POZNAVANJE SHIZOFRENIJE MED
ŠTUDENTI
(Diplomsko delo)
Maribor, 2017 Lea Perko
POZNAVANJE SHIZOFRENIJE MED
ŠTUDENTI
(Diplomsko delo)
Maribor, 2017 Lea Perko
Mentor: viš. predav. dr. Klavdija Čuček Trifkovič
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici viš. predav. dr. Klavdiji Čuček Trifkovič za vse
nasvete, potrpljenje in strokovno pomoč bo nastajanju diplomskega dela.
Iz srca se zahvaljujem družini za vso moralno podporo, veliko mero strpnosti ter
finančno in dobrovoljno pomoč tekom študija.
I
POZNAVANJE SHIZOFRENIJE MED ŠTUDENTI
POVZETEK
Teoretična izhodišča: Shizofrenija je bolezen, ki pri ljudeh povzroča predsodke,
strah in občutke nelagodja, saj je kljub nasprotnim izkušnjam in dokazom še vedno
ena izmed najbolj nerazumljenih bolezni. Predsodki in stigmatizacija pacientom
otežujeta ali celo onemogočata socialno integracijo ter zaposlitev. Stigmatizacija je
večinoma posledica napačne predstave bolezni v medijih. V diplomskem delu smo se
osredotočili na raziskovanje poznavanja shizofrenije med študenti ekonomije in
študenti zdravstvene nege.
Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo
dela. Izvedli smo raziskavo, s pomočjo anketnega vprašalnika, sestavljenega iz 19
vprašanj, zaprtega, polodprtega in odprtega tipa. Vprašalnik smo razdelili med 48
študentov ekonomije in 48 študentov zdravstvene nege. Raziskavo smo izvedli
meseca julija 2017. S pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Word
2013 in Microsoft Office Excel 2013 smo rezultate ankete obdelali in prikazali.
Rezultati: Ugotovili smo, da se poznavanje shizofrenije med študenti ekonomije in
zdravstvene nege razlikuje. Študenti zdravstvene nege izkazujejo več znanja o
shizofreniji kot študenti ekonomije.
Sklep: Shizofrenija je še vedno ena izmed najbolj stigmatiziranih bolezni in tabu
tema. Je bolezen, ki lahko prizadene prav vsakogar, vendar pa jo je z uporabo redne
terapije in zgodnjim odkrivanjem mogoče obvladovati in tako omogočiti pacientom
normalno in polno življenje.
Ključne besede: Medicinska sestra, zdravstvena nega, pacient, psihiatrična
zdravstvena nega, stigma, duševna bolezen
II
KNOWLEDGE OF SCHIZOPHRENIA AMONG STUDENTS
ABSTRACT
Theoretical background: Schizophrenia is a disease that causes prejudices, fears
and feelings of discomfort in people, as it is still one of the most incomprehensible
diseases despite the experience and evidence. Prejudices and stigmatization make it
difficult or even impossible for social integration and employment. Stigmatization is
largely the result of misrepresentation in the media. In the diploma thesis we focused
on researching knowledge of schizophrenia among students of economics and
students of nursing care.
Research Methodology: We used a descriptive and quantitative method of work.
We conducted a survey, using a questionnaire consisting of 19 questions, closed,
semi-open and open type. The questionnaire was divided among 48 students of the
economy and 48 students of nursing care. The survey was carried out in July 2017.
The results of the survey were processed and displayed using the Microsoft Office
Word 2013 and Microsoft Office Excel 2013 software.
Results: We have found that knowledge of schizophrenia differs among students of
economics and nursing care. Nursing students show more knowledge of
schizophrenia than students of economics.
Conclusion: Schizophrenia is still one of the most stigmatized diseases and taboo
topics. It is a disease that can affect everyone, but it can be controlled by using
regular therapy and early detection, enabling patients to live normal and full lives.
Keywords: Nurse, nursing, patient, psychiatric care, stigma, mental illness
III
KAZALO VSEBINE
1 UVOD IN OPIS PROBLEMA ..................................................................... 1
1.1 Shizofrenija ........................................................................................... 2
1.1.1 Epidemiologija ............................................................................. 2
1.1.2 Vzroki in dejavniki tveganja za nastanek shizofrenije .................... 3
1.1.3 Znaki bolezni ................................................................................ 3
1.1.4 Klinični potek bolezni ................................................................... 4
1.1.5 Klinični tipi bolezni ...................................................................... 5
1.1.6 Diagnoza bolezni .......................................................................... 7
1.1.7 Prognoza bolezni .......................................................................... 7
1.1.8 Zdravljenje bolezni ....................................................................... 8
1.2 Zdravstvena nega v psihiatriji ................................................................ 9
1.2.1 Zdravstvena nega pacienta s shizofrenijo .....................................10
1.3 Shizofrenija in stigma ...........................................................................11
2 NAMEN IN CILJI ZAKLJUČNEGA DELA .............................................13
3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN/ALI HIPOTEZE.............................14
4 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA......................................................15
4.1 Raziskovalne metode ............................................................................15
4.2 Raziskovalno okolje..............................................................................15
4.3 Raziskovalni vzorec ..............................................................................15
4.4 Etični vidik ...........................................................................................15
4.5 Predpostavke in omejitve raziskave.......................................................16
5 REZULTATI................................................................................................17
6 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA ........................................................30
7 SKLEP..........................................................................................................33
LITERATURA ......................................................................................................34
PRILOGE .............................................................................................................. 1
IV
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Informiranost anketirancev o shizofreniji ....................................................17
Graf 2: Informiranost anketirancev o dednosti shizofrenije......................................19
Graf 3: Informiranost o dejavnikih, ki povečajo možnost za razvoj shizofrenije…...21
Graf 4: Informiranost o znakih shizofrenije ............................................................22
Graf 5: Informiranost o zdravljenju shizofrenije ......................................................23
Graf 6: Informiranost o preprečevanju bolezni ........................................................24
Graf 7: Informiranost o odkrivanju shizofrenije.......................................................25
Graf 8: Informiranost o ozdravljivosti shizofrenije……………………………........26
Graf 9: Informiranost o samostojnosti pacientov .....................................................27
Graf 10: Informiranost o nasilnosti oseb s shizofrenijo ............................................28
V
KAZALO TABEL
Tabela 1: Informiranost, kaj sploh je shizofrenija - EPF ..........................................18
Tabela 2: Informiranost, kaj sploh je shizofrenija - FZV..........................................19
Tabela 3: Informiranost o vzrokih za nastanek shizofrenije - EPF ...........................20
Tabela 4: Informiranost o vzrokih za nastanek shizofrenije - FZV ...........................20
Tabela 5: T-test za neodvisna vzorca .......................................................................29
1
1 UVOD IN OPIS PROBLEMA
Bolezen, ki bo predmet raziskovanja diplomskega dela, spada v skupino psihoz in je
ena od hujših duševnih motenj. Zanjo je značilno, da povzroča močno individualno
trpljenje ter dolgotrajno nesposobnost.
Je ena izmed najbolj nerazumljenih in strah vzbujajočih bolezni nasploh (Levine &
Levine, 2012). Kljub dokazom in izkušnjam se zmotna prepričanja glede obravnave
ljudi s shizofrenijo ne spreminjajo.
Predsodek, da so ljudje s shizofrenijo nevarni, je zmoten in najnevarnejši, saj
obolelim ljudem otežuje ali celo onemogoča možnosti za zaposlitev, socialno
vključitev in dostopnost do zdravstvene in druge pomoči (Švab, 2006). Z
zmanjšanjem stigmatizacije in negativnih stališč dosežemo niz izboljšav, prav tako se
zmanjšuje število bolnišnično zdravljenih pacientov in trajanje bolnišničnega
zdravljenja. Kot posledica pa se izraža boljše funkcioniranje pacientove družine in
hitrejša reintegracija pacientov z duševno motnjo v družbi (Hotujac, 2004).
Za shizofrenijo so značilni različni simptomi, mnogi lahko dramatično vplivajo na
bolnikovo razmišljanje in zmožnost delovanja. Kljub temu, da nihče v celoti ne
razume zakaj se bolezen razvije, večina strokovnjakov meni, da pride do motnje
zaradi ene ali več težav pri razvoju možganov (Levine & Levine, 2012).
Je bolezen, ki prizadene približno 1% celotnega prebivalstva (Parekh, 2017) . Pojavi
se pri 30 do 50/100.000 prebivalcih na leto (Koprivšek, 2011). Pri večini pacientov
se shizofrenija začne med 15. in 45. letom starosti in se številčno pojavlja enako
pogosto tako pri moških kot pri ženskah (Frangež-Žigon, 1997). Vrh zbolevanja je
pri moških med 15. in 20. letom, pri ženskah pa med 25. in 30. letom starosti
(Koprivšek, 2011).
2
1.1 Shizofrenija
Shizofrenija je duševna bolezen, ki vpliva na pacientovo sposobnost jasnega
razmišljanja, odločanja ter čustvenega izražanja ( NAMI, 2017). Je motnja delovanja
možganov (Hotujac, 2004), ki jo je leta 1911 prvič poimenoval psihiater Eugen
Bleurer (Koprivšek, 2011). Je kronična bolezen, pri kateri simptomi izzvenijo in se
čez čas ponovno pojavijo. Lahko se pojavljajo v hujših ali lažjih oblikah (Levine &
Levine, 2012).
Med psihozami je shizofrenija ena izmed najbolj uničujočih bolezni, saj prizadene
celotno osebnost. Pojavi se v času, ko človek odrašča in se začenja osamosvajati.
Zato predstavlja za pacienta in prav tako njegovo družino, prijatelje ter okolico hudo
in stresno doživetje ter ekonomsko breme. Podatki navajajo, da je pri osebah med 15.
in 44. letom starosti shizofrenija vodilen vzrok invalidnosti. Če pa je prisotna
odvisnost od alkohola in drog, se mlajši pacienti pogosto vedejo nasilno in so
podvrženi samomorilnemu vedenju (Novak Grubič, 2009).
1.1.1 Epidemiologija
V današnjem času se uporabljajo epidemiološke študije, ki za preučevanje bolezni
uporabljajo najnovejše klasifikacije in diagnostične postopke ter zajemajo celotno
populacijo, zaradi česar jih je mogoče med seboj primerjati (Žvan, 1999).
Razširjenost motnje je enaka tako pri moških kot pri ženskah. Kljub temu pa
raziskave kažejo, da se prvi znaki bolezni pri moških pojavijo prej kot pri ženskah.
Pri moških se prva epizoda bolezni po navadi pojavi v zgodnjih 20ih letih, pri
ženskah pa v poznih 20ih ali zgodnjih 30ih letih (Patel, et al., 2014).
Iz literature je razvidno, da ima shizofrenijo eden od stotih ljudi, se pravi 1 % celotne
populacije (Hotujac, 2004).
Shizofrenija se v večji meri pojavlja pri nižjih socialnih slojih, večinoma pa ni razlik
v pojavljanju in razširjenosti. Podatki kažejo, da je zbolevnost višja le na določenih
področjih Irske in Istre, med temnopoltimi državljani Združenih držav Amerike ter v
Veliki Britaniji, manjša pa je pri Židih (Koprivšek, 2011).
3
1.1.2 Vzroki in dejavniki tveganja za nastanek shizofrenije
Razumevanje vzrokov shizofrenije je v zadnjih desetletjih zelo napredovalo (Švab,
2006). Raziskave kažejo, da je potrebna kombinacija genetskih in negenetskih oz.
zunanjih dejavnikov, ki so potrebni za razvoj bolezni (WebMD, 2016).
- Genetski dejavniki
Shizofrenija se pogosteje pojavlja med sorodniki. Tveganje za shizofrenijo je večje
pri bratih ali sestrah shizofrenih pacientov ter pri njihovih otrocih (McGruffin, et al.,
1995).
- Kemični dejavniki
Pri shizofreniji je v določenih delih možganov prevelika količina dopamina in
serotonina. Kar pa povzroča težave pri koncentraciji, miselnih procesih, razlikovanju
resničnega od neresničnega ter izražanju čustev ter občutkov (Schizophrenia Society
of Saskatchewan, 2017).
Virusni dejavniki
Obstaja teorija, ki govori o tem, da je lahko za shizofrenijo odgovorna virusna
okužba podobna gripi, ki bi v drugem trimesečju prizadela plod in tako razvoj
možganov. Kar bi pomenilo, da se lahko v času odraščanja razbije shizofrenija
(Schizophrenia Society of Saskatchewan, 2017).
Psihosocialni dejavniki
Glede na današnje teorije, naj bi bili psihosocialni stresorji le sprožilni in ne
neposredni vzrok (Koprivšek, 2011).
1.1.3 Znaki bolezni
Za diagnozo shizofrenije je potrebno upoštevati spekter simptomov, ki zajema
področja vedenja, mišljenja in čustvovanja (Novak Grubič, 2009).
Najpomembnejši znaki so:
- motnje mišljenja,
- motnje zaznavanja,
4
- motnje čustvovanja,
- motnje hotenja in depersonalizacije,
- avtizem,
- katatonski znaki,
- telesni znaki (Žvan, 1999).
Pozitivni simptomi
So najpogostejši, vključujejo halucinacije in blodnje. Halucinacije povzročajo, da
pacient vidi, sliši, občuti, vonja in okusi stvari, ki jih v resnici ni. Blodnje so
prepričanja, ki nimajo resnične podlage. Pacienti so prepričani, da jih zasledujejo ali
da so znana filmska zvezda (Schizophrenia Society of Saskatchewan, 2017).
Negativni simptomi
Se pojavijo pred pozitivnimi simptomi in jih pogosto ne prepoznamo kot znake
bolezni, vendar jih lahko zamenjamo za obnašanje v adolescenci. Zajemajo socialni
umik, pomanjkanje motivacije in koncentracije, težave pri izražanju čustev in
utrujenost (Schizophrenia Society of Saskatchewan, 2017).
Kognitivni simptomi
Pojavijo se motnje v miselnem procesu. Kar vpliva na spomin, koncentracijo,
odločanje in učenje novih spretnosti, kar lahko spremlja nelogičen in nepovezan
govor (Schizophrenia Society of Saskatchewan, 2017).
Vedenjski simptomi
Pojavljajo se lahko samomorilne misli ter depresija. Opazna pa je osebnostna
spremenjenost, neprimerno in agresivno obnašanje in težje oblikovanje misli.
Izgubijo občutek za sebe in se borijo z vprašanji identitete, vrednot, pomena in
varnosti (Schizophrenia Society of Saskatchewan, 2017).
1.1.4 Klinični potek bolezni
Kliničen potek bolezni je pri vsakem pacientu drugačen. Določeni pacienti lahko
kljub bolezni obdržijo dotedanjo kakovost življenja in delovne zmožnosti. Ne glede
na težnjo motnje je kakovost življenja zagotovo nižja kot pred boleznijo (Hotujac,
5
2004). Najpogosteje se bolezen začne med 15. in 45. letom starosti, vendar je možen
tudi kasnejši začetek. Pojavi se lahko v nekaj dneh ali tednih, lahko pa traja nekaj
mesecev ali dlje in se znaki kažejo postopno (Žvan, 1999).
Dandanes delimo potek bolezni v tri skupine:
- Pri 10 do 15 % pacientov ne bo trajnih shizofrenskih sprememb, vendar pa se
pojavljajo ponovni zagoni bolezni. Kljub temu pa je to najlažja oblika bolezni
in pacientu v povezavi z ustrezno terapijo omogoča normalno življenje.
- Pri 40 do 50 % pacientov je treba sprejeti, da bodo psihotične spremembe po
enem ali več recidivih vidne tudi v stanju mirovanja bolezni. Z uporabo
terapije in rehabilitacije je kakovost življenja teh pacientov zadovoljiva.
- Pri 35 do 40 % pacientov se pojavijo hude shizofrenske okvare in imajo
najslabšo prognozo. Ti pacienti so v večini primerov hospitalizirani (Žvan,
1999).
Shizofrenija poteka v različnih fazah. Začne se z prodromalno fazo. To obdobje traja
dokler ne pride do pojava pozitivnih simptomov. Takrat bolezen preide v rezidualno
obliko, kjer se pojavi upad v vsakdanji aktivnosti pacienta. Bolezen lahko ima tudi
kroničen potek, kjer pacient osebnostno propade, saj se bolezen ne izboljšuje, te
paciente je potrebno trajno hospitalizirati (Novak Grubič, 2009).
1.1.5 Klinični tipi bolezni
Ko opisujemo različne klinične tipe shizofrenije, gre v resnici za različne klinične
slike, ki se med seboj razlikujejo glede na simptome, ki se pojavljajo (Žvan, 1999).
Mednarodna klasifikacija bolezni – 10 (MKB-10) opredeljuje naslednje tipe
shizofrenije:
Paranoidna shizofrenija
Za paranoidno shizofrenijo so značilne blodnje in halucinacije, predvsem slušne in
telesne. Bolezen se večinoma začne kasneje kot pri drugih tipih, po 35. letu starosti.
Pacient je zaradi blodenj in nanašalnosti lahko nevaren (Frangež-Žigon, 1997).
6
Hebefrenska shizofrenija
Začetek bolezni je zgoden, pojavljati se začne med 15. in 25. letom starosti (Žvan,
1999). Značilne so motnje na čustvenem področju, področju hotenja, mišljenja in
avtizem. Pojavi se izrazito spremenjeno vedenje. Prognoza je slaba (Frangež-Žigon,
1997).
Katatonska shizofrenija
V današnjem času se ta oblika pojavlja dosti redkeje kot nekoč. Značilni simptomi so
psihomotorni in se lahko izmenjujejo med hiperkinezijo in stuporjem (Koprivšek,
2011). Če pacientu ne nudimo ustreznega zdravljenja, nege in varovanja, lahko pri
njemu pride do poškodb, podhranjenosti in dehidracije. Zato to obliko uvrščamo med
urgentna stanja (Žvan, 1999).
Nediferencirana shizofrenija
Imenujemo jo lahko tudi atipična shizofrenija, saj klinična slika ustreza kriterijem
shizofrenije, ne pa tudi merilom za določen podtip (Koprivšek, 2011).
Posthizofrenska depresija
O posthizofrenski depresiji govorimo, ko je shizofrenska simptomatika popolnoma
ozdravljena, pojavljajo pa se še pozitivni in negativni znaki, kot podaljšana
depresivna epizoda (Frangež-Žigon, 1997). Lahko je posledica uporabe
antipsihotikov ali pa kot reakcija na pretekle simptome in dogodke. Vsekakor je
povečana nevarnost za samomor (Koprivšek, 2011).
Rezidualna shizofrenija
Gre za kronično stanje, ki se razvije kot posledica več shizofrenskih epizod.
Pozitivna simptomatika se umakne, ostanejo pa predvsem negativni simptomi.
Pacienti opuščajo socialne stike, skrb za lastno higieno in postanejo zanemarjeni
(Frangež-Žigon, 1997).
Enostavna shizofrenija
Ta podtip je med vsemi najbolj sporen, saj ga je diagnostično težko ločiti od kronične
osebnostne motnje, diagnozo pa postavimo šele po večletnem opazovanju
(Koprivšek, 2011). Razvoja bolezni skoraj ne opazimo, saj je izredno počasen.
7
Diagnozo postavimo le, če opazimo tipično shizofrensko simptomatiko (Frangež-
Žigon, 1997).
1.1.6 Diagnoza bolezni
Diagnosticiranje shizofrenije ni enostavno. Otežuje jo lahko tudi dejstvo, da večina
diagnosticiranih pacientov ne verjame, da bolezen ima, in da ne obstaja noben krvni
test ali preiskava, s katero bi bolezen lažje diagnosticirali (NAMI, 2017). Pomembno
je, da diagnozo postavimo čim prej, saj lahko le tako pravočasno začnemo z
zdravljenjem, kar izboljša potek bolezni ter prognozo (Švab, 2006). Diagnoza je
dosežena z oceno znakov in simptomov, ki so značilni za paciente (Patel, et al.,
2014).
Za postavitev diagnoze, morata biti pri pacientu izražena vsaj dva od spodaj naštetih
simptomov, večino časa v obdobju enega meseca:
- blodnje,
- halucinacije,
- dezorganizirano vedenje,
- dezorganiziran govor,
- bizarno in hiperaktivno vedenje (WebMD, 2016).
Vsaj eden od simptomov morajo biti blodnje, halucinacije ali neorganiziran govor
(Patel, et al., 2014).
Celovita diferencialna diagnoza je potrebna za razlikovanje shizofrenije od drugih
duševnih motenj, kot je huda depresija, obsesivno kompulzivna motnja, post-
travmatična stresna motnja. Od teh motenj lahko shizofrenijo ločimo z skrbnim
pregledom, trajanjem bolezni, časom blodenj in halucinacij in resnostjo depresivnih
ter maničnih simptomov. Zdravnik mora prav tako potrditi, da simptomi niso
posledica zlorabe drog ali drugih bolezenskih stanj (Patel, et al., 2014).
1.1.7 Prognoza bolezni
Pomembno je vedeti, da je potek bolezni od pacienta do pacienta drugačen. Določeni
povsem ozdravijo in lahko živijo svoje življenje brez posledic bolezni. Drugi lahko
8
kljub ponavljajočim se epizodam v vsakdanjem življenju delujejo brez večjih
omejitev, pri tretjih pa je lahko bolezen razvita do te mere, da so simptomi prisotni
ves čas (Švab, 2006).
Raziskave delijo paciente glede na prognozo takole: 10-15 % pacientov se
zadovoljivo pozdravi. Pri 50 % pacientov so kljub ponovnim zagonom, negativni
simptomi prisotni tudi v mirovanju bolezni, ti simptomi pa imajo negativen vpliv na
pacientovo učinkovitost v vsakdanjem življenju. Pri 30-40 % pacientov strokovnjaki
pričakujejo neugoden izid bolezni (Koprivšek, 2011).
Dejavniki ki vplivajo na potek bolezni:
- delovanje na socialnem področju, pred nastopom,
- ženski spol,
- vpliv družine,
- socialni dejavniki,
- pozen začetek bolezni,
- hiter in nepričakovan začetek,
- katatonski in paranoidni znaki kažejo na ugoden potek,
- hiter izzven simptomov ob uporabi medikamentov, je pozitiven znak,
- aktivno sodelovanje pacienta pri zdravljenju,
- visoka izobraženost, je pozitiven prognostični znak,
- negativni psihotični simptomi,
- zgodnje zdravljenje (Švab, 2006).
Literatura navaja, da pacienti s shizofrenijo umirajo mlajši. V desetih letih po
diagnozi bolezni umre kar 10 % pacientov. Te smrti so po navadi posledica
samomora (Švab, 2006).
1.1.8 Zdravljenje bolezni
Cilji zdravljenja so omiliti simptome, preprečiti ponovne epizode, prilagoditi
pacienta na življenje z omejitvami, kar pacientu omoči, da se integrira nazaj v družbo
(Patel, et al., 2014).
9
Če želimo doseči dolgoročen učinek, je potrebno pri zdravljenju uporabiti tako
farmakološke kot nefarmakološke pristope. Čeprav so farmakološki pristopi temelj
zdravljenja, lahko določeni simptomi ostanejo, zato je potreben tudi nefarmakološki
pristop, kot je psihoterapija, vendar pa nefarmakološkega pristopa ne smemo
zamenjati za farmakološkega, vendar ga uporabljamo le kot dodatek (Patel, et al.,
2014). Zdravljenje se začne s sprejemom v psihiatrično bolnišnico (Švab, 2006).
Med biološke metode zdravljenja uvrščamo zdravljenje z zdravili, imenovanimi
antipsihotiki (Žvan, 1999). Največja omejitev zdravljenja z antipsihotiki so stranski
učinki. Pojavijo se predvsem parkinsonizem, nemir v nogah in telesu ter nehotni gibi
obraza, jezika, rok in prstov (McGrath & Emmerson, 1999). Zdravila je potrebno
jemati dolgotrajno (Švab, 2006).
Psihoterapija pacientu pomaga pri vsakodnevnem soočanju z izzivi, ki jih postavlja
bolezen. S tem, ko se pacienti naučijo tehnik spoprijemanja z boleznijo, lažje sledijo
svojim sanjam in življenjskim ciljem (National Institutes of Mental Health, 2010).
Pomemben del psihoterapije je tudi vključevanje družine, ki lahko pripomore k čim
bolj prijaznemu sprejemu pacienta v okolje (Žvan, 1999).
Kognitivna terapija je primerna pri pacientih, kjer je zdravljenje z zdravili uspešno. S
pomočjo terapevta, pacient vpliva na zmotna prepričanja ter se uči korakov, ki vodijo
v boljše zdravje in kakovost življenja (Švab, 2006).
Družinska terapija zagotavlja podporo in izobraževanje družine, ki se sooča s
shizofrenijo (Mayo Clinic Staff, 2016).
Tako kot pri drugih oblikah terapije je tudi pri socioterapiji cilj, rehabilitacija
pacienta in lažja vrnitev v socialno okolje (Žvan, 1999). Osredotoča se na izboljšanje
komunikacije in socialnih interakcij ter izboljšanje možnosti za vsakodnevno
sodelovanje v družbenih aktivnostih (Mayo Clinic Staff, 2016).
1.2 Zdravstvena nega v psihiatriji
V današnjem svetu se vedno več govori o duševnem zdravju, razlog za to pa je, da
duševne bolezni niso več nekaj nevsakdanjega in čudaškega, vendar so prisotne v
vseh družbenih krogih (Erzar, 2007).
10
Psihiatrična zdravstvena nega je v zadnjih nekaj letih prešla iz manj pomembnega
področja v enakovredno vsem drugim strokovnim področjem (Čuček Trifkovič &
Pišlar, 2011). Uvrščamo jo pod specialno področje zdravstvene nege in je proces
komunikacije med medicinsko sestro in pacientom (Gnezda, 2009).
Zdravstvena nega v psihiatriji je kompleksna, strokovna in načrtovana. Je timsko,
koordinirano ravnanje vseh zaposlenih, ki pripomore k vzpostavitvi normalnega
delovanja pacienta, stremi k zmanjšanju posledic omejitev ter hospitalizacije (Čuček
Trifkovič & Pišlar, 2011).
Člani zdravstvenega tima, ki sodelujejo pri zdravstveni negi pacienta se morejo
zavedati, da psihiatrična zdravstvena nega ni delo za pacienta, ampak delo z njim. To
pomeni, da je potrebno pacienta v času hospitalizacije, čim bolj spodbujati, da v
skrbi zase večino dela opravi sam (Kogovšek & Škerbinek, 2002).
Delo s svojci pacienta je dobilo izreden pomen, saj ima družina pomembno vlogo
tako pri diagnosticiranju bolezni kot pri zdravljenju (Blinc-Pesek, 2002). Zato je
pomembno, da k sodelovanju pritegnemo pacientove svojce in tako pacienta kot njih
pripravimo na odpust iz bolnišnice (Kogovšek & Škerbinek, 2002).
1.2.1 Zdravstvena nega pacienta s shizofrenijo
Zdravstvena nega pacienta s shizofrenijo zahteva veliko mero strokovnega znanja.
Medicinska sestra mora s pacientom vzpostaviti terapevtski odnos, ki podpira
vedenje, katerega cilj je osebna rast pacienta (Gorše Muhič, 2009). Terapevtska
komunikacija je prav tako ena izmed najpomembnejših nalog medicinske sestre, ki
omogoča zadovoljevanje pacientovih potreb (Videčnik, 2011). Medicinska sestra si v
začetku zdravljenja prizadeva pacienta umiriti. Pomembno je, da pacientu pomaga
pri vključitvi v življenje na oddelku, tako da ga takoj ko je mogoče predstavi
sopacientom, seznani ga z hišni redom in potekom oddelčnega življenja (Zidarič, et
al., 2011).
Zdravstvena nega izhaja iz osnovnih človekovih potreb in je odvisna od stopnje
bolezni. Pacient ima vsakdanje potrebe, kot vsi ostali ljudje in individualne potrebe
zaradi bolezni. Bolezen pacientu onemogoči samostojnost v skrbi zase,
11
hospitalizacija pa ga odmakne od družine, doma in službe, kar zahteva spremembe v
življenjskem slogu (Gorše Muhič, 2009).
V psihiatrični zdravstveni negi prav tako izhajamo iz teorije Virginije Henderson, ki
je zgrajena iz 14. življenjskih aktivnosti (Zidarič, et al., 2011).
V nadaljevanju je naštetih, nekaj aktivnosti, ki so za pacienta s shizofrenijo
najpomembnejše: dihanje in krvni obtok, izločanje in odvajanje, vzdrževanje
normalne telesne temperature, prehranjevanje in pitje, gibanje in ustrezna lega,
spanje in počitek, izogibanje nevarnostim v okolju, osebna higiena in urejenost,
oblačenje, odnosi z ljudmi, izražanje, čustev, občutkov in potreb, koristno delo,
razvedrilo in rekreacija, učenje in pridobivanje znanja, delo z družino (Gorše Muhič,
2009).
V procesu zdravstvene nege, gledamo nanj kot na enakovrednega partnerja, ki z našo
pomočjo in pomočjo svojcev skuša obvladovati simptome bolezni in ustvarja svoj
življenjski slog. Pacienta obravnavamo individualno in njegovim potrebam
prilagodimo tako zdravljenje kot zdravstveno nego (Gorše Muhič, 2009).
1.3 Shizofrenija in stigma
Resna duševna bolezen udari z dvostranskim mečem. Na eni strani so simptomi,
stiska in invalidnost, ki oboleli osebi onemogočajo uresničevanje osebnih ciljev. Na
drugi stani pa je stigma, oziroma, socialna krivica, ki je za obolele lahko prav tako
uničujoča kot sama bolezen. Stigma duševne bolezni je razložena v smislu
stereotipov, predsodkov in diskriminacije (Corrigan & Bink, 2016).
Verjetno najbolj uničujoč stereotip je, da so ljudje z duševno motnjo nevarni in
nepredvidljivi. Kar povzroči, da se pacienti umaknejo iz družbe ter izogibajo
socialnim stikom in imajo slabše možnosti za zaposlitev (Corrigan & Bink, 2016).
Z zmanjšanjem stigmatizacije lahko dosežemo boljše prepoznavanje bolezni, hitrejšo
postavitev diagnoze in bolj učinkovito zdravljenje pacientov. Prav tako se zmanjšuje
število hospitaliziranih pacientov in trajanje hospitalizacije, prav tako se uporablja
manj zdravil, kar pa ustvarja prihranek. Kot posledica se pojavi boljše funkcioniranje
pacientove družine in lažja ter hitrejša vrnitev pacientov v družbeno okolje (Švab,
2006).
12
Pristop k boju proti stigmi mora upoštevati štiri faze v procesu stigmatizacije. Prva
faza je zavedanje, da stereotipizirano mnenje glede duševnih bolezni v javnosti
obstaja. V drugi fazi je oseba opredeljena kot pripadnik skupine oseb, ki jo opisuje
stereotip. V tretji fazi je ta oseba stigmatizirana v vsakdanjem življenju. In v četrti
fazi se oseba identificira z vlogo duševnega bolnika (Freidl & Katschnig, 2002).
13
2 NAMEN IN CILJI ZAKLJUČNEGA DELA
Namen diplomskega dela je raziskati poznavanje shizofrenije in izvesti primerjavo
med poznavanjem shizofrenije med študenti zdravstvene fakultete ter študenti
ekonomsko-poslovne fakultete.
Cilji diplomskega dela so:
opisati shizofrenijo, opredeliti znake in vzroke,
opredeliti pogostost pojavljanja shizofrenije,
opisati zdravstveno nego pacienta s shizofrenijo in pojav stigme pri
pacientih z duševno boleznijo,
ugotoviti poznavanje shizofrenije med študenti,
ugotoviti ali se poznavanje shizofrenije med študenti dveh različnih
fakultet razlikuje.
14
3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN HIPOTEZE
Naši raziskovalni vprašanji sta sledeči:
Kolikšno je poznavanje duševne motnje shizofrenije med študenti
zdravstvene nege in ekonomije?
Ali se poznavanje duševne motnje shizofrenije razlikuje med študenti
zdravstvene nege in študenti ekonomije
Naša hipoteza je sledeča:
Predvidevamo, da študenti zdravstvene nege izkazujejo več znanja o
shizofreniji kot študenti ekonomije
15
4 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA
4.1 Raziskovalne metode
Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili slovensko in tujo literaturo iz
različnih baz podatkov, kot so COBIS, Science Direct in PubMed. Uporabili smo
deskriptivno metodo dela. Kriteriji za vključitev so bili strokovni ali znanstveni
članki, ki se nanašajo na shizofrenijo, v slovenskem ali angleškem jeziku. Literaturo
smo iskali po naslednjih ključnih besedah v slovenskem jeziku: shizofrenija, pacient,
duševno zdravje, zdravstvena nega, medicinska sestra in v angleškem jeziku:
schizophrenia, mental health, nursing.
Pri raziskovanju smo izbrali kvantitativno raziskovalno metodo. Uporabili smo lasten
strukturiran vprašalnik, ki je vseboval 19 vprašanj: 14 vprašanj zaprtega tipa, 3
vprašanja polodprtega tipa in 2 vprašanja odprtega tipa. V raziskavi smo ugotavljali
poznavanje shizofrenije med študenti zdravstvene nege in študenti ekonomije.
Anketni vprašalnik je bil med študente razdeljen v prvi polovici leta 2017. Rezultate
ankete smo obdelali z računalniškimi programi Microsoft Office Word 2010,
Microsoft Office Excel 2010 in s programom IBM SPSS 20.
4.2 Raziskovalno okolje
Anketa je bila razdeljena med študente dveh fakultet, ki se nahajata v
severovzhodnem delu Slovenije.
4.3 Raziskovalni vzorec
Raziskovalni vzorec je obsegal 48 študentov zdravstvene nege in 48 študentov
ekonomije.
4.4 Etični vidik
Anketa je bila anonimna, ob pristopu so bile jasno navedene informacije, v katere
namene so študenti anketo izpolnili. Udeleženci ankete so prostovoljno pristopili k
izpolnjevanju vprašalnika. Pri izvedbi raziskave in pripravi diplomskega dela smo
upoštevali vsa načela Kodeksa etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije ter načela
Helsinško-Tokijske deklaracije.
16
4.5 Predpostavke in omejitve raziskave
Naše predpostavke so bile:
- Predpostavljali smo, da bo anketni vprašalnik izpolnjen v številu, ki smo ga
predvidevali,
- predpostavljali smo, da bo iz raziskave razvidno, da se poznavanje
shizofrenije med raziskovalnima vzorcema razlikuje.
Naše omejitve:
• V raziskavi smo se omejili samo na študente dveh fakultet.
17
5 REZULTATI
V analizo je vključenih 48 študentov zdravstvene nege in 48 študentov ekonomije.
Odgovori, ki smo jih pridobili z anketnimi vprašanji, so prikazani z grafi in v tabelah.
Pod grafi in tabelami so posamična vprašanja interpretirana tudi besedno. Nad grafi
sta navedeni dve kratici – EPF pomeni, da graf prikazuje odgovore študentov
ekonomije in kratica FZV, ki pomeni, da graf prikazuje odgovore študentov
zdravstvene nege.
Anketiranih je bilo 48 (100 %) študentov ekonomije. Od tega je bilo 36 (75 %) žensk
in 12 (25 %) moških. Prav tako je bilo anketiranih 48 (100 %) študentov zdravstvene
nege, od tega 44 (92 %) žensk in 4 (8 %) moški. Med 48 (100 %) anketiranimi
študenti ekonomije je bilo 6 (13 %) oseb starih 20 let, 9 (19 %) oseb starih 21 let, 12
(25 %) oseb starih 22 let, 8 (17 %) oseb starih 23 let, 7 (15 %) oseb starih 24 let in 6
(13 %) oseb starih 25 let. Med 48 (100 %) anketiranimi študenti zdravstvene nege so
bile 3 (6 %) osebe stare 20 let, 8 (17 %) oseb starih 21 let, 14 (29 %) oseb starih 22
let, 15 (31 %) oseb starih 23 let, 6 (13 %) oseb starih 24 let in 2 (4 %) osebi stari 25
let.
Graf 1: Informiranost anketirancev o shizofreniji
Iz grafa je razvidno, da je izmed 48 (100 %) anketiranih študentov ekonomije 42 (87
%) študentov že slišalo za shizofrenijo, 6 (13 %) študentov pa ne (Graf 1). Med 48
(100 %) anketiranimi študenti zdravstvene nege ni bilo nikogar, ki za bolezen še ni
slišal (Graf 1).
42 87%
6 13%
Da Ne
EPF
48 100%
0 0%
Da Ne
FZV
18
Pri vprašanju, kje so študenti že slišali za shizofrenijo, so imeli možnost izbrati več
odgovorov. Tako so se študenti ekonomije za odgovor, da so za shizofrenijo slišali v
medijih odločili 34 (71 %) krat, da so zanjo slišali doma 18 (38 %) krat, med vrstniki
in v šoli 17 (35 %) krat in za možnost drugo so se odločili 4 (8 %) krat in sicer so
navedli, da so za shizofrenijo prvič slišali med branjem člankov. Izmed 48 (100 %)
študentov, ki so reševali anketo, 4 (8 %) niso odgovorili na vprašanje. Študenti
zdravstvene nege so se 44 (92 %) krat odločili za odgovor, da so slišali za
shizofrenijo v šoli, v medijih 24 (50 %) krat, med vrstniki 10 (21 %) krat in doma 8
(17 %) krat. Ena oseba (2 %) se je odločila za možnost drugo in je navedla, da je z
pojmom shizofrenij prvič srečala na praksi v okviru izobraževanja, kar je razvidno iz
grafa 1 (Priloga 2).
Tabela 1: Informiranost, kaj sploh je shizofrenija - EPF
ŠTEVILO ODGOVOROV DELEŽ
duševna motnja 46 96 %
poškodba 0 0 %
bolezen srca in ožilja 0 0 %
okužba 1 2 %
drugo 1 2 %
Med 48 (100 %) anketiranimi študenti ekonomije, jih je 46 (96 %) mnenja, da je
shizofrenija duševna motnja, 1 (2 %) oseba meni, da je to okužba in 1(2 %) oseba je
pod možnost drugo navedla, da ne ve kakšna bolezen je to. Nihče od anketiranih ne
meni, da je shizofrenija poškodba ali bolezen srca in ožilja (Tabela 1).
19
Tabela 2: Informiranost, kaj sploh je shizofrenija - FZV
ŠTEVILO ODGOVOROV DELEŽ
duševna motnja 47 98 %
poškodba 0 0 %
bolezen srca in ožilja 0 0 %
okužba 1 2 %
drugo 0 0 %
Med 48 (100 %) anketiranimi študenti zdravstvene nege je 47 (98 %) študentov
mnenja, da je shizofrenija duševna motnja, 1 (2 %) študent pa meni, da je ta bolezen
okužba. Med vsemi anketiranimi nihče ne meni, da je shizofrenija poškodba, bolezen
srca in ožilja ali kaj druga (Tabela 2).
Graf 2: Informiranost anketirancev o dednosti shizofrenije
Sledilo je vprašanje o dednosti shizofrenije. Izmed 48 (100 %) anketiranih študentov
ekonomije jih je 22 (46 %) odgovorilo, da meni, da shizofrenija ni dedna bolezen, 15
(31 %) študentov meni, da se shizofrenija v določenih družinah pojavlja pogosteje in
11(23 %) študentov ekonomije meni, da je shizofrenija dedna (Graf 2).
Med 48 (100 %) študenti zdravstvene nege jih 25 (52 %) meni, da se bolezen v
določenih družinah pojavlja pogosteje, 12 (25 %) jih meni, da shizofrenija ni dedna
in 11 (23 %), da je shizofrenija dedna bolezen (Graf 2).
11 23%
22 46%
15 31%
da
ne
v nekaterih družinah se pojavlja pogosteje
EPF
11 23%
12 25%
25 52%
da
ne
v nekaterih družinah se pojavlja pogosteje
FZV
20
Pri vprašanju o pojavljanju bolezni med spoloma je enako število študentov
ekonomije in zdravstvene nege in sicer 26 (54 %) študentov mnenja, da se bolezen
večkrat pojavi pri ženskah. Prav tako pa se enako število anketiranih, torej 22 (46 %),
strinja, da se v večji meri bolezen pojavlja pri moških, kar je razvidno iz grafa 2
(Priloga 2).
Tabela 3: Informiranost o vzrokih za nastanek shizofrenije - EPF
ŠTEVILO ODGOVOROV DELEŽ
motnja v delovanju možganov
39 81 %
infekcije 0 0 %
stres 6 13 %
poškodbe 1 2 %
drugo 2 4 %
Med 48 (100 %) anketiranimi študenti ekonomije jih je 39 (81 %) mnenja, da je
motnja v delovanju možganov vzrok za nastanek shizofrenije. 6 (13 %) jih meni, da
je vzrok stres, 1 (2 %) oseba je mnenja, da so vzrok poškodbe in 2 (4 %) osebi sta
pod možnost drugo navedli, da ne poznata vzroka za nastanek shizofrenije. Nihče od
anketiranih ni mnenja, da so vzrok infekcije (Tabela 3).
Tabela 4: Informiranost o vzrokih za nastanek shizofrenije - FZV
ŠTEVILO ODGOVOROV DELEŽ
motnja v delovanju možganov
44 92 %
infekcije 0 0 %
stres 3 6 %
poškodbe 1 2 %
drugo 0 0 %
Med 48 (100 %) anketiranimi študenti zdravstvene nege jih je 44 (92 %) mnenja, da
je motnja v delovanju možganov vzrok za nastanek shizofrenije. 3 (6 %) osebe so
mnenja, da je stres vzrok in 1 (2 %) oseba je mnenja, da so vzrok poškodbe. Nihče
od anketiranih ni mnenja, da je vzrok infekcija, prav tako ni nihče navedel drugih
razlogov (Tabela 4).
21
Graf 3: Informiranost o dejavnikih, ki povečajo možnost za razvoj shizofrenije
Pri vprašanju kateri so dejavniki, ki povečajo možnost razvoja shizofrenije, so imeli
študenti možnost izbrati več odgovorov.
Med študenti ekonomije se je za travmo odločilo 36 (75 %) anketirancev, za zlorabo
drog 26 (54 %), za družinsko obremenjenost 21 (44 %), za obporodne poškodbe 17
(35 %), neustrezne bivalne razmere 8 (17 %) in drugo 4 (8 %). Pod drugo so
anketiranci dvakrat navedli, da ne poznajo dejavnikov, ki bi povečali možnosti za
razvoj shizofrenije, ena oseba meni, da je ta bolezen prirojena in ena, da jo povzroči
neprimerna prehrana matere med nosečnostjo in bolezni matere v času nosečnosti
(Graf 3).
Med študenti zdravstvene nege se je za zlorabo drog odločilo 37 (77 %)
anketirancev, za travmo 31 (65 %), za družinsko obremenjenost 30 (63 %), za
odporodne poškodbe 13 (27 %) in neustrezne bivalne razmere 8 (17 %). Nihče izmed
anketiranih se ni odločil za možnost drugo (Graf 3).
32%
19% 15%
23%
7%
4%
travmadružinska obremenjenostobporodne poškodbezloraba drogneustrezne bivalne razmeredrugo
EPF
26%
25% 11%
31%
7%
0%
travmadružinska obremenjenostobporodne poškodbezloraba drogneustrezne bivalne razmeredrugo
FZV
22
Graf 4: Informiranost o znakih shizofrenije
Pri vprašanju, kakšni znaki se pojavljajo pri osebah s shizofrenijo, so imeli študenti
možnost izbrati več odgovorov.
Študenti ekonomije so se tako 27 (56 %) krat odločili, da je znak shizofrenije
depresija, 35 (73 %) krat za umik iz družbe, 9 (19 %) krat za neurejen videz, 26 (54
%) krat za zmanjšano koncentracijo, 37 (77 %) za blodnje in halucinacije in 2 (4 %)
krat za možnost drugo, kjer je ena oseba navedla, da znakov ne pozna, druga pa je
mnenja, da so nejasne misli in govor znak shizofrenije (Graf 4).
Študenti zdravstvene nege so se 26 (54 %) krat odločili, da je za shizofrenijo značilna
depresija, 37 (77 %) krat, da je značilen umik iz družbe, 16 (33 %) krat za neurejen
videz, 33 (69 %) krat za zmanjšano koncentracijo in 44 (92 %) krat za blodnje in
halucinacije. Nihče izmed anketiranih ni izbral možnosti drugo (Graf 4).
20%
26%
7%
19%
27%
1%
depresijaumik iz družbeneurejen videzzmanjšana koncentracijablodnje in halucinacije
EPF
17%
24%
10% 21%
28%
0%
depresijaumik iz družbeneurejen videzzmanjšana koncentracijablodnje in halucinacije
FZV
23
Graf 5: Informiranost o zdravljenju shizofrenije
Pri vprašanju o zdravljenju bolezni je izmed 48 (100 %) anketiranih 40 (83 %)
študentov ekonomije mnenja, da se lahko pacienti z shizofrenijo zdravijo tako doma
kot v bolnišnici. 8 (17 %) študentov pa je mnenja, da je zdravljenje možno samo v
bolnišnici. Nihče od anketiranih ni mnenja, da se lahko pacienti zdravijo samo doma
(Graf 5).
Izmed 48 (100 %) anketiranih večina študentov zdravstvene nege 44 (92 %) meni,
da se lahko pacienti zdravijo doma in v bolnišnici. 4 (8 %) študenti so mnenja, da je
zdravljenje možno le v bolnišnici. Nihče od anketiranih ni mnenja, da se lahko
pacienti zdravijo samo doma (Graf 5).
8 17%
40 83%
0 0%
samo v bolnišniciv bolnišnici in domasamo doma
EPF
4 8%
44 92%
0 0%
samo v bolnišniciv bolnišnici in domasamo doma
FZV
24
Graf 6: Informiranost o preprečevanju bolezni
Na vprašanje o možnosti preprečevanja bolezni z zgodnjim zdravljenjem je izmed 48
(100 %) anketiranih študentov ekonomije 31 (65 %) študentov odgovorilo, da ne
vedo, če je to možno, 11 (23 %) študentov je ogovorilo pritrdilno in 6 (12 %)
študentov, da se bolezni z zgodnjim zdravljenjem ne da preprečiti (Graf 6).
Izmed 48 (100 %) anketiranih študentov zdravstvene nege je 18 (38 %) študentov
mnenja, da je shizofrenijo z zgodnjim zdravljenjem možno preprečiti. 15 (31 %)
študentov meni, da bolezni ni možno preprečiti, enako število študentov pa je
odgovorilo da ne ve (Graf 6).
Sledilo je vprašanje o imenovanju zdravil za zdravljenje shizofrenije. Med 48 (100
%) anketiranimi 38 (79 %) študentov ekonomije mneni, da se zdravila za zdravljenje
shizofrenije imenujejo antipsihotiki, 5 (11 %) študentov imena ne pozna, 3 (6 %)
menijo, da se imenujejo analgetiki in 2 (4 %) menita, da so zdravila za zdravljenje
shizofrenije antiaritmiki. Nihče od anketirancev pa ni mnenja, da se zdravila
imenujejo antibiotiki. Med 48 (100 %) študenti zdravstvene nege 46 (98 %)
študentov meni, da se zdravila imenujejo antipsihotiki, ena oseba (2 %) pa imena ne
pozna. Izmed 48 (100 %) študentov, ki so anketo reševali, en izmed jih na to
vprašanje ni odgovoril. Nihče od anketirancev ne meni, da se zdravila imenujejo
antiaritmiki, antibiotiki ali analgetiki, kar je razvidno iz grafa 3 (Priloga 2).
11 23%
6 12%
31 65%
da ne ne vem
EPF
18 38%
15 31%
15 31%
da ne ne vem
FZV
25
Graf 7: Informiranost o odkrivanju shizofrenije
Na vprašanje, če študenti menijo, da obstaja laboratorijski test za odkrivanje
shizofrenije, je izmed 48 (100 %) anketiranih 37 (77 %) študentov ekonomije
odgovorilo, da odgovora ne poznajo. 7 (15 %) jih je mnenja, da laboratorijski test za
odkrivaje te bolezni ne obstaja, 4 (8 %) pa menijo, da je shizofrenijo možno odkriti z
laboratorijskim testom (Graf 7).
Med 48 (100 %) anketiranimi študenti zdravstvene nege je 31 (65 %) študentov
mnenja, da za odkrivanje shizofrenije ne obstaja laboratorijski test. 14 (29 %)
študentov odgovora ne ve, 3 (6 %) pa menijo, da laboratorijski test obstaja (Graf 7).
Med 48 (100 %) anketiranih študentov ekonomije jih 21 (44 %) ne ve, če lahko
pacient, ki se dobro počuti, prekine z terapijo. Prav tako jih 21 (44 %) meni, da kljub
dobremu počutju pacient ne sme prekiniti terapije, 6 (12 %) študentov pa je mnenja,
da v primeru dobrega počutja, lahko pacient z terapijo prekine. Med 48 (100 %)
anketiranimi študenti zdravstvene nege jih je 43 (90 %) mnenja, da pacienti terapije
ne smejo prekiniti, 3 (6 %) študenti ne vedo, če lahko pacient prekine z terapijo in 2
(4 %) sta mnenja, da pacient lahko prekine s terapijo, ko se mu stanje izboljša, kar je
razvidno iz grafa 4 (Priloga 2).
4 8%
7 15%
37 77%
da ne ne vem
EPF
3 6%
31 65%
14 29%
da ne ne vem
FZV
26
Graf 8: Informiranost o ozdravljivosti shizofrenije
Med 48 (100 %) anketiranimi študenti ekonomije 18 (38 %) oseb meni, da je
shizofrenija neozdravljiva bolezen, enako število študentov je mnenja, da je
shizofrenija ozdravljiva. 11 (24 %) študentov pa ne ve ali je shizofrenijo mogoče
ozdraviti. Izmed vseh anketiranih ena oseba ni podala odgovora na vprašanje (Graf
8).
Med 48 (100 %) anketiranimi študenti zdravstvene nege je 36 (75 %) študentov
mnenja, da je shizofrenija neozdravljiva bolezen. 8 (17 %) študentov meni, da je
ozdravljiva, 4 (8 %) študenti pa ne vedo ali jo je moč ozdraviti (Graf 8).
18 38%
18 38%
11 24%
da ne ne vem
EPF
8 17%
36 75%
4 8%
da ne ne vem
FZV
27
Graf 9: Informiranost o samostojnosti pacientov
Na vprašanje, če so lahko osebe s shizofrenijo povsem samostojne v življenju je
izmed 48 (100 %) anketiranih 21 (43 %) študentov ekonomije odgovorilo pritrdilno.
15 (31 %) študentov ne ve in 13 (26 %) študentov meni, da osebe s shizofrenijo ne
morejo samostojno delovati v vsakdanjem življenju (Graf 9).
Med 48 (100 %) anketiranimi študenti zdravstvene nege jih 33 (70 %) meni, da so
pacienti lahko samostojni v vsakdanjem življenju, 10 (21 %) študentov meni, da te
osebe ne morejo biti samostojne in 4 (9 %) jih ne ve. Izmed 48 anketiranih ena oseba
na vprašanje ni odgovorila (Graf 9).
21 43%
13 26%
15 31%
da ne ne vem
EPF
33 70%
10 21%
4 9%
da ne ne vem
FZV
28
Graf 10: Informiranost o nasilnosti oseb s shizofrenijo
Med 48 (100 %) anketiranimi študenti ekonomije je 21 (44 %) oseb mnenja, da so
pacienti s shizofrenijo nasilni in nevarni, 14 (29 %) oseb meni, da te osebe niso
nevarne in 13 (27 %) oseb ne ve ali so pacienti nevarni ali ne (Graf 10).
Med 48 (100 %) anketiranimi študenti zdravstvene nege 24 (50 %) oseb meni, da so
pacienti s shizofrenijo nevarni, 21 (44 %) oseb je mnenja, da niso nevarni in 3 (6 %)
osebe ne vedno ali so ti pacienti nevarni ali ne (Graf 10).
Vrednotenje hipoteze: »Predvidevamo, da študentje zdravstvene nege izkazujejo
več znanja o shizofreniji kot študentje ekonomije.«
Izbrano hipotezo smo testirali tako, da smo najprej za vsakega anketiranca prešteli
število vprašanj v anketnem vprašalniku, na katere je pravilno odgovoril.
Maksimalno število pravilnih odgovorov je bilo 13, saj smo zajeli le vprašanja, kjer
je bilo možno izbrati le en pravilen odgovor, nato pa smo rezultate primerjali med
odgovori študentov ekonomije in zdravstvene nege.
S pomočjo F-testa smo preverili predpostavko, da sta varianci po skupinah enaki
(F=1,61; p=0,054). Hipoteze o neenakosti varianc nismo mogli zavrniti (sicer precej
21 44%
14 29%
13 27%
da ne ne vem
EPF
24 50% 21
44%
3 6%
da ne ne vem
FZV
29
mejna statistična značilnost), zato smo lahko za preverjanje naše domneve uporabili
T-test za neodvisna vzorca.
Tabela 5: T-test za neodvisna vzorca
EPF FZV
Povprečje 7,08 9,58
Varianca 5,74 3,57
N 48 48
T- testna statistika -5,68
P- vrednost < 0,001
T- kritična vrednost testne statistike 1,66
Anketirani študenti ekonomije so v povprečju pravilno odgovorili na 7,08 vprašanj,
vprašani študentje zdravstvene nege pa na 9,58 vprašanja. Z izjemno nizko stopnjo
tveganja (p<0,001) lahko zavrnemo domnevo o enakosti povprečij med skupinama,
torej res lahko ugotovimo, da študentje zdravstvene nege izkazujejo več znanja o
shizofreniji kot študentje ekonomije ( Tabela 5).
30
6 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA
Shizofrenija je bolezen, ki jo povzroča motnja v delovanju možganov. Pri oboleli
osebi povzroča pojavljanje simptomov, ki vplivajo na njegovo delovanje in
razmišljanje. Problem se pojavlja pri razlikovanju resničnih dogodkov od
neresničnih. Zaradi teh simptomov obolele osebe niso sposobne v celoti obvladovati
svojih čustev in reakcij, kar lahko povzroča težave v odnosih s soljudmi.
V diplomskem delu smo predstavili shizofrenijo in izvedli raziskavo o poznavanju
shizofrenije med študenti zdravstvene nege ter ekonomije. V raziskavi je sodelovalo
96 študentov. Anketni vprašalnik, ki smo ga uporabili, je bil sestavljen iz 19
vprašanj.
V raziskavi je sodelovalo 80 (80 %) žensk in 16 (16 %) moških. Povprečna starost
anketirancev je bila 22,5 let, najmlajša oseba je bila stara 21 let, najstarejša pa 25 let.
Izmed anketiranih študentov ekonomije jih je bilo največ starih 22 let (25 %),
najmanj pa je bilo starih 20 in 25 let (13 %). Med anketiranimi študenti zdravstvene
nege jih je bilo največ starih 23 let (31 %), najmanj anketiranih pa je bilo starih 25 let
(4 %).
Podatek, da je 96 % anketiranih študentov ekonomije pravilnega mnenja, da je
shizofrenija duševna bolezen nas ni presenetil, saj jih je večina za bolezen že slišala.
Prav tako podatek, da 98 % študentov zdravstvene nege meni, da je shizofrenija
duševna bolezen, ni presenetljiv.
Z analizo rezultatov smo ugotovili, da večina študentov tako ekonomije (81 %) kot
zdravstvene nege (92 %) meni, da je vzrok za nastanek shizofrenije motnja v
delovanju možganov. Najmanj študentov (2 %) tako ekonomije kot zdravstvene nege
pa je mnenja, da je bolezen posledica poškodbe. V raziskavi nas je zanimalo mnenje
študentov glede zdravljenja bolezni. Spet so bili odgovori med študenti ekonomije in
zdravstvene nege podobni, saj 83 % študentov ekonomije trdi, da se lahko pacienti
zdravijo doma in v bolnišnici, prav tako je istega mnenja večina študentov
zdravstvene nege (92 %).
31
Koprivšek (2011) navaja, da se večina pacientov zadovoljivo pozdravi. Ob redni
uporabi terapije pa pri pacientih kljub bolezni ne opazimo upada v vsakdanji
dejavnosti in skrbi zase. V raziskavi nas je zanimalo mnenje študentov, če lahko
pacienti kljub bolezni živijo samostojno življenje. Večina (43%) študentov
ekonomije je mnenja, da lahko pacienti od redni uporabi terapije živijo samostojno
življenje. Prav tako je večina (70%) študentov zdravstvene nege istega menja.
Tako lahko na prvo raziskovalno vprašanje » Kolikšno je poznavaje duševne motnje
shizofrenije med študenti zdravstvene nege in ekonomije?« odgovorimo, da je
poznavanje bolezni med študenti dobro. Študenti zdravstvene nege dobro poznajo
bolezen, kar je bilo glede na smer izobraževanja pričakovati. Presenečeni pa smo nad
poznavanjem shizofrenije med študenti ekonomije, saj smo pričakovali, da bodo
izkazovali manj znanja.
Glede na to, da kot navaja Hotujac (2004) se shizofrenija pojavlja v določenih
družinah pogosteje, smo z analizo rezultatov ugotovili, da je večina (69 %) študentov
ekonomije glede dednosti shizofrenije napačnega mnenja, saj jih le 31 % pravilno
meni, da se v določenih družinah pojavlja pogosteje. Kar v primerjavi z odgovori
študentov zdravstvene nege kaže na to, da študenti ekonomije izkazujejo manj
znanja, saj jih med študenti zdravstvene nege več kot polovica (52%) pravilno trdi,
da se shizofrenija pojavlja v določenih družinah pogosteje, le 48 % pa jih je
napačnega mnenja.
Z raziskavo smo ugotovili, da se znanje študentov glede preprečevanja shizofrenije z
zgodnjim zdravljenjem med študenti ekonomije in študenti zdravstvene nege v veliki
meri razlikuje. Med študenti ekonomije jih večina (65 %) ne ve, če je preprečevanje
bolezni možno, med študenti zdravstvene nege pa je večina (38 %) mnenja, da je
bolezen z zgodnjim zdravljenjem možno preprečiti.
Nato smo raziskavo nadaljevali z vprašanjem o možnosti odkrivanja shizofrenije z
laboratorijskimi testi. Tudi pri tem vprašanju se odgovori med študenti obeh fakultet
razlikujejo, saj večina študentov ekonomije (77 %) ne ve, če obstaja laboratorijski
test za odkrivanje bolezni. V nasprotju pa večina študentov zdravstvene nege (65 %)
pravilno trdi, da takšen laboratorijski test ne obstaja.
32
Tako lahko na drugo raziskovalno vprašanje »Ali se poznavanje duševne motnje
shizofrenije razlikuje med študenti zdravstvene neg in študenti ekonomije?«,
odgovorimo, da se poznavanje boleni med študenti razlikuje, kar nas ne preseneča,
saj je bilo takšne rezultate za pričakovati.
Z testiranjem hipoteze smo ugotovili, da lahko hipotezo »Predvidevamo, da študenti
ekonomije izkazujejo več znanja o shizofreniji kot študenti ekonomije.« potrdimo (P-
vrednost je < 0,001 ). Pri testiranju hipoteze smo zajeli 13 vprašanj, kjer je bil možen
sam en odgovor iz anketnega vprašalnika o poznavanju shizofrenije. Nato smo za
vsakega anketiranca prešteli število pravilnih odgovorov in rezultate primerjali med
študenti ekonomije ter zdravstvene nege. Študenti ekonomije so v povprečju pravilno
odgovorili na 7,08 vprašanj, anketirani študenti zdravstvene nege pa na 9,58
vprašanj.
33
7 SKLEP
Shizofrenija je ena izmed bolj zapletenih bolezni. Med prebivalstvom zaradi
neznanja in napačnega razumevanja bolezni povzroča strah, predsodke in občutke
nelagodja. Je bolezen, ki lahko prizadene vsakogar, ne glede na spol, starost ter raso
in v povprečju prizadene kar en odstotek celotnega prebivalstva. Je bolezen, ki poleg
pacienta prizadene tudi njegovo družino, tako s čustvenega kot z ekonomskega
vidika, saj se simptomi začnejo pojavljati med 15. in 25. letom starosti, ko bi
pacienti morali začeti z izobraževanjem ali iskanjem zaposlitve ter se osamosvajati.
Simptomi, ki se pojavljajo pri shizofreniji, pacientu onemogočajo normalno
dojemanje okolice in dogajanja. Pacienti ne znajo ločevati med realnimi dogodki in
nerealnimi, tistimi, ki se dogajajo le v njih samih. Zaradi tega imajo pacienti težave
pri navezovanju stikov s soljudmi ter s samostojnim življenjem. Ob redni uporabi
terapije pa lahko pacienti ponovno živijo samostojno in polno življenje. Pojavlja pa
se lahko problem pri rehabilitaciji in ponovni integraciji v družbeno okolje,
predvsem zaradi stigme in predsodkov. Stigmatizacija pri pacientih povzroča dvome
o tem ali sploh naj poiščejo strokovno pomoč.
Avtorji navajajo več dejavnikov, ki so potrebni, da se shizofrenija razvije. Kljub
temu pa najnovejše raziskave kažejo, da je potrebna prisotnost genetskih dejavnikov
tveganja kot prisotnost dejavnikov, ki na pacienta vplivajo iz okolja. Potek bolezni je
pri vsakem pacient drugačen, zato je potrebno pacienta obravnavati kot samostojnega
in edinstvenega.
V raziskavi, ki smo jo opravili med študenti zdravstvene nege in študenti ekonomije,
nas je zanimalo poznavanje shizofrenije. Ugotovili smo, da tako študenti ekonomije
kot zdravstvene nege dobro poznajo bolezen. Prav tako pa se pojavljajo razlike v
poznavanju. Razlike se pojavljajo predvsem pri vprašanjih, kjer je potrebnega več
specifičnega znanja o shizofreniji, ki ga prejmejo študenti zdravstvene nege med
izobraževanjem.
34
LITERATURA
Blinc-Pesek, M., 2002. Delo s svojci oseb s shizofrenijo. In: M. Kocmur, ed.
Shizofrenija IV: zbornik predavanj. 4. mednarodni simpozij, 14.-16. marec.
Ljubljana: Psihiatrična klinika, pp. 177-185.
Corrigan, P. W. & Bink, A. B., 2016 .The stigma of mental illness. In: Friedman, F.
S. ed. Encyclopedia of mental health, Volume 4. 2nd ed. Waltham: Elsevier, pp. 230-
234.
Čuček Trifkovič, K. & Pišlar, M., 2011. Osnove zdravstvene nege v psihiatriji. In: B.
Kores Plesničar, ed. Duševno zdravje in zdravstvena nega. Maribor: Fakulteta za
zdravstvene vede, pp. 14-16.
Erzar, T., 2007. Duševne motnje: psihopatologija v zakonski in družinski terapiji.
Celje: Celjska Mohorjeva družba.
Frangež-Žigon, V., 1997. Mentalno zdravje. Maribor: Univerza v Mariboru, Visoka
zdravstvena šola.
Freidl, M. & Katschnig, H., 2002. The stigma of schizophrenia: How to prevent it
and how to cope with it. In: M. Kocmur, ed. Shizofrenija IV: zbornik predavanj. 4.
mednarodni simpozij, 14.-16. marec. Ljubljana: Psihiatrična klinika, pp. 187-189.
Gnezda, S., 2009. Zgodovina psihiatrične zdravstvene nege. In: P. Pregelj & R.
Kobentar, eds. Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju: učbenik.
Ljubljana: Rokus Klett, pp. 14-18.
Gorše Muhič, M., 2009. Zdravstvena nega pacienta s shizofrenijo. In: P. Pregelj & R.
Kobentar, eds. Zdravstvena nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju: učbenik.
Ljubljana: Rokus Klett, pp. 179-190.
Hotujac, L. ed., 2004. Živeti s shizofrenijo. Ljubljana: Pliva.
Kogovšek, B. & Škerbinek, A., 2002. Zdravstvena nega bolnika z duševnimi
motnjami. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Koprivšek, J., 2002. Shizofrenija in druge psihotične motnje. In: M. Kocmur, ed.
Shizofrenija IV: zbornik predavanj. 4. mednarodni simpozij, Ljubljana, 14.-16.
marecLjubljana: Psihiatrična klinika, pp. 48-53.
Levine, J. & Levine, I. S., 2012. Shizofrenija za telebane. Ljubljana: Pasadena.
35
Mayo Clinic Staff, 2016. Schizophrenia. [Online] Available at:
http://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/schizophrenia/diagnosis-treatment/
treatment/txc-20253211 [Accessed 26. 09. 2017].
McGrath, J. & Emmerson, W. B., 1999. Fortnightly review. Treatment of
schizophrenia. BMJ, 319, pp.1045-1048.
McGruffin, P., Owen, M. J. & Farmer, A. E., 1995. Genetic basis of schizophrenia.
Lancet, 346(8976), pp. 678-682.
National Alliance on Mental Ilness, 2017. Schizophrenia. [Online] Available at:
https://www.nami.org/Learn-More/Mental-Health-Conditions/Schizophrenia
[Accessed 25. 09. 2017].
Novak Grubič, V., 2009. Shizofrenija. In: P. Pregelj & R. Kobentar, eds. Zdravstvena
nega in zdravljenje motenj v duševnem zdravju: učbenik. Ljubljana: Rokus Klett, pp.
169-172.
Parekh, R., 2017. What Is Schizophrenia? [Online] American Psychiatric
Association. Available at: https://www.psychiatry.org/patients-families/
schizophrenia/what-is-schizophrenia
[Accessed 29. 09. 2017].
Patel, K. R., Cheria, J., Gohil, K. & Atkinson, D., 2014. Schizophrenia: overview
and treatment options. Pharmacy and Therapeutics, 39(9), pp. 638–645.
Schizophrenia Society of Saskatchewan, 2017. What is schizophrenia? Causes.
[Online] Available at: http://www.schizophrenia.sk.ca/what-are-the-facts-about-
schizophrenia/what-is-schizophrenia/causes/[Accessed 25. 09. 2017].
Švab, V., 2006. Pripočnik o shizofreniji. Radovljica: Didakta.
Videčnik, I., 2002. Pomen komunikacije v zdravstveni negi psihiatričnega pacienta.
In: M. Kocmur, ed. Shizofrenija IV: zbornik predavanj. 4. mednarodni simpozij, 14.-
16. marec. Ljubljana: Psihiatrična klinika, pp. 201-205.
WebMD, 2016. What causes schizophrenia? [Online] Available at:
http://www.webmd.com/schizophrenia/guide/what-causes-schizophrenia
[Accessed 25. 09. 2017].
Zidarič, M., Štiglic, V. & Nunčič, P., 2002. Zdravstvena nega pacientov s
shizofrenijo in zdravstvena nega pacietov z motnjo razpoloženja. In: M. Kocmur, ed.
36
Shizofrenija IV: zbornik predavanj. 4. mednarodni simpozij, 14.-16. marec.
Ljubljana: Psihiatrična klinika, pp. 60-67.
Žvan, V., 1999. Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje. In: M. Tomori & S.
Ziherl, eds. Psihiatrija. Ljubljana: Litterapicta, pp. 169-205.
1
PRILOGE
Priloga1 : Anketni vprašalnik
Sem Lea Perko, absolventka programa zdravstvene nege I. st. na Fakulteti za
zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Pripravljam diplomsko delo z naslovom
»Poznavanje shizofrenije med študenti«.
Vljudno Vas prosim, da izpolnite anketo za potrebe raziskave. Pri anketnem
vprašalniku je zagotovljena popolna anonimnost.
Na vprašanja odgovarjate tako, da obkrožite črko pred pravilnim odgovorom ali pa
manjkajoči odgovor napišete na črto. V vprašalniku je pri določenih vprašanjih
možnih več odgovorov.
Hvala za sodelovanje!
Lea Perko
1. Spol:
a) moški
b) ženska
2. Starost: _________ (vpišite vašo starost)
3. Katero fakulteto obiskujete?
a) Fakulteto za zdravstvene vede
b) Ekonomsko-poslovno fakulteto
4. Ali ste že slišali za bolezen shizofrenija?
a) da
b) ne
2
5. Če ste, kje ste slišali zanjo? Možnih je več odgovorov.
a) doma
b) v šoli
c) med vrstniki
d) v medijih
e) drugo ______________________
6. Kaj je shizofrenija?
a) poškodba
b) duševna motnja
c) bolezen srca in ožilja
d) okužba
e) drugo _____________________
7. Ali je shizofrenija dedna bolezen?
a) da
b) ne
c) v nekaterih družinah se pojavlja pogosteje
8. Pri katerem spolu se bolezen pojavlja pogosteje?
a) moški
b) ženske
9. Kaj povzroča shizofrenijo?
a) motnja v delovanju možganov
b) infekcije
c) stres
d) poškodbe
e) drugo ____________________
3
10. Kateri so dejavniki, ki povečajo možnost za razvoj shizofrenije? Možnih je več
odgovorov.
a) travma
b) družinska obremenjenost
c) obporodne poškodbe
d) zloraba drog
e) neustrezne bivalne razmere
f) drugo __________________________
11. Kakšni znaki se pojavljajo pri osebah s shizofrenijo? Možnih je več odgovorov.
a) depresija
b) umik iz družbe
c) neurejen videz
d) zmanjšana koncentracija
e) blodnje in halucinacije
f) drugo ______________________________
12. Kje se lahko izvaja zdravljenje shizofrenije?
a) samo v bolnišnici
b) samo doma
c) v bolnišnici in doma
13. Ali je možno z zgodnjim zdravljenjem bolezen preprečiti?
a) da
b) ne
c) ne vem
14. Kako se imenujejo zdravila za zdravljenje shizofrenije?
a) antiaritmiki
b) antipsihotiki
c) antibiotiki
d) analgetiki
e) drugo _____________________
4
15. Ali obstaja laboratorijski test za odkrivanje shizofrenije?
a) da
b) ne
c) ne vem
16. Ali lahko bolnik s shizofrenijo, ki se dobro počuti, prekine s terapijo?
a) da
b) ne
c) ne vem
17. Ali menite, da je shizofrenija ozdravljiva?
a) da
b) ne
c) ne vem
18. Ali so osebe s shizofrenijo lahko povsem samostojne v vsakdanjem življenju?
a) da
b) ne
c) ne vem
19. Ali so osebe s shizofrenijo nevarne in nasilne?
a) da
b) ne
c) ne vem
Hvala za sodelovanje!
Lea Perko
5
Priloga 2: Dodatni grafi rezultatov
Graf 1: Anketiranci so že slišali za shizofrenijo
Graf 2: Informiranost o pojavljanju shizofrenije med spoloma
18
17
17
34
4
0 20 40
doma
v šoli
med vrstniki
v medijih
drugo
EPF
8
44
10
24
1
0 20 40 60
doma
v šoli
med vrstniki
v medijih
drugo
FZV
22 46%
26 54%
moški ženske
EPF
22 46%
26 54%
moški ženske
FZV
6
Graf 3: Informiranost o imenovanju zdravil za zdravljenje shizofrenije
Graf 4: Informiranost o trajanju terapije
2 4%
38 79%
3 6%
5 11%
0 0%
antiaritmiki antipsihotikianalgetiki drugoantibiotiki
EPF
46 98%
1 2%
0 0%
0 0%
0 0%
antipsihotiki drugo
antiaritmiki antibiotiki
FZV
6 12%
21 44%
21 44%
da ne ne vem
EPF
2 4%
43 90%
3 6%
da ne ne vem
FZV