MOLITVENO BOGOSLUŽJE ZA BOŽIČ, št. 6 Pojdimo torej v Betlehem! (Lk 2, 15)

MOLITVENO BOGOSLUŽJE ZA BOŽIČ, št. 6

Pojdimo torej v Betlehem! (Lk 2, 15)

"Božič je zato, da nas prebudi v globinah naše duše in srca, da se dotakne src, ki so

morda pozabila ali zdvomila, da so ljubljena in da so sposobna ljubiti."

p. Pavle Jakop

Božič se dotakne tam, kjer je duša najbolj prosojna in dojemljiva, pa tudi ranljiva in

ranjena, izropana ter lačna.

Tam, kjer se je zdelo že pozabljeno in odčustvovano, se dotakne naših sanj iz

otroštva in sproži roke, da bi objele dom, ljubljene,...

vse, prav vse, sproži roke, da bi objele Boga,

ga stisnile k sebi, ga ljubkovale, rotile, mu očitale in ga slavile.

Božič vstopa v mojo in tvojo votlino čakanja, neuslišanosti, greha in nemoči, da prižge na

njenem vhodu povsem drobno lučko, ki naju vabi k izhodu, k življenju in

občestvu,

vabi iz neplodnosti zime k prihodnosti .... ki naj bo vsa ožarjena s to drobno lučko,

zate, za vse tvoje, za vse ljudi!

Leto je naokrog… in že je tu božič – praznik rojstva Božje ljubezni!

Za kristjane – eden od največjih praznikov. Sam Bog se je učlovečil iz ljubezni do nas, da bi nas odrešil, da bi z nami delil človeško

življenje.

Božič je bil že od nekdaj osebno in družinsko doživetje – praznik navznotraj – stik z Bogom.

V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Spavaj, Božje Detece!Naj ti bo lepo med pastirci,

ki te vdano ljubijo toplo.

O, poslušaj pesmico,pesmico srca,

ki prepevajo pastirček

ti iz duše dna.

S svojo Božjo Mamicotu pri nas stanuj!

Vse je tvoje,kar imamo,

ti nam gospoduj!

Iz bogate slovenske božične zakladnice

Odlomek iz evangelija:V istem kraju so pastirji prenočevali na prostem

in čez noč stražili pri svoji čredi. Gospodov angel je stopil k njim

in Gospodova slava jih je obsijala. Zelo so se prestrašili.

Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse

ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod. To vam bo v

znamenje: našli boste dete, povito in položeno v jasli.«

In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki je hvalila Boga in govorila:

»Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.«

Ko so angeli šli od njih v nebo, so pastirji govorili drug drugemu: »Pojdimo torej v Betlehem in

poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!«

Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli.

Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku. In vsi, ki so slišali, so se

začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te

besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za

vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo

rečeno.

Lk 2, 8-20

Po kratki tišini:O, vsi mi, ki v srcu goreče pričakujemo

odrešenje, svobodo in mir, pridimo in se srečajmo z Detetom,

ki je rojeno iz Marije: on je Bog, naš Odrešenik, edini vreden tega imena, edini Gospod.

Rojen je za nas, pridite, molimo!

papež Janez Pavel II.

Bogoslužje nadaljujemo z molitvijo desetke rožnega venca:

Ki si ga Devica rodila.

Prva resnica, ki jo je treba prav za božič zelo poudariti, o našem Bogu je ta: naš Bog ima svoj obraz in svojo

izkaznico, ima svoje ime in svoj priimek, to je Jezus Nazarečan,

ima datum in kraj svojega rojstva, to je začetek našega štetja, v Betlehemu v Judeji,

ima svojo mater in svojega očeta, to sta Devica Marija in Sveti Duh, ima svoje mere in svojo postavo,

ima svoj življenjepis in svojo zgodovino.

Naš Gospod Jezus Kristus je oseba. To ni nekakšna zamegljena in oslepela sila,

temveč je živa in čuteča oseba, ki ima svoje obličje in svoje poteze,

ki ima svoje oči in svoj pogled, ki ima svoje srce in svojo zalogo ljubezni.

Je oseba, ki hodi in potuje,ki dela in pozdravlja z rokami, je človek, ki je lačen in žejen

in utrujen in zaspan, ki ljubi, upa in veruje,

ki poje in se joče, ki se veseli in žaluje.

To resnico lahko štejemo za temeljno značilnost naše vere: ne verujemo v nekaj, temveč v nekoga,

ne upamo v nekaj, temveč v nekoga, ne ljubimo nekaj, temveč nekoga,

ne praznujemo rojstva neke kozmične energije, ampak Boga.

Prošnje za osebne ali splošne potrebe. Na prošnje odgovarjamo: Prosimo te, usliši nas!

V razmislek:Če kdaj, potem za božič naša dobrota ne bi smela biti

maska, ampak izraz odprtega srca. Ob prazniku Jezusovega rojstva

si vtisnimo v srce sedem svetopisemskih svetov, ki so zapisani v pismu Rimljanom (Rim 12,9-11)

in nakazujejo, kaj je odprto srce:

1."Odklanjajte zlo." Samo kdor se zaveda, da ga Bog ljubi, zmore

odklanjati zlo.

2. "Oklepajte se dobrega." Kadar človek stori dobro delo, ne da bi mu bilo

treba, se Bog ozre navzdol, se nasmehne in pravi:

»Že samo za ta trenutek je bilo vredno ustvariti svet«!

3. "Drug drugega ljubíte z bratovsko ljubeznijo."

So dnevi, ko se imamo preprosto radi. So trenutki, ko je treba na novo začeti

in so trenutki, ko je treba nekoga preprosto objeti!

4. "Tekmujte v medsebojnem spoštovanju." Spoštujmo druge ljudi. To načelo naj bo v nas kot prvo. Spoštovanje pomeni videti drugega v Božji

luči.

5. "Ne popuščajte v vnemi." Tu vnema pomeni skrbno zanimanje za nekoga,

skrb za drugega: Ali je kdo doživel Božjo ljubezen, ne vidim po tem, kako govori o Bogu,

marveč po tem, kako govori o soljudeh.

6. "Bodite goreči v duhu." Naš duh naj vre, ne bodimo mlačni, leni,

zdolgočaseni, kot tisti, ki nikoli ne najdejo časa, da bi se zavzeli,

in znajo zmeraj najti kakšen izgovor. Bodimo goreči!

7. Sedmi svet je odločilen: "Služite Gospodu!" To pomeni, da apostol Pavel ne daje nasvetov,

ki bi urejali samo človeške odnose, ampak želi, da prepoznamo v vsakem odnosu

njega, ki stoji za vsem, Jezusa.

Jezusa, ki nam ponavlja: "... ste meni storili." Zaradi Jezusa se za letošnji božič

in za vedno oklenimo dobrote!

Uvod v očenaš:Obstaja čudovito, skrivnostno pravilo, da tri stvari po katerih v življenju najbolj hrepenimo – srečo, svobodo in notranji mir – vedno pridobimo tako,

da jih podarimo nekomu drugemu.

Kristjani svobodo, mir in radost bližnjim podarjamo tako, da se ljubimo med seboj in da drug za

drugega molimo. Ta očenaš bom zmolil zate!

Oče naš…

Bogoslužje zaključimo z naslednjo mislijo:Praznovanje božiča bo hitro minilo.

Kaj bo po njem ostalo v našem življenju? Marsikaj moramo začeti drugače.

Marsikaj v zvezi z Bogom moramo globlje doživeti in preiti od dobrih želja k dejanjem.

Zaliti moramo svoje gorčično zrno vere in očistiti svojo ljubezen do Boga in do sočloveka.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu…

Pripravila: dr. Mojca Bertoncel, tajnica Škofijskega urada za laike Nadškofije LjubljanaPowerPoint predlogi: spletBesedila zbrala: Igor Dolinšek, p. Marjan Čuden OFM