Poštnina plačana v gotov in i Cena 2.— din

€J} L A S i L O O S V O BO D I TJ N E FRONTE O K RAJ EV ČRNOMELJ, N OVO M E STO IN TREBNJE

Lo l o I. — Štev- 27. Novo mesto, 26- avgusta 1950 Izhaja tedensko

Resnica o Jugoslaviji prodira v svet

Skozi temno goščavo laži, spletk in. umazanih provokacij, ki jih informbi­ro jevske države že nad dve leti po- • stavlja jo okoli naše države, pri čemer dobivajo podporo pri sumljivih pisu-nih na zapadu, poleg klevet in poklic­nih izmišljotin, ki jih razširjajo o nas kapitalisti v svojem besnem- srdu, se kakor sonce skozi oblake po nevihti prebija resnica o novi Jugoslaviji. Vedno bolj se odpirajo delovnim mno­žicam po svetu oči, da gre mala, a na zunaj in znotraj čvrsta Titova država krepko po poti, na katero je stopila ie v letu 1941. Nobena laž, nobeno še tako žolčno sovraštvo in izzivanje bo­disi z zapada ali z vzhoda nas ni — in nas nikoli ne bo — odvrnilo z naše poti v socializem.

Pofcuda Nacionalnega komiteja Ju­goslavije za obrambo miru, ki jo je dala resolucija zadnjega kongresa tega komiteja pred dobrim mesecem, je na­šla v svetu širok odziv. Napredni kul­turni in javni delavci odgovarjajo na poziv, naj obiščejo Jugoslavijo in se prepričajo, če pripravljamo napad proti našim sosedom.

»Obiski v Jugoslaviji bodo razkrin­kali lažne obtožbe Informbiro ja«, piše znani angleški javni delavec Connv Zilliacus.

»Stališče Sovjetske zveze do Jugo­slavije ni našlo opore delavskega raz­reda na svetu«, je dejal vplivni sloven­ski izseljenec in pisatelj Etbin Kristan, ko ga je obiskal slovenski književnik Tone Seliškar.

Podobnih izjav bi lahko našteli ved­no več. Ljudje iz različnih držav, ki so Že bili medtem pri nas na obisku, se oglašajo v tisku in pišejo o nas res­nico. Vsak, kdor je videl naše ljudi v njihovem ustvarjalnem poletu, ne mo­re lagati. Resnica je močnejša od na­tolcevanj. Jugoslovanski narodi, ki znajo ceniti svojo in tujo svobodo, si 4 lastnimi rokami ustvarjajo neodvis­no gospodarstvo. Pri tem. ne ogrožajo nikogar. Za vse tiste pa, ki jim to ni všeč in bi nas radi na kakršen koli na­čin izkoriščali, velja pregovor: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.

V jamo, ki so si jo izkopali voditelji informbirojevskih držav s svojo po­plavo laži in obrekovanj na račun ju­goslovanskih narodov, lezejo zdaj prav ti voditelji — in vsi, ki jih po­snemajo — vedno globlje. Iz močvirja idejnih zmed, kjer ustvarjajo laži-marksisti vedno večje neumnosti, ne vidijo več izhoda. Kakor je naša pot V socializem kristalno čista in borba naših ljudi za svobodo, mir in enako pravnost poštena in hkrati vzpodbud­na za vse, ki se v resnici borijo za pravičen svet in novega človeka, tako je umazana propaganda lažnivih pre­rokov z \>zhoda in zapada iz dneva v dan bolj neumna in odvratna.

Dinar , v p i s a n v l judsko posoj i lo , *je fea .našo £apšo> &oxLoJ&iOAt .Čv\st zidak

Bližamo še začetku vp i sa II. l j u d ­skega posojila. Poročila iz naših tneh okra j ev govore, da se je p r v o t n a mlač-nost sp r emen i l a v razg ibanost , k i obe­ta lepe uspehe.

Do 15. avgusta.. . D o 15. avgusta so s k l e n i l i v črno-

meljiskem okraju v p i s a t i kmet j e , de­l o v n i k o l e k t i v i , nameščenci i n m l a d i ­na že 1,010.000 d inar jev , m e d t e m pa se je številka seveda že prece j povečala. Be la K r a j i n a se b o pos tav i l a tud i to­kra t . M l a d i n a je spre je la do srede av­gusta za 180.500 d i n obveiz i n tekmuje , da bo dosegla p r edv ideno vsoto .

Živahno t ekmovan j e je razg iba lo of ic ir je , p o d of ic ir je i n borce naše vo j ­ske v B e l i K r a j i n i D o 15. avgusta so ime l i p r i j av že /a 1,127.000 d inar j ev poso j i la , t e k m o v a n j a pa še n iso za­ključili.

L ep zg led so da l i f r on tovcem črno-meljskeiga ok ra j a člani okra jnega ple­n u m a O s v o b o d i l n e f ronte . N a zaseda­n ju p l e n u m a 15. avgus ta so sk l en i l i , da bodo vložili v drugo l j u d s k o poso j i l o 163.000 d inar jev .

Zadružnik Guštin bo vpisal 80.000 dinarjev 7

Kmečka de l o vna zadruga »Part izan« v M e t l i k i je ime la nedavno p o l l e t n i občni zbor , na ka t e r em so ob ravnava l i žadružnJki gospodarske naloge itn po­men drugega l judskega poso j i l a . D r u g za drugam so člani zadruge zviševali obveze, k i so j i h da l i že pre j :m poso ­j i l o . V s e pa je presenet i l zadružnik A n t o n Guštin. Z a v e z a l se je, da bo vipisal 80.000 d inar jev .

Zadružnik Guštin, k i je letos s t o p i l

»Hotela sem v Jugoslaviji videti, če ima Informbiro prav... in nisem od­krila ne fašizma, ne fašistov,« je napi­sala napredna francoska književnica Edith Thomas. Francoska javna delav­ka Agnes Humbert, ki je bila v naši državi pred proslavo 8. marca, piše knjigo »Kaj se?n z lastnimi očmi vi­dela v Jugoslaviji«. Zene-antifašistke, ki so letos obiskale Jugoslavijo — med njimi žene iz Amerike, Anglije, l ranci je, Norveške, Zapadne Nemči­je, Trsta itd., — pišejo o svojih vtisih iz Jugoslavije in govorijo o čudovitem ljudstvu, ki se je osvobodilo okovov suženjstva kapitalizma.

»Mladi delovni ljudje in študenti, ki smo prišli v Jugoslavijo v brigadah ali posamezno iz vseh krajev sveta iz Francije in ZDA, iz Vietnama in An­glije, iz Švedske, Latinske Amerike, iz Belgije, Nizozemske in republikanske Španije, iz Indije in Kitajske, Severne

v obde l ova lno zadrugo , je varčen, s k r o m e n i n umen gospodar . P r i 1 de lu je m e d p r v i m i , zato se je i z k a z a l t u d i p r i poso j i lu . R a d bo naložil svoje p r i h r a n ­ke v najvarnejšo blagajno — v l jud­sko poso j i l o .

Kakšne k o r i s t i bo ime l Guštin od vloženega denar ja? Po leg tega, da bo s s v o j i m z n e s k o m p o d p r l naše skupne napore z a čimprejšnjo gospodarsko osamosvo j i t e v države, pa m u bo 80 obve zn i c po 1000 d inar j ev prinašalo t u d i lepe obres t i . D r u g o l j u d s k o po ­so j i l o se obrestuje s 5 o d s t o t k i . V s a ­k a šesta obve zn i ca bo izžrebana z do­b i t k o m , po leg tega, da bo v r n j e n a za

vsako tud i vplačana v s o t a v ce lem mesku. A k o b i b i l , pos t a v imo , Guštin šele v desetem le tu izžreban z v s e m i 80 obve zn i cam i , bo d o b i l v r n j e n i h 80.000 d i n i n še 40.000 d :n ob r e s t i ! V e n d a r pa bo vsako leto izžrebanih gotovo število obvezn ic , o d k a t e r i h bo d o b i l a v s a k a šesta dob i t ek , po leg tega p a 5 ods to tne ob res t i .

T a k o bo Guštinu n jegova v loga var ­no naložena i n obres tovana . P o k a z a l je, d a l j u b i državo i n n j en napredek . T a k a je socialistična i n d o m o v i n s k a zavest naših l j u d i -— grad i te l j ev so­c i a l i zma .

(Nadal jevanje na 2. strani-)

B r i g a d a »Matije Gubca«, k i je v narodno osvobod i ln i vo jn i v k r v a v i h be rbah z, okupator j em u t i r a l a s lovenskemu n a r o d u pot v svobodo, bo dne 3. septembra p ros l av i l a na M u h a b e r j u p r i N o v e m mestu o s m o obletnico svoje ustanov i tve .

N i človeka v naših t reh okra j ih , da ne pozna imena : »Gubčeva«. S p o m i n na to junaško i n s lavno br igado je p r e tkan z l jubezni jo , zahva lo i n spoštovanjem. Še danes se spomni s t a rka nekje pod Gor j anc i , k a k o so j i kap l j a l e solze na košček k r u h a , k i ga reza la ozeb lemu borcu . V P o d -g radu n i k d a r ne bodo pozab i l i , k ako je v največji nevarnost i za lastno življenje rešil pa r t i zan Gubčeve br igade življenje o t r oku be logardista . B o t r a iz V i n e vas i je zmerom godrnja la nad kokošmi, če so b i l i »Gub-čevci« v vas i : »Nesnaga nemarna , t ak znesi no že vendar ! . . . « Še vlažno jajce je lepo ocvr to odromalo v želodec lačnega »Guhčevca«. T a b r i gada je b i l a resnično l judska br i gada . N e to l iko po imenu nekdanjega s lavnega bo j e vn ika za »staro pravdo«, k o l i k o r za rad i junaštva i n i skrene l jubezn i do preprostega kmečkega Do len j ca .

Srečanje »Gubčevcev« na M u h a b e r j u z l judstvom,, k i so m u pomaga l i odp i ra t i v r a t a v svobodo, bo ve l i k p razn ik . Staro i n m lado bo pr ih i te lo n a to ve l iko pros lavo . Po pe t ih l e t ih težke i n ponosne borbe za svojo narodno i n gospodarsko neodvisnost, s i bomo z j u n a k i naše svobodne domovine pog leda l i v oči. Pre tek los t i n sedanjost bo pred n a m i ! Naši računi so čisti, zato bo tud i srečanje p rav tako čisto; za i skr i l o se bo ka ko r žlahtni l ju to -merčan, s k a t e r i m bomo n a z d r a v i l i n e k d a n j i m b o r b a m po sve t l i seda­njost i i n še svetlejši bodočnosti.

Koreje in Kambodže, z Bližnjega Vzhoda, iz Nemčije in Italije, bivši grški partizani, kakor tudi jugoslovan­ska mladina, pošiljamo bratske po­zdrave mladini vsega sveta, ki je pre­žeta z ljubeznijo za mir in napredek.« — Tako pozdravljajo v svoji resolu­ciji inozemske in naše mladinske bri­gade iz Zagreba mladino celega sveta. »Pozivamo vse organizacije,« nadalju­jejo, »ki hočejo mir na svetu, naj po­šljejo delegacije v Jugoslavijo, da bj se seznanile z dejanskim stanjem.«

Prihajajo od vseh strani. Italijanski delayci in kmetje, francoski kovinarji, belopolti in črni študentje, dekleta, mladinci, bodoči znanstveniki in uči­telji, ljudje iz držav, kjer še vlada kapitalizem. Tu pri nas stisnejo roko našim mladincem, delajo, govorijo z ljudmi, si ogledujejo naše tovarne, ce­ste, proge, vasi, zadruge, našo kulturo in znanost, se čudijo, zapisujejo in pi­

šejo domov — da so v novem svetu. Življenje v Jugoslaviji, naša stvarnost in dejanska borba za mir in enakoprai'-nost, jim odpirajo oči. Mnogi,priha­jajo ž nezaupanjem — vračajo pa se močni in prekaljeni. Resnica zmaguje nad lažjo in obrekovanji.

Zato nas ni strah novih laži in izmi­šljotin, ki jih mečejo v svet informbi-rojevska trobila. Ob resnici in našem napredku, ki potrjujeta Leninov izrek, da bo »vsaka država prišla v sociali­zem po lastni poti,« se razblinjajo obre­kovanja in izzivanja naših nasprotni­kov kakor dim v vetru.

»Mi sploh nimamo propagande. Na­ša propagande, so tujstva. }'abimo sle­hernega, da si ogleda ta dejstva.« Te besede tovariša Tita vabijo vedno več naprednih in dobromislečih ljudi iz vseh krajev sveta v Jugoslavijo. Zato resnica o Jugoslaviji vztrajno prodira v svet in zmaguje.

Stran 2 » D O L E N J S K I L I S T « Stev. 27

(Nadal jevanje s 1. s trani )

In v novomeškem okraju. T u d i v o k r a j u N o v o mesto s o do­

segl i s 15. a vgus t om številko, k i zgo­v o r n o priča, da bo II. l j udsko poso­j i l o ime lo n a D o l e n j s k e m v e l i k uspeh . S t em d n e m je b i l o Jamih obvez za 1,855.000 d inar jev .

V s e kme t i j ske obde lova lne zadruge v o k r a j u so s vo j o p r v o t n o ob l jubo ob­nov i l e z novo . k i bo vso to v p i s a p r i članih zadruge d v i g n i l a iza 100%>. V O r e h o v i c i je zadružnik Šiško skočil o d 7000 d inar j e v n a 8000, Božič F rane 5000 d i n . F r a n c k a F r a n k o 5000 d i n , o s t a l i p a po 3000 itn 2000 d inar j ev . T e k m o v a n j e , k i ga je t a zad ruga n a ­poveda la o s t a l i m z a d r u g a m v ok ra ju , je močno od j ekn i l o i n potegnilo* za seboj vse zadružnike.

Z a n i m i v o je, da b o 100% i n v a l i d B a b i c v Št. P e t r u v p i s a l 1000 d i n poso­j i l a , najbogatejši k m e t v t e m k r a j u pa omahuje i n se ne more n i k a k o r p r i p r a ­v i t i , da b i dal besedo za poso j i l o .

D e l o v n i k o l e k t i v t eks t i lne tovarne v N o v e m mestu bo določeno vso to 300.000 d inar j ev presegel . M e s t n o čev­l j a r sko podjet je se je obveza lo z a 33.000 d inar jev , P i o n i r za 112.000 d i ­nar jev , gozdno gospodars tvo N o v o mesto z a 68.000 d inar jev . T u d i G A P Straža noče zaosta ja t i . S 100.000 daje dokaz , da razume p o m e n poso j i l a . Uslužbenci zdravilišča v D o l e n j s k i h T o p l i c a h se bodo od r e za l i z 61.000 d i ­na r j i , pošta v N o v e m mestu z 26.000, Pod je t j e z a rejo prašičev s 50.000, uslužbenci O L O N o v o mes to p a z 224.000 d ina r j i . O k r a j n i l j u d s k i odbo r s s v o j i m i Člani b o podp i sa l i n vp i sa l 200.000, splošna bolnišnica 98.000.

Šprajcarju bo spodletelo N e k a j v o z n i k o v p r i L I P v Straži je

p o d v p l i v o m v o z n i k a špraj car ja , k i je s amo v j u n i j u zaslužil 56.000 d inar jev . N a vse mogoče načine se je t r u d i l , da b i raizbiil eno tnos t v o z n i k o v , k a r m u je p a spod le te lo . T u d i t i s t i , k i so še bo l j a l i man j p o d n j e g o v i m v p l i v o m , m u b o d o o b r n i l i h rbe t i n šli po sto­p i n j a h o n i h , k i se zaveda jo ve l ikega p o m e n a l judskega poso j i l a . K o l i k o is­k r e n o s t i je v Šprajcarju, se v i d i že iz tega, d a je ho te l s krivično prilaščc-n i m k o n t i n g e n t o m k o r u z e prikrajšati svo je tovariše. Šprajcarju se b o la­k o m n o s t maščevala, k e r je že sko ra j do k r a j a r a z k r i n k a n .

Ni res, da denarja ni! Števil n i kmet j e so o b l j u b i l i , da bo­

d o v p i s a l i lepe tisočake v poso j i l o i n s t em o d g o v o r i l i v s e m t i s t i m , k i p r a ­v i j o , d a n a k m e t i h n i denar ja .

K m e t B a l o n n a B i z e l j s k e m bo v p i ­sa l 10.000 d inar jev , v Pišecah bo k m e t Pšeničnik da l 20.000, k m e t M e d v e d pa 10.000. K m e t j e v C e r k l j a h so se obve­z a l i z a 100.000. T e m slede številni d r u ­gi, k i j i h j c z v s a k i m dnem več.

V prejšnji številki našega l i s t a s m o že n a p i s a l i , d a jc neumnos t govo r i t i , d a n i denar ja na k m e t i h . D a n i m a k m e t C v e l b a r i z G o r e n j e vas i , k i s l o v i po s v o j e m v z o r n e m gospodars tvu , denar­ja, je nesm ise l trdita. O n tega t u d i ver­j e tno ne ta j i i n b o p r a v gotovo s po­s o j i l o m poveda l , d a razume današnji čas, k i t u d i n j emu prinaša lepe tisoča­ke v žep.

Naštet i p r i m e r i z a v e d n i h l j ud i v novomeškem o k r a j u so le de l vseh, k i se bodo s p o s o j i l o m dos to jno i z k a z a l i . K l j u b vse j sovražni p ropagand i , k i je v t em o k r a j u bob ob steno, b o p l a n i ­r a n a v s o t a poso j i l a dosežena i n t u d i presežena. T a k o p r a v i j o t u d i odibor-n ice A F Ž I V . t e r e n a v N o v e m mes tu , k i so se obveza l e že iza 20.000 d inar ­j ev .

Poštenim p r i z n a n j e -V dlneh najbolj živahnega odkupa žita

stojimo. Kmet oddlaja skupnosti svoj pri­delek, da bo na vsaki mizi kos kruha, de­lavec mu vrača z žulji svojih rok blago, ki ga izdeluje s stroji. Delo nas veže; eden brez drugega ne pomeni nič, vsi pci smo velika in močna družina, ki gleda z za­upanjem v bodočnost.

Čast in priznanje tisočem naših kmeto­valcev, ki so s pridtnim gospodarjenjem in z delom rok svojih družin pospravili kljub težavam letino in pošteno odmerili del, na­menjen nekmečkemu prebivalstvu države. Hvaležni smo jim za njihovo delo. Tudi njihova borba /a plan je trda. Vsem, ki so izpolnili svojo dolžnost dO države, gre naše iskreno priznanje!

Vendar pa so se tudi letos pojavili — skrivači. •. Zajavkali in zakleli so v pisar­nah krajevnih odborov, da žita sploh ni­majo, idb jim je vse pobrala toča, suša, hrošči, pa miši in diruga vražja golazen, tako da bodo še sami stradali. Ko pa so ljudski odbori s komisijami pogledali tem ljudem globlje v srce in še enkrat pretle-hfoli njihove prijave o posevkih belih žit, pa so prišle na dan čisto druge s l ike . . .

Kralj Franc, kmet IV. skupine v Jelen-dolui pri Skocijanu, je oddal saimoi dtel predpisane količine žita. Izgovarjal se je, da /mu ni več zraslo in da niikedJttr ne more oddati žita po predpisu. Komisija je ugotovila, da je prijavil 75 arov posevkov belih žit, dejansko pa je imel posejanih 1 hektar im 25 arov! Srcmo iz utajenih po­vršin bi bil Kralj lahko oddal celoten predpis! Tako pa je mislil odpraviti oblast s 178 k g . . , Ker se je izgovarjal po vasi, da je bila komisija pijan':', ko je merila njive, so mu površine zmerili še enkrat in

K a k o r n a m p|;;ivzročaijo na o z imn ih i n jar r i h žitih v e l i k o škodo razne prašne l in trde snet i , v idimo, tud i n a k o r u z i podoben pojav. Bo lezen n a k o r u z i , k i jo imenujemo k o r u z n a snet ali, bulavost, pozna vsaikdbi. Po naših n j i v a h je je precej opaz i t i i n m i ­s l im , d a b i l ahko da l v kratkem, napotke, da1 ome j imo to bolezen n a koruizi .

D a preprečujemo razvoji t r d i h i n praš-nat ih sneti n a pšenici, ječmenu, ovsu i n prosu z r edn im razkuževamjeim semena p r e d setvijo, je znano vsakemu kmetova l cu . M a n j je dosedaj poznana bo rba piroti k o r u z n i snet i a l i , k a k o r nekater i imenuje jo to bo­lezen, bulaivosti. N a napadeni r a s t l i n i se namreč pojaivijoi črne bu l e r a zn ih ve l ikos t i i n n a vseh natdlzemnih de l ih ko ruze — na storžu, me t l i c i , deblu. Z enega k r a j a se t ros i razširijo s pomočjo ve t ra tud i v diruge kral­je ini okužijo rast l ine.

Najboljši način zat i ran ja je ta , da sprot i odstranjujemo še zaprte bule. B u l e poreže-mo i n sežgemo, d a se trosi — to je črni p r a h v b u l a h — ne raiztresejo p o zeml j i . D e l o l ahko op rav i j o o t roc i i n nedtvemno foomo l ahko ome j i l i širjenje te • bo lezn i , če bo vsak pravočasno odstranjeva l bo lne rast­l ine , odnosno ods t ran i l bule. P r e d setvi jo

Trebanjci nočejo zaostajati O k r a j T r ebn j e je b i l n e k a m s k o p s

poročili o l j u d s k e m poso j i lu . Po p r v i h poročilih, k i smo j i h spre je l i , p a l ah ­k o s k l e p a m o , da t u d i t r eban j sk i ok ra j ne bo m e d z a d n j i m i .

Jože Smole, 100 invalid Smo l e t o v Jože i z Čužnje vas i p r i

M i r n i v a s i je s lep, v i d i p a bo l j k o t Z o -r e t o v Janez i z Moravč p r i Sv. Križu, k i k l j u b s v o j i m tisočakom noče da t i d i n a r j a poso j i l a . Smole p r a v i , d a ne v i d i s onca , k i ga vsak d a n čuti, ve p a za s vobodo , k i m u daje človeka v r e d ­no življenje. T o je p r i nas. »Vpisujem 10.000 d inar j e v ne samo zase, pač pa t u d i z a t i s te , k i z o d p r t i m i očmi ne v i ­d i jo tega, k a r je m e n i vsak dan n a d la ­n i i n v s r c u . Ni i m i t r eba prosjačiti. Večkrat se vprašujem, kakšni so v ob ra z l jud je , iki se odmi ika jo poso­j i l u . Škoda, da so t a k i . P o s o d i l b i j i m iza en dan slepe očal«

I n v a l i d i v o k r a j u T r e b n j e 'bodo d a l i 70.000 d inar jev . T u d i Sv. Križ prdi L i ­t i j i i m a zavedne l j u d i . K m e t V o j e Jo ­že b o da l 4000 d inar jev . P r a v i , da bi dal še k a k d ina r po v r h u , ampak ne

špekulantom k a z e n ugotovili seveda spet 50 arov utajenih po­sevkov. Okrajni ljudski odbor ga je zato kaznoval s 3 meseci prisilnega dela, z 10 tisoč din kazni in s pribitkom 350 kg žita k prvotnemu predpisu. Vaščani sami pa so ga ozmerjali in mu-očitali, da je špekulant.

Majer Klara, posestnica III. velikostne skupine pri Skocijanu; je ut^jiila kar 81 arov posevka belih žit; lagala je, da žita nima in ga seveda tudi ni oddala. Kazno­vana je z 18000 din globe, oddati pa mora za utajene površine belih žit še 300 kg.

Rabzelj Franc, velik kmet v K L O Pre­kopa, je utajil 68 arov. Izgovarjal se je, da je utajenih zemlja last bratov, ki pa imajo živilske nakaznice. Oddal je le del predpisane količine žit. Pritožbe proti od­ločbi o oddaji sploh ni vložil, kler zanj predpisi baje ne veljajo. Plačal bo 8000 din kazni in na dvemesečnem prisilnem delu premislil, rali je treba spoštovati zakone ljudske oblasti ali ne . . .

Pevec Marij;?, močna kmetica iz Jelen-dola pri Skocijanu, je tudi zatajila 82 arov posevkov. Oddala je le majhen del od pred­pisih. Za izigravanje odredbe je kaznovana s 15.000 din, za utajene površine pa bo od­dala še 250 kg žita.

Pošteni, zavedni in dobri gospodarji po­zdravljajo te ukrepe. Vaščani v Jelendolu, ki so nahrulili Kralja in se gia skoraj lotili s pestmi, so potrdili, da špekulantom pri nas ni postlano z rožicami. Marsikateri nra-čunar« je letos sejal žito na 10, 15 in še več njivah in njivicah, hoteč tako ogoljufati krajevni odbor. Ljudstvo pa je proti špe­kulantom.

Zato — poštenim kmetom priznanje, špe­kulantom kazen!

seme razkužimo z isttimi k e m i j s k i m i sred-Sitvi, k i j i h rab imo za razkuževanje os ta l ih žit. One rast l ine, k j e r se je pojavita 1 buila pod storžem, m o r a m o odst ran i t i , če se p a b u l a naha j a n a metlici ! , odrežemo raistlino nad storžem*.

K e r smo ravno p r i k o r u z i , b i omen i l postopek, k i k v a r n o v p l i v a na pridelek, kor ruze. Nia' posamezn ih n j i vah so nekate r i že pričeli odstranjevat i ko ruzne met l i ce nad storži. T o delajo z i zgovorom, d a p r i ­man jku j e krme . Res je, da je letos ve l i ko pomanjkan je k rme , k a r p a ne sme b i t i v z rok , da b i predčasno prifcrajševali koruzo. Vsaik liahkoi ve, d a je l istna, površina ras t l i n ona, k i presinarvlja i z zemlje: pre jeto h rano s pomočjo senčne energije i n og l j ikovega dvnk i sa iz z raka . C e zmanjšujemo ras t l i n i l i s tno površino, j ' i zmiainšujeimo t u d i sposob­nost, da dovaja r a s t l i n i , v nisšem p r i m e r u storžu, dovo l j hrane. S takšnim de lom si zmanšujemo pir idelek i n je prikrajševanje met l ic priporočljivo le v poeni jeseni, k o je k o r u z a že zaključila rast i n samo še do­zoreva. K o r u z n e met l ice bomo lahko> upo­r a b i l i z a . k r m o tud i pozneje, najboljše p a je, d a se vse uporab i za s i l i ran je , koi smo po t rga l i k o ruzo . .

razume t iste , k i so t o l i ko denar ja sp ra ­v i l i s p r i d e l k i v žep, pa molče.

N a P r i m s k o v e m živi k m e t , k i i m a 11 o t r ok . V poso j i l o bo da l 2000 d i ­nar jev — ne daleč o d njega pa p r e k l i ­n j a k m e t Miklavčič Janez , k i n i m a o t r ok i n p r a v i , d a naj vse s k u p a j v r ag vzame. Janežič ne p o z n a k le tev , t o prepušča Miklavčiču.

Večina k m e t o v v t r eban j skem o k r a ­j u b o da la v poso j i l o denar , k i j i m bo pomaga l v težkem de lu z a lepšo bo­dočnost.

M l a d i n a v t e m o k r a j u h i t i za m l a d i ­n o o s t a l i h okra j ev na D o l e n j s k e m in B e l i K r a j i n i . P r e d v i d e n o vso to je za 100%> prekoračila.

K m e t j e i z V e l i k e L o k e (43.000), Se la Šumberk (23.000) i n talko napre j k a ­žejo po t t u d i os ta l im k m e t o m v o k r a ­j u , k i se n e k a m otepajo i n z ne razu­mevan j em p r i s t opa j o k poso j i l u .

T r i j e o k r a j i : Črnomelj, N o v o mesto i n T r e b n j e b o d o preseg l i načrt II. l judskejga poso j i l a . P r a v t o poso j i l o j i m bo poveda lo , d a se naša država ne g rad i t j a vdan , a m p a k d a je to gra­d i t ev , k i izahteva žrtve i n p a ve l i ko , v e l i k o dobre vo l je .

Skrb ljudske oblasti za zdravstvo

K a k o se zan ima naša oblast za dv ig zdrav­stva v okra ju Novo mesto, v idimo, najlepše iz p r imer jave med letom 1939 in 1949.

V le tu 1939. je b i l o v našem okra ju p r a v ma lo zdravs tven ih ustanov. Ime l i smo žen­sko bolnišnico, last prejšnje Banske uprave , i n moško bolnišnico, last usmi l j en ih bratov v K a n d i j i , zdravs tven i dom v St. Je rne ju i n šolsko ambu lan to v Novem mestu, v ka t e r i p a je zd ravn ik o r d i n i r a ! le 1—2 kra t te­densko.

S k r b i za majhne otroke se n i posvečala paž­nja. V ženski bolnišnici je b i l tud i p r o t i t u -be rku l o zn i d ispanzer , k a m o r je p r iha j a l z d ravn ik iz L jub l j ane . D o leta 1949. pa je naša oblast povečala mrežo zdravs tven ih ustanov. Reo r gan i z i r a l a je bolnišnico; v žen­ski bolnišnici so oddelek, k jer je treba ope­r a t i v n i h posegov, to je k i r u r g i j a i n porod­ništvo, medtem ko so osta l i odde lk i v bo l ­nišnici v K a n d i j i , k i je b i l a nac i ona l i z i r ana . L e t a 1939. sta i m e l i obe bolnišnici 284 postel j i n sta oskrbova l i 5066 bo ln ikov , operaci j je b i l o 1351, porodov 308, ambu lan tn ih pregle­dov 100. L e t a 1949. p a je b i l o že 318 poste l j , 8117 bo ln ikov v oskrb i , 4918 operaci j , _ 744 porodov in 605. ambu lan tn ih pregledov, " vse to p r i istem, številu zdravn ikov , v obeh p r i ­mer j an ih le t ih je b i l o 5 zdravn ikov . V sploš­n i bolnišnici Novo mesto imamo tud i oddelek za tuberkulozo .

P o v o j n i smo zg rad i l i bolnišnico za tu ­berkulozne , k i bo dokončana letu 1951. i n bo ime la 90 postel j .

Iz bivše šolske ambulante še je r a z v i l a po­l i k l i n i k a , v ka t e r i sta sedaj dve splošni am­b u l a n t i (v le tu 1949. 20.286 pregledov-, šol­ska ambulanta (v le tu 1949. 9815 preg l edov ) , posvetova ln ica za otroke (v le tu 1949. 1324 preg ledov ) , d ispanzer za žene (v le tu 1949. 161 preg ledov ) , p r o t i tube rku l o zn i d ispanzer (v l e tu 1949. 7276 pregledov) in zobna a m b u ­lanta (v letu 1949. 14.391 preg ledov ) . Po l eg tega pa o rd in i r a j o za. p o l i k l i n i k o tud i spe­c i a l i s t i i n sicer za k i ru rg i j o , porodništvo, no­tranje bo lezni , otroške bo lezn i i n tube rku ­lozo.

Iz ma lega laborator i ja , k i je začel de lat i v 1. 1942., p a je zrasla danes že ce la San i t a rna epidemiološka postaja, v njenem labora tor i ju se vrše vse pre iskave , potrebne za prepreče­vanje i n ugotavl janje bo lezni . Po leg tega se­je r a z v i l v sk lopu te postaje živilski labo­ra to r i j , k i ugotavl ja kakovost živil. Živilski laborator i j je imel v le tu 1949. 1620 pregl«-dov.

I zven mesta je b i l zdravs tven i dom v St . Je rne ju , v ka te rem je o r d i n i r a l - z d r a v n i k . V le tu 1949. p a imamo že sektorske ambulante v D o l . Top l i c ah , Žužemberku, St. Je rne ju i n majhno zdravstveno postajo v M i r n i peči. Vse te ustanove so izvršile v I. 1949. 21.605 pre­gledov.

Z a p r a v i l n o nego otrok pa skrb i j o tud i po­svetovalnice n a terenu, k i j i h je 9 v našem okra ju . V teh se brezplačno pregleduje jo ma jhn i o t roc i , matere p a dobi jo brezplačno-nasvete i n dobr ine od Mednarodnega dečje-ga fonda. V letu 1949. je b i l o i zdano mleko , maslo i n m i l o p r eko 3000 k o r i s t n i k o m .

P r i p o rod ih pomagajo izučene babice, v e n ­dar je n j i h delo precej drugačno kot pred" vojno. Danes je vsaka porodn i ca upraviče­na do brezplačne babiške pomoči, p a ne sa­m o to, bab ica je dolžna skrbet i za nosečni­ce i n spreml ja t i razvoj dojenčkov. T u d i zdravstvena prosveta, babicami ne sme b i t i tu ja , saj pr ide jo v največji stik s p r e b i v a l ­s tvom ter tako l ahko mnogo, pr ipomore jo k zdravs tvenemu prosvet l j en ju l judstva.

Iz obeh prejšnjih p r i v a t n i h l eka rn , k i sta b i l i nac i ona l i z i r an i , je nastala Ok ra jna le­k a r n a . D a b i ime l i b o l n i k i možnost čim b l i ­že s i nabav i t i zd rav i l a , se je ustanov i la le­karniška postaja v D o l . Top l i cah , us t anov i l i pa se bosta v najkrajšem času tud i l e k a r ­niški postaj i v 2užemberku i n St. Je rne ju . Te lekarniške postaje bodo oskrbovane od centra lne lekaa-ne v N o v e m mestu. H. — Z.

T l a k o v a n j e c e s t e v Črnomlju

Med t em ko v Noverra mes tu šele govo­r i t e o t l akovan ju g lavne ceste, srno v Crnoinv ljui že začeli s t lakovanjern T l a k o v a n a ce­sta bo t ek l a vse o d železniške postaje p a

do novozgra jenega mos tu čez Lah in j o . T o je eno največjih de l Be le K r a j i n e v letoš­n jem letu. Cesto t lakujemo z g r a n i t n i m i k o c ­k a m i . D e l a v o d i Remontno podjetje p r i Mes tnem l judskem odbo ru v Črnomlju. P r i t l akovan ju ceste je s 50»/» i z i dom de la so­udeležena tud i naša vo jska . V o j a k i črno­mal j ske garn iz i j e pomagajo s t rokovnemu de lavstvu v sako popoldne, dočim je v do­po ldansk ih u r a h zaposleno c i v i l n o p r e b i ­valstvo. Vse v o l iv ne enote v B e l i K r a j i n i so že predi mesec i sprejele svoje obveznost i za prostovo l jno delo ceste. Zdaj se iz dneva v d a n vrste } da bo z novo t l akovano cesto Črnomelj p r i d o b i l n a svo j i l epot i i n ureje­nost i . • — c

Koruzna snet

Stev. 27. i D O L E N J S K I L T S T < Stran I

W4i A ~ ''-iT?! 1945

fcfeit-hlsk:Sl.Hotfao Narodi p « , k i je bdi opeharjen, je s skrb­

jo i n strdihom je z r l v bodočnost, k i n i nič ka j dobrega obetala. Okupa to r je pričel bes­net i . P o Kriški d o l i n i se je d v i g n i l k r i k l jud ­stva: U p o r ! B o r b a ! Svoboda ! S m r t fašizmu — svobodo l juds tvu ! Narodi je b i l p r i p r a v ­ljen; na vse. Vodi la , ga je goreča želja stret i j a rem tujca. Narod , vo l jan se bo r i t i i n um i ­ra t i , p a n i imel sposobnih organizator jev za težko, usodno i n ostro borbo. Temu narodu so p r v i priskočili n a pomoč s inov i delavske­ga razreda. I zkopa l i so puške. Po krški do­l i n i je od jekn i la iz zased svobodna par t i zan­ska puišksu V širni S l oven i j i n i k ra ja , k i b i v času narodnosvobodi lne borbe, to je od 1941—1945 doživel toliko- strahotnih zračnih bombn ih dnevn ih i n nočnih napadov, da o vsakodnevn ih uda r ih i n k r v a v i h borbah sp lah ne govor imo. Z a Žužemberk je b i l o pre l i te oigromno k r v i . K o l i k o legendarnega junaštva so si skovale slavne juriišne udarne br igade Cankar j eve , Gubčeve in druge. Mnogo, premnogo: m l a d i h življenj se je žr­tvovalo za to, k a r dlanes m i uživamo.

Lega starodavnega Žužemberka z značil­nostjo kraških ta l , po ras l i h z grmičji i n gozdiči, i n p a neposredna bližina kočevske^ gsi Rogai je b i l a kot nalašč za, način p a r t i ­zanskega bojevanja. N i le slučaj, da so se n a tem ozeml ju že leta 1941. pričele zb i ra t i skupine p r eka l j en ih borcev za, svobodo iz vse Dolenjske. N a B r e z o v i r e b r i se je p r v a f o rm i ra l a novomeška skup ina , k i je b i l a v strogi i l ega l i , kot sploh vse prve par t i zsnr ske skupine . TudIL p r i K r e m e n j e k u p r i S e l u Suimberk je b i l a skupina, par t i zanov . Iz teh dveh taborišč so polagoma pričeli ustvar­ja t i i n so- u s t v a r i l i 1942 prvo osvobojeno ozemlje, k i se je razpros t i ra lo od Stične ob železniški p r og i do Straže, del Suhe K r a j i ­ne, vse t ja do kočevske proge; vse te pre­dele so k o n t r o l i r a l i p r v i pa r t i zansk i borc i . I ta l i j ansk i okupato r je zvedel, da se po go­zdovih zb i r a s i la , k i bo k m a l u udari la , po n j ih . Zato je za vsako ceno hotel obdržati

Žužemberk; k d c r ga je ime l , je lahko kon ­t r o l i r a l do l ino K r k e in pa prehode v skoraj nedostopen Kočevski Rog , zavetišče pa r t i z a ­nov. Zato je v n jem koncen t r i r a l močno k a -rafoinersko in fašistično posčdko. V z imskem času so se bo r c i temel j i to p r i p r a v l j a l i za borbo. V zadnj i spomladi 1942 so pričeli z h i t r i m i , o s t r im i i n pogost imi napad i na utrjene postojanke i ta l i janskega okupator ja , z nnmenom, dia b i ga z nepres tan im nadle­govanjem i z r i n i l i iz Žužemberka. S to na­mero so si us t va r i l i strnjeno ozemlje. K o ­l iko s t rahu i n nesigurnost i so j i m pr i zade­ja l i z neprestan im vznemirjanjem 1 .

26. marca 1942 so do len jsk i pa r t i z an i pod vodstvom novomeščana More ta i n po l i tko -misar ja A h a c a p r v i k r a t napad l i ka rab ine r -sko postajo v Žužemberku, k i je b i l a v sre­d i t rga v hiši pokojnega: V i n k a Kcšička. P a r t i z a n i so s h i t r o akci jo zavze l i de l hiše a napad se je zarad i nezadostnega poznanja

Bivša Lavričeva usnjar na, ki je med NOB oskrbovala partizanske čevljar­

ske delavnice z usnjem

P r i p r a v i m o s e n a brežiški

L judska prosveta v okra ju Krško p r i ­p r a v l j a letos d r u g i »Festival b ra ts t va H I edinstva«, k i bo 16. in 17. septembra v Brežicah. V bodoče se bodo p r i r e j a l i t a k i f es t iva l i , n a k a t e r i h bosta poleg, okra jev Krško, Samobor , K l an j e c i n Zagreb - oko­l i ca sodelovala tud i o k r a j a Črnomelj' i n Novo mesto, vsako jesen.

Lrjiudškoprosvetno delo okrajev, k i leže ob Soitli, Sav i , Go r j anc ih in K o l p i bo mar n i f es t i ra lo svojo množičnost im napredek p r a v n a teh fes t i va l ih Tradic iona lna; pove­zanost s l o v ensk ih i n hrvaških olbmtejnjih okrajev , k i se ie v l e t ih narodnoosvobodi l ­nega boja, i n po osvobod i tv i že t o l i kokra t pokaza la kot zgodov insk i dokument našega bratstva in edinistva, bo s temi fest iva l i dob iva la vedno širši razmah.

Letos se bomo n a festivalu, srečali s tek­movanjem: r a z n i h -skupin l judskoprosve tn ih društev, s i n d i k a l n i h ku l tu rno - umetniških s k u p i n in fo lk lore . I zmenja l i bomo svoje do*-sedanje izkušnje in naveza l i trdnejše st ike za nadialjnji napredek ljudske- prosvete. P o dosedanj ih p r i j avah bodo n a fest iva lu sode­lovale dramislke skupine, p e v s k i zbor i , o rke ­

s t r i , godbe na: p i h a l a i n fo lk lorne skup ine iiz hrvaških i n s lovensk ih kra jev . Po l eg te­ga boi v Brežicah odprta razstava s l ikar j ev -samoukov, n a k a t e r i bodo razs tav l j a l i svoja de la de l avc i im kmetje . Posavsk i muzej bo p ros l a v i l obletnico svojega dela. P r i r ed i t e v se bo začela z ve l i ko rev i jo l judsko-prosvet-nega ustvar janja in napredka, zadn j ih dveh leit, odkar so v Posav ju p r i r e d i l i p r v i fest iva l .

Z a n i m i v o bo tekmovanje številnih pev­s k i h zborov, k i so se že p r i j a v i l i za, tek­movanje. D r a m s k e družine pr iprav l ja jo : več n o v i h del. Senovčani bodo i g r a l i »Veroniko Deseniškoi«. Novtmeško S K U D »Dušan J e ­reb« je; p r i j a v i l o »Desetega brata« i n k o n ­cert o rkes t ra . B e l a K r a j i n a obeta 1 i z v i rne l judske plese, narodne noše i n še ka j .

Naša- okra ja , k i sta b i l a povab l j ena n a to k u l t u r n o manifestaci jo , se p i r iprav l ja ta , da bosta dostojno zastopala l judskoprosvet-no delo i n uspehe, k i smo j i h doslej do­segl i . F es t i va l brats tva i n ed instva bo po­kaza l naš napredek i n nas u t r d i l v p r e p r i ­čanju, da je v l oga l judske prosvete p r i i z ­gradnj i soc ia l i zma vedno večja.

P r a z n i k »Gubčeve brigade«, ki bo 3. septembra na Muhaberju pri Novem mestu, bo za vse nas velik dan. Bivši »Gubčevci« bodo na Muhaberju srečni, k o bodo videli svoje ljudstvo, za katerega svobodo so se borili, zadovoljno.

Začetek proslave bo ob 10. u r i dopoldne. Govori l i bodo predstavniki politične in vojaške oblasti, nakar se bo začel kulturno-prosvetni in zabavni del. Igrale bodo tri godbe. Tud i pevcev ne bo manjkalo. Za veselje, ples, jedačo in pijačo bo tudi preskrbljeno, le steklenice, skodeie, jedilni pribor in kozarec naj vsakdo prinese s seboj. — Množične organizacije naj organizirajo skupen prihod z okrašenimi vozovi itd.

Dokažimo borcem »Gubčeve brigade«, da je naša zahvala za njihovo slavno delo med domovinsko vojno — neizmerna!

Podrobna navodila boste našli v dnevnem tisku in slišali v radiu; tudi >.Dolenjski list« bo v naslednji številki posvetil del prostora tej proslavi!

notranjost i hiše n i v ce lot i posrečil, kot je b i l p r e v iden v načrtu. Z a r a d i te par t i zanske akc i j e je okupa to r p r i d r v e l i z vseh posto­jank: Stične, Novega mesta, Trebnjega i n K o ­čevja v ok l opn ih av tomob i l ih i n t ank ih , se­veda z množico do zob oboroženih črnosrajč-n ikov . K e r so prišli n a slepo- i n se nisoi mo­g l i maščevati nad pa r t i z an i , so se maščevali nad nezaščitenim ljudstvom,. P r v a žrtev d iv-jaštva je b i l tov. S m r k e Jože. Požgali so m u hišo, p o k r a d l i vse, šaj so se p r i k r a j i po­sebno od l i kova l i neka te r i domačini, njega pa so nečloveško pre tep l i in pretepenega od­v l e k l i v novomeške, zapore z desetino d r u ­gih domačinov. Na rod je v tem dejanju spo­zna l , da je življenje S lovencev ograženo, domov i i zpostav l jen i pa l j en ju , ropan ju i n uničevanju.

Toda pa r t i z an i , k l j u b temu, d a n iso po­polnoma, uspe l i , niso m i r o v a l i . I zp remen i l i so način napadanja , r a zde l i l i so se v male , zelo okretne skupine i n stalno vpada le v bližino Žužemberka ter v znem i r j a l i okupa ­torsko posadko ponoči i n podnev i .

Spričo teror ja okupa to r j a je pa r t i zanska s i l a r as l a i z dneva v dan , nasta la je po t r eba po nov ih formaci jah, ustanovl jena je b i l a II. g rupa, k i je pričela 30. 3. 1942 z obsežni­m i ini skrbno p r i p r a v l j e n i m i o f enz i vn im i operac i jami . Po neprestan ih i n k r v a v i h bor­bah podnev i i n ponoči je II. g rupa v m a j u 1942 osvobodi la še ostale predele k j e r se je zadrževal okupator , de l Suhe K r a j i n e i n ozemlje med K r k o i n železniško progo L j u b ­l j ana—Novo mesto razen Žužemberka.

(Nadal jevanje. )

SAJ S E M V E D E L i t

Gubčeva brigadla je bila silno priljubljena *ned doleinjjsklim in belokranjskim ljudstvom. Mrtvim in še živečim borcem Gubčeve brigade — te besede v spomin!

Sončni žarek je s m u k n i l skoz i krošnjo z z r e l im i sadov i bogate češnje, se sp la z i l skoz i okno revne kmečke hiše i n poščegetal po °čeh mladega C e neka , k i je m i r n o spal v Postel j i . V z n e m i r j e n je Ceneikl začel otepati 2 r o k a m i i n s p r s t i neka j l o v i l po p raznem Prostoru. P r a v -nalahko je odp i r a l oči in "hiežikjal v nadiležheža. Vzdiraml jen je začel dojemati , da je napočilo novo jutro . V sami sra jc i se je spomni l včerajšnjega dne

. . . popo ldne , se je vračal' iz z e ln ika , k j e r je po naročilu stare matere na t rga l cvetja, d a gtal pozneje poveže z rožami — ^resn icami i n raznese po po l ju . B i l o je pch M d n e p r e d Janezom- K r s t n i k o m . Cenek se ^ e vese l i l Janeza K r s t n i k a , saj m u vsako leto n u d i vesel ja s cvet jem in, še bol j s kresov i , k i j i h zažigajo fantje po h r i b i h . K o je v m r a k u sedel n a p r a g u i n napen ja l oči s sosedovim Jožetom, k a t e r i bo p r v i za-gledal k res n a gor i , je nekdo veselo zavp i l 1 1 3 1 k oncu vas i : »Partizani gredo!«

Cenekova s tara m a t i , k i je za o t r o k i m ^ h t o m og ledova la o t r okova početje, je1 i z ­ust i la grdo besedo i n ne jevo l jno odšla v hišo. Čene-k p a je pozab i l n a kresove i n n a ^Vetje. Se bo l ji napeto je s pog l edom sprem­l ja l pirve par t i zane , k i so se p r i k a z a l i n a

oib n j i h o v i hiši. »Gubčevci so!« mu 1 je za ig ra lo v srcu-

* A l i j , e doktor med njimi?« Radovedno: se ^ e spenjal n a prste i n se o z i r a l v dno ko ­lone. Vese l i , suh i ob raz i pa r t i z anov so od -^ r a v l j a l i o t roku . »Kje je dpktor?« je ^raševal .

Z a h rb t om m u je nekdo z r o k a m i za-s t r l pogled.

»Ugani! « » T i si!«

D o k t o r Gubčeve br igade je p o l j u b i l C e -n e k a i n fantiču se je zdelo, d a so češnjevi sadovi z zoreče češnje k a r skočili s svojo rdečico v njegova licai.

»Kako je, Cenek?« O t r o k se n i nasmeja l . Nas l on i l je g lavo

n a doktor jevo roko- i n skoraj- neslišno go­v o r i l :

»Ateka še n i , mamica - je p a spročilai, d a pride- ju t r i . . . «

D o k t o r je v ze l otroka: v naročje, ga s t i ­sn i l i n z n j i m skupaj ' odšel za kolono: n a sredo vas i .

»Cenek!« se je og las i l a s tara ma t i . »Pojdi, Cenek ! J u t r i se bova porazgovo-

r i l a . Zvečer p a poslušaj. P e l i bomo noco j , k e r je k r e s n i večer . •.« se je pos l o v i l dok­tor od o t r oka N a obrazu se m u je po­znalo, d a so b i l i p r e t ek l i dnev i za br igado n a p o r n i i n k r v a v i . B i l je- utru jen.

Oz i ra j e se naza j n a doktor ja , je Cenek prišel do v e z n i h vrat .

»Večerjat, m o l i t i n spat!« m u je ve l e l a s t a r k a

Skozi ! odpr ta vezna- v r a t a je Cenek med večerjo opaz i l na da l jnem h r i b u p r v i kres . N i ga prevze l . V n jegovem s r cu so zažgali kres pa r t i z an i Gubčeve br igade, k i j i h je o t rok oboževal. VSe par t i zane je ime l rad-, toda Gubčevci so m u b i l i najbližji s r cu , Predvsem 1 pa| doktor , doktor , k i je i m e l za Cemeka vedno nekaj v žepu., če več ne, vsaj dobro besedico i z srca.

Cenek jie b i l ! edinec štlridlesjetlletineigla kme ta , k i je b i l v b e l i ga rd i v N o v e m me­stu. M a t i je b i l a v B e l i K r a j i n i n a p r i ­s i l n e m de lu , k e r je vzdrževala zvezo z mer

žem i n os ta l im i be logardist i . Osuml j ena je b i l a izdaje. S a m s staro mater jo je o t rok preživljal dneve v vas i ob g lavn i cest i ; k i pel je i z Novega mes ta v M e t l i k o i n napre j . S p a r t i z a n i se je spopr i j a zn i l i n je b i l ves vnet zanje-. Zvečer, k o je ležail v poste l j i , je premišljevali, kako: bo šel d rug i dan nad cesto p r i ostrem, o v i n k u . T a m bo pričakoval mamo, k i se m o r a v r n i t i s pr is i lnega, dela. Se preji p a bo nabrali češenj za doktor ja i n ostale p a r t i z a n e . . .

N a vas i so zape l i pa r t i z an i . Cenek je p r i s l u h n i l . B i l je k r e s n i večer.

N a zemljoi nas tav i uho, da zveš, diai zveš, da zveš, kje i z v i r a srebro, i n kje se p r e l i v a zlato.

Cenek« so se oči zapira le . Zde l o se m u je, d a ga nekdo ncisi m e d s a m i m i zvezdami i n d a je okrog njega- vse po lno kresov . Z a ­g leda l je, kaiko se je o d p i r a l a nebo. P o t o k i z la ta so m u j ema l i v i d i n nekje daleč p o d seboj je zagledal , k a k o i z v i r a srebro i z ve­l ikega , rdečega doktor jevega srca. O k r o g srca je b i l o zbrajnih vse po lno Gujbčevcev, k i so se veselo sme ja l i C e n e k u i n ga po­zdrav l j a l i .

*

Cenek! je b i l k a r n a m a h n a nogah. O d sonca obs i jan se je na jpre j spomni l matere , k i je mogoče že n a • gorjiajnskemt prelazu:, po tem p a n a doktor ja i n ostale Gubčeve borce. P o z a b i l je n a križ- Znašel! se je s k l o b u k o m n a češnji. Z rdlečismi sadov i je kapafla v l^lobuikt o t rokovo nepokvar j eno srce i n ga n a p o l n i l z neskončno l jubez­ni jo. P o l bo za mamo, po l za Gubčevce, se jie odločil i n že h i t e l s p o l n i m k l o b u k o m v štab Gulbčevie br igade. V hiši, k j e r je b i l štab br igade, se je s k o z i okno smejal v e d r i

doktor jev obraz. O t rok se je us tav i l pod o k n o m i n priča/kal doktor ja .

»Pol zate i n p o l za- mamo!« »A l i se je že vrnila?« »Zdajle jo grem pričakat!« Ves presunjen je doktor s p r e m i l Ceneka

kos po t i v h r i b . S lovo je b i l o spet p r i ­srčno. Cenek se je v nekaj 1 m i n u t a h znašel v i soko nad vasjo nad 1 o v i n k o m g lavne ce­ste. L e g e l je v senco p o d hrast i n se hre­peneče oz i ra l po. cesti. M i n u l a je u r a in, v z v o n i k u je odb i l o že Osmo. Pog lob l j en v namišljeno srečanje z mater jo se je zd r zn i l , k o je n a d vasjo zažvižgalo i n takoj nato močno treščilo po zeml j i . Iz Novega mesta so obstre l j eva l i vas i n oko l i c o s t opovsk im i i z s t r e lk i . Prestrašen je s teke l Cenek p r o t i vas i . N o v žvižg je z a v r l o t r o k u tek. Cenek je slišal grozov i t pok i n občutil težko: bole­čino n a t r ebuhu. Ležeč na zeml j i je hote l o t i pa t i boleče mesto n a telesu:. Zag leda l je k r v a v e prste.

Med t em se je r a z v i l a s i l o v i t a i n zagr i ­zena bo rba m e d p a r t i z a n i Gubčeve br igade i n be logard is t i ter Nemc i . Cenek je hre ­pene l p o domu. Z v e l i k o težavo se je v l e k e l p o zeml j i . I zs t re lk i pušk so žvižgali nad otrokom- T u d i topov i še niso u t i h n i l i . V v a s i so se . l judje p o s k r i l i v k l e t i . N e k a ­te r i so m o l i l i , d r u g i k l e l i , nekaj j i h je p a tud i pomaga lo par t i zanom. V Cemekov dom se je zatek la zbegana ženska. B i l a jei nje­gova; m a t i , b i je p r i h i t e l a v vas p o bliž­n j i c i i n zato zgrešila ed inca.

»K je je Cenek?« je z a v p i l a v s a raz ­bur j ena v veži nad mater jo.

»Tebe čaka n a ovinku!« K o t stre la h i t r o se je obrnila-, s t i sn i la

g lavo m e d rame, m e d t r eskom i n pokan j em stek la po v r t u navkreber . Nedaleč o d do­m a je zag leda la n a zeml j i krvavečega Ce­neka-. V naročju ga je odnesla domov.

S t ran 4 > D O L E N J S K I L I S T < Stev. 27.

BELOKRANJSKA Možnost razširjenja i n pog lobi tve doma­

čih obr t i Be le K r a j i n e je danes možna k a k o r n i k o l i p re j , samo treba je p r a v i h pr i j emov i n dobre organizac i je p a gre. To dokazuje t k a l s k a akc i j a , k i jo vod i »Dom« iz L j u b ­l jane v B e l i K r a j i n i že tretje leto i n lepo na­preduje . Statistični podatk i , k i j i h je »Do­mov« organizator zb ra l , n a m povedo, da je tka l s t vo živo še v 56 vaseh, k i so vzhodno od črte Dragatuš—Griblje. T a m imajo ohranje­n i h še o k o l i 350 t k a l s k i h statev a l i krosen. K e r je b i l o med b o r b a m i požganih več vas i , je z n j i m i v r ed zgorelo tud i 50 statev, k i b i j i h p a b i l o v redno nadomest i t i z boljšimi i n hitrejšimi. T k a l k je še čez 400 i n te delajo samo v z imskem času od 60 do 80 dn i . Ce b i ime le tka lke v tem času p r i p rav l j eno pre jo , b i l ahko stkale v dveh mesec ih čez 100.000 metrov dobrega, trpežnega, domačega p latna. Iz domačega p la tna se delajo rajrazličnejši i zde lk i , po t r ebn i za vsakdanjo rabo.

Novost so p r t i i n prtički, k i so j i h začeli i zde lova t i to z imo po neka t e r ih vaseh Be l e K r a j i n e i n se to- delo h i t ro širi tud i po d ru ­g ih vaseh.

V p r i h o d n j i z imsk i sezoni se bo organ i ­z i r a l o delo tud i v d rug ih panogah domače obr t i , da ne bo t reba k u p o v a t i i zde lkov drugje. Iz ličkanja a l i po be lokran jsko po­vedano iz perušine se dajo n a p r a v i t i lični i n trpežni cekar j i . predpražniki, copate i n preproge. B e l o k r a n j s k i m vez i l j am naj se n u d i p r i l i k a zaposl i tve v tej s t rok i , k e r je to mogoče.

V rbo r e j a ob K o l p i b i dala dovol j mate­r i a l a za pletenje košar, op letanja steklenic i td . Spretne i n p r idne plet i l je najdejo vedno zaposl i tve v z imskem času, k a k o r še mars i ­kdo drug i , k i noče zaprav l j a t i časa v brez­de l ju .

Iz Be l e K r a j i n e b i šlo l a h k o n a tisoče bre­zov ih mete l , po kater ' ' ' je povpraševanja vedno dovol j . Iz inozemstva p a b i dob i l i za met le mars i ka j , česar še ne i zde lu jemo doma.

V t eku je ustanovi tev tka lske zadruge,

PROČ S S A M O V O L J O AVTOBUSNIH SPREVODNIKOV!

D a je služba šoferjev i n sprevodn ikov n a av tobus ih težka i n odgovorna, ve vsakdo-, k i pozna i z redno povečan av tobusn i pro­met. V s a čast i n pr i znan je n j i m , k i to službo vzorno oprav l ja jo . N a neka t e r ih progah pa se še vendo dogajajo- grobe neprav i lnos t i .

Tako je na p r o g i Dobrepo l j e -Novo mesto. -2e večkrat se je p r i m e r i l o , da imajo pred­nost v avtobusu mlade tovarišice, k a t e r i m je sprevodn ik p r i p r a v l j e n p r epus t i t i celo svoj sedež. Seveda, po tem je »heea« i n ne­s lan ih šal dovol j za vso vožn jo . . . Zadnjič sta sme l i sedeti na tem nedotak l j i vem sede­žu k a r dve tovarišici. Sp r e vodn ik je zajahal pok rov m e d motor jem i n se zabava l s šči­pan jem dekle t i n d r u g i m i neokusnostmi . — V sredo je avtobus k a k o r navadno obstal na D v o r u , k j e r ima 20 m inu t postanka. P o t n i k i so odšli v bližnjo t ra f iko , k e r p r iman jku j e v S u h i k r a j i n i c igaret. Šoferju i n sprevodn i ­k u to n i b i l o všeč; v p i l a sta nad l j udmi , j i h n a h r u l i l a i n j i m groz i la , da ne bosta v ze la

»Kako naj m u pomaga?« je vpraševala samo sebe i n taščo ob pog ledu n a trpečega otroka. Rešilna m ise l j i je pognala k r i v glavo. P a r t i z a n i b ran i j o vas. B r i g a d a n i b rez zdravnika.. 2e je b i l a na p lanem i n h i t e l a ko t neumna sko z i vfas n a položaj'. N a koncu vas i je za z i d o m zdravn ik obve­zova l ranjenega par t i zana .

»Doktor, doktor , pomagajte ! Ot rok m i bo umrl!«

D o k t o r je dve m i n u t i za t em h i t e l za prestrašeno žensko. Pe l j a l a ga je k Ceneku .

»Cenek?« O t r o k u se je skremženi obraz raz i i 1 v

nasmeh. R a d b i doktor ju nekaj poveda l . N i zmogel , le komaj slišen šepet je t rga l srca vsern zb ran im . Dok to r je začel z operac i jo t rebuha.

»Upajmo, da n i črevesje ranjeno,« je tolažil o t rokovo mater .

Bo j m e d p a r t i z a n i i n be logard is t i se je zunaj srdi to stopnjeval . Pa r t i z an i so se p r i ­čeli u m i k a t i n a vas. P r v i be logardist i so v p i l i med hišami. T u d i Cenekov oče je b i l med n j i m i . Ženska starejših let je skočila iz veže, potegn i la be logard is ta za rokav s seboj v hišo.

»V t vo j i hiši je partizan!« P l a n i l je iz bajte še bol j d i v j i , kot je

stopi l vanjo. Ze je b i l v veži svoje hiše p r e d sobn imi v r a t i , k jer se je odločala Ce-nekova usoda. Hoteč v sobo, m u v t r enu tku zapre vhod njegova žena. Z r o k a m i n a pod­bo j ih ga je ro t i l a in pros i l a :

»Spametuj se!«

DOMAČA OBRT k i b i b i l a tud i uslužniško podjetje za okraje, k i l ahko pr ide la jo l an a l i konopl jo , n imajo p a tka lcev a l i tka lk . N a ta način b i se pro­dukc i j a tekst i lnega ma t e r i a l a za nekaj 100.000 metrov l ahko povečala. O trpežnosti doma­čega p l a tna n i treba danes n ikoga r več pre­pričevati i n je povpraševanje p o n jem zelo ve l iko. L jud je b i si r ad i n a b a v i l i r juhe, prte, kuh in j ske k rpe , obleke, torbe i n torbice, pa n i p la tna n i k j e r naprodaj . Ce b i se okra j pobr i ga l za zboljšanje ovčereje, b i se iz volne dalo n a p r a v i t i mars ika j , k a r se v L j u b ­l j an i proda ja i z d r u g i h r epub l i k . S k r a j n i čas je že, da se p r i s t op i k uva jan ju boljših živali z boljšo vo lno , k e r ta pasma je že tako degener irana, da včasih ne kr i j e n i t i obvezne oddaje, dočim ostaja drugod, k j e r je ovčar­stvo dobro gojeno, l as tn ikom dva a l i celo t r i ­k r a t n a količina volne, k i se lahko uporab l ja po l as tn i uv idevnost i .

Letošnji po i zkus i prenosa ba t ik tehnike s p isanic n a les so se dobro obnes l i i n l ahko se razv i je nova panoga lesne galanter i je s t i ­pično o rnament iko .

Dobre be lokran jske gl ine dajejo možnosti razvo ja gradečki o p e k a r n i tud i za izdelova­nje strešnikov, k e r je g l ina na K r e s i n c u spo­sobna v to svrho. V t eku je še nadal jnje iskanje b e l i h g l i n in potem n i ustanovi tev podjetja za izdelovanje razne posode nobeno vprašanje.

Odnos i do naštetih domačih o b r t i i n osta­lega od s t ran i ok ra ja n iso b i l i r a vno na j ­boljši i n treba se bo te zadeve l o t i t i bo l j resno. S t a k i m delom v z imskem času se da i zde la t i v v rednost i več stotisočev.

To je mogoče, ke r so s t rokovn jak i i n or­ganizator j i n a razpolago i n od teh se utegne mars ikdo kaj naučiti. L jud je so dostopni za mars i kako novost, ampak j i h je t r eba pr ido ­b i t i življenjsko i n ne b i r ok ra t sko s p a p i r n a ­t i m i odredbami , k a k o r se je to dosedaj de­la lo . P r a v zarad i tega se niso domače ob r t i Be l e K r a j i n e nič širile i n spopolnjevale.

B. R.

nikogar s seboj, v Novo mesto. K o je tovariš Jože Roje, član okra jnega l judskega odbora i n p l e n u m a O F , opozor i l sprevodn ika , naj bo v l juden z l j u d m i k a k o r to zahteva služba, ga je ta n a h r u l i l i n ga zmer ja l z nedostojni­m i besedami. Popo ldne istega dne p a spre­vodn ik tega avtobusa n i hote l dovo l i t i tov. Ro j cu vstopa v avtobus za povra tek domov. R e k e l je, da so že vse mesta zasedena, k a r n i b i l o res, poleg tega p a je naložil nato v avtobus še vrečo moke za p r i v a tno s tranko.

P o t n i k i iz Suhe kra j ine , ka t e r im je ed ina zveza z mestom avtobus, upravičeno zahte­vajo od državnega nameščenca, da je dosto­jen i n v l juden . Z a to pre j ema tud i plačo iz l judskega denar ja !

Šoferju avUobusa Kostanjev ica*- Krško- -Novo mesto p a priporočamo, da uk ine pre­h i t r o vožnjo; zadnjič je za rad i prekorače­nega voznega reda us tav i l avtobus na L o -čenski cesti i n čakal 12 m inu t , da je b i l nato točno ob devet ih v mestu, p r ed dnev i pa je stal 6 m inu t v St. P e t ru . V D o b r a v i »ni b i l o časa«, da b i vze la neka po tn ica s seboj nekaj

B r e z uma je p o r i n i l ženo v stran i n p l a n i l z nožem v r o k i n a d par t i zana , k i se je sk lan ja l nad posteljo.

Sluteč nevarnost , se je doktor h ipoma o b r n i l , prestrege l z l ev i co smr tn i udar i n odp r l be logardistu pogled n a posteljo. O t rok se je s pog ledom u p r l v očetove oči i n z glasom, k i je ter ja l hudo bolečino, vsem slišno počasi spregovor i l :

»Atek, nikar!« Be logard is tu je vsa moč i z g i n i l a iz telesa.

Streslo ga je. Vsako ' sekundo' bol j je začel dojemati plemenitost borca Gubčeve br i ga ­de" i n nevarno stanje svojega otroka' edinca. Odstop i l je od postelje, se o b r n i l v steno i n se z očmi srečal z ženo

»Pojdiva v vežos« m u je šepnila. V veži — med pokom, i n treskom — ga

je žena pros i l a , naj se ne v rne med belo­gardiste. »Sam veš, da sem zasluženo de­l a l a v B e l i K r a j i n i . Sem p a t a m spoznala, d a smo b i l i na k r i v i pot i . O t res i se! Ostan i doma. T u sem jaz, t u je otrok, tu je tud i zate p r o s t o r . . . J a v i l se boš in n i k o m u r nič!« N a vas i je zopet oživelo. Močan pro t inapad par t i zanov je pognal belce v paničen beg. Cenekov oče je hote l p l a n i t i n a p iano in bežati.

»Nikamor!« Zena je zbra la vse moči in ga zadržala

v veži. Vsega vznemir jenega je odpe l ja la v drugo sobo, sama p a se je v r n i l a v vežo. N a p ragu je stal doktor .

»Cenek bo živel ! «

več prt l jage, p r e d mestom pa je b i lo potem k a r 12 m i n u t časa za izravnavo, i n l jubo točnost. ..

Pohva lo zaslužita šofer i n sprevodnik na p rog i Novo mesto-Brežice; naj si ju vzame­jo d r u g i za zgled v l judnos t i i n dostojnosti !

—k—

N A DVORU DOBRO GOSPODARIJO Vesten, zmožen i n organizac i jsko podko­

van , tak je poslovodja J o h a n Podoreh p r i K m e t i j s k i zadrug i n a D v o r u . Zato n i čudno, da je njegova zadruga ena izmed najboljših v novomeškem okra ju , če ne p r v a p r i odku­p u z d r a v i l n i h zelišč. Vedno nasmejanega obraza , zadovol jen i n šegav, tak je Johan , k i govor i bol j ma lo , več p a m i s l i . D o b r a vo l ja , pr i jaznost i n pr iprav l j enos t v sakomur pomagat i , je p r i n j em vedno doma. P a sem ga vprašal: »No, J o h a n , k a k o t i uspeva od­k u p z d r a v i l n i h zelišč letos, na k ra tko m i povej , zakaj je tako v e l i k uspeh.« Ma l o se je n a m u z n i l : »E, kaj boš tako »firbčen« za podatke, saj n i s i od našega »foha«. No, sem s i m i s l i l , ne b o m uspel . P r a v p rev idno sem pričel znova izpraševati i n uspel sem. Za ­čel m i je p r ipovedova t i , k a k o je p r i p r a v l j a l l j ud i , da so sp loh hote l i n a b i r a t i zd rav i lna zelišča: »Zgodaj zjutraj a l i p a med popo l ­dansk im odmorom i n v nedel jo sem st isn i l ak t ovko pod, pazduho in vze l na »piko« tisto vas, k i sem jo hotel prepričati. S p r v a so b i l i ma l o nezaupni , k o sem j i m ra zk l ada l o pomenu i n nab i ran ju zelišč. K o sem pa na­čel vprašanje, kaj dob i vsak nab i ra lec v manu fak tu r i i n obutv i , so< se m a r s i k a t e r i M i c i na zapečku zasvet i le oči, j e z i k i so se razvoz i jal i , spraševali so vse vp r ek , vsak je hotel vedet i , k o l i k o se dob i b laga za to a l i ono zelišče. B i l sem dobro p r i p r a v l j e n i n h i t ro odgovar ja l . Rečem, da sem povsod na-

B r i g a d a je k r e n i l a na- g lavno cesto-. Ce ­nek z mater jo jo je sp remi l vse do glav­nega o v inka . K o se je zadnj i pa r t i zan v k o l o n i s k r i l za o v inkom, je Cenek ob je l mater oko l i pasu in r eke l :

»Saj sem vedel , saj sem vede l .. .« Bonov Jož2

šel po lno razumevanje , saj lepa i n p r i j a zna beseda p r i naših kmečkih l judeh lepo me­sto najde. Odneha l pa, n isem n ik j e r , ampak povsod zbud i l zanimanje . T a k o sem obde la l v dobrem tednu vse vas i svojega rajona.«

»Kakšen pa je b i l uspeh, Johan?« »Tak, da i m a m danes v e l i k k r o g s ta ln ih n a b i r a l ­cev, k i prinašajo odlično sušeno in. nabrano robo. So vas i , kot Lašče nad D v o r o m , k j e r vs i vaščani nabirajo* pekoče koprive.«

»Kaj p a p l an , Johan , ga boš dosegel?« »Dosegel?« je osupn i l nad t ak im vpraša^ njem. »Bodi, f i rbec, potolažen, presegel sem ga že k l j u b temu, da je b i l zelo v i sok ! L e to me jez i , k e r n i m a m dovol j ba l za polnje­nje, tako da ne gre ko t b i mora lo i t i . V No­vem mestu slabo skrb i jo za potrebno emba­lažo, ampak le za rek lamo, da so na i zb i r o zd ra v i l na zelišča. Ce skrb i jo za reklamo-, naj poskrb i jo še za prazne vreče. Mo ja skrb p a je, da bodo čimprej i n večkrat polne.«

V id i t e , tak je Podorehov J o h a n ! K a j pa l i s t i poslovodje, k i čakajo odkup zelišč do­ma za pu l t om, a l i pa se izgovarjajo, da l judje nimajo zan imanja za nab i ran ja , Besede po­slovodje Johana pa povedo' ravno obratno, da je potrebno vze t i pod pazduho aktovko , p r i t i ska t i n a k l j u k e i n prepričevati l j ud i . Dost i t ak ih Johanov i n naši p l a n i odkupov z d r a v i l n i h zelišč bodo gotovo doseženi i n preseženi.

OTROŠKI SMEH — NAJLEPŠI S M E H V osnovni šoli v Žužemberku je nastanje­

n i h približno šestdeset otrok i z L jub l jane , k i pod s k r b n i m vodstvom preživljajo najlepše dneve počitnic ob top l i i n živahni K r k i . Z zadostno i n odlično hrano so se malčki ze lo o k r e p i l i , da s svežimi močmi prestopi jo p rag novega šolskega leta, k i j i m h i t i nasprot i .

Z A H V A L A O K R A J N E M U M A G A Z I N U V N O V E M M E S T U

Uprava Doma igre in dela se naj topleje za ' hvaljuje Okrajnemu magazinu Novo mesto, z a

darovanih 20.000. din. Priporočamo, naj bo t« dar vzgled tudi drugim ustanovam.

Uprava

F I Z K U L T U R A I N Š P O R T

P I Š E J O N A A A

F I Z K U L T U R N I K I »KRKE« , L E T A K O N A P R E J !

Dan vodnih Športov, k i ga je priredi l okraj ­ni telovadni odbor v Novem mestu v nedeljo 13. avgusta, je uspel izredno dobro. Nad 100 sodelujočih plavačev, veslačev, waterpolistov in blizu 1000 gledalcev je ustvarilo zadovoljen ko ­lektiv prijateljev lepe Krke , k i so tokrat p r i ­šli na svoj račun. Srečanje ljubljanskih plava­čev Enotnosti in športnikov ŠD K r k e je poleg tega dvignilo vrednost prireditve.

Dopoldne so se pomeril i na reki novomeški veslači. V tekmovanju čolnov na 1 kilometer so zmagali : pr i tekmi čolnov na en par vesel: Kozina Bogdan 5:47,4; pr i čolnih na dva para vesel Peric Ludv ik in A d a m Kare l 5:11,2; p r i patrolnih čolnih s streljanjem na cilj med vož­njo Ziberna Janez in Hadel Drago 6:34.

Popoldne se je zbrala na obrežju K rke ve­lika množica ljudstva. Z zanimanjem je opazo­vala boj med izkušenimi ljubljanskimi vodni ­mi »asi« in novomeškimi borbenimi plavači.

Po pozdravu vrst K rke in Enotnosti je spre­govoril član Plavalne zveze Slovenije tovariš Kavšek, k i je pohvalil delavno plavalno sek­cijo ŠD K rke in Okrajni telovadni odbor, k i se trudita z uspehom, da bi se vodni šport tudi na Dolenjskem kar najbolj razširil. Medseboj­na društvena srečanja plavalcev iz cele Slove­nije naj bi se zato še večkrat odigrala prav na K r k i , k i nudi izredno dobre pogoje za f iz-kulturo na vodi.

Sledil je zanimiv dvoboj med plavači Enot ­nosti in Krke . Res je, da so domačini zavzeli večino drugih in tretjih mest. Pohval it i pa je treba -prav zato njihovo borbenost in vzdržlji­vost. K o si bodo pridobili še potrebno izkuše­nost, pa bodo lahko kmalu meri l i svoje moči

So l za v očesu in stisk roke sta povedala dok to r ju vse.

»Kje je mož?« N i m u odgovor i la . Z m i g n i l a je z ramen i

i n odšla v sobo k Ceneku , doktor p a med svoje.

M i n i l . je teden dn i . S l a vna Gubčeva je j ema la slovo, cd pr i j e tne gorjanske vasi-P r e d odhodom, k o se je b r i gada zb i ra la sredi vas i , je p r iha ja la po po t i t r o j ka l jud i . Cenek v s red in i , levo oče i n desno mat i . N a b ledem o t rokovem obrazu je b i l o vse svetlo. Usteca- so m u z lez la skoraj do ušes. S s labo tn im k o r a k o m je pe l j a l starše pred komandanta , komisa r j a i n doktor ja , k i so s ta l i p r e d zborom brigade.

»Atek se je vrnil,« je poveda l ^ves srečen. D o k t o r je vze l o t roka v naročje. » In odslej bo vedno z v a m i , Gubčevci!«

je še srečnejše nadal jeva l . Sko z i solze se je o t rok z očetom i n materjo v r e d smejal . T a m zadaj v k o l o n i se je nekdo usekn i l . P o l i c u komand i r j a druge čete je z d r k n i l a solza.

z vsakim plavalnim društvom. Doseženi so bi l i sledeči uspehi:

108 m prosto mladinci : Dovgan Peter (E) 1:23,1, Mušič Branko (K) 1:23,2; 108 m hrbtno elani: Sifrer N iko (E) 1:42,6, Smerdu Miro (K) 1:52,2; 54 m prsno mladinci : Zumer Matija (E) 49,5, Radovan Jure (K) 49,7; 108 m prsno člani­ce: Juvančič Mari ja (E) 1:32; 54 m hrbtno mla ­dinci : Kokalj Janez (E) 45,4, Dougan Peter (E) 49,2; 54 m prsno mladinke: Jesenovec Andreja (E) 49,6; 108 m prosto člani: Sovre Savo (E) 1:22,7, Barborič Boštjan (K) 1:37; 54 m prosto mladinci : Kušej Miklavž (E) 37,0, Barborič J a ­nez (K) 311,0; 54 m metuljček mladinci : Baje V lad imir (E) 42,2; 108 m prsno — izven konku ­rence: Košir Drago (K) 1:49,3, Romih Robert (K) 1:51,5: štafeta 3 X 54 m mladinke, prsno: Enotnost 2:41,5, K r k a 2:48; štafeta 4 X 54 m me­šano, člani: Enotnost 2:43,6, K r k a 3:05; štafeta 3 X 5 4 m prosto, mladinci : Enotnost 2:38,8 — K r k a 2:44,2.

V skupni oceni so zmagali plavači Enotnosti z 98 točkami nad plavači Krke , k i so si p r i ­bori l i 45 točk.

Sledilo je plavanje pionirk na 54 metrov; le z množičnim plavanjem mladine bomo do­bili dobre plavalce. Kako se rešuje utopljenca iz vode, smo videl i v praktičnih vajah. M l a ­dinci predvojaške vzgoje pa so v popolni vo ­jaški opremi preplavali reko; pokazali so pre­cej srčnosti in znanja.

Zanimiva je bila naslednja točka. V ide l i smo drugo waterpolo tekmo v letošnjem letu na K r k i . Čeprav so igralci K r k e zgubili igro proti ljubljanskemu moštvu, k i je med naj ­boljšimi v Sloveniji, z rezultatom 5:0 (3:0), so bil i močnejšemu nasprotniku predvsem v d ru ­gem polčasu enakovreden nasprotnik. Igra ljubljančanov se je odlikovala z boljšo tehni ­ko, hitrejšim plavanjem in dobrim kritjem na­sprotnikov, igralci K r k e pa so pokazali več borbenega duha in zdržljivosti. Nešportno je bilo samovoljno potapljanje igralcev Enotnosti, ki ga .ie sodnik Kavšek večkrat kaznoval S prostimi streli v škodo Krke . Novomeščani so pokazali pri vvaterpolu lep napredek; obetajo, da se bodo ob nadaljnjem treningu kmalu raz­vil i v zelo dobro moštvo. Enotnost je rešil pred nevarnim streljanjem domačinov pred­vsem odličen vratar.

Nastop edinice novomeške garnizije J A . k i je pokazala napad na obalo reke pod zaščito artilerije in izgon sovražnika iz obrambnih črt na vzpetinah desnega brega Krke , je poživil spored in pokazal naglico, udarnost in taktiko forsiranja reke naše vojske.

S skoki v vodo in razdelitvijo nagrad je bila lepa prireditev uspešno zaključena. Okra j ­nemu telovadnemu odboru naše priznanje, športnikom K r k e pa lep f izkulturni pozdrav in — veliko uspehov pri nadaljnjem širjenju vod -dnih športov v lepi Dolenjski!

N O V U S P E H M L A D I H N O V O M E Š K I H N O G O M E T A Š E V

Po visokih zmagah pionirjev - nogometašev ŠD »Krke« nad pionirji ljubljanskega »Trigla­va« in nad moštvom pionirjev iz Trsta so se v nedeljo pomeri l i novomeški pionirji z moštvom »Krima«, prvakom Ljubljane. Proti moštvu, k i jo bilo fizično precej močnejše od mladih No-vomeščanov, so se naši pionirj i hrabro bori l i za žogo in pokazali spet precej sposobnosti W smisla za lepe kombinacija. Tekma se je kon ­čala neodločeno z rezultatom 1:1.

Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik lože Zamljen. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Okrajni odbor OF. Telefon uredništva: 7. Stev. tekočega računa pri Komunalni banki v Novem mestu 616-1-90-603-1. Tiskarna »Slovenskega poročevalca«