Polonca Truden-Dobrin Sonja Paulin
Ljubljana, 6.december 2013
Vseživljenjski pristop v obvladovanju kroničnih nenalezljivih bolezni: primer sladkorne bolezni
Rezultati v Sloveniji – zgodba o uspehu!
Delež nedojenih novorojenčkov ob odpustu iz porodnišnice, Slovenija 1993-2011Vir: Perinatalni informacijski sistem RS 1993-2011
Dojenje ob odpustu iz porodnišnice po izobrazbi matere (upoštevano izključno in delno dojenje), Slovenija 2002-2011Vir: Perinatalni informacijski sistem RS
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 201180%
85%
90%
95%
100%
Visoka in Višja
Srednja in Poklicna
Brez strokovne izobrazbe
Dojenje ob odpustu iz porodnišnice glede na prisotnost očeta pri porodu (upoštevano izključno in delno dojenje), Slovenija 2002-2011Vir: Perinatalni informacijski sistem RS
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 201080%
85%
90%
95%
100%
Ne Da
Delež dojenih po starostiVir : Raziskava Hrast 2009, IVZ
Zdravje in življenjski slog v šolskem obdobju – izbrani kazalniki
Neenakosti v zdravju v Sloveniji. IVZ, 2011
Delež otrok glede na tedensko število ur telesne dejavnosti in glede na socialno-ekonomski položaj družine, Slovenija, 2006. (HBSC, 2006.)
Čezmerna teža in debelost med 15-letniki, samoporočani podatki, 2001-02, 2005-06 and 2009-10Vir: Currie et al. (2004); Currie et al. (2008); Currie et al. (2012)
Prekomerna prehranjenost in debelost otrok in mladostnikov
• neuravnotežen in previsok prehranski vnos, to je predvsem energijsko gosta mastna, sladka in slana hrana, ter sedeč življenjski slog in nezadostna telesna dejavnost sta dejavnika tveganja za nastanek metabolnega sindroma in debelosti
• nakazuje se, da je prehranski status povezan tudi z vzorci spanja • stres lahko vodi v tolažilne načine prehranjevanja• ljudje pogosteje zbolijo za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, kot so npr.
srčno-žilne bolezni, metabolni sindrom in sladkorna bolezen tipa 2 ter rak debelega črevesa.
• že pri otrocih in mladostnikih se razvijejo bolezni gibal, tudi sladkorna bolezen tipa 2
• prehranski in gibalni dejavniki tveganja so v Sloveniji pogostejši v skupini ljudi nižjega socialno-ekonomskega položaja
• Raziskave kažejo, da se debelost, ki nastane že v otroštvu, običajno nadaljuje v odraslo dobo.
Prekomerna prehranjenost in debelost otrok in mladostnikov ter prehranjevanje
• Podatki raziskav za Slovenijo kažejo, da se otroci in mladostniki ne prehranjujejo zdravo.
• Malo podatkov o prehranjevanju predšolskih otrok.• Dojenje je naraven in optimalen način hranjenja dojenčka, ki mu zagotavlja
vsa hranila, potrebna za rast in razvoj, ob predpogoju, da je mati primerno hranjena.
• Dojenčki in mali otroci, ki niso bili dojeni, imajo povečano tveganje za okužbe, za razvoj prekomerne telesne teže in debelosti, motenj presnove, zgodnjega pojava alergij in astme.
• V letu 2010 je ob odpustu iz porodnišnic polno ali delno dojilo 97,2 % mater, po odpustu iz porodnišnic pa dojenje relativno hitro upade.
• Do tretjega meseca dojenčkove starosti se hrani izključno z mlečnimi nadomestki že skoraj tretjina vseh dojenčkov. Delež nedojenih otrok je višji pri mamicah, ki imajo nižji socialno ekonomski status in nižjo stopnjo izobrazbe.
Zdravje in življenjski slog v odrasli dobi – izbrani kazalniki
Delež odraslih z indeksom telesne mase =>30, 2011ITM > 30 (v %)
8,28,6
9,810,010,0
10,811,011,4
12,012,312,4
12,914,214,314,4
15,115,615,615,7
16,216,9
17,718,0
19,720,7
22,322,522,7
ŠvicaRomunija
ItalijaNizozemska
NorveškaBelgija
AvstrijaDanska
ŠvedskaCiper
BolgarijaNemčija
PortugalskaSlovaškaEstonija
Češka RepublikaLatvija
ŠpanijaFinska
SlovenijaFrancija
MadžarskaPoljska
LitvaMalta
HrvaškaGrčija
Velika Britanija
Neenakosti v zdravju v Sloveniji. IVZ, 2011
Delež prekomerno hranjenih in debelih glede na socialno-ekonomski položaj, Slovenija, primerjava 1997 in 2008.( Koch, 1997; Gabrijelčič in sod., 2009.)
Anketne raziskave zdravja in življenjskega sloga
CINDI Z zdravjem povezan vedenjski slog 2001–2004–2008-2012:
• vpogled v ključne značilnosti življenjskega sloga v povezavi s SB• vpliv socialno-ekonomskega položaja• trendi življenjskega sloga.
S podatki CINDI raziskav lahko spremljamo kazalnike, s katerimi lahko odločevalci spremljajo in vrednotijo učinkovitost izbrane strategije na populacijski ravni.
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
25-39 40-54 55-64 65-74 25-39 40-54 55-64 65-74
moški ženske
odst
otek
Odstotek ljudi z ITM≥30
osnovna sola
poklicna sola
srednja sola
visja ali vec
Debelost po spolu, starostni skupini in izobrazbiVir:raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija, 2012
Populacijska strategija presejanja za sladkorno bolezen:vprašalnik FINDRISK
Tveganje, da se razvije sladkorna bolezen tip 2 v naslednjih10 letih:
Seštevek točk Tveganje za SB
pod 7 Nizko: zbolel bo 1 od 100
7–11 Rahlo povišano: zbolel bo 1 od 25
12–14 Zmerno: zbolel bo 1 od 6
15–20 Visoko: zbolel bo 1 od 3
nad 20 Zelo visoko: zbolel bo 1 od 2
TVEGANJE, DA SE RAZVIJE SLADKORNA BOLEZEN TIP 2 V NASLEDNJIH 10 LETIH OCENJENO Z VPRAŠALNIKOM FINDRISCVIR: raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija, 2012
Seštevek točk Tveganje za SB
pod 7 Nizko: zbolel bo 1 od 100 7–11 Rahlo povišano: zbolel bo 1 od 25 12–14 Zmerno: zbolel bo 1 od 6 15–20 Visoko: zbolel bo 1 od 3 nad 20 Zelo visoko: zbolel bo 1 od 2
65% 58%
30%17% 12%
70%58%
29%16%
5%
28%29%
38%
36%35%
24%30%
43%
37%
31%
5%7%
17%
20%20%
4% 9%
16%
19%
19%
2% 6%12%
23%24%
2% 3%11%
24%
33%
2% 5% 9% 1% 4% 12%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
25-34 35-44 45-54 55-64 65-74 25-34 35-44 45-54 55-64 65-74
moški ženske
zelo visoko
visoko
zmerno
rahlo povišano
nizko
TVEGANJE, DA SE RAZVIJE SLADKORNA BOLEZEN TIP 2 V NASLEDNJIH 10 LETIH OCENJENO Z VPRAŠALNIKOM FINDRISC, VIR: raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija, 2012
36% 36% 36% 45%
15% 14% 17% 22% 14% 9% 14% 12%
37% 35% 35%36%
29% 33%39%
40%
22% 30%36% 46%
11% 15% 17%10%
27% 18%18%
21%
14%27%
20%18%
14% 12% 11% 7%24% 30% 22%
13%
33%26% 23%
19%2% 2% 1% 1% 5% 6% 5% 4%
17% 8% 8% 4%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
osno
vna
šola
pokl
icna
šola
sred
nja
šola
višja
ali
več
osno
vna
šola
pokl
icna
šola
sred
nja
šola
višj
a al
i več
osno
vna
šola
pokl
icna
šola
sred
nja
šola
višja
ali
več
moški, 40-54 moški, 55-64 moški, 65-74
zelo visoko
visoko
zmerno
rahlo povišano
nizko
29% 34% 39% 43%
11% 13% 17% 24%2% 3% 8% 11%
39%38% 39% 39%
31%39% 37%
40%
25% 26%33%
41%
17%18% 13% 12%
19%21% 18%
18%
16%21%
20%
21%
13% 8% 9% 7%
33%23% 24%
16%
39%31% 32%
20%
2% 1% 0% 1% 6% 4% 4% 2%17% 11% 8% 4%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
osno
vna
šola
pokl
icna
šola
sred
nja
šola
višja
ali
več
osno
vna
šola
pokl
icna
šola
sred
nja
šola
višja
ali
več
osno
vna
šola
pokl
icna
šola
sred
nja
šola
višja
ali
več
ženske, 40-54 ženske, 55-64 ženske, 65-74
zelo visoko
visoko
zmerno
rahlo povišano
nizko
Moški
Ženske
Sladkorna bolezen v Sloveniji
Število oseb, ki prejemajo zdravila za zniževanje glukoze v krvi po starosti, Slovenija 2006 - 2012
7148 7290 7242 7404 7423 7438 72829311 9996 10840 11531 12026 12369 123529677 10152 10662 11311 12631 14199 14945
40325 42710 45363 4798950277
52230 54267
7557579683
8382288053
9246696730 99286
0
10000
20000
30000
40000
50000
60000
70000
80000
90000
100000
110000
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
štev
ilo p
reje
mni
kov
zdra
vil z
a zd
ravl
jenj
e SB
65 in več
60-64
55-59
50-54
do 50 let
Vir podatkov: Zbirka porabe zdravil na recept. IVZ
SPREMLJANJE OBVLADOVANJA SLADKORNE BOLEZNI2012
Vsi bolniki s sladkorno boleznijo
Bolniki z znano sladkorno boleznijo
117.000(15 % zdrav življ. slog brez zdravil)
Bolniki, ki prejemajo zdravila za zniževanje glukoze v krvi
99.300 Bolniki, ki dosegajo ciljne vrednosti
Bolniki z neodkrito SB
Bolniki, ki niso zdravljeni z zdravili
Bolniki, ki dosegajo željene izide
Starostno specifična prevalenca prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi po starosti in spolu, Slovenija 2009 - 2012
0
20406080
100120140160180200
0-4
5-9
10-1
415
-19
20-2
425
-29
30-3
435
-39
40-4
445
-49
50-5
455
-59
60-6
465
-69
70-7
475
-79
80-8
485
-89
90+
0-4
5-9
10-1
415
-19
20-2
425
-29
30-3
435
-39
40-4
445
-49
50-5
455
-59
60-6
465
-69
70-7
475
-79
80-8
485
-89
90+
moški ženskestar
ostn
o sp
ecifi
čna
stop
nja
na 1
000
preb
ival
cev
starostna skupina
Starostno specifična stopnja števila prejemnikov zdravil za zdravljenje SB
leto 2009
leto 2010
leto 2011
leto 2012
Prevalenca med prebivalstvom v starosti 25-74 let: 5,2%
V starosti 60 let prejema ta zdravila 10,4% prebivalcev, med starejšimi od 65 let 15%.
020406080
100120140160180200
0-4
5-9
10-1
415
-19
20-2
425
-29
30-3
435
-39
40-4
445
-49
50-5
455
-59
60-6
465
-69
70-7
475
-79
80-8
485
-89
90+
star
ostn
o sp
ecifi
čna
stop
nja
na 1
000
preb
ival
cev
starostna skupina
Starostno specifična stopnja, po spolu
moški, 2009
moški, 2012
ženske, 2009
ženske, 2012
Starostno specifična prevalenca prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi po spolu, Slovenija 2009 in 2012
Prostorska porazdelitev prevalence prejemnikov zdravil za zniževanje glukoze v krvi, Slovenija 2011
18,9% 18,5% 18,2% 17,8%
66,8% 67,2% 67,6% 67,9%
14,3% 14,2% 14,3% 14,3%
0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%
100%
2009 2010 2011 2012
Razdelitev števila oseb po tipu terapije
insulin+peroralni
samo peroralni
samo insulin
V letu 2012 je med 99.300 prejemniki zdravil za zniževanje glukoze v krvi okrog 67.400 oseb (68%) prejemalo zdravila v obliki tablet, 14.200 (14%) insulin in tablete, 17.663 (18%) samo insulin.
Čezmerna telesna masa in debelost, Vir: raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija 2012
• Čezmerno telesno maso (ITM 25 – 29,9) ima 45% oseb s SB, • podobno kot splošna populacija (41%).
Debelost, ki je glavni napovedni dejavnik za moteno toleranco za glukozo in diabetes tipa 2, je ugotovljena pri :
• 16 % oseb brez diabetesa • 41 % sladkornih bolnikih.
•Raziskava kaže trend naraščanja debelosti med sladkornimi bolniki iz mestnega bivalnega okolja.
Dejavniki tveganja za aterosklerotične srčno-žilne zaplete pri sladkornih bolnikihVir: raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog, Slovenija, 2008
zvišan krvni tlak >140/90
62 %
zvišan cel. holesterol>5,0
60 %
ITM=>30 debelost
41 %
kajenje sedaj
17 %
1 dejavnik tveganja … 23 % oseb s SBpo 2 dejavnika … 36 % oseb s SBpo 3 dejavnike ... 25 % oseb s SB
nima teh dejavnikov …13% oseb s SB
ITM 25-29,9 45 %
Večina tistih, ki imajo povečano tveganje za sladkorno bolezen, ga lahko zmanjša z zdravim življenjskim slogom.
Grafika povzeta po WHO Euro:
Tiskovna konferenca ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, 13.11.2012
Izbrana izhodišča za razvoj preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni
V procesu, ki vodi do enakih možnosti za zdravje, naj bodo uporabljena štiri vodilna načela:• vseživljenjski pristop, od prenatalnega obdobja do
mladostništva in odrasle dobe
• enakost: upoštevati posebej potrebe prikrajšanih (načelo proporcionalnega univerzalizma)
• medsektorsko delovanje
• sodelovanje ciljnih skupin - javnost in mladi naj bodo vključeni v nastajanje, izvajanje in spremljanje politik in zdravstvenega varstva.