Direktorat Evropske komisije za izobraževanje in kulturo

Spodbujanje učne mobilnosti mladih

Zelena knjiga, julij 2009

22

VsebinaVsebina

I. Uvod II. Priprave na obdobje mobilnosti III. Bivanje v tujini ter spremljanje

rezultatov po vrnitvi IV. Nova partnerstva za mobilnost V. Zaključki VI. Kako sodelovati pri posvetovanju

33

I.I. Kaj pomeni učna Kaj pomeni učna mobilnostmobilnost ( (UUM)?M)?

“Mednarodna mobilnost

z namenom pridobivanja

novih veščin in kompetenc”

44

I. I. Zakaj jeZakaj je UUM M pomembnapomembna?? Povečuje zaposljivost ter osebni razvoj Omogoča pripravo na mobilnost v poklicnem

življenju Prispeva k bolj odprtim sistemom izobraževanja in

usposabljanja (I&U), ki so s tem tudi bolj evropski in mednarodno usmerjeni

Povečuje evropsko konkurenčnost (Lizbonska strategija)

Prispeva k boju proti izolacionizmu in ksenofobiji

55

I. I. Zakaj Zelena knjigaZakaj Zelena knjiga?? 2007: 20. obletnica delovanja programa ERASMUS Junij 2008: Forum visokih strokovnjakov na temo mobilnosti Julij 2008: Prenovljena socialna agenda (“5. svoboščina”) Nov. 2008: Svet zahteva UM za vse mlade April 2009: Konferenca v Leuvnu (“20% do 2020”) Junij 2009: Sporočilo Komisije o zaposlovanju (poudarek na

M) Soglasje glede ciljev, potreba po strategijah:Odprt dialog z deležniki

66

I. I. Kakšna mobilnostKakšna mobilnost?? M mladih v vseh sektorjih (šole, univerze,

poklicno usposabljanje, prostovoljci, mladinske izmenjave...)

Organizirana M, povezana z učnimi rezultati Večinoma znotraj Evrope, vendar tudi izven nje Ne le M znotraj sektorja, ampak tudi M med

različnimi sektorji Primarno fizična M, vendar igra pomembno vlogo

tudi virtualna M Osredotočenost na mlade (približno 16-35 let)

77

I. I. Kakšno je stanjeKakšno je stanje?? Številni evropski programi: Vseživljenjsko učenje,

Marie Curie, Kultura, Mladi v akciji, Evropa za državljane...

Evropska sredstva: ECTS, ECVET, Europass, EQF, dodatek k diplomi, Youthpass, EURAXESS...VENDAR: v 2006 je samo 310,000 16-29 letnikov sodelovalo v programih EU (= 0.3%) Nedvomno je mogoče storiti veliko več za povečanje UM

88

II. II. Informiranje in Informiranje in svetovanjesvetovanje

Možnosti za financiranje (EU, nacionalne, regionalne...)

Možnosti za izobraževanje (portali kot sta PLOTEUS, Študij v Evropi, ipd.)

Praktično svetovanje glede namestitve, življenjskih stroškov, ipd.

V: Kako je mogoče povečati razpoložljivost informacij in svetovanja o

mobilnosti?

99

II. II. Spodbuda in motivacijaSpodbuda in motivacija Različni dejavniki zavirajo UM: časovni pritisk

za dokončanje programa I&U, zaposlitev, pomanjkanje financiranja, pomanjkanje jezikovnih sposobnosti, ipd.

Potreba po zagotavljanju pozitivnih rezultatov UM, predvsem v obliki priznavanja

V: Kako je mogoče bolje informirati mlade o prednostih UM?

1010

II. II. Jeziki in kulturaJeziki in kultura Dve ključni kompetenci, ki se jih lahko pridobi

z UM: tuji jeziki in medkulturne veščine Barcelonski cilj 2002:

materni jezik + 2 tuja jezika za vse Prevladujejo jezikovne ovire za UM

V: Kako se lahko najbolje soočimo s temi ovirami?

1111

II. II. Pravne zadevePravne zadeve Pravni status mladih, ki so vključeni v UM ni vedno

jasen (npr. za mlade profesionalce) Pravni predpisi v nekaterih državah članicah ovirajo

UM, predvsem v šolah in poklicnem usposabljanju Nejasen status doktorskih študentov/mladih

raziskovalcev: študenti ali zaposleni?

V: Katere so najpomembnejše zakonske ovire za mobilnost, na katere ste naleteli?

Kako jih je mogoče preseči?

1212

II. II. Prenosljivost štipendij Prenosljivost štipendij in in posojilposojil

Socialne ugodnosti in posojila iz domače države niso vedno prenosljiva in so pogosto v nasprotju s pravom EU.

Svetovanje javnim oblastem in deležnikom v državah članicah o obstoječi sodni praksi, bi se lahko izkazalo za koristnoV: Na katere ovire ste naleteli v zvezi s

prenosljivostjo štipendij in posojil ter možnostmi za koriščenje ugodnosti?

1313

II. II. Mobilnost v in iz EUMobilnost v in iz EU

Direktive EU na področju viz za študente in raziskovalce omogočajo M v EU

Problemi na področju viz v zvezi s prostovoljci, izmenjavo učencev in neplačanim usposabljanjem

V: Kaj bi še bilo treba narediti za spodbujanje mobilnosti v EU in iz nje?

1414

II. II. Načrtovanje bivanja v Načrtovanje bivanja v tujinitujini

UM mora biti kakovostna, zato so potrebni: Natančni in transparentni postopki izbire kandidatov Natančno usklajevanje z gostiteljsko institucijo/ organizacijo Dobre jezikovne priprave Bivanje v tujini bi moralo biti v skladu z osebnim načrtom izobraževanja V pomoč je Evropska listina kakovosti za mobilnostV: Kateri ukrepi bi lahko bili sprejeti za zagotavljanje kakovostne mobilnosti?

1515

II.II. Doseganje skupin z Doseganje skupin z manj priložnostmimanj priložnostmi

Ekonomsko ali socialno prikrajšani, ljudje s posebnimi potrebami, depriviligirani priseljenci

Prednosti UM so zanje še posebej aktualne: soočanje z globalizacijo, povečanje konkurenčnosti, družbena povezanost

Programi Vseživljenjsko učenje, Erasmus Mundus in Mladi v akciji zagotavljajo specifično podporo – namen razširitve na druge programe

V: Katere so najpomembnejše težave na tem področju in kako jih je mogoče premagati?

1616

III. III. Mentorstvo in Mentorstvo in vključevanjevključevanje Gostiteljska institucija/organizacija mora

zagotoviti mentorske in integracijske sheme, s katerimi se mobilnim osebam pomaga pri privajanju na novo okolje

V: Prosimo navedite primere dobre prakse.

1717

III. III. Priznavanje in Priznavanje in potrjevanjepotrjevanje Bolonjski proces, Kopenhagenski proces in

Evropski raziskovalni prostor so izboljšali pogoje za priznavanje izobraževanja

Evropski ukrepi: ECTS, EVET, EQF, ipd. V duhu vseživljenjskega učenja bi se moralo

priznati tudi neformalno učenjeV: Ali sta po vaših izkušnjah potrjevanje

in priznavanje učenja v formalnem in neformalnem učenju še vedno veliki oviri za

mobilnost?

1818

IV. IV. Nova partnerstva zaNova partnerstva za M: M: Mobilizacija akterjev in virovMobilizacija akterjev in virov Povečanje možnosti za UM zahteva

usklajeno delovanje vseh akterjev: javnih oblasti, civilne družbe, gospodarstva

Sodelovanje je treba okrepiti – med regijami, šolami, univerzami, nevladnimi organizacijami...

Obstajajo različni viri financiranja za UM, vendar je zanje potrebna širša podlagaV: Kako je mogoče bolje vključiti vse akterje v interesu mladinske mobilnosti?

1919

IV. IV. Aktivnejše vključevanje Aktivnejše vključevanje gospodarstvagospodarstva

Pripravništva, raziskovalni programi in projekti v sodelovanju s podjetji bi se morali spodbujati v vseh panogah in sektorjih

Podjetja lahko prispevajo k financiranju UM UM mladih podjetnikov povečuje

mednarodno povezanost in konkurenčnost evropskih podjetij

V: Kako je mogoče motivirati podjetja za večje vključevanje v mladinsko mobilnost?

2020

IV.IV. Virtualno mreženje in Virtualno mreženje in e-partnerstvae-partnerstva

Raba IKT lahko mladim pomaga, da se pripravijo na bivanje v tujini in kasneje ohranjajo stike

Prav tako lahko zagotovi mednarodno dimenzijo nemobilnim učencem

Virtualno mreženje/e-partnerstva lahko pomagajo interaktivnim skupnostim, zainteresiranim posameznikom, ipd. izboljšati kakovost UM in jo narediti bolj trajnostno

V: Kako se lahko z IKT kar najbolje obogati fizična mobilnost?

2121

IV. IV. Vključevanje Vključevanje multiplikatorjevmultiplikatorjev

Učitelji, trenerji in mladinski delavci, ki so bili tudi sami mobilni so lahko pomembni motivatorji

Lastna mobilnost ter pomoč mladim, da postanejo mobilni zahteva angažiranost, ki mora biti prepoznana in priznana

Jezikovni učitelji in osebe, ki so bile mobilne v preteklosti (alumni ipd.) so prav tako pomembne skupine multiplikatorjev

V: Katere so po vašem mnenju največje ovire za večje sodelovanje učiteljev in trenerjev pri

spodbujanju mobilnosti?

2222

IV. IV. Cilji mobilnostiCilji mobilnosti Cilji so lahko uporabno orodje pri motiviranju

deležnikov za doseganje novih ciljev Na konferenci v Leuvnu (April 09, bolonjski

proces) je bil zastavljen cilj, da bi do leta 2020 imelo vsaj 20% diplomantov izkušnjo mobilnosti.

V: Ali menite, da bi bili cilji (evropski, nacionalni, institucionalni) koristno orodje pri

določanju strategije mobilnosti?

2323

V. V. ZaključkiZaključki Komisija poziva vse deležnike, od vlad do

posameznikov, da podprejo njena prizadevanja, da UM postane pravilo namesto izjema

Mnoga vprašanja zahtevajo delovanje na nacionalni, regionalni in institucionalni ravni, aktivno vključenost civilne družbe, gospodarstva in drugih deležnikov

Komisija bo pozorno ovrednotila odzive, zbrane na posvetovanju in pripravila predlog za nadaljnje praktične ukrepe

Kako sodelovati pri Kako sodelovati pri posvetovanjuposvetovanju??

Zainteresirani lahko svoje odzive pošljejo po pošti ali na elektronski naslov:EAC-GREEN-PAPER-MOBILITY@ec.europa.eu

Spletni vprašalnik, namenjen širši javnosti: http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/consult/

Posvetovanje bo potekalo do 15. decembra 2009 – v letu 2010 bo Komisija predstavila predloge nadaljnjih ukrepov