Zaščita knjižničnega gradiva

Zaščita knjižničnega

gradivaJana Kolar

Jasna Malešič

Tekst tečaja

www.infosrvr.nuk.uni-lj.si/jana/tecaj/tecaj.html

Vsebina tečaja

Razvoj pisne podlage, črnil in knjižne oblike• papirus• pergament• papir

Vzroki razgradnje in priporočeni pogoji hranjenja1. Papir• sestava• vzroki poškodb• priporočila za hranjenje papirja• osnovna pravila za delo s knjigami

Vsebina tečajaVzroki razgradnje in priporočeni pogoji hranjenja

2. Magnetni nosilci zapisov• sestava• vzroki poškodb• priporočila za hranjenje magnetnih nosilcev

3. Gramofonske plošče• sestava• vzroki poškodb• priporočila za hranjenje gramofonskih plošč

4. Fotografsko gradivo• sestava• vzroki poškodb• priporočila za hranjenje fotografskega gradiva• materiali, v katerih hranimo fotografsko gradivo

Risbe iz jame Lascaux (ca. 30 000-18 000 pr.n.š.)

Zemljevid Babilona iz ca. 600 pr.n.š.

Papirus (detajl) iz okoli leta 300 pr. n. š.

Knjiga mrtvih. Egypt, ca. 332-30 BCE

Zvitki papirusa

Slika iz Pompejev

Izdelovalec pergamenta

V skriptoriju

Bogato iluminiran pergamentni kodeks, 1563

Skriptorij

Pergamentni zvitek (8 stol.)

Hranjenje gradiva na pergamentu

• Pergament je izjemno občutljiv na vlago

• Hranimo ga na RH višji od 50% (ter nižji od 60%), da mu ohranimo gibkost

Vezava (14. stol.)

Vezava (konec 15. stol)

Izdelava papirja na kitajskem

PapirStruktura papirja

Vodni znak

Tuš, črnila

• Tuš (t.i. mandarinsko črnilo) so pričeli izdelovati Kitajci v 3. tisočletje pr.n.št

• ogljik, lepilo, voda

• Uporabljali so ga tudi Egipčani, Grki, Rimljani

• Od 12.-začetka 20. stoletja železo-taninsko črnilo

• Anilinska barvila

Poškodbe, ki jih povzroči železo-galna tinta

Sestavina železo-galne tinte

hrastove šiške vitriol gumi arabikum

Poškodbe, ki jih povzroči železo-galna tinta

Poškodbe, ki jih povzroči železo-galna tinta (povečava)

Poškodbe, ki jih povzroči železo-galna tinta (povečava)

Guttenbergova

biblija

1454-1455

Vezava (1550)

Vezava (1620)

Poškodovana brošurna vezava

Papir

• zgodovinski pregled izdelave

• sestava

• vzroki razgradnje

• priporočila za hranjenje gradiva na papirju

Mejniki v proizvodnji papirja

• 1268 prvi ročni papirji v srednji Evropi• klejenje z želatino, vodni žigi (13. stol.)• mletje vlaknin s Holandci (16. stol.)• beljenje vlaknin (18. stol.)• izum stroja za izdelavo papirja (1798)• klejenje v kislem z galunom in kolofonijo (1807)• prvi brusilnik lesa (l. 1841)• Si/Sa razklopa lesa (1853 in 1874)• TMP in CTMP lesovina (‘70.)

Molekula celuloze

OHOH2C

OHO O

OHO

HOH2C

HOHO

OH

OHOH2C

HO O

OH

n

OHOH2C

HOOH

OH

Shematična predstavitev mikrofibrila celuloze

Krhek papir

Predvidena doba uporabnosti

g lin a ste ta b lice

p a p iru s k o d e k s izg o d n ji tisk i

M o b y D ic k

ča so p is i m a g n etn i d isk i

1 0 0 0 0

5 0 0 01 0 0 0

1 0 05 0

1 5

pre

dvi

den

a do

ba

upor

abn

osti

(le

ta)

1

Delež kislega gradiva v treh knjižnicah

B . Y. U .Ya leS y r a c u se

1 8 4 0 -5 9 1 8 8 0 - 9 9 1 9 2 0 - 3 9 1 9 6 0 - 7 9 1 9 8 0 + le to iz d a je

1 0 0

8 0

6 0

4 0

2 0

0

del

ež k

isle

ga g

rad

iva

(pH

pod

5,4

)

Delež krhkega gradiva v treh knjižnicah

B . Y. U .Ya leS y r a c u s e

1 8 4 0 -5 9 1 8 8 0 - 9 9 1 9 2 0 - 3 9 1 9 6 0 - 7 9 1 9 8 0 + le to iz d a je

del

ež k

rhk

ega

grad

iva

1 0 0

8 0

6 0

4 0

2 0

0

Vzroki poškodb papirja

• mehanski

• biološki

• kemijski

Poškodbe zaradi neustrezne manipulacije s knjigami

Biološki povzročitelji poškodb papirja

• bakterije

• plesni

• insekti

• glodalci

• človek

Srebrna ribica

12 mm, srebrnahrani se s škrobom, celulozo, želatino

Knjižna uš

1 mm, svetlo rjava, pol prozorna telesahranijo se s papirjem, škrobom, želatino blagom, usnjem...

Molj

4-16 mm, rjavikrzno, kože, svila, bombaž, lan, volna, škrob, želatina...

Lesni hrošči

rdeče rjavi, (ličinka ca. 6 mm)ličinka se hrani z papirjem in lesom (do 5 let)

Ščurek

hranijo se z različnim organskim materialom

Plesni

Plesni

Pojav plesni

• Ugodni pogoji za razvoj: vlažni, topli, neosvetljeni, slabo prezračeni prostori

• Ustrezni klimatski pogoji preprečijo razvoj plesni iz spor

• Gradivo posušimo (na RH nižji od 45%), suho plesen odstranimo

Lisičje pege

Kemijski vzroki razgradnje papirja

• reagenti

• reakcijski medij

• energija

1. Reagenti

• kisline in oksidanti– iz vlaknin (kislinske skupine, preostanki belil...)– dodani med izdelavo (klejenje v kislem,

korozivna črnila…)– med staranjem (prah, plini iz ozračja,

staranje...)

Migracija kislin

Poškodbe, ki jih povzroči železo-taninsko črnilo

2. Reakcijski medij

• voda omogoči ali pospeši številne kemijske reakcije razgradnje papirja

3. Energija

• svetloba

• toplota

1. Svetloba

vijo

ličn

a

mod

ra

zele

na

rum

ena

oran

žna

rdeč

a

4 0 0 n m 8 0 0 n m 1 m m1 0 0 n mv a lo v n a d o lž in a

U VX -ž a rk i v id n a s v e tlo b a IR m ik ro

3 0 0 n m s p e k te r s o n č n e s v e tlo b e n a p o v r š in i z e m lje

3 4 0 n m c e p i te v v e z i v m o le k u l i c e lu lo z e

2. Toplota

• hitrosti kemijskih reakcij se podvojijo, ko se temperatura dvigne za 10 stopinj C.

Hranjenje papirja

• relativna vlaga 40- 50% in konstantna

• temperatura čim nižja in konstantna (pod 20 ºC)

• brez direktne sončne svetlobe

Masovno razkislinjenje

•120 ton knjig letno za 5,000000 DEM letno

Cepljenje papirja

Poškodbe zaradi neustrezne manipulacije s knjigami

Neustrezno fotokopiranje

Samolepilni trakovi

Pravilno označevanje knjižničnega gradiva

• Pisni zaznamki s svinčnikom

• Identifikacijski žigi; trajna črnila, ki ne bledijo in se hitro sušijo

• Nalepke iz trajno obstojnega papirja s kemijsko stabilnim in vodotopnim lepilom

Hranjenje gradiva

• Čisti skladiščni prostori

• Kovinske police

• Zlaganje gradiva po velikosti; uporaba vogalnikov

• Manjše knjige hranimo pokončno

• Velike, težke in strukturno šibke knjige hranimo vodoravno

Zaščita dragocenega gradiva

• po meri izdelane/kupljene zaščitne škatle

• zaščitni ovoji iz kvalitetnega papirja

Trezor NUK

Hranjenje nevezanega gradiva

•Zaščitne srajčke iz trajno obstojnih materialov

•Gradivo večjega formata hranimo vodoravno v predalnikih ali zvite v rolo

Razstave

• Razstavljamo le dobro ohranjene dokumente

• Uporabljamo knjižna naslonila

• Nadzorujemo klimatske pogoje

Sodobni nosilci zapisov

-trajnost nosilca-trajnost reprodukcijske opreme

Fotografsko gradivo

• nosilec– film (19. stol. nitrat celuloza. Od ‘20. acetat-

celuloza, danes polietilen-tereftalat)– papir – plastificiran papir (papir in polietilen)

• vezivo (želatina)• tvorec slike

– srebro– barvila (od 1935)

nosilec

zapis inform acijevezivo

Dagerotipija (1839)

Blejski otok Janeza Puharja(med 1846 in 1853)

Solnate papirne slike (1840-55)

Cianotipije (1842-1880)

http://www.knaw.nl/ecpa/photo/proces04.htm

Albuminske slike (1835-1895)

Kolodijske in želatinske slike (od 1880.)

Sodobno barvno gradivo (od 1935)

Število dni, v katerih izgubimo 20% najmanj stabilnega pigmenta v barvnem diapozitivu

(62ºC, 45% RH)

• Kodachrome 580• Ektachrome 225• Fujichrome (ne Velvia) 185• Fujichrome Velvia 135• Agfachrome 1000 75• Scotchchrome 1000 45

Hranjenje fotografskega gradiva

• 35-40% RH za mešano gradivo

• 20-30% RH za nitratne in acetatne filme

• ČB fotografije, negativi: pod 18 C, 30-40% RH

• Barvne fotografije: pod 2 C, 30-40% RH

• čim nižja in konstantna temperatura

• hranimo v temi

Zaščitni ovoji

• Ločena hramba različnih vrst fotografskega gradiva

• Kvaliteten papir ali lepenka (brez kislin, lignina, visoka vsebnost celuloze);

• Mape iz kvalitetnega poliestra

Gramofonske plošče

• od 1890 šelakove plošče

• od ‘30. acetatne

• vinilne plošče

Hranjenje gramofonskih plošč

• mehanske poškodbe med predvajanjem

• prah

• pritiski povzročijo deformacije

• hranimo pri 20 stopinj C in 40% RH

• izogibamo se sončni svetlobi in grelnim elementom

Magnetni nosilci zapisov

• trakovi– audio– video– računalniški

• diski

Sestava magnetnih nosilcev zapisov

• nosilec – acetatna celuloza 1953-1960– polietilen tereftalat (od ‘60.)

• magnetni delci– železov (III) oksid ali kromov (IV) oksid

• vezivo– poliester-uretanskega tipa

nosilec

zapis inform acijevezivo

Vzroki poškodb

• mehanske poškodbe

• prah (privlači vodo, mehanske poškodbe…)

Hranjenje magnetnih trakov

• zaščita pred prahom

• hranimo pri 20 stopinj C in 40% RH

• voda lahko uniči zapise

• močno magnetno polje jih razmagneti

• trakove na ca. 5 let previjemo.

Sestava zgoščenk (CD-ROM, DVD-ROM)

• nosilec – polikarbonat

• zapis informacije (utori v polikarbonatni plasti)– reflektivna kovinska plast

• zaščitni premaz

nosilec

zapis in form acijezaš itna p lastč

CD

– CD-R, DVD-R ter DVD+R vsebujejo barvno plast; na njih je mogoče pisati

– CD-RW, DVD-RW ter DVD+RW temeljijo na spremembi faze; lahko zapisujemo, brišemo ter ponovno zapišemo informacije; najmanj obstojni

Hranjenje CD, DVD

• hranjenje v hladnem (pod 20 ºC)

• 30-40% RH

• zaščitimo pred svetlobo

• vertikalno hranjenje v originalnih zaščitnih ovojih

Reprodukcija knjižničnega gradiva

• fotokopiranje

• mikrofilmanje

• digitalizacija

V knjižnici imate

• inkunabule

• rokopise slovenske moderne

• računalniško bazo podatkov

• glasbeno zbirko iz:– gramofonskih plošč– CD plošč– unikatne zvočne zapise na magnetnih trakovih

Prejeli ste faks

• z jezu nad mestom vam sporočamo, da zaradi nenadnega naraščanja vode......

Poškodbe knjig zaradi vode

• umazanija

• zlepljanje premazanih listov

• razbarvanje zaradi vodotopnih barv (žigi, tinte, platno vezav)

• plesnenje

• razpadanje vezav

Sušenje mokrega gradiva

• pri 20o C se v ca. 3 dneh pojavijo plesni

• razvoj teh odvisen od T in vlage