View
26
Download
2
Category
Preview:
Citation preview
ANKETA ZDRAVA PREHRANA
1
UVOD
V anketi je sodelovalo 99 dijakov naše šole.
Sodelovali so dijaki poklicnotehničnega
izobraţevanja, srednje strokovnega
izobraţevana in poklicnega izobraţevanja.
Sodelovalo je 48 dijakinj in 51 dijakov.
2
0
20
40
60
80
100
120
MOŠKI
ŢENSKI
SKUPAJMOŠKI
52%
ŢENSKI
48%
SPOL
ALI MENIŠ, DA PREHRANA VPLIVA NA ZDRAVJE
LJUDI?
DA
96%
NE
1%NE
VEM
3%
Iz grafa je razvidno, da
96 % dijakov meni, da
prehrana pozitivno vpliva
na zdravje ljudi, le 1 %
dijakov meni, da
prehrana ne vpliva na
zdravje ljudi.
3
ALI MENIŠ, DA REDNO UŽIVANJE ZAJTRKA
VPLIVA NA ZDRAVJE LJUDI?
da
78%
ne
8%
ne vem
14%
Vpliv rednega uţivanja zajtrka na
zdravje ljudi 76 % dijakov se je
opredelilo, da uţivanje
zajtrka pozitivno vpliva
na zdravje ljudi, le 8 %
anketiranih dijakov je
drugačnega mnenja.
4
ALI ZAJTRKUJEŠ?
da
40%
ne
37%
včasih
23%
Zajtrkovanje Iz grafa je razvidno, da
skoraj enak deleţ dijakov
(40%) zajtrkuje in ne
zajtrkuje (37 % dijakov).
5
ALI REDNO ZAJTRKUJEŠ?
31%
54%
15%
Redno zajtrkovanje
da ne včasih
Iz ankete je razvidno, da
54 % dijakov ne zajtrkuje
redno vsak dan. Redno
zajtrkuje 31 %
anketiranih dijakov in 15
% dijakov le občasno
zajtrkuje.
6
KAKO POGOSTO, KAJ PRIGRIZNEŠ MED
GLAVNIMI OBROKI?
54%
13%
32%
1%
Prigrizki med obroki
večkrav na dan enkrat na dan redko kdaj nikoli
Dijaki večkrat na dan
prigriznejo kaj med
obroki (54 % dijakov). Le
1 % dijakov nikoli ne poje
nič med obroki.
7
KAJ SI NAJRAJE PRIVOŠČIŠ ZA PRIGRIZEK?
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
50
SADJE, ZELENJAVA
KRUH
SLAN PRIGRIZEK
SLADKARIJE
NIČ
Dijaki najraje med obroki
posegajo po sladkarijah
(48 %). Sadje je na
drugem mestu (24 %),
najmanj pa med obroki
zauţijejo kruha in slanih
prigrizkov.
8
OD KOD PREJEMAŠ NAJVEČ INFORMACIJ O
ZDRAVI PREHRANI?
zdravnik; 12%
starši; 22%
revije; 18%
prijatelji; 4%
knjige; 3%
šola ; 12%
televizija;
15%
internet; 14%
Največ informacij o zdravi
prehrani dobijo dijaki od
staršev (22 %).
9
ALI TO ZNANJE OZ. INFORMACIJE UPORABLJAŠ?
da
22%
ne
7%
redko
51%
pogosto
20%
Iz ankete je razvidno, da
informacije o zdravi
prehrani dijaki le redko
uporabijo. Le 22 %
dijakov to znanje tudi
uporablja.
10
NA KAKŠEN NAČIN, MENIŠ, DA BO NAJLAŽJE
OBDRŽATI TELESNO TEŽO?
več manjših
obrokov
dnevno
95%
en obrok
dnevno
5%
Večina dijakov (95 %)
meni, da najlaţje obdrţiš
telesno teţo, če uţivaš
več manjših obrokov na
dan.
11
KOLIKO ČASA NAMENIŠ TELESNIM
AKTIVNOSTIM?
vsak dan vsaj
eno uro
33%
od 2 do 3 krat
tedensko
23%
občasno
41%
nikoli
3%
Več kot polovica dijakov
vsak dan (33 %) ali dva
do trikrat na teden (23
%) nameni čas telesnim
aktivnostim.
12
ALI TI JE VŠEČ ŠOLSKA MALICA?
da
36%
ne
19%
včasih
45%
Šolska malica je všeč 36
% dijakom, 19 % dijakom
šolska malica ni všeč.
Občasno je malica všeč
45 % dijakom.
13
ALI MENIŠ, DA ŠOLSKE MALICE USTREZAJO
NAČELOM ZDRAVE PREHRANE?
da
30%
ne
28%
včasih
42%
Večji deleţ dijakov (42 %)
meni, da šolska malica
včasih ustreza načelom
zdrave prehrane.
14
KATERO MALICO V ŠOLI IMAŠ NAJRAJE?
15
pečeno piščančje bedro ali
prsa, riţ, solata, napitek
33%
hrenovka, zelje
skrompirjem, napitek
2%
ocvrti ribji file, krompirjeva
solat s papriki, napitek
6%
piščančji burger, hlebček,
solata, ketchup, napitek
12%
svinska pečenka, riţ,
solata, napitek
6%
pica
2%
čufti v paradiţnikovi omaki,
pire krompir, napitek
26%
milanski špageti,
solata, napitek
7%
mlečni riţ oz. zdrob s
čokolado, banana
2%
pečen mesni sir, francoska
solata, napitek
4%
Dijaki so se v anketi opredelili, da najraje
malicajo pečeno piščančje bedro ali prsa z
riţem ter solato (33 %), na drugem mestu po
priljubljenosti so čufti v paradiţnikovi omaki s
pire krompirjem (25 %), manj priljubljena
malica je: hrenovka z zeljem in krompirjem,
pica ter mlečni riţ oz. zdrob s čokolado.
16
KATERA ŠOLSKA MALICA JE PRIPOROČLJIVEJŠA
ZA NAŠE ZDRAVJE?
17
pečeno piščančje bedro ali
prsa, riţ, solata, napitek
24%
hrenovka, zelje
skrompirjem,
napitek
2%
ocvrti ribji file, krompirjeva
solat s papriki, napitek
23%
piščančji burger, hlebček,
solata, hetchup, napitek
2%
svinska pečenka, riţ, solata,
napitek
3%
pica
3%
čufti v paradiţnikovi omaki,
pire krompir, napitek
7%
milanski špageti, solata,
napitek
11%
mlečni riţ oz. zdrob s
čokolado, banana
21%
pečen mesni sir, francoska
solata, napitek
4%
Dijaki menijo, da je priporočljiva malica za njihovo
zdravje:
Pečeno piščančje bedro ali prsi, riţ solata in
napitek (24 %)
Ocvtri ribji file, krompirjeva solat s papriko,
natitek (22 %)
Mlečni riţ ali zdrob s čokolado, banana (21 %)
18
KATERA ŠOLSKA MALICA JE MANJ PRIMERNA
ZA PREHRANO?
19
pečeno piščančje bedro ali
prsa, riţ, solata, napitek
5%hrenovka, zelje
skrompirjem, napitek
7%
ocvrti ribji file, krompirjeva
solat s papriki, napitek
3%
piščančij burger, hlebček,
solata, hetchap, napitek
30%
svinska pečenka, riţ, solata,
napitek
8%
pica
34%
čufti v paradiţnikovi omaki,
pire krompir, napitek
1%
milanski špageti,
solata, napitek
4%
mlečni riţ oz. zdrob s
čokolado, banana
3%
pečen mesni sir, francoska
solata, napitek
5%
Dijaki menijo, da je za šolsko malico manj
primeren obrok malice:
piščančji burger, hlebček, solata, hetchup,
napitek (30 %) ali
pica (34 %).
20
KAJ MALICAŠ, KO SI DOMA?
sendvič
41%
sadje
24%
piškoti
3%
kruh z
namazom
16%
jogurt in
štručka
10%
jogurt
5%
tortica
1%
Dijaki malicajo doma
najpogosteje sendviče
(41 %), na drugem mestu
je sadje (24 %), na
tretjem mestu je kruh z
namazom (16 %).
21
ALI MENIŠ, DA VPLIVA HRANA OZIROMA NAČIN
PREHRANJEVANJA NA ZDRAVJE?
da
91%
ne
7%
ne vem
2%
Večina anketiranih
dijakov (91 %) se zaveda,
da način prehranjevanja
vpliva na zdravje ljudi.
22
KOLIKO GLAVNIH OBROKOV UŽIVAŠ NA DAN?
dva
25%
tri
41%
štiri
21%
pet
13%
Večina anketiranih
dijakov (41 %) uţiva tri
obroke na dan. Pet
obrokov dnevno uţiva 15
% dijakov, dva obroka
dnevno uţiva 25 %
dijakov.
23
ALI MENIŠ, DA JE REDNO UŽIVANJE ZAJTRKA
POMEMBNO ZA ZDRAVJE?
da
84%
ne
6% včasih
10%
Dijaki (84 %) se
zavedajo, da je uţivanje
zajtrka pomembno za
zdravje.
24
ALI MALICO V ŠOLI ZAMENJAŠ ZA ZAJTRK?
da
35%
ne
44%
včasih
21%
44 % dijakov malice ne
zamenja za zajtrk.
21 % dijakov včasih
zamenja malico za zajtrk.
33 % dijakov malico
zamenja za zajtrk.
25
ALI MALICO V ŠOLI ZAMENJAŠ ZA KOSILO?
da
11%
ne
79%
včasih
10%
Manj kot 80 % dijakov ne
zamenja malice za
kosilo.
Le 11 % dijakov malico
zamenja za kosilo.
26
ALI UŽIVAŠ EKOLOŠKO PRIDELANO HRANO?
da
20%
ne
28%
včasih
52%
20 % dijakov uţiva
ekološko pridelano
hrano.
52 % dijakov občasno
uţiva ekološko pridelano
hrano.
27
KAKŠNO VRSTO EKOLOŠKO PRIDELANE HRANE
UŽIVAŠ?
Dijaki uţivajo največ
ekološko pridelanega:
sadja (42 %),
zelenjave (22 %),
mesa (11 %),
kruha (10 %).
28
sadje
42%
zelenjava
22%
kruh
10%
meso
11%
mlečni
izdelki
9% drugo
6%
ALI MENIŠ, DA BI HRANA V ŠOLI MORALA BITI
EKOLOŠKO PRIDELANA?
da
56%ne
24%
ne vem
20%
56 % dijakov meni, da bi
morala biti ţivila, ki jih
uporabljajo za šolsko
malico ekološko
pridelana.
29
ALI V VAŠEM GOSPODINJSTVU UŽIVATE
EKOLOŠKO PRIDELANO HRANO?
da
32%
ne
21%
včasih
47%
32 % dijakov doma uţiva
ekološko hrano. Občasno
uţiva ekološko hrano 47
% dijakov.
30
ALI DOMA PRIDELUJETE EKOLOŠKO HRANO?
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
DA
NE
VČASIH
Od 99 vprašanih dijakov
se je v anketi opredelilo
41 % dijakov, da doma
pridelujejo ekološko
hrano, 26 % dijakov, da
doma občasno
pridelujejo ekološko
hrano in 33% druţin
dijakov ne prideluje
doma ekološke hrane.
31
KATERO HRANO PRIDELATE OZ. PREDELATE NA
EKOLOŠKI NAČIN?
sadje
26%
zelenjava
34%
sok
9%
kruh
9%
meso
9%
mlečni izdelki
8%
drugo
5%
Iz grafa je razvidno, da
pridelajo doma največ
zelenjave (34 %) in
sadja (26 %) na
ekološki način.
32
KOLIKO VODE NA DAN POPIJEŠ?
0,5 l
20%
1 l
21%
1,5 l
26%
2 l
22%
2,5 l
11%
Največ dijakov na dan
popije od 1 do 1,5 litra.
33
ALI MED OBROKI PIJEŠ BREZALKOHOLNE
PIJAČE, KATERE?
0
5
10
15
20
25
30
35
40
45
50
VODO Z OKUSOM
SOK
GAZIRANE PIJAČE
ENERGETSKE NAPITKE
Največ dijakov med
obroki popije vode z
okusi (45 %), na drugem
mestu je sok, ki ga pije
44 % dijakov, najmanj pa
popijejo energetskih
napitkov in gaziranih
pijač (7 %).
34
ZAKLJUČEK
Podatki kaţejo, da kar 96 % dijakov BTŠ Mb ve, da
prehrana vpliva na zdravje ljudi.
Podatki prikazujejo, da 41 % dijakov uţiva le tri
obroke. Po priporočilih naj bi dnevno uţivali pet
obrokov.
Kar 54 % dijakov odhaja v šolo brez zajtrka, 31 %
zajtrkuje le občasno. 33 % dijakov zamenja zajtrk z
malico, 21 % dijakov občasno zamenja za zajtrk.
Vsi dijaki se ne zavedajo pomena zajtrka.
35
Največji deleţ dijakov dobi informacije o zdravi
prehrani doma, sledijo: internet, revije, šola…,
vendar večino teh informacij pri prehrani ne
upoštevajo.
36
Zaskrbljujoče je, da dijaki med obroki
najpogosteje posegajo po sladkih prigrizkih.
Priporočljivejše bi bilo uţivati sadje kot
prigrizek.
37
Iz ankete lahko razberemo, da dijaki najraje
malicajo pečeno piščančje bedro ali prsa z
riţem ter solato (33 %). Najprimernejša malica
po njihovi presoji je pečeno piščančje bedro ali
prsa z riţem ter solato.
Manj priporočljiva malica se dijakom zdi
piščančji burger in pica,
Občasno je malica všeč 45 % dijakom.
38
Razveseljiv je podatek, da velik dijakov uţiva
redno ali občasno ekološko pridelano hrano.
Uţivajo predvsem ekološko pridelano zelenjavo
in sadje.
Razveseljiv se mi zdi podatek, da si dijaki ţelijo
malico, ki bi vsebovala ţivila, ki bi bila ekološko
pridelana.
39
Iz ankete je razvidno, da dijak na dan popije od 1 do 1,5 litra tekočine. Odrasel človek naj bi za normalno delovanje organizma popil v povprečju od 2 do 2,5 litra vode na dan (35 ml vode na kilogram telesne teţe). Razveselil je podatek, da večina anketiranih dijakov pije vodo z okusi in le malo posegajo po gaziranih pijačah in energetskih napitkih.
40
Iz odgovorov ankete je razvidno, da se dijaki
zavedajo pomena zdrave prehrane.
Ţelijo si zauţiti čim več zdrave hrane, ki bi bila
pridelana na ekološki način.
41
ZA KONEC
(Eno) jabolko na dan odţene zdravnika stran.
Jabolko je zjutraj zlato, opoldne srebrno, zvečer pa svinčeno.
Brez krompirja ni kosila.
Kdor pije, ne da bi bil ţejen, in je, ne da bi bil lačen, zgodaj umre.
Zjutraj jej kot kralj, opoldne kot meščan, zvečer kot berač.
Ideje krepijo naše telo, kot telo krepi hrana. (Ideje o filozofiji zgodovine človeštva, Herder, Johann Gottfried von, 1744-1803)
42
Recommended