ANALIZA PODATKOV O PROMETNI VARNOSTI V PREDORU TROJANE …

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO

Kaja Molan

ANALIZA PODATKOV O PROMETNI VARNOSTI V PREDORU TROJANE

Diplomsko delo

Maribor, september 2016

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa


Študent: Kaja MOLAN

Študijski program: visokošolski, Promet

Smer/ Modul: Cestni promet

Mentor: mag. Stanko Laković, univ.dipl.inž.str.

Lektorica: Jožica Levstik

Maribor, september 2016

I

II

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju Stanku Lakoviću za pomoč

in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Prav

tako se zahvaljujem svojim staršem, ki so mi

omogočili študij, ter fantu Marku in sinu Niku za

podporo pri izdelavi diplomskega dela. Hvala tudi

gospodu Mitji Stojenšku za vse pridobljene podatke.

III


Ključne besede: promet, prometne nesreče, metodologija, dokumentiranje

UDK: 656.11.081:625.712.35(043.2)

Povzetek

V Sloveniji vsako leto narašča število udeležencev v prometu. Posledica tega je veliko število

prometnih nesreč, od tistih z materialno škodo do tistih s smrtnim izidom. Diplomska naloga

opisuje prometne nesreče v predorih na slovenskih avtocestah. S strani Direkcije za

avtoceste Republike Slovenije in slovenske policije smo prejeli podatke o nesrečah ter jih

analizirali in predstavili. Podrobno smo opisali glavne vzroke za nastanek nesreč v predoru

Trojane ter jih prikazali s pomočjo grafov in tabel.

Stanje v predorih bi lahko izboljšali že s samo izgradnjo. Opremljeni bi morali biti tako, da

bi bil med nesrečo možen varen umik ter uspešna in hitra intervencija. V primeru požara bi

lahko v vozilih imeli dodatni gasilni aparat, ki bi omogočil takojšnje gašenje ter s tem

zmanjšali škodo.

Ugotovili smo, da se največje število prometnih nesreč zgodi zaradi prehitre vožnji, zato bi

bilo potrebno v vse predore nastaviti merilce hitrosti, s pomočjo katerih bi kaznovali tiste,

ki ne upoštevajo omejitev.

Pogosteje pa bi bilo potrebno tudi kaznovati voznike, ki se v primeru slabega vremena

ustavljajo v predorih in s tem povečujejo možnost za nastanek prometnih nesreč.

IV

ANALYSIS OF DATA ON ROAD TRAFFIC SAFETY IN THE TUNNEL TROJANE

Key words: traffic, traffic accidents, methodology, documentation

UDK: 656.11.081:625.712.35(043.2)

Abstract

A number of participants in traffic is growing every year in Slovenia. There is a large number

of traffic accidents with damage of property and those with a fatal outcome as a result of it.

The thesis describes a traffic accidents in the tunnels on Slovenian motorways. We analyzed

and presented the data about the accidents, recived from Directorate for higways of the

Republic of Slovenia and the Slovenian police. We described and presented in detail the

main causess of accidents in the tunnel Trojane and displey them by means of graphs and

tables.

Security in our tunnels could be improved even at the beginning of construction.

Tunnels should be equipped to allow safe evacuation, as well as safe and effective

intervention in case of traffic accidents.

Every vehicle should have an additional fire extinguisher as mandatory equipment, which

would allow immediate quenching, and consequently less damage.

According to our findings, a large number of accidents are the result of speeding. Therefore

it would be necessary to install a speedometer in all tunnels and penalize drivers who do not

comply with the speed limit.

Those drivers who stop in the tunnels in the event of a deterioration in the weather and

thereby increase the possibility of accidents should be punished more often.

V

VSEBINA

1. UVOD ............................................................................................................................ 1

1.1 PROBLEM RAZISKAVE ..................................................................................... 1

1.2 NAMEN IN CILJ RAZISKAVE ........................................................................... 2

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA .............................. 2

1.4 PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA ............................................ 2

1.5 ZAKONODAJA NA PODROČJU VARNOSTI V CESTNEM PROMETU ........ 4

1.5.1 ZAKON O CESTAH ......................................................................................... 4

1.5.2 UREDBA O TEHNIČNIH NORMATIVIH IN POGOJIH ZA

PROJEKTIRANJE CESTNIH PREDOROV ..................................................... 6

1.5.3 ZAKON O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA ............................................... 9

1.5.4 ZAKON O MOTORNIH VOZILIH ................................................................. 11

2 DEJAVNIKI PROMETNE VARNOSTI ................................................................. 13

2.1 ČLOVEK KOT DEJAVNIK VARNOSTI V CESTNEM PROMETU ..................................... 14

2.2 VOZILO KOT DEJAVNIK VARNOSTI V CESTNEM PROMETU ...................................... 15

2.3 VOZIŠČE KOT DEJAVNIK VARNOSTI V CESTNEM PROMETU .................................... 15

3 VRSTE PROMETNIH NESREČ V PREDORIH ................................................... 16

3.1 MANJŠE NESREČE V PREDORIH (IZREDNI DOGODEK) ............................................. 17

3.2 VEČJE PROMETNE NESREČE .................................................................................. 18

4 PODROBNA STATISTIČNA ANALIZA PROMETNE VARNOSTI ZA

PREDOR TROJANE ................................................................................................. 21

4.1 VGRAJENI SISTEMI ZA VODENJE PREDORA TROJANE ............................................. 25

4.1.1 NADZORNI KRMILNI SISTEM ..................................................................... 25

4.1.2 PROMETNA SIGNALIZACIJA ...................................................................... 26

4.1.3 SPREMENLJIVI PROMETNI ZNAKI ............................................................ 27

4.1.4 SISTEM ZA JAVLJANJE POŽARA ................................................................ 28

4.1.5 PREZRAČEVANJE ......................................................................................... 30

4.1.6 UČINKI NARAVNEGA ZRAČENJA .............................................................. 31

4.1.7 SISTEM KLICA V SILI ................................................................................... 31

4.1.8 SISTEM DETEKCIJE PROMETA ................................................................. 32

VI

4.1.9 SISTEM VIDLJIVOSTI IN KONCENTRACIJA CO ....................................... 33

4.1.10 SISTEM RADIJSKIH ZVEZ ........................................................................... 33

4.1.11 EVAKUACIJSKE POTI .................................................................................. 34

4.1.12 MESTA ZA PRISTANEK HELIKOPTERJA IN UMIK UDELEŽENCEV V

PRIMERU NESREČE .................................................................................... 35

4.1.13 RAZSVETLJAVA V PREDORU ..................................................................... 36

4.1.14 NAPAJANJE PREDORA ................................................................................ 36

4.1.15 INTERVENCIJSKA POT ................................................................................ 37

4.2 IZREDNI DOGODKI (2006 –2015) ................................................................... 37

5 STATISTIČNA ANALIZA VARNOSTI V AVTOCESTNIH PREDORIH (2006–

2015) ............................................................................................................................. 44

5.1 STATISTIČNA ANALIZA VARNOSTI V AVTOCESTNIH PREDORIH RS ........................ 44

5.1.1 ANALIZA PROMETNIH NESREČ PO LETIH .............................................. 47

5.1.2 VARNA VOŽNJA SKOZI PREDOR ............................................................... 47

5.1.3 OPERATER V NADZORNEM CENTRU ....................................................... 54

6 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE VARNOSTI ........................................................ 55

7 SKLEP ......................................................................................................................... 56

8 VIRI, LITERATURA ................................................................................................ 57

9 PRILOGE .................................................................................................................... 59

9.1 SEZNAM SLIK ........................................................................................................ 59

9.2 SEZNAM PREGLEDNIC ........................................................................................... 60

9.3 SEZNAM GRAFOV .................................................................................................. 60

9.4 NASLOV ŠTUDENTA .............................................................................................. 61

9.5 KRATEK ŽIVLJENJEPIS........................................................................................... 61

VII

UPORABLJENE KRATICE

ABS – Anti-lock braking system

AC – Avtocesta

ACB – Avtocestna baza

AEC – Arhitecture, Engineering and Construction

CO – Ogljikov monoksid

DARS – Družba za avtoceste Republike Slovenije

GSM – Global System for Mobile communications

K – Kategorija

OKC – Operativno komunikacijski center

PU – Policijska uprava Slovenije

PIC – Prometno informacijski center

RS – Republika Slovenije

ReCO – Regijski center za obveščanje

RNC – Nadzorni center za vodenje prometa na avtocestah in hitrih cestah

ZPrCP – Zakon o pravilih cestnega prometa

Analiza podatkov o prometni varnosti v predoru Trojane Stran 1

1. UVOD

Cestni promet je med vsemi oblikami prometa najbolj izpostavljen, saj se prav po cestah

prevaža največje število potnikov in blaga. Želja vsakega udeleženca v tej prometni verigi

je, da promet poteka varno, umirjeno in nemoteno brez daljših zastojev. Poleg človeškega

faktorja, vpliva okolja in vozila je lahko vzrok za prometno nesrečo tudi obstoječa

infrastruktura, kot so na primer predori. Varnost v predorih je odvisna od razmer v njih,

opreme za upravljanja prometa, usposabljanja služb za reagiranje v prometni nesreči,

zagotavljanja informacij za uporabnika in podobno. Zaradi oteženega reševanja v predorih

lahko pride do daljših zapor cest in zastojev, zato je potrebno varnosti v predorih posvetiti

posebno pozornost. Ob vse večjem številu prevoznih sredstev pa narašča tudi nevarnost za

nastanek prometnih nesreč.

1.1 PROBLEM RAZISKAVE

Zaradi vse večjega števila tovornih in osebnih vozil v tunelih prihaja do nevarnih prometnih

nesreč. Posledično so predori opremljeni z varnostno signalizacijo, video kamerami, sistemi

za varnost, odstavnimi nišami in telefoni za povezavo z nadzornimi centri. Nevarnost poleg

požara predstavljajo tudi zastareli tuneli, ki so neprimerni za povečan promet. Zato je

najpomembneje, da so predori redno vzdrževani in varno zgrajeni.


1.2 NAMEN IN CILJ RAZISKAVE

Cilj diplomske naloge je proučiti prometne nesreče, ki so se zgodile v tunelu Trojane, tako

v tovornem kot v potniškem prometu, in opisati, kako se z zmanjševanjem nesreč trudi

podjetje Dars, d. d.

Podali bomo ugotovitve, kako bi lahko s pomočjo večcevnih predorov, po katerih teče

promet v dveh ločenih smereh, in drugih varnostnih ukrepov zmanjšali povzročitev

prometnih nesreč v tunelih.

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE DIPLOMSKEGA DELA

Zaradi številnih prometnih nesreč, ki se še vedno dogajajo na avtocestnem omrežju,

predstavljajo cestni predori šibek člen. Za nastanek teh prometnih nesreč obstaja več

dejavnikov, kot so požari, neprilagojena hitrost, vožnja v napačno smer, neupoštevanje

prometne signalizacije, nepravilno prehitevanje, neustrezna varnostna razdalja ipd.

V diplomski nalogi bomo prikazali statistične podatke Republike Slovenije o prometnih

nesrečah v tunelih in njihove posledice, ki jih bomo pridobili od podjetja Dars, d. d.

Analizo podatkov, pridobljenih s strani Darsa, d. d., bomo omejili na obdobje deset let

(2006–2015). Okvirno bomo podali analizo več avtocestnih predorov, podrobneje pa se

bomo osredotočili na predor Trojane.

1.4 PREDVIDENE METODE DIPLOMSKEGA DELA

Diplomsko delo se opira na strokovno literaturo, strokovne članke, zapiske, pridobljene

podatke, analize ter internetne vire.


Predvidene so naslednje znanstvene metode:

Metoda analize in sinteze

Analiza je razčlenjevanje pojavov, procesov ali dejavnikov na osnovne sestavne

dele (predori, vrste predorov, prometna varnost, prometne nesreče, zakoni …).

Nasprotje analize je sinteza, kjer dele sestavljamo v celoto.

Induktivna in deduktivna

Pri dedukciji sklepamo na podlagi splošnega k posebnemu (na primer poznamo

več vrst predorov, kot so enocevni in dvocevni; v enocevnem lahko pride hitreje

do prometne nesreče, saj ima enocevni predor potek vožnje v obe smeri, dvocevni

predor pa ima smeri vožnje razdeljene na vsako cev posebej). Indukcija je

sklepanje na podlagi poznavanja posebnega pojava k splošnemu (na primer

poznamo več vrst prometnih nesreč, na podlagi katerih lahko sklepamo, katere se

bodo dogajale tudi v prihodnje).

Grafični in tabelarični prikazi

Prikaz podatkov prometnih nesreč v predorih je s pomočjo grafov in tabel.

Statistične metode

S statističnimi metodami iščemo zakonitosti z obdelavo številčnih in drugih

množičnih pojavov (na primer število prometnih nesreč v predoru, vrste

prometnih nesreč, vzroki za te nesreče …).

Metoda opazovanja.

Za metodo opazovanja je značilno, da preživiš dalj časa v enem okolju; v organizacijskem

kontekstu je čas krajši od enega leta, ker raziskovalec osnove že pozna. Bolj dolgotrajno je

opazovanje, večja je kredibilnost raziskave. Lahko pa opazujemo tudi v več časovnih

obdobjih.


1.5 ZAKONODAJA NA PODROČJU VARNOSTI V CESTNEM PROMETU

1.5.1 ZAKON O CESTAH

Obseg uporabe (80. člen)

Določbe tega poglavja se uporabljajo za predore, daljše od 500 m, merjeno po najdaljšem

smernem vozišču v popolnoma zaprtem delu predora, na državnih cestah, ki so del

vseevropskega cestnega omrežja.

Vlada lahko predpiše, da se določbe tega poglavja uporabljajo tudi za predore na drugih

javnih cestah, ki so daljši od 500 metrov, merjeno po najdaljšem smernem vozišču v

popolnoma zaprtem delu predora.

Minimalne varnostne zahteve za predore iz prejšnjega člena se nanašajo na:

konstrukcijske značilnosti in opremo predorov, kot so število cevi in smernih vozišč,

geometrija predora, izhod v sili, dostop gasilske in druge reševalne ali intervencijske

službe, odstavne niše, odvajanje tekočin, požarna varnost, prezračevanje,

komunikacijski sistemi, in podobno ter

ukrepe v zvezi z obratovanjem predora, kot so zagotavljanje potrebnih sredstev in

usposobljenega osebja, način izvedbe del v predoru, obvladovanje prometnih in

drugih nesreč ter izrednih dogodkov, vključno z zagotovitvijo pravočasnega dostopa

gasilske in druge reševalne ali intervencijske službe ter ključne reševalne opreme,

delovanje nadzornega centra in njegovo neposredno povezavo s pristojnim centrom

za obveščanje, potek prometa v predoru, prevoz nevarnih snovi in podobno.

Minimalne varnostne zahteve, znake in oznake za predore natančneje predpiše vlada.

Vlada v predpisu iz prejšnjega odstavka predpiše tudi varnostno dokumentacijo, ki mora biti

pripravljena za posamezno vrsto projektne dokumentacije predora, način odobritve idejne

zasnove, način dajanja v obratovanje in pogoje za izdajo dovoljenja za obratovanje predora

ter občasne vaje, ki zagotavljajo varnost predora.


Analiza tveganja vsebuje podrobno oceno tveganj za posamezen predor, ob upoštevanju

vseh projektnih dejavnikov in prometnih pogojev, ki vplivajo na varnost. Vsebina in rezultati

analize tveganja morajo biti vsebovani v varnostni dokumentaciji, sestavljeni v skladu s

predpisom iz prejšnjega odstavka ter predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi

nesrečami. Analizo tveganja mora pripraviti oseba, ki je od upravljavca predora

funkcionalno neodvisna.

Za namestitev ali uporabo inovativne opreme ali ukrepov, ki zagotavljajo enako ali višjo

stopnjo varnosti predora, kot to določa ta zakon in predpis iz drugega odstavka tega člena,

lahko ministrstvo, pristojno za promet, dovoli izjemo od zahtev tega predpisa. K dovoljenju

izjeme mora ministrstvo, pristojno za promet, pridobiti odobritev Komisije Evropske unije.

(81.člen)

Upravljavec predora

Ministrstvo, pristojno za promet, določi za vsak predor v fazi projektiranja, gradnje in

obratovanja upravljavca predora, lahko pa naloge upravljavca predora opravlja sam.

Upravljavca predora, ki je deloma v drugi državi članici, določi ministrstvo, pristojno za

promet, skupaj s pristojnim upravnim organom druge države članice. Upravljavec predora

mora izdelati načrt zaščite in reševanja za primer prometne nesreče v predoru oziroma

ukrepanje ob drugi nesreči ali izrednem dogodku, sodelovati pri določitvi, opremljanju,

pripravi in usposabljanju pristojne gasilske oziroma druge reševalne ali intervencijske službe

ter vzdrževati in preverjati delovanje vseh varnostnih sistemov v predoru. Če pride do

prometne in druge nesreče ter izrednega dogodka v predoru, mora upravljavec predora o tem

najkasneje v enem mesecu sestaviti poročilo, ki ga posreduje uradniku za varnost,

ministrstvu, pristojnemu za promet, in službam za ukrepanje ob prometni in drugi nesreči ter

izrednem dogodku, ki so ob tem dogodku posredovale. Če je sestavljeno poročilo o preiskavi

o vzrokih prometne in druge nesreče ter izrednega dogodka, upravljavec predora to poročilo

posreduje uradniku za varnost, ministrstvu, pristojnemu za promet, in službam za ukrepanje


ob prometni in drugi nesreči ter izrednem dogodku, ki so ob tem dogodku posredovale, in to

najkasneje v enem mesecu od prejema.1 (83.člen)

Inšpekcijski nadzor predora

Inšpekcijski nadzor predora iz 80. člena tega zakona mora pristojni inšpektor za ceste

opraviti najmanj vsaka tri leta. O ugotovitvah tega pregleda in izrečenih ukrepih mora

obvestiti ministrstvo, pristojno za promet, policijo, upravljavca predora in uradnika za

varnost. Če ministrstvo, pristojno za promet, ugotovi, da predor ne izpolnjuje minimalnih

varnostnih zahtev, ki jih določa ta zakon in predpis iz 81. člena tega zakona, določi pogoje

za nadaljnje obratovanje predora ali odloči o prepovedi oziroma omejitvi prometa v predoru.

Če so za sanacijo predora potrebne pomembne spremembe konstrukcije, opreme oziroma

obratovanja predora, mora biti po izvedbi teh sprememb izdano novo dovoljenje za

obratovanje predora (84.člen)

1.5.2 UREDBA O TEHNIČNIH NORMATIVIH IN POGOJIH ZA PROJEKTIRANJE

CESTNIH PREDOROV

Ta uredba določa tehnične zahteve, pogoje in normative, ki jih je treba upoštevati pri

izdelovanju projektne in tehnične dokumentacije, namenjene za gradnjo, uporabo in

vzdrževanje cestnih predorov (v nadaljnjem besedilu: projektiranje cestnih predorov), da se

zagotovi prometna varnost in ekonomičnost gradnje, uporaba in vzdrževanja cestnih

predorov. (1/1.člen)

Pri projektiranju cestnih predorov se glede sestave, vsebine in oblike projektne in tehnične

dokumentacije, namenjene za gradnjo, uporabo in vzdrževanje cestnih predorov uporabljajo

določbe predpisov, ki urejajo izdelovanje projektne in tehnične dokumentacije za gradnjo,

uporabo in vzdrževanje objektov, določbe predpisov o javnih cestah, ki urejajo tehnične

1 https://www.uradni-list.si/1/content?id=101701


specifikacije, in določbe predpisov, ki urejajo izdelovanje rudarskih projektov za gradnjo in

uporabo podzemnih prostorov, če ni s to uredbo določeno drugače.(1člen)2

Izrazi: (2.člen)

»cestni predor« je podzemni gradbeni objekt v trasi ceste, s katerim se omogoča:

ohranjanje poteka ceste v predpisanih mejah geometrijskih in tehničnih elementov

ceste skozi reliefne pregrade, zagotavljanje zaščite okolja ceste pred čezmernimi

škodljivimi vplivi cestnega prometa, izvedba podzemnega poteka ceste na

območjih, na katerih je zaradi krajinskih ali urbanih značilnosti ali drugega

pomembnega elementa rabe prostora ni mogoče zgraditi na površini;

»pokriti vkop« je podzemni gradbeni objekt obokane ali pravokotne oblike v trasi

ceste, ki je izveden v vkopu in naknadno zasut;

»galerija« je gradbeni objekt, praviloma pravokotne ali ločne oblike, ki je zgrajen

po sistemu odprte gradnje na lavinsko (sneg, kamenje) ogroženih mestih v trasi

ceste. Galerija je lahko zasuta, delno zasuta ali nezasuta. V zunanji steni so

navadno izdelane odprtine v obliki oboka ali pravokotnika. Zahteve za izvedbo

stene z odprtinami so enake kakor za izvedbo stebričaste vmesne stene;

»pobočni predor« je predor, ki poteka skozi pobočje prečno na padnice terena.

Niveleta ceste med vstopnim in izstopnim delom je v čim blažjem nagibu, vendar

v nobenem delu v kadunjasti izvedbi;

»depresijski predor« je predor, ki poteka v ravninskem terenu pod večjimi

vodotoki ali pod območjem posebne rabe v prostoru. Niveleta ceste je v takem

predoru projektirana z eno ali več konkavnimi zaokrožitvami, uvedenimi med

vstopno tangento v padcu k predoru in izstopno tangento v vzponu od predora.

Zahtevani so posebni ukrepi in oprema za odvodnjavanje predora in za odvajanje

škodljivih plinov;

2 http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6453


»enosmerni predor« je predor, pri katerem vožnja v predorski cevi poteka na vseh

prometnih pasovih v isto smer. Hitrost vožnje skozenj je omejena na največ 100

km/h;

»dvosmerni predor« je predor, pri katerem promet v predorski cevi poteka v dveh

nasprotnih smereh. Med njima je treba predvideti dodatno zaščitno širino 0,50 m.

Hitrost vožnje skozi dvosmerni predor je omejena na največ 80 km/h;

»enopasovni predor« je predor, ki ima samo en vozni pas. Praviloma se uporablja

pri enosmernih enopasovnih krakih vozlišč in cestnih priključkih, za druge

potrebe pa le izjemoma, če se s posebno študijo dokaže zadostna prometna varnost

in deluje pod posebnim prometnim režimom (semafor, razširjeno vozišče ipd.);

»dvopasovni predor« je predor, ki ima dva vozna pasova, namenjena za enosmerni

ali dvosmerni promet;

»večpasovni predor« je predor, ki ima več prometnih pasov. To so lahko trije

vozni pasovi ali pa dva vozna in en dodatni pas. Večpasovni predor je praviloma

največ tripasoven. Izjema so primeri, ko se v predoru priključujejo oziroma

izključujejo kraki cestnega priključka;

»enocevni predor« je predor, ki ima eno samo predorsko cev. Kadar je izveden

kot prva faza gradnje dvocevnega predora, je treba pri načrtovanju predvideti

ukrepe, ki omogočajo nemoteno zgraditev druge cevi;

»dvocevni predor« je predor, ki ima dve predorski cevi, po katerih praviloma

poteka enosmerni promet. Cevi predora sta razmaknjeni in praviloma vzporedni;

»večcevni predor« je predor, ki ima več kakor dve cevi. Raba cevi je lahko

različna za vsak primer posebej (dvocevni predor s podzemnimi kraki cestnega

priključka, dodatna cev za pešce oziroma kolesarje, kombinirani cestni in

železniški predor ipd.);

»prečnik« je predor, ki povezuje dve cevi – ali večcevni predor. Omogoča zasilno

preusmeritev prometa oziroma umik ljudi v izjemnih primerih in se uporablja kot

pomožni objekt pri vzdrževanju predora. Dimenzije prereza so odvisne od namena

uporabe;

»kratki predor« je predor dolžine do 200 m. Geometrijski elementi cestne osi so

omejeni samo s preglednostjo, pri preseganju prečnega nagiba za 4 odstotke je


treba razširiti obok predora, širina vozišča poteka skozi predor v nespremenjeni

sestavi in dimenzijah, hitrost pa ni posebej omejena;

»srednje dolgi predor« je predor dolžine od 200 do 1000 m. Horizontalni elementi

so omejeni s preglednostjo in maksimalnim prečnim nagibom 4 odstotke, vzpon

nivelete je omejen, sestav in dimenzija elementov vozišča sta lahko spremenjena,

hitrost je omejena;

»dolgi predor« je predor dolžine nad 1000 m. Horizontalni elementi so omejeni s

preglednostjo in maksimalnim prečnim nagibom 4 odstotke, vzpon nivelete je

minimalen in na ravni zagotavljanja odvodnjavanja, sestav in dimenzije

elementov vozišča so praviloma preurejeni in prilagojeni, hitrost je omejena;

1.5.3 ZAKON O PRAVILIH CESTNEGA PROMETA

Prometne nesreče (109 člen):

Prometna nesreča je nesreča na javni cesti ali ne kategoriziranih cesti, ki se uporablja za

javni cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej

najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda.

Prometne nesreče se glede na posledice delijo na štiri kategorije:

prometna nesreča I. kategorije – prometna nesreča, pri kateri je nastala samo

materialna škoda;

prometna nesreča II. kategorije – prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena oseba

lahko telesno poškodovana;

prometna nesreča III. kategorije – prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena oseba

hudo telesno poškodovana;

prometna nesreča IV. kategorije – prometna nesreča, pri kateri je kdo umrl ali je

zaradi posledic nesreče umrl v 30 dneh po nesreči.


Alkohol (104. člen)

Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu, niti ga začeti voziti, če je pod vplivom

alkohola. Učitelj vožnje ne sme usposabljati kandidata za voznika motornega vozila in

spremljevalec ne sme spremljati voznika, če je pod vplivom alkohola.

Pod vplivom alkohola je voznik, učitelj vožnje oziroma spremljevalec, ki ima v organizmu

več alkohola, kot dovoljuje ta zakon, in voznik, ki tudi pri manjši koncentraciji alkohola

kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem

prometu.

Količina alkohola v organizmu je določena s koncentracijo alkohola v krvi ali tej ustrezno

koncentracijo alkohola v izdihanem zraku.3

Ali je voznik, učitelj vožnje ali spremljevalec pod vplivom alkohola, se ugotavlja z

ustreznimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom.

Prepoved prehitevanja

Voznik ne sme prehitevati ali začeti prehitevati drugega vozila:

če je voznik, ki vozi za njim, že začel prehitevati ali dal predpisan znak, da bo začel

prehitevati;

če je voznik, ki vozi pred njim, že dal znak, da bo prehitel vozilo pred seboj ali zavil

v levo, ali se je razvrstil za zavijanje v levo, razen kadar ga prehiteva v skladu z

drugim odstavkom 50. člena tega zakona;

pod vrhom klanca, pred ovinkom ali v ovinku, kjer ni zadostne vidne razdalje, razen

na smernem vozišču z najmanj dvema prometnima pasovoma;

v predoru, razen če sta smerni vozišči speljani vsako skozi svojo predorsko cev;

po odstavnem pasu;



če se po prehitevanju ne bi mogel varno vključiti na smerno vozišče oziroma na

prometni pas, po katerem je vozil pred prehitevanjem;

če smerno vozišče za vožnjo vozil v nasprotni smeri ni prosto v dolžini, ki je potrebna

za prehitevanje.

1.5.4 ZAKON O MOTORNIH VOZILIH

Ukrepi v cestnem nadzoru

Inšpektor ali policist lahko pri opravljanju svojih nalog izloči iz prometa ali prepove uporabo

pri opravljanju del vozilu,4

ki ni tehnično brezhibno;

ki je tako poškodovano v prometni nesreči, da ni sposobno za varno udeležbo v

cestnem prometu;

katerega skladnost s predpisanimi zahtevami ni bila ugotovljena v skladu s tem

zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;

ki ne izpolnjuje posebnih tehničnih zahtev za namen, za katerega se uporablja;

ki je predelano ali spremenjeno v nasprotju s predpisi;

pri katerem vgrajeni deli niso homologirani za to vozilo, čeprav bi morali biti;

ki ni registrirano ali nima veljavnega dovoljenja za preskusno vožnjo ali za katero

je potekla veljavnost prometnega dovoljenja;

katerega voznik ovira ali ne omogoči izvedbe inšpekcijskega pregleda.

Pomen izrazov:

avtocesta je državna cesta, namenjena daljinskemu prometu motornih vozil, ki

izpolnjuje predpisane pogoje za avtocesto in je označena s predpisanim prometnim

znakom

4 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2010106&stevilka=5475


cesta, rezervirana za motorna vozila, je javna cesta, ki je namenjena prometu

motornih vozil in je označena s predpisanim prometnim znakom

vozišče je del cestišča, ki ima eno ali dve smerni vozišči in je namenjeno prometu

vozil. Pod pogoji, ki jih določa ta zakon, ga lahko uporabljajo tudi pešci in drugi

udeleženci cestnega prometa

cestni promet je promet vozil, pešcev in drugih udeležencev cestnega prometa na

javnih cestah in ne kategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet

promet – je širši pojem od transporta (prevoza) in zajema poleg prevoza v najširšem

smislu še operacije povezane s prevozom in s tem povezane komunikacije. Tako

lahko govorimo o blagovnem prometu, informacijskem prometu, plačilnem prometu

(Toplak, Maribor 2011)

prometna ureditev je način potekanja in vodenja prometa, ki ga za cesto ali njen del

oziroma za naselje ali njegov del določi upravljavec ceste in ga označi s predpisano

prometno signalizacijo

požar je gorenje snovi, ki se nenadzorovano širi po prostoru. Poznamo več vrst

požarov, kot so :

– požar v vozilu, ki se med požarom nahaja v predoru

– požar v niši predora

pojav živali nastane, kadar se v predoru pojavi domača ali divja žival

stoječe vozilo nastane, kadar stoji vozilo na voznem ali prehitevalnem pasu

vožnja v nasprotno smer nastane, ko neko vozilo vozi v nasprotno smer


2 DEJAVNIKI PROMETNE VARNOSTI

Prometno-tehničnih dejavnikov, ki vplivajo na prometno varnost, je veliko. Med dejavnike,

ki vplivajo na prometno varnost, štejemo vse dejavnike, ki vplivajo na varnost v cestnem

prometu. Ti dejavniki so (Lakovič, 2011):

človek kot dejavnik varnosti v cestnem prometu,

osebnost voznika,

širina zornega polja,

pot ustavljanja vozila,

hitrost vozila itd.

Varnost je ena najpomembnejših kakovosti v prometnem sistemu. Za izboljšanje varnosti in

zmanjšanje števila prometnih nesreč v državah po celem svetu v sklopu z direkcijami o

predorih so se leta 2015 začele uveljavljati novosti na cestni infrastrukturi, ki se zaradi

velikih hitrostih uporabljajo predvsem na avtocestah. Infrastrukturni elementi na področju

varnosti so (Lakovič, 2011):

cestni portali,

zvočne črte,

led smerniki,

naletni mehovi,

signalizacija in

prometna oprema.

Poleg prometne varnosti, ki mora biti kljub vsemu na prvem mestu (posebej v predorih), je

najbolj pereča pretočnost. Promet se povečuje, ceste je treba vzdrževati, obnavljati, nekateri

odseki ne zmorejo več prenesti obremenitev. Dars, d. d., mora te probleme urediti.

Problematični so npr. preusmeritve na vzporedno cestno mrežo v primeru popolnih zapor,

zastoji ob hujših nesrečah in izločanje oz. preusmerjanje tovornjakov pozimi.5

5 https://www.dars.si/Dokumenti/4_publikacije_avtoceste/Stevilka36.pdf


Varnostni koncept predora temelji na:

pasivnem ščitenju (vodenje prometa, cestni elementi …),

dostopnosti interventnih ekip,

aktivnih ukrepih med evakuacijo (prezračevanje, razsvetljava …).

Na varnost in učinkovitost cestnega prometa vplivajo trije dejavniki:

voznik,

vozilo in

okolje.

2.1 Človek kot dejavnik varnosti v cestnem prometu

Človek je s svojimi psihofizičnimi procesi (mišljenjem, čustvi, motivacijo ...) in osebnostjo

(karakter, temperament) odločilni vplivni dejavnik za varnost cestnega prometa, v katerem

se pojavlja:

neposredno kot udeleženec cestnega prometa;

posredno, z vzdrževanjem cest, s prometno signalizacijo, izobraževanjem

udeležencev v prometu in tako dalje.

Vsak prometni udeleženec si želi sistem, ki bi zadovoljil njegova pričakovanja in potrebe.

Kakovost življenja vseh ljudi na svetu je odvisna od varnosti cestnega prometa, saj so

posledice prometnih nesreč trajne poškodbe, ki povzročajo veliko duševno škodo. V

Sloveniji je za nastanek prometnih nesreč največkrat kriv človek. Zaradi slabo vzdrževanjih

cest moramo hitrost in način vožnje prilagoditi lastnostim in stanju cestišča.

Glavni vzroki za prometne nesreče, ki jih povzroči človek so:

neprilagojena hitrost,

nepravilno prehitevanje,

neustrezna varnostna razdalja,

alkohol,


nepravilna smer vožnje.

2.2 Vozilo kot dejavnik varnosti v cestnem prometu

V zadnjem desetletju se je varnost voznikov in potnikov v primeru trka bistveno izboljšala.

Poleg vpliva na okolje so se izboljšale tudi konstrukcijske lastnosti vozila. Med transportna

sredstva štejemo vsa vozila, ki so namenjena za prevoz (osebna vozila, tovorna vozila,

avtobuse …). Danes je v svetu v uporabi več kot 600 milijonov vozil. Pri vozilih govorimo

o pasivni in aktivni varnosti. Aktivna varnost preprečuje nevarne situacije ali nesreče.

Pasivna varnost pa poskrbi, da so posledice nesreče čim manjše. Najpomembnejša aktivna

varnost v vozilu so ABS zavore, katerih naloga je, da nadzorujejo hitrost koles in

preprečujejo njihovo blokado.

Med vzroke prometnih nesreč uvrščamo še:

tehnično stanje vozila (kadar se odpravljamo na pot, je potrebno pregledati,

kakšno je tehnično stanje vozila).

2.3 Vozišče kot dejavnik varnosti v cestnem prometu

Infrastruktura cestnega prometa ima ogromen pomen. Obsega celotno omrežje cest v RS,

kontrolo prometa, bencinske postaje, prometno signalizacija, infrastrukturne objekte …

Članice Evropske unije urejajo varnost v cestnem prometu s pomočjo evropskih direktiv, in

sicer predvsem na podlagi:

izobraževanj, kjer naloge opravljajo le osebe, ustrezno izobražene;

zakonodaje (Zakon o cestah6, Zakon o pravilih cestnega7 prometa, Pravilnik o

prometni signalizaciji8 ...);



8 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200046&stevilka=2131


3 VRSTE PROMETNIH NESREČ V PREDORIH

Prometne nesreče se glede na posledice v skladu s 109. členom Zakona o pravilih cestnega

prometa (ZPrCP) Uradni list RS, št. 109/2010 z dne 30. 12. 2010 delijo na štiri kategorije:

prometna nesreča I. kategorije (prometna nesreča, pri kateri je nastala le

materialna škoda);

prometna nesreča II. kategorije (prometna nesreča, pri kateri je lahko

poškodovana najmanj ena oseba);

prometna nesreča III. kategorije (prometna nesreča, pri kateri je težko

poškodovana najmanj ena oseba);

prometna nesreča IV. kategorije (prometna nesreča, pri kateri je kdo umrl ali je

zaradi posledic nesreče umrl v 30 dneh po nesreči).9

Na podlagi števila prometnih nesreč, ki se zgodijo v cestnem prometu obstaja tudi velika

verjetnost nastanka nesreč v cestnem predoru. Predori so požarno nevarni objekti tako med

uporabo kot med izgradnjo. Pri izgradnji le-teh se uporabljajo materiali za hidroizolacijo, ki

so zelo vnetljivi in gorljivi, kasneje pa so stalna nevarnost prometne nesreče oziroma vžiga

avtomobila. Posebno nevaren je požar na cisterni, ki prevaža večjo količino nevarnih ali

vnetljivih snovi. Prometnih nesreč v predorih ne moremo preprečiti, lahko pa predore

gradimo tako, da v primeru nesreče oziroma posredno požara ne bi bilo nepotrebnih žrtev.10

Nesreče se za potrebe zaščite, reševanja in pomoči razdelijo v dve kategoriji:

izredni dogodki in manjše nesreče;

večje nesreče.

9 http://www.uradni-list.si/1/contene?id=101701

10 Zakon o cestah (ZCes-1) – Uradni list Republike Slovenije, 109.člen

http://www.uradni-/


3.1 Manjše nesreče v predorih (izredni dogodek)

Izredni dogodek in manjša nesreča je predvsem tovor ali predmet na vozišču, onesnažena

cesta, pojav živali, slaba vidljivost v predoru in vožnja vozila v nasprotni smeri. Pri manjših

nesrečah se umik iz predora načeloma ne izvaja. Udeleženci se morajo ravnati glede na

prometno signalizacijo.

Obveščanje ob izrednih dogodkih in manjših nesrečah

Udeležence, ki bi se v trenutku nastanka nesreče nahajali v predoru, se posebej ne obvešča.

Informacije o nesreči, ki se je zgodila v predoru, se posreduje PIC-u, ki informacije

posreduje medijem, ki jih objavijo. Udeleženci informacije o nesreči o izrednem dogodku

dobijo preko Vala 202 – 98,9 MHz.

Obveščanje pristojnih organov ob manjši nesreči

Za obveščanje v primeru nesreče je odgovoren dežurni nadzornik prometa v RNC Vransko,

ki obvesti pristojne organe. V primeru izrednih dogodkov, manjših ali večjih nesreč dežurni

nadzornik prometa v RNC Vransko o tem obvesti:

OKC PU Ljubljana (113);

vodjo dežurne skupine RV AC vzdrževalne baze Vransko;

PIC;

intervencijsko gasilsko enoto v AC vzdrževalni bazi Vransko (obenem že

aktiviranje);

ReCO Ljubljana (112);

ReCO Celje (112).

Ob izrednem dogodku ali manjši nesreči nastanejo tudi takšne razmere, ki bi zahtevale

posredovanje drugih specializiranih služb ali enot, zato se obvesti tudi te (npr. Elektro

Ljubljana ali Elektro Celje ob izpadu elektro napajanja predorov ipd.). Pri tem nadzornik

prometa v RNC Vransko posreduje, kot mu to določajo navodila za delo dežurnega

nadzornika prometa v primeru izrednih dogodkov in nesreč, ki so priloga k načrtu.


Tabela 3.1. predstavlja vrste dogodkov za manjše prometne nesreče, ki se dogajajo v naših

predorih. Predstavlja nam predhodne ukrepe, za katere poskrbijo v nadzornih centrih ter vse

aktivnosti dežurnih služb na določenih odsekih.

Tabela 3.1: Predhodni ukrepi za manjše prometne nesreče11

Dogodek Predhodni ukrepi Aktivnosti dežurne ekipe

RV

Zastoj prometa

Vklop utripa rumene luči na semaforju, vklop

LED smernikov

Vklop kamere na območju izrednega dogodka

Obveščanje pristojnih enot

Vklop rdeče luči na semaforju

Onesnaževanje ali

spolzko vozišče

Vklop utripalcev

Vklop kamere na območju izrednega dogodka



Izvoz z

intervencijskim

vozilom

Označitev nevarnega

mesta v skladu z

navodili

Odstranitev ovire

Poslabšanje

vidljivosti

1.STOPNJA –OPOZORILO

Povečanje koncentracije nad 7,6 %

Vklop utripa rumene luči na portalnih semaforjih v

cevi v kateri je prišlo do dogodka

Vklop utripalcev


2. STOPNJA – ALARM

Povečanje koncentracije nad 14 %

3.2 Večje prometne nesreče

Med večje nesreče spadajo požar, uhajanja nevarnih snovi v okolje, ogrožanja življenja in

zdravja ljudi ter prometna nesreča, v kateri je najmanj ena oseba hudo poškodovana ali je

kdo umrl. Pri večjih nesrečah nadzornik v RNC Vransko takoj obvesti ReCO Ljubljana,

ReCO Celje ter PIC. Udeleženci se začnejo iz predora umikati na podlagi obvestil, ki jih

prejmejo preko Vala 202 ali s pomočjo vgrajenega sistema za umik.

11www.dars.si, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji

http://www.dars.si/


Tabela 3.2. predstavlja vrste dogodkov za večje prometne nesreče, ki se dogajajo v naših

predorih. Predstavlja nam, kateri so predhodni ukrepi, za katere poskrbijo v nadzornih centih

ter vse aktivnosti dežurnih služb na določenih odsekih.

Tabela 3.2: Predhodni ukrepi za večje prometne nesreče12

DOGODEK PREDHODNI UKREPI AKTIVNOSTI DEŽURNE

SLUŽBE

Prometna nesreča I. ali II.

Kategorije

Vklop rumene luči na

semaforju

Vklop utripalnikov

Preklop kamere video

nadzora

Vklop snemanja



Izvoz z intervencijskim

vozilom

Označitev nevarnega mesta

Izvajanje ukrepov po

navodilih organov PP

Odstranjevanje

poškodovanih vozil

Čiščenje cestišča

Prometna nesreča III. ali IV.

kategorije


Vklop utripalnikov

Preklop kamere video

nadzora

Vklop snemanja


Izvoz z intervencijskim

vozilom

Označitev nevarnega mesta

Izvajanje ukrepov po

navodilih organov PP

Odstranjevanje

poškodovanjih vozil

Čiščenje cestišča

Obveščanje ob večjih nesrečah

Pri večjih nesrečah dežurni nadzornik prometa, informacije o nesreče posreduje PIC-u. PIC

pa jo posreduje medijem, ki informacijo objavijo 13Udeleženci so obveščeni o dogodku s

strani dežurnega nadzornika prometa v RNC Vransko, ki izvaja obveščanje preko

predorskega ozvočenja in preko Val 202; 98,9 MHz. Nadzornik prometa ima na razpolago

tudi možnost direktnega obveščanje preko Val 202, ter s tem možnost posredovanja že

posnetih obvestil.

12 Dars d.d., Varnostna dokumentacija predora Trojane

13 www.dars.si, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji

http://www.dars.si/


Obveščanje pristojnih organov pri večji prometni nesreči

Za obveščanje o nezgodah v predoru je odgovoren dežurni nadzornik v RNC Vransko. Če

nastane večje nesreče in je potrebna intervencija, dežurni nadzornik prometa obvesti (Slika

3.1):

intervencijsko gasilsko enoto v AC vzdrževalni bazi Vransko (obenem že

aktiviranje),

ReCO Ljubljana (112),

ReCO Celje (112),

OKC PU Ljubljana (113),

vodjo dežurne skupine RV AC vzdrževalne baze Vransko,

pooblaščenega svetovalca uprave,

vodjo AC vzdrževalne baze Vransko,

koordinatorja ESV AC vzdrževalne baze Vransko,

uradnika za varnost v predorih,

vodjo službe za komuniciranje,

PIC.

Slika 3.1: Shema komunikacije v primeru nesreče ali izrednega dogodka14

14http://www.dars.si/Dokumenti/2_Objekti_na_AC/Trojane


4 PODROBNA STATISTIČNA ANALIZA PROMETNE VARNOSTI

ZA PREDOR TROJANE

Slika 4.1: Predor Trojane

Predor Trojane je dvocevni dvopasovni predor. Širina celotnega vozišča znaša 7,70 m, širina

enega pasu znaša 3,50 m. Višina voznega profila znaša 4,70 m. Zaradi vzdrževanja in nujnih

primerov sta na vsaki strani vozišča pločnika širine 92 cm, ki sta dvignjena 15 cm nad

voziščem in s prečnim sklonom 2 %. Širina pločnika je pogojena s prostorskimi zahtevami

za namestitev kabelske kinete pod pločniki in z zahtevami, ki so rezultat zadostne

oddaljenosti od sten predora. Predorski cevi sta povezani s petimi varnostnimi prečnimi rovi.

Za obe predorski cevi je izvedeno prisilno vzdolžno prezračevanje za primer povečanja CO,

zadimljenosti in požara. (Slika 4.1)15

15 www.dars.si, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji

http://www.dars.si/


Tabela 4.1 predstavlja levo cev predora Trojane (smer Celje). Opisuje koliko je cev dolga,

od katerega do katerega kilometra poteka. Vsebuje podatke na kateri nadmorski višini predor

leži, kakšen je naklon te cevi in kakšen je njen radij.

Tabela 4.1: Leva cev predora Trojane16

LEVA CEV (SMER CELJE)

Od km 79.219 do km 82.150 dolžina 2.931 m

Maksimalna nadmorska višina cca 529 m na Z portalu predora

Vzdolžni sklon 0,5 %

Minimalni horizontalni radij 1.500 m

Tabela 4.2 opisuje tehnične podatke za predor Trojane v smeri proti Ljubljani. Kot je

razvidno iz tabele je desna cev malo krajša kot leva, radij cevi je malo manjši, nadmorska

višina, ter vzdolžni naklon pa ostajata enaka.

Tabela 4.2: Desna cev predora Trojane17

DESNA CEV (SMER LJUBLJANA)

Od km 79.219 do km 82.125 dolžina 2841 m

Maksimalna nadmorska višina cca 529 m na Z portalu predora

Vzdolžni naklon 0,5 %

Minimalni horizontalni radij 1.200 m

Sodobni tehnični postopki gradnje predorov omogočajo izgradnjo le-teh kljub tako

zahtevnim geotehničnim postopkom, kot so prisotni na območju Trojan. Pri izgradnji

Trojanskega predora je ocena izgradnje kazala težke pogoje, vendar pa je gradnja presegla

predhodne ocene. Predor je bil odprt leta 2005 in je tretji predor v vrsti, ki je bil grajen na

območju Trojan proti Ljubljani. (Slika 4.2)

16 www.Dars d.d., Analliza%20tveganja%20Trojane/Dogodki%20Trojane


http://www.dars/

http://www.dars/


Slika 4.2: Lokacija predorskih cevi predora Trojane18

Slika 4.3 prikazuje prečni prerez obeh cevi predora Trojane. Iz katere sta razvidna oblika

profila, velikost predora in konstrukcijski elementi. Preboj desne cevi je bil 01.10.2003,

preboj leve cevi pa 26.3.2004. Gradnja predora je temeljila na principu NATM (nove

avstrijske gradnje predorov). 19

Slika 4.3: Prečni prerez predora Trojane20


19 http://www.sloged.si/wp-content/uploads/Razprave%204.%20posvetovanja/1tema%207.pdf


http://www.dars/


Povprečna gostota prometa skozi predor Trojane.

Gostota prometa spremlja nadzornik v nadzornem centru ali na cestninskih bazah. Gostota

prevozov skozi predore je največja:21

pri dnevnem prometu med 6.00 in 17.00

pri tedenskem prometu ob četrtkih in petkih

pri mesečnem prometu po levi cevi (v smeri proti Celju) – januarja, julija, avgusta in

septembra; po desni cevi (v smeri proti Ljubljani) – julija, avgusta in septembra

Pri razvrščanje vozil v tri kategorije se predpostavlja da bo največja gostota prometa:

v dnevnem prometu za levo cev (v smeri proti Celju) predorov Trojane:

– pri osebnih vozilih največji med 16.00 in 17.00 uro

– pri kombijih in lahkih tovornih vozilih največji med 17.00 in 18.00 uro

– pri večjih tovornih vozilih in avtobusih največji med 7.00 in 8.00.

Dnevni promet za desno cev (v smeri proti Ljubljani) predorov Podmilj oziroma

Trojane:

– pri osebnih vozilih največji med 8.00 in 9.00

– pri kombijih in lahkih tovornih vozilih največji med 7.00 in 8.00

– pri večjih tovornih vozilih in avtobusih največji med 7.00 in 8.00

Slika 4.4 predstavlja postavitev predora Trojane glede na traso avtoceste. Vidimo lahko,

kakšna je njegova geografska postavitev. Predor Trojane se je odprl leta 2005 in je najdaljši

zgrajen predor. Uvršča se med dolge dvocevne dvopasovne enosmerne predore22

21 Word H., Načrt zaščite in reševanja pri nesrečah v predorih, Delo 2006



Slika 4.4: Makro lokacija obravnavanega predora23

4.1 Vgrajeni sistemi za vodenje predora Trojane

4.1.1 NADZORNI KRMILNI SISTEM

Pregled nad vsemi nadzornimi sistemi v predoru opravljajo mikroračunalniški krmilni in

nadzorni sistemi. Vodenje predora je mogoče iz nadzornega centra, lokalno vodenje pa je

mogoče iz pogonske centrale Trojane – vzhod (smer Celje). (Slika 4.5)

Za varno odvijane prometa so v predor Trojane vgrajene različne naprave in sistemi, ki

služijo:

vodenju in nadzoru prometa,

požarnemu javljanju,

radijskim zvezam,

video nadzoru in avtomatski detekciji prometa,

krmiljenju prezračevanja,



protivlomni zaščiti pogonskih central,

drugim signalizacijam …

Pri daljinskem načinu vodenja predora je možna izbira:

ročno vodenje,

avtomatsko vodenje.

Normalen način vodenje predora poteka daljinsko iz RNC Vransko.

Vodenje predora je razdeljeno na 3 nivoje:

1.nivo – nadzorni sistem v pogonski centrali Trojane in RNC Vransko;

2.nivo – glavna postaja v pogonski centrali Trojane;

3.nivo – lokalne postaje v predoru in pogonski centrali Trojane;

Slika 4.5: Nadzorni center Vransko

4.1.2 PROMETNA SIGNALIZACIJA

Namen prometne signalizacije je vodenje prometa v predoru in pred njim. V predorih so

vgrajeni tridelni in enodelni prometni semaforji ter osvetljeni in spremenljivi prometni znaki.

Nadzornik prometa ima možnost na lastno odgovornost ročno preklopiti semaforje na rdeče,

utrip rumene ali zeleno.


Enodelni utripajoči semaforji so nameščeni pri nišah za klic v sili. Vodenje utripalnikov

poteka iz lokalne postaje. Vklopljeni so samo v primeru nesreč ali izrednih dogodkov.

Tridelni semaforji so nameščeni na portalih, pred odstavnimi nišami in na AC priključku

Trojane. V času normalnega obratovanja svetijo zeleno. Lahko imajo tudi vlogo

utripalnikov. V primeru nesreče se sprememba barve iz zelene na rumeno izvede istočasno

z vklopom pripadajočih utripalnikov. Krmiljenja tridelnega semaforja je avtomatsko. Na

vseh vstopnih portalih so vgrajene krmilne omarice za ročno preklapljanje portalnih

semaforjev. Krmiljenje je možno tudi daljinsko-ročno iz nadzornega centra in lokalno-ročno

iz pogonske centrale. (Slika 4.6)

Slika 4.6: Semaforji v predoru Trojane24

4.1.3 SPREMENLJIVI PROMETNI ZNAKI

Spremenljivi prometni znaki so nameščeni na vstopnih portalih in znotraj predorskih cevi,

na določeni razdalji. Vgrajeni so 1-pomenski, 5-pomenski in 6-pomenski spremenljivi

prometni znaki. Krmiljenje znakov je avtomatsko. Stanje spremenljivih prometnih znakov

je povezano s stanjem tridelnega portalnega semaforja. Semaforji se krmilijo iz pripadajoče


http://www.dars/


postaje. Krmilijo jih lahko tudi ročno-daljinsko iz nadzornega centra in pogonske centrale.

(Slika 4.7)

Slika 4.7: Spremenljivi prometni znaki v predoru Trojane25

4.1.4 SISTEM ZA JAVLJANJE POŽARA

V primeru požarnega alarma (avtomatskega ali ročnega) pride do avtomatske zapore

predora. Semaforji, utripalniki in spremenljivi prometni znaki se prekrmilijo, vklopi se

kamera video nadzornega sistema, ki pokriva področje, kjer je prišlo do detekcije požara in

se sproži snemanje mesta dogodka. Požarni alarm se prenese v RNC. S strani dežurnega

nadzornika prometa v RNC sledi obveščanje pristojnih služb, skladno z Navodilom za delo

dežurnega nadzornika prometa.26

Predor Trojane je zaradi svoje dolžine veliko bolj požarno ogrožen kot ostali predori,

oziroma je možnost za nastanek požara večja, zato ima na stropu predora vgrajen fiber –

optični kabel. Kabel vsebuje tekoče kristale, kateri se pri izbruhu ognja stopijo in javijo

približno en meter natančno lokacijo požara. Ker je predor ločen na več con, je sistem


26 Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d. d.).

http://www.dars/


odvisna od tega, v kateri coni se požar nahaja. Na podlagi sistema se vklopi ventilacija

predora. (Slika 4.8)

Slika 4.8: Sistem za javljanje požara27

Požarno javljanje v predoru sestoji iz:

linijskega javljanja požara po celotni dolžini predorskih cevi (Fibrolaser);

avtomatskih točkovnih dimnih javljalnikov požara v nišah klica v sili, Elektro nišah

in pogonskih centralah;

ročnih javljalnikov požara nameščenih pred nišami klica v sili, ob prečnih prehodih,

ob portalih in na pogonski centrali;

magnetnih stikal za zaznavanje odpiranja omaric za gasilne aparate;

central sistema avtomatskega javljanja požara nameščenih v nišah za klic v sili

(desna cev – niši NKS-L3 in KNS-L10, leva cev – niši NKS-D3 in NKS-D10) in

kontrolorjev sistema linijskega javljanja požara (dva kontrolorja v vsaki pogonski

centrali);

kabelskih napeljav sistema;


http://www.dars/


4.1.5 PREZRAČEVANJE

Izhodne poti morajo biti že vnaprej načrtovane. Prezračevanje in ukrepe za beg se prikazuje

le v primeru požara, kjer lahko strupene pline primerjamo z dimom pri požaru. Dim lahko

ogroža uporabnike predorov na več načinov. Če se udeleženci v prometu predolgo zadržujejo

v dimu so izpostavljeni ogljikovemu monoksidu, kateri lahko povzroči nezavest ali smrt. Pri

razširitvi požara prihaja do vročega dima, zaradi katerega pri vzdihovanju prihaja do

poškodb pluč.

Krajši predori po navadi niso opremljeni z prisilnim prezračevanjem, kar pomeni da se dim

šeri prosto in ga premika naraven zračen tok. Gibanje dima ne moremo predvideti zato se

lahko širi v obe smeri.28

Pri daljših predorih, kot je predor Trojane pa je prezračevanje potrebno. Delovanje

ventilatorjev lahko kombiniramo, prečno z prezračevalnimi jaški in vzdolžno. Vzdolžno

prezračevanje je najprimernejši za Trojane saj dobi sistem analizo vremensko geografskih

faktorjev predora. V predoru Trojane je grajenih šest ventilatorjev. (Slika 4.9)

Slika 4.9: Prezračevanje v predoru Trojane29

28 http://www.sos112.si/slo/tdocs/predori_var.pdf


http://www.dars/


4.1.6 UČINKI NARAVNEGA ZRAČENJA

Pri vsakodnevnem obratovanju predora vpliva na pretok zraka skozi predor batni učinek, na

katerega pa vpliva zračni tok vetra. Pri nesreča v katerih prihaja do požarov se pretok zraka

preneha zaradi vzgona in termodinamike. Hitrost zraka je odvisna od požarne dimenzije, ter

vzdolžnega naklona. Pri požarih z velikimi temperaturami nastaja stratifikacija dima, zaradi

česar so prečni profili predora brez dima. Ko se temperature v predoru zmanjšajo pa se ta

napolni z dimom.

4.1.7 SISTEM KLICA V SILI

Sistem klica v sili je obcestni stebriček, s pomočjo katerega lahko voznik v primeru nesreče

ali okvare pokliče v nadzorni center (Slika 4.10).

Sistem sestavljajo:

nadzorni center;

prenosni medij (optika, baker);

napajalni del (solarni paneli…);

SOS stebrički.

V predorih imamo klicne stebričke vgrajene v tako imenovanih nišah klica v sili. V

notranjosti predora so SOS stebrički, postavljeni na približno 250m.

Slika 4.10: Sistem klica v sili30


http://www.dars/


4.1.8 SISTEM DETEKCIJE PROMETA

Sistemi detekcije prometa delujejo na osnovi video signalov, pri katerih procesorji s

pomočjo algoritmov ugotavljajo nenormalno stanje . Zanesljivost sistema znaša nad 95

odstotkov, število lažnih alarmov pa pod 0,5 odstotka.

Sistem deluje na dva načina:

zbiranje prometnih parametrov

detekcija neregularnih prometnih dogodkov

Med parametre spada štetje prometa in klasifikacija vozil. Merimo tudi gostoto prometa,

povprečno razdaljo vozil, povprečne hitrosti ter zasedenost voznih pasov. Odvisno od

namena priprave statistike lahko operater izbere prikaz podatkov. Najpomembnejši sta

detekcija vozil, ko vozijo v nasprotno smer, ter vozila, ki se ustavijo na voznih pasovih. Pri

detekciji vozil poteka nadzor preko nadzorno-krmilnega sistema, pri katerem se sproži

zapiranje predora, pri ustavljanju vozila pa voznika opozorijo rumene utripalke in oznake za

omejitev hitrosti. Sistem zazna tudi zastoj prometa, počasno vožnjo ter dim. (Slika 4.11)

Slika 4.11: Detekcija prometa31


http://www.dars/


4.1.9 SISTEM VIDLJIVOSTI IN KONCENTRACIJA CO

Za koncentracijo CO ( ogljikovega monoksida) in vidljivost je v predoru Trojane nastavljen

sistem za merjenje mejnih vrednosti. Sistem vsebuje oddajno diodo, ki seva svetlobo v

infrardečem spektru. Vidljivost je sorazmerna količini svetlobe, ki jo sprejme dioda. Med

diodama se svetloba lomi in deli glede na gostoto delcev v zraku. Co merimo na osnovi

ogljikovega monoksida, saj absorbira svetlobo določene valovne dolžine. Infrardeč spekter

pošlje svetlobo do sprejemnika, ki dobljeno svetlobo primerja z referenčno in izračuna

koncentracijo. V primeru prekoračitve CO ali vidljivosti sistem javi alarm in zapre predor.

(Slika 4.12)

Slika 4.12: Prikazuje sistem prekoračitve CO ali vidljivosti32

4.1.10 SISTEM RADIJSKIH ZVEZ

Vsak predor mora imeti radijske sisteme služb, kot so:

gasilci

policija

vzdrževalci

reševalci …


http://www.dars/


Prav tako mora vsebovati sprejem programa VALA 202. Vsak radijski sistem mora v

predorih delovati zaradi oddajanja nujnih sporočil iz nadzornega centra, v primeru prometne

nesreče ali požara. Vstop v sistem je možen iz nadzornega centra preko avdio konzole. Za

zagotovitev varnosti uporabnikom v predoru pa je možno predvajanje posnetega sporočila

ali govoriti v živo preko VALA 202. S pomočjo iste konzole je možno predvajati vsa

sporočila po zvočnikih, ki so vgrajena znotraj predora. Ta sistem ozvočenja je možen le v

predorih Trojane in Podmilj.

4.1.11 EVAKUACIJSKE POTI

Evakuacijske poti se označujejo s SIST standardom 1013 in morajo biti osvetljene z najmanj

1lux-om, merjene v osi poti v višino 0,2m. V primeru nastanka dima ne smejo biti nalepljene

previsoko. Vsaka oznaka ima podano evakuacijsko smer do najbližjega izhoda. Nameščena

mora biti vsakih 25 m ali manj na steni predora. Znak je sestavljen iz simbola, ki prikazuje

dolžino in smer najbližjega izhoda. (Slika 4.13)

Slika 4.13: Označba evakuacije33


http://www.dars/


4.1.12 MESTA ZA PRISTANEK HELIKOPTERJA IN UMIK UDELEŽENCEV V

PRIMERU NESREČE

Slika 4.14 prikazuje mesta za pristanek helikopterja v primeru hudih prometnih nesreč. V

predoru Trojane je možen pristanek helikopterja na dveh možnih lokacijah (vzhodno in

zahodno na priključku predora). Prikazana sta tudi dve mesti za umik vseh udeležence v

primeru prometne nesreče.

Slika 4.14: Mesta za pristanek helikopterjev in umik udeležencev v primeru nesreče.34


http://www.dars/


4.1.13 RAZSVETLJAVA V PREDORU

S pomočjo dobre razsvetljave ima voznik večje možnosti za prepoznavanje nevarnosti. Ko

vozilo vstopi v predor, mora biti osvetljenost močnejša , saj se mora oko prilagoditi svetlobi.

Cestišče in stene predora morajo imeti visoko odbojno razpršenost svetlobe. S tem se

zmanjša potreba po večjem številu svetilk, zagotavlja visoko razsvetljenost in omogoča

prihranek energije.(Slika 4.15)

Slika 4.15: Razsvetljava v predoru35

4.1.14 NAPAJANJE PREDORA

Za pridobivanje elektrike imamo v predoru Trojane dve transformatorski postaji, ki

pridobivata elektriko iz distribucijskega centra Elektro Ljubljana. Prva transformacijska

postaja leži v centrali Trojane v smeri proti Ljubljani, druga pa v smeri proti Mariboru.

Predor ima za vsak primer še rezervno elektro distribucijsko omrežje pri Elektru Celje.

35 https://www.google.si/search?q=razsvetljava+v+predoru+trojane&espv


4.1.15 INTERVENCIJSKA POT

Za zmanjšanje posledic nesreče je potrebno učinkovito in hitro ukrepati. Ob hujši nesreči je

za reševanje, zaščito in pomoč na kraju nesreče odgovoren vodja intervencije, ki vodi

operacijo s pomočjo reševalcev, upravljalcev, policijo in z Dars, d. d. Pri manjši nesreči je

vodja operacije, ki vodi izvajanje nalog reševanja, odgovoren operater v nadzornem centru

Vransko. Ko na kraj nesreče prispe vodja vzdrževanja avtocestne baze, prevzame to

odgovornost. (Slika 4.16)

Slika 4.16: Intervencijska pot36

4.2 IZREDNI DOGODKI (2006 –2015)

Graf 4.1 predstavila klasifikacijo prometnih nesreč, ki jih delimo na nesreče brez poškodb,

z lahkimi telesnimi poškodbami ter smrt udeleženca. Največ poškodb se je zgodilo v letih

2010 in 2015 zaradi neprilagojenih hitrosti in neustrezne varnostne razdalje. V letu 2007 je

prišlo do naleta motornega in osebnega vozila, v katerem so bili udeleženci lahko

poškodovani. Največ lahkih poškodb je bilo v letu 2013, ki so nastale zaradi neprilagojene

hitrosti. Zgodilo se je veliko nesreč, v katerih ni bil nihče poškodovan. Leta 2011 je prišlo


http://www.dars/


do štirih nesreč brez poškodb in dveh z lahkimi poškodbami zaradi naletnega trčenja.

Zgodile pa so se tudi nesreče s smrtnim izidom zaradi čelnega trčenja.

Graf 4.1: Klasifikacija prometnih nesreč

Površje cestišča v času prometnih nesreč

Iz grafa 4.2 je razvidno, da se je največje število prometnih nesreč zgodilo na suhem vozišču.

Do katerih prihaja zaradi neprimerne vožnje, v času prometnih konic Do nesreč z mokrim

voziščem je prišlo v letih od 2009 do 2013, ker je voznik zaradi neprimerne hitrosti trčil v

predor ali pa je zaradi neustrezne varnostne razdalje prišlo do naleta večjih vozil. V letu 2013

pa je zaradi spolzkega vozišča prišlo zaradi neprilagojene hitrosti do naleta 3 osebnih.

1 1

5

4

9

4

7

1

7

10

2 2

4

11 1

2

0

2

4

6

8

10

12

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

ŠT

. P

RO

ME

TN

IH N

ES

RE

Č

LETO

KL A S I FI KA C I JA PR O ME T N I H N E S R E Č

BREZ POŠKODB LAHKE POŠKODBE SMRT


Graf 4.2: Površje cestišča v času prometnih nesreč

Analize prometnih nezgod za osebna vozila

Graf 4.3 prikazuje število in vrsto prometnih nezgod osebnih vozil, ki so se zgodile od leta

2006 do leta 2015. Razvidno je, da se je največ nesreč zgodilo v letih od 2013 do 2014. V

letu 2014 se je zgodila prometna nesreča, v kateri se je osebno vozilo zaletelo v motorno

kolo. Prišlo je samo do materialne škode, predor pa je bil zaprt 18 minut. Največje verižno

trčenje ali nalet se je zgodil 6. 11. 2010 ob 8.28 zaradi zgoščenosti vozil na levem pasu, pri

katerem je bilo udeleženih 12 osebnih vozil. V četrtek, 11. 10. 2014, ob 16.41 je osebno

vozilo zaradi prekratke varnostne razdalje med manevrom zaviranja zadelo robnik in se

nekontrolirano zaletelo v nasprotno steno predora. Zaradi zaviranja vozil v nuji, tovorno

vozilo zapelje na drugo odstavno nišo. 12. 1. 2014 ob 10.34 v smeri proti Ljubljani pride do

hude prometne nesreče, v kateri osebno vozilo trči v nišo in zagori. V prometni nesreči pride

do smrtnih žrtev, predor je bil zaprt 3 ure in 20 minut.

0

1

2

3

4

5

6

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

1

2

4

2 2

3

4 4

6 6

1

2

1 1 1 1

ŠT

. N

ES

RE

Č

LETO

POVRŠJE CESTIŠČA ZA NESREČE OSEBNIH VOZIL

SUHO VOZIŠČE MOKRO VOZIŠČE SPOLZKO


Graf 4.3: Prometne nezgode osebnih vozil v tunelu Trojane (2006–2015)

Tabela 4.3 prikazuje vse prometne nesreč, ki so se zgodile med leti 2006 in 2010. Opisuje

dogodke, ki so nastali zaradi prehitre vožnje, premajhne varnostne razdalj, nepravilne smeri

vožnje … V velikih primerih je prišlo do naletov osebnih vozil v predoru. V letih 2008 in

2010 je prišlo do naleta, pri katerem je nastala samo materialna škoda. V letu 2006 se je

zgodila nesreča s smrtnim izidom, zaradi prehitre vožnje je prišlo do trka vozila v predoru.

Tabela 4.3: Podrobnejši pregled prometnih nesreč med leti 2006–201037

DATUM CESTA K. VZROK

9.7.2006 suho 3 prometna nesreča

15.4.2007 suho 1 motorno kolo se zaleti v vozilo pred seboj

31.5.2007 suho 1

osebno vozilo zadane v steno predora , ga zavrti,

obstane na VP

18. 2. 2008 suho 1 osebno vozilo se zaleti v drugo pred seboj

3. 9.2008 suho 1 trčijo tri vozila

16.9.2008 suho 1 med seboj trčijo tri vozila

21.9.2008 suho 2

osebno vozilo zanese v steno predora in obstane na

voznem pasu. Ena oseba je poškodovana

28.5.2009 suho 1

osebno vozilo trči v zadek drugega – v polovični

zapori zaradi del.

11.6.2009 suho 1 osebno vozilo se zaleti v zadek kombiniranega

20.6.2009 mokro 1

med seboj trčijo tri osebna vozila; obstanejo na dveh

pasovih

10.3.2010 mokro 1

na vhodu v predor pride do naleta več vozil – dve

tovorni in dve osebni

29.7.2010 mokro 1 vozilo trči v zadek tovornjaka

13.9.2010 suho 1 nalet 4 vozil

23.12.2010 suho osebno vozilo niši predora se obrne in odpelje

37 Lastna izdelava, podatki pridobljeni iz podjetja Dars d.d.

0

2

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

2 2

1 1

22

1 1

2

11 11 1 1

2

ŠT

. P

RO

ME

TN

IH N

ES

RE

Č

LETO

Š T E V I LO PR O ME T N I H N E S R E Č Z O S E B N IM

VO ZI L O MTRKI V STENO PREDORAOKVARAPOŽARPROMETNA NESREČA I. ALI II. KATEGORIJEPROMETNA NESREČA III. ALI IV. KATEGORIJE


Tabela 4.4 prikazuje vse prometne nesreče, ki so se zgodile med leti 2011 in 2015. Opisuje

prometne nesreče, zaradi katerih je bil predor začasno zaprt. Iz tabele lahko razberemo, da

se je zgodilo največ trkov zaradi neprimerne vožnje in prehitevanja vozila. Največkrat so se

trki zgodili v steno ali nišo predora, kjer so bile poškodbe večinoma materialne. Leta 2013

je prišlo do požara.

Tabela 4.4: Podrobnejši pregled prometnih nesreč med leti 2011–201538


27.1.2011 vlažno 1

osebno vozilo trči v steno predora in obstane na prehitevalnem pasu

– poškodba smernikov v dolžini 150m

12.2.2011 Suho 1 osebno vozilo trči v ograjo ob vstopu v predor

17.2.2011 Suho 1 osebno vozilo zagori, posredujejo gasilci in ostali po postopku

14.5.2011 Suho 1 osebno vozilo trči v zadek tovornega vozila

28.2.2012 Suho 1

osebno vozilo vijuga po cesti in trči v steno predora –obstane na

prehitevalnem pasu

2.7.2012 Suho 1 osebno vozilo trči v steno predora in obstane na voznem pasu

23.9.2012 Suho 3 osebno vozilo se zaleti v nišo predora in obstane na obeh pasovih

6.11.2012 Suho 1 nalet 12 vozil na prehitevalnem pasu

10.12.2012 vlažno 1 osebno vozilo bočno trči v tovorno vozilo; obstaneta na voznem pasu

22.2.2013 vlažno 2 osebno vozilo trči v steno predora

25.3.2013 vlažno 1 Kombinirano vozilo zagori v predoru

26.3.2013 vlažno 2 osebno vozilo se zaleti v steno, nakar še dve tovorni in tri osebna

26.08 2013 suho 1 osebno vozilo trči v zadek drugega

20.12.2013 vlažno 1 osebno vozilo trči v steno predora

12.1.2014 suho 4 osebno vozilo trči v nišo in zagori

29.1.2014 suho 3 trčenje vozila v nišo – naletno mehanizacijo

4.3.2014 suho 2 med seboj trčijo tri osebna vozila

27.5.2014 suho 1 osebno vozilo trči v bok predora

19.7.2014 suho 1 oplazenje dveh vozil v predoru

11.9.2014 suho 1 osebno vozilo trči v steno predora, zaprt vozni pas

15.1.2015 suho 1 osebno vozilo zanaša in trči v steno predora

16.1.2015 suho 1 osebno vozilo trči v motorista

04.06 2015 suho osebno vozilo obstane v okvari

6.6.2015 suho 2 osebno vozilo trči v steno predora in obstane na prehitevalne pasu

3.7.2015 suho 1 Osebno vozilo zaradi okvare, zadimi predor

30.10.2015 suho 2 trk vozil zaradi počene gume tov. vozila



Analiza prometnih nezgod za tovorna vozila

Graf 4.4 prikazuje število prometnih nesreč, ki so se zgodile na mokrem in suhem vozišču.

Kot je razvidno se je tudi v tovornem prometu zgodilo največ prometnih nesreč na suhem

vozišču. Do nesreč na mokrem vozišču je prišlo v letih 2006, 2010 in 2012, pri katerih

zaradi neprimerne hitrosti tovorno vozilo zanese v steno predora.

Graf 4.4:Površje vozišča za nesreče tovornih vozil

Graf 4.5 in tabela 4.5 prikazujeta vse prometne nezgode tovornih vozil, ki so se zgodile med

leti 2006 in 2016. V največ primerih je prišlo do počene pnevmatike. V letih 2013 in 2014

je prišlo do okvare turbin, zaradi katerih je bil zadimljen predor, ki so ga zaradi slabe

vidljivosti začasno zaprli. Velikokrat se je zgodil tudi trk v steno zaradi neprilagojenih

hitrosti ter prehitevanja. V letu 2010 se je na voznem pasu pojavil pes, ki so ga z vozišča

odstranili vzdrževalci podjetja DARS.

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

1 1 11 1 1

4

2

4 4 4

ŠT

. P

RO

ME

TN

IH N

ES

RE

Č

LETO

POVRŠJE VOZIŠČA ZA NESREČE TOVORNIH VOZIL

MOKRO VOZIŠČE SUHO VOZIŠČE


Graf 4.5: Prometne nezgode osebnih vozil v tunelu Trojane (2006–2016)

Tabela 4.5: Podrobnejši pregled izrednih dogodkov za tovorna vozila39


4. 8. 2006 mokro 1 zanese tov. vozilo in razsuje tovor

22. 6. 2007 suho 1 zaradi napake na povezavi zablokirajo kolesa na prikolici

23. 7. 2008 suho 1 zapelje v steno predora. Obstane na prehitevalnem pasu.

20.10. 2009 suho 1 tov. vozilu odpadejo pogonska kolesa.

20. 1. 2010 suho 2 8 tov. vozil udeleženih, eno-zagori posledično še dve,

25. 2. 2010 suho 1 tov. vozilu odpove turbina, zadimljenja predora TR.

11.3. 2010 mokro 1 sistem javi rdečo luč med seboj trčita dve tov. vozili

3. 6. 2010 suho 1 tov. vozilo trči v vozla pred seboj v delovni zapori

20. 8. 2010 suho 0 v predor pride pes

17. 6. 2011 suho 1 tov. vozilu se sname sev za nafto, pobrizga 500m predora

2. 11. 2011 suho 1 tov. vozilo trči v tovorno pred seboj.

24. 1. 2013 sneg 1 tov. vozilo zadimi predor

17. 7. 2013 suho 1 tov. vozilo izgubi tervol

8. 8. 2013 suho 1 tov. vozilu poči guma zaradi kosov po celem predoru

5. 9. 2013 suho 2 tov. vozilu poči prednja guma; ga zanese

23. 12. 2013 vlažno 1 tov. vozilu raznese turbino

16. 4. 2014 suho 1 tov. vozilu poči guma

2. 6. 2014 suho 0 tov. vozilo dimi zaradi okvare turbine

16. 6. 2014 suho 1 tov. vozilo zapelje na pločnik, odbije CO senzor

22. 12. 2014 suho 1 tov. vozilo razbije semafor in odpelje

2. 2. 2015 suho 1 tov. vozilu poči guma in skoraj trči v steno

20. 3. 2015 suho 1 tov. vozilu raznese gumo in je po obeh pasovih

10. 6. 2015 suho 0 tov. vozilu poči guma


2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

21 11

21

3

12

11 1 111 12

ŠT

. N

ES

RE

Č

LETO

PROMETNE NEZGODE TOVORNIH VOZIL

PROMETNA NESREČA POČENA PNEVMATIKA POŽAR

OKVARA RAZSUT TOVOR ŽIVAL

TRK V STENO PREDORA


5 STATISTIČNA ANALIZA VARNOSTI V AVTOCESTNIH

PREDORIH (2006–2015)

Cestni predori so pomemben del prometne infrastrukture, predvsem v primeru , ko gre za

povezovanje regij in so velikega pomena pri razvoju gospodarstev. Istočasno pa

predstavljajo šibek člen cestnih povezav. Čeprav zgodovina nesreč v predorih kaže, da

predori obratujejo relativno varno (v njih se zgodi le 0,7 % vseh cestnih nesreč), lahko pa se

zgodi tudi, da pride do nesreče z težjimi in tudi z lažjimi posledicami . Vzrok za večino

nesreč v predorih je trčenje avtomobilov, zaradi specifičnosti predorov pa se lahko

navidezno nedolžna nezgoda hitro spremeni v katastrofo.40

Glede na izkušnje tujih držav (npr. prometne nesreče v francoskih in avstrijskih predorih) je

potrebno posebno pozornost s prometno varnostnega vidika posvetiti prav avtocestnim

predorom. Vožnja skozi predor zahteva od voznika maksimalno spoštovanje prometnih

predpisov in prometne signalizacije, saj je zaradi specifičnosti vsaka napaka lahko usodna.

Policisti ugotavljajo, da vozniki pri vožnji v predorih najpogosteje kršijo predpise, ki so

povezani s hitrostjo vožnje in neustrezno varnostno razdaljo. Pogosteje pa ugotavljamo tudi

druge kršitve, kot so nakazovanje spremembe smeri vožnje, vožnja po prehitevalnem pasu,

ko voznik ne prehiteva, uporaba mobilnega telefona, pojavljajo pa se tudi primeri obračanja

v predoru in vožnje v nasprotno smer.

5.1 Statistična analiza varnosti v avtocestnih predorih RS

Trenutno je na slovenskem avtocestnem sistemu 45 predorov skupne dolžine 42.145 metrov

(seštevek vseh predorskih cevi). Najdaljši in hkrati edini enocevni avtocestni predor v

Sloveniji je predor Karavanke, ki v dolžino meri 7.864 metrov, od tega meri slovenski del

3.450 m (dolžina cevi; razdalja med portali znaša 8.019 metrov). Najdaljši dvocevni

avtocestni predor v Sloveniji pa je predor Trojane (2.931 m). (Tabela 5.1)

40 http://www.drc.si/Portals/1/Referati/T2-Stijepic.pdf


Tabela 5.1: Predori v Republiki Sloveniji 41

OBJEKT VRSTA

PREDORA

DESNA

CEVI

LEVE

CEVI

SKUPNA

DOLŽINA V(M)

ODSEK

Predor Vodole dvocevni 233,41 236,06 469,47 A1 Dragučova – MB (Ptujska c.)

Predor Podnanos dvocevni 612 590 1.202 H4 Razdrto – Vrtojba

Predor Barnica dvocevni 304 283 587 H4 Razdrto – Vrtojba

Predor Debeli hrib dvocevni 350,2 372,5 722,7 A2 LJ (Malence) – Šmarje –SAP

Predor Dekani dvocevni 2.190 2.182 4.372 A1 Črni Kal – Srmin

Predor Golo rebro dvocevni 788,25 757 1.545,25 A1 Sl. Konjice – Dramlje

Predor Golovec ** dvocevni 622 595 1.217 A1 LJ (Litijska c. – Malence)

Predor Jasovnik dvocevni 1.633 1.612 3.245 A1 Vransko – Trojane

Predor Karavanke * enocevni / / 3.450* A2 Meja A (predor) – Hrušica

Predor Kastelec dvocevni 2.195 2.303 4.498 A1 Kozina – Črni Kal

Predor Ločica dvocevni 750 810 1.560 A1 Vransko – Trojane

Predor Mali vrh dvocevni 414,2 399 813,2 A2 LJ (Malence) – Šmarje

Predor Pletovarje dvocevni 708,25 745 1.453,25 A1 Sl. Konjice – Dramlje

Predor Podmilj dvocevni 621 613 1.234 A1 Trojane – Blagovica

Predor Štampetom. dvocevni 14,49 14,5 28,99 A1 Vrhnika – Logatec

Predor Tabor dvocevni 288,75 281,6 570,35 A3 Sežana V – Sežana Z

Predor Trojane dvocevni 2.841 2.931 5.772 A1 Trojane – Blagovica

Predor Šentvid** dvocevni 1.072 1.047 2119 A2 Šentvid – Koseze

Predor Šentvid enocevni 243 - 243 A2 Šentvid – Koseze

Predor Šentvid enocevni 341 - 341 A2 Šentvid – Koseze

Predor Cenkova dvocevni 608,55 626,5 1235,05 A5 Sv. Trojica – Sv Jurij

Predor Ljubno dvocevni 233 250 483 A2 Brezje – Podtabor

Predor Leščevje dvocevni 372 370 742 A2 Pluska – Hrastje

41 https://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Objekti_na_avtocestah/Predori_85.aspx


V Republiki Sloveniji imamo kar 20 dvocevnih predorov, ki nam pomagajo pri

premagovanju razdalje skozi razgibano in hribovito okolje. Da pa so avtocestni odseki

povezani med seboj, so predori zgrajeni na različnih območjih Slovenije, za katera skrbijo

avtocestne baze. Vsak predor vsebuje levo in desno cev za vožnjo vozil v obe smeri. Pri tem

nadzornik prometa v RNC Vransko posreduje, kot mu to določajo navodila za delo

dežurnega nadzornika prometa v primeru izrednih dogodkov in nesreč, ki so priloga k načrtu.

Iz slike 5.1. je razvidno, kje po Sloveniji se nahajajo predori, kako potekajo avtoceste, hitre

ceste in druge javne ceste. Predstavlja vse odseke, katerih izgradnja se je začela pred in po

letu 2012, ter predore, ki so v načrtu za izgradnjo v bližnji prihodnosti.

Slika 5.1: Predori na Slovenskem42

42 https://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Objekti_na_avtocestah/Predori_85.aspx


5.1.1 ANALIZA PROMETNIH NESREČ PO LETIH

Vožnja skozi predore se razlikuje od tiste na odprti cesti. Prehitevanje v enocevnih predorih

je prepovedano (edini enocevni predor na slovenskih avtocestah je predor Karavanke). V

predorih je prepovedano tudi obračati, voziti vzvratno ali ustavljati, razen v nujnih primerih,

ko lahko vozilo ustavimo v odstavni niši – v tem primeru moramo vozilo takoj ugasniti! Ob

vstopu in izstopu iz predora, še posebej ob slabem vremenu, se zelo hitro spremenijo vozne

razmere, zato moramo biti bolj pozorni kot sicer.

Možni vzroki za nastanek nesreče so:

Nesreče v predorih lahko nastanejo zaradi tehničnih in drugih vzrokov (okvara

signalizacije, stanje na cesti, vremenski pogoji, okvara vozila, itd.). Človeški

dejavnik je pogost vzrok za nesreče.

Požar v predoru je po navadi posledica prometne nesreče (trčenja vozil, naleta vozil).

Naravne in druge nesreče so lahko tudi vzrok za prometne nesreče, tu gre predvsem

za zemeljske in snežne plazove.

Del cestnega omrežja na zahodu Štajerske leži na potresno ogroženem področju, kjer

je po seizmološki karti Slovenije s 500 letno povratno periodo potresov 65 %

verjetnost (po Ribariču), da bo prišlo do potresa 8. stopnje po MSK lestvici. V

primeru rušilnega potresa se lahko tudi sprožijo plazovi, zdrsijo površinske zemlje,

rušenje kamenja in dreves na posamezne avtocestne odseke.

5.1.2 VARNA VOŽNJA SKOZI PREDOR

Vožnja skozi predore se bistveno razlikuje od tiste na odprti cesti. Prehitevanje v enocevnih

predorih je prepovedano (edini enocevni predor na slovenskih avtocestah je predor

Karavanke). V predorih je prav tako prepovedano obračanje, vzvratna vožnja ali ustavljanje.

Varnost v predorih na slovenskih avtocestah je tehnično podprta z:

nadzorom prometa iz nadzornih centrov preko video sistema;


vgrajenimi sistemi avtomatskega odkrivanja javljanja požarov ter v novejših

predorih tudi z avtomatsko detekcijo prometa in zastojev;

vgrajeno prometno signalizacijo in komunikacijsko opremo (semaforji, sistemi za

klic v sili, varnostna razsvetljava, ipd.);

zgrajenimi odstavnimi nišami v daljših predorih;

novejšimi dvocevnimi predori (Jasovnik, Ločica, Trojane, Podmilj, Kastelec,

Dekani, enako bo tudi v predoru Šentvid) in s prečnimi povezavami med predorskima

cevema.

V prometnih nesrečah velikokrat prihaja do lahkih telesnih poškodb, materialne škode ter

hujših telesnih poškodb, ki se lahko končajo s smrtnim izidom. V Grafu 5.2 so prikazane vse

poškodbe, nastale med leti 2006 in 2010. Razvidno je, da se je edina prometna nesreča s

smrtnih izidom zgodila leta 2006 – istega leta pa se je pripetilo tudi največje število telesnih

poškodb. (Graf 5.1)

Graf 5.1: Poškodbe pri prometnih nesrečah med leti 2006 in 2010

Med leti 2011 in 2015 se je v slovenskih predorih zgodilo 63 prometnih nesreč (Graf 5.2), v

katerih je leta 2014 največkrat nastala materialna škoda. Največje število prometnih nesreč

s telesnimi poškodbami se je pripetilo v letu 2013, najmanj pa v letu 2015. Nesreče s smrtnim

izidom so se zgodile leta 2012 in 2014.

1

76

31

4

1110

1214

11

0

5

10

15

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

ŠT

. P

RO

ME

TN

IH N

EZ

GO

D

LETO

PROMETNE NEZGODE MED LETI 2005-2011

SMRTNI IZID TELESNE POŠKODBE MATERIALNA ŠKODA


Graf 5.2: Prometne nezgode med leti 2011 in 2015

Glede na nesrečo na AC ter v predoru ločimo nesrečo glede na vrsto prevoznega

sredstva:

osebno,

potniško in

tovorno vozilo.

Lahko se zgodi na različnih krajih predora:

predorski ploščadi – portalu;

vhodu, sredini ali izhodu predora in

na viaduktu med predorskima cevema in sami avtocesti.

Do nesreče lahko pride zaradi naslednjih vzrokov:

tehničnih ali drugih vzrokov na signalno-varnostnih napravah,

okvare vozila,

trčenje vozil,

01

0

2

0

2

5 6 4

1

6

98

12

7

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

2011 2012 2013 2014 2015

ŠT

. P

RO

ME

TN

IH N

EZ

GO

D

LETO

PROMETNE NEZGODE MED LETI 2011-2015

SMRTNI IZID TELESNE POŠKODBE MATERIALNA ŠKODA


naleta vozil,

požara na vozilu ali v okolici,

eksplozije na vozilu in

poškodbe na cesti.

Zaradi nesreče nastane:

prekinitev prometa na cesti,

večja materialna škoda,

izguba ene ali več oseb,

nenadzorovano uhajanja nevarnih snovi v okolje in

druge značilnosti.

Ocenjujemo, da bi do najhujših posledic prišlo v primeru nesreče – trčenja avtobusa in

tovornega vozila – cisterne, ki prevaža nevarne snovi.

Pri prometnih nesrečah prihaja do različnih posledic, zaradi katerih ljudje lahko umrejo, se

telesno težko poškodujejo ali jo odnesejo brez poškodb. Največ nesreč brez poškodb ter z

lahkimi telesnimi poškodbami se je zgodilo v letu 2006. Zaradi velikih prekoračitev hitrosti

še posebej v predoru Trojane se je Dars d.d. odločil, da za umiritev hitrosti vožnje postavi

tako imenovane sisteme sekcijskega merjenja hitrosti vožnje, pri katerem gre za merjenje

povprečne hitrosti vožnje na območju predorov. S tem sistemom so zmanjšali številom

prometni nesreč iz 265 nesreč na leto, na 31 nesreč. Hude poškodbe in poškodbe s smrtnim

izidom so se zgodile v letih 2006 in 2007.( Graf 5.3)


Graf 5.3: Posledice prometnih nesreč med leti 2006 in 2010

Za preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreč v predoru je potrebno:

spoštovanje predpisane hitrosti vožnje na AC ter spoštovanje signalizacije;

pravočasno in ustrezno reagiranje dežurnega delavca v nadzornem centru ACB;

zagotoviti možnost prihoda interventnim službam na kraj nesreče (sprosti

prevoznost voznih pasov, pravočasno odstraniti zaščitne ograje);

takoj preusmeriti promet, ki prihaja v smeri tunela na vzporedno obvozno cesto;

zagotoviti ustrezno koordinacijo intervencijskih sil (formiranje poveljniškega

mesta na mestu nesreče – nadzorni center ACB, zveze …);

postaviti ustrezne opozorilne označbe pred predori;

označiti preusmeritev prometa z določenimi tehničnimi ukrepi;

poslati intervencijske enote na kraj nesreče v času do 5 minut;

stalno spremljati promet v predorih preko vseh sistemov, ki so nameščeni za

nadzor in stalno usposabljati vse službe, zadolžene za upravljanje in reševanje v

predorih.

Namestitev blažilnikov najugodnejši možen ukrep. Slovensko avtocestno omrežje ima 45

predorov, pri čemer so odstavne niše zaradi velike dolžine predorov urejene v šestih, in sicer

v predorih Karavanke, Šentvid, Kastelec, Dekani, Trojane in Jasovnik. Naletni mehovi so že

nameščeni v predorih Kastelec in Dekani (primorska avtocesta), Trojane in Jasovnik

0

50

100

150

200

250

300

2006 2007 2008 2009 2010

5 15 2

59

12 9 4 2

265

31 27 28 34

ŠT

. P

RO

ME

TN

IH N

EZ

GO

D

LETO

PO S L E D I CE PR O ME T N I H N E ZGO D ME D L E T I

2 0 0 6 - 2 0 10

MRTVI HUDO POŠKODOVANI LAHKO POŠKODOVANI BREZ POŠKODB


(štajerska avtocesta), v predoru Šentvid v smeri proti Primorski ter v Karavankah. V

slednjem so mehovi v vseh štirih nišah ob enem smernem vozišču, medtem ko bodo v štiri

niše ob drugem smernem vozišču še nameščeni.43

Pred začetkom gradnje vsakega predora bi morala biti narejena študija požarne varnosti, v

kateri bi požarnovarnostni strokovnjaki določili potrebne požarnovarnostne ukrepe, tudi

način prevoza nevarnih snovi in tovorov z veliko požarno obremenitvijo.

Graf 5.4 predstavljata vse posledice prometnih nesreč s smrtnim izidom, hudimi in lahkimi

telesnimi poškodbami ter nesreče brez poškodb, ki so se zgodile med leti 2011 in 2015.

Največ nesreč se je zgodilo brez poškodb, še posebej v letu 2013. Nato so sledile lahke

poškodbe, ki jih je bilo tudi največ v letu 2013. Hude poškodbe so se zgodile med leti 2011

in 2013, nesreče s smrtnim izidom pa v letih 2012 in 2014.

Graf 5.4: Posledice prometnih nesreč med leti 2011 in 201

43 http://avto.finance.si/BEilniki-krepijo-varnost-v-slovenskih-predorih

0

5

10

15

20

25

30

2011 2012 2013 2014 2015

13

1 1 11

58 7

1

20

29 30

23

13

ŠT

EIL

O P

RO

ME

TN

IH N

EZ

GO

D

LETO

PO S L E D I CE PR O ME T N I H N E ZGO D ME D

L E T I 2 0 11 - 20 15

MRTVI HUDO POŠKODOVANI LAHKO POŠKODOVANI BREZ POŠKODB


Predore ločimo glede na:

število prometnih pasov:

– enopasovne,

– dvopasovne,

– tripasovne.

dolžino predora:

– kratek predor (dolžine 200m),

– srednji predor (srednji pasovi 200–1000m),

– dolgi predori (dolžine nad 1000m).

število cevi:

– enocevni predor,

– dvocevni predor,

– večcevni predor.

potek v prostoru:

– predori v urbanem okolju,

– predori v naravnem okolju.

glede na obliko trase:

– spiralni ali zankasti,

– predori v premi,

– predori po celi dolžini v krožni ali sestavljeni krivini,

– predori v premi, toda ob vhodu in izhodu v krivini.

Predori morajo biti grajeni tako, da zagotavljajo prometno varnost ter zagotavljajo

ekonomično vzdrževanje. Omogočiti morajo pretok predvidenega števila vozil z določeno

hitrostjo, pri čemer morajo izpolnjevati vse pogoje o varnosti v cestnem predoru.


Predori so opremljeni z varnostnimi sistemi, kot so:

prometna signalizacija,

odstavne niše,

detekcija zastojev in zgostitve prometa,

sistemi za odkrivanje požarov,

sistemi za vodenje prometa …

5.1.3 OPERATER V NADZORNEM CENTRU

Vsak sistem vodi operater, ki se mora hitro odzvati na vsako prometno nesrečo ali izredni

dogodek. Operater je o izrednem dogodku obveščen s pomočjo alarma, prikazom žive slike

ter lokacijo dogodka. Nadzorni center mora obvestiti dežurno enoto Dars, policijsko enoto,

gasilce, nujno medicinsko pomoč, operativno komunikacijski center. Od njegovega

upravljanja in sposobnosti je odvisna varnost voznikov.

Naloge operaterjev so:

nadzor in ugotavljanje požarnega sistema,

nadzor video sistema,

nadzor prometnega sistema,

obnova predorov.

Vse predore so obnovili z varnostnimi sistemi in namestili naletne mehove. DARS d.d. se

povezuje s centri nadzora prometa v tujini, kateri so uvedli "traffic managerja".

Vzpostavljajo glavni nadzorni center in številne druge aktivnosti, ki hkrati prispevajo k večji

pretočnosti.44

44 http://www.dars.si/Novice/Manj_nesrec_in_vecja_pretocnost_varno_na_poti__1181.aspx?print=1


6 PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE VARNOSTI

Zaradi vse večjega ustavljanja vozil v predorih prihaja do prometnih nesreč oziroma naletov,

v katerih se lahko poškoduje ali umre veliko ljudi. S takšnim ravnanjem vozniki ogrožajo

tako svoje kot tudi tuje življenje. Da bi preprečili ustavljanje vozil v predoru med prometno

nesrečo, bi bilo potrebno pred predori postaviti dodatno varnostno signalizacijo in zapornice,

ki bi preprečile vstop v predor. Zapornice bi odločilno vplivale še posebej v primerih, kjer v

prometni nesreči sodelujejo tovorna vozila, ki prevažajo nevarne oziroma vnetljive snovi,

saj lahko v takem primeru pride tudi do požara. Vse voznike, ki tega ne bi upoštevali, bi bilo

potrebno kaznovati z visoko denarno globo.

Kadar so v požaru udeležena tudi osebna vozila, kljub temu da so predori že opremljeni z

ročnimi gasilnimi aparati ter sistemom za javljanje požara, bi potrebovali manjši gasilni

aparat za takojšnje gašenje. S tem bi preprečili oziroma omejili razširitev požara in pridobili

na času za reševanje ljudi iz predora.

Analize hitrosti so pokazale, da pri vožnji skozi predor Trojane tri petine voznikov prekorači

omejitev 100 km/h. V enem tednu je predor prevozilo skoraj 137.000 vozil, od tega jih je 57

procentov prekoračilo dovoljeno hitrost (več kot 78.090 vozil). Najvišja izmerjena hitrost v

predoru je 218 km/h. Prav zaradi prehitre vožnje pa pride do naletov v stene predorov,

verižnih trčenj … Da bi preprečili nesreče in omejili hitrosti vožnje, bi bilo potrebno v vse

predore postavili radarske naprave, ki bi merile prekoračene hitrosti.

Velikokrat se zgodijo nesreče tudi zaradi premajhnih varnostnih razdalj. Velika večina

voznikov ne razmišlja o tem, kako pomembna je pravilna vožnja skozi predor, kar dokazuje

dejstvo, koliko voznikov potuje skozi njega z zelo majhno varnostno razdaljo; nekateri so

tudi zelo utrujeni. Za večje varnostne razdalje bi v predorih poleg barvnih smernikov na

robnikih predora potrebovali samokontrolni dvosekundni test varnostne razdalje in dodatno

signalizacijo, ki bi na nevarnost opozarjala s pomočjo prometnih znakov – ti bi utripali in

prikazovali premajhno varnostno razdaljo.

Za preprečitev takšnih nesreč je potrebno predore tudi redno vzdrževati in čistiti, saj se

nesreče pogosto zgodijo tudi zaradi napokanega in uničenega asfalta. Zato bi bilo potrebno

v predore dati bolj kakovosten in vzdržljiv asfalt, ki bi zdržal dlje časa.


7 SKLEP

Nevarni dogodki, nesreče, incidenti se v predorih dogajajo vsakodnevno. Kljub temu da se

v predorih zgodi majhen procent prometnih nesreč, pa spadajo med varnostno zahtevnejše

objekte. Sama izgradnja predorov predstavlja vsem, ki sodelujejo v njihovi izgradnji, velik

izziv že zaradi postavitve, urejanja izolacije, celotne opreme predora … Največji poudarek

je seveda na požarni varnosti, ki v predorih predstavlja najnujnejšo obliko pomoči ob nesreči

oziroma izrednem dogodku. Najpogostejši povzročitelj prometnih nesreč pa je tovorni

promet oziroma prevoz nevarnih snovi. Da bi zagotovili večjo varnost uporabnikom

prometa, je potrebno predore varno zgraditi in opremiti.

S pomočjo analize podatkov smo ugotovili, da se je največ prometnih nesreč zgodilo zaradi

neustrezne hitrosti. Med pogostejše vzroke za nastanek prometnih nesreč uvrščamo tudi

neprimerno varnostno razdaljo ter neupoštevanje prometne signalizacije. Prav tako smo

ugotovili, kako zelo sta pomembni oprema in signalizacija v predorih. V veliko pomoč pa je

tudi razvoj novih tehnologij v prometu, ki so namenjene za varnost voznikov. Da bi

zagotovili še večjo varnost, bi se morali ljudje začeti primerno obnašati med vožnjo in

upoštevati vse prometne predpise.


8 VIRI, LITERATURA

Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d.d.). Dostopno na:

<file:///G:/Načrt%20zaščite%20in%20reševanja/D05%2%20Znacilnosti%20predoro

v.pd>[12.03.2016].

Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d.d.). Dostopno na:

<https://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Vzdrzevanje_AC_in_HC/Upravljanje

__448.aspx > [12.03.2016].

Kačič M., Blažilniki krepijo varnost v slovenskih predorih, avto finance 2014.članek

Dostopno na:<http://avto.finance.si/8358456/Bla%C5%BEilniki-krepijo-varnost-v-

slovenskih-predorih>[12.03.2016].

Laković S, Analiza prometnih nesreč, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor 2003.

Laković S, Tehnični vidiki varnosti v cestnem prometu, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor

2011.

Promet.si, Dostopno na: <http://www.promet.si/ > [12.03.2016].

Polič M., Varnost v predorih, Ljubljana 2004, Dostopno na:

<http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2004/predori.pdf>[15. 3. 2016].

Toplak S., in Mrgole A., Tehnologija cestnega prometa, Elementi tehnologije cestnega

prometa, Fakulteta za gradbeništvo Maribor 2011.

Stijepić A., Petelin S:, Vidmar P, Varnost v cestnih predorih, univerza v Ljubljani, Fakulteta

za pomorstvo in promet, Portorož 2006. Dostopno na

<http://www.drc.si/Portals/1/Referati/T2-Stijepic.pdf>[14.03.2016].

Varna vožnja skozi predor, Družba za vzdrževanje cest (CPK d.d.) Dostopno

na:<http://www.cpk.si/uporabno/uporabne_informacije/2007022215465416/>

[14.03.2016].

Volk B., Nadgradnja elektronskih naprav v predorih skoti Trojane, 2014, interni časopis,

Dars, d.d., str. 14 Dostopno na:

<https://www.dars.si/Dokumenti/4_publikacije_avtoceste/Stevilka36.pdf >[14. 3.

2016].


Word H., Načrt zaščite in reševanja pri nesrečah v predorih, Delo

2006<http://www.sos112.si/db/file/Ljubljana/Nacrt%20ZiR%20ob%20mnozicni%20

nesreci%20v%20predorih%20Trojane%20in%20Podmilj.pdf>[12.03.2016].

Zakon o cestah,. Uradni list RS, Dostopno na: < https://www.uradni-

list.si/1/content?id=101701>[14.03.2016].

Zakona o pravilih cestnega prometa, Uradni list RS Dostopno na:< https://www.uradni-

list.si/1/content?id=101702> [15.03.2016].

Zakon o motornih vozilih,. Uradni list RS, Dostopno na:<http://www.uradni-

list.si/1/objava.jsp?urlid=2010106&stevilka=5475> [15. 3. 2016]

Zorin, Ulrich, Naše avtoceste so varne, interni časopis Dars d.d., članek, str 4-5. Dostopno

na:<https://www.dars.si/Dokumenti/4_publikacije_avtoceste/Stevilka36.pdf >[14. 3.

2016].

Zorin U., Manj nesreč in večja pretočnost: Varnost na poti, 20.6.2014. članek. Dostopno

na:<http://www.dars.si/Novice/Manj_nesrec_in_vecja_pretocnost_varno_na_poti__1

181.aspx?print=1 > [14. 3. 2016].

https://www.uradni-list.si/1/content?id=101701

https://www.uradni-list.si/1/content?id=101701


9 PRILOGE

9.1 Seznam slik

Slika 3.1: Shema komunikacije v primeru nesreče ali izrednega dogodka ......................... 20

Slika 4.1: Predor Trojane ..................................................................................................... 21

Slika 4.2: Lokacija predorskih cevi predora Trojane .......................................................... 23

Slika 4.3: Prečni prerez predora Trojane ............................................................................. 23

Slika 4.4: Makro lokacija obravnavanega predora .............................................................. 25

Slika 4.5: Nadzorni center Vransko ..................................................................................... 26

Slika 4.6: Semaforji v predoru Trojane ............................................................................... 27

Slika 4.7: Spremenljivi prometni znaki v predoru Trojane ................................................. 28

Slika 4.8: Sistem za javljanje požara ................................................................................... 29

Slika 4.9: Prezračevanje v predoru Trojane......................................................................... 30

Slika 4.10: Sistem klica v sili .............................................................................................. 31

Slika 4.11: Detekcija prometa ............................................................................................. 32

Slika 4.12: Prikazuje sistem prekoračitve CO ali vidljivosti ............................................... 33

Slika 4.13: Označba evakuacije ........................................................................................... 34

Slika 4.14: Mesta za pristanek helikopterjev in umik udeležencev v primeru nesreče. ...... 35

Slika 4.15: Razsvetljava v predoru ...................................................................................... 36

Slika 4.16: Intervencijska pot .............................................................................................. 37

Slika 5.1: Predori na Slovenskem ........................................................................................ 46


9.2 Seznam preglednic

Tabela 3.1: Predhodni ukrepi za manjše prometne nesreče 18

Tabela 3.2: Predhodni ukrepi za večje prometne nesreče 19

Tabela 4.1: Leva cev predora Trojane 22

Tabela 4.2: Desna cev predora Trojane 22

Tabela 4.3: Podrobnejši pregled prometnih nesreč med leti 2006–2010 40

Tabela 4.4: Podrobnejši pregled prometnih nesreč med leti 2011–2015 41

Tabela 4.5: Podrobnejši pregled izrednih dogodkov za tovorna vozila 43

Tabela 5.1: Predori v Republiki Sloveniji 45

9.3 Seznam grafov

Graf 4.1: Klasifikacija prometnih nesreč ............................................................................. 38

Graf 4.2: Površje cestišča v času prometnih nesreč............................................................. 39

Graf 4.3: Prometne nezgode osebnih vozil v tunelu Trojane (2006–2015)......................... 40

Graf 4.4:Površje vozišča za nesreče tovornih vozil ............................................................. 42

Graf 4.5: Prometne nezgode osebnih vozil v tunelu Trojane (2006–2016)......................... 43

Graf 5.1: Poškodbe pri prometnih nesrečah med leti 2006 in 2010 .................................... 48

Graf 5.2: Prometne nezgode med leti 2011 in 2015 ............................................................ 49

Graf 5.3: Posledice prometnih nesreč med leti 2006 in 2010 .............................................. 51

Graf 5.4: Posledice prometnih nesreč med leti 2011 in 201 ................................................ 52


9.4 Naslov študenta

Kaja Molan

Kompolje 26

8294 Boštanj

Tel.: 040-331-558

[email protected]

9.5 Kratek življenjepis

Rojena: 31.08.1988 v Brežicah

Šolanje: 1995.– 2003. Osnovna šola Leskovec pri Krškem

2003. – 2008. Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko

Prometni tehnik

2008.– 2016. Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

Smer: cestni promet

Documents

ANALIZA PODATKOV O PROMETNI VARNOSTI V PREDORU TROJANE …