OSNOVNA ŠOLA DRAMLJE

IZBIRNI PREDMETIza šolsko leto 2018/2019

Pripravili: Ravnateljica:

Učitelji izbirnih predmetov Mirjana Aužner

O IZBIRNIH PREDMETIH

Poleg obveznih predmetov osnovna šola izvaja pouk obveznih izbirnih predmetov za učence 7., 8. in 9. razreda in pouk neobveznih izbirnih predmetov. Pouk neobveznih izbirnih predmetov se bo v šolskem letu 2018/2019 izvajal za učence od 4. do 9. razreda (drugi tuj jezik) in za učence od 4. do 6. razreda tudi šport in umetnost.

Izbirni predmeti se ocenjujejo s številčnimi ocenami od 1 do 5. Znanje izbirnih predmetov se ne preverja na nacionalnem preverjanju znanja. Učenec lahko napreduje le, če ima pozitivne zaključne ocene pri vseh predmetih, tudi pri izbirnih.

Izbirni predmeti se izvajajo 1 uro tedensko (lahko strnjeno v enem obdobju), le tuji jeziki dve uri tedensko.

Zakon o osnovni šoli določa, da učenec:

● 7., 8. in 9. razreda izbere dve uri pouka obveznih izbirnih predmetov, lahko pa tudi tri ure, če s tem soglašajo njegovi starši;

● 4. - 9. razreda izbere največ dve uri pouka neobveznih izbirnih predmetov.

Učenec, ki obiskuje glasbeno šolo z javno veljavnim programom, je lahko oproščen obiskovanja obveznih izbirnih predmetov v celoti ali eno uro tedensko. V primeru uveljavljanja obiskovanja glasbene šole namesto obiskovanja izbirnih predmetov starši podpišejo izjavo. Starši posredujejo pisno vlogo, ki ji priložijo potrdilo o vpisu v glasbeno šolo. V primeru naknadnega vpisa v glasbeno šolo starši posredujejo vlogo najkasneje do 31. avgusta.Na osnovi prijav bomo oblikovali skupine izbirnih predmetov za naslednje šolsko leto, vendar bomo izvajali le tiste izbirne predmete, za katere bo prijavljeno zadostno število učencev v skladu s Pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole. O izbiri boste obveščeni do konca šolskega leta.

Upamo, da vam bodo informacije v publikaciji, ki smo jo pripravili, v pomoč pri izbiri izbirnih predmetov. Vzemite si čas, preglejte ponujene predmete in se posvetujte s starši. Pri izbiri upoštevajte predvsem lastne interese, tako bodo izbrani predmeti pripomogli k boljšim učnim dosežkom in boljšemu počutju.

Ravnateljica:

Mirjana Aužner

PREDSTAVITVE OBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV

LIKOVNO SNOVANJE

Učenci od 7. do 9. razreda lahko z izbirnim predmetom LIKOVNO SNOVANJE pridobijo še dodatno uro

likovnega ustvarjanja. Delo poteka v manjših skupinah in učenci si razvijajo čut za estetiko, vizualni

spomin, domišljijo, motorično spretnost in zmožnost doživljanja lepote v naravi in umetninah.

Likovno znanje pridobijo skozi praktično ustvarjanje in to je pomembno pri nadaljnjem šolanju v

različnih poklicih (arhitekti, kozmetičarke, modne oblikovalke, frizerji, slaščičarji, oblikovalci,

računalničarji, vrtnarji, vizažisti, šivilje, aranžerji…).

Ustvarjanje pri likovnem snovanju je zanimivo, pestro in veselo druženje, kjer lahko s svojimi izdelki

sodelujejo tudi na različnih likovnih natečajih in delavnicah. Likovno ustvarjanje se povezuje tudi z

drugimi premeti (glasbena vzgoja, slovenščina, matematika, športna vzgoja, zgodovina, geografija,

fizika, kemija, tehnika in tehnologija in tako lahko učenci pridobijo širše povezovalno znanje.

Opredelitev predmeta: - ena ura tedensko ali v sklopih po več ur, 35 ur letno,

- predmet se izvaja v 7., 8. ali 9. razredu in je vezan na razred

LIKOVNO SNOVANJE I - 7. razred

RISANJE na različne podlage (papir, blago, steklo, uporabne in okrasne predmete) in z različnimi materiali (svinčnik, barvice, tuši, oglje, voščenke, barve za steklo …

GRAFIKA in različne grafične tehnike. Odtiskovanje s pomočjo papirja, kartona, plastike…

SLIKANJE z različnimi vrstami barv in slikarskimi tehnikami na papir, keramiko, velike kartone…

KIPARSTVO – modeliranje kipov in lutk iz gline, lesa, kovine, papirja, mavca. Oblikovanje reliefa in prostostoječih kipov.

LIKOVNO SNOVANJE II - 8. razred

RISANJE z različnimi risarskimi tehnikami. Ravnovesje na risbi, domišljijske prostorske forme, prikazovanje likovnega prostora pri poklicih arhitekt, oblikovalec, scenograf.

SLIKANJE na različne formate in podlage ter kombiniranje slikarskih materialov. Barvna nasprotja, tonska ubranost, soobčutje barv…

GRAFIKA in tiskanje v tiskarnah. Seznanitev z delom grafičnega oblikovalca. Oblikovanje estetsko dobrih vidnih sporočil. Plakat, vabilo, ovitek, reklama, znak…

PROSTORSKO OBLIKOVANJE in predstavitev makete bivalnega prostora, oblikovanje scenskega prostora.

LIKOVNO SNOVANJE III - 9. razred

RISANJE s svinčnikom in tušem ter prikaz realnega prostora z navideznim preoblikovanjem. Zlati rez in idealno razmerje med velikostmi več oblik. Estetika vidnih sporočil in kreiranje lastnega logotipa z upoštevanjem vpliva barv, vsebine in oblike.

KIPARSTVO in instalacija z različnimi kiparskimi materiali.

GRAFIKA in različne barvne grafične tehnike.

PROSTORSKO OBLIKOVANJE in urbanizem. Projektno delo in spremembe v domačem kraju. Varovanje naravne in kulturne dediščine.

MODA – seznanitev s poklicem modni kreator, modni dodatki, modno oblikovanje…

GLEDALIŠKI KLUB Predmet gledališki klub izhaja iz vsebin dramske vzgoje pri pouku književnosti. Poleg ustvarjalnih gledaliških dejavnosti je povezan tudi s spoznavanjem aktualnih dogodkov v slovenskih gledališčih in združuje recepcijske, ustvarjalne in razlagalno-raziskovalne dejavnosti. Izbirni predmet gledališki klub je enoleten in se izvaja v 7. 8. in 9. razredu osnovne šole. Namenjena mu je ena ura tedensko, tj. 35 ur letno.

Učenci spoznavajo prvine gledališke, lutkovne in radijske umetnosti, pridobivajo temeljne gledališkoteoretične pojme ter poglabljajo literarnovedno znanje, povezano z dramatiko. Sooblikujejo prvine gledališke in lutkovne umetnosti, pišejo dramatizacije pesemskih in proznih besedil, sproščeno

improvizirajo vloge igralcev, režiserja, scenografa, kostumografa, rekviziterja… Ogledajo si gledališko predstavo v gledališču in jo vrednotijo. Učijo se svojo oceno utemeljiti in sprejemati različnost mnenj.

Po metodi aktivne gledališke vzgoje spoznavajo raznolikost disciplin, ki so povezane z gledališčem (jezikovna izraznost, ples, pantomima, likovna in glasbena govorica). Pripravijo govorne interpretacije poezije, vadijo pravilno držo telesa, izrazno deklamiranje, razvijajo zmožnost gledališkega izražanja z mimiko, kretnjami in gibanjem, vadijo pravilen odrski govor, spoznavajo osnove dihalne tehnike, vadijo sproščeno nastopanje, razvijajo domišljijo in iznajdljivost. Zamislijo si kostume in sceno, predvidijo odrsko osvetlitev in glasbo, izdelajo plakat, gledališki list in kritiko. Vadijo posamezne prizore iz dramskih besedil in pripravijo razredno oz. šolsko gledališko uprizoritev.

LITERARNI KLUB

Literarni klub je kot izbirni predmet del obveznega programa osnovne šole in predstavlja poglabljanje in razširitev sposobnosti in znanj v okviru predmeta slovenščina. Predmet zajema branje in ustvarjalno pisanje leposlovnih besedil in se posredno povezuje tudi s tekmovanjem v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje.

Učenci pri pouku razmišljujoče sprejemajo umetnostna besedila in jih vrednotijo. O svojem doživljanju prebranega govorijo ter pišejo, gojijo svoje posebne književne interese, razvijajo zanimanje za različne književne zvrsti, ustvarjalno se odzivajo na prebrano; ob branju si oblikujejo osebnostno in narodno identiteto, s spoznavanjem drugih kultur širijo svoje obzorje in razvijajo strpnost do drugačnih.

Spoznavajo slovensko in svetovno mladinsko književnost, pridobivajo literarnovedne pojme, ustvarjajo doživljajska in domišljijska besedila, si razvijajo domišljijo in pridobivajo estetske izkušnje. S svojimi literarnimi izdelki sodelujejo na različnih literarnih natečajih.

ŠOLSKO NOVINARSTVO

Pri predmetu šolsko novinarstvo učenci razvijajo svojo zmožnost tvorjenja neumetnostnih besedil ter se usposabljajo za ustvarjalno in kritično sprejemanje publicističnih besedil. Učenci se zavedajo, da je jezik najpomembnejši del kulturne dediščine in s tem temeljna prvina osebne in narodne identitete. Utrjujejo svoje znanje knjižnega jezika, se zavedajo različnih okoliščin za rabo različnih socialnih zvrsti, kritično presojajo in vrednotijo izdelke medijev ter oblikujejo pozitiven odnos do slovstvenega izročila. Pridobivajo gradivo slovstvene folklore v kraju, raziskujejo narečje, ustvarjajo šolski časopis in svoje prispevke objavljajo.

Obiščejo uredništvo mladinske revije PIL v Ljubljani.

VZGOJA ZA MEDIJE - TISK

Vzgoja za medije – tisk je družboslovno-humanistični izbirni predmet, ki je namenjen učencem v 7., 8. in 9. razredu po eno uro tedensko. Predmet je zasnovan tako, da so poudarjene medijske teme tiska.

Učenci bodo spoznavali skupne značilnosti množičnih medijev, razlike med različnimi načini in oblikami sporočanja: novinarska, publicistična besedila, umetniška besedila, dokument, fotografija, video, film, glasba, internet. Seznanili se bodo z delom novinarjev, z različnimi novinarskimi časopisnimi zvrstmi in žanri, novinarsko etiko, oglaševanjem ter s celotnim postopkom nastanka časopisa. Spoznali bodo tudi, kako razlikovati oglaševanje ter propagando od novinarskega sporočanja.

Velik poudarek pri predmetu je predvsem na pridobivanju izkušenj (tvorjenje besedil), raziskovalnem in timskem delu (izdelava glasila, spremljanje dogajanja) ter na usmerjanju njihove otroške radovednosti v aktivno delo.

Delo pri predmetu bomo popestrili z obiskom časopisne hiše ter izdelavo šolskega glasila, pri čemer se bodo lahko preizkusili v vlogi novinarjev.

RAZISKOVANJE DOMAČE OKOLICE

Izberejo lahko učenci

7., 8. in 9. razreda

Število ur 35 (32) - 1 ura tedensko

Raziskovanje domače okolice se povezuje s predmetom Naravoslovje v 7. razredu in Biologija v 8. in 9. razredu osnovne šole. Je nadgradnja biologije in spada v naravoslovno področje.

Učenec pri predmetu:

poglobi, razširi in nadgradi že osvojeno znanje pri osnovnem predmetupoveže teorijo s praksospozna terenske in eksperimentalne metode delaspozna in poglobi spoznanje o nujnosti sonaravnega bivanjapoglobi spoznanja o nujnosti varovanja narave in živih bitij v njejpoveže biološko znanje s strokami in poklici, ki temeljijo na biološkem znanjupoglobljeno spoznajo načine onesnaževanja kopnega, vode in zrakaizoblikuje pozitiven odnos do narave

seznani se z naravnimi viri pitne vode v svoji okolicispozna naravno dediščino svoje okoliceseznani se z načini ogrožanja ekosistemov v svoji okolicispozna preventivne ukrepe za zaščito ekosistemovseznani se z globalnimi ekološkimi problemi ( kisel dež, segrevanje ozračja, ozonska luknja, klimatske spremembe)

Pouk pri predmetu je usmerjen v aktivno delo učencev (skupinsko in individualno). Učenci s terenskim in raziskovalnim pristopom raziskujejo konkretno domače okolje. Učenci se naučijo na osnovi praktičnega dela na terenu, izdelati poročilo in poročati o svojem delu. Pri tem upoštevajo pravila varnega in etičnega dela z živimi bitji.

RASTLINE IN ČLOVEKIzberejo lahko učenci

7., 8. in 9. razreda

Število ur 35 (32) - 1 ura tedensko

Predmet RASTLINE IN ČLOVEK je enoletni izbirni predmet. Namenjen je učencem 7., 8. in 9. razredov. Povezuje se s predmetoma NARAVOSLOVJE in BIOLOGIJA. Je nadgradnja naravoslovnega področja.Pri izbirnem predmetu RASTLINE IN ČLOVEK učenci razširjajo in poglabljajo znanje o rastlinah. Učenci izoblikujejo pozitiven odnos do njih. Rastline ne kažejo izrazitih reakcij kot živali (se ne gibljejo, oglašajo itd.), zato so za učence tudi manj zanimive. Izbirni predmet ima namen poudariti pomen rastlinskega sveta za človeka. Izredno pomembno je tudi varovanje rastlin in njihovih življenjskih okolij. Učenci naj bi spoznali, da jih rastline spremljajo že od njegovega nastanka - da so mu bile vedno posreden ali neposreden vir hrane, zdravja, zaščite itd. Prav zaradi njihove uporabnosti je človek mnoge od njih prenesel v svoj dom ali v njegovo bližino - mnoge je z umetnim izborom spremenil ter vzgojil številne nove sorte.Pri izbirnem predmetu spoznavajo učenci različne rastline in njihovo uporabno vrednost. Spoznajo, da je veliko rastlin v Sloveniji ogroženih zaradi človekovega nerazumnega delovanja. Spoznajo, da pomeni ogrožanje in propadanje vrst tudi siromašenje narave in okolja.Snov naj bi obravnavali po sledečih tematskih sklopih: - UPORABNOST RASTLIN- RASTLINE V ČLOVEKOVI PREHRANI- ZDRAVILNE RASTLINE- KRMNE IN INDUSTRIJSKE RASTLINE- OKRASNE RASTLINE

Pri predmetu Rastline in človek ocenjujemo znanje učencev o rastlinah. Ocenjujemo tudi eksperimentalne veščine, oblikovanje poročil o delu, sposobnost uporabljati tehnike laboratorijskega, terenskega dela…

RETORIKA (9. r.) Retorika je disciplina, ki v različnih oblikah spremlja tako rekoč celotno človeško zgodovino. Namen retorike kot izbirnega predmeta je učence seznaniti s tehnikami oblikovanja in izražanja stališč ter z vsestranskim obvladovanjem govorne situacije.Učenci prepoznajo iz svojih izkušenj, da je retorika vsakdanje uporabna in koristna veščina. Iz vsakdanjih izkušenj prepoznajo, kaj so pravila in odlike dobrega dialoga in ga poskušajo udejanjati. Spoznajo argument in njegove značilnosti kot ključni element dialoga in ločujejo argumentacijo od prepričevanja. Spoznajo retorično tehniko in sestavne dele dobro oblikovanega govora. Učijo se samostojnega oblikovanja in izražanja svojih stališč ter javnega nastopanja. Spoznavajo etiko dialoga in ustrezno argumentacijo. Razlikujejo med dobrimi in slabimi argumenti. Seznanijo se z nastankom in zgodovinskim ozadjem retorike.

Za pouk retorike je nujno, da imajo učenci razvito jezikovno zmožnost in sposobnost abstraktnega mišljenja in analize. Izbirnemu predmetu je namenjenih 32 ur letno (1 ura tedensko).

VERSTVA IN ETIKAPredmet verstva in etika je namenjen vsem učencem – tako tistim, ki imajo doma religiozno vzgojo, kot tudi tistim brez domače religiozne vzgoje in opredelitve. Oboji se bodo seznanili s svetom verstev.Predmet se povezuje z drugimi predmeti: zgodovino,geografijo, državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko,slovenščino, glasbeno in likovno vzgojo.Cilji: ● učenci pridobivajo objektivno znanje in razgledanost z obravnavanega področja;● razvijajo sposobnost razumeti druge ljudi, z njimi sodelovati, biti strpni in pripravljeni sporazumno reševati konflikte;● spoznavajo vlogo verstev pri oblikovanju različnih civilizacij, posebej krščanstva pri razvoju evropske kulture in oblikovanju slovenskega naroda;● oblikujejo kritičen odnos do negativnih pojavov v zvezi z religijo in religijami (nespoštovanje enakopravnosti pripadnikov različnih religij, religiozna nestrpnost, fanatizem).

Trajanje:Predmet je trileten, učni načrt in njegovo izvajanje pa omogočata učencem, da izberejo predmet tudi za leto ali dve, čeprav je njegov namen celoviteje uresničen le v triletnem obsegu. Letno število ur je 35, namenjen pa je učencem 7., 8. in 9. razreda.

NEMŠČINA I, II, III (7.,8. in 9. razred)Zaradi vstopa Slovenije v Evropsko skupnost imajo tuji jeziki za nas vse večji pomen. Za Slovence je nemščina pomembna, saj je jezik naših sosedov Avstrijcev, Nemcev in Švicarjev. Z omenjenimi narodi nas druži skupna zgodovina, Avstrija in Nemčija sta med našimi najpomembnejšimi trgovskimi partnerji, v te dežele tudi potujemo, zato je dobro, da vemo, kdaj reči Grüß Gott, Grüezi ali pa Guten Tag.

Pouk nemščine kot drugega tujega jezika poteka dve uri tedensko. Namenjen je učencem 7., 8. in 9. razreda. Zasnovan je tako, da je učencem skozi različne oblike omogočeno spoznavanje nemščine kot modernega pogovornega jezika. Nemščina je po strukturi zelo podobna slovenščini, izgovorjava ni težka in vsi, ki jim učenje tujih jezikov ne povzroča težav, se je radi učijo in jo tudi s pridom uporabljajo.Poleg jezika samega bodo učenci spoznavali tudi kulturo nemško govorečih dežel.

Po triletnem učenju bodo učenci tako lahko v gimnazijah nadaljevali z učenjem nemščine po modulu_B, to je nadaljevalnem pouku drugega tujega jezika, imeli pa bodo tudi možnost opravljanja mednarodno priznanih izpitov, s katerimi bodo izkazovali svoje znanje nemščine.

MATEMATIČNA DELAVNICA Vrsta predmeta: enoletni – vezan na razred; naravoslovno - tehnični Število ur: 35 (1 x tedensko)

Pridruži se nam pri reševanju zank in ugank, iskanju poti skozi labirinte, ustvarjanju vzorcev s šestilom in odkrij, da je matematika pravzaprav zabavna reč.

7. razred 8. razred 9. razred

Reševali bomo naloge iz:

- logike,

- štetja,

- nenavadne aritmetike,

- tlakovanja.

Spoznavali bomo zgodovino matematike, drugačno geometrijo ( z deščico in kozarčkom, s prepogibanjem papirja) in miselne igre ter zanimive postopke.

Ukvarjali se bomo s šifriranjem in dešifriranjem sporočil, izdelovali modele različnih teles in spoznavali fraktale.

Metode in oblike dela:

- projekti,

- sodelovalno učenje,

- ročne spretnosti,

- plakati …

Ocenjevanje znanja:

- izdelki,

- pristop k reševanju,

- vloženi trud,

- vztrajnost in natančnost …

RAČUNALNIŠTVOOpredelitev predmetaRačunalništvo je naravoslovno-tehnični izbirni predmet, ki ga učenci in učenke osnovne šole lahko izberejo v tretji triadi.Učenci lahko izbirajo med tremi predmeti:• UREJANJE BESEDIL (program Microsof Word), ki se učencem ponudi, ko izberejo predmet prvič• MULTIMEDIJA (uporaba računalnika kot multimedijske naprave za obdelavo besedila, slik, zvoka in animacije; elektronske predstavitve z računalnikom, program Microsoft Power Point), ki se ponudi pri drugi izbiri• RAČUNALNIŠKA OMREŽJA (Internet, izdelava spletnih strani), ki se ponudi, ko učenci izberejo predmet tretjič.Vsakemu je namenjeno 35 ur (1 ura tedensko). Pri teh predmetih pridobivajo temeljna znanja računalniške pismenosti, ki so potrebna pri nadaljnjem izobraževanju in vsakdanjem življenju. Program izbirnega predmeta je prilagojen predznanju učencev in je namenjen tako začetnikom kot tudi učencem, ki že imajo nekaj znanja pri delu z računalnikom.

Učenci v prvem letu pridobijo osnovno računalniško pismenost. Te osnove nadgrajujejo s sklopom multimedija v 8. razredu in s sklopom računalniška omrežja v 9. razredu. Vsak učenec dela za svojim računalnikom ter samostojno ali v skupini izdela svoj izdelek (projektna naloga, raziskovalna naloga, spletna stran,…). Izbirni predmet računalništvo v osnovni šoli je dobra podlaga za predmet informatika na srednji šoli ter za praktično uporabo računalnika v vsakdanjem življenju.Cilji:• razvijajo sposobnost samostojnega iskanja informacij in reševanja problemov; • razvijajo sposobnost za učinkovito in estetsko oblikovanje informacij; • oblikujejo stališča do pridobljenih informacij; • pridobivajo temeljna znanja, spretnosti in navade za učinkovito in uspešno uporabo

sodobne računalniške tehnologije; • spoznavajo in razvijajo komunikacijske zmožnosti.

ŠPORT ZA ZDRAVJE (7. razred)

7. razredu se število ur športa zmanjša s prejšnjih treh ur na dve uri tedensko. S tem ko izberete šport za zdravje, boste tudi v tem razredu imeli tri ure športa. Program dela je pri športu za zdravje sestavljen tako, da se dodatno obravnavajo vsebine, ki se poučujejo pri rednih urah športa. Že samo ime nam veliko pove. Ukvarjanje s športno dejavnostjo pripomore k boljšemu zdravju in boljšemu počutju.

Gibanje je življenje. Otroci potrebujejo veliko gibanja vsak dan. Šolski šport nam žal tega ne zagotavlja. Z izbiro športa za zdravje, vsaj delno pripomoremo k temu, da je gibanja več.

IZBRANI ŠPORT (8. razred)Pri izbranem športu obravnavamo določeno športno panogo vse leto. Tako je na voljo 35 ur izbranega športa. Učenci si lahko izberete tisto športno panogo, ki vam je najbolj zanimiva oziroma si želite izpopolniti znanje .

Izberete lahko košarko, rokomet, odbojko, nogomet, atletiko , namizni tenis itd.Šport, ki ga boste izbrali, boste v njem uživali vse leto.

ŠPORT ZA SPROSTITEV (9. razred)Šport za sprostitev ponuja program , ki je nekoliko drugačen kot pri rednih urah športa. Ponudimo tiste športe, ki jih pri rednih urah težje izvedemo zaradi pogojev dela.To pa je kolesarjenje, tenis, plavanje, drsanje na drsališču, smučanje, planinski pohod po nekoliko bolj zahtevni planinski poti in jogging.Dejavnost se odvija v tečajni obliki, kar ponuja veliko možnosti za sproščanje.

KEMIJA V OKOLJU

Predmet je namenjen učencem 8. in 9. razreda, ki obsega 35 oziroma 32 ur.

Predmet utrjuje in poglablja znanja, veščine in spretnosti usvojene pri rednem pouku

kemije v 8. in 9. razredu. Pri predmetu se bomo odločili za enega od treh predlaganih modulov.Atmosferski procesi in kakovost zraka.Kakovost celinskih in morskih vod.Kakovost tal in podtalnice.Osnovna učna metoda je eksperimentalno delo, ki se izvaja v okviru terenskega, sodelovalno-raziskovalnega ali projektnega učenja in se smiselno povezuje z drugimi oblikami aktivnega učenja in poučevanja.Obravnavamo realne probleme v okolju.

SPLOŠNI CILJI PREDMETAUčenci:• pri preučevanju domačegaga okolja uporabljajo in poglabljajo znanja, ki so jih usvojili pri različnih predmetih; • s samostojnim eksperimentalnim delom na terenu pridobivajo in povezujejo pomembne podatke o stanju domačega okolja in širše v Sloveniji; • se urijo v natančnem opazovanju, beleženju, razvrščanju in analiziranju podatkov in informacij; • ugotavljajo povezave in soodvisnosti med komponentami preučevanega sistema; • kritično vrednotijo vplive človekove dejavnosti z gospodarskega, družbenega in okoljskega vidika; • spoznajo značilnosti eksperimentalno-terenskega dela: od načrtovanja do izvajanja in oblikovanja ugotovitev; • razvijajo veščine eksperimentalnega dela s poudarkom na preučevanju okoljskih dejavnikov; • naučijo se pravilno odvzemati vzorce vode, zraka in zemlje; • naučijo se delati s kovčki za analizo vode in zemlje; • znajo prikazati zrak, vodo in tla kot naravne vire, katerih stanje lahko opišemo s preprostimi fizikalno-kemijskimi meritvami; • razvijajo procesne veščine, kot so: samoiniciativnost, samostojnost, odgovornost in zmožnost delovanja v lastnem okolju, ki temelji na podatkih, pridobljenih s pomočjo eksperimentalnega in terenskega dela in s študijem različnih virov informacij in njihovim procesiranjem; • se učijo razmišljati o posledicah današnjega načina življenja v okolju, kjer so doma, in ustvarjati alternativne zamisli prihodnjega – trajnostnega razvoja.

Učenci bodo spoznali in razumeli: • naštete pojave, zakonitosti, dejstva, definicije, pojme in teorije; • tehnike laboratorijskega, eksperimentalnega in terenskega dela s pripomočki in aparaturami; • varnostne ukrepe pri delu v laboratoriju in na terenu; • vplive poseganja v okolje ter njihove posledice za okolje in družbo; • načine ustreznega ravnanja z naravnimi viri v smislu trajnostnega razvoja. Učenci naj bodo sposobni z besedami ali na drug ustrezen način: • poiskati, zbrati, urediti in predstaviti informacije iz različnih virov; • smiselno uporabljati podatke in informacije; • smiselno razložiti pojave, zakonitosti in njihove medsebojne odnose;

• postavljati napovedi in hipoteze; • reševati probleme s povezovanjem znanja iz različnih predmetov; • uporabiti znanje v novih situacijah, reševati stvarne probleme, jih kritično analizirati in utemeljevati svoje odločitve. Učenci naj znajo: • načrtovati in izvajati preproste poskuse; • načrtovati in izvajati terensko delo; • spremljati, opazovati in opisati ugotovitve in merjenja dobljena pri eksperimentalnem in terenskem delu; • oblikovati poročilo o eksperimentalnem in\ali terenskem delu; • uporabljati tehnike laboratorijskega dela.

VZGOJA ZA MEDIJE - RADIO

Pri predmetu Radio se poudarijo radijske medijske vsebine in oblikujejo lastne radijske oddaje. Celovita vzgoja za medije učencem omogoča, da se socialno zbližujejo, krepijo medsebojno komunikacijo in prek vstopa v javne množične medije tudi komunicirajo z drugimi. Spodbuja jih, da se estetsko izražajo, in z oblikovanjem stališč ter moralnih standardov, gradijo svoj osebni etos. Tako zasnovano medijsko opismenjevanje omogoča kritično razmišljanje o ponujenih medijskih vsebinah in podobah. Gre za ustvarjalni vstop v množičnokomunikacijski prostor. Pri predmetu Radio se poudarijo radijske medijske vsebine in oblikujejo lastne radijske oddaje. Učenci tudi spoznajo razlike med medijskimi občinstvi.CILJI:• seznanjanje z bistvenimi značilnostmi, funkcijami in procesom množičnega komuniciranja, • spoznati nastanek in razvoj radia,• odkrivati podobnosti in razlike med radijskimi postajami in njihovimi funkcijami; opozarjati na pomembnost celovite informiranosti državljanov; opozarjati na problem komercializacije vsebine,• prebujanje zavesti in oblikovanje meril o moralno nespornem novinarstvu; pomagati razviti strpen in spoštljiv odnos do drugih,• seznanjanje z bistvenimi značilnostmi oglaševanja; opozarjanje na prepričevalno naravo oglaševanja in propagande; zavedanje o lastni percepciji oglasnih sporočil,• spoznavanje, da mediji ne zrcalijo sveta, temveč ga konstruirajo,• spoznavanje bistvenih korakov novinarskega dela; spoznati odnos medijske institucije in novinarjev do drugih družbenih institucij; razlikovanje med delom časopisnega in radijskega novinarja; razvijanje socialnih in komunikacijskih veščin; spodbujanje k odkrivanju in uresničevanju osebnih talentov,• spoznavanje značilnosti množičnega občinstva; prilagajanje medijske vsebine ciljnemu občinstvu,• spoznavanje bistvenih korakov novinarskega dela; spoznati odnos medijske institucije

in novinarjev do drugih družbenih institucij; razviti socialne in komunikacijske veščine; spodbujanje k odkrivanju in uresničevanju osebnih talentov.

KRATKE PREDSTAVITVE NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV

DRUGI TUJI JEZIK- NEMŠČINA

N NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMET EMŠČINA

Znanje tujega jezika je pomembno zaradi neposredne uporabnosti za učence (npr. gledanje nemške televizije, poslušanje glasbe, komunikacija s tujimi prijatelji), predstavlja pa tudi dobro popotnico za nadaljnje izobraževanje in poklicno pot. Pri neobveznem izbirnem predmetu Nemščina se bodo učenci usposobili za osnovno komuniciranje v nemščini, lažje navezovanje stikov in ravnanje v določenih situacijah ter pridobili vedenje o nemških deželah, njihovih prebivalcih in kulturi. Spoznali bodo osnove nemškega jezika in pri tem razvijali vse štiri jezikovne spretnosti: bralno, slušno, govorno in pisno. Učenje nemščine priporočamo učencem, ki imajo veselje in voljo do učenja tujega jezika.

Kdo se lahko odloči za učenje nemščine?

Za nemščino kot neobvezni izbirni predmet se lahko odločijo vsi učenci na začetku drugega triletja, to pomeni v četrtem razredu in nadaljujejo do devetega razreda. Ključnega pomena je kontinuiteta znanja, zato je priporočljivo, da učenci procesa učenja ne prekinjajo.

Temeljni cilji neobveznega izbirnega predmeta

V osnovni šoli ima nemščina kot neobvezni izbirni predmet (NIP) iste splošne cilje kot obvezni izbirni predmet, vendar se uresničujejo z zmanjšano intenzivnostjo. Neobvezni izbirni predmet nemščina se učenci v osnovni šoli lahko učijo 6 let, po dve uri tedensko.

Kako bo potekal pouk?

Predmet je namenjen učencem, ki se prvič srečajo z nemškim jezikom. Obravnavali bodo teme iz vsakdanjega življenja na zelo preprost in igriv način: naučili se bodo pozdraviti, opisati sebe in svojo družino, svojo hišo, opisovali bodo živali, govorili o šoli, televiziji in spoznavali dežele nemškega govornega področja. Pouk bo potekal tudi skozi igro vlog, intervjuje, pesmi in igre. Učenci bodo pri pouku potrebovali samo zvezek in peresnico, skupaj bomo ustvarjali naše učno gradivo.

NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMET ŠPORT

V današnjem času, ki ga označujejo čedalje manjša gibalna dejavnost, nezdrave prehranjevalne navade in specifični, večkrat rizični načini preživljanja prostega časa, ima športna dejavnost v šoli poseben pomen za zdrav razvoj odraščajočih učencev.

Gibanje ima številne pozitivne vplive na zdravje človeka. Ti vplivi so najpomembnejši v obdobju odraščanja. S primerno športno vadbo navajamo učence na zavesten nadzor pri izvedbi položajev in gibanj telesa ter tako oblikujemo pravilno telesno držo; razvijamo koordinacijo gibanja, vzdržljivost, moč, hitrost in gibljivost; učinkovito uravnavamo telesno težo in količino podkožnega maščevja, pripomoremo h gradnji kostne mase in pozitivno vplivamo na številna druga področja učenčevega razvoja. Izvajanje raznolikih športnih dejavnosti omogoča pridobivanje gibalnih kompetenc, kar predstavlja eno od najpomembnejših razvojnih nalog v otroštvu in mladostništvu.

Neobvezni izbirni predmet šport zato vključuje predvsem tiste vsebine, ki učinkovito vplivajo na telesni in gibalni razvoj učencev, spodbujajo njihovo ustvarjalnost, hkrati pa so z vidika športno-rekreativnih učinkov pomembne za kakovostno preživljanje prostega časa v vseh življenjskih obdobjih. Neobvezni izbirni predmet šport, namenjen učencem drugega obdobja, vključuje vsebine, ki morajo biti prisotne v vsakodnevni športni vadbi učencev, in številne nove vsebine, ki jih ni v rednem programu predmeta šport.

Učenci bodo s pomočjo kakovostne, dovolj intenzivne in varne športne vadbe izboljšali svojo gibalno kompetentnost, tako da bodo: ustrezno gibalno učinkoviti glede na svoje značilnosti in stopnjo biološkega razvoja; usvojili nekatere nove spretnosti in znanja, ki jim bodo omogočala varno in odgovorno sodelovanje v različnih športnih dejavnostih pri pouku in v prostem času; razumeli pomen vsakodnevnega gibanja in športa ter njunih vplivov na oblikovanje dejavnega življenjskega sloga.

Vsebine predmeta:

4. razred: teki, igre z loparji, igre z žogo, ravnotežne vaje, aktivnosti na prostem, plezanje,...

5. razred: hokej, igre z žogo, aktivnosti na prostem, naloge za razvoj preciznosti, vožnja z rolerji, skoki, skoki na trampolinu, plezanje,...

6. razred: nordijska hoja, igre z žogo, aktivnosti na prostem, kolesarjenje, cirkuške spretnosti, akrobatika, plezanje, borilne igre,...

Neobveznemu izbirnemu predmetu šport je v vsakem razredu drugega vzgojnoizobraževalnega obdobja osnovne šole namenjenih 35 ur pouka. Pouk izvajamo v obsegu 1 ure na teden.

NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMET UMETNOST

Učni predmet je enoleten, ki se lahko izvaja v 4. , 5. ali 6. razredu osnovne šole. Učenci so lahko v skupini iz vseh treh razredov skupaj. Predmet je zasnovan projektno, kjer lahko več učiteljev izbere tematiko, ki se poučujejo deljeno (17,5 ur + 17,5 ur), v obsegu 35 ur. Vsebine in cilji predmeta so oblikovani glede na interese in sposobnosti učencev, glede na predznanja in usposobljenosti za delo ter glede na razmere za delo. V šolskem letu 2016-2017 se bodo izvajale umetnosti z likovno in plesno tematiko. Po sproščenem likovnem ustvarjanju še lahko ritmično razvijajo obvladovanje telesa ob plesu ( 1.polletje + 2.polletje ali izmenoma na 14 dni ). Učenci od 6.razreda dalje imajo pri rednem pouku samo 1 uro likovne umetnosti na teden, zato lahko pri neobvezno izbranem predmetu nadgrajujejo svoje znanje.

SPLOŠNI CILJI :

- Vzbujanje učenčeve radovednosti, sproščanje z umetnostjo ter razvijanje interesa in aktivnega odnosa do kulture in umetnosti (kulturno-umetnostna vzgoja).

- Oblikovanje pozitivnega odnosa do nacionalne in svetovne kulturno – umetniške dediščine ter njenega vključevanja v sodobnost.

- Krepitev in razvijanje učenčeve neposredne zaznavno-doživljajske sposobnosti, estetskih izkušenj, želja, predstav in domišljije skozi predstavo, igro, muzikal, sliko ali objekt, tako da bodo učenci znali pojasniti, razlikovati in reflektirati svoje dojemanje.

- Učenčevo ustvarjanje, poustvarjanje in vrednotenje njegovi razvojni stopnji primernih dejavnosti in izdelkov.

- Raziskovanje sodobne, danes žive umetniške produkcije, ki poudarja pomen razvijanja učenčevega razumevanja kulturnega okolja, v katerem živi.

OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE:

- Likovno ustvarjanje in spoznavanje umetniških materialov in tehnik- Razvijanje sposobnosti za individualno in skupinsko likovno delo - Sodelovanje na likovnih natečajih- Postavitev šolske razstave- Ples- Folklorna dejavnost- Šolske produkcije, dogodki, proslave