View
264
Download
2
Category
Preview:
Citation preview
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
1/80
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA HUMANISTINE TUDIJE
JAN COTI
V ZNAMENJU ORLA :PO SLEDEH RIMSKIH VOJAKOV V SLOVENIJI OD USTANOVITVE
AKVILEJE DO VDORA MARKOMANOV IN KVADOV
MAGISTRSKO DELO
Koper, 2014
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
2/80
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
FAKULTETA ZA HUMANISTINE TUDIJE
JAN COTI
V znamenju orla :po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora
Markomanov in Kvadov
Magistrsko delo
tudijski program: Arheoloka dediina Sredozemlja
Mentorica: izr. prof. dr. Irena Lazar
Koper, 2014
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
3/80
ZAHVALA
Rad bi se zahvalil svoji mentorici Izr. prof. dr. Ireni Lazar za strokovno svetovanje,
potrpeljivost in spodbudo pri nastajanju magistrskega dela. Posebna zahvala gre druini in
prijateljem, ki so me vselej podpirali, ter po potrebi tudi pomagali in svetovali. Ne smem pa
pozabiti tudi na Andreja Prelonika, ki mi je pomagal pri iskanju potrebne in dodatne
literature.
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
4/80
Povzetek
V znamenju orla:po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do
vdora Markomanov in Kvadov
Magistrsko delo temelji na metodi teoretinega preuevanja oziroma na analizi vsebine pisnih
virov. Analiza temelji na preuevanju izsledkov arheolokih raziskav ter zgodovinskih in
vojakih tudij, ki se nanaajo na prostor dananje Slovenije v asu Rima. Naloga je teoretine
narave, njen namen pa je predstaviti s pomojo antinih virov in strokovne literature
prisotnost in sestavo rimske vojske od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
na obmoje dananje Slovenije. Na osnovi predelane literature so zajeti objavljeni rimski
vojaki napisi, ki so zbrani v katalogu in pod vsako tabelo analizirani glede na vojake
funkcije in enote izpriane na napisih.
Kljune besede: antika, antini Rim, rimska vojska, vojake enote, vojake funkcije,vojaka
zgodovina
Abstract
In the sign of the eagle: following the traces of roman soldiers in Slovenia between thefoundation of Aquileia and the invasion of the Marcomanni and the Quadi
This master's thesis is based on the theoretical study i.e. analysis of the content of written
sources. The analysis model describes the examined results of archaeological, historical and
military studies relating to the territory of today's Slovenia during the Roman period. The
thesis is of theoretical nature. Its aim is to explain the presence and the structure of the roman
army in present-day Slovenia between the foundation of Aquileia and the invasion of the
Marcomanni and the Quadi. On the basis of examined literature the thesis also includes
already published Roman military inscriptions which are collected in a catalog and accurately
analyzed according to military functions and units mentioned on inscriptions.
Key words: antiquity, ancient Rome, roman army, military units, military functions, military
history
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
5/80
IZJAVA O AVTORSTVU
tudent/-ka JAN COTI, z vpisno tevilko 92102020,
vpisan/-a na tudijski program Arheoloka dediina Sredozemlja, 2. stopnja,
rojen/-a 16. 6. 1987 v kraju Koper, sem avtor/-ica
(ustrezno oznai)
zakljunega seminarskega dela
diplomskega dela
magistrskega dela
doktorske disertacije
z naslovom: V ZNAMENJU ORLA : Po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve
Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
S svojim podpisom zagotavljam, da:
- je predloeno delo izkljuno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela;
- sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v delu,
navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;
- sem pridobil/-a vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti
prenesena v predloeno delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v predloenem delu;
- se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del kot mojih lastnih kaznivo po
zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS t. 16/07 UPB3);
- se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloeno delo
in za moj status na UP FH;
- je elektronska oblika identina s tiskano obliko dela (velja za dela, za katera je
elektronska oblika posebej zahtevana).
V Kopru, dne_________________ Podpis avtorja/-ice:____________________________
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
6/80
KAZALO
UVOD ................................................................................................................................ 1
1 PRVI PRODORI RIMSKE VOJSKE NA OBMOJE DANANJEGA
SLOVENSKEGA PROSTORA ......................................................................................... 3
1.1 OBDOBJE POZNE REPUBLIKE ............................................................................... 3
1.2 VOJAKI POLOAJI (DOLNOSTI, ODGOVORNOST IN PRAVICE) RIMSKIHVOJAKOV V POZNOREPUBLIKANSKEM OBDOBJU ............................................... 7
2 PRVI VOJAKI POSEGI NA DANANJEM SLOVENSKEM PROSTORU............. 8
2.1 USTANOVITEV AKVILEJE ...................................................................................... 8
2.2 OBALNI PAS .............................................................................................................. 9
3 PRIHOD LEGIONARJEV NA OBMOJE SLOVENSKEGA KRASA INNOTRANJSKE ................................................................................................................ 11
3.1 GRAD PRI MIHELU ............................................................................................... 12
4 RIMSKA VOJSKA V ASU CEZARJEVEGA PROKONZULATA......................... 14
4.1 OPREMA RIMSKIH LEGIONARJEV ..................................................................... 15
4.2 PROSTOR DANANJE SLOVENIJE V ASU CEZARJEVIH OSVAJALNIHPOHODOV ...................................................................................................................... 16
5 POLITINI VZPON OKTAVIJANA.......................................................................... 17
5.1 VOJAKE REFORME GAJA OKTAVIJANA AVGUSTA.................................... 18
5.2 OPREMA LEGIONARJEV ....................................................................................... 20
5.3 PROSTOR DANANJE SLOVENIJE V ASU OKTAVIJANOVE
INTERVENCIJE V ILIRIKU IN DELMATSKO-PANONSKEGA UPORA ................ 21
5.3.1 GRAD PRI REKI .................................................................................................... 22
5.3.2 NASELBINA DOLGE NJIVE ................................................................................ 23
5.3.2.1 UPOR RIMSKIH MANIPLOV V NAVPORTU................................................. 24
5.3.3 VOJAKE NAJDBE IZ REKE LJUBLJANICE.................................................... 25
6 LEGIJSKI TABORI ...................................................................................................... 26
6.1 KRATKOTRAJNI TABORI NA OBMOJU LJUBLJANSKE KOTLINE............ 26
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
7/80
6.1.1 STAREJI VOJAKI TABOR (KONEC 1. st. pr. n. t.)....................................... 29
6.1.2 MLAJI VOJAKI TABOR (POZNO AVGUSTEJSKO OBDOBJE/ZAETEK1. st. n. t.) ........................................................................................................................ 30
6.1.3 EMONO SO POMAGALI GRADITI LEGIONARJI ............................................ 30
6.2 VIA MILITARIS NAUPORTUSSISCIA .............................................................. 31
6.3 TABOR OSME AVGUSTOVE IN TRINAJSTE DVOJNE LEGIJE ....................... 33
6.4 TABOR DRUGE ITALSKE LEGIJE ........................................................................ 35
6.4.1 OPEKARNA DRUGE ITALSKE LEGIJE............................................................. 37
7 ARHEOLOKI SLEDOVI POVEZOVANJA STAROSELSKEGA PREBIVALSTVAZ RIMSKO VOJSKO....................................................................................................... 38
8 RAZISKOVALNI DEL MAGISTRSKEGA DELA .................................................... 40
8.1 RAZISKOVALNI PROBLEM .................................................................................. 40
8.2 RAZISKOVALNO VPRAANJE............................................................................. 40
8.3 METODA RAZISKOVANJA ................................................................................... 41
8.4 REZULTATI RAZISKOVANJA .............................................................................. 42
SKLEP .............................................................................................................................. 65
LITERATURA IN VIRI .................................................................................................. 67
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
8/80
1
UVOD
V magistrskem delu smo se oprli na temeljno metodo teoretinega preuevanja
oziroma na analizo vsebine pisnih virov. Z njo smo preuili znanstveno-teoretina,
raziskovalna in strokovna dela. Analiza je temeljila na preuevanju izsledkov arheolokih
raziskav ter zgodovinskih in vojakih tudij, ki se nanaajo na prostor dananje Slovenije v
asu Rima. Za opisovanje in prikazovanje dejstev v zvezi z obravnavanim problemom smo
uporabili deskriptivno metodo. Z njo smo opisali rimsko vojsko, njeno zapuino in razmere,
ki so kljune za prodor na prostor dananje Slovenije. Kot eno od izhodi magistrskega dela
smo uporabili knjiico Po poteh rimskih vojakov v Sloveniji In the Footsteps of Roman
Soldiers in Slovenia, ki je nastala leta 1993 pod okriljem Zavoda Republike Slovenije za
varstvo kulturne in naravne dediine.
Magistrsko delo je strukturirano v tri dele. V prvem delu bomo predstavili sestavo
rimske vojske in asovni okvir prvih prodorov na obmoja dananje Slovenije. Tu bo glavni
poudarek na ustanovitvi Akvileje in histrskih vojnah ter prihodu rimske vojske v krako regijo
dananjega slovenskega prostora. V drugem delu bo sledil opis reformirane vojske, ki je
delovala v asu Cezarjevih osvajanj in soasno dogajanje na naem prostoru. Politini vzpon
Oktavijana in vzpostavitev principata je as, ko lahko govorimo o konkretnejih materialnih
vojakih ostankih na obmoju dananje Slovenije. Med te sodijo kosi legionarske opreme inoroja z obmoij kot so: Dolge njive pri Vrhniki, Grad pri Reki in reka Ljubljanica, ki
izpriujejo razlina zgodovinska dogajanja v povezavi z rimsko vojsko. Prav tako je potrebno
omeniti tudi poznolatenske grobove z rimsko vojako opremo z idrijsko-cerkljanskega
obmoja in Verduna pri Stopiah, ki priajo o procesu romanizacije.
Glavni vir za preuevanje rimske vojske so poleg oroja in vojake opreme, tudi
antini pisni viri, ki dokazujejo prisotnost posameznih legij ter navajajo postavljanje legijskih
taborov. Slednji so posebej pomembni, ker so na obmoju nekaterih od njih ali v neposrednibliini kasneje zrasla mesta. Bogat doprinos k poznavanju rimske vojske na slovenskih tleh
predstavljajo tudi vojaki napisi, ki so hranjeni v lapidarijih muzejev po Sloveniji.
V tretjem delu sledi raziskovalni del naloge, ki zajema raziskovalni problem,
raziskovalno metodo, raziskovalna vpraanja ter rezultate raziskovanja, ki se nanaajo na
sestavo podrobneje slike o prisotnosti in delovanju rimskih legij na slovenskem ozemlju.
Raziskava se osredotoa na objavljene napise, ki omenjajo vojake in njihove funkcije in
vojake enote, ki so jim pripadali. Tudi tu se omejujemo na obmoje dananjega dananjega
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
9/80
2
slovenskega prostora v obdobju med 1. in 2. st. n. t. Za tovrstni raziskovalni problem smo se
odloili med pregledom stanja raziskav in literarure, ki se posredno in neposredeno navezuje
na rimsko vojsko na slovenskem prostoru od ustanovitve Akvileje do vpadov Markomanov in
Kvadov. Napisi s svojimi podatki pomembeno dopolnjujeo arheoloke najdbe tega obdobja in
pripomorejo k bolji in bolj celostni sliki o prisotnosti in delovanju rimskih legij na naem
obmoju.
Latinska imena, ki so navedena v magistrski nalogi, so slovenjena po leksikonih
Antina imena po slovensko (1997) in Leksikon Antika (1998).
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
10/80
3
1 PRVI PRODORI RIMSKE VOJSKE NA OBMOJE DANANJEGA
SLOVENSKEGA PROSTORA
1.1Obdobje pozne republike
Na prostor dananje Slovenije je rimska vojska zaela prodirati nekje v 2. st. pr. n. t.
V tem asu govorimo predvsem o naborni in nestalni vojski. Obliko so ji doloile punske
vojne in osvajanje Sredozemlja (Curk, 1999, 33). Podatke o rimski vojski iz tega obdobja je
podrobneje opisal grki zgodovinar Polibij (Polybios), ki navaja, da je bila sestavljena iz
estnajstih legij (Campbell, 1994, 4). Vsako leto je bil organiziran nabor1 (lat. legio, mn.
legiones), ki je bil osredotoen predvsem na moke, stare od 17 do 46 let (lat.juniores)in od
46 do 60 let (lat. seniores) z dovolj premoenja. Ukinitev gmotnega cenzusa je po vsejverjetnosti zasluna tudi za nastanek lahko oboroenih vojakih enot, ki si niso mogli
privoiti oklepa (Campbell, 1994, 5). Pred odpravo cenzusa so si morali naborniki oroje
oskrbeti in plaati sami. Posamezen nabornik je lahko opravljal vojako dolnost najve
estnajst let, oziroma se je moral udeleiti vsaj estnajstih vojakih pohodov. Najve
nabornikov je prihajalo iz vrst svobodnih kmetov. Rimska republikanska vojska je imela
obiajno tiri legije, ki jih je senat vpoklical vsako leto. Po novaenju so vojaki prisegli
pokorino (Goldsworthy 2004, 26). Standardna velikost legije je tela priblino 4200pripadnikov pehote in 300 konjenikov. V primeru, da so bile potrebe veje, je bilo
vpoklicanih veje tevilo vojakih novincev. tevilo vojakov se je tako lahko povealo do
6000. Pehota je bila sestavljena iz trideset taktinih vojakih enot imenovanih manipel 2(lat.
manipulus, mn. manipuli), vsaka enota pa iz dveh centurij (lat. centuria, mn. centuriae).
Konjenica je bila razdeljena na deset eskadronov (lat. turma, mn. turmae) po trideset
konjenikov, ki so bili e nadalje razdeljeni v tri desetnije ali dekurije (lat. decurio, mn.
decuriones). Pripadniki konjenice so bili najbogateji rimski dravljani, saj so imeli le oni
dovolj denarja za konja in potrebno opremo. Konjenik je moral imeti prihodek v viini
najmanj 100.000 asov (lat. assis, mn. asses). Na bojiu so bili zaiteni s elado podobno
korintskemu tipu, verino srajco (lat. lorica hamata) in manjim okroglim itom
prevleenim z volovsko koo (lat. parma equestris), kot napadalno oroje pa so uporabljali
me in sulico, ki je imela poleg elezne glave tudi zailjen elezen spodnji del (Bishop,
1Vsi dravljani, ki so bili vojni obvezniki so stopali mimo tribunov, ki so jih razvrali po njihovi vojaki vrednosti
(novinci, vojaki, prekaljeni ter veterani).2Manipulus izven vojakega konteksta pomeni peica.
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
11/80
4
Coulston, 1993, 58-61; Feugre, 2002, 83; Goldsworthy, 2003, 30-31). Slednji je sluil
predvsem udarjanju. Ker je bil pogoj za lanstvo v konjenici premoenje in ne sposobnosti
in izurjenost, ni bila rimska konjenica nikoli pretirano uinkovita. Rimljani kot tudi veina
latinskih plemen niso nikoli imeli mone tradicije konjenitva. Zaradi navedenih razlogov
so Rimljani v svoje vrste pogosto vkljuevali bolj izkueno konjenico zaveznikov (Feugre,
2002, 83).
Pehoto so sestavljale tiri vrste vojakih enot. Med seboj so se loili po starosti,
izkuenosti, oboroitvi, premoenju in bojnem razporedu. Hastati oziroma suliarji (lat.
hastatus, mn. hastatii) so bili po starosti najmlaji (pozna najstnika in zgodnja dvajseta
leta) in so bili v boju razporejeni v prvo vrsto, zato je bilo med njimi po navadi tudi najve
rtev. Nosili so elado, it ovalne oblike (lat. scutum,mn. scuta), manji prsni oklep (lat.
pectorale), kot oroje pa dve dolgi kopiji in kratek me gladij (lat. gladius hispaniensis),
katerega obliko so povzeli od Keltiberov na Iberskem polotoku (Goldsworthy, 2003, 26). Tak
tip mea je pomenil tudi uporabo specifine taktike meevanja, saj je bil v prvi vrsti
uporabljen za zabadanje in ne sekanje, eprav se je lahko uporabljal tudi za slednje.
Vojake enote iz starostne skupine prvakov, plemenitih oziroma princepsov (lat.
princeps, mn. principes) so sestavljali moje poznih dvajsetih in zgodnjih tridesetih let in so
predstavljali glavno mo legije. Bili so enako oboroeni in opremljeni kot hastati. Med bitko
so bili postavljeni za hastati in pred vojaki tretje bojne vrste triariji (lat. triarius, mn.
triarii).Slednji so bili najstareji in najizkueneji. Zaiteni so bili podobno kot prva dva
oddelka, razlikovali pa so se v oboroitvi. Namesto dveh kopij so nosili dolgo sulico
imenovano hasta, ki je sluila pri spopadu tipa mo na moa in ne kot daljnoseno oroje.
Triariji so se med bitko iz stratekega vidika nahajali v zadnji vrsti. V boj so se vmeali le,
e sta bili prvi dve vrsti odbiti. Obiajno so bili v kleeem poloaju za svojimi iti z
namenom izogniti se morebitnim pokodbam. Ker so bili spoiti, so pogosto odloali o izidu
bitke.
Lahko oboroeni veliti (lat. veles, mn. velites) so bili najrevneji sloj, ki je tvoril lahko
pehotno enoto. Za obrambo so imeli okrogel it (lat. parma), kot napadalno oroje pa so
uporabljali me, ve kratkih kopij (lat. hastae velitares) in prao. Nekateri so imeli usnjeno
elado (lat. galea, mn. galeae), medtem ko naj bi veina nosila pokrivala iz ivalske koe
(Goldsworthy, 2003, 26-28).
Revneji moje so imeli oklep pleten iz gostih usnjenih jermenov, ki je bil na
osrednjem prsnem predelu dodatno okrepljen z elezno ploo v obliki kvadrata (lat.
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
12/80
5
pectorale) s stranicami dolgimi 20 cm (Cagniart, 2007, 90). V Numanciji (Numantia; dananji
Cerro de la Muela, panija) je bilo odkritih nekaj podobnih kovinskih plo krone oblike s
premerom 17 cm, ki so jih morda tudi uporabljali za zaito prsnega koa (Bishop, Coulston,
1993, 59). Najuinkovitejo in hkrati tudi najdrajo zaitno obleko je v asu rimske republike
predstavljala e omenjena lorica hamata.Njeno celoto sestavljajo med seboj povezani elezni
obroki. Tak oklep je vojaku zagotavljal zaito in okretnost, njegova slabost pa je bila velika
tea. elezne srajce so Rimljani prevzeli od Keltov (Bishop, Coulston, 1993, 58;
Goldsworthy, 2003, 31). Soasno, vendar redkeje, je bil v uporabi tudi luskinast oklep (lat.
lorica squamata) (Bishop, Coulston, 1993, 58; Goldsworthy, 2003, 31). Sestavljen je bil iz
med seboj povezanih kovinskih ploic, ki so bile pritrjene na podlago. Tak oklep je bil manj
fleksibilen kot elezna srajca, vendar enostavneji za izdelavo in lepi na pogled, e je bil lepo
zloen. Nekateri vojaki so uporabljali tudi golenice, s katerimi so si zavarovali golenini
predel noge. Bolj pogosto so jih uporabljali na levi nogi, ker je bila ta v boju s kratkim meem
postavljena naprej in s tem tudi bolj izpostavljena nasprotnikovim napadom.
Za zaito glave so vojaki uporabljali razline tipe bronastih elad. Najbolj pogosti
izmed teh so bili trije. Prva je bila elada tipa Montefortino, ki je bila kupolaste oblike z
majhnim itnikom za vrat in dvema nalinicama (Bishop, Coulston, 1993, 58; Goldsworthy,
2003, 31). Na vrhu je imela izboklino, kamor so pritrdili okrasno perje. Druga elada je bila
etruansko-korintskega tipa, ki po svoji obliki spominja na elado grkih hoplitov (Bishop,
Coulston, 1993, 58; Goldsworthy, 2003, 31). Pokrivala je celoten obraz in imela dve za oi
oblikovani odprtini, obenem pa je oteevala sluh. Vojaki so jih zato nosili potisnjene nazaj na
vrh glave. Dodatno so jim pritrdili e dve nalinici. Tretja je bila polkrona elada atikega
tipa z ojima nalinicama (Bishop, Coulston, 1993, 58; Goldsworthy, 2003, 31).
Glavna zaitna oprema poznorepublikanskega vojaka je bil izboen ovalen it (lat.
scutum, mn. scuta), ki je meril priblino 120 cm v dolino in 75 cm v irino (Bishop,
Coulston, 1993, 58; Goldsworthy, 2003, 31). Sestavljen je bil iz dveh plasti lesa, ki sta bili
zlepljeni pravokotno ena na drugo, celotna zunanja povrina pa je bila pokrita s telejo koo.
Zgornji in spodnji rob sta bila okrepljena z elezom, da bi ojaala it pred udarci in drugimi
pokodbami. Na sredini je imel pritrjeno elezno grbo (lat. umbo), ki je na notranji strani
sluila kot roaj. Celoten it je tehtal priblino 10 kg. Uporabljali so ga princepsi, hastati in
triariji (Bishop, Coulston, 1993, 58-61; Goldsworthy, 2003, 30-31).
Rimljani so kot ofenzivno oroje uporabljali tudi posebej oblikovano, 2 m dolgo kopje
(lat.pilum, mn. pila), ki so ga nosili hastati in princepsi. Obstajali sta dve razliici tega oroja,
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
13/80
6
ki sta se razlikovali po tei (Bishop, Coulston, 1993, 48; Goldsworthy, 2003, 28). Sestavljeno
je bilo iz lesenega kopjia in elezne osti, na vrhu katere je bila piramidasta konica. Zaradi
svoje tee in posebno oblikovane konice je imel veliko prebojno mo. Pilum je lahko prebil
ve centimetrov lesa in tudi kovinski oklep. V primeru, da je konica prebila sovranikov it,
je bila tanka elezna ost dovolj dolga, da je zadela nasprotnikovo telo. V nasprotnem primeru
pa je bilo pilum teko izvlei iz zadetega ita, ker se je v leseni del globoko zarila ostra
konica kopja. Pod teo se je vrat piluma zvil in tako vise na itu oviral nosilca pri gibanju in
nadaljnjem bojevanju. Teko kopje je imelo najveji domet okoli 30 m. To oroje je bilo
izjemno uinkovito, zato se je tudi dolgo ohranilo v uporabi. Poleg tekih so Rimljani poznali
tudi lahka kopja, ki so bila skoraj za polovico kraja od njihovih tejih razliic, uporabljali pa
so jih veliti (Bishop, Coulston, 1993, 48-54; Goldsworthy, 2003, 28-30).
Poleg oroja je bilo za vojake pomembno, da ohranjajo stik z enoto in se z njo tudi
identificirajo. Zato so rimske vojake enote nosile svoje prapore in znake (lat. aquila3, signa4,
imago5 in vexilla6), ohranilo pa se je malo najdb oz. odlomkov, ki bi lahko bili del takih
predmetov oz. oznak (Curk, 1999, 35). Podobno velja za odlikovanja, ki prav tako
predstavljajo malotevilne najdbe. Najpogosteje so bila izdelana v obliki vencev (lat. corona,
mn. coronae) ali okroglih ploevinastih ploic faler (lat.phalera, mn.phalerae) (Curk,
1999, 35). Falere se sicer splono tipoloko delijo na dekorativne in funkcionalne. Prve so
krasili cvetlini, ivalski in mitoloki motivi ter portreti izdelani v niello tehniki. Funkcionalni
tip faler predstavljajo neokraene ali manj okraene ploice, ki so namenjene zgolj spenjanju
usnjenih trakov (Radman-Livaja, 2004, 105). V prvi polovici 1. st. pr. n. t. imajo centurioni
falere in druga okrasja (npr. torkves) simetrino pripete na verini srajci, ki pokrivajo gornji
in spodnji del trupa ter predel mednoja (Goldsworthy, 2003, 54).
Ob oroju in vojaki opremi je potrebno vsaj omeniti, da je uspeh pohoda pogojevala
tudi konjska oziroma tovorna oprema. Omenjena se od tiste, ki je bila v civilni rabi, bolj malo
razlikuje. Vojaka konjska oprema je verjetno morala vsebovati znake legije, da so jo vojakiprepoznali. Le posamezni bogato okraeni obeski za vprego, okovi za sedlo in voz neposredno
priajo, da so bili brez dvoma del vojake opreme (Curk, 1999, 35).
3 Orel kot znamenje legije se pojavi z ustanovitvijo/oblikovanjem stalne vojske. V Ceza rjevem asu je bil iz
srebra in zlata, v asu imperija v celoti iz zlata.4Znamenje za vsako centurijo.
5Cesarjev portret in simbol (za vsako legijo drugaen), po navadi upodobitev kaknega znamenja iz ivalskega
kroga.6Zastavice za oddelke s posebno nalogo, poslane dale od glavnine legije.
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
14/80
7
1.2Vojaki poloaji (dolnosti, odgovornost in pravice) rimskih vojakov v
poznorepublikanskem obdobju
Vojsko, ki je bila lahko sestavljena iz ve legij, je vodil konzul (lat. consul, mn.
consules). Med najbolj izkuenimi astniki je izbral est tribunov (lat. tribunus militum, mn.
tribuni militum), ki so poveljevali legijam. Legiji je izmenino poveljeval par tribunov, njima
pa so bili podrejeni centurioni (Goldsworthy, 2003, 27). Vsak manipel je vodil izvoljeni
centurion (lat. primus pilus, mn. primi pili), ki je imenoval e enega centuriona, da je
poveljeval levi centuriji v maniplu. Oba sta imela e enega podrejenega astnika (lat. optio,
mn.optii), ki je znal brati in pisati. Vsaka centurija je imela e zastavonoo, vodjo strae (lat.
tesserarius, mn.tesserarii) in trobentaa (lat. cornicen, mn.cornicines). V konjenici je vsaki
turmi poveljeval prefekt (lat. praefectus, mn.praefecti), njemu pa so bili podrejeni dekurioni
in njihovi optiji.
Rimske vojske pa niso sestavljali samo rimski vojaki, temve tudi enote zaveznikov,
ki so bili dolni prispevati svoje vojake. Za vsako rimsko legijo so zavezniki prispevali
tevilno podoben vojaki kontingent, imenovan ala (lat. mn. alae), ki je bil razdeljen na
kohorte (lat. cohors, mn. cohortes). Ala je imela priblino toliko pripadnikov pehote kot
legija, vendar pa jo je obenem sestavljalo e trideset turm konjenice, kar je bilo trikrat tolikno
tevilo konjenikov, kot so jih zbrali Rimljani (Goldsworthy, 2003, 27). Petino pehote intretjino konjenice zaveznikih enot so pridrali za posebne naloge (lat. extraodinarius, mn.
extraordinarii) in so ostale na razpolago konzulu. Zaveznikim enotam so poveljevali trije
prefekti (lat.praefectus sociorum, mn.praefecti sociorum), ki jih je imenoval konzul. V bitki
so rimske legije oblikovale center, ale so bile razvrene na bokih, konjenica pa je bila na
obeh krilih (Goldsworthy 2003, 28).
Za uspeen izid bitke je bila izbira bojnega polja iz taktinega vidika zelo pomemben
dejavnik. e je obstajala monost, so rimski poveljniki zasedli vije leei poloaj odnasprotnika, ker je ta omogoal vejo mo in prebojnost puic in kopij, obenem pa upoasnil
morebitni napad sovranika, ki je moral premagovati viinsko razliko. Izbira zemljia je bila
odvisna od znailnosti in moi lastne in nasprotnikove vojske. V primeru, da so imeli
Rimljani manjo vojsko od nasprotnika, so velikokrat zavzeli poloaj, ki jim je s pomojo
naravne ovire (npr. planina, reka, jezero ali movirje) zaitil bok in tako postal nedostopen za
nasprotnika. Najmoneje enote in konjenico so razvrstili na nasprotno krilo, od koder so
lahko uinkovito napadle. V primeru, da jebila nasprotnikova vojska bolj gibljiva in je imela
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
15/80
8
tevilnejo konjenico, so rimski poveljniki izbrali neraven, hribovit, gozdnat ali zamovirjen
teren, ki je konjenici onemogoil manever. V obratnem primeru pa so izbrali ravno in odprto
zemljie7.
2
PRVI VOJAKI POSEGI NA DANANJEM SLOVENSKEM
PROSTORU
2.1Ustanovitev Akvileje
Leta 186 pr. n. t. so Rimljani navezali diplomatske stike s keltskimi plemeni v zaledju
Julijskih Alp. Kljub diplomatskim odnosom, pa so Rimljani kmalu prepoznali strategijo
oziroma tenjo keltskih sosedov po gradnji utrjene naselbine (lat. oppidum) v severovzhodniItaliji (Horvat, 2008, 135). Leta 183 pr. n. t. je Rimljanom gradnjo te naselbine uspelo
prepreiti in ob tem razoroiti 12.000 keltskih vojakov brez prelivanja krvi. Mirni razoroitvi
je botrovala naslednja obljuba s strani rimskih senatorjev: e se Kelti mirno razoroijo ter
vrnejo v domovino, jim bo jabolko sporazemlja, brezpogojno vrnjena. Keltski povratek sta
spremljala vija rimska senatorja, ki sta z diplomatskimi predstavniki Cisalpinskih Keltov
podpisala mirovno pogodbo. To dejanje je Rimljanom omogoilo prosto pot pri nadaljnjemu
prodiranju na ozemlje Karnov (Carni) in posledino postavitev temeljev nove latinske
kolonije (Horvat, 2010, 135) oziroma kasneje Akvileje (Aquileia; dananji Oglej, Italija) leta
181 pr. n. t. Od tu so Rimljani v naslednjih letih organizirali tudi vojake pohode proti
Histrom (Wilkes, 1995, 185). e na zaetku je imela Akvileja vlogo emporija, ki je povezoval
trgovske poti med Sredozemskim morjem, severno italsko niino, zahodnim Balkanom in
vzhodnimi Alpami. Akvileja je predstavljala izhodino toko romanizacije, ki se je
naslednjih dvesto let postopoma irila na jugovzhodni alpski predel (Horvat, 2009, 355).
Dolgo asa je prevladovalo preprianje, da prvih napadov rimske vojske na svet
eleznodobne civilizacije Histrov, ni mogoe razbrati iz arheolokih oziroma materialnih
sledov (Curk, 1999, 11). Kljub skopim pisnim virom za obmoje dananje Slovenije, so ti
povzeti po podatkih pri antinih piscih razkrili, da so Rimljani v asu pred osvojitvijo
prebivalstvo na obmoju zahodne Slovenije, predvsem Notranjske, pritevali med Karne
(Horvat, ael Kos, 1999, 203; Mikec, 2003, 378). Po drugi vojni s Histri (178/177 pr. n. t.)
so zaradi ekspanzije Karnov Histri izgubili del svojega ozemlja na raun Cisalpinske Galije
7Vegetius, Epitoma rei militaris, 155-157.
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
16/80
9
(Gallia Cisalpina) (Mikec, 2003, 378). Rimljani so v tem asu nadzorovali glavne poti in si
ob njih postavili utrjene trgovske postojanke. Ves as pa je potekala trgov ina med tem
prostorom in rimskimi trgovci (verjetno iz Akvileje), kajti romanizacija je predstavlja
postopen proces, v katerem so kulturni in ekonomski dejavniki pred vojakimi in
administrativnimi (Mikec, 2003, 378). Pomemben je tudi podatek, da poloaj nekdanje
domovine Karnov ni bil vedno jasno definiran in spremembe le-tega so bile odvisne od
vsakokratne spreminjajoe se geopolitinega poloaja (Mikec, 2003, 378). Tako po eni strani
rimske najdbe iz sredine 2. st. pr. n. t. lahko kaejo na prijateljske odnose, po drugi strani pa
je iz pisnih virov poznano, da je leta 115. pr. n. t. Konzul Mark Emilij Skaver (Marcus
Aemilius Scaurus) slavil zmago nad Karni (Mikec, 2003, 378). Potrebno je upotevati tudi
dejstvo, da natanno ni doreeno proti kateremuplemenu Karnov se je konzul tedaj bojeval.
Poloaji obmejnih regij, ki so jih naseljevali Karni niso bili vedno jasno definirani in so se v
skladu z vsakokratno spreminjajoo se geopolitino situacijo spreminjali (Mikec, 2003, 378).
Proti Noriku so se Karni naselili vse do dananjega Zuglia (Iulium Carnicum) (Mikec, 2003,
378). V notranjost slovenskega prostora so se vojaki pohodi ponavljali vse do konca 2. st. pr.
n. t. in rimski vojaki so dosegli morda kdaj celo Savo (Curk, 1976, 18).
2.2Obalni pas
Oblikovanje prvih municipalnih teritorijev na obmorskem ozemlju dananje Slovenije
ni potekalo brez teav. Po italskem pravu je municipij predstavljal naselje dravljanov z
doloenimi, nekoliko omejenimi dravljanskimi pravicami (Curk, 1976, 18-20; Horvat,
1999a, 251). Naselje z vsemi nalogami pravega mesta in ozemljem z dovolj poljedelskih
povrin, je moglo iveti in dajati tudi dravi vse, kar je od njega priakovala. Marsikateri
podatek o dejanskem dogajanju je mogoe slutiti iz natevanja rimskih piscev, zlasti Plinija
starejega (Gaius Plinius Secundus Maior), ki omenjajo tevilna domaa plemenska imena.
Obmorski svet ter rodovitni dolini Riane in Dragonje pa so bili sode po rimskih stavbnih
sledovih najverjetneje e zgodaj polja v lasti rimskega municipija Tergeste (dananji Trst,
Italija), prav tako Kras in tevilni kraki prehodi (Curk, 1976, 18-20; Horvat, 1999a, 251).
Med bolje ohranjenimi arheolokimi najdbami, ki so sestavni del opreme rimskega
vojaka, sta iz priobalnega obmoja dananje Slovenije poznani le dve vojaki eladi tipa
Montefortino. Nobena od elad ni bila delena ire obravnave oziroma tudije. Ena se nahaja
v arheoloki zbirki grakega muzeja v gradu Eggenberg (Universalmuseum Joanneum Graz:
Karl et al., 2009, 74, K: 391), druga pa v berlinskem Antikenmuseum (Bottini, 1988, 525,
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
17/80
10
K: 109). Njun izvor verjetno lahko pripiemo eni od tevilnih vojakih intervencij, ki jih je
Rim sproil proti Histrom v asu histrskih vojn. Na podlagi bogatih arheolokih najdb, ki
izvirajo iz italskega okolja, je mono sklepati, da je bil obalni pas v 2. st. pr. n. t. verjetno e
poseljen z italskimi naseljenci, vsekakor pa je bil vkljuen v italsko gospodarstvo.
Najpomembneja naselbina na priobalnem obmoju dananje Slovenije pred prihodom rimske
vojske je bila po dananjem vedenju in stanju raziskav Sermin pri Kopru. Marko Stokin je
Sermin opredelil kot staro obalno naselbino s pomembno strateko lego v severni Istri
(Stokin, 1997, 11; Mikec, 2003, 376).
Po letu 177 pr. n. t. je med Rimljani in Histri e prihajalo do manjih spopadov. Prvi
tovrstni primer je datiran v leto 171 pr. n. t. in ga predstavlja pohod konzula Gaja Kasija
Longina (Gaius Cassius Longinus). Ta je brez vednosti senata krenil z mono oboroeno
vojsko proti Makedoniji (ael Kos, 2005, 321). Leto zatem so se odposlanci Histrov, Karnov
in Japodov (Iapodes) pritoili rimskemu senatu, da je konzul najprej zahteval vodie za pot
preko njihovega ozemlja, kasneje sredi poti pa se je spremenil v sovranika omenjenih
plemen. Senat je na pritobo odgovoril s ciljem raziskati celotno ozadje tega dogodka in reiti
nastali spor. Potek raziskave pa ostaja e vedno neznanka. Pisni vir, ki najbolj podrobno
opisuje dogodke druge histrske vojne je nedvomno 41. knjiga Livijeve (Titus Livius) Rimske
zgodovine. Leta 129 pr. n. t je prilo do vnovinega konflikta med Histri in Rimljani. Slednji
so se na vojakem pohodu proti sosednjemu ljudstvu Japodov spopadli s Histri iz odronih
delov Istre, ki so do takrat iveli preteno samostojno. Dokonna pokoritev Histrov je
zaslueno pripisana konzulu Gaju Semproniju Tuditanu (Gaius Sempronius Tuditanus) v
sodelovanju z dvema rimskima legatoma (ael Kos, 2005, 321 322).
Grki zgodovinar Apijan (Appianos) v svojemu delu Rimska zgodovina (gr.
Rhomaika, lat. Historia Romana) ni omenjal drugih premaganih ljudstev na tem pohodu.
Tuditanov vojaki pohod je omenjen tudi na dveh delno ohranjenih napisih: na podstavku za
kip, ki je bil najden v ruevinah gradu v Devinu nedale od izliva Timava, ter na napisu v
verzih iz Akvileje (ael Kos, 2010, 176). Slednji navaja, da je Tuditan prisilil Karne,
Tavriske (Taurisci) in Liburne (Liburni), da so zapustili viavja (ael Kos, 2005, 323).
Pomemben podatek prav tako predstavlja zapis Plinija Starejega, ki se glasi: Tuditan, ki je
premagal Histre, je na svoj kip zapisal - razdalja med Akvilejo in reko Titus je tiso stadijev
(ael Kos, 2005, 323; 2010, 175). Dodatno teo, ki se nanaa na vojno med Tuditanom in
Histri predstavlja e epsko delo Histrska vojna (lat.Bellum Histricum). Delo je napisal pesnik
Hostij (Hostius), ki je konzula Tuditana kot varovanec spremljal na vojnem pohodu. Cilj
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
18/80
11
vojnega pohoda proti Histrom je bilo utrjevanje rimske oblasti nad polotokom, kjer so
doloeni deli prebivalstva iz teje dostopnih obmoij iveli samostojno in neodvisno od
rimske nadvlade. Rimski pohod preko Istre je tako predstavljal zgolj poseg preventivne
narave, saj je bil njegov osnovni namen zaita vojakega napredovanja do ozemlja Japodov
(ael Kos, 2005, 323).
Leto po zmagoslavju Tuditana nad Histri je Tergestes svojim obmojem dobil status
kolonije. Njegovo ozemlje je segalo tudi na nekatera dela krakih pokrajin, ki so bile do
Oktavijanovih vojn proti Japodom leta 35 pr. n. t. edini kos dananje Slovenije pod rimsko
upravno ureditvijo (Plesniar Gec, 1974, 70). Konec 2. st. pr. n. t. so moan rimski peat
dobile e druge stare naselbine v Trakem zalivu, na primer Devin, tramar in Elerji (Horvat,
1999b, 189, 191). Nastala pa so tudi nova naselja blizu katerih so se razvile tudi tevilne
obmorske vile. Obalni pas je bil na zaetku 1. st. pr. n. t. e mono romaniziran (Horvat,
1999b, 189, 191). Zgodovinsko gledano je bil prostor med rekama Riano in Dragonjo kot del
istrskega polotoka v 1. st. pr. n. t. mejno podroje, saj je od leta 42 pr. n. t. meja s
Cisalpinsko Galijo potekala po reiciFormio(Riana), med letoma 18 in 12 pr. n. t. pa je bil
velik del Istre prikljuen Deseti italski regiji (X. Regio Italiae Venetia et Histriae) in je bila
meja prestavljena na rekoArsio(Raa) (Stokin, 1989, 21).
3
PRIHOD RIMSKIH VOJAKOV NA OBMOJE SLOVENSKEGAKRASA IN NOTRANJSKE
Rimljanom je dananji slovenski prostor predstavljal pomemben prehod iz severno
italske ravnice v Panonijo in Podonavje, na obali Jadranskega morja pa zaetek kopne poti v
Istro, Kvarner in dalje v Dalmacijo (Mikl Curk et al., 1993, 8). Kraka regija je le nekaj
kilometrov oddaljena od dananjega slovenskega priobalnega pasu. Na podlagi dogodkov, ki
so se kopiili skozi zgodovino, velja za obmoje izjemne dinamike. To dogajanje izhaja izstrateke pomembnosti regije, saj so na tem obmoju potekale ezevropske komunikacije,
kljune tako z gospodarskega kot kasneje vojako-stratekega vidika (Slapak, 2003, 246). Na
obmoju Krasa in Notranjske v asu mlaje elezne dobe ivi samostojna Notranjska kulturna
skupina, ki je po arheolokih najdbah dokaj blizu severno leei idrijski skupini (Horvat,
2002, 159). Po literarnih virih je prostor Notranjske tik pred rimsko zasedbo predstavljal
mejno obmoje Histrov, Karnov in Japodov (Horvat, 2002, 159). Akvileja je bila povezana z
osrednjim Podonavjem in severnim Balkanom z jantarjevo potjo. Najlaji prehod iz Akvileje
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
19/80
12
proti vzhodu je potekal ez prelaz Razdrto in Postojnsko kotlino, na stiku med Alpami in
Dinarskim gorstvom. Postojnska kotlina je bila stiie poti, ki so vodile iz Akvileje,
Tergesta, Aegide in iz Kvarnerskega zaliva (Horvat, 2002, 159).
Na prelazu Razdrto je od konca 2. st. pr. n. t. do sredine 1. st. n. t. stala rimska
obcestna postojanka (Horvat, 1999a, 251). Grad pri mihelu, ki je bil najveje
prazgodovinsko naselje na Notranjskem, je obvladoval Postojnsko kotlino in tudi 7 km
oddaljeni prelaz Razdrto (Horvat, 2002, 159). Na Notranjskem se mnoga utrjena viinska
naselja iz prazgodovine nadaljujejo v zgodnjo rimsko dobo. Kontinuiteta je izpriana za
Ambroevo gradie pri Slavini, Gradie na epni, verjetno tudi za Gradie nad Gornjo
Koano, Stari grad nad Uncem, Trie pri Cerknici in erovinek (Horvat, 1999a, 251).
Razdrto se z imenom Okra (Ocra) in kot najniji prehod ez gorovje pojavlja v Strabonovem
(Strabo) opisu poti iz Akvileje proti Sisciji (Siscia; dananji Sisak, Hrvaka) (ael, 1974,
14). Enako ime Okra je nosila tudi gora Nanos nad Razdrtim, ki je znailna in od dale vidna
(tudi z ravnine pri Akvileji) (ael, 1974, 14). Nadzor nad dvema stratekima tokama,
prelazom Okro in utrjenim naseljem na Gradu pri mihelu, je pomenil hkrati e tudi nadzor
nad skoraj vsem prometom in premiki med Italijo in jugovzhodnoalpskim prostorom (Horvat,
2002, 159). Sledovi zgodnjih utrdb, posamezni napisi in najdbe vojake opreme nakazujejo,
da so Rimljani na prva oporia nameali predvsem manje oddelke, ki so lahko zadovoljivo
opravljali svojo nalogo (Curk, 1999, 33).
3.1Grad pri mihelu
Velika prazgodovinska naselbina Grad, od katere so ohranjeni mogoni okopi, lei tik
nad vasjo mihel, na severnih obronkih Postojnske kotline. Z naselbine je odlien razgled po
ravnini, za hrbtom pa se strmo dvigajo poboja visokih krakih planot, ki vodijo od obmoja
Padske niine in Alp v jugovzhodnoalpski prostor (Horvat, 2002, 150). Leta 1890 je arheolog
Alfons Mllner na obmoju mihela pod Nanosom odkril depo oziroma t. i. zaklad
rimskodobnega oroja. Nadaljnje raziskave na tem obmoju je v asu prve svetovne vojne
opravljal Walter Schmid (Mikl Curk et al., 1993, 28). V depoju je prevladovalo oroje za boj
na daljavo; teki in lahki pilumi, zaigalni pilumi, kopja, izstrelki mehaninega oroja,
svineni izstrelki za prao ter puine osti. Veliko kosov je deformiranih oziroma so vidne
sledi uporabe v boju. Poleg oroja na daljavo, so med najdbami se nahajale tudi 1 elada, 4
mei, 39 pilumov s ploatim nasadiem, 50 pilumov s tulastim nasadiem, 17 zaigalnih
pilumov, 2 sulici, 13 kopij, 13 tekih katapultnih izstrelkov, 37 izstrelkov mehaninega oroja
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
20/80
13
lajega kalibra, 8 kopit sulic ali kopij, 265 preprostih osti, 11 orodij ter 13 drugih predmetov
(Horvat, 2002, 153-154). Posebno skupino pa tvori 49 pilumov s tulastim nasadiem in
konico v obliki igle. Od orodij so bili najdeni; motika z enostranskimi plavutmi in koniastim
rezilom, dvapredmeta ki spominjata na kramp ali koniasto motiko, podobnih oblik pa so tudi
ozki lemei ter kladiva z ovalno odprtino na sredini in simetrinima udarnima povrinama. V
ruevini nasipa, v kateri je leal mihelski zaklad, je bilo veliko preganega in zalindranega
kamenja, kar verjetno nakazuje na ostanke metalurke delavnice. Depo je bil s pomojo
pilumov s ploatim nasadiem datiran v konec 3. in v prvo polovico 2. stoletja pr. n. t.
(Horvat, 2002, 153-154).
Predmeti so leali skupaj v ruevini obzidja naselbine, v kateri so nastali prazni
prostori, tako da se je na nekatere kose lahko nabirala siga. V ruevini je bilo veliko ganine,
saj so prisigani na predmete tudi odlomki oglja. Ni pa poznan podatek, ali je res gorelo ob
ruenju obzidja. Na enemu od pilumov je vidno, da je bil v stiku z visokimi temperaturami
(Horvat, 2002, 158). Veina najdenega oroja ja bila uporabljena v boju, razen enega mea in
dveh puic, ki izvirajo s keltskega obmoja. Preostali del oroja je rimskega porekla (Horvat,
2002, 158).
Najdbo lahko interpretiramo na tri naine (Horvat, 2002, 158):
Oroje je bilo uporabljeno v boju, v katerem se je razruilo in pogorelo
obzidje ter ga pokopalo pod seboj.
Votivni zaklad.
Ostanek skladia oroja oziroma zbirka starega eleza, namenjenega za
predelavo.
Vzrok zakopa mihelskega zaklada, glede na nejasne okoliine najdbe in brez
pravega primerjalnega gradiva ostaja e vedno nepojasnjen. V vsakem primeru pa je moralo
biti oroje uporabljeno v bojih med rimskimi vojaki in domaimi bojevniki na obmoju
dananje Slovenije konec 3. ali zaetek 2. st. pr. n. t. (Horvat, 2002, 159).
Konec 2. st. pr. n. t. je na Razdrtem e obstajala postojanka rimskih trgovcev z
veinsko rimsko materialno kulturo. Najverjetneje je najpozneje takrat Okra prela pod rimski
nadzor. Konec 2. in v 1. st. pr. n. t., ko cveti rimsko naselje na Razdrtem, pa je poselitev
Gradu pri mihelu e komaj opazna. Tako so se v 2. st. pr. n. t. morali zgoditi premiki, ki so
odsek jantarjeve poti na obmoju dananje Notranjske prestavili v rimsko vplivno obmoje,
zmanjali mo naselbine na Gradu pri mihelu ter vzpostavili pogoje za razvoj rimske
postojanke na Razdrtem (Horvat, 2002, 159). Vse kae, da je najdba rimskega oroja na
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
21/80
14
Gradu pri mihelu povezana z rimskimi akcijami za zagotovitev nadzora nad jantarjevo potjo
(Horvat, 2002, 159).
4 RIMSKA VOJSKA V ASU CEZARJEVEGA PROKONZULATA
Ozemlje dananje Slovenije je rimska vojska v pravem pomenu besede zavzela na
zaetku principata. To je bila poklicna armada legij, ki jo je leta 107 pr. n. t. reformiral
rimski vojskovodja Gaj Marij (Gaius Marius) in desetletja kasneje vodil Gaj Julij Cezar
(Gaius Iulius Caesar) (Curk, 1999, 33).
Mariju je ob podpori ljudstva in vitezov uspelo, da je leta 107 pr. n. t. postal konzul.
Na podlagi sklepa plebejskega zbora (lat. plebiscitum) je dobil poveljstvo v Numidiji
(Numidia; dananja severna Alirija). V asu svojega poveljevanja v vojni protinumidijskemu kralju Jugurti (Iughurta) si je pridobil veliko privrencev (Brato, 2007, 119).
Senat je zavrnil njegovi pronji po ustanovitvi novih legij in dovolil novaenje prostovoljcev
(Goldsworthy, 2003, 46). Marij je uvedel pomembno reformo, s katero je zael spreminjati
strukturo rimske vojske; vanjo je vkljuil veliko revnih dravljanov (lat. capite censi), ki so se
javili kot prostovoljci (Brato, 2007, 119). Marij je najrevneje prebivalce opremil na stroke
drave. Vez med premoenjem in poloajem v vojski je poasi, a vztrajno izginjala, saj je bilo
od rekrutov zahtevano le, da so rimski dravljani (Goldsworthy, 2003, 46). S tako okrepljenovojsko je zael uspeno ofenzivo proti Jugurti in prodrl do zahodne meje Numidije, vendar ni
dosegel odloilne zmage. Vojna je bila zakljuena leta 105 pr. n. t. ob pomoi kralja Boha
(Bocchus) iz sosednje Mavretanije (Mauretania; dananji Maroko) (Brato, 2007, 119).
Z Marijevimi reformami se je poenotila rimska vojaka oprema, ki je spremenila
dotedanji manipelski nain vojskovanja. Rimska vojska je v Cezarjevem asu e dosegla
enega svojih vrhuncev in je bila zavidanja vredna bojna sila (Cowan, 2003, 7). Zaradi vse bolj
dolgotrajnejih vojakih pohodov in veletnega sluenja vojakov v istih enotah, so okoli leta
88 pr. n. t. prieli otevilevati vojake enote. Vsaka enota je dobila svojo tevilko (II, VIII,
X, XIII, XV itd.) (De Blois, 2007, 167). Vojsko so v tem asu sestavljali rimski dravljani, ne
glede na premoenjski status, za doloeno tevilo let. Udarna mo Rimljanov je leala v
legijah, ki so bile glavne administrativne enote rimske vojske. Legije so sestavljali teko
oboroeni peci imenovani legionarji, ki jih je plaevala in opremljala rimska republika.
Konjenica v tem obdobju ni ve predstavljala sestavnega dela legije, saj so konjenike novaili iz
vrst zaveznikov na podroju, kjer je rimska vojska delovala (Cowan, 2003, 7). Najmanja
neformalna enota legije je postal kontubernij (lat. contubernium, mn. contubernia), ki ga je
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
22/80
15
sestavljalo osem mo. Med seboj so stkali najpomembneje vezi tovaritva, ki so se odraale tudi
v boju. Deset kontubernijev je sestavljalo centurijo, enoto osemdesetih mo, ki jim je poveljeval
centurion. Pomembneji podastniki centurije so bili zastavonoa, namestnik centurije, trobenta
in vodja strae (Cowan, 2003, 7). Naslednja enota je bila manipel, ki je izgubil pomen v bitki,
obdral pa se je kot nain poimenovanja centurionov in centurij ali kot razpored nastanitve v
taboru ali utrdbah. Kohorta je predstavljala glavno taktino enoto rimske vojske, ki so jo
sestavljali trije manipli oziroma est centurij, kar je pomenilo 480 mo, poveljevalo pa ji je est
centurionov. Kohorte so v Cezarjevem asu sluile kot posadka ogroenega mesta, pri varovanju
tabora ali pri izvidnikih in obkoljevalnih nalogah. Nadzorovale in branile so tudi strateko
pomembne toke. Med bitko pa so sodelovale pri obkoljevanju. Celotno legijo je sestavljajo
deset kohort, vendar je bila realna mo zaradi delitev, dezerterstva, bolezni in smrti mnogo
manja. Mo legije se je lahko zmanjala tudi do 2500 mo. V Cezarjevem asu je legija tela do
3600 mo (Cowan, 2003, 8).
4.1Oprema legionarjev
Legionarji Cezarjevega asa so bili enako obleeni, pri emer je osnovo predstavljala
volnena tunika, ki je segala do kolen in je prekrivala zgornji del rok. Okoli pasu so imeli pritrjen
usnjen pas, ki je imel spredaj z elezom ojaene usnjene trakove (lat. balteus/cingulum militare,
mn. baltei/cingula militari). Vsak izmed vojakov je imel tudi pla (lat.sagum, mn. saga), ki se
je s spel s fibulo na prednjem delu desnega ramena. Njegova funkcija je bila oblailo in odeja, ki
je itila pred mrazom (Campbell, 1994, 6-7). Caliga je bila iz trakov sestavljena sandalom
podobna obutev, katere viina je segala do glenjev. Njen podplat je bil narejen iz grobega usnja,
okovanega z eblji.
Vsak legionar je bil e vedno oboroen s tekim kopjem.Na novo zasnovan pilum pa je
iz vojako-stratekega vidika spremenil svojo primarno funkcijo. Pilum je bil namenjen
metanju in ne suvanju, saj je njegova tea znaala od 2,5 do 6 kg. Postal je oroje na daljavo s
primarnim namenom onesposobiti it oziroma obrambne elemente nasprotnika, pa tudi ovira
za nadaljnje gibanje. Sestavljala ga je tanka palica iz mehkega lesa na vrhu katere je bila
nasajena ostra jeklena konica (Campbell, 1994, 6-7).
Gladij je vojak nosil na desnem boku, zaradi monega in ostrega rezila je bil odlino
oroje za sunek, prav tako pa je bil zelo primeren za udarjanje. Viji astniki so gladij nosili na
levem boku. Njegovo rezilo je bilo dolgo okoli 50 cm, v irino pa je meril okoli 10 cm. it je bil
e vedno teak od 8 do 10 kg. V asu vojakih pohodov so ga hranili v usnjenih prevlekah,
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
23/80
16
za zaito pred vremenskimi vplivi. Na notranji strani ita je bi lo napisano ime vojaka.
Barve in oznake na njegovi zunanjosti so po vsej verjetnosti loevale oz. oznaevale razline
kohorte.
Legionarjev oklep se je v Cezarjevem asu precej razlikoval, njegova kakovost pa je bila
e vedno odvisna od premoenjskega statusa posameznika. Najpogosteji je bil oklep iz usnja
(lat. corio crudo), ki so ga prekrivale mone gibljive/fleksibilne kovinske ploe in trakovi, da
bi varovali vse vitalne dele. Moje vijega ina oziroma statusa so pogosto nosili verino srajco
ali oklep s prekrivajoimi jeklenimi, koenimi ali bronastimi luskami. Legionarji so e vedno
nosili elado tipa Monteforino, ki so jo sedaj proizvajali v velikih koliinah in je bila zato slabe
kakovosti (Cagniart, 2007, 89). Poleg ita, oroja in opreme je vsak legionar nosil e orodje
(ago, kramp, srp, koaro, vedro, verigo, usnjen jermen) za gradnjo8 in hrane za tri dni
(Cagniart, 2007, 86). Vasih so prenaali ive na petnajst dni, ves tovor pa so pritrdili na palico
imenovanofurcain ga nosili na ramah (Cagniart, 2007, 86).
Kljub Marijevim reformam so rimsko vojsko v asu Cezarjevega prokonzulata e vedno
sestavljali dravljani. Slednji so v sestavi legije predstavljali teko pehoto, tujci pa so bili
vkljueni v pomone enote (lat. auxilia, mn.auxiliae), kot so konjenica, lokostrelci, praarji itd.
(Campbell, 1994, 7).
V desetih letih je Cezar kot prokonzul Galije poveal svojo vojsko s tirih na dvanajst
legij in leta 49 pr. n. t. podvojil plao svojih legionarjev v pripravah na vojno s Pompejem. Po
Cezarjevem umoru leta 44 pr. n. t. je bil Rim razdeljen na nasprotujoe si frakcije, kar se je
konalo leta 31 pr. n. t., ko je Oktavijan v pomorski bitki pri Akciju (Actium; rt pokrajine
Akarnanije, Grija) premagal Marka Antonija. Rim je v tem asu e obvladoval veji del
Sredozemlja (Campbell, 1994, 7).
4.2Prostor dananje Slovenije v asu Cezarjevih osvajalnih pohodov
V zadnjih stoletjih pred zaetkom n. t. so se na prostoru dananje Slovenije
izoblikovale plemenske povezave, prvi zametki vejih med seboj povezanih oziroma urejenih
skupnosti. Med temi je najbolj izstopala plemenska zveza s srediem na Korokem,
imenovana Noriko kraljestvo (Regnum Noricum) (Curk, 1976, 20). Ugodna lega v rodovitni
kotlini ob vznoju Karavank in Savinjskih Alp je botrovala razvoju poselitve tudi na
dananjem obmoju ire Savinjske doline in Celjske kotline. Po tem obmoju je potekala s
8Opravljali so dela kopaev, drvarjev, tesarjev, gradili so ceste, mostove in druge zgradbe.
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
24/80
17
severa na jug tudi jantarna cesta, kar je k poselitvi pritegnilo e prazgodovinska ljudstva.
Prednosti izjemno ugodnega geografskega poloaja na obmoju dananje Celjske kotline so v
mlaji elezni dobi prepriale tudi Tavriske, ki so svojo naselbino postavili na spodnji terasi
Miklavkega hriba. V Noriko kraljestvo je v 2. in 1. st. pr. n. t. kot najbolj juno mesto
zveze sodila tudi predantina Kleia (rimska Celeia, dananje Celje). Slednja je neposredno
pred rimsko zasedbo predstavljala eno najpomembnejih norikih obrtnih in trgovskih sredi
(Lazar, 2001, 10-11; 2002, 71; 2011, 30). Tavriski so v 2. in 1. st. pr. n. t. kot sestavni del
Norikega kraljestva doivljali razcvet in si verjetno prizadevali za im vejo samostojnost
(Lazar, 2001, 10-11; 2002, 71).
Zgodovina Norikov in Tavriskov je nejasna in ni izkljueno, da je bil keltski kralj
Cincibil (Cincibulus) kralj Tavriskov na sonni strani Alp in ne Norikov na dananjem
avstrijskem Korokem. Noriko kraljestvo je gojilo prijateljske odnose z Rimom, medtem ko
so Tavriski, kot izhaja iz antinih virov, vodili proti rimski dravi sovrano politiko (ael
Kos, 2010, 244). Cincibil je z Rimljani e leta 170 pr. n. t. sklenil dravno zaveznitvo, leta
15 pr. n. t. pa je bilo Noriko kraljestvo prikljueno rimski dravi (Lazar, 2001, 11; 2002,
71).
e Cezar je sredi 1. st. pr. n. t. v podpiranju posameznih plemenskih zvez uvidel
koristi za Rim, saj je nekatera izmed plemen podpiral, zlasti med vojno z germanskimi
plemeni. Njegovo naklonjenost do posameznih zvez dokazuje njegova vse pogosteja
prisotnost na vzhodnoalpskem prostoru kjer je uveljavil tudi municipalno ureditev. Tako je v
dananjem edadu leta 49 pr. n. t. ustanovil Forum Iulii (Curk, 1976, 20). Z ustanovitvijo
Foruma je Cezar prebivalstvu Cisalpinske Galije podelil rimsko dravljanstvo (lat. civitas
Romana) in ga s tem izenail s prebivalstvom italskega polotoka. Kljub temu, da je usmeril
svoje narte na evropski zahod, ni nartoval osvajanja panonskega in podonavskega prostora
(Brato, 2007, 155).
5 POLITINI VZPON OKTAVIJANA
Po Cezarjevem umoru je politino iniciativo v dravi prevzel Mark Antonij (Marcus
Antonius), Cezarjev glavni sodelavec in konzul leta 44 pr. n. t. Naklonjenost rimske javnosti
si je pridobil z odmevnim govorom na Cezarjevem pogrebu. Antonijev vzpon in eleni
prevzem Cezarjeve politine dediine pa je kmalu zasenil takrat devetnajstletni Oktavijan
(Gaius Octavius), ki ga je Cezar v oporoki postavil za svojega dedia ter ga obenem v oporoki
posinovil. Kot mladeni je vzdreval s Cezarjem stike politine narave od leta 47 pr. n. t., ko
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
25/80
18
naj bi se udeleil afrikega pohoda, esar pa ga je Cezar zaradi mladosti in fizine ibkosti
oprostil. e naslednje leto je nastopil na Cezarjevih triumfih, leta 45 pr. n. t. pa se je udeleil
pohoda na Iberski polotok, kjer je dobil prve vojake izkunje. Maja l. 44 pr. n. t. naj bi odel
s Cezarjem na pohod proti Partom.
Z izvritvijo oporoke in posmrtnim posinovljenjem je Oktavijan dobil ime Gaius
Iulius Caesar. V primerjavi z Antonijem je bil Oktavijan v boju za javno naklonjenost
uspeneji. Prav tako si je z bogatimi donacijami hitro pridobival naklonjenost vojske, ki je ob
atentatu na Cezarja ostala pasivna (Brato, 2007, 159). Oktavijan je do leta 28 pr. n. t. uredil
razmere v dravi in pridobil naziv princeps senatus. Ta naslov, ki je oznaeval najvijega
senatorja, je nosil neprekinjeno do svoje smrti. Tako se je zaelo prvo obdobje rimskega
cesarstva oz. principat, trajalo pa je do leta 284 n. t. (Brato, 2007, 176).
5.1Vojake reforme Gaja Oktavijana Avgusta
Z zaetkom principata so poleg cesarske pravne dravne ureditve stopile v veljavo tudi
nove vojake reforme, za katere je zasluen prvi rimski cesar Gaj Oktavijan Avgust
(Imperator Caesar Divi F. Augustus). V principatu je cesar sam naeloval celotni vojski
(Gilliver, 2007, 187). Vsaki legiji je poveljeval legat (lat. legatus, mn. legati), v pomo mu je
bilo est vojakih tribunov, mladih aristokratov, ki so pred senatorsko kariero dve do tri leta
sluili v vojski. Vsaki legiji je poveljeval legijski poveljnik9 (lat. legatus legionis), v pomo
mu je bil predstavnik plemikega rodu, ki je bil odgovoren za splono organizacijo in urjenje
vojakov (lat. praefectus castrorum). Njemu so bile podrejene tako specialne slube, kot
primer trobentaev, pa tudi vsi legionarji in pomone enote, ki so bile legiji dodeljene za
posebne bojne naloge (Gilliver, 2007, 190). Legija je imela tudi veje tevilo oficirjev, tako
imenovanih beneficiarijev (lat. beneficiarius, mn. beneficiarii), ki so bili tudi na razpolago
provincialnim namestnikom za raznovrstne administrativne zadolitve in za opravljanje
zaupnih nalog v provincialni upravi (obveanje, preskrba, nadzor prometnih povezav in
druge infrastrukture). Ti so bili nastanjeni v beneficiarskih postojankah (Brato, 2007, 402).
Ena od vojakih reform je predstavljala plaevanje vpoklicanih vojakov, zato je vojska
postala poklicna in sluenje v vojaki poklic. Avgust je spremenil pogoje sluenja in politiko
plaevanja, kar je razdelilo vojsko na legionarje rimskih dravljanov, pomone enote
nerimskih prebivalcev in pretorijance (lat. praetoriani, cohors praetoria) (Campbell, 1994,
9
Naziv legijskega poveljnika je predstavljal poloaj vrhovnega vojakega po veljnika, ki so ga predOktavijanovimi reformami opravljali vojaki tribuni.
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
26/80
19
20). Avgust je leta 27 pr. n. t. za obrambo Italije, kjer ni bilo nobene legije, ustanovil stalne
oddelke devetih kohort (vsaka naj bi tela tiso vojakov) sestavljali pa so jih njegova telesna
straa in veterani; tri so bile nastanjene okoli mesta, druge pa nameene po okolikih italskih
krajih. Avgust jih je imel neposredno pod svojim poveljstvom, ele leta 2 pr. n. t. so
imenovali dva poveljnika prefekta pretorijancev (lat. praefectus praetorio, mn. praefecti
praetoriae). Od tod izhaja pretorijanska straa, ki je imela v doloenih trenutkih pomembno
vlogo v zgodovini cesarstva (Howatson, 1989, 452).
Leta 13 pr. n. t. je bilo uvedeno dvanajstletno sluenje vojakega roka za pretorijance
in estnajstletno (z dodatnimi tirimi leti rezerve) za legionarje. Leta 5 pr. n. t. se je sluenje
pretorijancev povealo za dodatna tiri leta, sluenje legionarjev pa se je povealo za kar
devet let, s petimi leti rezerve. Sredi 1. st. n. t. je poklicni vojak sluil e petindvajset let, v
nekaterih primerih tudi ve. Cesar Avgust je legionarje ob upokojitvi nagrajeval z denarjem
ali obdelovalno zemljo (Campbell, 1994, 20).
Novosti, ki jih je uvedel Avgust, je mogoe opaziti tudi v sestavi legij. Na zaetku
principata se legije niso bistveno razlikovale od Cezarjevih, s katerimi si je pokoril Galijo.
Legija je bila sestavljena iz devetih kohort po petsto mo. Novost je predstavljalo
poimenovanje vojakih oddelkov. Vsaka kohorta je imela poleg svoje tevila dobila tudi ime
(Augusta, Apolinaris, Gemina itd.) in vzdevek (pia, felix itd.).V primeru, da je bila katera od
legij zdesetkana ali uniena, se imena le-teh niso nikoli ve uporabila. Nove enote, ki so
nastale v asu Avgustove vladavine, je predstavlja pomona pehota nerimskih vojakov, ki je
tela od 500 do 1000 mo. Pehota tujcev je bila organizirana v pomone kohorte (lat. cohors
auxiliaria, mn. cohortes auxuliariae) in razdeljena na centurije. Vojake preureditve je bila
delena tudi konjenica, ki je bila v asu Avgustove vladavine razdeljena na tiri loene
oddelke: meane kohorte (14konjenikov in pehotnih enot), legionarsko konjenico (od 120
do 300 rimskih dravljanov, ki so bili izvidniki ali kuriji) in krilno konjenico, ki so jo
sestavljali dravljani, svobodnjaki in prebivalci iz provinc. etrti konjeniki oddelek sosestavljali pripadniki ljudstev, ki so iveli izven meja Rimskega cesarstva (Goldsworthy,
2004, 56-58).
V asu svoje vladavine je Avgust poveal tevilo pretorijancev na devet kohort. Tri
izmed teh so bile nastanjene v Rimu, ostale pa je odposlal v druga mesta po Apeninskem
polotoku. Funkcijo poveljnika pretorijanskih kohort sta opravljala dva pretorska prefekta (lat.
praefectus praetorio, mn. praefecti praetoria) (Goldsworthy, 2004, 56-58). Poleg
pretorijancev je Avgust zasluen tudi za ustanovitev mestnih kohort, ki so bile nastanjene po
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
27/80
20
mestih irom cesarstva. Slednjim je poveljeval eden od senatorjev mestnega prefekta (lat.
praefectus urbi, mn. praefecti urbi). Oddelek, katerega dolnost je bila braniti mesto pred
poarom, so sestavljale kohorte uvajev (lat. cohors vigilum, mn.cohortes vigilum). Tem je
poveljeval prefekt uvajev (lat. praefectus vigilum). Poleg vloge gasilcev, so kohorte uvajev
opravljane tudi none obhode in imele vlogo policije (Goldsworthy, 2004, 56-58).
5.2Oprema legionarjev
V asu 1. st. se je spremenila tudi legionarska oprema. elezne srajce, ki so jih
legionarji nosili e osemdeset let po Cezarjevi smrti, je v asu vladavine cesarja Tiberija (14
37 n. t.) zamenjal tip lenastega oklepa (lat. lorica segmentata)10. Oklep so sestavljali
kovinski trakovi/ploe, ki so pokrivali zgornji del trupa. Prsni in zgornji del hrbta sta bilapritrjena na spodnji del oklepa na dva naina; prvi se je pripenjal z zaponkami, drugi pa je bil
privezan z jermeni, ki so bili spredaj zunanji, zadaj pa notranji. Kovinski trakovi so bili
povezani z jermeni, prsni in naramni pa z okrasnimi teaji. Ozki kovinski trakovi na ramenih,
v pasu in na hrbtu so bili pritrjeni s pribitimi usnjenimi trakovi. Po pokoritvi Galije so
dotedanje elade (Montefortino in etruansko-korintski tip) zamenjala dva nova tipa, katerih
obliki sta prevzeti po eladah premaganih keltskih plemenih; prva spominja na jahalno epico,
druga pa je bolje varovala vrat in zatilje. Konec 1. st. se je pojavila elada s krinim motivom
na zgornjem delu (Goldsworthy, 2004, 54-55).
Na zaetku 1. st. se je spremenila tudi oblika ita. Dotedanjo ovalno obliko ita je
zamenjala nova, s pravokotnimi stranicami. Pravokotni scutum je bil narejen iz treh tankih
plasti (debelina do 2 mm) in zlepljenih deic, ki so omogoale nastanek ukrivljene vezane
ploe. Spodnji del je bil okrepljen s prilepljenimi manjimi kosi lesa. Na mestu kjer je roka
drala it, je na zunanji strani izstopal okrogel elezen ali bronast stoec, ki je bil okraen.
iti so bili po novem tudi obrobljeni z bronom in okraeni oziroma oznaeni s simboli
posamezne legije (Goldsworthy, 2004, 54).
Soasno se je spremenil tudi nain noenja oroja. Me in kraje bodalo (lat. pugio,
mn. pugiones) sta bila pritrjena na dveh loenih pasovih, spredaj pa je e vedno visel
predpasnik, cingulum. V drugi polovici 1. st. so legionarji imeli samo e pas za bodalo in
predpasnik, me je visel na hrbtu s ezramnim jermenom. Pasovi so bili obloeni s
pravokotnimiploicami iz posrebrenega brona (Goldsworthy, 2004, 54).
10
Latinsko poimenovanje lenastega oklepa se pojavi ele v 16. st. Rimskodobno ime je danes nepoznano.Obstajajo domneve, da so Rimljani za ta oklep uporabljali naziv lorica laminata.
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
28/80
21
Oroje na daljavo ni doivelo vejih sprememb. V rabi so ostali loki in pilumi. Ti so
bili e vedno podobni tistim, ki so jih uporabljali v republikanskem obdobju. Pilumi so imeli v
obdobju principata plosko rezilo in leseno kopjie, vendar so bili laji od starejih oblik
(Goldsworthy, 2004, 54-55). Spremenila se je tudi oblika meev. Dotedanje panske gladije,
ki so bili v rabi od leta 200 pr. n. t. do l. 20. pr. n. t., je nadomestil nov tip z vzporednimi
robovi in tanjo konico. Trije primeri takega tip gladija so bili odkriti v Pompejih, zato imajo
naziv Pompeii, Pompei ali Pompeianus (Bishop, Coulston, 1993, 78).Nonice so bile
ponavadi lesene ali bakrene ter obdane z bronastimi obroi (Goldsworthy, 2004, 54-55).
5.3Prostor dananje Slovenije v asu Oktavijanovega posega v Iliriku in delmatsko-
panonskega upora
V asu Oktavijanovega politinega vzpona so ozemlja poznejih provinc Panonije
(njej je pripadel tudi veji del dananje Slovenije in Dalmacije) in Dalmacije naseljevala
avtohtona plemena (Delmati, Liburni in Japodi). Ta so e od nekdaj Rimu povzroala
nevenosti. Izognili so se skupnemu plaevanju dajatev in pogosto napadali ter pustoili
sosednja ozemlja. Nazadnje pa so se ob Oktavijanovi odsotnosti (pripravljal se je za odhod v
Afriko), odkrito uprli (ael Kos, 1986, 129). Zato se je obrnil proti njim in zael s pripravami
na vojako posredovanje (ael Kos, 1986, 129). Z namenom, da bi jih dokonno podredil, v
prvi vrsti uporne Delmate in druga plemena, ki e vedno niso hotela priznati rimske
nadoblasti, je Oktavijan sklenil sam voditi natanno nartovan vojaki pohod proti njim
(Stipevi, 1986, 48). Plemena, ki so bila naseljena na tej strani Alp, nedale od morja, je brez
teav podvrgel, med tem ko so mu tista na vrhovih in onstran pogorja povzroala precej teav
(ael Kos, 1986, 129). Glavni del vojakega pohoda se je priel v velikem slogu leta 35 pr. n.
t. s prodorom s severa na ozemlje Japodov. Oktavijan je bliskovito eno za drugim osvajal
japodska mesta in postojanke kot so Monetium, Avendo, Arupium in Terponus (Stipevi,
1986, 48). Po teh zaetnih zmagah je svojo pozornost usmeril na Metulum, ki je predstavljal
kulturno in gospodarsko sredie Japodov (Stipevi, 1986, 48). Pred Oktavijanovim
prihodom so prebivalci mesto utrdili, zaporedoma odbili rimske napade, zagali ve
oblegovalnih naprav; kasneje je bil v teku spopadov ranjen celo Oktavijan. Vseeno to ni
vplivalo na potek bitke, saj je Rimljanom uspelo dosei notranje obzidje in po boju mo na
moa zavzeti Metulum (ael Kos, 1986, 129; Brato, 2007, 166).
Od humanizma do zaetka 20. st. so Metulum iskali na slovenskem ozemlju, med
drugimi zlasti Janez Ludvik Schnleben (nem. Johan Ludwig Schnlebeni), Janez Vajkard
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
29/80
22
Valvasor (nem. Johann Weichard Valvasor), Anton Toma Linhart, Walter Schmid in
Balduin Saria. France Preeren je v sonetu Oetov naih imenitna dela sledil Linhartu (kako
Metulum se Avgusta brani). Metulum so iskali v krajih s sorodnimi toponimi, npr. Metliki,
Metnaju, na Trojanah (Valvasor), na Ulaki blizu Loa (Balduin Saria), znanstveno utemeljeno
pa na gradiu mihel pod Nanosom (Schmid). Iskanje Metuluma na slovenskem ozemlju je
imelo v domaem zgodovinopisju precejnjo vlogo (t.i. kranjska hipoteza). Dokonno
lokacijo Metuluma je skoraj z gotovostjo postavil avstrijski stotnik Georg Veith. Po njegovem
se je Metulum nahajal v Liki na gradiu Viniica blizu Munjave v iri okolici Ogulina. To
tezo je izpeljal na podlagi precej podrobnega poroila grkega zgodovinarja Apijana v njegovi
Rimski zgodovini o obleganju tega gradia in o vojni Rimljanov proti Japodom (Boi,
1999a, 181-183). Po novejih raziskavah je veina raziskovalcev enotnega mnenja, da se je
Metulum nahajal na vzpetinah Velike in Male Viniice pri Josipdolu (Oluji, 2007, 54).
5.3.1 Grad pri Reki
Odmaknjeni hriboviti deli na zahodu ter jugovzhodno in vzhodno obmoje dananje
Slovenije so bili prikljueni rimski dravi v zadnji tretjini 1. st. pr. n. t., verjetno med vojno v
Iliriku (Illyricum) (35-32 pr. n. t.) ter med oz. po panonski vojni (lat. Bellum Pannonicum;
149 pr. n. t.). Iz tega asa izvirajo ostaline, ki jasno kaejo, da je rimska vojska oblegala
oporia bojevitih staroselcev, verjetno Karnov, na Gradu pri Reki in Gradiu v Cerknem
(Isteni, 2005, 84). Podobnost najdb na obeh najdiih ne dopua dvoma o tem, da sta bili
obe obleganji del iste, ire vojake akcije, verjetno izvedene na zaetku vojn v Iliriku. Obe
najdii sta stali na strateko pomembnih krajih. Boljeje raziskan Grad pri Reki, ki lei na
grebenu, okoli katerega mora ozka dolina reke Idrijce narediti ovinek (Isteni, 2005, 77).
Osrednje naselje je lealo na sotoju Soe in Idrijce, kjer so bile odkrite stavbe iz latenskega
in zgodnjerimskega obdobja. Ohranilo se je nekaj teras, vendar ni znano, ali se je tu nahajala
naselbina ali kaken drug tip naselja (npr. opazovalnica ali kraj namenjen rtvovanju). Odkrita
je bila velika koliina predmetov iz mlaje elezne dobe (predvsem poznega latena), kar
dokazuje prisotnost staroselskega prebivalstva in kontinuiteto bivanja (Horvat, 2009, 364). Na
strmih pobojih in na vrhovih nad Gradom so bili najdeni odlomki oroja, ki so pripadali
rimskim vojakom, med drugim 33 podolgovatih izstrelkov za prae. Od teh izpada 22
elodov, ki so bili nepokodovani in imajo podobno patino ter teo (Laharnar, 2011, 362).
Med vojake najdbe sodijo e tirje katapultni vijaki piramidalne oblike, 13 eleznih puic za
lok s tremi krili, dva piluma tipa Harpunenpilum in tirje eblji vojakih obuval (Boi,
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
30/80
23
1999b, 73; Isteni, 2005, 77-81; Horvat, 2009, 364).
Oroje lahko datiramo najkasneje v zgodnje avgustejsko obdobje ter je oitna sled
rimskega obleganja utrdbe staroselskega prebivalstva (Horvat, 1999a, 252). Na robu naselbine
je bilo odkrito in raziskano grobie s 149 grobovi. Med temi se je nahajal tudi nagrobnik
vojaka petnajste legije (t. 112), datiran med l. 53 in 31 pr. n. t. (Svoljak, bona -Trkman,
1986, 390, t. 6; ael, 1992, 469; Horvat, 1999a, 252). Najdbe so dragocene zaradi velike
redkosti in izpovednosti ostalin, ki kaejo na rimsko vojako obleganje in so bile verjetno
najdene na mestu, kjer je spopad potekal (Isteni, 2005, 84).
5.3.2 Naselbina Dolge njive
Ena najpomembnejih poti, ki je povezovala italski polotok z osrednjim Podonavjem,je potekala preko prehodov na stinem obmoju Alp in Dinarskega gorstva in se je pri Vrhniki
spustila v Ljubljansko kotlino. Na izvirih reke Ljubljanice se je priela plovna pot na vzhod,
po Ljubljanici, Savi in Donavi (Mui, Horvat, 2007, 271). V bliini renih izvirov, na
obmoju dananje Vrhnike, je stalo obzidano skladie s stebrii (lat. horreum, mn. horrea),
taberne in trg s svetiem obhodnega tipa; naselbina je bila pravno gledano vikus (lat. vicus,
mn. vici) rimskih dravljanov imenovan Navport (Nauportus) (Curk, 1999, 50; Mui,
Horvat, 2007, 219). Zaetek poselitve datira v zgodnjeavgustejsko obdobje in se kona sredi
1. st. n. t. Navport je v prvi vrsti predstavljal kljuno toko za promet (Mui, Horvat, 2007,
271). V 1. st. pr. n. t. je vikus e sodil pod rimsko oziroma natanneje akvilejsko upravo
(Mui, Horvat, 2007, 271).
ez Navport so, poleg navadnega trgovskega prometa, potekali tudi vojaki premiki in
oskrba vojske. V enem od skladinih prostorov je bil odkrit depo svinenih elodov za prao
(lat. glande, mn. glandes) (Mui, Horvat, 2007, 283). Svinene elode so najverjetneje
odkrili domaini, ki so kopali pod vodstvom Gabrijela Jelovka v letih 1885 in 1886 ali leta
1900, ko je obmoja stavb in prostorov raziskoval arheolog Samuel Jenny (Mui, Horvat,
2007, 271). Odkritih je bilo ve kot 600 svinenih izstrelkov za prao. Gre za skupinsko
najdbo oziroma za zalogo, saj so bili elodi veinoma najdeni na kupu, drugi pa v bliini.
Tudi pozneje so bili v okolici e najdeni svineni elodi, ki zelo verjetno sodijo v isti sklop.
Narodni muzej Slovenije hrani 433 elodov iz tega sklopa. Izstrelki so enotne
vretenaste oblike, imajo veinoma gladko povrino in priostrene konice, pri nekaterih je viden
livni iv (Isteni 2009c, 254, kat. 51). Tee elodov so zelo enotne in se gibljejo med 58,49 in
76,82 g, s povpreno teo 70,23 g (Laharnar, 2011, 367).
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
31/80
24
Stavbni kompleks na Dolgih njivah je verjetno imel pomembno vlogo v oskrbi legij na
prostoru srednjega Podonavja in severnega Balkana (Mui, Horvat, 2007, 283). Dokaz o tem
predstavlja veji skladini prostor, ki je bil s prehodi razdeljen na tri manje dele z
dvignjenimi tlemi (Mui, Horvat, 2007, 280). Tloris te arhitekturne ostaline je mogoe
primerjati z vojako oskrbovalno postojanko v Melunu ob Seini (dananja Francija) iz
obdobja dvajsetih let 1. st. n. t. Izkopani sta bili dve vrsti lesenih stavb in bili interpretirani
kot skladia (Mui, Horvat, 2007,280-281).
5.3.2.1Upor rimskih maniplov v Navportu
Rimski zgodovinar Tacit (Publius Cornelius (ali Gaius) Tacitus) je v prvi knjigi
Analov omenjal, da je 9. septembra leta 14. n. t. izbruhnil upor rimskih legij nameenih vvojakih taborih v Panoniji. Uprle so se osma Avgustova legija VIII Augusta, petnajsta
Apolonova legija XV Apollinaris in deveta Hispanska legija IX Hispana. Legije so se
enotno zbrale v skupnem poletnem taboru v Sisciji, kjer je prilo do uporov. Razlog za upor je
bilo nezadovoljstvo zaradi dolgoletne vojake slube (20 inve let), stroge discipline, nizkih
pla in nezadostne odpravnine (lat. missio agraria), ki v movirnatih in gorskih predelih ni
bila posebno rodovitna in primerna za naselitev11. Posebno uporni so bili manipli v Navportu,
kjer so gradili cesto in mostove ob robu movirnatih tal (dananje Ljubljansko barje)(Brato,
2007, 227).
Tacit je v Analih poroal, da so uporni manipli iz Navporta po smrti cesarja Avgusta
izvedeli za nemire v glavnem taboru v Sisciji, raztrgali so svoje prapore, Navport in sosednja
naselja zagali ter izropali. Stotnike enot, ki so jih mirili, pa so zasramovali, se iz njih
norevali in jih biali. Najbolj so bili jezni na prefekta tabora Aufidija Rufa (Aufidius Rufus),
ki so ga vpregli v voz, mu natovorili legionarsko opremo na hrbet in ga gnali po taboru, ter
spraevali, e se dobro pouti z vso to teo na sebi. Zahteve vojakov, ki so se uprli, so bile
skrajan vojaki rok na estnajst let, en denarij plae na dan in takojnja razdelitev vojnega
plena v taboru12.
Novo izvoljeni cesar Tiberij je nad upornike poslal svojega sina Druza (Nero Claudius
Drusus) z elitno konjenico pretorjancev, ki ji je poveljeval prefekt Sejan (Lucius Aelius
Seianus). Druz je upornike sprva pomiril z obljubami, nato pa je njihovo razpoloenje mono
upadlo, saj je v noi na 27. september leta 14 n. t. nastal lunin mrk, ki so ga legionarji
11
Tacit, Annales I, 16-30.12Tacit, Annales I, 16-30.
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
32/80
25
razlagali kot slab znak. Druz se je po tem dogodku odlono zoperstavil upornikom in dal
pobiti nekatere vodje upora. Nadaljnje upiranje nezadovoljnih legionarjev je pomiril tudi
jesenski de z nevihtami, ki so si ga uporniki razlagali kot boji srd. Legije so se nato razle
vsaka v svoj tabor (Brato, 2007, 227).
5.3.3 Vojake najdbe iz reke Ljubljanice
Poleg arhitekturnih ostankov, prisotnost rimskih legionarjev na obmoju Ljubljanske
kotline izpriujejo tudi materialni sledovi vojakih transportov, ki so prepoznavni v najdbah
oroja in posameznih delov vojake opreme iz reke Ljubljanice. Najdbe sodijo v as med 1.
st. pr. n. t. in 1. st. n. t. (Mui, Horvat, 2007, 283). Najdbe oroja iz tega asa so
razmeroma redke, saj je oroje predstavljalo tvarno vrednost in kovino je mogoe vekratpretopiti ter preoblikovati. Zaplenjeno oroje je imelo poleg materialne tudi simbolno
vrednost, saj je pomenilo dokaz zmage nad sovraniki. Tako je bilo v reki Ljubljanici odkritih
nekaj predmetov; okraena nonica bodala, gladij, deli elade in ita. Oroje, ki se je
ohranilo, zgovorno pria, da je tudi te kraje osvojilo znailno oroje, kot ga predstavljajo viri
in najdbe v drugih delih rimske drave (Curk, 1999, 35).
Na razlinih lokacijah reke Ljubljanice so bili odkriti vojaki predmeti, ki datirajo v
obdobje med 1. st. pr. n. t. in 1. st. n. t. Ti predmeti so sestavni del vrhnikega zaklada kot
ga je poimenoval France Stele. Steletov zaklad je zbirka predmetov, ki so bili odkriti v reki
Ljubljanici, deloma ali morda v celoti z odseka pri Bevkah (Isteni, 2003, 296). Gladij in
nonica s pozlaenimi srebrnimi okovi, okraenimi z reliefnim okrasom, ki sodita v sestavo
vrhnikega zaklada, ter v Ljubljanici najdeni okovi vojakega pasu iz enakega materiala,
okraenega v enakem stilu in s podobnimi motivi, tvorijo garnituro. Visoko kvaliteto izdelave
vojakih predmetov potrjuje pozlata in uporaba kvalitetne srebrove zlitine z majhnim deleem
bakra, ki je bil dodan namenoma, da je poveal trdnost zlitine. Prestinost garniture navaja k
domnevi, da je bila last rimskega vojakega oficirja. Grafit na podobni luksuzni garnituri iz
Kalkrieseja (severna Nemija) nakazuje, da je pripadala centurionu (Isteni, 2003, 296).
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
33/80
26
6 LEGIJSKI TABORI
Vojaki tabor je predstavljal nepogreljiv del bivanja in premikov rimske vojske na
tujem ozemlju. Tabor je bil pogosto postavljen na povrini 800 m v bliini vode z zanesljivimin lahkim dostopom ter travniki za konjsko krmo13. Tabor so navadno postavili na vije
leeih predelih, da so se laje branili sovranikovih napadov in imeli pregled nad okolico14
Za nartovanje legijskega tabora je bil zadolen tribun, ki si je pomagal z gromo (mn.
gromas). Zarisan kvadrat s 60 m dolgo stranico z dvema irokima potema, ki se med seboj
kriata, so predstavljali osnovni gradbeni nart za izgradnjo legijskega tabora. Za izgradnjo
objekta je bila zadolena glavnina vojske (Hanel, 2007, 402). Gradnja se je priela s
kopanjem jarkov (lat.fossa, mn.fossae), zemljo pa so metali na zunanjo stran in tako je nastal
nasip (lat.ager, mn. agri), ki je bil dopolnjen z ruo, nanj pa je bila postavljena lesena ograja
(lat. vallum, mn. valla). Poznane so tri vrste okopov: navaden okop, kamnit okop in poseben
okop z globjim jarkom. V nasipu taborov so bili narejeni prehodi, in sicer: clavicula, agricola
in tutulus (Hanel, 2007, 402).
Znotraj tabora je vsa vojska prenoevala v otorih (Cagniart, 2007, 86). Vsaka stran
tabora je imela vrata, ki so bila sestavljena iz dveh kvadratnih stolpov, med katerima je tekla
cesta oz. pot v tabor in iz njega, ki je bila vasih tudi dvosmerna. Skozi obojna nasprotnavrata ob dalji strani tabora je bila po sredini speljana iroka glavna cesta (via principalis), ki
je delila tabor na dva neenaka dela. Ponavadi je ob tej cesti stal pretorij (lat. praetorium, mn.
praetoria) - poveljnikov otor. Tukaj je vio principalis pravokotno kriala pretorijanska cesta
(via praetoria), ki je bila speljana od sprednje strani tabora skozi pretorijanska vrata (porta
praetoria). Na drugi strani pretorija se je pretorijanska cesta nadaljevala v dekuman (via
decumana), kije zapualtabor skozi glavna vrata. Sprednji del tabora (pred pretorijem), ki je
bil manji, se je imenovalpraetentura, zadnji veji del pa retentura. Obe polovici pa sta bili
e razdeljeni po pretorijanski cesti in dekumanu (Breeze, 1994, 7-8; Shirley, 2001, 16-18).
6.1Kratkotrajni tabori na obmoju Ljubljanske kotline
Rimska zasedba irega ljubljanskega prostora je povezana z Avgustovim osvajanjem
Balkana (upanek, 2010, 9). Dolgo asa je prevladovalo mnenje, da je bila Emona tabor
13
Vegetius, Epitoma rei militaris, 158-159.14Vegetius, Epitoma rei militaris, 128-129.
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
34/80
27
petnajste Apolonove legije, preden se je le-ta preselila v Karnunt (Carnuntum; dananji
arheoloki park Carnuntum - v bliini vasi Petronell-Carnuntum in Bad Deutsch-Altenburg,
Avstrija). Obstoj legijskega tabora v Emoni bi v tem primeru predstavljal dokaz, da mesto
pred odhodom legije ne bi moglo postati kolonija (ael Kos, 2012, 100). Zelo dolgo je
prevladovalo mnenje, da se je to zgodilo pod cesarjem Tiberijem, po uporu panonskih legij,
ko naj bi se petnajsta Apolonova legija preselila v Karnunt. To tezo je v lanku napisal in
kasneje zagovarjal Balduin Saria. Slednji je dokazoval, da je bila Emona vojaki tabor
petnajste Apolonove legije (ael Kos, 2012, 100).Z nastankom Emone se je ukvarjal tudi
Jaroslav ael. V nasprotju s Sario, je ael zavraal teorijo, da je Emona bila na zaetku
stalni legijski tabor kot tudi veteranska kolonija.Tako Saria kot ael sta v svojih prispevkih
menila, da je bila Emona kot kolonija ustanovljena po odloitvi Avgusta in Tiberija leta 14. n.
t. (ael, 1992, 572-573; ael Kos, 2012, 100). Kasneje je svoje mnenje spremenil in
ustanovitev kolonije postavil v as Oktavijanovega vzpona na oblast (ael, 1992, 708, 710;
ael Kos, 2012, 100).
Glavni dokaz, ki je preprieval Sario, da se je v Emoni nahajal legijski tabor preden je
mesto postalo kolonija, je bil nagrobnik ali morda kenotaf Tita Junija Montana (Titus Iunius
Montanus) (t. 1) (ael Kos, 2012, 100). Kasneje tudije in raziskave so dodatno potrdile, da
Sarievi zakljuki niso pravilni, saj jim nasprotuje epigrafsko, numizmatino in arheoloko
gradivo (Gaspari, 2010, 113; ael Kos, 2012, 100).Noveje ugotovitve so prav tako tudi
dokazale, da je bila petnajsta Apolonova legija prestavljena v Karnunt ele za vlado Kaligule
(Gaius Julius Caesar Augustus Germanicus) ali Klavdija (Tiberius Claudius Caesar Augustus
Germanicus) (ael Kos, 2012, 100).
Dejstvo, da Emona zelo verjetno nikdar ni bila dalj asa legijski tabor, ne pomeni, da v
mestu ali njegovi neposredni bliini v asu vojn niso bili utaborjeni v pohodnih oz.
kratkotrajnih vojakih taborih vojaki iz petnajste Apolonove legije, osme Avgustove legije in
devete Hispanske legije (ael, 1992, 571; Gaspari, 2010, 121; ael Kos, 2012, 101, 103).tevilnejo prisotnost rimskih legionarjev v okolici Emone datiramo za as Ilirskihvojn (35-
33 pr. n. t.), Panonskih vojn (14-9 pr. n. t.) in delmatsko-panonskega upora (lat. Bellum
Batonianum; 6-9 n. t.) (ael Kos, 2012, 101).
Nastanitev rimskih legionarjev v Ljubljanski kotlini v drugi polovici 1. st. pr. n. t. in
zaetku 1. st. n. t. do sedaj ni bila potrjena z arheolokimi lokacijami. Iz asa sredine in
druge polovice 1. st. pr. n. t., ko so Rimljani osvajali Ljubljansko kotlino in se irili proti
Balkanu, je bilo na obmoju Ljubljane znano le staroselsko naselje na obmoju Starega in
7/25/2019 V znamenju orla : po sledeh rimskih vojakov v Sloveniji od ustanovitve Akvileje do vdora Markomanov in Kvadov
35/80
28
Gornjega trga(Vojakovi et al., 2011, 88).V Ljubljansko kotlino so se v tem asu priseljevali
rimski dravljani in Italiki iz severne Italije (Vojakovi et al., 2011, 88).V asu Oktavijanove
intervencije v Iliriku in panonskih vojn, so vojaki pohodi in trgovski interesi predstavljali
povod k ustanovitvi kolonije na obmoju dananje Ljubljane z uradnim imenom Colonia Iulia
Emona. Kolonija je bila zgrajena v obliki pravokotnega mesta s pravilno ulino mreo v
neposredni bliini renega prehoda (Mikl Curk et al., 1993, 38). Na zaetku gradnje kolonije
Emone na levem bregu Ljubljanice je bilo na tem razpotju prisotnega precej vojatva (Gaspari
2010, 113125). Posadke v utrdbi na Nadlekem hribu in morebitnih postojankah na
Ambroevem gradiu, erovniku in Ulaki pa so varovale odseke pomembnih poti ez
Notranjsko proti Dolenjski in Kvarnerskem zalivu (Laharnar, 2010, 372). V Emoni odkriti
napisi omenjajo vojne veterane osme Avgustove (t. 9) in petnajste Apolonove legije (t. 4, 5,
8 in 10) in zgodnje novaenje pretorijancev (Gaspari, 2010, 144). Monost, da gre za
veteransko kolonijo, potrjuje tudi datacija nagrobnikov vojakih veteranov Lukija Oklatija
(Lucius Oclatius) iz Tarkvinije (Tarquinii) (t. 8) in Tita Varija (Tito Vario) iz Narbone
(dananji Narbonne, Francija) (t. 5) (ael Kos, 1995, 239), ki je na podlagi stilistinih
kriterijev za prvega zamejena v tiberijsko, za drugega pa v poznoavgustejsko-
zgodnjetiberijsko obdobje (Gaspari, 2010, 144). Analiza virov opozarja, da je mesto z okolico
kmalu sodilo k obrambnemu pasu p
Recommended