Živa, oktober 2009

22

AKTUALNO

33priloga dolenjskega listaVSEBINA

Na naslovnici:Dih jeseniFotografija: MiM

Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto d.o.o., časopisno založniška družba

Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mestoOdgovorna urednica Dolenjskega lista: Jožica DornižRačunalniška izvedba: Igor RustjaCena oglasov: cela stran 1.380,00 €, pol strani 710,00 €,četrt strani 370,00 €, osmina strani 190,00 €Tisk: SET, d.d., Vevška c. 52, LjubljanaNenaročenih rokopisov, fotografij, cedejev in disket ne vračamo.

priloga dolenjskega lista

Roza pentlja se je prvič pojavila leta 1985 kot simbol boja protiraku dojk. Če jo imate, pripnite si jo, saj je oktober namenjen

prav boju proti tej zahrbtni bolezni. Rak dojk je enanajpogostejših oblik raka pri ženskah, ki pa se ga da tudiuspešno pozdraviti, če ga dovolj zgodaj odkrijejo. Ko pride

težka bolezen, se svet postavi na glavo. V stiski, kako naprej, seporodi na tisoče vprašanj, na katere ni odgovora. Bolezen je

stres za celo družino, čez noč se morajo vloge v družinirazdeliti na novo. Za to pa ni ne priprav ne posebnega časa,

znajti se je treba v trenutku. Psihiater in družinski terapevt dr.Cveto Gradišar poudarja, da je bolezen preizkušnja, priložnost

in izziv za življenje. Pomaga odprt pogovor brez pomilovanja.Vrata duše se namreč odpirajo od znotraj, pravi dr. Gradišar.

O tem, kako sprejeti bolezen v družini, lahko preberete vtokratni Živi.

Raziskave pravijo, da pozitivno naravnani in vedri ljudje manjzbolevajo, če pa jih bolezen doleti, hitreje okrevajo in so bolj pri

močeh. Podpora v družini je pol zdravja. Naložba v dobreodnose je najboljša naložba za življenje. Krizni časi nas

opozarjajo tudi na to, da lahko materialno bogastvo izhlapi čeznoč, vložek v zdravje in dobre odnose s partnerjem, v družini, v

službi ali soseščini pa je nekaj najbolj trdnega in nam je vhudih časih lahko v veliko pomoč.

Zalotila sem se, da spet razpredam o življenju in njegovihplateh, ampak ravno to je Živa. Ko smo jo pred osmimi letisnovali, smo dejali, da želimo pisati velike zgodbe o malih

ljudeh. V tem času smo jih zbrali že za debelo knjigo, vsem paje skupno, da prinašajo optimizem in vero v življenje, do katere

so mnogi prišli tudi skozi hude preizkušnje, kot so bolezni innesreče. Živa je več kot žensko ime, je revija, ki prinaša dobre

novice, takšnih publikacij pa je danes zelo malo. Zanimivezgodbe in uporabne nasvete boste našli tudi v tokratni Živi. Če

razmišljate o tem, da bi nabavili psa, vam bo v pomočreportaža iz pasje šole. Pasji mladiči so najbolj dojemljivi zaučenje od šestega tedna do pol leta starosti, a bolj kot psom je

šola namenjena njihovim lastnikom. Slovenci smo velikiljubitelji psov, če sodimo po število registriranih živali, le-teh jepreko 200 tisoč. Vse preveč pa je še zavrženih živali, če nimamo

ljubezni in časa zanje, je bolje, da živali nimamo.Pravijo, da je ljubezen edino, kar se ob delitvi ne zmanjšuje,

ampak povečuje. V teh prazničnih dneh bomo množičnoobiskovali pokopališča. Za to, da se pokojnih še vedno

spominjamo, nam ni treba prižgati gore sveč vseh oblik invelikosti, zanje in za vse tiste, ki jih imamo radi, nosimo

prižgano lučko v srcu. Toplo misel, ki nas lahko vedno pogreje.JoJoJoJoJožica Doržica Doržica Doržica Doržica Dornižnižnižnižniž

Lučkav srcu

4–5 Vrata duše se odpirajo od znotraj6 Pristreljal je preko 400 pokalov

in medalj7 Ne on, pisalo je življenje8–9 “Še vedno se borimo za pravice

študentov”10–11 Učne ure bolj kot psom namenjene

lastnikom12 Hrepenenje po sladkem robu latvice13 Ne kuga ne požar je nista ugonobila14 Pavarotti iz Češnjic pri Trebelnem15 Mojstri premagovanja ovir, športnih

in življenjskih16 Že kot otrok barval in rezal plošče17–30 Posebna priloga31 Ključavničar, ki rad obdeluje les32 Le redki jo še poznajo33 Zabava za vsak dan34 Moja pot gre svojo pot35 Za svoje najbližje se rada potrudi36 Reševanje španske šprinterke Neli37 Kill Kenny v polnem zagonu38 Niko Milič in Silvo Vlašič39 Najnevarnejša zastrupitev z antifrizom40 Ko otrok žaluje40 Zakon o brezplačni pravni pomoči41 Hibiskus – kralj med cvetlicami41 Rožice za naše živalce42 Temna brezna velikih pričakovanj42 Naslavljanje43 Bolezen, ki med ženskami seje strah44 Če vam kreme ne ustrezajo,

poskusite z olji45 Horoskop46 Križanka

priloga dolenjskega lista44 AKTUALNO

Ko pride težka bolezen

Vrata duše se odpirajo od znotrajKo se približujemo zimi, so pogostejši prehladi, gripa. Marsikomu že nedolžna bolezen povzroči težave,

prekriža načrte, ga vrže iz utečenih vsakdanjih tirnic. Odpovedati mora načrtovano delo v službi in doma.A kako se počutijo ljudje, ki izvedo za diagnozo, ki je vse prej kot kašelj, prehlad, angina, gripa? Se jim marne podre svet, ko iz zdravnikovih ust slišijo, da imajo raka?

O tem, kako sprejemati bolezen v dru-žini, je nedavno v Črnomlju govoril psihi-ater in družinski terapevt dr. Cveto Gradi-šar. A četudi naj bi družino poleg otroksestavljala še mož in žena, slednjih nasrečanju tako rekoč ni bilo. Škoda! Kajti,čeprav ženska, kot je dejal predavatelj, držisvet pokonci, pa morajo takrat, ko pride vdružino težka bolezen, trdno držati skupajvsi družinski člani. Seveda lahko bolniknajveč naredi zase sam in bog ne daj, da bise do njega obnašali kot do dojenčka. Apomembna so tudi čustva, naklonjenost,prijazna beseda, sodelovanje, solidarnost,strpnost, tolerantnost vseh družinskih čla-nov. In seveda odločitev o tem, kako si bododružinski člani na novo razdelili vloge. Parealen, odprt pogovor brez pomilovanja, dase odpre človeška duša. Kajti, kot praviGradišar, se vrata duše odpirajo od znotraj.

PPPPPomembno dušeomembno dušeomembno dušeomembno dušeomembno duševnovnovnovnovnosssssttttta na na na na nj ej ej ej ej e

Beg pred spoznanjem, da je na vrata po-trkala bolezen, razmer ne izboljša, ampakjih lahko le še poslabša. Predvsem moški so

tisti, ki se težko sprijaznijo z resnico. Lažjeje ob spoznanju, da je v družini bolezen,ženski, ker je tudi sicer bolj navajena vsehživljenjskih preizkušenj in se lažje spopadez njimi. Če zdravje predstavlja ekonomsko,socialno, duševno in fizično blagostanje, jebolezen preizkušnja, priložnost in izziv, dapogledamo, kako bomo živeli v prihodnje.

V ZDA so z raziskavami ugotovili, da sotisti, ki so bili pozitivno nastrojeni in soimeli kaj, v kar so verjeli, manj zbolevali,kot ljudje, ki so jim bila bližje negativna ču-stva. Dokaz več torej, da je podlaga za števil-ne bolezni duševno stanje. A če ljudje žezbolijo, je prav duševno stanje zelo po-membno pri njihovem okrevanju. Da je restako, dobro vesta tudi Marija Bukovec izSemiča in Nada Pezdirc iz Metlike.

D rD rD rD rD ruž inskuž inskuž inskuž inskuž inska podpora podpora podpora podpora podporaaaaaje pol zdrje pol zdrje pol zdrje pol zdrje pol zdraaaaavvvvvj aj aj aj aj a

Marija Bukovec je zaradi bulic, ki so sepremikale iz ene dojke v drugo, preventivnohodila na preglede pet let. Pred devetimi leti,ko ji je bilo 51 let, pa so ji postavili diagnozo:rak na desni dojki. Potrebna je bila nujna

operacija. “Ko mi je zdravnica povedala, daimam raka, je bil to zame šok. A že v istemtrenutku sem se odločila, da se bom borila,saj imam veliko voljo do življenja. In ne na-zadnje sem vedela, da moram živeti zaraditistih, ki jih imam rada in ki me potrebujejo,torej za moža, hčerko in sina, ki sta takratštudirala,” se spominja Bukovčeva.

Medtem ko sta otroka vedela, da je mamavelika borka in da se ne bo prepustila ma-lodušju, je bil mož Toni zelo šokiran. “Vpra-šal sem se, zakaj je to doletelo prav Marijo,saj smo živeli zdravo. Niti za trenutek panisem pomislil, da ne bi ženi stal ob strani,ji pomagal, jo vozil k zdravniku, v toplice.Ob tej preizkušnji sem postal bolj zrel, boljsem spoštoval vsak dan, ki sem ga preži-vel,” danes pripoveduje Toni.

“Podpora v družini je vsaj pol zdravja.Poznam primere, ko sta se zakonca ločilapotem, ko je eden od njiju hudo zbolel, na-vadno pa je bila to prav žena. Morda je zakaterega od družinskih članov zares težkobreme ali pa mu je pretežko prevzeti odgo-vornost, ko spozna, da se bo življenje v dru-žini spremenilo in da si bodo morali dru-žinski člani drugače porazdeliti vloge,”pravi Marija, ki je prepričana, da bolezenveliko vzame, a tudi veliko da.

Bukovčeva si je v trenutku, ko je izvede-la za diagnozo, dopovedala, da rak ne pome-ni smrti. In to je bilo ves čas tudi njeno vo-dilo v boju proti zločesti bolezni. “Pomem-bno pa je tudi, da človek pri takšni bolezninaredi pri sebi red. Pomembne so dobravolja, vztrajnost, čustvena stabilnost. In kerverjamem v Boga, sem veliko molila in tudiv molitvi našla uteho,” je odkrita Bukovče-va.

Po njenem se slabo godi tistim, ki ne po-vedo, da so bolni, ampak vse, kar vedo o svo-ji bolezni, potiskajo vase. Sama je iskaladružbo ljudi, različno delo in hobije, ki so jiodvračali misli od bolezni. Veliko ji je poma-galo sodelovanje v skupini za samopomočžensk, operiranih za rakom dojke, ki jo jenajprej obiskovala v Novem mestu, zadnjaleta pa v Črnomlju. “V tej skupini sem naš-la veliko prijaznih žensk in prijateljic. Če-prav smo imeli doma odkrite pogovore, pase je včasih le lažje potožiti tistemu, ki imaenake težave,” je prepričana Marija, ki da-nes drugače gleda na življenje, kot pred bo-leznijo. Je duhovno bolj mirna in hvaležnaza vsak dan, ki ga preživi bogato.Dr. Cveto Gradišar

55priloga dolenjskega listaAKTUALNO

SprSprSprSprSpremenemenemenemenemenjen vrjen vrjen vrjen vrjen vrssssstn i rtn i rtn i rtn i rtn i re de de de de dv rv rv rv rv rednoednoednoednoednottttt

Nada Pezdirc si je raka na levi dojki pred11 leti odkrila sama. Takrat ji je bilo 40 letin bilo je tik pred božično-novoletnimi praz-niki. “Nisem mogla zadržati zase in semtakoj povedala možu, hčerki in mami, a somi rekli, da to ni res. Priznam, da me je bilostrah in da sem bila v veliki stiski. Sredijanuarja je bila diagnoza potrjena. Ni pa res,da človeka novica o bolezni ne sesuje. Jazsem potrebovala veliko moči, da sem se po-brala in se začela boriti. A z bojem sem za-čela takoj. Za družino pa je bila vest o mojibolezni veliko večji šok. Zgodilo se je celo,da sem jaz tolažila jokajočega moža Marti-na, hčerko in mamo,” pripoveduje Nada. Obtem se ji utrne misel, da bi bilo morda do-bro, če bi ob tako težki bolezni zdravnikidobili skupaj vse družinske člane in jimrazložili, za kaj gre. Kajti težko je že tam,kjer družina drži skupaj, kot je to pri njih.Kako hudo je šele v družinah, kjer ni vsetako, kot bi moralo biti.

Ko se je Pezdirčeva po operaciji vrnila izbolnice, ji je družina stala ob strani. Bole-zen jih je še bolj povezala in spremenilavrstni red vrednot. Vsi pa so se še kako za-vedali, kako pomembno je, da pogledajoresnici v oči, saj je to manj boleče, kot če bise zatekali k lažnemu upanju. Nada se je žev bolnišnici srečevala s primeri, ko si žen-ske po operaciji niso upale domov, češ dajih možje, potem ko so jim izrezali rakavotkivo, ne bodo več marali. “Večkrat je pačtako, da ženske stojijo ob strani moškim, ki

Marija in Toni Bukovec

Nada in Martin Pezdirc

zbolijo. Ko pa zbolijo ženske, velikokratpride tudi do ločitev. Tam, kjer že prejškriplje v zakonu, je bolezen lahko le šepika na i. Navadno pa je tako, da so prob-lemi v družini že prej, potem pa se razviješe bolezen. In če ni psihične stabilnosti intrdnosti vse družine že takrat, ko je pri hišizdravje, je bo gotovo še manj, ko pride bole-zen,” pove.

ZdrZdrZdrZdrZdru žu žu žu žu ženi tudi dreni tudi dreni tudi dreni tudi dreni tudi druž insk iuž insk iuž insk iuž insk iuž insk ič lani boln ikč lani boln ikč lani boln ikč lani boln ikč lani boln ikooooov ?v ?v ?v ?v ?

Nada je, odkar je izvedela za bolezen, od-krito z vsakim govorila o njej. Njena teori-ja je namreč, da nima smisla skrivati bolez-ni, saj človek ni sam kriv, da jo ima. Pogre-šala pa je skupino za samopomoč žensk,operiranih za rakom dojke, ki je sicer bilav Novem mestu. A ker ni voznica, ji je biloto predaleč. Zato je pred šestimi leti pričelaz ustanavljanjem skupine v Črnomlju. “Naj-prej je bilo seveda potrebno ženske najti,kajti nekatere se še vedno skrivajo. V našiskupini je 40 članic, ocenjujemo pa, da jihje v Beli krajini vsaj 100, ki so imele raka nadojki. Ne vem, zakaj ženske čemijo doma.Saj se v skupini še najmanj pogovarjamo obolezni, ampak teče beseda predvsem otem, kako premagovati težave. Izmenjamosi izkušnje, nasvete, se odkrito pogovorimo,smo druga drugi v oporo. Prav v rožnatemoktobru, ki je svetovni mesec boja protiraku dojk, sicer najpogostejšemu raku priženskah, pa se še posebej potrudimo, darak ni tabu, da se o njem čim več govori,trudimo se, da bi bilo življenje žensk s toboleznijo čim bolj kakovostno,” pove Nada.

Članice skupine za samopomoč velikokratna pohode, srečanja, predavanja, izletevzamejo tudi družinske člane. Ob tem prideNadi na misel, da ne bi bilo nič narobe, če biv Sloveniji ustanovili tudi združenje zadružinske člane bolnikov, ki ga sedaj v našidržavi še ni. Gotovo bi lahko pomagali mar-sikomu, ki se ob spoznanju, da je v družinoprišla težka bolezen, ne more prav znajti.Besedilo in fotografije:Mirjam BezMirjam BezMirjam BezMirjam BezMirjam Bezekekekekek-Jakše-Jakše-Jakše-Jakše-Jakše

priloga dolenjskega lista66 ZANIMIVOSTI

Peter Flis

Pristreljal je preko 400pokalov in medaljLetos so strelci Lovske družine Trebnje že četrtič zapored osvojili

naziv ekipnih državnih prvakov v streljanju na tarčo bežečegamerjasca, za nameček so zasedli še prva tri mesta v kategorijiposameznikov, na najvišji stopnički je stal Peter Flis iz Šmavra. Ta se jezeleni bratovščini pridružil pred desetletjem, ko se je iz okolice Ljubljanevrnil med rodne dolenjske griče, od koder, je prepričan, ga zdaj nihčeveč ne more zvabiti kam drugam.

Strelska tekmovanja lovcev ponavadipotekajo na odmaknjenih streliščih, kamorjavnost nima navade zahajati, čeprav semorajo lovci na tekme pripravljati podobnokot drugi športniki. Imajo več kategorij:streljanje na glinaste golobe, na premičnotarčo in streljanje z malokalibrsko puško.Sicer je vsako od teh streljanj neke vrstesimulacija lova, zato ta šport ni popolnomaprimerljiv s tistim streljanjem, v katerem jeblestel Rajmond Debevec.

Nimajo sNimajo sNimajo sNimajo sNimajo st rt rt rt rt re l iščael iščael iščael iščael iščaFlis, ki v lovski družini vodi sektor Deč-

ja vas, obžaluje, da njihova lovska družinanima možnosti za ureditev svojega streli-šča, ker je območje, na katerem delujejo,preveč poseljeno, zato so doslej največ tre-nirali na Trebelnem, kjer naj bi streliščezaprli, pa tudi v Kočevju. “Dan pred tekmo

V vitrinah ima preko 400 pokalov in medalj.

Na lovu ga pogosto spremlja nemškiprepeličar Lumpi.

lahko vadimo tudi na prizorišču tekmova-nja,” pojasni in doda, da so poleg njega vekipi še Klemen Sadar, Jože Golob, IvanSlak in Janez Žurga.

Ob tem ponosno pove, kakšne cilje so sivse postavili v njihovi lovski družini in jihtudi uresničili: zadnjih pet let organizirajotekme, imajo regijskega in državnega prva-ka, poleg tega so štiri leta zapored ekipni inposamični prvaki, imajo državni rekord.“Smo tudi edina lovska družina, ki je dveleti zapored izpeljala vseslovensko lovskoligo,” se pohvali. Kot v drugih športih inorganizacijah, tudi v lovski ne gre vedno vsepo maslu, spomladi se je njihova lovskadružina oziroma ekipa strelcev zapletla vkonflikt z Zvezo lovskih družin Novo mesto,ki so ga uspeli rešiti šele ta mesec, ko jeposredovala krovna lovska organizacija.Spor je nastal zaradi tega, ker trebanjska

družina ni članica Zveze, so pa morali nje-ni strelci nastopiti na zvezni tekmi, če sohoteli na državno prvenstvo.

PPPPPodporodporodporodporodpora dra dra dra dra druž ineuž ineuž ineuž ineuž ineKdor pozna kakšnega lovca, mu je jasno,

da gre za dejavnost, ki zahteva ogromnočasa, pa tudi denarja, saj puške niso zastonj,prav tako tudi ne municija. Brez podporenajbližjih, življenjske sopotnice Joži in trehhčera, Gaje, Tjaše ter Maje, ki ga včasihspremljajo na tekme, tudi državni prvak izŠmavra ne bi bil tako uspešen, prizna, saj jestrelstvo šport, pri katerem roko umirijošele urejene misli. Za svoj hobi kot stroje-vodja z zelo nepredvidljivim delovnim ča-som porabi večino dopusta in namesto, dabi se poleti z družino “pražil” na plažah, seraje odpravijo na krajše izlete, ki jih zdru-žijo z njegovimi tekmovanji. Kot velik lokal-patriot se rad vrača v Šmaver, ki je po nje-govem mnenju najlepši kraj na svetu.

V svojem okolju je znan kot podpredsed-nik krajevne skupnosti Svetinja, krajanipravijo, da je na “pripravništvu” pri pred-sedniku Dragu Perparju in da bo nekoč onprevzel njegovo mesto, a sam ni prepričan,če si res želi tolikšne odgovornosti. Odkarje z lastnimi rokami zgradil in opremil dom,ga osrečuje obdelovanje zemlje, po “nizkemrezu” trte v svojem vinogradu je tam na-sadil sadje, ki gre njemu in drugim članomdružine bolj v slast kot grozdje: maline,hruške, breskve, kutino in češnje.

Na vprašanje, zakaj se je odločil, da bolovec, odgovori: “Že od nekdaj so me privla-čili narava in živali, gojil sem že ogromnovrst, od južnoameriških činčil, goveda, koz,pujsov do puranov in piščancev, poleg tegaso moji strici lovili polhe, kri pa ni voda,”hudomušno pove.Besedilo in fotografiji:JanJanJanJanJanja Ambrja Ambrja Ambrja Ambrja Ambrooooožičžičžičžičžič

77priloga dolenjskega listaZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE

Jože Konte z Lopate

Ne on, pisalo je življenje

Kar je na začetku izdeloval samo ročno, zdaj hitreje in bolje opravijo stroji – intem po svojih močeh še zmeraj streže 80-letni Jože Konte.

Žilici, da bi bil arhitekt, je Jože Kontemed drugim zadostil z načrtovanjemhleva, ki ga je kasneje prezidal hišo, vkateri živi.

Za zapis o Lopati je bil poleti Jože Konte kot odprta knjiga, polnapodatkov. Beseda se je večkrat dotaknila njega samega, v

vnovičnem pogovoru je nanizal še več drobcev svoje življenjskezgodbe, žal pa mu je, pravi, da ni imel nikoli časa in prave volje dati napapir, kar je o njem spisalo življenje – le on namreč pozna vsepodrobnosti.

Prvemu od petih otrok je oče Jožetu re-kel, naj se uči, da ne bo kmet, kot je on(četudi največji v vasi) – za zgled mu je dalhinjsko učiteljico, češ da vsak mesec zaslužiza sto kil prašiča “na čisto”. Fant je velik,oficir naj bo, si je želel oče; mati je v Jožetuvidela duhovnika, pritegnila ji je teta, rekoč,da bo visoko vzdignil monštranco. Zanj nibilo ne prvo ne drugo, če bi se lahko šolal,bi postal arhitekt, zanimalo ga je, kako sogradili visoke zgradbe, mostove, spraševalse je, kaj vse so postorili, da se ne poruši-jo. Račune o Jožetovi poklicni poti je pre-križala zadnja svetovna vojna.

Na začetku slednje sta z očetom vozilahrano partizanom v Stari Log. Med roškoofenzivo so Italijani na vrtu Kontejevih zainternacijo zbrali dva ducata mož in fantov,Jožeta so izpustili šele, ko so jih stari ljud-je prepričali, da gre za 13 let starega fan-tiča, resda visokega 185 centimetrov intežkega 80 kil. Na Rab so odgnali staregaKonteja, ki se ni nikoli zanimal za politiko,zanj je bilo važno, da sta siti družina in živi-na. Ko se je vrnil, so hoteli po italijanskikapitulaciji očeta in sina mobilizirati parti-zani, skupaj s konjema. Od rabskega gorjashujšanega očeta so izpustili, po bosonoge-

ga Jožeta pa je naslednji dan v Hinje prišlamati, z njo je smel domov šele, ko je s po-močjo hinjskega trgovca dokazala, da jesinu komaj štirinajst let.

Italijanom in partizanom torej ni uspelo- in da bi imel sin mir pred vojskami, so gaposlal k sorodnikom v Ljubljano, tam paspomladi 1944 ni bilo Lopačanov in matere,da bi, ne glede na Jožetovo postavo, domo-brance prepričali v njegovo otroškost. S šte-vilnimi so ga odpeljali v Trst, kjer so mobi-lizirancem zatrjevali, da bodo kot člani slo-venske narodne varnostne straže braniliPrimorsko pred zavezniško invazijo. Jože seje selil po domobranskih postojankah naNotranjskem in Primorskem, zvečine soživotarili, pravega boja, da bi tekla kri, nidoživel. Po vrnitvi v požgano Lopato, ko jeza obnovo primanjkovalo celo lopat, Jože prizmagovalcih sicer ni bil povsem zapostav-ljen, ožigosan kot “ta beli” pa je bil vseenov marsičem prikrajšan - četudi so mu za-upali, navsezadnje je bil dolga leta odbor-nik, sodnik porotnik ...

Ob kmetovanju je želji, da bi bil arhitekt,zadostil, ko je po svojih načrtih zgradil hlev,prenovil delavnico, nakar mu ni šlo v gla-vo, da je hlev na najlepšem kraju, pa ga je

prezidal v hišo. Kako je bilo v tistih časih,veliko pove Jožetova domala anekdotičnaprigoda. Ko je hotel na novomeški občinivložiti prošnjo za gradnjo hleva, ga je nekobčinski veljak porogljivo vprašal, kje imapamet, da bo prosil dovoljenje za gradnjo vSuhi krajini, domov naj gre, za denar, ki biga odštel za koleke, naj si kupi cement insezida hlev.

Kmetije ni hotel zanemarjati, zato si Jožeza razliko od številnih ni poiskal kake služ-be; ko pa so v šestdesetih letih asfaltiralicesto od Dvora proti Soteski, se je odpravilh kolarju naročit les za nov voz. Kolar jeimel v delu ročaje za lopate in krampe, kiso jih zlomili cestarji, zato je Jožeta prosil,naj mu jih nekaj naredi, poračunala bostapri vozu, ki bo ob njegovi pomoči prej na-red. Zgolj s sekiro in obličem se je Jožeprvič lotil tega dela, iz bukovine je izdelalpo sto ročajev za lopate in krampe, za kolar-ja je nasekal precej jesenovega lesa, ki jenajboljši za ročaje. Ko je dobil naročeno, odmojstra ni bilo nič ne z vozom ne s plačilomdostavljenega, Jože pa mu je bil vseenohvaležen, saj mu je, čeprav z nepošteniminameni, nehote nakazal, s čim bi kazalodopolniti kmetovanje.

Do naslednje pomladi je izdelal po tisočročajev za lopate in krampe, z denarjem, kiga je zanje dobil v kočevski Komunali, pabi si lahko kupil par bikov. Tega je bil ve-sel, pravi, kot prve ljubezni, nakar se je obkmetovanju še bolj zavzeto lotil dela. Doklerni Lopata dobila elektrike, je ročaje izde-loval ročno, sčasoma, ko je posel zacvetel,kajpak ni šlo več brez strojev. Ko je obrtpredal sinu, so pri njem kupovali ročaje zalopate, krampe, motike in železne grablje,zdaj pa je v največji lopaški “tovarni” mo-goče izbirati med okoli petdeset različnimilesenimi izdelki. Za nasledstvo je poskrbl-jeno, Jožetov vnuk je na klin obesil študijfarmacije in se zaposlil v družinskem pod-jetju, ob delu pa študira ekonomijo.

Še lani je Jože Konte na vse konce, blizuin daleč, razvažal, kar so izdelali po naroči-lu, zdaj za volan sede tudi snaha, on pa posvojih močeh, in teh ni malo, pomaga pristrojih.Besedilo in fotografiji:DrDrDrDrDrago Rago Rago Rago Rago Rususususustjatjatjatjatja

priloga dolenjskega lista88 POGOVOR

Katja Šoba, predsednicaŠtudentske organizacije Slovenije

“Še vedno seborimo za praviceštudentov”Med slovensko študentsko populacijo bi verjetno

težko našli nekoga, ki je aktiven na tako različnihpodročjih, kot je nova predsednica Študentskeorganizacije Slovenije Katja Šoba. 25-letna Posavkaje namreč v tako imenovanem študentskemorganiziranju opravljala že številne funkcije, polegorganiziranja kulturnih, humanitarnih, izobraževalnihin športnih projektov se je študentka mariborskepedagoške fakultete preizkusila tudi kot urednicaštudentskega časopisa Varia in prostovoljka v Zveziprijateljev mladine Krško.

Z začetkom novega študijskega letaste kot prva Posavka zasedli funkcijopredsednice študentske organizacije.Ste izvolitev pričakovali ali ste bili nadnjo presenečeni?

Če kandidiraš, imaš tudi določena priča-kovanja, kljub temu da sem bila edina kan-didatka, sem morala iti skozi ozko sito. Kotkandidat moraš svoj program namreč pred-staviti na vseh študentskih organizacijah invseh klubih, da vidijo, če si sploh primerenza to funkcijo. Gre torej za dolg postopek,ki je trajal približno mesec dni.

Zakaj ste se odločili za kandidaturo?V študentskem organiziranju delam prak-

tično že od prvega dneva, ko sem stopila naštudentsko pot, tako da sem si pridobilaveliko izkušenj in znanj. Ko se mi je ponu-dila priložnost za kandidaturo, sem jo spre-jela, saj sem vedela, da me bodo, če ne bomprimerna kandidatka, člani študentskihzborov zavrnili.

V preteklih letih ste bili podpredsed-nica Društva študentov Pedagoškefakultete Univerze v Mariboru (UM),članica Komisije za študijske zadeve naUM, predstavnica študentov v Štu-dentskem svetu študentskih domov vUM, predsednica Študentskega zboraŠOUM in članica senata za evalvacijo vsklopu Sveta za visoko šolstvo. Štu-dentsko organiziranje za vas potem-takem ni neznanka?

Ta scena mi je bila že dokaj poznana odprej. Najprej sem začela delati v Študet-skem svetu. Ker pa sva s kolegico ugotovili,da se na fakulteti nič ne dogaja, sva ustano-

vili Društvo študentov Pedagoške fakulteteUniverze v Mariboru. Bolj ali manj sva dela-li kulturne, izobraževalne in humanitarneprojekte, s tem, da je ona postala predsed-nica, jaz pa podpredsednica društva. Takratsem postala tudi članica Komisije za štu-dijske zadeve na univerzi, ker sem velikodelala s Študentsko organizacijo, so mepovabili k sodelovanju. Pred dvema letomasem postala tudi predsednica Študentskegazbora ŠOUM.

Ste večino teh funkcij opravljali naprostovoljni osnovi ali ste bili zanje tudiplačani?

Začneš tako ali tako iz želje, da se za štu-dente nekaj dogaja, saj menim, da se morav času študija človek razviti, da postane ce-lostna oseba in ugotovi, kaj hoče. Sama semta razvoj doživela tako, da sem v vse tovložila veliko prostovoljnega dela, ampakdanes lahko rečem, da mi ni žal niti za enominuto, ko sem tudi zastonj delala za štu-dente. Na ta način sem namreč pridobilaveliko znanj, s tem so se mi odprla vrata dofunkcij, ki jih opravljam danes.

To vas sprašujem zato, ker se je v pre-teklosti ŠOS oziroma njenih funkciona-rjev, ki po mnenju nekaterih velikokratbolj skrbijo z svoje interese kot za inte-rese študentske populacije, oprijel pre-cej negativen predznak. Kako odgo-varjate na takšne kritike?

Sama imam pozitiven občutek glede delo-vanja vseh organizacij, saj se študentskipredstavniki, ki v njih delajo, večinoma tru-dijo za študente. Lahko poudarim, da ŠOS ševedno opravlja svoj namen in se bori za štu-

dente oziroma za njihove pravice. Borimo sena primer za štipendije, za študentske po-stelje, za študentske družine, nedavno smoposlali javno pismo Ministrstvu za visokošolstvo, znanost in tehnologijo, na podlagikaterega so izdali razpis za sofinanciranjedoktorskih programov. Tisti, ki se bolj poglo-bijo v naše delovanje, vidijo, da ŠOS sledisvojemu namenu in dela za študente. Je pares, da včasih vse informacije na pridejo doštudentov, saj določena dogajanja, ki jih or-ganiziramo, jemljejo za samoumevna.

Veliko besed je bilo tudi o visokihplačilih funkcionarjev. Ste vi za svojedelo plačani?

Za svoje delo, ki večkrat traja tudi 12 urna dan, dobim honorar, ki znaša okoli 650evrov. Je pa treba tu ločiti tiste, ki so zapos-leni, in tiste, ki so študentski predstavniki.Direktorji študentskih organizacij so nam-reč zaposleni in skrbijo za delovanje celot-ne študentske organizacije s svojimi zavodi,so pa tudi kazensko odgovorni za poslova-nje podjetja. Dvomim, da bi nekdo za nekoborno plačilo sprejel tako veliko odgovor-nost.

ŠOS razpolaga s precejšnjim denar-nim fondom, saj od vsakega študenta,ki dela preko študentskega servisa,dobi nekaj odstotkov njegovegazaslužka. Za kaj je porabljen ta denar?

Bolj ali manj se sredstva iz koncesijskedajatve razdelijo po določenih koeficientihštudentskim organizacijam, ki ga porabijoza humanitarne, izobraževalne, kulturne inpodobne vsebine. Osnovni namen ŠOS je,da skrbimo za obštudijsko dejavnost. Včasih

99priloga dolenjskega listaPOGOVOR

moramo organizirati tudi projekte, ki sonepridobitniške narave, a so pomembni zaizobrazbo mladih, z njimi pa poskušamozadovoljiti zelo različne interese študentov.Denar se torej porabi za študente, je pa res,da gre ta denar tudi za uveljavljanje pravicštudentov proti državi.

V zadnjem času se ob zaostrenih gos-podarskih razmerah spet veliko govorio študentskem delu oziroma njegovimorebitni obdavčitvi. Sami takšni re-šitvi niste najbolj naklonjeni. Zakaj?

Študentsko delo je ena izmed zakonskihoblik fleksibilnega dela in študentom omo-goča izobraževanje. Po naših raziskavah sitretjina študentov študija brez študentske-ga dela ne bi mogla privoščiti, ker država nezagotovi dovolj štipendij. Največ študentovzasluži le okoli 200 evrov, kar je podobnoznesku ene štipendije. S tem denarjem silahko veliko študentov ob slabo plačanih alibrezposelnih starših zagotovi študij.

Kaj pa boste naredili, če bo vlada vse-eno izpeljala napovedane spremembe vzvezi s študentskim delom?

Nismo še prejeli uradnega predloga, zatosedaj še ne morem reči, kako bomo reagi-rali. Vsekakor pa bomo še naprej zagovarja-li študentsko delo. Zagovarjamo pa uvedboenotne evidence vpisa, ki bi zmanjšala fik-tivne vpise. S tem bi se odpravile tudi naj-večje pomanjkljivosti, ki jih očitajo štu-dentskemu delu.

V svojem programu ste se med dru-gim zavzeli tudi za nujnost zagotavlja-

nja kakovostnega in dostopnega viso-kega šolstva, ki pa po nekaterih raz-iskavah še vedno zaostaja za tujino. Ne-kateri menijo, da bi se kakovost poveča-la z uvedbo šolnin.

ŠOS nasprotuje uvedbi šolnin, saj meni-mo, da se kakovost visokega šolstva z njiho-vo uvedbo ne bi izboljšala. Ne nasprotujemoustanavljanju zasebnih visokošolskihzavodov, vztrajamo pa, da se uvedejo strikt-na in jasna zakonska določila, da zasebniinteresi ne bi prišli v sfero javnega. Javnošolstvo namreč zagotavlja tudi javno dobro.

Bi se pa na tak način verjetno skraj-šal sicer v Sloveniji relativno dolg časštudija?

Ko enkrat stopiš v tak odnos, postaneš lepotrošnik in študent na tako ne more bitisooblikovalec kakovostnega sistema, kar jenaša želja. Treba je iti na drug sistem zazagotavljanje kakovosti študija, za kar pašolnine niso rešitev.

Z letošnjim študijskim letom so vsefakultete prešle na tako imenovanibolonjski študij, na račune katerega sobile izrečene številne kritike takostroke kot študentov. Kje vi vidite nje-govo največjo pomanjkljivost?

Problem je v tem, da so stari programibolj ali manj le spremenili fasado, vsebinepa so ostale enake. Kopičijo se dodatneobveznosti, ki služijo same sebi. Otežena jetudi sama mobilnost, saj imajo nekaterefakultete program 3+2, druge pa 4+1. Pro-blem je tudi, da programi mednarodno niso

primerljivi, zato se cilji, ki so bili izhodiščeza prenovo visokošolskega sistema, nisouresničili. ŠOS zato pripravlja predlog spre-memb Zakona o visokem šolstvu, ki bodo tenapake, upam, odpravile. Pripravljamo patudi anketo o obremenjenosti študentov, dabomo dejansko obremenitev prevedli v kre-ditne točke, da se bo videlo, kakšne so obre-menitve na posamezni fakulteti. Velik pro-blem je tudi nezaposljivost študentov po 1.bolonjski stopnji.

Kakšne ukrepe za rešitev te perečeproblematike predlaga ŠOS?

ŠOS se že dalj časa udejstvuje na tempodročju, predvsem s projektom KAJPAMI,ki se ukvarja predvsem z zaposljivostjomladih in je tudi v Strategiji zaposlovanjamladih dal predloge, kako bi to zaposljivostpovečali. Pred kratkim smo z Ministrstvomza delo, družino in socialne zadeve začeli sprojektom Študent, aktiviraj in zaposli se!,za katerega je ministrstvo namenilo 2,7 mili-jona evrov, ŠOS pa je v fazi izbiranja deloda-jalcev in absolventov, ki jih bomo povezali.Sistem je tak, da se študent poveže z deloda-jalcem, je pri njem najprej pol leta, po temčasu napiše diplomo in je potem še pol letazaposlen pri njem. Tako študent pridobi de-lovne izkušnje in tudi prvo zaposlitev, čepravle za pol leta. Če pa se diplomant izkaže, galahko delodajalec zaposli za dalj časa.

Kakšno je zanimanje za ta projekt?Doslej se je prijavilo že 200 absolventov,

smo pa v fazi izbiranja delodajalcev, zatoimajo študenti še vedno čas, da se prijavijo.Več podatkov je na spletni strani www.kaj-pami.si.

Tako imenovano študentsko organizi-ranje pa ni edina stvar, ki se ji aktivnoposvečate. Že pet let ste tudi aktivnačlanica in prostovoljka Zveze prijate-ljev mladine Krško.

Vedno sem bila zelo aktivna in hotela pri-dobivati nova znanja, ker prihajam iz peda-goške smeri, sem se želela preizkusiti tudikot prostovoljka v krški ZPM. Izkušnja jebila zelo dragocena, saj smo v tem času namorje peljali številne otroke in prav zaradidobrih občutkov, ki me navdajajo ob temdelu, sem v tej organizaciji še vedno aktiv-na kot pedagoški vodja.

Po rodu ste iz Zdol pri Krškem. Senameravate po koncu študija vrniti na-zaj v Posavje ali vas bolj privlačijo veli-ka mesta?

Moram reči, da sem se že med samimštudijem vsak konec tedna rada vračala vPosavje in tudi moja želja je, da se po diplo-mi vrnem nazaj. Želela bi si namreč znanja,ki sem si jih že pridobila, tudi med študijemv tujini, prenesti nazaj. Zdi se mi, da je biloPosavje v preteklosti vedno jug Slovenije inzapostavljeno, tako, da je že čas, da tudimladi pomagamo Posavju, da se začne raz-vijati v smeri, kot si zasluži.AnAnAnAnAnja Kja Kja Kja Kja Kerinerinerinerinerin

priloga dolenjskega lista1010 NA KRAJU SAMEM

V mali šoli za pse

Učne ure bolj kot psomnamenjene lastnikomNekateri lastniki psov pravijo, da je skrb za psa podobna skrbi za

otroka, le s to razliko, da otrok enkrat odraste, pes pa za vednoostane otrok. V Kinološkem društvu Novo mesto, kjer to jesen obhajajo35 let delovanja oz. 245 pasjih let, se s tem kar strinjajo, ob tem pakot eno najpogostejših napak, ki jo lastniki delajo z živalmi, omenjajoprav to, da jih preveč počlovečijo in jim dovolijo marsikaj, kar niso nitisvojemu otroku. Preveč crkljanja brez postavljenih jasnih meja pamarsikateremu lastniku kasneje prinese kup problemov.

“Kakor psa naučiš in navadiš od malega,tak bo, ko odraste. Mladič je dojemljiv zadoživljanje zunanjih dražljajev že v starostiod devetih tednov do šestih mesecev. V temčasu ga je treba navaditi na ljudi, živali,promet, mostove,” pojasnjuje predsednikdruštva Igor Ravbar. Že zelo zgodaj je torejdobro vsakega psa naučiti vsaj nekaj os-novnih vaj poslušnosti, sicer ga bomo, ko bovečji, vse težje obvladovali. Kot potrjujejonjegove izkušnje, imajo tisti, ki se v tečajevključujejo s starejšimi psi, običajno žetežave. Na tečajih pravzaprav ne učijo psov,ampak njihove vodnike. “K vsakemu parupes – vodnik ne pristopamo enako. Po-membna je samokontrola človeka, kakoravnati s psom,” pove.

Vsak se lahkVsak se lahkVsak se lahkVsak se lahkVsak se lahko naučio naučio naučio naučio naučiNedeljsko jutro se za vpisane v malo šolo,

odkar se je septembra pričelo novo šolsko

Igor Ravbar

Dobrodošli nasveti inštruktorice Mojce Zupančič (levo).

leto, prične na vadišču društva ob reki Krkina Grabnu že ob devetih zjutraj. Prvo okto-brsko nedeljo je bilo tam nadvse živahno.Med vodniki in med psi so se po dobremmesecu vadbe že stkala znanstva. Psi soveselo tekali po rosni travi in se igrali, med-tem ko so vodniki pred pričetkom vaj šeklepetali z inštruktorico Mojco Zupančič, kivodi malo šolo. “Mala šola je namenjenatemu, da se pes naveže na vodnika in da gata nauči poslušnosti. Vsakega psa je tomogoče naučiti, vse pa je odvisno od vodni-ka,” je poudarila. Inštruktorica je že 10 let,s svojo Nikito pasme borderski ovčar obi-skuje tudi društvo Šent in varovance Domastarejših.

Vse za doVse za doVse za doVse za doVse za dot ikt i kt i kt i kt i k, k lobaso, k, k lobaso, k, k lobaso, k, k lobaso, k, k lobaso, ko ko ko ko ko ko šo šo šo šo šPo uvodni nekajminutni sprostitvi sledi-

jo vaje: premagovanje ovir na poligonu,srečevanje drugih ljudi in psov, vaje pozor-

nosti in učenja poslušnosti … Učenje v pasjimali šoli poteka z motivacijo ob predmetihin priboljških, ki jih ima pes rad, in temeljina nagrajevanju ob osvojeni vaji. Nagradeso različne, od pasjega piškota, koščka sira,bonbonov, do igrač. “Sam moraš presku-šati, kaj bo ‘vžgalo’. Naša Tačka ne marahrane, zato jo samo pohvalim, pobožam inse z njo poigram,” pove lastnice kraškeovčarke.

“Svoji nemški ovčarki sem pred nekajtedni kupil posebno igračo v obliki klobase.Sploh se ji ni zdela zanimiva. Spravil sem join ji jo čez nekaj časa spet pokazal. Zdaj jenora nanjo,” pove drug lastnik. Eno najboljnenavadnih igrač je na vadbi imel mešanecLucky. Veselo je skakal za kokošjo. Pla-stično, seveda, čeprav ob njem glede na nje-govo živahno naravo najbrž tudi kakšna či-sto prava kokoš ne bi bila varna. Zupančiče-va poudarja, da je dobro, da vodniki čim boljspodbujajo svoje pse in z njimi vadijo tudidoma. “Vsak inštruktor ima malo drugačenpristop in se bolj posveča določeni vzgojiglede na to, kakšnega psa ima. Tudi ni samoen načina, ki bi bil edini pravi,” pravi pred-sednik društva in pove, da želi čedalje večlastnikov opraviti tečaje višjih zahtevnost-nih stopenj. Predvsem t. i. izpit po progra-mu IPO, ki ga predpiše mednarodna kino-loška zveza, je med lastniki psov že karnekakšno znamenje prestiža.

Društvo omogoča šolanje psov v več kotdesetih različnih disciplinah. V zadnjemčasu je popularna disciplina agility, prikateri se psi učijo premagovanja različnihovir, uveljavlja se tudi rally obedience, kivsebuje vaje iz poslušnosti in agilityja.

PPPPPomir juomir juomir juomir juomir jujoča bl iž inajoča bl iž inajoča bl iž inajoča bl iž inajoča bl iž inaV Sloveniji je po nekaterih podatkih regi-

striranih preko 200.000 psov, kar Slovenceuvršča med narode, ki veljajo za velike lju-bitelje psov. V društvu opažajo, da se večljudi odloča za družne pse manjših pasem,ki so primerni tudi za bivanje v stanovanjih.“Ljudje so radi v družbi psov. Dokazni so

1111priloga dolenjskega listaNA KRAJU SAMEM

Marsikakšno zadrego ob srečanju drugega psa in ljudi lahko preprečimo sprimernimi vajami.

Igra je pomemben del učenja, prav tako kot crkljanje.

Učenje sledenja. Po uspešno izvedeni vaji sledi nagrada.Vaja pozornosti.

tudi terapevtski učinki, saj se z božanjemzniža človekov krvni tlak, in to človeka po-mirja,” utemeljuje Ravbar.

Poleg šolanja društvo organizira tudi izo-braževalna predavanja o negi, prehrani inzdravju psa in lastnike opominja na novetrende. Je prvo kinološko društvo naDolenjskem, kjer se je kalila večina vodijokoliških društev. “Novih, mlajših društevnimamo za konkurenco, vsem bi nam mo-ralo biti skupno širjenje skrbi za psa,” pravipredsednik.

VzrVzrVzrVzrVzreeeeejen za lojen za lojen za lojen za lojen za lov na r ise nev na r ise nev na r ise nev na r ise nev na r ise nesodi v messodi v messodi v messodi v messodi v mestttttooooo

Čeprav je po opažanjih v šolanje vklju-čenih vse več nerodovniških psov, Kinolo-ško društvo Novo mesto zagovarja čistopasemsko vzrejo, saj, kot pojasnjuje Ravbar,z mešanjem pasem namreč pogosto prihajado telesnih hib in psihičnih težav živali.Tudi pri nas se pojavljajo eksotične pasme,a poudarja, da je ključen namen, za katere-ga je bil pes vzrejen. “Psa, ki je bil vzrejenza lov na rise, ne moreš imeti v urbanemokolju. Za družinsko življenje so najboljzaželeni labradorci, ki so umirjeni, prijazni.Če se odločate za psa, priporočam samico,saj se bolj držijo družine,” svetuje.

Če ob branju oklevate, da bi le ugodili eniod želja svojih otrok in jim kupili psa, pre-mislite še enkrat. “Otroci se živali hitro na-veličajo, žival pa ostane na grbi staršev.Pogosto se zgodi, da jo na koncu vsi odriva-jo. Otrok je šele okoli 13. leta sposoben samskrbeti za žival,” opaža Ravbar, ki poznatudi starše, ki so ob tem, ko so ugodili željiotrok po živali, sami spoznali, da je pravza-prav imeti ob sebi žival nadvse sproščujoče.V dežju pogosto mirujemo doma, s psom paje namreč treba ven v vsakem vremenu, karje lahko tudi prav lepo. “S psom doživimveliko več, predvsem pa se počutim bolje.Sprehod zjutraj mi veliko bolje dene kotpoležavanje, čeprav bi včasih trdila nasprot-no,” prizna tudi ena od lastnic.Besedilo in fotografije: Ir Ir Ir Ir Irena Nena Nena Nena Nena Nooooovvvvvakakakakak

priloga dolenjskega lista1212 NAŠA DEDIŠČINA

Pregreta smetana

Hrepenenje po sladkem robu latviceSamo spomnili bi vas radi, kako se zna na jeziku raztapljati pregreta

smetana. Njen poln okus, ki se širi po ustih, je mešanica sladkega inmlečnega in skoraj hkrati mogoče še čisto malo kiselkastega ingrenkljastega. Kaj ni res? In kdaj ste nazadnje jedli pregreto smetanona kruhu?

Latvica. Pri Zoranovih v Gabrju so toposodo za pregrevanje mlekauporabljali vsaj že pred 70 leti.

Pregreta smetana nastane iz mleka, poovinkih jo dajo krave, to ni nobena skriv-nost. Je pa že malo manj kot skrivnost to,kje tako smetano danes še lahko dobite. Žepred tridesetimi leti je Matevž, humoristansambla Henček, ugotovil, da so kmetje“hleve spremenili v garaže”. Imel je prav,do danes pa je zaprlo vrata samo še večhlevov. Bolj ko svet postaja v nekaterih po-gledih “štala”, manj je nekdanjih hlevov inmanj je pregrete smetane, čeprav je raznihdrugih vrst smetane na vagone.

Fani Zupin iz Velikih Brusnic je ena tistihgospodinj, ki še pripravljajo pregreto smet-ano iz domačega mleka, ki ga namolzejo vdomačem hlevu. Mleko precedi in ga pustiod zjutraj do popoldne, da se ustavi. Potemga da v peč ali v pečico štedilnika. Tam jepoldrugo uro ali dve uri, da se smetana pre-greje. To je njen recept, ki pa je enak ali pazelo podoben receptom, po katerih smeta-no pregrevajo že od nekdaj vse gospodinjeod Jovsov ob Sotli do Vinice ob Kolpi.

“Če je mleko dlje časa v peči, da se pre-greva bolj počasi, dobiš več smetane,” poletih dela z mlekom pravi Zupinova. Če jepeč prevroča, se na sredi posode hitro nare-di balon, ki ponavadi začrni prej, preden jedruga površine smetane zlatorumena. Če jogospodinja želi pregreti na hitro, je smet-ane tudi manj. Čas je torej pomemben. Tudiletni, saj Zupinova ugotavlja, da pozimi izenake količine mleka iste krave lahko nare-

Fani Zupin pred dnevi v domači kuhinjiob pravkar pregreti smetani.

di več smetane; očitno ima v mrzlih mese-cih mleko več maščobe. Zupinova da naen-krat v peč po tri do šest litrov. Mleka je prihiši sicer več, saj imajo poleg telice dvemolzni kravi, ampak nekaj ga oddajo.

Kolikor mleka že je, vse gre, kot bi rekli,“skozi roke”. Ročno pobira smetano, am-pak to postori na koncu. Že prej ga , ročneseveda, prinese v posodi do peči, pred temprecedi in še prej namolze. Za dve kravi sene splača imeti molznega stroja. Sploh pa jevčasih za molžo samo ena krava. Stroj je vtakem hlevu kar malo nepraktičen, saj gačlovek čisti najbrž dlje, kot je malo pred temz njim molzel. No, kakor koli, smetani jevseeno, ali se je naredila na mleku, ki so ganamolzli prsti, ali na tistem, ki ga je iz vime-na posrkal stroj.

Vseeno ni ljudem, to smo že rekli, kakš-na je smetana. Kajti navsezadnje tudi izde-lek, v katerem je smetana, govori – ne zbesedami, z okusom pa gotovo – kako sreč-no roko pri mleku v peči je imela gospodi-nja. Zupinova je svojo smetano v nekemkončnem izdelku dala pokusiti že večkrattudi sama. “Za doma mora biti smetane,”pravi Fani, “za hajano potico, štruklje, štru-delj, za kumare – za vse take reči.” Zavitek,v katerega da svojo smetano, večkrat nare-di za češnjevo razstavo v Brusnicah. Lahkosi mislimo, da se ta sladica hitro porazgubiv množici obiskovalcev. Zanesljivo pa vemo,da je Faniki prinesel visoko oceno Ježek z

družino. “To je bi-skvit, tortno peci-vo,” pojasnjuje Zu-pinova.

Smetana je lahkotorej sestavina nekedruge jedi, ampaklahko je jed, nekakš-na sladica, tudi karsama. Tega se dob-ro spominja tudi Al-bina Luzar iz Gabr-ja. “Kako smo biliotroci veseli, če ma-ma ni čisto izpraz-nila latvice, da smojo potem lahko mipostrgali,” pravi.Podobno je bilo ne-mara kar pri vsakihiši, kjer so delali

pregreto smetano. Za otroke je bila karnagrada, če so jim dovolili “po latvici poma-zat’”, saj so tako smeli s kruhom pobratiostanke pregrete smetane in mleka izlončene posode za pregrevanje – latvice.

Take dobrote in starševska darila poznaseveda tudi Zupinova Fani. Kako jih ne bi,saj ima opraviti s smetano že od mladosti.“Ko sem bila še doma v Brezju (pri Ratežu,op. M. L.), sem že delala smetano. Mamame je naučila, kako se jo dela. Potem semprišla v Brusnice, tu pa so tudi vsak litermleka dali pregreti,” pravi Zupinova, ki jevelikokrat nesla smetano tudi na tržnico vNovo mesto, od koder je tisti zlatorumenimlečni klobuk odnesla k sebi domov prene-katera mestna gospodinja. Ker je pregretesmetane tako bilo kar nekaj in ker pregre-ta smetana ni kar nekaj, smo vam za lepspomin rekli na začetku, da bi vas radispomnili, kako se zna na jeziku raztapljatipregreta smetana. No, kaj pravite?Besedilo in fotografije:MarMarMarMarMartin Ltin Ltin Ltin Ltin Luzaruzaruzaruzaruzar

V hlevu in pred njim se začne tudi vse, kar naredi dobrosmetano. Gnoj, ki ga kida Fanikin sin Rudi, je naravni delneke dolge verige, katere člen je tudi pregreta smetana, skatero so se prav gotovo radi sladkali sam cesar. Sodobnisvet pozna samo sladki konec: smetano.

1313priloga dolenjskega listaNAŠI KRAJI

Podsreda

Ne kuga ne požar je nista ugonobila

Podsreda s križevim potom

Ivo Trošt, direktor Kozjanskega parka

Podsreda, slikovit kraj s šestimi zaselki, z okrog 220 prebivalci, jekakšnih 15 km oddaljena od Brestanice in 10 km od Kumrovca.

Razvila se je v dolini Bistrice, nekoliko odmaknjeno od mogočnega graduna severozahodnem pobočju Orlice, zgrajenega vsaj v začetku 13.stoletja. Podsreda je bila najprej last Breže-Seliških, po letu 1072 pakrških škofov. Trg v Podsredi se prvič omenja leta 1377, konec 19.stoletja pa je štel 38 hiš. Trg je dobil običajne trške pravice in privilegije,tudi več sejmov. Tudi v Posredi je v štirih valovih, v štirih stoletjih morilakuga. Za popotnika je zanimiv pranger (sramotilni steber) z letnico1667, na obdobje NOB pa spominjata dva spomenika.

Ivan Bokalič pred kapelico sv. AneTravniški sadovnjaki dajejo značilno po-

dobo Kozjanskemu, tudi Podsredi z okolico,kjer je sedež Kozjanskega parka. DirektorKozjanskega parka Ivo Trošt ocenjuje, da jena območju tega parka kar okrog 50.000starih jablan in skoraj petino teh so pred-vsem ob strokovni pomoči sodelavcev par-ka v zadnjih osmih letih očistili, obrezali inrešili pred nevarno boleznijo - belo omelo.“Bela omela sicer napreduje, dokler sedrevo ne posuši. Imamo ekipo petih šestihljudi, ki preko javnih del zunaj vegetacijskedobe – običajno od novembra do aprila -opravijo ta dela,” pravi Trošt. Kakorkoli ježe po svoje nerodno, da morajo vsako letozaradi časovnih omejitev pri javnih delihusposabljati novo ekipo, je to po drugi stra-ni tudi koristno, ker na ta način vse večdomačinov spoznava tovrstna dela in so jimkasneje sami kos v svojih sadovnjakih.

Ko v Podsredi pobaramo krajane, kdo bikaj več vedel o preteklosti tega kraja, so nasusmerili k hiši s številko 48, k Ivanu Boka-liču. Pravi, da ima trg v Podsredi 28 številk.Sprva je imela Bokaličeva hiša številko 9.Za časa nemške okupacije so dobili števil-

ko 32, po vojni pa so delili številke od mejeKozje – Podsreda proti trgu in tako je dobilaštevilko tudi Bokaličeva hiša. Gre za enonajstarejših hiš v Podsredi.

Ivan pravi, da je iz kronik izbrskal, da jenjihova hiša že leta 1776 pogorela, a ne v ce-loti. Uradni viri govorijo sicer, da je trg vPodsredi katastrofalno prizadel požar leta1798, ko je pogorela tudi prvotna cerkev sv.Janeza Krstnika, ki je bila že leta 1426 se-dež vikariata, leta 1765 pa je postala župna.V Bokaličevi hiši sta bili nekdaj tudi gostil-na in trgovina in prav v njenem skladišču seje, po Bokaličevih besedah, začel požar.Sprva je Ivan delal doma na kmetiji, potempa v brestaniškem Sigmatu. Ima tri otroke.Sin je doma. Precej Podsredčanov je poiska-lo delo v Brestanici, na Senovem in v Koz-jem. Naključnemu turistu bi Ivan Bokaličpriporočil obisk križevega pota s cerkvijo inkapelico sv. Ane na vrhu. Nekateri obisko-valci (med njimi so tudi znani ljudje, tudirazumniki, ki pa ne želijo biti imenovani)pravijo, da hodijo redno h tej kapelici, sajjim je dovolj že, da čutijo olajšanje, nekateripa trdijo, da so se s pomočjo neznanega

sevanja, ki ga zaznavajo predvsem predpragom kapele, celo pozdravili …

Na vrhu hriba, kamor vodijo podsreškevajnke, kot pravijo domačini križevemupotu, je po besedah 74-letnega Ivana Boka-liča, podružnična cerkev Marije sedemžalosti. “Po pripovedovanju prejšnjega du-hovnika naj bi bila polovica cerkve še izčasov turških vpadov, druga je bila pa po-zneje dograjena. Za obnovo so prispevalitudi denar iz državnega proračuna. V kapelisv. Ane blizu te cerkve so trdili, da je predoltarjem grobnica bivših podsrečkih grašča-kov. Baje so nekaj raziskovali še za časakraljevine Jugoslavije, pa se nihče ni upalnoter. Če pa hodiš pred oltarjem, čutiš, dares nekaj doni, kot da je votlo. Ne vem pa,zakaj ne gredo zdaj raziskovat? Sevanje paje pred pragom kapele,” spoštljivo, skorajšepetaje govori Bokalič. Pravi, da je bil ne-koč na sredini glavnega oltarja kip Marije zJezusom, z dragoceno krono, okrašeno zdragimi kamni, po izjavi prejšnjega, žepokojnega dekana Jakoba Zidanška,” poveBokalič. To cerkev in kapelo odpre skupi-nam in tudi posameznikom Bokaličevasestrična Rozika Babič.Besedilo in fotografije: P P P P Paaaaavvvvvel Pel Pel Pel Pel Perererererccccc

priloga dolenjskega lista1414 NA MLADIH SVET STOJI

Jernej Žagar, tenorist

Pavarotti iz Češnjic pri Trebelnem

Jerneju Žagarju so pri srcu predvsem napolitanske arije in vse, kar je pelPavarotti, ki je njegov veliki vzornik.

Pravijo, da kdor poje, zlo ne misli. To gotovo velja za Jerneja Žagarja,dobrodušnega mladeniča iz Češnjic pri Trebelnem, kateremu

nasmeh z obraza le redko izgine. Obiskuje tretji letnik srednje glasbenešole v Ljubljani, kjer se uči petja pri profesorju Marjanu Trčku, hkratipa še 2. letnik fakultete varstva pri delu in požarne varnosti. Tisti, kise spoznajo na petje, pravijo, da je pred 21-letnim tenoristom lepaprihodnost, sam pa se zaveda, da je predvsem odvisna od njega, kolikobo delal in bil ne nazadnje pripravljen za to tudi žrtvovati.

Domača publika Jerneja bolj poredkosliši. Letos je nastopil na skupniprireditvi treh občin ob kulturnemdnevu v mokronoškem hramu kulture.

Tako kot denimo vrhunski šport, tudipetje narekuje način življenja. “Gotovo jepotrebna disciplina. Moja prva profesoricav glasbeni šoli Trebnje Doroteja CestnikSpasič je dejala, da bom že sam ugotovil, kajmi škodi. Nekaj sem že, marsikaj pa me šečaka,” je povedal Jernej, ki nasvete in be-sede profesorice nadvse ceni. Pravi, da jenjegova druga mama; kmalu sta preseglaodnos učiteljice in učenca ter vzpostavilastik, ki drži in bo držal. O tem sta prepriča-na oba. Kljub temu da Jerneja ne poučujeveč, skrbno spremlja njegovo glasbeno potin pravi, da zelo lepo napreduje, da sta se ssedanjim profesorjem Trčkom, ki je tudisam tenorist, res dobro ujela.

P rP rP rP rP rvič zapel v 7vič zapel v 7vič zapel v 7vič zapel v 7vič zapel v 7. r. r. r. r. razrazrazrazrazredueduedueduedu

Da ima Jernej lep glas, so pri Žagarjevihugotovili po naključju, saj nihče v družininima kakšnega izjemnega pevskega talen-ta, zapojejo tako, kot večina ostalih - “zadomačo uporabo”. Jernejeva mama Jožica

je namreč nekega dne domov prinesla zgo-ščenko klasičnih arij treh svetovno pozna-nih tenoristov – Pavrottija, Carerasa in Do-minga, ki so ga povsem prevzele. Po poslu-hu se je naučil arijo A donna e mobille, ki joje odpel Pavarotti, jo nato enkrat zapel predsošolci, potem pa še pred učiteljico glas-bene vzgoje Loreno Mihelač. Ta je takojprepoznala njegov talent, ga s klavirjemspremljala, da je arijo zapel še na novoletnišolski prireditvi, in starše spodbujala, naj gavpišejo v glasbeno šolo. Takrat je bil v sed-mem razredu mokronoške osnove šole.Sicer je kot prvošolec prepeval v šolskemzborčku in se dva meseca učil igranja nasintesajzer, to pa je bilo, kar se tiče glasbe,tudi vse. Do glasbene šole je Jernej prišelšele čez nekaj časa, ker je začel mutirati.

V srednjo zdravstveno šolo je hodil vNovo mesto. “V prvem letniku še niso vede-li, da znam peti. Potem pa so me sošolke izosnove šole ‘zatožile’ in od takrat naprej some porabili za vse šolske prireditve. To sobili nastopi pred največjo publiko, saj se je

zbrala cela šola,” je pripovedoval Jernej, kise ga je po prvem nastopu, na katerem jezapel že omenjeno arijo, prijel vzdevekPavarotti.

Ko so se njegove glasilke umirile, sta gastarša odpeljala na avdicijo v glasbeno šolov Kočevje in Trebnje, v kateri je tudi ostal.“Po hitrem postopku so speljali sprejemniizpit in me po odpeti pesmi le vprašali, kjesmo bili do sedaj,” je dejal. Potem je šlo vsezelo hitro, v dveh letih in pol je uspel podstreho spraviti sicer šest let nižje glasbenešole.

P rP rP rP rP ro so so so so stttttooooovvvvvo lo lo lo lo ljec v bolnišnic ijec v bolnišnic ijec v bolnišnic ijec v bolnišnic ijec v bolnišnic i

Jernej Žagar je tudi član nekaterih doma-čih društev – nadvse uspešnega Prostovo-ljnega gasilskega društva Štatenberk, Dru-štva mladine Trebelno, pa Urbanove kon-jenice pri turistično vinogradniškem društ-vu, kar je sedaj, ko je čez teden v Ljubljani,nekoliko potisnil na stranski tir. Bil je tudimed prvimi prostovoljci v novomeški bol-nišnici, ki ga je predlagala za naj prostovolj-ca Slovenije.

Z Jernejem glasbeno rastejo tudi domači– starša Jožica in Štefan, brat Simon, babi-ca … Želijo si, da bi večkrat lahko hodili znjim po nastopih, zato pa jim vsak konectedna, ko pride domov v Češnjice, zapojevse, kar se je naučil. Tako vikendi mineva-jo v petju pa tudi delu na domači kmetiji.Tukaj moramo omeniti še psičko Ino, ki ganestrpno čaka.

Jernej želi šolanje nadaljevati na glasbe-ni akademiji, morda ga bo pot kmalu odpe-ljala celo v tujino.Besedilo in fotografiji:MoMoMoMoMojca Žnidaršičjca Žnidaršičjca Žnidaršičjca Žnidaršičjca Žnidaršič

1515priloga dolenjskega listaPRI NJIH DOMA

Družina Grubačevič

Mojstri premagovanja ovir,športnih in življenjskih

Jure, Tanja in oče Brane v Češči vasi, kjer vodijo konjeniško šolski športni center.Letos obhajajo 18-letnico Juretove športne kariere.

Družina šteje več kot 30 članov. Oče Branko in mati Lucija, hči Tanjain sin Jure s svojima družinama sicer prihajajo iz Grobelj, a je njihov

dom glede ne cele dneve, ki jih tam preživijo, pravzaprav v Češči vasi.Njihov Konjeniški šolski športni center bo čez leto dni postal polnoleten.V tem času so del družine poleg treh vnukov, Andraža, Špele in Tina,postali še Robi iz novomeškega VDC-ja in številni otroci ter drugi učenci,kot so Melita, Polona in Lucija, ki so tja prišli na ure jahanja, a se vračajože leta. In, seveda, družino Grubačevič sestavlja vsaj še 20 konjev.

Jure in konj Frank, s katerim je opravilkvalifikacije za evropsko prvenstvo.

“Ste optimist?” smo vprašali Braneta in jeodgovoril kot iz topa: “Grozen.” Če ne bi bil,njemu oz. družini, saj je večkrat zatrdil, da nine vodja ne direktor, ne bi uspelo iz nič po-staviti konjeniški center. Začelo se je poletileta 1991, ko je žena Lučka na Studiu D os-vojila nagrado - 10 ur jahanja na Strugi. “Pravnič nismo vedeli o konjih. Jure je končal dru-gi razred osnovne šole in ko sva prvič vide-la te velike živali, se je kot otrok ustrašil inrekel: ‘Oči, pojdiva domov!’ Pa sva šla osem-krat do konja in ko ga je Vlado Starič dalprvič v sedlo, smo takoj vedeli, da ne bo šelkmalu dol,” se spominja Brane. In ni šel.Jure je že dve leti kasneje s svojo prvo kobi-lo Jagno skočil 80 cm brez kazenskih točk nasvoji prvi tekmi v Stožicah. Potem pa je vsaleta sleherni dan po šoli treniral in ob koncihtedna tekmoval, zamenjal vrsto trenerjev indosegal vse boljše uvrstitve, vse do leta2002, ko je osvojil drugo mesto na državnemprvenstvu v Mariboru in celo na Grand Prixuv Zagrebu.

Katerega člana družine Grubačevič je lju-bezen do konjev najbolj prevzela, je nemo-goče oceniti. Vsekakor mati Lucijo, sicermedicinsko sestro v ZD Trebnje, ki se jemed drugim strinjala, da ves znesek odprodane hiše namenijo za nakup konjaGarnuša, in ki zaradi Češče vasi več kot 20let ni bila na dopustu. Vsekakor hči Tanjo,ki je danes inštruktorica jahanja, tako kotJure, ki skrbi še za pripravo mladih konjev.In vsekakor očeta Braneta, ki je kot vzdrže-valec težke gradbene mehanizacije vseskupaj z lastnimi sredstvi in odrekanji po-stavil na noge. “Bila so obdobja, ko nisemvedel, ali je dan ali noč. Delal sem v štirihizmenah in vmes vozil Jureta in konje odMurske Sobote do Zagreba in še kam.Nenehno smo vlagali v urejanje okolice, sajtu sprva ni bilo ne vode ne elektrike, in vznanje. Finančno nas je vse skupaj povsemizčrpalo, to lahko povem. A znanja namnihče ne more vzeti in otroka ga podajatanaprej.”

Tako so letošnjega avgusta v Češči vasiizvedli že 22. konjeniški tabor, poleti šeprvega v sodelovanju s Sožitjem, namen-jenega osebam z motnjami v duševnemrazvoju. “Mislili smo, da se jih bo prijavilo14, pa se jih je kar 58 iz vseh koncev drža-ve,” pripovedujejo vsi trije. Skupaj z no-vomeškim Varstveno delovnim centrom iz-vajajo tudi t.i. hipoterapije in so polni načr-tov. Radi bi priredili tudi mednarodne ta-bore, še bolj uredili dva hektarja površincentra, kupili vsaj šest terenskih konjev, dabi lahko obiskovalcem ponudili večdnevnojahanje do Semiča ali Žužemberka … “Pro-jekti so narejeni, a žal naprej ne moremo,”zadnjo oviro, ki je ostala previsoka in dodanes nerešena, opiše Brane: “Že 17 let setrudim, da bi z ministrstvom za obramborešili vprašanje lastništva, saj imamo vseskupaj le v najemu. Okoli nas prazni objek-ti propadajo, mi pa si za tabor s Sožitjem odRdečega križa sposojamo šotor, da je imellahko dr. Damjan Gazvoda tu ambulanto.Zaradi neurejenega lastništva ne moremodo evropskih sredstev. Z vidika razvoja smose ustavili, čeprav bi lahko z znanjem, voljoin že izdelanimi projekti napredovali.”

Tudi Jure bi še tekmoval, če bi to do-puščale finance. Sedaj na tekmah spremljasvoje učence in pravi, da ga je ob tem pre-cej bolj strah, kot ga je bilo kot tekmovalca.Udeležba na še kakšnem evropskem prven-stvu ostaja njegova želja, tako kot sestraTanja pa si kakšne druge zaposlitve niti nepredstavlja. A vztrajajo, tako kot so vsehminulih 18 let. “Veste, če ne bi verjel vsvojo družino, ne bi zdržal. In ne predstav-ljam si našega življenja, če ne bi žena takratdobila tiste nagrade,” pravi Brane, ki se jepred leti po možganski kapi upokojil, dnevepa preživlja v krogu svojih prijateljev vČešči vasi, tistih na dveh in na štirih nogah.Besedilo in fotografija:Mirjana MarMirjana MarMirjana MarMirjana MarMirjana Martinotinotinotinotinovičvičvičvičvič

(FO

TO

: O

SE

BN

I A

RH

IV)

priloga dolenjskega lista1616

Mama prof. Branka Suhyja

Že kot otrok barval in rezal plošče

ZANIMIVOST

Priti na obisk k Novomeščanki,Suhyjevi mami Mariji, je zanimi-

vo doživetje. Gospa, ki bo januar-ja dopolnila 84 let, je bistra kot lekaj. Tudi spomin ima boljši kot mar-sikakšen mlad človek. V hišici nadreko Krko, ki jo krasijo številneslike sina, našega mednarodnopriznanega umetnika, grafika, red-nega profesorja na Akademiji zalikovno umetnost in oblikovanjeUniverze v Ljubljani, Branka Suhy-ja, je doma umetnost, kultura,lepa beseda.

“Za rojstni dan me je Branko vedno raz-veselil s kako svojo sliko. Všeč so mi njego-va dela. Žal vseh sploh nimam kam dati,”pove gospa Marija, ki je na sina sevedaupravičeno ponosna. Vseskozi spremljanjegovo umetniško pot, hodila je na raz-stave, tudi v tujino. Suhyjeva družina nam-reč drži skupaj, kar je lepo in prav, je pre-pričana Marija. Branko s svojo družino,ženo Vesno in sinom Mitjo, živi čisto zravenmame, kjer ima tudi atelje. “Ne mine dan,da se ne bi zjutraj, ko gre v službo, in po-poldne ob prihodu domov oglasil pri meniin me povprašal, kako mi gre. Sploh zdaj, kosem že četrto leto vdova,” o skrbnem sinupove mama. Nekoč ga je večkrat spremlja-la pri ustvarjanju v naravi: “Branko je slikal,jaz sem pa štikala …” pove gospa Marija.Zdaj ju je pogosto videti na sprehodu po no-vomeških ulicah in na tržnici, ravno takomamo večkrat obišče hčerka Katjuša Bor-san, ki s svojo družino, možem Francijem insinovo družino, tudi živi v dolenjski prestol-nici.

“Rada sem mama, uživala sem v tej vlogiin otrokoma sem pomagala, kolikor semmogla. Želela sem ju usmeriti v kulturo, kisem jo sama imela tako rada, a zaradi težkihvojnih časov se na tem področju nisemmogla uveljaviti,” pripoveduje Marija, ki ježe kot mlado dekle zapustila dom v Semičuin se ob obrtni šoli sama preživljala v Ljub-ljani – s šivanjem, čuvanjem otrok itd. Akljub skromnosti si je prihranila za harmo-niko. Marija je ljubila glasbo in rada je ple-sala. A zato ni bilo prav dosti priložnosti, lena kakšnih partizanskih mitingih, kjer jespoznala tudi svojega bodočega moža, No-vomeščana Branka. Marija, v partizanihaktivna kot kurirka, kuharica ipd., odkritopove, da iskrica ni preskočila takoj, a na pi-semčka, ki so vztrajno prihajala, je enkratle odgovorila. Pa se je začela njuna 61-letna

pot v dvoje. Leta 1950 je v Mariboru, kjerso nekaj let živeli zaradi moževih službenihobveznosti, na svet prijokal Branko. “Kat-juša me je kar naprej prosila, naj ji kupimbratca in potem se je do njega res obnaša-la kot mamica,” se lepih let spominja Mar-ija in doda, da je bil Branko čeden, bolj de-belušen otrok, saj ni hotel biti lačen. Med-tem ko je hčerka Katjuša vedno rada pela insi potem izbrala glasbeni poklic, je Brankože zgodaj kazal likovna nagnjenja. “Kotfantek je kar naprej barval in rezal plošče inza rojstni dan sem mu vedno kupovala bar-vice in plošče. Harmonike ni maral, je paposkusil s kitaro, a to ni trajalo dolgo,” jepovedala mama Marija in poudarila, da jeotrokoma vedno govorila: “V življenju je

tako malo lepega, zato si za poklic izberitanekaj, v čemer bosta našla tolažbo, karbosta res rada počela.”

Verjetno marsikdo ne ve, da je bil priznanislikar Branko kot fant tudi odličen športnik,metalec kopja. Mama ga je rada hodila gledatna treninge. A vseeno ga je pot po novome-ški gimnaziji vodila na ljubljansko likovnoakademijo, kjer je bil zelo priden, nadarjen inobetaven študent. Zdaj tam že več let učimlajše generacije obvladovati grafične vešči-ne. Pozabil pa ni niti na svoj kraj. Dolenjskimetropoli je približal grafično umetnost zustanovitvijo Bienala slovenske grafike vNovem mestu, ki zdaj že nekaj let ne živi več,a bo morda nekoč spet.LidiLidiLidiLidiLidija Marja Marja Marja Marja Markkkkkele le le le ljjjjj

Marija Suhy ob svojem portretu. Grafika je delo njenega sina Branka.

(FO

TO

: L

. M

.)

PRI NJIH DOMA

1919priloga dolenjskega listaPOSEBNA PRILOGA

Opremljanje stanovanja

Novi aparati ponujajo nove rešitve“V naši prodajalni dajemo velik poudarek

kuhinjam, vključno z belo tehniko,” praviJože Rantah. Med novostmi najprej omenibele steklokeramične klasične in indukcij-ske kuhalne plošče firme Bosh in Gorenjeter Siemensovo ploščo v t.i. metaldesignbarvi. “Nekaj posebnega je tudi Aristonovvgradni podpultni predalni hladilnik. Patudi napa proizvajalca Faber, v kateri jevgrajena tudi klima naprava, ki hladi aligreje stanovanje. Prav revolucionarno spre-membo pa je na področju pečenja letospredstavil Electrolux s popolnoma avtoma-tizirano pečico Inspiro, ki jo je zelo eno-stavno upravljati.”

PPPPPečica, k i mis l i namesečica, k i mis l i namesečica, k i mis l i namesečica, k i mis l i namesečica, k i mis l i namesttttto naso naso naso naso nasKo jed postavimo v hladno pečico Inspiro

in pritisnemo tipko za samodejno delova-nje, se vklopijo senzorji in nadzirajo peče-nje. Pečica prilagaja program na osnovi iz-kušenj, ki smo jih vnesli v pomnilnik ali naosnovi receptov, ki so že v programu. Navoljo je pet kategorij živil, s pomočjo vrt-ljivega gumba poiščemo v meniju želenoobliko pečenja in to potrdimo z OK. Na os-novi teže živila pečica sama oceni čas pe-

Jože Rantah

čenja in ta podatek tudi prikaže. Po končanipeki se pečica samodejno izklopi in na toopozori z zvočnim signalom. Vgrajen imaposeben filter, ki precej zmanjša vonj pohrani v kuhinji, medtem ko jed v pečici za-

drži svoj bogat vonj. Ker ima tehnologijosamočiščenja, ta opozori, kdaj je dobropečico očistiti. Z vklopom funkcije za piroli-tično čiščenje vsa nesnaga v notranjostipečice izgori; na dnu ostane le nekaj pepe-la, ki ga je enostavno pobrišemo. Ta pečicaima še druge odlike in posebnosti, pri vsemtem pa je zelo enostavna za uporabo.

KKKKKuh inuh inuh inuh inuh inje - poudarje - poudarje - poudarje - poudarje - poudare ke ke ke ke kna dena dena dena dena detttttaj l ihaj l ihaj l ihaj l ihaj l ih

Poleg klasičnih kuhinj, po katerih je ved-no povpraševanje, imajo tudi veliko izbirosodobnih kuhinj. Te so čistih, ravnih linij,ostrejših robov ter v zadnjem času visokegaleska. Največkrat se kupci odločijo za ko-mbinacije od zelo svetlih do zelo temnih alicelo črnih. Kakovost domačih kuhinj nezaostaja za cenovno primerljivimi tujimi,imajo pa nekatere uvožene znamke malovečjo izbiro drobnih dodatkov ter raznihvgrajenih mehanizmov za odpiranje in do-stop do shranjenih vsebin. “Pri modernihkuhinjah zadnje generacije je predvsemznačilna fronta brez vidnih ročajev. Odpirase s prijemom za zadnji rob fronte, za ka-terim je utor.”

priloga dolenjskega lista2020 POSEBNA PRILOGA

Sogovornik opozori tudi na usklajen diza-jn in barvo npr. korita in vgradne pipe in šena razne malenkosti, ki pa so v sodobnikuhinji zelo pomembne.

VVVVVodne posodne posodne posodne posodne posttttte le le le le lj ej ej ej ej eV Pohištvu Raj Trebnje prodajajo tudi

vodne postelje Stillwater avstrijskega proiz-vajalca posteljnih sistemov Optimo. Zani-manje zanje je precejšnje, saj vodno jedroomogoča naravno lego hrbtenice in opti-

malno porazdelitev telesne teže, kar poma-ga tudi pri bolečem hrbtu in motnjah span-ca. “Spanje v vodni postelji daje občuteklebdenja, zato je zelo sproščujoče. V zakon-ski postelji sta vedno dve jedri, ki ju lahkorazlično polnimo (glede na težo uporabni-ka) in različno ogrevamo. Med obema je-droma je bariera, ki preprečuje prenosvalovanja,” pojasnjuje Rantah.

Vode ni treba menjati, enkrat letno pa je vvodni del postelje treba vliti posebno sredst-vo, ki preprečuje nastanek alg in bakterij.Tudi pomisleki glede teže vodne postelje soodveč, saj je nosilno podnožje konstruiranotako, da se pritisk na tla porazdeli po večjipovršini. Varnostna kad pa varuje pred more-bitnim izlivom vode. Vodno posteljo lahkopostavimo kot samostojno alikot vgradno v posteljni okvir.Lahko jo tudi selimo, vendarje potrebno vodo izčrpati vnajbližji odtok in razstavitivse elemente. Ko jo ponovnosestavimo, je treba vanjo iznajbližje pipe natočiti vodoter jo odmeriti glede na težouporabnika.

Prakt ičnePrakt ičnePrakt ičnePrakt ičnePrakt ičnevvvvvg rg rg rg rg radne omaradne omaradne omaradne omaradne omareeeee

Pohištvo RAJ Trebnje imatudi široko izbiro materialovin rešitev za vgradne omare

po meri. Prednost teh je v fleksibilnosti –od velikosti od stene do stene, pa do vrat,ki so največkrat drsna. Predvsem je po-membna možnost prilagajanja notranje raz-poreditve – v omari je lahko več obešal alipolic, izvlečnih polic, predalov ipd.

“Kuhinje, vgradne omare in vse ostalopohištvo, kot tudi stavbno pohištvo prodaja-mo le pod pogojem, da opravimo izmeroprostora in potem tudi mi montiramo. Letako lahko jamčimo za kakovost. Redno seudeležujemo raznih izobraževanj in sejmov,da se seznanjamo z novostmi. Še zlastipomembno je slediti razvoju na področjubele tehnike pri različnih dobaviteljih. Natem področju se izboljšave in novosti hitrovrstijo,” pravi Jože Rantah.

DOMAČE VIŽE

DOBER TEK

DRUŽINSKI KOTIČEK


Mavec je naraven material,prijeten za bivanje

Mavec je sodoben gradbeni material zvrsto prednosti: je naraven, negorljiv, urav-nava klimo v prostoru, konstrukcije, izde-lane z mavčnimi ploščami, pa imajo dobrotoplotno in zvočno izolativnost. Predvsempa je prijeten za bivanje, saj ima enako PHvrednost kot naša koža. Če so mavčnimploščam, ki se uporabljajo pri suhomontaž-ni gradnji, dodana tudi določena impreg-nacijska sredstva, dobijo še dodatno kvalite-to, saj so tudi vlagoodporne.

S takimi lastnostmi so uporabne takorekoč povsod – od predelnih sten v sobahdo sten kopalnic, kleti itd. Ob vseh tehodličnih lastnostih pa vendarle obstaja bo-jazen, da mavčne stene niso dovolj nosilne.“Ti pomisleki so pogosti, vendar so odveč.Stena, izdelana z mavčnimi ploščami de-beline 12,5 mm, je dovolj trdna, da nanjoobesimo tudi različne elemente. Suhomon-tažna gradnja je sistemsko rešena in obmavčnih ploščah so tu še nosilni oz. ojačit-

veni elementi v obliki kovinskih konzol. Zakuhinje, kjer stena nosi najtežje elemente,se stranke pogosto odločijo za dvojni slojplošč. Sicer pa so večslojne mavčne stenenujne le v nekaterih izjemnih primerih, naprimer v prostorih z višjimi etažnimi viši-nami, v prostorih, kjer je potrebna boljšazvočna zaščita in kjer so višje protipožarnezahteve. Sicer pa zadošča že enojna mavč-na stena, če seveda arhitekt, zaradi poseb-nih rešitev, ne narekuje drugače,” pojas-njuje Jernej Starc iz krškega Segrada.

Našteva tudi številne oblikovalske mož-nosti, ki jih nudi ta material. “V sodobni,izčiščeni arhitekturi je zelo priljubljen tudizato, ker omogoča veliko rešitev, kot je naprimer pomik drsnih vrat v steno, ki namomogoča prehod iz enega v drug prostor vliniji same stene. Omogoča tudi izdelavorazličnih vdolbin ali polic in elementov vkopalnicah ter podobne rešitve. S tem ma-terialom lahko delamo okrogline ali lomljen

strop in stene, zato je še zlasti priporočljivza mansarde.”

Glede na to, da je mavec povsem naravenmaterial in zato ekološko popolnoma ne-oporečen, želijo proizvajalci tudi ostale po-trebne materiale za montažo oz. vgradnjorazvijati v tej smeri. Velik napredek so do-segli pri stekleni volni, saj je proizvajalec zavezivo tokrat prvič uporabil naravni mate-rial. V ekološki smeri pa razvijajo tudiomete, lepila, gradbeni mavec, materiale zabandažiranje (kitanje) itd.

Jernej Starc


NNNNNa ka ka ka ka kaj moraj moraj moraj moraj moramo bit i pozamo bit i pozamo bit i pozamo bit i pozamo bit i pozo ro ro ro ro rn in in in in iV Segradu, kjer imajo dolgoletne izkuš-

nje tako s trgovino z gradbenim materialomza suhomontažo, kot z izvedbo, smo se po-zanimali, kje iskati vzroke oz. krivca, če sev tako rekoč novem mansardnem stanova-nju na mavčnem stropu pojavi razpoka.

“Vzrokov je lahko več – če je hiša nova, jelahko vzrok ne dovolj suh les. Pravimo, dales diha in dokler se ostrešje ne umiri, kartraja dve do tri leta, lahko napetosti v lesupovzročijo razpoko. Najpogosteje pa jevzrok za razpoko oz. za napako treba iskativ slabi izvedbi ali v slabem materialu. Natrgu je velika ponudba različnih materialovin izvajalcev. Zavedati se je treba, da jesuhomontažna gradnja – kljub temu da jevideti enostavna - zelo kompleksna dejav-nost, ki zahteva izurjenost, znanje, stro-kovnost. Manjših suhomontažnih del seposamezniki lotijo tudi kar sami, kar je obdobrem nasvetu in upoštevanju priporočilmojstrov možno korektno izvesti. Toda vsa-ka zahtevnejša malenkost, kot je že obvlado-vanje spojev plošč, kliče po mojstru. Slabodelo ali slab material, ki nima A-testa, semorda ne pokaže takoj, so pa napake vidnekaj kmalu in lahko resno vplivajo na funkcio-nalnost ali trajnost izdelka.”

Jernej Starc pri uporabi mavčnih ploščopozarja tudi na spoštovanje priporočil gle-de barvanja sten – dovoljene so vse barve,zaželene pa seveda čim bolj naravne. Mavč-na plošča ne prenese le živega apna. Obkvalitetnih materialih in strokovni izvedbiter ob primernem negovanju so mavčne

plošče trajne. “Vsem, ki kupujejo materialeza suho gradnjo ali naročajo izvedbo del,priporočamo, da se obrnejo na strokovnjakes tega področja, ki jim bodo vedeli svetovatiin jim s tem prihranili marsikatero kasne-jšo tegobo,” še dodaja Jernej Starc.L. J.L. J.L. J.L. J.L. J.

Delo na visokem stropuIzdelava mavčne stene


Za ekološko in temeljito čiščenjeČe nekdo želi povedati, da ima napravo za

pranje avtomobila, to imenuje kar Kärcher.Ta nemška firma ima širok program raznihaparatov za čiščenje, od avtomobilov instrojev do okolice in notranjosti hiš. V veli-ki ponudbi njihovih izdelkov in izdelkovdrugih proizvajalcev pa je dobro vedeti,kako izbrati pravo napravo oz. zakaj so mednjimi dokaj velike razlike v ceni.

“Pri najbolj prodajanem izdelku zadomačo uporabo, to je visokotlačni čistilec,ima Kärcher kar sedem kakovostnih razre-dov, cene pa segajo od 120 do 700 evrov.Vse do petega razreda imajo te napraveplastično črpalko in so zato manj vzdržljivein primerne le za občasno in krajše pranjemanjšega avtomobila. Njihova življenjskadoba je krajša zaradi plastike, ki se lahkohitro poškoduje, popravilo te pa je dokajdrago. Povprečno se pokažejo težave potreh letih delovanja. Peti in šesti razred tehčistilnikov imata z rotacijsko šobo povečanomoč, najpomembnejše pa je, da imata alu-minijasto črpalko. Najvišji, sedmi razredčistilnika, pa ima medeninasto črpalko. Za

Januš Kolenc

pranje cistern, kmetijskih strojev, večjih de-lovnih površin itd. so primerni le polprofe-sionalne oz. kar profesionalne naprave.

Polprofesionalni visokotlačni čistilec lah-ko deluje nepretrgoma 40 minut, čistilec 7.razreda pa uro in pol. To pa zadošča tudi zapranje traktorjev, trosilcev oz. drugekmetijske mehanizacije. Najboljše, popol-noma profesionalne naprave pa lahko de-lujejo nepretrgoma tudi več ur.

Kärcher ima vse svoje naprave v hobi inprofesionalnemu programu. “Visokotlačnepralne naprave delimo glede na delo s hladnovodo (oznaka je HD) ali s toplo vodo (HDS).Močnejše in hkrati polovico cenejše so na-prave, ki delujejo na hladno vodo. Imajo pamožnost preklopa na toplo vodo iz sistema(hišni toplovod …) do 65 st. Celzija. Čistilni-ki na toplo vodo delujejo na gorivo (kurilnoolje ali nafto) in segrejejo vodo do 80 st. Celz-ija, pod prilagojenimi pogoji pa tudi do 150 st.Celzija. S čistilniki te vrste čistimo od avto-mobilov, do dvorišč, škarp …” pojasni JanošKolenc, predstavnik podjetja Kušljan iz Šent-jerneja, ki je bilo prvi uvoznik čistilnih naprav

Kärcher v Sloveniji.Čistilci s toplo vodooz. paro so pomemb-ni predvsem za či-ščenje površin, kjerje potrebna dezinfek-cija, to pa so tudi ba-zeni, določeni indu-strijski obrati oz. de-lavnice z zahtevnej-šo proizvodnjo itd.Glede na zahteve, kiza čiščenje hlevovprepovedujejo vnoskemikalij, je temelji-to čiščenje mogočele s paro.

Iz ekološkega vidika se za manjše parnečistilne naprave odloča tudi vse več gospo-dinj. Uporabljajo jih za čiščenje steklenihpovršin, ploščic, tal in drugih plastičnihpovršin.” S takim čistilcem porabimo manjvode kot pri klasičnem čiščenju in dose-žemo mnogo boljše rezultate. Upravljanjeje lahko, saj so krtače gibljive.

Kärcher izdeluje tudi sesalce v več izved-bah, s čimer zaokrožuje ponudbo čistilnihnaprav.

Glede na to, da je pred nami zima, sepostavlja vprašanje, kako ravnati z napra-vami, da ne bi prišlo do poškodb zaradimraza. “Poskrbeti je treba, da napravo hran-imo v prostoru, kjer temperatura ne padepod 5°C; če nimamo te možnosti, poskrbi-mo, da čistilnik napolnimo s sredstvom pro-ti zmrzovanju oz. da iz naprave izčrpamovodo. Sicer pa je dobro, da pozimi sprotisperemo z avtomobila sol, zato naj bo či-stilnik vedno pri roki,” doda Janoš Kolenc.


Naložba in zavarovanje hkratiZavarovalnica Triglav je na tržišče že zgodaj ponudila

naložbena zavarovanja, ki pa jih ves čas dopolnjuje in prilagajatrenutnim razmeram na trgu ter finančnim zmožnostimposameznika, tako da lahko v njihovi pestri paleti ponudbeprav vsak, od najmlajših do upokojencev, najde naložbenozavarovanje po svoji meri. “Prednost tovrstnega zavarovanjaje, da lahko že z zelo majhnimi mesečnimi vložki vsak pridena trg kapitala, hkrati pa so naši produkti naložba in zavaro-vanje hkrati - tovrstnim naložbam je možno namreč poleg živ-ljenjskega priključiti tudi nezgodna zavarovanja, s čimer zago-tovimo želeno varnost sebi in svojim najbližjim,” pojasnjujeBrigita Turk, vodja prodaje pri novomeški območni enoti Za-varovalnice Triglav in dodaja, da je sedaj, ko so cene delnicnizke, pravi čas za vlaganje v sklade.

Klasičnemu naložbenemu zavarovanju so pri Triglavu do-dali investicijsko zavarovanje FLEKS, ki ima obetavne nalož-be in poskrbi za življenjsko varnost, hkrati pa ima velike mož-nosti spreminjanja, tako dobe trajanja zavarovanja kot višinemesečne premije, omogoča fleksibilna izplačila…” To zavaro-vanje smo nadgradili z investicijskim zavarovanjem FLEKSza odrasle, ki omogoča tudi nizke mesečne premije, prednosttega zavarovanja je, da ne vključuje zdravstvenega vprašalni-ka, kljub temu pa je tako tudi starejšim, ki imajo več zdravst-venih težav, omogočeno trdno zavarovanje. Brez zdravstvene-ga vprašalnika lahko sklenete tudi ABC življenjsko zavarova-nje, ki ima prav tako nizke mesečne premije z odprto zavar-ovalno dobo, njegova posebnost pa je višja zavarovalna vso-ta za primer smrti v prometni nesreči,” pojasnjuje Turkova,ki je predstavila novost v ponudbi Zavarovalnice Triglav – in-vesticijsko zavarovanje FLEKS za mlade, ki ga lahko sklene-mo takoj po rojstvu otroka, traja pa lahko vse življenje. Medtrajanjem zavarovanja se lahko celo zamenja zavarovana ose-ba, je pa zelo prilagodljivo tako glede vplačil kot izplačil.

“Pri vseh teh naložbah ponujamo široko paleto investi-cijskih skladov, naša prednost pa je tudi ta, da je letos TriglavDZU ustanovila krovni sklad, ki pod svojim okriljem združuje10 skladov, kar prinaša vlagateljem določene ugodnosti:

Brigita Turk

poljubno lahko prehajajo med skladi, s čimer si zmanjšujejostroške in pridobivajo davčne ugodnosti, je pa vrednost skla-dov zelo transparentna in jo je mogoče dnevno spremljati tudipo spletu,” je dodala Brigita Turk.

Resda pri naložbenem zavarovanju stranka prevzame na-ložbeno tveganje, vendar pa po preteku zavarovanja dobi iz-plačano stanje na naložbenem računu, hkrati pa je ves častudi zavarovana – zavarovalna vsota za primer smrti je nam-reč zajamčena.TTTTT. Jakše Gazv. Jakše Gazv. Jakše Gazv. Jakše Gazv. Jakše Gazvodaodaodaodaoda

MODA


“Kakšna bo končnacena, je odvisnood želja strank.”

Helena Štravs

“Podatkov in različnih možnosti pri polaganju parketa in suhimontaži je toliko, da bi o tem lahko govorila dva dni,” pravi Hele-na Štravs. Materiali in kombinacije so različni, odvisni od željastrank. Klasični in lamelni parket danes nista več v ospredju, sko-raj povsem so izginili topli podi, itisoni in podobne talne obloge.Zadnji hit je gotovi parket, ki je na videz povsem podoben klasične-mu, a je pri polaganju precej manj prahu in neprijetnega vonja,brušenje in lakiranje namreč povsem odpadeta, razlaga Štravsova.Od kupca je odvisno le, ali želi, da ga še premažejo ali ne, tovarni-ško je namreč že povsem obdelan. “Je pa, podobno kot to velja zaklasičnega, obnovljiv, a hkrati bolj odporen na vlago in vročino, imaboljše razteznostne lastnosti, zato ga strankam tudi priporočamo,”pojasnjuje. Njegova prednost je še ta, da je primeren za talnogretje.

Tehnike polaganja so različne, odvisno od parketa. V poštevprideta lepljenje ali plavajoče polaganje. Obojega se mnogi domalotijo tudi sami. “V večini primerov to ni narejeno dobro, vsaj takovidim na terenu,” razloži Štravsova. Samostojno se je najlažje lotitipolaganja laminata, parket ni tako primeren za to, saj ga je trebazlepiti s pravim lepilom in tudi pravilno očistiti, sicer se na njempoznajo madeži.

Cena je precej odvisna od želja kupcev, najbolj ugoden je lami-nat, sledijo mu lamelni, industrijski in klasični parket, gotovi pa jenajdražji. Koliko bo kdo moral seči v žep, je odvisno tudi od želja.Ovir tu ni, barve in kombinacije so številne, od evropskega lesa,med katerimi so cenejši hrast, bukev in javor, dražja pa češnja inoreh, do eksotike, kot so tik, limona, bambus, ki ceno še nekolikozasolijo. Prav tako ni nujno, da je parket lakiran, lahko je oljan alivoskan, čeprav se slednje na Dolenjskem še ni prijelo. Na voljo jetudi krtačen, beljen ali dimljen, odtenkov je toliko, kot si jih človeklahko zamisli. “Pri mladih družinah je popularen predvsem bam-bus, tako v naravni kot v drugih barvah, ker je cenovno dovolj

ugoden in trendovski, prav tako beli ali dimljeni hrast,” iz izkušenjpove Štravsova.

Več dela kot v parketarstvu imajo zadnje čase v suhi montaži, kjerrazličnim možnostim prav tako ni videti konca. Mavčne obloge seprilegajo različnim konstrukcijam, poleg običajnih oblog so tu ševodoodporne, ognjevarne, ukrivljene itd. Enako velja tudi za zuna-nje, le da so te iz drugačnega materiala. Predvsem wedi plošče seuporabljajo tudi za zahtevnejše notranje prostore, npr. kopalniceali savne, saj jim vlaga ne pride do živega. Mavčne plošče variotermpa zadostijo željam tistih, ki si želijo gretje na stenah, stropu ali vtleh, saj se jih enostavno priključi na centralno kurjavo, poleti panadomestijo klimatske naprave. Med mavčnimi ploščami so precejznane armstrong in AMF plošče, najdemo jih predvsem v večjihprostorih, ambulantah, pisarnah ali halah. Poleg klasičnih ravnih


plošč na stropu v zadnjem času v ospredje prihajajo konveksno inkonkavno ukrivljene, montirane le na nosilce in kot take v prosto-ru ustvarjajo čudovit ambient, dodaja Štravsova. Njihova prednostje ta, da jih ni treba beliti, če se poškodujejo, je treba zamenjati leuničeni del, možna pa je tudi izvedba suhomontažnih tlakov. Tovrst-ni materiali so sicer cenovno manj ugodni kot klasični cementnitlak ali omet, a so dobrodošli predvsem pri obnovah hiš, v kateriljudje že živijo. Celoten postopek, od izdelave suhomontažnega tla-ka, sten in stropov iz mavca, pleskanja in polaganja gotovega par-keta je namreč zaključen precej hitreje, obnavljati je možno vsakprostor posebej, ni kamenčkov in betona, torej posledično manjumazanije in nenehnega iskanja različnih mojstrov, zaključi Štrav-sova.

3131priloga dolenjskega lista

MARJAN VIDMAR IZ TUŠEVEGA DOLA

Ključavničar, ki rad obdeluje les

ZANIMIVOSTI

Marjan Vidmar iz Tuševega Dolapri Črnomlju preživi v svoji

delavnici po 12 ur na dan, če gaseveda lepo vreme ne zvabi vvinograd v Naklem, kjer je pravtako rad kot v delavnici. In tako mudnevi minevajo zadnjih dobrih 25let, odkar je v pokoju ta 77-letniBelokranjec bistrega uma in novihidej.

Marjan po drugi svetovni vojni gotovo niimel kaj prida izbire, ko se je odločal zanadaljnjo poklicno pot. Oče je imel namrečna bližnjem Rožič Vrhu ključavničarskodelavnico in tja se je šel leta 1946 učit tudiMarjan. Dopoldne je delal v delavnici, vsakdrugo popoldne pa je obiskoval obrtno ko-vinarsko šolo v Črnomlju. A po enem letu ješolanje nadaljeval v Ljubljani ter delal kotkurjač na železnici. Po šolanju se je vrnil vrodno Belo krajino ter se najprej zaposlil vBelsadu kot kurjač, potem je na Cestnempodjetju vozil valjar, leta 1966 pa si je našeldelo v črnomaljski kasarni, kjer je tudidočakal pokoj. V vojašnici se je sicer zapos-lil kot kurjač, a pravi, da je na koncu delalvse, še najmanj pa je kuril. Spoznali sonamreč, da se zna Vidmar lotiti prav vsa-kega dela, zato so ga s pridom uporabili kot“deklico za vse”.

Ko se je Marjan upokojil, pa je njegovsmisel za inovativnost dobil pravi polet. “To

sta moj hobi in terapija,” pravi, ko s po-nosom pokaže številne stroje za obdelavokovin in lesa, ki jih je naredil sam in jih spridom uporablja. A kljub temu da ima pre-cej strojev, veliko naredi ročno. In vsak nje-gov izdelek je po svoje unikat. Zanimivo je,da četudi je po poklicu ključavničar, zelorad oblikuje les. Toda noben njegov izdelek

Marjan Vidmar preživi v svoji delavnici večino časa, zanimivo pa bi bilo, če bi kdajsvoje številne izdelke, ki so nastali v njej, predstavil tudi na razstavi.

(FO

TO

: M

. B

.-J.)

ni kopija že videnega. V vsakega vgradisvojo inovacijo ali celo izum, pa naj gre zapasti za polhe, strojček za rezanje rezancevali kak drug pripomoček, ki ga uporabljajogospodinje.

Vidmar izdeluje in popravlja tudi velikeključavnice za vinske kleti, kašče. “Opažam,da ljudje vse bolj cenijo starine. K meniprinesejo v popravilo tudi 100 in več letstare ključavnice in marsikdaj za popraviloene same porabim tudi po nekaj dni. Veselsem, da se ohranja dediščina. Res pa je, dase nihče več noče ukvarjati s tem. Če že znaše kdo popraviti staro ključavnico, se tegadela ne loti, ker to terja veliko časa, vztraj-nosti in natančnosti. Zaslužka od tega delapa ni. In če bi bilo tako enostavno, bi kl-jučavnice lahko popravljal in izdelovalvsak,” ve iz izkušenj Vidmar.

Marjanu, ki ga domačini očitno dobropoznajo kot vestnega in natančnega moj-stra, prinesejo v popravilo marsikaj. In čese sprva zdi, da bo njihove želje nemogočeuresničiti, se Vidmar vedno dokoplje dorešitve. Kajti vzame si čas za razmislek, do-kler ne najde rešitve. In vedno jo najde.

Sedaj, ko dela v vinogradu ni več in ko vdelavnici s kužkom Kimijem, ki mu vednodela družbo, preživi vse več časa, že raz-mišlja, kaj bo počel čez zimo. A gotovo žeima v mislih kakšno zamisel za zanimivstrojček, kajti ko mu to omenim, se le hu-domušno nasmehne.M. BezM. BezM. BezM. BezM. Bezekekekekek-Jakše-Jakše-Jakše-Jakše-Jakše

Člani Turističnega društva Lovrenc Raka so v trgatvi pri članu Zdravku Žibertu vvinskih goricah Križe pri Studencu naleteli na nenavadnega obiskovalca, ki se nidal niti malo motiti. “Navadni zelenec je na grozdu takole poziral in užival natoplem soncu. Tako sta nastala tudi ta čudovita fotografija, ki jo je v soboto, 3.oktobra, posnela naša članica Nuša Pirc prav za objavo v Dolenjskem listu,” jezapisala Adelita Cimerman.

NENAVADNI GOST V TRGATVI


Nešplja

Le redkijo še poznajoPo sadovnjakih je v zadnjih oktobrskih dneh pa tudi

še v novembru mogoče opaziti sadež z rjavolupino, ki je zrel videti tak, kot bi bil že gnil. Gre zanešpljo. Značilnost plodov, ki lahko v premeru merijood tri do pet centimetrov, je velika muha, ostanekcvetišča. Listopadno drevo ali grm je sorodnik hruškin jabolk.

Drevo sicer cveti od maja do junija in ima cvetove, podobnevelikim jabolčnim cvetovom ali cvetovom kutine. Plodovi nešpljezreli še niso užitni, ker imajo preveč taninov. Ti se razgradijo šelepo jutranjih zmrzalih, ki povzročijo tvorbo sladkorja in mehčanjemesa. Plodno meso spremeni barvo iz bele v rjavkasto in postanekašasto. Tako omedeni plodovi imajo poseben, eksotičen okus.Nešplje lahko naberemo tudi trde in jih pustimo na prostem, da sezmedijo.

Plodove uživamo sveže ali pa iz njih naredimo marmelado,čežano ali sok. Včasih so z njimi pripravljali tudi sadno vino inžganje.

Zlata leta nešplje so bila v antiki in kasneje v srednjem veku.Takrat jabolka še niso bila tako močno razširjena kot danes. Nešpljaizvira z območja Perzije in so jo v Evropo prinesli grški trgovci.

Nešplje so Rimljani sadili v bližini svojih garnizonov in jih uporab-ljali za prehrano. Kako so jo čislali v srednjem veku, pove podatek,da je bila uvrščena med sadna drevesa, ki jih je Karel Veliki v svojiokrožnici Capitulare de vilis velel gojiti v svojih deželah.Besedilo: I . N I . N I . N I . N I . Nooooovvvvvakakakakak, , , , , fotografije: V V V V V. K. K. K. K. Kukmanukmanukmanukmanukman

3333priloga dolenjskega listaAVTO TIMES PREDSTAVLJA

Test: Ford fiesta 1.6 TDCi Trend

Zabava za vsak dan

Pri novi fiesti izboljšav ni potrebno iskati pod pločevino, sajso vidne že na prvi pogled.

Šesti naraščaj enega najbolj priljubljenih majhnihvozil v Evropi je hkrati tudi najbolj atraktiven

primerek v razredu. Pa ne le zaradi imena. Fiesta deliplatformo z mazdo 2, ki je s filozofijo downsizingapred dvema letoma temeljito redizajnirala standardev B segmentu, zato boljših referenc fiesta ni moglaprejeti. Tudi sama je precej lažja od prejšnjegamodela, a se vseeno lahko pohvali z bogatejšoopremo, čistejšimi motorji in boljšimi voznimilastnostmi.

Pri novi fiesti izboljšav ni potrebno iskati pod pločevino, saj sovidne že na prvi pogled, za kar lahko Fordovim oblikovalcem če-stitamo. Karizmatične linije, ki krasijo mondea in S-maxa, tipičnapredstavnika novega „kinetičnega dizajna“, so več kot uspešnoprenesene tudi na vsega 395 centimetrov dolgo fiesto. Njeno sil-hueto krasijo številni pregibi, zaradi katerih, tudi ko avto stoji,imate občutek, da kar kipi od dinamičnosti.

Da ni razigrana samo zunanjost, se prepričate takoj, ko odpretevrata, saj so tudi videzu kokpita namenili veliko pozornosti.Dvobarvna notranjost in dinamične linije z valovito obliko ploščemerilnikov puščajo prepričljiv vtis. Še posebej je zanimiva sredin-ska konzola, ki s svojim videzom spominja na velik mobilni telefon.Ni slabo in čeprav na prvi pogled deluje zelo zapleteno, se uporab-nik hitro privadi na vsa stikala. Prostora je na pretek, ergonomijapa na visokem nivoju, kar se od fieste tudi pričakuje. Dostop dosedežev tako spredaj kot zadaj je lahkoten. Vsa vrata se odpirajoširoko, tako da pri vstopu tudi močnejše osebe ne bodo imele težav,pa tudi tiste višje ne. Zadnja klop je precej ravna, zato se bodo pomestu zadaj lahko peljali tudi trije, za daljšo pot pa bosta dva zadajčisto dovolj. Glede na dejstvo, da v avtu ni rezervne pnevmatike(ima pa set za hitro popravilo preluknjane gume), se prtljažniklahko pohvali s povsem solidnimi dimenzijami in prostornostjo, sajnudi 295 litrov prostora, ob preklopu klopi pa kar 979 litrov. Resima nekoliko povišan nakladalni rob in malo manjšo odprtino, a to

je davek na sodoben in lep dizajn. Še ena malenkost krasi takonotranjost kot zunanjost, to sta majhni trikotni stekli izza zadnjihvrat, ki izboljšujeta preglednost pri vzvratni vožnji. In morda še enamalenkost: Ford je pri novi fiesti končno opustil svojo posebnost– odpiranje pokrova motorja s pomikom modrega loga v maski inodpiranje pokrova s pomočjo ključa. To sedaj opravite na bolj prak-tičen način - z vzvodom v potniški kabini.

Testno fiesto je poganjal 1,6 litrski turbodizel. V tem razreduvozil je miren in varčen motor zelo dobrodošel, a me je zelo zani-malo, ali lahko dizelski agregat bolj mirne narave nudi tudi zaba-vo v vožnji, ki jo obeta videz? Odgovor je pritrdilen. Izkazalo se je,da je motor s 66 kW/90 KM in 204 Nm navora temu povsem do-rasel, saj lahko vzdržuje visok ritem vožnje. Všeč sta mi bila tudivišji položaj ročice petstopenjskega menjalnika na sredinski konzoliin njena natančnost. Tudi prenosna razmerja so odlično usklajenaz dizelskim motorjem. S prestavljanjem je moč 100 km/h doseči v11 sekundah, nato pa se suvereno spustiti v boj z zavoji, ki jih fi-esta premaguje brez težav. Električni servo volan je dovolj lahko-ten za obračanje koles na mestu in ne prelahek ter dovolj odzivenpri višjih hitrostih, še posebej pri zaporednem menjavanju smeri.Volan potrebuje od ene do druge točke vsega 2 obrata in 3/4,obračalni krog fieste pa meri 10 metrov. Na koncu dneva boste šeposebej zadovoljni. Nasmešek na obraz vam bo izvabil podatek opovprečni porabi, ki se redkokdaj dvigne nad 6 litrov.

Šesta generacija, 32 let obstoja in več kot 12 milijonov prodanihfiest so dovolj dobri obeti, da bo tudi nova fiesta nadaljevala uspeš-no zgodbo globalnega zelo atraktivnega avtomobila. Mislim, da jihni veliko, ki bi se ga branili.BorBorBorBorBorut Štut Štut Štut Štut Štajnaherajnaherajnaherajnaherajnaher

TTTTTehnični podatki :ehnični podatki :ehnični podatki :ehnični podatki :ehnični podatki :Motor: turbodizel, 4-valjni, vbrizg: common-rail;

prostornina: 1560 ccm; najvišja moč: 66 kw/90KM; največji navor: 204 Nm pri 1750 vrt/min;dolžina: 3950 mm; širina: 1769 mm; višina: 1480mm; medosna razdalja: 2490 mm; menjalnik: 5-ročni; prtljažnik: 295 l; najvišja hitrost: 180 km/h:pospešek od 0 – 100 km/h: 11 s; povprečna pora-ba na 100 km: 5,9 l

priloga dolenjskega lista3434 NEVIDNE NITI

Dominik Černelič, oblikovalec

Moja pot gre svojo potDominik Černelič je mlad ustvarjalec, doma iz Brežic. Tja se vrača

vsak konec tedna, če je le v Sloveniji. Prihaja k svojim domačim in kskupini mladih “Akrobatik Breakers”, ki jih vodi že vrsto let. Toda njegovenevidne niti sežejo še marsikam, o čemer pričajo mnogi projekti in mnogiuspehi. Med drugim je oblikoval blagovno znamko za kolekcijo nakita vHongkongu, kar pa ni njegov edini izdelek zunaj meja Slovenije.

Že kot otrok je skozi igro postavljal celapodjetja in te svoje igre in sanje ustvarja šenaprej. “Razvoj blagovnih znamk in razvojnovih produktov je, na kratko povedano,moja dejavnost in moja strast. Imam pod-jetje, imenovano Lepota oblike, ker iščemlepoto, jo oblikujem in jo obožujem.” Je patudi solastnik oblikovalskega studia Provo-co, ki sta ga ustanovila s prijateljem in in-dustrijskim oblikovalcem Andrejem Štanto.Ime izhaja iz besede provokacija, ki je rdečanit njunih idej; izraža drznost in pokaže, dasi upaš narediti nekaj več, nekaj, kar sežečez rob običajnega. “Med drugim smo raz-vili blagovno znamko oblačil, imenovano 69,ki izžareva čutnost. Prva kolekcija je ženaprodaj v Sloveniji, nova bo nared 2010 injo bodo prodajali tudi po svetu, saj tudinastaja zunaj naših meja.”

Že kot dijak brežiške gimnazije je z obli-kovanjem spletnih strani kaj zaslužil. Kerse je ta posel obnesel, se je poslovno orga-niziral v dveh smereh. DominoCorporatepokriva razvoj blagovnih znamk in zunanjeoz. celostne podobe podjetij. Na Dolenj-skem je oblikoval celostno podobo tudi zaOptiko Glasmaher in novomeški fitnes klubPretorian. Druga smer pa je DominoArtist,ki pokriva področje umetnosti in estrade.

FO

TO

: L

. K

RA

NJC

Med drugim je oblikoval spletne strani tudiza Nuško Draščak, za fotografa Toma Brej-ca, za glasbenika Mateja Filipčiča, RudolfaGasa, Sanjo Grohar ...

V sklopu studia Provoco pa je Dominik skolegom razvil tudi dva ekstravagantna iz-delka. Prvi je jahta, za katero se obeta in-vestitor v ZDA, prihaja pa iz glasbene in-dustrije. Zato bosta fanta v kratkem odpo-tovala v New York. Njun drugi izdelek pa ješportni avtomobil, narejen namensko zapredstavitev v Dubaju, kjer naj bi ga “vzeliza svojega”, sicer pa je namenjen svetovne-mu tržišču. S svojo elegantno in hkrati di-vjo obliko pripoveduje zgodbo o puščav-skem vetru …

Tudi Dominikova pripovedovanja se zdi-jo neverjetna in neulovljiva kot veter. Tegase dobro zaveda, toda poudarja, da razmiš-lja in deluje globalno. Njegove vizije sežejodaleč in povsem prepričan je, da bodo nje-gove ideje uspele. “Sem uživač – uživam vustvarjanju, v kvaliteti in v lepoti. Zadovolj-ne sem, ker že sedaj, vsak trenutek, živimsvoje sanje. Sem otrok, ki si ne dovoli odra-sti. Hkrati pa sem bojevnik za svojo svobodoin za to, da ostanem sebi zvest. Zgodi se, dame določeni pritiski oz. določena dejanjarazžalostijo, toda nikoli me ne morejo stre-

ti. Popolnoma verjamem v moje ideje, neglede na vse drugo.”

Za uresničitev svojih idej in sanj je pri-pravljen veliko delati. Da je vztrajen in de-laven, potrjuje tudi podatek, da je bil najprejkot učenec in kasneje kot dijak državniprvak v gimnastiki. Rad pleše in ples je zanjventil. Ta ples uči tudi skupino mladihBrežičanov – da jih bo ples sprostil, razve-selil, sprožil ustvarjalnost in zadržal otrošt-vo. “Tudi sam se učim od njih – zadnjič jetrening vodil eden od otrok, kar pa ni biloprvič. Vsak ima kaj pokazati …” Dominik jetudi navdušen golfist: “Najprej nisem videlveselja v tem športu, ko pa sem ga prvičpoizkusil, me je prevzel. To je lepa, ple-menita igra, ki zahteva urejenost in ugla-jenost; pa še sredi narave poteka …”

Ob številnih uspehih in podjetnosti, ki jopremore, pa pravi, da je denar pomembenzato, ker mu omogoča svobodo, in zato, dalahko uživa v kvaliteti. Hkrati pa doda, da jedenar le posledica tega, kar počne. “Vednosem užival v svojem delu, in to je univer-zalen recept za uspeh, ne glede na to, kajpočneš. Čista otroška sreča, da delaš, karže delaš. Če je ustvarjanje vrednota in sre-ča, lahko ustvarjaš na različnih področjih,pa boš povsod uspešen.” Na vprašanje,kakšne cilje ima, najprej pravi, da gre nje-gova pot svojo pot, potem pa to še pojasni:“Cilji so le točke, obstajajo pa tudi večji,končni cilji, in proti tem grem. Ne obreme-njujem se z obstoječimi vzorci in ustalje-nimi družbenimi običaji ter normami, am-pak se prepuščam ustvarjanju, to me vodi.Čutim, da je prav, kar počnem, zato si upamven iz običajnega. Moja pot je pot drznostiin ustvarjalnosti, taka pot pa ima svoj na-men, in sicer dokazati, da se da narediti večin priti preko vseh ovir: iz neugodnega živ-ljenjskega starta do odličnih rezultatov, odobičajnih rešitev do neslutene kakovosti ...”

Pri svojih 25 letih pravi, da je zaljubljenv življenje, v ustvarjanje in v svoje dekle.Besedilo in fotografija: Lidi Lidi Lidi Lidi Lidija Jeja Jeja Jeja Jeja Ježžžžž

3535priloga dolenjskega listaV KUHINJI PRI NAŠIH BRALCIH

Pri Ani Kosten

Za svoje najbližje se rada potrudi

Ana se je za nas zelo potrudila in pripravila tudi sladico –jabolčno pito.

Čeprav je bila od nekdaj zelo aktivna in je takšna tudi še danes, ko jena čelu najštevilčnejšega društva v Kočevju, si je Ana Kosten vedno

rada vzela čas tudi za kuhanje. “Nisem najboljša, a tudi ne najslabšakuharica,” mi je zaupala. A ker sem poskusila, kar je pripravila za nas,lahko rečem, da je predsednica Društva upokojencev Kočevje prevečskromna.

Prav nič pa ni Ana skromna, ko gre zanjene vnuke. “Ne pretiravam, ko rečem, dasem srečna babica,” pravi. Ponosna je inrada ima vse štiri vnuke, še v posebno ve-selje pa sta ji oba najmlajša. Dva vnuka stanamreč že odrasla, starejši od najmlajšihdveh pa ima komaj dve leti, mlajši pa šele 10mesecev.

“Ko sta oba sinova še odraščala, smo si obsobotah vzeli čas za družino. Takrat sempogosto kaj spekla. Zelo rada sta imeladomač kruh pa jabolčni zavitek in buhteljne,ko sta bila že malo večja, pa pice,” pravi.Sedaj, ko je že tri leta, odkar je po moževidolgi bolezni ostala sama, sinova pa imatasvoji družini, gleda, da je dosti zelenjave in jetemu podredila svojo prehrano, ob praznikihin posebnih dnevih, ko se pri njej zberejo vsinjeni najdražji, pa se rada potrudi, da jimpripravi kaj posebno dobrega in okusnega.

G oG oG oG oG ovvvvveeeeej i zaj i zaj i zaj i zaj i zavit i zrv it i zrv it i zrv it i zrv it i zrezk iezk iezk iezk iezk iNjena specialiteta je, kot pravi, madžar-

ska pita, ki pa je dokaj zahtevna sladica injo zato pripravi le ob posebnih priložnostih.Zelo dobri so, po zagotovilih njenih najbliž-jih, tudi njeni goveji zaviti zrezki, za katere

se je zato tudi odločila, da nam zaupa svojrecept. Te postreže kot glavno jed skupaj skruhovimi cmoki in sezonsko solato, kot jeto v tem trenutku denimo radič, kateremupa je za naš obrok dodala še malo fižola inkoruze. Za okusno kosilo za pet oseb je po-trebno: 60 dag mlade govedine od stegna,10 rezin pisane prekajene slanine, 10 rezinsira, sol, velika čebula, česen, žlica gorčice,2 žlički začimb za mleto meso, pol žličkezačimbe čili z mesom ter malo moke inparadižnikove mezge.

Ana je meso narezala na bolj tanke zrez-ke, jih potolkla in malo posolila. “Ne preveč,ker je tudi panceta slana,” je opozorila. Nazrezke je položila slanino in nanjo sir, pookusu pa se lahko doda tudi, kot je pove-dala, rezino kisle kumarice. Meso je natozvila in zavitke zašpilila z zobotrebcem,nakar jih je opekla na predhodno zdušeničebuli. Ko je dobilo meso značilno spre-menjeno sivo barvo, je dodala vse omenje-ne sestavine in toliko vode, da so bili zavit-ki pokriti. Na koncu je še malo solila. Takopripravljeno jed je kuhala 35 - 40 minut, dase je meso zmehčalo in se je naredila okus-na omaka.

Preden jih postreže, Ana zavite zrezkez obeh strani malo odreže, da so nakrožniku lepše videti.

I z SkIz SkIz SkIz SkIz Skopic v Kopic v Kopic v Kopic v Kopic v Ko čo čo čo čo čeeeeevvvvvj ej ej ej ej eAna danes živi na Bregu pri Kočevju, kjer

sta si, ko sta bila sinova še majhna, z mo-žem zgradila hišo, na Kočevsko pa je prišlaiz Novega mesta, kjer se je, sicer doma izSkopic, kraja blizu Cerkelj ob Krki, zapos-lila v podjetju SGP Pionir, ko je bila starakomaj 15 let in pol. V Pionirju, kjer je dela-la dve leti in pol, je tudi spoznala moža,poročila pa sta se v Kočevju, kjer sta obadobila boljši službi in stanovanje.

“Danes je način življenja takšen, da se karnaprej nekam hiti. Mladi se sploh ne znajoveč ustavit in uživat,” pravi. Tudi sama jeimela, ko je bila mlada, veliko obveznosti, sajje ob dveh otrocih, gradnji hiše in službi,sprva na občini, od leta 1969 naprej pa natoleta na Avto Kočevju, ob delu tudi končalanajprej srednjo, potem pa še višjo upravnošolo. Kljub temu pa je našla čas tudi za zaba-vo, za družino in ob večerih tudi za ročnadela. Da je bila vsemu temu kos, je verjetnovsaj nekaj, če že ne pomembno, prispevalodejstvo, da je imela svoje delo zelo rada,čeprav biti kadrovnik in kasneje vodja sploš-nega sektorja v podjetju, ki se je ukvarjalo zavtoprevozništvom, ni bilo lahko, ampak pog-osto tudi nehvaležno delo. Težave in tegobeje lažje premagovala, ker je rada delala z ljud-mi, to, da so ljudje zadovoljni, pa ji še danesveliko pomeni. Vendar pa, prizna, s pomemb-no razliko: ko je bila mlajša, si je namreč vseveliko bolj jemala k srcu in se zato tudi boljobremenjevala, z leti pa se je umirila in sesedaj, pravi, zadovoljno stara.Besedilo in fotografiji:MoMoMoMoMojca Leskjca Leskjca Leskjca Leskjca Leskooooovšekvšekvšekvšekvšek-S-S-S-S-Svvvvveeeeettttteeeee


Reševanje španske šprinterke NeliBi imeli psa? Morda angleškega ali španskega hrta? Nič lažjega, za

okoli 150 evrov, kolikor znašajo stroški zdravniškega pregleda,cepljenja, sterilizacije in prevoza v Slovenijo, lahko posvojite enega odtisočih angleških ali španskih hrtov, ki jih sicer čaka prav žalostna usoda.

Dveletna Neli je v Slovenijo prišla prednekaj tedni. Ima španski potni list, njennovi lastnik Peter Geršič iz Novega mestapa jo še privaja na novo okolje. “Tu jo karmalo zebe, saj ni vajena naše klime, pa tudiavtomobilov in prometa jo je strah. Prišla jes španskega podeželja, kjer svoje hrtemnožično uporabljajo za lov na zajce, pokoncu lovske sezone pa pse preprosto po-bijejo ali oddajo v zavetišča, saj jih naslednjeleto že zamenjajo z novimi, mlajšimi in hi-trejšimi,” pripoveduje Peter, ki je na prob-lem odsluženih hrtov po naključju naletelpred dobrim mesecem. Kmalu zatem jevzpostavil stik s slovenskim društvom zapomoč hrtom, ki mu je po temeljitem pre-verjanju nato omogočilo posvojitev.

TTTTTe ke ke ke ke kači in loači in loači in loači in loači in lovvvvvc ic ic ic ic iČe bi pse primerjali z atleti, bi bili hrti

karibsko-ameriška šprinterska štafeta.Vsem pasmam, mednarodna kinološka fe-deracija jih priznava 13, sicer pa jih je prek40, je namreč skupna izredna hitrost. A tanjihova čudovita tekaška sposobnost, na-jhitrejši angleški hrti dosežejo hitrost tudido 65 km/h, je hkrati tudi njihovo preklet-stvo. Hrti, sploh tekmovalni, svoj vrhunecnamreč dosežejo že pri dveh letih starosti,potem pa postanejo manj konkurenčni. A

namesto častne upokojitve te športnike, kiso v resnici orodje velikega posla, največ-krat čaka smrt. Po podatkih britanskihhumanitarnih organizacij naj bi se naOtoku vsako leto skotilo okoli 60 tisočvelikih angleških hrtov (greyhound). Oce-njujejo, da jih 40 tisoč ubijejo že kotmladiče, saj naj ne bi dosegali ustreznihkriterijev za pse tekače. Tekmovalno se-zono vsako leto začne okoli 20 tisoč novihhrtov, prav toliko pa jih nato vsako letotudi zavržejo. Le vsak četrti tekmovalni hrtima to srečo, da ga uspejo rešiti organiza-cije za pomoč hrtom, ostali končajo napasjih deponijah, kjer jih evtanazirajo, alikot psi za poskuse.

Podobno je v Španiji, le da španski hrti(galgo) ne tekmuje na dirkališču, ampak prilovu na zajce, ki je tradicionalno prirejajo vnekaterih španskih pokrajinah. Galgi sonekoliko nižji od angleških hrtov, zato pabolj okretni in neverjetno vzdržljivi, lažje patudi tekajo po zahtevnejšem terenu.

“Za španskega hrta sem se odločil nekajzaradi njihove večje vsestranskosti, pred-vsem pa zato, ker so bolj družbi in navaje-ni na ljudi kot angleški hrti. Sprva sem imelglede posvojitve odraslega psa nekaj pomis-lekov, a Neli se je izkazala za prijazno in so-cializirano psičko, s katero nimam nobenih

posebnih težav. No, le ko zagleda kakomajhno puhasto živalco, bi se najraje str-gale s povodca in se pognala v lov,” se na-smehne Peter, ki priznava, da psa še neobvlada popolnoma.

Neli je zdaj družinski pes. Doma je iz-puščena, na sprehodih in tudi v naravi pa boše nekaj časa le na povodcu, in še to krat-kem, saj dolgi za te pasme niso primerni. Tivrhunski atleti namreč že po nekaj metrihdosežejo tako hitrost, da bi ob nenadnemzategu povodca lahko poškodovali sebe, patudi osebo, ki drži povodec. Kljub temu Neligibanja ne primanjkuje, saj Peter z njo vsa-ko jutro teče. “Kmalu sem opazil, da sehoče po kakih sto metrih pognati v poln dir,nakar sem ugotovil, da je to način, na kat-erega lovijo v Španiji. Skratka, rabi še maloprivajanja na novo okolje, nato pa se bo lah-ko tudi tu gibala bolj svobodno,” meni Pe-ter.Besedilo in fotografiji: Boris Blaić Boris Blaić Boris Blaić Boris Blaić Boris Blaić

tttttelefelefelefelefelefon: 0on: 0on: 0on: 0on: 07 / 39 30 5007 / 39 30 5007 / 39 30 5007 / 39 30 5007 / 39 30 500

PODPODPODPODPODARITE DOLENJCARITE DOLENJCARITE DOLENJCARITE DOLENJCARITE DOLENJCA !A !A !A !A !

3737priloga dolenjskega listaZABAVNA GLASBA

Kill Kenny v polnem zagonuNovomeška skupina Kill Kenny, ki

je na glasbeni sceni slabo leto,je nastala na ruševinah nekdanjenu-metal skupine Wet Bed. Ko jezasedbo zapustil pevec Ujc, so sepreostali trije člani odločili, dabodo ustvarjali naprej. Nekoliko sospremenili zvočno podobo, to paje bil tudi glavni razlog, da so sinadeli novo ime.

Fantje so zelo dolgo izbirali ime. Nikakorniso našli pravega, ki bi ustrezal njihoviglasbi. Na dan, ko so postali Kill Kenny, sose na vajah pogovarjali o tem, kako so sekončno zbrali pravi ljudje. Ljudje, ki so spo-sobni narediti nekaj odštekanega, svežega,pristnejšega, kar pa do tistega trenutka nibilo možno zaradi stalnih kadrovskih spre-memb. Do njih je vedno znova prihajalozaradi posameznikov, ki niso bili na istifrekvenci kot ostali člani benda. Frontmanskupine Jure Košir razloži: “Vsi radi gleda-mo priljubljeno risanko South Park, v kateriv vsakem delu umre lik Kenny in tako smoiz čiste zafrkancije vsakega bivšega članapoimenovali s Kennyem. In ker Kenny ved-no umre oziroma zapusti bend, smo se od-ločili, da ga ubijemo kar sami.”

Košir nadaljuje zgodbo o nastanku benda:“Po razpadu Wet Bedov smo bili vsi precejslabe volje in skoraj obupani. Po nekaj-dnevnem premisleku sem prišel na idejo,da znova vzamem v roke mikrofon in prič-nem pisati avtorske skladbe. Poklical semfante, jim predstavil svoje zamisli in že poprvih vajah smo vsi vedeli, da bomo ustvar-jali naprej. Skupina je začela s polnim za-gonom novembra lani, prvič pa smo sepredstavili aprila letos v Novem mestu.”

Kdo sestavlja skupino Kill Kenny? UrošKušljan - Leon je svojo glasbeno pot kotbasist začel pri šentjernejski skupini Durh-marsh, po njenem razpadu pa se je pridru-žil zasedbi Wet Bed. V njej je s svojim pre-pričljivim igranjem in s konkretnimi ide-jami dokazal, da je eden najboljših basistovna Dolenjskem. Bobnar Marko Grubar, ki jeprav tako kot Leon svojo glasbeno pot pri-čel pri skupini Durhmarsh, je pravi stroj,pod katerim pokajo vse činele in opne. Vzadnjih nekaj letih je sodeloval z mnogimiglasbeniki in si nabral veliko izkušenj. De-jan Slak - Slejk se je skupini pridružil juni-ja letos, ko se je trio odločil, da svojo glas-bo začinijo z dodatno kitaro. Za Slejka vsak,ki ga pozna, ve, da je glasbenik in pol, sajskoraj ni inštrumenta, ki ga ne bi znal igra-ti. Dolgo časa že igra bas v skupini Move-knowledgement, vmes pa je nastopal vštevilnih novomeških pa tudi po drugih slo-

Odgovor na nagradno vprašanje izprejšnje številke se glasi: šumenje vušesih.

Tokratna nagrajenka je Marija Deže-lak iz Sevnice.

Novo nagradno vprašanje: V kateriskupini je prej igrala večina članovzasedbe Kill Kenny? Odgovore ssvojim naslovom pošljite do ponedelj-ka, 16. novembra, na naslov: Dolenjs-ki list, p.p. 212, 8001 Novo mesto,“Za Živo”, ali na elektronski [email protected]. Med odgo-vori bomo izžrebali nagrajenca, ki boprejel zgoščenko, poklanja jo uredništ-vo Dolenjskega lista.

venskih bendih. Pevec in kitarist Jure Koširje svojo glasbeno pot začel pri skupini TNT.Kasneje sta z bobnarjem Anžetom Der-gancem ustanovila skupino Blindfold in jozaradi nesoglasij kmalu tudi zapustila. Jure-tova glasbena pot se je za kakšno leto usta-vila, nato pa so ga medse poklicali fantje izskupine Wet Bed. Že dalj časa jih je občudo-val, zato je z veseljem sprejel njihovo po-vabilo. Jure si je že dolgo želel v bendu petiin zdaj je napočil čas, da pokaže svoje vokal-ne sposobnosti.

Člani skupine Kill Kenny imajo v Novemmestu najeto zaklonišče, v katerem vadijodvakrat ali trikrat tedensko. Fantje bi v pro-storu za vaje preživeli še več časa, a jim nji-hove službe in ostale obveznosti, žal, vza-mejo ogromno časa. Po duši so vsi rokenro-lerji. Odprti so za skoraj vse vrste glasbe,vendar se najlažje izražajo z udarnim“nažiganjem”, pri katerem poskušajo bitičim bolj direktni. Za takšno direktno izraža-nje pa je zmes trdega rocka in nu-metalaodlična kombinacija. Imajo več vzornikov invsak član ima tudi še kakšnega svojega.Najbolj jih pritegne glasba skupin QueensOf The Stone Age, Deftones, Rage AainstThe Machine, Eagles Of Death Metal, AliceIn Chains in Nirvane, od slovenskih panajbolj cenijo skupini Dan D in Elvis Jack-son. Doslej so že imeli nekaj vidnejših na-stopov. Najbolj odmeven pa je bil zagotovona Schengenfestu v Vinici, kjer so dokaza-li, da mislijo resno.

Pri snemanju demo posnetkov jim je kotproducent pomagal Tokac iz skupine DanD, s katerim se že dogovarjajo za nadaljnjesodelovanje pri snovanju prvenca. V reper-toarju skupine Kill Kenny je zaenkrat desetskladb, ki jih je ustvaril Jure Košir, aranž-maji pa so delo celotne skupine. Večina be-sedil govori o avtorjevih življenjskih izkuš-njah, rad pa se dotakne tudi družbene pro-blematike. Zelo neradi predalčkajo svojo

glasbo, ker je v njej precej različnih stilov.Kot pravijo, bi najbolj na grobo njihovo glas-bo označili kot moderni rokenrol.

Upajo, da jim bo s skupnimi močmi uspe-lo izpeljati projekt do poletja 2010. In če bovse po sreči, ga bodo predstavili tudi v tuji-ni. Žal še niso v dogovoru z nobeno založbo,upajo pa, da bodo kmalu prepričali kakšne-ga založnika.

In kakšno je vzdušje v skupini Kill Kenny.Košir pravi: “V prejšnjih bendih se je zme-raj našel kakšen Kenny, ki je kvaril ozračjev bendu. Tokrat se mi zdi, da smo pravasanjska ekipa in da se tudi v glasbi čuti našapovezanost.”

In še kratkoročni načrti benda. Do nove-ga leta nameravajo posneti singel, mogočetudi s slovenskim tekstom. Do poletja bodopripravili kompletno gradivo za prvenec,vmes pa jih čakajo koncertni nastopi, saj semorajo povsem uigrati. Po izidu albuma senameravajo predstaviti tudi v tujini.Besedilo in fotografija: R R R R Rudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašič

priloga dolenjskega lista3838 DOMAČE VIŽE

Organizatorja srečanja frajtonarjev v Adlešičih

Niko Milič in Silvo VlašičLetos je bilo v Adlešičih že peto

srečanje igralcev na diatoničnoharmoniko, tako imenovanih fraj-tonarjev. Največ zaslug za to ima-ta Niko Milič in Silvo Vlašič, ki staznala pritegniti k organizacijištevilne prijatelje, znance sosede,sorodnike, krajevno skupnost ingasilce. Glavni sponzor je Niko,lastnik Okrepčevalnice Mil ič.Začetek je bil skromen, saj se jezbralo na prvem srečanju le tri-najst glasbenih navdušencev, le-tos pa je igralo pod velikim šoto-rom že skoraj stotrideset frajto-narjev. Med njimi je bilo videti tudinekaj znanih imen narodnozabav-ne glasbe. Za drugo leto obljublja-ta Niko in Silvo nekaj vsebinskihsprememb. Na črnomaljski občininjunih prizadevanj ne vidijo.

Vse ima svoj začetek“Frajtanarico sem začel igrati leta 2000.

Čez pet let sem se odločil, da bom kupilnovo. Nanjo sem čakal kar nekaj časa in kosem jo za martinovo leta 2005 dobil, semse odločil povabiti nekaj prijateljev inznancev na krst. Da nam ne bi bilo prevečdolg čas, ko bomo čakali na dobrote zražnja, sem povabljene prosil, naj prinese-jo s seboj harmonike. Pa so prišli: MatjažPožek iz Gorenjc, Dario iz Tribuč, ŠtefanPeteh in Darko Jankovič iz Bedna, TomažČrnič iz Pribinec, Silvester in Samo Vlašičiz Jankovičev, Gorazd Rožman iz Purge,Milan Butala in Jože Kocman iz Butoraja,Zvone Gačnik iz Sel pri Ratežu, Janez Pe-

ternelj iz Račne pri Gorenji vasi, Jože Vr-linič iz Bojancev ter Robert Grabrijan,” sespominja Niko.

Brez pomoči ne gre“Zadeva je prerasla vsa pričakovanja in

brez pomoči znancev, prijateljev, krajanov,gasilcev in drugih ne bi šlo. Z Nikom nedelava, kot je to v navadi, ampak s telefo-nom pokličeva mesec ali dva pred sreča-njem vsakega udeleženca, ki ga imava vpi-sanega v posebnem zvezku. To ponoviva šeteden dni pred srečanjem, ki je v oktobru,ko je vino že v sodih. Zavedava se, da jeosebni stik še kako pomemben. V času šte-vilnih informacij, pisnih reklam in drugihbombardiranj ljudje spregledamo vabila,pozabimo nanje ali jih enostavno vržemo vkoš. Ko pa komu obljubimo udeležbo vpristnem pogovoru, je to težko preklicati.To je enostavna formula najinega uspehain uspeha vseh vaščanov pa tudi nekajsodelavcev od zunaj. Takšen je na primerFranci Bogataj, ki živi v Ljubljani, sicer paje doma iz Dolenjec. Priskrbel nam je mar-sikaterega donatorja, a tudi sam rad primeza vsakršno delo,” se razgovori Silvo Vlašič,sicer tudi član Okteta Prelo ter narodnoza-bavnega ansambla Vasovalci.

Znani obrazi med manj znanimi“Toni Verderber, skladatelj in pevec iz

Starega trga ob Kolpi, vodja istoimenskeganarodnozabavnega ansambla, je bil naš gostdve leti zapored. Naše srečanje ni tekmo-valnega značaja, nam gre za druženje, za to,da se spoznamo, zabavamo, si izmenjamoizkušnje. Porodi se tudi kakšna dobra za-misel. Po zaslugi srečanj poteka v našiokrepčevalnici pouk igranja na frajtonarico.

Nekaj časa je to počel Jože Umek, zdaj paJaka Janc iz Vavte vasi. Zanimivo je, da seučijo tako mladi kot tudi možje v zrelih letih;eden med njimi jih ima že petdeset. Letosse je pridružil na odru številnim muzikantomtudi Vlado Matkovič, član ansambla Fantjez vseh vetrov, pa tudi fant iz ansambla bra-tov Poljanšek. Iz Kamnika je prispel polnavtobus harmonikarjev na čelu z ansamblomGrintovci. Torej smo prebili Gorjance, karme še posebej veseli,” je ponosen Niko, kine pozabi pohvaliti tudi “tehnične” ekipe,brez katere srečanja ne bi bila popolna. Takoizpostavi Nado Cvitkovič, mamo Ano, ki skr-bi, da želodci ne bi ostali prazni, Janka Bari-ča, ki postavi šanke, Staneta in Pavlo Petehter še številne druge, ki so se vključili v pri-prave in izvedbo srečanja.

Pa naprej?“Dobrodošla je vsaka zamisel. Zavedamo

se, da bi stvar brez novosti kaj hitro zamr-la. Morda bomo že drugo leto poskrbeli zato, da bi se predstavile skupine posameznihučiteljev, da bi nastopile skupine glede nastarost, morebiti tudi glede na to, iz katereslovenske pokrajine prihajajo. Ne bomostopicali na mestu, brez skrbi. Predvsem pasi bomo morali omisliti večji šotor, kajtiletošnji je bil premajhen. V Adlešiče jenamreč prišlo toliko ljubiteljev diatoničneharmonike, da človek kar težko verjame.Podcenjevalno do našega dela se obnašajole tisti, ki bi nam lahko pomagati, pa nima-jo za to posluha. A tudi brez njih bomozmogli, kajti iz leta v leto se nam pridružijovedno novi ljudje, ki jim ni žal ne denarjane časa,” je optimističen Silvo.TTTTToni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperič

Odgovor na nagradno vprašanje iz pre-jšnje številke se glasi: Enega.

Med prejetimi odgovori smo izžrebaliHeleno Murgelj iz Starin pri Otočcu.

Novo nagradno vprašanje: V katerobelokranjsko občino sodijo Adlešiči?Odgovore s svojim naslovom pošljite doponedeljka, 16. novembra, na naslov:Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novomesto, “Za Živo”, ali na elektronskinaslov [email protected] odgovori bomo izžrebali nagrajen-ca, ki bo prejel zgoščenko, poklanja jouredništvo Dolenjskega lista.

3939priloga dolenjskega listaPIKIJEV KOTIČEK

Zastrupitve pri domačih ljubljenčkih

Najnevarnejšazastrupitev z antifrizomVse tesnejše sobivanje živali in ljudi je povečalo tudi število

zastrupitev živali s snovmi iz človeških domovanj. Največji krivci,da živali zaužijejo strup, so vabljivo prijeten vonj, neprimernonameščanje vab za škodljivce ter radovednost in igrivost živali.

Najpogostejša zastrupitev psov in mačkje zastrupitev s strupom za podgane in miši(imenujemo jih tudi rodenticidi, kemijskopa so to derivati kumarina). Najhujše za-strupitve se zgodijo, če živali zaužijejo za-loge strupa, za zastrupitev pa zadošča žezaužitje ene zastrupljene miši ali podgane.Rodenticidi imajo precej dolgo delovanje,saj so podgane zelo pametne živali in stru-pa ne bi pojedle, če bi opazile, da je podga-na, ki je (zastrupljeno) hrano jedla, pogini-la. Učinkujejo tako, da v organizmu prepre-čijo strjevanje krvi, zato zastrupljena podga-na izkrvavi v telesne votline in pogine. Zna-ki zastrupitve pri psih in mačkah se lahkopokažejo takoj, največkrat pa šele po nekajdneh (odvisno od vrste in količine zaužitegastrupa). Kažejo se s slabotnostjo, potrtost-jo živali, lahko sta prisotna kašelj in težkodihanje. Pojavijo se notranje krvavitve (vprsno in trebušno votlino), zaradi primesikrvi je iztrebek lahko črno obarvan, v urinuse lahko pojavi kri. Zaradi motenj v strje-vanju krvi so možne krvavitve iz manjšihran, nosu ali dlesni. Včasih lastniki opazijokrvavo slino. Veterinar pri pregledu opazibledost in krvavitve sluznic, zastrupitev papotrdi s hematološko preiskavo krvi – zni-žanje rdečih krvničk in krvnih ploščic(trombocitov). Z biokemijskimi preiska-vami lahko izključi jetrna obolenja, pri ka-terih se kri prav tako ne strjuje. Za za-strupitev obstaja specifičen protistrup –sintetični vitamin K, ki ga pacient dobi vobliki injekcij več dni zapored. Vendar mo-ramo ukrepati hitro, da je zdravljenje us-pešno. Ob močnejših krvavitvah in hudianemiji običajno žival potrebuje tudi trans-fuzijo krvi ali plazme.

SSSSSt rt rt rt rt rup za polžup za polžup za polžup za polžup za polžeeeeeOrganofosfatni in karbamatni pripravki

za odganjanje (uničevanje) polžev povzroči-

jo zastrupitve že v zelo majhnih količinah.Vplivajo na živčni sistem. Znaki zastrupitvese lahko pokažejo že v nekaj minutah – ote-ženo dihanje, nekoordinirana hoja, motnjezavesti, lahko tudi slinjenje, nekontroliranouriniranje, krči, slabost, driska, nezavest inpogin. Mačke so še posebej občutljive nazastrupitev s karbamati. Pomembno je, dažival čim hitreje odpeljete k veterinarju ins seboj vzamete tudi embalažo strupa. Vete-rinar živali nudi podporno terapijo, vendarje tudi v tem primeru uspeh zdravljenjavprašljiv. Na sprehodih po vrtičkarskihobmočjih bodite previdni.

AAAAAv tv tv tv tv tomobi lsk i izdelk iomobi lsk i izdelk iomobi lsk i izdelk iomobi lsk i izdelk iomobi lsk i izdelk iNajpogostejša in najnevarnejša je zastru-

pitev s hladilno tekočino(antifrizom), saj jesladkega vonja in okusa. Že zelo majhnakoličina vpliva na delovanje živčnega siste-ma in povzroča odpoved ledvic. Znamenjazastrupitve se pokažejo šele čez nekaj ur(bruhanje, slabost, depresivnost; tem sledi-jo nekoordinirano gibanje, epileptični napa-di). Takoj je potrebno poiskati veterinarskopomoč, saj ima čas izjemno pomembno vlo-go. Bencin lahko povzroči obolenje pljuč, čega žival vdiha. Znaki zastrupitve ob zaužitjuso bruhanje, težave pri dihanju, koma inpogin, ki lahko nastopi zaradi zadušitve.

VVVVVrrrrr tni insektic id i , gnotni insektic id i , gnotni insektic id i , gnotni insektic id i , gnotni insektic id i , gnoj i la ,j i la ,j i la ,j i la ,j i la ,domača č ist i ladomača č ist i ladomača č ist i ladomača č ist i ladomača č ist i la

Do zastrupitve z gnojili, insekticidi in ke-mikalijami lahko pride, če jih žival vdihava,liže, zaužije ali pa se absorbirajo skozi kožo,blazinice oziroma oči. Zastrupitve s karbo-nati, fosfati in insekticidi se kažejo s slinje-njem, solzenjem oči, pogostejšim urinira-njem, z drisko, oslabelostjo živali in s teža-vami z dihanjem. Gnojila lahko vsebujejoveliko različnih kemičnih snovi, ki povzro-čajo bruhanje in drisko, lahko tudi nepravil-no delovanje mišic, odpoved jeter, ledvic innapade. Strupena so tudi domača čistila,kemikalije: kisline, osvežilci zraka, amoni-ak, razkužila, šamponi, mila, belila (po-vzročajo kemične opekline in razjede ust,grla, želodca in črevesja), barve, baterije,parfumi, kozmetični izdelki, detergenti,lepila …

S rS rS rS rS redsedsedsedsedst vt vt vt vt va pra pra pra pra prooooot it it it it iza jedazajedazajedazajedazajedavvvvvcemcemcemcemcem

Do zastrupitev lahko pride, če so prepa-rati zaužiti ali nanešeni na kožo v prevelikihkoličinah, če se ne upošteva navodil (čeampulo namesto na kožo stisnemo v usta)ali se uporabljajo pri živalski vrsti, kateriniso namenjeni (nekateri preparati za pseso zelo strupeni za mačke in jih pri njih nesmemo uporabljati).

Poskusite poiskati vir zastrupitve in od-straniti strup iz ust (spirajte z vodo). Če odzaužitja strupene substance ni minilo večkot 2 uri, takoj poskusite izzvati bruhanje.Če je od zastrupitve minilo več časa, živaliv gobec vbrizgajte raztopino aktivnega og-lja, ki zmanjšuje pretok strupa iz prebavil vkrvni obtok. Če je prišla v stik z različnimičistili, kemikalijami, insekticidi koža oziro-ma sluznica, jo takoj izperite z mlačno vodo.Tudi če snov ne draži kože, jo izperite, daje žival ne more polizati. V vsakem prime-ru je potreben takojšen obisk veterinarja, kibo živali nudil strokovno pomoč. V velikopomoč je, če s seboj prinesete embalažostrupa ali zdravila, ki ga je žival zaužila.TTTTTina Bukina Bukina Bukina Bukina Bukooooovvvvvec, ec, ec, ec, ec, dr. vet. med.

priloga dolenjskega lista4040 DRUŽINSKI KOTIČEK

Ko otrok žalujeČe življenja ne poznamo, kako bomo poznali smrt?

(Konfucij)Bliža se 1. november, ko se še pose-

bej zbrano spominjamo umrlih. Smrtostaja večna skrivnost in velika uganka.O smrti vemo le to, da sodi k življenju.Mnogo pravljic, ki se ukvarjajo s smrt-jo, sporoča, da imamo prav vsi luč živ-ljenja. Nekomu ugasne prej, drugemupozneje. In to je prava resničnost, ki jene moremo v ničemer spremeniti.

Smrt pri ljudeh pogosto rodi strahove.Ko otrok opazi, da odrasli ne znajo rav-nati s svojimi strahovi in se izogibajopogovoru o smrti in izgubi drage osebe,postane vznemirjen. Slej ko prej se vsakotrok sreča s smrtjo oz. izgubo osebe, kijo je poznal ali celo imel zelo rad. Po-

membno je, da otrok ob smrti ne izključi-mo in da jim damo priložnost, da sesoočijo z njo. Pozorni pa moramo biti nato, da se otrok ne počuti preobremenjenin da ne začne sam tolažiti starejših.

Žalovanje je za vse ljudi zelo pomemb-no. Vsakomur mora biti dopuščeno, dažaluje, tudi otroku. Kadar se otroku nedovoli, da bi se udeležil pogreba ljubl-jene osebe, se lahko zgodi, da zaraditega nikoli ne bo mogel končati svoje-ga žalovanja za njo. V večini ti ljudje vodraslosti doživljajo nevrotičen strahpred smrtjo. Zato je prav, da imajo otro-ci priložnost, da se poslovijo od dru-žinskega člana, soseda, prijatelja …

Smrt sodi k življenju in ne sme biti tabu.Zagotovo je smrt za mnoge starše koč-ljiva in težka tema pogovora. To gre naj-brž pripisati temu, da sami kot otrocitudi niso bili deležni odkritega pogovo-ra na temo smrti in prav zato nezaved-no dajejo naprej, kar so dobili. V mnogihdružinah o smrti pogosto ne govorijo naglas, predvsem pa ne z otroki in ne prednjimi. Toda otroci imajo do smrti ve-likokrat bolj naraven odnos, saj vendarverjamejo, da obstaja nekaj tudi posmrti, in to nekaj lepega.

Pri otroku je potrebno spodbujati, daz odraslimi v svojem okolju podeli svojerazmišljanje o smrti in razkrije tisoče-ro vprašanj, ki se mu porajajo ob smr-ti. Otrok se globoko v srcu pogosto čutikrivega za smrt drugega človeka. Spra-šuje se, ali ga je ljubljena oseba zapu-stila zato, ker ni bil dovolj priden, ali pasi je nekoč v jezi do ljubljene osebe zahip zaželel, da umre in potem usoda na-redi prav to … Zato je zelo pomembno,da ga z njegovimi mislimi ne pustimosamega. Dajte mu možnost, da vamopiše svoje predstave o smrti, da vamgovori o svojih mislih in žalosti ali date misli kako drugače izrazi: s slika-njem, z igranjem … Vi pa mu poskuša-jte s poslušanjem in svojimi razlagamipojasniti realnost. Nikar pa se ob pojas-njevanju smrti ne poslužujte laži, kot so:“Nekoč se bo očka morda vrnil. Mami-ca mora pomagati paziti angele v nebe-sih. Dedek je zaspal. Babica je odšla nadolgo potovanje …” Otrok bi se sicersprva oprijel določenega upanja, prej alislej pa bi sprevidel prevaro in njegovozaupanje v odrasle bi bilo za vselej ska-ljeno. Kadar otrok le molči, odrasli nitine slutimo, kaj vse se plete v njegoviglavi. Otrok lahko doživlja hude dušev-ne bolečine, ki ga lahko spremljajo tudiv odrasli dobi. Ob izgubi ljubljenegadružinskega člana pogosto ni lahko po-magati otroku, saj so odrasli zaposleniz lastnim žalovanjem.

Žalovanje povzroči pri otroku najprejbes in sovraštvo. Smrt enega od starševje za otroka popolna katastrofa. Bes injeza nadomestita občutke žalosti in iz-gubljenosti. Otrok je besen nad tem, daga je ljubljena oseba zapustila. Počutise negotov, razočaran in zapuščen. Tačustva so povsem normalna in so delprocesa žalovanja.

Če se otrok želi udeležiti pogreba, mudovolite, če ne, ga k temu ne silite. Tudiče želi mrtvega obiskati na pokopališčuin mu na grob položiti svojo najljubšorisbico ali igračko, mu to seveda dovolite.MatMatMatMatMateeeeeja Pja Pja Pja Pja Peeeeetric, tric, tric, tric, tric, univ. dipl. pedag.(Literatura: Angeline Bauer: Pravljicezdravijo)

PRAVNI NASVETI

Zakon o brezplačni pravni pomočiPo Ustavi RS ima vsakdo pravico, da o

njegovih pravicah in dolžnostih ter o ob-tožbah proti njemu brez nepotrebnegaodlašanja odloča neodvisno, nepristran-sko in z zakonom ustanovljeno sodišče.Pravica do sodnega varstva je torej v Slo-veniji vsakomur zagotovljena z ustavo,vendar pa tudi vemo, da so postopki predsodišči kompleksni in pogosto dragi.Stranke so namreč dolžne plačevati sodnetakse in druge stroške postopka, polegtega pa je večkrat nujno potrebno, da sistranka zagotovi še pomoč pravnega stro-kovnjaka (odvetnika, notarja …). Tako sepostavi vprašanje, kako zagotoviti enako-pravno pravico do sodnega varstva v pri-merih, ko stranka nima dovolj sredstev zasodne stroške oz. si ne more privoščitiuslug pravnega strokovnjaka, čeprav bi ganujno potrebovala.

Za takšne primere je bil sprejet Zakono brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Potem zakonu ima oseba, ki izpolnjuje do-ločene kriterije in pogoje, predvsem vzvezi z njenim finančnim položajem (upo-števajo se dohodki, prejemki ter premo-ženje prosilca in njegove družine), pravi-co do celotne ali delne zagotovitve sred-stev za pokritje stroškov za pravno po-moč, pravno svetovanje, pravno zastopa-nje in drugih pravnih storitev odvetnika(v določenih primerih tudi notarja terdrugih oseb), in sicer za vse oblike sod-nega varstva pred vsemi sodišči v Slove-niji (tudi pred delovnimi in socialnimi so-dišči) ter pred nekaterimi drugimi organi

oz. inštitucijami. Upravičenca do brez-plačne pravne pomoči se lahko po ZBPPprav tako oprosti plačila stroškov sodne-ga postopka. Sredstva za pokrivanje brez-plačne pravne pomoči se zbirajo v držav-nem proračunu.

Za brezplačno pravno pomoč (BPP) lah-ko zaprosijo slovenski državljani, ki v Slo-veniji stalno prebivajo, pod določenimipogoji pa tudi tujci, osebe brez državljan-stva, nevladne organizacije in združenjater druge osebe. Prošnjo za dodelitevBPP prosilec vloži praviloma na okrož-nem sodišču, pristojnem za prosilca, gle-de na naslov stalnega bivališča, in sicerpisno na obrazcu, kateremu priloži za-htevane listine in dokaze. Obrazec se dobipri strokovnih službah za brezplačnopravno pomoč na sodiščih, v knjigarnahin na internetu (e-uprava).

V primeru, da upravičenec v postopkuuspe in je na podlagi tega postopka pri-dobil premoženje oz. prejemke, je v do-ločenih primerih dolžan delno ali v celo-ti povrniti R Sloveniji zagotovljena sred-stva. Prav tako je, ne glede na uspeh,dolžan državi povrniti zagotovljena sred-stva, če se v določenem obdobju njegovopremoženjsko stanje tako izboljša, da nebi bil več upravičen do BPP. Velja še opo-zoriti, da odobrena brezplačna pravnapomoč ne pokriva plačila stroškov postop-ka in dejanskih izdatkov ter nagrade po-oblaščenca nasprotne stranke.MarMarMarMarMarkkkkko Što Što Što Što Štamcaramcaramcaramcaramcar,,,,,odvetnik

4141priloga dolenjskega listaVRTNARSKI KOTIČEK

Hibiskus – kralj med cvetlicamiHibiskus je doma na Kitajskem,

od koder se je razširil po vsemsvetu. V toplih predelih ga vzga-jajo kot vrtno grmovnico, ki do-seže okrog 3 metre višine. V hlad-nejših predelih pa je posodovka.To pomeni, da ga v mladosti vzga-jamo v lončku, ko pa je rastlinanekoliko večja, jo presadimo vvečjo posodo.

Ker je doma v toplih predelih, ga imamood konca maja do jeseni zunaj, na vrtu ali nabalkonu. Prezimimo ga v svetlem in ogreva-nem prostoru. Če ga prezimujemo pri tem-peraturi pod 10 stopinj C, mu odpadejo li-sti. Pri temperaturi okrog 12 do 15 stopinjC pa liste obdrži. To pomeni, da bo spomla-di hitreje pričel rasti in cveteti, kot tisti, kiso odvrgli liste.

Hibiskus ima velike, enostavne ali pol-njene cvetove različnih barv. V Avstralijipoznajo več kot 180 sort, ki se med sebojrazlikujejo tako po barvi, kot tudi velikosticvetov. Običajno hibiskusov cvet traja samodva dneva. Najnovejši hibridi so že trpež-nejši, saj cvetijo tri dni.

Hibiskus marca presadimo in nekolikoobrežemo. Poškropimo ga s pripravkomAgrostemin, da se hitro in dobro ukorenini.Redno ga zalivamo in dognojujemo s teko-

čim gnojilom za cvetoče rastline. Ko po-samezna veja nima nobenega cveta več, jomalo prikrajšamo in kmalu po pognala novepopke. Porezane poganjke pa ne zavržemo,temveč jih uporabimo za potaknjence. Ti sepri nekaterih starejših sortah hitro ukore-ninijo, že v vodi. Nekatere sorte pa so za-

htevnejše in jih moramo pokriti s folijo, daohranimo visoko zračno vlago.

Hibiskus bogato cveti celo poletje in je ssvojimi velikimi cvetovi nekaj posebnega.Zato ga danes imenujemo tudi kralj medcvetlicami.Besedilo in fotografiji: S la S la S la S la S lav kv kv kv kv ko Zgoneco Zgoneco Zgoneco Zgoneco Zgonec

Rožice za naše živalceDomače živali imajo tako kot mi različ-

ne občutke in so zelo dojemljive za bla-godejno moč cvetnih pripravkov, saj sopotem precej bolj mirne. Seveda je lahkodobra pomoč pri različnih šokih tudi“rešilno zdravilo”.

Dandanes počasi prihaja do veljave tudipozitiven vpliv živali na naše počutje. Šeposebej mačke prav vedo, kdaj in kje jihpotrebujemo. Kljub vsemu pa lahko tudinaše male ljubljenčke sem ter tja pričnekaj težiti, saj lahko opazimo, da se ne ob-našajo običajno. Takrat bi lahko razmislili,da bi našim živalcam pomagali tudi s cvet-nimi pripravki. Z živalmi se človek sicerne more pogovoriti, da bi izvedel, kaj jihteži. Kljub vsemu pa sta lahko toliko boljjasni njihova pojava in obnašanje, na pod-lagi tega pa lahko izberemo pravi cvetnipripravek (prestrašen pogled – krinkar,nepotrpežljivost – nedotika, agresivnost– bodika, posesivnost – potrošnik, neod-ločenost - mešič, izčrpanost - oljka). Na-šim hišnim ljubljenčkom, psom, muckom,hišnim kuncem, sobnim pticam, ki somanjše velikosti, nakapamo nekaj kapljickoncentrata iz osnovne stekleničke v po-

sodico z vodo oziroma v posodo s hrano.Večjim domačim živalim, kot so krave,konji, koze, dajemo po eno kapalko kon-centrata v posodo z vodo, najbolje dvakratdnevno. Tako bomo lahko kmalu opazilivečjo mirnost v njihovem obnašanju. Čepa bi se živali pretirano vznemirile, namje lahko v veliko pomoč tudi “rešilno zdra-vilo”, torej cvetna mešanica, namenjenaza vsa stresna stanja, kot tudi za preven-tivo pred trenutki, ko mislimo, da bi živalidoživele stres (vožnja, cepljenje, hrup včasu praznovanja novega leta …). Skratka- bachova cvetna lekarna je lahko v pomočtudi našim živalim.Jan KJan KJan KJan KJan Kozamerozamerozamerozamerozamernikniknikniknik, , , , , BFRP

priloga dolenjskega lista4242 BERITE Z NAMI

Carlos Ruiz Zafón: Igra angela

Temna brezna velikih pričakovanjJesen je s hladnejšimi dnevi in zgodnejšimi večeri že potrkala na vrata

ter v pravih ljubiteljih branja zanesljivo dodatno spodbudila tististarodavni kulturni nagon, ki vabi k poslušanju in pripovedovanju zgodb.Z njimi nezavedno tkemo minevajoče trenutke življenja, poudarjenoobčutene v barviti melanholiji jeseni, v vzorce trajnejšega osmišljanja– in se pri tem lepo imamo. Dandanes sicer ne več s pripovedovalcemob skupnem ognjišču, pač pa s knjigo v roki. Zdi se, kot da nam zlatajesen ta čas polaga v roke predvsem knjige, ki z zanimivimi in spretnopovedanimi zgodbami obljubljajo veliko bralnega užitka. Prav taka jeknjižna novost, ki je pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Roman,in jo to pot ponujamo v branje. Gre za obsežen roman Igra angelasodobnega španskega pisatelja Carlosa Ruiza Zafóna v prevoduVeronike Rot.

Ime tega literata našim ljubiteljem branjani neznano. V slovenščini že imamo njegovroman Senca vetra, s katerim se je predpetinštiridesetimi leti v Barceloni rojeni pi-satelj izredno hitro povzpel med najboljznana imena sodobne španske književnosti.Ni osvojil le srca bralcev v špansko govore-čem svetu, ampak je s Senco vetra odšel nazmagovit pohod po svetovnem knjižnemtrgu. Roman so v nekaj letih (izšel je leta2001) prevedli v več kot 35 jezikov, skupnanaklada pa je dosegla več milijonov izvodov.Danes je Zafón najbolj brani v španščinipišoči besedni ustvarjalec.

Razumljivo je, da je po velikem uspehuromana Senca vetra med bralstvom zbudilveliko zanimanje novi roman z naslovom Igraangela, ki ga je pisatelj napovedal kot sicerpovsem samostojno delo, vendar povezano sprvo knjižno uspešnico. Roman je izšel apri-la lani in takoj dosegel vrtoglavo naklado terhitre prevode v druge jezike, med njimi tudiv slovenščino. Prvi odzivi tako bralstva kotkritikov kažejo, da je pisatelju uspelo ustvari-ti delo, ki Carlosa Ruiza Zafóna še trdnejevpisuje med najbolj znamenita imena so-dobne španske književnosti.

Pripoved romana gladko teče po tirnicahrazličnih žanrov, od kriminalke, pustolov-skega in ljubezenskega romana do groz-ljivke in mistične fantastike, vsebuje pa kotposebno žlahtno patino tudi namige na ve-like teme svetovne literature, kot so fau-stovska pogodba s hudičem, usodna magič-nost skrivnih knjig in neuresničljivost ve-likih življenjskih pričakovanj. Časovno jepripoved postavljena v dvajseta leta prejš-njega stoletja, krajevno pa v katalonsko pre-stolnico Barcelono. Pripoveduje jo prvo-osebno mladi pisatelj David Martin, ki muje težko in sirotno otroštvo lajšala velikaljubezen do branja in knjig, pisanje pa mu jeusodno začrtalo tudi nadaljnjo življenjskopot. Začel je kot novinar v zakotnem lokal-

nem časopisu, kjer se je ob podpori bogate-ga prijatelja uveljavil z zgodbami o skriv-nostih Barcelone. Ta lokalni uspeh mu jeomogočil, da se je začel s pisateljevanjempoklicno ukvarjati, kar naj bi bila uresniči-tev enega od velikih življenjskih pričako-vanj, a izkaže se drugače. Za pogoltne za-ložnike mora kot po tekočem traku pisatizgolj pogrošne knjige, ki mu ne dajejo ni-kakršnega ustvarjalnega zadoščenja, pač paga telesno in duševno skrajno izčrpavajo,četudi mu omogočijo, da se izvije iz skrajnerevščine in bednega okolja. Naseli se vmrakobni stari vili, o kateri je sanjaril vsaleta. Od tu naprej se začne njegovo življenjevse bolj zapletati v nenavadna usodna na-ključja, hkrati ko se mu sesuvajo v nič osta-la velika pričakovanja, tako ljubezen doizbranega dekleta njegovega življenja kotambicije postati ugleden pravi pisatelj. Pikona i zada neozdravljiva bolezen. Popolnoma

strt in na smrt bolan sprejme ponudboneznanega založnika Andreasa Corellija, dabo za veliko plačilo napisal knjigo, ki naj biustvarila novo religijo. Pogodba s skrivnost-nim možem odpre temna brezna zla ter po-žene silovit vrtinec nepričakovanega inskrivnostnega dogajanja, ki pelje napeto inpreobratov ter presenečenj polno pripovedvse do presenetljivega konca.Milan MarMilan MarMilan MarMilan MarMilan Markkkkkele le le le ljjjjj

NaslavljanjeTokratni prispevek je namenjen na-

slavljanju v nagovorih. V diplomatskih,uradnih, poslovnih in zasebnih stikih jenamreč pravilno naslavljanje znamenjespoštovanja in poznavanja pravil lepegavedenja.

Če ima oseba, ki jo naslavljamo v na-govoru, akademski naziv, dodamo ime-nu tak naziv. V tem primeru besedogospod oziroma gospa opustimo (Spo-štovani doktor Janez Novak, Spoštovanidoktor Novak, Cenjeni profesor doktor No-vak).

Ob ženskih imenih uporabljamo žen-sko obliko (Spoštovana doktorica JanaNovak).

Seveda se nagovori razlikujejo gledena vrsto dopisa (poslovni, zasebni, urad-ni, neuradni …). Če v elektronskem spo-ročilu prijatelja nagovorimo le z besedoPozdravljen, tega ne bomo storili v po-slovnem dopisu, kjer veljajo pravila po-slovnega bontona. Samo z imenom na-govorimo le osebe, ki jih dobro pozna-mo. Pa še to seveda ne v uradnem do-pisu.

Izjemno pomembni osebi seveda vnagovoru ne napišemo samo Spoštova-ni, ampak dodamo še ime, priimek alifunkcijo. Pri krajših besedilnih vrstah,kot so čestitka, vabilo, zahvala …, se šeposebej potrudimo. Če pišemo po druž-beni hierarhiji zelo visoki in cenjeniosebi, se bomo še boj potrudili in bomoime in priimek zapisali z roko. Pri tempa ni zanemarljivo, s čim in kako bomoto napisali. Pisati moramo čitljivo in znalivnim peresom. Po bontonu je naj-bolj primerna modra barva črnila.

Takšna oblika, ki spada k nebesedne-mu sporazumevanju, ima zelo močnosporočilno vrednost in pove naslovnikuveč kot tisoč lepih zapisanih besed inprepisanih verzov.I rI rI rI rI rena Pena Pena Pena Pena Poooootttttočar Počar Počar Počar Počar Papeapeapeapeapežžžžž

4343priloga dolenjskega listaZDRAVSTVENI KOTIČEK

Rak dojk

Bolezen, ki med ženskami seje strahVsako leto na tisoče žensk zboli

za rakom dojk in mnoge zara-di te bolezni tudi umro. Polegpljučnega raka je rak dojk največjiubijalec žensk. Pogostost obolenjraste. V dobi med 45 in 50 letomstarosti ta rak povzroči več smrtikot vse ostale bolezni skupaj. Pavendar je velika večina primerovraka dojke, ki jih odkrijejo in zdravi-jo še preden se razširijo na ostaledele telesa, ozdravljivih.

Zakaj toliko žensk umre zaradi raka, kopa so enostavne in varne metode zgodnje-ga odkrivanja tako učinkovite? Eden odrazlogov se skriva v pretiranem strahu predobsevanjem. V resnici je ravno nasprotno.Mamografija namreč ne povečuje tveganja,ampak je velik napredek pri zmanjševanjutveganja. V mnogih primerih lahko mamo-grafija pokaže na maligno oz. nevarno tvor-bo mnogo prej, kot to lahko zazna samaženska ali celo njen zdravnik.

Naslednji razlog zaskrbljujoče visoke sm-rtnosti zaradi raka dojk je odnos žensk, ki galahko najlažje poimenujemo z besedami“tiščanje glave v pesek.” Številne ženske setako bojijo izgube dojke, da se izogibajosamopregledovanju, mamografiji in zdravni-škemu pregledu, vse dokler zatrdline v dojkine več mogoče spregledati. Tako odlašanje zdiagnozo da rakastim celicam možnost, daprodrejo v limfni in krvni obtok. To pa pome-ni, da zdravljenje ne bo več zahtevalo zgoljodstranitev dojke, ampak v veliki meri tudiodstranitev okoliških limfnih žlez in mišične-ga tkiva. Skratka, ženske morajo prevzetivečjo odgovornost za svoje zdravje.

Katere ženske so izpostavljene na-jvečjemu tveganju?

Za rakom na dojki lahko sicer zboli pravvsaka ženska, so pa nekatere tveganju zanastanek bolezni izpostavljene mnogo boljkot druge. Zdi se, da se bolezen pogostejepojavlja v nekaterih družinah. Ženska, ka-tere mama ali sestra je zbolela za rakomdojke, ima tako dva- do trikrat večjo mož-nost kot druga ženska, da za tem rakomzboli tudi sama. Zdi se, da pogosteje obole-vajo debelejše ženske, pa tiste, ki niso niko-li rodile, pa tudi tiste, ki so prvič rodile šelepo 30 letu starosti. Pričakovati je tudi, da bobolezen pogostejša pri ženskah, ki so imelebenigno obolenje dojke ali pa so imele rakana drugi dojki.

Kaj vključuje samopregled?Dojke je potrebno pregledati vsak mesec,

šest do deset dni po prvem dnevu menstru-

acije. Ženska naj otipa svoje prsi, pa tudipazdušne jamice in morebitne spremembena bradavicah ali koži. Če ženska pri temobčuti kakršnokoli bulo ali spremembo, pri-poročamo posvetovanje z zdravnikom.

Kako je z mamografijo?Mamografija je rentgenološka metoda

odkrivanja raka na dojki, sprememb, ki jihni mogoče otipati s prsti. Pogostost raka nadojki se povečuje s starostjo. Ženska v dobinad 40 let, pri kateri v bližnjem sorodstvuni bilo rakastih obolenj, bi morale mamo-grafski pregled opraviti enkrat na dve ali trileta, pregled z ultrazvokom pa vsako leto.Ženske, pri katerih je rak na dojki v bliž-njem sorodstvu, bi morale prvo mamografi-

jo opraviti že po 35. letu starosti in natovsako leto znova, z ultrazvočnimi pregledipa bi morale začeti že po 20. letu starosti.Ženske, ki so prebolele raka dojke, bi mo-rale na klinični in ultrazvočni pregled dva-krat letno, na mamografijo pa enkrat letno.

Pri ženskah nad 50. letom starosti bi selahko smrtnost zaradi raka dojke zmanjša-la za 30 odst., če bi ženske redno opravljalesmopreglede ter opravljale redne momo-grafske in klinične preglede. Mobilni apara-ti so mamografijo približali ženskam v ra-zličnih krajih.

Ženska, pri kateri odkrijejo raka dojke vzgodnji fazi, nima sreče – ona je pametna!IvIvIvIvIvo Belan, o Belan, o Belan, o Belan, o Belan, dr. med.

priloga dolenjskega lista4444 MODA

Hranilne mešanice z oljem za nego kože

Če vam kreme ne ustrezajo,poskusite z oljiVoda in olje se največkrat odbijata kot muhasta ljubimca. Vendar se

kljub temu v določenih energijskih razmerah kot ljubimca zlijeta v eno.Tako kot v ljubezni je tudi pri tem marsikaj odvisno od kemije. Pri mešanjuvode z oljem nastanejo lahki losjoni, nežne emulzije in smetanaste kremeter, odvisno od sestavin, dragocene mešanice za nego kože. Za zaščitopotrebuje koža maščobo in vlago. Česa potrebuje več in česa manj, paje odvisno od letnega časa, vrste kože in starosti človeka.

Kdor ne želi uporabljati že pripravljenekreme ali losjona za nego kože, lahko po-skusi z različnimi olji. Po čiščenju kože zluščenjem ali po masiranju s ščetko (naJaponskem in Švedskem sta to običajna vsa-kodnevna lepotilna obreda) je koža poseb-no dovzetna za razvajanje z dragocenimisestavinami olj in oljnih mešanic.

Za nego kože so najprimernejša hladnostisnjena olja. Uporabimo jih lahko kot no-silna olja za mešanice z eteričnimi olji, ki jihimenujemo tudi esencialna olja. Eteričnaolja so premočna, da bi jih nanašali nepo-sredno na kožo. Po navadi kanemo pet ka-pljic eteričnega olja v deset mililitrov no-silnega olja. Seveda lahko kožo negujemotudi s čistimi olji. Rastlinska olja obdržijokakovost približno šest mesecev. Shranju-jemo jih v temnem prostoru, najbolje v tem-nih steklenicah. Najrazličnejša olja lahkokupimo v samopostrežnih trgovinah ali naoddelku s hrano v večjih blagovnicah, patudi v trgovinah z zdravo hrano.

J oJ oJ oJ oJ ojobino za lase,jobino za lase,jobino za lase,jobino za lase,jobino za lase,mand lmand lmand lmand lmand lj ej ej ej ej evvvvvo za masažoo za masažoo za masažoo za masažoo za masažo

Avokadovo olje je posebej bogato z vita-mini. Uporabljamo ga za nego kože obrazain dekolteja. Posebej primerno je za suhokožo.

Jojobino olje je naravni tekoči vosek, kiga pridobivajo iz listov jojobinega grma. Nakoži ne pušča lepljivih sledov. Jojobino oljeje zelo dobro za nego las.

Kokosovo olje diši po eksotičnih deželah.Nasičeno gosto olje, ki ga zmešamo s soljo,je primerno za luščenje odmrlih celic kože.Uporabimo ga lahko tudi za hranilne oblo-ge, na primer za lase.

Makadamijevo olje je zelo primerno zanego telesa, saj so kisline, ki jih vsebuje,podobne kislinam v kožni maščobi. To oljekožo dobro navlaži, zato je primerno pred-vsem za nego zrele suhe kože.

Mandljevo olje ima blag vonj, ki hitroizhlapi, ter veliko vitaminov in beljakovin.

Kožo zmehča in jo nahrani, zato je zelo pri-merno za nego občutljive kože in hrapavihrok. Mandljevo olje se dobro vpija in je od-lično tudi za masažo.

Olivno olje vsebuje veliko vitaminov inbeljakovin. Ker ima zelo močan vonj, jedobro, če ga mešamo z drugimi olji. Olivnoolje prijetno greje, zato je primerno za ma-sažo, kadar nas zebe ali nas bolijo mišice.

Sezamovo olje je vsestransko uporabno.Kožo pomirja, gladi in jo učvrsti. Uporab-ljamo ga lahko za nego normalne in mastnekože. Poleg tega prijetno diši.

Olje iz grozdnih pečk je precej redko,zato se hitro vpije v kožo in pusti na njejsatenast lesk.

Olje iz pšeničnih kalčkov vsebuje velikovitamina E in je primerno za nego zrelekože. Druga olja postanejo bolj obstojna, če

4545priloga dolenjskega lista

OVEN – Ker bodo vaše misli usmerjene na področjedela, kariere in denarja, bo družinsko in ljubezensko živ-ljenje potisnjeno na stranski tir. Na delovnem mestuizkoristite vse možnosti. Poslovno bo uspešen mesec zatrgovce in organizatorje. V družbi prijateljev se bosteodlično zabavali.BIK – Novembra boste veliko delali, končevali začete pro-jekte in poskrbeli za promocijo svojih dosežkov. Zaradiposlovnih uspehov boste veliko bolj samozavestni. Mesecje tudi idealen za spremembo delovnega mesta. Ker pa bodelovni tempo tu in tam zelo stresen, poskrbite za ustreznosprostitev.DVOJČKA – V novembru se izogibajte ljudi, ki so nega-tivno nastrojeni in vam jemljejo energijo. Stres, ki bo po-sledica zapletene poslovne situacije, bo vplival na vašerazpoloženje. Iz tira vas bodo spravile malenkosti, svoj jezopa utegnete stresti na prvega mimoidočega. S partnerjemboste težko našli skupen jezik.RAK – Začetek novembra bo še malce bolj napet. Po svetuboste hodili slabe volje in razdražljivi. Po 8. se bo vašerazpoloženje nekoliko popravilo. V drugi polovici mesecavas čakajo zanimiva prijateljska druženja. Odnosi bodopostali bolj kvalitetni, zahvaljujoč tudi vaši prilagodljivostiin uslužnosti.LEV – Izžarevali boste posebno energijo. V družbi prijate-ljev se boste vedno postavili na stran šibkejšega, pravza-prav boste za vsakogar našli toplo, prijazno besedo. Ker sena delovnem mestu ne bo dogajalo nič posebno pretresljive-ga, boste ves svoj delovni dan posvetili neformalni komu-nikaciji s sodelavci in šefom.DEVICA – Ta mesec je kot ustvarjen za druženje, komuni-kacijo in potovanja. V različnih razpravah boste zavzetobranili svoja stališča - včasih celo tako močno, da utegnedebata izgubiti rdečo nit in se prevesiti v brezploden razgo-vor. Vedite, da siloviti izbruhi in jeza ne bodo popravila aliizboljšali odnosov.TEHTNICA – Na delovnem mestu bodo stvari tekle po ust-aljenem ritmu in ne bodo zahtevale vaše posebne pozorno-sti. Prav zato se lahko bolj posvetite domačim, sorodnikomin prijateljem. Odnos s partnerjem bo prijeten in topel. Čes partnerjem nimata podobnih pogledov na vzgojo, bomesec še zelo naporen. Previdno ravnajte z denarjem!ŠKORPIJON – Delovne okoliščine bodo zahtevale večangažiranosti, truda in napora. Tudi doma vam ne bo po-stlano z rožicam, saj bodo domači postavljali pred vas ved-no nove obveznosti. Pogosto se boste počutili utrujeni, avam vsakodnevna dinamika ne bo dopuščala, da se spoči-jete in sprostite. Po 18. boste že nekoliko lažje zadihali.STRELEC – Zaradi vaše trmoglavosti in neučakanosti bokomunikacija z okoljem zelo slaba. Ustrezno rešitev zaposel boste našli s prijateljevo pomočjo šele proti koncumeseca. Sicer pa se vam bo v drugi polovici meseca vse,kar ste v tem letu vložili v kariero, povrnilo. Proste trenut-ke izkoristite za športne aktivnosti.KOZOROG – Novembra boste spet imeli občutek, da imatevajeti trdno v svojih rokah. Zaradi uspelega posla si bostetudi finančno opomogli. Vse to vas bo navdajalo s samoza-vestjo in optimizmom. Mesec je idealen za izboljšanje raz-ličnih odnosov. Pokažite okolici, kaj čutite in mislite terstojte za svojimi dejanji.VODNAR – V novembru bodo vaše misli usmerjene vodnose. V primeru sporov nikar ne zahtevajte od drugih,da se postavijo na vašo stran ali jih celo postavite pred iz-biro. Vse nesporazume rešite na štiri oči. Na delovnemmestu vas bodo rutinska dela začela dolgočasiti. Samskivodnarji se bodo zapletli v ljubezenske mreže.RIBI – Če razmišljale o povišici, si pred razgovorom sšefom pripravite nekaj argumentov, zakaj naj bi vam povi-šal plačo. Finančna tveganja se vam lahko obrestujejo, ven-dar vseeno ne verjemite lepim besedam. Nov znanec vamutegne uresničiti neko skrito željo. Odnos s partnerjem boharmoničen in topel.

jim primešamo nekoliko olja iz pšeničnihkalčkov.

Pri oljih, ki smo jim primešali nekaj kap-ljic eteričnega olja, zaznamo najprej dišave,potem pa na koži občutimo še druge ugod-ne učinke.

Masaža s sezamoMasaža s sezamoMasaža s sezamoMasaža s sezamoMasaža s sezamov imv imv imv imv imo lo lo lo lo ljem za lahkjem za lahkjem za lahkjem za lahkjem za lahko nočo nočo nočo nočo noč

Masaža trebuha deluje sproščajoče in pre-žene stres. Sezamovo olje nekoliko po-grejemo, nato pa z njim masiramo trebuh zobema rokama v smeri urnega kazalca, takoda z rokama šestintridesetkrat zakrožimo potrebuhu. Masaža stopal: zvečer zmasiramostopala s sezamovim oljem, nato si obujemovolnene nogavice in mirno zaspimo.

MaskMaskMaskMaskMaska za obra za obra za obra za obra za obraz z o laz z o laz z o laz z o laz z o ljem izjem izjem izjem izjem izg rg rg rg rg rozdnih pečkozdnih pečkozdnih pečkozdnih pečkozdnih pečk

Kot pravijo Italijani, naj bi vino chianti ko-ristilo za notranjo lepoto, za zunanjo pa po-skrbi olje iz grozdnih pečk. To prefinjenoolje kožo dobro navlaži, jo osveži in učvrsti.Koža je spet videti gladka in napeta, polegtega pa dobi rahel lesk. Naslednjo maskolahko pripravimo sami. Če jo bomo uporab-ljali vsaj enkrat na teden, bomo preseneče-ni nad lepim videzom naše kože.

Za pripravo maske potrebujemo: žlicoolja iz grozdnih pečk, 2 žlici jogurta. Olje injogurt zmešamo ter kremo nanesemo naobraz in vrat. Masko pustimo delovati pet-najst minut, nato jo speremo z mlačno vodo.

Z az iZ az iZ az iZ az iZ az ijsk imi zakladijsk imi zakladijsk imi zakladijsk imi zakladijsk imi zakladido gosdo gosdo gosdo gosdo gost ih, zdrt ih, zdrt ih, zdrt ih, zdrt ih, zdraaaaavih lasv ih lasv ih lasv ih lasv ih las

Azijke vedo, kako je treba negovati lase,da ostanejo zdravi in gosti. Njihovi lasje sesvetijo kot lakirani izdelki, so močni, a kljubtemu prožni. Snovi iz rastlin, ki jih uporab-ljajo za nego svojih las, so koristne tudi zanaše lase. Vse več izdelkov za nego las vse-buje dodatke japonskega ali kitajskega izvo-ra, kot so na primer ginko, divji ingver alipa olje iz mareličnih jedrc. Vendar so vsi tiizdelki učinkoviti le, če jih pravilno upora-bljamo. Šamponi in drugi izdelki za nego lasmorajo ustrezati kakovosti naših las, pozor-ni pa moramo biti tudi na sestavine.

Za goste lase se lahko zahvalimo dvokrp-nemu ginku, ki vsebuje snovi za zdrav inkrepak las. Tej rastlini je posvetil svojo pe-sem celo Goethe. V kozmetični industrijiizvlečke iz ginkovih listov uporabljajo priizdelavi krem, ki ščitijo kožo pred predčas-nim staranjem, dodajajo pa ga tudi raznimšamponom in drugim izdelkom za nego las.Ginko krepi in spodbuja prekrvavitev la-sišča. Izvlečke iz ginka, ki pomagajo protiizpadanju las lahko kupimo tudi v ampulah.

Ingver naredi lase bujne in sijoče. Torejingverjevo korenino ne uporabljamo samo kotzačimbo. Sveže naribana korenina pomaga

proti morski bolezni, ingverjev čaj (dva centi-metra korenine prevremo v litru vode) je le-potni napitek, ki spodbuja prebavo in presno-vo. Ingverjeve izvlečke pa dodajajo tudi šam-ponom in drugim izdelkom za nego las. Sok terastline daje lasem potrebno vlago, volumenin svilnat lesk ter nam olajša razčesavanje.Izdelki za nego las vsebujejo največkrat iz-vlečke iz divjega ingverja (avapuhi), ki mupripisujejo izredno zdravilno moč.

Ena od azijskih modrosti pravi: Kakovostlas je odvisna od plodnosti tal, na katerih sozrasli. Drugače povedano: lasje ne potrebuje-jo samo zunanje nege, temveč tudi nego odznotraj. Najboljša snov za to je soja. Znanoje, da soja zavira staranje, zato jo uporablja-mo za izdelovanje krem in zdravil. Amino-kisline, ki so v soji, spodbujajo nastajanjerastnih hormonov. Soja vsebuje veliko fi-toestrogenov (rastlinski estrogeni). Ta hor-monom podobna snov pospeši rast in izbolj-ša prožnost kože. Če vsak dan pojemo petin-dvajset gramov soje, lahko že čez kmalu opa-zimo njene učinke. Vseeno je, ali pijemo soji-no mleko, jogurt, ali jemo sojin sir (tofu), alipa beljakovinske ploščice iz soje.

TTTTTrrrrropski vopski vopski vopski vopski vonononononj za rj za rj za rj za rj za rokokokokoke in nogee in nogee in nogee in nogee in noge

Kdor se sporazumeva z rokami in noga-mi, bi moral razumeti njihovo govorico.Tempeljske plesalke na Baliju so pri temposebno ljubke. Me pa se bomo morale zatako čutne roke še nekoliko potruditi. Zatouporabimo najboljše tropske recepte.

V kopališčih na Baliju so obloge telesa spapajo del vsakdanje nege. Najprej pretlači-jo sadež papaje. Kašo nanesejo na kožo pocelem telesu, nato pa telo zavijejo v pla-stično folijo, kjer se dvajset minut poti. Kotelo očistijo, je koža božansko mehka. Papa-ja vsebuje encim papain, ki obnavlja kožo injo naredi gladko. Ta encim učinkuje podob-no kot sadne kisline, ki odstranjujejo poro-ženele kožne celice, ne da bi dražile kožo.Tako počasi izginjajo gubice in sončne pege– celo s kože na rokah.

Papajina obloga za roke: potrebujemomajhno, zrelo papajo. Meso izdolbemo izlupine in ga pretlačimo. Kašo nanesemo naroke, podlakti in komolce ter vse namazanedele rok ovijemo s plastično folijo. Oblogopustimo učinkovati dvajset minut, nato josperemo z vodo in roke namažemo s hranil-no kremo. Kdor želi, lahko pusti papajinokašo na koži tudi čez noč. Da ne bi umazaliposteljnine, si nataknemo bombažne roka-vice, ki jih dobimo v trgovini s kozmetiko.

Domačinke na Javi pri negi kože največkratuporabljajo avokado in alojo. Preprosto inučinkovito oblogo za noge dobimo, če z vili-cami zmečkamo zrel avokado in kašonamažemo na stopala. Oblogo pustimo učink-ovati petnajst minut, nato jo speremo z vodo.Če smo kupili trd, še nezrel avokado, gazavijemo v časopisni papir, kjer bo dozorel.Mag.Mag.Mag.Mag.Mag. Dr Dr Dr Dr Dragica Maragica Maragica Maragica Maragica Marttttta Sa Sa Sa Sa Strtrtrtrtrnadnadnadnadnad

priloga dolenjskega lista4646 KRIŽANKA

111110. Ž iv ina nagr0. Ž iv ina nagr0. Ž iv ina nagr0. Ž iv ina nagr0. Ž iv ina nagradna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankaaaaa

Če boste izžrebani, potrebujemo vaš podpis, da se strinjate zobjavo osebnih podatkov.Ime: ............................................................................................Priimek: .....................................................................................Naslov: ........................................................................................................................................................................................................Podpis: ........................................................................................

Pravilna rešitev 9. Živine nagradne križanke se, brano v vodoravnihvrsticah, glasi: EPRUVETA, LOJTRNIK, IL, VASKO, PIRAT, VR,STAR, PAD, OBJAVA, II, IGLU, ADRESA, IS, CHAPLIN, OGI, ANT,ORGLANJE, INDIJA, LOREN, ADAPTER, AVESTA, ISTANBUL,RASKAVOST, KVARA, IČO, NALOM, SEGNI, ČAR, ARENA, AR, AK.

10. Živina nagradna križankaSponzor tokratne križanke je Restavracija Trinajstica, Seidlova

cesta 27/a, Novo mesto, ki podarja darilne bone v vrednosti 40,30 in 20 evrov.

Pravočasno smo prejeli 150 rešitev devete Živine nagradne križanke.YURENA, šola tujih jezikov, Glavni trg 11, Novo mesto podarja daril-ne bone naslednjim izžrebanim reševalcem: Ivan Znoj iz Krškega prej-me darilni bon v vrednosti 40 €, Marija Gačnik iz Rumanje vasiprejme darilni bon v vrednosti 30 € in Manca Može iz Dol. Težkevode prejme darilni bon v vrednosti 20 €.

Nagrajencem čestitamo!Rešitve tokratne križanke pošljite do ponedeljka, 16. novembra, na

naslov: Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, na pisemskoovojnico pa pripišite “10. Živina nagradna križanka”. Ovojnico brezpoštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva vNovem mestu.

KRIŽANKA

Documents

Živa, oktober 2009