ZNAČILNOSTI PODATKOVNE BAZE SN IN - bb.si · IZJAVA »Študent Blaž Žirovnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom mag. Draga Bokala.«

ICES

VIŠJA STROKOVNA ŠOLA

Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Program: ELEKTROENERGETIKA

Modul: Elektroenergetska učinkovitost in električne

inštalacije

ZNAČILNOSTI PODATKOVNE BAZE SN IN

NN ELEKTRIČNIH NAPRAV V

DISTRIBUCIJI

Mentor: mag. Drago Bokal, univ. dipl. inž. el. Kandidat: Blaž Žirovnik

Lektorica: Ljudmila Bokal, prof. slov., specialist leksikolog

Ljubljana, marec 2014

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju mag. Dragu Bokalu, da me je vodil in usmerjal pri izdelavi

diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi Vojku Omanu iz podjetja Elektro Gorenjska za pomoč in

nasvete pri izdelavi diplomskega dela.

Hvala tudi lektorici Ljudmili Bokal, ki je mojo diplomsko delo jezikovno in slovnično

pregledala.

IZJAVA

»Študent Blaž Žirovnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga

napisal pod mentorstvom mag. Draga Bokala.«

»Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah

dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«

Dne _____________ Podpis: __________________

POVZETEK

V diplomski nalogi bom predstavil osnove podatkovnih baz. Baza tehničnih podatkov

je temelj shranjevanja lastnosti VN-, SN- in NN- elementov v podjetju Elektro

Gorenjska, d. d. (EG). Sledil bo opis geografskega informacijskega sistema – GIS,

zgodovina razvoja, obrazložitev sistema, njegova praktična uporaba in podatki, ki so

ohranjeni v njem. Spatial data management system – SDMS je ključen program za

službo tehnične dokumentacije, ki bazira na sistemu GIS in BTP. Ker je risanje

vektorskih risb del našega dela, sem opisal tudi program AutoCAD. Natančnost je

ključna pri našem delu, zato je pomemben sistem GPS, s katerim si pomagamo pri

snemanju lokacij novih in obstoječih tras kablovodov. V želji po hitrem in

preglednem dostopu do ažurnih podatkov sem naredil stroškovno oceno primerjave

vnosa risb iz programa ACAD ali programa SDMS, ki je povezan s podatkovno bazo

BTP. Sledi opis poteka lociranja kablovoda, snemanja le-tega in vnos tovrstnih v

sistem. Za konec pa sem naredil še časovno oceno vnosa elektroenergetskih

sredstev v SDMS za Spodnjo Gorenjsko (Krajevno nadzorništvo Kranj, Tržič, Škofja

Loka-Medvode, Cerklje-Visoko in Železniki).

KLJUČNE BESEDE: Informacije, podatki, podatkovne baze, ACAD, GIS, BTP,

SDMS, GPS

ABSTRACT

In this thesis I will present the basic information about databases. Technical

database (baza tehničnih podatkov) is the foundation of data storage for properties

of high and low voltage components in our company. I will then describe the

Geographic Information System - GIS, history of its development, its practical

application and the presentation of data in it. The program which is crucial for the

part of service technical documentation is Spatial Data Management System -

SDMS, which is based on the GIS system and BTP. Since the vector form drawings

are part of our work I will also describe the program AutoCAD. In our work we are

using GPS system to ensure the accurate marking of cable route locations. SDMS

system enables faster and more transparent access to information than having this

information stored on multiple pc's and serves. I have done labour and research

costs analysis comparing accessing the information via SDMS system

versus ACAD drawing stored on multiple pc's. in the conclusion I will describe how

we locate cables, record this information and entry of it into the system.

KEYWORDS: Information, data, databases, ACAD, GIS, BTP, SDMS, GPS

Kazalo

1 UVOD ............................................................................................................... 1

1.1 Predstavitev problema................................................................................ 1

1.2 Cilji naloge ................................................................................................. 1

1.3 Predstavitev okolja ..................................................................................... 1

1.4 Metode dela ............................................................................................... 2

2 PODATKOVNA BAZA ....................................................................................... 2

2.1 Kaj je podatkovna baza? ............................................................................ 2

2.2 Razvoj in upravljanje podatkovne baze ...................................................... 2

2.3 Struktura in uporabniki podatkovne baze ................................................... 4

2.4 Fizično shranjevanje podatkov v podatkovni bazi ....................................... 6

3 BAZA TEHNIČNIH PODATKOV ........................................................................ 6

3.1 Opis BTP.................................................................................................... 6

3.2 Sestava baze tehničnih podatkov ............................................................... 8

3.3 Uporabnost baze tehničnih podatkov ......................................................... 8

4 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM ...................................................... 10

4.1 Zgodovina GIS-a ...................................................................................... 10

4.2 Obrazložitev in uporaba GIS-a ................................................................. 10

4.4 Podatki v GIS-u ........................................................................................ 12

5 SPATIAL DATA MANAGMENT SISTEM ......................................................... 15

5.1 Kaj je SDMS? ........................................................................................... 15

5.2 Prikaz sredstev ter rastrskih in vektorskih risb .......................................... 16

6 ACAD .............................................................................................................. 17

7 SNEMANJE Z GPS-SISTEMOM ..................................................................... 19

8 STROŠKOVNA OCENA UVAJANJA PODATKOVNIH BAZ ........................... 22

8.1 Vnos podatkov iz programa ACAD in arhiva ............................................. 22

8.2 Vnos podatkov iz SDMS-ja ....................................................................... 23

8.3 Ugotovitve ................................................................................................ 24

9 VNOS PODATKOV O NAPRAVAH – PRAKTIČNI PRIMER ............................ 25

9.1 Iskanje trase kablovoda ............................................................................ 25

9.2 Snemanje z GPS-sistemom Leica VIVA ................................................... 28

9.3 Vnos v SDMS ........................................................................................... 31

10 OCENA OBSEGA POTREBNIH DEL IN STROŠKOV ZA VNOS PODATKOV

O NN-OMREŽJU V EG .......................................................................................... 36

10.1 Pregled obsega naprav in podatkov, potrebnih za vnos v sistem ............. 36

10.2 Ocena normative vnosa podatkov in določitev obsega del ....................... 36

10.3 Opredelitev stroškov, potrebnih za vnos podatkov o NN- omrežjih v EG .. 37

10.4 Povzetek ocene potrebnega dela in stroškov ........................................... 37

10.5 Predlagani terminski plan izvedbe vnosa podatkov o NN-omrežju v EG ... 37

11 ZAKLJUČEK ............................................................................................... 38

VIRI IN LITERATURA ............................................................................................ 39

KAZALO SLIK ........................................................................................................ 40

KAZALO TABEL ..................................................................................................... 40

KRATICE IN AKRONIMI......................................................................................... 41

ICES – Višja strokovna šola Diplomsko delo višješolskega strokovnega študija

Blaž Žirovnik: Značilnosti podatkovne baze SN in NN električnih naprav v distribuciji stran 1 od 41

1 UVOD

1.1 Predstavitev problema

Služba za tehnično dokumentacijo v podjetju Elektro Gorenjska zagotavlja prikaz

elektroenergetskih sredstev v grafični in analitični obliki. Poleg tega služba izvaja

njihovo snemanje na terenu, arhiviranje v obliki načrtov in kasnejše lociranje ter

posredovanje podatkov drugim službam v EG in uporabnikom prostora. Predstavil

sem problem različnih pristopov, ki jih uporabljamo za iskanje in urejanje obstoječih

slik kablovodov. Naredil sem primerjavo obeh načinov, ki jih uporabljamo. Za lažjo

predstavo sem na koncu pripravil še oceno časa vnosa podatkov s terena v SDMS.

1.2 Cilji naloge

Predmet preučevanja bo primerjava programov ACAD in decentraliziranega

shranjevanja digitalnih slik ter posnetkov elektroenergetskih sredstev s centralno

bazo podatkov, ki jo poznamo v sistemu GIS in ocena stroškov vzpostavitve take

baze.

1.3 Predstavitev okolja

Vnos podatkov o omrežju, ki so v papirni obliki in v različnih merilih, rastrih, ''skanih'',

pisnih podatkih o energetskih elementih, odjemnih mestih, transformatorskih

postajah v digitalno obliko je trenutno glavni cilj vseh distribucijskih podjetij v

Sloveniji. To bo omogočilo hiter in ažuren dostop do kakovostnih podatkov.

Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je ročno risanje in arhiviranje deloma

zamenjal računalnik. V veliki meri nam je to omogočil program AutoCAD. Z

razvojem in uvajanjem integriranih informacijskih sistemov v elektrodistribucijah (IIS)

se je začelo obdobje geografskega informacijskega sistema, ki počasi in vztrajno

postaja temelj tehnične dokumentacije. Z dostopom do vojaških in drugih civilnih

satelitov je tehnologija GPS-a omogočila natančnejše določanje lokacij

elektroenergetskih sredstev in snemanje tras kablovodov s skoraj centimetrsko

natančnostjo. Tako je omogočena uporaba sodobnih računalniških orodij, ki

zagotavljajo hiter in enostaven vnos velike množice podatkov o naprav v distribuciji

vsega elektrodistribucijskega sistema. To nadalje olajša delo vsem, ki te podatke

rabijo pri svojem delu (soglasojodajalci, investitorji, projektanti, nadzorniki,

obratovalci, vzdrževalci).



1.4 Metode dela

Pri izdelavi diplomske naloge bom uporabil primerjalno metodo za primerjavo obeh

načinov shranjevanja podatkov in opisno metodo pri različnih opisih tehnik dela s

podatki o napravah in lokacijah ter inštrumentov, ki jih uporabljam.

2 PODATKOVNA BAZA

2.1 Kaj je podatkovna baza?

Za podatkovno bazo lahko rečemo, da je neki model okolja, na katerem so podatki,

ki so shranjeni na lokalnem strežniku in so dostopni vsem uporabnikom, ki imajo

pravico uporabe in jih uporabljajo za sprejemanje odločitev in izvajanje akcij.

Podatkovna baza povezuje sredstva, človeka, organizacijo in okolje.

- Dogodki v okolju se shranijo v obliki podatkov, s katerimi se ažurirajo

podatki, shranjeni v podatkovni bazi (PB).

- Uporabniku prejeti podatki PB, ki izvirajo iz okolja in lastnega znanja, služijo

za sprejemanje odločitev in lažje razumevanje širšega okolja.

- Računalniška obdelava podatkov iz PB lahko sproži akcije, kot je npr.

procesno vodenje.

S striktno tehničnega vidika pa lahko PB opišemo kot centralno nadzorovano in

formalno definirano zbirko podatkov, ki so med seboj povezani in shranjeni v

računalniškem sistemu, do katerih lahko več uporabnikov dostopa hkrati s programi

za upravljanje podatkovnih baz.

2.2 Razvoj in upravljanje podatkovne baze

V začetku je PB temeljila na datotekah ali flat kartotekah. Primarno okolje je bilo

usmerjeno v procedure in ne v podatke. Programi imajo dostop preko datotek, v

kateri so shranjeni podatki.

Uporabnik z aplikacijo PR1 ne more neposredno dostopati do podatkov, ki se

nahajajo v datoteki DAT4.



Slika 1: Shematski prikaz dostopa do datotek

(Vir: http://drenovec.tsckr.si)

Slabosti so v tem primeru ločeni in izolirani podatki, možnost podvajanja podatkov,

zastareli podatki, datoteke in programi pa so odvisni od formata, v katerem so

zapisani.

Sistem za upravljanje podatkovne baze (SUPB) deluje kot posrednik med

uporabnikom, aplikacijami in podatkovno bazo. Tako omogoča dostop do podatkov

in obenem izvaja zaščito.

Slika 2: Shematski prikaz dostopa do datotek preko SUPB

(Vir: http://drenovec.tsckr.si)

http://drenovec.tsckr.si/




Prednosti takega sistema so, da ni podvojenih podatkov, manjša možnost napačnih

podatkov, lažja nadgradnja in razvoj sistema. Spremembe v strukturah datotek pa

ne vplivajo na že delujoče aplikacije ter lažji dostop do fizičnih podatkov. Ostale

funkcije, ki jih ponuja SUPB, so še shranjevanje velikega števila podatkov v

datotečni sistem, iskalni vmesnik, ki je namenjen uporabnikom in aplikacijam za

iskanje podatkov, ter možnost sočasnega dostopanja večjega števila uporabnikov

do PB.

Funkcije, ki jih SUPB izvaja, so nadzorne (zaščita in nadzor) ter dostopne

(uporabniki in dostop). Pod celoten sistem sodi še celovitost podatkov (obnova PB,

nadzor nad dostopom, preverjanje vnesenih podatkov), shranjevanje podatkov za

prihodnjo uporabo in uporabo podatkov v skladu z njihovim namenom (pravice

uporabe PB – branje, urejanje, brisanje, administracija) ter zagotavljanje

razpoložljivosti z njimi, ki predstavlja učinkovit dostop vsem uporabnikom, ki imajo

dovoljenje za dostop do podatkov, sočasno in neomejeno.

2.3 Struktura in uporabniki podatkovne baze

Struktura podatkovne baze se deli na centralni del, ki je v osnovi en računalniški

sistem z enim samim SUPB-jem in porazdeljeno strukturo, kjer so podatki shranjeni

na različnih računalniških sistemih na različnih lokacijah z vsak s svojim SUPB-jem.

Centralne PB imajo prednost, da omogočajo lažji nadzor nad dostopom do

podatkov, obenem pa so ranljive samo zaradi ene lokacije, kjer je centralni sistem

shranjen. Primeri, kjer se uporabljajo centralne PB:

- manjša podjetja, kjer je PB shranjena na osebnih računalnikih,

- baze v smislu odjemalec/strežnik, kjer je več odjemalcev priključenih na en

strežnik,

- centralne računalniške baze, velika podatkovna baza z veliko uporabnikov

(banke, železnice, logistika, distribucije).

Porazdeljena PB je zbirka podatkov, ki so logično povezani ter fizično porazdeljeni

preko vozlišč računalniškega omrežja ali podatkovnih strežnikov (DB server).

Strežniki, ki se uporabljajo pri relacijskih bazah, poznajo enoten jezik SQL, zato se

imenujejo SQL-strežniki.

Prednosti porazdeljenih PB so omogočanje lažjega modularnega razvoja,

porazdeljena moč na procesorjih, večja zanesljivost delovanja in dostopnost do

sistema; programi in iskanja so razdeljeni glede na svojo lokacijo baze, le del iskanj

je naslovljen na glavno bazo.



Slabosti take postavitve pa so težja zagotovitev integriranih podatkov, dražja

programska oprema za vsak strežnik in težja vzpostavitev upravljanja PB –

porazdeljen sistem upravljanja podatkov.

Pri iskanju ali izvedbi posamezne aplikacije se proces razdeli na odjemalca in

strežnik.

Glavne naloge strežnika so sprejem iskanja in izvedba ustreznega iskanja v svoji PB

ter posredovanje rezultatov iskanja uporabniku. Odjemalec izvaja komunikacijo z

uporabnikom preko vmesnika, interpretira posredovane ukaze v program, iz

katerega izhajajo SQL-ukazi, izdela načrt povpraševanja, po katerem se oblikujejo

podpovpraševalni ukazi ter jih pošlje strežnikom. Sprejema tudi delne odgovore, jih

ustrezno sestavi v končni odgovor ter jih posreduje naprej v obdelavo.

Porazdeljene PB se delijo na:

- homogenost baze, če vsi strežniki uporabljajo isti SUPB in enak podatkovni

model,

- stopnja lokalne avtonomije (če obstaja lokalna avtonomija),

- stopnja porazdelitve transparentnosti.

Uporabniki podatkovne baze

Uporabnik PB je vsak, ki ima dostop do baze, bodisi samo za ogled, iskanje,

urejanje ali glavni dostop, ki ga uporabljajo upravitelji in programerji.

Uporabnike lahko delimo v tri skupine:

- Osnovni uporabnik ima dostop do baze samo za iskanje in vpogled. Zato

uporablja namensko razvite programe, ki so jim prilagojeni. Baza je tako

zaščitena pred napačnimi vnosi ali postopki, ki bi jih lahko osnovni uporabnik

vnesel. Tako imenovani ''uporabniški programerji'', ustvarjajo programe,

namenjene tem uporabnikom.

- Menijski uporabnik uporablja različna orodja, ki niso bila razvita namensko

za njihove potrebe, zato si pomagajo z različnimi meniji in njihovimi ukazi.

Ker potrebe niso naprej definirane, tudi ni priprave primernih programov.

- Uporabnik, ki uporablja povpraševalni jezik, s katerim lahko išče, ureja, briše,

dodaja ter modificira podatke, shranjene v bazi. Ukazi so lahko shranjeni v

zbirki ali pa se vnašajo interaktivno.

Sistemski programerji vzdržujejo sistem za upravljanje s podatkovnimi bazami po

navodilih proizvajalcev PB ter izdelujejo programe, ki jih uporabljajo vsi uporabniki.

Upravitelj podatkovne baze ima poleg upravljanja PB in SUPB še naslednje naloge:

urejanje konceptualnih in zunanjih shem, razvoj orodij in zaščite, vzdrževanje

kakovosti PB, izvajanje reorganizacij, upravljanje dostopa in gesel uporabnikov.

Menijski uporabniki imajo lahko še dodaten dostop do SUPB-ja za urejanje zajema

podatkov ali pri podpori v razvoju.



2.4 Fizično shranjevanje podatkov v podatkovni bazi

Podatki iz podatkovne baze so shranjeni v zunanjem pomnilniku (trdi disk). Od

trdega diska pričakujemo, da mora trajno shranjevati velike količine podatkov, hiter

vpis, dostop in urejanje le-teh ter da ima ugodno ceno.

Pomnilni prostor na trdem disku se deli na tri dele. Prvi del shranjuje podatke o

diskovnem pomnilniku, v katerega sodijo osnovni podatki o disku, številu cilindrov in

lastnostih sektorjev. Drugi del zajema dodelitvene tabele, kamor sodijo podatki o

fizični lokaciji datotek. Tretji del ali datotečni seznam zajema podatke o fizičnih

datotekah (imena, atributi, lastniki, velikost, čas izdelave).

3 BAZA TEHNIČNIH PODATKOV

3.1 Opis BTP

Baza tehničnih podatkov je bila ustvarjena za potrebe integriranega informacijskega

sistema v slovenskih elektro distribucijah. V službi tehnične dokumentacije jo

uporabljamo za shranjevanje elementov VN-, SN- in NN- omrežja, RTP RP in TP.

Integrirani informacijski sistem je sestavljen iz dveh delov:

1. Periferni del sistema je kot celota delovnih postaj, velikega števila

strežnikov in osebnih računalnikov po različnih organizacijskih enotah

elektrogospodarstva Slovenije, povezanih preko računalniških omrežij in

telekomunikacijskih povezav na centralni del IIS-a.

2. Centralni del deluje na več medsebojno povezanih glavnih strežnikih, na

lokalnih računalniških omrežjih (LAN) in na sistemu za upravljanje relacijskih

baz podatkov DB2.

Podsistemi, ki so še del integriranega informacijskega sistema:

1. vodenje DEES,

2. razvoj,

3. splošne zadeve,

4. prodaja, nabava, storitve,

5. investicije,

6. vzdrževanje z bazo tehniških podatkov,

7. kadrovske zadeve,

8. planiranje in upravljanje,

9. transport,

10. finance in knjigovodstvo.



Namen baze tehničnih podatkov (BTP) je hranjenje, zbiranje, obdelava, urejanje in

prikaz podatkov o elektroenergetskih napravah, vodih, objektih, postrojih in opremi

elektroenergetskega sistema in tudi o mehanizaciji ter orodjih in transportnih

sredstvih za njihovo vzdrževanje.

Podjetje Informatika je razvilo in izdelalo bazo tehničnih podatkov ob pomoči

zunanjih sodelavcev in strokovnjakov distribucije. Razvili so širok spekter

standardnih aplikacij, kot so obrazci za vnašanje, ažuriranje in pregledovanje

vhodnih podatkov. Prav tako so bila izdelana predhodno oblikovana standardna

poročila. Vse razvite aplikacije so namenjene uporabi vsem petim podjetjem za

distribucijo električne energije v Sloveniji.

Osnova razvoja je bila potek vnosov in urejanje podatkov preko vnosnih mest

direktno v bazo tehničnih podatkov. Prav tako tudi vsa iskanja, poizvedbe in

poročila potekajo neposredno iz BTP-ja.

Izboljšanje prenosa podatkov in število uporabnikov je močno povečalo obremenitev

centralnega strežnika. ''HOST'', ki je v prostorih Informatike v Ljubljani. Ob tem pa

se je povečala obremenitev komunikacijskih linij med uporabniki in strežnikom v

Ljubljani. Temu je sledilo počasno delovanje baze, aplikacij, poizvedovanje o

različnih nestandardnih podatkih in iskanje po bazi ter na splošno upočasnitev

celotnega sistema.

Izboljšanje odzivnega časa baze so dosegli z decentralizacijo glavnega strežnika v

Informatiki in s tem razbremenili prenosne poti ter povečali odzivne čase aplikacij.

Uvedli so »DB2 strežnike« na lokacijah posameznih distribucijskih podjetij in s tem

decentralizirali glavni strežnik BTP v Ljubljani.

Vnašanje in urejanje podatkov ter standardne poizvedbe se še vedno izvajajo

direktno v BTP v Informatiki Ljubljana. Nestandardne aplikacije, oziroma večje

poizvedbe pa se izvajajo iz BTP na lokaciji podjetja in njihovega lokalnega

računalniškega omrežja. Osveževanje z ažurnimi podatki teh decentraliziranih BTP

poteka ponoči, ko vnosov in urejanja podatkov skorajda ni in so prenosne

zmogljivosti IIS oziroma glavnega strežnika Informatika Ljubljana najmanj zasedene.

Tudi osnova poizvedb je taka, da podatki, ki so stari en dan, še vedno zadoščajo

osnovnim zahtevam.

S takim pristopom je zagotovljena večja stopnja varnosti, saj do osnovne baze

podatkov dostopa omejeno število ljudi s potrebnimi pooblastili in ustreznim znanjem

za upravljanje s takimi podatki. Podatki so danes namreč zaradi količine in

kakovosti, ki jih informatizacija omogoča, vedno več vredni.



3.2 Sestava baze tehničnih podatkov

Baza tehničnih podatkov je sestavljena iz sredstev, opreme in vgrajene opreme.

Sredstva so elementi elektroenergetskega sistema, kot so SN kablovodi in

daljnovodi, nizkonapetostna omrežja, transformatorske postaje, RTP-ji, generatorji,

drogovi, spojke, priključne omarice in drugo.

Sklop je lahko omrežje, transformatorska postaja ali razdelilna transformatorska

postaja. Sklop omrežja, kot je recimo nizkonapetostno omrežje, je razdeljeno na pet

nivojev.

1. nivo omrežje npr: NNO T0219 Orehek

2. nivo izvod omrežja npr: izvod 2. Stari NNR

3. nivo vod npr: NNV 0.4 T0216 Stari NNR

4. nivo odsek npr: ONN T0219/2 Drolčevo naselje

17A-17

5. nivo oporišče, priključna

omarica,

nizkonapetostni

razdelilec, spojka.

npr: priključna omarica: Drolčevo

naselje 17

Tabela 1: Povezava nivojev in sredstev

Sredstva so med seboj povezana, sestavljena so tako nadrejena kot podrejena.

Med seboj so sredstva povezana z povezavo ''S''. Sklopi pa so med seboj povezani

s povezavo ''P''.

Oprema so razna ročna orodja, dodatna oprema in material, ki je vgrajen v sredstva

- elemente, kot so merilne naprave, instrumentni transformatorji, stikalne naprave ter

različen material, vgrajen v sredstva. Značilno za to opremo je, da je količina

opreme poljubna, torej več metrov ali kosov.

Vgrajena oprema vključuje elemente elektroenergetskega sistema, za katere

želimo posamezno slediti vsakemu kosu opreme. Pri vgrajeni opremi lahko med

drugimi lastnostmi spremljamo še atribute, kot so tovarniška (serijska) številka,

proizvajalec in leto gradnje. Količina je lahko ovrednotena samo z vrednostjo »1«.

Primer take vgrajene opreme je energetski transformator.

3.3 Uporabnost baze tehničnih podatkov

Baza tehničnih podatkov je zasnovana tako, da je vsak zajet element

elektroenergetskih sredstev v integriranem informacijskem sistemu spremljan samo

enkrat oziroma na enem mestu. Tako se sredstva spremljajo v tabeli TR021. Bazo

tehničnih podatkov lahko uporabljamo za razne aplikacije, kot so:



- delovni nalogi: DN je pisni dokument, s katerim se odreja izvršitev

določenega dela. DN so nosilci stroškov in so hkrati predpogoj za izdelavo

faktur, saj je z odprtjem DN potrebno definirati: vrsto DN, vrsto dela, sredstvo

in vrsto sredstva (TR21), način fakturiranja, naročnika (TR01, TR02, TR03),

izvajalca, odgovorno osebo, predvideni datum začetka in zaključka dela in

preostale podatke, potrebne za izdelavo fakture,

- investicijski procesi,

- osnovna sredstva, ki nastopajo v knjigovodstvu oz. pogled na vrednotenje

sredstev in opreme,

- skladiščno poslovanje, kjer se spremlja pot materiala (izdajnice, dobavnice,

medskladiščnice, spremljanje šifranta materiala in drugo),

- evidenca dogajanja s transportnimi sredstvi in druge aplikacije, ki se

nanašajo na material in sredstva,

- vzdrževanje,

- statistika.

Slika 3: Osnovni videz baze tehničnih podatkov, T0219 Orehek

(Vir: BTP EG)



4 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM

4.1 Zgodovina GIS-a

Ena prvih prostorskih analiz je bila opravljena leta 1832, in sicer poročilo o smrtih

zaradi kolere v Parizu (Rapport sur la marche et les effets du choléra dans Paris et

le département de la Seine). Poročilo je prikazalo 48. območij v Parizu, kjer je

izbruhnila kolera. Območja so bila pobarvana glede na odstotek smrtnih žrtev na

1.000 prebivalcev.

Že leta 1854 pa je John Snow zrisal izbruh kolere v Londonu s pomočjo pik, ki so

predstavljale posamične primere okužb in prišel do sklepa, da je vir okužbe vodna

črpalka v središču izbruha kolere. To je eden prvih primerov povezave podatkov

(kraj in čas izbruha ) in lokacije na zemljevidu.

V modernejši zgodovini pa je prva uporabna aplikacija GIS-a zaživela v Kanadi in

sicer na upravi za gozdarstvo in razvoj podeželja v Ottawi pod imenom CGIS

(Canada Geographic Information system). ''Oče'' GIS-a tega prvega računalniško

podprtega sistema je dr. Robert Tomlinson. Uporabljali so ga za analiziranje,

shranjevanje, urejanje podatkov o možnostih uporabe zemljišč z informacijami o

zemlji, agrokulturi, divjih živalih, vodnih zajetjih, gozdovih, poljih.

CGIS je bil veliko naprednejši od računalniškega mapiranja, saj je omogočal

prekrivanja, digitalno merjenje in digitalno skeniranje obstoječih zemljevidov.

M&S Computing, Bentley Systems Incorporated, ESRI (Environmental Systems

Research Institute), CARIS (Computer Aided Resource Information System) in

ERDAS (Earth Resource Data Analysis System) so v osemdesetih letih prejšnjega

stoletja postali prvi komercialni ponudniki GIS programskih aplikacij, kjer so

kombinirali prvo generacijo (ločeni prostorski in atributni podatki) in drugo generacijo

(organizacija atributnih podatkov v strukturne baze).

4.2 Obrazložitev in uporaba GIS-a

Kratica GIS pomeni geografski informacijski sistem. Sistem GIS kot celota sestoji iz

programske opreme, strojne opreme, organizacijskih povezav, ljudi, zbiranja,

urejanja in analiziranja podatkov ter iz prenosa podatkov s terena v digitalno obliko.

GIS je računalniški sistem, ki z uporabo podatkov omogoča opis prostora v realnem

času.

Prostorsko orientirane podatke lahko prikazujemo tudi v obliki zemljevidov in ne

samo v dolgih preglednicah. Poleg njih pa lahko vključujemo poljubne ne -

http://en.wikipedia.org/wiki/Seine

http://en.wikipedia.org/wiki/ESRI



prostorske podatke, ki jih imenujemo atributni podatki, ki so povezani s prostorskimi

podatki in v celoti tvorijo informacijski sistem. Prostorske podatke združujemo v tako

imenovane sloje, ki jih lahko nalagamo drug čez drugega. Z analizami,

poizvedovanji, preseki, statistikami prostorskih podatkov dobivamo pomembne

odgovore na vprašanja, ki so pogosto tudi strateškega značaja.

Tehnologijo GIS lahko uporabljamo za:

- urejevanje, obdelavo, preverbo in pretvarjanje prostorskih podatkov,

- snemanje in zajem prostorskih podatkov,

- shranjevanje prostorskih podatkov,

- spremljanje in posodabljanje prostorskih podatkov,

- iskanje in analizo prostorskih podatkov.

Slika 4: Prikaz slojev v sistemu GIS

(Vir: www.seos-project.eu)

Uporaba GIS-a

Podatki, ki se nahajajo v GIS sistemu, morajo odgovoriti na pet tipov vprašanj:

- Kaj je na tej lokaciji?

Vprašanje nam omogoča iskanje informacij o prostoru, npr. ime ulice, ali je to cesta,

travnik, ali je v bližini šole, gasilskega doma, ali je to hiša, stolpnica idr.

- Kje se nahaja?

http://www.seos-project.eu/



Kje se je lokacija, npr. z opisom smeri neba ( S, J, V, Z ), s koordinatami

(zemljepisna širina in dolžina, geografske koordinate ), z imenom kraja ali ulice,

poštne številke.

- Kaj se je spremenilo?

Omogoča nam iskanje razlik s prekrivanjem slojev in časovnim sledenjem nekega

prostora ali objekta.

- Ali obstaja prostorski vzorec?

To je zahtevnejši tip vprašanj, npr. ali obstaja povezava med delovanjem jedrske

elektrarne in smrtnimi primeri med prebivalci zaradi raka v njeni okolici.

- Kaj bi bilo, če …?

Tip vprašanj, ki nam omogoča simulacijo, npr. simulacijo pretoka rečnih strug ob

močnem dežju. To vprašanje zahteva tako prostorske in kot tudi druge podatke pa

možnostih zagotavljanja znanstvenih zakonitosti v določenem dogodku.

Vsak osnoven sistem GIS bo znal odgovoriti na prve tri tipe vprašanj. Možnost

izdelave simulacij in prostorskih sprememb pa imajo le dražji sistemi GIS-a.

4.4 Podatki v GIS-u

Osnovni tipi podatkov

Rastrsko modeliranje

Rastrski podatki so funkcionalno povezana dvodimenzionalna pravokotna mreža

celic ali slikovnih elementov (pikslov), kjer je vsaki celici prirejena ena številka. Ta

številka pomeni vrednost parametra, položaj te številke v mreži pa označuje

geografski položaj njene vrednosti, relativno glede na preostale vrednosti v mreži.

Velikost celice določa pravokotno območje v naravi, za katerega velja vrednost

celice. Celica v satelitski rastrski sliki ima lahko velikost 50 centimetrov, kar pomeni,

da predstavlja področje v velikosti 0,5 x 0,5 m. Pomembno za rastrske podatke je,

da jih lahko v grafični obliki prikažemo zelo učinkovito in nazorno.

Vektorski podatki

Vektorski način vnosa in obdelave podatkov prevladuje v GIS-sistemih.

Matematično je vektor definiran kot usmerjena kvantiteta, določena z nekim

izhodiščem, velikostjo in smerjo vektorja. V GIS-sistemih in računalniški grafiki

vektor večinoma ni tako strogo definiran. V GIS-u vektor pomeni linijski segment

podatkovne strukture, kateremu je dodan seznam opisnih atributov.

Analitični podatki

Podatki so v sistemu urejeni kot tabelarični podatki, ki vsebujejo atributne

informacije o grafičnih elementih GIS-a. Uporabljajo se večinoma standardna



programska orodja, kot so na primer Oracle in dBASE IV. To pa je velika prednost

GIS-a, saj je tako olajšan prenos podatkov med podobnimi sistemi GIS.

Tekstovni podatki

Tekstovni podatki načeloma niso bistveni podatki v GIS-u, so pa potrebni, ker

vsebujejo informacije o posameznih ali dodatnih segmentih podatkov ali rezultatih.

Zajemanje podatkov

Današnji sistemi GIS kombinirajo grafične in atributne podatke v zemljiško,

inteligentno vezan sistem, ki je vezan na zajem podatkov iz različnih virov.

Pomembno pa je, da je zajem podatkov natančen, kar pomeni, da moramo ohraniti

izvirno natančnost podatkov. Hitrost in enostavnost sta le del novih metod

zajemanja podatkov. Glavna prednost je, da so vsi podatki na voljo na eni sami karti

(primer NNO EG, kjer v eni sami karti lahko vidimo omrežje Kranja, Radovljice ali pa

celo kablovod, ki pelje na Vršič z enim samim premikom miške). Dobra organizacija

zajemanja podatkov lahko bistveno zmanjša stroške vnašanja in zajemanja

podatkov v sistem GIS.

Glavni tipi zajemanja podatkov:

Negrafični podatki

Tak način vnašanja dejansko pomeni vnos alfanumeričnih podatkov preko

tipkovnice direktno v BTP ali prenos že obstoječih ASCII datotek, ki vsebujejo alfa-

numerične podatke. Le-ti pa vsebujejo atributne podatke o grafičnih elementih. Šele

s temi podatki postane vsa grafika GIS-ov smiselna.

Digitalizacija

Digitalizacija pomeni prenos analognih podatkov oz. kart v digitalno obliko, kar v

mojem delu pomeni pretvorbo obstoječih vodov, ki so že zrisani v papirnati obliki z

različnimi merili v digitalno obliko z grafično podlago (ortofoto) in pravilno umestitev

v prostor s pravilnimi koordinatami in podatki (stavbe, vodi, TP-ji, drogovi, omrežje,

kablovodi). Načeloma se digitalizacija izvaja s pomočjo digitalizatorja (naprave), ki je

sestavljena iz ravne plošče različnih formatov z vgrajenim gostim žičevjem in

iskalom v obliki peresa ali večtipkovnega kurzorja. Na ploščo digitalizatorja pritrdimo

karto ali drugo grafično podlago ter s peresom sledimo zarisu na grafični podlagi. Na

ta način prenašamo vsebino grafične podlage v računalnik. Ker pa v našem podjetju

ne posedujemo digitalizatorja, se večina digitalizacije izvaja ročno s pomočjo kart,

rastrov, starejših arhivov in programa ACAD.

Geodetsko snemanje

V določenem območju, ki ga želimo zajeti v GIS, pogosto nimamo potrebnih

obstoječih grafičnih podlag ali pa smo zaradi hitrih sprememb v prostoru in drugih

razlogov površni.

Natančnejši način ažuriranja so geodetske meritve neposredno na terenu. GIS-i

vsebujejo programsko opremo, s katero je možno podatke, izmerjene na terenu,

prikazati, višinsko modelirati in analizirati deformacije.

Aerofotogrametrija



Aerofotogrametrija ali ortofoto je merska tehnika za snemanje zemeljske površine iz

letala. Ta način snemanja je primeren takrat, ko je potrebno relativno hitro posneti

večja področja, ker je postopek geodetskega merjenja prepočasen. Za vnos

posnetkov aerofotogrametrije je izdelana posebna programska oprema, ki

aeroposnetke pretvori v tako obliko, ki jo GIS razume. V praksi to pomeni .TIF/TFW

(format TIF je slika kot recimo .jpg, v formatu TFW pa so shranjeni podatki o

koordinatah te slike) sliko nekega območja, na kateri je lahko v večini primerov

jasno vidno prostozračno omrežje (drogovi, hiše, TPji). Tak način uporabljamo v

povezavi z digitalizacijo starejših načrtov. Problem nastane, če ortofoto slika ni v

koordinatah oz. ''striže''. Ta problem se večkrat pojavi pri starejših črnobelih

posnetkih, ko tehnologija še ni bila tako razvita.

Skeniranje

Skeniranje rastrov (načrtov) je ena izmed možnosti poenostavljanja vnosa podatkov

v sistem GIS. Večinoma se uporablja skenerje večjih formatov, saj so tudi načrti in

karte takšni. Rezultat skeniranja je rastrska slika, ki jo posebna programska oprema

pretvori v vektorsko grafično obliko. Ta programska oprema navadno vsebuje

postopke za razpoznavanje besedila in simbolov na grafičnem viru za avtomatsko

popravljanje slike in podobno. Digitalna slika pa je uporabna tudi kot podloga pri

digitalizaciji v programu ACAD. Digitaliziran raster oz. sliko podložimo ter jo ustrezno

umestimo v prostor kot podlago in čez njo rišemo obstoječe in nove kablovode ali pa

jo uporabimo samo kot digitalni arhiv v BTPju.

Satelitske slike

Uporaba satelitske tehnologije skenerskega fotografiranja in daljinskega zaznavanja

se zadnja leta bliskoviti širi. V ta namen najpogosteje uporabljajo skupne ameriške

satelite NASE in ameriškega geološkega inštituta (United States Geological

Survey.) Landsat 7 in 8 - Landsat Data Continuity Mission ter francoske satelite

podjetja Spot Image, Spot (Système Pour l’Observation de la Terre "System for

Earth Observation") 5 in 6. Satelitske posnetke s pomočjo vmesnikov vnesemo v

GIS-e. Take slike je možno uporabiti kot osnovo z ortofoto za digitaliziranje ali

direktno izdelavo tematske karte v GIS-ih.

GPS - satelitski pozicijski podatki

Po letu 2000 se je za civilno uporabo za enostavno snemanje podatkov širom po

Ameriki in Evropi začela uporaba GPS-satelitskih sprejemnikov. Enega takšnih

sistemov je zasnovalo švicarsko podjetje Leica Geosystems, ki pozicijske podatke

GPS-sprejemnika Leica VIVA shranjuje v obliki, ki je direktno uporabna v programu

ACAD in posredno v GIS-u. Poleg avtomatskega vnosa GPS-pozicijskih podatkov v

realnem času bomo lahko v prihodnje s pomočjo tabličnih računalnikov urejali

podatke direktno s terena.

http://en.wikipedia.org/wiki/United_States_Geological_Survey

http://en.wikipedia.org/wiki/United_States_Geological_Survey

http://en.wikipedia.org/wiki/Landsat_Data_Continuity_Mission



5 SPATIAL DATA MANAGMENT SISTEM

5.1 Kaj je SDMS?

SDMS je geografski informacijski program, ki se v EG uporablja kot naslednik

informacijskega programa Omrežje, ki je temeljil na ESRI in Map Object-u. SDMS

vsebuje podatke, ki so del geometrije prostora in vsebujejo lastnosti x, y, (z), ki

opredeljujejo podatke o lokacijah sredstev. SDMS je optimiziran za shranjevanje in

poizvedovanje podatkov, ki so povezani z objekti v prostoru (vključno s točkami,

linijami in poligoni). Ker klasična podatkovna baza razume le numerične podatke, ji

je treba dodati funkcijo prostorskega razumevanja podatkov.

SDMS je v distribucijskem podjetju Elektro Gorenjska namenjeno prikazu lokacije

elektroenergetskih sredstev, prikazu tehničnih podatkov teh sredstev (nazivi, vrste,

šifra, tipi, oznake, ipd) in prikazu preostalih grafičnih podlag (vektorske in bitne

slike). Naslanja se na že obstoječo bazo tehničnih podatkov, iz katere je večina

podatkov o posameznih elektroenergetskih sredstvih.

V osnovi program sestavljata dve aplikaciji, in sicer pogonska karta, kjer se

prikazuje shematski pregled sistema za VN- in SN- omrežje in topološka karta, kjer

se prikazuje stanje elektro omrežja v prostoru. Topološka karta obravnava tudi NN-

omrežje.

Cilj delovanja programa je, da vrisano omrežje po potrebi računalniško simulira

delovanje realnega omrežja in omogoča enostaven pregled napajanja posameznih

odjemalcev v nizkonapetostnem omrežju. Prikaz natančnosti poteka vodov je

odvisen izključno od natančnosti vrisanih podatkov o geografiji in tehničnih lastnosti

elektro sredstev.

Značilnosti SDMS so:

- grafični vnos podatkov z vektorsko ali rastrsko digitalizacijo,

- grafični prikaz podatkov in njihovih medsebojnih odvisnosti,

- asociacija vseh skupnih lastnosti – geografske pozicije,

- geografske analize,

- prostorska merjenja, razdalje med točkami, poligoni, lomljenkami,

- grafična predstavitev geografsko kodiranih podatkov v poljubnih tematskih

prikazih oz. tematizacija,

- poljubne analize geografsko kodiranih podatkov na podlagi poljubnih

prostorskih in podatkovnih pogojev oz. prostorske analize,

- urejanje, iskanje, shranjevanje atributivnih podatkov o elektroenergetskih

sredstvih,



- prikaz in izris enopolnih shem posameznih TP-jev.

Osnovni tipi objektov, s katerimi opisujemo prostorske pojave, so:

- točke (priključne in prostostoječe omarice, spojke, drogovi, TP-ji),

- lomljenke (polilinije), (kablovodi, daljnovodi, stikala, povezave v enopolnih

shemah TP-jev),

- zaprte lomljenke ali območja (poligoni),

- rastrska polja.

5.2 Prikaz sredstev ter rastrskih in vektorskih risb

Grafični vmesnik je sestavljen niz različnih podlag, ki se prikazujejo na ekranu.

Nekatere podlage so prozorne - transparentne (elektro omrežje, vektorske risbe),

druge pa so neprozorne (rastrske slike) in ne omogočajo prikaza podlag, ki so pod

njimi. Najenostavnejši primer je primer s papirji. Vektorske risbe so narisane na

prozornem papirju, rastrske pa na belem neprosojnem. Vsako podlago lahko

razvrstimo višje od druge ali jo vzamemo iz kupa podlag, kot bi to delali ročno s

papirjem.

Zaradi računalniške obdelave je dodajanje in prikazovanje map lažje in bolj

poglobljeno, saj se lahko prikazuje le dele podlag in se enostavno brišejo ob

spreminjanju velikosti. Omogoča nam še bledenje rastrov za lažje vrisovanje na

terenu.

S programom je mogoče podlagati tudi risbe, skice, bitne in vektorske formate:

- geo - nelocirane vektorske risbe (tipa dwg, dxf),(pogonska shema),

- geo - locirane vektorske risbe po sistemu GausKrueger (enopolne sheme

transformatorskih postaj, že izdelane vektorske risbe vodov v formatu .dwg),

- geo - locirane bitne risbe različnih meril (1:1000, 1:5000, 1:25000) in tipov

(tif, rlc, jpg),

- geo - locirani ortofoto posnetki (barvni in črno-beli posnetki Slovenije),

- geo – nelocirane slike tehničnih sredstev (digitalne fotografije TP-jev).

Izvoz podatkov

Program omogoča tudi izvoz podatkov v različnih oblikah, kot recimo obstoječe vode

v obliki .dxf, pdf ali v analitični obliki za Excel ali Access.



Slika 5: Program SDMS, osnovni pogled T048 - Almira, modra polna črta označuje

nadzemno NN-omrežje, modra črtkana črta pa podzemno NN-omrežje, rdeča

črtkana ali polna črta pa prikazuje SN-vode

(Vir: SDMS EG)

6 ACAD

Računalniško podprto risanje ali načrtovanje je metoda risanja, pri kateri si

pomagamo z računalnikom kot pripomočkom pri risanju. Večina nas ga pozna pod

imenom AutoCAD oz. ACAD.

Široka uporabnost tega programa pomeni, da ga danes uporabljajo strojniki,

arhitekti, geodeti, gradbeniki, konstruktorji, električarji in mnogi drugi.

Za risanje uporabljamo bodisi vektorsko grafiko, ki prikazuje sliko v klasičnem

tehničnem pogledu ali rastrsko risanje. Risba je lahko v dvo dimenzionalni obliki, kot

so načrti, sheme, zemljevidi ali pa v tri dimenzionalni obliki, kot recimo strojni deli,

stavbe, končni izdelek.

Daljica, krog, točka, prostorske točke in različne šrafure so le nekaj elementov, ki jih

dnevno uporabljamo pri risanju ali urejanju obstoječih slik. Dodamo jim lahko

različne napise v poljubnih smereh ali oblikah.

Pri risanju nam je v veliko pomoč kopiranje in vrtenje, zrcaljenje ali raztegovanje že

zrisanih objektov, kot so hiše, priključne omarice, napisi kablov, za lepši videz pa



lahko ostre robove ali kote izrisanih kablov tudi zaokrožimo. Kotiranje se pri

spremembah linije avtomatsko popravi na nove dimenzije. Merilo in smer si lahko

nastavimo poljubno.

Ravnine (layerji) so risalne ravnine in so skoraj glavni del ACAD-a, saj nam olajšajo

vpogled na različna tematike risbe, kot so recimo kablovodi, objekti, katastri, itd.

Omogočajo nam različna prekrivanja, imajo zmožnost zmrzovanja ali ugašanja.

Uporabljena objektivna tehnologija omogoča uvedbo novih geometrijskih elementov

polilinij kar v praksi pomeni, da lahko rišemo neprekinjeno linijo od TP-ja do

priključne omarice, kar prej ni bilo mogoče. Pred tem je bilo to nemogoče, saj se je

pri vsakem lomljenju linija končala, kar je pomenilo začetek z novo linijo.

Za geodetske potrebe pa so razvili tudi nadgradnjo imenovano MAP3D, ki je

namenjena obdelavi risb za geodetske potrebe (prostorski načrti, geografske

koordinate, možnost uporabe različnih koordinatnih sistemov, obdelave

infrastruktur).

Program omogoča različne uporabniške dodatke, kot je ''Zbirka'' podjetja Kaliopa, ki

omogoča hitrejšo in preglednejšo ureditev orotofoto slik GURS-a. iHybrid. Omogoča

neposredno povezavo GIS-a na internetu (iObčina ali iKomunala) z AutoCAD-om.

RasterDesign je še en program, s katerim obdelujemo skenirane slike načrtov,

rastrov in lažje umeščanje slike v prostor s koordinatami.

Slika 6: TP Loka Srednja T0390, slika v programu ACAD, kjer lahko na strani vidimo

različne ravnine in podloženo ortofoto

(Vir: ACAD EG)



7 SNEMANJE Z GPS-SISTEMOM

Sistem globalnega določanja lege ali Global positioning system (GPS) ali NAVSTAR

GPS je eden izmed satelitskih sistemov v vesolju, ki nam omogočajo, da si lahko

sami z GPS-vmesnikom določimo položaj na zemlji. Od drugih sistemov za

določanje lege poznamo še ruski sistem GLONASS, evropski Galilejo, ki je še v

izgradnji, kitajski BDS, ki je tik pred uporabo, in indijski IRNSS, ki je še v razvoju.

Osnova sistema so posebno kodirani signali satelitov, ki jih ročni sprejemnik uporabi

za določanje lege, hitrosti, časa in položaja. Ker GPS-sprejemniki delujejo pasivno,

lahko rečemo, da je teoretično število uporabnikov neomejeno, čeprav se v praksi

izkaže, da to ni res.

GPS sistem trenutno uporablja 31 satelitov, ki se nahajajo 20.000 km visoko v 6

orbitah in so med seboj razmaknjeni za 60° ter nagnjeni za 55° glede na ekvatorsko

ravnino. Ta del imenujemo vesoljski odsek. Ta zagotavlja celotno pokritost Zemlje

in omogoča, da je 4-6 satelitov vedno vidnih s površja Zemlje. Vesoljski odsek je le

del enega izmed treh glavnih odsekov. Sledi mu še nadzorni odsek, ki ima nalogo

sledenja in vodenja poti satelitov in je v postajah na različnih lokacijah na Zemlji.

Zadnji pa je uporabniški odsek, v katerem so zajeti vsi uporabniki, pa naj si bo to

vojaški ali civilni, seveda ima vsak svojo prioriteto in določeno natančnost.

Delovanje

Osnova GPS-sprejemnika, satelita in oddajnika je ura. V satelitih so 4 posebej

natančne atomske ure, in sicer 2 rubidijeve in 2 cezijeve, ki oddajajo s frekvenco

L=1575,42 MHz. S to frekvenco se formirajo spremenljive kode – signali, ki jih

sateliti oddajajo in jih sprejemajo ter dekodirajo z ročnimi sprejemniki na Zemlji.

Vsak ročni sprejemnik si izračuna svoj položaj glede na časovno izmerjen signal, ki

ga je dobil od satelita. Glavne lastnosti navigacijskega sporočila je signal s

frekvenco 50 Hz, almanah, s približnimi orbitami satelitov in njihovimi potmi,

efemerid, ki vsebuje podatke o lokaciji satelita in čas odposlanega sporočila, ter

korekcija ure. Prenos sporočila traja 750 sekund. SPS (Standard positioning

service) in PPS (Precise positioning service) pa sta dva signala, ki sta trenutno v

uporabi.



Slika 7: Sistem GPS proizvajalca Leica, ročni sprejemnik in antena VIVA, ki se

uporablja za določanje pozicije ali snemanje sredstev

(Vir: http://www.leica geosystems.com)

Koordinatni sistem, ki ga uporablja GPS je X, Y, Z, katerega osnovna izhodiščna

točka je v središču Zemlje, os X teče v smeri začetnega presečišča začetnega

poldnevnika Greenwich z ekvatorjem, os Z v smeri severnega pola, os Y pa je

pravokotna na X in Y os.

Položaj bi si lahko določili s samo tremi sateliti, ampak če predpostavljamo, da je

napaka v uri sprejemnika, ki ga poganja kvarčni kristal velika le 1µs, to pomeni

napako v poziciji točke za 300 ali več metrov. Ker pa so vsi sateliti enako

sinhronizirani, potrebujemo še četrti satelit za rešitev sistema štirih enačb s tremi

prostorskimi spremenljivkami – koordinatami in eno časovno.

Z uporabo tehnike Real Time Kinematic (RTK) se nam natančnost lahko bistveno

poveča, saj se za delovanje uporablja carrier phase (frekvenca pomnožena s

hitrostjo svetlobe), ki ima natančnost λ = 19 cm in računa število valovnih dolžin do

satelita. V idealnih pogojih (raven teren brez objektov ali z minimalno vegetacijo,

dopoldanski čas snemanja, ko promet v GPS-komunikaciji ni preobremenjen, in

zmanjšano ionosfero, vpliv sonca) lahko z uporabo večje skupine satelitov (8-10) s

pomočjo ruskega GLONASSA, ki prispeva dodatne satelite (trenutno ga testiramo v

naši službi), in real time korekcijo iz virtualnih referenčnih postaj, pridemo do

natančnosti 1–2 cm. Osveževanje podatkov s tehniko RTK poteka bistveno hitreje

(tudi do 10-krat na sekundo), s tem se tudi starost podatkov bistveno zmanjša.



Referenčne postaje, katerih lokacija so izmerjene s tradicionalnim merjenjem, se

uporabljajo za določitev diferencialnega položaja lastnega sprejemnika glede na

izbrano permanentno postajo omrežja GPS, kar v praksi pomeni precej bolje

izmerjen položaj.

Napake

Možne napake, ki se lahko pojavijo ob uporabi ali snemanju, so različne. Naštel bom

samo nekaj osnovnih:

- hitrost signala se s prehodom skozi ionosfero upočasni in popači,

- natančnost ure v sprejemniku in satelitu,

- odboj signala od stavb,

- položaj satelitov oz. kot merjenja,

- natančnost izmere orbit,

- namerne motnje s strani ponudnika (pred letom 2000).

Slika 8: Slika stalnih GPS-referenčnih postaj v Sloveniji in drugih držav, ki mejijo na

Slovenijo

(Vir: http://www.gu-signal.si/)

http://www.gu-signal.si/



8 STROŠKOVNA OCENA UVAJANJA PODATKOVNIH

BAZ

Za primer sem vzel zahtevo zunanjega projektanta s podatki o možnih križanjih tras

naših kablovodov pri projektiranju kanalizacije za vas.

8.1 Vnos podatkov iz programa ACAD in arhiva

Za ročni vnos tras kablovodov v obstoječ projekt kanalizacije sem porabil približno 8

ur, v tem času je zajeto iskanje več obstoječih .dwg slik, ki so na različnih lokacijah

na lokalnem strežniku ter osebnih računalnikih, in prenos v projekt, ki nam ga je

poslal projektant. Ker je problem, da vse trase kablovodov niso shranjene v ACAD

slikah (.dwg), sem moral s tehnikom za tehnično dokumentacijo in nadzornikom

krajevnega nadzorništva na skupni ogled terena in s tonskim generatorjem poiskati

ter locirati obstoječe kablovode in jih posneti z GPS-sistemom Leica VIVA. Sam

postopek na terenu je trajal 3 ure, kar pomeni dodatnih 10 ur (tehnik in nadzornik

vsak po 3 ure na terenu) k skupnem času, kar nanese 18 ur za vnos in ureditev

vseh tras kablovodov za projekt kanalizacije. Zraven ur, ki sem jih potreboval za

lociranje in snemanje kablovoda, je potrebno upoštevati še prevoz na lokacijo, ki je

oddaljena cca 15 km in obrabnino za uporabljene inštrumente, in sicer za tonski

generator Vivax Metrotech i5000, GPS sistem Leica VIVA in laserski merilec Leica

Disto D5.

1. Ure:

Število ur Opis dela Urna postavka Skupaj

8. iskanje, urejanje in vnos

odsekov v .dwg

30,42€ (po ceniku EG) 243,36 €

1. priprava dokumentacije za

terensko delo

30,42€ (po ceniku EG) 30,42 €

9. delo na terenu, iskanje,

snemanje s tehnikom in

nadzornikom

30,42€ (po ceniku EG) 273,78 €

18. 30,42€ (po ceniku EG) 547,56 €

Tabela 2: Prikaz ur za urejanje, pripravo dokumentacije in terensko delo.

2. Obrabnina inštrumentov:

Za delo lociranja in snemanja smo uporabili tonski generator in iskalec Vivax

Metrotexh i5000, za snemanje pa GPS sistem Leica VIVA in laserski merilnik

razdalje Leica DISTO D5. Cena uporabljenih inštrumentov je: Leica DISTO D5 375

€, Vivax Metrotech i5000 6.650 € in Leica VIVA 11.500 €.



Amortizacija za uporabljene inštrumente znaša 5 let. Letna amortizacija za tonski

iskalec je 1330 €, snemalec ga uporablja približno 70 % svojega delovnega časa; če

upoštevam 168 ur mesečno, ga letno uporablja 1411 ur. 3 ure, ki ga je uporabljal na

terenu pri iskanju neznanega kablovoda pomeni 0,212 % uporabnine inštrumenta,

kar znese 2,827 €. Cena GPS sistema Leica VIVA znaša 11.500 €. Amortizacijska

doba za ta inštrument znaša 5 let. Letna amortizacija GPS sistema je 2.300 €; ker

ga uporabljam s še dvema sodelavcema, moj del letne amortizacije znaša 766 €;

uporabljam ga približno 20 % delovnega časa in če upoštevam 168 ur mesečno, ga

letno uporabljam 402 uri. 3 ure, ki sem ga uporabljal na terenu pri snemanju, je 0,75

% uporabnine inštrumenta, kar znese 5,745 €.

Laserski daljinomer Leica DISTO D5 ima ceno 350 €, zanj je določena

amortizacijska doba 5 let. Letna amortizacija daljinomera znaša 70 €. Daljinomer

uporabljam približno 50 % delovnega časa in če upoštevam 168 ur mesečno, ga

letno uporabljam 1006 ur. 3 ure, ki sem ga uporabljal na terenu pri iskanju in

snemanju neznanega kablovoda; pomeni 0,298 % uporabnine inštrumenta, kar

znese 0,2086 €

3. Kilometrina:

Kilometrina se obračuna za dva avtomobila, ker je krajevno nadzorništvo nahaja na

drugi lokaciji kot sedež EG. Strošek prevoženega kilometra za Renault Clio je 0,38

€. Clio ima začetno lokacijo sedež EG in razdalja do lokacije kablovoda je cca 15.

km, kilometrina znese 5,7 €. Krajevni nadzornik uporablja Toyoto Rav4, ki ima ceno

za prevožen kilometer 0,61 €. Začetna lokacija nadzornika je na sedežu

nadzorništva in je oddaljena od neznanega kablovoda cca 5. km, tako kilometrina

znaša 3,05 €. Skupaj kilometrina znaša 8,75 €.

4. Skupni stroški:

Ure nam s 547,56 € pomenijo največji strošek, strošek prevoza (8,75 €) in obrabnine

(8,78 €) , ki skupaj znaša 17,53 € je skorajda zanemarljiv.

8.2 Vnos podatkov iz SDMS-ja

Če je področje TP-ja (SN- in NN-omrežje), kjer se izvaja kanalizacija, urejena v

SDMS-u, je čas mnogo krajši, saj lahko obstoječe kablovode, ki so že zrisani v

SDMS-ju, enostavno izvozim v obliki .dxf in dodam kot sloj (layer) projektu, ki nam

ga je poslal projektant. V tem primeru je čas mnogo krajši (približno 10 min.).

1. Programska oprema

Za nakup programa SDMS je podjetje EG plačalo 51.000,00 €. V nakup je bilo

vključenih 30 polnih licenc za uporabo programa. Cena posamezne licence je



1.700,00 €. Če upoštevam, da mi bo program zadoščal 3 leta, znaša letni strošek

licence 566,66 €. Program SDMS uporabljam približno 40 % svojega delovnega

časa, kar znese približno 806 ur letno, če upoštevam 168 ur na mesec. Ena ura, ki

sem jo potreboval za vnos in ureditev obstoječih tras iz SDMS v .dwg sliko, je 0,12

%, kar pomeni 0,70 € cene licence.

2. Strojna oprema

V obeh primerih potrebujem enak zmogljiv računalnik za uporabo programa ACAD

ali SDMS.

3. Varovanje podatkov in omrežje

Po podatkih oddelka IC EG stane uporaba omrežja ter varovanje podatkov (Backup,

UPS) 90.000,00 € za 275 delovnih postaj, kar pomeni 327,27 € na delovno postajo.

0,12% tega zneska je torej 0,3927 €.

4. Stroški sistema HOST

Stroški sistema HOST podjetja Informatike za leto 2013 znašajo za podjetje EG

138.300,00 € kar znese za 275 delovnih postaj 502,90 €. 0,12 % tega zneska

znaša 0,60348 €.

5. Ure za izdelavo poročil

S pomočjo programa SDMS delo opravim v približno 10 minutah (1 ura), tako da je

zahtevano delo izvedeno skoraj 18-krat hitrejše in tudi skoraj 15-krat cenejše (31 €)

Opis Strošek v €

Programska oprema SDMS 0,02 €

Varovanje podatkov in omrežje 0,39 €

Stroški sistema HOST 0,60 €

Strošek ur za vnos tras 30,42 €

SKUPAJ 31,43 €

Tabela 3: Stroškovni prikaz uporabe SDMS-ja

8.3 Ugotovitve

Iz točk 8.1. in 8.2. sem ugotovil, da vnos elektroenergetskih sredstev z uporabo

programa SDMS izvedemo bistveno hitrejše in cenejše. Poleg tega pa imamo tudi

vse podatke na enem strežniku, kar pomeni hitrejši dostop in varnost podatkov



(backup). Podatki so dostopni za vse zaposlene v EG (služba za soglasja, služba za

projektivo, služba za investicije, služba za tehnično dokumentacijo idr.

9 VNOS PODATKOV O NAPRAVAH – PRAKTIČNI

PRIMER

Za potrebe povečanje priključne moči odjemnega mesta smo v službi tehnične

dokumentacije dobili zahtevo, da označimo obstoječ kablovod in posnamemo novo

položenega. Prikazal bom iskanje in zakoličbo trase obstoječega kabla s tonskim

generatorjem in iskalcem Vivax Metrotexh i5000 in snemanje novo položenega

kabla z GPS sistemom Leica VIVA.

9.1 Iskanje trase kablovoda

Vsako iskanje obstoječega kabla se začne s pregledom obstoječih podatkov o

elektroenergetskih vodih s programom SDMS; preverim okvirno lokacijo kabla in

točke priključitve (TP, hišna omarica ali PSO). Lokacijo si natisnemo, ker nam je

lahko na terenu v pomoč. V tem primeru sem izbral točko priključitve TP Lesce -

Trata in izvod nizkonapetostnega razdelilca št. 11., kamor je kabel priključen.

Slika 9: Potek trase kabla v programu SDMS

(Vir: SDMS EG)

Pri priklopu klešč tonskega generatorja okoli nevtralnega vodnika ali celotnega kabla

pazimo na pravilni položaj (puščica na kleščah) priklopa klešč.



Slika 10: Priklop klešč okoli kabla in postavitev tonskega generatorja v TP Trata

Lesce

(Vir: Lasten)

Vklopim inštrument in preverim, ali je frekvenca nastavljena na 9,82 MHz.

Inštrument sam shrani prejšnjo nastavljeno frekvenco, lahko pa se zgodi, da je kdo

drug uporabljal inštrument z drugo frekvenco. Nato vklopim ročni iskalec in

počakam približno pol minute, da tonski generator ojača signal, ki ga pošilja v

kabel. Ob vklopu ročnega iskalca spet preverim frekvenco ročnega iskalca in jo po

potrebi nastavim na 9,82 MHz. Po tem postopku lahko začnem z iskanjem začetne

točke kabla. Približno 1 meter od okvirne lokacije, kjer kabel izhaja iz TP, naredimo

nekaj počasnih polkrogov, da ročni iskalec ujame signal. Ko imamo dobljen signal,

mu le sledim z opazovanjem zelene črte; modra črta in številka nam omogočajo da

lažje opazujemo moč signala, ki ga lovimo na LCD-zaslonu. S seboj imam rdeče

razpršilo. Rdeča barva je določena za označevanje NN- in SN-tras kablovodov. Z

njim na vsake 3–4 m narišem približno 0,4 metra dolgo črto, ki označuje potek trase

kablovoda.



Slika 11: Prikaz signala na ročnem iskalcu in označitev trase poteka kabla

(Vir: Lasten)

Zelena črta na sredini ekrana kaže ''Nulto pozicijo'', kar je natančno določena

pozicija iskanega kabla, bela leva puščica pomaga pri navigaciji. Signal, izražen v

decibelih in modri grafiki, mi pomaga določiti maksimalen sprejet signal in s tem

pripomore k večji natančnosti. Oranžna puščica, ki je desno zgoraj, pa je digitalni

kompas signala, ki ga prejemam in s tem omogoča lažje trasiranje s samodejnim

obračanjem proti signalu.

Posebej pa sem pozoren na možnih križanjih s pločniki ali cestami, tam je nujna

označitev na začetku križanja pločnika in koncu križanja. Ker pa je teren večinoma

travnat in bi se rdeča barva kmalu izgubila ali pa bi jo trava prerasla, na mestih, kjer

kablovod spremeni smer, zabijem količek z rdeče pobarvanim vrhom. Po takem

postopku sledim kablu do priključne omarice objekta na naslovu Rožna dolina 54.



Slika 12: Tonski generator in ročni iskalec, proizvajalec Metrotech, tip i5000

(Vir: http://www.vivax-metrotech.com/)

9.2 Snemanje z GPS-sistemom Leica VIVA

Pred zasutjem kabla je treba traso novega kabla posneti in s tem zagotoviti

najboljšo možno natančnost posnetka kabla. Na teren se odpravim čim bolj zgodaj,

ko ni večjega prometa s povezavo satelitov in ko je vpliv sonca na ionosfero

najmanjši (okoli 12.00 ure). Kablovod bom posnel z GPS-inštrumentom Leica VIVA.

http://www.vivax-metrotech.com/)



Slika 13: Prikaz snemanja kabla z GPS-a VIVA. Kabel sem lociral s tonskim

iskalcem, ga označil z rdečim razpršilom in na mestu, kjer spremeni smer, zabil

lesen količek

(Vir: Lasten)

Po namestitvi antene in kontrolerja na nosilno palico s teleskopsko roko. Roko z

nameščeno anteno dvignem na 2,0 m. Ob vklopu kontrolerja in antene počakam, da

se naloži vmesniški program Smartvox Startup Wizard, kjer odprem novo delovišče

ali ''New job'', odpre se mi nov zaslon, kamor pod zavihek ''General'' in vpisno

mesto ''Name'' vpišem ime nove datoteke, in sicer Rožna dolina 54, pod Opis ali

''Description'' pa snemanje trase kablovoda Rožna dolina 54, pod ustvarjalec oz.

''Creator'' napišem Blaz; spodaj imam še opcijo, kam naj se novonastala datoteka

shrani. Možnost imam na zunanjo pomnilniško kartico SD ali notranji pomnilnik.

Izberem kartico SD in pritisnem ''Store'' ali shrani.

Odpre se nov osnovni pogled z možnimi štirimi izbirami za to delovišče:

1. Pojdi na delo! ali ''Go to work!'', različni tipi možnih snemanj.



2. Delo in podatki ali ''Jobs and data'', kjer lahko dostopam in urejam že

posnete podatke.

3. ''Instrument'' ali Inštrument, kjer lahko nastavim različne parametre

inštrumenta.

4. ''User'' ali Uporabnik, kjer si lahko vsak uporabnik nastavi ali spreminja svoje

nastavitve.

Ko uredim osnovne nastavitve, na tipkovnici pritisnem zvezdico, ki me vrže na meni

''Leica GPS Favorites'', bližnjica do pogosto uporabljenih ukazov (nastavitve,

povezave, lokacija satelitov, status snemanja idr.). Izberem ''Load RTK profile''.

Odpre se mi novo okno in ponudi več možnosti snemanja, in sicer PP GSM, ki

omogoča GSM-povezavo direktno na permanentno postajo, ki jo izberem sam.

Vedeti moram le, kateri bazni postaji sem najbližje. Ta tehnika snemanja ima

najboljšo natančnost, če smo blizu postaje; lahko pa se hitro poslabša ob preveliki

razdalji od postaje. Naslednja tehnika, ki se sicer najpogosteje uporablja, je ''VRS

GSM'' in je od PP GSM povprečno slabša le za 1-2 cm v končni natančnosti.

Ima pa to prednost, da se kontroler sam poveže na najbližjo postajo ali več postaj.

Ko izberemo primerno tehniko snemanja, pritisnemo ''Finish'' ali končaj in počakamo

da se nova datoteka snemanja poveže z izbrano tehniko. Spet se nam odpre

osnovni pogled delovišča s 4 možnostmi, spet pritisnem zvezdico in nato ''Start RTK

stream'' ali zaženi RTK povezavo. Kontroler se preko GSM-vmesnika in SIM-kartice

sam poveže na permanentno postajo. Ob končani povezavi preverim natančnost, ki

se mi prikazuje spodaj, in sicer z naslednjimi parametri:

- 3DCQ – kombinacija vertikalne in horizontalne natančnosti, zaželena je pod

0,15 m,

- 2DCQ – horizontalna natančnost, zaželena je pod 0,05 m,

- 1DCQ – vertikalna natančnost, zaželena je pod 0,08 m,

- PDOP – Položaj redčenja natančnosti, zaželena vrednost pod 5 (Manjša kot

je vrednost, bolšji je pogoj za snemanje. Razpon vrednosti pa je od 1-20).

V zgornji vrstici preverim razpoložljivost satelitov in uspešnost povezave z bazno

postajo. Če ne bi bila mogoča povezava s permanentno postajo preko GSM-

vmesnika, bi bila natančnost samo z GPS-sateliti okoli 4–5 m.

Izberem ''Go to work!, na naslednjem oknu pa ''Survey''. Odpre se mi osnovni

vmesnik ''Survey: rozna dolina 54'' za snemanje točk. Pod ''Point ID'', ki imenuje vse

točke, ki jih bom posnel, spremenim ime iz ''GPS0001'' na ''1'', zaradi kasnejšega

lažjega urejanja v ACAD-u. ''Antena height'' pomeni višino antene 2,0 m, ta višina

ostane enaka. Pod zavihkom ''Code'' lahko izberem različne opise točk, ki se mi

bodo shranile v različnim slojih (kabel, jašek, križanje, cev, pločnik, mejnik, ograja)

in mi omogočile boljši pregled nad posneto situacijo.



Po celotnem postopku, dobrih pogojih snemanja (signal in sateliti) lahko pričnem s

snemanjem. Samo snemanje poteka od začetne točke priklopa. V našem primeru je

to TP Lesce Trata, končna točka pa priključna omarica na naslovu Rožna dolina 54.

Na začetku izberem code ''TP'', kar pomeni objekt, kjer je TP. Postavim se na vsak

vogal TP-ja in pritisnem tipko ''Meas'', ki pomeni measurment ali merjenje, s tem

dejansko začnem snemati točke s pomočjo satelitov. Počakam približno 10 sekund

in pritisnem tipko ''Stop'', s tem se konča snemanje trenutne točke. Tako nadaljujem

na preostalih treh vogalih.

Ko sem obhodil objekt TP-ja in posnel vse 4 vogale, se postavim na lokacijo kjer

kabel zapušča TP, na zavihku ''Code'' izberem ''KABL*'', ki pomeni kabel, katerega

bom snemal. Postavim se točno nad traso položenega kabla in stojalo z

kontrolerjem in vmesnikom postavim na kabel, pritisnem tipko ''Meas''. V tem času

poskušam držati stojalo povsem vertikalno, pomagam si z majhno okroglo vodno

tehtnico, ki je zraven držala za kontroler. Nato le sledim trasi kabla in ob vsaki

spremembi smeri določimo točko. Če pa je trasa ravna, pa približno na vsakih 5-10

m določimo točko. Če bi bila v trasi položena še kašna cev, bi spremenil ''Code'' na

''Cev'' in posnel začetke in konce položene cevi, skozi katero poteka kabel. To pride

v poštev za primer, ko je pod cesto položena cev za kabel. Ko pridem do priključne

omarice, kjer se položen kabel konča, spet posnamem vse 4 vogale objekta, kjer je

omarica nahaja, saj mi bo to pomagalo pri umeščanju objekta v prostor.

Kontroler mi omogoča tudi slikanje, zato na začetku, kjer kabel izhaja iz TP-ja,

naredim sliko, in na koncu, kjer se kabel zaključi v priključno omarico ali pa po

potrebi, kot recimo križanje z drugimi vodi, cevmi, mejniki, pločniki ali kaj

nenavadnega, kar se pojavi na trasi položenega kablovoda.

Ko končam snemaje trase kablovoda, podatke izvozim v obliki .dxf, skupaj s

posnetimi slikami na kartico SD. Podatki so tako pripravljeni za prenos na računalnik

in za dodatno obdelavo.

9.3 Vnos v SDMS

Po končanem snemanju, surove podatke izvozim iz pomnilniške kartice na osebni

računalnik, kjer jih odprem v programu ACAD MAP 3D 2011. Točke povežem v poli-

linijo (''polyline''), (traso kablovoda in objekt), dodamo priključno omarico in jih

uredimo z analitičnimi podatki, kot so presek kabla, dolžina trase, dolžina kabla, tip

kabla, številka in ime izvoda TP-ja ter naslov in številka priključne omarice. Tako

izdelano sliko v formatu .dwg uvozim v program SDMS.

Ko je ACAD slika uvožena v program SDMS se lokacija trenutnega pogleda

samodejno prestavi na lokacijo vnosa slike ACAD. Poiščem TP in preverimo samo

lokacijo glede na podloženo sliko. Simbol TP funkcijo urejevalnika geometrije po

možnosti prestavim na center objekta TP-ja. Z orodjem TP in RP uporabim funkcijo



''Nariši shemo TP oz. RP'', ki izdela enopolno shemo TP, ki ga bom uporabil.

Podatke za izdelavo sheme funkcija samodejno izvozi iz BTP. Po končanem

postopku se prikaže enopolna shema T446 – Trata Lesce.

Postopek vnosa novega elektroenergetskega sredstva

- Priključna omarica

Z orodjem ''Dodajanje točke'', ki ga uporabljam za dodajanje točkovne priključne

omarice, spojke, nizkonapetostnega rezdelilca ali droga, določim lokacijo omarice.

Odpre se mi novo okno ''Čarovnik za izdelavo novega elektroenergetskega

sredstva ''. Označim novo sredstvo in kliknem naprej.

- Osnovni podatki

Pod ''Naziv'' vpišem PR_OM Rožna dolina 54, kar pomeni priključna omarica na

naslovu Rožna dolina 54. Vrsta in tip vrste se nam vpiše samodejno, ker lahko

uporabljamo vnaprej pripravljene predloge. Vrsta 9 pomeni razdelilec, tip vrste 244

pa priključna omarica. Organizacijska enota, lokacijska sredstva in občina pa se

nastavi samodejno iz podatkov lokacije iz sistema Geodetske uprave Slovenije.

Status je nastavljen v obratovanju, saj je omarica že pod napetostjo in v

obratovanju. Datum vnosa pomeni datum vpisa v sistem. ''Lastništvo sredstva''

nastavim na 212341 – ''nedefiniran proizvajalec, lastnik, kupec'', kar pomeni zunanji

lastnik. Naslov sredstva ali lokacija omarice pa je spet vezana na podatke iz naslova

Geodetske uprave Slovenije.

- Lastnosti sredstva

Na naslednjem obrazcu vpišem ''Leto zgraditve omarice'', in sicer 2013, ''Položajno

natančnost'' pa nastavimo na ustrezno vrednost na 0,1 do 1 m, zaradi različnih virov

natančnosti snemanja. Ker sem snemal s sistemom GPS, tudi ''Šifrant vira''

nastavim na GPS. Pri polju ''Varovanje omrežja'' izberem NE, ker je omarica

končna. Če bi bila sprememba preseka kabla na primer iz 4 x 70 mm2 na 4 x 35

mm2 pa izberemo DA, saj je kabel varovan z varovalkami.

- Oprema

Na naslednjem oknu, kliknem naprej, saj to okno ni v uporabi v STD.

- Povezave

Okno z nadrejenim in podrejenim sredstvom preskočim, saj še nimam ustvarjenega

odseka, ki je nadrejen priključni omarici. Omarico bom kasneje podredil odseku.

- Merilna mesta

Obrazec z merilnimi mesti na levi strani pokaže, koliko merilnih mest je vezanih na

naslov. S klikom na merilno mesto jih ''pripnemo'' na priključno omarico. Ker pa je

včasih problem z naslovi ali iskanjem dotičnega merilnega mesta, lahko uporabim

funkcijo iskanja merilnih mest, kjer lahko z različnimi kriteriji iskanja, šifra, številka

odjemnega mesta, naziv ali naslov, najdem pravo merilno mesto. V primeru, da je

omarica že vezana na izvod razdelilca TP-ja, odstranimo križec ''Izvod NNR'' in z

označitvijo naslova sredstva preverim, če je sredstvo brez naslova vezano na izvod

NNR TP-ja.

- Pregled



Zadnji obrazec mi prikaže vse lastnosti, ki sem jih vnesel, preden končam z

vnašanjem podatkov.

Na zaslonu se prikaže roza kvadratek s številko 054, kar predstavlja priključno

omarico za objekt na naslovu Rožna dolina 54. V BTP-ju se je pod številko 6133427

izoblikovalo novo sredstvo.

Izdelava odseka:

Program SDMS ima izdelano funkcijo risanja ACAD polilinij, in sicer ''Risanje linije iz

.dwg''.

Ko uporabim to funkcijo, preprosto kliknem na linijo, ki sem jo uvozil iz ACAD-a, nato

določim začetno točko - izvod razdelilca 11 v TP Lesce Trata in končno točko -

priključna omarica PR_OM Rožna dolina 54. Ko določim točke, se odpre novo okno

''Čarovnik za izdelavo novega elektroenergetskega sredstva ''

- Izbira tip sredstva

V tem oknu izberemo Novo sredstvo, na voljo je še možnost ''Obstoječe sredstvo'',

ki ga uporabimo, če je sredstvo že vpisano v BTP, ni pa še locirano v SDMS.

- Osnovni podatki

Med predlogami izberem ''Odsek NN Kabel'' in pod naziv vnesemo ONN T446/11

ROŽNA DOLINA 54 2, ki je osnovno ime novega odseka.

ONN odsek nizke napetosti

T446 TP, iz katere je odsek napajan

/11 izvod razdelilca, na katerega je kabel priključen

ROŽNA DOLINA 54 naslov objekta, kjer je priključna omarica

Tabela 4: Razlaga kratic pri izdelavi nove priključne omarice.

Vrsta 4 pomeni odsek, tip vrste 45 pa podzemni kabelski. Organizacijska enota in

občina prikažeta v katerem krajevnem nadzorništvu EG in občini je kabel, v tem

primeru je to KN Radovljica in Bled, občina pa Radovljica. Status nastavim v

''obratovanje'', saj kabel že obratuje. Datum statusa se nastavi samodejno, ko smo

izdelali ta vnos. Lastništvo sredstva v tem primeru nastavimo na 212341 –

''nedefiniran proizvajalec, lastnik, kupec'', kar pomeni zunanji lastnik. Naslov

sredstva izbrišem, saj kabel ni vezan na naslov Rožna dolina 54, ampak poteka tudi

po parcelah v lasti drugih lastnikov.

- Lastnosti sredstva

V to okno vpišem bistvene podatke za novo položeni kabel. Nazivna napetost je že

prednastavljena lastnost, in sicer 0,4 kV. Dolžina trase kabla se nam samodejno

vpiše, 192 m. V presek kabla vpišemo 4 x 240+1,5 mm2, dolžina kabla pa je

dejanska dolžina položenega kabla, ki sem jo dobil s terena in se razlikuje od

dolžine trase, saj dodatno upoštevamo še vertikalno daljavo: uvod v TP in priključno

omarico. V nekaterih primerih pa moramo dodatno upoštevati tudi NN-drogove, saj



je v takšnih primerih vertikalni dvig lahko tudi +8 m kabla, dolžina kabla za Rožno

dolino 54 pa je v tem primeru 222 m. Če dolžino kabla preskočim, me vmesnik sam

opozori na manjkajoč podatek. Pod opombo vpišemo ''Lastnik ni EG'', leto zgraditve

pa 2013. Število vodnikov/kablov nastavimo na 1, saj je položen samo 1 kabel.

Oznaka vodnika je NAY2Y-J, kar označuje položen kabel, geometrija vodov pa NN

Kabel. Položajna natančnost nam pove dejansko natančnost s katero smo snemali

predmetni kabel. V tem primeru nastavim na 0,1 do 1 m, saj so bile razmere po

številu satelitov idealne in tudi travnat teren ni oviral signala satelitov. Šifrant vira

določim glede na tehniko snemanja, in sicer GPS.

- Oprema

Na naslednjem oknu, kliknem naprej, saj to okno ni v uporabi v STD.

- Povezave

Nadrejeno sredstvo določimo s funkcijo ''Plus'', ki nam omogoča, da vpišemo

številko omrežja TP-ja in nam prikaže različne nizkonapetostne vode, ki so vezani

na iskan TP. Izberem sredstvo NNV-0,4-11 T466 Čufar.

NNV nizko napetostni vod

0,4 nazivna napetost voda, 0,4 kV

11 zaporedna številka NN izvoda razdelilca

T446 Čufar TP, kjer je NN-izvod razdelilca

Tabela 5: Razlaga kratic novega odseka.

Podrejeno sredstvo pa poiščem s klikom na zeleni plus in obkljukanjem ''Samo

sredstva v bližini''. Ta funkcija pokaže samo sredstva, ki so v bližini in nimajo

določenih nadrejenih povezav. Iskanje pokaže sredstvo pod šifro 6133427 – PR-OM

Rožna dolina 54, kar je priključna omarica, ki sem jo izdelal prej. S pritiskom ''Izberi''

jo samodejno povežem na novo narejeni odsek.

- Pregled

Zadnji obrazec spet prikaže vse lastnosti kabla, ki sem jih vnesel, preden končam z

vnašanjem podatkov.

Na zaslonu se mi prikaže modra črtkana črta, ki povezuje TP Trata Lesce in

priključno omarico na naslovu Rožna dolina 54. V BTP se je pod številko 6133439

izoblikovalo novo sredstvo. V tem trenutku je odsek viden vsem zaposlenim v

podjetju.

Vnos zaključim s pregledom preostalih vodov v objekt TP in priključne omarice in jih

po potrebi uredim z urejevalnikom geometrije.



Slika 14: Prikaz lokacije trase novo posnetega kabla iz TP Trata Lesce na naslov

Rožna dolina 54, v programu SDMS s podlago ACAD

(Vir: SDMS EG)

Slika 15: Prikaz podatkov v BTP-ju za novo položeni kabel

(Vir: BTP EG)



10 OCENA OBSEGA POTREBNIH DEL IN

STROŠKOV ZA VNOS PODATKOV O NN-OMREŽJU

V EG

10.1 Pregled obsega naprav in podatkov, potrebnih za vnos v

sistem

V EG imamo na dan 20. 2. 2014 sledečo statistiko naprav:

Priključna omarica 54.993

Neaktivna merilna mesta 26.488

Aktivna merilna mesta 88.102

Že vneseni odseki v SDMS 37.250

Že vnesene omarice v SDMS 30.892

Tabela 6: Statistika elektroenergetskih sredstev

Iz razpredelnice lahko vidimo, da je trenutno stanje dokončanosti vnosa odsekov in

omaric v SDMS na približno 56% ali 24.061 priključnih omaric.

Za potrebe programa ACAD in SDMS potrebujem za en vnos dve priključni točki

(PROM, spojka, NNR, drog), ki sta na objektu ali na meji parcele tega objekta in en

odsek oz. kabel, ki povezuje obe omarici. Na terenu to pomeni, da začnemo

snemati nek odsek od začetka TP-ja pa do končne hiše v ulici ali končne hiše tega

odseka.

Potrebni podatki za snemanje PROM so točna lokacija na objektu, kar pomeni, da je

treba izmeriti oddaljenost omarice od roba objekta, na kateri je omarica. Zraven si

zapišem še presek kabla ali kablov, če je hiša ''šivana'' (kabel pride in se nadaljuje

ali pa se razcepi). Dodatno je treba zapisati še hišno številko, za kasnejše lažje

vrisovanje v ACAD in boljšega pregleda.

Odsek ali kabel potrebuje poleg umeščanja v prostor ali kotiranju na objekt tudi

podatke o tipu kabla.

Leto zgraditve omarice in položitve kabla poskušam pridobiti iz starih načrtov ali

popisov kablov; če pa podatka ni na voljo, pa določim letnico ''1900'', kar pomeni, da

letnice ne poznam.

10.2 Ocena normative vnosa podatkov in določitev obsega del

Ob optimalnih pogojih (dober signal tonskega generatorja (da ni potrebno

prestavljati generatorja na vsako priključno omarico, vreme, dostop do hiše,



omarice, ograje okoli objektov, razumevajoča stranka, posodobljen ortofoto

posnetek, narejena shema povezav objektov) lahko dva zaposlena (prvi locira in

meri oddaljenost od objekta, drugi pa riše in zapisuje podatke na ortofoto podlagi, na

A3 formatu, v primernem merilu) v enem dnevu posnameta, zrišeta v ACAD-u in

vneseta v SDMS približno 15 odsekov s pripadajočimi omaricami. Ob tem moramo

upoštevati še delo krajevnega nadzornika, da pripravi shemo medsebojnih povezav

hiš in okvirne lokacije priključnih omaric. Zato potrebuje od 1–2 ure.

Območje ocene se nanaša na Spodnjo Gorenjsko (Krajevno nadzorništvo Kranj,

Tržič, Škofja Loka - Medvode, Cerklje - Visoko in Železniki), Zgornja Gorenjska

(Radovljica - Bled, Bohinj, Jesenice - Kranjska Gora) pa je že bila končana konec

leta 2012.

10.3 Opredelitev stroškov, potrebnih za vnos podatkov o NN-

omrežjih v EG

V službi tehnična dokumentacija imamo 6 zaposlenih in vsak je zadolžen za svoje

krajevno nadzorništvo (Kranj, Tržič, Cerklje in Visoko Škofja loka in Medvode in

Železniki). Vodja službe, geodet ter tehnik, ki je zadolžen za iskanje zakoličbo SN-

in NN- vodov ne štejejo v to kvoto, saj njihovo glavno delo ni urejanje in snemanje

NN-vodov.

V službi imamo v skupni uporabi en tonski iskalec, vsak zaposlen pa ima svoj

laserski daljinomer. Ker imamo na voljo samo en tonski iskalec, bom pri oceni

upošteval, da lahko 2 zaposlena z enim iskalcem na dan poiščeta, posnameta,

zrišeta v ACAD-u in vneseta v SDMS 15 odsekov in priključnih omaric.

10.4 Povzetek ocene potrebnega dela in stroškov

24.000 omaric še ni vnesenih v SDMS. Letno povprečje delovnih dni je 220 dni. Ob

upoštevanju ocene 15 vnesenih omaric na dan, lahko na leto vnesemo 3300

priključnih omaric s pripadajočimi odseki.

10.5 Predlagani terminski plan izvedbe vnosa podatkov o NN-

omrežju v EG

Ob upoštevanju zgornje ocene bomo dokončali vnos vseh omaric in odsekov v

SDMS leta 2021.

Vnos lahko pospešimo z nakupom še enega tonskega generatorja in iskalca, kar

pomeni, da lahko na dan dve ekipi sočasno snemata na terenu, časovna ocena bi

se tako prepolovila za polovico.



11 ZAKLJUČEK

Posodobitev zajemanja, obdelave in shranjevanja podatkov, potrebnih za izvajanje

različnih nalog v obratovanju in vzdrževanju distribucijskega EES, ter informatizacija

tega področja je velik prispevek k racionalizaciji poslovanja. To se kaže tudi s

primerjavo med shranjevanjem slik posnetih kablov v decentraliziranem sistemu -

shranjevanje slik na večjem številu lokacij in med shranjevanjem tras kablovodov na

enem mestu. Ugotovljeno je, da je dostop do podatkov bistveno hitrejši in

preglednejši, če uporabljamo GIS (SDMS) v povezavi z BTP. Veliko število ur, ki bi

jih moral vložiti v iskanje ACAD slik, ki so shranjene na različnih strežnikih ali pa

brskanje starih načrtov v papirnati obliki po arhivu se zdijo preteklost v primerjavi s

klikom ali dvema v programu SDMS, kjer z veliko hitrostjo in lahkoto dobim podatke,

ki jih zahteva naročnik. Cena je v tem primeru minimalna, če pomislim, koliko

delovnih ur in drugih virov sem potreboval, da sem končal projekt vrisa križanj naših

kablovodov z drugo komunalno infrastrukturo.

V centralni bazi so podatki dostopni vsem in takoj, ažuriranje je enostavno, prav

tako pregled nad sredstvi. Shranjevanje (backup) in iskanje je poenostavljeno in

hitro, saj so podatki shranjeni na eni lokaciji.

Uporaba tehnologije GPS-a in laserskih daljinomerov nam je omogočila natančnejše

in hitrejše snemanje elektroenergetskih sredstev, saj je bilo tradicionalno merjenje

včasih preveč zamudno.

Z razvojem informatike, programov za risanje, interneta, informacijskih sistemov,

geodetskih pripomočkov za snemanje pridobi podatkovna baza, na kateri so

shranjeni vsi podatki o elektroenergetskih sredstvih, lastnosti le-teh, risbah, lokacijah

v prostoru in ostalih atributih, nov pomen.

Želja po hitrem dostopu do urejenih in ažurnih informacijah je postalo glavno vodilo

vseh distribucij, občin in nasploh vsem, ki imajo potrebo po informaciji v prostoru. S

tem je dosežen cilj, ki je v enostavnem in hitrem obvladovanju podatkov o lastnostih

naprav, kar je bil tudi eden od ciljev pričujoče diplomske naloge.



VIRI IN LITERATURA

Bizjak, I. (2004) CAD. Pridobljeno 10. 6. 2013 z naslova

http://www.monitor.si/clanek/cad/

Drenovec, J. (2005). Podatkovne baze. Pridobljeno 20. 7. 2013 z naslova


Elektro Gorenjska (2001). GIS program ELEKTRO OMREŽJE. Erpo 2001.

Elektro Gorenjska (2010). Navodila za uporabo sistema Omrežje SDMS.

Erpo Sistemi 2010

Geographic information system

(http://en.wikipedia.org/wiki/Geographic_information_system

GIS SDMS (2013). Fram: Mikrodata GIS, d. o. o. Pridobljeno dne 9. 5. 2013

z naslova http://www.mikrodata.si/.

Mohorčič, T. (1995). Uvod v podatkovne baze. Ljubljana: BI-TIM.

Oman, V. (2000). Uporabnost BAZE TEHNIŠKIH PODATKOV za poslovanje

in vzdrževanje EES Elektro Gorenjske. Diplomsko delo, Ljubljana:

Izobraževalni center elektroenergetskega sistema.

Šumrada, R. (2005). Tehnologija GIS. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo

in geodezijo.

Zagavec, D. (2002). GIS v prometu. Pridobljeno 13. 6. 2013 z naslova

http://users.volja.net/damijanz.

http://www.monitor.si/clanek/cad/


http://en.wikipedia.org/wiki/Geographic_information_system

http://www.mikrodata.si/

http://users.volja.net/damijanz



KAZALO SLIK

Slika 1: Shematski prikaz dostopa do datotek .......................................................... 3

Slika 2: Shematski prikaz dostopa do datotek preko SUPB .................................... 3

Slika 3: Osnovni videz baze tehničnih podatkov, T0219 Orehek............................... 9

Slika 4: Prikaz slojev v sistemu GIS ....................................................................... 11

Slika 5: Program SDMS, osnovni pogled T048 - Almira, modra polna črta označuje

nadzemno NN-omrežje, modra črtkana črta pa podzemno NN-omrežje, rdeča

črtkana ali polna črta pa prikazuje SN-vode ........................................................... 17

Slika 6: TP Loka Srednja T0390, slika v programu ACAD, kjer lahko na strani vidimo

različne ravnine in podloženo ortofoto .................................................................... 18

Slika 7: Sistem GPS proizvajalca Leica, ročni sprejemnik in antena VIVA, ki se

uporablja za določanje pozicije ali snemanje sredstev ............................................ 20

Slika 8: Slika stalnih GPS-referenčnih postaj v Sloveniji in drugih držav, ki mejijo na

Slovenijo ................................................................................................................ 21

Slika 9: Potek trase kabla v programu SDMS ......................................................... 25

Slika 10: Priklop klešč okoli kabla in postavitev tonskega generatorja v TP Trata

Lesce ..................................................................................................................... 26

Slika 11: Prikaz signala na ročnem iskalcu in označitev trase poteka kabla ........... 27

Slika 12: Tonski generator in ročni iskalec, proizvajalec Metrotech, tip i5000 ....... 28

Slika 13: Prikaz snemanja kabla z GPS-a VIVA. Kabel sem lociral s tonskim

iskalcem, ga označil z rdečim razpršilom in na mestu, kjer spremeni smer, zabil

lesen količek........................................................................................................... 29

Slika 14: Prikaz lokacije trase novo posnetega kabla iz TP Trata Lesce na naslov

Rožna dolina 54, v programu SDMS s podlago ACAD ........................................... 35

Slika 15: Prikaz podatkov v BTP-ju za novo položeni kabel .................................... 35

KAZALO TABEL

Tabela 1: Povezava nivojev in sredstev .................................................................... 8

Tabela 2: Prikaz ur za urejanje, pripravo dokumentacije in terensko delo. .............. 22

Tabela 3: Stroškovni prikaz uporabe SDMS-ja ....................................................... 24

Tabela 4: Razlaga kratic pri izdelavi nove priključne omarice. ................................ 33

Tabela 5: Razlaga kratic novega odseka. ............................................................... 34

Tabela 6: Statistika elektroenergetskih sredstev ..................................................... 36



KRATICE IN AKRONIMI

BTP: baza tehničnih podatkov

CAD: računalniško podprto konstruiranje

EES: elektroenergetski sistem

EG: Elektro Gorenjska

GIS: geografski informacijski sistem

GPS: globalni pozicijski sistem

IIS: integriran informacijski sistem

KN: krajevno nadzorništvo

NNK: nizko napetostni kabel

NNO: nizko napetostno omrežje

NNR: nizko napetostni razdelilec

PB: podatkovna baza

PR-OM: priključna omarica

RP: razdelilna postaja

RTP: razdelilna transformatorska postaja

SDMS: prostorski sistem za upravljanje s podatki

SN: srednje napetostno omrežje

STD: služba tehnične dokumentacije

SUPB: sistem za upravljanje podatkovne baze

TP: transformatorska postaja

VN: visoko napetostno omrežje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ra%C4%8Dunalni%C5%A1ko_podprto_konstruiranje

http://sl.wikipedia.org/wiki/Konstruiranje

Documents

ZNAČILNOSTI PODATKOVNE BAZE SN IN - bb.si · IZJAVA »Študent Blaž Žirovnik izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom mag. Draga Bokala.«