Poštnina plačana v gotov in i Cena 2.— din
€J} L A S i L O O S V O BO D I TJ N E FRONTE O K RAJ EV ČRNOMELJ, N OVO M E STO IN TREBNJE
Lo l o I. — Štev- 27. Novo mesto, 26- avgusta 1950 Izhaja tedensko
Resnica o Jugoslaviji prodira v svet
Skozi temno goščavo laži, spletk in. umazanih provokacij, ki jih informbiro jevske države že nad dve leti po- • stavlja jo okoli naše države, pri čemer dobivajo podporo pri sumljivih pisu-nih na zapadu, poleg klevet in poklicnih izmišljotin, ki jih razširjajo o nas kapitalisti v svojem besnem- srdu, se kakor sonce skozi oblake po nevihti prebija resnica o novi Jugoslaviji. Vedno bolj se odpirajo delovnim množicam po svetu oči, da gre mala, a na zunaj in znotraj čvrsta Titova država krepko po poti, na katero je stopila ie v letu 1941. Nobena laž, nobeno še tako žolčno sovraštvo in izzivanje bodisi z zapada ali z vzhoda nas ni — in nas nikoli ne bo — odvrnilo z naše poti v socializem.
Pofcuda Nacionalnega komiteja Jugoslavije za obrambo miru, ki jo je dala resolucija zadnjega kongresa tega komiteja pred dobrim mesecem, je našla v svetu širok odziv. Napredni kulturni in javni delavci odgovarjajo na poziv, naj obiščejo Jugoslavijo in se prepričajo, če pripravljamo napad proti našim sosedom.
»Obiski v Jugoslaviji bodo razkrinkali lažne obtožbe Informbiro ja«, piše znani angleški javni delavec Connv Zilliacus.
»Stališče Sovjetske zveze do Jugoslavije ni našlo opore delavskega razreda na svetu«, je dejal vplivni slovenski izseljenec in pisatelj Etbin Kristan, ko ga je obiskal slovenski književnik Tone Seliškar.
Podobnih izjav bi lahko našteli vedno več. Ljudje iz različnih držav, ki so Že bili medtem pri nas na obisku, se oglašajo v tisku in pišejo o nas resnico. Vsak, kdor je videl naše ljudi v njihovem ustvarjalnem poletu, ne more lagati. Resnica je močnejša od natolcevanj. Jugoslovanski narodi, ki znajo ceniti svojo in tujo svobodo, si 4 lastnimi rokami ustvarjajo neodvisno gospodarstvo. Pri tem. ne ogrožajo nikogar. Za vse tiste pa, ki jim to ni všeč in bi nas radi na kakršen koli način izkoriščali, velja pregovor: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.
V jamo, ki so si jo izkopali voditelji informbirojevskih držav s svojo poplavo laži in obrekovanj na račun jugoslovanskih narodov, lezejo zdaj prav ti voditelji — in vsi, ki jih posnemajo — vedno globlje. Iz močvirja idejnih zmed, kjer ustvarjajo laži-marksisti vedno večje neumnosti, ne vidijo več izhoda. Kakor je naša pot V socializem kristalno čista in borba naših ljudi za svobodo, mir in enako pravnost poštena in hkrati vzpodbudna za vse, ki se v resnici borijo za pravičen svet in novega človeka, tako je umazana propaganda lažnivih prerokov z \>zhoda in zapada iz dneva v dan bolj neumna in odvratna.
Dinar , v p i s a n v l judsko posoj i lo , *je fea .našo £apšo> &oxLoJ&iOAt .Čv\st zidak
Bližamo še začetku vp i sa II. l j u d skega posojila. Poročila iz naših tneh okra j ev govore, da se je p r v o t n a mlač-nost sp r emen i l a v razg ibanost , k i obeta lepe uspehe.
Do 15. avgusta.. . D o 15. avgusta so s k l e n i l i v črno-
meljiskem okraju v p i s a t i kmet j e , del o v n i k o l e k t i v i , nameščenci i n m l a d i na že 1,010.000 d inar jev , m e d t e m pa se je številka seveda že prece j povečala. Be la K r a j i n a se b o pos tav i l a tud i tokra t . M l a d i n a je spre je la do srede avgusta za 180.500 d i n obveiz i n tekmuje , da bo dosegla p r edv ideno vsoto .
Živahno t ekmovan j e je razg iba lo of ic ir je , p o d of ic ir je i n borce naše vo j ske v B e l i K r a j i n i D o 15. avgusta so ime l i p r i j av že /a 1,127.000 d inar j ev poso j i la , t e k m o v a n j a pa še n iso zaključili.
L ep zg led so da l i f r on tovcem črno-meljskeiga ok ra j a člani okra jnega plen u m a O s v o b o d i l n e f ronte . N a zasedan ju p l e n u m a 15. avgus ta so sk l en i l i , da bodo vložili v drugo l j u d s k o poso j i l o 163.000 d inar jev .
Zadružnik Guštin bo vpisal 80.000 dinarjev 7
Kmečka de l o vna zadruga »Part izan« v M e t l i k i je ime la nedavno p o l l e t n i občni zbor , na ka t e r em so ob ravnava l i žadružnJki gospodarske naloge itn pomen drugega l judskega poso j i l a . D r u g za drugam so člani zadruge zviševali obveze, k i so j i h da l i že pre j :m poso j i l o . V s e pa je presenet i l zadružnik A n t o n Guštin. Z a v e z a l se je, da bo vipisal 80.000 d inar jev .
Zadružnik Guštin, k i je letos s t o p i l
»Hotela sem v Jugoslaviji videti, če ima Informbiro prav... in nisem odkrila ne fašizma, ne fašistov,« je napisala napredna francoska književnica Edith Thomas. Francoska javna delavka Agnes Humbert, ki je bila v naši državi pred proslavo 8. marca, piše knjigo »Kaj se?n z lastnimi očmi videla v Jugoslaviji«. Zene-antifašistke, ki so letos obiskale Jugoslavijo — med njimi žene iz Amerike, Anglije, l ranci je, Norveške, Zapadne Nemčije, Trsta itd., — pišejo o svojih vtisih iz Jugoslavije in govorijo o čudovitem ljudstvu, ki se je osvobodilo okovov suženjstva kapitalizma.
»Mladi delovni ljudje in študenti, ki smo prišli v Jugoslavijo v brigadah ali posamezno iz vseh krajev sveta iz Francije in ZDA, iz Vietnama in Anglije, iz Švedske, Latinske Amerike, iz Belgije, Nizozemske in republikanske Španije, iz Indije in Kitajske, Severne
v obde l ova lno zadrugo , je varčen, s k r o m e n i n umen gospodar . P r i 1 de lu je m e d p r v i m i , zato se je i z k a z a l t u d i p r i poso j i lu . R a d bo naložil svoje p r i h r a n ke v najvarnejšo blagajno — v l judsko poso j i l o .
Kakšne k o r i s t i bo ime l Guštin od vloženega denar ja? Po leg tega, da bo s s v o j i m z n e s k o m p o d p r l naše skupne napore z a čimprejšnjo gospodarsko osamosvo j i t e v države, pa m u bo 80 obve zn i c po 1000 d inar j ev prinašalo t u d i lepe obres t i . D r u g o l j u d s k o po so j i l o se obrestuje s 5 o d s t o t k i . V s a k a šesta obve zn i ca bo izžrebana z dob i t k o m , po leg tega, da bo v r n j e n a za
vsako tud i vplačana v s o t a v ce lem mesku. A k o b i b i l , pos t a v imo , Guštin šele v desetem le tu izžreban z v s e m i 80 obve zn i cam i , bo d o b i l v r n j e n i h 80.000 d i n i n še 40.000 d :n ob r e s t i ! V e n d a r pa bo vsako leto izžrebanih gotovo število obvezn ic , o d k a t e r i h bo d o b i l a v s a k a šesta dob i t ek , po leg tega p a 5 ods to tne ob res t i .
T a k o bo Guštinu n jegova v loga var no naložena i n obres tovana . P o k a z a l je, d a l j u b i državo i n n j en napredek . T a k a je socialistična i n d o m o v i n s k a zavest naših l j u d i -— grad i te l j ev soc i a l i zma .
(Nadal jevanje na 2. strani-)
B r i g a d a »Matije Gubca«, k i je v narodno osvobod i ln i vo jn i v k r v a v i h be rbah z, okupator j em u t i r a l a s lovenskemu n a r o d u pot v svobodo, bo dne 3. septembra p ros l av i l a na M u h a b e r j u p r i N o v e m mestu o s m o obletnico svoje ustanov i tve .
N i človeka v naših t reh okra j ih , da ne pozna imena : »Gubčeva«. S p o m i n na to junaško i n s lavno br igado je p r e tkan z l jubezni jo , zahva lo i n spoštovanjem. Še danes se spomni s t a rka nekje pod Gor j anc i , k a k o so j i kap l j a l e solze na košček k r u h a , k i ga reza la ozeb lemu borcu . V P o d -g radu n i k d a r ne bodo pozab i l i , k ako je v največji nevarnost i za lastno življenje rešil pa r t i zan Gubčeve br igade življenje o t r oku be logardista . B o t r a iz V i n e vas i je zmerom godrnja la nad kokošmi, če so b i l i »Gub-čevci« v vas i : »Nesnaga nemarna , t ak znesi no že vendar ! . . . « Še vlažno jajce je lepo ocvr to odromalo v želodec lačnega »Guhčevca«. T a b r i gada je b i l a resnično l judska br i gada . N e to l iko po imenu nekdanjega s lavnega bo j e vn ika za »staro pravdo«, k o l i k o r za rad i junaštva i n i skrene l jubezn i do preprostega kmečkega Do len j ca .
Srečanje »Gubčevcev« na M u h a b e r j u z l judstvom,, k i so m u pomaga l i odp i ra t i v r a t a v svobodo, bo ve l i k p razn ik . Staro i n m lado bo pr ih i te lo n a to ve l iko pros lavo . Po pe t ih l e t ih težke i n ponosne borbe za svojo narodno i n gospodarsko neodvisnost, s i bomo z j u n a k i naše svobodne domovine pog leda l i v oči. Pre tek los t i n sedanjost bo pred n a m i ! Naši računi so čisti, zato bo tud i srečanje p rav tako čisto; za i skr i l o se bo ka ko r žlahtni l ju to -merčan, s k a t e r i m bomo n a z d r a v i l i n e k d a n j i m b o r b a m po sve t l i sedanjost i i n še svetlejši bodočnosti.
Koreje in Kambodže, z Bližnjega Vzhoda, iz Nemčije in Italije, bivši grški partizani, kakor tudi jugoslovanska mladina, pošiljamo bratske pozdrave mladini vsega sveta, ki je prežeta z ljubeznijo za mir in napredek.« — Tako pozdravljajo v svoji resoluciji inozemske in naše mladinske brigade iz Zagreba mladino celega sveta. »Pozivamo vse organizacije,« nadaljujejo, »ki hočejo mir na svetu, naj pošljejo delegacije v Jugoslavijo, da bj se seznanile z dejanskim stanjem.«
Prihajajo od vseh strani. Italijanski delayci in kmetje, francoski kovinarji, belopolti in črni študentje, dekleta, mladinci, bodoči znanstveniki in učitelji, ljudje iz držav, kjer še vlada kapitalizem. Tu pri nas stisnejo roko našim mladincem, delajo, govorijo z ljudmi, si ogledujejo naše tovarne, ceste, proge, vasi, zadruge, našo kulturo in znanost, se čudijo, zapisujejo in pi
šejo domov — da so v novem svetu. Življenje v Jugoslaviji, naša stvarnost in dejanska borba za mir in enakoprai'-nost, jim odpirajo oči. Mnogi,prihajajo ž nezaupanjem — vračajo pa se močni in prekaljeni. Resnica zmaguje nad lažjo in obrekovanji.
Zato nas ni strah novih laži in izmišljotin, ki jih mečejo v svet informbi-rojevska trobila. Ob resnici in našem napredku, ki potrjujeta Leninov izrek, da bo »vsaka država prišla v socializem po lastni poti,« se razblinjajo obrekovanja in izzivanja naših nasprotnikov kakor dim v vetru.
»Mi sploh nimamo propagande. Naša propagande, so tujstva. }'abimo slehernega, da si ogleda ta dejstva.« Te besede tovariša Tita vabijo vedno več naprednih in dobromislečih ljudi iz vseh krajev sveta v Jugoslavijo. Zato resnica o Jugoslaviji vztrajno prodira v svet in zmaguje.
Stran 2 » D O L E N J S K I L I S T « Stev. 27
(Nadal jevanje s 1. s trani )
In v novomeškem okraju. T u d i v o k r a j u N o v o mesto s o do
segl i s 15. a vgus t om številko, k i zgov o r n o priča, da bo II. l j udsko posoj i l o ime lo n a D o l e n j s k e m v e l i k uspeh . S t em d n e m je b i l o Jamih obvez za 1,855.000 d inar jev .
V s e kme t i j ske obde lova lne zadruge v o k r a j u so s vo j o p r v o t n o ob l jubo obnov i l e z novo . k i bo vso to v p i s a p r i članih zadruge d v i g n i l a iza 100%>. V O r e h o v i c i je zadružnik Šiško skočil o d 7000 d inar j e v n a 8000, Božič F rane 5000 d i n . F r a n c k a F r a n k o 5000 d i n , o s t a l i p a po 3000 itn 2000 d inar j ev . T e k m o v a n j e , k i ga je t a zad ruga n a poveda la o s t a l i m z a d r u g a m v ok ra ju , je močno od j ekn i l o i n potegnilo* za seboj vse zadružnike.
Z a n i m i v o je, da b o 100% i n v a l i d B a b i c v Št. P e t r u v p i s a l 1000 d i n posoj i l a , najbogatejši k m e t v t e m k r a j u pa omahuje i n se ne more n i k a k o r p r i p r a v i t i , da b i dal besedo za poso j i l o .
D e l o v n i k o l e k t i v t eks t i lne tovarne v N o v e m mestu bo določeno vso to 300.000 d inar j ev presegel . M e s t n o čevl j a r sko podjet je se je obveza lo z a 33.000 d inar jev , P i o n i r za 112.000 d i nar jev , gozdno gospodars tvo N o v o mesto z a 68.000 d inar jev . T u d i G A P Straža noče zaosta ja t i . S 100.000 daje dokaz , da razume p o m e n poso j i l a . Uslužbenci zdravilišča v D o l e n j s k i h T o p l i c a h se bodo od r e za l i z 61.000 d i na r j i , pošta v N o v e m mestu z 26.000, Pod je t j e z a rejo prašičev s 50.000, uslužbenci O L O N o v o mes to p a z 224.000 d ina r j i . O k r a j n i l j u d s k i odbo r s s v o j i m i Člani b o podp i sa l i n vp i sa l 200.000, splošna bolnišnica 98.000.
Šprajcarju bo spodletelo N e k a j v o z n i k o v p r i L I P v Straži je
p o d v p l i v o m v o z n i k a špraj car ja , k i je s amo v j u n i j u zaslužil 56.000 d inar jev . N a vse mogoče načine se je t r u d i l , da b i raizbiil eno tnos t v o z n i k o v , k a r m u je p a spod le te lo . T u d i t i s t i , k i so še bo l j a l i man j p o d n j e g o v i m v p l i v o m , m u b o d o o b r n i l i h rbe t i n šli po stop i n j a h o n i h , k i se zaveda jo ve l ikega p o m e n a l judskega poso j i l a . K o l i k o isk r e n o s t i je v Šprajcarju, se v i d i že iz tega, d a je ho te l s krivično prilaščc-n i m k o n t i n g e n t o m k o r u z e prikrajšati svo je tovariše. Šprajcarju se b o lak o m n o s t maščevala, k e r je že sko ra j do k r a j a r a z k r i n k a n .
Ni res, da denarja ni! Števil n i kmet j e so o b l j u b i l i , da bo
d o v p i s a l i lepe tisočake v poso j i l o i n s t em o d g o v o r i l i v s e m t i s t i m , k i p r a v i j o , d a n a k m e t i h n i denar ja .
K m e t B a l o n n a B i z e l j s k e m bo v p i sa l 10.000 d inar jev , v Pišecah bo k m e t Pšeničnik da l 20.000, k m e t M e d v e d pa 10.000. K m e t j e v C e r k l j a h so se obvez a l i z a 100.000. T e m slede številni d r u gi, k i j i h j c z v s a k i m dnem več.
V prejšnji številki našega l i s t a s m o že n a p i s a l i , d a jc neumnos t govo r i t i , d a n i denar ja na k m e t i h . D a n i m a k m e t C v e l b a r i z G o r e n j e vas i , k i s l o v i po s v o j e m v z o r n e m gospodars tvu , denarja, je nesm ise l trdita. O n tega t u d i verj e tno ne ta j i i n b o p r a v gotovo s pos o j i l o m poveda l , d a razume današnji čas, k i t u d i n j emu prinaša lepe tisočake v žep.
Naštet i p r i m e r i z a v e d n i h l j ud i v novomeškem o k r a j u so le de l vseh, k i se bodo s p o s o j i l o m dos to jno i z k a z a l i . K l j u b vse j sovražni p ropagand i , k i je v t em o k r a j u bob ob steno, b o p l a n i r a n a v s o t a poso j i l a dosežena i n t u d i presežena. T a k o p r a v i j o t u d i odibor-n ice A F Ž I V . t e r e n a v N o v e m mes tu , k i so se obveza l e že iza 20.000 d inar j ev .
Poštenim p r i z n a n j e -V dlneh najbolj živahnega odkupa žita
stojimo. Kmet oddlaja skupnosti svoj pridelek, da bo na vsaki mizi kos kruha, delavec mu vrača z žulji svojih rok blago, ki ga izdeluje s stroji. Delo nas veže; eden brez drugega ne pomeni nič, vsi pci smo velika in močna družina, ki gleda z zaupanjem v bodočnost.
Čast in priznanje tisočem naših kmetovalcev, ki so s pridtnim gospodarjenjem in z delom rok svojih družin pospravili kljub težavam letino in pošteno odmerili del, namenjen nekmečkemu prebivalstvu države. Hvaležni smo jim za njihovo delo. Tudi njihova borba /a plan je trda. Vsem, ki so izpolnili svojo dolžnost dO države, gre naše iskreno priznanje!
Vendar pa so se tudi letos pojavili — skrivači. •. Zajavkali in zakleli so v pisarnah krajevnih odborov, da žita sploh nimajo, idb jim je vse pobrala toča, suša, hrošči, pa miši in diruga vražja golazen, tako da bodo še sami stradali. Ko pa so ljudski odbori s komisijami pogledali tem ljudem globlje v srce in še enkrat pretle-hfoli njihove prijave o posevkih belih žit, pa so prišle na dan čisto druge s l ike . . .
Kralj Franc, kmet IV. skupine v Jelen-dolui pri Skocijanu, je oddal saimoi dtel predpisane količine žita. Izgovarjal se je, da /mu ni več zraslo in da niikedJttr ne more oddati žita po predpisu. Komisija je ugotovila, da je prijavil 75 arov posevkov belih žit, dejansko pa je imel posejanih 1 hektar im 25 arov! Srcmo iz utajenih površin bi bil Kralj lahko oddal celoten predpis! Tako pa je mislil odpraviti oblast s 178 k g . . , Ker se je izgovarjal po vasi, da je bila komisija pijan':', ko je merila njive, so mu površine zmerili še enkrat in
K a k o r n a m p|;;ivzročaijo na o z imn ih i n jar r i h žitih v e l i k o škodo razne prašne l in trde snet i , v idimo, tud i n a k o r u z i podoben pojav. Bo lezen n a k o r u z i , k i jo imenujemo k o r u z n a snet ali, bulavost, pozna vsaikdbi. Po naših n j i v a h je je precej opaz i t i i n m i s l im , d a b i l ahko da l v kratkem, napotke, da1 ome j imo to bolezen n a koruizi .
D a preprečujemo razvoji t r d i h i n praš-nat ih sneti n a pšenici, ječmenu, ovsu i n prosu z r edn im razkuževamjeim semena p r e d setvijo, je znano vsakemu kmetova l cu . M a n j je dosedaj poznana bo rba piroti k o r u z n i snet i a l i , k a k o r nekater i imenuje jo to bolezen, bulaivosti. N a napadeni r a s t l i n i se namreč pojaivijoi črne bu l e r a zn ih ve l ikos t i i n n a vseh natdlzemnih de l ih ko ruze — na storžu, me t l i c i , deblu. Z enega k r a j a se t ros i razširijo s pomočjo ve t ra tud i v diruge kralje ini okužijo rast l ine.
Najboljši način zat i ran ja je ta , da sprot i odstranjujemo še zaprte bule. B u l e poreže-mo i n sežgemo, d a se trosi — to je črni p r a h v b u l a h — ne raiztresejo p o zeml j i . D e l o l ahko op rav i j o o t roc i i n nedtvemno foomo l ahko ome j i l i širjenje te • bo lezn i , če bo vsak pravočasno odstranjeva l bo lne rastl ine , odnosno ods t ran i l bule. P r e d setvi jo
Trebanjci nočejo zaostajati O k r a j T r ebn j e je b i l n e k a m s k o p s
poročili o l j u d s k e m poso j i lu . Po p r v i h poročilih, k i smo j i h spre je l i , p a l ah k o s k l e p a m o , da t u d i t r eban j sk i ok ra j ne bo m e d z a d n j i m i .
Jože Smole, 100 invalid Smo l e t o v Jože i z Čužnje vas i p r i
M i r n i v a s i je s lep, v i d i p a bo l j k o t Z o -r e t o v Janez i z Moravč p r i Sv. Križu, k i k l j u b s v o j i m tisočakom noče da t i d i n a r j a poso j i l a . Smole p r a v i , d a ne v i d i s onca , k i ga vsak d a n čuti, ve p a za s vobodo , k i m u daje človeka v r e d no življenje. T o je p r i nas. »Vpisujem 10.000 d inar j e v ne samo zase, pač pa t u d i z a t i s te , k i z o d p r t i m i očmi ne v i d i jo tega, k a r je m e n i vsak dan n a d la n i i n v s r c u . Ni i m i t r eba prosjačiti. Večkrat se vprašujem, kakšni so v ob ra z l jud je , iki se odmi ika jo posoj i l u . Škoda, da so t a k i . P o s o d i l b i j i m iza en dan slepe očal«
I n v a l i d i v o k r a j u T r e b n j e 'bodo d a l i 70.000 d inar jev . T u d i Sv. Križ prdi L i t i j i i m a zavedne l j u d i . K m e t V o j e Jo že b o da l 4000 d inar jev . P r a v i , da bi dal še k a k d ina r po v r h u , ampak ne
špekulantom k a z e n ugotovili seveda spet 50 arov utajenih posevkov. Okrajni ljudski odbor ga je zato kaznoval s 3 meseci prisilnega dela, z 10 tisoč din kazni in s pribitkom 350 kg žita k prvotnemu predpisu. Vaščani sami pa so ga ozmerjali in mu-očitali, da je špekulant.
Majer Klara, posestnica III. velikostne skupine pri Skocijanu; je ut^jiila kar 81 arov posevka belih žit; lagala je, da žita nima in ga seveda tudi ni oddala. Kaznovana je z 18000 din globe, oddati pa mora za utajene površine belih žit še 300 kg.
Rabzelj Franc, velik kmet v K L O Prekopa, je utajil 68 arov. Izgovarjal se je, da je utajenih zemlja last bratov, ki pa imajo živilske nakaznice. Oddal je le del predpisane količine žit. Pritožbe proti odločbi o oddaji sploh ni vložil, kler zanj predpisi baje ne veljajo. Plačal bo 8000 din kazni in na dvemesečnem prisilnem delu premislil, rali je treba spoštovati zakone ljudske oblasti ali ne . . .
Pevec Marij;?, močna kmetica iz Jelen-dola pri Skocijanu, je tudi zatajila 82 arov posevkov. Oddala je le majhen del od predpisih. Za izigravanje odredbe je kaznovana s 15.000 din, za utajene površine pa bo oddala še 250 kg žita.
Pošteni, zavedni in dobri gospodarji pozdravljajo te ukrepe. Vaščani v Jelendolu, ki so nahrulili Kralja in se gia skoraj lotili s pestmi, so potrdili, da špekulantom pri nas ni postlano z rožicami. Marsikateri nra-čunar« je letos sejal žito na 10, 15 in še več njivah in njivicah, hoteč tako ogoljufati krajevni odbor. Ljudstvo pa je proti špekulantom.
Zato — poštenim kmetom priznanje, špekulantom kazen!
seme razkužimo z isttimi k e m i j s k i m i sred-Sitvi, k i j i h rab imo za razkuževanje os ta l ih žit. One rast l ine, k j e r se je pojavita 1 buila pod storžem, m o r a m o odst ran i t i , če se p a b u l a naha j a n a metlici ! , odrežemo raistlino nad storžem*.
K e r smo ravno p r i k o r u z i , b i omen i l postopek, k i k v a r n o v p l i v a na pridelek, kor ruze. Nia' posamezn ih n j i vah so nekate r i že pričeli odstranjevat i ko ruzne met l i ce nad storži. T o delajo z i zgovorom, d a p r i man jku j e krme . Res je, da je letos ve l i ko pomanjkan je k rme , k a r p a ne sme b i t i v z rok , da b i predčasno prifcrajševali koruzo. Vsaik liahkoi ve, d a je l istna, površina ras t l i n ona, k i presinarvlja i z zemlje: pre jeto h rano s pomočjo senčne energije i n og l j ikovega dvnk i sa iz z raka . C e zmanjšujemo ras t l i n i l i s tno površino, j ' i zmiainšujeimo t u d i sposobnost, da dovaja r a s t l i n i , v nisšem p r i m e r u storžu, dovo l j hrane. S takšnim de lom si zmanšujemo pir idelek i n je prikrajševanje met l ic priporočljivo le v poeni jeseni, k o je k o r u z a že zaključila rast i n samo še dozoreva. K o r u z n e met l ice bomo lahko> upor a b i l i z a . k r m o tud i pozneje, najboljše p a je, d a se vse uporab i za s i l i ran je , koi smo po t rga l i k o ruzo . .
razume t iste , k i so t o l i ko denar ja sp ra v i l i s p r i d e l k i v žep, pa molče.
N a P r i m s k o v e m živi k m e t , k i i m a 11 o t r ok . V poso j i l o bo da l 2000 d i nar jev — ne daleč o d njega pa p r e k l i n j a k m e t Miklavčič Janez , k i n i m a o t r ok i n p r a v i , d a naj vse s k u p a j v r ag vzame. Janežič ne p o z n a k le tev , t o prepušča Miklavčiču.
Večina k m e t o v v t r eban j skem o k r a j u b o da la v poso j i l o denar , k i j i m bo pomaga l v težkem de lu z a lepšo bodočnost.
M l a d i n a v t e m o k r a j u h i t i za m l a d i n o o s t a l i h okra j ev na D o l e n j s k e m in B e l i K r a j i n i . P r e d v i d e n o vso to je za 100%> prekoračila.
K m e t j e i z V e l i k e L o k e (43.000), Se la Šumberk (23.000) i n talko napre j k a žejo po t t u d i os ta l im k m e t o m v o k r a j u , k i se n e k a m otepajo i n z ne razumevan j em p r i s t opa j o k poso j i l u .
T r i j e o k r a j i : Črnomelj, N o v o mesto i n T r e b n j e b o d o preseg l i načrt II. l judskejga poso j i l a . P r a v t o poso j i l o j i m bo poveda lo , d a se naša država ne g rad i t j a vdan , a m p a k d a je to grad i t ev , k i izahteva žrtve i n p a ve l i ko , v e l i k o dobre vo l je .
Skrb ljudske oblasti za zdravstvo
K a k o se zan ima naša oblast za dv ig zdravstva v okra ju Novo mesto, v idimo, najlepše iz p r imer jave med letom 1939 in 1949.
V le tu 1939. je b i l o v našem okra ju p r a v ma lo zdravs tven ih ustanov. Ime l i smo žensko bolnišnico, last prejšnje Banske uprave , i n moško bolnišnico, last usmi l j en ih bratov v K a n d i j i , zdravs tven i dom v St. Je rne ju i n šolsko ambu lan to v Novem mestu, v ka t e r i p a je zd ravn ik o r d i n i r a ! le 1—2 kra t tedensko.
S k r b i za majhne otroke se n i posvečala pažnja. V ženski bolnišnici je b i l tud i p r o t i t u -be rku l o zn i d ispanzer , k a m o r je p r iha j a l z d ravn ik iz L jub l j ane . D o leta 1949. pa je naša oblast povečala mrežo zdravs tven ih ustanov. Reo r gan i z i r a l a je bolnišnico; v ženski bolnišnici so oddelek, k jer je treba oper a t i v n i h posegov, to je k i r u r g i j a i n porodništvo, medtem ko so osta l i odde lk i v bo l nišnici v K a n d i j i , k i je b i l a nac i ona l i z i r ana . L e t a 1939. sta i m e l i obe bolnišnici 284 postel j i n sta oskrbova l i 5066 bo ln ikov , operaci j je b i l o 1351, porodov 308, ambu lan tn ih pregledov 100. L e t a 1949. p a je b i l o že 318 poste l j , 8117 bo ln ikov v oskrb i , 4918 operaci j , _ 744 porodov in 605. ambu lan tn ih pregledov, " vse to p r i istem, številu zdravn ikov , v obeh p r i mer j an ih le t ih je b i l o 5 zdravn ikov . V splošn i bolnišnici Novo mesto imamo tud i oddelek za tuberkulozo .
P o v o j n i smo zg rad i l i bolnišnico za tu berkulozne , k i bo dokončana letu 1951. i n bo ime la 90 postel j .
Iz bivše šolske ambulante še je r a z v i l a pol i k l i n i k a , v ka t e r i sta sedaj dve splošni amb u l a n t i (v le tu 1949. 20.286 pregledov-, šolska ambulanta (v le tu 1949. 9815 preg l edov ) , posvetova ln ica za otroke (v le tu 1949. 1324 preg ledov ) , d ispanzer za žene (v le tu 1949. 161 preg ledov ) , p r o t i tube rku l o zn i d ispanzer (v l e tu 1949. 7276 pregledov) in zobna a m b u lanta (v letu 1949. 14.391 preg ledov ) . Po l eg tega pa o rd in i r a j o za. p o l i k l i n i k o tud i spec i a l i s t i i n sicer za k i ru rg i j o , porodništvo, notranje bo lezni , otroške bo lezn i i n tube rku lozo.
Iz ma lega laborator i ja , k i je začel de lat i v 1. 1942., p a je zrasla danes že ce la San i t a rna epidemiološka postaja, v njenem labora tor i ju se vrše vse pre iskave , potrebne za preprečevanje i n ugotavl janje bo lezni . Po leg tega seje r a z v i l v sk lopu te postaje živilski labora to r i j , k i ugotavl ja kakovost živil. Živilski laborator i j je imel v le tu 1949. 1620 pregl«-dov.
I zven mesta je b i l zdravs tven i dom v St . Je rne ju , v ka te rem je o r d i n i r a l - z d r a v n i k . V le tu 1949. p a imamo že sektorske ambulante v D o l . Top l i c ah , Žužemberku, St. Je rne ju i n majhno zdravstveno postajo v M i r n i peči. Vse te ustanove so izvršile v I. 1949. 21.605 pregledov.
Z a p r a v i l n o nego otrok pa skrb i j o tud i posvetovalnice n a terenu, k i j i h je 9 v našem okra ju . V teh se brezplačno pregleduje jo ma jhn i o t roc i , matere p a dobi jo brezplačno-nasvete i n dobr ine od Mednarodnega dečje-ga fonda. V letu 1949. je b i l o i zdano mleko , maslo i n m i l o p r eko 3000 k o r i s t n i k o m .
P r i p o rod ih pomagajo izučene babice, v e n dar je n j i h delo precej drugačno kot pred" vojno. Danes je vsaka porodn i ca upravičena do brezplačne babiške pomoči, p a ne sam o to, bab ica je dolžna skrbet i za nosečnice i n spreml ja t i razvoj dojenčkov. T u d i zdravstvena prosveta, babicami ne sme b i t i tu ja , saj pr ide jo v največji stik s p r e b i v a l s tvom ter tako l ahko mnogo, pr ipomore jo k zdravs tvenemu prosvet l j en ju l judstva.
Iz obeh prejšnjih p r i v a t n i h l eka rn , k i sta b i l i nac i ona l i z i r an i , je nastala Ok ra jna lek a r n a . D a b i ime l i b o l n i k i možnost čim b l i že s i nabav i t i zd rav i l a , se je ustanov i la lekarniška postaja v D o l . Top l i cah , us t anov i l i pa se bosta v najkrajšem času tud i l e k a r niški postaj i v 2užemberku i n St. Je rne ju . Te lekarniške postaje bodo oskrbovane od centra lne lekaa-ne v N o v e m mestu. H. — Z.
T l a k o v a n j e c e s t e v Črnomlju
Med t em ko v Noverra mes tu šele govor i t e o t l akovan ju g lavne ceste, srno v Crnoinv ljui že začeli s t lakovanjern T l a k o v a n a cesta bo t ek l a vse o d železniške postaje p a
do novozgra jenega mos tu čez Lah in j o . T o je eno največjih de l Be le K r a j i n e v letošn jem letu. Cesto t lakujemo z g r a n i t n i m i k o c k a m i . D e l a v o d i Remontno podjetje p r i Mes tnem l judskem odbo ru v Črnomlju. P r i t l akovan ju ceste je s 50»/» i z i dom de la soudeležena tud i naša vo jska . V o j a k i črnomal j ske garn iz i j e pomagajo s t rokovnemu de lavstvu v sako popoldne, dočim je v dopo ldansk ih u r a h zaposleno c i v i l n o p r e b i valstvo. Vse v o l iv ne enote v B e l i K r a j i n i so že predi mesec i sprejele svoje obveznost i za prostovo l jno delo ceste. Zdaj se iz dneva v d a n vrste } da bo z novo t l akovano cesto Črnomelj p r i d o b i l n a svo j i l epot i i n urejenost i . • — c
Koruzna snet
Stev. 27. i D O L E N J S K I L T S T < Stran I
W4i A ~ ''-iT?! 1945
fcfeit-hlsk:Sl.Hotfao Narodi p « , k i je bdi opeharjen, je s skrb
jo i n strdihom je z r l v bodočnost, k i n i nič ka j dobrega obetala. Okupa to r je pričel besnet i . P o Kriški d o l i n i se je d v i g n i l k r i k l jud stva: U p o r ! B o r b a ! Svoboda ! S m r t fašizmu — svobodo l juds tvu ! Narodi je b i l p r i p r a v ljen; na vse. Vodi la , ga je goreča želja stret i j a rem tujca. Narod , vo l jan se bo r i t i i n um i ra t i , p a n i imel sposobnih organizator jev za težko, usodno i n ostro borbo. Temu narodu so p r v i priskočili n a pomoč s inov i delavskega razreda. I zkopa l i so puške. Po krški dol i n i je od jekn i la iz zased svobodna par t i zanska puišksu V širni S l oven i j i n i k ra ja , k i b i v času narodnosvobodi lne borbe, to je od 1941—1945 doživel toliko- strahotnih zračnih bombn ih dnevn ih i n nočnih napadov, da o vsakodnevn ih uda r ih i n k r v a v i h borbah sp lah ne govor imo. Z a Žužemberk je b i l o pre l i te oigromno k r v i . K o l i k o legendarnega junaštva so si skovale slavne juriišne udarne br igade Cankar j eve , Gubčeve in druge. Mnogo, premnogo: m l a d i h življenj se je žrtvovalo za to, k a r dlanes m i uživamo.
Lega starodavnega Žužemberka z značilnostjo kraških ta l , po ras l i h z grmičji i n gozdiči, i n p a neposredna bližina kočevske^ gsi Rogai je b i l a kot nalašč za, način p a r t i zanskega bojevanja. N i le slučaj, da so se n a tem ozeml ju že leta 1941. pričele zb i ra t i skupine p r eka l j en ih borcev za, svobodo iz vse Dolenjske. N a B r e z o v i r e b r i se je p r v a f o rm i ra l a novomeška skup ina , k i je b i l a v strogi i l ega l i , kot sploh vse prve par t i zsnr ske skupine . TudIL p r i K r e m e n j e k u p r i S e l u Suimberk je b i l a skupina, par t i zanov . Iz teh dveh taborišč so polagoma pričeli ustvarja t i i n so- u s t v a r i l i 1942 prvo osvobojeno ozemlje, k i se je razpros t i ra lo od Stične ob železniški p r og i do Straže, del Suhe K r a j i ne, vse t ja do kočevske proge; vse te predele so k o n t r o l i r a l i p r v i pa r t i zansk i borc i . I ta l i j ansk i okupato r je zvedel, da se po gozdovih zb i r a s i la , k i bo k m a l u udari la , po n j ih . Zato je za vsako ceno hotel obdržati
Žužemberk; k d c r ga je ime l , je lahko kon t r o l i r a l do l ino K r k e in pa prehode v skoraj nedostopen Kočevski Rog , zavetišče pa r t i z a nov. Zato je v n jem koncen t r i r a l močno k a -rafoinersko in fašistično posčdko. V z imskem času so se bo r c i temel j i to p r i p r a v l j a l i za borbo. V zadnj i spomladi 1942 so pričeli z h i t r i m i , o s t r im i i n pogost imi napad i na utrjene postojanke i ta l i janskega okupator ja , z nnmenom, dia b i ga z nepres tan im nadlegovanjem i z r i n i l i iz Žužemberka. S to namero so si us t va r i l i strnjeno ozemlje. K o l iko s t rahu i n nesigurnost i so j i m pr i zadeja l i z neprestan im vznemirjanjem 1 .
26. marca 1942 so do len jsk i pa r t i z an i pod vodstvom novomeščana More ta i n po l i tko -misar ja A h a c a p r v i k r a t napad l i ka rab ine r -sko postajo v Žužemberku, k i je b i l a v sred i t rga v hiši pokojnega: V i n k a Kcšička. P a r t i z a n i so s h i t r o akci jo zavze l i de l hiše a napad se je zarad i nezadostnega poznanja
Bivša Lavričeva usnjar na, ki je med NOB oskrbovala partizanske čevljar
ske delavnice z usnjem
P r i p r a v i m o s e n a brežiški
L judska prosveta v okra ju Krško p r i p r a v l j a letos d r u g i »Festival b ra ts t va H I edinstva«, k i bo 16. in 17. septembra v Brežicah. V bodoče se bodo p r i r e j a l i t a k i f es t iva l i , n a k a t e r i h bosta poleg, okra jev Krško, Samobor , K l an j e c i n Zagreb - okol i ca sodelovala tud i o k r a j a Črnomelj' i n Novo mesto, vsako jesen.
Lrjiudškoprosvetno delo okrajev, k i leže ob Soitli, Sav i , Go r j anc ih in K o l p i bo mar n i f es t i ra lo svojo množičnost im napredek p r a v n a teh fes t i va l ih Tradic iona lna; povezanost s l o v ensk ih i n hrvaških olbmtejnjih okrajev , k i se ie v l e t ih narodnoosvobodi l nega boja, i n po osvobod i tv i že t o l i kokra t pokaza la kot zgodov insk i dokument našega bratstva in edinistva, bo s temi fest iva l i dob iva la vedno širši razmah.
Letos se bomo n a festivalu, srečali s tekmovanjem: r a z n i h -skupin l judskoprosve tn ih društev, s i n d i k a l n i h ku l tu rno - umetniških s k u p i n in fo lk lore . I zmenja l i bomo svoje do*-sedanje izkušnje in naveza l i trdnejše st ike za nadialjnji napredek ljudske- prosvete. P o dosedanj ih p r i j avah bodo n a fest iva lu sodelovale dramislke skupine, p e v s k i zbor i , o rke
s t r i , godbe na: p i h a l a i n fo lk lorne skup ine iiz hrvaških i n s lovensk ih kra jev . Po l eg tega boi v Brežicah odprta razstava s l ikar j ev -samoukov, n a k a t e r i bodo razs tav l j a l i svoja de la de l avc i im kmetje . Posavsk i muzej bo p ros l a v i l obletnico svojega dela. P r i r ed i t e v se bo začela z ve l i ko rev i jo l judsko-prosvet-nega ustvar janja in napredka, zadn j ih dveh leit, odkar so v Posav ju p r i r e d i l i p r v i fest iva l .
Z a n i m i v o bo tekmovanje številnih pevs k i h zborov, k i so se že p r i j a v i l i za, tekmovanje. D r a m s k e družine pr iprav l ja jo : več n o v i h del. Senovčani bodo i g r a l i »Veroniko Deseniškoi«. Novtmeško S K U D »Dušan J e reb« je; p r i j a v i l o »Desetega brata« i n k o n cert o rkes t ra . B e l a K r a j i n a obeta 1 i z v i rne l judske plese, narodne noše i n še ka j .
Naša- okra ja , k i sta b i l a povab l j ena n a to k u l t u r n o manifestaci jo , se p i r iprav l ja ta , da bosta dostojno zastopala l judskoprosvet-no delo i n uspehe, k i smo j i h doslej dosegl i . F es t i va l brats tva i n ed instva bo pokaza l naš napredek i n nas u t r d i l v p r e p r i čanju, da je v l oga l judske prosvete p r i i z gradnj i soc ia l i zma vedno večja.
P r a z n i k »Gubčeve brigade«, ki bo 3. septembra na Muhaberju pri Novem mestu, bo za vse nas velik dan. Bivši »Gubčevci« bodo na Muhaberju srečni, k o bodo videli svoje ljudstvo, za katerega svobodo so se borili, zadovoljno.
Začetek proslave bo ob 10. u r i dopoldne. Govori l i bodo predstavniki politične in vojaške oblasti, nakar se bo začel kulturno-prosvetni in zabavni del. Igrale bodo tri godbe. Tud i pevcev ne bo manjkalo. Za veselje, ples, jedačo in pijačo bo tudi preskrbljeno, le steklenice, skodeie, jedilni pribor in kozarec naj vsakdo prinese s seboj. — Množične organizacije naj organizirajo skupen prihod z okrašenimi vozovi itd.
Dokažimo borcem »Gubčeve brigade«, da je naša zahvala za njihovo slavno delo med domovinsko vojno — neizmerna!
Podrobna navodila boste našli v dnevnem tisku in slišali v radiu; tudi >.Dolenjski list« bo v naslednji številki posvetil del prostora tej proslavi!
notranjost i hiše n i v ce lot i posrečil, kot je b i l p r e v iden v načrtu. Z a r a d i te par t i zanske akc i j e je okupa to r p r i d r v e l i z vseh postojank: Stične, Novega mesta, Trebnjega i n K o čevja v ok l opn ih av tomob i l ih i n t ank ih , seveda z množico do zob oboroženih črnosrajč-n ikov . K e r so prišli n a slepo- i n se nisoi mog l i maščevati nad pa r t i z an i , so se maščevali nad nezaščitenim ljudstvom,. P r v a žrtev d iv-jaštva je b i l tov. S m r k e Jože. Požgali so m u hišo, p o k r a d l i vse, šaj so se p r i k r a j i posebno od l i kova l i neka te r i domačini, njega pa so nečloveško pre tep l i in pretepenega odv l e k l i v novomeške, zapore z desetino d r u gih domačinov. Na rod je v tem dejanju spozna l , da je življenje S lovencev ograženo, domov i i zpostav l jen i pa l j en ju , ropan ju i n uničevanju.
Toda pa r t i z an i , k l j u b temu, d a n iso popolnoma, uspe l i , niso m i r o v a l i . I zp remen i l i so način napadanja , r a zde l i l i so se v male , zelo okretne skupine i n stalno vpada le v bližino Žužemberka ter v znem i r j a l i okupa torsko posadko ponoči i n podnev i .
Spričo teror ja okupa to r j a je pa r t i zanska s i l a r as l a i z dneva v dan , nasta la je po t r eba po nov ih formaci jah, ustanovl jena je b i l a II. g rupa, k i je pričela 30. 3. 1942 z obsežnim i ini skrbno p r i p r a v l j e n i m i o f enz i vn im i operac i jami . Po neprestan ih i n k r v a v i h borbah podnev i i n ponoči je II. g rupa v m a j u 1942 osvobodi la še ostale predele k j e r se je zadrževal okupator , de l Suhe K r a j i n e i n ozemlje med K r k o i n železniško progo L j u b l j ana—Novo mesto razen Žužemberka.
(Nadal jevanje. )
SAJ S E M V E D E L i t
Gubčeva brigadla je bila silno priljubljena *ned doleinjjsklim in belokranjskim ljudstvom. Mrtvim in še živečim borcem Gubčeve brigade — te besede v spomin!
Sončni žarek je s m u k n i l skoz i krošnjo z z r e l im i sadov i bogate češnje, se sp la z i l skoz i okno revne kmečke hiše i n poščegetal po °čeh mladega C e neka , k i je m i r n o spal v Postel j i . V z n e m i r j e n je Ceneikl začel otepati 2 r o k a m i i n s p r s t i neka j l o v i l po p raznem Prostoru. P r a v -nalahko je odp i r a l oči in "hiežikjal v nadiležheža. Vzdiraml jen je začel dojemati , da je napočilo novo jutro . V sami sra jc i se je spomni l včerajšnjega dne
. . . popo ldne , se je vračal' iz z e ln ika , k j e r je po naročilu stare matere na t rga l cvetja, d a gtal pozneje poveže z rožami — ^resn icami i n raznese po po l ju . B i l o je pch M d n e p r e d Janezom- K r s t n i k o m . Cenek se ^ e vese l i l Janeza K r s t n i k a , saj m u vsako leto n u d i vesel ja s cvet jem in, še bol j s kresov i , k i j i h zažigajo fantje po h r i b i h . K o je v m r a k u sedel n a p r a g u i n napen ja l oči s sosedovim Jožetom, k a t e r i bo p r v i za-gledal k res n a gor i , je nekdo veselo zavp i l 1 1 3 1 k oncu vas i : »Partizani gredo!«
Cenekova s tara m a t i , k i je za o t r o k i m ^ h t o m og ledova la o t r okova početje, je1 i z ust i la grdo besedo i n ne jevo l jno odšla v hišo. Čene-k p a je pozab i l n a kresove i n n a ^Vetje. Se bo l ji napeto je s pog l edom spreml ja l pirve par t i zane , k i so se p r i k a z a l i n a
oib n j i h o v i hiši. »Gubčevci so!« mu 1 je za ig ra lo v srcu-
* A l i j , e doktor med njimi?« Radovedno: se ^ e spenjal n a prste i n se o z i r a l v dno ko lone. Vese l i , suh i ob raz i pa r t i z anov so od -^ r a v l j a l i o t roku . »Kje je dpktor?« je ^raševal .
Z a h rb t om m u je nekdo z r o k a m i za-s t r l pogled.
»Ugani! « » T i si!«
D o k t o r Gubčeve br igade je p o l j u b i l C e -n e k a i n fantiču se je zdelo, d a so češnjevi sadovi z zoreče češnje k a r skočili s svojo rdečico v njegova licai.
»Kako je, Cenek?« O t r o k se n i nasmeja l . Nas l on i l je g lavo
n a doktor jevo roko- i n skoraj- neslišno gov o r i l :
»Ateka še n i , mamica - je p a spročilai, d a pride- ju t r i . . . «
D o k t o r je v ze l otroka: v naročje, ga s t i sn i l i n z n j i m skupaj ' odšel za kolono: n a sredo vas i .
»Cenek!« se je og las i l a s tara ma t i . »Pojdi, Cenek ! J u t r i se bova porazgovo-
r i l a . Zvečer p a poslušaj. P e l i bomo noco j , k e r je k r e s n i večer . •.« se je pos l o v i l doktor od o t r oka N a obrazu se m u je poznalo, d a so b i l i p r e t ek l i dnev i za br igado n a p o r n i i n k r v a v i . B i l je- utru jen.
Oz i ra j e se naza j n a doktor ja , je Cenek prišel do v e z n i h vrat .
»Večerjat, m o l i t i n spat!« m u je ve l e l a s t a r k a
Skozi ! odpr ta vezna- v r a t a je Cenek med večerjo opaz i l na da l jnem h r i b u p r v i kres . N i ga prevze l . V n jegovem s r cu so zažgali kres pa r t i z an i Gubčeve br igade, k i j i h je o t rok oboževal. VSe par t i zane je ime l rad-, toda Gubčevci so m u b i l i najbližji s r cu , Predvsem 1 pa| doktor , doktor , k i je i m e l za Cemeka vedno nekaj v žepu., če več ne, vsaj dobro besedico i z srca.
Cenek jie b i l ! edinec štlridlesjetlletineigla kme ta , k i je b i l v b e l i ga rd i v N o v e m mestu. M a t i je b i l a v B e l i K r a j i n i n a p r i s i l n e m de lu , k e r je vzdrževala zvezo z mer
žem i n os ta l im i be logardist i . Osuml j ena je b i l a izdaje. S a m s staro mater jo je o t rok preživljal dneve v vas i ob g lavn i cest i ; k i pel je i z Novega mes ta v M e t l i k o i n napre j . S p a r t i z a n i se je spopr i j a zn i l i n je b i l ves vnet zanje-. Zvečer, k o je ležail v poste l j i , je premišljevali, kako: bo šel d rug i dan nad cesto p r i ostrem, o v i n k u . T a m bo pričakoval mamo, k i se m o r a v r n i t i s pr is i lnega, dela. Se preji p a bo nabrali češenj za doktor ja i n ostale p a r t i z a n e . . .
N a vas i so zape l i pa r t i z an i . Cenek je p r i s l u h n i l . B i l je k r e s n i večer.
N a zemljoi nas tav i uho, da zveš, diai zveš, da zveš, kje i z v i r a srebro, i n kje se p r e l i v a zlato.
Cenek« so se oči zapira le . Zde l o se m u je, d a ga nekdo ncisi m e d s a m i m i zvezdami i n d a je okrog njega- vse po lno kresov . Z a g leda l je, kaiko se je o d p i r a l a nebo. P o t o k i z la ta so m u j ema l i v i d i n nekje daleč p o d seboj je zagledal , k a k o i z v i r a srebro i z vel ikega , rdečega doktor jevega srca. O k r o g srca je b i l o zbrajnih vse po lno Gujbčevcev, k i so se veselo sme ja l i C e n e k u i n ga pozdrav l j a l i .
*
Cenek! je b i l k a r n a m a h n a nogah. O d sonca obs i jan se je na jpre j spomni l matere , k i je mogoče že n a • gorjiajnskemt prelazu:, po tem p a n a doktor ja i n ostale Gubčeve borce. P o z a b i l je n a križ- Znašel! se je s k l o b u k o m n a češnji. Z rdlečismi sadov i je kapafla v l^lobuikt o t rokovo nepokvar j eno srce i n ga n a p o l n i l z neskončno l jubezni jo. P o l bo za mamo, po l za Gubčevce, se jie odločil i n že h i t e l s p o l n i m k l o b u k o m v štab Gulbčevie br igade. V hiši, k j e r je b i l štab br igade, se je s k o z i okno smejal v e d r i
doktor jev obraz. O t rok se je us tav i l pod o k n o m i n priča/kal doktor ja .
»Pol zate i n p o l za- mamo!« »A l i se je že vrnila?« »Zdajle jo grem pričakat!« Ves presunjen je doktor s p r e m i l Ceneka
kos po t i v h r i b . S lovo je b i l o spet p r i srčno. Cenek se je v nekaj 1 m i n u t a h znašel v i soko nad vasjo nad 1 o v i n k o m g lavne ceste. L e g e l je v senco p o d hrast i n se hrepeneče oz i ra l po. cesti. M i n u l a je u r a in, v z v o n i k u je odb i l o že Osmo. Pog lob l j en v namišljeno srečanje z mater jo se je zd r zn i l , k o je n a d vasjo zažvižgalo i n takoj nato močno treščilo po zeml j i . Iz Novega mesta so obstre l j eva l i vas i n oko l i c o s t opovsk im i i z s t r e lk i . Prestrašen je s teke l Cenek p r o t i vas i . N o v žvižg je z a v r l o t r o k u tek. Cenek je slišal grozov i t pok i n občutil težko: bolečino n a t r ebuhu. Ležeč na zeml j i je hote l o t i pa t i boleče mesto n a telesu:. Zag leda l je k r v a v e prste.
Med t em se je r a z v i l a s i l o v i t a i n zagr i zena bo rba m e d p a r t i z a n i Gubčeve br igade i n be logard is t i ter Nemc i . Cenek je hre pene l p o domu. Z v e l i k o težavo se je v l e k e l p o zeml j i . I zs t re lk i pušk so žvižgali nad otrokom- T u d i topov i še niso u t i h n i l i . V v a s i so se . l judje p o s k r i l i v k l e t i . N e k a te r i so m o l i l i , d r u g i k l e l i , nekaj j i h je p a tud i pomaga lo par t i zanom. V Cemekov dom se je zatek la zbegana ženska. B i l a jei njegova; m a t i , b i je p r i h i t e l a v vas p o bližn j i c i i n zato zgrešila ed inca.
»K je je Cenek?« je z a v p i l a v s a raz bur j ena v veži nad mater jo.
»Tebe čaka n a ovinku!« K o t stre la h i t r o se je obrnila-, s t i sn i la
g lavo m e d rame, m e d t r eskom i n pokan j em stek la po v r t u navkreber . Nedaleč o d dom a je zag leda la n a zeml j i krvavečega Ceneka-. V naročju ga je odnesla domov.
S t ran 4 > D O L E N J S K I L I S T < Stev. 27.
BELOKRANJSKA Možnost razširjenja i n pog lobi tve doma
čih obr t i Be le K r a j i n e je danes možna k a k o r n i k o l i p re j , samo treba je p r a v i h pr i j emov i n dobre organizac i je p a gre. To dokazuje t k a l s k a akc i j a , k i jo vod i »Dom« iz L j u b l jane v B e l i K r a j i n i že tretje leto i n lepo napreduje . Statistični podatk i , k i j i h je »Domov« organizator zb ra l , n a m povedo, da je tka l s t vo živo še v 56 vaseh, k i so vzhodno od črte Dragatuš—Griblje. T a m imajo ohranjen i h še o k o l i 350 t k a l s k i h statev a l i krosen. K e r je b i l o med b o r b a m i požganih več vas i , je z n j i m i v r ed zgorelo tud i 50 statev, k i b i j i h p a b i l o v redno nadomest i t i z boljšimi i n hitrejšimi. T k a l k je še čez 400 i n te delajo samo v z imskem času od 60 do 80 dn i . Ce b i ime le tka lke v tem času p r i p rav l j eno pre jo , b i l ahko stkale v dveh mesec ih čez 100.000 metrov dobrega, trpežnega, domačega p latna. Iz domačega p la tna se delajo rajrazličnejši i zde lk i , po t r ebn i za vsakdanjo rabo.
Novost so p r t i i n prtički, k i so j i h začeli i zde lova t i to z imo po neka t e r ih vaseh Be l e K r a j i n e i n se to- delo h i t ro širi tud i po d ru g ih vaseh.
V p r i h o d n j i z imsk i sezoni se bo organ i z i r a l o delo tud i v d rug ih panogah domače obr t i , da ne bo t reba k u p o v a t i i zde lkov drugje. Iz ličkanja a l i po be lokran jsko povedano iz perušine se dajo n a p r a v i t i lični i n trpežni cekar j i . predpražniki, copate i n preproge. B e l o k r a n j s k i m vez i l j am naj se n u d i p r i l i k a zaposl i tve v tej s t rok i , k e r je to mogoče.
V rbo r e j a ob K o l p i b i dala dovol j mater i a l a za pletenje košar, op letanja steklenic i td . Spretne i n p r idne plet i l je najdejo vedno zaposl i tve v z imskem času, k a k o r še mars i kdo drug i , k i noče zaprav l j a t i časa v brezde l ju .
Iz Be l e K r a j i n e b i šlo l a h k o n a tisoče brezov ih mete l , po kater ' ' ' je povpraševanja vedno dovol j . Iz inozemstva p a b i dob i l i za met le mars i ka j , česar še ne i zde lu jemo doma.
V t eku je ustanovi tev tka lske zadruge,
PROČ S S A M O V O L J O AVTOBUSNIH SPREVODNIKOV!
D a je služba šoferjev i n sprevodn ikov n a av tobus ih težka i n odgovorna, ve vsakdo-, k i pozna i z redno povečan av tobusn i promet. V s a čast i n pr i znan je n j i m , k i to službo vzorno oprav l ja jo . N a neka t e r ih progah pa se še vendo dogajajo- grobe neprav i lnos t i .
Tako je na p r o g i Dobrepo l j e -Novo mesto. -2e večkrat se je p r i m e r i l o , da imajo prednost v avtobusu mlade tovarišice, k a t e r i m je sprevodn ik p r i p r a v l j e n p r epus t i t i celo svoj sedež. Seveda, po tem je »heea« i n nes lan ih šal dovol j za vso vožn jo . . . Zadnjič sta sme l i sedeti na tem nedotak l j i vem sedežu k a r dve tovarišici. Sp r e vodn ik je zajahal pok rov m e d motor jem i n se zabava l s ščipan jem dekle t i n d r u g i m i neokusnostmi . — V sredo je avtobus k a k o r navadno obstal na D v o r u , k j e r ima 20 m inu t postanka. P o t n i k i so odšli v bližnjo t ra f iko , k e r p r iman jku j e v S u h i k r a j i n i c igaret. Šoferju i n sprevodn i k u to n i b i l o všeč; v p i l a sta nad l j udmi , j i h n a h r u l i l a i n j i m groz i la , da ne bosta v ze la
»Kako naj m u pomaga?« je vpraševala samo sebe i n taščo ob pog ledu n a trpečega otroka. Rešilna m ise l j i je pognala k r i v glavo. P a r t i z a n i b ran i j o vas. B r i g a d a n i b rez zdravnika.. 2e je b i l a na p lanem i n h i t e l a ko t neumna sko z i vfas n a položaj'. N a koncu vas i je za z i d o m zdravn ik obvezova l ranjenega par t i zana .
»Doktor, doktor , pomagajte ! Ot rok m i bo umrl!«
D o k t o r je dve m i n u t i za t em h i t e l za prestrašeno žensko. Pe l j a l a ga je k Ceneku .
»Cenek?« O t r o k u se je skremženi obraz raz i i 1 v
nasmeh. R a d b i doktor ju nekaj poveda l . N i zmogel , le komaj slišen šepet je t rga l srca vsern zb ran im . Dok to r je začel z operac i jo t rebuha.
»Upajmo, da n i črevesje ranjeno,« je tolažil o t rokovo mater .
Bo j m e d p a r t i z a n i i n be logard is t i se je zunaj srdi to stopnjeval . Pa r t i z an i so se p r i čeli u m i k a t i n a vas. P r v i be logardist i so v p i l i med hišami. T u d i Cenekov oče je b i l med n j i m i . Ženska starejših let je skočila iz veže, potegn i la be logard is ta za rokav s seboj v hišo.
»V t vo j i hiši je partizan!« P l a n i l je iz bajte še bol j d i v j i , kot je
stopi l vanjo. Ze je b i l v veži svoje hiše p r e d sobn imi v r a t i , k jer se je odločala Ce-nekova usoda. Hoteč v sobo, m u v t r enu tku zapre vhod njegova žena. Z r o k a m i n a podbo j ih ga je ro t i l a in pros i l a :
»Spametuj se!«
DOMAČA OBRT k i b i b i l a tud i uslužniško podjetje za okraje, k i l ahko pr ide la jo l an a l i konopl jo , n imajo p a tka lcev a l i tka lk . N a ta način b i se produkc i j a tekst i lnega ma t e r i a l a za nekaj 100.000 metrov l ahko povečala. O trpežnosti domačega p l a tna n i treba danes n ikoga r več prepričevati i n je povpraševanje p o n jem zelo ve l iko. L jud je b i si r ad i n a b a v i l i r juhe, prte, kuh in j ske k rpe , obleke, torbe i n torbice, pa n i p la tna n i k j e r naprodaj . Ce b i se okra j pobr i ga l za zboljšanje ovčereje, b i se iz volne dalo n a p r a v i t i mars ika j , k a r se v L j u b l j an i proda ja i z d r u g i h r epub l i k . S k r a j n i čas je že, da se p r i s t op i k uva jan ju boljših živali z boljšo vo lno , k e r ta pasma je že tako degener irana, da včasih ne kr i j e n i t i obvezne oddaje, dočim ostaja drugod, k j e r je ovčarstvo dobro gojeno, l as tn ikom dva a l i celo t r i k r a t n a količina volne, k i se lahko uporab l ja po l as tn i uv idevnost i .
Letošnji po i zkus i prenosa ba t ik tehnike s p isanic n a les so se dobro obnes l i i n l ahko se razv i je nova panoga lesne galanter i je s t i pično o rnament iko .
Dobre be lokran jske gl ine dajejo možnosti razvo ja gradečki o p e k a r n i tud i za izdelovanje strešnikov, k e r je g l ina na K r e s i n c u sposobna v to svrho. V t eku je še nadal jnje iskanje b e l i h g l i n in potem n i ustanovi tev podjetja za izdelovanje razne posode nobeno vprašanje.
Odnos i do naštetih domačih o b r t i i n ostalega od s t ran i ok ra ja n iso b i l i r a vno na j boljši i n treba se bo te zadeve l o t i t i bo l j resno. S t a k i m delom v z imskem času se da i zde la t i v v rednost i več stotisočev.
To je mogoče, ke r so s t rokovn jak i i n organizator j i n a razpolago i n od teh se utegne mars ikdo kaj naučiti. L jud je so dostopni za mars i kako novost, ampak j i h je t r eba pr ido b i t i življenjsko i n ne b i r ok ra t sko s p a p i r n a t i m i odredbami , k a k o r se je to dosedaj dela lo . P r a v zarad i tega se niso domače ob r t i Be l e K r a j i n e nič širile i n spopolnjevale.
B. R.
nikogar s seboj, v Novo mesto. K o je tovariš Jože Roje, član okra jnega l judskega odbora i n p l e n u m a O F , opozor i l sprevodn ika , naj bo v l juden z l j u d m i k a k o r to zahteva služba, ga je ta n a h r u l i l i n ga zmer ja l z nedostojnim i besedami. Popo ldne istega dne p a sprevodn ik tega avtobusa n i hote l dovo l i t i tov. Ro j cu vstopa v avtobus za povra tek domov. R e k e l je, da so že vse mesta zasedena, k a r n i b i l o res, poleg tega p a je naložil nato v avtobus še vrečo moke za p r i v a tno s tranko.
P o t n i k i iz Suhe kra j ine , ka t e r im je ed ina zveza z mestom avtobus, upravičeno zahtevajo od državnega nameščenca, da je dostojen i n v l juden . Z a to pre j ema tud i plačo iz l judskega denar ja !
Šoferju avUobusa Kostanjev ica*- Krško- -Novo mesto p a priporočamo, da uk ine preh i t r o vožnjo; zadnjič je za rad i prekoračenega voznega reda us tav i l avtobus na L o -čenski cesti i n čakal 12 m inu t , da je b i l nato točno ob devet ih v mestu, p r ed dnev i pa je stal 6 m inu t v St. P e t ru . V D o b r a v i »ni b i l o časa«, da b i vze la neka po tn ica s seboj nekaj
B r e z uma je p o r i n i l ženo v stran i n p l a n i l z nožem v r o k i n a d par t i zana , k i se je sk lan ja l nad posteljo.
Sluteč nevarnost , se je doktor h ipoma o b r n i l , prestrege l z l ev i co smr tn i udar i n odp r l be logardistu pogled n a posteljo. O t rok se je s pog ledom u p r l v očetove oči i n z glasom, k i je ter ja l hudo bolečino, vsem slišno počasi spregovor i l :
»Atek, nikar!« Be logard is tu je vsa moč i z g i n i l a iz telesa.
Streslo ga je. Vsako ' sekundo' bol j je začel dojemati plemenitost borca Gubčeve br i ga de" i n nevarno stanje svojega otroka' edinca. Odstop i l je od postelje, se o b r n i l v steno i n se z očmi srečal z ženo
»Pojdiva v vežos« m u je šepnila. V veži — med pokom, i n treskom — ga
je žena pros i l a , naj se ne v rne med belogardiste. »Sam veš, da sem zasluženo del a l a v B e l i K r a j i n i . Sem p a t a m spoznala, d a smo b i l i na k r i v i pot i . O t res i se! Ostan i doma. T u sem jaz, t u je otrok, tu je tud i zate p r o s t o r . . . J a v i l se boš in n i k o m u r nič!« N a vas i je zopet oživelo. Močan pro t inapad par t i zanov je pognal belce v paničen beg. Cenekov oče je hote l p l a n i t i n a p iano in bežati.
»Nikamor!« Zena je zbra la vse moči in ga zadržala
v veži. Vsega vznemir jenega je odpe l ja la v drugo sobo, sama p a se je v r n i l a v vežo. N a p ragu je stal doktor .
»Cenek bo živel ! «
več prt l jage, p r e d mestom pa je b i lo potem k a r 12 m i n u t časa za izravnavo, i n l jubo točnost. ..
Pohva lo zaslužita šofer i n sprevodnik na p rog i Novo mesto-Brežice; naj si ju vzamejo d r u g i za zgled v l judnos t i i n dostojnosti !
—k—
N A DVORU DOBRO GOSPODARIJO Vesten, zmožen i n organizac i jsko podko
van , tak je poslovodja J o h a n Podoreh p r i K m e t i j s k i zadrug i n a D v o r u . Zato n i čudno, da je njegova zadruga ena izmed najboljših v novomeškem okra ju , če ne p r v a p r i odkup u z d r a v i l n i h zelišč. Vedno nasmejanega obraza , zadovol jen i n šegav, tak je Johan , k i govor i bol j ma lo , več p a m i s l i . D o b r a vo l ja , pr i jaznost i n pr iprav l j enos t v sakomur pomagat i , je p r i n j em vedno doma. P a sem ga vprašal: »No, J o h a n , k a k o t i uspeva odk u p z d r a v i l n i h zelišč letos, na k ra tko m i povej , zakaj je tako v e l i k uspeh.« Ma l o se je n a m u z n i l : »E, kaj boš tako »firbčen« za podatke, saj n i s i od našega »foha«. No, sem s i m i s l i l , ne b o m uspel . P r a v p rev idno sem pričel znova izpraševati i n uspel sem. Za čel m i je p r ipovedova t i , k a k o je p r i p r a v l j a l l j ud i , da so sp loh hote l i n a b i r a t i zd rav i lna zelišča: »Zgodaj zjutraj a l i p a med popo l dansk im odmorom i n v nedel jo sem st isn i l ak t ovko pod, pazduho in vze l na »piko« tisto vas, k i sem jo hotel prepričati. S p r v a so b i l i ma l o nezaupni , k o sem j i m ra zk l ada l o pomenu i n nab i ran ju zelišč. K o sem pa načel vprašanje, kaj dob i vsak nab i ra lec v manu fak tu r i i n obutv i , so< se m a r s i k a t e r i M i c i na zapečku zasvet i le oči, j e z i k i so se razvoz i jal i , spraševali so vse vp r ek , vsak je hotel vedet i , k o l i k o se dob i b laga za to a l i ono zelišče. B i l sem dobro p r i p r a v l j e n i n h i t ro odgovar ja l . Rečem, da sem povsod na-
B r i g a d a je k r e n i l a na- g lavno cesto-. Ce nek z mater jo jo je sp remi l vse do glavnega o v inka . K o se je zadnj i pa r t i zan v k o l o n i s k r i l za o v inkom, je Cenek ob je l mater oko l i pasu in r eke l :
»Saj sem vedel , saj sem vede l .. .« Bonov Jož2
šel po lno razumevanje , saj lepa i n p r i j a zna beseda p r i naših kmečkih l judeh lepo mesto najde. Odneha l pa, n isem n ik j e r , ampak povsod zbud i l zanimanje . T a k o sem obde la l v dobrem tednu vse vas i svojega rajona.«
»Kakšen pa je b i l uspeh, Johan?« »Tak, da i m a m danes v e l i k k r o g s ta ln ih n a b i r a l cev, k i prinašajo odlično sušeno in. nabrano robo. So vas i , kot Lašče nad D v o r o m , k j e r vs i vaščani nabirajo* pekoče koprive.«
»Kaj p a p l an , Johan , ga boš dosegel?« »Dosegel?« je osupn i l nad t ak im vpraša^ njem. »Bodi, f i rbec, potolažen, presegel sem ga že k l j u b temu, da je b i l zelo v i sok ! L e to me jez i , k e r n i m a m dovol j ba l za polnjenje, tako da ne gre ko t b i mora lo i t i . V Novem mestu slabo skrb i jo za potrebno embalažo, ampak le za rek lamo, da so na i zb i r o zd ra v i l na zelišča. Ce skrb i jo za reklamo-, naj poskrb i jo še za prazne vreče. Mo ja skrb p a je, da bodo čimprej i n večkrat polne.«
V id i t e , tak je Podorehov J o h a n ! K a j pa l i s t i poslovodje, k i čakajo odkup zelišč doma za pu l t om, a l i pa se izgovarjajo, da l judje nimajo zan imanja za nab i ran ja , Besede poslovodje Johana pa povedo' ravno obratno, da je potrebno vze t i pod pazduho aktovko , p r i t i ska t i n a k l j u k e i n prepričevati l j ud i . Dost i t ak ih Johanov i n naši p l a n i odkupov z d r a v i l n i h zelišč bodo gotovo doseženi i n preseženi.
OTROŠKI SMEH — NAJLEPŠI S M E H V osnovni šoli v Žužemberku je nastanje
n i h približno šestdeset otrok i z L jub l jane , k i pod s k r b n i m vodstvom preživljajo najlepše dneve počitnic ob top l i i n živahni K r k i . Z zadostno i n odlično hrano so se malčki ze lo o k r e p i l i , da s svežimi močmi prestopi jo p rag novega šolskega leta, k i j i m h i t i nasprot i .
Z A H V A L A O K R A J N E M U M A G A Z I N U V N O V E M M E S T U
Uprava Doma igre in dela se naj topleje za ' hvaljuje Okrajnemu magazinu Novo mesto, z a
darovanih 20.000. din. Priporočamo, naj bo t« dar vzgled tudi drugim ustanovam.
Uprava
F I Z K U L T U R A I N Š P O R T
P I Š E J O N A A A
F I Z K U L T U R N I K I »KRKE« , L E T A K O N A P R E J !
Dan vodnih Športov, k i ga je priredi l okraj ni telovadni odbor v Novem mestu v nedeljo 13. avgusta, je uspel izredno dobro. Nad 100 sodelujočih plavačev, veslačev, waterpolistov in blizu 1000 gledalcev je ustvarilo zadovoljen ko lektiv prijateljev lepe Krke , k i so tokrat p r i šli na svoj račun. Srečanje ljubljanskih plavačev Enotnosti in športnikov ŠD K r k e je poleg tega dvignilo vrednost prireditve.
Dopoldne so se pomeril i na reki novomeški veslači. V tekmovanju čolnov na 1 kilometer so zmagali : pr i tekmi čolnov na en par vesel: Kozina Bogdan 5:47,4; pr i čolnih na dva para vesel Peric Ludv ik in A d a m Kare l 5:11,2; p r i patrolnih čolnih s streljanjem na cilj med vožnjo Ziberna Janez in Hadel Drago 6:34.
Popoldne se je zbrala na obrežju K rke velika množica ljudstva. Z zanimanjem je opazovala boj med izkušenimi ljubljanskimi vodni mi »asi« in novomeškimi borbenimi plavači.
Po pozdravu vrst K rke in Enotnosti je spregovoril član Plavalne zveze Slovenije tovariš Kavšek, k i je pohvalil delavno plavalno sekcijo ŠD K rke in Okrajni telovadni odbor, k i se trudita z uspehom, da bi se vodni šport tudi na Dolenjskem kar najbolj razširil. Medsebojna društvena srečanja plavalcev iz cele Slovenije naj bi se zato še večkrat odigrala prav na K r k i , k i nudi izredno dobre pogoje za f iz-kulturo na vodi.
Sledil je zanimiv dvoboj med plavači Enot nosti in Krke . Res je, da so domačini zavzeli večino drugih in tretjih mest. Pohval it i pa je treba -prav zato njihovo borbenost in vzdržljivost. K o si bodo pridobili še potrebno izkušenost, pa bodo lahko kmalu meri l i svoje moči
So l za v očesu in stisk roke sta povedala dok to r ju vse.
»Kje je mož?« N i m u odgovor i la . Z m i g n i l a je z ramen i
i n odšla v sobo k Ceneku , doktor p a med svoje.
M i n i l . je teden dn i . S l a vna Gubčeva je j ema la slovo, cd pr i j e tne gorjanske vasi-P r e d odhodom, k o se je b r i gada zb i ra la sredi vas i , je p r iha ja la po po t i t r o j ka l jud i . Cenek v s red in i , levo oče i n desno mat i . N a b ledem o t rokovem obrazu je b i l o vse svetlo. Usteca- so m u z lez la skoraj do ušes. S s labo tn im k o r a k o m je pe l j a l starše pred komandanta , komisa r j a i n doktor ja , k i so s ta l i p r e d zborom brigade.
»Atek se je vrnil,« je poveda l ^ves srečen. D o k t o r je vze l o t roka v naročje. » In odslej bo vedno z v a m i , Gubčevci!«
je še srečnejše nadal jeva l . Sko z i solze se je o t rok z očetom i n materjo v r e d smejal . T a m zadaj v k o l o n i se je nekdo usekn i l . P o l i c u komand i r j a druge čete je z d r k n i l a solza.
z vsakim plavalnim društvom. Doseženi so bi l i sledeči uspehi:
108 m prosto mladinci : Dovgan Peter (E) 1:23,1, Mušič Branko (K) 1:23,2; 108 m hrbtno elani: Sifrer N iko (E) 1:42,6, Smerdu Miro (K) 1:52,2; 54 m prsno mladinci : Zumer Matija (E) 49,5, Radovan Jure (K) 49,7; 108 m prsno članice: Juvančič Mari ja (E) 1:32; 54 m hrbtno mla dinci : Kokalj Janez (E) 45,4, Dougan Peter (E) 49,2; 54 m prsno mladinke: Jesenovec Andreja (E) 49,6; 108 m prosto člani: Sovre Savo (E) 1:22,7, Barborič Boštjan (K) 1:37; 54 m prosto mladinci : Kušej Miklavž (E) 37,0, Barborič J a nez (K) 311,0; 54 m metuljček mladinci : Baje V lad imir (E) 42,2; 108 m prsno — izven konku rence: Košir Drago (K) 1:49,3, Romih Robert (K) 1:51,5: štafeta 3 X 54 m mladinke, prsno: Enotnost 2:41,5, K r k a 2:48; štafeta 4 X 54 m mešano, člani: Enotnost 2:43,6, K r k a 3:05; štafeta 3 X 5 4 m prosto, mladinci : Enotnost 2:38,8 — K r k a 2:44,2.
V skupni oceni so zmagali plavači Enotnosti z 98 točkami nad plavači Krke , k i so si p r i bori l i 45 točk.
Sledilo je plavanje pionirk na 54 metrov; le z množičnim plavanjem mladine bomo dobili dobre plavalce. Kako se rešuje utopljenca iz vode, smo videl i v praktičnih vajah. M l a dinci predvojaške vzgoje pa so v popolni vo jaški opremi preplavali reko; pokazali so precej srčnosti in znanja.
Zanimiva je bila naslednja točka. V ide l i smo drugo waterpolo tekmo v letošnjem letu na K r k i . Čeprav so igralci K r k e zgubili igro proti ljubljanskemu moštvu, k i je med naj boljšimi v Sloveniji, z rezultatom 5:0 (3:0), so bil i močnejšemu nasprotniku predvsem v d ru gem polčasu enakovreden nasprotnik. Igra ljubljančanov se je odlikovala z boljšo tehni ko, hitrejšim plavanjem in dobrim kritjem nasprotnikov, igralci K r k e pa so pokazali več borbenega duha in zdržljivosti. Nešportno je bilo samovoljno potapljanje igralcev Enotnosti, ki ga .ie sodnik Kavšek večkrat kaznoval S prostimi streli v škodo Krke . Novomeščani so pokazali pri vvaterpolu lep napredek; obetajo, da se bodo ob nadaljnjem treningu kmalu razvil i v zelo dobro moštvo. Enotnost je rešil pred nevarnim streljanjem domačinov predvsem odličen vratar.
Nastop edinice novomeške garnizije J A . k i je pokazala napad na obalo reke pod zaščito artilerije in izgon sovražnika iz obrambnih črt na vzpetinah desnega brega Krke , je poživil spored in pokazal naglico, udarnost in taktiko forsiranja reke naše vojske.
S skoki v vodo in razdelitvijo nagrad je bila lepa prireditev uspešno zaključena. Okra j nemu telovadnemu odboru naše priznanje, športnikom K r k e pa lep f izkulturni pozdrav in — veliko uspehov pri nadaljnjem širjenju vod -dnih športov v lepi Dolenjski!
N O V U S P E H M L A D I H N O V O M E Š K I H N O G O M E T A Š E V
Po visokih zmagah pionirjev - nogometašev ŠD »Krke« nad pionirji ljubljanskega »Triglava« in nad moštvom pionirjev iz Trsta so se v nedeljo pomeri l i novomeški pionirji z moštvom »Krima«, prvakom Ljubljane. Proti moštvu, k i jo bilo fizično precej močnejše od mladih No-vomeščanov, so se naši pionirj i hrabro bori l i za žogo in pokazali spet precej sposobnosti W smisla za lepe kombinacija. Tekma se je kon čala neodločeno z rezultatom 1:1.
Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik lože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredništva: 7. Stev. tekočega računa pri Komunalni banki v Novem mestu 616-1-90-603-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca«