UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO
Kaja Molan
ANALIZA PODATKOV O PROMETNI VARNOSTI V PREDORU TROJANE
Diplomsko delo
Maribor, september 2016
Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa
ANALIZA PODATKOV O PROMETNI VARNOSTI V PREDORU TROJANE
Študent: Kaja MOLAN
Študijski program: visokošolski, Promet
Smer/ Modul: Cestni promet
Mentor: mag. Stanko Laković, univ.dipl.inž.str.
Lektorica: Jožica Levstik
Maribor, september 2016
I
II
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju Stanku Lakoviću za pomoč
in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Prav
tako se zahvaljujem svojim staršem, ki so mi
omogočili študij, ter fantu Marku in sinu Niku za
podporo pri izdelavi diplomskega dela. Hvala tudi
gospodu Mitji Stojenšku za vse pridobljene podatke.
III
ANALIZA PODATKOV O PROMETNI VARNOSTI V PREDORU TROJANE
Ključne besede: promet, prometne nesreče, metodologija, dokumentiranje
UDK: 656.11.081:625.712.35(043.2)
Povzetek
V Sloveniji vsako leto narašča število udeležencev v prometu. Posledica tega je veliko število
prometnih nesreč, od tistih z materialno škodo do tistih s smrtnim izidom. Diplomska naloga
opisuje prometne nesreče v predorih na slovenskih avtocestah. S strani Direkcije za
avtoceste Republike Slovenije in slovenske policije smo prejeli podatke o nesrečah ter jih
analizirali in predstavili. Podrobno smo opisali glavne vzroke za nastanek nesreč v predoru
Trojane ter jih prikazali s pomočjo grafov in tabel.
Stanje v predorih bi lahko izboljšali že s samo izgradnjo. Opremljeni bi morali biti tako, da
bi bil med nesrečo možen varen umik ter uspešna in hitra intervencija. V primeru požara bi
lahko v vozilih imeli dodatni gasilni aparat, ki bi omogočil takojšnje gašenje ter s tem
zmanjšali škodo.
Ugotovili smo, da se največje število prometnih nesreč zgodi zaradi prehitre vožnji, zato bi
bilo potrebno v vse predore nastaviti merilce hitrosti, s pomočjo katerih bi kaznovali tiste,
ki ne upoštevajo omejitev.
Pogosteje pa bi bilo potrebno tudi kaznovati voznike, ki se v primeru slabega vremena
ustavljajo v predorih in s tem povečujejo možnost za nastanek prometnih nesreč.
IV
ANALYSIS OF DATA ON ROAD TRAFFIC SAFETY IN THE TUNNEL TROJANE
Key words: traffic, traffic accidents, methodology, documentation
UDK: 656.11.081:625.712.35(043.2)
Abstract
A number of participants in traffic is growing every year in Slovenia. There is a large number
of traffic accidents with damage of property and those with a fatal outcome as a result of it.
The thesis describes a traffic accidents in the tunnels on Slovenian motorways. We analyzed
and presented the data about the accidents, recived from Directorate for higways of the
Republic of Slovenia and the Slovenian police. We described and presented in detail the
main causess of accidents in the tunnel Trojane and displey them by means of graphs and
tables.
Security in our tunnels could be improved even at the beginning of construction.
Tunnels should be equipped to allow safe evacuation, as well as safe and effective
intervention in case of traffic accidents.
Every vehicle should have an additional fire extinguisher as mandatory equipment, which
would allow immediate quenching, and consequently less damage.
According to our findings, a large number of accidents are the result of speeding. Therefore
it would be necessary to install a speedometer in all tunnels and penalize drivers who do not
comply with the speed limit.
Those drivers who stop in the tunnels in the event of a deterioration in the weather and
thereby increase the possibility of accidents should be punished more often.
V
VSEBINA
1. UVOD ............................................................................................................................ 1
1.1 PROBLEM RAZISKAVE ..................................................................................... 1
1.2 NAMEN IN CILJ RAZISKAVE ........................................................................... 2
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA .............................. 2
1.4 PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA ............................................ 2
1.5 ZAKONODAJA NA PODROČJU VARNOSTI V CESTNEM PROMETU ........ 4
1.5.1 ZAKON O CESTAH ......................................................................................... 4
1.5.2 UREDBA O TEHNIČNIH NORMATIVIH IN POGOJIH ZA
PROJEKTIRANJE CESTNIH PREDOROV ..................................................... 6
1.5.3 ZAKON O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA ............................................... 9
1.5.4 ZAKON O MOTORNIH VOZILIH ................................................................. 11
2 DEJAVNIKI PROMETNE VARNOSTI ................................................................. 13
2.1 ČLOVEK KOT DEJAVNIK VARNOSTI V CESTNEM PROMETU ..................................... 14
2.2 VOZILO KOT DEJAVNIK VARNOSTI V CESTNEM PROMETU ...................................... 15
2.3 VOZIŠČE KOT DEJAVNIK VARNOSTI V CESTNEM PROMETU .................................... 15
3 VRSTE PROMETNIH NESREČ V PREDORIH ................................................... 16
3.1 MANJŠE NESREČE V PREDORIH (IZREDNI DOGODEK) ............................................. 17
3.2 VEČJE PROMETNE NESREČE .................................................................................. 18
4 PODROBNA STATISTIČNA ANALIZA PROMETNE VARNOSTI ZA
PREDOR TROJANE ................................................................................................. 21
4.1 VGRAJENI SISTEMI ZA VODENJE PREDORA TROJANE ............................................. 25
4.1.1 NADZORNI KRMILNI SISTEM ..................................................................... 25
4.1.2 PROMETNA SIGNALIZACIJA ...................................................................... 26
4.1.3 SPREMENLJIVI PROMETNI ZNAKI ............................................................ 27
4.1.4 SISTEM ZA JAVLJANJE POŽARA ................................................................ 28
4.1.5 PREZRAČEVANJE ......................................................................................... 30
4.1.6 UČINKI NARAVNEGA ZRAČENJA .............................................................. 31
4.1.7 SISTEM KLICA V SILI ................................................................................... 31
4.1.8 SISTEM DETEKCIJE PROMETA ................................................................. 32
VI
4.1.9 SISTEM VIDLJIVOSTI IN KONCENTRACIJA CO ....................................... 33
4.1.10 SISTEM RADIJSKIH ZVEZ ........................................................................... 33
4.1.11 EVAKUACIJSKE POTI .................................................................................. 34
4.1.12 MESTA ZA PRISTANEK HELIKOPTERJA IN UMIK UDELEŽENCEV V
PRIMERU NESREČE .................................................................................... 35
4.1.13 RAZSVETLJAVA V PREDORU ..................................................................... 36
4.1.14 NAPAJANJE PREDORA ................................................................................ 36
4.1.15 INTERVENCIJSKA POT ................................................................................ 37
4.2 IZREDNI DOGODKI (2006 –2015) ................................................................... 37
5 STATISTIČNA ANALIZA VARNOSTI V AVTOCESTNIH PREDORIH (2006–
2015) ............................................................................................................................. 44
5.1 STATISTIČNA ANALIZA VARNOSTI V AVTOCESTNIH PREDORIH RS ........................ 44
5.1.1 ANALIZA PROMETNIH NESREČ PO LETIH .............................................. 47
5.1.2 VARNA VOŽNJA SKOZI PREDOR ............................................................... 47
5.1.3 OPERATER V NADZORNEM CENTRU ....................................................... 54
6 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE VARNOSTI ........................................................ 55
7 SKLEP ......................................................................................................................... 56
8 VIRI, LITERATURA ................................................................................................ 57
9 PRILOGE .................................................................................................................... 59
9.1 SEZNAM SLIK ........................................................................................................ 59
9.2 SEZNAM PREGLEDNIC ........................................................................................... 60
9.3 SEZNAM GRAFOV .................................................................................................. 60
9.4 NASLOV ŠTUDENTA .............................................................................................. 61
9.5 KRATEK ŽIVLJENJEPIS........................................................................................... 61
VII
UPORABLJENE KRATICE
ABS – Anti-lock braking system
AC – Avtocesta
ACB – Avtocestna baza
AEC – Arhitecture, Engineering and Construction
CO – Ogljikov monoksid
DARS – Družba za avtoceste Republike Slovenije
GSM – Global System for Mobile communications
K – Kategorija
OKC – Operativno komunikacijski center
PU – Policijska uprava Slovenije
PIC – Prometno informacijski center
RS – Republika Slovenije
ReCO – Regijski center za obveščanje
RNC – Nadzorni center za vodenje prometa na avtocestah in hitrih cestah
ZPrCP – Zakon o pravilih cestnega prometa
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 1
1. UVOD
Cestni promet je med vsemi oblikami prometa najbolj izpostavljen, saj se prav po cestah
prevaža največje število potnikov in blaga. Želja vsakega udeleženca v tej prometni verigi
je, da promet poteka varno, umirjeno in nemoteno brez daljših zastojev. Poleg človeškega
faktorja, vpliva okolja in vozila je lahko vzrok za prometno nesrečo tudi obstoječa
infrastruktura, kot so na primer predori. Varnost v predorih je odvisna od razmer v njih,
opreme za upravljanja prometa, usposabljanja služb za reagiranje v prometni nesreči,
zagotavljanja informacij za uporabnika in podobno. Zaradi oteženega reševanja v predorih
lahko pride do daljših zapor cest in zastojev, zato je potrebno varnosti v predorih posvetiti
posebno pozornost. Ob vse večjem številu prevoznih sredstev pa narašča tudi nevarnost za
nastanek prometnih nesreč.
1.1 PROBLEM RAZISKAVE
Zaradi vse večjega števila tovornih in osebnih vozil v tunelih prihaja do nevarnih prometnih
nesreč. Posledično so predori opremljeni z varnostno signalizacijo, video kamerami, sistemi
za varnost, odstavnimi nišami in telefoni za povezavo z nadzornimi centri. Nevarnost poleg
požara predstavljajo tudi zastareli tuneli, ki so neprimerni za povečan promet. Zato je
najpomembneje, da so predori redno vzdrževani in varno zgrajeni.
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 2
1.2 NAMEN IN CILJ RAZISKAVE
Cilj diplomske naloge je proučiti prometne nesreče, ki so se zgodile v tunelu Trojane, tako
v tovornem kot v potniškem prometu, in opisati, kako se z zmanjševanjem nesreč trudi
podjetje Dars, d. d.
Podali bomo ugotovitve, kako bi lahko s pomočjo večcevnih predorov, po katerih teče
promet v dveh ločenih smereh, in drugih varnostnih ukrepov zmanjšali povzročitev
prometnih nesreč v tunelih.
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA
Zaradi številnih prometnih nesreč, ki se še vedno dogajajo na avtocestnem omrežju,
predstavljajo cestni predori šibek člen. Za nastanek teh prometnih nesreč obstaja več
dejavnikov, kot so požari, neprilagojena hitrost, vožnja v napačno smer, neupoštevanje
prometne signalizacije, nepravilno prehitevanje, neustrezna varnostna razdalja ipd.
V diplomski nalogi bomo prikazali statistične podatke Republike Slovenije o prometnih
nesrečah v tunelih in njihove posledice, ki jih bomo pridobili od podjetja Dars, d. d.
Analizo podatkov, pridobljenih s strani Darsa, d. d., bomo omejili na obdobje deset let
(2006–2015). Okvirno bomo podali analizo več avtocestnih predorov, podrobneje pa se
bomo osredotočili na predor Trojane.
1.4 PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA
Diplomsko delo se opira na strokovno literaturo, strokovne članke, zapiske, pridobljene
podatke, analize ter internetne vire.
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 3
Predvidene so naslednje znanstvene metode:
Metoda analize in sinteze
Analiza je razčlenjevanje pojavov, procesov ali dejavnikov na osnovne sestavne
dele (predori, vrste predorov, prometna varnost, prometne nesreče, zakoni …).
Nasprotje analize je sinteza, kjer dele sestavljamo v celoto.
Induktivna in deduktivna
Pri dedukciji sklepamo na podlagi splošnega k posebnemu (na primer poznamo
več vrst predorov, kot so enocevni in dvocevni; v enocevnem lahko pride hitreje
do prometne nesreče, saj ima enocevni predor potek vožnje v obe smeri, dvocevni
predor pa ima smeri vožnje razdeljene na vsako cev posebej). Indukcija je
sklepanje na podlagi poznavanja posebnega pojava k splošnemu (na primer
poznamo več vrst prometnih nesreč, na podlagi katerih lahko sklepamo, katere se
bodo dogajale tudi v prihodnje).
Grafični in tabelarični prikazi
Prikaz podatkov prometnih nesreč v predorih je s pomočjo grafov in tabel.
Statistične metode
S statističnimi metodami iščemo zakonitosti z obdelavo številčnih in drugih
množičnih pojavov (na primer število prometnih nesreč v predoru, vrste
prometnih nesreč, vzroki za te nesreče …).
Metoda opazovanja.
Za metodo opazovanja je značilno, da preživiš dalj časa v enem okolju; v organizacijskem
kontekstu je čas krajši od enega leta, ker raziskovalec osnove že pozna. Bolj dolgotrajno je
opazovanje, večja je kredibilnost raziskave. Lahko pa opazujemo tudi v več časovnih
obdobjih.
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 4
1.5 ZAKONODAJA NA PODROČJU VARNOSTI V CESTNEM PROMETU
1.5.1 ZAKON O CESTAH
Obseg uporabe (80. člen)
Določbe tega poglavja se uporabljajo za predore, daljše od 500 m, merjeno po najdaljšem
smernem vozišču v popolnoma zaprtem delu predora, na državnih cestah, ki so del
vseevropskega cestnega omrežja.
Vlada lahko predpiše, da se določbe tega poglavja uporabljajo tudi za predore na drugih
javnih cestah, ki so daljši od 500 metrov, merjeno po najdaljšem smernem vozišču v
popolnoma zaprtem delu predora.
Minimalne varnostne zahteve za predore iz prejšnjega člena se nanašajo na:
konstrukcijske značilnosti in opremo predorov, kot so število cevi in smernih vozišč,
geometrija predora, izhod v sili, dostop gasilske in druge reševalne ali intervencijske
službe, odstavne niše, odvajanje tekočin, požarna varnost, prezračevanje,
komunikacijski sistemi, in podobno ter
ukrepe v zvezi z obratovanjem predora, kot so zagotavljanje potrebnih sredstev in
usposobljenega osebja, način izvedbe del v predoru, obvladovanje prometnih in
drugih nesreč ter izrednih dogodkov, vključno z zagotovitvijo pravočasnega dostopa
gasilske in druge reševalne ali intervencijske službe ter ključne reševalne opreme,
delovanje nadzornega centra in njegovo neposredno povezavo s pristojnim centrom
za obveščanje, potek prometa v predoru, prevoz nevarnih snovi in podobno.
Minimalne varnostne zahteve, znake in oznake za predore natančneje predpiše vlada.
Vlada v predpisu iz prejšnjega odstavka predpiše tudi varnostno dokumentacijo, ki mora biti
pripravljena za posamezno vrsto projektne dokumentacije predora, način odobritve idejne
zasnove, način dajanja v obratovanje in pogoje za izdajo dovoljenja za obratovanje predora
ter občasne vaje, ki zagotavljajo varnost predora.
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 5
Analiza tveganja vsebuje podrobno oceno tveganj za posamezen predor, ob upoštevanju
vseh projektnih dejavnikov in prometnih pogojev, ki vplivajo na varnost. Vsebina in rezultati
analize tveganja morajo biti vsebovani v varnostni dokumentaciji, sestavljeni v skladu s
predpisom iz prejšnjega odstavka ter predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi
nesrečami. Analizo tveganja mora pripraviti oseba, ki je od upravljavca predora
funkcionalno neodvisna.
Za namestitev ali uporabo inovativne opreme ali ukrepov, ki zagotavljajo enako ali višjo
stopnjo varnosti predora, kot to določa ta zakon in predpis iz drugega odstavka tega člena,
lahko ministrstvo, pristojno za promet, dovoli izjemo od zahtev tega predpisa. K dovoljenju
izjeme mora ministrstvo, pristojno za promet, pridobiti odobritev Komisije Evropske unije.
(81.člen)
Upravljavec predora
Ministrstvo, pristojno za promet, določi za vsak predor v fazi projektiranja, gradnje in
obratovanja upravljavca predora, lahko pa naloge upravljavca predora opravlja sam.
Upravljavca predora, ki je deloma v drugi državi članici, določi ministrstvo, pristojno za
promet, skupaj s pristojnim upravnim organom druge države članice. Upravljavec predora
mora izdelati načrt zaščite in reševanja za primer prometne nesreče v predoru oziroma
ukrepanje ob drugi nesreči ali izrednem dogodku, sodelovati pri določitvi, opremljanju,
pripravi in usposabljanju pristojne gasilske oziroma druge reševalne ali intervencijske službe
ter vzdrževati in preverjati delovanje vseh varnostnih sistemov v predoru. Če pride do
prometne in druge nesreče ter izrednega dogodka v predoru, mora upravljavec predora o tem
najkasneje v enem mesecu sestaviti poročilo, ki ga posreduje uradniku za varnost,
ministrstvu, pristojnemu za promet, in službam za ukrepanje ob prometni in drugi nesreči ter
izrednem dogodku, ki so ob tem dogodku posredovale. Če je sestavljeno poročilo o preiskavi
o vzrokih prometne in druge nesreče ter izrednega dogodka, upravljavec predora to poročilo
posreduje uradniku za varnost, ministrstvu, pristojnemu za promet, in službam za ukrepanje
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 6
ob prometni in drugi nesreči ter izrednem dogodku, ki so ob tem dogodku posredovale, in to
najkasneje v enem mesecu od prejema.1 (83.člen)
Inšpekcijski nadzor predora
Inšpekcijski nadzor predora iz 80. člena tega zakona mora pristojni inšpektor za ceste
opraviti najmanj vsaka tri leta. O ugotovitvah tega pregleda in izrečenih ukrepih mora
obvestiti ministrstvo, pristojno za promet, policijo, upravljavca predora in uradnika za
varnost. Če ministrstvo, pristojno za promet, ugotovi, da predor ne izpolnjuje minimalnih
varnostnih zahtev, ki jih določa ta zakon in predpis iz 81. člena tega zakona, določi pogoje
za nadaljnje obratovanje predora ali odloči o prepovedi oziroma omejitvi prometa v predoru.
Če so za sanacijo predora potrebne pomembne spremembe konstrukcije, opreme oziroma
obratovanja predora, mora biti po izvedbi teh sprememb izdano novo dovoljenje za
obratovanje predora (84.člen)
1.5.2 UREDBA O TEHNIČNIH NORMATIVIH IN POGOJIH ZA PROJEKTIRANJE
CESTNIH PREDOROV
Ta uredba določa tehnične zahteve, pogoje in normative, ki jih je treba upoštevati pri
izdelovanju projektne in tehnične dokumentacije, namenjene za gradnjo, uporabo in
vzdrževanje cestnih predorov (v nadaljnjem besedilu: projektiranje cestnih predorov), da se
zagotovi prometna varnost in ekonomičnost gradnje, uporaba in vzdrževanja cestnih
predorov. (1/1.člen)
Pri projektiranju cestnih predorov se glede sestave, vsebine in oblike projektne in tehnične
dokumentacije, namenjene za gradnjo, uporabo in vzdrževanje cestnih predorov uporabljajo
določbe predpisov, ki urejajo izdelovanje projektne in tehnične dokumentacije za gradnjo,
uporabo in vzdrževanje objektov, določbe predpisov o javnih cestah, ki urejajo tehnične
1 https://www.uradni-list.si/1/content?id=101701
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 7
specifikacije, in določbe predpisov, ki urejajo izdelovanje rudarskih projektov za gradnjo in
uporabo podzemnih prostorov, če ni s to uredbo določeno drugače.(1člen)2
Izrazi: (2.člen)
»cestni predor« je podzemni gradbeni objekt v trasi ceste, s katerim se omogoča:
ohranjanje poteka ceste v predpisanih mejah geometrijskih in tehničnih elementov
ceste skozi reliefne pregrade, zagotavljanje zaščite okolja ceste pred čezmernimi
škodljivimi vplivi cestnega prometa, izvedba podzemnega poteka ceste na
območjih, na katerih je zaradi krajinskih ali urbanih značilnosti ali drugega
pomembnega elementa rabe prostora ni mogoče zgraditi na površini;
»pokriti vkop« je podzemni gradbeni objekt obokane ali pravokotne oblike v trasi
ceste, ki je izveden v vkopu in naknadno zasut;
»galerija« je gradbeni objekt, praviloma pravokotne ali ločne oblike, ki je zgrajen
po sistemu odprte gradnje na lavinsko (sneg, kamenje) ogroženih mestih v trasi
ceste. Galerija je lahko zasuta, delno zasuta ali nezasuta. V zunanji steni so
navadno izdelane odprtine v obliki oboka ali pravokotnika. Zahteve za izvedbo
stene z odprtinami so enake kakor za izvedbo stebričaste vmesne stene;
»pobočni predor« je predor, ki poteka skozi pobočje prečno na padnice terena.
Niveleta ceste med vstopnim in izstopnim delom je v čim blažjem nagibu, vendar
v nobenem delu v kadunjasti izvedbi;
»depresijski predor« je predor, ki poteka v ravninskem terenu pod večjimi
vodotoki ali pod območjem posebne rabe v prostoru. Niveleta ceste je v takem
predoru projektirana z eno ali več konkavnimi zaokrožitvami, uvedenimi med
vstopno tangento v padcu k predoru in izstopno tangento v vzponu od predora.
Zahtevani so posebni ukrepi in oprema za odvodnjavanje predora in za odvajanje
škodljivih plinov;
2 http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6453
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 8
»enosmerni predor« je predor, pri katerem vožnja v predorski cevi poteka na vseh
prometnih pasovih v isto smer. Hitrost vožnje skozenj je omejena na največ 100
km/h;
»dvosmerni predor« je predor, pri katerem promet v predorski cevi poteka v dveh
nasprotnih smereh. Med njima je treba predvideti dodatno zaščitno širino 0,50 m.
Hitrost vožnje skozi dvosmerni predor je omejena na največ 80 km/h;
»enopasovni predor« je predor, ki ima samo en vozni pas. Praviloma se uporablja
pri enosmernih enopasovnih krakih vozlišč in cestnih priključkih, za druge
potrebe pa le izjemoma, če se s posebno študijo dokaže zadostna prometna varnost
in deluje pod posebnim prometnim režimom (semafor, razširjeno vozišče ipd.);
»dvopasovni predor« je predor, ki ima dva vozna pasova, namenjena za enosmerni
ali dvosmerni promet;
»večpasovni predor« je predor, ki ima več prometnih pasov. To so lahko trije
vozni pasovi ali pa dva vozna in en dodatni pas. Večpasovni predor je praviloma
največ tripasoven. Izjema so primeri, ko se v predoru priključujejo oziroma
izključujejo kraki cestnega priključka;
»enocevni predor« je predor, ki ima eno samo predorsko cev. Kadar je izveden
kot prva faza gradnje dvocevnega predora, je treba pri načrtovanju predvideti
ukrepe, ki omogočajo nemoteno zgraditev druge cevi;
»dvocevni predor« je predor, ki ima dve predorski cevi, po katerih praviloma
poteka enosmerni promet. Cevi predora sta razmaknjeni in praviloma vzporedni;
»večcevni predor« je predor, ki ima več kakor dve cevi. Raba cevi je lahko
različna za vsak primer posebej (dvocevni predor s podzemnimi kraki cestnega
priključka, dodatna cev za pešce oziroma kolesarje, kombinirani cestni in
železniški predor ipd.);
»prečnik« je predor, ki povezuje dve cevi – ali večcevni predor. Omogoča zasilno
preusmeritev prometa oziroma umik ljudi v izjemnih primerih in se uporablja kot
pomožni objekt pri vzdrževanju predora. Dimenzije prereza so odvisne od namena
uporabe;
»kratki predor« je predor dolžine do 200 m. Geometrijski elementi cestne osi so
omejeni samo s preglednostjo, pri preseganju prečnega nagiba za 4 odstotke je
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 9
treba razširiti obok predora, širina vozišča poteka skozi predor v nespremenjeni
sestavi in dimenzijah, hitrost pa ni posebej omejena;
»srednje dolgi predor« je predor dolžine od 200 do 1000 m. Horizontalni elementi
so omejeni s preglednostjo in maksimalnim prečnim nagibom 4 odstotke, vzpon
nivelete je omejen, sestav in dimenzija elementov vozišča sta lahko spremenjena,
hitrost je omejena;
»dolgi predor« je predor dolžine nad 1000 m. Horizontalni elementi so omejeni s
preglednostjo in maksimalnim prečnim nagibom 4 odstotke, vzpon nivelete je
minimalen in na ravni zagotavljanja odvodnjavanja, sestav in dimenzije
elementov vozišča so praviloma preurejeni in prilagojeni, hitrost je omejena;
1.5.3 ZAKON O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA
Prometne nesreče (109 člen):
Prometna nesreča je nesreča na javni cesti ali ne kategoriziranih cesti, ki se uporablja za
javni cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej
najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda.
Prometne nesreče se glede na posledice delijo na štiri kategorije:
prometna nesreča I. kategorije – prometna nesreča, pri kateri je nastala samo
materialna škoda;
prometna nesreča II. kategorije – prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena oseba
lahko telesno poškodovana;
prometna nesreča III. kategorije – prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena oseba
hudo telesno poškodovana;
prometna nesreča IV. kategorije – prometna nesreča, pri kateri je kdo umrl ali je
zaradi posledic nesreče umrl v 30 dneh po nesreči.
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 10
Alkohol (104. člen)
Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu, niti ga začeti voziti, če je pod vplivom
alkohola. Učitelj vožnje ne sme usposabljati kandidata za voznika motornega vozila in
spremljevalec ne sme spremljati voznika, če je pod vplivom alkohola.
Pod vplivom alkohola je voznik, učitelj vožnje oziroma spremljevalec, ki ima v organizmu
več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, in voznik, ki tudi pri manjši koncentraciji alkohola
kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem
prometu.
Količina alkohola v organizmu je določena s koncentracijo alkohola v krvi ali tej ustrezno
koncentracijo alkohola v izdihanem zraku.3
Ali je voznik, učitelj vožnje ali spremljevalec pod vplivom alkohola, se ugotavlja z
ustreznimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom.
Prepoved prehitevanja
Voznik ne sme prehitevati ali začeti prehitevati drugega vozila:
če je voznik, ki vozi za njim, že začel prehitevati ali dal predpisan znak, da bo začel
prehitevati;
če je voznik, ki vozi pred njim, že dal znak, da bo prehitel vozilo pred seboj ali zavil
v levo, ali se je razvrstil za zavijanje v levo, razen kadar ga prehiteva v skladu z
drugim odstavkom 50. člena tega zakona;
pod vrhom klanca, pred ovinkom ali v ovinku, kjer ni zadostne vidne razdalje, razen
na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma;
v predoru, razen če sta smerni vozišči speljani vsako skozi svojo predorsko cev;
po odstavnem pasu;
3 https://www.uradni-list.si/1/content?id=101702
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 11
če se po prehitevanju ne bi mogel varno vključiti na smerno vozišče oziroma na
prometni pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem;
če smerno vozišče za vožnjo vozil v nasprotni smeri ni prosto v dolžini, ki je potrebna
za prehitevanje.
1.5.4 ZAKON O MOTORNIH VOZILIH
Ukrepi v cestnem nadzoru
Inšpektor ali policist lahko pri opravljanju svojih nalog izloči iz prometa ali prepove uporabo
pri opravljanju del vozilu,4
ki ni tehnično brezhibno;
ki je tako poškodovano v prometni nesreči, da ni sposobno za varno udeležbo v
cestnem prometu;
katerega skladnost s predpisanimi zahtevami ni bila ugotovljena v skladu s tem
zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
ki ne izpolnjuje posebnih tehničnih zahtev za namen, za katerega se uporablja;
ki je predelano ali spremenjeno v nasprotju s predpisi;
pri katerem vgrajeni deli niso homologirani za to vozilo, čeprav bi morali biti;
ki ni registrirano ali nima veljavnega dovoljenja za preskusno vožnjo ali za katero
je potekla veljavnost prometnega dovoljenja;
katerega voznik ovira ali ne omogoči izvedbe inšpekcijskega pregleda.
Pomen izrazov:
avtocesta je državna cesta, namenjena daljinskemu prometu motornih vozil, ki
izpolnjuje predpisane pogoje za avtocesto in je označena s predpisanim prometnim
znakom
4 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2010106&stevilka=5475
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 12
cesta, rezervirana za motorna vozila, je javna cesta, ki je namenjena prometu
motornih vozil in je označena s predpisanim prometnim znakom
vozišče je del cestišča, ki ima eno ali dve smerni vozišči in je namenjeno prometu
vozil. Pod pogoji, ki jih določa ta zakon, ga lahko uporabljajo tudi pešci in drugi
udeleženci cestnega prometa
cestni promet je promet vozil, pešcev in drugih udeležencev cestnega prometa na
javnih cestah in ne kategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet
promet – je širši pojem od transporta (prevoza) in zajema poleg prevoza v najširšem
smislu še operacije povezane s prevozom in s tem povezane komunikacije. Tako
lahko govorimo o blagovnem prometu, informacijskem prometu, plačilnem prometu
(Toplak, Maribor 2011)
prometna ureditev je način potekanja in vodenja prometa, ki ga za cesto ali njen del
oziroma za naselje ali njegov del določi upravljavec ceste in ga označi s predpisano
prometno signalizacijo
požar je gorenje snovi, ki se nenadzorovano širi po prostoru. Poznamo več vrst
požarov, kot so :
– požar v vozilu, ki se med požarom nahaja v predoru
– požar v niši predora
pojav živali nastane, kadar se v predoru pojavi domača ali divja žival
stoječe vozilo nastane, kadar stoji vozilo na voznem ali prehitevalnem pasu
vožnja v nasprotno smer nastane, ko neko vozilo vozi v nasprotno smer
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 13
2 DEJAVNIKI PROMETNE VARNOSTI
Prometno-tehničnih dejavnikov, ki vplivajo na prometno varnost, je veliko. Med dejavnike,
ki vplivajo na prometno varnost, štejemo vse dejavnike, ki vplivajo na varnost v cestnem
prometu. Ti dejavniki so (Lakovič, 2011):
človek kot dejavnik varnosti v cestnem prometu,
osebnost voznika,
širina zornega polja,
pot ustavljanja vozila,
hitrost vozila itd.
Varnost je ena najpomembnejših kakovosti v prometnem sistemu. Za izboljšanje varnosti in
zmanjšanje števila prometnih nesreč v državah po celem svetu v sklopu z direkcijami o
predorih so se leta 2015 začele uveljavljati novosti na cestni infrastrukturi, ki se zaradi
velikih hitrostih uporabljajo predvsem na avtocestah. Infrastrukturni elementi na področju
varnosti so (Lakovič, 2011):
cestni portali,
zvočne črte,
led smerniki,
naletni mehovi,
signalizacija in
prometna oprema.
Poleg prometne varnosti, ki mora biti kljub vsemu na prvem mestu (posebej v predorih), je
najbolj pereča pretočnost. Promet se povečuje, ceste je treba vzdrževati, obnavljati, nekateri
odseki ne zmorejo več prenesti obremenitev. Dars, d. d., mora te probleme urediti.
Problematični so npr. preusmeritve na vzporedno cestno mrežo v primeru popolnih zapor,
zastoji ob hujših nesrečah in izločanje oz. preusmerjanje tovornjakov pozimi.5
5 https://www.dars.si/Dokumenti/4_publikacije_avtoceste/Stevilka36.pdf
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 14
Varnostni koncept predora temelji na:
pasivnem ščitenju (vodenje prometa, cestni elementi …),
dostopnosti interventnih ekip,
aktivnih ukrepih med evakuacijo (prezračevanje, razsvetljava …).
Na varnost in učinkovitost cestnega prometa vplivajo trije dejavniki:
voznik,
vozilo in
okolje.
2.1 Človek kot dejavnik varnosti v cestnem prometu
Človek je s svojimi psihofizičnimi procesi (mišljenjem, čustvi, motivacijo ...) in osebnostjo
(karakter, temperament) odločilni vplivni dejavnik za varnost cestnega prometa, v katerem
se pojavlja:
neposredno kot udeleženec cestnega prometa;
posredno, z vzdrževanjem cest, s prometno signalizacijo, izobraževanjem
udeležencev v prometu in tako dalje.
Vsak prometni udeleženec si želi sistem, ki bi zadovoljil njegova pričakovanja in potrebe.
Kakovost življenja vseh ljudi na svetu je odvisna od varnosti cestnega prometa, saj so
posledice prometnih nesreč trajne poškodbe, ki povzročajo veliko duševno škodo. V
Sloveniji je za nastanek prometnih nesreč največkrat kriv človek. Zaradi slabo vzdrževanjih
cest moramo hitrost in način vožnje prilagoditi lastnostim in stanju cestišča.
Glavni vzroki za prometne nesreče, ki jih povzroči človek so:
neprilagojena hitrost,
nepravilno prehitevanje,
neustrezna varnostna razdalja,
alkohol,
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 15
nepravilna smer vožnje.
2.2 Vozilo kot dejavnik varnosti v cestnem prometu
V zadnjem desetletju se je varnost voznikov in potnikov v primeru trka bistveno izboljšala.
Poleg vpliva na okolje so se izboljšale tudi konstrukcijske lastnosti vozila. Med transportna
sredstva štejemo vsa vozila, ki so namenjena za prevoz (osebna vozila, tovorna vozila,
avtobuse …). Danes je v svetu v uporabi več kot 600 milijonov vozil. Pri vozilih govorimo
o pasivni in aktivni varnosti. Aktivna varnost preprečuje nevarne situacije ali nesreče.
Pasivna varnost pa poskrbi, da so posledice nesreče čim manjše. Najpomembnejša aktivna
varnost v vozilu so ABS zavore, katerih naloga je, da nadzorujejo hitrost koles in
preprečujejo njihovo blokado.
Med vzroke prometnih nesreč uvrščamo še:
tehnično stanje vozila (kadar se odpravljamo na pot, je potrebno pregledati,
kakšno je tehnično stanje vozila).
2.3 Vozišče kot dejavnik varnosti v cestnem prometu
Infrastruktura cestnega prometa ima ogromen pomen. Obsega celotno omrežje cest v RS,
kontrolo prometa, bencinske postaje, prometno signalizacija, infrastrukturne objekte …
Članice Evropske unije urejajo varnost v cestnem prometu s pomočjo evropskih direktiv, in
sicer predvsem na podlagi:
izobraževanj, kjer naloge opravljajo le osebe, ustrezno izobražene;
zakonodaje (Zakon o cestah6, Zakon o pravilih cestnega7 prometa, Pravilnik o
prometni signalizaciji8 ...);
6 https://www.uradni-list.si/1/content?id=101701
7 https://www.uradni-list.si/1/content?id=101702
8 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200046&stevilka=2131
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 16
3 VRSTE PROMETNIH NESREČ V PREDORIH
Prometne nesreče se glede na posledice v skladu s 109. členom Zakona o pravilih cestnega
prometa (ZPrCP) Uradni list RS, št. 109/2010 z dne 30. 12. 2010 delijo na štiri kategorije:
prometna nesreča I. kategorije (prometna nesreča, pri kateri je nastala le
materialna škoda);
prometna nesreča II. kategorije (prometna nesreča, pri kateri je lahko
poškodovana najmanj ena oseba);
prometna nesreča III. kategorije (prometna nesreča, pri kateri je težko
poškodovana najmanj ena oseba);
prometna nesreča IV. kategorije (prometna nesreča, pri kateri je kdo umrl ali je
zaradi posledic nesreče umrl v 30 dneh po nesreči).9
Na podlagi števila prometnih nesreč, ki se zgodijo v cestnem prometu obstaja tudi velika
verjetnost nastanka nesreč v cestnem predoru. Predori so požarno nevarni objekti tako med
uporabo kot med izgradnjo. Pri izgradnji le-teh se uporabljajo materiali za hidroizolacijo, ki
so zelo vnetljivi in gorljivi, kasneje pa so stalna nevarnost prometne nesreče oziroma vžiga
avtomobila. Posebno nevaren je požar na cisterni, ki prevaža večjo količino nevarnih ali
vnetljivih snovi. Prometnih nesreč v predorih ne moremo preprečiti, lahko pa predore
gradimo tako, da v primeru nesreče oziroma posredno požara ne bi bilo nepotrebnih žrtev.10
Nesreče se za potrebe zaščite, reševanja in pomoči razdelijo v dve kategoriji:
izredni dogodki in manjše nesreče;
večje nesreče.
9 http://www.uradni-list.si/1/contene?id=101701
10 Zakon o cestah (ZCes-1) – Uradni list Republike Slovenije, 109.člen
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 17
3.1 Manjše nesreče v predorih (izredni dogodek)
Izredni dogodek in manjša nesreča je predvsem tovor ali predmet na vozišču, onesnažena
cesta, pojav živali, slaba vidljivost v predoru in vožnja vozila v nasprotni smeri. Pri manjših
nesrečah se umik iz predora načeloma ne izvaja. Udeleženci se morajo ravnati glede na
prometno signalizacijo.
Obveščanje ob izrednih dogodkih in manjših nesrečah
Udeležence, ki bi se v trenutku nastanka nesreče nahajali v predoru, se posebej ne obvešča.
Informacije o nesreči, ki se je zgodila v predoru, se posreduje PIC-u, ki informacije
posreduje medijem, ki jih objavijo. Udeleženci informacije o nesreči o izrednem dogodku
dobijo preko Vala 202 – 98,9 MHz.
Obveščanje pristojnih organov ob manjši nesreči
Za obveščanje v primeru nesreče je odgovoren dežurni nadzornik prometa v RNC Vransko,
ki obvesti pristojne organe. V primeru izrednih dogodkov, manjših ali večjih nesreč dežurni
nadzornik prometa v RNC Vransko o tem obvesti:
OKC PU Ljubljana (113);
vodjo dežurne skupine RV AC vzdrževalne baze Vransko;
PIC;
intervencijsko gasilsko enoto v AC vzdrževalni bazi Vransko (obenem že
aktiviranje);
ReCO Ljubljana (112);
ReCO Celje (112).
Ob izrednem dogodku ali manjši nesreči nastanejo tudi takšne razmere, ki bi zahtevale
posredovanje drugih specializiranih služb ali enot, zato se obvesti tudi te (npr. Elektro
Ljubljana ali Elektro Celje ob izpadu elektro napajanja predorov ipd.). Pri tem nadzornik
prometa v RNC Vransko posreduje, kot mu to določajo navodila za delo dežurnega
nadzornika prometa v primeru izrednih dogodkov in nesreč, ki so priloga k načrtu.
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 18
Tabela 3.1. predstavlja vrste dogodkov za manjše prometne nesreče, ki se dogajajo v naših
predorih. Predstavlja nam predhodne ukrepe, za katere poskrbijo v nadzornih centrih ter vse
aktivnosti dežurnih služb na določenih odsekih.
Tabela 3.1: Predhodni ukrepi za manjše prometne nesreče11
Dogodek Predhodni ukrepi Aktivnosti dežurne ekipe
RV
Zastoj prometa
Vklop utripa rumene luči na semaforju, vklop
LED smernikov
Vklop kamere na območju izrednega dogodka
Obveščanje pristojnih enot
Vklop rdeče luči na semaforju
Onesnaževanje ali
spolzko vozišče
Vklop utripalcev
Vklop kamere na območju izrednega dogodka
Obveščanje pristojnih enot
Vklop rdeče luči na semaforju
Izvoz z
intervencijskim
vozilom
Označitev nevarnega
mesta v skladu z
navodili
Odstranitev ovire
Poslabšanje
vidljivosti
1.STOPNJA –OPOZORILO
Povečanje koncentracije nad 7,6 %
Vklop utripa rumene luči na portalnih semaforjih v
cevi v kateri je prišlo do dogodka
Vklop utripalcev
Obveščanje pristojnih enot
2. STOPNJA – ALARM
Povečanje koncentracije nad 14 %
3.2 Večje prometne nesreče
Med večje nesreče spadajo požar, uhajanja nevarnih snovi v okolje, ogrožanja življenja in
zdravja ljudi ter prometna nesreča, v kateri je najmanj ena oseba hudo poškodovana ali je
kdo umrl. Pri večjih nesrečah nadzornik v RNC Vransko takoj obvesti ReCO Ljubljana,
ReCO Celje ter PIC. Udeleženci se začnejo iz predora umikati na podlagi obvestil, ki jih
prejmejo preko Vala 202 ali s pomočjo vgrajenega sistema za umik.
11www.dars.si, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 19
Tabela 3.2. predstavlja vrste dogodkov za večje prometne nesreče, ki se dogajajo v naših
predorih. Predstavlja nam, kateri so predhodni ukrepi, za katere poskrbijo v nadzornih centih
ter vse aktivnosti dežurnih služb na določenih odsekih.
Tabela 3.2: Predhodni ukrepi za večje prometne nesreče12
DOGODEK PREDHODNI UKREPI AKTIVNOSTI DEŽURNE
SLUŽBE
Prometna nesreča I. ali II.
Kategorije
Vklop rumene luči na
semaforju
Vklop utripalnikov
Preklop kamere video
nadzora
Vklop snemanja
Obveščanje pristojnih enot
Vklop rdeče luči na semaforju
Izvoz z intervencijskim
vozilom
Označitev nevarnega mesta
Izvajanje ukrepov po
navodilih organov PP
Odstranjevanje
poškodovanih vozil
Čiščenje cestišča
Prometna nesreča III. ali IV.
kategorije
Vklop rdeče luči na semaforju
Vklop utripalnikov
Preklop kamere video
nadzora
Vklop snemanja
Obveščanje pristojnih enot
Izvoz z intervencijskim
vozilom
Označitev nevarnega mesta
Izvajanje ukrepov po
navodilih organov PP
Odstranjevanje
poškodovanjih vozil
Čiščenje cestišča
Obveščanje ob večjih nesrečah
Pri večjih nesrečah dežurni nadzornik prometa, informacije o nesreče posreduje PIC-u. PIC
pa jo posreduje medijem, ki informacijo objavijo 13Udeleženci so obveščeni o dogodku s
strani dežurnega nadzornika prometa v RNC Vransko, ki izvaja obveščanje preko
predorskega ozvočenja in preko Val 202; 98,9 MHz. Nadzornik prometa ima na razpolago
tudi možnost direktnega obveščanje preko Val 202, ter s tem možnost posredovanja že
posnetih obvestil.
12 Dars d.d., Varnostna dokumentacija predora Trojane
13 www.dars.si, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 20
Obveščanje pristojnih organov pri večji prometni nesreči
Za obveščanje o nezgodah v predoru je odgovoren dežurni nadzornik v RNC Vransko. Če
nastane večje nesreče in je potrebna intervencija, dežurni nadzornik prometa obvesti (Slika
3.1):
intervencijsko gasilsko enoto v AC vzdrževalni bazi Vransko (obenem že
aktiviranje),
ReCO Ljubljana (112),
ReCO Celje (112),
OKC PU Ljubljana (113),
vodjo dežurne skupine RV AC vzdrževalne baze Vransko,
pooblaščenega svetovalca uprave,
vodjo AC vzdrževalne baze Vransko,
koordinatorja ESV AC vzdrževalne baze Vransko,
uradnika za varnost v predorih,
vodjo službe za komuniciranje,
PIC.
Slika 3.1: Shema komunikacije v primeru nesreče ali izrednega dogodka14
14http://www.dars.si/Dokumenti/2_Objekti_na_AC/Trojane
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 21
4 PODROBNA STATISTIČNA ANALIZA PROMETNE VARNOSTI
ZA PREDOR TROJANE
Slika 4.1: Predor Trojane
Predor Trojane je dvocevni dvopasovni predor. Širina celotnega vozišča znaša 7,70 m, širina
enega pasu znaša 3,50 m. Višina voznega profila znaša 4,70 m. Zaradi vzdrževanja in nujnih
primerov sta na vsaki strani vozišča pločnika širine 92 cm, ki sta dvignjena 15 cm nad
voziščem in s prečnim sklonom 2 %. Širina pločnika je pogojena s prostorskimi zahtevami
za namestitev kabelske kinete pod pločniki in z zahtevami, ki so rezultat zadostne
oddaljenosti od sten predora. Predorski cevi sta povezani s petimi varnostnimi prečnimi rovi.
Za obe predorski cevi je izvedeno prisilno vzdolžno prezračevanje za primer povečanja CO,
zadimljenosti in požara. (Slika 4.1)15
15 www.dars.si, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 22
Tabela 4.1 predstavlja levo cev predora Trojane (smer Celje). Opisuje koliko je cev dolga,
od katerega do katerega kilometra poteka. Vsebuje podatke na kateri nadmorski višini predor
leži, kakšen je naklon te cevi in kakšen je njen radij.
Tabela 4.1: Leva cev predora Trojane16
LEVA CEV (SMER CELJE)
Od km 79.219 do km 82.150 dolžina 2.931 m
Maksimalna nadmorska višina cca 529 m na Z portalu predora
Vzdolžni sklon 0,5 %
Minimalni horizontalni radij 1.500 m
Tabela 4.2 opisuje tehnične podatke za predor Trojane v smeri proti Ljubljani. Kot je
razvidno iz tabele je desna cev malo krajša kot leva, radij cevi je malo manjši, nadmorska
višina, ter vzdolžni naklon pa ostajata enaka.
Tabela 4.2: Desna cev predora Trojane17
DESNA CEV (SMER LJUBLJANA)
Od km 79.219 do km 82.125 dolžina 2841 m
Maksimalna nadmorska višina cca 529 m na Z portalu predora
Vzdolžni naklon 0,5 %
Minimalni horizontalni radij 1.200 m
Sodobni tehnični postopki gradnje predorov omogočajo izgradnjo le-teh kljub tako
zahtevnim geotehničnim postopkom, kot so prisotni na območju Trojan. Pri izgradnji
Trojanskega predora je ocena izgradnje kazala težke pogoje, vendar pa je gradnja presegla
predhodne ocene. Predor je bil odprt leta 2005 in je tretji predor v vrsti, ki je bil grajen na
območju Trojan proti Ljubljani. (Slika 4.2)
16 www.Dars d.d., Analliza%20tveganja%20Trojane/Dogodki%20Trojane
17 www.Dars d.d., Analliza%20tveganja%20Trojane/Dogodki%20Trojane
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 23
Slika 4.2: Lokacija predorskih cevi predora Trojane18
Slika 4.3 prikazuje prečni prerez obeh cevi predora Trojane. Iz katere sta razvidna oblika
profila, velikost predora in konstrukcijski elementi. Preboj desne cevi je bil 01.10.2003,
preboj leve cevi pa 26.3.2004. Gradnja predora je temeljila na principu NATM (nove
avstrijske gradnje predorov). 19
Slika 4.3: Prečni prerez predora Trojane20
18 www.Dars d.d., Analliza%20tveganja%20Trojane/Dogodki%20Trojane
19 http://www.sloged.si/wp-content/uploads/Razprave%204.%20posvetovanja/1tema%207.pdf
20 Dars d.d., Varnostna dokumentacija predora Trojane
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 24
Povprečna gostota prometa skozi predor Trojane.
Gostota prometa spremlja nadzornik v nadzornem centru ali na cestninskih bazah. Gostota
prevozov skozi predore je največja:21
pri dnevnem prometu med 6.00 in 17.00
pri tedenskem prometu ob četrtkih in petkih
pri mesečnem prometu po levi cevi (v smeri proti Celju) – januarja, julija, avgusta in
septembra; po desni cevi (v smeri proti Ljubljani) – julija, avgusta in septembra
Pri razvrščanje vozil v tri kategorije se predpostavlja da bo največja gostota prometa:
v dnevnem prometu za levo cev (v smeri proti Celju) predorov Trojane:
– pri osebnih vozilih največji med 16.00 in 17.00 uro
– pri kombijih in lahkih tovornih vozilih največji med 17.00 in 18.00 uro
– pri večjih tovornih vozilih in avtobusih največji med 7.00 in 8.00.
Dnevni promet za desno cev (v smeri proti Ljubljani) predorov Podmilj oziroma
Trojane:
– pri osebnih vozilih največji med 8.00 in 9.00
– pri kombijih in lahkih tovornih vozilih največji med 7.00 in 8.00
– pri večjih tovornih vozilih in avtobusih največji med 7.00 in 8.00
Slika 4.4 predstavlja postavitev predora Trojane glede na traso avtoceste. Vidimo lahko,
kakšna je njegova geografska postavitev. Predor Trojane se je odprl leta 2005 in je najdaljši
zgrajen predor. Uvršča se med dolge dvocevne dvopasovne enosmerne predore22
21 Word H., Načrt zaščite in reševanja pri nesrečah v predorih, Delo 2006
22 Dars d.d., Varnostna dokumentacija predora Trojane
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 25
Slika 4.4: Makro lokacija obravnavanega predora23
4.1 Vgrajeni sistemi za vodenje predora Trojane
4.1.1 NADZORNI KRMILNI SISTEM
Pregled nad vsemi nadzornimi sistemi v predoru opravljajo mikroračunalniški krmilni in
nadzorni sistemi. Vodenje predora je mogoče iz nadzornega centra, lokalno vodenje pa je
mogoče iz pogonske centrale Trojane – vzhod (smer Celje). (Slika 4.5)
Za varno odvijane prometa so v predor Trojane vgrajene različne naprave in sistemi, ki
služijo:
vodenju in nadzoru prometa,
požarnemu javljanju,
radijskim zvezam,
video nadzoru in avtomatski detekciji prometa,
krmiljenju prezračevanja,
23 Dars d.d., Varnostna dokumentacija predora Trojane
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 26
protivlomni zaščiti pogonskih central,
drugim signalizacijam …
Pri daljinskem načinu vodenja predora je možna izbira:
ročno vodenje,
avtomatsko vodenje.
Normalen način vodenje predora poteka daljinsko iz RNC Vransko.
Vodenje predora je razdeljeno na 3 nivoje:
1.nivo – nadzorni sistem v pogonski centrali Trojane in RNC Vransko;
2.nivo – glavna postaja v pogonski centrali Trojane;
3.nivo – lokalne postaje v predoru in pogonski centrali Trojane;
Slika 4.5: Nadzorni center Vransko
4.1.2 PROMETNA SIGNALIZACIJA
Namen prometne signalizacije je vodenje prometa v predoru in pred njim. V predorih so
vgrajeni tridelni in enodelni prometni semaforji ter osvetljeni in spremenljivi prometni znaki.
Nadzornik prometa ima možnost na lastno odgovornost ročno preklopiti semaforje na rdeče,
utrip rumene ali zeleno.
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 27
Enodelni utripajoči semaforji so nameščeni pri nišah za klic v sili. Vodenje utripalnikov
poteka iz lokalne postaje. Vklopljeni so samo v primeru nesreč ali izrednih dogodkov.
Tridelni semaforji so nameščeni na portalih, pred odstavnimi nišami in na AC priključku
Trojane. V času normalnega obratovanja svetijo zeleno. Lahko imajo tudi vlogo
utripalnikov. V primeru nesreče se sprememba barve iz zelene na rumeno izvede istočasno
z vklopom pripadajočih utripalnikov. Krmiljenja tridelnega semaforja je avtomatsko. Na
vseh vstopnih portalih so vgrajene krmilne omarice za ročno preklapljanje portalnih
semaforjev. Krmiljenje je možno tudi daljinsko-ročno iz nadzornega centra in lokalno-ročno
iz pogonske centrale. (Slika 4.6)
Slika 4.6: Semaforji v predoru Trojane24
4.1.3 SPREMENLJIVI PROMETNI ZNAKI
Spremenljivi prometni znaki so nameščeni na vstopnih portalih in znotraj predorskih cevi,
na določeni razdalji. Vgrajeni so 1-pomenski, 5-pomenski in 6-pomenski spremenljivi
prometni znaki. Krmiljenje znakov je avtomatsko. Stanje spremenljivih prometnih znakov
je povezano s stanjem tridelnega portalnega semaforja. Semaforji se krmilijo iz pripadajoče
24 www.Dars d.d., Analliza%20tveganja%20Trojane/Dogodki%20Trojane
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 28
postaje. Krmilijo jih lahko tudi ročno-daljinsko iz nadzornega centra in pogonske centrale.
(Slika 4.7)
Slika 4.7: Spremenljivi prometni znaki v predoru Trojane25
4.1.4 SISTEM ZA JAVLJANJE POŽARA
V primeru požarnega alarma (avtomatskega ali ročnega) pride do avtomatske zapore
predora. Semaforji, utripalniki in spremenljivi prometni znaki se prekrmilijo, vklopi se
kamera video nadzornega sistema, ki pokriva področje, kjer je prišlo do detekcije požara in
se sproži snemanje mesta dogodka. Požarni alarm se prenese v RNC. S strani dežurnega
nadzornika prometa v RNC sledi obveščanje pristojnih služb, skladno z Navodilom za delo
dežurnega nadzornika prometa.26
Predor Trojane je zaradi svoje dolžine veliko bolj požarno ogrožen kot ostali predori,
oziroma je možnost za nastanek požara večja, zato ima na stropu predora vgrajen fiber –
optični kabel. Kabel vsebuje tekoče kristale, kateri se pri izbruhu ognja stopijo in javijo
približno en meter natančno lokacijo požara. Ker je predor ločen na več con, je sistem
25 www.Dars d.d., Analliza%20tveganja%20Trojane/Dogodki%20Trojane
26 Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d. d.).
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 29
odvisna od tega, v kateri coni se požar nahaja. Na podlagi sistema se vklopi ventilacija
predora. (Slika 4.8)
Slika 4.8: Sistem za javljanje požara27
Požarno javljanje v predoru sestoji iz:
linijskega javljanja požara po celotni dolžini predorskih cevi (Fibrolaser);
avtomatskih točkovnih dimnih javljalnikov požara v nišah klica v sili, Elektro nišah
in pogonskih centralah;
ročnih javljalnikov požara nameščenih pred nišami klica v sili, ob prečnih prehodih,
ob portalih in na pogonski centrali;
magnetnih stikal za zaznavanje odpiranja omaric za gasilne aparate;
central sistema avtomatskega javljanja požara nameščenih v nišah za klic v sili
(desna cev – niši NKS-L3 in KNS-L10, leva cev – niši NKS-D3 in NKS-D10) in
kontrolorjev sistema linijskega javljanja požara (dva kontrolorja v vsaki pogonski
centrali);
kabelskih napeljav sistema;
27 www.Dars d.d., Analliza%20tveganja%20Trojane/Dogodki%20Trojane
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 30
4.1.5 PREZRAČEVANJE
Izhodne poti morajo biti že vnaprej načrtovane. Prezračevanje in ukrepe za beg se prikazuje
le v primeru požara, kjer lahko strupene pline primerjamo z dimom pri požaru. Dim lahko
ogroža uporabnike predorov na več načinov. Če se udeleženci v prometu predolgo zadržujejo
v dimu so izpostavljeni ogljikovemu monoksidu, kateri lahko povzroči nezavest ali smrt. Pri
razširitvi požara prihaja do vročega dima, zaradi katerega pri vzdihovanju prihaja do
poškodb pluč.
Krajši predori po navadi niso opremljeni z prisilnim prezračevanjem, kar pomeni da se dim
šeri prosto in ga premika naraven zračen tok. Gibanje dima ne moremo predvideti zato se
lahko širi v obe smeri.28
Pri daljših predorih, kot je predor Trojane pa je prezračevanje potrebno. Delovanje
ventilatorjev lahko kombiniramo, prečno z prezračevalnimi jaški in vzdolžno. Vzdolžno
prezračevanje je najprimernejši za Trojane saj dobi sistem analizo vremensko geografskih
faktorjev predora. V predoru Trojane je grajenih šest ventilatorjev. (Slika 4.9)
Slika 4.9: Prezračevanje v predoru Trojane29
28 http://www.sos112.si/slo/tdocs/predori_var.pdf
29 www.Dars d.d., Analliza%20tveganja%20Trojane/Dogodki%20Trojane
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 31
4.1.6 UČINKI NARAVNEGA ZRAČENJA
Pri vsakodnevnem obratovanju predora vpliva na pretok zraka skozi predor batni učinek, na
katerega pa vpliva zračni tok vetra. Pri nesreča v katerih prihaja do požarov se pretok zraka
preneha zaradi vzgona in termodinamike. Hitrost zraka je odvisna od požarne dimenzije, ter
vzdolžnega naklona. Pri požarih z velikimi temperaturami nastaja stratifikacija dima, zaradi
česar so prečni profili predora brez dima. Ko se temperature v predoru zmanjšajo pa se ta
napolni z dimom.
4.1.7 SISTEM KLICA V SILI
Sistem klica v sili je obcestni stebriček, s pomočjo katerega lahko voznik v primeru nesreče
ali okvare pokliče v nadzorni center (Slika 4.10).
Sistem sestavljajo:
nadzorni center;
prenosni medij (optika, baker);
napajalni del (solarni paneli…);
SOS stebrički.
V predorih imamo klicne stebričke vgrajene v tako imenovanih nišah klica v sili. V
notranjosti predora so SOS stebrički, postavljeni na približno 250m.
Slika 4.10: Sistem klica v sili30
30 www.Dars d.d., Analliza%20tveganja%20Trojane/Dogodki%20Trojane
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 32
4.1.8 SISTEM DETEKCIJE PROMETA
Sistemi detekcije prometa delujejo na osnovi video signalov, pri katerih procesorji s
pomočjo algoritmov ugotavljajo nenormalno stanje . Zanesljivost sistema znaša nad 95
odstotkov, število lažnih alarmov pa pod 0,5 odstotka.
Sistem deluje na dva načina:
zbiranje prometnih parametrov
detekcija neregularnih prometnih dogodkov
Med parametre spada štetje prometa in klasifikacija vozil. Merimo tudi gostoto prometa,
povprečno razdaljo vozil, povprečne hitrosti ter zasedenost voznih pasov. Odvisno od
namena priprave statistike lahko operater izbere prikaz podatkov. Najpomembnejši sta
detekcija vozil, ko vozijo v nasprotno smer, ter vozila, ki se ustavijo na voznih pasovih. Pri
detekciji vozil poteka nadzor preko nadzorno-krmilnega sistema, pri katerem se sproži
zapiranje predora, pri ustavljanju vozila pa voznika opozorijo rumene utripalke in oznake za
omejitev hitrosti. Sistem zazna tudi zastoj prometa, počasno vožnjo ter dim. (Slika 4.11)
Slika 4.11: Detekcija prometa31
31 www.Dars d.d., Analliza%20tveganja%20Trojane/Dogodki%20Trojane
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 33
4.1.9 SISTEM VIDLJIVOSTI IN KONCENTRACIJA CO
Za koncentracijo CO ( ogljikovega monoksida) in vidljivost je v predoru Trojane nastavljen
sistem za merjenje mejnih vrednosti. Sistem vsebuje oddajno diodo, ki seva svetlobo v
infrardečem spektru. Vidljivost je sorazmerna količini svetlobe, ki jo sprejme dioda. Med
diodama se svetloba lomi in deli glede na gostoto delcev v zraku. Co merimo na osnovi
ogljikovega monoksida, saj absorbira svetlobo določene valovne dolžine. Infrardeč spekter
pošlje svetlobo do sprejemnika, ki dobljeno svetlobo primerja z referenčno in izračuna
koncentracijo. V primeru prekoračitve CO ali vidljivosti sistem javi alarm in zapre predor.
(Slika 4.12)
Slika 4.12: Prikazuje sistem prekoračitve CO ali vidljivosti32
4.1.10 SISTEM RADIJSKIH ZVEZ
Vsak predor mora imeti radijske sisteme služb, kot so:
gasilci
policija
vzdrževalci
reševalci …
32 www.Dars d.d., Analliza%20tveganja%20Trojane/Dogodki%20Trojane
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 34
Prav tako mora vsebovati sprejem programa VALA 202. Vsak radijski sistem mora v
predorih delovati zaradi oddajanja nujnih sporočil iz nadzornega centra, v primeru prometne
nesreče ali požara. Vstop v sistem je možen iz nadzornega centra preko avdio konzole. Za
zagotovitev varnosti uporabnikom v predoru pa je možno predvajanje posnetega sporočila
ali govoriti v živo preko VALA 202. S pomočjo iste konzole je možno predvajati vsa
sporočila po zvočnikih, ki so vgrajena znotraj predora. Ta sistem ozvočenja je možen le v
predorih Trojane in Podmilj.
4.1.11 EVAKUACIJSKE POTI
Evakuacijske poti se označujejo s SIST standardom 1013 in morajo biti osvetljene z najmanj
1lux-om, merjene v osi poti v višino 0,2m. V primeru nastanka dima ne smejo biti nalepljene
previsoko. Vsaka oznaka ima podano evakuacijsko smer do najbližjega izhoda. Nameščena
mora biti vsakih 25 m ali manj na steni predora. Znak je sestavljen iz simbola, ki prikazuje
dolžino in smer najbližjega izhoda. (Slika 4.13)
Slika 4.13: Označba evakuacije33
33 www.Dars d.d., Analliza%20tveganja%20Trojane/Dogodki%20Trojane
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 35
4.1.12 MESTA ZA PRISTANEK HELIKOPTERJA IN UMIK UDELEŽENCEV V
PRIMERU NESREČE
Slika 4.14 prikazuje mesta za pristanek helikopterja v primeru hudih prometnih nesreč. V
predoru Trojane je možen pristanek helikopterja na dveh možnih lokacijah (vzhodno in
zahodno na priključku predora). Prikazana sta tudi dve mesti za umik vseh udeležence v
primeru prometne nesreče.
Slika 4.14: Mesta za pristanek helikopterjev in umik udeležencev v primeru nesreče.34
34 www.Dars d.d., Analliza%20tveganja%20Trojane/Dogodki%20Trojane
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 36
4.1.13 RAZSVETLJAVA V PREDORU
S pomočjo dobre razsvetljave ima voznik večje možnosti za prepoznavanje nevarnosti. Ko
vozilo vstopi v predor, mora biti osvetljenost močnejša , saj se mora oko prilagoditi svetlobi.
Cestišče in stene predora morajo imeti visoko odbojno razpršenost svetlobe. S tem se
zmanjša potreba po večjem številu svetilk, zagotavlja visoko razsvetljenost in omogoča
prihranek energije.(Slika 4.15)
Slika 4.15: Razsvetljava v predoru35
4.1.14 NAPAJANJE PREDORA
Za pridobivanje elektrike imamo v predoru Trojane dve transformatorski postaji, ki
pridobivata elektriko iz distribucijskega centra Elektro Ljubljana. Prva transformacijska
postaja leži v centrali Trojane v smeri proti Ljubljani, druga pa v smeri proti Mariboru.
Predor ima za vsak primer še rezervno elektro distribucijsko omrežje pri Elektru Celje.
35 https://www.google.si/search?q=razsvetljava+v+predoru+trojane&espv
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 37
4.1.15 INTERVENCIJSKA POT
Za zmanjšanje posledic nesreče je potrebno učinkovito in hitro ukrepati. Ob hujši nesreči je
za reševanje, zaščito in pomoč na kraju nesreče odgovoren vodja intervencije, ki vodi
operacijo s pomočjo reševalcev, upravljalcev, policijo in z Dars, d. d. Pri manjši nesreči je
vodja operacije, ki vodi izvajanje nalog reševanja, odgovoren operater v nadzornem centru
Vransko. Ko na kraj nesreče prispe vodja vzdrževanja avtocestne baze, prevzame to
odgovornost. (Slika 4.16)
Slika 4.16: Intervencijska pot36
4.2 IZREDNI DOGODKI (2006 –2015)
Graf 4.1 predstavila klasifikacijo prometnih nesreč, ki jih delimo na nesreče brez poškodb,
z lahkimi telesnimi poškodbami ter smrt udeleženca. Največ poškodb se je zgodilo v letih
2010 in 2015 zaradi neprilagojenih hitrosti in neustrezne varnostne razdalje. V letu 2007 je
prišlo do naleta motornega in osebnega vozila, v katerem so bili udeleženci lahko
poškodovani. Največ lahkih poškodb je bilo v letu 2013, ki so nastale zaradi neprilagojene
hitrosti. Zgodilo se je veliko nesreč, v katerih ni bil nihče poškodovan. Leta 2011 je prišlo
36 www.Dars d.d., Analliza%20tveganja%20Trojane/Dogodki%20Trojane
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 38
do štirih nesreč brez poškodb in dveh z lahkimi poškodbami zaradi naletnega trčenja.
Zgodile pa so se tudi nesreče s smrtnim izidom zaradi čelnega trčenja.
Graf 4.1: Klasifikacija prometnih nesreč
Površje cestišča v času prometnih nesreč
Iz grafa 4.2 je razvidno, da se je največje število prometnih nesreč zgodilo na suhem vozišču.
Do katerih prihaja zaradi neprimerne vožnje, v času prometnih konic Do nesreč z mokrim
voziščem je prišlo v letih od 2009 do 2013, ker je voznik zaradi neprimerne hitrosti trčil v
predor ali pa je zaradi neustrezne varnostne razdalje prišlo do naleta večjih vozil. V letu 2013
pa je zaradi spolzkega vozišča prišlo zaradi neprilagojene hitrosti do naleta 3 osebnih.
1 1
5
4
9
4
7
1
7
10
2 2
4
11 1
2
0
2
4
6
8
10
12
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
ŠT
. P
RO
ME
TN
IH N
ES
RE
Č
LETO
KL A S I FI KA C I JA PR O ME T N I H N E S R E Č
BREZ POŠKODB LAHKE POŠKODBE SMRT
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 39
Graf 4.2: Površje cestišča v času prometnih nesreč
Analize prometnih nezgod za osebna vozila
Graf 4.3 prikazuje število in vrsto prometnih nezgod osebnih vozil, ki so se zgodile od leta
2006 do leta 2015. Razvidno je, da se je največ nesreč zgodilo v letih od 2013 do 2014. V
letu 2014 se je zgodila prometna nesreča, v kateri se je osebno vozilo zaletelo v motorno
kolo. Prišlo je samo do materialne škode, predor pa je bil zaprt 18 minut. Največje verižno
trčenje ali nalet se je zgodil 6. 11. 2010 ob 8.28 zaradi zgoščenosti vozil na levem pasu, pri
katerem je bilo udeleženih 12 osebnih vozil. V četrtek, 11. 10. 2014, ob 16.41 je osebno
vozilo zaradi prekratke varnostne razdalje med manevrom zaviranja zadelo robnik in se
nekontrolirano zaletelo v nasprotno steno predora. Zaradi zaviranja vozil v nuji, tovorno
vozilo zapelje na drugo odstavno nišo. 12. 1. 2014 ob 10.34 v smeri proti Ljubljani pride do
hude prometne nesreče, v kateri osebno vozilo trči v nišo in zagori. V prometni nesreči pride
do smrtnih žrtev, predor je bil zaprt 3 ure in 20 minut.
0
1
2
3
4
5
6
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
1
2
4
2 2
3
4 4
6 6
1
2
1 1 1 1
ŠT
. N
ES
RE
Č
LETO
POVRŠJE CESTIŠČA ZA NESREČE OSEBNIH VOZIL
SUHO VOZIŠČE MOKRO VOZIŠČE SPOLZKO
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 40
Graf 4.3: Prometne nezgode osebnih vozil v tunelu Trojane (2006–2015)
Tabela 4.3 prikazuje vse prometne nesreč, ki so se zgodile med leti 2006 in 2010. Opisuje
dogodke, ki so nastali zaradi prehitre vožnje, premajhne varnostne razdalj, nepravilne smeri
vožnje … V velikih primerih je prišlo do naletov osebnih vozil v predoru. V letih 2008 in
2010 je prišlo do naleta, pri katerem je nastala samo materialna škoda. V letu 2006 se je
zgodila nesreča s smrtnim izidom, zaradi prehitre vožnje je prišlo do trka vozila v predoru.
Tabela 4.3: Podrobnejši pregled prometnih nesreč med leti 2006–201037
DATUM CESTA K. VZROK
9.7.2006 suho 3 prometna nesreča
15.4.2007 suho 1 motorno kolo se zaleti v vozilo pred seboj
31.5.2007 suho 1
osebno vozilo zadane v steno predora , ga zavrti,
obstane na VP
18. 2. 2008 suho 1 osebno vozilo se zaleti v drugo pred seboj
3. 9.2008 suho 1 trčijo tri vozila
16.9.2008 suho 1 med seboj trčijo tri vozila
21.9.2008 suho 2
osebno vozilo zanese v steno predora in obstane na
voznem pasu. Ena oseba je poškodovana
28.5.2009 suho 1
osebno vozilo trči v zadek drugega – v polovični
zapori zaradi del.
11.6.2009 suho 1 osebno vozilo se zaleti v zadek kombiniranega
20.6.2009 mokro 1
med seboj trčijo tri osebna vozila; obstanejo na dveh
pasovih
10.3.2010 mokro 1
na vhodu v predor pride do naleta več vozil – dve
tovorni in dve osebni
29.7.2010 mokro 1 vozilo trči v zadek tovornjaka
13.9.2010 suho 1 nalet 4 vozil
23.12.2010 suho osebno vozilo niši predora se obrne in odpelje
37 Lastna izdelava, podatki pridobljeni iz podjetja Dars d.d.
0
2
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
2 2
1 1
22
1 1
2
11 11 1 1
2
ŠT
. P
RO
ME
TN
IH N
ES
RE
Č
LETO
Š T E V I LO PR O ME T N I H N E S R E Č Z O S E B N IM
VO ZI L O MTRKI V STENO PREDORAOKVARAPOŽARPROMETNA NESREČA I. ALI II. KATEGORIJEPROMETNA NESREČA III. ALI IV. KATEGORIJE
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 41
Tabela 4.4 prikazuje vse prometne nesreče, ki so se zgodile med leti 2011 in 2015. Opisuje
prometne nesreče, zaradi katerih je bil predor začasno zaprt. Iz tabele lahko razberemo, da
se je zgodilo največ trkov zaradi neprimerne vožnje in prehitevanja vozila. Največkrat so se
trki zgodili v steno ali nišo predora, kjer so bile poškodbe večinoma materialne. Leta 2013
je prišlo do požara.
Tabela 4.4: Podrobnejši pregled prometnih nesreč med leti 2011–201538
DATUM CESTA K. VZROK
27.1.2011 vlažno 1
osebno vozilo trči v steno predora in obstane na prehitevalnem pasu
– poškodba smernikov v dolžini 150m
12.2.2011 Suho 1 osebno vozilo trči v ograjo ob vstopu v predor
17.2.2011 Suho 1 osebno vozilo zagori, posredujejo gasilci in ostali po postopku
14.5.2011 Suho 1 osebno vozilo trči v zadek tovornega vozila
28.2.2012 Suho 1
osebno vozilo vijuga po cesti in trči v steno predora –obstane na
prehitevalnem pasu
2.7.2012 Suho 1 osebno vozilo trči v steno predora in obstane na voznem pasu
23.9.2012 Suho 3 osebno vozilo se zaleti v nišo predora in obstane na obeh pasovih
6.11.2012 Suho 1 nalet 12 vozil na prehitevalnem pasu
10.12.2012 vlažno 1 osebno vozilo bočno trči v tovorno vozilo; obstaneta na voznem pasu
22.2.2013 vlažno 2 osebno vozilo trči v steno predora
25.3.2013 vlažno 1 Kombinirano vozilo zagori v predoru
26.3.2013 vlažno 2 osebno vozilo se zaleti v steno, nakar še dve tovorni in tri osebna
26.08 2013 suho 1 osebno vozilo trči v zadek drugega
20.12.2013 vlažno 1 osebno vozilo trči v steno predora
12.1.2014 suho 4 osebno vozilo trči v nišo in zagori
29.1.2014 suho 3 trčenje vozila v nišo – naletno mehanizacijo
4.3.2014 suho 2 med seboj trčijo tri osebna vozila
27.5.2014 suho 1 osebno vozilo trči v bok predora
19.7.2014 suho 1 oplazenje dveh vozil v predoru
11.9.2014 suho 1 osebno vozilo trči v steno predora, zaprt vozni pas
15.1.2015 suho 1 osebno vozilo zanaša in trči v steno predora
16.1.2015 suho 1 osebno vozilo trči v motorista
04.06 2015 suho osebno vozilo obstane v okvari
6.6.2015 suho 2 osebno vozilo trči v steno predora in obstane na prehitevalne pasu
3.7.2015 suho 1 Osebno vozilo zaradi okvare, zadimi predor
30.10.2015 suho 2 trk vozil zaradi počene gume tov. vozila
38 Lastna izdelava, podatki pridobljeni iz podjetja Dars d.d.
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 42
Analiza prometnih nezgod za tovorna vozila
Graf 4.4 prikazuje število prometnih nesreč, ki so se zgodile na mokrem in suhem vozišču.
Kot je razvidno se je tudi v tovornem prometu zgodilo največ prometnih nesreč na suhem
vozišču. Do nesreč na mokrem vozišču je prišlo v letih 2006, 2010 in 2012, pri katerih
zaradi neprimerne hitrosti tovorno vozilo zanese v steno predora.
Graf 4.4:Površje vozišča za nesreče tovornih vozil
Graf 4.5 in tabela 4.5 prikazujeta vse prometne nezgode tovornih vozil, ki so se zgodile med
leti 2006 in 2016. V največ primerih je prišlo do počene pnevmatike. V letih 2013 in 2014
je prišlo do okvare turbin, zaradi katerih je bil zadimljen predor, ki so ga zaradi slabe
vidljivosti začasno zaprli. Velikokrat se je zgodil tudi trk v steno zaradi neprilagojenih
hitrosti ter prehitevanja. V letu 2010 se je na voznem pasu pojavil pes, ki so ga z vozišča
odstranili vzdrževalci podjetja DARS.
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
4
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
1 1 11 1 1
4
2
4 4 4
ŠT
. P
RO
ME
TN
IH N
ES
RE
Č
LETO
POVRŠJE VOZIŠČA ZA NESREČE TOVORNIH VOZIL
MOKRO VOZIŠČE SUHO VOZIŠČE
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 43
Graf 4.5: Prometne nezgode osebnih vozil v tunelu Trojane (2006–2016)
Tabela 4.5: Podrobnejši pregled izrednih dogodkov za tovorna vozila39
DATUM CESTA K. VZROK
4. 8. 2006 mokro 1 zanese tov. vozilo in razsuje tovor
22. 6. 2007 suho 1 zaradi napake na povezavi zablokirajo kolesa na prikolici
23. 7. 2008 suho 1 zapelje v steno predora. Obstane na prehitevalnem pasu.
20.10. 2009 suho 1 tov. vozilu odpadejo pogonska kolesa.
20. 1. 2010 suho 2 8 tov. vozil udeleženih, eno-zagori posledično še dve,
25. 2. 2010 suho 1 tov. vozilu odpove turbina, zadimljenja predora TR.
11.3. 2010 mokro 1 sistem javi rdečo luč med seboj trčita dve tov. vozili
3. 6. 2010 suho 1 tov. vozilo trči v vozla pred seboj v delovni zapori
20. 8. 2010 suho 0 v predor pride pes
17. 6. 2011 suho 1 tov. vozilu se sname sev za nafto, pobrizga 500m predora
2. 11. 2011 suho 1 tov. vozilo trči v tovorno pred seboj.
24. 1. 2013 sneg 1 tov. vozilo zadimi predor
17. 7. 2013 suho 1 tov. vozilo izgubi tervol
8. 8. 2013 suho 1 tov. vozilu poči guma zaradi kosov po celem predoru
5. 9. 2013 suho 2 tov. vozilu poči prednja guma; ga zanese
23. 12. 2013 vlažno 1 tov. vozilu raznese turbino
16. 4. 2014 suho 1 tov. vozilu poči guma
2. 6. 2014 suho 0 tov. vozilo dimi zaradi okvare turbine
16. 6. 2014 suho 1 tov. vozilo zapelje na pločnik, odbije CO senzor
22. 12. 2014 suho 1 tov. vozilo razbije semafor in odpelje
2. 2. 2015 suho 1 tov. vozilu poči guma in skoraj trči v steno
20. 3. 2015 suho 1 tov. vozilu raznese gumo in je po obeh pasovih
10. 6. 2015 suho 0 tov. vozilu poči guma
39 Lastna izdelava, podatki pridobljeni iz podjetja Dars d.d.
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
21 11
21
3
12
11 1 111 12
ŠT
. N
ES
RE
Č
LETO
PROMETNE NEZGODE TOVORNIH VOZIL
PROMETNA NESREČA POČENA PNEVMATIKA POŽAR
OKVARA RAZSUT TOVOR ŽIVAL
TRK V STENO PREDORA
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 44
5 STATISTIČNA ANALIZA VARNOSTI V AVTOCESTNIH
PREDORIH (2006–2015)
Cestni predori so pomemben del prometne infrastrukture, predvsem v primeru , ko gre za
povezovanje regij in so velikega pomena pri razvoju gospodarstev. Istočasno pa
predstavljajo šibek člen cestnih povezav. Čeprav zgodovina nesreč v predorih kaže, da
predori obratujejo relativno varno (v njih se zgodi le 0,7 % vseh cestnih nesreč), lahko pa se
zgodi tudi, da pride do nesreče z težjimi in tudi z lažjimi posledicami . Vzrok za večino
nesreč v predorih je trčenje avtomobilov, zaradi specifičnosti predorov pa se lahko
navidezno nedolžna nezgoda hitro spremeni v katastrofo.40
Glede na izkušnje tujih držav (npr. prometne nesreče v francoskih in avstrijskih predorih) je
potrebno posebno pozornost s prometno varnostnega vidika posvetiti prav avtocestnim
predorom. Vožnja skozi predor zahteva od voznika maksimalno spoštovanje prometnih
predpisov in prometne signalizacije, saj je zaradi specifičnosti vsaka napaka lahko usodna.
Policisti ugotavljajo, da vozniki pri vožnji v predorih najpogosteje kršijo predpise, ki so
povezani s hitrostjo vožnje in neustrezno varnostno razdaljo. Pogosteje pa ugotavljamo tudi
druge kršitve, kot so nakazovanje spremembe smeri vožnje, vožnja po prehitevalnem pasu,
ko voznik ne prehiteva, uporaba mobilnega telefona, pojavljajo pa se tudi primeri obračanja
v predoru in vožnje v nasprotno smer.
5.1 Statistična analiza varnosti v avtocestnih predorih RS
Trenutno je na slovenskem avtocestnem sistemu 45 predorov skupne dolžine 42.145 metrov
(seštevek vseh predorskih cevi). Najdaljši in hkrati edini enocevni avtocestni predor v
Sloveniji je predor Karavanke, ki v dolžino meri 7.864 metrov, od tega meri slovenski del
3.450 m (dolžina cevi; razdalja med portali znaša 8.019 metrov). Najdaljši dvocevni
avtocestni predor v Sloveniji pa je predor Trojane (2.931 m). (Tabela 5.1)
40 http://www.drc.si/Portals/1/Referati/T2-Stijepic.pdf
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 45
Tabela 5.1: Predori v Republiki Sloveniji 41
OBJEKT VRSTA
PREDORA
DESNA
CEVI
LEVE
CEVI
SKUPNA
DOLŽINA V(M)
ODSEK
Predor Vodole dvocevni 233,41 236,06 469,47 A1 Dragučova – MB (Ptujska c.)
Predor Podnanos dvocevni 612 590 1.202 H4 Razdrto – Vrtojba
Predor Barnica dvocevni 304 283 587 H4 Razdrto – Vrtojba
Predor Debeli hrib dvocevni 350,2 372,5 722,7 A2 LJ (Malence) – Šmarje –SAP
Predor Dekani dvocevni 2.190 2.182 4.372 A1 Črni Kal – Srmin
Predor Golo rebro dvocevni 788,25 757 1.545,25 A1 Sl. Konjice – Dramlje
Predor Golovec ** dvocevni 622 595 1.217 A1 LJ (Litijska c. – Malence)
Predor Jasovnik dvocevni 1.633 1.612 3.245 A1 Vransko – Trojane
Predor Karavanke * enocevni / / 3.450* A2 Meja A (predor) – Hrušica
Predor Kastelec dvocevni 2.195 2.303 4.498 A1 Kozina – Črni Kal
Predor Ločica dvocevni 750 810 1.560 A1 Vransko – Trojane
Predor Mali vrh dvocevni 414,2 399 813,2 A2 LJ (Malence) – Šmarje
Predor Pletovarje dvocevni 708,25 745 1.453,25 A1 Sl. Konjice – Dramlje
Predor Podmilj dvocevni 621 613 1.234 A1 Trojane – Blagovica
Predor Štampetom. dvocevni 14,49 14,5 28,99 A1 Vrhnika – Logatec
Predor Tabor dvocevni 288,75 281,6 570,35 A3 Sežana V – Sežana Z
Predor Trojane dvocevni 2.841 2.931 5.772 A1 Trojane – Blagovica
Predor Šentvid** dvocevni 1.072 1.047 2119 A2 Šentvid – Koseze
Predor Šentvid enocevni 243 - 243 A2 Šentvid – Koseze
Predor Šentvid enocevni 341 - 341 A2 Šentvid – Koseze
Predor Cenkova dvocevni 608,55 626,5 1235,05 A5 Sv. Trojica – Sv Jurij
Predor Ljubno dvocevni 233 250 483 A2 Brezje – Podtabor
Predor Leščevje dvocevni 372 370 742 A2 Pluska – Hrastje
41 https://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Objekti_na_avtocestah/Predori_85.aspx
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 46
V Republiki Sloveniji imamo kar 20 dvocevnih predorov, ki nam pomagajo pri
premagovanju razdalje skozi razgibano in hribovito okolje. Da pa so avtocestni odseki
povezani med seboj, so predori zgrajeni na različnih območjih Slovenije, za katera skrbijo
avtocestne baze. Vsak predor vsebuje levo in desno cev za vožnjo vozil v obe smeri. Pri tem
nadzornik prometa v RNC Vransko posreduje, kot mu to določajo navodila za delo
dežurnega nadzornika prometa v primeru izrednih dogodkov in nesreč, ki so priloga k načrtu.
Iz slike 5.1. je razvidno, kje po Sloveniji se nahajajo predori, kako potekajo avtoceste, hitre
ceste in druge javne ceste. Predstavlja vse odseke, katerih izgradnja se je začela pred in po
letu 2012, ter predore, ki so v načrtu za izgradnjo v bližnji prihodnosti.
Slika 5.1: Predori na Slovenskem42
42 https://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Objekti_na_avtocestah/Predori_85.aspx
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 47
5.1.1 ANALIZA PROMETNIH NESREČ PO LETIH
Vožnja skozi predore se razlikuje od tiste na odprti cesti. Prehitevanje v enocevnih predorih
je prepovedano (edini enocevni predor na slovenskih avtocestah je predor Karavanke). V
predorih je prepovedano tudi obračati, voziti vzvratno ali ustavljati, razen v nujnih primerih,
ko lahko vozilo ustavimo v odstavni niši – v tem primeru moramo vozilo takoj ugasniti! Ob
vstopu in izstopu iz predora, še posebej ob slabem vremenu, se zelo hitro spremenijo vozne
razmere, zato moramo biti bolj pozorni kot sicer.
Možni vzroki za nastanek nesreče so:
Nesreče v predorih lahko nastanejo zaradi tehničnih in drugih vzrokov (okvara
signalizacije, stanje na cesti, vremenski pogoji, okvara vozila, itd.). Človeški
dejavnik je pogost vzrok za nesreče.
Požar v predoru je po navadi posledica prometne nesreče (trčenja vozil, naleta vozil).
Naravne in druge nesreče so lahko tudi vzrok za prometne nesreče, tu gre predvsem
za zemeljske in snežne plazove.
Del cestnega omrežja na zahodu Štajerske leži na potresno ogroženem področju, kjer
je po seizmološki karti Slovenije s 500 letno povratno periodo potresov 65 %
verjetnost (po Ribariču), da bo prišlo do potresa 8. stopnje po MSK lestvici. V
primeru rušilnega potresa se lahko tudi sprožijo plazovi, zdrsijo površinske zemlje,
rušenje kamenja in dreves na posamezne avtocestne odseke.
5.1.2 VARNA VOŽNJA SKOZI PREDOR
Vožnja skozi predore se bistveno razlikuje od tiste na odprti cesti. Prehitevanje v enocevnih
predorih je prepovedano (edini enocevni predor na slovenskih avtocestah je predor
Karavanke). V predorih je prav tako prepovedano obračanje, vzvratna vožnja ali ustavljanje.
Varnost v predorih na slovenskih avtocestah je tehnično podprta z:
nadzorom prometa iz nadzornih centrov preko video sistema;
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 48
vgrajenimi sistemi avtomatskega odkrivanja javljanja požarov ter v novejših
predorih tudi z avtomatsko detekcijo prometa in zastojev;
vgrajeno prometno signalizacijo in komunikacijsko opremo (semaforji, sistemi za
klic v sili, varnostna razsvetljava, ipd.);
zgrajenimi odstavnimi nišami v daljših predorih;
novejšimi dvocevnimi predori (Jasovnik, Ločica, Trojane, Podmilj, Kastelec,
Dekani, enako bo tudi v predoru Šentvid) in s prečnimi povezavami med predorskima
cevema.
V prometnih nesrečah velikokrat prihaja do lahkih telesnih poškodb, materialne škode ter
hujših telesnih poškodb, ki se lahko končajo s smrtnim izidom. V Grafu 5.2 so prikazane vse
poškodbe, nastale med leti 2006 in 2010. Razvidno je, da se je edina prometna nesreča s
smrtnih izidom zgodila leta 2006 – istega leta pa se je pripetilo tudi največje število telesnih
poškodb. (Graf 5.1)
Graf 5.1: Poškodbe pri prometnih nesrečah med leti 2006 in 2010
Med leti 2011 in 2015 se je v slovenskih predorih zgodilo 63 prometnih nesreč (Graf 5.2), v
katerih je leta 2014 največkrat nastala materialna škoda. Največje število prometnih nesreč
s telesnimi poškodbami se je pripetilo v letu 2013, najmanj pa v letu 2015. Nesreče s smrtnim
izidom so se zgodile leta 2012 in 2014.
1
76
31
4
1110
1214
11
0
5
10
15
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
ŠT
. P
RO
ME
TN
IH N
EZ
GO
D
LETO
PROMETNE NEZGODE MED LETI 2005-2011
SMRTNI IZID TELESNE POŠKODBE MATERIALNA ŠKODA
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 49
Graf 5.2: Prometne nezgode med leti 2011 in 2015
Glede na nesrečo na AC ter v predoru ločimo nesrečo glede na vrsto prevoznega
sredstva:
osebno,
potniško in
tovorno vozilo.
Lahko se zgodi na različnih krajih predora:
predorski ploščadi – portalu;
vhodu, sredini ali izhodu predora in
na viaduktu med predorskima cevema in sami avtocesti.
Do nesreče lahko pride zaradi naslednjih vzrokov:
tehničnih ali drugih vzrokov na signalno-varnostnih napravah,
okvare vozila,
trčenje vozil,
01
0
2
0
2
5 6 4
1
6
98
12
7
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
2011 2012 2013 2014 2015
ŠT
. P
RO
ME
TN
IH N
EZ
GO
D
LETO
PROMETNE NEZGODE MED LETI 2011-2015
SMRTNI IZID TELESNE POŠKODBE MATERIALNA ŠKODA
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 50
naleta vozil,
požara na vozilu ali v okolici,
eksplozije na vozilu in
poškodbe na cesti.
Zaradi nesreče nastane:
prekinitev prometa na cesti,
večja materialna škoda,
izguba ene ali več oseb,
nenadzorovano uhajanja nevarnih snovi v okolje in
druge značilnosti.
Ocenjujemo, da bi do najhujših posledic prišlo v primeru nesreče – trčenja avtobusa in
tovornega vozila – cisterne, ki prevaža nevarne snovi.
Pri prometnih nesrečah prihaja do različnih posledic, zaradi katerih ljudje lahko umrejo, se
telesno težko poškodujejo ali jo odnesejo brez poškodb. Največ nesreč brez poškodb ter z
lahkimi telesnimi poškodbami se je zgodilo v letu 2006. Zaradi velikih prekoračitev hitrosti
še posebej v predoru Trojane se je Dars d.d. odločil, da za umiritev hitrosti vožnje postavi
tako imenovane sisteme sekcijskega merjenja hitrosti vožnje, pri katerem gre za merjenje
povprečne hitrosti vožnje na območju predorov. S tem sistemom so zmanjšali številom
prometni nesreč iz 265 nesreč na leto, na 31 nesreč. Hude poškodbe in poškodbe s smrtnim
izidom so se zgodile v letih 2006 in 2007.( Graf 5.3)
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 51
Graf 5.3: Posledice prometnih nesreč med leti 2006 in 2010
Za preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreč v predoru je potrebno:
spoštovanje predpisane hitrosti vožnje na AC ter spoštovanje signalizacije;
pravočasno in ustrezno reagiranje dežurnega delavca v nadzornem centru ACB;
zagotoviti možnost prihoda interventnim službam na kraj nesreče (sprosti
prevoznost voznih pasov, pravočasno odstraniti zaščitne ograje);
takoj preusmeriti promet, ki prihaja v smeri tunela na vzporedno obvozno cesto;
zagotoviti ustrezno koordinacijo intervencijskih sil (formiranje poveljniškega
mesta na mestu nesreče – nadzorni center ACB, zveze …);
postaviti ustrezne opozorilne označbe pred predori;
označiti preusmeritev prometa z določenimi tehničnimi ukrepi;
poslati intervencijske enote na kraj nesreče v času do 5 minut;
stalno spremljati promet v predorih preko vseh sistemov, ki so nameščeni za
nadzor in stalno usposabljati vse službe, zadolžene za upravljanje in reševanje v
predorih.
Namestitev blažilnikov najugodnejši možen ukrep. Slovensko avtocestno omrežje ima 45
predorov, pri čemer so odstavne niše zaradi velike dolžine predorov urejene v šestih, in sicer
v predorih Karavanke, Šentvid, Kastelec, Dekani, Trojane in Jasovnik. Naletni mehovi so že
nameščeni v predorih Kastelec in Dekani (primorska avtocesta), Trojane in Jasovnik
0
50
100
150
200
250
300
2006 2007 2008 2009 2010
5 15 2
59
12 9 4 2
265
31 27 28 34
ŠT
. P
RO
ME
TN
IH N
EZ
GO
D
LETO
PO S L E D I CE PR O ME T N I H N E ZGO D ME D L E T I
2 0 0 6 - 2 0 10
MRTVI HUDO POŠKODOVANI LAHKO POŠKODOVANI BREZ POŠKODB
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 52
(štajerska avtocesta), v predoru Šentvid v smeri proti Primorski ter v Karavankah. V
slednjem so mehovi v vseh štirih nišah ob enem smernem vozišču, medtem ko bodo v štiri
niše ob drugem smernem vozišču še nameščeni.43
Pred začetkom gradnje vsakega predora bi morala biti narejena študija požarne varnosti, v
kateri bi požarnovarnostni strokovnjaki določili potrebne požarnovarnostne ukrepe, tudi
način prevoza nevarnih snovi in tovorov z veliko požarno obremenitvijo.
Graf 5.4 predstavljata vse posledice prometnih nesreč s smrtnim izidom, hudimi in lahkimi
telesnimi poškodbami ter nesreče brez poškodb, ki so se zgodile med leti 2011 in 2015.
Največ nesreč se je zgodilo brez poškodb, še posebej v letu 2013. Nato so sledile lahke
poškodbe, ki jih je bilo tudi največ v letu 2013. Hude poškodbe so se zgodile med leti 2011
in 2013, nesreče s smrtnim izidom pa v letih 2012 in 2014.
Graf 5.4: Posledice prometnih nesreč med leti 2011 in 201
43 http://avto.finance.si/BEilniki-krepijo-varnost-v-slovenskih-predorih
0
5
10
15
20
25
30
2011 2012 2013 2014 2015
13
1 1 11
58 7
1
20
29 30
23
13
ŠT
EIL
O P
RO
ME
TN
IH N
EZ
GO
D
LETO
PO S L E D I CE PR O ME T N I H N E ZGO D ME D
L E T I 2 0 11 - 20 15
MRTVI HUDO POŠKODOVANI LAHKO POŠKODOVANI BREZ POŠKODB
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 53
Predore ločimo glede na:
število prometnih pasov:
– enopasovne,
– dvopasovne,
– tripasovne.
dolžino predora:
– kratek predor (dolžine 200m),
– srednji predor (srednji pasovi 200–1000m),
– dolgi predori (dolžine nad 1000m).
število cevi:
– enocevni predor,
– dvocevni predor,
– večcevni predor.
potek v prostoru:
– predori v urbanem okolju,
– predori v naravnem okolju.
glede na obliko trase:
– spiralni ali zankasti,
– predori v premi,
– predori po celi dolžini v krožni ali sestavljeni krivini,
– predori v premi, toda ob vhodu in izhodu v krivini.
Predori morajo biti grajeni tako, da zagotavljajo prometno varnost ter zagotavljajo
ekonomično vzdrževanje. Omogočiti morajo pretok predvidenega števila vozil z določeno
hitrostjo, pri čemer morajo izpolnjevati vse pogoje o varnosti v cestnem predoru.
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 54
Predori so opremljeni z varnostnimi sistemi, kot so:
prometna signalizacija,
odstavne niše,
detekcija zastojev in zgostitve prometa,
sistemi za odkrivanje požarov,
sistemi za vodenje prometa …
5.1.3 OPERATER V NADZORNEM CENTRU
Vsak sistem vodi operater, ki se mora hitro odzvati na vsako prometno nesrečo ali izredni
dogodek. Operater je o izrednem dogodku obveščen s pomočjo alarma, prikazom žive slike
ter lokacijo dogodka. Nadzorni center mora obvestiti dežurno enoto Dars, policijsko enoto,
gasilce, nujno medicinsko pomoč, operativno komunikacijski center. Od njegovega
upravljanja in sposobnosti je odvisna varnost voznikov.
Naloge operaterjev so:
nadzor in ugotavljanje požarnega sistema,
nadzor video sistema,
nadzor prometnega sistema,
obnova predorov.
Vse predore so obnovili z varnostnimi sistemi in namestili naletne mehove. DARS d.d. se
povezuje s centri nadzora prometa v tujini, kateri so uvedli "traffic managerja".
Vzpostavljajo glavni nadzorni center in številne druge aktivnosti, ki hkrati prispevajo k večji
pretočnosti.44
44 http://www.dars.si/Novice/Manj_nesrec_in_vecja_pretocnost_varno_na_poti__1181.aspx?print=1
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 55
6 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE VARNOSTI
Zaradi vse večjega ustavljanja vozil v predorih prihaja do prometnih nesreč oziroma naletov,
v katerih se lahko poškoduje ali umre veliko ljudi. S takšnim ravnanjem vozniki ogrožajo
tako svoje kot tudi tuje življenje. Da bi preprečili ustavljanje vozil v predoru med prometno
nesrečo, bi bilo potrebno pred predori postaviti dodatno varnostno signalizacijo in zapornice,
ki bi preprečile vstop v predor. Zapornice bi odločilno vplivale še posebej v primerih, kjer v
prometni nesreči sodelujejo tovorna vozila, ki prevažajo nevarne oziroma vnetljive snovi,
saj lahko v takem primeru pride tudi do požara. Vse voznike, ki tega ne bi upoštevali, bi bilo
potrebno kaznovati z visoko denarno globo.
Kadar so v požaru udeležena tudi osebna vozila, kljub temu da so predori že opremljeni z
ročnimi gasilnimi aparati ter sistemom za javljanje požara, bi potrebovali manjši gasilni
aparat za takojšnje gašenje. S tem bi preprečili oziroma omejili razširitev požara in pridobili
na času za reševanje ljudi iz predora.
Analize hitrosti so pokazale, da pri vožnji skozi predor Trojane tri petine voznikov prekorači
omejitev 100 km/h. V enem tednu je predor prevozilo skoraj 137.000 vozil, od tega jih je 57
procentov prekoračilo dovoljeno hitrost (več kot 78.090 vozil). Najvišja izmerjena hitrost v
predoru je 218 km/h. Prav zaradi prehitre vožnje pa pride do naletov v stene predorov,
verižnih trčenj … Da bi preprečili nesreče in omejili hitrosti vožnje, bi bilo potrebno v vse
predore postavili radarske naprave, ki bi merile prekoračene hitrosti.
Velikokrat se zgodijo nesreče tudi zaradi premajhnih varnostnih razdalj. Velika večina
voznikov ne razmišlja o tem, kako pomembna je pravilna vožnja skozi predor, kar dokazuje
dejstvo, koliko voznikov potuje skozi njega z zelo majhno varnostno razdaljo; nekateri so
tudi zelo utrujeni. Za večje varnostne razdalje bi v predorih poleg barvnih smernikov na
robnikih predora potrebovali samokontrolni dvosekundni test varnostne razdalje in dodatno
signalizacijo, ki bi na nevarnost opozarjala s pomočjo prometnih znakov – ti bi utripali in
prikazovali premajhno varnostno razdaljo.
Za preprečitev takšnih nesreč je potrebno predore tudi redno vzdrževati in čistiti, saj se
nesreče pogosto zgodijo tudi zaradi napokanega in uničenega asfalta. Zato bi bilo potrebno
v predore dati bolj kakovosten in vzdržljiv asfalt, ki bi zdržal dlje časa.
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 56
7 SKLEP
Nevarni dogodki, nesreče, incidenti se v predorih dogajajo vsakodnevno. Kljub temu da se
v predorih zgodi majhen procent prometnih nesreč, pa spadajo med varnostno zahtevnejše
objekte. Sama izgradnja predorov predstavlja vsem, ki sodelujejo v njihovi izgradnji, velik
izziv že zaradi postavitve, urejanja izolacije, celotne opreme predora … Največji poudarek
je seveda na požarni varnosti, ki v predorih predstavlja najnujnejšo obliko pomoči ob nesreči
oziroma izrednem dogodku. Najpogostejši povzročitelj prometnih nesreč pa je tovorni
promet oziroma prevoz nevarnih snovi. Da bi zagotovili večjo varnost uporabnikom
prometa, je potrebno predore varno zgraditi in opremiti.
S pomočjo analize podatkov smo ugotovili, da se je največ prometnih nesreč zgodilo zaradi
neustrezne hitrosti. Med pogostejše vzroke za nastanek prometnih nesreč uvrščamo tudi
neprimerno varnostno razdaljo ter neupoštevanje prometne signalizacije. Prav tako smo
ugotovili, kako zelo sta pomembni oprema in signalizacija v predorih. V veliko pomoč pa je
tudi razvoj novih tehnologij v prometu, ki so namenjene za varnost voznikov. Da bi
zagotovili še večjo varnost, bi se morali ljudje začeti primerno obnašati med vožnjo in
upoštevati vse prometne predpise.
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 57
8 VIRI, LITERATURA
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d.d.). Dostopno na:
<file:///G:/Načrt%20zaščite%20in%20reševanja/D05%2%20Znacilnosti%20predoro
v.pd>[12.03.2016].
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d.d.). Dostopno na:
<https://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Vzdrzevanje_AC_in_HC/Upravljanje
__448.aspx > [12.03.2016].
Kačič M., Blažilniki krepijo varnost v slovenskih predorih, avto finance 2014.članek
Dostopno na:<http://avto.finance.si/8358456/Bla%C5%BEilniki-krepijo-varnost-v-
slovenskih-predorih>[12.03.2016].
Laković S, Analiza prometnih nesreč, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor 2003.
Laković S, Tehnični vidiki varnosti v cestnem prometu, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor
2011.
Promet.si, Dostopno na: <http://www.promet.si/ > [12.03.2016].
Polič M., Varnost v predorih, Ljubljana 2004, Dostopno na:
<http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2004/predori.pdf>[15. 3. 2016].
Toplak S., in Mrgole A., Tehnologija cestnega prometa, Elementi tehnologije cestnega
prometa, Fakulteta za gradbeništvo Maribor 2011.
Stijepić A., Petelin S:, Vidmar P, Varnost v cestnih predorih, univerza v Ljubljani, Fakulteta
za pomorstvo in promet, Portorož 2006. Dostopno na
<http://www.drc.si/Portals/1/Referati/T2-Stijepic.pdf>[14.03.2016].
Varna vožnja skozi predor, Družba za vzdrževanje cest (CPK d.d.) Dostopno
na:<http://www.cpk.si/uporabno/uporabne_informacije/2007022215465416/>
[14.03.2016].
Volk B., Nadgradnja elektronskih naprav v predorih skoti Trojane, 2014, interni časopis,
Dars, d.d., str. 14 Dostopno na:
<https://www.dars.si/Dokumenti/4_publikacije_avtoceste/Stevilka36.pdf >[14. 3.
2016].
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 58
Word H., Načrt zaščite in reševanja pri nesrečah v predorih, Delo
2006<http://www.sos112.si/db/file/Ljubljana/Nacrt%20ZiR%20ob%20mnozicni%20
nesreci%20v%20predorih%20Trojane%20in%20Podmilj.pdf>[12.03.2016].
Zakon o cestah,. Uradni list RS, Dostopno na: < https://www.uradni-
list.si/1/content?id=101701>[14.03.2016].
Zakona o pravilih cestnega prometa, Uradni list RS Dostopno na:< https://www.uradni-
list.si/1/content?id=101702> [15.03.2016].
Zakon o motornih vozilih,. Uradni list RS, Dostopno na:<http://www.uradni-
list.si/1/objava.jsp?urlid=2010106&stevilka=5475> [15. 3. 2016]
Zorin, Ulrich, Naše avtoceste so varne, interni časopis Dars d.d., članek, str 4-5. Dostopno
na:<https://www.dars.si/Dokumenti/4_publikacije_avtoceste/Stevilka36.pdf >[14. 3.
2016].
Zorin U., Manj nesreč in večja pretočnost: Varnost na poti, 20.6.2014. članek. Dostopno
na:<http://www.dars.si/Novice/Manj_nesrec_in_vecja_pretocnost_varno_na_poti__1
181.aspx?print=1 > [14. 3. 2016].
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 59
9 PRILOGE
9.1 Seznam slik
Slika 3.1: Shema komunikacije v primeru nesreče ali izrednega dogodka ......................... 20
Slika 4.1: Predor Trojane ..................................................................................................... 21
Slika 4.2: Lokacija predorskih cevi predora Trojane .......................................................... 23
Slika 4.3: Prečni prerez predora Trojane ............................................................................. 23
Slika 4.4: Makro lokacija obravnavanega predora .............................................................. 25
Slika 4.5: Nadzorni center Vransko ..................................................................................... 26
Slika 4.6: Semaforji v predoru Trojane ............................................................................... 27
Slika 4.7: Spremenljivi prometni znaki v predoru Trojane ................................................. 28
Slika 4.8: Sistem za javljanje požara ................................................................................... 29
Slika 4.9: Prezračevanje v predoru Trojane......................................................................... 30
Slika 4.10: Sistem klica v sili .............................................................................................. 31
Slika 4.11: Detekcija prometa ............................................................................................. 32
Slika 4.12: Prikazuje sistem prekoračitve CO ali vidljivosti ............................................... 33
Slika 4.13: Označba evakuacije ........................................................................................... 34
Slika 4.14: Mesta za pristanek helikopterjev in umik udeležencev v primeru nesreče. ...... 35
Slika 4.15: Razsvetljava v predoru ...................................................................................... 36
Slika 4.16: Intervencijska pot .............................................................................................. 37
Slika 5.1: Predori na Slovenskem ........................................................................................ 46
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 60
9.2 Seznam preglednic
Tabela 3.1: Predhodni ukrepi za manjše prometne nesreče 18
Tabela 3.2: Predhodni ukrepi za večje prometne nesreče 19
Tabela 4.1: Leva cev predora Trojane 22
Tabela 4.2: Desna cev predora Trojane 22
Tabela 4.3: Podrobnejši pregled prometnih nesreč med leti 2006–2010 40
Tabela 4.4: Podrobnejši pregled prometnih nesreč med leti 2011–2015 41
Tabela 4.5: Podrobnejši pregled izrednih dogodkov za tovorna vozila 43
Tabela 5.1: Predori v Republiki Sloveniji 45
9.3 Seznam grafov
Graf 4.1: Klasifikacija prometnih nesreč ............................................................................. 38
Graf 4.2: Površje cestišča v času prometnih nesreč............................................................. 39
Graf 4.3: Prometne nezgode osebnih vozil v tunelu Trojane (2006–2015)......................... 40
Graf 4.4:Površje vozišča za nesreče tovornih vozil ............................................................. 42
Graf 4.5: Prometne nezgode osebnih vozil v tunelu Trojane (2006–2016)......................... 43
Graf 5.1: Poškodbe pri prometnih nesrečah med leti 2006 in 2010 .................................... 48
Graf 5.2: Prometne nezgode med leti 2011 in 2015 ............................................................ 49
Graf 5.3: Posledice prometnih nesreč med leti 2006 in 2010 .............................................. 51
Graf 5.4: Posledice prometnih nesreč med leti 2011 in 201 ................................................ 52
Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 61
9.4 Naslov študenta
Kaja Molan
Kompolje 26
8294 Boštanj
Tel.: 040-331-558
9.5 Kratek življenjepis
Rojena: 31.08.1988 v Brežicah
Šolanje: 1995.– 2003. Osnovna šola Leskovec pri Krškem
2003. – 2008. Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko
Prometni tehnik
2008.– 2016. Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo
Smer: cestni promet