Фармацевтски Информатор бр.31

FARMACEVTSKAKOMORA NA

MAKEDONIJAUL."50 DIVIZIJA" BR 34

SKOPJE

PROFESIONALNO SPISANIE GOD. 10, BROJ 31 / OKTOMVRI 2012

ISS

N 1

409 -

8784

www.fk.mk

Farmacevtski informator

01.qxd 10/11/2012 12:55 AM Page 1

02-03-04-05.qxd 10/11/2012 1:01 AM Page 2

02-03-04-05.qxd 10/11/2012 1:01 AM Page 3

IZDAVA^:

Farmacevtska komora na Makedonijaul."50 Divizija" br. 34 Skopjetel/ 02 3 217 614 3 217 637faks/ 02 3 217 637

E - mail:[email protected]

[email protected]

www.fk.mk

www.farmacevtskakomora.com

Ureduva~ki odbor:Maja Kova~eva, farm. spec.Prof. d-r Renata Slavevska-Rai~kiM-r. Verica Ivanovska,Jasminka Pat~eva farm. spec.Mihail Minov, farm. spec.

Elizabeta BelazelkoskaIva Jovanovi}

Za izdava~ot:Doc. d-r. Bistra Angelovska

Glaven urednik:Maja Kova~eva, farm.spec.

Grafi~ki dizajn: Iguana

Lektor:Valentina Ba~varovska

Pe~atiArkus - FONKO Skopje

So prvite esenski denovi i nie

vi nudime osveùvawe so noviot

broj na Farmacevtski informator.

Vo ova izdanie go objavuvame inter-

vjuto so noviot pretsedatel na Far-

macevtskata komora na Makedonija,

profesor d-r Bistra Angelovska.

Vo intervjuto taa govori za nejzini-

te vizii za razvoj i unapreduvawe

na esnafskata organizacija, za nej-

zinoto bogato profesionalno isku-

stvo, za sorabotkata so Biroto za

lekovi, Fondot za zdravstveno osi-

guruvawe, kako i so Lekarskata i

Farmacevtskata komora na Makedo-

nija.

M-r Verica Ivanovska pi{uva

na tema Interfejs menaxment vo

farmakoterapijata-Promocija na

sorabotkata me|u primarnata i bol-

ni~kata zdravstvena za{tita za po-

racionalna upotreba na lekovi.

Profesor d-r Stojka Fu{ti} od

Univerzitetskata klinika za detski

bolesti se osvrnuva na aspektite

na cisti~nata fibroza so akcent

na inhalacionite antibiotici vo

tremanot na belodrobnite infek-

cii kaj ova hroni~no zaboluvawe.

Sorabotkata na Farmacevtskata

komora na Makedonija so Fondot za

zdravstveno osiguruvawe na Make-

donija prodolùva i vo ova izdanie

na Farmacevtskiot informator. Ti-

mot na Fondot pi{uva za tretata

godi{na revizija na referentnite

ceni na lekovite na tovar na FZOM,

za izvr{enite kontroli na PZU ap-

teki vo prvata polovina na 2012 go-

dina, kako i za prvata rabotna sred-

ba na najvisoko nivo me|u Fondot i

Komorata .

Vo ovoj broj ja objavuvame i Izja-

vata na Farmacevtskata grupa na

Evropskata unija za nedostatok na

lekovi vo aptekite vo Evropa.

Se nadevame deka sodrìnite

{to gi izbravme }e go zadràt va-

{eto vnimanie. Kako i sekoga{, nie

sme otvoreni za va{ite predlozi,

sugestii, idei, se so cel i natamu da

ja uìvame va{ata doverba i na{i-

ot vesnik da bide {to podobar i po-

interesen.

Tema na sledniot broj e ve{tini

na farmacevtskata praktika.

Ureduva~ki odbor

Ureduva~kiot odbor na Farmacevtskata komora na Makedonijane u~estvuva vo kreiraweto na stavoviizneseni vo komercijalnitetekstovi na vesnikot.

INTERVJU:PROF. D-R BISTRA ANGELOVSKA,PRETSEDATEL NA FARMACEVTSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA

]E DAVAM NOVI IMPULSIZA ZGOLEMUVAWE NA PROFESIONALNIOTREJTING NA FARMACEVTITE....................................................6

Posetete ja na{ata veb-stranica www.fk.mk

POSLEDIPLOMSKISTUDISKI PROGRAMI OD VTOR CIKLUS NA FARMACEVTSKIOTFAKULTET-UKIM VO SKOPJE................................................. 30

INHALACIONIANTIBIOTICI ZA TRETMANNA BELODROBNITE INFEKCII KAJ CISTI^NA FIBROZA................................................. 44

SODR@INA

+VOVED

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

4

Dragi ~itateli na Farmacevtskiot informator

PRVA RABOTNA SREDBA SO NOVOTO RAKOVODSTVO NA FARMACEVTSKATA KOMORANA MAKEDONIJA................................................. 12

INTERFEJS MENAXMENT VOFARMAKOTERAPIJA................................................. 24

PROMOCIJA NA PRVATASOVREMENA KNIGA ZA CISTI^NA FIBROZA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA ODPROF. D-R STOJKA NACEVA -FU[TI]................................................. 26

02-03-04-05.qxd 10/11/2012 1:02 AM Page 4

02-03-04-05.qxd 10/11/2012 1:02 AM Page 5

VO

FOKUSOT

6

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

Vo Va{ata impresivna karie-ra ste pominale mnogu skalila-rakovoditel na apteka, direk-tor na Biroto za lekovi, pomo{-nik-direktor za kontrola i na-bavki pri FZOM, do univerzi-tetski profesor. Kolku celotoova profesionalno iskustvo godoìvuvate kako prednost vorakovodeweto so Farmacevtska-ta komora?

Vo odnos na dolgotrajnata i kontinuirana edukacija nizkoja pominuvaat , polo`bata na farmacevtite vo Makedonijase u{te ne e na zadovolitelno nivo.- Mnogu zna~aen segmentna koj mislam da porabotam e animirawe na ~lenstvoto voKomorata da raboti na sopstvenata edukacija.- Sledeweto nanovite tehnologii na lekuvawe na bolestite, ranata dijagnos-tika , mo`nostite za prevencija za farmacevtite vo idnina}e pretstavuvaat imperativ.

]e davam novi impulsi zazgolemuvawe na profesionalniotrejting nafarmacevtite

INTERVJU: PROF. D-R BISTRA ANGELOVSKA, PRETSEDATEL NA FARMACEVTSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA

Prof.

d-r Bistra

Angelovska e

noviot pretseda-

tel na Farmacevt-

skata komora na Make-

donija. Vo nejzinata res-

pektabilna biografija e

zapi{ano deka diplomirala

na Farmacevtskiot fakultet

vo Belgrad, specijalizirala

farmacevtska tehnologija vo

Skopje, a odbranila doktorat po

socijalna medicina, organizaci-

ja na zdravstveniot sistem i

farmacija na Katedrata za orga-

nizacija i ekonomika na farma-

cijata na Farmacevtskiot fa-

kultet vo Sofija. D-r Angelov-

ska e avtor na brojni publika-

cii, objaveni vo nau~ni spisa-

nija vo zemjata i vo stran-

stvo, a u~estvuvala i na

mnogu renomirani me|una-

rodni stru~ni sobiri

06-07-08-09-10-11.qxd 10/11/2012 1:27 AM Page 2

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

7

Pred se bi sakala da naglasamdeka od site funkcii {to dosegasum gi imala, funkcijata pretse-datel na Farmacevtskata komorana Makedonija mi e najdraga.Sme-tam deka ova e mnogu presti`nafunkcija i deka od ovaa pozicijamoàm mnogu da pridonesam zafarmacevtskata fela, pred se zanejziniot odnos kon op{testvoto iobratno, na op{testvoto kon far-macevtite.

Raboteweto vo site sferi nafarmacevtskata dejnost, osven voveledrogerija, sekako deka e dra-goceno iskustvo {to }e mi ovozmo-ì edna poinakva dimenzija vorazre{uvaweto na problemite {togi ~uvstvuva na{ata profesija.Pritoa, sekako }e se rakovodam vosoglasnost so zakonskite ovlastu-vawa na Komorata, a osoben akcent}e se dade i na za~uvuvawe naeti~kata i profesionalnata pod-gotvenost na farmacevtite, kako ina povisokiot rejting na farma-cevtskata profesija.

Dvaesetgodi{noto rabotewe voapteka mi ovozmoì neposredno ivo detali da ja zapoznaam apte-karskata dejnost.So ogled na toa{to eden ogromen del od ~lenstvo-to na Komorata svoite profesio-nalni aktivnosti gi ostvaruvatokmu vo aptekite, se ~uvstvuvampovikana da davam predlozi za do-nesuvawe odredeni re{enija {to}e go podobrat nivoto na farma-cevtskata usluga.Raboteweto voapteka, isto taka, pridonese da sezapoznaam i so funkcionirawetona veledrogeriite i pretstavni{-tvata, za{to mnogu tesno sorabotu-vavme so niv.

Od druga strana, raboteweto,pred se, kako kontrolor vo Fondot

za zdravstvo mi ovozmoì da giosoznaam postapkite za sklu~uva-we dogovori, za{to kako farma-cevt sum participirala pri for-mulacija na dogovorite i sumu~estvuvala pri za{tituvawetona profesionalniot aspekt nafarmacevtskata dejnost vo apte-kite.

Kone~no, kako univerzitetskiprofesor direktno sum vklu~enavo edukacijata na kadri {to, istotaka, e i edna od ingerenciite naKomorata, so ogled na toa {to kon-tinuiranata edukacija e od ogrom-no zna~ewe za postojano izgradu-vawe na stru~niot profil na far-macevtot.

Koi se Va{ite vizii za razvoji unapreduvawe na Komorata ka-ko esnafska organizacija? Koinovini planirate da gi imple-mentirate za vreme na Va{iotmandat?

Generalno, smetam deka vofunkcioniraweto na Komorata nese potrebni nekakvi spektakular-ni promeni. ]e prodolàm i pona-tamu da gi zajaknuvam dobrite od-nosi so instituciite na sistemot,pred se so Ministerstvoto zazdravstvo, Biroto za lekovi, soFondot za zdravstvtveno osiguru-vawe, kako i so drugite asocijaciina sli~nite grankovi strukturi.Ovaa sorabotka sekako }e se odvi-va vo soglasnost so na{ite nad-le`nosti definirani vo zakon-skite propisi.

Mnogu zna~aen segment na kojmislam da porabotam e animira-weto na ~lenstvoto vo Komoratada raboti na sopstvenata edukaci-ja. Vo delot na motivacijata }e da-

vam i novi idei i impulsi za zgo-lemuvawe, pred se, na profesio-nalniot rejting sozdavaj}i ednaklima na me|usebna doverba so so-rabotnicite bez ogled na stru~ni-ot profil.

Preku razni rabotilnici ilidrugi formi na stru~ni sobiri,preku koi }e go pottikneme ~lens-tvoto da dobiva novi soznanija zaunapreduvawe na farmacevtskatausluga, bi sakala da stavam akcentna aspektite, kako {to se, prime-nata na dobrata farmacevtskapraktika i sproveduvaweto nafarmacevtskata grià. Vo taa na-soka bi sakala da naglasam dekaneodamna FZOM vo sorabotka soFarmacevtskata komora organizi-ra{e rabotilnica na tema "Listana lekovi na tovar na FZOM-prak-sa i iskustva" na koja aktivno u~e-stvo so svoi diskusii, pra{awa ipredlozi zedoa zdravstvenite ra-botnici koi vr{at dejnost vo usta-novi {to imaat dogovor so Fondot.

Mislam deka moè da go unap-redime i raboteweto na veledro-geriite vo smisla na realizira-weto na zakonskite odredbi zafarmakovigilanca, za podobruva-we na protokot na informaciite{to }e bidat dostapni do nasele-nieto i kone~no da im pomognemena site institucii vo voveduvawe-to na site novini od sferata nafarmacijata {to doa|aat od zemja-ta i od stranstvo.

Kako ja ocenuvate polo`batana farmacevtot denes vo Repub-lika Makedonija? Dali planira-te nekakvi ~ekori za podobruva-we na negoviot status?

Ako se zeme predvid dolgotraj-nata i kontinuirana edukacija nizkoja pominuvaat, polo`bata nafarmacevtite vo Makedonija seu{te ne e na zadovolitelno nivo.Spored moite viduvawa, ova bimoèlo da bide posledica na ne-dovolnata aktivnost na samitefarmacevti za postignuvawe naeden povisok status vo op{testvo-to, no verojatno e i odraz na mate-rijalnata sostojba koja gi onevoz-moùva da se spravat so odredeniegzistencijalni problemi.

Vo eden del postoe~kata po-lo`ba na farmacevtite e posle-dica i na toa {to farmacevtite nese obra}aat adekvatno vo odrede-nite institucii i ne se animiraatda dojdat do odredena op{testve-na polo`ba. Vo ovoj pravec, Komo-rata }e se zazeme za podignuvawe

06-07-08-09-10-11.qxd 10/11/2012 1:27 AM Page 3

na op{testvenata polo`ba na far-macevtot i toa pred se preku nego-vata profesionalna angaìranosti preku mo`nosta farmacevtiteda dokaàt deka se mnogu zna~ajnaalka vo zdravsteniot sistem i de-ka mnogu od zdravstvenite politi-ki po~ivaat tokmu na ple}ite nafarmacevtot. Ne samo od pri~ina{to vo zdravstveniot sinxir toj eposlednata alka so koja se sretnu-va pacientot i od nego vo golemamera zavisi uspehot vo lekuvawe-to. Ako se zeme i finansiskiot mo-ment i faktot {to za lekovi se od-vojuvaat zna~ajni sumi pari, odpri~ina {to mnogu od lekovite serealno skapi, farmacevtot so svo-jata stru~nost i profesionalnostmoè mnogu da napravi da se nama-lat tro{ocite.

Vie ste i profesor na Fakul-tetot za medicinski nauki priUniverzitetot "Goce Del~ev"-[tip, kade {to se obrazuvaat id-nite magistri po farmacija. Da-li smetate deka obrazovniotsistem vo Republika Makedonijae kompatibilen so barawata {togi ispora~uva pazarot na trudotili potrebni se nekakvi inter-vencii vo ovaa sfera?

Farmacevtskiot fakultet gieducira idnite farmacevti i ne-govata nastavna programa e reguli-rana vo soglasnost so evropskitedirektivi. Ima odredeni predme-

ti {to mora da gi polaga sekoj far-macetvt vo Evropa za da bidatkompatibilni fakultetite edniso drugi. Seto ova zna~i deka pos-toi odreden kvantum na znaewe{to treba da go steknat site stu-denti. Kako profesor, najodgovor-no tvrdam deka na studentite naFarmacevtskiot fakultet im sedava dovolen kvantum na znaeweza da moàt da se pojavat na paza-rot na trudot, ne samo vo Makedo-nija, tuku i vo site evropski zemji.Na{ite kadri gi zadovoluvaat si-te kriteriumi za moderen farma-cevt, bilo toj da e vraboten vo ap-teka, vo sistemot na veledrogerii,pretstavni{tva, dràvni institu-cii, javni zdravstveni ustanoviili na site drugi mesta kade {tozakonskata regulativa predviduvada se vrabotuvaat farmacevti,vklu~uvaj}i ja tuka i edukacijatana kadrite.

Isto taka, sistemot na licen-cirawe i relicencirawe vospos-taven vo na{ata dràva so Zako-not za zdravstvena za{tita i zakoj{to e nadle`na Komorata, gizadolùva farmacevtite da seeduciraat kontinuirano za vremena celiot svoj raboten vek. Li~nosmetam deka pokraj bazi~noto ob-razovanie, pokraj osnovata {to }eim ja dade fakultetot, mnogu po-va`no e adekvatno da se primenatsteknatite iskustva i da se sledatnovite trendovi vo strukata, bezogled na toa kade farmacevtot }e

go ostvaruva svojot raboten anga`-man. So drugi zborovi, bi sakalada naglasam, deka mnogu pogolemakcent davam na samoobrazovanie-to, ona {to se veli u~ewe za celìvot, za{to vo farmacijata pro-menite se dviàt na dnevna osno-va, za{to taa e granka {to beleìogromna ekspanzija. Sledeweto nanovite tehnologii na lekuvawetona bolestite, ranata dijagnostika,mo`nostite za prevencija za far-macevtite vo idnina }e pretstavu-vaat imperativ.

Ministerstvoto za zdrav-stvo, Biroto za lekovi i Fondotza zdravstveno osiguruvawe sezna~ajni partneri na Komorata.Vo koja nasoka planirate da seodviva natamo{nata sorabotkaso ovie institucii?

Dosega sorabotkata so ovie in-stitucii e na mnogu visoko nivo.Otkako sum na ovaa funkcija os-tvarivme sredba so direktorot naBiroto za lekovi, so kogo, kako soprv farmacevt vo dràvata, se ot-vorija mnogu pra{awa, mnogu ini-cijativi pri {to se zaklu~i dekaso me|usebna sorabotka }e se dojdedo adekvatni re{enija {to }e pri-donesat za podobruvawe na farma-cevtskata dejnost.

Moram da ja istaknam i isklu-~itelnata sorabotka so Fondot zazdravstvo. So Fondot ostvarivmenekolku sredbi {to, spored mene,

VO

FOKUSOT

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

8

06-07-08-09-10-11.qxd 10/11/2012 1:27 AM Page 4

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

9

bea mnogu plodni. Naidovme na is-klu~itelno dobro razbirawe i si-gurna sum deka i vo idnina sora-botkata }e prodolì vo istiotpravec prezemaj}i konkretni mer-ki za operacionalizirawe na ne{-tata {to zaedni~ki gi konstati-ravme.

Poslednata odràna rabotil-nica {to ja organizira{e Fondot,vo sorabotka so Farmacevtskatakomora, be{e mnogu plodna. Se de-tektiraa mnogu problemi, se ini-ciraa re{enija za nadminuvawe natie problemi {to e od vitalnava`nost za izvr{uvawe na na{ataosnovna dejnost, a toa e snabduva-weto na naselenieto so kvalitet-ni lekovi, pritoa primenuvaj}i jafarmacevtskata grià za pacien-tot. Od druga strana, Fondot zamnogu tehni~ki re{enija najde re-{enija, najde razbirawe za farma-cevtite i postavi inicijativi vonasoka na namaluvawe na adminis-trativnite raboti na farmacevtotza smetka na stru~nata rabota. Sotoa, spored mene, }e se pridoneseza poracionalna upotreba na leko-vite {to dolgoro~no nosi za{tediza Fondot za zdravstvo.

Bi sakala da naglasam deka Ko-morata }e gi pottiknuva i poddr-ùva soodvetnite na~ini na komu-nikacija me|u ~lenovite i slu`bi-te na Fondot za navremeno i kva-litetno razre{uvawe na proble-mite, }e u~estvuva vo rabotata nasoodvetnite komisii, soglasno soStatutot na Komorata i propisitena FZOM. Po potreba podgotvenisme da pruìme tehni~ka i stru~napomo{ vo ostvaruvaweto na posta-venite zada~i za ovozmoùvawekvalitetna zdravstvena usluga ipodobruvawe na polo`bata i ulo-gata na farmacevtite vo op{tes-tvoto.

Kako }e se odviva natamo{na-ta sorabotka so ostanatite dvekomori-Lekarskata i Stomato-lo{kata komora na Makedonija?Vo koj mera se poklopuvaat va-{ite interesi?

Spored Zakonot za zdravstvenaza{tita, nadle`nostite na komo-rite se precizno odredeni i tie seidenti~ni za trite esnafski orga-nizacii. Site tri komori imaatisti ingerencii i pretstavuvaatprodolèna raka na instituciitena sistemot. Soglasno so regulati-vata, celta na site tri esnafskiorganizacii, me|u drugoto, e za{-tita i unapreduvawe na stru~nos-ta i eti~kite dol`nosti i prava

na zdravstvenite rabotnici so vi-soko obrazovanie od oblasta namedicinata, stomatologijata ifarmacijata, podobruvawe na kva-litetot na zdravstvenata za{tita,kako i za{tita na profesijata. Sodrugi zborovi kaàno, od ednastrana, ne zbliùva toa {to siteimame odgovornost sprema profe-sionalnosta na na{ite ~lenovi,od druga strana, odgovornostasprema nivnata polo`ba vo op-{testvoto i, od treta strana, odgo-vornosta na site komori kon gri-àta za ostvaruvawe na navremenai kvalitetna zdravstvena za{ti-ta.

Ova prakti~no zna~i deka tri-te komori treba da imaat tesname|usebna sorabotka, pred senudej}i im go na instituciite ona{to od nas se o~ekuva vo smisla nastru~na i profesionalna pomo{, avo nasoka na unapreduvawe nazdravstvenite politiki i nazdravstveniot sistem.

Sorabotkata me|u komorite seostvaruva redovno, na tehni~konivo preku kontakti na slu`bite,no, istovremeno imame i redovnisredbi so pretsedatelite na komo-rite na koi generalno gi razgledu-vame pra{awata {to se od interesza na{eto ~lenstvo.

Kolku Farmacevtskata komo-ra na Makedonija ja odrùvavrskata so me|unarodnite aso-cijacii na farmacevtite i kol-ku taa u~estvuva vo zaedni~kiproekti so niv?

Farmacevtskata komora na Ma-kedonija aktivno sorabotuva so po-ve}e me|unarodni asocijacii nafarmacevtite. ^len e na Interna-cionalnata federacija na farma-cevtite(FIP), Farmacevtskata gru-pa na EU (PGEU) i na EuroPharm

Forum. So ovie organizacii Komo-rata razmenuva informacii, u~es-tvuva vo nivnite aktivnosti, is-traùvawa i proekti. Na Kongre-sot na FIP, {to }e se odrì ovaagodina vo Amsterdam, kade istov-remeno }e se proslavi i stogodi{-ninata od postoeweto na ovaa me-|unarodna asocijacija, na Farma-cevtskata komora }e i bide obez-beden prostor na nekolku lokaciipreku poster prezentacija da poka-è kako e organizirana, {to rabo-ti, koi rezultati gi ima postigna-to, kakvi proekti ima sraboteno ikoi se planovite za idninata. Naistiot kongres, kako pretsedatelna Komorata, }e ja potpi{am i Dek-laracijata po povod stogodi{nina-ta pod naslov "Podobruvawe naglobalnoto zdravje preku popolnu-vawe na prazninite vo razvojot,distribucijata i razumnata upot-reba na lekovite", zaedno so dru-gite pretsedateli na farmacevt-skite organizacii od celiot svet.

Aktivna e sorabotkata {to Ko-morata ja ostvaruva i so Farma-cevtskata grupa na EU (PGEU).

Preku postojanata razmena na in-formacii i zaedni~koto u~estvovo mnogu istraùvawa, Komoratase steknuva so mnogu zna~ajni po-datoci za farmacevtite i farma-cevtskata dejnost vo Evropskataunija, za nivnata pravna i ekonom-ska postavenost. Ovie podatoci gikoristime za podobruvawe na po-lo`bata i ulogata na farmacevti-te vo na{ata zemja.

So EuroPharm Forum, organiza-cija na farmacevtite pod zakrilana Svetskata zdravstvena organi-zacija, Komorata dosega ostvaruva-{e golema sorabotka, koja rezulti-ra{e so realizacija na zaedni~kiproekt za "dobrata farmacevtskapraktika".

Farmacevtska komora na Make-donija uspe{no sorabotuva i sofarmacevtskite organizacii odregionot - sorabotka koja vo idni-na ne samo {to }e prodolì, tuku ivo golema mera }e se prodlabo~i.

Elizabeta Belazelkoska

06-07-08-09-10-11.qxd 10/11/2012 1:28 AM Page 5

AKTUELNOF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

10

Na 27.6.2012 godina se odràa izbori za ~leno-vi na Sobranieto, Izvr{niot odbor, Nadzorniot od-bor, Sudot na ~esta i obvinitelot, izbor na pretse-datel na Sobranieto na Komorata i izbor na pret-sedatel na Komorata.

^lenovi na Sobranieto na Komorata po terito-rijalni edinici:

Teritorijalna edinica broj 11. Tatjana Stoilkovska 2. Biljana Petkovi} 3. ]azim Halimi4. Zejnie Ebibi 5. Biljana Qubenko-Gigopulos

Teritorijalna edinica broj 21. Vaska Kuku{eva2. Eva Mita{eva3. Smilka Micova4. Blagica Pujevska 5. Tatjana Lazarova

Teritorijalna edinica broj 3 1. Katerina Boìnova 2. Aleksandar [i{kovski 3. Elizabeta Stoilova4. Nedica Ko~eva5. Sneàna Rexovska

Teritorijalna edinica 41. Suzana ê{larovska2. Vesna Janu{eva3. Vlatko Jordanovski 4. Diana Milkova5. Metodija Majstor~ev

Teritorijalna edinica 51. Kristijan ê{elkoski 2. Aneta Svrtinova 3. Renata Vasileska 4. Mitko Taseski 5. Marija Spirkoska

Teritorijalna edinica 61. Slav~o Krstevski 2. Slavica Maleska Stojadinovi} 3. Divna Balalovska Arsovska 4. Zlatko Stefanovski 5. Bekim Alimi

Teritorijalna edinica 71. Mensur Be}iri 2. Bruno Cvetanoski 3. Lejla Beba - Gostivar4. Muhamed Ceka 5. Ninoslav Kostovski

Teritorijalna edinica 81. Neriman Mustafa 2. Sahit Ismaili

3. Selma Bali} 4. Irena Stojanovska 5. Emilija Hiqadnikova Georgieva 6. Nata{a Nasteva 7. Milenka [arovi} 8. Kalina Andonovska 9. Daniela [imanovska 10. Violeta Terzioska 11. Anica \or|ioska12. Nikola Dinevski 13. Maja êmerigi} 14. Marija Pendovska 15. Artina Torte

Delegirani ~lenovi:1. Farmacevtski fakultet Skopje - Rumenka Pet-

kovska Dimovska2. Makedonsko farmacevtsko dru{tvo - Marija

Da{tevska Mitevska 3. Ministerstvo za zdravstvo - Marija Traj~ulev-

ski4. Fond za zdravstveno osiguruvawe - Kristina

Hristova

Sobranieto na Komorata:Donesuva Statut i vr{i izmeni i dopolnuvawa

na Statutot;Donesuva godi{na programa za rabota i finansi-

ski plan i izve{tai za nivno sproveduvawe;Odlu~uva za visinata na ~lenarinata;Imenuva i otpovikuva pretsedatel na Komorata,

pretsedatel na Sobranieto na Komorata, ~lenovina Izvr{niot odbor, ~lenovi na Nadzorniot odbor,~lenovi na Sudot na ~esta i obvinitel;

Go razgleduva izve{tajot za zavr{nata smetkaod prethodnata godina;

Donesuva op{ti akti vo soglasnost so Zakonot iStatuot;

Donesuva zaklu~oci, utvrduva stavovi i davamislewa za pra{awa zna~ajni za rabotata na Komo-rata;

Odlu~uva za povrzuvawe i sorabotka na Komora-ta so drugi srodni organizacii vo zemjata i stran-stvo;

Odlu~uva za predvremeno raspu{tawe na Sobra-nieto,

Vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon ili so ak-ti na Komorata.

^lenovi na Izvr{niot odbor na Komorata: 1. Suzana Atanasovi} 2. Sofija Kolarova3. Biqana Palazova 4. Milan Kerovski 5. Xoana Andonoska6. Imer Imeri 7. Agim Ameti8. Erol Ali9. Milkica Gligorova10. Tatjana Sterjeva

Od sprovedenite izbori za ~lenovi na organitena Farmacevtskata komora na Makedonija

06-07-08-09-10-11.qxd 10/11/2012 1:28 AM Page 6

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

1 1

Izvr{niot odbor upravuva so rabotata na Komo-rata vo soglasnost so zakonot, Statutot i op{titeakti na Komorata. Izvr{niot odbor gi izvr{uvaslednite zada~i:

- mu predlaga na Sobranieto donesuvawe na prog-rama za rabota i finansiski plan;

- razgleduva i donesuva predlozi na materijali-te za sednicite na Sobranieto;

- ja sproveduva programata za rabota i finansis-kiot plan i drugite odluki na Sobranieto i za toago izvestuva Sobranieto;

- razgleduva predlozi na ~lenovite za dejstvu-vawe na Komorata

- izvr{uvawe na aktite {to gi donesuva Sobra-nieto;

- utvrduvawe na predlozite na aktite {to gi do-nesuva Sobranieto;

- pokrenuva inicijativa za donesuvawe i izmenina soodvetni zakoni i drugi propisi;

- razgleduva i zazema stavovi za razvojot na dej-nosta na Komorata koi vlijaat vrz unapreduvawetona raboteweto;

- obezbeduva javnost od raboteweto na Komorata;- gi donesuva i usvojuva site op{ti akti koi ne

se vo nadle`nost na Sobranieto;- podnesuva izve{taj na Sobranieto za svojata

rabota ;- formira postojani ili privremeni rabotni te-

la za izvr{uvawe na opredeleni zada~i;- upravuva so sredstvata so koi raspolaga Komo-

rata;- usvojuva zavr{na smetka za prethodnata godi-

na; - vr{i nadzor nad rabotata na stru~nata slu`ba

i re{ava za zasnovawe i prestanuvawe na rabotni-ot odnos na rabotnicite vo stru~nata slu`ba;

- raspi{uva konkurs i izbira sekretar na Komo-rata;

- re{ava po prigovori i àlbi na re{enija odrabotniot odnos;

- mu predlaga na Sobranieto za~lenuvawe vo so-odvetni srodni organizacii i asocijacii vo zemja-ta i stranstvo;

- vo soglasnost so zakon gi klasificira doku-mentite i podatocite {to pretstavuvaat tajna i ~iesoop{tuvawe bi bilo sprotivno na interesite naKomorata;

- vr{i i drugi raboti utvrdeni so ovoj Statutili so drugi akti na Komorata.

^lenovi na Nadzorniot odbor na Komorata: 1. Elvira Stojanovska 2. \or|e Stojadinovi}3. Viktorija Petrovska

Nadzorniot odbor vr{i nadzor nad:- zakonitosta i pravilnosta na raboteweto na

Komorata;- koristeweto na sredstvata na Komorata i celo-

kupnoto materijalno i finansisko rabotewe na Ko-morata;

- izvr{uvawe na obvrskite na ~lenovite na Ko-morata ;

- finansiskoto rabotewe;- smetkovodstvenite dokumenti;

- koristeweto na sredstvata za rabota na stru~-nata slu`ba na Komorata;

- drugi raboti opredeleni so ovoj Statut i aktina Komorata.

^lenovi na Sudot na ~esta na Komorata: 1. Bojana Ajtovska2. Jasna Vasileska3. Mihail Minov Sudot na ~esta odlu~uva za povreda na eti~kite

i profesionalnite normi, povreda na odredbite naovoj Statut i drugite akti na Komorata, neizvr{u-vawe na obvrskite na ~lenovite na Komorata i sl.

Sudot na ~esta pri vr{eweto na svojata funkci-ja e nezavisen i sudi vrz osnova na Ustavot, Zako-not, Statutot i drugite op{ti akti na Komorata.

Obvinitel:Sneàna MitevskaObvinitelot postapuva po prijavi za poveduva-

we postapka za povreda na odredbi od kodeksot naeti~ki dol`nosti i prava na farmacevtite.

Prijava moàt da podnesat: organite na Komora-ta, Makedonskoto farmacevtsko dru{tvo, Minis-terstvoto za zdravstvo, zdravstvena ustanova, Fon-dot za zdravstveno osiguruvawe i drugi fizi~ki ipravni lica.

Pretsedatel na Sobranieto na Komorata:Vlatko JordanovskiPretsedatelot na Sobranieto e negov ~len i gi

vr{i slednite raboti:Gi svikuva sednicite na sobranieto i rakovodi

so nivnata rabota,Se griì za afirmacija na farmacevtskata pro-

fesija, za zajaknuvawe na regionalnata sorabotka ivr{i drugi raboti utvrdeni vo statutot.

Pretsedatel na Komorata:Bistra AngelovskaPretsedatelot na Komorata ja zastapuva i pret-

stavuva Komorata vo pravniot promet, rakovodi sonejzinata rabota i gi izvr{uva odlukite na drugiteorgani na Komorata.

Pretsedatelot na Komorata se griì za ostvaru-vawe na funkciite na Komorata i vo toj pogled os-tvaruva sorabotka so drugi komori, organi i organi-zacii, so edinicite na lokalnata samouprava i sosoodvetni profesionalni i drugi organizacii voRepublika Makedonija i nadvor od nea.

Zaradi obezbeduvawe na aktivna polo`ba i ulo-ga na ~lenstvoto vo rabotata na organite na Komo-rata, kako i zaradi navremeno i soodvetno konsul-tirawe na ~lenstvoto vo odlu~uvaweto za site pra-{awa od nadle`nost na Komorata, pretstavnicitena ~lenstvoto na teritorijalnite edinici vo orga-nite na Komorata se dol`ni pred odrùvawe nasednica na organot kade {to ~lenuvaat da svikaati da odràt sostanok so ~lenstvoto po predloèni-ot dneven red donesenite odluki, zaklu~oci, stavo-vi na sednicite na organite kade {to ~lenuvaat re-dovno da gi prenesuvaat na ~lenstvoto od svojatateritorijalna edinica.

Dipl. prav. Nata{a Zdravkovska

06-07-08-09-10-11.qxd 10/11/2012 1:28 AM Page 7

AKTUELNOF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

12

Fondot za zdravstveno osi-guruvawe na Makedonija odràprva rabotna sredba so novatapretsedatelka na Farmacevtska-ta komora na Makedonija, doc. d-rBistra Angelovska. DirektorkataParnarxieva-Zmejkova i doc. d-rAngelovska razgovaraa na golembroj temi, me|u koi i za strategi-jata za ponatamo{no zaedni~kodejstvuvawe i operativen plan zasorabotka za idniot period, su-mirawe na rezultatite za refe-rentnite ceni na lekovite i dru-go. Na ovaa sredba be{e konstati-rano deka dosega{nata sorabot-ka, koja e na najvisoko nivo, }eprodolì i vo idnina so zaedni~-ki napori i zalagawa za prodla-bo~uvawe na istata preku raznirabotilnici, razmena na stru~nimislewa, direktni periodi~ni

sredbi i drugi aktivnosti. Ovaima za cel unapreduvawe nazdravstvenata za{tita prekuovozmoùvawe polesna dostap-nost na lekovi na recept za osi-gurenicite, osobeno lekovitekoi se bez doplata, pogolembroj na lekovi bez doplata, do-bivawe na kvalitetna i brza us-luga vo aptekite, vklu~itelno ipove}e informacii za osigure-nicite od strana na farmacevt-skiot kadar vo aptekite za na-~inot na upotrebata na lekovi-te, nesakanite pojavi vrzani zaupotreba na lekovi, interakciina lekovi, negativnite efektiod prekumerna upotreba na an-tibiotici i sli~no.

So cel edukacija na osigureni-cite i podigawe na svesta za ri-

zikot od nepravilna i prekumer-na upotreba na lekovi i za va`-nosta na racionalnoto koristewena lekovite, FZOM pokraj sora-botkata so Farmacevtskata komo-ra, intenzivno sorabotuva i soLekarskata komora na Makedoni-ja i drugi relevantni organizaciii institucii.

Ovaa rabotna sredba se sov-padna so datumot koga po~nuvaatda vaàt novite referentni ce-ni na lekovi od pozitivnata lis-ta. Fondot za zdravstveno osigu-ruvawe na Makedonija uspe{no jazavr{i redovnata treta godi{narevizija i utvrdi novi referen-tni ceni za lekovi od Listata nalekovi koi pa|aat na tovar naFZOM. Imeno, od 1 avgust 2012godina Fondot obezbeduva re-

Prva rabotna sredba so novotorakovodstvo na Farmacevtskata

komora na Makedonija

12-13-14-15-16-17-18-19.qxd 10/11/2012 2:17 AM Page 2

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

1 3

Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedo-nija ja napravi tretata po red godi{na revizija iutvrdi novi referentni ceni za lekovi od Lista-ta na lekovi koi pa|aat na tovar na FZOM, usogla-seni so cenite na lekovite vo regionot i noviteedinstveni odobreni ceni na lekovi vo RepublikaMakedonija bez dopolnitelni finansiski im-plikacii za osigurenicite i za Fondot.

Novite referentni ceni na lekovi se primenu-vaat od 1 avgust 2012 godina. Ovoj proces te~ekontinuirano i gi sledi aktuelnite situacii vovrska so lekovite od pozitivnata lista.

Utvrduvaweto na referentnite ceni na lekovie transparenten proces spored internacional-na komparativna metodologija za ceni na leko-vi na Fondot. Preku temelni analizi se sporedu-vaat cenite na lekovite vo na{ata dràva i regi-onot (R.Srbija, R.Bugarija, R.Hrvatska i R.Slove-nija). Vo prvata faza, Odlukata na Upravniot od-bor na FZOM za predlog referentni ceni na leko-vi se objavuva na veb-stranicata na Fondot, a no-sitelite na odobrenija imaat 15 dena rok za zabe-le{ki po {to procesot zavr{uva so pregovori socel zgolemuvawe na brojot na lekovi bez doplata,odnosno namaluvawe na doplatata.

FZOM napravi celosna revizija na referen-tnite ceni na lekovite od Listata na lekovi koipa|aat na tovar na FZOM i utvrdi referentni ce-ni za lekovi od primarna i bolni~ka pozitivnalista i toa: 726 lekovi po neza{titeno (generi~-ko) ime so farmacevtska forma i ja~ina (376 naprimarna pozitivna lista, a 343 na bolni~ka pozi-

tivna lista, 7 insulini) i 1568 lekovi po za{ti-teno ime (936 na primarnata pozitivna lista, a598 na bolni~ka pozitivna lista, 34 insulini).

Finansiskite sredstva koi Fondot gi nameniza lekovi vo primarna zdravstvena za{tita vo2011 i 2012 godina iznesuvaat vkupno 2,3 milijar-di denari godi{no, za razlika od 2010 godina kogabea opredeleni vkupno 2 milijardi denari godi{-no.

Potro{uva~ka na lekovi na recept vo periodot 2008 - 2011 godina

Pozitivnite efekti od implementacija na sis-temot na referentni ceni na lekovite od pozitiv-nata lista i komparativnata metodologija na Fon-dot preku prvite referentni ceni na lekovi po no-vata metodologija vo 2010 godina, se zna~itelni ividlivi preku zgolemeniot broj i koli~ini na le-kovi koi se obezbedeni za osigurenicite preku ap-tekite i preku zgolemenite finansiski sredstvaza taa namena. Za ilustracija, vo 2008 godina zaobezbeduvawe na osigurenicite so lekovi na re-cept vo primarna zdravstvena za{tita bile potro-{eni vkupno okolu 1,3 milijardi denari, dodekavo 2011 godina se potro{eni 1,9 milijardi dena-ri. Brojot na realizirani recepti vo 2011 godinaiznesuva okolu 16 milioni recepti i istiot e zgo-lemen za okolu 60% vo odnos na 2008 godina kogabile ne{to pove}e od 10 milioni realizirani re-cepti za lekovi od primarnata zdravstvena za{ti-ta (grafik 4 i grafik 5).

TRETA GODI[NA REVIZIJA NA REFERENTNITE CENINA LEKOVITE NA TOVAR NA FZOM

korden broj lekovi na receptbez doplata, a toa se 73% odvkupniot broj na lekovi po ge-neri~ko ime na primarnata po-zitivna ili 402 (43%) lekovipo za{titeno ime bez nikakvadoplata koi na{ite osigureni-ci moàt da gi podignat na re-cept vo aptekite koi imaat do-govor so Fondot za zdravstvenoosiguruvawe na Makedonija. Ut-vrduvaweto na referentnite ce-ni na lekovi e transparenten, di-nami~en i kontinuiran proces kojse vr{i spored metodologijata naFondot za ceni na lekovi i za-konskite propisi, pri {to se kom-pariraat i usoglasuvaat refe-rentnite ceni na lekovite od po-zitivnata lista so cenite na le-kovite vo na{ata dràva i vo re-gionot (R.Srbija, R.Bugarija, R.Hr-vatska i R.Slovenija).

Podobruvaweto na sostojbataza lekovite na recept se dolì ina namalenite edinstveni cenina lekovi vo RM, zgolemena kon-kurencija me|u farmacevtskitekompanii, sledewe na trendot nanamaluvawe na cenite na lekovi-te vo regionot i na kontinuirani-ot partnerski odnos me|u Fondoti farmacevtskite ku}i za nama-luvawe na cenite na lekovite zadobroto na osigurenicite.

Obvrski za aptekiteSite apteki koi imaat sklu-

~en dogovor so Fondot se dol`ni:Da gi obezbeduvaat lekovi-

te od pozitivnata lista za osigu-renicite, spored zakonskite pro-pisi,

Da gi obezbeduvaat lekovi-te na recept koi se bez doplata,

Da gi imaat vo sekoe vremena zaliha opredelenite 25 leko-

vi po generi~ko ime za koi ima go-tov lek bez doplata i za niv da giinformiraat osigurenite lica,soodvetno na propi{anata tera-pija od izbran lekar,

Vo aptekite na vidno mestotreba da e objaven spisok na sitelekovi koi Fondot gi obezbedilbez doplata za osigurenicite voA3 format. Osigurenoto lice imapravo na izbor na lek na receptna tovar na Fondot, so ili bezdoplata.

Za podobro informirawe naosigurenicite, spisokot na le-kovi od pozitivnata lista zaprimarna zdravstvena za{titaso referentna cena koi moàtda se podignat na recept vo ap-tekite i koi se bez doplata, seobjaveni i vo pe~atenite mediu-mi i na veb-stranicata na Fon-dot www.fzo.org.mk.

12-13-14-15-16-17-18-19.qxd 10/11/2012 2:17 AM Page 3

AKTUELNOF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

14

Grafikon 4: Vkupen iznos za lekovi na recept 2008-

2011 godina (milijardi denari)

Grafikon 5: Broj na realizirani recepti 2008-2011

godina (milioni recepti)

Efekti za lekovi na recept po generi~ko ime

Kako rezultat na celokupniot proces, od vkup-no 376 lekovi po generi~ko ime od primarnata po-zitivna lista, 273 lekovi se obezbedeni bezdoplata za osigurenicite, odnosno 73 % od leko-vite za primarna zdravstvena za{tite se obezbe-deni bez doplata za osigurenicite, {to e najvi-sok procent na vakvi lekovi dosega (grafik 1).Minatata godina lekovi bez doplata po generikibea 257 od vkupniot broj lekovi na recept, {tozna~i porast na ovaa brojka od 16 lekovi do ovojmoment, odnosno pribli`no 4% rast vo 2012 go-dina. Za sporedba, vo 2009 godina brojkata na le-kovi bez doplata be{e 77, i se beleì zna~itelenrast od 3,5 pati na lekovite bez doplata po im-plementacija na komparativnata metodologija naFondot za referentni ceni na lekovi (grafik 2).Sumarno, od 2009 godina koga brojkata na lekovipo generiki bez doplata bila 20%, vo 2012 godi-na e 73%, odnosno se beleì rast od 53%. Pos-toi tendencija ovoj broj da se zgolemuva i ponata-mu, so {to }e se namaluva brojot na lekovi so dop-lata.

Grafikon 1: Sporedba na novi referentni ceni na

lekovi po generiki 2012 godina

Grafikon 2:.Sporedba na lekovi bez doplata i so

doplata 2009 - 2012 godina

Ovaa godina so novite referentni ceni za le-kovi na recept utvrdeni po Tretata godi{na revi-zija na referentnite ceni na lekovite od pozitiv-nata lista, Fondot obezbedi i novi lekovi bezdoplata, a toa se lekovi za bubre`ni zaboluvawa,dermatolo{ki zaboluvawa, lekovi za namaluvawena poka~en krven pritisok, za srceva slabost, an-tibiotici, lekovi koi se koristat pri transplan-tacija na organi, lekovi za respiratoren sistem idr.

Efekti za lekovi na recept po za{titeno ime

So ovaa godi{na revizija na referentni cenina lekovi za 936 lekovi po za{titeni imiwa iefektite se sledni: 43% lekovi po za{titenoime se bez doplata, 43% se so doplata do 100 de-nari, 11% se so doplata od 100 do 500 denari, a os-tanatiot minimalen del se lekovi so doplata nad500 denari (grafik 3), odnosno okolu 85% od le-kovite po za{titeno ime se bez doplata ili sominimalna doplata.

Grafikon 3:. Sporedba na doplatata za lekovi po

za{titeno ime za PZZ, 2009 - 2012

12-13-14-15-16-17-18-19.qxd 10/11/2012 2:17 AM Page 4

Primeri za namaluvawe na referentni ceni na lekovi 2009-2012 godina

Tabela 1: Primeri za namaluvawa na referentna cenana lek 2009 -2012 godina

I pokraj prikaànite namaluvawa na referen-tnite ceni, site lekovi navedeni vo tabela 1 sebez doplata za osigurenicite. Preku ovoj proces sepostignuvaat i dopolnitelni namaluvawa naedinstvenite ceni na lekovite vo RM.

Efekti za lekovite od bolni~kata pozitivna lista

So ovaa godi{na revizija se utvrdeni i novi re-ferentni ceni za lekovi od bolni~kata pozitivnalista i insulinite, odnosno revidirani se refe-rentni ceni za lekovi utvrdeni vo 2008 godina. Ut-vrdeni se referentni ceni za novi 61 lek po gene-ri~ko ime so farmacevtska forma i ja~ina, odnos-no novi 239 lekovi po za{titeno ime (grafik 6).

Grafikon 6: Broj na lekovi so RC 2012 godina -

bolni~ka pozitivna lista

Za lekovite od bolni~kata pozitivna lista soposlednata izmena na Listata na lekovi na tovarna Fondot, site lekovi na listata se vo site re-gistrirani ja~ini vo RM {to go zgolemuva izboroti konkurencijata za lekovite, so o~ekuvan efektod dopolnitelno poevtinuvawe na odredeni leko-vi. Referentnite ceni na lekovite za bolni~katapozitivna lista se utvrdeni na nivo na najniskataedinstvena cena na odreden lek. Lekovite od bol-ni~kata pozitivna lista se obezbeduvaat prekuzdravstvenite ustanovi i nivnite ceni nemaatefekt za osigurenicite.

Generalni zaklu~oci

Moème so zadovolstvo da konstatirame dekaFondot uspea da obezbedi pogolem broj lekovi, po-ve}e lekovi bez doplata i so namalena doplata,bez dopolnitelni finansiski implikacii za osi-gurenicite i za Fondot. Sekako, od golemo zna~e-we e i efektot od procesot za utvrduvawe na re-ferentni ceni na lekovite za dopolnitelnoto po-evtinuvawe na opredeleni lekovi vo na{ata dr-àva.

Pri~ini za podobruvawe na sostojbata za leko-vi na recept se i slednite:

Namaleni odobreni edinstveni ceni na leko-vi od Ministerstvo za zdravstvo - Biro za lekovina RM

Zgolemena konkurencija me|u farmacevtski-te kompanii

Sledewe na trendot na namaluvawe na ceni-te na lekovite vo regionot

Kontinuiran partnerski odnos me|u Fondot ifarmacevtskite ku}i za namaluvawe na cenite nalekovite za dobroto na osigurenicite.

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

1 5

12-13-14-15-16-17-18-19.qxd 10/11/2012 2:17 AM Page 5

AKTUELNOF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

16

Izmeni i dopolnuvawa na Odlukata za referentni ceni na lekovi od Listata

na lekovi koi pa|aat na tovar na Fondot

Upravniot odbor na Fondotdonese nova Odluka za izmenuva-we i dopolnuvawe na Odlukataza utvrduvawe na referentniceni na lekovi koi se na Listatana lekovi koi pa|aat na tovar naFZOM i istata e objavena voSl.vesnik br.106 od 24.08.2012godina i se primenuva od 1 sep-temvri 2012 godina.

So ovaa Odluka se izvr{enislednite izmeni i dopolnuvawana Odlukata za referentni cenina lekovi koi se na Listata nalekovi koi pa|aat na tovar naFZOM:

za lekovi koi ne se vo pro-met vo RM i po barawe na odre-deni proizvoditeli na lekoviizbri{ani se 27 za{titeniimiwa na lekovi (so farma-cevtska doza`na forma, ja~ina ipakuvawe) koi ne se vo promet voR.Makedonija. Od niv 12 lekovipo za{titeno ime od primarna-ta pozitivna lista i toa: Carbo

medicinalis tableti 30x250mg (Ja-

ka); Amokscilin kapsuli100x250mg (Jaka); Amokscilin kap-suli 16x250mg (Jaka); Amokscilin

kapsuli 100x500mg (Jaka); Amok-

scilin kapsuli 16x500mg (Jaka);

Amokscilin suspenzija 250mg/5ml

(100ml) (Jaka); Cefaclor suspenzija250mg/5ml (60ml) (Jaka); Alendor

tableti 28x10mg; Miralgin table-ti 20x500mg; Apilepsin tableti100x300mg; Rispolept film oblo-èni tableti 20x1mg; Tafen novo-

lizer starter pack aerosol200mcg/doza+inhalator, a 15 le-kovi po za{titeno ime od bol-ni~kata pozitivna lista i toa:Nephrotect rastvor za injektira-we (infuzija) 1x15%/500ml; Sodi-

um chloride Braun rastvor za in-jektirawe (infuzija) 1x0.9%

(100ml); Lutestrol injekcii5x(20+2)mg/ml; Danoval kapsuli100x100mg; Endobulin injekcii1x5g; Leukeran film obloènitableti 25x2mg; Alkeran tableti25x2mg; Myleran film obloènitableti 100x2mg; Cisplatin Pliva

10 injekcii 10mg/20ml; Rapamu-

ne tableti 30x1mg; Fentanyl in-jekcii 5x0.1mg/2ml (Janssen Ci-

lag); Fentanyl injekcii5x0.5mg/10ml (Janssen Cilag); Ra-

pifen injekcii 5x0.5mg/ml (2ml);

Sufenta injekcii 5x0.005mg/ml

(2ml); Sufenta forte injekcii5x0.05mg/ml (5ml);

Utvrdeni se referentniceni za 8 lekovi po za{titeniimiwa so farmacevtska doza`-na forma i ja~ina, koi moàt dase podignat na recept vo PZU ap-tekite koi imaat dogovor so Fon-dot. Toa se slednite lekovi:

12-13-14-15-16-17-18-19.qxd 10/11/2012 2:17 AM Page 6

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

1 7

Kontrolata na privatnite zdravstveni ustanoviapteki vo 2012 godina se vr{i vrz osnova na ~len 54i ~len 71 od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe,podzakonskite akti doneseni vrz osnova na ovoj za-kon, dogovorite sklu~eni me|u Fondot i zdravstve-nite ustanovi i ostanatite zakonski propisi.

Na~inot na rabota i ovlastuvawata na kontrolo-rite za 2012 godina se utvrdeni so Pravilnikot zaovlastuvawa i na~in na rabota na kontrolata naFZO (Sl.vesnik na RM br.105/2010, 108/2010, 33/2011i 29/2012). Kontrolata ja vr{at ovlasteni lica zakontrola vraboteni vo centralnata i/ili podra~ni-te slu`bi na Fondot.

Kontrolata opfa}a primena na zakonskite i pod-zakonskite akti, preku sproveduvawe na odredbiteod dogovorot i evidencijata na zdravstvenite uslu-gi:

dokaùvawe na identitet i svojstvo na osigure-no lice (zdravstvena legitimacija so fotografija idokaz za platen pridones za zadolìtelno zdravs-tveno osiguruvawe);

kompjuterska evidencija vo soglasnost so Teh-ni~koto upatstvo za apteki od Fondot;

soodvetstvuvawe na podatocite za izdadenilekovi na tovar na sredstvata na Fondot vo kompju-terskata i druga evidencija;

vodewe materijalna evidencija;rokovi na upotreba na lekovite;recepti za izdadenite lekovi, na~inot na niv-

no popolnuvawe i evidentirawe;ostvaruvaweto na pravata od zadolìtelnoto

zdravstveno osiguruvawe na osigurenite lica;primena na odredbite od Zakonot za zdravstve-

noto osiguruvawe i podzakonskite akti doneseni vrzosnova na toj zakon i drugite propisi.

Brojot na PZU aptekite so koi Fondot ima sklu~e-no dogovori vo prviot kvartal od 2012 godina e vkup-no 743 PZU apteki - rabotni edinici, dodeka vo vto-riot kvartal od 2012 godina ovoj broj iznesuva 730PZU apteki - rabotni edinici. Vkupniot broj na kon-troli izvr{eni vo prvata polovina od 2012 godina e515 kontroli, odnosno kontrolirani se okolu 70%od vkupniot broj na apteki so aktiven dogovor soFondot. Od niv, 146 zapisnici po izvr{ena kontro-la se so utvrdena nepravilnost {to iznesuva 28% odvkupniot broj na kontroli realizirani vo prvata po-lovina od 2012 godina.

Kako rezultat na dosega izvr{enite kontroli,brojot na vkupno realizirani terenski kontroli naPZU apteki, odnosno vkupniot broj na zapisnici odovie kontroli, vkupniot broj na zapisnici so konsta-tirani nepravilnosti i procentot na zapisnicite sokonstatirani nepravilnosti vo periodot januari-ju-ni 2012 godina se prikaàni vo slednata tabela:

IZVR[ENI KONTROLIOD FZOM NA PZU APTEKI

VO PRVATA POLOVINANA 2012 GODINA

So ova e zgolemen izborot na lekovi koiosigurenite lica moàt da gi podignat na re-cept vo aptekite od grupata na statini so dvenovi za{titeni imiwa. Da potencirame dekaza lekot Mycophenolic acid cps.250 mg itabl.500 mg vo periodot od 2009 do 2012 godi-na e postignato namaluvawe na referentna-ta cena duri za 80% i pritoa ovoj lek za na-{ite osigurenici e obezbeden bez doplata.

Izvr{ena e i promena vo nazivot naproizvoditelot za 6 lekovi po za{titenoime so odredena farmacevtska doza`na for-ma i ja~ina, zaradi usoglasuvawe so aktuel-nite informacii za tie lekovi.

Site izmeni i dopolnuvawa na Odlukataza referentni ceni na lekovi od pozitivna-ta lista redovno se objavuvaat i aùriraat ina web-stranata na Fondot (www.fzo.org.mk).

12-13-14-15-16-17-18-19.qxd 10/11/2012 2:18 AM Page 7

AKTUELNOF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

18

Od Tabelata 1 se gleda deka procentot na nepra-vilnosti vo Podra~nite slu`bi na FZOM e razli~en.Imeno, od 6% do 12% nepravilnosti od vkupniot brojna nepravilnosti koi se konstatirani so kontroliteizvr{eni na nivo na Republika Makedonija vo prvatapolovina od 2012 godina se vkupno 6 podra~ni slu`-bi na Fondot i toa: PS Kumanovo, PS Gostivar, PSVeles, PS [tip, PS Ohrid i PS Tetovo.

Bez zabele{ki po izvr{enite terenski kontrolivo aptekite, odnosno so 0% gre{ka vo prvata polovi-na od 2012 godina se 5 podra~ni slu`bi na FZOM itoa: PS Berovo, PS Kratovo, PS Radovi{, PS Resen iPS Struga.

Za otstapuvawata vo raboteweto na odredena PZUapteka - rabotna edinica od zakonskite propisi i do-govornite odredbi utvrdeni so kontrolata, predvi-deni se dogovorni sankcii vo stepen od merka opome-na do merka ednostrano raskinuvawe na dogovor. Vi-sinata na sankcijata ja opredeluva Komisijata za oce-

nuvawe na uslovi za izrekuvawe na dogovorna kaznapri FZOM. Dokolku aptekata dostavi prigovor po od-lukata na prvostepenata komisija, postapuva vtoros-tepena komisija.

NAJÊSTI NEPRAVILNOSTI VO RABOTEWETONA PZU APTEKI

Od izvr{enite kontroli na PZU aptekite kakonaj~esti utvrdeni nepravilnosti vo nivnoto rabote-we od strana na kontrolorite poradi koi zapisnici-te se dostaveni ponatamu do Komisijata za ocenuvawena uslovi za izrekuvawe na dogovorna kazna se sled-nite:

Problemi so dokumentacijata za aptekata ilifarmacevtskiot kadar

Vo Re{enieto za vr{ewe dejnost izdadeno naaptekata od Ministerstvo za zdravstvo na RM e nave-deno deka aptekata ima dozvola za vr{ewe na promet

Tabela 1: Pregled po Podra~ni slu`bi na FZOM na vkupniot broj na zapisnici so konstatirani nepravilnosti

vo prvata polovina od 2012 godina

12-13-14-15-16-17-18-19.qxd 10/11/2012 2:18 AM Page 8

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

1 9

Makedonija bb, 1000 Skopje Tel: 02 3289.000 Faks: 02 3289.048w w w . f z o . o r g . m k

na malo za lekovi od grupata na narkotika, a apteka-ta ne obezbeduva vakvi lekovi za osigurenicite natovar na Fondot

Spisokot na lekovi bez doplata ne e istaknatna vidno mesto vo aptekata ili e istaknat vo pogre-{en format, ne~itliv i sli~no

Aptekata nema eden ili pove}e lekovi od Obra-zecot-GLBD (generi~ki lekovi bez doplata) za koisoglasno sklu~eniot Aneks na Dogovorot so FZOM od1.4.2012 e obvrzana da gi ima vo sekoe vreme, nema do-kaz da priloì na samoto mesto deka lekovite {tonedostasuvaat se nara~ani ili dokazot go dostavuvadopolnitelno so pismen prigovor

Nesovpa|awe na materijalnata sostojba (koli~i-nata) na odredeni lekovi na samoto mesto vo apteka-ta, so kompjuterskata evidencija vo delot na lagerlistata i materijalnite karti~ki na lekovite

Nepravilnosti vo vnesuvaweto i obrabotkatana receptite vo kompjuterskata programa

Vo aptekata nema internetVo aptekite nema barkod ~ita~ ili istiot ne se

upotrebuvaNepravilnosti za koi se izrekuva merka opome-

na i koi aptekata dokolku ne gi otstrani vo rok od 8dena podleàt na dogovorna kazna (nema istaknatooznaka deka raboti so FZOM, nema istaknato Odlukaza visina na participacija ili receptite od prethod-niot den ne se kompjuterski obraboteni)

Drugo (osigurenicite ne se informiraat za mo`-nosta da dobijat lek bez doplata, neispravni ili ne-vaè~ki sini kartoni, nepravilnosti vo na~inot naizdavawe na lekot, nepravilnosti vo presmetuvawe-to na participacijata ili doplata ili ne se vodievidencija vo zdravstvenata legitimacija za izdade-niot lek na tovar na FZOM i sl.)

Procentualnata zastapenost na naj~estite nepra-vilnosti od izvr{enite kontroli e prikaàna voslednata tabela 2 i grafikon 1.

Tabela 2: Prikaz na nepravilnostite pri kontrolite

na PZU aptekite

Grafikon 1: Konstatirani nepravilnosti vo

raboteweto na PZU aptekite

Detalen polugodi{en izve{taj za izvr{enite kon-troli na PZU aptekite so dogovor so Fondot vo prva-ta polovina od 2012 godina se objavuva na veb-stra-nicata na Fondot.

Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedoni-ja prodolùva i ponatamu so aktivnosti za maksimal-no obezbeduvawe na na{ite osigurenici so kvalitet-ni zdravstveni uslugi na tovar na FZOM vo ramki naopredelenite finansiski resursi, vo koi uslugi spa-|a i obezbeduvaweto so lekovi na recept od Listatana lekovi na tovar na Fondot vo primarnata zdravs-tvena za{tita. Po konstatiranite neusoglasenostina raboteweto na aptekite utvrdeni preku kontroli-te, od strana na FZOM se prezemaat merki i odrede-ni aktivnosti soodvetno na utvrdeniot problem socel vakvite nedostatoci da se nadminat. Edna odmerkite koi Fondot za zdravstveno osiguruvawe naMakedonija gi prevzema vo ovaa nasoka e i organizi-rawe na zaedni~ki rabotilnici so pretstavnicite nastru~nite komori i zdruènija na zdravstvenite ra-botnici.

Podgotvila: M-r farm. Kristina Hristovska

12-13-14-15-16-17-18-19.qxd 10/11/2012 2:18 AM Page 9

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

20

Koga lekot na Roche Fuoro-uracil (5FU) be{e prvpat regis-triran vo 1962 kako "parenteralen hemoterapiski lek za pa-liativen tretman na odredeni neoplazmi" celnata terapijaza kancer kako poim voop{to ne be{e poznata. Medicinska-ta nauka, ednostavno se u{te nema{e dovolno poznavawa zapatofiziologijata na kancerot. Taka 5FU ne e i nikoga{ nepostoela tendencija da bide lek za kancer. Me|utoa toj mo-è da gi smali tumorite i na toj na~in zna~itelno da ja na-mali bolkata kaj pacientite so kancer.

Ona {to lu|eto pred 50 godini, koga zapo~na odisejata naRoche vo onkologijata, ne go znaeja e deka tumorskite klet-ki se delat mnogu pobrzo vo sporedba so normalnite kletkii deka za kleto~na replikacija e neophodno duplicirawe nagenetskiot materijal na kletkata- DNK. Do 1953 ne samo {tobe{e otkriena strukturata na DNK, tuku be{e utvrdeno i de-ka otsustvoto na timin, eden od strukturnite elementi naDNK, moè da go sopre rastot na bakteriite. Edna godina po-docna nau~nicite otkrija zgolemeno nivo na uracil vo tu-morskoto tkivo na staorcite, vo sporedba so ostanatoto tki-vo. Uracil e strukturna komponenta na RNK i pretstavuvastrukturen anolog na timin vo strukturata na RNK. Kletki-te ja koristat RNK za da gi kopiraat i transportiraat in-formaciite zapi{ani na nivnata DNK, od kleto~niot nukle-us do mestoto kade se odviva sintezata na proteinite. Gole-mi koli~ini na uracil se najdeni i vo intestinalnata muko-za, kade {to ima visok stepen na kleto~na replikacija.

Ovie soznanija bea osnova na hipotezata deka modifi-cirawe na strukturnite komponenti na DNK i RNK moè dabide delotvorno vo borbata protiv kancerot.

Vo 1957 godina ârls Hajdelberger od McArdle Memorial

Laboratory vo Medison, Viskonsin se obrati do Roche i poba-ra od kompanijata da go sintetizira 5-fluorouracil i sli~-nite hemiski soedinenija so atom na fluor na 5. pozicija.Ova be{e po~etokot na edna bliska sorabotka. Nau~nicitevraboteni vo Roche Natli, Robert Du{inski i Edvard Plevengi sintetiziraa baranite komponenti, ~ija aktivnost potoabe{e testirana od timot na Robert Julius [nicer vrz golembroj mikroorganizmi, kako i vrz transplantirani tumori kajgluvci i staorci. Istovremeno,nau~nicite od laboratorija-ta vo Medison ja prou~uvaa biohemiskata aktivnost na soe-dinenijata, kako i nivnata sposobnost da go inhibiraat ras-tot na tumorite kaj ìvotni.

Vo 1958 godina dejstvoto na 4 hemiski soedinenija: 5-flu-

orouracil, 5- fluorotic acid, 5-fluorouridine i 5-fluorodeoxyuridi-

ne(FDUR) be{e testirano na neoplazmi kaj lu|e. Vo 1960 g.nau~nicite gi objavija slednite rezultati od ispituvawata:"Glavniot biohemiski efekt koj e rezultat na dejstvoto na5-fluoro hemiskite soedinenija e blokadata na "de novo"sintezata na DNK".

5-FU be{e registriran za upotreba 2 godini podocna. Ka-ko {to moè{e i da se predvidi se pokaà deka 5-FU imatoksi~ni efekti ne samo vrz odredeni tipovi na tumorskikletki, tuku i na drugi kletki koi intenzivno se replicira-at,pred se kletkite na koskenata srcevina i kletkite nagastrointestinalnata mukoza. Nesakanite efekti vklu~u-vaa: gadewe, povra}awe, namalena hematopoeza, bolni otocii crvenilo na dlankite i na stapalata (sindrom {epa-stapa-lo). 5-FU i denes se u{te se koristi za terapija na maligni-teti na gastrointestinalniot trakt, glava, vrat i dojka.

Vo slednite godini Roche postepeno razvi 3 pomalkutoksi~ni 5-FU derivati: floxyuridine(FDUR), doxifluridine (Fur-

tulon) i capecitabine ( Xeloda), registrirani vo 1970,1987 i1998 godina soodvetno. Doxifluridine i capecitabine bea modi-

ficirani taka {to moàt da se metaboliziraat do 5-FU votumorskite kletki od strana na enzimite koi se po~estoprisutni vo tumorskite kletki vo sporedba so normalnitekletki. U{te edna prednost e toa {to po peroralna aplika-cija capecitabine se konvertira vo aktivna supstancija duriotkako }e se apsorbira preku crevnata mukoza, so {to do-polnitelno se namaluvaat gastrointestinalnite nesakaniefekti. Ova zna~i deka pacientite moè da go zemaat lekotvo doma{ni uslovi i ne treba ve}e da se griàt za rizikotod gubewe na kosa.

Poradi ogromnoto zna~ewe vo tretmanot na kancer, le-kot na Roche Fluorouracil (5-Fluorouracil) e vnesen na listatana esencijalni lekovi na Svetskata zdravstvena organiza-cija. Vo ovaa grupa spa|aat lekovi koi gi zadovoluvaat pri-oritetnite zdravstveni potrebi na naselenieto. Patentna-ta za{tita na lekot e pominata, taka {to korista od inova-cijata i investicijata napravena vo razvoj na lekotod stra-na na laboratoriite na Roche sega e dostapna na site paci-enti niz svetot, duri i na onie od najmalku razvienite zem-ji vo svetot preku mnogute generi~ki verzii na lekot koi de-nes postojat. Lekot na Roche Fluorouracil e eden od vkupno 20lekovi na Roche koi se vklu~eni na ovaa lista na SZO.

Razvojot na Roche vo onkologijata prodolùva ponatamu:Vo 1986 godina e registriran Roferon-A, prviot lek na

Roche dobien so genetski inènering i prvata biolo{ka te-rapija za kancer vo svetot.

Pri krajot na 90-tite godini na minatiot vek Roche girazvi monoklonalnite antitela, so {to predizvika revolu-cija vo molekularnata biologija. Ovie proteini, vo formana bukvata U, moè da bidat dizajnirani na toj na~in {to }emoàt da se vrzat za specifi~ni molekuli i taka da ja blo-kiraat nivnata uloga vo predizvikuvaweto odredena bo-lest. Istraùvawata {to gi sprovedoa Jerne, Keler i Tone-gava, dobitnici na Nobelova nagrada, vo Institutot za imu-nologija vo Bazel, koj e pod pokrovitelstvo na Roche, pomog-naa da se postavi osnovata za razvojot na terapiskite mo-noklonalni antitela.

Razvojot na Roche vo onkologijata prodolùva ponatamu:Vo 1992 godina e registriran lekot Neupogen, koj se

koristi kako pomo{no sredstvo za da se ovozmoì aplika-cija na hemoterapija.

Vo 1997 godina e registriran lekot MabThera, koj e pr-voto monoklonalno antitelo vo svetot {to e upotrebeno zatretman na rak.

Vo 1998 godina e registrirana Xeloda, visokoefektiv-na celna oralna hemoterapija koja go aktivira 5-FU (5-fluo-

rouracil) direktno vo malignite kletki izbegnuvaj}i go o{te-tuvaweto na zdravite kletki.

Vo 1998 godina e registriran lekot Herceptin, koj e pr-voto monoklonalno antitelo za tretman na metastatski kar-cinom na dojka (HER2 pozitiven).

Vo 2004 godina e registriran lekot Avastin, koj e prvi-ot inhibitor na angiogenezata vo svetot so dokaàno pro-dolùvawe na preìvuvaweto kaj pove}e tipovi tumori.

Vo 2004 godina e registriran lekot Tarceva, koj eefektiven oralen inhibitor na EGFR za tretman na belod-roben karcinom i na tumor na pankreas.

Vo 2011 godina, so registriraweto na lekot za mela-nom so celno dejstvuvawe - Zelboraf, nau~nicite na Roche,

sledej}i ja naukata, sozdadoa lek {to vistinski ja otsliku-va strategijata na Roche za razvoj na personalizirana medi-cina.

Vo januari 2012 godina Roche go pretstavi celniot on-kolo{ki lek Erivedge, koj e prv od novata klasa lekovi na-re~eni inhibitori na hedgehog signalniot pat.

Kako priznanie za pridonesot za podobruvawe i za unap-reduvawe na zdravjeto na pacientite,Roche od 1974 godinado denes 30 pati e dobitnik na nagradata "Pri Galien" (me-|unarodna nagrada pandan na Nobelovata nagrada), koja evostanovena vo 1970 godina vo Francija za da se oddadepriznanie za zna~aen napredok i inovacija vo terapijata solekovi.

Od onkolo{koto portfolio na Roche, Neupogen i Mab-

Thera se dobitnici na ovaa presti`na nagrada.

Roche 50 godini predvodnik i

Uracil(1) se razlikuva od timin(2)po metil grupata, a od 5- FU poatomot na fluor na 5. pozicija

20-21-22-23-24-25.qxd 10/11/2012 2:27 AM Page 2

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

21

Lekovite na Roche im pomagaat na lu|eto so deset raz-li~ni tipa rak da ja odrùvaat svojata bolest pod kontrolai vo odredeni slu~ai da ìveat podolgo. Kako na primerpri:

Karcinom na dojkaKarcinom na beli droboviKarcinom na debelo crevoNeho~kinov limfom (NHL)Karcinom na èludnikKarcinom na pankreasKarcinom na ovariumGlioblastomMelanomBazocelularen karcinom

Vo poslednite 12 godini terapijata za najrazli~nividovi rak napreduva{e i pacientite ìveat podolgo.

Pove}e od 7 milioni lu|e se lekuvani so lekoviteprotiv rak na Roche.

Roche ve}e 50 godini raboti posveteno na pronao|awenovi i inovativni lekovi za pacientite so rak. Prviot on-kolo{ki lek na Roche - 5-Fluorouracil - koj podocna posluìkako osnova za usovr{uvawe i za sozdavawe na Xeloda, seu{te e osnova vo tretmanot na pacientite so rak.

Vo fokusot na Roche, kako i vo izminatite 116 godiniod postoeweto na Roche, ostanuvaat istraùvaweto, otkri-vaweto, razvivaweto i sozdavaweto inovativni lekovi, koigi zadovoluvaat najvisokite kriteriumi za odobruvawe odzdravstvenite regulativni tela, za mnogu seriozni bolestiza koi se u{te postoi nezadovolena medicinska potreba.

Podgotveno od timot na Hoffmann – La Roche Ltd.

Pretstavni{tvo SkopjeZa pove}e informacii posetete ja na{ata

veb-stranica www.roche.mk

lider vo onkologijata

Koristena literatura1. Chia SK, Speers CH, D’yachkova Y, et al. The impact of new chemotherapeutic and

hormone agents on survival in a population-based cohort of women with metastatic

breast cancer. Cancer 2007: 110; 973–9.

2. Comparison of four chemotherapy regimens for advanced non-small cell lung can-

cer. Shiller JH et all. N Engl J Med. 2002 Jan 10;346(2):92-8

3. Paclitaxel-carboplatin alone or with bevacizumab for non-small-cell lung cancer. San-

dler A et all. N Engl J Med. 2006 Dec 14;355(24):2542-50.

4. Phase III trial of cisplatin plus gemcitabine with either placebo or bevacizumab as

first-line therapy for nonsquamous non-small-cell lung cancer: AVAil. J Clin Oncol. 2009

Mar 10;27(8):1227-34.

5. Sandler A et all (JTO, in press)

6. Randomised trial of irinotecan plus supportive care versus supportive care alone af-

ter fluorouracil failure for patients with metastatic colorectal cancer Cunningham, et al.

Lancet 1998

7. Drug Therapy: Systemic Therapy for Colorectal Cancer, Meyerhardt and Meyer

NEJM 2005

8. Kelly and Goldberg JCO 2005

9. Hurwitz, et al. NEJM 2004

10. Saltz, et al. JCO 2008

11. Karapetis, et al. NEJM 2008

12. Ohtsu A. Chemotherapy for metastatic gastric cancer: past, present, and future. J

Gastroenterol 2008; 43:256–264

13. Coiffier, et al. Long-term outcome of patients in the LNH-98.5 trial, the first randomi-

zed study comparing rituximab-CHOP to standard CHOP chemotherapy in DLBCL pati-

ents: study by Groupe d, Etudes Lymphomes de l,Adulte. Blood 2010 116: 2040-2045

14. ARIES: Kosty, et al.EMCC 2011

→OP[TA ANESTEZIJA→RADIKALNAMASTEKTOMIJA→HEMOTERAPIJA SO 5-FLUOROURACIL

→ZRAÊWE VO TRETMANOT NA KANCER→PU[EWE POVRZANO SO POJAVATA NA KANCER→KT-SKEN→ZAÛVUVAWENA DOJKATA

19701980

19801990

19902000

20002010

2010

VO MINATOTO

→PSA ZA DETEKCIJA NA KANCER NA PROSTATA→GLOBALNIPREPORAKI ZA SPRAVUVAWE SO BOLKA→IZOLIRAN ÎST INTERFERON ALFA

→ADJUVANTNATERAPIJA ZA KOLOREKTALENKANCER→LEKOVI ZA STIMULIRAWE NA HEMATOPOEZATA

→STAPKITE NA SMRTNOST OD KANCER ZAPO^NUVAATDA OPA\AAT→OTKRIENAPOVRZANOSTA NA MELANOMOT SO IZLO@ENOST NA SONCE→VOVEDUVAWENA TAKSANITE→PRVIOT TARGETIRAN LEK ZA KANCER VO ISTORIJATA-MABTHERA

→OTKRIENA POVRZANOSTA ME\U OBEZNOST I KANCER→PRVIOT TARGETIRAN LEK ZA KARCINOM NA DOJKA-HERCEPTIN

→TARGETIRANATERAPIJAZA LEUKEMIJA

→DEKODIRANHUMANIOT GENOM→LEKOVI KOI GO TARGETIRAAT EGFR

RECEPTOROT - TARCEVA

→PRVIOT LEK SO ANTI-ANGIOGENODEJSTVO-AVASTIN

→TARGETIRANI LEKOVI ZA TERAPIJA NA NAPREDNAT KANCER NA KOLON→VAKCINA PROTIV CERVIKALEN KANCER

→REKORDEN BROJ NA LU\E KOI PRE@IVUVAAT→NOVA TERAPIJA ZA NAPREDNAT MELANOM-ZELBORAF

→NOVA TERAPIJA ZA NAPREDNAT BAZALNOKLETOÊN KARCINOM-ERIVEDGE

2012 DENES

VO IDNINA

20-21-22-23-24-25.qxd 10/11/2012 2:27 AM Page 3

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

22

NASTANI

Internacionalnata Farmacevtska federacija(FIP), koja e formirana vo 2012 godina e globalnamreà na nacionalni asocijacii na farmacevtite inau~nite rabotnici od oblasta na farmacijata. Pre-ku svoite 127 organizacii, ~lenki, zastapuva i uslu-ùva pove}e od tri milioni zdravstveni rabotnici inau~nici od celiot svet.

Vo tekot na nejzinoto stogodi{no postoewe, nejzi-nite prioriteti, bukvalno, se pro{iruvaa vo pogolembroj se so cel da gi zadovolat potrebite na profesi-jata vo pro{iruvaweto na zdravstvenite uslugi i raz-vojot na naukata. Promenite vo farmacijata i pojava-ta na farmacevtskite praktiki, kako temel na pro-fesijata, ja naso~ija ovaa federacija vo nasoka nanejzino prepoznavawe kako zastapnik i predvodnikna farmacevtite kako zdravstveni rabotnici vo ut-vrduvawe na nivnata uloga i dejnost pri {to potpi-raj}i se na naukata kako pojdovna to~ka nasekade vosvetot.

Mestoto na slu~uvawe na nastanite e Amsterdam,gradot kade se slu~ilo prvoto me|unarodno zdruù-vawe na farmacevtite, koe od prvi~no na evropsko,denes e na svetsko nivo. Ogromna e brojkata na far-macevti koi od celiot svet dojdoa ne samo zaradiproslavata tuku i da go pokaàt ona {to go sraboti-le, da gi spodelat svoite znaewa i da nau~at ne{tonovo. Tokmu poradi toa, ovoj kongres ima{e pro{ire-na i malku poinakva programa od voobi~aeno.

Prvo, na kongresot bea pokaneti site ministri zazdravstvo od zemjite koi se ~lenovi na FIP. Farma-cevtite od celiot svet imaa za cel da im obrnat po-

FIP: SVETSKI KONGRES NA FARMACIJATA IFARMACEVTSKITE NAUKI I ODBELE@UVAWE100 GODINI INTERNACIONALNOZDRU@UVUVAWE NA FARMACEVTITE

20-21-22-23-24-25.qxd 10/11/2012 2:27 AM Page 4

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

23

sebno vnimanie na kreatorite na politikite za vis-tinskata uloga na farmacevtite vo zdravstveniotsistem, odnosno za toa deka pravilnoto regulirawena dejnosta donesuva do podobro sproveduvawe nazdravstvenata dejnost, do racionalizacija i za{tedai do pozdravo i pozadovolno naselenie. Minister-skiot samit se odrà na 2 oktomvri na pokana na ho-landskiot minister za zdravstvo na tema "Korista odracionalnata upotreba na lekovite - postavuvawe napolitiki za podobra zdravstvena za{tita so pomalkutro{oci". Na kongresot se odràa i trkalezni masina site u~esnici vo obezbeduvaweto i snabduvawetoso lekovi, so cel da se dade pridones za toa kakoupotrebata na lekovi moè da stane porazumna. Temiza diskusija bea "Soodvetniot lek za soodvetniot pa-cient", "Pridrùvawe na pacientot kon preporakiteza lekuvaweto", "Mo}ta na spodelenata informaci-ja" i "Inovaciite". Pritoa pretstavnicite od Svet-skata zdravstvena organizacija (SZO) istaknaa dekapove}e od 50% od lekovite ne se zemaat soodvetno,{to ukaùva deka lekovite ne se koristat optimal-no, vo smisla na soodveten lek za soodveten pacient,navremeno i pravilno koristewe. SZO na ministritei drugite u~esnici vo zdravstveniot sistem, vklu~u-vaj}i gi proizvoditelite, veledrogeriite, aptekiteitn. im predloì da donesuvaat pragmati~ni re{eni-ja zasnovani na iskustvata i znaewata od zemjite ka-de postojat nau~ni dokazi za nivno implementirawe.SZO identifikuva{e sedum strate{ki preporakipotkrepeni so u{te osumnaeset takti~ki preporakikoi se posebno relevantni za sredno i nisko razvie-nite zemji kade e ograni~eno davaweto na zdravstve-na za{tita i kade zdravstvenite sistemi sozdavaatpre~ki vo neprekinatoto snabduvawe so lekovi.

Jubilejot od 100 godini otvori mnogu temi za dis-kusija za mestopolo`bata na profesijata, za ulogatana farmacevtite, uslugite i odgovornosta. Po toj po-vod pretsedatelite na organizaciite ~lenki na FIP,ili nivnite delegirani pretstavnici, potpi{aa za-edni~ka Deklaracija za prifa}awe na odgovornostai nadle`nosta vo globalnoto podobruvawe na zdrav-jeto na pacientite preku popolnuvawe na prazniniteso razvoj, distribucija i razumna upotreba na lekovi.So ovaa deklaracija farmacevtite prifa}aat dastanat predvodnici na ovie procesi prifa}aj}i giimperativite za pristap do lekovite, kvalitetot nalekovite, racionalnata upotreba na lekovite zgole-muvawe na sopstvenite kapaciteti vo sorabotka soinstituciite i drugite zdravstveni rabotnici. Ovojdokument od strana na Farmacevtska komora na Make-donija vo imeto na svoeto ~lenstvo go potpi{a pret-sedatelkata doc. d-r Bistra Angelovska.

Golem beleg na Kongresot ostavi nejzinoto viso~e-stvo, princezata Margarita od Holandija, koja i sve-~eno go otvori. Farmacevtite od celiot svet ne zabo-ravija na site onie svoi kolegi koi vo ovie 100 godi-ni pridonesuvaa vo napredokot na profesijata. Mno-gu od niv bea so gordost spomenati, a del od niv i nag-radeni. Taka d-r Sabina Kop od [vajcarija i d-r Vino[ap od SAD dobija nagrada za postignuvawe posebnirezultati vo naukata. Nagraden be{e i d-r ârls Hep-ler od SAD, golem nau~nik, me|u drugoto i eden od os-novopolo`nicite na konceptot na Dobrata farma-cevtska praktika, koncept vrz osnova na koj denes setemeli sovremenata farmacevtska dejnost. Nagrade-ni bea i d-r Lesli Bebet, d-r Xozef Odis i mnogu dru-gi istaknati farmacevti.

Na kongresot i be{e dadena {ansa na sekoja orga-nizacija, ~lenka na FIP, da se pretstavi so posterprezentacija, pri {to }e ja pokaè svojata organizi-ranost, dejnost, obem na rabota, rezultati od srabo-teni proekti i predlog za rabota vo idninata. Farma-cevtska Komora na Makedonija ja iskoristi ovaa {an-sa i im se pretstavi na kolegite od celiot svet sosopstven poster.

Programskiot del na kongresot opfati osum glav-ni temi: (1) zdravstveniot tim na idninata, (2) leko-vite na idninata, (3) bezbedni lekovi, bezbedni pa-cienti, (4) obezbeduvawe na razumna upotreba na le-kovi, (5) idnite sinxiri na snabduvawe vo zajaknuva-we na slabite delovi, (6) idninata na zdravstvenataekonomija }e go oblikuva sistemot ili }e se obliku-va samata sebesi, (7) da im se pomogne na pacientitevo pridrùvaweto kon terapijata i soodvetnoto ze-mawe na lekovite i (8) vra}awe vo idninata prekurazni temi. Golem broj nau~ni rabotnici od celiotsvet vo sklop na ovaa tematska podelenost go poka-àa svoeto dostignuvawe i rezultati i gi spodelijasvoite znaewa so kolegite. Sledniot Kongres }e bideslednata godina od 31 avgust do 5 septemvri vo Dab-lin, Irska. Temata na kongresot }e bide: "Vo pravecna pretstavata za kompleksnite pacienti".

Podgotvila: farm. spec. Jasminka Pat~eva

20-21-22-23-24-25.qxd 10/11/2012 2:28 AM Page 5

NASTANIF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

24

Potreba od kontinuitet vozdravstvenata i farmacevtskatagrià

Sovremeniot konteks nazdravstvena za{tita e dinami~eni kompleksen i ima decentralizi-ran i fragmentiran zdravstvensistem. Toj ne predviduva zdravs-tveni rabotnici koi se zadolèniza koordinacija na griàta na pa-cientite me|u razli~nite nivoa ispecijalnosti na zdravstveniotsistem. Toa vodi do diskontinui-rana zdravstvena za{tita ponude-na od razli~nite zdravstveni ra-botnici bez pristap do kompletni-te informacii za zdravstveniotstatus na pacientite. Nedostato-kot od koordinacija i sorabotkame|u zdravstvenite rabotnici mo-è da dovede do seriozni posle-dici vrz zdravjeto na pacientite(vklu~uvaj}i i nesakani dejstva nalekovite), osobeno pri niven tran-sfer me|u bolni~kite specijalnos-ti, kako i pri priem i otpu{taweod bolnica.

Kontinuitetot na zdravstvena-ta grià se definira kako "serijana me|usebno povrzani zdravstve-ni aktivnosti usoglaseni so medi-cinskite i individualnite potre-bi na pacientot". Toa podrazbirakontinuitet vo informaciite zapacientot, planot za lekuvawe iodnosite pacient-zdravstveni ra-

botnici.Za kontinuitetot na farma-

cevtskata grià, informaciite zaaktuelnata i prethodnata upotre-bata na lekovi se neophodni za no-sewe odluki za griàta i bezbed-niot transfer na pacientot me|urazli~ni zdravstveni rabotnici.Pri priem vo bolnica ~esto e ne-jasno kakvi lekovi pacientot aktu-elno upotrebuva i kakvi treba daupotrebuva. Vo tekot na hospita-lizacijata ~esto ima i promeni voterapijata. No, po izleguvawe odbolnica, moè i pacientot izdravstveniot rabotnik koj }e segriì za nego (mati~en lekar, far-macevt) da nemaat informacii zapri~inite za promena vo terapija-

ta i dali tie treba da se sprovedu-vaat. Se smeta deka 46% od gre{-kite vo terapijata nastanuvaatpri priem ili otpu{tawe na paci-entite od bolnica. Naj~esta pri-~ina se nedovolnata komunikacijai nedokumentiraweto na medicin-skata informacija.

Koncept na interfejs menax-

ment vo farmakoterapijata

Svetskata zdravstvena organi-zacija (SZO) sugerira deka se pot-rebni novi modeli/metodi za obez-beduvawe kvalitet i kontinuitetvo farmakoterapijata vo zdravs-tvenite sistemi. Izborot i racio-nalnata upotreba na lekovi trebada bidat podobreni so sorabotkame|u razli~nite nivoa na zdravs-tvena za{tita i so zaedni~ki pre-poraki za esencijalni lekovi.Celta e postignuvawe na racio-nalna farmakoterapija za pacien-tite bez ogled dali tie se lekuva-ni vo ambulantniot ili bolni~ki-ot sektor.

Interface Management of Pharmacotherapy

Promoting Hospital-Primary Care Collaboration for Rational Use of Medicine

Workshop and Site Visit

Stockholm, September 11–13, 2012

ME\UNARODNIAKTUELNOSTI

Interfejs menaxment vo farmakoterapija Promocija na sorabotkata me|u primarna i bolni~ka zdravstvena za{tita za

poracionalnata upotreba na lekovi

20-21-22-23-24-25.qxd 10/11/2012 2:28 AM Page 6

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

25

Eden od konceptite za obezbe-duvawe koordinacija i kontinui-tetot na farmacevtskata grià vozdravstvenite ustanovi e Inter-

fejs menaxment. SZO go definirakako "mehanizam na sorabotka me|ubolni~kata i primarnata (dispan-zerska) zdravstvena za{tita". Ne-govi sinonimi se: integrirana gri-à (integrated care), tranziciskagrià (transitional care), kontinui-tet na griàta (continuity of care) ibezrabna grià (seamless care).

Stokholmski "Model za mud-ra upotreba na lekovi" ("Model

for Wise Use of Medicines")

Vo septemvri 2012 godina,Gradskiot sovet za zdravstvenaza{tita na Stokholm me|unarodnogo promovira{e svojot model zaracionalna upotreba na lekovi vozdravstveniot sistem, t.n. Stoc-

kholm Model for Wise Use of Medici-

nes. Rabotilnicata sostavena odpredavawa, diskusii i rabotni po-seti na javnite zdravstveni usta-novi vo Stokholm be{e organizi-rana vo sorabotka so SZO vo @e-neva i Karolinska institutot voStokholm.

Zdravstveniot region na Stok-holm, koj broi 2 miliona ìteli,se sostoi od 209 centri za zdravs-tvena za{tita, 7 bolnici i golem

broj privatni specijalisti~ki or-dinacii. Zdravstvenata za{tita euniverzalna, pokriena od dràvnidanoci i kofinansirawe na leko-vi na recept. Gradskiot sovet zazdravstvena za{tita vo Stokholmgo implementiral konceptot za ra-cionalna farmakoterapija kakoodgovor na postojanoto zgolemuva-we na zdravstvenite tro{oci, sta-reeweto na naselenieto, zgoleme-nite rizici za bezbednosta na pa-cientite i decentralizirawe nazdravstvenite buxeti. Stokholm-skiot model za farmakoterapija e

razvien od multidisciplinarentim na lekari, klini~ki farmako-lozi, farmacevti i administra-tivni rabotnici vo poslednite 15godini. Negoviot fokus e da se po-dobri pridrùvaweto do prepora-kite za esencijalni lekovi i da sezgolemi vlijanieto na farmacevt-skite i terapevtski komiteti inivnata "Mudra lista" ("Wise list")

vrz propi{uvaweto esencijalnilekovi vo ambulantniot i bolni~-kiot sektor.

Stokholmskiot model za ra-cionalna farmakoterapija sesostoi od slednite komponenti:

1Mudra lista na preporaki zaesencijalni lekovi (ang. "Wise

list", {ved. "Kloka Listan"). Sostave-na e od 200 tro{o~no-efikasniesencijalni lekovi od primarnatai bolni~kata zdravstvena za{ti-ta. Se revidira godi{no so multi-

disciplinarni timovi za sekojaspecijalnost. Se izdava vo pe~a-tena i elektronska verzija zazdravstvenite rabotnici i paci-entite.

2Nezavisen farmacevtskite iterapevtski komitet so eksper-

ti za lekovi od primarnata i bol-ni~kata zdravstvena za{tita koinemaat konflikt na interesi.

3Strategija za medicinska regu-lativa za regionalno i nacio-

nalno nivo.

4Komunikaciska i marketingstrategija (za zdravstveni ra-

botnici, pacienti i javnosta) ikontinuirana medicinska eduka-cija.

5Farmakoepidemiolo{ki meto-di za sledewe na upotrebata na

lekovi (SZO metoda DU 90%), spo-deluvawe na rezultatite i finan-sisko stimulirawe na lekarite zapridrùvaweto do preporakite od"Mudrata lista".

6Sistematsko voveduvawe na no-vi skapi lekovi.

7Medicinsko liderstvo i opera-tivni resursi (liderstvo so vi-

zija, kontinuirano u~ewe, zaedni~-ki vrednosti, interna komunikaci-ja, transparentnost).

Istraùvawata pokaùvaatdeka Stokholmskiot metod za ra-cionalna farmakoterapija moèuspe{no da gi promeni navikite zapropi{uvawe lekovi. Vo 2009 go-dina 87% lekari od primarnataza{tita i 77% od celiot zdrav-stven sistem se pridrùvale dopreporakite na "Mudrata lista".Se smeta deka prifa}aweto nalistata, steknuvaweto na doverba-ta kaj zdravstvenite rabotnici inaselenieto, i pridrùvaweto dopreporakite se dolàt na sledni-te faktori za uspeh: jasnite kri-teriumi za izbor na lekovi na lis-tata, opse`nata komunikaciskastrategija, elektronskiot pristapdo preporakite, kontinuiranatamedicinska edukacija i vklu~e-nost na profesionalnite zdruè-nija i pacientite.

Verica Ivanovska,

dipl. farmacevt i magister

po javno zdravje

Koristena literatura:

1. Haggerty JL, Reid RJ, Freeman GK, et

al. Continuity of care: a multidisciplinary revi-

ew. BMJ 2003;327:1219-21.

2. Simoens et al. Review of the cost-ef-

fectiveness of interventions to improve seam-

less care focusing on medication. Report,

2011. University of Louvain, Belgium.

3. Gustafsson LL, Wetermark B, Godman

B, et al. The "Wise List" – A Comprehensive

Concept to Select, Communicate and Achieve

Adherence to Recommendations of Essential

Drugs in Ambulatory Care in Stockholm. Ba-

sic and Clinical Pharmacology and Toxicology

2011;108:224-233.

4. Editorial (ledare). The 'wise list'- a

comprehensive model for drug and therapeu-

tics committees to achieve adherence to re-

commendations for essential drugs among

prescribers? Basic & Clinical Pharmacology &

Toxicology. 2011 Apr;108(4):221-3.

5. Drug Therapeutic Committee and the

Public Healthcare

Services Committee Administration of Stoc-

kholm County Council, Sweden.

http://www.janusinfo.se/In-Engh/

20-21-22-23-24-25.qxd 10/11/2012 2:28 AM Page 7

NASTANIF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

26

Na den 4 juli 2012 godina, voprostoriite na amfiteatarot priDekanatot na Medicinski fakul-tet - Skopje, se odrà promocija nanova kniga pod naslov: "Cisti~na

fibroza: od bazi~en defekt do bo-

lest" od avtorot d-r Stojka Nace-va - Fu{ti}, profesor na Univer-zitetskata klinika za detski bo-lesti. Ovaa kniga e prva i zasegaedinstvena vo Makedonija kojaseopfatno gi tretira razli~niteaspekti i problemi na cisti~natafibroza, genetsko zaboluvawe koee edno od naj~estite i najte{kinasledni bolesti vo Evropa.

Cisti~nata fibroza (CF) emultisistemska i ìvotozasegnu-va~ka, progresivna, hroni~na bo-lest od koja vo Makedonija se evi-dentirani okolu 120 deca i mladilu|e, no se smeta deka brojot na ne-dijagnosticirani pacienti e pogo-lem. Do neodamna, cisti~nata fib-roza be{e prepoznavana kako bo-lest na decata i do pred samo 15-ina godini vo Makedonija nema{evozrasni lica so CF poradi nedos-tapnosta na sovremenite tretmanii sovremeno vodewe na bolesta.Vo poslednive godini, so unapre-duvawe na tretmanot na bolesta,imame postojan porast na vkupnatapopulacija bolni so CF, a posebnoraste~ka adultna populacija, so

{to se nametnuva potrebata odzapoznavawe i vklu~uvawe i naadultnite doktori vo ovaa prob-lematika.

Spored akademik d-r NadaPop-Jordanova, knigata "Cis-ti~na fibroza: od bazi~en de-fekt do bolest" gi zadovoluvasovremenite kriteriumi zakvaliteten u~ebnik. Moè dase koristi kako dopolnitelnaliteratura na studiite po me-dicina, a bi bil odli~en u~eb-nik za specijalizantite po pe-dijatrija i interna medicina,kako i za studentite na tretciklus doktorski studii naMedicinskiot fakultet. Kni-gata e pristapno ~etivo i za sami-te bolni i nivnite semejstva, i bipomognala za podobro razbirawena mnogute problemi povrzani soovaa kompleksna bolest.

Promotori na knigata bea d-rAspazija Sofijanova, direktor naUniverzitetskata klinika za det-ski bolesti, prof. d-r Mirjana Ko-~ova, profesor na klinikata ieden od recenzentite i g-|a Sneà-na Boj~in, pretsedatel na zdruè-nieto za Cisti~na fibroza. Sitepromotori bea edinstveni vo svoi-te izlagawa deka ovaa kniga e odisklu~itelna va`nost za napredo-kot na oblasta i deka e prva, soli-

dna i seopfatna analiza na boles-ta cisti~na fibroza vo RepublikaMakedonija.

Spored sistemati~nosta, is-crpnosta i seopfatnosta, ovaapublikacija pretstavuva monogra-fija, no i zna~aen u~ebnik korisenza specijalizantite po pedijatrijai doktorantite od pedijatrija iinterna medicina. Knigata }e japopolni prazninata vo literatu-rata od oblasta na pulmologijata ipedijatrijata vo na{ata zemja - is-takna prof. d-r Mirjana Ko~ova.

Knigata }e bide dostapna zastru~nata i po{iroka javnost vokniàrnicite na "Matica" .

Promocija na prvata sovremena kniga zaCisti~na fibroza vo Republika Makedonijaod prof. d-r Stojka Naceva - Fu{ti}

26-27-28-29-30-31-32-33.qxd 10/11/2012 2:42 AM Page 2

26-27-28-29-30-31-32-33.qxd 10/11/2012 2:42 AM Page 3

26-27-28-29-30-31-32-33.qxd 10/11/2012 2:43 AM Page 4

26-27-28-29-30-31-32-33.qxd 10/11/2012 2:43 AM Page 5

AKTUELNOF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

30

Farmacevtskata edukacija iprofesija pretrpea zna~itelnipromeni vo HH vek. Akademskitestudiski programi od prv ciklusza steknuvawe so zvaweto diplo-miran farmacevt bea zameneti sostudiski programi od prv i vtorintegriran ciklus koi ovozmoù-vaat steknuvawe so zvaweto ma-gister po farmacija, a bea vovede-ni studiski programi od vtor itret ciklus koi ovozmoùvaatprodlabo~uvawe na soznanijata vospecifi~ni poliwa na farma-cevtskata nauka i praktika. Is-tovremeno, javnosta stanuva seposvesna za znaeweto i ve{tinite{to gi poseduvaat farmacevtite iuslugite koi moàt da gi ponudatkako vo otkrivaweto i razvojot nanovi lekovi i lekoviti formi, ta-ka i vo upravuvaweto so farmako-terapijata na pacientite. Progra-mata "Farmacijata vo novata era"ovozmoùva profesijata da go svr-ti pogledot kon sebe i kon novitepra{awa koi{to ja zasegaat pri-menata na lekovite i odnesuvawe-

to na farmacevtite i pretstavuvapottik za kreatorite na farma-cevtskata edukacija da gi osovre-menuvaat starite i da voveduvaatnovi studiski programi koi }e giprodlabo~uvaat znaewata i }e giusovr{uvaat ve{tinite na farma-cevtite profiliraj}i gi vo viso-kospecijalizirani kadri. Ottuka,vo kreiraweto na studiskite prog-rami za farmacevtite treba da bi-dat opfateni mnogu nauki (prirod-nite, zdravstvenite, op{testveni-te, filozofskite, itn.) i karakte-ristiki na farmacevtite (socija-len, komunikativen trpeliv, do-verliv, metodi~en, analiti~en,dobroorganiziran, odgovoren,itn.). Farmacevtskata nauka ipraktika u{te edna{ se nao|aat nakrstosnica, kako {to bile mnogupati niz istorijata dosega. Odgo-vorot na pra{aweto kade sme segai kade treba da odime, ne e lesen,no nekolku aktuelni trendovi napoleto na farmacevtskata eduka-cija, odnosno nauka i praktika, sevredni za spomenuvawe.

FarmakoekonomijaEden od trendovite vo farma-

cevtskata edukacija se kontinui-ranite napori na farmacevtskitefakulteti da inkorporiraat pove-}e od op{testvenite nauki vo svo-ite kurikulumi od nekolku pri~i-ni. Imeno, sovremenite zdravstve-ni tehnologii se glavniot dviga-tel na postojano zgolemuvawe natro{ocite vo zdravstvenite sis-temi vo site dràvi od svetot. Re-gulatorite i regulatornite telase pod postojan pritisok da done-suvaat odluki za prifa}awe iliotfrlawe na ovie sovremenizdravstveni tehnologii, imaj}i japredvid limitiranosta na finan-siskite resursi koi im se na ras-polagawe. Ottuka proizleguva ipotrebata za edukacija vo oblastana farmakoekonomijata i procen-kata na zdravstvenite tehnologii.

Farmakoekonomijata e nau~nadisciplina koja ja procenuva vkup-nata vrednost na farmacevtskitezdrastveni proizvodi, uslugi iprogrami. Taa se zanimava so kli-

FARMACEVTSKATA NAUKA I PRAKTIKA - DENES I UTRE

Poslediplomski studiski programi od vtor ciklus na

Farmacevtskiotfakultet-

UKIMvo Skopje

"Why study one science when pharmacy allows you to study more, right from molecule to the patient"

Anabel Rodriguez, MPharm Student, The School of Pharmacy, University of London

26-27-28-29-30-31-32-33.qxd 10/11/2012 2:43 AM Page 6

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

31

ni~kite, ekonomskite i humanis-ti~kite aspekti na zdravstveniteintervencii vo prevencijata, di-jagnozata i tretmanot na bolesta.Stru~nosta za farmakoekonomskimetodi, izgotvuvaweto i evaluira-weto na farmakoekonomski studiii analizi, sistemite na formira-we na ceni na lekovite, na~initena evaluacija na ishodot od tera-pijata, prifa}aweto i pri-sposobuvaweto na zdravstvenitetehnologii i efektivniot zdrav-stven menaxment se nametnuvaatkako sovremeni znaewa koi trebada go karakteriziraat sovremeni-ot farmacevt. So takvi znaewa ive{tini vo na{ata dràva, far-macevtite i ostanatite zdravstve-ni profesionalci moè da sesteknat ako studiraat na specija-listi~kite i magisterskite studiipo farmakoekonomija i zdravstvenmenaxment na Farmacevtskiot fa-kultet pri Univerzitetot "Sv. Ki-ril i Metodij" vo Skopje. Zdobie-nite ve{tini od gorespomenatataoblast nedvosmisleno }e otvoratnovi profesionalni horizonti kajsite zdravstveni profesionalcikoi na takov na~in stanuvaat pod-gotveni da odgovorat na predizvi-cite na novoto vreme.

Farmacevtska regulativaDrug zna~aen segment koj go ka-

rakterizira sovremeniot farma-cevt, no i ostanatite profesio-nalci od oblasta na medicinskitei op{testvenite nauki, e unapre-duvaweto na znaewata za komplek-snata me|unarodna i doma{na far-macevtska regulativa za obezbedu-vawe na kvalitet vo otkrivaweto,razvojot, proizvodstvoto i post-marketin{koto sledewe na leko-vite, lekovitite proizvodi, koz-meti~kite proizvodi, dodatocitena ishrana i medicinskite pomaga-la. Specifi~nosta i kompleksnos-ta na problematikata, dinamikataso koja taa se menuva i potrebiteda se sledat promenite vo me|una-rodni ramki od edna strana, kako iraste~kata potreba za visokospe-cijalizran kadar, od druga strana,nametnaa potreba za razvoj i rea-lizacija na studiska programa naFarmacevtskiot fakultet voSkopje za edukacija na kadri koi}e pretstavuvaat neophodna komu-nikaciska vrska pome|u industri-jata, kontrolata na kvalitet naproizvodite i regulatornite tela.Ottuka, studiskata programa kojaovozmoùva steknuvawe so zvawe-to specijalist po farmacevtska

regulativa e nameneta za farma-cevti, doktori po medicina, sto-matolozi, pravnici i drugi licaso profesionalni aktivnosti voovaa oblast.

FitoterapijaSe pogolemata prisutnost na

fitoterapijata vo sekojdnevnatapraktika se bazira na faktot {todene{niot ~ovek e se poubeden vosoodvetnosta na herbalnite leko-vi vo preventivata i tretmanot nazaboluvawata, so ogled deka vak-vite preparati pretstavuvaat pri-rodni proizvodi sozdadeni vo bi-olo{ki sistemi (rastenija) i dekabiolo{kiot sistem na ~ovekotmnogu podobro gi prepoznava i giprifa}a. Za efikasnosta i bez-bednosta na vakvite medicinskiproizvodi denes raspolagame sosoovetni nau~ni dokazi ili se po-vikuvame na pozitivnoto iskustvood nivnata dolgotrajna (tradicio-nalna) upotreba. Fitoterapijatakako del od komplementarnata ialternativnata medicina ("Com-

plementary alternative medicine",

SAM), vo kombinacija so tradicio-nalnata medicina ("traditional medi-

cine", TM) e karakteristi~na zaSeverna Amerika i za cela Evro-pa, vklu~itelno i na{ata dràva,kade vo ramkite na t.n. tolerantninacionalni sistemi vo koi zdravs-tvena za{tita se bazira na alo-patskata medicina, opredeleniTM/SAM praktiki se toleriraatso zakon. Ako vo Evropskite kuri-kulumi oficijalnata edukacija vosegmenti od SAM (fitoterapija) ezastapena na univerzitetskoto ni-vo i registracijata i regulativatana proizvodite e regulirana so so-odvetna legislativa, kaj nas se~uvstvuva seriozen nedostatok odvisokoobu~eni i specijaliziranikadri od ovaa oblast, osposobeniza spravuvawe so pra{awa povrza-ni so upotrebata na herbalnite le-kovi i dodatocite vo ishranata, vovreme koga na pazarot se slu~uvaekspanzija vo obem i raznovidnostna proizvodite {to se definiraatkako prirodni, herbalni, OTC le-kovi i sl. Ovie preparati naj~estose del od samomedikacijata i ima-at golema uloga vo semejnata medi-cina poradi {to stanuva neophod-no sozdavawe na soodvetno obu~eni kompetenten profesionalen ka-dar koj{to }e moè da dade sood-veten stru~en sovet i preporakaza soodvetno koristewe na her-balni lekovi, bazirano na najnovi-te nau~ni soznanija i na principi-

te na racionalnata fitoterapija.Ottuka proizleze i inicijativatana Farmacevtskiot fakultet priUniverzitetot "Sv. Kiril i Meto-dij" vo Skopje da vovede ednogo-di{ni specijalisti~ki i magister-ski studii od vtor ciklus po fito-terapija. Studiite se organizira-ni soglasno so Bolowskiot kredittransfer sistem, opfa}aat pred-meti so bogata sodrìna i se ka-rakteriziraat so golema fleksi-bilnost vo izborot na predmetitesoodvetno na interesot na studen-tite. Studiskite programi od ovaaoblast se nameneti za profesio-nalni lica so zavr{en prv ili prvi vtor integriran ciklus i toadiplomirani farmacevti i magis-tri po farmacija i drugi profesi-onalni lica od oblasta na biome-dicinskite, zdravstvenite, pri-rodnite, biotehni~kite i tehni~-ko-tehnolo{kite nauki so profe-sionalna kariera ili motiv zagradewe nau~na i profesionalnakariera vo poleto na fitoterapi-jata. Ova osobeno se odnesuva naprofesionalnite lica ~ii{to ra-botni mesta se povrzani so sobira-we, proizvodstvo i prerabotka naherbalni surovini, so farmacevt-skata industrija i oddelite zakontrola na kvalitet, regulator-nite i inspekciskite tela, istra-ùva~kite institucii, pretstav-ni{tvata na hemisko-kozmeti~ki-te i farmacevtskite kompanii,konsultantskite i marketing agen-ciite, kako i na profesionalnitelica koi se vo direktna komunika-cija so pacientite vo aptekite ispecijalisti~kite ordinacii zamedicinska grià.

KozmetologijaSe pogolemoto prisustvo na

kozmetologijata vo zdravstvenatagrià, kako i interesot i potreba-ta na hemisko-kozmeti~kata i far-macevtskata industrija za kompe-tenten kadar sposoben da se spra-vi so predizvicite vo dizajnira-weto, razvojot, pu{taweto vo pro-meti primenata na medicinskite iestetskite kozmeti~ki proizvodii toa vo vreme koga na pazarot,globalno, raste brojot i na kompa-nii i na proizvodi, ja nametnuvapotrebata od temelna i visokospe-cijalizirana edukacija vo ovaa ob-last.

Specifi~nosta i kompleksnos-ta na problematikata, dinamikataso koja taa se menuva i potrebiteza visokospecijaliziran kadar koj

26-27-28-29-30-31-32-33.qxd 10/11/2012 2:43 AM Page 7

AKTUELNOF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

32

dosega na ova pole se educira{ena univerziteti nadvor od drà-vata be{e pottik za Farmacevt-skiot fakultet pri Univerzitetot"Sv. Kiril i Metodij" vo Skopje davovede ednogodi{ni specijalis-ti~ki i magisterski studii odvtor ciklus po kozmetologija. Stu-diite se organizirani soglasno soBolowskiot kredit transfer sis-tem, opfa}aat predmeti so bogatasodrìna i se karakteriziraat sogolema fleksibilnost vo izborotsoodvetno na interesot na studen-tite, so cel tie da steknat seop-fatni znaewa za kozmeti~kiteproizvodi i kozmecevticite, odplaniraweto i ekonomskata is-platlivost preku istraùvawetopri razvojot na formulacijata iza{titata na individualnatasopstvenost, proizvodstvoto, kon-trolata na kvalitet, pakuvaweto,bezbednosta i legislativata i re-gulativa koi ja zasegaat ovaa ob-last. Studiskite programi od ovaaoblast se nameneti za profesio-nalni lica so zavr{en prv ili prvi vtor integriran ciklus i toadiplomirani farmacevti i magis-tri po farmacija i drugi profesi-onalni lica od oblasta na biome-dicinskite, zdravstvenite, pri-rodnite, biotehni~kite i tehni~-ko-tehnolo{kite nauki so profe-sionalna kariera ili motiv zagradewe na nau~na i profesional-na kariera vo poleto na kozmeto-logijata. Ova osobeno se odnesuvana profesionalnite lica ~ii{torabotni mesta se povrzani so he-misko-kozmeti~kata i farmacevt-skata industrija i oddelite zakontrola na kvalitet, regulator-nite i inspekciskite tela, istra-ùva~kite institucii, pretstav-ni{tvata na hemisko-kozmeti~ki-te i farmacevtskite kompanii,konsultantskite i marketing agen-ciite, kako i na profesionalnitelica koi se vo direktna komunika-cija so pacientite vo aptekite,specijalisti~kite ordinacii zamedicinska grià i centrite zamedicinska kozmetologija.

Industriska farmacijaIndustriskata farmacija e

multidisciplinarno podra~je koegi opfa}a sovremenite nau~ni istru~ni soznanija od oblastite nafarmacevtskata tehnologija, bio-tehnologijata, biofarmacijata,statistikata, farmakokinetikata,farmakologijata, mikrobiologija-ta, fizi~kata farmacija i anali-ti~kata hemija, kako i odredeni

soznanija od disciplinite farma-koekonomija, farmakovigilanca,industriska sopstvenost i farma-cevtsko pravo. So cel edukacija nakvalifikuvan kadar spored ev-ropskite regulativi i vodi~i zaznaewe i nau~na i prakti~na rabo-ta na kvalifikuvano lice za is-traùvawe, planirawe i rabotana sekojdnevnite i razvojnite ele-menti vo farmacevtskata indus-trija, na Farmacevtskiot fakul-tet vo Skopje bea kreirani speci-jalisti~ki i magisterski studiskiprogrami od vtor ciklus od ovaaoblast. Programite imaat za celda obezbedat visoko specijalizi-ran kadar koj }e poseduva teoret-ski i prakti~ni soznanija za ì-votniot ciklus na edna farma-cevtska dozirana forma, od pla-niraweto i ekonomskata isplatli-vost preku istraùvaweto prirazvojot na formulacijata i za{-titata na individualnata sopstve-nost, proizvodstvoto, analizatana kvalitetot i distribucijata,pakuvaweto, analiziraweto, ispi-tuvaweto na efikasnosta i bez-bednosta, legislativata i regula-tiva za prethodno navedenite as-pekti na konvencionalnite far-macevtski dozirani formi, prepa-ratite so modificirano oslobodu-vawe i sovremenite farmacevtskidozirani formi, vklu~uvaj}i gi imikro/nanopartikuliranite siste-mi. Zainteresiranite kandidatiza ovie studii }e moàt specifi~-no da se naso~uvaat vo zavisnostod svoite interesi preku svoitespecijalisti~ki ili magisterskitemi kon: ekonomskite aspekti naindustriskoto proizvodstvo iliproizvodstvoto vo galenskite la-boratorii i za{titata na indus-triskata sopstvenost; istraùva-we, razvoj, dizajn i optimizacijana farmacevtskite dozirani for-mi i terapevtskite sistemi, eko-nomskite aspekti i za{tita na in-dividualnata sopstvenot; bioras-poloìvosta, bioekvivalencijata,in vitro i in vivo korelacijata vo raz-vojot na farmacevtskite doziraniformi i terapevtskite sistemi iregulativata koja ja pokriva ovaaproblematika; industrisko proiz-vodstvo, regulativa, procesi nazgolemuvawe (scale-up), pilot-pro-izvodstvo, QbD i zna~eweto na di-zajnot, optimizacija i validacija-ta za obezbeduvawe na kvalitetot.Razlikata pome|u magisterskite ispecijalisti~kite studii e vo na-~inot i stepenot na prou~uvawetona prethodno navedenite aspekti

na industriskata farmacija zasovremenite terapevtski sistemiso osloboduvawe i dejstvuvawe naodredena cel i zapoznavaweto sodostignuvawata vo nano/biotehno-logijata. So toa se olesnuva izbo-rot na kandidatot za vidot na stu-diite vo zavisnost od toa {to enegovoto sekojdnevie, prakti~naindustriska farmacija ili istra-ùvawe vo industriskata farma-cija. Raznovidnosta na aktivnos-tite vo farmacevtskata industri-ja ovozmoùva ovie akademski stu-dii kako oblik na kontinuiranaedukacija da bidat nameneti ne sa-mo za farmacevtite, tuku i za dru-gi diplomirani stru~waci od pod-ra~jata na biomedicinskite,zdravstvenite, prirodnite, bio-tehni~kite i tehni~ko-tehnolo{-kite nauki.

Evidentno e deka interesot zafarmacevtskata profesija e vopostojan rast ne samo vo na{atazemja, tuku i globalno. Vo farma-cevtskata nauka i praktika svojotinteres go nao|aat ne samo farma-cevti, tuku i profesionalci odop{testvenite, prirodnite i teh-ni~kite nauki. Ovoj trend verojat-no najdobro go objasnuva studen-tkata Anabel Rodrigez od Farma-cevtskiot fakultet na Univerzi-tetot vo London so izjavata "zo{toda prou~uvame edna nauka kogafarmacijata ovozmoùva da nau-~i{ pove}e, po~nuvaj}i od moleku-lot do pacientot". Sledej}i go ovojtrend, Farmacevtskiot fakultet -Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij"vo Skopje sekoja godina raspi{uvakonkurs za zapi{uvawe na studis-kite programi od vtor ciklus,ovozmoùvaj}i im i na farmacev-tite i na drugite zasegnati profe-sionalni lica da konkuriraat vodva roka (septemvri i januari) i dase steknat so aktuelni soznanija iop{ti i specifi~ni kompetenciivo specifi~nite oblasti od far-macevtskata nauka i praktika.Septemvriskiot rok za prijavuva-we e vo tek (od 20. 9. do 30. 9.2012), dodeka vtoriot upisen rok enajaven za peridot od 15. 1. do 25.1. 2013 godina. Detaqni informa-cii za uslovite za zapi{uvawe nasekoja od ovie studiski programi,potrebnata dokumentacija, pred-metnite programi moè da se dobi-jat direktno i od veb-stranicatana Farmacevtskiot fakultet,www.ff.ukim.edu.mk.

Farmacevtski fakultet - UKIM

26-27-28-29-30-31-32-33.qxd 10/11/2012 2:43 AM Page 8

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

33

Na 25 septemvri 2012 godina,po povod Svetskiot den na srce-to, Makedonskoto kardiolo{kozdruènie odrà stru~en sosta-nok pod pokrovitelstvo na Bayer

Health Care, na tema: Novi oralniantikoagulanti - novi predizvi-ci vo kardiologijata, na koj pri-sustvuvaa pove}e od 200 doktoriod Republikata: kardiolozi, in-ternisti, neurolozi, kako ipretstavnici od farmacevtska-ta industrija.

Gostin na ovoj sostanok be{eaktuelniot pretsedatel na Ev-ropskoto kardiolo{ko zdruè-nie, Panagliotis Vardas, izbranna Evropskiot kardiolo{ki kon-gres vo Minhen, vo avgust 2012 go-dina. Prof. Vardas go otvorisostanokot so vovedno predava-we na tema: Atrijalna fibrila-cija - mesto na novite antikoagu-lantni lekovi vo prevencija natromboemboliskite komplika-cii. Vo tekot na svoeto predava-we, prof. Vardas op{irno zboru-va{e za posledniot "Vodi~ zatretman na pacienti so predko-

morna (atrijalna) fibrilacija",koj izleze od pe~at vo stru~nitespisanija samo desetina denapred ovoj sostanok. Zaradi pot-vrduvawe na efikasnosta na no-vite oralni antikoagulansi, ka-ko i pokaànata pogolema bez-bednost, vo golem broj randomi-zirani studii, profesorot dadeobjasnuvawe deka se javi potrebada se obnovi "Vodi~ot za tret-man na pacienti so atrijalnafibrilacija", iako posledniotbe{e objaven samo pred 2 godini.Vo tekot na predavaweto, pro-fesorot osobeno se osvrna nava`nosta na regularniot skri-ning za postoewe na atrijalnafibrilacija na op{tata popula-cija nad 65 godini.

Vo tekot na sostanokot stru~-ni predavawa odràa i pretse-datelot na Makedonskoto kardi-olo{ko zdruènie, prof. d-rSa{ko Kedev, asis. d-r LidijaPoposka i d-r Wolf Sittner, prets-tavnik od Bayer Health Care.

Na koktelot po stru~niot sos-tanok, profesor Vardas se zab-

lagodari za pokanata za u~estvona ovoj sostanok, dade mnogu po-zitivno mislewe za na~inot nalekuvawe na bolnite od srcevizaboluvawa vo na{ata dràva,koj e ekvivalenten na na~inot nalekuvawe na srcevite bolni vorazvienite evropski zemji. Pro-fesor Vardas pristigna vo Skop-je patuvaj}i so avtomobil od Ti-rana i be{e voodu{even od uba-vinite na prirodata vo na{atadràva.

Kako aktuelen pretsedatelna Evropskoto kardiolo{kozdruènie kaà deka }e ja pod-drùva edukacijata na mladitedoktori i povtori deka nau~natarabota i publiciraweto na tru-dovi e edinstveniot ispravenpat za napreduvawe vo strukata.

Vedna{ po zavr{uvawe nakoktelot, profesor Vardas goprodolì svoeto patuvawe, iz-razuvaj}i nade` deka so zado-volstvo }e ja povtori posetatana na{ata dràva vo najskorovreme.

Ureduva~ki odbor

Svetski den na srceto

26-27-28-29-30-31-32-33.qxd 10/11/2012 2:43 AM Page 9

Ref 12.03.29E 003

AKTUELNOF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

34

VOVED

Denes, nedostigot na lekovi e svetski problem.Nedostigot se javuva vo sistemot za snabduvawe, a do-kazite pokaùvaat deka toj problem stanuva se pogo-lem. Vo Evropa brojot na prijaveni slu~ai od nedosta-tok na lekovi e vo porast.1,2 Zafateni se site klasina lekovi, od kompleksni preparati za hemoterapijai anestetici do lekovi za dijabetes, hipertenzija iastma. Sepak, se u{te e mal brojot na dostapni vero-dostojni podatoci po{iroko za EU i zatoa nema jasenuvid za obemot i goleminata na problemot. Ponatamu,nema jasno sogleduvawe za toa kako nedostatokot odlekovite vlijae vrz aptekarite i krajno vrz pacien-tite koi tie gi opsluùvaat.

Vo 2012, FGEU sprovede istraùvawe me|u nejzi-nite ~lenovi, nacionalnite farmacevtski organiza-cii, so cel podobro razbirawe na goleminata na ne-dostatokot na lekovi vo EU. Spored rezultatite naistraùvaweto, iako nekoi zemji se pove}e zafateniod drugite, nedostatokot na lekovite, kako i rastewena problemite, prijavija site onie koi u~estvuvaa voistraùvaweto. Spored istraùvaweto, zafaten egolem opseg na lekovi, vklu~uvaj}i gi duri i osnovni-te lekovi kako aspirin3. Ova istraùvawe implici-ra deka prevalencata na nedostatokot na lekovi voposlednata godina raste - samo vo Velika Britanijase slu~uvaat preku 1 milion slu~ai na nedostig vosnabduvaweto na inovatorni lekovi sekoja godina4.

Kako odgovor na ovoj problem nacionalnite vlas-ti vo site zemji ~lenki zapo~naa so sledewe na situ-acijata i napravija veb-stranici kade {to se dostap-ni informacii za tekovnata sostojba na nedostatokotna lekovi5,6. Na primer, KNMP, nacionalnata farma-cevtska asocijacija na Holandija vospostavi veb stra-nica7 koja gi informira farmacevtite za problemot,o~ekuvaniot datum za vra}awe na normalnoto snabdu-vawe, alternativite na pazarot i vlijanieto vrz pa-cientite dokolku nema drugi dostapni alternativi.

PRIÎNI

[to go predizvikuva nedostatokot na lekovi?Edinstven odgovor ne postoi. Ima golem broj pri~iniporadi koi nekoi lekovi nekoga{ se nedostapni. Sin-xirot na snabduvawe so lekovi e mnogu kompleksen inegovata efikasnost se potpira vrz vlijanieto na se-

koj u~esnik vo sistemot na snabduvawe, vklu~uvaj}i gisnabduva~ite so surovini, proizvoditelite, veledro-geriite, aptekite i drugite posrednici. Dokolku sepojavi prekin na koe bilo mesto vo sinxirot na snab-duvawe, moè da se javi nedostig na lek.

Vakov prekin moè da bide predizvikan od:Zgolemenata globalna priroda na proizvodstvo-

to na lekovi, so proizvodstvo koncentrirano na po-malku mesta vo svetot. Ovaa tendencija moè da imaseriozno vlijanie vrz proizvodstvenite kapacitetikoga, na primer, se javuvaat problemi povrzani sokvalitetot ili kade {to postoi te{kotija vo iznao|a-we na surovini.

Promeni vo pobaruva~kata, kako rezultat nadolgoro~ni faktori kako demografski promeni, no ikako rezultat na kratkoro~ni promeni kako pri slu-~aj na javna nabavka (tender) koja doveduva do te{ko-tija vo ispolnuvawe na potrebnoto koli~estvo na le-kovi potrebno za toj pazar.

Vo nekoi slu~ai, strategiite za cenite i prome-nite vo zakonodavstvoto moàt da vlijaat vrz snab-duvaweto.

Nametnuvaweto na fiksni kvoti za lekovi odstrana na farmacevtskata industrija, ~esto nesood-vetno procenuvaj}i ja vistinskata potreba na pacien-tite kako i otstranuvaweto na tradicionalnata ulo-ga na snabduvawe na aptekite preku veledrogeriitekako rezultat na {emite za direktno snabduvaweproizvoditel-apteka koi postojat na nekoi od pazari-te.

Ukinuvawe na zadolìtelnata javna usluga zabarawata za odrùvawe na minimum nacionalni re-zervi vo nekoi zemji.

Nedostatok na prioritet za malite pazari.Efektite na vnatre{niot evropski pazar (na

primer: izvoz)

VLIJANIE VRZ RABOTEWETO NA APTEKITE

Pacientite se onie koi se krajno pogodeni od ne-dostatokot so lekovi. Nedostapnosta so lekovi seka-ko predizvikuva nepotrebno ~uvstvo na neprijatnost,kako i mo`no vlijanie vrz ishodot na pacientot. Akopropi{aniot lek ne e dostapen, pacientot moè da seprefrli na alternativen, koj vo nekoi slu~ai moè

34-35-36-37-38-39-40-41-42-43.qxd 10/11/2012 3:09 AM Page 2

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

35

da ne e soodveten na originalno propi{anata terapi-ja, a moè da bide i poskap. Ishodot moè da bide fa-talen onamu kade {to nema dostapna alternativa, aso toa pacientot ne ja dobiva negovata/nejzinata tera-pija. Krajno, pacientot ja gubi doverbata vo zdravs-tveniot sistem. Nekoi vladi dozvoluvaat interven-ten uvoz na lekovi od drugi zemji kade nema alterna-tiva za kratkiot nedostatok vo snabduvaweto so le-kovi na nacionalno nivo. Me|utoa, ova na kraj moèda sozdade nedostatok vo zemjata izvoznik.

Nedostatokot na lekovi e od golema va`nost zafarmacevtite i vo nekoi od zemjite ve}e ima vlija-nie vrz sekojdnevnoto rabotewe. Vo Velika Britani-ja e zabeleàno deka vrabotenite vo aptekite pro-se~no pominuvaat tri ~asa sekoja nedela vo nao|awena lekovi koi ne moàt da se nabavat preku veledro-geriite, preku koi obi~no gi vr{at nara~kite8. Toaodgovara na 156 ~asa na rabota na aptekata godi{no.Farmacevtite ~esto se obra}aat na nacionalnite iliregionalnite mreì na apteki koga gi baraat leko-vite koi nedostasuvaat pri snabduvaweto od veled-rogeriite, dodeka istiot lek moè da se nao|a naraftovite na sosednata apteka. Pacientite vo Evro-pa, koi tradicionalno se naviknati na visoka dostap-nost na lekovi, ~esto im e te{ko da razberat zo{tonekoj lek im e nedostapen, a moè i da se voznemiratporadi toa.

Vremeto potrebno za re{avawe na problemite koigi predizvikuva nedostatokot na lekovi e vremetokoe moè podobro da se potro{i za sovetuvawe i gri-à na pacientite. Ponatamu, farmacevtite nemaatzakonsko pravo da im pomognat na pacientite koga epotrebno, duri i ako gi imaat potrebnite ve{tini. Za-menata na terapijata od strana na farmacevtite9 iliizdavaweto na alternativa vo pogolemiot broj zem-ji-~lenki e nelegalno.

Dopolnitelen izvor na frustracija pome|u apte-karite e nedostatokot na komunikacija vo vrska so ne-dostatokot, negovata serioznost, pri~inite i toa kol-ku e potrebno da se razre{i. Ovie informacii, do-kolku se obezbedat na vreme i na efektiven na~in,moè da mu ovozmoàt na farmacevtot podobro da giusluùva pacientite, podobro da ja planira svojatarabota i koli~inite vo magacinot, soodvetno. Sleds-tveno, partnerite vo sinxirot na snabduvawe so le-kovi vo Italija, vklu~uvaj}i gi i aptekarite zapo~naaso inicijativa koja ja ohrabruva komunikacijata zavakvite informacii sekoga{ koga nedostatokot se~uvstvuva kaj site u~esnici vo snabduvaweto. Pri~i-nata za nedostatokot, goleminata na problemot i vre-meto {to }e bide potrebno toa da se re{i se me|u pra-{awata za koi se komunicira so aptekarite, a so toada se ovozmoì navremeno informirawe na pacienti-te.

ZAKLUÔCI I PREPORAKI

Rezultatite od na{eto istraùvawe potvrdija de-ka najgolemiot broj aptekari vo Evropa iskusuvaat ne-kakov nedostatok na lekovi vo tekot na svojata rabo-ta. Naso~uvaweto na problemite so nedostatok na le-kovi e frustrira~ko i tro{i od vremeto za grià na

pacientite. U{te polo{o, nedostatokot na lekovi mo-è da go zabavi i ote`ni lekuvaweto i moè krajnoda bide fatalno.

Predlagame niza preporaki za da se naso~i ovoj

problem na Evropsko i nacionalno nivo:

1) Da se pro{iri obemot na aptekarskata prak-

tika koga lekovite nedostasuvaat vo sistemot zasnabduvawe, taka {to farmacevtite }e moàt da gikoristat nivnite ve{tini za na najdobar moèn na~inda moè da ja rakovodat griàta za pacientite. Kogalekot ne e dostapen, da moè da se nabavi alternati-ven lek sledej}i gi lokalnite vodi~i i so konsulta-cija na lekarot koj go lekuva pacientot. Toga{ koga }ese vospostavi normalno snabduvawe so lekovite tre-ba da se ovozmoì povtorno vra}awe kon originalnopropi{aniot lek za da se minimizira rizikot od al-ternativnoto lekuvawe.

2) Da se zgolemi komunikacijata me|u partneri-

te vo sistemot za snabduvawe preku promocija nasli~ni praktiki kako vo Italija, koga proizvoditeli-te, veledrogeriite i drugite u~esnici vklu~eni vosnabduvaweto so lekovi se ohrabruvaat da komunici-raat so aptekarite za prekinot vo snabduvaweto solekovite vo momentot koga }e nastane, kako i za pri-~inata poradi koja nastanal prekinot i verojatnotovreme na nedostatok na lekot i za toa koga se o~eku-va vra}aweto na normalnoto nivo na snabduvawe.

3) Da se zgolemi sorabotkata pome|u partnerite

vo sinxirot, na primer, pome|u razli~nite proizvo-diteli taka {to onamu kade {to }e se javi prekin voproizvodstvoto na odredeni lekovi, drugi proizvodi-teli bi moèle da ja snabdat soodvetnata koli~inaili soodvetnata alternativa na lekuvaweto. Dopol-nitelno, bi trebalo da se ohrabrat veledrogeriiteda razmenuvaat informacii za minimalnoto nivo nalekovi vo magacinite, taka {to nedostatokot na le-kovite bi moèl da se predvidi.

4) Vladinite politiki bi trebalo da promovi-

raat soodvetno snabduvawe so lekovi. Iako niednavlada ne moè da im naredi na proizvoditelite daproizveduvaat odredeni lekovi, tie moàt od veled-rogeriite i proizvoditelite da pobaraat da odrù-vaat minimalni koli~estva od odredeni lekovi vonacionalnite rezervi, so {to }e se obezbedi sood-vetno snabduvawe.

5) Vo razvojnite biznis politiki i nacionalni za-koni i strategii site zasegnati strani i vladite mo-ra da gi stavat interesite na pacientite na prvo

mesto. Ovie strategii treba kako prvo i posledno daimaat za cel da obezbedat navremeno i soodvetnosnabduvawe so lekovi za pacientite

Na kraj, gi pokanuvame site na{i partneri vo

snabduvaweto so lekovite, vladite i instituciite na

EU tesno da rabotat zaedno za da se podobri planot

za snabduvaweto so lekovi vo Evropa i prethodno

dobro da se informiraat me|u sebe za mo`nite stra-

tegii taka {to da se ovozmoì potrebite na pacien-

tite vo Evropa da bidat zadovoleni i pacientite da

moè da gi dobijat svoite lekovi navremeno.

Podgotvila: Jasminka Pat~eva farm. spec.

1http://www.guardian.co.uk/world/2012/jun/08/greek-drug-shortage-worsens 2http://www.dailymail.co.uk/news/article-2163593/NHS-drug-shortage-scandal-Patients-life-threatening-conditions-struggle-medicine.html3http://www.bloomberg.com/news/2012-01-10/greek-crisis-has-pharmacists-pleading-for-aspirin-as-drug-supply-dries-up.html 4http://www.appg.org.uk/APPG%20Pharmacy%20-%20Report%20of%20Inquiry%20Into%20NHS%20Medicines%20Shortages.pdf 5http://www.fagg-afmps.be/fr/items-HOME/indisponibilites_de_medicaments/6http://www.agenziafarmaco.gov.it/sites/default/files/elenco_dei_medicinali_carenti_22_marzo_2012.pdf 7http://farmaco.knmp.nl8http://www.npa.co.uk/Documents/Docstore/Press-Releases/

Pharmacy%20Voice%20Cutting%20Red%20Tape.pdf 9Dispensing of a different chemical entity within the same medicine class.

34-35-36-37-38-39-40-41-42-43.qxd 10/11/2012 3:09 AM Page 3

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

36

Vo ramkite na aktivnostite na Nacionalnata fon-dacija za transplantacija na 22.9.20012 god. se odrà"Internacionalna rabotilnica za biotehnologija itransplantacija" vo organizacija na Nacionalnatafondacija za transplantacija, Slovenskoto bioteh-nolo{ko studentsko zdruènie, Zdruènieto na pe-dijatarite na Makedonija i Nacionalniot farmako-informativen centar.

Najnovite soznanija od oblasta na biotehnologija-ta i upotrebata na biotehnolo{kite metodi i lekovivo transplantacijata preku svoite predavawa gi pre-nesoa pove}e predava~i od zemjata i stranstvo. Pro-fesorot od Univerzitetot vo Qubqana, Slovenija odBiotehnolo{kiot fakultet, doktor Piter Raspor(Peter Raspor), koj e {ef na institutot za biotehnolo-gija, mikrobiologija i bezbednost na hrana iznese in-teresno predavawe pod naslov "BIODIVERSITY, BIO-

TECHNOLOGY, BIOSAFETY OF INDUSTRIAL YEASTS

IN TRADITIONAL AND MODERN TECHNOLOGY: DO WE

HANDLE ALL ISSUES" Prof. d-r Mirko Spirovski odInstitut za imunobiologija i humana genetika, priMedicinskiot fakultet vo Skopje so predavawetopod naslov "ASSOCIATION OF KILLER CELL IMMU-

NOGLOBULIN – LIKE RECEPTOR GENES WITH VIRAL

INFECTIONS" gi prezentira{e rezultatite na na ne-goviot istraùva~ki tim. Doktor Mojca Je` (Mojca

Je�) od Centarot za transfuziologija na Qubqana,Slovenija se pretstavi so predavaweto pod naslov„STEM CELL RESEARCH AND TREATMENT". Za iskus-tvata vo oblasta na transplantacijata vo pedijatri-jata govore{e direktorkata na Klinikata za detskibolesti od Medicinskiot fakultet vo Skopje, dok-

tor m-r sci. Aspazija Sofijanova. Vo svoeto predava-we po d naslov "LIFE-SAVING TREATMENT FOR NEW-

BORN-Cord blood stem cells save live" taa napravi preg-led na iskustvata {to taa i nejziniot tim gi imaat vooblasta na transplantacijata.

Doc. d-r Aleksandra Grozdanova od Farmacevtskifakultet, UKIM, Skopje so predavaweto pod naslov"NEW BIOTEHNOLOGY DRUGS IN IMMUNOTHERAPY"gi pretstavi novinite vo razvojot i upotrebata na le-kovite dobieni so biotehnolo{ka postapka. DoktorPetar Tomev Mitrikeski od Institutot za Istraù-vawe i razvoj na odr`livi ekosistemi, pri Institu-tot Ruxer Bo{kovi~ od Zagreb, Hrvatska go iznesepredavaweto pod naslov "GENE KNOCKOUT: THE

TECHNOLOGY OF GENE TARGETING". Doktor Drago-mira Majhen isto od Institutot Ruxer Bo{kovi~ odZagreb zboruva{e na tema "ADENOVIRAL VECTORS IN

GENE THERAPY". Doktor Jane Spirkoski od Univer-zitetot vo [vedska, ima{e predavawe pod naslov"SELECTIVE MAST CELL APOPTOSIS INDUCED BY SI-

RAMESINE, A SIGMA-2 RECEPTOR AGONIST"

Predavawata predizvikaat golem interes i beaposeteni od pove}e od 200 slu{ateli, lekari, speci-jalisti i farmacevti, so {to se podrà inicijativa-ta za podignuvawe na svesta za zna~eweto i potreba-ta od transplantacijata i ulogata na novite bioteh-nolo{ki dostignuvawa vo lekuvaweto.

Doc. d-r Aleksandra Grozdanova

Farmacevtski fakultet, UKIM, Skopje

34-35-36-37-38-39-40-41-42-43.qxd 10/11/2012 3:09 AM Page 4

34-35-36-37-38-39-40-41-42-43.qxd 10/11/2012 3:10 AM Page 5

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

38

VovedPrimenata na nano~esti~kite

kako nosa~i na lekoviti supstan-cii ovozmoùva nov pristap prilekuvaweto na specifi~ni zabolu-vawa, kako: hipertenzija, revmati-den artrit, karcinom i astma. For-mulacijata na nano~esti~kite soinkorporirana lekovita supstan-cija pretstavuva idealen sistem zapostignuvawe na terapevtskiteefekti kako rezultat na selektiv-niot target vrz zabolenite kletki.

Goleminata i povr{inata na na-no~esti~kite e najvaèn faktor zauspe{na administracija na lekot.So namaluvawe na goleminata, po-vr{inata na nano~esti~ite se zgo-lemuva i ovozmoùva vrzuvawe zalekovitata supstancija i nejzinoosloboduvawe na sakanoto mesto.Pokraj toa, klu~en faktor za niv-nata efikasnost e i na~inot na ap-likacija. Ako se aplicira oralno,verojatnosta da stigne do sakanotomesto (tumorna kletka, mozok, belidrobovi itn.) e mnogu mala, bidej}ibrzo }e bide degradirana od stra-na na gastri~nite sokovi.

Najdobar na~in na aplikacija eintravenskiot. Najtenkite kapila-ri imaat dijametar od 6 mikroni,so {to se onevozmoùva navleguva-we na lekot i negovo osloboduva-we. Dodeka nano~esti~kite vrzanina primer so antineoplasti~enlek, moàt mnogu lesno da navle-zat vo tumornite kapilari, da gooslobodat lekot i da spre~at poja-va na nesakani efekti, predizvi-kani od akumulacija vo drugi tkivai organi.

Nano~esti~kite kako nosa~imoàt da bidat vrzani so lekotna dva na~ina:

Lekot pretstavuva nano~es-ti~ka i nosa~ istovremeno

Lekot na povr{inata e obvit-kan so nano~esti~ka1

Prednosti na nano~esti~kitekako nosa~i se:

Zgolemena stabilnost na en-kapsuliraniot lek

Namalena toksi~nost na le-kot

Podobrena farmakokinetika(namalena eliminacija, zgolemenacirkulacija )

Specifi~nost da se vrzuva soligandi so cel da se postigne akti-ven targeting

Sepak, i pokraj brojnite pred-nosti so koi raspolagaat, postojati nenadminlivi nedostatoci so koi

se ograni~uva nivnata primena. Naj~esto, ograni~uva~ki faktor

pretstavuva brzoto prepoznavawei uptejk od strana na RES. Golem eprocentot na individui {to razvi-le alergiska reakcija od komponen-tite na nano~esti~kite. Isto taka,nivnoto proizvodstvo bara mnogupari {to gi onevozmoùva ponata-mo{nite istraùvawa.

Podelba na nano~esti~kite

kako nosa~i na lekovi

Za efikasno da go dostavi le-kot na sakanoto mesto, nosa~ot t.enano~esti~kata treba da zadovolu-va nekolku kriteriumi. Glavno, na-no~esti~kite kako nosa~i se dizaj-niraat so cel da se olesni distri-bucijata na lekovitata supstancavo tumornite kletki. Porite nakrvnite sadovi na tumornoto tkivose dviàt od 380 - 780 nm. Sporedtoa, za da se pomine vaskularnatabariera na tumorot, potrebno e go-leminata na nano~esti~kata da iz-nesuva okolu 400 nm.

Spored goleminata i oblikotnano~esti~kite se podeleni na

lipozomimicelikaliksarenidendrimeri

LipozomiLipozomite se naj~esto koris-

tenite nano~esti~ki za distribu-cija na lekovi. Tie bile neplani-rano otkrieni od strana na AlekBingham. Toj zabeleàl deka sohidratacija na fosfatidil holi-not se formiraat bilamelarnistrukturi t.e. vnatre{na vodenafaza opkruèna so lipiden film.

Strukturni komponenti na li-pozomite se fosfolipidi i holes-terol. Lipozomite bez holesterolmnogu brzo moàt da interreagira-at so plazma proteinite koi pre-dizvikuvaat ekstrakcija na fosfo-lipidot {to vodi do fizi~ka nes-tabilnost.

Za formulacija na lipozomitese koristat glavno saturirani mas-ni kiselini. Od sinteti~kite fos-folipidi koi vleguvaat vo sosta-vot na lipozomite naj~esto se spo-menuvaat

Dipalmitoilfosfatidil ho-lin (DPPC)

Dipalmitoil fosfatidilglicerol (DPPG)

Dipalmitoilfosfatidil se-rine (DPPS)

Dipalmitoil fosfatidiletanolamin

Naj~esto koristeni metodi zapodgotovka na lipozomite se

hidratacija na lipidi vo pri-sustvo na rastvoruva~ (na primer96% etanol)

UltrasonifikacijaEkstruzija pod dejstvo na vi-

sok pritisok

Farmakokinetikana lipozomiteLipozomite glavno se aplicira-

at intravenski ili topikalno vosistemskata cirkulacija. Golemi-nata na lipozomite se dviì od200 - 400 nm {to ovozmoùva lesnonavleguvawe vo tumornoto tkivo,za{to porite na tumornite krvnisadovi se pogolemi vo odnos nanormalnite kletki, so {to se iz-begnuva osloboduvaweto na toksi~-niot lek vo zdravite tkiva i nego-vo deponirawe na sakanoto mesto.

Eliminacijata na lipozomiteod organizmot se vr{i preku pre-poznavawe od strana na makrofa-gite {to rezultira so nivno depo-nirawe vo crniot drob ili slezi-nata.

Klu~en faktor za farmakoki-netikata na lipozomite e golemi-nata na ~esti~kite. Negativno nae-lektriziranite ~esti~i so pogole-mi dimenzii mnogu pobrzo se eli-miniraat vo odnos na pomalite itvrdi nano~esti~ki koi pokaùva-at pogolema stabilnost i podolgpoluperiod na eliminacija. Tumor-nite tkiva se popermeabilni vo od-nos na normalnite i so zgolemeno-to vreme na prestoj na tvrdite na-no~estici ,100 nm vo cirkulacijatai namaleniot afinitet na kletki-te od RES se postignuva mnogu pogo-lema efikasnost vo odnos na apli-ciranite lipozomi.

Prednosti i nedostatociPostojat pove}e pri~ini za ko-

ristewe na lipozomite kako poli-merni nosa~i. Lipozomite go za{-tituvaat inkorporiraniot lek oddejstvoto na enzimite, a so toa go{titat i organizmot na ~ovekot od{tetnoto dejstvo na lekot. Nivnatapovr{ina onevozmoùva prepozna-vawe od strana na makrofagite, so{to se postignuva podolg period naopstanok vo cirkulacijata i pos-tignuvawe na sakanata koncentra-cija vo celnoto tkivo.

Visokata cena za osnovnite

Nano~esti~ki kako nosa~i na lekovi

STRUÊN

TEKST

34-35-36-37-38-39-40-41-42-43.qxd 10/11/2012 3:10 AM Page 6

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

39

komponenti za dizajn na lipozomigi ko~i posu{tinskite istraùva-wa. Ako nastane gre{ka vo nivnataformulacija, lipozomite moàtmnogu brzo da bidat prezemeni odstrana na Kupferovite kletki ieliminirani od organizmot.

Tokmu poradi tie nedostatoci,se u{te e vo faza na istraùvawenivnata efikasnost i stabilnostin vivo.

MiceliMicelite pretstavuvaat orga-

nizirani ~esti~ki so surfaktanti.Vo voden rastvor hidrofilnataglava e povrzana so rastvoruva~ot,dodeka hidrofobnata opa{ka e po-zicionirana kon vnatre, vo centa-rot na micelata. Micelite se sfe-ri~ni ~esti~ki i vo zavisnost odsurfaktantot moàt da bidat: an-jonski, katjonski i cviterjonski.

Kriti~nata micelarna koncen-tracija (SMS) pretstavuva koncen-tracijata nad koja surfaktantot ag-regira vo micela2.

Pri dizajnirawe na micelitekako nosa~i na lekovita supstan-cija, glavno se koristat hirofobnilekovi za da se inkorporiraat vomicelarnoto jadro, a mnogu poretkose primenuvaat hidrofilni leko-vi koi se vrzuvaat za micelarnataglava.

Prednosti na micelite kakopolimerni nosa~i se:

Micelite se stabilni vo po-golema koncentracija na kopoli-mer

Prisustvoto na REO-sinxirvo micelarnoto jadro ovozmoùvaslobodno cirkulirawe na miceli-te vo krvta bez da bidat prepozna-eni i otstraneti od teloto

Poradi nivnata golemina (15-30 nm) se isklu~uva renalnata eks-krecija dodeka e sosema normalnaza inkorporirawe vo tumornototkivo

Glaven nedostatok na micelitekako polimerni nosa~i e brziotklirens. Inkorporiraweto na REOsinxirot gi za{tituva micelite odfagocitoza, endocitoza i uptejk odstrana na crniot drob. Poradi hid-rofobnata priroda na REO, voda-ta asocira so sinxirot, {to vodido steri~na repulzija na proteini-te i redukcija na atpsorpcijata na

nivnata povr{ina. Tokmu poraditoa vo pove}e klini~ki ispituva-wa e dokaàna golemata koncen-tracija na lek natovaren na micelivo tumornite tkiva.

DendrimeriDendrimerite pretstavuvaat

razgraneti, visokosimetri~ni na-no~esti~ki. Postojat dva metoda zanivna sinteza: konvergenten i di-vergenten. Divergentniot metod za-po~nuva od dendrimernoto jadro, akonvergentniot od povr{inata. Ivo dvata metoda e zastapena poli-merizacija koja se odviva vo pove-}e ~ekori, so dodatok na obvivkaod monomerni molekuli.3

Naj~esto koristen materijal zasinteza na dendrimeri e RAMAM(polyamidoamine). Isto taka, se ko-ristat i poly – ethylene oxide, poly-

ethylene glycol itn. Moàt da bidatprisutni i aminokiselini vo niv-niot sostav. Naj~esto koristenaaminokiselina e lizinot.

Dendrimerite se potencijalninosa~i poradi nivnata sposobnostza osloboduvawe na lekot bliskudo tumornata kletka i nivnata dob-ra rastvorlivost vo voda. Tie po-kaùvaat i niska toksi~nost i aku-mulacija vo organite. Vo sporedbaso drugite polimerni ~esti~ki,dendrimerite ostanuvaat podolgovreme vo cirkulacijata, poradi ne-mo`nosta od renalna filtracijapreku glomerulite.

Transportot na lekot do saka-noto mesto se postignuva preku dvestrategii.

Prvo, koga lekot e enkapsuli-ran vo vnatre{nosta na dendrime-rot. Lekot e nekovalentno vrzanpreku jonska ili vodorodna vrska ie za{titen od interakciite {tovodat do negova elimincija.

Vtoriot na~in za osloboduvawena lekot e koga toj e vrzan so kova-lentna vrska na periferijata nadendrimerot. Ovoj tip na vrzuvaweovozmoùva kontrolirano oslobo-duvawe, na toj na~in {to molekula-ta difundira bavno i e podlo`nana interakcii.4

Poradi se pogolemiot razvoj naniskorastvorlivi lekovi, dendri-merite moàt da bidat iskoriste-ni kako sredstvo za eliminirawena ovoj problem, blagodarenie na

nivnite unikatni osobini kako vi-sokiot stepen na razgranuvawe,multivalentnosta i dobrodefini-ranata molekulska masa.5

KaliksareniKaliksarenite se makrocikli~-

ni soedinenija, izgradeni od fe-nolni edinici, povrzani metil -grupi na 2,6 pozicija. Strukturatana kaliksarenite, poradi dobrode-finiranoto svojstvo, ovozmoùvalesno inkorporirawe na razli~nilekovi. Kaliksarenite, vo pove}estudii, pokaàle antifungalna,antiviralna i antitumorna aktiv-nost. 6

Kaliksarenite se rastvorlivivo organski rastvoruva~i. No, somodifikacija na kaliksarenite,preku supstitucija so sulfonatna ifosfonatna grupa, se konvertira-at vo acidna forma i stanuvaat vo-dorastvorlivi. Sulfonatnata gru-pa pokaùva antiviralna aktiv-nost.

Modificiranite kaliksarenise potencijalni nosa~i na lekovi.

Vo pove}e studii e dokaànodeka ne predizvikuvaat imunolo{-ka aktivnost, ne se toksi~ni i nepredizvikuvaat hemoliza.

Zaklu~okI pokraj site napredni istra-

ùvawa, oralnata terapija sepakostanuva najzastapena poradi seporazli~nite formulacii na leko-vi. Me|utoa, razvojot na polimerni-te nano~esti~ki otvora novi vidi-ci za mnogu porazli~en pristap nale~ewe na tumori, hipertenzija,astma itn. Opravdana e i nivnataprimena vo vakcinaciite, poradinamalenite nesakani efekti.

Isto taka, lipozomite se koris-tat i za drugi nameni, kako naprimer vo kozmetikata, zemjodels-tvoto, vo prehranbenata industrijaitn.

M-r Elena Drakalska,

apteka Eurofarm - [tip

1 Nanoparticle – based therapeutic in humans – Raj Bawa2 Thermodynamics of micelle formation; Angelica Roman – Guerrero; E. Jaime Vernon – Carter ; Neil A. Demarse3 New challenges in nanotechnology: the use of dendrimers in drug administration; Stregios Tsartalis; Maria

Mironidou - Tsouveleki4 Dendrimers : A new class of non scopic containers and delivery devices; Aulenta Hayes; W. Rannard5 http://www.pharmainfo.net/reviews/dendrimer-overview6 http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/19519339

Koristena literatura

Developments in liposomal drug deli-very systems ‘ – Norbert Mayer; David B Fen-

ske; Pieter Cullis

Liposome- A Versatile Drug DeliverySystem

V. Ravichandiran, K. Masilamani, B. Sen-

thilnathan

Liposomes – lecturer Dr. Abha Dos-hi; created by : Akul Mehta

http://clincancerres.aacrjournals.org/content/14/5/1310.full

http://farmacists.blogspot.com/2009/05/liposomes-novel-drug-delivery-system.html

34-35-36-37-38-39-40-41-42-43.qxd 10/11/2012 3:10 AM Page 7

STRUÊN

TEKSTF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

40

Antibioticite i vakcinite se ed-ni od najgolemite otkritija vo medi-cinskata istorija. So nivnata upotre-ba se spaseni bezbroj ìvoti od neko-ga{ smrtonosnite infekcii. No, zarazlika od lekovite koi se alterna-tiva na ~ove~ki biohemiski procesi,kako {to se, na primer, preparatiprotiv zgrut~uvawa ili za srcev ri-tam, antibioticite se koristat pro-tiv "neprijatel" koj go vozvra}a uda-rot i koj postojano se modificira i semenuva. Antibiotskata rezistencija eglobalen problem, a aktivnostite zanamaluvawe na antibiotskata rezis-tencija se prioritetni raboti vo mno-gu zemji i vo nivnite regulatorni te-la. Farmacevtite se aktiven del odkrugot na medicinska nega i grià, pakako posleden korektor pred terapi-jata da stigne do pacientot, moraat dabidat zapoznaeni so problemot i ak-tivno da bidat vklu~eni vo site pro-cesi na borba protiv antibiotskatarezistencija.

Zgolemuvawe na antibiotskata rezistencijaBrojni se informaciite i izve{-

taite na referentnite institucii zazgolemuvawe na antibiotskata rezis-tencija. Spored Amerikanskiot CDC(Centar za kontrola na bolesti i pre-vencija) re~isi 2 milioni lu|e dobi-vaat bakteriska infekcija za vremena nivniot bolni~ki prestoj, a nad70% od bakteriite koi gi predizviku-vaat ovie infekcii se rezistentnibarem na eden od lekovite koi{tonormalno se koristat za nivno leku-vawe.1 Ovie rezistentni bakteriimnogu ~esto gi vklu~uvaat dobro poz-natite predizvikuva~i, kako {to semeticilin rezistenten Staphylococcusaureus (MRSA) i Pseudomonas aerugino-sa.2 Spored Svetskata zdravstvenaorganizacija godi{no se pojavuvaat440 000 novi slu~ai na multirezis-tentna tuberkuloza, koi predizviku-vaat najmalku 150 000 smrtni slu~ai.Rezistencijata na postarite genera-cii na antimalarici e rasprostrane-ta vo site dràvi kade {to malarija-ta e endemska bolest.3

Rezistencijata vo vonbolni~kiteuslovi e isto taka zagriùva~ka. Voedno nacionalno istraùvawe voSAD, vonbolni~ki steknata MRSA be-{e naj~esto identifikuvanata pri~i-na za ko`ni infekcii kaj pacientitekoi se javile vo centri za urgentnamedicina.4 êsti patogeni koi se sre-}avaat vo zaednicata kako {to e es-cherichia coli i neisseria gonorrhoeaestanaa rezistentni na fluorokinolo-nite, agensi koi se smetaa za prvoli-niska terapija za infekcii predizvi-kani od ovie predizvikuva~i vo mina-toto.5

Namalen razvojNajverojatno pove}e voznemiru-

va~ki od zgolemuvaweto na antibiot-skata rezistencija e namaleniot brojna istraùvawa i razvojot na novi an-tibiotici. Od 2009 godina nema novaklasa na antibiotici vo kraen stadi-um na istraùvawe i samo 16 antibio-tici se vo docna faza na istraùva-we. Oksazolidonite (linezolid) vo2000 g. i lipopeptidite (daptomicin)vo 2003 g. se edinstvenite sistemskiklasi na antibiotici koi se razvieniod 1968 godina.6 Postojat mnogu pri~i-ni za nedostatokot na razvoj na anti-bioticite, a eden od na~inite na kojvo svetot se bara re{enie za ovojproblem na istraùvawe i razvoj nanovi antibiotski molekuli be{e op-faten vo prethodniot broj na Farma-cevtski informator vo tekstot "Anti-biotska rezistencija, istraùvawe irazvoj".

Uloga na farmacevtite vo namaluvawe na antibiotskata rezistencijaUlogata na farmacevtite vo bor-

bata i prevencijata na infektivnitezaboluvawa e su{tinska, kako {to an-tibioticite i vakcinite stanaa pove-}e kompleksni zaradi postojanotorazvivawe na epidemiologijata na in-fekciite. Namaluvaweto na razvojotna antibioticite go pravi su{tinskoza~uvuvaweto na momentalno raspo-loìvite antibiotici, naglasuvaj}ija ulogata na farmacevtite vo maksi-mizirawe na iskoristlivosta na dos-tapnite lekovi. Za mnogu tretmani nainfektivni bolesti se potrebni do-polnitelni znaewa, so cel namaluva-we na antibiotskata rezistencija, nopostojat mnogu drugi postapki koifarmacevtite moàt da gi pravat,

pritoa bazirani na sopstvenite stek-nati znaewa i iskustva.

Programi za nadgleduvawe na antibiotskata upotrebaVo SAD, vo poslednata decenija,

mnogubrojni programi za nadgleduva-we na antibiotskata upotreba beakreirani vo koi bea opfateni i far-macevtite. Po zgolemuvaweto na do-kazite deka ovie programi ja zgolemu-vaat griàta za pacientite, Asocija-cijata za infektivni bolesti na Ame-rika kako i Asocijacijata za zdravs-tvena epidemiologija na Amerika ob-javija vodi~ za razvoj na programi zanadgleduvawe na antibiotskata upot-reba, potvrduvaj}i deka klini~kifarmacevt obu~en za infektivni za-boluvawa e eden od klu~nite ~lenovina timot.7 Kako {to se zgolemuva re-zistencijata i se namaluva razvojotna novi antibiotici, programite zaantibiotskata upotreba dobivaat sepogolema uloga za podobruvawe naklini~kiot ishod, prevencija na re-zistencijata i namaluvawe na nesaka-nite efekti.8 Programite za nadgle-duvawe na antibiotskata upotrebaimaat mnogu razli~ni formi, no glav-no site go promoviraat timskiot pris-tap za podobruvawe na iskoristenos-ta na antibioticite preku preporakina sekoj pacient poedine~no, razviva-we na vodi~i za empiriski tretman ipodobruvawe na sistemot na upotrebana antibioticite. So tek na vremeprogramte za nadgleduvawe na anti-biotskata upotreba moè da preras-nat vo standard za site bolnici icentri za lekuvawe vo celata zemja,sepak do ovoj moment vo SAD, samo Ka-lifornija ima razvieno dràvna ini-cijativa za potreba od vakva progra-ma.9

Ulogata na farmacevtite vo namaluvawe na antibiotskata

Tabela 1. Primer na programa za sledewa na antibiotskata upotreba 10

34-35-36-37-38-39-40-41-42-43.qxd 10/11/2012 3:10 AM Page 8

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

41

Razli~ni metodi moàt da bidatiskoristeni za programata, no farma-cevtite se generalno klu~en personalkoj gi sledi pacientite i koj interve-niraat koga e potrebno. Dodeka nekoiod ovie intervencii baraat prodla-bo~eni znaewa za infektivni boles-ti, drugi se vo ramkite na voobi~ae-nata farmacevtska praktika. Na pri-mer, zabeleàno e deka dozirawetona "vankomicin" moè da bide neso-odvetno kaj pacienti so pogolema te-lesna teìna. [tom be{e sugeriranodeka nesoodvetnoto dozirawe na"vankomicin" moè da bide povrzanoso zgolemena rezistencija na staphylo-coccus aureus, ova pretstavuva mo`-nost farmacevtot da moè da inter-venira vo delot na dozirawe na pre-paratot.11 Pokompleksen izbor na an-tibiotik ili optimizacija na dozira-we moè da bide izvedeno od farma-cevti koi imaat dopolnitelni znae-wa od dijagnosti~ki testovi ili poz-navawa od farmakokinetikata i far-makodinamikata na antibioticite.Sekoja intervencija e mo`nost da seobezbedi povratna informacija iedukacija za propi{uva~ot, {to e odvitalno zna~ewe za odrùvawe naprogramata za sledewe na upotrebatana antibioticite i ponatamo{na pro-mocija na podobruvaweto na upotreba-ta na antibioticite. Farmacevtite~esto sobiraat i obrabotuvaat poda-toci za intervenciite i upotrebatana antibioticite vo bolnicite, socel da se proceni efektivnosta naprogramite, da se identifikuvaatmo`nostite za podobruvawe i da seobezbedi kontinuirana poddr{ka zaprogramite.

Farmacevtite od primarna "aptekarska" praksaKako posledna korekcija, pred pa-

cientot da go upotrebi lekot, farma-cevtite od primarnata zdravstvenaza{tita gi imaat najzna~ajnite mo`-nosti da interveniraat i da spre~atnesoodvetna upotreba na antibioti-ci. Pacientite naj~esto prvo odat voaptekite da pra{aat za sovet vo vr-

ska so infekciite i za OTC proizvo-di so koi treba da gi namalat simpto-mite. Farmacevtite treba da gi sove-tuvaat pacientite za virusnite in-fekcii, beznade`nosta vo upotrebana antibiotici pri virusni infekciii da prepora~aat soodveten OTC pro-izvod za dopolnitelna nega. Izbegnu-vaweto na nepotrebna poseta na leka-rite moè da go namali pritisokotkoj lekarite go ~uvstvuvaat da propi-{at antibiotik, za koj {to veruvaatdeka ne e potreben. Se razbira far-macevtite mora da gi sovetuvaat pa-cientite da gi posetat lekarite, akopostoi somne` za bakteriska infek-cija, pacientot ako e te{ko bolen iliako ima pridru`ni nekolku bolesti,ako se prodolùva infekcijata iliako farmacevtot ne moè da procenidali polesna virusna infekcija epri~inata za nastinkata. Postojat br-zi testovi so koi {to moè so prime-rok da se utvrdi dali se raboti zabakterisko ili za virusen vospalite-len proces, no tie se{ute ne se dos-tapni na na{iot pazar i za na{ite pa-cienti. Korisna alatka za farmacev-tite da se doeduciraat na ova pole eveb stranata na Centarot za kontrolana bolesti, CDC Web site Get Smart:Know When Antibiotics Work.12

VakcinacijaVo svetot farmacevtite se eden

od klu~nite faktori vo promocijatana momentalno raspoloìvite vakci-ni i vakcinacijata. Upotrebata navakcinite moè da ja namali upotre-bata na antibiotici, direkno prekuspre~uvawe na primarnata infekcijaili indirektno preku spre~uvawe nabakteriska superinfekcija. Farma-cevtite treba da skeniraat i da giidentifikuvaat onie pacienti kajkoi e neophodna vakcinacija na raz-li~ni mesta i vo razli~no vreme: pri-em vo zdravstvena ustanova, poseta naapteka, za specifi~na vozrast, priodredeni hroni~ni bolesti, medicin-ski ili hirur{ki proceduri i vo od-reden period od godinata. Vo nekoiod dràvite vo SAD farmacevtitemoàt da gi apliciraat vakcinite voaptekarski uslovi.13

EdukacijaNajva`na uloga na farmacevtite

vo namaluvaweto na rezistencijatana antibioticite e ulogata na eduka-

tori. Zaradi mnogubrojnite nesoglasu-vawa koi postojat za antibioticite iza vakcinite, obra}aweto kon pacien-tite i lekarite e klu~no za soodvetnaupotreba na ovie agensi. Nekoi rodi-teli se koleblivi okolu vakcinacija-ta na svoite deca zaradi griàta odnesakanite efekti. Farmacevtite setie koi {to treba da im pomognat napacientite da gi izdvojat faktite odfikcijata vo vrska so vakcinacijata.Tie isto treba da educiraat za anti-biotskata rezistencija, da dejstvuva-at kako korektori na propi{uvawetoi da obezbedat resursi za nosewe naodluki so cel da se napravi soodve-ten izbor na antibiotik.

Edukacijata koja se odnesuva nakontrola na infekciite e isto takapole vo koe farmacevtite mnogu tre-ba da bidat vklu~eni. Farmacevtitetreba da bidat proaktivni vo educi-rawe na javnosta za navikite za kon-trola na infekciite kako {to se: hi-giena, higiena na racete, etika na is-ka{luvawe, vakcinacija i ostanuva-we doma koga se bolni.14 Farmacevti-te mora postojano da imaat pristap domaterijal i soveti kako da komunici-raat so pacientite za infekcii, anti-biotska upotreba i drugi soodvetnitemi. (25)

Zaklu~okFarmacevtite imaat odgovornost

aktivno da u~estvuvaat vo programiteza namaluvawe na antibiotskata re-zistencija, tie imaat znaewa i resur-si vo svoite race za da ja podignatsvesta i da deluvaat. Postojat brojnimo`nosti za farmacevtite aktivnoda u~estvuvaat vo ovie kampawi. Zna-ewata na farmacevtite, kako klu~enfaktor vo timot koj raboti na progra-mi za antibiotska upotreba vozdravstveniot sistem e vaèn del vopreporakite za sekojdnevna farma-cevtska praktika, vo site tri nivoana zdavstveniot sekotr. Farmacevti-te vraboteni vo apteki imaat klu~nauloga vo borbata so antibiotskata re-zistencija, kako prva instanca i kakoposledna korekcija tie treba da ima-at golema uloga vo edukacijata, a sotekot na vremeto duri i pri procesotna vakcinirawe na pacientite.

Stev~e Acevski,magister po zdravstven menaxment

i farmakoekonomija

rezistencija


1 Klevens RM, Edwards JR, Richards CL Jr, et al. Estimating health care-associated infections and deaths in U.S. hospitals, 2002. Public Health Rep. 2007;122(2):160–166

2 Boucher HW, Talbot GH, Bradley JS, et al. Bad bugs, no drugs: no ESKAPE! An update from the Infectious Diseases Society of America. Clin Infect Dis. 2009;48(1):1–12

3 WHO Fact Sheets N 194 , Antimicrobial resistance, Reviewed March 2012, http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs194/en/index.html

4 Moran GJ, Krishnadasan A, Gorwitz RJ, et al. Methicillin-resistant S. aureus infections among patients in the emergency department. N Engl J Med. 2006;355(7):666–674

5 Centers for Disease Control and Prevention (CDC). Update to CDC's sexually transmitted diseases treatment guidelines, 2006: fluoroquinolones no longer recommended

for treatment of gonococcal infections. MMWR Morb Mortal Wkly Rep. 2007;56(14):332–336

6 Spellberg B, Powers J, Brass E, et al. Trends in antimicrobial drug development: implications for the future. Clin Infect Dis. 2004;38(9):1279–1286

7 Dellit TH, Owens RC, McGowan JE Jr, et al. Infectious Diseases Society of America and the Society for Healthcare Epidemiology of America guidelines for developing an

institutional program to enhance antimicrobial stewardship. Clin Infect Dis.. 2007;44(2):159–177

8 Charani E, Cooke J, Holmes A. Antibiotic stewardship programmes— what's missing? J Antimicrob Chemother.. 2010;65(11):2275–2277

9 California Department of Public Health, State of California. The California antimicrobial stewardship program initiative. http://www.cdph.ca.gov/programs/hai/Pages/Antimic-

robialStewardshipProgramve.aspx. Accessed November 29, 2010

10 Centers for Disease Control and Prevention. 12 steps to prevent antimicrobial resistance among long-term care residents. www.cdc.gov/drugresistance/healthca-

re/ltc/12steps_ltc.htm. Accessed October 4, 2010

11 Hall RG, 2nd, Payne KD, Bain AM, et al. Multicenter evaluation of vancomycin dosing: emphasis on obesity. Am J Med. 2008;121(6):515–518

12 Centers for Disease Control and Prevention. Get smart: know when antibiotics work. http://www.cdc.gov/getsmart/index.html. Accessed November 18, 2010

13 American Pharmacists Association. States where pharmacists can immunize as of June 2009. www.pharmacist.com/AM/Template.cfm?Section=Pharmacist_Immunizati-

on_Center1&TEMPLATE=/CM/ContentDisplay.cfm&CONTENTID=21623. Accessed December 13, 2010

14 Society for Healthcare Epidemiology of America. Compendium of Strategies to Prevent Healthcare-Associated Infections in Acute Care Hospitals. www.sheaonline.org/abo-

ut/compendium.cfm. Accessed November 18, 2010

34-35-36-37-38-39-40-41-42-43.qxd 10/11/2012 3:10 AM Page 9

STRUÊN

TEKSTF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

42

Eden od najgolemite predizviciso koj se soo~uva javniot zdravstvensektor e ovozmoùvaweto na bez-bedna upotreba na lekovi kaj geri-jatriskite pacienti. Brojot na pos-tari lica e delot od populacijatakoj raste najmnogu. Se prezemaatrazni inicijativi za iznao|awe napovolni re{enija za ova pra{awe.Na evropsko nivo po~naa da se javu-vaat nekolku inicijativi, me|u nivEvropskata agencija za lekovi, kojavo fevruari 2012 godina donese iusvoi Strategija za lekovi za geri-jatriski pacienti, koja ima za celobezbeduvawe na lekovi so visokkvalitet, soodvetno ispitani, kakoi podobruvawe na informirawetoza ovie lekovi.

Postarata populacija e izloè-na na poseben rizik i se soo~uva sorazli~ni problemi vo tekot na ze-maweto na lekovite i traeweto naterapijata. Pri~ina za toa se pro-menite koi nastanuvaat vo farma-kokinetikata , farmakodinamikatana lekovite kako posledica na sta-reewe na organizmot, postoewetona pove}e zaboluvawa istovremeno,zemaweto na mnogu lekovi istovre-meno, i pritoa postoewe na te{ko-tija vo usoglasuvaweto na terapija-ta, kako i promenite vo socijalniteuslovi na ìveewe na starite lica,promenite vo navikite i odnesuva-weto i sl.

FarmakokinetikaSo tekot na godinite vo organiz-

mot se slu~uvaat zna~itelni prome-ni vo negovata gradba i funkcijakoi vlijaat vrz farmakokinetikatana lekovite (na apsorpcijata, dis-tribucijata, vrzuvaweto so protei-nite i na eliminacijata). Toa naj-~esto kaj povozrasnite lica se: gu-bewe na telesnata masa, zgolemuva-we na masnoto tkivo, promeni navkupnoto koli~estvo voda, promenina rabotata na bubrezite i crniotdrob.

Apsorpcijata na mnogu lekovi voorganizmot se odviva preku pasivnadifuzija. Postojat mnogu malku do-kazi deka ovoj proces zna~itelno senaru{uva kaj starite lica. Sepak,postojat nekoi dokazi koj pokaùva-at deka postojat promeni vo resor-pcijata na lekovite kaj postaritelu|e. Patot na davaweto na lekot,patolo{kata sostojba, eventualna-ta hirur{ka intervencija na gastro-intestinalniot trakt moàt da japromenat apsorpcijata na lekovite.Dopolnitelno i bioraspoloìvosta

na nekoi lekovi moè da se zgolemizaradi namaleniot prv premin nizcrniot drob kaj postarite lu|e.

So stareeweto, srednata masana teloto se namaluva, a se zgolemu-va taloèweto na masnoto tkivo(od 18 do 36 procenti kaj maì i od33 do 48 procenti kaj èni. Vkup-noto koli~estvo voda opa|a vo apso-lutni brojki i kako procent od vkup-nata telesna masa. Ovie pomenizna~itelno vlijaat vrz volumenotna distribucija na lekovite. Leko-vite rastvorlivi vo voda kako: pa-racetamol, digoksin, cimetidin ietanol imaat namalena distribuci-ja vo tkivata i toa doveduva do zgo-lemuvawe na nivnata koncentracijavo serumot. Lekovite rastvorlivivo mastite, kako: diazepam, hlordi-azepoksid, hlormetiazol i tiopen-tan pove}e se distribuiraat vo tki-vata kaj povozrasnite lu|e {to do-veduva do prodolèn poluìvot idejstvo na lekovite, poradi toa {topoluìvotot e direktno proporcio-nalen so volumenot na distribuci-ja. Posledicata e toa {to moè da epotrebno namaluvaweto na dozatai/ili reìmot na dozirawe koga sepropi{uvaat lekovi koi se mnogurastvorlivi vo masti ili voda, oso-beno ako postoi mo`nost za truewe.Na primer, diazepamot kako lekmnogu rastvorliv vo masti moè daima prodolèno vreme na elimina-cija do 100 ~asa kaj povozrasnitelica.

So tekot na godinite se namalu-va i nivoto na albuminite vo seru-mot i ova e najverojatno zaradi na-malenata ishrana, hroni~nite zabo-luvawa i iscrpenosta na organiz-mot. Padot na albuminite vo seru-mot doveduva do zgolemuvawe nakoncentracijata na sloboden lek zaonie za koi obi~no se vrzuvaat zaproteinite vo plazmata. Posebenproblem pravat lekovite so tesenterapevtski indeks. Vo ovaa nasokase i problemite koi moè da nasta-nat pome|u lekovite koi se vrzuva-at za isto mesto na albuminite odserumot ako se zemaat istovremenokako, na primer: varfarin i fenil-butazon ili diazepam i ibuprofen.

Lekovite od organizmot se eli-miniraat ili so nivno metabolizi-rawe dominantno vo crniot drobili preku ekskrecija preku bubrezi-te. Metabolizmot vo crniot drob seodviva preku faza eden, {to opfa-}a reakcii katabolizirani od mik-rozomalnite enzimi, odnosno vklu-~uva procesi na oksidacija, reduk-

cija i hidroliza pri {to se dobiva-at farmakolo{ki neaktivni, po-malku aktivni ili mnogu retko pov-torno aktivni soedinenija i fazadva koja naj~esto opfa}a glukuroni-zacija vo generalno neaktivni soe-dinenija. Postojat dokazi deka pro-cesite od faza eden naj~esto se na-maluvaat so godinite, dodeka kowu-gativniot metabolizam (faza dva)naj~esto ne se menuva so godinite.Ekskrecijata na lekovite zavisi odrenalnata filtracija koja so godi-nite opa|a. Primer za lekovi koi seakumuliraat zaradi namalenatabubre`na funkcija se: digoksin,gentamicin, litium, hlorpropamid,trimetoprim sulfametoksazol ipenicilinite.

FarmakodinamikaEfektite od stareeweto vrz

farmakodinamikata na lekovitemoè da nastane zaradi promenitevo receptorot i/ili odgovorot nacelniot organot. Promenite na spe-cifi~nite receptori i celnite or-ganite pomalku se prou~uvani odfarmakokinetskite promeni. Ona{to kako promena e najo~igledna epromena na brojot na receptori ilipromena na afinitetot na recepto-rite, promena na transdukcijata nasignalot ili eksponiranosta nacelniot organ. Dokaàno e deka po-vozrasnite lica pokaùvaat pogo-lema ~uvstvitelnost kon benzodia-zepinite.

Upotrebata na lekovi

34-35-36-37-38-39-40-41-42-43.qxd 10/11/2012 3:11 AM Page 10

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

43

Drugi faktori koi pretstavuva-at te{kotija pri propi{uvaweto nalekovi kaj povozrasnite lica se iatipi~nata pojava na simptomite nazaboluvaweto, zgolemenata pojavana nesakani reakcii koi pravatproblemi vo izdvojuvaweto na vis-tinskite simptomi, golemiot brojna lekovi koi se zemaat istovreme-no koi ne samo {to }e go zgolematbrojot i intenzitetot na nesakanitereakcii tuku }e ja namalat i home-ostazata.

Se u{te ne postoi vodi~ zaidentifikacija ne lekovite za koie potrebno da se obrne posebno vni-manie koga se propi{uvaat kaj pos-tari lica, sepak farmakokinetski-te i farmakodinamskite karakte-

ristiki na lekovite moè da dadatinformacii dovolni da se vnimavapri propi{uvaweto na lekovite.Kako „problemati~ni lekovi" moèda se vbrojat: antihipetrenzivnite,lekovite so centralno dejstvo, somal terapevtski indeks, onie koise eliminiraat preku bubrezite ionie koi se metaboliziraat so re-akcii na oksidoredukcija vo crniotdrob.

Propi{uvawe na lekovi kajpovozrasni pacienti

Glaven problem povrzan so pro-pi{uvaweto na lekovite i upravu-vaweto so lekovite kaj postaritepacienti se zemaweto na pove}e le-

kovi istovremeno (ang. polyphar-macy) i namalenata mo`nost za usog-lasuvawe na terapijata, pritoa ipridrùvawe kon takvata terapijaod strana na pacientite. Edna odpri~inite za ova se biolo{kitepromeni vo organizmot koi nastanu-vaat kako posledica na stareeweto.Taka poznato e deka lu|eto so stare-eweto stanuvaat popodlo`ni konzaboluvawata. Potoa, im se namalu-va vidot ili sluhot pa ne moàt dagi pro~itaat ili da gi slu{nat dob-ro upatstvata za upotreba na leko-vite. Isto taka demencijata ilikonfuzijata moè da predizvika dazaboravat na dadenite upatstva, so-veti i informacii. Depresijata mo-è da im go namali motivot da pro-dolàt so lekuvaweto isto kako inamalenata mo`nost za manipulaci-ja, primer: treseweto na racete priotvoraweto na ambalaàta. Stra-vot od pojava na nesakani reakcii(vrtoglavica, dijareja, zgolemenasalivacija, ~e{awe i sl.) moè dago namali zemaweto na lekovite odstrana na pacientite. Problemiteso nezemaweto na lekovite moè dase i od socijalna priroda. Na pri-mer, ìveeweto sami, lo{ite uslo-vi za ìveewe, nemaweto na dovol-ni primawa itn. Od druga strana,pak, problem moè da nastane i odstrana na davatelite na zdravstve-ni uslugi. Taka ~esto se slu~uva pos-taroto lice da poseti nekolku raz-li~ni specijalisti za razli~ni za-boluvawa i site tie da propi{at te-rapija ne vodej}i smetka {to drugi-ot propi{al. Potoa moè da mu bi-dat propi{ani lekovi so koj pacien-tot te{ko moè da manipulira.Problem moè da se javi i dokolkuteloto koe gi regulira lekovite napazarot i nivnite ceni napravi pro-mena. Sekoja promena na lek od drugproizvoditel ili drug lek so sli~-no dejstvo moè potencijalno dapredizvika problem.

Seto ova moè da predizvikajatrogeni zaboluvawa, nesakani re-akcii, nedostatok na efikasnost nalekovite i frlawe na lekovite izgolemeni tro{oci. Ovie problemimoè da se namalat so: postavuvawena precizna dijagnoza, to~no opre-deluvawe na traeweto na lekuvawe-to, poprecizno propi{uvawe na so-odvetnata terapija, redovno razgo-varawe so pacientite, redovna re-vizija na lekovite koi pacientitegi zemaat, sledewe na nesakanitereakcii, prijavuvawe na nesakanitereakcii, soodvetno modificirawe

na dozata i reìmot na propi{uva-we, razvivawe na kvaliteten sis-tem za propi{uvawe koi osven leka-rite }e gi vklu~i i farmacevtite,razvivawe na edukaciski programiza zdravstvenite rabotnici i paci-entite, vodewe na evidencija, osvenvo zdravstveniot karton i vo bazatana aptekite kade {to elektronskitezdravstveni karti~ki }e bidat odgolema korist za prenos i ~uvawe napodatocite i sekako trendot za pro-pi{uvawe na se pomalku lekovi.

Lekarite i farmacevtite se vonajdobra pozicija za da im pomognatna postarite lica da se snao|aat sopropi{anata terapija. Farmacevti-te moè da u~estvuvaat vo promoci-jata na praktikite za bezbedno pro-pi{uvawe na lekovite i preku sora-botka so lekarite i so sovetuvawena pacientite.Farmacevtite koi ra-botat vo aptekite moè da im pomog-nat na postarite pacienti da se pri-drùvaat kon terapijata davaj}i imdopolnitelni informacii za leko-vite koi gi zemaat, potenciraj}i imgi mo`nite nesakani reakcii i in-terakcii, potoa izdavaj}i im gi le-kovite vo soodvetna ambalaà ilidavaj}i im dopolnitelni pomo{nisredstva duri i davaj}i mo`nost zanivna poseta vo nivnite domovi, do-kolku tie ne moàt da dojdat vo ap-teka. Vo nekoi zemji farmacevtitedavaat uslugi na davawe soveti iinformacii odej}i so domovite zazgriùvawe na stari lica. Farma-cevtite vo bolnicite treba da sora-botuvaat so lekarite i da im poma-gaat pri propi{uvaweto na lekovi-te, da im pomagaat vo zapi{uvawetona terapijata vo zdravstvenite kar-toni, da im obezbeduvaat informa-cii na terapevtskite komiteti, dau~estvuvaat pri sozdavaweto nalistite na potrebni lekovi i da goorganiziraat kampawi za podigawena svesta pri otstranuvaweto ne-potrebnite lekovi i otpadot.

farm. spec. Jasminka Pat~eva


Greenbalatt DJ, Sellers EM, Shader RL.

Drug disposition in old age. N Engl J Med

1982; 306: 1081-8.

Tregaskis BF, Stevenson IH. Pharmacoki-

netiks in old age. Br Med Bull 1990; 46: 9-21.

Denham MJ, Barnett NL, Drug therapy

and the older person: role of the pharmacist.

Drug Saf. 1998; 19(4):243-50.

NHMRC Medication for the older person,

2004

EMA, Ensuring saf and effective medici-

nes for ageing population: Workshop Procee-

dings, EMA/425943/2012.

kaj povozrasni lica

34-35-36-37-38-39-40-41-42-43.qxd 10/11/2012 3:11 AM Page 11

STRUÊN

TEKST

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

VovedCisti~nata fibroza (CF) e naj~esta nasledna bo-

lest kaj belata populacija so avtosomno recesiven na-~in na nasleduvawe. Okolu 1 na 25 individui se hete-rozigotni nositeli, dodeka incidentnosta na klini~-kata bolest e okolu 1 na 2.500 ìvorodeni. CF e rezul-tat na mutacii vo edine~en gen, koj e odgovoren za sin-teza na protein, poznat kako cisti~no fibrozen tran-smembranski regulatoren protein (cystic fibrosis tran-

smembrane conductance regulator - CFTR). CFTR protei-not pretstavuva hloren kanal vo apikalnata membranana epitelnite kletki vo mnogu organi i e esencijalenza dvièweto na sol i voda niz kleto~nata membrana.Nesoodvetnata ili nedovolnata regulacija na ovietransportni procesi doveduva do promena na viskoz-no-elasti~nite osobini na sekretite, odnosno do soz-davawe na gusti, viskozni sekreti vo organite kako{to se belite drobovi, pankreasot i drugi afektira-ni organi (slika 1).

Vo klini~kata slika dominiraat simptomite odrespiratorniot sistem, koi se rezultat od opstrukci-jata na vozdu{nite pati{ta so gust lepliv mukos i pos-ledovatelni infekcii, osobeno so pseudomonas soevi-te. Kaj pove}eto pacienti postoi zasegawe na gastroin-testinalniot trakt, pri {to 85-90% manifestiraatpankreasna insuficiencija pri~ineta od opstrukcijana pankreasnite duktusi i progresivna destrukcija naegzogenata funkcija. Okolu 5-7% razvivaat manife-stna hepatalna bolest vo tekot na progresijata na za-boluvaweto. [e}ernata bolest asocirana so CF (CFRD

- Cystic fibrosis related diabetes) kako poseben klini~kientitet, se slu~uva kaj okolu 20% od adolescentite i40-50% od adultite so CF. Kaj adultnite pacienti in-fertilnosta e re~isi konstantna pojava kaj maìte.

CF e kompleksna hroni~na bolest koja bara konti-nuiran tretman vo tekot na celiot ìvot. I pokraj go-

lemiot napredok vo razbiraweto i tretmanot na bo-lesta vo poslednite decenii, kako i dramati~no zgo-lemenoto preìvuvawe na pacientite, CF ostanuva se-riozno naru{uvawe. Zdravjeto na pacientite i dolgo-ro~niot ishod zavisat od efektivnosta na tretmanot.

Belodrobni infekcii kaj cisti~nata fibrozaOsnoven patogenetski faktor za razvoj na belod-

robnata bolest pri CF e insuficientnoto ~istewe naslabo hidriranite sekreti od vozdu{nite pati{ta.Neuspe{noto ~istewe na sekretite, pred se od malitevozdu{ni pati{ta, vodi do opstrukcija na vozdu{notostruewe i mukosna staza, koja e pogodna za razvoj na re-kurentni i hroni~ni endobronhijalni infekcii. Oviehroni~ni infekcii doveduvaat do progresivno naru-{uvawe na strukturniot integritet na vozdu{nite pa-ti{ta i okolnoto belodrobno tkivo.

Karakteristi~no obele`je na CF se hroni~niterespiratorni infekcii koi moàt da po~nat mnogu ra-no vo ìvotot na pacientite. Kongenitalniot defektna neinflamatorniot odbranben mehanizam na belitedrobovi kaj CF (naru{en klirens na sekretite od di{-nite pati{ta) vodi do regrutirawe na inflamatorniodbranbeni mehanizmi, predominantno so polimorfo-nuklearni leukociti i antitela, a leukocitnite pro-teazi i oksigeni radikali postepeno go o{tetuvaat be-lodrobnoto tkivo, so progresivno namaluvawe na be-lodrobnata funkcija.

Pacientite so CF pokaùvaat izrazita sklonostkon kolonizacija na inhalirani patogeni bakterii. Ka-rakteristi~no za CF e {to belite drobovi se koloni-zirani so specifi~ni bakterii, a spektarot na patoge-ni mikrooranizmi na belodrobnite infekcii se raz-likuva zna~itelno od onoj kaj drugite pacienti so hro-ni~na belodrobna bolest. Glavno se sre}avaat bakte-riski vidovi od okolinata, kako {to se Staphylococcus

aureus, Pseudomonas aeruginosa, Haemophilus influenzae,

Stenotrophomonas maltophilia, Burkhderia cepacia, fungi,

atipi~ni mikobakterii, dodeka Streptococcus pneumo-

niae, Moraxella i bakterii od endogenata flora koi seprisutni pri drugite belodrobni bolest, kaj CF retkose nao|aat.

Pseudomonas aeruginosa denes e dominanten pato-gen kaj pacientite so CF. P.aeruginosa kolonizacijatana vozdu{nite pati{ta inicira inflamatoren odgo-vor, prosledeno so osloboduvaw na brojni citokini,kako intraleukin-8, koj e hemotaksi~en za polimorfo-nuklearnite leukociti. Ako vo periodot na inicijal-nata infekcija (so planktonski, nemukoidni soevi naP.aeruginosa) ne se izvr{i eradikacija na istata so ag-resiven antibiotski pristap, opasnosta od razvoj nahroni~na P.aeruginosa infekcija e do 80%. Poradi ~es-to pritaenata priroda na nekoi dolno respiratorniinfekcii kaj pacientite so CF, potrebno e redovnobakteriolo{ko ispituvawe na sputumot. Nastanuvawe-to na hroni~nata P. aeruginosa infekcija koincidiraso fenotipski promeni na bakteriite od nemukoidnavo mukoidna morfologija, so produkcija na alginat kojovozmoùva P. aeruginosa da vospostavi biofilm-na-~in na rast, koj go za{tituva od imunite reakcii na do-

Inhalacioni antibiotici za tretman na belodrobnite infekcii kaj cisti~na fibroza

44 Sl.1. Cisti~na fibroza kako multisistemska bolest

44-45-46-47-48-49-50-51-52-53-54-55.qxd 10/11/2012 3:33 AM Page 2

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

45

ma}inot. Mukoidniot P. aeruginosa e porezistenten konfagocitozata i moè da ja ograni~i penetracijata naantibioticite. Koga edna{ }e se vospostavi hroni~na-ta infekcija, taa ne moè da se eradicira i pokraj ag-resivniot antimikroben tretman, koj samo privremenoja zapira progresijata na belodrobnata bolest. Hro-ni~nata infekcija so P. aeruginosa e asocirana so: po-niski vrednosti na belodrobnite funkcionalni para-metri (FEV1); pobrzo vlo{uvawe na FEV1; zgolemenastapka na morbiditet i skrateno sredno preìvuvawe.

Zna~eweto na inhalacionata (aerosol) antibiot-ska terapija vo tretmanot na belodrobnite infek-cii kaj cisti~nata fibroza

Efikasnata i navremena primena na antibiotskaterapija, koja go suprimira rastot na patogenite bakte-rii vo belodrobieto, e od golema korist za pacienti-te so CF. Antibioticite se voobi~aen del od tretma-not na belodrobnata bolest kaj CF i moè da se tvrdideka nivnato zgolemeno koristewe vo tek na vremetoodigra glavna uloga vo podobruvawe na zdravjeto ipreìvuvaweto na pacientite so CF.

Inhalcionoto davawe na antibiotici - aerosol te-rapijata, e naj~esto koristen metod za hroni~en tret-man so antibiotici kaj pacientite so hroni~ni infek-cii, pred se so P. aeruginosa infekcija. Lokalizacija-ta na infekcijata kaj pacientite so CF e endobronhi-alna, taka {to aerosol administracijata gi targetiradi{nite pati{ta, so visoka lokalna koncentracija nalekot. Od druga strana, kako rezultat na niskoto se-rumsko nivo na inhaliraniot lek se izbegnuva sistem-ska toksi~nost koja moè da se javi pri prolongiranasistemska (peroralna ili intravenozna) antibiotskaterapija.

Inhalcionite antibiotici se koristat kako za ra-na eradikacija na mikroorganizmite kaj pacienti soinicijalna ili intermitentna infekcija i kako hro-ni~na supresivna terapija kaj pacienti so vospostave-na hroni~na, pred se so P. aeruginosa infekcija.

Tretman algoritamot za eradikacija na inicijalna-ta ili intermitentna P. aeruginosa belodrobna infek-cija kaj pacientite so CF e prikaàn na slika 2. Soovoj agresiven antibiotski eradikacionen reìm seprevalenira ili odloùva razvojot na hroni~nata P.

aeruginosa infekcija vo nad 80% od navremeno treti-ranite slu~ai.

Inhalcionite/aerosol antibiotici denes {irokose koristat kako hroni~na supresivna terapija kaj pa-cienti so vospostavena hroni~na P.aeruginosa infek-cija. Celta na supresivna antibiotska terapija e da sereducira bakteriskiot denzitet i da se reducira in-

flamatorniot odgovor, a so toa da go prevenira prog-resivnoto belodrobno o{tetuvawe. O~ekuvanite bene-fiti od kontinuirana inhalciona antibiotska terapi-ja se:

Podobruvawe ili so~uvuvawe na belodrobnatafunkcija, podobruvawe na klini~kite skorovi, nutri-cijata i kvalitetot na ìvotot;

Reducirwe na brojot na belodrobni egzacerbaciii brojot na hospitalizacii i

Reducirawe na bakteriskoto prisustvo vo belod-robieto.

So inhalcionata antibiotska terapija ne se rapor-tirani seriozni nesakani reakcii kaj pacientite.

Vo Evropa odobreni za koristewe kako inhalacio-na terapija kaj CF se slednite antibiotski preparati:

Tobramycin rastvor za inhalacija (TIS) – e aminogli-kozid so baktericidno dejstvo, koj e posebna formulanameneta samo za inhalacija (preservative-free). Posto-jat dva preparati na Tobramycin r-r za inhalacija: Bra-

mitob (300mg/4ml) i TOBI (300mg/5ml). Istiot e odobrenza koristewe kako inhalcionen antibiotik vo SAD odFDA vo 1998 g. Kaj nas e registriran (Tobramycin r-r zainhalacija 300mg/4ml) i staven na pozitivnata listana Fondot za zdravstvo na R.Makedonija vo 2007 g.

Kaj pacientite so hroni~na P.aeruginosa infekcijase dozira 2h 300mg, intermitentno - 28 dena terapija,28 dena pauza (on-off). Studiite kaj pacienti so CF > 6godini so hroni~na P.aeruginosa infekcija, pokaàlesignifikantno podobruvawe na belodrobnata funkci-ja i reducirawe na denzitetot/gustinata na P.aerugino-

sa vo sputumot vo sporedba so placebo grupata, kako inamaluvawe na potrebite za hospitalizacija za i.v.terapija poradi egzacerbacija na belodrobnata bolest.

Tobramycin r-r za inhalacija moè da se koristi ivo eradikacijonata terapija kaj pacienti so inicijal-na ili intermitentna infekcija, pri {to uspe{no ibezbedno ja eradicira P.aeruginosa infekcijata vo tekna trimese~na primena vo najgolem broj slu~ai.

Preparatot dobro se tolerira i vo klini~kite stu-dii ne e opi{ana sistemska toksi~nost vo smisla narenalna afekcija ili gubewe na sluhot. Bronhokons-trikcija moè da se javi kako nesakana reakcija i is-tata se izbegnuva i davawe na beta-agonist pred inha-lacijata na antibiotikot. Licata so rezistencija naP.aeruginosa, definirana preku te~kite na minimalnainhibitorna koncentracija (MIC) pri parenteralna te-rapija, pokaùvaat isto taka klini~ki benefit priinhalacija na Tobramycin r-r za inhalacija, {to ukaù-va deka te~kite na MIC za rezistencija moè da se ire-levantni pri inhalacija na Tobramycin.

Colistimethate sodium (Colistin – Colomycin) spa|avo grupata na Promixini i ima baktericidno dejstvo kongram (-) bakterii. Se koristi pove}e od 20 g. vo Evropakaj pacienti so CF za tretman na P.aeruginosa infekci-ite, kako vo eradikacioniot protokol za inicijalnaili intermitentna infekcija, taka i kako kontinuira-na hroni~na supresivna antibiotska terapija kaj paci-enti so hroni~na P.aeruginosa infekcija. Se smeta de-ka ne postojat dovolno golemi rondomizirani-kontro-lirani studii za inhalacioniot Colomycin, poradi {tovo SAD ne e prepora~an za koristewe kaj pacienti soCF i hroni~na P.aeruginosa infekcija, dodeka vo Evro-pa e vlezen vo protokolite/patekite za inhalacionaterapija kaj CF.

Voobi~aeno se dozira dvapati dnevno, po1-2000000 U.Se raboti za istiot preparat koj se koristi za i.v.upotreba. Iskustvata vo Evropskite centri u{te od

Sl.2. Tretman algoritamot za eredikacija na

inicijalnata ili intermitentna P. aeruginosa

belodrobna infekcija kaj CF

44-45-46-47-48-49-50-51-52-53-54-55.qxd 10/11/2012 3:33 AM Page 3

STRUÊN

TEKST

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

46

80-tite godini, pokaàle deka Colomycin davan konti-nuirano kaj kaj pacienti so hroni~na P.aeruginosa in-fekcija, gi reducira simptomite na belodrobnata bo-lest i ja odrùva belodrobnata funkcija. Vo kompara-tivna studija so Tobramycin r-r za inhalacija, posled-niot se pokaàl kako superioren vo odnos na podobru-vawe na belodrobnata funkcija, dodeka i dvata tret-man reìmi go reduciraat denzitetot na P.aeruginosa

vo sputumot.Colistimethate sodium (Colomycin) kaj nas e registri-

ran i staven na pozitivnata lista na Fondot za zdrav-stvo na R.Makedonija vo 2007 g. Treba da se naglasi de-ka Colistin sulfate ne e soodveten preparat za inhalaci-ono koristewe kaj pacienti so CF, poradi lokalnitenesakani efekti.

Aztreonam lizin rastvor za inhalacija (AZLI) – enajnov inhalcionen antibiotik, koj neodamna e odob-ren za koristewe kaj pacienti so CF i P.aeruginosa in-fekciite, vo SAD > 7 , a vo Evropskata unija > 18 go-di{na vozrast. Aztreonam e sintetski monobaktam, ak-tiven kon Gram (-) bakterii, ima baktericidno dejstvoi podolgo vreme se koristi za i.v. terapija kako beta-laktamski antibiotik.

Aztreonam lizin e nova formula, koja neodamna e li-cencirana za aerosol tretman na P.aeruginosa infek-ciite kaj pacienti so CF. Klini~kata studija podaàdeka davan tripati dnevno, po 75 mg, vo tek na 4 nede-li (28 dena), doveduva do signifikantno podobruvawena respiratornite simptomi i belodrobnata funkcija,reducirawe na bakteriskiot denzitet vo sputumot inapredok vo teìna na pacientite. Aztreonam lizin eaktiven i kon multirezistentnite soevi na P.aerugino-

sa. Dobro se tolerira i ne pokaàl zna~ajni negativnireakcii.

Vo tek se klini~ki studii i za drugi inhalcio-ni/aerosol antibiotci, koi zna~itelno }e ja zgolematpaletata na raspolo`livi preparati za tretman, predse, na hroni~nata P.aeruginosa infekcija:

Polymxini - Colistimethate sodium daden so drypowder inhaler (odobren neodamna od EMA - European

Medicines Agency.)

Aminoglycosidi –- Tobramycin inhalacionen prav (TIP) - (capsule-ba-

sed dry powder inhaler)

- Liposomal-formula na amikacin ((Arikace)

Fluoroquinoloni – - Inhalacionen ciprofloxacin dry powder

- Liposomal - formula na ciprofloxacin

- Levofloxacin (Aeroquin�)

Fosfomycin (kombiniran preparat na fosfomycin /tobramycin � vo odnos 4:1)

Za postignuvawe na soodveten efekt od inhalacio-nata terapija, od zna~ewe se karakteristikite na po-magalata - inhalatorite/nebulajzerite koi se koristatza administrirawe na lekot (slika 3). Va`ni karakte-ristiki na nebulajzerite koi moàt da vlijaat na per-formansite se: izlezot (output) na lekot, goleminatana ~esti~kite (2-5�), vremeto na inhalacija, koli~ina-ta na lek koja doa|a vo belite drobovi na pacientot,protokot, temperaturata i vla`nosta na inhaliraniotgas. Treba da se obrne posebno vnimanie na bakterio-lo{kata bezbednost, odnosno spre~uvawe na kontami-nacija na pomagalata za inhalacina terapija. Tie tre-ba da se odrùvaat ~isti i suvi po sekoja terapija. Odzna~ewe e pravilna tehnika na di{ewe za postignuva-we na soodvetna distribucija na lekot. Pred inhala-cija na antibiotikot, pacientot treba da zeme bronho-dilatator i da napravi fizikalna terapija. Redovna-

ta terapija so inhalacionen mukolitik od tipot naDornase alfa (recombinant human deoxyribonuclease -

rhDNase), }e mu ja olesni fizikalnata terapija, koja eneophoden preduslov za podobra distribucija na anti-biotikot vo belite drobovi.

Zaklu~okOsnova na tretmanot na pacientite so CF se anti-

biotskata terapija, ~isteweto na di{nite pati{ta(fizikalna terapija) i nutritivnata poddr{ka. Agre-sivniot tretman na belodrobnata bolest i podobruva-weto na nutricijata se glavni faktori odgovorni zadramati~no podobruvawe na o~ekuvanoto preìvuva-we kaj pacientite so CF vo poslednite decenii. Hro-ni~nata inflamacija na di{nite pati{ta e zaedni~kakarakteristika kaj pacientite so CF. Hroni~nata in-flamacija so epizodite na akutni egzacerbacii vodido tkivno o{tetuvawe i progresivno namaluvawe nabelodrobnata funkcija. Hroni~na belodrobna infek-cija so P.aeruginosa se razviva kaj pove}eto pacientiso CF i e primarna pri~ina za zgolemeniot morbidi-tet i mortalitet kaj CF.

Razli~ni tretman strategii se razvija vo posled-nite decenii, koi imaa zna~ajno pozitivno vlijanie naprognozata na bolesta. Inhalacionite antibioticiimaat golemo zna~ewe vo tretmanot na belodrobnatabolest i se pove}e se razvivaat vo poslednite dece-nii. Aerosol antibioticite tipi~no se koristat kajranata, intermitentna infekcija, so cel da bidat era-dicirani patogenite � prevencija na hroni~nata be-lodrobna infekcija so P.aeruginosa ili drugi mikro-organizmi. Aerosol antibioticite se potvrdeni kakoefikasna terapija za supresija na hroni~nata belod-robna infekcija kaj CF. So ovaa strategija, se zaobi-koluva problemot na lo{a penetracija na i.v. dadeni-ot antibiotik vo belodrobnoto tkivo i bronhijalniotsekret, kako i sistemskata toksi~nost pri podolgot-rajna antibiotska terapija.

Prof. d-r Stojka Fu{ti}

Univerzitetska klinika za detski bolesti, Skopje


1. Heijerman H, Westerman E, Steven Conway S et al. Inhaled medi-

cation and inhalation devices for lung disease in patients with cystic fibro-

sis: A European consensus. Journal of Cystic Fibrosis 2009; 8:295�315.

2. Ballmann M, Smythb A, Gellerc DE. Therapeutic approaches to

chronic cystic fibrosis respiratory infections with available, emerging aero-

solized antibiotics. Respiratory Medicine 2011; 105: S2�S8.

3. Fu{ti} S. Cisti~na fibroza: Od bazi~en defekt do bolest.Sfera, 2012.

PARI e Flow ® Nebuliser system

Sl.3. Nebulajzeri za inhalaciona terapija kaj CF

PARI LC PLUS ® Nebuliser

44-45-46-47-48-49-50-51-52-53-54-55.qxd 10/11/2012 3:33 AM Page 4

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

47

Komuniciraweto kako proces na razmena na in-formacii, pred se, pretstavuva ve{tina koja moè dase nau~i i kon ~ij perfekcionizam treba da se stre-mi sekoj od nas . Samata komunikacija nikoga{ ne e sa-mo verbalna ili neverbalna, odnosno kombinacijataod dvata osnovni tipa odnapred gi definira na{itestavovi, èlbi, odnosno raspoloènie. Sekoga{ tre-ba da se ima predvid deka dobrite komunikaciskive{tini ne se vrodeni, deka ne komunicirame samo sozborovi, deka komunikacijata ne sekoga{ e svesna ivolna aktivnost, deka ne e vozmo`no celosno da sekontrolira sopstvenata komunikacija, odnosno komu-nikacijata ne e sekoga{ konstruktivna i ne sekoga{vodi kon podobri odnosi i podobro re{avawe naproblemite (1).

Uspe{nata komunikacija zavisi od nekolku fakto-ri: vozrast, socio-kulturno poteklo, profesionalno-obrazoven profil. Uspe{nosta na samata komunika-cija se definira kako ovozmoùvawe na prenosot naporakata, kako i ostvaruvawe na celta na ovaa inte-rakcija. Na ovoj na~in se zgolemuva stepenot na fun-kcionalna organiziranost na vkupnata interakcijapome|u u~esnicite vo komunikacijata. Efikasnostana komuniciraweto kako proces se temeli na ~etiriklu~ni momenti (2):

Konzistentnost na verbalnata i neverbalnatakomunikacija

Slu{awePostavuvawe na pra{awaPozitiven stav

Dobrite komunikaciski sposobnosti baraat indi-vidualno visok stepen na samosvest, odnosno neop-hodno e da samata li~nost bide svesna za sopstveni-ot stil na komunikacija, pritoa da gi znae sopstveni-te prednosti i mani, so cel li~no unapreduvawe ilipodobruvawe na sopstvenite ve{tini, so krajna celpodobro ispolnuvawe na zadadenite rabotni zada~i.Postojat tri osnovni stilovi na komunikacija (3):

pasiven (neasertiven stil)samodoverba (asertiven stil)agresiven stil

Asertivniot stil na komunikacija podrazbira iz-nesuvawe na idei, mislewa i èlbi na direkten na-~in. Ova go nema vo pasivniot stil na komunikacija.Za razlika od agresivnoto komunicirawe, kade mis-lite i èlbite, isto taka direktno se iznesuvaat, voasertivnoto komunicirawe od isklu~itelna va`noste po~ituvawe i uvaùvawe na ideite, stavovite, mis-lewata i èlbite i na drugata strana vo komunikaci-jata.

Mead i Brower (2000) opi{uvaat pet dimenzii naefikasna komunikacija vo domenot na farmacevtska-ta zdravstvena za{tita (farmacevtska grià), foku-sirana na pacientot (3):

Farmacevtot mora da gi razbira socijalnite,psiholo{kite i biomedicinskite faktori koi vlija-

at na zdravstvenata sostojba na korisnikot nazdravstvenata usluga

Farmacevtot mora da se odnesuva so korisnikotna zdravstvenata usluga, kako so *li~nost so edins-

tveno iskustvo*, so sopstveno razbirawe na bolesta,na koja i pridava individualno zna~ewe

Farmacevtot mora da snosi odgovornost za svo-ite postapki i istovremeno da gradi korekten odnosso korisnikot na zdravstvena usluga (odnosot na mo}-ta i odgovornosta mora da bide uramnoteèn)

So korisnikot na zdravstvena usluga treba dase izgradi *terapevtski sojuz*, so zaemno po~ituvawei doverba, so to~no definirani celi i o~ekuvawa odtretmanot

Farmacevtot mora da e svesen za sopstvenataodgovornost i sopstvenoto vlijanie vrz korisnikotna zdravstvenata usluga

Modelot na zdravstvena sorabotka (Health Collabo-

ration Model), ja istaknuva va`nosta na povratniot od-govor na farmacevtot (feedback) i u~estvoto na paci-entot vo donesuvaweto odluka za sopstvenata terapi-ja (4). So samiot fakt deka pacientot e staven vo fo-kusot na komunikacijata, od isklu~itelna va`nost evostanovuvawe na sorabotka i doverliv odnos, so celpostignuvawe na podobri adherenca i komplijansa.

Adherenca, pretstavuva stepen vo koj pacientot gopo~ituva upatstvoto za primena na lekot, koe go do-bil od zdravstveniot rabotnik, a se odnesuva na sta-vot i/ili odnesuvaweto na pacientot sprema propi-{anata terapija. Adherencata e merka vo koja pacien-tot e spremen da go korigira sopstvenoto odnesuvawe(primena na lekovite) vo soglasnost so preporakite isovetite dadeni od strana na farmacevtot (5).

Komplijansa e stepen vo koj pacientot se pridrù-va do upatstvata dadeni od strana na zdravstveniotrabotnik (farmacevtot). Neophodno e da vo tekot nakomuniciraweto farmacevtot da mu dade preporakina pacientot za upravuvawe so terapijata i zgolemu-vawe na stepenot na adherenca (posebno kaj hroni~nobolnite: astma, dijabet, prevencijata na bolestite,sledewe na frekvencijata na zemawe na lekot, doza-ta na lekot, vremeto na zemawe na lekot...).

farm. spec. Mihail Minov

EURO-FARM DOOEL

Komunikacija-ve{tina vofarmacevtskata praktika


1. Meldrum H. interpersonal Communication in Pharmaceutical Care.

New York: Pharmaceutical Products Press, 1994

2. Pendleton D., Hasler J. Doctor-Patient Communication. London: Aca-

demic Press, 1983

3. Beardsley SR, Kimberlin LC, Tindall NW. Communication Skills in

Pharmacy Practice. 5th ed. Baltimore: Lippincott Williams & Wilkins, 2008

4. Svarstad B, Bultman D. The Patient: Behavioral Determinants. Phila-

delphia: University of the Sciences in Philadelphia, 2000

5. Tasic Lj., Krajnovic D., Jocic D., Jovic S. Komunikacija u Farmaceut-

skoj Praksi. Beograd: Farmaceutski Fakultet Univerziteta u Beogradu, 2011

44-45-46-47-48-49-50-51-52-53-54-55.qxd 10/11/2012 3:33 AM Page 5

STRUÊN

TEKST

48

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

Apstrakt

Stres-hiperglikemiite pretstavuvaat tranzitor-ni poka~uvawa na nivoto na glukoza vo krvta pri sos-tojbi na akuten stres, pri bolest, kako i pri golemdel na akutni i kriti~ni sostojbi. Pri~inite ne sesosema jasni i poznati, no se smeta deka ulogata nastresot ima dominanten efekt vrz glukozniot meta-bolizam izrazen preku aktivacija na oskata: hipota-lamus-hipofiza-adrenalen korteks i grupa na regula-torni (stres) hormoni koi doveduvaat do poka~eni ni-voa na glukoza i namalena akcija na insulinot vo krv-ta. Hiperglikemiite moàt da se javat ne samo kajpredisponirani lica, tuku i kaj populacija koja bilaprethodno bez nikakvi znaci za naru{en glikozen me-tabolizam. Sostojbite na hroni~na hiperglikemijapodrazbiraat primena na intenziviran insulinskitretman, koj e neophoden ne samo za tretman na glike-miite, tuku i na propratnite efekti. Poka~enite ni-voa na glukoza vo krvta, zavisno od nivoto na HbA1c

definiraat populacija kaj koja poka~eno nivo na glu-koza se javuva vo uslovi na normalen HbA1c kako fi-ziolo{ki odgovor na stres, akutna bolest ili trauma;kako i grupa na individui kaj koi hiperglikemiite sehroni~ni i kaj koi postoi ve}e dijagnosticiran dija-betes melitus.

Klu~ni zborovi

Sters-hipergliemija, dijabetes melitus, GLUT

transporteri, oskidativen stres, insulin, insulin-ska rezistencija, beta kletka,

Voved i definicija

Stres-hiperglikemiite pretstavuvaat tranzitor-no ili trajno poka~uvawe na nivoto na glukoza vo krv-ta pri sostojbi na stres ili bolest kako i kaj golemdel na akutni i kriti~ni sostojbi. Vo uslovi na aku-ten stres, kako mozo~en udar ili miokarden infarkt,doa|a do tranzitorno poka~uvawe na glikemijata, du-ri i vo otsustvo na postojnata dijagnoza na dijabetesmelitus, kako odgovor na aktiviranata hipotalamno-hipofizna-adrenalna sprega, zasileno la~ewe nakortizol, noradrenalin, hormon na rast, IGF-1. Hro-ni~nite hiperglikemii se karakteristika na sostoj-bite so naru{en glukozen metabolizam i postoe~kidijabetes melitus. (1, 5,7)

Edna tretina od populacijata so postojna hiper-glikemija pretstavuvaat lica koi nemaat dijagnosti-ciran dijabetes melitus, 50% od hiperglikemite sejavuvaat vo sostav na nekoe akutno zaboluvawe, sep-sa, operacija ili steroiden tretman, i do 20-40 %

pretstavuvaat lica so akuten ishemi~en sindrom,akuten miokarden infarkt i na kraj, kaj cerebrovas-kularnite insulti. (12)

Hiperglikemijata kako i nivoto na glukoza vo krv-ta pri akutnite ishemi~ni sostojbi e vo direktna ko-relacija so stepenot na o{tetuvawe na ishemi~nototkivo - naj~esto mozokot, kako i so prognozata i ste-penot na zazdravuvawe. Kako mo`ni pri~ini se pret-postavuvaat:

Direktnoto toksi~no dejstvo na hiperglikemija-ta vrz mozo~noto tkivo.

Deficientnost na insulin kaj hiperglikemijatai namalena periferna distribucija na glukozata ka-ko i poka~eni nivoa na slobodni masni kiselini vocirkulacijata

Hiperglikemijata ja naru{uva krvnata mozo~nabariera olesnuvaj}i ja hemoragi~nata konverzija priinfarktni sostojbi.

Vo osnova, poka~uvaweto na glikemiite pri stresili povredi e normalna pojava koja se bazira na zgo-lemenite potrebi na organiizmot za energija ili go-rivo vo specijalni uslovi, so cel organizmot da seadaptira i da ja preìvee sostojbata. Site ovie si-tuacii, iako poznati vo praktikata i vo literatura-ta, se sre}avaat pod razli~ni imiwa, kako {to se:stres dijabet, tranzitorna hiperglikemija, tranzito-ren dijabet i sl. ( 6, 8, )

Vo normalni sostojbi, glikemiski balans se odr-ùva so pomo{ta na vnes na glikoza vo kletkata, popat na glikoliza (od crniot drob, a i okolu 25% odbubrezite) kaj gladni sostojbi, dodeka pak pri vi{okna glikoza vo cirkulacijata, glikoneogenezata vo cr-niot drob e osnova za odrùvawe na euglikemiskitesostojbi. Stornirawe na glikogen kako rezervenenergetski materijal e isto taka prisutno i kaj mus-kulite. Pri normalni sostojbi, kako i pri vonredninapori, stres situacii i sl., i do 80% od glikozatase vnesuva vo kletkite bez insulin. Vitalno va`niteorgani, kako {to e CNS, bubrezite, crniot drob, srce-to, nemaat potreba od insulin, koj kako hormon }e giaktivira glukoznite receptori na kletkata za da javnesat glikozata kako elementaren energetski mate-rijal. Za samo 20% od kletkite e potreben insulinotza aktivirawe na vnesot na glikoza preku GLUT tran-sporterite. Najmnogu zastapeni i najzna~ajni se GLUT

IV transporterite koi, najmnogu gi ima vo muskulite ivo crniot drob. Insulinot e neophoden za metaboliz-mot na popre~no prugastite muskuli, za masnite klet-ki, kako i za metabolizmot vo hepatosplanhi~nataregija.

HORMONSKI I METABOLENMEHANIZAM NA

HIPERGLIKEMII-DIJAGNOZA I TERAPIJASTRES

44-45-46-47-48-49-50-51-52-53-54-55.qxd 10/11/2012 3:33 AM Page 6

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

49

Glikozata treba glavno da obezbedi energija zarabotata na CNS pri stresni sostojbi no, isto takatreba da odezbedi i energija za dejstvoto na fagoci-tite, kako i na reparativnite kletki vo periodot poakutniot stres.

Pri situacii na stres od kakov bilo vid, CNS japerezema dominantnata uloga za snabduvawe na tki-vata so glikoza preku aktivirawe na hipotalamus-hipofiza-adrenalnata sprega, pri {to pri stresnisituacii se aktivira liberiraweto na urokinite, vokoja familija spa|a i ACTH, koj ja aktivra korata nanadbubre`nite `lezdi. Signalite doa|aat od stranana receptori smesteni vo tenkite creva i vo crniotdrob i portalniot krvotok, preku vagus do hipotala-musot. Ottamu, signalite doa|aat do nadbubre`nite`lezdi otkade se liberira epinefrin i kortizol,koi vr{at glikogenoliza vo crniot drob. Ne e dovol-no definirana, no izvesna e i ulogata na hormonot zarast vo poka~uvaweto na glikemiite. Hormonot narast pridonesuva za insulinskata rezistencija kojase razviva vo tekot na stres hiperglikemiite, bidej-}i dobar del od hormonot na rast se svrzuva za insu-linskite receptori, namaluvaj}i ja efikasnosta nasamiot insulin, bez razlika dali e endogen ili pakegzogeno vnesen. Vrz bubrezite, epinefrinot, no iglukagonot, vr{at glikogenoliza, se so ista cel, po-ka~uvawe na nivoite na osnovniot energens glikoza-ta. (1, 2, 3, 9)

Pri stres na organizmot se razvivaat i mnogu dru-gi mehanizmi koi pridonesuvaat za poka~uvawe naglikemiite.

Na nivo na perifernite kleto~ni receptori,stresot pravi nok aut, ili zatapuvawe na ~uvstvitel-nosta kon insulin (kako i kon drugi hormoni ili ma-terii), t.n. KO na receptorite. Brojot na insulinskireceptori e mnogu golem, i varira od 40 na kletka, do200.000 kaj masnite kletki. Ottamu e i bitno namale-no dejstvoto na insulinot. Receptorite se ìva mate-rija i trpat promeni vo vitalnosta. Golem del od nivse regenerira, kako normalen proces. Regeneracijatana perifernite receptori obi~no trae od 7 do 12 ~a-sa. No, dali i do kolkav procent na regenerirawe }edojde, zavisi i od vozrastra na pacientot, odnosno odstarosta i vitalnosta na samata kletka. Ottamu, kajdecata vo najmal procent se javuvaat stres hipergli-

kemiite i istite traat pokratko. Insulinskite receptori moàt i da se dviàt od

edna do druga polarizirana kletka, proces poznat ka-ko transcitoza. Transcitozata go objasnuva transpor-tot na insulinot od intravaskularnite prostori dotarget kletkata. Ovoj proces e zabaven pri stres.

So dodavaweto na insulin vo tretmanot se zabrzu-va procesot na regeneracija na insulinskite recepto-ri na samo nekolu ~asa.

Kortikosteroidite ne dejstvuvaat vrz receptori-te, tuku na zabavuvawe na procesite vo samata klet-ka. Pod nivno dejstvo se zabavuva procesot na fosfo-rilacija vo kletkata i do 34%.

Hormonot na rast osven opi{anoto svrzuvawe zareceptorite na insulinot, dejstvuva i vrz smaluva-wena na brojot na insulinskite receptori na monoci-tite.

Stresot doveduva i do naru{uvawe na inervacija-ta na beta-kletkata. Imeno, beta-kletkata go efektu-ira la~eweto preku stuimulacija od vagus. Ovoj nervja dava bazalnata sekrecija na insulin od beta-klet-kata. Pri stres doa|a do supresija na vagus, a stimu-lacija na simpatikus, {to e i dodatna pri~ina za na-malena sekrecija na insulin od pankreasot. Naru{e-nata stimulacija na beta-kletkata dokolku trae po-dolgo, doveduva do nejzina apoptoza.

Kako rezultat na promenite vo endoplazmatskiotretuikulum na beta-kletkata, golem del od insulinotostanuva na nefiltrirano nivo, t.e. kako proinsulin.Poznato e deka koncentraciite na proinsulin pristresni situacii se visoki, povisoki od normalnite.Proinsulinot nema fiziolo{ko dejstvo, no gi okupi-ra insulinskite receptori na periferijata, onevoz-moùvaj}i go dejstvoto na insulionot i indirektno japoka~uva glikemijata. (2, 15, 16)

Stresot doveduva do seriozni naru{uvawea vofunkcijata na endoplazmatskiot retikulum, pojavapoznata kako endoplazmatski retikularen stres(ERS). Stresot doveduva do pojava na nepoznati iliprestrukturirani proteini, koi kletkata ne moè dagi prepoznae. Ovie proteini se narekuvaat u{te i un-folded proteins. Vakvite proteini doveduvaat doodgovor na kletkaa poznat kako unfolded proteinresponse (UPR). Ovoj odgovor predizvikuva zgolemu-vawe na endoplazmatskiot retikulum kako rezultatna naru{eniot normalen proteinski metabolizam.Dokolku kletkata ne uspee da go sovlada vakviot me-tabolen odgovor, doa|a do apoptoza na beta kletkata.Adaptivnite endoplazmatski mehanizmii se karakte-ristika na zdrav organizam i baziraat vrz modulaci-

Slika br.1: Mehanizam na hipotalamus-hipofiza

neuroendokrina oska

Slika br. 2: Molekularen mehanizam na

insulinskata sekrecija i dejstvo pri sters

44-45-46-47-48-49-50-51-52-53-54-55.qxd 10/11/2012 3:33 AM Page 7

STRUÊN

TEKSTF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

50

ja na ~aperopnite i foldazite. No, i dokolku ekspo-zicijata na visoki nivoa na glikoza na beta-kletkatatraat podolgo vreme, isto taka moè da dojde do ERS

i apoptoza, so traen rezultat dijabet.

Fazi vo razvojot na hiperglikemiite

pri stresni sostojbi

Vo mehanizmot na stresnite hiperglikemii moàtda se opi{at tri fazi:

1Akutna ili prva faza koja nastapuva vo prvite 12do 24 ~asa po stresot.Vo ovaa faza doa|a do hiperglikemija poradi gli-

kogenoliza koja se dolì na kateholaminskiot epi-nefrinski efekt vrz crniot drob. Interesno e dekaglikemiite se proporcionalni so koncentraciite naepinefrin vo cirkulacijata. No, pokraj ovoj silenhormonalen stimulus, aktivno vo odrùvaweto na hi-perglikemiite u~estvuvaat i liberiranite i aktivi-rani citokini, kako {to se : IL-I, IL-2, IL-6, TNF, inter-feroni i dr, koi dejstvuvaat vrz ardenalniot kor-teks i vrz hipotalamusot (hipotalamo-hipofizna oso-vina) za liberirawe na glikoza od glikogenot. Golembroj od ovie markeri se liberiraat i od masnoto tki-vo, a posebno ako masnoto tkivo e vo blizina na kr-vnite sadovi, vo ramkite so poznatata inflamatornateorija. Tokmu visokite koncentracii na tumorskimarkeri i inflamatorni produkti se eden od fakto-rite za beta kleto~nata apoptoza. (2, 5, 7)

2 Prolongirana ili vtora faza, koja nastapuva poakutniot period i trae dolgo (i do 10 dena) se na-

re~uva u{te i katabolna faza. Ovaa faza se karakte-rizira so liberirawe na glukagon, kortizol i hormonna rast, koi vr{at glikogenoliza, no se i glavnatapri~ina za pojavata na najbitnata karakteristika voovaa faza, a taa e insulinskata rezistencija (IR).

Insulinskata rezistencija e pojava tipi~na zapoststresnite sostojbi i se karakterizira so nemo`-nosta na regulirawe na glikemiite so normalni ilivoobi~aeni dozi na egzogen insulin. Se razbira, en-dogeniot insulin e nedovolen vo ovaa faza da odrìeuglikemiska sostojba. Ovaa faza se narek~uva i ka-tabolna faza. Vo ovaa faza ima visoki koncentraciina proinsulin, insulin, kako i hormon za rast. Kli-ni~ki, vo ovaa faza, bolnite imaat se pogolemi pot-rebi od insulin vo reguliraweto na glikemiite. Ma-lite, no repetirani dozi na insulin vo ovaa faza sepodelotvorni od golemite. (2, 5, 7)

3 Faza na reparacija ili anabolna faza nastapuvapri pozitivnite ishodi i se karakterizira so

restitucija na kompromitiranite funkcii. Vo ovaafaza, dokolku se hiperglikemiite od tranzitorentip, posebno kaj pomladi lica, istite moàt da sevratat na normala. No, kaj odrededen golem del, po-sebno na lica so naprednata vozrast, hiperglikemija-ta go gubi tranzitorniot tip i sostojbata preminuvavo traen metabolen defekt, t.e. vo manifesten dija-bet. Kon traen dijabet se poskloni debelite lica, po-radi promenetite potrebi na masnoto tkivo za insu-lin. (2, 5, 7)

Dijagnoza na stres hiperglikemiite

Stres hiperglikemiite se odnesuvaat na tranzi-torno poka~uvawe na glukozata vo krvta za vreme naakutni bolesti i sostojbi na stres i se javuvaat i kajpacienti bez predthodna dijagnoza na dijabetes. Spo-red kriteriumite na ADA (amerikanskata asocijacijaza dijabetes) pacientite so hiperglikemija moè dase klasificiraat vo tri grupi:

Pacienti so dijagnosticiran dijabetes meli-tus

Dijabetes melitus koj e ve}e dijagnosticiran itretiran pred epizodata na hiperglikemija

Pacienti so novootkrien dijabetes melitusPacienti kaj koi glikemiite na gladno se poviso-

ki od 6,9 mml/l, ili pri rutinsko merewe vrednostitena glikemiite se povisoki od 11,1 mmlo/l

Hiperglikemija {to se javuva vo uslovi nahospitalizacija poradi akutni bolesti ili trau-

mi

Pacienti kaj koi glikemiite na gladno se poviso-ki od 6,9 mml/l, ili pri rutinsko merewe vrednostitena glikemiite se povisoki od 11,1 mmlo/l za vreme nahospitalizacija, a se vra}aat vo normalni vrednostipo zavr{uvawe na akutnata bolest i hospitalizacija-ta.

Generalno, svetskite upatstva za dijagnoza i tret-man na hiperglikemiite sugeriraat razli~ni celnivrednosti pome|u pacientite so visoki nivoa na glu-koza klasificiraj}i gi na dve grupi i toa; na pacien-ti so ili bez dijabetes melitus i na pacienti koiimaat potreba od intenzivno lekuvawe i nega i napacienti bez potreba od intezivno lekuvawe, nagla-suvaj}i deka glaven kriterium za postavuvawe na cut

off vrednostite za dijagnoza na hiperglikemiite tre-ba da bide serioznosta i pri~inata za nivna pojava.(2, 10, 12, 14)

Slika br. 3: Multifaktorni pri~ini za hiperglikemija pri hospitalizacija

44-45-46-47-48-49-50-51-52-53-54-55.qxd 10/11/2012 3:33 AM Page 8

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

51Koristena literatura

1. AYNSLEY-GREEN,AND J. P. PALMER, Auto-

nomic nervous system control of glucagon secretion

during neuroglucopenia. Endocrinology 112: 1585-

1589, 1983.

2. BEARD, J. C., C. WEINBERG, M. A. PFEI-

FER, J, D. BEST, J. B. HALTER, AND D. P~RTE, JR,

Interaction of glucose and epinephrinein the regulati-

on of insulin secretion. Diabetes 31: 802-807, 1982.

3. Baron AD, Brechel and al.: rates and tissues

sites of non insulin mediated glucose uptake in hu-

mans.Am.J.of fhysiology, 2006,;101:2233-2239

4. Gordin D.,Ronnbach M and.al.:Acute

hyperglcemia rapidly increase arterial stiffness in yo-

ung patients with type 1 diabetes.Diabetologia,

Vol.50, No.9, sept.2007,pp.1808-1815.

5. Charmandari E, Tsigos C, Chrousos G. En-

docrinology of the stress response. Annu Rev Physi-

ol.2005 ;67:259� 284.

6. Katherine Esposito, Raffaele Marfella, and

Dario Giugliano. Stress hyperglcemia, inflammation,

and cardiovascular events. Diabetes Care

2003;26:1650-1651.

7. Kathleen M Dungan, Susan S Braithwaite,

Jean-Charles Preiser :Stress hyperglcaemia

8. Mizok B.:Alteration in fuel metabolism in criti-

cal illness:hyperglcemia. Clinical endocrinology and

metabolism, ed. J. Holly, Bailliere Tindal, Vol. 15.

No.4, dec. 2001

9. Mechanick JI, Brett EM. Nutrition support of

the chronically critically ill patient. Crit Care Clin.2002

;18:597� 618.

10. Moore MC, Connolly CC and al/:Autoregula-

tion of hepatic glucose production. Europ. J.of En-

docriology, 2007,:138:240-248

11. NICE-SUGAR Study Investigators, S Finfer,

DR Chittock and SY Su et al., Intensive versus con-

ventional glucose control in critically ill patients, N

Engl J Med 360 (2009), pp. 1283�1297. View | Cited

12. O.Schnell, E. Standl : Impaired Glucose To-

lerance, Diabetes, and Cardiovascular Disease.En-

docrine Practice, Vol.12, Fev. 2006 pp.16-20

13. Rudich Assaf, Kanety H and al.:Adipose

stress sensing kinase:linking obesity to malfuncti-

on.Trands in endocrinology and metabolism. Oct.

2007,Vol.18.No.8.pp 291-300.

14. Stratton I. Adler A. and al. : Association of

glyceamia with macrovascuular and microvascular

complications of type 2diabetes (UKPDS 35): pros-

pective observational study. BMJ, fev.2007, pp.405-

412.

15. Sewdarsen M, Jialal I, Vythilingum S, Go-

vender G, Rajput MC. Stress hyperglcaemia is a pre-

dictor of abnormal glucose tolerance in Indian pati-

ents with acute myocardial infarction. Diabetes Res

1987;6:47-9.

16. Vaag AA. : Glycemic Control and Prevention

of Microvascular and Macrovascular Disease in Ste-

no 2 Study. Endocrine Practice, Vol. 12, fev. 2006,

pp.89-93.

17. Vermes I, Beishuizen A. The hypothalamic-

pituitary-adrenal response to critical illness. Best

Pract Res Clin Endocrinol Metab. 2001;15:495� 511.

18. Picture No1; Copyright © by The American

Society for Parenteral and Enteral Nutrition

19. Picture No3:Copyright ©: Kathleen M Dun-

gan, Susan S Braithwaite, Jean-Charles Preiser

:Stress hyperglcaemia

20. Picture No3;Copyright © by The American

Society for Parenteral and Enteral Nutrition

Terapija na stres-hiperglikemiite

Preporaka za odrùvawe na glikemiska kontrolai normalni vrednosti na glukozata vo krvta e upotre-ba na intenzivirana insulinska terapija koja ideal-no se vklopuva i vo tretmanot na stres-hiperglikemi-ite. Intravenskata upotreba na insulin se smeta zavisoko efektivna pri sostojbite na hiperglikemijakaj hirur{kite pacienti, akutnite ishemi~ni sostoj-bi kako i kaj pacientite na intenzivno lekuvawe.

Upotrebata na insulinskite analozi vo terapija-ta i odrùvawe na glikemiskata kontrola ima pred-nost vrz ostanatite insulini so sredno (NPH) i krat-ko dejstvo kako i insulinskite me{avini, poradi br-ziot po~etok na dejstvoto, nivniot konstanten kon-centracionen profil, pomala incidenca na hipogli-kemii, poradi podobruvawe na vrednostite na post-prandijalnite glikemii, hipoglikemiite se retki ipoblagi, lesni se i mo`ni kombinaciite pome|u insu-linite so dolgo i kratko dejstvo.

Studijata za kontrola na dijabetes i negovitekomplikacii (DCCT) govori za prednostite na inten-ziviranata insulinska terapija vo odrùvaweto naglikemiskiot balans, no i superiornosta vo preven-cijata na pojava i progresija na komplikaciite (neu-ropatija, nefropatija, retinopatija); nastanati vo us-lovi na hroni~na hiperglikemija, kako i uloga vo na-maluvanwe na operativniot rizik kaj pacientite naintenzivno lekuvawe. (7, 8, 10, 12, 13)

Zaklu~ok

Stres-hiperglikemiite se vonredni sostojbi naorganizmot. Se javuvaat vo uslovi na akutni zabolu-vawa i ishemi~ni sostojbi, traumi kako i hroni~nisostojbi - naru{ena glukozna tolerancija i dijabetesmelitus.

Mehanizmite na nastanuvawe na hiperglikemiii-te imaat centralno poteklo preku zgolemena glukone-ogeneza vo crniot drob od supstrati kako laktati,alanin i glicerol. Istrùvawata govorat deka ref-rakternosta na crniot drob kon endogenite nivoa nainsulin e eden od majornite faktori na insulinskarezistencija pri stresni sostojbi. Isto taka, vo sos-tojbi na akuten stres se zgolemuva vkupnata iskoris-tenost na glukozata, primarno vo organite na imuniot

sistem preku insulin nezavisni mehanizmi, dodekavo skeletnite muskuli i srceto e zabeleàna nama-lena distribucija na glukozata - pridonesuvaj}i konrazvoj na periferna insulinska rezistencija.

Intenziviranata insulinska terapija ima golemuddel vo postignuvaweto na stroga glikemiska kon-trola preku namaluvaweto na hepati~nata insulin-ska rezistencija kaj akutnite povredi i sotojbi kakoi preku zasileno iskoristuvawe na glikozata na per-iferijata. Hiperglikemijata pri akuten stres prido-nesuva do signifikantno poka~uvawe na IL6, IL 8, TNF-

A koi vo uslovi na oksidativen stres ja pravat tesnakonekcijata pome|u poka~enite nivoa na glukoza ikardiovaskularnite bolesti, kako i pome|u hipergli-kemijata i zgolemenata smrtnost kaj populacijata somiokarden infarkt i ishemi~ni ataki.

Od istraùvawata vodeni pome|u zdravata popu-lacija, moè da se zaklu~i deka pacientite koi raz-vivaat hiperglikemii pri stresni sostojbi spa|aat vogrupata so visok rizik za dijabet i baraat sledewena glikemiite i po prestanokot na stresot. Tretma-not na ovie lica treba da bide agresiven i kontinu-iran. Lekuvaweto se sostoi isklu~ivo vo davawe nainsulin sprema nivoto na glikemiite, se dodeka nedojde do normalizirawe na glikozniot metabolizam.Insulinot pri stresnite sostojbi gi namaluva in-flamatornite markeri, kako i markerite na tkivna-ta lezija, gi reducira ROS produktite, go prodolù-va ìvotot na beta-kletkite (rezidui), vr{i peri-ferna vazodilatacija preku aktivacija na NOS i ge-nerirawe na NO lokalno vo yidot na kapilarite. Ka-ko i da e, ranoto prepoznavawe i dijagnosticirawena hiperglikemi~nite sostojbi go prevenira hronici-tetot i egzacerbaciite od stres uslovenite hiper-glikemii, kako i pojavata na vaskularni komplikaciivo uslovi na prolongiranata glikotoksi~nost.

Stres hiperglikemiite pretstavuvaat heterogen

entitet vo koj u~estvuvaat multipni patofiziolo{ki

mehanizmi. Hiperglikemiite moàt da imaat tranzi-

toren, no i hroni~en efekt. Uspe{nosta vo tretmanot

kako i prevencijata na komplikaciite }e zavisat od

mo`nosta za nivno brzo i to~no monotorirawe i mo`-

nosta na aplicirawe na intenzivirana insulinska

terapija prisposobeno spored insulinsko dozni al-

goritmi.

D-r Ksenija Bogoeva - Kostovska

44-45-46-47-48-49-50-51-52-53-54-55.qxd 10/11/2012 3:33 AM Page 9

STRUÊN

TEKSTF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

52

Potrebata za iznao|awe nanajpogodni na~ini za odrùvawei podobruvawe na op{totozdravje kaj lu|eto se zgolemuvaod den na den, osobeno so razvojna modernata tehnologija, zgole-muvawe na stresot. Osobeno mo-derniot ~ovek e orientiran konvnesuvawe na zdrava hrana kakoprevencija od naru{uvawe nazdravjeto. Ova vodi kon zgole-men interes za t.n. funkcional-

na hrana kaj sekoj poedinec koj segriì za svoeto zdravje, a osobe-no kaj pripadnicite na "tretatadoba". Okolu to~nata karakteri-zacija i definirawe na termi-not funkcionalna hrana se u{te

postojat mnogubrojni diskusii inesoglasuvawa. Generalno, fun-kcionalna hrana moè da se de-finira kako hrana koja blagoda-renie na prisustvoto na fizio-lo{ki aktivni komponenti obez-beduva odredeni zdravstvenipridobivki, nezavisno od osnov-nite nutritivni pridobivki.Postojat golem broj proizvodikoi moàt da se stavat vo kate-gorijata na funkcionalna hrana.Vo posledno vreme, se pove}e ak-cent se stava vrz funkcionalna-ta hrana koja dejstvuva na gastro-intestinalniot trakt. Ovaa hra-na obi~no sodrì dva osnovnielementa: probiotici (ìvi mik-roorganizmi) i prebiotici (jag-lehidrati koi ne podleàt nadigestija vo GIT), a vo odredenislu~ai moè da sodrì i bioak-tivni komponenti. Probioticitese definiraat kako "ìvi mik-roorganizmi koi administriranivo dovolni koli~estva davaatodredeni zdravstveni pridobiv-ki za organizmot na doma}inot".Pritoa, probiotskite mikroorga-nizmi mora da bidat prisutni vodovolni koncentracii od okolu

106cfu(ColonyFormingUnits /ml) na

gram proizvod, a 108-1010 trebada bidat konzumirani dnevno zada se postigne terapevtskiefekt. Kako probiotski kulturivo proizvodstvoto na fermenti-rani mle~ni proizvodi naj~esto

se koristat bakteriite od rodotLactobacillus, vo prva raka L. aci-

dophilus, L. casei i Bifidobacteri-

umspp(FAO/WHO 2001). Pove}efaktori vlijaat na stabilnostana probiotskite kulturi, me|ukoi se i temperaturata, pH, kon-centracijata na organski kiseli-ni i uslovite vo tekot na proiz-vodstvoto.

Lactobacilus spp. imaat ograni-~ena sposobnost za preìvuvawevo surovite uslovi na GIT (kise-losta vo èludnikot i koncen-tracijata na òl~ni soli), kakoi visokite temperaturi potreb-ni za procesirawe na mle~niteproizvodi. Terminot probioticiza prv pat e voveden od Lilly iStilwell vo {eesettite godini odminatiot vek. Krajot na minatiotvek razli~ni vidovi mikroorga-nizmi bile upotrebuvani vo pre-vencija i le~ewe na nekoi boles-ti, a bile ozna~eni pod terminotprobiotici. Upotrebata na pro-

biotici inkorporirani vo fer-mentirani mle~ni proizvodi epoznata mnogu odamna kako edenod na~inite za podobruvawe nazdravjeto i dobrosostojbata. Do-kazi za upotreba na probiotici-te datiraat u{te pred na{ataera. Kako i da e, pozitivniteefekti od upotrebata na probio-

ticite se nau~no dokaàni odruskiot nau~nik Metchnikoff vo1907 godina. Toj za prvpat gi opi-{al pridobivkite od kulturatadenes poznata kako Lactobacillus

bulgaricus, vrz digestivniottrakt. Vo 80-tite godini od mina-tiot vek upotrebata na razni vi-dovi Lactobacillus inkorporiranavo ednostavni mle~ni produktizapo~nal na{iroko da se prime-nuva. Ottoga{, pa se do denes,proizvodstvoto i potro{uva~ka-ta na probiotskata hrana e vozna~itelen porast, osobeno vorazvienite zemji vo Evropa, Ja-ponija, Avstralija i SAD. I pok-raj toa {to upotrebata na ìvimikroorganizmi vo ishranata epoznata podolgo vreme, samiottermin probiotik e so ponovo po-teklo i e voveden vo 60-tite go-dini na 20 vek. Samiot terminpoteknuva od gr~kite zborovipro {to zna~i "za" i bios {tozna~i "ìvot".

Uloga na probioticite vogastrointestinalnoto i op{to-to zdravje na ~ovekot

Bidej}i zdravjeto na gastro-intestinalniot trakt se smetaza ne{to {to e od golema va`-nost, se pravat golem broj istra-ùvawa. Tretina od lu|eto koi

PROBIOTICI

Slika 1.. Probiotski proizvodi prisutni na pazarot

44-45-46-47-48-49-50-51-52-53-54-55.qxd 10/11/2012 3:33 AM Page 10

Farm

acevt

ski inf

orm

at

or

53

u~estvuvale vo skore{noto is-traùvawe sprovedeno vo brojkaod okolu 4.000, se izjasnile dekagastrointestinalnoto zdravje neim e mnogu va`no, iako kaj nivpostoele niza problemi so vare-weto na hranata, konstipacija,dijareja i inflamacija na debe-loto crevo. Kako i da e, medicin-ski sovet za reìmot na ishranamoè da igra mnogu va`na ulogapri modulirawe na gorenavede-nite sostojbi. Crevnata flora emnogu va`na za odrùvawe zazdravjeto, preku stimulirawe naimuniot sistem kaj doma}inot zaza{tita od invazivnite bakte-rii i virusi kako i za potpomaga-we pri pravilnoto varewe na

hranata. GIT kaj ~ovekot vo nor-malni uslovi e naselen so okolu

1014 mikroorganizmi, prete`novo predelot na kolonot. Ideal-nata crevna flora treba da gisodrì bakteriite kako Lactoba-

cillus i Bifidobacterium, vo pogolembroj od patogenite bakterii.Mnogu faktori vlijaat vrz ba-lansiraweto na crevnata flora,na primer sostavot na sostojkitekoi se vnesuvaat pri reìmot naishrana, primenata na antibio-tici, truewe so hrana, stres istareewe. Momentalno pijalaci-te i jogurtite koi vklu~uvaatprobiotici se najrazvien sektorna pazarot za probiotska hrana.Popularnosta na mle~nite pro-dukti koi sodràt probioticipretstavuva cvrst dokaz za vli-

janieto koi go imaat tie vrz gas-trointestinalnoto zdravje, pre-ku podobruvawe na crevnatamikroflora i vospostavuvaweoptimalna mikrobna ekologijana crevata. Najmnogu produktiteso probiotici se upotrebuvaatpri lo{oto varewe na laktoza-ta, dijareja predizvikana odupotreba na antibiotici, dija-reja predizvikana od Clostridium

difficile, kako i pri dijareja kaj do-en~iwata predizvikana od rota-virusen enteritis. Se ispituva ivlijanieto na ovie produkti vrzdijareja predizvikana od patuva-we, infekcija od Helicobacter

pylori, vospalenie i rak na debe-loto crevo.

Kako rezultat na metaboli~-kata aktivnost na razli~nitebakterii vo kontakt so bakteri-ite od mikroflorata na GIT seovozmoèni tie delotvorniefekti vrz zdravjeto, no so seu{te nerazjasneti mehanizmi.Kolku mehanizmite na dejstvuva-we se pove}e se razjasnuvaattolku pove}e se otvora mo`nos-ta za razvoj na celna upotreba naprobioticite vo mle~nite preh-ranbeni proizvodi. Probiotici-te ili sinbioticite voobi~aenose inkorporiraat vo mle~niprehranbeni proizvodi kako:mleko, jogurt, zamrznati fermen-tirani mle~ni proizvodi i sire-we, no moàt da se vnesat i vodrugi vidovi produkti kako majo-nez, leb, ~okolado, proizvodi od

soja, meso, kako i ovo{ni i ze-len~ukovi sokovi.

Spored regulativite na FDAi EU ne e potrebno posebno odob-renie vo vrska so strukturataili dejstvoto na hranlivite pro-dukti koi voobi~aeno se nao|aatna etiketata na proizvodite. Se-pak sostojkite od hranata klasi-ficirani kako pro-, pre-, ilisin- biotik treba da gi ispolnu-vaat osnovnite kriteriumi koise naloèni za hrana so vakvikarakteristiki, koi treba da gizadràt i po nivnoto inkorpori-rawe vo hranlivite produkti.Osven toa, prepora~livo e sodr-ìnata na probiotik vo odredenhranliv proizvod da bide ozna-~ena na etiketata na proizvo-dot.

Pozitivnite efekti vrz ~o-vekovoto zdravje se razlikuvaatvo zavisnost od tipot na probi-otskiot mikroorganizam, no i oddrugi faktori, pred se, dali imaprisustvo i na drugi tipovi mik-roorganizmi (od probiotski kul-turi ili samata crevna mikrof-lora), kako i od op{tata zdravs-tvena sostojba na pacientot. Naj-rasprostraneta primena probio-ticite imaat vo prevencija itretman na urogenitalni i gas-trointestinalni infektivni za-boluvawa, osobeno dijareja odbakterisko ili virusno poteklo(dijareja predizvikana od anti-biotici, patuva~ka dijareja isl.), hroni~ni inflamatorni za-boluvawa na gorniot del od GIT(pepti~en ulkus), inflamatornicrevni zaboluvawa (ulcerati-venkolit, Kronova bolest i sl.),hepatalna encefalopatija ilirevmatoiden artrit. Osven ovojtip na zaboluvawa, vnesuvawetona probiotici vo organizmot imapozitivno dejstvo i kaj lica koistradaat od hiperholesterole-mija, hipertenzija i intoleran-cija kon laktoza, a raste intere-sot za eventualnata primena naprobioticite za prevencija kajsostojbi kako alergiski reakcii,pa duri i kancer. Eden od na~i-nite da se zgolemi brojot naefektivni probiotski organiz-mi e nivna kombinacija so pre-biotici. Postojat nekolku klu~-ni faktori koi vlijaat vrz efi-kasnosta na probiotskite pro-dukti vrz ~ovekovoto zdravje.

Slika 2.Anatomija na GIT i mestata na

dejstvuvawe na probioticite

44-45-46-47-48-49-50-51-52-53-54-55.qxd 10/11/2012 3:33 AM Page 11

Eden od ovie faktori e, se raz-bira, vidot na probiotskiot mik-roorganizam. Ne sekoj od ovie or-ganizmi dava isti pridobivki zazdravjeto, a sekoj od niv dejstvu-va vo razli~na mera kaj razli~ninaru{uvawa. Kako {to ve}e ni epoznato, najgolemiot broj probi-otici se vnesuvaat vo organiz-mot preku mle~nite produkti,osobeno fermentiranite mle~niprodukti (vo najgolema mera jo-gurtot).Vo proizvodite koi sodr-àt probiotici se vbrojuvaat ibebe{kata hrana i slatki, koi seproizvedeni so razli~ni tehno-logii, a se so cel da ovozmàtvitalnost i stabilnost na pro-biotikot vo podolg vremenskiperiod. Iako dosega najgolemiotdel od hranata koja sodrì pro-biotici e od mle~no poteklo, sepove}e se zgolemuva brojot na ne-mle~ni proizvodi koi go imaatova dejstvo.

Razli~nite vidovi probioti-ci imaat unikatni karakteristi-ki koi treba da bidat dobro de-finirani za sekoj vid posebno.Definiraweto na zdravstveniotefekt na probiotikot mora da sebazira na validni nau~ni hipo-tezi i da se vr{at eksperimentii studii so cel da se dokaè taahipoteza. Dobienite rezultatisekoga{ treba da bidat potvrde-ni ili in vitro vo kleto~ni kultu-ri, ili in vivo koristej}i ìvo-tinski modeli. So cel da se do-kaè i potvrdi zdravstveniotbenefit od probiotskite proiz-vodi, istraùvawata i studiitetreba da imaat sli~ni karakte-ristiki kako onie ispituvawakoi se koristat kaj farmacevt-skite proizvodi.

Prebiotici

Prebiotik pretstavuva "sos-tojka vo hranata koja ne podleìna digestija vo GIT, no dava od-redeni pridobivki za ~ovekovi-ot organizam so toa {to selek-tivno go stimulira rastot i/ili

aktivnosta na eden ili pove}evidovi bakterii vo kolonot, so{to ja podobruva zdravstvenatasostojba" . Vo grupata na prebio-tici ili supstancii koi ne pod-leàt na prerabotka vo GIT spa-|aat, pred se: skrobot rezisten-ten na digestija, polisaharidi(celuloza, pektin, hemicelulo-za, inulin), oligosaharidi (lak-toza, laktuloza, rafinoza, sta-hioza). Vo posledno vreme kakoprebiotici se koristat frukto-oligosaharidite (FOS), gluko-oligosaharidi, galaktooligosa-haridi (GOS) itn. Me|u brojnitesupstancii so jaglehidratnastruktura, kako prebiotici ~es-to se koristat inulinot i fruk-to-oligosaharidite i toa kakododatoci na hranata, so {to seovozmoùva rast na postoe~kiteprobiotski organizmi vo kolo-not.

Sinbiotici

Sinbiotik pretstavuva "me-{avina od probiotik i prebio-tik koja pozitivno vlijae vrzzdravjeto na doma}inot so toa{to ja podobruva vitalnosta iimplantiraweto vo GIT na ìvi-te mikroorganizmi kako dodato-ci vo ishranata, preku selektiv-no stimulirawe na rastot i/iliaktivirawe na metabolizmot naedna ili ograni~en broj bakte-rii koi davaat op{ti zdravstve-ni pridobivki za doma}inot i ja

podobruvaat negovata op{ta dob-rosostojba".Bidej}i i samiotzbor sinbiotik aludira na si-nergizam, postojat mnogu misle-wa deka ovoj termin treba da erezerviran za produkti vo koiprebiotskite komponenti selek-tivno go potpomagaat probiot-skiot organizam.

Sepak, proizvoditelite nahrana so probiotski karakteris-tiki se u{te se pred golem pre-dizvik vo odnos na iznao|awe nanajdobar na~in na za{tita naovie organizmi pri procesira-we.

farm. spec. Biljana Andreeva

STRUÊN

TEKSTF

arm

acevt

ski inf

orm

at

or

54


FAO/WHO (2002). Guidelines for the eva-

luation of probiotics in food. Report of a joint

FAO/WHO working group on drafting guideli-

nes for the evaluation of probiotics in food. Lon-

don, Ontario, Canada.

Gibson R. Glenn. (2004). Fiber and effects

on probiotics (the Prebiotic concept). ClinNutr-

Suppl, 1:25-30.

Kailasapathy, K., & Chin, J. (2000). Survi-

va land therapeutic potencial of probiotic orga-

nisms with reference to Lactobacillusacidophi-

lusandBifidoum.

McCartney, A. L., & Gibson, G. R. (1998).

The application of prebiotics in human health

and nutrition. In Proceedings Lactic 97. Sca-

jewska, H., Kotowska, M., Mrukwich, J. Z., Ar-

manska, M., Mikolajczyk, W. (2001). Efficacy of

Lactobacillus GG in prevention of nosocomial

diarrhea in infants. J Pediatr, 138:361-5.

Ross, N. M., & Katan, M. B. (2000). Effects

of probiotic bacteria on diarrhea, lipid metabo-

lism and carcinogenesis: a review of papers

published between 1988 and 1998. American

Journal of Clinical Nutrition, 71:405-410.

44-45-46-47-48-49-50-51-52-53-54-55.qxd 10/11/2012 3:34 AM Page 12

44-45-46-47-48-49-50-51-52-53-54-55.qxd 10/11/2012 3:34 AM Page 13

56.qxd 10/11/2012 3:43 AM Page 2