OSKRBA NASELIJ S PITNO VODOPRIMARNIINSEKUNDARNIVODOVODI 403,4KM
PRIKLJU^KIDOOBJEKTOV 53,3KM
SKUPAJOMRE@JEVUPRAVLJANJU 456,7 KM
OSKRBOVANIHNASELIJ 108
OSKRBLJENIHPREBIVALCEV 20.819STOPNJAOSKRBLJENOSTI 93,6%
1981 - 1987MAGISTRALNIVODOVODBRESTOVICA-SE@ANA–RODIK-KOZINA
1997 - 1998NAPRAVAZAOBDELAVOSUROVEVODEIZVODNEGAVIRAKLARI^I
In sedaj te~e voda kamor `eli ~lovek...
�
Spo{tovani !
Danes Kras ni ve~ nekdanji Kras.
Imamo dobro pitno vodo, kolikor je ‘elimo.
Odprte so vse mo‘nosti razvoja, na katere prej ni bilo mogo~e niti pomisliti.
Za nami je opravljeno pomembno in veliko delo, tako v politi~nem kot finan~nem in tehni~nem pogledu. Iz novozgrajenega vodovodnega sistema danes Kras lahko oskrbi z vodo ve~ino svojega prebivalstva, lahko pa oddaja vodo celo na Obalo. Tudi v najve~ji su{i Kra{ki vodovod lahko zagotavlja primerno pitno vodo do �70.000 ob~anom.
Teh dose‘kov se delavci Kra{kega vodovoda {e posebej veselimo in smo nanje ponosni, saj smo bistveno pripomogli k doseganju in uresni~evanju zastavljenih ciljev.
Prav dejstvo »o razpolaganju z neomejenimi koli~inami neopore~ne pitne vode« pa daje {e poseben poudarek k praznovanju na{e 50letnice.
Vendar nas ̀ e ~aka novo podro~je dela. To vodo moramo o~istiti in jo {ele nato spustiti v zemljo, da jo bomo mogli ponovno zajemati.
Direktor: BojanVovkdipl.ing.
� �
VodaKra{evci so take zbiralnike vklesali v skalo
ali na{li kako naravno vdolbino, ki so jo primerno oblikovali, jo oblo‘ili z ilovico, ki je nepropustna in na to podlago resni~no gradili s primerno klesanim kamnom zbiralnik, vodnjak – {tirno – kot smo temu rekli na Krasu. Ve~ takih {tirn ali kapnic je kdo imel, ve~ je bilo mo‘nosti za pre‘ivetje. Zato si je {tirno hotela zgraditi vsaka hi{a. Toda to je bilo drago in mu~no po~etje.
Ker si vsakdo ni mogel privo{~iti lastne dru‘inske {tirne, so vasi poznale va{ke vodnjake, ki so slu‘ili vsem va{~anom, zlasti pa tistim, ki so bili revni.
Ni nam znano, da bi v ~asu Rimljanov bilo tukaj kaj druga~e, ~eprav smo {e v sami Se‘ani na{li kamnite cevi, po katerih je tekla voda.
Tako ostajajo znani le vodni objekti, ki jih poznamo kot {tirne – vodni zbiralniki ali pa kot kali – to so navadno plitvej{e ve~je kotanje, v katerih se zbira voda in je namenjena ‘ivalim, zlasti govedu, drobnici in konjem, ki jih je bilo neko~ kar precej.
Vsaka vas je imela po en kal, navadno pa tudi dva – na vsaki strani vasi po enega.
VODA NA KRASU
Vedno in povsod si je ~lovek prizadeval pre‘iveti in si ustvariti dovolj dobrin, da bi bilo njegovo ‘ivljenje bolj{e.
Ena tistih osnovnih prvin in dobrin, ki je nikoli ni bil sposoben ustvariti, je pa pomenila osnovo vsemu ‘ivemu, je bila v o d a.
Na stotine kilometrov dale~ je ~lovek mogel priti, na stotine dni prehoditi ali prepluti, znal je pre‘iveti vse muhaste pasti, ki mu jih je nastavljala narava, ~e je le dobil to osnovno sredstvo za pre‘ivetje – vodo.
Ob vodi je postavljal svoja bivali{~a, ob vodi je gnal svojo ~redo, ob vodi so nastajala najbolj{a in najbolj rodovitna polja. Ob soto~ju rek so zrasla velika mesta, so rasle delavnice, tovarne, je za~enjalo blagostanje. In svet brez vode ni bil zanimiv, je bila divjina, ki je privla~evala le popotnika, ‘eljnega avantur ali tiste, ki so si za smisel ‘ivljenja zastavili odkrivanje novih ozemelj in prostora.
Kras je taka pokrajina, ki ji narava ni dala dovolj teko~ih voda – pravzaprav povr{inskih voda tu sploh ni.
Kako si zagotoviti to dragoceno teko~ino, kako jo imeti vedno v zadostni meri? To je bilo vpra{anje, ki je te‘ilo na{e prednike ‘e pred mnogimi stoletji.
Tako so za~eli nastajati prvi vodovodni objekti. Od najpreprostej{e jamice, v katero se je stekala voda ob nalivih, do velikih naprav, ki so jih zgradili, da bi se voda pretakala v kraje, kjer jo je primanjkovalo in kjer je bila potrebna.
Kras sicer dobro namakajo meteorne vode. Propustna, apnen~asta tla pa so meteorno vodo posrkala kot spu‘va. Le tu in tam so ilovnate plasti vodo zadr‘ale toliko, da so ‘ivali dobile prepotrebno koli~ino vode za ‘ivljenje. Prav tako tudi ~lovek. Ta je v kamnitih {krapljah in vdolbinah na{el vodo, enako v bolj plitvih in bolj dostopnih jamah, da pa bi se pre‘ivel, je za~el ob vzno‘ju gri~ev in vzpetin graditi zbiralnike za vodo.
Vodnjak {tirna ob stavbi sodi{~a v Se`ani
Kaverna v Klari~ih, kjer je sedaj zajetje glavnega vodnega vira v sistemu VODOVOD BRESTOVICA (GZLJ, dr. Primo` Krivic, �980) Vodnjak in napajali{~e na Krasu, opu{~eno po priklju~itvi naselja na vodovod.
� 5
se obok strne z ravnim pokon~nim zidom, v katerem so ‘elezna vrata, ki omogo~ajo vstop v {tirno. Na zunaj izgleda objekt kot majhen gri~ek, na vrhu katerega je bila mala zidana hi{ica, ki je imela ‘elezna polkna, da bi voda dobivala dovolj zraka in bi smeti ne padale v bazen. Taka hi{ica je {e dobro vidna v Diva~i, medtem ko je v Se‘ani ni ve~. @eleznica je v Trst uradno zapeljala 1857. leta in ‘e takrat so na odseku kra{ke proge od Diva~e do Proseka porabili po 50.000 kubi~nih ~evljev vode (1350 m3) dnevno. Ta ‘elezni{ki vodovod je obenem tudi prvi vodovod na Krasu. Vendar je ‘elezni{ki vodovod vodo zagotavljal le ‘eleznici oziroma lokomotivam. Zato so Se‘anci konec 19. stoletja sami zaprosili za dr‘avno podporo in 1898 leta vlo‘ili pro{njo za izdelavo vodovoda. 1906. leta je bila izdelana {tudija o izgradnji 1673 metrov dolgega vodovoda. Na Planini nad Vasjo – delom Se‘ane – so zgradili rezervoar z 800 kubi~nimi metri prostornine. Vodovod naj bi za~el obratovati 1911. leta.
Vodovodi na Krasu zaradi strate{kih potreb so{ke fronte
Avstrija je poleg tega vodovoda pripeljala vodo na obmo~je ve~jega dela Krasa v ~asu prve svetovne vojne. Dova‘anje vode s cisternami pa~ ni bilo posebej u~inkovito, ~eprav po~nemo Kra{evci to {e dandanes.
Voja{~ina je namre~ rabila velike koli~ine vode, zato se je komanda avstrijske vojske odlo~ila za izgradnjo vodovoda. Ta naj bi ~rpal vodo iz izvira Hubelj pri Ajdov{~ini, jo mimo Dobravelj na Vipavskem in Batuj pripeljal do Dornberka (60 m nadmorske vi{ine) od tu naprej pa najprej na gori{ki, potem pa {e na komeski Kras. Pod Trsteljem so izdelali rezervoarje na cca 430 m nadmorske vi{ine, od koder je voda tekla po enem kraku na gori{ki Kras skozi Temnico in Kostanjevico do Opatjega sela, drugi krak, ki pelje vodo do Šibelij in Škrbine in naprej v Dutovlje, pa se je tu kon~al, oziroma se je tu za~el manj{i krak, ki je mimo Tomaja, Šepulj in Grahovega Brda peljal vodo do Štorij.
V ~asu vojne je bilo zgrajeno veliko vodo
Kako so se na Krasu gradili prvi objekti za oskrbo s pitno vodo
Vedno je bilo tako, da vodo rabimo najbolj takrat, ko jo je najmanj in, ker je predstavljalo pomanjkanje vode najve~ji problem, so na{i predniki denar iz cesarske blagajne, namenjen izbolj{anju cest in podobnim delom, porabili za gradnjo velikih ali vsaj ve~jih va{kih vodnjakov va{kih {tirn.
V svojih pro{njah Okrajnemu glavarstvu v Se‘ani – v okviru Pokne‘ene grofije Gori{ke in Gradi{~anske, so krajani natan~no navajali {tevilo prebivalcev kraja ali krajev, ki jih bo javni vodnjak napajal, dalje so predvsem pod~rtali {tevilo konj, ki »da so v primeru vojne koj pripravljeni«, natan~no navedli {tevilo goveje ‘ivine in drobnice, kar vse naj bi imelo odlo~no vlogo pri izboritvi sredstev iz razpisa.
Leta 1853 je bil zgrajen v Komnu tako imenovani »kaplanijski vodnjak«, saj so ga prete`no uporabljali kaplani oziroma duhovniki in tisti, ki so z njimi sklenili pogodbo – na primer u~itelj.
V Povirju so 1881. leta va{~ani podprli spre
jetje na~rta za izdelavo vodnjaka. Da so dela tekla po~asi, nam zgovorno pove podatek, da je bil rezervoar z napajalnikom zgrajen {ele leta 1910. Vendar je bil velik, saj je imel dva hrama s prostornino 250 kubi~nih metrov vsak.
Podoben podvig so napravili v Mer~ah 1891. leta. Ni pa znano, koliko ~asa je trajala gradnja.
1899 so v Šibeljah zgradili vodnjak za 350 hl vode (35 m3).
Istega leta, torej 1899, so za~eli delati vodnjak v Škrbini, ki je bi zgrajen z velikim prizadevanjem ob~anov in oblasti in dan v uporabo leta 1902.
Prav tako so 1899 za~eli graditi vodnjak v Grahovem Brdu in, ker niso bili posebej navdu{eni nad hitrostjo postopka, so va{~ani 1904. leta naslovili pro{njo ‘upanstvu, naj vendar pospe{i gradnjo vodnjaka.
1901 so gradnjo novega vodnjaka napovedovali Komenci.
1902 pa so svoj vodnjak dobili v Zavrhku.
Ne samo novi objekti, tudi ‘e obstoje~i, so delali sive lase krajanom, saj so se Lokavci 1902. obrnili na Okrajno glavarstvo v Se‘ani s pro{njo, naj vendar kaj ukrene, saj so »menda otroci nekaj podobnega milnici vrgli v napajali{~e »~isti kal«, ki je bilo do takrat zelo ~isto, in se sedaj nekak{ni mehurji delajo. Kaj, ~e ‘ival ne bo mogla ve~ te vode piti?«
Torej je bil boj Kra{evcev za vodo vedno v ospredju. Medtem, ko so drugi kraji dr‘avno subvencijo namenjali v posodobitev poti, graditev novih javnih stavb, kanalov, mostov ipd., so Kra{evci z njo pridobivali ve~je prostornine za vodo.
Vendar tudi {tevilni vodnjaki niso mogli ubla‘iti vse ve~jega pomanjkanja vode. Zlasti se je to za~elo odra‘ati v za~etku 19. stoletja, ko so pokrajine, ki so imele na razpolago bogate vodne vire, razmeroma hitro napredovale in se razvijale, pokrajine pa, kot je bil Kras, so precej nazadovale. Ob vse ve~ji industrializaciji je bilo jasno, da bo leta Kras ob{la.
@eleznica je bila ‘e ena tistih znanilk nove dobe, ki bi sredi 19. stoletja Kras kmalu zaob{la. In to prav zaradi pomanjkanja vode tako pri gradnji, kot kasneje pri napajanju lokomotiv. Ju‘na ‘eleznica, kot se je imenovala proga, ki je povezovala Dunaj s pristani{~em Trst, od Ljubljane do morja, je menda prav po zaslugi bogatega posestnika iz Se‘ane – Pollaya, ki je prepri~eval in‘enirja Karla Ghego, stekla skozi Se‘ano po tako imenovani »kra{ki varianti«, ~eprav so ji mnogi nasprotovali, ~e{, kje pa bo dobil vodo za delavce in kasneje za napajanje parnih lokomotiv.
Vendar je odlo~itev padla. Proga je bila zelo zahtevno delo, problem z vodo pa so uspe{no re{ili z zajetjem reke Reke pri Gornjih Le‘e~ah in z zgraditvijo dveh zbiralnikov s po 30.000 ~evljev vode. Od tod je tekla voda po 38 kilometrov dolgem cevovodu, sestavljenem iz petpal~nih lito‘eleznih cevi do postaj Diva~a, Se‘ana in Prosek. V neposredni bli‘ini teh krajev so zgradili vodne zbiralnike s po 30.000 kubi~nimi ~evlji vode. Tem zbiralnikom so ljudje rekli »cesarskla {tirna«. V bistvu je bil to velik vodni bazen, okrog katerega je hodna povr{ina, ki jo zaklju~uje visok zid, ki tvori obok, da je {tirna od vseh strani zaprta. S treh strani Gradnja rezervoarja v Se`ani v letih �906/�907 (ARHIV R Slovenije: Ob~ina Se`ana, II. FASC. CATT X., CL ��.) Voda je pritekla v Se`ano �9�7. leta
6 7
Vir: Pokrajinski arhiv v Novi GoriciFond: Pokrajinski tehni~ni urad GoricaFsc.: ��, spis: ���(ARHIV R Slovenije: Ob~ina Se`ana, II. FASC., CATT X., CL ��.)
Predkra{ke reke v Primorju
8 9
so pla~evali na osebo pav{alno po 20 centesimov na mesec. Pripomniti je treba, da je bil to javni vodovod v vasi. Vsak posameznik, ki je hotel imeti vodo v lastni hi{i, si je lahko to privo{~il, vendar pa je moral namestiti {tevec in v tem primeru je bila cena za porabljeni kubi~ni meter vode 1, lira. Veliki trgovci in bogata{i, ki so imeli vile v Se‘ani pa so se raje odlo~ili za pla~evanje vode enkrat letno (veletrgovec Scaramanga, podjetnik Stock, baron Economo…).
Statut je {e vseboval poglavja o na~inu dela skup{~ine konzorcija v posameznih primerih, poglavje o inventarju, poglavja o finan~nem poslovanju in pogodbah in o samem na~inu vodenja sej in administracije. V 30. ~lenu statuta se je konzorcij kra{kega vodovoda obvezal, da bo spo{toval higiensko neopore~nost vode. Na koncu statuta, tik nad podpisi delegatov, je bilo {e zapisano, da bo konzorcij nosil pe~at z besedilom v italijan{~ini in sloven{~ini: CONSORZIO ACQUEDOTTO CARSICO KONZORCIJ KRAŠKEGA VODOVODA, ki so ga uporabljali le do leta 1926, ko ga je zamenjal pe~at s samo italijanskim besedilom CONSORZIO ACQUEDOTTO CARSICO MONTE RE.
Na karti lahko opazimo, da je osnovo kra{kega vodovoda predstavljal vodni sistem, ki so ga izdelali Avstrijci v zadnjih letih vladanja pri nas. Skoraj od izvira Su{et, mimo Majcnov in Štorij, Grahovega brda, Tomaja ter Dutovelj do Štanjela na eni strani ter Pliskovice, Komna in Šempolaja na drugi strani, vse to sta pokrivali zajetji nad Stranami in Su{etom in kjer je bila poleg dveh odcepov; Škrbina Brestovica in Škrbina Lipa Opatje selo porabljena dr‘avna subvencija v vrednosti takratnih 100.000, lir, za obnovo in rekonstrukcijo vodovoda. Ta zadnja dva kraka sta se napajala iz Vipavskega ~ez Dornberk.
Nov del vodovoda so potemtakem v ~asu Italije dobile le vasi: Brje pri Koprivi, Godnje, Kreplje in Majcni. Iz karte je tudi razvidno, da je bilo nekaj kilometrov vodovoda predvidenih za odpis.
Zanimiva je primerjava porabe vode v nekaterih mesecih v letu 1932, ko je Se‘ana {tela skoraj 1.500 prebivalcev. Celoten Kras je tedaj
porabil naslednjo koli~ino vode iz vodovoda:
mesec: m 3/mesec
JUNIJ 1218JULIJ 1261SEPTEMBER 752OKTOBER 201NOVEMBER 361
Ti podatki nam jasno ka‘ejo, da je bila poraba vode iz vodovoda vedno najve~ja prav v ~asu najve~jih su{nih obdobij in se je zmanj{evala, ko se je z jesenjo in zimo na Kras zgrnila ve~ja koli~ina meteorne vode, ki je napol nila ‘e zgra
jene in dobro vzdr‘evane vodnjake. V primerjavi z dana{njo porabo vode, se nam zgornje {tevilke zdijo resni~no skromne.
Od vseh dejavnosti opravljanja del na vodovodu, konzorcij ni pozabil na od~itavanje {tevcev in izdajanje ra~unov.
Eden zadnjih ra~unov pred zlomom nem{kega voja{kega stroja, zagotovo pa zadnji, ki ga je konzorcij kra{kega vodovoda Nanos poslal odjemalcu Komandi nem{kih trup v Se‘ani, je z dne 27. aprila 1945. ̂ eprav pisan v nem{~ini, ni bil nikoli pla~an, saj so partizanske ~ete v no~i med 29. in 30. aprilom 1945 osvobodile Se‘ano in v naslednjih dneh tudi mesto Trst.
Sicer pa je bila zadnja po{ta, ki jo je uslu‘
Zadnji ra~un, ki ga je konzorcij Kra{kega vodovoda Nanos izstavil nem{ki voja{ki komandi Se`ana.
vodno omre‘je v dol‘ini okoli osemdeset teko~ih kilometrov, kar je bilo za tedanje razmere in posebej {e, ker so gradili v ~asu vojne vihre, res izjemen podvig.
Avstrijci so, v iskanju novih vodnih virov za oskrbovanje Gorice s pitno vodo, dolgo ~asa iskali najbolj{o varianto. Toda bli‘ajo~a se vojna vihra je prinesla hitro odlo~itev takoj{nja izgradnja vodovoda z zajemom vode iz izvira Hubelj v neposredni bli‘ini Ajdov{~ine, zato ga tudi imenujemo Hubeljski vodovod. Trasa vodovoda je potekala od Hublja z 219 m nadmorske vi{ine, do Dornberka, kjer je bilo s 60 m nadmorske vi{ine tudi ~rpali{~e. Od tu so vodo potiskali po cevovodu na @elezna vrata, do najvi{je to~ke nad vasjo Lipa, kjer so zgradili rezervoar na 435 m nadmorske vi{ine, od koder so potem lahko te‘nostno napajali celoten Kras z zelo razvejanim omre‘jem vodovoda. V nekaj mesecih je bilo z izjemnimi napori in brez sodobnih strojnih naprav zgrajenih okoli 80 km vodovodnega omre‘ja iz mannesman cevmi premera od 250 mm navzdol. Vodovodno omre‘je je imelo ve~ krakov.
Vodovod na kra{ki planoti se je za~enjal na ‘elezni{ki postaji v Dutovljah. Od tu je {el en manj{i odcep proti Štorjam, glavnina vodovoda pa je peljala proti Komnu, kjer je bilo ve~ krakov, en krak je napajal z vodo Ivanji Grad, Klanec in Vale ter naselje Mohorini, drugi krak pa je peljal proti @eleznim vratom, Lipi, Temnici in od tam do Novela, Kostanjevice, Opatjega sela in Sela ter Zgornje Brestovice; tretji krak je peljal od Komna proti Nadro‘ici, Gorjanskemu, Brjam pri Komnu in Kregoli{~u.
Seveda avstrijskemu voja{kemu poveljstvu ni bilo do tega, da bi vodo pripeljal Kra{evcem, pa~ pa vojakom, ki so si v neposredni bli‘ini so{ke fronte le~ili rane in so bile higienske razmere obupne, pitna voda pa je pri{la prav vojskujo~im se vojakom, zlasti ~e pomislimo na takratno stati~no vojskovanje.
Poraz avstrijske vojske je pomenil tudi konec graditve vodovodnih krakov in odcepov. Od 1916. leta, ko so zgradili Hubeljski vodovod, je minilo nekaj let in ‘e ga je prevzela voja{ka uprava Italije, ki je sede‘ Hubeljskega vodovoda prestavila v Dornberk.
S prevzemom vodovoda je Italija postavi
la tudi novo organiziranost teh vodovodov, zlasti {e, ko je 1919 leta voja{ka uprava predala vodovod konsorcijem, ki so nastajali ob zdru‘evanju vasi oziroma ob~in, ki so bile ob vodovodu.
Kra{ka planota je dobila KONZORCIJ KRAŠKEGA VODOVODA NANOS s sede‘em v Dutovljah.
Zaradi prevelikih stro{kov s potiskanjem vode na Kras, so Italijani opustili ta del vodovoda.
Po osvoboditvi, ko smo pospe{eno iskali vodne vire, smo obstoje~e kapacitete obnovili in Hubeljski vodovod, ki je proti Dornberku po{iljal 60 l/s vode, je 9 l/s potiskal na Kras.
Po prihodu Italijanov na na{e ozemlje 1919 leta, se je stanje v preskrbi s pitno vodo v bistvu poslab{alo.
Obstoje~i voja{ki vodovod so Italijani prevzeli in dobavljali vodo vasem, ki so se zdru‘ile v Konzorciju Kra{kega vodovoda Nanos.
Konzorcij ali po na{e dru‘ba ali zdru‘enje kra{kega vodovoda Nanos Consorzio dell’ Acquedotto carsico Monte Re je imel svoj sede‘ v Gorici. Za zgornji Kras so ekspozituro postavili v Dutovljah, ~eprav je v statutu pisalo, da ima dru‘ba sede‘ v Se‘ani.
Konzorcij kra{kega vodovoda so s podpisi ‘upanov ustanovili 10. avgusta 1923 leta. Vodovod je bil medprovincionalnega zna~aja, saj je segal od tedanje province Trst na provinco Friuli. Namen konzorcija je bila redna oskrba s pitno vodo tistim ob~anom ob~in, ki so pristopile h konzorciju. Te ob~ine so bile: Se‘ana, Dutovlje, Skopo, Pliskovica, Veliki dol, Brje, Slivno, Mavhnje, Gorjansko, Brestovica, Sela na Krasu, Opatje selo, Voj{~ica in Komen. Statut je omogo~al priklju~itev tudi drugih ob~in h konzorciju, v kolikor bi to ‘elele, oziroma bi to omogo~ale razmere v teh ob~inah. Vsaka ob~ina je delegirala svojega predstavnika ali delegata, ki je bil lahko tudi sam ‘upan, v skup{~ino konzorcija.
Statut so podpisali: za ob~ino Se‘ana dr. Alberto Rumer,
izredni komisar za ob~ino Dutovlje delegat Tau~er Josip za ob~ino Skopo ‘upan @ivec za ob~ino Veliki dol delegat @erjal
Franc za ob~ino Gorjansko delegat SubanJo‘ef za ob~ino Slivno delegat Kralj Jo‘ef za ob~ino Brje ‘upan Strekelj za ob~ino Komen ‘upan @igon za ob~ino Sela ‘upan Ferfolja za ob~ino Brestovica delegat Semoli~ Al
bin za ob~ino Voj{~ica ‘upan Pirc Josip.
Ta statut je potrdila prefektura v Trstu 1. februarja 1924 leta.
Prvi del statuta je govoril o organiziranosti konzorcija, drugi del pa je bil za interno uporabo in bolj operativnega zna~aja. Prav iz tega, drugega dela, zvemo nekoliko ve~ o celotnem vodovodnem omre‘ju na tem podro~ju.
PREDHODNI NANOŠKI VODOVOD
Vodovod je prevzel ‘e obstoje~e vodovodno omre‘je, ki so ga zgradili v ~asu avstroogrske monarhije za potrebe vojske. Vsega vodovodnega omre‘ja je bilo za pribli‘no 166 teko~ih kilometrov z dvema ~rpali{~ema. V Škrbini je bilo prvo, drugo pa v Vol~jem Gradu. Vsako ~rpali{~e je imelo po dva motorja na diesel pogon Climax s po 35 konjskimi mo~mi in dve ~rpalki s po dvema cilindroma s potiskom do 28 m3 vode na uro (7,78 l/s). Vodovod se je napajal iz dveh izvirov: iz izvira nad vasjo Strane in iz izvira Su{et, oddaljenega 2 km od Razdrtega.
Obstoje~i vodovod je z vodo napajal odseke za naslednje vasi:
Se‘ana, Šmarje, Dane, Dutovlje, Godnje, Skopo, Krajna vas, Pliskovica, Kosovelje, Veliki dol, Brje, Nadro‘ica, Tublje, Škofi, Kregoli{~e, Slivno, Šempolaj, Mahovnje, Gorjansko, Ivanji Grad, Brestovico, Klanec, Dolino Brestovice, Mavhnje, Sela, Korita, Hudi Log, Opatje selo, Lokvico, Novo vas, Voj{~ico, Komen, Vol~ji Grad, Pre~nik, Sveto, Zagrajec in Preserje.
Vsaka ob~ina zase se je obvezala, da bo nadzorovala svoj del trase vodovoda, prav tako se je obvezala, da bo povrnila konzorciju svoj del stro{kov, ki je temeljil na {tevilu prebivalcev, ki
�0 ��
O nujnosti hidrogeolo{kih raziskav podzemne vode v Tr‘a{koKomenskem Krasu in rezultatih
^eprav Kras nima povr{inskih rek, so bili geografi prepri~ani, da skriva v svojih nedrjih veliko vode in kot pravi dr. Anton Melik, je »to predel, kjer je mogo~e ugotoviti nekdanjo in sedanjo hidrografsko povezanost. Reka, ki se izteka v ponikve pri [kocjanu, nedale~ od Diva~e, prihaja kakor je ugotovljeno s preizkusi, na dan v mogo~nih izvirkih pri [tivanu, nedale~ od Devina ter se po kratkem toku izliva v morje. Z natan~nimi merjenji je ugotovljeno, da prihaja pri [tivanu na dan ob nizkem, kot ob srednjem in visokem stanju, mnogo ve~ vode, nego je ponikne v ustrezajo~em ~asu v [kocjanske jame. V podzemno strugo Reke se steka voda tudi s Krasa, in sicer iz jako obse`nega ozemlja«. Tu je opomba, kjer dr. Melik navaja koli~ino vode: »Povpre~no ponikne pri [kocjanu dnevno 90.000 kubi~nih metrov vode, a pri [tivanu prihaja na dan 1.500.000 kubi~nih metrov vode. Podzemno vodno omre`je mora biti potemtakem na Krasu presenetljivo krepko koncentrirano.« (dr Anton Melik:Slovenija, Geografski opis II, Opis slovenskih pokrajin, ~etrti zvezek, SLOVENSKO PRIMORJE, SM, LKJ 1960).
Prav zaradi takih domnev so bile odlo~itve o iskanju vode na Krasu vsaj upravi~ene in raziskovanja podtalne vode je izvajal Geolo{ki zavod Slovenije. Leta1953 je Vodnogospodarska sekcija v Gorici poskusno ~rpala vodo v jamo Dolenjca pri Brestovici.
Povzemamo »Poro~ilo o novej{ih raziskavah podzemeljskih voda na slovenskem Krasu«, ki ga je objavil Franc Jenko v publikaciji Slovenske akademije znanosti in umetnosti 1959:
»785. Dolenjca. Polo`aj 3800 m 181oS od cerkve v Kostanjevici na Krasu in 2300 m 31 o30’ NE od Grmade (323 m). Kota vhoda 39,85, dol`ina 48, globina 39 m.
Jama se je odprla, ko so med prvo svetovno vojno vojaki v neposredni bli‘ini kopali zakloni{~e. Dana{nji vhod ima blizu 8 m x 3 m in je podoben majhni udorni dolini. Njegovo
jugozahodno pobo~je so doma~ini obdali s kamenjem, da se ne bi ru{ilo {e naprej. Iz bli‘njega kala priteka po plitvem jarku ob de‘evju voda v jamo. Brezno pada v treh stopnjah; pod njim je strmo skalovito pobo~je, ki je spodaj mo~no ilovnato in se kon~uje v vodnem sifonu. Pri obisku februarja 1950 je bil sifon 5 m dolg, {irok pa 1 do 2,5 m. Vzhodno prehaja sifon v 1/2 m {iroko in do 4 m dolgo razpoko, ki je usmerjena proti S. Tako dr‘i nekoliko po{evno brezno skoraj do morske gladine, kajti dno sifona je na koti 0,8 m, medtem ko koleba v njem voda med kotama 4,7 in 13,8 m. Majhno kolebanje je morda razlo‘iti z bli‘ino ustja Timave, saj koleba voda v Labodnici nad Trstom celo do 104 m. Da je sifon v zvezi s teko~o vodo, dokazuje biolo{ki material, in sicer obilica troglocharisov in niphargusov ter ribic phoksinov; te ribice ‘ive v povr{inskih vodah. Voda v sifonu je imela 20. 2. 1950 ob 1030 14,2°C, medtem, ko je bila zra~na toplina pred jamo 8°C.
Poskusno ~rpanje v Dolenjci je bilo v zmerni su{i 18. in 19. 8. 1953. Prvi dan ~rpanja je bila toplina zraka zunaj jame, v jami in vode v jami ob 7h 25°, 15° in 13°C. Vodo so ~rpali trikrat in vmes opazovali njeno nara{~anje. Rezultati so bili naslednji:
Prvo ~rpanje z 11 l/s se je za~elo 18. 08. ob 7. 15 h, ko je stala gladina vode na koti 5,17 m. Ta je padla ob 7. 20h na 5,08, ob 7. 30 h na 4,85, ob 7. 40 h na 4,59, ob 7. 50 h na 4,33, ob 8h na 4,11, ob 8. 10 h na 3,79 in ob 8. 20 h na 3,43 m. Po kon~anem ~rpanju je voda v breznu narasla ob 9h na 3,67, ob 10h na 3,84 in ob 11h na 4,2 m.
Drugo ~rpanje se je za~elo isti dan ob 17h. Do 1730 je padla gladina vode (10 l/sek) od 4,90 na 3,24, do 18 (9 l/sek) na 2,03 in do 19h (7,8 l/sek) na 1,36 m. Po tem ~rpanju je voda nara{~ala, in sicer se je ob 20h dvignila 2,26, ob 22h na 2,96 m, dne 19. 8. ob 2h na 3,78, ob 6h na 4,32, ob 10h na 4,72 in ob 14h na 5,00 m.
Tretje ~rpanje se je za~elo ob 14h. Ob 1410 (13 l/sek) je padla gladina vode od 5 na 3,83, ob 24h (11 l/s) na 3,71, ob 1430 (10 l/s) na 3,25, ob 14 40 (9 l/s) na 2,70, ob 15h (8 l/s) na 1,74 in ob 1510 ( 7 l/s) na 1,14, m, tako da je bil tolmun skoraj izpraznjen.
Poslej nara{~anja vode niso ve~ opazovali. ^rpanje je pokazalo, da je bil dotok vode v brezno izpod 7 l/s, saj je ob takem ~rpanju voda {e vedno upadala. To pomeni, da Dolenjca v su{i skoraj nima pretoka, dasi njeno dno domala dosega morsko gladino. Tako pi~el dotok vode za namakanje ravnice pri Brestovici seveda ne prihaja v po{tev.«
Ti ni~ kaj dobrega obetajo~i podatki pa niso zmanj{ali prizadevanj podjetja Kra{ki vodovod v Se‘ani, da bi le na{li vodo.
NOVEJ[A ZGODOVINA KRA[KEGA VODOVODA SE@ANA
Kakorkoli smo vodne vire z njihovimi zmogljivostmi tehtali in obra~ali, toliko bolj je bilo jasno, da vse sosednje ob~ine nimajo zadostnih koli~in vode za se‘ansko podro~je. V se‘anski ob~ini smo imeli v 78 vaseh 116 ve~jih va{kih vodnjakov; 24 je bilo manj{ih s po manj kot 100 m3 vode, do 200 m3 vode je »dr‘alo« 82 in z nad 300 m3 vode je bilo 10 vodnjakov, ki so bili {e do nedavnega aktivni in so iz njih prebivalci ~rpali vodo. To so bili seveda le ve~ji vodnjaki – va{ki – medtem ko je bilo manj{ih vodnjakov seveda veliko ve~.
Postavitev u~inkovitega vodovodnega omre‘ja je predstavljala tudi ogromen finan~ni zalogaj, ni pa isto~asno zagotavljala popolne re{itve problema. Posebej lahko to re~emo za obdobje do {estdesetih let, ko je Vodna skupnost Slovenije namenjala velika sredstva le za varovanje pred poplavami, ~isto malo – skoraj ni~ pa za dovoz vode v kraje, ki jih je pestila su{a. To stanje se je nekako v prvih letih 70. let spremenilo v toliko, da je vedno ve~ delegatov prisluhnilo potrebam Kra{evcev in njihovim te‘avam.
KLJU^NE ODLO^ITVE
15. 9. 1967, torej dvajset let po priklju~itvi tega podro~ja mati~ni domovini, je pri{lo do sestanka mnogih prizadetih ter republi{kih organov, da bi kon~no re{ili problem vodooskr be na Krasu, saj smo morali ponovno zaprositi republiko Italijo, da nam je po{iljala po 500 m3
benec konzorcija bele‘il, 21. februarja 1945. Podpis z dne 28. maja 1945 pa zagotavlja, da so bili vsi dokumenti skupaj z dnevnikom predani prefekturi v Trstu.
Le nekajdnevna priklju~itev Se‘ane osvobojenemu slovenskemu ozemlju ni prinesla novosti v preskrbi in organizaciji preskrbe z vodo.
Tudi angloameri{ka voja{ka uprava Zone A, v katero je spadala ve~ina ozemlja se‘anske ob~ine in Krasa, ni prinesla nobenih sprememb, zlasti zaradi urejanja mejne ~rte med Italijo in takratno Jugoslavijo in Svobodnim tr‘a{ki ozemljem, ki so ga zasedale zavezni{ke sile. Vendar je 15. september 1947 le prinesel toliko pri~akovano zdru‘itev ve~ine ozemlja se‘anske ob~ine in Krasa z ostalim slovenskim ozemljem in dr‘avo. In takrat se je ponovno pokazala potreba po ustanovitvi komunalnega podjetja okrajnega pomena za preskrbo prebivalstva s pitno vodo.
KRA[KI VODOVOD SE@ANA
Tako je 8. februarja 1948 ustanovljeno okrajno komunalno podjetje »Kra{ki vodovod Se`ana« s sede`em v Se`ani, ki je podedovalo celotno vodovodno omre`je na tem podro~ju z vsemi dobrimi, predvsem pa iztro{enimi napravami vred ter z veliko obveznostjo, kako zagotoviti dovolj vode po industrializaciji in napredku hrepene~im Kra{evcem.
Izguba vode v vodovodnem sistemu avstrijskega vodovoda iz prve svetovne vojne, ki so ga Italijani imenovali »ex militare« biv{i voja{ki, je bila tako zelo velika in vodovod je predstavljal osnovni vodovodni sistem, da ga je bilo treba leta 1952 obnoviti.
Posledice povojnega razvoja in hitre urbanizacije
Pomanjkanje vode je bilo odlo~ilno pri na~rtovanju razvoja ob~ine in Krasa, da je to predstavljalo veliko coklo razvoju, zlasti zaradi tega, ker so sosednje ob~ine, ki so vodo imele, porabo lete na~rtovale najprej za svoje potrebe.
�� ��
��. 9. l975, je obrodila {e dodaten uspeh. Po skupaj eno uro in {estnajst minut trajajo~em raziskovanju sifona obeh potaplja~ev Marka Kra{evca in Bogdana Kra{evca, ko sta se podala do �0 m v notranjost sifona, je bila najve~ja senzacija ta, da je Marko ulovil ~love{ko ribico na pribli‘no petnajstih metrih globine ter jo prinesel na povr{je. Sama najdba ~love{ke ribice bi bila samo dokaz, da je voda zdrava, pitna; zanimivost pa je, da je bila ujeta v globini, ki je dejansko pod morsko gladino.
Tudi ti dokazi so potem slu‘ili za odlo~itev, da gremo v raziskovanje {e z vrtanji, ki naj bi jih opravil Geolo{ki zavod SR Slovenije iz Ljubljane.«
AKTIVNOSTI ZA DOGRADITEV VODOOSKRBNEGA SISTEMA NA KRASU
Stvari so potem stekle. Konec leta 1975 je bil izdelan finan~ni predra~un za {tudijo o podzemni vodi v Tr‘a{kokomenskem Krasu, isto~asno pa je stekla tudi priprava na prijavo raziskovalne naloge.
V tem letu se je na obmo~ju biv{e ob~ine Se‘ana ‘e pri~elo zbiranje sredstev po stopnji 1,3% od bruto osebnih dohodkov, ki so se od leta 1976 namensko zbirala v Skladu za dru‘beni standard.
Ob~ina Se‘ana je v tem ~asu {tela 23.000 prebivalcev, preskrbovala pa se je iz mo~no dotrajanih vodovodov iz treh podro~ij:
Vipavsko podro~jeIzvir Mla~evo in Su{et na vzno‘ju seno‘e{
kega Krasa in Nanosa. Srednja letna kapaciteta 8 l/sek.
HubeljZajetje s 300 l/sek daje s ~rpanjem proti
Dornberku 60 l/sek. Od tega 9 l/sek za podro~je Se‘ane.
Ilirska Bistrica Iz razpolo‘ljivih vi{kov je Komunalno sta
novanjsko podjetje Ilirska Bistrica napajalo podro~je Obrov – HrpeljeKozina s pribli‘no 10 l/sek, njihove zmogljivosti pa so v ~asu poletnih su{ upadle na borih 3,5 l/s.
Se‘ansko podro~jePade‘, pritok Notranjske reke Reke nad
Vremami. Popre~no su{ne vode so blizu 150 l/sek, kar bi bilo dosegljivo le ob izgradnji akumulacije, doslej je dajal le 12 l/sek.
Na vodovodni sistem je bilo priklju~enih 37 od 172 naselij (22 %) s pribli‘no 10.000 prebivalci ali natan~neje 48 % vsega prebivalstva.
V poletnih su{nih obdobjih pa je ta procent bil {e veliko manj{i zaradi pomanjkanja vode, saj je izdatnost vodnih virov upadla na vsega 20 l/sek. To je pomenilo stalno izvajanje ukrepov var~evanja z vodo in vrstnega reda dobave vode s cisternami. Najve~krat ni bilo mogo~e z lastnimi vozili napeljati toliko vode, kolikor jo je primanjkovalo za najnujnej{e potrebe in so na pomo~ prihajale voja{ke cisterne in cisterne gasilskih dru{tev. Ni potrebno posebej poudarjati, da so bile tako dobavljene koli~ine vode dolgo ~asa med najdra‘jimi v Sloveniji in je bila zato usmeritev v iskanje dodatnih lastnih vodnih virov nuja in prva prioriteta.
REGIONALNI PRIMORSKI VODOVOD
V letih od 1976 do 1979 so tekle pospe{ene priprave {tudije o Primorskem vodovodu, ki naj bi zajemal velike vodne vire v Malnih pri Planini, ki so dajali v su{nih obdobjih 1.200 l/sek, sicer pa celo nekaj tiso~ litrov vode na sekundo.
Na podlagi teh {tevilnih {tudij je prevladovalo spoznanje, da pride v po{tev za kon~no re{itev problema vodooskrbe na celotnem podro~ju Postojne, Krasa in Obale (cca 1100 km2) le zgraditev nekega velikega vodooskrbnega sistema, ki naj bi bil Primorski vodovod. Svoj osnovni vodni vir bi ~rpal pri izviru Malni pri Planini, ki so dajali v su{nih obdobjih 1200 l/sek, sicer pa celo nekaj tiso~ litrov vode na sekundo. Vendar pa tudi ta, sicer mo~an vodni vir, sam ne bi zmogel pokrivati vseh potreb, ki naj bi zna{ala pribli‘no 2.000 l/sek.
Zasnova Regionalnega primorskega vodovoda je vsebovala zahtevo, da se zagotovi varnost oskrbe preko celega leta, za kar bi bilo potrebno zgraditi akumulacijske bazene, kjer bi vodo
v postopku obdelave na napravi za obdelavo surove vode predelali v pitno vodo in jo potem ~rpali v vi{je le‘e~e predele (do 250 m visoko). Potem bi od tu te‘nostno tekla do vasi Rodik. Tam bi se vodovodni sistem razcepil na dva kraka: eden naj bi peljal proti Kopru in ostalim obalnim mestom ta krak bi bil zmogljivej{i, drugi krak – manj{ih kapacitet pa bi vodil v Se‘ano in na Kras.
Vzporedno z idejnim na~rtovanjem Regionalnega vodovoda, pa tudi ob stalnih dogovarjanjih o mo‘nostih etapne izgradnje tega velikanskega, pribli‘no 60 km dolgega vodovoda, ki bi moral k obstoje~emu vodnemu viru iz Malnov dodati zlasti ob su{nih obdobjih {e marsikateri sekundni liter vode.
ZA^ETKI SO BILI TE@KI
V letu 1980 so jamarji in dokon~no geologi raziskali podtalnico oziroma kra{ke podzemne tokove pri Brestovici pri Komnu. Konkretno ob samem mejnem prehodu Klari~i, so bile uspe{no zaklju~ene ve~letne hidrogeolo{ke raziskave Podzemne vode v Tr‘a{ko – komenskem Krasu, ki jih je v 7. fazah izvajal Geolo{ki zavod iz Ljubljane. Z uspe{nim ~rpalnim poizkusom so bile potrjene potrebne koli~ine dobre vode. Ni odve~ poudariti, da je lokacija na najni‘jem delu takratne ob~ine Se‘ana, saj so bili ~rpalni vodnjaki zastavlljeni v dnu vrta~e, kjer je bila nadmorska vi{ina le 16,5 metrov, raziskovalni vodnjaki pa segajo v globine med 72 do 75 metrov.
Delavci, zlasti vodilni, v delovni podjetju Kra{ki vodovod Se‘ana, smo iskali in hoteli najti kar najuspe{nej{o re{itev. In tu lahko resni~no potrdimo, da ‘e same priprave, kaj {ele odlo~itve, niso bile lahke. Najprej je bilo treba prepri~ati takratno »zdru‘eno delo« predstavnike celotnega gospodarstva v ob~ini, da se del lastnih sredstev nameni v re{evanje vodooskrbe, saj se voda ni koristila le za pitje, temve~ in predvsem za tehnolo{ko rabo in zagotavljanje po‘arne varnosti. V te napore je bila vseskozi vklju~ena tudi strokovna slu‘ba Ri‘anskega vodovoda Koper, ki jo je vodil projektant g. Josip Gu{tin, dipl. in‘. grad. in je v oktobru
vode dnevno. Zaklju~ki posveta so predvidevali v kratko
ro~nem obdobju zajetje potoka Pade‘ in Suhorka, srednjero~na re{itev je bila v realizaciji vodovodnega sistema »Malni«, namenjenega za potrebe ob~ine Postojna in Se‘ana, perspektivna re{itev pa je predvidevala izdelavo {tudije za re{itev vodooskrbe za celotno ju‘noprimorsko regijo.
Se‘ana in Obala sta si prizadevali najti skupen jezik pri re{evanju vodooskrbe z ob~ino Postojna, ki je v Malnih imela svoj adut, vendar do bistvenih premikov ni pri{lo. Denar, ki ga je bilo za kakr{nokoli veliko delo vedno premalo, je v glavnem slu‘il za teko~e vzdr‘evanje obstoje~ih naprav.
VODOVOD PADE@
Tako je pri{lo do izvedbe projekta pri Pade‘u in postavitev novega ~rpali{~a v letu 1971, s kapaciteto 12 l/s. To pridobljeno vodo se je ~rpalo v tako imenovani sistem ‘elezni{kega vodovoda, ki je v glavnem slu‘il oskrbi z vodo mesta Diva~a in Se‘ana.
Tudi ta dose‘ek ni mogel ubla‘iti vse ve~jega pomanjkanja vode. Usmeritev na gradnjo vodovoda do Malnov je postajala vse bolj aktualna. Isto~asno pa so tekla prizadevanja, naj se ‘e enkrat razi{~e ali je voda na Krasu ali je ni. Tu gre seveda za vodo, ki naj bi bila pod povr{jem. Tako sta se obe, srednjero~na in dolgoro~na naloga, za~eli uresni~evati. Izgradnja Primorskega vodovoda je za~ela dobivati jasnej{o podobo, to je, da bi zdru‘ili vodne vire in jih usmerili na Kras in na Obalo.
Precej je bilo govora o akumulaciji vode v Brkinih, ki da bi bistveno re{evale krizo tako na Krasu, kot na Obali. Pojavljali so se tudi drugi predlogi, ki so predvidevali zajetja Idrijce in So~e itd.
Skratka, prizadevanja v iskanju vodnih virov so bila prav tako velika, kot so bile potrebe po vodi.
RAZISKAVE V DR^I JAMI
POVZETEK IZ ZAPISNIKA TERENSKIH OGLEDOV
»DR^A JAMA« kat. Reg. {t. 3627 – ime objekta
Topografska lega: Vhod v jamo le‘i na pobo~ju vzpetine
ob poti, ki vodi mimo cerkvice v Gornji Brestovici na Krasu.
Lega: Ob~ina Se‘ana
Izhodi{~e: Brestovica na Krasu
MORFOLOGIJA OBJEKTA:
Vhod v jamo je visok slab meter, nato se jama nadaljuje do 22 m dolgim robom v fini{u, ki tudi ni prostoren in je povpre~na vi{ina rova 1,50 m, {irina pa povpre~no 1 m. Rob pada pod kotom 30 %, nato se jama povesi v 8,50 m globoko brezno. Tu se stopi na strmo dr~o, po kateri je jama dobila ime: »dr~a«, pada pod kotom 52 %. Tak padec ima jama vse do vode – tolmuna, ki je globok po prvih meritvah 15 m. Ta del jame je povsem korozijsko razjeden. Tla in stene jame so `lebaste in niso zasigane. Vi{ina tega dela jame je povpre~no 3 do 4 m, {irina pa od 5 do 8 m.
Poligonska dol‘ina jame je 80 m. Vi{inska razlika med vhodom in gladino vode je 52 m. Opomba: Vzorci vode so bili dani v analizo v letu 1974
Boris Berneti~ – takratni ‘upan ob~ine Se‘ana:
»V letu �97� je bila usmeritev na Malne `e tako dale~, da smo Postojni ponudili predlog za izkori{~anje vodnih potencialov« je rekel takratni predsednik skup{~ine ob~ine Se`ana Boris Berneti~ in nadaljuje: »^asovno nekako vzporedno so tekle aktivnosti za ugotovitev ali ima Kras vodo ali ne. Ob vsakem ve~jem pomanjkanju vode je k nam prihajal jamar Viktor Saksida, ki je vztrajno trdil, da voda na Krasu je. Ko je neko~ spet pri{el, vendar ne samo z besedo, pa~ pa tudi z dokazi, s slikami in papirji, da so na{li ~love{ko ribico v jami pri
Brestovici, kar je dokaz, da je voda, da je celo pitna, se mi zdi, da je prav to zadnje sre~anje pripomoglo k odlo~itvi, ki ni bila lahka, da gremo v dokon~no raziskavo o tem, da je voda pod Krasom ali je ni. To je bila zame najte`ja odlo~itev. Denarja ni bilo na pretek in `e so se pojavili prvi glasovi, ki so pravili, da bomo ves te`ko skupaj spravljeni dinar porabili za raziskave, vode pa le ne bomo imeli. Bomo pa definitivno vedeli, da vode pod Krasom ni!, sem jim odgovoril«.
O teh ~asih pa pravi ~lan Jamarskega dru{tva, gospod Viktor Saksida takole:
@e stari ljudje so veliko govorili o jamah in tudi o vodi v njih. V meni se je vzbudila ‘elja, da bi si te podzemeljske lepote tudi ogledal. Vedno sem bil prepri~an, da je v ljudskem izro~ilu nekaj resnice. @e leta �95� so tekle raziskave na velikem podro~ju Slovenije, med drugim tudi v Brestovici na Krasu, ki je s 5� m nadmorske vi{ine najni‘ji kraj v na{i ob~ini in kjer so doma~ini pravili, da je v ondotnih jamah precej vode. Raziskovalci Vodnogospodarske sekcije iz Nove Gorice so poskusno ~rpali vodo v jami Dolenjci in ugotovili, da je tam vode manj kot 7 l/sek, kar je bilo odlo~no premalo za resno ~rpanje vode.
Kasneje smo se ~lani Jamarskega dru{tva iz Se‘ane dogovorili, da si ogledamo {e drugo jamo: Dr~o jamo v neposredni bli‘ini Brestovice in jo razi{~emo.
Prvi~ smo se spustili v jamo �5. 8. l97� in to Stane Henigman, Stane Jankovi~, Jo‘e Pahor in jaz. Ko smo pri{li v globino 5� m, smo pri{li do vode in ugotovili, da je je okoli 8�� m� in od �� do �� m globine in da se nadaljuje {e v neznano smer. To so bili prvi znaki, ki so kazali, da je treba z raziskovanjem nadaljevati. Zato je bilo potrebno anga‘irati sposobne potaplja~e, ki smo jih na{li v ~lanih Potaplja{ke sekcije pri Jamarski zvezi Slovenije. Sledile so akcije �5. 5., 8. 6. in 6. 7. l975. V teh akcijah so sodelovali potaplja~i Marko Kra{evec, Bogdan Kova~ ter dr. Boris Sket in ing. Renato Verbov{ek. Ugotovljeno je bilo, da gre za ve~je koli~ine vode, ki je v zvezi s teko~o vodo. Peta akcija, ki je bila
�� �5
Opravljeno je bilo izredno delo. V 2,9 m {irok in 1,9 m globok jarek je bilo treba polo‘iti jeklene cevi premera 500 mm. Monta‘a samega cevovoda se je pri~ela 15. 04. 1981. Cevovod je bil varjen na licu mesta, vsi zvari pa so bili radiografsko kontrolirani, saj je cevovod grajen za visokotla~ne obremenitve. Vzporedno s cevovodom je na celotni trasi do ~rpali{~a Sela polo‘en dvojni kablovod za elektri~no napajanje, na drugi strani pa signalni kablovod za telemetrijo in daljinsko upravljanje in nadzor.
V Klari~ih je bilo treba vse tri vrtine: pre
~rpalke nem{ke firme »Pleuger« s kapacitetami 100 + 100 + 50 l/s. Skupno in{talirana mo~ ~rpalk zna{a 990 kW. Seveda so predhodno sledila dogovarjanja z Elektro Gorica, ki je na delovi{~e vodovoda moral dobaviti ve~jo koli~ino elektri~ne energije.
Iz rezervoarja v Selih poteka trasa vodovoda do rezervoarjev nad Lipo pod Trsteljem. Ta del vodovoda je 9,2 km dolg in predstavlja ponoven dvig vode za vi{ino 225 m oziroma na koto 500 H mnv. Nad naseljem Lipa se ‘e nahajata obstoje~a rezervoarja Lipa I. in Lipa II. ki sta slu‘ila staremu vodovodu iz vodnega vira Hubelj po starem vodovodu preko Dornberka na Se‘ansko in del za potrebe Gori{kega Krasa. Na novo je bilo treba locirati {e en vi{ji rezervoar vi{e, s ~imer se je omogo~ilo te‘nostni pretok predvidenih koli~in vode (250 l/s) do Se‘ane.
Na lokaciji Sela na Krasu je bila predvidena izgradnja pre~rpali{~a in kasnej{e naprave za obdelavo surove vode. Sela na Krasu so hkrati tudi nadzorni center celotnega VODOVODNEGA SITEMA BRESTOVICA. V ~rpali{~u
mera 400 mm, 500 mm in 600 mm primerno opremiti, zato so bile na njih posebej obdelane vodnja{ke glave, vse tri vrtine pa so vkomponirane v gradbeni objekt – ̂ rpali{~e Klari~i. Objekt je zgrajen v dnu vrta~e, ki je bila kasneje nasuta in je sedanji vhod v objekt 4 metre vi{je od kote prvotnega terena. Poleg treh ~rpalk sta montirana tudi dva veternika s kompresorjem, ki slu‘ita za prepre~evanje vodnih udarov.
Za ~rpanje vode so bile izbrane potopne
je name{~ena ekvivalentna strojna oprema kot v Klari~ih, kar omogo~a kontinuirano pre~rpavanje vode na najvi{jo lokacijo v rezervoar Lipa III. Tudi tu je name{~en vetrnik za bla‘itev vodnih udarov, in oprema za dezinfekcijo surove vode. Objekt je energetsko oskrbljen iz TP [ibelje po kablovodu, ki je polo‘en vzporedno s cevovodom v isti jarek, enako pa je polo‘en tudi signalni kabel na celotni trasi VODOVODA BRESTOVICA.
@e v prvotni gradbeni zasnovi je bila rezervirana tudi lokacija za morebitno izgradnjo naprave za dodatno obdelavo surove vode, ~e bi se zaradi ekolo{kih vplivov kakovost vode v zajetju vodnjakih poslab{ala. Ob tej priliki naj povemo, da je Skup{~ina ob~ine Se‘ana leta l983 sprejela tudi odlok o varstvenih pasovih na obmo~ju zajetij v Brestovici. ^rpalnica dobiva elektri~no energijo iz [ibelj in ima trafopostajo.
Sistem Brestovica deluje v smislu zagotavljanja vode vsem priklju~enim potro{nikom. ^rpalne re‘ime krmilijo trenutni vodostaji vode v rezervoarjih ter ekonomski aspekti obra
Postavljanje potopne ~rpalke v enega od treh vodnjakov v Klari~ih
Vzporedno s cevovodom je na trasi polo`en dvojni kablovod za elektri~no napajanje.
1979 izdelal idejno {tudijo o mo‘nostih pridobivanja vode iz Brestovice.
Priprave so stekle tudi po organizacijski plati. V takratni ob~ini Se‘ana sta bili postavljeni dve organizacijski platformi: ustanovljena je bila Samoupravna interesna skupnost za oskrbo z vodo (1979), ki je bila zadol‘ena za tehni~no in organizacijsko podro~je, prav tako pa tudi
Vrtina VB� je bila locirana na podlagi predhodnih raziskav v okviru raziskovalne naloge »Podzemna voda v Tr`a{koKomenskem krasu«. Vodnjak je bil izvrtan z vrtalnim strojem WITHL � DO GLOBINE 70 M.
Prvi ~rpalni poskus je bil dne 7. �. l980. Vodnjak je v poskusnem ~rpanju dajal do 5� l/sek, kar je bilo ve~ vode, kot jo je dobivala se`anska ob~ina z vsem vodovodnim omre`jem vred in dvakrat ve~, kot jo je dobivala v su{nih obdobjih. Vzorec vode, ki ga je Geolo{ki zavod Ljubljana poslal v analizo ��. �. l980, je Zavod SRS za zdravstveno varstvo ocenil kot pitnega: Bakteriolo{ka in kemi~na sestava vode iz vodnjaka VB�
ustreza z ozirom na vse analizirane komponente po »Pravilniku o higienski neopore~nosti vode, ki je namenjena za javno preskrbovanje prebivalstva kot za pitje ali izdelavo `ivil namenjenih za prodajo.«
Koordinacijski odbor za izgradnjo vodovoda Brestovica Lipa Komen Se‘ana (1980), katerega predsedniki so bili vedno predsedniki Izvr{nega sveta skup{~ine ob~ine Se‘ana, ki je sprejemal strate{ke usmeritve in zagotavljal finan~ne vire za izpeljavo projekta.
Ob~ani ob~ine Se‘ana so se z referendumsko odlo~itvijo 23. novembra 1980 ve~insko
odlo~ili za dograditev vodooskrbnega sistema na Krasu.
Uvedba samoprispevka po stopnji 2% od netto osebnega dohodka in nadomestil, od pokojnin ter zavezancev davka in prispevka od dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih storitev ter po stopnji 5 % za zavezance davka in prispevka iz kmetijske dejavnosti in gozdov (od 1. 04. l981 do 1. 04. 1986), je zagotavljala 75 % vseh izbranih sredstev za sofinanciranje izgradnje objektov primarnega vodovoda, sicer poznanega kot VODOVOD BRESTOVICA, ki naj bi bil kon~an na dan, ko se izte~e samoprispevek. Preostalih 25% vseh zbranih sredstev iz samoprispevka pa je bilo namenjenih za potrebe krajevnih skupnosti. V odloku je bilo tudi navedeno, da je za izgradnjo objektov vodovoda odgovorna ob~inska Samoupravna interesna skupnost za vodooskrbo Se‘ana.
VODOVOD BRESTOVICA
@e po prvi seji Koordinacijskega odbora so sledile konkretne akcije in 15. 1. l981 so vojaki ‘e za~eli s pripravljalnimi deli za izgradnjo bodo~ega vodovoda od Brestovice proti Selam na Krasu. Najte‘ji odsek in isto~asno najzahtevnej{i del pri izgradnji vodovoda, je odsek od bencinskega servisa pri Brestovici do ~rpali{~a Sela. Za vodo z nivoja morske gladine je bilo treba zgraditi 2,7 km dolg jekleni cevovod premera 500 mm, do rezervoarja Sela, ki je stacioniran na vi{ini 275 Hmnv. Na dol‘ini okoli 800 m je bilo potrebno premagati vi{insko razliko od 65 m na 270 metrov. Zaradi ote‘enega in celo nemogo~ega dostopa za gradbeno mehanizacijo, je bilo ve~ina dela na tem vzponu opravljenega ro~no: ~i{~enje trase, ro~no vrtanje s kompresorji, miniranje ter izkop materiala so vojaki opravili ro~no. Zaradi hude strmine sta bili na delovi{~u postavljeni dve za{~itni lovilni pregradi zaradi nevarnosti, da bi ve~je skale pobegnile po jarku navzdol.
Zanimivo je dejstvo, da se na delovi{~u ni zgodila nobena te‘ja po{kodba, ki bi bila posledica neupo{tevanja varnostnih ukrepov, tudi manj{ih po{kodb je bilo izjemno malo.
�6 �7
tovanja z optimalnim kori{~enjem najcenej{e tarife elektri~ne energije.
Nadzorni center je name{~en v komandnem objektu v katerem se zbirajo preko telemetrijskih postaj podatki o celotnem vodovodnem sistemu, od Klari~ev do Kozine. Podatki zajemajo poleg pretokov vode in vodostaja {e podatke o tlakih, temperaturi vode, o delovanju ~rpalk in delovanju naprav za pripravo vode. Od leta 1998 je v komandnem centru name{~ena tudi komandna in nadzorna oprema naprave za obdelavo surove vode.
Kot cevovod do Sel, je tudi cevovod do Lipe in naprej iz jekla premera 500 mm. Tudi do rezervoarja Lipa III. je bilo treba premagati hudo strmino, predvsem z ro~nim izkopom in zasipom jarka, cevovod pa se je polagal z improvizirano ‘i~nico. Z dokon~anjem teh del je bila konec leta l982 zaklju~ena prva gradbena faza.
@e pred pri~etkom izgradnje sistema Brestovica so potekala dela na odseku Se‘anaKri‘, kjer je bil polo‘en jekleni cevovod premera 400 mm v dol‘ini 4 km. Ta cevovod je bil v za~etku sestavni del rekonstrukcija Nano{kega vodovoda. S pri~etkom izgradnje vodovoda Brestovica so bile vse aktivnosti na obnovi Nano{kega vodovoda zamrznjene.
V drugi gradbeni fazi je bila predvidena izgradnja v treh etapah na potezih: I. LIPA – KOMEN ( dograjena v letu 1983) in II. KOMEN – DUTOVLJE ter III. DUTOVLJE – KRI@. Druga in tretja etapa sta bili nato zdru‘eni ter zaklju~eni v decembru 1984. To je predstavljalo postavitev jeklenih cevovodov 500 mm na skupni dol‘ini ve~ kot 19 km od rezervoarja na Trstelju, do priklju~itve na ‘e zgrajeni odsek vodovoda Kri‘u – Se‘ana. V sklopu II. faze je bil zgrajen {e vodni rezervoar LIPA III ( 450 m3) na Trstelju, na nadmorski vi{ini 500 H mnv.
Prva etapa LipaKomen je predstavljala postavitev vodovoda v dol‘ini 5,2 km. To leto je vodovod BRESTOVICA ‘e poskusno obratoval in v tej sezoni re{il se‘anski in gori{ki del Krasa pred posledicami katastrofalne su{o, ki je bila ravno to leto izjemna.
Vzporedno z glavnim vodovodom je bil v jarek glavnega vodovod polo‘en tudi napajalni
cevovod za Komen, ki se je pri cesti Komen – Branik odcepil v naselje Komen, drugi del pa nadaljeval v II. etapi do odcepa za Toma~evico. Pri cestnem odcepu za Sveto je za vzporedni cevovod zgrajen razte‘ilnik Komen, ki je projektiran kot armaturna celica 300 kubi~nega rezervoarja, ki pa {e ni izveden.
Druga etapa Komen Dutovlje, na dol‘ini 9,8 km, je bila dograjena 1984.
Tretja podetapa Dutovlje Kri‘ v dol‘ini 9,2 km, naj bi bila zgrajena 1985.
Ker so se gospodarske razmere zaostrovale in bi dotedanji na~in zbiranja sredstev pomenil vedno ve~je zaostajanje pri gradnji, so se zaposleni v ob~ini Se‘ana odlo~ili za zdru‘evanje namenskih sredstev iz bruto osebnega dohodka od 1,8% na 3,9% v korist vodne oskrbe, kar je pomenilo zaklju~ek del ‘e v letu l984.
Dne 15. 12. l984 je bila Se‘ana priklju~ena na primarni Brestovi{ki vodovod, katerega skupna dol‘ina zna{a kar 34,4 km. @e z dograditvijo primarnega vodovoda do Komna je bil oskrbljen z vodo celoten gori{ki Kras, ki zajema krajevne skupnosti Temnica, Voj{~ica, Kostanjevica na Krasu, Sela na Krasu in Opatje selo z vsemi naselji.
Na se‘anskem delu Krasa so bila oskrbljena s pitno vodo iz Brestovice vsa naselja, ki so vezana na javni vodovod v krajevnih skupnostih Komen in Gorjansko. Z dograditvijo tega sistema do Se‘ane je bil zagotovljen normalen gospodarski razvoj se‘anskega Krasa in samega mesta Se‘ane. Podani so bili pogoji za preusmeritev vodnih koli~in izpod Nanosa na Seno‘e{ko in Vrhe, iz Pade‘a pa na Diva~o ter preko Lokve v Lipico, na drugi strani pa v Vremsko dolino in del Brkinov. Vzporedno s postavitvijo primarnega vodovoda so potekala dela za izgradnjo ali za obnovo vodovodov:
• vodovod Diva~aLokevPrelo‘eLipica v letih 197679, v dol‘ini 11,5 km,
• v o d o v o d K o z i n a K r v a v i p o t o k z o d c e p i z a N a sirec in Mihele, v letih l98081 v dol‘ini 7,7 km,
• vodovod Sela na KrasuBrestovicaKlari~i, grajen v letih l98182 v dol‘ini 7,9 km,
• vodovod [krbinaToma~evica, grajen l983/84
v dol‘ini 6 km,• priklju~ek za Komen in obnovitvena dela
v Komnu, v letih l984/85 cca l km,• obnovitev vodovoda GodnjeKreplje, l985
v dol‘ini cca 0,8 km,• vodovod Se‘ana – Vrhovlje I. etapa do
kamnoloma, l983 v dol‘ini 2,3 km,• vodovod Toma~evica – Gabrovica – Coljava –
Mali dol, l985 v dol[ini 6,2 km,• vodovod v krajevni skupnosti Seno‘e~e z ob
novo ~rpali{~a Mla~evo, l985 v dol‘ini 3,8 km,
• vodovod v krajevni skupnosti Barka in Misli~e, 1985 z zajetjem in rezervoarjem v dol‘ini 4,4 km,
• vodovod Dolnje Le‘e~e Matavun, l985 v dol‘ini 2,7 km,
Skupno je bilo v obdobju do 1981 do l985, skupaj z Brestovi{kim vodovodom in novimi gradnjami polo‘enih 44 km novih vodovodnih cevi ter obnovljenih 1,2 km starih vodovodov in dodani so bili spremljajo~i objekti.
Glavni cevovod na Brestovi{kem vodovodu s koli~ino 250 l/sek vode, napaja se‘anski Kras s pribli‘no 50 l/sek, ostalih 200 l/sek pa se steka v Se‘ano in dalje.
V letu l985 je bila primarna naloga pripraviti tehni~no dokumentacijo za nadaljevanje del na primarni vodni oskrbi in zagotoviti sredstva za gradnjo odseka glavnega vodovoda SE@ANA – RODIK KOZINA, s ~imer bi re{ili tudi vzhodni del ob~ine pred su{o.
Analiza je pokazala, da je bilo {e vedno 40% ljudi (od skupaj 24.000), ki se oskrbujejo s pitno vodo izklju~no iz krajevnih vodovodov, napajanih iz lokalnih povr{inskih virov in kapnic, ki pa v su{nih mesecih ne zagotavljajo niti minimalnih koli~in pitne vode za potrebe prebivalstva. In to kljub temu, da je bilo v ob~ini Se‘ana ‘e zgrajenih 119 km primarnih vodovodov, 87 km sekundarnih vodovodov, pa {e 42 km razdelilne vodovodne mre‘e po naseljih.
Pot je bila odprta. Dela so hitro napredovala. Najve~je delovi{~e je predstavljal odsek magistralnega vodovoda Se‘ana – Lokev – Rodik Kozina, kjer se je nadaljevalo z izgradnjo cevovod premera 500 mm od Rodika, do Ko
Spomenik vodnjak v spomin, ko je �5. ��. �98� v Se`ano pritekla voda iz Brestovi{kega vodovoda.
�8 �9
4. VODOVOD KOMEN – [TANJEL KOBDILJRealiziran v celoti razen objektov R [TANJEL in R KOBDILJ 5. VODOVOD KOMEN TOMA^EVICA – GABROVICA – COLJAVA – MALI DOLRealizirano v celoti. 6. ODCEP TUPEL^E HRU[EVICAIzvedeno v celoti. 7. VODOVOD GRAHOVO BRDO – UTOVLJE – DOBRAVLJE PONIKVE Z ODCEPOM KAZLJE IN ODCEPOM AVBER GRADNJEPriklju~ena naselja KAZLJE, UTOVLJE, DOBRAVLJE, AVBER PONIKVENerealizirano: R KAZLJE, R PONIKVE, rekonstrukcija nano{kega vodovoda na odseku GRAHOVO BRDO – ODCEP ZA KAZJE, ni {e priklju~eno naselje GRADNJE8. DOBRAVLJE – KAZJE ( realizirano v 7. sklopu po spremenjenem konceptu)
DR PROGRAM 1990 – 2000
9. SE@ANA – RODIK – KOZINA ; Primorski vodovodRealizirano v letu 198410. AKUMULACIJA PADE@Ni realizirana!11. RODIK – KOZINARealiziran v sklopu 1. do konca leta 1984. VODOVODI ZA KARAVLE12. SE@ANA – VRHOVLJE – DOL PRI VOGLJAH – VOGLJERealiziran, razen R VRHOVLJE13. NADRO@ICA – [KOFI – VELIKI DOLNi aktiviran, na vodovod je priklju~eno le naselje NADRO@ICA14. NADRO@ICA – GORJANSKO – KARAVLA GORJANSKONi realiziran!15. ^P RODIK – ARTVI@ENi realiziran!16. ARTVI@E – MISLI^E – povezava do R MISLI^ENi realiziran!17. R MISLI^E – VAREJE BARKARealizirano18. RODIK SLOPENi realizirano!19. GORJANSKO KLANECRealizirano v potezu IVANJI GRAD – ZAGRAJEC – KLANEC20. KOBDILJ – BRANICANi realizirano!21. [TORJE – PODBRE@E – BRESTOVICA PRI POVIRJU POBIRRealizirano [TORJE – PODBRE@E, BRESTOVICA v aktiviranju. 22. DOLNJE LE@E^E – GRADI[^E – BETANJA – [KOCJAN
– MATAVUN NAKLORealizirano v celoti!23. ODCEP BRE@EC – GORI^E – FAMLJERealizirana priklju~itev naselja FAMLJE iz druge smeri. 24. RODIK – KA^I^E – DANERealiziran samostojni ODCEP PARED – DANE. Realiziran samostojni odcep KA^I^E. 25. RJAV^E – BREZOVO BRDO – KOV^ICE – RITOME^E – VELIKE LO^E SLIVJERealiziranI so krajevni vodovodi za navedena naselja, ni pa {e realizirana navezava lokalnih sistemov na sistem Kra{kega vodovoda. Obstoje~i sistemi zadovoljivo re{ujejo vodooskrbo. 26. KOZINA – OCIZLA – PETRINE in OCIZLA – BEKARealiziran odcep iz vodovodne povezave Rodik – Ri‘ana na potezu27. R BREZJE – KLANEC PRI KOZINI Z ODCEPOM OCIZLA (delno) Ocizla vas in Ocizla – Beka ni realizirano. Realiziran odcep iz vodovodne povezave Rodik – Ri‘ana na potezu28. ODCEP PETRINJE29. PRAPRO^E – PODGORJE – PRE[NICA – ZAZID – RAKITOVECRealiziran odcep iz vodovodne povezave Rodik – Ri‘ana na potezu30. R BREZJE – PRE[NICA Podgorje je po delitvi ob~in pripadlo ob~ini Koper, skupaj z naseljema Zazid in Rakitovec. 31. SVETO – PRESERJERealizirano!32. MATERIJA SKADAN[^INANi realizirano!
Sedaj ‘elimo vsi kar najhitreje priti do zadostne koli~ine vode in tako do standarda in stopnje, ki so jo drugod na tem podro~ju ‘e dosegli. Pri tem ne smemo pozabiti, da smo lahko nosilci razvoja, lahko pa tudi nosilci razkroja. S tem mislim na besede, ki jih je nekdo dejal: »Ve~ vode bodo Kra{evci imeli, bolj bodo onesna‘evali svoje lastne vodne vire.« Seveda nismo samo in edini Kra{evci tisti, ki to na{o podtalnico po~asi, vendar zagotovo zastrupljamo. Cela vrsta ljudi in objektov je, ki ne sicer namerno, vendar zagotovo zastruplja in onesna‘uje na{e osnovno bogastvo pitno vodo. ̂ e je bila l967 leta ukinitev ene kemi~ne tovarne politi~ni problem kak{en politi~ni problem {ele bo, ~e bo neko podro~je s tiso~i prebivalci ugotovilo, da nima ve~ pitne vode!
Zdi se mi kot da bi ‘iveli na veliki spu‘vi, ki ji pravimo Kras. Zgornji del je sicer suh, na njem smo mi in po kapljicah spu{~amo vseh vrst odplak, ki po~asi polzijo skoznjo. Kdaj bodo dosegle spodnjo plast, v kateri je pitna vode, pa ne vemo. Tako se nam sicer obeta novo ‘ivljenje, obeta pa se nam cela vrsta nadlog, ki jih prina{a civilizacija. Hitra cesta nam prina{a razmeroma lahek dostop v kateri koli kraj srednje Evrope. Taista cesta odpravlja se‘anski prometni zama{ek. Hitreje prihajamo na delo, se hitreje lahko vra~amo domov, isto~asno pa bomo prav izpu{ne pline pospe{eno »odvajali« na sicer zelo ~isto in zra~no planoto; po tej
planskih smernicah vodooskrbe v ob~ini Se‘ana do leta 2000, po katerih naj bi v letu 2000 vsi ob~ani imeli dovolj pitne vode.
PREGLED REALIZACIJE SREDNJERO^NEGA in DOLGORO^NEGA PROGRAMA VODOOSKRBE NA OBMO^JU OB^INE SE@ANA
SR PROGRAM 1986 1990
1. TRANZITNI VODOVOD SE@ANA – RODIK Realiziran v celoti. 2. VODOVOD MLA^EVO – SENO@E^ERealiziran v celoti z dodatnim odcepom asfaltna baza La‘e3. SENO@E^E VRAB^EVodovod za VRHE ni aktiviran, kompletna dokumentacija pa je bila izdelana.
zine pa je polo‘en cevovod iz vinidurit cevi 300 mm. V Se‘ani so bili zgrajeni objekti: ̂ RPALI[^E PLANINA za kapaciteto
150 l/sek, ter vodni rezervoarji R SABLANICA (450 m3), R ZIDOVNIK I (500m3), ZIDOVNIK II. (450 m3).
V Rodiku je bil zgrajen novi rezervoar R RODIK (500 m3). V Kozini je bila k obstoje~emu R LEDENICA dograjena {e druga vodna celica (500 m3).
Ob rezervoarju pri Rodiku je rezervirana lokacija za sti~i{~e obeh krakov Reginalnega Primorskega vodovoda: VODOVOD BRESTOVICA in vodovod iz Malnov, ki bi po tej zasnovi skupaj oskrbovala se‘ansko
ob~ino, ob~ino Postojna ter Obalo, kot dopolnilo obstoje~im virom Ri‘anskega vodovoda Koper. Po tem projektu bi ve~ina vode pritekla iz Malnov, se zbirala na najvi{ji to~ki nad Planino ali Postojno in potem te‘nostno napajala celotno regijo. Glede na to, da predstavlja ~rpanje v Klari~ih in potiskanje vode v bistvu od kote morske gladine na koto 500 H mnv ogromno porabo energije, bi bilo tudi za Se‘ano bolj smotrno zagotavljati ve~je koli~ine vode z manj{o porabo energije, prav iz virov v Malnih. Dela na posameznih odsekih in spremljajo~ih vodovodnih objektih so napredovala hitro in brez zastojev.
Vzporedno pa je bilo treba za~eti z uresni~evanjem zastavljenih ciljev, opredeljenih v Programu vodooskrbe v ob~ini Se‘ana 1986 –1990 in v
Cevi na trasi vodovoda Rodik Kozina
Vodni rezervoar pri Diva~i
�0 ��
PREGLED NALO@B V VODOVODNE OBJEKTE NA OBMO^JU BIV[E OB^INE SE@ANA V OBDOBJU 1981 1998
1981VODOVOD BRESTOVICA: I. FAZA NA ODSEKU KLARI^I SELA LIPA• VODOVOD KLARI^I – SELA – LIPA, JE F 500 mm, L = 9.300m• VN KABLOVOD TP [IBELJE TP SELA, L = 9.300 m• DVOJNI VN KABLOVOD TP SELA TP KLARI^I, L = 3.200 m• SIGNALNI TK KABLOVOD L = 9.300 M• ZAKLJU^ENI TRIJE ^RPALNI VODNJAKI V SKLOPU ^RPALI[^A KLARI^I• VN TRAFO POSTAJA KLARI^I• NN TRAFO POSTAJA KLARI^I• ^RPALI[^E SELA NA KRASU IN REZERVOAR V = 1.000 m3
• TRAFO POSTAJA SELA NA KRASU• VN TRAFO POSTAJHA [IBELJE
VODOVOD SELA – BRESTOVICA – KLARI^I
VODOVOD SE@ANA – VRHOVLJE VOGLJE: I. FAZA NA ODSEKU SE@ANA ODLAGALI[^E SMETI
1982VODOVOD D. BRESTOVICA G. BRESTOVICA MO[CI• DOLNJA BRESTOVICA RAZDELILNO MRE@JE IN PRIKLJU^KI• GORNJA BRESTOVICA RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI• RT I. BRESTOVICA V = 20 m3
• R G. BRESTOVICA V= 60 m3
• HIDROPOSTAJA MO[CI• MO[CI RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
1983VODOVOD BRESTOVICA: II. FAZA I. ETAPA NA ODSEKU LIPA – KOMENJEKLENI CEVOVOD D 500 mm, V DOL@INI L = 4.500 m
VODOVOD KOMEN [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA I. ETAPA 1. DEL • CEVOVOD RT KOMEN TOMA^EVICA NA ODSEKU: RAZTE@ILNIK KOMEN – ODCEP ZA KOMEN (V SKUPNI TRASI VODOVODA BRESTOVICA, PVC 200, L = 600 m), SKUPAJ Z ODCEPOM ZA KOMEN
VODOVOD PREGARJE JAVORJE OBROV• CEVOVOD PEHD D 110 ,D 90, L=5.064 m• R II. PREGARJE V = 200 m3
• RT I. JAVORJE V = 60 m3
1984VODOVOD BRESTOVICA: II. FAZA II. IN III. ETAPA• VODOVOD NA ODSEKU KOMEN – KRI@, JE D 500 mm, L= 19.500m• VODOVOD KOMEN [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA I. ETAPA 2. DEL:• ODCEP RT KOMEN – TOMA^EVICA NA ODSEKU KOMEN ODCEP ZA TOMA^EVICO (V SKUPNI TRASI VODOVODA BRESTOVICA, PVC D 200, L =1800 m
1985VODOVOD KOMEN [TANJEL – KOBDILJ: II. FAZA I. ETAPA 1. DEL: • ODCEP IZ VT CEVOVODA BRESTOVICA DO REDUCIRNE POSTAJE TOMA^EVICA (SKUPNA TRASA Z VODOVODOM I. FAZE I. ETAPE 3.DEL)• VODOVOD KOMEN [TANJEL – KOBDILJ . I. FAZA I. ETAPA 3. DEL: • ODSEK: ODCEP ZA TOMA^EVICO RAZCEP TOMA^EVICA (SKUPAJ
Z VODOVODOM ZA [TANJEL)VODOVOD MLA^EVO SENO@E^E: I. FAZA:• ODSEK ^P MLA^EVO GOSTILNA NA RAVNI, L = 4.500 m• ^P MLA^EVO REKONSTRUKCIJA
VODOVOD VAREJE BARKA NA ODSEKU ZAJETJE VAREJE BARKA• ZAJEMNI OBJEKT VAREJE• R VAREJE V = 60 m3
• VAREJE RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI• BARKA: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
VODOVOD KOMEN [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA II. ETAPA 1. DEL »TOMA^EVICA«• PRIMARNI VODOVOD: RAZCEP TOMA^EVICA TOMA^EVICA RT MALI DOL• TOMA^EVICA: RAZDELILNO OMRE@JE IN RIKLJU^KI
VODOVOD KOMEN [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA II. ETAPA 2. DEL »MALI DOL• RT MALI DOL V = 4 m3
• PRIKLJU^NI VODOVOD RT MALI DOL MALI DOL• MALI DOL: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
VODOVOD KOMEN [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA II. ETAPA 3. DEL »GABROVICA«• PRIMARNI VODOVOD RAZCEP TOMA^EVICA GABROVICA• GABROVICA:RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
VODOVOD KOMEN [TANJEL – KOBDILJ: I. FAZA II. ETAPA 4. DEL »COLJAVA«• PRIMARNI VODOVOD GABROVICA COLJAVA• COLJAVA: RAZDELILNO OMRE@JE IN VODOVODNI PRIKLJU^KI
VODOVODI V VREMSKI DOLINI I. FAZA:
I. ETAPA: »GRADI[^E«• PRIMARNI VODOVOD DOLNJE LE@E^E GRADI[^E• RT GRADI[^E V = 20 m3
• GRADI[^E: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KIII. ETAPA: »BETANJA«• PRIMARNI VODOVOD GRADI[^E . BETANJA• ETANJA: RADELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KIIII. ETAPA »[KOCJAN«• PRIMARNI VODOVOD BETANJA [KOCJAN• [KOCJAN: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KIIV. ETAPA: »MATAVUN«• PRIMARNI VODOVOD [KOCJAN MATAVUN• MATAVUN: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI• MATAVUN: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
1986VODOVOD BRESTOVICA: III. FAZA I. ETAPA NA ODSEKU SE@ANA – LOKEV• JEKLENI VODOVOD D 500 mm, L= 7.200 m• ^RPALI^E PLANINA Z VODNO CELICO V = 270 m3
• VN KABLOVOD TP SE@ANA ^P PLANINA, L = 1.700 m• R SABLANICA V = 450 m3
• R ZIDOVNIK I. V= 500 m3
• R ZIDOVNIK II. V= 450 m3
VODOVOD BRESTOVICA: III. FAZA II. ETAPA NA ODSEKU LOKEV RODIK• JEKLENI VODOVOD D 500 mm, L= 7.400 m• R/^P RODIK V = 550 m3
VODOVOD BRESTOVICA: III. FAZA IIII. ETAPA NA ODSEKU RODIK – KOZINA
magistrali bo {e teklo na tiso~e vozil, ki bodo vozila bolj in bolj koncentrirane strupene in nevarne snovi, ki bodo ob morebitnem razlitju in aktiviranju {e kako nevarne. morebiti celo usodne za na{ Kras.
Spregovoriti bomo morali sami s seboj o tem, kam me~emo velike koli~ine vseh mogo~ih odpadkov, kako zasuvamo na videz male odprtine v kra{kem svetu, ne da bi pri tem pomislili, da je kra{ko podzemlje med seboj povezano kot spu‘va, na dnu katere se pretaka voda, ki je vir ‘ivljenja.
Na stotine let smo Kra{evci iskali vodo. Na stotine let smo ~akali ~ude‘nega odkritja. Ko smo 15. septembra l948 do~akali osvoboditev, si nismo mislili, da bomo ‘e ~ez 40 let to~ili iz lastnega vodnega vira vodo prav v vseh ve~jih krajih na{e ob~ine. Tudi najve~ji optimisti 15. 9. l967 na sestanku o oskrbi z vodo v Se‘ani niso mogli niti sanjati o tem. In sen je postal resnica. In ta resnica je, da smo odprli pot novi dobi v ‘ivljenju na{e ob~ine in celotnega Krasa.
Izgradnja hrbtenice kra{kega vodovoda BrestovicaSe‘anaKozina je za nami.
Polo‘ili smo 54 kilometrov primarnega vodovoda, ki zagotavlja ‘ivljenje.
Za nami je prehojena pot z najvi{jo vrednoteno zahtevnostjo. Premagali smo vse te‘ave na tej poti, ki so bile najprej psihi~ne, nato tehni~ne, nato fizi~ne in ne prav na koncu zagotovo finan~ne in pri{li do osnovnega vodnega vira, ki bo napajal to podro~je. In, ~e je to podro~je v glavnem ‘ivelo na stotine let brez zadostnih koli~in vode, pomeni, da se ni in se {e ne bo dalo tako hitro re{iti vseh problemov.
In ti so. [e so vasi, {e so posamezni odseki, kjer ni teko~e vode, celo taki kraji so {e, kjer je ote‘en pristop cisternam, ki dova‘ajo pitno vodo. So v bistvu sekundarni, ~e vemo, da imamo zagotovljen vodni vir, ki nam je sposoben dati 270 l/sek. Samo nekaj ~asa je {e potrebnega, da bi zgradili mre‘o vodovodov, ki bodo pokrivali celotno obmo~je in zagotavljali zadostne koli~ine vode vsem.
Vzporedno z izgradnjo mre‘e vodovodov je bilo potrebno izdelati primerne naprave, ki bodo zagotavljale kvalitetno in neopore~no vodo v novem tiso~letju, kar se je zgodilo prav ob praznovanju petdesetletnice ustanovitve
Gradbi{~e naprave za obdelavo surove vode na Selih na Krasu
Monta`a filtrirnih posod Sela na Krasu
�� ��
GORJANSKO:• REKONSTRUKCIJA DELA RAZDELILNEGA OMRE@JA[KRBINA:• REKONSTRUKCIJA DELA RAZDELILNEGA OMRE@JA
VODOVOD KOMEN [TANJEL KOBDILJ II. FAZA I. ETAPA 3. DEL: • VODOVOD NA ODSEKU OD NASELJA TUPEL^E DO ODCEPA HRU[EVICA• VODOVOD HRU[EVICA NA ODSEKU ODCEP HRU[EVICA HRU[EVICA
HRU[EVICA:• RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI@IRJE:• REKONSTRUKCIJA ODCEPA ZA @IRJEORLEK »A«:• REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JAVOGLJE:• RAZDELILNO OMRE@JESE@ANA:• PRIMARNI VODOVOD ZA III. TLA^NO CONO V SE@ANI »OGRADE«
1990DUTOVLJE:• VODOVOD V OBRTNO CONO DUTOVLJEORLEK »B«:• REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JAORLEK »C«:• REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA
VODOVOD SE@ANA VRHOVLJE VOGLJE II. FAZA I. ETAPA:VODOVOD NA ODSEKU SMETI[^E – DO ZT ¤ 36
SENO@E^E: REKONSTRUKCIJA PRIMARNEGA VODOVODA NA ODSEKU GOSTILNA NA RAVNI ^P SENO@E^E
VODOVOD KOMEN [TANJEL KOBDILJ III. FAZA III. ETAPA NA ODSEKU [TANJEL »B« MED ZT 62 do ZT 107
[TANJEL »B«: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
VODOVOD PADE@: SANACIJA AKVADUKTA POD JU@NIM REZERVORJEM
VODOVODI V VREMSKI DOLINI II. FAZA I. ETAPA DOLNJE VREMEPRIKLJU^NI VODOVOD OD @ELEZNICE DO NASELJADOLNJE VREME: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
VODOVOD DUTOVLJE KOPRIVA BRJE I. ETAPA REKONSTRUKCIJA REKONSTRUKCIJA DUTOVLJE SKOPO
[TORJE: REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA PRIKLJU^NEGA VODOVODA ZA NASELJE
GODNJE: REKONSTRUKCIJA VODOVODNEGA PRIKLJU^NEGA VODOVODA ZA NASELJE
KOZINA:REKONSTRUKCIJA RAZDELNEGA OMRE@JA
VODOVOD DUTOVLJE KOPRIVA BRJE II. ETAPA REKONSTRUKCIJA SKOPO KOPRIVAVODOVOD DUTOVLJE KOPRIVA BRJE I. ETAPA REKONSTRUKCIJA REKONSTRUKCIJA DUTOVLJE SKOPO
VODOVOD SENO@E^E POTO^E DOLENJA VAS
1991
VODOVOD KOMEN [TANJEL KOBDILJ IV. FAZA I. ETAPA [TANJEL »A«[TANJEL«A«: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KIKOBDILJ 1. DEL: SEKUNDARNI CEVOVOD SKOZI NASELJEKOBDILJ 1. DEL RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
KOBDILJ 1: PRIKLJU^KI 1. DEL
VODOVOD BRESTOVICA III. FAZA III. ETAPA DOPOLNITEV ANTIKOROZIJSKE ZA[^ITE ZA ^RPALI[^E KLARI^I
DOLENJA VAS: REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN PRIKLJU^KOV
VODOVOD KOMEN [TANJEL KOBDILJ IV. FAZA II. ETAPA: POVEZOVALNI CEVOVOD VZHODNI STOLP KOBDILJRT KOBDILJ V = 4 m3
POLNILNO MESTO ZA NASELJE RODIK
SE@ANA: REKONSTRUKCIJA V LEVSTIKOVI ULICI 1. DEL , L = 81 m
1992TOMAJ: RAKONSTRUKCIJA VODOVOD I. ETAPA V REGIONALNI CESTI V NASELJU TOMAJVZPOREDNA OBNOVA PRIKLJU^KOV
VODOVOD KOMEN [TANJEL KOBDILJ IV. FAZA III. ETAPA: [TANJEL »C« 1. DEL IZVEDBA VODOVODA NA POTEZU MED ZAHODNIMI IN VZHODNIMI GRAJSKIMI VRATIIZVEDBA METEORNE IN FEKALNE KANALIZACIJE VZPOREDNO Z VODOVODOM
VODOVOD SENO@E^E DOLENJA VAS SENADOLE II. ETAPAVODOVOD DOLENJA VAS SENADOLEODCEP ZA CESTNINSKO POSTAJO SENO@E^ER SENADOLE V = 60 m3
SENADOLE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
VODOVOD SE@ANA VRHOVLJE VOGLJE II. FAZA II. ETAPAVODOVOD OD ZT 36 DO ZT 58 DOL PRI VOGLJAH VODODOD V REGIONALNI CESTI SE@ANA DUTOVLJEDOL PRI VOGLJAH 1. DEL: RTAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
VODOVODI V VREMSKI DOLINI II. FAZA II. ETAPA »VREMSKI BRITOF«VODOVOD DOLNJE VREME VREMSKI BRITOFVREMSKI BRITOF: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
KOZINA: RAKONSTRUKCIJA VODOVOD V SOSESKI »E 6«
1993VODOVOD KOMEN [TANJEL KOBDILJ IV. FAZA IV. ETAPA:[TANJEL »C« 2. DEL VZHODA ULICA RAZDELILNOO MRE@JE IN PRIKLJU^KIIZVEDBA METEORNE IN FEKALNE KANALIZACIJE VZPOREDNO Z VODOVODOM
VODOVODI V VREMSKI DOLINI II. FAZA III. ETAPA: »FAMLJE«VODO DOLNJE VREME FAMLJEFAMLJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
ODCEPI IZ VODOVODA BRESTOVICA: RODIK^P RODIK V R RODIKPOVEZOVALNI CEVOVOD R RODIK (BRESTOVICA) R RODIK (VAS)RODIK: REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN PRIKLJU^KOV
• VODOVOD IZ VINILDURIT CEVI, D 300 mm, L= 4200 m
VODOVOD MLA^EVO – SENO@E^E . II. FAZA »LA@E«• VODOVODNI ODCEP: ASFALTNA BAZA ^P LA@E R LA@E LA@E• R/^RPALI[^E ZA ALA@E• R LA@E V = 60 m3
• LA@E: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI• SIGNALNI KABLOVOD R/^P ZA LA@E R LA@E• EL KABLOVOD ASF. BAZA SENO@E^E R/^P ZA LA@E
ARTVI@E: • KAPTA@A VODNEGA VIRA ZA ARTVI@E Z • REZERVOARJEM V = 30 m3
KREPLJE:• REKONSTRUKCIJA PRIMARNEGA VODOVODA NA ODSEKU GODNJE KREPLJEPRE[NICA: • KAPTA@A VODNEGA VIRA IN• IZGRADNJA REZERVOARJA V PRE[NICIAVBER:• SANACIJA JAVNEGA VODNJAKAZAZID:• SANACIJA OBSTOJE^EGA ZAJETJA, REZERVOARJA IN VODOVODA PO NASELJUGRI@E:• SANACIJA VELIKE LOVILNE PLO[^E ZA KRAJEVNI VODOVODKS SLIVJE: • SANACIJA LOKALNIH VODNIH VIROVKS OCIZLA: • SANACIJA VODNIH VIROV IN DOGRADITEV CEVOVODOVKS KAZLJE: • VGRADITEV CEVNIH PROPUSTOV ZA VODOVOD PRED ASFALTIRANJEM NASELJAKS PLISKOVICA:• SANACIJA JAVNEGA VODNJAKA
1987SE@ANA: • VODOVOD Z ZAKLJU^NO ZANKO POD TABOROM V SE@ANI IN IZVEDBO • ^RPALI[^A ZA BOLNICO
VODOVOD FILIP^JE BRDO• VODOVOD ODCEP IZ VDOVODA SU[ET KRI@ FILIP^JE BRDO,• FILIP^JE BRDO: RAZDELINO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
KS SLIVJE: HOTI^NA• ZAJETJE HOTI^NA• VODOVOD ZAJETJE NASELJE HOTI^NA• ZAJETJE SLIVJE• CEVOVOD ZAJETJE SLIVJE SLIVJE• SANACIJA R SLIVJE
PRE[NICA:• DOPOLNITEV DEL NA ZAJETJU IN R PRE[NICAZAZID:• SANACIJA ^RPALI[^A KRAJEVNEGA VODOVODAKS OCIZLA: BEKA• SANACIJA NA VODOVODU BEKAGORNJE VREME: • REKONSTRUKCIJA IN KAPTA@A ZAJETJA KRAJEVNEGA VODOVODA GORNJE VREMESKOPO: • SANACIJA JAVNEGA VODNJAKA[EPULJE:
• SANACIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN PRIKLJU^KOVRODIK: • DODATNO KAPTIRANJE VODNIH VIROV ZA KRAJEVNI VODOVODNI SISTEMBREZOVICA: • OBNOVITEV ZAJETJA BREZOVICA KRAJEVNEGA VODOVODA BREZOVICASTOMA@: • OBNOVA CEVOVODA ZA NASELJE• SANACIJA ZAJETJAZAVRHEK:• PRIMARNI CEVOVOD OD LOKALNEGA ZAJETJA DO NASELJA ZA^ASNA RE[ITEVPODGORJE:• SANACIJA JAVNEGA VODNJAKAPODBRE@E:• SANACIJA JAVNEGA VODNJAKAKOMEN: • REKONSTRUKCIJA VODOVODA IN DOPOLNITEV HIDRANTNEGA OMRE@JA
1988VODOVODI V VREMSKI DOLINI I. FAZA V. ETAPA: NAKLO 1. DEL• PRIKLJU^NI CEVOVOD MATAVUN NAKLO
VODOVODI V VREMSKI DOLINI I. FAZA V. ETAPA NAKLO 2. DEL• NAKLO: RAZDELILNO OMRE@JE INPRIKLJU^KI
VODOVOD KOMEN [TANJEL KOBDILJ II. FAZA I. ETAPA 2. DEL:• VODOVODNI ODCEP OD REDUCIRNE POSTAJE TOMA^EVICA DO NASELJA TUPEL^E• R TOLSTI VRH V D 200m3
• KOBJEGLAVA: RAZDEL^ILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI• TUPEL^E: RAZDELILNO OMRE@JEI N PRIKLJU^KI
VODOVOD KRVAVI POTOK VRHOVLJE
VODOVODI V KS SLIVJE
VODOVOD BRESTOVICA III. FAZA III. ETAPA:• NADZORNI CENTER V SE@ANI
VODOVOD BRESTOVICA II. FAZA III. ETAPA: • SIGNALNI KABLOVOD ^P PLANINA NADZORNI CENTER
KS ZAZID• REZERVOAR ZAZIDK S [TJAK:• VODOVOD SELO RAVNJE• R RAVNJE V = 60 m3
DANE PRI SE@ANI: • REKONSTRUKCIJA PRIKLJU^NEGA VODOVODADUTOVLJE:• REKONSTRUKCIJA VODOVODA OD BENZINSKEGA SERVISA DO GLAVNEGA TRGANOVELO:• REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JAKOMEN: • REKONSTRUKCIJA VODOVODA NA ODSEKU PO[TA KOMEN ALUMUNIJ KOMEN
1989VODOVOD BRESTOVICA III. FAZA III.ETAPA:• REZERVNO EL. NAPAJANJE ̂ P PLANINA V SE@ANI IN VODOVOD V II. TLA^NO CONO V ISTEM JARKU
�� �5
RAZDELILNO OMRE@JE IN OBNOVA PRIKLJU^KOV
GORNJE LE@E^E: KRAJEVNI VODOVODSANACIJA KRAJEVNEGA UAJETJAVODOVOD ZAJETJE GORNJE LE@E^EGORNJE LE@E^E:RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KIVODOVOD GRAHOVO BRDO PONIKVE ; KAZLJE; AVBER GRADNJE III. ETAPA: DOBRAVLJEVODOVOD UTOVLJE DOBRAVLJEDOBRAVLJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
ODCEPI IZ VODOVODA RODIK RI@ANA: VODOVOD R BREZJE BRGOD PRE[NICA PODGORJE, I. IN II. ETAPA: R BREZJE PRE[NICAVODOVOD R BREZJE PRE[NICA ZT 1 26
ODCEPI IZ VODOVOD BRESTOVICA: JABLANECREDUCIRNA POSTAJA NA ODCEPUPRIKLJU^NI VODOVOD RP JABLANECJABLANEC: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
VODOVOD SE@ANA VRHOVLJE VOGLJE II. FAZA II. ETAPA »DOL PRI VOGLJAH« 3. DEL DOL PRI VOGLJAH: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 3. DEL ZADNJI
1996VODOVOD IVANJI GRAD – ZAGRAJEC – KLANECI. ETAPA ZAGRAJECVODOVOD IVANJI GRAD ZAGRAJECZAGRAJEC: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KIII. ETAPA — KLANECR KLANEC V = 60 m3
VODOVOD ZAGRAJEVC KLANECKLANEC: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
VODOVODI V VREMSKI DOLINI II. FAZA IV. ETAPA: GORNJE VREME 1. DELVODOVOD DOLNJE VREME GORNJE VREME
KREPLJE, RAZ[IRITEV RAZDELILNEGA OMRE@JA IN PRIKLJU^KI
ODCEPI IZ VODOVODNE POVEZAVE RODIK – RI@ANA, OBJEKT 02: PRE[NICA III. ETAPAPRE[NICA: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
PREVEZAVA VODOVODOV V SE@ANI Z OBNOVO PRIKLJU^KOVA/ CESTA NA BR[LJANOVECB/ CESTA POD SEDOVNIKOM V SE@ANI
VODOVOD [TORJE PODBRE@EI. ETAPA VODOVOD [TORJE PODBRE@EII. ETAPA R PODBRE@E V = 60 m3
1997VODOVODI V VREMSKI DOLINI II. FAZA IV. ETAPA GORNJE VREME 2. DELGORNJE VREME: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
VODOVOD ODCEP [TORJE PODBRE@EIII. ETAPAPODBRE@E: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
VODOVOD GRAHOVO BRDO PONIKVE ; KAZLJE; AVBER GRADNJE IVI. ETAPA: DOBRAVLJE PONIKVEPRIMARNI VODOVOD NA ODSEKU DOBRAVLJE PONIKVE
VODOVODNI SISTEM BRANICA BRANICASANACIJE NA VODOVODNEM SISTEMU: FILTRACIJA IN DEZINFEKCIJA
KOMEN . LU@EPODALJ[ANJE SEKUNDARNEGA VODOVODA NA ZAZIDALNO OBMO^JENA LU@AH: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
ODCEPI IZ VODOVOD BRESTOVICA: PARED LEDENICASEKUNDARNI VODOVOD PARED LEDENICALEDENICA: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KISE@ANA: REKONSTRUKCIJE V ULICI MARE HUSOVE 3. DELVODOVODOV V SE@ANIULICA MARE HUSOVE RAKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN OBNOVA PRIKLJU^KOV 3. DEL 3. DEL
1998VODOVOD POVIR BRESTOVICA PRI POVIRJU I. ETAPA: POVIR AC PO^IVALI[^E POVIRODSEK ODCEP (NA VODOVODU NA @ELEZNICI DIVA^A SE@ANA) POVIR: REKONSTRUKCIJA OBSTOJE^EGA VODOVOD IN PRIKLJU^KOV POVIR AC PO^IVALI[^E POVIR NOVOGRADNJA
VODOVOD GRAHOVO BRDO PONIKVE ; KAZLJE; AVBER GRADNJE V. ETAPA: PONIKVE IN VI ETAPA: AVBERPONIKVE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KIPRIKLJU^NI VODOVOD ODCEP AVBER GRADNJE 1. DEL AVBERHIDROPOSTAJA AVBERAVBER: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
VODOVOD VAREJE BARKA SANACIJA SANITARNEGA STANJAFILTRACIJA IN DEZINFEKCIJA
GORJANSKO: REKONSTRUKCIJA VODOVODA V REGIONALNI CEST IN OBNOVA PRIKLJU^KOV
^RPALI[^E LEDENICA V KOZINI V R LEDENICA
VODOVOD VELIKO POLJE SANACIJA SANITARNEGA STANJAFILTRACIJA IN DZINFEKCIJA
VODOVOD VRAB^E SANACIJA SANITARNEGA STANJAFILTRACIJA IN DZINFEKCIJA
VODOVOD [TJAK SANACIJA SANITARNEGA STANJAFILTRACIJA IN DZINFEKCIJA
SE@ANA: PRESTAVITEV VODOVODA OB PARTIZANSKI CESTI
SE@ANA: REKONSTRUKCIJA V LEVSTIKOVI ULICI 2. DELLEVSTIKOVA ULICA ;: REKONSTRUKCIJA IN OBNOVA PRIKLJU^KOV
[EPULJE: REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN OBNOVA PRIKLJU^KOV
167 objektov v 18 letih oziroma vsakih 40 dni po ena investicija!
SE@ANA KOMUNALNE NAPRAVE: GRADI[^EULICA MARE HUSOVE: REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN PRIKLJU^KOV
VODOVOD MLA^EVO SENO@E^E III. FAZA: »GABER^E«VODOVOD SENO@E^E GABER^EGABER^E: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
VODOVOD KOMEN GORJANSKO: ODCEP NADRO@ICAPRIKLJU^NI CEVOVOD NADRO@ICANADRO@ICA . RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
VODOVODI V VREMSKI DOLINIREZERVOAR ZAVRHEK V = 60 m3
ODCEPI IZ VODOVODA RODIK RI@ANA: VODOVOD R BREZJE KLANEC OCIZLA BEKA, I. ETAPA VODOVOD R BREZJE OCIZLA 1. DEL DO KRI@I[^A IN RAZCEPA ZA KLANEC
VODOVOD SVETO PRESERJEPRIKLJU^NI VODOVOD SVETO PRESERJE
VODOVOD SENO@E^E POTO^E DOLENJA VAS III. ETAPA: POTO^EPRIKLJU^NI VODOVOD ZA NASELJE POTO^E
ODCEPI IZ VODOVOD BRESTOVICA: KA^I^EREDUCIRNA POSTAJA NA ODCEPUPRIKLJU^NI CEVOVOD ZA KA^I^EKA^I^E: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
VODOVODNI SISTEM BRANICAKAPTA@A DODATNEGA ZAJETJAPOVEZOVALNI VODOVOD DO SISTEMA REKONSTRUKCIJA VODOVODA 1. DEL
ODCEPI IZ VODOVOD BRESTOVICA: PARED DANEREDUCIRNA POSTAJA NA ODCEPUVODOVOD RP PARED DANEPARED: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
VODOVOD BRESTOVICA IIV. FAZA I. ETAPA: PREUREDITEV ^P PLANINA IN R TABORZA ODDAJO VODE V SISTEM RI@ANSKEGA VODOVDA KOPERPREUREDITEV ^P PLANINAPREUREDITEV R TABOR
VODOVOD SVETO PRESERJEPRESERJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
1994VODOVOD GRAHOVO BRDO PONIKVE ; KAZLJE; AVBER GRADNJE I. ETAPA: KAZLJE 1. DEL ODCEP 1 (IZ VODOVODA NANOS SE@ANA) KAZLJE
KOZINA: REKONSTRUKCIJA VODOVODA SKOZI NOVI @ELEZNI[KI PODHOD
VODOVOD BRESTOVICA V. FAZA 1. DELPRIPRAVLJALNE AKTIVNOSTI ZA NAPRAVO ZA OBDELAVO SUROVE VODE
VODOVOD GRAHOVO BRDO PONIKVE ; KAZLJE; AVBER GRADNJE II. ETAPA: UTOVLJEODCEP 2 (Z VODOVODA NANOS SE@ANA) UTOVLJEUTOVLJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
ODCEPI IZ VODOVODA RODIK RI@ANA: VODOVOD R BREZJE KLANEC OCIZLA BEKA II. ETAPA: OCIZLA BEKA 1. DELVODOVOD OSN [OLA (KRI@I[^E) BEKA 1. DEL (KRAJANI KI NISO BILI PRIKLJU^ENI NA KRAJEVNI VODOVOD)OCIZLA:RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 1. DELODCEPI IZ VODOVODA RODIK RI@ANA: VODOVOD R BREZJE KLANEC OCIZLA BEKA III. ETAPA: KLANEC 1. DELVODOVOD OSN [OLA (KRI@I[^E) KLANEC V GLAVNI CESTI KOZINA KLANECKLANEC: RAZDELILNI ODCEPI IN PRIKLJU^KI 1. DEL
ODCEPI IZ VODOVODA RODIK RI@ANA: PETRINEVODOVOD JA[EK KASTEVC PETRINEPETRINJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
^RPALI[^E MATERIJA 1. LOKACIJSKI POSTOPEK
VODOVOD SENO@E^E GABER^E II. ETAPA: SENO@E^EREKONSTRUKCIJA TRANZITNEGA VODOVDAVZPOREDNA VGRADNJA KANALIZACIJE
REZERVOAR LA@E II DODATNA VODNA CELICA V = 100 m3 ZA BETONARNO SGP PRIMORJE
VODOVOD SE@ANA VRHOVLJE VOGLJE II. FAZA II. ETAPA »DOL PRI VOGLJAH« 2. DEL DOL PRI VOGLJAH: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 2. DELVODOVOD ZT 58 VOGLJEVOGLJE: DOPOLNITEV RAZDELILNEGA OMRE@JA IN IZVEDBA PRIKLJU^KOV
VODOVOD SE@ANA VRHOVLJE VOGLJE II. FAZA III. ETAPA »VRHOVLJE 1. DELVRHOVLJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 1. DEL
LIPA: REKONSTRUKCIJA RAZDELILNEGA OMRE@JA IN OBNOVA PRIKLJU^KOV
^P KLARI^I: REKONSTRUKCIJA ELEKTRO IN KRMILNIHN NAPRAV
1995VODOVOD GRAHOVO BRDO PONIKVE ; KAZLJE; AVBER GRADNJE I. ETAPA: KAZLJE 2. DEL KAZLJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
ODCEPI IZ VODOVODA RODIK RI@ANA: VODOVOD R BREZJE KLANEC OCIZLA BEKA III. ETAPA: KLANEC 2. DELKLANEC: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI 2. DEL ZADNJI
ODCEPI IZ VODOVOD BRESTOVICA: PARED DANE II. ETAPADANE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
VODOVOD KOMEN [TANJEL KOBDILJ IV. FAZA V. ETAPA: [TANJEL »C« VODNA ZAPORA ZA ZGORNJI USTROJ VOZNIH POVR[IN IN PRIKLJU^ITEV METEORNE KANALIZACIJE
ODCEPI IZ VODOVODA BRESTOVICA: RUBIJEREDUCIRNA POSTAJA NA ODCEPUPRIKLJU^NI VODOVD RUBIJERUBIJE: RAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI
SENO@E^E: RAZ[IRITEV RAZDELILNEGA OMRE@JARAZDELILNO OMRE@JE IN PRIKLJU^KI NA OBMO^JU NOVE POZIDAVE
SE@ANA: REKONSTRUKCIJA V ULICI MARE HUSOVE 2. DEL
�6 �7
�8 �9
PRIKLJU^EVANJE NASELIJ NA OMRE@JE KRA[KEGA VODOVODA SE@ANA V OBDOBJU OD 1976 1998
�0 ��
Predsedniki Skup{~in ob~ine Se`ana
1965 1969 Evstahij ZADNIK1969 1973 Stane ^EHOVIN1973 1974 Rudi KODRI^1974 1986 Boris BERNETI^1982 1986 Tihomir KOVA^I^1986 1994 Ivan VODOPIVEC
in `upani ob~in od 1994 - 1998
SE@ANA dr. med. Benjamin JOGANDIVA^A dr. vet. med. Rajko VOJTKOVSZKYHRPELJE KOZINA Vladislav KREBELJKOMEN Jo`ef ADAMI^MIREN KOSTANJEVICA Zlatko Martin MARU[I^
Direktorji Kra{kega vodovoda Se`ana
1948 1953 Andrej [KERLJ (upravnik)1953 1966 Avgust KODRI^1966 1967 Franc PIRJEVEC v.d. direktorja1967 1978 Stane LAVREN^I^1978 1985 Franc PIRJEVEC1985 1989 Avgu{tin SITAR1989 Bojan VOVK
NOV IZZIV ZA KRAS ^I[^ENJE ODPADNE VODE
Kra{evci dokon~ujemo projekt izgradnje vodooskrbnega sistema za potrebe oskrbe Krasa s pitno vodo. Le {e nekaj vasi je, ki imajo za oskrbo z vodo na razpolago samo kapnico. Samo zasilno je oskrbljenih {e vedno tudi tistih �0% ob~anov, ki so vezani na lokalne vodne vire in jih bo
potrebno v prihodnosti oskrbeti z neopore~no pitno vodo, kar pomeni priklju~itev na sistem javnih vodovodov v upravljanju Kra{kega vodovoda Se‘ana. Druga mo‘nost je v zagotavljanju obdelave surove vode pri posameznemu vodnemu viru, kar pomeni zagotovitev ~i{~enja – filtracije in dezinfekcije vode. Projekt oskrbe Krasa s pitno vodo, ki je realiziran v slabih �5 letih, je lahko primer, kako se podro~je, ki ni imelo ve~ skoraj
nobene mo‘nosti razvoja, spremeni v perspektivno razvojno obmo~je, kjer je pitne vode dovolj.
@al, ~lovek vso vodo, ko jo enkrat uporabi, to vodo tudi onesna‘i, in taka brez ustrezne obdelave pred povratkom v naravo, prina{a Krasu tudi negativne pojave.
Prebivalce Krasa torej ‘e ~aka nov, {e ve~ji in zahtevnej{i izziv: Vso uporabljeno odpadno vodo bo treba pred ponovnim izpustom v kra{ko podtalje ustrezno obdelati – o~istiti!
Ta projekt bo seveda za Kra{evce in nove lokalne skupnosti manj zanimiv, saj ne bodo zanj »ni~ dobili«.In prav tu je potrebno takoj pri~eti z osve{~anjem ljudi o posledicah onesna‘evanja vode in okolja, v katerem ‘ivimo
in o nujnosti ohranjanja zdravega bivalnega okolja tudi poznej{im rodovom.
Kras moramo ohraniti tak{en, kot je bil v~eraj. Kra{ki vodovod bi moral po evropskih standardih prevzeti v upravljanje celoten vodni ciklus:
zajemanje, pripravo in distribucijo pitne vode odvajanje, ~i{~enje in spu{~anje odpadnih voda v zemljo
Kra{evci in Kra{ki vodovod smo torej pred novim velikim izzivom, ki bo zahteval ve~ finan~nih sredstev kot oskrba s pitno vodo; bistveno ve~ bo zahteval energije za osve{~anje ljudi in njihovo hotenje za izvedbo tega projekta.
Na zdravje! Z zdravo vodo v novo tiso~letje
��
Izdal: KRA[KI VODOVOD SE@ANATekst: ing. Stanislav Kristan in Pavel Skrinjar
Slike: Arhiv Kra{kega vodovoda Se`anaNatisnjeno v 500 izvodih
november �998
Po mnenju Ministrstva za kulturo je prometni davek obra~unan po 5% stopnji na podlagi ��. to~ke tarifne {t. �, tarife davka o prometa proizvodov.