BRACO ROTAR

I,IIOVNA GOVORICA

DRZAVI. Z^LOZBA SLOVENIJB

ZALOZBA O'ZORTA

LJUBLJANA, MARIBOR I972

A\,"TOBJEVO POJASNILO

PdiujoEa razprava je bita napisa v letih 1966_69. Moznosrza njen izid v letu 19?2 je zbudila avtorju nekaj pomislekov zoperobjavo, wendd je te pomisleke po preuararku spcnal za neustr.ene.Zdi pa se mu pohebno, da jih obraztox ja da razlod, zakaj se jeodloiil za tisk aljub njim.

Ti pomisreki temerjijo na dveh oditnih pomanjkrjivGrih besedila :_L

R"?111" je brez dvoma prvo: rzmeroma nebosij€no kora_cante semiotitne m€tode na slovenskih eh in je ato glede mero_dologrlg ill terminoloeije potna .,Treri in dvolrrrDosri, i,url; p";"v.njej konci,piraDja, zapolnjevanja ali eksplicitiranja vrzai"lmil

_. 2. Senioljmi disluz. ki je vendarle z bespdjtom razprave na

slovqrs.!:T prvi. u,po6tavljen. je pr*ed \ tunkcj-, rejci:e naesencialiisti&b usmerjenost nelaterih estetik, navzonjh tudi w otrav_navajih umetniike produkcije na SroveNkem in v Jugoslaviji. Topa ga je - in.plav to se zdi a.v.rorju naihujsi oatek - utesniloe.horiat eDpirishoega sprasevanja. ki ga v priojocem besedrturirtuD posklsom v Lej smsi. nj njkoti ckspticjre pre.topil.

rekri. da je dflrea pomuJkljivosr iaala prvo: odlo-cttev, .ta .'o zhajat tz @pindne desLTi,pcj.F Di:ruipp srruklr.rel+o:n+

I:mu-Iacij. ie privedla aeror,a do izbodjscr. ki je pmdu_odo,tudi .irformacjjslre esrerfte- ootesolskeea ia beme.evst"gatipa. -u v kaj slabo totatbo mu je da

"o p"aom" .rap"lo- z"g,.l-i;

se mnogi uglednejsi s(nio|iki in Likoni teorebiki (m primer U. Ecoin A. Zmsz); bolj ga btazi dejstvo, da so se mu re .esterike. zeta&rel. zdele dvomljive in da le aro priBto do p3radokv"ga p_toza.a.lrj se nranitesrira v b€seditu pdculote razprave.

TaAo j€ u eri strani oarnel bsredila &oNtruimnje periineni_o€ga borizonla mpiriirF deslipcije ii pravr fomulira;ja, ki jrhF_mogote spoceti v tem horiatu; M drugi srrani _ tc da rekoLikotoll pr a o in manj hol.6 (m s Lpm ni r{eno.da pritriro ,- nFhore)pa je bil avtorj€v namen - utmetjen bolt v obcurku nezado.mosLremprnje Ba[ pa v koocjpi ianju rp nezadGtn(xr i _

"ublcr . i ranic

hollrnntu komaj vzpostawljenega diskulza. To je privedlo do neko-llko sublimirane intervencije barthesolske semiorogije, inteNen ije,kL se je je avtor, kljub ternu, da jo je aeEj imel za plodrciso,,olc\s zavedel lele med ponmim branjem. Tako se je navsezadnjeizkazol ta paradoksni polozaj za plodnejseea, kat se je zdelo naprvi pogled.

Pridujone besedilo je torej dwomo, ker je bes€dilo na nzpotju,ker je razpeto naj nam bo dovorjena tako groba poenostavitev -med dve smeri semiotiinega raziskovant:a: za prvo smer (>informa-cijsko esietiko.) s€ je izLaz€lo, da vodi v slepo ulico €spiristieneideotogije, ki wkljutuje llse tradictonalne humani.isti&Ie predsodlre kotsvoje predpostavke; druga, semiologija, pa je pokazala ob inter-venciji konceptov in modelov drueih z]reosti (Iingwistike, aksio-matske logike, matenatike, zgodovinskeea materi,alina, psihoenalizeitt1.) iaedne mo;ndsti za i€oretiiilo (tj. navsezadnje alaDstveDo)raziskovanje sistemov pon€njenja.

In prav to se je zdel avlodu argum€ni v prid objavi- Ueotovilje, da je kodstno dsno.xt irati lokaho genez- smiotituih k6r-ceptov, koristno pledvseD zdadi zasidlania semiotike in koristnoza njerb avtore{reksijo; ueotov je, da je danas moeoa€ blati pridu-jo6o Iazpravo v pl€rej d.ugadni luni kot ob njenern nasbnku inda ji ta lud dodaja nowo lazretuGt, ki na mi straDi odroeoia boljserazumevanje sedanjeea stanja semiotiinjh konceptov, na drugi stranipa plodnejse Bzurnewanje likovne govorice.

Prav v tej smed je naredit nekatere poFawke poh€bne zanaiandnejse bcirar|je horizonta nazplave. N€dvomrD je najpGmembrejai popmvek nadom€stitev besede *jezik. v doloienih kon-tekstih z besedo .govori@- (rek3j odlomkov razprave je b o natis-njerdh z naslovom .Liloi?ni jgzik-). Ta nadomstits ni plod pdza-devanja po l€poreEju, iemved rczuttat dile.eDciacije semiotiaihkonceptov. Njen nanen je Damred wkljucevanje pertinendnesa hod-zonta priiujote€a razpnvljanja v semiolosko tetrminoloeijo in llleknje w semiotidno (kakor jo pojmuje J. Kdsteva)- Nadon€stitev jeavtor izvedel iz saussurovske koncepcije eovorice Caneage), poimo-va,ne kot totaln €t govorede gEote (Das6e parlante), ki jo razrezujetadve osi: jezik (ransue) in eovo,r (parole), tj. z drueimi b€s€damirav€n sistema p.avi1 in rswen rcari4cije teh prav ; iz koDcepcijegovorice, ki jo je lir1gvistil<a r:rrila do konc€pt v konotacije inmetsgovodce, rzporedno z njo, toda z drueainimi imptkaciiami, pa8ta do istega prisli semioiika in logika.

Prirtujoaa razprava torcj govoi o tipologiJ'i struLtur likovnihIormacij, ki konstituirajo v svoji celoti totalrxost likovne govoric€,

0

in pmv v tej totalnosti obravnawane snovi - tudi elede teea sobli potrcbni doloieni, teminolodlri poPravki - je moeoae dowoljjasno razloaiti obe moznosti obmr.navanja: po osi jezika (sistema,

koda .) ali po o6i govora (vizualnih elementov to,rrNlacije, reper-toaria pojmov itn.).

Termini, ki oznaaujeio apekte enega in istega koncepta (tugre predvsem a koncept alaka) in ki so v priaujoaem besedilurazprs€ni po razlitnih if€rxih z istimi implikacijami v skraini in-sbnci - erc E primer za saGsurovsko dvojico, ki konstituua znak:signifiant"eignifi4 polz€to v "pomseie/pornenjene ali .oznadu-joae/aznai€no-, ki io danes prevaj:no z .oaEa€valec/oznat€n€€-,da bi se izoe! i fiIozofskim. misljlfikacijam; ali za si€nificaiion, Are-vedeno z

-aam€qi€13k ari .pomenj€qjem-, itrl. - so osta,l,i n€6pre-

menjed, ker pritaio o *a{tstruira{lju s€sriotidne tendnologije in

Avtor tudi prGi bralce, da bqejo to besedilo z vsemi pridrzki,

idlaiaiodmi iz holizonta semiotiine pertinence, le t-ako bo to lahkobranje z vsem razumevarj€s,

Obenem pa naj ho avtorju dovoteio jzrabiti to priloinost zazahwalo Katarini Salamun-Bi€d]IzychL ki je w vroei. strokoYne lekto-dce Clede marsii€sa pdpoDoela k 1€aii Tazun jivGti in mzti:a€-vanju terminologije; in za zahvaro obeina zalozbd,a, ki sta omGgotili natis.

Braco RotarLjubljana, 3. jDur:rja 19?2.

UVOD

K€. Favimo likovna govodca prav tako ko1 venbatna govodca,in Lker s€ n3m zdi to poimmovanje usbeao, saj ga ceLo z naslo{,ompoudarjamo, to

"@eni, da ilnamo dba pojava za podobna, sorodna,

analogna, 6eprav ne za popolnoma- identiCna V fomulaciji *ne popol-norna identiina* !a se shiva moznost reke gxebne identfiete obehpojmov, ki jo ucobvrjamo na pcebnedn temeljnem niwoju. To po-rneni, da lahko doka,iemo! ala pojava sowadata !a. nivo.ju, ki jeza oba bistven in odloailnega pomena, ieprav ne trdiino, da oba iznjega iFirata. Ta ni,o, ki ga bomo Se podrobneje Netlili v na-darjnjen besed u tega wod4 nam Sele sploh omogo6.., da irneiu-jemo oba poiava sovori€a.

Nameq ki vodi ru5e razprawljdj€, je s€s.6pati v srrukiurahlikovde g@odce tako dale4 da se bo ird<aal mdarjnji naaeti sesiopznotraj struktur te govdice kot nernogoi, se pravi, da bomo prignalinase opazovanje do tiste st pnje, ko 1a,hko samo ie i^topimo. Iatopiz struJ.tE sicer tematizacije teh struktur, vsdarpa bi bila taka tematiza.ija bisweno drug€-arE. Njena izhodGia bis€ premakdla iz

-mat€lrije" iL s tem postaia, ne-€tvarTa, meiafi-

zi&Ia. Taki tenatizaciji lrre ueovoiirow porn€mbnct,zani[livct itn., toda z njo bi s MSe razpravljanje sprenenilov filozoftunje in bn se najbd mo.ali odreEi amlitianij diferen*ciaciJ-ski in klasifilato.ski naloej, ki slno si jo postavili za cili temzprave. V tej Ezrrawi nas ne zanirojo ontidne diinenzije feno-meDa likome govoirics ampak ie njene pojame oblike. Zaveshosmo omejfi tori.sie ra4ravljanja na >stwan&, usmedli smo sev mziskovmje fiAovne govdice kot fenomena. in to z metodami, kiso nam v ta namen na Iazpolago. Naie ambicije so tdej prej ?n3n-stveno teoretitue kot filo.zofske Zadowoljni bomo, ae bomo svojovednGt o govodci prignali do linitne todke in jo tako izrodiiidruCadnim tematizscj.jan

Osnoma operacija werb€,lne eo\rinice ie artikulianje glsov. seplavi &rtnih (v tem primeru slusnin) pNin. Tako afiikuliranje jcpr€dpoeoj za formuliraoje, se pIavi za obli,kovanje in organiziranic

posrmeznih glasov in elasovnih skupin v nove enote, ki jih poteEjnenujemo beBede, sbvki itil To om€ojamo zato, ker gre pd likovnigovorici praw tako za artikuhanje, toda za artikulteje vidnihpl'vin, se Favi 2 ustvarjanje Pedpoeoja z-a obrikovanje, izbimnjejn razvrsdanj€ posaneaih tarm iD barv v skupine, kompozicije'podobe, priale, slike itn- Ta iemeljna sorcdnost, ki je v ze ome-njenem pomenu celo identitnost obeh poiavov, omoeota p.imsjavo

ln trdno ugotovitev skupne konstituarte, ki revidrlo razhivaidentitnost. To konstituanto lahko j,rnenujemo inftastruktuia govc

r'tce, je pa v Hstvu p'ro.€e artikulira ja' se pEvi 6amo glup €ijeIutnih pFin v element3lne organizilane skupine, in nas v naiirazpravi ne zeima pos€bej. Z&Lirna nas proces fcrmulirarll,, sepravi wradanje izbile io distribucije artikultanih enot v okvtuposam€anih liontel<stov.

Zato pa mo,ramo Z€ w uvodu ta plocer orisati- V obeh primedh,pri likovni in wsbalni govorici, ere z4 artikutileje: za r zloae-vanje, selekcijo in gnxpiranje iltnih pFin ter za. njiho@ speci-fi{no stmkturiranje znotraj skupin, ki, na poseb€n naan vkljuiujejopojave zunaj auhe strukture same govorice. Ta ugotoYitev, ki je

tairo pleprosta in sabroumerala, da nenebno drsi v pozabo, je krjuado razumevaja speciti&Ie furkciie in struktur€ govorice.

Nadn te povezave ozircma vkrjuaev&je borno skicirali e na-slednjih odstavkih.

Urejanju oziroma g!.ryiranju in struhudr3rju eutnih prsnr jepredpostavljeno mzlikovanje in mzlolevanje teh elemertov. Ce hGaemo posaDeae elemente zdruati v skupine s tako in tako fuDkcijooziroma s takim in bkin lomenom, momr!,o nailrej rarodti (privizuaJnih pwinah videti) te ,prvine kot prvine, se pravi kot Iaditueod ostalih pri'in in od celolupnosti prvin, ki ii bomo v tem b€ae-dllu plavili rara,va.l V celokupnclti pa so tudi strite prvine, ki jih

ne zozhavamo. Teh pl-vin sev€da ineti za Fvine, kiornogotajo artikuliranje elernentardh stmkur tikovne govod@,nJlhov ob€toj je za likovtro govoxico brez pomena. Sew€da lahko tudivLdlmo skupino prvin kot eno s:so pr'vino; fr to plaw tako niisanlkskrine vloge v Focesu arfrkultu€nja, saj se posameae skupineplvln vedejo kot ena prvira in iih kot skupino prvin razloaimo Sdev nokl sltusciji, ki zahteva drueaien nanin artikuliEja" kot je ra,kl go opozujemo, Te !ryine uvrgaamo v skupine, ki jih v na€vi ni

' tolmln norava irla a na6 ioej i@€dm airoi.I,oderL saj vkrtutujevm, kar' lo dogtopno vidni pdc€!.iji, naielrrc torej pojave iz Elatodjandldw v orjoln Domenu (pol@ji44 Aa€ri itn.), ilo uetm naej€rihobloklirv ( hltoktufi, obleks, uporabni lrldmeti, virulne formrraciie)-

l0

(ki pa naj tn trko ponnenile narawo ali njen doloaen del): sele koso artilurtane, se vkJ.juiujqjo v xaravo kot njen del. Zat plavino,& so te skupi$e umetng aftikulirane, jn um€tne so ne glede m to,kaksno vlogo imajo v odnosu do narawe zunaj te relacije. Umetnoje temeljDi dvo gowodce

Na osnovne1a nivoju sowo.ice se dosajajo torcj na^sledrje >ope-racije": Edik@anie, izhiEje, uyriianje. Te operacile labko ime-nujemo >atvafne opemcije- pri kretuanju sovorice. Seveda kreiranjane sm€mo pojrnovati kot voluntar"em, ampak kot speciJitno uresni-alnje potrebe po komrDikacijah in veliLi lmbilno6ti ter kolcen-l,mci ji infomacij- PorneDska @iloDa irJorMcijska slxuktura jes predpctavkami,

-aluziiami- in

-konvencijami- povezaru s >stvar-

nlmi opemciiami*.zdaj, ko srno za nai namen dovolj jasno opredelili naravo

umetn€ga, artikulir€nega in hkati lazjasnili, na kakg€n rlaijr jeto umeho, a$ikulirano v wei z i€ziko'r, se mo€mo wrasati,v kakinem raanedu je to artikulirano, umeho do ttsteea, kar jezunaj niega, ali botj utarim, w kaksnem odnosu so sirukturiraneprvine (kakrsDekoli) govorice do sveta ozirorna narave? Ali z drueimib6edami: postaviti moi:arno vpraianje pomenske struktue.

Pd primitivdh ljudstvih! je omovni siniLturni model gov.'riceanslogen stmkturi vid€ie narave, ts model je torei odslikava (poim€-novanje) videne na€ve in t€6no pov(ze s klarsiliciranjem naravnihpojavov ari daFnjem imen, to se pravi, ala so znotraj eovorice struk-ture pornerxov a{Blo€ne stnrktuiam n lla\alih gedmetov a1i PIed-metnih skupin, ki jih ilovek rdzlod v D€xaqi To se plavi, da struktueEovorice (pleko konvencije ozirorna aruzije) pomenijo styukturenarave, kr6ificiranje nanve je pomenska pmjekcija v strulrturogovorice in Ilalave. To pa pomd! da ne gre v pNi wsti za follrakloana.logijo, aDpak za pomeDsko, katere specifi&Ia foma je loftlalnaanalogija. K.otrordka geneza gowodce je neueotovrjiva, vendar tudinikakor ne mde vpliEti.a daie ugotovitve. Tsko se ?omensko autnegrupacije Cro!'olice strukturtueio anaroeno stmktuIam, ki jih Aove--kovo oko projicta in hkati vidi v oaorju; to pa obenem pomeiklasifilacito okolia. To jaslo fonnaciio govorice zabds€ poanejfiIazvoj, ki povaoia preklasi{ikacije okolja in s ien kombinacije so-rodnih in raaorodnih grediiii; v4oredno se spreminja videnje M-rave in klasilikatoFka pmjekcija v naravo, kljub tenu pa 1a Plvot||alolrnaciia goyarice octaja nayeia na skdt naain kot pomeoskausedlina, kot govoli!€. Govor je poterntakem t€ksno

t Cl. I/ivi-Straus: Ia Pens€e sauvagq Id Tropiques tri5ts.

1t

grupiranje pojmov in kategorij, ki so ma,terializirani v autni nate-riji - zvoku, da pomeaijo v svcji celokupiosa naravo, ozirom& (tovsebuje ,e te$nin >pomsij8) odsrikuje celokupno nalavo in olncgot:a iluzijo presojnosii (ba,nspar€nce) nalave. Tako se govotri@ kazekot sistem lazii&rih t!'axEpar€nc v razmerju do naiave in nekegamodela klasificiranja.

Zdaj srrc prcli do pojro pon@ Ceprav je v tej razpravi, panajbrz tudi na,sproh, nemogoae izirpati pome$ke ni{roj€ t€ga pojma(se pavi do podiobnosti opr€deliti vsakokratno distaoo med pone-njenim in pomeneijm in intenzimost tDaravol te distance, ki jeodvisna od hiBtodino pon€mske stratifikacije in sint€Lti&rc vrEd-nosti ozirorna distribucijsk€ pozicije, saj je za natanoo strukhmoana]izo in .€vetltev posaneunih pomer'}ov potrebno toljkino, mosoi€celo neuresnidljj.vo delo, poanavainje toliko faktorjev, da tega dkakc

opxaviti tu in s sredstvi s katqimi Dzpolagamo -bomo morali in zmoeli opredeliti temeljno naravo tega pojma, kisploh omogoda k]a$iiciranje posa.n,teaih pom€.skih form s terminom{omd< in ki je, }akor smo ze videu, &ljudnega pomoa a rln-mevanje vloee eo/vodce.

Predarsm md:eo ueotoviti, da pornenjenj€ lDmeni nzlikGvanje (rcsda neko poGebno l'rsio razlikowanja), kjer je raztidnoGtna poseben nadn skrj.ta in spet c Isebo uiin odtna. To laz-litnost lahko oFedelimo kot neizbezno razli&lost med tistim, karl€ porllenjeno, jn tistim, ki porneoi, kolitd seved.a ne pon€ni seb€.Takrat pa imamo opravta s posebno pomeDsko strukturo, o kateribomo !e govodli ViaElna stniktula, ki nekaj pomeni, je znak;njeno ju-kcjlo. ki je konkreha oblika pomenjuja" imoujmoznamenje. Znak lnbko sporlofa sebe a.li pa pol€g sebe sporoi'a kati€npomm, skratka odslkuje, se pravi vkljuduje neka-j, tar je popol-noma zunaj njeeove vizua.lne strukture in je w njem nawo.e pravprek pommjenja (rumenja), se pravi: plek posebne -L'rste razlikc-vanja. Tako je ponBnjenje kormllikacija pomoeteea s pomm.joim.Pomenede, kaiercga c]lrhla strrrktura je naseljena s poEenorr! lrh?tis to tutno eiimkiuro sporoia pommjeno @om€n) gledalo, sew€dane koi pomenieno s6mo, ampak kot pome{l pomeneaega. Pomeneaeje iorej transmisija pomenj€nja. Gre za dvojno relacijo, ki jo bornov besedilu razp.ale Se podrobneje ohavnavari, za zd.aj pa pr$az1r-rimo razherja s shemo 1 (na naslednji strani).

zdaj pa se vrnimo k naravi pomenjenja in pomena.Pon€njenje sovodce je pravzaprav dobn€na od&.ljenost eovo-

dce od stvamGti, od narave. Pomsjerlje ima dwe terreljni rsez

1,2

sheM 7I znak - pomen€6e, 2 Ibjd ali la€ni foohen rFm@juq 3 zav€stI. in U- lErcelEija zDaka oz. rabiianje vizualne sttukture, IU. pome

njdie - odslikava

noBli, in sier: pamenj€{ je je pojav, eoa}owred€(! raGvnim poja_vom,8al 3e Se meraj d.gaja aotrat' ]larave in je sam po sebi nepresojen(ncFanspareiten) in prav talo sam po sebi reracionalen; ro sicer

tematiziranja in klasitikacije (ro Fawkar ponnemo).ioda to t€datiziianje iL klasifikacija sta isrega. aaaaja kot tena-tizirunje in klaifikacija naree: cre za lla5o pojekcijo v Ervar:mst,za hnha-i-..ijo stvamega_ Tako se pometrjenje postavlja v vrsionalar.rlih poiavow kot €den imed njih. Hhati pa je ?omenjenjetisto, kar kl,<ififtacijo narave jn hkrati sebe omogoEa; kot tato jemoct med swarnim in avestjo, tako izstopa iz \,.!ste naranih po.javowkot pojav s specifiano nairavo, ki je v bisfi,.u razlidnosr gledan€eatn videnega in ki je tako bistvenega. pomeia a obstoi l1aie awesti.

S tem je do neke meje opledeljoa dutno pomeiska narawagovorice, a katero srno reklj. da dsrikuje naravo v skL4du z nasoklasifikatorsko proj€*cijo vanjo. S to mejiteijo, ki je seveda bi-3tv€n

" je j@ik nekakBna pralelna narava, popolnom reidentii-a

z dejatrko naralro in nekaj podobneea kot statjstiini vpfajalnik,kt projicira drutbe ali ka,ksnega njenega posebnegapodmdja dobnoo Foblematiko dircna strukturo pomenov in se-veda dobi odgovore na. svoja vpfaianja, torej odslikuje doloEeno3oc1€Ino struktuxo z dolo6enega aspekta, ne da bi to &uzbo dejanskozojel. Zavestna peEepcija narave h govorica sta hkratni opeEciji;hkrati z antlkuliranjem dufnih pFid v autne strurklule, naseljene6 pomenom, tr'otel<a. artikultumje narave, ki je htrati avestna per-cepcija rEawe in klasitikacija narawih poiavov. Tak6 zawest naseIjuje v naralei red, jo spr€ninja v nekaj u.ej€nesa, umetnesa, torcjnar.rvo hurbanizira in izsii-jrte v njej presojnogt Aakrlno iina goverlca }ot dutao

"me.ska stlukturaj doller naitopa ko| govoi:ica

3 prevladujodo ftmkciio pon€rjenj4 dokl€r je pomeneEe. Z de$a-dacijo, to je s posebno reduAcijo poBena ee n3rava te iutno pomerskestrukture btsteeno sprme4 govorica izeubi vsaj del FesojDoeti,!e pravi, da postane dutn,a struktura prevLadujoaa ozinoru da sta

obe rclwantni strlikturi v nekem poGebnen razmerju. Tudi o tembomo podrobneje Ezpravrjafi p%eje.

Svet (wetloba, sveto) se konstituim v dveh hkratDih korelaciJiahiv6aka rcracija je dvo€meHra:

seveda ludi Covorica likovne umetnosti. Preden p: se bomo lotiLirsrpravljanja o tej temi, trnamo ]ta, kratko skicirati in preciziratiproc€J, ki smo ga v tem t€kstu Ze pdpisali vsem stxuatuam govo-rlce, se pravi tudi likol'ni eovodci

Rekli smo, da g.e pri likovni eovorici za razloievanje, klasif!kacijo in urejanje widnih prein, seveda po ?redhodnem razlikowejuteh prvin, v paGaneae kombidacije ali skupire kombimcij, ki jihv dkladu z naravo njihoveea pomenjenja itnenujelro podobo, pdzor,lluzlvni znak ali iisti aak, sliko itn. Pri likovni govorici eie zapo6ebno vrsto pom€ni€Dia, za podobnost in k@vercidELo znamenje.Noro\rs pojma podobnGt (ad tod: podoba, podobnodt, upoda,bljanj€,upodebliajoia rmetnct) je skoraj popolnoma oEihra paralelno€tz naravo (prindo). Paralelnost podobe (tj. neidentielost z naravo)pa je viasih l,olj, vdasih Irranj razvidra. kot njena povezae z ndavo.Zato tak:nernu struhriranju liko\rnopomenske struktue c€lihformulacij plsvimo podobe, posam(zim ncilcem pa aluzivni znaki.Podobe elede [a stopnjo podobnosti la}lko razdelimo na natuali-.tlanq iluzioDistiirc in stiliztusne. V preem iaazu je razvidna pove-zanost poalobe z naravo (podobnost upodobtj€nemu), v &ugem pli-kritoGt te povezeGti, v trctjem nzhitost podobnostne distance. Ceal lahko dovolimo provizoriino ponazodtew s terminoma konkretno

- abcEaktiro, bi lahko rckli, da ie podobnost konketna oblika pGmena. Ts oblika je rlepcredno odslikar,aje llalamih pojavov v pa-rrlen€neB C,odoi,i), 6 iimer pa reracije sploh niso poenoatavljen€,ampak nassotrro celo bolj zabrisare in skrite. Podobno.st je r%ftaiupodabrFnja naravnih pojavow, ki te upodobitte ali

-prcdmete.upodobntve izbila in uvrsaa v podobo ilt prizor- Znak, katerega funk-cija je zraEenje (h rc lodobnostna stmLtula anakov, o kated smopravkar sovorili), je naseljen z abstraknejso obliko pomenjenja, plinj€m De Cre za paralelno raravo v pr€dstavljeai obliiki, ampat zanetaj, kar to naravo zgolj poneni (bodisi zaradi aluzivne podob-no6ti bodisi zarsdi konvencije o pomojaju), nekaj, kd sele eyebapledstavlianie ruxave (ozftoma, kot sIrc rekli projekcijo klrsiti-kacijskega !"rc'!ca uE@). EkstrenrB struktum v tem smislu jepisa€, ki pom€rxi drugo autnopomeDsko struktulo - govor. Tadruga anhopomeDska struktuxa je naaebo v istem raaeau dopissve kot narava do podobe. Tako je jasno, da pisava ni vertlalnagovodca sama in da se tahko v pcebnih okolisdj,nah pdkazuje kottista likovra sFrkura.

Rekli smo, da govorica ne izeovarja narave, empak da samogovod o njej - da bnko izgoverja Ie sarno sebe todrsi kot pda-lelno naravo bodisi kot netaj, ka je radoCno drugaano od narave,

Shetu 21 lutno pomenska Io$nacija, t. j. govdi@, 2 v6rec struatde vidoe

neave, 3 a\AtL po.renjenje oziema oilslikaE, II. klaifikaciia iD nzronanie (rlir@n-ciacija), UL percepcija kot zaaava iutae stnktle in lubilaje pomeDa

Pristaviti moramo, da raunerje rned naravo in govori€o obstajaIe iz z-avesti. Vse to pomeni, da videna narava sploh ni nanva,Arnpak preclstami ki smo ea aozbi zaz'rati zaradio'Fa\.Ij€ne klasifikacjrje po alani shemi.

V osnovi govorice je neidentiarGt z naavo: beseda ni konj(aeelav je &oDj beseda). zato lahko eovorica zgolj sovori o namvi,Iah.ko izeovada kladfikacijo narave, nikoli pa narave ne ustvdja,se pravi, je l1e izeovarja. Beseda postane meso le w pdmeru, ko grea meso (naterijo) b4ede. Tor€j: e@od@ lallko iz€o.i'aja de factole samega sebe, pa naj se to doga,ja kot paraleLn narava ali kotnekaj, kar se od nalave popolnom oditrD radikuje, kot nekaj, karoGtaja nepx€svetlj€no aotej pojawa etikultanega, lmetnega-S tern smo pri,gli do speciliine shukture govorice, ki jo im€nujeDogovorica umehrosti (saj ne shiwa svoje umetne, fornalne nalawe),v kaieri ni bistveno kaj (pom($ka sin&tma), ampak kdko (st9:]]ufornulna strulrtura artiluhanih serzitivnih elementov). Sem 6odi

15

skranka kot eovorico samo; to pomeni, da se pomenskotutrE struk-tura govori€e lahko strul{turira na dya Gnoua Majra: ali kotskoraj djsio pomen€i€, ali pr€k konvdcionalneea pom€njenja. Vprvem priheru imerujemo rpoDenjenje podobno€t v razliinih stop-njah (od popohe uzije do st izacije), toda pri natarxtnejiem poeteduueotovimo, da g.e v taki strukturi za montaio IEdobnosti v pcebnepodobnoshe sbarkture, ki mewe ne pomenijo kot odslikava, ,hF"kjo menijo prek miselne operacije paGplosevanja in redukcije. Pedobnost direltno odslikuje sesuvlj€n in ne narave.Pomen-ska (podotnostna) struktra aluime slikarske fomulacije(podobe) se rnnoeokIat struHurila tako, da se rzverjawlja in potiskav ospredje popolnoma likovne principe montate oznoma koms)zicije.V daueem primeru pa ge za likor,D stmktu.ro, ki ti je pom€n po.lronvenciji* predpostavLjen, kjer se pomen veze m .dogowqjm*fdme in baFe, kjer se y dobn€nih tr€nutkih in koEtrukcijah Iravtako izkaze iluzoriAlost pomem w smislu posrdrlika narave aziromapojmovne sh'ulrture, ki Daravo pomeri.

Sk'atka: v kontekstu liko,rrre govorice pom€ni ta ugotovitry, alalahko likovE eoworica odslikuje narawo, dokler lztrajlmo v iluziji,da je podaiblo€t adekvalD.ast podobe naravi, ali pa struhtrrira $ojeelemente tako, da naBve ne odsrikujejo, ampak jo samo plnmijo- tu smo preslj od pomske siopnje podobnGti do storDje

-doeo-vorjenega< pomena, ki pa ie meraj ohanja za nai pogred naravokdt n€kaj, kar lahko presvetlimo z ruEjo nas€ga razumevatrja. Kotcilj zunaj pomeNke strukture goworice se rr]m pGtawlja lepota atiumetnost, kaq: pomeni, da v tako usmerjeni sFuhuri ne €Ie v prviEsti za lomenj€nje narav€ in nj€no krasifikacijo (to pomenjenjeje na&Tzeno in moeoie celo Dakljudno, ven&r se zavedm, da rea.rno s to trditvijo nekoliko iz na.Sega naErta, zato o njej ne boEopodrobneje mzplawljali), :mpak a nekaj, kar je w naravo vlUun€noin od nje }otem po naral.rli poti, se pavi nek4j, }ff je umehonAlejso brcz spekuLativnih ambicij zunaj samega sebe in na tan ein uejeno (medLem ko je red v naravi D"akljuqe).

V tem pdmeru, ko ere za umetnisko govori@, je struktua po-rn€rmv podaqjena lepotj, (v porneru umetltega rcda) @iroma urnet-na6ti, se pxavi, da v tej strukturi govorice ne gre predlsem za podr+njenje naEve in njeno LleRinLacijo, impak z pcebno stnrkuopomenov, ki ji ta$ko rcaemo firdi igra pomenov, v'kateri se izkazejopom€tf za to, kar so - za iluzori&o wez (Fojekcijo) v naravo:zgodba je ihisljena, slila je skomponirda, sestavtjoa, v obehpximerih gre za nuho pome$sko mont-azo, ki je bolj eksplicitne na-rave in ne bolj irnplicitne, kot je pd mnoeih drueih strukturah

16

&vorice. Umetnost je v po4!€nu hwnaniziranja iarave nesDiselna,Baj se kljub tenu, & je ala!'eiki izdelek, odtno idika instIumen-tal"aciji (medtem ko s to dogaja I[i drugih fomacijah govoricena skrit naain), i€prav je humanizacija narave ral.se.zadnie c jveaine tlovdkih akcij. Umetnost je taka stnr|tffa govorice, ki n€omosoia presoFosti lEave 0e rE tudi ne onemosoia), saj je pravkot narava sama n€smiselia, nediferencirana in neFesojna, moznosti7,4 vse troje so imen€rltire h se izkazejo w pos€bnih okolisdnah.TransparenArctst je lorej pojekcija shukture zavesti v likavno for-mula4ijo. Tudi v lazmerju do umetnosti nastaF lotreba po dife-renciaciji prvin in po dovi gowoxici ki naj bi pomerrila st uktuoumetnocti in rmetllega kot IenorEena. Umetr$€t torej potrebujeodslikavo sane sebe tor€j GmriSljere, da p6tee plesojna in hurna-nizirana. t€lo si lahko razlaeamo poEebo po kritiki in interprelaciii(!o se dogaja tudi z drugimi fonnacijaxoi g@orice, ko se zabd6enjihova izvirna distanca do strukfirle Ll,qificilane larave, se pravinjihov irtanci@jahi pome., Z reint€rprctacijo se ta pomen zn@ajasno v4ostawlja, aeFav najveil{rat ne vet D'a idenaiDi mdjn, takoda to ni ven isti pomsr). V ocnowi hitike j€ klEsilitacija in uvr-Sdatje umetnin kot kompletrdh lorEulacij v tak3ne ali druga{:neslrupine. To uvrsaanje je zmemj osnovaio na pomeiski perepcijiumetnine (ki si je ne mo{emo odmisliti- 10 pa nik:Lor ne lDmeni,cla se re llrlr i?k ?rti a iluzodtuo). Umetni.a za kritiko ni nekai,kar sproSta sebe kot strukturo govo,rice, podrejeno lepoti, anpaknekaj, kar sk@i nutDo sporoia pomdako str'l,kturc; s tem se Ez-me{e obme, pomemkt stnrkua se pdkaze kot domi]]etna, rDet-niDa je kot umetslina razverjavrjena in pomeli nekaj zunaj sebe.Govorica umetnosti je zato kar najtotarnej:e konhetiziranje eovGrice, saj gre pri tem a pojaw med rFjawi in de a nekaj, kax najbi omogoialo presojnGt drwih pojavov. UmetniSka govodca ekspli-citno ka;e temelFo zaprtost zavesti, ki znore komlDicilati z naravole pek trNjsije (p@e.ske in dutrc ponenske strulture govodce,in percepcije, se pravi prek diferenciacije in artikuriranja). In€kos€ godi zav€sti, ko stoji pred lastnim izdelkom, iz katereea se jeumahdl varj poldeni smiselno !@€nski pojekt, pred struktumgol'ofce, ki se je ia€loila pomenjelju, in ki je oditno zgolj onasarira. Zato je zavest prjsiliena, stukturirati rovo lornacijo g@Grice (w kateri sweda vladajo iste oslltrme zkqrilcti kot w drugih),ki naj umetnino kot iutrro pomensko stluktulo pomeni in presvetli(kar omoeoia lazlacaje tmetnin), kar se pa aetuj ,rcla izkazojekot iluzori&Io in izniaa.jce * Iazlaei G.akor se izkazuje za izluza-dalo siste.Datiziranje na€ve). Poleg tega se zavest spreminja, tako

t7

da je danes anticno pxixodo€lovje T'Iavljica, Ne\Dtonowa teorija T'anirra v€i absoluh1e veljave, kakor jo je in€la v iasu na,stanka, koje pomenila kljui urejencii @rave, se pravi kljua sveta. Znsnosto umetnosti se gibrje v tem oziru po istem tiru kot aanct o naxavi

Ceprav gre pri umetnosti za govoaico, ki ne sooori o ^iienei,arnpak izsobqja smo sebe (tako je ibeseda m€so po6t-ara), se sprehi-

njatio tudi stukture um€tniike govoxice. V rsameaih stilno histo-rjdnih obdobjih* je stnrktua pomeov, Iazlitua" kot izhodigaestrukture pomeDov sluajo razlia]e sheme utemeljene v stmktuipojmovno smiselfle lolrnacije, te shem€ tvolijo kod trmparentnGtiz nj€eovim modelom kr€sificimrlja (paanert'tkeea obro€njevania) inrazvrsdanja pomeneiih €$ot v strulture fonulacij, in ie ato po-tlebno radinno stn*turnanje otDo pohenskih elementov, da bi seoAtno izkazato za io, kar je. Vendar pa ne gre meraj za nan€n,dan€s je nemogote plesoditi, kaj vse je bilo izdel&o z umetni*l<irnnamenom, kajti po jmo,ralo srniselna fomcija s kodom tl:mpa-rentnosti nekaterih sdov je do take stopnje poz:bljena in izgub-tjena, da hrdi izdelki, ki so bili namenjeni Dpr, dtualu, danes ufm-kujejo kot umetnost. Pososto tudi ni bilo diferenciacije med funk-cionalnimi in umetniskimi fomuracijami, bodisi da ie oboj€ sod opod oamembnost bodisi pod umetnost. Sk€tka, strukhra autnihprvin in ponenov v posameao stilu je odwis od lemeljne pred-postavke v klasilicireju in huDariziranju narave, ki srno joimenovali lojmomo smis€Lna foq:m.acija, naEin te odvisncti pa boDoru ilenjevali v nadarjevanju mzplaljanja.

ee torej eoworica izsovarja samo sebe, ie se postavlja eDako-vredno (nermiselno, kot nekaj, tenur iele z Ezumevalljem daj€mosmisel) ob stran nn6-nih pojawov kot eden izned njih (prav tako.smiseln in brez pornena kot ti pojavi slmi), kot samostoje rDjavin ne kot transrnisija d.Wih pojavor kot nekai, kar celo izigravapomenjenje teh pojavo\', kolikor jih poheni, ie to tista struktEa(verbalne, likone itn.) govorice, ki ji pravimo tDetlost- Umetnostje meraj doeajdje covorice (artikultanesa), se doeaja v sovorici,artikuhanem, je torej lmetrlo in kot tako enakouedno cranimpojavom kot enota in iulzeto iz njih kot pocebno (seveda v difefto-ciacijskem gl€daniu mse zavesti). UDebno€t se Dahaja v porju pone-njerja tako, da je polje ponenjenja aotraj umehlo6a (sovorice),kot nekaj, kar sicer je in (s staHia zavesti) Dujno je, harati pani dar1 sarno €n rnodel, k3ko je V urrehosti (oiitni govodci) jepomenlenje vaxiabilno talro elede svoje narawe kot glede soie vred-nosti, zmeraj pa je po&ejeno okviru forEul.acije.

18

I. DEL