UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

ANALIZA SPLETNIH STRANI SLOVENSKIH BANK

THE ANALYSIS WEB PAGES OF SLOVENIAN

BANK Študent: Siniša Čukalac Naslov: Ulica 9. Maja 4, 2204 Miklavž na dravskem polju Številka indeksa: 81600324 Študij: Redni Program: Univerzitetni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: Redni profesor dr. Samo Bobek

Maribor, oktober, 2008

2

PREDGOVOR Danes je skoraj v vsakem gospodinjstvu prisoten računalnik. Računalnik se uporablja za številne stvari, med drugimi tudi za brskanje po Internetu. Število uporabnikov Interneta se z dneva v dan povečuje. Internet omogoča opravljanje širok spekter storitev. Med drugim tudi bančno poslovanje preko interneta oziroma e-bančništvo. Nov način opravljanja bančnih storitev je ugodnejši za banko kakor tudi za njene komitente. Banke so morale slediti trendu razvoja in tako so začele s svojo predstavitvijo na svetovnem spletu. Zelo vpliven in pomemben je način, kako se predstaviti množici uporabnikov Interneta. Tako, da ni zamerjajoče oblikovanje spletnih strani, njene vsebine, vizualne podobe in tehnične zmogljivosti. V diplomski nalogi bom predstavil kaj je Internet, njegov razvoj in kako deluje. Predstavil bom tudi splošne značilnosti spletnih strani in sestavine, ki jih vsaka dobra spletna stran mora vsebovati. Temu bo sledila analiza in primerjava petih spletnih strani slovenskih bank.

3

KAZALO VSEBINE KAZALO VSEBINE............................................................................................................. 3 Uvod ...................................................................................................................................... 4 2. Internet in bančništvo ........................................................................................................ 5

2.1. Opredelitev in razvoj interneta ................................................................................... 5 2.1.1. Storitve ................................................................................................................ 8

2.2. Elektronsko poslovanje ............................................................................................ 10 2.2.1. Opredelitev in oblike elektronskega poslovanja................................................ 10

2.3. Elektronsko bančništvo ............................................................................................ 13 2.3.1. Opredelitev elektronskega bančništva ............................................................... 13

2.4. Internetno bančništvo ............................................................................................... 15 2.4.1. Opredelitev internetnega bančništva ................................................................. 15 2.4.2. Prednosti in slabosti........................................................................................... 17 2.4.3. Varnost internetnega bančništva........................................................................ 18

3. Spletna stran .................................................................................................................... 20 3.1. Osnovne lastnosti spletne strani ............................................................................... 20 3.2. Strukture spletne strani ............................................................................................. 22 3.3. Elementi spletne strani ............................................................................................. 25 3.4. Kriteriji in lastnosti dobrih in slabih spletnih strani ................................................. 27

4. Analiza spletnih strani slovenskih bank .......................................................................... 31 4.1. Internetno bančništvo v Sloveniji ............................................................................. 31 4.2. Analiza spletnih strani izbranih slovenskih bank ..................................................... 34

4.2.1. Analiza spletne strani Nove KMB d.d............................................................... 34 4.2.2. Analiza spletne strani NLB d.d.......................................................................... 37 4.2.3. Analiza spletne strani Deželne banke Slovenije d.d.......................................... 39 4.2.4. Analiza spletne strani Probanke d.d. ................................................................. 41 4.2.5. Analiza spletne strani Volksbank – Ljudske banke d.d..................................... 43

4.3. Primerjava spletnih strani izbranih slovenskih bank ................................................ 45 5. SKLEP............................................................................................................................. 48 POVZETEK ........................................................................................................................ 49 ZUSAMMENFASSUNG .................................................................................................... 49 SEZNAM VIROV ............................................................................................................... 50

4

Uvod 1.1. Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave V sodobnem poslovnem svetu je Internet nepogrešljiv. Podjetja in druge inštitucije vedo, da Internet omogoča več kot le predstavitev podjetja na svetovnem spletu. Uporabnikom spletnih strani omogoča opravljanje storitvenih dejavnosti, ki jih podjetje zastopa. Podjetja, ki nudijo svoje storitve preko svetovnega spleta, so v konkurenčnem položaju do tistih podjetij, ki tega ne počno. Tako so tudi banke začele z predstavitvijo in nudenjem različnih informacij na Internetu, kar so potem dopolnile z možnostjo opravljanja bančnih storitev preko Interneta. Ponudba bančnih storitev na internetu, prinaša ugodnosti za komitente, kakor tudi za banko. Z internetnim bančništvom se izognemo zamudnemu čakanju pred bančnim okencem, med drugim pa omogoča, da lahko opravljamo bančne storitev 24 ur na dan. 1.2. Namen, cilj in osnovne trditve Namen diplomskega dela je predstavitev Interneta. Na kratko bom predstavil zgodovino Interneta, kako se je razvijal in kakšen položaj ima danes. V nadaljevanju sledi analiza in predstavitev internetnega bančništva. Predstavil bom tudi kako so oblikovane spletne strani in lastnosti kakovostne spletne strani. Temu sledi tudi analiza izgleda, vsebine in funkcionalnosti spletnih strani izbranih slovenskih bank. Cilj diplomske naloge je, da analiziram spletne strani petih slovenskih bank jih subjektivno ocenim in proučim njihove spletne strani. V nadaljevanju bom tudi med seboj primerjal analizirane spletne strani. 1.3. Predpostavke in omejitve raziskave V Sloveniji obstajajo številne slovenske banke, ki se predstavljajo na internetu. Že samo pojav na Internetu ni dovolj. Predstavitev banke na internetu mora bit dobro proučena in kakovostno pripravljena, da ustreza kriterijem dobre spletne strani. Obstajajo številne prednosti za banko kakor tudi za komitente, kadar začnejo poslovati in nuditi poslovne storitve preko Interneta. Pri pisanju sem se zaradi dolžine diplomske naloge omejil na število izbranih bank, kajti v Sloveniji je veliko bank, ki se predstavljajo na internetu in nudijo tudi poslovanje preko interneta. Omejil sem se tudi na način analiziranja njihovih spletnih strani, tako, da sem omejil kriterije analiziranja in proučevanja spletnih strani. 1.4. Uporabljene raziskovalne metode V diplomski nalogi bom uporabil deskriptivno metodo, ki mi bo pomagala pri proučevanju in opisu pojmov in odnosov, ki se nanašajo na zastavljeno temo. Z metodo analize in sinteze, pa bom analiziral in primerjal spletne strani izbranih bank med seboj.

5

2. Internet in bančništvo

2.1. Opredelitev in razvoj interneta

Internet (tudi medmrežje, skrajšano iz angleške besede »inter-network«) je v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij. Kot lastno ime je Internet javno razpoložljiv mednarodno povezan sistem računalnikov skupaj z informacijami in uslugami za uporabnike. Sistem uporablja način paketno preklopljivih komunikacijskih protokolov TCP/IP. Tako se največje medmrežje enostavno imenuje Internet. Spretnost povezovanja omrežij na ta način, se imenuje internetno delovanje. Je medij, ki poleg pridobivanja informacij omogoča tudi medsebojno komuniciranje, poslovanje, izobraževanje, igranje iger… (Wikipedija) Danes je v internet povezanih več milijonov računalnikov s celega sveta (število uporabnikov tako hitro narašča, da bi bilo kakršnokoli navajanje konkretnih številk brez smisla). Vzrok za tako hitro in obsežno rast interneta je najbrž tudi v tem, da nima lastnika in da ga nihče ne nadzoruje (Jereb 2002, 4). Internet je nastal iz razvojno-raziskovalnih potreb ameriškega industrijsko-vojaškega kompleksa. S povečanjem priljubljenosti Interneta so poleg raziskovalno-akademskih ustanov dostop do Interneta začele ponujati komercialne organizacije, kot so telefonske družbe AT&t, MCI, British Telecom in podobne. Tako so se na Internet lahko začeli priključevati tudi tisti, ki se ne ukvarjajo z raziskovalno dejavnostjo. Kot sem že omenil, je Internet nastal na podlagi raziskovalno-razvojnih potreb kompleksa ameriške vojaške industrije, ki je deloval kot komunikacijski vod za vlado, univerze in velika podjetja obrambne industrije. Vloga ameriške zvezne vlade v razvoju in financiranju Interneta je na začetku ohranjala Internet nekomercialen. Kasneje so začele padati ovire za komercialno uporabo in tako so se začele nekatere pomembne pobude na področju trženja, poslovanja in plačilnega prometa, kar z eno besedo pomeni komercializacija Interneta. Zaradi komercializacije se je Internet začel razvijati čedalje hitreje in prodirati v tradicionalno zaprta okolja , kot so Kitajska, Vietnam in Kuba (Jerman – Blažič 1996, 10). Med pomembnimi dogodki in mejniki v zgodovini Interneta so vsekakor naslednji dogodki (Jerman – Blažič 1996, 12 – 14):

♣ 1968 – 1973 začetek projekta ARPANET, ki ga financira ameriško obrambno ministrstvo

♣ 1973 – 1981 raziskovalni projekt ARPANET teče na univerzah ZDA ♣ 1981 nastanek Bitneta (Bitnet je akademsko omrežje, ki ga je financirala

korporacija IBM, evropska različica, znana ko EARN; za povezovanje med računalniki uporablja lastniške protokole korporacije IBM)

♣ 1983 sprejeti standardni protokoli Interneta (TCP/IP) za povezovanje in komunikacijo med računalniki in začetek delovanja prvega Interneta

6

♣ 1984 vzpostavitev sistema imenskega prostora – DNS (Domain Name System), ki je osnova za preprosto delovanje vseh storitev Interneta; ameriško obrambno ministrstvo prepusti Internet raziskovalcem

♣ 1986 National Science Foundation (ameriška zvezna ustanova za financiranje raziskovalne dejavnosti ZDA) vzpostaviti močno hrbtenico omrežja, znano kot NFSnet, in financira vzdrževanje hrbtenice, dodeljevanje imen (storitve imenskega prostora) in omrežnega informacijskega centra za Internet (NIC)

♣ 1989 vzpostavitev prvih komercialnih omrežij Internet, ki za medsebojno povezavo uporabljajo NFSnet

♣ 1990 ARPAnet preneha delovati ♣ 1991 v ZDA sprejet zakon o računalniški dejavnosti na pobudo Al Gora, ki je

zagotovil 2,9 milijarde vladnega denarja za gradnjo zelo močne hrbtenice, ki je zagotavljala dostop tudi komercialnim firmam

♣ 1991 ustanovitev prvega CIX (Comercial Internet Exchange) v ZDA, nekakšno komercionalno hrbtenico, podobno NTFnetu, ki je zagotavljala enakopraven dostop vsem komercionalnim ponudnikom; pozneje CIX nastanejo tudi v Evropi

♣ 1992 ustanovitev Europanet – hrbtenica za evropska raziskovalna in akademska omrežja in ARNES (slovensko akademsko omrežje)

♣ 1992 ustanovite združenja ISOC – Internet Society ♣ 1995 NFSnet opustijo, storitve pa prevzame telefonska družba AT&T ♣ 1995 ustanovitev slovenskega združenja za Internet (ISOC – Slovenian chapter ov

ISOC) Internet je največje omrežje na našem planetu. Vanj so povezani računalniki različnih vrst. Računalniki se med seboj sporazumevajo tako, da uporabljajo protokole, ki so skupek pravil ali dogovorov o tem, kako komunicirati in kako razumeti prenešeno sporočilo. Dva različna tipa računalnikov potrebujeta iste protokole, da se lahko med seboj sporazumevata (Jerman – Blažič 1996, 12 – 15). Potokol TCP/IP TCP/IP je okrajšava za protokol Transmission Central Protocol/Internet Protocol. Ta protokol je namenjen prenosu podatkov in ga uporabljajo vsi računalniki v omrežju Internet. Podoben je drugim protokolom, ki jih srečujemo v drugih vrstah računalniških omrežij. Protokol pošlje paket podatkov drugemu računalniku, ter preveri velikost in pravilnost poslanih podatkov. Če pride do napake, poskrbi, da se isti podatki ponovno pošljejo. Seveda pa protokol opravi še marsikaj drugega.

7

SLIKA 1: PRINCIP DELOVANJA TPC

Vir:Hribar 1999, 13 Protokol HTTP HTTP (HyperText Transport Protocol) je protokol, ki skrbi za pošiljanje in sprejemanje spletnih strani. Protokol SLIP/PP SLIP/PP je okrajšava za Serial Line Protocol/Point to Point Protocol. Protokola SLIP in PP sta si zelo podobna in ju uporabljamo pri modemski povezavi našega računalnika s strežnikom, ki je stalno priključen v Internet. Le tako se lahko naš računalnik v vlogi odjemalca sporazumeva z glavnim računalnikom, ki mu posreduje podatke (Hribar 1999, 13). Uporaba protokolov ni nobena posebnost računalniških omrežij. Tudi pri klasičnem postopku pisanja naslovov na pisemsko ovojnico, ki jo želimo oddati na pošto, nehote upoštevamo najmanj en protokol. Naslov prejemnika in pošiljatelja na kuverti sta sporočili poštnim uslužbencem, ki opisujeta, kam naj bo v določenih okoliščinah poslano pismo. Da bo pošiljka dostavljena, se morata ti sporočili pojaviti na pričakovanih mestih na kuverti in biti zapisani v obliki, ki je razumljiva za poštno službo (Jereb 2002, 4). Vsak računalnik, ki uporablja protokole TCP/IP, se razlikuje od drugih računalnikov na Internetu zaradi edinstvenega naslova IP. Naslov IP sestavljajo štiri števila, ki so ločena s piko. Ti štirje deli naslova IP, ločeni s pikami, so hierarhični in so razporejeni od leve poti desni; na primer: 198.92.135.1. Uporabniki ponavadi ne poznajo naslovov IP (ni jim treba pomniti številke), ker za preslikavo mnemoničnega naslova v naslov IP poskrbi drugi najpomembnejši gradnik Interneta – sistem imenskega prostora ali DNS (angleško »Domain Name System«). Vsak računalnik, vključen v Internet s trajno povezavo, ima vgrajen program, ki poskrbi za preslikavo mnemoničnega naslova v naslov IP, ki pozneje protokol TCP/IP vgradi v pakete, ki potujejo po Internetu (Jerman – Blažič 1996, 19). V osnovi vsaka poljubna dva računalnik, ki sta vzpostavila zvezo preko Interneta, komunicirata po modelu odjemalec/strežnik. Odjemalec je vsak računalnik, na daljavo povezan z gostiteljskim računalnikom, ki mu zagotavlja določeno storitev. V Internetovem besednjaku je to strežnik, ki poganja programe za opravljanje določenih storitev v omrežju. Pri delu na Internetu se zmeraj vzpostavi delokrog stranka (odjemalec storitve) in ponudnik (dajalec storitve oz. strežnik) (Jerman – Blažič 1996, 20 – 21).

8

SLIKA 2: ODNOS ODJEMALEC/STREŽNIK

Vir: Jerman – Blažič 1996, 22

2.1.1. Storitve1 Internet zagotavlja spekter orodij in storitev za izvajanje različnih opravil na Internetu. Ponavadi se za izvajanje danih opravil uporablja več kot eno orodje.

Elektronska pošta je način sestavljanja, pošiljanja in sprejemanja sporočil po elektronskih komunikacijskih sistemih. Večina sistemov elektronske pošte danes uporablja internet, po drugi strani pa je elektronska pošta ena najpogostejših uporab interneta.

To je ena od najbolj razširjenih storitev Interneta. Poleg tega je elektronska pošta tudi najpogostejši razlog, zakaj so se ljudje sploh odločili, da se povežejo z Omrežjem vse omrežij. Elektronska pošta oziroma e-pošta je namenjena izmenjavi sporočil, ki lahko vsebujejo tudi datoteke, čez računalniško omrežje. Ta izmenjava je postala tako priljubljena, zato ker lahko uporabnik pošlje sporočilo neposredno iz računalnika, ne da bi moral pismo natisniti, ga položiti v ovojnico, nanj prilepiti znamko in ga odnesti do poštnega nabiralnika

Elektronska pošta nam omogoča, da si lahko s posamezniki ali skupinami ljudi po vsem svetu izmenjujete sporočila v obliki, ki je že pripravljena za obdelavo v računalniku. Zato postaja e-pošta glavni način sporazumevanja med podjetji in ustanovami, sploh pa znotraj teh organizacij, ki so že skoraj vse opremljene s krajevnimi omrežij osebnih računalnikov.

FTP [eftepé] (iz angleščine File transfer protocol, »protokol za prenos datotek«) je programski standard za prenos datotek med računalniki z različnimi operacijskimi sistemi. Spada v aplikacijsko raven internetnega nabora protokolov. FTP omogoča prenos datotek z odjemalca na strežnik (upload) ali s strežnika na odjemalca (download). Nekateri strežniki zahtevajo za prenos datotek registracijo oz. uporabniško ime in geslo, običajno pa se uporabljajo javni oz. anonimni prenosi datotek. Telnet je ena prvih storitev Interneta. Uporabniku omogoča, da preko terminala dela na oddaljenemu računalniku.

1 Povzeto po Wikipedija. [URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran], 15.08.2008

9

Omrežne novice oz. USENET (kratica za user's network, uporabniško omrežje) je največja svetovna elektronska oglasna deska, ki ljudem s skupnimi interesi omogoča izmenjavo stališč in informacij. Sestavljen je iz sporočil in prispevkov, organiziranih v novinarske skupine.

Gopher ali hrček iz Minnesote je orodje oziroma storitev za usmerjeno iskanje informacij in vključuje številne storitve Interneta v eno samo orodje. To orodje išče, ponovno prikliče in prikaže na zaslonu dokumente, ki so na strežniku Interneta, ne glede na tip datoteke oziroma strežnika.

Splet, svetovni splet ali z angleško kratico WWW je porazdeljen hipertekstni (nadbesedilni) sistem, ki deluje v medmrežju. Hipertekstne dokumente pregledujemo s programom, imenovanim brskalnik, ki s spletnega strežnika dokument prenese in ga prikaže, navadno na računalniškem zaslonu. Besedilnim spletnim dokumentom pravimo spletna stran, smiselno povezanim spletnim mestom pa spletišče. V spletnih straneh so lahko povezave, ki kažejo na druge spletne strani ali celo pošljejo povratno informacijo spletnemu strežniku. Za sprehajanje po spletnih straneh se uporablja izraz deskanje. Delovanje spleta sloni na treh standardih:

♣ URL (angleško »Uniform Resource Locator«, enolični kazalec virov) – določa za vsak dokument v spletu enolični »naslov«, na katerem ga lahko najdemo

♣ HTTP (angleško »Hyper-Text Transfer Protocol«, protokol za prenos hiperteksta) – določa način, kako se sporazumevata spletni strežnik in brskalnik

♣ HTML (angleško »Hyper-Text Markup Language«, hipertekstovni označevalni jezik) – pa določa skladnjo označevanja metabesedilnih elementov (naslovov, slik ipd., predvsem pa povezav na druge dokumente) v besedilu

Elektronska pošta, omrežne novice in FTP omogočajo komunikacijo med dvema ali več osebami po Internetu. Gopher in WWW pa sta namenjeni predvsem iskanju in posredovanju informacij.

10

2.2. Elektronsko poslovanje

2.2.1. Opredelitev in oblike elektronskega poslovanja Mnogo ljudi si elektronsko poslovanje predstavlja kot izmenjavo podatkov med računalniki, vendar je ta definicija mnogo preozka, da bi se resnično uporabljala. Pojem elektronsko poslovanje izhaja iz angleškega izraza electronic commerce, ki je tudi preozek. Danes se vse pogosteje uporablja izraz e–business, ker bolj pravilno odseva vsebino. Elektronsko poslovanje obsega veliko več kot le navadno izmenjavo računalniških podatkov (RIP) in delovanje spletne trgovine. Vse, kar danes delamo v sklopu svoje poslovne dejavnosti s pomočjo računalniških aplikacij in računalniških omrežij, imenujemo elektronsko poslovanje. To obsega (Jerman – Blažič 2001, 11):

♣ elektronsko bančništvo, ♣ elektronsko trženje, ♣ elektronsko trgovanje, ♣ spletno trgovino, ♣ svetovanje na daljavo, ♣ elektronsko zavarovalništvo, ♣ računalniško podprto skupinsko delo, ♣ delo na daljavo, ♣ pouk na daljavo, ♣ avkcije na daljavo.

Podjetja so začela s pošiljanjem in sprejemanjem naročil, faktur in ostale dokumentacije v elektronski obliki že v drugi polovici 60-ih let. Od tu tudi izhaja definicija e-poslovanja - izmenjava poslovnih informacij preko omrežij s pomočjo računalniške izmenjave podatkov (EDI) in vseh podobnih tehnologij. Pri tem EDI (Electronic data interchange) oziroma RIP (računalniška izmenjava podatkov) označuje standardizirane oblike izmenjave poslovnih informacij (Skrt 1999).

V 70-ih letih se je s pojavom elektronskih finančnih prenosov med bankami prek varnih zasebnih omrežij spremenil način poslovanja na finančnem trgu. V poznih 70-ih in zgodnjih 80-ih letih se je elektronsko poslovanje razširilo v okviru podjetij v obliki sistemov za prenos datotek, računalniške izmenjave podatkov in elektronske pošte. V poznih 80-ih in zgodnjih 90-ih letih so sistemi za izmenjavo sporočil postali integralen del računalniških sistemov in omrežij in tako so nastali temelji računalniškega sodelovanja pri delu.

Devetdeseta leta so z razvojem in razširjenostjo interneta ter s pojavom svetovnega spleta na internetu prinesla preobrat, ki je sprožil razvoj elektronskega poslovanja, ki smo mu priča danes (Jerman – Blažič 2001, 13 – 14).

11

Analitiki ocenjujejo da znaša trenutna vrednost poslovanja preko omrežij z uporabo RIP več kot 150 milijard USD. Ta številka bi se naj v naslednjih treh letih podvojila. Forrester Research, podjetje, ki se ukvarja z raziskovanjem e-poslovanja, pa predvideva da bo obseg celotnega e-poslovanja med podjetji znašal 1.300 milijard dolarjev.

Toda ker zahteva e-izmenjava podatkov preko privatnih omrežij velike finančne naložbe ter primerno usposobljen kader, je nedosegljiva za mnoga majhna in srednje velika podjetja. S prihodom interneta pa sta RIP in elektronsko poslovanje postala dostopna tudi najmanjšim domačim podjetjem, kar je povzročilo pravi razcvet in eksponentno rast e-poslovanja. Podjetja vseh velikosti lahko sedaj med seboj komunicirajo elektronsko in sicer preko javnega omrežja (internet), preko omrežij namenjenih samo podjetjem (intranet) oz. omrežij namenjenim podjetjem in njihovim poslovnim partnerjem (ekstranet) ter preko privatnih omrežij (Skrt 1999).

Tabela1: Razlika med tradicionalnim elektronskim poslovanjem in elektronskim poslovanjem na internetu

Tradicionalno elektronsko poslovanje

Elektronsko poslovanje na internetu

♣ podjetje - podjetje ♣ podjetje- državna

uprava

♣ podjetje - podjetje ♣ podjetje - državna

uprava ♣ podjetje - potrošnik ♣ potrošnik - državna

uprava

Zaprti ˝klubi˝, največkrat panožno specifični

Neomejeno tržišče, globalen obseg

Omejeno število partnerjev Neomejeno število partnerjev Zaprta zasebna omrežja Odprta, nezavarovana omrežja Poznani in preverjeni partnerji Poznani in nepoznani partnerji

Iz zgornje tabele lahko vidimo, da imamo opravka z dvema različnima modeloma e-poslovanja. Na eni strani je tradicionalni model, ki je visoko strukturiran in reguliran na drugi pa internetni model ki to ni (Skrt 1999). Glede na interakcije subjektov v elektronskem poslovanju so se v literaturi in na samem področju oblikovale tri glavne vrste poslovanja:

♣ podjetje – podjetje (B2B), ♣ podjetje – potrošnik (B2C), ♣ javna in državna uprava – javnost in ljudstvo (tako podjetja kot posamezniki).

12

Najpomembnejše oblike elektronskega poslovanja na Internetu sta poslovanje med podjetji (B2B) ter poslovanje med podjetji in končnimi kupci (B2C). V ZDA je e-poslovanje bolj usmerjeno h končnemu potrošniku, v Evropi pa k medsebojnemu sodelovanju podjetij (Jerman-Blažič 2001, 24). E poslovanje med podjetji le-tem prinaša predvsem ogromne prihranke na stroških in času ter učinkovitejše in kvalitetnejše poslovanje. Največji delež poslovanja med podjetji in potrošniki zavzema on-line nakupovanje, ki se je še posebej razmahnilo v zadnjih letih z uporabo Interneta, kjer se vsak dan odpre na stotine novih trgovin, ki ponujajo najrazličnejše izdelke ter storitve (Skrt 1999). Pri poslovanju z državno upravo ločimo njeno poslovanje s podjetji (npr. registriranje vozil, pobiranje davčnih napovedi, javne nabave) in poslovanje s prebivalci. Prav poslovanje državne uprave s potrošniki pa je eno najzahtevnejših področij, ker zahteva lokalni dostop do teh storitev vseh državljanov in članov skupnosti (Jerman – Blažič 2001, 17).

Pogostokrat se pri e-poslovanju omenjajo možne težave in slabosti Različne raziskave o e-poslovanju so pokazala da so v podjetjih najbolj zaskrbljeni glede varnosti finančnih podatkov in zasebnosti transakcij. Večina jih tudi meni, da je eden izmed dejavnikov, ki bi lahko omejili nadaljnji razvoj e-poslovanja tudi pomanjkanje zaupanja kupcev do elektronskih transakcij. Za podjetja pa se pogostokrat pri e-poslovanju omenja problem znanja oziroma z drugimi besedami pomanjkanje usposobljenega in izobraženega kadra (Skrt 1999).

13

2.3. Elektronsko bančništvo

2.3.1. Opredelitev elektronskega bančništva Banke so z uvedbo elektronskega poslovanja hkrati razvile tudi nove storitve in nove tržne poti ter mehanizme, ki zagotavljajo varnost takega poslovanja. Elektronsko bančništvo zajema vse bančne storitve, ki se opravljajo po elektronski poti, pri tem pa je treba zagotoviti bančno tajnost in anonimnost prenosov (Perše 2000, 41). V širšem smislu lahko gledamo na elektronsko bančništvo kot na vsakršno bančno storitev, ki se opravlja po elektronski poti. Sem spada uporaba bančnih avtomatov, informacijskih terminalov, plačilnih kartic, telefonskega bančništva, mobilnega bančništva, internetnega bančništva in drugih storitev. V ožjem smislu pa se elektronsko bančništvo nanaša na storitve bančništva, ki jih lahko bančni komitent opravi neposredno s svojega delovnega mesta ali od doma, brez neposredne pomoči bančnega uslužbenca, in to kadarkoli, 24 ur na dan, 365 dni v letu. Torej govorimo o storitvah virtualnega bančništva oziroma bančništva, ki poteka z elektronsko izmenjavo informacij. Elektronsko poslovanje povzroča pri opravljanju bančnih in finančnih transakcij velike spremembe, predvsem pri racionalizaciji poslovanja in relativnem znižanju stroškov. Uporabniki teh storitev dobijo v realnem času povratno informacijo o opravljenih transakcijah, kar spodbuja sprejemanje pravilnejših poslovnih odločitev. Hiter prenos finančnih sredstev in informacij vpliva tudi na hitrejši pretok blaga in opravljanja storitev (Perše 2000, 41). E-bančništvo lahko razdelimo na tri temeljne kategorije:

♣ e-bančništvo med bankami (SWIFT) ♣ med banko in podjetjem (pravnimi osebami) ♣ med banko in posameznikom (fizičnimi osebami)

14

SLIKA 3: OBLIKE E-BANČNIŠTVA

Vir: Miš Svoljšak, 1999, str. 4-5; Interna literatura podjetja Halcom, 1999. E-bančništvo pri poslovanju z strankami je v zadnjih letih v največjem vzponu, zato ga mnogi pojmujejo kot celotno e-bančništvo. Vzroki, da so se banke odločile ponuditi storitve elektronskega bančništva, so predvsem tile (Čanaki 2001, 62):

♣ prilagajanje bančne ponudbe posameznim skupinam komitentov, ♣ naraščajoča konkurenca bankam s strani nebančnih ustanov, ♣ zahteva po 24-urni storitvi, ♣ krajšanje čakalnih vrst pred bančnimi okenci, ♣ večja učinkovitost bančnega poslovanja, ♣ večje zadovoljstvo komitentov

15

2.4. Internetno bančništvo

2.4.1. Opredelitev internetnega bančništva Internetno bančništvo oz. spletno bančništvo je podskupina e–bančništva, ki omogoča opravljanje bančnih storitev s katerega koli računalnika, priključenega na Internet. Internet se je izkazal kot idealen distribucijski kanal med komitentom in banko, saj število uporabnikov internetnega bančništva iz dneva v dan narašča. Poglavitna področja bančne dejavnosti na Internetu obsegajo internetno bančništvo (Internet banking), domače bančništvo (PC banking) in informacije preko Interneta (Webbased information delivery) ali internetno trženje. Te dejavnosti so postale del bančnega poslovnega načrtovanja. Domači računalnik ali računalnik v podjetju postaja prava bančna podružnica, uporabnik bančne ponudbe pa neke vrste prostovoljni bančni uslužbenec (Sjekloča 1999, 31). Preko sistemov elektronskega bančništva lahko banke ponudijo številne storitve, ki jih lahko razdelimo na informacijske in transakcijske. V okviru informacijskih storitev lahko banka komitentom ponudi informacije o stanjih in transakcijah na računih, o dogajanju na kapitalskih trgih, borzi, kreditnih pogojih, obrestnih merah, tečajih… Med transakcijske storitve pa uvrščamo vse storitve, ki vključujejo plačilne instrumente. V grobem jih lahko razdelimo v tri kategorije: elektronski denar, sisteme, ki zahtevajo vodenje računov (elektronski ček) in storitve plačevanja s plačilnimi karticami (Kovačič 1997, 133). Da bi ločili storitve elektronskega bančništva od nestandardnih sistemov, ki pripadajo preteklosti, morajo storitve »modernega« elektronskega bančništva zadoščati naslednjim zahtevam:

♣ dosegljive morajo biti 24 ur na dan, 7 dni v tednu, ♣ dosegljive morajo biti od koderkoli, ♣ biti morajo popolnoma avtomatizirane, ♣ opravljanje storitev mora biti varno.

Komitent opravi elektronsko bančno storitev tako, da se s posebnim vmesnikom priključi na komunikacijsko omrežje (največkrat javno telefonsko omrežje ali kabelsko omrežje), preko katerega tečejo informacije o želeni storitvi do banke, ki je na komunikacijsko omrežje priključena s svojim vmesnikom. Banka opravi storitev v svojem informacijskem sistemu in pošlje potrdilo o opravljeni storitvi komitentu. Osnovne gradnike in način delovanja sistemov elektronskega bančništva prikazuje slika 4 (Kovačič 1997, 132).

16

SLIKA 4: PRINCIP DELOVANJA E-BANČNIŠTVA

Vir: Kovačič 1997, 132. Princip delovanja elektronskega bančništva preko interneta (slika 5) temelji na shemi, prikazani na sliki 4, ima pa nekaj pomembnih prednosti (Kovačič 1997, 132):

♣ temelji na javnem, standardiziranem načinu prenosa po komunikacijskem omrežju, ♣ vmesniki so standardizirani, ♣ za uporabo komitenti potrebujejo le osebni računalnik z modemom, telefon in

standarden vmesnik, ♣ vmesniki nekaterih najbolj uveljavljenih proizvajalcev so brezplačni, ♣ vmesniki podpirajo varen prenos podatkov preko javnih telefonskih omrežij, ♣ komitent in banka se lahko prepričata o medsebojni identiteti na standardiziran

način. SLIKA 5: PRINCIP DELOVANJA E-BANČNIŠTVA PREKO INTERNETA

Vir: Kovačič 1997, 133. Elektronski notarji (certificate agencies) predstavljajo pomemben element pri sodobnih izvedbah elektronskega bančništva, ki omogočajo banki preverjanje istovetnosti komitenta, ki želi opraviti elektronsko bančno storitev, oziroma preverjanje istovetnosti banke komitentu.

17

2.4.2. Prednosti in slabosti Pri uporabi internetnega bančništva se pojavljajo prednosti in slabosti, tako za banko kot za komitente. Prednosti nedvoumno prevladujejo nad slabostmi in so tudi ključni kriteriji za banke za e-bančništvo, ter komitentov o uporabi tovrstnih storitev. Prednosti za banke:

♣ nižji stroški bančnih transakcij, ♣ zmanjšanje administrativnih stroškov in stroškov obveščanja komitentov, ♣ manj poslovalnic kot sicer, ♣ več potencialnih komitentov, ♣ večja kontrola poslovanja, ♣ elektronsko zajemanje podatkov, ♣ uslužbenci se bolj posvetijo strankam, ♣ 24 x 7 razpoložljivost.

Prednosti za komitente:

♣ izogibanje gneči, ♣ dostop od kjerkoli in kadarkoli, ♣ prihranek časa, ♣ zmanjšanje transakcijskih stroškov in provizij, ♣ večja informiranost o osebnih financah, ♣ zasebnost.

Slabosti za banko:

♣ visoki začetni stroški, ♣ možnost vdora v sistem in zlorabe zasebnih podatkov, ♣ storitev ni primerna za vse (računalniška nepismenost).

Slabosti za komitenta:

♣ problem varnosti poslovanja, ♣ ni pisnega potrdila, ♣ ni osebnega kontakta, ♣ nedostopnost do interneta.

18

2.4.3. Varnost internetnega bančništva Pri prehodu na elektronsko poslovanje je prvi pomislek uporabnikov in ponudnikov storitev varnost oziroma zaščita podatkov. O varnosti na internetu se danes verjetno največ govori v povezavi z e-bančništvom, elektronskim trgovanjem, spletno trgovino oziroma varnostjo plačevanja s kreditnimi karticami na internetu. Zaradi številnih zlorab in posledično nezaupanja ljudi so številna podjetja, banke in trgovine, ki se ukvarjajo s prodajo blaga in storitev na internetu, posvetila ogromno časa in energije, da bi ustvarila čim večjo varnost in kar najbolj učinkovite mehanizme za preprečevanje zlorab. Narediti zanesljiv in zaupanja vreden plačilni sistem je naloga, ki se je zavedajo vsi pomembnejši akterji svetovne trgovine. Zaradi tega se postopki za šifriranje podatkov in programski paketi, ki skrbijo da je prenos informacij varen pred morebitnim prestrezanjem, nenehno izboljšujejo. Dandanes že vse priznane organizacije, ki se pojavljajo na Internetu uporabljajo takšen nivo zaščite, da je pri uporabi sistema spletnega poslovanja in naročanja praktično nemogoče prestreči poslane podatke in številko kartice s kupčevega računalnika (Skrt 2002). Šifriranje je transformacija podatkov v obliko (tajnopis), ki onemogoča njihovo razumevanje in tako ohranja tajnost (nasprotni proces imenujemo dešifriranje). Pri šifriranju in dešifriranju so pomembni postopek zakrivanja in razkrivanja podatkov, imenovan tudi kriptografski algoritem, in šifrirni ključi, ki določajo delovanje algoritma. Modernejši algoritmi so večinoma znani do podrobnosti vsakomur, skriti morajo ostati le šifrirni ključi (Jerman – Blažič 2001, 103). V grobem ločimo dve vrsti kriptosistemov: simetrične in asimetrične. V simetričnih kriptosistemih uporabljamo za šifriranje in dešifriranje isti ključ. Šifriranje je torej podobno zaklepanju s ključavnicami v vsakdanjem življenju. V asimetričnih sistemih oziroma kriptosistemih javnih ključev, pa ključa za šifriranje in dešifriranje nista enaka, ter nastopata v paru (zasebni in javni ključ) Običajno šifriramo podatke s simetričnimi kriptoalgoritmi, ključe za te algoritme pa z asimetričnimi (Jerman – Blažič 2001, 104). Za še večjo varnost internetnega bančništva skrbi elektronski podpis. Elektronski podpis je nadomestek lastnoročnega podpisa v elektronskem poslovanju in je namenjen preverjanju prisotnosti podatkov ter identifikacij podpisnika. Prednost v primerjavi z lastnoročnim podpisom je v tem, da zagotavljajo neokrnjenost podpisanega dokumenta. Najmanjša sprememba dokumenta, pa naj bo to le dodana vejica v tekstu, povzroči, da podpis ni več veljaven (Jerman – Blažič 2001, 107). Temeljni pogoj za uporabo varnostnih mehanizmov, ki temeljijo na asimetrični kriptografiji, je overjanje javnih ključev. Preverjanje povezave med uporabnikom in njegovim ključem omogočajo overitelji oz. agencije za certificiranje javnih ključev. Te izdajo lastniku javnega ključa digitalno podpisano potrdilo, ki zagotavlja avtentičnost ključa. S pomočjo tega potrdila lastnik dokaže lastništvo ključa in s tem tudi svojo identiteto (Jerman – Blažič 2001, 109).

19

Preverjanje identitete uporabnika najpogosteje poteka z geslom, ki pa ima več pomanjkljivosti. S tem, ko med identifikacijo razkrijemo svoje geslo, dejansko omogočimo drugi strani, da se izdaja pod našim imenom. Ranljivost gesel zmanjšujemo z enkratnimi gesli oziroma z uporabo enkratnih gesel. Prisluškovanje tu nima pravega pomena, ker je geslo veljavno le za trenutno povezavo ali aktivnost. Najpogostejši način je uporaba pametnih kartic, ki vsebujejo mikroprocesor, ki vsako minuto ustvarijo novo geslo (Jerman – Blažič 2001, 116). Za zaščito transakcij v svetovnem spletu se najpogosteje uporabljajo protokoli SSL (Secure Socket Layer), TLS (Transport Layer Security) in WTLS (Wireless Transport Layer Security). Bistvo vseh postopkov je v tem, da vzpostavijo varen kanal med strežnikom in odjemalcem. Protokol SSL pogosto uporabljajo banke v elektronskem bančništvu. Uporabnik se najprej prepriča, ali res komunicira s pravim bančnim strežnikom. Hkrati lahko tudi strežnik preveri identiteto stranke, saj mora biti dostop do bančnega računa dovoljen le pooblaščenim osebam. Po vzajemnem overjanju SSL zagotovi neokrnjenost izmenjanih podatkov, na primer vrednost nakazila, in zaupnost informacij, na primer stanja na tekočem računu. (Jerman – Blažič 2001, 119). Za uporabnika pa so za varnejše poslovanje prek spleta bistveni štirje ukrepi (Strojan 2002, 4):

♣ nova programska oprema, ki jo moramo stalno dopolnjevati, ♣ protivirusna zaščita, ♣ požarni zid in ♣ previdnost pri odpiranju sporočil, vpisovanju podatkov in podobno.

20

3. Spletna stran

3.1. Osnovne lastnosti spletne strani

Posamezni dokument v svetovnem spletu se imenuje spletna stran (angl. Web page). Spletne strani so shranjene na zmogljivih računalnikih, ki jim pravimo spletni strežniki (angl. Web server). Zanje je značilno, da so stalno priključeni v internet. Na posameznem strežniku je pogosto shranjenih več spletnih mest z več tisoč spletnimi stranmi. Ko se torej želimo povezati z nekim spletnim mestom, se naš računalnik poveže z ustreznim spletnim strežnikom in prek omrežja internet prenese zahtevane dokumente, ki so shranjeni na njem. Povezovanje s spletnim strežnikom je zelo preprosto, saj zadostuje, da v pregledovalniku vpišemo naslov URL spletnega mesta, ki nas zanima, računalnik oziroma program za pregledovanje spletnih strani pa nato poskrbi za prenos in primeren prikaz podatkov (Šuler 2000, 5). SLIKA 6: PROCES PRENOSA DATOTEK MED ODJEMALCEM IN STREŽNIKOM

Vir: Smith, Bebak 2000, 12

Ko uporabljamo splet, računalnik nastopa v vlogi spletnega odjemalca, to je stroj, ki iz spleta prejema informacije. Ko poskušamo priti na izbrano spletno stran, računalnik preko interneta sproži zahtevo po določeni spletni datoteki, ki je določena s spletnim naslovom – URL-jem. Tako se poveže z računalnikom, ki hrani izbrano datoteko. Vsakič ko dobimo kako spletno datoteko je v ozadju tega procesa, imenovana povezava. Krog zahteva/prejem, ki je pokazana na zgornji sliki, se ponovi vsakič, ko brskamo po spletu (Smith, Bebak 2000, 12).

Spletna stran je v računalništvu dokument z nadbesedilom, ki ga prikaže brskalnik. Na spletni strani so lahko različne vsebine: besedilo, slike, povezave, zvočni in video posnetki, programi. Jezik za opis spletnih strani je HTML. Več spletnih strani oblikuje spletišče. Na

21

spletu jo predstavlja domena - spletni naslov. Lahko jo uporabimo tako za osebno rabo, kot tudi za predstavitev podjetja, izdelka, storitve itd. (Wikipedija).

Spletne strani v glavnem razdelimo po vrstah na (Smith, Bebak 2000, 34):

♣ osebne, ♣ tematske, ♣ poslovne in ♣ razvedrilne.

Osebne spletne strani Cilji osebnih spletnih mest so lahko zelo različni. Pogosto služijo le temu, da si s sodelavci, prijatelji, družino in drugimi delimo nekaj, kar bi bilo sicer le naše. Osebna mesta so čudovita, če želimo spoznati ljudi s podobnimi željami ali nas zanima način življenja in razmišljanja v drugačnih kulturnih okoljih. Tematske spletne strani Tematska stran je vir informacij, povezanih z določeno temo. Lahko gre za nekaj, kar zanima skupino ljudi, katere član je tudi njen avtor. V takem primeru se zna zgoditi, da bo stran postopoma prerasla v nekaj, kar bo bolj podobno komercialnemu spletnemu mestu. Poslovne spletne strani Poslovnim spletnim stranem pravimo tudi komercialne spletne strani. Slogi poslovnih spletnih strani so raznoliki, saj so njihovi cilji različni. Nekatere spletne strani so narejene za širši splet in so dostopne vsem uporabnikom. Nekatere spletne strani pa so dostopne le z ustreznim geslom, ali pa je dostop do njih omejen na kak drug podoben način. Obstajajo pa tudi taka, ki so del zasebnih omrežij in javnosti sploh niso dostopna. Vsaka spletna stran, ki ni dostopna vsem, je interna ali zasebna stran, ne glede na to, da lahko seznam za dostop pooblaščenih oseb zajema na tisoče imen. Razvedrilne spletne strani Zabava je eden od treh najpomembnejših razlogov za obisk spleta. Število strani, ki ponujajo zabavo, narašča. Čedalje več je strani s šaljivo vsebino, vse več pa je tudi skupinskih iger, ki jih ponujajo priključne storitve. Razvedrilne strani seveda niso namenjena izključno zabavi. Mnoga med njimi služijo oglaševanju. Pogosto pa lahko na razvedrilnih straneh najdemo tudi prikrito ali odkrito izobraževalno vsebino.

22

3.2. Strukture spletne strani

Preden začnemo oblikovati spletno mesto, si pripravimo načrt povezav oz. določimo njegovo strukturo. Hierarhični položaj podatkov je namreč enako pomemben kot kompozicija pri urejanju likovnih elementov. Kaotično povezanih strani se uporabnik ustraši, saj nikdar ne ve, kje se nahaja in kaj mu še vse stran ponuja, takšen obiskovalec stran hitro zapusti. Zato moramo obiskovalcu takoj predstaviti celotno sliko mesta, nato pa mu s pomočjo raznih grafičnih elementov (barve,slike...) jasno predstavit nivo, na katerem se nahaja. Med strukture spletnih strani sodijo linearna, mrežna, hierarhična, nekateri pa navajajo še krožno strukturo spletne strani (Hribar 2001, 40). Linearna struktura spletne strani Je najbolj preprosta in uporabljena pri spletnih predstavitvah. Linearno povezavo srečamo pri elektronskih knjigah. Na prvi strani je naslovnica knjige s povezavami na posamezna poglavja. V vsakem poglavju je več strani, z vsake strani pa se lahko premaknemo na prejšnjo in naslednjo stran. Linearna struktura se uporablja predvsem takrat, kadar želimo uporabnika voditi po točno določenih informacijah. Kot že omenjano se takšna struktura uporablja predvsem za elektronske knjige, razne turistične vodiče itd. Vsekakor pa ni primerna za spletne strani, ki so namenjene prodaji, predstavitvah in raziskovanju. SLIKA 7: LINEARNA POVEZAVA

Vir: Hribar 2001, 40 Mrežna struktura spletne strani Mrežna struktura se uporablja za prikaz zelo obsežnih tekstovnih dokumentov, slik, večjih načrtov in zemljevidov. Mrežna struktura je zelo zahtevan in kompleksna, hkrati pa omogoča svobodno gibanje oziroma deskanje po spletu. Zgradba je podobna leksikonom,

23

kjer nas posamezne ključne besede vodijo na druga gesla. V izbranem opisu lahko izberemo druge povezave itd. Slabost mrežne strukture je ta, da hitro izgubimo pregled in orientacijo, kje se nahajamo in kaj hočemo. SLIKA 8: MREŽNA STRUKTURA SPLETNE STRANI

Vir: Hribar 2001, 41 Hierarhična struktura spletne strani Hierarhične povezave so najpogostejše. Kot že sama beseda pove, struktura temelji na hierarhiji, kjer so glavne nadrejene in podrejene strani. Struktura dokumentov je razločno razdeljena na posamezna področja, primerne so skoraj za vsako poslovno in neposlovno predstavitev. Z začetne strani se lahko povežemo prek nekaj poddokumentov na drugem nivoju do končnih informacij. Globina naj ne bi segala dlje od treh nivojev, saj v nasprotnem postane za uporabnika nepregledna. SLIKA 9: HIERARHIČNA STRUKTURA SPLETNE STRANI

Vir: Hribar 2001, 41

24

Krožna struktura spletne strani Krožno povezavo srečamo zelo redko. Uporabna je morda le pri opisnih proizvodov in storitev. Začetna stran je v tem primeru del krožne zgradbe. Na koncu se torej vrnemo na začetno stran. SLIKA 10: KROŽNA STRUKTURA SPLETNE STRANI

Vir: Hribar 2001, 42

25

3.3. Elementi spletne strani

Vsako podjetje bi se moralo projekta spletne predstavitve lotiti sila premišljeno. Pri tem mora jasno vedeti, kaj želi z spletnimi stranmi doseči in komu bodo pravzaprav namenjene. Spletna stran lahko podjetju prinese podjetju veliko koristi, vendar le ob predpostavki, da ima podjetje skrbno začrtane cilje, ki jih želi doseči in definirane strategije za doseganje teh ciljev (Skrt 2004). V nadaljevanju bom predstavil in na kratko opisal glavne elemente spletne strani. Besedilo Minimalni obseg besedila mora bit razporejeno na treh straneh, saj vemo, da branje besedila na računalniku traja dlje, kot pa bi ga brali v fizični obliki. Iz različnih razlogov je branje na računalniku težje kot branje navadnega časopisa. V praksi se pogosto krat uporablja pravilo da je besedila za pol manj, kot pa če bi bilo v tiskani obliki. Torej kot že povedano besedilo mora biti kratko in jedrnato, opremljeno z naslovom in podnaslovi. Ključne besede naj bodo poudarjene, tujke pa v oklepaju obrazložene ali pa z povezane z hiperpovezavo. Slike Na spletne strani je moč vstavljati slike v različnih datotečnih formatih, med katerima sta najpomembnejša GIF (angl. Graphics Interchange Format) in JPG (angl. Joint Photographic Group). Razlika med formatom GIF in JPG je predvsem v številu razpoložljivih barvnih odtenkov in s tem povezano velikostjo datoteke. Slike v formatu GIF so omejene na največ 256 barv in jim lahko določimo prosojno ozadje. Tega sicer ne moremo narediti s slikami v formatu JPG, a lahko te vsebujejo kar 16,7 milijona barv. Primerne so za fotografske posnetke, saj je moč slike v tem formatu zelo učinkovito stisniti, tako da zavzemajo zelo malo prostora in je njihov prenos v internetnem omrežju zelo hiter. Format GIF in nekatere različice formata JPG podpirajo prepletanje, kar pomeni, da najprej zagledamo sliko v nizki ločljivosti, nato pa se ta izboljšuje, dokler se na koncu slika ne prikaže v najvišji ločljivosti (Šuler 2003, 29 – 30). Glede količine slik, ki jih objavljamo na spletni strani moramo upoštevati, čas nalaganja spletne strani. Kljub vsemu pa si nekateri uporabniki želijo videti slike in fotografije, tako da jih zadovoljimo tako da postavimo na spletno stran pomanjšane slike in tako si lahko uporabnik poljubno sliko sam poveča. Tabele Tabele so sestavljene iz celic, ki so razporejene v stolpce in vrstice. Uporabljamo jih za sistematično razporejanje podatkov. Tabele brez vidnih robov pa nam pridejo prav tudi pri oblikovanju strani (Šuler 2003, 36). Obrazci Obrazec je posebno orodje, ki nam pomaga pri zbiranju podatkov o obiskovalcih naših spletnih strani, npr. o njihovih imenih in naslovih, komentarjih in podobno. Obrazci lahko vsebujejo več elementov, kot so izbirni gumbi (angl. radio button), ukazni gumbi (angl. command button), potrditvena polja (angl. check box), okenca za besedilo (angl. tex box)

26

in seznami (angl. drop-down menu). Obiskovalci torej vpisujejo podatke ali pa se s klikanjem odločajo za različne možnosti, ki so jim na voljo (Šuler 2003, 41). Hiperpovezave Hiperpovezava je način, kako s preprostim klikom pridemo na cilj - drugo stran. Hiperpovezave se uporabljajo za hiter dostop do spletnih strani, dokumentov, datotek v omrežju ali e-pošte. Prepoznamo jih potem, da so drugačne barve od ostalega teksta in podčrtana, ob prehodu miške pa se kazalnik spremeni v roko (prst). Pri tem pa nihče ne ve, kam ga bo odpeljal. Hipertekst lahko odpelje na drugo spletno stran, sliko, zvok, ali film. To je dinamični del spleta. Ločimo notranje in zunanje hiperpovezave. Notranje služijo za preskoke v isti spletni strani in se skoraj izključno uporabljajo pri daljših besedilih. Spletno predstavitev, ki poleg besedila vsebuje tudi mnogo slik in raznih večpredstavnostnih dodatkov, pa rajši razdelimo na več samostojnih spletnih strani in jih med seboj povežemo z zunanjimi hiperpovezavami. S tem dosežemo hitro odpiranje izbranih strani in hkrati izboljšamo preglednost predstavitve (Zorec 1998, 51). Navigacijski trak Navigacijski trak je del spletne strani, ki omogoča povezovanje z vsemi preostalimi spletnimi stranmi na spletnem mestu. Sestavljen je iz vrstice oziroma stolpca tekstovnih ali slikovnih hiperpovezav. Programi samodejno posodabljajo skupne robove in navigacijske trakove, tako da je navigacija po spletnem mestu vedno usklajena, tudi če dodajamo, premikamo ali brišemo spletne strani (Šuler 2003, 7). Okvirji Okvirji delijo spletno stran na območja, ki jih lahko ločeno posodabljamo. Tako lahko kliknemo povezavo v okvirju na spodnji polovici spletne strani in tega posodobimo z novo vsebino, medtem ko se vsebina v drugem okvirju ne spremeni. Večina strokovnjakov je mnenja, da je potrebno njihovo uporabo omejiti na minimum, ker njihova uporaba prinaša težave. Uporabniki imajo namreč veliko preglavic s stranmi, ki vsebujejo okvirje. Ker je skakanje naprej in nazaj v okvirju drugačno kakor na celotni spletni strani, se obiskovalci pogosto izgubijo in ne vedo v katerem okvirju se premikajo. Naslednji problem se pojavi, ko uporabnik spremeni velikost okna brskalnika in se strani z okvirji ne prilagodijo vedno pravilno. Oblikovalci jih veliko težje oblikujejo tako, da si jih je mogoče ogledovati na različno velikih zaslonih. Strani z okvirji so zelo koristne za prikazovanje zapletenih nizov podatkov in podporo navigacije (Smith, Bebak 2000, 109). Ikone Ikone so slike z nabožno vsebino, v računalniškem žargonu pa gre za manjše sličice, ki jih uporabljamo za simbolični prikaz ukazov. Ukaz se izvede, ko z miško kliknemo na ikono. Služijo kot povezave z drugimi stranmi. Ikona se opremi z dodatnim besedilom, ki pojasnjuje njen pomen (Hribar 2001, 68).

27

3.4. Kriteriji in lastnosti dobrih in slabih spletnih strani2

Predstavitev podjetja na spletu lahko le-temu prinese velike koristi. Zato je zelo pomembno kakšne so spletne strani, s katerimi se podjetja predstavljajo na Internetu (Oseli 2003). Vsako podjetje bi se moralo projekta spletne predstavitve lotiti zelo premišljeno. Pri tem mora jasno vedeti, kaj želi z spletnimi stranmi doseči in komu bodo pravzaprav namenjene (Skrt 2004). Spletne strani ni težko narediti, upoštevati je treba le nekaj pravil. Kriteriji, na podlagi katerih številne žirije po vsem svetu podeljujejo nagrade za najboljše spletne strani, se med seboj precej prekrivajo in prepletajo. Pri večini žirij so razvrščeni v naslednje kategorije:

♣ oblikovna podoba ♣ tehnični vidik ♣ vsebina ♣ interaktivnost ♣ navigacija ♣ uporabnost ♣ vzdrževanje ♣ trženje

Oblikovna podoba Spletna stran mora imeti jasno oblikovno konsistenco, ki jo sestavlja poenotena uporaba, barv, grafičnih in vsebinskih elementov. Osrednja stran predstavlja okostje vsake spletne predstavitve. Obiskovalec dobi s prihodom na osrednjo stran prvi vtis o podjetju in tudi o tem, kaj lahko pričakuje na podstraneh. Ker so prve sekunde po prihodu uporabnika na spletno stran najbolj pomembne, morajo biti spletne strani oblikovane in zasnovane tako, da dajo uporabniku razlog, da na njih ostane. Dobro narejena oblikovna podoba je tista, ki doseže harmonijo barv, slik in vsebine. Se pa morajo podjetja zavedati, da je še tako dobro oblikovana spletna stran brez vrednosti, če ne vsebuje relevantne vsebine, ki bi prepričala obiskovalce, da je na spletni strani vredno ostati. Ena izmed pogostih napak pri oblikovanju spletnih strani je ta, da oblikovalci pri svojem delu ne upoštevajo zakonitosti in lastnosti interneta. Rezultat takšnih pristopov so lahko sila atraktivne spletne strani, ki pa so popolnoma skregane z vidikom uporabnosti ter hitrim, preglednim in enostavnim dostopom do informacij. Oblikovalci preprosto pozabijo, da delajo spletne strani za uporabnike in ne za svoj image. Rešitev tega problema je zelo preprosta: spletne strani naj oblikuje oblikovalec, ki je specializiran za internet ali pa oblikovalec, ki pri svojem delu upošteva nasvete strokovnjaka, ki pozna področje interneta. Pri ustvarjanju oblikovne podobe moramo upoštevati naslednje:

♣ ne smemo pretiravati pri številu različnih barv, ♣ primerno velikost in tipografijo pisave,

2 Povzeto po Nasvet. [URL: http://www.nasvet.com/nacrtovanje-spletnih-strani-2/], 15.08.2008

28

♣ zaradi boljše čitljivosti, uporabiti temno pisavo na svetli podlagi, ♣ okoli tekstov prazen prostor, ♣ ozadje naj ne bo izstopajoče, ♣ uporaba grafičnih elementov mora popestriti vsebino, nikakor pa je ne sme zadušiti, ♣ grafični elementi in slike morajo biti zaradi dolžine nalaganja spletne strani

optimizirani. Tehnični vidik Uporabnikovo zadovoljstvo z uporabo spletnih strani je odvisno tudi od hitrosti njihovega nalaganja. Preveliko število javascriptov, slik in grafičnih elementov, ki so po možnosti še neoptimizirani in objavljeni v neustreznem formatu, lahko zelo poveča čas nalaganja strani, kar bo odvrnilo marsikaterega uporabnika od nadaljnjega pregledovanja vsebine. Zgornjo meja sprejemljivosti nalaganja osrednje strani je 10 sekund, za tekstualne podstrani pa 2 sekundi. Samo izjemoma naj bi se strani, namenjene večji atraktivnosti nalagale dlje in še to s predhodnim opozorilom obiskovalcu, kolikšen je predviden čas nalaganja. Zaradi optimalnega nalaganja in delovanja, mora lastnik spletne strani poskrbeti, da so spletne strani nameščene na hitrih, zanesljivih in varnih strežnikih. Spletna stran mora omogočiti pravilno prikazovanje vsebine v najpogosteje uporabljenih brskalnikih (Internet Explorer, Netscape) ter pri različnih ločljivostih ekrana. Če se le da, naj vsaka stran zasede samo vidno polje ekrana. Ker je temu kriteriju težko zadostiti, ni nič napačnega, če uporabniki za premikanje po vsebini uporabljajo vertikalni drsnik. Nikakor pa ne smejo biti spletne strani narejene tako, da bi uporabnik za premikanje po vsebini moral poleg vertikalnega uporabljati še horizontalni drsnik. Premikanje po drsniku v smeri levo-desno, bo s spletne strani namreč odgnalo marsikaterega uporabnika. Pri tehničnem vidiku je potrebno opozoriti še na tiste spletne strani, ki v svoji osnovni zgradbi vključujejo okvirje (ang. frames). Uporaba le teh namreč onemogoča povezovanje do podstrani z drugih spletnih naslovov. Razlog je v tem, da na spletnih straneh z okvirji, URL naslov ne vsebuje vseh podatkov, ki so potrebni za odprtje trenutno gledane strani. Zaradi tega lahko nastopijo pri oglaševalskih akcijah velike težave, saj ne moremo neposredno oglaševati nekega izdelka, ki se nahaja na podstrani, ne da bi pri tem izgubili del strani oz. navigacije, saj se vsak okvir iz katerega je narejena spletna stran odpira z lastnim URL naslovom. Podjetje naj na internetu objavi samo tiste strani, ki delujejo. Bolje, kot napisati »Stran je v obdelavi (This site is still under construction)."«, je nedokončane spletne strani odstraniti z interneta. Pred objavo spletnih strani na internetu je potrebno nujno preveriti tudi pravilnost delovanja html kode ter pravilnost delovanja vseh notranjih in zunanjih povezav, ki jih spletne strani vključujejo. Vsebina Eden izmed poglavitnih ciljev vsake spletne strani je objava zanimivih in uporabnih informacij, ki bodo podane tako, da bodo pritegnile obiskovalce. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da mora biti objavljena vsebina slovnično pravilna. To pa seveda ni edini kriterij, ki mu je potrebno zadostiti, saj je potrebno poskrbeti tudi za ažurnost, relevantnost in verodostojna vsebine. Vsebina mora biti uporabnikom podana v razumljivi in pregledni obliki. Glede na to, da so številne raziskave pokazale, je neposredno branje iz

29

zaslona za 25 % počasnejše pa tudi veliko bolj naporno za oči, kot pa branje besedila napisanega na papir, se je potrebno na spletnih straneh izogibati dolgim sklopom besedil. Spletni uporabniki namreč dolgih besedil na zaslonu običajno ne berejo, ampak jih le na hitro preletijo. Zaradi tega je priporočljivo, da je spletna vsebina kratka in jedrnata ter razdeljena v logične enote. Dolge tekstovne bloke je priporočljivo razdeliti na dele in jih predstaviti na večih podstraneh. Vsebino, ki zajema široko vidno polje ekrana lahko razdelite v več stolpcev. Za lažje sprehajanje po vsebini uporabljajte kratke in jasne naslove ter poudarite ključne besede. Najpomembnejše informacije morajo biti podane tako, da jih bo uporabnik takoj zaznal in da ga bodo pritegnile k branju. Zelo pogosta napaka, ki jo delajo podjetja je, da na spletnih straneh objavijo popolnoma enako vsebino kot v svojih promocijskih in predstavitvenih prospektih, čeprav veljajo na internetu kot smo že omenili drugačne zakonitosti branja in pisanja besedil. Priporočljivo je, da je spletna vsebina vsaj za 50% krajša od vsebine objavljene na papirju, kajti le tako lahko podjetje upa, da jo bodo uporabniki sploh prebrali. S krajšanjem dolžine besedila pa ni potrebno osiromašiti vsebine. Internet nudi možnost, da besedilo skrajšamo in hkrati ponudimo povezave na strani s celotno vsebino. Krajša besedila so primernejša tudi zaradi tega, ker od uporabnika ne zahtevajo pomikanja z drsnikom po zaslonu. Bistvo vsega je, da spletna stran ne sme dajati vtisa, da je natrpana s tekstom. Interaktivnost Interaktivnost kot edinstvena prednost interneta pred klasičnimi mediji, omogoča spletnim uporabnikom aktivno udeležbo v procesu komuniciranja in vzpostavitev dvosmerne komunikacije s spletno stranjo. Dobro narejene strani izkoriščajo možnost interaktivnosti, ki jo internet kot medij omogoča. S pomočjo aplikacij in obrazcev (forumi, nagradne igre, ankete, izpolnjevanje obrazcev, itd.), ki omogočajo aktivno vlogo obiskovalca na spletni strani, lahko podjetje učinkovito komunicira s svojimi strankami ter hkrati gradi dolgoročne odnose z njimi. Interaktivnost uporabnika s spletno stranjo je tem globlja, čim boljša (vsebinsko, navigacijsko in vizualno) je spletna stran in čim več interaktivnih elementov ponuja. Navigacija Osnovno vprašanje pri pripravi navigacije po spletni strani je, kako obiskovalcu omogočiti čim bolj enostavno uporabo spletne predstavitve. Brez solidne, logične organizacije informacij, spletna stran ne bo funkcionirala in to ne glede na njeno morebitno dobro vsebino. Enostavna, razvidna in konsistentna navigacija, mora omogočati uporabniku udobno sprehajanje po vsebini spletnih strani ter hiter in enostaven dostop do informacij, ki jih išče. Uporabnik mora v vsakem trenutku vedeti, na kateri strani in kje znotraj strukture spletne strani se nahaja (v kateri kategoriji, podkategoriji). Vsaka stran mora uporabniku odgovoriti na dve vprašanji, in sicer: a) Kje sem? in b) Kam lahko grem s te strani?. Pri navigaciji se pogostokrat omenja pravilo "three-click-rule" po katerem uporabnik naj ne bi kliknil več kot trikrat, da bi prišel do želenih informacij. Strani z obširno vsebino morajo na vidnem mestu vključevati iskalnik, s pomočjo katerega bo uporabnik lažje in veliko hitreje našel tisto kar išče. Iskalnik mora zagotavljati učinkovito poizvedovanje med množico dokumentov ter omogočati hiter dostop do želenega dokumenta.

30

Uporabnost Uporabnost je tista karakteristika spletnih strani, ki omogoča uporabnikom da z zadovoljstvom uporabljajo spletno stran in da na njej najdejo informacije, ki bodo zadovoljile njihove želje in potrebe. Stopnja uporabnosti strani je odvisna predvsem od kvalitetne vsebine, logične in enostavne navigacije, od časa, ki ga potrebujejo uporabniki, da najdejo informacije, ki so jih iskali, od hitrosti nalaganja strani, načina prikazovanja vsebine in podobno. Jakob Nielsen, guru spletne uporabnosti (ang. web usability) postavlja v ospredje uporabnika in njegovo izkušnjo kot najpomembnejši kriterij pri oblikovanju spletnih strani. Uporabnikom neprijazne strani so pogostokrat posledica napak in pomanjkljivosti v oblikovanju ali/in tehnični izvedbi, saj oblikovalci in programerji povsem zanemarijo vidik uporabnosti in funkcionalnosti in se ne vprašajo ali je njihov končni izdelek primeren za uporabnike, zaradi katerih je bila konec koncev spletna stran tudi narejena. Potrebno je vedeti, da je tudi pravilno delujoča in enostavna spletna predstavitev neuporabna in odvečna, če obiskovalci ne vidijo smisla njene uporabe. Vzdrževanje spletnih strani Ključnega pomena za uspeh spletnih strani je, da se redno vzdržujejo in ažurirajo. Vzdrževanje, še bolj pa zviševanje kakovosti spletnih strani, zahteva neprestane izboljšave in prilagajanje spletne strani rastočim potrebam uporabnikov in novim tehnološkim možnostim. Uporabniki se bodo na spletne strani vračali le v primeru, da bodo našli na njih vedno svežo in aktualno vsebino. Koristno je, da se podjetje že pred objavo strani na internetu odloči ali bodo za vzdrževanje spletnih strani skrbeli sami ali pa bodo to delo prepustili zunanjim partnerjem. Odločitev je na eni strani pogojena z razpoložljivim znanjem, časom in delovnimi resursi v podjetju, po drugi strani pa od finančnih resursov, ki bi bili potrebni, če bi za vzdrževanje spletnih strani skrbel nekdo drug. Marketinški vidik Žal je še tako dobra spletna stran neuporabna in brez praktične vrednosti, če ni obiskana. Podjetje ne more prisiliti spletnega uporabnika, da si ogleda njihovo spletno stran. Obisk spletne strani lahko le stimulira z različnimi metodami oglaševanja v tradicionalnih medijih in na internetu (oglaševanje s pasicami, vpisi naslova spletne strani v vse pomembnejše iskalnike in imenike, trženje in komuniciranje z e-pošto, itd.). Število obiskovalcev, minute, ki jih uporabniki prebijejo na spletni strani in njihova aktivnost na straneh, so realni pokazatelj tega, kako priljubljena in obiskana je spletna stran.

31

4. Analiza spletnih strani slovenskih bank

4.1. Internetno bančništvo v Sloveniji

Dostop do interneta v Sloveniji in po svetu so v zadnjih letih zaznamovale širokopasovne povezave, ki jih odlikuje visoka hitrost prenosa podatkov. Slovenija je po deležu gospodinjstev z dostopom do interneta nekoliko nad povprečjem EU 27, kar prikazuje spodnja slika.

SLIKA 11: DELEŽ GOSPODINJSTEV Z INTERNETNIM DOSTOPOM

Vir: Eurostat Elektronsko bančništvo v Evropski uniji (EU27) v povprečju uporablja 44 % uporabnikov spleta. V Sloveniji je zaupanje v elektronsko bančništvo tradicionalno nizko, uporablja ga 35 % uporabnikov spleta, ugotavlja Eurostat.

Med posamezniki, 16 do 74 let, je delež oseb, ki so internet uporabile v zadnjih 3 mesecih, narasel iz 52 % vseh posameznikov (v starosti 16 do 74 let, leta 2006) na 57 % leta 2007.

Istočasno je delež internetnih uporabnikov, ki so uporabljali internetno bančništvo, porasel iz 38 na 44 %. Leta 2007 je bil ta delež najvišji na Finskem (84 %), v Estoniji (83 %) in na Nizozemskem (77%), najnižji pa v Bolgariji (5 %), Romuniji (7 %) in Grčiji (12 %).

32

Vir: http://www.ris.org

Podjetji Valicon in iPROM sta skupaj izvedli raziskavo o uporabi interneta v Sloveniji, raziskava pa se je dotikala e-nakupovanja, spletnih dnevnikov ter e-bančništva.

Spletno banko nekajkrat letno uporablja 17 % slovenskih uporabnikov interneta. 84 % vsakodnevnih in 80 % tedenskih uporabnikov e-banke večkrat dnevno uporablja internet, ljudje, stari od 30 do 50 let, pa so najpogostejši uporabniki e-bančništva. Večina rednih uporabnikov e-bančnih storitev prihaja iz Ljubljane in krajev z od 10.000 do 100.000 prebivalci. Dnevni ali tedenski uporabniki e-bančnih storitev v službenem času do interneta dostopajo nadpovprečno. Največja prednost e-bančništva za uporabnike so prihranek časa, nižji stroški ter udobnost, moti pa jih tehnična izvedba elektronskega bančništva. 6 % anketirancev meni, da so stroški e-bančništva preveliki, 2 % pa si želita bolj varne e-bančne storitve.

Raziskava je bila izvedena v maju in juniju 2007, v njej pa je sodelovalo 8.046 anketirancev. (Vir: iPROM)

Najpogostejši uporabniki elektronskega bančništva so stari med 30 in 50 let, višje ali visoko izobraženi, z višjimi dohodki in prihajajo iz Ljubljane oziroma ostalih večjih krajev, ugotavlja GfK Slovenija.

33

GfK Slovenija je napravila spletno anketo, kjer je sodelovalo 478 ljudi (več moških), največ sodelujočih pa je bilo starih od 30 do 39 let in so bili zaposleni, z vsaj višjo izobrazbo, slaba polovica jih je prihajala iz osrednje Slovenije.

Večina sodelujočih je zadovoljna s ponudbo elektronskega bančništva in si želi več kompleksnih storitev v e-bančništvu. 64,5 % sodelujočih je zelo pogostih uporabnikov interneta in 61 % jih ima višjo stopnjo izobrazbe. Po mnenju strokovnjakov e-bančništvo samo kot tako ne more biti vir konkurenčne prednosti, lahko pa pomeni napredni komunikacijski kanal za boljšo dostopnost in večjo prepoznavnost svojih storitev (Vir: Gfk Slovenija).

Več kot polovica anketiranih (53,3 %) je navedla, da si želi, da bi jim banka v sodelovanju z zavarovalnico sama predlagala vrste zavarovanj po meri (npr. prilagojena premija, družinski popust...), kar kaže na to, da se uporabnikom e-bančništva zdi smotrno in uporabno, če bi jim banka v sodelovanju z zavarovalnico sama ponudila personalizirano zavarovalno polico. Ne le da si želijo dejanskih predlogov zavarovalnih polic v bankah, sodelujoči v anketi so pripravljeni zavarovalne police tudi sklepati preko interneta. Slabih 70,0 % jih je namreč navedlo, da se delno strinjajo z možnostjo sklenitve počitniške zavarovalne police preko spletnega bančništva.

Na drugi strani pa so uporabniki veliko manj navdušeni nad idejo, da bi zavarovalno polico lahko sklenili kar na bančnem avtomatu (skoraj 50 %).

Možnost sklepanja zavarovalne police preko spleta postaja zaželena, medtem ko je možnost, da bi storitev prenesli na bančne avtomate malo verjetna (Vir:Gfk Slovenija).

34

4.2. Analiza spletnih strani izbranih slovenskih bank

Primerjava in analiza spletnih strani je narejena predvsem na podlagi subjektivnega vrednotenja spletnih strani, ki sem jih obiskal, ter si jih podrobneje ogledal in analiziral. Najprej bom analizirala vsako banko posebej, po že podanih kriterijih, nato pa bo sledila (tabelarna) primerjava najpomembnejših sestavin spletnih strani nekaterih slovenskih bank. Analizo in primerjavo spletnih strani sem opravil na podlagi preučevanja:

♣ elementov naslovne strani, ♣ vsebine spletne strani in ♣ navigacije ter vizualne podobe spletnih strani.

4.2.1. Analiza spletne strani Nove KMB d.d.

Vir: www.nkbm.si Naslovna stran Naslovna, predstavitvena oziroma domača stran, je večinoma vstopna točka večine uporabnikov. Uporabnik takoj na začetku preceni in posveti pozornost in všečnost spletni strani. Tako, da lahko rečemo, da je naslovna stran najpomembnejši dejavnik izmed vseh strani v spletni predstavitvi in zato najpogosteje na ogledu uporabnikom. Naslovna stran se presoja po njeni dolžini. V praksi se uporablja, da je naslovna stran na celotnem zaslonu ali pa malenkost daljša. Ko sem se povezal na spletno stran Nove KBM sem opazil, da

35

naslovna stran obsega le eno in pol zaslonsko dolžino. Tako nam je na en pogled vidna vsa vsebina in povezave, ki jih stran ponuja. Pri nadaljnjem brskanju sem opazil, da večina podstrani ustreza zaslonski dolžini, le pri nekaterih ta presega, ampak zgolj zaradi obširnosti informacij in besedila. Urejenost vsebine na vstopni strani je po moji presoji ustrezna. Zaslonski prostor na vstopni strani je poln, le na nekaterih podstraneh najdemo nezapolnjen prostor. Kadar se banke predstavljajo na spletu, je zelo pomembno ali je iz URL naslova razvidno ime banke. Za Novo KBM lahko rečemo, da ustreza temu kriteriju, kajti URL naslov vsebuje kratice svojega imena, in sicer: http://www.nkbm.si/default.aspx. Po brskanju po spletni strani, se nam na vseh nivojih ponujajo naslednje možne povezave: velikost pisave, kontakt, pomoč, domov, kazalo, pošlji prijatelju. Povezava »domov« je zelo dobrodošla in praktična v primerih, če se uporabnik želi vrniti na vstopno točko ali pa če smo izgubili orientacijo med iskanjem informacij in ne vemo kje se nahajamo. Spletna stran nam ponuja iskalnik in kazalo, tako da se nam do zaželenih podatkov ni potrebno prebijati skozi množico klikov, kar bi nas stalo časa in potrpljenja. Kazalo je aktivno in razčlenjeno tako da lahko pridemo do želenih informacij. Kontaktnih podatkov o banki najdemo takoj pod logotimo banke v levem zgornjem kotu. Do želenih kontaktnih podatkov pa lahko pridemo tudi preko podstrani. Podani so: naslov, telefon, faks, e-pošta, spletni naslov. Na naslovni strani Nove KBM ni mogoče zaznati takojšno predstavitev banke, do nje pridemo preko linka o banki. Predstavitev banke je obsežna in vsebuje vse podatke, ki bi obiskovalca lahko zanimali in še več. Preglednost predstavitve banke je dodatno ponazorjena v desnem bloku, vendar v izbiri teh informacij hitro izgubimo preglednost. Zato se moramo, da bi videli celotno predstavitev, vedno znova vračati nazaj, kjer so povezave na različne dele predstavitve banke. Banka na naslovni strani nudi uporabnikom v levem bloku hitre povezave do najpogostejših tem oz. povezav kot so: osebne finance, poslovne finance, informacije za vlagatelje, poti do banke, informacije... Dobre spletne strani so tiste, ki so ažurne in dajejo tudi vtis ažurnosti, to dosežejo z novicami oziroma novostmi, ki so opremljene z datumi. Na naslovni strani Nove KBM takoj opazimo rubriko novice, kjer so navedene aktualne novice z kratko vsebino z možnostjo povezave na obširno razlago. Na razpolago nam je tudi arhiv novic. Naslovna stran Nove KBM nam nudi predstavitev tudi v tujem jeziku in sicer v angleškem jeziku. Povezava English je takoj vidna in opazna tudi z zastavo. Vsebina Na spletni strani Nove KBM opazimo, da je vsebina razdeljena na sklope glede uporabnikov, tako za fizične osebe, kot za pravne osebe ter za storitve ki jih nudi.

36

Banka omogoča uporabniku informativne izračune za vse vrste kreditov kakor tudi za vsa možna varčevanja. Potrebno si je le poiskati ustrezen izračun oz. kalkulator, ki ga potrebujemo. Na spletni strani najdemo tudi menjalniške tečaje za vse možne valute. Izbiramo tudi lahko med različnimi tečajnimi listami kot so: menjalniška, podjetniška in banka Slovenije. Omogočen pa nam je tudi vpogled v arhiv menjalniških tečajev. Zelo dobro in nazorno so predstavljene informacije o prometu INFOND vzajemnih skladov in deviznih tečajev. Z dodatnim brskanjem pridemo do vseh želenih informacij za vlagatelje. Med drugim je tudi direktna povezava na Ljubljansko Borzo. Preko spletne strani lahko vstopimo v dodatno možnost za konkretno storitev to je sodobno poslujmo: bank@net vstop, poslovni bank@net vstop. Elektronsko bančništvo Nove KBM omogoča opravljanje storitev preko spleta, tako za fizične, kot za pravne osebe (vplačila, vpogled v stanje in promet na TRR,...). Spletna stran nam ponuja tudi bančni slovar in seznam pogosto zastavljenih vprašanj, za lažjo razlago pojmov. Navigacija in vizualna podoba Kot sem že omenil spletna stran Nove KBM vsebuje iskalnik in kazalo, kar prispeva k vidiku uporabnosti. Besedilo je sestavljeno tako, da je povezano z podnaslovi, kar omogoča lažji dostop do informacij. Vse povezave so v času mojega obiska bile dostopne in niti ena ni bila nedokončana kaj šele nedostopna. Navigacija in meniji so enostavni in pregledni. Uporabnik hitro najde to kaj išče, vendar se tudi zgodi, da v obilici podatkov in podnaslovov hitro izgubimo orientacijo. Vendar to ni velik problem, ki bi nas oviral pri uporabi. Iz naslovne strani hitro dostopimo do informacij, ki nas zanimajo (izračuni, menjalni tečaji,...). Čas nalaganja je zelo hiter, tako, da je neopazen. Besedilo, ki se nahaja na spletni strani je podano zelo jedrnato, v kratkih odstavkih z jasno vsebino, vendar z dodatno možnostjo na klik več, kjer je vsebina dodatno obširno obrazložena. Besedilo je pregledno, velikost pisave je primerna, lahko jo tudi poljubno povečujemo oziroma zmanjšujemo. Velikost pisave pa je tudi odvisna od resolucije zaslona, zato nam je možnost ročnega spreminjana velikosti pisave dobrodošla. Vsako besedilo na spletni strani lahko takoj natisnemo in pošljemo po elektronski pošti. Barve na spletni strani se morajo ujemati oziroma biti usklajene z grafičnimi dodatki, pisavami in ozadjem. Grafični dodatki morajo biti primerno obdelani in oblikovani, glede na koncept, skladni in ne pretirano kontrastni. Spletna stran Nove KBM je barvno usklajena, prevladuje rdeča barva, barva logotipa Nove KBM, grafika in besedilo pa ustrezata kriterijem. Prav tako je tudi na podstraneh grafična podoba in logotip banke prepoznaven. Spletne strani se samodejno prilagajajo resoluciji. Ogled je možen pri resoluciji 1024 x 768 in 800 x 600. Primernejša je resolucija 1024 x 768, saj je takrat vsebina bolj pregledna.

37

4.2.2. Analiza spletne strani NLB d.d.

Vir: www.nlb.si Naslovna stran Ob povezavi na http://www.nlb.si se nam odpre spletna stran Nova Ljubljanska banka. Vstopna stran NLB obsega le eno zaslonsko dolžino zaslona, tako so nam vse informacije hitre in na en pogled vidne. Na sami naslovni ne opazimo takojšno predstavitev banke in njene kontaktne naslove. Imamo pa možnost, da preko povezave o banki, pridobimo dodatne informacije o banki, hkrati pa se nam odprejo tudi kontaktni naslovi. Predstavitev banke je možna tudi v angleškem jeziku. URL naslov ustreza kriterijem prepoznavnosti, kajti iz njega takoj prepoznamo, da so to kratice imena Nove Ljubljanske banke, in sicer: http://www.nlb.si. Na vseh nivoji brskanja po spletni strani se nam ponujajo fiksne možnosti povezav: O banki, NLB skupina, Domov, Kontakt, Kazalo, English. Povezave se zelo dobrodošle, predvsem pa povezava domov, ki nas v primeru izgube orientacije, takoj popelje domov. Spletna stran na ponuja iskalnik in kazalo, ki sta zelo koristna, predvsem pa za prve uporabnike. Na naslovni strani se v desnem bloku nahajata dve rubriki aktualnosti oziroma ažurnosti spletne strani, to sta: sporočila za javnost in aktualno. Vsebina NLB deli svoje uporabnike v dve skupini, tako kot vse ostale banke, na poslovanje s prebivalstvom in poslovanje s podjetji.

38

Banka na spletni strani nudi različne informativne izračune za kredite, varčevanja, depozite, bančno zavarovalništvo. Prav tako nam je na razpolago informativni izračun za pravne osebe t.i. finančni kalkulator. Na spletni strani najdemo tudi menjalniške tečaje ter arhiv le-teh, na voljo nam je tudi informativni preračun tečaja v poljubno enoto. Pogrešamo pa delniške tečaje in borzni indeks. Stran vsebuje le informacije za naložbenike. Elektronsko bančništvo NLB omogoča opravljanje storitev preko spleta, tako za fizične, kot pravne osebe (NLB klik in NLB proklik). Navigacija in vizualna podoba Navigiranje po spletni strani je zelo enostavno in zmerja pregledno. S pomočjo iskalnika hitro pridemo do želene informacije. Imamo pa razpolago tudi kazalo, ki nam celotno vsebino spleten strani prikaže še bolj nazorno. Lažji dostop do informacij omogočajo povezave, ki z največ dvemi kliki pridemo do želenega besedila. Povezave na spletni strani so vse delovale, tako, da ni bilo problemov, da ne bi povezava delovala ali pa bila nedokončana. Besedilo je podano jedrntao, v zelo kratkih odstavkih z možnostjo klika na več, kjer dobimo obširno razlago želenega besedila. Besedila so pregledna, velikost pisave je primerna, poudarjenost črk pa se pojavi pri naslovih, podnaslovih ter pomembnih informacijah. Velikost pisave lahko poljubno spreminjamo. Spletna stran NLB je barvno usklajena z logotipom banke v različnih barvnih odtenkih modre z kombinacijo bele. Besedilo je svetlo črne barve, kar lahko vpliva negativno na bralce z slabim vidom. Spletna stran ponuja možnost, da želeno besedilo direktno natisnemo ali pa pošljemo po e-pošti.

39

4.2.3. Analiza spletne strani Deželne banke Slovenije d.d.

Vir: www.dbs.si Naslovna stran Ob povezavi na spletno stran Deželne banke Slovenije, najprej opazimo svetlo in pregledno naslovno stran. Takoj vpadljivi in opazni sta rubriki novice in dogodki, ki nam dajejo takojšen vtis ažurnosti in aktualnosti. Naslovna stran obsega eno in pol zaslonsko dolžino, kar ni veliko, tako da je še vedno pregledna. Iz URL naslova (http://www.dbs.si/) je jasno razvidno ime banke, saj le ta vsebuje kratice imena banke. Kontaktni podatki niso vidni pa prvi strani, tako da, do njih pridemo preko podstrani. Na podstraneh pa so ti le obširno prikazani kot osebna izkaznica. Stran je opremljena z iskalnikom, s pomočjo katerega lahko hitro pridemo do želenih podatkov. Prav tako stran vsebuje tudi kazalo, vendar ga ob uporabi iskalnika skoraj ne potrebujemo. Kazalo je zelo pregledno in nazorno. Naslovna stran nam ponuja povezave na različne informacije, kot so: informativni izračuni, poslovne enote, tečajnice in menjalnice, najpogostejše tarife. Stran vsebuje tudi anketo, ki popestri samo naslovno stran in od obiskovalca pričakuje določeno aktivnost. Na naslovni strani pogrešamo predstavitev banke. Do nje pridemo preko klika na povezavo o banki. Kadar kliknem se nam odpre blok različnih informacij, ki bi nas morebiti zanimale o banki (npr. vizija, strategije, cilji, org. struktura, uprava, vodstvo, nadzorni svet, delničarji, poslovanje, zgodovina, zaposlitev, novice, dogodki, kontakt, ...)

40

Kadar je banka predstavljena v več tujih jezikih boljše je za njo. Tako je spletna stran Dežele banke Slovenija predstavljena tudi v angleškem jeziku. Na vseh nivojih predstavitve banke se nam ponuja možnost povezave domov. Kot sem že omenil je ta povezava zelo dobrodošla v primeru izgube orientacije in preglednosti kje se nahajamo. Vsebina Spletna stran Deželne banke Slovenije, nam v levem bloku nudi izbiro načina poslovanja z banko. Izbiramo lahko med dvema sklopoma: poslovanjem s prebivalci in poslovanje s podjetji. V desnem bloku pa nam stran ponuja bližnjice do možnost informativnih izračunov, poslovnih enot, tečajnice in menjalnice ter najpogostejše tarife. Pri informativnih izračunih lahko izbiramo med naslednjimi izračuni: informativni izračun varčevanja, naložbenega kredita, kredita z moratorijem, kredita za kmete, stanovanjskega kredita, potrošniških kreditov. Podana pa nam je tudi možnost informativne menjave valut. Informacije o delniškem tečaju in borznem indeksu pa stran ne ponuja. Kot vse sodobne banke, tudi Deželna banka Slovenije, nudi možnost elektronskega bančništva. Na naslovni strani opazimo dve povezavi: dbs net in dbs pronet. DBS NET je storitev Deželne banke Slovenije, ki nam omogoča opravljanje osnovnih bančnih storitev preko interneta. Na spletni strani nisem opazil bančnega slovarja, ki bi mi razložil tuje pojme, prav tako pa nisem zasledil pogostih vprašanj, ki bi mi morda pomagala. Spletna stran nam sicer nudi možnost kontaktiranja preko povezave kontakt, kjer lahko pošljemo naša vprašanja, predloge, pohvale, pritožbe, mnenja ... Navigacija in vizualna podoba Do želenih in potrebnih informacij lahko pridemo po različnih potek, preko iskalnika, kakor tudi preko kazala. Slednje je bolj pregledno in hitro najdemo to kaj nas zanima. Večina povezav je dvostopenjskih, kar pomeni, da z klikom na povezavo se nam odprejo dodatne podskupine, ki nas pol povežejo do podrobne informacije. Ta sistem nikakor ni zakompliciran, kajti v največ treh korakih pridemo do želenih informacij. Vsako besedilo na spletni strani lahko takoj natisnemo, vendar pa je ne moremo direktno poslati po elektronski pošti. Slog in stil pisanja je primeren. Podane informacije so jasne napisane in jedrnate. Pogrešam edino možnost klika na povezavo več, v primeru želje po podrobnih informacijah. Velikost črk je tudi primeren, prav tako pa nam spletna stran nudi možnost spreminjanja velikosti pisave. Ozadje je v beli barvi, kar pripomore k dobri čitljivosti. Barvna paleta obsega dokaj veliko barv, ki pa so na spletni strani prisotne na maloštevilnih mestih. Kljub temu lahko trdimo, da je spletna stran oblikovno posrečena in ni preveč barvno nasičena. Bela barva nas poživi in ne deluje utrujajoče. Res pa je, da bela barva ni barva logotipa, vendar so to dopolnili z

41

besedilom v kombinaciji rdeče in oranžne barve, kar je barva logotipa Deželne banke Slovenije. Spletne strani se samodejno prilagajajo resoluciji. Ogled je možen pri resoluciji 1024 x 768 in 800 x 600. Primernejša je resolucija 1024 x 768, saj je takrat vsebina bolj pregledna.

4.2.4. Analiza spletne strani Probanke d.d.

Vir: www.probanka.si Naslovna stran Spletna stran Probanke, je na prvi pogled zelo preprosta in enostavno izdelana. Velikost ene dolžine zaslona je ustrezna in všečna, da nam občutek takojšne preglednosti. Že na naslovni strani nas na veliko »pozdravi« napis aktualne novice, ki se razprostirajo po celi sredini zaslona internetne strani. URL naslov je zelo preprost in si ga je lahko zapomnit, saj vsebuje ime banke, in sicer: http://www.probanka.si. Zaslonski prostor ni popolnoma izkoriščen, kar pa ni moteče, saj tako stran ni popolnoma prenasičena z informacijami. Spletna stran vsebuje iskalnik in kazalo. Tako, da ni problem pridobit želene informacije. Kazalo je zelo pregledno in hitro najdemo kaj nas zanima. Med brskanjem po spletni strani imamo zmeraj možnost vrnitve na naslovno stran, tako, da kliknemo logotip probanka, ki ima enako funkcijo kot povezava domov. Tako da lahko rečemo, da obstaja indirektna povezava na domačo stran. Na naslovni strani imamo povezavo na predstavitev banke, kjer dobimo vse informacije o banki od osnovnih podatkov pa vse do lastniške strukture. Prav tako si moramo preko

42

povezave na naslovni strani pridobiti želene kontaktne informacije. Na naslovni strani smo našli tudi predstavitev v angleškem jeziku. Vsebina Spletna stran Probanke ponuja uporabniku izbiro med osebnimi in poslovnimi storitvami. Ponuja tudi obsežne informativne izračune. Izbiramo lahko med gotovinskimi, namenski in stanovanjski krediti. Prav tako lahko dobimo informacije o obrestnih merah in različnih tečajih. Na spletni strani nisem opazil bančnega slovarja in tudi ne seznam pogostih vprašanj in odgovor. Imamo pa možnost, da z njimi kontaktiramo preko e-pošte, kliknemo na povezavo vprašajte nas. V levem bloku naslovne strani, lahko vstopimo v svet e-bančništva. Izbiramo lahko med osebnim in poslovnim prospletom. Novi uporabniki e-bančništva pa imajo možnost, da z nekaj kliki pridobijo znanjein vse potreben informacije glede e-bančništva. Na spletni strani Probanke, zasledimo tudi informacije za delničarje in širšo javnost v obliki letnih in polletnih poročil ter sporočil za javnost. Navigacija in vizualna podoba Spletna stran nam nudi iskalnik in kazalo za lažje iskanje želenih informacij. Do njih pridemo preko različnih povezav, ki so pregledne in nikakor ne izgubimo orientacijo. Navigacija po spletnih straneh je zelo enostavna, do želenih informacijah pridemo zelo hitro, potrebujemo maksimalno dva do tri klika. Pojavile pa so se tudi povezave, ki niso delovale (npr.: pravila poslovanja in splošni pogoji poslovanja) Besedilo na spletni strani je obširno napisano, vendar razumljivo. Dolžina besedila ponekod presega eno dolžino zaslona. Bolj uporabno bi bilo, če bi bilo bistvo strnjeno v odstavek, ki bi ga lahko pol razširili. Zaradi velikosti oziroma dolžine besedila, ponekod pogrešamo možnost povezave na začetek strani. Pomanjkljivost, ki sem jo opazil je, da besedilo ne moremo direktno natisniti in pošiljanje po e-pošti tudi ni možno. Barva, ki prevladuje na spletni strani Probanke je bela. Pisava je v kombinaciji zelene in črne barve, kar ustreza logotipu Probanke. Spletne strani se samodejno prilagajajo resoluciji. Ogled je možen pri resoluciji 1024 x 768 in 800 x 600. Primernejša je resolucija 1024 x 768, saj je takrat vsebina bolj pregledna.

43

4.2.5. Analiza spletne strani Volksbank – Ljudske banke d.d.

Vir: www.volksbank.si Naslovna stran Naslovna stran spletne strani Volksbank-Ljudske banke je dolga dve zaslonski dolžini, kar je več, kot pri ostalih bankah. Iz URL naslova je popolnoma jasno in razvidno za katero banko se gre, kajti le ta vsebuje ime banke: http://www.volksbank.si. Na naslovni strani takoj opazimo kontakte podatke o banki: ime, naslov, telefon. Do predstavitvene strani banke, pa pridemo preko povezave o nas. Predstavitev banke je možna tudi v tujem jeziku in sicer v angleškem jeziku. Naslovna stran vsebuje iskalnik za lažje iskanje določenih informacij. Prav tako pa na naslovni strani zasledimo kazalo s pomočjo katerega si celotno vsebino spletne strani lažje predstavljamo. Pri iskanju informacij in brskanju po spletni strani, nas skozi celotne postopke »spremljajo« stalne povezave, in sicer: fizične osebe, podjetja, domov, kazalo in impresum. Vendar na precej ne navadnem mestu in to je na dnu spletne strani nad opravilno vrstico. Kot sem že omenil je dolžina naslovne strani Volksbank-Ljudske banke dolga in to na zaslugo novic. Novice so prezentirane po celotni dolžini zaslona. Novice vsebujejo možnost razširitve texta z opcijo več vendar je vsebina le za malenkost obširna. Na naslovni strani se nahaja tudi anketa, ki popestri samo naslovno stran in od obiskovalca pričakuje določeno aktivnost.

44

Vsebina Volksbank-Ljudska banka, na spletni strani delo svoje komitente v dve skupini na poslovanje s prebivalstvom in poslovanje s podjetji. Na spletni strani zasledimo povezavo finančni pomočnik, preko katere pridemo do obsežnega seznama informativnih izračunov. Seznam obsega 12 različnih informativnih izračunov. Na enaki povezavi imamo tudi možnost se informirati o tečajih in obrestnih merah. Na spletni strani pa nisem opazil delniških tečajev in borznega indeksa. Banka na svoje spletni strani nudi tudi storitev e-bančništvo, za fizične in pravne osebe. E-bančništvo je zelo dobro predstavljeno in obrazloženo. Na spletni strani ne zaznamo nobenega bančnega slovarja s katerim bi določene pojme lažje razumeli. Prav tako stran ne ponuja seznam pogostih vprašanj in odgovorov, ki bi nam morebiti bili v korist. Na razpolago pa imamo kontaktne naslove, kamor lahko pošljemo naša vprašanja in tudi mnenja. Navigacija in vizualna podoba Kot sem že omenil spletna stran Volksbank-Ljudske banke vsebuje iskalnik in kazalo, s pomočjo katerih lažje navigiramo po spletni strani. Kazalo je zelo enostavno in uporabno prikazano, tako, da hitro pridobimo želene informacije. Pot do informacij je dokaj hitra, potrebujemo do tri klike, da pridemo do želene informacije. Povezave na spletni strani so vse delovale, tako da ni nobena vodila na stran, ki ni delovala ali pa je nebi bilo. Vse besedila imajo možnost, da jih takoj natisnemo, ne moremo pa jih direktno poslati po e-pošti. Opazil sem tudi, da ne moremo povečati in zmanjšati velikost besedila. Besedila na spletni strani strani so obširno obrazložena in razumljiva. Zaradi tega so nekatere strani presegle eno dolžino zaslona, kar vodi v to, da bi potrebovali povezavo na vrh strani, ki pa je seveda ni. Pisava in oblika spletne strani je ustrezna in všečna. Barve so v kombinaciji logotipa Volksbank-Ljudske banke, in sicer modro bele.

45

4.3. Primerjava spletnih strani izbranih slovenskih bank

Tabela 2: Elementi naslovnih strani

ELEMENTI NASLOVNE

STRANI Nova KBM NLB DBS PROBANKA VOLKSBANK

Dolžina zaslona 1,5 stran 1 stran 1,5 stran 1 stran 2 strani URL naslov kratica kratica kratica ime ime Povezava »domov« da da da ne da Iskalnik Kazalo da da da da da Kontaktni podatki da ne ne ne da Predstavitev banke ne ne ne ne ne

Novice, dogodki, ažurnost novice

sporočila za javnost, aktualno

novice, dogodki novice novice

Tuji jezik ang. ang. ang. ang. ang. Anketa ne ne da ne da Vir: (www.nkbm.si, www.nlb.si, www.dbs.si, www.probanka.si, www.volksbank.si) Pri analizi spletnih strani bank, sem opazil, da nobena spletna stran ne presega dve zaslonski dolžini. V nasprotnem primeru, spletna stran ne bi bila takoj pregledna in tako bi izgubljali nadzor nad spletno stranjo. Najprimernejši sta spletni strani od Nove Ljubljanske banke in Probanke, kajti le te zasedejo eno zaslonsko dolžino. Tako vidimo vse informacije, ki nas zanimajo na enem zaslonu. Iz URL naslova je le pri dveh bankah takoj razvidno in opazno popolno ime banke. To sta spletni strani Probanke in Volksbank. Pri ostali spletnih straneh pa je v URL naslovu razvidna kratica banke. Vse analizirane spletne strani so imele na razpolago iskalnik in kazalo. Tako, da nisem imel problema pri iskanju želenih informaciji. Povezavo »domov« s katero se vrnemo na naslovno stran banke, so imele vse banke, razen Probanke. Pri njej smo se lahko vrnili na naslovno stran, tako, da kliknemo na logotip banke. Kontaktni podatki na naslovni strani so predstavile le dve banki, in sicer: Nova KBM in Volksbank-Ljudska banka. Do predstavitve banke pa pridemo preko povezav, predstavitev je možna tudi v angleškem jeziku.

46

Tabela 3: Vsebina spletnih strani

VSEBINA SPLETNE STRANI

Nova KBM NLB DBS PROBANKA VOLKSBANK

Sklopi komitentov osebne/ poslovne

prebivalstvo/ podjetja

prebivalstvo/ podjetja

osebne/ poslovne

prebivalstvo/ podjetja

Informativni izračuni da da da da da Menjalniški tečaj da da da da da Delniški tečaj ne ne ne da ne e-bančništvo bank@net,

poslovni bank@net

NLB klik, NLB proklik

DBS net, DBS pronet

osebni/poslovni prosplet

@ Volksbank online

Bančni slovar da da ne ne ne Pogosta vprašanja da ne ne ne ne Vir: (www.nkbm.si, www.nlb.si, www.dbs.si, www.probanka.si, www.volksbank.si) Vse analizirane banke delijo svoje komitente v dva različna sklopa. V poslovanje s prebivalstvom in poslovanje s podjetji. Banke na svojih spletnih straneh ponujajo obilo različnih informativnih izračunov za vsakršno storitev posebej. Ponudba obsega tudi menjalniške tečaje z možnostjo preračuna želene valuto v poljubno valuto. Informacije glede delniških tečajev in borzne indekse pa nam nudi le Probanke. Ostale banke pa nam posredujejo različne informacije o svojih vrednostnih papirjih. Vse analizirane banke sledijo razvoju in novostmi, tako, da nam vse omogočajo storitev e-bančništvo, tako za podjetnike kot za fizične osebe. Le dve banki od analiziranih nudijo svojim uporabnikom bančni slovar za lažje razumevanje in razlaganje bančnih pojmov. Res pa je, da nam vse banke omogočajo kontakt preko e-pošte, kamor lahko naslovimo naša vprašanja.

47

Tabela 4: Navigacija in vizualna podoba spletnih strani NAVIGACIJA IN

VIZUALNA PODOBA

Nova KBM NLB DBS PROBANKA VOLKSBANK

Navigacija enostavna enostavna enostavna enostavna enostavna Pot do informacij (klik) 2 2 do 3 2-3 do 3 Povezave povezane z besedilom

da da da da da

Povezava domov da da da ne da Povezava na začetek strani ne da da ne ne Nedokončane/ Nedostopne strani ne ne ne ne ne Čas nalaganja 1-2 sec 1-2 sec 1-2 sec 1-2 sec 1-2 sec Pošlji Natisni da da da da ne da ne ne ne de Značilna barva rdeča modra oranžna zelena modra Spreminjanje velikosti pisave da da da ne ne Glavni meni je vedno na zaslonu da da da da da Barvna in grafična usklajenost dobro dobro zelo dobro zelo dobro dobro Vir: (www.nkbm.si, www.nlb.si, www.dbs.si, www.probanka.si, www.volksbank.si) Navigacija po analiziranih spletnih straneh je zelo enostavna, brez kakršnih koli problemov. Povezave so vse delovale in vodile na pravilno mesto. Sistem pridobivanja informacije je zelo enostaven, kajti imamo na razpolago iskalnike in kazalo. S pomočjo kazala si še lažje in bolj nadzorno predstavljamo celotno spletno stran in njeno vsebino. V primeru, da izgubimo orientacijo in nadzor nad spletno stranjo imamo pri vse bankah možnost klika na povezavo »domov«, ki nas vrne na naslovno stran. Le Probanka nima te povezave, pri njem pa se lahko vrnemo domov, tako, da kliknemo na logotip banke. Tudi povezava »na začetek« ali »na vrh« je dobrodošla v primeru kadar besedilo zapolni več zaslonskih dolžin. To povezavo nam nudita le NLB in DBS. Na splošno bi lahko rekli, da so analizirane spletne strani vse dobro pregledne. Velikost pisave je primerna za branje, imamo pa tudi možnost spreminjanja velikosti pisave. Barva besedila je ustrezna in čitljiva le pri Volksbank to ni tako. Barva glavnega menija in besedil je sive barve in malo otežuje vidljivost. Glede vizualne in grafične podobe so spletne strani oblikovane v stilu in barvi svojega logotipa.

48

5. SKLEP Kot nam je iz diplomske naloge že poznano, je v Internet danes povezanih več milijonov računalnikov s celega sveta. Njegova priljubljenost in število uporabnikov se z dneva v dan drastično povečuje.Večina uporabnikov Interneta, ga koristi za pregledovanje spletnih strani. Na različnih spletnih straneh imamo možnost, da dobimo vse potrebne informacije, ki nas zanimajo. Trendu razvoja interneta in internetnih storitev, so začeli slediti večina podjetij in ustanov, med drugimi tudi banke. Tisti kateri se predstavljajo na internetu imajo konkurenčno prednost, pred ostalimi, ki tega ne počno. Vendar z samim pojavom na Internetu ne dosežemo nič, če to ne storimo kvalitetno in učinkovito. Moramo vedeti, da se podjetje s predstavitvijo na internetu, predstavlja celotnemu svetu. Tako, da moramo biti pozorni pri oblikovanju spletnih strani in njene vsebine. Banke so med drugimi tudi sledile temu razvoju in se začele predstavljati na Internetu. Spletne strani bank, morajo biti oblikovane tako, da uporabnik oziroma komitent dobi vse potrebne informacij, ki jih želi. Navigacija na spletnih straneh mora biti enostavna in lahko obvladljiva, da nimamo problemov pri iskanju informacij. Banke poleg predstavitvene in informativne funkcije, koristijo spletno stran za lažje bančno poslovanje preko interneta.

49

POVZETEK Danes se redko pojavi kakšno podjetje, ki ne bi imelo svoje lastne spletne strani. To velja še posebej za podjetja, ki se ukvarjajo z storitvami, saj načeloma lahko del svojih storitev ponudijo preko interneta. Pri tem niso banke nobena izjema. Banke so do pred kratkem ponujale na spletnih straneh le osnovne informacije v zvezi s podjetjem in s svojimi storitvami. V sodobnem času pa se od bank pričakuje, da sledijo razvoju in začnejo z poslovanjem preko interneta. Temu je sledilo e-bančništvo. Prav tako je pomembna tudi sama funkcionalnost spletnih strani. Pričakuje se, da je spletna stran pregledna, enostavna za uporabo in da hitro najdemo želeno informacijo. V diplomski nalogi sem analiziral pet spletnih strani slovenskih bank. Banke so izpolnjevanje vse osnovne pogoje dobre spletne strani. Analiza in primerja spletnih strani je subjektivna, po moji oceni so vse spletne strani pohvalne in brez kritik. Ponekod so malenkost, ki pa so stvar okusa in kriterija ocenjevanja spletnih strani. KLJUČNE BESEDE: Internet, spletne strani, e-bančništvo, analiza spletnih strani, proučevanje spletnih strani.

ZUSAMMENFASSUNG Heutzutage ist es selten ein Unternehmen ohne eigene Webseite zu finden. Dies trifft im höherem Maße für Dienstleistungsunternehmen zu, weil ihre Vermarktung dank dem Internet erst möglich wird. Banken boten bisher nur grundsätzliche Informationen ihrer Leistungen und Geschäfte, was aber im 21. Jahrhundert nicht mehr zeitgemäß ist. Von Banken wird vielmehr erwartet, dass sie mit technologischen Entwicklungen standhalten und ihre Leistungen auch im Internet anbieten. Die spätere Entwicklung hat das s.g. E-Banking daraus gemacht. Ebenso wie die Leistungen ist auch die Funktionalität von Webseite von großer Bedeutung. Die Erwartungen an eine Webseite sind gute Übersichtlichkeit, einfache Handhabung und schnelles Finden der gewünschten Informationen. Meine Diplomarbeit hatte die Analyse von 5 Webseite slowenischer Banken zum Thema. Die Banken erfüllten alle grundsätzlichen Anforderungen einer guten Webseite. Die Analyse und der Vergleich dieser Webseiten ist subjektiv, meiner Meinung nach sind alle Webseiten lobenswert und bedürfen keiner Kritik. Es gibt aber leichte Unterschiede, die nicht weiter ins Auge fallen und eher persönliche Wünsche und Bedürfnisse der Nutzer wiederspiegeln als irgendwelche Funktionalität und Bedienungsfreundlichkeit in Frage zu stellen. SCHLÜSSELWÖRTER. Das Internet, Webseiten, E-Banking, Die Analyse von Webseiten, der Vergleich verschiedener Webseiten.

50

SEZNAM VIROV

♣ Jerman-Blažič, Borka. 1996. Internet. Ljubljana: Novi forum. ♣ Zorec, Miha. 1998. Svetovni splet. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije 1998

♣ Jerman-Blažič B., T. Klobučar, Z. Perše, D. Nedeljkovič. 2001. Elektronsko

poslovanje na internetu. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

♣ Oseli, Petra. 2003. Šest lastnosti dobrega spletnega mesta. Gospodarski vestnik,št.25.

♣ Skrt, Radoš (29.3.1999). Štirje pogoji za uspeh. Delo. (Online),

URL:http://www.nasvet.com/doc/uspeh.php.

♣ Skrt, Radoš. (17.4.2001). Poslovanje B2B se povečuje. Finance (Online), URL:http://www.nasvet.com.

♣ Skrt, Radoš. (februar 2003). Sedem sestavin dobre spletne strani. Gospodarski

vestnik, priloga I&T. (Online), URL: http://www.nasvet.com/doc/uspeh.php ♣ Hribar, Peter. 2001. Spletne strani-Zvijače in nasveti. Šenpeter pri Gorici: Flamingo

Založba d.o.o..

♣ Jereb, Eva. 2002. Avtomatizacija pisarniškega poslovanje: spletna tehnologija in dinamični HTML. Kranj: Moderna organizacija.

♣ Wikipedija. [URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran], 15.08.2008

♣ Mrhar, Peter. 2002. Za večjo storilnost – Microsoft Windows: Flamingo Založba

d.o.o.

♣ Toplišek, Janez.1998. Elektronsko poslovanje: Založba Atlantis

♣ Potočnik,Vekoslav. 2004. Trženje storitev: GV Založba

♣ Hribar, Peter. 1999. Spoznajmo Internet: Flamingo Založba

♣ Kovačič, Matevž. 1997. Storitve elektronskega bančništva: Zveza ekonomistov Slovenije

♣ Delak, Boštjan. 1997. Smernice v razvoju retail bančništva po svetu: Bančni

vestnik 7-8/97

51

♣ Smith, Bud in Arthur Bebak.2000. Oblikovanje spletnih strani za

telebane.Ljubljana: Pasedena.

♣ Šuler Aleš: Spoznajmo Front Page 2002. Šempeter pri Gorici: Flamingo, 2003.

♣ Hribar Peter. 1996. HTML Programiranje Web strani. Šempeter pri Gorici: Flamingo.

♣ Sjekloča, Marko. 1999. Elektronsko bančništvo. Bančni vestnik 48(1/2), 31-33.

♣ Feštanj, Peter. (2004). Trendi v sodobnem e-bančništvu [online]. infosrc.si

2004(39), 20-21. Dostopno na: http://www.src.si/library_si/pdf/infosrc/InfoSRC.SI%20-%202004-39.pdf [12.02.2005]

♣ Skrt, Radoš. (maj 1999b). Kako pritegniti internetne kupce? [online]. Moj mikro.

Dostopno na: http://www.nasvet.com/doc/kupci.php [06.01.2005]

♣ Skrt, Radoš. (november 1999c). Elektronsko poslovanje med podjetji [online]. Monitor, priloga Sistem. Dostopno na: http://www.nasvet.com/doc/eposl.php [06.01.2005]

♣ Skrt, Radoš. (februar 2004a). Elementi potrebni za uspeh spletnega mesta [online].

Moj mikro. Dostopno na: http://www.nasvet.com/doc/elementi.php [06.01.2005]

♣ Skrt, Radoš. (julij/avgust 2004b). Kako izboljšati pozicijo spletne strani na iskalnikih?[online]. Moj mikro. Dostopno na:http://www.nasvet.com/doc/pozicioniranje.php [06.01.2005]

♣ RIS Raba interneta v Sloveniji. [URL http://www.ris.org], 08.09.2008

♣ Iprom. [URL http://www.iprom.si/press.html?id=128], 08.09.2008

♣ GFK Slovenija. [URL http://www.gfk.si/4_2_lclank.php?cid=2075], 08.09.2008

♣ Eurosat. [URL http://europa.eu], 08.09.2008

♣ Nova Kreditna banka Maribor. [URL: http://www.nkbm.si/], 10.09.2008

♣ Nova Ljubljanska banka. [URL: http://www.nlb.si/], 10.09.2008

♣ Deželna banka Slovenije. [URL: http://www.dbs.si/], 10.09.2008

♣ Probanka. [URL: http://www.probanka.si], 10.09.2008

♣ Volksbank – ljudska banka [URL: http://www.volksbank.si/], 10.09.2008