UDK 911:614.7 (497.12—11) = 863

Metka špes*

DEGRADACIJA OKOLJA NA PRIMERU CELJA

Celje s svojo okolico je eno izmed najbolj ogroženih območij v Sloveniji. Visoka stopnja degradacije življenjskega okolja ni le posledica stoletnega vpliva industrije in mesta samega, ampak tudi specifične kotlinske lege mesta. Ge-ografski položaj je mestu nudil ugodne razvojne možnosti. Tu mislimo v prvi vr-sti na dobro prometno dostopnost, ravno kotlinsko dno je bilo idealno za grad-njo mesta, večji del leta je brezvelerje ali z zelo šibkimi vetrovi, visoka talna voda je dajala dovolj pitne vode. Mesto z manjšimi obrtnimi delavnicami ni po vzročalo večjih sprememb v okolju, dokler z razvojem industrije. (Cinkarna od leta 1873, Tovarna emajlirane posode od leta 1884), vrednost naravnega poten-ciala Celjske kotline ni začela nazadovati, asimilacijske sposobnosti narave in sposobnost samočiščenja so bile postopoma presežene.

Pri proučevanju degradacije življenjskega okolja Celja sodi od geografskih elementov na prvo mesto kotlinska lega mesta. Ravno kotlinsko dno obsega -sa-mo mesto, sicer pa je dno kotline rahlo valovito, z naklonom površja od 2 do 7°. Kotlina je bolj izrazita v prečni smeri, sam položaj mesta v njej je izredno asimetričen, saj je severni rob pomaknjen vse do prvih obronkov Pohorja z naklonom od 10 do 17°, južni rob z naklonom od 20 do 30° pa se strmo dviga nad mestom. Na zahodu se ravno kotlinsko dno nadaljuje proti Savinjski dolini, na vzhodu pa se z naklonom do 12° dviga v terciarno gričevje, preko katerega se emisijsko območje Celja širi daleč proti vzhodu.

S kotlinsko lego so neposredno povezani tudi specifični klimatski pogoji. Ob normalni vremenski situaciji so za vso Slovenijo značilni vetrovi iz vseh strani. Tedaj je hitrost gibanja zraka takšna, da je horizontalna komponenta več-ja od vertikalne.

V Celjski kotlini so po rezultatih 10-letnih merjenj najbolj pogosti jugozahodni vetrovi v poletju in severozahodni vetrovi pozimi. Vendar je večina teh vetrov ze-lo šibkih in ne presegajo jakosti 1,5 B f. Skoraj polovica vseh merjenj pa odpa-de na calme (46,1%, od tega 4 2 % poleti in 5 8 % pozimi).

Reden spremljevalec zimskega brezveterja je toplotna inverzija; le-ta zapira jezero hladnega zraka, ki polni kotlino. V teh dneh se v kotlini razvije samo-stojna cirkulacija zraka, pri kateri je horizontalna komponenta enaka vertikalni.

Po primerjavi podatkov o smeri vetra med meteorološkima postajama, od katerih leži ena v dnu kotline, druga pa 120 m nad njo, lahko sklepamo, da v kotlini večkrat pihajo vetrovi iz popolnoma druge smeri kot nad kotlino. Tu

* As is . , Inš t i tu t za geog ra f i j o univerze v L jub l jan i , 61000 L jub l jana, Aškerčeva 12, g le j iz-v leček na koncu zborn ika .

igra veliko vlogo mikroklima mesta, ki s svojim ogrevanjem tvori jedro, od ko-der se zračni tokovi toplejših zračnih mas razhajajo.

Najbolj pogoste so enodnevne inverzije. Začenjajo zvečer, ko sega jezero hladnega zraka do 10 m nad dno kotline. Ponoči inverzija narašča, vzporedno s tem se dviga tudi inverzijska plošča do višine 130 m nad kotlino. Te enodnevne inverzije preko dneva po navadi izginejo, ob več dni trajajočih jezerih hladnega zraka pa dosežejo višino 250 m nad kotlinskim dnom. Inverzije so najbolj izra-zite decembra. Ob slabi prevetrenosti kotline in pogostih toplotnih inverzijah so idealni pogoji za nastanek radiacijske megle. Trdni delci, ki pridejo v zrak z emisijami predstavljajo dobra kondenzacijska jedra, zato se večkrat pojavi megia še predno je relativna vlaga 100%.

Osnovne značilnosti celjske industrije Realno gledano je ravno industrija, tudi »umazana industrija« omogočila,

da se je Celje razvilo v enega najmočnejših gospodarskih centrov v Sloveniji, z družbenim in osebnim standardom prebivalstva, ki je nad slovenskim povpreč-jem. Danes je 5 3 % vsega aktivnega prebivalstva zaposlenega v industriji, ki daje 5 6 % družbenega proizvoda (v SFRJ 39%).

Celjska industrija je izredno polistrukturna. Po številu obratov sta sicer v ospredju kovinska (3.350 zaposlenih) in tekstilna industrija (2.951 zaposlenih), po številu zaposlenih (6.000), po družbenem proizvodu in ne nazadnje po vplivu na življenjsko okolje, pa je v ospredju kemična industrija.

Po starosti in po opremljenosti lahko celjske tovarne razdelimo v tri sku-pine: 1. tovarne, kjer je bila večina obratov zgrajenih pred drugo svetovno vojno,

tehnologija je zastarela, brez potrebnih čistilnih naprav (lesna industrija, ope-karna — del, železarna Štore — del, Tovarna emajlirane posode — del, Cin-karna — del),

2. tovarne, kjer so objekti sicer stari, vendar je proizvodnja delno modernizi-rana, a še vedno primanjkuje več čistilnih naprav (Žična, Toper, Metka, Etol, Železarna — del in pa EMO — del),

3. novi industrijski obrati v načrtovani industrijski coni, s sodobno tehnologijo, škodljivi vplivi so postavljeni na minimus (Aero, Klima, Opekarna — del, Cin-karna — del, Libela, Zlatarna).

Srednjeročni razvojni program občine Celje predvideva razširitev industrije ob že obstoječi. Težka kemična industrija se bo razvijala vzhodno od Celja le pod pogojem, da bodo gradili in tudi uporabljali čistilne naprave.

Razvoj mesta in pojav socialnih deformacij v katerih mestnih predelih Celje je eno najstarejših slovenskih mest, njegova gradnja in šarjenje tra-

ja že več stoletij. Poseben razmah pa je mesto doživelo z razvojem industrije. Prve delavske hiše so zidali ob tovarnah in so danes že zastarele, vrednost pa jim zmanjšuje še bližina tovarn.

Želja po bližini delovnega mesta je povzročila tudi pozidavo obstoječega središča. Mesto je začelo počasi vključevati še sosednje vasi. Zaradi nezadostno urejenih razmer v urbanističnem planiranju ter prepočasne gradnje družbenih stanovanj, se zlasti ob privatni gradnji pojavlja problematika črnih gradenj na prostoru, ki ni v skladu z načeli sodobnega urbanističnega urejanja. Posega-nje v prostor zaradi razpršene, nenačrtne gradnje najbolj prizadene kmetijske površine. V Celjski kotlini povzroča nenačrtna gradnja probleme kot so: — razpršena gradnja individualnih hiš zmanjšuje strnjenost kompleksov kme-

ti jskih površin.

— severno od Celja se je v zadnjih desetih letih zmanjšala površina gozdov ravno na račun nenačrtne, razpršene individualne gradnje. Po planu je v Celju predvidena do leta 1990 80,5% stopnja urbanizacije

Ob današnji stopnji urbanizacije — 6 4 % pomeni to 0 , 8 % letnega porasta. Razvoj mesta in širjenje urbanizacije ne pomeni le fizične rasti, ampak

sproži še številne prostorske, družbene, ekonomske in socialne premike. Raz-lični deli mesta postanejo bolj, oziroma manj privlačni za bivanje. Privlačnost za bivanje, oziroma zadovoljstvo z bivalnim okoljem je zelo elastičen pojem. Bi-valno okolje, ki je za določeno skupino ljudi skrajno neprivlačno, je lahko za dru-ge sprejemljivo že ob manjših spremembah, ali celo brez njih. V takem bival-nem okolju, na primeru Celja je to strogo mestno jedro in pa naselje sredi industrijske cone med Cinkarno in EMO (Gaberje), kjer ostajajo ali pa se van| prišeljujejo skupine ljudi, ki nimajo finančne možnosti ali interesov za sanacijo. Kvaliteta bivalnega okolja je iz leta v leto slabša.

Raziskave na primeru Gaberja so pokazale, da je večina stanovanjskih ob-jektov starih preko 50 let in jih kasneje večina sploh niso adaptirali. Zelo slabo so komunalno opremljeni — le 4 0 % družin ima kopalnico, 3 6 % družin uporablja skupna stranišča na hodniku ali dvorišču. V teh stanovanjih najdemo na eni strani mlade družine, ki si šele ustvarjajo eksistenčno bazo za življenje in bo po izjavah ob anketiranju vertikalnemu (socialnemu) premiku sledil še ho-rizontalni (prisilitev). Na drugi strani je tu še staro prebivalstvo, ki nima niti volje, niti ekonomskih možnosti za preselitev. Staro prebivalstvo je večino avtohtono, mlajši pa so se preselili, največ iz agrarnega zaledja, ali iz drugih republik. Ze-lo neugodna je tudi poklicna struktura z visokim deležem nekvalificiranih delav-cev.

Ob primerjavi analiz stanja v tem delu mesta z nekaterimi drugimi mest-nimi deli (novo naselje od Lave proti Ostrožnem, Aljažev hrib) lahko zaključimo, da trend razvoja ne vodi k izenačevanju pogojev za bivanje. Neenakosti v sferi bivanja imajo velik vpliv na življenje ljudi. Vendar pa ta neenakost v naši družbi ne sme imeti razrednega značaja in se z intervencijami v prostoru kvaliteta bi-valnega okolja lahko izboljša. Vsi ostali premiki, s tem mislimo vertikalno mo-bilnost, ki ji sledi še horizontalna, so le začaran krog. V izpraznjen prostor se zopet naselijo nižje socialne skupine in tako bivalno okolje s socialnim dvigom določene skupine ljudi, z njihovo izselitvijo, ne pridobi na kvaliteti.

Onesnaženje zraka Med glavne komponente onesnaženje zraka v Celju moramo šteti S02 , dim

in flouride. Meritve zadnjih let in tudi nekatere specifične poškodbe na vegeta-ciji potrjujejo prepričanje, da je Celje vedno bolj tudi f louridno emisijsko pod-ročje. Reprezentativne merilne postaje, ki so po redukciji ostale so: — 1. na se-verovzhodnem delu Celja, leži sredi industrijske cone z lahko, sodobno ali mo-dernizirano industrijo; ta merilna postaja beleži tudi del komunalnih emisij.

Merilna postaja na Aljaževem hribu že sprejema več emisij celjske indust-rije, vendar glede na zračne tokove, ki se običajno širijo iz mesta proti vzhodu, še vedno tudi precej emisij, ki nastajajo z ogrevanjem mesta.

Tretja in četrta merilna postaja (Teharje in Slance) pa sta izrazito indust-rijski se pravi, da v glavnem beležita emisije glavnih industrijskih virov.

Pri koncentracij i S0 2 je značilno, da so bile v zimski polovici leta vse ekst-remne vrednosti praktično istočasno na vseh merilnih postajah. Čuti se vpliv inverzije, ki v kotlini zadržuje zračne mase, te se med sabo mešajo in se kon-centracije plinov dokaj enakomerno razporedijo v vsej kotlini. V topli polovici leta pa maksimalne vrednosti naraščajo proti vzhodu.

I N D E K S R A S T I K O N C E N T R A C I J E S O A IN D I M A P O M E R I L N I H P O S T A J A H

Z A P O L E T N O IN Z I M S K O POLOVICO LETA ( O K I 1 9 7 3 - S E P T . 1 9 7 4 )

INDEKS RASTI S 0,( 100 • POSTAJA METKA): ZA POLETNO POLOVICO LETA ZA ZIMSKO POLOVICO LETA

INDEKS RASTI DIMA (100= POSTAJA SLANCE) i ZA POLETNO POLOVICO LETA ZA ZIMSKO POLOVICO LETA

INSTITUT ZA GEOGRAFIJO UNIVERZE V LJUBLJANI NOSILEC TEME: M. ŠPES RISALA • B. ANTONIČ

CELJE - IZVOR S Oa V ZRAKU

L E T O 1 9 6 7 / 6 8 - 1 5 0 0 0 1 S O ,

L E T O 1977 / 7 8 - 1 1 3 2 5 1 S O ,

T E H N O L O Š K I POSTOPEK K O M U N A L A

INDUSTRIJSKA GORIVA T E R C I A R N E DEJAVNOSTI

INSTITUT ZA 5£06fiAF/J0 UH/VE/tZC V LJUBICAM, XI- *9T8

Kljub vsem tem meritvam in mnogim analizam pa še vedno ostaja vpraša-nje, kakšen delež imajo pri koncentracij i S0 2 in dima individualna kurišča in ka-ko je ta vpliv prostorsko razporejen. Gole številke ter primerjave med zimskimi in letnimi meseci ne dajo prave slike, zaradi vpliva specifičnih zimskih meteoro-loških pojavov v kotlini. Izračunali smo indeks povečanja koncentracij S0 2 in dima od letne na zimsko polovico leta za merilno obdobje 1973/74. Pri merilnih postajah Slance in Teharje so namerjene količine dima in posebno še S0 2 bolj enakomerno razdeljene preko leta, medtem ko pa so na merilnih postajah Metka in Aljažev hrib izrazito povečane v zimski polovici leta. Del teh zimskih pove-čanj gre prav gotovo na račun individualnih kurišč. Še bolje pa se vidi razlika med obema vrstama merilnih postaj Metka in Aljažev hrib ter Teharje in Sian-ce v razporeienosti koncentracij S0 2 in dima preko leta. Indeks koncentracije S0 2 v poletni polovici leta enakomerno narašča proti vzhodnim merilnim po-stajam. V zimski polovici leta pa so relativne razlike med postajami le minimal-ne.

Meteorologi so izračunali,6 da delež emisij, ki nastane ob splošni porabi (komunalna kurišča, ustanove), tako da koeficient od splošne porabe (ta je v zimskih mesecih v naših klimatskih razmerah 16 g S0 2 na prebivalca na uro) pomnožimo s številom prebivalcev in tako dobimo za Celje vrednost emisii 990 kg S0 2 na uro.

Indeks povečanja koncentracij S0 2 in dima od letne na zimsko polovico za merilno obdobje 1973—1974

Merilne postaje S0 2 (indeks) dim (indeks)

Metka 286 288 Aljažev hrib 285 420 Teharje 184 122 Slance 183 215

Indeks rasti koncentracije S0 2

M e r i l n e p o s t a j e

Metka Aljažev hrib Teharje Slance

poletna polovica leta 100 128 158 169 zimska polovica leta 100 128 101 108

Indeks rasti koncentracije dima

M e r i l ne p o s t a j e

Slance Teharje Aljažev hrib Metka

poletna polovica leta 100 103 115 130 zimska polovica leta 100 105 225 175

Če k temu prištejemo še 1100 kg na uro industrijskih emisij S0 2 dobimo, da Celje v zimski polovici leta pošilja v ozračje 2091 kg na uro S02 .

Maksimalna dopustna koncentracija, ki bi jo Celjska kotlina z volumnom ob običajni višini inverzije 140 m relativne višine lahko sprejemala, je 1440 kg na uro, kar pomeni da je povprečna v zimski polovici leta emisija S0 2 v Celjski kotlini za 4 5 % večja od sprejemljive vrednosti.6

Poškodovanost naravne vegetacije kot posledica onesnaženja zraka, kli-matskih razmer in geografske lege

Za okolico Celja je bila izdelana (4) karta razširjenosti poškodovanih gozdnih površin po štirih stopnjah: četrta stopnja — uničeni gozdovi ter goličave, tretja stopnja — močno poškodovani gozdovi, druga stopnja — srednje poškodovani gozdovi, prva stopnja — malo poškodovani, na prvi pogled zdravi gozdovi. Ob-močje škodljivega vpliva celjskih emisij obsega 142 km2, vendar pa v vzhodni smeri to vplivno območje razširijo še emisije štorske železarne. Znotraj tega kompleksa je 26,72 % poškodovanih gozdnih površin.

Vseh bolj ali manj poškodovanih gozdnih površin je 3794 ha, od tega je 56,53 % v prvi stopnji poškodovanosti, 27,31% v drugi stopnji, 9,73% v tretj i in k i r 6 ,64% v četrt i stopnji, se pravi popolnoma uničenih gozdnih površin.

Na prečnih profi l ih Celjske kotline se lepo vidi že omenjena asimetrija vplivnega emisijskega območja glede na lego Celja. Večji del poškodovanih gozd-nih površin je pomaknjen na južni rob Celjske kotline, oziroma na vzhodno ter-ciarno gričevje. Zanimivo je tudi, da pri valovitem kotlinskem dnu in vzhodnem gričevju, pri poškodovanosti gozdov, ne izstopa razlika med privetrno in odve-trno stranjo.

Pri opredeljevanju poškodb na gozdni vegetaciji so v glavnem upoštevane samo industrijske emisije. Glavni razlogi so: večje koncentracije in pojavljanje preko vsega leta. Toda ob zadnjih raziskavah meteoroloških pojavov v Celjski kotlini (1) in poskusih presajevanja lišaja (2), so ugotovili, da so posebno na južnem robu kotline, ki se strmo dviga nad mestom, pojavljata dva pasova li-šajske praznine. Prvi je tik nad Savinjo in sega 60 m nad dnom kotline, nad to mejo se lišaji zopet pojavijo, ponovno pa izginejo na meji toplotne inverzije pri 380 m nadmorske višine. Prvo lišajsko praznino si razlagamo kot posledico individualnih kurišč in prometa, drugo pa kot posledico industri jskih emisij.

Precejšen pomen, ne po edini, bi pri poškodovanosti naravne vegetacije, pri-pisali inverznemu zaplinjevanju.

V Celju so najobičajnejše enodnevne inverzije, ki ob svojem višku dosežejo višino 350 do 380 m (od 110 do 130 m nad dnom kotline). Ta meja je bila ugo-tovljena z merjenjem temperature in opazovanjem višine megle (1). S pomočjo lišajskega kartiranja je ugotovljeno (2), da pod to inverzno ploščo nastane še ena, na višini 300 m (oziroma 60 m nad dnom kotline), ki zadržuje emisije mest-nih dimnikov.

Ko je kotlina zaprta z inverzijo, se emisija razporedi po vsej kotlini, ne gle-de na relief, najvišje koncentracije pa so dosežene tik pod inverzno ploskvijo. To se lepo ujema tudi z višinsko razporeditvijo poškodovanih gozdov na prečnih profilih. Nad mejo enodnevnih inverzij (380 m nadmorske višine) ne zasledimo večjih arealov poškodovanih gozdov.

Poškodovane gozdne površine in ostala vegetacija pa niso edina škoda, ki jo povzročajo emisije. Tako je na primer ugotovljeno, da je na površinah, kjer je gozd v četrti stopnji poškodovanosti, zastrupljena že tudi prst. Mnoga dreve-sa, ki so še dolgo kljubovala, danes odmirajo zaradi zastrupljenih rastišč, kjer so se zaradi dolgotrajnih vplivov celjske industrije kopičile škodljive snovi toli-ko časa, da so bile prekoračene nevtralizacijske sposobnosti prsti.

Stanje tekočih voda in problemi njihovega onesnaževanja Že v uvodu so bile na kratko označene osnovno hidrografske poteze Celj-

ske kotline. Savinja se v najnižjem deiu Celjske kotline obrne za 90 stopinj, svojo strugo si je urezala v Posavsko hribovje ob prestopu v sotesko med Miklavškim hribom in Celjskim gradom. S Savinjo se na tem delu združujejo še

PREČM PROFIL i t 2 S POŠKODOVANIMI GOZDOVI PO VIŠINSKIH PASOVI H M STOPNJAH UNlČENOSTI M 1 25000

POVRŠINE POŠKODOVANIH GOZDOV PO VISINSKIH PASOVIH IN STOPNJAH POŠKODOVANOSTI V OKOLICI CELJA ( STANJE LETA 1974)

1

mm.

M I 138

M J

• H i mnmannnm

STOPNJA POSKODOVANOSTI GOZDOV

•

H

u.

m.

IV.

VELIKOST HEKTAROV

s? 27 -mg]—«

do 250 m 250 -500 100-350 550 - *00 «0 - +SO tSO-500

INŠTITUT ZA GEOGRAFIJO UNIVERZE V UUBLJANI NOSILEC TEME: METKA ŠPES R I S A L A ' B. ANTONIČ

Ložnica, Sušnica, Koprivnica in Voglajna s Hudinjo. Tu so se vode ob nalivih med seboj zajezile in so do regulacije Savinje pogosto povzročale poplave, ka-terih katastrofalni učinki so se začeli potencirati z onesnaženjem tekočih voda.

Savinja je pred Celjem v drugem razredu onesnaženosti. Voglajna s prito-ki in mestne odplake povzročijo, da je Savinja od Celja naprej v 2. — 3. razre-du onesnaženosti. Voglajna je pred pritokom Hudinje še v tretjem razredu, če-prav je močno mehansko onesnažena. Po pritoku biološko mrtve Hudinje, ki je v četrtem razredu onesnaženosti, pade tudi Voglajna v četrti razred. (10)

Že uvodoma je bila omenjena specifična onesnaženost tekočih voda v Ce-lju. Pregled kemičnih analiz vodotokov po posameznih merilnih postajah in pri-merjava z mednarodnimi normami o dopustnih vrednostih za površinske vode namreč pokaže, da je kljub visoki biol. porabi kisika, in visoki saprobnosti, v vodi še vedno dovolj kisika, malo je tudi izparin. Dopustna meja za raztopljeni kisik je na primer 5 mg/l, le Voglajna pa je imela leta 1969 na merilni postaji pred izlivom v Savinjo, manj kisika. Če bi upoštevali pri ugotavljanju kvalitete rek sa-mo izparine, bi na primer Savinja na obeh merilnih postajah ter Voglajna pred pritokom Hudinje prišli celo v prvi razred, Voglajna pred izlivom v Savinjo in Hudinja pa v drugega. Vsi ti podatki kažejo, da so tekoče vode v Celju v prvi vrsti anorgansko onesnažene, oziroma s tako vrsto kemičnih dotokov, ki vodi ne jemljejo kisika, če bi bilo v rekah več organskega onesnaženja, bi se najprej zmanjšala količina kisika, ki bi se porabil pri razkroju organskih snovi, večja mehanska onesnaženost pa bi povečala količino izparin.

Celje pošilja v tekočo vodo 4,125 m3/s odplak, od tega odpade na indust-rijske odplake (brez največjih onesnaževalcev) 1,787 m3/s. Poleg tega pa oddaja Cinkarna še 14,719 mVs, EMO 3,556 m3 /s in Etol 0,17 rrvVs (11).

Voglajna je sedemnajstkrat bolj obremenjena z industrijskimi odplakami kot Savinja. Pri onesnaževanju Voglajne je na prvem mestu kemijska industrija (Cinkarna, Etol) sledita pa ji črna metalurgija in kovinska metalurgija. Pri Vo-glajni je tudi populacijski ekvivalent (E) sedemkrat večji kot pri Savinji, s tem, da so pri Savinji upoštevane tudi komunalne odplake, ki jih brez predhodnega čiščenja oddajajo v reko. Polistrukturnost celjske industrije se kaže tudi v raz-novrstnosti odplak:

Voglajna: BPK5 E

kovinska industrija 1123043 29228

črna metalurgija 1170612 36130 kemična industrija 6103901 188392 lesna industrija 40759 1758 gradbena industrija 11439 353 prehrambena industrija 208235 6427 tekstilna industrija 48600 1500

Voglajna 8706589 264488

Savinja BPK5 E

kovinska industrija 186103 5787 tekstilna industrija 155196 4197 kemična industrija 24850 769 prehrambena industrija 224680 700 gradbena industrija 108670 3354 kanalizacija — 20000

Savinja 497499 35400 (11)

Tanka plast kvartarn ih prodnih naplavin, ki pokriva dno Celjske kotl ine onemogoča normalno čiščenje voda, ki pronicajo v tla, zato je tudi uporaba talne vode zelo problematična.

LITERATURA IN VIRI

1. Anton P lon inšek : Z i m s k a jedra h ladnega zraka v Ce l jsk i ko t l in i , d i p l omska na loga na FNT, L jub l jana 1974

2. Peter Skoberne : Ugo tav l j an je onesnaženost i z raka s p resa jevan jem l iša ja, Vars tvo narave 9. L jub l jana 1977 (21—35)

3. Peter Skoberne : L i ša j sko kar t i ran je Cel ja in oko l i ce . Vars tvo narave 8, L jub l j ana 1975 (72—79)

4. ing. M a r j a n šo l a r : Vp l i v onesnaženega zraka na gozdno vegetac i jo v Cel jsk i ko t l i n i s po-sebn im oz i rom na ž i v l j en j ske pogo je in bodočnos t gospoda rsko p o m e m b n i h ig lavcev, BTF — Inšt i tu t za gozdno in lesno gospodars tvo SRS. L jub l j ana 1978, t ipk . , 40 str.

5. ing. M a r j a n š o l a r : Onesnažen je oz rač ja in gozdno ras t l ins tvo v Ce l j sk i ko t l i n i . L jub l j ana 1972 (t ipk.)

6. Zdravko Petkovšek: Do ločan je emis i je SO : in i z račun emis i j skega po tenc ia la za nekatere ko t l i ne v S loven i j i . Razprave Papers, L jub l jana 1978 (25—32)

7. Zdravko Petkovšek: š i r j e n j e onesnaženja z raka v ko t l i nah , Zašč i ta a tmos fe re 3, IDČV, Sa-ra jevo 1974 (31—36)

8. Poroč i lo o koncen t rac i j ah SO: in d ima v Ce l jsk i a tmos fe r i po mer i t vah od ok tob ra 1973 do okt . 1974, Reg iona ln i zdravs tven i d o m Cel je, TOZD — med ic ina de la , Cel je

9. Onesnaženje a tmos fe re mesta Cel ja in š t o r 1968/1969, Zavod za zdravs tveno vars tvo Ma-r ibor in Cel je, Cel je 1969

10. Karak ter kva l i te te t ekoč ih voda v SRS, Zavod za vodno gospodars tvo SRS 11. Zavod za vodno gospodars t vo SRS: Pro jekt raz iskav za izdelavo p rog rama sanac i je d ispo-

z ic i je indus t r i j sk ih odpadn ih voda v SRS, L jub l j ana 1972

Metka Špes

DEGRADATION OF ENVIRONMENT ON ČASE OF CELJE BASIN

The basin of Celje is one of the most degraded areas in Slovenia. Since Celje lien in a basin and as such has specif ic metereological condit ions, the harm-ful ef fects of the emissions are much bigger than they vvould be if Celje lay in an open area. The thermic inversion is here an important factor, part iculary in vvinter when it renders vert ical shi f t ing of air masses impossible and therefore the whole basin is inadequately supplied vvith fresh air.

The usual one-day inversions reach 300 metres above sea-levei; it has been establ ished that under this upper l imit there is at the al t i tude of 300 met-res formed also another barrier vvhich keeps back the emissions f rom the chirn-neys, vehicles, and smaller factory chimneys. The thermic inversion is vere of-ten accompanied by fog. The pr incipal source of emissions (fumes) is under-standably in industry, but in vvinter-time the proport ion of emissions from pub-lic Utilities and services increases signi f icant ly.

The industry in Celje has two basic character ist ics. First, it is highly varied — f rom chemical, metal, metal lurgical to manufactur ing, food, and text i le in-dustry. This varied st ructure entai ls a variety in emissions in aH the three phy-sical forms. Second, the industrial plants are old and some of them have been emit ing harmful emissions into human environment for almost a century, thus in places overcoming already the natural forces for neutral izat ion or self-puri-f icat ion. This is most obvious in the polluted soil in regions vvhere the forest is who!ly destroyed.

The proport ion of emissions from public Utilities that are in either solid or i iquid physical fo rm can be distnguished f rom the proport ion of such emissions from industr ial plants, but as regards the fumes no such dist inct ion is possible. The measurings of the concentrat ions of S 0 2 and of smoke have shovvn that in the vvinter half of the year the concentrat ions are three t imes higher than in the summer half. The reasons for such a dist r ibut ion are to be sought pr imari ly in the specif ic vvinter-time metereological condi t ions and then also in the propor-t ion of emissions f rom public Utilities. The f indings of measurings at di f ferent points shovv that in the vvinter months the di f ferences in the concentrat ions of S 0 2 and of smoke are minimal (an equal distr ibut ion throughout the basin), vvhereas in the summer months the measurings made at points east of the sources of emissions showed concentrat ion even 50 % higher than those ob-tained in the city. Besides the harmful ef fects of S0 2 and smoke it is also f luo-rine vvhich is increasingly present in Celje. The inf luence of f luorine, hovvever, is chiefly restr icted to its source, the EMO factory, as in parts no langer close to it this inf luences rapidly diminishes.

The best indicator of the concentrat ion of the harmful emissions is the harm suffered by natural vegetat ion (the forest). The horizontal and vert ical distr ibut ion of forest surfaces and the basic metereological character ist ics of the basin of Celje shovv that the damage done to the forest is a result of long years of harmful ef fects of fumes. At the beginning of the vegetat ion peri-od, vvhen the plants are most effected by the atmospheric condit ions, there predominate north-vvestern and south-vvestern vvinds vvhich carry the emissions into the eastern half of the basin. Here the low tert iary hil ls make it possible for the inf luence of these emissions to be carr ied on a long way eastwards. The eastern direct ion of the inf luence area of emissions f rom Celje is three

times longer than the western one. The acute diseases of decidous trees are in the first plače traceable back to the harmful fumes. Quite effected by fumes in times of thermic inversion are conifers. For almost half of the year the basin has practically no vvinds, and, as mentioned already, the highest concentrations of emissions are just under the altitude of 300 met-res. If now comparing this limit with the relative altitudes of the damaged fc-rests, we can see that above the altitude of 350 metres the proportion of da-maged forests decreases rapidly, while the belt most harmfully effected extends from 250 to 350 metres. On the fringes of the basin, and in particular on the eastern tertiary hills, there is practically no difference as far as the damages are concerned betvven the side open to the vvinds and that lying in the oppo-site direction. Attempts at reforestation of Aljažev hrib and the mapping of di-seases on Miklavški hrib have shovv that the damages are chiefly due to fumes kept there at the tirne of thermic inversion.

Another specific feature of the emissions in the basin of Celje is the pol-lution of running vvater-courses. Compared with other Slovene towns, Celje has the most heterogenous industries polluting its vvater. The classification of ri-vers into degrees of pollution shovvs a disturbing picture. Only the Savinja, be-fore reaching Celje, is in the second stage; from Celje onvvards, hovvever, it is in the second-third stage. The Hudinja and the Voglajna from joining the Hu-dinja are as for as the Savinja biologically dead rivers. The comparatively high amounts of oxygen in the vvater and the small amounts of evaporation shovv that the vvaters are chemically polluted, or rather that this is a kind of anorganic pollution which does not deprive the vvater of oxygen and does not cause me-chanic pollution.