč.

3. Katerega od naštetih materialov še danes uporabljamo pri gradnji hiš?

Prva stalna naselja na ozemlju današnje Slovenije so bila koliščarska naselja. Obstajala so od leta 4600 do leta 1500 pr. n. št. (obdobje od mlajše kamene dobe do bronaste dobe). Hiše na kolih imenujemo kolišča, njihove prebivalce pa koliščarji. Za kolišča je značilno, da so bila lesena tla bivališč dvignjena od tal. Stala so na lesenih stebrih, ki so bili zabiti v plitvo jezersko dno ali v nabrežje. Naselja so bila majhna, vendar skrbno načrtovana.

Koliščarske kolibe z Ljubljanskega barja so imele pravokotno obliko in lesena tla. Pokrite so bile s slamo, skodlami ali z drevesno skorjo. Za boljšo izolacijo so bile stene narejene iz prepletenih šib ali lesenih brun in premazane z glino. Kolibe so imele en prostor z ognjiščem in del za spanje ob strani.

Vir 2: Risba koliščarskega bivališča

Ostanki kolišč imajo za Slovenijo in tudi v svetov-nem merilu velik kulturni pomen, saj pričajo o tem, kako so ljudje v tem delu Evrope živeli v prazgodo-vini. Kot pristna prazgodovinska bivališča so skupaj s podobnimi naselbinami v Avstriji, Franciji, Italiji, Nemčiji in Švici prepoznana kot svetovna dediščina in vpisana v Unescov seznam svetovne dediščine.

Vir 3: Ostanki kolišča na Špici, okoli 2500 pr. n. št.

(Vir: MGML, foto: Gregor Babič)

Nastanek stalnih naselij in načrtno grajenih bivališč

Vir 1: Slikarska upodobitev kolišča na Špici

(Vir: MGML, risba: Igor Rehar)

52

2 Človek razmišlja, ustvarja in gradi

4. Ostanki kolišč so se na Ljubljanskem barju ohranili do danes. Kakšno vrednost pripisuje vir 3 koliš-čarskim naseljem na Ljubljanskem barju? Svojo ugotovitev utemelji s podatki iz vira.

Gradišča so bila utrjena z obzid-ji, znotraj katerih je bilo nekaj hiš s pomožnimi gospodarskimi objekti in z ograjenimi prostori za živino. Ponekod so našli tudi dokaze o obstoju kovačnic in to-pilnic železa. Hiše so bile lesene, stene so bile ometane z ilovico. Po navadi so imele en ali dva prostora.

Vir 4: Risba gradišča Javorje pri Ilirski Bistrici

Ob koncu bronaste, zlasti pa v železni dobi so zaradi strahu pred napadalci začela na strmih vzpetinah nastajati utrjena naselja, gradišča. Njihova lega je zaradi oteženega dostopa prebivalce in živino varovala pred zunanjo nevarnostjo in jim omogočala nadzor nad okolico.

5. Oglej si prikaz kolišča (vir 1) in gradišča (vir 4). V čem se je gradišče razlikovalo od koliščarskega naselja? Kaj jima je bilo skupno? Pomagaj si tudi s spremnim besedilom.

Kolišče gradišče

Podobnosti

Razlike

(Risba: Dejan Iskra)

53

2

Povzemi

Izdelaj miselni vzorec o prvih stalnih naseljih in o prvih načrtno grajenih bivališčih in povzemi, kar si se naučil/-a do sedaj. Vsebuje naj podatke o materialih, obliki in skrbi za varnost. Opremi ga z ris-bami. Če si spreten/-na z računalnikom, lahko izdelaš tudi elektronski miselni vzorec in ga natisneš.

Že veš, da ...

... je bilo na Ljubljanskem barju odkritih okoli 40 koliščarskih naselij? Od teh sta na Unescov seznam kulturne dediščine vpisani dve skupini kolišč iz okolice Iga.

... so bivališča gradili tudi iz mamutovih kosti? Če želiš izvedeti kaj o njih, obišči spletno stran Mezhi-rich (http://donsmaps.com/mammothcamp.html).

Razišči

Če te zanimajo koliščarji, si lahko na Igu pri Ljubljani ogledaš stalno razstavo Koliščarji z Velikega jezera ali pa obiščeš spletno stran Ljubljansko barje (http://www.ljubljanskobarje.si) ali spletno stran Kolo 5200 (http://www.kolo5200.si/koliscar-si/kolisca/).

Nastanek stalnih naselij in načrtno grajenih bivališč

54

2 Človek razmišlja, ustvarja in gradi

6. Na črte ob zemljevidu v viru 5 izpiši območja prvih mestnih naselij v zgodovini človeštva.

7. Po čem se je mesto ločilo od vasi? Pomagaj si z besedilom na začetku poglavja.

Nastanek prvih mest

V 4. tisočletju pr. n. št. so se ljudje začeli specializirati za posame-zne poklice in so postali trgovci, obrtniki, uradniki ali kmetje. Ko se je več obrtnikov in trgovcev začelo naseljevati na enem mestu, so nastala prva večja naselja – mesta. Bila so oskrbovana z vodo, imela so urejeno kanalizacijo, nekatera so bila zaradi večje varnosti obdana z obzidjem. Mesto je upravno, gospodarsko in kulturno središče pokrajine. Gre za gosto naseljena območja, ki so pozidana z bivališči in zgradbami, ki so namenjene upravljanju mesta ali pokrajine, zabavi, sprostitvi in bogoslužju. Mesta so imela tudi prostore, ki so bili namenjeni obrti in trgovanju. Od vasi so se mesta ločila po tem, da so bila več-ja, prebivalstvo v njih pa se je namesto s kmetovanjem ukvarjalo s trgovanjem in obrtjo.

Razišči

Na spletu si lahko z virtualnim sprehodom ogledaš ostanke mesta Mohenjo Daro in tako dobiš vpogled v mesta starega veka. V iskalnik vpiši ključne besede: Mohenjo Daro, virtual tour.

Vir 5: Območja, kjer so v zgodovini nastala prva večja mesta

•

•

•

•

•

(Vir: Dejan Rebernik: Geografija naselij, Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2011.)

55

2Nastanek prvih mest

Hiša premožnega prebivalca v starem Egiptu Vladarska palača v starem EgiptuHiša revnega prebivalca v starem Egiptu

Revno mestno prebivalstvo je živelo v manjših hišah, ki so bile zi-dane iz žgane opeke. Strehe so bile ravne, število prostorov je bilo odvisno od premožnosti njihovih lastnikov. Bogatejši prebivalci mest so živeli v večjih hišah z več prostori in več pohištva.

V mestih so gradili tudi templje in palače. Palače so bile mogočne in razkošne zgradbe, v katerih so vladali in živeli vladarji s svojimi družinami in dvorom. Poleg bivalnega dela so imele še druge pro-store, npr. prestolno dvorano, delavnice in skladišča za shranjevanje žita in drugih pridekov. Najpogosteje so bile grajene iz kamna in lesa, stene so bile poslikane. Značilnost palač so tudi mogočna, ši-roka stopnišča, stebri in polstebri.

Naloga za pogovor

8. Obnovi svoje znanje o prazgodovinskih bivališčih in ga dopolni z znanjem o bivališčih v starem veku. S sošolcem se pogovorita o razlikah in podobnostih med prvimi stalnimi bivališči v prazgo-dovini in bivališči revnega prebivalstva v prvih mestih (gradbeni materiali, število prostorov).

9. V preglednici primerjaj bivališča prebivalcev mest v starem Egiptu.

Palače Bivališča mestnega prebivalstva

Gradbeni materiali

Število prostorov, pohištvo …

83

22Naučil/-a sem se

Naučil/-a sem se

Pa smo na koncu poglavja. V petih povedih povzemi, kaj si se naučil/-a v tem poglavju. Napišeš lahko tudi, kaj se ti je zdelo najbolj zanimivo in kaj bi želel/-a dodatno raziskati.

Moj semafor znanja in dela

S semaforjem presodi, kakšno je bilo tvoje delo z besedili in viri ter kakšno je tvoje znanje. Z ustreznimi barvami pobarvaj krogce.

obvladamdelno obvladampomanjkljivo obvladam

V virih ali besedilu znam poiskati zahtevane informacije.Učno snov znam razložiti s svojim besedami.Znam primerjati (poiskati podobnosti in/ali razlike). Izbrane informacije znam zapisati na različne načine.

Kaj o mojem delu in znanju meni učitelj/učiteljica?

83

84

22 Preveri svoje znanje

84

Preveri svoje znanje

Reši naloge, nato naj jih pregleda sošolec/sošolka. Če je naloga v celoti pravilno rešena, pobarvaj zeleni krogec, ki pomeni, da popolnoma obvladaš učno snov. Rumeni krogec pomeni, da je naloga nepopol-no rešena ali da vsebuje napake, rdeči krogec pa pomeni, da je odgovor napačen.

Želimo ti veliko znanja!

1. Izpolni preglednico, tako da pod vsako sliko zapišeš:

a) katero vrsto bivališča prikazuje, b) iz katerih materialov je bilo bivališče zgrajeno, c) za katero zgodovinsko obdobje je značilno.

Bivališče

Gradbeni material

Zgodovinsko obdobje

2. V čem so se razlikovala bivališča bogatih od bivališč revnih v različnih zgodovinskih obdobjih?

3. Zakaj se je človek stalno naselil?

4. V katerem zgodovinskem obdobju so začela nastajati mesta?

2 Preveri svoje znanje – Gradbeništvo in izumi 2 Preveri svoje znanje2 Preveri svoje znanje

85

5. Navedi in razloži en razlog za nastanek mest.

Razlog:

Razlaga:

6. V vseh obdobjih človeške zgodovine so ljudje gradili zgradbe za posebne namene. Pod vsako sliko

zapiši ime zgradbe in njen namen.

Zgradba:

Namen:

Zgradba:

Namen:

7. Slike mest poveži s pravilnim zgodovinskim obdobjem.

sodobnost

19. stoletje

srednji vek

antični Rim

86

22 Preveri svoje znanje

86

8. Opise mest poveži z ustreznim zgodovinskim obdobjem tako, da v kvadratek pred opisom mest vpišeš ustrezno črko. Nekateri opisi veljajo za mesta v različnih zgodovinskih obdobjih.

obzidje s stražnimi stolpi

stiska s prostorom A mesta v času prvih visokih kultur

stolpnice, nebotičniki, avenije B mesta v antični Grčiji in Rimu

oskrba z vodo iz javnih vodnjakov C mesta v srednjem veku

industrija in industrijska naselja Č mesta v novem veku do 19. stol.

širjenje preko mestnih obzidij in podiranje obzidij D mesta v 19. stol.

velika nevarnost požarov E mesta v sodobnem času

urejena kanalizacija

9. Izberi eno razliko med sodobnim mestom in mesti v preteklih zgodovinskih obdobjih ter pojasni razloge zanjo.

10. S križcem označi, ali so našteti pri-meri izum ali odkritje.

11. Izumi povzročijo spremembe v načinu življenja ljudi. Kaj je spremenil v življenju ljudi:

a) izum kolesa:

b) izum elektrike:

c) izum parnega stroja:

č) izum tiska:

Izum Odkritje

Računalnik

Ogenj

Teleskop

Kamnito orodje

Razvrstitev planetov v vesolju

Pomivalni stroj

6

Samostojni delovni zvezek Zgodovina 6 omogoča:

• sodobenpoukzgodovine,prikateremučenci aktivno sodelujejo,• delozbogatimnaborom zgodovinskih virov,kisoosnovazapridobivanje

novihznanj,• uporaboraznovrstnih nalogzautrjevanjeinpreverjanjeznanjater

raziskovalnodelo,• motiviranjeučencevzraznovrstnimslikovnim gradivom,• uporabo različnih bralnih učnih strategij,• dostopdointeraktivnihnaloginizobraževalnihfilmovnaizobraževalnihportalih

www.ucimte.cominwww.ucimse.com.

6

Zgodovina 6Sonja Bregar Mazzini, Mirjam Oblak, Bernarda Roudi

Samostojni delovni zvezek zazgodovinovšestemrazreduosnovnešole

Zgod

ovin

a 6

— s

amos

tojn

i del

ovni

zve

zek

ZGODOVINA6,UČBENIK

ZGODOVINA6,sAmOstOjNIDelOVNIzvEzEK

ZgodovinaSamostojni delovni zvezek zazgodovinovšestemrazreduosnovnešole

11,9

0 €

www.emka.si

www.mladinska.com