upanieva 3, p. p. 644 a, 1001 LjubljanaT: 01 369 66 00

F: 01 369 66 09 E: gp.mf@gov.siwww.mf.gov.si

tevilka: 007-243/2013

Ljubljana,

EVA 2013-1611-0041

GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJEGp.gs@gov.si

ZADEVA: Predlog zakona igrah na sreo

1. Predlog sklepa vlade:

Na podlagi drugega odstavka 2. lena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, t. 24/05 uradno preieno besedilo, 109/08, 38/10 ZUKN, 8/12, 21/13 in 47/13 ZDU-1G) je Vlada Republike Slovenije na svoji seji dne pod toko ... sprejela naslednji sklep:

Vlada Republike Slovenije je doloila besedilo Predloga zakona o igrah na sreo (EVA: 2013-1611-0041) in ga poilja v obravnavo Dravnemu zboru Republike Slovenije.

Priloge sklepa: Predlog sklepa Vlade RS, Predlog zakona mnenje Slube Vlade RS za zakonodajo

Sklep prejmejo: Dravni zbor Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Sluba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo.

2. Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem oziroma skrajanem postopku v dravnem zboru z obrazloitvijo razlogov:

/

3. a Oseba, odgovorna za strokovno pripravo in usklajenost gradiva:

Monika Pintar Mesari, generalna direktorica Direktorata za javno premoenje in finanni sistem, Urka Cvelbar, vodja Sektorja za finanni sistem, Bojan Briki, sekretar Jelka Jerina Mandi, podsekretarka,

3. b Zunanji strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi dela ali celotnega gradiva:

/

4. Predstavniki vlade, ki bodo sodelovali pri delu dravnega zbora:

dr. Uro ufer, minister, mag. Matej Vraniar, dravna sekretarka mag. Mitja Mavko, dravni sekretar, Monika Pintar Mesari, generalna direktorica Direktorata za javno premoenje in finanni sistem, Urka Cvelbar, vodja Sektorja za finanni sistem, Bojan Briki, sekretar, Jelka Jerina Mandi, podsekretarka,

4.a Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem oziroma skrajanem postopku v Dravnem zboru RS z obrazloitvijo razlogov: /

5. Kratek povzetek gradiva:

Poglavitni cilj, ki ga predlagatelj zasleduje s predlogom novega zakona o igrah na sreo je vzpostavitev pravnega okvira, ki bo zagotavljal drubeno odgovorno prirejanje iger na sreo, nadgradil kakovost in sodobnost ponudbe iger na sreo ter uinkovito prepreeval nedovoljene oblike prirejanja iger na sreo.

Poglavitne reitve zakona so: loeno se ureja prirejanje loterijskih iger, prirejanje stav in prirejanje igralnikih iger, pri emer se hkrati opua delitev iger na sreo na klasine ter posebne; za loterijske igre se neposredno z zakonom doloi, da jih lahko prireja izkljuno Loterija Slovenije, d. d., ki jih prireja e sedaj; odprava zahteve o sedeu ponudnika stav in koncesionarja na obmoju Republike Slovenije; odpravijo se omejitve glede viine delea v osnovnem kapitalu gospodarske drube, ki lahko prireja igralnike igre, e naprej pa ostaja v veljavi ureditev, da mora minister, pristojen za finance za pridobitev lastnikega delea, ki presega 10 % in nato e 50 % osnovnega kapitala, predhodno izdati soglasje; za prirejanje stav kot posebne vrste iger na sreo se predvidi ena koncesija, ki se dodeli na podlagi javnega razpisa za najve 5 let, po njenem preteku pa se lahko izvede nov razpis; za prirejanje igralnikih iger se predvidi najve 30 koncesij, ki se dodelijo na podlagi javnega razpisa za obdobje od 5 do 15 let, po preteku posamezne koncesije pa se lahko izvede nov razpis; v primerjavi s sedanjo pravno ureditvijo prinaa predlog zakona e uvedbo pogojev za opravljanje funkcije lana poslovodstva igralnikih drub, spremembe na podroju ukrepanja proti nezakonitemu prirejanju iger na sreo preko spleta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev ter odpravo nekaterih administrativnih ovir, ki v niemer ne vplivajo na nivo nadzora (npr. odprava dovoljenj nadzornega organa za uporabo igralnih naprav, in drugo); odprava licenc za delo v igralniki dejavnosti.

6. Presoja posledic za:

a)na javnofinanna sredstva v viini, veji od 40.000 EUR v tekoem in naslednjih treh letihNE

b)na usklajenost slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unijeNE

c)administrativne poslediceNE

)na gospodarstvo, posebej na mala in srednja podjetja ter konkurennost podjetijDA

d)na okolje, kar vkljuuje tudi prostorske in varstvene vidikeNE

e)na socialno podrojeNE

f)na dokumente razvojnega nartovanja: na nacionalne dokumente razvojnega nartovanja na razvojne politike na ravni programov po strukturi razvojne klasifikacije programskega prorauna na razvojne dokumente Evropske unije in mednarodnih organizacijNE

7.a Predstavitev ocene finannih posledic, vijih od 40.000 EUR:Predlog zakona ne predvideva nove porabe proraunskih sredstev, glede na e predvidena sredstva ob sprejemanju ZJF in ZUKSB.

I. Ocena finannih posledic, ki niso nartovane v sprejetem proraunu

Tekoe leto (t)t+1t+2t+3

Predvideno poveanje (+) ali zmanjanje () prihodkov dravnega prorauna

Predvideno poveanje (+) ali zmanjanje () prihodkov obinskih proraunov

Predvideno poveanje (+) ali zmanjanje () odhodkov dravnega prorauna

Predvideno poveanje (+) ali zmanjanje () odhodkov obinskih proraunov

Predvideno poveanje (+) ali zmanjanje () obveznosti za druga javnofinanna sredstva

II. Finanne posledice za dravni proraun

II.a Pravice do porabe za izvedbo predlaganih reitev so zagotovljene:

Ime proraunskega uporabnika ifra ukrepa, projekta/Naziv ukrepa, projektaifra PP /Naziv PPZnesek za tekoe leto (t)Znesek za t+1

SKUPAJ:

II.b Manjkajoe pravice porabe se bodo zagotovile s prerazporeditvijo i:

Ime proraunskega uporabnika ifra ukrepa, projekta/Naziv ukrepa, projektaifra PP /Naziv PPZnesek za tekoe leto (t)Znese za t+1

SKUPAJ:

II.c Nartovana nadomestitev zmanjanih prihodkov oz. poveanih odhodkov prorauna:

Novi prihodkiZnesek za tekoe leto (t)Znesek za t+1

SKUPAJ:

OBRAZLOITEV: /I. Ocena finannih posledic, ki niso nartovane v sprejetem proraunu

II. Finanne posledice, ki so nartovane za dravni proraun

II.a Pravice do porabe za izvedbo predlaganih reitev so zagotovljene:

II.b Manjkajoe pravice do porabe se bodo zagotovile s prerazporeditvijo iz:

II.c Nartovana nadomestitev zmanjanih prihodkov oz. poveanih odhodkov prorauna:

7.b Predstavitev ocene finannih posledic, nijih od 40.000 EUR:/

8. Predstavitev sodelovanja javnosti:

Gradivo je bilo predhodno objavljeno na spletni strani predlagateljaDA

/

e DA:Datum objave: 24. 9. 2013

V razpravo so bile vkljuene: lokalne skupnosti, prireditelji, koncesionarji, Fundacija za port, Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, posamezna druva invalidov, Profesionalno zdruenje igralni salonov Prozis,

Mnenja, predloge, pripombe so dali: vsi subjekti, ki so bili vkljueni v razpravo

Upotevani so bili: posamezni predlogi prirediteljev in koncesionarjev vkljuenih v razpravo v zvezi s postopki prirejanja posameznih vrst iger na sreo

Bistvena odprta vpraanja: javni razpis za dodelitev koncesije in dolina obdobja, za katero se dodeli posamezna vrsta koncesije_________________________________________________________________________

Javnost je bila vkljuena v pripravo gradiva v skladu z Zakonom o , kar je razvidno v predlogu predpisa.

9. Pri pripravi gradiva so bile upotevane zahteve iz Resolucije o normativni dejavnosti:NE

10. Gradivo je uvreno v delovni program vlade:DA

dr. Uro ufer minister

Priloge: Predlog sklepa Vlade RS, Predlog zakona Mnenje Slube Vlade RS za zakonodajo

PREDLOG

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE

Na podlagi drugega odstavka 2. lena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, t. 24/05 uradno preieno besedilo, 109/08, 38/10 ZUKN, 8/12, 21/13 in 47/13 ZDU-1G) je Vlada Republike Slovenije na svoji seji dne pod toko ... sprejela

SKLEP:

Vlada Republike Slovenije je doloila besedilo Predloga zakona o igrah na sreo (EVA: 2013-1611-0041) in ga poilja v obravnavo Dravnemu zboru Republike Slovenije.

Tanja arabon GENERALNA SEKRETARKA

tevilka:Ljubljana,

Prejmejo: Dravni zbor Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, Sluba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo.

PREDLOGEVA 2013-1611-0041

ZAKONO IGRAH NA SREO

I. UVOD

Dejavnost prirejanja iger na sreo je po eni strani lahko motor gospodarskega in turistinega razvoja, po drugi strani pa ima lahko tudi negativne posledice na drubo. Z davnimi prihodki se na primer lahko financira delovanje humanitarnih in drugih drubeno koristnih organizacij, pospeuje se razvoj turizma na lokalni in dravni ravni, odpirajo se nova delovna mesta, razvijajo se vzporedne gospodarske dejavnosti in podobno. Vendar pa dejavnost prirejanja iger na sreo lahko povzroa tudi kodljive stranske uinke, ki niso znailni za druge gospodarske dejavnosti. Pojavi kot so zlasti zasvojenost udeleencev, pranje denarja in korupcija pomenijo potrebo po dejavni vlogi drave na tem podroju, ki se odraa v vzpostaviti in vzdrevanju uinkovitega regulatornega in nadzornega sistema. Zato je prirejanje iger na sreo v dravi, ki dovoljuje prirejanje iger na sreo, obiajno njena izkljuna pravica. Republika Slovenija pri tem ni izjema, saj kot veina drugih drav Evropske Unije uveljavlja izkljuno pravico do prirejanja, pri emer podroni zakon doloa, da jo lahko prenese na druge osebe, ki morajo pridobiti koncesijo Vlade Republike Slovenije.

Interes Republike Slovenije je, da je dejavnost prirejanja iger na sreo urejena na nain, da prirejanje iger na sreo poteka v urejenem in nadzorovanem okolju, da se prepreijo pranje denarja, goljufije in druga kazniva dejanja ali ravnanja v nasprotju z javnim redom, da se zaitijo mladoletniki in druge obutljive osebe pred kodljivimi vplivi ezmernega igranja ter da se varujejo udeleenci iger na sreo. Pogoj za zagotavljanje in vzdrevanje tega interesa pa je ustrezna zakonodaja, ki bo ponudnikom iger na sreo omogoala opravljanje dejavnosti pod konkurennimi in stabilnimi pogoji ter hitro prilagajanje spremenjenim pogojem poslovanja, dravi pa optimiziranje davnih prihodkov od te dejavnosti, ki jih namenja za financiranje dejavnosti invalidskih, humanitarnih ter portnih organizacij in za razvoj turizma. Z obstojeo zakonodajo, ki z nekaterimi spremembami velja e od leta 1995, ni ve v polni meri mogoe zagotavljati navedenega interesa, zato je bilo potrebno pripraviti nov podroni zakon, ki mu bo sledila e priprava in sprejem podzakonskih predpisov.

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA

Prirejanje iger na sreo v Republiki Sloveniji ureja Zakon o igrah na sreo (Uradni list RS, t. 14/11 uradno preieno besedilo in 108/12), ki je bil sprejet e leta 1995, in v obdobju po sprejetju vekrat noveliran, nazadnje v letu 2012.

Prvi sistemski zakon, ki je urejal podroje prirejanja iger na sreo v Sloveniji, je bil sicer sprejet e v letu 1965 in je veljal do leta 1980, ko ga je nadomestil nov zakon o igrah na sreo. Za oba zakona je bilo predvsem znailno, da so bile posebne igre na sreo obravnavane kot popestritev ponudbe turistinega kraja, kjer je poslovala igralnica, ter da je bilo rezidentom prepovedano udeleevati se posebnih iger na sreo oziroma vstopati v igralnice. Znailnost obeh zakonov je bila tudi nedoreenost nadzornih postopkov, kar je imelo za posledico dejstvo, da se do leta 1995 nadzor nad to dejavnostjo ni izvajal v zadostni meri.

V letu 1995 je bil zato sprejet nov zakon o igrah na sreo, ki je doloil pogoje za gospodarske drube, ki lahko na podlagi koncesije Vlade Republike Slovenije prirejajo klasine in posebne igre na sreo, predvsem pa nadzor nad njimi. Z novim zakonom je bil ustanovljen posebni organ za nadzor nad prirejanjem iger na sreo, ki je kot organ v sestavi Ministrstva za finance deloval do 31. 12. 2012, sedaj pa nadzorne naloge na tem podroju opravlja Davna uprava Republike Slovenije. S sprejetjem novega podronega zakona so bili postavljeni temelji za nadaljnji razvoj dejavnosti prirejanja iger na sreo v Republiki Sloveniji, s sprejetjem dveh zakonov v letih 1996 in 1997, ki sta urejala lastninsko preoblikovanje Loterije Slovenije ter pravnih oseb z drubenim kapitalom, ki so e prirejale posebne igre na sreo, pa tudi izvrevanje podronega zakona, ki je kot pogoj za prirejanje iger na sreo doloil pridobitev koncesije.

Kljub relativno kratkemu obdobju od uveljavitve novega podronega zakona so se kmalu pokazale potrebe po nekaterih spremembah in dopolnitvah, zlasti na podroju prirejanja posebnih iger na sreo na igralnih avtomatih zunaj igralnic ter nadgradnji nadzora nad prirejanjem iger na sreo. V letu 2001 je bila zato odpravljena monost uporabe igralnih avtomatov zunaj igralnic, namesto tega pa uvedena monost prirejanja posebnih iger na sreo na igralnih avtomatih v igralnih salonih. Nadzor nad to dejavnostjo je bil nadgrajen z uvedbo nadzornega informacijskega sistema, licencami za delo v dejavnosti prirejanja posebnih iger na sreo ter certificiranjem igralnih naprav, s katerimi se lahko izvajajo igre na sreo. Spremembe podronega zakona iz leta 2003 so se nanaale na odpravo omejitev glede prostega pretoka kapitala na podroju prirejanja iger na sreo zaradi skorajnjega vstopa Republike Slovenije v Evropsko Unijo, preoblikovanje zaokroenih turistinih obmoij za potrebe delitve koncesijske dajatve od posebnih iger na sreo ter uvedbo kriterijev za odloanje o dodelitvi oziroma podaljanju koncesije za prirejanje iger na sreo po prostem preudarku. Z zakonom se je tudi doloilo najveje mono tevilo koncesij, ki jih lahko dodeli Vlada Republike Slovenije. Naslednje pomembneje spremembe in dopolnitve podronega zakona so bile opravljene v letu 2010, ki so se v prvi vrsti nanaale na uvedbo odgovornega igralnitva s ciljem prepreevanja zasvojenosti z igrami na sreo. Gospodarske drube, ki pridobijo koncesijo za prirejanje iger na sreo, morajo udeleence iger na sreo opozoriti na tveganja, zlasti na monost za zasvojenost z igrami na sreo, jim zagotoviti napotke za odgovorno igranje in informacije o tem, kje lahko dobijo pomo ob zasvojenosti. Udeleenci iger na sreo pa so dobili monost, da s pisno izjavo od koncesionarjev zahtevajo prepoved udelebe za obdobje do treh let. Cilj urejanja podroja prirejanja iger na sreo je namre v zagotavljanju, da igre na sreo potekajo v urejenem in nadzorovanem okolju, da se prepreijo pranje denarja, goljufije in druga kazniva dejanja ali ravnanja v nasprotju z javnim redom, da se zaitijo mladoletniki in druge obutljive osebe pred kodljivimi vplivi ezmernega igranja iger na sreo ter da se varujejo udeleenci iger na sreo. Zaradi vse bolj peree problematike nedovoljenega prirejanja iger na sreo preko spleta in drugih telekomunikacijskih sredstev pa je bila z dopolnitvijo zakona nadzornemu organu dana monost, da sodiu predlaga, da le to ponudniku storitev informacijske drube odredi omejitev dostopa do spletnih strani, prek katerih se prirejajo igre na sreo brez koncesije Vlade Republike Slovenije.

Ne glede na dosedanje vsebinske spremembe in dopolnitve zakona, ki ureja prirejanje iger na sreo, pa veljavna pravna ureditev ponudnikom iger na sreo e vedno ne omogoa opravljanja dejavnosti pod konkurennimi in stabilnimi pogoji ter hitrega prilagajanja spremenjenim pogojem poslovanja, dravi pa optimiziranja davnih prihodkov od te dejavnosti, ki so namenjena financiranju dejavnosti invalidskih, humanitarnih ter portnih organizacij in za razvoj turizma. Veljavna pravna ureditev tudi ni primerljiva z ureditvijo igralnike dejavnosti v veini drav lanic Evropske Unije (npr. glede razvranja iger na sreo in naina dodeljevanja koncesij), v delu, ki prirejanje iger na sreo pogojuje s sedeem v Republiki Sloveniji, pa celo v nasprotju s pravnim redom Evropske Unije.

Ministrstvo za finance je zato e v letu 2009 z imenovanjem strokovnega sveta za igre na sreo pristopilo k pripravi nove strategije razvoja iger na sreo, ki bo podlaga za vodenje politike ter sprejemanje ukrepov na podroju prirejanja iger na sreo v naslednjem desetletnem obdobju. Vlada Republike Slovenije je tako na predlog Ministrstva za finance v decembru 2010 sprejela novo Strategijo razvoja iger na sreo v Sloveniji, katere vizija je v tem, da Slovenija postane drava s sodobnim in kakovostnim prirejanjem iger na sreo, kjer igre na sreo potekajo v urejenem in nadzorovanem okolju ter v taknem obsegu in strukturi, ki dolgorono zagotavljata im veje koristi za slovensko drubo, hkrati pa so doseeni cilji pravne in socialne drave, ki so zapisani v Ustavi Republike Slovenije, ter je spotovan javni interes. Slednje pomeni, da so varovane vrednote, predvsem varstvo ibkejih drubenih skupin, kot so otroci in mladoletniki, varstvo potronikov kot tudi zmanjevanje in odpravljanje kaznivih dejanj ter odvisnosti od iger na sreo.

Uresniitve vizije na podroju prirejanja iger na sreo ni mogoe dosei z obstojeo zakonsko ureditvijo, zato e omenjena strategija predvideva, da je treba pripraviti nov zakon, ki bo v kar najveji meri sledil stratekim usmeritvam, ki so zlasti naslednje:

prirejanje iger na sreo naj poteka v urejenem in nadzorovanem okolju; razvoj dolgorono vzdrne in mednarodno konkurenne ponudbe iger na sreo, ki dopolnjuje turistino ponudbo Slovenije, ki je privlana tudi za goste iz oddaljenih trgov; kakovostno zadovoljevanje domaega povpraevanja po igrah na sreo s taknimi oblikami in vrstami iger na sreo, da predstavljajo im manje tveganje za razvoj problematinega igranja ter ne povzroajo odtoka denarja v tujino; doseganje optimalnih prihodkov iz dajatev od iger na sreo za dravo, lokalne skupnosti in druge upravience oziroma delenike.

Predlagano besedilo novega zakona je zato v preteni meri pripravljeno na podlagi usmeritev, ki jih doloa strategija, ob upotevanju spremenjenih okoliin na obravnavanem podroju v obdobju po sprejetju strategije ter dejstvu, da sedanja zakonodaja ni v celoti skladna s pravnim redom Evropske Unije.

2. CILJI, NAELA IN POGLAVITNE REITVE PREDLOGA ZAKONA

2.1. Cilji

Temeljni cilj predloga zakona je vzpostaviti pravni okvir, ki bo zagotavljal drubeno odgovorno prirejanje iger na sreo, nadgradil kakovost in sodobnost ponudbe iger na sreo ter uinkovito prepreeval nedovoljene oblike prirejanja iger na sreo.

Izhajajo iz navedenega se v zvezi s pripravo novega pravnega okvirja zasledujejo e naslednji cilji:

igre na sreo se prirejajo v urejenem in nadzorovanem okolju, na nain, ki bo uinkovito prepreeval pranje denarja, goljufije in druga kazniva dejanja ali ravnanja v nasprotju z javnim redom; zaiti se mladoletnike in druge obutljive osebe pred kodljivimi vplivi ezmernega igranja iger na sreo; vzpostavi se uinkovit sistem certificiranja, preizkuanja in kontrole igralnih naprav, ki se uporabljajo pri prirejanju iger na sreo; pravna ureditev podroja prirejanja iger na sreo se uskladi s pravnim redom Evropske Unije, ob upotevanju sodne prakse sodia Evropske Unije; varujejo se udeleenci iger na sreo.

2.2. Naela

Najpomembneja naela predloga zakona so:

naelo drubeno odgovornega prirejanja in igranja iger na sreo

Predlog zakona po eni strani ohranja nekatere institute obstojee pravne ureditve, ki so namenjeni spodbujanju odgovornega prirejanja iger na sreo, uvaja pa dodatne zahteve. Po predlogu zakona je tako tudi sodelovanje v procesu prirejanja iger na sreo za osebe, mlaje od 18 let, prepovedano, vplailna mesta za udelebo v loterijskih igrah in stavah pa morajo biti od vzgojno izobraevalnih zavodov oddaljena najmanj 300 metrov, nadalje morajo ponudniki iger na sreo igralcem zagotoviti dostop do vrste informacij v zvezi s prirejanjem iger na sreo, oglaevanje iger na sreo pa se lahko izvaja samo v primernem obsegu in na taken nain, da to ni v nasprotju s cilji in nameni tega zakona. S predlogom zakona se ureja tudi financiranje organizacij, ki se ukvarjajo z izobraevanjem javnosti o odgovornem igranju iger na sreo, prepreevanjem ali zdravljenjem odvisnosti od iger na sreo.

naelo preglednosti in predvidljivosti

V skladu s tem naelom prinaa predlog zakona v primerjavi z obstojeo ureditvijo bistvene novosti. Predlagana pravna ureditev sledi ureditvam podroja prirejanja iger na sreo veine drav lanic Evropske unije, kjer se prirejanje iger na sreo v osnovi deli na prirejanje loterijskih iger, prirejanje stav in prirejanje igralnikih iger. Loterijske igre lahko prireja le nacionalna loterija, prihodki od prirejanja pa se e naprej namenjajo za financiranje dejavnosti humanitarnih in invalidskih organizacij, v manji meri pa tudi za financiranje dejavnosti portnih organizacij v Republiki Sloveniji. Spremenjen je tudi sistem dodelitve koncesij za prirejanje stav oziroma igralnikih iger, kjer se uvaja javni razpis, kjer bo izbran tisti ponudnik, ki bo v najveji meri izpolnjeval vnaprej predpisane kriterije za izbor. Z vidika predvidljivosti se po predlogu zakona tudi stopnje za obraun koncesijske dajatve od prirejanja loterijskih iger in stav doloijo v zakonu oziroma predpisu vlade.

naelo skrbnega in uinkovitega nadzora

To naelo zahteva, da z namenom zagotavljanja, da prirejanje iger na sreo poteka v urejenem in nadzorovanem okolju, nad tem podrojem opravlja nadzor ustrezno usposobljeni nadzorni organ, ki mu zakon daje monosti za izrekanje ukrepov nadzora, s katerim se lahko uinkovito dosee namen nadzora. To naelo se uresniuje prek pravil o nadzoru, doloenih v VIII. poglavju predloga zakona.

naelo uskladitve pravnega reda Republike Slovenije s pravnim redom Evropske unije

Predlog zakona odpravlja zahtevo po sedeu na obmoju Republike Slovenije za osebe, ki lahko pridobijo koncesijo za prirejanje iger na sreo, saj je le ta v nasprotju s pravnim redom Evropske unije.

2.3. Poglavitne reitve

Vizija Republike Slovenije na podroju prirejanja iger na sreo je postati drava s sodobnim in kakovostnim prirejanjem iger na sreo, kjer igre potekajo v urejenem in nadzorovanem okolju. Strategija razvoja iger na sreo v Sloveniji je zato doloila strateke usmeritve in cilje, pripravljena so bila tudi izhodia za pripravo novega zakona.

Z novim zakonom o igrah na sreo se odpravlja delitev iger na sreo na posebne in klasine, saj je zastarela in neprimerna, in ne sledi ve trendu razvoja iger na sreo v drugih dravah lanicah Evropske unije. Nadomea jo nova, tridelna delitev na loterijske igre, stave in igralnike igre.

Podobno kot v drugih dravah lanicah Evropske unije tudi Republika Slovenija na podlagi predloga zakona podeljuje gospodarski drubi Loterija Slovenije, ki je delnika druba, izkljuno pravico prirejati loterijske igre pod pogojem, da je to njena edina dejavnost ter da so njeni delniarji Republika Slovenija in pravne osebe, katerih 100 % lastnik ali ustanovitelj je Republika Slovenija. Loteriji je naloena obveznost, da lastniko strukturo uskladi s tem zakonom najkasneje v roku enega leta po njegovi uveljavitvi. Medsebojne pravice in obveznosti bosta vlada in loterija uredili s koncesijsko pogodbo. Zakonodajalec meni, da se cilji na podroju prirejanja loterijskih iger najuinkoviteje dosegajo z vzpostavitvijo monopola nad prirejanjem teh iger, ki pa je podvren strogemu nadzoru drave. Loterija Slovenije je z uspenim dolgoletnim prirejanjem loterijskih iger upraviila status edinega prireditelja loterijskih iger ob upotevanju dejstva, da je pravna naslednica Dravne razredne loterije, ki je priela z javno organizacijo iger na sreo e leta 1945. Podobno ureditev imajo tudi druge evropske drave, npr. Danska, Portugalska in Hrvaka.

Namesto dosedanjih koncesij za posamezno loterijsko igro zakon uvaja izdajo dovoljenj, o emer odloa minister, pristojen za finance, po prostem preudarku ter ob upotevanju zakonsko navedenih pogojev in meril. Za prirejanje loterijskih iger se lahko izda najve 15 dovoljenj, posamezno dovoljenje pa velja pet let z neomejeno monostjo podaljevanj, vsakokrat za obdobje pet let. S tem se prepreuje, da na relativno majhnem obmoju Republike Slovenije ne bi prilo do prezasienosti z loterijskimi igrami. Pomembna novost je tudi doloitev stopenj za obraun in plailo koncesijske dajatve v zakonu oziroma predpisu vlade. Za prirejanje loterijskih iger se v zakonu doloi najvija mona stopnja, pri emer se stopnje po posameznih vrstah iger natanneje doloijo s predpisom vlade. Koncesijska dajatev od loterijskih iger je e naprej v celoti namenjena za financiranje invalidskih, humanitarnih in portnih organizacij v Republiki Sloveniji. Poskrbljeno je tudi za zaito mladoletnikov, saj je sodelovanje v procesu prirejanja iger na sreo in udeleba v igrah na sreo prepovedana osebam, mlajim od 18 let.

V skladu s predlaganim zakonom smejo loterijske igre zaradi pridobivanja sredstev za financiranje dejavnosti, doloenih s splonimi akti prireditelja, prirejati tudi drutva in neprofitne organizacije, ki imajo sede na obmoju Republike Slovenije in jih doloi minister, pristojen za finance. Ker gre za dobrodelno dejavnost, je primerneji izraz dobrodelno prirejanje loterijskih iger namesto dosedanjega izraza obasno prirejanje. Dovoljeno bo prirejati le tevilno loterijo, tombolo ali sreelov, le enkrat letno z enim rebanjem, za kar izda dovoljenje minister, pristojen za finance. V primeru, da skupna vrednost srek ne presega zneska 10.000 evrov in vrednost posameznih dobitkov ne presega zneska, od katerega se plauje davek na dobitke od iger na sreo, zadostuje le seznanitev nadzornega organa o prireditvi takne igre.

Z uvedbo navedenih sprememb na podroju prirejanja loterijskih iger predlog zakona sledi ciljem Strategije razvoja iger na sreo v Sloveniji, ter pravnemu redu oziroma sodni praksi na nivoju Evropske unije, ki dopua monopol, e je ta podvren strogi regulaciji in nadzoru.

Tako kot loterijske igre so tudi stave v skladu z dosedanjo ureditvijo spadale med klasine igre na sreo. Kot je bilo e omenjeno v zvezi z loterijskimi igrami, je takna ureditev delitve iger na sreo, posebej, e jo primerjamo s prevladujoo delitvijo iger na sreo v drugih dravah lanicah Evropske unije, neustrezna in preiveta. portne stave so v sedaj veljavnem zakonu opredeljene zgolj kot ena od vrst klasinih iger na sreo, pri tem pa zakon portnih stav ni podrobneje urejal, temve so se splone dolobe o klasinih igrah na sreo uporabljale tako za stave kot za ostale klasine igre na sreo. Tudi v Uredbi o podrobnejih pogojih, ki jih mora izpolnjevati prireditelj pri trajnem prirejanju klasinih iger na sreo (Uradni list RS, t. 70/00, 38/09 in 109/12), ni bilo podrobnejih dolob, ki bi se nanaale neposredno na stave. Podrobneji pogoje za prirejanje stav je tako na podlagi veljavnih predpisov doloil sam prireditelj portnih stav, ki je nain prirejanja stav opredelil v pravilih igre in tehnolokem postopku, v katerem je bil opisan postopek prirejanja stav. Oba akta prireditelja je v skladu z navedeno uredbo potrdil nadzorni organ.

Glede na e omenjen prevladujo pristop k delitvi iger na sreo so stave, poleg loterijskih in igralnikih iger, v predlogu zakona opredeljene kot posebna vrsta iger na sreo. Ob upotevanju dosedanje pomanjkljive normativne ureditve, predlog zakona vsebuje opredelitev stav, doloa, kdo je udeleenec ,doloa nain ugotavljanja viine dobitka pri stavah in poleg portnih stav dopua tudi stave na druge dogodke ob doloenih omejitvah. Predlog zakona doloa tudi kategorije oseb, ki jim je prepovedana udeleba pri stavah (portniki, trenerji, portni delavci, sodniki ipd.). S takno prepovedjo se predvsem zasleduje vzpostavitev integritete pri prirejanju stav, saj gre za dejavnost, kjer je integriteta portnikov in ostalih oseb, ki sodelujejo v portnih dogodkih, ki so predmet stav, kot tudi prirediteljev stav, kljuna za zagotavljanje transparentnega in potenega prirejanja stav.

Evropski parlament je v Resoluciji o vnaprejnjem dogovarjanju o izidih tekem in korupciji v portu t. 2013/2657 z dne 14. 3. 2013 izrazil stalie, da so portne stave oblika komercialnega izkorianja tekem, pri emer je predvsem v zadnjem obdobju prirejanje portnih rezultatov doseglo zaskrbljujoe razsenosti, saj so visoke denarne vsote v portnih stavah spodbudile razvoj novih oblik korupcije. Na ta nain pa niso ogroene zgolj portne vrednote in interesi portnega gibanja ter organizatorjev stav, temve ta pojav ogroa tudi javni red in pravno dravo. Poleg tega je zaradi mednarodne narave portnih dogodkov, ki so predmet portnih stav, izjemno teko zagotavljati ustrezno integriteto tako pri portnih dogodkih, kot tudi pri prirejanju stav v zvezi s temi dogodki. Evropski parlament v resoluciji Komisijo in drave lanice poziva k uinkovitim ukrepom za zaito neoporenosti portnih stav in meni, da bi si morala Evropska unija in drave lanice prizadevati, da postanejo portne stave dravni monopol. Takno stalie, izraeno v resoluciji, je po mnenju Evropskega parlamenta tudi v skladu s sodbo Sodia Evropske unije z dne 8. 9. 2009, iz katere izhaja, da je boj proti kaznivim dejanjem lahko nujni razlog v splonem interesu, s katerim je mogoe upraviiti omejitve, ki zadevajo udeleence na trgu, ki jim je dovoljeno ponujati storitve v sektorju iger na sreo.

Priporoilom Evropskega parlamenta glede monopolne ureditve stav sledi tudi predlog zakona, ki doloa, da se na obmoju Republike Slovenije lahko dodeli najve ena koncesija za prirejanje stav. Podlaga za dodelitev koncesije je koncesijski akt, ki ga izda vlada, in v katerem doloi vsebino obliko in postopek javnega razpisa, ter pogoje in merila za ponudnika stav. Koncesija za prirejanje stav se lahko dodeli gospodarski drubi, ki je organizirana v pravnoorganizacijski obliki delnike drube in ima sede v Republiki Sloveniji ali drugi dravi lanici Evropskega gospodarskega prostora. S to dolobo, ki odpravlja zahtevo po sedeu na obmoju Republike Slovenije, kot pogoj za dodelitev koncesije, je odpravljena omejitev, ki ni bila v skladu s pravnim redom Evropske unije.

Predlog zakona v nadaljevanju doloa pogoje za pridobitev delnic ponudnika stav in postopek pridobitve dovoljenja za takno pridobitev delnic. Zakon ponudnika stav zavezuje, da mora na ustrezen nain sprejeti pravila stav in tehnoloki postopek prirejanja posamezne vrste stav ter doloa skrajni rok za izplailo dobitkov. Zakon predpisuje ponudniku obveznost plaevanja koncesijske dajatve, ki jo za stave doloa v viini do 45 % od osnove, pri emer bo predpisana osnova, stopnja, nain obraunavanja, rok za plailo in postopek dokonnega obrauna koncesijske dajatve doloen s predpisom vlade. Doloitev stopnje koncesijske dajatve v zakonu oziroma predpisom vlade je novost v primerjavi z dosedanjo ureditvijo, ko se je stopnja za obraun in plailo koncesijske dajatve doloala v vsakokratnem postopku dodelitve koncesije za trajno prirejanje klasinih iger na sreo. Predpisan je tudi nain uporabe sredstev koncesijske dajatve, in sicer se za financiranje portnih organizacij nameni 90 % sredstev koncesijske dajatve, za financiranje dejavnosti invalidskih in humanitarnih dejavnosti pa 10 % sredstev koncesijske dajatve.

Na podroju obasnega prirejanja stav je s predlogom zakona rtana monost prirejanja portnih stav, ki jih lahko enkrat letno priredi prireditelj, ki organizira portna tekmovanja v zvezi s temi tekmovanji. Predlog zakona, podobno kot je to veljalo v dosedanji ureditvi, dopua stave na konjenikih tekmovanjih, ki jih smejo prireditelji taknih tekmovanj prirejati predvsem zaradi razvoja vzreje tekmovalnih konj in konjenikega porta. Ohranjena je tudi ureditev, da mora prireditelj, ki eli prirejati stave na taknih tekmovanjih, pridobiti dovoljenje ministra, pristojnega za finance, ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za kmetijstvo. Nain pridobitve dovoljenja je glede na dosedanjo ureditev nekoliko spremenjen, predvsem z namenom, da se odpravijo administrativne ovire za organizatorje konjenikih tekmovanj, ki bodo prirejali stave v zvezi s taknimi tekmovanji.

Predlog zakona namesto dosedanjega poimenovanja posebnih iger na sreo, ki se lahko prirejajo v igralnicah in igralnih salonih, za tovrstne igre uvaja pojem igralnike igre, kar je tudi primerljivo z ureditvijo v veini drav lanic Evropske Unije. V okviru vrst igralnikih iger so tudi izrecno navedene tiste igralnike igre, ki se smejo prirejati na podlagi mednarodno sprejetih oziroma uveljavljenih pravil. Tovrstnih iger ne bo ve mono prirejati zunaj igralnega prostora, kot ga definira predlog zakona, ne glede na to, ali je za udelebo pri igri zahtevano plailo ali ne.

Pomembna novost na podroju prirejanja igralnikih iger je uvedba javnega razpisa za dodelitev koncesije, ki ga izvede Ministrstvo za finance. Podlago za javni razpis bo na splono predstavljal koncesijski akt, v katerem se doloi predmet koncesije, lokacije prirejanja, podrobneji pogoji, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, vsebina koncesijske pogodbe in drugo. Predlog zakona doloa pogoje in merila za izbiro koncesionarja, ter sestavo strokovne komisije, ki bo ocenjevala prijave na javni razpis. Ohranja soglasje lokalne skupnosti, na obmoje katere se bo nanaal javni razpis za dodelitev koncesije, odpravlja pa mnenja sosednjih lokalnih skupnosti, ki so se pri izvajanju obstojeega zakona izkazala kot nepotrebna. Koncesija za prirejanje igralnikih iger se glede na vrsto koncesije dodeli za obdobje od petih do 15 let let, pred njenim iztekom pa lahko Ministrstvo za finance, ni pa to nujno, izvede nov javni razpis za to lokacijo, pri emer pobudo za izvedbo javnega razpisa poda tudi dosedanji koncesionar ali pravna oseba, ki eli vstopiti v dejavnost prirejanja igralnikih iger.

Predlog zakona uvaja novo vrsto koncesije za prirejanje igralnikih iger, in sicer koncesijo za igralniki zabavini center, ki jo lahko pridobi pravna oseba pod posebnimi pogoji, ki se nanaajo na viini osnovnega kapitala, obseg prirejanja, njegove delniarje in obseg obigralnike ponudbe. Za igralniko drubo, ki bo na podlagi javnega razpisa pridobila koncesijo za igralniki zabavini center, obseg prirejanja ne bo omejen, za razliko od ostalih kategorij. Dosedanja obremenitev doseenega bruto prihodka od prirejanja igralnikih iger se s predlogom zakona ne spreminja, dopua pa monost nije koncesijske obremenitve za koncesijo za igralniki zabavini center.

Predlog zakona na podroju razpolaganja s sredstvi koncesijske dajatve od prirejanja igralnikih iger prinaa nekaj novosti. Manji del koncesijske dajatve se tako nameni za financiranje neprofitnih humanitarnih organizacij, ki se ukvarjajo z izobraevanjem javnosti o odgovornem igranju iger na sreo ter prepreevanjem ali zdravljenjem odvisnosti od iger na sreo. Za razdelitev koncesijske dajatve v delu, ki pripada lokalnim skupnostim, se predvideva preoblikovanje sedanjih zaokroenih turistinih obmoij v zaokroena igralnika obmoja, ki jih poleg lokalne skupnosti, na obmoju katere se prirejajo igralnike igre, tvorijo e sosednje lokalne skupnosti. Lokalne skupnosti se o deleih dogovorijo s posebno pogodbo, pri emer pa se lahko tudi odpovedo sredstvom koncesijske dajatve, ki e naprej ostaja namenska.

V veini gospodarskih drub, ki e imajo koncesijo za prirejanje posebnih iger na sreo v igralnici, ima Republika Slovenija posredno kapitalski dele. Kapitalska druba, d. d., in Slovenska odkodninska druba, d. d., imata namre v lasti navadne, v nekaterih primerih pa tudi prednostne delnice teh drub. Republika Slovenija je nalobe v lasti Slovenske odkodninske drube, d. d., v Klasifikaciji nalob Slovenskega dravnega holdinga (SDH) opredelila kot portfeljske nalobe, s katerimi se upravlja izkljuno po ekonomskih merilih, minimalni zahtevani dele SDH pa je enak 0 %. Predlog zakona zato odpravlja dosedanje omejitve na podroju lastnike strukture gospodarskih drub, ki so lahko pridobile koncesijo za prirejanje posebnih iger na sreo v igralnici, v delu, ki doloa najveji moni dele posameznega delniarja v osnovnem kapitalu igralnike drube, ter omejitev glede skupnega delea. V zvezi z uvedbo nove kategorije koncesije za igralnike igre, to je koncesije za igralniki zabavini center, pa predlog zakona prinaa dodatne pogoje za delniarje glede njihove pravnoorganizacijske oblike, viine osnovnega kapitala ter opravljanja dejavnosti, saj je ta kategorija koncesije za igralnike igre v osnovi namenjena kapitalsko stabilnim subjektom, tudi na osnovi javno zasebnega partnerstva, z dolgoletnimi izkunjami na podroju opravljanja turistinih dejavnosti.

Od ostalih novosti, ki jih v primerjavi s sedanjo pravno ureditvijo prinaa predlog zakona, omenjamo e uvedbo pogojev za opravljanje funkcije lana poslovodstva igralnikih drub, spremembe na podroju ukrepanja proti nezakonitemu prirejanju iger na sreo preko spleta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev ter odpravo nekaterih administrativnih ovir, ki v niemer ne vplivajo na nivo nadzora (npr. odprava dovoljenj nadzornega organa za uporabo igralnih naprav, in drugo). Pomembna novost zakona je tudi ukinitev dovoljenja za delo v dejavnosti prirejanja posebnih iger na sreo (licenca za osebe, ki v tej dejavnosti morajo imeti ustrezna dovoljenja). Odprava reguliranih poklicev v igralnitvu pomeni zmanjevanje strokov koncesionarjev in odpravo administrativnih ovir.

3. OCENA FINANNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRAVNI PRORAUN IN DRUGA JAVNA FINANNA SREDSTVA

Predlog zakona nima neposrednih finannih posledic za dravni proraun in druga javna finanna sredstva oziroma le te niso ocenjene v pomembni vrednosti. Obremenitev doseenih bruto prihodkov od prirejanja iger na sreo s koncesijsko dajatvijo ostaja nespremenjena, predlog zakona prinaa le nekaj sprememb glede prejemnikov koncesijske dajatve.

Za dobrodelno prirejanje loterijskih iger in prirejanje stav na konjenikih tekmovanjih se odpravi obveznost plaila posebne dajatve v viini 5 % od osnove, ki je v obstojei pravni ureditvi pripadala Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji ter Fundaciji za financiranje portnih organizacij v Republiki Sloveniji. Dajatev se odpravi zaradi dejstva, da je izkupiek (osnova) od tovrstnega prirejanja praktino neznaten, pomemben pa je tudi dobrodelni znaaj tovrstnega prirejanja.

Zaradi odprave administrativnih ovir se priakuje izpad proraunskih prihodkov iz naslova plaila strokov za izdajo dovoljenj za uporabo igralnih naprav (vrednost je ocenjena na manj kot 50 tiso evrov), ki po predlogu zakona niso ve potrebna. Doloena sredstva bodo potrebna tudi za vzpostavitev posebnega informacijskega sistema nadzornega organa za izvajanje dolob, ki se nanaajo na samoprepoved, in ki jih bo zagotovila Davna uprava Republike Slovenije iz lastnih proraunskih sredstev.

4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRAVNEM PRORAUNU ZAGOTOVLJENA, E PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRAVNI PRORAUN E SPREJET

Sredstva so zagotovljena v dravnem proraunu, in sicer v okviru finannih nartov Davne uprave Republike Slovenije.

5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

5.1. Prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije

Podroje prirejanja iger na sreo ni predmet unifikacije in pravne harmonizacije znotraj Evropske unije. Za dejavnost iger na sreo je v Direktivi 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu z dne 12. 12. 2006 (UL L 376, 27. 12. 2006, str. 36 - 68), izrecno doloena izjema od pravila o prostem opravljanju storitev, zaradi razlogov javnega reda, javne varnosti in javnega zdravja. Podroje iger na sreo je izkljueno tudi iz Direktive 2000/31/ES o elektronskem poslovanju. Sodie Evropske unije, ki v vsakem posaminem primeru presoja spotovanje nael Evropske unije, v nobenem od teh ni odloilo, da so igre na sreo predmet popolnoma prostega pretoka storitev (npr. sodba v zadevi C-42/07 Liga Portuguesa de Futebol Profissional, toka 69), pa pa so prav zaradi specifine narave podroja dopuene doloene omejitve na tem podroju, ki pa morajo izhajati iz prevladujoega javnega interesa zaradi zaite igralcev, prepreevanja zasvojenosti, pranja denarja in drugih kaznivih dejanj oziroma se zasleduje skrb za javni red, javno varnost, varovanje javnega reda in miru ipd., medtem ko se financiranje prorauna in drugih dejavnosti lahko pojavlja le kot ugodna stranska posledica.

Pravo Evropske unije dopua tudi uvedbo monopola v zvezi s prirejanjem iger na sreo. Po predlogu zakona se uvede monopol za prirejanje loterijskih iger, posredno pa tudi za prirejanje stav, saj predlog zakona doloa, da se dodeli najve ena koncesija. Odloitev za taken nain regulacije je posledica tehtnega premisleka o razlogih, zaradi katerih je po ustaljeni sodni praksi Sodia Evropske unije dovoljeno uvesti tako strogo omejitev konkurence na teh dveh podrojih prirejanja. Ti razlogi so npr. povzeti v sodbi Zeturf (zadeva C-212/08). Cilja, ki jih Republika Slovenija zasleduje v zvezi z bodoo ureditvijo prirejanja loterijskih iger in stav, sta boj proti kriminalu (goljufiji in pranju denarja) in visoka raven varstva potronikov. Sodie Evropske unije v zvezi z dopustnostjo monopola posebej izpostavlja pogoj, da mora njegova uvedba temeljiti na ugotovitvi, da kriminalne dejavnosti v zvezi z igrami na sreo in zasvojenost z igrami na sreo predstavljajo problem, ki bi ga lahko reilo irjenje dovoljenih in reguliranih dejavnosti (72. toka, podtoka c), prva alineja). Republika Slovenija meni, da se lahko uinkovito prepreevanje kriminala dosee z ustreznim nadzorom, ki se ga najuinkoviteje opravi nad enim subjektom prirejanja, podvrenim strogemu nadzoru drave oziroma javnih organov (72. toka, podtoka a)). V zvezi z varstvom potronikom in prepreevanjem drugih negativnih eksternalij prirejanja iger na sreo (pretirano igranje in odvisnost), Republika Slovenija izhaja s stalia, da je te cilje najlae dosei na nain, da se igralce usmerja k ponudbi nosilca monopola za prirejanje loterijskih iger oziroma stav, ker bo ta zaradi strogih zakonskih zahtev in nadzora brez kriminalnih elementov in bo zasnovan tako, da potronike varuje pred ezmerno uporabo in zasvojenostjo (prim. 67. toko navedene sodbe). Nova ureditev tako sledi zahtevi acquis communatauire po doslednosti zasledovanja teh drubeno koristnih ciljev (58. toka), saj bo takna pravna ureditev monopolistu omogoila, da s svojo ponudbo igralcem omogoa zanesljivo in privlano alternativo prepovedanim aktivnostim (zlasti nelegalnim stavam). Predlog zakona tudi dopua le zmerno oglaevanje, ki bo strogo omejeno na tisto, kar je nujno za usmerjanje potronikov k legalnemu prirejanju iger na sreo, ne bo pa spodbujalo aktivnega igranja ali ga prikazovalo kot nekaj pozitivnega (71. toka).

Predlagana pravna ureditev podroja iger na sreo je tako v celoti skladna s pravnim redom Evropske unije, ki monopol dopua. Iz dosedanje sodne prakse Sodia Evropske unije (glej npr. zadevo C-347/09 z dne 15. 9. 2011) je namre razvidno, da je treba 49. len Pogodbe o delovanju Evropske unije razlagati tako, da drava lanica, ki eli zagotoviti posebej visoko raven varstva potronikov v sektorju iger na sreo, lahko utemeljeno meni, da lahko samo z vzpostavitvijo monopola v korist enega subjekta, ki ga lahko javni organi natanno nadzirajo, obvladuje kriminal, povezan s sektorjem iger na sreo, ter dovolj uinkovito uresniuje cilj prepreevanja spodbujanja ezmerne porabe pri igranju iger na sreo in cilj boja proti zasvojenosti z igrami na sreo.

Kot je e bilo omenjeno, predlog zakona odpravlja zahtevo po sedeu na obmoju Republike Slovenije za osebe, ki lahko pridobijo koncesijo za prirejanje iger na sreo, saj je to v nasprotju s pravnim redom Evropske unije.

5.2. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih

V predlogu novega zakona, ki bo urejal prirejanje iger na sreo v Republiki Sloveniji, je veliko vsebinskih reitev povzetih iz sedaj veljavne pravne ureditve tega podroja, zato so v nadaljevanju primerjalno pravno obrazloene le bistvene novosti v primerjavi z sedanjo ureditvijo.

a) osnovna delitev iger na sreo

Pojmovanje iger na sreo kot klasine ter posebne je v Sloveniji sicer uveljavljeno, ni pa za to vsebinskih razlogov, saj po eni strani zavaja (pod pojmom klasine igre se ponuja logina opredelitev, da gre za fizino prirejanje iger na sreo na doloeni lokaciji, za razliko od prirejanja iger na sreo preko interneta), po drugi strani pa oteuje primerjavo z drugimi dravami lanicami Evropske unije. Veina teh drav ima namre to podroje urejeno na nain, da se igre na sreo delijo na loterijske igre (lottery games), stave (bets) ter igralnike igre (casino games), temu primerno pa je urejeno tudi reguliranje prirejanja iger na sreo. Razlog je v tem, da med navedenimi vrstami iger na sreo obstajajo razlike glede strukture udeleencev teh iger, namena prirejanja z vidika uporabe koncesijskih sredstev, izpostavljenosti tveganja, ki ga predstavlja prekomerno igranje, dostopnost do udelebe v teh igrah in drugo.

b) izkljuna pravica do prirejanja loterijskih iger

Tudi pravna ureditev, po kateri ima pravico do prirejanja loterijskih iger le en prireditelj (monopol), je e uveljavljena v dravah lanicah Evropske unije, s emer se poudarja nepridobitni znaaj tovrstnega prirejanja, prihodki (dajatve) pa se v celoti namenjajo za financiranje drubeno koristnih dejavnosti. Hkrati pa so ti prireditelji obiajno v lasti drave ali pa ima drava v smislu izvajanja upravljavskih pravic popoln nadzor nad njenim poslovanjem.

Takna ureditev je npr. znailna za Dansko, kjer ima dovoljenje za prirejanje loterijskih iger druba Danske Spil A/S, s katero v kapitalskem in upravljavskem smislu upravlja drava. Podoben sistem, kjer se izkljuna pravica do prirejanja dodeli dravnim upravljavcem, zasebnim nepridobitnim upravljavcem ali drubam, ki jih neposredno nadzira dravni organ, ima sicer vsaj dve tretjini drav lanic Evropske unije.

c) dodelitev koncesij za prirejanje igralnikih iger

Po obstojei pravni ureditvi lahko vsaka oseba, ki izkae interes za prirejanje posebnih iger na sreo (po predlagani ureditvi se te igre uvrajo med igralnike igre), poda zahtevo, vlada pa o dodelitvi koncesije odloi po prostem preudarku. Takna ureditev oziroma dosedanje izvajanje koncesijske politike je povzroila dokaj veliko razprenost ponudbe igralnikih iger, kar je z vidika dostopnosti do ponudbe povealo tveganje za razvoj problematinega in patolokega igranja. Zato se z uvedbo javnega razpisa za dodelitev koncesij za prirejanje igralnikih iger eli poveati transparentnost samega procesa odloanja, hkrati pa tovrstno ponudbo (pre)usmeriti na obmoja, kjer so za to dani naravni, trni in ekonomski pogoji, pomemben vpliv na izvajanje koncesijske politike pa e naprej ohranjajo lokalne skupnosti, na obmoju katerih se predvideva nadaljnji razvoj te ponudbe.

Tudi druge drave lanice Evropske unije z aktivno koncesijsko politiko (zakonska omejitev tevila dodeljenih koncesij, asovna omejitev trajanja koncesije glede na vrsto koncesije, javni razpis, vnaprej doloena geografska obmoja, kjer se lahko dodelijo koncesije, in podobno) elijo prepreevati prekomerno dostopnost do ponudbe iger na sreo, zato se koncesije dodeljujejo po posebnih postopkih, ob vnaprej znanih pogojih in merilih. Avstrija ima z zakonom tevilo koncesij za prirejanje igralnikih iger omejeno na 12, izbor koncesionarja pa poteka na podlagi javnega povabila. Avstrija sicer iti igralniko dejavnost na nain, da je e vrsto let kot edini ponudnik izbrana druba Casinos Austria.

Danska je v svoji pravni ureditvi doloila, da se za prirejanje igralnikih iger lahko dodeli najve sedem koncesij za najve 10 let. Vse koncesije so trenutno dodeljene, v primeru razpololjive nove koncesije se le-ta dodeli z javnim razpisom, pri emer se poziv objavi v sredstvih javnega obveanja.

d) nezakonito prirejanje iger na sreo

Z vidika nezakonitega prirejanja iger na sreo ostaja najbolj pere problem prirejanje preko interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev s strani tujih pravnih oseb, ki nimajo koncesije drave, katerih rezidenti vplaujejo za udelebo v teh igrah. Slovenija je e v letu 2010 pravno ureditev nadgradila z monostjo, da se preko ponudnika storitev informacijske drube omeji dostop do spletnih strani, prek katerih se prirejajo igre na sreo brez koncesije vlade. Predlog zakona to monost ohranja, vendar jo z namenom uinkoviteje reitve ureja na drugaen nain. Predlog zakona tako predvideva vzpostavitev seznama spletnih strani, na katerih se prirejajo igre na sreo brez koncesije vlade, ponudniki storitev informacijske drube pa bi bili zavezani takoj po prejemu seznama s strani nadzornega organa onemogoiti dostop do navedenih spletnih strani. Dodatno predlog zakona uvaja e prepoved izvrevanja plailnih transakcij, ki so kakorkoli povezane z igrami na sreo, katerih prirejanje ni dovoljeno.

Drave lanice Evropske unije to problematiko urejajo razlino, saj podroje prirejanja iger na sreo ni predmet unifikacije in pravne harmonizacije znotraj Evropske unije. Se pa temu vpraanju tudi na evropskem nivoju namenja vedno ve pozornosti in tudi v najnovejem predlogu Resolucije o spletnih igrah na sreo na notranjem trgu iz septembra 2013 (2012/2322(INI)) Evropski parlament poudarja potrebo, da je treba ukrepe za varstvo potronikov podpreti s kombinacijo preventivnih in odzivnih izvrilnih ukrepov, da bi zmanjali stik dravljanov s ponudniki spletnih iger na sreo brez dovoljenj. V tem smislu tudi predlog zakona predvideva kombinacijo dveh ukrepov, ki naj bi uinkovito obvarovali potronike pred nezakonito ponudbo. Primerjalno gledano je bila ena prvih drav, ki je e v letu 2007 uvedla omejevanje nedovoljenih spletnih strani, namenjenih igranju iger na sreo, Italija. S podobnimi reitvami so sledile tudi druge drave (Francija, Belgija, Danska, Grija). Norveka pa je npr. e v letu 2010 sprejela predpis, s katerim se vsem domaim in podrunicam tujih institucij za izvajanje plailnega prometa prepoveduje izplailo dobitkov in drugih nagrad, ki so kakorkoli povezane z udelebo v igrah na sreo, ki jih prirejajo osebe, ki nimajo koncesije. Primeroma navajamo e namero Nizozemske, ki se podobno kot ostale drave lanice Evropske unije sooa s pereim problemom nezakonitih prirediteljev spletnih iger na sreo, katerih ponudba je neposredno usmerjena na rezidente te drave. Tisti nezakoniti ponudniki spletnih iger na sreo, katerih spletna stran ima konnico .nl, besedilo v nizozemskem jeziku ali oglauje svojo ponudbo v sredstvih javnega obveanja, bodo imeli monost legalizacije dejavnosti, v kolikor bodo za to izpolnili zakonske kriterije. Gre za kriterije, na podlagi katerih je mogoe zakljuiti, da je ponudba teh prirediteljev neposredno usmerjena na rezidente Nizozemske. V nasprotnem primeru bodo ti ponudniki deleni strogih ukrepov v smeri prepovedi izvajanja dejavnosti.

6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA

6.1. Administrativne in druge posledice a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov: Predlog zakona uvaja javni razpis za dodelitev koncesije za prirejanje stav oziroma prirejanje igralnikih iger, ki ga izvede Ministrstvo za finance. Po sedanji ureditvi se je v teh zadevah odloalo v upravnem postopku, odloitev pa sprejemala po prostem preudarku, ob presoji zakonsko doloenih kriterijev. Predlagan ureditev omogoa transparenten izbor najboljega ponudnika na podlagi presoje vnaprej znanih meril.

b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov: Predlog zakona prinaa zmanjanje administrativnih strokov za stranke, saj odpravlja obveznost pridobitve dovoljenja za uporabo igralne naprave in obveznost pridobitve dovoljenja za delo v dejavnosti iger na sreo. Z doloitvijo stopenj za obraun koncesijske dajatve od prirejanja loterijskih iger ali stav neposredno v zakonu oziroma predpisu vlade bodo tudi te drube vnaprej seznanjene z viino obveznosti, ki jih prinaa pridobitev koncesije, kar bo pripomoglo k sprejemanju uinkovitejih poslovnih odloitev.

1. 2. 3. 4. 5. 6. 2.1. 6.2.Presoja posledic na okolje, ki vkljuuje tudi prostorske in varstvene vidike Predlog zakona ne bo imel posledic na tem podroju.

6.3.Presoja posledic na gospodarstvo Predlog zakona v osnovi ne spreminja stopenj za obraun koncesijske dajatve od prirejanja loterijskih iger, ki se namenja za financiranje dejavnosti humanitarnih, invalidskih ter portnih organizacij, saj bi morebitno znianje pomenilo manj nartovanih sredstev za navedene namene. Treba je poudariti, da predlog zakona zasleduje neprofitni znaaj poslovanja oseb, ki lahko prirejajo loterijske igre in stave v korist financiranja invalidskih, humanitarnih ter portnih organizacij.

Na podroju prirejanja igralnikih iger v igralnici ali igralnem salonu se ne predvideva znianje obremenitve bruto prihodkov od prirejanja iger s koncesijsko dajatvijo, ki je sicer za prirejanje igralnikih iger v igralnem salonu vija od prirejanja igralnikih iger v igralnici. Predlog zakona pa uvaja nov tip koncesije za prirejanje igralnikih iger, t. j. koncesijo za igralniki zabavini center, ki pomeni nadgradnjo dosedanjega naina prirejanja igralnikih iger, saj pridobitev koncesije pogojuje z doloenim obsegom igralnike, obigralnike ter druge turistine ponudbe. Za tovrstno koncesijo je tudi predvidena nija koncesijska obremenitev, ki bo koncesionarja za igralniki zabavini center, zlasti pa njegove delniarje, dodatno spodbujala k uresnievanju razvojno turistinih investicijskih nartov.

Pozitivne posledice na poslovanje drub, ki e imajo koncesijo za prirejanje igralnikih iger v igralnici, bo prinesla tudi odprava omejitev glede njihove lastnike strukture, kar bo tem drubam omogoilo, da pridobe zasebne strateke partnerje z izdelano vizijo poslovanja v dejavnosti prirejanja iger na sreo.

6.4.Presoja posledic na socialnem podroju e obstojea pravna ureditev podroja prirejanja iger na sreo v Republiki Sloveniji je itila mladoletnike in druge obutljive osebe pred kodljivimi vplivi ezmernega igranja iger na sreo, predlog zakona pa slednje e nadgrajuje. Udeleba v igrah na sreo, ne glede na vrsto iger, kot tudi sodelovanje v procesu prirejanja iger na sreo je osebam, ki so mlaje od 18 let, prepovedana. Nadgradnjo zaite pomeni tudi zahteva, da se vplailna mesta v loterijskih igrah ali stavah ne smejo nahajati v bliini vzgojno izobraevalnih zavodov.

Predlog zakona po novem namenja del koncesijske dajatve od prirejanja igralnikih iger neprofitnim humanitarnim organizacijam, ki se ukvarjajo z izobraevanjem javnosti o odgovornem igranju iger na sreo, prepreevanjem ali zdravljenjem odvisnosti od iger na sreo.

6.5.Presoja posledic na dokumente razvojnega nartovanja Neposrednih posledic na dokumente razvojnega nartovanja predlog zakona ne bo imel.

6.6.Izvajanje sprejetega predpisa a)Predstavitev sprejetega zakona Za predstavitev sprejetega zakona bo odgovorno Ministrstvo za finance skupaj z nadzornim organom.

b)Spremljanje izvajanja sprejetega predpisa Za spremljanje izvajanja sprejetega predpisa je odgovorno Ministrstvo za finance. Izvajanje se spremlja na podlagi rednih letnih poroil nadzornega organa in sprotnega ad hoc poroanja o posameznih odprtih zadevah.

6.7.Druge pomembne okoliine v zvezi z vpraanji, ki jih ureja predlog zakona /

II. BESEDILO LENOV

ZAKON O IGRAH NA SREO

TEMELJNE DOLOBE

Splone dolobe

(namen urejanja)

S tem zakonom se ureja podroje iger na sreo na nain, da se igre na sreo prirejajo v urejenem in nadzorovanem okolju, da se prepreijo pranje denarja, goljufije in druga kazniva dejanja ali ravnanja v nasprotju z javnim redom, da se zaitijo mladoletniki in druge obutljive osebe pred kodljivimi vplivi ezmernega igranja iger na sreo ter da se varujejo udeleenci iger na sreo.

(postopek informiranja)Ta zakon se izda ob upotevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o doloitvi postopka za zbiranje informacij na podroju tehninih standardov in tehninih predpisov (UL L t. 204 z dne 21. 7. 1998, str. 37), zadnji spremenjeno z Uredbo (EU) t. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa t. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L t. 316 z dne 14.11.2012, str. 12)

(igre na sreo)Igre na sreo po tem zakonu so igre, pri katerih imajo udeleenci za plailo doloenega zneska enake monosti zadeti dobitke, izid igre pa je izkljuno ali preteno odvisen od nakljuja ali kaknega negotovega dogodka.

(izkljuna pravica)

1) Prirejanje iger na sreo je izkljuna pravica Republike Slovenije, razen e s tem zakonom ni drugae doloeno.

2) Igre na sreo se lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa.

(opredelitev pojmov)

V tem zakonu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

igralec je udeleenec v igri na sreo; prireditelj je pravna oseba, ki na podlagi dovoljenja oziroma koncesije prireja igre na sreo; koncesionar je gospodarska druba, ki na podlagi koncesije, pridobljene v skladu z dolobami tega zakona, prireja igre na sreo; dobrodelni prireditelj je drutvo ali organizacija, ki v skladu s posebnim zakonom pridobi status humanitarne organizacije; prijavitelj je pravna oseba, ki se prijavi na javni razpis za dodelitev koncesije po tem zakonu; ponudnik stav je pravna oseba, ki na podlagi dovoljenja oziroma koncesije prireja stave; igralnika druba je gospodarska druba, ki na podlagi koncesije prireja igralnike igre v igralnikem zabavinem centru, igralnici ali igralnem salonu; igralnike igre so igre na sreo, ki se prirejajo v igralnikem zabavinem centru, igralnici ali igralnem salonu; loterijske igre so igre na sreo, ki jih prireja gospodarska druba na podlagi koncesije, dane s tem zakonom, in dobrodelni prireditelji; sreka je potrdilo o vplailu denarnega zneska za udelebo v loterijski igri, npr. loterijska sreka, tombolska tablica in sreka pri sreelovu; igralna naprava je mehanina, elektronska ali podobna naprava, ki omogoa izvajanje igre na sreo, in sicer se za igralno napravo tejejo igralni avtomat, igralna miza, rebalna naprava, igralni pano, spletni igralni sistem in streniki sistem iger; igralni prostor je prostorsko zakljuena celota, ki zajema prostor, v katerem se prirejajo igralnike igre; vplailno mesto je javni prostor, kjer fizina oseba lahko vplaa doloen znesek za udelebo v igri na sreo; oglaevalsko sporoilo je javno objavljeno sporoilo, ki se nanaa na oglaevanje storitev v zvezi s prirejanjem iger na sreo; institucija je pravna oseba, ki je pristojna za ugotavljanje skladnosti igralnih naprav s predpisanimi tehninimi in drugimi zahtevami; spletni igralni sistem je informacijski sistem, na katerem koncesionar preko interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev sprejema vplaila za udelebo pri igri na sreo, izplauje dobitke ali prireja igre na sreo; nadzorni organ je Davna uprava Republike Slovenije oziroma njen pravni naslednik.

(vrste prirejanja)

1) V Republiki Sloveniji se na podlagi dovoljenja oziroma koncesije iz drugega odstavka 4. lena tega zakona lahko prirejajo loterijske igre, stave in igralnike igre.

2) Na obmoju Republike Slovenije se lahko dodeli najve ena koncesija za prirejanje loterijskih iger, ena koncesija za prirejanje stav in 30 koncesij za prirejanje igralnikih iger.

3) Koncesije iz prejnjega odstavka ni mono prenaati na druge osebe.

(nagradne igre)

1) Za igre na sreo po tem zakonu se ne tejejo igre, ki jih zaradi reklamiranja svojih proizvodov ali storitev prireja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, in pri katerih se organizator nagradne igre zavee, da bo izrebanim dobitnikom podelil nagrado, pri emer pa ni dovoljeno od igralcev zahtevati ali v kakrnikoli obliki sprejeti plailo za sodelovanje v nagradni igri.

2) Ne glede na prejnji odstavek se igre, ki so uvrene v eno od vrst igralnikih iger, ne smejo prirejati kot nagradne igre.

Zaita igralcev in drugih obutljivih oseb

(zaita mladoletnikov)

Sodelovanje v procesu prirejanja iger na sreo in udeleba v igrah na sreo je osebam, mlajim od 18 let, prepovedana.

(zaita igralcev)

1) Prireditelj mora igralcem zagotoviti dostop do naslednjih informacij v zvezi s prirejanjem iger nasreo:

zneska dobitkov oziroma izplail za posamezno igro; podatkov o asu in nainu objave rezultatov posamezne igre; informacij o monostih dobitka oziroma izgube ter povprenem odstotku vraanja glede na vplailo pri posamezni igri; naina oziroma postopka, po katerem se doloi dobitnik v posamezni igri; asa, v katerem zastara pravica do izplaila dobitka; postopka vloitve in reevanja pritob igralcev.

2) Informacije iz 5. in 6. alineje prejnjega odstavka mora prireditelj objaviti na vplailnih mestih,ob vstopu v igralni prostor ter ob vstopu v sistem, preko katerega se igre na sreo lahko prirejajo preko interneta ali drugih telekomunikacijskih sredstev.

3) Prireditelj mora igralce opozoriti na tveganja, zlasti na monost zasvojenosti z igrami na sreo, jim zagotoviti napotke za odgovorno igranje in informacije o tem, kje lahko dobijo pomo ob zasvojenosti.

(odgovorno prirejanje iger na sreo)

1) Prireditelj mora igre na sreo prirejati na nain, ki bo igralce odvrnil od ezmernega igranja iger na sreo in sprejeti naslednje ukrepe, ki so namenjeni zaiti igralcev pred zasvojenostjo z igrami na sreo:

doloiti odgovorno osebo za izvajanje ukrepov odgovornega prirejanja iger na sreo; usposabljati zaposlene za zgodnje prepoznavanje problematinega vedenja igralcev, ki lahko vodi do zasvojenosti z igrami na sreo; vzpostaviti lastni sistem svetovanja za odgovorno igranje in objaviti telefonsko tevilko, na kateri so dostopni nasveti za odgovorno igranje; nadzornemu organu, v treh mesecih po poteku koledarskega leta, za preteklo leto, predloiti poroilo o izvajanju ukrepov za zaito igralcev.

(samoprepoved)

1) Igralec lahko od prireditelja s pisno izjavo nepreklicno zahteva, da mu za najmanj est mesecev in najve eno leto prepove udelebo pri igralnikih igrah in igrah na sreo, ki se prirejajo preko interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev, pri emer mora biti igralec opozorjen na posledice samoprepovedi.

2) Koncesionar mora zagotoviti, da se igralec iz prejnjega odstavka v obdobju trajanja samoprepovedi ne more udeleiti iger na sreo.

3) Samoprepoved iz prvega odstavka velja za udelebo v vseh vrstah iger na sreo iz prvega odstavka, ki se prirejajo na obmoju Republike Slovenije, pri sklenjenem mednarodnem dogovoru pa tudi na obmoju drugih drav.

4) Nadzorni organ za potrebe izvajanja tega lena, zaradi prepreevanje zasvojenosti z igrami na sreo, upravlja zbirko osebnih podatkov o igralcih, ki so dali izjavo o samoprepovedi. Podatki v zbirki se obdelujejo v posebnem informacijskem sistemu nadzornega organa, do katerega vsebine ima koncesionar dostop, kadar izvruje preverjanje ali obstaja prepoved.

5) V zbirki iz prejnjega odstavka se obdelujejo osebno ime, datum rojstva, naslov stalnega ali zaasnega prebivalia, vrsta in tevilka uradnega identifikacijskega dokumenta, datum zaetka ter konanja samoprepovedi. Podatki se hranijo e eno leto po datumu konanja samoprepovedi, nato se izbriejo.

6) Podrobneje pogoje za izvajanje samoprepovedi lahko predpie minister pristojen za finance.

(oglaevanje)

1) Izvajalci oglaevanja lahko oglaujejo igre na sreo samo v primernem obsegu in na taken nain, da to ni v nasprotju s cilji in nameni tega zakona, pri emer mora oglaevalsko sporoilo izpolnjevati naslednje pogoje:

ne sme biti zavajajoe in ne sme vzbujati nerealnih obutkov oziroma napanih predstav glede dejanskih monosti dobitka pri igrah na sreo; v njem ne smejo nastopati mladoletniki, prav tako oglaevalsko sporoilo ne sme biti usmerjeno na mladoletnike; ne sme se pojavljati v in na stavbah, objektih in pripadajoih zemljiih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, ter izobraevanja mladoletnikov; ne sme se pojavljati na prireditvah, ki so v prvi vrsti namenjene mladoletnim osebam.

2) Oglaevalsko sporoilo mora vsebovati vidno in itljivo pisno, slikovno ali govorno opozorilo, da se oglaevanje nanaa na igre na sreo, in da vplailo v igro e ne zagotavlja dobitka.

3) Oglaevalska sporoila je na radiu in televiziji prepovedano predvajati med 7. uro in 21.30, v kinematografih pa pred 22. uro.

4) Oglaevanje iger na sreo, ki jih prirejajo osebe, ki niso pridobile dovoljenja oziroma koncesije v skladu s tem zakonom, je prepovedano.

5) Ne glede na dolobo prejnjega odstavka je oglaevanje dovoljeno tujim pravnim osebam, ki so v svoji dravi pridobile ustrezno dovoljenje pristojnega organa za prirejanje iger na sreo, kadar igre na sreo prirejajo v sodelovanju s koncesionarjem v njegovih prostorih, pri emer je oglaevanje dovoljeno samo v asu trajanja igre in v prostorih koncesionarja.

(prepoved opravljanja storitev)

Sprejemanje ali posredovanje vplail ter opravljanje drugih storitev v zvezi s prirejanjem iger na sreo na obmoju Republike Slovenije v imenu ali za raun oseb, ki nimajo dovoljenja oziroma koncesije v skladu s tem zakonom, je prepovedano.

Igralna naprava

(skladnost igralne naprave)

1) Igre na sreo se lahko izvajajo le z igralno napravo, ki je skladna s predpisanimi tehninimi in drugimi zahtevami, in je njena skladnost ugotovljena po predpisanem postopku.

2) Za izvedbo postopka iz prejnjega odstavka je pristojna institucija, ki mora izpolnjevati najmanj naslednje zahteve:

razpolagati mora s strokovno usposobljenim osebjem in potrebno opremo; v postopku ugotavljanja skladnosti mora zagotoviti neodvisnost in nepristranskost do pravnih ali fizinih oseb, ki so neposredno ali posredno povezane z igralno napravo, katere skladnost se ugotavlja; zagotoviti mora zaupnost podatkov; imeti mora zavarovanje odgovornosti za opravljeno delo; izpolnjevati mora druge pogoje, ki zagotavljajo ustrezno opravljanje predpisanih nalog ugotavljanja skladnosti.

3) Podrobneje predpise o tehninih zahtevah, ki jim mora ustrezati igralna naprava, postopek ugotavljanja skladnosti, vkljuno z rednimi in izrednimi pregledi igralnih naprav v uporabi, ter podrobneje zahteve, ki jih mora izpolnjevati institucija, izda minister, pristojen za finance.

(odloba o doloitvi institucije)

1) Vloga za doloitev institucije se vloi na ministrstvo, pristojno za finance.

2) Minister, pristojen za finance, najkasneje v roku treh mesecev od popolnosti zahteve izda odlobo o doloitvi institucije.

3) Veljavnost odlobe iz prejnjega odstavka je pet let.

4) Ministrstvo, pristojno za finance, na svojih spletnih straneh vodi evidenco institucij, ki vsebuje najmanj naziv institucije in datum odlobe o doloitvi institucije.

(spremljanje izpolnjevanja zahtev za doloitev in preklic)

1) Institucija mora:

ves as veljavnosti odlobe o doloitvi institucije izpolnjevati zahteve iz drugega in tretjega odstavka 14. lena tega zakona; dokumentirati vse postopke ugotavljanja skladnosti, za katere je doloena; hraniti vse zapise opravljenih delovnih nalog in njihovih rezultatov najmanj deset let oziroma v primeru prenehanja pred potekom tega obdobja brezplano prenesti te zapise na nadzorni organ; nemudoma obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, o vseh spremembah, ki bi lahko vplivale na njeno usposobljenost, obseg nalog ugotavljanja skladnosti iz odlobe o doloitvi institucije ali na izpolnjevanje zahtev za doloitev institucije.

2) e nadzorni organ ugotovi, da institucija ne izpolnjuje vseh zahtev iz drugega in tretjega odstavka 14. lena tega zakona, minister, pristojen za finance, izda odlobo, s katero razveljavi odlobo o doloitvi institucije iz 16. lena.

(spletno prirejanje)1) Prireditelj, ki v skladu z dolobami tega zakona sprejema vplaila za udelebo pri igri na sreo, izplauje dobitke ali prireja igre na sreo preko interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev, mora spletni igralni sistem povezati v informacijski sistem nadzornega organa in mu zagotoviti bralni dostop do aplikacij, podatkov in sistemskih zapisov.

2) Koncesionar iz prejnjega odstavka mora na svoji spletni strani vzpostaviti povezavo do spletne strani, na kateri morajo biti navedeni naslednji podatki:

firma in sede koncesionarja, tevilka koncesije oziroma dovoljenja za spletno prirejanje iger na sreo, pravila iger, obvestilo o prepovedi udelebe v igrah na sreo osebam, mlajim od 18 let, opozorilo da igre na sreo lahko povzroijo zasvojenost ter navesti telefonsko tevilko oziroma spletno stran, na kateri so na voljo informacije o prepreevanju zasvojenosti z igrami na sreo.

3) Koncesionar iz prejnjega odstavka mora pred zaetkom poslovnega razmerja z igralcem ugotoviti njegovo istovetnost v skladu z zakonom, ki ureja prepreevanje pranja denarja in financiranja terorizma, in za igralca odpreti igralni raun.

4) Minister, pristojen za finance, podrobneje doloi pogoje in nain prirejanja iger na sreo preko interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev.

(namestitev igralnih naprav)

Uporaba ali namestitev igralnih naprav, na katerih so nameene simulacije iger na sreo ali igre, pri katerih se za vplailo v posamezno igro in za ugotavljanje nagrade ali dobitka uporablja plailna tabela, je dovoljena le igralniki drubi v obsegu in na nain, doloenim s koncesijsko pogodbo.

POSTOPEK DODELITVE KONCESIJE

1. len 2. len 3. len 4. len 5. len 6. len 7. len 8. len 9. len 10. len 11. len 12. len 13. len 14. len 15. len 16. len 17. len 18. len

(dodelitev koncesije)

1) Koncesija za prirejanje loterijskih iger je dana neposredno s tem zakonom.

2) Koncesija za prirejanje stav in za prirejanje igralnikih iger se dodeli z odlobo Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede ministrstvo, pristojno za finance.

3) Koncesija za prirejanje stav in za prirejanje igralnikih iger v igralnem salonu se dodeli za pet let.

4) Koncesija za prirejanje igralnikih iger v igralnici se dodeli za deset let, v igralniko zabavinem centru pa za 15 let.

(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)

1) Koncesionar mora izpolnjevati tudi naslednje pogoje. proti njemu ni uveden postopek prisilne poravnave, steaja ali likvidacijski postopek ali ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge odlobe; v zadnjih petih letih pred objavo javnega razpisa in v teku javnega razpisa ni bil pravnomono obsojen za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem, oziroma mu ni bila izdana sodna ali upravna odloba, s katero mu je prepovedano opravljati dejavnost, ki je povezana z izvajanjem koncesije in je ta postala izvrljiva; ima poravnane vse davke, prispevke in druge obvezne dajatve ali poslovne obveznosti v skladu s predpisi.

(merila za izbiro koncesionarja)Pri izbiri koncesionarja se upotevajo naslednja merila:

1. obseg in kvaliteta ponudbe iger na sreo;1. obseg in kakovost obigralnike in dodatne turistine ponudbe;1. izkunje in priporoila za prirejanje iger na sreo;1. vpliv na odpiranje novih delovnih mest v Republiki Sloveniji;1. monost nadzora;1. vpliv na viino koncesijske in drugih javnofinannih dajatev;1. notranji ukrepi za drubeno odgovorno prirejanje iger na sreo in omejevanje problematinega igranja;1. dejavnost, dosedanje ravnanje in finanna boniteta ponudnika in z njim povezanih oseb;1. sodelovanje z organizacijami, ki izvajajo preventivne in kurativne dejavnosti v zvezi s prirejanjem iger na sreo;1. strateki razvojni dokumenti za prirejanje iger na sreo.

(strokovna komisija)

Prijave na javni razpis oceni petlanska strokovna komisija, ki jo imenuje vlada. Kabinet predsednika vlade predlaga enega lana, ministrstvo, pristojno za finance predlaga tri lane, enega lana pa ministrstvo, pristojno za gospodarski razvoj in tehnologijo. (soglasje lokalne skupnosti)(1) V primeru, da se javni razpis iz 19. lena nanaa na prirejanje igralnikih iger, mora prijavitelj prijavi priloiti soglasje lokalne skupnosti o opravljanju igralnike dejavnosti na njenem obmoju.(2) Doloba prejnjega odstavka ne velja za gospodarske drube, ki e prirejajo igralnike igre na podlagi koncesije, dane po tem zakonu.

(koncesijski akt)

Podlaga za dodelitev koncesije za prirejanje stav in za prirejanje igralnikih iger je koncesijski akt, ki ga izda vlada, in vsebuje zlasti:pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar; pogoje, ki jih morajo izpolnjevati lokalne skupnosti, na obmoju katerih se lahko dodeli koncesija za prirejanje igralnikih iger;obveznosti koncesionarja; vsebino, obliko in postopek javnega razpisa;seznam dokumentacije, ki jo mora prijavitelj priloiti prijavi na javni razpis;merila za izbiro koncesionarja;vsebino koncesijske pogodbe.

(pobuda za javni razpis)

1) Pravna oseba lahko pri ministrstvu, pristojnemu za finance, vloi pobudo za javni razpis za dodelitev koncesije za prirejanje stav oziroma za prirejanje igralnikih iger.

2) Pobuda iz prejnjega odstavka mora vsebovati vse elemente, potrebne za doloitev vsebine javnega razpisa, zlasti pa predmet koncesije, lokacijo prirejanja ter obseg prirejanja.

3) Ministrstvo, pristojno za finance, mora najkasneje v treh mesecih od prejetja pobude, brez obveznosti obrazloitve, obvestiti pravno osebo iz prvega odstavka o tem, ali bo zaelo s postopkom javnega razpisa.

(rok za izvedbo javnega razpisa v primeru poteka koncesije)

Ministrstvo, pristojno za finance, mora z izvedbo javnega razpisa prieti najkasneje tri mesece pred potekom koncesije za prirejanje stav ali za prirejanje igralnikih iger.

(koncesijska pogodba)1) S koncesijsko pogodbo pogodbeni stranki uredita medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s prirejanjem iger na sreo.

2) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem sklene minister, pristojen za finance, najkasneje v 30 dneh od dokonnosti odlobe o izbiri koncesionarja.

3) Ne glede na prejnji odstavek se s koncesionarjem, ki je bil ponovno izbran na javnem razpisu, sklene le aneks h koncesijski pogodbi.

(prenehanje koncesije)

1) Koncesija preneha:

s potekom asa, za katerega je bila dodeljena; v primeru prenehanja koncesionarja; z odpovedjo; z odvzemom koncesije.

2) V primeru prenehanja koncesije preneha tudi veljavnost sklenjene koncesijske pogodbe.

(odpoved koncesijske pogodbe)1) Koncesionar lahko odpove koncesijsko pogodbo z odpovednim rokom treh mesecev.

2) S koncesijsko pogodbo se doloi viina pogodbene kazni za koncesionarja v primeru predasnega prenehanja prirejanja iger na sreo.

3) Koncesija preneha veljati s potekom odpovednega roka iz prvega odstavka.

(odvzem koncesije)

1) Vlada lahko odvzame dodeljeno koncesijo za prirejanje stav oziroma za prirejanje igralnikih iger, e se ugotovi, da:

je bila koncesija pridobljena z namernim navajanjem neresninih podatkov; koncesionar ni priel prirejati iger na sreo v roku, doloenem za zaetek prirejanja; je koncesionar prekinil s prirejanjem iger na sreo za ve kot tri mesece;koncesionar ne izpolnjuje ve pogojev, ki jih doloa ta zakon;koncesionar huje kri dolobe koncesijske pogodbe, pravil iger ali drugih predpisov, ki urejajo nain prirejanja iger na sreo, oziroma ponavlja kritve teh predpisov;je zoper koncesionarja izdan pravnomoni sklep o zaetku steajnega postopka;koncesionar trikrat zaporedoma ne plaa ali ne plaa pravoasno koncesijske dajatve; je fizina oseba, ki je posredno oziroma neposredno kapitalsko povezana z igralniko drubo, pravnomono nepogojno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoenje ali gospodarstvo;koncesionar ne ravna v skladu z odlobami, izdanimi v okviru inpekcijskega nadzora nad prirejanjem iger na sreo; delnice igralnike drube niso v celoti vplaane najkasneje pred prietkom prirejanja igralnikih iger; lan poslovodstva igralnike drube ne izpolnjuje pogojev iz 97. lena tega zakona;koncesionar nadzornemu organu ne omogoi izvajanja nadzora ali se nadzoru izogiba.

2) Nadzorni organ mora o obstoju razlogov iz prejnjega odstavka nemudoma obvestiti ministrstvo, pristojno za finance.

3) Na podlagi odlobe o odvzemu koncesije koncesijska pogodba preneha veljati.

PRIREJANJE LOTERIJSKIH IGER

1. Splone dolobe

19. len 20. len 21. len 22. len 23. len 24. len 25. len 26. len 27. len 28. len 29. len 30. len 31. len 32. len 33. len 34. len 35. len 36. len 37. len 38. len 39. len 40. len 41. len 42. len 43. len 44. len 45. len 46. len 47. len 48. len

(vrste loterijskih iger)

Vrste loterijskih iger po tem zakonu so:

1. tevilne loterije, pri katerih se izreba serijska tevilka ali druga numerina tevilka oziroma znak, ki je natisnjen na sreki; 2. loterije s trenutno znanim dobitkom, pri katerih igralec po plailu za udelebo v igri rezultat ugotovi sam;3. kviz loterije, pri kateri mora igralec za sodelovanje v igri poleg vplaila odgovoriti na zastavljeno vpraanje, ki mora biti splono znano dejstvo in od igralca ne sme zahtevati poglobljenih znanj;4. tombole, pri katerih je igralec imetnik tombolske kartice z natisnjenimi tevilkami, izmed katerih se izreba dobitna kombinacija;5. loto, pri kateri igralec sam napove dobitno kombinacijo iz doloene mnoice tevil;6. sreelov, pri katerem mora imeti igralec monost izbire sreke in rezultat v igri sam ugotovi;7. kombinacije predhodno natetih loterijskih iger.

(sreke)

Na obmoju Republike Slovenije se smejo prodajati sreke le za tiste loterijske igre, za katere je bilo izdano dovoljenje po dolobah tega zakona.

(sprejemanje vplail preko interneta)

1) Pri loterijskih igrah se smejo sprejemati vplaila v posamezno loterijsko igro in izplaevati dobitke tudi ali izkljuno preko interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev.

2) Za sprejemanje vplail in izplaevanje dobitkov iz prejnjega odstavka morajo biti izpolnjeni pogoji iz 17. lena tega zakona.

1. Loterija Slovenije

(pravica do prirejanja)

1) Loterijske igre sme na obmoju Republike Slovenije prirejati kot svojo edino dejavnost izkljuno Loterija Slovenije, delnika druba (v nadaljnjem besedilu: loterija), na podlagi koncesije, dane s tem zakonom.

2) Loterija mora najkasneje tri mesece pred potekom poslovnega leta predloiti predlog narta poslovanja za naslednje leto vladi v seznanitev.

3) Medsebojne pravice in obveznosti vlada in loterija uredita s koncesijsko pogodbo, ki jo v skladu s pooblastilom vlade sklene minister, pristojen za finance.

(delnice in delniarji) 1) Loterija mora biti organizirana v pravnoorganizacijski obliki delnike drube.

2) Delnice loterije so navadne, ki se lahko glasijo le na ime.

3) Delniarji loterije so lahko Republika Slovenija in pravne osebe, katerih 100 % lastnik ali edini ustanovitelj je Republika Slovenija.

(osnovni kapital)

Najniji znesek osnovnega kapitala loterije je 200.000 eurov za vsako dovoljenje za loterijsko igro.

(nadzorni svet)

1) Loterija mora imeti nadzorni svet.

2) Vlada imenuje enega lana nadzornega sveta.

(podzakonski predpis)

1) Podrobneje predpise glede tehninih, prostorskih in kadrovskih pogojev, glede premoenja, s katerim se zagotavlja izplaevanje dobitkov in izpolnjevanje drugih obveznosti v zvezi z loterijskimi igrami, izda minister, pristojen za finance.

2) S predpisom iz prejnjega odstavka se doloijo tudi pogoji za prirejanje loterijske igre, ki jo loterija prireja v sodelovanju s tujimi pravnimi osebami, ki so v svoji dravi pridobile ustrezno dovoljenje pristojnega organa za prirejanje iger na sreo.

Dovoljenje za loterijsko igro

(dovoljenje)

1) Za posamezno loterijsko igro mora loterija pridobiti dovoljenje ministra, pristojnega za finance.

2) O izdaji dovoljenja za posamezno loterijsko igro in njegovem podaljanju odloa minister, pristojen za finance, po prostem preudarku, pri emer upoteva:

zasienost ponudbe z loterijskimi igrami; vpliv prirejanja loterijske igre na koncesijsko dajatev; vpliv na socialno, kulturno in naravno okolje ter posameznika.

3) Minister, pristojen za finance, mora o izdaji dovoljenja za posamezno loterijsko igro in njegovem podaljanju odloiti najpozneje v treh mesecih.

4) Za prirejanje loterijskih iger se lahko izda najve petnajst dovoljenj.

(vloga za izdajo dovoljenja)

1) Vlogi za izdajo dovoljenja za posamezno loterijsko igro mora loterija priloiti:

opis in pravila loterijske igre; tehnoloki postopek iz 45. lena tega zakona; analizo tveganja glede monosti zasvojenosti z loterijsko igro; certifikat o ustreznosti igralne naprave, kadar se ta uporablja pri izvajanju loterijske igre; planirane poslovne rezultate iz naslova prirejanja loterijske igre za obdobje petih let.

2) V primeru prirejanja loterijske igre preko spleta je treba k vlogi iz prvega odstavka dodatno priloiti e:

poroilo institucije o skladnosti spletnega igralnega sistema s predpisanimi tehninimi in drugimi zahtevami;interne akte, ki opredeljujejo vsebine in postopke prirejanja loterijske igre preko interneta, interni akt, ki ureja postopke v zvezi z odgovornim igralnitvom, in interne akte, ki urejajo postopke v zvezi s prepreevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter postopke v zvezi z dolobami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(podaljanje dovoljenja)

1) Dovoljenje za posamezno loterijsko igro se izda za pet let in se po poteku te dobe lahko podalja, vsakokrat za pet let.

2) est mesecev pred potekom roka iz prejnjega odstavka lahko loterija zaprosi za podaljanje.

(prenehanje prirejanja)

1) Dovoljenje za posamezno loterijsko igro preneha:

s potekom asa, za katerega je bilo izdano; z odpovedjo; z odvzemom.

2) Loterija se lahko odpove prirejanju posamezne loterijske igre z odpovednim rokom treh mesecev.

3) e loterija pri prirejanju posamezne loterijske igre ne spotuje sprejetih pravil igre oziroma e ravna v nasprotju z izdanim dovoljenjem, se ji dovoljenje lahko odvzame.

4) O odvzemu dovoljenja iz prejnjega odstavka odloa minister, pristojen za finance.

Pravila in tehnoloki postopek

(pravila loterijske igre)

Pravila loterijske igre morajo vsebovati zlasti:

ime in sede loterije; ime organa loterije, ki je sprejel sklep o prireditvi loterijske igre, ter datum in tevilko ustreznega sklepa; ime loterijske igre in njen opis; skupno tevilo srek in ceno posamezne sreke; opis sreke z navedbo besedila, ki bo natisnjeno na njej; vrsto, tevilo in vrednost posameznih dobitkov ter njihovo skupno vrednost; opis postopka v primeru odpovedi rebanja; rok, do katerega se bodo prodajale sreke; as in nain rebanja oziroma ugotavljanja dobitkov; rok in nain objave izida rebanja dobitkov; rok za prevzem dobitkov ter nain izplaevanja oziroma ugotavljanja dobitkov.

(objava pravil)

Loterija mora pravila loterijskih iger objaviti na vseh vplailnih mestih.

(tehnoloki postopek)

1) Organ loterije, ki je doloen z njenim splonim aktom, mora za vsako loterijsko igro, ki jo prireja, sprejeti opis celotnega tehnolokega postopka prirejanja posamezne loterijske igre.

2) Podrobnejo vsebino tehnolokega postopka iz prejnjega odstavka predpie minister, pristojen za finance, s predpisom iz 38. lena tega zakona.

(sprememba pravil in tehnolokega postopka)

1) Loterija lahko pravila loterijske igre in tehnoloki postopek po izdaji dovoljenja za prirejanje loterijske igre spreminja le ob predhodnem soglasju nadzornega organa.

2) Ne glede na prejnji odstavek sprememba pravil loterijske igre potem, ko je loterija e zaela prodajati sreke za posamezni krog ali serijo, ni dovoljena.

(skupna vrednost dobitkov)

Skupna vrednost dobitkov pri loterijskih igrah mora znaati najmanj 40 % od:

vrednosti izdanih srek pri tevilni loteriji, loteriji s trenutno znanim dobitkom, kviz loteriji, tomboli ali sreelovu;vrednosti prodanih srek pri drugih loterijskih igrah.

rebanje

(komisija za rebanje)

1) Pri loterijskih igrah, kjer se dobitki rebajo, mora biti rebanje izvedeno pred komisijo, ki jo na predlog loterije potrdi nadzorni organ.

2) Pred zaetkom rebanja mora loterija ugotoviti tevilo prodanih srek ter neprodane sreke zapeatiti ali uniiti pred komisijo.

(potek rebanja)

1) rebanje dobitkov mora biti javno.

2) O poteku rebanja sestavi komisija zapisnik, ki ga podpiejo vsi njeni lani. V zapisniku se navedejo zlasti kraj, as in nain rebanja dobitkov, tevilo prodanih srek, izrebane tevilke ali imena dobitnikov z navedbo dobitkov ter morebitne pripombe igralcev pri igri.

3) Zapisnik o poteku rebanja loterija hrani najmanj eno leto od dneva rebanja.

Izplaevanje dobitkov

(rok izplaila)

1) Dobitki se izplaujejo v roku, ki ga doloajo pravila loterijske igre, s tem da ta rok ne sme potei prej kot v 60 dneh od dneva objave poroila o izidu rebanja, oziroma od dneva zakljuka prodaje.

2) Po preteku roka iz prejnjega odstavka zastara pravica do izplaila oziroma izdaje dobitka.

(neizplaani dobitki)

1) Dobitki, ki niso bili izplaani ali dvignjeni v roku iz 50. lena tega zakona, se prenesejo v prvo naslednje rebanje ali se uporabijo za dobitke pri loterijskih igrah v skladu s pravili.

2) Loterija jih mora uporabiti za dobitke najkasneje v roku enega leta po poteku roka iz 50. lena tega zakona.

Prirejanje dobrodelnih loterijskih iger

(dobrodelni prireditelj)

Ne glede na prvi odstavek 34. lena tega zakona smejo v skladu s tem zakonom loterijske igre prirejati tudi drutva, zavodi, ustanove in humanitarne organizacije, ki imajo sede v Republiki Sloveniji ali v drugi dravi lanici Evropskega gospodarskega prostora, zaradi pridobivanja sredstev za financiranje dejavnosti, doloenih s splonimi akti dobrodelnega prireditelja.

(dobrodelne loterijske igre)

1) Dobrodelni prireditelj lahko priredi tevilno loterijo, tombolo ali sreelov samo enkrat na leto z enim rebanjem. Sreke sme dobrodelni prireditelj prodajati najve 60 dni.

2) Podrobneje pogoje za prirejanje dobrodelnih loterijskih iger lahko predpie minister, pristojen za finance.

(dovoljenje)

1) Dobrodelni prireditelj lahko priredi posamezno loterijsko igro iz 53. lena tega zakona le na podlagi dovoljenja, ki ga izda minister, pristojen za finance.

2) Predlogu za izdajo dovoljenja iz prejnjega odstavka mora dobrodelni prireditelj priloiti izvleek iz splonega akta, iz katerega je razvidna njegova dejavnost, sklep pristojnega organa dobrodelnega prireditelja o prirejanju igre na sreo z navedbo odgovorne osebe, pravila loterijske igre in finanno konstrukcijo, iz katere je razvidno minimalno tevilo prodanih srek, ki e zagotavlja izplailo dobitkov.

3) Vlogo mora dobrodelni prireditelj vloiti najkasneje mesec dni pred zaetkom prirejanja dobrodelne loterijske igre.

4) O predlogu za izdajo dovoljenja odloa minister, pristojen za finance, po prostem preudarku, pri emer upoteva namen prirejanja ter dejavnost, dosedanja ravnanja in finanno boniteto dobrodelnega prireditelja.

(izplailo dobitkov)1) Zaradi zaite igralcev mora dobrodelni prireditelj izkupiek od prodanih srek v viini, ki zagotavlja izplailo dobitkov, deponirati pri banki do zaetka izplaevanja dobitkov.

2) Dobitki se izplaujejo v roku, ki ga doloajo pravila loterijske igre, s tem da ta rok ne sme potei prej kot v 60 dneh od dneva objave poroila o izidu igre. Po preteku roka iz prejnjega odstavka zastara pravica do izplaila oziroma izdaje dobitka.

(neizplaani dobitki)

Dobitki, ki niso bili izplaani ali dvignjeni v roku iz 55. lena tega zakona, pripadejo pri prirejanju dobrodelnih loterijskih iger dobrodelnemu prireditelju za namene, za katere je bila igra prirejena.

(obvestilo o prireditvi)

1) Za dobrodelno prireditev loterijske igre ni potrebno dovoljenje iz prvega odstavka 54.lena tega zakona, e skupna vrednost srek ne presega zneska 10.000 eurov in vrednost posameznih dobitkov ne presega zneska, od katerega se plauje davek na dobitke od iger na sreo.

2) Dobrodelni prireditelj iz prejnjega odstavka mora nadzorni organ obvestiti o prireditvi takne igre najpozneje osem dni pred prireditvijo.

PRIREJANJE STAV

1. Splone dolobe

49. len 50. len 51. len 52. len 53. len 54. len 55. len 56. len 57. len 58. len 59. len 60. len 61. len 62. len 63. len 64. len 65. len 66. len 67. len 68. len 69. len 70. len 71. len 72. len 73. len 74. len 75. len 76. len 77. len 78. len 79. len 80. len 81. len 82. len 83. len 84. len 85. len 86. len 87. len 88. len 89. len 90. len 91. len 92. len 93. len 94. len 95. len 96. len 97. len 98. len 99. len 100. len 101. len 102. len 103. len 104. len 105. len

(opredelitev stav)

1) Stave so vrsta iger na sreo, pri kateri