Namen, vloga in okvir za Namen, vloga in okvir za delo Sveta za delo Sveta za konkurenčnost in konkurenčnost in razvojnih skupinrazvojnih skupinDr. Žiga TURKDr. Žiga TURK

@@

1. Skupna seja SveK in RaSk,1. Skupna seja SveK in RaSk,

Ljubljana, 21. maj 2008Ljubljana, 21. maj 2008

VsebinaVsebina

Kje je slovenski razvoj in zakaj potrebujemo svet za konkurenčnost

Kako je sestavljen političen nivo civilni nivo (7+3 skupine)

Kaj pričakujemo policymaking na področju R&D in Ind. politike

Katere svetovne trende velja upoštevati organizacijske - participacija vsebinske (okolje, IKT …)

Gre nam dobro:Gre nam dobro:SRS 2005SRS 2005

v desetih letih ujeti povprečje gospodarske razvitosti EU. Zaostanek smo prepolovili.

Socialni razvoj in večje blagostanje: število ljudi, ki so potrebni socialne pomoči je padlo za tretjino, stopnjo brezposelnosti smo skoraj prepolovili.

Trajnostni razvoj: število rojstev po dolgem času spet raste, dokončanih je bilo veliko čistilnih naprav, gradimo čiste energetske objekte.

Slovenija kot mednarodno ugledna in prepoznavna država: dobivamo čestitke za uspešno predsedovanje EU. Povabili so nas v OECD, ki je družba najbolj uglednih in vplivnih držav na svetu.

Rast produktivnosti na Rast produktivnosti na zaposlenega padazaposlenega pada

98

100

102

104

106

108

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

Rast zaposlenosti

Rast BDP

PRODUKTIVNOST (BDP/zap)

BDP, ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST

VIR: UMAR, SURS- nacionalni računi; produkivnost kot BDP na zaposlenega

To je problem, ker še To je problem, ker še zelo zaostajamozelo zaostajamo

Rešitev je (tudi) znanjeRešitev je (tudi) znanje

Lizbonska strategija 2008: "A key factor for future growth is the full

development of the potential for innovation and creativity of European citizens built on European culture and excellence in science".

Strategija razvoja Slovenije 2006: "Druga razvojna prioriteta: Učinkovito ustvarjanje,

dvosmerni pretok in uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta"

Okvir gospodarskih in socialnih reform: "da bo Slovenja bolje kakor doslej uporabljala

domače in tuje znanje za svoj gospodarski razvoj".

Slovenija ima dobre Slovenija ima dobre znanstvenike …znanstvenike …

Slovenija je med prvih 5 v svetu po odmevnosti svojih raziskav/GDP naslednjih področjih: matematika (2), materiali (3) , fizika (4), inženirstvo (5)

srednja dobra: kemija (7), računalništvo (13)

slabo: ekonomija (22), biokemija (21), medicina (22), okolje (22)vir: Odmevnost raziskovalnega dela na različnih področjih po

državah, študija avstrijskega FWF, avgust 2007, Povzetek: Dragan.Mihailovic@ijs.si

Izraba vlaganj v znanje Izraba vlaganj v znanje ni dovolj učinkovitani dovolj učinkovita

Razmerje med visokotehnološkim izvozom in bruto izdatki za raziskave in razvoj v l. 2006 po

državah EU

0

10

20

30

40

50

60

0 1 2 3 4 5

Delež bruto izdatkov za raziskave in razvoj v BDP v %

De

lež

vis

ok

ote

hn

olo

šk

ih i

zde

lko

v v

c

elo

tne

m i

zvo

zu v

%

MT

HUUK

IE

CY

LU

IT

EU-27

AT

DK DE

FR

SE

FI

EE

SI

CZ

BE

NL

PL

SKEL

LV

PT

ESLT

BG

RO

v RR vlagajo manj

izva

žajo

več

zna

nja

Uveljavljeno mnenje, da je Uveljavljeno mnenje, da je sodelovanje med RR-BIZ sodelovanje med RR-BIZ slaboslabo

podjetja le majhen delež prihodkov ustvarijo iz sodelovanja z znanostjo (inštituti in fakultetami)

sodelovanje izhaja iz kratkoročnih tržnih potreb podjetij manj pa je dolgoročnega sodelovanja na področju R&R. najmanj pogoste oblike sodelovanja so licenciranje in

patentiranje skupnih R&R dosežkov, ustanavljanje spin-off podjetij in skupnih raziskovalnih laboratorijev

bistveni motiv za sodelovanje: skupne prijave na državne projekte oz. javne razpise…

R. Pezdir (2004). Tehnološko sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom.

Situacija se postopoma Situacija se postopoma izboljšuje…izboljšuje…

Število inovacijsko aktivnih podjetij 2002-2004:

27% 2004-2006:

35%

+ 1/4

Vir. SURS

Ocena Evropske Ocena Evropske komisije 2007komisije 2007

"It will be important for Slovenia to focus over the period of the National Reform Programme on the following challenges: develop an effective research and innovation strategy and ensure its effective implementation … (in še tri stvari)"

Izzivi mednarodne Izzivi mednarodne konkurenčnosti Slovenije konkurenčnosti Slovenije (IMD 2008)(IMD 2008)

Prednostne naloge Vlade po predlogu IMD 2008 (časopis Finance, 15.5.2008, str. 6) Proti-inflacijski ukrepi Izboljšanje učinkovitosti politik za

spodbujanje raziskav in razvoja in pogojev zasebnega sektorja

Upravljanje človeških virov Internacionalizacija srednjih in malih podjetij Pogoji za tuje neposredne naložbe

Razlogi za ustanovitev Razlogi za ustanovitev Sveta za konkurenčnost in Sveta za konkurenčnost in razvojnih skupinrazvojnih skupin

V slovenskem gospodarstvu so nujni premiki oziroma spremembe v smeri boljšega investiranja v raziskave in razvoj na področjih, ki pomembno prispevajo k povečevanju konkurenčnosti in ustvarjanju dodane vrednosti v nacionalnem gospodarstvu.

Kljub številnim strateškim in izvedbenim dokumentom, Slovenija nima mehanizma in metodologije na podlagi katerih bi oblikovala detajlnejše programe v okviru posameznih prioritetnih področij.

Svet za konkurenčnost in Svet za konkurenčnost in razvojne skupine (RaSk)razvojne skupine (RaSk)

Ministrstvo zavisoko šolstvo,

znanost in tehnologijo

Ministrstvo za finance

Ministrstvo za gospodarstvo

Svet za visoko šolstvo

Svet za konkurenčnost

Svet za znanost intehnologijo

Služba Vladeza razvoj

Slovenski podjetniški Sklad

(podjetniško financiranje)

JAPTI(podjetništvo in

internacionalizacija)

ARRS(znanost)

TIA(tehnologija)

Ekološki sklad(okoljske

tehnologije)

JS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti

slovenskega podeželja

Ministrstvo za okolje in prostor

Ministrstvo za obrambo

Javna družbatveganega kapitala

razvojne skupine

Svet za konkurenčnost smo sistematično vgrajevali v načrte, uredbe in zakonodajo!

predlogipolitik

odločanje,usmeritve

izvajanje

Naloge Sveta za Naloge Sveta za konkurenčnostkonkurenčnost

presoja in izbor s strani razvojnih skupin predlaganih ožjih področij raziskav in tehnološkega razvoja,

presoja predlogov za usklajeno in učinkovito izvajanje ukrepov na področju raziskav, tehnološkega razvoja, inovacij, podjetništva, internacionalizacije, financiranja ipd. in njihovo upoštevanje pri pripravi strateških in izvedbenih dokumentov vlade ter letnih programih dela javnih agencij in javnih skladov,

spremljanje in vrednotenje učinkovitosti sprejetih odločitev (usmeritev, ukrepov).

Sestava sveta za Sestava sveta za konkurenčnostkonkurenčnost

politika minister, pristojen za usklajevanje in spremljanje izvajanja strategije razvoja

Slovenije, minister, pristojen za gospodarstvo, minister, pristojen za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, minister, pristojen za finance, minister, pristojen za šolstvo in šport, minister, pristojen za javno upravo, minister, pristojen za okolje in prostor, minister, pristojen za obrambo, minister, pristojen za zdravje,

predstavniki ključnih ustanov predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) predsednik Inženirske akademije Slovenije, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, predsednik Rektorske konference Republike Slovenije, predsednik Koordinacije raziskovalnih inštitutov Slovenije (KORIS).

razvojne skupine

Naloge razvojnih Naloge razvojnih skupin: identifikacija skupin: identifikacija nišniš

gospodarska dejavnost

gospodarska dejavnost

razvita gospodarska dejavnost

gospodarska dejavnost

razvita gospodarska dejavnost

gospodarska dejavnost

gospodarska dejavnost

razi

skov

alno

pod

ročj

e

razi

skov

alno

pod

ročj

e

od

ličn

o r

azis

kova

lno

podr

očje

razi

skov

alno

pod

ročj

e

od

ličn

o r

azis

kova

lno

podr

očje

razi

skov

alno

pod

ročj

e

razi

skov

alno

pod

ročj

e

razi

skov

alno

pod

ročj

e

Naloge razvojnih skupinNaloge razvojnih skupin opredelitev in izbor ožjih področij raziskav in

razvoja znotraj področij prioritet opredeljenih v strateških dokumentih oziroma drugih področij za katere bo izkazan interes gospodarstva,

predmet raziskav in razvoja so izdelki, storitve in procesi (tehnološki in netehnološki),

oblikovanje predlogov za usklajeno in učinkovito izvajanje ukrepov na področju raziskav, tehnološkega razvoja, inovacij, podjetništva, internacionalizacije, financiranja ipd.,

predloge navedene v prejšnjih točkah posredujejo sektorski razvojni sveti Svetu za konkurenčnost.

Sestava razvojnih Sestava razvojnih skupinskupin

gospodarstvo + RR sektor, 15 ljudi vabljeni tudi strokovnjaki iz državne uprave

široka zastopanost področij, ne pa vsaka niša ne gre za zastopanje inštitucij delo naj bo odprto, široko; širitve skupin niso

izključene ne sme biti zaprto za ne-člane nevarnost fevdalizacije

Sektorske razvojne Sektorske razvojne skupine za …skupine za …

1. življenje in zdravje, 2. informacijske in komunikacijske tehnologije, 3. materiale in nanotehnologije, 4. okolje in gradbeništvo, 5. energetiko in trajnostne vire energije, 6. vozila, transport in logistiko, 7. procesno tehnologijo,

Rezultat sektorskih Rezultat sektorskih skupinskupin

vizija razvoja (Slovenije) na področju nekaj ciljev na poti do uresničevanja vizij kratek seznam problemov na poti do ciljev

priporočila temeljnih raziskav priporočila aplikativnih raziskav

niše, specializacija!

Interdisciplinarnost!Interdisciplinarnost!

Inventions based on conventional mono-disciplinary approaches far outnumber those from teams where disciplines are highly diversified, but the latter produce more ‘breakthrough innovations […] of unusually high value’.

Lee Fleming’s, Harvard Business Review (September, 2004)

Horizontalne razvojne Horizontalne razvojne skupineskupine

razvojna skupina za poslovno – finančno okolje ker moramo znanje pretvarjati v denar in delovna

mesta razvojna skupina za kreativne industrije

ker samo funkcionalna ekscelentnost ni več dovolj Fifteen years ago companies competed on

price; now it’s quality; tomorrow it’s design. (Robert Hayes)

razvojna skupina za organiziranost javnih razvojno-raziskovalnih in izobraževalnih institucij ker morajo biti tudi te inštitucije in ljudje v njih

konkurenčni

Osnove za deloOsnove za delo Od spodaj navzgor: Tehnološke platforme, centri odličnosti, grozdi,

tehnološke mreže, ki delujejo na določenih področjih. Od zgoraj navzdol: Strategija razvoja Slovenije, Resolucija o

nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006-2010; Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva 2007-2010; Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012, Okvir gospodarskih in socialnih reform za povečanje blaginje v Sloveniji, Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, Operativni program zmanjševanja toplogrednih plinov do leta 2012, Program ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti v obdobju 2007-2013, Strategija razvoja informacijske družbe v Republiki Sloveniji Si2010, Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016, Predlog nacionalnega programa za kulturo 2008-2011 …

Od zunaj …

Svetovni trendiSvetovni trendi

energetika in klimatske spremembe staranje prebivalstva informacijske in komunikacijske tehnologije … Azija, izobilje …

Energetika in klimatske Energetika in klimatske spremembespremembe

20-20-20 do 2020 0.5-1% BDP Slovenije 0.5-1% BDP Evrope reševati je treba tudi svetovne probleme

podnebje se spreminja politike se spreminjajo potrošniki se spreminjajo

Energetika in klimatske Energetika in klimatske spremembespremembe

IKTIKT

teorija rdečega premika

pomemben prispevek k rasti produktivnosti

pomembna prioriteta v EU

Nadaljnji procesNadaljnji proces

21.5.2008 – Skupni sestanek članov, vodij razvojnih skupin in Sveta za konkurenčnost

kick-off sestanki skupin 1.7.2008 - zaključeno kazalo dokumenta za

vsako skupino, določeni uredniki podpoglavij september 2008 - predstavitev vmesnih

rezultatov november 2008 - pred sektorskih razvojnih

dokumentov