Generalni direktorat za komuniciranje Direktorat za odnose z državljani Enota za spremljanje javnega mnenja
Bruselj, 19. aprila 2011
Posebni EB 75.1
Eurobarometer Evropskega parlamenta
Evropejci in energija (Del II)
ANALITIČNA SINTEZA
Vzorec: EU-27 (26 574 evropskih državljanov) Populacija: Evropejci, starejši od 15 let Metodologija: osebno anketiranje (CAPI) Terensko delo: od 9. februarja do 6. marca 2011, izvedlo
podjetje TNS Opinion KAZALO UVOD 3 1. VARČEVANJE Z ENERGIJO 8
A. Kako Evropejci varčujejo z energijo? 8 B. Kako znižati račune za energijo? 10 C. Kako doseči cilj glede 20-odstotnega prihranka energije? 12
2. ENERGETSKA NEGOTOVOST 14
A. Ukrepi posebne energetske tarife, namenjeni državljanom na pragu revščine in izključenosti?
3. INTEGRIRANO ENERGETSKO OMREŽJE IN EVROPSKA ENERGETSKA
SKUPNOST 16 A. Katere bi bile prednosti prihodnjega integriranega evropskega energetskega
omrežja? 16 B. Evropska energetska skupnost? 17
PRILOGA 1: Eurostat 19
1
2
3
UVOD
Ta Eurobarometer Evropskega parlamenta v zvezi z energijo sledi prejšnji raziskavi*, ki je bila objavljena januarja 2011 za zasedanje Evropskega sveta 4. februarja (standardni EB 74.3). Navedena raziskava se je nanašala na energetsko oskrbo, sodelovanje in solidarnost. Glede na nova stališča, ki jih je sprejel Evropski parlament, se ta nova raziskava osredotoča na bolj posebne teme, ki pa so prav tako izjemno pomembne za razvoj energetske politike Unije: varčevanje z energijo, težave pri oskrbi z energijo, povezovanje omrežij in evropsko skupnost za energijo. Terensko delo je opravilo podjetje TNS Opinion med 9. februarjem in 6. marcem 2011. Pri vsaki raziskavi je vedno zelo pomembno upoštevati okoliščine, v katerih je potekala. Pri tej raziskavi so bila na primer vprašanja anketirancem postavljena med ostro zimo v vsej Evropi. Poleg tega je precejšnjo napetost povzročalo zvišanje cen vseh surovin. Pred obravnavo posameznih tem te zadnje študije je treba poudariti, da imata obe raziskavi skupno točko: rezultati kažejo tudi, kako energetska kultura in energetski položaj posamezne države članice EU vplivata na odgovore anketiranih državljanov. Upoštevati je treba dva družbenodemografska vidika te raziskave: po eni strani je razen pri nekaj izjemah malo razlik med odgovori moških in žensk; po drugi strani je iz rezultatov razvidna prava generacijska vrzel, ki je opazna v obnašanju in dojemanju težav, povezanih z energijo. Pri varčevanju z energijo imajo evropski državljani raje ukrepe brez finančnega
vpliva.
Evropejcem so bila postavljena vprašanja o njihovem varčevanju z energijo v letu pred raziskavo. Od leta 2006, to je datuma zadnjega EB o tej temi, do leta 2011 se je njihovo obnašanje včasih protislovno spremenilo.
- Glede nekaterih vidikov tega vprašanja so državljani držav članic, ki so bile v Uniji
pred letom 2004, in držav članic, ki so v Unijo vstopile po letih 2004/2007, včasih zavzeli popolnoma različna stališča. Prvi so bolj zmanjšali porabo energije za ogrevanje (+10 odstotnih točk) kot drugi. Manj so tudi uporabljali svoje avtomobile (+9 odstotnih točk). Po drugi strani so državljani držav članic, ki so v Unijo vstopile po letih 2004/2007, v preteklem letu najbolj izolirali svoje domove (+7 odstotnih točk).
- Pri nekaterih predlaganih točkah je tudi majhna razlika med moškimi in ženskami (+/–
4 odstotne točke). Ženske so bolj dovzetne za ukrepe, povezane z njihovim domom (ki so brezplačni), medtem ko moški pogosteje navajajo ukrepe, ki vključujejo delo (kot je izolacija), ali manj pogosto uporabo avtomobila.
Prednost domačim prihrankom
Evropejci so odnos do energije spremenili predvsem v družinskem domu. Dejansko se ti ukrepi od vseh drugih ločijo za več kot 24 odstotnih točk. Tako so Evropejci zmanjšali osvetljavo in uporabo električnih aparatov za 55 % (48 % leta 2006), ogrevanje ali klimatizacijo pa za 43 % (enak delež kot leta 2006). Iz preglednice rezultatov (str. 9) je razvidno, da so obnašanje najbolj prilagodili državljani nekaterih južnih in severnih držav. Ali to pomeni, da bodo južne države
4
verjetneje nadoknadile zamudo pri prihrankih energije, medtem ko naj bi severne želele nadaljevati svoja prejšnja prizadevanja?
Neugodne okoliščine za drage ukrepe
Mogoče bi mislili, da bodo različni ukrepi davčnih spodbud, ki so jih sprejele številne države članice, močno vplivali na odnos Evropejcev do energije. Nasprotno pa rezultati kažejo, da so se zaradi finančne, gospodarske, družbene in monetarne krize učinki teh pobud močno zmanjšali. Izolacija doma je namreč navedena samo v 19 % odgovorov (20 % leta 2006), nakup bolj ekološkega avtomobila pa samo v 6 % (8 % leta 2006). Tudi tu so opazne velike razlike med državami članicami. - Državljani baltskih držav so med tistimi, ki so ob državljanih Slovenije in Slovaške
najbolj izolirali hiše v primerjavi z državljani nekaterih južnih držav, ki so le nekoliko spremenili obnašanje na tem področju. Ta geografska vrzel sproža vprašanje, ali je podnebje pomembno pri odločitvi za boljšo izolacijo doma ali ne.
- Pri zamenjavi avtomobila so zdaj državljani celinskih držav tisti, ki so očitno nad
povprečjem EU.
Veliko Evropejcev ni v svojem odnosu do varčevanja z energijo spremenilo „nič“.
Lani je 17 % anketirancev odgovorilo, da ni za prihranek energije storilo „nič“. Ko je bilo enako vprašanje postavljeno leta 2006, je bil delež večji (22 %). Kot je bilo opaženo pri domačih prihrankih energije, je iz analize preglednice rezultatov (str. 9) razvidno, da so v primerjavi z zadnjo raziskavo največ truda vložile nekatere južne države. Vendar pa so navedene države še vedno nad povprečjem EU glede neukrepanja za varčevanje z energijo.
Prednost „pametnim“ števcem1 za znižanje računa za energijo
Evropejci so bili vprašani o različnih ukrepih (dva mogoča odgovora), ki jih je za znižanje njihovega računa za energijo predlagal Evropski parlament.
Dnevne meritve porabe energije
Evropski parlament je leta 2009 glasoval za splošno razširitev uporabe „pametnih števcev“. Evropska unija je za države članice določila cilj, da pametne števce do leta 2020 uvedejo v 80 % evropskih družinskih domov, do leta 2022 pa v vse. Ta evropska direktiva2 bi morala biti v nacionalno zakonodajo držav članic prenesena do marca 2011.
1 Zelo razširjena uporaba „pametnih“ števcev za energijo v vsaki hiši, to je števcev, ki omogočajo učinkovitejšo uporabo energije, tako da izberejo najcenejšo in poleg tega prilagodijo svojo porabo energije (elektromagnetne naprave, naprave za daljinsko upravljanje ogrevanja itd.). 2 Ta evropska direktiva je del ciljev tako imenovanega svežnja „3 x 20“, ki ga je Evropska komisija predlagala za boj proti podnebnim spremembam in je vključeval: 20-odstotno povečanje obnovljivih virov, 20-odstotno zmanjšanje učinka tople grede in 20-odstotno povečanje energetske učinkovitosti do leta 2020. Evropska komisija meni, da je mogoče s temi pametnimi števci doseči 10-odstotno zmanjšanje izdatkov za energijo.
5
47 % anketirancev ima to zelo razširjeno uporabo „pametnih števcev“ za prednostno nalogo. Štirinajst držav jo ima za svojo prvo prednostno nalogo. Italija in Švedska, v katerih se „pametni števci“ že uporabljajo, vodita na seznamu držav, vsaka z 59 %.
Za davčne spodbude in pogoje za konkurenco ponudnikov energije
- Za znižanje računa za energijo 40 % Evropejcev meni, da se bodo z davčnimi
spodbudami (davčnimi znižanji) povečali energetska učinkovitost njihovih domov in prihranki energije. To je prva prednostna naloga v sedmih državah.
- Prav tako je za znižanje računa za energijo 36 % Evropejcev naklonjenih konkurenci
med različnimi ponudniki energije in možnosti, da potrošniki brez težav zamenjajo ponudnika. Ta ukrep je prav tako prva prednostna naloga v drugih sedmih državah.
Za preglednost računov
Potrošniki in združenja potrošnikov precej pogosto poročajo o nepreglednosti računov, ki jih prejemajo. Da bi dosegli večjo preglednost, 23 % anketirancev želi poenostavitev računov, da bi bili ti razumljivejši in jasnejši. To bo Evropejcem pomagalo pri njihovem odnosu do porabe energije.
Naj cilj glede 20-odstotnega zmanjšanja porabe energije postane obvezen Leta 2007 si je Evropska unija zastavila tri cilje do leta 2020: zmanjšanje toplogrednih plinov za 20 %, izboljšanje energetske učinkovitosti za 20 % ter povečanje obnovljivih virov energije za 20 %. Ti cilji niso zavezujoči, vendar si morajo države članice prizadevati zanje. Glede vprašanja o 20-odstotnem zmanjšanju porabe energije 80 % Evropejcev meni, da mora ta cilj postati obvezen. Od teh jih je 33 % odgovorilo „da, zagotovo“ in 48 % „da, verjetno“. Boj proti energetski negotovosti Glede na Eurostatove podatke je bilo leta 2008 116 milijonov evropskih državljanov na pragu revščine ali socialne izključenosti (Priloga 1). Z ukrepi posebne energetske tarife bi lahko pomagali preprečiti, da bi ti ljudje prestopili ta prag. 68 % Evropejcev se je strinjalo s temi ukrepi. 38 % jih je namreč odgovorilo „da, verjetno“ in 24 % „da, zagotovo“. Samo v štirih državah je več kot 50 % državljanov na to vprašanje odgovorilo „ne“. Ugotovimo lahko, da te tarifne ukrepe podpira 67 % držav zunaj evroobmočja v primerjavi z 58 % držav na evroobmočju.
6
Prednosti integriranega evropskega energetskega omrežja Evropsko unijo danes sestavlja 27 nacionalnih omrežij. Katere prednosti bo evropskim državljanom prinesla vzpostavitev integriranega energetskega omrežja? Anketiranci so navedli prvo in drugo zaželeno možnost. Evropski državljani glede na odgovore menijo, da bi integrirano evropsko energetsko omrežje povzročilo: Znižanje stroškov energije (59 % anketirancev).
Čeprav Evropejci iz 21 držav članic menijo, da je ta ukrep največja prednost evropskega omrežja, je med državama, ki vidita največ in najmanj prednosti, še vedno 41 odstotnih točk. Tri južne države so med državami z največjimi deleži, medtem ko so tri severne države med državami z najmanjšimi deleži.
Boljšo uporabo različnih vrst energije (zlasti obnovljive), ki jo za prednost šteje
približno vsak drugi Evropejec (47 %). Za šest držav je to vprašanje njihova glavna prednostna naloga.
Tudi tu so razlike med državami članicami precej velike, in sicer do 30 odstotnih točk. Tokrat dve severni državi to štejeta za najpomembnejšo korist, medtem ko dve baltski državi to štejeta za najmanj pomembno korist.
Varnejšo dobavo energije, ki jo je navedlo 35 % anketirancev (razlika 36 točk).
Večjo zmožnost EU za sklenitev velikih naročil z državami zunaj njenih meja, ki jo
je navedlo 28 % anketirancev (razlika 25 točk);
Večjo solidarnost med državami članicami EU, ki jo je navedlo 25 % anketirancev (razlika 29 točk).
Obsežna podpora ustanovitvi evropske energetske skupnosti Kaj Evropejci menijo o želji, ki jo je Evropski parlament izrazil 25. novembra 2010 v zvezi z ustanovitvijo evropske energetske skupnosti?3 To bi moralo EU omogočiti, da bo imel njen glas na mednarodni ravni več veljave, da bo okrepila sodelovanje v zvezi z energetskimi omrežji in spodbujala evropsko financiranje energetskih tehnologij. Tri četrtine evropskih anketirancev je zagotovo za ustanovitev take evropske energetske skupnosti: 78 % „se jih strinja“ s tem predlogom. Od teh se jih 51 % „večinoma strinja“, 27 % pa „povsem strinja“.
* * *
3 Predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek in nekdanji predsednik Evropske komisije Jacques Delors sta 5. maja 2010 izjavila, da podpirata ustanovitev evropske energetske skupnosti, nove EES.
7
*Glej EB 74.3 Evropskega parlamenta o oskrbi z energijo v Evropski uniji, objavljen 31. januarja 2011. Glavne teme so bile:
Evropejci dajejo usklajevanju energetskih politik prednost pred nacionalnimi ukrepi. Evropejci so za solidarnost med državami članicami pri težavah z oskrbo. Na prednostne naloge Evropejcev na področju energetskega sodelovanja močno
vpliva nacionalni energetski položaj.
Stabilnost cen energije je po mnenju anketirancev prva prednostna naloga (29 %).
Obnovljivi viri energije so po mnenju anketirancev druga prednostna naloga (27 %)
Zajamčena oskrba z energijo je po mnenju anketirancev tretja prednostna naloga (20 %)
Energetska učinkovitost je po mnenju anketirancev četrta prednostna naloga (16 %)
Opomba: Bralce opozarjamo, da so rezultati ankete le približne ocene, njihova natančnost pa je odvisna od velikosti vzorca in izmerjenih deležev ob predpostavki, da je vse drugo nespremenjeno. Z vzorci okrog 1 000 anketirancev (velikost vzorca, ki se navadno uporabi na ravni države članice) se dejanski delež, da bi lahko rekli, da je bila anketirana celotna populacija, giblje znotraj spodnjih intervalov zaupanja:
Izmerjeni deleži 10 % ali 90 % 20 % ali 80 % 30 % ali 70 % 40 % ali 60 % 50 %
Dovoljeno odstopanje +/–1,9 točke +/–2,5 točke +/–2,7 točke +/–3,0 točke +/–3,1 točke
1. VARČEVANJE Z ENERGIJO
A. Kako Evropejci varčujejo z energijo?
Q16. Ali ste v zadnjem letu storili kaj od naslednjega, da bi prihranili energijo?
(Mogočih je več odgovorov)
Gibanje: vprašanje, postavljeno aprila–maja 2006.
1. Evropsko povprečje:
Vse več evropskih državljanov izvaja ukrepe za varčevanje z energijo.
Individualni ukrepi za varčevanje z energijo
2 %
21 %
1 %
8 %
8 %
16 %
13 %
21 %
20 %
42 %
48 %
1 %
17 %
2 %
6 %
7 %
12 %
14 %
19 %
19 %
43 %
55 %
0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 %
Ne vem
Nobenega
Drugi (spontani)
Zamenjava avtomobila z drugim, ki porabi manj goriva
Pobude za varčevanje z energijo na delu
Manjša hitrost vožnje
Pogostejša uporaba javnega prevoza
Manj pogosta uporaba avtomobila
Izolacija hiše (stene, okna itd.)
Zmanjšanje ogrevanja in/ali klimatizacije
Zmanjšanje osvetljave in uporabe domačih električnih aparatov
EB 75.1
EB 65.3
„Zmanjšanje osvetljave“ je na prvem mestu in se je izboljšalo za 7 točk (z
48 % na 55 %). „Zmanjšanje ogrevanja“ ostaja na drugem mestu in se je izboljšalo za eno
točko (z 42 % na 43 %). Drugi predlagani ukrepi ostajajo pod 20 % in so v primerjavi z letom 2006 vsi
upadli, razen uporabe javnega prevoza, ki se je povečala s 13 % na 14 %. Odgovor „nobenega“, ki pomeni, da ni bilo nobenega ukrepa za varčevanje z
energijo, se je rahlo izboljšal (z 21 % na 17 %, kar je –4 odstotne točke v petih letih).
8
9
EB ril–maj 2006 / EB 7 arec 201165.3 ap 5.1 februar–m
Zmanjšanje osvetljave in
uporabe domačih električnih aparatov
Zmanjšanje ogrevanja
in/ali klimatizacije
Manj pogosta uporaba
avtomobila
Izolacija hiše (stene, okna
itd.) Nobenega
Pogostejša uporaba javnega prevoza
Manjša hitrost vožnje
Pobude za varčevanje z
energijo na delu
Zamenjava avtomobila z drugim, ki
porabi manj goriva
Individualni ukrepi za
varčevanje z energijo
EB 75.1 Razl.
EB 65.3 EB 75.1
EB 75.1
Razl.EB 65.3 EB 75.1
EB 75.1
Razl.EB 65.3 EB 75.1
EB 75.1
Razl.EB 65.3 EB 75.1
EB 75.1
Razl.EB 65.3 EB 75.1
EB 75.1
Razl.EB 65.3 EB 75.1
EB 75.1
Razl.EB 65.3 EB 75.1
EB 75.1
Razl. EB 65.3 EB 75.1
EB 75.1
Razl. EB 65.3 EB 75.1
EU-27 55 % +7 43 % +1 19 % –2 19 % –1 17 % –4 14 % +1 12 % –4 7 % –1 6 % –2 BE 48 % +1 50 % –5 22 % –2 29 % +4 14 % +2 16 % –1 18 % –7 10 % +1 11 % +4 BG 53 % – 46 % – 10 % – 19 % – 19 % – 11 % – 2 % – 5 % – 2 % – CZ 45 % +6 30 % +3 14 % –1 30 % –6 20 % -3 14 % 0 5 % –3 5 % –1 5 % -4 DK 64 % +4 38 % +2 19 % +2 23 % –1 17 % –1 12 % –1 13 % –3 13 % +3 14 % +3 DE 64 % +9 59 % 0 26 % –10 16 % –4 15 % +1 15 % –3 18 % –9 8 % –1 11 % –1 EE 55 % +10 18 % +5 17 % +3 40 % –7 12 % –3 17 % +2 5 % +1 10 % +2 6 % –8 IE 51 % +16 52 % +11 24 % +6 24 % +9 18 % –10 10 % 0 13 % +1 9 % +1 7 % +2 EL 56 % +27 50 % +17 22 % +10 7 % –8 24 % –17 10 % –6 8 % +3 4 % +3 2 % 0 ES 58 % +13 38 % +11 16 % +8 5 % 0 21 % –16 15 % +6 11 % +6 6 % +2 2 % 0 FR 46 % –3 46 % –10 25 % –4 21 % –5 16 % +6 13 % 0 23 % –13 7 % –2 6 % –4 IT 49 % +13 33 % –3 14 % –2 16 % +5 20 % –2 10 % +1 5 % –4 6 % –2 5 % +1 CY 67 % +12 55 % +2 20 % –1 13 % +5 19 % –3 3 % –1 8 % –12 6 % –2 6 % 0 LV 61 % +13 8 % +1 11 % +3 23 % –5 22 % –3 12 % 0 4 % 0 6 % +1 4 % –2 LT 62 % +26 10 % +2 12 % +5 30 % +2 18 % –15 14 % +3 4 % +2 8 % +4 6 % –1 LU 62 % +13 57 % –3 30 % +5 26 % –4 8 % –6 30 % +6 25 % +1 13 % +4 13 % –2 HU 65 % +17 42 % +14 13 % +4 25 % +4 11 % –15 12 % +1 5 % +1 4 % +1 1 % –5 MT 87 % +16 68 % +21 15 % +2 6 % +1 3 % –12 15 % +6 11 % 0 19 % +9 7 % 0 NL 46 % –6 46 % –7 20 % –3 18 % –10 16 % 0 16 % +4 13 % –7 9 % 0 7 % –1 AT 50 % +12 40 % +16 25 % –1 18 % –6 18 % –7 18 % –2 13 % +2 10 % +1 6 % –6 RO 54 % – 33 % – 9 % – 28 % – 23 % – 10 % – 3 % – 6 % – 2 % – PL 65 % +12 30 % +7 9 % 0 20 % –2 15 % –8 9 % +3 5 % –1 6 % +2 5 % –1 PT 76 % +30 33 % +8 11 % +2 16 % +8 12 % –24 4 % –2 4 % –2 5 % +1 2 % 0 SI 70 % +37 53 % +26 22 % +8 35 % +17 10 % –26 15 % +7 17 % +7 10 % +6 10 % +2 SK 45 % –7 42 % –8 11 % –4 37 % 0 18 % +3 7 % –2 4 % –1 8 % –1 6 % –1 FI 53 % +8 31 % –5 24 % –4 16 % 0 19 % –1 16 % +1 10 % 0 4 % –2 7 % –2 SE 63 % +19 32 % –5 26 % +4 15 % –1 10 % –12 29 % +11 16 % +4 13 % +6 14 % –1 UK 50 % –3 50 % +1 24 % –2 25 % –1 16 % –1 21 % +2 14 % –2 10 % –2 9 % –1
Legenda Največji delež Najmanjši delež
2. Nacionalni rezultati
3. Družbenodemografske razlike:
Predlagane odgovore navajajo predvsem anketiranci, ki so stari 25 let in
več, še bolj pa tisti, ki so stari 40 let in več. Nasprotno odgovor „nobenega“ najpogosteje navajajo anketiranci, stari od 15 do 24 let. To je mogoče pojasniti z dejstvom, da najstniki navadno nimajo svojega stanovanja ali avtomobila, tako da je njihov vpliv na te ukrepe za varčevanje z energijo (in tudi s tem povezani račun) šibkejši.
B. Kako znižati račune za energijo?
Q18. Za katera dva od naslednjih ukrepov vi kot porabnik energije mislite, da bi
vam omogočala znižanje računov za energijo?
1. Evropsko povprečje:
omogočajo uravnavanje porabe energijeenergije z uporabo energije, ko je cenejša, in ki uporabnikom
gospodinjstvu, to je števcev, ki omogočajo učinkovitejšo uporaboZelo razširjena namestitev „pametnih“ števcev v vsakem
toplotna izolacija oken in vrat itd.)svojega gospodinjstva (sončne celice, inovativni materiali,
Davčne olajšave za potrošnike, ki izboljšajo energetsko učinkovitost
možnost za potrošnike, da zlahka zamenjajo ponudnikaenergije
Ustvarjanje pogojev za konkurenco različnih ponudnikov energije in
Preprostejši in lažje razumljivi računi za energijo
(sp.)Drugo
Ne vem
47 %
40 %
36 %
23 %
2 %
4 %
Ukrepi za znižanje računov za energijoNajveč 2 odgovora
10
11
2. Nacionalni rezultati
Ukrepi, ki omogočajo
znižanje računa za energijo
Zelo razširjena namestitev „pametnih števcev“ v vsakem gospodinjstvu, to je
števcev, ki omogočajo učinkovitejšo uporabo energije z uporabo energije,
ko je cenejša, in ki uporabnikom omogočajo uravnavanje porabe energije (gospodinjske naprave,
daljinsko ogrevanje itd.)
Davčne olajšave za potrošnike, ki
izboljšajo energetsko učinkovitost svojega
gospodinjstva (sončne celice, inovativni
materiali, toplotna izolacija oken in vrat
itd.)
Ustvarjanje pogojev za konkurenco različnih
ponudnikov energije in možnost za potrošnike, da
zlahka zamenjajo ponudnika energije
Preprostejši in lažje razumljivi računi za energijo Ne vem Drugo
(sp.)
EU-27 47 % 40 % 36 % 23 % 4 % 2 % IT 59 % 34 % 29 % 17 % 2 % 2 % SE 59 % 51 % 37 % 20 % 2 % 2 % DK 58 % 55 % 29 % 27 % 3 % 1 % CY 57 % 64 % 37 % 19 % 2 % 0 % AT 54 % 46 % 29 % 33 % 1 % 3 % SI 54 % 57 % 35 % 20 % 1 % 2 % NL 52 % 59 % 20 % 18 % 3 % 4 % PT 52 % 22 % 42 % 15 % 5 % 2 % CZ 51 % 36 % 41 % 21 % 2 % 1 % IE 49 % 42 % 36 % 21 % 9 % 1 % FR 49 % 53 % 33 % 14 % 5 % 1 % EL 48 % 41 % 46 % 27 % 2 % 2 % HU 48 % 43 % 33 % 23 % 2 % 2 % DE 47 % 39 % 49 % 28 % 2 % 1 % LU 47 % 54 % 32 % 11 % 1 % 2 % BE 46 % 40 % 42 % 32 % 1 % 2 % SK 46 % 30 % 55 % 19 % 2 % 2 % FI 45 % 56 % 39 % 19 % 1 % 3 %
UK 44 % 39 % 20 % 27 % 8 % 2 % EE 42 % 27 % 42 % 21 % 9 % 2 % BG 41 % 29 % 42 % 45 % 6 % 1 % PL 41 % 34 % 36 % 22 % 7 % 0 % ES 40 % 36 % 36 % 26 % 5 % 2 % MT 37 % 59 % 36 % 23 % 4 % 1 % RO 37 % 32 % 44 % 24 % 8 % 1 % LT 36 % 37 % 54 % 16 % 3 % 3 % LV 33 % 43 % 52 % 11 % 5 % 1 %
Legenda Največji delež Najmanjši delež
C. Kako doseči cilj glede 20-odstotnega prihranka energije?
Q17. EU in njene države članice so si zastavile cilj, da do leta 2020 zmanjšajo
porabo energije za 20 odstotkov. Ali menite, da bi moral biti zato ta cilj obvezen v vseh državah članicah EU?
1. Evropsko povprečje:
Več kot 80 % Evropejcev meni, da bi moral cilj glede 20-odstotnega
zmanjšanja porabe energije postati obvezen v državah članicah (48 % „Da, verjetno“ in 33 % „Da, zagotovo“).
Skupaj „Ne“: 14 %
CILJ GLEDE 20-ODSTOTNEGA ZMANJŠANJA PORABE ENERGIJE DO LETA 2020
Evropsko tehtano povprečje
5 %
članicah EU? za 20 odstotkov. Ali menite, da bi moral biti zato ta cilj obvezen v vseh državah
EU in njene države članice so zastavile cilj, da do leta 2020 zmanjšajo porabo energije
Ne, verjetno ne
Ne, zagotovo ne Ne vem
Da, zagotovo
Da, verjetno 48 %
33 %
Skupaj „Da“: 81 %
4%
10 %
12
2. Nacionalni rezultati:
CILJ GLEDE 20-ODSTOTNEGA ZMANJŠANJA PORABE ENERGIJE DO LETA 2020
Skupaj „Da“ Skupaj „Ne“
75 %
75 %
75 %
76 %
76 %
76 %
76 %
77 %
77 %
78 %
80 %
80 %
81 %
82 %
83 %
84 %
84 %
84 %
84 %
85 %
85 %
85 %
87 %
88 %
89 %
90 %
91 %
25 % 20 % 21 % 22 %
8 % 20 %
11 % 19 % 16 %
12 % 16 %
16 % 19 %
14 % 11 %
14 %
14 %
14 %
9 % 10 %
5 % 14 %
12 %
9 %
11 %
6 %
9 %
8 %
5 %
4 %
3 %
16 %
4 %
13 %
5 %
7 %
11 %
6 %
4 %
1 %
5 %
7 %
3 %
2 %
2 %
7 %
6 %
10 %
1 %
3 %
4 %
1 %
5 %
1 %
1 %
71 % 4 %CZ EE LV AT BG DE IE
UK LT RO HU IT FI
UE27 PL SK
DK EL ES
PT MT NL SE FR BE CY
SI LU
Ne vem Razlike med državami članicami
EU-27
13
3. Družbenodemografske razlike:
Zdi se, da anketiranci, ki so študirali dlje, bolj podpirajo to trditev. Največja razlika je namreč 7 odstotnih točk.
Kar zadeva družbeno-poklicni vidik, se zdi, da so vodje (85 %), brezposelni
in študentje (skupaj 82 %) najbolj naklonjeni temu, da ta cilj glede 20-odstotnega zmanjšanja postane obvezen.
2. ENERGETSKA NEGOTOVOST
A. Ukrepi posebne energetske tarife, namenjeni državljanom na pragu revščine in izključenosti?
1. Evropsko povprečje: Q20. 116 milijonov evropskih državljanov (to je skoraj četrtina celotnega
evropskega prebivalstva) je na pragu revščine in izključenosti. Menite, da bi ukrepi posebne energetske tarife lahko pomagali preprečiti, da bi se ti ljudje znašli med revnimi in izključenimi?
UKREPI POSEBNE ENERGETSKE TARIFE
Evropsko tehtano povprečje
Da, zagotovo Da, verjetno 22 %Ne, verjetno ne
36 %
Ne, zagotovo ne
Ne vem
24 % 6 %
Skupaj „Ne“: 32 %
10
Skupaj „Da“: 62 %
14
2. Nacionalni rezultati:
UKREPI POSEBNE ENERGETSKE TARIFE
Glej Prilogo 1: Eurostat 190/2010 „Leta 2008 je bilo v EU-27 116 milijonov ljudi na pragu revščine ali socialne izključenosti“.
41 % 41 %
46 % 50 % 51 % 53 % 54 %
58 % 58 % 59 %
61 % 61 % 62 %
62 %
64 %
65 %
67 %
67 %
68 %
71 %
71 %
73 %
74 %
78 %
78 %
78 %
83 %
50 %
54 %
56 %
52 %
44 %
42 %
43 % 40 %
36 % 37 % 35 %
26 % 38 %
32 % 33 %
33 % 17 %
30 % 32 %
22 % 26 %
24 % 21 %
14 % 21 %
18 % 17 %
12 %
5 %
3 %
2 %
6 %
7 %
4 %
6 %
6 %
5 %
6 %
13 %
1 %
6 %
5 %
3 %
18 %
3 %
1 %
10 %
3 %
5 %
6 %
12 %
1 %
4 %
5 %
5 %
36 % 14 %DK DE NL FI SE EE CZ SI
IT AT ES BG LU
EU27 HU SK IE
EL LV PL FR
LT PT RO BE CY UK MT
Razlike med državami članicami
Skupaj „Se strinja“ Skupaj „Se ne strinja“ Ne vem
EU-27
15
3. Družbenodemografske razlike:
67 % anketirancev, ki so doživeli te finančne težave (težave s plačilom računov), je naklonjenih tem tarifnim ukrepom.
3. INTEGRIRANO ENERGETSKO OMREŽJE IN EVROPSKA ENERGETSKA SKUPNOST
A. Katere bi bile prednosti prihodnjega integriranega evropskega energetskega omrežja?
Q19. EU zaradi obstoja 27 nacionalnih omrežij nima integriranega energetskega
omrežja. Katere bi bile po vašem mnenju glavne prednosti vzpostavitve takega omrežja? Prvič? In drugič?
1. Evropsko povprečje:
Glavne prednosti integriranega energetskega omrežja
Prvič? + In drugič?
Prvič?
9 %
8 %
10 %
16 %
20 %
36 %
9 %
2 %
28 %
35 %
47 %
59 %
1 %
25 %
Drugo (sp.)
Večja solidarnost med državami članicami EU
Večja zmožnost EU za sklenitev velikih naročil z državamizunaj njenih meja ali z regionalnimi omrežji, kot sta sredozemsko
ali baltsko omrežje
Varnejša dobava energije
Boljša uporaba različnih vrst energije, zlasti obnovljive energije
Znižanje stroškov energije
Ne vem
16
2. Družbenodemografska gibanja:
Znižanje stroškov energije in boljšo uporabo obnovljive energije najpogosteje navajajo anketiranci, ki so študirali manj.
Anketiranci, ki pravijo, da so imeli težave s plačilom računov (včasih ali
večinoma), najpogosteje navajajo znižanje stroškov energije. B. Evropska energetska skupnost? Q21 Evropski parlament bi želel vzpostaviti evropsko skupnost za energijo. Prosimo,
navedite, koliko se strinjate ali ne strinjate z naslednjo izjavo: Vzpostavitev evropske skupnosti za energijo bi med drugim EU omogočila, da bi imel njen glas v zvezi z energetskimi vprašanji na mednarodni ravni večjo veljavo.
1. Evropsko povprečje:
EVROPSKA ENERGETSKA SKUPNOST
Povsem se strinja
Večinoma se strinja
Sploh se ne strinja Večinoma se ne strinja
Ne vem
27 %
9 %
51 %
Evropsko tehtano povprečje
9 %
4 %
Skupaj „Se strinja“ : 78 %
Skupaj „Se ne strinja“ :13 %
17
2. Nacionalni rezultati
EVROPSKA ENERGETSKA SKUPNOST
Skupaj „Se strinja“ Skupaj „Se ne strinja“ Ne vem Differences between Member StatesRazlike med državami članicami
72 %
73 %
73 %
73 %
73 %
75 %
75 %
76 %
76 %
77 %
77 %
78 %
78 %
78 %
78 %
79 %
80 %
81 %
82 %
82 %
83 %
84 %
84 %
88 %
89 %
89 %
94 %
21 % 9 %
16 % 17 %
11 % 18 %
6 % 19 %
13 % 18 %
16 % 18 %
13 % 7 %
9 % 15 %
13 %
14 %
14 %
10 %
12 %
6 %
12 %
10 %
2 %
10 %
8 %
3 %
19 %
11 %
10 %
16 %
9 %
19 %
6 %
11 %
6 %
7 %
5 %
9 %
15 %
13 %
7 %
8 %
6 %
5 %
8 %
6 %
11 %
4 %
6 %
10 %
1 %
3 %
3 %
72 % 7 %CZ
EE
PT
IE
LT
DE
PL
IT
SE
SK
DK
MT
EL
EU27EU-27
18
PRILOGA 1: Eurostat
Leta 2008 je bilo v EU-27 116 milijonov ljudi na pragu revščine ali socialne izključenosti
190/2010 – 13. december 2010
19
Prevod izrazov iz obeh preglednic: Poverty and social exclusion, 2008 = Revščina in socialna izključenost, 2008 thousand persons = tisoč oseb % total population = % celotnega prebivalstva At-risk-of-poverty after social transfers = Na pragu revščine po socialnih transferjih
Severely materially deprived = Resno materialno prikrajšani
Living in households with very low work intensity = Živijo v gospodinjstvih z zelo nizko intenzivnostjo dela
Falling under at least one of the three criteria = Spadajo pod vsaj eno od treh meril
Falling under all three criteria = Spadajo pod vsa tri merila
Belgium = Belgija
Bulgaria = Bolgarija
20
21
Czech Republic = Češka republika
Denmark = Danska
Germany = Nemčija
Estonia = Estonija
Ireland = Irska
Greece = Grčija
Spain = Španija
France = Francija
Italy = Italija
Cyprus = Ciper
Latvia = Latvija
Lithuania = Litva
Luxembourg = Luksemburg
Hungary = Madžarska
Malta = Malta
Netherlands = Nizozemska
Austria = Avstrija
Poland = Poljska
Portugal = Portugalska
Romania = Romunija
Slovenia = Slovenija
Slovakia = Slovaška
Finland = Finska
Sweden = Švedska
United Kingdom = Združeno kraljestvo
Enota za spremljanje javnega mnenja [email protected] Jacques Nancy (+32 22842485 Elise Defourny (+32 22841123) Trifot Jonas (+32 22840645) Said Hallaouy (+32 22846073)
Etienne Christelle (+32 22841421) Chiesa Alice (+32 22841174) Petrescu Camelia (+32 22841174)