Anton JAGODIC 20.02.2020

Kmetijsko svetovanje, prenos znanja med raziskavami in uporabno prakso

KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE

ustanovljena z Zakonom o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki je bil sprejet junija 1999,

je pravna oseba javnega prava in ima obvezno članstvo,

ustanovljena za zaščito interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva,

svojo funkcijo izvaja prek dajanja predlogov, mnenj, pripomb na zakonodajne in druge dokumente,

izvaja javne službe na področju kmetijstva,

izvaja druge dejavnosti za napredek kmetijstva in podeželja.

ČLANSTVO

ČLANI KGZS 106.343

FIZIČNE OSEBE

104.841

PRAVNE OSEBE 1502

LASTNICE KMETIJSKIH IN GOZDNIH ZEMLJIŠČ

UKVARJANJE S KMETIJSKO DEJAVNOSTJO

LASTNIKI IN ZAKUPNIKI KMETIJSKIH IN GOZDNIH

ZEMLJIŠČ

ZAVAROVANI KOT KMETJE

SAMOSTOJNI PODJETNIKI

Maj 2020

Zbornični urad: Sektor za kmetijsko

svetovanje - vodstvo JSKS, Pravna služba

KGZS, gozdarji, PR..

13 Območnih enot

KGZS organiziranost

60 odborov izpostav

8 Kmetijsko gozdarskih zavodov

Območne enote

+ ZAVOD ZA CERTIFIKACIJO GOZDOV PEFC + INŠTITUT ZA KONTROLO IN CERTIFIKACIJO V KMETIJSTVU

Predsednik KGZS Svet KGZS UO KGZS

Strokovni odbori in komisije

Št. 1 datum

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije izvajamo: Javne službe in javna pooblastila: Javna služba kmetijskega svetovanja Strokovne naloge v živinoreji Zdravstveno varstvo rastlin Naloge na področju FFS Strokovne naloge v rastlinski pridelavi Laboratorijske analize in ocene

ZAKONSKI OKVIR • Zakon o spremembi zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št.

27/2017), ki v 115. b členu definira način podelitve koncesije

za izvajanje javne službe in pogoje za to;

• Uredba o načinu in obveznostih izvajanja javne službe

kmetijskega svetovanja (Uradni list RS, št. 60/2017;

• Pravilnik o pogojih glede prostorov, opremljenosti in kadrov,

ki jih mora izpolnjevati izvajalec javne službe kmetijskega

svetovanja (Uradni list RS št. 63/2017

• Pravilnik o določitvi cen storitev javne službe kmetijskega

svetovanja, ki so za uporabnike plačljive (Uradni list RS,

št. 11/18 in 10/19)

Št. 1 datum

Organizacija svetovanja za področje kmetijstva v EU:

Javna služba Bolgarija, Grčija, Madžarska*, Irska, Latvija*, Poljska*, Romunija*, Slovaška* in Hrvaška *

V okviru zbornice ali druge organizacijske oblike v lasti kmetov

Avstrija*, Belgija, Ciper, Danska, Finska, Francija*, Litva*, Portugalska, Slovenija*, Španija in Švedska

Javna služba/Privatna služba Češka* in Velika Britanija

Javna služba / V okviru zbornice ali druge organizacijske oblike v lasti kmetov

Luksemburg*

Javna služba/Privatna služba/ V okviru zbornice ali druge organizacijske oblike v lasti kmetov

Nemčija*, Italija in Malta

Privatna služba Estonija* in Nizozemska

*= država ima zbornični sistem v kmetijstvu Vir: http://www.proakis.eu/

Služba deluje na treh nivojih 1.Vodstvena in podporna funkcija za strukture službe na terenu. 2. svetovalci specialisti 3. Terenska svetovalna služba tudi KDD

Izvedbo svetovanja zagotavljajo: - kakovostni, izkušeni in učinkoviti sodelavci, - jasna shema delovanja in enovito vodenje, - hiter pretok informacij, - dobro poznavanje svetovalnega območja in kmetij, - spremljanje razvoja kmetij skozi čas, - povezanost do vseh ključnih deležnikov pristojnih za področje kmetijstva.

53 izpostav

117 pisarn

Na terenu:

73 specialistov

175 terenskih svetovalcev

34 KDD

9 skupnih specialistov

8 vodij

+ pripravniki

Vir: GFRAS

Vir: KGZS KGZ zavod MB

JSKS in sistem KGZS

Močna strokovna povezava z mnogoterimi službami na vseh Kmetijsko gozdarskih zavodih: - sinergija v prenosu znanja, - celovita storitev za kmeta. Močna povezava z uporabniki storitev in njihovih potreb.

Oddelki za kmetijsko

svetovanje Varstvo rastlin

-diagnostika karantenskih organizmov

Knjigovodstvo, FADN, davki

Laboratoriji:

-enološki

-pedološki

-organoleptični

-dozorevanje grozdja…

Usposabljanja

kmetov

- za ravnanje z FFS

….

Oddelki za živinorejo

Oddelki za projekte v kmetijstvu

Osemenjevalni centri

Vzrejališča

Sadjarski centri Gačnik, Bilje

Sadna drevesnica

Selekcijska središča..

KGZS

KGZ

ZAVODI

3 FAKULTETE

12 SREDNJIH IN VIŠJIH ŠOL

3 RAZISKOVALNI INŠTITUTI

ŽIVINOREJA

RASTLINSKA PRIDELAVA

GOZDARSTVO

VARSTVO RASTLIN

VETERINARSTVO

JAVNE SLUŽBE

MKGP MIZŠ

INSTITUCIJE LOKALNEGA

RAZVOJA

ZASEBNI SVETOVALCI IN

PODJETJA

MEDIJI

ZAGOTAVLJANJE STORITEV

SVETOVANJA

KMETJE

NVO

MZ MOP

ARSO

KOORDIN. TELO

AKIS-a ???

Operativne skupine EIP

ORGANIZACIJE KMETOV

ZADRUGE

MGRT

KGZS IN KGZ

SINDIKAT

zakonodaja

znanost izobraževanje

JAVNI SEKTOR

ZASEBNI SEKTOR

UVHVVR

PRENOS ZNANJA

SODELOVANJE

POTREBNO OKREPITI

KOORDINACIJA JAVNIH SLUŽB

Vir: MKGP

Vir: http://proakis.webarchive.hutton.ac.uk/sites/www.proakis.eu/files/AKIS_characterisation_briefing_final.pdf

Raznolikost delovanja AKIS- sa v državah EU

Kaj povzroča razliko?

Če je veriga prenosa znanja vzpostavljena in odlično deluje, je tudi stanje v kmetijstvu boljše.

Šibek

Dobro delujoč

Razdrobljen Povezan/integriran

Interactions between R+D and other AKIS actors in Ireland.

Vir: https://www.innovarurale.it/it/node/7557

Interactions between R+D and other AKIS actors in Slovenia.

Razvoj modelov v svetovanju – potrebe spreminjajo pristope

Avtor M.L. Blum

MODELI Linearni model Model

svetovanja

Model

opolnomočenja

Model

inovativnosti NAMEN Širjenje rezultatov

raziskav, rast

proizvodnje

Celostni pristop k

kmetijam,

podjetnosti

kmetov

Opolnomočenje in

odgovornost

Inovativnost

VIR

INOVATIVNOSTI Zunanje inovacije Zunanje inovacije

in inovacije

nosilcev kmetij

Lokalno znanje in

inovacije

Vsi deležniki v

prenosu znanja,

torej tudi kmetje

kot inovatorji

VLOGA

svetovalcev Pospeševalec Svetovalec Moderator Posredovanje

VLOGA KMETA Sprejetje

priporočenih

tehnologij

Iskanje nasveta

Sprejemanje

odločitev glede

upravljanja

Učenje skozi

prakso

Vzajemno učenje

med kmeti

Panožni kožki

Inovativni

posrednik

Razvoj „modelov“ v svetovanju

Avtor M.L. Blum

Modeli Linearni model Model

svetovanja

Model

opolnomočenja

Model

inovativnosti

PREDPOSTA

VKE

Raziskava,

prilagojena kmetovi

težavi

Kmet ve, katere

svetovalne

storitve potrebuje

Pripravljenost na učenje,

medsebojno sodelovanje

in prevzem

odgovornosti

Kmetje so

sposobni in

zmožni razvijati

inovacije

VLOGA

KMETA

»Pasivna« vloga,

drugi vedo bolje, kaj

je zanj najboljše

Aktivna vloga

Reševanje težav

Aktivna vloga

Reševanje težav

Prevzemanje

odgovornosti za proces

Aktivna vloga

pri

inovativnosti

PONUDBA/

POVPRAŠEV

ANJE

Ponudba

pospeševalcev

Povpraševanje

kmetov

Povpraševanje kmetov ?

USMERITEV

svetovalcev

Tehnologija Stranka Proces Inovativnost

»Ciljna

skupina«

Posamezniki

Model kmeta kot

kontaktne osebe

Posamezniki

Skupine, ki se

soočajo s

skupnimi težavami

Skupine in organizacije,

medsebojno sodelovanje

deležnikov

Vsi akterji v

sistemu

inovativnosti

Financiranje projekta

Priprava predloga Operativne skupine

Kmetijski svetovalci/njihova vloga kot ponudnikov podpornih storitev za inovacije pri interaktivnih inovativnih procesih: •Prepoznavanje potreb v praks •Posrednik, ki začrta interaktivne inovativne projekte •Omogočanje izvedbe interaktivnih inovativnih projektov •Širjenje novo pridobljenega znanja •+ ……deluje kot most med programi SKP in Obzorja kot ponudnik podpornih storitve za inovacije?

Nove vloge za kmetijske svetovalce pri interaktivnih projektih

Vir: DG AGRI

Preoblikujemo JSKS za nove izzive 1. Izboljšanje okolja za svetovanje:

- kmetijska politika, AKIS

- notranja struktura, specializacija

- boljše upravljanje časa, kadrov,

- finančna stabilnost

2. Izboljšanje zmogljivosti z uporabo metod dela, digitalizacije

3. Stalno prilagajanje, učenje, nove metode dela, CECRA.

Razvoj zmogljivosti, infrastrukture

VLAGANJA

POLITIKA/STRATEGIJA

- svetovanje se v večini primerov dojema/izvaja kot „prenos“ znanja,

- svetovanje vključuje tudi poslušanje in interaktivnost;

- podpora za inovacije mora biti je voljo: svetovalci, ki posredujejo/omogočajo, zajemajo potrebe in izmenjujejo rezultate,

- KGZS je uspešna pri projektih M16,

- usposabljanje svetovalcev na področju inovativnih metod ter mehkih veščin poteka;

- razvijamo orodja za podporo inovativnosti in svetovanje (npr. digitalna).

Občutno drugačna - nova vloga kmetov – uporabnikov storitev svetovanja pri inovativnih projektih – koliko jih je pripravljenih na nove pristope

Razvoj in spremembe

Kmetijski svetovalec je danes strokovnjak na zelo številnih in med seboj zelo različnih a hkrati močno povezanih področjih, kot so: • poznavanje tehnologij pridelave različnih vrst kmetijskih rastlin in živali, • tehnologij predelave in načinov trženja, • poznavanje kmetijskih in s kmetijstvom povezanih predpisov, • uveljavljanje ukrepov kmetijske politike, • ekonomsko področje, • povezovanje in združevanje kmetov, svetovanje na davčnem in socialnem področju,… • svetovanje za blaženje podnebnih sprememb, varstva narave in okolja, biodiverzitete. Svetovalno okolju zajema celoten spekter od izrazito intenzivnih do ekstenzivnih kmetij z različnimi potrebami.

Potrebujemo znanja na področju agrarne mikroekonomije

- ekonomike kmetijskega

gospodarstva -

poslovne finance

Načrtovati Postaviti cilje in ukrepati Kontrolirati, izboljševati

Uspeh Stvari zares dokončati

Uspešnost Delati prave stvari

Učinkovitost Delati stvari prav

Z analizo gospodarjenja do trdne kmetije

1. Interna specializacija: Že izvedeno v MS, PT in NM. - specializacija dela terenskih svetovalcev, - vzpostavitev strokovnih skupin na nivoju

KGZ,

- medsebojno dopolnjevanje v znanju,

- kmet dobi na enem mestu celovito informacijo,

- organizacijske in stroškovne prednosti

Primer 1: MS iz 17 v 7 pisarn.

Primer 2: NM iz 9 v 6 pisarn. Vir: KGZS KGZ NM

Primer 2: NM področja dela specialistov in

vzpostavitev strokovnih skupin na zavodskem nivoju

Interna specializacija, zavodske strokovne skupine:

Primer 2: NM področja dela specialistov in

vzpostavitev strokovnih skupin na zavodskem nivoju

Izhodišča in naloge strokovnih skupin:

Vsak kmetijski svetovalec je vsaj v eni strokovni skupini in ne več kot v treh.

Z vsake Izpostave vsaj en svetovalec v skupini: Živinoreja, Poljedelstvo in travništvo, Razvoj in Ekonomika.

Vključeni še sodelavci z ostalih Oddelkov in Služb na zavodu.

Pripravi izhodišča za strokovno delo v naslednjem letu.

Predlaga izobraževanja za člane strokovne skupine.

Obvezna udeležba izobraževanj s področja dela strokovne skupine.

Vodja strokovne skupine skrbi za organizacijo prenosa znanja, redni sestanki.

Strokovna skupina je povezna z strokovno skupino specialistov (vključeni vsi KGZ zavodi

na nivoju RS s svojega delovnega področja, ki jo vodi sodelavec Sektorja za kmetijsko svetovanje na KGZS.

2. Uvedba usposabljanj s področja komuniciranja za kmetijske svetovalce

Evropski izobraževalni program CECRA

•program usposabljanja, katerega cilj je pridobitev metodoloških znanj in komunikacijskih veščin, prilagojenih za kmetijske svetovalce za svetovanje kmetijam in na podeželju

CECRA v Sloveniji:

•Akreditirani regionalni zastopnik evropskega izobraževalnega programa CECRA za Slovenijo in ponudnik modulov je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gospodinjska ulica 6, 1000 Ljubljana.

30

Kaj je CECRA?

Certifikat evropskih svetovalcev na podeželju (Certificate of European Consultants in Rural Areas) potrjuje znanja najnovejših metodoloških, socialnih in osebnostnih znanj za svetovanje v kmetijstvu in na podeželju. Program je bil razvit na Mednarodni akademiji kmetijskih svetovalcev IALB (International Academy of Rural Advisors) s sedežem v Nemčiji.

Svetovalce usposobi za novo vlogo

povezovalcev med znanostjo in prakso

ter razvojem inovacij v kmetijstvu.

KGZS ima lastne certificirane trenerje. 31

Ujemanje mlajši kmet starejši kmet

mlajši svetovalec + ali - + ali -

starejši svetovalec + ali - + ali -

3. Kadrovska prenova - do 2025 izpolni 74 svetovalcev pogoje za upokojitev

Zahtevna kmetijska gospodarstva

:

pasivna

kmetijska gospodartva

4. Prenova storitev kmetijskega svetovanja – prilagojeno potrebnam

Kmetovanje

:

varovanje narave

5. Integracija znanja, razširitev vsebin svetovanja/odziv na potrebe družbe

5. Kmetijska politika in AKIS

5. Kmetijska politika in AKIS

Poglavje 1.5, primer priporočil:

• Povezovanje različnih oblik in

metod svetovalnega dela

(individualno svetovanje,

skupinsko svetovanje,

diskusijske skupine, panožno

krožki, izvajanje izobraževanja,

delavnic, predstavitev itd.);

• Krepiti javno storitev

svetovanja

• Okrepiti podporo sistema AKIS

za svetovalce;

• vzajemno učenje svetovalcev

doma/v tujini

Vir: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/food-farming-fisheries/key_policies/documents/report-preparing-for-future-akis-in-europe_en.pdf

5. Kmetijska politika in AKIS, Poglavje 1.5, primer priporočil:

Podpora pripravništvu in zaposlitvi svetovalcev v eksperimentalnih raziskovalnih centrih in izobraževalnih ustanovah v sodelovanju z mednarodnimi partnerji;

Poenostavitev upravljanja in izogibanje pogostih sistem nadzora in raje upravljati kakovost svetovanja.

Podpora digitalizaciji svetovalnega dela: ustanovitev sklada in stroški vzdrževanja IT platform znanja z bazami znanja, ki si jih izmenja več svetovalnih organov, tudi preko meja;

Krepitev pretokov znanja z naslavljanjem zahtev po sodelovanju raziskovalcev

Vir: https://ec.europa.eu/info/sites/info/files/food-farming-fisheries/key_policies/documents/report-preparing-for-future-akis-in-europe_en.pdf

1. KATALOG KALKULACIJ

Nepogrešljiv pripomoček pri svetovanju s področja ekonomike/plod dolgoletnega dela Agrarnih ekonomistov zaposlenih v sistemu KGZS od leta 1995 dalje.

Predstavlja orodje za ekonomsko svetovanje na kmetijah, kjer na kmetijah ne vodijo

knjigovodstva ali FADN knjigovodstva. Izdelava vlog na javnih razpisih temelji na katalogu kalkulacij v primeru, da ni vodenja

knjigovodstva. Katalog kalkulacij je v fazi posodobitve in prvič bo objavljen v elektronski obliki, ter

dostopi bodo urejeni elektronsko. Elektronska oblika Kataloga Kalkulacij = Farm manager.

6. Svetovanja - od servisa državi pri izvedbi ukrepov kmetijske politike do ekonomsko podprtega svetovanja

. 2. EKONOMSKO IN DAVČNO SVETOVANJE Agrarni ekonomisti svetujejo: • individualno, • preko panožnih krožkov, • strokovnih predavanj s področja ekonomike kmetijstva in pokrivamo obsežno področje

davkov. Področje davkov je iz leta v leto bolj obsežno, saj le v kmetijstvu poznamo največ različnih možnosti obdavčitve, samo poznavanje vseh specifik in različnih možnosti zahteva veliko predznanja s področja davkov in obdavčitev ter zahteva tekoče spremljanje zakonodaje. Za potrebe davčnega svetovanja - davčnega optimiranja imamo razvita orodja, ki so v pomoč za izračune za smiselnost vstopa kmetij v DDV in za optimiranje dohodnine. Na področju ekonomike je največ svetovanja pri preusmeritvah kmetij, sanacijskih programih in svetovanje pri kreditiranju. Posebno področje je svetovanje pred izdelavo poslovnih načrtov za kmetije, ki želijo kandidirati na razpisih za nepovratna in povratna sredstva.

• Povečanje dohodka na kmetijah;

• Optimiziranju proizvodnje iz ekonomskih razlogov;

• Kmetijam omogočati strokovno informiranost o zakonodajnih zahtevah vodenja knjigovodstva za tiste, ki se za to odločijo;

• Usposabljanje kmetij za strateško načrtovanje;

• Izboljšati informiranost in nivo znanja kmetij na ekonomskem področju;

• Usposabljanje kmetij za zapisovanje stroškov, izpisovanje računov in vodenje dokumentacije.

Težišča

.

3. FADN KNJIGOVODSTVO

Na kmetijah, ki vodijo FADN knjigovodstvo se po terenu že odvijajo dvodnevne

delavnice. Trenutno se dela z mlečnimi kmetijami, za katere je razvito empirično orodje v

oblaku.

Pri delu se vključijo podatki s portala govedo. Pridemo do konkretnih podatkov za

posamezno kmetijo, kar omogoča primerjavo kmetij med seboj in na dolgi rok prinaša

ekonomičnost prireje.

Izdelava empiričnih orodij še za ostale panoge je v izdelavi.

Fadn knjigovodstvo so podatki o kmetiji v številkah in edino najbolj natančen pokazatelj

ekonomskega stanja naših kmetij. FADN-u moramo posvetit večjo pozornost za

spodbujanje natančnega spremljanja podatkov in ga promovirati, da bomo lahko

nadgradili in sistem ki ga imamo čimbolj uporabljali v praksi za natančno ekonomsko

svetovanje, kar nujno potrebujemo.

4. POMOČ OSTALIM SKUPINAM SVETOVALCEV

Agrarni ekonomisti in svetovalci s področja razvoja podeželja so INFO točke za PRP

razpise, pomoč terenskim svetovalcem pri izdelavi poslovnih načrtov in največkrat

izdelovalci ekonomskih delov poslovnih načrtov, ter izdelovalci zahtevnih poslovnih

načrtov (kolektivne naložbe zadruge,...).

5. POMOČ PRI PRIPRAVI RAZVOJNIH NAČRTOV KMETIJ, POSODABLANJA,

PREUSMERITVE, SANACIJE

•izboljšanje podjetniške miselnosti kot ene ključnih veščin za razvoj poslovnih priložnosti in podjetniškega delovanja, ki omogoča ustvarjanje dodane vrednosti ne glede na organizacijsko obliko.

•Identifikacija podjetniških idej in njihov razvoj, načrtovanje proizvodnje, izbor tržnega koncepta in načrtovanje tržne strategije, spremljanje in analiza dejavnosti so poudarki vsebin, ki bodo sledile cilju ustvarjati ustrezno okolje za razvoj podjetništva; •Načrtovanje gospodarjenja na kmetiji kot celovit pristop k spremljanju in načrtovanju kmetijske proizvodnje in ustvarjanje pogojev za pridobitev finančnih sredstev; •Iskanje tržnih usmeritev in nadgradnja pridelave s predelavo za večjo dodano vrednost in ekonomsko učinkovitost;

•Iskanje inovativnih pristopov v proizvodnji in iskanje novih tržnih poti; •Pomoč kmetijam, ki so se znašle v finančni krizi z iskanjem rešitev za izhod iz krize in priprava sanacijskih programov;

6. POMOČ PRI PRIPRAVI VLOG, ZAHTEVKOV IN POROČIL O DOSEGANJU

CILJEV IZ NASLOVA IZVAJANJA NALOŽBENIH PODUKREPOV

•Realizacija zastavljenih ciljev ter poraba razpisanih sredstev;

•Priprava kvalitetnih vlog in kvalitetnih poslovnih načrtov;

•Zmanjševanje stopnje napak, ki so povezana z vračili sredstev PRP;

•Pravočasna priprava kakovostnih zahtevkov ter predhodno preverjanje upravičencev, da so izpolnjene obveznosti iz naslova podprtih naložb;

•Pravočasna priprava kakovostnih poročil ter predhodno preverjanje upravičencev, da so izpolnjene obveznosti iz naslova podprtih naložb;

•Izvedba potrebnih informiranj, svetovanj ipd. v podporo tekočemu izvajanju ukrepa oziroma razpisa

POROČILA IZVEDENIH DELAVNIC:

1.Dopolnilne dejavnosti na kmetiji

2.Svetovalec po potrebah kmetov

3.Mladi kmetje in pristopi v svetovanju

4.Podjetnost - kako svetovati za nove poslovne priložnosti

5.Inovacije in digitalizacija kmetijstva JSKS

34. TRADICIONALNI POSVET JAVNE SLUŽBE KMETIJSKEGA SVETOVANJA,

25. - 26. november 2019

Podjetnost - kako svetovati za nove poslovne priložnosti

Za svetovanje o podjetništvu MORAŠ / NI POTREBNO imeti podjetniške žilice „mora imeti dober svetovalec (vsaj) afiniteto in mora biti prepričljiv (v strokovnosti). Svetovalec za svetovanje potrebuje tudi orodja (kot npr. ISM)“ Povečanje proizvodnje JE / NI edina možnost razvoja kmetije „povečevanje proizvodnje ni edina možnost razvoja kmetije. Kmetija se lahko razvija tudi z dodajanjem vrednosti proizvodom, oblikovanjem blagovne znamke in ustrezno promocijo, povezovanjem z drugimi kmeti, direktnim trženjem, vključevanjem v sheme kakovosti, z ustvarjanjem »doživetij« oz. »dobrih zgodb« in uvajanjem inovacij, ki lahko vplivajo na razvoj novih proizvodov ali vplivajo na zmanjšanje stroškov, ipd. Za razvoj kmetije je izrednega pomena tudi lokalna skupnost in njeni vidiki spodbujanja kmetij.“

Podjetnost - kako svetovati za nove poslovne priložnosti

Trženje JE / NI del tehnološkega svetovanja. „trženje je/mora biti del tehnološkega svetovanja, potrebno je raziskati, kje tržiti, kakšna je konkurenca in kako je možno izboljšati proizvod v smeri, da ga bodo kupci izbrali za nakup.“ Svetovalna služba IMA / NIMA ORODIJ / ZNANJA za svetovanje v podjetništvu. „potrebna nova /dodatna znanja za svetovanje o podjetništvu, kajti pomembno je, da imajo strokovnjaki (svetovalci) široko znanje podjetništva, tudi neformalna znanja. Zato menijo, da bi bilo potrebno povezovanje svetovalcev, tako med različnimi strokami. Predlagali so, da bi imeli v JSKS specialiste za podjetništvo. „

ANALIZA USPOSABLJANJA SVETOVALCEV 2019, pripravniška naloga

Katera področja kmetijske svetovalce najbolj zanima oz. se jih želijo udeležiti ter kako so z dosedanjih sistemov zadovoljni. - anketa/113 kmetijskih svetovalcev, najbolj pogosti odgovori: • živinoreja: prehrana živali, gradnja hlevov, gradbena dokumentacija, • rastlinska pridelava: gnojenje, uporaba FFS, poljedelstvo, • živilstvo in prehrana: predelava mesa, mleka, tehnologije predelave, • ekološko kmetovanje: ekološko varstvo narave, gnojenje, kolobar, živinoreja, • varovanje okolja: varstvo voda in čistilne naprave, • varstvo rastlin: načini ekološkega in biološkega varstva rastlin, • namakanje: izračuni porabe vode, različni sistemi, • dopolnilne dejavnosti: obveznosti pri izvajanju DD, • kmetijska politika: PRP, • Razvoj podeželja: aktualni razpisi PRP, • gospodarjenje na kmetijah in ekonomika: trženje, ekonomika KG, • FADN, davki, nove svetovalne metode, tuji jeziki, računalništvo.

Pogled v prihodnost

V letošnjem letu se načrtuje tudi obsežnejše usposabljanje svetovalcev s področja načrtovanja gospodarjenja na kmetiji vključno z uporabo Farm Managerja, ki je rezultat projekta KGZS Zavoda MS ter dela strokovne skupine za agrarno ekonomiko. http://www.kgzs-ms.si/program-razvoja-podezelja/podpora-za-pilotne-projekte-ter-za-razvoj-novih-proizvodov-praks-procesov-in-tehnologij/razvoj-sodobnih-analiticnih-sistemov-v-podporo-svetovanju-

na-kmetijah-z-razvojem-empiricno-podprtih-panoznih-krozkov-in-razvojem-racunalniskega-sistema-za-poslovno-odlocanje-na-kmetijah/

Usposabljanje bodo izvajali svetovalci specialisti za agrarno ekonomiko. Zaradi potreb kmetov po razvoju njihovih poslovnih idej JSKS potrebuje • več usposobljenih svetovalcev s tega področja, • več razpoložljivega znanja, ki bi ga nudile znanstveno raziskovalne in izobraževalne inštitucije, • več razpoložljivih orodij za svetovanje, • več sodelovanja in medsebojne podpore za doseganje sinergij.

Sklepi:

Kmetijsko svetovanje kot podporni sistem za prenos znanja med raziskavami in uporabno prakso v Sloveniji deluje, v javni službi kmetijskega svetovanja napredujemo na osnovi lastnih prizadevanj v smeri podpore kmetom s področja agrarne ekonomike.

Agrarni ekonomisti v JSKS so vpeti v izvajanje storitev, ki prinašajo manjkajoča finančna sredstva za normalno delovanje JSKS, kar pa ne zagotavlja MKGP, čeprav ima pravno podlago za to po reorganizaciji in sprejemu zakonskih osnov za delovanje v letu 2018.

Interna specializacija je pozitiven premik v razvoju JSKS in vključuje tudi oblikovanje regijskih strokovnih skupin za področje agrarne ekonomike, ki združuje svetovalce z več afinitete do ekonomskega svetovanja, vodi pa jih svetovalec specialist za agrarno ekonomiko. potrebno krepiti znanja na področju agrarne mikroekonomije-ekonomike kmetijskega gospodarstva v povezavi z agrarno makroekonomiko – benchmarking. V slovenskem prostoru ni sistemskega pristopa k razvijanju orodij za uporabo v svetovalnem delu, razen izdelkov iz redkih projektov za podporo ekonomike kmetijskega gospodarstva, podpora deležnikom AKISA v novi SKP bi lahko koristno naslovila to področje.