UNIVERZA V LJUBLJANI
EKONOMSKA FAKULTETA
ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE
TRŽENJE EKO-TURIZMA: PRIMER LANSIRANJA EKO RESORTA
VELIKA PLANINA NA TURISTIČNO TRŽIŠČE
Ljubljana, september 2016 TANJA ZUPAN
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Tanja Zupan, študentka Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, avtorica predloženega dela z
naslovom Trženje eko-turizma: primer lansiranja Eko resorta Velika Planina na turistično tržišče,
pripravljenega v sodelovanju s svetovalcem mag. Miho Bratcem
IZJAVLJAM
1. da sem predloženo delo pripravila samostojno;
2. da je tiskana oblika predloženega dela istovetna njegovi elektronski obliki;
3. da je besedilo predloženega dela jezikovno korektno in tehnično pripravljeno v skladu z Navodili za
izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da sem poskrbela, da
so dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih uporabljam oziroma navajam v besedilu,
citirana oziroma povzeta v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete
Univerze v Ljubljani;
4. da se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del (v pisni ali grafični obliki) kot mojih lastnih
– kaznivo po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije;
5. da se zavedam posledic, ki bi jih na osnovi predloženega dela dokazano plagiatorstvo lahko predstavljalo
za moj status na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v skladu z relevantnim pravilnikom;
6. da sem pridobila vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v predloženem delu in jih
v njem jasno označila;
7. da sem pri pripravi predloženega dela ravnala v skladu z etičnimi načeli in, kjer je to potrebno, za
raziskavo pridobila soglasje etične komisije;
8. da soglašam, da se elektronska oblika predloženega dela uporabi za preverjanje podobnosti vsebine z
drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je povezana s študijskim
informacijskim sistemom članice;
9. da na Univerzo v Ljubljani neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico
shranitve predloženega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico dajanja predloženega
dela na voljo javnosti na svetovnem spletu preko Repozitorija Univerze v Ljubljani;
10. da hkrati z objavo predloženega dela dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v njem
in v tej izjavi.
V Ljubljani, dne 26.9.2106 Podpis študentke: Tanja Zupan
i
KAZALO
UVOD ................................................................................................................................................ 1
1 TRAJNOSTNI TURIZEM ...................................................................................................... 1
2 EKOTURIZEM ........................................................................................................................ 3
2.1 Definicija ekoturizma ......................................................................................................... 3
2.2 Zgodovina ekoturizma ........................................................................................................ 5
2.3 Ekoturisti ............................................................................................................................ 5
2.4 Trendi v ekoturizmu ........................................................................................................... 6
2.5 Vplivi ekoturizma na okolje ............................................................................................... 7
2.5.1 Negativni učinki ......................................................................................................... 7
2.5.2 Pozitivni učinki ........................................................................................................... 7
3 TRŽENJE EKO TURIZMA ................................................................................................... 8
3.1 Opredelitev trženja ............................................................................................................. 8
3.2 Predmeti trženja .................................................................................................................. 8
3.3 Trženjski splet .................................................................................................................... 9
3.4 Usmeritve podjetja na trg ................................................................................................... 9
3.5 Turistična storitev ............................................................................................................. 10
3.5.1 Definicija storitev ..................................................................................................... 10
3.5.2 Značilnosti storitev ................................................................................................... 10
3.5.3 Posebnosti storitev .................................................................................................... 11
3.6 Trženjski splet v turizmu .................................................................................................. 12
3.6.1 Proizvod.................................................................................................................... 12
3.6.2 Cena .......................................................................................................................... 12
3.6.3 Tržne poti ................................................................................................................. 12
3.6.4 Tržno komuniciranje ................................................................................................ 13
4 RAZISKOVALNI PRISTOP ................................................................................................ 13
5 TURIZEM V OBČINI KAMNIK ......................................................................................... 14
5.1 Značilnosti Kamnika ........................................................................................................ 14
5.2 Eko resort pod Veliko planino .......................................................................................... 15
5.2.1 Glamping .................................................................................................................. 15
5.2.2 Vpliv Eko resorta pod Veliko planino na turistično ponudbo Kamnika .................. 16
ii
5.2.3 Ciljni segment .......................................................................................................... 16
5.2.4 Proizvod ................................................................................................................... 16
5.2.5 Cena .......................................................................................................................... 16
5.2.6 Tržne poti ................................................................................................................. 17
5.2.7 Tržno komuniciranje ................................................................................................ 17
SKLEP ............................................................................................................................................. 18
LITERATURA IN VIRI ................................................................................................................ 20
1
UVOD
V današnjem času, ko je poplava izdelkov in storitev na vseh področjih v močnem
razcvetu, je trženje vedno bolj pomembno. Tudi trženje v turizmu ni nobena izjema.
Trženje postaja nepogrešljiv segment v poslovanju današnjih podjetij, ki poslujejo v
konkurenčnem okolju, ki se zelo hitro spreminja. Donosnost podjetij se večinoma kaže
ravno v njihovi trženjski usmerjenosti in možnosti razumevanja trga in potrošnikov.
Trženjska usmeritev in način razmišljanja morata presegati njihovo delovanje zgolj znotraj
same funkcije oziroma trženjskega oddelka. Trženjski način razmišljanja mora imeti vpliv
na vse funkcije v podjetju. Sodobna uspešna podjetja trdijo, da je za njihov uspeh na trgu
povezovanje osnovnih poslovnih funkcij (financ, računovodstva, managementa, ipd.), ki
vsebujejo trženjsko filozofijo, nujno za njihovo dolgoročno in rentabilno uspešnost na trgu
(Konečnik, 2011).
Omenjene zakonitosti v poslovanju podjetij prihajajo še posebej do izraza v 21. stoletju.
Okolje, ki se hitro spreminja in je visoko konkurenčno zahteva od podjetij neprestano
spremljanje razmer na trgu in prilagajanje njihove ponudbe zahtevam ciljnega trga. V tem
pogledu lahko celo rečemo, da je 21. stoletje poudarilo in še pomembneje izpostavilo
trženjski način razmišljanja, hkrati pa od njega zahtevalo, da se izpopolni in nadgradi
(Konečnik, 2011).
Glavni namen zaključne strokovne naloge je preučiti uvajanje novega Eko resorta pod
Veliko planino na turistični trg.
Cilji zaključne strokovne naloge so:
definiranje pojmov, ki so povezani s turizmom, trajnostnim turizmom,
ekoturizmom in trženjem;
pojasnitev trženja v ekoturizmu na konkretnem primeru Eko resorta pod Veliko
planino;
1 TRAJNOSTNI TURIZEM
Izraz trajnostni turizem se navezuje na izraz trajnostni razvoj in se nanaša na koncept
razvoja turizma. Ne gre za vrsto turizma, kot npr. alpski ali mestni turizem, temveč
turizem, ki je lahko alpski ali mestni, a izpolnjuje posamezne strateške kriterije. Ti kriteriji
so podani v definiciji Svetovne turistične organizacije (angl. United Nations World
Tourism Organization, v nadaljevanju UNWTO, 2008), ki pravi, da trajnostni turizem:
zagotavlja optimalno uporabo naravnega okolja, vzdržuje ekološke procese in
pomaga varovati biološko pestrost in naravne vire;
i
spoštuje kulturno - socialno izvirnost lokalnega prebivalstva, ohranja njihovo
zgrajeno in kulturno dediščino in tradicionalne vrednosti, prispeva k toleranci in
razumevanju med različnimi kulturami;
zagotavlja ekonomsko uspešnost potovanja na dolgi rok, omogoča ekonomske in
socialne koristi za vse vpletene in njihovo pravično razporeditev, vključno s
stabilno zaposlenostjo, pridobivanjem dohodkov, socialnih storitev za lokalno
prebivalstvo, ter pripomore k odpravljanju revščine (Mihalič, 2008).
Hkrati trajnostni turizem vzdržuje tudi zadovoljstvo turistov in krepi njihovo eko
odgovornost ter tako na strani povpraševanja ustvarja razmere za podporo trajnostnemu
razvoju. Udejanjenje koncepta pa zahteva močno politično vodstvo in soglasje vseh
udeležencev (Mihalič, 2008).
Trajnostni turizem vedno bolj pridobiva na pomenu: čedalje bolj raste povpraševanje
potrošnikov, turistični ponudniki razvijajo nove eko programe, vlade oblikujejo nove
politike, ki naj bi spodbujale prakse trajnostnega turizma.
Principi trajnostnega razvoja turizma se nanašajo na družbeno – kulturne, okoljske in
gospodarske vidike turističnega razvoja in zahtevajo ravnotežje med le- temi. Omenjenim
trem stebrom pa se v zadnjem obdobju dodaja še vidik podnebnih sprememb.
UNWTO je opredelil 12 ciljev trajnostnega turizma (UNWTO, 2005):
Sposobnost ekonomskega preživetja: Zagotoviti konkurenčnost ter sposobnost
preživetja turističnih destinacij in podjetij, da se bodo lahko še naprej razvijala ter
prinašala koristi na daljši rok.
Lokalna blaginja: Maksimizirati doprinos turizma k krepitvi blaginje destinacije
gostiteljice.
Socialna pravičnost: Prizadevati si za široko in pošteno razdelitev socialnih in
ekonomskih koristi turizma po vsej skupnosti, kjer se turizem odvija, vključno s
krepitvijo priložnosti, prihodkov in storitev, namenjenih socialno ogroženim
skupinam.
Kakovost zaposlitve: Povečati število in kvaliteto delovnih mest, ki jih v kraju
ustvarja ter podpira turizem, vključno z zagotavljanjem primernega plačila in
ustreznih delovnih pogojev, brez diskriminacije zaradi spola, rase, invalidnosti, itd.
Lokalni nadzor: Vključevanje in krepitev vloge lokalnih združenj v upravljanje,
načrtovanje in odločanje o nadaljnjem vodenju in razvoju turizma v njihovem
okolju.
Zadovoljstvo obiskovalcev: Obiskovalcem omogočiti varne in izpopolnjujoče
izkušnje, ki so na voljo vsem, brez diskriminacije glede na spol, raso, invalidnost,
itd.
Blagostanje skupnosti: Ohranjati in izboljševati kakovost življenja v lokalnih
skupnostih, poglobiti socialne strukture in dostop do storitev, virov in sistemov
življenjskega pomena, izogibati se katerikoli obliki izkoriščanja ali slabšanja
socialnih razmer.
3
Kulturno bogastvo: Krepiti in spoštovati kulturno in zgodovinsko tradicijo,
dediščino in različnosti skupnosti gostiteljice.
Fizična integriteta: Ohraniti in krepiti kakovost in značilnosti krajinske krajine,
tako mestne kot podeželske, ter preprečevati fizično in vizualno slabšanje okolja.
Biotska raznovrstnost: Zavarovati in ohranjati naravna območja, habitate in prosto
živeče rastline in živali ter čim bolj zmanjšati negativne vplive na njih.
Učinkovitost virov: Minimizirati porabo redkih in neobnovljivih virov pri razvoju
in delovanju turističnih zmogljivosti in storitev.
Okoljska čistost: Zmanjšati onesnaženost zraka, vode in zemlje za količino
odpadkov, ki jih ustvarjajo turistična podjetja in obiskovalci.
V praksi se izraz trajnostni turizem lahko uporablja za projekte, ki so prizanesljivi do
naravnega okolja, večkrat pa ga enačimo z izrazom ekološki turizem oziroma krajše
ekoturizem, četudi je to v nasprotju k konkretnim akademskim razločevanjem posameznih
pojmov (Mihalič, 2006).
2 EKOTURIZEM
2.1 Definicija ekoturizma
Ekoturizem pomeni potovanja v območja z neokrnjeno naravo oziroma tisto obliko
turizma, katera odgovorno varuje naravo ter spodbuja dobrobit lokalnega prebivalstva. V
bistvu gre za potovanja v nedotaknjena naravna območja, katera naj bi turisti s svojim
odgovornim ravnanjem in neagresivnim poseganjem v naravo, takšna tudi ohranjali. Lahko
bi rekli, da za ekoturizem velja rek : »Manj je več.«, saj bolj kot na količino turistov,
ekoturizem cilja na kvaliteto. Največkrat gre za zelo oseben odnos. Pri ekoturizmu gostje
vedo kaj želijo, bogati so z znanjem in izkušnjami, zato pričakujejo izkušnjo po meri in so
za to pripravljeni plačati več. Ekoturizem ozavešča in izobražuje turista, daje izdatno
finančno osnovo za pomoč pri ohranjanju naravnega okolja ter neposredno pripomore k
gospodarskemu razvoju lokalnih skupnosti. Ohranja tudi spoštovanje do različnih kultur in
človekovih pravic.
Po mnenju Mihaličeve (2008) je ekoturizem ali ekološki turizem prav tako koncept razvoja
turizma, čeprav se v komercialni praksi uporablja kot vrsta turizma in sicer kot turizem v
ekološko neokrnjenem naravnem okolju. Sam koncept ekoturizma pa je širši in se navezuje
na ekološko odgovorna popotovanja in obiskovanja ohranjenih naravnih območij z
namenom spoznavanja ter občudovanja narave. Hkrati ekoturizem pospešuje varovanje
okolja, ima nizke negativne učinke ter zagotavlja aktivno socialno-ekonomsko
vključevanje lokalnega prebivalstva.
V zadnjem času so v precejšnjem porastu ekološke turistične kmetije, ki so lep primer
sobivanja človeka in narave. Po podatkih Slovenske turistične organizacije (Slovenska
turistična organizacija, v nadaljevanju STO, 2016) jih je v Sloveniji trenutno 77. Ohranjajo
i
tradicijo, vasi, obujajo kulturne dejavnosti, predvsem pa ljudem iz urbanih okolij
predstavljajo in ponujajo zdravo bivalno okolje in ekološko pridelano hrano, za katero
imajo certifikat pooblaščenih organizacij, ki izvajajo kontrolo na tem področju. Gre za
izkušnjo, ki bogati tiste, ki radi raziskujejo in razumejo okolje, ki jih obdaja. Daje nam
razumevanje našega vpliva kot posameznika na življenje oziroma planet, obenem pa tudi
poglobljeno razumevanje našega okolja.
Sedem glavnih značilnosti ekoturizma:
gre za potovanja v naravno ter neokrnjeno okolje, kjer so lokalna kultura,
rastlinstvo in živalstvo glavne privlačnosti;
daje neposredne finančne koristi za ohranjanje okolja;
minimiziranje učinkov na naravno in družbeno okolje;
gradi ter spodbuja okoljsko ozaveščenost;
podpira lokalno gospodarstvo, mu daje finančne koristi ter izboljšuje gospodarsko
in politično pozicijo za lokalne skupnosti, kot tudi za ljudi, ki tam živijo;
podpira človekove pravice in demografske spremembe;
spoštuje lokalno kulturo.
Ekološki turizem mora izpolnjevati naslednje kriterije:
ohranjati kulturne ter biološke raznolikosti z zaščito ekoloških sistemov;
promovirati trajnostno uporabo biodiverzitete, kar naj zagotavlja delovna mesta za
lokalno prebivalstvo;
zmanjšati vpliv turizma na okolje;
deliti socialno kulturne koristi z lokalnimi združenji in prebivalstvom tako, da
ljudje sodelujejo v organiziranju ekoloških turističnih podjetij oziroma ponudbe;
skrbeti za minimalni vpliv na okolje v neokrnjenih naravnih območjih.
Za obilo držav ekoturizem ne predstavlja le postranske dejavnosti, preko katere finančno
pomagajo ohranjati okolje, temveč predstavljajo glavno in najpomembnejšo gospodarsko
dejavnost v gospodarstvu države. Med takšne bi lahko šteli Madagaskar, Kostariko z
njenimi nacionalnimi parki, biološkimi deževnimi gozdovi in botaničnimi vrtovi,
Dominikansko republiko z njenimi lepimi plažami, Nepal, Ekvador, Antarktiko, v katerih
ekoturizem predstavlja pomemben delež bruto domačega proizvoda (Ekoturizem, 2016).
Po podatkih Mednarodne zveze za ekoturizem (angl. The International Ecotourism Society,
v nadaljevanju TIES) je ekološki turizem v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja
rasel z letno stopnjo 20 do 34 odstotkov, v letu 2004 je dosegel še vedno 3-krat večjo
stopnjo rasti kot turizem na splošno, kar pomeni, da je stopnja rasti še vedno okoli 20
odstotkov (Gojčič, 2012).
Po definiciji, ki jo najdemo na spletni strani STO, ekoturizem pogosto zamenjujemo s
trajnostnim turizmom. Medtem, ko je ekoturizem oblika turizma mora biti osnutek
trajnostnega turizma implementiran v vse turistične proizvode kar pomeni, da je razvojni
koncept, ki deluje na gospodarskem, družbenem in okoljskem področju. Če so v produkt
5
vključeni vsi principi trajnostnega koncepta, se lahko produkt oziroma oblika turizma
imenuje trajnostni turizem.
Hkrati se ekoturizem pogosto uporablja kot trženjsko orodje za promocijo turizma, ki je
povezan z naravo. Zeleni turizem, naravni turizem, ekološko odgovorni turizem je le nekaj
izrazov, ki se uporabljajo kot sinonim ekoturizma, kot ga razumejo organizacije za zaščito
okolja. Toda pri izbiri ponudbe, ki jo najdemo pod takšnimi imeni, moramo biti previdni,
ker enotnih pravil, kakšna turistična ponudba je lahko označena z enim od zgoraj
omenjenih izrazov, ni. So pa le – ta včasih uporabljena zgolj v komercialne namene.
Večkrat gre tudi za tako imenovano »zeleno pranje možganov«, ko na primer hotel
postavijo v lepo naravno območje, nato pa ga ponujajo kot koncept produkta, kjer ljudje
pridejo v stik z lepoto in krhkostjo narave, v resnici pa se pogosto okoljsko zelo
neodgovorno obnašajo (Kaj je ekoturizem, 2011).
2.2 Zgodovina ekoturizma
Prvi zametki ekološko usmerjene miselnosti v turizmu segajo v šestdeseta leta prejšnjega
stoletja, ko ga je leta 1965 prvi uporabil Hetzer in zapisal, da je ekološki turizem oblika
turizma, ki:
v popolni meri spoštuje gostiteljevo kulturo;
ima minimalne vplive na okolje,
ima velike ekonomske učinke za gostujočo državo ter obilno zadovoljstvo za
turista.
Razvil se je ekološki turizem, ki je bil razumen kot oblika potovanja, sprejemljiva v
okoljskem in socialnem okviru. »Ekoturizem pomeni potovanje v naravna območja, ki
odgovorno varuje naravo in spodbuja blaginjo lokalnega prebivalstva.« (TIES, 1991).
Ekološki turizem naj bi zagotavljal, da privlačnosti temeljijo predvsem na naravi, povezava
turistov s privlačnostmi mora biti izobraževalna in mora temeljiti na ekološkem, socialno
kulturnem ter ekonomskem trajnostnem razvoju (Blamey, 2001). Hkrati je poznan izraz
odgovornostni turizem, kateri zmanjšuje negativne ekonomske, socialne ter okoljske
vplive, vzpodbuja pozitivne učinke turizma na lokalno prebivalstvo ter jih vključuje v
sprejemanje odločitev, ki vplivajo na njihovo življenje, katero varuje tako naravno kot tudi
kulturno dediščino.
V zadnjih nekaj letih je rast ekoturizma približno deset odstotkov letno. K velikemu
vzponu le-tega je pripomoglo, da se turisti vedno bolj zavedajo dejstva, da je masovni
turizem najlepše kraje na svetu spremenil v le še sled tistega, kar so bili preden so se vanje
zapodile gruče radovednih turistov (Kaj je ekoturizem, 2011).
2.3 Ekoturisti
i
Koga, pravzaprav, lahko imenujemo turist? UNWTO opredeljuje obiskovalce, kot osebe,
ki potujejo izven svojega domačega okolja za manj kot eno leto ter katerih osrednji motiv
za potovanje ni izvedba aktivnosti, za katero bi bili plačani v kraju, kamor potujejo.
Turiste uvršča med tiste obiskovalce, ki v državi v katero potujejo ostanejo vsaj eno noč ter
manj kot eno leto. Druga kategorija so enodnevni obiskovalci, ki ostanejo v državi ali kraju
manj kot en dan. Obe kategoriji obiskovalcev imata enake motive za potovanje. Ti se lahko
nanašajo na preživljanje prostega časa, počitnic, na obiskovanje sorodnikov in prijateljev,
lahko so povezani s posli, z zdravjem, z vero ali pa nekaj tretjega (Kodrin, 2011).
Ekoturizem uravnava razmerje med razvojem in ohranjanjem narave. Hkrati je pri tem
pomemben tudi človeški faktor. Ljudje so pomembna ustvarjalna energija, ki s svojim
znanjem, ozaveščenostjo strpnostjo ter informiranjem prispevajo izdaten doprinos k
trajnostnem razvoju. (Rožič, 2003)
2.4 Trendi v ekoturizmu
Pojmi, kot so »ekologija«, »ekološki«, »zeleni«, »sonaravni«, »trajnostni«, so dandanes
vse bolj priljubljeni termini na vseh področjih življenja, saj naj bi človeka spet čim bolj
približali k naravnemu in neokrnjenemu okolju, se podobno dogaja tudi v turizmu. V
današnjih časih skoraj ni turističnega ponudnika, ki ne bi vsaj del svoje ponudbe usmeril v
oziroma vsaj oglaševal kot »ekološke«. Vendar pa uporaba te terminologije ni vedno
upravičena in večkrat predstavlja lažno oglaševanje, ki pa ima običajno višjo ceno.
Običajno sta temeljni sestavini strateškega načrtovanja trajnostni ali sonaraven in okolju
prijazen razvoj. Vprašati se moramo, če je vsaka dejavnost, ki je usmerjena v razvoj, tudi
trajnostna in okolju prijazna. Ali je turizem, ki za svoj razvoj potrebuje vso potrebno
infrastrukturo, prijazen in kompatibilen z ekosistemi ter ali lahko turizem spoštuje
ekonomske, kulturne in socialne principe delovanja neke turistične destinacije in
pripomore k njenemu razvoju in hkrati ohranjanju naravnega okolja?
Znano je, da turizem uničuje ravno tisto, kar je nujno potrebno za njegov obstoj. Naravno
okolje se degenerira, človek vznemirja rastlinski in živalski svet. Ob enem pa lahko ravno
turizem spodbuja skrb za varovanje narave ter naravnega okolja. Glavna naloga ekološkega
turizma je ozaveščanje turistov in ostalih soudeležencev turizma o ekološko odgovornemu
vedenju (Gojčič, 2012).
Ekološki turizem vedno bolj postaja predmet obravnav nadnacionalnih organizacij, tudi
Organizacije združenih narodov, ki informira ljudi o negativnih posledicah množičnega
turizma, ki je še vedno prevladujoč v svetu. Dva trenda, ki vsekakor ne sovpadata s
temeljnimi izhodišči ekološkega turizma sta:
potovanja v obljudene dežele, kjer turisti v programih »all inclusive« uživajo v
pretirano razkošnih nastanitvah, se opijajo, prenajedajo, zabavajo,… velikokrat na
očeh obubožanega lokalnega prebivalstva;
7
križarjenja po svetovnih morjih v razkošnih megalomanskih ladjah, ki so precej
odmaknjena od narave, ne moremo povezati z ekološkim turizmom.
2.5 Vplivi ekoturizma na okolje
Vpliv delovanja človeka, ki se ukvarja s turizmom, naj bo turist ali izvajalec turistične
dejavnosti, pusti posledice na vseh delih okolja, družbe in ekonomije tako s pozitivnimi kot
tudi z negativnimi učinki. V negativnem smislu razvoj turizma pripelje do spreminjanja in
onesnaževanja okolja, kar pa na koncu prinaša povratne negativne vplive okolja in narave
na turizem, v pozitivnem smislu pa razvoj turizma na določenem področju vodi v
ohranjanje in zavarovanje okolja (Stopar, 2011).
Po drugi strani turizem povzroča ugodne socialne učinke, ki se kažejo v izboljšanju
življenjskega standarda lokalnega prebivalstva zaradi povečanja lokalne zaposlenosti in
zgrajene turistične infrastrukture, kar pa lahko v negativnem smislu vodi do izginjanja
avtentičnosti in kulturne tradicije. Zaradi razvoja turizma se ustvarja promocija in renome
regije (Mihalič, 2006).
2.5.1 Negativni učinki
Negativni učinki so posledica tega, da je število turistov večje kot so sposobnosti
ohranjanja okolja. Nenadziran komercialen turizem predstavlja morebitne grožnje
različnim naravnim območjem s posledicami na okolju, ki vodijo s splošno onesnaževanje,
fizično preoblikovanje in uničevanje naravnih virov. Predvsem so problematična območja,
kjer je že prišlo do večje spremembe okolja in tako turizem še samo povečuje pritiske.
S turizmom se povečujejo pritiski na naravne vire (onesnaževanje, kanalizacijske odplake,
prekomerna poraba, prometno onesnaževanje), povzročanje hrupa (turistični objekti,
masovni turizem), vizualno onesnaževanje pokrajine in degradacija (arhitekturna
neprimernost, prekomerna pozidava), odpadki (občutljiva gorska in vodna okolja) ter
ogrožanje avtohtonega rastlinstva in živalstva (Mihalič, 2006) Turizem ni največji
onesnaževalec okolja in generator podnebnih sprememb. Vendar del škodljivih emisij
nastaja tudi zato, ker ljudje potujejo (Mihalič, 2007).
Ekoturizem za naravo in okolje ne pomeni nič slabega, če se omejuje zgolj na opazovanje.
Ne glede na to, koliko skrbi posvečamo ohranjanju narave in okolja, pa ni mogoče
preprečiti vpliva na lokalno prebivalstvo, ki ob prihodu obiskovalcev postopoma začne
spreminjati svoj vsakdanjik ter ohranjati tradicijo le še za namen zaslužka (Tamše, 2010).
2.5.2 Pozitivni učinki
Kljub temu, da ima turizem posamične negativne vplive na okolje, ne moremo mimo
njegovih pozitivnih učinkov na okolje. Spodbuja lahko varovanje kulturnih znamenitosti in
naravnih virov, ob tem pa predstavlja pomemben doprinos ekonomskih sredstev, s katerimi
je to izvedljivo. Za številne naravne parke je namreč turizem glavni vir dohodka.
i
Zagotavlja pomembno finančno spodbudo posameznim območjem ter hkrati alternativo
poljedelstvu, živinoreji ali drugim oblikam rabe tal.
Ravno zato, ker so glavni razlog za obisk tujih turistov v Sloveniji njene naravne lepote in
privlačnosti, moramo še toliko bolj skrbeti za ohranjanje neokrnjene narave. Z vidika
vplivov na okolje je zelo pomembno primerno načrtovanje na turističnih območjih,
usmerjanje turističnega razvoja in spremljanje njegovih posledic. Da bodo imeli
dolgoročno korist od turizma tako turisti kot tudi prebivalci turističnih destinacij, je
pomembno, da je razvoj zasnovan glede na zmogljivost okolja.
Skrb za čisto naravo ostaja na turistih samih. »Turisti naj spoštujejo navade, tradicijo in
predpise kraja, kjer se nahajajo, izogibajo naj se aktivnostim, ki naravi škodujejo in
spodbujajo storitve in proizvode eko turizma.« je bilo opozorilo klimatologinje prof. dr.
Lučke Kajfež Bogataj na konferenci na temo Eko turizma na Svetovni dan turizma
27.9.2011, ki je potekala v Ljubljani.
3 TRŽENJE EKO TURIZMA
3.1 Opredelitev trženja
Pri opredeljevanju trženja v turizmu združujemo družbeno in managersko opredelitev
trženja, hkrati pa upoštevamo značilnosti, ki izhajajo iz turistične dejavnosti. Trženje v
turizmu je tako »proces prostovoljne menjave med porabniki in ponudniki turističnih
izdelkov/ storitev/ doživetij, pri čemer morata biti obe strani v danem procesu menjave
zadovoljni. Ponudniki morajo nuditi takšne izdelke/ storitve/ doživetja, ki bodo modernim
turističnim porabnikom zagotavljala maksimalno doživetje. Pri tem morajo ponudniki
upoštevati pristop ciljnega trženja ter doživetja posredovati ciljnim porabnikom z ustrezno
kombinacijo elementov trženjskega spleta« (Konečnik Ruzzier, 2010).
3.2 Predmeti trženja
Predmeti trženja so (Kotler, 2004):
fizični izdelki, ki zajemajo ogromen del proizvodnega in trženjskega napora
mnogih držav;
doživetja, ki jih podjetja ustvarjajo in izvajajo z združevanjem raznolikih izdelkov
in storitev (adrenalinski in pustolovski parki, Disneyland, Gardaland, Hard Rock
Cafe);
storitve, katerih delež v strukturi bruto domačega proizvoda z napredkom
gospodarstva hitro narašča (Glavna značilnost storitev je, da so neotipljive. Preden
se podamo v nakup jih ne moremo otipati, okusiti, občutiti, zato želimo dokaze o
kakovosti storitve, le te pa lahko dobimo iz različnih prospektov,
gradiv,…največkrat pa je najboljša reklama od ust do ust.);
dogodki, ki se nanašajo na določeno obdobje oziroma čas. Tržniki spodbujajo ter
povečujejo zanimanje za dogodke kot so svetovna prvenstva, olimpijske igre, sejmi,
9
festivali, poroke… V zadnjem obdobju močno narašča število načrtovalcev
dogodkov, ki poskrbijo za njihovo celotno odlično izvedbo;
osebe; o trženju oseb govorimo, kadar tržniki oblikujejo, spreminjajo ter vzdržujejo
vedenje ali stališča do določene osebe. Večina medijsko prepoznavnih oseb iz sveta
zabave (Brad Pitt, Lady Gaga) in športa (Tiger Woods, Tina Maze, Dejan Zavec),
uporablja trženje za razcvet lastne kariere in posledično za povečanje prihodkov;
premoženje, ki zajema neopredmetene pravice do lastništva bodisi do realnega
premoženja, kot so nepremičnine ali finančnega premoženja, katerih primer so
delnice in obveznice podjetja;
kraji, kadar trženje obsega dejavnosti, ki jih izvajamo s tem namenom, da
oblikujemo, vzdržujemo ali spreminjamo vedenje ali stališča do posameznega
kraja, lahko gre za trženje turističnih ali poslovnih središč;
organizacije, ko izvajamo dejavnosti z namenom da oblikujemo, spreminjamo ali
vzdržujemo vedenje ali stališča do določene organizacije. Poslužujejo se ga tako
profitne kot tudi neprofitne organizacije (Rdeči križ, Turistična zveza, Zveza
tabornikov, Planinska zveza,…);
ideje oziroma zamisli, ki so predmet vsake tržne ponudbe. Variant je veliko,
omenimo le trženje družbenih zamisli ali družbeno trženje, kot na primer kampanje
za večjo varnost v cestnem prometu (Alkohol ubija, največkrat nedolžne),
kampanje za varovanje zdravja, kampanje za ohranjanje naravnega okolja
(Očistimo Slovenijo), itd;
informacije, ki jih proizvajajo šole in univerze in posredujejo staršem, študentom
in skupnostim.
3.3 Trženjski splet
Trženjski splet je celota trženjskih elementov, ki se jih podjetje poslužuje, da doseže svoje
trženjske cilje na ciljnem trgu. Celota teh elementov je največkrat predstavljena s pomočjo
McCarthyjevih štirih P-jev trženja: Izdelka (angl. product), cene (angl. price), tržnih poti
(angl. placement) in trženjskega komuniciranja (angl. promotion). Predhodno navedeni
štirje P-ji trženja tvorijo tako imenovani izdelčni trženjski splet, ki pa ga je potrebno zaradi
spreminjajočih se razmer na trgu nadgraditi z dodatnimi P-ji. Osnovno nadgradnjo
predstavlja storitveni trženjski splet, ki poleg prej navedenih P-jev vsebuje dodatne tri P-je:
ljudi oziroma udeležence (angl. people oziroma participants), postopke (angl. processes)
in fizične dokaze (angl. physical evidence).
3.4 Usmeritve podjetja na trg
Literatura navaja šest usmeritev podjetja na trg:
Proizvodno usmeritev, ki sodi med najstarejše, ki pravi, da bodo porabniki dali
prednost poceni in dosegljivim izdelkom. Posledica tega je, da podjetja namenijo
večjo pozornost doseganju visoke učinkovitosti, minimiziranju stroškov ter
i
množični distribuciji. Ta usmeritev je primerna takrat, kadar povpraševanje presega
ponudbo.
Izdelčna usmeritev, kjer porabniki preferirajo kakovost, tehnično dovršenost in
inovacije, cena pa ni pomembna. Izdelke zato nenehno izboljšujejo, ne zanimajo jih
potrebe in želje porabnika in nevarnost nove konkurence.
Prodajna usmeritev, kar pomeni, da je v ospredju agresivna prodaja in trženjsko
komuniciranje. Uporablja se za tiste izdelke in storitve, ki jih porabniki ne
nameravajo kupiti. Najbolj poznan primer prodajen usmeritve pri nas je Top Shop.
Trženjska usmeritev je osredotočena na porabnikove želje in potrebe. Naloga
podjetij je, da najdejo prave izdelke za njihove uporabnike. Veliko pozornost
morajo posvečati konkurenci, da bo njihov način poslovanja uspešnejši od
konkurence.
Družbeno odgovorna trženjska usmeritev predstavlja nadgradnjo trženjske
usmeritve (Konečnik, 2011). Podjetje mora določiti potrebe, želje in interese ciljnih
trgov ter poslovati na način, ki bo boljši od konkurence. V okviru dane usmeritve
mora podjetje uskladiti pogosto nasprotujoča si merila in sicer zadovoljitev
porabnikovih želja, dobiček in javno korist.
Usmeritev podjetja v porabnika, ki je usmerjena na posameznega porabnika, za
katerega izdeluje po meri oblikovane izdelke in storitve. Tovrstno usmerjena
podjetja prisegajo na zvestobo porabnikov.
Večina turističnih podjetij v razvitih državah je prešlo od izdelčne ali prodajne usmeritve k
trženjski usmeritvi, vendar bi bilo zaradi vpliva, ki ga ima turistična dejavnost na okolje
dobro, da bi ga nadgradila tudi z družbeno odgovornostjo, saj bo za dolgoročno ohranjanje
turistične destinacije okolje ključnega pomena. Med podjetja, ki omenjeno že uvajajo bi
lahko uvrstili primer Sončne hiše in prvega ekohotela v Sloveniji Bohinj park EKO hotel
(Konečnik Ruzzier, 2010).
3.5 Turistična storitev
3.5.1 Definicija storitev
Storitev lahko opredelimo kot vsako dejanje ali delovanje, ki ga določena oseba lahko
ponudi drugi osebi, pri čemer gre za neopredmeteno dejanje ali delovanje, ki hkrati ne
pomeni lastništva nečesa. Izvedba storitve ja lahko, ali pa tud ne, povezana z izdelki
(Konečnik Ruzzier, 2010).
3.5.2 Značilnosti storitev
Neopredmetenost storitev, kar pomeni, da jih ne moremo videti, otipati, okusiti ali
kakor koli drugače zaznati z našimi čutili. V naprej jih ni mogoče preizkusiti.
11
Dober primer storitve je tajska masaža, saj ne moremo točno vedeti, kakšno masažo
bomo kot potrošniki dobili oziroma doživeli. Prav tako o njej lahko samo
razlagamo prijateljem, ne moremo pa je fizično pokazati, razen računa, ki je edini
dokaz, da smo tam res bili.
Neločljivost storitev, kar pomeni da se storitev izvede in porabi sočasno in v istem
prostoru. Za izvedbo storitve morata biti tako izvajalec storitve kot porabnik
aktivno udeležena, prav tako pa skupaj vplivata na končni rezultat. Najboljša
reklama za storitev je, če je le - ta dobro in kakovostno opravljena. Posledično tisti,
ki dobro opravljajo svoje storitve, zanje tudi več računajo, saj so porabniki
pripravljeni za kvalitetno storitev plačati višjo ceno.
Sprejemljivost storitev, do katere pride zato, ker jo izvaja človek. Kakovost storitve
se spreminja, ker je odvisno kdo, kje in kako jo izvaja in je zaradi človeškega
faktorja ni mogoče standardizirati. Kljub temu imajo storitvena podjetja na voljo tri
korake:
I. Zaposlovati in usposabljati morajo dober kader.
II. Znotraj celotnega podjetja morajo standardizirati prosec izvajanja storitve.
III. S pomočjo sistema pohval, pritožb, predlogov in anketiranja morajo spremljati
zadovoljstvo porabnikov.
Minljivost storitev, saj jih ne moremo skladiščiti, možno pa jih je izvesti le v določenem
prostoru ob določenem času. V kolikor si ne zapolnimo dnevne zmogljivosti, to pomeni
izgubo potencialnega dohodka. Največkrat je minljivost storitev problematična v podjetjih,
kjer povpraševanje zelo niha (Konečnik Ruzzier, 2010).
3.5.3 Posebnosti storitev
V turizmu se poleg že splošnih značilnosti storitev, srečujemo še s posebnostmi, ki izhajajo
iz značilnosti ponudbe in povpraševanja v turizmu, ter so velikega pomena pri načrtovanju
trženjskih aktivnosti v turističnih podjetjih. To so (Middleton, 2001):
Nihanje povpraševanja med dnevom, tednom, letom. Tako imenovano sezonsko
nihanje je povezano s podnebnimi razmerami v turistični destinaciji ter časom
dopustov, praznikov in počitnic. Ta oblika nihanja se kaže predvsem pri hotelih, ki
so odprti le določen del sezone (hoteli ob morju od maja do oktobra). Z nihanjem
med tednom se večinoma soočajo mestni hoteli, ki so bolj vezani na poslovne
goste. Z dnevnim nihanjem pa se srečujejo letalske družbe, kjer je jutranji let lahko
sto odstotno zaseden, popoldanski pa za polovico manj. Enako velja za restavracije,
ki so polne v času kosil in malic, ostali del dneva pa samevajo.
Visoki stalni stroški so naslednja posebnost turističnih storitev. To so tisti stroški,
ki niso odvisni od obsega poslovanja in so večinoma vezani na izgradnjo in
vzdrževanje turističnih zmogljivosti. To so stroški zavarovanja, stroški trženja ter
plač redno zaposlenih ljudi. Boj za konkurenčnost na trgu prisili podjetja k
i
zmanjševanju stalnih stroškov pri čemer podjetja v nastavitvenih podjetjih in
letalskih družbah poslujejo z majhno razliko med prihodki in stroški.
Medsebojna odvisnost turističnih proizvodov na ravni destinacije izhaja iz
povpraševanja turistov po celovitih turističnih proizvodih. Turisti na svojih
potovanjih združijo različne turistične storitve in tako sestavijo svojo celostno
izkušnjo. S tem namenom morajo ponudniki posamezne turistične storitve uskladiti
tako, da turistu omogočijo neko smiselno uporabno kombinacijo.
3.6 Trženjski splet v turizmu
3.6.1 Proizvod
Turistični proizvod predstavlja enega od elementov trženjskega spleta v turizmu, a hkrati
igra najpomembnejšo vlogo, saj so vsi ostali elementi odvisni od njega.
V najširšem pomenu besede je turistični proizvod vse, kar nudimo turistu za zadovoljitev
njegovih potreb in želja, pa naj se to navezuje na prevoz, prehranjevanje, prenočevanje, ali
na dodatno obliko razvedrila turistov, njihove animacije, rekreacije,… (Konečnik Ruzzier,
2010).
Življenjski cikel turističnega proizvoda sestavljajo štiri stopnje in sicer:
stopnja uvajanja,
stopnja rasti,
stopnja zrelosti,
stopnja upadanja.
3.6.2 Cena
Najverjetneje bi se večina tržnikov strinjala, da je cena tisti element trženjskega spleta, ki
ga najlažje in najhitreje lahko spremenimo. Vendar je potrebna velika količina previdnosti,
saj določitev cene ni le način, kako priti do čim večjega dobička, pač pa daje turistu tudi
informacijo oziroma namig o kakovosti proizvoda. Cena mora biti določena racionalno in
tako, da pokriva stroške in na dolgi rok prinaša dobiček. Pri večini turistov cena igra
pomembno vlogo pri izbiranju oziroma odločanju za določen turistični proizvod.
Ločimo strateške cene, ki predstavljajo redne in objavljene cene turističnih proizvodov in
taktične cene, to so znižane oziroma akcijske cene, ki se jih poslužujemo takrat, ko želimo
zapolniti zadnje proste kapacitete.
3.6.3 Tržne poti
Po Middletonu (2001) je tržna pot »organiziran in vzdrževan sistem, ki ga podjetje
financira iz trženjskega proračuna ter oblikuje in uporablja za zagotavljanje prodajnih mest
13
in/ali dostopa uporabnikov, stran od lokacije izvajanja in porabe«. Bistvo predstavljene
osnovne opredelitve tržnih poti je v tem, da je izbira poti, tako vrste kot tudi števila
posrednikov, skrbno načrtovana s strani managerjev in tržnikov v podjetju ter redno
osvežena ter prilagojena preko internetnih strani, obiskov predstavnikov posrednikov,
klicnih centrov, … (Konečnik Ruzzier, 2010).
3.6.4 Tržno komuniciranje
Trženjsko komuniciranje predstavlja glavni element trženjskega spleta v turizmu, a ga je
smiselno obravnavati kot enakovreden element trženjskega spleta. Sestavljen je iz sledečih
orodij (Konečnik Ruzzier, 2010):
oglaševanja, ki se nanaša na plačano obliko neosebne predstavitve in komuniciranja
turističnih proizvodov in destinacij za znanega naročnika. Poleg podjetij so to tudi
vladne organizacije, nacionalne turistične destinacije,…
pospeševanja prodaje je zbirka orodij, ki spodbujajo nakup turističnega proizvoda
ali obiska destinacije;
odnosov z javnostmi, katerega namen je ohranjanju pozitivnega mnenja o podjetju
znotraj in zunaj njega;
osebne prodaje, ki predstavlja neposredni odnos med prodajalcem in kupcem
proizvoda oziroma storitve;
neposrednega trženja, kamor štejemo trženje po pošti, trženje po telefonu, trženje
od vrat do vrat, preko televizije in osebnega računalnika;
brošur in drugih tiskanih materialov, ki predstavljajo turistične proizvode in
destinacije, nudijo otipljivo osnovo za pričakovanja;
trženja od ust do ust, kamor štejemo vso ustno, pisno ali elektronsko komunikacijo,
ki se nanaša na izkušnjo s turističnimi proizvodi, storitvami, doživetji,...
interaktivnega trženja, katerega dober primer je Trip Advisor, družabna omrežja
(Facebook, Twitter).
4 RAZISKOVALNI PRISTOP
Kot raziskovalni pristop je bila uporabljena študija primera. Ta raziskovalcu omogoča
preučevanje podatkov v določenem kontekstu, pri čemer se v večini primerov kot predmet
preučevanja osredotoči na omejeno število posameznikov ali kot bolj v našem primeru na
manjše geografsko območje. Yin (v Zainal, 2007)) definira metodo študija primera kot
»empirično analizo, ki preučuje sodobni pojav znotraj konteksta v resničnem življenju, ko
meja med pojavom in kontekstom ni povsem jasna; in pri kateri so uporabljeni dokazi iz
večih virov.«
Nekateri avtorji so mnenja, da naj bo študija primera, bolj kot metodološka izbira, videna
kot okvir, ki združuje različne metode. Pri tem lahko uporabljamo kvalitativne ali
kvantitativne metode ali pa kombinacijo obojih (Biba Starman, 2013).
i
Poznamo več klasifikacij študij primerov. V prvi vrsti se študije primerov lahko delijo na
singularne, kjer proučujemo en primer, ali pluralne oz. »multiple«, kjer primere najprej
preučimo vsakega posebej, nato pa jih med seboj primerjamo (Mesec 1998b. str. 384).
Dalje pa jih lahko klasificiramo še glede na časovno dimenzijo. Singularne študije
primerov se delijo na retrospektivne, študije primera trenutnega posnetka ter diahrone
študije primera. Prve so najpreprostejše in se nanašajo na določen pojav iz preteklosti. Pri
drugih pojave obravnavamo v določenem časovnem obdobju, pri tretjih pa preučujemo
spremembe skozi čas. Multiple študije pa lahko delimo na ugnezdene, paralelne in
sekvenčne. Pri ugnezdenih študijah primera primerjamo različne elemente znotraj enega
primera, pri paralelnih se vsi primeri dogajajo in so preučevani hkrati, pri sekvenčnih pa so
primeri preučevani zaporedno (Thomas, 2011).
Študije primera delimo tudi glede na vrsto empiričnega gradiva. Primarno empirično
gradivo je tisto, ki ga dobimo z opazovanjem in s spraševanjem v obliki intervjujev,
sekundarno empirično gradivo pa predstavlja preučena že obstoječa literatura. Ker študije
primerov združujejo več različnih metod, so pogosto tudi študije, kjer je uporabljeno
gradivo tako iz primarnih kot sekundarnih virov.
Študijo primera v moji strokovni nalogi bi klasificirala kot singularno študijo primera
trenutnega posnetka, v kateri je bilo kot empirično gradivo uporabljeno večinoma
sekundarno gradivo, v manjši meri pa tudi primarno gradivo v obliki razgovora z
zaposlenimi v podjetju Palmieri d.o.o., ki so ustanovitelji Eko resorta pod Veliko planino.
5 TURIZEM V OBČINI KAMNIK
Turizem je gospodarska panoga, ki ima največji posredni vpliv na lokalno okolje. Hkrati je
pomemben pospeševalec ohranjanja okolja, varovanja okolja, narave in izboljšanja
kakovosti življenja za lokalne prebivalce. Turizem povezuje ljudi, ki v prostoru živijo,
delajo in ga obiskujejo. Hkrati je generator novih podjetniških priložnosti, pod
predpostavko, da je okolje v lokalni skupnosti za turizem spodbudno in da v turizem
verjame celotna lokalna skupnost. Kamnik ima privlačne naravne in kulturne danosti in kar
nekaj trdnih turističnih podjetij, ki s svojim delom in ugledom dokazujejo, da turizem za
Kamnik predstavlja pravo in trajnostno pot ter prinaša nove podjetniške priložnosti in piše
nove pozitivne zgodbe.
5.1 Značilnosti Kamnika
Kamnik leži v severnem delu osrednje Slovenije, na prehodu med Gorenjsko ravnjo in
Celjsko kotlino, ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp in v neposredni bližini prestolnice
Ljubljane in največjega slovenskega letališča Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana.
Kamnik kot turistična destinacija obsega:
Srednjeveško mestece Kamnik, ki nudi odkrivanje starega mestnega jedra z bogato
arhitekturno dediščino;
15
Kamniško – Savinjske Alpe, ki predstavljajo priložnost za aktivna doživetja v
neokrnjeni naravi. Kamnik je edini kraj v Sloveniji po katerem so poimenovane
Alpe;
Posamezne poznane točke, ki so turistično najbolj obiskane:
I. Velika planina kot najvišje ležeča gorska kraška planota v Sloveniji ter prava
zakladnica pastirske tradicije;
II. Kamniška Bistrica, od koder je najbližji dostop do bližnjih gora;
III. Menina planina, prostrana gozdnata kraška planota v vzhodnem delu
Kamniško – Savinjskih Alp, ki ponuja čudovite panoramske razglede na skalno
verigo vrhov;
IV. Terme Snovik, ki so najnižje ležeče slovenske terme;
V. Arboretum Volčji Potok, ki je največji park oblikovane narave v Sloveniji;
VI. Golf Arboretum, ki je med golfisti zelo priljubljen;
VII. Kulturna dediščina in muzeji ter galerije: Mali grad, Frančiščanski samostan,
Galerija Maleš, Rojstna hiša Rudolfa Maistra,…
5.2 Eko resort pod Veliko planino
V mesecu septembru 2016 pa se bo turistični ponudbi Kamnika pridružil čisto nov,
drugačen in poseben projekt imenovan Eko resort pod Veliko planino. Njegov investitor in
ustanovitelj bo podjetje Palmieri, ki se ponaša s 500-letno tradicijo pridelovanja oljčnega
olja, pri kateri se izkušnje, znanje in prefinjen občutek za gojenje oljk ter stiskanje njihovih
plodov prenašajo iz generacije v generacijo.
Ideja je nastala pri direktorju podjetja Palmieri, gospodu Zormanu, ki je povedal: »Po duši
sem motorist in precej potujem po Evropi, kjer bivam v podobnih etno vaseh. V Sloveniji
tega ni, tako sem dobil idejo, da bi naredil svojo vas – Veliko planino”
Posebnost in drugačnost Eko resorta pod Veliko planino je njegova posebna zasnovanost in
etnološka obarvanost, ki upošteva simboliko Velike planine. Razen centralnega objekta, ki
bo kopija značilne pastirske bajte na Veliki planini in bo edini trajen objekt, bo na zemljišču
postavljenih še 24 mobilnih objektov. Posebnost ponudbe bo tudi manjši živalski vrt, kjer bo
otrokom omogočeno, da spoznajo slovenske avtohtone živali in jih z delavnicami kot so
molža krave, pridelava mlečnih izdelkov,… seznanijo o navadah in običajih podeželja in
Velike planine.
5.2.1 Glamping
Glamping je sestavljanka angleških besed “glamorous camping”, torej gre za kampiranje s
ščepcem razkošja (Modre novice, 2015). Je novejša oblika zelenih potovanj, ki postavlja
temelje ekološkemu in trajnostnemu turizmu ter postaja globalni trend ter se vedno bolj
uveljavlja tudi v Sloveniji. Namenjen je gostom, ki imajo radi kampiranje, a še vedno
želijo imeti udobje hotelske sobe. V Sloveniji so trenutno v ponudbi predvsem lesene
i
glamping hiške in sicer Kamp Bled, Kamp Alpe v Kamniški Bistrici, Garden Village Bled,
Charming Slovenia Herbal Glamping Resort, v Ljubnem,…
5.2.2 Vpliv Eko resorta pod Veliko planino na turistično ponudbo Kamnika
Eko resort pod Veliko planino bo veliko pripomogel k izboljšanju turistične ponudbe
samega mesta Kamnik, saj je v Kamniku in njegovi okolici zelo malo nastanitvenih
kapacitet, kljub dejstvu, da mesto in okolica ponujata številne zanimivosti in aktivnosti za
turiste v vseh letnih časih.
5.2.3 Ciljni segment
Nov turistično-rekreacijski center oziroma Eko reosrt pod Veliko planino bo v prvi vrsti
namenjen družinam, ki bodo lahko uživale v športnih, etnoloških in trajnostno obarvanih
vsebinah, ki bodo primerne za vse generacije – od najmlajših vnučkov do najstarejših
dedkov in babic. Na kmetiji v malem bodo otroci lahko spoznali avtohtone slovenske
živali, sodelovali bodo pri njihovem hranjenju in negi. Na vodenih delavnicah se bodo
lahko naučili molže krav ali koz, poučili jih bodo o pridelovanju sira in drugih mlečnih
izdelkov. Odrasli, pa si bodo v tem času lahko privoščili urico miru in časa le zase.
V Eko resortu pričakujejo goste iz celega sveta, predvsem nekoliko zahtevnejše goste, ki
iščejo nova doživetja, visoko raven turistične ponudbe ter imajo hkrati željo po izkustvu
počitnic v neokrnjeni naravi, v okolju obarvanem s tradicijo in s širokim izborom
aktivnosti.
Ugodna lega terena dopušča tudi, da bodo vsaj nekatere dejavnosti omogočene in
prilagojene tudi gibalno oviranim osebam.
5.2.4 Proizvod
Eko resort pod Veliko planino bo naselje štiriindvajsetih lesenih hišic, ki bodo sledile
edinstveni arhitekturi pravih pastirskih bajt, kjer bodo vonj po lesu, domačnost in pogled
skozi okno, pričarali pravljično vzdušje. Poleg omenjenih objektov, bo tudi centralni
objekt, ki bo kopija značilne pastirske bajte na Veliki planini.
Na kmetiji v malem bodo otroci lahko spoznali avtohtone slovenske živali, sodelovali pri
njihovem hranjenju in negi. Na vodenih delavnicah pa se bodo lahko naučili molže krav ali
koz, poučili jih bodo o pridelovanju sira in drugih mlečnih izdelkov. Odrasli si bodo v tem
času lahko privoščite urico miru in časa le zase.
5.2.5 Cena
Pri oblikovanju cen bodo sledili politiki glamping kapacitet, vendar bodo v primerjavi s
konkurenco ugodnejši. S tem želijo doseči večji obisk in polno zasedenost kapacitet, hkrati
17
pa zagotoviti gostom visok nivo namestitve, gastronomske ponudbe in vseh aktivnosti, ki
bodo vključene v ponudbo.
S cenovno politiko ugodnih cen v primerjavi s konkurenco, stremijo k temu, da uspešno
prodrejo na trg, si zagotovijo veliko število gostov in njihovo večdnevno bivanje, cene pa
se bodo še vedno gibale v okvirih za ustvarjanje dobička, s katerim bo zagotovljen
dolgoročen obstoj in poslovni uspeh.
5.2.6 Tržne poti
Kljub temu, da je projekt še v času nastajanja, so v podjetju že pričeli z vstopom na trg z
različnimi trženjskimi pristopi.
Preko socialnih omrežij so bodoče goste seznanjali s promocijskim videom, ki je imel v
dveh mesecih okoli 50.000 ogledov. Najverjetneje pa smo vsi naleteli na njihov video, v
katerem ponujajo kandidatom s celega sveta sanjsko službo pastirja, ki bo delo opravljal
dva, tri ali štiri tedne v katerem koli letnem času, od septembra 2016 dalje. V le 72 urah so
imeli več kot 14.000 ogledov.
S povezovanjem z drugimi turističnimi organizacijami, lokalnimi ponudniki,
veleposlaništvi,… pa že vstopajo tako na slovenski kot tudi globalni trg.
Število rezervacij bo pokazatelj kakšna je bila njihova prepoznavnost in v primeru, da ne
bo dosegalo njihovih pričakovanj, se bodo odločili za sodelovanje z rezervacijskim
sistemom booking.com. Sodelovanje bo pomenilo tudi ekskluzivno trženje preko
booking.com, s pomočjo katerega bodo v zelo kratkem času dosegli globalni trg.
5.2.7 Tržno komuniciranje
Aktivnosti s področja trženja v podjetju že potekajo in prepoznavnost se širi že od
otvoritve samega gradbišča. Mediji pripovedujejo o projektu in poteku gradnje in močno
zanimanje s strani medijev priča o tem, da je projekt privlačen in bo zanimiv tudi za
njihove potencialne goste. Trenutno še prevladuje trženje preko družabnih omrežij, kjer so
v zelo kratkem času dosegli rekordno število ogledov predstavitvenega videa in nasploh
všečkov na Facebook strani.
Uradno je odprta tudi njihova spletna stran http://sloveniaecoresort.com/, ki jo bodo začeli
na različne načine implementirati v oglaševalsko področje.
Pripravili so video, ki prikazuje oglas za delovno mesto pastirja, s katerim bodo zagotovo
dosegli prepoznavnost v svetu, saj delovno mesto ponujajo kandidatom s celega sveta. Z
videom o ponudbi sanjske službe so naredili inovativno marketinško potezo, dosegli
rekordno številko ogledov v zelo kratkem času in tako svetu predstavili Slovenijo in s tem
njihov Eko resort kot privlačno turistično destinacijo.
S povezovanjem z drugimi turističnimi organizacijami, društvi, informacijskimi točkami,
veleposlaništvi, rekreacijskimi centri in lokalnimi turističnimi ponudniki občine Kamnik,
i
že uspešno promovirajo nastajajoči resort in po omenjenih poteh bodo ob otvoritvi odprli
tudi njihove prodajne kanale. Eden takih primerov je sodelovanje s podjetjem Golf
Arboretum, kjer bodo številnim tujim obiskovalcem (40% Italijanov) ob obisku golf igrišča
in turnirjev ponudili možnost rezervacije njihovih kapacitet.
Sodelovanja z njimi se veseli tudi Zdravilni gaj Tunjice, ki bo lahko svojim številnim
posameznim gostom in skupinam končno lahko omogočil nočitev v nastanitvah, ki bodo
ustrezale pričakovanju in zahtevam gostov in bile hkrati v neposredni bližini zdravilnega
gaja.
Projekt je vzbudil zanimanje tudi pri revijah kot je Slovenija Times, ki pokriva vsa
letališča v Evropi, s katero so pričeli sodelovanje. Odločajo se tudi za vključitev resorta v
turistične vodnike in zemljevide, prav tako so v dogovorih za sodelovanje z
rezervacijskimi sistemi, tour operaterji, turističnimi portali in turističnimi agencijami.
Hkrati potekajo dogovori o povezovanju z drugimi podobnimi nastanitvenimi ponudniki o
skupnem nastopu na trgu in o možnosti nastanka nove blagovne znamke, ki bi povezala
vse ponudnike glampinga in podobnih nastanitev.
SKLEP
Turizem je več kot le gospodarska panoga, je tudi način našega komuniciranja s svetom,
hkrati pa je zadnjih nekaj let ena od najhitreje rastočih panog na svetu. Vedno več držav
sveta se odpira in vlaga denar v turizem. Turistična panoga pomembno prispeva k
ekonomskim kazalcem držav, odpiranju novih delovnih mest in razvoju infrastrukture.
Zaradi nenehne rasti in razvoja je turizem v zadnjem obdobju postal eden od najhitreje
razvijajočih se ekonomskih sektorjev na svetu. Najbolj obiskane turistične destinacije v
Severni Ameriki in Evropi posledično dobivajo novo konkurenco.
Turisti se vedno bolj zavedajo pomena vpliva na okolje in tako prisegajo na tako
imenovani ekoturizem oziroma pobeg v neokrnjena naravna območja, kjer je v prvi vrsti
skrb za ohranitev okolja. Iz enakega razloga je tovrstne ponudbe vedno več, nastajajo novi
produkti in se uveljavljajo novi načini potovanja.
V velikem vzponu je trenutno glamping, ki predstavlja »glamurozno kampiranje«. To je
kampiranje v lesenih hiškah, ki nudijo vse udobje za dobro počutje in prijetno bivanje v
času počitnic ali le v času krajšega postanka. Eden takih trenutno nastaja v Godiču pri
Kamniku. Imenoval se bo Eko resort pod Veliko planino, saj je zasnovan po principu
pastirskih bajt na Veliki planini. Hkrati bo v njem možno spoznati avtohtone slovenske
živali, za kater bodo skrbeli pastirji z vsega sveta, ki bodo sprejeli sanjsko službo pastirja
za dva, tri ali štiri tedne.
V ta namen so v podjetju posneli oglas za sanjsko službo pastirja, ki si ga je v 72 urah
ogledalo rekordnih 14.000 ljudi. Oglas svetu predstavlja tudi del turistične ponudbe
Slovenije. Gre za drugačen način promocije Slovenije kot turistične destinacije ter
predstavitve Eko resorta, ki pod Veliko Planino šele nastaja.
19
Po mojem mnenju je podjetje resno pristopilo k vsem štirim elementom v trženjskem
spletu. Zasnovali so proizvod oziroma storitev, ki je tržno zanimiva in predvsem drugačna
od že obstoječe ponudbe pri nas, predvsem s tem, da so le – to usmerili v družine. Cena bo
po dostopnih podatkih cenejša od glampinga, ki ga pri nas že ponujajo posamezni
ponudniki, kar za podjetje vsekakor predstavlja dodatno prednost in možnost polne
zapolnitve kapacitet. Tržne poti so tako neposredne kot posredne. Podjetje neposredno
samo informira javnost o napredku nastajanja projekta, prav tako preko družabnih omrežij
vabijo ljudi, da se preizkusijo v sanjski službi. Prav tako se podjetje dogovarja s
posredniki, turističnimi agencijami, ki naj bi že zakupile določeno število objektov.
Sodelovali naj bi tudi s spletnimi portali kot je booking.com, ki bo ponujal nastanitve. V
okviru tržnega komuniciranja so v ospredju oglaševanje, odnosi z javnostjo, ki je zelo
intenzivno, tako preko družabnih omrežij kot tudi preko različnih televizijskih prispevkov,
brošur,…
Podjetje težav za lansiranje podjetja na turistični trg trenutno ne vidi, saj je zanimanje za
projekt z vseh strani veliko. Trenutno je edina stvar, za katero bodo morali še nekaj
ukreniti ta, da ugotovijo, kako zagotovitvi polno zasedenost skozi celo leto. Moje mnenje
je, da v kolikor bodo nastanitve in ponudba po meri gostov in storitve takšne kot jih
trenutno obljubljajo, se jim za goste ne bo potrebno bati. Saj vsi vemo, da je najboljša
reklama zadovoljen gost in oglaševanje od ust do ust.
i
LITERATURA IN VIRI
1 Baumgartner, C. (2002). Od ekoturizma do trajnostnega turizma v Alpah. Najdeno
dne 15. junija 2016 na spletnem naslovu www.cipra.org/sl/dosjeji/43/110_sl/
at_download/file
2 Biba Starman, A. (2013). Študija primera kot vrsta kvalitativne raziskave. Sodobna
pedagogika, 1, 66-81.
3 Blamey, R.K. (2001). Principles of Ecotourism, V: Weaver, D.B. (ur.), The
encyclopedia of ecotourism. Wallingford, CAB International, UK
4 Kaj je ekoturizem? Najdeno dne 15. junija 2016 na spletnem naslovu
www.bodieko.si/kaj-je-ekoturizem
5 Gojčič, S. (2012). Trendi v velneškem in ekološkem turizmu. Celje: Fakulteta za
komercialne in poslovne vede, 2012
6 Kodrin, L. (2011). Trženje v turizmu. Ljubljana: Zavod IRC, 2011
7 Konečnik Ruzzier, M. (2010). Trženje v turizmu. V: Konečnik, M., Temelji trženja:
Pristop k trženjskemu načinu razmišljanja v 21. stoletju, Ljubljana: Meritum, 2011.
8 Kotler, (2004). Management trženja, Ljubljana: GV založba.
9 Mesec, B. (1998a). Študija primera: v socialnem delu. Najdeno dne 22. julija 2016 na
spletni strani https://docs.google.com/viewer?a=v&pid=sites&srcid=ZGVmYXVsd
GRvbWFpbnxrdmFsaXRhdGl2bmFtZXRvZG9sb2dpamF8Z3g6MjVjY2EwZGNkM2
I0Y2QxOQ
10 Mesec, B. (1998b). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana:
Visoka šola za socialno delo.
11 Mihalič, T. (2006). Tourism and its environments: ecological, economic and political
sustainability issues. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
12 Mihalič, T. (2006). Trajnostni razvoj. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
13 Mihalič, T. (2007). Trajnostni razvoj turizma in klimatske spremembe. V: Faletič, M.,
Černe, M. (ur.). Podnebne spremembe in vplivi na razvoj turizma. Ljubljana, Državni
svet Republike Slovenije.
14 Mihalič, T. (2008). Turizem. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
15 Glamping v Godiču. Najdeno dne 20. junija 2016 na spletnem naslovu www.modre-
novice.si/novice/glamping-v-godicu
16 Slovenska turistična organizacija (b.d.). Ekoturizem. Najdeno dne 10. junija 2016 na
spletnem naslovu www.slovenia.info/pictures/category/atachments1/2009/ekoturizem_
9007.pdf
17 Slovenska turistična organizacija (b.d.). Trajnostni turizem. Najdeno 10. junija 2016
na spletnem naslovu www.slovenia.info/pictures/category/atachments_1/2009/
Trajnostni _tur_9009.pdf
18 Stopar, J. (2011). Ekoturizem v Sloveniji. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta,
Oddelek za geografijo.
19 Svetovna turistična organizacija (2005). Making Tourism More Sustainable: A Guide
for Policy Makers, UNEP and UNWTO. Najdeno dne 5. junija 2016 na spletnem
naslovu http://sdt.unwto.org/content/about-us-5
21
20 Tamše, L. (2010). Vplivi turizma na okolje in pravna zaščita, Maribor: Pravna
fakulteta.
21 Thomas, G. (2011). A Typology fort the Case Study in Social Science Following a
Review of Definition, Discourse and, Structure. Qualitative Inquiry, 17(6), 511-521.
22 Zainal, Z. (2007). Case study as a research method. Jurnal Kemanusiaan 9, 1-6.