Kdaj bomo sprejeli gensko spreminjanje organizmov

Kdaj bomo sprejeli gensko spreminjanje organizmov

Andrej Šorgo

Izhodiščno vprašanje: Kako vključiti družbeno znanstvene teme v pouk naravoslovnih predmetov?

Učitelji so ljudje, ki nam pomagajo reševati probleme, ki jih brez njih sploh ne bi imeli.

Družbeno - znanstvene teme

Razlaga dogodka ali procesa je v domeni naravoslovja (science): sprejem odločitev je povezan z družbeno sprejemljivostjo.

Primeri:– Okoljske teme

• onesnaževanje okolja, ohranjanje biodiverzitete, raba krajine, raba virov, klimatske spremembe, itd.

– Biotehnološke teme• Genski inženiring, kloniranje, gensko spremenjeni organizmi,

itd.

– Teme povezane z zdravjem;• Gensko zdravljenje, nadomestno materinstvo, sprejemljivost

cepljenja, itd.

Svet se spreminja: meja med Haitijem (levo) in Dominikansko republiko (desno)

Cobb, Charles E. 1987. “Haiti: Against All Odds.” National Geographic, Vol. 172, No. 5: 645-670. Photo by James Blair

Ljudje imajo številne, ne povsem pravilne predstave o svetu v katerem živimo ali so živeli naši predniki.

Sposobnost kritične presoje ni nujno želja vseh

http://www.zlatarstvo-tadina.com/index.php?option=com_content&task=view&id=11

http://www.atlantisring.com/

Napovedovanje prihodnosti je bilo vedno nehvaležno dejanje

• “Menim, da je na svetovnem tržišču prostor za morda pet računalnikov.” (1943) Thomas John Watson, ameriški industrialec in direktor IBM

• “Ni prav nobenega razloga, zakaj bi si nekdo želel imeti računalnik doma.” (1977) Ken Olson, ustanovitelj in predsednik Digital Equipment Corporation

• “640K bi moralo biti dovolj za kogarkoli.” (1981) William ("Bill") H. Gates, Ustanovitelj Microsofta

Napovedovanje prihodnosti je bilo vedno nehvaležno dejanje

Marburg a. Dr. In der Zukunft; Maribor v prihodnosti

Uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) je postala nujna sestavina sodobnega izobraževanja

http://universitypressclub.blogspot.com/2009/03/crackdown-on-laptops-in-class.html (19. 6. 2011)

Najpomembnejši cilj šolanja je pridobivanje znanja, ki ga je mogoče meriti.

Obstajata dva paralelna svetova

Svet 1: Šola Svet 2: Realnost

Harmonično nihanje

Kaj naj vsebuje sodobno izobraževanje?

• Razvijanje:– kritičnega razmišljanja in strategij za reševanja

problemov; – sposobnosti za sodelovanje v mrežah in vodenja z

vplivom; – agilnosti in prilagodljivosti; – sposobnosti za dajanje pobud in podjetnost;– sposobnosti učinkovite ustne in pisne komunikacije; – znanj potrebnih za dostop do in presojo informacij; – radovednosti in domišljije.

http://www.21stcenturyschools.com/What_is_21st_Century_Education.htm

Ključna točka v razvoju kritičnega (znanstvenega) razmišljanja je razlikovanje med mnenji in dejstvi?

KUHN D. CHILDREN AND ADULTS AS INTUITIVE SCIENTISTS . PSYCHOLOGICAL REVIEW Volume: 96 Issue: 4 Pages: 674-689 DOI: 10.1037//0033-295X.96.4.674 Published: OCT 1989

Karikatura: http://www.rationalskepticism.org/creationism/overexposure-to-evolution-t24784.html

Bistvena razlika je med učenjem o kritičnem razmišljanju ali učenju kritičnega razmišljanja

• http://davehillonline.com/blog/2011/04/introducing-the-dave-hill-lecture-series-project-a-work-of-great-importance/ • http://www3.ntu.edu.sg/dso/Photo+Gallery/Lecture+Theatre.htm•http://www.stmarysblog.co.uk/main/wp-content/uploads/2011/08/shepherd-leading-his-sheep.jpg

Delitev tem v sklopu izobraževanja

Vrednostno nevtralne teme

Teme nabite s čustvi, stališči, odnosi

http://nanogeektech.wordpress.com/2008/05/05/breast-feeding-may-make-you-smarter/

http://www.sciencedaily.com/releases/2010/03/100318141620.htm

Gensko Spremenjeni Organizmi (GSO) – model za vključevanje družbeno-znanstvenih tem v

izobraževanje

• Njihov razvoj je znanstveno – tehnološko področje in omejen z razvitostjo raziskovalne opreme in znanja.

• Njihova sprejemljivost in uporaba je družbeno – kulturno pogojena.

Razširjenost gensko spremenjenih poljščin (29 držav) Vsem na svetu so na voljo identične informacije –

odločitve so različne.

http://www.economist.com/blogs/dailychart/2011/02/adoption_genetically_modified_crops

Ljudje imajo raznolike predstave o GSO

http://www.worth1000.com/contests/3695/contest

…. ali o kloniranju.

http://uncyclopedia.wikia.com/wiki/File:Star_wars-clone_army.jpghttp://michellesblogspot.wordpress.com/tag/dr-evil-and-mini-me/http://www.fanpop.com/spots/jurassic-park/images/40440/title/jurassic-park-wallpaper

V resnici biotehnologija ni nekaj novegaDefinicija (Evropska federacija za biotehnologijo):

Uporaba naravoslovnih znanosti (celične biologije, fiziologije, mikrobiologije, genetike, biokemije...) in inženirskih znanosti za tehnološko izkoriščanje biokultur mikroorganizmov, tkivnih kultur rastlin in živali, ter njihovih sestavnih elementov.

Vse sorte kulturnih rastlin so gensko spremenjeni predniki

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4b/The_Harvesters_by_Brueghel.jpghttp://www.henriettesherbal.com/pictures/p14/pages/triticum-spelta.htm

Pieter Brueghel starejši (c. 1525 – 9 September 1569

Pira velja za staro sorto pšenice

Vse pasme živali so gensko spremenjeni predniki

http://animalniche.blogspot.com/2009_05_01_archive.htmlhttp://www.akropola.org/zanimivosti/zanimivost.aspx?id=216

Trsničarstvo je kloniranje

http://www.toplak-turism.eu/trta.htmlhttp://kmetijskioglasnik.si/nasveti_clanki?stran=571&id=000025931

Rastline vzgojene iz tkivnih kultur so povsem sprejemljive /Ocean Orchids, Dobrovnik

http://www.up-rs.si/up-rs/uprs.nsf/dokumentiweb/FE3D2C4239E8F29FC125752100374ACE?OpenDocumenthttp://pharmatips.doyouknow.in/Articles/Pharmacognosy/Plant-Tissue-Culture/Introduction-And-History-Of-Plant-Tissue-Culture.aspxhttp://en.wikipedia.org/wiki/File:Plant_Tissue_Culture_Lab_-_Atlanta_Botanical_Garden.JPG

Humane tkivne kulture so neprecenljive v razvoju zdravil

http://thebookmarque.blogspot.com/2011/05/ive-been-reading-lot-of-non-fiction.htmlhttp://www.sciencephoto.com/media/214418/enlarge

Web of Science: 31.344 zadetkov

Kloniranje živali je dejstvo. Kodno ime 6LL3”, ljubkovalno Dolly

http://www.nature.com/scitable/topicpage/gene-expression-regulates-cell-differentiation-931http://celebrities.beautyhill.com/top-celebrity-insurance-policies.htmlhttp://www.sciencedaily.com/articles/d/dolly_the_sheep.htm

Praktično ves insulin na trgu je iz gensko spremenjene bakterije Escherichia coli.Ocena: 438 mil. diabetikov v letu 2030

Garage biotech: Life hackers (Nature, 2010)

http://www.nature.com/news/2010/101006/full/467650a.html

Sintezna biologija zasnovana na kombinacijah standardnih delov

Sintezna biologija za srednješolce

1. nagrada: Bakterija, ki se obarva rdeče ob prisotnosti kadmija v vodi

http://2011.igem.org/wiki/images/a/a3/2011-HSD-RIHM-Poster.pdf

Kompetence so opredeljene kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustrezajočih

okoliščinam.

Znanje Spretnosti

Odnosi

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2006:394:0010:0018:SL:PDF

Konstruktivistične metode dela

Temeljijo na podmenah:• ljudje se najbolje učijo, če sami v aktivnem

procesu izgrajujejo lastno znanje;• predhodno znanje je izredno pomembno, saj

predstavlja osnovo za nadgradnjo in filter za novo znanje;

• znanja ni moč prenesti z ene osebe na drugo.

Učenec mora biti v razredu aktiven. Učitelj mu mora to omogočiti!

Slike: Mazzini, M.Slovenski odnos do ustvarjalnosti: Kako iz Slovencev spraviti srednji vek? Delo, Sobotna priloga, 10.10.2009; http://www.mihamazzini.com/slonadom/dom47.htm (12.10.2009)

Človek pri fizičnem delu Branje z razumevanjem Kreativno razmišljanje(snovanje romana v mislih)

1. sklop raziskav: povezava med znanjem, stališči in sprejemljivostjo GSO

• ŠORGO, Andrej, AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana. The relationship among knowledge of, attitudes toward and acceptance of genetically modified organisms (GMOs) among Slovenian teachers. Electron. J. Biotechnol., oct. 2009, vol. 12, no. 3, str. 1-13. http://dx.doi.org/10.2225/vol12-issue4-fulltext-1, doi: 10.2225/vol12-issue4-fulltext-1. [COBISS.SI-ID 17230088],

• AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana, ŠORGO, Andrej. Odnos študentov razrednega pouka do gensko spremenjenih organizmov (GSO) = Opinion about genetically modified organisms (GMOs) among students of elementary education. Acta biol. slov.. [Tiskana izd.], 2009, vol. 52, št. 2, str. 21-31. [COBISS.SI-ID 17374728]

• ŠORGO, Andrej, AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana. Knowlege of, attitudes toward, and acceptance of genetically modified organisms among prospective teachers of biology, home economics, and grade school in Slovenia. Biochemistry and molecular biology education. [Print ed.], 2010, vol. 38, no. 3, str. 141-150. http://dx.doi.org/10.1002/bmb.20377, doi: 10.1002/bmb.20377. [COBISS.SI-ID 17617416],

• AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana, ŠORGO, Andrej. The importance of education of future elementary teachers about modern biotechnology issues = Pomen izobraževanja bodočih učiteljev razrednega pouka o biotehnologiji. Acta biol. slov.. [Tiskana izd.], 2011, vol. 54, št. 2, str. 85-92. [COBISS.SI-ID 18848264]

Leto 2008: raziskava na populaciji učiteljev v osnovnih in srednjih šolah

• ZNANJE: 30 vprašanj, s področja genetike in biotehnologije.

• STALIŠČA: 28 trditev • SPREJEMLJIVOST: 17 potencialnih GS

organizmov

TrditevPrav. odg. Da Ne Ne vem/

prazno

Geni iz bakterij, ki jih použijemo z jogurtom, se lahko vgradijo v celice človeškega organizma.

Ne 8448.6%

105.8%

7945.7%

Spol otroka je odvisen od moških spolnih celic. Da 128

74.0%25

14.5%20

11.6%

Deoksiribonukleinska kislina (DNA) je prisotna le v gensko spremenjenih organizmih.

Ne 12169.9%

31.7%

4928.3%

Maček lahko oplodi zajkljo, mladiči pa imajo nato manjša ušesa.

Ne 11868.2%

63.5%

4928.3%

Razmerje med znanjem, stališči/ mnenji in sprejemljivostjo GSO

ŠORGO, Andrej, AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana. The relationship among knowledge of, attitudes toward and acceptance of genetically modified organisms (GMOs) among Slovenian teachers. Electron. J. Biotechnol., oct. 2009, vol. 12, no. 3, str. 1-13. http://dx.doi.org/10.2225/vol12-issue4-fulltext-1, doi: 10.2225/vol12-issue4-fulltext-1. [COBISS.SI-ID 17230088],

Znanje

SprejemljivostStališča

2008: Kaj pa študenti – bodoči profesorji biologije, gospodinjstva ter razrednega pouka? (N = 565; UM, UL,

UP)

ŠORGO, Andrej, AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana. Knowlege of, attitudes toward, and acceptance of genetically modified organisms among prospective teachers of biology, home economics, and grade school in Slovenia. Biochemistry and molecular biology education. [Print ed.], 2010, vol. 38, no. 3, str. 141-150. http://dx.doi.org/10.1002/bmb.20377, doi: 10.1002/bmb.20377. [COBISS.SI-ID 17617416],

Ali so vsi GSO enako sprejemljivi?

ŠORGO, Andrej, AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana. Knowlege of, attitudes toward, and acceptance of genetically modified organisms among prospective teachers of biology, home economics, and grade school in Slovenia. Biochemistry and molecular biology education. [Print ed.], 2010, vol. 38, no. 3, str. 141-150. http://dx.doi.org/10.1002/bmb.20377, doi: 10.1002/bmb.20377. [COBISS.SI-ID 17617416],

Sklepi prvega sklopa raziskav

• Znanje o GSO je katastrofalno slabo - le na 13 vprašanj je pravilno odgovorilo več kakor polovica učiteljev. .

• Prevladujejo odklonilna mnenja• GSO ne moremo obravnavati kot enotne skupine

temveč vsak tip organizma ali njegove aplikacije posebej (najbolj sprejemljive rastline, najmanj živali).

• Med znanjem in sprejemljivostjo je le šibka povezava.• Med znanjem in mnenji je le šibka povezava.• Obstaja močna povezava med mnenji in

sprejemljivostjo.

2. Sklop: Kaj pa čustva?

• Leto 2009• 564 vprašalnikov: 341 (60.5%) srednja šola;

223 (39.5%) študentov.• 10 osnovnih čustev (Izard)

ŠORGO, Andrej, AMBROŽIČ-DOLINŠEK, Jana, TOMAŽIČ, Iztok, JANŽEKOVIČ, Franc. Emotions expressed toward genetically modified organisms among secondary school students and pre-service teachers. J. Balt. sci. educ., 2011, vol. 10, no. 1, str. 53-64. [COBISS.SI-ID 18312456],

Použili bi gensko spremenjena živila živalskega izvora Vrednosti

1 Strah 1 2 3 4 52 Jeza 1 2 3 4 53 Veselje 1 2 3 4 54 Gnus 1 2 3 4 55 Žalost 1 2 3 4 56 Sram 1 2 3 4 57 Prezir 1 2 3 4 58 Krivda 1 2 3 4 59 Presenečenje 1 2 3 4 510 Zanimanje 1 2 3 4 511 1 2 3 4 512 1 2 3 4 5

V1 Nevede ste zaužili obrok v katerem so bila živila pridobljena iz gensko spremenjenih živali (npr. iz lososa, z genom za hitro rast ali prašiča, z genom, ki v mesu spremeni razmerje nasičenih in nenasičenih maščob). Prosimo vas, da jakost odziva, ki bi ga sprožilo vedenje o tem, izrazite z obkrožitvijo ustreznih vrednosti v tabeli.Vrednosti so: 0 – 5. 0 = se ne morem opredeliti; 1= ni odziva; 5= najmočnejši odziv.

No. Item Fear Anger Joy Disgust Sadness Shame Contempt Guilt Surprise Interest

strah jeza veselje gnus žalost sram prezir krivda presenečenje

zanimanje

Použili bi GS živila živalskega izvora 2.53 2.58 1.27 2.56 2.09 1.46 1.98 1.74 2.90 2.53

Použili bi GS živila rastlinskega izvora 2.11 2.09 1.31 2.02 1.68 1.35 1.78 1.57 2.62 2.46

Sobivanje z GS živalmi 1.85 1.96 2.35 1.68 1.87 1.34 1.56 1.53 3.56 3.49

GS rastline, ki bi rastle v vaši neposredni bližini 1.84 2.03 1.28 1.67 1.63 1.33 1.70 1.29 2.64 2.64

Organ pridobljen iz GS živali. 3.87 2.28 1.97 2.65 2.41 2.00 1.86 1.86 3.44 3.17

Zdravila iz GS kvasovk 2.66 2.21 1.35 2.15 1.72 1.45 1.72 1.46 2.82 2.65

GSi mikroorganizmi v proizvodnji kemijskih substanc

2.01 1.86 1.29 1.57 1.59 1.35 1.58 1.32 2.63 2.56

GS organizmi v proizvodnji biogoriv 1.54 1.50 2.21 1.32 1.38 1.20 1.37 1.21 2.95 3.07

Gensko zdravljenje 3.62 1.70 2.98 1.54 1.98 1.34 1.32 1.65 3.44 3.95

Stik z snovjo pridobljeno iz GS rastline 1.61 1.52 2.49 1.50 1.37 1.30 1.37 1.35 3.10 3.09

Srednje vrednosti čustvenega odziva

Detrended Correspondence Analysis (DCA)

-1.5 2.5

-2.0

3.0

Fear

Anger

Joy

Disgust

Sadness

Shame

Contempt

Guilt

Surprise

Interest

Figure 1. Detrended correspondence diagram displaying relationship between emotions according to GMOs. Axes I (69.0%, horizontal) and II (19.1%, vertical) 88.1% of variance explained together.

Sklepi 2. sklopa

• GSO s stališča čustvenega odziva ne moremo jemati kot enotno skupino, temveč moramo obravnavati vsak primer posebej.

• Le zanimanje in presenečenje sta čustvi, ki sta bili sproženi v vseh navedenih primerih.

• “Klasična čustva” povezana z GSO (strah, gnus) niso izražena v vseh primerih rabe GSO.

3. sklop (2010): Povezava med inteligenco, čustvi in sprejemljivostjo

• N = 123 študentov psihologije (N = 65; 52.8%) and bodočih učteljev (N = 58; 47.2%). 52 (42.3%) žensk in 71 moških (57.7%).

• ŠORGO, Andrej, JAUŠOVEC, Norbert, JAUŠOVEC, Ksenija, PUHEK, Miro. The influence of intelligence and emotions on the acceptability of genetically modified organisms. Electron. J. Biotechnol., 2012, vol. 15, no. 1, str. 1-11, doi: 10.2225/vol15-issue1-fulltext-1.

Ni splošno sprejete definicije inteligence

• Sposobnost za razreševanje novih problemov.

• V raziskavo vključeni: splošna (IQ), verbalna (VIQ) in procesna (performance) (PIQ) inteligenca.

Razlike med moškimi in ženskami v čustvenem odzivu

Emotions Spol AR. Sr. SD F sigstrah M 24.51 6.639

17.022 .000F 19.56 6.479zanimanje M 30.73 7.675

10.033 .002F 35.37 8.455žalost M 17.51 7.169

6.232 .014F 14.40 6.285jeza M 20.11 7.494

5.813 .017F 16.77 7.737veselje M 17.46 5.752

5.817 .017F 19.92 5.346gnus M 18.06 6.443

5.325 .023F 15.31 6.638prezir M 16.82 6.848

2.786 .098F 14.71 6.997presenečenje M 30.25 7.677

1.016 .315F 31.75 8.722krivda M 14.21 6.033

.708 .402F 13.33 5.353sram M 13.41 4.713

.009 .926F 13.50 6.214Sum-Tot-(Abs) M 203.07 42.952

1.020 .315F 194.62 49.602

Korelacije med IQ,VIQ, PIQ , izraženimi čustvi in sprejemljivostjo med ženskami (N = 52).

IQ VIQ PIQ Čustva

Čustva -.352* -.315* -.261

Sprejemljivost -.165 -.220 -.056 .261

*. Correlation is significant at the 0.05 level (2-tailed).

Korelacije med IQ,VIQ, PIQ , posamičnimi čustvi in sprejemljivostjo GSO (ženske N = 52).

IQ VIQ PIQ sprejemljivost

Strah -.280* -.294* -.121 .432**

Jeza -.261 -.272 -.146 .466**

Veselje -.244 -.084 -.290* -.142

Gnus -.333* -.274* -.266 .391**

Žalost -.239 -.251 -.155 .223

Sram -.391** -.283* -.349* .156

Prezir -.288* -.255 -.229 .348*

Krivda -.363** -.363** -.325* .195

Presenečenje -.213 -.239 -.108 -.002

Zanimanje -.042 -.025 -.036 -.137

*. Correlation is significant at the 0.05 level (2-tailed).**. Correlation is significant at the 0.01 level (2-tailed).

Ugotovitve 3. sklopa

• Zanimanje in presenečenje sta najmočnejša odziva na GSO (v pozitivni in negativni smeri)

• Jeza, strah, gnus in prezir so čustva ki najbolje razložijo odklanjanje GSO.

• Ženske z višjo inteligenco bolje sprejemajo GSO.• Verjetni razlog za višjo stopnjo sprejemljivosti

med ženskami je višja stopnja strateške čustvene inteligence (sposobnost razumeti in upravljati s čustvi).

Pogled v prihodnost

• Načrtujemo raziskavo, ki bo vključevala več vrst inteligence (IQ, PIQ, EQ) v povezavi s čustvi, mnenji, znanjem ter socio-ekonomskim statusom.

• Vključitev še drugih družbeno-znanstvenih tem in tehnologij v raziskave.

Prihodnost ni odvisna le od količine znanja in sposobnosti, da ga uporabimo, temveč predvsem od sposobnosti, da se znebimo

predsodkov.

Kaj pa možgani?

• Naši možgani niso namenjeni iskanju resnice . . .

• Trudimo se najti in izbrati informacije, ki potrjujejo naša mnenja in predsodke.

• Haidt Jonathan (2007). The new synthesis in moral psychology . SCIENCE, 316, 5827,998-1002. DOI: 10.1126/science.1137651. 2007

SKLEPI

Če želimo, da v šolah smiselno poučujemo, o družbeno-znanstvenih temah ter na osnovi kritičnega razmišljanja, to ne more potekati brez vključevanja vrednot in čustev, ki jih sooblikujejo.

Model izobraževanje za modrost (Sternberg 2001)

Sternberg RJ, Why schools should teach for wisdom: the balance theory of wisdom in educational settings . EDUCATIONAL PSYCHOLOGIST Volume: 36 Issue: 4 Pages: 227-245 DOI: 10.1207/S15326985EP3604_2 , 2001

Splošno dobro

Teksplicitno in tiho znanje/ praktična inteligenca

Presoja odgovorov v odvisnosti od konteksta

Adaptacija

Spreminjanje Selekcija

Kratkoročna in dolgoročna presoja interesov

V odnosu do drugih

intrapersonalno

VREDNOTE

Dobro

Kdaj bomo sprejeli gensko spreminjanje organizmov?