UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKI SEMINAR

PRIMERJAVA SPLETNIH STRANI NAMENJENIH

ZBIRANJU ZAČETNEGA KAPITALA

Comparison of crowdfunding websites

Kandidat: David Lojen

Program: Univerzitetni

Študijska smer: Elektronsko poslovanje

Mentor: doc. dr. Simona Sternad

Maribor, september, 2013

PREDGOVOR

Dandanes si je vse teţje predstavljat ţivljenje brez interneta. Vsaka storitvena oz. prodajna

organizacija hoče delovati na način, da vse svoje poslovanje opravlja preko interneta. Po

drugi strani pa so mlada podjetja vselej zbirala začetni kapital s pomočjo bank, raznoraznih

posojil za mlade, prijateljev… Le redka podjetja so izkoristila svetovni splet za zbiranje

denarja, ki so ga za zagon podjetja potrebovala.

S pojavom spletnih strani namenjenih zbiranju začetnega kapitala (angl. crowdfunding) se

je tudi ta del poslovanja preselil na internet. »Crowdfunding« ponuja financiranje »startup«

podjetij na inovativen način in sicer preko investiranja mnoţic. Na spletu predstavimo

projekt, ki si ga ogleda milijone uporabnikov. Nekaterim uporabnikom je projekt oz.

produkt všeč, zato se odločijo, da investirajo v le tega. Pri promociji projekta si lahko

pomagamo s socialnimi omreţji, kot so Facebook, Twitter …

V diplomskem seminarju se bomo v teoretičnem delu osredotočili na samo razumevanje

pojmov spletnega mesta, kot tudi na razumevanje elektronskega poslovanja. Podrobno

bomo predstavili vrste, lastnosti ter značilnosti spletnih strani. Predstavili bomo začetno

spletno stran, hiperpovezave, portale, statične in dinamične spletne strani. Osredotočili se

bomo tudi na značilnosti dobrih spletnih mest. Modele elektronskega poslovanja pa bomo

razdelili glede na avtorje, ki so jih preučevali. Omenjeni avtorji so: Rappa, Timmers, Weil,

Vitale, Afuah in Tucci. Podrobno bomo spoznali različne vrste elektronskega poslovanja,

ter prednosti in slabost poslovanja samega. Praktični del bo sestavljen iz predstavitve

spletnih mest namenjenih zbiranju začetnega kapitala (angl. crowdfunding), ter analize treh

izbranih ponudnikov. Analiza bo sestavljena iz štirih kriterijev, in sicer: oblikovna podoba,

vsebina, navigacija in uporabnost, tehnologija ter zadetki v spletnih iskalnikih.

Zaradi laţje berljivosti bomo kriterije sprva navedli in opisali. Spletna mesta smo izbrali

zaradi priljubljenosti med uporabniki. Na primeru Kickstarter-ja, Indiegogo-ja in

RocketHub-a bomo spletna mesta nato analizirali.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ........................................................................................................................... 1

1.1 OPIS PODROČJA IN OPREDELITEV PROBLEMA .............................................................. 1

1.2 NAMEN IN CILJI ........................................................................................................... 1

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ...................................................................................... 1

1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ........................................................................ 2

2 SPLETNO MESTO ..................................................................................................... 3

2.1 OPREDELITEV POJMOV ................................................................................................ 3

2.2 VRSTE SPLETNIH MEST ................................................................................................ 5

2.3 ZNAČILNOSTI IN LASTNOSTI DOBRIH SPLETNIH MEST .................................................. 6

2.3.1 Struktura in uporabnost ..................................................................................... 7

2.3.2 Vsebina .............................................................................................................. 9

2.3.3 Grafična podoba in izgled ................................................................................. 9

2.3.4 Šest korakov do dobre spletne strani ............................................................... 11

3 ELEKTRONSKO POSLOVANJE .......................................................................... 12

3.1 OPREDELITEV ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA .......................................................... 12

3.2 VRSTE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ..................................................................... 13

3.3 OBLIKE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA .................................................................... 14

3.4 MODELI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ................................................................... 17

3.4.1 Modeli elektronskega poslovanja po »Rappa« ................................................ 19

3.4.2 Modeli elektronskega poslovanja po »Timmers« ............................................ 20

3.4.3 Modeli elektronskega poslovanja po »Weill in Vitale« ................................... 21

3.4.4 Modeli elektronskega poslovanja po »Afuah in Tucci« .................................. 22

3.5 PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ............................. 22

3.5.1 Prednosti elektronskega poslovanja ................................................................ 22

3.5.2 Pomanjkljivosti elektronskega poslovanja ...................................................... 24

4 SPLETNA MESTA NAMENJENA ZBIRANJU ZAČETNEGA KAPITALA ... 25

4.1 ZGODOVINA .............................................................................................................. 26

4.2 PONUDNIKI ............................................................................................................... 26

4.2.1 Kickstarter ....................................................................................................... 28

4.2.2 Indiegogo ......................................................................................................... 30

4.2.3 RocketHub ....................................................................................................... 32

4.3 MODELI POSLOVANJA SPLETNIH MEST ...................................................................... 34

5 PRIMERJAVA SPLETNIH MEST NAMENJIENIH ZBIRANJU ZAČETNEGA

KAPITALA (KICKSTARTER, INDIEGOGO IN ROCKETHUB) ............................ 36

5.1 OBLIKOVNA PODOBA SPLETNIH MEST ....................................................................... 36

5.2 VSEBINA SPLETNIH MEST .......................................................................................... 36

5.3 NAVIGACIJA IN UPORABNOST ................................................................................... 37

5.4 TEHNOLOGIJA ........................................................................................................... 37

5.5 ZADETKI V SPLETNIH ISKALNIKIH ............................................................................. 38

6 SKLEP ........................................................................................................................ 40

POVZETEK ....................................................................................................................... 41

ABSTRACT ....................................................................................................................... 42

LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 43

KAZALO SLIK

Slika 1: Tradicionalna in spletna trgovina ........................................................................... 17

Slika 2: Razvrstitev poslovnih modelov .............................................................................. 21 Slika 3: Kickstarter - začetna stran ...................................................................................... 28 Slika 4: Indiegogo - začetna stran ....................................................................................... 31 Slika 5: RocketHub - začetna stran...................................................................................... 33

KAZALO TABEL

Tabela 1: Deset priljubljenih "crowdfunding" spletnih mest .............................................. 27 Tabela 2: Analiza oblikovne podobe spletnih mest ............................................................. 36 Tabela 3: Analiza vsebine spletnih mest ............................................................................. 37 Tabela 4: Analiza navigacije in uporabnosti spletnih mest ................................................. 37

Tabela 5: Analiza tehnologije spletnih mest ....................................................................... 38 Tabela 6: Zadetki v spletnem iskalniku Google .................................................................. 38 Tabela 7: Zadetki v spletnem iskalniku Yahoo! .................................................................. 38

Tabela 8: Zadetki v spletnem iskalniku Bing ...................................................................... 38

1

1 UVOD

1.1 Opis področja in opredelitev problema

Pravkar smo dobili odlično idejo za izgradnjo novega (angl. startup) podjetja. Toda kje

pridobiti prepotrebna finančna sredstva za udejanjanje naše ideje. Recesija je pripomogla,

da se banke izogibajo dajanju kreditov podjetjem v zgodnji fazi razvoja, saj so se ti krediti

v preteklosti izkazali za tvegane. V zadnjih letih si je čedalje teţje zagotoviti potrebna

finančna sredstva na običajen (kredit oz. posojilo) način. Namesto običajnih načinov

financiranja se vedno večje število predvsem tujih startup podjetij odloča, da svojo idejo

predstavijo širni javnosti.

Ţivimo v dobi, v kateri je vpliv interneta in socialnih omreţij ogromen, saj lahko milijoni

ljudi skoraj v trenutku izvejo oz. slišijo za naš novi izdelek, kateremu lahko posamezniki

namenijo finančna sredstva. Izjemen primer predstavlja podjetnik Eric Migicovsky, ki je s

pomočjo spletnega mesta Kickstarter zbral preko 10 milijonov dolarjev v 37 dneh.

Obiskovalci spletnih strani namenjenih zbiranju začetnega kapitala, investirajo svoj denar

brez obresti, kar je nepredstavljivo pri posojilu za katerega zaprosimo pri banki. Ljudje, ki

so investirali denar podjetju pa vloţijo svoj denar v donosno naloţbo.

1.2 Namen in cilji

Namen diplomskega seminarja je predstaviti sorazmerno novo metodo oz. način zbiranja

denarja potrebnega za zagona novega oz. »startup« podjetja. Prispevali bomo tudi k

splošnemu razumevanju spletnih mest, kar zajema zgradbo, vrsto in značilnosti. Na podlagi

prebrane literature bomo predstaviti modele elektronskega poslovanja s katerimi se

srečujemo vsakodnevno.

Cilji diplomskega seminarja so:

• opredeliti lastnosti spletnih strani, vrste spletnih strani in značilnosti le teh,

• opredeliti različne modele elektronskega poslovanja in glavne vrste poslovanja,

• analizirati spletne strani namenjene zbiranju začetnega kapitala,

• primerjati tri različne spletne strani namenjene zbiranju začetnega kapitala.

1.3 Predpostavke in omejitve

Pri izdelavi diplomskega seminarja izhajamo iz naslednjih predspostavk:

• predpostavljamo, da smo v času študija pridobil potrebno znanje za pisanje

diplomskega dela,

• predpostavljamo, da bo na razpolago dovolj ustrezne literature,

• predpostavljamo, da bo v prihodnosti spletno mesto vedno bolj razširjena oblika

financiranja novih projektov oz. podjetij,

• predpostavljamo, da bodo vsa analizirana spletna mesta ustrezala večini

kriterije, ki določajo kakovost spletnega mesta,

• predpostavljamo, da primerjava teh spletnih mest razkrila njihove razlike.

2

Omejitve diplomskega dela so:

• pomanjkanje literature v slovenskem jeziku,

• pomanjkanje praktičnih izkušenj z omenjenimi spletnimi stranmi,

• glavni vir literature pri primerjavi je splet.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

V teoretičnem delu diplomskega seminarja bomo uporabili deskriptivni pristop in metodo

kompilacije, ki zajema spoznanja, opazovanja, sklepe, stališča in rezultate drugih avtorjev.

Z deskriptivnim pristopom in metodo kompilacije bomo spoznali predvsem spletno mesto,

ter njegove vrste in značilnosti. Prav tako pa tudi vrste, oblike, modele ter prednosti in

slabosti elektronskega poslovanja.

V praktičnem delu diplomskega seminarja pa bomo uporabili komperativno metodo, kjer

bomo med sabo primerjali tri različna spletna mesta za zbiranje začetnega kapitala. Spletna

mesta Kickstarter, Indiegogo in RocketHub so bila izbrana glede na preference

uporabnikov.

3

2 SPLETNO MESTO

Spletno mesto predstavlja več spletnih strani in drugih vsebin, ki so preko enotnega

naslova spletnega mesta v svetovnem spletu (angl. URL – Uniform Resource Locator)

povezani v celoto. Spletno mesto je lahko nameščeno na enem ali več spletnih streţnikih in

dostopno preko svetovnega spleta s HTTP1 protokolom (Wikipedia, 2013).

2.1 Opredelitev pojmov

V nadaljevanju bomo predstavili oz. zajeli pojme s katerimi se bomo srečevali v

nadaljevanju diplomskega seminarja. Ti pojmi so:

spletno mesto,

portal,

začetna spletna stran,

hiperpovezava,

statična spletna stran,

dinamična spletna stran.

Pojmi so v nadaljevanju podrobneje predstavljeni.

Spletno mesto. Predstavlja osrednjo točko vseh digitalnih komunikacijskih aktivnosti

določene organizacije. Običajno je sestavljeno iz več spletnih strani in ostalih interaktivnih

storitev. Informacijska arhitektura zagotavlja organiziranost vsebin in storitev spletnega

mesta. Kakovostno zadovoljevanje potreb obiskovalcev je posledica dobrega načrtovanja

uporabniške izkušnje spletnega mesta in vizualnega oblikovanja uporabniškega vmesnika

ter pripadajočih vsebin. Poznamo različne tipe spletnih mest (prodajno, medijsko,

korporativno, kadrovsko, spletna skupnost, forum…). Organizacija lahko upravlja z večjim

številom spletnih mest, ki so namenjene različnim ciljnim skupinam strank. Skupek vseh

spletnih mest in drugih digitalnih komunikacijskih rešitev imenujemo spletni prostor

posamezne organizacije (Grah, 2008).

Portal. Obseţno spletno mesto ali servis, namen katerega je izhodišče vsakega sprehoda

po spletu. Uporabnik si portal predstavlja kot skupek grafičnih elementov, povezav,

kanalov, navigacije, vsebin, iskalnih orodij, pomoči, imenikov … Iz urednikove

perspektive je portal tehnologija, ki omogoča ločitev vsebine od uporabniškega vmesnika,

ki ga določa uporabnik sam. Urednik zgolj določi nekaj privzetih pogledov (Leskovar,

2011).

Portal nudi uporabniku obseţno količino informacij o določeni tematiki. Določeni portali

nudijo tudi storitve, kot je na primer elektronska pošta, filtriranje informacij, prostor na

spletu (prav tam).

1 HTTP – HyperText Transfer Protocol

4

Prednosti in koristi portalov so (Townsend, Riz, & Schaffer, 2004):

boljše posredovanje informacij,

odstranitev ovir med aplikacijami,

bolj pregledni podatki in informacije,

moţnost vnovične uporabe informacij,

izboljšan dostop do pomembnih informacij,

ohranjanje odnosov s partnerji,

moţnost iskanja velikega števila različnih podatkov,

poenostavljeno komuniciranje.

Začetna spletna stran. Vsebuje koristne povezave ali informacije, ki se pojavijo, ko

zaţenemo spletni brskalnik. Začetna spletna stran po navadi vsebuje novice, igre, vreme,

ter ostale pripomočke. Primeri začetnih spletnih strani so Netvibes in iGoogle. Začetna

spletna stran je strani, ki se nam prikaţe ob obisku kateregakoli spletnega mesta. Ob kliku

povezave »Domov« (angl. Home), nas brskalnik vedno popelje na začetno spletno stran.

Po navadi se dogodek ponovi, če kliknemo na logotip podjetja/spletnega mesta, ki se

običajno nahaja v levem zgornjem kotu spletne strani.

Hiperpovezava. Predstavlja kazalec iz enega predmeta v drugega. Cilj tega kazalca je

pogosto druga spletna stran, lahko je tudi slika, elektronska pošta, datoteka ali program.

Obstajata dve moţnosti prikaza hiperpovezave, in sicer kot besedilo ali kot slika.

Hiperpovezave se uporabljajo za (Microsoft, 2013):

krmarjenje do datotek ali spletnih strani v omreţju,

pošiljanje elektronske pošte,

zagon prenosa datoteke (prenašanje ali FTP postopek).

Ko se z kurzorjem nahajamo nad hiperpovezavo se le ta spremeni v , kar nakazuje

hiperpovezavo. Ob kliku na hiperpovezavo se glede na vrsto cilja prikaţe, odpre ali zaţene

cilj (Microsoft, 2013).

Statična spletna stran. Glavna značilnost statični spletnih strani je, da se ob osveţitvi

brskalnika vsebina ne spremeni. V večini primerov se uporabljajo za predstavitev

dejavnosti ali storitve s slikovnim materialom, teksti, ki pa se ne spreminjajo dnevno ali še

celo pogosteje. Takšne spletne predstavitve se posluţuje velika večina podjetij. Tehniki, ki

jih spletno stran zahteva sta HTML v povezavi s CSS2-om. Pogosto pa se razvijalci

posluţujejo tudi uporabe »flash« predstavitev, videa ali menjavanje slik (1A, 2010).

Dinamična spletna stran. Izdelava dinamičnih spletnih strani poteka s pomočjo CMS3

sistema, kateri pripomore pri urejanju vsebine. Prisotnost dinamičnih spletnih strani

najdemo predvsem na portalih, spletnih trgovinah, spletnih strani podjetij, ki ponujajo

interakcijo z uporabnikom. Tu so ankete, vprašalniki, komentarji, dodajanje vsebin s strani

2 CSS (angl. Cascading Style Sheets) kaskadne stilske podloge, predstavljene v obliki preprostega

slogovnega jezika, ki skrbijo za predstavitev spletne strani. 3 CMS (angl. Content Management System) sistem za upravljanje vsebin, ki omogoča urejanje in

vzdrţevanje vsebin spletne strani brez znanja označevanja HTML kode.

5

obiskovalcev, ki se sočasno beleţijo v podatkovno bazo. Znanje HTML je potreben, ne pa

tudi odločilen pogoj. Moramo posedovati tudi znanje programskih jezikov PHP4, urejanje

podatkovnih baz itd (1A, 2010).

2.2 Vrste spletnih mest

Po namembnosti delimo spletna mesta na tematska, osebna, poslovna in razvedrilna. V

nadaljevanju diplomskega seminarja bomo predstavili vse štiri oblike.

Tematsko spletno mesto. Tematsko spletno mesto predstavlja vir informacij povezanih z

določeno temo. Primer tematskega spletnega mesta lahko predstavlja stvar, ki zanima

veliko skupino ljudi, katere avtor je tudi njen član. Lahko se zgodi, da spletno mesto

postane podobno komercialnemu spletnemu mestu. Pravzaprav ni omejitve čemu je lahko

tematsko spletno mesto namenjeno. Najbolj zastopana tema v spletu pa je spletno

zaloţništvo (Smith, 2000).

Osebna spletna mesta. Osebna spletna mesta lahko imajo različne cilje. V večini primero

predstavljajo zgolj druţenje in deljenje informacij in slik s sodelavci, druţino in znanci.

Osebna spletna mesta so namenjena spoznavanju ljudi s podobnimi ţeljami oz. interesi

(prav tam).

Osebne spletne strani so ustvarjene oziroma zgrajene z namenom deljenja informacij

osebne narave, ne pa v imenu delodajalca ali določene ustanove. Pogosto se uporabljajo

izključno za razvedrilne in informativne namene. Za njih je značilno pogosto spreminjanje

vsebine. Vsebino sestavljajo biografski podatki, hobiji in informacije povezane z druţino

(prav tam).

Poslovna spletna mesta. Poslovna ali komercialna spletna mesta namenjamo v povprečju

ogromno časa in denarja. Zaradi raznolikosti spletnih mest so tudi njihovi slogi ustrezno

razlikujejo, potrebno pa je tudi omeniti raznolikost izkušenj in sredstev, ki stojijo za njimi

(Smith, 2000).

Vprašanja, ki si jih moramo zastaviti v zvezi s poslovnimi spletnimi mesti se navezujejo

na: »Kdo lahko pride do njega?«. Določena poslovna mesta so namenjena širšemu spletu

oz. vsakomur, ki klika po njem. Spet druge vrste spletnih mest, ki se sicer tudi nahajajo v

spletu, pa so namenjene uporabnikom, ki poznajo ustrezna gesla ali pa imajo drugače

omejen dostop. Takšno vrsto spletnih mest strokovno imenujemo intranet. V poslovnem

svetu obstajajo tudi takšna spletna mesta, ki so del zasebnih omreţij in javnosti nikakor

niso dosegljiva. Strokovno jih imenujemo ekstranet. Ta spletna mesta se nahajajo za

poţarnimi zidovi. Pravzaprav je vsako spletno mesto, ki ni dostopno širši javnosti

opredeljeno kot interna ali zasebna stran, ne glede na obseg oz. velikost seznama

pooblaščenih oseb, ki lahko dostopajo do spletne strani (prav tam).

Jasnost imena in naslova poslovnega spletnega mesta je zelo pomembna, saj predstavlja

podatke o tem, kako priti v stik s predstavniki podjetja in katere vire spletno mesto ponuja.

4 PHP (angl. Personal Home Page Tools) orodja za osebno spletno stran je razširjen odprtokodni programski

jezik, namenjen streţniški uporabi oz. razvoju dinamičnih spletnih vsebin.

6

Uporabnik mora pridobiti ustrezna dovoljenja, ki mu omogočajo nalaganje podatkov oz.

spreminjanje le teh (prav tam).

Določitev oz. omejitev dostopa uporabnikov je zapleten proces. Velika omejenost

uporabnikov sicer poveča vrednost mesta, hkrati pa preprečuje, da bi njegovo vsebino

predstavili širšemu krogu spletnih uporabnikov, katerim bi morda vsebina spletnega mesta

koristila (prav tam).

Razvedrilna spletna mesta. Eden izmed treh najpogostejših vzrokov obiska razvedrilnega

spletnega mesta je zabava. Število spletnih mest, ki ponujajo zabavo hitro narašča. Vedno

večje število spletnih mest ponuja šaljivo vsebino, skupinske igre, katere ponujajo

priključene storitve, hkrati pa lahko prikrito ali odkrito ponujajo izobraţevalno vsebino

(Smith, 2000).

Namembnost spletnih mest z razvedrilno vsebino ni skoncentrirana zgolj v zabavi, ampak

tudi v oglaševanju. Internet je nedavno veljal za nekomercialno okolje, kar pa sta prodaja

preko oglasov in podpora oglaševanja povsem spremenili. Vse to je prineslo ogromno

kočljivih situacij, kar se tiče spleta (prav tam).

2.3 Značilnosti in lastnosti dobrih spletnih mest

Današnji uporabniki zelo hitro zapustijo spletno stran, če jim le ta ne omogoča preproste in

hitre izpolnitve zahtev, ki jih v danem trenutku imajo. Spletno mesto bi naj bilo

informativno, aktualno in veščo, med pomembnejše lastnosti pa štejemo tudi preprosto

navigacijo in hitrost nalaganja posameznih elementov oz. strani (Oseli, 2003).

Značilnosti, ki so prisotne na dobrih spletnih straneh (Jerman-Blaţič, 2001):

premišljena grafika,

zanimivosti,

dodatne informacije (povezave na spletne strani s podobno tematiko),

motiviranje obiskovalca k branju vsebine (nagradne igre, zanimivosti …)

strukturiranost informacij (omejitev s tekstom),

ne preveč dodatnih programov,

ne preveč povezav na druge spletne strani,

enostavnost brskanja po spletnih straneh podjetja,

zagotovitev komuniciranja s strankami,

prisotnost pomembnih informacij za vzpostavitev kontaktov (telefonska številka,

elektronski naslov, naslov podjetja, sledenje naročilu, politika podjetja glede zaščite

osebnih podatkov, če stran vsebuje kotiček za vpis osebnih podatkov itd.)

Pogoste napake spletnih strani so (Grošelj & Prešern, 2000):

dolge spletne strani in slike, ki potrebujejo dalj časa, da se prenesejo na stran,

slabi kontrasti med besedilom in ozadjem,

vprašalniki, ki ne ponudijo ničesar v zameno,

starejše informacije in »mrtve« povezave.

7

V nadaljevanju bomo podrobno opisali glavne karakteristike, ki sestavljajo dobro spletno

mesto. Te karakteristike so:

struktura in uporabnost,

vsebina,

grafična podoba in izgled,

šest korakov do dobre spletne strani.

2.3.1 Struktura in uporabnost

Uporabnost spletnih strani je tista karakteristika, ki uporabnikom omogoča, da z

zadovoljstvom uporabljajo spletno stran, iščejo informacije katere zadovoljijo njihove ţelje

oz. potrebe. Pojem uporabnosti se prepleta oz. zajema tudi druge vidike oblikovanja

spletnih predstavitev, od kreativnosti, grafike, navigacije, hitrosti nalaganja, do vsebinskih

vidikov in všečnosti s strani uporabnikov. Stopnjo uporabnosti strani opredeljujejo

kvaliteta vsebine, logične in enostavne navigacije na osnovi časa, ki ga uporabnik

potrebuje, da poišče informacije, ki jih je iskal, do hitrosti nalaganja strani, načina

prikazovanja vsebine, zagotavljanje podpore uporabniku ipd (Skrt, 2002).

Povezave

Za povezavo uporabimo besedo stavka ali slike. Hipertekst bi naj bil sestavljen iz dveh do

štirih besed. Zaţeleno je, da se drţimo standardnega pomena barv hiperpovezav. Povezava,

ki kaţe ţe obiskane strani naj bo rdeče ali podobne barve, med tem ko povezava, ki še ni

bila obiskana modre barve. Da povečamo uporabnost dveh spletnih strani, mora njuna

povezava ustrezati naslednjim zahtevam:

Vzrok odhoda. Uporabnik mora točno vedeti zakaj zapušča trenutno vsebino in kaj

naj pričakuje na drugi strani.

Obvestilo o prihodu. Stran prihoda mora uporabniku jasno izkazati svojo vsebino in

mu posredovati informacije, ki so v odvisnosti s stranjo prihoda.

Izogibanje povezave k drugim spletnih stranem in lokacijam je velika napaka spletnih

strani, saj je tak pristop v nasprotju z osnovnimi načeli spleta. Nihče na spletu si ne more

lastiti uporabnikov, povrh pa lahko uporabnik ob vsakem trenutku vpiše spletni naslov

(angl. URL – Uniform Resource Locator) ali obišče prej izpisano lokacijo (Hribar, 2001).

Navigacija

Namenjena je hitremu, enostavnemu in preglednemu dostopu do informacij. Navigacija

mora omogočati obiskovalcem udobno in hitro sprehajanje po vsebini spletne strani. Strani

z dolgo vsebino naj vsebujejo hiperpovezave znotraj teksta, ki vodijo na vrh strani. Spletne

strani morajo biti načrtovane in opremljene tako, da uporabnik v danem trenutku točno ve,

na kateri strani se nahaja in kje znotraj strukture spletnega mesta se nahaja. Spletni iskalnik

je priporočljiv na straneh z obširno vsebino, s pomočjo katerega uporabnik laţje in hitreje

išče (Skrt, 2002).

Oblika URL naslova

URL je osnovna shema, ki jo pregledovalniki uporabljajo za enotno imenovanje

dokumentov na svetovnem spletu. Vsak računalniško dostopen dokument (slika, besedilo

…) je mogoče unikatno poimenovati oz. se nanj sklicevati (Jereb, 2002).

8

Najpomembnejši del URL naslova je ime domene. Večina podjetij poistoveti ime domene

s svojim imenom oz. imenom podjetja. Nejasno ime domene lahko predstavlja stroške v

obliki izgubljenih potencialnih kupcev, ki nas zaradi nejasne domene niso uspeli locirati na

svetovnem spletu. Uporabniki poskušajo razumeti ime domene, zatorej mora biti le ta

smiselna.

Pravila pri izbiri URL naslova (prav tam):

kratkost URL naslova,

razumljivost besed (uporabnik jih z lahko vnese),

male črke,

izogibamo se posebnih znakov.

Kakovost iskalnikov

Pomemben vir obiskovalcev vsake spletne strani predstavljajo spletni iskalniki. Z zakupom

ključnih besed in optimizacijo spletne strani si lahko zagotovimo dober obisk. Velikokrat

pa na obisk spletne strani vpliva tudi sezonski trend oz. panoga, v kateri se spletna stran

nahaja (AdWords, 2012).

Trije največji spletni iskalniki so Google, Bing in Yahoo!, ki imajo 93% deleţ iskalnih

poizvedb. Med njimi ima Google kar 80% deleţ, prav zato je pomembno, da spletno stran

optimiziramo za iskalnik Google (prav tam).

Štiri funkcije, ki ji moramo upoštevati pri spletnih iskalnikih (Rolih, 2007):

pregledovanje strani,

ustvarjanje seznama strani,

izračunavanje relevantnosti in uvrstitve strani med iskanimi rezultati,

posredovanje rezultatov.

V nadaljevanju bomo posamezne funkcije podrobneje predstavili.

Pregledovanje strani. Iskalnik pošlje spletno stran v pregledovanje svojemu pajku (angl.

spider), ki predstavlja računalniški program za pregledovanje spletnih strani. Pajki vnašajo

vsebino spletne strani v indekse. Ob pregledu spletne strani skušajo določiti vsebino, ter je

tudi oceniti. Pajek »razume« jezik HTML.

Ustvarjanje seznama strani. Pri shranjevanju spletne strani v indeks (postopek

imenujemo tudi indeksiranje) pajek ne shrani celotne vsebine, ampak zgolj ključne besede

in oznake. Bistvo indeksiranja je, da pajek ve kam naj uvrsti določeno spletno stran. Pri

uporabi spletnih iskalnikov, pravzaprav ne iščemo po spletu, ampak po spletnem iskalniku.

Izračunavanje relevantnosti in razvrščanje rezultatov. V tej fazi iskalnik razporedi

indeksirane vsebine po določenih kriterijih. Ob vpisu določene ključne besede v iskalnik,

pajek prebrska indeks in glede na relevantnost spletne strani razvrsti rezultate.

Posredovanje rezultatov. S pomočjo številnih algoritmov iskalnik najde ustrezne vpise v

indeksu in jih razvrsti po relevantnosti. Delovanje algoritma iskalnika, je skrbno varovana

poslovna skrivnost. Skupno izhodišče vseh iskalnikov je predvsem lokacija ter frekvenca

pojavljanja ključnih besed in zunanjih povezav.

9

2.3.2 Vsebina

Vsebina spletne strani je osnovni razlog brskanja uporabnikov po svetovnem spletu.

Uporabnik pregleda novo stran tako, da se ozre po naslovih in ostalih pokazateljih, ki mu

pomagajo odkriti namen strani.

Ponudba

Odlikovati jo morajo aţurnost, slovnična pravilnost, razumljivost, jedrnatost, preglednost,

verodostojnost in uporabna vrednost. Pogosta napaka pri objavi vsebine na spletnih straneh

je ta, da podjetja objavijo popolnoma isto vsebino kot v svojih promocijskih prospektih in

prit tem ne upoštevajo teţavnost prebiranja dolgih besedil z zaslona. Vsebina mora biti

kratka in jedrnata, ter hkrati razdeljena na logične enote. Vsebina, ki zajema široko vidno

polje zaslona, je potrebno razdeliti v več stolpcev. Za laţjo navigacijo po strani je

priporočljivo uporabljati kratke in jasne naslove, ter poudarjene ključne besede.

Informacije morajo biti podane na način, da jih uporabnik zazna in da ga pritegne k branju

(Skrt, 2002).

Mednarodna uporabnost

Strani je potrebno oblikovati tako, da se pri avtomatskem prevajanju, strani prilagajajo

različnim dolţinam besed, enako velja za področje merskih enot, oznak, simbolov, kratic

idr. Priporočljivo je opraviti internacionalno analizo uporabnosti, kar zajema ogled in

mnenja ljudi iz drugih jezikovnih območji, ki so naša ciljna skupina. Čeprav svetovni splet

ponuja avtomatsko prevajanje spletnega mesta, še vedno veliko spletnih mest ponuja ročno

izbiro ţelenega jezika. Da se izognemo ponavljajoči se ročni izbiri jezika ob vsakokratnem

dostopu na spletno stran, lahko predvidimo različne URL naslove za različne jezike (Npr.

.si, .it, .at …)

Ažuriranje

Aţurnost je eden izmed štiri najpomembnejših dejavnikov na internetu, ostale tri

predstavljajo: promocija, oglaševanje in pestrost. Dobre spletne strani omogočajo

preprosto aţuriranje in spreminjanje spletne vsebine oz. podatkov. Za razliko od spleta je

vsaka sprememba v tiskanih medijih teţka in povzroča dodatne stroške. Redno obnavljanje

spletne strani je bistveno (Oblikovanje.com, 2013).

2.3.3 Grafična podoba in izgled

Predstavljanje informacij oz. vsebine v grafični obliki je glavna privlačnost spleta, vendar

veliko spletnih avtorjev ne uporablja grafik zaradi neznanja. Z grafiko lahko spletnemu

mestu damo tematsko usmeritev oziroma poudarimo določene elemente. Uporaba grafike

je dandanes nujna, razen za tiste spletne strani, kjer gre za ozko usmerjeno vsebino (Smith,

2000).

Uporaba slik in fotografij

Število velikih grafični elementov na strani je potrebno zmanjšati zaradi laţjega in

hitrejšega prikazovanja slik. Nepotrebnih grafik in besedil pokazanih kot slika ni potrebno

vstaviti na stran. Prva stran, katera opisuje proizvod, mora vsebovati majhno fotografijo s

10

podrobnejšim opisom oz. tabelarnim opisom. Vse nadaljnje povezave vodijo k dodatnim

večjim slika z detajli, katere vzpodbujajo kupca k nakupu. Kasneje velja upoštevati,

manjša kot je slika, bolje je. Večje slike zasedejo več prostora, hkrati pa porabijo več časa

za prenos oz. prikaz. Glede na časovno stisko uporabnikov spleta, jih lahko dolgo čakanje

odvrne od nadaljnjega brskanja po strani (Hanke, 2001).

Animacija

Za animacije uporabljamo format GIF. Uporabljamo lahko premikajoče se napise,

animacija na delčku slike ali na celotni sliki, lahko spreminjamo hitrost prikazovanja …

Animiran tekst je primeren takrat, ko ţelimo pritegniti pozornost obiskovalca na nek

element oz. informacijo. Pomembno je, da se takšna animacija izvede zgolj enkrat, saj se

gibljiv tekst teţje bere kot statični. Cilj animacije je privesti uporabnika k novemu besedilu

in mu omogočiti prebiranje le-tega (Hribar, 2001).

Preglednost in primernost velikosti pisav

Na lep videz strani vplivajo naslednji elementi (Hribar, 2001):

izbira formata in velikost dokumenta,

širina vrstice,

poravnava besedila,

razmik med vrsticami in črkami,

vrsta in slog pisave.

Spreminjanje formata oz. velikosti zaslona s strani uporabnika ni mogoče. Uporabnik

lahko spreminja zgolj ločljivost oz. grafični način (prav tam).

Glavno vodilo pri pisanju besedila za splet naj bo jedrnatost, razdeljen naj bo na kratke

odstavke z naslovi in seznam, kar da besedilu preglednost. Pri daljših člankih si lahko

pomagamo s hipertekstom in tako razdelimo članke na več strani. Pozornost moramo

posvetiti jasnosti, perspektivnosti in identiteti. Velikost črk naj bo primerna tudi za ljudi s

slabšim vidom, med tem ko je manjši tekst po navadi uporabljen v podnoţju strani za

obvestila o pravicah. Tekst se ne piše samo z velikimi črkami. V besedilu uporabimo

največ dva načina pisanja oz. dve pisavi. Število poudarjenih besed (krepko) naj bo čim

manjše, saj v nasprotnem primeru izgubimo pomen poudarka besed (prav tam).

Barvna usklajenost in primernost

Zaradi slabega kontrasta med pisavo in ozadjem lahko drugače odlično oblikovana spletna

stran v trenutku postane neuporabna. Za optimalno berljivost se priporoča kombinacije

črnega teksta na beli podlagi. Priporočljivo je enakomerno oz. zelo rahlo pisano ozadje.

Slik v ozadju se izogibamo saj so načeloma moteče pri prepoznavanju linij črk in oblike

besed (Hribar, 2001).

11

2.3.4 Šest korakov do dobre spletne strani

Avtor Korošec (2009) navaja šest korakov, kateri so potrebni, da zgradimo dobro spletno

stran. Te korake bomo podrobno predstavili v nadaljevanju.

Raziščite spletni trg. Koncept mora biti sestavljen tako, da je spletna stran vsebinsko

prilagojena trgu, zatorej je pomembna raziskava trga. Priporočljivo je uporabiti

pripomoček »Google Keywords suggestion tool« oz. podobno orodje spletne strani Najdi.si

in si pogledati kaj obiskovalci spleta najpogosteje iščejo (Korošec, 2009).

Koncept prilagoditve rezultatom raziskave. Spletne strani so v večini primerov

zasnovane na način, da vsebujejo rubrike kot so: Domov, Kontakt, O nas, Izdelki, Kje smo,

Storitve, ipd. Pomembno je narediti korak dlje in pustiti prostor za koristno vsebino, ki

hkrati veča verodostojnost podjetju. Primer: rubrika »Članki«, kjer vsebina predstavlja

informacijo po kateri ljudje povprašuje in do katere smo se dokopali v 1. koraku, in seveda

področje, ki ga obvladamo oz. o katerem z veseljem pišemo (prav tam).

Optimizacija spletnih strani za spletne iskalnike. Ključne besede je potrebno vplesti na

tista mesta, katera iskalniki ob razvrščanju upoštevajo, npr. v naslov (angl. Heading),

spletne povezave, na začetek besedila (angl. discription meta tags, keywords meta tags) itd.

Bistvo tega ni »metanje« ključnih besed na kup brez smisla, saj besedilo berejo predvsem

obiskovalci in ne le iskalniki (prav tam).

»Dihanje« s spletno stranjo. Spletno stran je potrebno nenehno dopolnjevati z novimi

informacijami. Z vztrajnostjo in dobrim delom postane spletna stran koristna, več

informacij predstavlja več obiska, povpraševanja in naročil (prav tam).

Izogibajmo se »preveč« lepim stranem. Drţi, da je lepa spletna stran koristna, saj vzbuja

zaupanje. Le to vseeno bolj vzbujajo koristne informacije, kar pa je pomanjkljivost

oblikovno dovršenih spletnih strani, saj so preveč osredotočene na izgled (prav tam).

Spletne strani urejamo sami. Inţenirji so usposobljeni, da naredijo spletno stran, hkrati

pa poskrbijo, da bo ustrezala nekaterim zgoraj navedenim točkam. Tako prihranimo čas in

denar, vsaj na dolgi rok. Pomembno je, da nas ljudje, ki jim zaupamo izdelavo, poučijo

kako skrbeti za spletno stran. Saj smo konec koncev mi oz. sodelavci in sodelavke tisti, ki

najbolj poznamo naše stranke. Za enostavno vzdrţevanje vsebine spletne strani obstaja

dovolj dobrih programov, s pomočjo katerih lahko dopolnjujemo stran preko spleta,

kadarkoli in kjerkoli, preko spletnega brskalnika. Tako poskrbimo za aţurne informacije in

dodano vrednost (prav tam).

12

3 ELEKTRONSKO POSLOVANJE

Elektronsko poslovanje je elektronsko procesiranje in prenašanje podatkov oziroma

sklepanje poslov v elektronski obliki. Podjetja lahko na različne načine komunicirajo z

dobavitelji in odjemalci. Obstaja tudi elektronsko poslovanje med različnimi podjetji in

posamezniki, med posameznikom in različnimi drţavnimi ustanovami. Elektronsko

poslovanje pomeni tudi krajši čas določenih operacij, pomeni pa tudi natančnejše in laţje

dostopne informacije o stanju podjetja (Wikipedia, 2013).

3.1 Opredelitev elektronskega poslovanja

Izraz elektronsko poslovanje se uporablja ţe zadnjih 30 let. Razlog za uvedbo oziroma

uporabo elektronskega poslovanja tiči v poenostavljenem poslovanju, kar zajema

izmenjavanje podatkov znotraj podjetja in posledično zmanjšana poraba papirnatih

dokumentov. Tehnologija elektronskega poslovanja zajema povezavo računalniških

sistemov, kar omogoča prenašanje informacij med njimi. Uporablja se izraz računalniška

izmenjava podatkov – RIP ali EDI5. Zaradi pozitivnih učinkov na poslovanje se danes

mnoga podjetja posluţujejo tega načina poslovanja.

Pojem elektronsko poslovanje zajema širok spekter informacij in ga je teţko opredeliti.

Številni si elektronsko poslovanje predstavljajo kot obliko izmenjave podatkov med

računalniki, kar pa je seveda preskopa definicija pojma. V angleškem jeziku se uporablja

besedna zveza »electronic commerce«, ki pa jo velikokrat zamenjuje beseda »e-business«.

E-business predstavlja elektronsko poslovanje v širšem smislu, saj hkrati zagotavlja

izmenjavo informacij, podporo strankam, sodelovanje med podjetji in elektronske

transakcije znotraj določenega podjetja. Elektronsko poslovanje zajema vse poslovne

dejavnosti, ki se dandanes odvijajo s pomočjo računalniških omreţij oz. programov

(Turban, King, Lee, & Viehland, 2004).

Elektronsko poslovanje predstavljajo tudi različni poslovni modeli, ki zdruţujejo uporabo

interneta in spletnih tehnologij z osnovnimi poslovnimi procesi. To poslovanje zajema

deljenje informacij podjetja z dobavitelji in strankami in omogoča, da se poslovanje

prenaša iz osebnih računalnikov na druge elektronske naprave, kot so tablični računalniki,

pametni telefoni itd. (Jackson, Harris, & Eckersley, 2003).

Elektronsko poslovanje zajema naslednja področja (Bobek & Sternad, 2008);

e-trgovina,

e-bančništvo,

e-zavarovalništvo,

e-borzništvo,

e-zaloţništvo,

e-javna uprava.

Področja elektronskega poslovanja bomo podrobneje opisali v poglavju 3.3 na strani 14.

5 EDI – Electronic Data Interchange.

13

3.2 Vrste elektronskega poslovanja

Glede na interakcije med poslovnimi subjekti v elektronskem poslovanju so se skozi čas

oblikovale naslednje vrste elektronskega poslovanja (Bobek & Sternad, 2008);

Podjetje – podjetje (B2B – angl. Business to Business);

Podjetje – potrošnik (B2C – angl. Business to Consumer);

Podjetje – drţavna uprava (B2G – angl. Business to Government);

Drţavna uprava – drţavljan (G2C – angl. Government to Citizen);

Drţavna uprava – drţavna uprava (G2G – angl. Government to Government);

Posameznik – posameznik (C2C – angl. Citizen to Citizen).

V nadaljevanju poglavja bomo najpogosteje uporabljene vrste elektronskega poslovanje

predstavili in opisali.

Podjetje – podjetje (B2B). Elektronsko poslovanje med podjetji po ocenah številnih

raziskav obsega največji del elektronskega poslovanja. Zajema številne aspekte, od

vzpostavljanja povezave med prodajalci na drobno in dobavitelji do elektronskega

bančništva in sodelovanja na skupnih projektih (Jerman-Blaţič, 2001).

Podjetje – potrošnik (B2C). Elektronsko poslovanje med podjetjem in končnim

uporabnikom zajema številna področja, ki v večini primerov temeljijo na poslovanju z

uporabo svetovnega spleta oz. spletnih strani. Potrošniku je omogočeno opravljanje

raznoraznih opravil preko domačega računalnik, pametnega telefona, tabličnega

računalnika … Poslovanje zajema vse: od bančništva in nakupovanja do izobraţevanja in

dela (Jerman-Blaţič, 2001).

Podjetje/potrošnik – državna uprava (B2G & C2G). Pri poslovanje drţavne uprave

ločimo njeno poslovanje s podjetji in poslovanje s prebivalci. Poslovanje s podjetji zajema

registriranje vozil, pobiranje davčnih napovedi, javna naročila itd. Poslovanje drţavne

uprave s prebivalci je eno najzahtevnejših področij, ker zahteva lokalni dostop do teh

storitev vseh drţavljanov (Jerman-Blaţič, 2001).

Državljan – državna uprava (C2G). Ţivimo v informacijski dobi in drţavljani

posledično pričakujejo točno določene in prilagojene informacije. Zahtevajo, da so

obravnavani kot individuumi in da se drţava odzove na njihove probleme hitro in

učinkovito. Drţavljane ne zanima organ oz. oddelek posebej, saj hočejo drţavljani z njimi

vzpostaviti odnos pod svojimi lastnimi pogoji in ţeljami. Rešitve morajo biti zanesljive in

široko dostopne in nikakor ne smejo predstavljati ovire pri poslovanju.

Tako se je drţavna uprava prilagodila uporabniku, saj je informacijska tehnologija

drastično spremenila način izvajanja storitev drţavne uprave. Storitve morajo biti na voljo

24 ur na dan, sedem dni v tednu (Kovačič, 2009).

14

3.3 Oblike elektronskega poslovanja

Skozi razvoj elektronskega poslovanja so se izoblikovali številni različni načini

poslovanja. V nadaljevanju vam bomo prestavili oblike elektronskega poslovanja za katera

se podjetja najpogosteje odločajo. Oblike elektronskega poslovanja so (Toplišek, 1998):

elektronsko trgovanje,

elektronsko bančništvo,

elektronski finančni prenosi,

elektronsko borzništvo,

storitve na zahtevo,

elektronsko poslovanje na domu,

informacijski avtomati – kioski,

elektronsko zaloţništvo,

elektronsko zavarovalništvo,

komunikacijsko – informacijske storitve,

delo na daljavo,

elektronsko poslovanje drţavnih in javnih sluţb.

Vse zgoraj naštete oblike elektronskega poslovanja bomo v nadaljevanju podrobneje

opisali.

Elektronsko trgovanje. V elektronskem trgovanju ni omejitev, kar se tiče trgovanja na

veliko, drobno in glede na vrsto blaga. Posli se lahko izpeljejo s posamičnimi naročili, s

sukcesivnimi dobavami, lahko so avtomatizirana na način računalniške izdelave podatkov

– RIP, izvedljiva so prav tako borzna blagovna trgovanja, samodejno trgovanje (po načelu

kdor prej pride oz. kdor ponudi najvišjo ceno …) itd. Elektronsko trgovanje za razliko od

klasične trgovine zajema številne izraze o njegovem pomenu in obsegu. To je posledica

dejstva, ker se globalno elektronsko poslovanje ne uveljavlja enakomerno v vseh

tradicionalnih poslovanjih. Pojavljajo pa se povsem nove oblike elektronskega poslovanja,

ki v tako imenovanem »predelektronskem času« sploh niso obstajale oz. niso bile

izvedljive.

Globalno elektronsko poslovanje prinaša različne priloţnosti ponudnikov:

globalna navzočnost,

izboljšana konkurenčnost,

pribliţuje se potrebam kupcev,

skrajšane dobavne verige,

moţne nove vrste poslov.

Na drugi strani pa ponuja tudi kupčeve koristi:

globalna izbira,

kakovost storitev,

prilagojeni izdelki/storitve,

precejšne pocenitve,

novi izdelki in storitve.

15

K elektronskemu trgovanju spadajo tudi številne »pred« in »po« prodajne aktivnosti, ki so

se prav tako morale prilagoditi novim informacijskim in komunikacijskim tehnikam. S

svetovnim spletom se odpirajo številne nove priloţnosti za iskanje oz. odkrivanje novih

trgov. Kot zanimivost velja omeniti, da so se izenačili nekateri pogoji poslovanja za velike

in male podjetnike in da velikost organizacije ali bliţina potrošniškega središča ne igra več

odločilne vloge pri potrošniku.

Elektronsko bančništvo. V širšem smisli elektronsko bančništvo obsega vse bančne

storitve, ki se izvajajo po elektronski poti (telefoni, avtomati, terminali …). Del teh storitev

ne potrebuje posebnega nadzora oz. varovanja, večinoma pa za varovanje storitve skrbi

posamezna oseba.

Elektronski finančni prenosi. V oţjem pomeni besede gre za medbančne elektronske

prenose, med tem ko gre pri finančnem RIP-u za elektronsko izmenjavo podatkov med

podjetjem in banko (npr. dajanje naloga za elektronski finančni prenos). Tudi v primeru

elektronskih finančni sporočil gre – tehnološko gledano – za podvrsto RIP-a, saj je okolje

zaprto, prenosi pa visoko standardizirani in varovani. Gre za večje finančne prenose ali pa

za komercialno plačevanje v zvezi s prometom storitev in blaga.

Izkušnje samodejnega plačevanja kaţejo, da je elektronsko plačevanje lahko izjemno

učinkovito. Pri sistemu SWIFT6 ugotavljajo, da je 50% - 60% sporočil obdelanih brez

posega operaterjev.

Elektronsko borzništvo. Udeleţenci elektronskega borznega poslovanja so kmalu

spoznali, da jim elektronski način dela lahko zagotovi učinkovitejšo delo in to kljub

določenemu tveganju, ki ga tak način dela prinaša (moţnost zlorabe). Vlagateljem so

vseskozi na voljo izčrpne informacije o poloţaju njihovih naloţb. Ugoden vpliv na

učinkovitost dela s kapitalom vsekakor prinaša hitrost poslovanja. Velika številčnost

delničarjev in drugih udeleţencev v procesu trgovanja ne ovira kakovost poslovanja, kar je

zelo pomembno za investicijske druţbe. Mali delničarji laţje poslujejo z borznimi

posredniki. Borzne hiše operirajo s poročili druţb po elektronski poti v taki obliki, da so

pripravljena oz. sposobna za samodejno obdelavo. Zaradi zaprtosti poslovanja so se nova

pravila za elektronsko poslovanja uveljavila razmeroma hitro in brez teţav.

Storitve na zahtevo. V širšem smislu spadajo v to kategorijo vsa poslovanja pri katerih

potrošnik/uporabnik iz oddaljenega mesta opravlja storitev. Plačuje se glede na čas, vrsto

porabe, količino ipd. Moţne so različne vrste storitev na zahtevo, vendar danes v oţjem

pomenu mednje štejemo predvsem ogledovanje filmov in videa.

Elektronsko poslovanje na domu. Poslovanje iza sten domačega stanovanja. Še ne dolgo

nazaj sta morala potrošnik in ponudnik biti fizično prisotna drug skupaj z drugem, da sta

lahko izmenjala blago oz. storitev. Zato se pri nekaterih vrstah poslovanja pojavljajo

predpone »home« ali »tele« (angl. homeshopping, telebanking). Na elektronski način

poslovanja so se laţje preusmerile tiste vrste poslovanja, ki jih je bilo moţno ţe prej

opraviti preko telefaksa oz. telefona (letalske karte, turistične rezervacije …).

6 SWIFT - Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication

16

Informacijski avtomati – kioski. Naprave so deloma namenjene zgolj informiranju,

razvijajo pa tudi takšne, ki bodo v pogovoru z uporabnikom svetovale ali ponujale

standardizirane pisne izdelke (npr. vloge za drţavne organe). Zaradi moţnosti poškodbe ali

uničenja jih bodo postavljali v razmeroma varovana in nadzorovana okolja.

Elektronsko založništvo. Izdajajo vzporedne elektronske »tiske« ali pa izvirna dela v

digitalni obliki. Te izdaje so deloma v spletni obliki (on-line). Elektronsko zaloţništvo v

širšem smislu posega na področje klasičnih medijev obveščanja, kar povzroča posebne

pravne nevšečnosti. Nova so nekatera avtorskopravna vprašanja, pojavlja se problem

shranjevanja elektronske »kulturne dediščine«. Elektronsko zaloţništvo, ki uporablja

internet, bo še bolj spodbujalo prizadevanje, da bi vpeljali tehnike za elektronsko varovanje

avtorskih del.

Elektronsko zavarovalništvo. Zavarovalništvo velja za razmeroma formularno dejavnost,

ki s pomočjo v naprej pripravljenih obrazcev in splošnih pogojev sklepa pogodbe. Velja za

idealno okolje za razvoj elektronskega načina dela. Kadar je sklenitev zavarovanja eden

izmed poslovnih dogodkov v verigi se z zavarovanjem dogaja kot z drugimi povezanimi

deli poslovanja: elektronsko izvedeni dogodki pritiskajo na ročno izvedene dogodke, ki s

svojo počasnostjo ovirajo postopek.

Komunikacijsko – informacijske storitve. Vse storitve, ki so se pojavile zaradi

nemotenega elektronskega poslovanja. V to kategorijo spadajo;

zagotavljanje komunikacij,

povezljivost,

pomoţne storitve za rabo omreţij,

upravljanje s podatki.

Lahko bi jih šteli med infrastrukturne storitve elektronskega poslovanja.

Delo na daljavo. Samostojna oblika poslovanja, ki pa po drugi strani spreminja način dela

in izrablja še druge vrste elektronskega poslovanja. Prinaša zanimive novosti, kot so:

zaposlenost, visoka učinkovitost, organizacija dela. Odprta pa ostajajo številna

socialna/sociološka, psihološka, pravna vprašanja.

Elektronsko poslovanje državnih in javnih služb. Največja skupina udeleţenih v

elektronskem poslovanje je poleg komercialnih udeleţencev in potrošnikov javni sektor

(uprava, sodstvo, zakonodajalec, zdravstvo, socialne in druge javen sluţbe). Drţava je

ogromen sistem in pomemben partner pri elektronskem poslovanju. Veliko dejavnosti

znotraj javnega sektorja je standardiziranih, in so zato primerne za vključevanje v

elektronsko poslovanje. Kot vsak drugi udeleţenec v elektronskem poslovanje se tudi

drţava ne bo mogla izogniti prenovi poslovanja. Glavna pobuda za uvedbo elektronskega

poslovanja v javni sektor prihaja iz gospodarstva, saj se mora tudi drţava vključiti v verige

nastajajočih elektronskih poslovanj (carina, davčne sluţbe, statistika, javna naročila). Tako

bodo na primer pravne in druge javne informacije dostopne po elektronski poti na

enostaven način, še posebej, če bodo ţe izvorno nastale v elektronski obliki. Številne

drţave so ţe spoznale da se v brezplačnih javnih informacijah skriva visoka dodana

vrednost.

17

3.4 Modeli elektronskega poslovanja

Vsaka poslovna priloţnost se znajde v poslovnem okolju, kjer mora poslovni model

opredeliti idejo in strategijo, kako trţiti izdelke ali storitve, ki se pojavljajo kot predmet

poslovne priloţnosti. Definicija, ki predstavlja poslovni model se glasi: »Poslovni model je

celovito zaključen model, ki opisuje ciljni trg, definira in diferencira ponudbo podjetja,

definira aktivnosti, ki jih mora podjetje izvajati znotraj in z zunanjimi izvajalci, razporeja

in določa potrebne vire, način dostopa na tržišče, definira koristi kupca in prinaša

dobiček.« Osnovna tri vprašanja, na katera moramo odgovoriti so: kdo plača, koliko in

kako pogosto. Enaka storitev ali izdelek se lahko pojavi na trţišču preko različnih

poslovnih modelov (Beti, 2010).

Osnova za nastanek poslovnih modelov je vrednostna veriga. Razlika v vrednostni verigi

med spletno in tradicionalno trgovino je prikazana na Slika 1. Opisuje pot, ki se začenja pri

nastanku izdelka ali storitve in se konča pri porabniku. Model vrednostne verige pravi, da

poslovni proces sestavljajo poslovne aktivnosti, katere ustvarjajo dodano vrednost. Te

vrednosti si namreč sledijo v zaporedju, kar predstavlja vrednostno verigo. Kombiniranje

členov vrednostne verige z vzorcem sodelovanja med udeleţenci predstavlja nastanek

poslovnega modela (Valh, 2008).

Slika 1: Tradicionalna in spletna trgovina

Vir: (Valh, 2008, str. 22)

Poslovni model sam po sebi ne zagotavlja podjetju uspeha, sposobnost preţivetja ali

izpolnitve poslovnega poslanstva. Podjetje si mora dodatno še zagotoviti model

elektronskega trţenja svojih produktov in storitev, ki nadgrajujejo poslovni model.

Veleprodaja

in

maloprodaja

16%

Ponudnik

vsebine

80%

Kupec –

potrošnik

100%

Transport

16%

Plačilni sistem

5%

Ponudnik

vsebine

80%

Ponudni

k storitve

5%

Kupec –

potrošnik

100%

Skrbnik

omreţja

1%

Zagotovitev

razvoza blaga

9%

TRADICIONALNA TRGOVINA SPLETNA TRGOVINA

18

Marketinški model na omreţju mora poleg poslovnega modela vsebovati še izdelano trţno

strategijo, kar pa samo po sebi ni dovolj za uspeh v novonastalih pogojih poslovanja,

temveč je ključna inovativnost (Jerman-Blaţič, 2001).

Glavne značilnosti, ki jih je potrebno upoštevati pri izbiri poslovnega modela (Valh, 2008,

str. 11):

vrsta elektronskega trga (odprt ali globalen, zaprt ali lokalen),

izbira poslovnega modela ne zagotavlja uspešnosti podjetja,

pomembnost trţne strategije, elektronske storitve, inovativnost, prilagodljivost,

izbira partnerjev, ter dober poslovni načrt,

tehnologija ne zagotavlja nobene smernice pri izbiri modela.

Problem pri opredelitvi poslovnega modela izhaja iz neenotne definicije poslovnega

modela. Avtorji razvrščajo posamezne modele po svojih kriterijih.

Poznamo dva različna pristopa:

Taksonomija poslovnih modelov;

Sestavni deli poslovnih modelov.

Glavna značilnost avtorjev, ki uporabljajo pristop taksonomije poslovnih modelov je ta, da

delijo poslovne modele hierarhično. To se izraţa predvsem v delitvi poslovnih modelov na

različno število skupin, nekatere skupine se celo dodatno razdelijo v podskupine. Nekateri

so število skupin optimizirali na minimum, spet drugi so zajeli več kot štirideset različnih

poslovnih modelov. Avtorji, ki zagovarjajo pristop taksonomije so: Rappa, Timmers,

Applegate, Weil in Vitale.

Pristop poslovnih modelov po sestavnih delih omogoča analizo odprtega tipa. Poslovni

modeli so pri tem postopku določeni ţe v naprej in na podlagi tega se odločimo, kateri

model ustreza določenemu problemu. Avtorji, ki zagovarjajo pristop po sestavnih delih so:

Afuah in Tucci, Alt in Zimmermann, Hamel.

V nadaljevanju diplomskega seminarja bomo predstavili modele elektronskega poslovanja

po sledečih avtorjih:

Rappa,

Timmers,

Weil in Vitale,

Afuah in Tucci.

19

3.4.1 Modeli elektronskega poslovanja po »Rappa«

Poslovni modeli so razdeljeni na več manjših modelov, ki pa se lahko v podjetju prepletajo

med sabo. Modeli so naslednji (Rappa, 2010):

posredniški model,

oglaševalni model,

model posredovanja informacij,

trgovski model,

proizvodnji model,

partnerski model,

model skupnosti,

naročniški model,

usluţnostni model.

V nadaljevanju bomo zgoraj naštete modele tudi podrobneje opisali.

Posredniški model. Posredniki predstavljajo vzdrţevalce trga. Njihova naloga je olajšati

transakcije kupcev in prodajalcem. Model vključuje:

izmenjavo na trgu,

kupi/prodaj storitve,

sistem zbranih zahtev,

draţbeni posredniki,

posredniki transakcij,

distributerji,

agenti,

virtualne trţnice.

Oglaševalni model. Model spletnega oglaševanja je podaljšek tradicionalnih medijev, ki

vključuje:

portal,

male oglase,

registracija uporabnika,

kontekstno oglaševanje,

ciljno oglaševanje,

reklamna stran pred vstopom na spletno stran,

reklama preko vsebine.

Model posredovanja informacij. Model za zbiranje podatkov in trţenje informacij.

Podskupine modela so:

oglaševalska omreţja,

merjenje obiskov,

ponujanje storitev v zamenjavo za informacije,

programi lojalnosti.

Trgovski model. Model prodaje preko spleta. Obstaja več podskupine e-trgovin.

20

Proizvodnji model. Omogoča neposredni stik med kupcem in prodajalcem preko

elektronskih medijev po načelu naročniške proizvodnje.

Partnerski model. Model ponuja moţnost nakupovanja med brskanjem po svetovnem

spletu – partnerska mreţa omogoča povezovanje med partnerji (obračunavanje provizij):

izmenjava pasic,

pay per click.

Model skupnosti. Spodbuja lojalnost v okviru skupnosti. Gre za nekomercialne modele,

kjer uporabniki sami prispevajo denarna sredstva ali pomagajo dopolnjevati vsebino.

Naročniški model. Ponujanje spletnega mesta na osnovi periodičnega zaračunavanja

storitev, ki jih uporabljamo:

ponudniki vsebin,

mreţne storitve,

internetni ponudniki.

Uslužnostni model. Ponujanje storitev na osnovi dejanske porabe in zaračunavanje le te.

3.4.2 Modeli elektronskega poslovanja po »Timmers«

Timmers deli modele poslovanja v dve dimenziji (Slika 2). Prva dimenzija razvršča

modele glede na stopnjo inovacij in se razteza od tradicionalnega elektronskega

poslovanja, do bolj inovativnih načinov. V drugi dimenziji so modeli razvrščeni glede na

število integriranih funkcij, od modelov z eno samo funkcijo (spletna trgovina) do polne

integrirane funkcionalnosti (povezovalec v vrednostni verigi).

Spletna trgovina se nahaja na Slika 2 v spodnje levem kotu, ki je kot elektronska verzija

klasičnega načina prodaje. V desnem zgornjem kotu se nahaja povezovalec vrednostne

verige, ki je odvisen od informacijske tehnologije, ki omogoča pretakanje informacijskih

tokov preko mreţ in ustvarja dodano vrednost z integracijo teh informacijskih tokov

(Jerman-Blaţič, 2001).

21

Slika 2: Razvrstitev poslovnih modelov

Vir: (Jerman-Blaţič, 2001)

3.4.3 Modeli elektronskega poslovanja po »Weill in Vitale«

Weil in Vitale za razliko od Timmers in Rappa ne definirata listo obseţnih poslovnih

modelov, ampak se osredotočata v osem modelov, ki se med seboj zdruţujejo kot atomi v

molekulah. Njihovo zdruţevanje pa lahko predstavlja kateri koli poslovni model. Atomski

poslovni modeli so (Weill & Vitale, 2001):

Ponudniki vsebine - podjetja, ki ustvarjajo in ponujajo informacije, produkte ali

storitve v digitalni obliki preko posrednikov.

Direktno do strank – produkt obide posrednika.

Ponudniki popolnih storitev - neposreden stik s strankami in posledično pokrite

celoten spekter potreb stranke.

Model posredovalca – gre za povezovanje kupcev in prodajalcev na

skoncentriranem mestu. Poznamo šest večjih posredovalcev:

o elektronska trgovina,

o elektronska draţba,

o portal,

o posebne draţbe,

o nakupovalni agenti,

o elektronska središča.

22

Skupna infrastruktura – gre za zdruţevanje tekmecev za laţje sodelovanje pri

skupni infrastrukturi.

Integrator vrednostne mreže – njegove aktivnosti obsegajo zbiranje, sinteziranje

in distribuiranje informacij pri vrednostni mreţi.

Virtualna skupnost – ustvarja in poenostavlja komunikacijo v online skupnosti s

skupnimi interesi, ki vključujejo interakcijo in različne storitve.

Celotno podjetje – ponudba kontaktne osebe, ki predstavlja celotno podjetje. Ta

model se uporablja v privatnem in javnem sektorju.

3.4.4 Modeli elektronskega poslovanja po »Afuah in Tucci«

Avtorja predstavljata produktno, aktersko in mreţno usmerjeno ogrodje poslovnega

modela. Poslovni model vključuje odgovore na vprašanje, kot so: kakšno vrednost ponuditi

kupcu, katero strategijo uporabiti za zagotovitev vrednosti. Osredotočenost modela je na

vrednosti in upošteva proces, ki je za dosego te vrednosti potreben. V konceptu njunega

modela najdemo naslednje sestavine (Afuah & Tucci, 2003):

Vrednost za kupca – Kaj je konkurenčna prednost našega izdelka, kako se naš

izdelek razlikuje od konkurence. Ga konkurenca proizvaja po niţjih cenah?

Obseg aktivnosti podjetja – Podjetje definira vrednost, ki bo ponujena kupcu,

definira tudi razpon produktov in storitev, ki so vključeno v to vrednost.

Cenitev vrednosti – Način na katerega podjetje oceni svojo ponudbo.

Vir dohodka – Podjetje mora vedeti, od kje dobiva denar, kdo in kdaj plačuje za

kakšno vrednost. Definirati se morajo marţe, ter ugotoviti smisel delovanja

podjetja.

Povezanost aktivnosti – Pove nam kdaj in katere aktivnosti moramo izvesti, da

opravičimo ponujeno vrednost. Hkrati nam pojasni povezanost dejavnosti.

Izvedba – Podjetje se mora vprašati, kakšne so njegove sposobnosti in kje se je

potrebno izboljšati. Kaj nas loči od konkurence, kaj nas bo naredilo edinstvene v

očeh kupca?

Konkurenčnost – Definirati kako bomo v prihodnosti ustvarjali denar, ter ohranjali

konkurenčno prednost glede na ostale ponudnike na trgu.

Dobičkovna stran – Kaj je naša prednost ali slabost v povezavi z dobavitelji,

kupci, konkurentu in substituti?

3.5 Prednosti in pomanjkljivosti elektronskega poslovanja

Razvoj elektronskega poslovanja je uporabnikom prinesel številne prednosti oz. koristi kot

tudi slabosti oz. pomanjkljivosti. Uporaba elektronskega poslovanja sega v

multinacionalna kot tudi majhna in srednje velika podjetja.

3.5.1 Prednosti elektronskega poslovanja

Elektronsko poslovanje obsega številne prednosti za organizacije in sicer (Valh, 2008):

Neposredna komunikacija povezav in sprotne interakcije, katere omogočajo:

o Niţji stroški nabave, trţenja, prodaje in komunikacij;

23

o Učinkovitejša nabava, krajše prodajne in nabavne poti;

o Tesnejše povezave s poslovnimi partnerji;

o Niţji administrativni in transakcijski stroški, hitrejše transakcije;

o Zniţanje obsega zalog, laţja vključitev v oskrbovalne verige;

o Hitreje doseţemo trg, laţja analiza trga, hitrejše povratne informacije;

o Uspešna in učinkovita pomoč strankam, boljša oskrba strank, učinkovite

poprodajne storitve;

o Hitrejše prilagajanje spremembam trga;

o Opcija takojšnje distribucije storitev in produktov (posredovanje

informacij, programska oprema, večpredstavnostne vsebine);

o Neposreden dostop do potencialnega kupca z moţnostjo oblikovanja

posebej prirejene ponudbe;

o Globalizacija poslovanja.

Globalizacija poslovanja prinaša:

o Širši krog potencialnih partnerjev;

o Dostop do globalnega trţišča in posledično krajevno neodvisnostjo;

o Internacionalizacijo poslovanja;

o Nove trţne poti;

o Konkurenčnost, neodvisno od velikosti podjetja;

o Dodatne moţnosti oglaševanja, novi medij (splet).

Avtomatizacija poslovnih procesov prinaša: o Krajši procesi obdelave naročil;

o Krajši razvojni, proizvodnji, nabavni in logistični cikli;

o Moţnost hkratnega izvajanja poslovnih funkcij;

o Izključitev človeška faktorja, posledično manj napak;

o Preprosto in hitro aţuriranje informacij, ter laţji dostop do njih;

o Boljši nadzor nad opravljenim delom;

o Višja produktivnost in učinkovitejši poslovni modeli;

o Časovna neodvisnost (24 ur na dan).

Prednosti za potrošnika so:

Hitrejše odkrivanje najboljšega ponudnika poljubnega izdelka, na poljubni lokaciji

ob poljubnem času;

Boljša kakovost ob niţji ceni;

Personalizacija izdelkov;

Hitrejša odzivnost na potrebe in ţelje kupca, hitrejša dobava;

Spremljanje statusa naročila;

Moţnost dostopa do informacij;

Sodelovanje pri avkcijah, virtualnih skupnostih in forumih;

Brez nepotrebnega čakanja na blagajni.

24

3.5.2 Pomanjkljivosti elektronskega poslovanja

Pomanjkljivosti elektronskega poslovanja so (Valh, 2008):

Kadri o Pomanjkanje usposobljenega in izobraţenega kadra za uvajanje

elektronskega poslovanja;

o Visoki stroški izobraţevanja, uvajanje je časovno dolgo trajajoče;

o Konstantno izpopolnjevanje in prilagajanje na novosti;

o Organizacijske teţave v notranjem okolju podjetja (odpuščanje starejših

neprilagodljivih zaposlenih).

Potrošniki o Moţnost nepravilne obveščenosti potrošnika o izdelku oz. storitvi;

o Teţje posvetovanje potrošnikov, zaradi neobstoja posrednikov ali prodajnih

agentov;

o Omejene moţnosti pogajanja;

o Nezaupanje v tehnologijo;

o Napačno prepričanje potrošnikov, da je elektronsko poslovanje drago in

tvegano.

Neetična dejanja (varnost informacij) o Kršitev zasebnosti potrošnika;

o Poslovno vohunstvo;

o Zloraba informacij (vdori v plačilne sisteme);

o Kršitev pravic intelektualne lastnine predvsem pri posredovanju digitalnih

vsebin (npr. glasba).

Tehnične pomanjkljivosti o Pomanjkljivi sistem varnosti in zaupnosti;

o Poenotenje standardov in rešitve;

o Nezadostna telekomunikacijska in informacijska infrastruktura;

o Stroški nabave opreme za elektronsko poslovanje;

o Veliki stroški zagotavljanja varnosti;

o Izpad omreţnih povezav do interneta znotraj podjetja.

Netehnične pomanjkljivosti; o Pravne pomanjkljivosti (pravna podlaga, reševanje sporov, davki, carina,…)

o Zakonodaja in standardi še ne predvidevanje vseh okoliščin;

o Teţja merljivost koristi elektronskega poslovanja.

25

4 SPLETNA MESTA NAMENJENA ZBIRANJU ZAČETNEGA KAPITALA

Zaradi še vedno trajajoče recesije se mala podjetja bolj kot kadarkoli prej borijo za

obstanek, prav tako se tudi podjetniki srečujejo z ne najboljšimi obeti. Spletna mesta za

zbiranje začetnega kapitala (angl. crowdfunding) ponujajo veliko priloţnost za uspeh, saj

predstavijo idejo podjetja celotnemu svetu.

Na spletu so prisotne številne platforme, kjer lahko uporabniki na preverjen oz. varen način

donirajo ali zaprosijo za denar, takšna spletna mesta so npr. Kickstarter, Indiegogo,

RocketHub, Rock The Post … Vsako spletno mesto ponuja nekaj drugačnega, vendar je

koncept na vseh mestih enak. Uporabnik si ustvari profil, ki po navadi vsebuje kratki

predstavitveni video. Ideja je ustvariti prepričljivo predstavitev, ki bo obiskovalce oz.

uporabnike strani navdušila, da investirajo v podjetje.

Ideja, ki ni snovana na »Kaj delaš?«, ampak »Zakaj delaš?« po navadi poţanje veliko

uspeha. Na podlagi »večjega namena« bodo podjetniki lahko ustvarili unikatno skupnost

somišljenikov. Vsaka predstavljena poslovna ideja ima v naprej predviden znesek denarja,

ki jo potrebuje in prav tako čas, v katerem mora ta denar zbrati. Z vsakim dnem bo projekt

zbral več denarja, kar bo privabljalo nadaljnje investitorje.

Namesto tradicionalnih investitorjev, »crowdfunding« predstavlja financiranje s strani širše

javnosti. Znano je, da uspešni projekti prejmejo med 25% in 40% dohodkov od prve, druge

in tretje stopnje povezav. To vključuje prijatelje, druţino, bivše sodelavce, znance oz.

kogarkoli, s katerim je lastnik projekta povezan, vključujoč druge in tretje stopnje povezav.

Čez nekaj časa, ko projekt uspešno prebije začetne ovire pa investirajo oz. spoznajo idejo

tudi drugi nepovezani uporabniki.

Obstaja zmotno prepričanje, da je oblikovanje uspešna kampanje na »crowdfunding«

straneh enostavno, kot klikniti gumb »potrdi« in potem čakaš, da ideja oz. projekt privabi

milijone ljudi. Nekaterim projektom se zgodi prav to, ampak velika večina projektov pa

zahteva dobršno mero napora v okviru promoviranja projekta.

Uporaben vir so vsekakor socialni mediji, grajenje seznama elektronske pošte,

kontaktiranje lokalne skupnosti … Vsi ti koraki so skorajda nujni, če ţelimo uspeti.

Omeniti velja, da to ni stran, na kateri ti uporabniki dajejo miloščino, ampak pričakujejo

nekaj v zameno, to je delujoč izdelek (Prive, 2012).

26

4.1 Zgodovina

Zasnova modernega »crowdfunding-a« sega v leto 1997, ko je britanska rock skupina

financirala svojo turnejo preko spletnih donacij njihovih oboţevalcev. Po zgledu tega

inovativnega načina financiranja je leta 2000 nastalo prvo namensko »crowdfunding«

spletno mesto z imenom ArtistShare. Kmalu za tem so je začelo pojavljati vedno več

»crowdfunding« spletnih strani, število le-teh pa iz leta v leto vztrajno raste.

»Crowdfunding« se je hitro izkazal za priljubljeno moţnost za podjetnike, da bi preverili

svoje ideje, se predstavili javnosti in pridobili potrebna finančna sredstva. V primerjavi z

letom 2009 je leta 2011 »crowdfunding« potrojil svoje prihode, ki so znašali 1.5 milijarde

dolarjev. Ponaša se z 74% odstotno letno mero rasti. Predstavlja izjemno pomembno

moţnost financiranja, ker so drugi skladi postali v letih recesije manj dostopni.

Aprila 2012 je ameriški predsednik Barack Obama podpisal zakon Jumpstart Our Business

Startups (JOBS) v zakonodajo. Cilj zakona JOBS je zmanjšati regulacijo obremenitve

majhnih podjetij in legalizirati kapitalski »crowdfunding«. To pomeni odpravo prepovedi

za splošno pridobivanje strank, ki prepoveduje podjetnikom obveščati, da zbirajo finance.

Čeprav je bil zakon JOBS vpisan v zakonodajo leta 2012, še vedno poteka določanje

predpisov, ki bi zagotavljal, da so tako investitorji kot podjetniki še naprej zaščiteni.

Predpisi bi naj bili zaključeni v letu 2013.

Prva »crowdfunding« spletna stran, ki je vsebovala JOBS zakon je bila ustanovljena leta

2012 in sicer Fundable. Pomagala bi naj podjetnikom v smislu rasti in financiranja, preko

nagrad in kapitala zbranega na njihovi spletni strani. Fundable sta ustanovila Will Schroter

in Eric Corl (Fundable, 2012).

4.2 Ponudniki

Predstavili bomo 10 »crowdfunding« spletnih strani, ki so lahko v prihodnosti ključ do

uspeha našega podjetja. Predstavili bomo značilnosti in prednosti posameznih strani.

»Crowdfunding«, kot ţe prevod izraza pove, je način financiranja, kjer običajni ljudje oz.

mnoţica ljudi financira projekt, kateri si po njihovem mnenju zasluţi priloţnost

poslovanja. Pogosto je uporabljen izraz – donacija. Razlika med donacijo in

»crowdfunding« je ta, da je »crowdfunding« vezan na novo sprejeti zakon v ameriški

zakonodaji – zakon JOBS.

Različne »crowdfunding« spletne strani imajo različne namene oz. načine pristopa, splošni

koncept pa je povsod enak. Objavimo projekt na spletno stran in ljudje, ki smatrajo, da je

naš projekt zanimiva poslovna ideja, nam pomagajo financirati projekt. Objava projekt je

brezplačna, zaračunava se zgolj takrat, ko projekt zbere določeno vsoto denarja (Falcon,

2012).

27

V Tabela 1 predstavljamo 10 najbolj priljubljenih »crowdfunding« spletnih strani.

Tabela 1: Deset priljubljenih "crowdfunding" spletnih mest

Ime Takse Posebnosti Spletno mesto

Kickstarter 5% Nagrada www.kickstarter.com

Indiegogo 4% (+3% kreditna kartica), 25$

za projekte zunaj ZDA Flexible Funding www.indiegogo.com

RocketHub 4%(+4% kreditna kartica), 8%

neuspešni projekti LaunchPad www.rockethub.com

GoFundMe 5% Socialna omreţja www.gofundme.com

Razoo 2,9% Tehnologija www.razoo.com

Crowdrise 4,95% Točke zvestobe www.crowdrise.com

PledgeMusic 15% / www.pledgemusic.com

Sellaband 15% Personalizacija www.sellaband.com

Appbackr Neznano Vračanje denarja www.appbackr.com

Crowdfunder / Glasovanje www.crowdfunder.com

Vir: (Falcon, 2012).

Pri odločanju na kateri spletni strani začeti zbirati finančna sredstva, je pomembno, da

imamo v mislim nagrade, bonitete, takse … Pri postavitvi finančnih ciljev moramo biti

realni oz. razumljivi. Prav tako moramo vseskozi sami promovirati projekt, in ne da vse

skupaj prepustimo »crowdfunding« spletni strani.

Glede na priljubljenost med uporabniki smo se odločili, da bomo podrobneje predstavili

oz. analizirali tri spletna mesta namenjena zbiranju začetnega kapitala. Kot kriterij smo

določili tudi vsoto denarja, ki ga je spletno mesto do sedaj uspešno zbralo za določene

projekte. Spletna mesta, ki jih bomo v nadaljevanju predstavili so Kickstarter, Indiegogo in

RocketHub.

28

4.2.1 Kickstarter

Kickstarter je v tem trenutku nedvomno ena izmed vodilnih »crowdfunding« spletnih

strani na spletu. Skupaj so do sedaj zbrali ţe $220 milijonov in kar 61.000 projektov. Na

tisoče obiskovalcev vsak trenutek brska in raziskuje nove projekte na strani, in hkrati išče

projekt, kateri si po njegovem mnenju zasluţi njegov denar. Kickstarter sprejema vse

glavne vrste projektov v skladu s trenutnimi trendi področja, razen donacij za dobrodelne

namene. Proces prijave projekt je enostaven, vse kar moramo storiti je, da se prijavimo oz.

ustvarimo račun, ter izpolnite zahtevane podatke. Zaţeleno je, da se opiše čim več

podrobnosti v zvezi s projektom, saj morajo projekte pregledati tudi administratorji strani.

Med posebnosti spletne strani spada »Becker Reward«, kjer ustvarimo majhno nagrado, ki

jo dobi investitor v primeru uspešnosti projekta.

Za vsak uspešen projekt Kickstarter zaračuna 5% provizije. Edina moţnost plačila je preko

»Amazon Payment«, kateri še dodatno zaračuna 3-5% na kreditne kartice. Največja

pomanjkljivost spletne strani pa je definitivno to, da moraš biti rezident ZDA, če ţeliš

predstaviti nov projekt (Falcon, 2012).

V nadaljevanju diplomskega seminarja bomo analizirali spletno mesta »Kickstarter« po

sledečih kriterijih, ki smo jih podrobno opisali ţe v poglavju 2.3:

oblikovna podoba,

vsebina,

navigacija in uporabnost,

tehnologija.

Oblikovna podoba. Kot je razvidno iz Slika 3, ima spletno mesto Kickstarterja belo

ozadje, ter prav tako belo glavo z zelenimi deli. Logotip Kickstarterja je v njegovi značilni

črno-zeleni kombinaciji. Morda bi lahko bil logotip nekoliko večji. Na spletni strani ni

pretiravanja z barvnimi odtenki, zgolj bela, zelena in črna. Naslovi so poudarjeni, prav tako

njihov slogan »Bring creativity to life«.

Slika 3: Kickstarter - začetna stran

Vir: Kickstarter 2013

29

Takoj pod glavo se nahaja slika z njihovim sloganom. Slika se spreminja ob vsakem

obisku ali osveţitvi strani. Slika je posneta v HD ločljivosti, slogan je lepo viden, ni

pretiravanja v barvah fotografije, skrajna leva in desna stran se prelivata v črnino oz.

belino. Na sliki je lociran tudi gumb »Learn more«, preko katerega dostopamo do

podrobnejših informacij. Na spletni strani se nahaja kar nekaj ikon, kot so: pomoč, vpis,

iskanje … Omeniti velja, da je spletna stran locirana oz. njena vsebina locirana na sredino

in tako odmaknjena od levega in desnega roba, z izjemo slike, ki pa je na obeh skrajnosti

tako in tako črna.

Vsebina. Vsebina je na vstopnem spletnem mestu predstavljena po sklopih, in sicer:

izbira osebja, ki jo lahko dodatno izbiramo glede na tematiko,

filter glede na mesto/kraj,

priljubljene vsebine,

povezave s prijatelji (Facebook),

strani v pripravi.

Vsebina strani je predstavljena v klasični črni barvi pisave na beli podlagi. Na trenutke

zgleda precej suhoparno oz. neprivlačno, ampak so povsod dodane slike, kar naredi branje

oz. spletno stran privlačnejšo. Projekti so prikazani 4 v vrstici, h katerim je dodan kratek

opis, tako da bralec dobi občutek njegove vsebine. Stran ponuja pregledovanje videov, ki

spadajo vsak k svojemu projektu.

Navigacija in uporabnost. Na vstopni strani Kickstarterja imamo na vrhu glavo strani, v

kateri je logotip spletne strani. Glava se skozi pomikanje po spletnem mestu ne spreminja

oz. ostaja vseskozi enaka. S klikom na logotip Kickstarterja se vedno vrnemo na začetno

spletno stran. V glavi se nahajajo še hiperpovezave na: »Kaj je Kickstarter«, »Razišči

odlične projekte«, »Začni svoj projekt«, »Iskalno polje«, »Pomoč«, »Registracija« in

»Vpis«. Povezavi »Kaj je Kickstarter« in »Začni svoj projekt« imata statični vsebini.

Povezava »Razišči odločne projekte« se vseskozi posodablja oz. spreminja. Iskalno polje

je zelo uporabno in je nepogrešljiva stvar vsake spletne strani.

Noga spletnega mesta je od osrednjega dela spletnega mesta ločena z zeleno prekinjeno

črto. V nogi se nahajajo številne povezave, vključujoč povezave iz glave strani. Tukaj se

nahajajo povezave kot so: »Pomoč«, »Pogoji uporabe«, »Pravilnik o zasebnosti«, »Ime

podjetja« ter »Slogovni vodnik«. Na voljo so tudi povezave s spletnimi stranmi socialnih

omreţij (Facebook, Twitter, Tumblr …). Noga spletnega mesta se ne spreminja.

Pod glavo se nahaja osrednji del spletnega mesta, ki je razdeljen na več sklopov. V prvem

sklopu se nahaja slika, ki se spreminja ob vsakem vstopu na začetno stran. Na sliki se

nahaja njihov slogan, ter povezava »Izvedi več«. Naslednji sklop predstavlja projekte, ki so

izpostavljeni glede na preference osebja Kickstarterja. Tretji sklop predstavlja krajevni

filter oz. predstavitev projektov, ki so v bliţini kraja, ki si ga sam izbereš. Četrti sklop

predstavljajo projekti, ki so priljubljeni med obiskovalci strani. Peti sklop so »Tvoji

prijatelji«, sklop je povezan s Facebook-om. Šesti sklop zajemajo »Strani v pripravi«. Vsak

sklop ima moţnost oz. povezavo, da si ogledamo celotno vsebino sklopa.

30

Tehnologija. Spletno mesto so naloţi zelo hitro, prav tako tudi videi, ki se nahajajo ob

posameznih projektih. Grafike oz. slike so optimizirane, ne glede na animacije se naloţijo

zelo hitro.

4.2.2 Indiegogo

Ime »Indiegogo« izvira iz besede »Indie«, katera predstavlja začetek besede »neodvisnost«

in »go-go«, kar pomeni naprej brez kakršnihkoli teţav. Postavitev spletne strani je podobna

postavitvi spletne strani Kickstarter. Za razliko od Kickstarterja lahko na tej spletni strani

zaţenemo kakršnikoli projekt, vključujoč donacije za dobrodelne namene. Stran vključuje

tudi nagrado »Perks«, ki je sestavljena enako kot »Backer Reward« iz spletne strani

Kickstarter.

Indiegogo se ne omejuje zgolj na rezidente ZDA, ampak lahko na spletni strani vsakdo

prejmem nakazana sredstva. Plačilo poteka preko PayPala. Spletna stran ponuja »Flexbile

Funding«, kar pomeni, da lahko zbrana sredstva vaša tudi v primeru, da je projekt

neuspešen. Provizija je ustrezno višja.

Za vsak uspešen projekt vam Indiegogo zaračuna 4% provizije in še dodatne 3% za plačila

s kreditnimi karticami. Nerezidenti ZDA morajo plačati še dodatnih $25. Če projekt ni bil

uspešen, ampak je bil prijavljen na »Flexible Funding«, vam Indiegogo zaračuna 9%

provizije (Falcon, 2012).

V nadaljevanju diplomskega seminarja bomo analizirali spletno mesta »Indiegogo« po

sledečih kriterijih, ki smo jih podrobno opisali ţe v poglavju 2.3:

oblikovna podoba,

vsebina,

navigacija in uporabnost,

tehnologija.

Oblikovna podoba. Ozadje spletnega mesta Indiegogo je svetlo sive barve, kar je razvidno

tudi na Slika 4. Logotip se nahaja v glavi spletne strani in skupaj z glavo strani deluje

precej pusto oz. nič ne izstopa. V glavi se nahajata zgolj bela in črna barva, ter malenkost

rdeče. Kombinacija rdeče in črne ni ravno najboljša izbira visoke ločljivosti oz. kontrasta.

Barve, ki predstavljajo spletno mesto strani Indiegogo so: črna, bela ter siva. Naslovi oz.

teksti se nahajajo v rdeče-zelenih kombinacijah.

31

Slika 4: Indiegogo - začetna stran

Vir: Indiegogo 2013.

Takoj pod glavo se nahaja animacija, kjer se na 6 sekund neprestano izmenjava šest

različnih projektov. Hitrost menjavanja se zdi primerna glede na število informacij, ki jih

podajo. Znotraj teh slikovnih animacij se nahaja povezava »Poglej kampanjo«, ki nam

pobliţje predstavi prikazan projekt oz. kampanjo. Ob teh animacijah se nahajajo trije

gumbi, ki predstavljajo: »Poišči kampanjo«, »Nauči se kako deluje« in »Ustvari

kampanjo«. Osrednja vsebina je enako kot pri Kickstarterju locirana na sredino in je

odmaknjena od skrajnega levega in desnega roba monitorja.

Vsebina. Vsebina je na vstopnem spletnem mestu predstavljena po sklopih, in sicer:

odštevanje,

novo ta teden,

prihajajoče zgodbe uspeha.

Vsebina strani je predstavljena s sivo barvo pisave, naslovi so poudarjeni ali v rdeči barvi.

Navigacija in uporabnost. Na vstopni strani spletnega mesta Indiegogo imamo na vrhu

glavo strani, v kateri se nahaja logotip spletne strani. Glave se skozi pomikanje po spletne

mestu ne spreminja. S klikom na logotip podjetja se vselej vrnemo na začetno stran. V

glavi se nahajajo hiperpovezave na: »Brskaj«, »Učenje«, »Ustvari«, »Registracija«, »Vpis«

in iskalno polje. Povezava »Brskaj« predstavlja podrobno brskanje med projekti oz. iskanje

le teh. »Učenje« predstavlja povezavo na statično stran, kjer so navedena navodila oz.

osnove, ki je potrebno vedeti preden začnemo ustvarjati projekt oz. kampanjo. Povezavi

»Ustvari« in »Registracija« se vsebinsko ne razlikujeta, kar mislimo, da je manjša napaka.

Prisotnost iskalnega polje je vedno dobrodošla.

Noga spletnega mesta se od osrednjega dela ločuje z drugačno barvo noge, in sicer črno. V

nogi strani se nahajajo raznorazne povezave, ki pa ne vključuje nobene povezave iz glave

spletnega mesta. Tukaj se nahajajo povezave kot so: »Pogoji uporabe«, »Pravilnik o

zasebnosti«, »Pravilnik o uporabi piškotkov«, »Partnerski pogoji«. Prisotne so tudi

raznorazne povezave s socialnimi omreţji. Noga spletnega mesta se ne spreminja.

32

V osrednjem delu spletnega mesta se nahaja več sklopov. V prvem sklopu poteka

animacija šestih različnih projektov, ki se izmenjujejo na šest sekund. Slikovne animacije

ponujajo omejeno število informacij, ki pa jih ob kliku na »Poglej kampanjo« vidimo tudi

podrobno. Drugi sklop se imenuje »Končno odštevanje«, kjer se nahajajo projekti, katerim

se glede na število dni počasi izteka čas, da zberejo ţelena finančna sredstva. V tretjem

sklopu se nahajajo »Novosti tedna«, ki predstavlja vse kampanje oz. projekte, ki so bili

oddani oz. vneseni v roku zadnje tedna. Pod četrti sklop pa spadajo »Prihajajoče zgodbe

uspeha«. Ob kliku na naslov sklopa hiperpovezava preusmeri na celotno vsebino

posameznega sklopa.

Tehnologija. Spletno mesto je hitrostno optimizirano in ni zaznati kakšnih teţav z

nalaganjem vsebine, animacij oz. video vsebin.

4.2.3 RocketHub

RocketHub je priljubljena spletna stran, ki pomaga uresničiti podjetniške ţelje. Ponaša se s

3 stopenjskim postopkom, da naloţimo projekt na spletno stran. Nato lahko spremljamo

napredek in status projekta.

»LaunchPad« predstavlja nagrade za RocketHub člane. Nagrada zajema delo z priznanimi

blagovnimi znamkami, marketinškimi podjetji, ki pomagajo članu dvigniti zanimanje

javnosti za njegov projekt, ter hkrati poiskati več priloţnosti. Nagrade lahko vključujejo od

fotografskih natečajev do 4-tedenskih medijskih kampanij z najboljšimi trţniki. To

predstavlja enkratno priloţnost za fotografe, glasbenike oziroma kogarkoli, ki si prizadeva

dobiti priloţnost in publiciteto.

RocketHub zaračunava 4% provizije za uspešen projekt, ter 8% za tiste projekte, ki so

neuspešni oz. ki ne doseţejo finančnega cilja. Dodatno provizijo zahteva tudi procesiranje

kreditnih kartic, sicer 4% (Falcon, 2012).

V nadaljevanju diplomskega seminarja bomo analizirali spletno mesta »RocketHub« po

sledečih kriterijih, ki smo jih podrobno opisali ţe v poglavju 2.3:

oblikovna podoba,

vsebina,

navigacija in uporabnost,

tehnologija.

Oblikovna podoba. Ozadje spletnega mesta RocketHub bele/svetlo sive barve, kar

prikazuje Slika 5. Logotip spletne strani se nahaja v skrajni levi polovici glave. Logotip je

precej dolgočasen oz. monotonih barv in ne izstopa. Glava spletnega mesta je sive barve s

črtastim vzorcem, prav tako sive barve. Povezave oz. iskalnik v glavi se slabo vidijo, šele

ob pomiku z miško nad njihovo povezavo se obarvajo modro oz. so razločno vidni.

Izstopajoče barve na strani so: svetlo modra, siva ter nekaj odtenkov rdeče.

33

Slika 5: RocketHub - začetna stran

Vir: RocketHub 2013

Pod glavo se nahaja slikovna animacija, ki v razkoraku nekaj sekund menjuje sličice, kjer

so prikazani partnerji spletnega mesta RocketHub v kombinaciji z elementi, ki so

pomembni ob realizaciji projekta oz. kampanje. Hitrost poteka animacije je primerna. Ob

vsaki menjavi sličice je moţnost klika na slikovno povezavo in tako dostop do večje

količine informacij.

Vsebina. Za razliko od prejšnjih strani (Kickstarter in Indiegogo) je vsebina na tem

spletnem mestu predstavljen zgolj v enem sklopu, in sicer v »Prihajajoči projekti«. Ob

pomiku desnega drsnika se vsebina spletnega mesta posodablja v globino. Z drsnikom se

lahko tako rekoč pomikamo neskončno globoko.

Projekti so predstavljeni s sličico, naslovom v črni barvi, avtorjem, odstotkom uspešnosti

ter vsebinsko opredelitvijo. Zraven projektov je tudi gumb »FUND«, ki ga kliknemo v

primeru, da ţelimo finančno podpreti določen projekt.

Navigacija in uporabnost. Na vrhu spletnega mesta se nahaja glava strani skupaj z

logotipom podjetja. Glava se ob pomikanju po spletnem mestu ne spreminja oz. je statična.

S klikom na logotip podjetja se vselej vrnemo na začetno spletno stran. V glavi se nahajajo

naslednje hiperpovezave: »Uspešna šola«, »Naše okolje«, »Zadnje novice«, Iskalnik,

»Vpis« ter »Registracija«. Ob kliku na »Uspešna šola« nas povezava preusmeri na novo

stran, kjer so podane uporabne informacije, če hočemo zagnati novi projekt oz. kampanjo.

Postopek je voden po korakih. Klik na »Naše okolje« nam prikaţe osebje RocketHub-a in

njihove vloge pri poslovanju.

Noga začetne spletne strani ni klasična in ni vseskozi prisotna ob koncu spletne strani.

Noga strani se pokaţe zgolj ob uporabi drsnika (navzdol) in sicer le za kratek čas. V

primeru, da se nahajamo na strani »Uspešna šola« ali »Naše okolje« pa je noga klasična

oziroma se nahaja ob koncu strani, od srednjega dela se loči po črnem ozadju. V nogi se

nahajajo naslednje povezave: lupa za iskanje, »O nas«, »Domov«, »Blog«, »Pravne

34

informacije«, »Pogosta vprašanja«, »Kontakt«, »Novice« ter povezave na socialna

omreţja. Noga spletnega mesta je povsod enaka, tudi na začetni spletni strani.

Osrednji del spletnega mesta je sestavljen iz animacijskega dela, kjer se menjuje pet

animacij, ki vsebujejo številne partnerje spletnega mesta, hkrati pa so predstavljene

karakteristike, ki bi jih naj uspešen primer projekta vseboval. Drugi del osrednjega del se

imenuje »Prihajajoči projekti«, kjer s pomočjo pomikanja drsnika navzdol nalagamo oz.

posodabljamo vsebino strani. Prisoten je tudi gumbek »Brskanje«, ki nam omogoča pogled

po različnih tematikah.

Tehnologija. Kot oba predhodna spletna mesta je tudi to hitrostno optimizirano. Pri

brskanju po spletnem mestu ni bilo zaznati kakršnihkoli teţav z odpiranjem strani ali

prikazovanjem animacij. Tudi posodabljanje s pomočjo drsnika na začetni spletni strani

poteka hitro.

4.3 Modeli poslovanja spletnih mest

Ob analizi modelov poslovanja obravnavanih spletnih mest v skladu z Rappovo

taksonomijo, najdemo eno osnovno kategorijo in sicer »posredniški model«. Na

»crowdfunding« spletnih straneh je opaziti prisotnost naslednjih dveh podkategoriji:

»posredniki transakcij« in »virtualne trţnice«.

Posredniki transakcij. »Crowdfunding« spletno mesto predstavlja povezavo med

bodočimi poslovneţi in njihovimi potencialnimi strankami. Stran olajša transakcije

med obema stranema. Več koristi imajo potencialni poslovneţi, saj je iskanje

potencialnih strank dolgotrajen proces, ob enem pa še zbirajo finančna sredstva.

Virtualne tržnice. So na voljo vsem organizacijam, ki se hočejo izogniti stroškom

vzpostavitve spletne strani in oglaševanja. Podjetje si lahko na virtualni trţnici

poveča razpoznavnost in število obiskov na njihovi spletni strani, to je posledica

vsakodnevnega pregledovanja informacij s strani obiskovalcev.

Timmers deli modele poslovanja v dve dimenziji. Prva dimenzija razdeli modele glede na

funkcijo integracije, od ene same funkcije (spletna trgovina) do polne integriranosti

(povezovalec v vrednostni verigi). Druga dimenzija predstavlja stopnjo inovacij, ki se

razteza od tradicionalnega elektronskega poslovanja, do bolj inovativnih načinov.

»Crowdfunding« spletne strani spadajo v desni zgornji kot v Slika 2. Stopnja inovacije je

velika, saj ponuja enkratno priloţnost mladim podjetjem, da si zagotovijo potrebna

finančna sredstva. Prav tako so vse funkcije med sabo integrirane oz. povezane, potrebno

je opraviti registracijo, za plačilo pa potrebujemo v večini primerov zgolj PayPal račun.

Weill in Vitale nam z drugačnim pristopom predstavita osem »atomskih poslovnih

modelov«. Ti atomski modeli se lahko zdruţujejo na različne načine in tako predstavljajo

katerikoli poslovni model. V primeru »crowdfunding« spletnih strani pride v poštev

»model posredovalca«, saj povezuje več kupcev (v našem primeru obiskovalcev, ki

investirajo) in prodajalcev (v našem primeru mlada oz. mala podjetja, ki potrebujejo

finančna sredstva) na istem mestu.

35

Avtorja Afuah in Tucci predstavljata produktno, aktersko in mreţno usmerjeno ogrodje

poslovnega modela. Osredotočenost modela temelji na vrednosti in upoštevanju procesa, ki

je za to potreben. In sicer:

Vrednost za kupca. Moţnost finančne pomoči podjetju, katero proizvaja izdelke,

za katere smo zainteresirani.

Obseg aktivnosti podjetja. Ponudba zajema vsa moţna področja poslovanja.

Cenitev vrednosti. /

Vir dohodka. Provizija od uspešnega projekta in ostale takse.

Povezanost aktivnosti. Izpostavljanje ideje na spletnih straneh, ki jih obiskujejo

mladi podjetniki.

Izvedba. Glede na to, da gre v vseh treh primerih za dokaj mlado podjetje oz.

spletno mesto, je njihova organizacijska struktura elastična, vloge niso točno

opredeljene, torej je struktura »metrična«.

Sposobnost. Njihova najboljša sposobnost je sam namen podjetja, torej edinstveni

način financiranja mladih podjetij.

Konkurenčnost. Od konkurence se lahko ločijo po enostavnosti plačila (PayPal) in

po čim niţjih provizijah.

Struktura stroškov. Vzdrţevanje streţnikov, omogočanje elektronskega

plačevanja, plače zaposlenih.

Dobičkovna stran. Prednost v povezavi s kupci predstavlja ponudbo mladih

podjetij iz vseh področij, konkurenčna prednost/slabost so majhne/velike provizije

in ostale takse. Prednost pred substituti predstavlja unikaten način financiranja,

katerega bančni krediti ne morejo preseči.

36

5 PRIMERJAVA SPLETNIH MEST NAMENJIENIH ZBIRANJU ZAČETNEGA

KAPITALA (Kickstarter, Indiegogo in RocketHub)

Po končani analizi spletnih mest, ki so namenjena zbiranju začetnega kapitala, bomo

naredili še primerjalno analizo med njimi (Kickstarter, Indiegogo, RocketHub). Za analizo

bomo uporabili iste kriterije oz. elemente:

oblikovna podoba,

vsebina,

navigacija in uporabnost,

tehnologija,

zadetki v spletnih iskalnikih.

Za potrebe primerjalne analize smo dodali še 5. kriterij »zadetki v spletnih iskalnikih«, kjer

bomo primerjali kako visoko je spletno mesto ob vpisu določenih ključnih besed. Ti

kriteriji bodo vodilo pri skupni primerjavi spletnih mest, saj jih bomo tako najlaţje

primerjali.

5.1 Oblikovna podoba spletnih mest

Primerjalno analizo spletnih mest Kickstarter-ja, Indiegogo-ja in RockeHub-a vidimo v

Tabela 2. Iz tabele lahko razberemo, da so na vseh treh spletnih straneh prisotne vsaj 3

barvne kombinacije. Po našem mnenju je spletno mesto Kickstarter-ja privlačno, saj je

barvna kombinacije črne in zelene razmeroma redka. Indiegogo barvno ne izstopa, so pa

vse kombinacije barv dobro premišljene, zato je stran tudi pregledna. Na spletnem mestu

RocketHub-a so barve bolj neţne, kombinacija svetlo modre in sive ne izstopa. Vsa spletna

mesta so pregledna, saj je besedila malo. Animacije niso prisotne zgolj na strani

Kickstarter-ja, verjetno ima hitro delovanje spletne strani pri njih prednost pred izgledom

strani.

Tabela 2: Analiza oblikovne podobe spletnih mest

Oblikovna podoba Kickstarter Indiegogo RocketHub

Barve Črna, zelena, bela Črna, bela, rdeča Modra, siva, črna

Privlačnost Da Da Ne

Preglednost Da Da Da

Animacije Ne Da Da

5.2 Vsebina spletnih mest

Primerjava vsebinske analize spletnih mest Kickstarter-ja, Indiegogo-ja in RocketHub-a se

nahaja v Tabela 3. Prišli smo do sklepnih ugotovitev, da se spletna mesta konstantno

posodabljajo, saj se vsaka aktivnost, ki jo uporabnik opravi, zabeleţi in je vidna na spletni

strani. Na vseh treh spletnih mestih ni opaziti pretiravanja s tekstovno vsebino, ravno

nasprotno, vsebina je kratka in jedrnata in ne odbija uporabnika od brskanja po vsebini.

37

Tabela 3: Analiza vsebine spletnih mest

Vsebina Kickstarter Indiegogo RocketHub

Posodabljanje Da Da Da

Tekst Minimalno Minimalno Minimalno

5.3 Navigacija in uporabnost

V Tabela 4 smo primerjali karakteristike spletnih mest Kickstarter-ja, Indiegogo-ja in

RocketHub-a. Vse tri strani vsebujejo iskalnik, ki se izkaţe za zelo uporaben element pri

iskanju določenega projekta, ki jih je na spletnem mestu ogromno. Pri vseh treh strani je

vseskozi prisotna glava spletnega mesta, tako se imamo vseskozi moţnost z enim klikom

vrniti na začetno stran. Noga spletne strani ni vidna na strani RocketHub oz. prikaţe se le

ob premiku drsnika, vsekakor pa zadeva ni moteča. Spletna mesta ne vsebujejo sprotne

navigacije, saj ne vsebujejo veliko podstrani in navigacija ni potrebna. Kontakti spletnih

mest so urejeni, med tem ko pri Kickstarter-ju ne ponujajo klasičnega kontakta oz.

elektronske pošte, ampak povezave do njihovih socialnih omreţij kot sta npr. Facebook in

Twitter. Raznoraznih bliţnjic spletna mesta ne vsebujejo. RocketHub med drugim nima

povezave na njihove partnerje, ampak zgolj njihov logotip oz. ime.

Tabela 4: Analiza navigacije in uporabnosti spletnih mest

Navigacija in uporabnost Kickstarter Indiegogo RocketHub

Iskalnik Da Da Da

Prisotnost glave/noge Da/Da Da/Da Da/Ne

Navigacija Ne Ne Ne

Kontakt Da Da Da

Bližnjice Ne Ne Ne

5.4 Tehnologija

V Tabela 5 smo primerjali tehnologijo spletnih strani namenjenih zbiranju začetnega

kapitala (Kickstarter, Indiegogo in RocketHub). Kot se za sodobno spletno mesto spodobi

je odzivnost oz. nalaganje spletnega mesta tekoče in brez nepotrebnih animacij, ki

oteţujejo oz. podaljšajo čas nalaganja. V časovni primerljivosti odzivnosti začetne strani

spletnega mesta bi izpostavili malce počasnejše nalaganje spletnega mesta RocketHub.

Minimalno čakanje povzročajo projekti, ki so na začetni strani, ampak povprečen

uporabnik spleta tega niti ne bi opazil. Po drugi strani pa je odzivnost podstrani na

spletnem mestu RocketHub malce hitrejša od konkurentov, razlika v odzivnosti je

minimalna. Registracija je potrebna na vsakem spletnem mestu, vsa tri spletna mesta

ponujajo vpis na njihovo spletno mesto preko Facebook-a.

38

Tabela 5: Analiza tehnologije spletnih mest

Tehnologija Kickstarter Indiegogo RocketHub

Odzivnost začetne strani Odlično Odlično Odlično

Časovna odzivnost 0,5s 0,5s 1s

Odzivnost podstrani Zelo dobro Zelo dobro Odlično

Registracija Potrebna Potrebna Potrebna

5.5 Zadetki v spletnih iskalnikih

Pri tej analizi smo v spletni iskalnik vnesli različne besede oz. besedne zveze, ki so v

povezavi z dejavnostjo s katero se ukvarjajo spletna mesta »crowdfunding«. Besedne zveze

so v angleškem jeziku. Rezultati so predstavljeni v Tabela 6 za spletni iskalnik Google, v

Tabela 7 za spletni iskalnik Yahoo! in v Tabela 8 za spletni iskalnik Bing.

Iz rezultatov lahko razberemo, da sta v spletnem iskalniku Google najbolje postavljena

Kickstarter in Indiegogo, med tem ko je RocketHub zgolj enkrat med zadetki.

Tabela 6: Zadetki v spletnem iskalniku Google

Besedna zveza Kickstarter Indiegogo RocketHub

Crowdfunding 3. mesto 4. mesto 3. stran

Online funding 1. mesto 2. mesto /

Funding platform 4. mesto 1. mesto /

V spletnem iskalniku Yahoo! prednjači spletno mesto Kickstarter, ki se zgolj pri eni

besedni zvezi ni pojavil med zadetki. Indiegogo se je pojavil med zadetki zgolj pri besedni

zvezi »funding platform«, med tem ko RocketHub ni bil nikoli med zadetki iskanja.

Tabela 7: Zadetki v spletnem iskalniku Yahoo!

Besedna zveza Kickstarter Indiegogo RocketHub

Crowdfunding 4. mesto / /

Online funding / / /

Funding platform 5. mesto 3. mesto /

V spletnem iskalniku Bing je bil zopet največkrat »zadet« Kickstarter. Indiegogo je bil

zopet med zadetki zgolj pri besedni zvezi »funding platform«. RocketHub pa zopet ni bil

med zadetki pri nobeni izmed uporabljenih besed oz. besednih zvez.

Tabela 8: Zadetki v spletnem iskalniku Bing

Besedna zveza Kickstarter Indiegogo RocketHub

Crowdfunding 2. stran / /

Online funding 5. stran / /

Funding platform 5. mesto 3. mesto /

39

Po teh podatkih lahko sklepamo, da je zgolj spletno mesto Kickstarter optimiziralo svoje

ključne besede in se tako posledično večkrat pojavlja med zadetki v spletnih iskalnikih.

Spletno mesto RocketHub se je po naših kriterijih zgolj enkrat uvrstilo med zadetke

spletnega iskalnika, kar je verjetno premalo.

Sklepamo lahko, da so spletna mestna namenjena zbiranju začetnega kapitala dobra

odskočna deska za »start up« podjetja. Ob poplavi ponudnikov pa se je teţko odločiti

kateri je primeren za nas. Kriteriji, ki vplivajo na odločitev so tako finančne narave kot tudi

obiskanost spletnega mesta.

Najuspešnejšo »crowdfunding« spletno mesto je Kickstarter, ki je do sedaj zbralo kar 220

mio dolarjev in uspešno izpeljalo 61.000 projektov. Negativna stran spletnega mesta je, da

moramo biti rezidenti ZDA, da lahko predstavimo projekt na njihovi spletni strani.

Provizija za uspešen projekt znaša 5%.

Indiegogo omogoča tudi projekte, kateri zbirajo denar v dobrodelne namene. Za razliko od

Kickstarter-ja omogoča, da projekt predstavijo rezidenti katerekoli drţave. Provizija za

uspešen projekt znaša 4%. Nerezidenti ZDA pa morajo plačati še dodatnih 25 dolarjev.

RocketHub za razliko od obeh zgoraj omenjenih spletnih mest ponuja kot nagrado

raznorazne foto natečaje, delo z modnimi kreatorji, marketinškimi podjetji itd.

Zaračunavajo 4% provizijo za uspešen projekt.

Iz finančnega vidika se najbolj splača predstaviti projekt na spletni strani RocketHub, saj

zaračunava 4% provizije glede na uspešen projekt. Nerezidentom ZDA pa ni potrebno

plačati dodatne premije oz. provizije. Vsaka spletna stran ponuja posebnosti, ter načine

plačila. Odločitev na kateri strani bomo predstavili projekt je odvisna predvsem od našega

projekt samega in ţelj uporabnika. Z uzakonitvijo JOBS zakona je poskrbljeno tudi za

pravni vidik »crowdfunding« spletnih mest.

40

6 SKLEP

Elektronsko poslovanje uporabljamo zaradi poenostavljenega poslovanja, kar zajema

izmenjevanje podatkov znotraj podjetja in posledično zmanjšanje stroškov poslovanja oz.

optimiziranje le teh. Tehnologija podpira povezavo računalniških sistemov ter izmenjavo

podatkov med njimi. Zajema vse dejavnosti poslovanja, ki se odvijajo s pomočjo

računalniških omreţij oz. programov. V teoretičnem delu smo se osredotočili tudi na

spletna mesta, saj predstavljajo osrednjo točko vseh digitalni komunikacijskih aktivnosti

določene organizacije. S pridobljenim znanjem smo laţje analizirali spletna mesta

namenjena zbiranju začetnega kapitala.

V diplomskem seminarju smo analizirali spletna mesta katera omogočajo zbiranje

začetnega kapitala podjetij. Pri analizi smo se osredotočili na štiri kriterije in sicer:

oblikovna podoba, vsebina, navigacija in uporabnost ter tehnologija. Bistvene razlike med

spletnimi mesti ni, saj so njihove vsebine zelo podobne. Iz oblikovnega stališča so spletna

mesta privlačno zasnovana, ne pretiravajo z animacijskimi učinki ali z izstopajočimi

barvnimi kombinacijami. Indiegogo in RocketHub imata slabše dizajniran logotip oz.

logotip ni izstopajoč, na drugi strani ima Kickstarter zelen logotip, ki pride do izraza na

beli podlagi. Nobeno spletno mesto ne pretirava z količino vsebine na začetni strani, kjer

so predstavljeni zgolj nekateri projekti, kakšna animacija in pa hiperpovezave do podstrani.

Glede navigacije in uporabnosti so spletna mesta brezhibna, vse komponente spletne strani

so tam kjer jih uporabnik pričakuje. Hitrost delovanja oz. nalaganja spletnega mesta je zelo

hitra na vseh straneh, opazno je sicer počasnejše nalaganje začetne spletne strani na

RocketHub, kar pa je posledica »neskončnega posodabljanja« projektov na začetni strani.

Povezava s Facebook-om je prisotna na vseh spletnih mest, kar je dandanes ţe skoraj

pravilo kot so tudi kontaktni podatki v nogi oz. glavi spletne strani. Spletno mesto

definitivno ni tisti kriterij, zaradi katerega bi se uporabnik odločil za eno oz. drugo spletno

stran. Glavni kriterij je sigurno provizija oz. moţnosti plačila, ki se med spletnimi mesti

razlikujejo, od 4% pa vse do 15%. Slaba lastnost spletnega mesta Kickstarter je sigurno

moţnost plačila zgolj z Amazon Payment in pa moţnost objave projekta zgolj za rezidente

ZDA. Potrebno bi bilo uvesti še moţnost plačila z PayPal-om, ter omogočiti objave

projektov nerezidentov ZDA.

Menimo, da je »crowdfunding« odlična priloţnost novih podjetij, kjer poleg denarja

dobimo občutek za naše potencialne stranke (številčna velikost, koliko so pripravljeni

odšteti za izdelek …). Bančna posojila oz. krediti se vse manj pogosti oz. jih je vse teţje

dobiti. Tudi obresti so po navadi tiste, ki odbijejo poslovneţa od tega, da bi sklenil

pogodbo z banko.

41

POVZETEK

Dandanes ţivimo v dobi v kateri je vpliv interneta in socialnih omreţij ekstremno velik, saj

lahko vsak trenutek kdorkoli izve za kakršnokoli novice iz več tisoč kilometrov

oddaljenega kraja na svetu. »Crowdfunding« spletna mesta so nastala ravno na tej

predpostavki, da lahko podjetnik predstavi svojo inovacijo oz. poslovno idejo ogromni

mnoţici ljudi, kateri ponudi moţnost financiranja njegove ideje. Investiran denar je brez

obresti, kar je nepredstavljivo pri odplačevanju bančnega kredita.

Osrednja tema diplomskega seminarja je bil predstavitev elektronskega poslovanja in v

povezavi z njim njegove vrste, oblike, modele ter seveda prednosti in slabosti poslovanja.

Podrobneje smo obravnavali modele poslovanja, ki smo jih predstavili glede na številne

različne avtorje. Poudarek je bil prav tako tudi na vrstah poslovanja in sicer glede na:

potrošnika, podjetje in drţavo.

Podrobno smo obdelali tudi spletna mesta, še posebej smo se osredotočili na vrste spletnih

mest ter na značilnosti dobrih spletnih mest. Poznavanje te teorije nam je kasneje prišlo

prav pri analiziranju »crowdfunding« spletnih mest.

Pri analizi spletnih mest namenjenih »crowdfunding-u« smo se osredotočili na štiri

kriterije, po katerih smo spletna mesta podrobno analizirali. Ti kriteriji so bili: oblikovna

podoba, vsebina, navigacija in uporabnost ter tehnologija. Na podlagi omenjenih kriterijev

smo prišli do sklepne ugotovitve, da so vsa spletna mesta odlično zasnovana in skoraj na

las podobna med sabo. Načeloma je njihov koncept enak, le podrobnosti so drugačne.

Ključne besede:

elektronsko poslovanje, modeli elektronskega poslovanja, spletno mesto, spletna stran,

spletna mesta namenjena zbiranju začetnega kapitala.

42

ABSTRACT

Today we live in an era in which the impact of the internet and social networks is

extremely large. It enables that at any moment anyone anywhere in the world hear about

news that happened thousands of kilometers away. Crowdfunding sites were created on

assumption that entrepreneur can present its innovations or business ideas to huge crowd of

people, which offers the possibility to finance his idea. Getting money with no interest rate

what so ever is unthinkable in the repayment of a bank loan.

The main topic of the thesis was to present e-commerce, relating to it its types, forms,

designs and of course pros and cons of this business. In details we discussed business

models, which were presented by many different authors. The focus was also on different

types of business in terms of: consumer, company and government.

In details we analyzed websites. We were especially focused on the types of websites as

well as the characteristics of good sites. Knowing this theory we later used it when we

were analyzing the crowdfunding websites.

When we were analyzing crowdfunding websites, we focused on four criteria. These

criteria were: design, content, navigation and usability, and technology. Based on these

criteria, we came to the conclusion that all websites have excellent design and are very

similar to each other. In principle, their concept is the same, only the details are different.

Keywords:

e-business, e-business models, websites, crowdfunding.

43

LITERATURA IN VIRI

1A. (2010). Statične ali dinamične spletne strani? Prevzeto 19. Julij 2013 iz Izdelava

spletnih strani: http://izdelava-spletnih-strani-

1a.blogspot.com/2010_06_01_archive.html

AdWords. (2012). Spletni trendi na spletnih iskalnikih. Prevzeto 30. Avgust 2013 iz

AdWords: http://adwords-si.blogspot.com/2012/03/spletni-trendi-na-spletnih-

iskalnikih.html

Afuah, A., & Tucci, C. (2003). Internet business models and strategies: text and cases.

Boston: McGraw-Hill.

Beti, A. (2010). Proizvodni model e-poslovanja - Delo diplomskega seminarja. Maribor,

Slovenija. Prevzeto Julij 2013

Bobek, S., & Sternad, S. (2008). EPF - Informacijski sistemi e-poslovanja. Prevzeto 9.

Julij 2013 iz Ekonomsko poslovna fakulteta: http://uni.epf.uni-

mb.si/U325/ucilnica/Predstavitve%20PPT/05_E_poslovanje/02_E_poslovanje%20

_ISEP.pdf

Falcon, A. (2012). 10 Crowdfunding Sites To Fuel Your Dream Project. Prevzeto 4.

Avgust 2013 iz Hongkiat: http://www.hongkiat.com/blog/crowdfunding-sites/

Fundable. (2012). The History of Crowdfunding. Prevzeto 3. Avgust 2013 iz Fundable:

http://www.fundable.com/crowdfunding101/history-of-crowdfunding

Grah, M. (2008). Spletna mesta. Prevzeto 16. Julij 2013 iz Sonce.net:

http://www.sonce.net/marketing/spletna-mesta/

Grošelj, B., & Prešern, S. (2000). Informatika za podjetnike. Portoroţ: Visoka šola za

podjetnike.

Hanke, J.-C. (2001). Spletne strani in HTML. Šempeter pri Gorici: Flamingo zaloţba.

Hribar, P. (2001). Spletne strani: Zvijače in nasveti. Nova Gorica: Flamingo zaloţba.

Jackson, P., Harris, L., & Eckersley, M. P. (2003). e-Business Fundamentals. London:

Routledge.

Jereb, E. (2002). Avtomatizacija pisarniškega poslovanja: Spletne tehnologije in dinamični

HTML. Kranj: Moderna organizacija.

Jerman-Blaţič, B. (2001). Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana: GV zaloţba.

Korošec, U. (2009). Značilnosti dobrih spletnih strani podjetij na primeru slovenskih

podjetij - Diplomsko delo. Vitanje, Vitanje, Slovenija.

Kovačič, A. (2009). Temelji elektronskega poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta

Ljubljana.

44

Leskovar, A. (2011). Izpis gradiva. Prevzeto 16. Julij 2013 iz Digitalna knjiţnica univerze

v Mariboru: http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=19731

Microsoft. (2013). Hiperpovezave. Prevzeto 19. Julij 2013 iz Office Microsoft:

http://office.microsoft.com/sl-si/access-help/hiperpovezave-HP005188817.aspx

Oblikovanje.com. (2013). Lastnosti kakovostnih spletnih strani. Prevzeto 29. Julij 2013 iz

Oblikovanje: http://www.oblikovanje.com/si/storitve/izdelava-spletnih-

strani/lastnosti-kakovostne-izdelave-spletnih-strani

Oseli, P. (2003). Šest lastnosti dobrega spletnega mesta. Gospodarski vestnik, 14-16.

Prive, T. (2012). What Is Crowdfunding And How Does It Benefit The Economy. Prevzeto

3. Avgust 2013 iz Forbes:

http://www.forbes.com/sites/tanyaprive/2012/11/27/what-is-crowdfunding-and-

how-does-it-benefit-the-economy/

Rappa, M. (2010). Business models on the web. Prevzeto 12. Julij 2013 iz Digital

Enterprise: http://digitalenterprise.org/models/models.html

Rolih, R. (2007). Trženje s pomogčjo spletnih iskalnikov. Ljubljana: GV Zaloţba.

Skrt, R. (2002). B2B poslovanje. Prevzeto 29. Julij 2013 iz Nasvet:

http://www.nasvet.com/b2b-poslovanje/

Smith, B. (2000). Oblikovanje spletnih strani za telebane. Ljubljana: Pasadena.

Toplišek, J. (1998). Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Zaloţba Atlantis.

Townsend, J. J., Riz, D., & Schaffer, D. (2004). Building Portals, Intranets, and Corporate

Web Sites Using Microsoft Servers. Addison Wesley Professional.

Turban, E., King, E., Lee, J., & Viehland, D. (2004). Electronic commerce - a managerial

perspective. Upper Saddle River (N.J.): Prentice Hall International.

Valh, D. (2008). Elektronsko poslovanje. Maribor: Doba Epis.

Weill, P., & Vitale, M. R. (2001). Place to space: migrating to eBusiness models. Boston:

Harvard Business School Press.

Wikipedia. (2013). Elektronsko poslovanje. Prevzeto 12. Avgust 2013 iz Wikipedia:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Elektronsko_poslovanje

Wikipedia. (2013). Spletišče. Prevzeto 29. Avgust 2013 iz Wikipedia:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Spleti%C5%A1%C4%8De