View
7
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
Kolektivna delovna razmerjaDoc. dr. Andraž Rangus
Udeleženci
Skupina delavcev ter delodajalec oz. skupina delodajalcev
Sindikat Svet delavcev
Delodajaska združenja Delodajalec
Socialni dialog
TRIPARTITNI BIPARTITNI
Delavci Delodajalci
DržavaDelavci Delodajalci
Kolektivno sporazumevanje
Kolektivni sporazum
Kolektivno dogovarjanje
Kolektivna pogajanja
Sindikati & delodajalci
Kolektivna pogodba
Prisotnost na vseh ravnehdržavni, panožni, poklicni,
podjetniški ipd.
ZKolP, ZRSin, ZStk
Sodelovanje delavcev pri upravljanju
• Svet delavcev & delodajalec
• Participativni dogovor
• na ravni družbe
• ZSDU
Sindikat
Prave (zakonske) definicije niSyndikos (gr.) – skrbnik skupne zadeve
Prostovoljno združenje delavcev
Uveljavljanje ekonomskih in socialnih pravic (plače, delovni pogoji, delovni čas, pravice pri in iz dela)
Neodvisnost (finančna in ekonomska)
Trajnost delovanja
Vrste sindikatov
4 osnovne vrste sindikatov (Brana Marković, 1972):
1. Strokovni sindikat – skupina kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev določenih strok in poklicev (v različnih panogah).
2. Panožni ali proizvodni sindikat – povezuje vse delavce v eni industrijski veji, ne glede na stroko, kvalifikacijo ali poklic.
3. Splošni ali generalni sindikat – povezuje vse delavce, ne glede na kvalifikacije, vendar najpogosteje kvalificirane ali polkvelificirane, ne glede na stroko poklic ali vrsto zaposlitve.
4. Profesionalni sindikat – povezuje umske delavce (bele ovratnike) v zasebnem in javnem sektorju. Za te sindikate je značilna cehovska zaprtost.
Reprezentativni sindikati
POGOJI:
so demokratični in uresničujejo svobodo včlanjevanja v sindikate, njihovega delovanja in uresničevanja članskih pravic in obveznosti,
neprekinjeno delujejo najmanj zadnjih 6mesecev;
so neodvisni od državnih organov in delodajalcev,
se financirajo pretežno iz članarine in drugih lastnih virov,
število članov v skladu z zakonom.
nacionalni: min 10% delavcev iz posamezne panoge, dejavnosti, poklica ⇒ velja tudi na ravni panoge, dejavnosti, poklica
(samostojni) panožni, poklicni, lokalni: min 15% ⇒ tudi na ravni podjetja
potrdi minister z odločbo (razen na ravni podjetja)
Kolektivne pogodbe
CILJI ZAKONA
• Celovita ureditev sistema kolektivnega dogovarjanja
• Dosledna vzpostavitev načela prostovoljnosti
• Uskladitev z mednarodnimi dokumenti
Vsebina kolektivnih pogodb
OBLIGACIJSKI DEL
Pravice in obveznosti strank
Klavzula o socialnem miru
Lahko tudi način mirnega reševanja kolektivnih sporov
NORMATIVNI DEL
pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, med trajanjem DR in v zvezi s prenehanjem PoZ,
Delovni pogoji plačilo za delo, ter drugi osebni prejemki
in povračila v zvezi z delom, varnost in zdravje pri delu ali druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz
razmerij med delavci in delodajalcu
Pogoji za delovanje sindikata
Omejitev pogodbene svobode
Ugodnejše določbe za delavca, razen kjer je
določeno drugače (ZDR-1 & drugi zakoni)
Sklenitev in prenehanje KP
SKLENITEV
• pisni predlog (ene od strank z opredlitvijo vsebine)
• pisna oblika KPpogajalska skupina
možnost naknadnega pristopa (soglasje ali brez soglasja)
• veljavnost: 15 dan po objavi (dogovorno lahko krajši rok)
PRENEHANJE
• potek časa (določen čas; ni mogoče prej odpovedati)
• sporazum
• odpoved
• odpovedni rok (če ni določen ⇒6 mesecev)
• obveznost uporabe KP do sklenitve nove ⇒max 1 leto
Veljavnost KP
TEMELJNO NAČELO VELJAVNOSTI KP
za stranki KP oz. njune člane
izstop člana iz združenja (KP obvezuje še 1 leto)
SPLOŠNA VELJAVNOST
Veljavnost za vse delavce pri delodajalcu(cih) za katere velja KP sklene en ali več reprezentativnih sindikatov Načelo “in favorem“ ob hkratnem obstoju več KP iste vrste na isti ravni
RAZŠIRJENA VELJAVNOST
Za vse delodajalce in delavce v panogi
Pristojnost ministrice oz. ministra
Na predlog ene od strank
POGOJI: stranki KP - reprezentativni sindikati in združenja delodajalcev, ki zaposlujejo več kot ½ delavcev za katere že velja KP dejavnosti
Reševanje kolektivnih sporov
•Mirni načini (pogajanja, posredovanje, arbitraža)• interesni spor ⇒ posredovanje, arbitraža• spor o pravicah ⇒ pogajanje, posredovanje, arbitraža
• Sodni spori (delovna sodišča) ⇒ kolektivni delovni spori
Stavka
•Organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela:
1. pri delodajalcu
2. v dejavnosti
3. kot splošna stavka Stavka delodajalcev!
Izprtje (lock-out)
Sklep o začetku stavke
• SPREJEM• organ sindikata ali večina delavcev pri delodajalcu
• VSEBINA• zahteve delavcev, čas začetka, kraj, oblikovanje organa, ki zastopa
interese delavcev in vodi stavko (stavkovni odbor)
Napoved stavke
• Stavkovni odbor mora napovedati stavko najpozneje 5 dni pred dnevom, določenim za njen začetek.
• Stavkovni odbor pošlje sklep o začetku stavke delodajalcu oziroma pristojnemu organu zbornice ali združenja delodajalcev.
• Čas za sporazumno rešitev nastalega spora.
Organizacija in vodenje stavke
• na način, ki ne ogroža varnosti in zdravja ljudi in premoženja ter omogoča nadaljevanje dela po končani stavki;
• prepoved preprečevanja dela delavcem, ki ne sodelujejo v stavki;
• prenehanje stavke s sporazumom ali sklep o prenehanju.
Posebnosti:
pri delodajalcih, ki opravljajo dela posebnega družbenega pomena, določena z zakonom („če to zahteva javna korist“) – javni sektor
v državnih organihzagotoviti se mora:
• minimum delovnega procesa• izpolnjevanje mednarodnih obveznosti
v obrambi in notranjih zadevah v skladu s posebnimi zakoni
Pravne posledice
• Upoštevaje zakonske pogoje, organiziranje in udeležba v stavki:• ne pomeni kršitve delovne obveznosti• ni podlaga za disciplinski ali odškodninski postopek• ni razlog za prenehanje delovnega razmerja
• Pravica do nadomestila plače le, če je določena s KP
• Prepoved zaposlovanja novih delavcev med stavko
Sodelovanje delavcev pri upravljanjuZSDU ⇒ izbirna pravica delavcev!
Veljavnost: gospodarske družbe; s.p. z najmanj 50 zaposlenimi; zadruge; zavodi; gospodarske javne službe; banke; zavarovalnice
Načini & oblike:individualno (pr. do pobude & odgovora na pobudo,obveščenost, izražanje
mnenja, pojasnitev; 88. člen)kolektivno (obveščanje, posvetovanje, soodločanje, zadržanje odločitve; členi
89. - 98.)zbor delavcev, svet delavcev & delavski zaupnik, predstavniki delavcev v
organih upravljanja
Kolektivna pravica do soupravljanja
Se izvaja preko:
Zbora delavcev
Sveta delavcev ali delavskega zaupnika
Predstavnikov delavcev v organih družb (nadzorni svet, uprava, delavski direktor)
Zbor delavcev
Skliče svet delavcev
Vsi zaposleni, razen vodilnega osebja
Lahko obravnava vsa vprašanje iz pristojnosti sveta delavcev, ne more pa odločati
Min. enkrat na leto, praviloma izven delovnega časa ⇒možen drugačen dogovor
Svet delavcev
Svet delavcev ⇒ več kot 20 zaposlenih; min 3 člani (⇑ zaposlenih ⇒ ⇑ število članov sveta delavcev)
Delavski zaupnik ⇒manj kot 20 zaposlenih
Volitve pravica voliti: 6 mes. zaposlen (aktivna volilna pravica) pravici biti voljen: 12 mes. zaposlen (pasivna volilna pravica) poslovodstvo & prokuristi & družinski člani kandidatov ⇒ nimajo volilne pravice predlaganje kandidatov: delavci & reprezentativni sindikatimandat 4 leta, možna ponovna izvolitev tajne, neposredne strošek delodajalca
Položaj člana sveta delavcev
Pravica do odsotnostimin 3 ure/mesec za posvetovanje z zaposlenimimin 40 ur/leto za izobraževanje za opravljanje funkcije
Opravljanje funkcije ⇒možnost profesionalizacijesodelovanje na sejah, sestankih ipd. v delovnem časupolovični delovni čas (50 - 300 zaposlenih)polni delovni čas ⇒ več kot 300 zaposlenih
Posebno varstvoprepoved diskriminacije (67. člen)odpoved s soglasjem sveta delavcev ali s sodbo sodišča
Pristojnosti sveta delavcev
Obveščanje (89. & 90. člen)
• sprotno: položaj družbe in gospodarstva, razvojni cilji ipd.
• predhodno: sprememba tehnologije, zmanjšanje gospodarske dejavnosti ipd.
Posvetovanje (91. - 94. člen)
• statusna & kadrovska vprašanja, vprašanja VZD
• posredovanje informacij (30 dni) in skupno posvetovanje (15 dni)
Soodločanje (95. - 96. člen)
• merila za ocenjevanje delovne uspešnosti, kriteriji za napredovanje...
• potrebno soglasje sveta delavcev!
Zadržanje odločitve (98. člen)
• kršenje dolžnosti obveščanja & posvetovanja
Predstavniki delavcev v organih družb
Dvotirni sistem
Nadzorni svet: min 1/3 - max 1/2 delavskih predstavnikov ⇒statut; imenuje in odpokliče svet delavcev
Uprava: delavski direktor, če več kot 500 zaposlenih; predlaga svet delavcev, imenuje nadzorni svet
Enotirni sistem
Upravni odbor: min eden oziroma min eden na vsake 3 dopolnjene člane ⇒ statut; imenuje in odpokliče svet delavcev
Izvršni direktor: izmed članov UO & če več kot 500 zaposlenih; predlaga svet delavcev, imenuje upravni odbor
Recommended