View
6
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR
DIPLOMSKI SEMINAR
PRIMERJAVA SPLETNIH STRANI NAMENJENIH
ZBIRANJU ZAČETNEGA KAPITALA
Comparison of crowdfunding websites
Kandidat: David Lojen
Program: Univerzitetni
Študijska smer: Elektronsko poslovanje
Mentor: doc. dr. Simona Sternad
Maribor, september, 2013
PREDGOVOR
Dandanes si je vse teţje predstavljat ţivljenje brez interneta. Vsaka storitvena oz. prodajna
organizacija hoče delovati na način, da vse svoje poslovanje opravlja preko interneta. Po
drugi strani pa so mlada podjetja vselej zbirala začetni kapital s pomočjo bank, raznoraznih
posojil za mlade, prijateljev… Le redka podjetja so izkoristila svetovni splet za zbiranje
denarja, ki so ga za zagon podjetja potrebovala.
S pojavom spletnih strani namenjenih zbiranju začetnega kapitala (angl. crowdfunding) se
je tudi ta del poslovanja preselil na internet. »Crowdfunding« ponuja financiranje »startup«
podjetij na inovativen način in sicer preko investiranja mnoţic. Na spletu predstavimo
projekt, ki si ga ogleda milijone uporabnikov. Nekaterim uporabnikom je projekt oz.
produkt všeč, zato se odločijo, da investirajo v le tega. Pri promociji projekta si lahko
pomagamo s socialnimi omreţji, kot so Facebook, Twitter …
V diplomskem seminarju se bomo v teoretičnem delu osredotočili na samo razumevanje
pojmov spletnega mesta, kot tudi na razumevanje elektronskega poslovanja. Podrobno
bomo predstavili vrste, lastnosti ter značilnosti spletnih strani. Predstavili bomo začetno
spletno stran, hiperpovezave, portale, statične in dinamične spletne strani. Osredotočili se
bomo tudi na značilnosti dobrih spletnih mest. Modele elektronskega poslovanja pa bomo
razdelili glede na avtorje, ki so jih preučevali. Omenjeni avtorji so: Rappa, Timmers, Weil,
Vitale, Afuah in Tucci. Podrobno bomo spoznali različne vrste elektronskega poslovanja,
ter prednosti in slabost poslovanja samega. Praktični del bo sestavljen iz predstavitve
spletnih mest namenjenih zbiranju začetnega kapitala (angl. crowdfunding), ter analize treh
izbranih ponudnikov. Analiza bo sestavljena iz štirih kriterijev, in sicer: oblikovna podoba,
vsebina, navigacija in uporabnost, tehnologija ter zadetki v spletnih iskalnikih.
Zaradi laţje berljivosti bomo kriterije sprva navedli in opisali. Spletna mesta smo izbrali
zaradi priljubljenosti med uporabniki. Na primeru Kickstarter-ja, Indiegogo-ja in
RocketHub-a bomo spletna mesta nato analizirali.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ........................................................................................................................... 1
1.1 OPIS PODROČJA IN OPREDELITEV PROBLEMA .............................................................. 1
1.2 NAMEN IN CILJI ........................................................................................................... 1
1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ...................................................................................... 1
1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ........................................................................ 2
2 SPLETNO MESTO ..................................................................................................... 3
2.1 OPREDELITEV POJMOV ................................................................................................ 3
2.2 VRSTE SPLETNIH MEST ................................................................................................ 5
2.3 ZNAČILNOSTI IN LASTNOSTI DOBRIH SPLETNIH MEST .................................................. 6
2.3.1 Struktura in uporabnost ..................................................................................... 7
2.3.2 Vsebina .............................................................................................................. 9
2.3.3 Grafična podoba in izgled ................................................................................. 9
2.3.4 Šest korakov do dobre spletne strani ............................................................... 11
3 ELEKTRONSKO POSLOVANJE .......................................................................... 12
3.1 OPREDELITEV ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA .......................................................... 12
3.2 VRSTE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ..................................................................... 13
3.3 OBLIKE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA .................................................................... 14
3.4 MODELI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ................................................................... 17
3.4.1 Modeli elektronskega poslovanja po »Rappa« ................................................ 19
3.4.2 Modeli elektronskega poslovanja po »Timmers« ............................................ 20
3.4.3 Modeli elektronskega poslovanja po »Weill in Vitale« ................................... 21
3.4.4 Modeli elektronskega poslovanja po »Afuah in Tucci« .................................. 22
3.5 PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ............................. 22
3.5.1 Prednosti elektronskega poslovanja ................................................................ 22
3.5.2 Pomanjkljivosti elektronskega poslovanja ...................................................... 24
4 SPLETNA MESTA NAMENJENA ZBIRANJU ZAČETNEGA KAPITALA ... 25
4.1 ZGODOVINA .............................................................................................................. 26
4.2 PONUDNIKI ............................................................................................................... 26
4.2.1 Kickstarter ....................................................................................................... 28
4.2.2 Indiegogo ......................................................................................................... 30
4.2.3 RocketHub ....................................................................................................... 32
4.3 MODELI POSLOVANJA SPLETNIH MEST ...................................................................... 34
5 PRIMERJAVA SPLETNIH MEST NAMENJIENIH ZBIRANJU ZAČETNEGA
KAPITALA (KICKSTARTER, INDIEGOGO IN ROCKETHUB) ............................ 36
5.1 OBLIKOVNA PODOBA SPLETNIH MEST ....................................................................... 36
5.2 VSEBINA SPLETNIH MEST .......................................................................................... 36
5.3 NAVIGACIJA IN UPORABNOST ................................................................................... 37
5.4 TEHNOLOGIJA ........................................................................................................... 37
5.5 ZADETKI V SPLETNIH ISKALNIKIH ............................................................................. 38
6 SKLEP ........................................................................................................................ 40
POVZETEK ....................................................................................................................... 41
ABSTRACT ....................................................................................................................... 42
LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 43
KAZALO SLIK
Slika 1: Tradicionalna in spletna trgovina ........................................................................... 17
Slika 2: Razvrstitev poslovnih modelov .............................................................................. 21 Slika 3: Kickstarter - začetna stran ...................................................................................... 28 Slika 4: Indiegogo - začetna stran ....................................................................................... 31 Slika 5: RocketHub - začetna stran...................................................................................... 33
KAZALO TABEL
Tabela 1: Deset priljubljenih "crowdfunding" spletnih mest .............................................. 27 Tabela 2: Analiza oblikovne podobe spletnih mest ............................................................. 36 Tabela 3: Analiza vsebine spletnih mest ............................................................................. 37 Tabela 4: Analiza navigacije in uporabnosti spletnih mest ................................................. 37
Tabela 5: Analiza tehnologije spletnih mest ....................................................................... 38 Tabela 6: Zadetki v spletnem iskalniku Google .................................................................. 38 Tabela 7: Zadetki v spletnem iskalniku Yahoo! .................................................................. 38
Tabela 8: Zadetki v spletnem iskalniku Bing ...................................................................... 38
1
1 UVOD
1.1 Opis področja in opredelitev problema
Pravkar smo dobili odlično idejo za izgradnjo novega (angl. startup) podjetja. Toda kje
pridobiti prepotrebna finančna sredstva za udejanjanje naše ideje. Recesija je pripomogla,
da se banke izogibajo dajanju kreditov podjetjem v zgodnji fazi razvoja, saj so se ti krediti
v preteklosti izkazali za tvegane. V zadnjih letih si je čedalje teţje zagotoviti potrebna
finančna sredstva na običajen (kredit oz. posojilo) način. Namesto običajnih načinov
financiranja se vedno večje število predvsem tujih startup podjetij odloča, da svojo idejo
predstavijo širni javnosti.
Ţivimo v dobi, v kateri je vpliv interneta in socialnih omreţij ogromen, saj lahko milijoni
ljudi skoraj v trenutku izvejo oz. slišijo za naš novi izdelek, kateremu lahko posamezniki
namenijo finančna sredstva. Izjemen primer predstavlja podjetnik Eric Migicovsky, ki je s
pomočjo spletnega mesta Kickstarter zbral preko 10 milijonov dolarjev v 37 dneh.
Obiskovalci spletnih strani namenjenih zbiranju začetnega kapitala, investirajo svoj denar
brez obresti, kar je nepredstavljivo pri posojilu za katerega zaprosimo pri banki. Ljudje, ki
so investirali denar podjetju pa vloţijo svoj denar v donosno naloţbo.
1.2 Namen in cilji
Namen diplomskega seminarja je predstaviti sorazmerno novo metodo oz. način zbiranja
denarja potrebnega za zagona novega oz. »startup« podjetja. Prispevali bomo tudi k
splošnemu razumevanju spletnih mest, kar zajema zgradbo, vrsto in značilnosti. Na podlagi
prebrane literature bomo predstaviti modele elektronskega poslovanja s katerimi se
srečujemo vsakodnevno.
Cilji diplomskega seminarja so:
• opredeliti lastnosti spletnih strani, vrste spletnih strani in značilnosti le teh,
• opredeliti različne modele elektronskega poslovanja in glavne vrste poslovanja,
• analizirati spletne strani namenjene zbiranju začetnega kapitala,
• primerjati tri različne spletne strani namenjene zbiranju začetnega kapitala.
1.3 Predpostavke in omejitve
Pri izdelavi diplomskega seminarja izhajamo iz naslednjih predspostavk:
• predpostavljamo, da smo v času študija pridobil potrebno znanje za pisanje
diplomskega dela,
• predpostavljamo, da bo na razpolago dovolj ustrezne literature,
• predpostavljamo, da bo v prihodnosti spletno mesto vedno bolj razširjena oblika
financiranja novih projektov oz. podjetij,
• predpostavljamo, da bodo vsa analizirana spletna mesta ustrezala večini
kriterije, ki določajo kakovost spletnega mesta,
• predpostavljamo, da primerjava teh spletnih mest razkrila njihove razlike.
2
Omejitve diplomskega dela so:
• pomanjkanje literature v slovenskem jeziku,
• pomanjkanje praktičnih izkušenj z omenjenimi spletnimi stranmi,
• glavni vir literature pri primerjavi je splet.
1.4 Predvidene metode raziskovanja
V teoretičnem delu diplomskega seminarja bomo uporabili deskriptivni pristop in metodo
kompilacije, ki zajema spoznanja, opazovanja, sklepe, stališča in rezultate drugih avtorjev.
Z deskriptivnim pristopom in metodo kompilacije bomo spoznali predvsem spletno mesto,
ter njegove vrste in značilnosti. Prav tako pa tudi vrste, oblike, modele ter prednosti in
slabosti elektronskega poslovanja.
V praktičnem delu diplomskega seminarja pa bomo uporabili komperativno metodo, kjer
bomo med sabo primerjali tri različna spletna mesta za zbiranje začetnega kapitala. Spletna
mesta Kickstarter, Indiegogo in RocketHub so bila izbrana glede na preference
uporabnikov.
3
2 SPLETNO MESTO
Spletno mesto predstavlja več spletnih strani in drugih vsebin, ki so preko enotnega
naslova spletnega mesta v svetovnem spletu (angl. URL – Uniform Resource Locator)
povezani v celoto. Spletno mesto je lahko nameščeno na enem ali več spletnih streţnikih in
dostopno preko svetovnega spleta s HTTP1 protokolom (Wikipedia, 2013).
2.1 Opredelitev pojmov
V nadaljevanju bomo predstavili oz. zajeli pojme s katerimi se bomo srečevali v
nadaljevanju diplomskega seminarja. Ti pojmi so:
spletno mesto,
portal,
začetna spletna stran,
hiperpovezava,
statična spletna stran,
dinamična spletna stran.
Pojmi so v nadaljevanju podrobneje predstavljeni.
Spletno mesto. Predstavlja osrednjo točko vseh digitalnih komunikacijskih aktivnosti
določene organizacije. Običajno je sestavljeno iz več spletnih strani in ostalih interaktivnih
storitev. Informacijska arhitektura zagotavlja organiziranost vsebin in storitev spletnega
mesta. Kakovostno zadovoljevanje potreb obiskovalcev je posledica dobrega načrtovanja
uporabniške izkušnje spletnega mesta in vizualnega oblikovanja uporabniškega vmesnika
ter pripadajočih vsebin. Poznamo različne tipe spletnih mest (prodajno, medijsko,
korporativno, kadrovsko, spletna skupnost, forum…). Organizacija lahko upravlja z večjim
številom spletnih mest, ki so namenjene različnim ciljnim skupinam strank. Skupek vseh
spletnih mest in drugih digitalnih komunikacijskih rešitev imenujemo spletni prostor
posamezne organizacije (Grah, 2008).
Portal. Obseţno spletno mesto ali servis, namen katerega je izhodišče vsakega sprehoda
po spletu. Uporabnik si portal predstavlja kot skupek grafičnih elementov, povezav,
kanalov, navigacije, vsebin, iskalnih orodij, pomoči, imenikov … Iz urednikove
perspektive je portal tehnologija, ki omogoča ločitev vsebine od uporabniškega vmesnika,
ki ga določa uporabnik sam. Urednik zgolj določi nekaj privzetih pogledov (Leskovar,
2011).
Portal nudi uporabniku obseţno količino informacij o določeni tematiki. Določeni portali
nudijo tudi storitve, kot je na primer elektronska pošta, filtriranje informacij, prostor na
spletu (prav tam).
1 HTTP – HyperText Transfer Protocol
4
Prednosti in koristi portalov so (Townsend, Riz, & Schaffer, 2004):
boljše posredovanje informacij,
odstranitev ovir med aplikacijami,
bolj pregledni podatki in informacije,
moţnost vnovične uporabe informacij,
izboljšan dostop do pomembnih informacij,
ohranjanje odnosov s partnerji,
moţnost iskanja velikega števila različnih podatkov,
poenostavljeno komuniciranje.
Začetna spletna stran. Vsebuje koristne povezave ali informacije, ki se pojavijo, ko
zaţenemo spletni brskalnik. Začetna spletna stran po navadi vsebuje novice, igre, vreme,
ter ostale pripomočke. Primeri začetnih spletnih strani so Netvibes in iGoogle. Začetna
spletna stran je strani, ki se nam prikaţe ob obisku kateregakoli spletnega mesta. Ob kliku
povezave »Domov« (angl. Home), nas brskalnik vedno popelje na začetno spletno stran.
Po navadi se dogodek ponovi, če kliknemo na logotip podjetja/spletnega mesta, ki se
običajno nahaja v levem zgornjem kotu spletne strani.
Hiperpovezava. Predstavlja kazalec iz enega predmeta v drugega. Cilj tega kazalca je
pogosto druga spletna stran, lahko je tudi slika, elektronska pošta, datoteka ali program.
Obstajata dve moţnosti prikaza hiperpovezave, in sicer kot besedilo ali kot slika.
Hiperpovezave se uporabljajo za (Microsoft, 2013):
krmarjenje do datotek ali spletnih strani v omreţju,
pošiljanje elektronske pošte,
zagon prenosa datoteke (prenašanje ali FTP postopek).
Ko se z kurzorjem nahajamo nad hiperpovezavo se le ta spremeni v , kar nakazuje
hiperpovezavo. Ob kliku na hiperpovezavo se glede na vrsto cilja prikaţe, odpre ali zaţene
cilj (Microsoft, 2013).
Statična spletna stran. Glavna značilnost statični spletnih strani je, da se ob osveţitvi
brskalnika vsebina ne spremeni. V večini primerov se uporabljajo za predstavitev
dejavnosti ali storitve s slikovnim materialom, teksti, ki pa se ne spreminjajo dnevno ali še
celo pogosteje. Takšne spletne predstavitve se posluţuje velika večina podjetij. Tehniki, ki
jih spletno stran zahteva sta HTML v povezavi s CSS2-om. Pogosto pa se razvijalci
posluţujejo tudi uporabe »flash« predstavitev, videa ali menjavanje slik (1A, 2010).
Dinamična spletna stran. Izdelava dinamičnih spletnih strani poteka s pomočjo CMS3
sistema, kateri pripomore pri urejanju vsebine. Prisotnost dinamičnih spletnih strani
najdemo predvsem na portalih, spletnih trgovinah, spletnih strani podjetij, ki ponujajo
interakcijo z uporabnikom. Tu so ankete, vprašalniki, komentarji, dodajanje vsebin s strani
2 CSS (angl. Cascading Style Sheets) kaskadne stilske podloge, predstavljene v obliki preprostega
slogovnega jezika, ki skrbijo za predstavitev spletne strani. 3 CMS (angl. Content Management System) sistem za upravljanje vsebin, ki omogoča urejanje in
vzdrţevanje vsebin spletne strani brez znanja označevanja HTML kode.
5
obiskovalcev, ki se sočasno beleţijo v podatkovno bazo. Znanje HTML je potreben, ne pa
tudi odločilen pogoj. Moramo posedovati tudi znanje programskih jezikov PHP4, urejanje
podatkovnih baz itd (1A, 2010).
2.2 Vrste spletnih mest
Po namembnosti delimo spletna mesta na tematska, osebna, poslovna in razvedrilna. V
nadaljevanju diplomskega seminarja bomo predstavili vse štiri oblike.
Tematsko spletno mesto. Tematsko spletno mesto predstavlja vir informacij povezanih z
določeno temo. Primer tematskega spletnega mesta lahko predstavlja stvar, ki zanima
veliko skupino ljudi, katere avtor je tudi njen član. Lahko se zgodi, da spletno mesto
postane podobno komercialnemu spletnemu mestu. Pravzaprav ni omejitve čemu je lahko
tematsko spletno mesto namenjeno. Najbolj zastopana tema v spletu pa je spletno
zaloţništvo (Smith, 2000).
Osebna spletna mesta. Osebna spletna mesta lahko imajo različne cilje. V večini primero
predstavljajo zgolj druţenje in deljenje informacij in slik s sodelavci, druţino in znanci.
Osebna spletna mesta so namenjena spoznavanju ljudi s podobnimi ţeljami oz. interesi
(prav tam).
Osebne spletne strani so ustvarjene oziroma zgrajene z namenom deljenja informacij
osebne narave, ne pa v imenu delodajalca ali določene ustanove. Pogosto se uporabljajo
izključno za razvedrilne in informativne namene. Za njih je značilno pogosto spreminjanje
vsebine. Vsebino sestavljajo biografski podatki, hobiji in informacije povezane z druţino
(prav tam).
Poslovna spletna mesta. Poslovna ali komercialna spletna mesta namenjamo v povprečju
ogromno časa in denarja. Zaradi raznolikosti spletnih mest so tudi njihovi slogi ustrezno
razlikujejo, potrebno pa je tudi omeniti raznolikost izkušenj in sredstev, ki stojijo za njimi
(Smith, 2000).
Vprašanja, ki si jih moramo zastaviti v zvezi s poslovnimi spletnimi mesti se navezujejo
na: »Kdo lahko pride do njega?«. Določena poslovna mesta so namenjena širšemu spletu
oz. vsakomur, ki klika po njem. Spet druge vrste spletnih mest, ki se sicer tudi nahajajo v
spletu, pa so namenjene uporabnikom, ki poznajo ustrezna gesla ali pa imajo drugače
omejen dostop. Takšno vrsto spletnih mest strokovno imenujemo intranet. V poslovnem
svetu obstajajo tudi takšna spletna mesta, ki so del zasebnih omreţij in javnosti nikakor
niso dosegljiva. Strokovno jih imenujemo ekstranet. Ta spletna mesta se nahajajo za
poţarnimi zidovi. Pravzaprav je vsako spletno mesto, ki ni dostopno širši javnosti
opredeljeno kot interna ali zasebna stran, ne glede na obseg oz. velikost seznama
pooblaščenih oseb, ki lahko dostopajo do spletne strani (prav tam).
Jasnost imena in naslova poslovnega spletnega mesta je zelo pomembna, saj predstavlja
podatke o tem, kako priti v stik s predstavniki podjetja in katere vire spletno mesto ponuja.
4 PHP (angl. Personal Home Page Tools) orodja za osebno spletno stran je razširjen odprtokodni programski
jezik, namenjen streţniški uporabi oz. razvoju dinamičnih spletnih vsebin.
6
Uporabnik mora pridobiti ustrezna dovoljenja, ki mu omogočajo nalaganje podatkov oz.
spreminjanje le teh (prav tam).
Določitev oz. omejitev dostopa uporabnikov je zapleten proces. Velika omejenost
uporabnikov sicer poveča vrednost mesta, hkrati pa preprečuje, da bi njegovo vsebino
predstavili širšemu krogu spletnih uporabnikov, katerim bi morda vsebina spletnega mesta
koristila (prav tam).
Razvedrilna spletna mesta. Eden izmed treh najpogostejših vzrokov obiska razvedrilnega
spletnega mesta je zabava. Število spletnih mest, ki ponujajo zabavo hitro narašča. Vedno
večje število spletnih mest ponuja šaljivo vsebino, skupinske igre, katere ponujajo
priključene storitve, hkrati pa lahko prikrito ali odkrito ponujajo izobraţevalno vsebino
(Smith, 2000).
Namembnost spletnih mest z razvedrilno vsebino ni skoncentrirana zgolj v zabavi, ampak
tudi v oglaševanju. Internet je nedavno veljal za nekomercialno okolje, kar pa sta prodaja
preko oglasov in podpora oglaševanja povsem spremenili. Vse to je prineslo ogromno
kočljivih situacij, kar se tiče spleta (prav tam).
2.3 Značilnosti in lastnosti dobrih spletnih mest
Današnji uporabniki zelo hitro zapustijo spletno stran, če jim le ta ne omogoča preproste in
hitre izpolnitve zahtev, ki jih v danem trenutku imajo. Spletno mesto bi naj bilo
informativno, aktualno in veščo, med pomembnejše lastnosti pa štejemo tudi preprosto
navigacijo in hitrost nalaganja posameznih elementov oz. strani (Oseli, 2003).
Značilnosti, ki so prisotne na dobrih spletnih straneh (Jerman-Blaţič, 2001):
premišljena grafika,
zanimivosti,
dodatne informacije (povezave na spletne strani s podobno tematiko),
motiviranje obiskovalca k branju vsebine (nagradne igre, zanimivosti …)
strukturiranost informacij (omejitev s tekstom),
ne preveč dodatnih programov,
ne preveč povezav na druge spletne strani,
enostavnost brskanja po spletnih straneh podjetja,
zagotovitev komuniciranja s strankami,
prisotnost pomembnih informacij za vzpostavitev kontaktov (telefonska številka,
elektronski naslov, naslov podjetja, sledenje naročilu, politika podjetja glede zaščite
osebnih podatkov, če stran vsebuje kotiček za vpis osebnih podatkov itd.)
Pogoste napake spletnih strani so (Grošelj & Prešern, 2000):
dolge spletne strani in slike, ki potrebujejo dalj časa, da se prenesejo na stran,
slabi kontrasti med besedilom in ozadjem,
vprašalniki, ki ne ponudijo ničesar v zameno,
starejše informacije in »mrtve« povezave.
7
V nadaljevanju bomo podrobno opisali glavne karakteristike, ki sestavljajo dobro spletno
mesto. Te karakteristike so:
struktura in uporabnost,
vsebina,
grafična podoba in izgled,
šest korakov do dobre spletne strani.
2.3.1 Struktura in uporabnost
Uporabnost spletnih strani je tista karakteristika, ki uporabnikom omogoča, da z
zadovoljstvom uporabljajo spletno stran, iščejo informacije katere zadovoljijo njihove ţelje
oz. potrebe. Pojem uporabnosti se prepleta oz. zajema tudi druge vidike oblikovanja
spletnih predstavitev, od kreativnosti, grafike, navigacije, hitrosti nalaganja, do vsebinskih
vidikov in všečnosti s strani uporabnikov. Stopnjo uporabnosti strani opredeljujejo
kvaliteta vsebine, logične in enostavne navigacije na osnovi časa, ki ga uporabnik
potrebuje, da poišče informacije, ki jih je iskal, do hitrosti nalaganja strani, načina
prikazovanja vsebine, zagotavljanje podpore uporabniku ipd (Skrt, 2002).
Povezave
Za povezavo uporabimo besedo stavka ali slike. Hipertekst bi naj bil sestavljen iz dveh do
štirih besed. Zaţeleno je, da se drţimo standardnega pomena barv hiperpovezav. Povezava,
ki kaţe ţe obiskane strani naj bo rdeče ali podobne barve, med tem ko povezava, ki še ni
bila obiskana modre barve. Da povečamo uporabnost dveh spletnih strani, mora njuna
povezava ustrezati naslednjim zahtevam:
Vzrok odhoda. Uporabnik mora točno vedeti zakaj zapušča trenutno vsebino in kaj
naj pričakuje na drugi strani.
Obvestilo o prihodu. Stran prihoda mora uporabniku jasno izkazati svojo vsebino in
mu posredovati informacije, ki so v odvisnosti s stranjo prihoda.
Izogibanje povezave k drugim spletnih stranem in lokacijam je velika napaka spletnih
strani, saj je tak pristop v nasprotju z osnovnimi načeli spleta. Nihče na spletu si ne more
lastiti uporabnikov, povrh pa lahko uporabnik ob vsakem trenutku vpiše spletni naslov
(angl. URL – Uniform Resource Locator) ali obišče prej izpisano lokacijo (Hribar, 2001).
Navigacija
Namenjena je hitremu, enostavnemu in preglednemu dostopu do informacij. Navigacija
mora omogočati obiskovalcem udobno in hitro sprehajanje po vsebini spletne strani. Strani
z dolgo vsebino naj vsebujejo hiperpovezave znotraj teksta, ki vodijo na vrh strani. Spletne
strani morajo biti načrtovane in opremljene tako, da uporabnik v danem trenutku točno ve,
na kateri strani se nahaja in kje znotraj strukture spletnega mesta se nahaja. Spletni iskalnik
je priporočljiv na straneh z obširno vsebino, s pomočjo katerega uporabnik laţje in hitreje
išče (Skrt, 2002).
Oblika URL naslova
URL je osnovna shema, ki jo pregledovalniki uporabljajo za enotno imenovanje
dokumentov na svetovnem spletu. Vsak računalniško dostopen dokument (slika, besedilo
…) je mogoče unikatno poimenovati oz. se nanj sklicevati (Jereb, 2002).
8
Najpomembnejši del URL naslova je ime domene. Večina podjetij poistoveti ime domene
s svojim imenom oz. imenom podjetja. Nejasno ime domene lahko predstavlja stroške v
obliki izgubljenih potencialnih kupcev, ki nas zaradi nejasne domene niso uspeli locirati na
svetovnem spletu. Uporabniki poskušajo razumeti ime domene, zatorej mora biti le ta
smiselna.
Pravila pri izbiri URL naslova (prav tam):
kratkost URL naslova,
razumljivost besed (uporabnik jih z lahko vnese),
male črke,
izogibamo se posebnih znakov.
Kakovost iskalnikov
Pomemben vir obiskovalcev vsake spletne strani predstavljajo spletni iskalniki. Z zakupom
ključnih besed in optimizacijo spletne strani si lahko zagotovimo dober obisk. Velikokrat
pa na obisk spletne strani vpliva tudi sezonski trend oz. panoga, v kateri se spletna stran
nahaja (AdWords, 2012).
Trije največji spletni iskalniki so Google, Bing in Yahoo!, ki imajo 93% deleţ iskalnih
poizvedb. Med njimi ima Google kar 80% deleţ, prav zato je pomembno, da spletno stran
optimiziramo za iskalnik Google (prav tam).
Štiri funkcije, ki ji moramo upoštevati pri spletnih iskalnikih (Rolih, 2007):
pregledovanje strani,
ustvarjanje seznama strani,
izračunavanje relevantnosti in uvrstitve strani med iskanimi rezultati,
posredovanje rezultatov.
V nadaljevanju bomo posamezne funkcije podrobneje predstavili.
Pregledovanje strani. Iskalnik pošlje spletno stran v pregledovanje svojemu pajku (angl.
spider), ki predstavlja računalniški program za pregledovanje spletnih strani. Pajki vnašajo
vsebino spletne strani v indekse. Ob pregledu spletne strani skušajo določiti vsebino, ter je
tudi oceniti. Pajek »razume« jezik HTML.
Ustvarjanje seznama strani. Pri shranjevanju spletne strani v indeks (postopek
imenujemo tudi indeksiranje) pajek ne shrani celotne vsebine, ampak zgolj ključne besede
in oznake. Bistvo indeksiranja je, da pajek ve kam naj uvrsti določeno spletno stran. Pri
uporabi spletnih iskalnikov, pravzaprav ne iščemo po spletu, ampak po spletnem iskalniku.
Izračunavanje relevantnosti in razvrščanje rezultatov. V tej fazi iskalnik razporedi
indeksirane vsebine po določenih kriterijih. Ob vpisu določene ključne besede v iskalnik,
pajek prebrska indeks in glede na relevantnost spletne strani razvrsti rezultate.
Posredovanje rezultatov. S pomočjo številnih algoritmov iskalnik najde ustrezne vpise v
indeksu in jih razvrsti po relevantnosti. Delovanje algoritma iskalnika, je skrbno varovana
poslovna skrivnost. Skupno izhodišče vseh iskalnikov je predvsem lokacija ter frekvenca
pojavljanja ključnih besed in zunanjih povezav.
9
2.3.2 Vsebina
Vsebina spletne strani je osnovni razlog brskanja uporabnikov po svetovnem spletu.
Uporabnik pregleda novo stran tako, da se ozre po naslovih in ostalih pokazateljih, ki mu
pomagajo odkriti namen strani.
Ponudba
Odlikovati jo morajo aţurnost, slovnična pravilnost, razumljivost, jedrnatost, preglednost,
verodostojnost in uporabna vrednost. Pogosta napaka pri objavi vsebine na spletnih straneh
je ta, da podjetja objavijo popolnoma isto vsebino kot v svojih promocijskih prospektih in
prit tem ne upoštevajo teţavnost prebiranja dolgih besedil z zaslona. Vsebina mora biti
kratka in jedrnata, ter hkrati razdeljena na logične enote. Vsebina, ki zajema široko vidno
polje zaslona, je potrebno razdeliti v več stolpcev. Za laţjo navigacijo po strani je
priporočljivo uporabljati kratke in jasne naslove, ter poudarjene ključne besede.
Informacije morajo biti podane na način, da jih uporabnik zazna in da ga pritegne k branju
(Skrt, 2002).
Mednarodna uporabnost
Strani je potrebno oblikovati tako, da se pri avtomatskem prevajanju, strani prilagajajo
različnim dolţinam besed, enako velja za področje merskih enot, oznak, simbolov, kratic
idr. Priporočljivo je opraviti internacionalno analizo uporabnosti, kar zajema ogled in
mnenja ljudi iz drugih jezikovnih območji, ki so naša ciljna skupina. Čeprav svetovni splet
ponuja avtomatsko prevajanje spletnega mesta, še vedno veliko spletnih mest ponuja ročno
izbiro ţelenega jezika. Da se izognemo ponavljajoči se ročni izbiri jezika ob vsakokratnem
dostopu na spletno stran, lahko predvidimo različne URL naslove za različne jezike (Npr.
.si, .it, .at …)
Ažuriranje
Aţurnost je eden izmed štiri najpomembnejših dejavnikov na internetu, ostale tri
predstavljajo: promocija, oglaševanje in pestrost. Dobre spletne strani omogočajo
preprosto aţuriranje in spreminjanje spletne vsebine oz. podatkov. Za razliko od spleta je
vsaka sprememba v tiskanih medijih teţka in povzroča dodatne stroške. Redno obnavljanje
spletne strani je bistveno (Oblikovanje.com, 2013).
2.3.3 Grafična podoba in izgled
Predstavljanje informacij oz. vsebine v grafični obliki je glavna privlačnost spleta, vendar
veliko spletnih avtorjev ne uporablja grafik zaradi neznanja. Z grafiko lahko spletnemu
mestu damo tematsko usmeritev oziroma poudarimo določene elemente. Uporaba grafike
je dandanes nujna, razen za tiste spletne strani, kjer gre za ozko usmerjeno vsebino (Smith,
2000).
Uporaba slik in fotografij
Število velikih grafični elementov na strani je potrebno zmanjšati zaradi laţjega in
hitrejšega prikazovanja slik. Nepotrebnih grafik in besedil pokazanih kot slika ni potrebno
vstaviti na stran. Prva stran, katera opisuje proizvod, mora vsebovati majhno fotografijo s
10
podrobnejšim opisom oz. tabelarnim opisom. Vse nadaljnje povezave vodijo k dodatnim
večjim slika z detajli, katere vzpodbujajo kupca k nakupu. Kasneje velja upoštevati,
manjša kot je slika, bolje je. Večje slike zasedejo več prostora, hkrati pa porabijo več časa
za prenos oz. prikaz. Glede na časovno stisko uporabnikov spleta, jih lahko dolgo čakanje
odvrne od nadaljnjega brskanja po strani (Hanke, 2001).
Animacija
Za animacije uporabljamo format GIF. Uporabljamo lahko premikajoče se napise,
animacija na delčku slike ali na celotni sliki, lahko spreminjamo hitrost prikazovanja …
Animiran tekst je primeren takrat, ko ţelimo pritegniti pozornost obiskovalca na nek
element oz. informacijo. Pomembno je, da se takšna animacija izvede zgolj enkrat, saj se
gibljiv tekst teţje bere kot statični. Cilj animacije je privesti uporabnika k novemu besedilu
in mu omogočiti prebiranje le-tega (Hribar, 2001).
Preglednost in primernost velikosti pisav
Na lep videz strani vplivajo naslednji elementi (Hribar, 2001):
izbira formata in velikost dokumenta,
širina vrstice,
poravnava besedila,
razmik med vrsticami in črkami,
vrsta in slog pisave.
Spreminjanje formata oz. velikosti zaslona s strani uporabnika ni mogoče. Uporabnik
lahko spreminja zgolj ločljivost oz. grafični način (prav tam).
Glavno vodilo pri pisanju besedila za splet naj bo jedrnatost, razdeljen naj bo na kratke
odstavke z naslovi in seznam, kar da besedilu preglednost. Pri daljših člankih si lahko
pomagamo s hipertekstom in tako razdelimo članke na več strani. Pozornost moramo
posvetiti jasnosti, perspektivnosti in identiteti. Velikost črk naj bo primerna tudi za ljudi s
slabšim vidom, med tem ko je manjši tekst po navadi uporabljen v podnoţju strani za
obvestila o pravicah. Tekst se ne piše samo z velikimi črkami. V besedilu uporabimo
največ dva načina pisanja oz. dve pisavi. Število poudarjenih besed (krepko) naj bo čim
manjše, saj v nasprotnem primeru izgubimo pomen poudarka besed (prav tam).
Barvna usklajenost in primernost
Zaradi slabega kontrasta med pisavo in ozadjem lahko drugače odlično oblikovana spletna
stran v trenutku postane neuporabna. Za optimalno berljivost se priporoča kombinacije
črnega teksta na beli podlagi. Priporočljivo je enakomerno oz. zelo rahlo pisano ozadje.
Slik v ozadju se izogibamo saj so načeloma moteče pri prepoznavanju linij črk in oblike
besed (Hribar, 2001).
11
2.3.4 Šest korakov do dobre spletne strani
Avtor Korošec (2009) navaja šest korakov, kateri so potrebni, da zgradimo dobro spletno
stran. Te korake bomo podrobno predstavili v nadaljevanju.
Raziščite spletni trg. Koncept mora biti sestavljen tako, da je spletna stran vsebinsko
prilagojena trgu, zatorej je pomembna raziskava trga. Priporočljivo je uporabiti
pripomoček »Google Keywords suggestion tool« oz. podobno orodje spletne strani Najdi.si
in si pogledati kaj obiskovalci spleta najpogosteje iščejo (Korošec, 2009).
Koncept prilagoditve rezultatom raziskave. Spletne strani so v večini primerov
zasnovane na način, da vsebujejo rubrike kot so: Domov, Kontakt, O nas, Izdelki, Kje smo,
Storitve, ipd. Pomembno je narediti korak dlje in pustiti prostor za koristno vsebino, ki
hkrati veča verodostojnost podjetju. Primer: rubrika »Članki«, kjer vsebina predstavlja
informacijo po kateri ljudje povprašuje in do katere smo se dokopali v 1. koraku, in seveda
področje, ki ga obvladamo oz. o katerem z veseljem pišemo (prav tam).
Optimizacija spletnih strani za spletne iskalnike. Ključne besede je potrebno vplesti na
tista mesta, katera iskalniki ob razvrščanju upoštevajo, npr. v naslov (angl. Heading),
spletne povezave, na začetek besedila (angl. discription meta tags, keywords meta tags) itd.
Bistvo tega ni »metanje« ključnih besed na kup brez smisla, saj besedilo berejo predvsem
obiskovalci in ne le iskalniki (prav tam).
»Dihanje« s spletno stranjo. Spletno stran je potrebno nenehno dopolnjevati z novimi
informacijami. Z vztrajnostjo in dobrim delom postane spletna stran koristna, več
informacij predstavlja več obiska, povpraševanja in naročil (prav tam).
Izogibajmo se »preveč« lepim stranem. Drţi, da je lepa spletna stran koristna, saj vzbuja
zaupanje. Le to vseeno bolj vzbujajo koristne informacije, kar pa je pomanjkljivost
oblikovno dovršenih spletnih strani, saj so preveč osredotočene na izgled (prav tam).
Spletne strani urejamo sami. Inţenirji so usposobljeni, da naredijo spletno stran, hkrati
pa poskrbijo, da bo ustrezala nekaterim zgoraj navedenim točkam. Tako prihranimo čas in
denar, vsaj na dolgi rok. Pomembno je, da nas ljudje, ki jim zaupamo izdelavo, poučijo
kako skrbeti za spletno stran. Saj smo konec koncev mi oz. sodelavci in sodelavke tisti, ki
najbolj poznamo naše stranke. Za enostavno vzdrţevanje vsebine spletne strani obstaja
dovolj dobrih programov, s pomočjo katerih lahko dopolnjujemo stran preko spleta,
kadarkoli in kjerkoli, preko spletnega brskalnika. Tako poskrbimo za aţurne informacije in
dodano vrednost (prav tam).
12
3 ELEKTRONSKO POSLOVANJE
Elektronsko poslovanje je elektronsko procesiranje in prenašanje podatkov oziroma
sklepanje poslov v elektronski obliki. Podjetja lahko na različne načine komunicirajo z
dobavitelji in odjemalci. Obstaja tudi elektronsko poslovanje med različnimi podjetji in
posamezniki, med posameznikom in različnimi drţavnimi ustanovami. Elektronsko
poslovanje pomeni tudi krajši čas določenih operacij, pomeni pa tudi natančnejše in laţje
dostopne informacije o stanju podjetja (Wikipedia, 2013).
3.1 Opredelitev elektronskega poslovanja
Izraz elektronsko poslovanje se uporablja ţe zadnjih 30 let. Razlog za uvedbo oziroma
uporabo elektronskega poslovanja tiči v poenostavljenem poslovanju, kar zajema
izmenjavanje podatkov znotraj podjetja in posledično zmanjšana poraba papirnatih
dokumentov. Tehnologija elektronskega poslovanja zajema povezavo računalniških
sistemov, kar omogoča prenašanje informacij med njimi. Uporablja se izraz računalniška
izmenjava podatkov – RIP ali EDI5. Zaradi pozitivnih učinkov na poslovanje se danes
mnoga podjetja posluţujejo tega načina poslovanja.
Pojem elektronsko poslovanje zajema širok spekter informacij in ga je teţko opredeliti.
Številni si elektronsko poslovanje predstavljajo kot obliko izmenjave podatkov med
računalniki, kar pa je seveda preskopa definicija pojma. V angleškem jeziku se uporablja
besedna zveza »electronic commerce«, ki pa jo velikokrat zamenjuje beseda »e-business«.
E-business predstavlja elektronsko poslovanje v širšem smislu, saj hkrati zagotavlja
izmenjavo informacij, podporo strankam, sodelovanje med podjetji in elektronske
transakcije znotraj določenega podjetja. Elektronsko poslovanje zajema vse poslovne
dejavnosti, ki se dandanes odvijajo s pomočjo računalniških omreţij oz. programov
(Turban, King, Lee, & Viehland, 2004).
Elektronsko poslovanje predstavljajo tudi različni poslovni modeli, ki zdruţujejo uporabo
interneta in spletnih tehnologij z osnovnimi poslovnimi procesi. To poslovanje zajema
deljenje informacij podjetja z dobavitelji in strankami in omogoča, da se poslovanje
prenaša iz osebnih računalnikov na druge elektronske naprave, kot so tablični računalniki,
pametni telefoni itd. (Jackson, Harris, & Eckersley, 2003).
Elektronsko poslovanje zajema naslednja področja (Bobek & Sternad, 2008);
e-trgovina,
e-bančništvo,
e-zavarovalništvo,
e-borzništvo,
e-zaloţništvo,
e-javna uprava.
Področja elektronskega poslovanja bomo podrobneje opisali v poglavju 3.3 na strani 14.
5 EDI – Electronic Data Interchange.
13
3.2 Vrste elektronskega poslovanja
Glede na interakcije med poslovnimi subjekti v elektronskem poslovanju so se skozi čas
oblikovale naslednje vrste elektronskega poslovanja (Bobek & Sternad, 2008);
Podjetje – podjetje (B2B – angl. Business to Business);
Podjetje – potrošnik (B2C – angl. Business to Consumer);
Podjetje – drţavna uprava (B2G – angl. Business to Government);
Drţavna uprava – drţavljan (G2C – angl. Government to Citizen);
Drţavna uprava – drţavna uprava (G2G – angl. Government to Government);
Posameznik – posameznik (C2C – angl. Citizen to Citizen).
V nadaljevanju poglavja bomo najpogosteje uporabljene vrste elektronskega poslovanje
predstavili in opisali.
Podjetje – podjetje (B2B). Elektronsko poslovanje med podjetji po ocenah številnih
raziskav obsega največji del elektronskega poslovanja. Zajema številne aspekte, od
vzpostavljanja povezave med prodajalci na drobno in dobavitelji do elektronskega
bančništva in sodelovanja na skupnih projektih (Jerman-Blaţič, 2001).
Podjetje – potrošnik (B2C). Elektronsko poslovanje med podjetjem in končnim
uporabnikom zajema številna področja, ki v večini primerov temeljijo na poslovanju z
uporabo svetovnega spleta oz. spletnih strani. Potrošniku je omogočeno opravljanje
raznoraznih opravil preko domačega računalnik, pametnega telefona, tabličnega
računalnika … Poslovanje zajema vse: od bančništva in nakupovanja do izobraţevanja in
dela (Jerman-Blaţič, 2001).
Podjetje/potrošnik – državna uprava (B2G & C2G). Pri poslovanje drţavne uprave
ločimo njeno poslovanje s podjetji in poslovanje s prebivalci. Poslovanje s podjetji zajema
registriranje vozil, pobiranje davčnih napovedi, javna naročila itd. Poslovanje drţavne
uprave s prebivalci je eno najzahtevnejših področij, ker zahteva lokalni dostop do teh
storitev vseh drţavljanov (Jerman-Blaţič, 2001).
Državljan – državna uprava (C2G). Ţivimo v informacijski dobi in drţavljani
posledično pričakujejo točno določene in prilagojene informacije. Zahtevajo, da so
obravnavani kot individuumi in da se drţava odzove na njihove probleme hitro in
učinkovito. Drţavljane ne zanima organ oz. oddelek posebej, saj hočejo drţavljani z njimi
vzpostaviti odnos pod svojimi lastnimi pogoji in ţeljami. Rešitve morajo biti zanesljive in
široko dostopne in nikakor ne smejo predstavljati ovire pri poslovanju.
Tako se je drţavna uprava prilagodila uporabniku, saj je informacijska tehnologija
drastično spremenila način izvajanja storitev drţavne uprave. Storitve morajo biti na voljo
24 ur na dan, sedem dni v tednu (Kovačič, 2009).
14
3.3 Oblike elektronskega poslovanja
Skozi razvoj elektronskega poslovanja so se izoblikovali številni različni načini
poslovanja. V nadaljevanju vam bomo prestavili oblike elektronskega poslovanja za katera
se podjetja najpogosteje odločajo. Oblike elektronskega poslovanja so (Toplišek, 1998):
elektronsko trgovanje,
elektronsko bančništvo,
elektronski finančni prenosi,
elektronsko borzništvo,
storitve na zahtevo,
elektronsko poslovanje na domu,
informacijski avtomati – kioski,
elektronsko zaloţništvo,
elektronsko zavarovalništvo,
komunikacijsko – informacijske storitve,
delo na daljavo,
elektronsko poslovanje drţavnih in javnih sluţb.
Vse zgoraj naštete oblike elektronskega poslovanja bomo v nadaljevanju podrobneje
opisali.
Elektronsko trgovanje. V elektronskem trgovanju ni omejitev, kar se tiče trgovanja na
veliko, drobno in glede na vrsto blaga. Posli se lahko izpeljejo s posamičnimi naročili, s
sukcesivnimi dobavami, lahko so avtomatizirana na način računalniške izdelave podatkov
– RIP, izvedljiva so prav tako borzna blagovna trgovanja, samodejno trgovanje (po načelu
kdor prej pride oz. kdor ponudi najvišjo ceno …) itd. Elektronsko trgovanje za razliko od
klasične trgovine zajema številne izraze o njegovem pomenu in obsegu. To je posledica
dejstva, ker se globalno elektronsko poslovanje ne uveljavlja enakomerno v vseh
tradicionalnih poslovanjih. Pojavljajo pa se povsem nove oblike elektronskega poslovanja,
ki v tako imenovanem »predelektronskem času« sploh niso obstajale oz. niso bile
izvedljive.
Globalno elektronsko poslovanje prinaša različne priloţnosti ponudnikov:
globalna navzočnost,
izboljšana konkurenčnost,
pribliţuje se potrebam kupcev,
skrajšane dobavne verige,
moţne nove vrste poslov.
Na drugi strani pa ponuja tudi kupčeve koristi:
globalna izbira,
kakovost storitev,
prilagojeni izdelki/storitve,
precejšne pocenitve,
novi izdelki in storitve.
15
K elektronskemu trgovanju spadajo tudi številne »pred« in »po« prodajne aktivnosti, ki so
se prav tako morale prilagoditi novim informacijskim in komunikacijskim tehnikam. S
svetovnim spletom se odpirajo številne nove priloţnosti za iskanje oz. odkrivanje novih
trgov. Kot zanimivost velja omeniti, da so se izenačili nekateri pogoji poslovanja za velike
in male podjetnike in da velikost organizacije ali bliţina potrošniškega središča ne igra več
odločilne vloge pri potrošniku.
Elektronsko bančništvo. V širšem smisli elektronsko bančništvo obsega vse bančne
storitve, ki se izvajajo po elektronski poti (telefoni, avtomati, terminali …). Del teh storitev
ne potrebuje posebnega nadzora oz. varovanja, večinoma pa za varovanje storitve skrbi
posamezna oseba.
Elektronski finančni prenosi. V oţjem pomeni besede gre za medbančne elektronske
prenose, med tem ko gre pri finančnem RIP-u za elektronsko izmenjavo podatkov med
podjetjem in banko (npr. dajanje naloga za elektronski finančni prenos). Tudi v primeru
elektronskih finančni sporočil gre – tehnološko gledano – za podvrsto RIP-a, saj je okolje
zaprto, prenosi pa visoko standardizirani in varovani. Gre za večje finančne prenose ali pa
za komercialno plačevanje v zvezi s prometom storitev in blaga.
Izkušnje samodejnega plačevanja kaţejo, da je elektronsko plačevanje lahko izjemno
učinkovito. Pri sistemu SWIFT6 ugotavljajo, da je 50% - 60% sporočil obdelanih brez
posega operaterjev.
Elektronsko borzništvo. Udeleţenci elektronskega borznega poslovanja so kmalu
spoznali, da jim elektronski način dela lahko zagotovi učinkovitejšo delo in to kljub
določenemu tveganju, ki ga tak način dela prinaša (moţnost zlorabe). Vlagateljem so
vseskozi na voljo izčrpne informacije o poloţaju njihovih naloţb. Ugoden vpliv na
učinkovitost dela s kapitalom vsekakor prinaša hitrost poslovanja. Velika številčnost
delničarjev in drugih udeleţencev v procesu trgovanja ne ovira kakovost poslovanja, kar je
zelo pomembno za investicijske druţbe. Mali delničarji laţje poslujejo z borznimi
posredniki. Borzne hiše operirajo s poročili druţb po elektronski poti v taki obliki, da so
pripravljena oz. sposobna za samodejno obdelavo. Zaradi zaprtosti poslovanja so se nova
pravila za elektronsko poslovanja uveljavila razmeroma hitro in brez teţav.
Storitve na zahtevo. V širšem smislu spadajo v to kategorijo vsa poslovanja pri katerih
potrošnik/uporabnik iz oddaljenega mesta opravlja storitev. Plačuje se glede na čas, vrsto
porabe, količino ipd. Moţne so različne vrste storitev na zahtevo, vendar danes v oţjem
pomenu mednje štejemo predvsem ogledovanje filmov in videa.
Elektronsko poslovanje na domu. Poslovanje iza sten domačega stanovanja. Še ne dolgo
nazaj sta morala potrošnik in ponudnik biti fizično prisotna drug skupaj z drugem, da sta
lahko izmenjala blago oz. storitev. Zato se pri nekaterih vrstah poslovanja pojavljajo
predpone »home« ali »tele« (angl. homeshopping, telebanking). Na elektronski način
poslovanja so se laţje preusmerile tiste vrste poslovanja, ki jih je bilo moţno ţe prej
opraviti preko telefaksa oz. telefona (letalske karte, turistične rezervacije …).
6 SWIFT - Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication
16
Informacijski avtomati – kioski. Naprave so deloma namenjene zgolj informiranju,
razvijajo pa tudi takšne, ki bodo v pogovoru z uporabnikom svetovale ali ponujale
standardizirane pisne izdelke (npr. vloge za drţavne organe). Zaradi moţnosti poškodbe ali
uničenja jih bodo postavljali v razmeroma varovana in nadzorovana okolja.
Elektronsko založništvo. Izdajajo vzporedne elektronske »tiske« ali pa izvirna dela v
digitalni obliki. Te izdaje so deloma v spletni obliki (on-line). Elektronsko zaloţništvo v
širšem smislu posega na področje klasičnih medijev obveščanja, kar povzroča posebne
pravne nevšečnosti. Nova so nekatera avtorskopravna vprašanja, pojavlja se problem
shranjevanja elektronske »kulturne dediščine«. Elektronsko zaloţništvo, ki uporablja
internet, bo še bolj spodbujalo prizadevanje, da bi vpeljali tehnike za elektronsko varovanje
avtorskih del.
Elektronsko zavarovalništvo. Zavarovalništvo velja za razmeroma formularno dejavnost,
ki s pomočjo v naprej pripravljenih obrazcev in splošnih pogojev sklepa pogodbe. Velja za
idealno okolje za razvoj elektronskega načina dela. Kadar je sklenitev zavarovanja eden
izmed poslovnih dogodkov v verigi se z zavarovanjem dogaja kot z drugimi povezanimi
deli poslovanja: elektronsko izvedeni dogodki pritiskajo na ročno izvedene dogodke, ki s
svojo počasnostjo ovirajo postopek.
Komunikacijsko – informacijske storitve. Vse storitve, ki so se pojavile zaradi
nemotenega elektronskega poslovanja. V to kategorijo spadajo;
zagotavljanje komunikacij,
povezljivost,
pomoţne storitve za rabo omreţij,
upravljanje s podatki.
Lahko bi jih šteli med infrastrukturne storitve elektronskega poslovanja.
Delo na daljavo. Samostojna oblika poslovanja, ki pa po drugi strani spreminja način dela
in izrablja še druge vrste elektronskega poslovanja. Prinaša zanimive novosti, kot so:
zaposlenost, visoka učinkovitost, organizacija dela. Odprta pa ostajajo številna
socialna/sociološka, psihološka, pravna vprašanja.
Elektronsko poslovanje državnih in javnih služb. Največja skupina udeleţenih v
elektronskem poslovanje je poleg komercialnih udeleţencev in potrošnikov javni sektor
(uprava, sodstvo, zakonodajalec, zdravstvo, socialne in druge javen sluţbe). Drţava je
ogromen sistem in pomemben partner pri elektronskem poslovanju. Veliko dejavnosti
znotraj javnega sektorja je standardiziranih, in so zato primerne za vključevanje v
elektronsko poslovanje. Kot vsak drugi udeleţenec v elektronskem poslovanje se tudi
drţava ne bo mogla izogniti prenovi poslovanja. Glavna pobuda za uvedbo elektronskega
poslovanja v javni sektor prihaja iz gospodarstva, saj se mora tudi drţava vključiti v verige
nastajajočih elektronskih poslovanj (carina, davčne sluţbe, statistika, javna naročila). Tako
bodo na primer pravne in druge javne informacije dostopne po elektronski poti na
enostaven način, še posebej, če bodo ţe izvorno nastale v elektronski obliki. Številne
drţave so ţe spoznale da se v brezplačnih javnih informacijah skriva visoka dodana
vrednost.
17
3.4 Modeli elektronskega poslovanja
Vsaka poslovna priloţnost se znajde v poslovnem okolju, kjer mora poslovni model
opredeliti idejo in strategijo, kako trţiti izdelke ali storitve, ki se pojavljajo kot predmet
poslovne priloţnosti. Definicija, ki predstavlja poslovni model se glasi: »Poslovni model je
celovito zaključen model, ki opisuje ciljni trg, definira in diferencira ponudbo podjetja,
definira aktivnosti, ki jih mora podjetje izvajati znotraj in z zunanjimi izvajalci, razporeja
in določa potrebne vire, način dostopa na tržišče, definira koristi kupca in prinaša
dobiček.« Osnovna tri vprašanja, na katera moramo odgovoriti so: kdo plača, koliko in
kako pogosto. Enaka storitev ali izdelek se lahko pojavi na trţišču preko različnih
poslovnih modelov (Beti, 2010).
Osnova za nastanek poslovnih modelov je vrednostna veriga. Razlika v vrednostni verigi
med spletno in tradicionalno trgovino je prikazana na Slika 1. Opisuje pot, ki se začenja pri
nastanku izdelka ali storitve in se konča pri porabniku. Model vrednostne verige pravi, da
poslovni proces sestavljajo poslovne aktivnosti, katere ustvarjajo dodano vrednost. Te
vrednosti si namreč sledijo v zaporedju, kar predstavlja vrednostno verigo. Kombiniranje
členov vrednostne verige z vzorcem sodelovanja med udeleţenci predstavlja nastanek
poslovnega modela (Valh, 2008).
Slika 1: Tradicionalna in spletna trgovina
Vir: (Valh, 2008, str. 22)
Poslovni model sam po sebi ne zagotavlja podjetju uspeha, sposobnost preţivetja ali
izpolnitve poslovnega poslanstva. Podjetje si mora dodatno še zagotoviti model
elektronskega trţenja svojih produktov in storitev, ki nadgrajujejo poslovni model.
Veleprodaja
in
maloprodaja
16%
Ponudnik
vsebine
80%
Kupec –
potrošnik
100%
Transport
16%
Plačilni sistem
5%
Ponudnik
vsebine
80%
Ponudni
k storitve
5%
Kupec –
potrošnik
100%
Skrbnik
omreţja
1%
Zagotovitev
razvoza blaga
9%
TRADICIONALNA TRGOVINA SPLETNA TRGOVINA
18
Marketinški model na omreţju mora poleg poslovnega modela vsebovati še izdelano trţno
strategijo, kar pa samo po sebi ni dovolj za uspeh v novonastalih pogojih poslovanja,
temveč je ključna inovativnost (Jerman-Blaţič, 2001).
Glavne značilnosti, ki jih je potrebno upoštevati pri izbiri poslovnega modela (Valh, 2008,
str. 11):
vrsta elektronskega trga (odprt ali globalen, zaprt ali lokalen),
izbira poslovnega modela ne zagotavlja uspešnosti podjetja,
pomembnost trţne strategije, elektronske storitve, inovativnost, prilagodljivost,
izbira partnerjev, ter dober poslovni načrt,
tehnologija ne zagotavlja nobene smernice pri izbiri modela.
Problem pri opredelitvi poslovnega modela izhaja iz neenotne definicije poslovnega
modela. Avtorji razvrščajo posamezne modele po svojih kriterijih.
Poznamo dva različna pristopa:
Taksonomija poslovnih modelov;
Sestavni deli poslovnih modelov.
Glavna značilnost avtorjev, ki uporabljajo pristop taksonomije poslovnih modelov je ta, da
delijo poslovne modele hierarhično. To se izraţa predvsem v delitvi poslovnih modelov na
različno število skupin, nekatere skupine se celo dodatno razdelijo v podskupine. Nekateri
so število skupin optimizirali na minimum, spet drugi so zajeli več kot štirideset različnih
poslovnih modelov. Avtorji, ki zagovarjajo pristop taksonomije so: Rappa, Timmers,
Applegate, Weil in Vitale.
Pristop poslovnih modelov po sestavnih delih omogoča analizo odprtega tipa. Poslovni
modeli so pri tem postopku določeni ţe v naprej in na podlagi tega se odločimo, kateri
model ustreza določenemu problemu. Avtorji, ki zagovarjajo pristop po sestavnih delih so:
Afuah in Tucci, Alt in Zimmermann, Hamel.
V nadaljevanju diplomskega seminarja bomo predstavili modele elektronskega poslovanja
po sledečih avtorjih:
Rappa,
Timmers,
Weil in Vitale,
Afuah in Tucci.
19
3.4.1 Modeli elektronskega poslovanja po »Rappa«
Poslovni modeli so razdeljeni na več manjših modelov, ki pa se lahko v podjetju prepletajo
med sabo. Modeli so naslednji (Rappa, 2010):
posredniški model,
oglaševalni model,
model posredovanja informacij,
trgovski model,
proizvodnji model,
partnerski model,
model skupnosti,
naročniški model,
usluţnostni model.
V nadaljevanju bomo zgoraj naštete modele tudi podrobneje opisali.
Posredniški model. Posredniki predstavljajo vzdrţevalce trga. Njihova naloga je olajšati
transakcije kupcev in prodajalcem. Model vključuje:
izmenjavo na trgu,
kupi/prodaj storitve,
sistem zbranih zahtev,
draţbeni posredniki,
posredniki transakcij,
distributerji,
agenti,
virtualne trţnice.
Oglaševalni model. Model spletnega oglaševanja je podaljšek tradicionalnih medijev, ki
vključuje:
portal,
male oglase,
registracija uporabnika,
kontekstno oglaševanje,
ciljno oglaševanje,
reklamna stran pred vstopom na spletno stran,
reklama preko vsebine.
Model posredovanja informacij. Model za zbiranje podatkov in trţenje informacij.
Podskupine modela so:
oglaševalska omreţja,
merjenje obiskov,
ponujanje storitev v zamenjavo za informacije,
programi lojalnosti.
Trgovski model. Model prodaje preko spleta. Obstaja več podskupine e-trgovin.
20
Proizvodnji model. Omogoča neposredni stik med kupcem in prodajalcem preko
elektronskih medijev po načelu naročniške proizvodnje.
Partnerski model. Model ponuja moţnost nakupovanja med brskanjem po svetovnem
spletu – partnerska mreţa omogoča povezovanje med partnerji (obračunavanje provizij):
izmenjava pasic,
pay per click.
Model skupnosti. Spodbuja lojalnost v okviru skupnosti. Gre za nekomercialne modele,
kjer uporabniki sami prispevajo denarna sredstva ali pomagajo dopolnjevati vsebino.
Naročniški model. Ponujanje spletnega mesta na osnovi periodičnega zaračunavanja
storitev, ki jih uporabljamo:
ponudniki vsebin,
mreţne storitve,
internetni ponudniki.
Uslužnostni model. Ponujanje storitev na osnovi dejanske porabe in zaračunavanje le te.
3.4.2 Modeli elektronskega poslovanja po »Timmers«
Timmers deli modele poslovanja v dve dimenziji (Slika 2). Prva dimenzija razvršča
modele glede na stopnjo inovacij in se razteza od tradicionalnega elektronskega
poslovanja, do bolj inovativnih načinov. V drugi dimenziji so modeli razvrščeni glede na
število integriranih funkcij, od modelov z eno samo funkcijo (spletna trgovina) do polne
integrirane funkcionalnosti (povezovalec v vrednostni verigi).
Spletna trgovina se nahaja na Slika 2 v spodnje levem kotu, ki je kot elektronska verzija
klasičnega načina prodaje. V desnem zgornjem kotu se nahaja povezovalec vrednostne
verige, ki je odvisen od informacijske tehnologije, ki omogoča pretakanje informacijskih
tokov preko mreţ in ustvarja dodano vrednost z integracijo teh informacijskih tokov
(Jerman-Blaţič, 2001).
21
Slika 2: Razvrstitev poslovnih modelov
Vir: (Jerman-Blaţič, 2001)
3.4.3 Modeli elektronskega poslovanja po »Weill in Vitale«
Weil in Vitale za razliko od Timmers in Rappa ne definirata listo obseţnih poslovnih
modelov, ampak se osredotočata v osem modelov, ki se med seboj zdruţujejo kot atomi v
molekulah. Njihovo zdruţevanje pa lahko predstavlja kateri koli poslovni model. Atomski
poslovni modeli so (Weill & Vitale, 2001):
Ponudniki vsebine - podjetja, ki ustvarjajo in ponujajo informacije, produkte ali
storitve v digitalni obliki preko posrednikov.
Direktno do strank – produkt obide posrednika.
Ponudniki popolnih storitev - neposreden stik s strankami in posledično pokrite
celoten spekter potreb stranke.
Model posredovalca – gre za povezovanje kupcev in prodajalcev na
skoncentriranem mestu. Poznamo šest večjih posredovalcev:
o elektronska trgovina,
o elektronska draţba,
o portal,
o posebne draţbe,
o nakupovalni agenti,
o elektronska središča.
22
Skupna infrastruktura – gre za zdruţevanje tekmecev za laţje sodelovanje pri
skupni infrastrukturi.
Integrator vrednostne mreže – njegove aktivnosti obsegajo zbiranje, sinteziranje
in distribuiranje informacij pri vrednostni mreţi.
Virtualna skupnost – ustvarja in poenostavlja komunikacijo v online skupnosti s
skupnimi interesi, ki vključujejo interakcijo in različne storitve.
Celotno podjetje – ponudba kontaktne osebe, ki predstavlja celotno podjetje. Ta
model se uporablja v privatnem in javnem sektorju.
3.4.4 Modeli elektronskega poslovanja po »Afuah in Tucci«
Avtorja predstavljata produktno, aktersko in mreţno usmerjeno ogrodje poslovnega
modela. Poslovni model vključuje odgovore na vprašanje, kot so: kakšno vrednost ponuditi
kupcu, katero strategijo uporabiti za zagotovitev vrednosti. Osredotočenost modela je na
vrednosti in upošteva proces, ki je za dosego te vrednosti potreben. V konceptu njunega
modela najdemo naslednje sestavine (Afuah & Tucci, 2003):
Vrednost za kupca – Kaj je konkurenčna prednost našega izdelka, kako se naš
izdelek razlikuje od konkurence. Ga konkurenca proizvaja po niţjih cenah?
Obseg aktivnosti podjetja – Podjetje definira vrednost, ki bo ponujena kupcu,
definira tudi razpon produktov in storitev, ki so vključeno v to vrednost.
Cenitev vrednosti – Način na katerega podjetje oceni svojo ponudbo.
Vir dohodka – Podjetje mora vedeti, od kje dobiva denar, kdo in kdaj plačuje za
kakšno vrednost. Definirati se morajo marţe, ter ugotoviti smisel delovanja
podjetja.
Povezanost aktivnosti – Pove nam kdaj in katere aktivnosti moramo izvesti, da
opravičimo ponujeno vrednost. Hkrati nam pojasni povezanost dejavnosti.
Izvedba – Podjetje se mora vprašati, kakšne so njegove sposobnosti in kje se je
potrebno izboljšati. Kaj nas loči od konkurence, kaj nas bo naredilo edinstvene v
očeh kupca?
Konkurenčnost – Definirati kako bomo v prihodnosti ustvarjali denar, ter ohranjali
konkurenčno prednost glede na ostale ponudnike na trgu.
Dobičkovna stran – Kaj je naša prednost ali slabost v povezavi z dobavitelji,
kupci, konkurentu in substituti?
3.5 Prednosti in pomanjkljivosti elektronskega poslovanja
Razvoj elektronskega poslovanja je uporabnikom prinesel številne prednosti oz. koristi kot
tudi slabosti oz. pomanjkljivosti. Uporaba elektronskega poslovanja sega v
multinacionalna kot tudi majhna in srednje velika podjetja.
3.5.1 Prednosti elektronskega poslovanja
Elektronsko poslovanje obsega številne prednosti za organizacije in sicer (Valh, 2008):
Neposredna komunikacija povezav in sprotne interakcije, katere omogočajo:
o Niţji stroški nabave, trţenja, prodaje in komunikacij;
23
o Učinkovitejša nabava, krajše prodajne in nabavne poti;
o Tesnejše povezave s poslovnimi partnerji;
o Niţji administrativni in transakcijski stroški, hitrejše transakcije;
o Zniţanje obsega zalog, laţja vključitev v oskrbovalne verige;
o Hitreje doseţemo trg, laţja analiza trga, hitrejše povratne informacije;
o Uspešna in učinkovita pomoč strankam, boljša oskrba strank, učinkovite
poprodajne storitve;
o Hitrejše prilagajanje spremembam trga;
o Opcija takojšnje distribucije storitev in produktov (posredovanje
informacij, programska oprema, večpredstavnostne vsebine);
o Neposreden dostop do potencialnega kupca z moţnostjo oblikovanja
posebej prirejene ponudbe;
o Globalizacija poslovanja.
Globalizacija poslovanja prinaša:
o Širši krog potencialnih partnerjev;
o Dostop do globalnega trţišča in posledično krajevno neodvisnostjo;
o Internacionalizacijo poslovanja;
o Nove trţne poti;
o Konkurenčnost, neodvisno od velikosti podjetja;
o Dodatne moţnosti oglaševanja, novi medij (splet).
Avtomatizacija poslovnih procesov prinaša: o Krajši procesi obdelave naročil;
o Krajši razvojni, proizvodnji, nabavni in logistični cikli;
o Moţnost hkratnega izvajanja poslovnih funkcij;
o Izključitev človeška faktorja, posledično manj napak;
o Preprosto in hitro aţuriranje informacij, ter laţji dostop do njih;
o Boljši nadzor nad opravljenim delom;
o Višja produktivnost in učinkovitejši poslovni modeli;
o Časovna neodvisnost (24 ur na dan).
Prednosti za potrošnika so:
Hitrejše odkrivanje najboljšega ponudnika poljubnega izdelka, na poljubni lokaciji
ob poljubnem času;
Boljša kakovost ob niţji ceni;
Personalizacija izdelkov;
Hitrejša odzivnost na potrebe in ţelje kupca, hitrejša dobava;
Spremljanje statusa naročila;
Moţnost dostopa do informacij;
Sodelovanje pri avkcijah, virtualnih skupnostih in forumih;
Brez nepotrebnega čakanja na blagajni.
24
3.5.2 Pomanjkljivosti elektronskega poslovanja
Pomanjkljivosti elektronskega poslovanja so (Valh, 2008):
Kadri o Pomanjkanje usposobljenega in izobraţenega kadra za uvajanje
elektronskega poslovanja;
o Visoki stroški izobraţevanja, uvajanje je časovno dolgo trajajoče;
o Konstantno izpopolnjevanje in prilagajanje na novosti;
o Organizacijske teţave v notranjem okolju podjetja (odpuščanje starejših
neprilagodljivih zaposlenih).
Potrošniki o Moţnost nepravilne obveščenosti potrošnika o izdelku oz. storitvi;
o Teţje posvetovanje potrošnikov, zaradi neobstoja posrednikov ali prodajnih
agentov;
o Omejene moţnosti pogajanja;
o Nezaupanje v tehnologijo;
o Napačno prepričanje potrošnikov, da je elektronsko poslovanje drago in
tvegano.
Neetična dejanja (varnost informacij) o Kršitev zasebnosti potrošnika;
o Poslovno vohunstvo;
o Zloraba informacij (vdori v plačilne sisteme);
o Kršitev pravic intelektualne lastnine predvsem pri posredovanju digitalnih
vsebin (npr. glasba).
Tehnične pomanjkljivosti o Pomanjkljivi sistem varnosti in zaupnosti;
o Poenotenje standardov in rešitve;
o Nezadostna telekomunikacijska in informacijska infrastruktura;
o Stroški nabave opreme za elektronsko poslovanje;
o Veliki stroški zagotavljanja varnosti;
o Izpad omreţnih povezav do interneta znotraj podjetja.
Netehnične pomanjkljivosti; o Pravne pomanjkljivosti (pravna podlaga, reševanje sporov, davki, carina,…)
o Zakonodaja in standardi še ne predvidevanje vseh okoliščin;
o Teţja merljivost koristi elektronskega poslovanja.
25
4 SPLETNA MESTA NAMENJENA ZBIRANJU ZAČETNEGA KAPITALA
Zaradi še vedno trajajoče recesije se mala podjetja bolj kot kadarkoli prej borijo za
obstanek, prav tako se tudi podjetniki srečujejo z ne najboljšimi obeti. Spletna mesta za
zbiranje začetnega kapitala (angl. crowdfunding) ponujajo veliko priloţnost za uspeh, saj
predstavijo idejo podjetja celotnemu svetu.
Na spletu so prisotne številne platforme, kjer lahko uporabniki na preverjen oz. varen način
donirajo ali zaprosijo za denar, takšna spletna mesta so npr. Kickstarter, Indiegogo,
RocketHub, Rock The Post … Vsako spletno mesto ponuja nekaj drugačnega, vendar je
koncept na vseh mestih enak. Uporabnik si ustvari profil, ki po navadi vsebuje kratki
predstavitveni video. Ideja je ustvariti prepričljivo predstavitev, ki bo obiskovalce oz.
uporabnike strani navdušila, da investirajo v podjetje.
Ideja, ki ni snovana na »Kaj delaš?«, ampak »Zakaj delaš?« po navadi poţanje veliko
uspeha. Na podlagi »večjega namena« bodo podjetniki lahko ustvarili unikatno skupnost
somišljenikov. Vsaka predstavljena poslovna ideja ima v naprej predviden znesek denarja,
ki jo potrebuje in prav tako čas, v katerem mora ta denar zbrati. Z vsakim dnem bo projekt
zbral več denarja, kar bo privabljalo nadaljnje investitorje.
Namesto tradicionalnih investitorjev, »crowdfunding« predstavlja financiranje s strani širše
javnosti. Znano je, da uspešni projekti prejmejo med 25% in 40% dohodkov od prve, druge
in tretje stopnje povezav. To vključuje prijatelje, druţino, bivše sodelavce, znance oz.
kogarkoli, s katerim je lastnik projekta povezan, vključujoč druge in tretje stopnje povezav.
Čez nekaj časa, ko projekt uspešno prebije začetne ovire pa investirajo oz. spoznajo idejo
tudi drugi nepovezani uporabniki.
Obstaja zmotno prepričanje, da je oblikovanje uspešna kampanje na »crowdfunding«
straneh enostavno, kot klikniti gumb »potrdi« in potem čakaš, da ideja oz. projekt privabi
milijone ljudi. Nekaterim projektom se zgodi prav to, ampak velika večina projektov pa
zahteva dobršno mero napora v okviru promoviranja projekta.
Uporaben vir so vsekakor socialni mediji, grajenje seznama elektronske pošte,
kontaktiranje lokalne skupnosti … Vsi ti koraki so skorajda nujni, če ţelimo uspeti.
Omeniti velja, da to ni stran, na kateri ti uporabniki dajejo miloščino, ampak pričakujejo
nekaj v zameno, to je delujoč izdelek (Prive, 2012).
26
4.1 Zgodovina
Zasnova modernega »crowdfunding-a« sega v leto 1997, ko je britanska rock skupina
financirala svojo turnejo preko spletnih donacij njihovih oboţevalcev. Po zgledu tega
inovativnega načina financiranja je leta 2000 nastalo prvo namensko »crowdfunding«
spletno mesto z imenom ArtistShare. Kmalu za tem so je začelo pojavljati vedno več
»crowdfunding« spletnih strani, število le-teh pa iz leta v leto vztrajno raste.
»Crowdfunding« se je hitro izkazal za priljubljeno moţnost za podjetnike, da bi preverili
svoje ideje, se predstavili javnosti in pridobili potrebna finančna sredstva. V primerjavi z
letom 2009 je leta 2011 »crowdfunding« potrojil svoje prihode, ki so znašali 1.5 milijarde
dolarjev. Ponaša se z 74% odstotno letno mero rasti. Predstavlja izjemno pomembno
moţnost financiranja, ker so drugi skladi postali v letih recesije manj dostopni.
Aprila 2012 je ameriški predsednik Barack Obama podpisal zakon Jumpstart Our Business
Startups (JOBS) v zakonodajo. Cilj zakona JOBS je zmanjšati regulacijo obremenitve
majhnih podjetij in legalizirati kapitalski »crowdfunding«. To pomeni odpravo prepovedi
za splošno pridobivanje strank, ki prepoveduje podjetnikom obveščati, da zbirajo finance.
Čeprav je bil zakon JOBS vpisan v zakonodajo leta 2012, še vedno poteka določanje
predpisov, ki bi zagotavljal, da so tako investitorji kot podjetniki še naprej zaščiteni.
Predpisi bi naj bili zaključeni v letu 2013.
Prva »crowdfunding« spletna stran, ki je vsebovala JOBS zakon je bila ustanovljena leta
2012 in sicer Fundable. Pomagala bi naj podjetnikom v smislu rasti in financiranja, preko
nagrad in kapitala zbranega na njihovi spletni strani. Fundable sta ustanovila Will Schroter
in Eric Corl (Fundable, 2012).
4.2 Ponudniki
Predstavili bomo 10 »crowdfunding« spletnih strani, ki so lahko v prihodnosti ključ do
uspeha našega podjetja. Predstavili bomo značilnosti in prednosti posameznih strani.
»Crowdfunding«, kot ţe prevod izraza pove, je način financiranja, kjer običajni ljudje oz.
mnoţica ljudi financira projekt, kateri si po njihovem mnenju zasluţi priloţnost
poslovanja. Pogosto je uporabljen izraz – donacija. Razlika med donacijo in
»crowdfunding« je ta, da je »crowdfunding« vezan na novo sprejeti zakon v ameriški
zakonodaji – zakon JOBS.
Različne »crowdfunding« spletne strani imajo različne namene oz. načine pristopa, splošni
koncept pa je povsod enak. Objavimo projekt na spletno stran in ljudje, ki smatrajo, da je
naš projekt zanimiva poslovna ideja, nam pomagajo financirati projekt. Objava projekt je
brezplačna, zaračunava se zgolj takrat, ko projekt zbere določeno vsoto denarja (Falcon,
2012).
27
V Tabela 1 predstavljamo 10 najbolj priljubljenih »crowdfunding« spletnih strani.
Tabela 1: Deset priljubljenih "crowdfunding" spletnih mest
Ime Takse Posebnosti Spletno mesto
Kickstarter 5% Nagrada www.kickstarter.com
Indiegogo 4% (+3% kreditna kartica), 25$
za projekte zunaj ZDA Flexible Funding www.indiegogo.com
RocketHub 4%(+4% kreditna kartica), 8%
neuspešni projekti LaunchPad www.rockethub.com
GoFundMe 5% Socialna omreţja www.gofundme.com
Razoo 2,9% Tehnologija www.razoo.com
Crowdrise 4,95% Točke zvestobe www.crowdrise.com
PledgeMusic 15% / www.pledgemusic.com
Sellaband 15% Personalizacija www.sellaband.com
Appbackr Neznano Vračanje denarja www.appbackr.com
Crowdfunder / Glasovanje www.crowdfunder.com
Vir: (Falcon, 2012).
Pri odločanju na kateri spletni strani začeti zbirati finančna sredstva, je pomembno, da
imamo v mislim nagrade, bonitete, takse … Pri postavitvi finančnih ciljev moramo biti
realni oz. razumljivi. Prav tako moramo vseskozi sami promovirati projekt, in ne da vse
skupaj prepustimo »crowdfunding« spletni strani.
Glede na priljubljenost med uporabniki smo se odločili, da bomo podrobneje predstavili
oz. analizirali tri spletna mesta namenjena zbiranju začetnega kapitala. Kot kriterij smo
določili tudi vsoto denarja, ki ga je spletno mesto do sedaj uspešno zbralo za določene
projekte. Spletna mesta, ki jih bomo v nadaljevanju predstavili so Kickstarter, Indiegogo in
RocketHub.
28
4.2.1 Kickstarter
Kickstarter je v tem trenutku nedvomno ena izmed vodilnih »crowdfunding« spletnih
strani na spletu. Skupaj so do sedaj zbrali ţe $220 milijonov in kar 61.000 projektov. Na
tisoče obiskovalcev vsak trenutek brska in raziskuje nove projekte na strani, in hkrati išče
projekt, kateri si po njegovem mnenju zasluţi njegov denar. Kickstarter sprejema vse
glavne vrste projektov v skladu s trenutnimi trendi področja, razen donacij za dobrodelne
namene. Proces prijave projekt je enostaven, vse kar moramo storiti je, da se prijavimo oz.
ustvarimo račun, ter izpolnite zahtevane podatke. Zaţeleno je, da se opiše čim več
podrobnosti v zvezi s projektom, saj morajo projekte pregledati tudi administratorji strani.
Med posebnosti spletne strani spada »Becker Reward«, kjer ustvarimo majhno nagrado, ki
jo dobi investitor v primeru uspešnosti projekta.
Za vsak uspešen projekt Kickstarter zaračuna 5% provizije. Edina moţnost plačila je preko
»Amazon Payment«, kateri še dodatno zaračuna 3-5% na kreditne kartice. Največja
pomanjkljivost spletne strani pa je definitivno to, da moraš biti rezident ZDA, če ţeliš
predstaviti nov projekt (Falcon, 2012).
V nadaljevanju diplomskega seminarja bomo analizirali spletno mesta »Kickstarter« po
sledečih kriterijih, ki smo jih podrobno opisali ţe v poglavju 2.3:
oblikovna podoba,
vsebina,
navigacija in uporabnost,
tehnologija.
Oblikovna podoba. Kot je razvidno iz Slika 3, ima spletno mesto Kickstarterja belo
ozadje, ter prav tako belo glavo z zelenimi deli. Logotip Kickstarterja je v njegovi značilni
črno-zeleni kombinaciji. Morda bi lahko bil logotip nekoliko večji. Na spletni strani ni
pretiravanja z barvnimi odtenki, zgolj bela, zelena in črna. Naslovi so poudarjeni, prav tako
njihov slogan »Bring creativity to life«.
Slika 3: Kickstarter - začetna stran
Vir: Kickstarter 2013
29
Takoj pod glavo se nahaja slika z njihovim sloganom. Slika se spreminja ob vsakem
obisku ali osveţitvi strani. Slika je posneta v HD ločljivosti, slogan je lepo viden, ni
pretiravanja v barvah fotografije, skrajna leva in desna stran se prelivata v črnino oz.
belino. Na sliki je lociran tudi gumb »Learn more«, preko katerega dostopamo do
podrobnejših informacij. Na spletni strani se nahaja kar nekaj ikon, kot so: pomoč, vpis,
iskanje … Omeniti velja, da je spletna stran locirana oz. njena vsebina locirana na sredino
in tako odmaknjena od levega in desnega roba, z izjemo slike, ki pa je na obeh skrajnosti
tako in tako črna.
Vsebina. Vsebina je na vstopnem spletnem mestu predstavljena po sklopih, in sicer:
izbira osebja, ki jo lahko dodatno izbiramo glede na tematiko,
filter glede na mesto/kraj,
priljubljene vsebine,
povezave s prijatelji (Facebook),
strani v pripravi.
Vsebina strani je predstavljena v klasični črni barvi pisave na beli podlagi. Na trenutke
zgleda precej suhoparno oz. neprivlačno, ampak so povsod dodane slike, kar naredi branje
oz. spletno stran privlačnejšo. Projekti so prikazani 4 v vrstici, h katerim je dodan kratek
opis, tako da bralec dobi občutek njegove vsebine. Stran ponuja pregledovanje videov, ki
spadajo vsak k svojemu projektu.
Navigacija in uporabnost. Na vstopni strani Kickstarterja imamo na vrhu glavo strani, v
kateri je logotip spletne strani. Glava se skozi pomikanje po spletnem mestu ne spreminja
oz. ostaja vseskozi enaka. S klikom na logotip Kickstarterja se vedno vrnemo na začetno
spletno stran. V glavi se nahajajo še hiperpovezave na: »Kaj je Kickstarter«, »Razišči
odlične projekte«, »Začni svoj projekt«, »Iskalno polje«, »Pomoč«, »Registracija« in
»Vpis«. Povezavi »Kaj je Kickstarter« in »Začni svoj projekt« imata statični vsebini.
Povezava »Razišči odločne projekte« se vseskozi posodablja oz. spreminja. Iskalno polje
je zelo uporabno in je nepogrešljiva stvar vsake spletne strani.
Noga spletnega mesta je od osrednjega dela spletnega mesta ločena z zeleno prekinjeno
črto. V nogi se nahajajo številne povezave, vključujoč povezave iz glave strani. Tukaj se
nahajajo povezave kot so: »Pomoč«, »Pogoji uporabe«, »Pravilnik o zasebnosti«, »Ime
podjetja« ter »Slogovni vodnik«. Na voljo so tudi povezave s spletnimi stranmi socialnih
omreţij (Facebook, Twitter, Tumblr …). Noga spletnega mesta se ne spreminja.
Pod glavo se nahaja osrednji del spletnega mesta, ki je razdeljen na več sklopov. V prvem
sklopu se nahaja slika, ki se spreminja ob vsakem vstopu na začetno stran. Na sliki se
nahaja njihov slogan, ter povezava »Izvedi več«. Naslednji sklop predstavlja projekte, ki so
izpostavljeni glede na preference osebja Kickstarterja. Tretji sklop predstavlja krajevni
filter oz. predstavitev projektov, ki so v bliţini kraja, ki si ga sam izbereš. Četrti sklop
predstavljajo projekti, ki so priljubljeni med obiskovalci strani. Peti sklop so »Tvoji
prijatelji«, sklop je povezan s Facebook-om. Šesti sklop zajemajo »Strani v pripravi«. Vsak
sklop ima moţnost oz. povezavo, da si ogledamo celotno vsebino sklopa.
30
Tehnologija. Spletno mesto so naloţi zelo hitro, prav tako tudi videi, ki se nahajajo ob
posameznih projektih. Grafike oz. slike so optimizirane, ne glede na animacije se naloţijo
zelo hitro.
4.2.2 Indiegogo
Ime »Indiegogo« izvira iz besede »Indie«, katera predstavlja začetek besede »neodvisnost«
in »go-go«, kar pomeni naprej brez kakršnihkoli teţav. Postavitev spletne strani je podobna
postavitvi spletne strani Kickstarter. Za razliko od Kickstarterja lahko na tej spletni strani
zaţenemo kakršnikoli projekt, vključujoč donacije za dobrodelne namene. Stran vključuje
tudi nagrado »Perks«, ki je sestavljena enako kot »Backer Reward« iz spletne strani
Kickstarter.
Indiegogo se ne omejuje zgolj na rezidente ZDA, ampak lahko na spletni strani vsakdo
prejmem nakazana sredstva. Plačilo poteka preko PayPala. Spletna stran ponuja »Flexbile
Funding«, kar pomeni, da lahko zbrana sredstva vaša tudi v primeru, da je projekt
neuspešen. Provizija je ustrezno višja.
Za vsak uspešen projekt vam Indiegogo zaračuna 4% provizije in še dodatne 3% za plačila
s kreditnimi karticami. Nerezidenti ZDA morajo plačati še dodatnih $25. Če projekt ni bil
uspešen, ampak je bil prijavljen na »Flexible Funding«, vam Indiegogo zaračuna 9%
provizije (Falcon, 2012).
V nadaljevanju diplomskega seminarja bomo analizirali spletno mesta »Indiegogo« po
sledečih kriterijih, ki smo jih podrobno opisali ţe v poglavju 2.3:
oblikovna podoba,
vsebina,
navigacija in uporabnost,
tehnologija.
Oblikovna podoba. Ozadje spletnega mesta Indiegogo je svetlo sive barve, kar je razvidno
tudi na Slika 4. Logotip se nahaja v glavi spletne strani in skupaj z glavo strani deluje
precej pusto oz. nič ne izstopa. V glavi se nahajata zgolj bela in črna barva, ter malenkost
rdeče. Kombinacija rdeče in črne ni ravno najboljša izbira visoke ločljivosti oz. kontrasta.
Barve, ki predstavljajo spletno mesto strani Indiegogo so: črna, bela ter siva. Naslovi oz.
teksti se nahajajo v rdeče-zelenih kombinacijah.
31
Slika 4: Indiegogo - začetna stran
Vir: Indiegogo 2013.
Takoj pod glavo se nahaja animacija, kjer se na 6 sekund neprestano izmenjava šest
različnih projektov. Hitrost menjavanja se zdi primerna glede na število informacij, ki jih
podajo. Znotraj teh slikovnih animacij se nahaja povezava »Poglej kampanjo«, ki nam
pobliţje predstavi prikazan projekt oz. kampanjo. Ob teh animacijah se nahajajo trije
gumbi, ki predstavljajo: »Poišči kampanjo«, »Nauči se kako deluje« in »Ustvari
kampanjo«. Osrednja vsebina je enako kot pri Kickstarterju locirana na sredino in je
odmaknjena od skrajnega levega in desnega roba monitorja.
Vsebina. Vsebina je na vstopnem spletnem mestu predstavljena po sklopih, in sicer:
odštevanje,
novo ta teden,
prihajajoče zgodbe uspeha.
Vsebina strani je predstavljena s sivo barvo pisave, naslovi so poudarjeni ali v rdeči barvi.
Navigacija in uporabnost. Na vstopni strani spletnega mesta Indiegogo imamo na vrhu
glavo strani, v kateri se nahaja logotip spletne strani. Glave se skozi pomikanje po spletne
mestu ne spreminja. S klikom na logotip podjetja se vselej vrnemo na začetno stran. V
glavi se nahajajo hiperpovezave na: »Brskaj«, »Učenje«, »Ustvari«, »Registracija«, »Vpis«
in iskalno polje. Povezava »Brskaj« predstavlja podrobno brskanje med projekti oz. iskanje
le teh. »Učenje« predstavlja povezavo na statično stran, kjer so navedena navodila oz.
osnove, ki je potrebno vedeti preden začnemo ustvarjati projekt oz. kampanjo. Povezavi
»Ustvari« in »Registracija« se vsebinsko ne razlikujeta, kar mislimo, da je manjša napaka.
Prisotnost iskalnega polje je vedno dobrodošla.
Noga spletnega mesta se od osrednjega dela ločuje z drugačno barvo noge, in sicer črno. V
nogi strani se nahajajo raznorazne povezave, ki pa ne vključuje nobene povezave iz glave
spletnega mesta. Tukaj se nahajajo povezave kot so: »Pogoji uporabe«, »Pravilnik o
zasebnosti«, »Pravilnik o uporabi piškotkov«, »Partnerski pogoji«. Prisotne so tudi
raznorazne povezave s socialnimi omreţji. Noga spletnega mesta se ne spreminja.
32
V osrednjem delu spletnega mesta se nahaja več sklopov. V prvem sklopu poteka
animacija šestih različnih projektov, ki se izmenjujejo na šest sekund. Slikovne animacije
ponujajo omejeno število informacij, ki pa jih ob kliku na »Poglej kampanjo« vidimo tudi
podrobno. Drugi sklop se imenuje »Končno odštevanje«, kjer se nahajajo projekti, katerim
se glede na število dni počasi izteka čas, da zberejo ţelena finančna sredstva. V tretjem
sklopu se nahajajo »Novosti tedna«, ki predstavlja vse kampanje oz. projekte, ki so bili
oddani oz. vneseni v roku zadnje tedna. Pod četrti sklop pa spadajo »Prihajajoče zgodbe
uspeha«. Ob kliku na naslov sklopa hiperpovezava preusmeri na celotno vsebino
posameznega sklopa.
Tehnologija. Spletno mesto je hitrostno optimizirano in ni zaznati kakšnih teţav z
nalaganjem vsebine, animacij oz. video vsebin.
4.2.3 RocketHub
RocketHub je priljubljena spletna stran, ki pomaga uresničiti podjetniške ţelje. Ponaša se s
3 stopenjskim postopkom, da naloţimo projekt na spletno stran. Nato lahko spremljamo
napredek in status projekta.
»LaunchPad« predstavlja nagrade za RocketHub člane. Nagrada zajema delo z priznanimi
blagovnimi znamkami, marketinškimi podjetji, ki pomagajo članu dvigniti zanimanje
javnosti za njegov projekt, ter hkrati poiskati več priloţnosti. Nagrade lahko vključujejo od
fotografskih natečajev do 4-tedenskih medijskih kampanij z najboljšimi trţniki. To
predstavlja enkratno priloţnost za fotografe, glasbenike oziroma kogarkoli, ki si prizadeva
dobiti priloţnost in publiciteto.
RocketHub zaračunava 4% provizije za uspešen projekt, ter 8% za tiste projekte, ki so
neuspešni oz. ki ne doseţejo finančnega cilja. Dodatno provizijo zahteva tudi procesiranje
kreditnih kartic, sicer 4% (Falcon, 2012).
V nadaljevanju diplomskega seminarja bomo analizirali spletno mesta »RocketHub« po
sledečih kriterijih, ki smo jih podrobno opisali ţe v poglavju 2.3:
oblikovna podoba,
vsebina,
navigacija in uporabnost,
tehnologija.
Oblikovna podoba. Ozadje spletnega mesta RocketHub bele/svetlo sive barve, kar
prikazuje Slika 5. Logotip spletne strani se nahaja v skrajni levi polovici glave. Logotip je
precej dolgočasen oz. monotonih barv in ne izstopa. Glava spletnega mesta je sive barve s
črtastim vzorcem, prav tako sive barve. Povezave oz. iskalnik v glavi se slabo vidijo, šele
ob pomiku z miško nad njihovo povezavo se obarvajo modro oz. so razločno vidni.
Izstopajoče barve na strani so: svetlo modra, siva ter nekaj odtenkov rdeče.
33
Slika 5: RocketHub - začetna stran
Vir: RocketHub 2013
Pod glavo se nahaja slikovna animacija, ki v razkoraku nekaj sekund menjuje sličice, kjer
so prikazani partnerji spletnega mesta RocketHub v kombinaciji z elementi, ki so
pomembni ob realizaciji projekta oz. kampanje. Hitrost poteka animacije je primerna. Ob
vsaki menjavi sličice je moţnost klika na slikovno povezavo in tako dostop do večje
količine informacij.
Vsebina. Za razliko od prejšnjih strani (Kickstarter in Indiegogo) je vsebina na tem
spletnem mestu predstavljen zgolj v enem sklopu, in sicer v »Prihajajoči projekti«. Ob
pomiku desnega drsnika se vsebina spletnega mesta posodablja v globino. Z drsnikom se
lahko tako rekoč pomikamo neskončno globoko.
Projekti so predstavljeni s sličico, naslovom v črni barvi, avtorjem, odstotkom uspešnosti
ter vsebinsko opredelitvijo. Zraven projektov je tudi gumb »FUND«, ki ga kliknemo v
primeru, da ţelimo finančno podpreti določen projekt.
Navigacija in uporabnost. Na vrhu spletnega mesta se nahaja glava strani skupaj z
logotipom podjetja. Glava se ob pomikanju po spletnem mestu ne spreminja oz. je statična.
S klikom na logotip podjetja se vselej vrnemo na začetno spletno stran. V glavi se nahajajo
naslednje hiperpovezave: »Uspešna šola«, »Naše okolje«, »Zadnje novice«, Iskalnik,
»Vpis« ter »Registracija«. Ob kliku na »Uspešna šola« nas povezava preusmeri na novo
stran, kjer so podane uporabne informacije, če hočemo zagnati novi projekt oz. kampanjo.
Postopek je voden po korakih. Klik na »Naše okolje« nam prikaţe osebje RocketHub-a in
njihove vloge pri poslovanju.
Noga začetne spletne strani ni klasična in ni vseskozi prisotna ob koncu spletne strani.
Noga strani se pokaţe zgolj ob uporabi drsnika (navzdol) in sicer le za kratek čas. V
primeru, da se nahajamo na strani »Uspešna šola« ali »Naše okolje« pa je noga klasična
oziroma se nahaja ob koncu strani, od srednjega dela se loči po črnem ozadju. V nogi se
nahajajo naslednje povezave: lupa za iskanje, »O nas«, »Domov«, »Blog«, »Pravne
34
informacije«, »Pogosta vprašanja«, »Kontakt«, »Novice« ter povezave na socialna
omreţja. Noga spletnega mesta je povsod enaka, tudi na začetni spletni strani.
Osrednji del spletnega mesta je sestavljen iz animacijskega dela, kjer se menjuje pet
animacij, ki vsebujejo številne partnerje spletnega mesta, hkrati pa so predstavljene
karakteristike, ki bi jih naj uspešen primer projekta vseboval. Drugi del osrednjega del se
imenuje »Prihajajoči projekti«, kjer s pomočjo pomikanja drsnika navzdol nalagamo oz.
posodabljamo vsebino strani. Prisoten je tudi gumbek »Brskanje«, ki nam omogoča pogled
po različnih tematikah.
Tehnologija. Kot oba predhodna spletna mesta je tudi to hitrostno optimizirano. Pri
brskanju po spletnem mestu ni bilo zaznati kakršnihkoli teţav z odpiranjem strani ali
prikazovanjem animacij. Tudi posodabljanje s pomočjo drsnika na začetni spletni strani
poteka hitro.
4.3 Modeli poslovanja spletnih mest
Ob analizi modelov poslovanja obravnavanih spletnih mest v skladu z Rappovo
taksonomijo, najdemo eno osnovno kategorijo in sicer »posredniški model«. Na
»crowdfunding« spletnih straneh je opaziti prisotnost naslednjih dveh podkategoriji:
»posredniki transakcij« in »virtualne trţnice«.
Posredniki transakcij. »Crowdfunding« spletno mesto predstavlja povezavo med
bodočimi poslovneţi in njihovimi potencialnimi strankami. Stran olajša transakcije
med obema stranema. Več koristi imajo potencialni poslovneţi, saj je iskanje
potencialnih strank dolgotrajen proces, ob enem pa še zbirajo finančna sredstva.
Virtualne tržnice. So na voljo vsem organizacijam, ki se hočejo izogniti stroškom
vzpostavitve spletne strani in oglaševanja. Podjetje si lahko na virtualni trţnici
poveča razpoznavnost in število obiskov na njihovi spletni strani, to je posledica
vsakodnevnega pregledovanja informacij s strani obiskovalcev.
Timmers deli modele poslovanja v dve dimenziji. Prva dimenzija razdeli modele glede na
funkcijo integracije, od ene same funkcije (spletna trgovina) do polne integriranosti
(povezovalec v vrednostni verigi). Druga dimenzija predstavlja stopnjo inovacij, ki se
razteza od tradicionalnega elektronskega poslovanja, do bolj inovativnih načinov.
»Crowdfunding« spletne strani spadajo v desni zgornji kot v Slika 2. Stopnja inovacije je
velika, saj ponuja enkratno priloţnost mladim podjetjem, da si zagotovijo potrebna
finančna sredstva. Prav tako so vse funkcije med sabo integrirane oz. povezane, potrebno
je opraviti registracijo, za plačilo pa potrebujemo v večini primerov zgolj PayPal račun.
Weill in Vitale nam z drugačnim pristopom predstavita osem »atomskih poslovnih
modelov«. Ti atomski modeli se lahko zdruţujejo na različne načine in tako predstavljajo
katerikoli poslovni model. V primeru »crowdfunding« spletnih strani pride v poštev
»model posredovalca«, saj povezuje več kupcev (v našem primeru obiskovalcev, ki
investirajo) in prodajalcev (v našem primeru mlada oz. mala podjetja, ki potrebujejo
finančna sredstva) na istem mestu.
35
Avtorja Afuah in Tucci predstavljata produktno, aktersko in mreţno usmerjeno ogrodje
poslovnega modela. Osredotočenost modela temelji na vrednosti in upoštevanju procesa, ki
je za to potreben. In sicer:
Vrednost za kupca. Moţnost finančne pomoči podjetju, katero proizvaja izdelke,
za katere smo zainteresirani.
Obseg aktivnosti podjetja. Ponudba zajema vsa moţna področja poslovanja.
Cenitev vrednosti. /
Vir dohodka. Provizija od uspešnega projekta in ostale takse.
Povezanost aktivnosti. Izpostavljanje ideje na spletnih straneh, ki jih obiskujejo
mladi podjetniki.
Izvedba. Glede na to, da gre v vseh treh primerih za dokaj mlado podjetje oz.
spletno mesto, je njihova organizacijska struktura elastična, vloge niso točno
opredeljene, torej je struktura »metrična«.
Sposobnost. Njihova najboljša sposobnost je sam namen podjetja, torej edinstveni
način financiranja mladih podjetij.
Konkurenčnost. Od konkurence se lahko ločijo po enostavnosti plačila (PayPal) in
po čim niţjih provizijah.
Struktura stroškov. Vzdrţevanje streţnikov, omogočanje elektronskega
plačevanja, plače zaposlenih.
Dobičkovna stran. Prednost v povezavi s kupci predstavlja ponudbo mladih
podjetij iz vseh področij, konkurenčna prednost/slabost so majhne/velike provizije
in ostale takse. Prednost pred substituti predstavlja unikaten način financiranja,
katerega bančni krediti ne morejo preseči.
36
5 PRIMERJAVA SPLETNIH MEST NAMENJIENIH ZBIRANJU ZAČETNEGA
KAPITALA (Kickstarter, Indiegogo in RocketHub)
Po končani analizi spletnih mest, ki so namenjena zbiranju začetnega kapitala, bomo
naredili še primerjalno analizo med njimi (Kickstarter, Indiegogo, RocketHub). Za analizo
bomo uporabili iste kriterije oz. elemente:
oblikovna podoba,
vsebina,
navigacija in uporabnost,
tehnologija,
zadetki v spletnih iskalnikih.
Za potrebe primerjalne analize smo dodali še 5. kriterij »zadetki v spletnih iskalnikih«, kjer
bomo primerjali kako visoko je spletno mesto ob vpisu določenih ključnih besed. Ti
kriteriji bodo vodilo pri skupni primerjavi spletnih mest, saj jih bomo tako najlaţje
primerjali.
5.1 Oblikovna podoba spletnih mest
Primerjalno analizo spletnih mest Kickstarter-ja, Indiegogo-ja in RockeHub-a vidimo v
Tabela 2. Iz tabele lahko razberemo, da so na vseh treh spletnih straneh prisotne vsaj 3
barvne kombinacije. Po našem mnenju je spletno mesto Kickstarter-ja privlačno, saj je
barvna kombinacije črne in zelene razmeroma redka. Indiegogo barvno ne izstopa, so pa
vse kombinacije barv dobro premišljene, zato je stran tudi pregledna. Na spletnem mestu
RocketHub-a so barve bolj neţne, kombinacija svetlo modre in sive ne izstopa. Vsa spletna
mesta so pregledna, saj je besedila malo. Animacije niso prisotne zgolj na strani
Kickstarter-ja, verjetno ima hitro delovanje spletne strani pri njih prednost pred izgledom
strani.
Tabela 2: Analiza oblikovne podobe spletnih mest
Oblikovna podoba Kickstarter Indiegogo RocketHub
Barve Črna, zelena, bela Črna, bela, rdeča Modra, siva, črna
Privlačnost Da Da Ne
Preglednost Da Da Da
Animacije Ne Da Da
5.2 Vsebina spletnih mest
Primerjava vsebinske analize spletnih mest Kickstarter-ja, Indiegogo-ja in RocketHub-a se
nahaja v Tabela 3. Prišli smo do sklepnih ugotovitev, da se spletna mesta konstantno
posodabljajo, saj se vsaka aktivnost, ki jo uporabnik opravi, zabeleţi in je vidna na spletni
strani. Na vseh treh spletnih mestih ni opaziti pretiravanja s tekstovno vsebino, ravno
nasprotno, vsebina je kratka in jedrnata in ne odbija uporabnika od brskanja po vsebini.
37
Tabela 3: Analiza vsebine spletnih mest
Vsebina Kickstarter Indiegogo RocketHub
Posodabljanje Da Da Da
Tekst Minimalno Minimalno Minimalno
5.3 Navigacija in uporabnost
V Tabela 4 smo primerjali karakteristike spletnih mest Kickstarter-ja, Indiegogo-ja in
RocketHub-a. Vse tri strani vsebujejo iskalnik, ki se izkaţe za zelo uporaben element pri
iskanju določenega projekta, ki jih je na spletnem mestu ogromno. Pri vseh treh strani je
vseskozi prisotna glava spletnega mesta, tako se imamo vseskozi moţnost z enim klikom
vrniti na začetno stran. Noga spletne strani ni vidna na strani RocketHub oz. prikaţe se le
ob premiku drsnika, vsekakor pa zadeva ni moteča. Spletna mesta ne vsebujejo sprotne
navigacije, saj ne vsebujejo veliko podstrani in navigacija ni potrebna. Kontakti spletnih
mest so urejeni, med tem ko pri Kickstarter-ju ne ponujajo klasičnega kontakta oz.
elektronske pošte, ampak povezave do njihovih socialnih omreţij kot sta npr. Facebook in
Twitter. Raznoraznih bliţnjic spletna mesta ne vsebujejo. RocketHub med drugim nima
povezave na njihove partnerje, ampak zgolj njihov logotip oz. ime.
Tabela 4: Analiza navigacije in uporabnosti spletnih mest
Navigacija in uporabnost Kickstarter Indiegogo RocketHub
Iskalnik Da Da Da
Prisotnost glave/noge Da/Da Da/Da Da/Ne
Navigacija Ne Ne Ne
Kontakt Da Da Da
Bližnjice Ne Ne Ne
5.4 Tehnologija
V Tabela 5 smo primerjali tehnologijo spletnih strani namenjenih zbiranju začetnega
kapitala (Kickstarter, Indiegogo in RocketHub). Kot se za sodobno spletno mesto spodobi
je odzivnost oz. nalaganje spletnega mesta tekoče in brez nepotrebnih animacij, ki
oteţujejo oz. podaljšajo čas nalaganja. V časovni primerljivosti odzivnosti začetne strani
spletnega mesta bi izpostavili malce počasnejše nalaganje spletnega mesta RocketHub.
Minimalno čakanje povzročajo projekti, ki so na začetni strani, ampak povprečen
uporabnik spleta tega niti ne bi opazil. Po drugi strani pa je odzivnost podstrani na
spletnem mestu RocketHub malce hitrejša od konkurentov, razlika v odzivnosti je
minimalna. Registracija je potrebna na vsakem spletnem mestu, vsa tri spletna mesta
ponujajo vpis na njihovo spletno mesto preko Facebook-a.
38
Tabela 5: Analiza tehnologije spletnih mest
Tehnologija Kickstarter Indiegogo RocketHub
Odzivnost začetne strani Odlično Odlično Odlično
Časovna odzivnost 0,5s 0,5s 1s
Odzivnost podstrani Zelo dobro Zelo dobro Odlično
Registracija Potrebna Potrebna Potrebna
5.5 Zadetki v spletnih iskalnikih
Pri tej analizi smo v spletni iskalnik vnesli različne besede oz. besedne zveze, ki so v
povezavi z dejavnostjo s katero se ukvarjajo spletna mesta »crowdfunding«. Besedne zveze
so v angleškem jeziku. Rezultati so predstavljeni v Tabela 6 za spletni iskalnik Google, v
Tabela 7 za spletni iskalnik Yahoo! in v Tabela 8 za spletni iskalnik Bing.
Iz rezultatov lahko razberemo, da sta v spletnem iskalniku Google najbolje postavljena
Kickstarter in Indiegogo, med tem ko je RocketHub zgolj enkrat med zadetki.
Tabela 6: Zadetki v spletnem iskalniku Google
Besedna zveza Kickstarter Indiegogo RocketHub
Crowdfunding 3. mesto 4. mesto 3. stran
Online funding 1. mesto 2. mesto /
Funding platform 4. mesto 1. mesto /
V spletnem iskalniku Yahoo! prednjači spletno mesto Kickstarter, ki se zgolj pri eni
besedni zvezi ni pojavil med zadetki. Indiegogo se je pojavil med zadetki zgolj pri besedni
zvezi »funding platform«, med tem ko RocketHub ni bil nikoli med zadetki iskanja.
Tabela 7: Zadetki v spletnem iskalniku Yahoo!
Besedna zveza Kickstarter Indiegogo RocketHub
Crowdfunding 4. mesto / /
Online funding / / /
Funding platform 5. mesto 3. mesto /
V spletnem iskalniku Bing je bil zopet največkrat »zadet« Kickstarter. Indiegogo je bil
zopet med zadetki zgolj pri besedni zvezi »funding platform«. RocketHub pa zopet ni bil
med zadetki pri nobeni izmed uporabljenih besed oz. besednih zvez.
Tabela 8: Zadetki v spletnem iskalniku Bing
Besedna zveza Kickstarter Indiegogo RocketHub
Crowdfunding 2. stran / /
Online funding 5. stran / /
Funding platform 5. mesto 3. mesto /
39
Po teh podatkih lahko sklepamo, da je zgolj spletno mesto Kickstarter optimiziralo svoje
ključne besede in se tako posledično večkrat pojavlja med zadetki v spletnih iskalnikih.
Spletno mesto RocketHub se je po naših kriterijih zgolj enkrat uvrstilo med zadetke
spletnega iskalnika, kar je verjetno premalo.
Sklepamo lahko, da so spletna mestna namenjena zbiranju začetnega kapitala dobra
odskočna deska za »start up« podjetja. Ob poplavi ponudnikov pa se je teţko odločiti
kateri je primeren za nas. Kriteriji, ki vplivajo na odločitev so tako finančne narave kot tudi
obiskanost spletnega mesta.
Najuspešnejšo »crowdfunding« spletno mesto je Kickstarter, ki je do sedaj zbralo kar 220
mio dolarjev in uspešno izpeljalo 61.000 projektov. Negativna stran spletnega mesta je, da
moramo biti rezidenti ZDA, da lahko predstavimo projekt na njihovi spletni strani.
Provizija za uspešen projekt znaša 5%.
Indiegogo omogoča tudi projekte, kateri zbirajo denar v dobrodelne namene. Za razliko od
Kickstarter-ja omogoča, da projekt predstavijo rezidenti katerekoli drţave. Provizija za
uspešen projekt znaša 4%. Nerezidenti ZDA pa morajo plačati še dodatnih 25 dolarjev.
RocketHub za razliko od obeh zgoraj omenjenih spletnih mest ponuja kot nagrado
raznorazne foto natečaje, delo z modnimi kreatorji, marketinškimi podjetji itd.
Zaračunavajo 4% provizijo za uspešen projekt.
Iz finančnega vidika se najbolj splača predstaviti projekt na spletni strani RocketHub, saj
zaračunava 4% provizije glede na uspešen projekt. Nerezidentom ZDA pa ni potrebno
plačati dodatne premije oz. provizije. Vsaka spletna stran ponuja posebnosti, ter načine
plačila. Odločitev na kateri strani bomo predstavili projekt je odvisna predvsem od našega
projekt samega in ţelj uporabnika. Z uzakonitvijo JOBS zakona je poskrbljeno tudi za
pravni vidik »crowdfunding« spletnih mest.
40
6 SKLEP
Elektronsko poslovanje uporabljamo zaradi poenostavljenega poslovanja, kar zajema
izmenjevanje podatkov znotraj podjetja in posledično zmanjšanje stroškov poslovanja oz.
optimiziranje le teh. Tehnologija podpira povezavo računalniških sistemov ter izmenjavo
podatkov med njimi. Zajema vse dejavnosti poslovanja, ki se odvijajo s pomočjo
računalniških omreţij oz. programov. V teoretičnem delu smo se osredotočili tudi na
spletna mesta, saj predstavljajo osrednjo točko vseh digitalni komunikacijskih aktivnosti
določene organizacije. S pridobljenim znanjem smo laţje analizirali spletna mesta
namenjena zbiranju začetnega kapitala.
V diplomskem seminarju smo analizirali spletna mesta katera omogočajo zbiranje
začetnega kapitala podjetij. Pri analizi smo se osredotočili na štiri kriterije in sicer:
oblikovna podoba, vsebina, navigacija in uporabnost ter tehnologija. Bistvene razlike med
spletnimi mesti ni, saj so njihove vsebine zelo podobne. Iz oblikovnega stališča so spletna
mesta privlačno zasnovana, ne pretiravajo z animacijskimi učinki ali z izstopajočimi
barvnimi kombinacijami. Indiegogo in RocketHub imata slabše dizajniran logotip oz.
logotip ni izstopajoč, na drugi strani ima Kickstarter zelen logotip, ki pride do izraza na
beli podlagi. Nobeno spletno mesto ne pretirava z količino vsebine na začetni strani, kjer
so predstavljeni zgolj nekateri projekti, kakšna animacija in pa hiperpovezave do podstrani.
Glede navigacije in uporabnosti so spletna mesta brezhibna, vse komponente spletne strani
so tam kjer jih uporabnik pričakuje. Hitrost delovanja oz. nalaganja spletnega mesta je zelo
hitra na vseh straneh, opazno je sicer počasnejše nalaganje začetne spletne strani na
RocketHub, kar pa je posledica »neskončnega posodabljanja« projektov na začetni strani.
Povezava s Facebook-om je prisotna na vseh spletnih mest, kar je dandanes ţe skoraj
pravilo kot so tudi kontaktni podatki v nogi oz. glavi spletne strani. Spletno mesto
definitivno ni tisti kriterij, zaradi katerega bi se uporabnik odločil za eno oz. drugo spletno
stran. Glavni kriterij je sigurno provizija oz. moţnosti plačila, ki se med spletnimi mesti
razlikujejo, od 4% pa vse do 15%. Slaba lastnost spletnega mesta Kickstarter je sigurno
moţnost plačila zgolj z Amazon Payment in pa moţnost objave projekta zgolj za rezidente
ZDA. Potrebno bi bilo uvesti še moţnost plačila z PayPal-om, ter omogočiti objave
projektov nerezidentov ZDA.
Menimo, da je »crowdfunding« odlična priloţnost novih podjetij, kjer poleg denarja
dobimo občutek za naše potencialne stranke (številčna velikost, koliko so pripravljeni
odšteti za izdelek …). Bančna posojila oz. krediti se vse manj pogosti oz. jih je vse teţje
dobiti. Tudi obresti so po navadi tiste, ki odbijejo poslovneţa od tega, da bi sklenil
pogodbo z banko.
41
POVZETEK
Dandanes ţivimo v dobi v kateri je vpliv interneta in socialnih omreţij ekstremno velik, saj
lahko vsak trenutek kdorkoli izve za kakršnokoli novice iz več tisoč kilometrov
oddaljenega kraja na svetu. »Crowdfunding« spletna mesta so nastala ravno na tej
predpostavki, da lahko podjetnik predstavi svojo inovacijo oz. poslovno idejo ogromni
mnoţici ljudi, kateri ponudi moţnost financiranja njegove ideje. Investiran denar je brez
obresti, kar je nepredstavljivo pri odplačevanju bančnega kredita.
Osrednja tema diplomskega seminarja je bil predstavitev elektronskega poslovanja in v
povezavi z njim njegove vrste, oblike, modele ter seveda prednosti in slabosti poslovanja.
Podrobneje smo obravnavali modele poslovanja, ki smo jih predstavili glede na številne
različne avtorje. Poudarek je bil prav tako tudi na vrstah poslovanja in sicer glede na:
potrošnika, podjetje in drţavo.
Podrobno smo obdelali tudi spletna mesta, še posebej smo se osredotočili na vrste spletnih
mest ter na značilnosti dobrih spletnih mest. Poznavanje te teorije nam je kasneje prišlo
prav pri analiziranju »crowdfunding« spletnih mest.
Pri analizi spletnih mest namenjenih »crowdfunding-u« smo se osredotočili na štiri
kriterije, po katerih smo spletna mesta podrobno analizirali. Ti kriteriji so bili: oblikovna
podoba, vsebina, navigacija in uporabnost ter tehnologija. Na podlagi omenjenih kriterijev
smo prišli do sklepne ugotovitve, da so vsa spletna mesta odlično zasnovana in skoraj na
las podobna med sabo. Načeloma je njihov koncept enak, le podrobnosti so drugačne.
Ključne besede:
elektronsko poslovanje, modeli elektronskega poslovanja, spletno mesto, spletna stran,
spletna mesta namenjena zbiranju začetnega kapitala.
42
ABSTRACT
Today we live in an era in which the impact of the internet and social networks is
extremely large. It enables that at any moment anyone anywhere in the world hear about
news that happened thousands of kilometers away. Crowdfunding sites were created on
assumption that entrepreneur can present its innovations or business ideas to huge crowd of
people, which offers the possibility to finance his idea. Getting money with no interest rate
what so ever is unthinkable in the repayment of a bank loan.
The main topic of the thesis was to present e-commerce, relating to it its types, forms,
designs and of course pros and cons of this business. In details we discussed business
models, which were presented by many different authors. The focus was also on different
types of business in terms of: consumer, company and government.
In details we analyzed websites. We were especially focused on the types of websites as
well as the characteristics of good sites. Knowing this theory we later used it when we
were analyzing the crowdfunding websites.
When we were analyzing crowdfunding websites, we focused on four criteria. These
criteria were: design, content, navigation and usability, and technology. Based on these
criteria, we came to the conclusion that all websites have excellent design and are very
similar to each other. In principle, their concept is the same, only the details are different.
Keywords:
e-business, e-business models, websites, crowdfunding.
43
LITERATURA IN VIRI
1A. (2010). Statične ali dinamične spletne strani? Prevzeto 19. Julij 2013 iz Izdelava
spletnih strani: http://izdelava-spletnih-strani-
1a.blogspot.com/2010_06_01_archive.html
AdWords. (2012). Spletni trendi na spletnih iskalnikih. Prevzeto 30. Avgust 2013 iz
AdWords: http://adwords-si.blogspot.com/2012/03/spletni-trendi-na-spletnih-
iskalnikih.html
Afuah, A., & Tucci, C. (2003). Internet business models and strategies: text and cases.
Boston: McGraw-Hill.
Beti, A. (2010). Proizvodni model e-poslovanja - Delo diplomskega seminarja. Maribor,
Slovenija. Prevzeto Julij 2013
Bobek, S., & Sternad, S. (2008). EPF - Informacijski sistemi e-poslovanja. Prevzeto 9.
Julij 2013 iz Ekonomsko poslovna fakulteta: http://uni.epf.uni-
mb.si/U325/ucilnica/Predstavitve%20PPT/05_E_poslovanje/02_E_poslovanje%20
_ISEP.pdf
Falcon, A. (2012). 10 Crowdfunding Sites To Fuel Your Dream Project. Prevzeto 4.
Avgust 2013 iz Hongkiat: http://www.hongkiat.com/blog/crowdfunding-sites/
Fundable. (2012). The History of Crowdfunding. Prevzeto 3. Avgust 2013 iz Fundable:
http://www.fundable.com/crowdfunding101/history-of-crowdfunding
Grah, M. (2008). Spletna mesta. Prevzeto 16. Julij 2013 iz Sonce.net:
http://www.sonce.net/marketing/spletna-mesta/
Grošelj, B., & Prešern, S. (2000). Informatika za podjetnike. Portoroţ: Visoka šola za
podjetnike.
Hanke, J.-C. (2001). Spletne strani in HTML. Šempeter pri Gorici: Flamingo zaloţba.
Hribar, P. (2001). Spletne strani: Zvijače in nasveti. Nova Gorica: Flamingo zaloţba.
Jackson, P., Harris, L., & Eckersley, M. P. (2003). e-Business Fundamentals. London:
Routledge.
Jereb, E. (2002). Avtomatizacija pisarniškega poslovanja: Spletne tehnologije in dinamični
HTML. Kranj: Moderna organizacija.
Jerman-Blaţič, B. (2001). Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana: GV zaloţba.
Korošec, U. (2009). Značilnosti dobrih spletnih strani podjetij na primeru slovenskih
podjetij - Diplomsko delo. Vitanje, Vitanje, Slovenija.
Kovačič, A. (2009). Temelji elektronskega poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta
Ljubljana.
44
Leskovar, A. (2011). Izpis gradiva. Prevzeto 16. Julij 2013 iz Digitalna knjiţnica univerze
v Mariboru: http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=19731
Microsoft. (2013). Hiperpovezave. Prevzeto 19. Julij 2013 iz Office Microsoft:
http://office.microsoft.com/sl-si/access-help/hiperpovezave-HP005188817.aspx
Oblikovanje.com. (2013). Lastnosti kakovostnih spletnih strani. Prevzeto 29. Julij 2013 iz
Oblikovanje: http://www.oblikovanje.com/si/storitve/izdelava-spletnih-
strani/lastnosti-kakovostne-izdelave-spletnih-strani
Oseli, P. (2003). Šest lastnosti dobrega spletnega mesta. Gospodarski vestnik, 14-16.
Prive, T. (2012). What Is Crowdfunding And How Does It Benefit The Economy. Prevzeto
3. Avgust 2013 iz Forbes:
http://www.forbes.com/sites/tanyaprive/2012/11/27/what-is-crowdfunding-and-
how-does-it-benefit-the-economy/
Rappa, M. (2010). Business models on the web. Prevzeto 12. Julij 2013 iz Digital
Enterprise: http://digitalenterprise.org/models/models.html
Rolih, R. (2007). Trženje s pomogčjo spletnih iskalnikov. Ljubljana: GV Zaloţba.
Skrt, R. (2002). B2B poslovanje. Prevzeto 29. Julij 2013 iz Nasvet:
http://www.nasvet.com/b2b-poslovanje/
Smith, B. (2000). Oblikovanje spletnih strani za telebane. Ljubljana: Pasadena.
Toplišek, J. (1998). Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Zaloţba Atlantis.
Townsend, J. J., Riz, D., & Schaffer, D. (2004). Building Portals, Intranets, and Corporate
Web Sites Using Microsoft Servers. Addison Wesley Professional.
Turban, E., King, E., Lee, J., & Viehland, D. (2004). Electronic commerce - a managerial
perspective. Upper Saddle River (N.J.): Prentice Hall International.
Valh, D. (2008). Elektronsko poslovanje. Maribor: Doba Epis.
Weill, P., & Vitale, M. R. (2001). Place to space: migrating to eBusiness models. Boston:
Harvard Business School Press.
Wikipedia. (2013). Elektronsko poslovanje. Prevzeto 12. Avgust 2013 iz Wikipedia:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Elektronsko_poslovanje
Wikipedia. (2013). Spletišče. Prevzeto 29. Avgust 2013 iz Wikipedia:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Spleti%C5%A1%C4%8De
Recommended