10 Gorenjski glastorek, 28. junija 2016REKREACIJA info@g-glas.si

G i b a j t e s e z n a m i ( 1 3 )Rak dojke (2.): vadba pred posegom in po njem

Barbara Tavčar, master body inštruktorica, PBS center športne odličnosti

V prejšnjem podlistku sem o telovadbi govorila kot o eni izmed najbolj primer-nih preventivnih aktivno-stih. Če se z boleznijo slu-čajno spopadate v tem tre-nutku, ne razmišljajte, da za vas aktivnost ni primer-na. Pomemben je le njen izbor in prilagojenost va-šemu stanju. Seveda se ne boste vključili v visoko in-tenzivno vadbo, vključitev v program, ki deluje na vse komponente zdravstvenega fitnesa in pri tem še upošte-va tako vaše trenutno stanje in zmožnosti, pa vam lah-ko prinese zgolj korist. Vaje je treba prilagoditi stopnji bolezni, v kateri ste trenu-tno. Preverite, ali ste v dob-rih strokovnih rokah in se odločite za čim bolj oseben oziroma individualno pri-lagojen program, ki ga bos-te obiskovali vsaj enkrat na deset dni. Predvsem pa bo-dite vztrajni, kajti ravno tak-rat, ko je telo najšibkejše, ko

umu zavladajo depresivni občutki, je lahko umirjena in prilagojena fizična aktiv-nost vaša nova najboljša pri-jateljica. Poletni letni čas pa je še dodatna priložnost, ko lahko motivacijo poiščete v naravi.

Ženskam, ki ste pred ope-rativnim posegom, svetu-jem, da nadaljujete z umir-jeno in prilagojeno vadbo in na ta način poskrbite, da bo počutje po operativnem po-segu boljše. Vsekakor bo vse skupaj pripomoglo k boljše-mu počutju in pozitivni na-ravnanosti do lastnega spre-menjenega telesa.

Po operativnem posegu so priporočljive vaje, ki vzpod-bujajo delovanje limfnega sistema in tako hitreje čis-tijo telo, vaje sproščanja in dihalne vaje, ki bodo revi-talizirale in povečale koli-čino kisika, ki je v teh tre-nutkih še kako potreben za oskrbo zdravih celic. Laž-je raztezne vaje, prilagojene

vaje za mobilnost sklepov ter na drugi strani krepilne vaje za področje trupa bodo prav tako imele pozitiven vpliv. Veliko ljudi se namreč po operaciji – tudi na račun slabše samopodobe, obču-tij sramu in drugačnosti – »pogrbi«.

Dokazov, da telovadba lahko pozitivno vpliva na že nastali karcinom, ni zados-ti. Lahko pa vsaki ženski po-maga pri izboljšanju kvalite-te življenja in hitrejši premo-stitvi vseh težav, ki jih pri-našata obolelost in proces ozdravitve.

Ves čas opozarjam, da mora biti vadba umirjena in prilagojena. Kljub vsemu bi še enkrat poudarila – inten-zivna vadba v fazi obolenja nima mesta. Telo je namreč v tem obdobju prešibko, nje-govo obremenjevanje z zah-tevnimi vajami pa popolno-ma nesmiselno. Vse sku-paj lahko povzroči naspro-tno od želenega – še večjo

zakisanost organizma, ki bo proces ozdravitve podalj-šala in otežila. Osnovna ori-entacija je lahko zadihanost med vajami. Najboljši uči-nek boste dosegle, ko boste čutile toploto v telesu, ven-dar ne tolikšno, da bi se zače-le znojiti. To je prava mera za trenutno stanje. Telovadbo za bolezenska stanja je treba obravnavati kot zdravilo za telo, pri čemer se glede na individualne karakteristike

ženskega organizma kot ce-lote (zgradba, teža, oblika, pretekla anamneza, opera-cije ….) predpiše ustrezna količina. V primeru, Tudi če imate enako diagnozo kot vaša znanka ali prijateljica, to še ne pomeni, da bo vaji-na terapija enaka in opera-tivni poseg enak. Torej velja enako pri izboru najprimer-nejših vaj in njihove inten-zivnosti za posamezen or-ganizem.

Jelena Justin

V zadnjem času je dni, ki nam ne omogočajo obiska visokogorja, kar precej, zato se včasih splača ostati v ni-žini oz. si ogledati kakšno zanimivo naravno točko, ki prevečkrat ostane nezna-na in neobiskana. Ena takih točk je izvir Bistrice v Bohi-nju.

Običajno se izletniki do iz-vira Bistrice odpravijo iz Po-zabljenega. Kateri del je to? Ko se pripeljemo v Bistrico in v krožišču zavijemo desno v smeri jezera, prečimo ka-mniti most, na koncu kate-rega zavijemo levo. V ostrem levem ovinku prečimo še en

most in po približno 400 metrih parkiramo, ko zagle-damo smerokaz izvir Bistri-ce. Ime Pozabljeno je nas-talo na osnovi legende: Dva trgovca sta se »zravsala« in eden je obležal mrtev. Ker so se tudi drugi ustrašili roke pravice, so se razbežali, a nji-hova roba je ostala pozablje-na na tem mestu.

Vendar, mi se tokrat do iz-vira ne bomo odpravili iz Bo-hinjske Bistrice, ampak iz Ribčevega Laza.

Parkiramo pri jezeru in se po pešpoti odpravimo pro-ti Bohinjski Bistrici. Gre-mo mimo plezališča Pod Skalco, kjer zavijemo v gozd in po široki kolovozni poti

nadaljujemo proti vzhodu; na naši levi strani so številni vikendi. Ko dosežemo ma-kadamsko cesto, zavijemo desno in ji nekaj časa sledi-mo, nato pa zavijemo levo. Dokaj hitro dosežemo na-selje vikendov v vasi Polje. Sprehodimo se skozi naselje in nadaljujemo skozi gozd. Kmalu smo na začetku trim steze, mi pa še kar nadalju-jemo po kolovozu do skakal-nic v Polju.

Nadaljujemo mimo ska-kalnic in zavijemo desno v gozd. Smo še vedno na trim stezi, pot se strmo dvigne, po narejenih stopnicah, do travnika, kjer zavijemo des-no in sledimo stezici čez

travnik. Dosegli smo vas Žlan; na asfaltirani cesti za-vijemo desno in kmalu smo pri smerokazu za vzpon na Črno prst oz. Orožnovo kočo. Tem markacijam sle-dimo nekaj sto metrov, ko nas steza usmeri desno pro-ti Orožnovi koči, a mi nada-ljujemo levo po dobro sho-jeni, vidni stezi, ki je brez

markacij. Dosežemo maka-damsko pot, ki nas pripelje do planine oz. senožeti Či-brovica. Na Čibrovici (716 m) se obrnimo v smeri pri-hoda in vzelo nam bo dih: v daljavi nasproti je veličastna veriga Julijcev; s središč-no lego Triglava, z Velikim Draškim vrhom na desni, Mišelj vrhom in Debelim vr-hom na levi, spredaj Ogradi itd. Če bomo pozorno pog-ledali, bomo videli tudi zna-menito Planino Zajamniki na Pokljuki. Nadaljujemo mimo lovske opazovalnice, vidimo tudi rumene smero-kaze za izvir Bistrice. Ko do-sežemo gozd, se po strmem pobočju spustimo do izvira Bistrice. Bistrica je večji po-tok, katerega izvir se imenu-je Pod Luknjo in je najmoč-nejši pritok Save Bohinjke.

Zanimivo je, da so v času gradnje bohinjskega žele-zniškega predora (mimo-grede, letos mineva 100 let od njegovega odprtja) nekaj

izvirske vode speljali po ra-kah nad Bohinjsko Bistrico in nato v hidroelektrarno, za proizvodnjo elektrike. Ver-jetno gre tukaj iskati razlog, da levi slap bruhne iz ume-tno narejene skoraj kvadra-tne betonske luknje v manjši tolmun. Sicer je pa slap izvi-ra Bistrice visok sedem me-trov in pade v globok, ogro-men tolmun.

Vrnemo se po poti priho-da, z nekaj izvirnosti pa se lahko vrnemo nazaj na Či-brovico, se po makadam-skem kolovozu spustimo navzdol, proti dolini, in na koncu vikendov, ko pred se-boj zagledamo kolovozno križišče, skrenemo desno na travnike ter prečimo se-nožeta Dobrave vse do Po-zabljenega.

Nadmorska višina: 610 mVišinska razlika: 200 mTrajanje: 3 ureZahtevnost:

Planinski izlet: Izvir Bistrice (610 m)

Ohladitev za soparoSkrito bučanje vode. Prijetna ohladitev v soparnih dneh. Nižinsko osrčje Spodnjih bohinjskih gora.

Planina oz. senožeta Čibrovice z lepim razgledom na verigo Julijcev / Foto: Jelena Justin

Izvir Bistrice / Foto: Jelena Justin Oba slapa, ki ju vidimo. Levi je umetno reguliran.

Foto

: Jel

ena

Just

in