View
290
Download
1
Category
Preview:
DESCRIPTION
Â
Citation preview
2
VODNIK 4 U Šolski časopis Osnovne šole Valentina Vodnika
ŠTEVILKA 1
SEPTEMBER 2015
LETNIK 1
Naslovnica: Rokice (prispevali učenci podaljšanega bivanja)
Zadnja stran: sliko prispeval Marcel Lovšin (1. b)
Mentorice: Katarina Pavliha,Tatjana Furjan, Nada Benčina
Oblikovanje: Jože Franko in Katarina Pavliha
UVODNIK
Dragi Valentinčki!
Pa ga imamo! Spletni časopis VODNIK 4 U (fo(u)r you = za vas) je pred vami v čisto novi podobi.
Po nekaj letih premora, je v šolskem letu 2014/2015 začel nastajati šolski časopis. In kaj je tis-
to, na kar sem najbolj ponosna? Da je pobudo za izdajo šolskega glasila dala takrat še učenka 3.
razreda in da je pri oblikovanju le-tega sodelovalo veliko učencev z razredne stopnje in tudi s
predmetne. Enkrat tedensko smo se srečevali z učenci od 2. do 4. razreda. Zanimalo jih je nas-
tajanje časopisa, pisanje zgodb in pesmi ter drugih prispevkov. Prve ure smo namenili spoznavan-
ju postopkov pisanja prispevkov, kako se ti pripravijo, kakšna naj bi bila vsebina in dolžina. Med
malimi radovednimi novinarji z razredne stopnje smo naredili manjšo anketo in na podlagi različ-
nih idej določili tudi ime glasila in njegove rubrike. V spletni časopis so se zelo hitro pričeli pisa-
ti novi verzi in ustvarjalne vrstice, ki jih krasijo živahni likovni izdelki učencev naše šole. Časopis
je nekoliko debelejši, to pa zato, ker je bilo šolsko leto 2014/2015 polno lepih dogodkov in prav
vsi otroci so hoteli deliti svoje prispevke z vami. Kakor ste vi v vročih poletnih dneh potovali
naokoli, vas želim jaz zelo na kratko popeljati skozi vsebino časopisa. Sami pa se boste ustavili
tam, kjer boste želeli. Taka potovanja so tudi najbolj zanimiva in v njih najbolj uživate, kajne?
Prve strani namenjamo Vodnikovim novicam in prispevkom za pokušino, ki so jih povsem samostoj-
no ustvarjali marljivi otroci z naše osnovne šole. Po prijetnem delu se je treba vedno malo razgi-
bati ali spoznati zanimivosti iz sveta športa. Zatem boste lahko prebirali, kje vse so se potepali
naši otroci. Izvedeli boste, da imajo nekateri že čisto prave hobije. Otroci so izrazili željo, da bi
bila ena rubrika namenjena tudi živalim in njihovim hišnim ljubljenčkom. V časopisu se skrivajo
križanke, kjer boste najbolj vztrajni lahko preizkusili svoje znanje. Zagotovo se vam bodo v
nadaljevanju začele cediti sline in boste svojim staršem lahko pripravili najboljši tiramisu. Lahko
pa boste izpolnili še anketo o poznavanju bontona. Ob koncu vas čaka nekaj zanimivih intervju-
jev, med drugim tudi intervju z gospo ravnateljico Vesno Žagar Gabrovšek, ki ga je odlično prip-
ravila in izvedla mala novinarka iz 3. razreda.
Sedaj vas povabim, da obrnete prvi list Vodnika 4 U, ki vas bo vodil po modrih in sončnih poteh.
Katarina Pavliha
3
VODNIKOVE NOVICE … 4
PRISPEVKI ZA POKUŠINO … 8
STRIP … 9
PROSTO PO PREŠERNU … 14
ŠPORT IN KORENJE — ZDRAVO ŽIVLJENJE … 18
LAHKIH NOG NAOKROG … 20
V PROSTEM ČASU S KONJIČKI … 22
ZA ZALJUBLJENE … 24
1000 IN 1 ŽIVAL … 26
KUL-KO MISLIŠ … 28
MINUTA ZA OKUS … 31
GLAS IZ KUHINJE … 32
NA KRATKO O BONTONU … 33
UČENCI SO NAM ZAUPALI … 35
INTERVJU … 36
PRIKLON UMETNOSTI … 38
VSEBINA
4
VODNIKOVE NOVICE
Hodim v šolo Valentina Vodnika. Na
šoli imamo različne dejavnosti: pouk,
šport, malice in kosila. Pred šolo je
parkirišče, kjer parkirajo samo
tisti, ki na šoli delajo. Naša šola je
lososove barve in ima veliko
oken. Na šoli imamo različne
delavce: ravnateljico, ki pazi,
da je na šoli red, učitelje, ki
poučujejo, kuharice kuhajo
kosila in pripravljajo malice,
receptor pazi na varnost v
šoli.
V šoli se zelo dobro poču-
tim. Naš najdaljši odmor
traja 30 minut. Med
odmori rišemo ali delamo domače naloge.
Moj najljubši predmet je matematika.
Moje najljubše kosilo je takrat, ko imamo
ocvrt sir.
Na šoli praznujemo različne praznike. Vsi
učenci se zberemo ob proslavi. Zabavamo
se.
Ta šola mi je zelo všeč. Priporočam, da jo
izberete tudi vi.
Eva Lina Tratnik, 4. d
5
Neja Lavrič Smrdel, 4. b
Kot verjetno veste, se je zadnje
čase v prometu poškodovalo veliko ljudi.
Zato bi rada tudi vas opozorila, da pred
vsakim prečkanjem ceste pogledate levo, desno in
spet levo. Vem, rekli boste »to mi ves čas govori
tudi mama!« in čisto prav ima. V prometu smo naj-
bolj ogroženi prav mi, otroci. Ko smo pešci, moramo
zelo paziti. Da bi se tudi sami zavarovali, moramo
upoštevati prometno signalizacijo, hoditi po pločni-
ku, cesto prečkati le tam, kjer je označen prehod
za pešce, biti oblečeni čim bolj vidno ter uporablja-
ti kresničko in odsevne trakove. Prehod za pešce
pred našo šolo je še posebej izpostavljen zaradi kri-
žišča s tržnico, kamor hitijo vozniki. Nemalokrat
verjetno nehote ogrožajo varnost drugih udeležen-
cev v prometu. Zato bodimo, kljub zeleni luči na
semaforju, vseeno pozorni na dogajanje okoli
nas.
PROM
ET
Marcel Lovšin, 1.
b
6
PUSTNO RAJANJE
Vsako leto na pustni torek na
šoli priredimo ples v maskah.
Maškare smo se zabavale in ple-
sale. Na rajanju je bilo največ
super junakov, hudičkov in
čarovnic. Na tekmovanju so
zmagali volkodlak, pingvin in
gepardka. Meni je bila najbolj
všeč maska Japonka, volkodlak
in meduza.
Jaz sem bila Kleopatra, egip-
čanska kraljica, ker mi je zelo
všeč egipčanska zgodovina,
piramide in faraoni. Pustovanje
je bilo zabavno, saj se lahko v
maskah malo drugače vedemo in
zganjamo norčije.
VODNIKOVE NOVICE
Kaj pomeni Bekas? Bekas pomeni sirota brez staršev.
Ta film smo si oddelki 4. razreda ogledali v kinu Dvor.
Film pripoveduje o dveh bratih, Dana in Zana, ki sta
brez staršev. Slišala sta, da se prodajajo vstopnice za
film Supermen. A, ker nista imela niti dolarja, nista
mogla kupiti vstopnic. Šla sta do kina in na skrivaj gledala film skozi okno. Film jima je bil zelo
všeč. Njuno uživanje je pokvaril direktor kina, ki ju je povlekel za ušesa. Brata sta zbežala.
Odločila sta se, da gresta v Ameriko, kjer živi Supermen. Odpravila sta se na pot. Doživela sta
zelo veliko. Na koncu Dana stopi na mino. Vendar na srečo izveta, da mina ni aktivirana. Poti v
Ameriko ne nadaljujeta. Kar lepo se vrneta domov. Eva Lina Tratnik, 4. d
Izabela Škornik, 3. c
7
OBISK DELAVSKE HRANILNICE
V sredo, 8. aprila 2015, smo obiskali Delavsko
hranilnico - banko. Direktor banke nas je nau-
čil, da so lahko tudi kovanci ponarejeni, kakor
tudi bankovci. Bankovci in kovanci imajo razli-
čne vrste varoval. Kovanci imajo nazobčan rob.
Bankovci pa imajo vodni tisk in na določenih
mestih so hrapavi. V trgovinah jih preverjajo s
posebno svetlobo. Tudi otroci lahko varčujemo
v banki. To storimo tako, da prihranimo nekaj
žepnine, potem denar odnesemo v banko, kjer
imamo odprt račun. Simon Fišer, 3. b
OBISK V CENTRU ZA BREZDOMCE
V ponedeljek, 22. 12. 2015, smo se učenci 5. b
po malici zbrali pred šolo. Učiteljica je vpraša-
la: »Imate Urbano?« Komaj smo čakali, da odi-
demo. Šli smo z gospo Marijo in Tatjano. V
centru smo izstopili z avtobusa in še malo
hodili.
V podhodu, pri parku Zvezda, smo pozvonili na
zvonec ob vratih. Lepo nas je sprejela gospa
Simona. Je zelo dobra, prijazna in vedno nas-
mejana. Na klopco smo odložili naša darila in
tista, ki smo jih v šoli zbrali v času zimskega
dobrodelnega sejma. Sedli smo za mizo. Ko
smo se predstavili, nam je povedala, kako je
tam, v domu brezdomcev. Ona je prostovoljka.
Najprej nismo vedeli, kaj bi vprašali, potem pa
smo imeli veliko vprašanj. Zjutraj imajo zaj-
trk, na katerega ponavadi pride 15 ljudi. Kosila
nimajo, imajo pa večerjo, na katero jih pride
60 ali 70. V domu lahko prespi samo 7 ljudi.
Povedala nam je, da veliko ljudi umre zaradi
bolezni ali droge. Izvedeli smo še zgodbo o
otroku, ki je bil pretepen in ga je mami hranila
z drogo, da je hitro zaspal, ona pa se je lahko
zabavala. Ko smo to izvedeli, smo bili žalostni.
Simona nas je malo popeljala po domu. Ogledali
smo si, kje hranijo oblačila, kje spijo. Sobica
je bila majhna in zelo revna. Ko smo to videli,
smo se zelo zamislili. Spotoma smo spoznali še
dva brezdomca, Dejana in Aleksa, a sta hitro
odšla.
Mi smo se malo posladkali s čokolado in za vse
brezdomce napisali voščila. Upamo, da bodo
brezdomci našli, kar iščejo in da bodo srečno
živeli.
Tara Kveder Anterič, Tamara Petrovič,
Silvana Ramić, Aleš Prašnikar, 5. b
V DOMU STAREJŠIH OBČANOV
ŠIŠKA
V ponedeljek smo se odpravili v dom starejših
občanov v Dravljah. Starejše ljudi smo želeli
razveseliti. Najprej smo odložili svoje stvari,
počakali, da se vsi zberejo in udobno namesti-
jo in se pripravili za nastop.
Končno je napočil čas, ko smo stopili v veliko
jedilnico, kjer nas je čakalo veliko ljudi. Uči-
teljica nam je predlagala, naj gremo malo nao-
koli, jih kaj vprašamo, ali jim kaj povemo. Kar
nekaj časa smo se pogovarjali, potem pa smo
začeli. Prireditev je vodil Vid. Najprej smo
zapeli pesem Računstvo. Nik, Lea, Vid in Zar-
ja so zaigrali igrico Kraljevi smetanovi kolački.
Zelo so nam ploskali. Zapeli smo še pesmi: Tan-
caj, tancaj črni kos, Moj očka ima konjička
dva, Tancaj, tancaj, vikracuj in še V dolini tihi.
Bili smo zelo zanimivi in smo dobili velik aplavz.
Za zaključek je Vid po mikrofonu vsem zaželel
lep teden. V manjši sobi so nas že čakali rog-
ljički in sok. Potem smo se še družili. Povedali
so nam, da jim je v domu v redu. Bili so zelo
prijazni. Pri njih smo se imeli lepo. Zahvalili
smo se jim, da so nas poslušali , se poslovili in
se vrnili nazaj v šolo.
Ker nam je bilo v domu všeč in ker so nas tako
lepo sprejeli, smo se odločili, da bomo obisk še
kdaj ponovili. Zarja Laznik Košti, Tamara Petrović, 5. b
8
PRISPEVKI ZA POKUŠINO
PRI POUKU
Pri pouku se učimo, dobro voljo pridobimo.
Pišemo rišemo dneve in noči.
Zlahka se učimo, ker imamo visoko vročino.
Učiteljica Lidija rada nas uči, ker pridni smo vsi.
Učiteljica Andreja rada stvari iz gline naredi, nato se naučimo še mi.
Nina Košnik, Nika Gorjanc, Leon Kukrika, 3. a
SLIKE
Odločila sem se, da vam povem, zakaj imam
rada slike. Zato, ker so mi všeč. Slike so
izjemne. Slika se naredi tako, da najprej na
papir ali platno nekaj narišeš, potem pa še
uokviriš.
Živa Anderluh, 2. c
URA, ČAS, NOV DAN
Ura je pet, čas za duet.
Ura je štiri, smo na premieri.
Ura je tri, mama se jezi.
Ura je dve, čas je za te.
Ura je ena, malo sem prepotena.
Zdaj je nov dan raziskujemo vulkan.
Lorina Pučko, 2. c
9
STRIP IZZA MIZE D.O.O.
1. Velika sreča
Bil je navaden dan v nogometni šoli. Cristiano in James sta
ravnokar končala pouk. Nameravala sta iti domov. Zagleda-
la sta plakat.
Potem sta se odpravila domov. Vsem sta
povedal, kaj sta videla. Naslednji dan sta
se želela prijaviti, ko je prišel gospod
ravnatelj Jože. Oba sta že mislila, da
jima ne bo dovolil, a na njuno začudenje
jima je dovolil.
2. Prvi trening
Že isti dan so imeli prvi trening.
3. Groza
Ko je James brcnil žogo, se je ta spremenila v grozno žogo.
Letel je hitreje od orjaške žoge. Naenkrat pa
se je ustavil. Pred njim je stala cela vojska
orjaških žog. Zbežal je skozi okno v mesto.
Žoge so mu sledile. Stavbe so padale. Podjetja
so se rušila. Vsi so bežali iz mesta.
Odšli so nazaj v šolo. Tam
je kapitan Nogometni brcnil
eno od žog v glavno žogo in
vse so se razletele. Od
takrat naprej je bila šola
varna.
Žoga jih je začela loviti. Takrat pa je prišel kapitan Nogo-
metni.
Strip je oblikoval Juš Slapar, 4. d
10
PRISPEVKI ZA POKUŠINO
MOJA DEŽELA SANJ Živali so se kopale v mor-ju. Naredile so ogrlice iz školjk. Odnesle so jih golobu poštarju in ta je eno odnesel ovci. Ovca mu je dala jesti in piti. Drugo je odnesel kuščarju in kuščar mu je dal jesti in piti. Nekaj časa je letel in prispel do lame in tudi njej podaril ogrlico. Domov je lahko odletel po bližnjici.
Zgodbice je prispevala Lorina Pučko, 2. c
PIŠČANČEK PIPI IŠČE MAMO
Mama in piščanček Pipi sta zobala
semena. Potem je piščanček Pipi
zagledal črva. Prišel je do krave in jo
vprašal: »Si ti moja mama?« »Ne,
tvoja mama je na travniku,« je odgo-
vorila krava.
Pipi je šel na travnik. Tam je srečal
konja in ga vprašal: »Ali si ti moja
mama?« »Ne, jaz nisem tvoja mama.
Morda je v hlevu.« je odvrnil konj.
Pipi je šel v hlev in tam srečal pujsa.
Vprašal jo je: »Si ti moja mama?«
»Ne jaz nisem tvoja mama. Poglej v
kurnik.« je odgovoril pujs.
Pipi je stekel v kurnik in stisnil svojo
mamo. Objel jo je in ji dal črvička.
MALA IZGUBLJENA ZVEZDICA
Mala zvezdica se je igrala. Naenkrat so oblaki zatemnili nebo. Zvezdica
se je izgubila, prestrašeno je gledala naokrog. Oblaki so bili preveč
temni. Mala zvezdica je klicala očka in mamico. Ko so oblaki odšli, ju je
končno spet zagledala.
11
JAZ, JAMSKI ČLOVEK
Nekoč sem živel jaz, jamski človek, v jami.
Jama se je imenovala Divje babe. Bila je naj-
večja jama na gori.
Nekega dne sem šel na lov in sem ujel mamu-
ta. Prav pošteno sem se najedel. S krvjo sem
narisal tega mamuta na jamsko steno. Neke-
ga dne sem spoznal dekle. Začela sva skupaj
živeti. Jaz sem moral loviti, ona pa nabirati
sadeže in jih pripravljati za jesti. Odstran-
jevala je koreninice. Spoznal sem prijatelja.
Skupaj sva lovila in nosila domov hrano. Pos-
tala sva najboljša prijatelja.
A postali smo stari in nekoč smo v miru umr-
li . Tako je bilo na koncu življenja.
Lucas Begič, 5. b
JAZ V ZAČETKU BAKRENE DOBE
Odpotoval sem v začetek bakrene dobe. Bilo
je zelo zabavno. Poslušajte tole.
Bil sem v vasi ljudstva Uga, uga, žblj. Tedaj
slišim: »Uga uga! Uga ga unga!« To pomeni:
»Lejte to! Našel sem neko čudno snov!«
Tedaj sem spoznal: »Uga uga! U, baker, u
kovina!« Kar pomeni: »Dajte no! To je baker,
to je kovina!« Povedal sem jim, da tako piše
na internetu. Vzeli so telefone, prenosne
računalnike in tablice. Nato so ugotovili, da
so baker res že odkrili.
In tega ne bom nikoli pozabil. Nasvidenje!
Aleš Bajcar, 5. b
JAZ V KAMENI DOBI
Danes sem šel v časopisni stroj. O joj, opro-
stite! V časovni stroj, ne pa v časopisni, joj,
joj, kaj pa klobasam!
»Jej, v kameni dobi sem.« Z mano je šel še
nekdo drug, nekdo kratke pameti. Znašla sva
se zraven jezera. »Prečkati to jezero,« sem
pametno dejal. Fant je vprašal:«Ja kje pa
imamo barko?« »V kameni dobi sva!« sem ga
pametno poučil. »Torej v katero smer gre-
va?« je vprašal. »Jaz bi raje šel v desno!«
sem zaklical. »Zakaj pa v desno?« »Ker z
desne strani ne prihaja jamski medved!«
Potem sva odšla nazaj v časovni stroj.
Nik Neralič Petrič, 5. b
JAZ V KAMENI DOBI
Rodil sem se v jami. Za
mene je bilo življenje lah-
ko, saj sem oblikoval pravi-
la. Ugotovil sem, kaj pome-
ni življenje! Svojemu ljuds-
tvu sem dal pravila.
Videl sem, da žival, ko jo
ubijem, izkrvavi. Naredil sem, kar je treba,
vzel nekaj krvi in začel risati dogodek. Ne
vem, kako sem se spomnil tega. Moje ljuds-
tvo in jaz smo dali drugemu ljudstvu kar smo
imeli – polovico. Zato smo preživeli kar dol-
go. Odkril sem, da je svet velik.
Zaradi mene smo dobili tehnologijo. Čudno je
bilo, kakšno govorico so imeli. Je pa res, da
sem bil isti. Mark Gorše, 5. b
12
DAN OČARLJIVIH RASTLIN
Nekega sobotnega dne sem delal na vrtu.
Čarovniškem vrtu, oziroma čarobnem vrtu.
Urezala me je rastlina. Bil sem zelo jezen.
Stekel sem k mami. Ta je poučevala Nika
uroke. Povedal sem ji, da me je urezala ras-
tlina po imenu Bunga Lunga. Rekla je: »Veš, ko
sem jaz bila jezna na nekaj, je moja mama
rekla: Bunga, Lunga, Bunga, Lunga, ti hvaležna
nisi. Zato, kaj, stvari ti dajejo. Zato čez dan
ali dva spoznala boš, kako težko je rastlina
biti!« Ups…, a ne, saj je v redu. Nekaj časa
sva se še pogovarjala. Odšel sem nazaj na
delo in spat.
Zbudil sem se kot čarovniška roža Bunga
Lunga. Ko me je mama videla, se je spomnila,
da me je ponesreči začarala v rožo, ki je ne
maram. A samo zato, ker me je urezala?
Tako sem bil dvometerska čarovniška roža z
modro vijoličnimi listi, seveda z očmi, rokami
in nogami. Takrat je zazvonil alarmer za
čarovnike. Kot bi mignil, so že prišli iz akade-
mije s helikopterjem po mene. Komaj sem
sedel v helikopter, smo bili že v zraku.
Tokrat je zlobna čarovnica vprašanj hotela
začarati akademijo v hot dog. Ker sem jaz
čaral z rastlinskimi uroki, sem bil, no, so bili
moji uroki 100% močnejši. Zato sem uporabil
najmočnejšega in jo takoj premagal. Urok je
tak: Zelenje te zavilo in uspavalo bo.
Tako sem spoznal, kako je ta roža kul in se
naslednji dan zbudil nazaj kot jaz.
Vid Jakob Džordževič, 5. b
PINGVINKINA SREČANJA
Nekoč je živela pingvinka. Ime ji je bilo
Mina. Stara je bila 7 let. Mina je bila zelo
mirna pingvinka. Bila je skoraj edina punčka.
Skozi je imela klobuček na sebi in šal. Neke-
ga dne je šla na sprehod. Srečala je pingvina.
On jo je hotel nekaj vprašati, a je šla naprej.
Potem se je nekje ustavila in skočila v vodo.
Skoraj bi jo pojedel morski pes. Šla je
domov. Pojedla je kosilo in šla počivat. Ko se
je naspala, je šla k prijatelju. Vrnila se je
domov. Na mizi je bila že večerja. Najedla se
je in šla spat. Ana Boštjančič, 2. c
PRISPEVKI ZA POKUŠINO
13
SPOMIN
Gledam skozi okno.
Solze vlijejo se mi,
spominjam se tistih dni.
Kako je bilo lepo,
skupaj na sladoled smo odšli,
v vodo smo skakali,
slikali in se igrali.
Sedaj odšli so stran.
Vidim, koliko so pomenili.
Gledam slike, krasno je bilo.
Nikoli več ne bo tako.
Zarja Laznik Košti 5. b
GORSKI SVET
Gorski svet je prelep,
je svet, ne pa preklet.
Predstavlja svež zrak,
pa tudi temen mrak.
To raj je za planince,
kjer tudi radi jejo mlince.
Gorski svet je prelep,
je svet, ne pa preklet.
Aleš Bajcar, 5. b
ZMEŠNJAVA
Hodim gor, dol, gor, dol,
oblačno vreme je. Učiteljica,
na glavi stoji!? Ptica,
kar na mestu lebdi.
Ko stopim na tla, se dan
v noč spremeni. Ljudje so
rdeči in modri. Vidim
napravo.
Dotaknem se je, v postelji mirno zbudim se …
Saj vse sanje so bile! Saj moja hiša na gori je.
Jakob Vid Džorževič, 5. b
MOJA STARA JABLANA
O moja stara jablana,
pogrešam te zelo.
Le kje si zdaj?
Plezal sem po tebi, sršeni so imeli gnezdo v tebi
in tudi Čarli je plezal po tebi.
Sonce je pripekalo, ti pa senco si nam delala.
Nekoč ljudje z orodjem so prišli, sršene izgnali
in te posekali.
Nik Neralič Petrič, 5. b
14
URŠIKA
Pa bila je enkrat ena deklica zala, ki Uršika se je klicala.
Takoj ko glasba je zaigrala, se ona na oder je podala,
vse je fante obnemela, plesati pa z nikomer ni hotela.
Bila je važička, da je kar joj, med fanti zanjo vedno vnel se je dvoboj.
Vedno je bila kraljica plesa,
za vsako tekmovanje oblečena kot princesa.
Starše bogate je imela, vedno dobila je vse, kar je hotela.
Ravno je prišla s faksa, na mizi čakalo je bilo vabilo s plesnega studia Praksa:
Vabljena si na naš ples, tokrat pa bo šlo za res,
jutri ob 10:00 uri, tu pri nas bo tekmovanje, doma pa pusti vse negodovanje.
Ona bo z veseljem šla, da spozna neznanca kakšnega.
Tekmovanje vzela je zares, saj veliko pomenil ji je ples,
a na tekmovanju je spoznala, da ta studio ni šala.
Ko vse se je začelo, jo nekdo za ples poprosil je, nato se je vnelo.
Ona rekla je, da ja, odkorakala na oder sta oba.
Zelo sta se spogledovala, nista opazila, da sta na cesto odplesala.
Pa ju pod vlak odneslo je, pa konec ni bil srečen za vse.
Ana Tia Tratnik, 8. c
PROSTO PO PREŠERNU
15
URŠIKA V DOMOVANJU POVODNEGA MOŽA
Uršiko s sabo domov je vzel,
da za svojo ženo bi jo imel.
Da ne bi škodila možem,
ter žena ne bi bila problem.
Ko prišla sta v njegovo palačo,
je Uršika videla, da je imel veliko palačo.
Čeprav ni imel veliko stvari,
tu in tam vse se blešči.
Uršika Zala ni mogla verjeti,
saj vseh odsevov ni mogla prešteti.
Potlej jo zmoti rumeni junak,
»Toliko, da veš, jaz bom tvoj možak«.
Tega seveda hotela pač ni,
kdo bi pod vodo živel vse dni?
Potiho se je spomnila načrta,
kako bi zbežala iz njegovega vrta.
Vsa leta jo naučil je svojih napak,
ker, pač bil je povodni možak.
Kmalu se je bližala že poroka,
in povodni mož je hotel še otroka.
Ko povodni mož je z doma odšel,
je Uršika mislila, da ne bo kmalu prišel.
Je brž njegovega povodnega konja osedlala,
in hitro skoz' vrt na kopno zbežala.
Ko prispela je v svoj topli dom,
si rekla je »Kar posušila se bom«.
Nato pa se je takoj odločila,
da bo moške pri miru pustila.
Nekaj časa se je tega držala,
ampak se je težko zadrževala.
Nato pa se je odločila za moža,
in to za junaka Prešernega.
Marcel Nemanič, 8. b
16
URŠKINO PISMO STARŠEM
DRAGA MATI IN ATI!
Draga starša, brez vaju je hudo,
zato ker pogrešam vaju zlo´.
Moj mož brez čustev je kot skala,
le zakaj bi ob njem ostala?
Vsak dan gledam gor, v lesketajoče se valove,
in prosim za pomoč mogočne te bogove.
Vem, da prevzetna in ošabna sem bila,
a kar najraje bi od tukaj zdaj odšla.
Sedaj sem tu, draga mati in dragi oče.
V tem steklenem gradu osamljena živim,
delam lahko, kar se mi zahoče,
vse tu je tako brez čustev,
tako brez barv in brez ljubezni,
da se mi v glavi že močno joče.
Od žalosti že kar umiram,
al' naj se vrnem gor na zemljo',
obljubim, da v življenju, mojem dragocenem
ošabna ne bom več tako'.
Tu dol, pod reko, je samo srebro in zlato,
vsak dan gledam samo to.
Vedno, mislila sem, da bogastvo je najpomembnejše,
a sedaj vem, da brez čustev ne gre,
drugo oblekco' mam vsak dan,
osamljena sem tu zelo,
sploh ne vem, kaj je bilo z mojo glavo´.
Sedaj pa že posloviti od vaju moram se,
saj moj mož domov že gre.
Ana Tia Tratnik, 8. c
PROSTO PO PREŠERNU
17
ROZAMUNDIN DNEVNIK
Dragi dnevnik!
Od dne, ko Ostrovrharja po Bašetovo sestro
Lejlo sem poslala,to grozno in dosmrtno sem
obljubo tistega si dne zadala,
sem se bala, sem jaz takrat, tako nepremišljena bila,
da zdaj po meni bo celo moje življenje stregla sila zla.
Al´kaj naj porečem na to, kje sem sedaj,
rajši bi šla k bogu v nebesa, tam je vsaj raj,
potem občutila ljubezni, ljubosumja in žalosti ne bi več,
tako ali tako, življenje, predrago moje, vrgla sem preč.
Sem mislila, a le včasih,
da najlepša sem bila, bila pa sem zelo ošabna,
oh, kje sta, moj dragi oče, draga mati,
le zakaj, zakaj sem si morala to obljubo zadati?
Kaj dala bi vse,
da spet princesa bi bila nazaj,
bi pravično vladala
in nič več tako ošabna in prevzetna ne bi bila,
le prosim, kogarkoli, da nazaj bi šla.
Bi rada, na vso moč, zavrtela vse nazaj, ves svet,
pa bila ne bi tu,
v drugo vero, ne bi šla,
da malo, čisto malo bi, preden sem kaj rekla, premislila.
Sedaj oditi moram na dolgo tole pot,
odločitev taka je moja,
življenje ni kaj prida, no, vsaj zame ne,
tako ali tako nihče več ne zmeni zame se.
Ana Tia Tratnik, 8. c
18
ŠPORT IN KORENJE — ZDRAVO ŽIVLJENJE
ŠPORT
Športov je veliko. Poznamo različne športe.
Nekateri so skupinski, drugi posamezni. Pozna-
mo športe na snegu, ledu, z žogo, loparji in s
palicami. Na šoli nas učita športno vzgojo uči-
teljica Lucija in učitelj Bogdan. Šport je za
nas zelo zanimiv. Nina trenira košarko, Nika
tenis, Leon pa judo.
Nina Košnik, Nika Gorjanc, Leon Kukrika, 3. a
KOLESARSTVO
Kolesarstvo je po eni strani lahek šport, po
drugi pa zelo zahteven. Še posebej težke so
etapne dirke, ki trajajo več dni.
Kolesarji se na tekmah ločujejo tudi po vrsti
majice. Obstajajo tri vrste majic. Prva je
rumena, ki jo kolesar dobi na podlagi skupnega
seštevka točk, kar pomeni, da je bil največ-
krat med najboljšimi. To majico po navadi
dobijo srednje težki (kg) kolesarji. Druga
majica je pikčasta. To je bela majica z rdeči-
mi pikicami, ki jo kolesarji osvojijo z gorskimi
cilji, to pomeni, da jo dobijo tisti, ki
pridejo največkrat prvi na
vrh hriba.
Majico naj-
večkrat
dobijo po
teži (kg) naj-
lažji kolesarji.
Tretja majica
pa je zelena. Ta
se osvoji z lete-
čimi cilji, kar
pomeni, da se med
tekmo postavijo
vmesni cilji. To
majico dobijo po
teži (kg) srednji,
lažji ali težji kolesarji.
Kolesarji morajo veliko trenirati, saj morajo
biti zelo vzdržljivi. Najdaljše proge so čez
250 km.
Nasploh pa je kolesarstvo zelo zabavno!
Maša Kovač, 4. d
DRŽAVNO PRVENSTVO V PLAVANJU
V soboto in nedeljo je bilo v Mariboru državno
prvenstvo v plavanju za mlajše dečke in dekli-
ce. Tudi sama sem bila tam in sem tekmovala
za Plavalni klub Ljubljana. Plavala sem v več
različnih disciplinah in kategorijah. Ekipno
smo osvojili tretje mesto.
Z Laro M., Laro K. in Ulo pa smo osvojile bro-
nasto medaljo v dekliški mešani štafeti 4 x 50
m. Rezultatov smo bile zelo vesele, še najbolj
pa sta bila vesela in presenečena naša trener-
ja, Sašo in Gregor. Maša Kovač, 4. d
19
MOJ VZORNIK
Opisal vam bom svojega vzornika Petra Prevca.
Verjetno ste zanj že slišali. Je 22-letni smu-
čarski skakalec, ki je na stopničke stopil že
kar 46-krat. Od tega 12-krat ekipno. V letoš-
nji sezoni je v skupnem seštevku smučarskih
poletov osvojil mali kristalni globus. Zanimivo
je, da je magičnih 250 m ali svetovni rekord v
Vikersundu držal le 1 dan oz. 23 ur, kajti nje-
gov rekord je naslednji dan podrl Anders Fan-
nemel. Rok Popovič, 4. a
NOVAK DJOKOVIĆ
Novak Djoković je slaven teniški igralec in je
prvi na moški teniški lestvici. Rodil se je 22.
maja 1987 v Beogradu, ki je glavno mesto
Srbije. Tenis igra poklicno od leta 2003. Kot
mlad igralec je imel težave z dihanjem in veli-
kokrat ga je tiščalo v prsih. V njegovi knjigi
»Serviraj za zmago« je pisalo, da je težave
poizkusil popraviti z menjavanjem trenerjev,
poleg tega pa je treniral še več ur na dan.
Vendar nič od tega ni pomagalo. Njegov zdrav-
nik ni maral gledati tenisa, gledal ga je le
zaradi svoje žene, ki pa ga je zelo rada sprem-
ljala. Ko sta po televiziji spremljala Djokovića,
ga je ravno takrat začelo stiskati v prsih.
Njegov zdravnik je takrat že vedel, da ni bil
problem v trenerjih ali premalo treningih,
temveč v prehrani. Djokoviću je svetoval, naj
ne je hrane, ki vsebuje gluten. Djoković je
seveda njegov nasvet upošteval in prenehal
jesti hrano z glutenom. S tem je postal bolj
eksploziven, nehalo ga je tiščati v prsih in z
dihanjem ni imel več nobenih težav. Tako se je
začelo Djokovićevo slavno življenje. Danes ima
veliko pokalov. Natalija Babič, 4. a
Peter
Prevc
Novak
Djoković
20
LAHKIH NOG NAOKROG
EVROPSKA RAZSTAVA O VESOLJU
Razstavo si je bilo mogoče ogledati od 6. do 15. marca, ki je bila na Kongresnem trgu v središču
Ljubljane. Razstava je bila v velikem balonu bele barve. Vstopnine ni bilo, zato je v balon lahko
pokukal vsak. Po razstavi me ni vodil nihče. Najbolj sem si zapomnila, kako satelit Galileo na
Zemljo pošilja podatke, raziskuje vesolje, komete, zvezde in druge planete. Sateliti nam bodo
sedaj lahko pomagali pri kmetijstvu, v prometu (zračni, vodni, cestni) vremenu, poplavah in pot-
resih, zdravstvu. Videla sem še maketo Galilea in Zemlje ter postaje na katerih so prikazane
različne zanimivosti. Zelo mi je bilo všeč, ker obožujem vesolje. Naučila sem se, kdo je Galileo,
kaj je Galileo in kaj dela. Izabela Škornik, 3. c
V kupoli »evropskega vesolja«.
Potujoča razstava na Kongresnem trgu Galilejev teleskop
21
POČITNICE NA TAJSKEM
Vse se je začelo ko smo se mami, Anže, Arne
in jaz vozili z avtom 5 ur v Milano (drugo na-
jvečje mesto Italije) na letališče za Dubai, iz
njega pa v Bangkok. V Bangkoku smo bili 3 dni
v hotelu Prince Palace. Tretji dan smo šli v
Bangkoku na železniško postajo za Koh Samui.
Na vlaku smo bili v prvem razredu.
Ko smo prišli na Koh Samui, smo šli s trajektom
na Koh Phangan. Na Koh Phanganu smo imeli
lep bungalov čisto zraven plaže. Tri dni smo
bili na plaži, četrti dan pa smo šli z motorjem
na drugo plažo. Tam smo imeli zajtrk na plaži.
Odpravili smo se v mesto, v lekarno, ker se je
mami zastrupila s hrano. Nasproti lekarne je
mami videla tržnico s hrano. Potem smo šli
nazaj v bungalove. Peti dan smo jahali slone.
Malo je bilo strašno, ko je šel po klancu v vodo.
Po krogu s slonom smo šli na severni del otoka,
tam sem se kopal. Ko smo šli nazaj, naju je z
mami zelo zeblo, zato sva se ovila v haljo,
hkrati pa sva se vozila na motorju. Vrnili smo
motorje in se odpravili v bungalove. Šesti dan
smo bili v nacionalnem parku. Zbudili smo se in
odšli na ladjo. Ladja nas je peljala na osamljen
otok, kjer smo se potapljali. Šli smo tudi na
drug otok, kjer smo s kanuji prevozili okoli
otoka. Midva z mami sva bila prva, zato naju je
voditelj peljal po boljši poti. Ko smo prišli, smo
se morali povzpeti po zelo strmih stopnicah.
Hujša je bila pot navzdol. S čolnom smo se
vrnili na ladjo, kjer smo pojedli in odpluli na
Koh Phangan. Ko smo prišli nazaj, smo najeli
motorje ter se odpravili v mesto na tržnico,
kjer smo jedli večerjo. Tri dni smo bili na
otoku Koh Phangan. Nato smo se vrnili nazaj v
Bangkok in odpotovali domov.
Žiga Gorišek, 4. a
22
Z avtodomom smo v soboto šli v Koper. V
Kopru smo se na parkirišču ustavili, zvečer
smo šli kolesarit. Jedli smo palačinke in
nato kolesarili nazaj do avtodoma. V avto-
domu smo se zavili v spalne vreče. Zjutraj
smo se odpeljali v Fieso. Tam smo na obali
božali gromozanske meduze in pet morskih
ježkov. Tam sem nabirala školjke. V Fiesi
smo polizali sladoled in hranili ribe.
Lorina Pučko, 2. c
V PROSTEM ČASU S KONJIČKI
MENGEŠKA KOČA
S prijatelji smo šli na Mengeško kočo.
Izgubili smo se in pogruntali, kje je prava pot.
Na koncu smo si privoščili krofe.
Lepo je bilo iti s prijatelji na Mengeško kočo.
Živa Anderluh, 2. c
IZLET Z AVTODOMOM
Živa Anderluh, 2. c
23
Dragi kamni so me začeli zanimati, ko sem bil
star 4 leta. Takrat sem dobil svoj prvi kamen
ametist in začel sem jih zbirati. Trenutno jih
imam več kot 60. Najbolj so mi všeč ametist,
heliodor in labradorit. Ametist je vijolične
barve in ga najdemo v velikih geodah v vulkan-
skih kamninah. Je dokaj razširjen, nam najbli-
žja nahajališča so v Italiji. Heliodor je zlato
rumene barve in je zelo trd. Najdemo ga v
številnih krajih po svetu, še največ pa v Brazi-
liji. Za labradorit je značilen nenavaden odsev.
Če ga obrnemo pod pravim kotom proti svetlo-
bi, se jasno vidijo modrikasti ali mavrični
odsevi. Dragi in okrasni kamni so različno trdi.
Najmehkejši je lojevec, najtrši pa diamant.
Rad obiskujem razstave in iščem kamne na
vsakem izletu. Upam, da bom uspel zbrati
veliko in raznoliko zbirko kamnov.
Vid Milovanovič Šantelj, 3. b
DRAGI IN OKRASNI KAMNI
Labradorit
Heliodor
Ametist
24
ZA ZALJUBLJENE
Najprej za začetek, kaj je Dan ljubezni?
Dan ljubezni je slovenska evrovizijska
skladba, ki jo je prepevala skupina Pepel
in kri. Je pa tudi himna ljubezni in prija-
teljstva. Združuje in ne razdružuje.
Saj je OK, vendar zakaj pišem o tem? To
si verjetno mislite prav zdaj, ko berete
članek. Dan ljubezni ni le zimzelena
pesem, je tudi dogodek. Vsako leto 23.
maja v en glas zapojemo to pesem po
vsej Sloveniji, prav tako tudi na naši šoli.
Zakaj? Zaradi ljubezni do glasbe, prija-
teljstva in ljubezni kar tako.
Neja Lavrič Smrdel, 4. b
POMLAD IN GREGORJEVO
Prišla je pomlad. Na drevesih začnejo peti ptički. Na gregorjevo spuščamo gregorč-ke in z njimi pozdravljamo pomlad. Na trž-nicah prodajajo rože. V mestu mnogi ume-tniki igrajo in pojejo. Na poljih začnejo saditi. Vsepovsod je lepo.
Lara Grintal Rupert, 2. a Komu bi pa ti podaril svoje srce?
Ema Čuskić, 2. b
25
Marcel Lovšin, 1. b
26
1000 IN 1 ŽIVAL
Ko sem se rodila, je bil Grim že v hiši. Zelo rad
je ribe, kosti in brikete. Moj kuža Grim je
nemški bokser. Grim mora iti trikrat na dan
ven, zjutraj, popoldan in zvečer. Grim je star
10 let. Pozna veliko trikov. Plate pomeni lezi,
gip glas, sitzt sedi. Barva kožuha je črno rjava
in bela. Če sreča kakšnega kužka steče k nje-
mu in ga ovohava. Kuža Grim je velikokrat
razigran. Skače, lovi žogo, palico, povodec in
kamne. Seveda je tudi lump in krade z mize,
kadar nas ni doma. Lara Grintal Rupert, 2. a
MOJ KUŽA GRIM
SKOBČEVKA
Latinsko ime je Melopsittacus undulatus.
Skobčevke izvirajo iz Avstralije. V divjini živi-
jo v zelo velikih jatah. V večini so zelene bar-
ve različnih odtenkov. Gojene skobčevke so
lahko belo-modre, rumeno-zelene, modro-
rumene ali eno barvne.
Velike so od 18 do 22 cm, večja je zaradi svo-
jega repa. Na nogi ima 4 prste. Ko stoji na
palici, sta dva prsta obrnjena naprej, dva pa
nazaj. Njegov ozek rep se pri letenju razširi
kot pahljača.
Jedo radič, korenje, jabolko in semena. Kljun
jim raste tako hitro kot nam lasje, zato si ga
morajo redno brusiti.
Udomačene skobče-
vke pokrijemo,
preden grejo
spat.
Govoriti
se nau-
č i j o
zelo hitro, še posebej samčki. Naučijo se lah-
ko veliko besed, tudi stavke. Samci so bolj
družabni kot samice, ker se samice hočejo
samo pariti in imeti mladiče.
Kletka mora biti čim večja. Vsebovati mora
palice za sedenje,
posodico za vodo in
hrano in časopis ali
pesek na dnu kletke
za lažje čiščenje,
sipino kost in lahko
tudi skledico za
kopanje. Ptiček se
lahko kopa tudi pod
curkom vode pod
pipo. Skobčevko je
zelo prijetno imeti
za hišnega ljubljenč-
ka.
Nika Rotar, 3. b
Tjaša Trebše, Lana Milojević, 2. b
27
HRČKI — PUHASTE KEPICE
Hrčki sodijo med glodalce in so živahni
ponočnjaki. Imajo štiri tačke, na spre-
dnjih tačkah imajo samo štiri prste,
na zadnjih pa pet. Velikokrat se pos-
tavijo na zadnje tačke, da opazujejo
okolico. Imajo zelo dober sluh in
zelo izostren vonj. Njihove oči sta
dva mala črna gumbka, s katerima
zelo slabo vidijo in so skoraj
barvno slepi. Najbolje od vseh
prepoznajo zeleno in rumeno barvo.
To je zelo pomembno pri iskanju hrane. Imajo
12 kočnikov in štiri prednje sekalce. Sekalce si
morajo brusiti vsak dan, saj jim rastejo celo
življenje.
Hrčki so zanimivi, ker imajo ustne mošnje sko-
raj do zadnjih tačk. V mošnje si shranijo hra-
no in ko pridejo v brlog, si jo s tačka-
mi izpraznijo v svojo shrambo. Pri
smrčku imajo drobne brčice, s
katerimi ocenijo širino rova.
Hrčki so zelo ljubki in so priljubljeni
hišni ljubljenčki. A če ga imate
doma, morate paziti, da se vam ne
izmuzne skozi kakšno neopazno odpr-
tino. Če se vam to vseeno dogodi, ga
najlažje privabite z mamljivo solato ali
kakšno drugo dobroto.
Nika Rotar, 3. b
RADA IMAM KONJE
Živjo! Ime mi je Eva in moja najljubša žival je
konj. Ko bom velika, si želim imeti svojega kon-
ja. Želim se tudi naučiti skrbeti zanj in ga jez-
diti. Za začetek vam bom opisala, kako se konj
premika. Premika se tako, da se leva sprednja
in desna zadnja noga premakneta istočasno,
ostali dve nogi pa hkrati. Konj se premika s
štirimi hodi (korak, kas, drnec in najhitrejši
galop). Poznamo različne vrste jahanja. To so
western, preskakovanje ovir in podobno.
Ko se odpraviš na jahanje s prijatelji, si lahko
oblečen tako kot želiš. A, ko
greš na tekmovanje, imaš dolo-
čeno opremo. Na tekmovanju
imajo različne discipline
(western, dirke, preskakovanje
ovir). Obstajajo tudi različne
vrste ovir (zid, prekrižana dro-
gova, širinska ovira oz. okser
ter druge). Tako kot poznamo
različne ovire, prav tako poz-
namo različne pasme konjev. To
s o g a l i n e c , l i p i c a n e c ,
clydesdale, žemaitukas. Upam,
da vam je bilo zanimivo in ste
se naučili nekaj novega o kon-
jih. Eva Mestek, 4. d
28
KUL-KO MISLIŠ
1.
2.
3.
4.
5.
6.
1
2
3
4
5
6
7
8
1. Katera reka teče počasi,
dela mrtvice?
2. Katero je največje mesto v
panonskem svetu?
3. Kakšen je panonski svet?
4. Katero polje je ob reki Dravi?
5. Kje leži panonski svet?
6. S čim se ukvarjajo v panonskem
svetu?
Nina Potočnik, 5. a
1. Katero je najstarejše zdravilišče v Sloveniji?
2. Kako se imenujejo mineralna voda iz Rogaške Slatine?
3. Katero je najbolj znano zdravilišče v Sloveniji?
4. Koliko zdravilišč je v Sloveniji?
5. Kakšne so vasi v panonskem svetu?
6. Kaj največkrat sejejo na polju?
7. Katera reka teče skozi Mursko Soboto?
8. V panonskem svetu ni hribov, ampak so…
Gal Fortuna, 6. c
29
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
1. Pomurje, Prekmurje, Štajerska, Dolenjska so …
2. Reka, ki teče ob meji z Madžarsko.
3. Logarska …
4. Gričevnata pokrajina Ha…
5. Dol … je pokrajina.
6. Murska …
7. Sotla, Krka, Drava, Sava so …
8. Včasih je bilo v panonskem svetu mo …
9. Razložena …
10. Mesto, ki se začne na črko B.
11. Ž … industrija
12. Kaj so Radenci, Terme Lendava, Ptujske toplice, Terme Čatež …?
13. Rogaška …
14. Toplice ali ...
Maša Završnik, 5. a
30
1. Kdaj se začne pouk ? Ob ...
2. Malica je ob … uri.
3. Dan samostojnosti in enotnosti je … decembra.
4. Praznik dela je 1 in ... maja.
5. Božič je … decembra.
1 5 4 2 6 3
8 :3 0 0 2 4
7 1 8 8 7 1
2 5 3 9 6 4
8 4 1 0 :0 5
0 7 1 3 4 7
KUL-KO MISLIŠ
NAUČIMO SE NEMŠKO
Za nemški slovar sva se odločili, ker imava prvič v 4. razredu nemški jezik in se ga radi
učiva. Uči naju učitelj Jože Franko. Pri pouku se učimo predstaviti samega sebe, spozna-
li smo tudi nemško abecedo in števila. V nemškem jeziku znamo povedati, kje živimo, naš-
teti pohištvo, šolske potrebščine in barve. Jezik nama je všeč zaradi naglasa.
Radi bi vaju naučili nekaj besed za šolske potrebščine.
Ana Boštjančič in Ula Šetina, 4. c
SKRIVANKA
31
MINUTA ZA OKUS
Vid Milovanovič Šantelj, 3. b
32
Ne jem zajtrka, čeprav je
to najpomembnejši obrok
dneva.
Kosilo jem okoli dveh.
Vsebuje veliko vitaminov,
mineralov in ogljikovih
hidratov.
Večerjo jem okoli osmih.
Vsebuje zelenjavo in malo
maščobe.
Največkrat pijem
cedevito ali pa čaj.
Ponavadi jem testenine,
riž in pa veliko zelenjave.
Ker sem vegetarijanka,
moje kosilo vključuje
več vitaminov in zdravih
maščob.
Za večerjo jem zeleno
solato s paradižnikom in
kumarami, z dodatkom kisa
in soli.
Rada jem sladkarije čokolade, bombone, sladoled …
Ampak še rajši jem sadje: jabolka banane, pomaranče,
grozdje in veliko več …
GLAS IZ KUHINJE
Ajda Beltram, 9. a
33
Kako se vedemo v knjiž
nici?
Ustrezno obkroži.
1. Knjige mečemo s polic, se deremo in jemo čips.
2. Tiho beremo knjige. Ko jih preberemo, jih vrnemo na svoje mesto.
3. V knjižnico prinesemo zvočnike in naglas predvajamo pesmi znanih pevcev.
4. Trgamo knjige in plezamo po policah.
5. Se glasno pogovarjamo s sošolci.
6. Delamo papirnate ladjice iz listov knjig.
7. Učencem, ki se učijo, zlijemo vodo na glavo, da se bodo lažje učili.
Kako se vedemo pri pouku? Ustrezno obkroži.
1. Medtem ko nekoga grizemo, drugega še boksamo. 2. Vedemo se pouku primerno in poslušamo učiteljico. 3. Prijateljem pošiljamo SMS sporočila. 4. S prijatelji se igramo križce in krožce. 5. Smo glasni in zbujamo pozornost. 6. Razgrajamo, kričimo, vreščimo, da nas učiteljica pokliče k svoji mizi.
ANKETA ZA BRALCE
34
Kako se vedemo pri malici v šoli?
Ustrezno obkroži.
1. Pri malici govorimo, se pljuvamo, hrano mečemo stran, se hihitamo in
govorimo s polnimi usti.
2. Pri malici se lepo vedemo, jemo z zaprtimi usti ter ne cmokamo. Sedimo
za mizo, v miru ter kulturno obedujemo. 3. Naredimo vojno s hrano, se obmetavamo s hrano ki je ne potrebujemo.
4. Jemo elegantno in prefinjeno po bontonu, govorimo s praznimi usti ter
poslušamo sogovorca. 5. Ko jemo, govorimo s polnimi usti, tako da vsi vidijo prežvečeno hrano v
ustih. Morda jim s tem povečamo apetit.
Če si na večino vprašanj odgovoril z odgovorom števil-ka 2, si prepuščen k nadaljnjemu šolanju, v nasprotnem primeru pa naj te
starši vpišejo ponovno v vrtec, kjer ti bodo menjali pleničke in naučili lepega vedenja od a-ž.
Kako se vedemo na avt
obusu?
Ustrezno obkroži.
1. Sedimo, jemo, ter ignoriramo prošnje starejših ljudi.
2. Se vedemo lepo, vendar ko pride kakšen starejši občan, mu vljudno
odstopimo mesto.
3. Skačemo, se deremo, plešemo in počnemo vse razne neumnosti, saj nam
ni mar kaj si drugi mislijo o nas.
4. Na avtobusu pljuvamo druge ljudi, jih brcamo in kričimo, se lovimo in ne
poslušamo učiteljev.
5. Na avtobusu se ruvamo, tako da drugi občani nimajo prostora zase, mi pa
se jim smejimo.
35
TEMA MESECA: MOJA VARNOST
Ali obstaja kraj, kjer ne maram biti? Ta kraj
se klet imenuje. Je zelo temna, a na srečo
imamo luči. No, enkrat upam, da se strahov
znebim.
Jakob Vid Džordževič
Ne počutim se varno v dvigalu, ker je t a m
strašno in se bojim, da se bo ustavi-
lo. Grozno se počutim,
če se kdo prepira z mano
ali mi govori grde bese-
de.
Tara
Kadar sem ob svojih
starših, babici in dedku,
se počutim varno. Kadar
sem varna, se počutim
prijetno in vem, da se
bom znašla, kadar
bom v nevarnosti,
Silvana Ramič
Če bi se manj pretepali,
bi se imeli na svetu lep-
še, manj bi jih umrlo,
manj vojn bi bilo in vsi se bi bolje počutili.
Aleš
Kadar me kdo užali, sem žalosten in jezen.
Kadar imam slab dan, sem včasih tudi sam
nesramen. Takrat se skregam s sošolci ali z
mamo, vendar se hitro pobotava.
Nik
Zelo neprijetno mi je bilo, ko sem videl, da so
se večji fantje stepli pred našo šolo. Zelo se
bojim letal in cest, ki peljejo poleg prepada in
po mostu. Ne maram ljudi, ki kričijo in se
tepejo. Če vidim pretep, se počutim ogrožene-
ga. Zelo prestrašen sem v večjih kolonah. Naj-
lepše mi je pri moji družini.
Matija Peternel
Ko prihajam v šolo ali odhajam, se počutim
neprijetno, ker na klopcah sedijo starejši fan-
tje, ki se čudno obnašajo. Ko sem v družbi
starejših znancev, se
počutim varno, ker vem,
da me imajo radi in me ne
bi zavrgli. Nase
sem ponosna, ko
naredim kaj dob-
rega, ko komu
pomagam in ko me
kdo pohvali. Takrat se
počutim varno.
Zarja
Nekega dne sem ravnokar
šel ven iz šole, ko je večji
fant je prišel k meni in mi
rekel, da imam 5 minut
časa, da zbežim, drugače
me bo pretepel. Star sem
bil 7 let. Hodil sem v prvi
razred. Moje srce je bilo tako hitro,
d a sem, ko sem prišel domov mojega očija
še eno uro držal za roko.
Miha Cankar
Če te nekdo zmerja, mu reci:« Nehaj me
zmerjat, to mi ni všeč!« Če neha, super! Če pa
ne neha, povej odraslemu, učiteljici ali star-
šem.
Lea Bendra
Učenci 5. b razreda
UČENCI SO NAM ZAUPALI ...
36
INTERVJU Z GOSPO RAVNATELJICO VESNO ŽAGAR GABROVŠEK
Dober dan. Ime mi je Izabela in prihajam s šolskega časopisa. Hvala, da ste si vzeli čas
za intervju.
Gospa ravnateljica, kaj je vaše delo?
Najprej tudi tebi en lep dober dan. Z veseljem sem se odzvala na povabilo. Izredno vesela
sem, da ste že tako majhni otroci z razredne stopnje pripravljeni delati šolski časopis z razli-
čnimi prispevki.
Moje delo je zelo raznoliko. Vodim šolo Valentina Vodnika, ki je zelo velika, ena izmed največ-
jih šol v Ljubljani. Imamo več kot 700 otrok in 95 zaposlenih, ki delajo v treh stavbah in zato
je delo zelo odgovorno. Skrbim za vas, otroke in vodim učiteljski zbor.
Koliko ur na dan delate?
Ja, kar veliko ur, 8 ur je najmanj. Delo nosim domov, kjer razmišljam o svojih odločitvah, o
kakršnihkoli problemih in novih projektih ter idejah, o katerih se potem skupaj z učitelji tudi
pogovorim.
Ali ste kdaj kaj poučevali ali še zdaj kaj poučujete?
Ja sem, slovenščino. Bila sem tudi v podaljšanem bivanju. Ker smo tako velika šola, sedaj kot
ravnateljica več ne poučujem. Veliko sem v razredu, kjer opazujem pouk, delo učiteljev in
sodelovanje ter znanje učencev.
Katero šolo ste končali?
Končala sem dve fakulteti. Zaključila sem študij na Pedagoški fakulteti, smer slovenščina in
srbohrvaščina, tako je bilo včasih. Nato pa sem študirala še na Fakulteti za organizacijske
vede in pridobila naziv diplomirani organizator dela.
Kaj ste si želeli postati, ko ste bili majhni?
Učiteljica.
Kaj radi počnete v prostem času?
Rada berem in hodim v naravo. Imam tudi majhnega kužka, s katerim greva vsaj trikrat na dan
na sprehod.
Hvala.
Intervju je pripravila Izabela Škornik, 3. c.
INTERVJU
37
Kakšno je vaše delo na naši šoli?
Jaz sem tukaj študent s Fakultete za šport in
opravljam prakso na vaši šoli. To je obvezni
del, ki ga moramo vsi študentje opraviti na
šoli. Za zaključek pa imamo še nastop, ki
izgleda kot vodenje ure.
Kako se počutite na naši šoli?
Moram reči, da je šola zelo prijetna. Všeč mi
je bilo, ker sem delal z mlajšimi, veliko sem se
naučil.
Ali se ukvarjate s kakim športom?
Že 16 let se ukvarjam s smučarskimi skoki.
Od leta 1999 do danes sem še vedno aktiven,
tako da imam veliko izkušenj s tega področja.
Zakaj ste se odločili za ta šport?
Za ta šport me je navdušil moj brat. Najprej
sam se sam naučil skakati z alpskimi smučmi.
To je bilo, ko sem bi star 4 leta, pri 6ih letih
pa so me starši vpisali v klub Ilirija iz Ljublja-
ne. V ta klub sem hodil 12 let, zdaj sem pa že
4 leta v SSK Ihan. To je klub v Domžalah in
tam bom tudi nadaljeval svojo športno pot.
Kaj vam je pri smučarskih skokih najbolj
všeč?
Všeč mi je šport sam, zato tudi z veseljem
opravljam treninge in vse kar spada zraven.
Drugače pa mi je najbolj všeč občutek v zra-
ku, ki mi daje občutek svobode.
Ali je kaj, kar vam ni všeč pri tem športu?
Niti ne. Skoki so specifičen šport in če želiš
postati dober, je tako kot pri vsakem drugem
športu, vanj moraš veliko vlagati. Vendar, ko
na koncu dosežeš lep rezultat, se to vse
poplača.
Ali je ta šport nevaren?
Ne. Vsi imajo ta šport kot zelo nevaren. Lah-
ko rečem, da je v tem športu zelo malo poš-
kodb. Verjetno je v alpskem smučanju ali pri
nogometu več poškodb, kot pa pri skokih.
Kje ste postavili svoj osebni rekord?
Svoj osebni rekord sem postavil v Planici, in
sicer letos, 212,5 metrov. To je ena lepa spo-
dbuda za naprej.
Kdo je vaš vzornik, če ga imate?
Imel sem vzornika kot mlajši, sedaj ga nimam.
V mlajših letih je bil to Jane Ahonen.
Kaj pa počnete v prostem času?
Veliko prostega časa nimam, drugače pa se
ukvarjam z vsemi športi (nogomet, tek, kajta-
nje). Poskušam čim več novih stvari.
Kakšni so vaši načrti za naprej?
Načrti za naprej so, da zaključim študij v
letošnjem letu in da pridem v B reprezentan-
co. Vse poti so odprte in upam da bo v prihod-
nosti to en cilj, pri katerem bom lahko naredil
kljukico.
Ali se sedaj bolj vidite kot učitelj športa
ali smučarskega skakalca?
Trenutno se vidim bolj v vlogi smučarskega
skakalca. Verjetno, ko bom zaključil športno
kariero, bo to vloga v šoli ali v športu.
Intervju sta pripravila Rok Popovič in Žiga Gori-
šek, 4. a
INTERVJU Z GAŠPERJEM, ŠTUDENTOM NA PRAKSI
38
PRIKLON UMETNOSTI
DESETA HČI
Ali v svojem razredu kdaj koga izločite in nehote (hote) prizadenete?
Na točno to je verjetno mislila ga. Svetlana Makarovič, ko je pisala lib-
reto za opero Deseta hči.
Zgodba govori o tem, kako 9 sester izloči deseto, ker je drugačna, se
jim ni podredila, ima dve cifri … K materi, ki se je vedno trudila biti pra-
vična, je ob polnoči priletel netopir s
prstanom v zobeh in za dolgih sedem
robidovih let izgnal deseto hči. Ta je
rešitev iskala v gozdu in pri vodi. Njene
zadnje besede pred koncem so:
»Reci mi, reci deseta hči, kaj je na koncu tvoje poti? Mogoče
molk, mogoče pesem ali pa bel robidov cvet.«
Da bi bilo manj dolgočasno, sem naredila tudi krajši pogovor z režiserjem
Rocc-om.
Kako ste začeli s predstavo?
Pred enim letom in pol smo se srečali libretistka Svetlana Makarovič, sklada-
telj Milko Lazar in jaz.
Za kaj ste porabili največ časa?
Pol leta je porabil libreto, tri četrt leta glasba in dva meseca priprava pev-
cev.
Kaj vam je bilo pri predstavi najtežje?
Odrska tehnika (v predstavi pokaže vse zmožnosti odra).
Kaj vam je bilo pri predstavi najlažje?
Vaje in koreografija.
Ali bi zdaj, ko vidite predstavo kaj spre-
menili?
Mogoče več otrok.
Zelo zanimivo je bilo videti, kako predstava nastaja.
Čez zgodbo pa nas popelje Grajski norec, ki je edini lik, ki pozna nadaljeva-
nje. Neja Lavrič Smrdel, 4. b
Miro Sabo
Svetlana Makarovič
Gregor Luštek
Rocc
Marko Hribernik
39
ZAHVALA
Ob koncu se želim zahvaliti prav vsem učencem in učiteljem, ki so
sodelovali pri nastanku časopisa. Še posebej sem ponosna na
učence razredne stopnje, ki so z velikim veseljem in navdušenjem
pisali prispevke ter tedensko prinašali svoje izdelke. To je bila za
vse nas super izkušnja. Naš namen je bil, da otroci skozi pisanje in
risanje na svoj način izrazijo ustvarjalnost. Pomembno je, da jih
pri pisanju ni bilo strah motiti se, da so poskusili, četudi so nare-
dili kakšno napako. Sir Ken Robinson, angleški avtor in mednarodni
svetovalec s področja izobraževanja za umetnost, pravi: »Kdor si
ne upa zmotiti se, bo zelo težko originalen, bo zelo težko ustvar-
jalen.«
Naš prvi časopis je pisan, živahen in pester. Drugačen je od prejš-
njega. Veseli smo sprememb. Mi se bomo še naprej trudili biti
pogumni, drzni, razmišljujoči in radovedni. Drugačni. Ne pozabite,
da je to tisto, kar daje vsakemu izmed nas/vas poseben čar.
Katarina Pavliha
40
Recommended