View
7
Download
0
Category
Preview:
Citation preview
Univerza na Primorskem Fakulteta za humanisti�ne študije Koper
DIPLOMSKO DELO
Simbolna ekonomija v mestih: revitalizacijska vloga krajevnega prizoriš�nega
potenciala mesta Piran
Mladen Brec Kulturni študiji in antropologija
Mentorica: izr. prof. dr. Mateja Sedmak Somentor: izr. prof. dr. Marjan Ho�evar
Koper, februar 2009
2
Simbolna ekonomija v mestih: revitalizacijska vloga krajevnega prizoriš�nega potenciala mesta Piran
Izvle�ek
V trendih preobrazbe družbeno-prostorske organiziranosti nasi�enost s
standardizirano in instrumentalizirano rabo urbanih prostorov (funkcije zagotavljanja
medprostorske povezanosti, prehodnosti, dostopnosti, rutinskih praks itd.) vse bolj
dopolnjujejo pogoji individualizacije ter fizi�ne in vsebinske diferenciacije v prostoru. Na
vrednostni in simbolni ravni postaja pomembno merilo razlike med urbanimi prostori. Slednji
z izpostavljanjem lokalnih partikularnosti pridobijo na vlogi specifi�nih krajev oz. prizoriš� v
širšem prostoru in omogo�ajo bolj selektivne in refleksivne prostorske prakse oz. dejavnosti,
kar se odraža tudi v raznovrstni potrošnji in ekonomiji krajevnih simbolnih kvalitet. Izbira,
interakcije ter delovanje akterjev v prizoriš�nem mestu preraš�a iz pasivnega v aktivni
kulturni manifest visoke selektivnosti, refleksivnosti, kreativnosti in participacije, isto�asno pa
reprezentira tudi sam sestavni del (vir) prizoriš�nih praks in potencial simbolne ekonomije
mesta.
Navkljub obsežnim merilom, ki jih poosebljajo družbeno-prostorske prakse razvitih
ameriških in evropskih mest pri ustvarjanju sodobne simbolizacije in prizoriš�enja
krajevnosti, diplomski referat poveže vzporednice z revitalizacijskimi težnjami in vsebinsko
problematiko (rešitvijo) piranskega mestnega jedra. V posodobljeni in usklajeni viziji bi
razli�ne potenciale prizoriš�nosti v mestu bilo mo� smiselno u�inkovito povezovati in Piran
reprezentirati kot simbolno kontinuiteto kulturno-umetniških, dogodkovnih, bivalnih,
prosto�asovnih ali celo specifi�nih storitvenih (izobraževalnih, upravnih) prizoriš�nih
orientacij. Vnašanje prizoriš�nih funkcij oz. vsebin kot krajevnih dodanih vrednosti kot bolj
refleksivnih prostorskih praks je lahko kvalitetna podlaga vsebinski revitalizaciji mestnega
jedra, kot tudi vidik širše revitalizacijske oz. razvojne strategije mesta Piran.
3
The symbolic economy of cities: a revitalizing role of local scenic potential of Piran town
Abstract
In trends of transformation of socio-spatial organization, the saturation with
standardization and instrumental use of urban spaces (its role in assuring spatial connection,
transitivity, accesibility and routine practices etc.) is becoming more end more intervolved
with conditions of individualization and ambiental (spatial) differentiation. Measure of
difference between urban places is becoming important on value and symbolic level. Such
strengthening of local particualrity emphasises the role of specific »scene« places in wider
space and develop more selective and reflective socio-spatial practices or activities, which
consequently represent diverse consumption of urban places and economy of local symbolic
qualities. Choice, interactions and activity of urban actors in scene oriented town are the
motives for the strategic outgrow from passive to active cultural manifesto of high selectivity,
reflectivity, creativity and democratic particpiation. At the same time they also represent a
component part (source) of typical scene practices and potentials of city’s symbolic economy.
In spite of extensive measures, which are embodied in socio-spatial practices of developed
American and European cities in creating contemporary symbolization and scenification of
locality, the discussion show some parallels with revitalization trends and socio-ambiental
problems (solutions) of the old-town core of Piran. Reconciliated and proper strategy would
have to integrate efficiently different scene potentials in town and represent it as symbolic
continuity of cultural artistic, eventfull, living, free-time or even specific service (educational,
administrative) scene orientations. Implementation of such symbolic scene practices and
activities in more reflective place consumption as a specific local comparative advantage, is
potentially a quality basis of old-town core thematic revitalization in a point of view of wider
revitalizing and developing strategy of Piran.
4
Kazalo…………………………………………………………………….…….. 4
1 Uvod ………………………………………………………………………… 5
2 Prenovljena modernost mest ………………………………………………… 7
2.1 O postmodernem mestu …………………………………………………………….... 7
2.2 Instrumentalnost in funkcionalnost v izrabi urbanega prostora …………….…......... 11
2.3 Refleksivnost in prizoriš�nost v mestih……………………...……………....…....… 12
3 Simbolna ekonomija in potrošnja urbane krajevnosti ……………………... 16
3.1 Redefinicija javnega prostora ……………………………………………...……....... 16
3.2 Koncept simbolne ekonomije (potrošnje) urbane krajevnosti …...……………..........19
3.3 Urbana kultura kot vir simbolne ekonomije v mestu; New York City ……………... 20
3.4 Drugi primeri krajevne simbolne ekonomije …….……...……………………….… 23
3.5 Strategije revitalizacije kot zasnova zavedanja urbane krajevnosti ……...……….… 24
4 Mesto kot demokrati�ni prostor ……………………………………………. 27
4.1 Potencial participativne demokracije in refleksivna vloga urbanih akterjev ……….. 27
4.2 Redefinicija urbanizma? ...…………………………………………………...……... 29
5 Revitalizacijski pomen krajevnega prizoriš�nega potenciala
mesta Piran …….……………………………………………………......….31
5.1 Urbani razvoj Pirana in njegova identiteta v zgodovinsko-kulturni retrospektivi …...31
5.2 Demografija mesta Piran ………………………………………………………...…...33
5.3 Revitalizacijske tendence v Piranu …………………………………………...…….. 36
5.4 Vidiki fizi�ne prenove mesta …………………………………………….…………. 37
5.5 Prizoriš�ni potenciali v vsebinski prenovi mesta …………………………………….42
5.6 Razvijanje refleksivne identifikacije in participacije v mestu …………….………....57
5.7 Upravljanje piranske prizoriš�nosti …..……………………………………………...59
6 Sklep ……………………………………………………………….………. 62
Viri …………………………………………………………………………… 66
Seznam slik …………………………………………………………………………………..68
Seznam tabel …………………………………………………………………………………70
Seznam grafov ……………………………………………………………………………….70
5
1 Uvod
Sodobna razvita mesta v zadnjih desetletjih mo�no okrepljenih globalizacijskih tokov
doživljajo renesanso. Demokratizacija na vseh ravneh družbenega dogajanja, lokalna
avtonomizacija, bliskovit razvoj, zlasti transportnih in informacijskih tehnologij ter strateška
orientiranost oz. bolje vklju�enost urbanih ekonomij in akterjev v globalno integracijo
ekonomskega prostora napoveduje sodobnim mestom neustavljivo prihodnost. Urbane študije,
ki so vedno pogosteje rezultat vzajemne transdisciplinarne participacije znanj razli�nih
klasi�nih znanstvenih disciplin (sociologije, geografije, ekonomije, managementa, arhitekture,
urbanizma, infrastrukturnih tehnologij, kulturnih študijev, antropologije, filozofije idr.)
pripisujejo na razli�nih ravneh mestom nenehne spremembe ter ve�anje vloge urbanosti na
nastajajo�ih postmodernih temeljih.
Diplomski referat v prvi instanci predstavlja prostorsko-sociološki prispevek o
specifi�nih vidikih urbanih prostorov, ki se navezujejo na funkcijo prizoriš�nosti, starteško
simbolizacijo krajevnosti ter ustvarjanje refleksivnih prostorov v sodobnem mestu. V sklopih
teoretskega dela uvodoma predpostavimo, da pojavi postfordisti�ne disperzije in
medsebojnega povezovanja (mreženja) mest v razmerah prenovljene modernosti postavljajo
pod vprašaj njihovo tradicionalno geografsko zamejenost kot prostorskih koncentratov
(poglavje 2). V �asu prežemanja procesov globalizacije, individualizacije (glokalizacije) in
krepitve vloge komunikacijskih in transportnih tehnologij, druga�na vloga delovanja akterjev
v urbanih prostorih lahko odpira razli�na aktualna kulturološka vprašanja. V kolikor mesta ne
pomenijo ve� nujne in racionalne potrebe kot neko�, in postajajo vse bolj odraz interesne,
selektivne in refleksivne izbire, želje, bi bilo pri�akovati zmanjševanje pomena rutinskih
praks in funkcionalnih izrab prostorov v mestu, isto�asno pa tudi spremenjene vloge urbanosti
nasploh. Namen diplomske teoreti�ne in empiri�ne diskusije pa bo ravno to. Skušati dokazati
krepitev krajevno specifi�nih, idiosinkrati�nih in prizoriš�nih urbanih praks (povezanih z
individualizmom življenjsko-stilskih profilov akterjev, iskanjem avtenti�nosti in
partikularnosti, reinkarnacijo flanerstva, fenomeni kulturnih vzorcev, dogodkovnostjo,
prezentacijo krajevnosti idr.). Prikazati prakse, ki bi v mestu pomenile obrat k potrošnji in
ekonomiji dodanih, simbolnih v(p)rednosti v prostoru ali predruga�enju izkustva do
pojavljanja urbanega nasploh (poglavje 3). S soo�anjem razli�nih primerov simbolne krajevne
potrošnje (npr. newyorškega Manhattna) bo mogo�e videti, kakšne so lahko sodobne rabe
urbanih prostorov z vidika javne urbane kulture, podobe, upravljanja, simbolnih vrednosti in
potecialnih revitalizacijskih u�inkov, in ali je urbane kraje v postmodernem mestu še mogo�e
6
vrednotiti s pojmovanjem tradicionalnih javnih prostorov. V nadaljevanju poudarjeno
obravnavamo vidik mesta kot demokrati�nega prostora in odkrivamo pomembno vlogo
participacijske mo�i urbanih skupnosti in akterjev pri umeš�anju urbanih vsebin in
vzpostavljanju simbolne potrošnje krajevnih kvalitet. Pokazali bomo tudi, da bolj refleksivni
odnos do mesta postavlja pod vprašaj tudi nekatere ustaljene urbanisti�ne prakse (poglavje 4).
Navkljub obsežnim merilom, ki jih poosebljajo družbeno-prostorske prakse razvitih
ameriških in evropskih mest je pri ustvarjanju sodobne simbolizacije in prizoriš�enja
krajevnosti mogo�e povle�i vzporednice tudi pri revitalizacijskih težnjah in vsebinski
problematiki piranskega mestnega jedra (poglavje 5). V sklopu empiri�nega dela razpolagamo
z degradiranim staromestnim ambientom in nizom visokih vsebinskih in prizoriš�nih
potencialov (v smislu histori�nih, simbolno-ambientalnih, bivalnih, dogodkovnih in
prosto�asovnih kvalitet), katerih bi lahko integracija v histori�nem mestnem jedru, bila pri
u�inkoviti realizaciji revitalizacijske strategije ne samo pripro�ljive in strateško-primerjalne
narave, temve� dodobra premišljena in neizogibna praksa.
Z metodološka vidika skuša interdisciplinarno usmerjena teoretska podlaga soo�iti in
povezati razli�ne topose urbanega, vse od kulturoloških, socioloških, ekonomskih, pa do
geografskih in urbanisti�nih kontekstov. Iz�rpen konceptualno-pojmovni konglomerat, na
katerega se opira diplomsko delo, bazira na prou�evanju literature tako doma�ih (Mlinar,
Ho�evar, Ravbar) kot tudi tujih (Zukin, Amin, Thrift, Auge, Koolhaas) mednarodno
uveljavljenih avtorjev s podro�ja raziskovanja razvojno-preobrazbenih procesov sodobnih
mest. Na drugi strani predstavlja empiri�ni del poskus aplikacije referen�nih praks in dognanj
primerov urbanega prizoriš�enja ter simbolne ekonomije na problematiko strategije vsebinske
revitalizacije piranskega mestnega jedra. Specifi�na analiza prizoriš�nih potencialov v Piranu
je zasnovana na individualnem raziskovalnem angažmaju. Naslanja se na nekatere že
opravljene kvantitativne in kvalitativne terenske študije (relevantnih v okviru Projekta PMM),
na spletno ob�insko informativno ter slikovno gradivo in vrsto komunikacij z neformalnimi in
formalnimi voditelji pomembnejših funkcij znotraj piranskega mestnega jedra. Razli�ni
pridobljeni podatki (demografski, sektorski, javnomnenjski) s strani spletnih virov, prebiranja
opravljenih študij in nekaterih strateških ob�inskih dokumentov, biltenov in publikacij, je
pomenilo solidno informacijsko ogrodje za razvijanje lastnih hipoteti�nih zaklju�kov okrog
pomena prizoriš�nosti v vsebinksih revitalizacijskih dilemah mesta Piran.
7
2 Prenovljena modernost mest
2.1 O postmodernem mestu
V akademskem diskurzu na eni strani obstaja soglasje, da tradicionalne in moderne vzorce
urbane družbeno-prostorske organiziranosti dopolnjujejo ter vse bolj zamenjujejo atributi in
fenomeni postmodernih, nadmodernih in postfordisti�nih na�el družbeno-prostorskega
delovanja. Po drugi strani pa tovrstno diskusijo še vedno zamegljuje premajhna znanstvena
sistemati�nost, kohezivnost, koherentnost ter teoretsko-prakti�na transaktivnost (vzajemnost)
med razli�nimi akademskimi disciplinami urbanih študij. Avtorji razli�nih strokovnih okolij v
veliki meri tudi razli�no vrednotijo, identificirajo, poimenujejo ali prikazujejo pomen
dolo�enih zna�ilnih ravni v tem procesu t.i. postmoderne urbane metamorfoze. Sicer se v
zadnjih dveh desetletjih, tako na mednarodnem nivoju kot v Sloveniji, uveljavljajo prostorske
študije z bolj transdisciplinarno in integralno akademsko držo, ki poskušajo prese�i klasi�ne
akademske delitve in okvire z namenom celovitejšega razumevanja kompleksnosti
postmodernega mesta.
Med najsplošnejše teoretsko in konceptualno izhodiš�e v prostorsko-sociološkem
raziskovanju preobrazbe sodobnih mest predstavlja uveljavljen koncept vzajemnosti procesov
individuacije in globalizacije v prostoru (Mlinar, 1994. V: Ho�evar, 2000, Vranjež, 2001).
Gre za sklope dveh navidezno navzkrižnih procesov povezovanja (integracije,
homogenizacije) v prostoru na eni strani ter so�asnega osamosvajanja (diverzifikacije,
lokalizacije) na drugi. V razmerah globalnega pove�evanja prostorsko-�asovnega kr�enja in
emancipacij akterjev na razli�nih teritorialnih ravneh tradicionalne (hierarhi�ne) razlike med
posameznimi prostorskimi enotami (npr. mesti, kraji, regijami) hitro tonejo v novem, mrežno
povezanem in transaktivno delujo�em prostorskem sistemu. V tem pogledu integracija in
raznovrstnost prostorskih praks najprej druga drugo izklju�ujeta, dopolnjujeta, v zadnji
razvojni instanci pa pride do njunega vzajemnega odnosa. Opisana Mlinarjeva razlaga
(Mlinar, 1994. V: Ho�evar, 2000, Vranjež, 2001) uspe kot skupni teoretski imenovalec
vklju�iti veliko število podrejenih pojavnih razli�ic, pojmovnih oblik (interpretacij, razlag,
imenovanj) ter specifi�nih poudarkov znotraj segmenta zna�ilnih bodisi globaliziranih ali bolj
indvidualiziranih prostorskih praks, ki so plod razli�nih, tudi svetovno priznanih avtorjev v
kontekstu raziskovanja procesov urbane preobrazbe.
Postmoderno družbo gre razumeti kot prenovljeno moderno in visoko kompleksno
(predvsem informati�no) globalizirano družbo, ki na tradicionalnih ali modernih temeljih
gradi novitete postfordizma, individualnosti, pluralizma, eklekticizma in multiplih identitet,
8
dinami�ne spremenljivosti, odprte mrežne soodvisnosti ter vsesplošne demokratizacije.
Obdobje nekakšnega »konca velikih zgodb« ali konca velikih teorij (Lyotard, 1993,
Fukuyama, 1992. V: Mlinar, 2004:70), ki naj bi ga mra�ile visoka stopnja tveganja in kriza
smisla, (Beck, V: Matkovi�, 2003:12) obletava neskon�no število majhnih zgodb,
alternativnih rešitev in vrednot, ki se v družbi menjavajo, koeksistirajo, konkurirajo in
prepletajo med seboj (Matkovi�, 2003:10).
Že precej uveljavljeni termin obdobje postmoderne Auge (2005) dopolnjuje s pomensko
sorodnim izrazom nadmoderna, kjer z antropološkega glediš�a soo�a razli�ne vidike
prelivanja moderne v sodobno t.i. stanje nadmodernosti. Življenje �loveka v �asu zahodnega
razvojnega napredka narekuje »preobilje dogodkov, prostorov in individualizacija referenc«
(Auge, 2005:49), kar potencira smisel o zavedanju in razpolaganju s �asom in prostorom. Z
globalnim razprostorjenjem pa na drugi strani postaja preobilje prostorov oz. ne-krajev tipi�ni
atribut nadmoderne. Kot izjemno standardizirani in uniformirani prostori tokov prehodnosti,
dostopnosti, povezav in mobilnosti (ceste, letališ�a, infrastruktura, koridorji, železnica,
centrale, postaje, višinske komunikacije…) ob transportni in komunikacijski tehnologiji
odlo�ilno prispevajo k premagovanju in relativizaciji stroškovnih, �asovnih ter prostorskih
ovir (t.i. stroškovno-prostorsko-�asovna konvergenca).
Nadmoderni Auge (2005:52,79) napoveduje tudi nepri�akovano vrnitev subjekta;
nekakšne prenovljene moderne, ki se odraža v pomembni (prizoriš�ni) vlogi zna�ilno
identifikacijskih, zgodovinskih in simbolnih prostorov. Gre za iskanje in hrepenenje po
diverziteti, individuumu, posebnostih lokalnih identitet in krajevnih tradicij, simboliki,
svobodi, individualiziranih referencah oz. interpretacijah v množi�ni standardizirani globalni
produkciji (kulturi). V tem pogledu je klju�nega pomena oblikovanje in trženje nekakšnega
simbolnega imaginarija, simbolne ekonomije (Zukin, 1995:2-11), vrednot pripadnosti, izjem,
avtenti�nosti, prepoznavnosti in kvalitete posameznikov s svojim prispevkom k širši kulturni
raznovrstnosti v »kulturni ekonomiji« (Harvey, 1989; V: Ho�evar, 2000:49). Zato iz javnosti
in civilne družbe (t.i. bottom up modeli oz. od spodaj navzgor) prodirajo nove oblike
druženja, participacije, identifikacije, mešanja pa tudi izgubljanja identitete posameznika
(akterjev) v širši politi�ni oz. življenjski realnosti. Skupnosti, katerih družbena veziva
postajajo skupen interes oz. kapital, izbira ugodnega življenjskega stila, identifikacija,
participacija ipd., ki se v sodobnem konkuren�nem svetu nenehno spreminjajo, so tudi
ranljive, krhke in nagnjene k hitremu razpadu ali preoblikovanju. Augejeva argumentacija v
svojem vrhuncu prepri�uje, da sodobno stanje nadmodernosti ni ni� drugega kot sama
9
vzajemnost (sovplivanje) med svetovi kultur in svetovi posameznika. Prav omenjeni
postmoderni trend subjektivizma v globalni družbi in prostoru pa nenazadnje sovpada s
spodnjo tematsko diskusijo o postmoderni prizoriš�nosti in simbolni ekonomiji. Še prej pa z
namenom širšega (okvirnega) razumevanja in konceptualne umestitve sodobne prizoriš�nosti,
velja obrazložiti razmere oz. pogoje postmoderne urbanosti.
O »fenomenu« postmodernega mesta je veliko napisanega, skoraj toliko, do koder sežejo
razsežnosti njegovega delovanja, vpliva in obstoja. Diskusija o epistemološkem vprašanju
sodobne postmoderne urbanosti postavlja pod vprašaj tradicionalno geografsko, izrazito
fizi�no in teritorialno pojmovanje mest kot distinktivne enovite tvorbe – celote. Postmoderna
urbanost je razpršena veriga vplivnih urbanih regij povezanih s prostori oz. koridorji
transportne, telekomunikacijske, energetske ter komunalne infrastrukture (letališ�a, postaje,
centrale, avtoceste in ostale logisti�ne in dostopnostne povezave, tehni�na omrežja). Oblike
fizi�nega in virtualnega mreženja akterjev so teritorialno razprostorjene, njihova potencialna
razpršenost t.i. sledi (footprints) oz. urbanih vplivov pa ve�ja kot kdajkoli doslej (Amin,
Thrift; 2002:22). Bistvena lastnost, ki definira družbeno prostorskost mesta oz. urbanost kot
tako je mreženje interakcij, vse dokler obstaja ob�utna prostorska bližina (propinquinity)
(Amin, Thrift; 2002:31-50). Prostorske silnice mesta se odpirajo navzven s težnjami po
medsebojni povezavi, cirkulaciji oz. tokovni izmenjavi virov (dobrin, idej, ljudi, kapitala,
informacij itd.) (Ho�evar, 2000:36) in nadaljnjim nepredvidljivim koriš�enjem razvojnih
potencialov. Težnje po transteritorialnih integracijah in mrežnem povezovanju med mesti
sprožajo relativizacijo tradicionalnih hierarhi�nih teritorialnih razmerij med posameznimi
prostorskimi enotami (mesti, regijami, državami). Mesta namre� konstantno pove�ujejo svoj
prispevek in obseg v širšem geografskem prostoru ter formalno (administrativno), interesno in
participativno, prevzemajo vloge in pristojnosti denimo nacionalnih držav (kot »višjih«
teritorialnih ravni) ter s tem slabijo njihovo teritorialno vlogo. Redefinirajo se tradicionalni
indikatorji pripisanosti (npr. odnosi med centralnimi (nadrejenimi) in perifernimi (odvisnimi)
kraji), ki isto�asno pomenijo premik od vertikalnih k bolj horizontalnim vzorcem delovanja
med prostorskimi ravnmi. Mesto vse bolj postaja sistem z zmanjševanjem interne hierarhi�no
urejene koherence z nepovezanimi procesi in socialno heterogenostjo.
V najsplošnejših socioloških razpravah prevladuje razmišljanje, da sistemsko prehajanje iz
fordisti�nega v sodobni postfordisti�ni na�in proizvodnje spreminja družbeno-prostorske
temelje modernega mesta v model t.i. postmoderne urbanosti. Na�in proizvodnje in potrošnje
namre� pomembno vpliva na funkcijo in oblikovanje prostora v urbani krajini (Tomši�,
10
2004). Z uvedbo teko�ega traku (za�etek Henry Ford, l. 1914) v nekdaj prevladujo�ih
sekundarnih dejavnostih (težka, kovinska, predelovalna, prehrambena industrija) se je pri�ela
izrazita standardizacija proizvodnje. Le-ta je prerasla v pretirano standardizacijo
vsakodnevnega življenjskega okolja, ki je z na�enjanjem vrednot (npr. identitete,
raznovrstnosti, krajevnih avtenti�nosti, okoljskega ravnovesja idr.) zmanjševala »indeks
humanocentri�nosti« urbanega življenja. Vse do danes se ohranjajo prepri�anja skeptikov o
ve�jih negativnih vidikih globalizacije v prostoru.
Toda razvoj kapitalisti�ne produkcije se v zadnjih desetletjih soo�a z razli�nimi,
postfordisti�nimi oz. postmodernimi okoliš�inami. V sodobnih mestih je vse bolj �utiti
gonilne impulze t.i. nove ekonomije in terciarnih, kvartarnih ali kvintarnih »gospodarskih
panog« (z redefiniranimi lokacijskimi faktorji podjetij), pri katerih lahko prednja�ijo
nematerialne storitve, simbolni pomeni, iskanje koncentracije znanja ali vplivnih akterjev,
informacij ter visoko kvalificirane delovne sile (t.i. ustvarjalnega razreda). S krepitvijo
konkurence in druga�nih, raznovrstnih želja potrošnikov (po kvalitetnih, specifi�nih,
unikatnih izdelkih) se pove�uje �ut za prilagajanje tovrstnim individualiziranim potrošniškim
praksam. V polju sodobne kulturne ekonomije in potrošnje se dviga življenjski standard
(ve�ja kupna mo�) in ozaveš�ajo vrednote raznovrstnosti identitet, stilov in na�inov življenja.
To zahteva usmerjenost v bolj fleksibilno, inovativno produkcijo, prav tako pa tudi
transformacijo raznovrstnosti v vidik simbolne potrošnje prostorskih ali bolje krajevnih
kvalitet, o �emer bo tekla osrednja diskusija same diplomske naloge.
Postmoderno mesto je tako v najširšem smislu družbeno-prostorski izraz postmoderne
družbe. Struktura postmodernega mesta postaja fragmentirana, fleksibilna, heterogena in odprta
povezana mreža. Njegova podoba zaide tako med standardizirane arhitekturne oblike kot tudi
med specifi�ni lokalne estetike v nekakšen eklekti�ni urbani design. Sodobna urbana
ekonomija �rpa vire v diverzificirani storitveni produkciji, potrošnji ter iz vzorcev urbane
kulture same, ki so nesegregirano porazdeljeni v izbirah življenjsko-stilskih praks. Tudi
mangement mesta se vse bolj opira na korporativno, projektno in dinami�no upravljanje s
strateško povezanimi partnerskimi oblikami in podjetniškimi tipi vodenja. Opisani pojavi
postfordisti�ne disperzije (Ravbar, 2004:93. V: Poga�nik A. et al., 2004), mreženja interakcij,
komunikacijskega tehnološkega napredka in storitvena osnova proizvodnje na ravneh
strukture, kulture, ekonomije, arhitekturne podobe, planiranja in urbanega managementa
preobražajo mesto v t.i. postfordisti�no oz. postmoderno urbanost (Ho�evar, 2000:50).
11
2.2 Instrumentalnost in funkcionalnost v izrabi urbanega prostora
Zna�ilna logika cirkulacije nivojev lokalnosti, regionalnosti, nacionalnosti in globalnosti v
prostoru mesta spreminja v vozliš�a informacijskih in tržnih sistemov (tokov) z nepopisno
u�inkovito omrežno mo�jo (Sassen V: Koolhaas et al., 1999:49). Transaktivno in mrežno
delujo�i deli mesta, ki jih pooseblja t.i. konkuren�na funkcionalnost nekrajev, »prostorov
tokov« (Castells, 1996, V: Lenar�i�, 2004:127) ter infrastrukture so pravzaprav logisti�ni
predpogoj v procesih transteritorialnih integracij.
Ko globalno informira lokalno in obratno (Abel, V: Koolhaas et al., 1999), je mestu
pripisano biti v nemestu oz. nekraju (Auge, 2005:76). Ta vidik se v mestih odraža v izrazitem
pove�evanju rabe »instrumentalne urbane prostorskosti« in iskanju vse bolj raznovrstnih
dostopnosti, kjer »instrumentalni prostori (spaces) postajajo sredstvo za doseganje
dostopnostnih ciljev« (Ho�evar, 200:41). Tipi prostorov, katerih klju�na naloga je
premagovanje �asovno-stroškovnih ovir v prostoru, so vezani na rutinske, vsakodnevne
�asovno-prostorske poti akterjev v mestu. So zgolj fizi�ni prostor rutinskega delovanja
posameznikov ter njihovo sredstvo prehoda, prenosa in medsebojnih povezav. Amin in Thrift
(2002:9) razlagata tovrstno tranzitivnost skozi metaforo neizmerne mobilnosti in razpršene
prostorsko-�asovne odprtosti mesta. Bila bi objektivna prostorska manifestacija vsakodnevnih
poti - mešanja, sre�evanja, izmenjavanja, potovanja in prehodnosti nasploh.
Zakaj, kot re�eno, Auge (V: Koolhaas et al., 1999; Auge 2005) tovrstno morfologijo
mesta imenuje ne-kraji (non-places) in jih postavlja ob levi bok izžarevanja nadmodernosti v
prostoru? Ker so le-ti izpraznjeni zgodovine, kulture, simbolnega in identitete, pa najsi gre za
letališ�a, parkiriš�a, nakupovalna središ�a, bencinske �rpalke, avtoceste, tematske parke,
restavracije hitre prehrane, hotelske sobe ali poslovne objekte. Za ne-kraje veljajo morfološki
atributi prehodnosti, zamenljivosti, funkcionalnosti, podobnosti, regulativnosti, monotonosti
in racionalnosti, s �imer dobiva urbani prostor uniformno preobleko standardiziranosti,
predvidljivosti, anonimnosti in brez�asnosti. V vizualni predstavitvi bi morda spominjalo na
sistemati�no lepljenje in neskon�no ponavljanje zdolgo�asenih arhitekturnih vzorcev
(Koolhaas, V: Koolhaas et al., 1999:27). Tu sodobno mesto ne pozna nikakršnih pravil in
morfološko deluje kot konvencionalno, generi�no mesto, prostor poln brezizraznosti (Košir,
2004).
Instrumentalna izraba prostora je tako povezana s porastom rutinskih praks prehodnosti,
iskanja boljše dostopnosti in povezljivosti v mestu. Prostori postajajo sredstva s služnostnim
namenom in dajajo s svojo izrazito uniformiranostjo ne-krajevni videz vsebinske
12
izpraznjenosti. V teh pogledih se mesto razodeva kot o�iten prostorski izraz množi�ne
potrebe, s katero instrumentalni prostori šele omogo�ajo vzpostavitev družbeno-tehni�nih
omrežij in nadaljnji zagon cirkulacij dobrin (svetovne raznovrstnosti) v prostoru. Zato
razli�ne razvojne strategije sodobnih mest pogostoma najdejo podlago prav v �vrstem
intraurbanem in transakcijskem (interurbanem) mrežnem povezovanju (Ravbar, 2004:94).
Za trajnejše urbano vklju�evanje v mrežni sistem širših transnacionalnih integracij in
u�inkovitejši angažma, bodisi v krepitvi lokalne avtonomije, odprtosti, emancipacije,
stremljenju k razvojnemu preboju ali v boju s konkuren�nimi mesti, kli�e po prepoznavanju
druge, subjektivisti�ne plati logike oblikovanja sodobne družbenosti in prostorskosti.
Individualizacijske in lokalizacijske težnje v prostoru so danes pisane na kožo iniciativi
participacijske demokracije ter intenziteti interakcij vplivnih urbanih akterjev (skupnosti,
organizacije, podjetja, posamezniki). V spodnjem delu bo diskusija posve�ena raz�lembi teh
številnih trendov osamosvajanja, nudenja raznovrstnosti, refleksivnega iskanja dodane
vrednosti, zavedanju o lokalnih prednostih, avtenti�nostih, identiteti ter ustvarjanju krajevnih
(prizoriš�nih) potencialov v prostoru kot takem. Tako se mestna prostorskost �edalje bolj
spreminja v življenjsko, refleksivno izbiro akterjev.
2.3 Refleksivnost in prizoriš�nost v mestih
Obravnava trendov »refleksivizacije« družbeno-prostorskih praks zajema v tem
diplomskem delu na abstraktni ravni vsebinsko argumentacijo okrog ustvarjanja sodobne,
postmoderne prizoriš�nosti, simbolne ekonomije in participativne demokracije z refleksivno
vlogo urbanih akterjev. Gre za pojavno obliko osamosvajanja, diverzifikacije in subjektivizma
v prostoru kot drugega vidika dinamike razvojnih sprememb — enotnosti nasprotij procesov
individuacije in globalizacije v prostoru (Mlinar, 1994. V: Ho�evar, 2000, Vranjež, 2001).
Kulturološke razlage pri obravnavi postmodernega subjektivizma v prostoru odkrivajo
reinkarnacijo individuuma, prilagajanju individualiziranim življenjsko-stilskim praksam
(participativni demokraciji, emancipaciji, avtonomnosti) in vse bolj diferenciranim
konzuptivnim specifikam v družbeno-prostorskih praksah. Reinkarnacija individuuma je
pravzaprav reinvencija koncepta flaneurja. Torej doživljanja in o�aranja mestnega sprehajalca
nad izložbami in mestnim vrvežem po W. Benjaminu in G. Simmlu (Amin, Thrift 2002:10-
11). V preteklosti je pripadnost mestu krojila teritorialna sociabilnost in koherentna oz.
predvidljiva interaktivna komunikacija s poudarkom na kolektivnem nezavednem -
zgodovinskem spominu. Odlo�ilne predispozicije so bili kraj bivanja in dela, vez z doma�im
13
krajem, sorodstvo, mestne družine, rodovi, sosedstvo, življenjska poznanstva, sre�evanja,
ustaljeno druženje idr. Sodobna reinkarnacija modernega flaneurja se manifestira v novi
postmoderni preobleki popotnika, potrošnika, turista, obiskovalca, umetnika, hedonista,
poslovneža, ki postaja vse pomembnejši del t.i. urbane scenografije. V tem pogledu se
refleksivna urbana vsakdanjskost odvija v prizoriš�u (kraju) – prostoru mimezisa, kjer gre za
polno mero reprezentacij, simulacij in dogodkovnosti s poudarkom sodobnega urbanega
multi/trans-kulturalizma (Welsch, 2001). Mesto postaja kompleks multiple temporalnosti in
prostorskosti skozi razli�na urbana okolja in življenjskih stilov.
Auge (2005) pojmuje refleksivno urbano krajevnost kot odsev prenovljene modernosti.
Sodobni svet naj bi bil ob mo�ni poplavi uniformnih ne-krajev na drugi strani splet simbolnih
prostorov krajev, s katerimi se posamezniki prepoznavajo in odkrivajo nove povezovalne
potenciale. Prostori krajev manifestirajo simbolno povezovalno mo�, kolektivno identiteto in
svojevrstno zgodovinskost. Glavnina sodobnih mest ima v trenutnem stanju dolo�en odsev
preteklosti, ki lahko tvori identitetno bistvo. Tudi v ve�ini slovenskih mest lahko vidimo
odsev preteklega dogajanja v sami zgradbi oz. urbanizmu: anti�ne korenine, srednjeveška
mestna jedra, klasicisti�ne ulice, stanovanjske stolpnice iz obdobja funkcionalizma, navezava
na podeželje itn. V kolikor ima mesto svojo zgodovino in identiteto, obstaja tudi dolo�en
kolektivni nezavedni spomin, ki spontano in dolgotrajno nastaja z nenehnim vpisovanjem
tiso�erih, a med seboj združljivih odnosov do sveta in ljudi. Odnose med posamezniki
(skupne vezi, sledi, izkustva) pomembno vzpostavljajo prav simboli, ki prek retorike
kognitivne psihologije dosegajo nujno sociabilnost, antropološkost in pomenskost simbolnega
prostora. Ravno zato, »ker je težko ustvarjati vezi, naj bi bilo še težje komponirati željene
kraje v dolo�enem prostoru« (Auge, 2005:88). Tako je denimo imaginacija oz. simbolna
predstava kraja vezana na specifi�nost urbanih prizoriš�, praks in dolo�eno trenutnost
dogajanja v mestih — npr. New York kot Manhattan, Pariz kot sproš�eno življenje ob kavi,
Barcelona kot mesto doživetij, Milan kot mesto mode, Amsterdam kot Severne Benetke,
Dunaj kot evropska kulturna prestolnica itd). Mesta se torej morajo, kljub omogo�anju
funkcionalne raznovrstne dostopnosti, na drugi strani posvetiti umeš�anju in ozaveš�anju
dodanih in primerjalnih prednosti, ki jih nudijo raznovrstnost, partikularnost, druga�nost,
avtenti�nost in prepoznavnost same urbane krajevnosti (prizoriš�nosti) v širšem prostoru.
Raznovrstna (heterogena) urbana krajevnost zato nastopa kot protiutež homogeni urbani
prostorskosti.
14
Z visoko selektivnostjo in refleksivnostjo urbanih akterjev pri izbiri svojevrstnih
prostorskih praks nastaja potreba po oblikovanju za to specifi�nih urbanih prostorov – krajev
(places), prizoriš�, ki uspejo zadovoljiti potrebe akterjev in kapitala po ustrezni meri
diferenciacije (raznovrstnosti in razlo�ljivosti) v prostoru v odnosu do prisotnosti številnih
»o�iš�enih« prostorov z namenom »iti skozi« (Mlinar, 1998:66). Vzpostavlja se zavestno
profiliran odnos do izbire (želeti, tam biti) tovrstnih krajev bodisi za prebivanje, prosti �as,
storitev, raziskovanje, investiranje, potrošnjo, emancipacijo idr.
Kraji in prizoriš�a morajo biti odraz specifi�nosti interakcij v prostoru, dela kvalitete,
urbane kulture in krajevne simbolne ekonomije (Zukin, 1995) — nezamenljivi, funkcijsko,
simbolno (pomensko) in vizualno edinstveni, zapomnljivi, (re)prezentativni in prepoznavni
(npr iskanje spektakla, simbolno-ambientalne enkratnosti, komoditete, ugodja, ekspresivnosti
itd. v prosto�asovnih vsebinah). Ob tem je neizogibno (so)delovanje urbanih akterjev oz.
uporabnikov v urbanih odlo�itvenih procesih, ko se ti ne samo prilagajajo, temve� jih
posredno ali neposredno sooblikujejo z lastnimi referen�nimi izkustvi in skušajo opozarjati na
dosledno vklju�evanje svetovne univerzalnosti in avtenti�nih lokalnih kvalitet v odnosu do
posameznikovega zadevajo�ega »okolja« (pomen delovanja urbanih akterjev na širši in celo
globalni ravni). Izbira življenjskega stila (modus vivendi) glede na vsebinske, vizualno-
estetske, stimulativne, simbolne in druge klju�ne domene urbane prizoriš�nosti, razlaga
postmoderno refleksivno umeš�anje identitet in družbenih vsebin v prostoru (Ho�evar,
2000:157). Gre za preustvarjanje sociabilnih prostorov v specifi�ne identifikacijske kraje v
izkoriš�eni prostorski bližini (propinquinity), ki so »prostorska konkretizacija« (Amin, Thrift,
2002:63) tovrstnih interesnih interakcij med akterji. To so tudi temelji novih potencialov
družbenosti v smislu prizoriš�ne (krajevne) sociabilnosti — prepletanja ineraktivnosti
akterjev in lokalnih refleksivnih kvalitet v prostoru.
Mesto v nekem smislu vselej nudi svoj prostorski potencial medija ter kulisne arhitekture,
vnesenosti vsebin, interakcij, dogodkov kot same prizoriš�nosti. Postmoderno urbano
prizoriš�e Ho�evar opredeljuje kot:
»…vsak odprt ali zaprt javni mestni prostor (space) ter zasebni prostor s pretežno javnim dostopom oz. pristopom in vsakršna oblika prostorske situacijske postavitve (setting, scene) na kateremkoli obmo�je v mest, ki ima v razli�nih kontekstih minimalne ob�asne ali trajnejše lastnosti krajevnosti (placeness)« (Ho�evar, 2000:138).
Vrsto vidikov ustvarjanja urbane prizoriš�nosti (selektivnost, partikularnost, razlo�ljivost,
raznovrstnost, simbolni pomen), ki prezentirajo refleksivne prostorske prakse, spremlja tudi
kontekstualnost urbane prizoriš�nosti. Slednja manifestira ustrezno prostorsko-�asovno
15
umestitev glede na situacijo, soudeležbo akterjev in njihovih interakcij na dolo�enem kraju
(iskanje spektakla, simbolno-ambientalne enkratnosti, komoditete, ugodja, ekspresivnosti
itd.). Pozornost izbire akterja in organizatorja je usmerjena na kontekst konkretnega prostora
in �asa (kje, kdaj) odvijanja, izvajanja ali prirejanja nekega dogodka. Pri�akovanja obstajajo
tudi do primerne umestitve vsebin, omogo�anja navzo�nosti identitet in kvalitetne
organizacije pri dolo�enem dogodku (event, happening). V okviru prireditvene kulture mesta
mora dogodek ponuditi najvišji nivo dostopnosti, partikularnosti, vklju�enosti in raznovrstne
prisotnosti. V preteklosti je bila prizoriš�na kultura dokaj omejena na množi�na in na�rtovana
udeleževanja in prireditve (shodi, parade, povorke, praznovanja). Sodobna krajevna
prizoriš�nost pa pravzaprav postaja rezultat vse ve�je števil�nosti dogodkov in življenjsko-
stilske demokratizacije raznovrstnosti akterjev v mestu.
Refleksivnost prostorskih praks v mestu je rezultat simbolne potrošnje posameznih
parikularnih »prizoriš�nih« krajevnosti. Obiskovanje in raba refleksivnih prostorov (krajev) je
povezana z odkrivanjem specifi�nih potreb, želja, izbir in želja urbanega individuuma pri
umeš�anju in soustvarjanju vsebin v urbanem okolju. Tu se prostori prelevijo v kraje
avtenti�nih pejsažev, izkustev in raznovrstnih doživljajskih miljejev. Kot bo videti, novodobni
etosi performativnosti, spektakularnosti, sre�evalnosti in reprezentativnosti razpoznvanih
mestnih prostorov vse bolj prehajajo v sfero zasebnosti, isto�asno pa narekujejo trende
komercializacije, komodifikacije, privatizacije ter javno-zasebnih partnerstev same krajevne
prizoriš�nosti.
16
3 Simbolna ekonomija in potrošnja urbane krajevnosti
3.1 Redefinicija javnega prostora
Razli�ne tematizacije urbanih prostorov pomenijo zasledovanje druga�nih izkustev
prostora kot takega in pri�etek redefinicije pojma urbanega nasploh (za�etki npr. Disneyevih
parkov in pojav ameriških nakupovalnih centrov sredi 60. let). Tradicionalno razumevanje
javnih prostorov takoreko� na�enjajo vse pogostejši pojavi tematizacije in disneyizacije
urbanih prizoriš� (Zukin, 1995), kjer gre za uprizarjanje tematskih in vsebinsko
individualiziranih doživetij (izkustev) oz. regulirano potrošnjo tovrstnega prostora z
vnašanjem logike performativnosti, komoditete, krajevne edinstvenosti, prepoznavnosti in
senzualnih (simbolnih) konotacij.
Konkretna tematska realnost Disneyevih parkov (Anaheim, Orlando, Pariz, Tokio, Hong
Kong) predstavlja franšizno in korporativno uprizarjanje realnih prostorov virtualnih svetov
skozi simbolno utrjevanje kolektivne ameriške imaginacije (fantazij, sanj, podob) iz ameriške
družbe, zgodovine ali filmske, glasbene, literarne in pravlji�ne produkcije. Gre za fiktivno
identiteto oz. družbo, kjer ljudje delajo, živijo in konzumirajo simbolne proizvode (slika 1).
Mo�na dodana vrednost, ki se jo vselej da iztržiti kot kapital, ima torej vir v nematerialnem,
imaginarnem, simbolnem. Podoben svojevrsten režim poljavnega ponujanja zabavne
simbolne industrije reprezentira zabaviš�ni park Gardaland ob Gardskem jezeru v Italiji (slika
2). Zaradi obsežnih pozitivnih družbenih in ekonomskih u�inkov so tovrstni tematski parki
deležni razli�nih administrativnih in drugih ugodnosti s strani lokalnih in regionalnih
politi�nih oblasti, pogosto pa jih spremljajo razli�ne oblike partnerstev z drugimi bližnjimi
javnimi institucijami (bolnice, uradi, znanstveni inštituti, programi).
Slika 1: Disneyworld, Orlando (Florida) Slika 2: Zabaviš�ni park, Gardaland. Italija.
Vir: Hubpages Inc (2008) Vir: Turizem Vrankar (2008)
17
Novi (pol)javni prostori tematskih parkov, restavracij, butikov, revitaliziranih mestnih
jeder, sejmiš�, rekreacijskih površin, prireditvenih ali ve�namenskih kompleksov ipd. v
vsebinskem smislu dopolnjujejo kontinuiteto tradicionalnih prostorov, saj lahko prevzamejo
prizoriš�no funkcijo krajev vitalnosti in duše mesta. Vse ve�ja senzibilnost rabe in
individualizem1 življenjsko-stilske kulture (public culture) na eni strani ter privatizacija
urbanih prostorov z vnašanjem vrednot korporativnih in zasebniških praks na drugi, so
pripeljali do mere, ko razvoj urbanih prostorov ni ve� soo�en zgolj z obi�ajnimi,
predvidljivimi ter obstojnimi mehanizmi upravljanja. Na�ini ustvarjanja, delovanja in
upravljanja v prostoru, ki so bili dotlej zna�ilni kriteriji tematskih parkov, nenadoma postane
neizogibna praksa v managementu samih urbanih krajev oz. prizoriš�; simulacija alternative
— »možnosti skorajšnjega pobega« (Koolhaas et. al 1999:24) rutinskemu življenjskemu
vsakdanjiku z ustvarjanjem idealizirane, regulirane in sproš�ene javne kulture brez kakršnih
koli tveganj. Trendi tovrstnih postmodernih na�inov izrabe javnega prostora v sodobnih
velemestih (kot selektivne izbire in potrošniške dobrine) so v zadnjih dveh desetletjih
zamenjali klasi�no interpretacijo javnega prostora z izgubo dolo�enih stoletnih simbolnih
tradicij2 (slika 3).
Slika 3: Prikaz vidikov oblikovanja javnega prostora.
Vir: Zukin, 1995:25.
1 Celo posamezniku je bližji aktivizem v sedentarnosti in domocentri�nosti (doma�nosti) telematskega dela
(Mlinar, 1998:73). Z umikom v zasebnost doma ali razli�nih sofisticiranih individualnih miljejev dodatno pove�a instrumentalno izrabo in razkroj (krizo) tradicionalnih vidikov javnih prostorov. 2 Npr. javno lastništvo, upravljanje, videz, neomejena dostopnost, prisotnost vseh družbenih skupin (funkcija zavetiš�a), ob�utek prvinskosti in prostosti pomenu, opremljenosti itn.
18
Pri�akovanja in potrebe v javnosti po skrbnem upravljanju tovrstnih urbanih
površin/prostorov se krepijo. Lokalni mestni management (zlasti v poslovnih conah), tudi
zaradi vse višjih upravljalskih stroškov, preda v upravljanje oblikam javno-zasebnih
partnerstev in zainteresiranim akterjem (javnim podjetjem, ustanovljenim skladom,
investitorjem, lastniškim svetom itd.) ali nepremi�ninskim lastnikom okoliških
objektov/zemljiš� (stakeholders). Dogovorjena vlaganja v t.i. BID-ih3 v ameriških mestih
(primer Bryant Parka in Times Squarea na Manhattanu; slika 4,5) v javni prostor vnašajo
videz urejenosti oz. privla�nosti, civilnosti, vitalnosti in ve�jo simbolno ter materialno
vrednost4. Posredno iz estetskih in ambientalnih razlogov recipro�no ustvarjajo dodano
vrednost tudi okoliškim nepremi�ninam.
Slika 4: Zimska dogodkovna kultura v Bryant Parku Slika 5: Mestni vrvež , Times Square
Vir: Wayfaring Travel Guide (2008). Vir: Luxury Launches (2008).
Ob�utki nevarnosti (urban fear) in razli�na tveganja prisotnosti v javnem prostoru pred
agresijo, druga�nim, tujim, nespodobnim, neznanim ali neželjenim poseganjem v zasebnost se
vse bolj institucionalizirajo. To pogojuje vse višji nivo civilne varnosti in nadzora (vstopnine,
vstopni pogoji, varnostne storitve), kar pa prinaša s seboj dileme o novih na�inih dominacije
(obvladovanja) in družbene stratifikacije dolo�enih družbenih skupin (npr. omejevanje
dostopa alkoholiziranim, mentalno bolnim, otrokom, odvisnikom, brezdomcem, invalidom).
Korporativni pristop upravljanja z javnim prostorom ali celo interesom5 lahko ob neprestanem
3 BID — Business Improvement District. 4
Npr. kakovostna oprema, zgledna hortikultura (razsvetljava, urejenost poti) ter oskrba z dodatnimi tematskimi programi (kioski, restavracije, lokali, dogodki), rekreacijski in prosto�asovni namen parkov, promenad ipd. 5
Politi�no, vsebinsko in življenjsko problemati�na je lahko napetost razmerja med javnimi mestnimi storitvami in privatizirano korporativno sfero storitev na podro�ju zdravstva, izobraževanja, kulture, športa, komunale ali infrastrukturne opremljenosti.
19
vrednotenju urbanega prostora odpira interesno konfliktna razmerja med zasebniki,
investitorji, institucijami, prebivalci, uporabniki, potrošniki ali obiskovalci mesta.
3.2 Koncept simbolne ekonomije (potrošnje) urbane krajevnosti
Razprostorjene oz. razpršene oblike delovanja urbanosti izrazito preoblikujejo temeljne
mehanizme tudi v sodobni urbani ekonomiji. Trendi razpršenega mreženja lokalno-globalne
transaktivnosti, virtualnosti in cirkulacij dobrin v prostoru (kapitala, akterjev, transakcij,
informacij blaga ipd.) ter refleksivna potrošnja pozitivnih partikularnosti, distinktivnosti in
specifi�nih resursov v kraju redefinirajo produkcijo in potrošnjo v vse ve�jo globalno vpetost.
Koncentracija akterjev (razvojniki, podjetja, institucije, uporabniki, prebivalci, potrošniki)
postaja vse bolj integriran del urbane ekonomije, saj v intenzivnih fizi�nih in virtualnih
interakcijah reprezentirajo tudi najvišjo ekonomsko mo� v kontekstu povpraševanja, ponudbe,
potrošnje in emancipacije akterjev (Amin, Thrift, 2002:53).
Prodor in mo� same urbane ekonomije stimulira nastajanje novih lokalizmov in pozitivno
tekmovanje med mesti samimi v doseganju ve�je vsebinske (simbolne, vizualne)
prepoznavnosti, obiskanosti, dostopnosti in razlo�ljivosti kraja kot takega. Pomen urbanih
prostorov se tako refleksivno in selektivno pove�uje v smislu prepoznavanja razlik,
primerjalnih prednosti, pomenov, vrednosti in namenov v ter med posameznimi kraji.
Trženje, produkcija in potrošnja urbane krajevnosti se nanaša na estetizacijo in simbolizacijo
krajevnih elementov v urbani ekonomiji (Zukin, 1995) - investiranje kapitala v dele urbanega
okolja (parki, zgradbe, urbana scenografija, postavitve, lokalna tematika in krajevni kontekst,
pomen ipd.) kot predmet refleksivnega, vizualnega in simbolnega izkustva (zanimanja,
obiska, prisotnosti, navzo�nosti, idnetifikacije, delovanja, investiranja, prebivanja).
Proizvedene in re-prezentirane krajevne prizoriš�ne kvalitete lahko kmalu presežejo zgolj
materialno ali menjalno vrednost v prostoru in pridobijo na dodani vrednosti in simbolni
potrošnji kot mo�an strateški in revitalizacijski potencial.
Prav identifikacijski in interesni pomen posameznih avtenti�nosti, razli�nosti,
edinstvenosti, ekskluzivnosti za dolo�en segment populacije uporabnikov daje pe�at rasti
simbolne vrednosti krajevnih prizoriš�. Prelivanje materialne vrednosti v simblono vrednost
krajevnih artefaktov stimulira likvidnost na trgu kulture in mobilizira ostale sektorje urbane
ekonomije. V tem oziru simbolne ekonomije je seveda relevantna prefinjena in kreativna
podjetniška iniciativa, ki skupaj z urbanim korporativnim managementom uspe (kot ponudba,
storitev, javno-zasebno partnerstvo pri pokrivanju javnega interesa ipd.) sooblikovati urbano
20
simbolno potrošnjo ali t.i. simbolne zemljevide. (Zukin, 1995). Vendar simbolna ekonomija
ne deluje zgolj na mikro ravni, na ravni posamezne pobude, ponudbe, storitve ali akterja. Na
makro ravni pomembno vzpostavlja materialno kulturo produkcije in potrošnje ter povezuje
vsebinsko strukturiranost mesta kot sistema, procesa. Simbolna ekonomija prodira na trg
kapitala, nepremi�nin, medijev, zabavne industrije, umetnosti, dogodkovne kulture, estetike
itd., nenazadnje pa kreira tudi samo vizualno podobo mest. Proizvaja specifi�no merilo
razlike, ki diverzificira in razporeja družbene, funkcionalne, simbolno-ambientalne ter druge
kvalitete znotraj mesta. Tako je predel Manhattana v New Yorku slikovit primer urbanega
u�inka simbolne ekonomije vsakdanjega življenja oz. t.i. urbane kulture - vizualne
(prostorske) in družbene (kulturne) diferenciacije, hierarhi�ne vsebinske razporeditve ter
identifikacije (slika 6, 7). V smeri juga proti severu se razprostirajo finan�ni in borzni center -
downtown (Wall Street), parkovne površine, muzeji umetnosti, osrednje poslovne �etrti
(midtown BIDs) in afriška tržnica (Zukin, 1995:5).
Sliki 6,7: Vizualna koherenca in vsebinska strukturiranost Manhattna
Vir: Blogger (2008). Vir: Blogger (2008).
3.3 Urbana kultura kot vir simbolne ekonomije v mestu; New York City
Definicija kulture v postmodernih urbanih razmerah se vse bolj prepleta z tržiš�em
(povpraševanjem) v urbani ekonomiji in s postfordisti�nim na�inom produkcije. Kultura v
urbanih okoljih pomeni resurs (vir) sami ekonomiji mesta in sistem produkcije simbolov, ki
reflektira vzorce, prakse in pomene v vsakdanjem urbanem življenju vse bolj
individualiziranih interesov (identitet). Kulturna diverziteta v smislu nenehnega izoblikovanja
kolaža kultur urbanih skupnosti v �asu in prostoru razli�nosti življenjsko-stilskih praks,
narekuje raznoliko in kreativno kulturno produkcijo ter vzajemno definira t.i. postmoderne
na�ine simbolne rabe urbanih prostorov. Urbano kulturo in njene identifikacijske simbole
21
urbani management razume kot u�inkovito strategijo podjetniškega korporativnega
potenciala, ki spreminja urbano kulturo v dosegljive potrošniške dobrine, komoditete v
svojevrsten simbolni kapital.
Tako je skozi zgodovino New York uspel iz koncentrirane urbane baze kulturnih
institucij6 razviti mrežno, kompleksno, razvejano in diverzificirano kulturno ekonomijo. Še
ve�, postal je nacionalni, �e ne celo globalni emblem kozmopolitizma in kulture. Kultura
deluje tako v smeri humanizacije mesta (kot performativni u�inek vitalnosti, identitete), kot
tudi v krepitvi svoje instrumentalne vloge (kultura kot resurs ekonomskega preživetja mesta).
Nenehno prepletanje popularne in kanonske kulture v umetnosti (glasba, slikarstvo, kiparstvo,
fotografija, ples, gledališ�e, filmika), modi, turizmu in sorodnih interesnih tokovih s
podjetniškim duhom v kulturi (posredništvo, marketnig, financiranje, razstave, dogodki,
institucije, koriš�enje koncentracije umetniškega potenciala – socialne enklave umetnikov na
svetovnem nivoju ipd), oblikuje suveren kulturni kapital ter simbolni imidž mesta. Nadaljnji
visok gentrifikativni, zaposlitveni, strateški in performativni pomen kulture se skriva v
razli�nih sinergijah z sorodnimi »dejavnostmi«, zlasti po letu 1970 na polju vizualne, zabavne
in uli�ne kulture, ko se pri�no taliti robovi med dostopnejšimi dobrinami elitne kulture in
drugimi urbanimi življenjskimi stili. Zukinova (1995:21,22) kot primer navaja spektakularno
dogodkovno kulturo priseljencev v New Yorku (denimo Indijanska tržnica v predelu Santa
Fe, afro-ameriški festival oz. parada ob dnevu Zahodno ameriških Indijancev v Brooklynu), ki
pospešuje plemenitenje (krepitev simbolne in dodane vrednosti prostora), humanizacijo in
ustvarjanje ob�utka pestre in vitalne kulture v mestu.
Urbana kultura, zlasti s svojo vizualno prisotnostjo ustvarja t.i. scenografijo javnega
prostora. Ker mesto pooseblja kulturo, ta simbolno in zna�ajsko pripada mestu. Omenjeno
vzajemnost razložijo vse bolj kompleksni vzorci odnosov mo�i znotraj polja kulture, ki
hrepenijo po statusu obvladovanja nad dolo�enimi mestnimi prostori (prek identifikacije,
privatizacije v javnem prostoru, življenja – kdo obvladuje dolo�en prostor), prav tako pa
simbolizirajo avtenti�no identifikacijo s specifi�nimi urbanimi prostori kot socialnimi
prostori, kjer poteka ustvarjanje urbane krajevnosti skozi emancipacijo kulture same (Zukin,
1995:24). Refleksiven pristop v umeš�anju kulturnih vsebin znotraj urbane
produkcije/ekonomije dovoljuje tudi estetsko soo�anje etni�nih prvin, kar skozi doprinos k
raznovrstnosti dodatno povišuje simbolno vrednost v prostoru. Simbolizmi urbanih okolij iz
6 Metropolitanski muzej, Muzej moderne umetnosti, muzej Tower, Guggenheim in drugi pomembni kulturni centri (developers) in nekatera centralna urbana prizoriš�a (npr. Times Square) z mo�no performativno funkcijo.
22
katerega izvirajo specifi�ne etni�ne in kulturne mo�i, lahko v smeri utrjevanja »teritorialne«
identitete napreduje na zavidljivo raven urbane participacije, emancipacije in demokratizacije
(denimo temnopolti Harlem in multietni�ni Queens v New Yorku). Etni�na diverziteta lahko
na ta na�in odseva estetsko kategorijo in kulturno strategijo razlike kot re-prezentacije
teritorialne identitete, trga ali okolja (pojav estetizacije diverzitete). Tu gre za izrazito
simbolno geografijo javnega prostora – kulturnega imidža prostora/teritorija, kar nedvomno
dodatno pojasnjuje dejstvo, da javni prostor ni zgolj teritorialno osnovana, ampak vedno bolj
simbolna (pomensko kulturno definirana) entiteta.
Na primeru newyorške urbane kulture je tako možno razložiti dva sodobnejša
(postmoderna) vidika vrednotenja urbane kulture v ustvarjanju (plemenitenju) urbanega
socialnega prostora (Zukin 1995). Na eni strani gre za izkustvo multikulturalizma, za
pozitivno tekmovanje, soo�anje, kompromis, vklju�evanje ali izklju�evanje v množici
identitet, interesov in akterjev - v množici etni�nih oz. kulturnih izvorov, demografskih
predispozicij ali drugih identifikacijskih oz. socialnih okolij. Sprejemanje tolerance, obstoja
diverzitete v prostoru skozi demokratizacijo institucij nujno redefinira ali preustvarja javni
pomen prostora, torej socialnega prostora. Drugi vidik se naslanja na potencial kulturnega
kapitala urbane množice potencialnih razlik in na krepitev vplivne mo�i kulture kot prioritetne
»panoge« oz. strategije7 v sodobni urbani ekonomiji (povezovanje akterjev v kulturni sferi,
urbani turizem, glasba, moda, muzeji, galerije in drugi prostori umetnosti, dogodkovna
kultura, gledališ�a, restavracije, prodajalne, butiki idr.) in urbane kulture kot specifi�nega
življenjskega stila v sodobnem mestu s potencialom »oplemenitenja« urbanega ambienta —
gentrifikacije. Še nekaj primerov virov urbane simbolne ekonomije v mestu bo prikazanih v
nadaljevanju.
3.4 Drugi primeri krajevne simbolne ekonomije
Kot uspešna razvojna strategija tudi v manjših podeželskih naseljih »geografsko perifernih
regij« lahko nastopa simbolna ekonomija kulturnega turizma. Uspešna kulturna strategija
revitalizacije v Berkshiru (Massachuessets), ki jo omenja (Zukin, 1995:79) je vezana na
investicijski potencial uporabe velikih, že zapuš�enih proizvodnih objektov v muzejske,
umetniške in kulturne namene s strani Guggenheimove franšizne mreže. Izpolnjena so bila 7 Pravzaprav so t.i. kulturne strategije optimisti�na podlaga za ekonomski preboj še tako degradiranih urbanih predelov. Gre za usmerjanje ali regulacijo kulturne produkcije specifi�nih urbanih kvalitet in nastajajanje pomembnih, prepoznavnih in razlo�ljivih urbanih lokalnosti (kot potenciale lokalnih avtonomnosti, razvoja, turizma idr.)
23
pri�akovanja urbanih elit (Bostona na V in New Yorka na J), katerim naj bi muzej sodobne
konceptualne umetnosti MASS MOCA (slika 8) in spremljajo�a umetniška ter kulturno-
zgodovinska produkcija zagotavljali kvaliteten oddih in na�in preživetega prostega �asa.
Slika 8: MASS MoCA – Muzej sodobne umetnosti v nekdanjih proizvodnih halah. Slika 9: Harlemška tržnica v temnopolti �etri, North Adams, Massachusetts.
Vir: Flagg Mountain (2008) Vir: Joe Schumacher (2008)
K utrjevanju kulturnega kapitala v New York City-u pomembno prispevajo tudi
restavracije z vse višjimi estetskimi in tematskimi merili ponudbe in kvalitativnega
ustvarjanja privla�nega ambienta (poplava mehiških, kitajskih, azijskih, afriških in drugih
restavracij eksoti�nih kulinarik). Z doseganjem višje estetske (simbolne) dodane vrednosti v
kvaliteti hrane, postrežbe ter vizualnega ambienta, hkrati pa kot urbani trend eating out (jesti
zunaj) postajajo novi (socialni) prostori prehranjevanja, sre�evanja, druženja, doživetij in
sestankovanja urbane kulture z visokim kulturnim kapitalom. Restavracije kot kulturna
kategorija pomenijo novo potrošnjo in produkcijo v simbolni ekonomiji mesta, na drugi strani
pa eksplicitno in implicitno odražajo etni�no, socialno in kulturno dinamiko položajev,
statusov in družbene mo�i (restavracija kot gledališ�e in performance obenem - kje in kaj
jemo, kje sedimo, s kom smo ipd). V restavracijah se tako sre�ujejo, prilagajajo, zlivajo in re-
teritorializirajo razli�na globalna in lokalna porekla personala, ambienta, gostov in prehrane v
»udoma�eno« t.i. transnacionalno življenjsko-stilsko kulturno prakso.
Kot pomemben generator urbane simbolne ekonomije so tudi kraji buti�nega nakupovanja,
ki v v prostoru odražajo vidike oblikovanja identitete (selektivna in simbolno prepoznana
pripadnost), statusa kulturne mo�i, zadovoljitve potreb in priboljškov, potrošniškega fetišizma
vse do t.i. u�inka flaneurja. Potrošnja daje v ulicah, trgih in drugih javnih prostorih podobo in
24
prostorski izraz mestu s prisotnostjo nakupovalnih centrov, tržnic, butikov, pla�ilnih mest,
cen, oglasov in obiskov potrošnikov. Preko hkratnih socialnih interakcij (stiki, sre�evanje,
druženje) ali teritorialne potrošnje (nekakšne psihogeografske kartografije krajev
nakupovanja) se vzpostavlja pomembna simbolna socialna hierarhi�nost, raznovrstnost ali
celo stratifikacija potrošnje same. Navzo�nost etni�nega in migrantov v newyorški urbani
potrošnji in mestnih trgovinah je v nedvomno zaznamovala vrsto premikov v kulturi potrošnje
in simbolni ekonomiji mesta. Zukin (1995:187) podaja nekaj slovitih newyorških primerov,
ko socialni rezultat potrošnje preide iz stigmatizirano izklju�evalne v refleksivno povezovalno
naravo. Predeli in �etrti etni�ne produkcije/potrošnje, ki so nekdaj predstavljale problem
getoiziranih (npr. temnopoltih, latinskoameriških) skupnosti in njihove »negativne« udeležbe
v urbani potrošnji belcev iz 60. let (kraje, kriminal, nizke cene, nekvalitetna in nelegalna
potrošnja) so v poznih 80. in 90. letih krenili v smer formalne revitalizacije in detabuizacije
tovrstnih obmo�ij kot dopolnjevanje ponudbe v mestu (slika 9). Eksoti�ne kvalitete v
simbolni konsumpciji so tako pridobile lastnost dodane vrednosti in ustvarile kraje
partikularnih kvalitet v urbanem prostoru.
3.5 Strategije revitalizacije kot zasnova zavedanja urbane krajevnosti
Koncepti prenove se zna�ilno institucionalizirajo v strateško ozaveš�anje, na�rtovanje,
oblikovanje, vzdrževanje in revitalizacijo lokalnih krajevnih prizoriš�, kjer zasledujejo cilj, da
je nujno degradirane urbane površine spremeniti v kakovostne, funkcijsko oz. morfološko
raznovrstne površine — jih s spremembo urbanisti�nih normativov ter vklju�itvijo lokalne
populacije re-integrirati v širši del urbanega prostora. Alternativo selektivne reurbanizacije v
opustelih mestnih podro�jih (npr. degradiranih obmo�jih stare industrije, predelov z
negativnim demografskimi kazalci, getoiziranih ali nekdanjih delavskih �etrti, starih mestnih
jedrih ipd.) stimulira refleksivno vnašanje novih družbenih in prostorskih vsebin. Te
nastopajo kot pogoj za razvoj prepoznavnih in atraktivnih urbanih prizoriš� (krajev) ter
nadaljnjo revitalizacijo (oživitev) dolo�enega mestnega ambienta. Z novo simboliko,
investicijami, oplemenitenjem lokalnega življa in duhom inovativnosti lahko postanejo to
kraji kulture, kreativnosti ali specifi�ne tematike, s �imer mesto pridobi osvežilni življenjski
naboj in dolo�en vidik t.i. urbane renesanse.
V histori�nih mestnih središ�ih se izvajajo in odražajo denimo kulturno-zgodovinska
turisti�na, poslovna in gentrifikativna revitalizacija kot štiri najbolj tipi�ne oblike urbane
prenove (Bugari�, 2004). Pri implementaciji tovrstnih strategij gre preprosto za to, katerim
25
bodisi družbenim, ekonomskim in prostorskim vsebinam oz. kazalcem namenjati najve�
pozornosti (raziskav, gradenj, investicij, ukrepov idr.) v spopadu z nastalo osiromašenostjo v
prostoru. Kulturno-zgodovinska revitalizacija se usmerja h konzervaciji, restavraciji in
prezentaciji kulturno-zgodovinskih objektov in elementov v prostoru, pri �emer so upoštevani
razli�ni normativi poseganja, upravljanja in potrošnje tovrstnih »muzejskih« vsebin. Zaradi
mo�nega vpliva in rigidnosti konservatorske stroke, lahko z nepremišljeno ali pretirano
muzalizacijo mesto zanese k nekompatibilni politiki med urbanim managementom,
investitorji in uporabniki ali celo k oviranju celovitega urbanega življenja in razvoja. Pri
turisti�ni revitalizaciji (t.i. turisitfikaciji) se funkcije v atraktivnih mestnih delih podrejajo
namenom turisti�ne ponudbe in infrastrukture (hoteli, nastanitve, turisti�ne agencije,
informacijske to�ke, projekti, programi in aktivnosti za turiste). Možnosti hitrega finan�nega
dobi�ka in tiha podpora lokalnih oblasti kopi�ijo vse ve�je investicije zasebnega sektorja.
Kljub doraslem spoznanju o pomenu raznovrstnosti, participaciji in priložnosti lokalnega
prebivalstva v turizmu (delovna sila, drobno obrtništvo in podjetništvo, javno-zasebna
partnerstva, gastronomska ponudba, nastanitve, sodelovanje pri ponudbi bolj avtenti�nih
turisti�nih aranžmajev, kreativna uli�na dogodkovna kultura in prodaja itn.) so le-ti v�asih
premalo in neorganizirano integrirani v smer turisti�nega razvoja mesta. Koncentracija
ekonomskega kapitala, finan�nih storitev in sedežev podjetij je vodilo poslovne revitalizacije
(t.i. sitizacije) v mestu. Odpiranje poslovnih centrov, divja privatizacija javnih prostorov in
neprestana rast vrednosti nepremi�nin v ve�jih razsežnostih pomeni v manjših urbanih
središ�ih potencialno nevarnost izgube lokalne avtenti�nosti v prostoru (gostota visokih
gabaritov oz. standardiziranih neboti�nikov) in izrinjanje ostalih klju�nih mestotvornih vsebin
iz mestnega jedra (npr. bivalne funkcije, kultura). Med bolj holisti�nimi pristopi velja
neizogibno omeniti še koncept gentrifikacije oz. demografskega oplemenitenja urbane
populacije (Ho�evar, 1998:85) kot strategije selektivne reurbanizacije in investiranja v
izboljševanje bivalnih pogojev problemati�nega obmo�ja (enoli�ni predeli imigrantov, manj
izobraženih, nižjeslojevskih ali ostarele populacije). Kvalitetni bivanjski pogoji sprožajo nov
zagon trga nepremi�nin s ponovnim priseljevanjem mlajših, bolj izobraženih, predvsem pa
premožnejših slojev, ki v svoji raznovrstnosti hrepenijo po življenjsko-stilski kulturi bivanja
in samorealizacije v mestu. Ob ustrezni politiki urbanega mangementa lahko oplemenitenje
doživijo tudi dejavnosti in storitve. Poceni komercialne, nekvalitetne in standardizirane
storitve se smiselno (refleksivno) zamenjajo z bolj avtenti�no, aktualnejšo in raznovrstno
ponudbo.
26
V sodobni integraciji razli�nih aktivnejših udeležencev v revitalizacijskih programih v
posameznih primerih zgledno sistematizirajo dialog med javno, zasebno in akademsko sfero
kot npr. upoštevanje javnega mnenja in razli�nih mediatorskih skupin, razne prostorske
analize (�erne, 2004), komunikacijske rešitve, odpravljanje konfliktnosti idr. �etudi
tradicionalnost klasi�nih javnih prostorov vse bolj zamenjujejo korporativni idealno-tipski
mehanizmi upravljanja z na�eli tematizacije in simulacije v prostoru, je potrebno dolgoro�no
zagotavljati organizirano, usklajeno in uravnoteženo politi�no ter komunikacijsko strategijo.
27
4 Mesto kot demokrati�ni prostor
4.1 Potencial participativne demokracije in refleksivna vloga urbanih akterjev
V simbiozi vizualne kulture, ustvarjanja in trženja prizoriš� v mestu, promoviranja
kulturnih pomenov (razlik) oz. komparativnih prednosti v prostoru, prepletanja urbane kulture
in urbane ekonomije kot vira tržnih potencialov, kultura prevzema obliko družbenega
(politi�nega) kapitala (kot javna in zasebna dobrina) v mestu. Potenciali kulturno-družbenega
kapitala v mestu slonijo na »razprostorjenem modelu vsakdanje urbane demokracije«, ki ga
Amin in Thrift (2002:132) pojasnjujeta z aktivnim civilnim emancipatornim angažmajem in
participativnim impulzem delovanja akterjev prek mo�i razli�nih reprezentativnih institucij.
Diskurz ponazorita s specifikami grških t.i. »agora prostorov«, ki v sebi simbolizirajo
institucijo in tradicijo sre�evanja, civilno interaktivno komunikacijo, izmenjave ipd. –
nekakšno javno dnevno sobo. V sodobnem transkulturnem urbanem okolju pa se prostori
javne reprezentative prenašajo na kraje flaneurja, dogodkov in refleksivnih prizoriš� (s
tematskim in korporativnim upravljanjem), kjer sta javnost in kultura del urbane scenografije
in performans.
Politi�nost mesta (raven odlo�anja in urejanja družbenih razmer) je v nekem smislu odraz
demokrati�nega vedenja v mestu. Le-ta varira glede na strukturiranost politike v urbanem
javnem prostoru, ki diktira pomen javne sfere. K ustvarjanju demokrati�nosti mesta
prispevata tako koncept kompromisnega odlo�anja (iskanje konsenza, skupnih to�k med
razli�nimi stališ�i institucionalnih reprezentativnih akterjev) kot tudi koncept radikalne
demokracije z neposrednim soo�anjem (konfrontacijo) oz. pluralnim soobstojem interesnih
polj razli�nih urbanih skupnosti oz. akterjev. Njihova participacijska mo� urbanih skupnosti
se skriva v potencialu institucionaliziranih in formaliziranih praks interesnega povezovanja
akterjev in organiziranja aktivnosti (telesa, sindikati, stranke, organizacije, administracije,
grozdi podjetij, zveze, društva, manjšine, skupine, regije ..). Prek razli�nih na�inov javnega
izražanja (nastopanje, dogodki, udeleževanje, zastopanje idej, mnenj, stališ�) skupnosti
krepijo interno identifikacijo ter v javnosti navzven prezentirajo oz. osveš�ajo lastno
identiteto s tem pa se krepijo tudi pri�akovanja po refleksivni vklju�enosti raznih interesnih in
idiosinkrati�nih domen, glede na krajevno reprezentativnost, pomenskost, prepoznavnost.
Kako dale� lahko seže pomen in posameznikova mo� v soustvarjanju prostora in politike
nakazujeta denimo že primera življenjskega, teoretskega in politi�nega/civilnega aktivizma H.
28
Arendt in J. Jacobs8 iz sredine 20. stoletja, �igar simbolni vpliv v dojemanju pozicije
subjektivitete, filozofije aktivne participacije in simbolnih vrednosti lokalnih partikularnosti
prenašata celo na izkustva sodobnega demokrati�nega mesta. Le-to (v reprezentativnem
smislu institucij, podjetij, investitorjev, posrednikov, organizacij) je v postmodernih
kontekstih primorano k nenehnemu prilagajanju specifi�nim zahtevam (željam) akterjem po
specifi�ni, selektivni, nerutinizirani izrabi, refleksivni (premišljeni, primerni in stilski) izbiri
ter aktivni identifikaciji (samorealizaciji) v krajevnem prizoriš�u. Tako skupnosti kot
individualni akterji imajo vse ve�jo (posredno in neposredno) vlogo pri umeš�anju in
»proizvajanju« urbanih storitev oz. vsebin (Ho�evar, 2000:155), s �imer prispevajo k krepitvi
simbolno-vizualnih meril v prostoru ter refleksivne in selektivne potrošnje urbanega
krajevnega prostora.
Angažmaji civilnih akterjev v splošnem dosegajo vse ve� razli�nih skupnih ciljev,
dosežkov, pridobitev ipd., skratka ogromen socialni vir in potencial individualnih razli�nosti.
Medtem ko se akterjem neprestano krepijo univerzalne �lovekove pravice v smislu politi�ne
in socialne avtonomije, splošne izobrazbe, participacije v medijskih in medosebnih
komunikacijah, zavedanja lastnega interesa, preudarnosti, refleksivnosti idr., isto�asno do
izraza prihajajo razli�ni izvori neenakosti, konfrontacije, dominantnosti, šibkosti ter
marginalizacije družbenih skupin (otroci, starejši, invalidi, življenjsko-stilske manjšine, revni
družbeni sloji…). Sodobno mesto naj bi bilo sposobno upravi�eno opaziti, prepoznati in
razviti ustrezno mero zavedanja o lastni visoki stopnji tolerance, alternativ, razli�nosti, stilov
ali solidarne podpore. Krepitev razlik znotraj mesta (v diferenciaciji ponudbe, strokovnosti,
kreativnosti izražanja itd) vse bolj postaja strateška konkuren�na prednost. Visok nivo
participativnosti, množice razlik, iskanje interesnih stikov in povezav (v okviru urbanih
prostorov oz. mikrosprostorov tovrstnih socialnih interakcij) oriše sodobno demokrati�no
urbano politiko skupnosti. Z vsestranskimi emancipacijskimi na�ini akcije (izkustvenega
8
V �asu razrasta evropskega antisemitizma H. Arendt (eseji Med preteklostjo in prihodnostjo;1951) piše o politi�nem mišljenju in sposobnostih prepoznavanja izkustev, pomenov in obstojev posameznih partikularnosti (npr. v zgodovini, tradiciji, kulturi) (Založba Krtina 2009-01). Prikazuje druga�no razumevanje politi�nega, kjer legitimen interes do politi�nega postane razmerje, od katerega je odvisno aktivno delovanje vsakega posameznika (t.i. vita activa). Vplivna teorija in aktivizem Jane Jacobs spomni na mo�no kritiko modernisti�nih in funkcionalisti�nih na�rtovalskih posegov zlasti (npr. gradnjam prometnih vpadnic) v newyorških mestnih predelih. V svojih delih (The Death and Life of Great American Cities; 1961) izpostavlja pomen urbane prenove s pozicije �loveške naravnanosti. Mešanje rab in kulturna heterogenost v urbanem javnem prostoru, ki je podobna diverziteti v naravnih ekosistemih, sta klju�na za delovanje lokalnega gospodarstva in obstoj mesta v svoji vitalnosti. S pobudami in prizadevanjem za aktivni angažma meš�anov glede prostorskih na�rtov New Yorka, je bilo ohranjenih nekaj zgodovinskih predelov (Greenwich Village, West Village, Lover East Side), ki so danes dragoceni in revitlaizirani deli v mestu (Trajekt 2009-01).
29
sokreiranja) akterjev v prostoru ter novimi razsežnostmi urbanega, prostor vse bolj postaja
demokrati�ni prostor, s tem pa ob�utljiv »politi�ni diskurzivni register« (Amin Thrift,
2002:130).
4.2 Redefinicija urbanizma?
Postmoderno mesto je prostor konstantne metamorfoze ter re-definicij izrab in pomenov v
prostoru. Kontekst novega urbanizma gre razumeti v smeri rekonceptualizacije pojma mesta
in spremembe v na�inu vrednotenja urbanega nasploh. Novi urbanizem vsakdanjosti zahteva
ontološko in epistemološko razumevanje mesta kot procesa in kot multipleksa heterogenih
praks; tako v mreži »prostorov tokov« (mobilnosti, prehodnosti, poti, odprtosti), ki sovpada z
mestom kot tehnološko, infrastrukturno in institucionalno opremljenim aparatom s posledi�no
regulacijo prostorsko-�asovne dinamike oz. ritmike v mestu, kot tudi humanocentri�nega
vidika urbanizma vsakdanjosti, katerega pozornost se usmerja na interesni potencial skupnosti
akterjev, ki jih kreirajo refleksivni urbani sprehajalci, uporabniki, potrošniki, podjetniki,
urbane skupnosti, razvojniki in razli�ne vsebinsko sinergi�ne interakcije med njimi samimi. S
sodobnimi transportnimi in telekomunikacijskimi tehnologijami se oblikujejo vse bolj
transaktivno delujo�e, razprostorjene ali celo virtualne urbane skupnosti, katerih identifikacije
spremljajo multiple identitete, fluidnost, spremenljivost ter vse manjša stalnost in teritorialna
pogojenost.
Komponenta razprostorjene interaktivnosti in transaktivnosti v sodobnih mestih narekuje
regulacijo integriranih dimenzij, ki v urbanem �asu/prostoru kreirajo impulze z u�inki urejene
distribucije, upravljanja družbene kompleksnosti ter stremenja k urbani periodiki. Prostorsko-
�asovna urbana ritmika se manifestira v dinamiki odsotnosti in prisotnosti mestnih
uporabnikov – obiskovalcev in prebivalcev mesta. Niz ritualnih procesov (prometna politika,
logistika, kažipoti, urniki, odpiralni �asi, režimi, redi, organiziranje, statistika, dogodkovna
kultura, protokoli itd.) postajajo del urbanih mehanizmov, isto�asno pa prek vitalnosti,
povpraševanja in zahtev, sooblikujejo del urbanega (bio)ritma. Analiza urbane ritmike lahko
prikaže nivoje vitalnosti mestnih predelov v razli�nih �asovnih obdobjih in razdobjih. Tako je
pristop do fleksibilnega prilagajanja �asovno-prostorskega managementa pravzaprav že
realnost (npr. franšizne mreže, 24-urna organiziranost, sezonska prilagojenost, no�ne/dnevne
tarife ipd). Dinamika tempa v urbanem je torej odražanje »lokaliziranega �asa« v nekem
prostoru in prostora v dolo�enem �asu (Lefebvre, 1996. V:Amin, Thrift 2002:22).
30
Mesto je resda mehanizem sistemov discipline, predvidljivosti, to�nosti in
programiranosti, vendar je obenem mesto vselej plod pojavljanja nepredvidenih naklju�ij,
novih interpretacij, interesov ali razli�nih tveganj. Zato je v tem pogledu ohranjanja
disciplinskosti mesto ve�no nedokon�an projekt. Praksa totalisti�ne racionalizirane
institucionalnosti urbane birokracije, ki skuša biti neizklju�evalna politika, v sebi skriva
gonilne, a tudi zaviralne dimenzije selektivnosti, distributivnosti urbane mo�i in omejevanja v
prostoru. Sodobni urbanizem bi moral pozornost namenjati tudi »drugemu polu« dvojnosti
vsakdanjosti urbanega življenja – individualizmu družbeno-prostorskih praks. Vlogo
selektivne, simbolne urbane potrošnje, flanerstva ter urbane scenografije danes odraža
zahteven obiskovlaec, uporabnik in potrošnik v mestu, ki prek zna�ilnega psihogeografskega
dojemanja iš�e mestne posebnosti, se refleksivno odlo�a za obisk specifi�nih, avtenti�nih in
privla�nih prostorov prek lastnih interesnih, senzualnih ali emotivnih konotacij (glej str. 10).
Sodobno mesto potrebuje fleksibilno profiliran urbanizem (ne zgolj kot površinsko in
conalno razmeš�anje dejavnosti (Smernice — Enviplans, 2006)), ki zna usmerjati
najrazli�nejše krajevne kvalitete in situacije individualnosti v lokalno specifi�no dodano
vrednost. Mesto potrebuje urbanizem ozaveš�anja in ustvarjanja prepoznavne identitete mesta
kot proces, ki gradi mesto navzven in navznoter, v pravšnji meri izgrajevanja razmerij med
lokalnim in globalnim z nalogo, da manj dolo�a in ve� omogo�a. Sodobni razvojni urbanizem
mora z ustvarjalnim, korporativnim in trajnostnim pristopom usklajevati in povezati procese v
u�inkovito krajevno simbolno ekonomijo mesta (glej str. 15).
31
5 Revitalizacijski pomen krajevnega prizoriš�nega potenciala mesta Piran
5.1 Urbani razvoj Pirana in njegova identiteta v zgodovinsko-kulturni retrospektivi
Piran je v teku zgodovine razpoznavno ohranil celovito in slikovito srednjeveško
mediteransko arhitekturno kuliso (strnjena, stopni�asta gradnja proti slemenu, ozke tlakovane
ulice, vrsta arhitekturnih avtenti�nosti), zato sodi danes med pomembnejše slovenske
urbanisti�ne spomenike. Urbani razvoj Pirana so v preteklosti najdlje zaznamovali rimska
anti�na kontinuiteta Bizanca, kasnejši vplivi srednjeveške oblasti Beneške republike ter
nenhno prepletanje vloge cerkvenih institucij. Romansko mestno jedro se je navzven
povezovalo z mandra�em (današnjim Tartinijevim trgom) in širšo agrarno okolico s
slovanskim življem. Svojevrstno etni�no stanje se je v tej podobi ohranilo vse do konca druge
svetovne vojne.
V strateškem zavezništvu z Benetkami (status svobodne komune, živahna trgovina s soljo,
ribištvo, pomorstvo in ladjedelništvo, poljedelska in prehrambena funkcija zaledja) se je v
svojem blagostanju mesto širilo v razli�nih smereh proti dograjenemu zunanjemu obzidju.
Vse do konca beneške oblasti (konec 18. stoletja) in obvladovanja vzhodno-jadranskega
prostora je Piran pridobival ugled in avtonomijo ter pomembne mestotvorne funkcije,
institucije, in prebivalce. V cveto�em �asu (konec 17. stoletja) v Piranu ustvarja skladatelj in
violinist Giuseppe Tartini, ki za seboj pusti dragoceno glasbeno zbirko del ter pomemben
pe�at v kulturni zgodovini in identiteti Pirana.
Kljub kontinuiteti blaginje z razmahom solinarstva (Piran xe fato de sal), trgovine,
ribištva in poljedelstva ter uzakonjeni multikulturalni upravni in jezikovni politiki Avstro-
Ogrske monarhije se prebivalci Istre oz. obalnih mest niso identificirali z monarhijo.
Nasprotno. V kolektivnem izkustvu in medsebojni sovisnosti istrskih mest z agrarnim
zaledjem je bilo �utiti regionalno pripadnost Istri.
Piran in obalna mesta so bila odtlej (prihod Kraljevine Italije l. 1920 in svetovnih vojn)
prepuš�ena daljšemu obdobju tržne, ekonomske in kulturne stagnacije. S podpisom
Londonskega memoranduma leta 1954 so bila obalna mesta dodeljena jugoslovanski upravi
cone B. Radikalne družbene in politi�ne spremembe v prostoru pod vplivom socialisti�nega
centralizma (zlasti Beograda) prizadenejo zlasti romanski meš�anski stan. Rezultat
londonskega sporazuma kmalu pripelje do množi�nega eksodusa prebivalcev italijanske
narodnosti (optantov) v Italijo in izpraznitev obalnih istrskih mest (cca. 27. 000 prebivalcev).
Sledila je vidna industrializacija Slovenske Obale in koncept jugoslovanske politike
sindikalizma in kolektivizacije v panožnem gospodarstvu (npr. turizem). Zgrajeni so bili
32
številni industrijski, hotelski in stanovanjski kompleksi. Nekaterim funkcionalisti�nim
urbanisti�nim rešitvam je bil podvržen tudi piranski obalni pas (npr. pozidava in gradnja
cestne infrastrukture obalnega pasu v smeri Portorož-Piran, izgradnja Hotela Piran in
kopališke ploš�adi). Dodatno izpraznitev je pomenilo izselitev Piran�anov v stanovanjske
novogradnje v Luciji, njihove stanovanjske objekte (tedaj družbene lastnine) pa so s�asoma
napolnili emigranti iz obmo�ij republik razpadajo�e Jugoslavije. Z nastankom Slovenske
države in prihodom t.i. Jazbinškovega zakona je bila v za�etku devetdesetih let privatizirana
ve�ina družbenih stanovanj in pritli�nih lokalov v parterju mesta, ki so jih v veliki meri
kupovali prebivalci iz vseh koncev Slovenije ter si v njih uredili zasebne apartmaje in
po�itniška stanovanja (Ukmar, 2008; osebna komunikacija), kar je usodno zaznamovalo
dosedanjo ustaljeno prostorsko-�asovno ritmiko piranskega življa
Sliki 10, 11: Piran, tloris in pti�ja perspektiva.
Vir: Turisti�no združenje Portorož
Piran je danes mesto na razpotju. Na eni strani ga obdaja zgolj kulisa slavne kulturno-
zgodovinske identitete ter splet negativnih demografskih in socialnih kazalcev, konflikta
interesov in konfuzije identitete. Vendar se v zadnjih letih v krogu akterjev lokalnega
civilnega angažmaja, strokovne javnosti, nekaterih administrativnih institucij in javno-
zasebnega partnerstva porajajo vrsta aktivnosti, ukrepov in strateških dokumentov, ki so
usmerjeni v sodobnejšo vizualno, vsebinsko in družbeno prenovo mesta. Krepi se namre�
zavedanje o visokem krajevnem in prizoriš�nem (simbolnem) potencialu kot odsevu
preteklosti, prepoznavne simbolne identifikacije oz. predstave kraja in njegovega
33
identitetnega bistva (glej str. 11). S prilagojeno in usklajeno vsebinsko revitalizacijsko opcijo
bi ga Piran lahko ponudil v kontekstu kvalitetne in življenjsko-stilske kulture bivanja in v
smislu t.i. trošenja edinstvene urbane krajevnosti.
5.2 Demografija mesta Piran
Po vseh demografskih projekcijah bo staro mesto Piran v prihodnjih letih bolj kot števil�ni
razvoj prebivalcev obremenjevala kvalitativna struktura populacije. Že v zadnjem desetletju
se strokovna in administrativna javnost soo�a s pospešenim nizom negativnih demografskih
trendov (Jakoš, 1993), ki neugodno prispevajo k družbeno-prostorskemu razvoju mesta. V
Piranu danes sobivata pretežno dve kvalitativno razli�ni življenjsko-stilski populaciji. Število
stalno prijavljenih prebivalcev z nizko socialno strukturo dopolnjuje povpre�no manjši, toda
ekonomsko in izobrazbeno mo�nejši delež sezonskih prebivalcev (za�asnih ali ob�asnih
obiskovalcev, turistov, uporabnikov).
Po omenjenih daljših obdobjih ob�utnega izseljevanja avtohtonega in priseljenega
prebivalstva iz starega mestnega jedra se v zadnjih letih število prebivalstva po�asi stabilizira
(graf 1).
Graf 1: Prikaz gibanja števila prebivalstva v Piranu od leta 1910 do danes.
Vir: Prirejeno po: Statisti�ni urad RS. Lorber, 2003
Kljub temu je zaradi pomanjkanja evidenc o natan�ni poseljenosti in nihanju obiska
sezonskih prebivalcev v razli�nih letnih intervalih še vedno težko oceniti to�no števil�no
stanje prebivalcev. Razli�ne nacionalne in popisne statistike, podatki o prebivališ�u in lokalne
meritve se med seboj razlikujejo tudi do 5 ali ve� odstotkov. Po prera�unanih podatkih iz
Centralnega registra prebivalstva se v letu 2006 (vklju�no stalnimi in za�asno prijavljenimi)
število ustavi pri približno 4279 prebivalcih. Po popisu iz leta 2002 je v Piranu živelo 4143
0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
7000
8000
1910 1931 1953 1971 1991 2002 2006
številoprebivalcev
34
prebivalcev. Prebivali so v skupno 1616 gospodinjstvih, katerih prera�unana velikost znaša
povpre�no 2,6 prebivalca na gospodinjstvo. Bistveno nižje je bilo prešteto število družin
(1153), kar že dokazuje tendenco individualnosti poselitve v prostoru in nakazuje na prve
resne simptome neuravnotežene starostne strukture prebivalcev, s prevladovanjem deleža
starejših.
Od 4143 prebivalcev je bilo 2008 moških (48,5 %) in 2135 žensk (51,5 %). Spolna
struktura je rahlo v korist ženskega prebivalstva, zlasti v predelih z višjim deležem starejših.
Med za�asno prijavljenimi, kjer prednja�ijo migranti in ne toliko sezonski obiskovalci, naj bi
bila slika v prid moškemu delu, ki med njimi predstavlja 55-odstotni delež. (ženske 45 %). V
sliki 2 vidno izstopa problemati�nost starostne strukture. Deležu ob�anov mlajših od 40 let, ki
je precej nižji od državnega povpre�ja se pridružuje dejstvo, da celo delež starejših od 65 let
števil�no presega populacijo mlajših od 15 let. Odraz trenutnega razmerja med starimi in
mladimi generacijami je 3:2, po najbolj pesimisti�nih demografskih analizah, pa naj bi se v
tridesetih letih ob kontinuiteti negativnih kazalcev (nizka nataliteta, izseljevanje mladih
družin) poslabšalo na 9:1, v škodo mladih. Medtem se nezadržno približuje obdobje, ko bodo
v jesen življenja (pokoj, pasivizacija) pri�ele vstopati najštevil�nejše starostne skupine sedaj
aktivnega dela populacije (graf 2).
Graf 2: Prikaz starostno-spolne strukture mesta Piran
Viri: Ob�ina Piran, Urad za družbene dejavnosti. D. Josipovi�. 2006. Demografska analiza naselja Piran s posebnim poudarkom na starem mestnem jedru. ZRC SAZU. V: Projekt PMM, 2006:69.
35
Kljub zgodovinskemu sožitju svetov romanskih in slovnaskih kultur se znotraj
tradicionalne mešane in �edalje bolj raznovrstne narodnostne in etni�ne sestave v Piranu
odvijajo razli�na medetni�na in narodnostna trenja in razne oblike izražanja nestrpnosti.
Vzgibi tovrstnih napetosti v zadnjih desetletjih se skrivajo bolj v poslabšani kvaliteti bivanja,
splošnem nezadovoljstvu nad upravljanjem mestnega jedra in upadanju ekonomskega
blagostanja v mestu kot v neposrednemu življenjskemu zavra�anju multikulturnosti. Podatki
iz že nekoliko neaktualnega popisa iz leta 1991 pri�ajo o naslednji narodnostni sestavi
prebivalstva v Piranu: Slovenci 71 %, Hrvati 11% (Istra, Dalmacija), Italijani 10%,
Muslimani 4%, Albanci, �rnogorci, Srbi, Madžari, Bolgari, Nemci…
V Piranu danes prevladuje relativno nizka socialna struktura prebivalcev nižjega
dohodkovnega razreda. Prebivalci šibkega premoženjskega statusa so ve�krat stigmatizirani z
nezmožnostjo reševanja bodisi dolo�enih individualnih stanovanjskih rešitev (npr. urejanja
fasad, prenavljanje bivalnih prostorov s slabo izolacijo, poškodbami na stropu, stenah, tleh in
strehah) bodisi v (ne)participaciji ali celo ignoranci pri usklajenem urejanju javne urbane
infrastrukture (kanalizacija, vodovod, urejanje tlakov, urbana oprema, komunikacijske
povezave idr.). Manjšo kupno mo� dokazujejo tudi pove�an obseg kreditnih obveznosti do
ban�nih institucij in poro�ila Centra za socialno delo, kjer evidentirajo letno pove�evanje
»povpraševanja« po razli�nih socialnih subvencijah (financiranje obveznega zdravstvenega
zavarovanja, enkratne socialne pomo�i ogroženim, izdajanje vlog pri dodelitvi državnih
socialnih pomo�i, uveljavljanje pravice do znižanega prispevka za vrtec idr.).
V izobrazbeni strukturi izstopata �etrtinska deleža prebivalcev s kon�ano nižjo srednjo oz. poklicno šolo ali splošno oz. strokovno srednjo šolo (graf 3).
Graf 3: Delež prebivalstva po izobrazbi starejših od 15 let, naselje Piran
0 200 400 600 800 1000 1200
nepopolna OŠ
OŠ
nižja srednja, poklicna
srednja splošna, strokovna
višja ali visoka
��������������� �� �������������������
Vir. Statisti�ni urad RS, popis 2002
36
Ve�ina aktivnega kontingenta prebivalstva, ki v Piranu pokriva komaj 50-odstotni delež,
je (po popisu iz leta 2002) zaposlenega v storitvenih dejavnostih – turizmu, ki ob svoji
perspektivnosti, nudi tudi izjemno raznovrstne zaposlitvene opcije. Obstaja bojazen, da je
ve�ina le-teh zaposlenega v slabše valoriziranemu in pla�anem segmentu turizma (strežba,
kuhinja, prodaja, �iš�enje, vzdrževanje, lažja pomožna in fizi�na dela, druge storitve).
Odpiranje novih delovnih mest v obalnem in priobalnem pasu naselij izven starega piranskega
mestnega jedra, odpira tudi v zadnjih letih pove�an obseg dnevnih migracij in konfliktne
javne dileme pri zagotavljanju ustreznega prometnega režima in infrastrukture (dostop,
parkirnine, garažne hiše, parkiriš�a).
Piran torej predstavlja problemati�no demografsko obmo�je kot rezultat dolgoletnega
obdobja praznenja mestnega središ�a in mo�nih suburbanizacijskih procesov (Tomši�, 2002).
Reševanje socialnega osiromašenja bo moralo biti v kombinacijii z drugimi vidiki urbane
prenove usmerjeno zlasti v celovito plemenitenje populacijske strukture (gentrifikacije) s
kon�nim ciljem selektivne reurbanizacije populacije mlajših, izobraženih in premožnejših
profilov (glej str. 21, 22).
5.3 Revitalizacijske tendence v Piranu
Težnje po revitalizaciji piranskega mestnega jedra že dalj �asa predstavljajo poskuse
integracije številnih »bottom up« pobud in predlogov (posameznikov, zavodov, institucij,
podjetij) fizi�ne in vsebinske prenove delov mesta v smeri ustavitve nadaljevanja širšega
procesa negativnih družbeno-prostorskih trendov. Že Asanacijski na�rt Piran koncem 70. let
pri na�rtovanju fizi�ne prenove9 ugotavlja nekompatibilnost pri vklju�evanju histori�nega
ambienta v sodobnejše življenjske funkcije mesta, zlasti v smislu težav z dostopnostjo in
slabšanjem bivalnih pogojev. Kljub opažanju deficita mestotvornih dejavnosti10 in lokalnih
privla�nosti je sledila pasivna politika zaš�itnih ukrepov z odsotnostjo investicijskih vlaganj
in umeš�anj vitalnih funkcij v pritli�ne površine mirnejših in manj atraktivnih predelov.
Skromna realizacija je ob zahtevni lastniški strukturi, neartikuliranih interesih mestnih
akterjev, preurejanju stanovanj za prodajo na trgu, izseljevanju srednjega sloja in mladih
družin ter vse ve�jemu generacijskemu, etni�nemu in socialnemu neravnovesju pomenila
nadaljevanje ekonomske, socialne in kulturne stagnacije. Dolgoletno preseljevanje
prebivalstva in izgubljanje vplivne ter prepoznavne mo�i Pirana kot funkcionalnega mestnega
9 Prenova Židovskega kareja, Tartinijevega trga, delne obnove tlakov in infrastrukture, garažna hiša ob pokopališ�u 10 Od upravnih, trgovskih, gostinsko-turisti�nih, kulturnih dejavnosti, obrti do šolstva in zdravstvene oskrbe.
37
središ�a (selitev tudi dav�ne, socialne, upravne enote v Lucijo) je povzro�ilo tudi premik
prosto�asovnih, ekonomskih in celo neprofitnih dejavnosti iz mesta. S površno analizo urbane
ritmike (glej str. 24, 39) se da ugotoviti, da Piran vse do danes doživlja izrazit padec mestnega
utripa s pasivizacijo življenja v ve�ernem in nesezonskem �asu in kriti�no mejo izkoriš�enosti
tematskega (prizoriš�nega) potenciala odprtih in zaprtih javnih (delno tudi zasebnih)
prostorov.
Danes korak k razreševanju tovrstnih družbeno-prostorskih dilem in konkretizaciji bolj
enotne razvojne vizije mesta v sebi združuje sprejet projekt Piran - moje mesto (v
nadaljevanju Projekt PMM). Gre za nekakšen krovni ob�inski razvojni dokument in hkrati
tudi temeljno izhodiš�e same revitalizacijske strategije (Ko�evar, B., 2007; osebna
komunikacija). Kompendij številnih preteklih in novejših sektorskih projektov in javno-
mnenjskih raziskav predvideva fazno reševanje fizi�ne prenove mesta (zlasti prometne
infrastrukture, investicij v strateško pomembne javne prostore in na�rtovanje izboljšanja
bivalnih in ambinetalnih kvalitet) ter izvajanje nekaterih potez v smer družbene in identitetne
prenove (revitalizacije) mesta. Navkljub dobronamernosti številnih na�rtov ostajajo mo�na
parcialna zaznamovanost in dileme pri celoviti operacionalizaciji, koordinaciji, organizaciji,
financiranju in u�inkovitosti zastavljenega projekta oz. bojazen pred strategijo na papirju.
5.4 Vidiki fizi�ne prenove mesta
Po opravljenem raziskovalnem delu gre fizi�ni prenovi Pirana pripisati tako pomembno
obnovitveno graditeljsko domeno kot tudi pri�etek samega simbolno-ambientalnega
prevrednotenja v iskanju bolj refleksivnega odnosa do mesta kot celote. Nemajhno težo ima
namre� fizi�na prenova v javnem mnenju in interpretaciji idealnega Pirana (izsledki raziskav
Ledolomilec - sanjam o Piranu, Piran�ani o Piranu, Atis 1996 ter zaklju�ki Odbora za
prenovo. V: Projekt PMM, 2006). Sam fizi�ni prostor starega mesta Piran velja za izjemen in
celovit urbanisti�no-arhitekturni spomenik kot odsev histori�nega mediteranskega tipa
zgoš�ene naselitve s potrebami po varnosti in racionalnem izkoristku prostora. Danes
prebivalci pogrešajo ravnovesje med patino (ob�utkom avtenti�nosti, izvirnosti, privla�ne
urbane simbolike) in urbano vitalnostjo na eni ter uporabnostjo oz. funkcionalnostjo
(povezane z dostopnostnim gordijskim vozlom, nizkim stanovanjskim standardom, estetskim
deficitom in slabšo infrastrukturo) na drugi strani.
Javnomnenjske ankete, strokovna javnost, posveti administrativnih krogov ter razli�ne
delavnice mediatorjev prepoznavajo štiri širše problematike, ki zadevajo potrebno vlaganje v
38
fizi�no prenovo piranskega mestnega jedra (graf 4, tabela 2). Ker se trženje, produkcija in
potrošnja urbane krajevnosti nanašajo na estetizacijo in simoblizacijo krajevnih elementov v
urbani ekonomiji (Zukin, 1995), bo vzpostavljanje pogojev za investiranje kapitala (npr. v
oblikah javno-zasebnega partnerstva, ponudbe, storitev) v dele urbanega okolja (parki,
zgradbe, urbana scenografija, postavitve, lokalna tematika in krajevni kontekst ipd.) klju�nega
pomena (glej str. 16). To na dolgi rok ne bo potrebno zgolj pri posameznih objektih (javnih,
zasebnih prostorih), temve� v smeri projektov rehabilitacije širših predelov mestnega tkiva in
s podrobnejšimi prostorskimi akti (ureditvenimi na�rti posameznih obmo�ij z npr. likovno-
vsebinskimi merili).
Graf 4: Kje vidite problematiko Pirana oz. kaj bi v mestu spremenlii? N=82
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%
Prireditvene in kulturne aktivnosti
Skrb za urejeno in �isto mesto
Prometni režim
Neprimerno vodstvo
Neposluh vodstva za ob�ane
Stanovanjska problematika
Nekvalitetna ponudba
Problemi in struktura prebivalstva
Drugo
Vir: Lorber, 2003.
39
Tabela 1: Prikaz domen fizi�ne prenove mesta
Domene fizi�ne prenove
Problematika in identifikacija predlogov rešitev
(Prometna) dostopnost
- postopno omejevanje prometa motornim vozilom s frekventnejšim javnim prevozom in nudenjem alternativnih oblik prevoza (izposoja koles rolerjev, �olnov, subvencioniranje taksijev)
- vrednotenje projektov garažnih hiš v okviru dane morfologije mesta (Forna�e, Piranska vrata, Sv.jurij, pri obzidju, pod Tartinijevim trgom)
- potniški terminal in vozliš�na to�ka Forna�e (dilema zapornice) - preu�iti možnost regijskega tramvaja (t.i. Parenzana) - redefinicija relacij morskega prometa in režima piranskega pristaniš�a - odslužen trajekt s parkirnimi kapacitetami in dodatno vsebinsko ponudbo
(gostinstvo)
Stanovanjski standard in kvaliteta bivanja
- ob�inska stanovanja (dotrajanost, mešano etažno lastništvo, neatraktivne lokacije)
- strateške investicije v zgledno sanacijo javnega stavbnega fonda in kulturnih spomenikov z mo�no koordinativno vlogo ob�ine, MZVNKD, stroko in ostalimi interesnimi akterji
- indiferentnost in stihijska gradnja zasebnikov (nepoznavanje smernic varovanja dediš�ine mesta in problem medsebojnega usklajevanja),
- ve�anje sekundarnih bivalnih prostorov (po�itniško mesto) - potreben paket ukrepov (analiza lastništva, finan�ni fond v okviru t.i. sklada za
razvoj, ažurno evidentiranje objektov in stanovalcev, mestoma združevanje objektov in uveljavljanje predkupne pravice
- izdelava nepremi�ninske mreže in prostih stanovanj za nastanitev oz. nakup
Infrastruktura - prenova kanalizacijskega in vodovodnega sistema, - potencial komunikacijskih tehnologij (opti�no oz. kabelsko omrežje, mreža
informacijskih in »cyber« to�k)
Estetski videz in urbana oprema mesta
- vizuelna opustošenost, stihijskost pri stavbnem preurejanju, onesnaževanje, doma�e živali brez nadzora, odsotnost javnega WC, neustrezno postavljanje uli�nih tlakov, korit, odlaganje nerabljenega kosovnega materiala po mestu)
- multiplikativni in simbolni u�inki z umeš�anjem zelenja (predlog prepoznavnega vstopa v mesto z alejo akacij)
- uporaba konzolnih konstrukcij (delno prekritje ulic za družbene vsebine, za tržnico, za pešce ob morju, dostopa do morja, prostora za ribi�e)
- projekt javnega podjetja Okolje Piran za �isto�o mesta (nadzor nad �iš�enjem, javne sanitarije, koši za smeti, pranje ulic)
- predvideni kopalne dostope z ureditvijo sidranih splavov in vrniti pomole ob skalometih
Prenova strateških objektov in simbolike mikroprostorov
- samevajo�i svetilnik na Punti (pod upravljanjem Obalnih Galerij – predlog svetilni�arskega muzeja in tlakovati trg na Punti)
- osvetlitev mestnega obzidje z uporabo prenovljenega stadiona vklju�eno v turisti�ne aranžmaje in kot kulisa dogodkovne kulture
- ureditev lungomare promenade in sprehajališ� z urbano opremo (svetila, klopi, stojnice…)
- prenova Cerkve Marije zdravja na Punti, Akvarija in Starega trga, stavbnih pro�elij
- potenciali prenovljenega Tartinijevega trga, stare bolnice, stavbe Vibafilma, piranske knjižnice, zasnovati t.i. piranski korzo dogajanja
- ureditev pešpoti in ozna�evalnih tabel skozi muzej zgodovine (uspešen primer v Kopru)
40
Kot zaš�iteno naselbinsko obmo�je bo Piran moral prepre�iti propadanje tipi�ne mestne
arhitekture ter samovoljno razpolaganje zasebnikov z domeno javnega prostora (npr. ulice,
hišni pragovi, izpostavljene fasade in pro�elja kot del javne površine) (Kozina, N. 2007;
osebna komunikacija). Stihijski posegi in iznakaženost dela bivalnega fonda, zlasti v
stanovanjskem delu (v notranjih ulicah mesta), namre� dolgoro�no ne zagotavljajo
kontinuitete ambientalne dodane vrednosti in ustvarjenih prostorskih kvalitet. V težnjah
posodobitve, obnovitve in kontinuitete Pirana kot simbolne prizoriš�ne celote pa je smiselno
upoštevati ustrezno razmerje med konzervacijo, posodobitvijo in uporabnostjo doti�nih
urbanih prostorov11 (Guštin, M. 2008; osebna komunikacija). Nesorazmernost je opaziti prav
v odnosu do varstvenih programov v mestu. Z ene strani so vidni neprilagojenost
spomeniškega varstva, neu�inkovitost gradbenih inšpekcij, ignoriranje predpisov, �rne
gradnje, slaba informiranost in povezanost; na drugi strani pa presene�ajo civilne pobude k
ohranjanju dediš�ine, ponekod prevelika zaš�itenost (muzealizacija) in promocija ali celo
opozarjanje posameznih akterjev na prepoznavne urbane detajle in specifi�nosti nekdanje
urbane opreme (npr. leseni pomoli, tlakovi, privla�ne fasade, vodovodne pipe po mestu,
kopališke površine, info table idr.).
Vrednotenje dostopnosti in funkcionalnosti piranskega mestnega jedra je pogostoma
povezano s kontradiktorno naravo (ne)omogo�anja notranjega avtomobilskega prometa in
parkirnih mest v smislu negativnega ali pozitivnrega razvojnega u�inka. Strukturni problemi
mestnega jedra so vse bolj mote�i za trgovske, gostinske ali obrtne dejavnosti (ulice
obmorskega pasu in piranskih trgov), ki imajo težave z dostavo, prodajo, prostorsko stisko,
rastjo stroškov in stagnacijo poslovanja. Vendar pa gre v bodo�e prometno dostopnost Pirana
(nedavno prevoznost in zasedenost ulic z vozili vzdolž Cankarjevega nabrežja in
Tartinijevega trga do Punte) in nadaljnjo instrumentalizacijo javnega prostora (glej str. 9)
postopoma omejevati z uporabo alternativnih oblik osebnega in javnega prevoza ter z
umeš�anjem razli�nih prizoriš�nih vsebin (npr. potencial promenade ob barkah, ribi�ih in
morju, uli�ne dejavnosti, gostinske terase idr.).
3 Raznolikost v konzervaciji dediš�ine; npr. rehabilitacija, prezentacija, asanacija, rekonstrukcija ipd.; ideje specializirane kamnoseške delavnice za Piran.
41
Slike 12,13,14: Primeri iznakaženosti v mestnem jedru:
Vir: Projekt Piran PMM.2006
Primeri zglednega investiranja v mestni prostor: Slika 15: Pogled naMinoritski samostan Slika 16: Obnovljeno Gledališ�e Tartini sv. Fran�iška s Križnim hodnikom in še iznakažena podoba Akvarija (l. 2005).
Vir: Burger, B. 2008. Vir: Burger, B. 2008.
Slika 17: Prenovljen Tartinijev trg Slika 18: Hotel Tartini
Vir: Primorski utrip, 2008. Vir: Hotel Tartini, 2008
Slika 19: Visoka šola za podjetništvo Gea College
Vir: Google, 2008
42
Fizi�ni vidiki urbane prenove so vselej na nek na�in prepleteni s trendi družbenih potreb,
iniciativ, aspiracij ali z vrednotenjem akterjev in individualiziranih izkustvev posameznikov.
Medsebojno pogojenost fizi�ne (ambientalne) in vsebinske prenove dokazujejo tudi rezultati
delfi konference arhitektov12, kjer kot prostorski strokovnjaki razmišljajo ne samo o fizi�nih
vprašanjih, pa� pa tudi o razli�nih družbenih ali celo upravljalskih dilemah mesta (tabela 3).
Diplomski referat daje v naslednjih razdelkih posebno pozornost prav raziskovanju
potencialov piranskih prizoriš�nih fukncij kot simbolne ekonomije (glej str. 16) dodanih
vrednosti krajevnih družbeno-prostorskih kvalitet znotraj širše revitalizacijske problematike
mesta Piran.
Tabela 2: Prikaz navedenih problematik mesta delfi konference.
Rang najpogosteje navedenih problematik mesta Urejanje in vrednotenje javnih prostorov (npr. strateško investiranje v javne prostore z idejnimi
nate�aji kot zgled mestu, definirati strateškost in evidentirati razporejenost neizrabljenih javnih in zasebnih prostorov, izpeljati simulacijo rekonstrukcije starega mestnega jedra, iti v nakup)
Promet (razstava parkiranih vozil »pod zemljo«, sre�anja in razprave na temo prometa)Kakovostne neodvisne službe (za potrebe ob�ine pri operacionalizaciji strategije prenove na
dobrih ekonomskih, kooperativnih in kadrovskih temeljih npr. sklad za prenovo, javno-zasebno partnerstvo, konzilij…)
Vsebinska prenova (celoletna aktivnost, pritli�ja oz. parter v mestu strateško (v javnem in zasebnem lastništvu) napolniti z raznovrstnimi vsebinami, organizirana promocija)
Nadzor nad nepravilno zasebno fizi�no prenovo (implementacija predpisov) Pozornost turizmu in kulturno-storitveni ponudbi (mesto kulturnega turizma in raznovrstnih
vsebin profesionalnih ter kreativnih amaterskih umetnosti) Vir: Projekt PMM, 2006.
5.5 Prizoriš�ni potenciali v vsebinski prenovi mesta
Refleksivni prizoriš�ni in dogodkovni potenciali Pirana, o katerih bo govora v
nadaljevanju, nastopajo kot mo�na podlaga vsebinski revitalizaciji mesta. Zaprte in odprte
(tako javne kot zasebne) prostore je potrebno opremiti s specifi�nimi prizoriš�nimi
funkcijami, ki se ujemajo s potrebami sodobnega življenja, ustvarjanja in kontinuiteto
kulturnih, bivalnih, prosto�aovnih, upravnih ter estetskih (ambientalnih) praks »potrošnje«
krajevne urbane dediš�ine. Prizoriš�ni kraji morajo biti odraz specifi�nosti interakcij v
prostoru, dela kvalitete, urbane kulture in krajevne simbolne ekonomije (Zukin, 1995) —
nezamenljivi, funkcijsko, simbolno (pomensko) in vizualno edinstveni, zapomnljivi,
12 Participacija 32 arhitektov v delfi konferenci (Antropološka raziskava doc. dr. Irene Weber; Projekt PMM, 2006).
43
(re)prezentativni in prepoznavni (glej str. 12). Z vidika analize piranske prizoriš�nosti
(potrošnje krajevnosti) in zagona virov refleksivne krajevne simbolne ekonomije (glej str. 17)
gre izpostaviti nabor slede�ih razpoznavnih sklopov prizoriš�nih potencialov mesta:
dogodkovno kulturo, specifi�no krajevnost kulture, zgodovine in umetniške kreativnosti,
ekskluzivnost bivalne kvalitete, destinacijo preživljanja prostega �asa in pa potencial
specifi�nega izobraževalnega središ�a. Oživljanje ambientov s krajevno kvaliteto dogajanja
(npr. istrsko-obmorska motiviranost, kulturne in umetniške vsebine, mediteranska
razpoznavnost idr.) v mestnem jedru pomeni transformacijo urbanega prostora v postmoderno
krajevno prizoriš�e, kar sproža tudi dvig njegove simbolne, socialne in materialne
vrednosti/potrošnje (npr. rast cen nepremi�nin) na nivo revitalizacijskega potenciala (glej str.
16). Priložnosti v zgledni »potrošnji« urbanih prostorov so torej v refleksivnem vnašanju
tovrstnih vsebin s pomo�jo denimo oddajanja le-teh ustreznim interesnim akterjem v javno-
zasebnih parnterstvih, kar pa ni mo� izvesti brez podrobne evidence lastništev in
namembnosti (Lavra�, 2004:168) ter vrednotenja prostorov za razli�ne prizoriš�ne vsebine
(npr. cerkve, avle, pritli�ni prostori za razstaviš�a in manjše kulturne dogodke, simpozije,
kongresno ali protokolarno dejavnost).
a) Dogodkovna kultura v mestnem jedru
Dogodkovna kultura kot prizoriš�ni potencial v piranskem staromestnem ambientu lahko
postane klju�ni za�etni impulz tematske revitalizacije (vsebinskega oživljanja) mesta, hkrati
pa sooblikuje avtenti�no prosto�asovno ponudbo (graf 5, tabela 4). V tem pogledu bi lahko
piransko mestno jedro s svojo diverzificirano potrošnjo urbane krajevnosti (vloga
poglavitnega (kulturnega) prizoriš�a mestnega dogajanja) dopolnjevalo in konkuriralo bolj
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
�������������� ������� �
��������� ���������
������������������������������ �
��� ���������
����������������
���������������
������������������ �������������
Graf 5: Prikaz oblik dogodkovne kulture v Piranu po mese�nih deležih v %
Delež v %
44
komercialnim in turistificiranim vsebinam v širši okolici (Portorož, Strunjan, Lucija). Tako
kot specifi�na mestna silhueta Pirana (prizoriš�na celota sui generis) kot nekateri javni
prostori z mo�nimi simbolnimi funkcijami (sre�evalnost, teatralnost, kolektivni spomin) ali
izpostavljeni trakti v mestu, kli�ejo po tematskih programih oživljanja, odkrivanja in
performativni prezentaciji prepoznavnih krajevnosti. Razlog je v tem, da so tradicionalni
prostori javne reprezentative vse pogosteje kraji za flaneurje, dogodke, postavitve in
refleksivna prizoriš�a (s tematskim in korporativnim upravljanjem), kjer sta javnost in kultura
del urbane scenografije in performans (glej str. 23)
Tabela 3: Tipološki prikaz prireditev v Piranskem mestnem jedru
Tip prireditve Primeri prepoznavnih prireditev; lokacija in �as prizoriš�a
Kulturno-umetniški dogodki
- Solinarski festival, Tartinijev trg; julij - Tartini festival,Tartinijev trg, Križni hodnik Minoritskega samostana; september - Mednarodni slikarski in kiparski Ex-tempore (razstavljanje umetnin); Obalne Galerije, julij in avgust - Poletni pouli�ni festival, Tartinijev trg, julij - Mednarodni mediteranski folklorni festival MIFF, Tartinijev trg; julij - Sre�anje pevskih zborov in tamburaških skupin, Tartinijev trg; junij - Procesija Sv. Jurija
Prosto�asovni in zabavni dogodki
- Festival slovenskega filma, - Izbor MISS Alpe Adria International, Tartinijev trg; avgust - Veliki pustni ples v Piranu, Tartinijev trg in G. Tartini, februar - Primorski poletni festival, Tartinijev trg, Gledališ�e Tartioni; julij - Piran v glasbi (koncerti), piranska Punta, Stari trg, Tartinijev trg; poletni meseci - Poletni utrinki in etno festival, Tartinijev trg; junij
Ljubiteljska sre�anja
- Festival plesa, Tartinijev trg, junij - No� kresni�k, Tartinijev trg, piransko obzidje in obala; junij - Sre�anje starodobnih avtomobilov, Piran- Portorož; maj - Kinote�ni filmi pod zvezdami, Župnijski vrt cerkve Sv. Jurija; avgust - Procesija z barkami ob Marijinemu Vnebovzetju, Piran-Strunjan; avgust
Sejemske prireditve
- Sejem starin, doma�e obrti in darov narave, Piranski trgi in ulice, nekajkrat letno
Izobraževalni dogodki in simpoziji
- Dnevi evropske kulturne dediš�ine (DEKD), Piran-Portorož, september - Piranski glasbeni ve�eri, Križni hodnik Minoritskega samostana Sv. Fran�iška,
julij - Mednarodni orgelski festival, cerkev sv. Jurija; avgust
Poslovni dogodki - Mednarodni oglaševalski festival Zlati boben, Gledališ�e Tartini, oktober - Piranski dnevi arhitekture (razstava projektov in nagrada Piranesi); Obalne galerije, november.
Športne prireditve - Regata prijateljstva, Piranski zaliv; junij - Mednarodni turnir v pandolu, Tartinijev trg; april
Vir dogodkovne kulture v preteklosti je bilo števil�nejše obeleževanje in udeleževanje
raznovrstnih verskih in posvetnih tradicionalnih, jubilejnih, interesnih in družabnih dogodkov
oz. prireditev, ki je pomenila prispevek bodisi k teritorialni sociabilnosti, h krepitvi takrat
prisotne italijanske narodne zavesti ali k reševanju eksistencialnih oz. razvojnih potreb mesta
45
samega. �as je z mo�no izselitvijo avtohtonega prebivalstva v Piran prinesel fluiden in
raznovrsten kolaž identitet razli�nih kulturnih okolij in življenjskih slogov ter z ve�letno
neselektivno politiko oblasti v odsotnosti koordinirane participacije priseljenega prebivalstva
v identifikaciji z mestom odrinil v preteklost levji delež nekdaj pomembnih integrativnih in
mestotvornih funkcij. Podobne stihijske razmere (v participaciji, financiranju, koordinaciji,
organizaciji, iskanju javno zasebnega partnerstva) se danes odražajo kot ovira pri poskusih
vzpostavljanja bolj refleksivnega odnosa do simbolnega tematskega oživljanja in celovite
revitalizacije starega mesta. Danes je krajevna prizoriš�nost rezultat vse ve�je števil�nosti
dogodkov in življenjsko-stilske demokratizacije raznovrstnosti akterjev v mestu (glej str. 12).
Toda številne manjše, a dovolj atraktivne in prepoznavne dogodkovne oz. prizoriš�ne
aktivnosti so še vedno pretirano podrejene spontani ljubiteljsko naravnani kulturi in
volunterizmu kolektivnih in individualnih akterjev (društva, mediatorji, organizacije,
posamezniki; tabela 5). S šibkimi materialnimi pogoji delovanja (Planinc, N. 2007; osebna
komunikacija) so v ve�ji meri odvisni od sprejetih ob�inskih prora�unskih sredstev ali od
omejenega lastnega angažmaja.
Tabela 4: Prikaz akterjev in drugih civilnih iniciativ v dogodkovni kulturi Pirana
Oblike akterjev lokalne dogodkovne kulture
Seznam pogostih organizatorjev, pobudnikov, sponzorjev
Civilne iniciative, skupine in društva
Skupnost Italijanov G. Tartini, Turisti�no društvo Piran in Portorož , KTD �ikole �akole, Društvo Anbot, Folklorno društvo Val, Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran, Hortikulturno društvo, Ribiško in potapljaško društvo Piran, KD LIB-ART, Društvo za trajnostni razvoj Istre, Društvo Prijateljev zakladov sv. Jurija, Mladinski pihalni orkester Piran, Združenje podjetnih študentov, KS Piran, JK Pirat…
Poslovni in turisti�ni akterji
Hoteli Piran, Hotel Tartini, Marina Portorož, Turisti�na agencija Maona, SOLINE Pridelava soli d. o. o., LifeClass Hotels&Spa Portorož, Street Tour d. o o. Portorož, Ladja Solinarka, Gospodarsko in interesno združenje Piran
Gostinski akterji Gostiš�e Pavel, Restavracija Tri vdove Piran, Restavracija Riva Piran, Restavracija Batana, Gostiš�e Pirat, bife Žižola s kulturno sceno
Ob�inske institucije
Avditorij Portorož, Ob�ina Piran, Pomorski muzej Piran, Športni in mladinski center Piran, Mestna knjižnica Piran, Obalne Galerije, Gledališ�e Tartini, piranski arhiv, MZVNKDPiran
Ostali akterji Župnija sv. Jurija Piran, Galerija Gasspar, mediatorji,
V zvezi s stopnjevanjem dogodkovne prizoriš�nosti mesta bo veljalo slediti slede�im
izzivom:
- nadaljevati z decentralizacijo in �asovno dekoncentracijo prizoriš�nosti s Tartinijevega oz.
Starega trga na ostale trge in širše povezane ulice ter s poletne na celoletno raven
prireditvenih aktivnosti. Paradoksalni in neenakomerni ritmi v rabi prostorov v razli�nih
46
letnih intervalih onemogo�a ohranjanje nekaterih mestotvornih, oskrbnih in storitvenih panog
v mestu13. Prostorska in �asovna razširitev dogodkovne kulture bo imela za sabo mo�no
razbremenilno in depasivzacijsko funkcijo, ki bo omogo�ila daljše zadrževanje oz. potrošnjo
urbanih prizoriš� s strani obiskovalcev in prebivalcev Pirana (slika 20,21,22,23).
Sliki 20,21: Dogodkovna kultura v mestnem jedru, Rokov in Tartinijev trg
Vir: Slovensko morje, Hoteli Bernardin d.d.
Sliki 22, 23: Prostorska in �asovna razporeditev dogodkovne kulture v Piranu po mese�nih deležih (l. 2007)
0%
2%
4%
6%
8%
10%
12%
14%
16%
18%
20%
JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
13 Selitev upravnih funkcij, zmanjševanje prostorov javnega fonda in storitvenih površin v mestu, zato so tudi upravi�eni pozivi k oblikovanju trajnejših in bolj fleksibilnih urnikov.
47
- pozivi k urejanju in integraciji pritli�nih prostorov (javnih in zasebnih) pri programih
oživljanja in umeš�anju vsebin, dogodkov (mediatorji).
- snovati potenciale promenad in mediteranski korzo dogajanja z uli�no ponudbo oz.
pouli�no kulturo na prostem z eksponati galerij, rokodelcev14, obrtnikov, specifi�nimi artikli,
izvirnimi spominki (trabacula), sistemom tržnic15 in uli�ne prodaje, glasbo16, »bogatejšo
kulinari�no ponudbo« (npr. v Tomši�evi ulici, po Cankarjevem ali Prešernovem nabrežju,
obalnem mestnem robu) (Kozina, N.2007; osebna komunikacija). Usklajeni programi
oživljanja omogo�ajo obisk ljudi tudi v notranje ulice in trge.
- tematizirati aktivnosti lokalnih tradicij (solinarstvo, ribištvo, pomorstvo, kulturno-
umetniški etos) in krajevno kontekstualnost (glej str. 12, tabela 6) s sinergijsko povezaovo
akterjev, sponzorjev, promocije in dogodkov v tematske sklope pod okriljem širšega projekta
(npr. Piran moje mesto).
14 Predlogi kiparske delavnice na prostem na skalometu v stilu Forma Vive z daljnogledi, 15 Denimo srednjeveška, multietni�na, kulinari�na, ekološka, sejmi starin, boljšji sejmi…16 Primeri Piranskih glasbenih ve�erov, istrskih ve�erov lokalne ljudske glasbe in ve�ernih koncertov na Starem trgu in predlogi ozvo�enja Tartinijevega trga, »open air« studia radia Tartini ipd..
48
Tabela 5: Prikaz potrošnje prostorskih kvalitet krajevne simbolike v Piranu
Nivoji krajevne simbolike
Identifikacija prepoznavnih simbolno-ambientalnih entitet dogodkovne prizoriš�nosti
Naravno-krajinske posebnosti
- mediteranska razpoznavnost in klima - obmorska lega (kopališke površine, Rt Madona in posebnosti morskega dna) - navezava na istrsko podeželje (ekoturizem, soline, turisti�ne kmetije, gastronomska in enološka ponudba)
Kulturno-zgodovinska dediš�ina
in prostori javnega zna�aja
(odprti ali zaprti)
Mestne pala�e: - Ob�inska in sodna pala�a - Tartinijeva hiša (sedež italijanske narodne skupnosti, razstave, sre�anja) - Bene�anka z napisom »Lassa pur dir« (pusti naj govore) v posmeh opravljivcem v legendi o zaljubljenem beneškem trgovcu in mlademu piranskemu dekletu - Travesini (Visoka šola za podjetništvo Gea college), - Benvenuti (glasbena šola), - Mestna loža (Obalne galerije), - Gabrielli (Pomorski muzej), - Apollonio (Župan�i�eva ulica), Gledališ�e Tartini Akvarij z Ribiškim trgom in sramotilnim stebrom (prangerjem) in legendi o kaznovanju preklinjajo�ega meš�ana Piranski trgi in ulice kot javna dnevna soba: - Tartinijev trg z mandra�em in simboliko ribiške tradicije, - Stari trg (nekdaj centralni trg glavnih piranskih ulic z vodnjakom) - Židovski trg zaprtega tipa -Rokov,Turši�ev, Manziolijev in trg Bratstva Mestno obzidje s kuliso starih mestnih vratTržnica
Sakralna dediš�ina - stolna cerkev sv. Jurija z župnijskim vrtom (Sv. Jurij na konju v boju z zmajem kot simbolni zaš�itnik mesta in znanilec pomladi) - cerkev sv. Fran�iška z minoritskim samostanom (Bolniška ulica) in bližnjo cerkvijo Marije Snežne - cerkev Marije Zdravja na Punti in cerkev sv. Donata (Stari trg) - cerkev sv. Štefana (Židovski trg) - cerkev sv. Roka
Poslovno-storitveni in zasebni
(bivalni)
- hoteli (Hotel Piran, Hotel Tartini, Miracolo di mare) - galerije (Studio galerija Gasspar, Duka, Meduza, Hermana Pe�ari�a) - gostinska ponudba (Pavel, Batana, Riva, Pirat, Tri vdove) - kavarne in lokali (kavarna Tartini, Caffe Santee, Pyros bar, bife Žižola)
Kvalitete lokalne kulturne identitete
- mediteranska doma�nost, bogata kulturna dediš�ina, obmorska motiviranost in na�in življenja, prijaznost, sproš�enost, kolaž razli�nih kulturnih okolij idr.
Dogodkovna kultura
s prireditvenimi aktivnostmi
- kulturno-umetniški, prosto�asovni in zabavni dogodki, ljubiteljska sre�anja, sejmi, poslovna sre�anja…
Virtualni prostor - spletna mrežna promocija destinacije in turisti�nega produkta Portorož&Piran (»Med Dunajem in Benetkami«), virtualno informacijsko središ�e
- razvijanje koordinacijskega štaba civilnih iniciativ, nevladih organizacij in drugih akterjev
(primer sedanjih mediatorjev) s poudarkom na selektivnem izboru prireditev, usklajeni
organizaciji, pomo�i, obveš�anju, financiranju, povezavi, izposoji idr.
49
- organizacijo dogodkovne dejavnosti in prireditev ob Avditoriju Portorož ponuditi tudi
podjetnim zunanjim izvajalcem v javno zasebnih partnerstvih (npr. kulturna scena v bifeju
Žižola)
- particpiacija strokovne javnosti in interesentov (npr. forum, borza idej, razpisi za
raziskovalna dela na temo Pirana) (Planinc, N. 2007; osebna komunikacija).
b) Specifi�na krajevnost kulture, zgodovine in umetniške kreativnosti
Vidna tradicija ustvarjanja v kulturi, arhitekturi in umetnosti skozi pestra zgodovinska
izkustva mesta pomeni v svoji mediteranskosti klju�no simbolno-ambientalno vrednost, ki v
polni zavest in življenja ljudi v Piranu in prenaša prežitek te identitete v sodobno prezentacijo
in potrošnjo urbane krajevnosti. Kulturni simbolni kapital na tem mestu nastopa kot
u�inkovita strategija razvojnega preboja degradiranih urbanih predelov z mo�jo povezane
kulturne produkcije in podjetniškim preustvarjanjem v specifi�no potrošnjo krajevnosti (glej
str. 19).
Potencial refleksivnega in selektivnega (diverzificiranega) prizoriš�a (tržiš�a)
(re)prezentacije kulture, zgodovinske dediš�ine in umetnosti (npr. glasba, ateljeji,
specializirane prodajalne, galerije, razstavni prostori, sejmi, tradicionalna obrt, povezave
sre�anj akterjev umetniške sfere in njihovih organizacij) pomeni priložnosti v posve�anju
tovrstnih kulturno-storitvenih vsebin v mestnem jedru. Svoje sistemsko in reprezentacijsko
mesto v simbolni ekonomiji (potrošnji) piranske urbane krajevnosti (kot tematski viri
revitalizacije) pa iš�ejo tudi številne druge vsebine, v katerih je mo� dokazovati preteklo ali
sodobno refleksivno kompatibilnost oz. komplementarnost s simbolno krajevno patino. Zlasti
lokalna ljubiteljska kultura s številnimi aktivnostmi, vezanih na delovanje nekaterih
pomembnih društev in organizacij ve�krat dopolnjuje simboliko prizoriš�nosti mestnega jedra
(v starinarstvu, zbirateljstvu, spominkarstvu ter manjših glasbenih, folkornih, plesnih,
rokodelskih, fotografskih, gledaliških dogodkih). Prizadevanja na tej poti ovirajo pomanjkanje
intenzivnosti, podjetniških iniciativ, javno-zasebnih relacij ter celovite koordinacije oz.
integracije v širšo prizoriš�no sfero (Planinc, N. 2007; osebna komunikacija).
50
Omeniti velja nekaj usmeritev tematskih sklopov kulturno-umetniške prizoriš�nosti
starega jedra:
- zasledovati glasbeno tradicijo s ciljem odkrivanja Tartinija (kot simbolni prežitek mesta)
in piranske glasbene identitete17 v lu�i bodisi klasi�ne glasbe (Piranski glasbeni ve�eri,
Tartinijevi dnevi, razprave o glasbi, literaturi, umetnosti, poletne glasbene šole) ali
prizoriš�enja bolj sodobnejših zvrsti18 (zabavni glasbeni open air dogodki, Radio Tartini, Club
Maona). Pobude civilnih in zasebnih akterjev o delovanju Tartinijevega sklada, ekskluzivnem
Tartinijevem butiku, restavraciji Tartinijeve violine, CD-ju s Tartinijevo glasbo idr. so odraz
prav pomanjkljive prezentacije, trženja in promocije glasbeno-umetniškega etosa v širši
kulturni simbolni ekonomiji mesta.
- vra�ati sloves gledališke in filmske kulture v avtenti�ni mediteranski kulisi. Obnovljeno
gledališ�e Tartini mora prevzeti vlogo povezujo�ega kulturnega hrama z ve�jo izrabo
pomembnih refleksivnih vsebin (koncerti, predstave, sre�anja akterjev, podelitve, sprejemi) in
nudenjem podpore lokalnim ustvarjalnim skupinam. Pretekle inspiracije filmskih ustvarjalcev
(npr. filmi Františka �apa) so se prelevile v minevanje prostorov nekdaj pomembnega
slovenskega filmskega producenta Viba film studio. Potrebno bo redefinirati in oplemenititi
uprizoritveno dejavnost centra Avditorij Portorož z mo�nejšo promocijsko, koordinativno
vlogo in navezovanjem akterjev (vloga pomembnih zunanjih organizatorjev, kulturnikov,
ustvarjalcev) na sorodna filmsko-umetniška prizoriš�a (primer istrskega mesteca Motovun z
umetniškimi žanri). Doborodošle postajajo tudi nekatere manjše alternativne performativne
vsebine (oživitev letnega kina, uli�no geldališ�e).
Sliki 24, 25: Umetniški podobi Pirana; slika in fotografija
Vir: Projekt PMM, 2006.
17 K glasbeno-umetniškemu etosu mesta je mo�no doprinesel Tartinijev pripsevek v meš�anski glasbeni akademiji I virtuosi 18 Radio Tartini - predvajanje sodobnejših glasbenih zvrsti, Club Maona - koncerti jazz, blues in etno glasbe (Arze nad Piranom), predlogi jazz cluba v lokalu Tri papige idr.
51
- umeš�anje prizoriš�nih vsebin likovnih umetnosti, kiparstva, arhitekture in oblikovanja v
urbane prostore (primer izolske ulica ateljejev), pri �emer vrednotenje le-teh zavisi od
kakovostno integrirane, pregledne in organizirane umetniške ponudbe promoviranih izdelkov
oz. projektov s prepoznvano simbolno vrednostjo (npr. produkcija mednarodnih simpozijev
kot so Ex-tempore, Forma Viva, piranski Dnevi arhitekture, produkti s piransko tematiko
idr.). Vklju�evanje tovrstnih umetniških vsebin v prizoriš�ne namene gre spodbujati tako v
razli�nih javnih (galerije, sakralna dediš�ina, ulice in trgi kot razstavni prostor19) kot tudi
zasebnih pritli�nih ve�namenskih prostorih (denimo razstave, delavnice, literarna sre�anja,
projekcije, revije, sprejemi idr. v zasebni galeriji Gasspar). Tu je smiselno iskati povezovalne
potenciale (denimo bolj koordinativna vloga Medob�inskega zavoda Obalnih galerij Piran)
med akterji (galeristi, umetniki, ustvarjalci) in uglednimi bližnjimi umetniškimi prizoriš�i
(npr. Abitanti, Grožnjan, slikarsko mesto Asisi, beneški bienale idr.).
- kulturno-storitvena naravnanost pri potrošnji lokalnih kulturnih proizvodov denimo
prostore sakralne dediš�ine povezati z manjšimi kulturno-umetniškimi dogodki (npr. orgelski
festival, mednarodni simpoziji kulturnikov, razstaviš�a, prezentacija križevega pota, odprtje
cerkvenih stolpov kot razgledne to�ke), verskim turizmom ali lokalizacijo poro�nega
ceremoniala (npr. solinarskih ali istrskih porok).
- povezava in promocija tradicij muzejske, arhivske ter knjižni�ne dejavnosti. Zbirke
mestnega muzeja (Pomorski muzej Seregeja Mašere) z etnološkimi artefakti lokalne kulture
preživljanja in na�ina življenja (pomorstvo, solinarstvo, ribištvo) ter vrsta literarnega gradiva
in arhiviranih dokumentacij piranske knjižnice oz. arhiva o razvoju in zgodovini mesta ponuja
refleksivni vir ohranjanja, vrednotenja in pa prezentacije lokalne etnološke, umetniške in
kulturne dediš�ine (npr. muzejski dnevi, organizacija literarnih dogodkov idr.)
c) Piran kot ekskluzivna bivalna kvaliteta
Trendi individualizacije življenja (bivanja) v �asu in prostoru pove�ujejo možnosti
mote�ih vplivov razli�nih prostorsko-�asovnih življenjskih poti posameznikov in skupin.
Navkljub razli�nosti v življenskih stilih, okusih, identifikacijskih preferencah, vrednotenju
bivanjskih pogojev, zasebnosti in javnih interesov, se isto�ano stopnjuje podobnost interesov
obiskovalcev in žive�ih po kvaliteti bivanja (slika 26, tabela 7) ter doživljanju partikularnosti
samega mestnega ambienta (zapakirani avtenti�nosti, raznovrstnosti ponudbe in vsebin,
19 Razstavne aktivnosti na ulicah in trgih (uspešni primeri Ex-tempor-a in sejmov starin)
52
dostopnosti, ekskluzivnih vsebinah, odkrivanju lokalnih kulturnih vzorcev, umiku iz ve�jih
urbanih okolij itd.). Bližina fizi�nih struktur in dediš�ine grajenega mestnega ambienta
narekuje tudi specifi�ne (zna�ilno mediteranske) odnose med ljudmi, kjer skupni prostori
(ulice, trgi) s funkcijo sre�evalnosti (odražajo nekakšno javno dnevno sobo) dobivajo mo�no
simbolno in prizoriš�no vrednost (glej str. 13). Dodane vrednosti mesta postajajo tako viri
prizoriš�ne in simbolne ekonomije tudi v smislu bivalne kvalitete, ki je sedaj podvržena
�asovnim redefinicijam (trendom po�itniškega mesta) in raznim deficitarnim u�inkom
(onemogo�ena dostopnost, nizek nivo ponudbe, ponekod okrnjeni bivalni standardi).
Graf 6. Primerjalni procentualni prikaz stanja površinske namembnosti objektov v starem mestu Piran (1976 in 2006).
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%
kulturno zgodovinski objekti
stanovanja
po�itniška stanovanja (vikendi)
poslovni objekti
stavbe za trgovino
turisti�no gostinski objekti
javne stavbe
analiza z metodologijo NUSZ(2006) v %Asanacijski na�rt iz leta 1976 v %
Vir: prirejeno po projektu PMM (Infopros d.o.o., junij 2006)
Pri dvigu kvalitet bivalne kulture kaže pozornost namenjati slede�im poudarkom:
- uravnotežiti in izboljševati demografsko strukturo z investicijskim vlaganjem v
stavbni fond mesta (vloga stanovanjskega sklada) in elementi gentrifikacije (spontane,
na�rtne, hitrejše, postopne). Z refleksivno stimulacijo deleža aktivnega prebivalstva ve�je
kupne mo�i (mlade družine, kulturniki, podjetniki, zaposleni, umetniki, organizatorji,
akademiki) k stalnejši obliki naselitve je potrebno dolgoro�no omogo�iti razvejano
participacijo slehernih akterjev (delovna mesta, dejavnosti) v socialnih mrežah, kreaciji
razvoja in mestnega dogajanja ter razvijati ob�utek odogovornosti in pripadnosti mestu
(ve� v poglavju 5.6.).
53
�������������� �������� �� �����������
���������������� �!"
NE; 76%
DA; 7%
DA in NE;
17%
Vir: Lorber, 2003.
- vlagati v raznovrstno, fleksibilno, kvalitetno življenjsko oskrbo in storitveno, tematsko,
dogodkovno, prosto�asovno idr. ponudbo. Problematika dolgoletne selitve dejavnosti iz mesta
se kaže tako pri vsakodnevnih opravilih20 kot tudi pri priložnostnih nakupih oz. obiskih21
mesta.
- vrednotiti mestno jedro kot ekskluzivni ambient mediteranskega na�ina bivanja (delnega
prebivanja na prostem) – v centru kulturne pozornosti. V veliki meri idealnotipske predstave
Pirana (Atis, Ledolomilec - Sanjam o Piranu) romantizirajo pretekle in izginjajo�e kulturne
avtenti�nosti v mikroprostorih (vitalnost z dogodki in vsebinami, družabnost, urejene mestne
hiše, uporaba vodnjakov, �iš�enje ribiških mrež, popevanje, žvižganje in igranje otrok na
ulici, obešanje perila, sprehajanje ljudi itd.). Motorni promet bi se moral umakniti
prebivalcem in obiskovalcem v interesu privla�nega in urejenega mesta ter prijetnih koti�kov
za oddih, posedanje, sprehajanje, sre�evanje, ustvarjanje, raziskovanje, odkrivanje, druženje
itd. (Bizjan, I. 2007; osebna komunikacija).
20 Staro mestno jedro razpolaga s premalo prodajalnami (ni tehni�nih, lesnih artiklov, oblek in obutve, prodaje rib, okrnjene tržnice in stojnice ipd.), obrtmi in najrazli�nejšimi storitvami. 21 Primanjkuje prestižnih butikov višjih cenovnih razredov, specializiranih prodajaln (ribiške, navti�ne, spominkarske trgovine), bolj raznovrstne gostinske ponudbe, tematskih programov itd.
54
Tabela 6: Prikaz deležev odgovorov v raziskavah pri navezavi na krajevno prizoriš�nost Pirana
Vprašanje stanovalcem
Vprašanje obiskovalcem
Katera je poglavitna privla�nost Pirana?
Vir: Projekt PMM, 2006; terenska mnenjska raziskava
'Piran�ani o Piranu', dec. 1996, agencija Atis. N=50.
Zakaj ste obiskali Piran? Vir:. Odnos doma�inov do turizma
(Turistica 2006, Odnos Piran�anov do turizma in ocena turisti�ne ponudbe
Pirana s strani turistov)
Kaj vam je v Piranu vše�?
Vir: Projekt PMM, 2006; terenska mnenjska raziskava
'Piran�ani o Piranu', dec. 1996, agencija Atis. N=50
Tartinijev trg (27%) Krajši izleti in oddih z najbližjimi (39%)
Kulturne, zgodovinske znamenitosti (29%)
Cerkev Sv. Jurija (21%) Zgodovinske znamenitosti (24%) Prijaznost (25%), Piransko obzidje (17%) �udovit ambient in pokrajina (16%) Ugodna mediteranska klima
(15%) Punta (13%) Obisk sorodnikov in prijateljev
(11%) Ogledi mesta in pokrajine (11%)
Mediteranska klima in doma�nost (9%)
Poslovni razlogi (5%) Življenje in preprostost ljudi (10%)
Sožitje kultur (5%) Kulturne vsebine (3%), Tartinijev trg (6%), Plaža (3%) Drugo (2%) Hrana in restavracije (4%)
Pomorski muzej,akvarij (2%)
- navzo�nost aktivne socialne politike s programi reševanja socialnih stisk, vklju�enosti, in
prostorskih rešitev socialno šibkejših (otrok, mladine, starejših, invalidov). Ti si ne morejo
privoš�iti selitve v alternativno bivalno okolje (npr. mladi brez zaposlitve in perspektive).
Demografska in socialna problematika mesta (nezaposlenost, alkoholizem, zloraba drog,
kraje, nasilje, brezdomstvo) narekuje pretirano instrumentalen odnos do mesta kot celote (kot
izkoriš�anje mestnega prostora za pasivno prebivanje, dostope, ozke zasebne interese,
vsakdanje potrebe in opravke ipd.)
- oživitev aktivnosti pritli�nih prostorov z bolj selektivno invetarizacijo družbenih vsebin. Z
novo simboliko, investiranjem, oplemenitenjem lokalnega življa in duhom inovativnosti lahko
postane Piran kraj z novim življenjskim nabojem in vidikom urbane renesanse (glej str. 21)
d) Piran kot prepoznavna destinacija preživljanja prostega �asa
Naslednji vidik simbolne potrošnje piranske urbane kraejvnosti predstavlja vrsta
sofisticiranih, individualiziranih »turisti�nih« ter prosto�asovnih storitev vezanih na
ekonomijo simbolno-ambientalnih produktov oz. ponudbo ekskluzivnih krajevnih prizoriš�nih
kvalitet za�asnim, ob�asnim ali priložnostnim obiskovalcem (gostom) mesta. Trženje lokalnih
partikularnosti in avtenti�nosti v Piranu pomeni naravnanost v diferencirano obliko
turistificirane izrabe vsebin (estradni kulturni dogodki, posebna gostinska ponudba,
55
specializirani tematski programi, fizi�na preoznavnost mesta, mirnost lokacije itd.) in
isto�asno dopolnjuje bolj komercializirane storitve ostalih turisti�nih letoviš� v širšem
prostoru. Navkljub splošnem pozitivnem vrednotenju turizma v lokalni ekonomiji (zaposlitve,
dvig življenjskega standarda) pa na drugi strani (zlasti v razmerah masovnega turizma)
obstajajo nevarnosti razli�nih nižanj tolerance in polarizacij22 med lokalnim življem in
obiskovalci mesta (slika 27).
Pozitivne bodo usmeritve v kvalitetno in nemasovno turistifikacijo vsebin:
- ustvarjati avtenti�no, prijazno in gostoljubno prizoriš�no mesto (small slow city)
prepoznavnih ambientov, storitev in družbenih vsebin23 ter pritegniti obiskovalce, interesente,
intelektualce…
Vir: Munda, 2002.
- redefinirati in razširiti razumevanje turizma (kot pomembne gospodarske panoge ob�ine)
na širši kontekst potrošnje prizoriš�nih krajevnih kvalitet v simbolni ekonomiji in
revitalizaciji mesta (glej str. 21).
- koordinacija med turisti�nimi akterji, prebivalci (v vzajemnem interesu) in ostalimi nosilci
prizoriš�nih aktivnostih mesta z mrežnim in podjetniškim pristopom mednarodnega
22 Bojazen glede dviga cen življenjskih dobrin, vpliva na lokalno tradicionalno kulturno okolje, neenakomeren življenjski standard, prevlada kratkoro�nih ekonomskih interesov, pove�evanje razmerja med za�asnim in stalnimi prebivalci ipd. 23 Mesto promenad in atraktivnih pešpoti z odkrivanjem zgodb in legend (zadnja prangerijada, o hiši bene�anki in zaljubljenem trgovcu kot Romeo in Julija), mesto glasbenih, likovnih, arhitekturnih, muzejskih, kulturnih, gledaliških, rokodelskih, solinarskih dnevov, dnevov Sv. Jurija; mesto zaljubljenih, pogledi in razgledi iz obzidja, piranskih stolpov, mestnih parkov, cerkva; obzidno mesto z rožami, sve�kami in enkratnimi son�nimi zahodi; mesto zgodovine (sejem starin, sre�anje starih bark, old-timerjev), mesto prijazno kolesarjem…(vir: povzeto po Projektu PMM, 2006:181)
Slika 27: Ali turisti�na ponudba zadovoljuje tudi vaše potrebe kot prebivalca kraja? N =
50
Ne; 50%
Da ; 38%
Ne vem; 10%
Brez odg.; 2%
56
povezovanja na ravni interesov, akterjev, vsebin, ambientalnih podobnosti med mesti (npr.
Gradež, Rovinj, Benetke)
- vlaganje v turisti�no infrastrukturo, trženje in promocijo destinacije (hoteli, gostiš�a,
storitve, butiki, lokali, programi, aranžmaji, turisti�ni inkubator, vodniška služba, turisti�na
info pisarna, spekter propagandnih orodij idr.) (Muženi�, Z. 2007; osebna komunikacija).
- dvig kvalitete in prevrednotenje ponudbe (v izogib nizko-cenovnim trgovinam) v smeri
celoletne raznovrstne ponudbe storitev, butikov, lokalov24, specializiranih tematskih
programov (delavnice, kampi, simpoziji, sejmi, izmenjave ipd.), turisti�nih aranžmajev itd.
Usmerjenost v fleksibilno in inovativno produkcijo bo potrebna z ve�jo vklju�itvijo in
usmerjanjem kreativne podjetniške iniciative, ki bi krajevno raznovrstnost nadgradila v vidik
simbolne potrošnje kraja (Zukin, 1995; glej str.17, 36).
- povezava z bližnjimi turisti�nimi središ�i in kulturno oz. etnološko dediš�ino zaledja25
- celovito vklju�evanje kapacitet za potrebe turizma (oživljanje pritli�nih prostorov, prazen
stavbni fond26 kot možnost hotelskih depandans; pomen pristaniš�a in mandra�a za razvoj
navti�nega turizma, zanimanje Italijanov in Nemcev za oglede galerij, muzejev, kulturne in
sakralne dediš�ine, interes angleških gostov za kongresno dejavnost in gastronomsko
ponudbo itd.).
d) Piran kot diverzificirano izobraževalno središ�e
H klju�nim virom simbolne prizoriš�ne ekonomije in vsebinske revitalizacije piranskega
mestnega jedra je v zadnjem �asu mogo�e pripisati tudi razvoj diverzifiiciranega
izobraževalnega središ�a. Naraš�ajo�i potenciali lokalnega oz. mednarodnega centra
specifi�nih raziskovalno-izobraževalnih vsebin oz. programov27 (Gea College, Univerze na
Primorskem, nastajajo�e Evro-sredozemske univerze EMUNI) z umestitvijo v simbolno-
ambientalno kuliso Pirana nakazuje na refleksivno izbiro stimulativnega študijskega,
raziskovalnega ali delovnega okolja. Razvoj tovrstnih institucij pomeni velik doprinos pri
pospeševanju potrošnje piranske krajevnosti in revitalizacijskih trendov mestnega jedra.
Precejšnji gentrifikativni u�inki (mladega in izobraženega demografskega potenciala,
24 Ekskluzivnost kavarne Tartini za visoke in zahtevne goste 25 Denimo umetniške in rokodelske delavnice, eko-turizem (obiranje oljk, delo na solinah), gostiš�a, osmice, preno�iš�a 26 Predlog hotela na Forna�ah, družinski hoteli, penzioni, apartmaji 27 Dislocirana enota Visoke šole za podjetništvo Gea college v Pala�i Travesini, Inštitiut za varovanje dediš�ine Sredozemlja Univerze na Primorskem, Nacionalni inštitut za biologijo Morska biološka postaja Piran, razvoj Evro-sredozemske Univerze (EMUNI),
57
integracije bivalnih prostorov, akademskega ali raziskovalnega turizma) in priložnosti
aktivnega raziskovalnega angažmaja, participacije ter usmerjenosti v specifike, bodisi bolj
lokalnih krajevnih izzivov ali identitete širšega mediteranskega prostora, tako okrepijo dodane
(simbolne) vrednosti in refleksiven odnos do kraja, prizoriš�a per se. Kažejo se namre�
potebe po specifi�nih razvojnih in raziskovalnih študijah o Piranu in njegovi poziciji v širšem
mediteranskem oz. mednarodnem prostoru (konflikti, podobnosti, primerjave z mesti
podobnih prostorskih izkušenj, kvalitet, problematik, prostorskih rešitev itd.).
5.6 Razvijanje refleksivne identifikacije in participacije v mestu
Zna�aj kolektivne meš�anske kontinuitete Pirana že dolgo puhti v slabih demogfaskih in
ekonomskih pogojih ter rutiniziranem življenjskem slogu sodobne fragmentirane populacije v
Piranu, kateri se je mesto takoreko� odtujilo. A trendi so si takoreko� ravno nasprotni (glej str.
23): Vse ve�ja participacija, identifikacija in pri�akovanja urbanih akterjev v odlo�itvenih
procesih ve�a njihovo vlogo pri umeš�anju in ustvarjanju družbenih vsebin oz. storitev.
Razvoj prizoriš�nega mesta s potenciali ustvarjanja dodanih vrednosti in simbolne ekonomije
v prostoru vsekakor terja v odnosu do kraja refleksivnost in inetresno kompatibilnost v toliko
ve�ji meri. V primerih poteka »ustvarjanje urbane krajevnosti skozi emancipacijo kulture
same« (Zukin, 1995), ko zavest prebivanja in preživljanja prehaja v doživljanje empatij,
vklju�enosti in odgovornosti posameznih akterjev.
V naseldnjem razdelku so nakazani predlogi prizadevanj za doseganje refleksivne
identifikacije in ve�je participacije akterjev v mestu:
- selektivno prepoznavanje potencialov lokalnega življa (npr. ustvarjalni angažma mladih)
pri soustvarjanju in vklju�evanju v del ponudbe, življenja, ustvarjanja, odlo�anja in razvoja
mesta (npr. navezave z manjšimi podjetniškimi strukturami, vzpostavitev podjetniške idejno-
informacijske mreže, iskanje potnecialov zaposlovanja prebivalcem, javna dela itn).
Demokrai�ni pristopi vklju�evanja omogo�ajo posredovanje (npr. mediatorjev) in razširitev
»poslanstev« mesta na razli�ne segmente javnosti ter (individualnih in kolektivnih) akterjev28
(prebivalcev in obiskovalcev).
- usklajevanje v prepletanju razli�nih ekonomskih in bivalnih interesov (lastniki, najemniki,
sezonski stanovalci, prebivalci, investitorji, ob�inska uprava, ogrožene socialne skupine) s
pomo�jo javno-zasebnih partnerstev in oblikovanjem dolgoro�nejših prioritet mesta
28 Interesne skupine, organizatorji, društva, aktivni in vplivni profili posameznikov itd.
58
(konstantno spremljanje in vrednotenje lokalnih civilnih stališ�29 ter aspiracij zasebnega
sektorja). Iz rezultatov prostorske delavnice Ledolomilec – sanjam o Piranu (Projekt PMM,
2006:180) je razvidno, da se idealne predstave mesta30 pogostoma približajo sedanjim
trendom oz. željam žive�ih in obiskovalcev po kvaliteti bivanja in preživljanja prostega �asa v
mestu.
Slika 28: Kako pogosto se udeležujete kulturnih prireditev? N = 50
#����$%�"&'
(������%�"&'
�� ���%�)'
*���%�+)'
�������%�"&'
Vir: Munda, 2002.
- razvijanje refleksivne interaktivnosti akterjev na simbolni ravni Pirana kot krajevnega
prizoriš�a (med prebivalci, obiskovalci, uporabniki, generacijami, življenjskimi stili…).
Pretrgane socialne mreže je treba obnavljati prek medsebojnega informiranja, obiskovanja in
ustvarjanja dogodkov, interesnih sre�anj, sistemov nudenja storitev ali uslug, borz idej,
projektov nate�ajev, seminarjev zaposlenih v simbolni ekonomiji mesta31 ipd. (npr. Piran�ani
Piran�anom, klub prijateljev Pirana, nagrade pri oživljanju simbolnih mestnih prostorov,
Piranski forum revitalizacijskih akterjev, administrativni Odbor za Prenovo, razvojne
delavnice, ideje kluba lokalnih kultur, mladinskega centra …)
- vzbujati ob�utek identifikacije in pripadnosti kraju. Nerazpoznavna identiteta lokalne
skupnosti Piran�anov (Piranski umetniki živijo z vikendaši v množici socialnih problemov) je
v svoji konceptualizaciji (teritorialnosti, �asovnih in ekonomskih okvirih, kontekstualnosti,
sociabilnosti, na�inu življenja) fluidna in problemati�no dolo�ljiva kategorija (kdo je
Piran�an). Antropološka raziskava demografije starega mesta Piran (Weber, I. 2006 V:
29 Prek javnega mnenja, obveš�anja, društev, organizacij, iniciativ, odprtosti za nove predloge, vizije, ideje. 30 Udeleženci delavnice preferirajo zlasti boljše trženje celotnega mesta z razpoznavnimi dogodki, vsebinami (storitev) v zasebnih pritli�jih, posebnimi trgovinami, butiki in urejenimi, razpoznavnimi javnimi prostori. 31 V kulturi, prireditvah, turizmu, gostinstvu, podjetništvu, organiziranju
59
Projekt PMM, 2006:23) celo ugotavlja, da pri nagovarjanju vsebinsko imaginarne in
statisti�ne identitete (idealnotipske zaklju�ene celote) vselej izvisi del prebivalcev, ki jih v
mestu ni ali jih ni mo� identificirati. Prebivalci izražajo nezadovoljstvo nad bivalnimi pogoji,
kar ve�krat zmanjšuje vrednote sožitja ter medsebojno etni�no oz. kulturno toleranco.
Vsekakor bi morali nekdanjo identifikacijo, pripadnost, teritorialno sociabilnost in kolektivni
spomin v mestu (kot referen�ne identifikacijske to�ke simbolnih in socialnih zemljevidov), ki
se nanašajo na tradicionalne prepoznavne skupne prostore (npr. gledališ�e Tartini, tržnica,
pomol, Tartinijev trg, dvorana KS, Cerkev Sv. Jurij-a, Stari trg, knjižnica, akvarij, Hiša
Tartini, glasbena šola, Cankarjevo in Prešernovo nabrežje), vra�ati tudi z umeš�anjem
raznovrstnih prizoriš�nih funkcij. V vsebinskem smislu prizoriš�ni prostori dopolnjujejo
kontinuiteto tradicionalnih prostorov (npr. piazza, corso, corta, riva) in prevzemejo funkcijo
krajev vitalnosti, duše in identitete mesta (glej str. 14).
- voditi selektivno komunikacijsko in promocijsko politiko do žive�ih, sezonskih
obiskovalcev in drugih ciljnih skupin (uporabniki, kulturniki, ustvarjalci, institucije,
organizacije). Krepitev formalnega in neformalnega diskurza (informiranje32, seznanjenost s
vizijo mesta, motivacija k aktivni vlogi, participaciji, delavnice, forumi, okrogle mize,
anketiranja33) lahko izboljša promocijo in ustvarja tudi zanimanje širše javnosti (npr. ljudi
velikega formata - predstavnikov, estradnikov, kulturnikov, umetnikov) (Muženi�, Z. 2007;
osebna komunikacija).
5.7 Upravljanje piranske prizoriš�nosti
V zvezi z managementom mesta javno mnenje deli veliko mero kritike na ra�un delovanja
ob�inske uprave, krajevne skupnosti, neusklajenosti interesov, slabih prometnih rešitev,
neskrbnega odnosa, odsotnosti kompetentnih ljudi, neupoštevanju lokalnega mnenja, skromne
realizacije itd. (Projekt PMM, 2006:160). Kljub prizadevanjem nekaterih akterjev v smeri
oživljanja, je pritoževanje nad »mrtvim mestom brez duše«34 še vedno prisotno. Pri�akovanja
in potrebe s strani akterjev po skrbnem upravljanju mestnih površin oz. prostorov se bodo v
prihodnosti samo še stopnjevale (glej str. 15). Simbolni prostori piranskega mestnega jedra
bodo s�asoma deležni vse ve�jih korporativnih, simulacijskih in tematizacijskih implemetacij,
kar bo imelo za posledico tudi premike upravljalskih konceptov v sodobno kombinacijo
32 Posebno glasilo o prenovi, oglasne table, medijski prispevki, virtualne komunikacije 33 Npr. delavnica Kako povrniti Piranu sijaj z vprašalniki za institucije, prebivalce, akterje družbenih vsebin 34 Tovrstne izjave se nanšajo na splošno opustelost, primanjkovanje vsebin v pritli�jih s sodelovanjem lastnikov, slabe organizacije ponudbe idr.
60
institucionalno-korporativnega podjetništva, javno-zasebnega partnerstva in specifi�nih
storitvenih orientacij mesta (tabela 1). Sodobno mesto potrebuje fleksibilno profiliran
urbanizem, ki mora z ustvarjalnim, korporativnim in trajnostnim razvojnim pristopom
usklajevati in povezati procese (navzven in navznoter) v u�inkovito krajevno simbolno
ekonomijo mesta (glej str. 15, 25). Tako kaže v bodo�e izkoristiti priložnosti mestnega
managementa pri ustvarjanju intraurbanih in medmestnih relacij (mreženju) med akterji ter
korporativnem povezovanju interesov znotraj raznovrstne kulturne, civilne in akademske
sfere, ekonomskih akterjev, investitorjev, turisti�nih programov ter sorodnih interesnih
institucij. Nadaljnje odvijanje piranske prizoriš�nosti bo v veliki meri odvisno od dinamike
procesa gentrifikacije, razvoju razpoznavnih prizoriš�nih produktov in refleksivni potrošnji
potencialov akterjev. Tako bo potrebno razvijati postmoderen pristop do klju�nih simbolnih in
drugih mestnih prostorov v smeri simboli�ne re-prezentacije piranske krajevnosti in
celovitejšega pristopa pri implementaciji same revitalizacijske strategije.
Vsebinska revitalizacija bi morala zajeti nekatere konkretnejše pristope pri upravljanju s
piransko krajevno prizoriš�nostjo:
- ustanovitev nekakšnega povezovalnega sklada (npr. Sklad za prenovo Pirana) pri stekanju
in distribuciji finan�nih sredstev v projektih in zastopanju akterjev in javnih interesov znotraj
kompleksnosti revitalizacije mesta (Ukmar, 2008;osebna komunikacija). Prek zastavljenih
projektov bo potrebno graditi na kakovosti dokumentacij, promociji in usklajenosti projektov
znotraj razli�nih virov financiranja35 (javnih, zasebnih, državnih, evropskih, mednarodnih
idr.).
- vidnejša participacija strokovne javnosti z možnostmi specifi�nega izobraževanja
kvalificiranega osebja (administracije, arhitektov, obrtnikov, tehnikov, restavratorjev,
organizatorjev).
- redefinicija dela ob�inskih služb in izvedba nekaterih strateških nalog (npr. strateško
evidentiranje javnih in zasebnih prostorov, pregled lastništva, komunikacije z lastniki in
35 Po obdobju �lanstva v EU se v zvezi s financiranjem odpirajo možnosti v kohezijskih in strukturnih skladih ali v okviru drugih evropskih programov kot npr. INTERREG. Z namenom izboljševanja sistemske in strateške organiziranosti ter u�inkovite regionalne razvojne naravnanosti so bili ustanovljeni denimo Regionalna razvojna Agencija Južna Primorska (RRP J. Primorske, 2007), Garancijski sklad Obalnokraške regije in Ilirske Bistrice, Center za pospeševanje podjetništva Piran d.o.o., Ribiška pisarna, Univerzitetni inkubator Primorske d.o.o., slednja s poslanstvom povezovanja akademske in gospodarske sfere, stimuliranja podjetniške kulture in ustanavljanja podjetij z višjo dodano vrednostjo.
61
potencialnimi uporabniki stavbnega fonda ter formalizirati npr. skupno izvajanje aktivnosti
pri na�rtovanju, organiziranju, vodenju in nadzoru programa in projektov za mesto Piran itd.).
- preu�iti vlogo nekaterih institucij (projektne pisarne za prenovo, Gospodarsko-interesnega
združenja, stanovanjskega sklada, Sklada stavbnih zemljiš�)
- vnašanje sodobnejših prenovitvenih pristopov in promocija kulturnih spomenikov na
mednarodnem nivoju (EU, UNESCO).
- strateško mestno mreženje in marketing (primer slike 29, 30)
Slika 29, 30: Reportaža o Piranu v New York Timesu. Splet naklju�nih okoliš�in ali strateška
marketinška poteza?
Vir: Dobro jutro, New York Times (2008).
- pove�ati nizko kooperativnost med ob�ino, MZVNKD (Medob�inski zavod za varovanje
naravne in kulturne dediš�ine) in ostalimi akterji prenove, ki otežuje obnovo ob�inskega36 in
ostalega stavbnega fonda in bi lahko prispevala h konkretizaciji, poenostavitvi in višji
refleksivnosti37 meril pri posegih v sklope stavbne dediš�ine mesta.
- koristiti in iskati potenciale javno-zasebnih partnerstev na ravni storitev, ponudbe,
dogodkovne kulture, upravljanja prizoriš�nih prostorov idr.
36
Na dan 31.12. 2005 v Piranu šteje 104 ob�inskih stanovanj na površini 8.880 m² (Vir: PMM, 2006:60). 37 Zgodovinskost, simbolni pomen, estetskost, funkcionalnost.
62
6 Sklep
Sodobno urbanost spremljajo pojavi postfordisti�ne disperzije, mreženja interakcij,
komunikacijskega tehnološkega napredka in storitvena osnova proizvodnje, s katerimi se na
ravneh strukture, kulture, ekonomije, arhitekturne podobe, planiranja in urbanega
managementa preobraža iz modernega v t.i. postfordisti�no oz. postmoderno mesto. V trendih
preobrazbe družbeno-prostorske organiziranosti nasi�enost s standardizirano in
instrumentalizirano rabo urbanih prostorov vse bolj dopolnjujejo pogoji individualizacije ter
fizi�ne in vsebinske difrenciacije v prostoru.
Na eni strani je instrumentalna izraba prostora povezana s porastom rutinskih praks
prehodnosti, iskanja boljše dostopnosti in povezljivosti v mestu (funkcije zagotavljanja
medprostorske povezanosti, prehodnosti itd.). Prostori postajajo sredstva s služnostnim
namenom in dajajo s svojo izrazito uniformiranostjo ne-krajevni urbani videz vsebinske
izpraznjenosti. V teh pogledih se mesto razodeva kot o�iten prostorski izraz množi�ne
potrebe, s katero instrumentalni prostori omogo�ajo vzpostavitev družbeno-tehni�nih omrežij,
zagon cirkulacij raznovrstnih dobrin v prostoru in strateško mrežno povezovanje sodobnih
mest.
Na drugi strani se refleksivnost prostorskih praks v mestu kaže kot rezultat simbolne
potrošnje posameznih parikularnih »prizoriš�nih« krajevnosti. V številnih mestih ali njihovih
predelih s sodobnimi diferenciranimi na�ini prostorske rabe (prizoriš�enje, korporativni
management, simbolna ekonomija idr.) se ustvarja refleksivna urbana krajevnost, ki z
umeš�anjem raznovrstnih prizoriš�nih funkcij nadeva urbanim prostorom zna�aj
razpoznavnih krajev oz. urbanih prizoriš�. V strateškem in institucionalnem smisilu
pridobivajo vlogo mo�nega vsebinskega (simbolnega) revitalizacijskega potenciala (npr.
revitalizirani staromestni ambienti, preoblikovani industrijski predeli, za�asne scenske
postavitve, kulturne krajine, rekreacijske cone, ve�namenski kompleksi, restavracije, lokacije
spektakularnih dogodkov, tematski parki, dejavnosti v krajevnih javnih prostorih itd.). Z
izpostavljanjem lokalnih partikularnosti pridobijo na vlogi specifi�nih krajev oz. prizoriš� v
širšem prostoru in omogo�ajo bolj selektivne in refleksivne prostorske prakse oz. dejavnosti,
kar se odraža tudi v raznovrstni potrošnji (ekonomiji) krajevnih simbolnih kvalitet.
Obiskovanje in raba refleksivnih prostorov (krajev) je povezana z odkrivanjem specifi�nih
potreb, želja, izbir in želja urbanega individuuma pri umeš�anju in soustvarjanju vsebin v
urbanem okolju. Na vrednostni in simbolni ravni nenadoma postane pomembno merilo razlike
med urbanimi prostori. Ti se prelevijo v kraje avtenti�nih pejsažev, izkustev in raznovrstnih
63
doživljajskih miljejev. Postmoderni etosi performativnosti, spektakularnosti, sre�evalnosti in
reprezentativnosti razpoznvanih mestnih prostorov pa vse bolj prehajajo v sfero zasebnosti in
narekujejo trende komercializacije, komodifikacije, disneyizacije, privatizacije ter javno-
zasebnih partnerstev same krajevne prizorši�nosti.
Vnašanje prizoriš�nih funkcij v urbane prostore seveda terja ustrezno mero aktivne
identifikacije, samorealizacije in soudeležbe akterjev. Potenciali raznovrstnih demokrati�nih
oblik participacije in povezovanja akterjev (npr. iniciative, reprezentative, javno-zasebna
partnerstva, skupnosti, stroka, investitorji itd.) ustvarjajo bolj refleksiven odnos do samega
urbanega ambienta, na drugi strani pa odkrivajo nove vidike urbanizma v izgrajevanju
sistemske odprtosti navzven, kot tudi v smeri prepoznavanja in povezovanja idiosinkrati�nih
življenjsko-stilskih (potrošniških) vzgibov ali civilnih angažmajev v prostoru. Izbira,
interakcije ter delovanje akterjev v mestu preraš�a iz pasivnega v aktivni kulturni manifest
visoke selektivnosti, refleksivnosti, kreativnosti in participacije, isto�asno pa reprezentira tudi
sam sestavni del (vir) prizoriš�nih praks in potencial simbolne ekonomije mesta.
Razpolaganje s simbolnimi vrednostmi se približuje strateškemu upravljanju z diverziteto,
s potenciali dodanih vrednosti v mestu. Tako je bilo za piransko mestno jedro mo� empiri�no
soo�iti nekaj izmed bolj verjetnih prihodnjih virov in scenarijev krajevne simbolne ekonomije
v smislu potrošnje tipi�nih »piranskih« prizoriš�nih kvalitet. Val revitalizacijskih angažmajev
v iskanju razpoznavnih in primerjalnih prednosti mestnih kvalitet dokazuje dolo�ene premike
v vrednotenju, zavesti in odnosu do mesta kot celote, kateremu je desetletja botrovala
demografska, funkcijska in vsebinska degradacija. Vnašanje prizoriš�nih funkcij in s tem bolj
refleksivnih prostorskih praks je lahko kvalitetna podlaga vsebinski revitalizaciji mesta, kot
tudi vidik širše revitalizacijske oz. razvojne strategije. Dolgoro�ni cilj revitalizacijske
strategije starega mesta Piran mora slediti doseganju selektivne (refleksivne) re-urbanizacije
(ponovnega priseljevanja v mesto) v interesni refleksivnosti specifi�nih življenjsko stilskih
profilov stanovalcev oz. obiskovalcev (akademiki, umetniki, kulturniki, investitorji,
podjetniki, organizatorji, obiskovalci, uporabniki, potrošniki) in dvigu kvalitete v odnosu do
mesta kot celote. �e na eni strani obstaja nujnost raznovrstne sistemske odprtosti, fizi�ne
opremljenosti, vklju�enosti in dostopnosti, se na drugi poraja potreba po odkrivanju oz.
umeš�anju ekskluzivnosti, ustreznih družbenih vsebin (prizoriš�nosti) in drugih »krajevnih«
dodanih vrednosti. V posodobljeni in usklajeni viziji bi razli�ne potenciale prizoriš�nosti v
mestu bilo mo� smiselno u�inkovito povezovati in Piran reprezentirati kot simbolno
64
kontinuiteto kulturno-umetniških, dogodkovnih, bivalnih, prosto�asovnih ali celo specifi�nih
storitvenih (izobraževalnih, upravnih) prizoriš�nih orientacij.
Simbolno-ambientalno prevrednotenje in transformacija piranskega mestnega jedra v
sodobno krajevno prizoriš�e bosta v prihodnjih letih deležni prepletanja zlasti problematik pri
uvajanju sodobnejših pristopov upravljanja, razli�nih rešitev vprašanja gentrifikacije in
iskanju na�ina refleksivne participacije lokalnega prebivalstva. Ali je dosedanja
dobronamerna ustaljenost pri upravljanju z mestom res dovolj ambiciozno naravnana za
doseganje zgledne simbolne potrošnje tipi�nih piranskih krajevnih kvalitet? No, le-ta so v
segmentih še vedno prepuš�ena naklju�nemu civilnemu ustvarjanju, medtem ko se bodo
pri�akovanja in potrebe s strani akterjev po skrbnem upravljanju mestnih kvalitet in prostorov
v prihodnosti zgolj stopnjevale. Simbolni prostori piranskega mestnega jedra bodo s�asoma
deležni vse ve�jih korporativnih, simulacijskih in tematizacijskih aspiracij, kar bo lahko
pospešilo premik upravljalskih konceptov k sodobnejši kombinaciji institucionalno-
korporativnega podjetništva, javno-zasebnega partnerstva in specifi�nih prizoriš�nih storitev.
Pri implementaciji tovrstnih izzivov seveda ne gre brez pri�akovanj polarizacij ali pove�anih
interesnih nasprotij med oživljanjem družbenosti oz. integracijskih elementov in oblikami
življenjsko stilske individualizacije (samorealizacije) v prostoru, zlasti pa pri razli�nih odzivih
reševanja gentrifikacijskega modela v mestu. Potenciali svežega ter interesno naravnanega
naseljenega prebivalstva se pravzaprav skrivajo v kolateralnem pojavu oplemenitenja socialne
strukture, ki jo bi bilo mo� dose�i s postopnim ponujanjem ugodnih in življenjsko ustreznih
bivalnih zmogljivosti socialno ogroženim skupinam v zaledju ob�ine. Isto�asno je investiranje
v pristop aktivne participacije deleža lokalnega prebivalstva (akterjev) ter interesne oz.
življenjsko-stilske identifikacije z mestom klju�nega pomena za smiselnost dolgoro�ne
strategije vsebinske revitalizacije mesta. Tako bi pri�eli nastajati pogoji za dvig življenjskega
oz. bivanjskega standarda in fizi�no, tematsko ter identitetno preobrazbo (revitalizacijo), ki bi
za mesto morda pomenila uspešen razvojni preboj.
Sodobno mesto potrebuje fleksibilno profiliran urbanizem, ki mora z ustvarjalnim,
korporativnim in trajnostnim razvojnim pristopom usklajevati in povezati procese (navzven in
navznoter) v u�inkovito krajevno simbolno ekonomijo mesta. Z vprašanji kompleksne
prenove in revitalizacijskih programov se soo�ajo številna mediteranska ter druga evropska in
svetovna mesta. Rešitve nastopajo tako v strategijah povezovanja s podobnimi družbeno-
prostorskimi simbolno-ambientalnimi obeležji (npr. interesnem mreženju), kot tudi v
raznosmerni avtonomizaciji in lokalni emancipaciji kraja. Vsekakor gre za strateško razvojno
65
prilagajanje in sledenje aktualnim družbeno-prostorskim trendom. In ne glede na to, vsaka
revitalizacijska (razvojna) rešitev dolo�enega kraja ni preprosto prenosljiva na simbolno
potrošnjo drugih mest, marve� se v zadnji instanci izkaže kot izklju�no individualen
»življenjski« proces.
66
Viri:
Amin, A., Thrift, N. (2002). Cities: reimagining the urban. Polity Press. Cambridge.
Auge, M. (2005). Nemesta. Uvod u antropologiju nadmodernosti. Biblioteka XX vek.
Beograd.
Bizjan, I. (2007). Igor Bizjan, kulturnik in predsednik društva Svit. Osebna komunikacija.
Zapiski pri avtorju.
Bugari�, B. (2004). Strategija reurbanizacije degradiranih mestnih ambientov. V: Poga�nik
A. et al. (2004); Prosen, A. (ur.). Prostorske znanosti za 21. stoletje. akulteta za gradbeništvo
in geodezijo. Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanisti�nega planiranja.
Ljubljana.
�erne, A. (2004). Analiza pred planom. V: Poga�nik A. et al. (2004); Prosen, A. (ur.).
Prostorske znanosti za 21. stoletje. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Interdisciplinarni
podiplomski študij prostorskega in urbanisti�nega planiranja. Ljubljana.
Guštin M. (2008). Mitja Guštin, predstojnik Inštituta za dediš�ino Sredozemlja UP, Piran.
Osebna komunikacija. Zapiski pri avtorju.
Ho�evar M. (1998). Analiza revitalizacijske problematike koprskega mestnega jedra; fizi�ni
prostor in družbene vsebine. Annales 12/98. Koper.
Ho�evar, M. (2000). Novi urbani trendi: prizoriš�a v mestih – omrežja med mesti.
Znanstvena knjižnica. FDV. Ljubljana.
Jakoš, P. (1994). Demografija ob�ine Piran. Urbanisti�ni inštitut Ljubljana. Ljubljana.
Ko�evar, B. (2007). Boris Ko�evar, mestni arhitekt Ob�ine Piran. Osebna komunikacija.
Zapiski pri avtorju.
Koolhaas, R; Sassen, S.; Abel, C.; Auge, M. (1999). V: Zaber, I. (ur.). Mestomorfoze. *cf.
& SCCA-Ljubljana. Ljubljana.
Košir, F. (2004). Med strukturalizmom in dekonstruktivizmom. V: Poga�nik A. et al. (2004);
Prosen, A. (ur.). Prostorske znanosti za 21. stoletje. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanisti�nega planiranja. Ljubljana.
Kozina, N. (2007). Nada Kozina, predsednica društva ljubiteljev zakladov Sv. Jurija,
mediatorka. Osebna komunikacija. Zapiski pri avtorju.
Lavra�, I. (2004). Nekateri novi potrebni finan�ni instrumenti zemljiške politike. V:
Poga�nik A. et al. (2004); Prosen, A. (ur.). Prostorske znanosti za 21. stoletje. Fakulteta za
gradbeništvo in geodezijo. Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in
urbanisti�nega planiranja. Ljubljana.
67
Lenar�i�, B. (2004). Prihodnost in dileme v razvoju ter preu�evanju slovenskih mest v
informati�ni družbi. V: Poga�nik A. et al. (2004); Prosen, A. (ur.). Prostorske znanosti za 21.
stoletje. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Interdisciplinarni podiplomski študij
prostorskega in urbanisti�nega planiranja. Ljubljana.
Lorber, L. (2003). Razvojna strategija kulturnega turizma v Piranu. Turistica, Visoka šola za
Turizem. Portorož.
Matkovi�, M. (2003). Tveganja postmoderne. Seminarsko delo pri predmetu Tehnizirani dom
in družina med mediji – antropologija novih tehnologij; mentor prof. dr. Melita Zajc. ISH –
Fakulteta za podiplomski humanisti�ni študij. Ljubljana.
Mlinar. Z. (1998). Bivalno okolje in družbeno prostorske spremembe. Sociološki vidiki
prostorske organizacije v Mestni ob�ini Koper. Annales 12/98. Koper.
Mlinar, Z. (2004). Prostorska sociologija ob vstopanju v informacijsko družbo. V: Poga�nik
A. et al. (2004); Prosen, A. (ur.). Prostorske znanosti za 21. stoletje. Fakulteta za gradbeništvo
in geodezijo. Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanisti�nega planiranja.
Ljubljana.
Munda, J. (2002). Odnos prebivalcev do turizma v kraju – primer Portoroža Pirana in Lucije.
Turistica, Visoka šola za turizem. Portorož.
Muženi�, Z. (2007): Zora Muženi�, galeristka Galerije GASSPAR in �lanica Turisti�nega
Društva Piran, mediatorka. Osebna komunikacija. Zapiski pri avtorju.
Planinc, N. (2007): Natalija Planinc, predsednica društva ANBOT, mediatorka. Osebna
komunikacija. Zapiski pri avtorju.
Projekt Piran - moje mesto (2006). Nosilca: Ko�evar, B., Plazar Mlakar, M.. Interno
ob�insko gradivo. Ob�ina Piran, Studio Mediteana Izola.
Ravbar, M. (2004). Prihodnost omrežja mest v Sloveniji. V: Poga�nik A. et al. (2004);
Prosen, A. (ur.). Prostorske znanosti za 21. stoletje. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in urbanisti�nega planiranja. Ljubljana.
Regionalni razvojni program Južne Primorske 2007 – 2013, povzetek (2007). Regionalni
razvojni center Koper. Koper.
Smernice Enviplans (2006). Integralno in trajnostno na�rtovanje in upravljanje urbanega
okolja. Istituto di Ricerche. Milano.
Šubic-Kova�, M. (2004). Nekateri vidiki reševanja zemljiškega vprašanja v republiki
Sloveniji. V: Poga�nik A. et al. (2004); Prosen, A. (ur.). Prostorske znanosti za 21. stoletje.
68
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Interdisciplinarni podiplomski študij prostorskega in
urbanisti�nega planiranja. Ljubljana.
Tomši�, M. (2004). Vpliv suburbanizacije na praznenje mestnih središ� - primer Ljubljane
(2008-10). Dostopno na: http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomsic-Marusa.PDF.
Trajekt: zavod za prostorsko kulturo. Jane Jacobs. Ženska, ki je Manhattan rešila
modernisti�nih zablod (2009-01).Dostop: http://www.trajekt.org/magazine/?rid=8&tid=25&id=81.
Tripar, P. (2000). Naravna in kulturna dediš�ina v turisti�ni ponudbi ob�ine Piran. Turistica,
Visoka šola za turizem. Portorož.
Ukmar, M.: (2008). Matjaž Ukmar, ob�inski svetnik in direktor Športnega in mladinskega
centra Piran, mediator. Osebna komunikacija. Zapiski pri avtorju.
Vranješ, M. (2001). Nekateri vidiki preu�evanja prostorske odprtosti lokalne skupnosti
(2008-5). Dostop: http://www.ff.uni-lj.si/www/diplomske_naloge/vranjes_matej/literatu.html.
Založba Krtina. Predstavitev knjige Hannah Arendt: Med preteklostjo in prihodnostjo (2009-
01). Dostopno na: http://www.zalozbakrtina.si/index.php?page=dogodki&did=6.
Zukin, S. (1995). The cultures of cities. Blackwell publishers. Cambridge, Massachusetts.
Welsch, W. (2001). Transculturality: the changing form of culture today. V: Filozofski
vestnik, št. XXII. Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Filozofski inštitut. Ljubljana.
Wikipedia, the free encyclopedia. Jane Jacobs (2009-01). Dostopno na:
http://en.wikipedia.org/wiki/Jane_Jacobs.
Seznam slik:
Slika 1: Disneyworld, Orlando (Florida). Hubpages Inc (2008-12). Disney World Secrets. http://z.hubpages.com/u/78305_f520.jpg. Str. 16.
Slika 2: Zabaviš�ni park, Gardaland. Italija. Turizem Vrankar (2008-2). Ideje za izlet. www.turizem-vrankar.si/namigi/. Str. 16.
Slika 3: Prikaz vidikov oblikovanja javnega prostora. Zukin, 1995:25. Str. 17.
Slika 4: Zimska dogodkovna kultura v Bryant Parku. Wayfaring travel guide (2008-12). Bryant Park skating best. http://www.wayfaring.info/tag/ice/. Str. 18.
Slika 5: Mestni vrvež, Times Square. Luxury Launches (2008-12). New York draws a whopping 44 million tourists. http://www.luxurylaunches.com/other_stuff/new_york_draws_a_whopping_44_million_tourists_in_2006.php. Str. 18.
Sliki 6, 7: Vizualna koherenca in vsebinska strukturiranost Manhattna. Blogger (2008-11). Tales from Homeward. http://talesfromhomeward.blogspot.com/2007/10/people-ride-in-hole-in-ground.html. Str. 20.
69
Slika 8: MASS MoCA – Muzej sodobne umetnosti v nekdanjih proizvodnih halah. North Adams, Massachusetts. Flagg Mountain (2008-6). A Wealth of Culture. www.flaggmountain.com/ arts_museums.htm. Str. 23.
Slika 9: Harlemška tržnica v delu temnopolte �etri. Joe Schumacher (2008-11). Around the Block Construction. http://jschumacher.typepad.com/joe/2007/01/index.html/. Str. 23.
Sliki 10, 11: Piran, mestna karta in pti�ja perspektiva. Turisti�no združenje Portorož (2008-10). Lega. http://www.portoroz.si/filelib/maps/zemljevid_web.jpg. Str. 32.
Slike 12, 13, 14: Primeri iznakaženosti v mestnem jedru. Projekt Piran PMM. 2006. Str. 41.
Slika 15: Pogled naMinoritski samostan sv. Fran�iška s Križnim hodnikom. Burger, B. (2008-10).
Piran: lokacije s prostorskimi slikami. http://www.burger.si/Piran/2007/seznam.html. Str. 41.
Slika 16: Obnovljeno Gledališ�e Tartini in še iznakažena podoba Akvarija (l. 2005). Burger, B. (2008-10). Piran: lokacije s prostorskimi slikami. http://www.burger.si/Piran/2007/seznam.html. Str. 41. Slika 17: Prenovljen Tartinijev trg. Primorski utrip (2008-8). Piran�anom je vše� nova podoba Tartinijevega trga. http://www.primorski-utrip.si/anketa.html. Str. 41.
Slika 18: Hotel Tartini. Hotel Tartini (2008-11). Fotogalerija. http://www.hotel-tartini-piran.com/index.php?page_id=7. Str. 41.
Slika 19: Visoka šola za podjetništvo Gea College. Google (2008-11). Piran, Gea College. http://picasaweb.google.com/balazs.schmidt/BarangolS02632MTerig#5105716982988594930. Str. 41.
Slika 20: Dogodkovna kultura v mestnem jedru, Rokov trg. Slovensko morje (2008-9). Blagoslov cerkve Sv. Roka v Piranu. http://slovensko-morje.net/zest_product-print.php?product_id=280. Str. 46.
Slika 21: Dogodkovna kultura v mestnem jedru, Tartinijev trg. Hoteli Bernardin d.d. (2008-11). Piran. http://www.h-bernardin.si/piran-fotogalerija. Str. 46.
Sliki 22, 23: Prostorska in �asovna razporeditev dogodkovne kulture v Piranu po mese�nih deležih (l. 2007). Str. 46.
Sliki 24, 25: Umetniški podobi Pirana; slika in fotografija. Projekt PMM, 2006. Str. 50. Slika 26: Ali ste z življenjem v Piranu zadovoljni? Lorber, 2003. Str. 53.
Slika 27: Ali turisti�na ponudba zadovoljuje tudi vaše potrebe kot prebivalca kraja. Munda, 2002. Str. 55.
Slika 28: Kako pogosto se udeležujete kulturnih prireditev? Munda, 2002. Str. 58.
Slika 29: Reportaža o Piranu v New York Timesu. Dobro jutro, december 2008, št 179; str. 1 (2008-12). Piranu v New York Timesu. Str. 61. Slika 30: Reportaža o Piranu v New York Timesu. Splet naklju�nih okoliš�in ali strateška marketinška poteza. A slice of Italy across the sea. http://travel.nytimes.com/2008/11/30/travel/30surfacing.html?scp=1&sq=piran&st=cse. New York Times (2008-12). Str. 61.
70
Seznam tabel:
Tabela 1: Prikaz domen fizi�ne prenove mesta. Str. 39.
Tabela 2: Prikaz navedenih problematik mesta delfi konference. Projekt PMM, 2006. Str. 42.
Tabela 3: Tipološki prikaz prireditev v Piranskem mestnem jedru. Str.44.
Tabela 4: Prikaz akterjev in drugih civilnih iniciativ v dogodkovni kulturi Pirana. Str. 45.
Tabela 5: Prikaz potrošnje prostorskih kvalitet krajevne simbolike v Piranu. Str. 48.
Tabela 6: Prikaz deležev odgovorov v raziskavah pri navezavi na krajevno prizoriš�nost Pirana.Str. 54.
Seznam grafov:
Graf 1: Prikaz gibanja števila prebivalstva v Piranu od leta 1910 do danes. Prirejeno po: Statisti�ni urad RS. V: Lorber, 2003. Str. 33.
Graf 2: Prikaz starostno-spolne strukture mesta Piran. Ob�ina Piran, Urad za družbene dejavnosti. D. Josipovi�. 2006. Demografska analiza naselja Piran s posebnim poudarkom na starem mestnem jedru. ZRC SAZU. V: Projekt PMM, 2006:69. Str. 34.
Graf 3: Delež prebivalstva po izobrazbi starejših od 15 let, naselje Piran. Prirejeno po: Statisti�ni urad RS, popis 2002. V: Lorber, 2003. Str. 35.
Graf 4: Kje vidite problematiko Pirana oz. kaj v mestu bi spremenili? Lorber, 2003. Str. 38.
Graf 5: Prikaz oblik dogodkovne kulture v Piranu po mese�nih deležih v %. Str. 43.
Graf 6: Primerjalni procentualni prikaz stanja površinske namembnosti objektov (1976 in 2006). Prirejeno po: Projekt PMM (Infopros d.o.o., junij 2006). Str. 52.
71
��
�
������������ ���!���"����� #��� ����
���������������������,��------����������-------------.��������������� �--��������----.��������,������������� ��������---��� ����� ����������� ���������������������---.������,��--���������� --��� ����--------�����-----------.��������,��/�������� �����������������0�---------!�"#������$���"����%�"�& �'(��%� ���)���&$��%�����������
�������$���%�������)���*������� �������"�& �����������������������������������--------------------------------------------------------------------------------1�������� ������������������������.���� ����������������� ������ �� ������� �������������
������������� �����������1�������� ���������.�����������������������$���� ������$�
������$� ������������ ���1�
�����#������.���--+����� ,,�----���������������������������,��/0----���������������--------�
Recommended