Zugestellt durch Post.at / Dostava: Post.at Boroveljski ... · S parolo o grozeči „kriminal-ni energiji“, s katero da bojo begun-ski otroci preplavili Borovlje in oko-lico, so

Boroveljski ferlacherlist zeitungVolilna skupnost informira Informationen der wahlgemeinschaft

JAHRGANG / LETNIK XVIV, Verlagspostamt 9170 Ferlach, Poštni urad 9170 Borovlje Nr. / Štev. 2-2012, Erscheinungsort Ferlach, izhaja v Borovljah

Zugestellt durch Post.at / Dostava: Post.at

Medieninhaber / Lastnik medija: SIC; za vsebino odgovarja / für den Inhalt verantwortlich: Obmann/predsednik VS/WG Dr. Franc Wutti. Redaktions- und Herausgeberadresse / Naslov uredniš tva in izdajate lja: Dr. Franc Wutti, Dollichgasse 5, 9170 Ferlach/Borovlje. Druck / tisk: Drava Verlags- und Druckges. m. b. H. / Založniška in tiskarska družba z o. j., 9020 Klagenfurt/Celovec, Tarviser Straße 16.

Genug Platz für KinderOdprimo srca za otroke

Zanimanje za razpravo o begunskih otrocih je bilo precejšnje (več na str. 3/4) • Reges Interesse an der Diskussion um die Aufnahme von Flüchtlingskindern (mehr auf den Seiten 3/4).

Vsebina:

• Iz občinske sobe/Aus dem Gemeindeamt ........... stran/Seite 2

• Betlehem/ Herbergsuche ............ stran/Seite 3/4

• Kultura/ Kultur ....................... strani/Seiten 5–7

• Dvojezični otroški vrtec/ Zweisprachiger Kindergarten ............. stran/Seite 8-9

• Ljudska šola I/ Volksschule I .............. stran/Seite 10

• Kronika/Chronik ......... stran/Seite 11

• Stran za kmetijstvo/Belange der Landwirtschaft ..... stran/Seite 12

• Slovenji Plajberk/ Windisch Bleiberg ...... sstran/Seite 13

• Bajdiše, Glinje/ Waidisch, Glainach ..... sstran/Seite 14

Wir danken für IhrVertrauen, Ihre Mitarbeit

und Unterstützung undwünschen allen Ferlacher

Gemeindebürgerngesegnete Weihnachten

und viel Glück, Erfolg undGesundheit im neuen Jahr2013.

Kulturniki, društveniki inslovenski občinski politikise zahvaljujejo za zaupanje, pomoč in sodelovanje ter želijovesele božične praznike in srečno, zdravoin uspeha polno novo leto 2013.

Borovljski_list_2012_bozic.indd 1 13.12.12 14:41

2 OBČINA GEMEINDE

G em ei n d er at/O b či nsk i u r ad

Resolution gegen Flüchtlinge

Bei der letzten Geimenderats-sitzung im Oktober wurde von

der SPÖ ein Dringlichkeitsantrag eingebracht, dem zufolge der Ge-meinderat eine Resolution an das Land richtet, derzufolge in der Geimeinde Ferlach/Borovlje kei-ne weiteren Heimstätten für Asyl-werber mehr genehmigt werden sollten. Es sei die Gemeinde be-reits im letzten Jugoslawienkrieg 1995 genug hilfsbereit gewesen und habe daher ihr Soll betreffend Flüchtlinge bereits übererfüllt.

Die Vertreter der Volilna skupnost/Wahlgemeinschaft Dr. F. Wutti und DI Marinka Mader-Tschertou stimmten gegen die-

Resolucija proti beguncem

Občinski odbor je na svoji seji v oktobru sprejel nujnostni pr-

dlog, da naj deželna vlada na podro-čju občine Borovlje ne bi naselila no-vih beguncev.

Občinska odbornika VS Borov-

se Resolution. Dr. Wutti erinner-te daran, dass vor drei Monaten im Gemeinderat beschlossen wur-de, jedem neuen Gemeindebürger € 200 bar auf die Hand auszuzah-len, weil die Zahl der Gemeinde-bürger bedrohlich sinkt. Flücht-linge, die auf unsere besondere Hilfe angwiesen sind, will man je-doch abweisen.

DI Mader-Tschertou verwies auf die immer wieder zu hörende fal-sche Behauptung, Flüchtlinge sei-en kriminell und verwahrte sich aufs Schärfste dagegen.

Die Resolution wurde nach hit-ziger Diskussion mit Mehrheit angenommen.

Im Zusammenhang mit der Dis-kussion um die weitere Aufnahme von Asylwerbern kommt zum Au-sdruck, dass den Bürgern der Mut zur Solidarität abhanden gekom-men ist. Nur so ist es zu erklären, dass unseren Mitmenschen ein krimineller Charakter angedich-tet wird, um sie dann „abzuschie-ben“ oder „wegzusperren“, anstatt Ihnen zu helfen (siehe Haiders Er-findung: die berüchtigte Saualm).Mit der Kriminalisierung Un-schuldiger wird nur vom schle-chten Gewissen abgelenkt und eine Solidarisierung mit weni-ger Bemittelten verhindert. Das

Nehmen (egal, auf welche Weise) ist gesellschaftsfähig geworden und ist auf dem Wege, das Geben zu verdrängen.Es scheint so, dass große gesell-schaftliche Errungenschaften („Freiheit, Menschlichkeit, Brü-derlichkeit“) nach und nach auf dem Müllhaufen der Geschichte entsorgt werden und in der Über-betonung der Individualität die Solidarität zerbröselt.

Kje je sočlovek?Vsaka občina se brani sprejeti be-gunce. Tudi boroveljska. Ali je družba pozabila, da je še pred še-

lje Franz Wutti in Marinka Mader--Tschertou sta temu predlogu moč-no nasprotovala, češ da je mešanje pojmov begunci in kriminal napač-no in da ravno begunci potrebujejo našo posebno pomoč.

M ei n Ko M M en tar • d r . fr anz w u t t i

Ende der Solidaritätsgesellschaft

DI Marinka Mader-Tschertou.

stimi desetletji bila naša drža-va potrebna solidarnostne pomo-či drugih, da smo sami samo s po-močjo »tujcev« dosegli raven dr-žave v blaginji?


3BEtlEhEM hErBErGsuchE

V sredo, 21. novembra 2012, je bila v boroveljski mestni hiši javna

diskusija o 28 otrocih, ki so vsi žr-tve begunske usode in nasilja in naj bojo nastanjeni v deželnem mladin-skem domu v Goričah. Glavni disku-tanti so bili deželni svetnik Christi-an Ragger (FPK), župan Ingo Appé (SPÖ) in podžupan Johann Werdi-nig (FPK), udeležba občinstva je bila precejšnja.

Koroška, ki se je doslej „uspešno“ otepala beguncev in je zato kljub vsej zadolženosti raje letno plačevala milijon evrov globe, kakor da bi nu-dila zatočišče peščici ubožcev iz de-žel, kjer divjajo vojne, nasilje in la-kota, bo končno na ukaz in pritisk notranjega ministrstva in dogovora med deželnimi glavarji sprejela kon-tingent 150 azilantov. Vest, da bo de-žela menda v Podljubelju namesti-la 50 azilantov, je v začetku oktobra sprožila val reakcij: protesti Podlju-beljčanov, nujnostni predlog boro-veljskih socialdemokratov proti tej nameri, podpisne akcije in anonimni letaki. S parolo o grozeči „kriminal-ni energiji“, s katero da bojo begun-ski otroci preplavili Borovlje in oko-lico, so anonimneži skušali nahuj-skati prebivalstvo proti temu načrtu deželne vlade.

V bistvu pa je šlo in gre za 28 otrok iz kriznih držav, starih med šest in dvanajst let. Otroci ne sodi-jo v predvideni kontingent azilan-tov, temveč v skrbstvo za mladino. Te otroke dežela namerava name-stiti v mladinskem domu v Goričah, kjer je na razpolago vsa infrastruk-tura z ljudsko šolo in tudi s psiholo-ško oskrbo. Doslej je v Goričah bilo le sedem otrok, za katere je skrbelo 12 vzgojiteljev in učiteljev. Mesečni stroški: nad 50.000 evrov.

S sprejemom otrok bo dežela do-besedno krepko profitirala: znebi-la se bo letne globe enega milijona evrov, zvezna raven pa bo prevze-la vse stroške za Goriče, da ne go-vorimo o dodatnih delovnih mestih in pozitivnih efektih za krajevno go-spodarstvo. Tudi varnost ne bo tr-pela, saj bojo Borovlje dobile še ene-

ga policista. V tej zvezi je pomemb-no tudi, da boroveljska občina ne bo dobila nobenega od predvidenih 150 azilantov, ki jih mora Koroška pre-vzeti. Torej v Borovljah ne bo nobe-nih zasebnih azilantskih domov (kot na primer v Lomu na Svinjški plani-ni) ali pa špekulacij z azilanti kakor v Škocijanu.

Diskusija je bila od vsega začet-ka zelo živahna. Naprotniki otrok

Ne „kriminalci“, temveč otroci pridejo v Goriče

so sprva bili zelo glasni, a kaj kma-lu, predvsem po posegu občinskega odbornika VS Borovlje in zdravnika dr. Franca Wuttija, pa se je list obr-nil. Dejal je, da v Goriče ne bojo pri-šli nobeni kriminalci, ampak hudo travmatizirani otroci, ki so potreb-ni naše pomoči. Poudaril je važnost osebnega stika z azilanti in spomnil na soglasen občinski sklep, da vsak priseljenec dobi 200 evrov.


4 BEtlEhEM hErBErGsuchE

Vesele božične praznike!Frohe Weihnachten!

Die Ankündigung des Landes, dass auch Ferlach/Bo-rovlje als Standort für ein Asylantenheim vorgese-

hen ist, löste hierorts Hektik aus und einige sahen schon das christliche Abendland beim Teufel und die Beschau-lichkeit der heimischen Gartenidylle in Gefahr.

Bürgerinitiativen, ein Gemeinderatsbeschluss und Bürgergerspräche sollten die Angst vor dem Unbe-

kannten und Bedrohlichen, das in der Person des Asy-lanten herzukommen schien, ausdrücken. Verwerfl ich aber ist, dass einige unter dem Deckmantel der Anony-mität gegen hilfsbedürftige Menschen hetzten und ih-nen „kriminelle Energie“ unterstellten.

Information war notwendig. Am 21. November fand im Rathaus ein gutbesuchter Informationsabend statt,

an dem der zuständige LR Christian Ragger, Bgm. Ingo Appé und Vizebgm. Franz Werdinig Auskunft gaben. LR. Ragger klärte auf, dass die Gemeinde Ferlach 28 Flüchtlingskinder zwischen sechs und zwölf Jahren auf-nehmen werde. Sie werden im Landesjugendheim Gört-schach untergebracht, wo bis jetzt sieben Kinder von zwölf Pädagogen betreut werden, und das Land dafür jährlich mehr als eine halbe Million Euro ausgibt.

Weiters musste das Land jährlich eine Million Euro Pönale dafür bezahlen, um keine Asylanten auf-

nehmen zu müssen. Die 28 traumatisierten Flüchtlings-kinder werden vom Land in die Jugend -und Kinderfür-sorge übernommen, im Gegenzug aber braucht Ferlach keine Asylanten aufnehmen. Weiters übernimmt der Bund alle Betreuungs- und Unterhaltskosten.

Die Diskussion war kontroversiell und lebhaft. Letzt-endlich überwog die humanitäre Einstellung, mehr-

heitlich sprachen sich die Bürger für das Wohl der trau-matisierten Flüchtlingskinder, wie es GR Dr. Franz Wut-ti ausdrückte.

Wer hat Angst vor traumatisierten hilfsbedürftigen Kindern2 traumatisierte und hilfsbedürftige

Kinder kommen nach Görtschach/Goriče


5KulturA Kultur

kO n Cer t

Adventni koncert v farni cerkviBesinnliches Adventkonzert in der PfarrkircheNa prvo adventno nedeljo, 2. de-

cembra 2012, je SPD „Boro-vlje“ skupaj z župnijo Borovlje vabi-lo na adventni koncert v farni cerkvi. Dobro obiskan in pevsko ter glasbe-no zelo kakovosten koncert so obli-kovali društveni Komorni zbor (vodi Roman Verdel), organistka Elizabeta Urabl in pevka Renate Brescak, go-dalni kvartet Furiant in Škofjeloški oktet (vodi Andrej Žagar), dipl. inž. Niko Kupper pa je med posamezni-mi točkami povezoval in vpletal mi-sli o adventu kot menda najbolj mir-nem času leta. Predsednik SPD „Bo-rovlje“ Roman Verdel in župnik Ja-kob Ibounig sta na začetku vse pozdravila.

Am ersten Adventsonntag lu-den der Slowenische Kulturver-

ein „Borovlje“ und die Pfarre Fer-lach/Borovlje heuer wieder zum Ad-ventsingen in der Pfarrkirche. Nach der Begrüssung durch Obmann Ro-man Verdel und den einleitenden Gedanken von Pfarrer Jakob Ibou-nig gestalteten der Komorni zbor/Kammerchor „Borovlje“ (Ltg. Ro- Godalni kvartet Furiant • Streichquartett Furiant.

man Verdel), die Organistin Elisa-beth Urabl und die Sängerin Rena-te Brescak, das Streichquartett „Fu-riant“ und das Škofjeloški Oktett

(Ltg. Andrej Žagar) aus Slowenien das Programm, besinnliche Worte in beiden Landessprachen sprach DI Niko Kupper.

Vesele božične praznikeFrohe Weihnachten!

Ferlach, Loiblstraße 12Telefon 04227 2245

Po adventnem srečanju so v nedeljo, 2. decembra 2012, pri Bundru odprli do-datne prostore, ki bojo služili vzgojnim in društvenim namenom. V prosto-rih je prej bila poslovalnica firme Mega, s podporo Posojilnice Borovlje in s samopomočjo pa so jih društveniki ustrezno adaptirali. Škofjeloški oktet je z veseljem preskusil akustiko novih prostorov.

Novi prostori za varstvo in pevce

Das Oktett aus Škofja Loka bei der

Eröffnung der neuen Räumlichkeiten

beim Bundr • Oktet iz

Škofje Loke pri Bundru


6

Družina mag. Vera Wutti-Incko in dr. Franz Wutti želi vesele božične praznike in srečno novo leto vsem prijateljem, znancem in pacientom!

Allen Freunden, Bekannten und Patienten wünscht Familie Mag. Vera Wutti-Incko und Dr. Franz Wutti Frohe Weihnachten und ein glückliches neues Jahr!

KulturA Kultur

10 0 le t Ci n G elče v e dvO r an e

Pesmi morja in sonca so navdušile

Niti nenaden naliv v petek, 10. av-gusta zvečer, ni zmogel moti-

ti prijetnega vzdušja na koncertu in veselici „Pesmi morja in sonca“, ki ju je priredilo SPD „Borovlje“ ob stole-tnici Cingelčeve dvorane. Odgovorni so del koncerta kratkomalo prenesli v dvorano, po mokrem žegnu pa se je nadaljeval spet na prostem, navrh pa je bila veselica. Spored je bil po-slastica za kulturne sladokusce, so-delovali so namreč: Komorni zbor SPD „Borovlje“ (vodi Roman Ver-del), šentjanški tamburaši pod vod-

Klapa Mali grad iz Kamnika/aus Kamnik.

Jagdwaff en seit 1790

Želimo vsem občanom vesele božične praznike in

srečno novo leto 2011!

Wir wünschen allen Gemeindebürgern frohe Weihnachten

und ein glückliches neues Jahr!

Fanzoj Jagdwaffen & Ribohunt Sportartikel GmbH9170 Ferlach • Austria • Griesgasse 3

Tel. ++3/227/2283 • Fax ++3/227/[email protected]

stvom Marjana Verdela ter kot višek večera kitarist Wolfgang Gerhard iz Kölna, nato pa še Klapa „Mali grad“ iz Kamnika, ki je občinstvo navdu-

šila z dalmatinskimi pesmimi. Trio Drava pa je do zgodnjih jutranjih ur, tudi v menjajoči se zasedbi, zabaval občinstvo.


7MOjA OBČINA MEINE GEMEINDE

sPd „ b O r Ov l j e“– d O b er v ečer , sOsed/Gu t en ab en d, naCh bar

Politiki naj ne podžigajo novih konfliktov Verständigung anstatt KonfliktePred tridesetimi leti je „SPD Boro-

vlje“ prvič za državni praznik va-bilo na prireditev „Dober večer, so-sed – Guten Abend, Nachbar“. Ta-krat so poleg društvenih skupin so-delovali tudi nemškopojoči zbori iz Borovelj, med njimi tudi mešani zbor „Stadtchor Ferlach“.

Letošnja prireditev je bila pri Cin-gelcu na Trati, poleg Komornega zbora „SPD „Borovlje“, ki ga vodi Ro-man Verdel, sta sodelovala flavtistič-no-akordeonski duo „FinePuls“ (Kri-stijan Filipič in Roman Pechmann) in mešani zbor „Stadtchor Ferlach“, ki ga vodi Ana Modritsch.

Povezovali sta Tatjana Kupper--Pavčič in Ruth König. Boroveljski župan Ingo Appé in predsednik SPD „Borovlje“ Roman Verdel sta nagla-sila pomen kulturnih in pevskih sre-

Kristijan Filipič & Roman Pechmann: mojstra na svojih glasbilih • Meister auf ihren Instrumenten.

čanj za sožitje. Prav s prireditvami „Dober večer, sosed – Guten Abend, Nachbar“ so slovenska društva v zelo kriznem obdobju odnosa med narodoma v deželi začela orati ledi-no sodelovanja in odpiranja, na ka-teri danes rastejo številne druge po-bude. Zato naj politiki sledijo temu zgledu, ne pa da z neodgovornimi iz-javami podžigajo nove konflikte.

S skupno zapetima slovenskima in nemškima pesmima ter himno v obeh jezikih se je prireditev iztekla.

Seit dreißig Jahren schon lädt der Slowenishe Kulturverein „Borov-

lje“ anlässlich des österreichischen Nationalfeiertages zur Veranstal-tung „Dober večer, sosed – Guten

Abend, Nachbar“. Ort des Treffens war heuer das Kulturhaus Cingelc in Tratten. Das Programm gestalteten der Komorni zbor/Kammerchor SPD „Borovlje“, Ltg. Roman Verdel, der Stadchor Ferlach, Ltg. Anni Mod-ritsch, und das Flöten-Akkordeon-duo „FinePuls“ (Hanzi Filipič und Roman Pechmann).

Bgm. Ingo Appé und Obmann Roman Verdel wiesen in ihren An-sprachen auf die Bedeutung gemein-samer Veranstaltungen hin und for-derten die Politiker auf, im Sinne der Verständigung im Lande zu wirken.

Ruth König und Tatjana Kupper-Pavčič moderierten in beiden Spra-chen den Abend. Mit der Bundes-hymne in beiden Landessprachen und zwei gemeinsam gesungenen Liedern klang die Veranstaltung aus.


8 OtrOšKI VrtEc KINDErGArtEN

Komaj smo jeseni odprli vrata vrtca in varstva, že smo sredi

adventnega časa.Seveda se je medtem že marsikaj

zgodilo. Jeseni je 22 otrok prvič pre-stopilo prag vrtca devet otrok pa je na novo v varstvu.

S polno vnemo smo začeli prepe-vati, se igrati, otroci so se poigravali z novimi igrami in se učili novih pr-stnih iger.

dvoj e zi čn i ot r ošK i v r t ec

Kako hitro čas beži

Nabiranje jabolk pred stiskanjem•Äpfelklauben vor der Obstpresse.

Starejši otroci so mlajše uvajali v dnevni red v vrtcu in varstvu. Prebi-rali so knjige, risali, šolarji pa so de-lali domače naloge ter se že marsi-kaj naučili.

Uživali smo jesenske popoldne-ve na vrtu in šli na izlete. Tako je bila prva skupina v Galiciji, kjer so po stari navadi stiskali jabolčni sok, druga skupina pa si je ogledala sta-re hiše v muzeju na prostem pri Go-

spe Sveti. Otroci varstva, ki so v je-senskem delovnem težišču obravna-vali »viteze in gradove«, so obiskali grad Ojstrovico.

Tudi sveti Martin je bil vitez, zato smo pripravili kratko in poučno igri-co o času, v katerem je sv. Martin ži-vel. Njegov god smo praznovali sku-pno s starši na prazniku lučk v cer-kvi, nato pa še v vrtcu, kjer smo se okrepčali s čajem in dobrimi namazi.

Sv. Miklavž v skupini I • Der hl. Nikolo in der Gruppe I.

Aventno petje • Adventsingen.

Sv. Miklavž v skupini II • Der hl. Nikolo in der Gruppe II.

Priprava na advent • Advetvorbereitungen.

Skupina na izletu • Kinder der Gruppe 2 beim Ausflug.


9jAz IN tI Du uND Ich

z w eispr ach i g er K i n d er g ar t en

Hochosterwitz und Süßmostpressen in Gallizien/Galicija

Im Herbst, als wir den Kindergar-ten und Hort wieder öffneten, ha-

ben 22 Kinder das erste Mal den Kindergarten und neun Kinder das erste Mal den Hort betreten.

Seid dieser Zeit ist bei uns natür-lich schon einiges geschehen. Wir haben neue Lieder gelernt, die Kin-der haben gezeichnet, neue Spie-le ausprobiert, gebastelt und waren kreativ.

Die neuen Kinder haben den Ab-lauf und die Regeln kennengelernt und haben auch schon einige Aus-zählreime und Fingerspiele gelernt.

Die Schulkinder haben fleißig die Hausübungen erledigt und einiges gelernt.

Wir verbrachten einen wunder-schönen Herbst in unserem Garten und machten Ausflüge in die Natur. Die erste Kindergartengruppe war in Gallizien, wo die Kinder die Mög-lichkeit hatten, Süssmost zu pres-sen und zu trinken, sie erlebten, wie man früher Most herstellte.

Die zweite Kindergartengrup-pe besuchte das Freilichtmuseum in Maria Saal und schaute sich un-ter Führung die schönen alten Häu-

ser und die alte »Kuchl« an. Im Hort war das Thema »Ritter und Burgen« und im Zuge dessen machten wir ei-nen Ausflug auf die Burg Hochos-terwitz. Die Kinder erfuhren einiges über das Mittelalter und die Ritter. Auch der Hl. Martin war Ritter, so haben wir zum Martinsfest gemein-sam ein schönes Stück einstudiert und dann in der Kirche mit den El-tern das Laternenfest gefeiert.

Die Höhepunkte im Advent wa-ren das Adventsingen im Schloßpark und natürlich der Besuch vom Hl. Nikolaus im Kindergarten und Hort.

Varstvo na gradu Hochosterwitz • Der Hort auf der Burg Hochosterwitz.

Skupina z Mirjam in Lindi na izletu na Gospo Sveto • Ausflug nach Maria Saal.


10 ljuDsKA šOlA I VOlKsschulE I

L j u dsK a šo L a 1 – j osef - fr i ed r i ch per Ko n i g vo LK ssch u Le

Novice iz Ljudske šole I Neuigkeiten aus der J.-F-Perkonig Volksschule IŠolsko leto 2012/13 se je za učite-

ljice in šolarje LŠ 1 v Borovljah pričelo z novim vodstvom. Zaslu-žna ravnateljica Anna Maria Un-ger je predala provizorično vodstvo šole v mlajše roke učiteljice Andreje Wieser.

Ravnateljica Unger je nasledila go-spa Hildi Leimisch leta 2002 in

vodila šolo uspešno do 1. septembra leta 2012.

Anna Maria Unger in/und Andreja Wieser.Župan Appé se zahvali gospi Unger.

Zato sta prizadevni učiteljici Ma-ria Suklitsch in Andrea Wie-

ser skupno s šolarkami in šolarji pri-pravili za zaključek šolskega leta in za zaključek delovanja gospe Unger musical »Pravi ptič«.

V petek, 29. 6. 2012, je bila uprizo-ritev v okviru zaključne prire-

ditve za starše in prijatelje šole, ki ji je sledilo izredno razveseljivo števi-lo navdušenih obiskovalcev. Ravna-

teljica gospa Unger je pozdravila žu-pana mestne občine Inga Appéja, za-stopnike mestnega sveta in avtorico musicla gospo Matejo Messner ter se ob koncu uprizoritve zahvalila šolar-jem, staršem in učiteljem.

Župan Appé in predsednica zdru-ženja staršev DI Marinka Ma-

der-Tschertou sta se odhajajoči rav-nateljici zahvalila za dobro sodelova-nje in delo na šoli.

Das Schuljahr 2012/2013 begann für die Lehrerinnen und die

SchülerInnen der VS 1 mit einer neu-en Leitung. Anna Maria Unger, bis-herige Direktorin, übergab die pro-visorische Leitung in die Hände der Lehrerin Andrea Wieser. Dir. Unger folgte im Jahre 2002 Frau Hildegard Leimisch und leitete die Schule er-folgreich bis zum 1. September 2012.

Zu diesem Anlass führten die SchülerInnen unter der Lei-

tung der engagierten Lehrerinnen Maria Suklitsch und Andrea Wie-ser das Musical »Der tollste Vogel« im Rahmen der Schulschlussfei-er am 29. 6. 2012 für zahlreiche be-geisterte Eltern und Freunde unserer Schule auf. Direktorin Unger konn-te den Bürgermeister der Stadtge-meinde Ferlach Ingo Appé, Vertre-ter des Stadtrates und die Autorin des Musicals Mateja Messner begrü-ßen. Sie bedankte und verabschiede-

te sich bei den SchülerInnen, Eltern und Lehrern und gab ihren Antritt in den Ruhestand bekannt.

Bürgermeister Appé und die El-ternvereinsobfrau DI Marinka

Mader-Tschertou bedankten sich bei der scheidenden Direktorin für die gute Zusammenarbeit und für die erfolgreiche Arbeit an der Schule.

Ta pravi ptič/Der tollste Vogel, Igralci/Darsteller: Klemens Napotnig, Christina Machač, Vivien Gamsler, Florentina Huss, Hannah Matt, Alea Ein-spieler, Marcel in/und Michelle Schmautz, Julia Schuster, Nadine Schmautz, Katharina Santner, Elena Krebs in/und Leane Kort.


11KrONIKA chrONIK

Nani Jug – 90 let

Častni znak dežele mag. Petru WaldhauserjuGoldenes Ehrenzeichen des Landes an Mag. Peter Waldhauser

Der langjährige GR der Volil-na skupnost Borovlje / Wahl-

gemeinschaft Ferlach und ehema-lige Obmann des Klubs der slowe-nischen Gemeinderäte, Mag. Peter Waldhauser, wurde mit dem Ehren-zeichen des Landes Kärnten ausge-zeichnet. Peter Waldhauser gehörte 18 Jahre lang dem Gemeinderat an.

Er setzte sich für Verständigung und gegenseitigen Respekt sowie für Bürgernähe ein, was er unter ande-rem mit seinem Eintreten für die Gleichberechtigung der sloweni-schen Sprache und als Sprecher der überparteilichen Bürgerinitiative ge-gen die Hochleistungsbahn durch das Rosental bewies.

Ganz besonders aber ist Peter Waldhauser mit dem Gesang ver-bunden. Die Volilna skupnost Bo-rovlje /Wahlgemeinschaft Ferlach gratuliert ihrem Mitglied zur hohen Auszeichnung.

Meseca okto-bra je mag.

Peter Waldhau-ser, član neodvi-snega finančne-ga odbora, iz rok deželnega gla-varja Dörflerja in njegovega name-stnika Petra Ka-iserja prejel ča-stni znak dežele.

Odlikovan je bil za dolgole-tno delovanje v komunalni poli-tiki. Bil je 18 let občinski odbornik Volilne skupno-sti Borovlje in še predsednik Klu-ba slovenskih občinskih odborni-kov. Kot odločen zagovornik strpne in odprte politike v službi občanov je Waldhauser dosledno zagovarjal enakopravnost koroških Slovencev,

bil pa je tudi pobudnik nadstran-karskega gibanja proti visokozmo-gljivostni železnici skozi Rož. Petru Waldhauserju, ki ga poznamo tudi kot navdušenega in odličnega pev-ca, Volilna skupnost čestita za viso-ko odlikovanje.

Pred nedavnim je v Medborovnici praznovala Nani Jug, rojena Olip,

svojo 90-letnico. Kdor jo pozna, ji teh let ne bi prisodil, saj je slavljen-ka duhovno in telesno izredno čila in zdrava in z velikim zanimanjem spremlja in komentira dogajanja doma in po svetu. Doma je slavljen-ka bila pri Užniku v Selah. Aprila leta 1942 je nacistična oblast druži-

če s t i t k e

Čestitka dvema pevcema

Dva pevca Komornega zbora SPD „Borovlje“, Alexander Ibounig

in Martin Kupper, ki je tudi tajnik društva, sta z bakalavreatom uspe-šno zaključila svoja študija. Alexan-der je na celovški univerzi študi-ral gospodarske vede, Martin pa na graški visoki šoli tehnično fiziko. Na njuni poklicni poti jima želimo uspehov in zadovoljstva.

Nani Jug z vnukinjo Tamaro, podpredsednico SPD „Borovlje“ Tatjano Kupper-Pavčič in občinskim odbornikom VS Borovlje Romanom Verdelom • Anna Jug mit ihrer Enkelin Tamara, Obmannstv. Tatjana Kupper-Pavčič und GR VS/WG Ferlach/Borovlje Roman Verdel.

no pregnala v Nemčijo. Nani je, kot mnoge druge koroške Slovenke, bila deportirana v kacet Ravensbrück. Poleti 1945 se je vrnila domov. O tem groznem času je Nani Jug napisa-la knjigo „Utihnile so ptice, utihni-la je vas“, ki je letos izšla pri Mohor-jevi založbi v Celovcu. Slavljenki vse najboljše, predvsem pa zdravja, želi-ta VS Borovlje in pa SPD „Borovlje“.


12 strAN zA KMEtIjstVO lANDwIrtschAft

po r o č a zb o r n i čna s v e t n i c a / vo n K a M M er r ät i n d i M ar i n K a M ad er -t sch er to u

Problematika planinskih površin Die Almfutterflächenproblematik

Die Vertreter der SJK in der Kammervollver-sammlung • Zbornični svetniki Skupnosti južnokoroških kmetov: Franc Jožef Smrtnik, Marinka Mader--Tschertou, Štefan Domej.

Koliko je Avstriji vreden razvoj podeželja? Aus für Güterbahnhof Weizelsdorf/Svetna vas

Na izrednem občnem zboru kme-tijske zbornice 18. 11. 2012 sem

kot zbornična svetnica SJK pripravi-la predlog proti sankcijam za kme-te, katerih površina pašnikov se je med subvencijsko periodo spreme-nila na podlagi digitalizacije. Za te spremembe med subvencijsko dobo pa sta navsezadnje odgovorna AMA in ministrstvo za kmetijstvo, goz-darstvo in okolje. To sem trdila že pred letom dni, zdaj pa so očitno vi-soki agrarni politiki končno začutili pritisk, da je treba ukrepati. Rešitev,

ki so jo spročili preko medijev, pa še vedno ni zadovoljiva, saj ne vsebuje konkretnih informacij. Torej se bo SJK še naprej borila za pravično reši-tev te problematike.

Die Almfutterflächenproblema-tik bleibt das beherrschende

Thema in der Kärntner Agrarpoli-tik. Ende November wurde folgen-de Lösung präsentiert: jenen Betrie-ben, die 2010 auf Anraten der Land-wirtschaftskammer ihre Almflächen

richtig gestellt hatten und in der Folge bestraft worden waren, wer-den die Sanktionen erlassen. Die-ses Vorgehen forderte die SJK schon seit mehr als einem Jahr und hat da-her bei der letzten Außerordentli-chen Vollversammlung eine Resolu-tion vorgebracht, die auch von allen anderen Fraktionen angenommen wurde. Leider wurden nicht alle ge-forderten Punkte unserer Resoluti-on umgesetzt. Daher werden wir, die SJK, weiter für eine gerechte Lösung für unsere Almbauern kämpfen.

Nerazumljivo pa je zapiranje av-strijske državne železnice oz.

Rail Cargo Austria v Svetni vasi za tovor lesa. To pomeni zopet več to-vornjakov na cesti, transport s to-vornjaki pa je dražji, kar pomeni, da bo tudi kmet dobil manj denarja za les.

Das Zusperren des Güterbahn-hofs bzw. Holzverladebahnhofs

Weizelsdorf ist eine weitere Schwä-chung der Carnica Region. Auf der

einen Seite forciert Österreich die ländliche Entwicklung, andererseits wird vorhandene Infrastruktur (Gü-terbahnhof) einfach aufgelöst an-statt sie auszubauen. In Weizelsdorf werden jährlich etwa 80.000 Fest-meter Holz auf die Schiene verla-den – man stelle sich die Anzahl der LKWs, die tagtäglich auf der Land-straße nach Klagenfurt-Viktring rol-len, vor.

Auf Anfrage bei der Rail Car-go Austria nach dem Motiv für ihr Handeln wurde lediglich erwähnt,

dass alle Seitenarme der ÖBB un-rentabel sind und mit der Schlie-ßung sämtlicher Holzverladebahn-höfe immerhin 7 Mio € eingespart werden können. Rail Cargo Austria gibt allerdings keine konkreten Da-ten und keine Zahlen über die ge-genwärtige Wirtschaftlichkeit der einzelnen Güterbahnhöfe preis.

Fakt ist, der Holztransport mit dem Lkw kostet mehr, und die Mehrkosten wird, der Waldbesitzer, der sein Holz verkaufen will, zahlen, befürchte ich.

V nedeljo, 16. 12. 2012, je Kmeč-ko izobraževalna skupnost (KIS)

predstavila kmečki koledar 2013 v Tinjah. Prav razveseljivo je, da tudi letos predstavlja kmetijo iz našega kraja. Tokrat je na vrsti Breznikar-jeva kmetija iz Slovenjega Plajberka.

Kmečki koledar 2013


13slOVENjI PlAjBErK wINDIsch BlEIBErG

23. septembra 2012 je v Brodeh bil pogreb Stanka Tschaschla, po do-mače Pamža, ki je umrl v starosti 83 let. Na odprtem robu se je od po-kojnega v imenu Volilne skupnosti Borovlje, Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov ter soseščine po-slovila zbornična svetnica dipl. inž. Marinka Mader-Tscherteu. Poudari-la je, da je pokojni skupaj z ženo An-gelo kmetoval na najvišji kmetiji v boroveljski občini, v neposredni bli-žini severnega taborišča ljubeljskega kaceta. Bil je živa priča nacističnih grozodejstev, ki so jim bili na Ljube-lju izpostavljeni jetniki.Stanku je bila soseščina dragocena

† Stanko Tschaschl, po domače Pamž

Sledovi rudarstva preteklih stole-tij so se na Žingarci pokazali po dol-gi deževni dobi v začetku novembra. Rov je bil tik ob cesti, ki so jo lastni-ki takoj zaprli in poskrbeli za varno označbo na samem kraju. GBK Ber-gbau, ki je pristojna za rudarstvo, pa je rov v najkrajšem času spet zasula.Vse, ki se radi sprehajate po Žingar-ci, prosimo, da ne zapuščate označe-nih pot

Odprt rov na Žingarci

25. novembra je v Slovenjem Plajber-ku pri Ravniku praznovala svoj 70. rojstni dan Mici Kropiunik. Doma-čini in sosedje ji želijo veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva.

Mici Kropiunik slavila 70-letnico

Rov na Žingarci je pomenil nevarnost za promet • Am Singerberg/Žingarca tat sich die Erde auf und das Erbe des Bergbaues wurde sichtbar.

Stefanie Laussegger in

Tomi Waldhauser se veselita

naraščaja. Hčerka Sara se je rodila

29. 10. 2012.

Dvojni naraščaj pri Podnarju oz. pri zboru Lawa

Prav tako se veselita naraščaja Daniela in Mario Verdel. Sin Timo se je rodil 8. 11. 2012 v celovški porodnišnici. Privekal je dva tedna prezgodaj, a je kljub temu krepak fantič in Daniela meni: „Se mu je pač mudilo!“

Popolnoma nepričakovano pa smo poleti morali vzeti slovo od Feliksa Ogrisa, po domače Prhovca. Komaj 56 let starega je smrt dohitela pri delu, ki ga je vestno in rad opravljal v prostem času.

Prezgodnja smrt Feliksa Ogrisa

in pomagal je, kjer je bilo treba. Bil je pokončen kot kmet, kot narodnjak in kot faran brojanske župnije. Od-ločno je podpiral samostojna poli-tična in stanovska zastopstva ter go-spodarsko neodvisnost koroških Slo-vencev. Globoko je bil povezan s cer-kvijo sv. Lenarta v Brodeh in njeno kulturno dediščino. Pokojnega Stan-ka Tschaschla bomo ohranili v ča-stnem spominu.

Obema družinama želimo vse najboljše, zdravja in sreče.


14 BAjDIšE/GlINjE wAIDIsch/GlAINAch

„ aL s K är n t en sei n e e i g en en K i n d er d epo r t i er t e“

Občine prosijo za odpuščanjeGemeinden bitten um VerzeihungPotem ko so se v Borovljah, Bilčov-

su in Šentjakobu v Rožu župani že pred meseci opravičili pri žrtvah nacionalsocializma za gorje, ki so ga doživeli domačini zaradi ravnanja tudi tedanjih občinskih predstavni-kov, se je tej trojici občin pridružila tudi občina Šmarjeta v Rožu.

Nach den Bürgermeistern in Ferlach/Borovlje, St. Jakob i. R./Šentjakob v Rožu und Ludmannsdorf/Bilčovs hat sich nunmehr auch die Gemeinde

St. Margareten i. R./Šmarjeta v Rožu offiziell für die Vertreibung von slowe-nischsprachigen Gemeindebürgern im Jahre 1942 entschuldigt. Vor 70 Jahren hatte auch die nationalsozialistische Kommunalpolitik mit dem sogenannten »Ortsdreieck« Bürgermeister-Ortsgruppenleiter-Orts-bauernführer die Verantwortung für diesen Unrechtsakt.

Anläßlich der Buchpräsentationen

(»Als Kärnten seine eigenen Kinder

deportierte«, Herausgeber: Johannes W. Schaschl, Glainach/Glinje,

Hermagoras-Verlag) rehabilitierten die

Bürgermeister mit der Geste der

Entschuldigung diese 1942 unschuldig von ihren

Häusern und Höfen vertriebenen

Gemeindebürger.

Bajdiški zvonoviGlockenweihe in Waidisch/Bajdiše

Po skoraj 100 letih so 22. 10. 2012 iz stolpa baj-diške cerkve spet zapeli trije zvonovi. V prvi

svetovni vojni so namreč tri zaplenili – iz njih so ulili topove. Vigredi letošnjega leta je novo izvo-ljeni farni svet na ustanovni seji sklenil obnovo preostalega, starega zvona iz leta 1776 in elektri-fikacijo, istočasno pa tudi nabavo dveh novih zvo-nov. Za realizacijo tega projekta je fara pooblastila znano innsbruško firmo Grassmayr. V oktobru je ob čudovitem vremenu in velikem številu faranov tudi iz sosednjih Sel in Borovelj, krški škof dr. Alois Schwarz slovesno blagoslovil dva nova zvonova. Boroveljski gasilci so ju nato dvignili v stolp. Po maši so iz zvonika zapeli trije zvonovi v harmoničnem troglasju zvoka gis, f in h. Odslej bodo bajdiške farane spet kot nekdaj več-glasno vabili k obhajajanju bogoslužnih prazno-vanj. H.K.

Nach fast 100 Jahren ertönten wieder alle drei Glocken vom Kirchturm in Waidisch/Bajdiše.

Bischof Dr. Alois Schwarz bei der Segnung der Glocken.


15OGlAsI INsErAtE

Dr. med. dent. Veronika Laußegger iz Slovenjega Plajberka je končala nauniverzi v Grazu svoj študij zobne medicine. Volilna skupnost iskreno čestita.

Wir gratulieren Veronika Laußegger zum Abschluss des Studiums der Zahnmedizin.



Documents

Zugestellt durch Post.at / Dostava: Post.at Boroveljski ... · S parolo o grozeči „kriminal-ni energiji“, s katero da bojo begun-ski otroci preplavili Borovlje in oko-lico, so