View
305
Download
0
Category
Preview:
DESCRIPTION
Najlepše vinske poti
Citation preview
PR
IMO
Ž
PL
AH
UTA
TO
MO
JE
SEN
IČN
IK
VODNIK PO SLOVENSKIH VINOGRADIH
44,96 €
V
Primož Plahuta & Tomo Jeseničnik
ajlepš
e vins
ke po
ti
si ljubitelji narave, žlahtne kapljice in dobre hrane (pa tudi
dobrih knjig s prekrasnimi fotografijami), sprehodite se s knji-
go Najlepše vinske poti po najlepših slovenskih vinorodnih okoliših.
Avtorja – poznavalec vin Primož Plahuta in priznani slovenski
fotograf Tomo Jeseničnik – vas bosta s to turistično monografi-
jo o slovenskih vinorodnih okoliših in njihovih vinih popeljala od
s soncem obsijane Istre in Goriških brd prek vetrovnega Krasa in
Vipavske doline vse do zelene Štajerske in Prekmurja ter po šte-
vilnih drugih koncih z lepo naravo, bogato kulturo in predvsem
dobrim slovenskim vinom. Za popolno harmonijo smo informa-
cijam o vinih, vinarjih in njihovih vinskih kleteh dodali tudi kuli-
narične predloge in nujne turistične informacije, če se boste kje
mudili malce dlje.
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 1 8/18/10 12:33:18 PM
VODNIK PO SLOVENSKIH VINOGRADIH
Primož Plahuta, Tomo JeseničnikNAJLEPŠE VINSKE POTIVodnik po slovenskih vinogradih
Prva izdaja, prvi natis
Uredila Darja Butina
Oblikovala in tehnično uredila Mojca Kumar Dariš
Jezikovni pregled Svetlana Ristin
Cankarjeva založba – Založništvo, d. o. o., Ljubljana 2010
Direktor Bojan Švigelj
Natisnila tiskarna Gorenjski tisk, d. d., Kranj
Naklada 2000 izvodov
© Cankarjeva založba – Založništvo, d. o. o., Ljubljana 2010
Vse informacije o knjigah založbe Mladinska knjiga lahko dobite tudi na internetu: http://www.
Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela in njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, skupaj s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.
CIP – Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
338.48:634.8+663.2(497.4)(036)
PLAHUTA, Primož Najlepše vinske poti : vodnik po slovenskih vinogradih / Primož Plahuta & Tomo Jeseničnik. – 1. izd., 1. natis. – Ljubljana : Cankarjeva založba, 2010
ISBN 978-961-231-737-91. Jeseničnik, Tomo252017152
Primož Plahuta & Tomo Jeseničnik
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 2 8/18/10 12:33:18 PM
VODNIK PO SLOVENSKIH VINOGRADIH
Najlepševinske poti
Primož Plahuta & Tomo Jeseničnik
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 3 8/18/10 12:33:19 PM
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 4 8/18/10 12:33:20 PM
Vsebina7 Uvod
9 Goriška brda
39 Slovenska Istra
67 Kras
91 Vipavska dolina
117 Dolenjska
145 Bela krajina
173 Bizeljsko Sremič
199 Štajerska
299 Prekmurske gorice
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 5 8/18/10 12:33:21 PM
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 6 8/18/10 12:33:24 PM
Kulturno dediščino sta v naših krajih pomembno oblikovala vinska trta in vino. Posredno je bil so
ustvarjen značaj slovenskega človeka, ki si danes ne more več predstavljati življenja in običajev
brez vina. Njegova vpetost v slovensko individualno in kolektivno zavest se prenaša iz roda v rod že več
stoletij, morda tudi tisočletij. Že v starih pisnih virih je omenjena vinska trta, v 19. stoletju je vinopisje
na Kranjskem, Štajerskem in Goriškem doživelo razmah, čemur je sledil nagel razvoj vinogradništva in
kletarstva, ki smo mu priča še danes.
Pričujoči vodnik je nastal, da bi z besedo opisal in s sliko orisal to neločljivo sobivanje človeka in na
rave, trte in vina, ki neizbrisno pušča sledi v zgodovinskem spominu, vinorodni krajini, arhitekturi, ku
linariki in umetnosti. Slovenske poti so bogate, ker jih spremljajo dobrovoljni in gostoljubni domačini,
ki bivajo v prelestni krajini z arhitekturnimi presežki in vini, ki mejijo na dovršeno umetnost in s tem
odlično plemenitijo slovenske vinske poti. Le koga niso navdušili Goriška brda, Kras, Dolenjska ali Or
mož, drugega morda bolj Vipava, Istra, Bela krajina ali Bizeljsko, tretjega morda naše največje vinorod
no mesto Maribor, obdano s samimi slavnimi vinskimi grički. Saj, kar same vabijo zidanice in hrami ali
vijugasta cesta, kar sama kaže pot po prijetni deželi. In vino tako odlično in polno, da ga mora spošto
vati vsak. Vodnik nas popelje čez krajino, ki ji v pestrosti in eleganci ni para, v kateri si lahko spočijete
oči ob pogledu na vinorodno preprogo in srednjeveške lepote. Zato naj bo bralcu v pomoč pri uživanju
in dopolnitev v poznavanju, kje in kdaj je mogoče najboljše in najlepše doživeti v vinorodni Sloveniji.
Sama beseda je skladno dopolnjena s fotografskimi izseki, ki kot kamenčki v mozaiku dopolnjujejo stva
ritev. Zato jo je nujno in vredno vzeti v roke, preden se podamo na pot. Z malo domišljije si bralec lahko
predstavlja vsako vinorodno lego, vas, vinogradnika ali vino. Želimo si, da bi tudi ostali, ki raje potujejo
v mislih, uživali na udobnih foteljih ob njenem branju in si najbolj živo predstavljali čudovito pot, ki so
jo tlakovale kapljice znoja in solz vinogradnikov. In to samo zato, da bi se lahko vinski užitkarji prepu
ščali najlepšemu spevu narave in človeka – njegovemu veličanstvu vinu.
Uvod
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 7 8/18/10 12:33:28 PM
Pot nas vodi po vseh vinorodnih okoliših Slovenije, kjer obidemo praktično vse vinorodne kotičke
naše lepe dežele. Vinske ceste povezujejo posamezne odlične detajle okolišev. Večje vinorodne oko liše,
predvsem Štajersko, ki jo tvori kar pet nekdanjih okolišev, prepotujemo po več različnih trasah vinskih
cest. Ker vinska pot ne gre vedno samo premočrtno, so posebej označeni zanimivi sprehodi in izleti
iz poti, opisane najznamenitejše vinorodne lege in omenjeni sloveči vinarji ter gostoljubni krčmarji,
ki jim je poslanstvo iskanje skladnosti domače kulinarike in enologije ter uživajo v zadovoljstvu gur
manov.
Primož Plahuta
8
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 8 8/18/10 12:33:33 PM
Goriška brda
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 9 8/18/10 12:33:36 PM
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 10 8/18/10 12:33:39 PM
Goriškabrda11
sredozemskih vetrov, ki neovirano pihljajo iz Tr
žaškega in Gradeškega zaliva. Posamezne doline
tudi na zelo prisojnih krajih ostanejo zelene vso
zimo, češnje zorijo že aprila, uspevajo celo agru
mi. Na drugem koncu Goriških brd, višje proti se
veru pri zgornjem Brezoviku, uspeva vinska trta
do nadmorske višine 600 m. Nižje, ob močneje iz
raženih sredozemskih vplivih, vinarji pridelujejo
močnejša, bolj strukturna vina, na višjih legah pa
bolj aromatična, harmonična in pitna.
Briški grički so prekriti z rodovitno prstjo na
flišni podlagi. Od juga proti severu sestavljajo tri
glavna slemena, od katerih se odcepljajo številni
pomoli.
Poleg vinogradov in sadovnjakov v Brdih naj
demo tudi gozdove listavcev, v katerih prevladu
jejo akacija, nujno potrebna za vinogradniško ko
lje, hrast graden, črni gaber, mali in veliki jesen,
domači kostanj, gorski javor in bukev. Najdemo
jih v okolici Podsabotina in v gornjih Brdih, v po
rečjih vodotokov in strmih, za vinogradniško pri
delavo neprimernih pobočjih. Ponekod srečamo
tudi sredozemsko cipreso in cedro.
inorodni okoliš Goriška brda se razpro
stira na skrajnem zahodu Slovenije na
72 kvadratnih kilometrih. Na vzhodu in
jugu briških gričev se kot stražna stolpa dvigujeta
Sabotin (609 m) in Korada (812 m), pod njima pa
si je urezala strugo smaragdna Soča. Brda so odpr
ta proti zahodu, kjer je njihova naravna meja reka
Idrija, ki jih loči od Furlanske nižine. Proti jugu se
gričevje znižuje in prehaja v Prevalsko ravan pod
Vipolžami in Mošo.
Goriška brda so obsijana s soncem, ki nas poz
dravi v vsakem briškem pridelku – oljčnem olju,
češnjah, marelicah, breskvah, figah ali grozdju, ki
ob svetem Martinu dozori v vrhunsko vino. V Br
dih spet pospešeno širijo nasade oljk, ki so po po
zebi leta 1929 skoraj izumrle. Včasih so pridelo
vali tudi češplje in jih penčali (suhe, olupljene in
prekajene so sploščili). Take so se pogosto znašle
na trgih avstroogrske monarhije.
Vpliv Sredozemlja se na različnih koncih Brd
čuti različno, saj gričevje in dolinice ustvarjajo
svojstvene podnebne kotičke. Na jugu, kjer je nad
morska višina samo 80 m, je močan vpliv toplih
V
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 11 8/18/10 12:33:42 PM
12
Viharna preteklostNaši slovanski predniki so naselili Brda v 6. stolet
ju. Skozi zgodovino so morali priznavati različne
nadvlade: v 8. stoletju frankovskonem
ško državo, v začetku drugega tisoč
letja oglejske patriarhe in gori
ške grofe. Po smrti zadnjega
grofa so prišli pod oblast
Habsburžanov, za krajša
obdobja pa so jih iz av
strijskih krempljev iz
pulili Benečani in Na
poleon z Ilirskimi pro
vincami. Preživeli so
največje bitke v zgo
dovini na slovenskem
ozemlju, soško fronto,
ki je pustila neizbrisne
sledi tudi v Brdih, čeprav
jim je glavni val vojne vihre
prizanesel. Med obema vojna
ma so pretrpeli italijansko potuj
čevanje in težke gospodarske razmere,
saj so bila furlanska vina cenejša, čeravno ne bolj
ša. Leta 1947 so bili s preostalo Primorsko priklju
čeni Sloveniji.
In vendar je zgodovina Goriških brd predvsem
zgodovina vinogradništva in kletarjenja. Najprej
so vinsko trto sadili prosto, brez vrst. Ko so že po
znali vrste, pa je bila vzgojna oblika dvojni guyot.
Za tiste čase so bili značilni tudi latniki in braj
de. Pred napadom trtne uši so trto razmnoževali
s podtak njenci, zasuli s preperelim hlevskim gno
jem in jo ročno obdelovali. Vinogradniška opra
vila v preteklih stoletjih so bila rez, okopavanje,
nošenje gnoja na žirklah (nosilih) in žetev s fouči
(srpi). Ko se je bližala trgatev, so pripravili leseno
posodo – ovinili so jo z zmečkanim grozdjem, ku
hanim v vodi. Natrgano grozdje so nabirali v bren
te in v čebrih pripeljali domov, nato so ga kar z
bosimi nogami zdrozgali in stisnili z lesenimi sti
skalnicami – turklami.
Že v daljni preteklosti so imeli rdeče vino iz
sorte pokalca za zdravilno, primerno za bolnike.
Drugače pa so Brda domovina zlate rumene re
bule, ki je primerna tudi za zorenje. Vendar jo je
treba nadvse skrbno gojiti vse leto, že v vinogra
du, da je grozdni sok dovolj bogat in da je pol
na snovi, ki se med ležanjem v sodu še obogatijo.
Povabilo na potSolkan, Podsabotin, Hum, Kojsko, Gonjače,
Šmartno, Dobrovo, Medana, Ceglo, Vipolže,
Dolenje Cerovo, Gorenje Cerovo, skozi Hum
in Kojsko, Vedrijan, Snežeče, Drnovk, Neblo,
Hruševlje, Kožbana, Slapnik, Kapela, Plave.
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 12 8/18/10 12:33:48 PM
Del Sabotina nad Solkanom pripada Sloveniji
in del Italiji. V slovenskem delu je opazen zname
niti napis Naš Tito, ki se občasno spremeni v drug
napis in je kot spomin na polpretekli čas za okoli
čane jabolko spora. Na pobočju Sabotina so kaver
ne iz prve svetovne vojne, kar kaže na strateški
pomen tega mejnika v zgodovini.
Prozorna vrata v majski rajNa našem ozemlju s Sabotina vstopimo v Gori
ška brda skozi prijetno dolinico ob vasi Podsabo
tin, ki jo sestavljajo številni gručasti zaselki levo
13 Goriškabrda
Zdi se, da ima v Brdih in z roko v roki z Brici lepo
prihod nost, predvsem zato, ker so danes Brda de
žela mladih, ambicioznih vinarjev, ki jim trta in
vino nista samo v veselje, temveč sta njihov na
čin življenja.
Dve državi – ena BrdaZgodovina je hotela, da so Brda po drugi svetov
ni vojni z državno mejo ločili od Gorice in je bila
pot do njih iz preostalega dela Slovenije malo ote
žena. Zato so v osemdesetih letih prejšnjega stole
t ja zgradili koridor iz Solkana po južnem pobočju
Sabotina čez italijansko ozemlje, ki je Brda pove
zal z matično domovino in ljudem skrajšal poto
vanje na vzhod. Slikovita pot pelje čez globoko so
tesko, ki jo je Soča vrezala med Sabotin in Sveto
goro. Ob mostu čez Sočo je bil še med avstroogr
sko nadvlado postavljen kamnit železniški most z
enim lokom, ki spada med večje svetovne zname
nitosti, vredne ogleda. Dunajska vlada je zgradila
železnico v vojaške namene kot nadomestno pro
go do Trsta: povezovala naj bi južne province ce
sarstva. Novogoriško (severno) železniško postajo
so odprli leta 1906 v navzočnosti številnih članov
habsburške kraljeve družine. Kljub izjemno boga
ti krajini ima danes enotirna neelektrificirana že
leznica še drugo vlogo: povezuje Soško dolino in
Julijske Alpe s Sežano in Jesenicami ter od tod z
Avstrijo. Že vrsto let na tej progi prirejajo izlete s
starimi parnimi lokomotivami, ki popeljejo turi
ste od Nove Gorice do Blejskega jezera.
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 13 8/18/10 12:33:52 PM
14
in desno ob cesti. Dolina pod Sabotinom je kakor
vrata v Goriška brda ali, kot je zapisal pevec Zo
ran Predin, kot prozorna vrata v majski raj. Geo
loško in botanično je dolina precej zanimiva, saj
apnenčasta podlaga prehaja v flišno. Tukaj se sre
čamo z vinsko trto, ki naše popotovanje skozi ta
okoliš spremlja na vsakem koraku. Verjetno ni
kjer na Slovenskem vinska trta ni posajena tako
strogo kakor prav v Brdih. Videti je kakor postro
jeni vojaki, kar daje deželi neizbrisen pečat. Preč
kamo potok Pevmico, zaradi katerega so ti kraji
še posebno privlačni. V vaš kem jedru stoji župnij
ska cerkev sv. Nikolaja, v zaselku Podsenica pa
podružnična cerkev sv. Lovrenca. Zatem se cesta
začne vzpenjati na flišno sleme, kjer je obmejna
vas Hum. Slovi po vinogradništvu – tu živi tudi
znana vinogradniška družina Simčič. Vendar mo
ramo biti pozorni, saj je v Goriških brdih kar nekaj
vinarjev z enakim priimkom. Karola, Marjana in
Igorja najbolj poznamo po pridelavi refoška. Prav
ste prebrali, tudi v Brdih najdemo to sorto, ki daje
vino močne rdeče rubinaste barve. Že Matija Ver
tovc ga omenja kot sorto, ki jo gojijo v Brdih.
Od graščine do razglednega stolpaCesta se razcepi na sever proti Kojskemu in na jug
proti Gornjemu Cerovemu. Vas Kojsko je sezida
na na flišnem slemenu med vodotokoma Birša in
zgoraj
Vas Kojsko s cerkvijo
Marijinega vnebovzetja
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 14 8/18/10 12:33:53 PM
Goriškabrda15
Travenčič, v sredinskem delu spodnjih Brd. Prvič
se omenja leta 1086. V vasi je podeželska grašči
na, ki je bila najprej last plemiške družine Coro
ninni, nato pa Attemsov. Prvotno stavbo so zgra
dili že leta 1594. Celoto sestavljajo glavna stavba
z reprezentančnim delom, park ter stanovanjska
in gospodarska poslopja. Ko se je park zarasel, so
ploščo, ki je bila postavljena v spomin na obisk
papeža Pija VI. v Kojskem leta 1782 na poti iz Ri
ma na Dunaj, prenesli v župnijsko cerkev. Sredi
vasi je cerkev Marijinega vnebovzetja z gotskim
prezbiterijem in baročno ladjo iz leta 1768, nad
vasjo na vzpetini jugovzhodno od vaškega jedra
pa romarska cerkvica sv. Križa na Taboru z zna
čilnim zvonikom. Spominja na utrdbo: osamelec, zgoraj
Vas Kojsko s cerkvijo
Marijinega vnebovzetja
levo
Znameniti kamniti most
čez Sočo pri Solkanu
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 15 8/18/10 12:33:58 PM
16
stražar Kojskega. Zgradili so jo že med letoma
1470 in 1480. Ogleda je vredna zlasti zaradi edin
stvenega poznogotskega krilnega oltarja iz 1515.
Naprej proti severovzho
du na slemenu med po
tokoma Reka in Birša je
vas Gonjače. Stoji ob kri
žišču cest, ki vodijo v
Plave, Vedrijan in Šmar
t no. Na zahodu je vzpe
tina Menik, na kateri je
znameniti 24 m visoki
raz gledni stolp. Zgrajen
je bil leta 1961 in je po
svečen padlim med dru
go svetovno vojno. Kdor
nima dobrega želodca ali
ravnotežja, naj ne pleza
nanj, posebno ne v vetrovnih dneh. Sicer pa je z
njega čudovit razgled po Brdih. Odkrije nam do
line in griče in ob jasnih dneh prečudovito kuliso
Julijskih Alp s Krnom in Matajurjem, na zahodu
zasnežene Dolomite, na vzhodu Trnovsko planoto
s Sveto goro, na jugu pa pogled do morja.
Briško orlovo gnezdoMalo proti vzhodu je Šmartno, zgodovinsko in
kulturno izjemno pomemben kraj v Brdih, ki mu
objekti in pozidava dajejo neko posebno veljavo in
slikovitost. Njegovo jedro je pozidano v srednjeve
ško trdnjavo. Prvič se omenja že leta 1317, zgraje
na pa je bila med avstrijskobeneškimi vojnami.
Kljub silni vnemi je Benečani nikoli niso zavzeli.
O sloviti trdnjavi poje tudi Gradnik:
Že stara s slavo venčana trdnjava,
kot orlov gnezdo v srcu Brd,
vmes smokev, breskev, oljk in črnih trt.
Zgodovina Šmartnega je prav dramatična. Tudi
njegova sedanjost je pravi boj: propad srednjeve
ške dediščine, podiranje stolpov, da so lahko mo
torna vozila prišla v utrjeno vas, potres leta 1976.
Danes se vas obnavlja v prvotnem slogu. Hiše so
pozidane okrog cerkve sv. Martina, zavetnika voja
kov, jezdecev, konj, vinogradnikov in še koga. V
njej so freske Toneta Kralja, zvonik pa je iz 14. sto
letja. Nad vhodom je vzidan rimski nagrobnik.
Pot nas iz Kozane vodi naprej skozi Zali Breg na
zahodnem pobočju flišnega slemena. Stara hiša v
vasi z letnico 1644 je menda vrstnica nekdanjega
moškega samostana, ki ga je dal avstroogrski ce
sar Jožef II. neusmiljeno zapreti. Na robovih vasi
so lepi vinogradi.
Vino in umetnostKar nenadoma po vijugasti cesti prispemo v Do
brovo, gospodarsko središče Goriških brd in se
dež občine. Naselje je nastalo na nadmorski višini
133 metrov na podolgovatem slemenu med doli
nama potokov Reka in Donank. Renesančni grad z
baročnimi poudarki je bil sezidan okoli leta 1600.
desno
Srednjeveška trdnjava
in vas Šmartno
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 16 8/18/10 12:34:01 PM
Goriškabrda17
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 17 8/18/10 12:34:05 PM
I z l e t I s p o t I
KozanaProti jugozahodu se iz Šmartnega odcepi cesta proti Kozani, ki je že v spo-
dnjih Brdih. Je precej razpotegnjena in stoji na flišnem slemenu, ki se znižuje
proti Vipolžam v ravnico Prevala. V gručastem vaškem jedru je cerkev sv. Roka,
ki ima zvonik s tempeljskim zaključkom. Tu je posestvo Dejana Peršolje, ki pri-
deluje izjemna vina pod blagovno znamko Peršolja. Nekateri strokovnjaki celo
menijo, da prav on med slovenskimi vinarji največ pozornosti posveča kako-
vosti vina. Posebej se odlikuje cabernet franc, harmonično, lepo in prijetno,
dozorelo vino z aromo jagodičevja ter rahlo hrastovo noto. Omeniti je treba
še chardonnay, bogato, zlato rumeno vino polnega okusa ter izrazito visoke-
ga alkohola in ekstrakta. Vrhunska vina ponujajo tudi Oton Reya, Maksimilijan
Reya ter Igor in Aljoša Jakončič. Predvsem zadnja dva se čedalje bolj uvelja-
vljata doma in v tujini z odličnimi vini pod blagovno znamko Carolina in Ja-
končič. Skupna značilnost njunih vin je dozorelost in harmoničnost.
V tlorisu je kvadrat s štirimi stolpi na vogalih. Zi-
dati so ga začeli menda knezi Montecuccoli, prva
lastnica dokončanega gradu je bila družina Collo-
redo, ob koncu 18. stoletja de Catterini - Erzberg,
to pa je nasledil grof Silverio de Baguer. Njegov
rod se začne leta 1181; ta plemiška družina izhaja
iz province Saragoza v Aragoniji. Iz grba je razvi-
dno, da je bila krščanska in da se je med drugim
na strani Matije Korvina bojevala proti Turkom.
Silverio Baguer de Corsi y Ribas je bil leta 1867
imenovan za sekretarja španskega veleposlani-
štva na Dunaju. Tekoče je govoril in pisal več je-
zikov. Ko je hudo zbolel, so mu svetovali, da se
preseli na Goriško, kjer je podnebje milo in bo
ugodno vplivalo na njegovo zdravje. Tu je spoznal
Cecilio de Catterini-Erzberg, ki je z družino živela
na gradu Dobrovo, in se poročil z njo. Rodili sta se
jima hčeri Elvira in Mercedes. Na starost je preži-
vel veliko časa na gradu, proučeval eno najboga-
tejših knjižnic v širši okolici in urejal grajski mu-
zej. Družina Bagueri je bila zadnja lastnica gradu,
ki je bil po kapitulaciji Italije leta 1943 v celoti iz-
ropan. V pritličju so trije prostori, v dveh je re-
stavracija in v tretjem lovska soba, ki je okrašena
s slikami krajev, kjer so nekdanji gospodje ime-
li posesti. V prvem nadstropju je Viteška dvora-
na, v kateri danes potekajo kulturne prireditve.
levo
Vinar Igor Jakončič
desno
Renesančni grad na Dobrovem
18
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 18 8/18/10 2:57:47 PM
Goriškabrda19
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 19 8/18/10 12:35:08 PM
20
Okrašena je z grbi nekdanjih lastnikov. V preo
stalih prostorih v prvem in drugem nadstropju je
stalna zbirka grafik rojaka slikarja Zorana Mušiča,
ki jih je podaril Brdom.
Pod naseljem je bila leta 1957 zgrajena velika
vinska klet, ki je tedaj povezala briške vinograd
nike v zadrugo. V Brdih
je bilo to še toliko bolj
pomembno, saj se je do
druge svetovne vojne tu
ohranil kolonat, poseben
odnos med veleposestni
kom in najemnikom – ko-
lonom. Uvajanje kolonata
je bilo izrazito zlasti med
beneško nadoblastjo. Ko
lon je dobil zemljo, hišo,
klet in pridelovalna sred
stva, za plačilo je dajal de
lovno silo ter denarne in
blagovne dajatve. Delo –
raboto – je opravljala vsa
kolonova družina, tudi
otroci. Fevdalne družine
so imele včasih v lasti kar
cele vasi. Še pred drugo svetovno vojno je bilo v
kolonat vključenih 20 do 30 odstotkov prebivalcev
Goriških brd. Meščani so imeli v lasti posestva z
do dvajset hektarov in več deset koloni – zadnje so
imela celo župnišča. Šele agrarna reforma je leta
1949 odpravila ta krivični družbenogospodarski
odnos.
Današnja Vinska klet Goriška brda je poime
novala svojo najprestižnejšo znamko vin po ple
miški družini. Pod blagovno znamko Bagueri na
daljujejo tradicijo plemiške družine tudi današnji
gospodarji gradu. To so bogata, harmonična, ugla
jena vina, ki se odlično prilegajo izbranim jedem.
Najplemenitejša iz sort izbranega grozdja, rebu
la, sivi pinot, chardonnay, sauvignon, merlot in
cabernet sauvignon, ponujajo svetu v edinstve
no oblikovani in zaščiteni osmerokotni steklenici.
Pozneje so mirnim vinom Bagueri dodali peneče
se vino Contessa, pridelano po metodi charmat.
Brda slovijo še po odlični peneči se rebuli in ves
okoliš čedalje bolj postaja tudi domovina penečih
vin. Naj omenimo samo specialiste, pridelovalce
penin Mirana Sirka z blagovno znamko Bojana in
preminulega Zvonimirja Simčiča, starosto briških
enologov, z blagovno znamko Medot. Odličen je
sivi pinot Bagueri, polnega okusa in bogate sort
no značilne arome. Merlot Bagueri se lepo poda k
jedem iz svinjine, divjačine, govedine in srednje
zrelim sirom. Zlasti priporočamo pršutove ravio
le s paradižnikom in česnom, ovčetino s čebulo
in posušenimi paradižniki ter piščančji ragu s pa
priko, krompirjem in olivami. Vinska klet Goriška
brda skriva v svojih nedrih še druga odlična vina.
To so kakovostna bela in rdeča vina pod blagov
no znamko Villa Brici, vrhunska vina pod blagov
no znamko Quercus ter enogastronomska linija
posebej pridelanih in zvrščenih vin pod blagov
no znamko Aplus. Briški enologi, med katerimi
izstopa Darinko Ribolica, so na podlagi svojih spo
spodaj
Vinska klet Goriška brda
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 20 8/18/10 12:35:12 PM
I z l e t I s p o t I
VišnjevikPred Dobrovim lahko krenemo na sever proti vasi Višnjevik, ki je približno v
središču Brd, na flišnem griču zahodno od doline Vedrijanščka. Na pobočjih
Žažvarca in Loga so najbolj cenjeni vinogradi. Znani vinogradnik na tem kosu
briške zemlje je Aljoša Sirk. Goji sorte cabernet sauvignon, cabernet franc,
merlot, sauvignonasse (nekdaj furlanski tokaj), rebulo in druge značilne sorte
tega okoliša. Za posladek ponuja pikolit s preostankom sladkorja, ki je svež, ze-
lenkaste barve, mladosten in z zeliščnimi aromami. Vinsko ponudbo v Višnje-
viku zaokroža Valter Sirk.
znanj in po nasvetih tujih strokovnjakov pridela
li zanimiva zvrstna vina, ki so polna in zelo blizu
mednarodnemu vinskemu okusu, primerna za
globalno trženje.
Če hodite tod jeseni, ne zamudite martinova
nja ali Gradnikovih večerov, saj sta vino in poezi
ja na Slovenskem poročena vsaj od Prešernovih
časov.
Ali pa s kolesom pridite v Dobrovo pozno spo
mladi na praznik češenj (in vina).
Za vsak grozd pesemČe iz Dobrovega zavijemo proti jugu med vinogra
de, že izrazito v spodnjih Brdih prispemo v Meda
no. Znana je po poeziji in vinu, po Alojzu Gradni
ku in odličnih vinarjih. Prireditev Dnevi poezije in
vina njuno povezanost v tem kraju samo potrjuje
in utrjuje. Intimno druženje pesnikov pod murvo
na Gradnikovi domačiji je postalo več kot to. Na
branje poezije vsako leto pride tudi več tisoč po
slušalcev, ki se prepuščajo užitkom, kakršne po
nujajo Goriška brda. Gradnikov Spev svobode je
spev Brdom, prepoln nostalgije:
O Brda – moja domovina
presladka, slajša kakor vina
grozdi, ki nad vrati
hiš naših se v jeseni zlati
bleščijo. Brda, moja, mila
in draga domačija …
21
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 21 8/18/10 12:36:18 PM
22
In če je kdo znal opisati Brda in briškega člo
veka v različnih motivih, je bil to prav Gradnik.
Postavil je trajen spomenik Brdom in trpljenju
rodov za preživetje na najzahodnejšem koščku
slovenske zemlje.
V gručastem jedru vasi Medana na Medanskem
griču, nekako nad potokom Oblenč, je cerkev Ma
rijinega vnebovzetja. Prvotna cerkev, od katere je
danes ohranjenih le nekaj kamnov, je bila zgraje
na leta 1527, sedanja pa je iz leta 1882.
V Brdih je zelo znan in cenjen blagoslov oljčnih
vejic na oljčno nedeljo. Vsaka vejica je bila name
njena nečemu – vinogradu, hlevu, hiši … Žegna
nja so se udeležili vsi vinogradniki. A pogosto niti
oljka niti molitev nista pomagali, ko so skušali z
možnarji preprečiti točo. Pri popisu zadnjega gro
fa Silverija de Baguerija na gradu Dobrovo so našli
26 možnarjev za obrambo pred točo.
Medana je znana med drugim po dvolastni
štvu: veliko vinogradnikov ima vinograde v Slove
niji in Italiji, v okolišu Collio Goriziano. Odlična
vina prideluje Dušan Kristančič, njegove etikete
z značilnim pavom so simbol kakovosti vin.
Množica izvrstnih vinarjevSkoraj strnjeno naselje se vleče med Medano in
Ceglim tik ob slovenskoitalijanski meji, na jugo
vzhodnem pobočju Medanskega griča. V tem kra
ju živijo nekateri najznamenitejši briški vinograd
niki, ki skušajo Goriška brda in Slovenijo postaviti
na svetovni zemljevid znanih vinorodnih okolišev.
desno
Pogled na Medano iz vasi
Plešivo
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 22 8/18/10 12:36:21 PM
Goriškabrda23
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 23 8/18/10 12:36:23 PM
24
VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 24 8/18/10 12:36:26 PM
Recommended