Bilten vlozni listi - DGIT-MB · 2019. 4. 2. · Za jezikovno in vsebinsko ustreznost posameznih...

Informator dru{tva gradbenih in`enirjev in tehnikov Maribor

UVODNIK 2

IN@ENIR LETA 2010 4

POKROVITELJ 11. [T. 6INFORMATORJA od A do @.- PONTING d.o.o.

FAKULTETA ZA GRADBENI[TVO- Pozdravni govor dekana 11- [tudijske delavnice s podro~ja lesenih 13

energetsko u~inkovitih stavb

SREDNJA GRADBENA [OLA MARIBOR 17

PLAN DGIT MARIBOR ZA IZVEDBE 19STROKOVNIH EKSKURZIJ IN DRU@ABNIH SRE^ANJ V LETU 2011

STROKOVNE EKSKURZIJE 2010 – 20ISTANBUL, STO@ICE Z VIADUKTOM LE[NICA, GORI[KO IN PRIMORSKO

NAGRADE DIPLOMANTOM 24

PRIJAVNICA ZA NAGRADO 26NAJBOLJ[E DIPLOME

OGLA[EVALCI 11. [TEVILKE 28INFORMATORJA od A do @

Izdajatelj:

Dru{tvo gradbenih in`enirjev in tehnikov Maribor

Zastopnik:Stipan MUDRA@IJA,univ.dipl.in`.grad.

Uredni{ki odbor:Stipan MUDRA@IJA predsednikDr. Miroslav PREMROV ~lanAlenka AMBRO@ – JURGEC ~lanViktor Markelj ~lan

Naslov:Sodna ulica 24,2000 Maribor

Oblikovanje naslovnice:Ivo @nidar{i~ u.d.i.a.

Oblikovanje, priprava za tisk:MCA repro d.o.o., Tr`a{ka 65, 2000 Maribor

Tisk:Grafis d.o.o., Po`eg 4, 2327 Ra~e

Naklada: 250 kos

ISSN 1580 - 5271

februar 2011 / letnik 11 11

OD A DO @

Objavljeni prispevki so oblikovno poenoteni, niso pa lektorirani.Za jezikovno in vsebinsko ustreznost posameznih prispevkov so odgovorni avtorji.

10/2010 1

Spo{tovani ~lani DGIT Maribor, dragiprijatelji & drugi ljubitelji gradbeni{tva, podolgem in napornem letu je pred vami nova{tevilka na{ega Informatorja od A do @.

Okolje, v katerem delujemo gradbeniki, jepolno izzivov. Ne samo tr`nih, ampak tuditistih, pred katere nas postavljajo naravo-varstveniki, potro{niki, zakonodaja,interesne skupine, … Predvsem je topomembno da se tega zavedamo vdana{njem ~asu, ko do`ivlja na{a strokamorda najve~jo krizo od nastanka na{esamostojne dr`ave; ve~ina gradbenihpodjetij v na{em okolju je namre~ v prisilniporavnavi ali celo v ste~aju. Tukaj bi `elelpoudariti, da je eno od redkih podjetij, kikljub obilici te`av v obliki kr~enja investicijposluje uspe{no, podjetje KONSTRUKTORVGR d.o.o.

Poleg vseh te`av, s katerimi se zaradi hudegospodarske krize sre~uje na{a stroka, pasmo gradbeniki zadnje mesece dele`ni tudiizjemno negativne medijske podobe. @al seje v slovenski javnosti izoblikoval likgradbenika, ki je aroganten »tajkun«, ki muje delavec na gradbi{~u drugorazredna skrbin je povrh {e bolno pohlepen. Ne re~em, da

med nami ni takih, ki imajo resni~no prevelikego in {e ve~je finan~ne apetite, toda zdi se,kot da je javnost pozabila, da je bilagradbena stroka vseskozi paradni konjslovenskega gospodarstva, ter da se kljubte`avnosti in veliki odgovornosti za {tudijgradbeni{tva odlo~ajo mladi ljudje, ki `elijopredvsem delati dobro in to marsikdajpo~nejo do izgorelosti.

Navedena dejstva so vsekakor dodatenrazlog, da pri DGIT Maribor te`je delujemokot dru{tvo, in posledi~no te`je organi-ziramo strokovna sre~anja ter predstavitvenovih materialov in novih predpisov, saj sona{a sredstva iz meseca v mesec boljomejena. DGIT Maribor bo kljub razmeram,ki niso naklonjene slovenskemu gradbe-ni{tvu, {e naprej posku{alo ohranjatineodvisnost na{e stroke ter po svojih mo~ehprispevati k strokovni rasti in utrjevanjuugleda gradbenikov v slovenskem prostoru.,pri ~emer vidimo velik potencial v povezo-vanju s sorodnimi dru{tvi in zdru`enji. Zelopomemben je pogled naprej in zato se mi zditudi pomembna pobuda, da je potrebno v~asih, kakr{ni so dana{nji, ko marsikjegradbeni stroji stojijo, pozornost namenitiizobra`evanju in na~rtovanju. Kako ~imbolj

2 11/2011

UVODNIK

Predsednik DGIT MBStipan Mudra`ija, univ. dipl. in`. grad.

izkoristiti prilo`nosti, kako izvesti kako-vostne priprave na gradnjo, kako noveobjekte umestiti v prostor, kako racionalno inkakovostno projektirati.

Pri tem bi pozval vse ~lane, da se udele`iteletnega zbora ~lanov DGIT Maribor, ki bo vza~etku marca 2011. Sedanjim organomdru{tva letos pote~e mandat, zato apeliramna vse ~lane dru{tva in druge ljubiteljegradbeni{tva, da se nam pridru`ite s sve`imiidejami in pomagate soustvarjati delovanjedru{tva, ki ni najstarej{e samo v na{i regiji,temve~ v celotni Republiki Sloveniji.

Tako kot vsako leto, smo tudi letos v DGITpripravili kar nekaj odmevnih posvetov inpredavanj. Predvsem je bil odmeven posvetz naslovom »Mednarodni posvet oenergetski u~inkovitosti«, ki smo ga vmesecu oktobru leta 2010 organizirali vsodelovanju s Fakulteto za gradbenit{voUniverze v Mariboru. Pri posvetu stasodelovala dekan Fakultete za gradbeni{tvo,dr. Miroslav Premrov in predavateljico naoddelku arhitektura, gospa Vesna Leskovar@egarac.

V letu 2010 smo organizirali tudi nekajodmevnih dru`abnih in strokovnih sre~anj.Organizirali smo strokovno ekskurzijo zogledom ve~namenske dvorane Sto`ice vLjubljani, ter ogled predora Markovec naPrimorskem.

Tudi v letu 2010 smo se udele`ili podelitevdiplom na Gradbeni fakulteti Univerze vMariboru, ter nadaljevali s projektom nagra-jevanja najbolj{e diplome {tudentov

univerzitetnega in visoko{olskega {tudijagradbeni{tva. Odziv je bil {e ve~ji kot letopoprej, in potrebno je bilo kar nekajkonsenza med ~lani `irije, da smo izbralinajbolj{o od {tirih prispelih nalog. Vkomisiji za izbor najbolj{e diplome {tudijagradbeni{tva ( visoke gradnje in konstrukcijeter {tudij gospodarskega in`enirstva) so bililetos prisotni strokovnjaki iz Fakultete zagradbeni{tvo (2 predstavnika), prav tako 2predstavnika iz DGIT Maribor ter predstavnikiz vrst uspe{nega gradbenega podjetja.Komisijo skupaj sestavlja 8 ~lanov.

Februarja ponovno organiziramo tudi tradi-cionalno letno sre~anje gradbenikov splesom v hotelu Habakuk v Mariboru.Pokrovitelj sre~anja je podjetje POINTINGd.o.o., in izkoristil bi to prilo`nost ter se jimza pokroviteljstvo iskreno zahvalil.

Naj bo moja zaklju~na misel v tem uvodnemnagovoru beseda zahvale. Primerno je, da sekot predsednik DGIT Maribor zahvalim{tevilnim sodelavcem doma in v tujini. [eposebej sem hvale`en ~lanom organovdru{tva, ki ob {tevilnih drugih poklicnihzadol`itvah s po`rtvovalnostjo pomagajosoustvarjati uspe{no podobo na{egadru{tva. Hvala za va{ prispevek in ker je taprispevek tako dober, strokovno dober inrazvojno pomemben, imamo podlago, datudi v prihodnje projekte zremo z zaupanjem.

Predsednik DGIT MB Stipan Mudra`ija, univ. dipl. in`. grad.

11/2011 3

Dru{tvo gradbenih in`enirjev in tehnikovMaribor je svoje tradicionalno in ~astnoodlikovanje » in`enir leta« za leto 2010 podelilodr. Uro{u Krajncu, u.d.i.g., priznanemustrokovnjaku na podro~ju ekologije – predvsemvarovanja podtalnice kot vira pitne vode vSloveniji.

Uro{ Krajnc se je rodil 14.12.1949 v Beogradu.Osnovno {olo je zaklju~il leta 1964 v Sevnici inmaturiral na bre`i{ki gimnaziji leta 1968. Leta1974 je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo,gradbeni{tvo in geodezijo (FAGG) v Ljubljani. Naisti fakulteti je magistriral leta 1989 in leta 1994doktoriral s temo Evtrofikacija voda v lu~i za{~itein gospodarjenja z vodnim bogastvom Slovenije.

Takoj po diplomi in odslu`eni voja{~ini se jeUro{ Krajnc zaposlil na In`eniring biroju Mariborkot projektant na podro~ju projektiranja ~istilnihnaprav, kanalizacije in vodovodnih sistemov vob~inah Podravja (Prevalje, Kotlje, Dravograd,Ru{e, Ptuj, Lenart, Ormo`) ter v in`enirskemdelovanju na trgu v Jugoslaviji.

V obdobju od 1982 - 1990 je Uro{ Krajnc delalna Komunalnem in`eniringu Maribor, kot vodjaskupine za kanalizacijo. Kot vodja projektov aliodgovorni projektant je sodeloval prikomunalnem opremljanju z kanalizacijskimi

sistemi in ~istilnimi napravami v ob~inahPodravja ter vodil izdelavo podlog za planiranjekomunalne infrastrukture v Mariboru insosednjih ob~inah.

Leta 1989 sta skupaj s g. @eljkom Bla`ekoustanovila Institut za ekolo{ki in`eniring d.o.o.Maribor, kjer je {e danes namestnik direktorja indirektor sektorja za varstvo okolja. Njegovo deloje usmerjeno v vodenje projektov za zbiranje in~i{~enje odpadnih voda, ter za{~ito kakovostipovr{inskih in podzemnih voda. Za mestoMaribor je pripravil generalno re{itevkanalizacije in sodeloval kot tehni~ni svetovalecob~ine pri na~rtovanju in izgradnji Centralne~istilne naprave Maribor.

V zadnjem desetletju je njegovo delo usmerjenok pridobivanju sredstev Evropske unije (FondiPHARE, ISPA, LSIF, ISPA, kohezijski sklad) zaokoljske projekte s podro~ja oskrbe s pitnovodo, ravnanja z odpadki, ~i{~enja in zbiranjaodpadnih voda in nadzorom izgradnje omenjeneinfrastrukture in objektov. Sodeluje tudi prire{evanju hidrotehni~ne problematike prinamestitvah AC sistema v prostor regije, re{itvahv zvezi z odvodnjo AC in varstvom voda,strokovnih storitvah za odvajanje in ~i{~enjeodpadnih voda in zagotavljanju varne oskrbe spitno vodo v Pomurju.

4 11/2011

IN@ENIR LETA 2010

In`enir leta 2010 – dr. Uro{ Krajnc,univ. dipl. in`. gradbeni{tva

V okviru raziskovalne dejavnosti je izvajal inpripravil:- aplikativne raziskave hidrodinamike turbu-

lentnih tokov: poro~ilo o delu za leto1987 –1990 (Teoreti~na hidravlika),

- dokumentacijo za projektno vodenje zgraditve^INAMa za Ob~ino Maribor 1993,

- modeliranje propagacije onesna`enja voda naosnovi obstoje~ega monitoringa 1994,

- prednostni program raziskovalnih ciljev napodro~ju CRP, kot del nacionalnega programagospodarjenja z vodami – CRP Vode 2000,

- verifikacijo metodologije analize stro{kov inkoristi, ki izhajajo iz okoljskih elementovinvesticij v hidro energetiki na osnovi poro~ilao vplivih na okolje 2000,

- National report in the frame of EU DABLAS IIproject administered by internationalcommission for the protection of Danube river2004,

- predlog letnega programa obratovalnegamonitoringa odvodnje padavinskih voda zjavnih cest 2007

Dr. Uro{ Krajnc se lahko pohvali tudi s {tevilnimidose`ki na podro~ju uvajanja novih tehnologij,pa tudi rentabilnosti in ekonomi~nosti kot so:- koncept optimalnega ~i{~enja odpadnih voda

2007- metodologija opredelitve statusa ogro`enega

okolja: evtrofikacija umetnih zajezitev 2001- regionalna zasnova prostorskega razvoja

Savinjske regije 2004- priprava na~rtov upravljanja z vodami –

izku{nje iz pilotskega projekta Krka 2006,- strokovna ocena potrebnosti investicijskih

vlaganj v projekt nadgradnje ~istilne napraveDom`ale – Kamnik za potrebe doseganjaoptimizacije ~i{~enja nutrientov v odpadnihvodah 2002

- vodooskrba slovenske obale in zalednegakra{kega obmo~ja: preveritve mo`nih vodnihvirov s ciljem dolgoro~ne in regionalnozasnovane re{itve 2002

- izdelava priporo~il za projektiranje odvodnihsistemov na cestah s kriteriji za vrednotenjeprometa glede na strukturo prometa ( EOV) –primeri iz dr`av EU 2008

Kot predavatelj je bil dolgo ~asa aktiven naUniverzi v Mariboru – Gradbeni fakulteti - kotasistent za predmete Hidravlika, Vodovod inkanalizacija, na koncu pa kot docent za predmetHidrotehni~ni objekti. Dr. Krajnc je bil mentor alikomentor ve~ diplomantom in podiplomskim{tudentom.

Njegova bibliografija obsega: 3 izvirneznanstvene ~lanke, 3 strokovne ~lanke, 3poljudne ~lanke, 13 objavljenih znanstvenihprispevkov in 36 objavljenih strokovnihprispevkov na konferenci.

Dr. Uro{ Krajnc je ~lan {tevilnih strokovnihzdru`enj v Sloveniji: Dru{tva gradbenihin`enirjev in tehnikov Maribor, Dru{tva vodarjevSlovenije, In`enirske zbornice Slovenije, kjer vregijski pisarni v Mariboru tvorno sodeluje, jeodgovorni revident in tudi okoljski izvedenec naMinistrstvu za okolje in prostor.

Dr. Uro{ Krajnc je s svojo predanostjo strokiogromno prispeval na podro~ju ekologije invarovanja okolja, svoje znanje in izku{nje pa jetudi prena{al ve~ generacijam mladihgradbenikov, zato nedvomno zaslu`i ~astni naziv» In`enir leta«, za kar mu vsi stanovski kolegiiskreno ~estitamo.

11/2011 5

In`enirski biro Ponting d.o.o. je specializiranopodjetje, kjer se ukvarjamo s projektiranjemzahtevnih in`enirskih objektov in konstrukcij,predvsem vseh vrst premostitvenih objektov(viadukti, mostovi, nadvozi, podvozi,…). Obprojektiranju preu~ujemo tudi posebne postopkegradnje mostov objektov, kot so kabelskimostovi, prosto-konzolna gradnja, postopnonarivanje, gradnja po poljih, segmentna gradnja,tako v betonu, prednapetem betonu, jeklu insovpregi raznih materialov. Smo tudi pravinaslov, ko gre za projektiranje objektov inkonstrukcij pod zemljo in vodo (specialnatemeljenja, gradbene jame, galerije, podzemnegradnje, portali, …) ter zahtevnej{e konstrukcijevisokih gradenj.

Ponting in`enirski biro d.o.o. deluje odza~etka leta 1990, ko sta ga ustanovila ViktorMarkelj in Marjan Pipenbaher. Od takrat skupinastrokovnjakov s specialisti~nimi znanji, napodlagi ve~ letnih izku{enj, snuje tehnolo{koinovativne in oblikovno prepoznane mostove indruge kompleksne gradbene konstrukcije.

V tem ~asu smo s svojimi deli zmagali namnogih mednarodnih in doma~ij nate~ajih (odBoke Kotorske, ^rnega Kala, Puhovega mosta,mostu v Ren~ah, Studen{ke brvi do AdeCiganlije in Novega Sada). Bili smo nagrajeni zmnogimi priznanji, od doma~ih nagradIn`enirske zbornice Slovenije, Univerze Maribor,Mestne ob~ine Maribor, dru`be DRC in dru{tvaDGIT Maribor do mednarodnih nagrad, kot stanagradi za najbolj{o evropsko jeklenokonstrukcijo ECCS ter svetovni FootbridgeAward.

Seveda pa so najpomembnej{e realizacijeobjektov. Trenutna teko~a {tevilka projektov sepribli`uje {tevilu 500, realiziranih velikihzahtevnih objektov pa je precej preko sto.Izvedeni objekti se poleg Slovenije nahajajo naHrva{kem, v Srbiji, ^rni Gori in Albaniji,trenutno pa projektiramo tudi za Izrael in Tur~ijo.Ve~ lahko povedo samo fotografijepomembnej{ih realizacij, ki so podane vnadaljevanju.

6 11/2011

11/2011 7

Most ~ez Muro

Viadukt ^rni Kal

8 11/2011

Most Millennium Podgorica, ^rna Gora

Puhov most na Ptuju

11/2011 9

Pe{ most na Ptuju

Studen{ka Brv v Mariboru

10 11/2011

Viadukt Pera~ica

Most Ada v Beogradu, Srbija

Spo{tovani udele`enciV veliko veselje nam je, da Dru{tvo gradbenihin`enirjev in tehnikov Maribor tudi letos gostitradicionalno vsakoletno dru`enje gradbenikov,arhitektov, pa tudi drugih strokovnjakov, ki sotako ali druga~e povezani z gradbeno stroko na{ir{em mariborskem prostoru. In to navkljubvsem te`avam, ki jih prina{a gospodarskarecesija, ki je {e najbolj globoko in bole~eposegla prav na podro~je gradbeni{tva.

V veliko veselje pa nam je tudi, da je navkljubvsem omenjenim te`avam na{e sodelovanje zDru{tvom prav v teh te`kih ~asih doseglo nekonovo dimenzijo. 21. oktobra 2010 smo namre~skupaj organizirali 1. mednarodni posvet»Energetska u~inkovitost v arhitekturi ingradbeni{tvu«. Spremenjene klimatskespremembe zaradi pove~ane emisije CO2 nasvse bolj silijo v iskanje alternativnih, ekolo{kihre{itev pri gradnji stanovanjskih in javnihobjektov. Pri tem je zaradi celostne problematikeintegracija znanj {e kako pomembna, na{ posvetpa predstavlja le prvi del~ek v mozaiku znanj, kijih bo {e potrebno povezati in poglobiti, dazasnujemo optimalno energetsko u~inkovitobjekt. Ker celostno vzgojen kader s tegapodro~ja zaradi dejstva, da je problematika prinas aktualna komaj nekaj let, {e ne obstaja, se jefakulteta aktivno vklju~ila v snovanjedrugostopenjskega {tudijskega programa s

podro~ja trajnostnega gradbeni{tva inenergetske u~inkovitosti, posvet, na kateregasmo uspeli pridobiti eminentne tuje in doma~estrokovnjake, pa pri tem za nas predstavlja ledobro izto~nico, na kateri bo potrebno {e nadaljegraditi.

Posvet se je izkazal za zelo uspe{nega, saj se gaje udele`ilo preko 150 prijavljenih udele`encev,skupno {tevilo vseh prisotnih pa smo ocenili naokoli 300. Po mnenju uredni{kega odboraKvadratov je bil tudi izbran med pomembnedogodke leta 2010 v Sloveniji s podro~jagradbeni{tva. Posebno zahvalo bi `elel izre~itudi {tevilnim sponzorjem, ki so izvedbo posvetasploh omogo~ili, hkrati pa s tem tudi dokazali,da je omenjena problematika {e kako aktualnater ji je potrebno posvetiti tudi {ir{i pomen. Zana{o fakulteto je uspe{na izvedba posveta {etoliko pomembnej{a, saj se dobro zavedamodejstva, da lahko vzgajamo dobro strokovnopodkovan kader le s primernim in stalnimpovezovanjem z gradbeno, arhitekturno pa tudidrugo stroko.

Posvet je bil organiziran s ciljem medsebojnegainformiranja, izmenjave aktualnih mnenj medrazli~nimi udele`enci v re{evanju problematikeenergijske u~inkovitosti (arhitekti, gradbeniki,strojniki, elektroin`enirji, prometniki, ekologiidr.) in z `eljo po oblikovanju smernic za

11/2011 11

FAKULTETA ZAGRADBENI[TVO

v.d. dekan UM FGred.prof.dr. Miroslav Premrov

nadaljnje delovanje vseh odgovornih invpletenih za izbolj{evanje stanja na podro~juenergetske u~inkovitosti objektov. Upamo, da sobili zaklju~ki posveta koristna vzpodbuda innavdih za hitrej{e in uspe{nej{e re{evanjeenergetske problematike v na{em in drugihslovenskih okoljih in mestih, hkrati pa si sr~no`elimo, da bi posvet postal tradicionalen instalnica vsaj v slovenskem prostoru, seveda vvedno tesnej{em sodelovanju z gradbeno inarhitekturno stroko ter v skupni organizaciji zDru{tvom gradbenih in`enirjev in tehnikovMaribor.

Eno izmed bistvenih na~el pri re{evanjuenergijske problematike je uspe{no povezovanjepredvsem arhitekturne in gradbene stroke.Zametki {tudija gradbeni{tva v Mariboru segajo`e ve~ kot 50 let nazaj. Pri tem je Dru{tvogradbenih in`enirjev in tehnikov Mariborodlo~ilno in kreativno sodelovalo, {tevilnipedagogi na{e fakultete pa so aktivni ~lanidru{tva `e tudi 30 let in ve~. [tevilni ~lanidru{tva so tudi na{i diplomantje, ki spomembnim dru{tvenim delovanjem bogatijo,prena{ajo in izmenjujejo strokovno znanje indelovne izku{nje ter se po drugi strani tako kot

pomembni dejavniki aktivno in kontinuirnovklju~ujejo v re{evanje mestne gradbeneproblematike. ^e je torej {tudij gradbeni{tva vMariboru `e dolgoletna stalnica, pa smo naFakulteti za gradbeni{tvo septembra dobili tudiprve diplomante {tudijskega programaArhitektura. [tudij je uspe{no zaklju~ilo vrednem roku kar 22 {tudentov od 60 vpisanihprve generacije, kar predstavlja zelo visokodstotek ob upo{tevanju, da je ve~ kot 70odstotkov vpisalo absolventski sta` in bodo{tudij uspe{no zaklju~ili letos.

Skupaj z Dru{tvom gradbenih in`enirjev intehnikov Maribor vsako leto podelimo tudinagrado za najbolj{e diplomsko delo s podro~jagradbeni{tva. Leto{nja konkurenca je bila precejhuda, zato bomo izjemoma podelili kar dve.

Vsem udele`encem `elim prijetno ve~ernodru`enje, vsem nagrajencem pa iskrene ~estitke.

v.d. dekan UM FGred.prof.dr. Miroslav Premrov

12 11/2011

Povzetek

Usmerjanje arhitekturne in gradbene stroke venergetsko var~no na~rtovanje in gradnjo je vslovenskem prostoru prisotno `e dalj ~asa,vsekakor pa je uspe{nost pri iskanju novihre{itev pogojena z zdru`evanjem strokovnegaznanja, industrije, prakti~nih izku{enj ininovativnih idej. Vse navedeno sku{amo naUniverzi v Mariboru, Fakulteti za gradbeni{tvo(UM FG) zdru`evati v okviru {tudijskihdelavnic, ki so se do sedaj izkazale kotizjemno zanimive za {tudente in mentorjekakor tudi za partnerje iz gospodarstva. Vprvem delu prispevka bomo predstavili potekin rezultate delavnice Lesena nizkoenergijskahi{a, ki smo jo kot prvo delavnico spoudarkom na energetski u~inkovitosti izvedliv poletnem semestru 2010, nato bomo pa vdrugem delu {e na kratko predstavili temo incilje delavnice Lesene energetsko u~inkovitejavne stavbe, ki jo pripravljamo za poletnisemester 2011.

Klju~ne besede: delavnica, lesena gradnja,energetska u~inkovitost, nizkoenergijska hi{a

1.UVOD

V ~asu pojava vse bolj pere~ih problemovpovezanih z okoljskimi spremembami in ob dejstvu,da za ogrevanje stavb {e zmeraj porabljamo velikekoli~ine primarne energije, predstavlja enegaprimarnih ciljev gradbenega sektorja pravu~inkovita raba energije kakor tudi z njo povezanozmanj{anje izpustov toplogrednih plinov. Znamenom ozave{~anja, izobra`evanja {tudentov in{ir{e javnosti prav tako pa tudi zaradi preu~evanjatematike energetske u~inkovitosti je bila na UM FGzami{ljena delavnica, ki se je izvajala kot dodatniizbirni del predmeta Lesene konstrukcije v 2. letnikuI. stopenjskega {tudijskega programa Arhitekturapod okriljem mednarodnega projekta MOVE in vsodelovanju s podjetjem Lumar IG. Izvajala se jepod strokovnim mentorstvom pred. Vesne @egaracLeskovar, prof.dr. Miroslava Premrova in @eljkaVeneta, predstavnika podjetja Lumar IG, v ~asu od26.02.2010 do 21.04.2010. Delavnice se jeudele`ilo 62 {tudentov, ki so bili razdeljeni v 16delovnih skupin. Tako {tevil~en odziv {tudentov nasje predvsem zaradi dejstva, da je delavnica za{tudente v bistvu predstavljala le prostovoljnododatno obremenitev, ve~ kot presenetil. Delavnicaje tako na problematiki nizkoenergijske lesenegradnje neposredno integrirala arhitekturno ingradbeno stroko, akademsko in gospodarsko sferoter pedago{ko delo.

11/2011 13

[TUDIJSKE DELAVNICE S PODRO^JALESENIH ENERGETSKO U^INKOVITIHSTAVB

Vesna @EGARAC LESKOVAR*

* Vesna @EGARAC LESKOVAR, univ.dipl.in`.arh., UM FG., Smetanova 17, 2000 Maribor, vesna.zegarac@uni-mb.si

2.PREDSTAVITEV DELAVNICE 2010

Poglavitno izhodi{~e delavnice je bilo vezano nales, da je les zagotovo energijsko najprijaznej{igradbeni material, saj je edini, ki celo v ~asusvoje rasti razgrajuje CO2, oziroma po se`iguustvarja nevtralno stanje, kar je bistveno precejugodneje kot pri izdelavi vseh ostalih gradbenihmaterialov, je predvsem vplivalo na izbiroosnovnega gradbenega materiala. Les kotnaraven material ima posledi~no tako `e v osnovinajbolj{e izhodi{~e za nizkoenergijsko in pasivnogradnjo, saj je tudi dober toplotni izolator, imadobre mehanske lastnosti in zagotavlja prijetnobivalno klimo. Zaradi na{tetih lastnosti jemonta`na lesena konstrukcija `e v osnovinajprimernej{a za gradnjo energijsko var~nih hi{razli~nih standardov (nizkoenergijska hi{a,trilitrska hi{a, pasivna hi{a, ni~energijskahi{a…). V zadnjem ~asu postaja energetsko zelozanimiva opcija z vgradnjo vse ve~jega delaustrezno orientiranih steklenih povr{in, kiomogo~ajo ve~jo osvetljenost zgradbe in tudisolarne toplotne dobitke. Dodatno bi moralivgrajeni stekleni elementi zagotavljati tudi dovoljveliko natezno nosilnost in duktilnost oblo`negamateriala, ter s tem horizontalno stabilnostcelotne zgradbe, kar pa je mo`no le z uporabostekla ustreznih mehanskih kvalitet. Navedeno bo{e potrebno eksperimentalno raziskati v sklopunadaljnjih razvojnih projektov na na{i fakulteti.

Projektna naloga, ki so jo pod vodstvommentorjev re{evali {tudenti, je narekovala zasnovomonta`ne enodru`inske hi{e z leseno okvirnostensko konstrukcijo in monta`nimi lesenimistropovi. Monta`ni stenski elementi, kot osnovnivertikalni nosilni elementi monta`ne okvirnelesene hi{e, predstavljajo sovpre`ni sistem,sestavljen iz lesenega okvirja in oblo`nih plo{~, kiso ve~inoma z mehanskimi veznimi sredstvi

pritrjene na leseni okvir. V praksi se uporabljajopredvsem oblo`ne plo{~e iz mavca, ki imajovgrajena tudi posebna vlakna, ali pa predelanilesni elementi (OSB, furnirne plo{~e, vlakneneplo{~e). Bistvo projektne naloge delavnice pa jebilo, da so {tudentje povezovali uporabo obehprej opisanih alternativnih ekolo{kih materialov(les, steklo) tako, da so namesto klasi~nihoblo`nih materialov (mav~no-vlaknene plo{~e,OSB plo{~e), ki se mno`i~no uporabljajo posvetu, raziskali opcijo z uporabo maksimalnegamo`nega dele`a ustrezno orientiranih steklenihoblo`nih materialov, pritrjenih na osnovni nosilnileseni okvir, pri tem pa je bilo potrebno zadostitikriteriju nizkoenergijskosti objekta.

Osnovne projektne zahteve delavnice so bile, daje objekt zasnovan kot enodru`inska hi{a zeta`nostjo P+1, ki ustreza merilom nizkoen-ergijske gradnje. Iskali smo ustrezno re{itev zahi{o, ki ne presega 150 m2 uporabne povr{ine injo lahko postavimo bodisi na ravnino ali v hrib,torej v dve zna~ilni situaciji slovenske krajine.Ob ustreznem poznavanju izhodi{~ nizkoen-ergijske zasnove in tehni~nih zna~ilnosti lesenihkonstrukcij smo sku{ali prikazati izvirnearhitekturne re{itve, ki hkrati zrcalijo strokovnoznanje in sve`o energijo mlade generacijebodo~ih arhitektov. Z upo{tevanjem dejstva, daso steklu proizvajalci skozi leta razvoja izbolj{alitoplotno-izolacijske in trdnostne lastnosti ter zizbolj{anjem faktorja prepustnosti energijeson~nega sevanja omogo~ili, da lahko z velikimisteklenimi povr{inami, orientiranimi primarnona ju`no stran, ne le osvetlimo bivalne prostore,pa~ pa zagotovimo tudi ogrevanje z energijosonca, smo ravno temu v sklopu delavnicenamenili {e prav posebni pomen.Nizkoenergijski standard smo dokazovali zizra~unom v programu PHPV 02, poenostavljeniverziji programskega paketa PHPP 07.

14 11/2011

Rezultate delavnice predstavlja nabor {estnajstihzaklju~enih projektov, med katerimi smo z name-nom vzpodbude {tudentov izbrali tri zmagovalneprojekte. Na sliki 1 so predstavljeni zmagovalniprojekti (od leve proti desni) {tudentske skupine 11:Kresnik Ma{a, Mohari~ Sanda, Patekar Anja, Potr~Tajda, {tudentske skupine 15: Fink Anamarija,Ja{arevi} Kenan, Ker`an Katja, Rogina Vanja,Zoren~ David in {tudentske skupine 3: Ba~ko Luka,Borko Jernej, Lorber Samo, Vogrin~i~ David.Razstava vseh izdelkov je potekala od 21.04.2010do 4.5.2010 v prostorih Razstavi{~a Mestne ob~ineMaribor, Grajska ulica 7, ki nam je v ta namenbrezpla~no ponudila svoj razstavni prostor.

Seveda se z izvedeno delavnico na{e razvojnodelo z omenjene tematike {e zdale~ ne zaklju~uje.

Predstavljeni maketni izdelki, podprti s posterjiin posebno knji`no publikacijo, namre~predstavljajo le neko idejno zasnovo na podro~juenodru`inskih hi{, ki jo bodo na{i proizvajalcimogo~e uspe{no razvijali in udejanjili tudi vpraksi. Odprte pa ostajajo {tevilne nadaljnjerazvojne mo`nosti. Glede na navedene lastnostiima gradnja z lesom v kombinaciji z uporaboustrezno orientiranih steklenih povr{in namre~velik razvojni potencial tudi v gradnji javnihobjektov, ~emur se v Sloveniji prakti~no {e neposve~amo. Prav posebni razvojno-tehnolo{kiizziv pa bi lahko predstavljal opisan na~ingradnje tudi v ve~eta`nih stanovanjskih in javnihobjektih, kjer pa bo potrebno posebni pomenposvetiti tudi uporabi stekla ustreznihmaterialnih kvalitet.

11/2011 15

Slika1: Nagrajeni projekti delavnice Lesena nizkoenergijska hi{a

Slika 2: Utrinki iz otvoritve razstave Lesena nizkoenergijska hi{a

3.PREDSTAVITEV DELAVNICE 2011

V smislu nadgradnje znanja in izku{enj bomo vpoletnem semestru {tudijskega leta 2010/11pripravili delavnico »Lesene energetskou~inkovite javne zgradbe”, ki bo potekala voviru izbirnega predmeta Lesene energetskou~inkovite stavbe v 3. letniku I. stopenjskega{tudijskega programa Arhitektura. RazenOb~ine Destrnik, ki je kot pobudnica projektne naloge glavni partner pri delavnici,predvidevamo vklju~itev dodatnih partnerjev izgospodarstva, med katerimi bi `eleli izpostavitipredvsem podjetji Velux Slovenija d.o.o. inpodjetje Lumar IG d.o.o. Vsebinsko bodelavnica nadgradnja urbanisti~ne delavnice, kise bo prav tako v okviru UM FG izvajala vzimskem semestru pri izbirnem predmetuProstor mesta. Izku{nje na~rtovanja energetskou~inkovitih stanovanjskih hi{ nameravamo tako`e s pri~ujo~o delavnico raz{iriti na javnestavbe, predvsem imamo v na~rtu zasnovoobjekta energetsko u~inkovitega vrtca z lesenokonstrukcijo.

4.ZAKLJU^EK

Na podro~ju izobra`evanja nas v akademski sferi~aka {e precej nalog, saj bo potrebnostrokovnjake {e vzgojiti, kar pa zaradi interdisci-plinarnosti problematike {e zdale~ ne bo lahko.Na UM FG smo si zastavili jasne cilje, sajna~rtujemo v naslednjih treh letih iz podro~janizkoenergijske gradnje pripraviti akreditacijo II.stopenjskega {tudijskega programa, ki bi tudi vslovenskem prostoru zagotavljal dovolj veliko{tevilo ustrezno izobra`enega kadra. Seveda`elimo, da bi omenjeni program zagotavljalmednarodno primerljivost z `e akreditiranimipodobnimi {tudijskimi programi v tujini. V tanamen je fakulteta od leta 2009 `e vklju~ena vmednarodni program MOVE.

5.LITERATURA

[1] V. @egarac Leskovar, M. Premrov, Lesenanizkoenergijska hi{a: delavnica, Zbornik,Maribor 2010

16 11/2011

Slika 3: Javna predstavitev projektov, ki je potekala na otvoritvi razstave

V leto{njem {olskem letu smo na Srednjigradbeni {oli in gimnaziji Maribor pri~eli zizvajanjem tehni{kih dnevov. Na{ namen je, dase predstavimo osnovno{olcem Podravskeregije, ne samo da se seznanijo z na{imiizobra`evalnimi programi, temve~ da spoznajotudi na{e delo z dijaki v dejavnostih, ki so sicerpovezane s stroko, nudijo pa {ir{a znanja.

Tehni{ke dneve smo organizirali v dogovoru zosnovnimi {olami, ki imajo v svojih letnihdelovnih na~rtih te dneve na~rtovane.

Osnovno{olci tako prisostvujejo razli~nimdelavnicam, v katerih pod mentorstvom na{ihu~iteljev in dijakov ustvarjajo prakti~ne izdelke. Izdelke, ki so vezani na naravne materiale,povezujemo z varstvom okolja in izobra`evalnimprogramom okoljevarstveni tehnik.Predstavljene so delavnice o razporeditvibivalnih prostorov ter vplivu barv na po~utjeljudi, o spoznavanju zdravega okolja z zdravimna~inom `ivljenja ter o izdelkih iz naravnihmaterialov z razli~no uporabno vrednostjo.Glede na to, da se sre~ujemo v na{em vsakod-nevnem `ivljenju z mnogimi problemi napodro~ju varstva okolja, smo zelo veseli, daizobra`ujemo ta program. Prva generacija bomaturirala prihodnje {olsko leto.

Hkrati pa so teme delavnic povezane tudi zgradbenimi poklici, to so gradbeni tehnik,srednje poklicno izobra`evanje.V delavnicah udele`enci izdelujejo mozaike izkeramike, oblikujejo makete iz papirja.V ra~unalni{kih u~ilnicah udele`enci oblikujejo vAuto-Cadu po slikovnem modelu ter ri{ejo hi{os pomo~jo ra~unalnika.Na terenu udele`enci izvajajo geodetske meritve,v fizikalnem laboratoriju pa se seznanijo zastronomskimi meritvami. Z astronomijo se ukvarjajo pri nas predvsemgimnazijci v okviru astronomskega kro`ka.

Program delavnic obsega naslednje teme:

- Zdravo telo v zdravem okolju;- Naravni materiali z razli~no uporabno

vrednostjo;- Notranja oprema prostorov po Feng [u;- Izdelava mozaikov iz keramike;- Astronomske meritve;- Geodetske meritve;- Oblikovanje maket iz papirja po slikovnem

modelu ali po modelu v naravi;- Nari{i hi{o s pomo~jo ra~unalnika;- 3 D oblikovanje v programu Auto-Cad.

11/2011 17

TEHNI[KI DNEVI NA SREDNJIGRADBENI [OLI IN GIMNAZIJIMARIBOR

Vlasta Ojster{ek

Do sedaj se je udele`ilo tehni{kih dnevov na na{i{oli ~ez {esto osnovno{olcev. Trudimo se, da jimna{e strokovno delo prika`emo na ~imboljzanimiv in prijazen na~in ter jim s tem vzbudimo

zanimanje za naravoslovje in tehniko. Kotnagrada na{ih prizadevanj pa bo {e ve~jezanimanje za na{e poklice.

Vlasta Ojster{ek

18 11/2011

Slika 1: Geodetske meritve na tehni{kih dnevih

Slika 2: Izdelovanje maket iz papirja na tehni{kih dnevih

Za dne 12.2.2011 se predvideva Letno sre~anjegradbenikov s plesom v hotelu Habakuk vMariboru. Pokrovitelj sre~anja bo podjetjePONTING d.o.o., igrala pa bo skupina VICTORY.

Za dne 3 in 4. Junija 2011 se predvidevadvodnevna strokovna ekskurzija v Avstrijo zogledom glavne elektrarne v sistemu ^HE Maltev kraju Kolbnitz. Na vi{ini 1900 m si bomoogledali najvi{je le`e~e akumulacijsko jezero in

enega najvi{jih betonskih jezov v Evropi – jezKOLNBREIN.

V jesenskem ~asu (v mesecu septembru alioktobru) se izvede Jesensko dru`enje na{ih~lanov.

Komisija za strokovne ekskurzije in dru`abna sre~anja

11/2011 19

PLAN DGIT MARIBOR ZA IZVEDBESTROKOVNIH EKSKURZIJ INDRU@ABNIH SRE^ANJ V LETU 2011

Prvo dalj{o strokovno ekskurzijo v organizacijiTuristi~ne agencije Kondor smo pri~eli z vo`njoiz Maribora do letali{~a Jo`eta Pu~nika. Poprijavi za let in vkrcanju, smo leteli na vi{ini 10.000 metrov proti najbolj vzhodnemu deluEvrope.

Po pristanku na letali{~u Atatürk v Istanbulu,smo se odpeljali v sredi{~e najve~jega tur{kegamesta. Ne v hotel ampak v tipi~ni tur{ki lokal zdobro glasbo, trebu{nim plesom in odli~nohrano. V hotel smo prispeli krepko po polno~i,se namestili v sobe zelo dobrega hotela v staremdelu mesta.

Drugi dan pa celodnevni strokovni ogledi. Za~elismo z Hipodromom, nadaljevali z Modro mo{ejoin dopoldne kon~ali v cerkvi sv. Modrosti(Ayasofya). Po kratkem odmoru pa smo obiskalinajve~ji kompleks v Istanbulu - pala~o Topkapiin obvezno tudi harem. So sicer padalepripombe, da v njem ni lepih deklet. Toda haremje prazen `e ve~ kot 90 let; pa tudi prej vsak tudini smel vanj.

Dnevno potepanje smo zaklju~ili z ogledompodzemne cisterne (Yerebatan Sarayi), enegave~jih gradbenih dose`kov iz ~asov cesarjaJustiniana v 6. stoletju. V »potopljeni pala~i« jebilo mo`no hraniti do 80.000 m3 pitne vode,katera je pritekla iz beograjskega gozda; z njopa so oskrbovali cesarsko pala~o. Danes vkak{en meter visoki in ~isti vodi plavajo beleribe.

20 11/2011

STROKOVNA EKSKURZIJA –ISTANBUL, MAREC 2010

Tekst in foto: Rudi PETREJ

Dan smo zaklju~ili s potepom bo tr`nici za~imb(egip~anski tr`nici oz. Misir Carsisi) ter verjetnonajve~ji pokriti tr`nici na svetu – Velikem bazarju(Kapali Carsi). Zlato, srebro, usnje, {tevilnispominki, tepihi, antikvitete,…vse to v skoraj5000 ve~jih in manj{ih trgovinicah. ^as in denarsta hitro »splahnela«.

Tretji dan smo bili razpeti med Evropo in Azijo. Zladjo smo se zapeljali po Bosporski o`ini podobema, preko kilometer dolgima mostovoma.Bosporski most (1973) in Fatih sultan Mehmetmost (1988) povezujeta dve celini na vi{inipreko 60 metrov nad vodno gladino. O`ina, kipovezuje Marmara morje z ^rnim morjem, jedolga 30 km, {iroka od 700 metrov pa do 2,5 km

in globoka do 124 metrov. V njej velja zelo strogprometni re`im, kajti le tako je mo`no zagotovitivarno plovbo. Morski prehod je izrednegagospodarskega pomena za Rusijo, Tur~ijo,Ukrajino, Romunijo in Bolgarijo. Danes joprepluje letno ve~ kot 50.000 ladij razli~nihvelikosti.

Zadnji dan so najbolj vztrajni »sko~ili« {eenkrat na bazar. Okoli poldneva smo se odpeljaliproti letali{~u, tudi mimo ko{arka{ke dvorane,kjer je nekaj mesecev kasneje zelo uspe{nonastopila tudi slovenska reprezentanca. ZTurkish Airlines smo se varno vrnili na brni{koletali{~e, v Maribor pa nadaljevali z Flucher buscompany.

11/2011 21

Dru{tvo gradbenih in`enirjev in tehnikovMaribor je dne 5. marca 2010 organiziralostrokovno ekskurzijo z ogledom najodmevnej{ihgradbi{~ v Sloveniji in sicer {portnegakompleksa Sto`ice, podzemnega parkiri{~a podKongresnim trgom v Ljubljani in rekonstrukcijeviadukta Le{nica na gorenjski avtocesti.

Zainteresiranim ~lanom dru{tva sta se pridru`ilatudi prof. Vuka{in A~anski, u.d.i.g. iz Gradisa,biroja za projektiranje d.o.o. in upokojenisodelavec Drago Beton, u.d.i.g.Profesor A~anski nam je `e na poti v Ljubljanopodal strokovno obrazlo`itev velegradnjestadiona in {portne dvorane v Sto`icah ter namrazdelil bro{urico z grafi~nim prikazom fazizgradnje. V Ljubljani nas je presenetil pravisne`ni mete` in seveda blatno gradbi{~e, kjer sobila dela v polnem teku, saj bi morala bitikon~ana `e do junija – zato so se odvijala no~ indan. Na gradbi{~u smo se morali za{~ititi s~eladami in pod vodstvom predstavnika izvajalcasmo obhodili vse najbolj atraktivne to~kegradnje stadiona in {portne dvorane vfinalizaciji. Na stadionu razse`nosti 24694 m2 za16000 gledalcev so potekala isto~asno delaprekrivanja tribun in poskusna name{~anjasede`ev ter spodnji ustroj igri{~a.Tudi pri {portni dvorani tlorisne dimenzije 94 x114 m in 34,60 vi{ine za 12000 gledalcev sopotekala zaklju~na dela na jekleni konstrukcijizanimivo lo~no oblikovane strehe. Povzpeli smo

se na vrh tribune za gledalce, od koder se jeodprl razgled na celotno gradbi{~e Sto`ice, ki jekot ogromno mravlji{~e delovalo resni~noimpresivno.

Iz Sto`ic smo se `e v soncu odpeljali v sredi{~eLjubljane, kjer poteka zelo zahtevna gradnjapodzemne gara`e s 720 parkiri{~i podKongresnim trgom. Glede na umestitev gara`e vobstoje~o gradbeno strukturo (Univerza,Filharmonija, Ur{ulinska cerkev, Kazina ) z zelomajhnimi odmiki gradbene jame od temeljevobstoje~ih zgradb, je bil uporabljen nenavadenna~in gradnje od zgoraj navzdol s pomo~jodiafragme, ki je hkrati razporna in kon~nakonstrukcija. Glavni izvajalec del je podjetjeGradis skupina G s {tevilnimi podizvajalci.Odgovorni vodja del Aleksander Bezjak u.d.i.g.nam je podrobno obrazlo`il tehnologijo gradnje,ki sega 30 m v globino, problematikoobvladovanja podtalnice, zahtevno prestavitevobstoje~e komunalne infrastrukture, pa zastojezaradi arheolo{kih najdb. Kljub vsem te`avamgradnja dobro napreduje. Gara`na hi{a je dolga150m in {iroka 30m s {tirimi eta`ami v globino,dovoz in izvoz pa bosta pri stavbi Kazine.

Iz Ljubljane smo nadaljevali pot na Gorenjsko,kjer je potekala sanacija obstoje~ega viaduktaLe{nica na gorenjski avtocesti na odseku Brezje– Podtabor, zaradi raz{iritve objekta iz 10,60 mna 14,10 m. Glavni izvajalec del je bil SGP

22 11/2011

STROKOVNA EKSKURZIJA NA GRADBI[^A V STO@ICAH,KONGRESNEM TRGU V LJUBLJANI IN VIADUKTA LE[NICA

Pomgrad d.d. Murska Sobota, jeklenokonstrukcijo pa je izvajal Montavar Metalna novad.o.o. Maribor.Predstavnik izvajalca del nam je predstavil potekrekonstrukcije, ki je obsegala oja~itev temeljev zrekonstrukcijo vmesnih stebrov, izdelavo novihopornikov in tehnologijo zamenjave obstoje~eprekladne konstrukcije z novo v sovpre`niizvedbi. Pri tem so uporabili inovativni pristoppri izvajanju, saj se je monta`a nove jeklenekonstrukcije izvajala isto~asno z demonta`o

obstoje~e prekladne konstrukcije. Sprehodilismo se po jeklenem trapeznem koritu inob~udovali in`enirsko iznajdljivost pri izvedbi, kiprispeva k tehnolo{ki poenostavitvi, za kar jezaslu`en izvedbeni tim v sodelovanju z znanimaprojektantoma Viktorjem Markljem in prof,Vuka{inom A~anskim.

Na poznem kosilu v bli`nji gorenjski gostilnismo v prijetni dru`bi kolegov gradbenikovzaklju~ili na{o vsebinsko bogato ekskurzijo.

11/2011 23

Tudi v leto{njem {olskem letu 2009/2010 smopri DGIT MB izbirali in to tretji~ najbolj{odiplomsko nalogo. V sodelovanju s Fakulteto zagradbeni{tvo smo na spletnih straneh DGIT MBin Fakultete za gradbeni{tvo pripravili merila inrazpis za podelitev nagrad najbolj{im diplo-mantom univerzitetnega in visoko{olskega{tudija. Rok za prijavo je bil od 1.10.2009 do30.9.2010.

Razpis je namenjen nalogam iz podro~ij:• Materiali v gradbeni{tvu, • Operativno gradbeni{tvo, • Gradbene konstrukcije, • Gradbena mehanika, • Geotehnika, • Informatika v gradbeni{tvo, • Stavbarstvo, prostorsko na~rtovanje in varstvo

okolja.

Z ocenjevanjem od 6 do 10 smo upo{tevalislede~e kriterije:• na~in pristopa k obravnavi temi, • izvirnost teme, • uporabnost naloge, • kvaliteta obdelave teme in • strokovnost.

Na na{ 3.razpis je svoje naloge prijavilo {tiridiplomantov in sicer:• Daniela Pani} - ANALIZA VAROVANJA

GRADBENE JAME S SIDRANJEM NAVE^ NIVOJIH, Mentor: izr.prof.dr. @LENDERBOJAN, univ.dipl.in`.grad., Komentorja:doc.dr.MACUH BORUT, univ.dipl.in`.grad.

• Mitja Papinutti - DIMENZIONIRANJEMOSTU ZA PE[^E IN KOLESARJE,Mentor: red.prof.dr. MIROSLAV PREMROV,univ.dipl.in`.grad. dr.ANTON HAUC,Komentor: asistent MATJA@ TAJNIK

• Iztok Arnuga - MEHANSKA ODPORNOSTLESNO-BETONSKEGA SOVPR[E@NEGASTROPU, Mentor: red.prof.dr. MIROSLAVPREMROV, univ.dipl.in`.grad., dr.ANTONHAUC, Komentor: asistent MATJA@ TAJNIK

• Silvo Fras - MO@NOST UPORABE KONTI-NUIRANIH OGLJIKOVIH VLAKEN ZAOJA^ITEV BETONSKIH KONTRUCKIJ,Mentor: vi{ji predavatelj mag. ANDREJIVANI^, univ.dipl.in`.grad.

Komisija v sestavi:• red. prof.dr. Stojan Kravanja, FG• Stipan Mudra`ija, DGIT MB • Jurij Rudolf, DGIT MB• Viktor Markelj, PONTING d.o.o. • Andrej Kramberger, Konstruktor VGR d.o.o.• Vrezner Bogdan, Granit d.d.• Veznarc Drago, MTB d.o.o.

24 11/2011

NAGRADA ZA NAJBOLJ[EDIPLOMSKO DELO V LETU 2010

Predsednik DGIT MBStipan Mudra`ija, univ. dipl. in`. grad.

in`enirskih problemov, ki jih je diplomantuspe{no re{il.Mentor: red.prof.dr. MIROSLAV PREMROV,univ.dipl.in`.grad. dr.ANTON HAUCKomentor: asistent MATJA@ TAJNIK

Kratka vsebina diplomske naloge DanielePani}:V diplomskem delu je opisanih petnajpogostej{ih na~inov varovanja gradbene jamein za vsak na~in varovanja izvedena stati~naanaliza varovanja gradbene jame s sidranjem nave~ nivojih z ra~unalni{kim programom Plaxis.Ugotovljeno je bilo, da je najve~ja razlika medposameznimi metodami varovanja dejansko vsami tehnologiji izvedbe, saj v samem izra~ununi ve~jih razlik. Dobljeni rezultati so bilipreverjeni ter v tehni~nem smislu optimirani.Dolo~ene so bile ustrezne dimenzije prerezaprofila, ustrezna medosna razdalja med profili,ustrezno {tevilo vrvi prednapetega sidra,vzdol`na ter pre~na armatura in ustrezna kvalitetamaterialov iz katerih bo konstrukcija sestavljena.Ko so bili dolo~eni ustrezni geometrijski inkonstrukcijski parametri, so bile tehnologijevarovanja preverjene po mejnih stanjihnosilnosti za vse tehnologije varovanja, ki jih bona terenu mo`no izvesti. Za preverjenetehnologije varovanja je bila izvedena cenovnaprimerjava variant, ki je pokazala, da je vkonkretnem primeru ekonomsko najugodnej{aizvedba varovanja obravnavane gradbene jame zBenotto pilotno stenoMentor:izr.prof.dr. @LENDER BOJAN, univ.dipl.in`.grad.Komentor:doc.dr.MACUH BORUT, univ.dipl.in`.grad.

NAGRAJENCEMA ^ESTITAMO IN @ELIMOUSPE[NO DELOVNO POT!

je prejete naloge vklju~no z mnenji mentorjev pro-u~ila in na podlagi razpisanih meril odlo~ila da:

ZA LETO 2010 PODELIMO DVE DENARNINAGRADI V VREDNOSTI VSAKA PO 500EUR DIPLOMANTOMA Mitji Papinuttiju

ZA NALOGO Z NASLOVOM:DIMENZIONIRANJE MOSTU ZA PE[^E IN

KOLESARJEIN

Danieli Pani} ZA NALOGO Z NASLOVOM: ANALIZA VAROVANJA GRADBENE JAME

S SIDRANJEM NA VE^ NIVOJIH

Kratka vsebina diplomske naloge MitjePapinuttija:Diplomsko delo je stati~na analiza indimenzioniranje `e zgrajenega mostu preko rekeRaab. Stati~na analiza je narejena z 3D modelomv programu SAP2000, dimenzioniranje pa potrenutnih veljavnih Eurokod predpisih. Most jeosrednjega razpona 35m in je pokrit. Most je izenega razpona, ki visi na dveh vrveh. Stropprena{a horizontalno reakcijo vrvi in jesestavljen iz CLT (cross Laminated Timber) indveh dvoj~kov iz lepljenega lesa GL36C, kideluje kot T – nosilec. T – nosilec je zanimivkonstrukcijski detajl, ki je analiziran v 3Dmodelu kot linijski element (GL36C (dvoj~ek) vinterakciji z CLT plo{~o). Trenutno ne obstajastandarda za dimenzioniranje CLT plo{~e, zato jev diplomski nalogi izpeljan stri`ni poru{nimehanizem znan kot Roll-effect. Zanimivi so tudidetajli stika vrvi in lesenega nosilca, ki nalegajona AB-steber. Detajli so dimenzionirani s solidelementi in preverjajo napetosti v jeklenipodpori, ki sicer zaradi svoje kompleksnosti nianaliti~no izra~unljiva. Diplomska naloga jezanimiva zaradi stati~nega 3D modela, ki imavrsto razlik in prednosti pred 2D stati~nimmodelom. V diplomskem delu je prikazano vrsto

11/2011 25

• Splo{noTemeljno poslanstvo Dru{tva gradbenihin`enirjev in tehnikov Maribor (DGIT Maribor) jeskrb za spodbujanje razvoja gradbene stroke.Dru{tvo gradbenih in`enirjev in tehnikovMaribor uspe{no sodeluje s Fakulteto zagradbeni{tvo Univerze v Mariboru, zato je Izvr{niodbor dru{tva sprejel sklep, da se objavi razpisza podelitev nagrad najbolj{im diplomskimnalogam s podro~ja gradbeni{tva, ki jih bodoizdelali diplomanti Fakultete za gradbeni{tvoUniverze v Mariboru. Namen razpisa jespodbuditi razvoj {tudija gradbeni{tva indodatno dvigniti kakovost ter atraktivnostdiplomskih nalog.

• Kandidati za prijavo Na razpis se lahko prijavijo diplomanti FG UM,ki so v {tudijskem letu 2010/2011 izdelali inoddali diplomsko nalogo v Referat za {tudijskezadeve ali opravili zagovor diplomske naloge.Kandidata lahko prijavi mentor, komentor,predstavnik podjetja ali se diplomant prijavisam. Razpis velja za diplome univerzitetnegain visoko{olskega strokovnega {tudija terdiplomanti gospodarskega in`enirstva. Razpisne velja za diplomante {tudija ob delu in zakandidate, starej{e od 30 let.

• Podro~ja razpisaDiplomska dela, se bodo vrednotila po spodajrazpisanih podro~jih in sicer:

• Materiali v gradbeni{tvu, • Operativno gradbeni{tvo, • Gradbene konstrukcije, • Gradbena mehanika, • Geotehnika, • Informatika v gradbeni{tvo, • Stavbarstvo, prostorsko na~rtovanje in

varstvo okolja.

• Komisija za nagrajevanje diplomskih nalog

Diplomska dela bo ocenjevala komisija, ki joimenuje Izvr{ni odbor DGIT Maribor. Komisijaje sestavljena iz osmih ~lanov, ki jihpredstavljajo strokovnjaki iz gospodarstva in sfakultete; s podro~ij na~rtovanja, gradnje invzdr`evanja. V komisiji, ki ocenjuje diplomskenaloge, ne smeta biti mentor in komentorprijavljenih diplomskih nalog. V takem primeru,se za ocenjevanje diplomskega dela ~lankomisije nadomesti z drugim ~lanom komisije.Glede na prispele naloge izvr{ilni odbor DGITMaribor imenuje komisijo. Komisija lahkoodlo~i, da nagrade ne podeli ali pa jih izjemomapodeli ve~.

• Na~in ocenjevanja diplomskih nalog

Naloge ocenjuje komisija, ki so ji na vpogleddane vse prispele diplomske naloge iz razpisanihpodro~j.

26 11/2011

4. RAZPIS DRU[TVA GRADBENIHIN@ENIRJEV IN TEHNIKO MARIBORZA PODELITEV NAGRAD najbolj{im diplomskim nalogam v {tudijskem letu 2010/2011na Fakulteti za gradbeni{tvo, s podro~ja gradbeni{tva

Ocenjujejo se: • na~in pristopa k obravnavi temi, • izvirnost teme, • uporabnost naloge, • kvaliteta obdelave teme in • strokovnost.

Vsak od prej na{tetih kriterijev se to~kuje zocenami od 6 do 10.

• [tevilo nagrajenih diplomskih nalog

DGIT Maribor nagrajuje najbolj{e diplomskodelo iz razpisanih podro~ij, na{tetih v 3.alinejirazpisa.

• Na~in in rok prijave Razpis bo objavljen na spletnih straneh DGITMaribor, FG in na oglasni deski FG. Rok zaprijavo je od 1.10.2010 do 30.9.2011. Kandidatmora predati pisno vlogo in nalogo v tiskaniobliki 1-izvod (fotokopija) in 1 izvod na CD v pdfformatu z mo`nostjo razmno`evanja. Vlogo sepreda na referatu FG.

• Objava rezultatov Rezultati razpisa bodo objavljeni na spletni straniDGIT Maribor in FG do konca leta 2011. DGITMaribor bo izbrano nalogo iz razpisanih podro~ij

denarno nagradilo ter razglasilo najbolj{odiplomsko delo v {tudijskem letu 2010/2011.Nagrado najbolj{em diplomantu bomopodelili na tradicionalnem sre~anjugradbenikov, ki ga prireja DGIT-MB, vza~etku leta 2012.

• Nagrade Nagradni sklad je 1000 ¤ (brutto).

• Donatorji DGIT Maribor bo za ustanovitev nagradnegasklada zbiralo sredstva donatorjev, zato sipridr`uje pravico, da se en izvod nagrajenihdiplomskih del, arhivira v arhivu DGIT Mariborkot dokazno gradivo. Na `eljo donatorjev selahko razpi{e {e dodatna tematika, ki bo pravtako nagrajena iz nagradnega sklada.

V Mariboru, November 2010

Predsednik DGIT Maribor Stipan Mudra`ija, univ.dipl.in`.grad.

v.d. Dekan Fakultete za gradbeni{tvo red. prof. dr. Miroslav Premrov

11/2011 27

28 11/2011

11/2011 29

30 11/2011

11/2011 31

32 11/2011

11/2011 33

34 11/2011

11/2011 35

36 11/2011

11/2011 37

38 11/2011

11/2011 39

40 11/2011

11/2011 41

42 11/2011

11/2011 43

44 11/2011

11/2011 45

46 11/2011

11/2011 47

48 11/2011

11/2011 49

50 11/2011

11/2011 51

52 11/2011

11/2011 53

54 11/2011

11/2011 55

56 11/2011

R PROJEKT d.o.o.projektiranje, in`eniring, gradbeni{tvo, najem

ROMIHOVA ULICA 77, 2310 SLOVENSKA BISTRICATel.: 02 / 818-11-64

11/2011 57

58 11/2011

11/2011 59

60 11/2011

DRU@ABNA SRE^ANJA

LETNO SRE^ANJE GRADBENIKOV S PLESOM2011

Med pomembnej{a dru`abna sre~anja v letu 2011 sodi tudi Letno sre~anje gradbenikov s plesom 2011.Izvedbo Letnega sre~anja so s svojimi prispevki omogo~ili:

GLAVNI POKROVITELJ 11. [TEVILKE INFORMATORJA OD A DO @ inLETNEGA SRE^ANJA GRADBENIKOV S PLESOM 2011 je

PONTING d.o.o..OSTALI OGLA[EVALCI 11. [TEVILKE INFORMATORJA OD A DO @

ANDREJ DOMAJNKO s.p., Fram * AJM d.o.o., Pesnica pri Mariboru * KLJU^AVNI^ARSTVO AJD d.o.o., Zg. Lo`nica * BPI d.o.o.,Maribor * BIROCOM 200, Andrej JURAN^I^ s.p., Maribor * DEKOR PLESK d.o.o., Maribor * DIVINUS d.o.o., Maribor * DUVALin`eniring d.d., Maribor * ENG d.o.o., Maribor * EUROVAL d.o.o., Ho~e * Gradbeni{tvo in in`eniring Vladimir HRE[^AK s.p.,Maribor, * GIM d.o.o., Maribor * GRADBENI BIRO KRISTOVI^ s.p., Maribor * GRANIT d.d., Slov. Bistrica * GRADIOR, David Cafniks.p., Maribor * GEOTADA-geodetske storitve DARKO RECEK s.p., Male~nik* GBH gradbeni biro Miljenko Ho~ur{~ak s.p., Maribor*HAAS – DOM d.o.o., Ho~e * IN[TITUT ZA EKOLO[KI IN@ENIRING d.o.o., Maribor * IN@ENIRSKA ZBORNICA SLOVENIJE, Ljubljana* IRMA d.o.o., Ljubljana * INTER nepremi~nine d.o.o., Maribor * INDRAST d.o.o., Maribor * KUPOLA d.o.o., Maribor *KONSTRUKTOR VGR d.o.o., Maribor * KBM INVEST d.o.o., Maribor * XELLA POROBETON SI, d.o.o., Kisovec * KOMUNALA, Slov.Bistrica * LEDINA PREVOZ d.o.o., Maribor * LINE d.o.o., Maribor * LUMAR IG d.o.o., Limbu{ * Mariborski vodovod d.d., Maribor *MAP TRADE d.o.o., Slov. Bistrica * SGP MESNER VILI s.p., Zgornja Kungota * MARKIZET d.o.o., Maribor * MARLES HI[E Maribord.o.o., Limbu{ * Nova KBM d.d., Maribor * NIGRAD d.d., Maribor * OPIFEX trade d.o.o., Slov. Bistrica * OPIFEX d.o.o., Makole *GP PO[TRAK d.o.o., Maribor * PLINARNA MARIBOR d.o.o., Maribor * TLAKOVCI PODLESNIK, PODLESNIK BOJAN s.p., Maribor *PIN d.o.o., Maribor * PREKLADE LEITL d.o.o., Pragersko * R PROJEKT d.o.o., Slov. Bistrica * PROPLUS d.o.o., Maribor * REFLEXd.o.o., Polj~ane * GP RADLJE d.d., Radlje ob Dravi * SLIKAR d.o.o., Maribor * SPIT Plus d.o.o., Maribor * SOLARIS d.o.o., Slov.Bistrica * STANINVEST MARIBOR d.o.o., Maribor * SGD MARINKO ^ULUM s.p., Maribor * [TAJERSKI IN@ENIRING d.o.o., Ho~e *TRGOGRAD d.o.o., Maribor * TEHMAR d.o.o., Maribor * WIENERBERGER OPEKARNA ORMO@ d.d., Ormo` * URBIS d.o.o., Maribor* ZUM d.o.o., Maribor * ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Maribor * ZIDARSTVO KOKOLLARI FERIZ s.p., Slov. Konjice.

Organizacijski odbor Letnega sre~anja gradbenikov s plesom – se zahvaljuje avtorjem prispevkov in vsem, ki so tudi finan~nopodprli izvedbo sre~anja, posebej pa {e podjetju PPOONNTTIINNGG dd..oo..oo.. pri izdaji enajste {tevilke IINNFFOORRMMAATTOORRJJAA oodd AA ddoo @@.

Organizacijski odbor DGIT Maribor