2013 I N A Š E C A J T N G E I STRAN 1

Lepši vstop v TrbovljeV zadnjih letih je območje ob vpadnici v Trbovlje že dodobra spremenilo svojo podobo. stran 4

INVESTICIJE V POSODOBITVE

Dr. Marinka VovkTokrat smo se pogovarjali s strokov-njakinjo s področja gospodarnega ravnanja z odpadki in preventivnih de-javnosti na področju zmanjšanja obre-menjevanja okolja. stran 6

INTErVJu

IZ ŠTEVILKE

našeCajtnge ČASOPIS LAFArGE ZA LOKALNO SKuPNOST – št. 08, dEcEmbEr 2013

Foto arhiv cementarne

Foto osebni arhiv

Nabiranje fosilov v kamnolomuNa osnovni šoli Narodnega heroja raj-ka Hrastnik so v lanskem šolskem letu prvič uvedli krožek Fosili. stran 7

POVEZAVE

MLADI IN ŠPOrT

V decembru je v Trbovljah potekal že 41. mednarodni karate turnir ''Trbovlje 2013'', na katerem so se domačini odlično odrezali. stran 2

Najstarejši karate turnir v Evropi

Foto Karate klub TrbovljeUkrepi za izboljšanje zraka v Zasavju obetajo izboljšaveurEdnIŠTVo Podatki kažejo, da so se v zadnjem desetletju izpusti onesnaževal v zrak drastično zmanjšali, do dodatnega znižanja v Zasavju pa bomo prišli tudi s pomočjo Odloka o načrtu za kakovost zunanjega zraka na območju Zasavja, ki ga je slovenska Vlada sprejela v decembru.

V

STAVbA bAZEnA

TrboVLJE PoZImIPogled iz Kleka.

Foto robert Ahlin

odloku so zagotovljena tudi fi-nančna sredstva za izvajanje predvidenih ukrepov, zato lahko

sprejetje tega odloka predstavlja enega izmed uspešnih projektov države in vseh treh zasavskih občin na področju izboljša-nja kakovosti zraka v Zasavju.

V republiki Sloveniji smo po Direktivi 2008/50/ES zaradi čezmerne onesnaže-nosti zunanjega zraka z delci PM10 dol-žni izdelati in sprejeti sedem načrtov za kakovost zraka. Gre za Mursko Soboto, Maribor, Celje, Zasavske občine, Ljublja-no, Kranj in Novo mesto. Večino načrtov

Dragi Zasavčani.urEDNIŠKI uVODNIK

Ko sem februarja prevzel vodenje ce-mentarne, si nisem predstavljal, kakšni izzivi me čakajo. Leto 2013 je bilo in-tenzivno, a je bila celotna pot podprta z zaupanjem v delo in strokovnost ekipe ter z odprtostjo lokalne skupnosti za sodelovanje. Hvala vam.

Pred nami pa je leto, za katerega lahko z gotovostjo trdimo, da ne bo dolgoča-sno. Obeti že kažejo, da se bodo spre-membe dotaknile tudi Zasavja in vseh nas. Čeprav kriza še vedno kaže zobe verjamem, da bomo še naprej drug

drugemu stali ob strani. Zasavje bo tudi v naslednjem letu potrebovalo močno in povezano lokalno skupnost.

Želim vam vesel božič in miren vstop v novo leto v krogu vaših najbližjih.

Srečno 2014.

HAimo PrimAs Generalni direktor Lafarge Cement Trbovlje

bo Vlada republike Slovenije po predho-dnem soglasju naštetih občin oziroma mest, sprejela še v letu 2013.

Na predlog Evropske komisije je bilo leto 2013 razglašeno za leto zraka. Njego-va kakovost vpliva na zdravje ljudi in na podnebne spremembe. Oboje je tesno povezano, saj strokovnjaki predvidevajo, da bodo prav podnebne spremembe v prihodnje pogojevale kakovost zraka ki ga dihamo. Čeprav je Evropa z zakonodajnimi okviri v preteklih letih že naredila napre-dek pri emisijah nekaterih onesnaževal, to področje nikoli ne miruje.

Kakovost našega življenja se meri tudi po tem, v kakšnem okolju živimo. Strategije na Eu ravni temeljijo na načelu trajnosti, s čimer se želi zagotoviti tako gospodarska konkurenčnost, kot ohranjanje zdrave-ga in čistega okolja, tudi zraka. Evropske smernice temeljijo na zmanjševanju one-snaževanja pri viru (onesnaževalcu), kjer so glavni trije dejavniki promet, industrija in individualna kurišča. Prav promet je - skupaj z uporabo neustreznih energentov za ogrevanje v času kurilne sezone - tisti dejavnik, ki prispeva levji delež onesnaže-nja s prašnimi delci (PM10).

Nadaljevanje na tretji strani

Ponovno je naokoli leto in prišel je čas, da se ozremo nazaj in pogledamo, kaj dobrega smo naredili v letošnjem letu in kaj bi veljalo v prihajajočem letu izboljšati. Letošnje leto je v vsakemu od nas pustilo pečat, po katerem si ga bomo najbolj zapomnili. Meni je naj-večji pečat nedvomno pustila vrnitev nazaj v trboveljsko cementarno in Za-savje.

STRAN 2 I N A Š E C A J T N G E I 2013

NAŠE CAJTNGE, ČASOPIS LAFARGE ZA LOKALNO SKUPNOST – dEcEmbEr 2013, št.: 8

Izdaja: Lafarge cement, d.o.o., Kolodvorska 5, Trbovlje, telefon: 03 56 52 325; e-pošta: nase.cajtnge@lafarge.si

Glavni urednik: mag. Andrej SopotnikIzvedba: ePr d.o.o.Tisk: SET, d. d., Ljubljana. distribucija: Pošta Slovenije.

naklada: 15.000 izvodov.

V soboto 14. decembra je v Trbovljah potekal že 41. mednarodni karate turnir »Trbovlje 2013«. Ta sodi med najmočnejše in najštevilčnejše tovrstne turnirje v Evropi, poleg zelo uspešne organizacijske formule pa ima tudi najdaljšo tradicijo karate turnirjev v Evropi.

41. mednarodni karate turnir »Trbovlje 2013«

MLADI IN ŠPOrT

ZASAVJE

Praznični december na kulturnem področju v ZasavjuPraznični december vedno postreže s pestrim kulturnim pro-gramom.

V Hrastniku vas vabijo na naslednje prireditve: Petek, 27. 12. ob 9. uri - ustvarjalne delavnice za osnovno-šolce, Mladinski center Hrastnik; ob 16:30 - Pravljična dežela za otroke: ustvarjalne delavnice, predstavitev plesnih skupin ŠKD Feniks Dol pri Hrastniku, rokometno igrišče na Logu; ob 18. uri - koncert rudarske godbe, Športna dvorana Hrastnik; ob 21. uri - Šohtov prednovoletni koncert "Hip hop night with Trkaj", Bar Babilon Hrastnik. Sobota, 28. 12. in nedelja, 29. 12. od 16:30 do 18:30 - Pra-vljična dežela za otroke, Občinska zveza prijateljev mladine Hrastnik, rokometno igrišče na Logu.Ponedeljek, 30. 12. od 16:00 do 19:00 - Otroško silvestrova-nje v pravljični deželi s prihodom dedka Mraza: zabava z Da-mjano Golavšek, čarovnije s čarodejem romanom Frelihom, predstava Pika piše dedku Mrazu v izvedbi zavoda Enostavno Prijatelji, Prihod dedka Mraza … Skupaj odštevamo … , roko-metno igrišče na Logu. Torek, 31. 12. ob 20. uri - silvestrovanje z Natalijo Verboten, Športna dvorana Hrastnik, rezervacije.

V občini Zagorje ob Savi vas vabijo na naslednje prireditve:Petek, 27. 12. ob 17. uri - Čarodej Toni in 7 decembrskih čarov-nij v izvedbi DPM, v Športni dvorani Zagorje; ob 20. uri - 20th Century man/DJ Bucy, Neva Marn Hafner in Folk idoli, Gibonni, E.T., v Športni dvorani Zagorje.Sobota, 28. 12. ob 17. uri - Otroška prednovoletna matineja, ribič Pepe, v Športni dvorani Zagorje; ob 19. uri - novoletni koncert Ansambla Mira Klinca, Dom kulture Kisovec; ob 20. uri – Zagorski raparji, Zlatko Čordić, v Športni dvorani Zagorje.Nedelja, 29. 12. ob 20. uri - Zgodbe z morja, koncert zboro-vske in klapske glasbe, v Športni dvorani Zagorje.Ponedeljek, 30. 12. ob 17. uri - otroško silvestrovanje z glasbe-no gostjo Majo Kokol, obiskom dedka Mraza in otroško anima-cijo, v prostorih Biasana Zagorje.Torek, 31. 12. ob 20. uri - Adijo 2013, saj po novem letu boljše bo, z DJ Bucy, Ansambel Spev, Kingston, pred gasilskim do-mom Zagorje.

V Trbovljah vabljeni na naslednje prireditve:Četrtek, 26. 12. ob 19.30 - novoletni koncert Delavske godbe Trbovlje, Delavski dom Trbovlje.Petek, 27. 12., ob 17. uri - sprevod dedka Mraza, mestni park–Delavski dom Trbovlje, zabava z Damjano Golavšek, Društvo prijateljev mladine in Občina Trbovlje; ob 20. uri - Praznični LIKuF, zabava pred Delavskim domom Trbovlje s skupino Any colour u like, Nina Pušlar s skupino. Sobota, 28. 12. ob 20. uri - stand up večer z Matjažem Javšni-kom, Delavski dom Trbovlje. Nedelja, 29. 12. ob 20. uri - Stand up komedija s Tinom Vodo-pivcem, Jernejem Celcem in Tomažem Stanovnikom. V klubu Mladinskega centra Trbovlje.

Sobota, 4. 1.: 32. novoletni pohod na Kum, Planinsko dru-štvo Kum Trbovlje; ob 10:30 uri - Čarobni snežak, lutkovna matineja Gledališča Smejček, Delavski dom Trbovlje.

Vljudno vabljeni!

Lafarge vam želi odlično leto 2014Sredstva, namenjena za nakup letošnjih novoletnih čestitk,

bomo donirali Splošni bolnišnici Trbovlje.

536 nastopajočih tekmovalk in tekmo-valcev iz 69 karate klubov se je pomerilo v katah, to je estetsko zloženih likih ter športnih borbah. Tako kot v preteklih ne-kaj letih, je bil tudi letošnji obisk turnirja izredno bogat, saj so se na njem pomerili tekmovalci iz kar petnajstih držav.

Na uradni otvoritvi turnirja je trboveljska podžupanja Jasna Gabrič zaželela vsem nastopajočim veliko športne sreče, doma-čim organizatorjem pa izrekla iskrene če-stitke za tako visok jubilej turnirja.

Generalno pokroviteljstvo nad turnirjem je že deseto leto zapored prevzel Lafarge Cement d.o.o. iz Trbovelj.

Želja vsakega trboveljskega karateista je stati na zmagovalnih stopnicah najstarej-šega in v tem delu Evrope najkvalitetnej-šega turnirja.

Tako kot v organizacijskem pomenu so tr-boveljski karateisti tudi na tekmovalnem področju igrali zelo pomembno vlogo. Kot vedno so tudi tokrat nastopili zelo številč-no. Trenerji so poleg rednih treningov v klubu, s pomočjo dodatnih treningov pre-ko vikendov, svoje bodoče upe pripeljali do takšne športne forme, da so lahko na tem, za Trboveljčane najpomembnejšem tekmovanju, pokazali največ, kar trenutno zmorejo in s 14. osvojenimi medaljami so bili ponovno med najboljšimi tudi po osvo-jenih medaljah.

BoGdAN simErlPredsednik organizacijskega odbora

Trboveljski tekmovalci, ki so nastopili v dopoldanskem delu, s svojimi trenerji.

Foto Karate klub Trbovlje

USPEŠNI DOMAČINI

KATE POSAMEZNO:

Najmlajše 8.-6. kyu 1. meSTo: eVa KoLaNDeRNajmlajše absolutno 2. meSTo: eVa KoLaNDeRMalčice 8.-5. kyu 1. meSTo: SimoNa ČeŠaReKMalčki 8.-5. kyu 3. meSTo: URoŠ in maRKo maRKULJeViČStarejši dečki 2. meSTo: TaDeJ KoLaNDeRMladinci 3. meSTo: aDiS BaŠiČ

UVRSTITVE DOMAČIH TEKMOVALCEVŠPOrTNE BOrBE:

Starejši dečki do 40 kg 3. meSTo: DomeN ZiDaRStarejši dečki nad 55 kg 1. meSTo: TaDeJ KoLaNDeRKadeti do 57 kg 2. meSTo: LUKa PeRCKadeti nad 70 kg 1. meSTo: TaDeJ KoLaNDeRMladinci do 55 kg 2. meSTo: BLaž HRiBoVŠeK 3. meSTo: LUKa PeRC in LUKa FeRLiN

2013 I N A Š E C A J T N G E I STRAN 3

Ukrepi za izboljšanje kakovosti zraka v Zasavju obetajo izboljšave

NADALJEVANJE IZ PrVE STrANI

Stanje v SlovenijiSlovenija je ena redkih držav ki so v usta-vo zapisale, da ima vsakdo v skladu z za-konom pravico do zdravega življenjskega okolja (72. člen ustave rS). Isti člen usta-ve rS prav tako določa, da država skrbi za zdravo življenjsko okolje in v ta namen v zakonskih predpisih določa pogoje in na-čine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Tako smo leta 2004 v sloven-sko zakonodajo prenesli direktivo IPPC, s katero smo določili pogoje za pridobitev okoljevarstvenih dovoljenj, vzpostavili pre-gleden register IPPC zavezancev in nadzor. V zadnjem poročilu Kakovost zraka v Slo-veniji v letu 2012, Agencija rS za okolje ugotavlja, da so koncentracije prašnih (PM10) delcev poleti nižje in do povišanih koncentracij ne prihaja, medtem ko so po-višane koncentracije prašnih delcev pozi-mi predvsem posledica dodatnih emisij iz individualnih kurišč.

Stara kurišča biomase (predvsem neob-delanega lesa) v malih kurilnih napravah

v gospodinjstvih so, poleg prometa, najpo-gostejši vzrok za visoko vsebnost tovrstnih emisij v zraku. To je morda presenetljivo, saj navadno za glavnega onesnaževalca določimo industrijske obrate. Seveda pa ostajajo industrijski obrati še naprej zave-zani k rednem obnavljanju okoljevarstve-nih dovoljenj v skladu z IPPC direktivo.

Država bo do konca letošnjega leta spreje-la Odloke o načrtu za kakovost zunanjega zraka za bolj izpostavljena območja, med drugim tudi za Zasavje. Sredstva za izva-janje predvidenih ukrepov naj bi že bila zagotovljena, ukrepi predvideni v odloku za našo regijo, pa so usmerjeni predvsem v zmanjševanje emisij iz individualnih ku-rilnih naprav ter prometa.

Kakšen zrak pa dihamo v Zasavju?Splošno prepričanje je, da so največji kri-vec za povečane koncentracije prašnih

Odlok o načrtu za kakovost zraka na območju ZasavjaObveznosti Evropske Direktive 2008/50/ES med drugim dolo-čajo tudi pripravo načrtov za dvig kakovosti zraka na območjih, kjer so mejne vrednosti onesnaževal v zraku presežene. Eno izmed sedmih območij, za katere je bilo potrebno pripraviti Odlok o načrtu za kakovost zunanjega zraka, je tudi Zasavje. Prenos Direktive v nacionalno zakonodajo je nujen, saj državi v nasprotnem primeru grozijo kazni zaradi kršitve Direktive. Predlog Odloka so potrdile vse zasavske občine, ter tudi Vlada republike Slovenije.

V Odloku so opredeljena območja s prekomerno onesnaženo-stjo zraka z delci PM10, ukrepi za zmanjševanje onesnaženosti in spremljanje učinkov izvajanja, organi odgovorni za izvajanje ukrepov, letni program ukrepov ter program za analizo vzrokov onesnaženosti in spremljanje učinkov dogovorjenih ukrepov. Odlok vsebuje več kot 40 ukrepov, ki so razvrščeni v tri skupine:

1. Spodbujanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije (daljinsko ogrevanje, zamenjava kurilnih naprav, toplotna izolacija stavb, boljše posluževanje kurilnih naprav ipd.);2. Promet (spodbujanje javnega potniškega prometa in nemotoriziranih oblik prometa, umirjanje prometa, zmanjševanje emisij delcev zaradi soljenja in posipa- nja cest);3. Druga področja (predlogi ukrepov gospodarstva za zmanjšanje njegovih emisij).

ukrepi so usmerjeni predvsem v zmanjševanje emisij iz indivi-dualnih kurišč in postopno priključevanje objektov na sistem daljinskega ogrevanja. Posebna pozornost bo namenjena tudi izobraževanju občanov o pravilni uporabi kurilnih naprav in ustrezni pripravi lesne biomase.

Na področju prometa so ukrepi usmerjeni predvsem v spod-bujanje javnega potniškega prometa in nemotoriziranih oblik prometa, s tem pa tudi v zmanjševanje individualnega osebnega motornega prometa, ki je med večjimi onesnaževalci. Predvideni pa so tudi ukrepi za umirjanje prometa.

Gospodarstvo je na področju kakovosti zraka že dalo znaten prispevek s prilagoditvijo tehnologije na najboljše razpoložljive tehnike oz. BAT standarde, zato dodatni ukrepi v tem odloku niso predvideni. To pomeni, da ne bo dodatne finančne obreme-nitve zasavskega gospodarstva.

Velik del ukrepov v načrtu je takšne narave, da zahtevajo mi-nimalne finančne vložke, imajo pa velike učinke na izboljšanje kakovosti zraka. Gre predvsem za usklajene ukrepe na področju osveščanja, izobraževanja in komuniciranja. V tem smislu bosta država in občina delovali usklajeno, pri tem pa bodo sodelovale tudi organizacije civilne družbe.

Predlog Odloka o načrtu za kakovost zunanjega zraka za obmo-čje Zasavja je pripravila delovna skupina, v kateri so sodelovali predstavniki občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi, Eko sklada, Gospodarske zbornice ter Ministrstva za kmetijstvo in okolje (Direktorat za okolje in Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo) in Ministrstva za infrastrukturo in prostor (Direktorat za promet in Direktorat za energijo).

delcev v zraku industrijski obrati. Pa ven-dar javno dostopni podatki meritev kažejo drugačno sliko. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je v Odloku o načrtu za kakovost zunanjega zraka na območju Zasavja, na podlagi meritev ki jih je izvedel ArSO v Zagorju v letih 2008 in 2009 ter Trbovljah med leti 2010 in 2012, opredelilo vire onesnaževanja prašnih delcev. V Zagorju je prevladujoč vir onesnaževanja promet, ki prispeva kar 38 %, sledijo mu individu-alna kurišča, industrija in sekundarni del-ci s 17 %. V Trbovljah k onesnaženosti s pršnimi delci prav tako največ doprinese promet (27 %), sledijo individualna kuri-šča z lesom (26 %), sekundarni delci z 22 % in industrija s 16 %. Iz teh podatkov je razvidno, da sta med največjimi onesna-ževalci s prašnimi delci promet in indivi-dualna kurišča, ki skupaj prispevata več kot polovico emisij. Prekoračene dnevne vrednosti prašnih delcev se večinoma po-javljajo med novembrom in marcem, torej v času kurilne sezone.

Povzeto po MKO, ArSO

Foto robert Ahlin

Foto robert Ahlin

STRAN 4 I N A Š E C A J T N G E I 2013

cEmEnTArnA od 1876

Cementarna Trbovlje ima zelo pomembno lego v prostoru in s tem tudi velik vpliv na bližnjo in širšo okolico Zasavja. Leži na stičišču glavne prometne vpadnice v mesto Trbovlje in železniške povezave Ljubljana – Zidani Most. Tako predstavljata prav cementarna in železniška postaja prvi stik obiskovalca z mestom Trbovlje. Še posebej pomemben dejavnik je prav železniški promet, ki preko te postaje letno prepelje okoli 250.000 potnikov in je s tem 10. najprometnejša železniška postaja v Sloveniji.

sklopu sodelovanja s Fakulteto za arhitekturo, je Lafarge v letu 2010 organiziral urbanistično--arhitekturno delavnico, kjer se je pokazalo, da je potrebno k problemom pristopiti širše in ob-močje urediti celostno, ne glede na lastništvo posameznih parcel. Delavnica je kot prva v nizu podobnih projektov ki so jih v cementarni izve-dli z omenjeno Fakulteto, služila kot osnova pri urejanju območja vstopa v Trbovlje. S študenti arhitekture so analizirali obstoječe stanje ter prepoznali najbolj kritične točke, za katere so iskali rešitve za izboljšanje. Preverili so, katera dela bi zaradi finančnih omejitev lahko izvedli. V nekaterih sklopih projekta so k sodelovanju pritegnili Občino Trbovlje in Slovenske železni-ce, ki sta poleg cementarne lastnika zemljišč na tem področju. V zadnjih štirih letih so nato sledila številna dela, ki so posamezne dele tega

območja že naredila prijaznejše uporabnikom, ozelenele površine in na novo zasajeno drevje pa so ustvarili prijaznejši ambient.

V zadnjih letih je območje ob vhodu v Trbovlje že dodobra spremenilo svojo podobo. Nekdaj za-nemarjeno področje pridobiva lepšo, prijaznej-šo podobo. Ta je pomembna tako za domačine, kot tudi za goste ki prihajajo v Trbovlje skozi najprometnejšo točko v mesto. Tudi zato so se v cementarni odločili, da bodo del aktivnosti za zniževanje okoljskih vplivov svojega delovanja usmerili v urejanje območij znotraj tovarne in njeni širši okolici, ter s tem prispevali k prijaznej-ši podobi Trbovelj.

Pred upravno zgradbo cementarne oz. ob ploč-niku glavne ceste Trbovlje – Zagorje/Hrastnik so

pred dvema letoma zasadili drevored, ki skrbi za prijaznejši izgled tovarne in okolice. Drevored 20. javorjev ustvarja zeleni pas med tovarno oz. industrijskim območjem ter območjem, ki je namenjeno javnosti - vozilom in pešcem. Prav tako so ozelenili območje ob cesti pred mostom čez reko Savo, neposredno nad območjem žele-zniške postaje v Trbovljah. Pri tem je sodelovala tudi Občina Trbovlje oz. Komunala, ki je ustre-zno pripravila teren. V cementarni so poskrbeli za dovoz zemlje in priskrbeli preko tisoč razno-vrstnih rastlin, ki jih je za to področje predvidelo Hortikulturno društvo Trbovlje. Tudi zasaditev samo so strokovno izvedle članice in člani ome-njenega društva.

V sodelovanju s Slovenskimi železnicami so na področju železniške postaje v Trbovljah zasadili 14 javorjev, ter postavili in zasadili večje števi-lo betonskih korit, ki lepšajo podobo področja železniške postaje v Trbovljah. Znotraj obmo-čja same cementarne so posadili približno 50 dreves in uredili zelene površine, obnovili pa so tudi fasade številnih objektov cementarne. Pri iskanju rešitev za novo fasado na stavbi bazena so se obrnili na študente ljubljanske Fakultete za arhitekturo, ki so pripravili več predlogov za novo fasado. V cementarni so se odločili za bolj klasični predlog, ki je vizualno povezal zgradbi bazena in uprave cementarne.

Sanacijo fasade na zgradbi bazena so izvedli septembra lani. Impresivni betonski objekt leži neposredno ob cesti pri izhodu iz Trbovelj, in predstavlja eno izmed bolj izpostavljenih zgradb na področju cementarne. Poškodovana in nepri-vlačna fasada objekta je s tem dobila novo, sve-žo podobo. Poleg omenjene so v lanskem letu izvedli še sanaciji fasad na stavbi Prostovoljne-ga industrijskega gasilskega društva cementar-ne, ter stavbe mehanične delavnice, ki leži ob upravni zgradbi.

Dela za lepši vhod v Trbovlje se nadaljujejo

V

cEmEnTArnA TrboVLJE urEdILA noVI

V novembru so zasadili 8 laških topolov, 2 brezi, 1 lipo ter okoli 100 okrasnih trav, ki

bodo predvsem v poletnem času pripomogle k prijaznejšem vstopu v Trbovlje in manjši

izpostavljenosti industrijskega objekta.Foto arhiv cementarne

DREVORED Ob žELEZNIŠKI POSTAJI TrboVLJE

2013 I N A Š E C A J T N G E I STRAN 5

V letošnjem letu velja izpostaviti zasa-ditev drevoreda med izvozno cesto iz področja železniške postaje Trbovlje in parkiriščem. Cementarna je posrbela za odstranitev betonskega pasu in ga nado-mestila s prijaznejšim, zelenim pasom. Ta sestoji iz 8 laških topolov, dveh brez, lipe ter preko 100 različnih vrst okrasnih trav. Kljub zasaditvi se je ohranilo število parkirnih mest na področju železniške postaje, izgled pa je sedaj precej prija-znejši. Poleg tega so v cementarni v le-tošnjem letu v neposredni bližini poskr-beli za zasaditev rastlin, s katerimi bodo ozelenili večji škarpi v okolici železniške postaje. V kratkem načrtujejo še dobavo betonskih košev za ločeno zbiranje od-padkov, ki bodo pripomogli k boljši ure-jenosti in čistosti področja.

S projekti kot so dnevi odprtih vrat, industrijska pot za obiskovalce po ce-mentarni in urejanje tovarne z okolico, želijo v cementarni svoje obratovanje približati javnosti. urejena tovarna, ki posveča pozornost svojim okoljskim vpli-vom, videzu in čistoči, je namreč nujna za dosego »obratovalnega dovoljenja« v lokalni skupnosti. Neprijeten in neurejen videz tovarne sproži negativno dojema-nje. Cementarna Trbovlje pa želi sebe postaviti za zgled, kako s spoštovanjem do skupnosti in okolja ustvariti proizvo-dno enoto, ki se dobro ujema z lokalnim okoljem. S podobnimi aktivnostmi bodo nadaljevali tudi v prihodnje, saj želijo poleg visokih vlaganj v modernizacijo cementarne, ki so v preteklih letih pre-segle vrednost 33 milijonov evrov in s katerimi je cementarna bistveno znižala svoje vplive na okolje, vlagati tudi v lep-šo podobo Trbovelj.

AKTuALno IZ cEmEnTArnE

Nova investicija v trboveljski cementarniV letošnjem letu so v trboveljski cementarni zgradili dodatni silos za nalaganje cemen-ta v kamionske rinfuze. Z novo investicijo so poleg treh vrst cementa, ki jih je bilo že sedaj mogoče nepretrgoma nalagati 24 ur dnevno, omogočili nalaganje dodatnih dveh vrst cementa. Novi silos je namreč pregra-jen, zato sta v njem lahko shranjeni dve raz-lični vrsti cementa.

Z novim silosom so močno poenostavili polnjenje dodatne vrste cementa v cestne rinfuze, ob hkratnem skrajšanju časa, po-trebnega za polnjenje. Z dodatnim silosom so hkrati preprečili morebitno mešanje ce-mentov, povečali fleksibilnost njihovega pro-izvodnega portfelja in s tem omogočili boljše zadovoljevanje potreb trga, dvignili nivo var-nosti v tovarni ter izboljšali pozicijo na slo-venskem trgu.

Silos je bil dodan trem obstoječim odpre-mnim silosom, investicija pa je bila zaklju-čena v oktobru. Nova investicija je ponudila tudi priložnost za izboljšavo izgleda področja nakladalne postaje. V sklopu projekta so prenovili nekatere fasade v neposredni bli-žini železniške postaje Trbovlje, ter zasadili drevored, kar bo pripomoglo k lepšemu vho-du v Trbovlje. Celotna investicija je znašala 240 tisoč evrov, večino del pa so izvedla lo-kalna, zasavska podjetja.

V lanskem in letošnjem letu je Lafarge investiral več kot milijon evrov v novo opremo in moderni-zacijo cementarne. To ponovno kaže na interes in zaupanje Lafargea kot investitorja v cemen-tarno v Trbovljah.

Ob dnevu odprtih vrat so obiskovalce pope-ljali po industrijski poti cementarne ter jim predstavili proizvodnjo cementa, žganje klin-kerja, pridobivanje surovine v kamnolomu, nadzor nad izpusti, goriva, ki jih uporabljajo pri proizvodnji cementa in vse do končnega mletja ter odpreme cementa. Poleg tega so jim predstavili tudi tehnološki napredek in okoljske izboljšave, ki so jih uvedli v zadnjih letih.

Od otvoritve industrijske poti oktobra 2011 do danes so v tovarni gostili 3.000 obisko-valcev, ki so tovarno zapuščali s prijetnimi vtisi. V podjetju verjamejo, da je dan odprtih vrat dobra priložnost za vse, saj lahko obi-skovalci od blizu spoznajo delovanje obrata in njegove učinke na okolje. Na osnovi pri-dobljenih informacij si lahko ustvarijo svojo

sliko o njihovem delovanju, poleg tega pa se lahko prepričajo na lastne oči, koliko je podjetje v preteklem času vložilo v znižanje okoljskega odtisa. V cementarno je bilo vloženih preko 33 milijonov evrov.

Industrijski turizem je dobra priložnost tako za Lafarge kot tudi za okolje, v katerem deluje. Pri-pomore k širjenju turistične ponudbe in s tem k odpiranju novih delovnih mest. Odločitev za industrijsko pot je bila strateško načrtovana. upoštevali so trende, ki so nakazovali, da se delež ljudi, ki obiščejo določene kraje zgolj z na-menom izrabe časa, zmanjšuje. Obiskovalci si želijo več – izvedeti kaj novega in zanimivega. Zasavska regija je iz tega vidika idealna destina-cija, saj premore zanimivo industrijo in okoliške izletniške točke, ki kar vabijo obiskovalca, da si jih pobliže ogleda. Za marsikoga je spoznavanje postopka pridobivanje cementa dodatna zani-mivost na izletu ali pa celo glavni razlog za pri-hod v Zasavje. Primeri dobre prakse iz nekate-rih podjetij v Sloveniji kažejo, da se v tovrstnem turizmu skriva velik potencial, ne le za podjetja, ampak tudi za lokalno skupnost, v kateri podje-tje deluje. V Zasavju je še veliko podjetij, ki bi v te kraje lahko privabile obiskovalce do drugod. Industrijsko dediščino bi bilo tako smotrno iz-koristiti tudi v turistične namene. V cementarni Trbovlje so ta korak že naredili in tako začrtali smernice za naprej.

Tudi v letošnjem letu so v cementarni nadaljevali z vodenji po industrijski poti. Med vodenimi ogledi lahko obiskovalci pobližje spoznajo delovanje cementarne in proizvodnjo cementa v eni najstarejših cementarn v Evropi.

DAN ODPrTIH VrAT

Velik odziv lokalne skupnosti

VLAGAnJA V LEPŠo oKoLIcoMasivna in stabilna korita z zasajenimi trajnicami

pred železniško postajo Trbovlje lepšajo vstop v Trbovlje, ter kot ločilni element med železniškimi tiri in področjem postaje skrbijo za večjo varnost potnikov (zgoraj). Zasaditev grmovnic (na vrhu),

ki jo je izvedlo Hortikulturno društvo Trbovlje, je še posebej opazna poleti. Za lepšo podobo

skrbijo tudi obnovljene fasade in drevored pred upravno zgradbo cementarne (spodaj), ter

zasaditev dreves na parkirišču železniške postaje Trbovlje (na dnu).

Foto arhiv cementarne

Foto arhiv cementarne

Foto Tomaž Zupan

STRAN 6 I N A Š E C A J T N G E I 2013

InTErVJu

Z okoljem se ukvarja 20 let. V zadnjih šest-najstih letih je zaposlena na vodilnih polo-žajih v podjetjih, kjer je ekologija primarna dejavnost. V letih 2000-2006 je vodila obrat za termično odstranjevanje laka in barve na kovinski podlagi Alpos ekološko peč v Šentjurju. V letu 2009 je postala tudi vodja raziskovalne skupine Preventiva v okviru Tehnološkega centra za aplikativno ekologijo.Aktivno sodeluje na številnih okoljskih kon-ferencah v Sloveniji in tujini. V letih 2006-2010 je razvila in v praksi udejanjila sodob-ne sisteme ločenega zbiranja odpadkov, to je sistem “rumena vreča” in udejanjila po-novno uporabo v praksi z delovanjem prve-ga rE-uSE centra v Sloveniji. Pripravlja pre-ventivne programe okoljskega ozaveščanja s poudarkom na minimizaciji odpadkov in koordinira okoljske projekte za različne ciljne skupine. Ima bogate izkušnje z jav-nim nastopanjem in zna motivirati različne ciljne skupine za družbene spremembe. Je nosilka ideje razvoja socialnega podje-tništva in kreiranja novih zelenih delovnih mest za težje zaposljive. Nagrajena je bila za netehnološke inovacije na področju ekologije na mednarodnem sejmu ženskih inovacij v Seulu v Južni Koreji leta 2009, kjer je prejela bronasto medaljo. Njen pa-tent 3r –Več kot odpadki je najpodjetniška ekoideja letošnjega leta po izboru častnika Finance.V letošnjem letu pa je nominiranka za Delo-vo osebnost leta.

Slovenski javnosti ste poznani po strokov-nem delu in dosežkih na področju ekolo-gije, predvsem na področju ravnanja z od-padki. Kaj je sprožilo vaše zanimanje za ekološke teme?Že od nekdaj sem se zanimala za okolje, lahko bi rekla že kot osnovnošolka. Sodelovala sem v vseh možnih krožkih na to temo, saj v učnih načrtih takrat še ni bilo takšnega predmeta. Na dodiplomskem študiju na področju kemije sem diplomirala tudi s področja ekologije, nakar sem nadaljevala podiplomski študij na področju »wa-ste management«. V praksi sem tudi ves čas v podjetjih, kjer je ravnanje z odpadki primarna dejavnost. Vsekakor je to področje zame pravi izziv, kajti že ko sem pripravljala doktorsko di-sertacijo pred dvanajstimi leti, so bile podobne težave kot danes. Zato sem s konkretnimi spre-membami, ki sem jih uvedla dokazala, da od-padki niso problem. Teh izzivov je še kar nekaj.

Glede na to, da je Slovenija po stopnji lo-čevanja odpadkov med boljšimi državami Evropske Unije, lahko sklepamo, da smo glede ločevanja odpadkov precej dobro ozaveščeni. A kljub temu še vedno več kot polovica odpadkov konča na odlagali-ščih. Te odpadke bi lahko smotrno izkori-stili v industriji ali za ogrevanje, kot npr. v Avstriji. Kje je težava?Eno je ločevanje odpadkov, drugo je sposob-nost, da te odpadke znamo učinkovito uporabiti kot resurse. Tukaj nismo tako uspešni. uspe-šnost ločenega zbiranja je evidentirana prav po uvedbi našega sistema »od vrat do vrat« za odpadno komunalno embalažo, ko sem leta 2006 predlagala ta sistem. Že celo desetletje je bilo veliko aktivnosti namenjenih izboljšanemu ločevanju na ekoloških otokih, rezultatov pa ni bilo. Ker so bili ekološki otoki predpisani kot edi-na obvezna infrastruktura za ločeno zbiranje,

S konkretnimi spremembami, ki sem jih uvedla, sem dokazala, da odpadki niso problem

Foto osebni arhiv

dr. mArInKA VoVK

Doktorica bioloških znanosti, direktorica v Tehnološkem centru za aplikativno ekologijo, vodja razvoja in raziskav v razvojnem centru za pridobivanje energentov iz komunalnih odpadkov in direktorica prvega socialnega podjetja v Sloveniji Centra ponovne uporabe.

izvajalci javnih služb niso bili zainteresirani za spremembe. Prvi razvojno usmerjen je bil takrat direktor Komunale OKP d.o.o. rogaška Slatina mag. Bojan Pirš, ki je želel zmanjšati stroške ravnanja z odpadki in uporabnikom približa-ti storitve. In prav to je bila osnova, da so naš sistem začele uporabljati številne lokalne sku-pnosti, danes ja ta številka čez 170, med njimi je tudi Občina Trbovlje z rumenimi zabojniki za embalažo. Posledično se je močno izboljšalo ločeno zbiranje, saj imajo uporabniki na voljo enostaven sistem in praktično ostanka odpad-kov ni veliko. Težava je, da vseh ločeno zbranih odpadkov ni mogoče snovno predelati. Zaradi deficita termične izrabe se 30 % energetsko bogatih frakcij še vedno odloži in to nas uvršča med države, ki niso sposobne poskrbeti za svo-je odpadke. Poleg embalaže je termična izra-ba nujna za določen delež kosovnih odpadkov in seveda za mulje čistilnih naprav. Ker gre za uporabo energentov in ne odpadkov, to pomeni, da se v fazi priprave pripravi ustrezna kakovost goriva, ki je iz okoljskega vidika bolj kakovostno kot fosilna goriva. Težava je v samooklicanih ekologih in posameznikih, ki pod krinko skrbi za okolje in zdravje uresničujejo svoj interes. Ker ni nikogar, ki bi takoj preprečil njihovo škodljivo delovanje, jim že celo desetletje uspe zavajati javnost in prispevati k velikim količinam odlože-nih odpadkov. Vsi bomo plačali globo, ker pre-več odlagamo, kar ni prav. Ta kazen mora biti za tiste, ki zavirajo izvajanje prednostnega reda ravnanja z odpadki, kjer je prednostno prepre-čevanje nastajanja odpadkov, njihova ponovna uporaba, recikliranje in kompostiranje, termič-na izraba in čisto na koncu odlaganje. Ker se lahko vsak pouči o sistemih termične izrabe že v sosednjih državah, npr. Avstriji, kjer je več tovr-stnih obratov, res ni opravičila za zavajanje ljudi in lažno prekrivanje resnice, da bomo okoljske cilje dosegli brez termične obdelave. Ne bomo jih. To nam dokazuje vsa Evropa. Zero waste je natančno to –ni odpadkov zato, ker smo jih sposobni uporabiti kot vire, torej jih ponovno uporabimo v Centrih ponovne uporabe (rEuSE centrih), jih snovno predelamo in biološke od-padke kompostiramo, energetsko bogate od-padke pripravimo za energent in jih uporabimo kot vir energije. Nenazadnje, zakaj postavljamo mehansko biološke naprave za obdelavo od-padkov (MBO) v Sloveniji, kjer davkoplačevalci in Eu plačamo več milijonov evrov? Kaj pa je končni produkt MBO centrov? To dokazuje, kako malo znanja imajo nasprotniki termične izrabe na tem področju oz. izkazuje njihov interesno usmerjenost.

Kakšne spremembe vidite pri odnosu lju-di do odpadkov in njihove okoljske ozave-ščenosti, zlasti mladine?Velike. Mladim je ekologija blizu, nekaj samou-mevnega. Predvsem otroci so zelo okoljsko od-govorni, za kar imajo zasluge vrtci in šole, pred petnajstimi leti so s temi programi začele eko-šole. Seveda ni dovolj, da mladi želijo okoljsko ravnati, vsa družba mora postati bolj sprejemlji-va za nujne premike, ki so v smeri trajnostnega življenja že danes nujni.

V zadnjem letu ste po Sloveniji uspešno zagnali kar 8 centrov ponovne uporabe (CPU). Kaj pomeni razvoj mreže CPU za sistem ravnanja z odpadki v Sloveniji? Kakšni so načrti razvoja centrov v priho-dnje?Še deveti center bo odprl vrata letos, to je CPu Ormož. Tako smo izpolnili cilje za odhajajoče

Intervju z znanstvenico dr. Marinko Vovk, ki je svoje delo in življenje posvetila ekologiji.

''Ker se lahko vsak pouči o sistemih termične

izrabe že v sosednjih državah, npr. Avstriji, kjer

je več tovrstnih obratov, res ni opravičila za

zavajanje ljudi in lažno prekrivanje resnice,

da bomo okoljske cilje dosegli brez termične

obdelave. Ne bomo jih. To nam dokazuje vsa

Evropa.''

2013 I N A Š E C A J T N G E I STRAN 7

PoVEZAVE

leto. V letu 2014 nas čaka zalogaj novih lokacij CPu, ki želijo postati del mreže rEuSE, s sede-žem v Bruslju. Zastopstvo za evropsko mrežo smo pridobili leta 2011, leta 2012 smo zašči-tili blagovno znamko »center ponovne upora-be«, tako da lahko sedaj z jasnimi usmeritvami omogočimo uporabo naše blagovne znamke z zahtevami licenčne pogodbe in omogočimo ka-kovostno delo v tovrstnih centrih tudi na drugih lokacijah. Gre za uporabo naše blagovne znam-ke, kjer so definirane zahteve vključevanja težje zaposljivih in razvoj socialnega podjetništva. Po-novna uporaba je uvrščena zelo visoko na drugo mesto, kar pomeni prednostno nalogo za vsako lokalno skupnost. Danes ne najdete evropske države, ki ne bi imela razvite ponovne uporabe, tudi v svetu je rEuSE zelo razvit že več kot 20 let. V ZDA je npr. takšnih centrov veliko v eni ulici, ne le na enem območju. Ponudba rEuSE –ponovne uporabe je v svetu prednostna, kupci najprej poiščejo izdelke in oblačila v tovrstnih centrih, stigme ni zaznati. Zato sem osebno zelo ponosna, da nam je v okviru projekta uSE rEu-SE, ki ga sofinancira ESS in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter enake možnosti uspelo uvrstiti Slovenijo na zemljevid držav, kjer je ponovna uporaba izvajana tudi v praksi.

Zelo aktivni ste tudi na področju socialne-ga podjetništva, predvsem na okoljskem področju. Ljudje imajo različne predsta-ve, kaj socialno podjetništvo sploh je. Kako bi ga vi opisali?Socialni podjetništvo je najprej podjetništvo. To še mnogim ni jasno. Tukaj ne gre za socialne programe in sanje, tukaj gre za realnost. regi-stracija socialnega podjetja pomeni zavezo in odgovornost, da bomo sposobni uresničiti vizijo in cilje podjetja in to tako, da bomo v delovne procese vključevali tretjino težje zaposljivih, ker smo tip podjetja B.Prav zato, ker gre za podjetniško reševanje okoljskih težav, je naloga managementa, da najdemo tržne niše, da iščemo vedno nove iz-zive in da omogočimo zaposlitve ljudem, ki so zaradi različnih razlogov ostali brez dela, radi pa bi ustvarjali, bili aktivni in s svojo ustvarjalnostjo prispevali k izvajanju družbeno koristnih del. Zaveza, da poslujemo neprofitno za nas ni bila nova, saj smo tako delovali že kot Tehnološki center za aplikativno ekologijo, ki je registriral socialno podjetje CPu d.o.o., SO.P.. Moje mne-nje je, da bi vsa podjetja morala delovati kot družbeno koristna, okoljsko odgovorna z visoki-mi standardi za varovanje okolja in ljudi. Kako naj pričakujemo nova delovna mesta v Sloveniji, če dopuščamo, da vse za naše potrebe naredijo v državah tretjega sveta, na račun ljudi, okolja in ekonomije. Če mislimo, da bomo brez spre-memb postali ustvarjalna družba se motimo. Zato je naša naloga, da vzgajamo potrošnike in preko usposabljanja različne ciljne skupine, saj morajo dojeti, da v svetu globalizacije ni eno-stavno preživeti in če ne bodo kupci kupovali slovenskih izdelkov, ne moremo pričakovati no-vih delovnih mest in razvojnih možnosti.

Aktivni ste tudi pri nas, v Zasavju, tako da poznate situacijo in razmere v katerih se nahajamo, tako socialno-ekonomsko, kot tudi okoljsko. Kaj bi lahko regija, kot je Zasavje, pridobila z razvojem in spodbuja-njem socialnega podjetništva? Že pred leti smo ponudili možnost sodelovanja Občini in Komunalnemu podjetju v Trbovljah na področju socialnega podjetništva. Opravili smo nekaj sestankov, vendar je bila potem odločitev

Komunale, da zaenkrat ni pogojev za vzpostavi-tev Centra ponovne uporabe. Naš pogoj je, da se najde prazen prostor, brez življenja, kjer se ob sodelovanju deležnikov tako občine kot izva-jalca javne službe in sodelovanja drugih zainte-resiranih vzpostavi dejavnost ponovne uporabe, kjer pomagamo v vseh fazah, da lahko pridemo do stopnje, da takšno podjetje lahko samostoj-no funkcionira in pridobiva posle, seveda ob nujni podpori lokalne skupnosti. Pred časom so nas kolegi iz društva Knof (tudi njim smo poma-gali pri vzpostavitvi dejavnosti ponovne uporabe v Stari šoli v Sevnici) obvestili, da so skupaj z lo-kalno skupnostjo odprli enoto ponovne uporabe v Trbovljah, kar me je razveselilo. Ogromno ljudi je namreč dnevno klicalo, da želijo tovrstni cen-ter in da želijo sodelovati, zato sem takrat prosi-la občino in Komunalo, da pomagajo pri ureditvi prostora. Sicer sem sodelovala na predstavitvah socialnega podjetništva na tem območju. Kma-lu moram v Zasavje tudi zaradi aplikacije 3r –več kot odpadki, saj dobivamo vprašanje glede možne uporabe tudi na tem območju.

Imate tudi številne izkušnje iz tujine. Ka-tere pozitivne prakse v Sloveniji velja iz-postaviti, kje je še prostor za izboljšave?Področja trajnostne oskrbe – ekološke kme-tije, energetsko varčni objekti, turizem z novo ekološko ponudbo, centri ponovne uporabe. V Sloveniji bi morali izkoristiti trend socialnega podjetništva kot podjetništva v imenu družbe in ne podjetništva, ki prinese nekaj subvencij in davčnih olajšav. To je odvisno od razumevanja lokalnih skupnosti, ali sploh vedo, zakaj je soci-alno podjetništvo dolgoročno koristno. Socialna podjetja se v Evropi organizacijsko najpogosteje pojavljajo v obliki nepridobitnih organizacij (70 odstotkov), zadrug (26 odstotkov) in združenj (3 odstotke) in delujejo na različnih področjih – bančništvo, zavarovalništvo, potrošništvo, ekologija, energetika, kmetijstvo, obrtništvo, kultura, šport, gradbeništvo, raziskovanje, izo-braževanje, javne storitve, turizem ter socialno in zdravstveno varstvo. Kar je skupnega je skrb za trajnostni ekološki, ekonomski in socialni razvoj lokalnih skupnosti. Tam ne bomo vide-li velikih trgovskih verig kot so Spar ali Hofer v tolikšnem številu kot pri nas, veliko več je potro-šniških zadrug, ki omogočajo prodajo lokalnim kmetijam.

Raziskovali ste tudi področje zmanjše-vanja odpadkov. Verjetno vseh odpadkov ni možno ponovno uporabiti oziroma jih reciklirati. Kako ravnati s temi odpadki? Kakšne so vaše strokovne ugotovitve? Kot sem že večkrat pojasnila, je potrebno upo-števati prednostni red ravnanja z odpadki, ki je povsem jasen in sem ga na začetku že opisala. Termična izraba je pred odlaganjem, to pome-ni, da dopuščanje odlaganja odpadkov pomeni okoljsko in gospodarsko škodo. Povzročanje takšne škode je kaznivo dejanje in nekdo bo moral plačati te račune. upam da ne zopet dav-koplačevalci.

Dobro poznate tudi okoljsko ozavešče-nost različnih industrij, saj sodelujete s podjetji tako doma kot v tujini. Pogosto naletimo na različne poglede glede soci-alno-ekonomskega razvoja regij, države ter vplivov na okolje in okoljske učinko-vitosti podjetij. Kakšen je vaš pogled na iskanje sinergij med industrijo, okoljem in lokalnimi skupnostmi?Tam, kjer lokalne skupnosti in podjetja razumejo,

da morajo delati v prid družbe, predvsem lokal-nega okolja, ni nobenih težav. Nedavna sem bila na Finskem, kjer sem imela priložnost vide-ti, kako se z interesom za korist lokalnih prebi-valcev da veliko urediti, z malo sredstev. V Pi-eksämäkiju, območju s 50.000 prebivalci 300 km severno od Helsinkov, si lokalna oblast pri-zadeva, da se ljudje ne bi odselili v mesto. Zato so omogočili socialnemu podjetju Bovallius, da v zapuščenih delavnicah po celotnem območju usposablja in izobražuje mlade, ki imajo težave v šoli, da v teh delavnicah izvajajo obrtna dela. Konkretno mladi z mentorjem obnavljajo lesene izdelke, popravljajo vodovodne napeljave, ima-jo vrtove za zelenjavo za lokalno območje. Gre za veliko objektov, v katerih se je nekoč izvajala neka dejavnost. Ne dovolijo, da bi bili prazni, tudi če lokalna oblast ni lastnik, se dogovori za uporabo in tako mladi izvajajo vsa obrtna dela, gredo do strank, jim doma popravijo, uredijo, vse po simboličnih cenah, saj razliko plača lo-kalna oblast. Pravijo, da s tem privarčujejo, saj nimajo socialnih težav, ljudje so zadovoljni, mla-di so vsi zaposleni. Tako so v praznem objektu uredili socialno restavracijo, kjer hodijo po kosi-lo ljudje iz tistega območja. Pridejo s plastičnimi porcijami, najprej plačajo 6 €, potem si kar sami naložijo kaj imajo radi –torej ni predpisano, da morajo vzeti le eno vrsto hrane. V kotu imajo mizo, kjer je vedno na voljo kava in pecivo. Tam se vsak ustavi, poklepetajo, se kar nekaj časa zadržijo in gredo domov. Opazila sem, da so po kosilo prihajali starejši. Zanimivo, nihče ni jedel v jedilnici, tam so jedli zaposleni iz okoliških obratov. Lokalna skupnost sofinancira kmetom, da lahko prodajo pridelke, socialna restavracija zaposluje okoliške prebivalce, tam se hrani ve-liko ljudi in vsi imajo korist. Da o socialnem ka-zalniku, druženju ne govorimo. Ljudje niso osa-mljeni. Zanimivo je, da je vse narejeno skromno za naše predstave, a vse funkcionira.

Izkušnje imate tudi z uporabo goriv, pri-delanih iz odpadkov. Imamo občutek, da

Nabiranje fosilov v kamnolomu PleskoNa osnovni šoli Narodnega heroja rajka Hrastnik smo v lanskem šolskem letu prvič uvedli krožek Fosili in se po treh mesecih nabiranja znanja odpravili še na teren. Ker pa nam je lani ves čas nagajalo vreme, smo se letos odločili za drugačen pristop in zame-njali vrstni red dejavnosti. Andrej Sopotnik iz cementarne Lafarge se je ponovno prijazno odzval na našo prošnjo in za nas že drugič organiziral nabiranje fosilov v njihovem ka-mnolomu.

Določili smo datum - 25. oktober, zadnji dan pred krompirjevimi počitnicami – in se ob 12.45 zbrali pred šolo. Tokrat sta se nam pridružili še dve skupini učencev: skupina biološkega krožka z Dola pod vodstvom uči-teljice romane Verdel in skupina nadarjenih učencev iz Hrastnika pod vodstvom učiteljice Mili Gornik.

Ob prihodu v kamnolom nas je sprejel in pozdravil Damjan Kovač, vodja kamnoloma,

v Sloveniji še vedno vlada pretiran strah glede njihove uporabe. Smo mogoče gle-de tega premalo seznanjeni? Kje vidite prednosti tovrstnih goriv za slovensko družbo?

Kot vodja razvoja in raziskav v razvojnem cen-tru za pridobivanje energentov iz komunalnih odpadkov in nekoč odgovorna za Alpos ekolo-ško peč, ki je imela takrat status sežigalnice, zelo dobro poznam razloge za strah. Ne morem mimo ugotovitev, ki sem jih že navedla, da je s strani nasprotnikov termične izrabe povsem drug interes kot skrb za okolje in zdravje. Zveza ekoloških gibanj Slovenije vsako leto organizira strokovno konferenco, na kateri se obravnava-jo tudi razlogi za nespoštovanje prednostnega reda ravnanja z odpadki. Letos so na panel povabili tudi pripadnike »ne sežigalnice«, da se soočijo z vidnimi domačimi in tujimi strokovnja-ki s tega področja. Si lahko mislite, niti eden ni prišel. Kaj vam to pove. Meni vse.

Kaj bi ocenili kot vaš največji poklicni uspeh?Moje delo je moje življenje. Jaz ne ločim med ča-som v službi in privat, saj ves čas delam to, kar želim, v čem uživam in kaj je moje največje za-dovoljstvo – ustvarjalnost, raziskovanje in iska-nje rešitev v praksi. Zame šteje le to, kar se vidi »pod črto«, kar se lahko vrednoti v številu novih delovnih mest, v tonah manj odpadkov, v tonah ponovno uporabnih izdelkih in številu zadovolj-nih ljudi. Ekonomija se vrednoti tudi v številu privarčevanih dreves, v hektolitrih neonesnaže-ne in neuporabljene vode, v tonah privarčevanih surovin in več 10.000 kilometrov manj prevože-nih poti, ker izdelki nastajajo v lokalnih okoljih. Zagotovo je moj poklicni uspeh tudi v tem, da sem na tej poti srečala pravega partnerja, saj lahko tudi tako združujem družinske in podjetni-ške obveznosti.

potem pa nas je Marko Štrovs opremil s če-ladami in brezrokavniki. Ponovili smo pravila za varno delo, o katerih smo se pogovarjali že v šoli, se odpravili na teren, pripravili orodje in začeli z iskanjem. učenci so se razporedili po terenu v štirih skupinah in vsem je uspelo najti nekaj fosilnih ostankov školjk, polžev ali morskih ježkov. Našli smo tudi ihnofosil in se spet najbolj veselili školjk srčank, ki naj bi po legendi predstavljale okamenela srca čarovnic. Fosile bomo seveda preparirali in določili na krožku.

Ko smo vrnili zaščitna sredstva in se gosti-teljem zahvalili za varovanje in spremstvo, smo se utrujeni a zadovoljni odpravili nazaj v dolino.

ŠPElA UlAGA

Foto osebni arhiv

STRAN 8 I N A Š E C A J T N G E I 2013

Pravilno rešitev križanke napišite na kupon in ga do vključno 31. 1. 2014 pošljite po pošti na naslov:urEdnIŠTVo nAŠE cAJTnGELAFARGE CEMENT D.O.O.KoLodVorSKA 5, 1420 TrboVLJE

Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 6 nagrajencev in jih obdarili z darilnimi paketi zasavskih domačih in ekoloških prehrambnih izdelkov Pridelano doma. Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki časopisa Naše cajtnge.

Nagradna križanka št. 08/2013

rešitev:

Ime in priimek:

Naslov:

Telefon:

Sestavil Damjan Kovač

rešitev nagradne križanke št. 07: pridelano doma.Nagrado prejmejo:1. nagrada: Berta Klančišar (Trbovlje) 2. nagrada: urška Zoja Jeršin (Dol pri Hrastniku), Dragica Žibret (Trbovlje)3. nagrada: Edita Kuder (Zagorje), Klemen Bravec (Trbovlje) Ines Humski (Podkum)Nagrajencem bo nagrada dostavljena na dom. Čestitamo!

PROSTI ČAS

1 2 3 4 5 6 7

8 9 10 11 12 13 14 15

Naslednji dan nas tovarišica že razdeli po klopeh. Ne vem, zakaj mi pripada čast, da sedim v prvi klopi. Sošolcev se za čuda ne spomnim več, niti tega ne, s kom sem sedel v klopi. Prav dobro pa mi je ostal v spominu dogodek, ki se mi je vtisnil za celo ži-vljenje.

Pridem, par dni po začetku, po pouku domov in se spravim k pisanju domače naloge. Predse skrbno zložim šolske stvari iz tor-be. A glej ga zlomka, med mojimi zvezki in knjigami se najdejo knjige tovarišice, ki so, še danes ne vem kako, prijadrale v mojo torbo. Verjetno jih je tovarišica pozabila na naši klopi, jaz pa sem jih na koncu pouka nevede jadrno pobasal v svojo torbo. Kaj bo, kaj bo, se zaskrbljeno sprašujem. Z dobro mero skrbi in strahu sem preživel popoldne in noč.

Že tako in tako nisem hodil z veseljem v šolo, ta dan pa mi je bilo še težje. S težkim srcem in s cmokom v želodcu se naslednji dan primajam v šolo. Na tihem si mislim: Kar bo, pa bo. Z veliko mero strahu vstopim v razred. Spravim se v klop in z nestrpnostjo čakam, kdaj se bo pojavila tovarišica.

Vstopi. Počakam, da se usede, ves prestrašen stopim pred nje-no obličje in ji razložim celo štorijo. Na moje začudenje je mojo zgodbo sila mirno sprejela in menila, da se pač zgodi, strah me v trenutku mine, cmok v želodcu mi popusti in ogromna skala se mi odvali od srca.

Še nekaj zanimivih drobnarij o mojem začetku šolanja se mi je dodobra vtisnilo v spomin. Svinčniki, ki smo jih uporabljali, so bili večinoma tintni, zato je bilo radiranje z radirkami, ki so bile bolj podobne bombonom kot radirkam in smo jih kar nekaj pojedli, bolj mazanje kot radiranje. Zvezki, katerih papir je bil hrapav in so iz njega štrlele lesu podobne trščice, v katere se je zatikalo pero peresnika in puščalo majhne packe, ki so se pridno razlezle, na veliko veselje tovarišice, saj je bil papir podoben pivniku.

Tudi verouka v šoli, ki je bil neobvezen in po koncu pouka, s prija-znim katehetom Zagradišnikom, se dobro spominjam. Zanimiv je s tem povezan dogodek. Ker doma nismo bili pretirano verni, kar takrat tudi ni bilo modno, sem k pouku hodil zaradi stare mame in prijateljev. Sveto obhajilo sem opravil že preje, za birmo pa

"bodi sam sprememba, ki si jo želiš v svetu."

Mahatma Gandi

Zgodnja leta po drugi svetovni vojni, čas splošnega pomanjkanja, čas, ko ti nasilno prekinejo lagodno življenje kolonijskega otroka in te na silo podredijo nekemu strogemu šolskemu redu.

Dobro se spominjam svojega prvega šolskega dne. Oblečen v kratke hlače, dolge nogavice, nove čeveljčke, suknjič, ki sem ga že prej nosil pri obhajilu, kartonasta nahrbtna aktovka, nabasa-na s »šulcajgom«, skrbno počesan, na prečko. Pa pojdimo.

Prvi dan me v šolo na Vodah spremlja mama, ki si je za ta dan v cementarni, kjer je delala, morala vzeti dopust. Pot iz Žabje vasi, ki je le streljaj od šole, se mi je neznansko vlekla. Moja največja želja tisti trenutek je bila, da se celo ne bi nehala. Vendar, vse se enkrat konča, tako se je končala tudi ta pot.

Prispeva. Ogromna šolska zgradba z dvema vhodoma. Vstopiva skozi levega. Po vstopu skozi velika vrata se znajdeva v pritličju, kjer se nahajajo prvi razredi. Ob vstopu v razred mi v oči najprej pade črna tabla, nato računalo v kotu, velika zelena peč ob vra-tih, poleg peči lesen zaboj za premog, na stenah pa slike posa-meznih črk. V nos mi sili ogaben vonj po strojnem olju, s katerim so bile namazane podnice. Velika okna so obrnjena v hrib. No-vinci posedemo v tri vrste lesenih oguljenih klopi z mizami, ki se jim še vidi, da so bile nekoč pobarvane zeleno. V vsaki klopi je prostora za tri in vsaka ima svoj stekleni črnilnik, napolnjen s čr-nilom, pokrit z okroglim kartonskim pokrovčkom. Pod klopjo po-lička za shranjevanje aktovk. Pred klopmi stoji kateder, na njem pa pisalna miza in stol.

Starši se postavijo ob zid zadaj za klopmi. Vstopi tovarišica. Vsta-nemo. Počasi stopi pred tablo in se predstavi: »rak Geni.« Sledi komanda: »Sedi, roke na hrbet.« roke na hrbtu smo imeli verje-tno zato, da smo sedeli lepo zravnano, in pa tudi zato, da si jih ta-koj našel, če si jih kaj rabil. Pa dajmo šalo malo na stran. Najprej nam tovarišica izreče dobrodošlico, pozdravi starše, nam razloži hišni red, nato pa sledi predstavljanje. Ko tovarišica pokliče tvoje ime, vstaneš in se odzoveš s: »Tukaj.« Po predstavitvi vseh sledi ogled šolskih potrebščin, ki smo jih prinesli s seboj, tovarišica nam da navodila za naslednji dan, malo še pokramljamo in pr-vega šolskega dne je konec. Vsi veseli, da je tako hitro minilo, odhitimo domov.

smo se pripravljali malo v šoli malo pa v Loški cerkvi. Na pamet smo se morali naučiti katekizem, ki je spadal k snovi za birmo, in obvezno seveda očenaš. K pouku je spadalo tudi izpraševanje. Ko me je nekoč katehet Zagradišnik poklical, sem verjetno na-redil tako prestrašen obraz, da je ocenil, da glede katekizma ne bom spravil iz sebe kaj prida. Zato mi je naložil malo lažje vpraša-nje, naj zmolim vsaj očenaš. Ne, da ga ne bi znal, spravil ga pa iz sebe tudi nisem, verjetno me je povozila trema.

Smeh sošolcev iz cerkvenih klopi me je do kraja dotolkel. Pogled sem povesil v tla, oblil me je mrzel pot. Čakal sem reakcijo gospo-da Zagradišnika. Kar je preveč, je pa le preveč, kljub svoji dobroti mi gospod Zagradišnik zagrozi, da ne bom šel k birmi. Demon-strativno vstanem in se z dolgimi koraki namerim proti vratom. Obrnem se in izdavim: »Bom šel pa v Hrastnik,« ter zaloputnem z vrati.

Nič kaj lepo dejanje mi je gospod Zagradišnik seveda odpustil in ko so se kasneje v šoli delila vabila za birmo, sem ga seveda dobil.

Tako sem, čeprav nisem dobil ure, opravil še en zrelostni izpit. V nadaljevanju šolanja sem se s kratkim postankom prebil skozi osnovno šolo, delno nižjo gimnazijo, na kar pa nimam nič kaj le-pih spominov in bi jih najraje izpustil ali pa enkrat kasneje obde-lal, ker je dogodkov za celo knjigo.

Šolanje sem nadaljeval na IKŠ - Industrijski kovinarski šoli STT in ga uspešno zaključil. Postal sem ključavničar.

LEOpOLD ODLAzEK

DO 1,5m VISOKA

SVETOVNA KULTURNA RASTLINA

UPORABLJE-NA PREDVSEM

ZA MLETJE

GROBA,ŽALJIVA BESEDA

SLOVAŠKO SMUČ. SRED. V VISOKIH

TATRAH

DRŽAVNA BLAGAJNA

KEMI-JSKI ZNAK ZA

NATRIJTUJCI,

ZAMEJCI

POMEMBEN PROTEIN V ČLOVEŠKIH

GENIH

MESTO PRI UFI V

EVROPSKEM DELU RUSIJE

SESTAVIL: DAMJAN KOVAČ

SLOVENSKA PESNICA IN PREVAJAL.

(Majda)

JAPONSKA SMUČARSKA SKAKALKA

IVOŠORLI

LESENO, KMEČKO VOZILO Z LESTVI PODOBNO PRIPRAVO

NA STRANEH

AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC

(Alan)

JAPONSKO MESTO NA

OTOKU KYOTO

NEKUŽNO VNETJE

NA KOŽI

MESTO NA AVSTRIJSK. ŠTAJ. BLIZU

GRAZ-a

5 GRŠKA ČRKA AM. TV NOVI-NAR (Matt)

ČRNA GORA ANG. ŠPORT. UR. BRADY

DEL KOPAL-NIŠKE OPRE- ME ZA OPR.

VEL. POTREBE

14

STAREJŠA OSVEŽILNA

PIJAČA

11 SEV. IRANSKIOSEL

POMANJŠEV. ŽEN. IME

IVAN NAGY DOM. IZRAZ ZA POROKO

INJEKTIRAN-JE SNOVI

ALI TEKOČINE

12 1 UPOČASNJE-VALNI

ELEMENT V STROJNIŠT.

SLOVENSKA PLESALKA

IN PEDAGOG. DVORNIK

GLAV. ŽILA ODVODNICA EVA BOTO

UDO NÖGER URŠKAAMBROŽ

KRAJEVNASKUPNOST

NEM. SMUČ. (Felix)

IGRALKA THURMAN

BIVŠI PALES.PREDSEDNIK

BOS. IGRALEC STANIĆ

LUKA V SEVERNEM IZRAELU

NAZIV ZA NAŠO GALAK-CIJO (Rimska

ali …)

13ZAGORSKI

ŽUPAN (Matjaž)

RUMEN TROPSKI SADEŽ

CajtngEVA RAS 7 SLOV. SLIK.

POTOKARJAP. GUSAR (Shirahama)

15 ŠPELA BRATUN

6

HRVAŠKI PARLAMENT

LAT. NOGOM. KRJAUKLIS

STRUP. SLO-VENS. KAČA

TEKST. IZD. ZA POKRIVAN.

VROČE OZRAČJE Z VELIKO

VLAGE

POMOL, PREGRADA NASELJE

V OBČINI BENEDIKTZDR. PASTA

ZA MAZANJE

SLOVENSKI GLASBENIK

NIPIČ

3 V ANGLIJI ROJENA NIGER.

PEVKA (Sade)

ZDRAVILNA RASTLINA

BELEBARVE

VELIKAŽELJA,

POŽELENJE

ST. SLOVANS. BOŽANSTVO

VODA, REK IN MORIJ

OBLIKA IMENA

BEATRIX oz. BEATRICE

10 PODJETJE ZAK. SADAR

ŠVIC. TO-VARNA UR

4 2

NATAŠA PIRC EVA NUNEZ

NEMORALEN, POKVARJEN

ČLOVEK

8 PREB. SRED. EVROPSKE POKRAJINE (Nem-Pol-

Češ)

ROBERTOSWALD

9 STAREJŠI TOYOTIN MODEL

AVTOMOBILA

ANG. PISEC IN NOVINAR

FLEMING

MANJŠA POVRŠINSKA

PRASKA

ŠoLaPrvo srečanje z njoLeopold Odlazek - Lubo je človek številnih talentov. Nekdanji cementar, danes upokojenec ter odličen poznavalec trboveljščine in trboveljskosti. Tokrat o šoli.