Transcript
Page 1: Dnevnik 18. 1. 2019 14.37 CYMK 6...6 Zaposlitve&kariera Sobota, 19. 1. 2019 Dnevnik 18. 1. 2019 ob 14.37h CYMK stran 6 nakratko Leta2018vpovprejumanj brezposelnihkotletoprej intervju

6 Zap�oslitve&kariera Sobota,� 19.� 1. � 20�19

Dnevnik� 18. 1. 2019� ob 14.37�h CYMK st�ra�n� 6

na� kratko

Leta� 2018� v� povpre�ju� manjbrezposelnih� kot� leto� prej

i�n�t�e�rv�j�u� /� Simon� Cetin,� digitalna� agencija� iPROM

N�a�j�s�re���n�e�j��i� �lovek� bi� bil,� �e� bivsi� moji� sodelavci� delali� na� rajskih� otokih

Vodi� ga� radovednost,� �elja� po-gledati� nekam,� kamor ne� gle-da vsak. Pred� natanko 20 letije� skupaj� s� prijateljem� ustano-vil� iPROM,� visokotehnolo�kopodjetje, ki� na enem mestu

zd�r�u��uje� naj�i�r�i� nabor� svetovalnih,� me-dijskih� in programskih� re�itev za� izved-bo� digitalnih� ogla�evalskih akcij.� Ko� seje� Simon Cetin� leta� 1999� odlo�il, da� sebo� posvetil� digitalnemu ogla�evanju,� jeto� veljalo za� pionirsko delo� z redkimip�r�i�v�r�enci� in �e� redkej�imi� vlagatelji.Danes� je� zgodba� povsem� druga�na.Na�l�o��be� v� ta� del� ogla�evanja� vsako

leto� podirajo rekorde.� Vizija SimonaCetina,� ki� je� tudi� zunaj� poslovne� arenestrasten� raziskovalec� – potaplja� se� vglobine� morja in� se vzpenja� na vrhoveHimalaje� –, se� je izkazala� za resni�no.Lani� so� slovenski� ogla�evalci� namenilidigitalnim� kanalom� �e� pribli�no� tretji-no� svojega ogla�evalskega� prora�una.In� ta� odstotek� nenehno� raste.

iPROM� ste� soustanovili� leta� 1999,letos� mineva� okrogla� obletnica.Kako� se� je� v� zadnjih� dveh� desetletjihspremenil� pomen� digitalnega�� ogla�evanja,� �e� bi� ga� merilis� finan�nimi� vlo�ki� podjetij?Na�l�o��be� vanj� strmo� nara��ajo.� Rast� jepoleg� nenehnih� inovacij� klju�na� zna�il-nost digitalnega� ogla�evanja.� Raziskava,ki� jo redno� izvaja mednarodno� zdru-�enje� IAB� (The� Interactive� AdvertisingBureau),� ka�e, da� so nalo�be� v digitalnoogla�evanje� v� letu� 2017� na� evropskem� tr-gu� dosegle� pribli�no� 48 milijard� evrov,� vZDA� pa 75,6� milijarde� evrov.� V Evropi� jeogla�evalski prora�un,� namenjen digi-talnemu� ogla�evanju,� zrasel za� 13,2 od-stotka,� kar� je� najve�� v� zadnjih� �estih� le-tih. Kljub� temu pa evropske� nalo�be� vdigitalno� ogla�evanje� �e niso� dohitelepovpre�ne� rasti� nalo�b� v� ZDA,� kjer� so� sete� povi�ale� za� 21� odstotkov.� Najve�jievropski� trg,� Velika� Britanija,� je� leta� 2017zrasel� 14,3� odstotka,� na�e� sosede� pa:� Ita-lija� 12,3,� Avstrija� 9,6, Mad�arska� 16,7� inH�r�va��ka� 10,7� odstotka.

K�ak�ni� so� podatki� za� Slovenijo?V� Sloveniji smo� imeli 18,4-odstotnorast� nalo�b� v� digitalno� ogla�evanje,� karje� nekoliko nad� evropskim povpre�-jem,� ki� kot� omenjeno� zna�a� 13,2� od-stotka.� Med� 27� evropskimi� dr�avami,� kiso bile vklju�ene v� raziskavo, se je Slo-venija� po rasti� uvrstila� na peto� mesto.Rast� nalo�b� opa�amo tudi� med� na�iminaro�niki.� Kot� zanimivost lahko� po-vem, da je prva� letna pogodba, ki smojo podpisali leta 2001� z enim od ve�jihtrgovcev,� vsebovala� ogla�evalski� prora-�un� v� vi�ini� 800.000� tolarjev.

Koliko� pa� danes� stanedigitalna� kampanja?V� povpre�ju� 50.000 evrov,� za� malceve�je projekte od� 100.000 do 150.000evrov� na� mesec.

Katere� trende� v� digitalnemogl�a�evanju� zaznavate� letos?Revolucije� ni. Klju�ni� izziv� pa je,� kakodigitalno� uporabljati� »pametneje«,� pri�emer je� odlo�ilna umetna inteligen-ca.� Digitalni�marketing� je� bil�med� prvi-mi,� ki so� izkoristili uporabnost� umet-ne inteligence� v praksi� za doseganjeposlovnih� uspehov. Kot� so pokazalen�a�j�n�ove�j��e analize,� smo v preteklemletu� ustvarili� 90 odstotkov� svetovnihpodatkov, le� en odstotek teh� pa u�in-kovito uporabljamo.� Z izbolj�ano� pro-cesno mo�jo� interpretacije podatkov,tj. s� strojnim u�enjem in� umetno inte-ligenco, napovedi� ka�ejo, da se� bo taodstotek� do leta� 2020� pove�al na� tri

do� �tiri odstotke.� To je ogromen pres-ko�k�.Drugi� pomembni� trend� je� obvladova-

nje� lastnih� podatkov.� Podatki,� ki� jih� pri-dobite s kampanjami,� so vredni velikove�� od� prvih� u�inkov� ogla�evanja.� Kdorogla�uje na googlu� ali facebooku, prav-zaprav� pla�uje� poleg� lastnih� oglasov� tu-di� raziskavo� svoji konkurenci.� Nadzbranimi (lastnimi)� podatki o kupcih,trgih,� u�inkih� oglasnih� sporo�il� namre�nimate� nadzora, �e� huje,� google in� fa-cebook� jih� nato� preprodata� dalje.

Kaj� svetujete?Klju�ni� nasvet� podjetjem� in� ogla�eval�-cem� je:� pridobite� si� partnerja,� ki� bo� po-skrbel, da bodo� va�i� podatki� ostali� sa-mo� va�i.� Pazite,� komu� zaupate� upra-vljanje svojega� prora�una za ogla�eva�-nje.� Gradite lastne� podatkovne silose,�etudi� jih� morda� �e� ne� uporabljate.� Po-datki� o tem,� komu je� bila va�a� komer-cialna vsebina� izpostavljena, katera ci-ljna� skupina� se� je� odzvala� na� reklamnasporo�ila,� kako� ta� uporablja� va�o� splet-no� stran in� podobno, so� klju�ni za� op-timizacijo� va�e� poslovne strategije. �ene� �e danes,� pa jutri zagotovo bodo!Vsem� naro�nikom� zagotavljamo� lastnepodatkovne� silose.� To je� na�a� najve�jakonkuren�na� prednost,� saj� smo� edini� vjadranski� regiji,� ki� to� omogo�amo.

Pred� kratkim� ste� nadgradili� tehnolo�koplatformo� iPROM� Native� 6.0,� kiomogo�a� nativno� oziroma� domorodnoogl�a�evanje.� Kaj� so� nativni� oglasi?Vsako� oglasno� sporo�ilo,� tudi� nativno,je ozna�eno. Razlika� med tem in kla-si�nim� pa� je,� da� je� pametno� ume��enov� kontekst� medija. Tako� se� izognemoprimerom,� da� se� poleg� �lanka� o� koz-metiki� pojavi� oglas� za� avtomobil.� Glav-ni cilj� je, da pravo� oglasno sporo�iloumestimo� na� pravo� mesto� ob� pravem�asu.� Naslednja� stopnja� pa� je,� da� vse-bino� ponudimo� na� podlagi� predhodnozaznanih vedenjskih� vzorcev. Torej, �eprogramska� oprema� ve,� da� brskate� podolo�enih� spletnih straneh,� se vambodo� prikazovali� prilagojeni� oglasi.� Tivam� bodo v�e�,� saj� vam bodo� poten-cialno� re�ili nakupni� problem. Pri� tehre��itvah si� pomagamo s strojnimu�enjem� in� umetno inteligenco.� Iska-nje� razmerja med� vsiljivostjo, kontek-stom� medija� in� predhodnim� zanima-njem� potro�nika� je zmagovita� kombi-nacija.

Ali� nativni� oglasi� bri�ejo� mejemed� uredni�kimi� in� reklamnimivsebinami? Zdi se, da�� »posnemajo«novinarski� del,� tako� da� se� uporabnikniti� ne� zaveda,� kdaj� bere� oglasnosporo�ilo� in� kdaj� �lanek.

To� je� ve�na� debata.� Problemati�no� je,kadar� so tak�ne� vsebine semanti�noume��ene� tako, da� ni� razvidno, da� greza� oglas.� Na�eloma� pa so� vsa� oglasnasporo�ila lo�ena od� uredni�kih� in� na-tivni� oglasi niso� nobena izjema.� �e pagovoriva� o� tem,� da roboti� pi�ejo� bese-dila,� to ni� ni� novega.� Komentarji vspletnih� trgovinah in� na forumih� so �enapisani� na osnovi� robota.� To se� seve-da� �e� �uti� in� absolutno� ne� gre� za� enakokakovostno� besedilo,� kot� �e� bi� ga� deni-mo napisal novinar.� A v prihodnosti sebo� tudi� to� spremenilo. Prvi� poklici,� kijih� bo� nadomestila� umetna� inteligenca,so� zdravniki� in� pravniki.� Osebno� bi� sedal� raje� operirati� robotu� kot� �loveku.

Ljudje� smo� kljub� temu� �e� vednonenadomestljivi.� Kako� potekazaposlovanje� na� va�i� agenciji?Te��ava� je, kadar� ljudje i��ejo� slu�b�o,ko pa bi� vendarle morali iskati delo.Ko� zaposlujem,� me� ne� fascinira� �i-vljenjepis, temve�� to, da� mi kandidatponudi konkretne� re�itve� na�ih� pos-lovnih� izzivov.

Na� kaj� stavite,� ko� vodite?�lovek� je� vreden toliko,� kolikor� imaprostega� �asa,� ne� denarja.� Ve�� ko� ima-mo� mo�nosti,� da v� miru ustvarjamostvari, ki� niso neposredno� povezane stem,� da so� donosne,� ve� smo� vredni.Na dolgi� rok pa bodo imeli� vsi takiljudje� tudi� dobre� pla�e.� Torej,� �e� vodjesodelavcem� dopu��amo svobodo� priustvarjanju in jim� ne gledamo neneh-no� pod prste,� se nam� to zelo� bogatoobrestuje.� Ne� zanima� me,� kdaj� ali� odkod� delajo� �lani� mojega� mened�erske�-ga� tima. Najsre�nej�i� �lovek� bi bil,� �ebi vsi moji� sodelavci delali na rajskihotokih.� �

................................................................ ...T Tonja� Blatnik................................................................ ...

Decembra lani � se je, podobno � kot vp�re�j��njih letih, � zvi�alo� �tevilo � iztekovzaposlitev � za dolo�en � �as, � hkrati se � jeumirilo � zaposlovanje, � poro�ajo z � Zavo-

da � za � zaposlovanje � RS. � Registrirana � bre-zposelnost se je � v primerjavi z novem-brom pove�ala za � 3,2 odstotka in obkoncu � leta � �tela � 78.534 � oseb. � V � primer-javi � z decembrom � 2017 je � bila manj�aza 7,7 � odstotka, saj � so leto � 2018 zazna-movala ugodna � gospodarska gibanja.Na � zavodu � se � je � v � letu � 2018 � na � novo � pri-javilo � 76.578 brezposelnih, � 7 odstotkovmanj � kot leta � 2017, zaposlilo � se je � 6542brezposelnih, � 10,3 odstotka � manj kot � vpredhodnem letu. V � povpre�ju je bilona � mesec � brezposelnih � 78.474 � oseb, � karje � 11,5 � odstotka � manj � kot � leta � 2017.

...................................................................

Nate�aj � zazlate � prakseIzbor� najbolj�ih� zaposlovalcev� Zlata� nitra�z�irjamo� z� nate�ajem� za� posebno� priz-nanje v kategoriji� zlatih praks. Podjetjavabimo,� da� se� prijavite.� Zanimajo� nas� dr-zni,� novi,� druga�ni,� inovativni,� u�inkovitiin ustvarjalni pristopi,� na katere ste po-nosni� ter� jih� �elite� deliti� s� strokovno,� po-slovno� in� �i�r�o� javnostjo. Informacije inprijave� potekajo� do� 28.� februarja.� Ve�� nawww.dnevnik.si/zlatanit�.

...................................................................

Razpis � za � kadrovskegamene �d�erja � letaPlanet � GV � in � Slovenska � kadrovska � zve-za � vabita � k � prijavi � za � priznanje � kadrov-ski � mened�er � leta, � s katerim � se � vsakoleto poklonijo � izjemnim direktorjem,kadrovskim � mened�erjem, � ki � s � svojimdelovanjem � postavljajo � nove, � vi�jestandarde na � kadrovskem podro�ju.Merila � pri izbiranju � najbolj�ega � bodovezana na � promocijo kadrovskega pos-lanstva � in � kadrovske � stroke � navzven � innavznoter, � strokovne � dose�ke � posame-znika, oblikovano � kadrovsko strategijoter � prejete � certifikate � in � nagrade. � Raz-pis � je odprt � do 1. � marca, slovesna � raz-glasitev � najbolj�ih pa � bo � 4. aprila � naSlovenskem � kadrovskem kongresu, � kibo � letos � tudi � prizori��e � Evropskega � ka-drovskega � kongresa. Ve� � informacij naprijava@pl �anetgv.si.

...................................................................

�tipendije � zadeficitarne � pokliceObjavljen � je bil � nov � razpis za � pridobi-tev � �tipendije � za � deficitarne � poklice � zaprihajajo�e � �olsko � leto � 2019/2020. � Javni�tipendijski, � razvojni, invalidski � in pre-�ivninski � sklad Republike � Slovenije bopodelil � najve� � 1000 �tipendij � v � vi�ini100 evrov � mese�no tistim � dijakom, kise � bodo � odlo�ili � za � poklic � gozdarja, � mi-zarja, � kamnoseka, � tapetnika � ipd. � Vlogobodo � lahko dijaki � oddali od � 15. junijado � vklju�no � 20. septembra. � Sredstvaza � razpis � so � zagotovljena � iz � Evropske-ga � socialnega � sklada � in � sredstev � Minis-trstva za � delo, dru�ino, � socialne zade-ve in enake � mo�nosti � v � vi�ini3.600.000 � evrov. �...................................................................Pripravila � Zdenka � Melan�ek

Katere panoge v Sloveniji najve0 ogla1ujejo v digitalnih medijih?

podatki iPROM, januar 2019

v odstotkih

21,99

14,57

12,05

10,85

9,26

7,34

6,18

4,46

2,92

10,38 trgovina

avtomobilizem

financezabava in prosti 5as

turizem

telekomunikacije

dom

zdravje 8port

ostalo

Glavni� cilj� je,� da� pravo� oglasno� sporo�ilo� umestimo� na� pravo� mesto� ob� pravem� �asu� in� ob� pravem� trenutku,� pravi� SimonCetin.� F Sebastjan� Plavec,� arhiv� iPROM

Slovenija� se� po� rasti� nalo�bv� ogla�evanje� na� digitalnihmedijih� uvr��a� na� petomesto� med� 27� evropskimidr��avami.� Prvo� zasedaVelika� Britanija.