Beseda življenja Oktober Oktober 2015 2015

RazlagaP. Fabio Ciardi OMI

»Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji

učenci, če boste imeli ljubezen med

seboj.« (Jn 13, 35).

Privlačen spis iz prvih stoletij krščanstva, Pismo Diognetu, poroča:

To je razlikovalno znamenje, značilnost kristjanov. Ali vsaj bi moralo biti, kajti tako si je Jezus zamislil

svojo skupnost.

»Kristjanov ne ločujejo od drugih ljudi ne zemlja, ne jezik, ne običaji. Ne prebivajo v svojih mestih, ne govore

drugačnega narečja in ne žive posebnega življenja.«

So običajni ljudje kakor vsi drugi. Vendar imajo skrivnost, zaradi katere imajo močan vpliv v družbi in so njena duša. (Prim. Pismo Diognetu, 5-6).

To skrivnost je Jezus izročil svojim učencem malo pred smrtjo.

Kakor stari izraelski modreci, kakor oče sinu, nam je tudi on, Učitelj modrosti, kot dediščino zapustil

umetnost, kako naj živimo, in to dobro.

Tega se je naučil prav od Očeta: »... razodel sem vam vse, kar sem slišal od svojega Očeta,« (prim. Jn 15, 15),

in to je bil sad njegovega izkustva v odnosu z njim.

To izkustvo je v tem, da ljubimo drug drugega. To je Jezusova zadnja volja, njegova oporoka,

nebeško življenje, ki ga je prinesel na zemljo in ga deli z nami, da bi postalo tudi naše življenje.

Jezus hoče, da bi bila to istovetnost njegovih učencev: da so njegovi učenci, jih bodo prepoznavali po medsebojni

ljubezni.

»Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen med seboj.«

Ali Jezusove učence res prepoznavajo po njihovi medsebojni ljubezni?

»Zgodovina Cerkve je zgodovina svetosti,« je zapisal Janez Pavel II.

Vendar »je v njej nemalo stvari, ki so proti-pričevanje v odnosu do krščanstva«. (Janez Pavel II.,

Skrivnost učlovečenja, 11).

Kristjani so se v Jezusovem imenu dolga stoletja bojevali v neskončnih vojnah in so še vedno razdeljeni med seboj.

Nekateri ljudje tudi danes povezujejo kristjane s križarskimi vojnami, z inkvizicijskimi sodišči ali jih imajo

za skrajneže, ki branijo zastarelo moralo in se upirajo napredku znanosti.

Pri prvih kristjanih v porajajoči se skupnosti v Jeruzalemu ni bilo tako. Ljudi je navduševala

skupnost dobrin, ki so jo uresničevali, edinost, ki je vladala v tej skupnosti, ter »veselje in

preprosto srce«, ki sta bili zanjo značilni. (prim. Apd 2,46).

»Ljudstvo jih je zelo cenilo,« tudi beremo v Apostolskih delih, tako da je »vse bolj raslo

število mož in žena, ki so verovali v Gospoda«. (Apd 5,13-14).

Pričevanje življenja te skupnosti je imelo veliko privlačno moč.

Zakaj nas tudi danes ne prepoznavajo kot ljudi, ki se od drugih ločijo po ljubezni? Kaj smo naredili iz

Jezusove zapovedi?

»Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen med seboj.«

Mesec oktober je v katoliškem svetu po starem običaju posvečen “misijonom”, razmišljanju o Jezusovem naročilu, naj gremo po vsem svetu

oznanjat evangelij, molitvi in podpori vsem tistim, ki so v prvih vrstah.

Ta beseda življenja lahko vsakemu pomaga, da se zave temeljne razsežnosti vsake oblike krščanskega oznajevanja. To ni vsiljevanje vere, ni spreobračanje,

ni sebična pomoč ubogim, da bi se spreobrnili.

Niti ni najprej zahtevna obramba moralnih vrednot ali trdno stališče ob krivicah in vojnah, čeprav so vse to dolžnosti, ki se jim kristjan ne

more izmikati.

Niti ni najprej zahtevna obramba moralnih vrednot ali trdno stališče ob krivicah in vojnah, čeprav so vse to dolžnosti, ki se jim kristjan ne more izmikati.

Krščansko oznanjevanje je predvsem pričevanje življenja, ki ga mora drugim ponuditi vsak Jezusov

učenec osebno: »Sodobni človek raje posluša pričevalce kot učitelje.« (Pavel VI., O oznanjevanju

evangelija, 41.)

Sodnik Livatino (italian),

ki ga je ubila mafija

Tudi tistega, ki je Cerkvi sovražen, pogosto prevzame zgled ljudi, ki svoje življenje posvečajo

bolnim, revnim in so pripravljeni zapustiti domovino ter oditi v oddaljene kraje pomagat in

biti blizu zadnjim.

Jezus pa zahteva predvsem pričevanje celotne skupnosti, ki kaže evangeljsko resnico. Skupnost

mora pokazati, da more življenje, ki ga je prinesel, resnično roditi novo družbo, v kateri živijo v

pristnem bratstvu, si pomagajo, drug drugemu služijo in so skupaj pozorni na najbolj krhke in

potrebne ljudi.

Življenje Cerkve pozna podobna pričevanja. To so na primer vasi za domorodce, ki so jih zgradili

frančiškani in jezuiti v Južni Ameriki, ali samostani s trgi, ki so nastali okoli njih.

Tudi danes skupnosti in cerkvena gibanja ustanavljajo mesteca pričevanja, v katerih je

mogoče videti znamenja nove družbe, sad evangeljskega življenja, medsebojne ljubezni.

»Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen med seboj.«

Ne da bi zapustili kraje, v katerih živimo, in ljudi, s katerimi se družimo, bomo lahko – če med seboj

živimo v tisti edinosti, za katero je Jezus dal življenje – ustvarili drugačen način življenja in

sejali okoli sebe kali upanja in novega življenja.

Družina, ki se vsak dan znova odloči, da bo v dejanjih živela v medsebojni ljubezni, lahko

postane žarek luči v bloku ali soseščini, kjer so drug do drugega ravnodušni.

“Celica okolja” – to sta dve ali tri osebe, ki se združijo, da bi korenito uresničevale evangeljske zahteve na

svojem delovnem področju, v šoli, na sedežu sindikata, v upravnem uradu, v zaporu – bo lahko premagala logiko

boja za oblast, ustvarila ozračje sodelovanja in pomagala, da se nenadejano rodi bratstvo.

Mar niso tako delali kristjani v času rimskega cesarstva? Mar niso tako širili preobražujočo novost

krščanstva?

Danes smo mi “prvi kristjani”, kakor oni smo poklicani, da si odpuščamo, se vidimo vedno nove, si pomagamo,

skratka, da se ljubimo tako močno, kakor je ljubil Jezus, v prepričanju, da ima njegova navzočnost med nami moč, da

tudi druge potegne v božjo logiko ljubezni.

»Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen med seboj.«

(Jn 13, 35).

Besedilo Padre Fabio Ciardi OMIGrafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia, Italia)

* * * Razlaga Besede življenja je vsak mesec prevedena v 96 jezikov in doseže

več milijonov oseb po vsem svetu preko tiska, radia, TV in svetovnega spleta.Informacije: www.focolare.org

•PPS je objavljen v različnih jezikih na www.santuariosancalogero.org