2013 I N A Š E C A J T N G E I STRAN 1

Modernizacija tovarnePredstavljamo pomembnejše investi-cije v modernizacijo tovarne v zadnjih letih. stran 4

INVESTICIJE V POSODOBITVE

Janja LebanPogovarjali smo se o aktualnih okolje-varstvenih problematikah in novostih, ki se nam obetajo na tem področju. stran 6

INTErVJu

IZ ŠTEVILKE

našeCajtnge ČASOPIS LAFARGE ZA LOKALNO SKUPNOST – št. 07, oKTobEr 2013

Foto Robert Ahlin

Foto arhiv cementarne

Gospodarska zbornica SlovenijeNjeno glavno poslanstvo so predvsem ukrepi namenjeni vzdrževanju druž-benih vrednot in okolja, ki omogočajo ohranjanje in dvig konkurenčnosti slo-venskega gospodarstva. stran 7

PREdSTAvITEv

PRIdELANO dOmA

Lokalni podjetniki iz Zagorja zase pra-vijo, da so najkrajša pot med njivo in vašo kuhinjo. stran 2

Podpirajmo domače

Foto Pridelano domaPriznanja zasavskim inovatorjem

Obiščite nas ob Dnevu odprtih vrat

UREdNIŠKI UvOdNIK

urEdnIŠTVo Na 11. nacionalni podelitvi priznanj Gospodarske zbornice Slovenije so dosegle velik uspeh tudi tri inovacije iz Zasavja.

Trboveljska cementarna je ena izmed najbolj okoljsko učinkovitih cementarn znotraj celotne skupine Lafarge. V pre-teklih letih smo v tehnološke in okolj-ske izboljšave vložili preko 33 milijo-nov evrov, s pomočjo katerih smo med drugim implementirali serijo najbolj-ših razpoložljivih tehnologij (BAT) za omejevanje emisij v zrak, kar pomeni, da so vrednosti teh emisij znatno pod nivojem emisij, predpisanih po stro-gih evropskih in slovenskih predpisih. Skozi leta vzpodbujamo inovativnost v našem podjetju. Tako je letos ena izmed naših tehnoloških inovacij prejela sre-brno priznanje Gospodarske zbornice Slovenije.

V

STAVbA bAZEnA

Srebrno priznanje GZS za inovacije je predstavniku vodstva Lafarge Cementa,

dušanu Škalički, predal minister za pravosodje, dr. Senko Pličanič.

Foto GZS

okviru Dneva inovativnosti, na ka-terem je GZS v septembru podelila nacionalna priznanja za najbolj ino-

vativna podjetja in inovatorje v podjetjih in javno raziskovalnih zavodih, je na Brdu pri Kranju potekala tudi 11. podelitev nacio-nalnih priznanj GZS za najboljše inovacije, nastale v letu 2012. Podeljeno je bilo 11 zlatih, 20 srebrnih in 9 bronastih priznanj ter 2 diplomi.

Na nacionalnem nivoju so sodelovale tudi tri inovacije iz Zasavja in se odlično uvrstile, saj so prejele 1 zlato in 2 srebrni priznanji. Zlato priznanje je prejel Razvojni center novi materiali, Podružnica Steklar-na Hrastnik za inovacijo: določanje pred-pisov za avtomatsko predpihanje stekle-nih izdelkov z meritvami in analizo ročnih izvedb predpihanja. Srebrni priznanji pa ETI d.d. Izlake, za inovacijo: razvoj tehno-logije in naprave oziroma linije za obdela-vo keramičnih cevi ter Apnenec d.o.o. in Lafarge Cement d.o.o., za inovacijo: Opti-mizacije proizvodnega procesa v podjetju Apnenec d.o.o.

Omenjene zasavske inovacije so slabe tri mesece pred tem prejele zlato nagrado na lokalnem, zasavskem nivoju. Nagrade je poleg teh prejelo še dvanajst drugih

inovacij, ki jih podrobneje predstavljamo na tretji strani.

Povzeto po: Radio Kum, GZS.

V Lafarge Cementu se zavedamo pome-na družbene odgovornosti, zato smo na ravni skupine sprejeli Trajnostne ambi-cije 2020, nov paket zavez in smernic, s katerimi želimo nadaljevati trajnostni razvoj cementarne. S prepričanjem, da ni trajnostnega razvoja brez zelene in odgovorne industrije, želimo sode-lovati pri nadaljnjem razvoju lokalne skupnosti. To pa dosežemo le z medse-bojnim razumevanjem vseh, ki želimo so-prispevati k razvoju zasavske regije.

Zavedamo se, kako pomembna je ka-kovost bivanja, zdravo in varno oko-lje, predvsem pa kako pomembno je v skupnosti prepoznati vse potenciale in jih podpirati na njihovi nadaljnji poti. Izobraževanje, humanitarnost, šport in kultura so le nekatera izmed področij, ki jih bomo v Lafarge Cementu podpira-li tudi v prihodnje. Poleg tega pa se za-vedamo tudi pomena varovanja zdravja in naravnega okolja. V našem delovanju moramo vsi zasledovati cilje, ki bodo na vseh področjih izboljševali kakovost bi-vanja v naši regiji.

Vse, ki vas zanima kako deluje cemen-tarna, kakšen tehnološki napredek smo naredili v zadnjih letih ter katere okolj-ske izboljšave smo uvedli, vabimo v so-boto, 19. oktobra 2013 na Dan odprtih vrat trboveljske cementarne. Obiščete nas lahko med 10. in 13. uro na Kolod-vorski 5, kjer vas bomo pričakali in po-peljali po naši, zdaj že kar dobro znani, industrijski poti. Med ogledom boste iz-vedeli vse kar vas zanima o proizvodnji cementa, žganju klinkerja, pridobivanju surovine v našem kamnolomu, nadzoru nad izpusti, o gorivih, ki jih uporablja-mo pri proizvodnji cementa ter vse do končnega mletja in odpreme cementa na slovenski trg. Od odprtja industrij-ske poti pred dvema letoma nas je do danes obiskalo že 2.600 obiskovalcev.

Obiščite nas, veseli vas bomo.

mag. ANdrEJ sopoTNikVodja marketinga in komuniciranja Lafarge Cement Trbovlje

Ni trajnostnega razvoja brez zelene in odgovorne industrije.

STRAN 2 I N A Š E C A J T N G E I 2013

AKTUALNO NA KULTURNEM PODROČJU V ZASAVJU

V oktobru bo najbolj pestro v Delavskem domu Trbovlje (DDT), kjer bo od 10. do 12. oktobra ponovno potekal mednarodni festival umetnosti, tehnologije in znanosti Speculum Artium, tokrat pod naslovom Apologeti nove civilizacije. Podajamo vam podrobnejši program:

Četrtek, 10. 10. Predavanja z demonstracijami, gledališka dvorana DDT: prof. dr. Hiroshi Ishiguro in dr. Kohei Ogawa, predavanje in demonstracija Geminoida HI-4, predavanje dr. Leon Žlajpah, Institut Jožef Stefan in dr. Polona Tratnik.

Četrtek, 10. 10. – sobota, 12.10. Razstava, ddT in Zasavski muzej Trbovlje:UmETNIKI: prof. Hiroshi Ishiguro, dr. Kohei Ogawa, Tjaša Zmrzlak, Robert Ravnik, Borut Batagelj, Bojan Kverh, Franc Solina, Chiara Esposito, Jaak Kaevats, Alessio Chierico, martin Bricelj Baraga, maja Smrekar, Jorge Jorge Gálvez Gabarda, Stefan doepner, Primož Zelenšek, Đejmi Hadrovič, Cadlag, INCITE.

Glasbeni dogodki:Cadlag (SLO)INCITE (NEm)

Spremljevalni dogodek: mednarodni video art festival dIGITALBIGSCREEN, kino dvorana ddT.

Petek, 11. 10. Koncert tria Susak (delavski dom Zagorje)

Torek, 15. 10. Udar po moško 2. vid valič in denis Avdić sta se odločila, da vam povesta še drugo poglavje njunega moškega udara. (Delavski dom Trbovlje, ob 20. uri)

Petek, 18. 10. 4. slovenska pregledna razstava digitalnih fotografij 2013 (18:00, delavski dom Zagorje)

Petek, 18. 10. - nedelja, 20. 10. Trboule bike show. Razstave ameriških motorjev, predelav in starodobnikov, koncerti, stunt show s kaskaderskimi nastopi,

stojnice, delavnica prve pomoči ponesrečenemu motoristu, rockabilly večer in še več. Delavski dom Trbovlje.

Vljudno vabljeni!

NAŠE CAJTNGE, ČASOPIS LAFARGE ZA LOKALNO SKUPNOST – oKTobEr 2013, št.: 7

Izdaja: Lafarge Cement, d.o.o., Kolodvorska 5, Trbovlje, telefon: 03 56 52 325; e-pošta: nase.cajtnge@lafarge.si

Glavni urednik: mag. Andrej SopotnikIzvedba: ePR d.o.o.Tisk: SET, d. d., Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije.

Naklada: 15.000 izvodov.

Zdrave prehranske navade in prednosti lokalne samooskrbe vse bolj pronicajo tudi v širšo slovensko zavest. v času, ko je služb manj, si nekateri mladi in prizadevni ustvarjajo priložnosti za zaslužek sami. Iz kombinacije para družbenih sprememb je aprila letos vzklila spletna trgovina www.pridelano-doma.si. Ekipa mladih podjetnikov Ljubljani, Kamniku in Zasavju ponuja široko paleto slovenskih sezonskih kmetijskih pridelkov, ki jih namesto v cekar naberemo v spletni zabojček, vsebino pa nam v nekaj dneh brezplačno dostavijo na domači prag. Pravijo, da so najkrajša pot med njivo in vašo kuhinjo.

Na njivo odslej tudi preko spleta

Na idejo je prišel Kristijan Adamlje iz Za-gorja ob Savi. »Program Pridelano doma je usmerjen predvsem v stimulacijo proi-zvodnje in povečevanje prodaje na malih in srednje velikih kmetijah« so podjetniki zapisali na svoji spletni strani. Z izdelki več, v konglomerat povezanih, ruralnih pridelovalcev lahko urbanim jedrom nudi-jo široko paleto domačih in ekoloških pre-hrambnih izdelkov. Napovedujejo vojno popolnemu rdečemu paradižniku in brez-madežni rumeni papriki, ki ju ponujajo trgovinski mega centri. Pa moki v kričeči embalaži in jušnim rezancem iz drugega konca sveta. “Zelo je pomembno, da se v Sloveniji začne oskrbovanje domačega prebivalstva s kakovostnimi domačimi pridelki in ne z industrijsko pridelanimi stotine kilometrov stran”, sporočajo na medmrežju. Avtorji projekta verjamejo v ekološko proizvodnjo, ker je trajnostna in ne prestavlja obremenitve za človeka ter živali. Projekta so se lotili, ker so mnenja, da se mora kmetijska pridelava odmakniti od trenda množične proizvodnje, ki spod-buja uporabo pospeševalnikov rasti, fito--farmecevtskih sredstev, visoko hranljivih umetno proizvedenih krmilih in podobno. Kmetij, ki so se pridružile podjetni mreži je danes že 16. večina je manjših, raz-drobljenih in specializiranih kmetij iz ob-močja Izlak v občini Zagorje ob Savi, ki se lahko pohvalijo z ekološko in biološko dinamično pridelavo. vrata so odprta tudi kmetom, ki certifikata ekološkega pridelo-valca še nimajo a k temu težijo. Slednjim avtorji spletne trgovine in programa oblju-bljajo pomoč: »Zainteresiranim vsekakor priskrbimo vse potrebne informacije in kontakte, da v najkrajšem možnem času speljejo postopke in se preusmerijo v eko-loški način pridelave«. Krog pridelovalcev ni ekskluziven. Nove pridelovalce v svoje vrste sprejemajo v prvih dveh mesecih ko-ledarskega leta, kar koordinatorjem omo-goča, da s kmeti pripravijo ali prilagodijo setvene načrte za novo sezono.

domačije Paternoster, litrski kozarec vlo-žene izlaške rdeče pese, široke rezance iz ekološke pirine moke ali rdeče korenje iz južnega pobočja Čemšeniške planine. Ne le ko nakupujete, spletno stran pridelano--doma.si lahko obiščete tudi ko zmanjka idej za kuho. Spletna trgovina s posebnim zavihkom postreže namreč tudi z nekaj re-cepti za pripravo zdravih jedi. Vsak recept je sestavljen iz nazornega opisa postopka priprave, seznama potrebnih sestavin in ilustracijske fotografije servirane jedi. Za plačilo izdelkov ne potrebujete kreditne kartice. Znesek nakupa lahko poravnate z gotovinskim plačilom ob dostavi, ki pa je brezplačna. Izdelke, tako obljubljajo, bodo dostavili odjemalcem v Zasavju, Ljubljani z okolico in po novem tudi Kamniku, ostali pa jih lahko prevzamejo na kmetiji Sopo-tnik pod trojanskim klancem. Po oddanem elektronskem naročilu kmetje v manj kot dvanajstih urah pripravijo artikle in jih dostavijo v distribucijski center. Naročila, oddana v ponedeljek dopoldan so torej dostavljena v torek popoldan, med tem ko so zahtevki oddani v sredo dopoldan na domačem pragu kupcev v popoldanskih urah četrtka. Za nakup in naročanje pre-ko spleta je zahtevan spletni registracijski postopek, ki pa je sila preprost. rednim strankam ekipa ponuja dostavo v posebnem lesenem zaboju in možnost sooblikovanje ponudbe. »Naši skupini po-trošnikov na določena časovna obdobja pošiljamo ankete in vprašalnike in na pod-lagi odgovorov izpopolnjujemo sistem,« pojasnjujejo podjetniki, ki med prednost-mi programa za kupce navajajo tudi nepo-sredno pomoč in podporo domačim kme-tovalcem. S projektom pridelano-doma.si stavijo na podeželje. »v ekipi Pridelano doma se zavedamo, da je podeželje pri nas tisti del kulturne krajine, ki poleg tega da proizvaja hrano, ohranja tradicionalne vrednote in kulturno ter zgodovinsko izro-čilo nekega naroda« pravijo.

PRIdELANO dOmA

ZASAVjE

PROF. DR. hIROShI

Ishiguro poudarja, da razvoj Geminoida poleg vede o človeku zahteva

izdatne prispevke predvsem kognitivne znanosti in

robotike.

IShIGURO

Oskrbovanje domačega

prebivalstva s kakovostnimi

domačimi pridelki.

Ponudba spletne trgovine se prilagaja naravnim nihanjem in je zato iz meseca v mesec lahko drugačna. Trenutno lahko na dom dostavijo skupno kar sto različ-nih artiklov; vse od sezonske zelenjave, vina, mleka, medu, moke, testenin pa do predpripravljenih zabojev, v katerih je moč najti kombinacijo sezonskih poljščin in drugih kmetijskih pridelkov. Na spletnem portalu je na primer moč najti vrečko po-sušenih sivkinih cvetov kmetije Pr'Bokal in naravno zeliščno mazilo za roke ali obraz Zeliščnega vrta Cvetka iz hrastniških Čeč. Ali pa dimljeni goveji nezorjeni sir

!vABLJENI NA dAN OdPRTIH vRAT v CEmENTARNI

dOLGOLETNO TRAdICIJO PROIZvOdNJE cementa v Trbovljah odlikujejo nenehen tehnološki razvoj tovarne ter vpetost v lokalno okolje. Z industrijsko potjo po tovarni ŽELImO dOSEŽKE cementarne PREdSTAvITI tudi ŠIRŠI JAvNOSTI. V ta namen vas vljudno vABImO na dan odprtih vrat, ki bo potekal

v SOBOTO, 19. OKTOBRA 2013, Od 10.–13. URE

v cementarni Lafarge Cement na Kolodvorski cesti 5 v Trbovljah.

Vsi udeleženci si boste lahko ogledali industrijsko pot po cementarni, ki na slikovit način prikaže posamezne procese pri proizvodnji cementa, hkrati pa predstavi prizadevanja Lafarge Cementa za zmanjšanje vplivov na okolje. Obiskovalce bo čakala topla malica in skromna pozornost. Vljudno vabljeni!

Foto Pridelano doma

2013 I N A Š E C A J T N G E I STRAN 3

Gospodarska zbornica nagradila inovatorje Zasavja

med petnajstimi nagrajenci so v Zasavju z izvirnostjo, trajnostjo in pozitivnimi gospodarskimi učinki inovacij komisijo najbolj navdušili Apnenec, ETI in RC eNem.

INOvATIvNOST v ZASAvJU

družba Apnenec, del poslovne skupine La-farge, je prejela zlato priznanje za samo-stojno adaptacijo proizvodnega procesa apnenčeve moke in agregatov, s katero so znatno znižali stroške proizvodnje, ob enem pa izboljšali kakovost končnih pro-duktov in zmanjšali vpliv na okolje.

Priznanja, s katerimi želi zbornica že se-demnajsto leto zapored uveljaviti inova-cijsko dejavnost kot gibalo trajnostnega razvoja gospodarstva in pospeševanja podjetništva ter konkurenčne prednosti za podjetja, so podelili 19. junija 2013 v Hra-stniku. Letošnje leto je Območna zbornica (OZ) Zasavje z zlatimi, srebrnimi, bronasti-mi priznanji in diplomo, nagradila 40 za-savskih inovatorjev, ki so na razpis prijavili 15 inovacij.

Poleg družbe Apnenec, hčerinskega pod-jetja Lafarge Cement, sta zlato priznanje inovacijam v Zasavju prejeli še skupina Steklarna Hrastnik za inovacijo “določa-nje predpisov za avtomatsko predpihanje steklenih izdelkov z meritvami in analizo ročnih izvedb predpihanja”, in izlaška družba ETI za inovacijo “Razvoj tehnologi-je in naprave/linije za obdelavo keramič-nih vezi”. Slednja je za svoje inovacije pre-jela še srebrno in tri bronasta priznanja.

Nagrade pripadejo podjetjem, ki iščejo “rešitve za izboljšanje poslovnih procesov ali konkretnih izdelkov ali za razvoj novih poslovnih modelov” je ob robu podelitve priznanj v Trbovljah povedala Staša Ba-loh Plahutnik, direktorica Gospodarske zbornice Slovenije OZ Zasavje, Zagorje ob Savi. Projekti so bili vrednoteni na podlagi izvirnosti, posledičnih pričakovanih in do-seženih gospodarskih rezultatov ter traj-nostnih učinkov inovacije.

Proizvodnja Apnenca odslej čistejša, varčnejša in učinkovitejša

v podjetju Apnenec z inovacijo Sebastija-na Ledineka in damjana Kovača zmanj-šali emisije v okolje in porabo energentov, zvišali kvaliteto apnenčeve moke in raven varstva pri delu ter si za to prislužili najviš-je priznanje Območne gospodarske zbor-nica Zasavje za inovativnost.

Inovacije so pomemben del podjetniškega okolja, zlasti v svetovni gospodarski situa-ciji, ki nas tare od 2008. “Podjetja zaradi inovacij postajajo vse bolj konkurenčna na globalnem trgu” je ob priložnosti podelitve priznanj za najboljše inovacije Zasavja po-vedala Staša Baloh Plahutnik. Inovacije spodbujajo tudi izvozno dejavnost. Stojan Binder, predsednik upravnega odbora OZ Zasavje meni, da “v času krize inovacije omogočajo preboj”. Nemalokrat ne le po-zitivno učinkujejo na konkurenčnost in s tem tržni delež podjetja temveč tudi spod-bujajo trajnostni razvoj podjetja, bodisi izboljšajo delovno okolje bodisi zmanjšajo vpliv na okolje izven podjetja. Novo znanje je lahko rezultat raziskav in tehnološkega razvoja ali rezultat novih tržnih in upravnih rešitev. Inovacije lahko okrepijo kompeten-ce podjetja za hiter razvoj ideje do uvedbe na trg, vzpodbudijo razvoj timskega dela, sodelovanje z znanstveno-raziskovalnimi inštitucijami ali uporabniki. To so kakovo-sti inovacije, ki jih je komisija OZ Zasavje iskala med kar petnajstimi prijavljenimi projekti za nagrado najboljšim inovacijam Zasavja v letu 2012.

družba Apnenec je ena izmed treh dobi-tnikov zlatega priznanja za svojo inovacijo, ki je z optimizacijo proizvodnega procesa prepričala v vseh kategorijah vrednotenja. Podjetje s proizvodnim obratom v Zida-nemu mostu je eden večjih proizvajalcev

dOBITNIKI PRIZNANJ ZA INOvACIJE

Dobitniki zlatega priznanja OZ Zasavje za inovacije v letu 2012:

■ Sebastjan Ledinek, damjan Kovač iz družbe Lafarge Cement d.o.o. za inovacijo: Optimizacije proizvodnega procesa v podjetju Apnenec d.o.o.

■ Jože Holešek iz družbe RC eNem d.o.o., podružnica Steklarne Hrastnik, Franci Rot iz družbe Steklarna Hrastnik in dr. Anton Ružič iz ljubljanskega Inštituta Jožef Štefan za inovacijo: določanje predpisov za av-tomatsko predpihanje steklenih izdelkov z meritvami in analizo ročnih izvedb predpihanja

■ damjan Strmljan, Franci Ocepek, demitrij Režun, Roman Slak, Stojan Zorko iz družbe ETI d.d. Izlake in dmP Kovinarstvo dejan Podbregar s.p. za inovaci-jo: razvoj tehnologije in naprave/linije za obdelavo keramičnih vezi

Dobitniki srebrnega priznanja za inovacije:

■ Boštjan Kotnik, dejan Laknar, melita Jovan, Franc Završnik, Rosanda Kladnik iz družbe Steklarna Hra-stnik d.o.o. in Avguštin Buh s.p., S.O.O.S. za inovacijo: Pozicioniranje steklenih izdelkov na stroj Fermac

■ Anton Šantl, Irena Kajnč iz družbe Svea d.d. Zagorje ob Savi za inovacijo: Kuhinja Stella Lunare

■ Tadej drnovšek, Janez Škrabanja iz družbe ETI d.d. Izlake za inovacijo: Nova generacija inštalcijskih odklopnikov ETImAT P6 in ETImAT P10

■ marko Bokal, Sandi Strmljan, Niko Lorber iz družbe Strip's za inovacijo:Kontrolna naprava z merilnikom LEd izvora

■ matic Hribar, inovator posameznik in Trbovelj za ino-vacijo: Športni rekvizit Snowtrike

■ marjan Pograjc, Robert Puhan iz Srednje tehniške in poklicne šole Trbovlje za inovacijo: Učilo - destilacija plastike

Dobitniki bronastega priznanja za inovacije:

■ Janez Tomažin, viktor Prašnikar, Franci Smrkolj, marica Burkeljc iz družbe ETI d.d. Izlake za inovacijo: Pralno sušilna linija FI RELE

■ Blaž Pleterski, viktor Prašnikar, Janez Tomažin, Franci Smrkolj, Gregor vozel iz družbe ETI d.d. Izlake za ino-vacijo: Uvedba vitke proizvodnje na stikalih KZS-2m in KZS-4m po sistemu KANBAN

■ darko Šurina iz družbe SvEA d.d. Zagorje ob Savi za inovacijo: multifunkcionalna kuhinja Ariana

■ Peter drnovšek, viktor Prašnikar, Janez Tomažin, Tadej Grčar, Franci Smrkolj iz družbe ETI d.d. Izlake za inovacijo: Nov način montaže - uvedba vitkega proce-sa izdelave vv talilnih vložkov

■ matic Hribar inovator posameznik iz Trbovelj za inova-cijo: Športni rekvizit H-mAX (vadbeni trakovi)

Dobitniki diplome za inovacije:

■ miha Brvar, Ivo Žavbi, Boris Smrkolj za inovacijo: vzpo-stavitev proizvodnega procesa po principu vitke linije na programih vLC, STv d02 in vLd01

Na zasavskem nivoju so inovatorja Sebastjan Ledinek in damjan Kovač ter predstavnik vodstva družbe Lafarge Cement Aljaž Kuzmanovski prejeli priznanja s strani predsednika Območne zbornice Zasavje Stojana Binderja, direktorice Obrtne zbornice Zasavje Staše Baloh Plahutnik in generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribar milič.

Foto GZS

apnenčeve moke in apnenčevih agregatov v Sloveniji, in je k adaptaciji proizvodnega procesa pristopilo leta 2011. v želji po iz-boljšanju kakovosti apnenčeve moke kot tudi kapacitete mlina, so k sodelovanju pri optimizaciji proizvodnje povabili zunanje-ga partnerja. Investicija, vključujoč poseg v celotno postrojenje, zamenjavo separa-torja, filtra in ventilatorja mlina, je bila pr-votno ocenjena na nič manj kot 430.000 evrov. mlin, ki letno pridela približno 100.000 ton apnenčeve moke, in celo-tno postrojenje je nato pregledal Lafargev procesni oddelek in ugotovil, da lahko z nekaj inovativnimi posegi proizvodnjo op-timizirajo do ravni, primerljive najnovejšim trendom mlevskih procesov. Z občutno nižjimi stroški je podjetje povečalo kapa-citeto mlina iz leta 1928 za slabo četrtino, med tem ko je za točno toliko zmanjšalo porabo električne energije. Nadalje so za dobro četrtino zmanjšali porabo ekstra lahkega kurilnega olja za sušenje apnen-ca in za kar 78 odstotkov izboljšali sejalni ostanek na sejalnem situ. Vpliv skupka inovacij, s katerimi je podjetje optimiziralo proizvodnji proces se odraža tudi v zmanj-šanju emisij v okolje in povišani ravni var-stva pri delu v Apnencu.

Zlato priznanje so za svoje inovacije prejeli še ETI za avtomatizacijo dela proizvodne-ga procesa obdelave keramičnih cevi pri čemer so razbremenili delavce, dvignili raven varnosti pri delu, izboljšali logistiko in zmanjšali izmet ter RC eNem, in podru-žnica Steklarne Hrastnik za nov postopek določanja predpisov za avtomatsko pred-pihovanje različnih steklenih izdelkov. Vse tri, z zlatom nagrajene inovacije so se uvrstile tudi na vseslovensko tekmovanje za najboljšo inovacijo, ki jih je, kot smo že zapisali na prvi strani tega časopisa, v septembru podelila Gospodarska Zborni-ca Slovenije.

STRAN 4 I N A Š E C A J T N G E I 2013

CEmENTARNA OD 1876

v prejšnji številki tega časopisa smo podrobneje predstavili izgradnjo in obratovanje odžveplevalne naprave, ki velja za največjo investicijo cementarne za izboljšanje vplivov na okolje v njenem 137 letnem obratovanju. Tokrat predstavljamo še ostale pomembnejše investicije v modernizacijo tovarne v zadnjih letih. Skupna vrednost le-teh presega 33 milijonov evrov, od tega je bila velika večina vloženih sredstev namenjena področju varovanja okolja.

a ciljno investiranje v zmanjševanje vplivov na okolje so se odločili, da bi izboljšali okoljske pa-rametre in s tem izboljšali kakovost zunanjega zraka v lokalnem okolju, saj je bila zasavska re-gija v preteklosti izrazito industrijska (rudarstvo in termoelektrarna, ter steklarska, gradbena, kemična in strojna industrija). Poleg tega pa so se z vsemi izboljšavami pripravili na morebi-tne spremembe zakonskih predpisov in mejnih vrednosti, ki so se dogodile v zadnjih letih in se pričakujejo tudi v prihodnje. v skladu s progra-mom, ki ga je družba sprejela, da bi izboljšala vplive na okolje, so v zadnjih letih izvedli številne investicije. Ena najpomembnejših investicij za zniževanje vplivov na okolje je bila, poleg izgradnje odž-veplevalne naprave, tudi izgradnja naprave za zniževanje emisij dušikovih oksidov. Ta deluje

po načelu selektivne nekatalitske redukcije (SNCr), ki zmanjšuje vrednosti dušikovih oksi-dov z razprševanjem raztopine uree v vroče dimne pline izmenjevalca toplote. Napravo so zagnali v februarju 2008, rezultati te investicije pa so pričakovani, saj lahko s to napravo zniža-jo emisije tudi za več kot 50 % glede na prej-šnje vrednosti. Z zaključitvijo projekta izgradnje SNCr reduktorja NOx emisij, so v cementarni zadostili strogim predpisom Eu.

druge večje izboljšave in posodobitve v trbovelj-ski cementarni, katerih investicijska vrednost je presegla 100.000 evrov, so: zaprtje klinker hale in s tem znižanje ubežnih emisij; prestavitev od-prtih skladišč sipkih materialov (za cementne dodatke) v zaprte skladiščne prostore; asfaltira-nje transportnih poti ter ozelenitev površin zno-traj tovarne; modificiranje elektrofiltra rotacijske

peči ter vodnega stolpa; odstranitev stare mli-nice premoga; instalacija sodobnega merilnega sistema za spremljanje trajnih meritev; poso-dobitev področja tehnoloških voda in izgradnja malih čistilnih naprav. Poleg naštetih investicij so se v družbi osredotočili tudi na proces žganja klinkerja, katerega stabilnost zmanjšuje vplive na okolje.

Omenjena vlaganja so pomembno omejila vpliv cementarne na njeno okolje. mnogi se še vedno spominjajo stanja izpred let, ko je v tem okolju prevladovala sivina. Tudi številke govorijo temu v prid: po vpeljavi vseh omenjenih glavnih inve-sticij v okoljske izboljšave, so dosegli znižanje emisij SO2 za več kot 97 %, emisij NOx za več kot 60 %, emisij prahu iz izpustov ter iz razpršenih virov pa za 50 %.

Omeniti je potrebno, da okoljskih investicij po končani okoljski sanaciji podjetja niso končali, temveč bodo v načrtno zniževanje vplivov pod-jetja na okolje nadaljevali tudi v prihodnje. Ak-tivnosti so usmerili tudi v pridobitev certifikata sistema ravnanja z okoljem ISO 14001, ki so ga pridobili v letu 2010.

Dodatna 2 milijona evrov so v cementarni vlo-žili v naprave za doziranje in skladiščenje alter-nativnih goriv. Njihovo uporabo so omogočili z investiranjem preko 30 milijonov evrov v naj-boljše razpoložljive tehnologije, s katerimi zado-ščajo strogim zakonskim vrednostim izpustov. Alternativna goriva so predelane in sortirane odpadne snovi, ki so zaradi svoje energijske vre-dnosti primerne za delno zamenjavo klasičnih, fosilnih goriv. Njihova uporaba ni le stroškovno učinkovita, ampak prinaša številne koristi za okolje, saj se zaradi njih zmanjšuje raba fosilnih goriv in s tem toplogrednih plinov, zmanjšuje pa se tudi količina odpadkov.

Cementna industrija namreč spada med dejav-nosti, ki lahko bistveno pripomorejo pri postop-kih ravnanja z odpadki, ker je zaradi specifike procesa proizvodnje klinkerja in cementa mo-žna tako snovna predelava kot tudi energetska

Investicije v posodobitev trboveljske cementarne

cEmEnTArnA LETA 2000visoke naložbe v posodobitev se odražajo

tudi na izgledu tovarne (primerjava z današnjo sliko desno).

Foto arhiv cementarne

Z

2013 I N A Š E C A J T N G E I STRAN 5

izraba gledano z vidika postopkov ravnanja z odpadki. In prav snovna ter energetska predelava bosta pridobili na pomembno-sti v primerjavi z odlaganjem odpadkov, saj Evropska zakonodaja prepoveduje odlaga-nje biorazgradljivih odpadkov in odpadkov s kurilno vrednostjo. Na področju zamenjave fosilnih goriv z alternativnimi oz. proizvede-nimi iz odpadkov v Sloveniji zaostajamo za zahodnoevropskimi državami (npr. Avstrijo in Nemčijo), kjer z njimi nadomeščajo preko 65 % fosilnih goriv.

Alternativna goriva so v primerjavi s klasič-nimi gorivi cenejši vir energije, zato njihova uporaba učinkovito znižuje stroške proizvo-dnje. Zaradi prihajajoče zakonodaje, družbe-ne okoljske odgovornosti in nižjih proizvodnih stroškov, vse več industrij po svetu uporablja alternativne vire energije. Za večino cemen-tarn v zahodnem svetu, kjer alternativna goriva uporabljajo že desetletja, je njihova uporaba nekaj samoumevnega. Tovrstno de-javnost že dolga leta brez škodljivih posledic za okolje ter okoliško prebivalstvo opravljajo tudi cementarne v okolici trboveljske, zato je uporaba teh energentov bistvenega pomena za konkurenčnost cementarne v Trbovljah. Pomembno je tudi dejstvo, da so bila goriva, ki so jih v Trbovljah že uporabljali, slovenske-ga izvora. Tudi prihodnji obseg poslovanja v Sloveniji je namreč odvisen od okoljevarstve-nega dovoljenja, ki vključuje uporabo alter-nativnih goriv.

PRIhODNJIČUrejanje okolice tovarne.

Z naložbami v čistilne naprave in zanesljivost obratovanja do nižjih izpustov

UKREPI v IZBOLJŠAvE

Skupaj naložbe v okoljske ukrepe: 20 mio €Ostale naložbe v posodobitev tovarne: 13 mio €

Odžveplevalna naprava

9,585 mio €

Zmanjšanje prahu in SO2

0,095 mio €

Avtomatizacija procesa

4,375 mio €

Zaprt vodni tok in izgradnja4 malih čistilnih naprav

1,500 mio €

Industrijska pot

Zaprtje klinker hale

0,700 mio €

Ozelenitev tovarne in njene okolice

Povečanjezanesljivosti

0,855 mio €

Filter NOx

2,115 mio €

cEmEnTArnA dAnESKljub temu, da vpliv cementarne na

njeno okolje še nikoli doslej ni bil nižji, v podjetju načrtujejo dodatne

izboljšave tudi v prihodnje.Foto Robert Ahlin

STRAN 6 I N A Š E C A J T N G E I 2013

InTErVju

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na področju okolja dejavna že več kot 30 let. Intenzivneje od leta 2002, ko je bila ustanovljena služba za var-stvo okolja, kot posebna organizacij-ska enota, ki jo že od vsega začetka vodi Janja Leban. dela in odgovor-nosti, ki jih opravlja so predvsem na področju komunikacije z državnimi or-gani ter podajanje pobud in zastopa-nje stališč gospodarstva. Prav tako pa vodenje projektov, organizacija števil-nih konferenc in delavnic, strokovnih predavanj ter neposredna svetovanja članom. Pogovarjali smo se o aktual-nih okoljevarstvenih problematikah in novostih, ki se nam obetajo na tem področju.

V zadnjih letih se je sistem ravnanja z odpadki precej razvil. Evropska Unija je na tem področju sprejela kar nekaj predpisov, ki urejajo to podro-čje. Koliko smo Slovenci ozaveščeni o pravilnem ravnanju z odpadki?Stanje se izboljšuje, ker se razvijajo in vzpostavljajo sistemi za zbiranje, prede-lavo in odstranjevanje odpadkov. To je razvidno tudi iz podatkov o nastajanju in ravnanju z odpadki. Ne glede na to pa je zaskrbljujoče dejstvo, da imamo v Slove-niji veliko divjih odlagališč, kar kaže na to, da še nismo dovolj ozaveščeni, da smo mi tisti, ki smo odgovorni za ravnanje z od-padki in da moramo zanje tudi ustrezno poskrbeti ter plačati stroške ravnanja. Od-padkov ne ločujemo dovolj, še vedno jih preveč odložimo, kar velja zlasti za komu-nalne odpadke.

V današnjem času ravnanje z od-padki zadeva vsakega državljana. V Sloveniji smo zakonodajo na tem po-dročju povsem uskladili z evropskimi predpisi. Kakšne kriterije in pogoje pri ravnanju z odpadki smo prevzeli?V slovenski pravni red smo prenesli šte-vilne direktive s tega področja, med za-dnjimi okvirno direktivo 2008/98/ES o odpadkih. večinoma sledimo kriterijem in pogojem v teh direktivah, določene zah-teve pa dodatno zaostrimo, še zlasti tam, kjer EU zakonodaje ni in področje urejamo sami. Kjer se je izkazalo, da so predpisi neživljenjski, prestrogi in neizvedljivi v pra-ksi, npr. v zvezi s predelavo biološko raz-gradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata (kompostiranega hlevskega gnoja) ali pa predelavo nenevarnih od-padkov v trdno gorivo, se pomanjkljivosti odpravljajo. Žal pa je to proces, ki poteka zelo počasi, kar vpliva tudi gospodarstvo in zvišuje stroške ravnanja z odpadki.

Menite, da so še rezerve na tem po-dročju oziroma katere pomanjkljivo-sti bi izpostavili?Rezerve zanesljivo so, na področju od-padkov nas čaka še veliko dela. Kot po-manjkljivost bi izpostavila zlasti parcialen pristop k urejanju tega področja, preveč zapleteno in premalo usklajeno, med seboj povezano zakonodajo. Premalo je timskega dela, povezovanja med strokami in komuniciranja med zakonodajalcem, agencijo za okolje, gospodarstvom in tudi inšpekcijo. Premalo se upoštevajo izku-šnje iz prakse.

Varstvo okolja je raznoliko in obsežno delo, ki se spreminja in razvija z zakonodajo

Foto arhiv cementarne

jAnjA LEbAn

Diplomirala je iz kemije, s tematiko okolja pa se je spoznala že v času priprave diplomskega dela.

Takoj po diplomi se je istega leta (1979) zaposlila na Institutu Jožef Stefan, kjer se je ukvarjala s problematiko določevanja različnih onesnaževalcev v ozračju in vodah.

v obdobju 1982–1985 je bila zaposlena na Kemijskem inštitutu, od leta 1985 dalje pa na Gospodarski zbornici Slovenije.

ves čas se ukvarja s področjem okolja, v obdobju 1985–2002 je bila tudi samostojna svetovalka za to področje.

Leta 2002, ko je bila ustanovljena služba za varstvo okolja, je prevzela vodenje te organizacijske enote.

konkurenco boljšim načinom ravna-nja z odpadki, torej preprečevanju nastanka odpadkov in reciklaži. Sež-igalnice pa naj bi za svoje delovanje potrebovale vedno več odpadkov. Kako komentirate te očitke?Glede na hierarhijo ravnanja ima prepre-čevanje nastajanja in reciklaža prednost pred sežigom. Če torej uveljavljamo hie-rarhijo ravnanja z odpadki, ki se upošteva kot prednostni vrstni red pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi, to ne bi sme-lo biti problem. Ali se bomo tega držali ali ne, pa je odvisno tudi od cene ravnanja, razpoložljivosti kapacitet itd., na kar lahko vpliva tudi politika s svojimi ukrepi.

Kakšni so cilji zakonodaje s podro-čja odpadkov? Se pripravljajo ka-kšne spremembe ali ukrepi? Cilji glede predelave in reciklaže so po-dani v splošni uredbi o odpadkih in tudi v uredbah, ki urejajo ravnanje s posame-znimi tokovi odpadkov, kot je na primer področje embalaže in odpadne embalaže. V pripravi so nova uredba o predelavi bi-ološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata, uredba o predela-vi nenevarnih odpadkov v trdno gorivo, o ravnanju z električno in elektronsko opre-mo, o sežiganju odpadkov itd. do konca letošnjega leta pričakujemo sprejem ured-be o ravnanju s komunalnimi odpadki, že-limo pa si, da bi se pristopilo tudi k pripravi sprememb uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Potrebne so spre-membe še na drugih področjih, npr. na področju ravnanja z gradbenimi odpadki. manjka še tudi program preprečevanja nastajanja odpadkov, ki bi ga morali skla-dno z direktivo 2008/98/ES oblikovati najpozneje do 12. decembra letos. Pa še bi lahko naštevali!

Preprečevanje oz. omejevanje indu-strijskega onesnaževanja in nesreč je ključna naloga vseh nas. Na GZS ste aktivno vključeni v pripravo pred-pisov in programov za doseganje

Intervju z Janjo Leban, vodjo Službe za varstvo okolja pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Delo Janje Leban, vodje Službe za varstvo okolja

PREdSTAvITEv

Strokovna služba za varstvo okolja Strokovna služba za varstvo okolja (SvO) je aprila letos obeležila že enajsto leto svo-jega delovanja v okviru katerega, kot po-sebna organizacijska enota Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), opravlja različne aktivnosti, izobraževanja, delavnice ter projekte na področju varstva okolja.

Industrijsko onesnaževanje, ravnanje z od-padki, podnebne spremembe ter različni programi pridobivanja okoljskih oznak so glavne teme, ki jih SVO pokriva s svojimi storitvami in projekti. Poleg tega med svo-je naloge uvršča tudi zagotavljanje vpliva gospodarstva pri sprejemanju zakonodaje na področju varstva okolja.

Področje mojega dela je izjemno raznoliko in obsežno. vsebinsko se spreminja, tako kot se spre-minja in razvija zakonodaja. Pred leti sem se na primer ukvarjala s problematiko ozonu škodljivih snovi, vodila projekt opušča-nja ozonu škodljivih snovi, za katerega je 6 slovenskih podjetij pridobilo okoli 6 milijonov USd nepovratnih sredstev medna-rodnega sklada Global Enviro-nment Facility. Sledilo je obdobje priprav na vključitev Slovenije v Evropsko Unijo, kjer je bilo tež-išče mojega dela oziroma naše službe usmerjeno na področje industrijskega onesnaževanja. vključeni smo bili v pogajalski

Sežigalnice odpadkov so v Sloveniji dokaj »vroča« tema. Zakaj so po va-šem mnenju Slovenci proti sežigu in sosežigu odpadkov?O sežiganju odpadkov govorimo že odkar se ukvarjam s področjem okolja. Gre za odklonilen odnos do odpadkov nasploh, četudi smo jih mi sami povzročili. Nada-lje, za pomanjkanje strokovnega znanja,

nepoznavanje tematike in nezaupanje v strokovnost ter primernost rešitev. Hkrati pa tudi za miselnost, da mora za odpadke poskrbeti nekdo drug, nekje drugje. Kar kaže na to, da se do ravnanja z odpadki še ne obnašamo dovolj odgovorno.

Nasprotniki sežigalnic pravijo, da te predstavljajo neposredno

proces in pripravo podjetij na prilagoditev BAT vrednostim in pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj. Celoten proces je trajal več let, niti ne bo nikoli zaključen, saj se okoljevarstvena dovoljenja obnavljajo, spre-minja in dopolnjuje pa se tudi zakonodaja, tako da področje industrijskega onesnaževanje ostaja eno od ključnih področjih našega delovanja. ves čas je eno od ključnih področij tudi rav-nanje z odpadki, s poudarkom na odpadkih iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, embalaži in odpadni embalaži... pa do ravnanja z gradbenimi odpadki. ukvarjam se tudi s podnebnimi

spremembami oziroma z ukrepi za zmanjševanje emisij toplogre-dnih plinov, okoljskimi dajatva-mi, nadalje s sistemi ravnanja z okoljem, eko oznakami in drugimi prostovoljnimi programi. v zadnjem času smo partnerji tudi v nekaterih projektih, naj omenim predvsem projekt ReBirth, preko katerega želimo spodbuditi recikliranje industrij-skih in gradbenih odpadkov in njihovo uporabo v gradbeništvu in projekt ImAGEEN, ki je name-njen uvajanju eco-design orodij v srednjih in malih podjetjih na področju embalaže.

2013 I N A Š E C A J T N G E I STRAN 7

okoljskih ciljev. Kakšno je trenutno stanje v Sloveniji na tem področju?Trenutno je v pripravi sprememba Zakona o varstvu okolja, s katerim se bo v sloven-ski pravni red prenesla prenovljena direk-tiva 2010/75/Eu o industrijskih emisijah (direktiva IEd), ki združuje vsebine sed-mih, doslej ločenih direktiv. do konca le-tošnjega leta naj bi se prenovila tudi ured-ba, ki določa vrste dejavnosti in naprave, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega in tudi druge uredbe s področja industrijskega onesnaževanja (velike kurilne naprave, emisije hlapnih organskih snovi ...). Pogoji za izdajo oko-ljevarstvenih dovoljenj se zaostrujejo ozi-roma razširjajo.

Evropska Unija nam že grozi s kazni-mi zaradi prepočasnega sprejema-nja ukrepov na področju izboljšanja kakovosti zunanjega zraka. Zakaj se v Sloveniji tovrstne zadeve premika-jo tako počasi?Problemom na področju zraka - trdnih del-cev v zadnjih letih nismo namenili dovolj pozornosti. Veliko smo naredili v preteklo-sti na področju emisij SO2 ... in na področju emisij iz večjih virov onesnaževanja. Pre-malo pa smo se posvetili drugim, manjšim oziroma razpršenim virom, npr. kurilnim napravam in prometu, ki skupaj predsta-vljajo pomemben vir emisij. K urejanju tega področja smo pristopili prepozno, premalo odločno, usklajeno in povezano. So pa v pripravi načrti za kakovost zraka, nekateri od njih (Zasavje, Novo mesto, Kranj, Celje, murska Sobota) naj bi bili sprejeti še do konca letošnjega leta. Na splošno menim, da premalo spremlja-mo izvajanje posameznih predpisov z vidi-ka doseganja okoljskih učinkov. Premalo je komunikacije med zakonodajalcem in organi, ki so vključeni v izvajanje (npr.

ARSO), občinami, gospodarstvom oziroma tistimi, ki jih ta tematika zadeva. Problem so tudi kadrovski resursi, premalo je tim-skega dela in povezovanja različnih strok. Pogrešamo jasno strategijo na področju okolja, s cilji, prioritetami in jasno oprede-ljenimi odgovornostmi za njihovo realiza-cijo.

Eno izmed področjih, ki jih pokrivate so tudi prostovoljni programi in po-bude, npr. EMAS, Ecolabel in drugo okoljsko označevanje izdelkov in storitev, sistemi ravnanja z okoljem in energijo. Katere so v Sloveniji naj-bolj prepoznavne v javnosti ter na drugi strani priljubljene v gospodar-stvu?Najširše uveljavljen in poznan je sistem ravnanja z okoljem po ISO 14001. v za-dnjih dveh letih na pomenu pridobiva sis-tem upravljanja z energijo po ISO 50001. To je nov standard iz leta 2011. EmAS in Ecolabel se zelo počasi uveljavljata, če-prav sta shemi poznani že preko 20 let oziroma v Sloveniji od vključitve v Evrop-sko unijo. Vendar tudi ti dve shemi prido-bivata na pomenu, še zlasti Ecolabel, kar je verjetno tudi posledica uredbe o zele-nih javnih naročilih in podpore, ki jo na-menja ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo za spodbujanje uvajanja in implementacijo Ecolabel znaka za turistič-ne nastanitve. Za širšo prepoznavnost teh sistemov pa bi bilo treba okrepiti promocij-ske aktivnosti in uveljaviti tudi druge spod-bude. Pomembno vlogo pri tem imajo tudi pristojni državni organi.

So morda že na voljo povratne infor-macije o pozitivnih rezultatih v go-spodarskih družbah, ki so si pridobi-le omenjene oznake?vsa podjetja, ki so se vključila v te sisteme,

PROSTI ČAS

Reja prašičev in koline − knapovski praznik (2. del)

PREdSTAvITEv

Gospodarska zbornica Slovenije

se lahko pohvalijo s pozitivnimi učinki, tako z vidika obvladovanja okolja kot tudi stroškov. Praviloma uvajajo sistem ravna-nja z okoljem po ISO 14001. Ko pa imajo uveden ta sistem, se težko odločajo za njegovo nadgradnjo in uvedbo EmAS sis-tema oziroma okoljske odličnosti. Zato so določene spodbude s strani države še kako pomembne.

Katere so trenutno vaše aktivnosti in projekti na področju izobraževa-nja, usposabljanja ter informiranja na področju varstva okolja?Tovrstne aktivnosti trenutno izvajamo v okviru omenjenih evropskih projektov. Skupaj s partnerji projekta rEBirth bomo jeseni izvedli praktični prikaz čiščenja divjega odlagališča in postopkov predela-ve gradbenih odpadkov ter delavnice na temo pravilnega ravnanja z gradbenimi odpadki. v okviru projekta ImAGEEN pa bodo potekale izobraževalne aktivnosti (delavnice, konference ...) na temo emba-laže in odpadne embalaže ter eco-design orodij. Kariera Janje Leban: diplomirala je iz ke-mije, s tematiko okolja pa se je spozna-la že v času priprave diplomskega dela. Takoj po diplomi se je istega leta (1979) zaposlila na Institutu Jožef Stefan, kjer se je ukvarjala s problematiko določeva-nja različnih onesnaževalcev v ozračju in vodah. V obdobju 1982-1985 je bila za-poslena na Kemijskem inštitutu, od leta 1985 dalje pa na Gospodarski zbornici Slovenije. ves čas se ukvarja s področjem okolja, v obdobju 1985–2002 je bila tudi samostojna svetovalka za to področje. Leta 2002, ko je bila ustanovljena služba za varstvo okolja, je prevzela vodenje te organizacijske enote.

Leopold Odlazek - Lubo je človek številnih talentov. Nekdanji cementar, danes upokojenec ter odličen poznavalec trboveljščine in trboveljskosti. Tokrat nadaljevanje o kolinah.

Na tragih

Gospodar in mesar zvlečeta prašiča iz gorce, zavalita ga na trebuh v bano, izpod njega povlečeta verigo. Po prašiču potro-sijo kolofonijo, nad glavo mu spnejo ušesa in ga polijejo s kro-pom. Gospodar in mesar primeta za verigo ter jo vlečeta vsa-ksebi, prašiča parkrat obrneta. Ko začnejo ščetine odstopati, prašiča dvignejo nad bano in podložijo trage. Sedaj pristopijo še ostali, da čim hitreje odstranijo vse ščetine. med tem mesar prašiču sname parklje. Ščetine se je ponavadi čistilo s stari-mi žlicami, pri glavi pa z nožem, kar je opravil mesar. Ko je čiščenje končano, preostalo nečistočo sperejo z mrzlo vodo. Prašiča obesijo za zadnje tace na že prej pripravljene vislice. Če niso delali klobas in so hoteli kožo prodati (Koteksu), so prašiča dali iz kože, pri tem pa je bilo treba paziti, da se koža ni predrla z nožem, sicer je bila manjvredna.

Ko so bili vsi predhodni postopki opravljeni, sta šla mesar in gospodar prašiča »narazen devat«, to je razpolovit. Ženske in otroci gredo lupit česen in čebulo, stara mati pa kuhajo kašo, ješprenj ali riž.

Ko mesar odstrani drobovino, se le-ta razdeli. možgani za mali-co žensk in otrok, del jetrc za malico mesarja. Srce smo otroci vedno pregledali, kajti če je bilo prebodeno, se je govorilo: »Ta mesar je pa dober, zadel ga je točno v srce.« To seveda ni bilo čisto res, kajti mnogokrat smo videli, kako je mesar, ko je lo-čeval drobovino, prerezal srce, verjetno zato, da izteče kri iz njega.

drobovino so odnesli v kuhinjo. med tem sta se kaša in ješprenj že skuhala. Na štedilnik se postavi »vešpisker« z vodo, ta se je med drugim uporabljal tudi za kuhanje perila. Vanj se dajo pljuča, srce, ledvice, narezane kože, ušesa, glava, če se seveda glave in ušes ni dalo v dim (dimiti - zelhati) ali pa se ušesa niso »nafilala« (napolnila) s »filo« (maso) za klobase (mesenke).

včasih se je dalo kuhati tudi parklje (spodnji del svinjske noge), če jih niso imeli namen dati v dim ali porabiti za »žulco« (tlačenko). med časom, ko se vse to kuha, mesar s še kom od-ide »čreva prat«. Čreva se najprej izprazni. vsebine ponavadi ni bilo veliko, kajti običaj je bil, da se večer pred klanjem prašiča ne krmi. Zatem se čreva obrne in se jih spet dobro opere, na-lije se sveža voda, dodajo se narezana surova repa, narezana čebula in se pusti določen čas. Opere se tudi kupljena goveja čreva, nato pa še želodec – ta se rabi za polnjenje – in mehur. mehur se je uporabil tudi kot otroška žoga ali pa se je posušil in so v njem shranjevali«čik tobak« (tobak za žvečenje) ali pa tobak za fajfo.

Po vrnitvi s pranja mesar prične z »žlemanjem črev«, to je odstranjevanjem sluzi, kar počne z doma narejenim lesenim nožičkom. Namesto žganja se že pije domače vino. meso in drobovina sta kuhana, prične se rezanje in mletje kuhanega.

Gospodinja začne pripravljati kosilo, to je bila ponavadi »kisla župa«, narejena iz svinjskega repa, dela glavine, svinjskega korenja, peteršilja, krompirja, majarona in popra; vse je bilo dobro okisano z domačim kisom, od tod tudi ime.

Po kosilu, zalitim z vinom, se ločijo čreva glede na vrsto klo-bas: tanke za pečenice, srednje za jetrnice, debelejše pa za krvavice. Najboljše krvavice so bile iz debelega črevesa in dan-ke, ker so se lepo hrustljavo zapekle.

Stara mati cvrejo črevno mast in špeh (slanino) za dodatek h klobasam. Prične se priprava mase ali file. v bano, kjer smo

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), največje samostojno, prostovoljni, intere-sno in nepridobitno združenje, ki deluje že od davnega leta 1851, ko je bila usta-novljena Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko, je skozi vsa leta obdržala svoje glavno poslanstvo. To so predvsem ukrepi namenjeni vzdrževanju družbenih vrednot in okolja, ki omogočajo ohranjanje in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodar-stva. družbena odgovornost, zanesljivost in zaupanje so vrednote, na katerih teme-lji njihovo delo (in ki so v zadnjem času pogosto na preizkušnji).

Ena izmed glavnih nalog GZS je torej za-stopanje interesov podjetij v odnosih z državo in sindikati pri oblikovanju pogojev dela in poslovanja ter pri zagotavljanju po-gojev in novih priložnosti za gospodarski razvoj. Poleg tega članom zagotavlja kon-kurenčnost, pomaga pri prodoru na tuje trge, združuje znanja in izkušnje vrhunskih strokovnjakov na različnih področjih in tke nove poslovne stike ter povezave. Aktiv-na je tudi v mednarodnem omrežju, kjer sodeluje s preko več kot 45 mednarodni-mi panožnimi organizacijami s pomočjo

katerih članom zagotavlja uveljavljanje panožnih in regijskih interesov.

v prvi polovici leta 2013 je GZS s svojimi aktivnostmi na področju okoljevarstva do-segla 40 milijonov evrov prihrankov, 25 mio € zaradi fleksibilnejših določb uredbe o emisiji v zrak iz nepremičnih virov one-snaževanja, ki podjetjem omogočajo izbiro ukrepov za zmanjšanje emisij v zrak ter 15 mio € pri izkoriščanju energetske vredno-sti lesnih ostankov iz lesno predelovalne dejavnosti zaradi sprememb uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih ku-rilnih naprav. Za svoje člane pripravila kar 7 novih produktov v pomoč hitrejši in lažji realizaciji zastavljenih ciljev ter organizi-rala 140 različnih dogodkov (konferenc, okroglih miz, seminarjev …)

GZS je članica mnogih združenj in zbornic: ■ Združenja evropskih gospodarskih

zbornic (Eurochambres) s sedežem v Bruslju

■ mednarodne trgovinske zbornice (ICC) s sedežem v Parizu kot največje svetovne poslovne organizacije, ki v

sodelovanju z WTO in vrsto drugih med-narodnih institucij spodbuja liberaliza-cijo mednarodnega poslovanja, razvoj avtonomnega gospodarskega prava in poslovne etike

■ Evropske organizacije A.I.E.C.E. (Asso-ciation d'Institutes Economiques de Conjoncutre Economique) – združenja neodvisnih evropskih inštitucij, ki oce-njujejo in napovedujejo konjunkturo preko naše analitske skupine SKEP

Gospodarski zbornici Slovenije se lahko pridružijo gospodarske družbe in samo-stojni podjetniki posamezniki. Po uvedbi prostovoljnega članstva leta 2007 in pri-dobitvi statusa reprezentativnosti v letu 2009 GZS danes združuje preko 9.000 podjetij, ki predstavljajo najpomembnejši del slovenskega gospodarstva.

STRAN 8 I N A Š E C A J T N G E I 2013

Pravilno rešitev križanke napišite na kupon in ga do vključno 30. 10. 2013 pošljite po pošti na naslov:urEdnIŠTVo nAŠE cAjTngELAFARGE CEmENT D.O.O.KOLODvORSKA 5, 1420 TRbOvLJE

med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 7 nagrajencev in jih obdarili s praktičnimi nagradami. Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki časopisa Naše cajtnge.

Nagradna križanka št. 07/2013

rešitev:

Ime in priimek:

Naslov:

Telefon:

Sestavil damjan Kovač

Rešitev nagradne križanke št. 06: skupne rešitve.Nagrado prejmejo:1. nagrada: marjan Kovač (Kisovec) 2. nagrada: Janez marn (Zagorje), marta mekše (Hrastnik)

Dušan Herman (Trbovlje)3. nagrada: Ema Kurent (Zagorje), Hana Kodrman (Kisovec),

Jana Gosak (Zagorje)Nagrajenci prejmejo nagrado po pošti. Čestitamo!

PROSTI ČAS

1 2 3 4 5 6 7 8 9

10 11 12 13

Zjutraj spet pride mesar. Najprej loči meso od slanine. domači začnejo z rezanjem ali mletjem slanine. Stara mati začnejo »cvreti mast« (topiti slanino) za ocvirke. Slanino smo pridno poma-gali rezati tudi otroci in prav imenitno se nam je zdelo. Za mast se je del slanine zmlel na meso-reznici, ki so jo pridno vrteli otroci.

mesar začne pripravljati kose za v dim. Loči re-bra, krače, šunke, slanino, parklje, ušesa, rilec in jezik. Obrezane dele z dodatkom mesa in sla-nine zmeljejo, dodajo se začimbe. Pripravljena je masa za mesenke. Na mesoreznico se nasta-vi tulec, na njega se natakne tanko črevo, v me-soreznico se nabaše že izdelana masa. Prične se polnjenje mesenk. mesar jih glede na želeno velikost zavija in špali. Podobno se delajo tudi salame, ki pa so se pri nas delale zelo poredko. Tudi želodec in ušesa se napolnijo z isto maso, le da je bilo potrebno ušesa predhodno pripravi-ti, to je zarezati pod kožo, kamor se je natlačila masa.

Ko je vse to opravljeno, začne mesar s solje-njem mesa. Dodobra ga natre s soljo in ga pola-ga v za to pripravljen lesen čeber, doda začim-be, soliter, zaradi lepše barve mesa, prelije še s česnovo vodo ter pusti stati.

Po štirinajstih dneh se vzame meso iz »salamur-ce«, tako se namreč imenuje tekočina, s katero je prelito meso. meso, ki smo ga vzeli iz sala-murce, dobro obrišemo. S tem je pripravljeno za zelhanje (dimljenje). dimilo se je v že prej omenjenih kotlih, kjer so se že pred tem dimi-le klobase. dimiti se je nosilo tudi k Florindu, v Bevško k Štovsu ali v klavnico.

Ob koncu so mesarja izplačali z denarjem in de-lom kolin. Vrniti je treba sposojeno orodje. Ob »hvala lepa« so priložili še kakšno klobaso. Sledi raznašanje kolin: sorodniki, sosedje in seveda tisti, pri katerih smo celo leto pobirali pomije. Pri tem se je delila tudi »godlja«, to je juha, v kateri so se kuhale klobase. Ta je bila tem boljša, čim več se je v njej razkuhalo klobas. Koline smo po-navadi raznašali otroci, saj smo pri tem zaslužili kak dinar, kajti skoraj vsak je vprašal: »Koliko

smo pa dolžni?« Seveda je bil odgovor: »Nič!« vendar smo vseeno kaj iztržili.

Zaradi naštetega lahko zaključimo, da je doma-čim, če se je klalo le enega prašiča, ostalo bore malo. Kar pa je vseeno ostalo, se je hranilo v kleti, če je bila bolj suha, v »špajzu« (shrambi) ali v »zelharju na dilih« - to je zamrežen zaboj, spravljen na podstrešju.

mast se je hranila v lončenih loncih (piskrih za mast), pokritih s pargament papirjem in pritrje-nim z gumo, odrezano od avtomobilskega pla-šča, ali vrvico. Premožnejši pa so imeli »kangle za mast« - to je bila pločevinasta emajlirana po-soda s pokrovom. včasih, če je bil prašič velik ali pa sta se klala dva, se je mast hranila celo v loncih za kuhanje perila. S ponosom se je govo-rilo: »Imamo cel vešpisker masti.«

Zaključek vsega je bilo nekajmesečno veselje ob praznikih. Čas pa je bil odvisen predvsem od

"veliko stori, kdor stori malo, a stori to, kar mora storiti. Ničesar

ne stori, kdor naredi veliko, vendar ne stori tistega, kar bi moral

storiti" Janez Bosko

se otroci tudi kopali, dodajo kašo, zmleta surova jetra in ostale sestavine, ki so potrebne za izde-lavo jetrnic. Jetrnice so se vedno delale pred kr-vavicami, da se niso obarvale s krvjo, polnile so se s pumpo za klobase, to je posebna črpalka, v katero se je napolnila »fila«, na koničasti prednji del pa se je nataknilo črevo. S pritiskanjem na bat, ki se je naslonil na trebuh, se je potiskalo maso v črevo. mesar je glede na velikost črevo odrezal in klobaso zašpalil (zaprl). Krvave kloba-se so se včasih polnile tudi z zajemalko, trahtar-jem ali rogom (odžagani del kravjega roga).

Kuhanje klobas se zopet prične z jetrnicami. Za kuhanje se uporablja »vešpisker«. Takšen lonec, ko je že dodobra zarustal (zarjavel) in ni bil več uporaben za kuho, ponavadi je tudi puščal, se ga je »zaflikalo« (zakrpalo) in se je uporabljal za prenašanje gnojnice na vrt. Pri kuhanju klobas je bilo potrebno paziti, da voda ni preveč vrela, ker so začele klobase pokati. Če so kuhane, se je preskusilo tako, da se je klobaso prebodlo z ošiljenim delom špale. Če je iz preluknjane klo-base pritekla bistra tekočina, je bil to znak, da so kuhane.

Klobase so vzeli iz vode in jih zložili na pripra-vljeno mizo. Ta se je nahajala zunaj, da so se klobase prej ohladile. Ker se je ponavadi med-tem že zmračilo, je bilo nujno ven napeljati luč. Treba je bilo namreč paziti, da ne pride kakšen maček na štirih ali dveh nogah. Nekateri so pri izdelavi klobas tudi kalkulirali. Klobase so delali posebej zase in za »talanje«, to je za tiste, od katerih so čez leto pobirali pomije. Bog jim po-žegnaj, so rekli včasih.

Ker se je dan že dodobra prevesil v noč, gospo-dinja postreže z večerjo. Ponavadi je bil to že izdelek preteklega dne: jetrnice, krvavice, kre-menateljci, restan krompir, kislo ali tenstano (dušeno zelje), vse pa obilno zalito z vinom. Ve-čerji so ponavadi prisostvovali bližnji sorodniki in boljši sosedje. Tako je nastala prava veselica.

vsega je enkrat konec. mesar majavo odide do-mov. Sosedje se glasno poslovijo. Nastane za-tišje, vsi gredo počasi k počitku.

NA LESENI PALICI PRIVEZANA TANKA VRV

PRI VODENJU KRAV, FURMANSKI BIČ

OPERA ČAJ-

KOVSKEGA(Jevgenij)

MAKEDONS. TURISTIČNI KRAJ, GRAD NA OTOČCU

ŠPANSKI NOGOMETAŠ

(Fernando - El Nino)

NEMŠKA PISATELJICA

SEIDEL

SL. NAROD.ZABAVNI

ANSAMBEL, ŠTORKLJA

VOJVO-DINSKI

FOTOGRAF (Danilo)

EDO MIHEVC

VEČJE SRBSKO MESTO UPRAVNEGA OKRAJA ZLATIBOR (NEKDAJ

TITOVO …)

MALIGEN TUMOR

BRONHIJEV ALI PLJUČ

IRSKI FILMSKI IGRALEC NEESON

POCENI BANČNI

PLAČILNI INSTRUMENT

NATAŠA HRIBAR

ZVER IZ RODU MAČK,

RESTIŽNI AVTOMOBIL

SLOVEN-SKA PEVKA

(Majda)ČRTOMIR TAVZES

VEČJI GAS-TRONOMSKI

OBJEKT, LOKAL

KARBURA-TOR V STR.

1

ALEŠ VALIČ

SL. DRAMAT. IN PESNIK

V DOBI RAZ-SVETLJENS.

7

KANADSKI PROFESION. HOKEJIST (Paul C.)

10 ELEMENT V STROJNIŠT.

GEORGE HARRISON ITALIJAN.-

AMERIŠKI DIRKAČ

FORMULE 1, SVETOVNI

PRVAK LETA 1978

(Mario)

STANJE UŽI-VAJOČEGA

STR. ZA EL.-TEH. (Mitja)

SLOVEN-SKA PEVKA IN

PROFESOR-ICA (Nada)

PREDEL NA J HAVAJEV

TRDEN BRA-ZILSKI LES

12 SVETOVNO ZNANI AM. VIOLINIST ALSTONKONEC

POLOTOKAVOJ. OPOR. NA BORNEU

KRIŽANEC MED

LEVOM IN TIGRICO

5POLITIČNI

ORGAN MED NOB

SL. PEDAG. (Franjo)

MUSLIMANS.ŽENSKO IME

4

CVET. SOB. RASTLINA

NAROD. OZ. V TUJI DRŽ.

VZDEVEK AMERIŠKE POP PEVKE

(Lyn Newkirk)

13 3 NEPREPUST.TKANINA

8

NAJVIŠJI VO-JAŠKI ČIN

SESTAVIL: DAMJAN KOVAČ

PRIIMEK KANADSKE HOKEJSKE DRUŽINE

CENA ZA UPORABO NARAVNIH

DEJAVNIKOV

SLOV. KIPAR BOS.– HERC.

RODU (Jakov)

BIOLOŠKO AKTIVNA ORGANSKA SPOJINA 100 km DOLGA REKA

V GANI, PRITOK JEZERA VOLTA

SANJA DOLEŽAL

POLITIČNI ALI LJUBEZEN-SKI ŠKANDAL

SL. SMUČAR KRIŽAJ

PREBIVALEC BALKANSKE

DRŽAVE

ZBIR. JAV-NEGA MNEN. ETIOPSKA

DENARNA ENOTAGRŠ. ŠPORT-

NI KLUB

SLOVENSKA GLASBENA SKUPINA

9 EDEN BRAT.SCHUMACH.

JAP. MESTO NA HONŠUJU

ZORMANOVA JUNAKINJA

LJUDSTVO V ZAMBIJI

IME BIATLONK GRAŠIČEVE IN

MALIJEVE

2 JEZUSOV IZ-DAJAL (Juda)

11

UDOVOIGHT

SVETLA ZVEZDA V OZVEZDJU

ORLA

BOGINJA UMET-

NOSTI IN ZNANOSTI

LASTNIK NFD

HOLDINGA (Stanislav)

POMEMBNO STARO

SUMERSKO MESTO

6 MENIČNO POROŠTVO

V BANČ- NIŠTVU

PRESTIŽNA LIMUZINA ZNAMKE

KIA

velikosti družine. Ko smo pospravljali koline, pa smo vmes že redili novega prašiča.

Pa kaj bi dolgovezili, teknilo nam je.

LEopoLd odLAzEk