Rekordnih 62 ekip na Glasu Jelovice
Izognite se sne`nim plazovom
Avantura Bineta in Daneta NOT-u
ZOT na Zadnji platiSNOUB-ovec ogrnjen (samo) v zastavo
Tabor na obiskuNajve~je pala~inke pod Starim hrastom
Andrej Lozar:"V organizaciji je preve~ starih emocij."
Rekordnih 62 ekip na Glasu Jelovice
Izognite se sne`nim plazovom
Avantura Bineta in Daneta NOT-u
ZOT na Zadnji platiSNOUB-ovec ogrnjen (samo) v zastavo
Tabor na obiskuNajve~je pala~inke pod Starim hrastom
Andrej Lozar:"V organizaciji je preve~ starih emocij."
2 februar
KazaloTaborni{ke novice 3Karikatura 4
5 IGRA
Faca 10Kviz 11Avantura 12SOS 14Ko bom velik, bom ... 15
16 Obvestila, razpisi17 Intervju
20 Tabor na obisku
Kosobrinovi pripravki 22Kemija v taborni{tvu 22Astronomija 23Potepanja 24
26 Kaj dobim jaz?27 Psihologija
28 Imeti vod GG
Kolumni 29Tema meseca 30Plazovi 33V spomin 34
35 Iz taborni{ke pesmarice35 Stric volk36 Kri`anka36 Kolofon
37 Zadnja plat38 Bine in Dane
2 februar
Naj bo {e tko hudazima, v prijateljskemobjemu, klima jeprav prima!
Foto: SiNi.
Uvodnik
Podpisan letni na~rt sodelovanja sslovensko vojsko
@e druga {tevilka Tabora vsem ~lanom!Pred Vami je `e druga leto{nja {tevilka na{e revije. S to drugo smo obiskali {e ve~ji
krog na{ih ~lanov, ki se na ta na~in prvi~ sre~ujejo s Taborom. @al je {e vedno nekaj
tak{nih, ki jih zaradi neupo{tevanja pravil v organizaciji, Tabor {e ne dose`e. Vsi skupaj
dr`imo pesti, da bo {tevilka, ki izide drugi petek v marcu pri{la tudi do njih. Zato {e en-
krat pozivamo vse rodove tajnike, da uredijo evidence svojih ~lanov in da hkrati porav-
najo odvode ~lanarine za njih, ker le v tem primeru je zagotovljeno, da vas obi{~e Tabor
vsak mesec.
To drugo {tevilko niso dobili stari naro~niki, ki niso poravnali naro~nine do 4. fe-
bruarja, ko je bil rok za to dejanje. Naslovnik smo naredili v ~etrtek tako, da smo
vklju~ili vanj tudi nekaj zamudnikov. Tabor pa bomo poslali {e vsem tistim, ki bodo
naro~nino poslali v prihodnjih dneh.
Kar nekaj klicov in pisem smo prejeli iz dru`in, ki `elijo namesto dveh, treh... izvo-
dov prejemati le enega. To smo upo{tevali. Tako, da bi morali od danes prejeti v te sre-
dine le po enega, oziroma toliko kot ste jih `eleli. ^e temu ni tako, nam sporo~ite.
Hvala vsem tistim, ki ste odve~ni Tabor podarili sosedu in prijateljem. Tudi na ta
na~in se {iri na{a ideja skavtizma. To storite tudi sedaj ali pa nam preprosto sporo~ite,
da ga ne potrebujete in od prihodnje {tevilke jih bo pri{lo le toliko, kolikor jih potrebu-
jete.
In na koncu {e opozorilo! Preverite pravilnost zapisanega naslova. ^e ni pravi to
sporo~i svojemu vodniku, vodnici, ta rodovemu tajniku, ki naj ~im prej popravi eviden-
co ~lanov. Le tako bo imel po{tar lahko delo pri iskanju tvojega nabiralnika v katerega
vsak mesec vr`e tvoj izvod Tabora.
Frane Merela
Konec januarja sta Mitja Lamut, stare{ina Zveze tabornikov Slovenije in kapi-
tan Renato Petri~, poveljnik sil Slovenske vojske, podpisala na manj{i slovesnosti
v Voja{nici Ivana Cankarja na Vrhniki letni na~rt sodelovanja za leto{nje leto. V
njem je predvideno kar 25 aktivnosti Zveze tabornikov Slovenije na katerih bo so-
delovala tudi Slovenska vojska. [e posebno pa bodo zanimiva sodelovanja na
orientacijskih tekmovanjih kot sta NOT in ROT.
Ob tej priliki so predstavili tudi urnik dnevov odprtih vrat voja{nic SV.
F. M.
3
NapovednikFebruar 2006
22. februar Dan ustanovitelja (Founders's day) in za idejevtipkaj v iskalnik klju~ne besede = Thinking day(WAGGGS)
18. marec DanKo (kopr.rutka.net)25. iñ 26. marec NOT (not.rutka.net)31. marec in 1. april Skup{~ina ZTS (volilna)
V ~asu vitezov,kraljev, zmajevin ~arodejev!
S svojim obiskom nas je po~astil
sam kralj Feliks, s svojimi vitezi in
spleti~nami. Prav posebna ~ajanka je
bila tokrat. Kralj Feliks in njegovi vitezi
so nas nau~ili vite{kih spretnosti, kra-
ljeve spleti~ne pa umetnosti risanja na
blago. Manjkal ni niti kraljevi ples in
prava vite{ka pojedina.
Vsi novo nastali vitezi in spleti~ne
bodo kmalu vpoklicani, da slu`ijo svo-
jemu kralju ☺ .Tako se je ~ajanka za-
klju~ila in vsi taborniki, ki so se je ude-
le`ili (bilo nas je ve~ kot 80 vseh staro-
sti), so bili navdu{eni in so nasmejanih
lic od{li domov.
SiNi
Odmev - To bi bilo odli~no!V prej{nji {tevilki Tabora smo lahko v do`ivljajih z ZNOT-a prebirali kolumno,
katere avtor je namignil (pozdravljen, Avtor ☺) na konkuren~ni dvoboj med dve-
ma no~nima orientacijskima tekmovanjema, enim zimskim in enim mar~evskim.
"Le kaj {e ostane velikim?" po tako dobri organizaciji, nagradah, konkuren~ni
ceni in veliki udele`bi, se je glasil poziv, zapisan na beli rokavici. Tekmovalci po
obeh tekmovanjih povedo, da je bila dobra tekma – odli~na proga in organizacija.
Ne moreta biti dve tekmovanji najbolj{i? Ali je sploh va`no, katero izmed obeh tek-
movanj je bolj{e? Ali ni ravno to cilj organizatorjev, da ponudijo svojim sotaborni-
kom mo`nost udele`be na odli~nem tekmovanju (-ih), mo`nost umskega in tele-
snega izziva, zabave, sprostitve in navdiha? Ali ni, kon~no, cilj celotne slovenske
taborni{ke skupnosti imeti ~im ve~ dobrih (ne – odli~nih!) tekmovanj?
NOT pripravljamo Mo~virski tulipani `e preko 28 let. Iz leta v leto se trudimo
po svojih najbolj{ih mo~eh ustre~i ~im ve~jemu {tevilu `elja in ugoditi potrebam
tako nas, kot vas.
Sedaj smo na odru: v lu~i pri~akovanj in pogledov. Majhno odstopanje pomeni
takoj{njo kritiko in negodovanje – in po svoje nas veseli, da je tako. Kajti edino s
pomo~jo vas, dragi bralci in taborniki, bi lahko smer na{e barke, ~e bi slu~ajno za-
vili s poti, zopet popravili. Skupaj z vami vam lahko zopet ponudimo najbolj{e (ra-
zen vremena☺).
Zakaj je NOT `e nekaj let zapovrstjo eno izmed najbolj obiskanih taborni{kih
tekmovanj v Sloveniji? Zakaj se vedno znova sre~ujemo v {olah in sredi gozda – eni
v spalkah, drugi z nahrbtniki? Bo ZNOT kmalu prerasel v kaj ve~? NAJ! Kaj pa bi bilo
lep{ega, kot imeti dve totalno nori no~ni orientacijski tekmovanji?
A vendar – vsak ima svoje prednosti in dra`e: eno je zimsko, drugo zgodnje
spomladansko (majhen dvig v temperaturi verjetno privabi tudi tiste z malo sta-
rej{imi kostmi? ☺, na enega gre{, da "glisira{" po snegu in lu`ah, na drugega, da
vijuga{ med ma~icami, zgodnjimi `afrani in blatom; na enega na "makaronflaj{", na
drugega na juho. Pri zaspanih kontrolorjih pa verjetno na obeh dobite nasme{ke,
napolitanke in ~aj.
Ampak na NOT-u vedno veste, kaj boste dobili: imamo stas in sta`. Nagrade so
vedno mamljive. Pr{ut (skoraj) vedno odli~en, pokali pa kar se da domiselni in
kreativni.
Veseli nas, da z nami primerjajo tekmovanja, ki pridobivajo na kakovosti.
O~itno vseeno {e nismo za staro {aro. Na vpra{anje, kako noro in dobro pa bo le-
tos, kak{ni bodo testi in proga, kako lepe tekmovalke in tekmovalci, pa si odgovo-
rite sami – s 25. na 26. marec v okolici Ljubljane!
V naravi, po travi, pono~i in v go{~avi – NOT 2006.
Alja` Gaber{ek
Foto: Petra Peunik
ZamejskijamboreeVe~ informacij:[email protected].
Termini: od 27. juli-
ja do 6. avgusta 2006 za vejo izvidnikov
in vodnic, od 29. julija do 6. avgusta za
vejo roverjev in popotnic, in od 31. juli-
ja do 6. avgusta za vejo vol~i~ev in vol-
kuljic.
3
4 februar
Odmev na januarski Uvodnik
Spo{tovani urednik ALE[!Prezir je beseda, ki prav gotovo ne sodi v
uvodnik.
Namerno se ne bom opredelila o nobeni
veri. Moje vnuke u~im in u~imo, da druga~e
misle~i in druga~e usmerjeni ali obarvani
sodijo tudi v na{ krog. Spo{tovanje in strp-
nost (to naj bi bilo tudi pri tabornikih) je
najve~ja vrlina v dana{nji dru`bi.
Zdaj pa k vpra{anju. Zakaj prezir, ~e ste
se pridru`ili SKAVTOM, ki za LU^ MIRU `e
zelo dolgo pobirajo prispevek za KARITAS?
Nestrpnost ima v bli`ini anarhizem.
Prisr~en pozdrav
Dom`ale, 26. 1. 06
Upokojena babica Mija
Zelo me veseli, babica Mija, da ste se oglasili in sporo~ili svo-
je mnenje na januarski Uvodnik. Namerno zapi{em provokativne
uvodnike, kadar je le kak{na kost za glodanje in posku{am vzpod-
buditi izmenjavo mnenj in {ir{o obravnavo dolo~ene problemati-
ke na Taborovih straneh. Slednjega namre~ primanjkuje.
Da ne bi kak{en bralec slu~ajno dobil napa~nega vtisa, `elim
poudariti, da v svoji kolumni (uvodniku) nisem govoril o veri. Go-
voril sem o prodajanju simbolike miru. Mir (niti simbolika miru)
ni nekaj, kar bi bilo naprodaj. Ker sta spo{tovanje in strpnost
vrednoti, ki ju imam ume{~eni prav pri vrhu, res ne bi bilo
spo{tljivo, da vse vpletene subjekte trepljam po rami, in delim
komplimente, ~e tako ne mislim. S tem, da jim izre~em konstruk-
tivno kritiko, poka`em, da jih spo{tujem. In {e o (ne)strpnosti do
druga~e misle~ih (kot ste zapisali); ne "preziram" tabornikov in
katoli{kih skavtov, ampak dejanje – prodajanje miru.
Lep pozdrav in prijetno branje Tabora.
Ale{ Cipot, urednik
5IGRA 5
6 februar
V zimskem ~asu je zasne`en gozd prepleten zrazli~nimi drobnimi stopinjami. To so stopinje ti-stih `ivali, ki pozimi ostanejo v gozdovih in natravnikih ter posku{ajo tudi v globokem snegunajti kaj za pod zob. Pogosto kopljejo po tleh, dabi na{le jesenske plodove ter obirajo lubje. @ivali,ki vztrajajo tudi v hudem mrazu, so na primersrne, jeleni, zajci in tudi veliko ptic stalnic. Nekate-re `ivali se selijo v toplej{e kraje, na jug. Najboljemed njimi poznamo ptice selivke, kot so recimo
lastovke, kukavice. @ivali, ki `ivijo v visokogorju, sezaradi snega pogosto umaknejo iz gora ni`je, v
gozdove. Nekatere `ivali so prav taborni{ko iz-najdljive in se preselijo kar na toplo v na{e do-move. Veliko `ivali pa se umakne pod zemljo,v svoje brloge in rove ter tam zimo preprosto
prespi. Jeseni, ko je hrane na pretek te `ivalijedo precej ve~ kot ponavadi ter si tako naredijoma{~obne zaloge za dolge mesece po~itka. Natopostanejo zimski zaspanci lenobni in nato zaspijo.Med zimskim spanjem je njihovo dihanje po~asno,sr~ni utrip prav tako, telesna temperatura pa semo~no zni`a. Nekatere `ivali se pozimi zbujajo insi poi{~ejo hrano ter obnovijo zaloge ma{~evja.Tak{ni so recimo medvedje, polhi, veverice. Drugepa jeseni zaspijo in otrpnejo ter se zbudijo {elespomladi, ko je zopet bolj toplo. Tak{ni pa so je`i,ka~e, `abe in mo~eradi.
6 februar
Kaj po~no
ivali pozimi?
7IGRA
Kadar nastopi huda zima ljudje `ivalim tudi pomagamo. Za div-jad, medvede in ostale zveri skrbijo lovci, ki jih hranijo v krmilnicah.Za nekatere pa lahko poskrbimo prav vsi, tudi ti. To je pisanadru{~ina sini~k, ta{~ic, kalinov, detlov, vrabcev, kosov, dleskov in os-talih ptic stalnic, ki z veseljem pobirajo semena iz nastavljenih krmil-nic.
Vsi poznamo obi~ajne pti~je krmilnice, tukaj pa lahko dobi{ ne-kaj idej, kako narediti preproste in zanimive poslastice za ptice, ki jihobesi{ nekam, kjer bo{ lahko brez te`av opazoval pisano dru{~ino.
Za izdelavo bo{ potreboval kuhinjsko mast, ovsene kosmi~e, os-tanke kuhane zelenjave, semena za ptice, nariban sir, razna jedrca(mandlji, le{niki, ara{idi, orehi), lahko tudi drobtine ~rnega kruha inkuhan ri`. Potreboval bo{ tudi veliko iglo, stor`, jogurtov lon~ek, ko-kosov oreh ali cvetli~ni lon~ek in posodo za me{anje.
4. KIKIRIKIJEVO NABODALO
- z veliko iglo naredi luknje vkikirikije in ostala jedrca
- jedrca nato nanizaj navrvico, kot da bi delalogrlico
- vrvico obesi na drevo
3. KOKOSOV OREH ali CVETLI^NI LON^EK
2. BOROV STOR@
- naredi{ enako maso kotza poga~o
- maso nato nadevaj vvrzeli med razprtimiluskami borovega stor`a
- v posodi zme{a{ vse kuhinjske ostanke, prihrani{ pa nekajsemen
- mast raztopi{ na slabem ognju, jo prilije{ k ostankom inzme{a{
- poga~o nadeva{ v jogurtov lon~ek, vtakne{ vanjo vejico inpo~aka{, da se shladi
- ohlajeno potegne{ iz jogurtovega lon~ka in jo povalja{ vsemenih
- na vejico prive`i vrvico in jo obesi na drevo
Pti~je krmilnice
1. PTI^JI ZVONEC
- polovico kokosovega orehaali glinen cvetli~ni lon~eknapolni{ z maso za poga~o
- ko se masa strdi obrne{oreh ali lon~ek na glavo inprive`e{ vrvico
- na drevo obesi{ z odprtinonavzdol
??????
8 februar
Jaz vem da...... se sloni na ve~ kilometrov sporazumevajo s cepetanjem.... nekatere ribe, ki `ivijo na Aljaski lahko zdr`ijo pol ure pri temperatur -
30°C.... rde~a lisica uro~i `rtev z vrtenjem v krogu, pri tem pa ima rep v gobcu.... samci ptic imenovanih svileni uti~arji okrasijo utico s staklenimi in drugimi
okraski, nato pa jo {e prepleskajo z me{anico soka iz jagod in sline. Barvonanesejo s pali~ico, ki jo dr`ijo v kljunu.
... nekateri netopirji med zimskim spanjem vdihnejo le enkrat na dve uri.
... polarna ~igra preleti najve~jo razdaljo med `ivalmi, saj potuje s severnegate~aja na ju`nega in nazaj, kar je pot dolga ve~ kot 40000 kilometrov
... `irafe niso neme, temve~ se sporazumevajo z infrazvokom, ki je zaplenilce in za ljudi nesli{en.
... muha najprej poskusi hrano z nogami, {ele nato z obustnimi deli.
... ~ebele ko se vrnejo v panj, ple{ejo ples v obliki osmice in tako drugimpovedo kje bodo na{le medi~ino.
... elektri~na jegulja lahko iz repa spusti sunek elektrike z napetostjo 550V,kar je skoraj trikrat toliko kot v na{ih vti~nicah.
... netopirju bije srce med letom 1000 utripov na minuto, med zimskimspanjem pa samo 25 utripov na minuto.
otoku Iosu. ^eprav je stopil nanajglobje dno oceana, je imel
glavo {e vedno na povr{ju, tako jebil velik. In kaj dela med zvezdami?
Tja ga je poslala boginja Artemida, dabi lahko ve~no gledala njegovo lepo-to. Zvestega psa – zvezdo Sirij – pa jepostavila k Orionovim nogam.
Pravi taborniki se znajo po Orionutudi orientirati. Ozvezdje namre~ skozi
no~no nebo potuje od jugovzhoda protijugozahodu in nam lepo ka`e proti smeri“jug”.
8 februar
ZVEZDOGLEDI
KAJ VE MEDVEDEK?
V jasnih zimskihno~eh lahko na nebuopazujete ozvezdjeOriona. S pomo~jodomi{ljije lahko pre-poznate ~loveka z lo-kom, lepega lovca izgr{kih mitov.
Pravijo, da je bilOrion mo~an in spre-ten lovec, ki je spsom Sirijem lovildivje `ivali na gr{kem
9IGRA
Igre za ZIMOVANJE – ste poskusili `e vse?
Izginil brez sledi!
V vodu izberemo “Nevidnega”, ki ima tri minute ~asa, da skrije rde~o rutico v gozdu. Ko se vrne,ste~ejo rutico iskat “Stezosledci”. Zmaga tisti, ki rutko prvi prinese do vodnika. Dlje i{~ejo rutice, bolj{ije bil “Nevidni”. Seveda pa se rutke ne sme zakopati v sneg.
In kako ste ~im bolj nevidni? Pazite na sledi v snegu, naredite krog in se vrnite z druge strani, hoditepo tr{em snegu, ki se manj ugreza, del poti lahko hodite nazaj, naredite kri`i{~e stopinj in {e in {e!
Lov na zaklad zimske kraljice
Zemljevid, ki vodi do zaklada, je kraljica raztrgala na {est kosov in jih skrila v razli~ne balone. Te in {emnoge prazne je potem poskrila poko~i – pod odeje, v predale in celo v~evlje. Ko najdete vse, lahko sestavitezemljevid. Le {e kapo na glavo in v lovna zaklad!
Po tvoji poti
Najbolj{e pri tej igri je, da vodnikprinese nekaj sladkarij!
A zanje se je treba potruditi. Vparih se lo~eno odpravimo na kraj{opot (10 minut) in skrijemo sladki za-klad. Do tega mesta nato napi{emo~im bolj{i opis poti ali celonari{emo zemljevid. Ko se vrne-mo h ko~i, si pari izmenjajo listkez navodili.
^e ste nalogo dobro opra-vili, bodo prijatelji zaklad brezte`av odkrili.
10 februar
FacaSiNi
Moje ime je ... SVITSVITSVITSVITSVIT.Pi{em se ... BURGERBURGERBURGERBURGERBURGER.Prijatelji me kli~ejo ... JO@EJO@EJO@EJO@[email protected] sem ... 10 let10 let10 let10 let10 let.Prihajam iz rodu ...Rodu kra{kih viharnikov PostojnaRodu kra{kih viharnikov PostojnaRodu kra{kih viharnikov PostojnaRodu kra{kih viharnikov PostojnaRodu kra{kih viharnikov Postojna.Moji hobiji so ...
lesarstvo, nogomet, tabornikilesarstvo, nogomet, tabornikilesarstvo, nogomet, tabornikilesarstvo, nogomet, tabornikilesarstvo, nogomet, taborniki ...Moje `elje za prihodnost so ...
`elim si postati mizar ali`elim si postati mizar ali`elim si postati mizar ali`elim si postati mizar ali`elim si postati mizar alipa strojevodja.pa strojevodja.pa strojevodja.pa strojevodja.pa strojevodja.Ljudje o meni pravijo, dasem ... kmetkmetkmetkmetkmet ☺.Moj `ivljenski moto je ...nimam pojmanimam pojmanimam pojmanimam pojmanimam pojma.Bralcem bi rad sporo~il ...jota je zakonjota je zakonjota je zakonjota je zakonjota je zakon.
Med kopico nadobudnih GG-jev je res te`ko izlo~iti nekoga, ki bi izstopalna nek poseben na~in. Dovolj poseben, da bi lahko bil faca v naslednji {te-vilki revije Tabor. Na Glasu Jelovice sem pa naletel na prav posebnega fan-ti~a, ki me je spomnil na nekoga, ki sem ga poznal, ko sem bil jaz v njego-vih letih ☺. Svit (res zanimivo ime kajne) je 10 leten fanti~, kot vsak GGpoln energije in nasmejan do u{es. Vsi njegovi prijatelji iz voda so navpra{anje: "Kaj meni{ o Svitu?", takoj kot iz topa izstrelili odgovor: "Svit jekmet", in planili v smeh. Svit pa se je ob tej besedi samo nasmejal. Svit jeoseba, ki dr`i dru`bo pokonci, skrbi, da se vedno nekaj dogaja, da je sme-ha polna hi{a in Svit je oseba, ki ne zameri, ko sli{i prvo zbadljivko na svojra~un. Brez njega bi bil neverjeten dolg~as. Resni~no prava faca!
11DOGODIV[^INA
12 februar
[olsko dvori{~e je bilo kar nekam pretesno zavse zagnane tekmovalce, ki so se udele`iliZNOT-a 2005. Zdrav tekmovalni duh je o~itno{e kako prisoten v taborni{kih vrstah!
Avantura [pela Trampu{
SiNi
Samo Vodopivec
Iskanje ranjenca je bilo kar enostavno. Samo dimu si sledil☺!In {e ve~ ranjencev je bilo letos, ne samo eden☺!
Nervoza pred topotesti je zmeraj prisotna. Le koliko selahko nau~i{ v zadnjih minutah?
12 februar
Glas (svobodne) JelovicePonovno je prvo soboto v letu, 7. januarja,potekalo orientacijsko tekmovanje Glas Jelovi-ce. Kot vsako leto smo ga, letos `e petintridese-ti~, organizirali taborniki Rodu svobodnegakamnitnika iz [kofje Loke.
Navkljub vsemu snegu, ki ga je letos botra zima nasula
res v izobilju, se je prijavilo rekordnih 62 ekip. Med njimi
smo v svoji dru`bi letos lahko pozdravili tudi dve ekipi kato-
li{kih skavtov in eno me{ano ekipo. Po zgledu lanskoletnega
ROT-a pa smo letos prvi~ vzporedno s taborni{kim tekmova-
njem na isti progi organizirali tudi tekmovanje v orientacij-
skem teku. Prijavljenih je bilo 7 orientacistov, tekmovanja pa
se jih je udele`ilo 6.
Od prvega tekmovanja pred 35. leti pa do danes se je
marsikaj spremenilo. Tekmovanje je nastalo {e v ~asu Jugo-
slavije v sklopu aktivnosti »Po poteh partizanske Jelovice«.
Takrat se je tekmovanje imenovalo »Glas svobodne Jelovi-
ce«, proga pa je bila obi~ajno postavljena tako, da je bil cilj v
Dra`go{ah. Zadnja leta pa se tekmovanje seli po bli`nji in
daljni okolici [kofje Loke, tako da je teren vsako leto dru-
ga~en.
Letos je bil ''glavni {tab'' v osnovni {oli v Rete~ah. Pro-
stor pred {olo so popestrili tudi ~lani rodu RST iz Dom`al s
svojimi zabavnimi plakati, s katerimi nas `e vabijo na ROT
2006.
Ekipe iz bolj oddaljenih krajev so v Rete~e pri{le `e v pe-
tek zve~er, ostali pa so se za~eli zbirati v soboto okoli sedme
ure zjutraj. Kot vedno je sledil zbor ekip, topotesti in nato
nizki {tart. Tekma s ~asom se je za~ela. Proga je bila, dru-
ga~e kot prej{nja leta, speljana zelo ravninsko, da pa ne bi
bilo vse preve~ preprosto, smo {e pravo~asno naro~ili sneg
za popestritev orientacije.
Ob prihodu premra`enih tabornikov iz proge jih je ~aka-
la topla dobra jota in odli~ne pala~inke z razli~nimi namazi,
poskrbljeno je bilo tudi za vegetarijance. Zaradi dobre us-
klajenosti »staffa« in uporabe SportIdenta so se v telovadni-
ci na velikem platnu `e vrteli prvi rezultati.
Izmed rodov je bil naj{tevil~nej{i RAJ Cerkno, ki je imel
skupaj {est ekip. Tako dobra pripravljenost ekip kot tudi {te-
vil~nost je rodu zagotovila skupno prvo mesto. Rezultate
najbolj{ih treh ekip iz vsake kategorije si lahko pogledate v
posebnem okvir~ku. [e ve~ rezultatov, fotogalerije in druge
zanimivosti, pa si lahko pogledate tudi na prenovljeni spletni
strani http://glasjelovice.rutka.net.
Odzivi ekip na cilju in prispevki na rutkinem forumu
ka`ejo, da je bilo leto{nje tekmovanje res zakon.
Posebno obvestilo!Bubi iz RAJ Cerkno je na tekmovanju ostal brez svojih
gojzarjev:
»Gre za rjave, popolnoma usnjene, goretex gojzarje
znamke La Sportiva. Znak znamke je reliefno vtisnjen na zu-
nanji strani vsakega gojzarja, ob vezalkah je plo{~ica, ki pravi,
da je znotraj ~evlja goretex. Ena zaponka dr`alo za vezalke je
nekoliko zvita.
Gojzarje je verjetno nekdo obul pred startom v zme{nja-
vi ~evljev na prvem hodniku, med vhodoma v obe strani{~i.
Domnevam, da je imetnik mojih gojzarev tudi lastnik goj-
zarjev Alpina, ki so nedotaknjeni ostali pred vhodom v telo-
vadnico in sem jih obul, da sem lahko {el domov.
Po{tenega, zmedenega tabornika lepo prosim, da se mi
po spoznanju svoje zmote oglasi« pi{e Bubi.
Ve~ na Rutkinem forumu
13DOGODIV[^INA
Anketa Odmev
[tefan Erman, ZSKSS
S strahom v srcu in cmokom v grlu sem 7. januarja stopil naprizori{~e tradicionalnega orientacijskega tekmovanja Glas Jelovi-ce. Po~util sem se, kot da stopam v osje gnezdo. In zakaj? Kersem skavt! Bal sem se, da se ne bi zgodilo res kaj imenu ekipe po-dobnega (Skavte pod avte), tako da sem se tisti dan izogibal pro-metnih cest.
Pa dajmo {alo na stran, naj povem raje moja ob~utja obkon~anem tekmovanju. @e kaj kmalu sem zapazil veliko razlikomed tekmovanji pri organizaciji ZSKSS in ZTS. Za~elo se je `e priuvodni "ceremoniji", ki se mi sploh ni vtisnila v spomin, verjetnozato, ker me tam ni bilo. Da nadaljujem pri topo testih, kjer nisemzasledil nobene pomo~i prisotnih oseb v u~ilnici, tako da sem mo-ral celih 5 minut "{kilit" k svojemu sosedu, saj bi bila v nasprot-nem primeru prisotnost pisala na moji mizi nesmiselna. Sam start,mi tu vsekakor ni v{e~, saj sem na svoji levi in desni pogre{al osta-le ekipe. Tako smo na moje razo~aranje morali tekmovanje za~etisami, brez ostalih ekip. O sami orientaciji sploh ne vem ~e bi iz-gubljal kaj besed, saj je bila pravo nasprotje tega, ~esar sem vajenpri skavtih. Vi sploh niste normalni, to~ke ste namenoma skrili,mar ni njihov namen da jih najde{? In naslednji~ bi prosil, da sepot shodi, tako da ni treba gaziti in vsekakor ni potreba, da bi sedelalo 5 razli~nih poti, sam bom zadovoljen z eno potjo, ki najvodi do vseh kontrolnih to~k. In ko sem s svojo ekipo kon~no pris-pel na cilje, kje je bila glasna mno`ica navija~ev?
No, pa da zaklju~im svoje mnenje o Glasu Jelovice 2006. Ta-borni{ko orientacijsko tekmovanje je v osnovi mo~no podobnoskavtskemu. Razliko je mo`no zapaziti predvsem v ve~ji dovr{eno-sti in vi{jem nivoju izvedbe tekmovanja. @urko si pa itak naredivsak posameznik svojo.
Na tem mestu bi izrekel {e zahvalo preostalim ~lanom ekipe"Skavte pod avte", ki so me bodrili v mojih najte`jih trenutkih `iv-ljenja. Posebna zahvala gre vsekakor tistim, ki so me na tekmova-nje sploh spravili in mi vlili poguma in zaupanja v tabornike.
Sam osebno upam na ~im ve~ skupnih akcij, saj nas le-te po-vezujejo in ustvarjajo nov odnos. Vsekakor pa je na tem mestupotrebno paziti, da ne prihaja do prevelikega zdru`evanja organi-zacij, saj menim da se vsi zavedamo, da moramo vsekakor ostatidve lo~eni organizaciji.
Skratka, upam da se zavedate, da se interesi na{ih organizacijnemalo kje zdru`ujejo, stikajo in bi bilo nujno potrebno, da bive~krat stopili skupaj in dru`no za~rtali poti, ki bi bile smernice ti-stim, ki izgubljeni tavajo v temi. Tu ni dovolj Lu~ miru iz Betlehe-ma, ki bi izgubljenemu naredila dan. ^e ni poti, ti tudi lu~ ne po-maga da bi na{el pravo smer.
Kako ti je bilo v{e~ tekmovanjeGlas Jelovice 2006?
Lovro Meki{, RJS Izola, 13 letBilo je res mega. Niso mi bili v{e~ le zemljevidi, saj niso bili
dovolj dobri. Je pa to bilo moje prvo tekmovanje in smo z eki-
po na{li 1 KT ☺!
Ur{ka Bertoncelj, RS@ml Kranj, 11 letBilo je "dober", samo malce preve~ je bil kompliciran
zemljevid. @al ni {la poleg nas na progo na{a vodnica, saj je
bilo to na{e prvo tekmovanje. Hrana je bila odli~na in prav
tako tudi dru`ba.
@iga Mo~nik, RAJ Cerkno, 12 letNajbolj od vsega mi je bilo v{e~ ko smo gazili po ce-
lem snegu, da se je ugrezalo do kolen. Na{li smo prav
vse KT-je. Imel sem popolnoma premo~ene ~evlje.
Anja Mrak, RR Ljubljana, 14 letSuper je bilo, izpustili smo 2 KT, ker sta bila predale~.
Dolgo, dolgo smo iskali KT 7 in se vrteli v krogu. Pala~nike so
bile super, a jih je bilo premalo. Rada bi pozdravila mamo in
o~ija!
Anea Mlinar, RMV Portoro`, 13 letMeni je bilo "full" lepo. Dobre pala~nike, lahka proga,
sneg ... To je bilo zame prvo tekmovanje in smo na{li prav
vse KT-je!
14 februar
SOS Sestri odgovarjata sotrpinom
V: DRAGI KUHLA INKAHLA!
Sva dve zelo simpati~ni dekleti, ki ima-ta problem~ek, ki ga tudi s skupnimimo~mi ne moreva odpraviti. Oseba†ni`jepostave, pa vendar na visokem polo`aju,nikoli ne poslu{a, kaj {ele upo{teva najinihsijajnih predlogov in idej. Neko~ je celoeno izmed naju prisilil, da je tekla za nje-govim avtom in kri~ala, da je najbolj{i.
Kaj naj narediva, da naju bo poslu{alin uvidel, da sva dve nepogre{ljivi osebi vnjegovem zabavnem `ivljenju? Upava, dato pismo ne bo romalo v ko{!
K. in P.
O: Hojla punci!Zadeva je taka: prvi del pi-
sma nama je popolnoma
jasen, doti~na oseba se
ima za nadrejenega in svo-
je komplekse filtrira preko
vaju ñ dveh simpati~nih mladih deklet. Kar
je seveda neodpustljivo, pa vendar ñ nih~e
te ne more prisiliti, da te~e{ za avtom in
vzklika{ dolo~eno besedilo!!! Ne in pika,
zato je tu del krivde tudi na vama, ne pu-
stita se voditi in izkori{~ati. Potem pa je tu
{e drugi del pisma, v katerem sta pre-
pri~ani v svojo zabavno in nepogre{ljivo
vlogo v njegovem `ivljenju??? Nekako se
ne moreva otresti ob~utka, da vama je to
njegovo obna{anje celo v{e~, kar je v vaji-
nih letih sicer razumljivo. Sta v obdobju is-
kanja sebe in svoje vloge, ampak vseeno
razmislita, kam to vodi ñ lahko da je za-
bavno, na koncu pa znata vse skupaj
ob`alovati, zato se raje dru`ita s kom dru-
gim. Tako se zna nad svojim obna{anjem
zamisliti tudi on. Sre~no!
Pozdravljeni vsi sotrpini! Namesto uvodneganagovora – pregovor: @ivljenje je pa~ tako:kar nekoga osre~i, drugega onesre~i.(Gautier)
Vsi s takimi ali druga~nimi te`avami pi{ite na: Revija TABOR - SOS rubrika, Parmova 33, 1000 Ljubljana ali na [email protected].
O: Lepo pozdravljena! Prav-
zaprav ti te`ko pomagava, ker pravi stro-
kovnjakinji pa~ nisva. Je pa nekaj ñ proble-
mu bo{ morala priti ~im prej do dna. To
pomeni, da mora{ prisluhniti sebi in poi-
skati vzrok svojo za `alost in depresijo. In
samo ti ve{, kje iskati. Pomisli, kaj se je ne-
davno spremenilo, zgodilo ali te pretreslo?
Verjetno je tisto, pred ~emer si zakriva{
o~i, ~esar se boji{, ampak tako je ñ naj-
te`ja pot je tista pravilna ñ pogumno jo iz-
beri. Upava da ve{, da so ti vrata {olske
psihologinje vedno odprta. Predvsem pa
bodi optimisti~na, pozitivna in smeh bo
pri{el sam od sebe. Poro~aj, kako napre-
duje{!
Moj problem je, da se zadnje ~asepo~utim `alostno in depresivno. Nepresta-no se skrivam pred vsem in postajam vsebolj zaprta sama vase. Ob~utek imam, dame nih~e ne razume! Ne morem se osre-doto~iti na nobeno stvar ñ ne {olo, ne TV,ne prijatelje. Tola`im se, da imam pa~tak{no obdobje in da bo minilo, samokdaj? Tega res ne prenesem ve~. Ne mo-rem se pogovoriti z nikomer. Mami me ni-koli zares ne poslu{a in je ne zanimajomoji problemi. S so{olci pa se tudi ne mo-rem pogovarjati o tem, saj bodo mislili, dase mi je dokon~no zme{alo. Prosim, po-magajta mi, kaj naj storim, da bom spetvesela in nasmejana, kakor v dobrih starih~asih.
V: DRAGI KUHLA INKAHLA!
Depresivna
15DOGODIV[^INA
SiNi
Ko bom velik bom ... Ko bom velik bom ... Ko bom velik bom ... Ko bom velik bom ... Ko bom velik bom ... TABORNI[KITABORNI[KITABORNI[KITABORNI[KITABORNI[KIKUHAR!KUHAR!KUHAR!KUHAR!KUHAR!(predstavitev taborni{kih "poklicev")
Taborni{ki kuhar? Je to sploh lahko taborni{ki poklic? Seveda jelahko! Zakaj pa ne? Rad kuha{ in si rad pri tabornikih? Zakaj nebi zdru`il interese in si naredil taborjenja ali zimovanja {e boljzanimivega in privla~nega. Dela{ to, kar najraje dela{ in {edru`ba je odli~na. ☺
Taborni{ki kuhar je oseba, ki jevedno prva na mojem seznamuoseb, s katerim moram sklenitizavezni{tvo in dobro prijateljstvo.Tako na vsakem taboru, ki gaobi{~em ali se ga udele`im, kar seda hitro obi{~em kuharja in se musku{am malce prikupiti. Dobrahrana in kak{en "repete" sta tegares vredna. Da ne govorimo o tem,da so kuharji imenitni prena{alcivesti in zanimivosti, ki so se zgodilena taboru. Tako v parih minutahizve{ prakti~no vse!
K ako postati kuhar? To res ne bi
smel biti prete`ak zalogaj. Po-
trebno je pokazati samo nekaj
navdu{enja in `eljo po delu v kuhinji.
Za~ne{ lahko tako, da se loti{ ve{~ine ku-
har. Vse skupaj malce nadgradi{ s tem, da
v prostem ~asu pomaga{ star{em v kuhinji
ali pa na taboru svoje proste minute
pre`ivi{ v kuhinji. ^e pa si {e posebno za-
gret, lahko svojo `eljo predstavi{ vodstvu
va{ega rodu in bo{ postal kuharski
pomo~nik na taborjenju ali morda za
za~etek le na kak{nem zimovanju. Pamet-
no bi se bilo udele`iti tudi kak{nega tek-
movanja v kuhanju pravega taborni{kega
gola`a (pri nas sta dva tovrstna tekmova-
nja), ali pa na vodovem bivakiranju prev-
zame{ mesto vodovega kuharja. Prilo`no-
sti za dokazovanje je tako res veliko in ~ez
~as lahko postane{ tisti pravi taborni{ki
kuhar. Seveda pa biti kuhar ni kar tako.
POSTANI TABORNI[KIKUHAR TUDI TI!
Ve~ informacij o ve{~ini kuhar dobite pri svojem
vodniku, ~e `eli{ postati kuharski pomo~nik na ta-
borjenju se o tem pogovori z na~elnikom rodu,
~e bi rad izpopolnil svoje znanje se udele`i ta-
borni{kega tekmovanja v kuhanju gola`a (pazi
na razpis Gola` leta, tekmovanja ki poteka vsa-
ko leto v Grosupljem, in raz-
pis Gola`jade v
[kofji Loki). Pre-
biraj stare ku-
harske bukve in
pomagaj star-
{em pri delu v
kuhinji. Vaja dela
pravega moj-
stra.
PLUSI in MINUSI ☺ !
+ (plus) - (minus)DOBRE kuharje imajo vsi radi! SLABE kuharje nima nih~e rad!Kuhar ni nikoli la~en! Kuhar se prav hitro zasvoji
s hrano!Kuharji so sami svoji gospodarji! Prostega ~asa ni ravno veliko!Kuhar prvi izve vse ~en~e! Vonj po kuhinji te spremlja
vsepovsod. Vonj se oprime ko`e,las, obla~il,...
Saj poznate ta stari slovenski rek: Delo je naporno, stresno, poteka v"Ljubezen gre skozi `elodec!" ☺ te`kih pogojih, in v~asih zelo
nehvale`no!^e ti kdo ni v{e~ mu pa~ ne da{"repeteja"! ☺
16 februar
Razpis za NOT 2006Rod mo~virski tulipani vas pri~akuje na 29. no~nem
orientacijskem tekmovanju-NOT 2006, ki bo potekal v no~i s
25. na 26. marec 2006, v oddaljenosti 50 km iz Ljubljane. Zbor
ekip bo 25. marca 2006 ob 17h, prijave pa bodo potekale do
16.30 ure.
Pred {tartom boste v dobri dru`bi re{evali topo teste in
preizku{ali svoje sposobnosti v vrisovanju KT-jev, kjer pa ne
rabite nekaj ve~ znanja kot "a gre teren dol al gor", poznava-
nje termina ju`no/ju`neje, pa kak{nega topografskega znaka
kot je prepust in dobro prebiranje navodil – ali je KT v gozdu
ali ne. Med progo boste signalizirali v Morsejevi abecedi,
re{evali test prve pomo~i in prehodili {e Miletovo minsko
polje, najbolj zagrizeni pa boste {e vso hitrostno etapo pre-
tekli.
Tekmovanje bo potekalo v petih kategorijah:
• POPOTNICE – od 16 do 20 let (let. roj. 86 – 90),
• POPOTNIKI – od 16 do 20 let (let. roj. 86 – 90),
• GR^ICE – od 21 let (let. roj. 85 in starej{e),
• GR^E – od 21 let (let. roj. 85 in starej{i),
• KORENINE – povre~na starost ~lanov ekipe je 30
ali ve~, ekipe so lahko me{ane.
Prosimo, da se starostnih omejitev dr`ite! Sta-
rost udele`encev bomo preverjali, zato potrebujete s seboj
nujno osebni dokument s sliko (osebno, vozni{ko ali potni
list).
Prijavnico najdete na spletni strani http://not.rutka.net.
^eta [kale Divji volk iz [kal pri Velenju (rod Jezerski
zmaj – Velenje) letos `e {esti~ zapored organizira {aljivo ta-
borni{ko tekmovanje, [KLTB.
Leto{nja tema tekmovanja so "OLIMPIJSKE IGRE", tek-
movanje pa se bo odvijalo v soboto 08.04.2006 na znani loka-
ciji pred O[ [kale!
Torej tekmovalci, sedaj ko veste temo tekmovanja,si lah-
ko za~nete iskati primerno opremo, da boste s svojim nasto-
pom navdu{ili kontrolorje in tako dobili {e dodatne to~ke.
[e nekaj pomembnih informacij o tekmovanju:
Tradicionalnega preno~evanja iz petka na soboto letos
ne bo! Po lanskih izgredih nekaterih posameznikov, se je le-
tos organizatorski odbor odlo~il, da bo preno~evanje omo-
go~eno samo ekipam, ki v soboto nikakor ne morejo priti na
kraj tekmovanja. Ekipe, ki bi `elele preno~iti, naj to povedo
ob prijavi! Bo pa v soboto po koncu tekmovanja slovesen za-
klju~ek s skritim gostom in podelitvijo nagrad.
Prijave po{ljite do petka, 17.3.2006 na naslov: Tanja
Poto~nik, Tr`a{ka 51 1.vhod, 1000 Ljubljana (031 337 497) ali
na e-naslov: [email protected].
Prijava ekipe je veljavna le, ~e je poleg prijave
{e fotokopija polo`nice s pla~ano {tartnino in za-
gotovilo na~elnika oziroma stare{ine rodu, da se
bodo njihove ekipe vedle v skladu s taborni{kimi
zakoni. Tisti, ki se boste prijavili preko e-maila ali
po telefonu, prosim da po{ljete po e-mailu skenira-
no polo`nico oz. potrdilo o pla~ilu. Na polo`nico
vpi{ite pod sklic: 00 222303-{ifra rodu (~e {ifre ne poz-
nate, vpra{ajte na ZTS).
[tartnina zna{a 11.000 SIT. Naka`ite jo na naslov: Dru{tvo
tabornikov Rod mo~virski tulipani, Tr`a{ka 74, 1000 Ljublja-
na. [tevilka transakcijskega ra~una: 02083-0018701966 (do
17.3.2006). [tartnine na startu ne sprejemamo!
Tudi letos bomo na NOT-u uporabljali Sportident, si-
stem elektronskega perforiranja. ^ipe si lahko izposodite
ob prijavi. Kavcija zna{a 5.000 SIT, ki jo dobite nazaj, razen v
primeru izgubljenega in po{kodovanega ~ipa. Uporabljate
lahko tudi lasten ~ip, vendar vas prosimo, da to navedete v
prijavnici.
Ve~ informacij najdete na http://not.rutka.net, lahko
pa se obrnete tudi na vodjo tekmovanja Leo Kavali~,
[email protected], 040 270 330.
[tevilo ekip iz enega rodu ni omejeno.
Mo~virci vabijo!
Na tekmovanje vabimo tudi ~lane ZSKSS in ZBOKSS!
Tudi letos bo v okviru humanitarne akcije, ki jo izvaja slo-
venska vojska, imelo tekmovanje humanitarno noto.
Vsi, katere smo prepri~ali, se lahko prijavite `e danes in
sicer na:
• Tel.: 041/519-744 (Rok Miklav`ina)
• http://skalska.rutka.net
Ne odla{ajte in ne bodite zadnji!
Ve~ informacij o leto{njem tekmovanju sledi v naslednji
izdaji Tabora in na http://skalska.rutka.net, kjer lahko dobite
informacije o vseh [kalskih ligah do sedaj.
Torej, ~e se radi zabavate, kaj novega nau~ite, imate radi
adrenalin, ali pa bi radi spoznali kak{nega novega prijatelja
in `ivite v duhu taborni{tva, ste vabljeni tudi VI!
Lep pozdrav, "ka te briga!"
[KLTB 2006 – [kalska Liga, Ka Te Briga 2006
17INTERVJU
Intervju
Tabornik si `e leta. Tvoja pot?
Za~el sem v Zmajevem rodu (~eta
Samorastniki), kmalu sem postal
na~elnik ~ete iz katere smo nato usta-
novili samostojen Rod Samorastniki.
Ker v rodu skoraj nismo imeli starej{ih
tabornikov, sem zgodaj prevzel odgo-
vornosti in funkcije. Z 18 leti sem za~el
sodelovati z MZT in kasneje postal ~lan
izvr{nega odbora MZT, bil sem na~el-
nik za podporo. Nekako vzporedno
sem v ekipi za vzgojo kadrov v MZT pob-
li`e spoznal izobra`evanje v ZTS. Izo-
bra`evanja se lotevam sedaj tudi na
bolj profesionalnem nivoju. Trenutno
opravljam funkciji stare{ine rodu in
na~elnika za finan~no-materialne za-
deve v MZT, sodelujem tudi pri projek-
tih na ZTS, v KVIO (komisiji za vzgojo in
izobra`evanje odraslih), KMD (komisi-
ji za mednarodno dejavnost), KOPR
(komisiji za program) ... ^eprav nikjer
nisem uradno ~lan, sodelujem skoraj
povsod ☺.
Od kod tvoje taborni{ko ime–Si-
los?
V rodu vsak dobi drugo ime. Ko
sem bil majhen sem malo ve~ jedel,
nekdo je predlagal to ime in vsi so se
strinjali. Zanimivo je, da me povsod
poznajo kot Silosa, v rodu pa se ime
sploh ni prijelo.
In kak{ni so tvoji na~rti za prihod-
nost?
Ostati v organizaciji. Ambicij po do-
datnih vodsvenih funkcij nimam, sem
pa vedno pripravljen sodelovati v
kak{ni dobri ekipi. Iz rodu se po~asi
umikam in vodenje prepu{~am
mlaj{im, v MZT pa zaenkrat {e ostajam.
Kje te taborniki lahko sre~amo?
Marsikje. ☺ Na NaBoju, pri med-
narodnih programih, na vodni{kih
te~ajih ...
V Luksemburgu si delal na tam-
kaj{nji “zvezi”. Kaj si pravzaprav
po~el?
O tem se je `e veliko pisalo :). V ok-
viru projekta Evropske prostovoljne
slu`be (EVS) sem pomagal izo-
bra`evalni ekipi ter pri programskih
aktivnostih, sodeloval sem pri organi-
zaciji tabora Luksembur`anov v Slove-
niji in opravljal delo vodnika v lokalnem
rodu.
Od takrat naprej se veliko ukvarja{
tudi z mladinskimi projekti. Ve~ o
tem?
Najve~ delam trenutno s progra-
mom Mladina. Zadnje ~ase izvajam
promocijo teh programov znotraj ZTS.
Maru{a Ba{a
Andrej Lozar-Silos
V sak ~lovek je zase svet, ~uden, svetal in lep, kotzvezda na nebu ...Andrej je tabornik, ki ga poznamo vsi. Vendar se ne
ukvarja le s taborni{tvom. Poleg {tudija strojni{tva svoj ~asposve~a delu na mednarodnem podro~ju. Z mednarodnimiprojekti se je prvi~ sre~al leta 2003, ko je 8 mesecev kot prosto-volec delal v Luksemburgu, od takrat naprej pa je sodeloval pripripravi {tirih mednarodnih izmenjav.
Arhiv Andreja Lozarja
18 februar
Na voljo je veliko sredstev, ki pa se jih v
ZTS ne izkori{~a dovolj. Pripravljam
tudi dodatne materiale, z namenom da
bodo rodovi bolj seznanjeni z mo`nost-
mi sodelovanja z drugimi organizacija-
mi v Evropskem prostoru. Kot svetova-
lec lahko pomagam kateremu koli rodu
pri pripravi prijave na program, pri-
pravljen pa sem pripraviti tudi infor-
mativne delavnice zanje o programu
samem ter pomagam pri iskanju part-
nerjev.
Kaj sploh je program Mladina?
V osnovi je Mladina program za
mlade med 15 in 25 letom, namen pro-
jektov pa je predvsem povezovanje
mladih z razli~nih kulturnih okolij. S ta-
borni{kega stali{~a so najbolj atraktiv-
ne izmenjave mladih, (v lanskem letu
smo imeli 4) ter EVS, evropska prosto-
voljna slu`ba. Na `alost se na EVS pro-
jekte {e vedno prijavlja malo ljudi. Raz-
logov za to je ve~, najverjetnej{i so
neinformiranost in pomanjkanje go-
stujo~ih organizacij za EVS. Pri izme-
njavah pa je tako, da je potrebno pri
iskanju partnerja v~asih pre-
stopiti okvire skavtizma. [irina
na{ih programov nam omogo~a
sodelovanje z zelo razli~nimi or-
ganizaciji mladih in nespametno
bi bilo tega ne izkoristiti.
Kaj te trenutno moti v ZTS?
V ZTS se odra`a stanje ce-
lotne dru`be v
S l o v e -
niji. Vsi so preve~ napeti in ob
kakr{nem koli dra`ljaju ska~ejo do
stropa, brez da bi kdor koli sploh sli{al
ali pa razmislil, kaj je nekdo povedal in
kaj misli s tem ...
Na splo{no je najve~ji problem v
komunikaciji in dialogu. Nekateri ne
znajo in no~ejo sli{ati, drugi ne znajo
povedati. Preve~ starih emocij in nas-
protovanja v osnovi. Malce so stvari
zgodovinskega izvora, ko v vrhu organi-
zacije ni nih~e znal poslu{ati, ka-
sneje se je poslu{alo
samo na videz. Trenut-
no stanje pa je tako, da
se poslu{a vendar se
sli{anega ne zna
uporabiti.
Baza je izgubila
zaupanje v vrh in
ima zato te`ave z
sodelovanjem v
p r o c e s i h
odlo~anja. Vrh organizacije pa vidi
samo stvari napisane z odebeljeni-
mi ~rkami, ne zna pa brati med vr-
sticami.
Spro`ili smo kar nekaj procesov, ki
so se ustavili, ali pa bili do konca meto-
dolo{ko nepravilno in nestrokovno iz-
peljani, in sploh se ne ~udim, da ljudje
nimajo pri procesih, ki pa so za napre-
dovanje organizacije nujni, ve~ `elje
sodelovati.
^e zdru`im misli v metaforo tre-
nutno v ZTS skupaj zvezani plavamo v
dero~i reki, kjer vsak sili na svojo ~er.
Namesto, da bi se skupaj usmerili pro-
ti enemu od bregov in potem po trdnih
tleh na{li nov dom, upamo, da bo tol-
mun na dnu slapa dovolj globok in nas
bo tam ~akal raj, nekateri pa celo, da
Udele`enci projekta Where Were the Walls pred Berlinskim zidom.
Na sprejemu pri ministrici za dru`ino insocialne zadeve v Luxemburgu, zdelegacijo ZTS in LGS.
19INTERVJU
Med promocijo EVS in programa Mladina na gimnaziji Kranj.
jim bo uspelo pretrgati vez in bodo lah-
ko stali na svoji skali.
Kateri je bil tvoj najve~ji medna-
rodni projekt? Nam lahko pove{
kaj ve~ o njem?
Moj? S tem verjetno misli{ projekt
pri katerega pripravi in izvedbi sem so-
deloval. To je bil projekt, ki je potekal
zadnje poletje, W.W.W. (Where Were
the Walls), katerega namen je bil pove-
zati mlade v dr`avah "stare" in "nove"
Evrope.
Priprava projekta je od osnovne
ideje, ki se je aprila 2004 porodila v
Fiesi, na seminarju za vspostavljanje
kontaktov ~ezmejnega sodelovanja v
organizaciji NA Mladina, do realizacije
potekala 2 leti. Pri projektu je sodelo-
valo 13 organizacij iz 9 evropskih dr`av,
med njimi tudi ZTS. Samega projekta
se je udele`ilo 54 posameznikov.
Namen projekta je bil ru{iti zidove
med dvema Evropama in to simboliko
smo v tem ~asu ve~krat uporabljali.
Prepotovali smo staro vzhodno mejo
Evrope od Finske do Italije (preko Es-
tonije, Latvije, Poljske, Nem~ije,
^e{ke, Mad`arske in Slovenije) in po
poti povezali mlade v starih in novih
~lanicah unije. V vsaki dr`avi smo v ob-
mejnih mestih, kot pri nas Nova Gori-
ca, pripravili program za mlade na ulici
z razli~nimi zabavnimi vsebinami na
temo EU. Hkrati je bilo 21-dnevno po-
tovanje velika medkulturna izku{nja za
vse udele`ence projekta, pa tudi ogle-
dali smo si precej{nji del Evrope.
Projekt je bil tudi rekorden do sedaj,
po vi{ini odobrenih sredstev iz programa
Mladina, prijavili pa smo ga v Italiji, ker je
tam ostajalo najve~ sredstev iz progra-
mov ~ezmejnega sodelovanja.
Tvoja zadnja misel preden kon~ava
ta intervju?
Naj bo ta v povezavi z aktualno poli-
tiko. Mislim, da je treba v organizaciji
za~eti obdelovati ”skupno njivo”. Za
organizacijo bi bilo najbolje, da se ne
oziramo le vsak nase in za~nemo na-
stopati skupaj. Nesmiselno je povsod
iskati le probleme, pristopiti moramo
k skupnemu re{evanju na{ih skupnih
te`av. Vsak naj na svojem podro~ju na-
redi ~im ve~ kar lahko in prav tako pu-
sti druge delati na njihovem podro~ju.
Bodo~e vodstvo pa naj se nau~i {e
sli{ati, ne le po{lu{ati, kar se dogaja v
zadnjem ~asu, kar je vseeno `e napre-
dek. Samo skupaj lahko naredimo kaj
dobrega.
20 februar
RSH-jevci so poznani po tradic
Vsako leto organizirajo letno taborjenje v
doma~em koncu Slovenije. Za~eli so v Dolenj-
skih Toplicah, nadaljevali na Gorjancih, se-
daj pa `e nekaj let preizku{ajo razli~ne loka-
cije ob reki Kolpi, ki se jim je re-
sni~no priljubila.
Za~etki so bili te`ki, sedaj pa
se na taborjenja odpravljajo z vse
manj skrbmi in presene~enji. Letos
se ponovno vra~ajo na staro mesto
ob Kolpi.
Tabor na obisku Rod samotni hrRod samotni hrast iz [entjerneja se lahko
zgodovino. Leta 1957 ustanovljeni rod ima
Ustanovitelji naj bi taborili pri osamljene
poimenovali novi taborni{ki rod.Z animivo je, da {entjernejski rod nima rednih vo-
dovih sestankov. Vodniki so srednje{olci, ki veli-
kokrat med tednom nimajo ~asa, saj jim ga veliko
vzamejo {olske obveznosti in `alostno bi bilo, da bi vodovi
sestanki predstavljali za vodnike nujno zlo ali obremenitev.
Te te`ave so RSH-jevci iznajdljivo re{ili z sestanki vsako tret-
jo soboto v mesecu, na katera povabijo {e star{e ter imajo z
njimi skupne akcije. Podobno se sre~ujejo tudi gr~e, ki poleg
sebe pripeljejo svoje dru`ine, z bodo~imi ali sedanjimi ta-
borniki.
Ve~ino RSH-jevcev predstavljajo M^-ji in gr~e.
Tabor RSH.
V sklopu Jernejevega postavijo
Praznik Jernejevo je dobra prilo`nost zapromocijo taborni{tva.
Po upadu pred leti se GG-ji ponovnovra~ajo v rod.
Zadnjih nekaj lettaborijo narazli~nihprostorih vzdol`Kolpe.
Pribli`no 40 M^-jev predstavlja 30 % {entjernejskih tabornikov.
Rod pogosto sodeluje z novome{kim rodom, predvsem v
obliki skupnih razprav ali posvetov in izmenjavo mnenj. Or-
ganizirali so tudi sre~anje PPjev obeh rodov, saj nekateri
vodniki iz RSH delujejo kot vodniki v Novem mestu, kar je
odli~na izmenjava. Novome{~ani dobijo pomo~ v obliki vod-
ni{kega kadra, [entjernej~ani pa vedno za`eleno prakso ter
nove izku{nje.
21
cionalnih pala~inkah velikankah.
RAZISKOVANJE 21
Jo{t Bukovec
Foto: arhiv RSHrast [entjernejo pohvali z bogato, skoraj petdeset letno
a zanimivo zgodbo o izbiri imena.
m starem hrastu, po katerem so kasneje
M^ 40GG 25PP 20Gr~e 40Skupaj Cca. 125 Pogovor z Mojco Sin-
ti~, stare{ino roduKako to, da imate tako nenavadno,
a izvirno obliko vodovih sestan-
kov?
To je predvsem zaradi dveh dejav-
nikov. Prvi je ta, da si vodniki te`ko vza-
mejo ~as med tednom, drugi pa ta, da
star{i te`ko pripeljejo otroke na vsako-
tedenske sestanke. Okolica [entjer-
neja je sestavljena iz mnogih vasi, kar
se izka`e za {e kako velik problem pri
prihajanju na sestanke. Odlo~itev se je
izkazala za zelo dobro, saj gre za popol-
noma druga~no obliko dela, ki veliko
pripomore k splo{nem vtisu.
Po starosti strukturi ste nekoliko
starej{i rod. Koliko svobode
pu{~ate PP-jem?
PP-jem pustimo veliko svobode, saj
imajo mo`nost, da delajo po svoje in si
marsikaj organizirajo sami. Vsako leto
jim damo tri dni, da sami postavijo let-
ni tabor, mi pa smo jim na razpolago za
nasvete. Zdi se mi, da se preko tega
sami nau~ijo najve~.
Torej ne prihaja do konfliktov med
generacijami?
Ne, odli~no se ujamemo. Seveda
obstajajo dolo~ena pravila, ki pa jih
oboji sporazumno spo{tujemo.
Rod samotni hrast je po petdese-
tih letih dela v polnem zagonu. Ugled-
no {tevilo ~lanov, zanimive akcije in iz-
virne re{itve ka`ejo na odli~no delo ro-
dove uprave. Po manj{em upadu ~lanov
(predvsem M^-jev) ob za`ivetju skav-
tov v [entjerneju se stanje `e iz-
bolj{uje, saj v rod prihajajo novi in novi
taborniki, ki bodo neko~ uspe{no na-
daljevali delo sedanjega vodstva.Pasji del rodu. ☺
Lokostrelstvo na taboru.
o ve~ propagandnih taborov.
Prava po`ivitev {entjernejskega vsakdana je ob~inski
praznik Jernejevo, konec avgusta. RSH-jevci v tem ~asu po-
stavijo dva propagandna tabora, ki sta odli~na za promocijo
taborni{tva, predstavijo pa se tudi s stojnico, na kateri imajo
izobe{eno zastavo ZTS, mimoido~im pa iz prve roke delijo
taborni{ke izku{nje.
Na glavni dan praznika se predstavijo tudi z tradicionalno
peko pala~ink velikank, ki dosegajo premer skoraj polovice
metra. Pove~ini jih pe~ejo gr~e in PP-ji, sedaj so jih spekli `e
petkrat.
22 februar
• Du{ik je zelo nereaktiven(inerten) plin.
• Kisik je najbolj reaktiven plin vzraku. Med dihanjem iz zraka vplju~ih preide v krvni obtok, kiga odnese k celicam v na{emtelesu.
• Ogljikov dioksid je prisoten le vmajhnih koli~inah, a je zelopomemben za rastline.
Kosobrinovi pripravki
KEMIJA V TABORNI{TVU
Kosobrin
Lea
22 februar
Ve~ kot pol ~love{kega telesa se-
stavlja voda. Poleg vode v na{em telesu
prevladujejo spojine kot so beljakovi-
ne, ma{~obe in ogljikovi hidrati.
Ma{~obe in ogljikovi hidrati so iz oglji-
ka, vodika in kisika, medtem ko belja-
kovine vsebujejo {e du{ik.
Elemente, nujne za na{e telo, do-
bivamo s hrano.
V tem ~lanku predstavljam, kateri elementi
sestavljajo nas ljudi in kateri elementi nas
obdajajo v zraku in zemlji.
Glavni elementi v ~love{kem telesu innjihovi masni dele`i, izra`eni v odstotkih:
Koli~ina najpogostej{ih elementov vzemeljski skorji:
Sestava zraka:
Sirup iz borovih vr{i~kovPotrebujemo: 20 dag borovih sve`ih vr{i~kov (tako na-
brane vr{i~ke lahko uporabljamo celo leto), 1 kg sladkorja, 1
liter vode.
Priprava: borove vr{i~ke prelijemo z vodo in jih damo v
kotli~ku na ogenj. Potem ko voda zavre, kuhajte 10 minut.
Precedite in v dobljeni sok prime{ajte sladkor, ponovno za-
kuhajte in kuhajte pribli`no 20 minut na zmernem ognju. [e
vro~i sok nalijte v steklene kozarce s {irokim grlom takoj za-
prite in spravite v temen in hladen prostor.
Sirup razred~en z vodo se lahko uporablja tudi kot sok.
Nerazred~en se lahko uporablja za izka{ljevanje pri prehlad-
nih boleznih. U`ivamo 1 ~ajno `li~ko sirupa zjutraj in zve~er.
Vsak ~aj lahko osladimo s tem sirupom namesto sladkorja.
Sirup lahko uporabimo tudi za pripravo kak{nih jedi.
Musli z borovim sirupomPotrebujemo: 1 jedilno `lico borovega sirupa, 1 banano,
1 dag drobno narezanih le{nikov, 1 `lico rozin, pomaran~ni
sok, 3 dcl mleka, 4 `lice kornfleksa
Priprava: Kornfleks prelijte z mlekom, borovim sirupom
in pomaran~nim sokom. Pome{ajte z narezano banano in ro-
zinami. Pustite stati 10 minut, da se kornfleks napije, na kon-
cu posipajte z drobno narezanimi le{niki.
Zmes plinov, ki obdaja zemljo, se
imenuje atmosfera ali ozra~je.
Zemeljska skorja je tanka skalnata
plast na povr{ju, v globino se`e kakih
50 km.
Na zemlji se najde vsega 92 ele-
mentov, vendar teh osem elementov
sestavlja ~ez 98 % zemeljske skorje.
Drugih 84 elementov zavzema le 1,5 %.
Povrhu pa dva najpogostej{a elementa,
kisik in silicij, sestavljata skoraj
tri~etrt mase zemeljske skorje.
Novo nagradno vpra{anje je:Zakaj je ogljikov dioksid pomem-ben za rastline?
Odgovore po{ljite [email protected].
Nagrado za odgovore v prej{nji{tevilki bo prejel Rok Smrdelj.Nagrada je taborni{ki priro~nikU`itne rastline.
23RAZISKOVANJE
AstronomijaPrimo` Kolman
V orbitah okoli Zemlje
kro`ijo umetni sateliti.
Eden izmed njih je Hubb-
lov teleskop, ki danes predstavlja naj-
bolj ostro oko ~love{tva za pogled v
globine vesolja, drugi je SOHO, ki ne-
prekinjeno opazuje aktivnost Sonca.
Vesoljska robota Spirit in Oportunity
`e drugo leto uspe{no raziskujeta
povr{ino Marsa, okoli Saturna pa kro`i
Cassini, ki tudi `e dobro leto po{ilja
slike kolobarjev in lun, posnete iz nji-
hove neposredne bli`ine. V okviru pro-
jekta Cassini je predviden tudi prista-
nek na najve~ji saturnov satelit Titan,
ki je le malo manj{i od Zemlje. Vesolj-
ska sonda Stardust se je uspe{no vrni-
la s svoje misije in s seboj prinesla
vzorce kometa Wild 2. Japonska vesolj-
ska sonda Hayabusa pa je uspe{no pri-
stala na 500-metrskem asteroidu Ito-
kawa, ki je kandidat za tr~enje z Zemljo
v naslednjih nekaj milijonih letih. Ha-
yabusa je z nabranimi vzorci `e na poti
nazaj na Zemljo. Njeno vrnitev pri~aku-
jemo v letu 2007. Rusom cveti vesoljski
turizem, kozmologija, kot teoreti~na
znanost, pa je vse bli`je odgovoru na
vpra{anje o samem za~etku.
V zadnjem ~asu smo pri~a kar nekaj
zanimivih odkritij. Odkritje "termalne
vode" na Jupitrovi luni Evropa trenut-
no daje najve~ mo`nosti za obstoj ne-
zemeljskega `ivljenja, Pluton nima le
eno, ampak kar tri lune. Izkazalo se je,
da relativnostna teorija predstavlja
zelo pomembno vlogo tudi v vsakda-
njem svetu. Zlato na primer brez nje
nikoli ne bi bilo zlato ampak srebrno ...
Raziskave so vse bolj usmerjene v iska-
nje odgovora o samem za~etku. Tri let-
ni projekt analize sevanja ozadja Veso-
lja je prinesel pri~akovan odgovor. Ve-
solje ni moglo nastati iz homogene
snovi, saj sicer ne bi pri{lo do formira-
nja galaksij, kljub temu pa {e ni jasno
kje se skriva "temna snov", ki naj bi
predstavljala kar 90% celotne snovi Ve-
solja. Od te snovi je namre~ odvisno,
kak{en bo pravzaprav konec vesolja.
ogro`ajo tudi ve~ kot kilometrski aste-
roidi. Zavedanje o tem, da se je na
Zemlji `e ve~krat v zgodovini prav zara-
di padca takega telesa zgodila globalna
katastrofa, ob kateri je izumrlo tudi 50
in ve~ odstotkov vrst, med drugim tudi
dinozavri, nas navdihuje, da vse bolj
pozorno opazujemo no~no nebo in
i{~emo mo`ne kandidate za tak{no
tr~enje. ^eprav danes {e nimamo u~in-
kovitega oro`ja proti tej "nadlogi", pa
je v tem trenutku morda pomembno
prav zavedanje, da Zemlja kot planet {e
nikoli prej ni bila tako blizu mo`nosti,
da se "sama" za{~iti. Njena za{~ita
pred padci meteoritov bo v prihodno-
sti morda prvi~ v njeni zgodovini plod
~love{kih mo`ganov. To pa bomo lahko
dosegli le z znanjem in razvojem.
Pomlad astronomske znanosti?^eprav bo minilo `e dobrih 35 let odkar je zadnja misija Apolla na
Luno ponesla ~love{ko posadko, se raziskave vesolja nikakor niso
ustavile. Vesoljske sonde serije Pioneer in Voyager so poslale prve
slike zunanjih planetov posnete iz neposredne bli`ine, odkrite so bile
manj{e Lune, ki jih z Zemlje prej niso videli.
420 milijonov svetlobnih let oddaljenagalaksija, ki jo vesoljski teleskop Hubbleposname z neverjetno natan~nostjo –ostrina slike nam odkrije, da ima galaksija"rep", ki sicer za galaksije ni zna~ilen.Rep je najverjetneje posledica tr~enja zdrugo galaksijo.
Itokawa – 500m velik asteroid, s katerega Japonska vesoljskasonda prina{a na Zemljo vzorce.
Ob padcu ko-
meta Shomaker-
Levy 9 leta 1994
na Jupiter se vse
bolj zavedamo,
kako ranljivi prav-
zaprav smo. Zem-
lja, ki predstavlja
neko oazo `ivlje-
nja v tem delu ve-
solja, vsako leto
24 februar
fi{ke regije (Abdullah Rasheed), ki ima
pod svojim okriljem 18 milijonov skav-
tov. Tu lahko resni~no za~uti{, da si del
te velike svetovne organizacije in da so
vsi tvoji bratje in sestre.
Od rodov
Ko sva stopila iz letali{~a (Male –
Maldivi), naju je namesto tropskega
sonca zaslepil "fle{" fotoaparatov. Na-
jin gostitelj je bil Ibrahim Zameer –
Zambe (na~elnik za odnose z javnost-
jo).
Gozdni sade`i -RKJ SpodnjaIdrija na zimo-vanju
Bilo nas je dvanajst in bilo je
bo`i~no popoldne. Zbrali smo se Pr'
Petri~u in se pe{ podali na uro trajajo~
vzpon do Pocka. Na cilj smo prispeli za-
dihani, a polni pri~akovanja. Namestili
smo se v ko~i, sledilo pa je gretje na
veliki pe~i, kar je gotovo ena izmed naj-
bolj{ih stvari v hi{i. Kuharska ekipa je
za ve~erjo spekla ~isto prave pice iz
kru{ne pe~i. Vse pohvale njim, saj smo
zares dodobra napolnili na{e `elodce.
Kot se za prave tabornike spodobi smo
"dru`abni" ve~er pre`iveli ob igricah in
petju.
12 pravih RKJ-jevcev. Foto: Andrija Majsen
Prav gotovo najbolj razveseljujo~a
novica novega dne je bila obilica snega.
Mama narava nam je res podarila zajet-
no mero te zimske pregrehe. Po zajtr-
ku smo se odlo~ili za sprehod do Kovka
in nato {e do Kamutaj{. Po zajetnem
vzponu so se nam kar zaiskrile o~i ob
pogledu na bele planote in predvsem
motorne sani. Poklicali smo na{ega ta-
bornika Mateja, ki je poskrbel, da smo
sani lahko tudi preizkusili. To je
izku{nja, ki je ne pozabi{ kar tako, in
mislim, da je lahko `al vsakomur, ki se
So skavti drugje druga~ni?(Maldivi 12. 1. - 27. 1. 2006)
Ve~ slik lahko najdete na na{ispletni strani: http://prg.rutka.net(Maldivi).Gregor Robi~ in Sonja Koren
Poklju{ki rod Gorje,foto: Gregor Robi~
Prihod na letali{~e Male.
(sola)Igranje s skavti.
Ogled otoka Thulhaadhoo.
[tevilo skavtov na Maldivih se gib-
lje okoli 4000. Njihov sistem dela je ne-
koliko druga~en od na{ega. Vodniki so
ve~inoma u~itelji, glavni predstavnik
posamezne skupine je ravnatelj {ole.
On mora tudi dati dovoljenje za aktiv-
nosti – izlet, tabor... Vodnik lahko po-
stane{ {ele, ko dopolni{ 18 let in krite-
riji so dokaj visoki. Biti vodnik je izred-
na ~ast, da o wood badgih sploh ne go-
vorimo. Kroji – imajo jih vsi od najm-
laj{ih naprej, in nobenemu ni nerodno
iti z njim po ulici. (Tukaj misliva, da so
nam res lahko za vzgled.) Oni so za
naju pripravili obiske v {olah (bila sva
tudi pri pouku), nekaj dnevni izlet na
otok Thulhaadhoo, na katerem sva bila
edina belca; en dan na luksuznem turi-
sti~nem otoku (da sva spoznala, ~esa
si ne moreva privo{~iti), no~ni ribolov
z vsemi glavnimi predstavniki SAM
(Scout Association of Maldives), ogle-
di mestnih znamenitosti,... Na njihovo
pro{njo sva midva predstavila pro-
gram, ki ga izvaja na{ rod, na{o dr`avo,
{e posebej pa sva jih presenetila s pe-
stro ponudbo na{ih taborni{kih iger.
Tu nam pa niso kos. Zelo so zainteresi-
rani tudi za kak{no izmenjavo, o tem je
bilo izre~enih veliko besed. Lahko se
pohvaliva tudi s tem, da sva spoznala
regionalnega direktorja Azijsko – Paci-
25
Izobra`evalno-motivacij-ski vikend RMB
Sli{i se zelo huda zadeva ... ampak PP-jem iz Roda mladi
bori Ajdov{~ina je bilo takoj jasno, da gre {e za eno zabavno
akcijo, ki bo ostala v lepem spominu. V zimskem ~asu naj bi
bilo normalno, da motivacija pade, da so vodniki `e skoraj
brez idej za mrzle vodove sestanke in da se malo ulenimo.
Zadosten razlog za vikend na zasne`enem P{enku, kjer imajo
svojo ko~o prijazni idrijski taborniki.
Tako smo za~etek decembra pre`iveli v dru`bi, ki jo ima-
mo najraje, ob tem pa naredili {e veliko koristnih stvari. Iz-
delali smo cel kup plakatov za na{e nove taborni{ke prosto-
re, izumili kar nekaj novih vozlov, si izmislili in preizkusili
{tevilne nove igrice, odigrali tradicionalen ’twister’, v teoriji
in praksi postavili {olski primer igluja ter naredili program
za sprejem dedka mraza (ki je ekskluzivno napovedal prihod
med svojim dopustom na Havajih!!). Tiste, malo bolj resne
na~elnice, so imele kon~no ~as, da so se v miru pogovorile o
na~rtih za delo v rodu, drugi pa so se vdajali neskon~nim de-
batam in kuharskim eksperimentom ali pa `e prej omenje-
nemu konstruiranju igluja. Seveda nas je obiskala tudi dele-
gacija idrijskih tabornikov, da bi prenesla svoje bogate
izku{nje o upravljanju agregata na nevedne ajdovce. [e en-
krat hvala ☺. Vsestransko u~enje torej.
In tako je pri{el ~as za odhod. Strinjali smo se, da je vi-
kend uspel, ~eprav se je pona{al z nekim ~udnim imenom.
Zgleda, da je bil tisti ’feeling’ to, kar smo v teh sme{nih be-
sedah iskali. O debati ali je za take ob~utke kriva dru`ba ali
pa izjemno bioenergetsko polje okrog ko~e idrijskih tabor-
nikov, pa kdaj drugi~. Vsekakor, RMB priporo~a!
Katarina & Janja
Nju jir parti 05 raport 10 ..., 9 ..., 8 ..., 7 ..., 6 ..., 5 ..., 4 ..., 3 ..., 2 ..., 1 ... Sre~no novo
leto!!! Juhuuuu!!! Pok zama{ka iz steklenice {ampanjca. Ra-
ketiranje neba z razno raznimi barvami iz piromanskih bate-
rij in vonj po smodniku ter izrekanje ~estitk in dobrih `elja
vsepovprek. In kaj je tu kaj posebnega, bi se vpra{al na-
klju~ni mimoido~i. Saj to je opis tipi~nega trenutka, ko se sil-
vestrovo prevesi v novo leto. Res je. Ampak s to razliko, da je
novo leto za PP-je in gr~e rodu Veseli veter letos pri{lo ne-
koliko prej.
RAZISKOVANJE
Toda vrnimo se na za~etek. Vodstvo RVV se je odlo~ilo,
da bo organiziralo akcijo za PP-je, saj se, na `alost, za njih pri
nas bolj malo dogaja. RVV je bo`i~ in novo leto praznoval ne-
koliko prej in sicer v no~i s 26. na 27. december, v vasi Bo-
kra~i. Hrane za poln hladilnik in {e ve~, doma pe~eno pecivo,
(brezalkoholna) pija~a, naredili smo si tudi bovlo in (brezal-
koholne) koktejle (hvala reviji Tabor za recepte ☺). Na je-
dilniku je bila pizza ve~er, narezek ~ez no~ in pala~inke za
zajtrk.
Obiskal nas je tudi bo`i~ek, ki je splezal na balkon in nas
presenetil. Ker nobeno praznovanje novega leta ni popolno
brez ognjemeta, smo ob polno~i pokurili nekaj baterij in od-
prli fla{o srebrne radgonske penine. Darila smo si "razdeli-
li" po sistemu "vzemi novo s kupa, ali pa ukradi sosedovo". In
~e se nismo pri tem "razdeljevanju" zadosti nasmejali, smo
se toliko ve~ pri kvizu. Ko smo se malo pomirili, smo si ogle-
dali film Taxi (francosko verzijo) in spet pokali od smeha.
Nato smo se po~asi odpravili spat. Zjutraj, oz. pa~ ko smo
vstali, pa zajtrk in seveda vsem neljubo, toda obvezno pos-
pravljanje.
Ventilatorrr...
ni udele`il zimovanja. Premra`eni od divjih vo`enj smo se
ogreli s ~ajem, ki sta ga pripravila Goran in Matej (najbr` je
imela prste vmes tudi njuna mama). Ura pa se je vse bolj
bli`ala ~asu kosila, tako da smo se vrnili proti na{i ko~i.
Preostanek dneva je minil ob kepanju, sankanju, smehu in
petju. Popoldne so se poslovili na{i najbolj zavzeti {tudenti,
tako da nas je ostalo samo {e sedem.
Zadnje jutro zimovanja smo se {e zadnji~ ogreli na pe~i,
potem pa v sneg... Pot proti Spodnji Idriji je poskrbela, da
smo razgibali vse smejalne mi{ice, saj se je pod plastjo sne-
ga skrival led, ki je spro`il {tevilne padce. Na sre~o so se vsi
kon~ali brez posledic, tako da smo se sre~no vrnili domov.
Bil je sneg, bili smo mi, bilo je super, v polnem pomenu
besede!Tina (PP klub Gozdni sade`i)
Foto: A. C.
26 februar
Kaj dobim jaz? Nina Arnu{ Jaka Bevk - [eki
Vodni{ki vikendiVsi vemo, da za vodnike obstajajo izobra`evanja: najprej (da sploh lahko postanejo
vodniki) se udele`imo vodni{kega te~aja, potem se lahko odlo~imo in nadaljujemo z GG
vodni{kim te~ajem ali se udele`imo kak{nega specialisti~nega te~aja. ^e `elim postati
na~elnik ~ete, dru`ine, rodu, pocukam za rokav na~elnika in skupaj se odlo~iva, da grem
na te~aj za vodje enot.
K ljub vsem na{tetim
te~ajem, izobra`evanjem
pa nam vsem ~ez leto kdaj
pade motivacija za delo. Po~utimo se
brezvoljni, brez idej in sploh se nam ne
da hoditi na tiso~ in en sestanek... Zato
so v nekaterih rodovih "izumili" vod-
iz potreb vodnikov – vpra{ajte jih, kate-
ra znanja jim manjkajo, kaj bi `eleli iz-
bolj{ati, katere so pere~e teme in
problemi. Seveda pa v programu ne
sme manjkati zabava in dru`enje, zara-
di katerih bo tak vikend {e posebej za-
nimiv. [e bolj konkreten predlog: osvo-
vega dogajanja. O njih se {e veliko go-
vori in smeje na ta ra~un, predvsem pa
ekipe rodov pove`e, da potem la`je de-
lajo skupaj.
Ve~ na temo motivacijevodnikov najdete nagradivo.rutka.net.
ni{ke vikende, ki so namenjeni pred-
vsem pridobivanju veselja do dela, no-
vega znanja, dru`enja in spoznavanju
celotnih vodstev rodov.
Recept za izvedbo vodni{kega vi-
kenda je preprost: na seji rodu, ~ete,
dru`ine se dogovorite za datum (naj-
bolje vikend ali kak{ne po~itnice) in
najamete ko~o (ali ~e imate sre~o,
greste kar v svojo). Program naj izhaja
jite in ponovite osnovna znanja iz mno-
goboja, naredite delavnico na temo sti-
kov s star{i (kako se pogovarjamo z nji-
mi, zakaj nam je v~asih nerodno, zakaj
je pomembno, da imamo sploh stike z
njimi), zve~er naj sledi zabava z rde~o
nitjo (npr. pustovanje), zjutraj pa za
zbujanje sledi kraj{a orientacija. Po
izku{njah iz lastnega in iz drugih rodov,
so taki vikendi prava popestritev rodo-
27SLU@ENJE
PsihologijaIrena Jeretina
G otovo se vam je `e kdaj
zgodilo, da ste imeli pri
tabornikih vsega dovolj in
se vam ni dalo ve~. Skoraj vsak vodnik
kdaj pa kdaj pride v situacijo, ko se mu
ne da pripravljati na vodovo sre~anje in
bi male tabornike najraje kar poslal
domov. Organizator akcije se ob gori
nalog in zapletov pomisli, da bi najraje
vse skupaj kar odpovedal... V tak{nih in
podobnih trenutkih se potem pogosto
vpra{amo - zakaj sploh `rtvujemo toli-
ko ~asa in energije za taborni{tvo?!
Aha, ob prebranem vam v glavi go-
tovo `e besno utripa lu~ka -
MOTIVACIJA! Seveda. Brez motiva-
cije zjutraj ne bi niti vstali iz postelje,
kaj {ele, da bi se – kar tako – odlo~ili
svoj prosti ~as nameniti vzgoji otrok in
organizaciji raznoraznih aktivnosti, od
katerih sami pravzaprav ne pridobimo
ni~ "oprijemljivega".
Seveda vsak posameznik v sebi naj-
de svoje lastne motive za neko po~etje
ali aktivnost na dolo~enem podro~ju. V
taborni{tvu nas ve~inoma dru`i `elja
po dru`enju in skupinskem delu, ali pa
npr. `elja po pridobivanju novih znanj.
Nekatere `ene tudi `elja po priznanju
ali uveljavljanju statusa, spet drugi pa
imajo v sebi preprosto altruisti~no
te`njo, narediti nekaj dobrega.
V situacijah, ko se spra{ujemo, za-
kaj sploh {e delujemo v taborni{ki or-
ganizaciji, nam poznavanje lastnih
motivov pride zelo prav, zato je do-
bro, da o njih razmislimo in se jih zave-
damo. A kljub temu se kdaj zgodi, da
nam zmanjka motivacije in zapademo v
brezvoljnost. Takrat se je fino oprijeti
kak{nih trikov za hiter in u~inkovit dvig
motivacije. Eden tak{nih "trikov" je za-
vedanje, da si sami izbiramo odnos
do dela. Naprimer: ~e se odlo~imo, da
se bomo imeli na vodovem sre~anju
fino, da bo zabavno in zanimivo, ~e
bomo na sre~anje pri{li nasmejani, bo
le-to sigurno minilo veliko zabavneje in
bolj uspe{no, kot ~e se `e vnaprej
odlo~imo, da se nam ne da, da so otro-
ci tako ali tako nezainteresirani za
delo, ipd.
Glede na to, da v taborni{tvu skoraj
nikoli ne delamo sami, je zelo pomem-
Pozitiven odnos do delaTokrat se v psiholo{kem koti~ku ne bomo posve~ali vzgojnim in komunikacijskim problemom pri delu z
mladimi taborniki, pa~ pa drugi "te`avi", ki pogosto pesti vodnike in druge, tako ali druga~e aktivne taborni-
ke, ki so pripravljeni svoj prosti ~as prostovoljno porabiti za dobrobit taborni{tva.
^e `eli{ dvigniti svojo motivacijo pri delu (v taborni{tvu, v {oli, slu`bi ali kje drugje) timorda koristi branje knji`ice FISH! – Filozofija po ribje (Lundin, C., Paul, H. in Christen-sen, J.).
ben tudi na{ odnos do drugih. ^e s
svojo pozitivno energijo pritegnemo
druge in jih vklju~imo v svojo zabavo,
nam bodo to pozitivno energijo vra~ali.
Enako velja tudi pri delu z vodom: z raz-
nimi presene~enji, z dobro pripravlje-
nim programom in s pozitivnim pristo-
pom otrokom polep{amo dan. Veseli
in zadovoljni otroci, pa tudi nam po-
lep{ajo dan.
In v tak{nih trenutkih vpra{anje,
ZAKAJ delam vse to, ne potrebuje od-
govora. ☺
28 februar
VPRA[ANJA ZASPREMLJANJE DELA VVODU:
Ali vodnik komunicira z vsakim ~la-
nom voda?
Ali je vodnik zgled svojim ~lanom?
Ali vodnik skrbno planira delo in
aktivnosti voda?
Ali vodnik uporablja vse razpolo`lji-
ve vire za delo z vodom?
Ali vodnik koordinira delo v vodu
tako, da ta funkcionira kot skupina?
VOD ODLO^A:V primeru dobre komunikacije
med vodnikom in njegovimi ~lani, poi-
zvedeti, kaj si mladina `eli, ne bi smelo
biti preve~ te`ko. To klju~no infor-
macijo lahko pridobimo:
- preko neformalnega pogovo-
ra,
- ali druga~e – ~lani naj vsak zase
napi{ejo na list papirja, kaj bi
radi po~eli na vodovi akciji,
- ali {e druga~e, v zavetju tople
u~ilnice jim pripravimo kraj{i
"brainstorming" – in zadol`imo
enega, da predloge zapisuje na
tablo. Nato ~lanom uprizorimo
referendum v malem.
Razdelimo jim manj{e nalepke
(lahko si pomagamo tudi s kredo)
in jih pripravimo k oddajanju
glasov.
Na primer: tri nalepke (tri ~rtice s
kredo) oddajo svojemu NAJ predlogu,
dve drugo uvr{~enemu in eno za tretji
predlog po njihovi `elji. Tudi ~e se vam
"volitve" ne posre~ijo, bo iz razpleta
nadaljnjih dogodkov razvidno, kateri
predlog podpira ve~ina ~lanov.
POTREBE VODA:Potem pride na vrsto demokraci-
ja, pa vendar – samo vodnik ve, kaj je
dobro za ~lane, in kaj ne. Poiskati je po-
trebno pravo mero usmerjanja in
vzpodbujanja v `eleno smer. Seveda ni
potrebno posebej poudarjati, da nas
zanimajo le realni in izvedljivi predlogi.
Vseeno sku{ajmo odgovoriti na njiho-
ve potrebe in jih v nadaljevanju tudi
zadovoljiti.
ODGOVORNOST:Sledi delitev dela, priporo~ljivo
je prostovoljno prevzemanje odgovor-
nosti za posamezen del akcije. Vodnik
naj da prednost ~lanom, da prevzamejo
la`je zadol`itve, za tiste najbolj po-
membne ali formalne pa naj poskrbi
sam. Skratka, s tem, ko bodo ~lani
prevzemali odgovornost in se aktivno
vklju~evali tako v proces odlo~anja o
akciji kot v samo izvedbo, si bomo za-
gotovili njihovo udele`bo in pripravlje-
nost za delo, oni pa bodo do`iveli pozi-
tivno in vzgojno izku{njo.
Imeti vod GG
Barbara Ba~nik - Ba~a
Dajmo si prilo`nost
V tej {tevilki Tabora boste zasledili poudarek na aktivni participaci-
ji, oziroma vklju~evanju ~lanov v proces odlo~anja z namenom
ve~jega zanimanja za samo udele`bo in izvedbo akcije. Poglejmo,
kako naj bi stvar potekala pri gozdovnikih in gozdovnicah:
DotikStara angle{kamolitev
Brskala sem po knjigah, starih zapi-
sih, prebirala stare ~lanke, ki so rubri-
ko Dotik bogatili do sedaj ... razmi{ljala
sem, da vam ponudim nekaj ~isto svo-
jega in sve`ega, a na koncu sem se
odlo~ila, ker sem omejena na {tevilo
besed, da izberem slednje. Staro an-
gle{ko molitev, ki naj Vam se`e do naj-
bolj skritih koti~kov srca.
"Vzemi si ~as za prijaznost
– saj je pot k sre~i,
Vzdemi si ~as za sanje
– popeljejo te med zvezde,
Vzemi si ~as zato, da ljubi{ in si
ljubljen
– to je privilegij bogov,
Vzemi si ~as in se ozri naokrog
– dan je prekratek, da bi bil sebi~en.
Vzemi si ~as za smeh
– ki je glasba du{e."
Sergeja Bogovi~
Foto: SiNi.
29
KolumniAmerikanec Boris Mrak
Mladi ali odrasli?
Kdo naj 'vodi' organizacijo?... Ko so minili trije meseci, je imel Jonatan {e {est drugih
u~encev, samih Izob~encev, ki jih je mikala ta ~udna nova misel o
letenju, zaradi veselja nad letenjem.
Pa vendar jim je bilo la`je nau~iti se velikih umetnij kot razu-
meti, iz kak{nega razloga naj to delajo ...
(Richard Bach, Jonatan Livingston Galeb)
S stare{ino na{ega roda, Brankico, se velikokrat pogovarja-
va o tem, kako voditi rod, da bo napredoval. Kaj narediti, da
bomo {e bolj{i, predvsem pa, da bi {e ve~ mladim dali izku{njo
taborni{tva. Pri tem velikokrat prideva do na{ih popotnikov in
popotnic. Mladih, izredno sposobnih tabornikov, ki so pravza-
prav tisti, ki izvajajo program roda. So tudi vodniki, vodje ak-
cij... Da pa bi prevzeli kak{no odgovornej{o funkcijo v rodu, pa
niso pripravljeni. Ugotavljava, da jim manjka odgovornosti, ki
bi vodila v vztrajnost, ki jo marsikatera rodova funkcija zahte-
va, predvsem na~elni{ka.
Pri tem nama spomini zajadrajo kakih 15 let in ve~ nazaj.
Ko sva bila {e mlada (hitro se potola`iva, da sva tudi zdaj mla-
da, vendar sva bila takrat malo mlaj{a). Takrat sva bila oba
na~elnika ~ete – vsak svoje. Velikokrat smo tekmovali, katera
je uspe{nej{a, bolj{a. Takratne ~ete so {tele ve~ vodov in tabor-
nikov, kot dana{nji rod. Pa sva jih uspe{no vodila, ~eprav sva
komaj stopila v srednjo {olo.
Danes pa {e {tudenti niso pripravljeni tega po~eti. In biti
pri tem tako uspe{ni, kot sva bila takrat midva.
Vendar so bili takrat ~asi druga~ni. Ne samo to, da je bilo
takrat ve~ mladih, manj ostalih dejavnosti, druga~ne vrednote.
Druga~na sva bila midva. Takrat je bil pa~ ~as, ko si se ve~ino-
ma odlo~il za eno, najve~ dve dejavnosti, katerim si posvetil
ve~ino svojega prostega ~asa. Tudi zato, ker je bila ve~ina tvo-
jih prijateljev tam. Danes pa mladi po {oli hitijo od ene dejav-
nosti k drugi, od enega kro`ka do drugega te~aja. In nikjer niso
zares vklju~eni. Vedno so samo obiskovalci, nekdo, ki pride, po-
gleda in odide.
Taborniki pa se nismo spremenili. [e vedno od mladih
pri~akujemo (vsaj od vodij), da so vklju~eni. 'Taborni{tvo je
na~in `ivljenja!', je velikokrat vodilo. Toda – ali so mladi pri-
pravljeni prevzeti tako obvezo – da se vklju~ijo in jim taborniki
postanemo zares pomembni? So jo pripravljeni prevzeti tako
kmalu, kot to od njih pri~akujemo – tudi na podlagi lastne
izku{nje?
Mislim, da je ~as, da razmislimo o tem in o na{i paradigmi.
Mogo~e je ~as, da se prilagodimo.
Mogo~e pa tudi ne ...
Taborni{ki zakoni in miStatut ZTS, ki ga je sprejela skup{~ina ZTS v novembru, lan-
skega leta (tako reko~ pred iztekom leta), bralcu ob njegovem
pregledovanju in ponovnem branju nehote spro`i vrsto vpra{anj
in pomislekov. Na primer v 12. ~lenu Statuta so zelo jasno napi-
sani taborni{ki zakoni in marsikateri ~lan na{e organizacije
jih zna povedati iz ust. Toda ali je to dovolj? Ali se jih zares
dr`imo ali pa so na{i delegati, ko so potrjevali statut tudi v
na{em imenu v `epu dr`ali prav male fige, figice? ^lovek res
dobi ~udne ob~utke, ko za~ne pregledovati nekatere podatke o
na{i organizaciji. Na primer ~lanstvo in pla~ilo ~lanarine v
zadnjih petnajstih letih, recimo tam od leta 1990, ko so se v or-
ganizaciji za~ele spremembe in pribli`evanje WOSM. In kaj lah-
ko ugotovi, boste rekli? Prvi~ to, da nam {tevilo ~lanstva upada.
Ampak najbr` bi se dalo to {e nekako opravi~iti z vrsto razlogov
(vse ve~ja konkurenca med nepridobitnimi organizacijami,
upadanja {tevila rojstev in s tem povezanega {tevila otrok v Slo-
veniji, ki so na{a najve~ja ciljna skupina, pa {e kaj bi se na{lo
ob taborni{ki inovativnosti).
To, kar je bolj zaskrbljujo~e, pa je to, da rodovi ne pla~ujejo
~lanarino za vse svoje ~lane. Pa bo morda nekdo rekel, ja saj se
ne da tega to~no narediti, ker se nam ~lanstvo stalno spreminja,
nekateri ne pla~ajo ~lanarine, nekateri pozabijo, nekateri nas
obi{~ejo samo enkrat na leto, nekateri se nam pridru`ijo samo
za kak mesec ali dva ... - veliko izgovorov, pa tudi nekaj dejstev.
Vse lepo in prav ampak te`ko bo nekoga prepri~ati, da je takih
izjem kar nekje med 20 in 30 % - vsako leto, da ne bo pomote in
ta procent je v nekaterih letih {e ve~ji (seveda je procent odvi-
sen od tega, od katere {tevilke ga ra~unamo, da ne bo pomote!).
Seveda si {tevilk nisem izmislil sam, ampak so to povsem urad-
ni podatki na{e organizacije. Vsako leto je prisotna dokaj veli-
ka razlika med {tevilom na{ih ~lanov v rodovih, o katerih
poro~amo in o tem, za koliko ~lanov dejansko pla~amo ~lanari-
no. In da bo moje razmi{ljanje jasno, se vrnimo nazaj na tabor-
ni{ke zakone. ^e bi jih spo{tovali in se jih dr`ali, potem tako
velikih razlik seveda nebi bilo. Kaj je torej narobe z nami? Ali
`elimo imeti samo lepo zunanjo sliko o nas samih, ali pa `eli-
mo res spo{tovati to, za kar se zavzemamo? Koga s tem pravza-
prav zavajamo? Ali je to na~in na{e vzgoje? Ali to po~nemo za-
vedno ali nezavedno, oziroma menimo, da so take male prevare
dovoljene? Ali morda s tem ne varamo sami sebe? Vpra{anj je
veliko, odgovor pa je vsekakor lahko samo eden: "varamo" sami
sebe (da ne uporabim kakega bolj grobega izraza) in to vseka-
kor ni v skladu z na{imi, taborni{kimi zakoni, za katere smo se
zavzeli in za katere smo glasovali. Naj bo to vsem ~lanom ZTS,
posebno pa {e vodjem te organizacije, v premislek in pogled v
samega sebe.
Sre~no!
Sarajevo, 27. 1. 2006
AKTUALNO 29
30 februar
TTTTTema meseema meseema meseema meseema mesecacacacaca Foto: arhiv R XI.SNOUB& Damjan Obal
Nina Medved
ZOT ... in zvezde so bile rojeneVsako leto znova, tokrat `e deseti~ zapored, taborniki Rodu XI.SNOUB in Milo{ Zidan{ek iz
Maribora prirejamo Zimsko orientacijsko tekmovanje (ZOT), ki je vsako leto
polno. Izku{enj, zabave in absolut-
no mraza. Letos se je ZOT odvil v
petek 27. 1. in soboto 28. 1.2006,
na osnovni {oli Du{ana Flisa v
Ho~ah pri Mariboru. Kak{no slabo
vreme, kak{na megla, pravi mraz je `gal in tekmovalce le pod`igal za
naslednji dan, ko so se odpravili na progo. Zaradi zamujanja nekaterih
ekip v petek zve~er so tekmovalci dokaj pozno kon~ali s pisanjem "ToTi
testa" ter vrisovanja, vendar jih je ~akalo posebno presene~enje. Pripravili
smo namre~ prave karaoke, katere so razvnele {e tiste, ki so pol ure pred tem
prisegali, da pa oni nikoli ne pojejo. Seveda, mikrofona sta gorela celo no~,
odmor sta si vzela le zjutraj med startom ekip. S proge so
tekmovalci pri{li naravnost ubiti in so kar takoj navalili na joto,
ki jih je ~akala v jedilnici, nato pa le {e nestrpno pri~akovali
rezultate. Nagrade so prejeli prav vsi sodelujo~i, kar je risalo
nasmehe tudi tistim, ki se niso odrezali najbolje. O~arljive sne`ake-
pokale, pa so odnesli, seveda, le najbolj{i.
N e glede na {tevilo
ekip, tudi ne ubija-
jo~ih -12°C, smo {e
enkrat speljali ZOT, kot je treba.
Udele`ilo se ga je 12 pet~lanskih
ekip iz vse Slovenije, med njimi tudi
ekipa tabornikov iz Zagreba, ki so
o~itno navdu{eni nad slovenskimi
taborni{kimi tekmovanji. Tekmo-
valci so {e vsako leto od{li iz na{ih
krajev polni vtisov in energije, ki
nas, tabornike, `ene naprej. Vendar
vsako leto ni enako drugemu in tudi
leto{nje ni bilo prej{njim. O~itno
smo ustvarili novo tradicijo tekmo-
vanja, karaoke. Tekmovalci kakor
tudi organizatorji so mikrofona
dr`ali celo no~ v rokah in lahko bi
rekli, da so zvezde bile rojene. Hva-
la vsem, ki ste pri{li: pa naslednje
leto znova!Koliko nas je? Milijon! Najlep{a hvala za podporo: Eurosporttrade, Postonjske
pekarne, Mesarija Ko{aki, O[ Du{ana Flisa Ho~e
31TEMA MESECA
Jasna, RXI, vodja tekmovanja"Letos sem ZOT prvi~ videla skozi
o~i vodje tekmovanja. Ta vloga ti pobe-
re `e pred tekmovanjem veliko ~asa in
`ivcev in ~e nima{ za sabo sposobne in
po`rtvovalne ekipe, kot sem jo imela
jaz, je po moje ful te`ko. Menim, da
nam je uspel eden bolj{ih ZOTov. Raz-
log je predvsem to, da so vsi organiza-
torji, bolj ali manj ute~eni na svojih
polo`ajih, in vsi delajo tisto, kar najbo-
lje znajo. Vendar kljub temu sprejema-
mo v organizacijsko ekipo vedno nove
obraze, da tekmovanje ne bi postala
dolgo~asna rutina, kjer je `e vse pred-
vidljivo, tako za organizatorje, kot za
tekmovalce. [koda le, da je bilo tako
malo ekip. Nekaj jih je odpovedalo v
zadnjem trenutku, verjetno je bil raz-
log bolezen. Upam samo, da se niso us-
tra{ili mraza, saj je bil vikend res zim-
ski. Vseeno pa je bilo to tekmovanje z
velikim T in upam, da se na naslednjem
ZOTu vidimo v ve~jem {tevilu. Enajsta
namre~ naslednje leto dela enajsti
ZOT! In tega ne smete zamuditi!"
Beseda kontrolorja:"Minil je {e en ZOT, kateri mi bo
ostal v lepem spominu. Mislim, da smo
tekmovanje speljali kot se spodobi. Za-
bava ni manjkala, saj smo se ob karao-
kah nasmejali do solz. No~ je bila nato
{e dolga in kljub mrazu se je spanec na
kontrolni to~ki prilegel. Super je, da so
se leto{njega ZOTa udele`ili tudi Hrva-
ti, ki so se zelo dobro izkazali. Seveda
pa ne morem mimo novih poznanstev,
ki sem jih pridobil. [koda le, ker je
pri{lo malo ekip. Super (mega, noro,
kul) je bilo!"
Kontrolor Matej, RXI
Risanje skice terena na kontrolni to~ki.
Mnenja Beseda tekmovalcev:"^eprav je bila udele`ba manj{a, kot smo
navajene iz drugih taborni{kih tekmovanj, je
bilo vzdu{je prav Fantasti~no. Najbolj nas je
navdu{ila pozitivnost, energi~nost in odpr-
tost organizatorjev. Uspelo jim je zdru`iti
tekmovalni del in zabavo. Na koncu pa je vsaka ekipa zapustila ZOT s prijetnimi
ob~utki. Ampak ni slaj{ega od zmage. Mi svojo posve~amo orientacistu Mikiju."
Ekipa Fantasti~nih 5"Letos sem bila prvi~ na ZOT-u in mi ni `al, da sem {la. V{e~ mi je bil spro{~en
odnos organizatorjev. Zelo zanimiva ideja so se mi zdela tudi karaoke:). Proga ni
bila prezahtevna, ni bilo premrzlo, vse skupaj ... supr ☺ Bilo pa mi je malo ~udno,
da je bilo tako malo {tevilo GG ekip."
Petra, RPK"Vu~ko me je nazvao i pitao: „Ho~e{ u Sloveniju?“. Rekoh: „Ho~u. A 'di?“. „Pa u
Ho~e“. „Ho~u,“ rekoh. Odmah kad smo do{li smo prionuli rje{avanju testa i usp-
je{no obavili ono {to se od nas o~ekivalo, unato~ malim tehni~kim problemima.
Jutro je donijelo novi dan, a novi dan je donio novi izazov. Gonjeni prkosom i ve~
pomalo `eljom da vidimo osnovnjak, redali smo KT-ove kao po {pagi i uspje{no sti-
gli na cilj. Dok je ekipa STG1 imala megdan sa ~u{pajzom na stolu, organizatori su
izvijesili rezultate ovogodi{njeg ZOT-a. Pa je** te mi smo drugi. Jihaa. Viceprvaci
Slovenije. Bravo de~ki. Zahvala: organizatorima, ostatku ekipe STG1 (Vu~ko,
Sini{a i Kale), kuharu u {koli jer nam je dao jo{ jednu porciju ~u{pajza, te teti ko-
nobarici u Ptuju na dobroj kavi ... I naravno pozdrav svim ostalim sudionicima ZOT-
a '06 ..."
Gjurofski za ekipo SGT1, Odred izvidja~a Studentski Grad
32 februar
Bronasti znak ZTS(Pogoji: lahko ga prejmejo popot-
niki ali starej{i ~lani, ki so z najmanj
petletnim aktivnim delom v taborni{ki
organizaciji dosegli uspehe pri vode-
nju in organizaciji posebnih aktivnosti
ter izvajanju programa organizacije v
okviru rodu ali {ir{e.)
IME PRIIMEK ROD
ALJANA LITROP RZR
GREGOR KOVA^ RSV
IGOR MAJCEN RSV
JURE BRANKOVI^ ZR
MANCA KRA[EVEC RSV
MARKO RU[NIK RZR
MARTIN BRESKVAR RSV
MIHA [TABUC RSV
MITJA KO[IR RZR
SARA [OUKAL RSV
TADEJA ALBREHT RZR
TINA PETEK RPK
Srebrni znak ZTS(Pogoji: lahko ga prejmejo ~lani
starej{i od 20 let, ki so z najmanj de-
setletnim aktivnim delom v taborni{ki
organizaciji, uspe{nim vodenjem enot
in izvajanjem programa, organizira-
njem in vodenjem ve~jih akcij v rodu,
obmo~ju ali v republi{kem merilu, do-
segli uspehe, ki so jih uveljavili v
obmo~nem ali dr`avnem merilu.)
IME PRIIMEK ROD
MIHAELA HOJKER ZR
TINE KOLOINI RR
BLA@ VERBI^ RPK
Razpis za soorganizatorja zleta 2009 (sprejetona 39. seji IO ZTS, Ljubljana, 9. 1. 2006)
Podalj{an rok za prija-vo na Rover Way
Izvr{ni odbor obve{~a vse
~lane, {e posebej popotnice in popot-
nike, da je organizacijski odbor, ki pri-
pravlja leto{nji Rover Way v Italiji, po-
dalj{al rok prijav do\'9f8. februarja
2006. Torej, ~e je kdo v zadnjem ~asu
ob`aloval, da je zamudil rok prijave,
ima sedaj {e eno prilo`nost. Ve~ na
uradni strani akcije www.roverway.it.
I. [.
TABORNI[KI FE[TIVAL ali " V mestu in naraviska~emo po travi"
V soboto, 22. aprila 2006, bo Mestna zveza tabornikov Ljubljana, ob dne-
vu Tabornikov in dnevu Zemlje, organizirala tradicionalni, letos jubilejni, `e deseti
Taborni{ki fe{tival. Center dogajanja bo v parku Tivoli med Jakopi~evim sprehaja-
li{~em in Tivolskim ribnikom. [tevilne delavnice bodo potekale med 10. in 14. uro.
Lepo ste vabljeni taborniki iz cele Slovenije, da se nam pridru`ite in sodelujete. Ve~
informacij o akciji dobite v naslednjih {tevilkah Tabora in pri glavnem organizatorju
Taborni{kega fe{tivala Mihi Ma~ku ([email protected]).
Maja Nikoli~, Mestna zveza tabornikov Ljubljana
32 februar
1. Na podlagi sprejetega sklepa 6. seje stare{instva dne 18.6.2005 v Slovenski
Bistrici in v skladu z Navodilom za organiziranje ve~jih dr`avnih in mednarod-
nih akcij v ZTS, ki ga je sprejelo stare{instvo ZTS na 5. seji dne 18.6.1999 v
Ajdov{~ini, Izvr{ni odbor ZTS objavlja razpis za izbiro soorganizatorja zleta
ZTS v letu 2009.
2. Zlet bo predvidoma potekal od 31. julija do 9. avgusta 2009.
3. Soorganizator je dol`an zagotoviti prostor ustrezne velikosti (3 hektare) z
osnovno komunalno ureditvijo (pitna voda in urejeni odtoki odpadnih voda,
WC-ji so lahko kemi~ni) na katerem je mo`no taboriti. Prostor mora biti na
voljo vsaj teden dni pred pri~etkom in tri dni po zaklju~ku zleta. Soorganiza-
tor je na zletu zadol`en za vodenje tehni~nih slu`b. Predvidena udele`ba je
800 udele`encev.
3. Prijava na razpis mora vsebovati:
· predstavitev o`je in {ir{e lokacije zleta
· predstavitev organizacijskih potencialov
· predstavitev mo`nosti, ki jih okolje nudi za izvedbo programa
· predstaviti zamisel o organizaciji bivanja
· predstaviti pripravljenost za sodelovanje ob~ine, podjetij in organizacij
· predstaviti in utemeljiti okvirno finan~no konstrukcijo stro{kov infrastuktu-
re in namestitve
· na kratko predstaviti kandidate za sodelovanje v organizacijskem odboru
zleta
· sklep rodove uprave oz. ustreznega organa o nameri za soorganizacijo zleta.
4. Kriteriji za izbiro kandidata:
- ustreznost lokacije (primernost za postavitev tabora, bli`ina komunalne
infrastrukture, razli~ne mo`nosti za izvajanje programa)
- kadrovski potenciali (zagotovitev vsaj 30 ~lanov osebja, mo`nosti za
sodelovanje z drugimi organizacijami v okolici)
- podpora v lokalni skupnosti (mo`nost sofinanciranja s strani ob~ine in
podjetij)
V primeru, da se prijavi le en ponudnik in ne izpolnjuje kriterijev, se razpis
ponovi.
5. Na razpis se kot kandidati za soorganizatorje lahko prijavijo taborni{ki
rodovi, ob~inske zveze in obmo~ne organizacije ZTS, ki so pravne osebe.
6. Prijave na razpis je treba dostaviti na sede` ZTS do 31. marca 2006.
7. Prijave na razpis bo obravnaval IO ZTS in izbral najbolj ugodnega ponudnika s
katerim bo podpisan dogovor o soorganizaciji zleta.
Ljubljana, 9. 1. 2006
Toma` Strajnar, na~elnik ZTS
33AKTUALNO
SnegZanimivo je, da poleg koli~ine sne-
ga vpliva tudi mo~ vetra med sne`en-
jem. ^e je sne`ilo v mo~nem vetru, je
za spro`itev plazu dovolj `e 20 cm sne-
ga, medtem ko je pri snegu, ki je padel
v brezveterju sneg nevaren nad 30 cm.
TerenNajve~ja nevarnost plazov se pojav-
lja na pobo~jih z naklonom okrog 45o.
Na zelo polo`nih obmo~jih je nevar-
nost neznatna, medtem ko pri zelo str-
mih nakloninah prihaja do sprotnega
plazenja novega snega.
Najnevarnej{a je monotona naklo-
nina, na kateri ni dreves, skal ali teras.
Najbolj{a za{~ita pred sne`nim plazom
je gost smrekov gozd, najnevarnej{i pa
so travniki, saj na njih sneg nima nika-
kr{ne opore.
PreventivaMed gibanjem po potencialno ne-
varnem terenu moramo poskrbeti za
nekaj ukrepov. Priporo~ena je uporaba
lavinske `olne, elektronske naprave, ki
nam mo~no olaj{a iskanje zasutega.
Dobro je, da si nadenemo rokavice ter
smu~arska o~ala, preko obraza pa si
zave`emo ruto. V primeru, da nas zaja-
me plaz, se ~im hitreje znebimo na-
hrbtnika in vse opreme. Z gibi, podob-
nimi plavanju, sku{amo ostati na vrhu
plazu, obenem pa si z dlanmi pred
obrazom naredimo prostor za zra~ni
`ep.
Ob zaustavitvi plazu poizku{amo
pred obrazom narediti ~im ve~ji zra~ni
`ep, ki nas bo varoval pred zadu{itvijo.
Sne`ni plazoviZadnje ~ase nas pogosto presene~ajo obilne sne`ne padavine v visokogorju,
saj je na nakaterih smu~i{~ih snega `e preko treh metrov. Novo zapadli sneg
je ponavadi najbolj vabljiv za vo`njo izven urejenega smu~i{~a, ko vijugamo
po mehkem pr{i~u in pogosto ne mislimo na nevarnost. Plaz je ena izmed
huj{ih naravnih nesre~, katere `rtev ne `eli biti nih~e.
Iskanje^e smo na plazu ostali sami,
za~nemo z iskanjem zasutih takoj. Naj
nas ne zavede bli`ina ko~e ali ~esa po-
dobnega, saj je va`na vsaka sekunda.
Ponesre~enec, ki je izkopan v 15 minu-
tah ima 92% mo`nosti za pre`ivetje, ~ez
20 minut pade vrednost na 35%, nakar
je padanje {e bolj drasti~no. Kadar
i{~e ve~ ljudi, moramo poskrbeti za
pravilno organizacijo, saj lahko nenad-
zorovano iskanje prinese ve~ {kode
kot koristi.
Izleti v zasne`ene gore so lahko
~udovita izku{nja, ki pa se lahko kaj hi-
tro prevesi v tragedijo. Bodimo pozor-
ni in previdni. Noben preventiven
ukrep ni nikdar zaman.
Igor Zorc in Joze Sko~ir, delavca RTC Kanin, vsakoleto pro`ita plazove, ki groze, da bi zgrmeli nasmu~i{~e. Poleg njiju (desno) je jamar JK Novomesto Miha Ruk{e, zadaj pa je ogromen plaz, ki soga s pomo~jo eksploziva spro`ili s Prestreljenika.Foto: Toma` Bukovec
33
Jo{t Bukovec
34 februar
remu mlademu ~lanu. Najmlaj{im je ostal v spominu kot tisti
starej{i tabornik, ki je ob tabornem ognju znal tako lepo pri-
povedovati o preteklosti in zgodovini taborni{tva. S prijazno
besedo na njih ni prena{al le znanja, temve~ tudi vrednote.
Dolga leta si nismo mogli zami{ljati taborni{ke akcije
brez njega. Tudi takrat ne, ko nam je dopovedoval, da je `e v
letih. Vedeli smo, da je mlad v sebi, v svoji du{i. "Taborni{tvo
je na~in `ivljenja", nam je govoril.
Bil je potrpe`ljiv in vztrajen u~itelj. Posebej takrat, ko
mladostna vihravost ni dala, da ne bi kak{ne u{pi~ili. Bil je z
nami in nam vlival zaupanje. U~il nas je imeti rad naravo in
ljudi. U~il nas je prisluhniti naravi, `iveti z njo in jo pustiti
neokrnjeno.
Kdo bi to poznal bolje kot ^io, ki mu je taborni{tvo bilo in
ostalo v `ivljenju tudi takrat, ko so njegove naloge postopo-
ma prevzemali mladi – njegovi u~enci. Ko je tudi njim tabor-
ni{tvo postajalo na~in `ivljenja.
Ob praznovanju petdesetletnice Roda veseli veter je bil
z nami. Veselil se je sre~anja z nekdanjimi taborniki. Skupaj
so obujali spomine na mnoge izpeljane akcije. Vsak je pripo-
vedoval svojo zgodbo. Tudi ^io. Nam pa bodo za vedno ostale
zgodbe, v katerih so imeli glavno vlogo taborniki, ^io pa je bil
re`iser teh zgodb.
Hvala ti, ^io, za vse to. V imenu generacij tabornikov, ki
so te poznale. In generacij, ki te prilo`nosti, `al, ne bodo
imele.
V spomin
P o panonskih ravninah je oto`no zapihal nagajivi
zimski veter, kakor da bi vsem koti~kom Pomur-
ja, predvsem pa Prekmurja, `elel sporo~iti
`alostno novico – umrl je starosta pomurskih in prekmur-
skih tabornikov, ^io.
Dolga desetletja je ob svojem rednem delu posve~al ~as
tudi tabornikom. Za taborni{tvo je navdu{il veliko mladih.
Tako ali druga~e je bil prisoten pri ustanavljanju taborni{kih
enot na celotnem prekmurskem prostoru; pod njegovim
okriljem je nastal tudi odred v delovni organizaciji. Sledil je
spremembam v organizaciji. Z njim in ob njem je do`ivljala
spremembe tudi slovenska taborni{ka organizacija, v kateri
je bil nazadnje ~lan disciplinske komisije.
Prekmurske tabornike je vodil od akcije do akcije, od
Sutjeske do Poljske, od tabora do tabora, od zimovanja do
sestankov rodove uprave, na morje in v planine – s svojim
zdravim in vzdr`nim na~inom `ivljenja je bil vzor marsikate-
Jo`e Vild – ^io(1924 – 2005)
35RAZVEDRILO 35
Iz taborni{kepesmarice
Klemen Kenda
Stric volkHuda je bila tale zima in mraz je
mo~no stiskal med gozdnimi prebival-
ci. Tudi jaz sem moral poiskati toplej{e
zavetje. Tako sem se ob toplih plame-
nih tabornega ognja zna{el na sre~anju
poglavarjev, predstavnikov plemen, ki
so razpravljali o te`avah s poginulimi
konji. Pravzaprav so se problema lotili
na najbolj moderen (ve~krat so omeni-
li besedo strategija) in demokrati~en
na~in. Vsi predstavniki so skupaj mo-
drovali, kak{na bi bila najbolj{a strate-
gija. Po dveh dneh, ko se je iz pip poka-
dil bel dim, so predstavili naslednje
predloge:
• zamenjajmo jezdeca;
• imenujmo komisijo, da preu~i
mrtvega konja;
• organizirajmo delegacijo, ki bo
od{la v tujino, da razi{~e, kako
drugi jezdijo mrtve konje;
• mrtvega konja prekvalificirajmo v
"`ivega mrli~a";
• anga`irajmo zunanje eksperte, da
zajahajo mrtvega konja;
• vpre`imo nekaj mrtvih konjev
skupaj, da pove~amo njihovo
hitrost;
• zagotovimo dodatna sredstva in
(ali) dodatno usposabljanje, da
pove~amo u~inek mrtvega konja;
• napravimo {tudijo u~inkovitosti,
da ugotovimo, ~e bi la`ji jezdec
izbolj{al u~inek mrtvega konja;
• izjavimo da mrtev konj – ker ga ni
potrebno hraniti – zni`uje skupne
stro{ke in kot tak prispeva k
poslanstvu organizacije bolj kot
drugi konji;
• spremenimo kriterije pri~akova-
nih zahtev za vse konje.
Po burni razpravi in prepri~evanju
kdo ima prav in ~igava ideja naj obvelja,
je eden izmed poglavarjev vstal in re-
kel: "Kadar ugotovi{, da jaha{ mrtvega
konja, je najbolj{a strategija, da ga raz-
jaha{." Stric [email protected]
Predin je ustvaril kar precej pesmi, ki jih sli{imo ob tabornem
ognju, pesmi z njegovih zadnjih albumov po krivici ostajajo v
ozadju. Pred ~asom smo vam v Taboru predstavili pesem z
naslovom “Pra`en krompir”, tokrat pa vam predstavljamo {e eno
z istega albuma. Kitaristom pri izvajanju priporo~amo kan~ek ve~
strasti in hitrej{o desnico.
STRUP ZA PUNCEZoran Predin
h AKo bom velik, bom Janko, Janko za Metke,
e A hfrajer brez vsake napake, tisti, ki zna.
h AIn padla bo{ name, kot toliko drugih,
e A hna luknjico v bradi, na avto, na ~rnega psa.
D h
In ti bo{ ~akala, na moje ustnice, e Ana moje mi{ice, na moje bo`anje. D hIn ti bo{ sanjala, kako se ljubiva, e A
pod tremi palmami, petkrat na dan ...
eKer jaz sem hip in jaz sem hop, Dstrup za punce. eKer jaz sem hip in jaz sem hop, Dstrup za punce.
`al mi je pupa, ne bo ti uspelo,
zgubila bo{ pamet, nedol`nost in notranji mir.
Zdaj nimam ve~ ~asa, zdaj nimam ve~ robcev,
kli~e me tiso~ nestrpnih zaljubljenih src.
In ti bo{ ~akala ...
// solo
Ker jaz sem hip ...
Pridi sem moja vro~a zver,
bodi moj divji buldo`er,
pridi sem moja vro~a zver,
bodi moj divji buldo`er ...
Ker jaz sem hip ...
Jaka Bevk - {eki
36 februar
KolofonUredni{tvo: Ale{ Cipot ([email protected]) - glavni in odgovorni urednik, Miha Bejek ([email protected]) - pomo~nik urednika, Bla` Verbi~ ([email protected]) - urednik fotografije, Meti Buh ([email protected]) in Ale{aMrak ([email protected]) - urednici sklopa Igra, Toma` Sinigajda ([email protected]) - urednik sklopa Dogodiv{~ina. Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak. Lektoriranje: [pela Les ([email protected]). Novinarjiin sodelavci: Nina Arnu{ ([email protected]), Barbara Ba~nik ([email protected]), Maru{a Ba{a ([email protected]), Jaka Bevk ([email protected]), Sergeja Bogovi~ ([email protected]), Jo{t Bukovec([email protected]), Borut Cerkveni~ ([email protected]), Irena Jeretina ([email protected]), Klemen Kenda ([email protected]), Primo` Kolman ([email protected]), Nina Medved([email protected]), Frane Merela ([email protected]), Boris Mrak ([email protected]), Tadej Pugelj ([email protected]), Matej Ram{ak ([email protected]), Lea Repi~ ([email protected]), Ale{ Skali~([email protected]). Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije, Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije. NASLOV UREDNI[TVA: RevijaTabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: [email protected], [email protected]. WWW: http://www.zts.org. Cena posameznega izvoda je 500 SIT, letna naro~nina je 5000 SIT, za tujino pa letnanaro~nina s pripadajo~o po{tnino. Transakcijski ra~un: 02010-0014142372. Rokopisov in fotografij ne vra~amo. Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~e leto. Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu. DDV jevra~unan v ceno. Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana. [tevilka je bila tiskana v nakladi 6400 izvodov. Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana. Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo zakulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792. ISSN 0492-1127
36 januar
37RAZVEDRILO
38 februar
39RAZVEDRILO
Zadruga ZTS, Ljubljana Parmova 33tel.: 01/300 0820
Odprta od ponedeljka do petka od10.00 do 15.00 v sredo do 17.00
^e ne veste kje iskat, pri nas^e ne veste kje iskat, pri nas^e ne veste kje iskat, pri nas^e ne veste kje iskat, pri nas^e ne veste kje iskat, pri nasdobite:dobite:dobite:dobite:dobite:
• taborni{ko uniformotaborni{ko uniformotaborni{ko uniformotaborni{ko uniformotaborni{ko uniformo• oznake ve{~inoznake ve{~inoznake ve{~inoznake ve{~inoznake ve{~in• oznake znanjoznake znanjoznake znanjoznake znanjoznake znanj• na{itke rodovna{itke rodovna{itke rodovna{itke rodovna{itke rodov• taborni{ko literaturotaborni{ko literaturotaborni{ko literaturotaborni{ko literaturotaborni{ko literaturo• lokostrelsko opremolokostrelsko opremolokostrelsko opremolokostrelsko opremolokostrelsko opremo• vse za taborjenjavse za taborjenjavse za taborjenjavse za taborjenjavse za taborjenja• taborni{ke pesmaricetaborni{ke pesmaricetaborni{ke pesmaricetaborni{ke pesmaricetaborni{ke pesmaricein {e kaj bi se na{lo zain {e kaj bi se na{lo zain {e kaj bi se na{lo zain {e kaj bi se na{lo zain {e kaj bi se na{lo zavsakega tabornikavsakega tabornikavsakega tabornikavsakega tabornikavsakega tabornika S ~lansko izkaznicoS ~lansko izkaznicoS ~lansko izkaznicoS ~lansko izkaznicoS ~lansko izkaznico
ima{ zagotovljenima{ zagotovljenima{ zagotovljenima{ zagotovljenima{ zagotovljen~lanski popust!~lanski popust!~lanski popust!~lanski popust!~lanski popust!