Vzpostavljanje odličnosti na univerzah za študente invalide (00.00) Alan Hurst upokojen profesor, Oddelek za pedagogiko Univerza v Osrednjem Lancashireu Preston Anglija Načrt predstavitve • Uvodna razlaga • Pristop treh E-jev – entry (vpis) / experience (odličnost) / exit (zaključek) • Nekaj vprašanj – trije D-ji – discrimination (diskriminacija) / disclosure

(razkritje) / dyslexia (disleksija) • Zaključne misli – kje smo zdaj in kje želimo biti?

Uvodna razlaga (04.40) • Pomen “dostopnosti” – ne le okolje prijazno do uporabnikov invalidskih

vozičkov • Pomembnost dostopa do učenja • Temelji na katerih je zasnovana odličnost – dva ključna načela • Nekaj misli o rabi jezika • Pravni položaj

Dve ključni načeli, ki vplivata na spremembe (7.40) • Premik iz individualnega / medicinskega / deficitarnega modela invalidnosti k

socialnemu / izobraževalnemu / političnemu modelu • Načela neodvisnega življenja še posebej pravica do izbire in pravica

sprejemanja odločitev o lastnem življenju MEDICINSKI IN SOCIALNI MODELI INVALIDNOSTI (9.10) Iz dela M. Oliverja »The Politics of Disablement« (Macmillan 1990). Tabela 1: Vprašanja iz uradnega popisa – OPCS 1986 1. Ali mi lahko poveste, kaj je narobe z vami? 2. Kakšna težave vam povzročajo problemi pri držanju, prijemanju in

obračanju stvari?

3. Ali so vaše težave pri razumevanju drugih večinoma posledica težav

s sluhom? 4. Ali imate brazgotino, madež ali deformacijo, ki omejuje vaše

vsakodnevne aktivnosti? 5. Ali ste zaradi dolgotrajne bolezni ali invalidnosti obiskovali posebno

šolo? 6. Ali vaša zdravstvena težava / invalidnost pomeni, da morate živeti s

sorodniki ali kom drugim, ki lahko pomaga pri skrbi za vas? 7. Ali ste se preselili sem zaradi vaše zdravstvene težave /

invalidnosti? 8. Kako težko se vam je samostojno sprehajati po bližnji okolici? 9. Ali vam vaša zdravstvena težava / invalidnost preprečuje, da bi odšli

ven tako pogosto kot si želite? 10. Ali vam vaša zdravstvena težava / invalidnost otežuje prevoz z

avtobusom? 11. Ali vaša zdravstvena težava / invalidnost trenutno na kakršenkoli

način vpliva na vaše delo? Tabela 2: Alternative zgornjim vprašanjem ob uporabi socialnega modela (11.15) 1. Ali mi lahko poveste, kaj je narobe z družbo? 2. Katere pomanjkljivosti pri oblikovanju vsakodnevnih predmetov kot

so kozarci za vlaganje, steklenice in konzerve, vam povzročajo težave pri držanju, prijemanju ali obračanju?

3. Ali so vaše težave pri razumevanju drugih večinoma posledica

nesposobnosti drugih, da bi ustrezno komunicirali z vami?

4. Ali reakcije drugih ljudi na brazgotino, madež ali deformacijo, ki bi jo morda imeli, omejujejo vaše vsakodnevne aktivnosti?

5. Ali ste obiskovali posebno šolo zaradi izobraževalne politike v vaši

državi, ki je ljudi z vam podobnimi zdravstvenimi težavami ali invalidnostjo pošiljala v take šole?

6. Ali so lokalne službe tako nezadostne, da mora za ustrezno raven

pomoči skrbeti sorodnik ali kdo drug? 7. Katere stanovanjske pomanjkljivosti so povzročile, da ste se preselili

sem? 8. Katere okoljske omejitve vam otežujejo, da bi se prosto sprehajali po

neposredni soseščini? 9. Ali obstajajo transportne ali finančne težave, ki vam onemogočajo

tako pogoste izhode, kot bi si jih želeli? 10. Ali imate zaradi neprimerno načrtovanih avtobusov zaradi vaših

zdravstvenih težav / invalidnosti težave pri uporabi le-teh? 11. Ali imate težave na delovnem mestu zaradi fizičnega okolja in / ali

odnosa drugih? Jezik in terminologija (15.20) Socialni model se odraža v uporabi primernega jezika in terminologije hkrati pa se jezik in termini spreminjajo, zato je pomembno, da ste obveščeni o najnovejših in najbolj sprejemljivih izrazih, ki jih odobravajo invalidi sami. Npr. “težave pri učenju” ali “razlike pri učenju” (“learning difficulty” v “learning difference”) Trenutno pravno stanje v Veliki Britaniji (17.25) • Zakon o diskriminaciji na podlagi invalidnosti 1995

• definira “invalidnost” • Definira “diskriminacijo” • Zahteva “primerne prilagoditve”

• Zahteva vnaprejšnjo pripravo (anticipatory actions) • Zakon o posebnih izobraževalnih potrebah in invalidnosti 2001 • Zakon o diskriminaciji na podlagi invalidnosti 2005

ŠTUDENTI INVALIDI V VISOKEM ŠOLSTVU – PREVERITE SVOJE ZNANJE (30.00) Spodaj je nekaj trditev o vidikih življenja študentov invalidov. Preberite vsako izjavo in se odločite ali se z njo strinjate ali ne. K izjavi dopišite DRŽI ali NE DRŽI. 1. Pri vpisu na fakulteto študentu ni potrebno razkriti, da je invalid. 2. Druge študente je treba informirati o tvoji invalidnosti. 3. Invalid se lahko vpiše na katerikoli študijski program. 4. Univerzalno oblikovanje študijskih programov (universal course

design) lahko zadosti akademskim potrebam vseh študentov. 5. Študenti z disleksijo so invalidi. 6. Posebni pripomočki in dodatna podpora so vedno dragi. 7. Študentom invalidom se omogočijo daljši roki za oddajo nalog in

drugih izdelkov. 8. Študentom invalidom je treba omogočiti nadaljevanje študija ne glede

na njihove akademske dosežke in trud. 9. Vsi študenti z disleksijo potrebujejo dodaten čas pri opravljanju

izpitov. (PROSTOR ZA VAŠO TRDITEV) DRŽI ALI NE DRŽI – PREDLAGANI ODGOVORI (31.30)

1. DRŽI – odločitev ali bo študent razkril svojo invalidnost ali ne je prepuščena njemu samemu. Kljub prijaznejšemu okolju in spodbujanju študentov, da izrazijo svoje potrebe, so nekateri invalidi še vedno zadržani pri razkrivanju svoje invalidnosti takoj ob vpisu.

2. NE DRŽI – če posameznik želi, da drugi vedo za njegovo invalidnost,

jim bo te informacije ponudil sam ali pa prosil koga od zaposlenih, da mu pri tem pomaga. Vendar v primeru, da študent doživi epileptični napad, potem se njegova invalidnost nenadoma sama razkrije vsem prisotnim.

3. NE DRŽI - nihče nima pravice do avtomatičnega vpisa. Vpisni tutorji

so tisti, ki sprejmejo odločitev. Vendar mora biti njihova odločitev jasna in transparentna, saj v nasprotnem primeru tvegajo obtožbe o diskriminatorni obravnavi.

4. NE DRŽI – to lahko veliko pripomore k uspešnemu vključevanju študentov invalidov, je kljub temu potrebno zagotoviti ustrezno financirano službo za podporo s primerno usposobljenimi strokovnjaki.

5. DRŽI – za namene financiranja in zagotavljanja primerne podpore se

v nekaterih državah disleksijo smatra kot invalidnost, čeprav posamezniki z disleksijo sami sebe ne vidijo ali smatrajo za invalide.

6. NE DRŽI – Posebni pripomočki so v večini primerov cenovno zelo

učinkoviti (cost-effective) in nudijo nove možnosti uporabe obstoječih virov.

7. NE DRŽI – študenti invalidi ne želijo, da se jih obravnava drugače kot

ostale študente kadar in kjer je to možno. Včasih invalidnost posameznik u povzroča dodatne težave, zaradi katerih v predpisanem roku ne more opraviti vseh obveznosti, vendar je treba takšne primere obravnavati individualno, ne pa, da spregled obveznosti postane norma.

8. NE DRŽI – študentom invalidom je treba zagotoviti primerno

obravnavo in podporo upoštevajoč njihove sposobnosti in cilje. 9. NE DRŽI – študenti z disleksijo imajo poročilo šolskega psihologa kjer

je ponavadi zapisano (običajno v odstotkih ure) koliko podaljšanega časa potrebujejo. Če bi vsem nudili enak podaljšan čas, bi bilo to za nekatere še vedno premalo, drugi pa bi bili v prednosti.

10. (PROSTOR ZA RAZLAGO VAŠE TRDITVE) ŠTUDIJSKE VEŠČINE IN POTREBE PO PRILAGODITVAH (43.50) 1. Zapisovanje 2. Branje 3. Veščine tipkanja in uporabe tipkovnice 4. Pisanje seminarskih in drugih del (črkovanje / slovnica / uporaba

ločil) 5. Načrtovanje in strukturiranje pisnih nalog 6. Upravljanje s časom in organizacija dela 7. Uporaba IKT 8. Uporaba knjižnic in drugih gradiv 9. Delo v manjših skupinah (seminarji / timsko delo) 10. Ustne predstavitve (individualne / skupinske) 11. Soočanje s fizičnim / grajenim okoljem 12. Opravljanje praktičnih nalog 13. Opravljanje prakse / terenskega dela / študija v tujini 14. Izpolnjevanje ključnih zahtev (zahteve strokovnih teles in

pridobivanje licenc za delo) 15. Formalne metode akademskega preverjanja in ocenjevanja znanja

RAZMIŠLJANJE O OVIRAH S KATERIMI SE LAHKO PRI UPORABI KNJIŽNIC SOOČIJO INVALIDI (57.20) Uporaba knjižnice vključuje sledeče faze: 1. Vstop v stavbo 2. Iskanje dostopnega katalognega terminala za iskanje gradiva 3. Lociranje knjižničnih polic, kjer se gradivo nahaja 4. Iskanje gradiva na polici in jemanje gradiva s polic 5. Prenos gradiv do pulta za izposojo 6. Izhod iz knjižnice Za sledeče invalidnosti: A. slepi ali slabovidni B. gluhi ali naglušni C. gibalno ovirani D. specifične učne težave (npr. disleksija) iz vidika uporabnika razmislite o vsaki posamezni fazi uporabe knjižnice: 1. naštejte čim več ovir, za katere menite, da vplivajo na to, ali lahko

posameznik opravi nalogo v posamezni fazi, 2. za vsako oviro, ki ste jo našteli, razmislite, kaj lahko storite in kakšne

prilagoditve lahko uvedete, da bi izboljšali situacijo za invalidne študente.

Vstop v visoko šolstvo (1.01.00)

• Možnost izbire • Kritje stroškov • Zagotavljanje informacij • Postopki prehodov • Identificiranje in zagotavljanje študentovih pravic do uporabe podporne

tehnologije in / ali osebne asistence Kritje stroškov – Dodatek za študente invalide Trije deli: Številke za leto 2009-10 (v primernih deležih so na voljo tudi izrednim študentom)

• Splošni dodatek – največ 1.800 € na letnik študija • Dodatek za pripomočke – največ 5.500 € enkrat za čas študija • Nemedicinska pomoč (npr. tolmač znakovnega jezika) – največ 22.000 € na

letnik študija Zneski se letno spreminjajo glede na inflacijo Kakšni so stroški? – Nekaj primerov iz Univerze v Centralnem Lancashiru za leto 2009-10 (1.04.20) • Tolmač znakovnega jezika z licenco –52 €/uro • Izučen zapisnikar – 35 €/uro • Bralci, pomočniki v knjižnici – 24 €/uro • Specialist tutor za disleksijo - 56 €/uro • Zapisnikar na izpitih – 35 €/uro

Vpis na univerzo – Pomembnost informacij (1.10.00)1.09.30 • Izčrpnost informacij pred samim vpisom • Točnost in iskrenost informacij • Informacije na voljo v različnih formatih • Uporabljene podobe invalidov • Jezik in vsebina informacij • Spletna stran in internet

Izkušnje na univerzi 1 – Struktura študijskega programa • Zahteve glede prisotnosti • Terensko delo, študijski obiski, praksa doma in v tujini • Laboratoriji, delavnice, studii

• Posebni pripomočki in tehnična oprema • Ključne zahteve in elementi predmeta oz. programa o katerih se ne da

pogajati ZAGOTAVLJANJE PODPORE ŠTUDENTOM INVALIDOM V VISOKEM ŠOLSTVU: (1.17.30) IMRAN Imran je gluh od rojstva. Uporablja Britanski znakovni jezik. Živi v severnem predelu Londona, pri starših, ki ga zelo podpirajo. Izobraževal se je v redni šoli in bil deležen odlične podpore s strani enote za gluhe in naglušne, ki je bila pripadala njegovi osnovni in srednji šoli. Trenutno se izobražuje po programu Učni načrt 2000 in namerava opravljati zaključne izpite iz računalništva, matematike in fizike. Rad bi se vpisal na univerzo, čeprav njegovi učitelji dvomijo, da je študij zanj primeren. Rad bi študiral fiziko. Po diplomi bi Imran rad 'delal z ljudmi' vendar njegove predstave o nadaljnji karieri trenutno niso povsem jasne. JENNY Jenny je popolnoma slepa od rojstva. Šolala se je tako na posebni šoli, kot redni šoli. Izpite za zaključek srednje šole se je odločila opravljati na srednji šoli blizu doma v Mislands. Uspešno, z visokimi ocenami, je opravila izpit iz Angleške literature, francoščine in zgodovine. Odločila se je, da si bo pred študijem vzela leto odmora. Ni ji uspelo najti zadovoljujoče zaposlitve. V tem času pa je dobila psa vodiča, ki ji je v veliko pomoč pri mobilnosti. Sedaj se je odločila, da se bo vpisala na študij. Izbrala si je vzporeden študij francoščine in zgodovine. Po diplomi si želi delati kot prevajalka. KAREN

Po resni poškodbi v otroštvu ima Karen zelo omejeno gibljivost rok in prstov, vendar dovolj, da lahko samostojno upravlja svoj električni voziček. Po nesreči se je izobraževala na posebni šoli, ki je bila precej oddaljena od njenega doma, zato je tam tudi bivala. Zaradi svoje invalidnosti potrebuje precej pomoči pri vsakodnevnih aktivnostih. Trenutno se pripravlja na izpite iz predmetov družboslovnih smeri. Predvideva se, da bo vse izpite opravila z visokimi ocenami. Karen bi se rada vpisala na vzporedni študij zgodovine in še enega družboslovnega predmeta. Zbrala je podrobne informacije o številnih študijskih programih in ugotovila, da nekateri vključujejo precejšnja obdobja dela izven fakultete in praktičnega usposabljanja, ki poteka precej stran od univerze. Glede možne kariere še ni povsem odločena, omenila pa je poučevanje na šoli. LEN Len je star trideset let. Odkar je pri šestnajstih letih zaključil šolo, je opravljal različna dela, saj je njegova družinska situacija zahtevala, da si najde plačano delo. Zanima ga področje inženirstva. Vidik študija, ki se mu zdi še posebej zanimiv je hkratno delo v industriji, že v času študija. Na njegovo izbiro študija so vplivale težave, ki jih je imel v osnovni in srednji šoli. Dobro je obvladal različna praktična dela, imel pa je velike težave s pisnimi izdelki. Njegovi učitelji so še posebej kritizirali njegovo črkovanje. Len si zelo želi izbrati študij, pri katerem bi se lahko tem težavam izognil ali pa jih vsaj občutno zmanjšal. IMRAN (1.21.15) 1. Gluh od rojstva – sam najbolje pozna svoje potrebe? 2. Šolanje v redni šoli, a z dovolj kakovostno podporo.

3. Živi doma. 4. Akademski dosežki in pričakovanja učiteljev. 5. Dostopnost informacij o programih / univerzah / specialistični

podpori. 6. Ozaveščanje osebja in kolegov študentov. 7. Ocena potreb/dostopa do učnega načrta - tolmači, zapisovalci. 8. Značilnosti programa – delavnice, praktični pouk – zdravje in

varnost? 9. Osebni načrt izhoda v sili. 10. Narava učnega načrta v fiziki – pomen obravnavanja zvoka? 11. Ocenjevanja in izpiti. 12. Stiki s profesionalnimi telesi, npr. za priznanje statusa profesorja

fizike? 13. Bivanjski pogoji – dostop do besedilnih telefonov/alarmov. 14. Družabno življenje. 15. Karierni nasveti. 16. Finančna podpora med študijem. JENNY 1. Slepa od rojstva - ali sama najbolje pozna svoje potrebe? 2. Šolanje v redni šoli.

3. Živi doma. 4. Visoke ocene pri maturi. 5. Delovne / življenjske izkušnje pred vpisom. 6. Dostopnost informacij o programih / univerzah / specialistični

podpori v dostopne/zaželenem formatu. 7. Ozaveščenost osebja in kolegov študentov. 8. Ocena potreb – nudenje podporne tehnologije. 9. Osebni načrt izhoda v sili. 10. Usposabljanje za delo z novo opremo / vzdrževanje opreme. 11. Dostopnost učnih materialov – tisk v brajici / zvočni posnetki. 12. Ocenjevanja in izpiti – pretvorba brajice v običajen tisk? Preverjanje

izpitnih pol v brajici? 13. Značilnosti študijskega programa – študij Francoščine in namestitev

v tujini. 14. Življenjski pogoji – ustrezanje Jennyjim potrebam in dodatno

potrebam njenega psa vodiča. 15. Družabno življenje. 16. Karierni nasveti. 17. Finančna podpora med študijem. KAREN 1. Invalidnost je posledica nesreče.

2. Izobraževanje je potekalo v posebni šoli. 3. Ne živi pri starših. 4. Dostopnost informacij o programih / univerzah / specialistični

podpori. 5. Ozaveščanje osebja in kolegov študentov. 6. Naravne danosti v okolici univerze – hribovito? Močno narazen? 7. Načrtovanje urnika – prehajanje med stavbami? 8. Fizični dostop do VSEH lokacij. 9. Osebni načrt izhoda v sili. 10. Ocena glede potrebne podporne tehnologije. 11. Usposabljanje za delo s podporno opremo / vzdrževanje opreme. 12. Značilnosti študija – opravljanje prakse. 13. Ocenjevanja in izpiti. 14. Dostopnost ustrezno opremljenih bivalnih prostorov. 15. Zagotavljanje potrebne osebne asistence. 16. Družabno življenje. 17. Karierni nasveti – predvsem glede poučenja na šoli 18. Finančna podpora med tečajem. LEN 1. Zrel študent.

2. Opaznost/neopaznost njegove invalidnosti / težav pri učenju. 3. Razlogi za izbiro tečaja. 4. Značilnosti učne težave. 5. Diagnostična ocena. 6. Priporočila za tehnične pripomočke / podporo. 7. Usposabljanje za delo s podporno tehnologijo / vzdrževanje opreme. 8. Ozaveščenost osebja in kolegov študentov. 9. Opravljanje študijske prakse. 10. Ocena akademskih sposobnosti in primernih prilagoditev. 11. Družabno življenje. 12. Karierni nasveti. 13. Finančna podpora med študijem. KAJ JE “DISLEKSIJA”? (1.31.20) Povzeto po Britanski zvezi za disleksijo 2004 Beseda disleksija prihaja iz grščine in pomeni ‘težave z besedami’. Gre za drugačno delovanje možganov v predelu, ki je zadolžen za jezik. Vpliva na veščine, ki so potrebne za učenje branja, pisanja in črkovanja. Slike delovanja možganov so pokazale, da ljudje z disleksijo drugače procesirajo informacije. Ljudje vseh starosti, ki majo disleksijo, se lahko učinkovito učijo, vendar potrebujejo drugačen pristop. Disleksija je mešanica težav in močnih področij, ki ljudi pogosto zmede. Razlikuje se od osebe do osebe in po izrazitosti težav. Ljudje z disleksijo imajo določene talente kakor tudi tipične nize težav.

Povzeto po Neanon (2002) Beseda disleksija prihaja iz grške besede dys kar pomeni težave in lexis kar pomeni jezik. Disleksija je drugačen način učenja, ki se nanaša na načine procesiranja jezika. Svoje razmišljanje o tem, da vidimo disleksijo kot motnjo in primanjkljaj v učenju, moramo spremeniti v razmišljanje, da je disleksija drugačen način učenja. DISLEKSIJA TER STRATEGIJE UČENJA IN POUČEVANJA: PREDAVANJA (1.32.30) (prilagojeno iz gradiv, ki so jih pripravili zaposleni na Leeds Metropolitan University) 1. Na začetku predavanja jasno poudarite zgradbo in cilje predavanja 2. Razložite nove izraze in pojme 3. Izdelajte slovar kratic, strokovnih izrazov, itd. 4. Predavanje razdelite na jasne in razpoznavne dele 5. Dajte navodila za vsako nalogo posebej, ne vse naenkrat 6. Že pred začetkom predavanja zagotovite dostop do pisnega gradiva 7. Uporabljajte raznovrstne pristope poučevanja tako, da uporabite

različne vire, npr. slike, stripe, risbe, video posnetke, itd. 8. Dovolite študentom, da uporabljajo različne pripomočke, npr.

diktafon 9. Ob koncu predavanja se še enkrat vrnite na cilje predavanja 10. Če uporabljate belo tablo, ne uporabljajte črnih, rumenih ali oranžnih

pisal in pišite s pokončno tiskano pisavo

11. Če uporabljate prosojnice ali projekcijo, naj bodo te brez vzorcev ali slik v ozadju, besedilo pa dovolj kontrastno

12. Poudarke raje označite z odebeljeno pisavo kot s podčrtano ali

ležečo 13. Prosojnica naj vsebuje največ šest vrstic besedila 14. Bodite pozorni na uporabo barvnih kombinacij pri porabi drugih

grafičnih gradiv DISLEKSIJA TER STRATEGIJE UČENJA IN POUČEVANJA: UPORABA VIZUALNIH IN TISKANIH GRADIV (1.34.00) (prilagojeno iz gradiv, ki so jih pripravili zaposleni na Leeds Metropolitan University) 1. Pri delu v večjih skupinah uporabljajte vsaj 24 točkovno velikost

pisave, in najmanj 14 točkovno za vse druge situacije 2. Uporabljajte Sans serifne pisave kost so Arial 3. Uporabljajte malo in veliko tiskane črke 4. Za poudarjanje uporabite krepko pisavo namesto ležeče ali

podčrtane 5. Uporabljajte številčne ali točkovne sezname namesto strnjenega

besedila 6. Na prosojnico ne dajte več kot šest vrstic 7. Uporabljajte levo, ne obojestransko poravnavo 8. Uporabljajte večje razmike med vrsticami, stavki in odstavki 9. V diagramih in grafičnih prikazih uporabljajte dobre barve kontraste 10. Uporabite postavitev in stile prosojnic, ki so dobro strukturirani in

jasno razumljivi

Izkušnje na univerzi 2 – Življenje v predavalnici (1.36.20) • Ovire, ki izhajajo iz narave predmeta • Ovire, ki nastanejo na podlagi izbire metod poučevanja in učenja • Ovire, ki nastanejo nenamerno • Učenje v velikih skupinah • Učenje v malih skupinah

Izkušnje na univerzi 3 – Ocenjevanje znanja (1.40.00) • Možnosti za usklajevanje in fleksibilnost • Zgodnje in jasne informacije glede zahtev predmeta • Zgodnje in jasne informacije o kriterijih ocenjevanja • Zgodnje in jasne informacije o deležih pri končni oceni • Premislek o fizičnih zahtevah in ovirah v okolju • Prilagoditve in alternativne oblike ocenjevanja • Dogovor o odgovornostih vseh vpletenih

METODE OCENJEVANJA 1.43.10 1. Analitične vaje 2. Poročila 3. Računalniška testiranja 4. Nenehno ocenjevanje 5. Testi znanja s pogovori 6. Zapisniški dnevniki/učni zapiski 7. Kritična poročila 8. Vaje za razumevanje podatkov 9. Testi načrtovanja 10. Disertacije 11. Analize dokumentov 12. Elektronske predstavitve 13. Eseji 14. Ocenjevanja (vidna)* 15. Ocenjevanja (ob odprti knjigi)* 16. Ocenjevanja (samostojna)* 17. Ocenjevanja (nevidna)* 18. Razstave in posterji 19. Podrobnejše raziskave (npr. statistične) 20. Terenska poročila

21. Iskanje primarnih virov 22. Geološko kartiranje 23. Testi "v razredu" in testi modulov 24. Pripravniški zapiski 25. Laboratorijski rezultati 26. Laboratorijski testi in praktični testi 27. Testi z več odgovori 28. Spletno ocenjevanje 29. Ustni izpiti 30. Poročila o praksi 31. Samoocenjevanje in vrstniško ocenjevanje 32. Osebni raziskovalni projekti 33. Arhiv del in knjige skic 34. Problemsko učenje 35. Projekti (samostojni ali skupinski) 36. Poročila o vajah 37. Letna poročila 38. Simulacijske vaje 39. Diapozitivi in slike 40. Študentske predstavitve / diskusije 41. Sinoptična ocenjevanja 42. Poročila o uporabi 43. Video/DVD formati 44. Ustna "viva voce" ocenjevanja 45. Delovni zvezki * metode označene z zvezdico imajo lahko težko spremenljiv časovni okvir PROJEKT “TEACHABILITY” NA ŠKOTSKEM (1.45.00) Visokošolski učitelji na fakultetah, oddelkih in smereh na visokošolskih ustanovah na Škotskem so se lotili petih nalog iz katerih je nastalo pisno poročilo: 1. ali in kako so predmeti oz. študijski program za katere so odgovorni oz. pri katerih

sodelujejo, dostopni študentom z različnimi invalidnostmi (okvare vida, sluha, gibalna oviranost, intelektualne motnje, itd.)

2. ali obstajajo ovire, ki študentom z različnimi invalidnostmi preprečujejo

vključevanje in sodelovanje pri predmetu in katere so te

3. podajte predloge za odpravo teh ovir 4. kaj je potrebno storiti, da bi se rešitve za odpravo ovir, ki ste jih

predlagali implementirale v praksi 5. predlagajte načine kako bi odprto in iskreno predstavili možnosti in

izzive, ki jih prinaša izbran študijski predmet ali program Izkušnje iz Škotske kažejo, da osebje velikokrat na začetku naloge potrebuje pomoč. V tem primeru je ključno vprašanje na katerega je treba najprej odgovoriti: Katere so osnovne zahteve / veščine, ki jih morajo izpolniti vsi študenti, če želijo uspešno opraviti izbran predmet ali študijsko smer? Izkušnje na univerzi 4 – Življenje zunaj predavalnice • Nastanitev • Osebna asistenca • Družabno življenje

Končanje študija • Možnost kariernega svetovanja • Nadaljevanje študija na višji stopnji • Zaposlitev • Dajanje povratnih informacij s strani študentov invalidov o njihovih izkušnjah

na univerzi Trije “D-ji” • Diskriminacija (Discrimination) – pravni položaj • Razkrivanje invalidnosti (Disclosure) – kdo komu kaj pove, kdaj, v katerih

primerih in kakšen vpliv ima to za študenta ali univerzo? • Disleksija (Dyslexia) – največja težava za učno osebje

Pomembne zadeve za univerze

• Pridobivanje sredstev za zagotavljanje kakovostnih storitev – nekaj sredstev iz

centraliziranega sklada glede na število študentov, ki prejemajo Dodatek za invalidnost

• Vzpostavljanje služb za študente invalide – in potreba po definiranju vlog in odgovornosti specializiranih služb in ostalih zaposlenih, še posebej v resnično inkluzivnih visokošolskih institucijah

• Izobraževanje osebje, še posebej visokošolskih učiteljev – v Veliki Britaniji smo dosegli napredek na podlagi večjega števila študentov invalidov vendar se osebje za področje invalidnosti sedaj srečuje z izzivom ovir, ki jih vidi akademsko osebje

Misli za diskusijo • podpora študentu ali študijska podpora • Učna težava ali Učna raznovrstnost • Osnovni institucionalni ukrepi ali Individualni sporazumi / najemanje storitev • Kakovost ali Količina • Zdravje in varnost: prvi izgovor ali zadnja možnost

Potrebe po sodelovanju: delo z drugimi za doseganje sprememb (1.50) • Organizacije študentov invalidov in za študente invalide • Vladne organizacije • Zakonodaja

Organizacije študentov invalidov in za študente invalide • Publikacije in vodniki

• za zaposlene ( npr. dostopen učni načrt) in • za študente ( npr. dostopnost visokošolskih institucij)

• Mreženje in delovna srečanja • Projekti • Mednarodni stiki npr. prek konferenc kot je konferenca o invalidnosti in

visokem šolstvu v Innsbrucku vsake tri leta Pravne podlage AMPAK “Noben zakon ne more dati tega, česar družba noče zagotoviti.” (Johnson 2003)

Zaključne misli - Misija Spreminjanje kulture in stališč na različnih nivojih v družbi in znotraj institucij je težavna naloga za vse, ki se zavzemajo za spremembe in za te, ki se morajo spremeniti Zaključne misli - Rezultat “Dokazi večjega napredka? Ko bodo storitve za invalide veljale kot dodana vrednost storitev in ne kot dodaten strošek za institucije. ahurst@uclan.ac.uk