UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO
Primož Škrablin
MERITEV KARAKTERISTIK UNIVERZALNEGA MOTORJA
ZA POGON MEŠALNIKA
Diplomska naloga
Maribor, 2011
Diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa
MERITEV KARAKTERISTIK UNIVERZALNEGA MOTORJA
ZA POGON MEŠALNIKA
Študent: Primož Škrablin
Študijski program: visokošolski strokovni, Elektrotehnika
Smer: Močnostna elektrotehnika
Mentor: doc. dr. Bojan Štumberger
Somentor: doc. dr. Miralem Hadžiselimović
Maribor, 2011
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Bojanu Štumbergerju in
somentorju doc. dr. Miralemu Hadžiselimoviću za pomoč in
vodenje pri opravljanju diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi
Mitju Hriberniku univ. dipl. inž. el. za veliko pomoč pri
opravljanju meritev v laboratoriju za električne stroje. Zahvala
gre tudi podjetju B.S.H. in mag. Bogdanu Kreču za vse
informacije o motorju in mešalniku, ter seveda za oba darovana
mešalnika, brez katerih meritev nebi mogli izvesti.
Velika zahvala in pohvala tudi mojim staršem, ki so mi študij
omogočili, me v njem podpirali in potrpeli, ker se je zaključek
študija zavlekel.
I
MERITEV KARAKTERISTIK UNIVERZALNEGA MOTORJA
ZA POGON MEŠALNIKA
Ključne besede: univerzalni motor, komutacija, reduktor, brezstopenjski napajalnik,
stopenjski napajalnik
UDK: 621.313(043.2)
Povzetek
Cilj diplomske naloge je analiza delovanja univerzalnega motorja z reduktorjem za pogon
mešalnika. Uporabljena sta dva različna pristopa krmiljenja vrtljajev motorja. Predstavljeni so
rezultati meritev obremenilnih karakteristik, ter rezultati segrevanj za predpisane cikle
obratovanja
Vso delo in meritve smo opravili v Laboratoriju za električne stroje (LABES) na Fakulteti za
elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
II
MEASUREMENTS OF UNIVERSAL MOTOR
CHARACTERISTICS FOR FOOD PROCESSOR DRIVE
Key words: universal motor, commutation, reduction gear, electronic power supply
UDK: 621.313(043.2)
Abstract
The goal of diploma work is to conduct analysis of load characteristics of universal motor for
food processor drive with integrated gear. Two different approaches for motor speed control
are used. Results of measurements of motor load and cooling characteristics for prescribed
motor working cycles are presented.
The work was conducted in the Laboratory for electrical machines of the Faculty of Electrical
Engineering and Computer Science.
UPORABLJENI SIMBOLI
a -število paralelnih vej
(V)E -inducirana napetost
r (V)e -trenutna vrednost gibalne inducirane napetosti
r (V)E -efektivna vrednost gibalne inducirane napetosti
t (V)E -efektivna vrednost transformatorske inducirane napetosti
nf -faktor navitja
(Ai -trenutna vrednost toka
m ( )i t - trenutna vrednost toka motorja
n ( )i t - trenutna vrednost toka napajalnika
N (A)I -nazivni tok motorja
n (A)I -efektivna vrednost toka v napajalnik
m (A)I -efektivna vrednost toka motorja
vzb (A)I -efektivna vrednost vzbujalnega toka
aN -efektivni ovoji kotve
(Nm)M -vrtilni moment
N (Nm)M -nazivni vrtilni moment
sr (Nm)M -srednja vrednost vrtilnega momenta
1 (min )n -vrtljaji
1
max (min )n -maksimalno število vrtljajev
1
N (min )n -nazivno število vrtljajev
p -število polovih parov
(W)P -mehanska moč motorja
i (W)P -izgube v prostem teku
m (W)P -moč izmerjena na sponkah motorja
n (W)P -moč izmerjena na sponkah napajalnika
1 (W)P - vhodna moč pri direktnem napajanju
( )R -ohmska upornost
k (s)T -trajanje komutacije
R1( C)T -temperatura v rotorju 1
R2 ( C)T -temperatura v rotorju 2
S1( C)T -temperatura v statorju 1
S2 ( C)T -temperatura v statorju 2
Z1( C)T -temperatura v železnem jedru 1
Z2 ( C)T -temperatura v železnem jedru 2
zr ( C)T -temperatura zraka
i (V)U -inducirana napetost v rotorju
m (V)U -efektivna vrednost napetosti na sponkah motorja
n (V)U -efektivna vrednost napetosti na napajalniku
N (V)U -efektivna vrednost nazivne napetosti
m (V)u -trenutna vrednost napetosti na sponkah motorja
n (V)u -trenutna vrednost napetosti na napajalniku
s (V)U -napetost na statorju
-fazni premik
-izkoristek
( )g t -glavni magnetni pretok
m (rad./s) -mehanska krožna hitrost
KAZALO
1. UVOD 1
2. UNIVERZALNI MOTOR 2
2.1 Splošen opis univerzalnega motorja 2
2.2 Inducirane napetosti univerzalnega motorja 3
2.3 Izračun vrtilnega momenta 4
2.4 Komutacija 6
2.4.1 Komutator 6
2.4.2 Ščetke 6
2.4.3 Držala ščetk 6
3. PREDSTAVITEV TESTNEGA MOTORJA 8
3.1 Nazivni podatki 9
3.2 Vezalna shema testnega motorja 10
4. OPIS MERILNEGA SISTEMA 13
4.1 Opis merilnega sistema 13
5. MERITVE 14
5.1 Časovni poteki napetosti in tokov pri dvostopenjskem napajalniku 14
5.1.1 Vklop v stopnjo 1 14
5.1.2 Vklop v 1 in nato v 2 stopnjo 15
5.1.3 Preklop iz stopnje 1 v stopnjo 2 15
5.1.4 Vklop v stopnjo M pri dvostopenjskem napajalniku 16
5.2 Časovni poteki napetosti in tokov pri brezstopenjskem napajalniku 16
5.2.1 Vklop v položaj min 16
5.2.2 Vklop v položaj max 17
5.2.3 Vklop v položaj M pri brezstopenjskem napajalniku 18
5.3 Prosti tek 18
5.4 Obremenitev 20
5.4.1 Obremenitev stopenjski napajalnik stopnja 1 21
5.4.2 Obremenitev stopenjski napajalnik stopnja 2 22
5.4.3 Obremenitev stopenjski napajalnik stopnja M 23
5.4.4 Obremenitev brezstopenjski napajalnik stopnja min 24
5.4.5 Obremenitev brezstopenjski napajalnik srednja stopnja 25
5.4.6 Obremenitev brezstoepenjski napajalnik stopnja max 26
5.4.7 Obremenitev brezstopenjski napajalnik stopnja M 27
5.5 Kratek stik 29
5.6 Segrevanje motorja v predpisanem režimu obratovanja 31
5.7 Določitev izgub trenja z in brez ventilatorja 33
5.8 Določitev inducirane napetosti na ščetkah 35
6. ZAKLJUČEK 37
7. LITERATURA 38
8. PRILOGE 39
8.1 Kratek življenjepis 45
KAZALO SLIK
Slika 2.1: Univerzalni motor v serijski vezavi 2
Slika 2.2: Časovni potek fluksa in inducirane napetosti 3
Slika 2.3: Inducirani napetosti enofaznega komutatorskega stroja: 4
Slika 2.4: Vrtilni moment enofaznega komutatorskega stroja 5
Slika 2.5: Sklop za komutacijo 6
Slika 2.6: Trije karakteristični trenutki pri komutaciji 7
Slika 3.1: Sekljalnik BOSCH CNCM20 8
Slika 3.2: Testni motor MCM4 electronic z reduktorjem 9
Slika 3.3: Stikalo s stopnjami M-0/off-1-2 10
Slika 4.1: Merilni sistem 13
Slika 5.1: Napetosti in tokovi pri vklopu v stopnjo 1 14
Slika 5.2: Napetosti in tokovi pri vklopu v 1 in nato v 2 stopnjo 15
Slika 5.3: Napetosti in tokovi pri preklopu iz 1 v 2 stopnjo 15
Slika 5.4: Napetosti in tokovi pri vklopu v stopnjo M 16
Slika 5.5: Napetosti in tokovi pri vklopu v stopnjo min 17
Slika 5.6: Napetosti in tokovi pri vklopu v stopnjo max 17
Slika 5.7: Napetosti in tokovi pri vklopu v stopnjo max 18
Slika 5.8: Grafični prikaz meritve prostega teka 19
Slika 5.9: Grafični prikaz obremenitve pri direktnem napajanju 20
Slika 5.10: Grafični prikaz obremenitve pri stopenjskem napajalniku v stopnji 1 21
Slika 5.11: Grafični prikaz obremenitve pri stopenjskem napajalniku v stopnji 2 22
Slika 5.12: Obremenitev stopenjski napajalnik stopnja M 23
Slika 5.13: Obremenitev brezstopenjski napajalnik stopnja min 25
Slika 5.14: Obremenitev brezstopenjski napajalnik srednja stopnja 26
Slika 5.15: Obremenitev brezstopenjski napajalnik stopnja max 27
Slika 5.16: Obremenitev brezstopenjski napajalnik stopnja M 28
Slika 5.17: Preizkus kratkega stika 29
Slika 5.18: Temperature pri kratkem stiku 31
Slika 5.19: Potek električnih veličin v predpisanem režimu obratovanja 32
Slika 5.20: Grafični prikaz temperatur v predpisanem režimu obratovanja 32
Slika 5.21: Določitev mehanskih izgub brez ventilatorja 33
Slika 5.22: Določitev mehanskih izgub z ventilatorjem 34
Slika 5.23: Grafični prikaz rotorske inducirane napetosti 35
KAZALO TABEL
Tabela 3.1: Nazivni podatki testnega motorja s prestavo 9
Tabela 3.2: Nazivni podatki testnega motorja brez reduktorja 9
Tabela 5.1: Meritev prostega teka 19
Tabela 5.2: Meritev obremenitve pri direktnem napajanju. 20
Tabela 5.3: Meritev obremenitve pri stopenjskem napajalniku v stopnji 1 21
Tabela 5.4: Meritev obremenitve pri stopenjskem napajalniku v stopnji 2 23
Tabela 5.5: Meritev obremenitve pri stopenjskem napajalniku v stopnji M 24
Tabela 5.6: Meritev obremenitve pri brezstopenjskem napajalniku v stopnji min 25
Tabela 5.7: Meritev obremenitve pri brezstopenjskem napajalniku v srednji stopnji 26
Tabela 5.8: Meritev obremenitve pri brezstopenjskem napajalniku v stopnji max 27
Tabela 5.9: Meritev obremenitve pri brezstopenjskem napajalniku v stopnji M 28
Tabela 5.10: Električne veličine pri kratkem stiku 29
Tabela 5.11: Najvišje izmerjene temperature pri kratkem stiku 31
Tabela 5.12: Rezultati meritev inducirane napetosti v rotorju 35
Uvod 1
Diplomska naloga Primož Škrablin
1. Uvod
V današnjem času se v večini primerov skoraj izključno uporabljajo univerzalni motorji za
pogon malih gospodinjskih aparatov. Ime univerzalni motor je dobil, ker ga je mogoče
priključiti tako na izmenično, kot tudi enosmerno napetost. Mali univerzalni motor ne
potrebuje kompenzacijskega navitja, niti komutacijskih polov, kar je prednost pri ceni
izdelave. Velika prednost je tudi velik zagonski vrtilni moment, kar je zelo pomembno v
primeru zagona polnega mešalnika, saj se v primeru premajhnega zagonskega vrtilnega
momenta motor nebi zavrtel, in bi ostal v kratkem stiku.
Tako je v tej diplomski nalogi analizirano delovanje univerzalnega motorja za pogon v malih
gospodinjskih aparatih. Cilj je bil analizirati in prikazati rezultate dogajanj znotraj predpisanih
intervalov obratovanja, zato smo na testnem motorju mešalnika opravili preizkuse prostega
teka, kratkega stika in preizkus obremenitve znotraj predpisanega obratovalnega cikla.
Opravili smo še določitev izgub trenja v reduktorju, in določitev inducirane napetosti na
ščetkah. Vse meritve smo opravljali z dvema tipoma napajalnikov, ki sta vgrajena v mešalnik.
Pri prvem tipu smo imeli vklop v položaj M-off-1-2, pri drugem tipu pa je imel napajalnik
brezstopenjsko regulacijo off-max, ter stopnjo M. Meritve časovnih potekov toka in napetosti
smo izvedli pri vklopu v vse položaje, ker nas je zanimalo na kakšen način napajalnika
znižujeta napetost in s tem vrtljaje. Meritev nismo mogli opravljati z motorjem v ohišju
mešalnika, ker ga ni mogoče vpeti na merilno mesto, zato smo ga za potrebe meritev
odstranili iz ohišja. Ker motor med meritvami ni bil v ohišju, rezultati segrevanja in ohlajanja
niso bili povsem realni.
Na te zastavljene cilje so v diplomski nalogi podani odgovori, dobljeni na podlagi rezultatov
in meritev. Vso delo in meritve smo opravili v Laboratoriju za električne stroje (LABES) na
Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru.
2 Univerzalni motor
Primož Škrablin
2. Univerzalni motor
V tem poglavju predstavljena teorija velja za univerzalne motorje, ki lahko delujejo z
enosmerno ali izmenično napetostjo. V diplomski nalogi bo analizirano delovanje
univerzalnega motorja, ki se uporablja v malih gospodinjskih aparatih. Na začetku je
predstavljen splošen opis, način spreminjanja števila vrtljajev in komutacija. Nato sledi
podroben opis motorja ki je uporabljen v diplomski nalogi.
2.1 Splošen opis univerzalnega motorja
Univerzalni motor je sestavljen iz treh pomembnih delov. Vzbujalno navitje (pole) ima
nameščene na statorju, navitje kotve (glavno navitje) pa na rotorju. Na rotorju je nameščen
tudi komutator po katerem drsijo ščetke. Ko priključimo na vzbujalno navitje izmenično
napetost bo tudi glavni fluks izmeničen.
U~
vN
g
Slika 2.1: Univerzalni motor v serijski vezavi
Univerzalni motorji so vezani v serijsko vezavo (vzbujalno navitje in ščetke zaporedno) ker
samo v tem primeru dobimo največji zagonski moment (slika 2.1). Vrtilni moment je največji
ker sta bremenski tok in vzbujalni magnetni pretok motorja v fazi, kar je značilno za serijsko
vezavo, saj bremenski tok teče tudi skozi vzbujalno navitje, kar je razvidno iz slike 2.2 . Te
motorje lahko priključimo na enosmerno in izmenično napetost, prav tako pa motor ne rabi
kompenzacijskega navitja niti komutacijskih polov.
Univerzalni motor 3
Diplomska naloga Primož Škrablin
2.2 Inducirane napetosti univerzalnega motorja
Ko priključimo na vzbujalno navitje izmenično napetost, bo posledično tudi glavni fluks
izmeničen (t)g kot je razvidno na sliki 2.2
Pri vrtenju rotorja z n vrtljaji dobimo na ščetkah gibalno (rezalno) oziroma rotacijsko
napetost re , ki ima podobno obliko kot fluks g . Ta napetost je izmenična tako kot glavni
fluks in je z njim v fazi [1].
re
g
t
Slika 2.2: Časovni potek fluksa in inducirane napetosti
Gibalno inducirano napetost dobimo iz enačbe [1]:
a g4E pnN (2.1)
Namesto palic " "z vstavimo efektivne ovoje kotve a / (4 )N z a (kjer je a število paralelnih
vej polovice oboda univerzalnega motorja), za glavno polje, ki je pri univerzalnem motorju
izmenično, ter zamenjamo fluks z njegovo amplitudno (temensko) vrednostjo. Pri inducirani
napetosti nas zanima efektivna vrednost, zato jo delimo s 2 [1].
Tako dobimo prirejeno enačbo za gibalno inducirano napetost:
r a gˆ2 2E pnN (2.2)
kjer je p število polovnih parov, n število vrtjajev, aN efektivni ovoji kotve in
g amplitudna (temenska) vrednost fluksa.
Izmenično polje nam po faradayevem zakonu v navitju kotve inducira tudi transformatorsko
napetost, ki je neodvisna od tega ali se rotor vrti ali miruje.
Efektivna vrednost transformatorske napetosti:
4 Univerzalni motor
Primož Škrablin Diplomska naloga
t a n g
2 ˆ2
E fN f
(2.3)
Kjer je f omrežna frekvenca in nf faktor navitja.
Če poenostavimo in rečemo da imamo neskončno število utorov v kotvi je faktor navitja
n 2 /f , tako dobimo enačbo z naslednjo obliko:
t a n gˆ2 2E fN f (2.4)
V primeru ko se rotor vrti sinhrono velja da je frekvenca f pn , takrat je gibalna napetost
enaka transformatorski enačbi r tE E .
a) b)
rE
tE
Slika 2.3: Inducirani napetosti enofaznega komutatorskega stroja:
a) Gibalna napetost
b) Transformatorska napetost
Trasformatorska napetost na delovanje stroja nima vpliva, če so ščetke v nevtralni coni, vpliv
je če so ščetke izven nevtralne cone, sicer transformatorska napetost vpliva le na komutacijo.
2.3 Izračun vrtilnega momenta
Vrtilni moment enofaznega komutatorskega stroja izračunamo po enačbi:
m g( ) ( ) ( )M t k t i t (2.5)
Pri izmeničnem toku in fluksu, ki imata fazni premik velja:
( ) 2 sini t I t (2.6)
Univerzalni motor 5
Diplomska naloga Primož Škrablin
gˆ( ) sin( )g t t (2.7)
Iz zgornjih enačb in z upoštevanjem trigonometrijske transformacije za produkt dveh sinusov
je izraz za trenutno vrednost vrtilnega momenta:
mgˆ( ) (cos cos(2 ))
2
kM t I t (2.8)
Iz dobljene enačbe je razvidno da ima vrtilni moment motorja dve komponenti, pomembna je
predvsem srednja vrednost vrtilnega momenta srM
msr g
ˆ cos2
kM I
(2.9)
( )I t( )M t
g ( )tsrM
t
Slika 2.4: Vrtilni moment enofaznega komutatorskega stroja
Vrtilni moment izmeničnega stroja je za 2 manjši od vrtilnega momenta enosmernega
stroja:
cos
2M M
(2.10)
Z upoštevanjem fluksa g iz enačbe (2.2) ter da je a / (4 )N z a in m / (2 )k pz a dobimo
vrednost vrtilnega momenta:
r
m
cosE
M I
(2.11)
Sedaj lahko izračunamo mehansko moč motorja:
m r cosP M E I (2.12)
6 Univerzalni motor
Primož Škrablin Diplomska naloga
2.4 Komutacija
2.4.1 Komutator
Pri večini komutatorjev so lamele iz bakra. Med seboj in proti stroju so električno izolirane.
Mali komutatorji za motorje malih moči imajo lamele vezane s plastično maso. Na lamele se
priključijo dovodi tuljav [1].
2.4.2 Ščetke
Ščetke ustvarjajo stik med mirujočimi sponkami stroja in vrtečim rotorjem. Ščetke se delijo
glede na vrsto materiala in postopek izdelave.
2.4.3 Držala ščetk
Držala so večinoma izvedena za radialno držanje ščetk na komutator. Konstrukcija držala
mora omogočati konstanten pritisk ščetke na komutator, neodvisno od njene obrabljenosti [1].
vzmet
lamela
komutatorja
izolacija
držalo
ščetka
Slika 2.5: Sklop za komutacijo
Pri tuljavi ki leži v nevtralni coni pride pri prehodu iz polja enega pola v polje drugega pola
do spremembe smeri inducirane napetosti. Zaradi tega se v tuljavi menja tudi smer toka, pri
prehodu, ko je ščetka na obeh lamelah so le te med seboj kratko sklenjene. V tem času mora
tok kratko vezane tuljave pasti na nič in nato narasti v nasprotno smer. Včasih se zgodi da tok
v času komutacije ne spremeni smeri , lamela tuljave pa zapusti ščetko. V tem primeru se
pojavi iskra, ki vzdržuje kratek stik dokler sprememba smeri toka ni končana [1].
Univerzalni motor 7
Diplomska naloga Primož Škrablin
caI caI
I
kv
kt T
a)
12
2 1
2 1
caI caI
I
kv
0t
icaI caI
I
kv
t t
b)
c)
tb
Slika 2.6: Trije karakteristični trenutki pri komutaciji
Trajanje komutacije kT je mnogo krajše od periode izmeničnega toka s frekvenco 50Hz. Tok
se po komutaciji spreminja po sinusoidi torej ostaja izmeničen.
Problem pri komutaciji izmeničnih strojev je dodatna napetost transformacije tE ki se
inducira v tuljavi, ko ta komutira. Pri tem nastane tudi napetost samoindukcije kot pri
enosmernem stroju. To je mogoče kompenzirati s komutacijskimi poli, transformatorske
napetosti pa ni mogoče kompenzirati in nam zato še dodatno slabša komutacijo.
Transformatorska napetost je maksimalna v smeri ščetk, in zato največja v tuljavi ki komutira,
ker ta objema celotni glavni fluks [1].
Predstavitev testnega motorja 8
Primož Škrablin
3. Predstavitev testnega motorja
V diplomski nalogi se uporablja testni motor MCM4 electronic, ki je vgrajen v sekljalnik
BOSCH CNCM20 in CNCM21 proizvajalca BSH hišni aparati. V nadaljevanju so
predstavljeni nazivni podatki in vezalna shema testnega motorja.
Slika 3.1: Sekljalnik BOSCH CNCM20
Predstavitev testnega motorja 9
Diplomska naloga Primož Škrablin
Slika 3.2: Testni motor MCM4 electronic z reduktorjem
3.1 Nazivni podatki
V tabeli 3.1 so prikazani nazivni podatki testnega motorja MCM4 electronic z prigrajenim
reduktorjem.
Tabela 3.1: Nazivni podatki testnega motorja s prestavo
(V)U N (A)I N (Nm) M 1
N (min )n cos
240 1,87 1,5 1300 0,95
V tabeli 3.1 so podani vrtljaji Nn in navor NM s prestavo reduktorja, ki znaša 8,5. Nazivni
podatki brez prestave reduktorja so prikazani v tabeli 3.2.
Tabela 3.2:Nazivni podatki testnega motorja brez reduktorja
(V)U N (A)I N (Nm) M 1
N (min )n cos
240 1,87 0,176 11050 0,95
10 Predstavitev testnega motorja
Primož Škrablin Diplomska naloga
3.2 Vezalna shema testnega motorja
Uporabljali smo dva modela sekljalnikov, katera se ločita po načinu napajanja testnega
motorja. V prvem primeru ima pri sekljalniku BOSCH CNCM20 napajalnik stopnje M-0/off-
1-2 (slika 3.3) pri katerih na stopnji 1 napajalnik deluje tako, da poreže polperiode napetosti
na motorju (slika 3.4), v stopnjah 2 in M pa deluje z polno močjo (slika 3.5). Stopnja M se od
stopnje 2 razlikuje v tem, da se nam stikalo iz stopnje M samodejno vrne v položaj 0/off ko ga
spustimo, pri stopnji 2 pa trajno obratuje. Napetost nu in tok
ni predstavljata napajalno
napetost in tok, mu ter mi pa napetost in tok na motorju.
Slika 3.3: Stikalo s stopnjami M-0/off-1-2
-16
-11
-6
-1
4
9
14
-400
-300
-200
-100
0
100
200
300
400
400 405 410 415 420 425 430 435 440 445 450
un(V)
um(V)
in(A)
im(A)
t(ms)
u(V) i(A)
Slika 3.4: Časovni poteki toka pri obratovanju sekljalnika v stopnji 1
Predstavitev testnega motorja 11
Diplomska naloga Primož Škrablin
-10
-8
-6
-4
-2
0
2
4
6
8
10
-400
-300
-200
-100
0
100
200
300
400
400 405 410 415 420 425 430 435 440 445 450
un(V)
um(V)
in(A)
im(A)
u(V) i(A)
t(ms)
Slika 3.5: Časovni poteki toka pri obratovanju sekljalnika v stopnji 2 ali M
V drugem primeru pa ima napajalnik sekljalnika BOSCH CNCM21 brezstopenjsko regulacijo
off-max (slika 3.6), ter stopnjo M za direktni vklop. Pri vklopu iz položaja min-max nam
elektronika prekinja napetost na motorju in s tem regulira vrtljaje motorja (slika3.7).
Slika 3.6: Stikalo s stopnjami M-0/off-min-max
12 Predstavitev testnega motorja
Primož Škrablin Diplomska naloga
-5
-4
-3
-2
-1
0
1
2
3
4
5
-400
-300
-200
-100
0
100
200
300
400
20 70 120 170 220 270
un(V)
um(V)
in(A)
im(A)
u(V) i(A)
t(ms)
Slika 3.7: Časovni potek toka pri vklopu sekljalnika iz položaja 0/off do položaja max
13 Opis merilnega sistema
Primož Škrablin Diplomska naloga
4. Opis merilnega sistema
Za opravljanje meritev na testnem motorju je potrebno uporabiti ustrezen merilni sistem. Tako
bo v tem poglavju predstavljen celoten opis merilnega mesta, načini preskušanja, ter
predstavitev rezultatov meritev.
4.1 Opis merilnega sistema
Merilni sistem za meritev univerzalnega motorja je prikazan na sliki 4.1. Za napajanje
merjenega motorja se uporablja avtotransformator. Zavorni dinamometer je uporabljen za
obremenitev merjenega motorja in je sestavljen iz sinhronskega stroja, ki je napajan s
pretvornikom in iz senzorja vrtilnega momenta. Da lahko nastavljamo delovno točko na
karakteristiki vrtilnega momenta merjenega motorja, je potrebno spreminjati vrtljaje s
pomočjo spreminjanja pritisnjene napetosti z avtotransformatorjem. Za merjenje temperatur
na motorju pri kratkem stiku se uporabljajo termočleni.
Zavora
GPIBvmesnik
Analizator moči
NORMA D 6100 M
pretvornik
Testni motor
NI Fieldpoint FP-120s termočleni (tip J)
Avtotransformator
BOSCH-
Napajalnik
PC računalnik
Slika 4.1: Merilni sistem
Z analizatorjem moči, ki z osebnim računalnikom in drugimi instrumenti komunicira preko
GPIB vodila, lahko merimo in zajamemo električne in mehanske veličine, kot so napetost,
tok, moč in vrtilni moment. Osebni računalnik skupaj s programskim paketom Motor.exe
služi za nadaljnjo analizo izmerjenih vrednosti in predstavlja nadzorno enoto celotnega
merilnega sistema [2].
14 Meritve
Primož Škrablin Diplomska naloga
5. Meritve
Za testni motor so bile opravljene naslednje meritve: časovni poteki napetosti in tokov pri
vklopu, prosti tek, obremenitev pri vseh načinih vklopa, kratek stik 30s po IEC, mehanske
izgube z in brez ventilatorja, segrevanje, cikel in meritev inducirane napetosti v rotorju. V
nadaljevanju so podani grafični in tabelarični prikazi meritev električnih veličin, segrevanja in
mehanskih izgub.
5.1 Časovni poteki napetosti in tokov pri dvostopenjskem napajalniku
5.1.1 Vklop v stopnjo 1
Pri vklopu iz položaja 0/off v stopnjo 1 nam dvostopenjski napajalnik poreže polovico
napajalne napetosti nu (polvalno usmerjanje), tako da je pritisnjena napetost na sponkah
motorja mu samo polovica periode napetosti nu . Posledično je tudi tok, ki teče v navitje
motorja samo polovica periode toka, ki bi tekel brez rezanja napetosti. Na spodnjem grafu
(slika 5.1) je lepo razviden tok mi ,ki teče skozi motor in pada od zagonskega proti
nazivnemu. Ker je napajalnik vezan zaporedno je napajalni tok ni enak toku mi , ki teče skozi
motor.
-16
-11
-6
-1
4
9
14
-400
-300
-200
-100
0
100
200
300
400
0 50 100 150 200 250
un(A)
um(A)
in(A)
im(A)
t(ms)
u(V) i(A)
Slika 5.1: Napetosti in tokovi pri vklopu v stopnjo 1
Meritve 15
Diplomska naloga Primož Škrablin
5.1.2 Vklop v 1 in nato v 2 stopnjo
Pri vklopu v stopnjo 1 in nato v stopnjo 2 je lepo razviden zagonski tok mi , ter polvalno
usmerjanje napetosti mu . Pri vklopu v stopnjo 2 motor obratuje pri polni napetosti
m nu u ,
posledično tudi tok mi ni več rezan (slika 5.2).
-14
-9
-4
1
6
11
-400
-300
-200
-100
0
100
200
300
400
0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500
un(V)
um(V)
in(A)
im(A)
u(V) i(A)
t(ms)
Slika 5.2: Napetosti in tokovi pri vklopu v 1 in nato v 2 stopnjo
5.1.3 Preklop iz stopnje 1 v stopnjo 2
Pri preklopu iz stopnje 1 v stopnjo 2 je lepo razvidno polvalno usmerjanje napetosti mu , in
posledično polovico manjši tok mi . Pri vklopu v stopnjo 2 motor obratuje pri polni napetosti
m nu u , posledično tudi tok mi ni več rezan (slika 5.3).
-3
-2
-1
0
1
2
3
-400
-300
-200
-100
0
100
200
300
400
200 205 210 215 220 225 230 235 240 245 250
un(V)
um(V)
in(A)
im(A)
i(A)u(V)
t(ms)
Slika 5.3: Napetosti in tokovi pri preklopu iz 1 v 2 stopnjo
16 Meritve
Primož Škrablin Diplomska naloga
5.1.4 Vklop v stopnjo M pri dvostopenjskem napajalniku
Pri vklopu v stopnjo M je na sponkah motorja v trenutku polna napetost m nu u , kar je
enako, kot da bi motor napajali direktno iz omrežja. Iz grafa je tudi lepo razvidno kako tok
pada od zagonskega proti nazivnemu (slika 5.4).
-15
-10
-5
0
5
10
15
-400
-300
-200
-100
0
100
200
300
400
0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200
un(V)
um(V)
in(A)
im(A)
u(V) i(A)
t(ms)
Slika 5.4: Napetosti in tokovi pri vklopu v stopnjo M
5.2 Časovni poteki napetosti in tokov pri brezstopenjskem napajalniku
5.2.1 Vklop v položaj min
Pri vklopu v položaj min brezstopenjski napajalnik poreže vrhove napetosti v pozitivni in
negativni polperiodi, tako je napetost mu veliko nižja od nazivne napetosti nu na napajalniku.
Posledično je tudi tok skozi motor mi manjši in zaradi tega nižji vrtljaji motorja.
Brezstopenjski napajalnik ima tudi senzor vrtljajev, zato spreminja velikost napetosti, in s tem
prilagodi vrtljaje glede na obremenitev motorja v mešalniku.
Meritve 17
Diplomska naloga Primož Škrablin
-5
-4
-3
-2
-1
0
1
2
3
4
5
-400
-300
-200
-100
0
100
200
300
400
0 50 100 150 200 250
un(V)
um(V)
in(A)
im(A)
u(V) i(A)
t(ms)
Slika 5.5: Napetosti in tokovi pri vklopu v stopnjo min
5.2.2 Vklop v položaj max
Pri vklopu v položaj max brezstopenjski napajalnik postopoma poneha rezati vrhove
pozitivne in negativne polperiode napetosti nu , posledično tok mi ni več prekinjan in se
vrtljaji povišajo do nazivnih (slika 5.6).
-5
-4
-3
-2
-1
0
1
2
3
4
5
-400
-300
-200
-100
0
100
200
300
400
20 70 120 170 220 270
un(V)
um(V)
in(A)
im(A)
u(V) i(A)
t(ms)
Slika 5.6: Napetosti in tokovi pri vklopu v stopnjo max
18 Meritve
Primož Škrablin Diplomska naloga
5.2.3 Vklop v položaj M pri brezstopenjskem napajalniku
Pri vklopu v položaj M nam brezstopenjski napajalnik v času 15 period preneha rezati
napetost mu , tako da je napetost
m nu u in motor obratuje s polnimi vrtljaji (slika 5.7).
-15
-10
-5
0
5
10
15
-400
-300
-200
-100
0
100
200
300
400
0 50 100 150 200 250 300 350 400
un(V)
um(V)
in(A)
im(A)
u(V) i(A)
t(ms)
Slika 5.7: Napetosti in tokovi pri vklopu v stopnjo max
5.3 Prosti tek
Z meritvijo prostega teka dobimo podatke o izgubah v vzbujalnem navitju, izgubah v železu
motorja, izgubah trenja in ventilacije in izgube v reduktorju. Meritev prostega teka se izvaja
tako, da na neobremenjeni testni motor najprej priključimo vir spremenljive napetosti
konstantne frekvence in napetost spreminjamo po korakih približno od 0,2 do 1,2 NU ,
oziroma do maksimalnih vrtljajev 1
max 20000minn (pri prostem teku so vrtljaji podani brez
prestave reduktorja, ker so bili merjeni na zadnji strani pri ventilatorju). Izmerjene električne
veličine (tabela 5.1) izrišemo v ustrezen graf (slika 5.8). Meritev prostega teka smo opravili
pri frekvenci 50Hz z ventilatorjem in brez elektronske regulacije.
Meritve 19
Diplomska naloga Primož Škrablin
0
0,2
0,4
0,6
0,8
1
1,2
0
50
100
150
200
250
300
0 5000 10000 15000 20000
P(W)U(V)
P1(W)
U(V)
I(A)
cos fi
I(A)cos fi
n(1/min)
Slika 5.8: Grafični prikaz meritve prostega teka
Tabela 5.1: Meritev prostega teka
(V)U (A)I 1 (W)P cos 1(min )n
60 0,5712 26,35 0,77 2100
80 0,5935 43,60 0,92 5070
100 0,6191 58,27 0,93 7237
120 0,6608 74,58 0,94 8824
140 0,7200 95,05 0,94 10450
160 0,7438 113,50 0,95 11950
180 0,7835 135,37 0,96 13480
200 0,8297 159,93 0,96 14902
220 0,8664 185,15 0,97 16344
230 0,8775 195,86 0,97 17050
240 0,8823 206,25 0,97 17791
260 0,9279 234,59 0,97 19000
280 0,9601 260,02 0,97 20016
20 Meritve
Primož Škrablin Diplomska naloga
5.4 Obremenitev
Z meritvijo obremenitve motorja dobimo vrednosti o nazivnem toku, izkoristku in mehanski
moči. Meritev obremenitve poteka tako, da testni motor priključimo na nazivno napetost NU
s konstantno frekvenco in s pomočjo zavore obremenjujemo po korakih od 0,2 do 1,8 NM .
Izmerjene električne veličine izrišemo na ustrezni graf. Meritev obremenitve smo opravili z
obema napajalnikoma in pri vseh stopnjah ter pri nazivni oddani moči P iz grafa (slika 5.9)
odčitali vrednosti električnih veličin. Meritev je opravljena z reduktorjem brez napajalnika.
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
3,5
4
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
1600
1800
0 1 2 3 4 5 6
M(Nm)
n(1/min)
P1(W)
P(W)
izkoristek
I(A)
cos fi
P(W)
n(1/min)
izkoristek
I(A)
cos fi
Slika 5.9: Grafični prikaz obremenitve pri direktnem napajanju
Tabela 5.2: Meritev obremenitve pri direktnem napajanju.
(Nm)M (A)I 1 (W)P (V)U 1(min )n cos (W)P
5,2925 3,77 761,5 228,76 637 0,88 353,1 46,3
4,5395 3,61 740,0 230,59 680 0,89 323,2 43,6
4,081 3,49 719,2 231,15 724 0,89 309,4 43,2
3,5345 3,29 684,7 230,63 809 0,90 299,4 43,7
3,0085 2,98 626,1 230,81 906 0,91 285,4 45,5
Meritve 21
Diplomska naloga Primož Škrablin
2,6145 2,67 564,4 230,94 1006 0,91 275,4 48,7
2,0355 2,26 484,8 231,2 1168 0,92 248,9 51,3
1,494 1,87 404,4 231,42 1323 0,93 206,9 51,1
1,0015 1,51 328,4 231,54 1479 0,93 155,1 47,2
0,5095 1,18 258,9 231,65 1688 0,95 90,2 34,7
5.4.1 Obremenitev stopenjski napajalnik stopnja 1
Pri obremenitvi v stopnji 1 stopenjski napajalnik poreže polovico amplitude napetosti nU , in s
tem povzroči, da motor obratuje z manjšimi vrtljaji n . Izkoristek je v tem primeru slab saj
znaša pri nazivnem toku 43,5%.
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
1600
0 1 2 3 4
M(Nm)
Un(V)
Um(V)
Pn(W)
n(1/min)
P
Izkoristek
I(A)
cos fi
U(V)
P(W)
n(1/min)
I(A)
cos fi
Slika 5.10: Grafični prikaz obremenitve pri stopenjskem napajalniku v stopnji 1
Tabela 5.3: Meritev obremenitve pri stopenjskem napajalniku v stopnji 1
(Nm)M n (V)U m (V)U (A)I n (W)P m (W)P 1(min )n cos (W)P
0,2015 229,85 161,70 1,00 153,9 153,3 1513 0,67 31,9 20,7
0,501 230,02 161,70 1,29 195,4 194,6 1329 0,66 69,7 35,7
0,8225 229,79 161,37 1,59 239,5 238,3 1176 0,66 101,3 42,3
1,0865 230,53 161,91 1,82 274,3 272,8 1048 0,65 119,2 43,5
22 Meritve
Primož Škrablin Diplomska naloga
1,4135 230,86 162,32 2,13 318,9 316,9 898 0,65 132,9 41,7
1,705 230,72 162,33 2,37 353,7 352,8 782 0,65 139,6 39,5
2,002 230,42 162,06 2,52 376,3 376,5 689 0,65 144,4 38,4
2,2935 230,2 161,89 2,63 392,8 391,1 588 0,65 141,2 35,9
2,606 230,23 161,89 2,73 405,8 403,9 508 0,65 138,6 34,2
2,8885 230,35 161,99 2,80 415,2 413,5 438 0,64 132,5 31,9
3,299 230,17 161,79 2,87 424,0 422,4 358 0,64 123,7 29,2
5.4.2 Obremenitev stopenjski napajalnik stopnja 2
Pri obremenitvi v stopnji 2 motor deluje z polno močjo, to pomeni da je napetost na
napajalniku nU skoraj enaka kot napetost na sponkah motorja mU . Majhen padec napetosti
povzroči napajalnik zaradi lastnih izgub. Izkoristek motorja pri nazivni obremenitvi je 52,6.
Rezultati so razvidni v tabeli 5.4.
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
1600
1800
2000
0 0,5 1 1,5 2 2,5 3
U(V)
P(W)n(1/min)
izkoristek
M(Nm)
Un(V)
Um(V)
Pn(W)
n(1/min)
P
Izkoristek
I(A)
cos fi
I(A)
cos fi
Slika 5.11: Grafični prikaz obremenitve pri stopenjskem napajalniku v stopnji 2
Meritve 23
Diplomska naloga Primož Škrablin
Tabela 5.4: Meritev obremenitve pri stopenjskem napajalniku v stopnji 2
(Nm)M n (V)U
m (V)U (A)I n (W)P
m (W)P 1(min )n cos (W)P
0,1985 229,77 228,61 0,99 216,8 215,9 1825 0,95 37,9 17,4
0,5085 230,71 229,49 1,20 260,9 259,7 1671 0,94 88,9 34,1
0,801 230,37 229,09 1,4 305,7 304,2 1536 0,93 128,8 42,1
1,092 230,33 228,99 1,62 345,5 343,7 1435 0,92 164,1 47,4
1,4115 230,49 229,09 1,84 392,4 390,1 1357 0,92 200,5 51,1
1,677 230,42 228,97 2,04 433,1 430,5 1280 0,92 224,7 51,8
1,992 230,45 228,91 2,25 476,1 473,1 1202 0,91 250,7 52,6
2,29 230,28 228,68 2,46 519,2 515,6 1132 0,91 271,4 52,2
2,597 230,17 228,53 2,68 561,3 557,2 1074 0,90 292,0 52,0
2,9015 230,22 228,46 2,95 616,5 611,7 1022 0,90 310,5 50,3
5.4.3 Obremenitev stopenjski napajalnik stopnja M
Rezultati meritev obremenitve v stopnji M so skoraj enaki kot v stopnji 2, saj motor deluje z
polno napetostjo, enako kot v stopnji 2.
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
1600
1800
2000
0 0,5 1 1,5 2 2,5 3
U(V)
P(W)n(1/min)
izkoristek
M(Nm)
Um(V)
n(1/min)
Pn(W)
P(W)
izkoristek
Un(V)
I(A)
cos fi
I(A)
cos fi
Slika 5.12: Obremenitev stopenjski napajalnik stopnja M
24 Meritve
Primož Škrablin Diplomska naloga
Tabela 5.5: Meritev obremenitve pri stopenjskem napajalniku v stopnji M
(Nm)M n (V)U
m (V)U (A)I n (W)P
m (W)P 1(min )n cos (W)P
0,2115 230,45 229,3 0,99 218,2 217,3 1822 0,96 40,4 18,5
0,5125 230,56 229,35 1,20 262,3 261,¸1 1668 0,94 89,5 34,1
0,802 230,5 229,24 1,40 303,2 301,7 1544 0,94 129,7 42,8
1,0855 230,57 229,27 1,59 342,1 340,2 1438 0,93 163,5 47,8
1,4245 230,25 228,89 1,78 381,8 379,6 1360 0,93 202,9 53,1
1,693 230,03 228,57 2,02 428,9 426,4 1268 0,92 224,8 52,4
2,0245 231,06 229,53 2,28 484,6 481,4 1180 0,92 250,2 51,6
2,313 230,54 228,95 2,49 527,5 523,9 1103 0,92 267,2 50,6
2,647 230,14 228,48 2,74 574,7 570,5 1035 0,91 286,9 49,9
2,9135 230,18 228,42 2,95 616,3 611,4 998 0,91 304,5 49,4
5.4.4 Obremenitev brezstopenjski napajalnik stopnja min
Pri obremenitvi v stopnji min brezstopenjski napajalnik regulira vrtljaje tako, da reže vrhove
pozitivne in negativne polperiode napetosti mU . Ko smo z zavoro zmanjševali vrtljaje
motorja, in smo dosegli vrtljaje 1171n 1(min ) , sta začela navor M in tok I naraščati,
napajalnik je pa prenehal rezati napetost. Izkoristek motorja je dosegel 53,4. Rezultati meritev
so podani v tabeli 5.6.
Meritve 25
Diplomska naloga Primož Škrablin
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
0 0,5 1 1,5 2 2,5 3
U(V)
P(W)n(1/min)
izkoristek
M(Nm)
Un(V)
Um(V)
Pn(W)
n(1/min)
P
Izkoristek
I(A)
cos fi
I(A)
cos fi
Slika 5.13: Obremenitev brezstopenjski napajalnik stopnja min
Tabela 5.6: Meritev obremenitve pri brezstopenjskem napajalniku v stopnji min
(Nm)M n (V)U m (V)U (A)I n (W)P m (W)P 1(min )n cos (W)P
0,043 230,83 46,54 0,10 4,7 3,4 1180 0,20 2,4 50,7
2,009 230,75 224,47 2,31 473,2 468,9 1171 0,89 246,4 52,1
2,302 230,35 225,08 2,49 508,7 504,1 1127 0,89 271,7 53,4
2,602 230,11 225,01 2,69 546,3 541,2 1070 0,88 291,5 53,4
2,966 230,40 225,46 2,94 597,8 592,0 1010 0,88 313,7 52,5
5.4.5 Obremenitev brezstopenjski napajalnik srednja stopnja
Obremenitev v srednji stopnji je podobna kot stopnja min, razlika je v tem, da napajalnik
preneha rezati napetost mU pri vrtljajih 1429n 1(min ) . Rezultati meritev so podani v tabeli
5.7.
26 Meritve
Primož Škrablin Diplomska naloga
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
1600
0 0,5 1 1,5 2 2,5 3
U(V)
P(W)n(1/min)
izkoristek
M(Nm)
Un(V)
Um(V)
Pn(W)
n(1/min)
P(W)
Izkoristek
I(A)
cos fi
I(A)
cos fi
Slika 5.14: Obremenitev brezstopenjski napajalnik srednja stopnja
Tabela 5.7: Meritev obremenitve pri brezstopenjskem napajalniku v srednji stopnji
(Nm)M n (V)U m (V)U (A)I n (W)P m (W)P 1(min )n cos m (W)P
0,0460 230,35 90,07 0,24 18,9 17,6 1438 0,34 6,9 36,6
1,0885 230,64 221,3 1,64 335,3 332,3 1429 0,89 162,9 48,6
1,4225 230,31 224,74 1,87 388,6 385,1 1339 0,90 199,5 51,3
1,6995 230,26 224,69 2,06 426,9 423,2 1250 0,90 222,5 52,1
2,06 229,99 224,66 2,34 479,3 474,9 1150 0,89 248,1 51,6
2,283 229,84 224,65 2,47 504,8 500,2 1104 0,89 263,9 52,3
2,5985 229,85 224,72 2,68 543,9 538,8 1053 0,88 286,5 52,7
2,929 229,72 224,69 2,92 592,6 586,8 999 0,88 306,4 51,7
5.4.6 Obremenitev brezstopenjski napajalnik stopnja max
Pri stopnji max motor deluje brez rezanja napetosti mU na napajalniku, kar pomeni, da motor
deluje s polno močjo in polnimi vrtljaji. Rezultati so podani v tabeli 5.8.
Meritve 27
Diplomska naloga Primož Škrablin
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
1600
1800
2000
0 0,5 1 1,5 2 2,5 3
Un(V)
Um(V)
Pn(W)
n(1/min)
P
Izkoristek
I(A)
cos fi
U(V)
P(W)n(1/min)
izkoristek
I(A)
cos fi
M(Nm)
Slika 5.15: Obremenitev brezstopenjski napajalnik stopnja max
Tabela 5.8: Meritev obremenitve pri brezstopenjskem napajalniku v stopnji max
(Nm)M n (V)U m (V)U (A)I n (W)P m (W)P 1(min )n cos (W)P
0,2125 230,37 224,42 1,03 221,8 219,6 1826 0,93 40,6 18,3
0,496 230,32 224,43 1,22 259,1 256,7 1675 0,92 87,0 33,6
0,8025 229,85 224,03 1,43 300,1 297,4 1532 0,91 128,7 42,9
1,108 230,21 224,51 1,65 343,8 340,8 1425 0,91 165,3 48,1
1,4185 230,56 225,02 1,86 386,7 383,3 1329 0,90 197,4 51,1
1,7435 230,62 225,19 2,09 431,3 427,4 1240 0,89 226,4 52,5
2,0045 230,38 225,05 2,27 467,1 462,9 1178 0,89 247,3 52,9
2,3075 230,32 225,19 2,48 507,1 502,5 1108 0,89 267,7 52,8
2,5875 230,74 225,68 2,67 546,0 540,9 1054 0,88 285,6 52,3
2,9165 230,61 225,9 2,90 590,2 584,5 1001 0,88 305,7 51,8
5.4.7 Obremenitev brezstopenjski napajalnik stopnja M
Obremenitev v stopnji M je skoraj enaka, saj motor deluje brez rezanja napetosti, enako kot v
stopnji max. Rezultati so podani v tabeli 5.9.
28 Meritve
Primož Škrablin Diplomska naloga
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
1600
1800
2000
0 0,5 1 1,5 2 2,5 3
Un(V)
Um(V)
Pn(W)
n(1/min)
P
Izkoristek
I(A)
cos fi
U(V)
P(W)n(1/min)
izkoristek
M(Nm)
I(A)
cos fi
Slika 5.16: Obremenitev brezstopenjski napajalnik stopnja M
Tabela 5.9: Meritev obremenitve pri brezstopenjskem napajalniku v stopnji M
(Nm)M n (V)U m (V)U (A)I n (W)P m (W)P 1(min )n cos m (W)P
0,214 230,72 224,70 1,04 222,9 220,8 1865 0,93 41,8 18,7
0,5185 230,77 224,83 1,24 264,1 261,7 1702 0,92 92,4 34,9
0,8225 230,53 224,72 1,45 306,2 303,5 1563 0,91 134,6 43,9
1,136 230,58 224,92 1,66 347,6 344,6 1448 0,91 172,3 49,6
1,416 230,53 225,01 1,87 387,1 383,6 1352 0,90 200,5 51,8
1,586 230,25 224,61 1,98 411,7 408,1 1277 0,90 212,1 51,5
2,0865 230,06 224,54 2,31 473,5 469,2 1164 0,89 254,3 53,7
2,3055 230,27 225,26 2,45 499,5 494,9 1128 0,88 272,3 54,5
2,6345 229,94 224,92 2,67 541,2 536,1 1054 0,88 290,8 53,7
2,893 231,05 226,17 2,85 581,5 575,9 1027 0,88 311,1 53,5
Meritve 29
Diplomska naloga Primož Škrablin
5.5 Kratek stik
Pri kratkem stiku smo zavrli rotor na sponke motorja pa smo priključili nazivno napetost.
Kratek stik smo opravljali po standardu IEC kjer mora motor zdržati v kratkem stiku 30 s, po
končanem preizkusu pa ne sme imeti trajnih posledic. Prav tako smo merili temperature v
vzbujalnem navitju in v železnem jedru motorja. Rezultati meritev so podani v tabeli 5.10.
0
2
4
6
8
10
12
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
1600
0 5 10 15 20 25 30 35
Um(V)
Pm(W)
I(A)
M(Nm)
cos fi
t(s)
U(V)
P(W)
I(A)
M(Nm)cos fi
Slika 5.17: Preizkus kratkega stika
Tabela 5.10: Električne veličine pri kratkem stiku
(s)t m (V)U (A)I m (W)P (Nm)M cos
0 239,67 6,59 855,4 0,07 0,54
1,35 237,38 8,63 1535,8 5,45 0,75
2,7 237,71 8,27 1489,9 9,66 0,76
4,05 237,77 7,93 1435,2 9,38 0,76
5,4 238,27 7,72 1410,1 9,14 0,77
6,75 239,85 7,54 1393,8 9,06 0,77
8,1 239,94 7,31 1358,2 8,92 0,77
9,45 240,04 7,13 1330,2 8,78 0,78
10,8 240,14 6,98 1309,4 8,67 0,78
12,15 240,16 6,89 1297,6 8,56 0,78
30 Meritve
Primož Škrablin Diplomska naloga
13,5 240,33 6,74 1277,2 8,49 0,79
14,85 240,39 6,60 1254,2 8,37 0,79
16,2 240,34 6,52 1244,7 8,30 0,79
17,55 240,32 6,39 1222,2 8,21 0,80
18,9 240,48 6,30 1208,9 8,12 0,80
20,25 240,45 6,18 1189,5 8,04 0,80
21,6 240,35 6,11 1177,1 7,94 0,80
22,95 240,45 6,01 1162,0 7,89 0,80
24,3 240,45 5,95 1152,1 7,81 0,81
25,65 240,59 5,88 1141,9 7,75 0,81
27 240,53 5,81 1131,2 7,70 0,81
28,35 240,55 5,75 1119,4 7,63 0,81
29,7 240,66 5,70 1113,0 7,57 0,81
31,05 242,96 3,26 365,27 6,68 0,46
Najvišji zagonski tok v K.S. je bil 6,6A , ki pa je s segrevanjem zaradi višanja upornosti
vzbujalnega in rotorskega navitja padal. Moč, ki jo je motor sprejemal je bila 1500W.
Pri opazovanju temperatur v kratkem stiku (tabela 5.18) je lepo razvidno da so temperature v
rotorju precej višje kot temperature v vzbujalnem navitju. Temperatura v rotorskem navitju je
presegla 250 C , temperature v vzbujalnem navitju pa so dosegle 200 C . Vzbujalno navitje
je segrevalo tudi železno jedro ki je doseglo temperaturo 35 C . Temperatura okolice je bila
22,6 C . Najvišje izmerjene temperature so podane v tabeli 5.11. Temperature v rotorju,
statorju in železnem jedru smo merili z dvema termoelementoma, enim nameščenim zgoraj, in
enim spodaj. Tipalo številka 1 za rotorsko temperaturo se je po 20s meritve snelo, zato
rezultati za to tipalo niso realni. Dobljeni rezultati temperatur so podani v prilogi št. 2.
Meritve 31
Diplomska naloga Primož Škrablin
0
50
100
150
200
250
300
0 5 10 15 20 25 30
Rotorsko navitje 1
Rotorsko navitje 2
Statorsko navitje 1
Statorsko navitje 2
Železno jedro 1
T(oC)
t(s)
Slika 5.18: Temperature pri kratkem stiku
Tabela 5.11: Najvišje izmerjene temperature pri kratkem stiku
(s)t R1( C)T R2 ( C)T S1( C)T S2 ( C)T Z1( C)T Z2 ( C)T zr ( C)T
30 192,97 257,93 181,20 197,83 32,63 33,94 22,79
5.6 Segrevanje motorja v predpisanem režimu obratovanja
Opravili smo meritev segrevanja motorja v predpisanem režimu obratovanja (slika 5.19), ki
traja 1 uro. Motor, ki je nazivno obremenjen 10 min obratuje, nato je 10 min izklopljen, nato
spet 10 min obratuje nakar miruje 30 min. S tem preizkusom ugotavljamo vzdržljivost
motorja, ter temperature v motorju (slika 5.20). Tabela z električnimi veličinami se nahaja v
prilogi št.3.
32 Meritve
Primož Škrablin Diplomska naloga
0
0,5
1
1,5
2
2,5
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
0 10 20 30 40 50 60
Un(V)
Um(V)
Pm(W)
n(1/min)
I(A)
M(Nm)
cos fi
U(V)
P(W)
n(1/min)
I(A)
M(Nm)
cos fi
t(min)
Slika 5.19: Potek električnih veličin v predpisanem režimu obratovanja
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
0 10 20 30 40 50 60
Stator navitje zgoraj 1
Stator navitje zgoraj 2
Stator navitje spodaj 1
Stator navitje spodaj 2
Železno jedro zgoraj
Železno jedro spodaj
Temperatura zraka
T(oC)
t(min)
Slika 5.20: Grafični prikaz temperatur v predpisanem režimu obratovanja
Iz grafa je razvidno, da temperatura med obratovanjem narašča, pri izklopu zaradi prenehanja
hlajenja z ventilatorjem še kratek čas strmo narašča, nato pa se motor ohlaja. Po eni uri so
temperature motorja padle na 35 do 40 C .
Meritve 33
Diplomska naloga Primož Škrablin
5.7 Določitev izgub trenja z in brez ventilatorja
Pri določitvi izgub trenja poganjamo motor z zunanjim pogonskim strojem in opazujemo
potreben vrtilni moment na osi. Pri nazivnih vrtljajih motorja odčitamo vrtilni moment in tako
dobimo mehanske izgube.
Meritev smo opravljali z in brez ventilatorja. Pri meritvi brez ventilatorja (slika 5.21) smo
lahko približno določili izgube na reduktorju. Meritve trenj brez reduktorja nismo mogli
izvesti, ker motorja brez reduktorja ni bilo mogoče vpeti na merilno mesto, zato so pri obeh
izvedenih meritvah prisotne še izgube trenja ščetk in izgube v ležajih.
0,25
0,27
0,29
0,31
0,33
0,35
0,37
0 500 1000 1500 2000 2500
M(Nm)
n(1/min)
M(Nm)
Slika 5.21: Določitev mehanskih izgub brez ventilatorja
34 Meritve
Primož Škrablin Diplomska naloga
0,2
0,25
0,3
0,35
0,4
0,45
0,5
0,55
0,6
0 500 1000 1500 2000 2500
M(Nm)
M(Nm)
n(1/min)
Slika 5.22: Določitev mehanskih izgub z ventilatorjem
Meritve 35
Diplomska naloga Primož Škrablin
5.8 Določitev inducirane napetosti na ščetkah
Pri tej meritvi hočemo določiti kako visoka inducirana napetost iU se nam inducira v rotorju.
Vzbujalno navitje napajamo z enosmernim tokom, ki je enak nazivnemu vzb NI I , vrtljaje pa
spreminjamo z zunanjim pogonskim strojem. Pri nazivnih vrtljajih je izmerjena inducirana
napetost v rotorju i 202,15VU . Rezultati meritev so podani v tabeli 5.12.
0
0,5
1
1,5
2
2,5
3
0
50
100
150
200
250
300
350
0 500 1000 1500 2000
U statorska
U rotorska
I(A)
n(1/min)
U(V)
I(A)
Slika 5.23: Grafični prikaz rotorske inducirane napetosti
Tabela 5.12: Rezultati meritev inducirane napetosti v rotorju
1(min )n s (V)U i (V)U (A)I
0 28,57 0 2,69
100 30,07 15,95 2,69
200 29,62 32,28 2,70
300 29,36 48,07 2,70
400 28,99 63,92 2,69
500 28,84 79,27 2,70
600 28,39 94,76 2,69
700 28,05 109,72 2,70
800 27,83 124,25 2,70
900 27,74 139,62 2,69
1000 27,54 156,10 2,69
1100 27,37 169,20 2,69
1200 27,21 184,73 2,70
1300 26,90 202,15 2,69
36 Meritve
Primož Škrablin Diplomska naloga
1400 26,74 215,79 2,69
1500 26,50 229,82 2,69
1600 26,34 244,02 2,70
1700 26,18 259,00 2,70
1800 25,96 273,73 2,70
1900 25,69 287,33 2,70
2000 25,45 299,35 2,70
Zaključek 37
Diplomska naloga Primož Škrablin
6. Zaključek
Z analizo delovanja univerzalnega motorja z stopenjskim napajalnikom smo ugotovili, da v
stopnji 1 napajalnik poreže polovico periode napetosti (polvalno usmerjanje) in s tem
posledično zniža napetost na sponkah motorja. Zaradi tega so vrtljaji v stopnji 1 nižji. V
stopnjah 2 in M deluje motor pri polni pritisnjeni napetosti, saj napajalnik prepušča polno
napetost na sponke motorja, zaradi tega so tudi vrtljaji motorja enaki, kot pri napajanju brez
napajalnika. Pri stopenjskem napajalniku gre za krmiljenje, saj sami nastavljamo število
vrtljajev z vklopom v določeno stopnjo. Padec napetosti na stopenjskem napajalniku pri
obremenitvi znaša od 1 V do 2 V, izguba moči pa od 1 W do 5 W.
Pri brezstopenjskem napajalniku pa je prigrajen merilec vrtljajev na osi, ki meri število
vrtljajev rotorja, in ko doseže nastavljene vrtljaje, začne rezati vrhove pozitivne in negativne
polperiode napetosti, da se vrtljaji ne povišajo čez nastavljeno vrednost. Tako je v stopnji
min, kjer so bili vrtljaji najmanjši tudi napetost najbolj porezana. Ko motor z elektronskim
napajalnikom v stopnji min obremenimo in začnejo vrtljaji padati začne napajalnik dvigovati
napetost in s tem posledično uravnava vrtljaje motorja vse dokler napajalnik ne prepušča
polne napetosti. V tem primeru gre za regulacijo, saj napajalnik sam regulira vrtljaje glede na
obremenitev motorja. Padec napetosti na brezstopenjskem napajalniku pri obremenitvi znaša
od 4 V do 6 V izguba moči pa od 4 W do 7 W.
Izkoristki motorja znašajo od 40 do 54 odstotka. Zanimiva ugotovitev je tudi, da je izkoristek
motorja z brezstopenjskim napajalnikom za en do dva odstotka boljši, kot pri stopenjskem
napajalniku, čeprav so izgube brezstopenjskega napajalnika večje.
Pri meritvah izgub trenja z in brez ventilatorja nismo mogli natančno določiti izgub v
reduktorju, ker motorja brez reduktorja nismo mogli vpeti na merilno mesto, zato so podane
izgube v reduktorju, izgube na ščetkah in trenje v ležajih skupaj.
V prihodnosti bi lahko izmerili izgube trenja v reduktorju in motorju ločeno. Z ločenimi
izgubami motorja in reduktorja bi lahko ugotovili kako izboljšati posamični izkoristek
motorja in reduktorja.
38 Literatura
Primož Škrablin Diplomska naloga
7. Literatura
[1] Ivan Zagradišnik, Bojan Slemnik, Električni rotacijski stroji, Univerza v Mariboru
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Maribor 2007
[2] Ivan Zagradišnik, Elektromehanski pretvorniki, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo
in informatiko Maribor, 2001
[3] France Avčin, Peter Jereb, Preizkušanje električnih strojev, Tehniška založba Slovenije,
Ljubljana, 1973
Priloge 39
Diplomska naloga Primož Škrablin
8. Priloge
Priloga št. 1: Tehnični podatki in mere uporabljenega testnega motorja MCM4 electronic.
40 Priloge
Primož Škrablin Diplomska naloga
Priloga št. 2: Temperature motorja pri kratkem stiku.
(s)t R1( C)T R2 ( C)T
S1( C)T S2 ( C)T
Z1( C)T Z2 ( C)T
zr ( C)T
0 24,07004 24,16342 24,16342 24,28794 24,25681 24,22568 22,8249
1,35 26,71595 30,20234 29,82879 28,70817 24,28794 24,75486 22,8249
2,7 36,39689 45,82879 38,73152 36,61478 24,31907 24,38132 22,8249
4,05 63,35408 79,16731 47,60311 44,98833 24,35019 24,50584 22,8249
5,4 77,48638 93,17509 61,98444 53,61089 24,47471 24,84825 22,8249
6,75 90 108,179 67,3074 70,82491 24,66148 25,15953 22,8249
8,1 102,2646 122,6848 75,214 78,29572 25,06615 25,43969 22,8249
9,45 113,2529 136,2879 81,28405 85,7354 25,31518 25,62646 22,8249
10,8 124,0234 147,6187 94,23346 93,48638 25,5642 25,96887 22,8249
12,15 146,4981 158,4825 101,4241 100,8016 25,84436 26,31128 22,8249
13,5 158,6381 179,8055 104,6926 108,9261 26,2179 26,62257 22,8249
14,85 165,7043 188,9572 115,0584 116,3035 26,62257 27,02724 22,8249
16,2 174,7004 197,393 118,9494 129,9377 27,05836 27,89883 22,8249
17,55 182,5136 205,9533 125,3307 137,0039 27,83658 28,36576 22,79377
18,9 177,3774 214,2335 132,2412 143,7588 28,27237 28,86381 22,8249
20,25 185,8132 221,8667 136,786 150,4825 28,54576 29,36187 22,79377
21,6 171,2763 228,9757 142,4202 159,0739 29,05058 29,76987 22,79377
22,95 173,0195 234,5603 152,7549 163,2763 29,67315 30,3891 22,8249
24,3 178,9339 238,8872 160,7237 169,4086 30,14008 30,94942 22,79377
25,65 184,9728 243,1829 162,9339 181,2062 30,57588 32,07004 22,79377
27 187,4942 247,8833 171,0584 186,8093 31,60311 32,63035 22,79377
28,35 189,5487 253,393 176,9728 192,3191 32,07004 33,28405 22,79377
29,7 192,9728 257,9377 181,2062 197,8288 32,63035 33,93774 22,79377
31,05 181,2685 265,751 180,9261 80,31907 33,22179 34,6537 479,7899
Priloge 41
Diplomska naloga Primož Škrablin
Priloga št. 3: Električne veličine segrevanja motorja v predpisanem režimu obratovanja.
(min)t n (V)U
m (V)U (A)I m (W)P (Nm)M
1(min )n cos
0 230,37 5,18 0 0 0 0 Inf
0,176 230,17 5,19 0 0 0 0 Inf
0,352 229,24 216,89 2,02 397,03 0 1343 0,86
0,528 229,18 223,82 2,08 426,32 1,72 1343 0,89
0,704 229,87 224,3 1,98 407,22 1,54 1343 0,90
0,88 230,05 224,54 1,98 408,46 1,53 1343 0,90
1,056 230,14 224,7 1,97 406,66 1,52 1343 0,90
1,232 230 224,52 1,96 403,92 1,53 1343 0,90
1,408 230,1 224,54 1,94 401,38 1,5 1343 0,90
1,584 230,15 224,69 1,95 402,21 1,49 1343 0,90
1,76 230,18 224,74 1,94 401,48 1,5 1343 0,90
1,936 230,1 224,68 1,94 401,63 1,5 1343 0,90
2,112 230,24 224,69 1,94 400,62 1,5 1343 0,90
2,288 230,22 224,7 1,94 399,94 1,48 1343 0,90
2,464 230,11 224,63 1,94 399,72 1,48 1343 0,90
2,64 229,92 224,39 1,92 397,06 1,45 1343 0,90
2,816 229,96 224,53 1,93 397,91 1,49 1343 0,90
2,992 229,84 224,42 1,93 397,83 1,49 1343 0,90
3,168 229,49 223,99 1,92 395,16 1,48 1343 0,90
3,344 229,36 223,93 1,91 393,46 1,47 1343 0,90
3,52 229,76 224,3 1,92 398,07 1,51 1343 0,90
3,696 229,74 224,34 1,94 400,28 1,53 1343 0,90
3,872 229,65 224,25 1,93 398,33 1,5 1343 0,90
4,048 229,52 224,14 1,92 396,8 1,49 1343 0,90
4,224 230,51 224,89 1,94 400,75 1,48 1335 0,90
4,4 230,6 224,98 1,94 401,19 1,51 1335 0,90
4,576 230,51 224,88 1,9 395,84 1,49 1335 0,91
4,752 230,49 225,05 1,94 400,78 1,51 1335 0,90
4,928 230,65 225,14 1,94 402,31 1,51 1335 0,90
5,104 230,54 225,1 1,93 399,8 1,49 1335 0,90
5,28 230,55 225,13 1,93 400,14 1,49 1335 0,90
5,456 230,97 225,27 1,89 396,01 1,48 1335 0,91
5,632 230,66 225,12 1,94 402,55 1,52 1335 0,90
5,808 230,8 225,36 1,96 405,94 1,53 1335 0,90
5,984 229,95 224,54 1,94 399,78 1,5 1335 0,90
6,16 229,85 224,37 1,92 396,37 1,47 1335 0,90
6,336 230,23 224,68 1,94 401,47 1,51 1323 0,90
6,512 230,06 224,68 1,94 401,77 1,49 1323 0,90
6,688 230,09 224,46 1,91 396,18 1,5 1323 0,90
6,864 230,36 224,66 1,88 394,88 1,5 1323 0,91
7,04 230,37 224,92 1,94 401,63 1,5 1323 0,90
7,216 230,29 224,78 1,94 400,91 1,49 1323 0,90
7,392 230,47 225 1,94 402,31 1,53 1323 0,90
42 Priloge
Primož Škrablin Diplomska naloga
7,568 230,4 224,9 1,91 398,06 1,49 1323 0,90
7,744 230,32 224,84 1,92 398,56 1,47 1323 0,90
7,92 230,33 224,66 1,9 396,5 1,51 1323 0,91
8,096 230,26 224,75 1,92 398,63 1,54 1323 0,90
8,272 230,27 224,84 1,91 397,76 1,52 1323 0,90
8,448 230,22 224,57 1,9 394,75 1,47 1323 0,90
8,624 229,8 224,15 1,92 396,6 1,51 1323 0,90
8,8 229,75 224,07 1,91 396,26 1,48 1323 0,90
8,976 230,23 224,6 1,96 404,35 1,55 1323 0,90
9,152 230,49 224,74 1,93 401,66 1,54 1323 0,90
9,328 230,27 224,68 1,95 404,71 1,56 1323 0,90
9,504 230,46 224,89 1,98 409,16 1,59 1323 0,90
9,68 230,35 224,79 1,97 406,66 1,59 1323 0,90
9,856 230,49 224,66 1,92 402,05 1,53 1323 0,91
10,032 230,11 224,48 1,94 401,6 1,53 1323 0,90
10,208 230,08 224,32 1,93 401,53 1,54 1323 0,91
10,384 230,18 224,59 1,95 403,99 1,58 1323 0,90
10,56 230,08 224,25 1,9 397,37 1,53 1323 0,91
10,736 231,23 3,77 0 0 -0,4 0 Inf
10,912 231,2 0 0 0 0,06 0 Inf
11,088 231,07 0 0 0 0,07 0 Inf
11,264 231,37 0 0 0 0,07 0 Inf
11,44 231,09 0 0 0 0,07 0 Inf
11,616 231,03 0 0 0 0,07 0 Inf
11,792 231,1 0 0 0 0,08 0 Inf
11,968 231,49 0 0 0 0,08 0 Inf
12,144 231,27 0 0 0 0,08 0 Inf
12,32 231,48 0 0 0 0,08 0 Inf
12,496 231,26 0 0 0 0,08 0 Inf
12,672 231,46 0 0 0 0,08 0 Inf
12,848 231,48 0 0 0 0,08 0 Inf
13,024 231,38 0 0 0 0,08 0 Inf
13,2 231,55 0 0 0 0,08 0 Inf
13,376 231,5 0 0 0 0,08 0 Inf
13,552 231,6 0 0 0 0,08 0 Inf
13,728 231,68 0 0 0 0,08 0 Inf
13,904 231,56 0 0 0 0,08 0 Inf
14,08 231,67 0 0 0 0,08 0 Inf
14,256 231,82 0 0 0 0,08 0 Inf
14,432 231,8 0 0 0 0,08 0 Inf
14,608 231,71 0 0 0 0,08 0 Inf
14,784 231,84 0 0 0 0,08 0 Inf
14,96 231,84 0 0 0 0,08 0 Inf
15,136 231,75 0 0 0 0,08 0 Inf
15,312 231,83 0 0 0 0,08 0 Inf
15,488 231,6 0 0 0 0,08 0 Inf
15,664 231,81 0 0 0 0,08 0 Inf
15,84 231,67 0 0 0 0,08 0 Inf
Priloge 43
Diplomska naloga Primož Škrablin
16,016 231,73 0 0 0 0,08 0 Inf
16,192 231,82 0 0 0 0,08 0 Inf
16,368 231,62 0 0 0 0,08 0 Inf
16,544 231,62 0 0 0 0,08 0 Inf
16,72 231,39 0 0 0 0,08 0 Inf
16,896 231,5 0 0 0 0,08 0 Inf
17,072 231,4 0 0 0 0,08 0 Inf
17,248 231,4 0 0 0 0,08 0 Inf
17,424 231,51 0 0 0 0,08 0 Inf
17,6 231,44 0 0 0 0,08 0 Inf
17,776 231,14 0 0 0 0,08 0 Inf
17,952 231,24 0 0 0 0,08 0 Inf
18,128 231,55 0 0 0 0,08 0 Inf
18,304 231,61 0 0 0 0,08 0 Inf
18,48 231,38 0 0 0 0,08 0 Inf
18,656 231,06 0 0 0 0,08 0 Inf
18,832 231,48 0 0 0 0,08 0 Inf
19,008 231,37 0 0 0 0,08 0 Inf
19,184 231,46 0 0 0 0,08 0 Inf
19,36 231,4 0 0 0 0,08 0 Inf
19,536 231,49 0 0 0 0,08 0 Inf
19,712 231,61 0 0 0 0,08 0 Inf
19,888 231,33 0 0 0 0,08 0 Inf
20,064 231,43 0 0 0 0,08 0 Inf
20,24 231,53 0 0 0 0,08 0 Inf
20,416 231,33 0 0 0 0,08 0 Inf
20,592 231,31 0 0 0 0,08 0 Inf
20,768 231,26 0 0 0 0,08 0 Inf
20,944 231,03 0 0 0 0,08 0 Inf
21,12 229,9 224,26 1,95 404,66 1,51 1338 0,90
21,296 230,03 224,5 2 412,86 1,6 1338 0,90
21,472 230,06 224,5 1,99 409,57 1,57 1338 0,90
21,648 229,84 224,28 1,98 407,97 1,55 1338 0,90
21,824 230,03 224,47 1,96 403,79 1,5 1338 0,90
22 230,16 224,65 1,95 404,39 1,52 1338 0,90
22,176 230,31 224,37 1,89 397,39 1,47 1338 0,91
22,352 230,18 224,55 1,93 400,75 1,51 1338 0,90
22,528 230,18 224,53 1,92 399,39 1,53 1338 0,90
22,704 229,95 224,11 1,89 395,41 1,48 1335 0,91
22,88 230,18 224,45 1,9 397,21 1,51 1335 0,91
23,056 230,28 224,66 1,92 399,87 1,52 1335 0,90
23,232 230,31 224,53 1,9 397,07 1,53 1335 0,91
23,408 230,24 224,49 1,92 399,71 1,47 1335 0,91
23,584 230,32 224,51 1,9 398,61 1,54 1335 0,91
23,76 230,25 224,58 1,91 399,24 1,55 1335 0,91
23,936 230,16 224,21 1,9 398,93 1,5 1335 0,91
24,112 230,07 224,34 1,91 398,72 1,53 1335 0,91
24,288 230,49 224,55 1,87 395,35 1,5 1335 0,91
44 Priloge
Primož Škrablin Diplomska naloga
24,464 230,3 224,62 1,92 399,83 1,53 1335 0,90
24,64 230,11 224,53 1,92 399,91 1,53 1335 0,90
24,816 230,3 224,51 1,91 398,72 1,53 1335 0,91
24,992 229,64 223,86 1,89 394,69 1,52 1329 0,91
25,168 229,87 224,23 1,91 396,38 1,51 1329 0,90
25,344 229,8 224,09 1,92 399,07 1,54 1329 0,91
25,52 229,84 224,1 1,92 399,77 1,55 1329 0,91
25,696 230,14 224,63 1,94 402,96 1,55 1325 0,90
25,872 230,23 224,51 1,92 401,75 1,53 1325 0,91
26,048 230,08 224,3 1,91 399,64 1,55 1325 0,91
26,224 230,13 224,48 1,94 402,6 1,54 1325 0,90
26,4 230,18 224,38 1,92 400,39 1,56 1325 0,91
26,576 230,22 224,49 1,91 399,6 1,54 1325 0,91
26,752 230,21 224,51 1,92 400,91 1,55 1325 0,90
26,928 229,88 224,16 1,93 400,34 1,53 1325 0,90
27,104 230,14 224,45 1,92 400,33 1,55 1325 0,90
27,28 230,15 224,41 1,92 400,47 1,52 1325 0,91
27,456 230,09 224,46 1,93 400,58 1,55 1325 0,90
27,632 230,15 224,47 1,92 400 1,53 1325 0,91
27,808 230,15 224,32 1,91 400,07 1,55 1325 0,91
27,984 229,94 224,17 1,92 400,33 1,55 1325 0,91
28,16 230,11 224,29 1,91 399,75 1,55 1325 0,91
28,336 229,97 224,36 1,93 400,55 1,55 1325 0,90
28,512 230 224,39 1,92 399,86 1,55 1325 0,90
28,688 229,99 224,26 1,92 399,81 1,52 1325 0,90
28,864 229,89 224,23 1,92 399,74 1,54 1325 0,90
29,04 229,81 224,15 1,92 398,43 1,53 1325 0,90
29,216 229,91 223,96 1,9 397,62 1,56 1325 0,91
29,392 229,86 224,19 1,92 398,95 1,53 1325 0,90
29,568 229,67 224,01 1,92 398,59 1,54 1325 0,90
29,744 229,62 223,87 1,9 395,93 1,51 1325 0,91
29,92 229,96 224,36 1,93 400,22 1,54 1325 0,90
30,096 229,62 223,93 1,92 399 1,54 1325 0,90
30,272 229,76 223,98 1,91 398,36 1,55 1325 0,91
30,448 230,01 224,33 1,94 402,64 1,56 1322 0,90
30,624 230,04 224,36 1,93 401,89 1,55 1322 0,90
30,8 229,91 224,22 1,93 401,52 1,56 1322 0,90
30,976 230,07 224,31 1,92 401,02 1,55 1322 0,91
31,152 229,5 223,87 1,93 399,57 1,56 1322 0,90
31,328 230,5 0 0 0 0,08 0 Inf
31,504 230,64 0 0 0 -0,02 0 Inf
31,68 230,28 0 0 0 -0,01 0 Inf
Od 30 minute pa do 1 ure se motor samo ohlaja in so vse električne veličine enake 0, zato
nisem priložil celotne tabele do 1 ure.
Priloge 45
Diplomska naloga Primož Škrablin
8.1 Kratek življenjepis
Ime in priimek: Primož Škrablin
Naslov: Sladka Gora 20a
Pošta: 3240 Šmarje pri Jelšah
Telefonska številka: 040227625
e-mail: [email protected]
Rojen: 25.03.1985
Šolanje:
Osnovna šola:
- Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, 1991-1999
Srednja šola:
- Šolski center Celje, Poklicna in tehniška elektro in kemijska šola Celje, srednja šola, smer
elektrikar energetik, 2002-2004
- Šolski center Celje, Poklicna in tehniška elektro in kemijska šola Celje, srednja šola, smer
elektrotehnik energetik (3+2), 1999-2002
Študij:
- Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza v Mariboru, program:
Elektrotehnika VS, smer : Močnostna elektrotehnika, 2004 -2011
46 Priloge
Primož Škrablin Diplomska naloga
Priloge 47
Diplomska naloga Primož Škrablin
48 Priloge
Primož Škrablin Diplomska naloga