Благодат и Вистина | - КОПНЕЖОТ...Drugar koj sekoga{ e gotov da pomogne, Knez na Davidoviot dom, Zasolni{te na svojot narod, Knez na mirot, Car koj }e dojde,

КОПНЕЖОТН А В Е К О В И Т Е

Исусовиот живот

Наслов на оригиналотTHE DESIRE OF AGES

by Ellen G. White

Превелпроф. Никола Тасевски

Дизајн и форматирањеЛазар Томовски

ИздаваАИК „Знаци на времето“ - Скопје

ул. Влае бр. 42

За издавачотМихајло Гурев

Печатено воАркус дизајн и Маринг

CIP - Каталогизација во публикацијаНационална и универзитетска библиотека „Св. Климент Охридски“, Скопје

232

ВАЈТ, Елена Г. Копнежот на вековите : Исусовиот живот / Е. Г. Вајт ; [превел Никола Тасевски]. - 2. изд. - Скопје : Знаци на времето, 2011. - 784стр. : илустр. ; 21 см. - (Едиција Космички конфликт ; кн. 3) Превод на делото: The desire of ages / Ellen G. White. - Регистри ISBN 978-9989-659-57-7I. White, Ellen G. види Вајт, Елена Г.а) Исус ХристосCOBISS.MK-ID 87507722

Елена Вајт

ЕдИцИЈА „КОСМИчКИ КОНфЛИКТ“

- КНИГА 3 -

Второ издание на македонски јазик

КОПНЕЖОТН А В Е К О В И Т Е

Исусовиот живот

5

PREDGOVOR

Vo srceto na sekoj ~ovek postoi kopne` za ona {to go nema. Ovoj kopne` vo negovata priroda go vsadil milostiviot Bog. Zatoa toj ~esto e nezadovolen so svoite ìvotni posti gawa, nezavisno od nivnata golemina. Bog saka ~ovekot da tra ga po najvozvi{enoto dobro za da ja otkrie ve~nata sre} a na svojata du{a.

Satanata so svoeto lukavstvo i so izmama go izmenil ovoj kopne` na ~ove~koto srce. Lu| eto gi navel da veruvaat deka nivniot poriv moè da se utaloì so setilni zadovol stva, so bogatstvo, so udobnost, so slava i mo} . No milijardi lu| e, {to gi zavel toj, uviduvaat deka seto toa ja gubi svojata priv le~nost i vo du{ata ostava ogromno nezadovolstvo i podla boka prazni na od onaa {to ja ~uvstvuvale porano.

Bog zamislil ovoj poriv, ovoj kopne` na ~ove~koto srce, da se naso~i kon Onoj koj edinstveno moè da go zadovoli kon Isusa Hrista, vo kogo moàt da se ispolnat site na{i kopneì.

Iako postojat mnogu knigi nasloveni kako “Isusov ̀ i vot”, vo koi moàt da se najdat mno{tvo podatoci za nasta ni te i obi~aite od istorijata na bogatiot i raznoviden ìvot na Isusa od Nazaret, moè da se kaè deka vo site niv “ni polo vi na ne e kaàno”. Ovaa kniga, “Kopneòt na vekovite”, e delo na istaknatiot amerikanski adventisti~ki avtor, Elena Vajt, koja ̀ iveela i rabotela vo devetnaesettiot i pr vata polovina na dvaesettiot vek. Vo tekot na svojata sedumdeset godi{na slu`ba taa napi{ala okolu 25 milioni zborovi. Nejziniot obemen duhoven knièven opus, so svoite 26 knigi i so nad 5000 prilozi, ja zbogatil svetskata duhovna literatura so visoko vredni, kapitalni duhovni dela, koi so nesmalen inten zitet se preveduvaat, se pe~atat vo ogromni tiraì i se ~itaat od milioni lu| e od site vozrasti na site jazici vo cel svet. “Kopneòt na vekovite” zazema ~elno mes to vo opusot na svetskoto duhovno bogatstvo, vrvno mesto vo ramkite na

КОПНЕЖОТ НА ВЕКОВИТЕ

6

svetskata duhovna riznica i po~esno mesto vo Amerikanskata nacionalna biblioteka.

Celta na ovaa kniga ne e da ja prikaè harmonijata na Evan ge lijata ili da dade mehani~ki, empiriski hronolo{ki redo sled na va`nite nastani i pouki od Isusoviot ̀ ivot. Taa prika ̀ uva kako od Bo`jeto srce blika qubov koja se otkri la vo negoviot Sin Bo`ja nesebi~na, nasfatliva, ~udes na, milna, kopne`liva qubov koja gi pregrnuva site lu| e na ovaa planeta. Na nejzinite stranici e prikaàna boès tvenata ubavina na Hristoviot ̀ ivot privle~na, posakuvana ubavina koja pleni se~ie srce. Isus gi privleku val u~enicite, i lu| eto okolu sebe, so dobrinata na svojot karakter, so svojot dopir poln so so~uvstvo i so nesebi~nosta na svojata po`rtvu vanost; gi preobrazuval nivnite karakteri postojano dru ̀ ej} i se so niv, i od sebi~ni, sozdaval samopre gorni lu| e; od gre{ni pravedni, od tesnogradi i prosti, polni so predra sudi, lu| e so naj{iroki soznanija i so dlaboka qubov kon site narodi i rasi. Zatoa, èlba na ovaa kniga e da go prikaè milostiviot Izbavitel na na~in koj } e sozdade kopne` kaj ~itatelot da dojde kaj nego, li~no, lice v lice, svo eto srce da go soedini so negovoto i vo nego da go najde, kako i apos to lite vo svoe vreme, silniot Isus, “koj moè da gi spasi za ve~ni vekovi onie koi preku nego doa| aat kaj Boga”.

Te{ko e da se opi{e ̀ ivotot na Isusa Hrista. Toa e sli~ no na obidot da se naslika na platno ̀ ivo vinoìto, ili so crnobeli znaci da se zapi{e najmilnata muzika.

Sepak, na stranicite na ova visoko vredno duhovno delo, nivniot avtor, Elena Vajt, vdahnovena li~nost so dlaboko i dolgo iskustvo, inspirirano otkrila i opi{ala novi ubavini od Isusoviot ìvot. Istaknala mnogu novi skapocenosti od taa riznica na dragocenosti. Gi napravila dostapni bogatstvata za koi ne moè ni da se sonuva. Od mnogu poznati bib li ski tekstovi, ~ija{to dlabina ~itatelot u{te porano samo ja nasetuval, bleskoti nova i veli~estvena svetlina. Naj koncizno kaàno, Isus Hristos e otkrien kako polnota na Boèstvoto, beskrajno milostiv Spasitel na gre{nicite, Sonce na pravdata, milostiv Prvosve{tenik, Iscelitel na site ~ove~ki bolesti, neèn Prijatel poln so so~uvstvo, postojan, dosleden Drugar koj sekoga{ e gotov da pomogne, Knez na Davidoviot dom, Zasolni{te na svojot narod, Knez na mirot, Car koj } e dojde, ve~en Otec, vrv i ispolnuvawe na kopneìte i nadeìte na site vekovi.

7

Kako poseben Bo`ji blagoslov, Hristijanskata adventisti~ka crkva, preku svojata izdava~ka ku} a “Znaci na vremeto”, ja izdava ovaa kniga na makedonski jazik so èlba ~itatelot vo nea da se sretne i da ostvari zaednica so Onoj koj so ra {i re ni race go ~eka da go pregrne, so Isusa Hrista koj edin stveno moè da go ispolni vekovniot kopne` na ~ove~koto srce za osloboduvawe od ovoj gre{en, ~emeren i glamnosan ̀ ivot, i da mu podari ve~en ìvot, ìvot bez grev, bez bolest, bez solzi, bez smrt i grob...

Izdava~ot

8

1

„BOG E SO NAS“

“]e go nare~at Emanuel,... Bog e so nas”. “Slavata Bo`ja” se videla “na liceto na Isusa Hrista” (2. Korin} anite 4,61). Gospod Isus Hristos bil edno so Otecot od ve~ni vremiwa; Toj bil “Bo`ji obraz”, obraz na negovata golemina i veli ~estvo, “sjaj na negovata slava” (Evreite 1,3). Toj do{ol na na{iot svet da ja objavi taa slava. Do{ol na ovaa, so grev zatemneta zemja, da ja otkrie svetlinata na Bo`jata qubov, da bide “Bog so nas”. Zatoa za nego e prorokuvano: “]e go nare~at Emanuel”.

Doa| aj} i da ìvee me| u nas, Isus trebalo da im go otkrie Boga i na lu| eto i na angelite. Toj bil Bo`ja re~ Bo`ja mis la {to moèla da se ~ue. Vo svojata molitva za svoite u~e ni ci Toj rekol: “Im go objaviv imeto tvoe” (Jovan 17,26) “milosliv i ̀ alosliv, bavno se gnevi, bogat so qubov i so vernost”; “qubov ta, so koja me milee{e mene, da bide vo niv, i jas vo niv”. Me| utoa, ova otkrovenie ne im e dadeno samo na nego vite deca na zemjata. Na{iot male~ok svet e u~ebnik za vselenata. Bo ̀jata prekrasna namera, proniknata so milost, tajnata na spasonosnata qubov e tema vo koja “sakaat da pro niknat ange lite” i koja } e se prou~uva niz beskone~nite vekovi. Izba ve nite i bezgre{ni su{testva vo Hristoviot krst } e pronajdat svoja nauka i svoja pesna. ]e vidat deka slavata {to bleskoti od Hristovoto lice vsu{nost e slavata na nego vata samo pre gor na qubov. Vo svetlinata od Golgota } e se vidi de ka zakonot na taa samopregorna qubov e zakon na ìvotot za zemjata i za neboto; deka qubovta koja “ne go bara svoeto” ima svoj izvor vo Bo`jeto srce; deka vo Onoj, koj bil krotok i ponizen, se otkril karakterot na Onoj koj ìvee vo svetlina kon koja nieden ~ovek ne moè da pristapi.

1 Vo zagradite e navedeno mestoto vo Biblijata od kade {to se citirani bibliskite tekstovi.

19

20

9

Od po~etok Bog se otkril vo svoite dela {to gi sozdal. Hristos bil toj koj gi rasprostrel nebesata i gi poloìl teme lite na zemjata. Negovata raka gi postavila svetovite vo prostorot i go oblikuvala polskoto cve} e. “So svojata mo} ja sozdade sekoja planina”. “Negovo e moreto, Toj go sozdade” (Psalm 65,6; 95,5). Hristos ja napolnil zemjata so ubavini i vozduhot so pesni, i porakata na qubovta na Otecot ja napi{al na site dela na zemjata, vo vozduhot i na neboto.

Iako sega negovoto sovr{eno delo e o{teteno so grevot, sepak ostanuva ona {to e napi{ano. Duri i deneska, s# {to e sozdadeno, ja vospeva slavata na negovoto sovr{enstvo. Ne postoi ni{to vo vselenata osven sebi~noto ~ove~ko srce {to ìvee samo za sebe. Nema ptica {to leta vo vozduhot, nitu ìvotno {to se dviì na zemjata, da ne mu sluì na nekoj drug ìvot! Ne postoi nitu eden list vo {umata, ili skromno trevno klav~e, da nema svoja slu`ba. Sekoe drvo, grmu{ka i list, izlevaat ̀ ivotni sostojki bez koi nitu ~ovekot nitu ìvotnoto ne bi moèle da ìveat, a pak, i ~ovekot i ̀ ivotnoto, se povrzani so ̀ ivotot na drvoto, na grmu{kata i na listot. Cve} eto to~i ~udesen miris i ja otkriva svojata ubavina kako blagoslov na ovoj svet. Sonceto ja lee svojata svetlina za da razveseli iljadnici svetovi. Okeanot, iako izvor na site na{i izvori i kladenci, gi prima rekite od sekoja zemja, no zema za da dade. Maglite {to izle guvaat od ne go vite pazuvi pa| aat kako do`d i ja natopuvaat zemjata, so cel na nea da moè da niknuva i da pupi.

Slavnite angeli nao| aat svoja radost vo davaweto vo daruvaweto na qubov i vo neumornoto bdeewe nad du{ite {to padnale i ja zagubile svojata svetost. Nebesnite su{testva se obiduvaat da gi zadobijat ~ove~kite srca; tie na ovoj mra~en svet mu nosat svetlina od nebesnite dvorovi. So svojata qubezna i strpliva slu`ba tie vr{at vlijanie vrz ~ove~kiot duh i taka zagubenite gi vodat vo zaednica so Hrista koj im e mnogu poblizok otkolku {to samite moàt da si pretpostavat.

Koga } e se svrtime od site pomalku va`ni otkrovenija, toga{ go gledame Boga vo Isusa. Nabquduvaj} i go Isusa, gledame deka slavata na na{iot Bog leì vo davaweto. Jas “ni{to ne pravam sam od sebe”, rekol Hristos. “Mene me prati ìviot Otec, i jas ̀ iveam zaradi Otecot”. “Jas ne baram svoja slava”, tuku slavata na Onoj koj me prati (Jovan 8,28; 6,57; 8,50; 7,18). Vo ovie zborovi e izloèno golemoto na~elo {to e zakon na ìvotot za vselenata. Hristos s# primil od Boga, no zel

21

„БОГ Е СО НАС”


10

za da dade. Taka vo nebesnite dvorovi, vo negovata slu`ba za site sozdadeni su{testva, ìvotot na Otecot se izleva preku saka niot Sin vrz site, a potoa istiot, kako plima na qubovta, se vra} a preku Sinot vo slava i radosna slu`ba kon golemiot Izvor na s#. I taka preku Hrista se zatvora krugot na dobro~in stvoto, pretstavuvaj} i go karakterot na golemiot Daroda vec zakonot na ìvotot.

Ovoj zakon e prekr{en na neboto. Grevot proizlegol od se bi~nosta. Lucifer, heruvim zasolnuva~, sakal da bide prv na neboto. Toj nastojuval da zavladee so nebesnite su{testva, da gi odvoi od nivniot Tvorec i nivnata vernost da ja prido bie za sebe. Od taa pri~ina Lucifer neto~no go prikaùval Boga, pripi{uvaj} i mu èlba za samoizvi{uvawe. Svoite lo{i osobini po~nal da mu gi pripi{uva na Tvorecot koj e izvor na bezmerna qubov. Taka gi izmamil angelite. Taka gi prelagal lu| eto, naveduvaj} i gi da se posomnevaat vo Bo`jata re~ i da zagubat doverba vo negovata dobrina. Zatoa {to Bog e Bog na pravda i na nesporedlivo veli~estvo, satanata gi navel Boga da go smetaat za strog i bezmilosen gi navel da mu se pridruàt vo buntot protiv nego, i na svetot se spu{ tila no} na pro kletstvo.

Zemjata ja obvil mrak, za{to Bog e pogre{no sfaten. Za da se rasteraat mra~nite senki, za svetot da moè da se vrati kaj Boga, izmamni~kata satanska sila morala da bide skr{ena. Toa ne moèlo da se postigne so sila. Nasilstvoto e sprotivno od na~elata na Bo`jeto vladeewe. Toj saka samo slu`ba od qubov, a qubovta ne moè da se iznudi; taa ne mo ̀ e da se zadobie so sila ili so vlast. Samo qubovta moè da razbudi qubov. Da go poznavame Boga zna~i da go qubime. Negoviot karakter mora da se istakne kako sprotivnost na karakterot na satanata. Ova delo moè da go ostvari samo edno Su{ testvo vo celata vselena. Bo`jata qubov moè da ja objavi samo Onoj {to ja poznava nejzinata visina i dlabina. Nad mra~nata no} na svetot mora da izgree Sonceto na prav data so zdravje “vo negovite zraci” (Malahija 4,2).

Planot za na{eto spasenie ne bil dopolnitelna misla, plan sozdaden otkako Adam padnal vo grev. So nego se otkrila “tajnata skriena od ve~nosta” (Rimjanite 16,25). Toj e otkrovenie na na~elata {to bile temel na Bo`jiot prestol u{te od ve~nosta. U{te od po~etok BogOtecot i Hristos znaele za otpadot na satanata i za padot na ~ovekot predizvi kan so dejstvuvaweto na izmamnata sila na otpadnikot. Bog ne e pri

22

11

~ina za postoeweto na grevot, no Toj odnapred go videl negovoto postoewe, obezbeduvaj} i sredstvo so koe } e $ se pro tiv stavi na ovaa stra{na mo`nost. Negovata qubov kon svetot bila tolku golema, {to Toj se zavetuval deka } e go dade svojot edinoroden Sin “za nieden koj veruva vo nego da ne zagine, tuku da ima ̀ ivot ve~en” (Jovan 3,16).

Lucifer rekol: “Nad yvezdite Bo`ji } e podignam svoj pres tol,... } e se izedna~am so Sevi{niot” (Isaija 14,13.14). Me| utoa, Hristos “koj, iako ima{e boèstvena priroda, sepak ne drè{e mnogu do toa {to e ednakov so Boga, tuku se otkaà od taa ednakvost, zemaj} i priroda na sluga i stanuvaj} i sli~en so lu| eto” (Filipjanite 2,6.7).

Toa bila dobrovolna `rtva. Isus moèl da ostane kraj svojot Otec. Toj moèl da ja zadrì nebesnata slava i po~ituvaweto od angelite. Me| utoa, Toj re{il da go vrati ̀ ezo lot vo racete na Otecot i da sleze od prestolot na vselenata za da moè da im donese svetlina na onie {to se vo mrak i ìvot na onie {to ginat.

Pred re~isi dve iljadi godini, od neboto, od Bo`jiot prestol, se slu{nal glas so tainstveno zna~ewe: “Eve, doa | am”. “Ne saka{e ni `rtvi ni darovi, no mi prigotvi telo... Eve, doa| am za mene e napi{ano vo knigata da ja ispolnam voljata tvoja, o Boè” (Evreite 10,57). So ovie zborovi e obja veno ispol nu vaweto na celta {to bila skriena od ve~ni vremiwa. Hristos bil gotov da go poseti na{iot svet i da se otelo tvori. Toj veli: “No mi prigotvi telo”. Koga bi se poja vil vo slavata {to ja imal zaedno so Otecot pred soz davaweto na svetot, nie ne bi moèle da ja podneseme svet li nata na negovoto prisustvo. Za da moème da ja gledame, a da ne zagineme, negovata slava bila pri du{e na. Negovata boès tvena priroda bila obviena vo ~ove~ka priroda nevidlivata slava se javila vo vidliva ~ove~ka lika.

Ovaa golema cel bila navestena vo sliki i simboli. Grmu{ kata {to gorela, vo koja Hristos mu se javil na Mojseja, go otkri vala Boga. Ovaa male~ka grmu{ka, navidum ne priv le~ na, bila simbol izbran da go prikaè Boèstvoto. Taa go kriela Beskone~niot. Semilostiviot Bog ja kriel svojata slava so najednostavna slika za Mojsej da moè da ja gleda i da ìvee. Taka i vo stolbot od oblak dewe i vo stolbot od ogan no} e Bog odrùval vrska so Izrael, otkri vaj} i im ja na lu| eto svojata volja i pokaùvaj} i im ja svojata milost. Bo`jata slava bila pridu{ena, a negovoto veli~estvo obvieno so prevez za slabiot

23



12

vid na ograni~enite lu| e da moè toa da go gleda. Taka Hristos trebalo da dojde vo “poni ̀ eno telo”, “sli~en so lu| eto” (Filipjanite 3,21; 2,7). Pred o~ite na svetot Toj nemal ubavina zaradi koja bi go posakale. Sepak, bil otelotvoren Bog, nebesna i zemna svetlina. Nego vata slava isto taka bila obviena so prevez. Negovata gole mina i veli ~estvo bile skrieni za da moè da im se pribliì na ta`nite lu| e izloèni na isku{enija.

Bog mu zapovedal na Mojseja za Izrael: “Neka mi napra vat svetili{te za da prestojuvam me| u niv” (2. Mojseeva 25,8) i Bog prestojuval vo svetili{teto, srede svojot narod. Vo tekot na celoto nivno zamorno talkawe niz pustinata, simbolot na negovoto prisustvo bil so niv. Taka Hristos svojot {ator go postavil srede na{iot ~ove~ki logor. Toj svojot {ator go podignal pokraj na{ite {atori za da moè da se naseli me| u nas i da n# zapoznae so svojot boèstven karakter i ̀ ivot. “Re~ta stana telo koe se vseli me| u nas. I nie ja gledavme nego vata slava slavata {to ja ima kako edinoroden od Otecot poln so milost i vistina” (Jovan 1,14).

Otkako Isus do{ol da ìvee me| u nas, znaeme deka Bog gi poznava na{ite isku{enija i so~uvstvuva so nas vo na{ite àlosti. Sekoj Adamov sin i } erka moè da sfati deka na{iot Tvorec e prijatel na gre{nicite, za{to vo sekoja nauka za milosta, vo sekoe vetuvawe za radosta, vo sekoe delo na qubovta, vo sekoja boèstvena privle~na sila {to se pokaàla vo ìvotot na Spasitelot na zemjata, nie gledame deka “Bog e so nas”.

Satanata Bo`jiot zakon na qubovta go pretstavuva kako zakon na sebi~nosta. Toj tvrdi deka nie ne moème da ̀ iveeme spo red negovite pravila. Go obvinuva Tvorecot za padot na na{i te praroditeli i za site stradawa {to nastanale, naveduvaj} i gi lu| eto Boga da go smetaat za za~etnik na grevot, na stra dawata i smrtta. Isus trebalo da ja razotkrie ovaa izmama. Toj kako ~ovek trebalo da pokaè primer na poslu{nost. Zaradi toa zel na sebe na{a, ~ove~ka priroda, i pominal niz na{ite iskustva. “Zatoa treba{e vo s# da stane kako svoite bra} a” (Evreite 2,17). Koga bi morale nie da podneseme makar i edna sitnica {to Isus ne ja podnel, satanata zaradi taa sitnica bi tvrdel deka Bo`jata sila e nedovolna za nas. Zaradi toa Hristos “vo s# bil isku{an kako nas” (Evreite 4,15). Toj pominal niz sekoe isku{enie niz koe pominuvame nie i vo svoja polza ne upotrebil nikakva sila {to ne ni e dare`livo ponudena i nam.

24

13

Kako ~ovek se soo~il so isku{enieto i go sovladal so silata {to mu bila dadena od Boga. Toj veli: “Milo mi e, Gospode, da ja izvr{uvam voljata tvoja zakonot tvoj go nosam dlaboko vo srceto” (Psalm 40,8). Dodeka pravel dobro i gi lekuval site {to gi ujadil satanata, Toj na lu| eto jas no im ukaùval na karakterot na Bo`jiot zakon i na priro data na svojata slu`ba. Negoviot ̀ ivot svedo~i deka i nie moème na ist na~in da go ispolnime Bo`jiot zakon.

So svojata ~ove~ka priroda Hristos go doprel ~ove{tvo to, a so svojata boèstvena priroda bil povrzan so Bo`jiot prestol. Kako Sin ~ove~ki ni dal primer na poslu{nost; kako Sin Bo`ji ni dava sila da poslu{ame. Hristos bil toj koj od grmu{kata na planinata Horiv mu progovoril na Mojseja: “JAS SUM ONOJ [TO E... Vaka } e im kaè{ na sinovite Izraelovi: ‘JAS SUM me prati kaj vas’” (2. Mojseeva 3,14). Toa bilo garancija za osloboduvawe na Izrael. Koga do{ol “kako vtor Adam” (Filipjanite 2,7), Toj se pretstavil kako JAS SUM. Deteto od Vitleem, krotkiot i ponizen Spasitel, e Bog koj se “javi vo telo” (1. Timotej 3,16). A nam ni veli: “JAS SUM dobar pastir”. “JAS SUM ìv leb”. “JAS SUM pat, vistina i ìvot”. “Dadena mi e seta vlast na neboto i na zemjata” (Jovan 10,11; 6,51; 14,6; Matej 28,18). JAS SUM sigurnost na sekoe vetuvawe. JAS SUM, ne pla{ete se. “Bog e so nas!” Toa e garancija za na{eto os lo bo duva we od grevot, sigurnost za na{ata sila da go poslu{ame nebesniot zakon.

Koga se ponizil i zel na sebe ~ove~ka priroda, Hristos otkril karakter sprotiven na karakterot na satanata. Me| utoa, Toj slegol u{te ponisko na patekata na poniùvawe to. “Se ponizi samiot sebesi i stana poslu{en do smrt, duri do smrt na krst” (Filipjanite 2,8). Kako prvosve{tenikot {to ja soblekuval prekrasnata prvosve{teni~ka obleka i vr{el slu`ba vo bela lenena obleka na obi~en sve{tenik, taka i Hristos kako sluga prinel `rtva: samiot sve{tenik, samiot `rtva. “Toj be{e ranet za na{ite prestapi, bien za na{ite bezzakonija; be{e kaznet zaradi na{iot mir” (Isaija 53,5).

So Hrista se postapuvalo onaka kako {to zasluùvame nie, za so nas da se postapuva onaka kako {to zasluùva Toj. Toj bil osuden poradi na{ite grevovi vo koi nemal udel, za nie da moème da bideme opravdani so negovata pravednost vo koja nemame udel. Pretrpel smrt {to bila na{a, za nie da primime ìvot {to bil negov. “So negovata rana nie se iscelivme”. So svojot ̀ ivot i so svojata smrt Hristos postig

25



14

nal pove} e otkolku samo obnova na ona {to bilo uni{teno so grevot. Namera na satanata bila da predizvika ve~na razdelba me| u Boga i ~ovekot; no vo Hrista nie sme stapile vo mnogu pointimna zaednica so Boga otkolku nikoga{ da ne sme padnale. So toa {to zel na{a priroda, Spasitelot se povrzal so ~ove{tvoto so vrska {to nikoga{ nema da se raskine. Toj e povrzan so nas niz seta ve~nost. “Bog tolku go milee svetot, {to go dade i svojot edinoroden Sin” (Jovan 3,16). Toj svojot Sin go dal ne samo da gi ponese na{ite grevovi i da umre kako na{a `rtva, tuku mu go podaril na padnatiot rod. Za da n# uveri vo nepromenlivosta na svojata odluka za mir, Bog go dal svojot edinoroden Sin da stane ~len na ~ove~koto semejstvo, zasekoga{ da ja zadrì svojata ~ove~ka priroda. Toa e zalog deka Bog } e ja ispolni svojata re~. “Za{to ni se rodi Dete, dobivme Sin, koj ima vlast na ramoto” (Isaija 9,6). Bog ja usvoil ~ove~kata priroda vo li~nosta na svojot Sin i ja prenel vo najvisokoto nebo. “Sinot ~ove~ki” e toj {to go deli prestolot na vselenata. “Sinot ~ove~ki” e toj ~ie{to ime } e bide “Krasen, Sovetnik, Bog silen, Otec ve~en, Knez mironosen” (Isaija 9,6). JAS SUM e Posrednik me| u Boga i ~ove{tvoto, poloùvaj} i gi racete vrz obajcata. Toj, koj e “svet, nevin, neporo~en, odvoen od gre{nicite”, ne se sramuva nas da n# nare~e bra} a (Evreite 7,26; 2,11). Vo Hrista me| u sebno se povrzani zemnoto i nebesnoto semejstvo. Proslave niot Hristos e na{ brat. Neboto e obvieno so ~ove~ka priro da, a ~ove~koto po~iva vrz gradite na beskone~nata Qubov.

Bog za svojot narod veli: “Tie } e bleskotat vo negovata zemja kako skapoceno kamewe vo kruna. Kolku sre} en } e e, kolku ubav!” (Zaharija 9,16.17). Izvi{uvaweto na spasenite } e bide ve~no svedo{tvo za Bo`jata milost. “Vo idnite vekovi” Toj } e go pokaè “nenadminlivoto bogatstvo na svo jata milost vo qubeznost kon nas vo Isusa Hrista”. “Mnogu stranata Bo`ja mudrost da im se... objavi na na~alstvata i na vlastite na nebesata spored ve~nata cel {to ja ostvari vo na{iot Gospod Isus Hristos” (Efescite 2,7; 3,10.11).

So svojot otkup Hristos go opravdal Bo`jeto vladeewe. Semo`niot e objaven kako Bog na qubovta. Obvinuvawata na sata nata se pobieni, a negoviot karakter razotkrien. Ne moè povtorno da se podigne bunt. Nikoga{ ve} e vo vselenata nema da se pojavi grev. Niz ve~nite vremiwa site } e bidat za{titeni od otpad. So samopregornata Hristova qubov ìtelite na neboto i na zemjata se povrzani so neraskinlivi vrski so

26

15

svojot Tvorec. Otkupuvaweto } e bide dovr{eno. Tamu kade {to izobiluval grevot, Bo`jata blagodat u{te pove} e se umnoùva. Zemjata, toa pole za koe satanata tvrdi deka mu pri pa | a nemu, ne samo {to } e bide izbavena, tuku } e bide i izvi{ena. Na{iot male~ok svet, pod proklet stvoto na grevot, kako edinstvena temna damka vo negovoto veli ~estveno sozda vawe, } e bide po~ituvan pove} e od site drugi svetovi vo Bo`jata vselena. Ovde, kade {to ̀ iveel Bo`jiot Sin vo ~ove~ka pri roda, kade {to ìveel, stradal i umrel Carot na slavata, ovde koga } e sozdade s# novo Bo`jiot stan } e bide srede lu| eto “i Toj } e ìvee so niv; tie } e bidat negov narod, a Toj, Bog, } e bide so niv” (Otkrovenie 21,3). I niz besko ne~ nite vekovi, dodeka spasenite } e ìveat neposredno vo Bo`jata svetlina, } e go falat za negoviot neiska`liv Dar za Emanuel, “Bog e so nas”.


16

2

ODBRAN NAROD

Pove} e od iljada godini evrejskiot narod go o~ekuval doa| aweto na Spasitelot. So ovoj nastan bile povrzani nego vite najsvetli nadeì. Vo pesnata i vo proro{tvoto, vo crkov niot obred, vo doma{nata molitva, toj kako skapocenost go ~uval negovoto ime. Pa sepak, pri negovoto doa| awe ne go pre poz nal. Nebesniot Galenik za nego bil “kako koren od suva zemja”. “Ne be{e stroen”, i toj ne videl kaj nego nikakva ubavina za da go posaka. “Pri svoite dojde, no svoite ne go primija” (Isaija 53,2; Jovan 1,11).

Sepak, Bog go odbral Izrael. Toj go povikal za da gi so~u va me| u lu| eto soznanijata za svojot zakon, za simbolite i proro{tvata koi ukaùvale na Spasitelot. Toj sakal ovoj narod da bide izvor na spasenie za ovoj svet. Ona {to bil Avram za zemjata vo koja prestojuval, Josif za Egipet, a Daniel za vavilonskiot dvor, toa trebalo da bide evrejskiot narod me| u narodite. Toj trebalo da im go otkrie Boga na lu| eto.

Koga go povikal Avrama, Gospod rekol: “]e te blagoslovam... ti } e bide{ blagoslov... i vo tebe } e bidat blagosloveni site narodi na zemjata” (1. Mojseeva 12,2.3). Istoto u~ewe go povtoruvale i prorocite. Iako Izrael bil opusten so vojna i so ropstvo, sepak ostanalo vetuvaweto {to mu bilo dadeno: “Toga{ ostatokot na Jakova, me| u mnogubrojnite narodi, } e bide kako rosa {to doa| a od Gospoda, kako siten do`d na treva koj ne zavisi od ~ovek nitu e proizvod na sinovite ~ove~ki” (Mihej 5,7). Vo vrska so hramot vo Erusalim Gospod izjavil pre ku Isaija: “Mojot dom } e se vika Dom na molitva za site narodi” (Isaija 56,7).

Me| utoa, Izraelcite svoite nadeì gi naso~ile kon svetovna golemina. Od vremeto na nivnoto vleguvawe vo hanan skata zemja, tie se oddale~ile od Bo`jite zapovedi i po{le po pati{tata na neznabo{cite. Popusto Bog im pra} al opomeni preku svoite proroci. Napraz no podnesuvale kazni od

27

28

17

strana na neznaboè~kite ugne tuva~i. Sekoja reforma bila pri druùvana so u{te podlabok otpad.

Koga Izrael bi mu bil veren na Boga, Bog bi ja postignal svojata cel taka {to bi go uvaùval i izvi{il. Koga bi bile poslu{ni, Toj bi gi izdignal “so ~est, so ime i so slava nad si te narodi {to gi sozdal”. “I } e vidat site narodi na zemja ta”, mu rekol na Mojseja, “deka so pravo se vika{ Gospodov narod, i } e se pla{at od tebe”. “Koga narodite } e slu{nat za site ovie zakoni”, } e kaàt: “Samo eden narod e mudar i umen, a toa e ovoj golem narod” (5. Mojseeva 26,19; 28,10; 4,6). Me| utoa, poradi nivnoto neverstvo, Bo`jata namera moèla da se ostvari samo niz postojani stradawa i poniùvawa.

Tie se odvedeni vo vavilonsko ropstvo i raseani niz zemji te na neznabo{cite. Za vreme na nevoljite, mnozina ja obno vi le svojata vernost kon negoviot zavet. Dodeka gi ka~ele svoite harfi na vrbi i pla~ele za svetiot hram {to opustel, od niv zra~ela svetlina na vistinata i me| u narodite se {irelo soznanieto za Boga. Neznaboè~kite `rtveni sistemi bile izopa ~uvawe na onoj sistem {to go vospostavil Bog; mnogu iskreni u~esnici vo neznaboè~kite obredi u~ele od Evreite za zna~eweto na Bo`jata slu`ba i so vera go prifa tile vetuvaweto za Otkupitelot.

Mnogu izgnanici podnesuvale progonstvo. Ne bil mal brojot na onie {to go zaguble ̀ ivotot zatoa {to odbile da ja pogazat sabotata i da gi po~ituvaat neznaboè~kite praz ni ci. Koga idolopoklonicite se dignale da ja uni{tat vistinata, svoite slugi Gospod gi dovel pred liceto na carevite i vla de te lite so cel tie i nivniot narod da ja prifatat svetli nata. Mnogupati najgolemite vladeteli se dovedeni vo situa cija da ja proglasat nadmo} nosta na Boga kogo go oboà vale nivnite evrejski robovi.

So vavilonskoto ropstvo Izraelcite delotvorno se lekuva ni od idolopoklonstvoto od slu`bata pred rakotvore ni kipovi. Vo tekot na slednite vekovi tie bile ugnetuvani od neznaboè~kite neprijateli s# dodeka ne stanale svesni oti nivniot napredok zavisi od poslu{nosta kon Bo`jiot zakon. Me| utoa, kaj mnozina poslu{nosta ne proizlegla od qubov. Pobudata bila sebi~na. Mu sluèle na Boga samo so nadvore{ni znaci kako sredstva za postignuvawe na nacional na go le mina. Ne stanale svetlina na svetot tuku, za da go izbegnat isku{enieto od idolopoklonstvoto, tie se zatvorile kon svetot. Vo upatstvata dadeni na Mojseja Bog go ograni~il niv noto

29

ОДБРАН НАРОД


18

druèwe so idolopoklonicite, no ova u~ewe bilo pogre{ no protolkuvano. Negova namera bila da gi za{titi od prifa} awe na neznaboè~kite obi~ai. No toa e iskoriste no za podigawe na yid na razdelba me| u Izraelcite i drugite narodi. Evreite Erusalim go smetale za svoe nebo, i navis tina bile qubomorni {to Gospod ja pokaùva svojata milost i kon neznabo{cite.

Po vra} aweto od Vavilon, golemo vnimanie mu bilo posve teno na verskoto vospituvawe. Nasekade, niz seta zemja, se gradele sinagogi vo koi sve{tenicite i zakonicite go tolkuvale zakonot. Isto taka se osnovani i u~ili{ta vo koi, zaedno so umetnosta i naukata, se predavale i na~elata na prav data. No ovie ustanovi se izopa~ile. Za vreme na rop stvoto mnogu lu| e gi prifatile neznaboè~kite poimi i obi~ai i istite gi vnele vo svojata verska slu`ba. Vo zna~i telna mera tie se prilagodile kon obi~aite na idolo poklo nicite.

Bidej} i se oddale~ile od Boga, Evreite vo golema mera go zagubile od vid u~eweto za obrednata slu`ba. Ovaa slu`ba ja vospostavil Hristos. So sekoj svoj del taa go pretstavuvala nego i bila polna so ̀ ivotna sila i so duhovna ubavina. Me| utoa, Evreite go zaguble duhovniot ìvot {to proizlegu val od nivnite obredi i cvrsto se drèle za mrtvite formi. Se pot pre le isklu~ivo vrz `rtvite i obredite, namesto da se pot piraat vrz Onoj na kogo ukaùvale tie ̀ rtvi. Za da go popolnat mestoto na ona {to go zagubile, sve{tenicite i ra bi nite gi umnoùvale svoite sopstveni barawa i, kolku bile postrogi, s# pomalku se otkrivala Bo`jata qubov. Svojata svetost ja merele so mno{tvo svoi obredi, dodeka niv nite srca bile ispolneti so gordelivost i so licemer stvo.

Zaedno so site nivni drebni~avi i te{ki propisi, ne bilo mo`no da se drì zakonot. Onie {to sakale da mu sluàt na Boga i {to se trudele da gi po~ituvaat rabinskite pravila, stenkale pod te{koto breme. Niv gi ma~ela vozne mirena sovest i nemale mir. Taka satanata go obeshrabruval narodot za da ne go sfati potpolno Bo`jiot karakter i izra elskata vera ja izloùval na prezir. Toj se nadeval deka } e go dokaè tvrdeweto {to go postavil pri buntot na neboto deka Bo`jite barawa se nepravedni i deka ne moàt da se ispolnat. “Duri i Izrael”, izjavil toj, “ne go drì zakonot”.

Iako so ̀ elba go o~ekuvale doa| aweto na Mesija, Evre ite ne ja sfatile pravilno negovata misija. Tie ne barale osloboduva we od grevot, tuku osloboduvawe od Rimjanite. O~e kuvale Mesija da dojde kako osvojuva~, da ja skr{i silata na

30

19

ugnetuva~ot i da go izdigne Izrael do stepen na svetsko carstvo. Taka za niv bil podgotven patot da go otfrlat Spasitelot.

Vo vremeto na Hristovoto ra| awe, narodot go ugnetuvale stranski gospodari i go kinele vnatre{ni nesoglasija. Na Evre ite im bilo dozvoleno da zadràt eden vid samostojna uprava, no sepak, ni{to ne moèlo da go prikrie faktot deka bile pod rimski jarem ili deka se pomirile so ogra ni~uvaweto na svojata mo} . Rimjanite si go prisvoile pravoto da go imenuvaat i otpovikuvaat prvosve{tenikot i zatoa do ovaa slu`ba ~esto se doa| alo so izmama, so potkupuvawe, pa duri i so ubistva. Na toj na~in sve{tenstvoto stanuvalo s# poizo pa~eno. Nasproti toa, sve{tenicite s# u{te poseduvale golema mo} {to ja koristele za ostvaruvawe na svoite sebi~ni i naem ni ~ki celi. Narodot bil pritisnat od nivnite nemilosrd ni barawa, a i Rimjanite te{ko go odano~uvale. Takvata sostoj ba predizvikala silno nezadovolstvo. Narod nite buni za~estile. Al~nost i nasilstvo, nedoverba i duhovna ramno du{nost go razjaduvale srceto na nacijata.

Omrazata kon Rimjanite i nacionalnata i duhovnata gordost gi navele Evreite u{te postrogo da se pridrùvaat kon svoite bogoslu`beni formi. Sve{tenicite nastojuvale da go odràt ugledot na svojata svetost so preterano vnimanie kon verskite obredi. Narodot vo mrak i pod tovar, vlade telite èdni za vlast, kopneele da dojde Onoj {to } e gi pobedi nivnite neprijateli i } e go obnovi izraelskoto car stvo. Tie gi prou~uvale proro{tvata, no bez duhovno da pronik nat vo nivnata su{tina. Taka gi zanemarile delovite na Pismoto {to ukaùvaat na Hristovoto poniùvawe pri negovoto prvo doa| awe, a pogre{no gi primenuvale onie {to zboruvaat za slavata na negovoto vtoro doa| awe. Nivnata gordelivost ja zatemnila nivnata vizija. Tie proro{tvoto go tolkuvale soobrazno so svoite sebi~ni èlbi.

ОДБРАН НАРОД

20

3

„KOGA SE ISPOLNI VREMETO“

“A koga se ispolni vremeto, Bog go prati svojot Sin... za da gi otkupi onie koi se pod zakonot, da bideme posineti” (Galatite 4,4.5).

Doa| aweto na Spasitelot bilo pretkaàno vo Edem. Koga Adam i Eva prvpat go ~ule vetuvaweto, o~ekuvale toa brgu da se ispolni. Tie so radost go pozdravile ra| aweto na svojot prvenec, nadevaj} i se deka moèbi toj } e bide Izba vitelot. Me| utoa, ispolnuvaweto na vetuvaweto se odolìlo. Onie {to prvi go primile ova vetuvawe umrele, bez da go vidat nego voto ispolnuvawe. Po~nuvaj} i od denovite na Enoha, ova vetuvawe go povtoruvale patrijarsite i prorocite, odrùvaj} i ja ìva nade`ta vo negovoto doa| awe, no Toj u{te ne doa| al. Proro{tvoto na Daniel go otkrilo vremeto na negovoto doa| awe, no site ne ja protolkuvale pravilno vesta. Minuvale vekovi i glasovite na prorocite is~eznale. Rakata na ugnetuva~ot stanuvala s# pote{ka za Izrael i mnozina bile gotovi da izviknat: “Denovite pominuvaat, a od proro{tvoto nema ni{to” (Ezekil 12,22).

Me| utoa, kako yvezdite {to se dviàt po odredeni pateki niz beskone~nite prostranstva, Bo`jite nameri ne poznavaat izbrzuvawe nitu zadocnuvawe. So simboli na gusta temnina i so pe~ka {to ~uri, Bog na Avrama mu go otkril izra elskoto rop stvo vo Egipet i objavil deka tie tamu } e prestojuvaat ~etiristotini godini. “Potoa”, rekol Toj, “tie } e izlezat so golemo bogatstvo” (1. Mojseeva 15,14). Protiv tie zborovi naprazno se borela seta sila na faraonovoto gor delivo carstvo. “Vo isti ot den”, koj e odreden vo boèstvenoto vetuvawe, “izlegoa site Gospodovi vojski od egipetskata zemja” (2. Moj seeva 12,41). Isto taka na nebesniot sovet e odreden ~asot na Hristovoto doa| awe. Koga golemiot ~asovnik na vre meto go pokaàl toj ~as, Isus se rodil vo Vitleem.

31

32

21

“Koga se ispolni vremeto, Bog go prati svojot Sin”. Provi denieto upravuvalo so dvièwata na narodite i so plimata na ~ove~kite pobudi i vlijanija s# dodeka svetot ne sozreal za doa| aweto na Izbavitelot. Narodite bile obedi neti pod edno vladetelstvo. Se zboruval eden jazik koj sekade bil priznat kako knièven jazik. Evreite, koi bile rastu reni, se sobirale od site zemji vo Erusalim na godi{ nite praznici. Vra} aj} i se vo svoite mesta, moèle po cel svet da ja ra{irat vesta za doa| aweto na Mesija.

Vo toa vreme neznaboè~kite sistemi ja gubele svojata mo} nad narodot. Lu| eto bile umorni od nadvore{niot sjaj i od mitovite. Kopneele za vera {to bi moèla da ja zadovoli du{ata. Iako se ~inelo deka svetlinata na vistinata gi napu{tila lu| eto, imalo du{i koi ja barale i koi bile zbu neti i ispolneti so taga. Tie bile èdni za soznanie za ìviot Bog i za nekakva sigurnost vo ìvot po grobot.

Bidej} i Evreite se oddale~ile od Boga, nivnata vera potemnela i nade`ta re~isi prestanala da ja osvetluva nivna ta idnina. Zborovite na prorocite ne se sfa} ale. Za narod nite masi smrtta bila uàsna tajna; od drugata strana bila neizvesnost i temnina. Do prorocite niz vekovite dopirale ne samo lelecite na majkite od Vitleem, tuku i pla~ot na golemoto srce na ~ove{tvoto glasot {to se slu{nal vo Rama: “Pla~, piskoti i silni leleci: Rahela taì za svoite deca neute{na {to gi nema” (Matej 2,18). Vo oblasta na “smrtnata senka” lu| eto bile neute{eni. So kopne` vo o~ite tie go o~ekuvale doa| aweto na Izbavitelot, koga temninata } e se rastera i koga } e se razjasni tajnata na idninata.

Nadvor od evrejskiot narod postoele lu| e koi pretkaùvale deka } e se pojavi boèstven U~itel. Ovie lu| e ja barale vistinata i nim im e daden proro~ki Duh. Eden po eden, kako yvez di na temnoto nebo, se podignuvale takvi lu| e. Nivnite proro~ki zborovi zapalile nade` vo srcata na iljadnici srede neznaboè~kiot svet.

Ve} e stotici godini Biblijata bila prevedena na gr~ki ja zik koj toga{ bil vo {iroka upotreba vo celata Rimska im pe rija. Evreite bile nasekade rasprsnati, a vo izvesna mera, zaedno so niv, i neznabo{cite go o~ekuvale Mesija. Me| u onie {to Evreite gi smetale za neznabo{ci imalo lu| e koi podob ro gi razbirale bibliskite proro{tva za Mesija otkolku u~i telite vo Izrael. Imalo takvi koi se nadevale deka Toj } e dojde kako osloboditel od grevot. Filozofite se obiduvale

33

„КОГА СЕ ИСПОЛНИ ВРЕМЕТО”


22

da proniknat vo tajnata na evrejskiot na~in na ̀ iveewe. Me| utoa, fanatizmot na Evreite go spre~uval {ire weto na svetlinata. @iveej} i izolirano od drugite narodi, tie ne sakale da go podelat znaeweto {to s# u{te go imale za sim bo li~kata slu`ba. Mora da dojde vistinskiot Tolkuva~. Nivnoto zna~e we mora da go objasni Onoj kogo go prikaùvale site ovie simboli.

Bog na ovoj svet mu zboruval preku prirodata, preku simbo li i sliki, preku patrijarsite i prorocite. ôve{ tvo to mora lo da dobie pouka so ~ove~ki jazik. Vesnikot na zavetot mora da zboruva. Negoviot glas mora da se ~ue vo negoviot hram. Hristos mora da dojde da izgovori zborovi {to jasno i kone~no } e se razberat. Toj, Tvorecot na visti nata, mora da ja odvoi vistinata od plevata na ~ove~kite umo tvorbi {to ja napravile nedelotvorna. Na~elata na Bo`jeto vladeewe i planot na spasenieto mora jasno da se odredat. Poukite od Stariot zavet mora celosno da im se izloàt na lu| eto.

Me| u Evreite u{te imalo nepokolebani du{i, potomci na onaa sveta loza preku koja e so~uvano soznanieto za Boga. Tie u{te ~ekale da se ispolni nade`ta dadena vo vetuvaweto na nivnite pretci, zasiluvaj} i ja svojata vera drèj} i se za vetuvaweto dadeno preku Mojseja: “Gospod Bog } e vi podigne od va{ite bra} a Prorok kako mene; poslu{ajte s# {to } e vi kaè Toj” (Dela 3,22). Tie povtorno ~itale kako Bog } e pomaè Eden da im javi “dobri glasovi na krotkite”, da gi previe “ranetite vo srceto”, da im oglasi na “zaro benite sloboda” i da objavi “godina na Gospodovata milost” (Isaija 61,1.2). Tie ~itale kako Toj } e “postavi sud na zemjata”, kako ostrovite } e ja “~ekaat negovata nauka”, kako narodite } e doa | aat kaj negovoto videlo i carevite kaj svetlinata na negoviot sjaj (Isaija 42,4; 60,3).

Zborovite {to gi izgovoril Jakov pred svojata smrt gi ispolnuvale so nade`: “Nema da se oddale~i èzolot od Juda nitu palkata vladea~ka od negovite noze, dodeka ne dojde Onoj na kogo mu pripa| a na kogo } e mu se pokoruvaat narodite” (1. Mojseeva 49,10). Opa| aweto na mo} ta na Izrael svedo~elo deka doa| aweto na Mesija e blizu. Proro{tvoto na Daniel ja prikaàlo slavata na negovoto vladeewe nad carstvoto {to } e gi nasledi site zemni carstva i kaùva deka “toa } e postoi doveka” (Danilo 2,44). Malku imalo takvi koi ja razbrale prirodata na Hristovata misija, no zatoa golemo mno{tvo o~ekuvalo silen knez koj } e vospostavi svoe carstvo vo Izrael i koj } e dojde kako oslobo ditel na narodite.

34

23

Vremeto se ispolnilo. ̂ ove{tvoto, ponièno so vekov nite prestapi, kopneelo za doa| aweto na Otkupitelot. Sata nata se trudel da go prodlabi ponorot me| u zemjata i neboto i istiot da go stori nepremostliv. So svoite lagi toj gi pot tiknuval lu| eto kon grev. Namera na satanata bila da go iscrpe Bo`jeto trpenie i da ja zadu{i negovata qubov kon ~ovekot za da go nate ra Boga da mu go prepu{ti svetot nemu.

Satanata se obidel da go skrie od lu| eto znaeweto za Boga, da go prenaso~i nivnoto vnimanie od Bo`jiot hram i da vospo stavi svoe carstvo. Negovata borba za prevlast navidum potpolno uspeala. Vsu{nost, Bog vo sekoe pokolenie imal svoi pretstavnici. Duri i me| u neznabo{cite imalo lu| e preku koi Hristos rabotel za da go podigne narodot od grevot i poniù vawata. Me| utoa, ovie lu| e bile prezreni i zamrazeni. Mnozina od niv doìveale nasilna smrt. Mra~ nata senka {to ja frlil satanata vrz svetot stanuvala s# potemna.

Satanata preku neznabo{tvoto so vekovi gi odvra} al lu| eto od Boga no, izopa~uvaj} i ja verata na Izrael, toj izvojuval go lema pobeda. Sledej} i i promoviraj} i gi svoite sfa} awa, neznabo{cite go zagubile znaeweto za Boga i stanu vale s# poizopa~eni. Taka bilo i so Izrael. Na~eloto deka ~ovekot moè da se spasi so svoite dela leì vo osnovata na sekoja neznaboè~ka religija; sega toa stanalo na~elo na evrejskata vera. Ova na~elo go zasadil satanata. Kade i da se prifati toa, lu| eto nemaat za{tita od grevot.

Vesta za spasenieto im e objavena na lu| eto preku ~ove ~ki orudija. Me| utoa, Evreite nastojuvale vistinata za ve~ ni ot ìvot da ostane isklu~itelno vo nivna vlast. Naplas tile ̀ iva mana i taa se rasipala. Verata {to se obide le da ja zadràt samo za sebe se pretvorila vo soblazna. Tie go li{i le Boga od negovata slava i go izmamile svetot so iskrivo kol~eno evangelie. Tie ne sakale da mu se pot~inat na Boga za spasenie na svetot i stanale satanski posrednici za negovo uni{tuvawe.

Narodot {to go povikal Bog da bide “stolb i tvrdina na vistinata” (1. Timotej 3,15), stanal pretstavnik na satanata. Izvr{uval zada~a {to mu ja doveril satanata za so pogre{no pretstavuvawe na Bo`jiot karakter da go navede svetot Boga da go smeta za tiran. I sve{tenicite, koi sluèle vo hramot, ja zagubile od vid smislata na slu`bata {to ja vr{ele. Tie prestanale vo simbolite da ja gledaat su{tinata. Koga gi pri nesuvale `rtvenite darovi, se odnesuvale kako artisti na scena. Obredite {to gi vospostavil Bog stanale sredstvo

35

36



24

za zaslepuvawe na umot i za stvrdnuvawe na srceto. So ovie kana li Bog ne moèl ve} e ni{to da stori za ~ovekot. Celiot sistem moral da se ukine.

Izmamata na grevot postignala vrv. Bile staveni vo dvièwe site orudija za izopa~uvawe na ~ove~kite du{i. Nabquduvaj} i go svetot, Bo`jiot Sin gi gledal stradawata i bedata. So taga Toj videl kako lu| eto stanale ̀ rtvi na svi re posta na satanata. So so~uvstvo gi nabquduval onie {to bile izopa~eni, uni{teni i zagubeni. Tie go izbrale vlade telot koj kako robovi gi okoval vo verigi za svojata kola. Zbuneti i izmame ni, se dvièle vo mra~na povorka kon ve~na propast kon smrt vo koja nema nade` vo ìvot, kon no} po koja nema utro. Orudijata na satanata se zdruìle so lu| eto. Telata na ~ove~kite su{testva, sozdadeni da bidat ìveali{ta na Boga, stanale stan na demonite. So setilata, nervite, nagonite i organite na lu| eto, upravuvale natprirod ni sili za da gi pottiknat kon prifa} awe na najniski strasti. Na liceto na lu| eto bil vtisnat demonski pe~at, pe~at na satanskite legioni so koi lu| eto bile opsednati. Takva bila scenata {to ja nabquduval Otkupi telot na svetot. Kakva scena za bezmernata îstota!

Grevot stanal nauka, a porokot posveten del na religijata. Buntot pu{til korewe dlaboko vo srceto i neprijatelstvoto na ~ovekot najsvirepo bilo vpereno protiv Neboto. Pred celata vselena se pokaàlo deka bez Boga padnatoto ~ove{tvo ne moè da se podigne. Onoj {to go sozdal svetot mora da podari nov element na ìvot i sila.

So ogromno interesirawe ìtelite na svetovite {to ne padnale o~ekuvale da go vidat Jehova kako stanuva i gi uni{tuva ̀ itelite na zemjata. Koga Bog bi go storil toa, satanata bi bil gotov da go sprovede svojot plan, obezbedu vaj} i si na toj na~in podani~ka pokornost na nebesnite su{tes tva. Toj izjavil deka na~elata na Bo`jeto vladeewe ne ovozmoùvaat pro{tavawe. Koga svetot bi bil uni{ten, toj bi tvrdel deka negovite obvinuvawa se vistiniti. Bil gotov vinata da ja frli vrz Boga i svojot bunt da go pro{iri i me| u nebesnite svetovi. Me| utoa, namesto da go uni{ti svetot, Bog go pratil svojot Sin da go spasi. Iako vo sekoj del na pokorenata zemja moèle da se vidat izopa~enost i prkos, obezbeden e na~in za nejzino zakrepnuvawe. Vo migot na najgolemata kriza, koga se ~inelo deka satanata } e pobedi, Bo`jiot Sin do{ol kako Pratenik na boèstvenata milost. Vo site vremiwa, vo sekoj mig, na padnatiot ~ove~ki rod mu se pokaùvala Bo`jata qubov.

37

25

Nasproti izopa~enosta na lu| eto, postojano se poka ̀ uvale znaci na milosta. A koga se ispolnilo vremeto, Boèstvoto se proslavilo so izlevawe na izobilstvo isceli telna blagodat na svetot, {to nikoga{ nema da bide spre~ena ili zaprena dodeka ne se izvr{i planot na spasenieto.

Satanata likuval {to uspeal vo ~ove~kiot rod da go uniì Bo`jiot lik. Toga{ Isus do{ol da go obnovi vo ~ovekot likot na Tvorecot. Nikoj drug, osven Hristos, ne e vo sostojba povtorno da go izgradi karakterot {to e upropasten so grevot. Toj do{ol da gi istera demonite {to gospodarele so voljata, da n# podigne od pravot i povtorno da ni ja vrati sli~nosta so sebesi, razubavuvaj} i ja istata so svojata slava.

38


26

4

„DENESKA VI SE RODI SPASITELOT“

Ovaa glava se temeli na Luka 2,1-20

Carot na slavata dlaboko se ponizil za da zeme ~ove~ka pri roda. Negovata zemna ìvotna sredina bila surova i odbiv na. Negovata slava bila obviena so prevez so cel, veli ~estvenosta na negoviot nadvore{en izgled da ne stane predmet na privle~nost. Toj odbegnuval sekoe nadvore{no rasfrlawe. Bogatstvata,~esta na ovoj svet i ~ove~kata golemina nikoga{ ne moàt da ja izbavat du{ata od smrtta. Isus re{il nikakva privle~nost na zemnata priroda da ne gi povika lu| eto na negova strana. Samo ubavinata na nebesnata vistina treba da gi privle~e onie {to } e go sledat. Karakterot na Mesija mno gu porano e pretkaàn vo proro{ tvo, i Toj sakal lu| eto da go pri fatat vrz osnova na svedo{ tvoto na Bo`jata re~.

Angelite bile voshiteni so veli~estveniot plan na otkupuvaweto. Tie nabquduvale kako Bo`jiot narod } e go prifati negoviot Sin, oble~en vo ~ove~ka obleka. Do{le vo zemjata na izbraniot narod. Drugite narodi se zanimavale so mitovi i so oboàvawe na la`ni bogovi. Angelite do{le vo zemjata vo koja bila otkriena slavata na nebesniot Bog i vo koja zasvetila svetlinata na proro{tvoto. Tie nevidlivo do{le vo Erusalim, kaj onie {to bile odredeni da im gi objasnuvaat svetite spisi na slugite na Bo`jiot dom. U{te za vreme na sve{tenikot Zarija, dodeka sluèl pred oltarot, mu bila objavena blizinata na Hristovoto doa| awe. Pred vesnikot ve} e bil roden, a negovata misija potvrdena so ~udo i so proro{tvo. Vesta za negovoto ra| awe i za veli~estvenoto zna~ewe na negovata misija se {irela na site strani. Sepak, Erusalim ne se prigotvil da go pozdravi svojot Otkupitel so dobredojde.

Nebesnite vesnici v~udovideno ja nabquduvale ramnodu{ n osta na toj narod {to go povikal Bog da mu ja otkrie na sve tot svetlinata na svetata vistina. Evrejskiot narod bil

43

44

27

so~uvan kako svedok deka Hristos treba da se rodi od Avramovoto potomstvo i od Davidovata loza, a sepak ne znael deka negovoto doa| awe e tolku blizu. Utrinskata i ve~ernata ̀ rtva sekojdnevno vo hramot ukaùvala na Bo`jeto Jagne, no ovde nemalo podgotovka za negov pre~ek. Sve{tenicite i u~itelite na narodot ne znaele deka naskoro treba da se odi gra najgolemiot nastan na site vremiwa. Tie gi povto ru vale svoite besmisleni molitvi i gi vr{ele bogoslu`benite obredi za da gi vidat lu| eto, no vo svojata borba za bogatstvo i za sve tovna ~est ne bile podgotveni da go otkrijat Mesija. Vo zemjata na Izrael preovladuvala ista ramnodu{nost. Radosta koja so odu{evuvawe go ispolnuvala neboto ne gi doprela sebi~nite srca obzemeni so svetovnost. Samo nekol kumina kopneele da go vidat Nevidliviot. Nebesnite vesnici im se prateni nim.

Angelite gi pridruùvale Josifa i Marija dodeka patuvale od svojot dom vo Nazaret do Davidoviot grad. Nared bata na carskiot Rim za popis na site narodi vo negovata prostrana dràva gi opfatila i ̀ itelite na galilejskite gori. Kako vo staro vreme {to bil povikan Kir na prestolot na svetskoto carstvo za da moè da go oslobodi Bo`jiot narod od ropstvo, taka i cezarot Avgust stanal orudie za ispol nuvawe na Bo`jata namera, Isusovata majka da ja dovede vo Vitleem. Taa poteknuva od Davidovata loza, i Davidoviot Sin mora da se rodi vo Davidoviot grad. Od Vitleem, kaùva prorokot, “} e izleze Onoj {to } e vladee so Izrael; negoviot iskon e od po~etok, od ve~ni vremiwa” (Mihej 5,2).

Me| utoa, vo gradot na nivnata carska loza, Josifa i Marija nitu gi poznavaat nitu gi po~ituvaat. Umorni i bez dom, tie pominuvaat niz tesna uli~ka, od gradskata kapija s# do isto~niot kraj na gradot, popusto baraj} i mesto za no} na po~inka. Za niv nema mesto vo prepolnetata gostilnica. Pos ledno pri beì{te na{le vo edna neugledna prostorija {to sluèla kako zasolni{te za dobitok, i vo nea e roden Otku pitelot na svetot.

Lu| eto za toa ne znaele ni{to, no ovaa vest neboto go is polnila so radost. Svetite su{testva od carstvoto na svetlinata se privle~eni kon zemjata so u{te podlaboko i pone`no interesirawe. Poradi negovoto prisustvo, na{iot svet stanal posvetol. Nad vitleemskite rit~iwa se sobralo bezbrojno mno{tvo angeli. Tie ~ekaat znak da mu ja objavat radosnata vest na svetot. Koga izraelskite voda~i verno bi ja izvr{ile zada~ata {to im bila doverena, tie bi moèle da u~estvuvaat

47

„ДЕНЕСКА ВИ СЕ РОДИ СПАСИТЕЛОТ”


28

vo radosta na objavuvaweto na Isusovoto ra| awe. No sega toa gi zaobikolilo.

Bog objavuva: “Jas } e izleam voda vrz ̀ ednata zemja i potoci vrz suvata po~va”. “Na pravednicite im sveti i vo temnina” (Isaija 44,3; Psalm 112,4). Na onie {to baraat svetlina i {to radosno ja prifa} aat, } e im zasvetat bles kotni zraci od Bo`jiot prestol.

Na poliwata, na koi mom~eto David go paselo svoeto stado, pastirite s# u{te bile na no} na straà. Vo tekot na tie tivki ~asovi razgovarale za veteniot Spasitel i se molele za doa| a weto na Carot na Davidoviot prestol. “Naed na{ pred niv zastana Gospodov angel i gi osvetli Gospodova slava od ko ja mnogu se ispla{ija. Angelot, pak, im re~e: ëNe bojte se, za{ to eve, vi nosam dobra vest, golema radost, koja } e bide za site narodi: Denes, vo Davidoviot grad, vi se rodi Spasi telot, koj e Hristos Gospod’”.

Koga gi ~ule ovie zborovi, du{ite na pastirite {to slu{a le gi ispolnila slavata {to proizleguvala od vide ni eto. Na Izrael mu do{ol Osloboditel. So negovoto doa| awe e povrzana sila, izdignuvawe, pobeda. Me| utoa, angelot moral da gi prigotvi svojot Spasitel da go prepoz naat vo siroma{ tvo i poniùvawe. “Ova } e vi bide znak”, rekol, “} e najdete bebe povieno, kako leì vo jasli”.

Nebesniot vesnik gi stivnal nivnite stravuvawa. Toj im objasnil kako } e go pronajdat Isusa. Poln so neèn obyir kon nivnata ~ove~ka slabost, toj im dal vreme da se priviknat na boèstveniot sjaj. Toga{ radosta i slavata ne moèle pove} e da se krijat. Celo pole bilo osvetleno so sjajnata svetlina na Bo`jite vojski. Zemjata se smirila, a neboto se navednalo da ja slu{a pesnata:

"Slava na Boga na viso~inite, na zemjata mir, me|ulu|etodobravolja!≈

O koga deneska ~ove~koto semejstvo bi moèlo da ja pre poz nae ovaa pesna! Objavata {to e dadena toga{ i melo di jata {to se slu{nala vo taa prigoda } e se razlevaat do krajot na vremeto i } e se odglasuvaat do site zemni kra i{ ta. Koga } e izgree Son ceto na pravdata, so zdravje vo svoite zraci, taa pesna } e dobie svoj odglas vozvrat od glasovi na silno mno{tvo, kako bu~ava na silni vodi: “Aleluja! Se zacari Gospod Bog Sedrìtel” (Otkrovenie 19,6).

48

29

Koga is~eznale angelite, is~eznala i svetlinata, a vrz vit leemskite rit~iwa povtorno se spu{tile no} ni senki. Najbleskotnata scena {to koga i da e ja nabquduvale ~ove~ki o~i pastirite dobro ja zapametile. “Koga si zaminaa angelite od niv na neboto, pastirite si rekoa me| u sebe: ëDa pojdeme do Vitleem i da go vidime toa {to se slu~ilo tamu, kako {to ni kaà Gospod.’ I vedna{ otidoa i gi najdoa Marija i Josifa so Bebeto kako leì vo jasli”.

Zaminuvaj} i so golema radost, pastirite go objavile toa {to go videle i {to go ~ule. “I site {to slu{naa, mu se voshi tuvaa na toa {to im go kaàa pastirite. A Marija gi zapameti site tie zborovi i razmisluva{e za niv vo svoeto srce. Potoa pastirite se vratija, slavej} i i falej} i go Boga”.

Oddale~e nosta me| u neboto i zemjata deneska ne e pogolema otkolku {to bila koga pastirite ja slu{ale pesnata na angelite. ôve~kiot rod isto tolku e predmet na nebesna grià, kako i vo vremeto koga obi~nite lu| e so skromni zanimawa srede bel den gi sretnuvale angelite i razgovarale so nebesnite vesnici vo lozjata i na poliwata. Neboto moè da ni bide mo{ne blizu i nam vo na{eto sekojdnevje. Angelite od nebesnite dvorovi } e gi pridruùvaat ~ekorite na onie {to ìveat spored Bo`jite zapovedi.

Istorijata od Vitleem e neiscrpna tema. Vo nea e skriena “dla binata na bogatstvata, na mudrosta i na razumot Bo`ji” (Rim janite 11,33). Nie $ se voshituvame na ̀ rtvata na Spasitelot so koja Toj nebesniot prestol go zamenil so jasli i pri dru` bata na angelite {to go oboàvale so ̀ ivotni vo {tala. Nego voto prisustvo ja prekoruva ~ove~kata gordeli vost i samou verenost. Sepak, ova e samo po~etok na negovoto nesporedlivo poniùvawe. Za Bo`jiot Sin bi bilo re~isi beskrajno poniùvawe koga bi zel ~ove~ka priroda duri i toga{ koga Adam vo svojata nevinost ìveel vo Edem. Me| u toa, Isus ja prifatil ~ove~kata priroda koga ~ove~kiot rod ve} e ~etiri iljadi godini bil oslaben so grevot. Kako i sekoe Adamovo dete, Toj gi primil na sebe rezultatite od dejstvu vaweto na golemiot zakon na nasleduvaweto. Kakvi bile ovie rezultati pokaàno e vo istorijata na negovite zemni pretci. Toj do{ol so takvo nasledstvo da gi deli na{ite tagi i isku {e nija i da ni dade primer na bezgre{en ìvot.

Satanata na neboto go mrazel Hrista poradi negovata polo`ba vo Bo`jite dvorovi. Koga e soboren od negovata polo`ba, u{te pove} e go mrazel. Toj go mrazel Onoj {to se zavetuval deka

49

„ДЕНЕСКА ВИ СЕ РОДИ СПАСИТЕЛОТ”


30

} e go otkupi gre{niot ~ove~ki rod. Sepak, Bog mu dozvo lil na svojot Sin kako bespomo{no dete, podlo`no na sla bostite na ~ove{tvoto, da dojde na svetot {to satanata go proglasil za svoj posed. Mu dozvolil da gi zapoznae ìvot nite opasnosti svojstveni na sekoja ~ove~ka du{a, da vodi borba {to mora da ja vodi sekoe ~ove~ko dete, izloèn na opasnost od neuspeh i ve~na zaguba.

Srceto na zemniot tatko ne`no go saka svojot sin. Toj go nabquduva liceto na svoeto dete i se trese pri pomislata na ìvotnite opasnosti. Toj kopnee da go za{titi svoeto milo ~edo od silata na satanata i da go so~uva od isku{e nijata i sudirite. Bog go dal svojot edinoroden Sin da se najde vo u{te poèstok sudir i vo mnogu postra{na opasnost, so cel ìvotnata pateka na na{ite deca da bide sigurna “toa e qubov” (1. Jovanovo 4,10). ûdete se nebesa i voshituvaj se Zemjo!

31

5

POSVETUVAWE


Pribli`no ~etirieset dena po Hristovoto ra| awe, Josif i Marija go odvele vo Erusalim “za da go pokaàt pred Gospoda” i da prinesat `rtva. Toa bilo spored evrej skiot zakon, pa Hristos, kako zamena za ~ovekot, moral da mu se pot~inuva vo sekoja podrobnost. Toj ve} e bil podlo ̀ en na obredot obrezanie vo znak na poslu{nost na zakonot.

Zakonot baral majkata da prinese ednogodi{no jagne na `rtva palenica i mlad gulab ili grlica kako `rtva za grev. Me| utoa, zakonot predviduval siroma{nite roditeli, koi ne moèle da donesat jagne, da moàt da donesat dve grlici ili dva mladi gulabi, edniot za `rtva palenica, a drugiot za `rtva za grev.

@rtvite {to mu se prinesuvale na Gospoda morale da bidat bez mana. Ovie ̀ rtvi go pretstavuvale Hrista i od niv se gleda deka i Isus nemal nikakva telesna mana. Toj bil “ne vi no i ~isto Jagne” (1. Petrovo 1,19). Negovata telesna konstitucija ne e o{tetena so nikakva mana; negovoto telo bilo silno i zdravo. Vo tekot na celiot svoj ìvot ìveel soobrazno so prirodnite zakoni. I telesno i duhovno bil ideal {to go zamislil Bog za ~ove{tvoto ideal {to } e go postigne so poslu{nost na negovite zakoni.

Posvetuvaweto na prvencite poteknuva od najstarite vremiwa. Bog vetil deka } e go dade nebesniot Prvenec da go spasi gre{nikot. Sekoe doma} instvo trebalo da go usvoi ovoj dar, posvetuvaj} i go svojot prvenec. Prvenecot trebalo da bide posveten za sve{teni~ka slu`ba, kako Hristov pret s tav nik me| u lu| eto.

Pri osloboduvaweto na Izrael od Egipet, povtorno e da dena zapoved za posvetuvawe na prvencite. Dodeka decata Izraelovi bile vo egipetsko ropstvo, Gospod go upatil Mojseja

50

51


32

kaj egipetskiot car, faraonot, da mu kaè: “Vaka veli Gospod: Izrael e moj prvenec. Baram od tebe da mi go pu{ti{ sinot za da mi iskaè po~it. Ako ne go pu{ti{, jas } e go ubijam tvojot prvenec” (2. Mojseeva 4,22.23).

Mojsej ja prenel ovaa poraka, no gordeliviot car odgovo ril: “Koj e toj Gospod da go poslu{am i da gi pu{tam Izra elcite? Jas ne go znam toj Gospod nitu pak } e gi pu{tam Izra elcite” (2. Mojseeva 5,2). Gospod rabotel za svojot narod so znaci i ~uda, kaznuvaj} i go faraonot so stra{ni sudovi. Na kraj, ange lot na smrtta dobil nalog da go ubie sekoj prvenec me| u Egip} anite, od lu| eto do dobitokot. Za da bidat po{tede ni, Izraelcite dobile upatstva dovratnicite da gi nama~kaat so krv od zaklano jagne. Sekoja ku} a morala da bide obeleàna, so cel, koga } e dojde angelot da ja izvr{i svoja ta smrtonosna zada~a, da gi zaobikoli izraelskite domovi.

Po ovaa osuda nad Egipet, Gospod mu rekol na Mojseja: “Sekoj prvenec posvetete mi go mene! Prvencite na maj~in stvoto kaj Izraelcite, i od lu| eto i od dobitokot, mi pripa | aat mene”. “Onoj den, koga gi pobiv site prvenci vo egipet skata zemja, sebesi si gi posvetiv site prvenci vo Izrael, i od lu| eto i od dobitokot. Tie se moi. Jas sum Gospod” (2. Moj seeva 13,2; 4. Moj seeva 3,13). Koga e vospostavena slu`bata vo {atorot za sos tanok, namesto site prvenci na Izrael, Gospod go izbral Levievoto pleme da sluì vo Svetili{teto. Me| utoa, prvenecot s# u{te go smetale za Gospodova sopstve nost i zatoa toj trebalo da s# otkupi.

Taka zakonot za posvetuvawe na prvenecot stanal mo{ne zna ~aen. Iako bil spomen na Gospodovoto ~udesno izbavuvawe na decata Izraelovi, toj go prikaùval u{te pogolemoto oslo boduvawe {to } e go izvojuva edinorodniot Bo`ji Sin. Kako krvta, so koja bile izma~kani dovratnicite, {to gi spasi la prvencite vo Izrael, taka Hristovata krv ima mo} da go spasi svetot.

Kolku va`no bilo Hristovoto posvetuvawe! No sve{tenikot ne videl niz zavesata, toj ne ja ~ital tajnata zad nea. Posve tuvaweto na decata bila voobi~aena slika. Od den na den sve{tenikot primal pari za otkup koga decata mu se posvetuvani na Gospoda. Od den na den toj rutinski ja vr{el svojata rabota, obrnuvaj} i malku vnimanie na rodi telite ili na decata, osven koga zabeleùval nekoe navestu vawe na bogatstvo ili visoka polo`ba na roditelite. Josif i Marija bile siroma{ni; koga do{le so svoeto dete, sve{tenicite

52

33

videle samo ma` i ̀ ena oble~eni kako Gali lejci vo naj skromna obleka. Nivniot izgled ne privlekuval nikakvo vnimanie i tie prinele dar predviden za posiroma{ nite sloevi.

Sve{tenikot go po~nal obredot kako {to bilo pred videno. Go zel Deteto na race i go drèl pred oltarot. Koga $ go vratil na majka mu, vo knigata na prvencite go zapi{al imeto “Isus”. Dodeka go drèl Deteto na race, ne nasetuval de ka toa Dete e nebesnoto Veli~estvo, Carot na slavata! Sve{ tenikot ne pomislil deka ova Dete e Onoj za kogo Mojsej pi{uval: “Gospod Bog } e vi podigne od va{ite bra} a Prorok kako mene. Poslu{ajte s# {to } e vi kaè Toj” (Dela 3,22). Toj ne mislel deka ova Dete e Onoj ~ija{to slava Mojsej sa kal da ja vidi. Me| utoa, na racete na sve{tenikot leèl Onoj koj e pogolem od Mojseja; i koga go zapi{al imeto na Deteto, go zapi{al Onoj koj bil temel na celokupniot evrej ski na~in na ìveewe. Ova Ime stavilo kraj na seto toa, za{to sistemot na `rtvite i darovite zastarel; simbolot re~isi ja pokaàl svojata vistinska slika, senkata svojata stvarnost.

Slavata na Bo`jeto prisustvo go napu{tila Svetili{te to, no vo Deteto od Vitleem bila zasolneta slavata pred koja se klawaat angelite. Ova nesvesno Dete bilo veteniot Potomok na kogo ukaùval prviot oltar podignat pred vratata na Edem. Toa bil Mesija, Knezot na mirot. Toa bil Onoj koj mu se objavil na Mojseja: JAS SUM. Toa bil Onoj koj vo stolbot od oblak i ogan mu bil voda~ na Izrael. Toa bil Onoj za kogo u{te vo staro vreme prorokuvale prorocite. Toj bil kopneòt na site narodi, korenot i fidanot na Davida i sjajnata yvezda Denica. Imeto na ova bespomo{no Dete, zapi{ano vo knigata na Izrael, so {to bil proglasen za na{ brat, bilo nade` za padnatiot ~ove~ki rod. Deteto, za koe e platen otkup, bilo Onoj {to } e go plati otkupot za grevo vite na celiot svet. Toj bil vistinskiot Prvosve{tenik “nad Bo`jiot dom”, Poglavarot koj “ima ve~no sve{tenstvo”, Posrednikot “od desnata strana na nebesnoto Veli~estvo” (Evreite 10,21; 7,24; 1,3).

Duhovnoto treba duhovno da “se razgleda”. Bo`jiot Sin e posveten vo hramot za zada~ata {to do{ol da ja izvr{i. Sve{tenikot go posmatral kako {to posmatral sekoe drugo dete. Me| utoa, iako ne videl nitu ~uvstvuval ne{to neobi~no, Bo`jiot ~in vo daruvaweto na svojot Sin na svetot bil prepoz nat. Ovaa prilika ne pominala, a nekoj sepak da ne go prepoznae Hrista. “A vo Erusalim ̀ ivee{e ~ovek po ime Simeon. Toj ~ovek be{e praveden i poboèn, koj ja o~ekuva{e utehata

55

ПОСВЕТУВАЊЕ


34

Izraelova, a Svetiot Duh be{e nad nego. Nemu Sve ti ot Duh mu kaàl deka nema da vidi smrt dodeka ne go vidi Gospodoviot Pomazanik”.

Koga Simeon vlegol vo hramot, videl semejstvo kako prikaùva dete pred sve{tenikot. Nivnata nadvore{nost kaùva la deka tie se siroma{ni, no Simeon go sfatil vodstvoto na Duhot i bil dlaboko osvedo~en deka Deteto {to e prikaàno pred Gospoda e utehata Izraelova, Onoj {to sakal da go vidi. Na za~udeniot sve{tenik Simeon mu izgledal kako zanesen ~ovek. Deteto $ e vrateno na Marija, a toj go zema na race za da go prikaè pred Gospoda, dodeka negovata du{a ja ispolnuva radost kakva {to do toga{ nikoga{ ne po~uvstvuval. Dodeka go podignuval male~kiot Spasitel kon neboto, rekol: “Sega, Gospode, go otpu{ta{ svojot sluga vo mir, spored tvojot zbor, za{to moite o~i go vidoa tvoeto spasenie, koe go prigotvi pred liceto na site lu| e, svetlina za otkrovenie na narodite i slava na tvojot narod, Izrael”.

Vrz ovoj Bo`ji ~ovek po~ival proro~ki duh, i dodeka Josif i Marija stoele tuka kraj nego, ~udej} i se na negovite zborovi, toj gi blagoslovil i $ rekol na Marija: “Eve, Ovoj e opredelen da sobori i da podigne mnozina vo Izrael i e znak protiv kogo } e se govori. A i tebe me~ } e ti ja pro bo de du{ata, za da se otkri jat mislite na mnogu srca”.

Isto taka vlegla i proro~icata Ana, potvrduvaj} i go svedo{ tvoto na Simeona za Hrista. Dodeka Simeon zboruval, nej zi noto lice bilo ozareno so Bo`ja slava i taa ja izlevala blagodarnosta {to ja ~uvstvuvala vo srceto zatoa {to $ bilo dozvoleno da go vidi Gospodoviot Hristos.

Ovie ponizni po~itateli na Boga ne gi prou~uvale proro{tvata naprazno. Me| utoa, onie {to zazemale polo`bi na vladeteli i sve{tenici vo Izrael, iako pred sebe ja imale dragocenata poraka na proro{tvata, ne go sledele Gospodo viot pat i nivnite o~i ne bile otvoreni da ja vidat Svetli nata na ìvotot.

Taka e i deneska. Verskite voda~i, i onie {to sluàt vo Bo` jiot dom, ~esto ne gi razlikuvaat nastanite kon koi e naso~eno vnimanieto na celoto nebo, i tie nezabeleàno pominuvaat. Lu| eto go priznavaat istoriskiot Hristos, no mu go vrtat grbot na ̀ iviot Hristos. Hristos vo svojata Re~ povikuva na samopo`rtvuvanost. Isto taka upatuva povik preku stradalnicite koi baraat pomo{ i preku pravednite koi se upateni na siroma{tvo, na trud i poniùvawe. No Toj voop {to deneska

56

35

ne e prifaten so pogolemo odu{evuvawe otkolku pred osumna eset vekovi2.

Marija razmisluvala za otvorenoto i dalekuse`no proro{tvo na Simeona. Dodeka go gledala Deteto vo svoite pre gratki i si spomnuvala za zborovite {to gi izgovo rile vitleemskite pastiri, bila ispolneta so radost, so blago darnost i so bleskava nade`. Zborovite na Simeona ja pot setile na proro~koto kaùvawe na Isaija: “]e izrasne fidanka od penot na Eseja, } e nikne izdanok od negoviot koren. Na nego } e po~iva Duh Gospoden, Duh na mudrost i razum, Duh na sovet i sila, Duh na zna ewe i na strav Gospoden... Toj krstot } e go opa{e so pravda i slabinite so vernost”. “Narodot koj ode{e vo temnina vide silna svetlina; na onie {to ̀ iveeja vo mra~na zemja im izgrea svetlina... Za{to ni se rodi dete, dobivme sin; na ramenata ima vlast. Imeto mu e: Krasen, Sovetnik, Bog silen, Otec ve~en, Knez na mirot” (Isaija 11,15; 9,26).

Sepak, Marija ne ja sfatila Hristovata misija. Za ne go Simeon prorokuval kako za videlo {to } e gi osvetli neznabo{cite, kako za slava Izraelova. Ra| aweto na Spasi telot angelite go objavile kako radosna vest za site narodi. Bog nastojuval da go ispravi ograni~enoto evrejsko sfa} awe za deloto na Mesija. Toj saka lu| eto vo nego da gledaat ne samo osloboditel na Izrael, tuku Spasitel na svetot. Me| u toa, pominale mnogu godini dodeka i Isusovata majka ne ja sfatila negovata misija.

Marija o~ekuvala Mesija da vladee na Davidoviot prestol, no ne go videla kr{tavaweto so stradawe so koe } e go dobie prestolot. Simeon otkril deka Mesija nema da pomine niz ovoj svet bez pre~ki. So zborovite upateni do Marija: “A tebe me~ } e ti ja probode du{ata”, Bog vo svojata ne`na milost na Isusovata majka $ navestil golema bolka {to po~nala da ja podnesuva zaradi nego.

“Eve”, rekol Simeon, “Ovoj e opredelen da sobori i da podigne mnozina vo Izrael, i e znak protiv kogo } e se govo ri”. Onie {to sakaat povtorno da se podignat, } e mora da padnat. Nie morame da padneme vrz Karpata i da se skr{ime pred da se podigneme vo Hrista. Sebi~nosta mora da se sobori, gor delivosta mora da se ponizi ako sakame da ja zapoznaeme slavata na duhovnoto carstvo. Evreite ne sakale da ja prifatat ~esta

2 Ovaa kniga e napi{ana vo 1898 g.

57



36

{to e postignata so poniùvawe. Zatoa i ne moèle da go pri mat svojot Otkupitel. Toj bil znak na koj mu se protivele.

“Za da se otkrijat mislite na mnogu srca”. Vo svetlinata na ̀ ivotot na Spasitelot se otkrivaat srcata na site, po~nuvaj} i duri od Tvorecot, pa do knezot na temninata. Satanata Boga go prikaàl kako sebi~en i surov, kako Onoj koj polaga pravo na s#, a ne dava ni{to; koj bara slu`ba od site svoi sozdanija za sopstvena slava, a ne podnesuva nikakva `rtva za nivno dobro. Me| utoa, daruvaweto na Hrista go otkriva srce to na Otecot. Toa svedo~i deka Bo`jite misli za nas se “misli dobri, a ne lo{i” (Eremija 29,11). Toa pokaùva deka, iako Bo`jata omraza kon grevot e silna kako smrtta, negovata qubov kon gre{nikot e posilna i od smrtta. Bidej} i go zel na sebe na{eto spasenie, Toj nema da po{tedi ni{to kolku i da mu e toa milo {to e ne ophodno za izvr{uvawe na ne go vo to delo. Nie ne sme li{eni od niedna vistina {to e potrebna za na{eto spasenie, ne e zanemareno niedno ~udo na milosta, ne ostanalo neupotrebeno niedno boèstveno sred stvo. Toj postojano pokaùva naklo nost, i bez prekin dava darovi. Seta nebesna riznica im e otvorena na onie {to Toj saka da gi spa si. Sobiraj} i gi site bogatstva na vselenata i otkrivaj} i gi site izvori na neizmerna sila, Toj site gi predava vo Hristovi race i veli: Sevo ova e za ~ovekot. Upotrebi gi ovie darovi za da go uveri{ deka ne postoi nitu na zemjata nitu na neboto pogolema qubov od mojata. Svoja najgolema sre} a toj } e najde vo qubovta kon mene.

Na golgotskiot krst se soo~ile qubovta i sebi~nosta. Nivnata pojava ovde go dostignala svojot vrv. Hristos ìveel za da te{i i da blagoslovuva, a satanata, ubivaj} i go, ja poka ̀ al seta opa~nost na svojata omraza kon Boga. Toj jasno potvr dil deka vistinskata cel na negoviot bunt e simnuvawe na Boga od prestolot i uni{tuvawe na Onoj preku kogo se izleala Bo`jata qubov.

So Hristoviot ̀ ivot i smrt se otkrile mislite na lu| eto. Od jaslite pa do krstot, Hristoviot ìvot bil povik na vladeewe so sebesi i na zaednica vo stradawata. Toj go simnal prevezot od ~ove~kite celi. Isus do{ol so nebesna vistina i site {to go slu{ale glasot na Svetiot Duh bile pri vle~eni kon nego. Onie {to si sluèle sebesi mu pripa| ale na carstvoto na satanata. So svojot odnos kon Hrista site } e pokaàt na koja strana se nao| aat. Na toj na~in sekoj si izrekuva sebesi presuda.

58

37

Na denot na kone~niot sud sekoja zagubena du{a } e ja sfati prirodata na svoeto otfrlawe na vistinata. ]e se pokaè krstot, a negovoto vistinsko zna~ewe } e go uvidi sekoj um {to bil zaslepen so prestapot. Pred scenata na Golgota i na nejzinata tainstvena @rtva, gre{nicite } e stojat osudeni. ]e bide otfrlen sekoj laèn izgovor. ̂ ove~ kiot otpad } e se pojavi so svojot uàsen karakter. Lu| eto } e vidat {to izbrale. Sekoe pra{awe na vistinata ili zablu data vo dolgata borba } e bide objasneto. Pred sudot na vsele nata Bog } e stoi ~ist od vinata za postoeweto ili traeweto na zloto. ]e se pokaè deka grevot ne go prediz vikale boès tvenite propisi. Vo Bo`jeto vladeewe nemalo nedostatok, nemalo nikakva pri~ina za nezadovolstvo. Koga } e se otkrijat pomislite na sekoe srce, toga{ i vernite i buntovnicite } e se obedinat vo objavuvaweto: “Pravedni i vistiniti se pati{ tata tvoi, Caru na narodite. Koj ne } e se boi od tebe, Gospode, i ne } e go proslavi tvoeto ime?... za{to se pokaàa tvoite praved ni sudovi” (Otkrovenie 15,3.4).


38

6

„JA VIDOVME NEGOVATA ½VEZDA“

Ovaa glava se temeli na Matej 2 glava

“A koga Isus se rodi vo Vitleem, vo Judeja, vo vremeto na carot Irod, dojdoa mudreci od istok vo Erusalim i pra{aa: ëKade e novorodeniot judejski Car? Nie ja vidovme negovata yvezda na istok i dojdovme da mu se poklonime’”.

Mudrecite od istok bile filozofi. Tie mu pripa| ale na golemiot i vlijatelen op{testven sloj {to gi opfa} al lu| e to so blagorodno poteklo i bil nositel na bogatstvoto i u~enosta vo nivniot narod. Me| u niv imalo mnogu takvi koi go mamele lekoverniot narod. Drugi bile ~esni lu| e koi gi prou~uvale znacite na Providenieto vo prirodata i bile po~ituvani poradi svojata ~esnost i mudrost. Mudrecite {to do{le kaj Isusa bile lu| e so takov karakter.

Srede temninata na neznabo{tvoto sekoga{ sveti Bo`ja svetlina. Dodeka ovie mudreci go prou~uvale yvezdenoto nebo i se obiduvale da proniknat vo tajnata na negovite sjajni pate ki, ja gledale svetlinata na Tvorecot. Baraj} i pojasno soznanie, se svrtile kon evrejskite sveti spisi. Vo nivnata zem ja se ~uvale proro~ki spisi {to go pretkaùvale doa | a weto na boès tveniot U~itel. Valam im pripa| al na magite, iako edno vreme bil Bo`ji prorok; so Svetiot Duh toj pret kaàl blago sostojba vo Izrael i pojavuvaweto na Mesija; a negovite pro ro{ tva se prenesuvale so predanija od stoletie vo stoletie. Me| utoa, vo Stariot zavet mnogu pojasno e otkri eno doa| aweto na Spasitelot. Mudrecite so radost utvrdile deka negovoto doa| awe e blizu i deka zemjata } e se napolni so poznavawe za slavata Gospodova.

Taa no} , koga Bo`jata slava gi osvetlila vitleemskite rit~iwa, mudrecite videle tainstvena svetlina na neboto. Koga svetlinata iz~eznala, se pojavila sjajna yvezda koja pole ka se dvièla po neboto. Toa ne bila nikakva yvezda nedvi` nica

59

60

39

nitu nekoja planeta, pa ovaa prirodna pojava razbudila mo{ne ìvo interesirawe. Taa yvezda vsu{nost bila odda le~ena gru pa sjajni angeli, no mudrecite toa ne go znaele. Sepak, bile uvereni deka ovaa yvezda ima posebno zna~ewe za niv. Tie se sovetuvale so sve{tenicite i filozo fite i gi prebaruvale knigite na starite zapisi. Valamovoto proro{ tvo objavilo: “Od Jakova izleguva yvezda, od Izrael se podiga palka” (4. Mojseeva 24,17). Dali e mo`no ovaa nepoznata yvezda da bide pratena kako vesnik za Veteniot? Mudrecite se izra du vale za svet linata na vistinata pratena od neboto; sega taa se izlevala vrz niv so svoite sjajni zraci. Na son primile poraka da odat i da go pobaraat novorodeniot Car.

Kako Avram {to po{ol so vera koga go ~ul Bo`jiot povik “ne znaej} i kade odi” (Evreite 11,8), kako Izrael {to go sledel so vera stolbot od oblak do vetenata zemja, taka i ovie neznabo{ci po{le vo potraga po veteniot Spasitel. Orientalnite zemji bile bogati so dragocenosti i mudrecite ne trgnale na pat so prazni race. Bil obi~aj na vladetelite i na drugite vi soki li~nosti da im se davaat podaroci vo znak na po~it, i zatoa na Onoj, vo kogo trebalo da bidat blago sloveni site narodi na zemjata, mu se podareni najska poceni podaroci {to moèle da se najdat vo nivnata zemja. Morale da patuvaat no} e za da moàt da ja sledat yvezdata; patnicite gi skusuvale ~a sovi te povtoruvaj} i go staroto kaù vawe i proro~kite izja vi za Onoj {to go barale. Pri sekoja po~inka tie gi istra ̀ uvale proro{ tvata i taka s# pocvrsto bile uvereni deka Bog gi vodi. Dodeka pred sebe ja imale yvezdata vodilka, bile i vnatre{no osvedo ~eni so Svetiot Duh koj dejstvuval na nivnite srca i gi vdah nuval so nade`. Patuvaweto, iako dolgo, bilo sre} no za niv.

Stignuvaat vo izraelskata zemja i sleguvaat niz Maslinskata gora, gledaj} i go pred sebe Erusalim, koga naedna{ yvezdata {to gi vodela vo tekot na celiot makotrpen pat zasta nuva nad hramot i po nekolku miga is~eznuva od vidikot. Tie odat ponatamu so brzi ~ekori, o~ekuvaj} i so sigurnost da vidat deka ra| aweto na Mesija e radosna pesna na sekoj ~ovek. Me| utoa, popusto se raspra{uvale. Vleguvaj} i vo sve tiot grad, se upatile kon hramot. Na svoe v~udovidu vawe ne na{le nikogo koj bi znael ne{to za novorodeniot Car. Niv nite pra {awa ne pre dizvikale nikakva radost, tuku pobrgu izne naduvawe i strav pome{an so prezir.

61

„ЈА ВИДОВМЕ НЕГОВАТА ЅВЕЗДА“


40

Sve{tenicite go povtoruvale predanieto. Tie ja izvi {uvaat svojata vera i svojata pobo`nost, a Grcite i Rimjanite gi proglasuvaat za neznabo{ci i gre{nici pogolemi od drugite. Mudrecite ne se idolopoklonici i vo Bo`jite o~i se po dobri od ovie koi samo po ime bile vo negova slu`ba; pa sepak, Evreite niv gi smetaat za nezna bo{ci. Duri i me| u ~uva rite na svetite spisi, nivnoto revno sno raspra{uvawe ne nai{lo na nikakvo razbirawe.

Doa| aweto na mudrecite brgu se razglasilo niz cel Erusalim. Nivnata neobi~na misija predizvikala vozbuda kaj narodot koja stignala i do palatata na carot Irod. Itriot Edomec se voznemiril od navestuvaweto na mo`niot soper nik. Negovata pateka do prestolot ja izvalkale bezbroj ni ubistva. Bidej} i poteknuval od tu| inska krv, narodot nad koj vladeel go mrazel. Negova edinstvena sigurnost bila naklo nosta na Rim. Me| utoa, ovoj nov Princ imal pogolemo predim stvo. Bil roden da vladee.

Irod se posomneval vo sve{tenicite deka kovaat zagovor so strancite za da predizvikaat bunt kaj narodot i da go so borat od prestolot. Toj ja prikrival svojata nedoverba, re{en so pogolema itrina da gi osueti nivnite smisleni planovi. Sobiraj} i gi sve{teni~kite glavari i zakonici, se raspra{uval za u~eweto na nivnite sveti knigi vo vrska so mestoto na ra| aweto na Mesija.

Ova raspra{uvawe na graba~ot na prestol, pottiknato od baraweto na strancite, ja povredilo gordosta na evrejskite u~iteli. Ramnodu{nosta so koja pristapile kon proro~kite knigi go razbesnila qubomorniot despot. Toj mislel deka tie sakaat da gi skrijat svoite soznanija za ovoj predmet. So avtoritet, na koj ne se osmelile da mu se protivstavat, im nare dil podrobno da ispitaat i da go objavat mestoto na ra| aweto na nivniot o~ekuvan Car. “Vo Vitleem, vo Judeja mu odgovorija za{to taka napi{al prorokot:

"I ti, Vitleeme, zemjo Judina! Nikako ne si pomal me| u prvencite Judini, za{to od tebe } e izleze Vladetelot, koj } e go vodi mojot narod Izrael#.

Potoa Irod gi povikal mudrecite na taen razgovor. Vo negovoto srce besneela bura od gnev i strav, no nadvore{no se trudel da izgleda smiren i qubezno gi primil strancite. Se raspra{uval za vremeto koga se pojavila yvezdata i se prepraval deka radosno go pozdravuva navestuvaweto na Hristo

62

41

voto ra| awe. Gi zamolil svoite posetiteli: “Otidete i raspra{ajte se to~no za Deteto, pa koga } e go najdete, javete mi za da pojdam i jas da mu se poklonam”. Potoa gi otpu{til da si odat po svojot pat vo Vitleem.

Sve{tenicite i stare{inite vo Erusalim ne bile tolku neinformirani za Hristovoto ra| awe kako {to se preprava le. Vesta za posetata na angelite na pastirite doprela do Erusa lim, no rabinite smetale deka ne e dostojna da $ obrnat vnimanie. Moèle sami da go najdat Isusa i podgotveno da gi odvedat mudrecite do negovoto mesto na ra| awe. No, namesto toa, mudrecite do{le nim da im obrnat vnimanie na ra| aweto na Mesija. “Kade e novorodeniot judejski Car?” pra{ale “Nie ja vidovme negovata yvezda na istok i dojdovme da mu se poklonime”.

Gordelivosta i zavista sega ja zatvorile vratata za svet linata. Koga sve{tenicite i rabinite bi pokaàle dover ba kon vestite na pastirite i mudrecite, tie bi gi dovele vo mo{ne nepovolna polo`ba, dokaùvaj} i sprotivno na nivnoto tvrde we deka se tolkuva~i na Bo`jata vistina. Ovie obrazo vani u~iteli ne sakale da se ponizat i da bidat pou~uvani od onie {to tie gi smetale za neznabo{ci. Ne e mo`no, si ve lele tie, Bog da gi zaobikoli niv i vesta da im ja objavi na neukite pastiri i na neobreànite neznabo{ci. Re{ile da pokaàt prezir kon vestite {to go voznemiruvale carot Irod i cel Erusalim. Duri i ne posakale da odat do Vitleem i da vidat dali e toa vistina. Lu| eto gi ubedile vestite za Isusa da gi prifatat kako fanati~na vozbuda. Tuka sve{te ni cite i rabinite po~nale da go otfrlaat Hrista. Od toga{ nivnata gordelivost i tvrdoglavost prerasnale vo dlaboko vsadena omraza kon Spasitelot. Dodeka Bog ja otvoral vratata za neznabo{cite, evrejskite voda~i istata sami sebesi si ja zatvora le.

Mudrecite sami si zaminale od Erusalim. Dodeka pomi nuvale niz gradskata kapija, ve} e se spu{tale no} nite senki, no na svoja golema radost, pak ja videle yvezdata {to gi povela kon Vitleem. Tie ne primile nikakvo navestuvawe za skromnata sostojba na Isusa, kako {to dobile pastirite. Po dolgiot pat, bile razo~arani so ramnodu{nosta na evrej skite voda~i i Erusalim go napu{tile so pomale~ka sigur nost otkolku koga vlegle vo nego. Vo Vitleem ne na{le carska garda razmestena da go za{titi novorodeniot Car. Ne go pose til nieden ugleden ~ovek. Isus bil staven vo jasli kako kolepka. Negovite roditeli, neobrazovani selani, bile negovi edinstveni ~uvari.

63



42

Dali e mo`no toa da e Onoj za kogo e pi{ano deka } e go podigne “plemeto na Jakova”, deka } e go vrati “ostatokot Izraelov”, deka } e bide “svetlina na naro dite” i deka spasenieto } e go odnese “do krajot na zemjata” (Isaija 49,6).

“Koga vlegoa vo ku} ata, go vidoa Deteto so majka mu Marija, padnaa ni~kum i mu oddadoa ~est”. Vo siroma{nata Isusova po java go prepoznale prisustvoto na Boèstvoto. Mu gi predale svoite srca nemu kako Spasitel i toga{ go opsipale so podaroci so zlato, temjan i smirna. Kakva silna vera! Za mu drecite od istok bi moèlo da se kaè ona {to e kaàno podocna za rimskiot kapetan: “Ni vo Izrael ne najdov tolkava vera” (Matej 8,10).

Mudrecite ne proniknale vo Irodovite nameri kon Isusa. Koga bila ostvarena celta na nivnoto patuvawe, tie se prigotvile da se vratat vo Erusalim, so namera da go izvestat za svojot uspeh. Me| utoa, na son dobile boèstvena poraka da ne odrùvaat pove} e nikakva vrska so nego. Zaobi koluvaj} i go Erusalim, si zaminale vo svojata zemja po drug pat.

Na sli~en na~in i Josif bil predupreden da bega vo Egipet so Marija i so Deteto. Angelot rekol: “Ostani tamu dodeka ne ti javam, za{to Irod } e go bara Deteto za da go pogubi”. Josif bez kolebawe poslu{al, i za da bide posiguren, po{ol na pat no} e.

Preku mudrecite Bog na evrejskiot narod mu obrnal vnimanie na ra| aweto na svojot Sin. Nivnoto raspra{uvawe vo Erusalim, razbudenoto interesirawe kaj narodot, pa duri i Irodovata qubomora {to go privlekla vnimanieto na sve{tenicite i rabinite, gi naso~ile umovite kon proro{tvata za Mesija i kon golemiot nastan {to se odigral.

Satanata se trudel da ja zasolni boèstvenata svetlina pred svetot i da ja upotrebi seta mo} na svoeto lukavstvo da go uni{ti Spasi telot. Me| utoa, Onoj {to nikoga{ ne dreme i ne spie, go ~uval svojot sakan Sin. Onoj, koj na Izrael mu dal mana od neboto i go hranel Ilija za vreme na gladot, se pogriìl za pribeì{te na Marija i za Isusa vo neznaboè~ka zemja. So podarocite na mudrecite od neznaboè~kata zemja Gospod obezbedil sredstva za pat vo Egipet i za prestoj vo taa tu| a zemja.

Mudrecite me| u prvite mu posakale dobredojde na Otku pitelot. Tie prvi go poloìle svojot podarok pred negovite noze. Kakvo predimstvo da mu sluàt so svojot podarok! Bog posebno go ceni podarokot na srceto {to qubi, pravej} i go

64

65

43

najuspe{no vo slu`bata za nego. Ako na{eto srce sme mu go predale na Isusa, nie } e mu gi doneseme i na{ite podaroci. Na{eto zlato i srebro, na{iot najdragocen zemen imot, na{ite najgolemi umni i duhovni darovi, dobrovolno } e mu gi posvetime nemu koj n# qubel i koj se dal sebesi za nas.

Irod vo Erusalim nestrplivo o~ekuval da se vratat mu drecite. Kako vremeto odminuvalo a tie ne se pojavuvale, negovite somnevawa po~nale da rastat. Nepodgotvenosta na rabinite da go otkrijat rodnoto mesto na Mesija kako da mu ukaùvala na toa deka tie proniknale vo negoviot plan i deka mudrecite namerno go odbegnale. Taa misla go raz bes nila. Izmamata ne uspeala, no preostanalo drugo sredstvo pribegnuvawe kon sila. Toj } e im dade pouka so ova DeteCar. Tie gordelivi Evrei treba da vidat {to moàt da o~ekuvaat vo svoite obidi da ustoli~at drug vladetel.

Vedna{ pratil vojnici vo Vitleem so nalog da gi ubijat site deca do dvegodi{na vozrast. Tivkite domovi na Davi doviot grad bile svedoci na scenite na uàsot koi u{te pred {estotini godini mu se otkrieni na prorokot: “Piskot nici se slu{aat vo Rama, lelek i golema taga; Rahela gi opla kuva svoite deca, neute{na, za{to gi nema ve} e”.

Ovaa nesre} a Evreite sami ja navlekle na sebe. Koga verno i ponizno bi doa| ale pred Boga, Toj na izvonreden na~in gnevot na carot bi go storil bezopasen za niv. No so svoite grevovi tie se odvoile od Boga i go otfrlile Svetiot Duh koj bil nivni edinstven {tit. Pismata ne gi prou~uvale so ̀ elba da ja ispolnuvaat Bo`jata volja. Tragale po proro{ tva {to moèle da se tolkuvaat taka za samite da se izvi{at i da pokaàt kako Bog gi prezira drugite narodi. Vo svojata gordelivost se falele deka Mesija } e dojde kako Car koj } e gi pobedi nivnite neprijateli i vo svojot gnev } e gi izgazi neznabo{cite. Na toj na~in predizvikale omraza kaj svoite vladeteli. So nivnoto pogre{no prikaùvawe na Hristovata misija, satanata imal namera da go podgotvi uni{tuvaweto na Spasitelot, no istoto se urnalo vrz nivnite glavi.

Ova svirepo delo bilo edno od poslednite {to go zatem nilo vladeeweto na Iroda. Nabrgu po ubivaweto na nevinite deca i nego go sna{la sudbina {to nikoj ne moèl da ja otstrani. Umrel so stra{na smrt.

Josif, koj s# u{te bil vo Egipet, dobil nalog od Bo`jiot angel da se vrati vo izraelskata zemja. Smetaj} i go Isusa za naslednik na Davidoviot prestol, Josif sakal da se nastani vo

66



44

Vitleem. No koga doznal deka vo Judeja vladee Arhelaj names to svojot tatko, se pla{el deka sinot bi moèl da gi ostvari negovite planovi protiv Hrista. Od site Irodovi sinovi, Arhelaj so karakterot najmnogu mu bil sli~en. U{te samoto negovo stapuvawe na prestolot bilo obeleàno so neredi vo Erusalim i so kole` vo koj rimskata garda ubila iljadnici Evrei.

Josif povtorno e upaten na sigurno mesto. Se vratil vo svo jot porane{en dom, Nazaret, i tamu Isus ̀ iveel re~isi tri eset godini, “za da se ispolni ona {to go kaàle proro cite: ë]e se vika Nazare} anec’”. So Galileja upravuval Irodov sin, no vo nea imalo mnogu pove} e stranci otkolku vo Judeja. Zatoa tamu postoelo pomale~ko interesirawe za pra{a wata {to isklu~i vo bile povrzani so Evreite i Isusovite tvrdewa verojatno bi predizvikale pomale~ka zavist kaj vlastodr{cite.

Taka bil pre~ekan Spasitelot koga do{ol na zemjata. Se ~inelo deka ne postoi mesto za odmor ili sigurnost za ma le~kiot Otkupitel. Bog ne moèl da im go doveri svojot Sin na lu| eto, iako go ostvaruval svoeto delo za nivno spasenie. Toj im zapovedal na angelite da go pridruùvaat Isusa i da go {titat dodeka ne ja zavr{i svojata misija na zemjata i dodeka ne umre od racete na onie za koi do{ol da gi spasi.

67

45

7

KAKO DETE

Ovaa glava se temeli na Luka 2,39.40.

Detstvoto i mladosta Isus gi pominal vo edno male~ko planinsko selo. Na zemjata ne postoi nitu edno mesto {to ne bi bilo po~esteno so negovoto prisustvo. Carskite palati bi uìvale predimstvo da go primat kako gostin. Me| utoa, Toj gi zaobikolil domovite na bogatite, carskite dvorovi i slav nite centri na naukata, za da se nastani vo zafrleniot i prezren Nazaret.

Isklu~itelno zna~ewe ima kusiot izve{taj za negovoto detstvo: “A Deteto raste{e i zakrepnuva{e, napreduvaj} i vo mudrost, i Bo`jata blagodat be{e vrz nego”. Ozaren so naklo nosta na svojot Otec, Isus “napreduva{e vo mudrosta, vo rastot i vo milosta pred Boga i pred lu| eto” (Luka 2,52). Bil ìv i so pronikliv um, a negovata razboritost i mudrost gi nadminuvale negovite godini. Negoviot karakter bil uramnoteèn i harmoni~en. Silite na negoviot um i telo se razvivale postepeno vo soglasnost so zakonite na detstvoto.

Kako dete, Isus se odlikuval so isklu~itelno privle~na priroda. Negovite uslu`livi race sekoga{ bile podgotveni da im posluàt na drugite. Toj pokaùval nepokolebliva strp livost i vistinoqubivost koja nikoga{ ne bi ja `rtvuvala ~esnosta. Vo na~elata cvrst kako karpa, negoviot ̀ ivot otkri val osobina na nesebi~na qubeznost.

Isusovata majka go sledela so budno oko razvojot na nego vite sili i vo negoviot karakter zabeleàla pe~at na sovr {enstvo. So radost se trudela da go bodri toj bistar i priem ~iv um. Od Svetiot Duh primila mudrost za sorabotka so nebesnite sili vo razvojot na ova Dete, koe samo Boga moèlo da go smeta za svoj tatko.

U{te vo najranite vremiwa vernite vo Izrael so golemo vnimanie gi vospituvale mladite. Gospod dal upatstva spored

68

69


46

koi decata mora da se pou~uvaat u{te od najmale~ki noze za negovata dobrota i golemina, tokmu onaka kako {to se otkri le vo negoviot zakon i se prikaàle vo istorijata na Izrael. Pes nata, molitvata i poukite od Pismoto, morale da bidat pri lagodeni kon umot {to se razviva. Tatkovcite i majkite trebalo da gi pou~at svoite deca deka Bo`jiot zakon e izraz na negoviot karakter i deka so usvojuvaweto na na~elata na zakonot vo srceto, vo du{evniot svet i um se vtisnuval Bo`ji ot lik. Pogolemiot del od pou~uvaweto bil usten, no mladite isto taka u~ele da gi ~itaat evrejskite spisi, a per gamen t skite knigi na starozavetnite spisi bile otvoreni za nivno prou~uvawe.

Vo Hristovo vreme gradovite {to ne im davale versko pou~uvawe na mladite se smetale za prokleti od Boga. Sepak, toa pou~uvawe stanalo formalisti~ko. Predanieto vo golema mera go potisnalo Svetoto pismo. Vistinskoto vospituvawe mladite bi gi vodelo da go “baraat Gospoda so cel nekako da go napipaat i da go najdat” (Dela 17,27). Me| utoa, evrejskite u~iteli im posvetile vnimanie na ceremoniite. Umot bil ispolnet so bespolezno ~etivo za u~enicite {to nema da bide priznato vo povisokata {kola na nebesnite dvorovi. Vo ovoj vospiten sistem ne na{lo mesto iskustvoto steknato so li~no prifa} awe na Bo`jata re~. Okupirani so tolpa ceremonijalni podrobnosti, u~enicite nemale vreme za mirni migovi pominati so Boga. Tie ne go slu{nale negoviot glas koj mu zboruva na srceto. Vo svoeto tragawe po soznanija, tie otsta pile od izvorot na mudrosta. Zanemarena e su{tinata na slu`bata na Boga. Na~elata na zakonot bile zamagleni. Ona {to se smetalo za visoko obrazovanie, bilo najgolema pre~ka za vis tin skiot razvoj. Silite na mladinata bile podza pirani so obukata na rabinite. Nivnite umovi stanale stesneti i ogra ni~eni.

Deteto Isus ne primalo pouki vo {kolite na sinagogite. Negovata majka bila negov prv zemen u~itel. Toj nebesnite vistini gi nau~il od nejzinite usni i od proro~kite knigi. Istite zborovi {to samiot mu gi izgovoril na Mojseja za Izrael, sega gi usvojuval na skutot na svojata majka. Koga preminal od detstvoto vo mlade{ka vozrast, ne gi baral rabin skite {koli. Nemu ne mu bilo potrebno vospituvawe steknato na takvi izvori, za{to negov u~itel bil Bog.

Pra{aweto postaveno za vreme na rabotata na Spasitelot: “Od kade ima olku golemo znaewe koga nikoga{ ne u~el”, ne ukaùva na toa deka Isus ne znael da ~ita, tuku samo deka ne primil rabinsko obrazovanie (Jovan 7,15). Bidej} i

70

47

steknal znaewe na na~in {to ni e dostapen i nam, negovoto dobro poznavawe na Pismoto pokaùva kolku trudoqubivo ja prou~uval Bo`jata re~ vo svoite rani godini. Zgora na toa, pred nego bila otvorena i golemata biblioteka na delata {to gi sozdal Bog. Toj, koj sozdal s#, gi prou~uval poukite {to gi napi{ala negovata sopstvena raka na zemjata, na moreto i na neboto. Odvoen od nesvetite pati{ta na svetot, Toj sobiral nau~no znaewe od prirodata. Go prou~uval ìvo tot na ras tenijata i na ìvotnite, a i ~ovekoviot ìvot. U{te od naj ranite godini na ìvotot, siot bil obzemen so edna cel: da ìvee na blagoslov na drugite. Za taa cel izvor nao| al vo prirodata; dodeka go prou~uval ìvotot na raste nijata i na ìvotnite, vo negoviot um bi zasvetile novi idei za na~inot i za sredstvata. Postojano se trudel, od ona {to go videl, da izvle~e primeri so ~ija pomo{ bi ja iznesuval ìvata Bo`ja re~. Sporedbite, so koi za vreme na svojata slu` ba gi iznesuval svoite pouki za vistinata, poka ̀ uvaat deka ne goviot duh bil otvoren za vlijanijata na priro data i deka sobiral duhovni pouki od svojata sekojdne vna ìvotna okolina.

Na toj na~in, dodeka se obiduval da ja razbere su{tinata na rabotite, na Isusa mu se otkrivalo zna~eweto na Bo`jite zborovi i dela. Nebesnite su{testva bile negovi pridru`ni ci, a Toj neguval sveti misli i zaednica. Od migot koga stanal svesen za okolinata, Toj postojano rastel i duhovno se izdignuval vo poznavaweto na vistinata.

Sekoe dete moè da stekne znaewe kako {to go steknal Isus. Dodeka se obiduvame da se zapoznaeme so na{iot nebesen Otec so pomo{ na negovata Re~, angelite } e ni se pridruàt, na{iot um } e go zasilat, na{iot karakter } e go izdignat i oblagorodat. Pove} e } e li~ime na Spasitelot. Dodeka go nabquduvame ubavoto i veli~estvenoto vo prirodata, na{ite ~uvstva } e se naso~at kon Boga. Dodeka duhot e ispolnet so voshit, du{ata zakrepnuva od dopirot so Beskone~niot preku negovite dela. Zaednicata so Boga vo molitva gi razviva umni te i moralnite sposobnosti, a duhovnata sila zajaknuva dodeka razmisluvame za ona {to e duhovno.

Isusoviot ìvot bil ìvot vo harmonija so Boga. Dodeka bil dete, mislel i zboruval kako dete, no nitu najmale~ka tra ga na grev ne go rasipuvala Bo`jiot lik vo nego. Sepak, Toj ne bil osloboden od isku{enijata. Zlobata na ìtelite na Nazaret bila poslovi~na. So pra{aweto na Natanail e iskaàno misleweto za lo{iot glas {to gi biel. “Moè li od

71

КАКО ДЕТЕ


48

Nazaret da izleze ne{to dobro?” (Jovan 1,46). Isus e posta ven tamu kade {to } e se proveri negoviot karakter. Bilo neophodno postojano da bide pretpazliv za da ja so~uva svojata ~istota. Bil podloèn na site borbi so koi se soo~uvame i nie za da moè da ni bide primer vo detstvoto, vo mladosta i vo zrelosta.

Satanata bil neumoren vo svoite napori da go sovlada Deteto od Nazaret. U{te od najranite godini Isusa go ~uvale nebesnite angeli, pa sepak negoviot ìvot bil dolga borba protiv silite na temninata.

Faktot {to na zemjata postoi ìvot neizvalkan so zloto go navreduval i go zbunuval knezot na temninata. Nemalo sredstvo so koe ne se obidel da go fati Isusa vo stapica. Nitu edno dete na ~ove~kiot rod nema nikoga{ da bide povikano da ìvee svet ̀ ivot srede tolkava ̀ estoka borba so isku{enieto, kako {to bilo slu~aj so na{iot Spasitel.

Isusovite roditeli bile siroma{ni i zavisele od sekojdnevnata makotrpna rabota. Bil zapoznat so siro ma{ tvo to, so samootkaùvaweto i so skudnosta. Ova iskustvo bilo negova za{tita. Vo negoviot trudoqubiv ìvot nemalo migovi na bezdelni~ewe za da go povikaat isku{enieto. Nemalo bescelni ~asovi {to bi mu otvorile vrata za poro~no druèwe. Kolku {to bilo mo`no, Toj mu ja zatvoral vratata na isku{uva~ot. Nitu zarabotuva~kata, nitu zadovolstvoto, nitu odobruvaweto, nitu prekorot ne moèle da go navedat da se soglasi na lo{o delo. Bil mudar da go prepoznae zloto, a silen da mu se pro tivstavi.

Hristos bil edinstveno bezgre{no su{testvo {to ̀ ive elo na zemjata, iako re~isi trieset godini ̀ iveel me| u poro~ nite ìteli na Nazaret. Ovoj fakt e ukor za onie {to mislat deka neizvalkaniot ìvot zavisi od mestoto, od bogatstvoto ili od napredokot. Isku{enieto, siroma{tvoto, nesre} ite, se vistinski sistem za obuka potrebna za razvi vawe na ~isto ta i postojanost.

Isus ̀ iveel vo selski dom i verno i radosno go nosel svojot del od tovarot vo doma} instvoto. Toj bil zapovednik na neboto i angelite so radost go ispolnuvale negoviot zbor; sega Toj bil revnosen sluga, poslu{en sin poln so qubov. U~el zanaet i rabotel so svoi race so Josifa vo drvodelska rabo tilnica. Vo priprosta obleka na obi~en rabotnik pominuval niz ulicite na male~koto mesto, odej} i i vra} aj} i se od svojata skromna rabota. Toj ne ja upotrebil svojata boès tvena mo} da go namali tovarot ili da si ja olesni svojata makotrpna rabota.

72

49

Isusoviot um i telo bile razvieni bidej} i rabotel vo detstvoto i vo mladosta. Svoite telesni sili ne gi tro{el le komisleno, tuku go ~uval zdravjeto za da moè da izvr{i kolku {to e mo`no podobra rabota. Duri ni vo rakuvaweto so alatot ne sakal da bide nesmasen. Bil sovr{en kako rabotnik, kako {to bil sovr{en vo karakterot. So svojot li~en primer pokaùval deka sme dol`ni da bideme trudo qubivi, deka na{ata rabota mora da bide izvr{ena pravilno i temelno i deka takvata rabota e dostojna za po~it. Ve`bata {to gi u~i racete da bidat korisni i gi vospituva mladite da go nosat svojot del od ìvotniot tovar, dava telesna sila i razviva sekoja sposobnost. Site treba da rabotat ne{to {to } e bide blagotvorno za niv i pomo{ za drugite. Bog rabotata ja odredil kako blagoslov, i samo vredniot rabotnik uìva ~est i radost vo ̀ ivotot. Nad decata i mladinata, koi radosno go prezemaat svojot del od obvrskite vo domot, delej} i go tovarot so tatkoto i majkata, po~iva Bo`je odobru vawe so cvrsto vetuvawe polno so qubov. Takvite deca si zaminuvaat od domot da stanat korisni ~lenovi na op{tes tvoto.

Vo tekot na celiot ìvot na zemjata Isus bil seriozen i istraen rabotnik. Toj o~ekuval mnogu, zatoa prezemal mnogu. Koga ja po~nal svojata rabota, rekol: “Jas treba da gi izvr{uvam delata na Onoj koj me prati dodeka e den. Nasta puva no} koga nikoj ne } e moè da raboti” (Jovan 9,4). Isus ne gi odbegnuval griìte i odgovornosta, kako {to go pravat toa mnozina koi tvrdat deka se negovi sledbenici. Poradi toa {to sakaat da go odbegnat ovoj oblik na vospitu vawe, tie se slabi i nedelotvorni. Tie moàt da imaat drago ceni i privle~ni osobini, no se slabi i re~isi nekorisni koga } e naidat te{kotii ili koga treba da se sovladaat pre~ki. Pozitivnosta i energijata, temelnosta i cvrstinata na karakterot {to gi pokaàl Hristos, treba da se razvijat i kaj nas so pomo{ na istata disciplina na koja i Toj $ bil pot~i net. Milosta {to ja primil Toj } e ja primime i nie.

S# dodeka ìveel me| u lu| eto, na{iot Spasitel ja delel sudbinata na siromasite. Toj od iskustvo gi poznaval nivnite griì i te{kotii i zatoa moèl da gi ute{i i da gi ohrabri site skromni rabotnici. Onie {to pravilno go razbiraat u~eweto na negoviot ìvot, nikoga{ nema da pravat razlika me| u op{testvenite sloevi, nema bogatite da gi cenat pove} e od ~esnite siromasi.

73

КАКО ДЕТЕ


50

Isus vo svojata rabota vnesuval radost i takt. Potrebno e golemo trpenie i duhovnost za bibliskata religija da se vnese vo ̀ ivotot na domot, vo rabotilnicata, za da se podnese napnatosta na svetovnite raboti, a okoto da se naso~i kon Bo`jata slava. Vo ova Hristos bil pomo{nik. Toj nikoga{ ne bil tolku okupiran so svetovna grià za da nema vreme za nebesnite vrednosti ili za razmisluvawe za niv. Radosta na svoeto srce ~esto ja izrazuval so peewe na psalmi i nebesni pesni. @itelite na Nazaret ~esto go slu{ale negoviot glas kako mu upatuva na Boga pohvala i blagodarnost. Toj so pesna odrùval zaednica so Neboto, i koga negovite drugari bi se àlele na umor od rabotata, bi bile izraduvani so nekoja prijat na melodija od negovite usni. Negoviot falbospev kako da gi teral lo{ite angeli i kako temjan go ispolnuval pros torot so miris. Mislite na negovite slu{ateli se prena so~u vale od mestoto na nivnoto zemno izgnanstvo kon nebes niot dom.

Isus bil izvor na isceluva~ka milost za ovoj svet; i vo tekot na site tie godini na povle~enost vo Nazaret, negoviot ìvot se izleval vo potoci na so~uvstvo i ne`nost. Lu| eto vo godini, àlosni, optovareni so grev, decata vo igra i vo svo jata nevina radost, male~kite sozdanija vo {umi~kite, strplivite zapre`ni ìvotni seto toa bilo posre} no vo negovo prisustvo. Toj, ~ij{to zbor gi odrùval svetovite, se navednuval da $ pomogne na ranetata ptica. Nemalo ni{to {to ne bi go zabeleàl, ni{to {to ne bilo dostojno za nego vata slu`ba.

Taka, dodeka se razvival umno i telesno, Isus rastel vo milosta i pred Boga i pred lu| eto. Toj steknuval simpatii od site srca, pokaùvaj} i podgotvenost da so~uv stvuva so site. Atmosferata na nade` i hrabrost {to go opkruùvala go storila blagoslov za sekoj dom. ̂ esto vo sabota go povikuvale da ~ita pouki od Prorocite vo sinago gata, i srcata na slu{ateli te bi zatreperile od radost koga od poznatite zborovi na svetiot spis zasvetluvala nova svetlina.

Sepak, Isus go odbegnuval rasfrlaweto. Vo tekot na site godini na svojot prestoj vo Nazaret, ne ja pokaùval svojata ~udotvorna mo} . Ne baral visoki polo`bi i ne prisvojuval nikakvi zvawa. Negoviot miren i ednostaven ìvot, kako i mol~eweto na Pismoto za negovite rani godini, n# u~at na va`na pouka. Kolku e pomiren i poednostaven ìvotot na edno dete kolku e posloboden od ve{ta~ki vozbudi a pove} e

74

51

vo harmonija so prirodata tolku e popo volen za razvoj na telesnite, umnite i duhovnite sili.

Isus e na{ primer. Mnozina premnogu se interesiraat za periodot na negovata javna slu`ba, a ne gi zabeleùvaat poukite od negovoto detstvo. Me| utoa, tokmu negoviot ̀ ivot vo domot e primer {to treba da go sledat decata i mladite. Hristos go prifatil siroma{tvoto, so cel vo skromnite ìvot ni okolnosti da n# pou~i kolku blisku moème da odime so Boga. Toj ̀ iveel za da mu ugodi, da mu dade ~est i da go proslavi svojot Otec vo obi~nite ̀ ivotni okolnosti. Nego vata zada~a po~nala toga{ koga mu se posvetil na skrom niot poziv na zanaet~iite koi makotrpno go zarabotu vaat sekojdnev niot leb. Toj na Boga mu sluèl vo ista mera dodeka rabotel kraj drvodelskata tezga kolku i toga{ koga pravel ~uda pred mno{tvoto. Sekoj mlad ~ovek {to go sledi Hristoviot primer na vernost i poslu{nost vo svojot skro men dom, moè da polaga pravo na zborovite {to gi izgovo ril Otecot za nego preku Svetiot Duh: “Eve go mojot sluga {to go poddrùvam, mojot izbranik, galenikot na mojata du{a” (Isaija 42,1).

КАКО ДЕТЕ

52

8

POSETA NA ERUSALIM ZA VREME NA PRAZNIKOT PASHA


Dvanaesettata godina kaj Evreite bila prelomna godina me| u detstvoto i mladosta. Navr{uvaj} i ja taa godina, evrejskoto mom~e e proglaseno za sin na zakonot, a isto taka i za Bo`ji sin. Dadeni mu se posebni mo`nosti za verska pouka, a od nego se o~ekuvalo da zeme udel vo svetite praznici i vo obredite. Vo soglasnost so ovoj obi~aj, Isus kako mom~e za vreme na praznikot Pasha go posetil Erusalim. Josif i Marija, kako i site verni Izraelci, sekoja godina odele da prisustvuvaat na Pasha, a koga Isus gi navr{il potrebnite godini, i nego go povele so sebe.

Postoele tri godi{ni praznici Pasha, Pedesetnica i prznikot Senici koga site maì vo Izrael bile dol`ni da se pojavat pred Gospoda vo Erusalim. Od ovie praznici, na Pasha prisustvuvale najmnogu. Mnozina doa| ale od site zemji vo koi bile raseani Evreite. Od sekoj del na Palestina doa| ale vo golem broj poklonici. Patuvaweto od Galileja traelo nekolku dena i patnicite se zdruùvale vo golemi grupi zaradi dru{tvo i za{tita. Po strmnite i kamenlivi pa ti{ ta ̀ enite i starite lica javale na volovi i na magariwa. Posil nite lu| e i mladite patuvale pe{. Praznikot Pasha se sovpa | al so krajot na mart i so po~etokot na april i seta zemja bila razigrana od cve} e i radosna od pti~ji pesni. Dol` celiot pat se nao| ale beleìti mesta od istori jata na izraelskiot narod, i tatkovcite i majkite im raska ̀ uvale na decata za ~udata {to gi storil Bog vo staro vreme za svojot narod. Patuvaweto si go olesnuvale so pesna i muzi ka, i koga najposle na povidok se pokaùvale erusalimskite kuli, site glasovi se zdruùvale vo pobedonosna pesna:

75

76

53

"Ete, nozete na{i ve} e stojat pred tvoite porti, Erusalime! Mir neka vladee me| u tvoite yidini i spokojstvo vo tvoite dvorovi!# (Psalm 122,2.7)

Praznuvaweto na Pasha po~nalo so nastanuvaweto na evrejskiot narod. Poslednata no} od svoeto ropstvo vo Egipet, koga se ~inelo deka nema nikakov znak za oslobodu vawe, Bog naredil da se podgotvat za brzo osloboduvawe. Toj go predupre dil faraonot na kone~niot sud nad Egip} anite i im dal upatstva na Evreite semejstvata da gi soberat vo svoite domo vi. Otkako gi nama~kale dovratnicite so krvta na zaklano jagne, istoto trebalo da go izedat, pe~eno, so presen leb i so gor~livo zelje. “A jadete go vaka”, rekol Toj, “opa {a ni, so obuv ki na nozete i so stap vo rakata. Jadete go nabrzina; toa e Gospodova pasha” (2. Mojseeva 12,11). Na polno} se ubie ni site prvenci na Egip } anite. Toga{ carot mu pratil poraka na Izrael: “Stanete i odete si od mojot narod... Odete! Poslu ̀ ete mu na Gospoda, kako {to baravte” (2. Mojseeva 12,31). Evreite izlegle od Egipet kako nezavisen narod. Gospod nare dil Pasha da se praznuva sekoja godina. “Koga } e ve pra{aat”, rekol Toj, “va{ite deca: ë[to vi zna~i ovoj obred?’, odgovo rete im: ëOva e pashalna ̀ rtva vo ~est na Gospoda koj gi zaobikoli ku} ite na Izraelcite koga gi ubiva{e Egip} anite, a na{ite domovi gi po{tedi’”. Taka od pokolenie vo pokolenie trebalo da se povtoruva istorijata za ova veli ~es tveno izbavuvawe.

Kon praznikot Pasha bil pridruèn sedumdneven Praznik na presni lebovi. Vtoriot den od praznikot mu se prinesuvale na Gospoda prvite plodovi od godi{nata ̀ etva, eden snop ja~men. Site prazni~ni obredi bile slika na Hristo vata rabota. Izbavuvaweto na Izrael od Egipet bilo o~igledna pouka za otkupuvaweto {to Pasha trebalo da go so~uva vo se} avawe. Zaklanoto jagne, presniot leb, snopot na prvite plodovi, go pretstavuvale Spasitelot.

Mnozinstvoto lu| e vo Hristovo vreme praznuvaweto na ovoj praznik go svele na formalizam. No kakvo zna~ewe imal ovoj praznik za Bo`jiot Sin!

Prvpat deteto Isus go nabquduvalo hramot. Gi videl sve{ tenicite oble~eni vo bela obleka kako ja vr{at svojata sve~ena slu`ba. Ja gledal ̀ rtvata {to krvavela kako leì na ̀ rtveniot oltar. Dodeka se izdignuval oblak od temjan pred Boga,

77

78

ПОСЕТА НА ЕРУСАЛИМ ЗА ВРЕМЕ НА ПРАЗНИКОТ ПАСХА


54

Toj se navednal vo molitva so drugite poklonici. Bil svedok na vpe~atliviot obred na pashalnata slu`ba. Od den na den, s# pojasno go sogleduval nivnoto zna~ewe. Sekoj ~in kako da bil povrzan so negoviot ̀ ivot. Vo nego se budele novi streme ̀ i. Tivok i zadlabo~en vo mislite, se ~inelo kako da prou~uva nekoj golem problem. Na Spasitelot mu se otkrivala tajnata na negovata misija.

Okupiran so razmisluvawe za ovie sceni, ne ostanal pokraj svoite roditeli. Sakal da bide sam. Koga zavr{ile pas halnite slu`bi, i ponatamu se zadràl vo predvorjeto na hramot, pa koga poklonicite go napu{tile Erusalim, Toj ostanal.

So ovaa poseta na Erusalim roditelite sakale da go dovedat Isusa vo dopir so golemite u~iteli vo Izrael. Od edna strana, vo sekoja podrobnost $ bil poslu{en na Bo`jata re~, a od druga, ne se prilagodil kon rabinskite obredi i obi ~ai. Josif i Marija se nadevale deka Toj } e bide pottik nat da pokaè pove} e po~it kon u~enite rabini i deka mnogu popodgotveno } e gi prifati nivnite barawa. Me| utoa, Bog vo hramot go pou~il Isusa. Ona {to go primil, vedna{ po~ nal i da go deli.

Vo toa vreme edna prostorija, povrzana so hramot, bila izde lena za sveta {kola spored primerot na proro~kite {koli. Tuka se sobirale vode~kite rabini so svoite u~enici, i tuka do{lo mom~eto Isus. Zazemaj} i mesto kraj nozete na ovie seriozni, u~eni lu| e, gi slu{al nivnite pouki. Kako onoj {to kopnee za mudrost, na ovie u~iteli im postavuval pra {awa za proro{tvata i za nastanite {to se odigruvale toga{ i ukaùvale na doa| aweto na Mesija.

Isus se pretstavil kako onoj koj e ̀ eden za znaewe za Boga. Negovite pra{awa upatuvale na dlabokite vistini {to dolgo bile zamagleni, a {to sepak bile od ìvotno zna~ewe za spasenieto na du{ite. Sekoe pra{awe iznesuvalo pred niv edna boèstvena pouka, a vistinata ja stavalo vo nov odnos, pokaù vaj} i kolku e plitka i povr{na mudrosta na ovie mud ri lu| e. Rabinite zboruvale za ~udesniot podem {to } e mu go do ne se Mesija so svoeto doa| awe na evrejskiot narod, no Isus go iznel proro{tvoto na Isaija i gi pra{al za zna~e weto na tie spisi {to ukaùvaat na stradawata i na smrt ta na Bo`jeto Jagne.

Ovie u~eni lu| e mu se obratile so pra{awa i bile voshiteni so negovite odgovori. So detska poniznost gi povtoruval zborovite od Pismoto, otkrivaj} i im ja dlabinata na zna~e weto {to na ovie mudri lu| e nikoga{ ne im do{lo na um. Koga bi gi

79

55

sledele ovie patokazi na vistinata {to gi istak nal Toj, tie bi predizvikale reformacija vo toga{nata reli gija. Bi se javil dlabok interes za duhovnite vistini i koga Isus bi ja po~nal svojata slu`ba, mnozina bi bile podgotveni da go prifatat.

Rabinite znaele deka Isus ne bil pou~uvan vo nivnite {ko li, a sepak negovoto razbirawe na proro{tvata daleku go nadminuvalo nivnoto znaewe. Tie sfatile deka ova mislovno galilejsko Mom~e mnogu vetuva. Posakale da go pridobijat za svoj u~enik, da stane u~itel vo Izrael. Sakale da go prezemat na sebe negovoto vospituvawe, ~uvstvuvaj} i deka tolku bleskaviot um mora da go oblikuvaat li~no tie.

Isusovite zborovi gi pottiknale nivnite srca onaka kako nikoga{ {to ne bile pottiknati so zborovi od ~ove~ki usni. Bog sakal da im dade svetlina na ovie voda~i vo Izrael i Toj go upotrebil edinstvenoto sredstvo so koe moèl da dopre do niv. Nivnata gordelivost i dostoinstvo ne im dozvo luvale da priznaat deka moàt da primat pouki od kogo bilo. Koga Isus bi se pojavil i bi se obidel da gi u~i, tie gordeli vo bi odbile da slu{aat. Samite sebesi si laskale deka go pou~uvale nego ili, vo najmala raka, go proveruvale negovoto poznavawe na Pismoto. Isusovata mlade{ka skromnost i milnost gi rasprskale niv ni te predrasudi. Nesvesno nivnite umovi se otvorile za Bo`jata re~ i na nivnite srca im zboru val Svetiot Duh.

Tie morale da uvidat deka nivnoto o~ekuvawe na Mesija ne se temeli na proro{tvata, no ne sakale da se otkaàt od svoite teorii koi go skokotkale nivnoto ~estoqubie. Niko ga{ ne bi priznale deka pogre{no gi sfatile Pismata, smetaj } i se za nivni tolkuva~i. Od eden do drug kruèlo pra{aweto: “Od kade ima olku golemo znaewe koga nikoga{ ne u~el?” Svetlinata svetela vo temnina, i “temninata ne ja obzede” (Jovan 1,5).

Vo me| uvreme Josif i Marija bile mo{ne zbuneti i oàlos teni. Koga go napu{tile Erusalim, go zagubile Isusa od vid i ne znaele deka Toj ostanal. Toga{ zemjata bila gusto naselena i karvanite od Galileja bile mo{ne golemi. Koga go napu{tale gradot, vladeel golem mete`.

Nivnoto vnimanie bilo okupirano so zadovolstvo od patu vaweto so prijatelite i so poznatite, pa na patot, s# do no} ta, ne zabeleàle deka Toj is~eznal. Koga zastanale da se odmorat, im nedostigala rakata pomo{ni~ka na nivnoto Dete. Pretpostavuvaj} i deka se nao| a so nivnoto dru{tvo, ne se grièle. Iako bil mlad, imale bezuslovna doverba vo nego, o~ekuvaj} i, koga } e bide potrebno, Toj vedna{ da im pomogne,

80



56

sfa} aj} i gi nivnite èlbi, kako {to go pravel toa sekoga{. Me| utoa, sega gi obzel strav. Naprazno go barale niz celo to svoe dru{tvo. Se stapisale! Si spomnale kako Irod se obidel da go uni{ti u{te dodeka bil male~ko dete. Nivnite srca gi ispolnuvale mra~ni pret~uvstva. Gorko si prefrlale sebesi.

Vra} aj} i se vo Erusalim, prodolìle da tragaat. Sled niot den, koga se vme{ale vo tolpata poklonici vo hramot, nivnoto vnimanie go privlekol eden poznat glas. Ne moèle da se izmamat. Nieden drug glas ne bil sli~en so negoviot, tolku seriozen i srde~en, a sepak tolku milozvu~en.

Go na{le Isusa vo rabinskata {kola. Iako bile radosni, ne moèle da ja zaboravat svojata ̀ alost i zagriènost. Koga povtorno bil so niv, majka mu izgovorila zborovi {to sodrèle prekor: “Sine, zo{to ni go stori toa? Eve, tatko ti i jas so bol ka te baravme”.

“Zo{to ste me barale?”, odgovoril Isus. “Zar ne znaevte deka jas treba da bidam vo domot na mojot Otec?” A bidej} i se ~inelo deka ne gi razbrale negovite zborovi, Toj pokaàl gore. Na negovoto lice po~ivala ~udesna svetlina. Niz ~ove ~kata priroda blesnalo Boèstvoto. Koga go na{le vo hramot, slu{ale {to se slu~uvalo me| u nego i rabinite i bile iznenadeni so negovite pra{awa i odgovori. Negovite zborovi pottiknale niza misli {to nikoga{ nema da bidat zaboraveni.

Pra{aweto {to im go upatil sodrì pouka: “Zar ne znaev te”, rekol, “deka jas treba da bidam vo domot na mojot Otec?” Isus bil okupiran so misijata za koja do{ol da ja izvr{i na ovoj svet, no Josif i Marija ja zanemarile svojata zada~a. Bog im ukaàl golema ~est, doveruvaj} i im go svojot Sin. Svetite angeli upravuvale so tekot na Josifoviot ìvot za da go so~uvaat Isusoviot ìvot. Me| utoa, tie cel eden den go zagubile od vid, iako ne smeele da go zaboravat nitu za mig. Koga e otstraneta nivnata grià, ne se obvinile samite sebe, tuku vinata ja frlile vrz nego.

Za Isusovite roditeli bilo prirodno Isusa da go smetaat kako svoe dete. Toj sekojdnevno bil so niv i negoviot ìvot vo golema mera bil sli~en so ìvotot na drugite deca, pa im bilo te{ko da sfatat deka Toj e Bo`ji Sin. Bile vo opasnost da ne go cenat blagoslovot {to im e daden vo prisus tvo na Otkupitelot na svetot. Bolkata, predizvikana so odvo juvaweto od nego i blagiot ukor {to go sodrèle negovi te zborovi, bile odredeni da ja vtisnat vo nivnata du{a svetosta na ona {to im e dovereno.

81

57

Vo odgovorot {to $ go dal na svojata majka, Isus prvpat pokaàl deka go sfa} a svojot odnos kon Boga. Pred negovoto ra| awe angelot $ rekol na Marija: “Toj } e bide golem i } e se nare~e Sin na Sevi{niot. I Gospod Bog } e mu go dade prestolot na negoviot tatko David. Toj } e vladee nad domot na Jakova doveka. I carstvoto negovo ne } e ima kraj” (Luka 1,32.33). Ovie zborovi Marija gi so~uvala vo srceto. No, iako veruvala deka nejzinoto Dete } e bide Mesija vo Izrael, sepak, ne ja sfatila negovata misija. Sega ne gi sfa} ala negovite zborovi, no znaela deka go pobival svoeto rodninstvo so Josi fa i sebesi se proglasil za Bo`ji Sin.

Isus ne ja zanemaruval vrskata so svoite zemni roditeli. Toj se vratil so niv od Erusalim doma i im pomagal vo nivniot naporen ìvot. Kriej} i ja vo srceto tajnata na svojata misi ja, ponizno go ~ekal odredeniot mig da ja po~ne svojata zada~a. Otkako prepoznal deka e Bo`ji Sin, Toj vo tekot na slednite osumnaeset godini ja potvrdil svojata vrska {to go povrzuvala so domot vo Nazaret, izvr{uvaj} i ja dol`nosta na sin, brat, prijatel i gra| anin.

Koga vo hramot mu se otkrila misijata, Isus go odbeg nuval dopirot so mno{tvoto. Sakal vo ti{ina da se vrati od Erusalim so onie {to ja poznavale tajnata na negoviot ̀ ivot. So pashalnata slu`ba Bog sakal svojot narod da go odvoi od svetov nite griì i da go potseti na svoeto prekrasno delo na izbavuvaweto od Egipet. Sakal vo ova delo da go sogledaat vetuvaweto za izbavuvawe od grevot. Kako krvta na zaklanoto jagne {to gi {titela domovite na Izraelcite, taka i Hristovata krv treba da gi spasi nivnite du{i; tie moàt da se spasat samo ako so vera vo Hrista negoviot ìvot go storat svoj ̀ ivot. Simboli~kata slu`ba imala vrednost samo toga{ koga gi naso~uvala kon Hrista kako li~en Spasitel. Bog sakal da gi vovede vo prou~uvawe polno so molitva i so razmisluvawe za Hristovata misija. Me| utoa, dodeka mno{ tvoto go napu{talo Erusalim, nivnoto vnimanie ~esto bilo oku pira no so vozbudlivoto patuvawe i druèwe, a slu`bata na koja prisustvuvale bila zaboravena. Spasitelot ne go privle kuvalo nivnoto dru{tvo.

Bidej} i Josif i Marija trebalo da se vratat od Erusalim sami so Isusa, Toj o~ekuval nivnite misli da gi naso~i kon proro{tvata za Spasitelot koj } e strada. Na Golgota se obidel da ja olesni nejzinata maj~inska bolka. I sega mislel na nea. Marija } e bide svedok na negovata posledna pret smrtna borba

82



58

i Isus sakal taa da ja sfati negovata misija za da bide zasilena da izdrì koga du{ata } e $ ja probode me~. Kako Isus {to bil odvoen od nea i kako taa oàlostena {to go barala tri dena, taka Toj povtorno } e bide zaguben za nea tri dena koga } e bide `rtvuvan za grevovite na svetot. A koga } e izleze od grobot, nejzinata ̀ alost pak } e se pretvori vo radost. Kolku polesno bi ja podnela golemata taga na negovata smrt koga bi gi sfatila Pismata kon koi Toj sega sakal da gi naso~i nejzinite misli.

Koga Josif i Marija postojano bi go naso~uvale svojot um kon Boga vo razmisluvawe i molitva, tie bi ja sfatile svetosta na doverbata {to im e ukaàna i ne bi go zagubile Isusa od vid. So nemarnosta vo eden den go zagubile Spasi telot, no im bile potrebni tri dena makotrpno tragawe da go najdat. Istoto toa se slu~uva i so nas. So na{ite prazni raz go vori, koga ozboruvame ili ja zanemaruvame molit vata, moè me vo eden den da go zagubime prisustvoto na Spasitelot, a } e ni bidat potrebni mnogu denovi bolno traga we za da go najdeme i povtorno da go dobieme mirot {to sme go zagubile.

Vo na{eto me| usebno druèwe morame da vnimavame da ne go zaboravime Isusa i lekomisleno da ispu{time Toj da ne e so nas. Koga vo tolkava mera } e staneme okupirani so svetov noto za da ne mislime na Onoj vo kogo e sosredoto~ena na{ata nade` vo ve~en ̀ ivot, nie se odvojuvame od Isusa i od nebesnite angeli. Ovie sveti su{testva ne moàt da ostanat tamu kade {to ne e poèlno prisustvoto na Spasi telot i kade {to ne se zabeleùva negovoto otsustvo. Toa e pri~i nata za ~esta pojava na obeshrabruvawa me| u boèmnite Hristovi sledbenici.

Mnozina prisustvuvaat na bogosluènijata i Bo`jata re~ gi osveùva i gi ute{uva, no bidej} i ne razmisluvaat, ne se budni i ne se molat, go gubat blagoslovot i se ~uvstvuvaat posiro ma{ni od porano. êsto mislat deka Bog svirepo posta pil so niv. Ne uviduvaat deka toa e nivna gre{ka. Odvojuvaj} i se od Isusa, se odvoile i od svetlinata na negovo to prisustvo.

Za nas bi bilo dobro sekoj den da pomineme eden ~as vo razmisluvawe za Hristoviot ìvot. Treba da go prou~uvame vo sekoja podrobnost, dozvoluvaj} i $ na na{ata me~ta da gi opfati site sceni, osobeno onie {to se povrzani so pos ledniot del od negoviot ìvot. Ako taka se zanimavame so negovata golema `rtva za nas, na{ata doverba vo nego } e stane mnogu posigurna, na{ata qubov } e oìvee i podlaboko } e n# proniknuva negoviot Duh. Na kraj, ako sakame da bideme spaseni,

83

59

morame da ja nau~ime poukata za pokajanieto i za poniz nosta vo podno`jeto na krstot.

Dodeka se druìme me| usebno, moème da si bideme blagoslov eden na drug. Ako mu pripa| ame na Hrista, na{ite najubavi misli } e se zanimavaat so nego. Toga{ } e ni bide milo da zboruvame za nego i, dodeka razgovarame me| usebno za negovata qubov, na{ite srca } e smeknat od boèstvenite vlija nija. Nabquduvaj} i ja ubavinata na negoviot karakter, nie “se preobrazuvame vo istiot toj lik, sekoga{ s# poslaven” (2. Korin} anite 3,18).


60

9

DENOVI NA BORBA

U{te od svoite najrani godini, evrejskoto dete bilo opkru ̀ eno so barawa na rabinite. Za sekoe delo, do najsitni podrobnosti vo ìvotot, se propi{ani strogi pravila. Pod vodstvo na u~itelite od sinagogata mladite u~ele bezbroj pra vila, za{to se o~ekuvalo kako pravoverni Izraelci da gi po~i tuvaat. Me| utoa, Isusa ova ne go interesiralo. U{te od svoeto detstvo dejstvuval nezavisno od rabinskite zakoni. Postojano gi prou~uval spisite na Stariot zavet i na negovite usni posto jano bile zborovite: “Taka kaùva Gospod!”

Koga po~nal pojasno da ja sfa} a sostojbata na narodot, uvidel deka barawata na op{testvoto i Bo`jite barawa bile vo postojan sudir. Lu| eto se oddale~uvale od Bo`jata re~, a gi izdignuvale teoriite {to samite si gi izmislile. Gi po~ituvale tradicionalnite obredi {to nemale nikakva vrednost. Nivnata slu`ba se sostoela samo od niza ceremonii; svetite vistini {to trebalo taa da gi otkrie bile skrieni od vernicite. Toj videl deka vo nivnata slu`ba, li{ena od vera, ne nao| aat mir. Tie ne ja poznavale slobodata na duhot {to bi doprela do niv koga vistinski bi mu sluèle na Boga. Isus do{ol da gi pou~i za zna~eweto na slu`bata na Boga i ne moèl da go prifati me{aweto na ~ove~kite barawa so boès tvenite propisi. Toj ne gi napa| al propisite ili postap kite na obrazovanite u~iteli, no koga go ukoruvale poradi negovite ednostavni naviki, Toj svoeto odnesuvawe go opravduval so Bo`jata re~.

Ne`no i ponizno Isus se obiduval da odgovori na bara wata na onie so koi doa| al vo dopir. Bidej} i bil tolku qube zen i nenametliv, zakonicite i stare{inite pretpostavuvale deka so svoeto u~ewe lesno } e moàt da vlijaat vrz nego. Tie barale od nego da gi prifati op{tite na~ela i predanieto {to go ostavile starite rabini, no Toj nivnata verodostojnost ja baral vo Svetoto pismo. Sakal da ~ue sekoj zbor {to

84

85

61

poteknal od Bo`jata usta, no ne moèl da gi prifati ~ove~ kite izmislici. Se ~inelo deka Isus gi znae Pismata od po~etok do kraj i istite gi izloùval vo nivnoto vistin sko zna ~ewe. Rabinite se sramele da gi pou~uva edno dete. Tvrdele deka niv na dol`nost e da go objasnuvaat Svetoto pis mo, a nego va da go prifati nivnoto tolkuvawe. Bile ogor ~eni {to $ se opira na nivnata nauka.

Tie znaele deka vo Svetoto pismo ne moàt da najdat nikak va potvrda za svoite predanija. Sfatile deka Isus vo duhovnoto razbirawe bil daleku pred niv. Sepak, bile luti zatoa {to ne gi slu{al nivnite naredbi. Ne uspevaj} i da go uverat, gi pobarale Josifa i Marija i im se poàlile {to ne gi prifa} a nivnite propisi. Poradi toa Toj pretrpel prekor i osuda.

U{te od najranite denovi Isus po~nal sam da go oblikuva svojot karakter, a duri ni po~ituvaweto i qubovta kon rodi telite ne moèle da go odvratat od poslu{nosta kon Bo`jata re~. “Pi{ano e” bil negov lozung za sekoe delo {to otstapu valo od semejnite obi~ai. Me| utoa, vlijanieto na rabinite mu go zagor~uvalo ìvotot. U{te vo svojata mladost moral da u~i te{ka pouka na mol~ewe i na strpliva istraj nost.

Negovite bra} a, kako {to se narekuvale Josifovite sino vi, bile na strana na rabinite. Tie postojano naglasuvale deka predanijata mora da se po~ituvaat, kako da se toa Bo`ji barawa. Tie ~ove~kite propisi gi smetale za mnogu povisoki od Bo`jata re~ i vo golema mera im pre~elo Isusovoto jasno pro niknuvawe vo razlikuvaweto na la`noto od vistinskoto. Negovata stroga poslu{nost kon Bo`jiot zakon ja osuduvale kako tvrdoglavost. Bile iznenadeni so znaeweto i so mud rosta {to gi pokaùval koga im odgovaral na rabinite. Znae le deka ne primil nikakvo obrazovanie od mudrite lu| e, no sepak, zabeleàle deka Toj nim im bil u~itel. Priznale deka negovoto obrazovanie e povozvi{eno od nivnoto. No ne sfati le deka Toj ima pristap kon drvoto na ̀ ivotot, kon izvo rot na znaewe {to tie ne go poznavale.

Hristos ne bil isklu~iv i fariseite posebno gi navredil so toa {to vo ovoj pogled se oddale~il od nivnite strogi pravila. Toj nai{ol na religija, ogradena so visoki yidovi na izdvojuvawa, kako premnogu sveta za sekojdnevniot ìvot. Toj gi urnal ovie yidovi na podelbi. Vo svojot dopir so lu| eto ne pra{al: “[to e va{e veruju? Na koja crkva $ pripa| a{?” Svojata sila ja koristel za dobro na site na koi im bila potrebna pomo{. Namesto da se izdeli vo nekoja isposni~ka } elija

86

ДЕНОВИ НА БОРБА


62

za da go pokaè svojot nebesen karakter, Toj seriozno rabo tel za ~ove~kiot rod. Go istaknuval na~e loto deka bib lis kata vera ne se sostoi od izma~uvawe na teloto. U~el deka ~istata i neizvalkana vera ne e nameneta samo za odre deno vreme i za odredeni priliki. Vo sekoe vreme i na sekoe mesto pokaùval interes za lu| eto, poln so qubov i okolu sebe {irel svetlina na radosna pobo`nost. Seto toa bilo ukor za fariseite. Toa pokaàlo deka verata ne se sostoi od sebi~nost i deka nivnata mra~na predanost kon li~nite inte resi e daleku od vistinskata pobo`nost. Toa kaj niv prediz vikalo neprija telstvo kon Isusa, taka {to se obidele so sila da go pot~inat na svoite propisi.

Isus se trudel da ublaì sekoe stradawe {to go videl. Toj imal malku pari za davawe, no ~esto se otkaùval od hranata za da im pomogne na onie ~ii{to potrebi mu izgle dale pogolemi od negovite. Negovite bra} a ~uvstvuvale deka negovoto vlijanie dopira daleku, nasproti nivnoto. Toj pose duval isten~eno razbirawe kakvo {to nemal nikoj od niv ili ne sakal da ima. Koga zboruvale grubo so siroma{ nite, poniè ni su{testva, Isus gi baral tokmu tie lica i im upatu val zborovi {to ohrabruvaat. Na site, na koi im bilo potrebno, im podaval ~a{a studena voda i tivko go staval svojot obrok vo nivnite race. So otstranuvaweto na nivnite stradawa, vis ti nite so koi gi pou~uval bile povrzani so negovite dela na milosrdie i vre ̀ uvani vo nivnoto se} avawe.

Seto toa predizvikalo nezadovolstvo kaj negovite bra} a. Bidej} i bile postari od Isusa, smetale deka Toj treba da gi prifati nivnite naredbi. Go obvinuvale deka sebesi se smeta za povisok od niv i go ukoruvale deka se izdignuva nad nivnite u~i teli, nad sve{tenicite i narodnite upraviteli. ̂ esto mu se zakanuvale i se obiduvale da go zapla{at, no Toj odel napred, proglasuvaj} i go Svetoto pismo za svoj voda~.

Isus gi sakal svoite bra} a i sekoga{ qubezno se odne suval kon niv, no tie bile qubomorni i pokaàle najre{itel na nedoverba i prezir kon nego. Ne moèle da go sfatat nego voto odnesuvawe. Vo Isusa im se otkrivale golemi protivre~nosti. Toj bil Bo`ji Sin, a sepak bespomo{no dete. Tvorec na svetovite zemjata bila negova svoina pa sepak negovoto ì votno iskustvo na sekoj ~ekor go obeleùvalo siroma{tvo. Negovoto dostoinstvo i osobenost napolno se razlikuvale od zemnata gordelivost i voobrazba; Toj ne se stremel kon svetovna golemina i bil zadovolen duri i so najniska polo`ba. Toa gi lutelo negovite bra} a. Tie ne moè le da si go objasnat

87

88

63

negovoto trajno spokojstvo vo isku{e nieto i siroma{tvoto. Ne znaele deka stanal siroma{en zaradi nas, za nie da se zbogatime so negovoto “siroma{tvo” (2. Korin} anite 8,9). Tajnata na negovata misija ne moèle da ja razberat vo pogolema mera otkolku prijatelite na Jov pri negovoto poniùvawe i stradawa.

Bra} ata ne go sfatile Isusa zatoa {to ne bil sli~en so niv. Negovoto merilo ne bilo i nivno merilo. Gledaj} i gi lu| e to, tie go napu{tile Boga i vo nivniot ìvot ne postoela ne go vata sila.

Verskite obredi {to gi po~ituvale ne moèle da go preobrazat karakterot. Tie davale “desetok od nane, kopar i kim”, no go zanemarile “najva`noto vo zakonot: prav da ta, milosta i verata” (Matej 23,23). Isusoviot primer postojano im pre~el. Toj na svetot mrazel samo edno grevot. Ne moèl da bide svedok na nekoe lo{o delo a da ne doìvee bolka {to ne moèla da se skrie. Postoela jasna razlika me| u forma listite, ~ij{to izgled na svetost prikrival qubov kon grevot i karakterot vo koj revnosta za Bo`jata slava sekoga{ bila najva`na. Zatoa {to Isusoviot ̀ ivot go osuduval zloto, nemu mu se protivstavuvale kako vo domot, taka i nadvor od nego. Za negovata nesebi~nost i ~esnost se zboruvalo so potsmev. Negovata strplivost i qubeznost se nare ~eni stra{livost.

Od gor~inata {to mu pa| a vo del na ~ove~kiot rod, Isus ne izbegnuval nitu eden del. Imalo i takvi koi se obiduvale da mu se iznapodbijat poradi negovoto ra| awe, pa duri i vo detstvoto moral da se sretne so nivnite potsme{livi pogledi i lo{i do{epnuvawa. Koga bi odgovoril so nestrpliv zbor ili pogled, koga bi im popu{til na svoite bra} a so edna pogre{ na postapka, Toj ne bi bil ve} e sovr{en primer. So toa Toj bi pretrpel neuspeh vo sproveduvaweto na planot za na{iot otkup. Makar samo edna{ da priznal deka moè da postoi opravduvawe za grevot, satanata bi likuval, a svetot bi bil zaguben. Zatoa isku {uva~ot nastojuval negoviot ̀ ivot da go stori kolku {to moè poteòk za da go navede na grev.

Me| utoa, na sekoe isku{enie Toj odgovaral: “Pi{ano e!” Retko ukoruval nekoe lo{o delo na svoite bra} a, no imal da im kaè zbor od Boga. êsto go obvinuvale za stra{livost koga ne sakal da se zdruì so niv vo nekoe zabraneto delo; no Toj odgovaral: “Pi{ano e: ‘Stravot Bo`ji e mudrost i zaobikoluvaweto na zloto e razum’” (Knigata za Jov 28,28).

89



64

Imalo nekoi {to sakale da bidat vo negovo dru{tvo, ~uv s tvuvaj} i mir vo negovo prisustvo, no mnozina go izbegnuvale zatoa {to gi ukoruval negoviot besprekoren ìvot. Mla dite drugari uporno go nagovarale da go pravi ona {to go pravat tie. Bil vedar i radosen i tie uìvale vo negovo pri sustvo i gi pozdravuvale negovite podgotveni pred lozi, no bile nestrplivi kon negovata sovesnost, proglasuvaj} i go za ograni~en i tesnograd. Isus odgovaral: “Pi{ano e: ëKako moè mlad ~ovek da ìvee vo ~istota? Taka {to } e ìvee spored tvoite zborovi... Vo srceto svoe ja zatvoriv re~ta tvoja za da ne ti gre{am’” (Psalm 119,9.11).

êsto go pra{uvale: “Zo{to si tolku uporen, nastoju vaj} i da bide{ tolku poseben, tolku razli~en od site nas?” “Pi{ano e”, velel Toj, “Blaze na onie ~ij{to pat e neos kve r net, koi ìveat spored zakonot Gospoden. Blaze na onie koi ìveat spored negovite uredbi i so seto srce go baraat nego. Tie ne pra vat zlo, tuku odat po negovite pati{ ta” (Psalm 119,13).

Koga go pra{uvale zo{to ne u~estvuva vo neserioznite za bavi na mladite od Nazaret, Toj bi rekol: “Pi{ano e: ëPo patot na tvoite uredbi so radost vrvam za golemo bogatstvo gi smetam. Za tvoite pravila razmisluvam i tvoite pateki gi prou~uvam’” (Psalm 119,1416).

Isus ne se borel za svoite prava. Negovata rabota ~es to bi la nepotrebno ote`nuvana zatoa {to bil presretliv i ne se àlel. Sepak, ne potkleknuval nitu se obeshrabruval. Toj ìveel nad te{kotiite, vo svetlina na Bo`jeto lice. Ne se odmazduval koga so nego se postapuvalo grubo, tuku navre dite gi podnesuval strplivo.

Postojano go pra{uvale: “Zo{to podnesuva{ tolku zlobni postapki duri i od tvoite bra} a?” “Pi{ano e”, odgo varal Toj, “sine moj, ne zaboravaj gi moite pouki, ~uvaj gi vo srceto moite zapovedi, za{to tie } e ti go prodolàt ̀ ivotot za mnogu godini i sre} a } e ti donesat. Qubovta i verata neka bidat postojano vo tebe; nosi gi kako sinxir~e okolu vratot, vpi{i gi na listovite na svoeto srce. Taka } e se zdob ie{ so ugled i so blagonaklonost i pred Boga i pred lu| e to’” (Mudri izreki 3,14).

Od vremeto koga roditelite go na{le Isusa vo hramot, negoviot na~in na dejstvuvawe za niv bil tajna. Toj ne sakal so niv da vleguva vo sudir, no sepak negoviot primer bil pos tojana pouka. Toj li~el na nekogo koj bil izdvoen. Svoi migovi na sre} a nao| al koga bil sam so prirodata i so Boga. Sekoga{ koga moèl, bi ja ostavil svojata rabota i bi odel v pole da

90

65

raz misluva vo zelenite dolini, da odrùva zaednica so Boga na planinskite padinki ili srede {umskite drvja. Mugrite ~esto go zateknuvale na nekoe osameno mesto kako razmisluva, go istraùva Svetoto pismo ili se moli. Od ovie tivki migovi Toj bi se vra} al vo svojot dom za povtorno da gi prezeme dol` nostite i da dade primer na strplivo podnesuvawe na makotrpnata rabota.

Hristoviot ìvot bil obeleèn so po~it i so qubov kon majka si. Marija vo svoeto srce veruvala deka nejzinoto rodeno sveto Dete e toj dolgo vetuvaniot Mesija, no ne smeela da ja izrazi svojata vera. Vo tekot na celiot svoj ìvot na zemjata taa u~estvuvala vo negovite stradawa. So àlost gi gledala isku{enijata na koi bil izloèn vo detstvoto i vo mladosta. Branej} i go ona {to znaela deka e pravilno vo negovoto odnesuvawe, i samata doa| ala vo isku{enija. Odno site vo domot i maj~inskata ne`na grià nad decata gi smeta la za ìvotno va`ni vo oblikuvaweto na karakterot. Josifo vite sinovi i } erki go znaele toa i, koristej} i ja nejzinata grià, se obiduva le Isusovite postapki da gi soobrazat so svoeto merilo.

Marija ~esto mu prigovarala na Isusa i barala od nego da go prifati rabinskiot na~in na postapuvawe. Me| utoa, nego ne moèl nikoj da go uveri da gi promeni svoite naviki na razmisluvawe za Bo`jite dela i za pomagawe na lu| eto, pa duri i na nemite ̀ ivotni, da se oslobodat od stradawata. Koga sve{tenicite i u~itelite pobarale pomo{ od Marija da go nateraat Isusa na poslu{nost, taa mnogu se voznemiri la, no vo nejzinoto srce vladeel mir dodeka Toj iznesuval fak ti od Svetoto pismo {to gi poddrùvale negovite postapki.

Taa ponekoga{ se kolebala me| u Isusa i negovite bra} a koi ne veruvale deka toj e Bo`ji pratenik, iako postoele mnogu dokazi deka negoviot karakter bil boèstven. Taa videla kako se ̀ rtvuva za dobro na drugite. Negovoto prisus tvo vnesuvalo po~ista atmosfera vo domot, a negoviot ̀ ivot bil kako kvasec koj dejstvuva vo elementite na op{testvoto. Prostodu{en i nevin, se dvièl me| u nevnimatelni, grubi, nequbezni, me| u nepravedni carinici, lekomisleni rastura ~i, nepravedni Samarjani, me| u neznaboè~ki vojnici, grubi selani i me{ano mno{tvo. Toj izgovaral zborovi na so~uvstvo nasekade kade {to videl lu| e umorni, no prisileni da nosat te{ki tovari. Go delel nivniot tovar i im gi povtoruval poukite {to gi u~el od prirodata, poukite za qubovta, za milosta i za Bo`jata dobrota.



66

Toj gi u~el site sebesi da se smetaat za nadareni so dragoceni talenti, {to moàt da im obezbedat ve~ni bogatstva samo ako pravilno se upotrebat. Iskorenuval sekoe ni{toès tvo od ìvotot i so svojot li~en primer u~el deka sekoj mig na vremeto ima ve~ni rezultati; deka so nego treba da se postapuva kako so bogatstvo {to treba da se koristi za vozvi {eni celi. Niedno ~ove~ko su{testvo ne go smetal za bez vredno, tuku na sekoja du{a $ daval spasonosen lek. Vo kakvo bilo dru{tvo da se na{ol, iznesuval pouka {to bila pogodna za toa vreme i za tie okolnosti. Se trudel da gi vdah nuva so nade` najsurovite, koi ni{to ne vetuvaat, uveru vaj} i gi deka moàt da stanat besprekorni i neporo~ni, deka moàt da izgradat takov karakter {to } e pokaè deka se Bo`ji deca. ̂ esto gi sret nuval onie {to $ se prepu{tile na vlasta na satanata i koi nemale sili da se ottrgnat od nego vite stapici. Na takov obeshrabren, bolen, zaveden i padnat ~ovek, Isus mu upatuval zborovi na najne`no soàluvawe, zborovi {to bile potrebni i {to moèle da se razberat. Sretnuval i drugi {to vodele neposredna borba so nepri jatelot na du{ite. Ovie gi hrabrel da izdràt, uveruvaj} i gi deka } e pobedat, za{to Bo`jite angeli se na nivna strana i } e im dadat pobeda. Onie na koi im pomognal vaka bile uve reni deka ovde e Onoj vo kogo moàt da imaat sovr{ena doverba. Toj nema da gi otkrie tajnite {to mu gi doverile na negovoto so~uvstvitelno uvo.

Isus bil iscelitel i na teloto i na du{ata. Toj se interesiral za sekoj vid stradawe {to go zabeleùval i na sekoj nevolnik mu donesuval olesnenie, a negovite qubezni zborovi bile kako melem {to ja smiruva bolkata. Nikoj ne moèl da kaè deka storil ~udo, no od nego vrz bolnite i o~ajnite pre mi nuvala sila isceluva~ka sila na qubovta. So toa Toj u{te od samoto detstvo nenametlivo rabotel za lu| eto. Toa bila pri~inata {to mnozina, koga ja po~nal svo jata slu`ba, rado go slu{ale.

Sepak, Isus sam pominuval niz detstvoto, niz mladosta i maèvnosta. Vo svojata ~istota i vernost sam gazel vo kacata; nikoj od lu| eto nemalo da mu pomogne. Nosel stra{en tovar na odgovornost za spasenieto na lu| eto. Znael deka, ako ne nastapi re{itelna izmena na na~elata i na celite na ~ove~kiot rod, s# } e bide zagubeno. Toa bilo breme na nego vata du{a i nikoj ne moèl da go proceni tovarot {to go pritiskal. Cvrsto re{en, ja ostvaruval svojata ìvotna zada~a samiot da bide svetlina na lu| eto.

91

92

67

10

GLAS VO PUSTINA

Ovaa glava se temeli na Luka 1,5-23.57-80; 3,1-18; Matej 3,1-12; Marko 1,1-8

Me| u vernite vo Izrael, koi dolgo go o~ekuvale doa| aweto na Mesija, se pojavil Hristov predvesnik. Ostareniot sve{tenik Zaharija i negovata èna Elisaveta “dvajcata bea pravedni pred Boga”, i vo nivniot tih i svet ̀ ivot svetlinata na verata zasvetila kako yvezda vo temninata na tie lo{i denovi. Na ovaa bogougodna bra~na dvojka $ e dadeno vetuvawe deka } e dobie sin koj } e odi pred liceto Gospodovo i “} e gi izramni negovite pateki”.

Zaharija ̀ iveel vo “Gorna Judeja”, no oti{ol vo Erusa lim so zada~a da sluì edna sedmica vo hramot. Toa bila dol ̀ nost {to se barala od site sve{tenici dvapati godi{ no. “Edna{, koga toj ja vr{e{e sve{teni~kata slu`ba pred Boga, spored sve{teni~kiot redosled nemu mu padna `drepka da vleze vo hramot Gospoden i da kadi”.

Toj stoel pred zlatniot oltar na sveto mesto vo Sveti li{teto. Pred Boga se izdignuval oblak od temjan so molit vite na Izrael. Odnenade` stanal svesen za boèstveno pri sustvo. “Od desnata strana na kadilniot ̀ rtvenik stoe{e” Gospoden angel. Polo`bata na angelot ozna~uvala naklonost, no Zaharija toa ne go zabeleàl. So godini se molel za doa| a we to na Otkupitelot; sega Neboto pratilo svoj vesnik so vest deka ovie molitvi naskoro } e bidat primeni; Bo`jata milost mu se ~inela pregolema za da moè da poveruva. Bil ispolnet so strav i so samoosuda.

Me| utoa, bil pozdraven so radosno uveruvawe: “Ne pla{i se, Zaharija! Molitvata } e ti se ispolni. @ena ti, Elisaveta, } e rodi sin, komu treba da mu dade{ ime Jovan. ]e se raduva{ i } e se veseli{, i mnozina } e se zaraduvaat na negovoto

97

98


68

ra| a we, za{to } e bide golem pred Gospoda. Toj ne } e pie ni vino nitu opojni pijalaci. ]e se napolni so Sveti Duh... i mnogu sinovi Izraelovi } e obrati kon nivniot Gospod Bog. Toj } e odi pred nego vo duhot i silata na Ilija za da gi obra ti srcata na tatkovcite kon decata, a nepokornite kon mudrosta na pravednicite i da prigotvi narod koj e podgotven za Gospoda. A Zaharija mu re~e na angelot: ëKako moè da se slu~i toa? Jas sum star, a i èna mi e vo poodminati godini’”.

Zaharija dobro znael kako na Avrama vo starosta mu e podareno dete, zatoa {to veruval deka e veren Onoj {to vetil. Me| utoa, stariot sve{tenik za mig svojata misla ja prena so~il kon slabosta na ~ove~kiot rod. Toj zaborava deka ona {to Bog go vetil moè i da go ispolni. Kakva sprotiv nost me| u ova ne veruvawe i ~istata detska vera na devojkata od Nazaret, Marija, ~ij{to odgovor na ~udesnata vest na angelot bil: “Eve ja sluginkata Gospodova; neka mi bide kako {to kaà” (Luka 1,38).

Ra| aweto na sinot na Zaharija, kako i ra| aweto na Avramovoto dete i Deteto na Marija, trebalo da n# pou~i na golemata duhovna vistina {to bavno ja u~ime i brgu ja zabo ravame. Sami sme nesposobni da pravime nikakvo dobro; no ona {to ne moème da go storime nie, } e go stori Bo`jata sila vo sekoja du{a {to } e se pot~ini i {to veruva. So vera e podareno Deteto na vetuvaweto. So vera se ra| a duhovniot ̀ ivot, a nie se osposobuvame da pravime pravedni dela.

Na pra{aweto na Zaharija, angelot odgovoril: “Jas sum Gavril, koj stoi pred Boga, a praten sum da zboruvam so tebe i da ti ja donesam ovaa radosna vest”. Petstotini godini pora no, Gavril mu go objavil na Daniela proro~kiot period {to } e trae s# do Hristovoto doa| awe. Soznanieto deka krajot na ovoj period e blizu, go pottiknalo Zaharija da se moli za doa| aweto na Mesija. Sega samiot vesnik, preku kogo e dadeno proro{tvoto, do{ol da go najavi negovoto ispol nuvawe.

Zborovite na angelot: “Jas sum Gavril, koj stoi pred Boga”, pokaùvaat deka toj zazema polo`ba so visoki po~esti vo nebesnite dvorovi. Toj do{ol kaj Daniela so vest: “Nema nikoj juna~ki da raboti so mene vo toa, osven va{iot Knez Mihael” (Daniel 10,21).

Za Gavrila Spasitelot zboruva vo Otkrovenieto i veli: “Toj mu go prenese i mu go objavi toa na svojot sluga Jovan pre ku svojot angel” (Otkrovenie 1,1). Na Jovana angelot mu objavuva: “Jas sum sluga kako i ti i tvoite bra} a, prorocite” (Otkrovenie

99

69

22,9). Veli~estvena e mislata angel koj vo ~est stoi do Bo`jiot Sin, e izbran na gre{nite lu| e da im gi otkrie Bo`jite nameri.

Zaharija se posomneval vo zborovite na angelot. Toj nema da progovori s# dodeka tie ne se ispolnat. “Ete”, rekol ange lot, “} e onemi{... do denot koga } e se zbidne ova, zatoa {to ne im poveruva na moite zborovi, {to } e se ispolnat koga } e dojde vremeto”. Dol`nost na sve{tenikot pri ovaa slu`ba bila da se moli za pro{tavawe na javnite i na narodnite grevovi i za doa| aweto na Mesija; no koga Zaharija se obidel da go stori toa, ne moèl da izgovori nitu eden zbor.

Koga izlegol da go blagoslovi narodot “toj im dava{e znaci i ostana nem”. Dolgo ~ekale i po~nale da se pla{at deka moèbi go pogodil Bo`jiot sud. Koga izlegol od sveti wata, negovoto lice svetelo od Bo`jata slava “i sfatija deka imal videnie vo hramot”. Zaharija im objasnil {to videl i ~ul “i koga zavr{ija denovite na negovata slu`ba, se vrati doma”.

Nabrgu po ra| aweto na vetenoto dete, jazikot na tatkoto se oslobodil “i toj prozbore pa go blagoslovuva{e Boga. Pri toa strav gi obzede site nivni sosedi, a za seto toa se pri ka ̀ uva{e po celiot planinski kraj na Judeja, i site {to slu{aa, go primija toa vo svoite srca, velej} i: ë[to } e bide od ova dete?’” Seto toa trebalo da pridonese za naso~uvawe na vnimanieto kon doa| aweto na Mesija na kogo Jovan trebalo da mu go prigotvi patot.

Zaharija bil inspiriran so Svetiot Duh i misijata na svojot sin ja pretkaàl so slednite veli~estveni zborovi:

"A ti, dete, } e bide{ nare~eno prorok na Sevi{niot,za{to } e odi{ pred Gospoda, da gi podgotvi{ negovitepati{ta, da mu dade{ na negoviot narod da poznae spaseniepreku pro{tavaweto na nivnite grevovi,zaradi milosrdnosta na na{iot Bog,so koja } e n# poseti Zorata od visinite,za da gi osvetli onie koi sedat vo temninatai vo smrtnata senka,i da gi upati na{ite noze po patot na mirot.#

“A deteto raste{e i zakrepnuva{e so duhot, i ìvee{e vo pustina do denot koga javno istapi pred Izrael”. Pred Jovan da se rodi, angelot rekol: “Toj } e bide golem pred Gospoda ne } e pie ni vino nitu opojni pijalaci. ]e se ispol ni so Svetiot Duh”.

100

ГЛАС ВО ПУСТИНА


70

Bog go povikal sinot na Zaharija za golema zada~a, za najgole mata zada~a {to koga i da e im bila doverena na lu| eto. Za da go izvr{i ova delo, Bog moral da raboti so nego. Bo`jiot Duh } e bide so nego ako gi po~ituva upatstvata na angelot.

Jovan trebalo da bide vesnik na Jehova, da im ja nosi Bo`jata svetlina na lu| eto. Toj } e im dade nov pravec na niv nite mis li. Toj na vpe~atliv na~in moral da im ja prenese sve tosta na Bo`jite barawa i nivnata potreba za negovata sovr {ena pravednost. Takviot vesnik mora da bide svet. Toj mora da bide hram vo koj } e ìvee Bo`jiot Duh. Za da ja ispol ni svojata zada~a, toj mora da ima zdravo telo, umna i duhovna sila. Zatoa bilo neophodno da vladee so svoite ̀ elbi i strasti. Toj moral da bide sposoben da vladee so svoite sili za da moè da stoi me| u lu| eto nepokoleban od okolnos tite, kako karpite i planinite v pustina.

Vo vremeto na Jovana Krstitelot bila mnogu ra{irena al~nosta za bogatstvo, qubovta za rasko{ i rasturawe. Setil ni te zadovolstva, gozbite i pijankite, predizvikuvale bo lesti na teloto i izopa~enost, umrtvuvaj} i ja duhovnata os trina i namaluvaj} i ja ~uvstvitelnosta kon grevot. Jovan trebalo da stoi kako reformator. So svojot vozdr`liv ̀ ivot i so svojata obi~na obleka trebalo da gi ukori preteruvawata na svoeto vreme. Poradi toa upatstvata dadeni na roditelite na Jovana pretstavuvaat pouka za umerenosta {to ja dal angelot od nebesniot prestol.

Vo detstvoto i vo mladosta karakterot e najpogoden da prima vpe~atoci. Toga{ treba da se stekne mo} na vladeewe so sebesi. Kraj ogni{teto i kraj semejnata trpeza se vr{i vlijanie ~ij{to rezultat e traen kako ve~nosta. Pove} e od koja bilo prirodna darba, navikite steknati vo detstvoto re{a vaat dali nekoj ~ovek } e bide pobednik ili pobeden vo ìvotnata borba. Mladosta e vreme na seidba. Taa ja odreduva prirodata na ̀ etvata za ovoj ̀ ivot i za ̀ ivotot {to } e dojde.

Kako prorok, Jovan trebalo “da gi obrati srcata na tat kovcite kon decata, a nepokornite kon mudrosta na pra vednicite i da prigotvi narod koj e podgotven za Gospoga”. Vo prigotvuvaweto na patot za prvoto Hristovo doa| awe toj bil pretstavnik na onie {to } e go prigotvat narodot za vtoroto Hristovo doa| awe. Svetot potonal vo svoite pohotni ̀ elbi. Vrie od zabludi i lagi. Se umnoùvaat stapicite na satanata za uni{tuvawe na du{ite. Site {to sakaat sovr{ena svetost, vo Bo`ji strav mora da ja nau~at poukata za umerenost i samosovladuvawe. Povisokite

101

71

sili na umot mora da gi pot~inat pohotnite ̀ elbi i strastite. Osnova za steknuvawe na umni sili i duhovna proniklivost e taa samodisciplina {to } e ni ovozmoì da gi razbereme i vo ìvot da gi sprove deme svetite vistini na Bo`jata re~. Poradi toa, umerenosta nao| a svoe mesto vo deloto na podgotovkata za vtoroto Hristo vo doa| awe.

Spored prirodniot redosled, sinot na Zaharija bi bil podgotven za sve{teni~ka slu`ba. Me| utoa, vospituvaweto vo rabinskite {koli ne bi go prigotvilo za negovoto delo. Bog ne go pratil kaj u~itelite po teologija da go nau~at kako da gi tolkuva Pismata. Go povikal v pustina za da moè da u~i za prirodata i za Tvorecot na taa priroda.

Svoj dom na{ol vo osamen predel, srede neplodni rit~iwa, divi klisuri i karpesti pe{teri. Me| utoa, negov izbor bil da se otkaè od ìvotnite udobnosti i od rasko{ot i da gi prifati nemilosrdnite stegi na pustinata. Ovde negovata okolina sozdavala naviki na ednostavnost i samo otkaùvawe. Nepre~en od bu~avata na svetot, ovde moèl da gi prou~uva poukite od prirodata, od otkrovenijata i provi denieto. Zbo rovite {to mu gi upatil angelot na Zaharija ~esto mu gi povtoruvale na Jovana negovite bogobojazni rodi teli. U{te od negovoto detstvo tie mu ukaùvale na nego vata misija i toj ja prifatil taa sveta doverba. Samo tijata vo pustinata za nego bila dobredojdeno zasolni{ te od dru{ tvoto vo koe re~isi preovladeale somnevawe, neverstvo i ne~is tota. Ne veruval vo svojata sila da mu se protivstavi na isku{enieto, izbegnuvaj} i go postojano dopirot so grevot za da ne go zagubi ~uvstvoto na negovata stra{na gre{nost.

Posveten na Boga u{te od svoeto ra| awe kako nazirej, ovoj zavet go prifatil kako svoj zavet na doìvotno posve tuvawe. Negovata obleka bila ista so oblekata na starite proroci obleka od kamilski vlakna, opa{an so koèn pojas. Toj “jade {e skakulci i div med”, {to gi nao| al vo pustinata, i piel ~ista planinska voda.

Me| utoa, Jovan svojot ìvot ne go pominal vo bezdelni~ewe, vo isposni~ka stu{enost i vo sebi~no izdvojuvawe. Od vreme na vreme odel da se sretne so lu| eto; sekoga{ so interes go posmatral ona {to se slu~uvalo vo svetot. Od svoeto tivko pribeì{te go sledel razvojot na nastanite. So svoj pogled, rasvetlen so boèstveniot Duh, go prou~uval karakterot na lu| eto za da pronajde na~in kako da dopre do nivnoto srce so nebesnata vest. Vrz nego po~ival tovarot na negovata zada~a.

102



72

Vo osamenost, so razmisluvawe i so molitva, se trudel da ja prigotvi svojata du{a za ̀ ivotnoto delo {to bilo pred nego.

Iako v pustina, ne bil po{teden od isku{enijata. Kolku {to bilo mo`no, zatvoral sekoja pateka po koja satanata bi moèl da dejstvuva, pa sepak, isku{uva~ot go napa| al. Negovite duhovni sfa} awa bile jasni; razvil silen i re{itelen karakter, a so pomo{ na Svetiot Duh moèl da go zabeleì pristapot na satanata i da $ se protivstavi na nego vata sila.

Vo pustinata Jovan prona{ol svoja {kola i svoja sveti wa. Kako i Mojsej srede Madijanskite planini, bil zasol net so Bo`je prisustvo i opkruèn so dokazi na negovata mo} . Toj nemal predimstvo kako golemiot voda~ na Izrael da prestojuva srede sve~enata veli~estvenost na planinskata samotija, tuku pred nego se izdignuvale vrvovite na Moav, otade rekata Jordan, zboruvaj} i mu za Onoj koj “gi sozdal gorite” (Psalm 65,6) i gi opa{al so sila. Stu{eniot i surov izgled na prirodata vo negoviot pustinski dom ìvo ja prikaùval sostojbata na Izrael. Rodnoto Gospodovo lozje stanalo neobrabotena pustelija. Me| utoa, nad pustinata se rasprostrelo sjajno i prekrasno nebo. Oblacite {to se navle kuvale, lunavo temni, bile natkrileni so vinoìto na vetuvawe. Taka, nad poniùvaweto na Izrael svetela vete nata slava na vladeeweto na Mesija. Vinoìtoto na negovata zavetna milost gi rasteralo oblacite na gnevot.

Sam vo tivkite no} i go ~ital Bo`jeto vetuvawe dadeno na Avrama za potomstvo bezbrojno kako yvezdite. Svetlinata na zorata, pozlatuvaj} i gi moavskite planini, mu zboruvala za Onoj {to } e bide kako “utrinska svetlina koga } e izgree sonce to, utro bez oblak” (2. Samoilova 23,4). A vo pladnevnata svet lina go videl rasko{ot na negovoto pojavuvawe, koga } e se javi “slavata Gospodova i } e ja vidi sekoe sozdanie” (Isaija 40,5).

So duh poln so strahopo~it, no i so radost, gi istraùval proro~kite svitoci, otkrovenijata za doa| aweto na Mesija vetenoto Seme {to } e $ ja zdrobi glavata na zmijata [iloha, “Darodavecot na mir”, {to trebalo da se pojavi pred da is~ezne carot na Davidoviot prestol. Sega se ispolnilo vremeto. Vo dvorot na gorata Sion sedel rimski vladetel. Vrz osnova na sigurnata Bo`ja re~, Hristos ve} e bil roden.

Odu{evenite opisi na Isaija za slavata na Mesija bile predmet na negovo denono} no prou~uvawe na taa [iblinka od penot na Eseja; na Carot koj } e vladee spored pravdata,

103

73

koj na siromasite } e im sudi spored pravdinata i koj } e bide “kako zasolni{te od nevreme... kako senka vo ̀ edna puste lija”. Izrael nema ve} e da se narekuva “ostavena” nitu nego vata zemja “pusto{”, tuku Gospod } e ja vika “milina moja”, a negovata zemja “maèna” (Isaija 11,4; 32,2; 62,4). Srceto na osameniot izgnanik bilo ispolneto so slavno videnie. Zabo ravaj} i na sebe, toj go nabquduval Carot vo negovata ubavina. Ja gledal veli~estvenosta na svetosta, a sebesi se smetal za neus pe{en i nedostoen. Bil gotov da pojde kako nebesen ves nik, ne pla{ej} i se od ~ove~koto, zatoa {to gledal na Boès tveniot. Moèl da stoi prostum i bestra{no vo prisustvo na zemnite vladeteli zatoa {to dlaboko se klawal pred Carot nad carevite.

Jovan ne ja sfatil potpolno prirodata na carstvoto na Mesija. Toj o~ekuval Izrael da bide osloboden od narodnite neprijateli; no doa| aweto na Carot vo pravda i vospostavuvaweto na Izrael kako svet narod bila golema cel na negovata nade`. Na toj na~in veruval deka } e se ispolni proro{tvoto iskaàno pri negovoto ra| awe:

"Da se seti na svojot svet zavet, Da mu sluìme bez strav, Izbaveni od racete na neprijatelite, Vo svetost i pravednost pred nego vo site na{i dni.#

Go videl svojot narod zaveden, samozadovolen i uspien vo svoite grevovi. Kopneel da go razbudi za posvet ìvot.

Vesta {to mu ja dal Bog da ja nosi bila odredena da gi razbu di od uspienosta i da gi natera da zatreperat poradi svojata go lema zloba. Pred semeto na evangelieto da pronajde mesto, zem ji{teto na srceto mora da se obraboti. Pred da pobaraat isceluvawe od Isusa, mora da stanat svesni za opasnosta od ranite na grevot.

Bog ne gi pra} a vesnicite da im laskaat na gre{nicite. Toj ne pra} a vest na mir so kobna sigurnost da gi uspie nepo svetenite. Toj ja optovaruva sovesta na prestapnikot so te{ko breme i ja prostreluva du{ata so streli na osvedo ~uvawe. Angelite {to sluàt mu gi iznesuvaat stra{nite Bo`ji sudo vi za da razbudat ~uvstvo na potreba i da go pottiknat da izvikne: “[to treba da pravam za da se spasam?” Toga{ rakata {to go frlila vo prav, go podiga pokajnikot. Glasot {to go ukoruval grevot i gi posramil gordelivosta i samoqubieto pra{uva so najne`no so~uvstvo: “[to saka{ da ti storam?”

104



74

Koga po~nala slu`bata na Jovana, narodot bil voznemi ren i nezadovolen, neposredno pred vostanie. Po soboruva weto na Arhelaj, Judeja potpadnala pod neposredna vlast na Rim. Svirepoto vladeewe i nasilstvoto na rimskite guver neri i nivnite re{itelni napori da vovedat neznaboè~ki belezi i obi~ai, predizvikale bunt {to bil zadu{en so krv na iljadnici najhrabri Izraelci. Seto ova ja zasililo omrazata na narodot kon Rim i kopneòt da se oslobodat od negovata sila.

Srede neslogata i kavgite se slu{nal glas od pustinata, potresen i seriozen, a sepak poln so nade`: “Pokajte se, za{ to se pribliì carstvoto nebesno”. Toj gi potkrenal lu| eto so nova, za~uduva~ka sila. Na Hristovoto doa| awe pro rocite ukaùvale kako na nastan vo dale~na idnina; no ovde postoela objava deka Toj e tuka. Samiot izgled na Jovana gi potsetuval umovite na negovite slu{ateli na starite proroci. So svoeto odnesuvawe i obleka bil sli~en so prorokot Ilija. So duhot i silata na Ilija ja obvinuval rasipanosta na narodot i gi karal poradi grevovite {to preovladuvale. Negovite zborovi bile ednostavni, neposredni i uverlivi. Mnozina veruvale deka toj e eden od prorocite koj voskresnal od mrtvite. Celi ot narod bil potkrenat. Mno{tvo se slevalo vo pustinata.

Jovan go objavuval doa| aweto na Mesija i go povikuval na ro dot na pokajanie. Vo znak na is~istuvawe od grevot, gi kr{taval vo vodite na Jordan. Taka so zna~ajna, o~igledna pouka, objavil deka onie {to sebesi se proglasuvale za Bo`ji izbran narod bile izvalkani so grev i deka bez is~istuvawe na srceto i ̀ i votot ne moàt da imaat del vo carstvoto na Mesija.

Kaj prorokot doa| ale da go slu{aat knezovi i rabini, vojnici, carinici i selani. Sve~enata opomena od Boga gi voznemiruvala za izvesno vreme. Mnozina se pokajale i go prifatile kr{tavaweto. Barawata na Krstitelot gi prifa tile li ca od site op{testveni sloevi za da imaat del vo carstvoto {to go objavuval.

Mnogu zakonici i farisei doa| ale ispovedaj} i gi svoite grevovi i baraj} i kr{tavawe. Tie sebesi se izdignuvale kako podobri od drugite lu| e i lu| eto gi naveduvale da neguvaat visoko mislewe za nivnata pobo`nost; sega tajnite grevovi na nivniot ìvot bile otkrieni. Me| utoa, Svetiot Duh mu pokaàl na Jovana deka mnozina od ovie lu| e nemaat vistin ski poim za grevot. Bile prevrtlivci. Kako prijateli na pro rokot, se nadevale deka } e najdat milost kaj Knezot {to } e dojde. So

105

75

toa {to bile krsteni od rakata na ovoj omi len mlad u~itel, smetale deka } e go zasilat svoeto vlijanie me| u narodot.

Jovan gi do~ekal so ostro pra{awe: “Zmiski porode! Koj ve predupredi da begate od gnevot {to ide? Zatoa, done sete plodovi koi odgovaraat na pokajanie i ne zboruvajte vo sebesi: ëGo imame Avrama za tatko.’ Za{to vi velam deka Bog moè i od ovie kamewa da mu podigne deca na Avrama”.

Evreite pogre{no go protolkuvale Bo`jeto vetuvawe za ve~na naklonost kon Izrael: “Vaka veli Gospod, koj dava sonceto da sveti dewe, a mese~inata i yvezdite da svetat no} e, koj go pokrenuva moreto da bu~at negovite branovi, na kogo imeto mu e Gospod nad vojskite: ëAko nekoga{ se naru{at tie zakoni pred mene, veli Gospod, toga{ i potomstvoto Izra elovo } e prestane da bide narod pred liceto moe zasekoga{.’ Vaka veli Gospod: ëAko moàt da se izmerat nebesata gore, i da se prebaraat temelite na zemjata dolu, toga{ i jas } e go otfrlam potomstvoto Izraelovo poradi s# {to storija, veli Gospod’” (Eremija 31,3537).

Evreite smetale deka nivnoto prirodno poteklo od Avrama im dava pravo na ova vetuvawe. Me| utoa, gi previdele uslovite {to gi odredil Bog. Pred da go dade vetuvaweto, Toj rekol: “] e go stavam mojot zakon vo nivnata du{a i } e go napi{am vo nivnoto srce, } e bidam nivni Bog, a tie } e bidat moj narod... za{to } e im go prostam nivnoto bezzakonie i niv nite grevovi nema pove} e da gi spomenuvam” (Eremija 31,33.34).

Negovata milost mu e obezbedena na narodot vo ~ie{to srce e zapi{an Bo`jiot zakon. Tie se edno so nego. Me| utoa, Evreite sami se odvoile od Boga. Poradi svoite grevovi stra dale pod negovite sudovi. Zatoa bile vo ropstvo pod nezna boè~ki narod. Nivnite umovi bile zatemneti so grev, a bidej} i Gospod vo minatite vremiwa im bil tolku mnogu naklonet, tie gi opravduvale svoite grevovi. Si laskale sebe si deka se podobri od drugite lu| e i deka toa im dava pravo na negovite blagoslovi.

Ova “se napi{a kako opomena za nas na koi im se nabliùvaat poslednite vremiwa” (1. Korin} anite 10,11). Kolku ~esto pogre{no gi tolkuvame Bo`jite blagoslovi i si laskame sebesi deka poradi nekoja na{a dobrina vo sebe uìvame naklonost! Bog ne moè da go stori za nas ona {to saka da go stori. Nie gi upotrebuvame negovite darovi za da gi zado volime na{ite èlbi i na{eto srce da se stvrdne vo never stvoto i vo grevot.

106



76

Jovan im objavil na u~itelite vo Izrael deka nivnata gordelivost, sebi~nost i surovost pokaùvaat oti tie se zmi ski rod, smrtno prokletstvo za narodot, a ne deca na praved niot i poslu{en Avram. So ogled na svetlinata {to ja primile od Boga, bile duri polo{i od neznabo{cite od koi se ~uvstvuvale mnogu povisoki. Ja zaboravile Karpata od koja bile izdelkani i jamata od koja se iskopani. Vo postignuvaweto na svojata cel Bog ne zavisel od niv. Kako {to go povikal Avrama od neznaboè~ki narod, taka moèl i drugi da povika vo svojata slu`ba. Nivnite srca moàt da izgledaat bezìvotni kako karpi v pustina, no negoviot Duh moè da gi potkrene da ja izvr{at negovata volja i da gi uìvaat blagodetite na negovoto vetuvawe.

“Ve} e”, kaùva prorokot, “sekirata e postavena pri korenot na drvoto. Zatoa, sekoe drvo {to ne dava dobar plod se se~e i se frla vo ogan”. Vrednosta na drvoto ne se odreduva spo red negovoto ime, tuku spored negoviot plod. Ako drvoto e nekorisno, imeto ne moè da go spasi od uni{tuvawe. Jovan im objavil na Evreite deka za nivnata polo`ba pred Boga re{a vaat nivniot karakter i nivniot ìvot. Praznoto ispo vedawe na verata nema nikakva vrednost. Ako nivniot ̀ ivot i karakter ne se soobrazeni so Bo`jiot zakon, tie ne se negov narod.

So zborovi {to go ispituvaat srceto, gi uveril svoite slu{ateli. Tie doa| ale kaj nego so pra{aweto: “[to da pravi me?” Dobile odgovor: “Koj ima dve tuniki, neka mu dade edna na onoj {to nema, i koj ima hrana neka pravi taka”. Gi pre dupredil carinicite da ne pravat nepravda, a vojnicite da ne pravat nasilstvo.

Site {to } e stanat privrzanici na Hristovoto carstvo, rekol, } e dadat dokaz za svojata vera i pokajanie. Vo nivniot ìvot } e se pokaàt qubeznost, ~esnost i vernost. ]e im sluàt na {to se vo nevolja i } e mu nosat svoi prinosi na Boga. Tie } e gi {titat nemo} nite i } e dadat primer na dob lest i somilost. Taka Hristovite sledbenici } e dadat dokaz za prerodbenskata sila na Svetiot Duh. Vo sekojdnevniot ì vot } e se vidat pravda, milosrdie i Bo`ja qubov. Ako ne bide taka, tie } e bidat pleva {to se frla vo ogan.

“Jas ve kr{tavam so voda, za pokajanie”, zboruval Jovan, “no Onoj {to doa| a po mene, posilen e od mene. Jas ne sum dostoen da mu gi sobujam obuvkite. Toj } e ve krsti so Sveti Duh i so ogan” (Matej 3,11). Prorokot Isaija izjavuva deka Gospod } e go

107

77

is~isti svojot narod od negovite grevovi “so zdivot koj sudi i spaluva”. Re~ta Gospodova upatena do Izrael glasela: “]e ja podadam rakata nad tebe za da go is~istam tvojot troskot, da go otstranam od tebe olovoto” (Isaija 4,4; 1,25).

Kade i da se najde grevot, za nego “na{iot Bog e ogan koj spa luva” (Evreite 12,29). Kaj site {to } e ja prifatat negovata sila, Bo`jiot Duh } e go spali grevot. No, ako lu| eto cvrsto se dràt za grevot, tie } e se identifikuvaat so nego. Toga{ Bo`jata slava, koja go uni{tuva grevot, mora da gi uni{ti i niv. Otkako pominala no} ta na borbata so angelot, Jakov izviknal: “Boga go vidov lice v lice i du{ata moja se izbavi” (1. Mojseeva 32,30). Jakov bil vinoven poradi gole miot grev {to go storil so svoeto odnesuvawe kon Isava, no se pokajal. Negoviot prestap e prosten i grevot is~isten; zatoa moèl da go podnese otkrovenieto na Bo`jeto prisus tvo. Me| utoa, sekoga{ koga lu| eto doa| ale pred Boga, a namerno neguvale zlo, bile uni{teni. Pri vtoroto Hristovo doa| awe gre{nite } e bidat uni{teni “so zdivot na negovata usta” i iskoreneti so “svetlinata na negovoto doa| awe”(2. Solu wanite 2.8). Svetlinata na Bo`jata slava, {to im dava ìvot na pravednicite, } e gi uni{ti gre{ni cite.

Vo vremeto na Jovana Krstitelot Hristos trebalo da se pojavi tokmu kako Onoj {to } e go otkrie Bo`jiot karakter. Samata negova pojava } e im go otkriva na lu| eto nivniot grev. Edinstveno ako bidat gotovi da se is~istat od grevot, } e moàt da stapat vo zaednica so nego. Samo tie {to imaat ~isto srce } e moàt da ìveat vo negovo prisustvo.

Taka Krstitelot mu ja objavuval Bo`jata vest na Izrael. Mnozina vnimatelno gi slu{ale negovite pouki i ̀ rtvuvale s# za da poslu{aat. Ovoj nov u~itel nasekade go sledelo mno{ tvo i ne bile malku onie {to neguvale nade` deka Toj bi mo ̀ el da bide o~ekuvaniot Mesija. Koga Jovan videl kako narodot od site strani se sleva kon nego, zastanal i so site sili nastojuval negovata vera da ja prenaso~i kon Onoj {to } e dojde.

108


78

11

ISUS SE KRŠTAVA

Ovaa glava se temeli na Matej 3,13-17; Marko 1,9-11; Luka 3,21.22

Glasot na prorokot od pustina i negovata vozvi{ena vest se ra{irile niz cela Galileja. Vesta doprela do sela nite na najzafrlenite planinski mesta i do ribarite kraj moreto, i kaj ovie ednostavni, seriozni srca, nai{la na naji skren odyiv. Vo Nazaret taa bila prenesena vo drvodel skata rabotilnica {to mu pripa| ala na Josifa i Eden go prepoznal povikot. Negovoto vreme nastapilo. Napu{taj} i ja svojata sekojdnevna naporna rabota, se prostil od svojata majka i, zaedno so svoite zemjaci, se upatil kon rekata Jordan.

Isus i Jovan Krstitelot bile rodnini, blisku povrzani so okolnostite na svoeto ra| awe, pa sepak ne se poznavale li~no eden so drug. Isus ìveel vo Nazaret vo Galileja, a Jovan vo Judejskata pustina. Vo napolno razli~ni uslovi, ìveej} i povle~en ìvot, nemale vrska eden so drug. Taka odredilo Pro vi denieto. Ne trebalo da bide dadena nikakva mo`nost {to bi gi obvinuvala deka se dogovarale da si go pod dràt tvrdeweto eden na drug.

Jovan bil zapoznat so nastanite {to go obeleùvale Isuso voto ra| awe. Toj ~ul za Isusovata poseta na Erusalim vo nego voto detstvo i za toa {to se slu~ilo vo rabinskata {kola. Znael za negoviot bezgre{en ìvot i veruval deka Toj e Mesija, no za toa nemal sigurna garancija. Faktot {to Isus tolku godini ostanal nepoznat, ne davaj} i nikakvo osobeno svedo{tvo za svojata zada~a, ostaval mo`nost za som nevawe dali Toj moè da bide Veteniot. Me| utoa, Krstitelot ~ekal so vera, nadevaj} i se deka Bog vo svoe vreme } e objasni sè. Nemu mu bilo otkrieno deka Mesija } e bara od nego da go krsti so svoi race i deka toga{ } e bide daden znak za negoviot boèstven karakter. Taka toj } e moè da mu go pret stavi na narodot.

109

110

79

Koga Isus do{ol da se krsti, Jovan vo nego otkril ~isto ta na karakter kakva {to nikoga{ porano ne zabeleàl nitu kaj eden ~ovek. Samata atmosfera na negovoto prisustvo bila sveta i vlevala strahopo~it. Od mno{tvoto {to se sobiralo okolu nego na Jordan, Jovan slu{al mra~ni prikaski za zlostorstva i se sre} aval so du{i svieni pod tovarot na bez broj ni grevovi; no nikoga{ ne do{ol vo dopir so ~ove~ko su{testvo koe tolku mnogu zra~elo boèstveno vlijanije. Seto toa bilo vo soobraznost so ona {to mu bilo otkrieno za Mesija. Sepak, se pritesnuval da go ispolni Isusovoto barawe. Kako moè toj, gre{nik, da go krsti Bezgre{niot? I zo{to Onoj, na kogo ne mu e potrebno pokajanie, da se podlo ̀ i na obredot koj pretstavuva priznavawe na vina {to treba da se ispere?

Koga Isus pobaral kr{tavawe, Jovan se povlekol, izviknuvaj } i: “Ti treba da me krsti{ mene, a ti doa| a{ kaj mene!” So re{itelen, no sepak blagoroden avtoritet, Isus odgovoril: “Dozvoli go sega ova, za{to vaka treba da ispol nime sekoja pravda”. Popu{taj} i, Jovan vlegol so Spasitelot vo Jordan i go nurnal vo vodata. Isus “vedna{ izleze od voda ta. Naedna{ se otvorija nebesata i Toj go vide Bo`jiot Duh kako sleguva kako gulab i se spu{ta nad nego”.

Isus kr{tavaweto ne go primil kako priznavawe na neko ja svoja sopstvena vina. Toj se identifikuval so gre{ni ci te, pra vej} i ~ekor {to treba nie da go prezememe i izvr {uvaj} i rabota {to morame nie da ja svr{ime. Negoviot ̀ ivot, ispolnet so stradawa i so strpliva istrajnost po kr{ tavawe to, isto taka e primer za nas.

Koga izlegol od vodata, na bregot na rekata Isus ja naved nal glavata na molitva. Pred nego se otvoral nov i zna~aen period. Toj sega na po{iroka scena vleguval vo svojot ̀ ivo ten sudir. Iako bil Knez na mirot, negovoto doa| awe mora da prilega na potegawe na me~. Carstvoto {to Toj do{ol da go osnove bilo sprotivno na ona {to go sakale Evreite. Toj, koj bil temel na izraelskite obredi i uredu vawa, } e bide sme tan kako nivni neprijatel i ru{itel. Toj, koj go objavil zakonot na Sinaj, } e bide osuden kako prestap nik. Toj, koj do{ol da ja skr{i silata na satanata, } e bide proglasen za Velzevul. Nikoj na zemjata ne go razbiral i vo tekot na svoja ta slu`ba Toj i ponatamu moral da odi sam. Vo tekot na celi ot negov ìvot, negovata majka i bra} a ne ja sfa} ale negovata misija. Duri i negovite u~enici ne go razbirale. Toj ̀ iveel vo ve~na svetlina, ednakov so Boga, no svojot ìvot na zemjata moral da go pomine vo osamenost.

111

ИСУС СЕ КРШТАВА


80

Kako ~ovek, ednakov so nas, moral da go nosi tovarot na na {a ta vina i nesre} a. Bezgre{niot moral da go po~uvstvuva sramot na grevot. Onoj {to sakal mir, moral da ìvee vo nemir, vistinata morala da ìvee so nevistinata, ~istotata so ne~istotata. Sekoj grev, sekoe nesoglasie, sekoja poniùva~ka ̀ ed {to ja donel prestapot, bilo ma~ewe za negoviot duh.

Sam moral da ja razgazi patekata, sam moral da go nosi tovarot. Vrz nego, koj ja ostavil svojata slava i gi prifatil slabostite na ~ove~kiot rod, mora da leì tovarot za otkup na svetot. Toj seto toa go videl i go ~uvstvuval, no negovata cel ostanala nepokolebana. Od negovite mi{ki zaviselo spasenieto na padnatiot rod i Toj ja podal svojata raka za da ja pofati rakata na semo`nata Qubov.

Dodeka ja izleval du{ata vo molitva, pogledot na Spasitelot kako da proniknuval vo neboto. Dobro znael kako grevot gi stvrdnal ~ove~kite srca, i kolku } e im bide te{ko da ja raspoznaat negovata misija i da go prifatat darot na spasenieto. Toj go molel Otecot za sila da go pobedi nivnoto neverie, da gi skr{i okovite so koi satanata gi okoval i za nivno dobro da go pobedi ru{itelot. Toj baral dokaz deka Bog go prifa} a ~ove~kiot rod vo li~nosta na svojot Sin.

Nikoga{ porano angelite ne slu{ale takva molitva. Tie imale topla èlba na svojot sakan Zapovednik da mu donesat vest {to ohrabruva i uteha. No ne Otecot sam } e odgovori na molbata na svojot Sin. Neposredno od prestolot izleguvale zraci na negovata slava. Nebesata se otvorile i vrz glavata na Spasitelot slegla naj~ista svetlina vo vid na gulab pogoden simbol za Onoj koj e ponizen i krotok.

Me| u ogromnoto mno{tvo na Jordan, malkumina imalo takvi, osven Jovan, koi go prepoznale ova nebesno videnie. Sepak, vrz sobranite po~ivala sve~ena serioznost na boèstveno prisustvo. Narodot stoel i vo ti{ina go nabquduval Hrista. Toj se kapel vo svetlinata {to ve~no go opkruùva Bo`jiot prestol. Negovoto podignato lice bilo proslaveno, {to nikoga{ porano ne se videlo nitu na edno ~ove~ko lice. Od otvorenite nebesa se slu{nal glas kako zboruva: “Ovoj e mojot mil Sin, koj mi e po volja”.

Ovie potvrdni zborovi ja zasilile verata na svedocite {to prisustvuvale na kr{tavaweto, a i Spasitelot za negovata misija. Iako vrz Hrista se poloèni grevovite na svetot, iako Toj se ponizil, nametnuvaj} i se so na{a padnata ~ove~ka priroda, glasot od neboto go potvrdil za Sin na Ve~niot.

112

81

Jovan bil dlaboko trognat koga go videl Isusa kako poni zen molitel koj so solzi vo o~ite bara potvrda od Otecot. Koga go opkruìla Bo`ja slava i koga se slu{nal glas od nebo to, Jovan go prepoznal znakot {to go vetil Bog. Toj zna el deka Onoj {to go krstil bil Otkupitelot na svetot. Vrz nego po~ival Svetiot Duh i so podadena raka, pokaù vaj} i kon Isusa, rekol: “Eve go Jagneto Bo`je koe gi zema na sebe grevovite na svetot”.

Nikoj od slu{atelite, pa duri ni samiot govornik, ne go sfatil zna~eweto na ovie zborovi: “Jagne Bo`je”. Na gorata Morija Avram go slu{nal pra{aweto na svojot sin: “Tatko,... kade e jagneto za `rtva?” Tatkoto odgovoril: “Sin ko, Bog } e se pogriì sebesi za `rtva” (1. Mojseeva 22,7.8). Vo ovenot {to go dal Bog namesto Isaka, Avram go videl simbo lot na Onoj {to } e umre za grevovite na lu| eto. Prifa } aj} i go ovoj slikovit prikaz, Svetiot Duh preku Isaija prorokuval za Spasitelot: “Go odvedoa kako jagne na kolewe, i Gospod gi poloì vrz nego site na{i bezzakonija” (Isaija 53,7.6), no izraelskiot narod ne ja sfatil ovaa pouka. Mnozina od niv `rtvenite darovi gi gledale onaka kako neznabo{cite {to gi gledale svoite `rtvi kako darovi so ~ija pomo{ samite moàt da go smiluvaat boèstvoto. Bog sakal da gi pou~i deka od negovata qubov proizleguva dar koj gi pomiruva so nego.

Zborovite {to mu se upateni na Isusa na Jordan, “Ovoj e mojot mil Sin, koj mi e po volja” go pregrnale celiot ~ove ~ ki rod. Bog na Isusa mu progovoril kako na na{ pret stavnik. Pokraj site na{i grevovi i slabosti, nie ne sme otfrleni kako bezvredni. Toj “ni ukaà milost (nè prifati) vo Sakaniot” (Efescite 1,6). Slavata {to po~ivala vrz Hrista e zalog na Bo`jata qubov za nas. Taa ni zboruva za sila ta na molitvata kako moè ~ove~kiot glas da dopre do Bo`jeto uvo i na{ite molbi da bidat prifateni vo nebesnite dvorovi. Poradi grevot zemjata e otse~ena od neboto i otu| ena od negovata zaednica; no Isus pak ja povrzal so podra~jeto na slavata. Negovata qubov go opkruìla ~ovekot i dostig nala do najvisokoto nebo. Svetlinata {to doa| ala od otvo renite kapii vrz glavata na Spasitelot } e doa| a i vrz nas dodeka se molime za pomo{ da mu se protivstavime na isku{e nieto. Glasot {to mu zboruval na Isusa $ kaùva na sekoja verna du{a: “Ovoj e mojot mil Sin, koj mi e po volja”.

“Qubezni, sega sme Bo`ji deca, i u{te ne se otkri {to } e bideme. No znaeme deka koga Toj } e se pojavi, } e bideme sli~ni so nego, za{to } e go gledame onakov kakov {to e” (1.

113

ИСУС СЕ КРШТАВА


82

Jova novo 3,2). Na{iot Otkupitel go otvoril patot i naj gre{nite, najzagrozenite, najugnetenite i najprezrenite moàt da najdat pristap kon Otecot. Site moàt da imaat dom vo domovite {to Isus oti{ol da gi prigotvi. “Ova go kaùva Svetiot i Vistinitiot, Onoj {to go ima Davidoviot klu~; Onoj {to otvora i nikoj ne zatvora; Onoj {to zatvora i nikoj ne otvora... Eve, ja otvoriv pred tebe vratata koja nikoj ne moè da ja zatvori” (Otkrovenie 3,7.8).

83

12

ISKUŠENIETO

Ovaa glava se temeli na Matej 4,1-11; Marko 1,12.13; Luka 4,1-13

“Isus pak, poln so Sveti Duh, se vrati od Jordan, i Duhot go odvede v pustina”. Zborovite na Marko se u{te pozna~ajni. Toj veli: “Vedna{ potoa Duhot go natera da odi v pustina. I ostana vo pustinata ~etirieset dni i satanata go isku{ava{e. Tamu be{e so divi ìvotni”. “Tie denovi ne jade{e ni{to”.

Koga Isus e odveden v pustina da bide isku{avan, nego go odvel Bo`jiot Duh. Toj ne baral isku{enie. Toj oti{ol vo pustinata za da bide sam, da razmisluva za svojata misija i rabota. So post i so molitva trebalo da se zasili sebesi za patekata isprskana so krv po koja } e mora da pomine. Me| u toa, satanata znael deka Spasitelot oti{ol v pustina i smetal deka toa e najdobro vreme da mu se pribliì.

Mnogu va`ni pra{awa za svetot vo sudirot me| u Knezot na svetlinata i upravitelot na carstvoto na temninata se staveni na kocka. Po isku{enieto na ~ovekot, so koe go navel na grev, satanata proglasil deka zemjata e negova, narekuvaj} i se sebesi knez na ovoj svet. Bidej} i pratatkoto i pramajkata na na{iot ~ove~ki rod gi prilagodil kon svojata priroda, toj planiral da osnove svoe carstvo ovde. Izjavil deka lu| eto nego go izbrale za svoj vladetel. Upravuvaj} i so niv, go odr ̀ uval svoeto vladeewe nad svetot. Hristos do{ol da go negira ova tvrdewe na satanata. Kako Sin ~ove~ki, Hristos } e mu ostane predan na Boga. Taka } e se pokaè deka satanata ne zadobil celosna uprava nad ~ove~kiot rod i deka e neosno vano negovoto polagawe na pravo nad svetot. Site {to sakale da se oslobodat od negovata sila, } e bidat oslobodeni. Oblas ta na vlasta {to ja zagubil Adam so grevot } e se povra ti.

Otkako $ e re~eno na zmijata vo Edemskata gradina: “Stavam neprijatelstvo me| u tebe i ènata, me| u tvojot rod i

114

115


84

nejziniot rod” (1. Mojseeva 3,15), satanata znael deka nema celosna vlast nad svetot. Kaj lu| eto se videla delotvorna sila {to $ se protivstavuva na negovata vlast. So posebno vnimanie gi nabquduval `rtvite {to gi prinesuvale Adam i negovite sinovi. Vo ovie obredi jasno gi sogleduval belezite na zaednicata me| u zemjata i neboto. Re{il da se vme{a vo ovaa vrska. Neto~no go pretstavuval Boga i pogre{no gi tolkuval obredite {to ukaùvale na Spasitelot. Lu| eto bile navedeni da se pla{at od Boga kako od Onoj koj uìva da gi uni{ tuva. @rtvite {to trebalo da ja otkrijat negovata qubov se prinesuvani samo da go ublaàt negoviot gnev. Sata nata budel gre{ni strasti kaj lu| eto za da ja utvrdi svojata vlast nad niv. Koga e dadena Bo`jata pi{ana Re~ (Bib lijata), satanata gi prou~uval proro{tvata za doa| aweto na Spasite lot. Od pokolenie vo pokolenie se trudel da gi zaslepi lu| eto za ovie proro{tva za da go otfrlat Hrista koga } e dojde.

Pri Hristovoto ra| awe satanata znael deka do{ol Onoj so boèstvena zada~a da ja ospori negovata vlast. Se tresel pred angelskata vest {to go potvrdila avtoritetot na novorodeniot Car. Satanata dobro znael kakva polo`ba imal Hristos na neboto kako sakan od Otecot. Toa {to Bo`jiot Sin treba da dojde na ovoj svet kako ~ovek go ispolnuvalo so v~udoviduvawe i so strav. Toj ne moèl da ja dolovi tajnata na ovaa golema `rtva. Negovata sebi~na du{a ne moèla da ja sfati takvata qubov kon padnatiot rod. Nebesnata slava i mirot i radosta na zaednicata so Boga, lu| eto maglivo gi sfa} ale, no na Lucifera, heruvimot zasolnuva~, tie mu bile dobro poznati. Otkako go zagubil neboto, re{il da se odmazdi, naveduvaj} i gi i drugite da go podelat negoviot pad. Toa } e go postigne ako gi naveduva da gi potcenuvaat ne bes ni te dobra i ako svoite srca gi naso~at kon ona {to e zemno.

Nebesniot Zapovednik ~ove~kite du{i za svoeto carstvo ne gi zadobival bez pre~ki. Od vremeto koga bil novoroden~e vo Vitleem, Toj bil postojano napa| an od zlostornikot. Vo Hrista se otkrival Bo`jiot lik, a na sovetuvawata {to gi odr ̀ uval satanata e re{eno Toj da bide pobeden. Niedno ~ove~ ko su{testvo ne do{lo na svetot bez da ja izbegne silata na izmamnikot. Site zdruèni sili na zloto ve{to se posta veni na Hristovata pateka da se vklu~at vo borbata protiv nego i, ako e mo`no, da go pobedat.

Pri kr{tavaweto na Spasitelot satanata se nao| al me| u svedocite. Toj ja videl slavata so koja Otecot go zasenil

116

85

svojot Sin. Toj go slu{nal glasot na Jehova kako svedo~i za Isusovoto boèstvo. Od Adamoviot grev ~ove~kiot rod ja zagubil neposrednata zaednica so Boga; vrskata me| u Neboto i zemjata se odrùvala preku Hrista; no sega, koga Isus do{ol “vo oblik na gre{no telo” (Rimjanite 8,3), progovoril direktno Otecot. Toj porano op{tel so lu| eto preku Hrista; sega op{ti so ~ove~kiot rod vo Hrista. Satanata se nadeval deka Bo`jeto gnasewe nad zloto } e donese ve~na razdelba me| u Neboto i zemjata. Me| utoa, sega se pokaàlo deka vrska ta me| u Boga i ~ovekot e obnovena.

Satanata uvidel deka mora ili da pobedi ili } e bide po beden. Spornite pra{awa na ovaa borba bile premnogu va` ni za da im bidat dovereni na negovite zdruèni angeli. Ovaa vojna mora da ja vodi li~no toj. Site otpadni~ki sili povtorno se prestroile protiv Bo`jiot Sin. Hristos stanal meta na sekoe pekolno oru`je.

Mnozina smetaat deka ovaa borba me| u Hrista i satanata nema nekoe osobeno zna~ewe za nivniot ìvot; za niv taa e ne{to sporedno. Me| utoa, vo srceto na sekoe ~ove~ko srce ovaa borba se povtoruva. Nikoga{ ~ovekot ne gi napu{ta redovite na zloto za da mu sluì na Boga, a da ne se soo~i so napadi na satanata. Isku{enijata na koi Hristos im se protivstavil se isti so onie za koi smetame deka e te{ko da im se protivstavime. Tie nemu mu se nametnuvale vo tolku pogolema mera, kolku {to e ponadmo} en negoviot karakter od na{iot. So stra{niot tovar na grevot na svetot vrz sebe, Hristos mu se protivstavil na isku{enieto na apetitot, na qubovta kon svetot i na qubovta za rasfrlawe {to vodi kon gordelivost. Toa bile isku{enijata {to gi sovladale Adama i Eva i {to tolku lesno nè pobeduvaat i nas.

Adamoviot grev satanata go kristel kako dokaz deka Bo`jiot zakon e nepraveden i deka ne moè da se poslu{a. Hristos moral da go otkupi Adamoviot prestap oble~en vo na{a ~ove~ka priroda. Me| utoa, koga isku{uva~ot go napad nal Adama, kaj nego ne se videle posledici na grev. Toj stoel vo sila na sovr{ena maèvnost, so sovr{eno krepok um i telo. Bil opkruèn so slavata na Edem i vo sekojdnevna zaed ni ca so nebesnite su{testva. Taka ne bilo so Isusa koga vlegol vo pustinata da se soo~i so satanata. Vo tekot na ~eti ri iljadi godini ~ove~kiot rod opa| al vo svojata telesna sila, vo umnata mo} i vo moralnata vrednost. Hristos gi zel na sebe nemo} ite na ~ove~kiot rod oslaben so grevot. Samo na toj

117

ИСКУШЕНИЕТО


86

na~in moèl da go spasi ~ovekot od najgolemite dla bini na negovoto poniùvawe.

Mnozina tvrdat deka isku{enieto ne moèlo da go pobedi Hrista. Toga{ Toj ne bi moèl da bide staven vo Ada mova polo`ba. Toj ne bi moèl da ja izvojuva pobedata {to ja zagubil Adam. Ako vo koja bilo smisla imame mnogu pote{ka borba otkolku Hristos, toga{ Toj ne bi bil vo sostojba da ni pomogne. Me| utoa, na{iot Spasitel ja zel ~ove~ kata priroda so site nejzini sklonosti. Zel ~ove~ka priroda so mo`nost da popu{ti vo isku{enieto. Nie ne treba ni{to da nosime {to Toj ne podnel.

Kaj Hrista, kako i kaj svetata bra~na dvojka vo Edem, apetitot pretstavuval osnova na prvoto golemo isku{enie. Tokmu tamu kade {to po~nal padot, mora da po~ne i deloto na na{iot otkup. Kako Adam {to padnal popu{taj} i mu na apetitot, taka i Hristos moral da pobedi otkaùvaj} i se od èl bite. “I otkako poste{e ~etirieset dni i ~etirieset no} i, najposle ogladne. Toga{ mu pristapi isku{uva~ot i re~e: ëAko navistina si Bo`ji Sin, zapovedaj im na ovie kamewa da stanat lebovi.’ A Isus odgovori: ëNapi{ano e: ̂ ovekot ne ̀ ivee samo od leb, tuku od sekoj zbor {to izleguva od Bo`jata usta’”.

Vo periodot od Adama do Hrista ~ovekot si popu{tal samiot sebesi i toa popu{tawe ja zajaknalo silata na èlbite i strastite, taka {to tie re~isi neograni~eno zavladeale so nego. Taka lu| eto stanale moralno ponièni i bolni i sami od sebe ne bile vo sostojba da pobedat. Na mestoto na ~ovekot pobedil Hristos, izdrùvaj} i najte{ki isku{enija. Zaradi nas pokaàl samosovladuvawe {to bilo posilno od gladot i od smrtta. Vo ovaa prva pobeda bile opfateni i drugi pra{a wa {to vleguvaat vo site na{i borbi so silite na temninata.

Koga Isus vlegol vo pustinata, bil opkruèn so slavata na Otecot. Proniknat od zaednicata so Boga, bil izdignat nad ~ove~kite slabosti. No slavata go napu{tila i Toj bil ostaven da se bori so isku{enieto. Toa sekoj mig se urivalo vrz nego. Negovata ~ove~ka priroda se povlekla pred borbata {to go o~ekuvala. ̂ etirieset dni postel i se molel. Slab i iscrpen od gladot, premalen i izma~en od du{even o~aj “liceto mu be{e vo tolkava mera ne~ove~ki obezobrazeno, {to so svojot izgled ne li~e{e pove} e na ~ovek” (Isaija 52,14). Nastapil migot na satanata. Sega pretpostavuval deka } e moè da go pobedi Hrista.

Kako da mu nosi odgovor na negovite molitvi, ovde mu pristapil na Spasitelot nekoj sli~en na nebesen angel. Toj

118

87

tvrdel deka ima nalog od Boga da objavi oti Hristoviot post e zavr{en. Bog pratil angel da ja zadrì rakata na Avrama da ne go ̀ rtvuva Isaka, a sega zadovolen so Hristovata pod got venost da pojde po patekata isprskana so krv Otecot pratil angel da go izbavi i nego; takva vest mu e donesena na Isusa. Isus bil iscrpen od gladot, ~uvstvuval silna ̀ elba za hrana, koga odnenade` mu pristapil satanata. Pokaùvaj} i kon kameweto {to bile rasfrleni vo pustinata i {to li~ele na lebovi, isku{uva~ot rekol: “Ako navistina si Bo`ji Sin, zapovedaj im na ovie kamewa da stanat lebovi”.

Iako se pojavil kako svetlosen angel, ovie prvi zborovi go oddale negoviot karakter. “Ako navistina si Bo`ji Sin”. Ovde leì navestuvawe na nedoverba. Koga Isus bi go prifatil predlogot na satanata, toa bi zna~elo deka se som neva. Isku{uva~ot imal namera da go sovlada Hrista so isti te sredstva {to bile tolku uspe{ni pri sovladuvaweto na ~ove~kiot rod vo po~etokot. Kolku ve{to satanata $ se pribliìl na Eva vo Edem! “Navistina li Bog vi rekol da ne ja dete od sekoe drvo vo gradinata?” (1. Mojseeva 3,1). Do ovde zbo rovite na isku{uva~ot bile vistina, no vo na~inot na niv noto izgovarawe se nao| alo prikrieno omalovaùvawe na Bo`jite zborovi. Imalo prikrieno negirawe, somnevawe vo boèstvenata vistinitost. Satanata se obidel vo umot na Eva da vlee pomisla deka Bog nema da postapi onaka kako {to rekol; deka li{uvaweto od tolku prekrasniot plod e vo sprotivnost so negovata qubov i so~uvstvo kon ~ovekot.

Taka i sega isku{uva~ot se trudi da go vdahne Hrista so svoi sop stveni ~uvstva. “Ako navistina si Bo`ji Sin”. Ovie zborovi so svojata gor~ina mu nanele bolka na Hristoviot um. Vo tonot na negoviot glas se nao| a izraz na krajna nedo verba. Dali Bog } e postapi taka so svojot Sin? Dali } e go ostavi vo pustinata so divi ìvotni, bez hrana, osamen, bez uteha? Toj navestuva deka Bog nikoga{ ne zamislil negoviot Sin da bide vo takva sostojba. “Ako navistina si Bo`ji Sin”, pokaì ja svojata sila so toa {to } e se oslo bodi{ od gladot {to te ma~i. Naredi ovie kamewa da stanat lebovi.

Zborovite od neboto: “Ovoj e mojot mil Sin, koj mi e po volja” (Matej 3,17), sè u{te odyvonuvale vo u{ite na satanata. Me| utoa, toj re{il da go natera Hrista da ne veruva vo ova svedo{tvo. Bo`jiot glas od neboto za Hrista bil dokaz za negovata boèstvena misija. Do{ol da ̀ ivee kako ~ovek me| u lu| eto, i toj glas ja objavil negovata vrska so Neboto. Cel na

119



88

satanata bila da predizvika kaj nego somnevawe vo toj glas. Ako moè Hristovata doverba vo Boga da se razni{a, satanata znael deka pobedata vo celokupnata borba } e bide negova. Bi moèl da go pobedi Isusa. Se nadeval deka Hris tos, pod pritisok na poti{tenosta i pregolemiot glad, } e ja zagubi verata vo svojot Otec i deka } e stori ~udo sebesi vo prilog. Ako go stori toa, planot na spasenieto } e bide skr{en.

Koga satanata i Bo`jiot Sin prvpat se sretnale vo borbata, Hristos bil zapovednik na nebesnite vojski i satanata, voda~ na buntot na neboto, bil isteran. Sega nivnata sostojba o~igledno e obratna i satanata koristi najmnogu od svoeto prividno predimstvo. Eden od najmo} nite angeli kaùva satanata bil isteran od neboto. Isusovata pojava vo pus ti nata ukaùva na toa deka tokmu Toj e toj padnat angel, zabora ven od Boga, ostaven od ~ovekot. Boèstvenoto su{testvo bi moèlo da gi potkrepi svoite tvrdewa so nekoe ~udo. “Ako navistina si Bo`ji Sin, zapovedaj im na ovie kamewa da stanat lebovi”. Takviot ~in na tvore~ka mo} mu veli isku {uva~ot bi bil ubedliv dokaz za boèstvenata priroda. Toj bi ja okon~al borbata.

Isus ne moèl na mir, bez vnatre{na borba, da go slu{a najgolemiot izmamnik. Me| utoa, Bo`jiot Sin ne trebalo na satanata da mu ja dokaùva svojata boèstvena priroda ili da mu ja objasnuva pri~inata za svoeto poniùvawe. So zadovo luvaweto na barawata na buntovnikot ni{to nema da se postig ne za dobro na ~ovekot ili da se proslavi Bog. Koga Hristos bi go prifatil predlogot na neprijatelot, satanata sè u{te bi moèl da kaè: pokaì mi znak deka moàm da ti pove ruvam oti si Bo`ji Sin. Dokazot ne bi moèl da ja skr{i silata na buntot vo negovoto srce. Hristos ne trebalo da ja upotrebi svojata boèstvena sila za svoe sopstveno dobro. Toj do{ol da go podnese isku{enieto kako {to morame da go podneseme i nie, ostavaj} i ni primer na vera i poniznost. Nitu ovde nitu koga i da e podocna vo svojot zemen ìvot, Toj ne storil ~udo vo svoja korist. Site negovi veli~estveni dela se storeni za dobro na drugite. Iako Isus go prepoznal satanata u{te od po~etok, Toj ne bil predizvikan da vleze vo borba so nego. Zasilen so se} avaweto na glasot od neboto, si po~inal vo qubovta na svojot Otec. Toj ne sakal da prego vara so isku{uva~ot.

Isus go sretnal satanata so zborovite od Pismoto. “Napi {ano e!” Vo sekoe isku{enie oru`je na negovoto vojuvawe

120

89

bila Bo`jata re~. Satanata baral od Hrista nekoe ~udo so koe } e ja dokaè svojata boèstvena priroda. Me| utoa, ona {to e pogolemo od site ~uda, cvrstoto potpirawe vrz “vaka veli Gospod Bog” (Isaija 7,7), bilo dokaz {to ne moèl da se negira. Sè dodeka Hristos stoel vrz toa upori{te, isku {uva~ot ne moèl da ostvari predimstvo.

Vo vremeto na svojata najgolema slabost, Hristos bil izloèn na najèstoki isku{enija. Satanata veruval deka taka } e pobedi. Na toj na~in izvojuval pobeda nad ~ovekot. Koga telo to popu{tilo i silata na voljata oslabela, a verata prestana la da se potpira vrz Boga, toga{ onie {to dolgo i hrabro stoele na strana na pravdata bile pobedeni. Za vreme na ~etiriesetgodi{noto talkawe na Izrael niz pustinata, koga verata na Mojseja za mig prestanala da se potpira vrz beskone~nata sila, toj se umoril. Se umoril na granicite na vetenata zemja. Taka bilo i so Ilija koga bestra{no stoel pred carot Ahav, i koga se sudril so celiot izraelski narod na ~elo so ~etiristotini i pedeset Valovi sve{tenici. Po toj stra{en den na Karmil, koga se ubieni la`nite proroci i koga narodot mu vetil svoja predanost na Boga, Ilija, za da go spasi svojot ìvot, pobegnal pred zakanuvawata na idolo pokloni~kata carica Ezavela. Na toj na~in satanata steknuva predimstvo nad slabostite na ~ove~kiot rod. Toj i ponatamu } e raboti na ist na~in. Sekoga{ koga ~ovekot e opkruèn so oblaci, zbunet so prilikite ili ujaden so siroma{tvo i so bolka, satanata e kraj nego da go isku{ava i da go ma~i. Toj gi napa| a slabite to~ki na na{iot karakter. Saka da ja pokoleba na{ata doverba vo Boga koj dozvoluva postoewe na takvi priliki. Nie sme isku{avani za da nemame doverba vo Boga, za da se posomnevame vo negovata qubov. êsto isku{u va~ot ni pristapuva kako {to mu pristapil na Hrista, izne suvaj} i gi pred nas na{ite slabosti i nedostatoci. Toj se nadeva deka } e ja obeshrabri du{ata i } e ja skr{i na{ata potpora vrz Boga. Toga{ e siguren vo svojata ̀ rtva. Koga bi go pre~ekale kako {to go pre~ekal Isus, bi izbegnale mnogu porazi. Koga pregovarame so neprijatelot, nie so toa nemu mu davame predimstvo.

Koga Hristos mu rekol na isku{uva~ot: “̂ ovekot ne ̀ ivee samo od leb, tuku od sekoj zbor {to izleguva od Bo`jata usta”, Toj gi povtoril zborovite {to pred pove} e od ~eti rinaeset vekovi mu gi izgovoril na Izrael: “Pripom nuvaj si za siot svoj pat po koj te vode{e tvojot Gospod Bog niz pusti nata vo tekot na ovie ~etirieset godini... Te ponizi i so glad te

121



90

more{e, no pak te hrane{e so mana za koja ne znae {e ni ti ni tvoite tatkovci, za da ti pokaè deka ~ovekot ne ìvee samo od leb, tuku od sekoj zbor {to izleguva od Bo`jata usta” (5. Mojseeva 8,2.3).

Vo pustinata, koga izneverile site sredstva na potpora, Bog na svojot narod mu pratil mana od neboto dovolno i vo postojano koli~estvo. Ovaa grià tre ba lo da gi pou~i na toa deka, dodeka se nade vaat vo Boga i odat po negovite pati{ta, Toj nema da gi zaboravi. Spasi telot sega vo delo ja sproveduval poukata {to mu ja dal na Izrael. Na evrejskiot narod mu e dadena potkrepa so Bo`jata re~, i so istata Re~ mu e dadena i na Isusa. Toj go o~ekuval Bo`jeto vreme {to } e mu donese olesnuvawe. Se nao| al v pustina od poslu{nost kon Boga i ne sakal da dojde do hrana pri fa} aj} i gi predlozite na sata nata. Vo prisustvo na vselenata koja svedo~ela, Toj dokaàl deka e pomale~ka nesre} ata da se strada, bez ogled {to } e nè snajde, otkolku na koj i da e na~in da se oddale~ime od Bo`jata volja.

“̂ ovekot ne ìvee samo od leb, tuku od sekoj zbor {to izleguva od Bo`jata usta”. Hristoviot sledbenik ~esto pot pa| a vo sredina kade {to ne moè da mu sluì na Boga i da prodolì so svoite svetovni potfati. Moèbi se ~ini deka poslu{nosta kon nekoe jasno Bo`je barawe } e go li{i ~ovekot od osnovnite sredstva. Satanata } e go naveduva da poveruva deka mora da go `rtvuva svedo{tvoto na svojata sovest. No, edinstveno {to postoi na ovoj svet vrz {to moème da se potpreme e Bo`jata re~. “Zatoa, barajte go najnapred Bo`jeto carstvo i negovata pravednost, a seto drugo } e vi se dodade” (Matej 6,33). Duri i vo ovoj ìvot ne e za na{e dobro da se odvoime od voljata na na {iot nebesen Otec. Koga } e ja usvoime silata na negovata Re~, nema da gi prifa} ame predlozite na satanata za da dobieme hrana ili da gi spasime na{ite ìvoti. Na{e edinstveno pra{awe } e bide: [to e Bo`ja zapoved i kakvo e negovoto vetuvawe? Znaej} i go ova, nie } e go poslu {ame prvoto i } e imame dover ba vo vtoroto.

Vo posledniot golem sudir vo borbata so satanata, onie {to } e mu bidat predani na Boga } e vidat deka se li{eni od sekoja zemna potpora. Zatoa {to odbivaat da go kr{at negoviot zakon za da im bidat poslu{ni na zemnite sili, nim } e im bide zabraneto da kupuvaat i da prodavaat. Na kraj } e bide izdadena naredba za nivno uni{tuvawe (vidi Otkro venie 13,1117). Me| utoa, na poslu{nite im e dadeno vetuvawe: “Toj } e ìvee na visoki mesta i tvrdinite na karpite } e mu bidat

122

91

pri be ̀ i{te. ]e ima dovolno leb i postojano } e mu dote~uva voda” (Isaija 33,16). Bo`jite deca } e ìveat od ova vetuvawe. Tie } e bidat nahraneti koga zemjata } e bide opustena so glad. “Vo vreme na nevolji nema da svenat i vo denovi na glad } e izobiluvaat” (Psalm 37,19). Ova vreme na nevolja prorokot Avakum go gledal pred sebe i negovite zborovi ja izrazuvaat verata na Crkvata: “Smokvata nema ve} e da cuti, nitu na lozata } e ima plod; maslinkata nema da rodi rod i poliwata nema da dadat hrana; ovcite } e is~eznat od trlata, vo {talite nema da ima nitu goveda. No jas } e se raduvam vo Gospoda i } e se veselam vo mojot Spasitel, Bog” (Avakum 3,17.18).

Od site pouki {to treba da se nau~at od ova prvo golemo isku {enie na na{iot Gospod, niedna ne e pova`na od onaa da vr{ime kontrola nad èlbite i strastite. Najgolem uspeh vo izopa~uvaweto i poniùvaweto na ~ove~kiot rod vo site vremiwa imale isku{enijata {to ja dopirale telesnata priroda. So neumerenosta satanata nastojuva da gi uni{ti umnite i moralnite sili {to mu gi dal Bog na ~ovekot kako neprocenliv dar. Taka na lu| eto im stanuva nemo`no da go cenat ona {to ima ve~na vrednost. So popu{taweto pred setil nite zadovolstva satanata se obiduva da izbri{e od du{ata sekoja traga na sli~nost so Boga.

Nezauzdanoto popu{tawe {to za posledica ima bolesti i poniùvawa, {to postoele vo vremeto na prvoto Hristovo doa| awe, } e se povtori so posilno izrazeno zlo pred negovoto vtoro doa| awe. Hristos objavuva deka sostojbata na svetot } e bide kako vo vremeto pred potopot i kako vo Sodom i Gomor. Sekoja pomisla na srceto } e bide postojano lo{a. Sega ̀ iveeme na samiot rab na toa stra{no vreme i zatoa treba da ja usvoime poukata od postot na Spasitelot. Samo so neis ka` livite stradawa {to gi podnel Hristos moème da go ocenime zloto na nezauzdanoto popu{tawe. Negoviot primer ni zboruva za toa deka nie moème da se nadevame vo ve~en ̀ ivot samo toga{ ako na{ite èlbi i strasti $ gi pot~i nuvame na Bo`jata volja.

Nie ne moème so svoja sopstvena sila da mu se protivsta vime na bu~noto negoduvawe na na{ata padnata priroda. Niz ovoj kanal satanata } e doveduva isku{enie protiv nas. Hristos znael deka neprijatelot } e dojde kaj sekoe ~ove~ko su{testvo da gi iskoristi naslednite slabosti i so svoite la`ni navestuvawa da gi fati vo stapica site {to nemaat doverba vo Boga. So toa {to pominal vreme na zemjata na koja mora da ìvee ~ovekot, na{iot Gospod ni go podgotvil patot 123



92

da pobedime. Ne e negova volja da se najdeme vo nepo volna polo`ba vo sudirot so satanata. Toj ne saka da nè zastra{i i da nè obeshrabri so napadite na zmijata. “Bidete hrabri”, veli Toj, “jas go pobediv svetot” (Jovan 16,33).

Onoj {to se bori protiv silata na apetitot, neka go gleda Spasitelot vo pustinata na isku{enieto. Neka go nabqu duva vo negovite smrtni maki na krstot kako izviknuva: “@eden sum!” Toj izdràl sè {to moème i nie da podneseme. Nego vata pobeda e na{a. Isus se potpiral vrz mudrosta i silata na svojot nebesen Otec. Toj objavuva: “Gospod Bog mi pomaga, zatoa nema da se zbunam... i znam deka nema da se osra motam... Ete, Gospod, Gospod mi pomaga”. Ukaùvaj} i na svojot sopstven primer, Toj ni veli: “Sekoj od vas {to se boi od Gospoda... Koj odi vo mrak, bez tro{ka svetlina, neka se nadeva vo imeto Gospodovo i neka se potpre vrz svojot Bog” (Isaija 50,710).

“Se pribliùva knezot na ovoj svet”, veli Isus. “No toj nema ni{to so mene” (Jovan 14,30). Vo nego nemalo ni{to {to bi mu odgovaralo na ve{toto lukavstvo na satanata. Toj ne se soglasil so grevot. Duri ni vo mislite ne mu popu{tal na isku {enieto. Taka moème i nie. Hristovata ~ove~ka priro da bila soedineta so boèstvenata; bil podgotven za borba so pomo{ na Svetiot Duh koj ìveel vo nego. Toj do{ol da ni pomogne nam da imame “del vo boèstvenata priroda” (2. Petrovo 1,4). Sè dodeka sme soedineti so nego so vera, grevot nema pove} e vlast nad nas. Bog ja prifa} a rakata na verata vo nas da ja naso~i cvrsto da se fati za Hristovoto boèstvo, za da moème da postigneme sovr{en karakter.

Hristos ni pokaàl kako se postignuva toa. So koi sredstva pobedil vo sudirot so satanata? So Bo`jata re~ (so Biblijata). Samo so Re~ta moèl da mu se protivstavi na isku{enieto. “Napi{ano e”, rekol Toj. I nam ni se “daruvani skapoceni i veli~estveni vetuvawa so ~ija pomo{ stanuvate u~esnici vo Bo`jata priroda ako ja izbegnete rasipanosta koja so opaka ̀ ed vladee vo svetot” (2. Petrovo 1,4). Sekoe vetuvawe vo Bo`jata re~ e na{a svoina. Treba da ̀ iveeme soobrazno so “sekoj zbor {to izleguva od Bo`jata usta”. Koga } e n# nagrvalat isku{enija, ne treba da gledame na okolnosti te ili na li~nata slabost, tuku na silata na Re~ta. Seta nejzina sila ni pripa| a nam. Hris tos veli: “Vo srceto svoe ja zatvoriv Re~ta tvoja za da ne ti gre{am” (Psalm 119, 11). “Jas gi pri fat iv zborovite na tvojata usta, gi odbegnuvav pati{tata na nasilnikot” (Psalm 17,4).

93

13

POBEDA

Ovaa glava se temeli na Matej 4,5-11; Marko 1,12.13; Luka 4,5-13

“Toga{ | avolot go odvede vo svetiot grad, go postavi na vrvot na hramot i mu re~e: ëAko navistina si Bo`ji Sin, skok ni dolu, za{to e napi{ano: ]e im zapoveda na svoite angeli za tebe da te nosat na race za da ne si ja udri{ nogata na kamen’”.

Satanata sega pretpostavuva deka so Isusa se sretnal na svoja po~va. Itriot neprijatel sam gi iznesuva zborovite {to proizlegle od Bo`jata usta. Toj sè u{te se pojavuva kako svetlosen angel i istaknuva deka e zapoznat so Svetoto pismo i ja razbira smislata na ona {to e napi{ano. Kako Isus pora no {to ja koristel Bo`jata re~ da ja potkrepi svojata vera, isku{uva~ot sega ja koristi da ja potkrepi svojata izma ma. Toj tvrdi deka samo ja proveruva Hristovata vernost, a sega ja fali negovata postojanost. Bidej} i Spasitelot poka ̀ al doverba vo Boga, satanata bara od nego da pokaè u{te nekoj drug dokaz za svojata vera.

Me| utoa, na isku{enieto povtorno mu prethodi naves tuvawe na nedoverba: “Ako navistina si Bo`ji Sin?” Hristos e isku{avan da odgovori na “ako”, no Toj ne podlegnal nitu na najmale~ko somnevawe. Toj nema da go dovede svojot ìvot vo opasnost za da mu dade dokaz na satanata.

Isku{uva~ot mislel deka } e ostvari prednost poradi Hristovata ~ove~ka priroda i } e go navede na pretpostavka deka Bog } e go so~uva. Me| utoa, iako satanata moè da nè mami na grev, toj ne moè da nè natera da storime grev. Mu rekol na Isusa: “Skokni dolu”, znaej} i deka ne moè da go frli dolu, za{to Bog bi se vme{al da go izbavi. Satanata ne moèl da go prisili Hrista da skokne dolu. Sè dodeka Hristos ne bi se soglasil so isku{enieto, ne bi moèl da bide pobeden.

124

125


94

Nitu site zemni i pekolni sili ne moèle da go nateraat i vo najmale~ka mera da se oddale~i od voljata na svojot Otec.

Isku{uva~ot nikoga{ ne moè da nè prisili da pravime zlo. Toj ne moè da upravuva so umovite ako ne se stavat pod negova kontrola. Pred satanata da ja primeni svojata sila vrz nas, voljata mora da se soglasi, verata mora da se otkaè od svoeto nadevawe vo Hrista. Me| utoa, sekoja gre{na ̀ elba {to ja neguvame mu ovozmoùva upori{te. Sekoja to~ka vo koja ne go postignuvame boèstvenoto merilo pretstavuva otvo rena vrata niz koja moè da vleze da nè isku{ava i da nè uni{ti. Sekoj propust ili poraz od na{a strana mu dava mo`nost da mu prigovara na Hrista.

Koga satanata go naveduval vetuvaweto: “Im zapoveda na svoite angeli za tebe”, gi izostavil zborovite “da te ~uvaat na site tvoi pati{ta”, odnosno na site pati{ta {to gi odbral Bog. Isus odbil da skr{ne od patot na poslu{nosta. Poka ̀ u vaj} i sovr{ena doverba vo svojot Otec, Toj ne sakal dobro volno da se stavi vo polo`ba vo koja bi bilo potrebno nego viot Otec da se vme{a za da go spasi od smrtta. Toj bi go prisilil Providenieto da dojde na pomo{ i so toa da propu{ ti na lu| eto da im dade primer na doverba i pokornost.

Isus mu objavil na satanata: “Napi{ano e: ëNe isku{avaj go svojot Gospod Bog’”. Ovie zborovi im gi izgovoril Mojsej na sinovite Izraelovi koga bile ̀ edni vo pustinata i koga barale Mojsej da im dade voda, izviknuvaj} i: “Dali e Gospod me| u nas ili ne?” (2. Mojseeva 17,7). Bog za niv dejstvuval ~u desno, no sega, vo nevolja, se posomnevale vo nego i barale dokaz deka Toj e so niv. Vo svoeto neverstvo sakale Boga da go stavat na proba. Satanata go prisiluval Hrista da postapi na ist na~in. Bog ve} e posvedo~il deka Isus e negov Sin; a sega, da se bara dokaz deka Toj e Bo`ji Sin, bi bilo proveru vawe na Bo`jata re~ isku{avawe na Boga. Taka toa bi bilo koga bi se baralo ona {to Bog ne go vetil. Toa jasno bi pokaàlo nedoverba i navistina bi bilo proveruvawe ili isku{avawe na Boga. Nie nema da mu gi iznesuvame na{ite molbi na Boga za da proveruvame dali } e ja ispolni svojata re~, tuku zatoa {to } e ja ispolni; ne da proveruvame dali nè saka, tuku zatoa {to nè saka. “A bez vera ne e mo`no da mu se ugodi na Boga, za{to onoj {to saka da mu pristapi na Boga, mora da veruva deka postoi Bog i deka gi nagraduva onie {to go baraat” (Evreite 11,6).

Me| utoa, verata vo nikoja smisla ne e soedineta so nekak va pretpostavka. Samo onoj {to ima vistinska vera e za{ti ten

126

95

od pretpostavki, ili naga| awa, za{to naga| aweto e satansko iskrivokol ~uvawe na verata. Verata polaga pravo na vetuvawa ta i nosi plod vo poslu{nosta. Pretpostavkata isto taka polaga pravo na vetuvawata, no taa vetuvawata gi koristi kako {to gi koristel satanata za da go opravda pres tapot. Verata bi im pomognala na na{ite praroditeli da steknat doverba vo Bo`jata qubov i da gi poslu{aat negovite zapovedi. Pretpostavkata gi odvela vo prestap na negoviot zakon, veruvaj} i deka negovata golema qubov } e gi spasi od posledicite na nivniot grev. Verata ne polaga pravo na nebesna naklonost bez ispolnuvawe na uslovite pod koi se dava milosta. Vistin skata vera ima svoj temel vo vetuvawata i vo sè drugo {to ni go dava Pismoto.

êsto koga ne uspeva kaj nas da predizvika nedoverba, sata nata uspeva da nè navede na pretpostavka. Ako moè da nè na ve de nepotrebno da zaostaneme na patot na isku{enijata, toj znae deka pobedata e negova. Bog } e gi so~uva site {to odat po patekata na poslu{nosta, no da se odvoime od nea zna ~i da stapime na satanska po~va. Tuka sigurno } e padneme. Spasitelot ni zapovedal: “Bdejte i molete se na Boga za da ne padnete vo isku{enie” (Marko 14,38). Razmisluvaweto i molitvata } e nè so~uvaat od samovolno odewe po opasni pati { ta, so {to } e bideme so~uvani od mnogu porazi.

Sepak, ne smeeme da ja zagubime hrabrosta koga sme izloèni na napadi od isku{enija. êsto koga } e se najdeme vo nekoja te{ka okolnost se somnevame deka nè vodel Bo`jiot Duh. Me| utoa, Duhot go vodel i go odvel Hrista v pustina za satanata da go isku{ava. Koga Bog } e nè dovede vo isku{enie, Toj saka da ostvari nekoja namera za na{e dobro. Isus nemal pretpostavki za Bo`jite vetuvawa taka {to dobrovolno po{ol vo isku{enie, nitu mu padnal duhot koga se na{ol vo isku{enie. I nie bi trebalo da pravime taka. “A Bog e veren i ne } e dozvoli da bidete isku{avani nad va{ite sili, tuku zaedno so isku{enieto } e vi dade i izlez za da moète da go izrdìte” (1. Korin} anite 10,13). Toj veli: “Prinesuvaj mu na Boga ̀ rtvi na blagodarnost i ispolnuvaj gi svoite zaveti pred Sevi{niot, pa povikaj me vo den na nevolja jas } e te izbavam, a ti da me proslavi{” (Psalm 50,14.15).

Isus bil pobednik i vo vtoroto isku{enie i sega satanata go pokaùva svojot vistinski karakter. Me| utoa, toj ne se pojavuva kako stra{no ~udovi{te so kanxi na nozete i so

129

ПОБЕДА


96

krilja kako liljak. Iako padnal, toj e silen angel. Toj za sebe izjavuva deka e voda~ na buntot i bog na ovoj svet.

Otkako go postavil Isusa na visoka planina, satanata storil na ìvopisen na~in, vo seta svoja slava, pred nego da pominat carstvata na ovoj svet. Vrz gradovite so hramovi, na mermernite dvorovi, na plodnite nivi, na rodnite lozja, po~ivala son~eva svetlina. Tragite na zloto bile skrieni. Isusovite o~i, koi pred malku nabquduvale beda i uni{tuvawe, sega gledale scena na nenadminata ubavina i napredok. Toga{ se slu{nal glasot na isku{uva~ot: “Tebe } e ti ja dadam seta vlast nad niv i slavata {to im pripa| a, za{to mene mi e predadena, i mu ja davam na kogo {to sakam jas. Seta } e ti pri padne tebe, ako mi se pokloni{”.

Hristovata zada~a moèla da se ostvari samo so stra dawe. Pred nego se nao| al ìvot ispolnet so àlost, so nevolji, so borba i sramna smrt. Toj moral da gi ponese grevo vite na celiot svet. Moral da se razdeli od qubovta na svojot Otec, {to bilo mnogu bolno za nego. Sega isku{uva~ot mu ponudil da mu ja vrati silata {to ja grabnal. Hristos moèl da se oslobodi od stra{nata idnina so toa {to bi ja priznal vrhovnata vlast na satanata. No, da se stori toa, bi zna~elo da se prepu{ti pobedata vo ovaa golema borba. Satanata zgre {il na neboto zatoa {to baral da se izdigne nad Bo`jiot Sin. Vo slu~aj toj sega da pobedi, toa bi bila pobeda na bun tot.

Koga satanata mu objavil na Hrista deka carstvoto i slavata na ovoj svet mu se predadeni nemu i deka } e mu gi dade na onoj {to saka, toj tvrdel ne{to {to samo delumno bilo vistina, i toa go kaàl za da ja postigne svojata sopstvena izmamni~ka cel. Satanata svoeto carstvo go grabnal od Adama, no Adam bil namesnik na Tvorecot. Negovoto vladeewe ne bilo nezavisno. Zemjata e Bo`ja i Toj sè mu pre dal na svojot Sin. Adam trebalo da vladee pot~inet na Hrista. Koga Adam ja izneveril doverbata i svojata vlast ja prepu{til vo racete na satanata, Hristos sè u{te ostanal zakonski Car. Taka Gospod mu rekol na carot Navuhodonosor: “Sevi{niot ima vlast nad ~ove~koto carstvo i Toj mu go dava na kogo {to saka i go postavuva na nego najniskiot me| u lu| eto” (Da ni el 4,17). Satanata moè da ja sproveduva svojata uzur pirana vlast samo kolku {to mu dozvoluva Bog.

Koga isku{uva~ot mu gi ponudil na Hrista carstvoto i slavata na ovoj svet, predlagal Hristos da ja predade svojata vistinska carska polo`ba nad svetot i da vladee pot~inet

130

97

na satanata. Toa bilo istoto carstvo kon koe bile naso~eni nadeìte na Evreite. Tie sakale carstvo na ovoj svet. Koga Hristos bi se soglasil i bi im ponudil takvo carstvo, tie so zadovolstvo bi go prifatile. Me| utoa, vrz toa carstvo po~ivalo prokletstvoto na grevot so site stradawa. Hristos mu izjavil na isku{uva~ot: “Otstapi od mene, satano, za{to e napi{ano: ëPoklonuvaj mu se na svojot Gospod Bog i edinstveno nemu sluì mu’”.

Onoj {to se pobunil na neboto, mu gi ponudil na Hrista carstvata na ovoj svet so cel da go potkupi da gi prifati na~elata na zloto, no Toj ne dozvolil da se potkupi; Toj do{ol da osnove carstvo na pravda i ne sakal da ja napu{ti taa cel. So istoto isku{enie satanata im se pribliùva na lu| eto i kaj niv ima podobar uspeh otkolku kaj Hrista. Na lu| eto im go nudi carstvoto na ovoj svet pod uslov da ja priznaat negovata vrhovna vlast. Bara da ja `rtvuvaat ~esta, da ja prenebregnat sovesta, da $ popu{tat na sebi~nosta. Hristos gi povikuva prvo da go baraat carstvoto Bo`je i negovata pravednost, no satanata odi kaj niv i veli: “[to i da e vistina vo vrska so ve~niot ìvot, morate da mi sluìte mene za da postignete uspeh vo ovoj svet. Jas ja dràm va{ata sre} a vo svoi race. Moàm da vi dadam bogatstvo, zadovolstva, po~esti i sre} a. Poslu{ajte go mojot sovet. Ne dozvolete da ve povedat nekakvi pretstavi, neobi~ni sfa} awa za ~esnosta i za samopo`rtvuvanosta. Jas } e vi go podgotvam patot”. Taka e izmameno golemo mno{tvo. Tie se soglasuvaat da ìveat sluèj} i si sebesi i satanata e zadovolen. Dodeka gi mami so nade` vo svetovna vlast, toj steknuva vlast nad du{ata. Me| u toa, toj nudi ne{to {to ne e negovo i {to naskoro } e se odze me od nego. Vo zamena za toa toj so izmama im gi odzema niv nite prava na nasledstvo kako Bo`ji sinovi.

Satanata go stavil pod somnevawe pra{aweto dali Isus e Bo`ji Sin. Koga kone~no bil odbien, imal dokaz {to ne moèl da go pobie. Niz napatenata ~ove~ka priroda blesnala boèstvenata priroda. Satanata nemal sili da $ se protiv stavi na naredbata. Gr~ej} i se od poniùvawe i bes, bil prisi len da se povle~e od prisustvoto na Otkupitelot na svetot. So toa Hristovata pobeda bila celosna, kako {to bil celosen Adamoviot pad.

Taka moème i nie da mu se protivstavime na isku{eni eto i da go prisilime satanata da se oddale~i od nas. Isus izvo juval pobeda so pokornost i so vera vo Boga i, preku apo s tolot Toj

131

ПОБЕДА


98

ni veli: “Pokorete mu se na Boga, a protivete mu se na | avolot i toj } e pobegne od vas. Pribliète mu se na Boga, pa i Toj } e vi se pribliì vam” (Jakov 4,7.8). Nie sami ne moème da se oslobodime od silata na isku{uva~ot; toj ja pobedil ~ove~kata priroda i koga se obiduvame so sop stvena sila da mu se protivstavime, } e staneme plen na nego vite stapici. No “tvrda kula e imeto Gospodovo; kaj nego pribeg nuva pravednikot i nao| a zasolni{te” (Mudri izreki 8,10). Satanata se trese i bega pred najslabata du{a {to nao| a pribeì{te vo toa sil no ime.

Koga neprijatelot se oddale~il, Isus, smrtno bled i prema len, padnal na zemja. Nebesnite angeli go nabquduvale sudirot, gledaj} i go svojot sakan Zapovednik dodeka pomi nuval niz neiska`livi stradawa za da sozdade pat na spasenie za nas. Toj go izdràl ispitot, pogolem od onoj {to nie koga i da e } e bideme povikani da go izdrìme. Angelite sega mu sluèle na Bo`jiot Sin dodeka leèl kako onoj {to umira. Bil zakrepnat so hrana, ute{en so vesta deka Otecot go qubi i so uveruvaweto deka celo nebo ja proslavuva negovata pobeda. Vra} aj} i se vo ìvot, negovoto golemo srce so~uv stvuvalo so ~ovekot i Toj poa| a da go dovr{i deloto {to go po~nal; da ne se odmori dodeka neprijatelot ne bide pobeden, a na{iot padnat ~ove~ki rod otkupen.

Cenata za na{iot otkup ne moè da bide sfatena sè dode ka otkupenite ne zastanat so svojot Otkupitel pred Bo`ji ot prestol. Dodeka pred na{ite voshiteni setila } e se razviva slavata na ve~niot dom, nie } e se setime deka Isus seto toa go ostavil zaradi nas, deka ne stanal samo izgna nik od nebesnite dvorovi, tuku deka zaradi nas se izloìl na opasnost od neuspeh i od ve~na zaguba. Toga{ } e gi polo ̀ ime na{ite kruni pred negovite noze i } e zapeeme: “Dostojno e Jagneto koe be{e zaklano da primi mo} , bogatstvo, mudrost, sila, ~est, slava i blagoslov” (Otkrove nie 5,12).

99

14

„NIE GO NAJDOVME MESIJA“

Ovaa glava se temeli na Jovan 1,19-51

Jovan Krstitelot sega propovedal i kr{taval vo Vitova ra, otade rekata Jordan. Nedaleku od ova mesto, dodeka Izrael ne preminal preku, Bog ja zaprel rekata vo nejziniot tok. Mal ku ponatamu tvrdinata Erihon ja urnale nebesni vojski. Vo ovoj mig spomenot na tie nastani povtorno oìveal i pottiknal ̀ iv interes za vesta na Krstitelot. Nema li Onoj, koj vo mi natite vekovi dejstvuval tolku ~udesno, povtor no da ja po ka ̀ e svojata sila za osloboduvawe na Izra el? Toa bile misli {to go pottiknuvale srceto na narodot koj sekojdnevno se sobiral na bregovite na Jordan.

Jovanovoto propovedawe tolku dlaboko go zafatilo narodot, {to predizvikalo vnimanie kaj verskite vlasti. Pla{ej} i se od vostanie, Rimjanite somnitelno nabquduvale sekoe sobi rawe na narodot, i sè {to ukaùvalo na organizi rawe na narodot predizvikuvalo strav kaj evrejskite pogla vari. Jovan ne ja priznaval vlasta na Sinedrionot i ne baral odobrenie od niv za svojata rabota, korej} i gi ednakvo pogla va rite i narodot, fariseite i sadukeite. Pa sepak, narodot revno go sledel. Inte resot za negovata rabota postojano ras tel. Iako ne mu se priklonuval nemu, Sinedrionot smetal deka toj kako javen u~itel bil pod negova nadle`nost.

Ova telo go so~inuvale ~lenovi birani od sve{ten stvoto, od vrhovnite poglavari i od narodnite u~iteli. Prvosve{tenikot obi~no bil pretsedatel. Site ~lenovi trebalo da bi dat lu| e vo poodminati godini, no ne stari, lu| e koi ne samo {to ja poznavale evrejskata vera i istorija, tuku da imaat op{to znaewe. Morale da bidat bez telesni mani, èneti i tatkovci, bidej} i se smetalo deka taka } e bidat po~ove~ni i popromisleni od drugite. Nivno mesto za sostanoci bila edna prostorija povrzana so erusalimskiot hram. Za vreme na

132

133


100

evrejskata nezavisnost Sinedrionot bil najvisok naroden sud so svetovna i crkovna vlast. Iako sega pot~inet na rimskite namesnici, toj sè u{te imal silno vlija nie vrz gra| anskite i verskite priliki.

Sinedrionot ne moèl da go odloì istraùvaweto na Jovanovata rabota. Poedinci si pripomnuvale za otkrovenieto dadeno na Zaharija vo hramot i na proro{tvoto na tatko mu koe kaùvalo daka negovoto dete } e bide vesnik na Mesija. Vo meteìte i promenite {to se slu~ile vo tekot na triesette godini, ova vo golema mera se zagubilo od vid. Sega pak oìvealo vo se} avaweto poradi vozbudata predizvikana so rabotata na Jovana.

Odamna Izrael nemal prorok, odamna ne se videla takva reforma kakva {to bila sega vo tek. Baraweto za ispovedawe na grevovite izgledalo novo i pottiknuva~ko. Mnogu voda~i ne sakale da odat i da gi slu{aat Jovanovite povici i javnite obvi nuvawa, za{to toa bi gi otkrilo tajnite na nivniot li~en ìvot.

Sepak negovoto propovedawe bilo neposredno objavuva we na Mesija. Bilo dobro poznato deka sedumdesette sedmici od proro{tvoto na Daniel, {to go opfa} ale i doa| aweto na Mesija, se re~isi pri kraj i site bile èlni da u~estvuvaat vo taa era na narodna slava {to se o~ekuvala toga{. Odu{evuvaweto na narodot bilo tolku silno {to Sinedrionot bil prisilen da ja prifati ili da ja otfrli Jovanovata rabota. Vlasta na Sinedrionot nad narodot stanuvala sè poslaba. Sta nalo seriozno pra{awe kako da ja odrì svojata polo`ba. So nade` deka } e dojde do nekakov zaklu~ok, bila pratena na Jordan delegacija od sve{tenici i Leviti da porazgovaraat so noviot u~itel.

Koga se pribliìle pratenicite, golemo mno{tvo gi slu {alo negovite zborovi. Gordelivite rabini do{le so izve{ta~en avtoritet presmetan da ostavi vpe~atok vrz naro dot i da predizvika popu{tawe kaj prorokot. Mno{tvoto im napravilo pat, pokaùvaj} i znaci na po~it, re~isi so strav. Uglednite lu| e, vo skapoceni obleki, gordi na svojata polo`ba i mo} , zastanale pred prorokot od pustinata.

“Koj si ti?”, pra{ale.Znaej} i kakvi bile nivnite misli, Jovan odgovoril:“Jas ne sum Hristos”.“Toga{ koj si? Dali si Ilija?”“Ne sum”.

134

101

“Dali si o~ekuvaniot prorok?”“Ne sum”.“Pa koj si, za da moème da im kaème na onie {to nè

pratija? [to veli{ ti za sebesi?”“Jas sum glas na onoj {to vika vo pustinata: ëIzramnete go

patot Gospoden, kako {to kaà prorok Isaija’”.Zborovite na koi se povikal Jovan se odnesuvale na ona

prekrasno proro{tvo na Isaija: “Te{ete go, te{ete go mojot narod, veli va{iot Bog. Zboruvajte mu na srceto na Erusalim, javete mu deka negovoto robuvawe e zavr{eno, deka mu e prosteno bezzakonieto... Vika eden glas: ëPodgotvete mu go na Gos poda patot niz pustinata, izramnete mu ja na na{iot Bog pate kata vo pustelijata. Neka se izdignat site dolini i neka se spu{tat site bregovi i gori. Neka se izramni {to e neram no i strmninite neka stanat ramni. Toga{ } e se otkrie slava ta Gospodova i } e ja vidi sekoe telo’” (Isaija 40,15).

Vo staro vreme, koga nekoj car patuval niz zafrlenite delovi na svoeto carstvo, grupa lu| e se upatuvani pred carskite ko~ii da gi izramnat strmnite mesta i da gi popolnat dlabnatinite za carot bez nikakvi pre~ki da moè bezbedno da patuva. Ovoj obi~aj go iskoristil prorokot za slikovito da go prikaè deloto na evangelieto. “Neka se izdignat site dolini i neka se spu{tat site bregovi i gori”. Bo`jiot Duh ja spu{ta ~ove~kata gordelivost koga so svojata ~udesna sila {to budi } e ja dopre du{ata. Toga{ svetovnite zadovolstva, polo ̀bata i vlasta gubat sekakva vrednost. “Mudruvawata i s# {to se kreva protiv poznavaweto na Boga” se otfrla, a “plenime sekoja misla za poslu{nost na Hrista” (2. Korin } anite 10,5). Toga{ poniznosta i po`rtvuvanata qubov, tolku malku ceneti me| u lu| eto, se izdignuvaat kako edin stvena vrednost. Toa e delo na evangelieto ~ij{to del bila vesta na Jovana.

Rabinite prodolìle so svoite pra{awa: “Toga{ zo{to kr{tava{ koga navistina ne si ni Hristos, ni Ilija, ni o~eku vaniot prorok?” Zborot “prorok” se odnesuval na Mojseja. Evreite bile skloni da veruvaat deka Mojsej } e voskresne i deka } e bide zemen na neboto. Ne znaele deka toj ve} e voskresnal. Koga Krstitelot ja po~nal svojata slu`ba, mnozina mislele deka toj e prorokot Mojsej podignat od mrt vite, za{to izgledalo deka temelno gi poznava proro{tvata i istorijata na Izrael.

Isto taka se veruvalo deka Ilija li~no } e se pojavi pred doa| aweto na Mesija. Ova o~ekuvawe Jovan go negiral, no negovite zborovi imale dlaboka smisla. Podocna, povi kuvaj} i

135

„НИЕ ГО НАЈДОВМЕ МЕСИЈА“


102

se na Jovana, Isus rekol: “Ako sakate da prifatite, toj e Ilija koj treba{e da dojde” (Matej 11,14). Jovan do{ol vo istiot duh i sila na Ilija za da ja izvr{i istata zada~a {to ja izvr{il Ilija. Koga Evreite bi go primile, taa bi bila izvr{ena za niv. Me| utoa, ne ja primile negovata vest. Za niv toj ne bil Ilija. Toj za niv ne moèl da ja ispolni misi jata {to do{ol da ja ispolni.

Mnozina od sobranite na Jordan bile prisutni pri Isuso voto kr{tavawe, no znakot {to se pokaàl toga{ im bil otkrien samo na nekolkumina od niv. Vo tekot na pret hodnite meseci na slu`bata na Krstitelot mnozina ne sakale da go poslu{aat povikot na pokajanie. Taka go stvrd nale svo eto srce i go zatemnile svoeto razbirawe.

Pri kr{tavaweto, koga Neboto posvedo~ilo za Isusa, tie toa ne go zabeleàle. O~ite {to nikoga{ ne bile so vera naso~eni kon nego koj e nevidliv, ne go sogledale otkro venieto na Bo`jata slava; u{ite {to nikoga{ ne go slu{ale negoviot glas, ne gi ~ule zborovite na svedo{tvoto. Taka e toa i sega. êsto Hristovoto prisustvo i prisustvoto na ange lite {to sluàt se otkriva na sobirite na lu| eto, a sepak mnogu ima takvi koi ne go znaat toa. Tie ne zabeleàle ni{to neobi~no. Me| utoa, na nekoi im se otkrilo prisustvo to na Spasitelot. Nivnite srca gi oìvuvaat mir i radost. Tie se ute{eni, ohrabreni i blagosloveni.

Pratenicite od Erusalim go pra{ale Jovana: “Toga{ zo{ to kr{tava{?” O~ekuvale odgovor. Odnenade`, dodeka go posmatral mno{tvoto, negovite o~i zasvetile, liceto mu se ozarilo, a celoto negovo su{testvo go proniknalo dlaboko ~uv stvo. So podadena raka izviknal: “Jas kr{tavam so voda, no me| u vas stoi Eden kogo vie ne go poznavate. Toj e Onoj koj doa| a po mene, na kogo jas ne sum dostoen da mu gi odvrzam vrvcite na obuvkite” (Jovan 1,26.27).

Vesta {to trebalo da mu ja odnesat nazad na Sinedrionot bila jasna i nedvosmislena. Zborovite na Jovana ne moèle da se odnesuvaat na nieden drug osven na Onoj {to odamna bil veten. Mesija se nao| al me| u niv. Iznenadeni, sve{teni cite i glavarite gledale okolu sebe so nade` deka } e go otkrijat Onoj za kogo Jovan zboruva. Me| utoa, vo mno{tvoto ne bilo mo`no Toj da se zabeleì.

Pri Isusovoto kr{tavawe, koga Jovan ukaùval na nego kako na Bo`je Jagne, deloto na Mesija go osvetlila nova svetlina. Umot na prorokot bil naso~en kon zborovite na

136

103

prorok Isaija: “Go odvedoa kako jagne na kolewe” (Isaija 53,7). Vo tekot na sedmicite {to sledele, Jovan so nov interes gi prou~uval proro{tvata i u~eweto za `rtvenata slu`ba. Toj ne gi razlikuval jasno dvata oblika na Hristovata slu`ba kako `rtva {to strada i kako car {to pobeduva no videl deka negovoto doa| awe ima podlaboko zna~ewe od ona {to mu go pridavale sve{tenicite ili narodot. Koga vo mno{ tvoto go zabeleàl Isusa pri negovoto vra} awe od pustinata, so doverba o~ekuval Toj na narodot da mu dade nekakov znak za svojot vistinski karakter. Nestrplivo o~ekuval da slu{ne kako Spasitelot ja objavuva svojata misija; no Toj ne izgovoril nitu eden zbor, ne dal nitu eden znak. Isus ne odgo voril na zborovite so koi go pretstavil Krstitelot, tuku se izme{al so Jovanovite u~enici, ne davaj} i nikakov nadvore{en dokaz za svoeto posebno delo, ne prezemaj} i nikakvi merki za da obrne vnimanie na sebe.

Sledniot den Jovan go gleda Isusa kako doa| a. Osvetlen so svetlinata na Bo`jata slava {to po~ivala vrz nego, pro rokot podava raka i objavuva: “Eve go Jagneto Bo`je koe gi zema na sebe grevovite na svetot. Ovoj e Onoj za kogo vi rekov: ëPo mene doa| a ôvek koj postoe{e pred mene, za{to be{e pred mene’... Jas ne go poznavav. No, za da mu go objavam na Izrael, dojdov da kr{tavam so voda... Go vidov Duhot kako sleguva od neboto kako gulab, i ostana nad nego. Jas ne go prepoznav, no Onoj koj me prati da kr{tavam so voda mi re~e: ëVrz kogo } e vidi{ kako sleguva Duhot i ostanuva nad nego, Toj e Onoj koj } e kr{tava so Sveti Duh.’ Jas vidov i svedo~am deka Ovoj e Bo`jiot Sin” (Jovan 1,2934).

Dali e toa Hristos? So dlaboka po~it i so ~udewe narodot go nabquduval Onoj koj {totuku bil proglasen za Bo`ji Sin. Tie bile silno pottiknati od zborovite na Jovana. Im zboruval vo Bo`je ime. Go slu{ale sekoj den dodeka gi ukoruval nivnite grevovi, a postojano se zasiluvalo nivnoto uveruvawe deka toj bil praten od neboto. Me| utoa, koj bil Onoj {to e pogolem od Jovana Krstitelot? Vo negova ta obleka i vo negovoto drèwe nemalo ni{to {to bi naves tuvalo visoka polo`ba. Toj o~igledno bil ednostavno lice, oble~eno kako i sekoj od niv vo skromna obleka na siroma site. Srede mno{ tvoto imalo i takvi koi pri Hristovoto kr{tavawe ja posma trale boèstvenata slava i go ~ule Bo`jiot glas. No od toa vreme izgledot na Spasitelot zna~i telno se izmenil. Pri nego voto kr{tavawe videle preobraz ba na negoviot lik vo

137



104

nebesna svetlina; sega bled, iscrpen i oslaben, go prepoznal samo prorokot Jovan.

No, dodeka narodot go posmatral, videl lice za koe boèstvenata milost kaùvala deka raspolaga so mo} . Sekoj pogled na negovoto oko, sekoe obele`je na negovata pojava di{ele so poniznost i so izraz na neiska`liva qubov. Se ~ine lo kako da e opkruèn so atmosfera na duhovno vlijanie. Iako na~inot na negovoto odnesuvawe bil blagoroden i nena metliv, vr{el vlijanie vrz lu| eto so ~uvstvo na mo} {to bila skriena, a ne moèla potpolno da se potisne. Dali toa bil Onoj koj Izrael tolku dolgo go ~ekal?

Isus do{ol vo siroma{tvo i vo poniznost za da moè da ni bide primer i otkupitel. Koga bi se pojavil vo carski sjaj, toga{ kako bi moèl da dava pouki za poniznosta? Kako bi moèl da ni gi iznesuva tolku proniklivite vistini kako na Gorata na blaènstvata? Kade bi bila nade`ta na skrom nite vo ̀ ivotot koga Isus bi do{ol me| u lu| eto da ̀ ivee kako car?

Me| utoa, na mno{tvoto mu se ~inelo nevozmo`no so niv ni te vozvi{eni o~ekuvawa da bide povrzan Onoj {to go ozna~il Jovan. Zatoa mnozina bile razo~arani i mnogu zbuneti.

Zborovite {to sve{tenicite i rabinite tolku mnogu saka le da gi slu{nat, deka Isus sega } e go objavi carstvoto na Izra el, ne bile izgovoreni. Tie o~ekuvale i barale i bile gotovi da prifatat takov car. No ne sakale da go primat Onoj koj sakal da vospostavi carstvo na pravda i mir vo niv nite srca.

Sledniot den, dodeka dvajca u~enici stoele vo blizina, Jovan pak go videl Isusa srede narodot. Pak liceto na prorokot go osvetluvala slava na Nevidliviot koga izvik nal: “Eve go Jagneto Bo`je!” Zborovite gi vozbudile srcata na u~enicite. Tie ne gi razbrale potpolno. [to zna~i imeto {to mu go dal Jovan Jagne Bo`je? Ni Jovan ne gi objasnil.

Napu{taj} i go Jovana, u~enicite zaminale da go pobaraat Isusa. Eden od dvajcata bil Andreja, bratot na Simona, a drugiot evangelistot Jovan. Tie bile prvi Isusovi u~enici. Pottiknati so silata na koja ne moèle da $ se protivstavat, go sledele Isusa ̀ edni da razgovaraat so nego, no sepak pol ni so strahopo~it i tivki, potonati vo izvonrednoto zna~e we na mislite, “Dali e toa Mesija?”

Isus znael deka u~enicite go sledat. Tie bile prvi plo dovi na negovata slu`ba, a srceto na boèstveniot U~itel go obzela radost, za{to ovie du{i odgovorile na negovata milost.

138

105

Sepak, svrtuvaj} i se, samo pra{al: “[to barate?” Sakal da im dozvoli sami da re{at dali } e se vratat ili } e ja izrazat svojata èlba.

Tie bile svesni samo za edna cel. Nivnite misli bile napol no obzemeni samo od negovoto prisustvo. Pra{ale: “Ravi ({to zna~i: U~itele), kade ìvee{?” Vo kratkiot razgovor kraj patot ne moèle da go dobijat ona za {to kopne ele. Sakale da bidat nasamo so Isusa, da sedat kraj negovite noze i da gi slu {aat negovite zborovi.

“Im re~e: ëDojdete i videte’. I taka otidoa i vidoa kade ìvee, i ostanaa so nego onoj den”.

Koga Jovan i Andreja bi poseduvale duh na neverstvo kako sve{tenicite i poglavarite, ne bi se na{le kako u~e nici kraj Isusovite noze. Tie bi do{le kaj nego kako kriti ~ari za da gi osudat negovite zborovi. Mnozina na toj na~in ja zatvoraat vratata za najdragocenite priliki. Ovie prvi u~e ni ci ne postapile taka. Tie go prifatile povikot na Svetiot Duh preku propovedaweto na Jovana Krstitelot. Sega go prepoznale glasot na nebesniot U~itel. Za niv Isusovite zboro vi bile polni so sveìna, so vistina i ubavina. U~e weto na Pismoto na Stariot zavet bilo osvet leno so boès tvena svetlina. Pove} ekratnite temi na vistinata se pojavile vo nova svetlina.

Poniznosta, verata i qubovta go podgotvuvaat umot za primawe na nebesna mudrost. Verata {to se pokaùva niz qubov ta e klu~ na znaeweto i sekoj {to qubi “go poznava Boga” (1. Jovanovo 4,7).

U~enikot Jovan bil ~ovek so iskreni i dlaboki ~uvstva, revnosen no misloven. Toj po~nal da ja razlikuva Hristovata slava ne svetovniot rasko{ i mo} , kako {to go u~ele tuku “sla vata {to ja ima kako edinoroden od Otecot poln so milost i vistina” (Jovan 1,14). Bil proniknat so razmisluva we za ovaa ~udesna tema.

Andreja sakal da ja podeli radosta {to ja ~uvstvuval vo srceto. Go na{ol brata si Simona i izviknal: “Nie go najdovme Mesija”. Simon ne ~ekal drug povik. Toj isto taka go slu{al propovedaweto na Jovana Krstitelot i pobrzal kaj Spasitelot. Hristoviot pogled se zadràl na nego, ~itaj} i go negoviot karakter i istorijata na negoviot ̀ ivot. Nego vata prgava priroda, negovata qubov, srce {to so~uv stvuva, negovoto ~estoqubie i samouverenost, istorijata na negoviot pad, negovoto pokajanie, negovata makotrpna rabota i negovata ma~eni~ka smrt seto

139



106

toa Spasitelot go pro~ital i rekol: “Ti si Simon, sin Jovanov; ti } e se vika{ Kifa ({to zna~i kamen)”.

“Utredenta Isus re{i da pojde vo Galileja, no go sretna Filipa i mu re~e: ëSledi me!’” Filip go poslu{al nalogot i vedna{ stanal Hristov rabotnik.

Filip go povikal Natanaila. Toj bil srede mno{tvoto koga Krstitelot Isusa go narekol Jagne Bo`je. Koga Nata na il go poglednal Isusa, se razo~aral. Dali ovoj ~ovek, {to nosel znaci na makotrpna rabota i siroma{tvo, moè da bide Mesija? Sepak, Natanail ne moèl da go otfrli Isusa, za{to vesta na Jovana donela cvrsto uveruvawe vo negovoto srce.

Vo vremeto koga go povikal Filip, Natanail se povlekol vo edna tivka gradina da razmisluva za vesta na Jovana i za proro{tvata za Mesija. Se molel da mu se otkrie dali Onoj {to go najavil Jovan e Osloboditelot, a Svetiot Duh se izleal vrz nego, osvedo~uvaj} i go deka Bog e srede svojot narod i deka podignal za nego rog na spasenie. Filip znael deka negoviot prijatel gi istraùva proro{tvata i deka Nata nail se molel pod edna smokva, pa toj go otkril negovoto zasolni{te. ̂ esto zaedni~ki se molele na ova osameno mesto skrieno srede lisje.

Vesta “Go najdovme Onoj za kogo pi{uva{e Mojsej vo zakonot, a isto taka i prorocite”, na Natanaila mu se storila ka ko neposreden odgovor na negovata molitva. Filip sè u{te imal kolebliva vera. Toj somni~avo dodal: “Toa e Isus, sinot na Josifa od Nazaret”. Povtorno vo srceto na Natanaila se pojavila predrasuda. Izviknal: “Moè li od Nazaret da izleze ne{to dobro?”

Filip ne se vpu{tal vo nikakva rasprava. Rekol: “Dojdi i vidi. Isus vide kako mu se pribliùva Natanail, i re~e za nego: ëEve vistinski Izraelec, vo kogo nema lukavstvo’”. Iznenaden, Natanail izviknal: “Od kade me poznava{? Isus mu od govori: ëU{te pred da te povika Filip te vidov koga be{e pod smokvata’”.

Toa bilo dovolno. Boèstveniot Duh, koj mu svedo~el na Na ta naila vo negovata osamena molitva pod smokvata, sega mu zboruval niz Isusovite zborovi. Iako somni~av i sklon kon predrasudi, Natanail do{ol kaj Hrista so iskrena èlba za vistinata, i sega negovata ̀ elba e ispolneta. Negovata vera ja nadminala verata na onoj {to go dovel kaj Isusa. Toj odgovoril i rekol: “Ravi, ti si Sin Bo`ji, ti si car Izrae lov”.

Koga Natanail bi imal doverba vo vodstvoto na rabi nite, nikoga{ ne bi go na{ol Isusa. Toj stanal u~enik zatoa {to

140

141

107

sam nabquduval i rasuduval. Taka e toa i deneska vo ìvotot na mnozina {to predrasudite gi zadrùvaat da go prifatat dobroto. Kolku razli~en bi bil rezultatot koga “bi do{le i videle”!

Nikoj ne } e ja osoznae spasonosnata vistina sè dodeka prifa} a vodstvo na koj i da e ~ove~ki avtoritet. Kako i na Na ta naila, i nam ni e potrebno da ja prou~uvame Bo`jata re~ li~no za sebe i da se molime za prosvetluvawe so Svetiot Duh. Onoj {to go videl Natanaila pod smokvata, } e nè vidi i nas na na{eto tajno mesto na molitva. Angelite od svetot na svetlinata se kraj onie koi so poniznost baraat boèstveno vodstvo.

So povikuvaweto na Jovana, na Andreja, Simona, Filipa i Natanaila, po~nuva osnovuvaweto na hristijanskata crkva. Jovan dva svoi u~enika upatil kaj Hrista. Toga{ eden od niv, Andreja, go na{ol svojot brat i go povikal kaj Spasitelot. Potoa e povikan Filip, a toj oti{ol da go bara Natanaila. Ovie primeri treba da nè pou~at za zna~eweto na li~nite napori da im upatuvame neposredni povici na na{ite rodnini, prijateli i sosedi. Postojat takvi koi cel ̀ ivot tvrdat deka go poznavaat Hrista, a nikoga{ ne vloìle nikakov li~en napor da dovedat makar edna du{a kaj Spasi telot. Tie seta rabota mu ja prepu{taat na propovedni kot. Toj moè da bide dobro osposoben za svojot poziv, no ne moè da go stori ona {to Bog go ostavil da go svr{at verni cite na crkvata.

Postojat mnogu takvi na koi im e potrebna slu`ba {to proizleguva od hristijanski srca polni so qubov. Mnozina pro padnale, a moèle da bidat spaseni, koga nivnite sosedi, obi~ni maì i ̀ eni, bi vloìle li~en napor za niv. Mnozina ~ekaat da bidat li~no osloveni.

Vo sekoe semejstvo, sosedstvo, grad, tamu kade {to ìveeme, postoi rabota {to treba da ja svr{ime kako Hristovi misioneri. Ako sme hristijani, ovaa rabota } e bide radost za nas. [tom nekoj } e se preobrati, kaj nego se ra| a èlba i drugi te da gi zapoznae so toa kakov dragocen prijatel na{ol vo Isusa. Spasonosnata i posvetuva~ka vistina ne moè da bide zatvorena vo negovoto srce.

Site {to mu se posvetile na Boga } e bidat kanali na svetlinata. Bog } e gi stori svoi posrednici na drugite da im go objavat bogatstvoto na negovata milost. Negovoto vetuvawe: “Niv... } e gi storam blagoslov, i } e im dadam do`d na vreme, i toa } e bide do`d na blagoslovi” (Ezekil 34,26).



108

Filip mu rekol na Natanaila: “Dojdi i vidi!” Toj ne baral od nego da vidi tu| o svedo{tvo, tuku samiot da go posmatra Hrista. Sega, koga Isus se voznel na neboto, nego vite u~enici se negovi pretstavnici me| u lu| eto, i eden od najdelotvornite na~ini za pridobivawe na du{i za nego e so primer da se pokaè negoviot karakter vo svojot sekojdneven ̀ ivot. Na{eto vlijanie vrz drugite zavisi ne tolku od toa {to } e kaème kolku od toa koi sme. Lu| eto moàt da ja pobi vaat i da ja otfrlat na{ata logika, tie moàt da im se protivstavuvaat na na{ite povici, no ̀ ivotot na nesebi~na qubov e dokaz {to ne moàt da go pobijat. Dosledniot ̀ ivot, obeleàn so Hristova krotost, e sila vo ovoj svet.

Hristovoto u~ewe bilo izraz na dlaboko osvedo~uvawe i iskustvo i onie {to se u~at od nego stanuvaat u~iteli spo red boèstveniot primer. Bo`jata re~ {to ja izgovara onoj koj i samiot e posveten so nea, poseduva ìvotodavna sila {to ja pravi privle~na za slu{atelite i gi osvedo~uva deka taa e ̀ iva stvarnost. Koga ~ovekot } e ja primi visti nata, toj, od qubov kon nea, istata } e ja otkrie so ubedlivosta na svoeto odnesuvawe i so na~inot na svojot govor. Toj go objavuva ona {to samiot go ~ul, {to go videl i go doznal od Re~ta na ̀ ivotot, taka {to i drugite moàt da imaat zaed ni ca so nego preku poznavaweto na Hrista. Negovoto svedo{tvo, {to proizleguva od usnite dopreni so ̀ iv ̀ ar od oltarot, e vistina za priem~ivoto srce koja go posvetuva karakterot.

Onoj {to nastojuva da im prenese svetlina na drugite, i samiot } e bide blagosloven. “Toa } e bide do`d na blagoslo vi”. “Toj {to napojuva drugi, i samiot } e bide napoen” (Mudri izreki 11,25). Bog bi moèl da ja postigne svojata cel: da gi spasi gre{nicite bez na{a pomo{; no, za da razvieme karakter sli~en na Hristoviot, morame da u~estvuvame vo negovata rabota. Za da u~estvuvame vo negovata radost vo radosta da gi vidime du{ite otkupeni so negovata `rtva morame da u~estvuvame vo negovite napori za nivniot otkup.

Prviot izraz na verata na Natanaila, tolku silen, seriozen i iskren, zvu~el kako muzika vo Isusovite u{i. “A Isus vo od go vor mu re~e: ëDali veruva{ poradi toa {to ti rekov deka te vidov pod smokvata? ]e vidi{ i pogolemi ne{ta od toa’”. Spasitelot so radost go o~ekuval svoeto delo {to se sostoelo od propovedawe na dobri vesti na krotkite, od prevrzuvawe na ranetite srca i od objavuvawe na sloboda na zarobenite od satanata. Imaj} i gi na um dragocenite blago slovi {to im

142

109

gi donel na lu| eto, Isus dodal: “Vistina, vis tina vi velam: otsega } e gi gledate nebesata otvoreni i Bo`ji te angeli kako se iska~uvaat i sleguvaat po Sinot ~ove~ki”.

Vsu{nost ovde Hristos rekol: Na bregot na Jordan nebo to be{e otvoreno i Duhot sleze vrz mene kako gulab. Taa scena po tvrdi deka jas sum Bo`ji Sin. Ako me prifatite kako ta kov, va{ata vera } e oìvee. Vie } e vidite deka nebesata se otvoreni i deka nikoga{ nema da se zatvorat. Gi otvoriv za vas. Bo`jite angeli se ka~uvaat nosej} i mu gi na Otecot molbite na nevolnite i ujadenite i sleguvaat nosej} i im blagoslov, nade`, ohra bruvawe, pomo{ i ìvot na sinovite ~ove~ki.

Bo`jite angeli postojano se vo dvièwe me| u zemjata i neboto i neboto i zemjata. Hristovite ~uda za ujadenite i izma ~enite bile storeni so Bo`ja sila preku slu`bata na angelite. Sekoj blagoslov od Boga ni doa| a preku Hrista niz slu`bata na negovite nebesni vesnici. Zemaj} i na sebe ~ove~ka priroda, na{iot Spasitel svoite interesi gi soedinil so interesite na padnatite Adamovi sinovi i } erki, dodeka so svojata boèstvena priroda se drèl za Bo`jiot prestol. Na toj na~in Hristos e posrednik me| u lu| eto i Boga i me| u Boga i lu| eto.

143


110

15

NA SVADBENA SVEČENOST


Isus svojata slu`ba ne ja po~nal so nekoe golemo delo pred Sinedrionot vo Erusalim. Toj svojata mo} ja otkril vo semeen krug vo edno male~ko galilejsko selo i so toa ja zgole mil radosta na edna svadbena sve~enost. Na ovoj na~in ja pokaàl svojata naklonost kon lu| eto i svojata ̀ elba da im pomogne da bidat sre} ni. Vo pustinata na isku{enieto Toj sam ja ispil ~a{ata na stradawata. Do{ol na lu| eto da im poda de ~a{a na blagoslov i so nea da gi posveti vrskite na ~ove~ kiot ̀ ivot.

Od Jordan Isus se vratil vo Galileja. Vo Kana, male~ka na sel ba nedaleku od Nazaret, trebalo da se odrì svadba; mladencite bile rodnini na Josifa i Marija, pa Isus, znaej} i za ovoj semeen sobir, oti{ol vo Kana i so svoite u~enici bil povikan na sve~enosta.

Povtorno ja sretnal majka si od koja se razdelil za izves no vreme. Marija ~ula za otkrovenieto na Bo`jata slava na Jordan pri negovoto kr{tavawe. Vestite stignale i do Naza ret i vo nejzinite misli oìveale scenite {to tolku godi ni bile skrieni vo nejzinoto srce. Marija, zaedno so cel Izrael, bila silno pottiknata so rabotata na Jovana Krsti telot. Taa dobro se se} avala za proro{tvoto dadeno pri negovoto ra| a we. Sega negovata povrzanost so Isusa pak gi zagreala nej zinite nadeì. Me| utoa, do nea isto taka doprele i vestite za Isusovoto tainstveno zaminuvawe v pustina, pa ja ma~ele mra~ni pret~uvstva.

Od denot koga vo domot vo Nazaret ja slu{nala objavata na angelot, Marija redela vo srceto sekoj dokaz deka Isus e Mesija. Negoviot mil, nesebi~en ìvot ja uveril deka Toj ne moè da bide nikoj drug osven Pratenik od Boga. Sepak, taa se soo~uvala so somnevawa i so razo~aruvawa i kopneela za vremeto koga } e se otkrie negovata slava. Smrtta ja razdelila od Josifa,

144

145

111

koj so nea ja delel nejzinata tajna za Isusovoto ra| awe. Sega nemalo pove} e nikoj na kogo bi moèla da mu gi doveri svoite nadeì i stravuvawa. Dvata pominati meseci bile mo{ne ta`ni. Bila odvoena od Isusa vo ~ie{to so~uv stvo nao| ala uteha; razmisluvala za zborovite na Simeona: “A tebe me~ } e ti ja probode du{ata” (Luka 2,35); se setila za tridnevnite dlaboki du{evni stradawa koga mislela deka zasekoga{ go zagubila Isusa i koga so kopne` go o~ekuvala da se vrati.

Na svadbenata sve~enost go sretnala istiot neèn i poslu{en Sin. Sepak, ne bil ist. Negoviot lik se izmenil. Na nego se videle tragi od borbata {to ja vodel vo pustinata, a noviot izraz na dostoinstvo i sila daval dokaz za negovata nebesna misija. So nego e grupa mladi lu| e, ~ii{to o~i go sledat so po ~it i koi go vikaat U~itel. Ovie pridru`nici $ raskaùva at na Marija za toa {to go videle i {to go slu{ nale pri kr{ ta vaweto i na drugi mesta. Tie zaklu~uvaat: “Go najdovme Onoj za kogo pi{uva{e Mojsej vo zakonot, a isto taka i proro cite” (Jo van 1,45).

Koga se sobrale gostite, se ~inelo deka mnozina se oku pi ra ni so nekoja mo{ne interesna tema. Dru{tvoto bilo pronik nato so pridu{ena vozbuda. Vo grupi se vodele ìvi, no tivki razgovori, a povremeno kon sinot na Marija bile naso~uvani ispituva~ki pogledi. Koga Marija go slu{nala sve do~eweto na u~enicite za Isusa, se izraduvala {to nejzi nite najtajni nadeì ne bile naprazni. Sepak, taa bi bila mnogu pove} e otkolku ~ove~ko su{testvo koga so ovaa sveta radost ne bi se po me{ala i malku prirodna gordelivost na edna ne ̀ na majka. Koga videla mnogu pogledi naso~eni kon Isusa, kopneela za toa da go odobrovoli da mu dokaè na ova dru{tvo deka navistina Toj e Po~ituvaniot od Boga. Se nade vala deka moèbi } e mu se ukaè prilika pred niv da stori nekoe ~udo.

Vo toa vreme bil obi~aj svadbenite sve~enosti da traat po nekolku dena. Ovojpat, pred da zavr{i sve~enosta, utvrdeno e deka se potro{ilo vinoto. Ova otkritie predizvikalo gole ma trevoga i àlost. Bilo neobi~no pri edna sve~enost da nema vino, za{to toa bi ukaùvalo na nedostig na gostoqu bivost. Kako rodnina na mladencite, Marija pomagala pri podgo tovkite na sve~enosta i zatoa mu rekla na Isusa: “Nema at vino”. So ovie zborovi taa se obidela da mu navesti deka Toj moèbi bi moèl da gi zadovoli nivnite potrebi. Me| u toa, Isus odgovoril: “[to imam jas so tebe, èno? U{te ne do{ol mojot ~as”.

146

НА СВАДБЕНА СВЕЧЕНОСТ


112

Ovoj odgovor, iako izgleda ostar, ne bil studen ili nequbezen. Na~inot na koj Spasitelot $ se obratil na svojata majka bil vo soobraznost so orientalnite obi~ai. Takov odgo vor im se upatuval na lica na koi im se ukaùvala po~it. Sekoe delo na Hristoviot zemen ̀ ivot bilo soobrazeno so na~e loto {to samiot go dal: “Po~ituvaj gi tatkoto i majkata” (2. Mojseeva 20,12). Vo poslednoto delo na ne`nost kon svojata majka na krstot Isus $ se obra} a na ist na~in, prepora~uvaj} i $ ja na grià na svojot najsakan u~enik. I na svadbenata sve~e nost i na krstot, qubovta izrazena vo bojata na glasot, vo pogledot i vo odnesuvaweto bila veren tolkuva~ na nego vite zborovi.

Koga bil mom~e, pri posetata na hramot, koga pred negovite o~i se otkrila tajnata na negovoto ìvotno delo, Hristos $ rekol na Marija: “Zar ne znaevte deka jas moram da bidam vo domot na mojot Otec?” (Luka 2,49). Ovie zborovi verno go izrazuvale negoviot celokupen ìvot i slu`ba. Sè mu bilo pod redeno na ova delo, na golemoto delo na otkupu vaweto {to do{ol da go izvr{i na svetot. Sega ja povtoril poukata. Marija bila vo opasnost da poveruva deka nejziniot odnos kon Isusa $ dava posebno pravo nad nego, vo izvesna mera da upravuva so nego vo negovata rabota. Trieset godini Toj nejze $ bil sin poln so qubov i poslu{en i negova ta qubov ne se izmenila, no sega moral da misli na ona {to mu pripa| a na negoviot Otec. Kako Sin na Najvisokiot i Spasi tel na svetot, nikakvi zemni vrski ne smeele da go odvratat od negovata misija ili da izvr{at vlijanie vrz negovoto odne suvawe. Toj moral da bide sloboden za da ja izvr{uva Bo`jata volja. Ova e pouka i za nas. Bo`jite barawa se nad ~ove~ kite vrski. Nikakva zemna privle~na sila ne smee da gi odvrati na{ite noze od patekata po koja Toj nè povikal da odime.

Edinstvenata nade` za otkup na na{iot padnat ~ove~ki rod leì vo Hrista; Marija moèla da najde spasenie samo vo Bo`jeto Jagne. Sama nemala nikakvi zaslugi. Nejzinata povrzanost so Isusa ne ja stavala vo poinakva duhovna vrska so nego od koe bilo drugo ~ove~ko su{testvo. Toa go pokaàle zborovi te na Spasitelot. Toj napravil jasna razlika me| u svojata vrska so nea, kako Sin ~ove~ki i kako Bo`ji Sin. Niv nata rodninska vrska nea ne ja stavila vo ramnopravna polo`ba so nego.

Zborovite “U{te ne e dojden mojot ~as” ukaùvaat na faktot deka sekoe delo vo Hristoviot ìvot na zemjata bilo ispolnuvawe na planot {to postoel od ve~ni vremiwa. Pred da dojde na zemjata, Isus go poznaval ovoj plan, sovr{en vo site

147

113

podrobnosti. Me| utoa, dodeka odel me| u lu| eto, ~ekor po ~ekor bil voden so voljata na Otecot. Koga do{ol odrede niot ~as, Toj ne se kolebal da dejstvuva. So ista pokornost ~ekal da nastapi toa vreme.

So toa {to $ rekol na Marija deka negoviot ~as u{te ne nastapil, Isus odgovoril na nejzinata neiskaàna misla na o~ekuvaweto {to go neguvala zaedno so svojot narod. Taa se nadevala deka Toj } e se otkrie kako Mesija i } e go prezeme pres tolot vo Izrael. Me| utoa, vremeto u{te ne do{lo. Ne kako car, tuku kako “~ovek na bolkata, sviknat na stradawa ta”, Isus ja prifatil sudbinata na ~ove~kiot rod.

Iako Marija nemala vistinsko razbirawe za Hristovata zada~a, imala bezuslovna doverba vo nego. Isus odgovoril na taa vera. Prvoto ~udo go storil za da ja po~esti doverbata na Marija i da ja zasili verata na svoite u~enici. U~enicite } e se sretnat so mnogubrojni i so silni isku{enija {to } e gi vodat kon neverstvo. Bez nikakvo somnevawe, nim pro ro {tvata jasno im otkrile deka Isus e Mesija. O~ekuvale vers kite voda~i da go primat duri i so pogolema doverba od nivna ta. Na narodot mu gi objavuvale Hristovite slavni dela i svo ja ta doverba vo negovata zada~a, no bile za~udeni i gorko razo~arani so neveruvaweto, so dlaboko vkorenetite pred rasudi i so neprijatelstvoto kon Isusa {to go pokaù vale sve{ teni cite i rabinite. Prvite Hristovi ~uda gi zasilile u~enicite da mu se protivstavat na ova protivewe.

Nitu malku zbuneta so Isusovite zborovi, Marija im rek la na onie {to sluèle okolu trpezata: “Sè {to } e vi kaè, poslu{ajte”. Na toj na~in storila sè {to moèla za da go prigotvi patot na Hristovata rabota.

Pred vlezot vo ku} ata stoele {est golemi kameni sadovi za voda i Isus im zapovedal na slugite da gi napolnat so voda. Toa bilo storeno. Toga{, bidej} i neodlo`no bilo potrebno vino, Toj rekol: “Sega nacrpete i odnesete mu na kumot”. Namesto voda, so koja bile napolneti sadovite, poteklo vino. Nitu kumot nitu gostite ne zabeleàle deka vinoto se potro{ilo. Koga go vkusile ona {to go donele slugite, kumot utvrdil deka toa e podobro od sekoe vino {to go piel porano, a mnogu se razlikuvalo od ona {to bilo slu ̀ eno na po~etokot na sve~enosta. Obra} aj} i mu se na mlado ̀ enecot, rekol: “Sekoj ~ovek najprvin go iznesuva dobroto vino, a koga lu| eto } e se podnapijat polo{oto. Ti dosega si go ~uval dobroto vino”.

148



114

Kako lu| eto prvo {to go iznesuvaat najdobroto vino, a potoa poslabo, taka pravi i svetot so svoite darovi. Ona {to go nudi toj moè da go zadovoli okoto i da gi osvoi seti lata, no toa nema da gi ispolni ~ovekovite kopneì. Vinoto se pretvora vo gor~ina, veselbata vo taga. Ona {to po~nalo so pesna i veselba, zavr{uva so umor i ma~nina. Me| utoa, Isusovite darovi sekoga{ se sveì i novi. Sve~enosta {to ja prigotvuva Toj za ~ovekot sekoga{ dava zadovolstvo i radost. Sekoj nov dar ja zgolemuva sposobnosta na prima~ot da gi ceni i da gi uìva Gospodovite blagoslovi. Od nego postojano se izleva milost. Iz vorot na blagoslovite nema da presu{i. Ako ostanete vo nego, faktot {to deneska primate bogat dar obezbeduva primawe na u{te pogolem dar utre. Isusovite zborovi upateni na Natanaila go izrazuvaat zakonot na Bo`jeto postapuvawe kon decata na verata. So sekoe novo otkri vawe na svojata qubov, Toj mu kaùva na srce to {to prima: “Ako veruva{, } e vidi{ i pogolemi ne{ta od toa” (Jovan 1,50).

Hristoviot dar na svadbenata sve~enost bil znamenitost. Vodata go pretstavuvala kr{tavaweto vo negovata smrt; vinoto prolevaweto na negovata krv za grevovite na svetot. Vodata so koja se napolneti sadovite ja donela ~ove~ka raka, no samo Hristoviot zbor moèl da $ dade ìvotodavna sila. Taka e i so obredite {to ukaùvaat na smrtta na Spasitelot. Samo so Hristovata sila, koja dejstvuva preku verata, tie uspe{no ja hranat du{ata.

Hristoviot zbor obezbedil vino potrebno za sve~enosta. Taka obilno e obezbedena i negovata milost so koja se bri{at site ~ove~ki bezzakonija i so koja se obnovuva i se krepi du{a ta.

Na prvata sve~enost, na koja prisustvuval so svoite u~eni ci, Isus im podal ~a{a {to go pretstavuvala negovoto delo za nivnoto spasenie. Na poslednata ve~era Toj povtorno podal ~a{a, vospostavuvaj} i go toj svet obred {to trebalo i ponatamu da ukaùva na negovata smrt “dodeka ne dojde” (1. Korin} anite 11,26). @alosta na u~enicite poradi razdelbata so svojot Gospod bila ublaèna so vetuvaweto za povtorno soedinuvawe koga rekol: “Od sega nema da pijam od ovoj lozov plod s# do onoj den koga so vas } e pijam nov vo carstvoto na mojot Otec” (Matej 26,29).

Vinoto {to go sozdal Hristos za sve~enosta, kako i ona {to im go dal na u~enicite kako simbol na svojata krv, bilo ~ist grozdov sok. Prorok Isaija misli na ova koga zboruva

149

115

za novoto vino “vo grozdot” i koga veli: “Ne rasipuvaj go, blagoslov e vo nego” (Isaija 65,8). Hristos vo Stariot zavet go predupredil Izrael: “Vinoto poniùva, rakijata skaruva: bezumnik e toj {to nim im se predava” (Mudri izreki 20,1). Toj sam ne se pogriìl za takov vid pijalak. Satanata gi isku {uva lu| eto so popu{tawe {to } e go zatemni razumot i } e gi otapi duhovnite setila, dodeka Isus nè u~i da ja drìme pod kontrola poniskata priroda. Negoviot celokupen ìvot bil primer na samootkaùvawe. Za da ja skr{i mo} ta na ape titot, Toj za nas izdràl najte{ko isku{enie {to ~ove~ kata priroda moè da go izdrì. Hristos mu naredil na Jovan Krs titelot da ne pie nitu vino nitu èstoki pijalaci. Toj $ naloìl ista vozdrànost i na ̀ enata na Manoe. Toj izre kol prokletstvo nad onoj ~ovek {to bi stavil {i{e na usnite na svojot blièn. Hristos ne $ protivre~i na svojata sopstve na nauka. Neprevrienoto vino {to go sozdal na svadbata bilo zdrav i osveìtelen napitok. Negovoto dejstvuvawe trebalo da go soobrazi vkusot so zdraviot apetit.

Koga gostite na sve~enosta go zabeleàle kvalitetot na vinoto, po~nale da se raspra{uvaat, a toa gi pottiknalo slugi te da go opi{at ~udoto. Dru{tvoto izvesno vreme bilo tolku za~u deno {to i ne razmislilo za Onoj {to go storil ova ~udes no delo. Najposle, koga go pobarale, utvrdile deka Toj ne~ujno se povlekol, bez da go zabeleàt i negovite u~enici.

Dru{tvoto svoeto vnimanie go naso~ilo kon u~enicite. Tie sega prvpat imale mo`nost da ja iskaàt svojata vera vo Isusa. Tie raskaàle {to videle i {to ~ule na Jordan, a toa vo mnogu srca razgorelo nade` deka Bog mu podignal Izbavi tel na svojot narod. Vestite za ~udoto se ra{irile niz celiot toj kraj i stignale do Erusalim. Sve{tenicite i stare{inite so novo interesirawe gi istraùvale pro ro{ tva ta {to uka ̀ uvale na Hristovoto doa| awe. Se pojavila topla ̀ elba pove } e da se doznae za misijata na ovoj nov U~itel {to na tolku nenametliv na~in se pojavil srede narodot.

Hristovata slu`ba bila vo upadliva sprotivnost so slu ̀ bata na evrejskite stare{ini. Nivnoto po~ituvawe na predanijata i formalizmot uni{tile sekoja vistinska sloboda na mislewe i dejstvuvawe. @iveele vo postojan strav od obesvetuvawe. Za da go izbegnat dopirot so “ne~istite”, se drèle na rastojanie ne samo od neznabo{cite, tuku i od mnozinstvoto na svojot sopstven narod, ne sakaj} i da mu pomognat nitu da se sprijatelat so nego. Zanimavaj} i se posto jano so ovie pra{awa,

150



116

nivniot um se spekol i nivniot ̀ ivo ten vidokrug se stesnil. Nivniot primer pothranuval samoì vost i netrpelivost me| u site narodni sloevi.

Deloto na reformacija Isus go po~nal so svoeto prisno so~uvstvo so ~ove~kiot rod. Pokaùvaj} i najgolema po~it kon Bo`jiot zakon, ja ukoruval licemernata pobo`nost na farisei te i se obidel da go oslobodi narodot od besmisle nite pravila {to gi vrzuvale. Sakal da gi urne ogradite {to gi razdeluvale op{testvenite sloevi za da moè da gi sobere lu| eto kako deca na edno semejstvo. Negovoto prisus tvo na svad benata sve~enost bilo osmislen ~ekor kon ostvaru vawe na taa cel.

Bog go upatil Jovana Krstitelot da ̀ ivee vo pustina za da se za{titi od vlijanieto na sve{tenicite i rabinite i da se podgotvi za posebna zada~a. Me| utoa, asketizmot i osame nosta na negoviot ìvot ne bile primer za lu| eto. Sam Jovan ne gi naso~uval svoite slu{ateli da gi napu{tat svoite neko ga{ni dol`nosti. Toj im naloìl so svojata vernost kon Boga da dadat dokaz za svoeto pokajanie na mestoto na koe gi povikal Bog.

Isus go karal popu{taweto na sebesi vo site negovi obli ci, no po priroda bil dru{tven. Toj go prifa} al gosto primstvoto na site op{testveni sloevi, posetuvaj} i domovi i na bogati i na siromasi, i na obrazovani i na neobrazovani, trudej} i se da gi izdigne nivnite misli od sekojdnevnoto kon ona {to e duhovno i ve~no. Toj ne go odobruval raspu{ teniot ìvot i vrz negovoto odnesuvawe ne pa| ala nikakva senka na svetovna lekoumnost; sepak, Toj nao| al zadovolstvo vo scenite na prostodu{nata radost i so svoeto prisustvo gi odobruval op{testvenite sobiri. Evrejskata svadba bila vpe~atliv nastan i nejzinata radost ne predizvikuvala nezadovolstvo kaj Sinot ~ove~ki. Prisustvuvaj} i na sve~e nosta, Isus mu ukaàl po~it na brakot kako boèstvena usta nova.

I vo Stariot i vo Noviot zavet bra~nata vrska ja pret stavuva onaa ne`na i sveta zaednica {to postoi me| u Hrista i negoviot narod. Hristovoto sfa} awe za radosta na svadbenite sve~enosti ukaùva na radosta na onoj den koga Toj } e ja dove de svojata Nevesta vo domot na Otecot i koga otkupenite so Otkupitelot } e sednat na ve~erata na svadbata na Jagneto. Toj veli: “Kako {to $ se raduva mladoènecot na nevestata, tvo jot Bog } e ti se raduva tebe”. “Nema ve} e da te vikaat osta vena... tuku } e te vikaat milina moja... za{to } e mu bide{ mil na Gospoda”. “Toj } e se raduva so tebe i } e se veseli, } e ti ja obnovi svojata qubov, radosno } e pee nad tebe” (Isaija 62,5.4; Sofonija 3,17).

151

117

Koga Jovan primil videnie za nebesnite nastani, napi{al: “Pri toa ~uv kako glas na silno mno{tvo, kako bu~ava na silni vodi, kako tatne` na silni gromovi, koj vele{e: ëAleluja, za{to se zacari na{iot Gospod Bog, Sedr ̀ i tel. Da se raduvame, da se veselime i da mu oddademe slava, za{to dojde svadbata na Jagneto i negovata nevesta se podgot vi’”. “Blaze na onie koi se povikani na svadbata na Jagneto” (Otkrovenie 19,6.7.9).

Kaj sekoj ~ovek Isus videl su{testvo na koe mora da mu se upati povik za negovoto carstvo. Dopiral do ~ove~kite srca dvièj} i se me| u niv kako Onoj koj im posakuva dobro. Toj gi baral na gradskite ulici, vo domovite, vo ~amcite, vo sinagogata, na bregovite na ezeroto i na svadbenata sve~enost. Gi sretnuval na nivnite sekojdnevni dol`nosti, pokaùvaj} i inte res za nivnite svetovni dejnosti. Vo domovite daval upatstva, doveduvaj} i gi semejstvata vo nivnite sopstveni domovi pod vlijanie na svoeto boèstveno prisustvo. Nego voto silno li~no so~uvstvo mu pomagalo da gi zadobie srcata. êsto se povlekuval vo planinite da se moli vo samotija, a toa bila pod gotovka za negovata rabota me| u lu| eto vo aktiv niot ̀ ivot. Potoa se vra} al da im pomogne na bolnite, da gi pou~uva neukite i da gi raskine okovite na zarobenicite na satanata.

Isus gi pou~uval svoite u~enici taka {to bil li~no povrzan i se druèl so niv. Sedej} i me| u niv na padinite, pone koga{ kraj moreto ili odej} i so niv po pat, gi pou~uval i im gi otkrival tajnite na Bo`jeto carstvo. Toj ne drèl govori kako {to pravat lu| eto deneska. Sekade kade {to srcata bile otvoreni da ja prifatat boèstvenata vest, Toj gi otkrival vistinite za patot na spasenieto. Ne im nare duval na u~enicite da go pravat ova ili ona, tuku velel: “Ajde te po mene!” Na svoite patuvawa niz selata i gradovite gi vodel so sebe za da moàt da vidat kako gi pou~uva lu| eto. Nivnite interesi gi povrzuval so svoite, a tie se soedinile so nego vo rabotata.

Hristoviot primer vo povrzuvaweto so interesite na ~ove{tvoto treba da go sledat site {to ja propovedaat Bo`ja ta re~ i site {to go primile evangelieto na negovata milost. Ne treba da se otkaème od op{testvenite vrski. Ne treba da se ogradime od drugite. Za da stigneme do site op{testveni sloevi, morame da gi najdeme tamu kade {to se nao| aat. Tie retko sami } e nè pobaraat. Srcata na lu| eto ne se trognati so boèstvenata vistina samo od propovedalna. Postoi edno drugo pole za rabota, moèbi poskromno, no i toa e mnogu plodno. Se nao| a vo domot na obi~nite, kako i vo rasko{nite domovi

152



118

na golemite lu| e, kraj gostoqubivata trpeza i na sobi rite za prostodu{no zaedni~ko uìvawe.

Kako Hristovi u~enici, nie ne treba da se me{ame so svetot vo negovite zadovolstva, da se soedinime so niv vo besmi slicite. Takvite druèwa moàt da donesat samo {teta. Nie ne smeeme nikoga{ da go odobruvame grevot so na{ite zborovi ili dela, so na{eto mol~ewe ili so na{eto prisus tvo. Kade i da odime, treba da go nosime Isusa vo sebe i da im ja otkrieme na drugite dragocenosta na na{iot Spasitel. Me| utoa, onie {to se obiduvaat da ja so~uvaat svojata vera kriej} i se me| u be tonski yidovi, gubat dragoceni priliki da pravat dobro. So me| u~ove~kite vrski hristijanstvoto doa| a vo dopir so svetot. Sekoj {to primil boèstveno videlo, treba da im go osvetluva patot na onie {to ne ja poznavaat Svetlinata na ì votot.

Site treba da staneme Isusovi svedoci. Mo} ta na druèweto, posvetena so Hristovata milost, mora korisno da se upo trebi vo zadobivaweto na du{ite za Spasitelot. Da mu dozvo lime na svetot da vidi deka ne sme sebi~no okupirani so na{ite li~ni interesi, tuku deka sakame i drugite da gi delat na{ite blagoslovi i predimstva. Neka vidat deka na{ata vera ne nè pravi ne~uvstvitelni ili strogi. Site {to ispo vedaat deka go na{le Hrista, neka sluàt kako {to sluèl Toj za dobro na lu| eto.

Na svetot ne treba nikoga{ da mu ostavime laèn vpe~atok deka hristijanite se stu{eni, nesre} ni lu| e. Ako na{ite o~i se naso~eni kon Isusa, } e go vidime so~uvstvitelniot Otkupitel i } e nè osvetli svetlinata na negovata pojava. Seka de kade {to e prisuten negoviot Duh, tuka vladee mir. Tuka ima i radost, za{to postoi blaga, sveta doverba vo Boga.

Hristos e zadovolen od svoite sledbenici koga pokaù vaat deka, iako se samo ~ove~ki su{testva, u~estvuvaat vo bo ̀ es tvenata priroda. Tie ne se kipovi, tuku ìvi maì i èni. Niv nite srca, osveèni so rosata na boèstvenata milost, se otvoraat i se {irat kon Sonceto na pravdata. Svet linata {to gi osvetluva se odbiva od niv kon drugite vo delata {to bleskotat so Hristova qubov.

153

119

16

VO SVOJOT HRAM


“Potoa sleze vo Kapernaum Toj, majka mu, negovite bra} a i negovite u~enici, i ostanaa tamu nekolku dena. Nabliù va{e judejskata Pasha i Isus otide gore vo Erusalim”.

Na ovoj pat Isus $ se pridruìl na edna od najgolemite grupi {to se upatile vo glavniot grad. Toj sè u{te ne ja obja vil javno svojata misija i nezabeleàn se pome{al me| u mno{tvoto. Vo tie priliki ~esto se razgovaralo za doa| aweto na Mesija na koe tolku mnogu ukaùvala slu`bata na Jovana. Za nade`ta vo nacionalna golemina se zboruvalo so razgoreno odu {evuvawe. Isus znael deka ovaa nade` nema da se ispolni za{to bila zasnovana na pogre{no tolkuvawe na Svetoto pismo. So dlaboka serioznost gi objasnuval proro{tvata, obidu vaj} i se da gi pottikne lu| eto na podlaboko prou~uvawe na Bo`jata re~.

Evrejskite voda~i go u~ele narodot deka vo Erusalim } e dobijat pouki za toa kako da mu sluàt na Boga. Tuka, za vre me na pashalnata sedmica, se sobirale golem broj lu| e koi doa| ale od site delovi na Palestina, pa duri i od dale~ nite zemji. Predvorjeto na hramot bilo ispolneto so razli~no mno{tvo. Mnozina ne moèle da gi nosat so sebe `rtvite {to trebalo da gi prinesat kako simbol na golemata @rtva. Za da im se pomogne, vo nadvore{noto dvori{te na hramot se doveduvale i se prodavale ̀ ivotni. Ovde se sobirale lu| e od site sloevi da gi kupat svoite darovi. Tuka se menuvale site stranski pari za kovani hramski pari.

Sekoj Evrein trebalo da plati godi{no polovina {ekel “kako otkup za svojot ìvot”, a parite, sobrani na toj na~in, se koristele za odrùvawe na hramot (2. Mojseeva 30,1216). Osven toa, golemi sumi se donesuvani kako dobrovolni darovi i stavani vo riznicata na hramot. Se baralo site stranski

154

155


120

pari da se zamenat za pari {to se vikale hramski {ekel pri fa ten za slu`ba vo Svetili{teto. Zamenuvaweto na parite davalo mo`nost za izmama i grabe`, taka {to toa prerasnalo vo sramna trgovija {to za sve{tenicite bilo izvor na prihod.

Trgovcite barale previsoki ceni za ìvotnite {to gi pro davale, a svojata dobivka ja delele so sve{tenicite i so po gla varite koi na toj na~in se bogatele na smetka na narodot. Vernicite gi u~ele deka vrz nivnite deca i vrz nivnite nivi nema da po~iva Bo`ji blagoslov ako ne prinesat `rtva. Taka moèla da bide obezbedena visoka cena za ìvotnite, za{to lu| eto {to doa| ale od dale~nite krai{ta ne sakale da se vratat doma a da ne ja izvr{at slu`bata zaradi koja do{le.

Prodavaweto vo hramot bilo mo{ne obemno, za{to za vreme na praznikot Pasha se prinesuvale golem broj ̀ rtvi. Meteòt {to nastanuval toga{ pobrgu li~el na bu~en dobi to~en pazar otkolku na svet Bo`ji hram. Ovde moèlo da se slu{ne glasno poga| awe, mukawe na dobitok, bleewe na ovci, gukawe na gulabi pome{ano so yvekot na pari i so gnevno prepirawe.

Brkotijata bila tolku golema {to gi voznemiruvala vernicite, a zborovite upateni kon Sevi{niot bile zaglu{eni so meteòt {to go preplavil hramot. Evreite bile mo{ne gordi na svojata pobo`nost. Tie se raduvale za hramot, a sekoj zbor izgovoren protiv nego go smetale za bogohulstvo. Bile mo{ne strogi vo izvr{uvaweto na obredite vo hramot, no qubovta kon parite gi nadvladala nivnite obyiri. Nitu malku ne bile svesni kolku daleku oti{le od prvobitnata cel na slu`bata {to ja vospostavil Bog.

Koga Gospod slegol na gorata Sinaj, mestoto bilo posveteno so negovoto prisustvo. Na Mojseja mu bilo nalo ̀ eno da postavi granici okolu gorata i da ja posveti: “Postavi naokolu granica za narodot i izdaj naredba: ëVnimavajte da ne se ka~u va te na gorata; da ne pristapuvate nitu kon podno`jeto! Sekoj {to } e ja dopre gorata, } e umre. Neka ne go dopre nikak va raka, tuku neka bide kamenuvan ili so strela zastrelan: bilo ~ovek ili ìvotin~e, neka zagine’” (2. Moj seeva 19,12.13). Taka e dadena pouka za sekoe sveto mesto na koe Bog go otkriva svoeto prisustvo. Podra~jeto na Bo`jiot hram trebalo da se smeta za sveto. Me| utoa, vo bor bata za dobiv ka seto ova e zagubeno od vid.

Sve{tenicite i poglavarite {to bile povikani da bidat Bo`ji pretstavnici vo narodot trebalo da ja ispravat zloupotrebata vo predvorjeto na hramot, a na narodot da mu dadat primer na ~esnost i somilost. Namesto da mislat samo na svo

156

157

121

jata dobivka, trebalo da gi razgledaat prilikite i potre bite na vernicite i da im pomognat na onie {to ne bile vo sostojba da gi kupat potrebnite ̀ rtvi. Me| utoa, tie toa ne go pravele. Lakomstvoto gi stvrdnalo nivnite srca.

Na ovaa sve~enost doa| ale lu| e vo nevolja, siroma{ni i àlos ni. Tuka imalo slepi, ulogavi, gluvi. Nekoi bile done seni na nosila. Doa| ale mnozina tolku siroma{ni {to ne moèle da kupat nitu najskromna `rtva za Gospoda, duri tolku siro ma{ni {to ne moèle da si nabavat hrana so koja bi go zadovo lile svojot glad. Tie bile dlaboko oàlosteni od sve{tenicite koi se falele so svojata pobo`nost, koi tvrde le deka se za{titnici na narodot, no navistina bile bez so~uvstvo i milost. Siromasite, bolnite, onie {to umi rale, popusto molele za pomo{. Nivnite stradawa ne budele nikak vo soàluvawe vo srcata na sve{tenicite.

Vleguvaj} i vo hramot, Isus ja sogledal celata taa scena. Gi videl ne~esnite raboti. Ja videl bedata na siromasite koi mislele deka bez prolevawe na krv nema pro{tavawe na nivnite grevovi. Go videl nadvore{noto predvorje na svojot hram pretvoreno vo mesto za nesveta trgovija. Ogradenoto sveto zemji{te stanalo prostrana menuva~nica.

Hristos videl deka ne{to mora da se stori. Na narodot mu se nametnati brojni obredi bez da bide pou~en za nivnoto zna~ewe. Vernicite gi prinesuvale svoite `rtvi, a ne razbi rale deka tie ja pretstavuvale edinstvenata sovr{ena @rtva. Nepoznat i nepo~ituvan, me| u niv stoel Onoj kogo {to go pretstavuvala seta nivna slu`ba. Toj dal upatstva za `rt vite. Toj ja znael nivnata simboli~ka vrednost, a sega videl deka tie se izopa~eni i pogre{no sfateni. Duhovnoto vr{ewe na slu`bata na Boga brgu is~eznuvalo. Sve{tenicite i poglavarite ne gi povrzuva la nikakva vrska so nivniot Bog. Hristovoto delo se sostoelo od vospostavuvawe na edno napolno razli~no bogosluènie.

So ispituva~ki pogled Hristos ja opfatil scenata dode ka stoel na skalata na predvorjeto na hramot. So svoeto proro~ko oko gledal vo idninata i gi videl ne samo godinite, tuku vekovite i epohite. Videl kako sve{tenicite i poglava rite } e gi li{at nevolnicite od nivnite prava i } e zabranat evangelieto da im se propoveda na siromasite. Videl kako Bo`jata qubov } e se skrie od gre{nicite i kako lu| eto } e napra vat trgovija od negovata milost. Dodeka ja nabquduval taa scena, negovoto lice izrazuvalo ogor~enost, vlast i sila. Narodot svoeto vnimanie go naso~il kon nego. O~ite na onie

ВО СВОЈОТ ХРАМ


122

{to se zanimavale so nesveta trgovija se zaprele na negovoto lice. Ne moèle da go prenaso~at pogledot. ̂ uvstvuvale deka ovoj ôvek gi ~ita nivnite najskrieni misli i gi otkriva nivni te tajni pobudi. Nekoi se obidele da go skrijat svoeto lice, kako na niv da bile napi{ani nedelata {to } e gi pro~itaat ovie ispituva~ki o~i.

Neredot stivnal. Glasovite od prodavaweto i pazarewe to prestanale. Ti{inata stanala ma~na. Celiot sobir bil pro niknat so ~uvstvo na strahopo~it. Izgledalo kako da se dovede ni pred Bo`ji sud da dadat odgovor za svoite dela. Nabqu duvaj} i go Hrista, go videle Boèstvoto koe blesnalo niz ~ove~kata obleka. Nebesnoto Veli~estvo stoelo kako {to } e stoi Sudija ta vo posledniot den sega u{te neopkru ̀ en so slavata {to } e go pridruùva toga{, no so istata mo} da ja ~ita du{ata.

Negovite o~i preminuvale niz mno{tvoto, uo~uvaj} i sekoj poedinec. Negovata pojava so vladetelsko dostoinstvo se izdignuvala nad niv, a negovoto lice ja osvetluvala boèstve na svetlina. Progovoril, a negoviot jasen, yvonliv glas istiot onoj koj na Sinajskata gora go objavil zakonot {to sega go prestapuvaat sve{tenicite i poglavarite odyvonuval pod svodovite na hramot: “Iznsete go ova odovde! Ne pravete trgovski du} an od domot na mojot Otec!”

Sleguvaj} i poleka niz skalite i podignuvaj} i go kam {ikot od jaè {to go zel vleguvaj} i vnatre, mu naredil na trgov skoto dru{tvo da go napu{ti podra~jeto na hramot. So revnost i so strogost {to nikoga{ porano ne gi pokaùval, gi ispre vrtil masite na menuva~ite na pari. Metalnite pari pa| ale, rezlivo yvekotej} i na mermerniot pod. Nikoj ne se osmelil da pra{a za negovata vlast. Nikoj ne se osmelil da zastane i da ja sobere svojata ne~esna dobivka. Isus ne gi tepal so kam{i kot, no vo negovata raka toj ednostaven kam {ik izgledal stra{ no, kako ognen me~. Slu`benicite na hra mot, dr~nite sve{te nici, preprodava~ite i trgovcite na dobitok so svoite ovci i goveda pobrzale da go napu{tat ova mesto so edna misla: da pobegnat od osudata na negovoto pri sustvo.

Srede mno{tvoto zavladeal silen strav {to go ~uvs tvuvale kako da gi zasen~uvalo negovoto Boèstvo. Od usnite na stotici pobledeni lica izleguvale izvici na uàs i strav. Du ri i u~enicite se tresele. Bile dlaboko vozbudeni so Isuso vite zborovi i so na~inot na postapuvawe {to tolku se raz likuvalo od negovoto voobi~aeno odnesuvawe. Si pripom nuvale deka za nego e napi{ano: “Me izede revnost za tvojata

158

123

ku} a” (Psalm 69,9). Nabrgu bu~noto mno{tvo so svojata stoka se na{lo da leku od Gospodoviot hram. Pre dvo rjata bile oslobodeni od nesvetata trgovija i scenata na meteòt bila zameneta so dlabok mir i so sve~ena serioznost. Gospodovoto prisustvo, koe vo staro vreme ja posvetilo gora ta, sega go posvetilo i hramot podignat vo negova ~est.

So ~isteweto na hramot Isus mu ja objavil na narodot svojata mesijanska slu`ba i po~etokot na svojata rabota. Toj hram, podignat vo nego da prestojuva boèstvenoto Prisustvo, bil voobli~en kako o~igledna pouka za Izrael i za cel svet. Od ve~ni vremiwa Bo`ja namera bila sekoe sozdanie, od sjajniot i svet serafim pa do ~ovekot, da stane hram vo koj } e ìvee Tvorecot. Poradi grevot, ~ove~kiot rod prestanal da bide Bo` ji hram. Zatemnetoto i so zloto obes~esteno ~ove ~ko srce ne ja otkrivalo ve} e boèstvenata slava. Me| utoa, so otelotvoruvaweto na Bo`jiot Sin ispolneta e celta na Nebo to. Bog ̀ ivee vo ~ove~koto srce i, so posredstvo na spasonosna ta milost, toa povtorno stanuva negov hram.

Bog odredil erusalimskiot hram da bide postojano svedo { tvo za vozvi{enata sudbina na sekoj ~ovek. No Evreite ne go razbrale zna~eweto na gradbata {to ja gledale so tolkava gordost. Ne sakale da se predadat sebesi i da stanat svet hram na Bo`jiot Duh. Predvorjata na erusalim skiot hram, ispolneti so mete` i so nesveta trgovija, pret stavuvale premnogu verna slika na hramot na srceto, obesve ten so prisustvo na strasti i nesveti misli. So ~iste weto na hramot od kupuva~ite i prodava~ite, Isus ja objavil svojata misija na ~istewe na srceto od ne~istotijata na grevot od svetov nite èlbi, od sebi~nite sklonosti, od lo{ite naviki {to ja rasipuvaat du {ata. “Odnenade` vo svojot hram } e dojde Gospod {to go barate vie i angelot na zavetot za kogo ̀ ed neete. Eve go, ve} e doa| a, veli Gospod nad vojskite. No koj } e go podnese denot na negovoto doa| awe i koj } e opstane koga } e se pojavi Toj? Za{to Toj e kako ogan learski i kako sred stvo za belewe vo racete na bela~ot. Toj } e sedne kako onoj {to topi i pre~istuva srebro. ]e gi is~isti sinovite Levi evi i } e gi pre~isti kako zlato i srebro” (Malahija 3,13).

“Ne znaete li deka vie ste Bo`ji hram i deka Bo`jiot Duh ìvee vo vas? Onoj {to go uni{tuva Bo`jiot hram, nego } e go uni{ti Bog, za{to Bo`jiot hram e svet, a toa ste vie” (1. Korin} anite 3,16.17). Nieden ~ovek ne moè sam da go istera golemoto zlo {to go zaposednalo srceto. Samo Hristos moè

161



124

da go is~isti hramot na du{ata. Me| utoa, Toj ne saka da vleze nasilno. Toj ne doa| a vo srceto kako vo staro vreme vo hramot, tuku veli: “Eve stojam pred vrata i tropam. Onoj {to } e go ~ue mojot glas i {to } e ja otvori vratata, } e vle zam kaj nego i } e ve~eram so nego” (Otkrovenie 3,20). Toj } e dojde ne samo na eden den, za{to veli: “]e ìveam vo niv... a tie } e bidat moj narod”. “Sotri gi na{ite bezzakonija, frli gi vo dlabinite morski site na{i grevovi” (2. Korin } anite 6,16; Mihej 7,19). Negovoto prisustvo } e ja is~isti i } e ja posveti du{ata za da moè taa da stane svet Gospodov hram i “Bo`ji stan vo Duhot” (Efescite 2,21.22).

Sovladani od stravot, sve{tenicite i poglavarite pobegnale od predvorjata na hramot i od pronikliviot pogled {to gi ~ital nivnite srca. Vo svoeto begstvo sretnuvale drugi {to se upatile vo hramot i im naredile da se vratat, raska ̀ uvaj} i im za sè {to videle i ~ule. Hristos so ne`no soà luvawe gi gledal lu| eto {to begale, pokaùvaj} i raz birawe za nivniot strav i neznaewe vo vrska so vistin skoto bogo sluènie. Vo ovaa scena ja sogledal simbolikata na rase juvaweto na celiot evrejski narod poradi nivnata zloba i okoravenost.

Zo{to sve{tenicite pobegnale od hramot? Zo{to ne $ se protivstavile na Isusovata naredba? Onoj {to im zapo vedal da si odat bil sin na drvodelec, siroma{en Gali leec, bez zem na polo`ba i mo} . Zo{to ne mu se protivsta vile? Zo{to ja napu{tile svojata nepravedno steknata dobiv ka i pobegnale na zapovedta na Onoj ~ij{to izgled bil tolku skromen?

Hristos zboruval so carski avtoritet i vo negovata pojava i vo tonot na negoviot glas imalo ne{to na {to tie ne moèle da mu se protivstavat. Pod dejstvo na zapovedta tie, kako nikoga{ porano, ja sfatile svojata vistinska sos tojba na licemeri i ograbuva~i. Niz ~ove~kata priroda zasve tilo boèstvoto i tie ne samo {to go videle oprav daniot gnev na Hristovoto lice, tuku go sfatile i zna~eweto na nego vite zborovi. Tie se ~uvstuvale kako da se nao| aat pred prestolot na ve~niot Sudija, so presuda izre~ena za sega{ nosta i za ve~nosta. Za mig bile uvereni deka Hristos e pro rok, a mnozina vo toj ~as poveruvale deka Toj e Mesija. Sve tiot Duh gi potsetil na izjavite na prorocite za Hrista. Dali } e go prifatat ova osvedo~uvawe?

Ne sakale da se pokaat. Znaele deka Hristos pokaàl so~uvs tvo kon siromasite. Znaele deka bile vinovni za ucenuvawe pri raboteweto so narodot. Go mrazele Hrista zatoa {to gi

162

125

znael nivnite misli. Toj javno gi pokaral i toa zna ~elo poniùvawe na nivnata gordost i mu zaviduvale {to negovoto vlijanie vrz narodot sè pove} e raste. Re{ile da go pra{aat za silata so koja gi isteral i koj mu ja dal taa sila.

Poleka i pretpazlivo, no so omraza vo srceto, se vratile vo hramot. Me| utoa, kakva promena nastapila za vreme na nivnoto otsustvo! Koga pobegnale, ostanale siromasite, i tie sega go posmatrale Isusa ~ie{to lice pokaùvalo qubov i so~uvstvo. So solzi vo o~ite im zboruval na ispla {enite lu| e okolu sebe: Ne pla{i se, jas } e te izbavam, a ti } e me sla vi{. Jas za toa dojdov na ovoj svet.

Narodot se tiskal okolu Hrista, so itni, trogatelni povi ci: U~itele, blagoslovi me. Negovoto uvo slu{alo sekoj vik. So soàluvawe {to go nadminuva soàluvaweto na edna ne`na majka, Toj se navednuval nad male~kite {to stradale. Na site im posvetuval vnimanie. Sekoj bil iscelen bez ogled od koja bolest boleduval. Nemite so falba gi otvorile usni te; slepite go gledale liceto na svojot Iscelitel. Srca ta na onie {to stradale stanale radosni.

Dodeka sve{tenicite i slu`benicite na hramot go posmatrale ova golemo delo, kakvo otkrovenie za niv bile glasovite {to gi slu{ale! Lu| eto raskaùvale za stradawata {to gi podnesuvale, za neispolnetite nadeì, za bolnite deno vi i za bessonite no} i. Koga izgledalo deka zgasnala i poslednata iskra na nade`, Hristos gi iscelil. “Tovarot be{e tolku teòk”, svedo~el eden, “no go najdov Onoj {to mi pomogna. Toj e Hristos Bo`ji, i jas } e go posvetam mojot ìvot vo negova slu`ba”. Roditelite im velele na svoite deca: “Toj vi go spasi ìvotot, podignete gi glasovite i slavete go nego”. Glasovite na decata i mladite, na tat kov ci te i majkite, na prijatelite i posmatra~ite, se sleale vo blagodarnost i slavewe. Nivnite srca gi ispolnuvale nade` i radost. Vo nivniot um zavladeal mir. Im bile isceleni i du{ata i teloto i tie se vratile doma objavuvaj} i ja nasekade nesporedlivata Isusova qubov.

Pri Hristovoto raspnuvawe, onie {to doìveale takvo isceluvawe ne $ se pridruìle na tolpata {to vikala: “Raspni go, raspni go!” Tie so~uvstvuvale so Isusa, za{to go po~uvstvuvale negovoto silno so~uvstvo i negovata ~udesna sila. Znaele deka Toj e nivni Spasitel, za{to im podaril zdravje i na teloto i na du{ata. Go slu{ale propovedaweto na apostolite i Bo`jata re~, {to vlegla vo nivnite srca, im podarila

163



126

razbirawe. Stanale posrednici na Bo`jata milost i orudija na negovoto spasenie.

Mno{tvoto {to pobegnalo od predvorjeto na hramot, po izvesno vrme poleka se vratilo. Delumno se pribrale od stravot {to gi obzel, no licata sè u{te im izrazuvale nere{itelnost i pla{livost. Tie so voshit gi posmatrale Isusovite dela, uvereni deka vo nego se ispolnile proro{tvata za Mesija. Grevot za obesvetuvawe na hramot vo golema mera po~i val vrz sve{tenicite. Pod nivno vlijanie predvorjeto e pretvoreno vo pazari{te. Vo sporedba so niv, narodot bil nevin. Vrz nego Isusoviot boèstven avtoritet ostavil vpe~atok, no vpe~atokot na sve{tenicite i poglavarite bil mnogu pogolem. Tie Isusovata slu`ba ja smetale kako novina i mu go osporuvale pravoto da se me{a vo ona {to bilo domen na crkovnata vlast. Bile navredeni poradi prekinuva weto na trgovijata i se oglu{uvale na povicite na Svetiot Duh.

Sve{tenicite i poglavarite, pred site drugi, trebalo vo Isusa da go prepoznaat Pomazanikot Gospodov, za{to sveti te spisi {to ja opi{uvale negovata misija se nao| ale vo nivni race i zatoa {to znaele deka is~istuvaweto na hra mot bilo dokaz za ne{to pogolemo od ~ove~ka sila. Iako mnogu go mrazele Isusa, tie ne moèle da se oslobodat od pomislata deka postoi mo`nost Toj da e prorok praten od Boga, da ja obnovi svetosta na hramot. So po~it {to proiz legla od ovoj strav, do{le kaj nego so pra{aweto: “So kakov znak ni dokaùva{ deka smee{ da go pravi{ ova?”

Isus im pokaàl znak. Vo svetlinata {to zasvetila vo nivnite srca i so delata {to gi storil pred niv, a {to treba lo da gi stori Mesija, im dal uverlivi dokazi za svojot karakter. Sega, koga tie barale znak, Toj im odgovoril so sporedba, pokaùvaj} i deka ja ~ita nivnata lo{a namera i gleda do kade taa } e gi odvede. “Urnete go ovoj hram”, rekol, “i za tri dena pak } e go podignam”.

Ovie negovi zborovi imale dvojno zna~ewe. Toj ne zboru val samo za razurnuvaweto na evrejskiot hram i na bogoslu ̀ enieto, tuku i za svojata smrt za razurnuvaweto na hramot na svoeto telo. Evreite za ova ve} e kovele zagovor. Koga sve{ tenicite i glavarite se vratile vo hramot, predlo ̀ ile da go ubijat Isusa i na toj na~in da se oslobodat od Onoj {to im sozdava te{kotii. Sepak, koga gi soo~il so niv nata sop stvena namera, ne go razbrale. Smetale deka negovite zborovi se odnesuvaat samo na hramot vo Erusalim, i so negoduvawe izvik nale: “Ovoj

164

127

hram e graden ~etirieset i {est godini, a ti } e go podigne{ za tri dena?” ̂ uvstvuvale deka Isus sega go opravdal nivnoto neveruvawe i toa gi utvrdilo vo re{e nosta da go otfrlat.

Vo toa vreme Hristos ne nastojuval nevernite Evrei, pa duri i negovite u~enici, da gi razberat negovite zborovi. Znael deka negovite neprijateli pogre{no } e gi protolku vaat i deka } e gi svrtat protiv nego. Na negovoto sudewe } e gi iznesat kako obvinuvawe, a na Golgota } e gi izgovorat za da mu nanesat bolka. Me| utoa, ako gi objasni sega, toa } e zna~i da gi zapoznae u~enicite so svoite stradawa i da im nanese bolka {to tie u{te ne moèle da ja podnesat. A i objasnuvaweto prerano bi otkrilo do kade } e gi odvedat Evreite nivnite predrasudi i neveruvawa. Ve} e stapile na patekata po koja uporno } e odat dodeka Toj ne bide poveden kako jagne na klawe.

Ovie Hristovi zborovi se izgovoreni zaradi onie {to } e poveruvaat vo nego. Znael deka } e bidat povtoreni. Bidej} i se izgovoreni na praznikot Pasha, } e doprat do u{ite na il jad nici {to } e gi ponesat vo site delovi na svetot. Nivnoto zna~ewe } e bide razjasneto po negovoto voskresenie od mrtvite. Tie za mnozina } e stanat uverliv dokaz za negovata boèstvena priroda.

Duri ni Isusovite u~enici ~esto ne gi razbirale negovi te pouki poradi svojot duhoven mrak. Me| utoa, nasta nite {to usledile im razjasnile mnogu od ovie pouki. Koga ne odel pove} e so niv, negovite zborovi stanale potpora na nivnite srca.

Zborovite na Spasitelot {to se odnesuvale na hramot vo Erusalim: “Urnete go ovoj hram i za tri dena pak } e go podignam”, imale podlaboka smisla otkolku {to go nase tuvale toa slu{atelite. Hristos bil temel na ìvotot na hramot. Negovite slu`bi bile slika na `rtvata na Bo`jiot Sin. Sve{teni~koto zvawe e vospostaveno za da go prikaè Hristo viot posredni~ki karakter i negovoto delo. Celokup niot plan na `rtvenoto bogosluènie bil pretslika na smrtta na Spasitelot za otkup na svetot. Ovie `rtvi ne } e imaat nikakvo zna~ewe koga } e bide ispolnet golemiot nastan na koj so vekovi ukaùvale.

Bidej} i celokupnoto obredno izlagawe na vistinata simboli~ki ukaùvalo na Hrista, toa bez nego nemalo nikak va vrednost. Koga Evreite go zape~atile svoeto otfrlawe na Hrista so toa {to go predale da se pogubi, go otfrlile seto ona {to mu davalo zna~ewe na hramot i na negovite slu`bi. Is~eznala negovata svetost. Toj bil osuden na uni{ tuvawe. Od

165



128

toj den ̀ rtvite i slu`bata vo vrska so niv stanale bezna~ajni. Kako i ̀ rtvata na Kaina, tie ne izrazuvale vera vo Spasitelot. So toa {to Hrista go predale na smrt, Evre ite vsu{nost go ra zurnale svojot hram. Koga Hristos e ras pnat, vnatre{nata zavesa na hramot se raskinala nadve, od gore do dolu, ozna~uvaj} i deka e prinesena kone~nata gole ma @rtva i deka celiot sistem na `rtvite zasekoga{ presta nal.

“Za tri dena pak } e go podignam”. Pri smrtta na Spasite lot silite na temninata kako da pobedile i se raduvale zara di svojata pobeda. Me| utoa, od pozajmeniot Josifov grob Isus izlegol kako pobednik. “Toj gi razoruà poglavarstvata i vlastite i javno gi osramoti i gi pobedi na nego (na krstot)” (Kolo{anite 2,15). So pomo{ na svojata smrt i voskresenie, Toj stanal sluga “na vistinskata skinija (crkva) {to ja napra vi Gospod, a ne ~ovek” (Evreite 8,2). Lu| e go podignale evrejski ot {ator za sostanok, lu| e go izgradile erusalim skiot hram, no gornoto svetili{te spored ~ija mostra bilo napra ve no zemnoto svetili{te ne go izgradil nitu eden zemen arhi tekt. “Eve go ~ovekot na kogo imeto mu e Izdanok... Toj } e izgradi svetili{te Gospodovo i } e se proslavi; } e sedi i } e vladee na prestol i } e bide sve{tenik na svojot prestol” (Zaharija 6,12.13).

Slu`bata povrzana so prinesuvawe na ̀ rtvi, {to ukaùvala na Hrista, prestanala, no ~ove~kite o~i sega bile naso~e ni kon vistinskata @rtva za grevovite na svetot. Zemnata sve{te ni~ka slu`ba prestanala, no nie go gledame Isusa, Sve{te nikot na noviot zavet i “krvta za poprskuvawe koja zboruva podobro od krvta na Avela”. “S# u{te ne be{e otvoren patot kon svetiwata nad svetiwite, dodeka s# u{te postoe{e prviot del na skinijata... No koga Hristos se javi kako prvosve{tenik na idnite dobra, pominuvaj} i niz posovr{enata skinija, nerakotvorena... vleze edna{ za sekoga{ vo svetiwata nad svetiwite... so svojata krv i ni obezbedi ve~en otkup” (Evreite 12,24; 9,812). “Zatoa i moè da gi spasi za ve~ni vekovi onie {to doa| aat preku nego kaj Boga, za{to Toj seko ga{ ìvee da posreduva za niv” (Evreite 7,25).

Iako slu`bata morala da se premesti od zemniot vo nebes niot hram, iako svetiwata i na{iot golem Prvosve{te nik } e bidat nevidlivi za ~ove~kite o~i, sepak, u~enicite nema da pretrpat nikakva zaguba. Tie nema da doìveat nika kov prekin na svojata zaednica nitu namaluvawe na silata poradi otsustvoto na Spasitelot. Dodeka Isus sluì vo nebesnoto

166

129

svetili{te, Toj isto taka sluì i vo crkvata na zemja ta preku svojot Duh. Toj e skrien od na{ite o~i, no negovoto vetuvawe, dadeno pri razdelbata, se ispolnuva: “Eve, jas sum so vas vo site dni do krajot na svetot” (Matej 28,20). Iako svojata sila ja prenesuva vrz svoite slugi, sè u{te vo negovata crkva e negovoto prisustvo koe dava sila.

“Bidej} i imame golem Prvosve{tenik... Bo`jiot Sin, Isus, da se drìme cvrsto za verata {to ja ispovedame. Za{to nie nemame prvosve{tenik koj ne moè da so~uvstvuva so na{ite slabosti, tuku takov koj bil isku{uvan vo sè, kako nas, no bez grev. Zatoa slobodno da pristapuvame kon presto lot na blagodatta za da primime blagodat i da najdeme milost za vreme koga } e ni zatreba pomo{” (Evreite 4,1416).


130

17

NIKODIM


Nikodim zazemal visoka i doverliva polo`ba kaj ev rejskiot narod. Bil visoko obrazovan, isklu~itelno nada ren i uvaùvan ~len na narodniot sovet. Kako i drugite, i toj bil pot krenat so Isusovoto u~ewe. Iako obrazovan i cenet, nego neo bi~no go privlekuval skromniot Nazare} anec. Pou kite {to doa| ale od usnite na Spasitelot ostavale dla bok vpe~a tok vrz nego i toj posakal da doznae pove} e za ovie veli~estve ni vistini.

Hristoviot avtoritet, pokaàn pri ~isteweto na hramot, predizvikal golema omraza kaj sve{tenicite i poglavarite. Se pla{ele od silata na ovoj Stranec. Ne sakale da ja podnesuvaat vakvata hrabrost na nepoznatiot Galileec. Re{ile da $ stavat kraj na negovata rabota. Me| utoa, ne se soglasuvale site so ovaa namera. Imalo nekoi {to se pla{ele da mu se protiv stavat na Onoj {to tolku o~igledno bil razdviùvan od Bo`jiot Duh. Si spomnuvale kako prorocite bile ubivani poradi toa {to gi osuduvale grevovite na evrejskite voda~i. Znaele deka robuvaweto ne Evreite na nekoj neznaboè~ki narod e rezultat na nivnoto uporno otfrlawe na Bo`jite uko ri. Se pla{ele deka sve{tenicite i poglavarite, kovej} i zagovor protiv Isusa, } e gi sledat stapkite na svoite tatkovci i deka } e navle~at novi nesre} i vrz narodot. Nikodim gi delel ovie ~uvstva. Na edno sovetuvawe na Sinedrionot, koga se razgleduvalo kakov stav treba da se zazeme sprema Isusa, Ni kodim se zalagal za pretpazlivost i umerenost. Uporno istak nuval deka bi bilo opasno da se otfrlat negovi te opomeni, ako Isus navistina imal vlast od Boga. Sve{tenicite ne se osme luvale da se oglu {at na ovoj sovet i izvesno vreme ne prezemale ni{to protiv Spasitelot.

167

168

131

Otkako go ~ul Isusa, Nikodim vnimatelno gi prou~uval pro ro{ tvata za Mesija i kolku pove} e istraùval, sè posilno bilo negovoto uveruvawe deka Toj e Onoj {to treba da dojde. Zaedno so mnozina vo Izrael, bil dlaboko oàlosten so skver naveweto na hramot. Bil svedok na scenata koga Isus gi iste ral kupuva~ite i prodava~ite. Ja posmatral veli~es tvena ta mani festacija na boèstvenata sila; go videl Spasitelot kako gi prifa} a siromasite i gi lekuva bolnite; gi videl nivnite radosni pogledi i gi slu{nal nivnite fal beni zborovi; ne se somneval deka Isus od Nazaret e pratenik od Boga.

Toplo sakal da razgovara so Isusa, no se pla{el da go poba ra javno. Za eden evrejski poglavar bi bilo premnogu gole mo poniùvawe javno da priznae deka e naklonet kon eden zasega tolku malku poznat U~itel. Ako Sinedrionot doznae za ovaa poseta, } e navle~e na sebe nivni prezir i prekor. Se re{il za taen razgovor, pravdaj} i se so toa {to, ako otide javno, moèbi i drugi } e go sledat negoviot primer. Otkako podrob no se raspra{al za mestoto na po~inka na Spasitelot na Maslinska ta gora, po~ekal gradot da potone vo son, pa potoa go pobaral.

Vo Hristovo prisustvo Nikodim ~uvstvuval nekoja ~udna bojazlivost, {to se obidel da ja prikrie pod pla{t na staloèno i dostoinstveno odnesuvawe. “Ravi”, rekol, “znaeme deka ti si u~itel dojden od Boga, za{to nikoj ne gi pravi ~udesata {to gi pravi{ ti ako ne e Bog so nego”. Zboruvaj} i za posebni te darovi {to gi imal Hristos kako u~itel, kako i za negovata neobi~na sila so koja gi pravel ~udata, se nadeval deka } e go prigotvi patot za ovoj razgovor. So ovie zborovi sakal smisleno da izrazi i da predizvika doverba, no vsu{ nost tie izrazile neverstvo. Toj ne go priznaval Isusa za Mesija, tuku samo za u~itel praten od Boga.

Namesto da go prifati vakviot pozdrav, Isus svojot pogled go naso~il kon govornikot kako da proniknuva vo dlabinata na negovata du{a. Vo svojata beskone~na mudrost Toj gledal ~ovek {to ja bara vistinata. Ja znael celta na nego vata poseta i, sakaj} i da go zasili uveruvaweto {to ve} e postoelo vo umot na negoviot slu{atel, neposredno, no sve~eno i qubezno, go istaknal najva`noto: “Vistina, vistina, ti kaùvam, ako nekoj ne se rodi ozgora, toj ne moè da go vidi Bo`jeto carstvo” (Jovan 3,3).

Nikodim do{ol kaj Gospoda so èlba da razmeni so nego gledi{ta, no Isus mu gi otkril temelnite na~ela na vistinata. Mu rekol na Nikodima: Ona {to ti e potrebno, ne e

171

НИКОДИМ


132

teoretsko znaewe, tuku duhovna obnova. Ne ti e potrebno da go zadovoli{ svoeto qubopitstvo, tuku da ima{ novo srce. Mora da primi{ nov ̀ ivot ozgora, pred da stane{ gotov da gi ceni{ nebesnite vrednosti. Dodeka ne nastapi ovaa pro mena, {to obnovuva sè, razgovorot za mojot avtoritet i za moja ta misija za tebe nema da ima spasonosno zna~ewe.

Nikodim gi slu{al propovedite na Jovana Krstitelot za pokajanieto i kr{tavaweto, so ~ija pomo{ Jovan mu uka ̀ uval na narodot na Onoj {to } e kr{tava so Sveti Duh. I samiot toj smetal deka na Evreite im nedostiga duhovnost i deka vo gole ma mera so niv upravuvaat licemerstvo i ̀ ed za svetovna sla va. Se nadeval deka so doa| aweto na Mesija } e nastane podobra sostojba. Sepak, vesta na Jovana Krstitelot, koja gi na te rala lu| eto da go ispituvaat srceto, ne uspeala da go osvedo~i nego (Nikodima) za sopstveniot grev. Toj bil strog farisej i se gor deel so svoite dobri dela. Bil nadaleku po~ituvan pora di svojata dare`livost i velikodu{nost kon slu ̀bata vo hramot, ~uvstvuvaj} i sigurnost deka si ja zara bo til Bo` jata naklo nost. Go voznemiruvala mislata za carstvoto koe e tolku ~isto {to toj vo svojata sega{na sostojba ne moè da go nasledi.

Isusoviot slikovit prikaz na preroduvaweto ne mu bil so sema nepoznat na Nikodima. Obratenicite od neznabo{tvo, koi ja prifa} ale izraelskata vera, ~esto se sporeduvani so {totuku rodeni deca. Moral da sfati deka Isusovite zborovi ne treba da gi tolkuva bukvalno. Me| utoa, vrz osnova na svoe to izraelsko poteklo, veruval deka nemu mu e zagarantirano edno mesto vo Bo`jeto carstvo. Smetal deka nemu ne mu e po tre b na nikakva promena i zatoa go iznenadile zborovite na Spasitelot. Bil pogoden so nivnata neposredna primena na nego. Farisejskata gordost se borela protiv iskrenata èl ba na ~ovekot {to ja baral vistinata. Se ~udel {to Hristos razgovara so nego ne po~ituvaj} i ja negovata polo`ba kako poglavar vo Izrael.

Iznenaden i ne vladeej} i so sebe, mu odgovoril na Hrista ironi~no: “Kako moè ~ovek de se rodi koga e star?” Kako i mnogumina drugi, koga plamenata vistina } e dopre do soves ta, i toj go otkril faktot deka telesniot ~ovek ne go prima ona {to e od Bo`jiot Duh. Kaj nego ne postoi ni{to {to odgo vara na duhovnite raboti, za{to duhovnite raboti duhovno se razgleduvaat.

133

Me| utoa, Spasitelot na dokazot ne odgovoril so dokaz. Podignuvaj} i ja svojata raka so sve~eno i tivko dostoinstvo, so u{te pogolema sigurnost ja istaknal vistinata: “Vistina, vistina, ti kaùvam, ako nekoj ne se rodi so voda i so Svetiot Duh, toj ne moè da vleze vo carstvoto Bo`je”. Nikodim znael deka Hristos zboruva za kr{tavawe so voda i za obnovuvawe na srceto so Bo`jiot Duh. Bil uveren deka se nao| a vo prisustvo na Onoj {to go pretkaàl Jovan Krstitelot.

Isus prodolìl: “Rodenoto od telo, telo e, a rodenoto od Duhot, duh e”. Po priroda srceto e lo{o i “koj } e go izvadi ~istoto od ne~isto? Nikoj” (Knigata za Jov 14,4).

Nikakov ~ove~ki izum ne moè da najde lek za ~ove~kata du{a. “Stremeòt na teloto e neprijatelstvo protiv Boga, za{ to ne mu se pokoruva na Bo`jiot zakon nitu pak moè”. “Za{to od srceto proizleguvaat lo{i misli, ubistva, prequbi, bludstvo, kra`bi, la`ni svedo{tva, pcosti” (Rimjani te 8,7; Matej 15,19). Izvorot vo srceto mora da bide o~isten za da moè i potokot da stane ~ist. Onoj {to se obiduva da stig ne na neboto so svoi sopstveni dela, so drèwe na zako not, se obiduva da stori ne{to {to ne e mo`no. Nema sigur nost za onoj {to poseduva samo legalisti~ka religija, forma na pobo`nost. Hristijanskiot ̀ ivot ne e prepravawe ili krpe we na staroto, tuku preobrazba na prirodata. Toa zna~i umirawe za svoeto “jas” i za grevot i napolno nov ìvot. Ovaa promena moè da ja sprovede samo Svetiot Duh.

Nikodim sè u{te bil zbunet, pa Isus, za da ja prikaè svoja ta misla, ja upotrebil slikata na veterot: “Veterot duva kade {to saka. Mu go slu{a{ {umot, no ne znae{ nitu od kade doa| a nitu kade odi. Taka e i so sekoj ~ovek {to e roden od Duhot”.

Veterot se slu{a vo grankite na drvjata, predizvikuvaj} i {um na lisjata i cutovite. No sepak e nevidliv i nikoj ne znae od kade doa| a i kade odi. Taka e i so dejstvuvaweto na Sveti ot Duh vo srceto. Novoto ra| awe ne moè da se objasni podobro otkolku so dvièweto na veterot. Nekoj moèbi ne moè to~ no da go odredi vremeto i mestoto ili da gi utvrdi site okolnosti vo tekot na svoeto preobra} awe, no toa ne e dokaz deka toj ne e preobraten.

Hristos postojano raboti vrz srceto so sila {to isto taka e nevidliva kako i veterot. Malku po malku, moèbi nes vesno za onoj {to gi prima, nastanuvaat vpe~atoci {to ja privlekuva at du{ata kon Hrista.

172

НИКОДИМ


134

Vpe~atocite se primaat so razmisluvawe za Hrista, so ~i tawe na Svetoto pismo ili so direktno slu{awe na zboro vi na ìv propovednik. A potoa, naedna{, koga Duhot } e $ upa ti neposreden povik, du{ata radosno mu se predava na Isusa. Mnozina ova go narekuvaat nenadejno preobra} awe, no toa e rezultat na mnogubrojnite povici od Bo`jiot Duh na strp liv, dolgotraen proces.

Iako nevidliv, dejstvuvaweto na veterot se gleda i se ~uvs tvuva. Taka i dejstvuvaweto na Duhot vo du{ata } e se pokaè vo sekoe delo na onoj {to ja po~uvstvuval negovata spasonosna sila. Koga Bo`jiot Duh } e go osvoi srceto, Toj go preobrazuva i ìvotot. Gre{nite misli se otfrlaat, lo{i te dela se napu{ taat; mestoto na gnevot, zavista i kavgite go zazemaat qu bov, poniznost i mir. Mestoto na àlosta ja zazema radost i liceto sveti so nebesna svetlina. Nikoj ne ja gleda rakata {to go zema tovarot nitu ja zabeleùva svetli nata {to sleguva od nebesnite dvorovi. Blagoslov doa| a toga{ koga du{ata so vera mu se pokoruva na Boga. Toga{ sila ta, nevidliva za ~o ve~koto oko, sozdava novo sozdanie spored Bo`jiot lik.

Na ograni~enite umovi ne im e mo`no da go sfatat delo to na otkupuvaweto. Negovata tajna go nadminuva ~ove~ koto sozna nie; sepak, onoj {to preminuva od smrtta vo ìvot sfa} a deka toa e boèstvena stvarnost. Po~etokot na otkupu vaweto ovde moème da go doznaeme od li~no iskustvo. Negoviot rezultat dopira do ve~ni vremiwa.

Dodeka Isus zboruval, umot na ovoj poglavar delumno bil osvetlen so zracite na vistinata. Vo negovoto srce se ~uvstvuvalo vlijanieto na Svetiot Duh {to omeknuva i po ko ruva. Sepak, ne gi razbiral vo celost zborovite na Spasi telot. Toj ne bil tolku opfaten so potrebata od novo ra| awe kolku so na~inot kako se postignuva toa. So ~udewe rekol: “Kako moè da bide toa?”

“Ti si istaknat u~itel vo Izrael, i toa ne go razbira{!” re kol Isus. Sekako, na ~ovekot, na kogo mu e dovereno versko po u~uvawe na narodot, ne bi smeelo da mu bidat nepoznati tol ku va`ni vistini. So toa Isus na Nikodima mu upatil po uka so cel da ne se ~uvstvuva povreden so ednostavnite zbo ro vi na vistinata, tuku da ima skromno mislewe za sebe pora di svoeto duhovno neznaewe.

Sepak, Hristos zboruval so tolku sve~eno dostoinstvo, a pogledot i bojata na glasot izrazuvale tolku seriozna qu bov,

173

135

{to Nikodim ne se navredil koga ja sfatil svojata poniùva~ka sostojba.

Me| utoa, koga Isus objasnil deka negova zada~a na zemjata e da vospostavi duhovno, a ne privremeno carstvo, negoviot slu{atel se voznemiril. Gledaj} i go toa, Isus dodal: “Ako ne mi veruvate koga vi kaàv zemni raboti, kako } e mi veruvate ako vi zboruvam za nebesni?” Ako Nikodim ne bil vo sostojba da go prifati Hristovoto u~ewe {to go prika ̀ uva deloto na milosta vo srceto, kako } e ja sfati prirodata na negovoto slavno nebesno carstvo? Bez razbirawe na pri rodata na Hristovoto delo na zemjata, toj ne } e moè da go razbere nego voto delo na neboto.

Evreite {to gi isteral Isus od hramot se smetale za Avramovi deca, no pobegnale od prisustvoto na Spasitelot zatoa {to ne moèle da ja podnesat Bo`jata slava {to se pokaùvala vo nego. So toa dokaàle deka ne bile prigotveni so Bo`jata milost da u~estvuvaat vo svetite slu`bi vo hra mot. Revno odr ̀ uvale izgled na svetost, no ja zanemarile sve tosta na srceto. Dodeka bile pobornici na slovoto na zakonot, postoja no go kr{ele negoviot duh. Nivna golema potre ba bila istata taa promena {to mu ja objasnil Hristos na Nikodima novo mo ralno ra| awe, is~istuvawe od grevot i obnova na znaeweto i svetosta.

Vo vrska so obnovata ne postoelo nikakvo opravdanie za slepiloto na Izrael. Vdahnat so Svetiot Duh, Isaija napi{al: “Taka site stanavme ne~isti, i seta na{a pravednost ka ko izvalkana obleka”. David se molel: “Daj mi, Boè, ~isto srce, i obnovi go vo mene vistinskiot duh”. A preku prorokot Eze kil e dadeno vetuvaweto: “]e vi dadam novo srce, i nov duh } e vdahnam vo vas. ]e go izvadam kamenoto srce od va{eto telo i } e vi dadam srce od meso. Svoj duh } e vdahnam vo vas da odite po moite uredbi...” (Isaija 64,6; Psalm 51,10; Ezekil 36,26.27).

Ovie delovi od Pismoto Nikodim gi ~ital so zamaglen um, no sega po~nal da go sfa} a nivnoto zna~ewe. Uvidel deka najstrogata poslu{nost samo na slovoto na zakonot, prime nuvana vo nadvore{niot ìvot, na nieden ~ovek ne mu dava pravo da vleze vo nebesnoto carstvo. Od ~ove~ka gledna to~ka, negoviot ìvot bil praveden i ~esen, no vo Hristovo prisus tvo ~uvstvuval deka negovoto srce e ne~isto, a negoviot ̀ ivot nesvet.

Hristos go privlekol Nikodima. Dodeka Spasitelot mu go objasnuval preroduvaweto, kopneel ovaa promena da se izvr{i vo nego. So koi sredstva moèlo da se postigne toa?

174

НИКОДИМ


136

Isus odgovoril na neizgovorenoto pra{awe: “Kako Mojsej {to podigna zmija vo pustinata, taka mora da bide podignat Sinot ~ove~ki, za sekoj {to veruva vo nego da ima ìvot ve~en”.

Toa bila oblast {to ja poznaval Nikodim. Simbolot podignatata zmija na Nikodima mu ja objasnil misijata na Spasitelot. Koga izraelskiot narod umiral od kasnuvaweto na otrovnite zmii, Bog mu naredil na Mojseja da napravi zmija od bakar i da ja postavi visoko srede logorot. Toga{ vo celiot logor e oglaseno deka site {to } e ja poglednat zmijata } e ìveat. Narodot dobro znael deka zmijata vo sebe nema nikak va sila da im pomogne. Taa bila simbol koj ukaùval na Hris ta. Kako simbolot, napra ven vo vid na smr tonosna zmija, {to e podignat zaradi niv no isceluvawe, taka i Onoj, “vo oblik na gre{no telo”, trebalo da bide nivni Otkupitel (Rimjanite 8,3). Mnogu Izraelci smetale deka slu`bata na `rtvite ima mo} da gi oslobodi od grevot. Bog sakal da gi pou~i deka taa nema pogo lema vrednost od bakar nata zmija. Taa trebalo nivnite misli da gi naso~i kon Spasitelot. Tie ne moèle da storat ni{to za sebe, nitu za isceluvawe na svoite rani, nitu za pro{ tavawe na grevovite, tuku samo da ja pokaàt svojata vera vo Bo`jiot dar. Nivno bilo da gledaat i da ìveat.

Onie {to gi kasnale zmii, moèle da go odloàt svojot pogled kon bakarniot simbol. Moèle da pra{aat kakva delotvornost postoi vo toj simbol. Moèbi moèle da poba ra at nau~no objasnuvawe. Me| utoa, nemalo vreme za nikakvo objasnuvawe. Morale da gi prifatat Bo`jite zborovi upateni preku Mojseja. Da ne se pogledne zna~elo da se umre.

Umot ne se prosvetluva so raspravawe i so razgovori. Nie morame da gledame i da ìveeme. Nikodim primil pouka i ja usvoil. Go istraùval Svetoto pismo na nov na~in, ne zaradi teoretski raspravi, tuku da primi ìvot za svojata du{a. Ko ga go prifatil vodstvoto na Svetiot Duh, po~nal da go gleda nebesnoto carstvo.

Deneska postojat iljadnici lu| e {to treba da ja zapo z na at istata vistina {to ja nau~il Nikodim od nastanite so podignatata zmija. Tie se potpiraat vrz svojata poslu{nost na Bo`jiot zakon, mislej} i deka so toa } e steknat negova naklonost. Koga se povikani da gledaat na Isusa i da poveru vaat deka Toj gi spasuva so svojata blagodat, izviknuvaat: “Kako moè da bide toa?”

175

137

Kako i Nikodim, i nie morame da bideme gotovi da vleze me vo ve~en ìvot na ist na~in kako i najgolemite gre{nici. Osven Isus, “nema drugo ime pod neboto dadeno na lu| eto so koe moème nie da se spasime” (Dela 4,12). Bo`jata milost ja primame so vera, no verata ne e na{ Spasitel. So nea ne se steknuva ni{to. Taa e raka so koja se fa} ame za Hrista i gi prisvojuvame negovite zaslugi lekot za grevot. Bez pomo{ na Svetiot Duh nie duri ne moème da se pokaeme. Svetoto pismo kaùva za Hrista: “Nego Bog go izdigna so svojata desni ca za poglavar i Spasitel, da mu dade na Izrael poka janie i pro{tavawe na grevot” (Dela 5,31). Pokajanieto doa| a od Hrista isto tolku sigurno kolku i pro{tavaweto.

Toga{ kako } e se spasime? “Kako Mojsej {to podigna zmija vo pustinata”, taka e podignat Sinot ~ove~ki za sekoj {to e izmamen ili kasnat od zmijata da moè da pogledne i da ̀ ivee. “Eve go Jagneto Bo`je koe gi zema na sebe grevovite na svetot” (Jovan 1, 29). Svetlinata {to sveti od krstot ja otkriva Bo`jata qubov. Negovata qubov nè privlekuva kon nego. Ako ne mu se protivstavime na ova privlekuvawe, } e bideme dovedeni vo podno`jeto na krstot so pokajanie za grevovite {to go raspna le Spasitelot. Toga{ Bo`jiot Duh preku verata sozdava nov ìvot vo du{ata. Mislite i èlbite ja ispolnuvaat Hristova ta volja. Srceto i umot se obnovuvaat spored likot na Onoj {to dejstvuva vo nas da si pokori sè sebesi. Toga{ Bo`jiot zakon e napi{an vo umot i vo srceto i so Hrista moème da kaème: “Milo mi e da ja tvoram vol jata tvoja, Boè moj” (Psalm 40,8).

Vo razgovorot so Nikodima Isus go otvoril planot na spa senieto i svojata misija za svetot. Nitu vo eden razgovor Toj ne go objasnil ve} e tolku celosno, ~ekor po ~ekor, delo to {to mora da se ostvari vo srcata na site {to } e go nasledat ne besnoto carstvo. Na samiot po~etok na svojata slu`ba vistinata mu ja otkril na eden ~len na Sinedrionot, na umot {to bil najpriem~iv i na istaknatiot u~itel na naro dot. Me| utoa, voda~ite na Izrael ne ja primile rado ovaa svetlina. Niko dim ja skril vistinata vo svoeto srce i tri godini malku imalo vidliv plod.

Isus dobro ja poznaval po~vata na koja go frlil semeto. Zborovite izgovoreni no} e pred eden slu{atel na osamenata gora ne bile zagubeni. Izvesno vreme Nikodim ne go priz na val jav no Hrista, tuku go posmatral negoviot ìvot i razmisluval za negovoto u~ewe. Na sovetite na Sinedrionot

176

НИКОДИМ


138

pove} e pati gi osuetuval planovite na sve{tenicite da go uni{tat. Koga Isus najposle bil podignat na krst, Nikodim se setil na u~e weto od Maslinskata gora: “Kako Mojsej {to podigna zmija vo pustinata, taka mora da bide podignat Sinot ~ove~ki, za sekoj {to veruva vo nego da ima ìvot ve~en”. Svet linata na toj tainstven razgovor go osvetlila krstot na Golgota i Nikodim vo Isusa go videl Otkupitelot na svetot.

Po Gospodovoto voznesenie, koga u~enicite se raseale poradi progonstvoto, Nikodim re{itelno istapil napred. Go upotrebil svoeto bogatstvo poddrùvaj} i ja mladata Crkva za koja Evreite o~ekuvale da bide uni{tena so Hristovata smrt. Koga se pojavila opasnost, toj, koj bil tolku pretpazliv i somni~av, bil cvrst kako karpa, hrabrej} i ja verata na u~enicite i davaj} i sredstva za napredok na evangelieto. Onie {to porano go po~ituvale, sega go ismevale i go progo nuvale. Stanal siroma{en vo zemnite dobra, no ne se poko lebal vo verata {to se rodila vo nego za vreme na no} niot raz govor so Isusa.

Nikodim mu predal na Jovana izve{taj za ovoj razgovor i toj so svoeto pero go zabeleàl za pouka na milioni. Vistini te {to se izneseni toga{ i deneska se isto tolku zna~ajni kolku {to bile onaa sve~ena no} na temnata gora, koga evrejskiot poglavar do{ol da se raspra{a za patot na ̀ ivo tot kaj skromniot U~itel od Galileja.

177

139

18

„TOJ TREBA DA RASTE“


Izvesno vreme vlijanieto na Krstitelot vrz narodot bilo pogolemo od vlijanieto na poglavarite, sve{tenicite i knezovite. Koga sebesi bi se proglasil za Mesija i koga bi dignal vostanie protiv Rim, sve{tenicite i narodot bi zas tanale pod negovoto zname. Satanata bil gotov da mu nametne na Jovana Krstitelot misli {to pottiknuvaat slavoqubie na svetovni osvojuva~i. Me| utoa, imaj} i pred sebe dokaz za ne govata mo} , toj re{itelno go odbil ovoj privle~en potkup. Vnimanieto {to bilo sosredoto~eno na nego go prena so~il kon Drug.

Sega videl kako branot na omilenosta kaj narodot se prenaso~uva od nego kon Spasitelot. Od den na den mno{tvoto okolu nego se namaluvalo. Koga Isus do{ol od Erusalim vo predelot okolu Jordan, se sobralo mno{tvo narod da go ~ue. Brojot na negovite u~enici sekojdnevno se zgolemuval. Mno zina doa| ale zaradi kr{tavawe; iako Hristos ne kr{taval, Toj na svoite u~enici im odobril da go vr{at ovoj obred. So toa stavil pe ~at na misijata na svojot predvesnik (prette~a). Me| utoa, u~e nicite na Jovana qubomorno gledale kako raste Isusovata popularnost. Bile gotovi da ja kritikuvaat nego vata rabota, i ne pominalo mnogu vreme koga za toa na{le i pri lika. Me| u niv i Evreite se potkrenalo pra{awe dali kr{ ta vaweto mo ̀ e da ja is~isti du{ata od grevot; tvrdele deka Isusovoto kr{tava we zna~itelno se razlikuva od od ona na Jovana. Nabrgu po~na le da se raspravaat so Hristovite u~enici za oblikot na zborovite {to treba da se izgovaraat pri kr{ tavaweto i na kraj za pravoto na ovie, poslednive, da kr{ tavaat.

U~enicite na Jovana do{le kaj nego so svoi prigovori, velej} i: “Ravi, ene, Onoj {to be{e so tebe otade Jordan, za kogo ti svedo~e{e, Toj kr{tava, i site odat kaj nego”. So ovie

178

179


140

zbo rovi satanata go isku{aval Jovana. Iako zada~ata na Jova na o~igledno bila pri kraj, toj sè u{te bi moèl da ja po pre~uva Hristovata rabota. Koga bi pokaàl samoso ̀ alu vawe, ne zadovolstvo ili razo~aruvawe poradi toa {to e potisnat, bi seel seme na razdor, bi pottiknuval zavist i qubo mora i se riozno bi go ko~el napredokot na evangelieto.

Po priroda Jovan imal mani i slabosti voobi~aeni za ~ove~kiot rod, no se prerodil vo dopir so boèstvenata qubov. Toj ìveel vo sredina neizvalkana so sebi~nost i so ~estoqubie, visoko nad zagadenata atmosfera na qubomorata. Nitu malku ne se soglasuval so nezadovolstvoto na svoite u~enici, tuku pokaàl deka jasno go sfatil svojot odnos kon Mesija i so zadovolstvo go pozdravil so dobredojde Onoj na kogo mu go prigotvil patot.

Rekol: “Ne moè ~ovek ni{to da primi ako ne mu e dade no od neboto. Vie sami ste moi svedoci deka rekov: ëJas ne sum Hristos, tuku sum praten pred nego.’ Onoj koj ima neves ta, toj e mladoènec. A prijatelot na mladoènecot, koj stoi i go slu{a, od srce se raduva {tom } e go ~ue glasot na mlado ̀ enecot”. Jovan sebesi se pretstavil kako prijatel koj dejstvuva kako vesnik me| u svr{enicite, prigotvuvaj} i go patot za ven~avaweto. Koga mladoènecot ja primil svojata nevesta, zada~ata na prijatelot bila zavr{ena. Toj se raduva za sre} ata na onie ~ie{to soedinuvawe go potpomognu val. Taka Jovan bil povikan da go naso~i narodot kon Isusa i se raduval {to moèl da svedo~i za uspehot na deloto na Spasi telot. Rekol: “Ovaa moja radost se ispolni. Toj treba da raste a jas da se smaluvam”.

Gledaj} i so vera vo Otkupitelot, Jovan se izdignal na visok stepen na samootkaùvawe. Ne nastojuval lu| eto da gi privle ~e kon sebe, tuku nivnite misli da gi izdigne kolku {to e mo`no povisoko, sè dodeka tie ne se zaprat na Bo`jeto Jagne. Toj bil samo glas, vik vo pustinata. Sega so radost ja pri fa til ti{inata i povle~enosta, so cel o~ite na site da moàt da se svrtat kon Svetlinata na ìvotot.

Onie {to se predani na svojot poziv kako Bo`ji vesnici nema da baraat po~esti za sebe. Qubovta kon sebe } e is~ezne vo qubovta kon Hrista. Nikakvo soperni{tvo nema da ja o{te ti dragocenata cena na evangelieto. Tie } e prepoznaat deka nivna zada~a e kako Jovan Krstitelot da objavuvaat: “Eve go Jagneto Bo`je koe gi zema na sebe grevovite na svetot” (Jovan 1,29). ]e go izdignat Isusa, a so nego } e se izdigne i

180

141

~ove~ kiot rod. “Vaka kaùva Sevi{niot i Vozvi{eniot, koj vladee ve~no i imeto mu e Sveti: ëVladeam vo visok i svet stan, no Jas sum i so ugnetenite i so poniènite, da go podi gnam duhot na po niznite, da gi oìveam srcata na skr{enite’” (Isaija 57,13).

Du{ata na prorokot, oslobodena od svoeto “jas”, bila ispolneta so boèstvena svetlina. Dodeka bil svedok za slavata na Spasitelot, negovite zborovi se sovpa| ale so zborovite {to gi izgovoril Hristos vo svojot razgovor so Niko dima. Jovan rekol: “Koj doa| a ozgora, Toj e nad site; onoj koj e od zemjata, toj e zemen i zboruva zemno. Koj doa| a od neboto, Toj e nad site... Onoj {to go prati Bog, zboruva Bo`ji zborovi, bidej} i Bog ne go dava Duhot so mera”. Hristos moèl da kaè: “Jas ne ja baram mojata volja, tuku voljata na Onoj koj me prati” (Jovan 5,30). Za nego e kaàno: “Ja qube{e pravdata, a go mraze{e bezzakonieto; zatoa Bog, tvojot Bog, te pomaza so maslo na radost kako nikoj od tvoite drugari” (Evreite 1,9). Otecot mu “dade Duh bez mera”.

Taka e i so Hristovite sledbenici. Nie moème da ja primime nebesnata svetlina samo ako sme gotovi da se oslobo dime od na{eto “jas”. Ne moème da go raspoznaeme Bo`jiot karakter ili da go primime Hrista so vera sè dodeka ne se soglasime sekoja na{a misla da ja dovedeme vo harmonija so Hrista. Na site {to pravat taka, Svetiot Duh im se dava bez mera. Vo Hrista “vo telesen oblik ìvee seta polnota na Boèstvoto, a i vie stanavte celosni vo nego” (Kolo{anite 2,9.10).

Jovanovite u~enici izjavile deka site lu| e odat kaj Hrista, no Jovan toa jasno go sogledal i rekol: “Nikoj ne go prima negovoto svedo{tvo”. Tolku malku imalo takvi koi bile gotovi da go prifatat kako Spasitel od grevot! No “onoj {to go primil negovoto svedo{tvo, potvrduva deka Bog e vistinit” (Jovan 3,33).

“Koj veruva vo Sinot, ima ìvot ve~en”. Nema potreba od raspravii dali Hristovoto ili Jovanovoto kr{tavawe ~isti od grevot. Hristovata milost $ dava ìvot na du{ata. Bez Hrista i kr{tavaweto, kako i sekoja druga slu`ba, e bez ̀ ivotna forma. “A koj ne veruva vo Sinot, nema da vidi ìvot”.

Za uspehot na Hristovoto delo, {to go primil Krsti telot so tolkava radost, bile izvesteni i vlastite vo Erusalim. Koga videle kako narodot gi napu{ta sinagogite i zami nu va vo pustinata, sve{tenicite i rabinite qubomorno go sle dele vlijanieto na Jovana; no sega ovde bil Eden koj imal u{te

181

„ТОЈ ТРЕБА ДА РАСТЕ“


142

pogolema sila da go privle~e mno{tvoto. Ovie voda~i vo Izra el ne bile podgotveni zaedno so Jovana da kaàt: “Toj treba da raste, a jas da se smaluvam”. Se podignale so nova odluka da mu stavat kraj na deloto {to gi odvlekuvalo lu| eto od niv.

Isus znael deka tie nema da {tedat napori za da predizvi kaat razdor me| u negovite i Jovanovite u~enici. Toj znael deka se prigotvuva luwa {to } e odnese eden od najgolemite proroci {to koga i da e mu e podaren na svetot. Sakaj} i da izbeg ne sekoja prilika za pogre{no sfa} awe ili razmirica, tivko prestanal so svojata rabota i se povlekol vo Galileja. Nie isto taka, ostanuvaj} i $ verni na vistinata, morame da nasto juvame da go izbegneme sè ona {to moè da dovede do nesloga i nedorazbirawe, za{to sekade kade {to } e se pojavi ova, rezultat e zaguba na du{ite. Sekoga{ koga } e se pojavat okolnosti {to se zakanuvaat da predizvikaat razdor, treba da go sledime primerot na Isusa i Jovana Krsti telot.

Jovan bil povikan da bide voda~ na reforma. Poradi toa, negovite u~enici bile vo opasnost svoeto vnimanie da go sosredoto~at na nego, smetaj} i deka uspehot na rabotata zavisi od negoviot trud, gubej} i go od vid faktot deka toj bil samo orudie preku koe dejstvuval Bog. Me| utoa, Jova no vata rabota ne bila dovolna da postavi temel na hristijan skata Crkva. Koga ja ispolnil svojata zada~a, trebalo da izvr {i druga, {to negovoto svedo{tvo ne moèlo da ja postigne. Negovite u~enici toa ne go sfatile. Koga go videle Hrista kako doa| a da ja prezeme rabotata, bile qubomorni i nezadovolni.

Sè u{te postojat istite opasnosti. Bog povikuva nekoj ~ovek da izvr{i odredena rabota, i koga } e ja izvr{i spored svoite sposobnosti, Gospod doveduva drugi da ja prodolàt i da ja unapredat. Me| utoa, kako i Jovanovite u~enici, mnozina smetaat deka uspehot na rabotata zavisi od prviot rabotnik. Vnimanieto e naso~eno kon ~ove~koto, namesto kon boèstvenoto, nastapuva qubomora i na Bo`jeto delo mu se nanesu va {teta. Taka nezasluèno po~ituvaniot ~ovek doa| a vo isku{enie da neguva samouverenost. Toj ne ja sfa} a svojata zavisnost od Boga. Lu| eto se nau~eni da se potpiraat vrz ~ove ~ ko vodstvo i na toj na~in pa| aat vo gre{ka i se odvo juvaat od Boga.

Bo`jeto delo ne treba da nosi ~ove~ki pe~at i natpis. Od vreme na vreme Gospod } e voveduva razni orudija preku koi najdobro } e moè da se izvr{i negovata namera. Sre} ni se onie koi sakaat da se ponizat, izgovaraj} i zaedno so Jovana Krstitelot: “Toj treba da raste, a jas da se smaluvam”.

182

143

19

NA BUNAROT NA JAKOVA


Na patot kon Galileja Isus pominuval niz Samarija. Bilo popladne koga stignal vo ubavata Sihemska dolina. Na vlezot vo ovaa dolina se nao| al bunarot na Jakova. Umoren od patot, sednal da se odmori, dodeka u~enicite oti{le da kupat hrana.

Evreite i Samarjanite bile luti neprijateli i zatoa izbegnuvale sekoja vrska edni so drugi. Vo slu~aj na neophodna potreba, trgovijata so Samarjanite rabinite ja smetale za zakonski dozvolena, no gi osuduvale site op{testveni vrski so niv. Eden Evrein ne bi pozajmil od Samarjanec nitu bi primil od nego kakva i da e qubeznost, pa duri nitu zalak leb nitu ~a{a voda. Kupuvaj} i hrana, u~enicite postapile soobraz no so obi~aite na svojot narod. No, pove} e od toa ne prave le. Duri ni na Hristovite u~enici ne im pa| alo na um da baraat nekakva usluga od Samarjanite nitu da se obidat na nekoj na~in da im pomognat.

Iscrpen od glad i èd, Isus sedel kraj bunarot. Patu vaweto u{te od izutrinata bilo dolgo, a sega go pe~elo i pladnevnoto sonce. Negovata èd se zasilila so mislata za stu denata, osve ̀ uva~ka voda {to bila tolku blizu, no za nego sepak nedostap na, za{to nemal nitu jaè nitu sad, a buna rot bil dlabok. Sud bi nata na ~ove~kiot rod bila i nego va sudbina, i Toj ~ekal nekoj da dojde i da nacrpe voda.

Edna èna od Samarija se pribliìla i, pravej} i se kako da ne go gleda, ja napolnila stomnata. Koga se svrtila da si odi, Isus ja zamolil da mu dade voda da pie. Od takva usluga ne bi ve li{il nieden orientalec. Na Istokot vodata ja vikale “Bo`ji dar”. Da se ponudi èden patnik se smetalo za tolku sveta dol`nost, {to Arabijcite vo pustinata svrtu vale od svojot pat za da go storat toa. Omrazata me| u Evre ite i Samarjanite ja spre~uvala ènata da mu ponudi takva usluga na

183

184


144

Isusa. No Spasitelot go baral klu~ot za ova srce i so isten~eno razbirawe, proizlezeno od boèstvenata qubov, Toj ne ponu dil, tuku pobaral usluga. Ponudenata usluga bi moèla da bide otfrlena, no doverbata ra| a doverba. Nebesniot Car $ pris tapil na ovaa prezrena du{a, baraj} i usluga od nejzini te race. Toj, koj go sozdal okeanot, koj ima vlast nad vodite vo golemite dlabini, koj gi otvoril izvorite i re~nite korita na zemjata, se odmoral kraj bunarot na Jakova i zavisel od qubeznosta na edna tu| inka da mu ja zgasne èdta.

@enata videla deka Isus e Evrein. Iznenadena, taa zaboravila da ja ispolni negovata molba, tuku se obidela da go zapoznae so svojata pri~ina. “Kako ti”, rekla taa, “Evrein, bara{ od me ne, Samarjanka, da pie{?”

Isus odgovoril: “Ako znae{ za Bo`jiot dar i koj e Onoj {to ti veli: ëDaj da se napijam’, ti } e pobara{ od nego i Toj } e ti dade ìva voda”. Se ~udi{ {to baram tolku male~ka usluga kako {to e goltka voda od bunarot kraj na{ite noze. Koga bi barala od mene, jas bi ti dal da pie{ od vodata na ve~niot ìvot.

@enata ne gi razbrala Isusovite zborovi, no go sfatila niv noto seriozno zna~ewe. Nejziniot potsmev i nejzi noto lekomisleno odnesuvawe po~nale da se menuvaat. Pret pos tavuvaj} i deka Isus zboruva za izvorot {to bil pred niv, rekla: “Gospodine, nema so {to da nacrpe{, a izvorot e dlabok. Toga{ od kade ima{ ìva voda? Zar si ti pogolem od na{iot tatko Jakov, koj ni go dade ovoj kladenec? Toj samiot pie{e od nego”. Pred sebe videla samo ̀ eden patnik, umoren i pra{liv od odeweto pe{. Vo svoite misli taa go sporedila so po~ituvani ot patrijarh Jakov. Neguvala tolku prirodno ~uvstvo, {to nieden drug izvor ne moèl da se spo redi so ovoj {to go is kopa le nivnite tatkovci. Gledala nana zad na pretcite i vo idnina na doa| aweto na Mesija. No, iako “nade`ta” na pretcite, li~no Mesija, bil kraj nea, taa ne go prepoznala.

Deneska ima mnogu èdni du{i blizu do ìviot izvor, no daleku odat da baraat izvori na ìvotot! “Da ne re~e{ vo srceto: ëKoj } e se ka~i na neboto?’, {to zna ~i, da go simne Hrista; ili: ëKoj } e sleze vo bezdnata?’, {to zna~i, da go krene Hrista od mrtvite... Blizu ti e re~ta vo tvojata usta i vo tvoeto srce... Ako ispoveda{ so svojata usta deka Isus e Gospod i ako vo srceto veruva{ deka Bog go voskresna od mrtvite, } e bide{ spasen” (Rimjanite 10,69).

145

Isus ne odgovoril vedna{ na pra{aweto {to se odnesuvalo na nego, tuku so sve~ena serioznost rekol: “Sekoj {to pie od ovaa voda, pak } e bide èden. A koj pie od vodata {to jas } e mu ja dadam, nema da bide èden doveka, tuku vodata {to } e mu ja dadam jas, } e stane vo nego izvor na voda {to te~e vo ìvot ve~en”.

Onoj {to bara da ja zgasne svojata èd na izvorite na ovoj svet, } e pie i pak } e bide èden. Lu| eto nasekade se neza dovolni. Tie kopneat za ne{to {to } e ja zadovoli potre bata na du{ata. Samo Eden moè da ja ispolni ovaa ̀ elba. Potrebata na ovoj svet, “bogatstvoto na site narodi” (Agej 2,7) e Hristos. Boèstvenata milost, {to moè da ja dade samo Toj, e kako ìva voda; taa ja ~isti, ja osveùva i ja zasiluva du{ata.

Isus ne mislel deka samo eden zafat od vodata na ìvotot } e bide dovolen za onoj {to ja bara. Onoj {to ja vkusil Hristovata qubov, postojano } e kopnee da primi u{te pove} e, za{to toj ne se stremi kon ni{to drugo. Bogatstvata, ~esta i zadovolstvata na ovoj svet ne go privlekuvaat. Negova postojana molitva e “Pove} e od Tebe!” Onoj {to $ gi otkriva na du{ata nejzinite potrebi, ~eka da go zadovoli nejziniot glad i ̀ ed. Sè {to moè ~ovekot da dade i sekoja doverba vo nego } e izneverat. Bunarite } e se ispraznat, ezerata } e presu{at, no na{iot Otkupitel e neiscrpen izvor. Nie moème da pieme i pak da pieme, i sekoga{ da nao| ame sveà rezerva. Onoj vo kogo ìvee Hristos ima vo sebe izvor na blagoslov “izvor na voda {to te~e vo ìvot ve~en”. Od ovoj izvor toj moè da crpe sila i milost dovolni za site negovi potrebi.

Dodeka Isus zboruval za ìvata voda, ènata go nabqu duvala so napregnato vnimanie. Toj predizvikal kaj nea interes i razbudil èlba za darot za koj zboruval. Taa sfati la deka vodata za koja zboruva ne e vodata od bunarot na Jakova, za{to nea postojano ja piela piela i povtorno èdne ela. “Gospodine”, rekla taa, “daj mi od taa voda za da ne èdne am i da ne doa| am ovde da crpam”.

Isus sega naglo go svrtil razgovorot. Pred ovaa du{a da moè da go primi darot {to sakal da $ go dade, taa mora da bide navedena da gi priznae svoite grevovi i svojot Spasitel. & re kol: “Odi, vikni go ma` ti i vrati se ovde”. Odgovorila: “Nemam ma`”. Se nadevala deka so toa } e gi spre~i site nata mo{ni ispi tuvawa vo toj pravec. Me| utoa, Spasitelot prodolìl: “Pravo kaà deka nema{ ma`; za{to si imala pet

187

НА БУНАРОТ НА ЈАКОВА


146

mina maì i toj {to go ima{ sega ne ti e ma`; vistinata ja zboruva{”.

Slu{atelkata zatreperila. Tainstvenata raka gi prelistuvala stranicite na nejzinata ̀ ivotna istorija, iznesuvaj} i go na videlina ona za {to mislela deka } e ostane zasekoga{ skrieno. Koj bil Toj {to moèl da gi ~ita tajnite na nejziniot ìvot? Do nejzinata sovest doprele misli za ve~nosta, za idniot sud, koga } e bide otkrieno sè {to e sega skrieno. Vo ovaa svetlina se razbudila nejzinata sovest.

Ne moèla ni{to da negira, no se trudela da go izbegne spomnuvaweto na tie neprijatni temi. So dlaboka po~it rek la: “Gospodine, gledam deka si prorok!” Toga{, nadevaj} i se deka } e go zamolkne svoeto osvedo~uvawe, razgovorot go naso~ila kon spornite verski to~ki. Ako toj e prorok, sigurno } e moè da ja pou~i za ovie temi za koi tolku dolgo se raspra valo.

Strplivo Isus $ dozvolil razgovorot da go povede vo sakaniot pravec. Vo me| uvreme ~ekal prilika povtorno da ja pribliì vistinata do nejzinoto srce. “Na{ite tatkovci se molea na Boga na ovaa gora”, rekla taa, “a vie velite deka vo Erusalim e mestoto kade {to treba da se molime”. Tokmu pred nivnite o~i se izdignuvala gorata Garizim. Hramot na nea bil urnat, ostanal samo oltarot. Samarjanite i Evreite se pre pirale okolu mestoto na bogosluènieto. Nekoi od pretcite na samariskiot narod nekoga{ mu pripa| ale na Izrael. Me | utoa, poradi nivnite grevovi, Gospod dozvolil da gi pobe di eden idolopokloni~ki narod. Vo tekot na mnogu pokolenija se izme{ale so idolopoklonicite ~ija{to vera pole ka ja rasi puvala nivnata vera. Navistina, tie smetale deka niv nite idoli samo gi potsetuvaat na ìviot Bog, na Vla detelot na vselenata, no sepak, narodot bil naveden da po ~i tuva razni kipovi.

Vo vremeto na Ezdra, koga e obnovuvan hramot vo Eru salim, Samarjanite sakale da im se pridruàt na Evreite zaedno da go gradat. Bile li{eni od ova predimstvo, i me| u ovie dva naroda se razvilo ogor~eno neprijatelstvo. Samar janite na gorata Garizim podignale soperni~ki hram. Ovde imale bogosluènija soobrazno so Mojseeviot obreden zakon, iako ne se otkaàle potpolno od idolopoklonstvoto. Me| u toa, niv gi sna{le nesre} i; neprijatelite im go urnale hramot i se ~inelo kako da se pod nekoe prokletstvo, no sepak se pridrùvale kon svoite predanija i oblici na bogosluènija.

188

147

Hramot vo Erusalim ne go priznavale kako Bo`ji dom, nitu evrejskata religija kako pova`na od svojata.

Odgovaraj} i $ na ènata, Isus rekol: “Veruvaj mi, èno, ide ~asot koga ne } e mu se poklonuvate na Otecot nitu na ovaa gora nitu vo Erusalim. Vie ne znaete na {to se molite; nie znaeme na {to se molime, za{to spasenieto doa| a od Evreite”. Isus pokaàl deka e sloboden od evrejskite pred rasudi kon Samarjanite. Sega se obiduval da gi skr{i pred rasudite na ovaa Samarjanka kon Evreite. Dodeka se povikuval na faktot oti verata na Samarjanite bila rasipana so idolo poklon stvo, objavil deka golemite vistini za otku pu vaweto im se dovereni na Evreite i deka me| u niv } e se po javi Mesija. Vo svetite spisi go imale jasno prikaàn Bo`jiot karakter i na~elata na negovoto vladeewe. Isus sebesi se naredil me| u Evreite na koi Bog im dal znaewe za sebe.

Mislite na svojata slu{atelka sakal da gi izdigne nad razgovorot za oblicite i obredite i nad spornite pra{awa. “Ide ~asot”, rekol, “i ve} e nastapi, koga vistinskite poklonici } e mu se poklonuvaat na Otecot vo duh i vistina, za{to Otecot saka takvi poklonici. Bog e Duh, i onie koi mu se poklonuvaat, treba da mu se poklonuvaat vo duh i vis tina”.

Ovde e objavena istata vistina {to mu ja otkril Isus na Nikodima: “Ako nekoj ne se rodi ozgora, toj ne moè da go vidi carstvoto Bo`je” (Jovan 3,3). Lu| eto ne stapuvaat vo zaednica so Neboto baraj} i nekoja sveta gora ili hram. Verata ne smee da nè ograni~i na nadvore{ni oblici i obredi. Samo verata {to doa| a od Boga vodi kon Boga. Za pravilno da mu sluìme, nie morame da bideme rodeni od boèstveniot Duh. Toa } e go is~isti srceto i } e go obnovi umot, ovozmoùvaj} i ni podobro da go zapoznaeme i pove} e da go sakame Boga. Toa } e ni dade dobrovolna poslu{nost kon site negovi barawa. Toa e vistinsko bogosluènie. Toa e plod na dejstvuvaweto na Svetiot Duh. Sekoja iskrena molitva ja oblikuva Duhot i Bog ja prima taa molitva. Sekoga{ koga du{ata kopnee za Boga, toa e rezultat na dej stvuvaweto na Duhot i Bog } e $ se otkrie na taa du{a. Toj bara takvi po~itateli. Toj ~eka da gi primi i da gi stori svoi sinovi i } erki.

Dodeka ̀ enata zboruvala so Isusa, negovite zborovi sil no vlijaele vrz nea. Nikoga{ ne slu{nala takvo mislewe od sve{tenicite na svojot narod ili od Evreite. Koga bilo stave no pred nea minatoto na nejziniot ̀ ivot, taa stanala svesna za svojata golema potreba. Ja sfatila èdta na svojata du{a

189



148

koja vodite od siharskiot bunar ne moàt nikoga{ da ja zgasnat. Ni{to {to do{lo do sega vo dopir so nea ne razbu dilo kaj nea tolku vozvi{ena potreba. Isus ja osvedo~il deka gi ~ita taj nite na nejziniot ìvot. Sepak ~uvstvuvala deka Toj $ e pri jatel {to ja soàluva i ja saka. Iako samata ~istota na negovoto prisustvo go osuduvala nejziniot grev, Toj ne izgovoril nitu eden zbor na obvinuvawe, tuku $ zboruval za svo jata milost {to moè da ja obnovi du{ata. Po~nala da se osvedo~uva vo negoviot karakter. Vo nejzinite misli nas tanalo pra{aweto: “Da ne e moèbi ovoj dolgo o~e ku vaniot Mesija?” Mu rekla: “Znam deka } e dojde Mesija, nare~en Hristos. Koga } e dojde Toj sè } e ni objavi”. Isus odgo voril: “Jas sum toj, koj zboruva so tebe”.

Koga ènata gi slu{nala ovie zborovi, vo nejzinoto srce se rodila vera. Ja prifatila radosnata vest od usnite na boèstveniot U~itel.

Ovaa èna imala priem~iv um. Bila gotova da go primi najblagorodnoto otkrovenie, za{to se interesirala za sveti te spisi, a Svetiot Duh go prigotvil nejziniot um za primawe na pogolema svetlina. Go prou~uvala starozavetnoto vetuvawe: “Prorok, kakov {to sum jas, } e ti podigne tvojot Gospod Bog od tvojata sredina, od tvoite bra} a, nego poslu{ajte go” (5. Moj seeva 18,15). Kopneela da go razbere ova proro{tvo. Vo nejziniot um ve} e zasvetila svetlina. Vo nejzinoto srce po~na la da izvira vodata na ìvotot, duhovniot ìvot {to $ go dava Hristos na sekoja èdna du{a. Vo nea rabotel Gospodoviot Duh.

Jasnoto tvrdewe {to $ go izloìl Hristos na ènata ne bi moèlo da im bide izneseno na samopravednite Evrei. Hris tos bil mnogu povozdr`liv koga zboruval so niv. Ona od {to bile li{eni Evreite i {to podocna na u~enicite im e naredeno da go dràt vo tajnost, $ bilo otkrieno nejze. Isus videl deka taa korisno } e go upotrebi svoeto soznanie i deka } e dovede drugi da u~estvuvaat vo negovata milost.

Koga u~enicite se vratile, se iznenadile nao| aj} i go svojot U~itel vo razgovor so ̀ ena. Toj ne ja ispil osveì tel nata goltka {to ja sakal, no i ne zastanal da ja jade hranata {to ja donele u~enicite. Koga ̀ enata oti{la, u~enicite go molele da jade. Go zatekle smiren, potonat vo dlaboko razmis luvawe. Negovoto lice bleskotelo i tie se pla{ele da ja pre kinat negovata zaednica so Neboto. Me| utoa, znaele deka e slab i umoren i smetale deka se dol`ni da go potsetat na negovite

190

149

telesni potrebi. Isus go prepoznal nivnoto inte resirawe polno so qubov i rekol: “Jas imam hrana za jadewe koja vie ne ja znaete”.

U~enicite se pra{uvale koj moèl da mu donese da jade; no Toj objasnil: “Moja hrana e da ja ispolnam voljata na Onoj {to me prati i da go izvr{am negovoto delo” (Jovan 4,34). Isus se raduval {to so svoite zborovi ja razbudil sovesta na ovaa èna. Ja videl kako pie od vodata na ̀ ivotot, pa nego viot glad i ̀ ed bile utaloèni. Izvr{uvaweto na misijata, za ~ie{to ostvaruvawe go napu{til neboto, go zasiluvalo Spasitelot za negovata rabota i go izdignuvalo nad ~ove~kite potrebi. Da $ posluì na du{ata {to e gladna i èdna za visti nata za nego bilo mnogu pova`no otkolku da jade i da pie. Za nego toa bila uteha i osveùvawe. Dobro~in stvoto bilo ìvot za negovata du{a.

Na{iot Otkupitel èdnee da go zapoznaeme. Toj e gladen za so~uvstvo i qubov od onie {to gi otkupil so svojata krv. So neiska`liva èlba kopnee da dojdat kaj nego i da imaat ìvot. Kako majkata {to o~ekuva prepoznatliva nasmevka od svoeto dete, {to zboruva za budeweto na razumot, taka i Hristos o~ekuva izrazi na blagodarna qubov {to pokaùva deka vo du{ata po~nal duhoven ìvot.

Dodeka gi slu{ala Hristovite zborovi, ènata bila ispolneta so radost. Veli~estvenoto otkrovenie re~isi ja sovladalo. Ostavaj} i gi stomnite, se vratila vo gradot da im ja odnese vesta i na drugite. Isus znael zo{to oti{la. Osta vaweto na stomnite nepogre{no zboruvalo za dejstvu vawe to na negovite zborovi. So iskrena èlba vo du{ata da ja dobie vodata na ìvotot, zaboravila zo{to do{la na izvorot, ja zaboravila èdta na Spasitelot {to sakala da ja ugasi. So srce {to vrielo od radost, brzala po patot da im ja odnese na drugite skapocenata svetlina {to ja primila.

“Dojdete da go vidite ~ovekot {to mi kaà sè {to sum storila”, im rekla na lu| eto vo gradot. “Da ne e toa Hristos?” Nej zinite zborovi gi trognale nivnite srca. Nejzinoto lice imalo nov izraz, a celata nejzina pojava pokaùvala promena. Gi interesiralo da go vidat Isusa. “Izlegoa od gradot i dojdoa kaj nego”.

Dodeka sè u{te sedel kraj bunarot, Isus gi gledal ̀ it nite poliwa {to se prostirale pred nego, ~ie{to ne`no zelenilo go miluvala zlatnata son~eva svetlina. Pokaù vaj} i im ja na u~enicite ovaa scena, se posluìl so nea kako so simbol: “Ne

191



150

velite li vie deka u{te ~etiri meseci } e nastapi ̀ etva? Eve, podignete gi o~ite i videte gi nivite kako se ve} e òlti za ètva!” Dodeka zboruval, gi nabquduval grupite lu| e {to pristignuvale na bunarot. Do ètvata imalo u{te ~etiri me seci, no ovde uzreala ètvata za ètvari.

“@etvarot”, rekol Toj, “prima plata i sobira plod za ìvot ve~en, za da se raduvaat zaedno i seja~ot i ̀ etvarot. Za{to za ova vaì izrekata: ëEden see a drug `nee’”. Ovde Hristos ja istaknal svetata slu`ba {to se dol`ni da ja izvr {u vaat pred Boga onie koi } e go primat evangelieto. Tie mora da bidat negovi ̀ ivi orudija. Toj bara od niv poe dine~na slu`ba. Bilo da seeme ili da `neeme, nie rabotime za Boga. Eden see seme; drug go sobira plodot; no i seja~ot i ̀ et varot primaat plata. Tie zaedni~ki se raduvaat na nagra data za svojot trud.

Isus im rekol na u~enicite: “Jas ve prativ da ̀ neete kade {to ne se trudevte. Drugi se trudea, a vie vlegovte vo niv niot trud”. Spasitelot ovde odnapred ja videl golemata ̀ etva na Duhovden. U~enicite toa ne smeele da go smetaat za svoja zasluga. Tie vlegle vo trudot na drugite lu| e. Po~nu vaj} i od Adamoviot pad, semeto na re~ta Hristos im go dove ruval na svoite izbrani slugi da go poseat vo ~ove~kite srca.

Edno nevidlivo orudie, duri edna semo`na Sila, rabotela tivko, no delotvorno, da sozdade ètva. Rosata, do`dot i son~evata svetlina na Bo`jata milost se dadeni da go osveùvaat i da go hranat semeto na vistinata. Hristos } e go zalee semeto so svojata sopstvena krv. Negovite u~enici ja imale taa prednost da bidat Bo`ji sorabotnici. Tie bile sorabotnici so Hrista i so svetite lu| e od damnina. So izle vaweto na Svetiot Duh na denot Pedesetnica, iljadnici } e se obratat vo eden den. Toa bilo uspeh na Hristovoto seewe, ètva na negoviot trud.

So zborovite izgovoreni pred ènata kraj bunarot e poseano dobro seme i ̀ etvata mo{ne brgu nastapila. Samar jani te do{le, go slu{ale Isusa i poveruvale vo nego. Sobi raj} i se okolu nego na bunarot, go opsipale so pra{awa i èdno gi primale negovite objasnuvawa za ona {to im bilo nejasno. Dodeka slu{ale, nivnata zbunetost po~nala da is~ez nuva. Bi le sli~ni na narod vo golem mrak koj sledel nenadeen zrak na svetlina dodeka ne na{ol den. No ne im bil dovolen ovoj kratok razgovor. Sakale da slu{nat pove} e i da gi povikaat svoite prijateli i tie da go slu{aat ovoj prekrasen U~itel. Go povi

192

151

kale vo svojot grad i go molele da ostane so niv. Dva dena prestojuval vo Samarija i mno{tvo drugi pove ruvale vo nego.

Fariseite ja prezirale Isusovata ednostavnost. Pre mi nu vale preku negovite ~uda kako da ne postoele i barale znak deka Toj e Bo`ji Sin. Me| utoa, Samarjanite ne barale nikakov znak i Isus ne storil nikakvo ~udo me| u niv, osven {to $ ja otkril tajnata na ìvotot na ènata na bunarot. Sepak, mnozina go primile. Vo svojata nova radost $ rekle na ̀ enata: “Sega ne veruvame poradi tvoeto kaùvawe, za{to samite ~uvme i znaeme deka Ovoj navistina e Spasitel na svetot”.

Samarjanite veruvale deka Mesija treba da dojde kako Otkupitel ne samo na Evreite, tuku i na cel svet. Svetiot Duh pretkaàl preku Mojseja deka Toj } e bide prorok praten od Boga. Preku Jakova e objaveno deka } e mu se pokorat narodite, a preku Avrama deka vo nego } e bidat blagosloveni site narodi na zemjata. Na ovie tekstovi od Svetoto pismo narodot na Samarija ja temelel svojata vera vo Mesija. Evre ite pogre{ no gi tolkuvale podocne`nite proroci, pripi{u vaj} i mu ja na prvoto Hristovo doa| awe slavata na negovoto vtoro doa| awe. Toa gi navelo Samarjanite da gi otfrlat site sveti spisi, osven onie {to se dadeni preku Mojseja. Me| u toa, bidej} i Spasitelot gi otfrlil site ovie pogre{ni tolkuvawa, mno zina gi prifatile podocne`nite proro{tva i Hristovi te zborovi za Bo`jeto carstvo.

Isus po~nal da go uriva yidot {to gi razdeluval Evreite i neznabo{cite i da mu go propoveda spasenieto na svetot. Iako bil Evrein, slobodno se me{al so Samarjanite, zanema ruvaj} i gi farisejskite obi~ai vo svojot narod. Nasproti nivnite predrasudi, go prifatil gostoprimstvoto na ovoj prez ren narod. Spiel pod nivni pokrivi, jadel so niv na nivnite trpezi, se sluèl so hranata {to ja prigotvile i sluèle niv nite race. U~el na nivnite ulici i postapuval so niv so golema qubeznost i dobrota.

Vo erusalimskiot hram eden nizok yid go delel pred vor jeto od site drugi delovi na toa sveto zdanie. Na ovoj yid se nao| ale natpisi na razni jazici {to predupreduvale deka na nikoj drug, tuku samo na Evreite im e dozvoleno da ja preminat ovaa granica. Koga nekoj neznaboèc bi se osmelil da vleze vo vnatre{nosta na hramot, toj so toa bi go oskvernil i presta pot bi go platil so ìvotot. Me| utoa, Isus, osno va ~ot na hramot i na negovata slu`ba, gi privlekuval nezna bo{ cite kon sebe so

193



152

vrski na ~ove~ko so~uvstvo, dodeka nego vata boèstvena milost im donela spasenie {to Evreite go ot fr lile.

Isusoviot prestoj vo Samarija bil zamislen da bide blagoslov za negovite u~enici koi sè u{te bile pod vlijanie na evrejskiot fanatizam. Smetale deka privrzanosta kon sopstveniot narod bara od niv neguvawe na neprijatelstvo kon Samarjanite. Se ~udele na Isusovoto odnesuvawe. Ne moè le da odbijat da go sledat negoviot primer i za ovie dva dena vo Samarija nivnite predrasudi gi zauzduvala vernosta kon nego; no sepak, vo srceto ne se pomirile. Mnogu poleka u~ele deka nivnoto omalovaùvawe i omraza mora da bidat za meneti so somilost i so~uvstvo. No po Gospodovoto vozne senie, negovite pouki izlegle pred niv so novo zna~ewe. Po izlevaweto na Svetiot Duh si pripomnuvale za pogledot na Spasitelot, za negovite zborovi, za po~ituvaweto i za ne` nosta vo svoeto odnesuvawe kon ovie prezreni stranci. Koga oti{ol vo Samarija da propoveda, Petar go vnesuval istiot duh vo svojata rabota. Koga Jovan e povikan vo Efes, vo Smirna, si spomnuval za iskustvoto kaj Sihem i mu bil blagodaren na boèstveniot U~itel koj, gledaj} i gi odnapred te{kotiite so koi } e mora da se soo~at, im pomognal so svojot li~en primer.

Spasitelot ja prodolùva istata rabota kako i toga{ koga na ènata od Samarija $ ja ponudil vodata na ìvotot. Onie {to se narekuvaat negovi sledbenici moèbi gi prezi raat i gi odbegnuvaat otfrlenite, no nikakvi okolnosti povrz ani so ra| aweto ili so narodnata pripadnost, nikakvi uslovi na ìvotot, ne moàt da ja odvratat negovata qubov od lu| eto. Na sekoja du{a, kolku i da e gre{na, Isus $ veli: Ako bara{ od mene, jas } e ti dadam ̀ iva voda. Povikot na evangelieto ne smee da se ograni~i i da im se iznesuva samo na odbrani koi, spored na{e mislewe, } e ni ukaàt ~est ako go prifatat. Vesta treba da im se odnese na site. Sekade kade {to srcata se otvoreni da ja prifatat vistinata, Hristos e gotov da gi pou~uva. Toj im go otkriva Otecot i slu`bata {to ja prifa} a Onoj koj gi ~ita srcata. Za niv Toj ne upo trebuva nikakvi pou~ni prikaski. Nim, kako i na ̀ enata kraj bunarot, im veli: “Jas sum toj, koj zboruva so tebe”.

Koga sednal da se odmori kraj bunarot na Jakova, Isus doa| al od Judeja, kade {to negoviot trud imal malku plod. Go otfrlile sve{tenicite i rabinite; pa duri i lu| eto {to tvrdele deka se negovi u~enici ne uspeale da go sfatat nego

194

153

vi ot boèstven karakter. Bil umoren i premalen, no sepak ne ja zanemaril prilikata da $ progovori na ènata koja bila tu | in ka, odvoena od Izrael i koja ìveela vo otvoren grev.

Spasitelot ne ~ekal da se sobere mno{tvo. Svoite pouki ~esto gi po~nuval samo za nekolkumina sobrani okolu sebe, no pominuva~ite, eden po eden zastanuvale da ~ujat, sè dodeka ne se nasobralo mno{tvo koe so voshit i so strahopo~it gi slu{alo Bo`jite zborovi na U~itelot praten od Neboto. Rabotnikot za Hrista ne treba da misli deka ne moè so ista serioznost da im zboruva na nekolkumina slu{ateli kako i na pogolema grupa. Moèbi tuka e prisuten samo eden {to ja slu{a vesta, no koj moè da kaè kolku dalekuse`no } e bide nejzinoto vlijanie? Duri i na negovite u~enici im se ~inelo neva`no Spasitelot svoeto vreme da $ go posveti na Samarjankata. Me| utoa, Toj poseriozno i pore~ito razgo varal so nea otkolku so carevite, so velikodostojnicite i so prvosve{tenicite. Poukite {to $ gi dal na ovaa èna se povtoruvaat do najoddale~enite krai{ta na zemjata.

[tom go na{la Spasitelot, Samarjankata dovela drugi kaj nego. Dokaàla deka e mnogu pouspe{en misioner od nego vite u~enici. U~enicite ne videle vo Samarija ni{to {to bi im pokaàlo deka toa e pole {to vetuva. Nivnite misli bile na so ~eni kon golemoto delo {to treba da se izvr{i vo idnina. Ne videle deka tokmu okolu niv se nao| a ètva {to treba da se sobere. Me| utoa, preku ènata {to ja prezirale, cel eden grad e doveden da go slu{a Spasitelot. Taa vedna{ svetlinata im ja odnela na svoite sonarodnici.

Ovaa èna go pretstavuva dejstvuvaweto na vistinskata vera vo Hrista. Sekoj vistinski u~enik se ra| a za Bo`jeto carstvo kako misioner. Onoj {to pie od vodata stanuva izvor na ̀ ivotot. Primatelot stanuva davatel. Hristovata milost vo du{ata e kako izvor v pustina {to izvira da gi osveì site, i kaj onie {to se pred smrt da sozdade ̀ elba da pijat od vodata na ìvotot.

195


154

20

„AKO NE VIDITE ZNACI I ČUDA“


Galilejcite {to se vra} ale od Pasha donele izve{taj za Isusovite ~udesni dela. Sudot {to go izrekle nad negovite dela velikodostojnicite vo Erusalim mu go otvoril patot vo Galileja. Mnogu lu| e se àlele poradi zloupotrebite vo hra mot i poradi nenasitnosta i drskosta na sve{tenicite. Se na de vale deka ovoj ~ovek, koj gi nateral poglavarite vo begstvo, moèbi e o~ekuvaniot Osloboditel. Sega do niv dop rele vestite {to izgleda gi potvrduvale nivnite najsveti o~ekuvawa. Se pronesuval glas deka prorokot sebesi se progla sil za Mesija.

Me| utoa, narodot od Nazaret ne veruval vo nego. Poradi toa Isus na svojot pat vo Kana ne go posetil Nazaret. Spasitelot im izjavil na svoite u~enici deka prorokot nema ~est vo svoeto rodno mesto. Lu| eto karakterot go procenuvaat spored ona {to moàt da go sfatat. Tesnogradite i svetovni lu| e za Hrista sudele spored negovoto skromno poteklo, spored negovata skromna obleka i sekojdnevnata naporna rabota. Ne moèle da ja procenat ~istotata na toj duh na koj nemalo nitu edna damka na grev.

Vestite za Hristovoto vra} awe vo Kana nabrgu se ra{irile niz seta Galileja, donesuvaj} i im nade` na nevol nicite i stradalnicite. Vo Kapernaum vestite go privlekle vnimanieto na eden evrejski blagorodnik koj bil vo carska slu`ba. Sinot na ovoj slu`benik boleduval od bolest {to izgleda bila neizlel~iva. Lekarite go ostavile da umre, no koga tat koto doznal za Isusa, re{il da pobara pomo{ od nego. Deteto bilo napolno isto{teno i se stravuvalo deka nema da preìvee do negovoto vra} awe. Sepak, blagorodnikot ~uv stvuval deka li~no treba da go obrazloì slu~ajot. Se nade val deka molbi te na eden tatko } e razbudat soàluvawe kaj golemiot Lekar.

196

197

155

Koga stignal vo Kana, Isusa go zatekol opkruèn so mno{tvo. So srce polno so strav se proturkal do Spasitelot. No negovata vera se pokolebala koga videl samo ednostavno oble~en ~ovek, pra{liv i umoren od pat. Se posomneval deka ova lice e vo sostojba da ja ispolni negovata molba; sepak, dobivaj} i mo`nost da razgovara so Isusa, mu kaàl zo{to do{ol i go zamolil Spasitelot da pojde so nego vo negoviot dom. Me| utoa, negovata ̀ alost ve} e mu bila poznata na Isusa. Pred slu`benikot da go napu{ti svojot dom, Spasitelot ja videl negovata nevolja.

No Toj isto taka znael deka tatkoto vo svojot um go uslo vil svoeto veruvawe vo Isusa. Ako ne ja ispolni negovata molba, nema da go prifati kako Mesija. Dodeka slu`benikot ~ekal izma~uvan so neizvesnosta, Isus rekol: “Ako ne vidite znaci i ~uda, ne veruvate!”

I pokraj site dokazi deka Isus bil Hristos, molitelot re{il svojata vera da ja uslovi so ispolnuvawe na svoeto bara we. Spasitelot ova somnitelno neveruvawe $ go protivstavil na verata na Samarjanite koi ne barale nikakvo ~udo ili znak. Negoviot zbor, ve~no prisuten dokaz za negovoto boèstvo, imal uverliva mo} {to doprela do nivnite srca. Hrista go bolelo toa {to negoviot narod, na kogo mu se dove reni svetite proro{tva, } e propu{ti da go ~ue Bo`jiot glas koj im zboruva preku negoviot Sin.

Sepak, blagorodnikot imal izvesna mera na vera, za{to do{ol da go pobara ona {to go smetal za najdragocen od site blagoslovi. No Isus za nego imal pogolem dar. Sakal ne samo da go isceli deteto, tuku slu`benikot i negoviot dom da gi stori u~esnici vo blagoslovite na spasenieto i da zapa li svetlina vo Kapernaum, koj trebalo mo{ne brgu da stane pole na negovata rabota. Me| utoa, pred da ja posaka Hristo vata milost, blagorodnikot moral da ja sfati svojata potreba. Toj dvorski ~ovek pretstavuval mnozinstvo vo svojot narod. Tie bile zainteresirani za Isusa od sebi~ni pobudi. Se nadevale deka od negovata sila } e izvle~at nekoja posebna korist i svojata vera ja naso~ile kon dobivawe na ovaa pri vre mena pomo{, a ne ja prepoznale svojata duhovna bolest i ne ja videle svojata potreba od boèstvena milost.

Kako bleskotna svetlina, zborovite na Spasitelot, upateni do blagorodnikot, go razotkrile negovoto srce. Uvidel deka Isusa go bara od sebi~ni pobudi. Negovata koleb liva vera se pojavila pred nego vo svojot vistinski karakter. So

198

„АКО НЕ ВИДИТЕ ЗНАЦИ И ЧУДА“


156

dla boka bolka sfatil deka negovoto somnevawe bi moèlo da go odnese sinot vo smrt. Znael deka se nao| a vo prisustvo na Onoj koj moè da gi ~ita mislite i na kogo mu e mo`no sè. So dlaboka du{evna bolka izviknal ponizno molej} i: “Gospodi ne, slezi pred da mi umre deteto!” Negovata vera cvrsto se fatila za Hrista, kako {to go storil toa i Jakov koga, borej} i se so angelot, iz viknal: “Nema da te pu{tam dodeka ne me blago slo vi{” (1. Mojseeva 32,26).

Kako i Jakov, toj pobedil. Spasitelot ne moè da se oddale~i od du{ata koja, iznesuvaj} i ja svojata golema potreba, cvrsto se drì za nego. “Odi si”, rekol, “tvojot sin e ìv”. Blagorodnikot vo mir i so radost, {to nikoga{ porano ne gi poznaval, go napu{til Spasitelot. Ne samo {to veruval deka negoviot sin } e ozdravi, tuku so cvrsta doverba veruval vo Hrista kako vo svoj Otkupitel.

Istiot mig, onie {to bdeele vo domot vo Kapernaum kraj deteto {to umiralo, zabeleàle nenadejna i tainstvena promena. Od liceto na stradalnikot e povle~ena senkata na smrt ta. Treskavosta e zameneta so rumenilo na zdravjeto {to se vra} alo. Ispienite o~i zasvetile so ìvot i vo slaboto, premaleno telo, povtorno se vratila silata. Na deteto ne se zabeleùvale ve} e nikakvi tragi na bolest. Negovoto treska vi~no telo stanalo opu{teno i vla`no i toa potonalo vo miren son. Treskata go napu{tila srede najgolemata gore{tina na denot. Semejstvoto bilo voshiteno i nastanala golema radost.

Kana ne bila tolku daleku od Kapernaum i slu`benikot moèl da se vrati doma taa ve~er po razgovorot so Isusa; no toj ne brzal da se vrati doma. Kakvo vra} awe! Koga oti{ol da go najde Isusa, negovoto srce bilo prepolno so taga. Son ~eviot sjaj mu izgledal svirep, a pesnite na pticite potsmev. Sega nego vite ~uvstva se napolno poinakvi! Celata priroda kako da ima nov izgled! Toj gleda so novi o~i. Dodeka patuva vo tivkoto rano utro, celata priroda kako da go fali Boga zaedno so nego. Dodeka sè u{te se nao| a na izvesna dale~ina od svojot dom, slugite mu izleguvaat vo presret so ̀ elba da go ots tra nat stravot koj, kako {to veruvale, toj sigurno go ~uv stvuva. Toj ne bil iznenaden so vestite {to mu gi donele, no so dlaboko interesirawe, {to tie ne moèle da go sfatat, pra{al vo koj ~as na deteto mu bilo podobro. Odgovorile: “V~era vo sedum ~asot go napu{ti treskata”. Istiot mig koga verata na tatkoto

199

157

se fatila za sigurnoto vetuvawe: “Tvo jot sin e ìv”, boèstvenata qubov go doprela deteto {to umiralo.

Tatkoto pobrzal da go pozdravi svojot sin. Go prigrnal na svoeto srce kako onoj {to e vraten od mrtvite i bez pres tan mu blagodarel na Boga za ova ~udesno isceluvawe.

Blagorodnikot kopneel da doznae pove} e za Hrista. Podoc na, koga go slu{nal negovoto u~ewe, toj i site negovi doma {ni stanale Isusovi u~enici. Nivnata nesre} a bila blagoslovena so preobra} awe na celoto semejstvo. Vestite za ~udoto se {irele; i vo Kapernaum, vo koj Hristos storil tolku silni dela, mu bil prigotven patot za li~na slu`ba.

Onoj {to go blagoslovil blagorodnikot od Kapernaum, isto tolku saka da nè blagoslovi i nas. Me| utoa, kako i ujadeniot tatko, nie ~esto go barame Isusa zaradi nekoe zemno dobro, i duri otkako } e se ispolni na{eto barawe, pokaùvame doverba vo negovata qubov. Spasitelot kopnee da ni dade pogolem blagoslov od onoj {to go barame, odloùvaj} i go odgovorot na na{eto barawe za da ni go pokaè zloto na na{ite srca i na{ata dlaboka potreba od negovata milost. Toj saka da ja otfrlime sebi~nosta, a toa } e nè navede da go poba rame. Priznavaj} i ja na{ata bespomo{nost i na{ata itna potreba, treba celosno da $ se doverime na negovata qubov.

Pred da poveruva, blagorodnikot sakal da vidi deka negovata molitva e ispoleta, no moral da go prifati Isusoviot zbor deka negovata molba e primena i deka mu e podaren blago slov. Nie isto taka treba da ja nau~ime ovaa pouka. Ne treba da veruvame zatoa {to gledame ili ~uvstvuvame deka Bog nè slu{a. Nie morame da se potpreme vrz negovite vetu vawa. Koga } e mu pristapime so vera, sekoja na{a molba vle guva vo Bo`jeto srce. Koga sme barale negov blagoslov, treba da veru vame deka go primame i da mu zablagodarime {to sme go primile. Toga{ treba da gi prifatime na{ite dol`nosti, uve reni deka blagoslovot } e go primime koga } e ni bide najpo treben. Koga } e nau~ime da pravime taka, } e znaeme deka na{i te molitvi se primeni. Bog “moè da stori nespo redlivo pove} e”, “spored bogatstvoto na svojata slava” i “spored negovata silna mo} ” (Efescite 3,20.16; 1,19).

200

„АКО НЕ ВИДИТЕ ЗНАЦИ И ЧУДА“

158

21

VITEZDA I SINEDRIONOT

Ovaa glava se temeli na Jovan 5

“Vo Erusalim, kaj Ov~ata Porta, ima bawa so pet tremo vi, na evrejski nare~ena Vitezda. Pod niv leèa mnozina bol ni, slepi, ulogavi i isu{eni, koi ~ekaa da se razbrani vodata”.

Vo odredeno vreme vodite vo ovaa bawa bi se zamatile, a postoelo op{to veruvawe deka toa se slu~uva pod dejstvo na natprirodna sila, pa onoj {to } e vleze vo vodata koga taa } e se zamati, } e ozdravi, bez razlika od kakva bolest boleduva. Ova mesto go posetuvale stotici bolni, no koga vodata } e se za ma tela, turkanicata stanuvala tolku golema {to masata, brzaj} i napred, gi gazela poslabite maì, èni i deca. Mno zina i ne moèle da se dobliàt do bawata. Drugi, {to uspe vale da se dobliàt, umirale na nejziniot rab. Okolu ova mesto bile podignati zasolni{ta koi gi {titele bolnite od dnevnite gore{tini i od studot no} e. Imalo i takvi {to gi pominuvale no} ite pod ovie tremovi, od den na den polzej} i do rabot na bazenot, popusto nadevaj} i se deka } e ozdravat.

Isus pak se nao| al vo Erusalim. Dodeka odel sam, moèlo da se vidi deka razmisluva i deka se moli. Do{ol vo bawata. Gi videl nesre} nite bolni kako go ~ekaat ona {to spored nivno mislewe bila edinstvena mo`nost za ozdravuvawe. Sakal da ja pokaè svojata isceluva~ka sila i na sekoj bolen da mu go vrati zdravjeto. No bil saboten den. Mno{tvo lu| e odele vo hramot na bogosluènie, pa znael deka takvoto delo na isceluvawe bi pottiknalo predrasudi kaj Evreite i prerano bi ja zaprelo negovata rabota.

Me| utoa, Spasitelot videl scena na krajna beda. Tuka bil slu~aj na eden ~ovek ulogav i bespomo{en trieset i osum godi ni. Negovata bolest vo golema mera bila rezultat na ne goviot grev i nea ja gledale kako Bo`ja kazna. Sam i bez pri jateli, ~uvstvuvaj} i deka e isklu~en od Bo`jata milost, ovoj

201

202

159

bolen dolgi godini stradal. Vo migovite koga se o~eku valo vodata da se zamati, onie {to bi bile trognati so nego vata bespomo{nost bi go donele do tremovite. No, vo re{a va~kiot mig nemalo nikogo da mu pomogne. Go gledal branu vaweto na vodata, no nikoga{ ne moèl da dojde poblizu od rabot na bazenot. Drugi, posilni, bi se nurnale pred nego. Ne moèl uspe{no da se bori so sebi~nata tolpa {to se grabela. Negovite istrajni napori kon edinstvenata cel, negovata grià i postojanoto razo~aruvawe brgu go iscrpu vale ostatokot na negovata sila.

Bolniot ~ovek leèl na rogozina i od vreme na vreme ja podigal glavata da go nabquduva bazenot, koga naedna{, edno ne`no lice, polno so so~uvstvo, se navednalo nad nego, a zboro vite: “Saka{ li da bide{ zdrav?”, go privlekle nego voto vnima nie. Vo negovoto srce se rodila nade`. ̂ uvstvuval deka na nekoj na~in } e dobie pomo{. Me| utoa, radosta brgu is~ez nala. Se setil kolku pati se obiduval da stigne do baz e not i deka sega ima malku nade` oti } e preìvee dodeka vo da ta pov torno ne se zamati. Umorno se svrtel i rekol: “Da, Gospodine, no nemam ~ovek da me spu{ti vo bawata koga } e se zamati vodata, a dodeka jas da dojdam, drug sleguva pred mene”.

Isus ne baral od ovoj stradalnik da pokaè vera vo nego. Ednostavno mu rekol: “Stani, zemi si ja rogozinata i odi si”. Me| utoa, verata na ovoj ~ovek se fatila za toj zbor. Sekoj nerv i muskul zatreperil so nov ̀ ivot, a niz negovite paralizira ni organi prostruilo zdravje. Bez kolebawe ja aktiviral svo jata volja da ja poslu{a Isusovata naredba i site negovi muskuli odgovorile na nea. Skoknuvaj} i na noze, utvrdil deka stanal ~ovek poln so sila. Isus ne mu dal nikak vo vetuvawe za boès tvena pomo{. ôvekot moèl da se posom neva i da ja zagubi edinstvenata prilika za ozdra vuvawe. No mu veruval na Hristoviot zbor i, postapuvaj} i taka, dobil sila.

So istata vera i nie moème da primime duhovno isce lu va we. Poradi grevot sme se odvoile od ìvotot vo Boga. Na{i te du{i se bolni od paraliza. Sami ne sme vo sostojba da ìveeme svet ìvot pove} e otkolku nemo} niot ~ovek da odi. Mnozina ja sfa} aat svojata bespomo{nost i kopneat za takov duhoven ìvot {to } e gi dovede vo harmonija so Boga, no popusto se trudat da go postignat. Vo o~aj tie vikaat: “Jas nesre} en ~ovek! Koj } e me izbavi od ova smrtno telo?” (Rimjanite 7,24). Ovie beznade`ni lu| e {to se borat neka poglednat gore. Spasitelot se navednuva nad onie {to gi otkupil

203

ВИТЕЗДА И СИНЕДРИОНОТ


160

so svojata krv, pra{uvaj} i gi so neiska`liva ne` nost i soàluvawe: “Saka{ li da bide{ zdrav?” Toj ve povi kuva da stanete zdravi i spokojni. Ne ~ekajte da po~uv stvuvate deka ste isceleni. Veruvajte mu na negoviot zbor i Toj } e se ispolni. Svojata volja stavete ja na Hristova strana. Odlu ~e te da mu sluìte i, ìveej} i spored negovata Re~, } e primi te sila. Kolku i da e lo{a navikata i golema strasta {to so dolgoto popu{tawe gi vrzala i du{ata i teloto, Hristos mo ̀ e da gi odvrze. Toj kopnee da gi oslobodi. Toj } e $ dade ìvot na du{ata koja e mrtva poradi “svoite prestapi” (Efescite 2,1). Toj } e go oslobodi robot {to go dràt sla bos tite, nesre } ite i sinxirite na grevot.

Otkako bil iscelen, fateniot ~ovek se navednal da ja po digne postelata, vsu{nost samo edna prostirka i } ebe, a koga se ispravil so ~uvstvo na voshit, go baral okolu sebe svojot Osloboditel, no Isus is~eznal srede mno{tvoto. ôvekot se pla{el deka nema da go prepoznae ako go vidi pov torno. Dodeka brzal po svojot pat, so cvrst, sloboden ~ekor, falej} i go Boga i raduvaj} i $ se na svojata nova sila, sretnal nekoi farisei i vedna{ im raskaàl za svoeto isceluvawe. Bil iznenaden so studeniloto so koe go slu{ale nego voto izlagawe.

Namr{teni go prekinale so pra{awe zo{to svojata postela ja nosi vo saboten den. Strogo go potsetile deka ne e vo soglasnost so zakonot da nosi tovar vo Gospodoviot den. Vo svo jata radost ~ovekot zaboravil deka bila sabota, pa sepak ne ~uvstvuval nikakva osuda, za{to ja poslu{al nared bata na Onoj {to imal takva sila od Boga. Hrabro odgovoril: “Onoj koj me isceli, mi re~e: ëZemi si ja rogo zinata i odi si’”. Go pra{ale koj go storil toa, no toj ne moèl da odgo vori. Ovie poglavari dobro znaele deka samo Eden bil spo soben da go stori ova ~udo; no sakale vistinski dokaz deka toa bil Isus, za da moàt da go obvinat kako prekr{itel na sabotata. Spored nivnoto rasuduvawe, Toj ne samo {to go prekr{il zakonot so toa {to go iscelil bolniot ~ovek vo sabota, tuku storil svetogrdie naloùvaj} i mu da ja ponese svojata postela.

Evreite vo tolkava mera go izopa~ile zakonot, {to od nego napravile ropski jarem. Nivnite besmisleni barawa stanale poslovi~ni me| u drugite narodi. Osobeno sabotata bila ogradena so sekojdnevni besmisleni ograni~uvawa. Taa za niv ne bila radost, svetiwa na Gospoda i slavna. Zakoni cite i fariseite od nejzinoto praznuvawe sozdale nepodnos liv tovar. Na Evreinot ne mu bilo dozvoleno da zapali ogan, pa

204

161

duri ni da zapali sve} a vo sabota. Spored toa, narodot zavi sel od neznabo{cite za mnogu uslugi {to nivnite pravila zabranuvale samite da gi pravat vo sabota. Ne raz misluvale deka, ako tie dela se gre{ni, toga{ i onie {to baraat drugi da im storat usluga isto tolku se vinovni kako samite da ja svr{ile taa rabota. Smetale deka spasenieto e ograni~eno samo na Evreite i deka sostojbata na site drugi, bidej} i e ve} e beznade`na, ne moè da bide polo{a. Me| utoa, Bog ne dal niedna zapoved {to ne bi moèle da ja poslu{aat site. Negovite zakoni ne odobruvaat nerazumni ili sebi~ni ograni~uvawa.

Vo hramot Isus go sretnal ~ovekot {to go izlekuval. Toj do{ol da prinese `rtva za grevot, a i blagodarna `rtva za golemata milost {to ja primil. Nao| aj} i go me| u verni cite, Isus mu se otkril so zborovi: “Eve, sega si zdrav i ne gre{i pove} e za da ne te snajde ne{to polo{o”.

Izlekuvaniot ~ovek bil presre} en koga go sretnal svojot Osloboditel. Ne znaej} i za neprijatelstvoto kon Isusa, im rekol na fariseite {to go ispituvale deka Toj go iscelil. “I zatoa Evreite go osudija Isusa bidej} i toa go stori vo sabo ta”.

Isus bil obvinet i izveden pred Sinedrionot da odgo vara poradi navodno kr{ewe na sabotata. Koga Evreite vo toa vreme bi bile nezavisen narod, toa obvinuvawe bi go iskoristile da ja ostvarat svojata namera da go ubijat. No toa ne moèle da go storat zatoa {to bile pod vlast na Rim ja nite. Evreite nemale pravo da dosudat smrtna kazna, a obvinuvawata izneseni protiv Hrista ne bile polnova`ni pred rimskiot sud. Me| utoa, tie imale i drugi celi {to saka le da gi postignat. Nasproti nivnite napori da go osuetat negovoto delo, Hristos, duri i vo Erusalim steknal pogolemo vlijanie kaj narodot od nivnoto. Mno{tvoto, {to ne go interesirale suvoparnite govori na rabinite, bilo priv le~eno od negovoto u~ewe. Moèle da gi razberat negovite zborovi i nivnite srca bile zagreani i ute{eni. Boga go pretstavil ne kako odmazdliv sudija, tuku kako neèn tatko, otkrivaj} i go Bo`jiot lik onaka kako {to se videl vo samiot nego. Negovite zborovi bile melem za rane tata du{a. So svoite zborovi i de la na milosrdie ja kr{el surovata mo} na starite tradicii i na ~ove~kite zapovedi i ja iznesuval Bo`jata qu bov vo nejzinata neiscrpna polnota.

Vo edno od najranite proro{tva za Hrista e zapi{ano: “Carskiot èzol nema da se oddeli od Juda, nitu palkata

205



162

vlade a~ka } e se oddale~i od negovite noze dodeka ne dojde Onoj na kogo mu pripa| a na kogo } e mu se poklonat narodite” (1. Moj seeva 49,10).

Narodot se sobiral okolu Hrista. So srce polno so naklonost, mno{tvoto so pogolemo zadovolstvo gi prifatilo pouki te za qubovta i za dobrata volja otkolku strogite obre di {to gi barale sve{tenicite. Koga sve{tenicite i rabinite ne bi se protivstavile, negovoto u~ewe bi izvr{ilo takva reforma, kakva {to ovoj svet nikoga{ ne doìveal. No, za da ja odràt svojata sila, ovie voda~i re{ile da go skr{at Isusovoto vlijanie. Ako uspeat da go izvedat pred Sinedrionot i ako javno go osudat negovoto u~ewe, toa } e im pomogne da ja postignat ovaa cel, za{to narodot sè u{te neguval golema po~it kon svoite verski voda~i. Ako nekoj imal smelost da gi osudi rabinskite barawa ili da se obide da go olesni tovarot {to mu go natovarile tie na narodot, nego go smetale za vinoven ne samo poradi bogohulstvo, tuku i za predavstvo. Vrz osnova na ova, rabinite se nadevale deka } e predizvikaat prezir kon Hrista. Tie Hrista go pretsta vile kako ~ovek koj se obiduva da gi obori utvrdenite obi~ai i so toa da predizvika podelbi kaj narodot i da podgotvi pat za celosno podjarmuvawe od strana na Rimjanite.

Me| utoa, planovite {to rabinite tolku revno se obiduva le da gi sprovedat vo delo poteknuvale od eden drug izvor, a ne od Sinedrionot. Bidej} i satanata ne uspeal da go sovlada Hrista vo pustinata, gi soedinil site sili da mu se protivstavi vo negovata slu`ba i, ako e mo`no, da ja osueti negovata rabota. Toa {to ne moèl da go izvr{i so neposreden li~en napor, re{il da go postigne so itrina. [tom se povlekol po sudirot vo pustinata, vedna{ na sovetot so svoite zagovorniciangeli gi usovr{il planovite za natamo{no zaslepuvawe na umovite na evrejskiot narod za da ne go prepoznaat svojot Otkupitel. Isplaniral vo verskiot svet da raboti preku svoi ~ove~ki orudija, ispolnuvaj} i gi so svoeto neprijatelstvo kon Pobornikot na vistinata. Toj } e gi navede da go otfr lat Hrista i kolku {to moè pove} e da mu go zagor ~uvaat ì votot, nadevaj} i se deka } e go obeshrabri vo negovata misija. Voda~ite na Izrael stanale satanski sredstva vo borbata protiv Spasitelot. Isus do{ol “da go stori zakonot golem i slaven”. Toj ne ja namalil negovata vozvi{enost, tuku go izdignal. Pismoto veli: “Nema da mu zdodee nitu } e se umori dodeka ne postavi sud na zemjata” (Isaija 42,21.4). Do{ol

206

163

da ja oslobodi sabotata od te{kite bremiwa {to ja storile pro kletstvo namesto blagoslov.

Od ovaa pri~ina Toj ja izbral sabotata da go izvr{i isceluvaweto vo Vitezda. Bolniot ~ovek moèl da go izle~i i vo nekoj drug den na sedmicata, ili moèl da go izle~i a da ne mu naloì da ja ponese svojata postela. No toa ne bi mu ja dalo prilikata {to ja sakal. Vo osnovata na sekoe delo na Hristoviot ̀ ivot na zemjata se nao| ala nekoja mudra namera. Sè {to pravel bilo va`no samo po sebe i po svojata pou~nost. Me| u nesre} nicite vo bawata go izbral najte{kot slu~aj vrz kogo ja iskaàl svojata iscelitelska sila i mu naredil na ~ovekot da ja ponese svojata postela niz gradot so cel da go obja vi golemoto delo storeno nad nego. Ova } e pottikne pra{awe {to e zakonito da se pravi vo sabota i } e mu go otvori patot da gi obvini evrejskite ograni ~uvawa vo vrska so Gospodoviot den i da objavi deka nivnoto predanie e ni{to`no.

Isus im objasnil deka deloto na lekuvawe na bolnite vo sabota e vo soobraznost so zakonot za sabotata. Toa bilo vo so glas nost so rabotata na Bo`jite angeli {to postojano slegu vaat i se ka~uvaat me| u neboto i zemjata sluèj} i mu na ~ove{ tvoto {to strada. “Mojot Otec raboti, i jas rabotam”. Site denovi se Bo`ji vo koi treba da se sproveduvaat vo delo negovite planovi za ~ove~kiot rod. Ako evrejskoto tolku vawe na zakonot bilo ispravno, toga{ gre{i Jehova ~ie {to delo oìvuva i odrùva sekoe su{testvo otkako gi postavil temelite na zemjata; toga{ Toj, koj objavil deka negovoto delo e dobro, i koj ja vospostavil sabotata kako spo men na soz davaweto, mora da ja zavr{i svojata rabota i da go zapre neprekinatiot od na vselenata.

Treba li Bog da mu zabrani na Sonceto da ja izvr{uva svojata dol`nost vo sabota, da gi zadrì negovite topli zraci da ne ja zagrevaat zemjata i da gi hranat rastenijata {to ras tat? Dali sistemot na svetovite mora da miruva vo tekot na toj svet den? Treba li toj da im naredi na potocite da se vozdràt od zalevawe na poliwata i {umite i da im naloì na morskite branovi da ne sozdavaat postojano plimi i oseki? Mora li p~enicata i p~enkata da prestanat da rastat, a zre liot grozd da go zapre rumeniloto na svojata zrelost? Mora li drvjata i cutovite da prestanat da pupat i da cutat vo sabota?

Vo toj slu~aj lu| eto ne bi gi dobile plodovite na zemjata i blagoslovite {to ̀ ivotot go pravat posakuvan. Prirodata

207



164

mora da go prodolì svojot nepromenliv tok. Bog ne moè nitu za mig da ja zadrì svojata raka, inaku ~ovekot bi padnal i bi umrel. Vo toj den i ~ovekot ima raboti {to treba da gi izvr{uva. @ivotnite potrebi mora da se zadovolat, bolnite mora da se neguvaat, skudnosta na siromasite mora da se ubla ̀ i. ]e bide vinoven onoj {to } e zanemari vo sabota da mu pomogne nekomu koj e vo nevolja. Bo`jiot svet odmor e soz da den za ~ovekot i delata na milosrdie se vo sovr{ena harmo nija so negovata cel. Bog ne saka negovite sozdanija nieden mig da podnesuvaat bolka {to moè da se otstrani vo sabota ili vo koj i da e drug den.

Nie vo sabota od Boga barame mnogu pove} e otkolku vo drugite denovi. Negoviot narod vo toa vreme ja napu{ta svojata voobi~aena rabota i vremeto go pominuva vo razmisluvawe i na bogosluènie. Tie baraat od Nego mnogu pove} e pomo{ otkolku vo drugite denovi. Baraat negovo posebno vnimanie. Ponizno i uporno baraat negovi posebni blagoslovi. Bog ne ~eka da pomine sabotata i duri toga{ da gi ispol ni ovie molbi. Nebesniot trud nikoga{ ne prestanuva, pa ni lu| eto nikoga{ ne treba da se odmoraat od pravewe na dobro. Sabotata ne e zamislena kako vreme za bezdelni~ewe. Zakonot zabranuva svetovna rabota vo Gospodoviot den za odmor; napornata rabota so koja zarabotuvame za ìvotot mora da prestane; nikakva rabota za svetovni zadovolstva i korist vo toj den ne e vo so obraznost so zakonot; no, kako Bog {to prestanal so svojata sozdatelska rabota i se odmoril vo sabota i ja blagoslovil, taka i ~ovekot treba da go napu{ti svoeto zanimawe od sekoj dnevniot ̀ ivot i tie sveti ~asovi da gi posveti za zdrav od mor, za slu`ba na Boga i za sveti dela. Hristovoto delo na isce luvawe na bolniot bilo vo sovr{ena harmonija so zakonot. Toa $ oddalo po~est na sabo tata. Hristos gi istaknal svoite ednakvi prava so Boga vo zemnata rabota koja bila isto tolku sveta i so ist karakter kako i rabotata na negoviot Otec na neboto. Me| utoa, fari seite u{te pove} e se razlutile. Spored nivnoto sfa} a we, Toj ne samo {to go prekr{il zakonot, tuku so toa {to Boga go narekol “svoj Tatko”, sebesi se proglasil za ednakov so Boga (Jovan 5,18).

Celiot evrejski narod Boga go narekuval svoj Tatko, i tie ne bi se razgnevile tolku koga i Hristos bi se pretstavil sebesi kako stoi vo ist odnos sprema Boga. Go obvinile poradi bogohulstvo, pokaùvaj} i deka go sfa} aat kako Onoj koj na toa polaga pravo vo najvozvi{ena smisla.

208

165

Ovie Hristovi protivnici nemale nikakvi dokazi da im se protivstavat na vistinite {to gi vreùval Toj vo niv nata sovest. Tie moèle da gi naveduvaat samo svoite obi ~ai i predanija, a toa izgledalo slabo i bezìvotno vo sporedba so dokazite {to gi crpel Isus od Bo`jata re~ i od neprekinati ot tok na prirodata. Koga rabinite bi ~uv stvuvale nekakva èlba da ja primat svetlinata, bi bile osvedo~eni deka Isus ja zboruva vistinata. Me| utoa, gi izbegnuvale faktite za koi zboruval vo vrska so sabotata i se obiduvale da pottiknat gnev protiv nego zatoa {to tvrdel deka e ednakov so Boga. Besot na poglavarite ne znael za gra ni ci. Koga ne bi se pla{e le od narodot, sve{tenicite i rabinite toj mig bi go ubile Isusa. No narodnite ~uvstva kon nego bile silni. Mnozina vo Isusa prepoznale prijatel {to gi izle~il nivnite bolesti i gi ute{il nivnite tagi, pa go opravduvale negovoto isceluvawe na bolniot od Vitez da. Taka za izvesno vreme voda~ite bile prisileni da ja pridu{uvaat svojata omraza.

Hristos go otfrlil obvinuvaweto za bogohulstvo. Moja vlast e, rekol, da go izvr{uvam ova delo za koe me obvinuvate, a toa doa| a ottamu {to sum jas Bo`ji Sin, {to imam so nego ista priroda, ista volja i cel. Vo site negovi dela na sozdavaweto i providenieto jas sorabotuvam so Boga: “Sinot ne moè ni{to da pravi sam od sebe, ako ne gleda {to pravi Otecot”. Sve{tenicite i rabinite Bo`jiot Sin go povikale na odgovornost tokmu poradi ona delo zaradi koe bil praten na svetot da go izvr{i. So svoite grevovi tie se odvoile od Boga i vo svojata gordelivost dejstvuvale nezavisno od nego. Bile samouvereni i ne ja sfatile potrebata od povozvi{ena mudrost {to bi upravuvala so nivnite dela. Me| utoa, Bo`jiot Sin $ bil pot~inet na Bo`jata volja i bil zavisen od negovata sila. Hristos potpolno bil osloboden od svoeto “jas”, taka {to ne pravel nikakvi planovi za sebe. Gi prifatil Bo`jite planovi {to mu gi odredil i {to mu gi otkrival Otecot sekoj den. I nie treba da zavisime od Boga taka {to na{iot ìvot ednostavno da bide ispolnuvawe na negovata volja.

Koga Mojsej se prigotvuval da go gradi {atorot za sos tanok kako Bo`je prestojuvali{te, dobil upatstva site raboti da gi napravi spored mostrata {to mu bila pokaàna na gorata. Mojsej revnosno se dal na rabota da ja izvr{i Bo`jata zada~a; najtalentiranite, najve{tite lu| e mu bile pri raka da gi sprovedat negovite predlozi. Sepak, sekoe yvon~e, sekoe jabol ~e, sekoja resi~ka, sekoj rab, sekoja zavesa ili koj i da



166

bilo sad vo svetili{teto, trebalo da gi napravi napolno soobraz no so slikata {to mu e pokaàna. Bog go povikal na gorata i mu gi otkril nebesnite raboti. Gospod go osvetlil so svo jata slava za da moè da ja vidi mostrata spored koja se napra veni site predmeti. Taka na Izrael, vo ~ija{to sre dina sakal da napravi svoe prestojuvali{te, mu go otkril svojot slaven ideal na karakterot. Mostrata im e pokaàna na planinata, koga e daden zakonot na Sinaj i koga Gospod, pominuvaj} i pred Mojseja, izjavil: “Gospod, Gospod, Bog milosliv, àlos liv, baven na gnev, bogat so qubov i so ver nost, im ukaùva milost na iljadnici, gi pro{tava bezza ko nijata, nepravdite i grevovite” (2. Mojseeva 34,6.7).

Izrael izbral sopstven pat. Toj ne yidal spored modelot; no vistinskiot hram za Bo`je prestojuvali{te, Hristos, oblikuval sekoja podrobnost od svojot zemen ̀ ivot soobrazno so Bo`jiot ideal. Toj rekol: “Milo mi e, Gospode, da ja izvr{uvam voljata tvoja, zakonot tvoj go nosam dlaboko vo srceto” (Psalm 40,8). Taka na{iot karakter treba da prerasne vo Duhot vo “Bo`je ìveali{te” (Efescite 2,22). Morame da napravime “sè spored mostrata” tokmu na Onoj koj “pos trada za nas i nam ni ostavi primer da odime po negovite stap ki” (Evreite 8,5; 1. Petrovo 2,21).

Hristovite zborovi nè u~at sebesi da se smetame za neraskinlivo povrzani so na{iot nebesen Otec. Kakva i da e na{a ta polo`ba, nie zavisime od Boga koj site sudbini gi drì vo svoi race. Toj ni odredil rabota i nè nadaril so sposobnosti i so sredstva za taa rabota. Sè dodeka $ se pot~i nuvame na Bo`jata volja i se potpirame vrz negovata sila i mudrost, } e bideme vodeni po sigurni pateki za da go ispol nime svojot del {to ni e odreden vo negoviot golem plan. Me| utoa, ~ovek {to se potpira vrz svoja mudrost i sila, se odvojuva od Boga. Namesto da raboti vo edinstvo so Hrista, toj gi ispolnuva celite na neprijatelot na Boga i na ~ovekot.

Spasitelot prodolìl: “Ona {to go pravi Otecot go pravi i Sinot... Kako Otecot {to voskresnuva mrtvi i gi oìvuva, taka i Sinot gi oìvuva onie koi saka”. Sadukeite smetale deka nema voskresenie vo telo; no Isus im rekol deka edno od najgolemite dela na negoviot Otec e voskresnu vaweto na mrtvite i deka i samiot Toj ima sila da voskresnuva mrtvi. “Ide ~asot, i ve} e e tuka, koga mrtvite } e go ~ujat glasot na Bo`jiot Sin, i onie {to } e go ~ujat, } e oìveat”. Fari seite veruvale vo voskresenie na mrtvite. Hristos iz

209

167

ja vuva deka i sega me| u niv e silata {to im dava ìvot na mrtvite, i deka tie } e go vidat nejzinoto dejstvo. Istata sila na voskresenie im dava ìvot na du{ite {to se “mrtvi poradi svoite prestapi i grevovi” (Efescite 2,1). Toj duh na ìvotot vo Isusa Hrista, “silata na negovoto voskresenie”, gi osloboduva lu| eto “od zakonot na grevot i smrtta” (Filip janite 3,10; Rimjanite 8,2). Nadmo} ta na zloto e urnata i du{ata so vera se pazi od grevot. Onoj {to svoeto srce mu go otvora na Hristoviot Duh ja koristi taa mo} na sila {to } e go podigne negovoto telo od grobot.

Ponizniot Nazare} anec go potvrdil svoeto vistinsko vozvi{eno poteklo. Toj, na kogo angelite mu ukaùvale po~it, Bo`jiot Sin, edno so Tvorecot na vselenata, se otkril izdignuvaj} i se nad ~ove~kata priroda i otfrlaj} i ja pojavata na grevot i sramot. Negovite slu{ateli bile voshiteni. Nie den ~ovek nikoga{ ne izgovaral zborovi kakvi {to bile negovite nitu se odnesuval so takvo carsko dostoinstvo. Negovoto kaùvawe e jasno i ednostavno i vo celost ja objavuva negovata zada~a i dol`nost na svetot. “Za{to Otecot ne mu sudi nikomu, tuku siot sud mu go otstapi na Sinot, za da go po~ituvaat site Sinot, kako {to go po~ituvaat Otecot. Onoj {to ne go po~ituva Sinot, ne go po~ituva ni Otecot koj go prati... Za{to, kako Otecot {to ima ìvot vo sebe, taka mu dade i na Sinot da ima ̀ ivot vo sebe. Mu dade i vlast da sudi, za{to e Sin ~ove~ki”.

Sve{tenicite i poglavarite se postavile kako sudii da ja osudat Hristovata rabota, no Hristos izjavil deka Toj e nivni sudija i sudija na cela zemja. Svetot mu e doveren na Hrista i preku nego na padnatiot ~ove~ki rod mu doa| ale site blagoslovi od Boga. Toj bil Otkupitel pred i po svoeto otelotvoruvawe. Vo migot koga se pojavil grevot, tuka bil i Spasitelot. Im dal svetlina i ìvot na site i sekomu } e mu bide sudeno spored merkata na dadenata svetlina. Toj, koj dal svetlina, koj ja sledel du{ata so najne`ni povici, nastojuvaj } i da ja dovede od grevot vo svetost, istovremeno e i Zastapnik i Sudija. Od izbuvnuvaweto na golemata borba na neboto, satanata svoeto delo go odrùval so izmama, a Hristos nasto juval da gi obelodeni negovite planovi i da ja skr{i negovata sila. Toj bil Onoj {to zastanal nasproti izmam nikot i koj niz site vekovi sakal da gi ottrgne zaro benite od negovata vlast. Toj e Onoj ist {to } e mu izre~e sud na sekoe su{testvo.

210



168

A Bog “mu dade i vlast da sudi, za{to e Sin ~ove~ki”. Zatoa {to go vkusil vistinskiot talog na ~ove~kata beda i isku{enie i zatoa {to gi sfa} a slabostite i grevovite na lu| eto, zatoa {to hrabro im se protivstavil na satanskite isku{enija namesto nas i {to } e postapuva pravedno i ne`no so du{ite {to se spaseni so negovata proleana krv poradi seto ova Sinot ~ove~ki e odreden da go sprovede sudot.

Me| utoa, Hristova zada~a ne bila da sudi, tuku da dade spasenie. “Bog ne go prati svojot Sin na svetot da mu sudi na svetot, tuku svetot da se spasi preku nego” (Jovan 3,17). Pred Sinedrionot Isus izjavil: “Koj ja slu{a mojata re~ i veruva vo Onoj koj me prati, ima ìvot ve~en i ne doa| a na sud, tuku preminal od smrtta vo ìvot” (Jovan 5,24).

Povikuvaj} i gi svoite slu{ateli da ne se ~udat, Hristos pred niv u{te po{iroko ja otkril tajnata na idninata. “Ide ~asot”, rekol Toj, “koga site {to po~ivaat vo grobovite } e go ~ujat negoviot glas i } e izlezat od niv: koi pravele dobro } e voskresnat za ìvot, a koi pravele zlo, } e voskresnat za osuda” (Jovan 5,28.29).

Ovaa sigurnost vo idniot ̀ ivot Izrael dolgo ja o~e kuval i se nadeval deka } e ja dobie pri doa| aweto na Mesija. Sega niv gi osvetlila edinstvenata svetlina {to moè da ja osvetli temninata na grobot. Samovolieto e slepo. Isus gi povredil predanijata na rabinite i ne se obyiral na nivniot avtoritet i zatoa tie ne sakale da veruvaat.

Vremeto, mestoto, okolnostite, silata na ~uvstvata {to go obzela sobirot seto toa se obedinilo Hristovite zborovi pred Sinedrionot da gi stori u{te povlijatelni. Najvisokata verska vlast na celiot narod go barala ìvotot na Onoj {to se pretstavil kako Obnovitel na Izrael. Gospodarot na sabotata bil izveden pred zemen sud, obvinet za kr{ewe na zakonot za sabotata. Koga tolku bestra{no ja izvr{uval svoja ta misija, negovite sudii go nabquduvale v~udovideni i besni; me| utoa, ne moèle da odgovorat na negovite zborovi.

Tie ne moèle da go osudat. Go negiral pravoto na sve{te nicite i rabinite da go soslu{uvaat ili da se me{aat vo nego vata rabota. Tie ne dobile takvo ovlastuvawe. Niv nite tvrdewa se temelele na nivnata gordelivost i bezob yirnost. Toj odbil da ja priznae vinata za koja go obvinuvale, nitu pak dozvolil tie da go pou~avaat za verata.

Namesto da se izvini za deloto za koe go obvinile ili da ja objasnuva pri~inata za svojata postapka, Isus im se protiv

211

169

stavil na poglavarite i obvinetiot stanal tuìtel. Gi ukoril poradi tvrdosta na nivnoto srce i poradi nepoz navaweto na svetite spisi. Izjavil deka, otfrlaj} i go nego, kogo {to go pratil Bog, vsu{nost ja otfrlile Bo`jata re~. “Vie gi prou~uvate Pismata, za{to mislite deka vo niv imate ̀ ivot ve~en; i tokmu tie svedo~at za mene” (Jovan 5,39).

Sekoja stranica na istorijata, ili na propisite, ili na proro{tvata na starozavetnite spisi, bila osvetlena so slava ta na Bo`jiot Sin. Tolku kolku {to bil boèstvena ustanova, celokupniot sistem na judaizmot bil edinstveno proro{tvo na radosnata vest. Za Hrista “svedo~at site proroci” (Dela 10,43). Od vetuvaweto dadeno na Adama, preku niza patrijarsi i preku Mojseeviot zakon, veli~estvenata nebesna svetlina gi storila jasni tragite na stapalkite na Otkupitelot. Prorocite ja gledale vitleemskata Yvezda [ilo (na kogo mu pripa| a vladea~kata palka) {to treba da dojde, dodeka pred niv se odvivale idnite nastani vo svojot tainstven tok. Hristovata smrt e prikaàna vo sekoja ̀ rtva. Vo sekoj oblak od temjanot se izdignuvala negovata pravednost. Sekoja truba na pro{talnata godina go oglasuvala negovoto ime. Vo dlaboko vpe~atlivata tajna na svetiwata nad svetiwite po~ivala negovata slava.

Evreite gi poseduvale svetite spisi i pretpostavuvale deka samo so formalno poznavawe na nivnite zborovi imaat ve~en ìvot. Me| utoa, Isus rekol: “Negovite zborovi ne osta nuvaat vo vas”. Otfrlaj} i go Hrista vo negovata Re~, go otf rlile i kako li~nost. “Vie ne sakate da dojdete kaj mene”, rekol Toj, “za da imate ìvot”.

Evrejskite voda~i gi prou~uvale proro~kite u~ewa za cars tvoto na Mesija, no toa go pravele ne so iskrena èlba da ja doznaat vistinata, tuku so namera da pronajdat dokaz {to } e gi poddrì nivnite slavoqubivi nadeì. Koga Hristos do{ol na na~in {to bil sprotiven na nivnite o~eku vawa, ne go primile, a za da se opravdaat sebesi, se obidele da go prikaàt kako izmamnik. Koga edna{ stapile na taa pateka, na satanata mu bilo lesno da go zasiluva nivnoto protivewe protiv Hrista. Istite zborovi {to trebalo da bidat primeni kako dokaz za negovoto boèstvo, bile protol kuvani protiv nego. Taka tie Bo`jata vistina ja pretvorile vo laga i kolku pove} e Spasitelot poneposredno im zboruval za svoite dela na milosta, sè pore{itelno ja otfrlale taa svetlina.

212



170

Isus rekol: “Jas slava ne primam od lu| e”. Toj ne go sakal vlijanieto na Sinedrionot, nitu negovo odobruvawe. Od niv noto priznavawe ne moèl da primi nikakva po~est. Bil oble~en vo nebesna ~est i vlast. Koga bi sakal, angelite bi do{le da mu oddadat po~it; Otecot pak bi go posvedo~il negovoto boèstvo. Me| utoa, zaradi samite niv, zaradi narodot ~ii{to voda~i bile tie, sakal evrejskite poglavari da go prepoznaat negoviot karakter i da gi primat blago slovite {to im gi donel.

“Jas dojdov vo ime na mojot Otec, i ne me primate. Ako dojde drug vo svoe ime, nego } e go primite”. Isus do{ol so Bo`je ovlastuvawe, nosej} i go negoviot lik, ispolnuvaj} i ja negovata re~, i baraj} i ja negovata slava; pa sepak, voda~ite vo Izrael ne go prifatile. Me| utoa, koga bi do{le drugi, prisvojuvaj} i go Hristoviot karakter, rabotej} i po svoja volja i baraj} i sopstvena slava, tie bi go primile. Zo{to? Zatoa {to onoj {to bara sopstvena slava go privlekuva èl bata za samoizvi{uvawe i potvrda pred drugite. Evreite moè le da prifatat takvi povici. Tie bi prifatile laèn u~itel zatoa {to toj bi ja pottiknuval nivnata gordost, odo bruvaj} i gi nivnite mislewa i predanija {to gi neguvale. No Hristovoto u~ewe ne se sovpa| alo so nivnite pretstavi. Toa bilo duhovno i baralo li~no `rtvuvawe, i zatoa ne go primile. Tie ne go poznavale Boga i Bo`jiot glas preku Hrista bil glas na tu| inec.

Zar istoto toa ne se povtoruva vo na{e vreme? Zar nema mnogu takvi, duri i verski voda~i, ~ii{to srca tolku se stvrd nale protiv Svetiot Duh, {to ne moàt ve} e da go prepo znaat Bo`jiot glas? Zar tie ne ja otfrlaat Bo`jata re~ za da gi odr ̀ at svoite sopstveni predanija?

“Ako mu veruvavte na Mojseja”, rekol Isus, “} e mi veru vav te i mene, za{to toj pi{uva{e za mene. No ako ne im veruvate na negovite spisi, kako } e im veruvate na moite zborovi?” Isus bil Toj koj na Izrael mu zboruval preku Mojseja. Koga bi go slu{ale boèstveniot glas, koj zboruval preku nivniot golem voda~, tie nego bi go prepoznale vo Hristovoto u~ewe. Koga bi mu veruvale na Mojseja, bi mu veruvale i nemu, za kogo pi{uval Mojsej.

Isus znael deka sve{tenicite i rabinite bile re{eni da mu go odzemat ìvotot; pa sepak, Toj jasno im ja protol kuval svojata zaednica so Otecot i svojot odnos sprema svetot. Videle deka nivnoto protivewe protiv nego nemalo nikakvo

213

171

opravduvawe, a sepak ne ja zadu{ile svojata ubistvena omraza. Strav gi obzel dodeka bile svedoci za ubedlivata sila {to ja pridruùvala negovata rabota, no se oglu{ile na negovite povici i samite sebesi se zatvorile vo temnina.

Tie doìveale celosen neuspeh vo potkopuvaweto na Isusoviot avtoritet, a i vo nastojuvaweto da go odvratat po~i tuvaweto i vnimanieto na lu| eto od koi mnozina bile uvereni so negovite zborovi. I samite poglavari ~uvstvuvale dlaboka osuda dodeka Toj ja osvedo~uval nivnata sovest za nivnata vina. Sepak toa u{te pove} e gi ogor~uvalo protiv nego. Re {i le da go ubijat. Pratile vesnici niz seta zemja da go predupreduvaat narodot protiv Isusa kako izmamnik. Bile prateni pritajuva~i da demnat nad nego i da izvestuvaat za toa {to zboruva i {to raboti. Sega na{iot mil Spasitel najsigurno stoel pod senkata na krstot.


172

22

ZATVORAWETO I SMRTTA NA JOVANA

Ovaa glava se temeli na Matej 11,1-11; 14,1-11; Marko 6,17-28; Luka 7,19-28

Jovan Krstitelot prv go objavuval Hristovoto carstvo i bil prv {to stradal. Od slobodata {to ja imal vo pustinata i od mno{tvoto {to gi slu{alo negovite zborovi, se na{ol opkruèn so yidovi na zatvorska } elija. Stanal zarobenik vo tvrdinata na Irod Antipa. Pogolemiot del od svojata slu`ba Jovan ja pominal vo oblasta isto~no od Jordan {to bila pod uprava na Antipa. I sam Irod gi slu{al propo vedite na Krstitelot. Raspu{teniot car se tresel slu{aj} i go povikot na pokajanie. “Za{to Irod se pla{e{e od Jovana, znaej} i deka e ~ovek praveden i svet... Koga go slu{a{e, se zbunuva{e, no sepak rado go slu{a{e”. Jovan so nego postapu val dosledno, obvinuvaj} i ja negovata gre{na vrska so ènata na negoviot brat, Irodijada. Za izvesno vrema Irod nemo} no se obiduval da gi raskine sinxirite na strastite {to go pritiskale, no Irodijada u{te pocvrsto go fatila vo svoite stapici, a na Krstitelot mu se odmazdila taka {to go navela Iroda da go frli vo temnica.

@ivotot na Jovana bil ispolnet so trudoqubiva rabota i zatoa mrakot na zatvorskiot ìvot i bezdelni~eweto te{ko go pritiskale. Kako pominuvale sedmicite, ne donesuvaj} i nikakvi promeni, vo nego poleka se vovlekuvale poti{tenost i somnevawe. Negovite u~enici ne go zaboravile. Nim im bil dozvolen pristap vo zatvorot, taka {to moèle da mu donesuvaat vesti za Isusovite dela i da mu kaàt kako narodot go sledi Isusa. No postavuvale pra{awe zo{to ovoj nov u~itel, ako e Mesija, ne prezema ni{to za da go oslobodi Jovana. Kako moè da dozvoli negoviot veren vesnik da bide li{en od sloboda a moèbi i od ìvotot.

214

215

173

Ovie pra{awa ne bile bezna~ajni. Go naveduvale Jovana na somnevawa {to inaku nikoga{ ne bi se pojavile. Satanata se raduval slu{aj} i gi zborovite na ovie u~enici i gledaj} i kako tie ja ranuvaat du{ata na Gospodoviot vesnik. O kolku ~esto onie {to sebesi se smetaat za prijateli na dobriot ~ovek i {to kopneat za toa da mu ja pokaàt svojata vernost, stanu vaat negovi najopasni neprijateli! Kolku ~esto nivnite zborovi go obeshrabruvaat i go rastaùvaat namesto da ja zasi luvaat negovata vera!

Kako i u~enicite na Spasitelot, Jovan Krstitelot ne ja sfatil prirodata na Hristovoto carstvo. O~ekuval Isus da go zazeme Davidoviot prestol, i kako vremeto pominuvalo, a Spasitelot ne baral nikakva carska vlast, Jovan se zbunil i se voznemiril. Toj mu objavuval na narodot deka mora da se ispolni proro{tvoto na Isaija za da se prigotvi patot pred Gospoda; planinite i bregovite mora da se spu{tat, krivoto da se ispravi i neramnite mesta da se izramnat. Baral da se oborat visokite mesta na ~ove~kata gordelivost i mo} . Ukaù val na Mesija kako Onoj koj vo racete drì lopata i koj temel no } e go is~isti svoeto gumno, koj temelno } e go sobere ìtoto vo svoite ambari i koj } e ja zapali plevata so neugasliv ogan. Kako i prorokot Ilija, vo ~ij{to duh i sila do{ol vo Izrael, Jovan o~ekuval Gospod da se otkrie kako Bog koj odgovara so ogan.

Vo svojata zada~a Krstitelot postojano i bestra{no ja karal nepravdata, kako vo visokite taka i vo niskite sloevi na narodot. Se osmelil carot Irod jasno da go soo~i so ukor poradi grevot. Svojot ìvot ne go smetal tolku dragocen za da ne moè da ja ispolni zada~ata {to mu bila odredena. I sega, vo svojata temnica o~ekuval Lavot od plemeto na Juda da ja otf rli gordelivosta na ugnetuva~ite, da gi oslobodi siromasite i nego koj pekal pred neboto. Se ~inelo deka Isus se zadovo lu val so toa da sobira u~enici, da lekuva i da go pou~uva narodot. Jadel na trpezite na carinicite, dodeka sekoj den rimskiot jarem sè pote{ko go pritiskal Izrael; carot Irod i negovata zbesneta qubovnica pokaùvale samo volie, a kon neboto se izdig nuval vikot od siromasite i uja de nite.

Na prorokot od pustinata seto ova mu se ~inelo kako tajna {to ja nadminuva negovata mo} na sfa} awe. Imalo mi govi koga negoviot duh go ma~ele {epotewa od lo{ite duhovi, a nad nego se nadvivala senka na stra{na pla{livost. Dali e mo` no u{te da ne se pojavil tolku dolgo o~ekuvaniot Oslo bo

216

ЗАТВОРАЊЕТО И СМРТТА НА ЈОВАНА


174

ditel? Toga{ {to zna~ela vesta {to ~uvstvuval deka treba da ja objavi? Jovan bil gorko razo~aran so rezultatot na svo ja ta zada~a. O~ekuval vesta od Boga da ima isto vlijanie kako ~itaweto na zakonot vo vremeto na Josija i Ezdra (2. Dnevnikot 34; Nemija 8,9); deka } e nastapi delo na dlaboko pokajanie i vra} awe kaj Gospoda. Za uspehot na vakvata zada~a go `rtvuval siot svoj ìvot. Dali toa bilo naprazno?

Jovan se voznemiril koga videl deka negovite u~enici od qubov kon nego neguvale neverstvo kon Isusa. Dali nego viot trud za niv bil besploden? Dali bil neveren vo svojata zada~a pa sega e oddale~en od rabotata? Ako veteniot Oslobo ditel se pojavil, a Jovan e veren vo svojot poziv, zar Isus nema da ja otfrli mo} ta na ugnetuva~ite i da go oslobodi svojot vesnik?

Me| utoa, Jovan ne se otkaàl od svojata vera vo Hrista. Spomnuvaj} i si za glasot od neboto i za sleguvaweto na gulabot, za neizvalkanata Isusova ~istota, za silata na Svetiot Duh {to se izleala vrz nego koga mu se pribliìl na Spasitelot i za svedo{tvoto na proro~kite spisi seto toa svedo~elo deka Isus od Nazaret e Veteniot.

Jovan ne sakal da razgovara so prijatelite za svoite griì i somnevawa. Re{il da mu isprati poraka na Isusa i da go pra{a za toa. Taa zada~a im ja doveril na dvajca svoi u~e ni ci, nadevaj} i se deka razgovorot so Spasitelot } e ja utvrdi nivnata vera i } e im donese cvrsta sigurnost na niv nite bra} a. A i toj kopneel za nekoj Hristov zbor {to } e mu bide upaten neposredno nemu.

U~enicite do{le kaj Isusa so svojata vest: “Ti li si Onoj koj treba da dojde, ili da o~ekuvame drug?”

Malku vreme pominalo otkako Krstitelot ukaàl na Isu sa i izjavil: “Eve go Jagneto Bo`je koe gi zema na sebe grevo vite na svetot”. “Toj e onoj koj doa| a po mene” (Jovan 1,29.27). A sega postavuva pra{awe: “Ti li si Onoj koj treba da dojde?” Toa bilo neobi~no gorko i obeshrabruva~ko za ~ove~kata priroda. Ako verniot prette~a, Jovan, ne uspeal da ja prepoznae Hristovata misija, {to moèlo da se o~ekuva od sebi~noto mno{tvo?

Spasitelot ne odgovoril vedna{ na pra{aweto na u~enicite. Dodeka stoele ~udej} i se na negovoto mol~ewe, kaj nego doa| ale bolni i bedni da gi izle~i. Slepi pipaj} i odele po patot niz mno{tvoto, bolni od site op{testveni sloevi nekoi sami si pravele pat, nekoi noseni od prija telite upor no se turkale okolu Isusa. Glasot na mo} niot Iscelitel

217

175

proviral vo gluvoto uvo. Zborovite i dopirot na negovite race gi otvorale slepite o~i za da ja vidat videli nata na denot, ubavinite vo prirodata, licata na prijatelite i liceto na Izbavitelot. Isus ja ukoruval bolesta i ja iste ruval treskata. Negoviot glas dopiral do uvoto na onie {to umirale i tie stanuvale zdravi i silni. Fatenite {to bile opsednati so lo{i duhovi gi poslu{ale negovite zborovi, nivnata maloum nost gi napu{ ti la i tie go oboàvale. Dodeka gi lekuval nivnite bolesti, go u~el naro dot. Siroma{nite sela ni i rabotnicite, koi rabinite gi odbegnuvale kako ne~is ti, se sobirale okolu nego i Toj im zboruval zborovi {to vodat vo ve~en ìvot.

Taka pominal denot i Jovanovite u~enici videle i ~ule sè. Najposle Isus gi povikal kaj sebe i im rekol da odat i da mu kaàt na Jovana {to videle, dodavaj} i: “Blaze na onoj koj ne } e se soblazni od mene” (Luka 7,23). Dokaz za negovoto boès tvo se videl vo prilagoduvaweto kon potrebite na ~ove{ tvoto {to stradalo. Negovata slava se pokaàla vo negovoto prifa} awe na na{ata ponièna polo`ba.

U~enicite ja odnele vesta i toa bilo dovolno. Jovan si spomnal za proro{tvoto za Mesija: “Za{to me pomaza Gospod, me prati da im donesam radosna vest na siromasite, da gi iscelam skr{enite srca; na zarobenite da im navestam sloboda i na zatvorenite osloboduvawe; da proglasam godina na Gospodova milost” (Isaija 61,1.2). Hristovite dela ne sa mo {to objavuvale deka Toj e Mesija, tuku pokaùvale na koj na~in } e se vospostavi negovoto carstvo. Na Jovana mu e otkri ena istata vistina {to mu e dadena na Ilija vo pusti nata koga “Pred Gospoda nastana silen vior, tolku silen {to prepolovuva{e planini i drobe{e karpi, no Gospod ne be{e vo lunaviot vior; po lunaviot vior nastana potres, no Gospod ne be{e vo potresot; a po potresot dojde ogan, no Gospod ne be{e vo ognot”, a po ognot Gospod mu zboruval na prorokot so tivok i “tenok” glas (1. Carevite 19,11.12). Taka Isus trebalo da ja izvr{i svojata zada~a, ne so yvekot na oru`je i so urivawe na prestoli i carstva, tuku zboruvaj} i im na ~ove ~kite srca so svojot ìvot na milosrdie i samopo ̀ rtvuvanost.

Na~eloto na samootkaùvawe {to go zastapuval Krstitelot bilo na~elo na carstvoto na Mesija. Jovan dobro znael kolku seto ova e daleku od na~elata i nadeìte na izrael ski te voda~i. Ona {to za nego bilo uverliv dokaz za Hristo voto boèstvo, nema da bide nikakov dokaz za niv. Tie o~ekuvale

218



176

Mesija koj ne e veten. Jovan videl deka misijata na Spasitelot kaj niv moè da predizvika samo omraza i osuda. Toj, prette~a, moral da ja pie ~a{ata {to } e mora da ja ispie Hristos do dno.

Zborovite na Spasitelot: “Blaze na onoj koj ne } e se soblazni od mene” bile blag prekor upaten do Jovana. Toa za nego ne bilo naprazno. Sfa} aj} i ja pojasno prirodata na Hristovata misija, mu se pot~inil na Boga za ìvot ili za smrt, za najdobro da mu posluì na deloto {to go sakal.

Koga vesnicite si zaminale, Isus na narodot mu zboruval za Jovana. So~uvstvitelnoto srce na Spasitelot se svrtilo kon verniot svedok, sega zatvoren vo Irodovata temnica. Toj ne sakal da dozvoli narodot da zaklu~i deka Bog go napu{til Jovana i deka negovata vera se pokolebala vo ~asot na isku{enieto. “[to izlegovte da vidite vo pustinata?” rekol Isus. “Trska li, {to vetrot ja lulee?”

Visokata trska {to rastela pokraj Jordan, povivaj} i se na sekoe veter~e, bila verna slika za rabinite {to stoele kako kriti~ari i sudii na zada~ata na Krstitelot. Niv i vo eden i vo drug pravec gi kolebale vetri{tata na omilenoto narod no mislewe. Ne sakale da se ponizat i da ja prifatat vesta na Krstitelot {to gi ispituva srcata, a sepak, pla{ej} i se od narodot, ne se osmelile otvoreno da $ se protivat na nego vata rabota. Me| utoa, Bo`jiot vesnik ne bil tolku pla{ liv. Mno{tvoto {to se sobiralo okolu Hrista bilo svedok za rabo tata na Jovana. Gi ~ule negovite bestra{ni ukori upateni protiv grevot. Na samopravednite farisei, na sadukeite, na carot Irod i na negoviot dvor, na knezovite i vojnicite, na carinicite i selanite, Jovan im zboruval so ednakva otvorenost. Ne bil trska {to se lulee, povivaj} i se na vetri{tata na ~ove~koto veli~ewe ili predrasudi. Vo zatvorot pokaàl ista vernost kon Boga i revnost za pravdata kako i toga{ koga ja propovedal Bo`jata vest vo pustinata. Vo svojata vernost kon na~eloto bil cvrst kako karpa.

Isus prodolìl: “[to izlegovte da vidite? ôvek oble~en vo meka obleka? Ete, lu| eto koi nosat sjajna obleka i ìve at rasko{no, se vo carski dvorci”. Jovan bil povikan da gi ukori grevovite i neumerenosta na svoeto vreme, i nego vata ednostav na obleka i ìvot poln so samootkaùvawe bile soobrazeni so karakterot na negovata zada~a. Bogatata obleka i rasko{ot na ovoj ìvot ne se del na Bo`jite slugi, tuku na onie {to ìveat “vo carski dvorci”, na vladetelite na ovoj svet na koi im pripa| a negovata sila i bogatstvo. Isus sakal

219

177

vnimanieto da go naso~i kon sprotivnosta me| u oblekata na Jovana i onaa {to ja nosele sve{tenicite i pogla varite. Ovie golemci se oblekuvale vo bogata obleka so skapoceni ukrasi. Sakale da se rasfrlaat, so {to se nade vale deka } e go zasen~at narodot i so toa } e iznudat pogolemo uvaùvawe. Tie pove} e se trudele da predizvikaat voshit kaj lu| eto otkolku da pos tignat ~istota na srceto {to } e ja odobri Bog. So toa poka ̀ a le deka nivnata vernost ne mu pri pa| a na Boga tuku na carstvoto na ovoj svet.

“Pa toga{ {to izlegovte da vidite?”, pra{al Isus. “Prorok li? Da, vi velam, pove} e i od prorok! Toj e onoj za kogo e pi{ano: ëEve, go pra} am mojot glasnik pred tvoeto lice, koj } e go podgotvi tvojot pat pred tebe!’ Vi velam: me| u rodenite od èna nema pogolem od Jovana”. Koga mu go objavil Jovanovoto ra| awe na Zaharija, angelot izjavil: “]e bide golem pred Gospoda” (Luka 1,15). Spored nebesnata ocenka, {to e toa {to ja so~inuva goleminata? Ne ona {to go smeta svetot za golemina; ne bogatstvoto ili polo`bata, ili blago rodnoto poteklo ili intelektualnite darbi sami po sebe. Ako umnata golemina, sama po sebe, bez povisokite vred nosti, e dostojna za po~it, toga{ na{eto priznanie treba da mu pripadne na satanata, ~ija{to umna sila nikoga{ ne ja doprel nitu eden ~ovek. Me| utoa, kolku darot e pogolem, i kolku pove} e se zloupotrebuva za zadovoluvawe sebesi, toj stanuva pogolemo prokletstvo. Moralnata vrednost e ona {to go ceni Bog. Qubovta i ~istotata se osobini {to Toj najmno gu gi vrednuva. Vo Gospodovite o~i Jovan bil golem koga pred pratenicite na Sinedrionot, pred narodot i pred svoite u~enici ne pobaral po~esti za sebe i koga ukaàl na toa deka Isus e Veteniot. Nego vata nesebi~na radost vo Hristo vata slu`ba pretstavuva najvozvi{ena blagorodnost {to koga i da bilo e otkriena kaj eden ~ovek.

Onie {to go ~ule negovoto svedo{tvo za Isusa, po negovata smrt posvedo~ile za nego: “Jovan ne napravi niedno ~udo, no sè {to kaà Jovan za ovoj ~ovek e vistina” (Jovan 10,41). Na Jovana ne mu bilo dadeno da povika ogan od neboto ili da podignuva mrtvi, kako {to pravel Ilija, nitu ve{to da rakuva so silniot Mojseev stap vo Bo`je ime. Bil praten da ja oglasi pojavata na Spasitelot i da go povika narodot da se prigotvi za negovoto doa| awe. Tolku verno ja ispolnil svojata zada~a, {to narodot, koga si spomnal kako gi u~el za Isusa, moèl da kaè: “Sè {to kaà Jovan za ovoj ~ovek e

220



178

vistina”. Takvo svedo{tvo za Hrista e povikan da dade sekoj negov u~enik.

Kako vesnik na Mesija, Jovan bil “pove} e od prorok”, za{to prorocite od daleku go videle Hristovoto doa| awe, a na Jovana mu bilo dadeno da go vidi, da go ~ue nebesnoto svedo{ tvo za negovoto mesijanstvo i da mu go pretstavi na Izrael kako Isprateniot od Boga. Sepak, Isus rekol: “No naj maliot vo Bo`jeto carstvo e pogolem od nego”.

Prorokot Jovan bil vrska me| u dve epohi. Kako Bo`ji pretstavnik stanal da pokaè kako zakonot i Prorocite se odnesuvaat na hristijanskata epoha. Bil pomale~ka svetlina {to trebalo da bide sledena od pogolema. Umot na Jovana bil rasvetlen so Svetiot Duh za da moè da go rasvetli svo jot narod, no niedna druga svetlina {to koga i da e svetela, ili koga i da e } e zasveti nad padnatiot ~ovek, ne bila tolku jas na kako onaa {to proizlegla od Isusovoto u~ewe i od nego viot primer. Hristos i negovata zada~a nejasno se sfa teni so po mo{ na `rtvite {to bile samo senka. Duri ni Jovan ne ja sfatil potpolno idninata, besmrtniot ìvot preku Spasi telot.

Osven radosta {to ja nao| al Jovan vo svojata zada~a, negoviot ìvot bil ìvot na bolka. Negoviot glas retko se slu{al, osven vo pustinata. Ja delel sudbinata na osamenite. Ne mu bilo dozvoleno da go vidi rezultatot na sopstveniot trud. Ja nemal taa prednost da se druì so Hrista i da bide svedok na edna manifestacija na boèstvenata sila pridruùvana so u{te pogolema svetlina. Toj ne moèl da vidi kako na slepite im se vra} a vidot, kako bolnite ozdravuvaat i mrt vite voskresnuvaat. Ne ja videl svetlinata {to svetela od sekoj Hristov zbor, osvetluvaj} i gi so slava vetenite proro{tva. Naj maliot u~enik {to gi videl Hristovite silni dela i {to gi slu{al negovite zborovi, vo ovaa smisla imal mnogu pogolema privilegija od Jovana Krstitelot i zatoa e kaàno deka e pogolem od nego.

Mno{tvoto lu| e {to go slu{ale Jovanovoto propoveda we, glasot za nego go odnele niz seta zemja. Za rezultatot na negovoto zatvorawe se ~uvstvuval golem interes. Sepak, negoviot besprekoren ìvot i silnata javna naklonost kon nego, naveduvale na veruvawe deka protiv nego nema da se prezemat nikakvi nasilni~ki merki.

Irod veruval deka Jovan e Bo`ji prorok i imal namera da go oslobodi. Me| utoa, se kolebal vo ovaa namera pla{ej} i se od Irodijada.

221

179

Irodijada znaela deka so neposredni merki nikoga{ nema da dobie soglasnost od Iroda za smrtta na Jovana i zatoa re{ila svojata cel da ja postigne so itrina. Za rodendenot na carot trebalo da prigotvi zabava za dràvnite slu`benici i za dvorskite blagorodnici. ]e ima piruvawe i pijanstvo, } e bide nevnimatelen i toga{ taa po svoja èlba } e moè da vlijae vrz nego.

Koga nastapil golemiot den, i koga carot so svoite mo} nici se oddal na jadewe i piewe, Irodijada ja pratila svo jata } erka vo sve~enata sala so tancuvawe da gi zabavuva gos tite. Saloma, vo prviot cut na svojata ènstvenost, so svojata setil na ubavina gi zanela silnicite {to piruvale. Ne bilo voobi~aeno na vakvi sve~enosti da se pojavuvaat dvorski dami, pa na Iroda mu se upateni laskavi pofalbi koga ovaa } erka na izraelskite sve{tenici i knezovi igrala za da gi zabavuva negovite gosti.

Carot bil zamelu{en od vinoto. Strasta zavladeala, a razumot bil razvlasten. Ja videl samo salata za zabava so gostite {to piruvale, sve~enata trpeza, iskri~avoto vino, bles kotnata svetlina i mladata devojka kako tancuva pred nego. Vo mig na lekomislenost posakal da stori ne{to {to bi go izdignalo pred golemite lu| e na negovoto carstvo. Pod zakletva vetil deka na } erkata na Irodijada } e $ dade sè {to } e pobara, duri toa da e i polovina od negovoto carstvo.

Saloma pobrzala kaj majka si da doznae {to da bara. Odgovorot bil podgotven glavata na Jovana Krstitelot. Saloma ne znaela za ̀ edta na odmazdata vo srceto na svojata majka i se povlekla pred ova barawe, no preovladala re{i telnosta na Irodijada. Devojkata se vratila so stra{nata molba: “Sakam da mi ja dade{, sega vedna{, na ~inija, glavata na Jovana Krstitelot” (Marko 6,25).

Irod se stapisal i se v~udovidel. Razuzdanata veselba pres tanala i vo salata na piruvaweto zavladeala kobna ti{i na. Carot go opfatil uàs pri pomislata da mu go odzeme ìvotot na Jovana. Sepak, dal svoj zbor i ne sakal da bide ne siguren ili brzoplet. Cvrstoto vetuvawe e dadeno vo ~est na negovite gosti i koga samo eden od niv bi rekol nekoj zbor protiv ispolnuvaweto na ova vetuvawe, toj rado bi mu go po{tedil ̀ ivotot na prorokot. Im dal mo`nost da zboru vaat vo polza na ovoj zatvorenik. Pominuvale golemi dale ~ini za da go slu{aat propovedaweto na Jovana, znaele deka e ~ovek bez vina i Bo`ji sluga. Me| utoa, iako pogodeni so baraweto na



180

devojkata, bile premnogu zamelu{eni so pieweto za da moàt da vloàt nekakov prigovor. Ne se podig nal nitu eden glas da go spasi ìvotot na nebesniot vesnik. Ovie lu| e zazemale visoki, doverlivi polo`bi vo narodot i vrz niv po~ivale golemi odgovornosti, pa sepak se oddale na piruvawe i na pijanstvo sè dodeka nivnite setila ne otapile. Nivnite glavi bile pomateni so vrtoglavata scena na muzi kata i igrata, a so vesta uspiena. So svoeto mol~ewe tie na Bo`jiot prorok mu izrekle smrtna presuda za da ja zadovolat odmazd livosta na edna razvratna èna.

Irod popusto ~ekal da bide osloboden od zakletvata i toga{, preku svoja volja, naredil da se pogubi prorokot. Nabr gu pred carot i pred negovite gosti e donesena glavata na Jovana. Zasekoga{ bile zatvoreni usnite {to verno go opome nuvale Iroda da se odvrati od gre{niot ̀ ivot. Nikoga{ pove} e nema da se slu{ne toj glas {to gi povikuval lu| eto na pokajanie. Piruvaweto taa no} bilo plateno so ìvotot na eden od najgo lemite proroci.

O kolku ~esto ìvotot na nevinite e `rtvuvan poradi neu merenosta na onie {to bi trebalo da bidat ~uvari na pravdata! Onoj {to prinesuva kon usnite ~a{a èstok pijalak e odgovoren za seta nepravda {to moè da ja stori pod dejstvo na nejzinata zamelu{uva~ka sila. Koga setilata } e se umrtvat, ~ovekot ne moè trezno da rasuduva ili jasno da zabeleì {to e pravilno, a {to pogre{no. Toj mu ja otvora vratata na satanata za preku nego da gi ugnetuva i da gi unu{tuva nevinite. “Vinoto poniùva, rakijata skaruva: bezumnik e toj {to nim im se oddava”. (Mudri izreki 20,1).

Poradi toa “pravdata e potisnata,... a onoj {to go izbegnuva zloto, stanuva plen” (Isaija 59,14.15). Onie {to imaat pravo da sudat nad ìvotite na svoite bli`ni, treba da se ~uvstvuvaat vinovni za zlostorstvoto koga } e $ pod legnat na neumerenosta. Site {to go sproveduvaat zakonot, treba i samite da go dràt zakonot. Treba da bidat lu| e {to vladeat sami so sebe. Potrebno e potpolno da gospodarat so svoite telesni, umni i moralni sili za da moàt da pose duvaat umna sila i visoko ~uvstvo za pravednost.

Glavata na Jovana Krstitelot $ e odnesena na Irodijada koja{to ja primila so svirepo zadovolstvo. Likuvala vo svo jata odmazda i voobrazuvala deka sovesta na Iroda nema pove} e da se voznemiruva. No od nejziniot grev za nea ne proizlegla nikakva sre} a. Nejzinoto ime stanalo ozloglaseno i zamra

222

181

zeno, a sega Iroda pove} e go ma~ela grià na sovesta otkolku toga{ koga go opomenuval prorokot. Vlijanieto na Jovanovoto u~ewe ne bilo zamolknato; toa } e se protega niz site pokolenija do krajot na svetot.

Na Iroda postojano pred o~i mu bil grevot {to go sto ril. Postojano baral rastovaruvawe od obvinuvawata na nemir na ta sovest. Negovata doverba vo Jovana bila nepoko lebana. Koga si spomnuval za negoviot ̀ ivot na samootka ̀ uvawe, za negovite sve~eni, seriozni povici, za negoviot zdrav sud vo sovetite i za na~inot na koj umrel Irod ne moèl da najde mir. Zafaten so dràvni~ki raboti, primaj} i po~esti od lu| eto, pokaùval nasmeano lice i dostoinstveno drèwe, dodeka go prikrival nespokojnoto srce, postojano optovareno so strav deka vrz nego po~iva prokletstvo.

Jovanovite zborovi deka od Boga ne moè da se skrie ni{ to, ostavile dlabok vpe~atok vrz Iroda. Bil ubeden deka Bog e prisuten na sekoe mesto, deka bil svedok na piruvaweto vo salata za vreme na priredbata, deka ja ~ul naredbata da mu se prese~e na Jovana glavata, deka go videl likuvaweto na Irodijada i navredite na prese~enata glava na onoj {to ja karal. I mnogu od ona {to go slu{al Irod od usnite na prorokot sega $ zboruvalo na negovata sovest daleku pojasno otkolku propovedite vo pustinata.

Koga Irod slu{nal za Hristovite dela, mnogu se voznemiril. Mislel deka Bog go podignal Jovana od mrtvite i go pratil so u{te pogolema sila da go osudi grevot. @iveel vo postojan strav deka Jovan } e ja odmazdi svojata smrt, osuduvaj} i go nego i negoviot dom. Irod sega go po`neal ona {to Bog rekol deka } e bide posledica na grevot, na gre{niot ìvot: “pla{ livo srce, potonati o~i, ma~na du{a. @ivotot } e ti visi na ni{ka; } e se pla{i{ i dewe i no} e, i nema da bide{ siguren za svojot ̀ ivot. Od stravot {to } e ti go stega srceto i od scenite {to } e gi gledaat tvoite o~i, nautro } e veli{: ëO kamo da e ve} e ve~er!’, a nave~er } e zboruva{: ëO kamo da e ve} e utro!’” (5. Mojseeva 28,6567). Mislite na gre{nikot se negovi tuìteli, i ne postoi pogolemo ma~ewe od osiloto na nemirnata sovest {to ne mu dava mir ni dewe ni no} e.

Za mnogu umovi sudbinata na Jovana Krstitelot e zavitkana vo dlaboka tajna. Tie postavuvaat pra{awe zo{to moral da gnie i da umre vo zatvor. Na{iot ~ove~ki pogled ne moè da pronikne vo tajnata na ova mra~no providenie, no toa ne moè nikoga{ da ja pokoleba na{ata doverba vo Boga koga } e

223



182

se setime deka Jovan bil samo sou~esnik vo Hristo vite stradawa. Site {to go sledat Hrista } e nosat kruna na `rtva. Tie sigurno } e naidat na nerazbirawe kaj sebi~nite lu| e i } e stanat meta na ̀ estoki satanski napadi. Negovoto cars tvo e osnovano da go uni{ti ova na~elo na samopo`rtvuvanost i satanata } e se bori protiv nego sekade kade {to } e se pojavi toa.

Detstvoto na Jovana, negovata mladost i maèven period, bile obeleàni so postojanost i so moralna sila. Koga se slu{ nal negoviot glas vo pustinata kako zboruva: “Podgotvete mu go patot na Gospoda i izramnete mu gi patekite” (Ma tej 3,3), satanata se upla{il za bezbednosta na svoeto carstvo. Gre{nosta na grevot e otkriena na takov na~in {to lu| eto se tresele. Silata na satanata nad mnozina {to bile pod negova vlast bila skr{ena. Bil neumoren vo svoite nasto juvawa da go ottrgne Krstitelot od ̀ ivotot na bezus lovno poko ruvawe na Boga, no ne uspeal vo toa. Toj ne go sovladal nitu Hrista. Pri isku{enieto vo pustinata, satanata bil pobeden i ne goviot bes bil silen. Sakal da mu nanese bolka na Onoj {to ne moèl da go navede na grev.

Isus ne posreduval da go oslobodi svojot sluga. Znael deka Jovan } e ja izdrì probata. Spasitelot rado bi do{ol kaj Jovana so svoeto prisustvo da go osvetli mrakot na zatvo rot. Me| utoa, Toj nemal namera da se stavi vo racete na neprijatelite i da ja dovede vo opasnost sopstvenata misija. Rado bi go oslobodil svojot veren sluga. No zaradi iljadnici {to vo idnite godini } e mora da pojdat od zatvor vo smrt, Jovan trebalo da ja ispie ~a{ata na ma~eni~ka smrt. Koga Hristovite sledbenici } e ~maat vo samici ili } e ginat od me~evi, od spravi za ma~ewe ili od loma~i, prividno napu{teni od Boga i ostaveni od lu| eto, kakva potpora za nivnite srca } e bide pomislata deka Jovan Krstitelot, za ~ija{to vernost posvedo~il i sam Hristos, pominal niz sli~no iskustvo!

Na satanata mu bilo dozvoleno na Bo`jiot vesnik da mu go odzeme zemniot ̀ ivot; no onoj ̀ ivot {to e “skrien so Hrista vo Boga”, uni{tuva~ot ne moèl da go dopre (Kolo {anite 3,3). Likuval {to na Hrista mu nanesol bolka, no ne uspeal da go pobedi Jovana. Smrtta samo zasekoga{ go stavila nadvor od dosegot na silata na isku{enieto. Vo ovaa borba satanata go pokaàl svojot karakter. Pred vselenata kako svedok, toj go otkril svoeto neprijatelstvo kon Boga i kon ~ovekot.

224

183

Iako na Jovana ne mu e podareno nikakvo ~udesno izba vuvawe, toj ne bil zaboraven. Sekoga{ imal dru{tvo na nebesnite angeli koi mu gi otvorale proro{tvata za Hrista i za dragocenite vetuvawa na Pismoto. Toa za nego bilo potpora, kako {to } e bide potpora za Bo`jiot narod vo tekot na vekovite {to } e nastapat. Na Jovana Krstitelot, kako i na onie {to } e dojdat po nego, im e dadeno uveruvawe: “Jas sum so vas vo site dni do krajot na svetot” (Matej 28,20).

Bog nikoga{ ne gi vodi svoite deca poinaku otkol ku samite {to bi izbrale da bidat vodeni koga bi moèle od po~etok da go vidat krajot i da ja razberat slavnata name ra {to ja ispolnuvaat kako negovi sorabotnici. Ni Enoh, koj e odveden na neboto, ni Ilija, koj se voznel vo ognena kola, ne bile pogolemi i pove} e po~ituvani od Jovana Krs titelot koj umrel sam vo zatvor. “Vam vi be{e dadeno zaradi Hrista ne samo da veruvate vo nego, tuku i da stradate zaradi nego” (Filipjanite 1,29). Od site darovi {to moè da im gi dade Neboto na lu| eto, zaednicata so Hrista vo negovite ma ki e najgolema doverba i najgolema po~est.

225


184

23

„SE PRIBLIŽI CARSTVOTO BOŽJE“

“Isus dojde vo Galileja i tuka go propoveda{e Bo`jeto evan gelieto, zboruvaj} i: ëVremeto se ispolni i nabliì carstvoto Bo`je. Pokajte se i veruvajte vo evangelieto’” (Marko 1,14.15).

Doa| aweto na Mesija najprvo e objaveno vo Judeja. Vo erusa limskiot hram, dodeka sluèl pred oltarot, na Zaharija mu e pretkaàno ra| aweto na prette~ata. Na vitleemskite rit ~iwa angelite go objavile Hristovoto ra| awe. Mudrecite do{le vo Erusalim da go pobaraat. Vo hramot Simeon i Ana svedo~ele za negovoto boèstvo. “Erusalim i seta Judeja” go slu{ale propovedaweto na Jovana Krstitelot, a pratenicite na Sinedrionot, zaedno so mno{tvoto, go ~ule negovoto sve do{ tvo za Isusa. Vo Judeja Hristos gi primil svoite prvi u~enici. Ovde pominal golem del od svojata prva slu`ba. Bleskotot na negovoto boèstvo pri ~isteweto na hramot, nego vite ~uda povrzani so lekuvaweto i poukite na bo ̀ estve na ta vistina od negovite usni, seto toa go objavuvalo ona {to po iscelu vaweto vo Vitezda go izjavil pred Sinedrionot deka Toj e Sin na Ve~niot.

Koga voda~ite vo Izrael bi go primile Hrista, Toj bi im ukaàl po~est so toa {to } e stanat negovi vesnici koi } e mu go odnesat evangelieto na svetot. Nim im e dadena prednost prvi da stanat vesnici za carstvoto i za Bo`jata milost. Me| utoa, Izrael ne go prepoznal svoeto vreme. Qubo morata i nedoverbata na evrejskite voda~i prerasnuvale vo otvorena omraza i srceto na narodot se odvra} alo od Isusa.

Sinedrionot ja otfrlil Hristovata vest, prigotvuvaj} i se da go ubie, i zatoa Isus se oddale~il od Erusalim od sve{ te nicite, od hramot, od evrejskite voda~i, od narodot koj bil pou~en na zakonot i se svrtil kon druga grupa lu| e da ja objavi svojata vest i da gi sobere onie koi evangelieto } e im go odnesat na narodite.

231

232

185

Kako vo Hristovo vreme {to svetlinata bila otfrlena od duhovnata vlast, taka taa bila otfrluvana od sekoe nared no pokolenie. Sekoga{ odnovo se povtoruvala istorijata za Hristovoto povlekuvawe od Judeja. Koga reformatorite ja propo vedale Bo`jata re~, ne mislele da se odvojat od ve} e postojnata Crkva, no verskite voda~i ne ja podnesuvale svetlinata, pa onie {to ja nosele bile prisileni da pobaraat drugi grupi lu| e {to kopneele za vistinata. Vo na{ite deno vi malku ima sledbenici na reformatorite pottiknati so niv niot duh. Malku ima takvi {to go slu{aat Bo`jiot glas i {to se gotovi da ja prifatat vistinata bez ogled vo kakov vid se iznesuva. Onie {to gi sledat stapkite na refor matorite, ~esto se prisileni da se odvratat od crkvite {to gi sakaat za da go objavat jasnoto u~ewe na Bo`jata re~. Mnogu pati onie {to ja baraat svetlinata, poradi istoto u~ewe se prisileni da ja napu{tat crkvata na svoite tatkovci za da moàt da bidat poslu{ni.

Rabinite od Erusalim gi prezirale lu| eto od Galileja kako grubi i neobrazovani, a sepak tie bile mnogu popogodno pole za rabota na Spasitelot. Bile poiskreni i po~esni, pomal ku podloèni na fanatizmot; nivniot um bil pootvoren za prifa} awe na vistinata. Zaminuvaj} i vo Galileja, Isus ne planiral izdvojuvawe ili povlekuvawe. Pokrainata vo toa vreme bila gusto naselena, pove} enacionalna, i imala zna~itelno pogolem broj ìteli otkolku Judeja.

Dodeka Isus patuval niz Galileja, u~ej} i i lekuvaj} i, kaj nego se sobiralo mno{tvo od gradovite i selata. Mnozina doa| ale duri od Judeja i od sosednite pokraini. êsto bil prisiluvan da se krie od narodot. Odu{evuvaweto tolku mno gu rastelo, {to bilo potrebno da se prezemat merki na pretpaz livost so cel kaj rimskite vlasti da ne se sozdade strav od vostanie. Nikoga{ porano za svetot ne postoel vakov period. Neboto im se pribliìlo na lu| eto. Gladnite i èdnite du{i, koi dolgo go o~ekuvale izbavuvaweto na Izra el, sega uìva le vo milosta na blagiot Spasitel.

Su{tina na Hristovoto propovedawe bila: “Vremeto se ispolni i nabliì carstvoto Bo`je. Pokajte se i veruvajte vo evangelieto”. Taka vesta na evangelieto, {to ja iznesuval Spasitelot, bila zasnovana na proro{tvata. “Vremeto”, za koe Toj najavil deka se ispolnilo, bil onoj period {to mu go obja vil angelot Gavril na Daniel: “Sedumdeset sedmici mu se odre deni na tvojot narod i na tvojot svet grad da se svr{i

233

„СЕ ПРИБЛИЖИ ЦАРСТВОТО БОЖЈЕ“


186

pres tapot, da mu se stavi pe~at na grevot, da se is~isti bezzakonieto, da se vovede ve~na pravda, da im se stavi pe~at na videnieto i na prorocite i da se pomaè Svetiot nad svetite” (Daniel 9,24). Eden den vo proro{tvoto pretstavuva edna godina (vidi: 4. Mojseeva 14,34; Ezekil 4,6). Sedumdeset sedmici ili ~etiristotini i devedeset dena pretstavuvaat ~etiristotini i devedeset godini. Pojdovnata to~ka za ovoj period e dadena: “Zatoa znaj i razberi: Od ~asot koga } e se izdade zapoved Erusalim povtorno da se izgradi, do Knezot Pomazanik, } e pominat sedum sedmici, a potoa {eeset i dve sedmici” {eeset i devet sedmici ili ~etiristotini osumdeset i tri godini (Danilo 9,25). Zapovedta da se obnovi i da se izgradi Erusalim, kako {to ja objavil Artakserks Longimanus (vidi: Ezdra 6,14; 7,1.9), stapila vo sila esenta 457 godina pred Hrista. Od ovoj mig periodot od ~etiristo tini osumdeset i tri godini se protega sè do esenta 27ta godina po Hrista. Spored proro{tvoto, ovoj vremenski period trebalo da dopre do Pomazanikot, do Mesija. Vo 27ta godina od n. e. Isus pri svoeto kr{tavawe bil pomazan so Svetiot Duh i nabrgu potoa ja po~nal svojata slu`ba. Toga{ se objavuvala vesta: “Vremeto se ispolni”.

Potoa angelot rekol: “]e sklu~i zavet so mnozina za edna sedmica (sedum godini)”. Prvo Hristos trebalo da im go propoveda evangelieto na Evreite tri i pol godini, a potoa tri i pol godini apostolite vkupno sedum godini otka ko Spasitelot ja po~nal svojata rabota. “A vo polovinata na sedmicata } e ja ukine ̀ rtvata i prinosot” (Daniel 9,27). Proletta 31ta godina od n. e. Hristos, vistinskata @rtva, e prinesena na Gol gota. Toga{ zavesata vo hramot bila iski nata nadve, pokaùvaj} i deka pominale svetosta i zna~e weto na slu`bata povr zana so prinesuvawe na `rtvite. Nastapilo vre meto da prestane zemnata `rtva i prinosot.

Taa edna sedmica sedum godini zavr{ila 34ta godina po Hrista. Toga{, so kamenuvaweto na Stefana, Evreite kone~no go zape~atile svoeto otfrlawe na evangelieto, a u~e nicite, izloèni na progonstvo, se raseale niz drugi zemji kade {to “pominuvaa od eden do drug kraj i go propovedaa evan gelieto” (Dela 8,4). Nabrgu potoa se obratil progonuva ~ot Savle i stanal Pavle, apostol na neznabo{cite.

Vremeto na Hristovoto doa| awe, negovoto pomazanie so Svetiot Duh, negovata smrt i iznesuvaweto na evangelieto pred neznabo{cite, bile to~no istaknati. Razbiraweto na

234

187

ovie proro{tva i prepoznavaweto na nivnoto ispolnuvawe vo Isusovata misija bilo predimstvo na evrejskiot narod. Hristos na svoite u~enici im ja predo~il va`nosta na prou~uvaweto na proro{tvata. Povikuvaj} i se na proro{tvoto dadeno na Daniel za nivnoto vreme, Toj rekol: “Koj ~ita, neka sfati” (Matej 24,15).

Po svoeto voskresenie, Isus, “po~nuvaj} i od Mojseja i od site proroci”, im go objasnil na u~enicite ona “{to e pi{a no za nego vo Pismoto” (Luka 24,27). Spasitelot zboru val preku site proroci. “Tie (prorocite) ispituvaa na kogo i na kakvo vreme poso~uva{e Hristoviot Duh, koj be{e vo niv, koga odnapred navestuva{e za Hristovite stradawa i za idna ta slava” (1. Petrovo 1,11).

Angelot Gavril, koj zazema polo`ba vedna{ do Bo`jiot Sin, do{ol kaj Daniel so boèstvena vest. Toj bil Bo`ji “angel”, Gavril, kogo Hristos go pratil da mu ja otkrie idnina ta na sakaniot Jovan, i preku kogo e izre~en blagoslov nad site {to ~itaat, {to gi slu{aat zborovite na proro{tvoto i {to go izvr{uvaat ona {to e napi{ano vo nego (Otkro venie 1,3).

“Za{to Gospod, Gospod, ne pravi ni{to a da ne im gi ot krie svoite tajni na svoite slugi prorocite”. Dodeka “tajnoto mu pripa| a na na{iot Bog”, “javnoto e na{e i na na{ite sinovi do veka” (Amos 3,7; 5. Mojseeva 29,29). Bog ni gi dal proro~kite spisi i ako ponizno gi prou~uvame so molitva, sledi negov bla goslov.

Kako vesta za prvoto Hristovo doa| awe {to go obja vuvala carstvoto na negovata milost, taka i vesta za negovoto vtoro doa| awe } e go objavuva carstvoto na negovata slava. A vtorata vest, kako i prvata, po~iva vrz proro{tvata. Zborovite na angelot, upateni do Daniel za poslednite denovi, tre ba da se razberat vo posledno vreme. Vo toa vreme “mnozina } e istraùvaat i znaeweto } e se umnoì”. “Bezbo`nicite i pona tamu } e bidat bezbo`ni; gre{nicite nema da se vra zumat, a razumnite } e razberat” (Daniel 12,4.10).

Li~no Spasitelot gi dal znacite na svoeto doa| awe i veli: “Taka i vie, koga } e vidite deka ova se zbidnuva, znajte deka Bo`jeto carstvo e blizu”. “No, vardete se va{ite srca da ne bidat obremeneti so nenasitnost, so pijanstvo i so grià za ìvotot, za da ne vi dojde nenadejno toj den”. “Bdejte i molete se da imate sila da izbegnete od seto toa {to } e nastane i da zastanete pred Sinot ~ove~ki” (Luka 21,31.34.36).

„СЕ ПРИБЛИЖИ ЦАРСТВОТО БОЖЈЕ“


188

Stignavme do vremenskiot period pretkaàn vo ovie stihovi na Svetoto pismo. Nastapilo poslednoto vreme, proro~kite videnija se otpe~ateni i nivnite sve~eni opomeni ni ukaùvaat deka e blizu doa| aweto na na{iot Gospod vo slava.

Evreite pogre{no ja tolkuvale i ja primenuvale Bo`jata re~ i ne go prepoznale svoeto vreme. Godinite na Hristovata slu`ba i na slu`bata na negovite apostoli dragocenite pos ledni godini na milosta za izbraniot narod gi pominale vo kovewe na zagovor za uni{tuvawe na Gospodovite vesnici. Zemnata èd za slava tolku gi okupirala, {to popusto do niv dopirala ponudata na duhovnoto carstvo. Taka i deneska carstvoto na ovoj svet gi okupira ~ove~kite misli, pa tie ne go zabeleùvaat brzoto ispolnuvawe na proro{tvata i dokazite za skora{noto doa| awe na Bo`jeto carstvo.

“No vie, bra} a, ne ste vo temnina ta toj den da ve zate~e kako kradec, za{to vie site ste sinovi na svetlinata i sinovi na denot i ne $ pripa| ame na no} ta nitu na temninata”. Iako ne sme vo mo`nost da go znaeme ~asot na Gospodovoto vra} awe, nie moème da ja znaeme negovata blizina. “Taka da ne spieme kako drugite, tuku da bdeeme i da bideme trezveni” (1. Soluwanite 5,46).

235

189

24

„NE E LI OVOJ SINOT NA DRVODELECOT?“


Nad svetlite denovi na Hristovata rabota vo Galileja se nadviva senka. Lu| eto od Nazaret go otfrlile, velej} i: “Ne e li ovoj sinot na drvodelecot?” (Matej 13,55).

Za vreme na svoeto detstvo i mladost Isus me| u svoite bra } a vo nazaretskata sinagoga u~estvuval vo bogosluènieto. Od po~etok na svojata rabota ne bil so niv, no tie znaele {to se slu~uvalo so nego. Koga povtorno se pojavil vo nivnata sredina, nivnoto interesirawe i nivnite o~ekuvawa kulminirale. Toa bile poznati lica od negovoto detstvo. Ovde bila negovata majka, negovite bra} a i sestri, i koga vlegol vo sinagogata vo sabota i go zazel svoeto mesto me| u u~esni cite na bogosluènieto, site o~i se naso~ile kon nego.

Vo redovnata slu`ba toj den stare{inata ~ital od prorocite i go hrabrel narodot sè u{te da se nadeva deka } e dojde Onoj koj } e vospostavi slavno vladeewe i } e skr{i sekoe na silstvo. Se obidel da gi ohrabri svoite slu{ateli iznesuvaj} i dokazi deka doa| aweto na Mesija e blizu. Ja opi{uval slavata na negovoto doa| awe, istaknuvaj} i ja mis lata deka } e se pojavi na ~elo na vojska {to } e go oslobodi Izra el.

Koga vo sinagogata bil prisuten rabin, od nego se o~ekuvalo da drì propoved, a od prorocite moèl da ~ita koj i da e Izraelec. Ovaa sabota Isus e zamolen da u~estvuva vo slu`bata. Toj “stana da ~ita. Mu ja podadoa knigata na prorok Isaija” (Luka 4,16.17). Spored toga{noto sfa} awe, tekstot {to go pro~ital bil eden od onie {to se odnesuvale na Mesi ja:

“Vrz mene po~iva Duhot Gospodov, za{to me poma za i me prati da im donesam radosna vest na bednite; da im naves tam osloboduvawe na zarobenite i vra} awe vid na slepite; da gi oslobodam ugnetenite i da ja navestam blagopri jatnata godina na Gospodovata milost. Potoa ja zatvori knigata, mu

236

237


190

ja vrati na slugata pa sedna, a o~ite na site vo sina gogata bea naso~eni kon nego... Site mu odobruvaa i im se voshituvaa na blagodatnite zborovi {to izleguvaa od nego vata usta” (Luka 4,1822).

Isus stoel pred narodot kako ìv tolkuva~ na proro{tva ta {to zboruvale za nego. Objasnuvaj} i gi zborovite {to gi pro~ital, zboruval za Mesija kako pomaga~ na ugnetenite, osloboditel na zarobenite, iscelitel na bolnite, kako Onoj {to } e im go vrati vidot na slepite i na svetot } e mu ja otkri e svetlinata na vistinata. Negovoto vlijatelno posta pu vawe i ~udesnoto zna~ewe na negovite zborovi gi pronik nuvale slu{atelite so takva sila kakva {to nikoga{ porano ne po~uvstvuvale. Plimata na boèstvenoto vlijanie urivala sekoja pre~ka i, kako i Mojsej, go gledale Nevidliviot. Bidej } i nivnite srca bile pottiknati od Svetiot Duh, odgo vorile so sesrd no “amin” i so pofalbi kon Gospoda.

Me| utoa, koga Isus izjavil: “Deneska se ispolni ova Pismo {to go ~uvte so va{ite u{i”, odnenade` bile pottik nati da mislat za sebe i za tvrdewata na Onoj {to im se obra til. Tie, Izraelci, deca Avramovi, bile prikaàni kako da se nao| aat vo ropstvo. Vesta im bila upatena kako na zarobenici {to ~ekaat da se oslobodat od silata na zloto, kako onie {to se vo temnina i na koi im e potrebna svetli nata na vistinata. Nivnata gordost bila povredena, a pot tiknati stravuvawa. Isusovite zborovi ukaàle na toa deka negovata zada~a za niv e napolno razli~na od ona {to go sa kale. Nivnite dela moàt da bidat ispituvani nepo sredno. I pokraj nivnata to~nost vo nadvore{noto vr{ewe na obre dite, go izbegnuvale ispituvawe to na tie bistri, proniklivi o~i.

Koj e ovoj Isus? se pra{uvale. Toj, koj polaga pravo na slavata na Mesija, bil sin na drvodelec i rabotel zanaet so svojot tatko Josif. Go gledale kako naporno raboti, iska~uvaj} i i spu{taj} i se niz brek~iwata; gi poznavale negovite bra} a i sestri i negoviot ìvot i rabota. Go posmatrale negoviot razvitok i premin od detstvoto vo mladost, i od mladosta vo maèven period. Iako negoviot ìvot bil bespre koren, ne moèle da veruvaat deka Toj e Veteniot.

Kakva sprotivnost me| u negovoto u~ewe za novoto carstvo i u~ewata {to gi ~ule od svojot stare{ina! Isus ne re kol ni{to za nivnoto osloboduvawe od Rimjanite. Slu{ nale za negovite ~uda i se nadevale deka svojata sila } e ja upo trebi

238

191

vo nivna korist, no ne zabeleàle nikakvo naves tuvawe na takva namera.

Koga mu ja otvorile vratata na somnevaweto, srcata im se stvrdnale, iako samo za mig im bile smeknati. Satanata re{il slepite o~i toj den da ostanat zatvoreni i da ne se oslo bodat du{ite okovani vo ropstvo. So ̀ estoka sila nas tojuval da gi zacvrsti vo neverstvoto. Ne obrnuvale vnima nie na znakot {to ve} e im e daden koga bile pottiknati so uveruvawe deka Toj {to im se obra} a e nivniot Otkupitel.

Me| utoa, Isus im dal dokaz za svoeto boèstvo otkri vaj} i gi nivnite tajni misli. Toga{ im rekol: “Bezdrugo } e mi ja kaète pogovorkata: ëLekaru, isceli se prvo sam!’ Napra vi i tuka, vo svojot roden kraj, s# {to ~uvme deka si napravil vo Kapernaum! Toga{ im re~e: ëVistina vi velam, nieden pro rok nema ~est vo svojot roden kraj’. Isto taka, vi velam deka vo vremeto na Ilija, koga neboto be{e zatvoreno tri godini i {est meseci i koga nastapi golem glad po celata zemja, vo Izrael ima{e mnogu vdovici, no Ilija ne be{e pra ten kaj niedna od niv, tuku samo kaj vdovicata vo Sarepta Sidonska. Isto taka, vo vremeto na prorokot Elisej vo Izrael ima{e mnogu leprozni, no nieden od niv ne se is~isti, osven Siriecot Neman” (Luka 4,2327).

So ova poso~uvawe na nastanite od ̀ ivotot na proro cite, Isus odgovoril na pra{aweto na svoite slu{ateli. Na slugite {to gi izbral Bog za posebno delo ne im bilo dozvo leno da rabotat za narodot so tvrdo i neverno srce. No, onie {to imale srce da ~uvstvuvaat i vera da poveruvaat, doì veale posebna naklonost so dokazite na negovata sila preku prorocite. Vo vremeto na Ilija Izrael se odvoil od Boga. Cvrsto se drèle za svoite grevovi i gi otfrlale opomenite na Duhot preku Gospodovite vesnici. Na toj na~in sami se otcepile od kanalot niz koj Bo`jiot blagoslov moèl da dopre do niv. Gospod gi zaobikolil izraelskite domovi i na{ol pribeì{ te za svojot sluga vo neznaboè~ka zemja, kaj edna ̀ ena {to ne mu pripa| ala na izbraniot narod. Me| u toa, ovaa èna bila udostoena zatoa {to ja sledela svetlinata {to ja primila i nejzinoto srce bilo otvoreno za pogolemata svetlina {to $ ja pratil Bog preku svojot prorok.

Od ista pri~ina vo vremeto na Elisej bile zaobikoleni leproznite od Izrael. No, neznaboè~kiot blagorodnik, Neman, verno go sledel svoeto uveruvawe vo ona {to e pravo i ~uvstvuval golema potreba za pomo{. Se nao| al vo sostojba vo

239

„НЕ Е ЛИ ОВОЈ СИНОТ НА ДРВОДЕЛЕЦОТ?“


192

koja moèl da gi primi darovite na Bo`jata milost. Ne samo {to se is~istil od leprata, tuku bil i blagosloven so znaewe za vistinskiot Bog.

Na{ata polo`ba pred Boga ne zavisi od koli~estvoto na svetlinata {to sme ja primile, tuku od toa kako sme go isko ristile ona {to go imame. Na toj na~in duri i nezna bo{ cite, {to } e go izberat ona {to e pravo, kolku {to moàt toa da go razlikuvaat, se vo popovolna polo`ba od onie {to dobile golema svetlina i {to tvrdat deka mu sluàt na Boga, no ne obrnuvaat vnimanie na svetlinata i so svojot sekojdneven ̀ ivot go pobivaat ona {to go ispovedaat.

Isusovite zborovi, upateni do slu{atelite vo sinagoga ta, udrile vo korenot na nivnata samouverenost, pravej} i gi svesni za gor~livata vistina deka se oddale~ile od Boga i go zagubile pravoto da bidat negov narod. Sekoj zbor se~el kako no` koga im bila iznesena nivnata vistinska sostojba. Sega ja prezirale verata so koja Isus gi vdahnal na po~etokot. Ne sakale da priznaat deka Toj, koj poteknal od siroma{tvo i od poniskite sloevi, bil {to i da e drugo, osven obi~en ~ovek.

Nivnoto neverstvo predizvikalo zloba. So niv upravuval satanata koj vo svojot bes gi povikuval protiv Spasitelot. Se odvratile od nego ~ija{to zada~a bila da lekuva i da obno vuva; sega pokaàle svojstva na uni{tuva~i.

Koga Isus ukaàl na blagoslovite dadeni na neznabo{ci te, kaj negovite slu{ateli bila predizvikana èstina na nacionalna gordost i negovite zborovi bile zadu{eni od vreva na tolpata. Ovie lu| e se gordeele so drèweto na zakonot, no sega, koga nivnite predrasudi bile povredeni, bile gotovi da storat ubistvo. Sobirot se rasturil i, fa} aj} i go Isusa, go isturkale od sinagogata i od gradot. Se ~inelo deka site sakale da bide uni{ten. Go turkale do rabot na edna provalija so namera da go strupolat dolu. Vozduhot go ispolnuvale izvici i kletvi. Nekoi frlale kamewa na nego, no odnenade` is~eznal me| u niv. Nebesnite vesnici, koi bile kraj nego vo sina gogata, bile so nego i srede razbes netoto mno{tvo. Tie go zasolnile od negovite neprijateli i go odve le na sigurno mes to.

Taka angelite go za{titile i Lota i bezbedno go izvele od Sodom. Taka go za{titile i Eliseja vo male~kiot planin ski grad. Koga okolnite planini bile polni so kowi, so boj ni koli na siriskiot car i so golema vojska na vooruèni lu| e, Elisej videl kako bliskite planinski padini se pokri eni so

240

193

Bo`ji vojski so kowi i so ogneni bojni koli nasekade okolu Gospodoviot sluga.

Taka vo site vekovi angelite bile kraj Hristovite verni sledbenici. Silniot sojuz na zloto e nareden vo borbeni redo vi protiv onie {to } e pobedat, no Hristos saka da go vidime ona {to e nevidlivo, nebesnite vojski ulogoreni oko lu onie {to go qubat Boga za da gi oslobodat. Nikoga{ nema da doz naeme od koi opasnosti, vidlivi i nevidlivi, sme bile so~uvani so posreduvawe na angelite sè dodeka vo svet linata na ve~nosta ne gi sogledame Bo`jite providenija. Toga{ } e znaeme deka celokupnoto nebesno semejstvo se inte resiralo za nas ovde dolu, i deka vesnicite od Bo`jiot pres tol posto jano gi sledele na{ite ~ekori.

Koga Isus vo sinagogata go ~ital proro{tvoto, ne go pro~ital kone~niot opis na rabotata na Mesija. Koga gi pro ~ital zborovite: “Da ja navestam blagoprijatnata Gospodova godina”, ja izostavil re~enicata “i denot na odmazda na na{i ot Bog” (Isaija 61,2). Toa bilo isto tolku vistinito kolku i prviot del na proro{tvoto. So svoeto premol~uvawe Isus ne ja pobil vistinata. Me| utoa, negovite slu{ateli rado se zadr ̀ uvale na posledniot izraz i sakale toj da se ispolni. Gi objavuvale sudovite protiv neznabo{ cite, ne sfa} aj} i deka niv nata vina bila duri i pogolema otkolku vinata na drugite. Nim najit no im bila potrebna milost od koja tie tolku podgotveno gi li{uvale neznabo{ cite. Toj den vo sinagogata, koga Isus stoel me| u niv, imale mo`nost da go prifatat nebes niot povik. Toj, na kogo mu e “mila milosta” (Mihej 7,18), rado bi gi spa sil od uni{tuva weto {to go zasluùvale nivnite grevo vi.

Toj ne moèl da gi napu{ti bez da im upati u{te eden povik na pokajanie. Pred kraj na svojata rabota vo Galileja, povtorno go posetil domot na svoeto detstvo. Od otfrlaweto {to go doìveal ovde, vesta za negovoto propovedawe i za nego vite ~uda ja ispolnila seta zemja. Sega nikoj ne moèl da otkaè deka Toj poseduva sila pogolema od ~ove~kata. Lu| eto od Nazaret znaele deka odel pravej} i dobro i leku vaj} i gi site {to gi ugnetuval satanata. Okolu niv postoele celi sela vo koi vo niedna ku} a ne se slu{nalo ofkawe na bolni, za{to Toj pominal niz niv i gi iscelil site nivni bolni. Milosta {to se otkrivala vo sekoj potfat na negoviot ìvot davala dokaz za negovoto boèstveno pomazanie.

Dode ka gi slu{ale negovite zborovi, Nazare} a nite pak bile pot tiknati so Svetiot Duh. Me| utoa, duri ni sega ne

241



194

sakale da priznaat deka ovoj ̂ ovek, koj porasnal me| u niv, bil poinakov ili pogolem od niv. Sè u{te gi pe~elo gor~ livoto se} avawe koga nim, dodeka za sebe tvrdel oti e Vete niot, im go ospo ruval mestoto vo Izrael, za{to im pokaàl deka se pomalku dostojni za Bo`jata naklonost od eden nez naboèc ili nezna boìca. Zatoa, iako go postavile pra{a weto: “Od kade mu se na Ovoj ovaa mudrost i mo} ?”, tie ne go primile kako Bo`ji Hristos. Poradi nivnoto never stvo, Spasitelot ne moèl me| u niv da napravi mnogu ~uda. Za negovite blagoslovi bile otvoreni samo nekolku srca i Toj so te{ko srce se oddale~il za nikoga{ pove} e da ne se vrati.

So lu| eto od Nazaret prodolìlo da vladee neverstvoto {to go neguvale porano. Toa isto taka vladeelo so Sinedri onot i so narodot. Za sve{tenicite i za narodot prvoto od bi vawe na silata na Svetiot Duh bilo po~etok na krajot. Za da dokaàt deka nivnoto prvo odbivawe bilo ispravno, prodolìle drebni~avo da gi osuduvaat Hristovite zborovi. Nivnoto otfrlawe na Duhot kulminiralo na golgotskiot krst, vo uni{tuvaweto na nivniot grad i vo rasejuvaweto na naro dot na site ~etiri strani na svetot.

O kolku Hristos kopneel na Izrael da mu gi otkrie drago cenite riznici na vistinata! Me| utoa, nivnoto duhovno slepi lo bilo takvo {to ne bilo mo`no da im se otkrijat vis tinite za negovoto carstvo. Cvrsto se drèle za svoeto veruju i za svoite prazni obredi dodeka nebesnata vistina ~eka la da ja primat. Svoite pari gi tro{ele na ni{to`ni raboti, dodeka lebot na ìvotot im bil pri raka. Zo{to ne $ pristapile na Bo`jata re~ trudoqubivo da ja prou~uvaat za da vidat dali bile vo zabluda? Spisite na Stariot zavet jasno iznesuvale sekoja podrobnost od Hristovata slu`ba, a Toj postojano gi naveduval prorocite i izjavuval: “Denes se ispolni ova Pismo {to go ~uvte so va{i u{i”. Koga iskreno bi go istraùvale Pismoto, podloùvaj} i gi svoite teorii na proverka na Bo`jata re~, ne bi bilo potrebno Isus da pla ~e nad nivnata okoravenost. Toj ne bi moral da izjavi: “Eve, va{ata ku} a } e vi ostane pusta” (Luka 13,35). Bi moèle da go zapoznaat dokazot za negovoto mesijanstvo i so toa da ja izbegnat nesre} ata {to go pretvorila nivniot gord grad vo urnatini. Me| utoa, umot na Evreite se spekol so nivniot nera zumen fanatizam. Hristovite pouki gi otkrivale nedostatocite na nivniot karakter i barale pokajanie. Koga bi gi prifatile negovite u~ewa, nivniot na~in na ìvot bi

242

195

moral da se izmeni i bi morale da gi napu{tat nadeìte {to gi neguvale. Za da gi po~ituva Neboto, moraat da go `rtvu va at po~ituvaweto na lu| eto. Za da gi poslu{aat zborovite na ovoj nov Rabin, mora da gi otfrlat mislewata na golemite misliteli i u~iteli na svoeto vreme.

Vistinata ne bila omilena vo Hristovo vreme. Taa ne e omi lena i vo na{eto vreme. Stanala neomilena otkako sata nata prvpat kaj ~ovekot predizvikal odvratnost kon nea izne su vaj} i lagi {to vodele kon samoizvi{uvawe. Zar ne se sret nu vame i nie deneska so teorii i so doktrini {to nemaat osnova vo Bo`jata re~? Lu| eto cvrsto se pridrùvaat kon niv kako i Evreite {to se pridrùvale kon svoite predanija.

Evrejskite voda~i bile ispolneti so duhovna gordost. Nivnata èlba za li~no proslavuvawe se pokaùvala duri i vo slu`bata vo svetili{teto. Sakale najvisoki mesta vo si na gogata. Sakale da bidat pozdravuvani na ulica i bile zado vol ni koga bi go slu{nale zvukot na svoite tituli od usnite na lu| eto. Dodeka vistinskata pobo`nost opa| ala, u{te poqu bo morno se drèle za svoite predanija i obredi.

Bidej} i nivniot razum bil zatemnet so sebi~ni predrasudi, tie ne moèle silata na Hristovite ubedlivi zborovi da ja soobrazat so skromnosta na negoviot ìvot. Ne sfatile deka na vistinskata golemina ne $ e potrebno nadvore{no rasfrlawe. Siroma{tvoto na ovoj ̂ ovek e vo potpolna sprotivnost so negovoto tvrdewe deka e Mesija. Ako e Toj ona {to tvrdi deka e, se pra{uvale tie, toga{ zo{to e tolku skromen. Ako e zadovolen so toa da bide bez vooruèna sila, {to } e bide so nivniot narod? Kako moàt silata i slavata, {to tolku dolgo gi o~ekuvale, da gi dovedat narodite vo podan stvo na gradot na Evreite? Zar sve{tenicite ne u~ele deka Izrael treba da zavladee so seta zemja? Dali e mo`no gole mi te verski u~iteli da zgre{ile?

Me| utoa, pri~inata {to gi navela Evreite da go otfrlat Hrista ne bila samo otsustvoto na nadvore{na slava vo Isuso viot ̀ ivot. Toj bil olicetvorenie na ~istotata, a tie bile ne~isti. @iveel me| u lu| eto kako primer na bespre kor na ~is tota. Negoviot ìvot bez mana gi osvetlil nivnite srca. Negovata iskrenost ja otkrivala nivnata neiskrenost. Taa sto rila da se pokaè seta prevrtlivost na nivnata lice merna pobo`nost i im go otkrila bezzakonieto vo siot negov izopa~en karakter. Takvata svetlina bila nepoèlna.

243



196

Koga Hristos bi gi istaknuval fariseite i bi go veli~el nivnoto znaewe i pobo`nost, tie so radost bi go pozdravile. No, koga zboruval za nebesnoto carstvo kako period na milost za site lu| e, iznesuval eden vid religija {to ne sakale da ja trpat. Nivniot li~en primer i u~ewe nikoga{ ne bile takvi za slu`bata na Boga da ja storat poèlna. Koga go videle Isusa kako im ukaùva vnimanie na onie {to tie gi mrazele i gi otfrlile, vo nivnite gordelivi srca se razgorele najlo {i strasti. Falej} i se deka “Lavot od plemeto na Juda” (Otkrove nie 5,5) } e go izdigne Izrael nad site narodi, tie ne bi moèle da go podnesat razo~aruvaweto vo svoite slavo qubivi nadeì vo pogolema mera otkolku {to moèle da go podnesat Hristoviot prekor poradi nivnite grevovi i poradi osudata {to ve} e ja ~uvstvuvale i od samoto prisustvo na negovata ~istota.

197

25

POVIK UPATEN KRAJ BREGOT NA EZEROTO

Ovaa glava se temeli na Matej 4,18-22; Marko 1,16-20; Luka 5,1-11

Na Galilejskoto Ezero se ra| al den. U~enicite, umorni od bezuspe{nata no} na naporna rabota, sè u{te bile na ezeroto vo svoite ribarski ~amci. Isus do{ol da pomine nekolku mirni migovi na ezerskiot breg. Rano izutrinata se nadeval deka } e ima malku odmor od mno{tvoto {to sekoj den go sle delo. Me| utoa, nabrgu okolu nego po~nal da se sobira narod. Nivniot broj brgu se zgolemuval, taka {to go pri tiskale od site strani. Vo me| uvreme, u~enicite stignale na kopno. Za da ja izbegne turkanicata na mno{tvoto, Isus vle gol vo ~amecot na Petar i go zamolil da se oddale~i malku od bregot. Tuka Isusa site moèle podobro da go vidat i da go ~ujat, pa od ~amecot go u~el mno{tvoto nasobrano na bre got.

Kakva scena za angelite da razmisluvaat za nego! Niv niot glaven Zapovednik, sedej} i vo ribarski ~amec, lulkan od nemirni branovi, gi objavuva dobrite vesti za spasenieto pred mno{tvo {to go slu{a i {to se turka sè do rabot na voda ta! Toj, koj bil po~ituvan na neboto, mu gi objavuva gole mite vis tini za svoeto carstvo na obi~niot svet pod vedro nebo. Sepak, ne moèl da ima popogodno mesto za svojata rabo ta. Ezeroto, planinite, {irokite poliwa, son~evata svet lina {to se rasturala na zemjata, seto toa mu bilo mate rijal za slikovito prikaùvawe na poukite i za vreùvawe na tie pou ki vo umovite. Niedna od Isusovite pouki ne osta nala bez plod. Sekoja poraka od negovite usni dopirala do neko ja du{a kako zbor na ve~en ìvot.

Mno{tvoto na bregot se zgolemuvalo sekoj mig. Stari lu| e, potpiraj} i se na stapovi, silni selani od planinite, riba ri so svojata makotrpna rabota na ezeroto, trgovci i rabini, bogati i u~eni, stari i mladi, nosej} i gi svoite bolni

244

245


198

i onie {to stradale, se turkale da gi slu{nat zborovite na boès tveniot U~itel. Scenite, kako {to e ovaa, prorocite odnapred gi videle i napi{ale:

"Zemjo Zavulonova i zemjo Neftalimova, na pat kon moreto, otade Jordan, bezbo`na Galilejo; narodot koj sede{e vo temnina, vide silna svetlina; a na onie koi sedea vo temniot predel na smrtta, nim im blesna svetlina.#

Pokraj mno{tvoto na bregovite na Genisaret, Isus vo svo jata propoved kraj moreto na um imal i drugi slu{ateli. Gledaj} i gi vekovite {to } e dojdat, gi videl svoite verni sledbenici vo zatvori i vo sudski sali, vo isku{enija, vo osamenost i vo stradawa. Pred nego e jasna sekoja scena na radost, na borba i te{kotija. Istite zborovi {to im gi izgo voril na onie koi se sobrale okolu nego, Toj im gi upatil i na drugi du{i i tie } e doprat do niv kako vest na nade` vo isku{enieto, kako uteha vo tagata i kako nebesna svetlina vo temninata. So pomo{ na Svetiot Duh, ovoj glas {to zboru val od ribarskiot ~amec na Galilejskoto More, } e se ~ue kako im objavuva mir na ~ove~kite srca sè do krajot na vremeto.

Koga ja zavr{il propovedta, Isus se svrtil kon Petar i mu rekol da otplovi na moreto i da ja frli mreàta. Me| u toa, Petar bil obeshrabren. Cela no} ne ulovil ni{to. Za vreme na osamenosta razmisluval za sudbinata na Jovana Krstitelot koj ~mael sam vo temnica. Razmisluval za Isuso vata idnina i za idninata na negovite sledbenici, za neuspehot na negovoto delo vo Judeja i za zlobata na sve{te nicite i rabinite. Duri i negovoto interesirawe pretrpelo neuspeh; i dodeka gi nabquduval praznite mreì, idninata mu izgledala mra~na, polna so obeshrabruvawe. “U~itele”, rekol, “cela no} se trudevme i ni{to ne ulovivme, no na tvoj zbor, } e ja frlam mreàta”.

No} ta bila edinstveno povolno vreme za lovewe so pomo{ na mreì vo bistrite ezerski vodi. Po bezuspe{niot trud vo tekot na celata prethodna no} , se ~inelo beznade`no da se frli mreà dewe, no Isus zapovedal i qubovta kon U~itelot gi potkrenala u~enicite da go poslu{aat. Simon i negoviot brat zaedno ja spu{tile mreàta. Koga se obidele da

246

199

ja izvle~at, koli~estvoto na ribi vo nea bilo tolku golemo, {to po~nala da se kine. Bile prisileni da gi povi kaat Jakova i Jovana na pomo{. Koga lovot bil sobran, dvata ~amca bile tolku natovareni, {to im se zakanuvala opasnost da potonat.

Me| utoa, Petar sega ne mislel pove} e na ~amcite ili na tovarot. Ova ~udo, pove} e od sekoe drugo na koe toj bil svedok, za nego bilo izraz na Bo`jata sila. Vo Isusa go videl Onoj {to upravuva so celata priroda. Boèstvenoto pri sus tvo ja otkrilo negovata li~na gre{nost. Qubovta kon U~ite lot, sramot poradi neverstvoto, blagodarnosta poradi Hristo vata qubeznost, a nad sè ~uvstvoto na li~na ne~istota vo prisustvo na beskone~nata ~istota, sosema go sovladale. Dodeka negovite drugari ja prebirale sodrìnata na mreà ta, Petar padnal pred nozete na Spasitelot, izviknu vaj } i: “Oddale~i se od mene, Gospode, za{to sum gre{en ~ovek”.

Toa bilo istoto prisustvo na boèstvenata svetlina {to go navela prorokot Daniel da padne kako mrtov pred Bo`jiot angel. Rekol: “Iznemo{tiv, liceto mi pobledi, se iznagrdi, silata me ostavi”. Taka i Isaija, koga ja videl Gospodovata slava, izviknal: “Te{ko mene, zaginav, za{to sum ~ovek so ne ~isti usni, i ìveam srede narod so ne~isti usni” (Daniel 10,8; Isaija 6,5). ôve~kata priroda so svojata slabost i grev e stavena nasproti boèstvenoto sovr{enstvo, pa toj se ~uvstvuval potpolno nesovr{en i nesvet. Istoto toa se slu~uva lo so site na koi im e ovozmoèno da ja sogledaat Bo`jata gole mi na i veli~estvo.

Petar izviknal: “Oddale~i se od mene, Gospode, za{to sum gre{en ~ovek”, no sepak cvrsto se drèl za Hristovite noze, ~uvstvuvaj} i deka ne moè da se oddeli od nego. Spasi telot odgovoril: “Ne pla{i se! Otsega } e lovi{ lu| e!” Otka ko Isaija ja videl Bo`jata svetost i svojata sopstvena nedostojnost, mu bila doverena boèstvenata vest. Otkako Petar e poveden vo samootkaùvawe i zavisnost od boès tvenata sila, dobil povik da raboti za Hrista.

Do ovoj mig nieden od u~enicite ne se soedinil so Hrista kako sorabotnik. Bile svedoci na mnogu negovi ~uda i gi slu{a le negovite pou~uvawa, no ne gi napu{tile potpolno svoite porane{ni zanimawa. Zatvoraweto na Jovana Krs titelot za site niv bilo edno gorko razo~aruvawe. Ako moral da bide takov rezultatot na Jovanovata misija, malku nade` moè le da imaat za svojot U~itel, protiv kogo se soedinile site verski voda~i. Pod ovie okolnosti, za niv bilo oles

249

ПОВИК УПАТЕН КРАЈ БРЕГОТ НА ЕЗЕРОТО


200

nuvawe izvesno vreme da se vratat na svoeto ribarewe. Me| utoa, Isus sega gi povikuva da go napu{tat svojot pora ne{en ìvot i svoite interesi da gi soedinat so negovite. Petar go prifatil povikot. Stignuvaj} i do bregot, Isus povikal drugi trojca u~enici: “Trgnete po mene i jas } e ve storam lovci na lu| e”. Tie vedna{ ostavile sè i po{le po nego.

Pred da gi povika da gi napu{tat svoite mreì i ribarskite ~amci, Isus gi uveril deka Bog } e gi zadovoli site niv ni potrebi. Upotrebata na Petroviot ~amec za deloto na evan ge lieto bogato se isplatila. Onoj koj e “bogat za site koi go povikuvaat”, rekol: “Davajte, pa } e vi se dade: dobra mera, nabiena, protresena i prepolneta” (Rimjanite 10,12; Luka 6,38). So takva mera Toj ja nagradil i slu`bata na u~enicite. Sekoja `rtva {to e prinesena vo negovata slu`ba } e bide nagra dena spored “izvonrednoto bogatstvo na negovata milost” (Efescite 3,20; 2,7).

Za vreme na taa àlna no} na ezeroto, koga bile odvoeni od Hrista, u~enicite te{ko gi pritiskalo neverstvo, a i umor od besplodniot trud. Me| utoa, negovoto prisustvo ja zagrealo nivnata vera i im donelo radost i uspeh. Taka e i so nas; odvoen od Hrista, na{iot trud e besploden, i lesno ja gubime doverbata i mrmorime. No koga Toj e blizu, a nie rabotime spored negovoto upatstvo, se raduvame za dokazite na negovata mo} . Delo na satanata e da ja obeshrabri du{ata, a Hristovo delo e da ja vdahne so vera i so nade`.

U{te podlabokata pouka {to im ja otkrilo ~udoto na u~eni cite e pouka i za nas deka Onoj, ~ij{to zbor moè da gi sobere ribite od moreto, moè da vlijae vrz ~ove~kite srca privlekuvaj} i gi so vrskite na svojata qubov, taka {to negovite slugi moàt da stanat “lovci na lu| e”.

Tie galilejski ribari bile skromni i neobrazovani lu| e, no Hristos, svetlinata na svetot, imal golemi mo`nosti da gi osposobi za zada~ata za koja gi izbral. Spasitelot ne go preziral obrazovanieto, za{to koga so nego upravuva Bo`jata qubov i koga toa $ e posveteno na negovata slu`ba, toga{ oblago rodeniot um e blagoslov. No Toj gi zaobikolil mudrite lu| e na svoeto vreme bidej} i tie vo tolkava mera bile samou vereni, {to ne moèle da so~uvstvuvaat so ~ove{tvoto koe strada i da stanat sorabotnici so ôvekot od Nazaret. Vo svojot fanatizam go smetale za poniùvawe da gi u~i Hristos. Gospod Isus baral sorabotka so onie {to } e stanat proodni kanali za prenesuvawe na negovata milost. Prvo {to 250

201

treba da nau~at site {to } e stanat Bo`ji sorabotnici e poukata za nedoverba vo sebesi; toga{ } e bidat gotovi da dobijat Hristov karakter. Toa ne moè da se stekne so vospi tuvaweto vo najvisokite {koli. Toa e plod na mudrosta {to moè da se dobie samo od boèstveniot U~itel.

Isus gi izbral neobrazovanite ribari zatoa {to ne bile {koluvani so predanijata i so pogre{nite obi~ai na svoeto vreme. Tie bile lu| e prirodno nadareni, ponizni i pou~livi, lu| e {to Toj moèl da gi vospituva za svojata rabota. Vo sekoj dnevniot ìvot ima mnogu lu| e koi strplivo izvr{uvaat ednoli~ni makotrpni raboti, nesvesni deka poseduvaat takva mo} {to, koga bi ja razvile, taa bi gi izedna~ila so najcenetite lu| e na svetot. Potreben e dopir na ve{ta raka {to bi gi razbudila tie uspieni sposobnosti. Tie lu| e Isus gi povikal da bidat negovi sorabotnici i im dal predimstvo da se druàt so nego. Nikoga{ golemite lu| e vo svetot nemale takov U~itel. Koga ja pominale obukata na Spasitelot, u~enicite ne bile pove} e laici i neobrazovani. Stanale sli~ni so nego vo umot i vo karakterot; lu| eto znaele deka bile so Isusa.

Najvozvi{ena zada~a na vospituvaweto ne e samo prene suvawe na znaewe, tuku vsaduvawe na ìvotnata sila {to se prima pri dopirot na umot so um i na du{ata so du{a. Sa mo ìvo tot ra| a ìvot. Kakvo predimstvo imale onie {to tri godini bile vo sekojdneven dopir so toj boèstven ìvot od koj poteknal sekoj ìvotodaven pottik {to mu donel bla goslov na svetot! Pove} e od svoite drugari, sakaniot u~enik, Jovan, ja prifatil silata na toj ~udesen ìvot. Toj veli: “@ i votot se javi, a nie go vidovme i svedo~ime i vi go objavuvame ve~niot @ivot, koj be{e so Otecot i ni se javi nam”. “Site nie primivme od negovata polnota blagodat vrz blagodat” (1. Jovanovo 1,2; Jovan 1,16).

Apostolite na na{iot Gospod nemale ni{to {to bi im donelo slava. Bilo o~igledno deka uspehot na nivnata rabota mu pripa| a samo na Boga. @ivotot na ovie lu| e, karakterot {to go izgradile i silnoto delo {to go storil Bog preku niv, go potvrduvaat ona {to } e go stori Toj za site {to se pou~livi i poslu{ni.

Onoj {to najmnogu go saka Hrista, } e stori najmnogu dobra. Nema granici na poleznosta za onoj {to, otkaùvaj} i se od sebe, mu ovozmoùva na Svetiot Duh da dejstvuva vrz nego voto srce i ìvee ìvot potpolno posveten na Boga. Ako

251

ПОВИК УПАТЕН КРАЈ БРЕГОТ НА ЕЗЕРОТО


202

lu| eto bez mrmorewe i neumorno ja podnesat na patot neophodnata discplina, Bog } e gi pou~uva sekoj mig. Toj kopnee da ja otkrie svojata milost. Ako negoviot narod saka da gi otstrani pre~kite, Toj vo izobilna mera } e ja izlee vodata na spasenieto niz ~ove~kite kanali. Koga ednostav nite lu| e bi bile ohrabreni da go storat seto dobro {to moàt da go storat, koga vrz niv ne bi bile staveni race {to ogra ni~uvaat za da ja zadu{at nivnata revnost, toga{ za Hrista bi imalo stotina pratenici tamu kade {to sega ima samo eden.

Bog gi zema lu| eto takvi kakvi {to se, i ako mu se pot ~inat, gi vospituva za svojata slu`ba. Bo`jiot Duh, primen vo du{ata, } e gi oìvee site nejzini sposobnosti. Umot {to mu e potpolno posveten na Boga, pod vodstvo na Svetiot Duh se razviva harmoni~no, zasilen da gi sfati i da gi ispolni Bo`jite barawa. Slabiot, kolebliv karakter se menuva vo cvrst i postojan. Postojanoto posvetuvawe vospos tavuva tol ku blizok odnos me| u Hrista i negovite u~enici, {to hristijani not stanuva sli~en so nego vo umot i karakterot. Preku vrskata so Hrista toj } e se zdobie so pojasni i po{i roki sogledbi. Negovoto sfa} awe } e bide poproniklivo, negovoto rasuduvawe pouramnoteèno. Onoj {to kopnee da mu sluì na Hrista, e pottiknat so ìvoto davnata sila na Sonceto na pravdata i } e donese mnogu plod na slava na Boga.

Lu| eto so najvisoko obrazovanie vo umetnosta i naukata nau ~ile dragoceni vistini od ̀ ivotot na ednostavnite hristijani koi svetot gi smetal za neuki. Me| utoa, ovie neznaeni u~enici svoeto vospituvawe go steknale vo {kolata {to e povisoka od site drugi. Sedele kraj nozete na Onoj {to zboruval kako “nikoga{ {to ne zboruval nitu eden ~ovek”.

203

26

VO KAPERNAUM

Vo pauzite me| u svoite patuvawa Hristos postojano se navra} al vo Kapernaum, koj poradi toa e poznat kako “negov grad”. Se nao| al na bregovite na Galilejskoto More, vo blizinata na granicata na ubavata Genizaretska nizina.

Dlabokata ezerska dolina $ davala na nizinata {to gi opkrùvala nejzinite bregovi ugodna ju`na klima. Ovde vo Hristovo vreme uspevale palmi i maslinki; tuka se nao| ale ovo{tarnici i lozja, zeleni poliwa i cve} e so rasko{ni boi, zalevani od izvori na ̀ iva voda {to izvirale od karpi te. Na bregovite na ezeroto i na planinite {to go opkruù vale, na male~ka oddale~enost bile smesteni mnogu sela i gradovi. Ezeroto bilo prekrieno so ribarski ~amci. Na site strani se zabeleùvala vreva od deloven i aktiven ìvot.

Kapernaum bil mo{ne pogoden centar za rabota na Spa sitelot. Bidej} i se nao| al na glavniot pat od Damask kon Eru sa lim i Egipet, do Sredozemnoto More, bil golema pro metna arterija. Od mnogu zemji niz gradot pominuvale ili se zadrùvale vo nego lu| e da se odmorat od svoite patu va wa. Ovde Isus moèl da se sretne so site narodi i op{tes tveni sloevi, so bogati i so velikani, kako i so siroma{ni i skromni, a negovite pouki moèle da bidat odneseni vo dru gi zemji i vo mnogubrojni domovi. Na toj na~in bi bilo pottiknato istraùvawe na proro{tvata, vnima nieto bi bilo naso~eno kon Spasitelot i negovata misija bi mu bila otkri ena na svetot.

Iako Sinedrionot dejstvuval protiv Isusa, narodot so èlba go o~ekuval razvojot na negovata misija. Celo nebo bilo razdvièno. Angelite go podgotvile patot za negovata slu`ba, dejstvuvaj} i vrz ~ove~kite srca i privlekuvaj} i gi kon Spasitelot.

Svedok na Hristovata sila vo Kapernaum bil sinot na eden carski ~ovek {to go iscelil Hristos. Dvorskiot slu`benik i negoviot dom radosno svedo~ele za svojata vera. Koga

252

253


204

se doznalo deka U~itelot e li~no me| u niv, cel grad se vozbudil. Okolu nego se sobralo mno{tvo. Vo sabotata narodot ja prepol nil sinagogata vo tolkava mera {to mno{tvo lu| e mora le da se vratat, nemaj} i mo`nost da vlezat.

Site {to go slu{ale Spasitelot “se odu{evija so negovata nauka, za{to re~ta mu be{e silna”. “Za{to gi u~e{e kako Onoj {to ima vlast, a ne kako nivnite zakonici” (Luka 4,32; Matej 7,29). U~eweto na zakonicite i stare{inite bilo studeno i kruto, kako lekcija nau~ena napamet. Za niv Bo`ja ta re~ nemala nikakva ìvotna sila. Nejzinite u~ewa gi zame nile so svoi sopstveni poimi i so predanie. Vo voobi ~aeniot redosled na slu`bata izjavuvale deka go objasnuvaat zakonot, no nivnite srca i srcata na nivnite slu{ateli ne gi pottiknuvalo nikakvo vdahnovenie od Boga.

Isus nemal ni{to zaedni~ko so razli~nite temi na raspra va me| u Evreite. Negova cel bila da ja iznese visti nata. Negovite zborovi frlale silna svetlina vrz u~ewata na pat rijarsite i prorocite, a na lu| eto svetite spisi im izgledale kako novo otkrovenie. Nikoga{ porano negovite slu{a teli ne sogleduva le takva dlabina na zna~eweto na Bo`jata re~.

Isus lu| eto gi sretnuval na nivna po~va, kako Onoj koj gi poznava nivnite nevolji. Toj vistinata ja storil ubava so toa {to ja iznesuval na najneposreden i najednostaven na~in. Negoviot jazik bil ~ist, dostoinstven i jasen kako reka {to te~e. Negoviot glas bil kako muzika za onie {to gi slu{ale monotonite glasovi na rabinite. Me| utoa, iako negovoto u~ewe bilo ednostavno, zboruval kako Onoj {to ima vlast. Ovoj beleg negovoto u~ewe go postavilo nasproti u~ewata na site drugi. Rabinite zboruvale so somnevawe i so nere{i telnost, kako da moè Svetoto pismo da se tolkuva na dva na~ina da zna~i edno ili sosema sprotivno na toa. Slu{atelite sekojdnevno bile doveduvani vo sè pogolema nesigur nost. Me| utoa, Isus u~eweto na Pismoto go izloùval soobraz no so negoviot nepogre{en avtoritet. Za {to i da zboru val, Toj toa go iznesuval so sila, taka {to na negovite zbo rovi ne moèl nikoj da im se protivstavuva.

Nastapuval seriozno, no ne èstoko. Zboruval kako Onoj koj pred sebe ima odredena cel. Na lu| eto im ja prikaùval stvarnosta na ve~niot svet. Vo sekoja tema go otkrival Boga. Isus se obiduval da ja otstrani zaslepenosta {to gi okupirala lu| eto so zemni celi. Vrednostite na ovoj ìvot Toj gi posta vil vo pravilen odnos: podredeni na ve~niot interes;

254

205

no ne go omalovaùval nivnoto zna~ewe. U~el deka neboto i zemjata me| usebno se povrzani i deka poznavaweto na boèstvenata vistina lu| eto gi podgotvuva podobro da gi izvr{uvaat dol`nostite na sekojdnevniot ìvot. Zboruval kako Onoj koj mu e blizu na neboto, svesen za svojata vrska so Boga, a sepak priznavaj} i ja svojata zaednica so sekoj ~len na ~ove~koto semejstvo.

Porakite na milosta gi storil raznovidni za da odgovaraat na negovite slu{ateli. Znael da mu “progovori zgoden zbor na umorniot” (Isaija 50,4), za{to od negovite usni te~ela milost za da moè na lu| eto na najprivle~en na~in da im gi prenese bogatstvata na vistinata. Bil takti~en vo soo~u vaweto so umovite polni so predrasudi, iznenaduvaj} i gi so slikoviti sporedbi {to go privlekuvale nivnoto vni manie. So pomo{ na me~tata dopiral do srcata. Negovite sli koviti prikazi bile zemeni od sekojdnevniot ìvot pa, iako ednostavni, imale ~udesna dlabina na zna~eweto. Pticite vo vozduhot, krinovite vo poleto, semeto, pastirot i ovcite so ovie poimi Hristos gi prikaàl ve~nite vistini; i sekojpat koga negovite slu{ateli potoa imale mo`nost da gi vidat ovie po javi vo prirodata, si spomnuvale za negovite zborovi. Hristovite slikoviti prikaùvawa postojano gi povtoruva le negovite pouki.

Hristos nikoga{ ne im laskal na lu| eto. Nikoga{ ne zboruval za ona {to bi pottiknalo kaj lu| eto sklonosti kon iluzii i voobrazba, nitu gi falel poradi nivnite ostroumni pronajdoci; no dlabokite misliteli bez predrasudi go prifatile negovoto u~ewe i utvrdile deka toa ja meri niv nata mud rost. & se voshituvale na duhovnata vistina izrazena so najednostaven jazik. Najobrazovanite bile voshiteni so negovite zborovi, a na neobrazovanite sekoga{ im bile od polza. Imal vest za neu~enite, pa duri i neznabo{cite gi uveril deka Toj ima vest za niv.

So isceluva~kiot dopir negovoto ne`no so~uvstvo se spu{ talo vrz umornite i ujadeni srca. Duri i srede raz vlastenosta na lutite neprijateli bil opkruèn so atmosfera na mir. Ubavinata na negovata pojava, milnosta na negoviot karakter, a nad sè qubovta izrazena vo pogledot i vo bojata na glasot, gi privlekuvale kon nego site {to ne bile oko raveni so neverstvo. Koga ne bi bil blag, so so~uv stvi telen duh {to zra~el od sekoj pogled i zbor, Toj ne bi uspeal da privle~e tolku golemo mno{tvo. Onie {to stradale i doa | ale kaj nego, 255

ВО КАПЕРНАУМ


206

po~uvstvuvale deka svojot interes go povrzal so nivniot kako veren i neèn prijatel, pa sakale da doznaat pove} e za vistinite {to gi iznesuval Toj. Neboto se nave dnalo nad zemjata. Kopneele da bidat vo negovo prisustvo, so cel utehata na negovata qubov da moè postojano da bide so niv.

Isus mo{ne vnimatelno ja zabeleùval promenata vo izrazot na licata na svoite slu{ateli. Se raduval za site {to pokaùvale interes i zadovolstvo. Spasitelot bil sre } en koga strelite na vistinata doprele do du{ata, kr{ej} i gi pre~kite na sebi~nosta, pottiknuvaj} i pokajanie i na kraj bla godarnost. Koga preminuval so pogledot niz mno{tvoto slu{ateli i gi prepoznal lu| eto {to gi videl porano, negovoto lice se ozarilo so radost. Kaj niv videl idni sledbenici na svoeto carstvo. Koga jasno iskaànata vistina doprela nekoj qubomorno ~uvan idol, zabeleùval promena na liceto studen, neprivle~en pogled {to zboruval deka svetlinata ne e dobredojdena. Koga videl deka lu| eto ja otfrlaat vesta na mirot, srceto mu bilo dlaboko raneto.

Vo sinagogata Isus zboruval za carstvoto {to do{ol da go osnove i za svojata zada~a da gi oslobodi robovite na sata nata. Bil prekinat so krik na uàs. Eden umobolen istr ~al me| u lu | eto izviknuvaj} i: “[to imame nie so tebe, Isuse Naza re} anecu? Dojde li da n# pogubi{? Znam koj si ti, Bo`ji svetec” (Marko 1,24).

Nastanal op{t mete` i zabuna. Narodot go odvratil vnima nieto od Hrista i od negovite zborovi. Toa bila celta na satanata zaradi koja ja dovel svojata ̀ rtva vo sinagogata. Me| u toa, Isus go ukoril demonot, velej} i: “Molkni i izlezi od nego. I ne~istiot duh go strese, izvika so silen glas i izle ze od nego”.

Satanata go zatemnil umot na ovoj stradalnik, no vo Hris tovo prisustvo, vo mrakot proniknal zrak na svetlina. Kaj nego se razbudil kopne` za osloboduvawe od vlasta na satana ta, no lo{iot duh $ se opiral na Hristovata sila. Koga ~ovekot se obidel da mu se obrati na Hrista za pomo{, lo{iot duh stavil zborovi vo negovata usta i toj izviknal so dlaboko du{evno stradawe i strav. Opsednatiot od zol duh delumno sfatil deka se nao| a vo prisustvo na Onoj {to moè da go oslobodi, no koga se obidel da ja pofati taa silna raka, go zadràla druga volja i zborovi na drug na{le svoj izraz. Sudirot me| u satanskata sila i negoviot li~en kopne` za sloboda bil stra{en.

207

Onoj {to go pobedil satanata vo pustinata na isku{enieto, povtorno se na{ol lice v lice so svojot neprijatel. Lo{iot duh ja pokaàl seta sila za da ja zadrì vlasta nad svojata ̀ rtva. Da se zagubi po~vata zna~elo da mu se prepu{ti pobedata na Isusa. Se ~inelo deka izma~uvaniot ~ovek } e mora da go zagubi ìvotot vo borbata so neprijatelot koj go uni{til negoviot maèven period. Me| utoa, Spasitelot progovoril so avtoritet i go oslobodil zarobenikot. ôvekot {to bil opsednat sega stoel pred voshitenoto mno{tvo radosen {to vladee so sebe. Duri i lo{iot duh posvedo~il za boèstvenata sila na Spasitelot.

ôvekot go slavel Boga poradi svoeto osloboduvawe. Oko to koe do neodamna molskalo so àr na ludilo, sega sjaelo so razum i bilo polno so solzi blagodarnici. Narodot zanemel od voshit. Koga im se vratila mo} ta na zboruvawe, si doviknale eden na drug: “[to e ova? Nova i silna nauka! Im zapoveda duri i na ne~istite duhovi i tie mu se poko ruvaat” (Marko 1,27).

Tajnata pri~ina za stradaweto koe od ovoj ~ovek napravilo zastra{uva~ka pojava za prijatelite i tovar za samiot nego, leèla vo negoviot ìvot. Bil plenet od zadovolstvata na grevot, planiraj} i ìvotot da go napravi golema zabava. I ne sonuval deka } e stane strav i trepet za svetot i sram za semejstvoto. Smetal deka svoeto vreme moè da go tro{i na nevini ludosti. Me| utoa, koga edna{ se na{ol na udol ni{te, nozete brgu se lizgale. Neumerenosta i lekomisle nosta gi izopa~ile blagorodnite osobini na negovata priroda i sata nata potpolno zavladeal so nego.

Kaeweto stignalo predocna. Koga sakal da go ̀ rtvuva bogatstvoto i zadovolstvoto za da go povrati svoeto zagubeno ~o ve~ko dostoinstvo, stanal bespomo{en vo racete na lukaviot. Zastanal na neprijatelska po~va i satanata se dobral do site negovi sposobnosti. Isku{uva~ot go namamil so mnogu vol{ebni ponudi; no koga nesre} nikot padnal pod negova vlast, neprijatelot stanal nemilosrden vo svojata svirepost i stra {en vo èstokosta na svoite napadi. Taka } e bide so site {to } e mu popu{tat na zloto; ona {to po~nalo so zanos no zadovol stvo, } e zavr{i vo temnina na o~aj i so ludilo na razorenata du{a.

Istiot zol duh, koj go isku{aval Hrista vo pustinata, i koj go drèl pod svoja vlast du{evniot bolen vo Kapernaum, vladeel i so nevernite Evrei. Me| utoa, toj kaj niv zel oblik

256



208

na pobo`nost, sakaj} i da gi izmami vo vrska so nivnite pobudi za otfrlawe na Spasitelot. Nivnata sostojba bila zna~itelno pobeznade`na otkolku sostojbata na opsednatiot od zol duh, za{to ne ~uvstvuvale nikakva potreba od Hrista i zatoa cvrsto se dràni pod vlast na satanata.

Vremenskiot period na Hristovata li~na slu`ba me| u lu| eto bilo vreme koga silite na carstvoto na temninata najmnogu dejstvuvale. So vekovi satanata so svoite lo{i angeli se stremel da zavladee so telata i so du{ite na lu| eto za da im donese grev i stradawa; a toga{ za seta svoja beda go tovarel Boga. Isus na lu| eto im go otkrival Bo`jiot karak ter. Ja kr {el satanskata sila i gi osloboduval negovite robovi. ôve~kite srca bile pottiknati so nov ìvot, so qubov i so sila od neboto, i knezot na zloto stanal da se bo ri za nadmo} na svoeto carstvo. Satanata gi sobral site svoi sili i na sekoj ~ekor se borel protiv Hristovoto delo.

Taka } e bide i vo poslednata golema borba, vo sudirot me| u pravdata i grevot. Dodeka vrz Hristovite u~enici sleguva nov ìvot, svetlina i sila od neboto, ozdola izvira nov ìvot i im dava sila na posrednicite na satanata. @es tokost vladee so sekoj zemen element. Knezot na zloto dejs tvuva prestoren, so lukavstvo steknato vo tekot na mnoguvekovna borba. Se pojavuva prestoren vo svetlosen angel i golemo mno{tvo slu{a “la`ni duhovi i nauki | avolski” (1. Timotej 4,1).

Vo Hristovo vreme voda~ite i u~itelite na Izrael bile nemo} ni da mu se protivstavat na deloto na satanata. Go zane ma rile edinstvenoto sredstvo so koe moèle da im se protivstavat na lo{ite duhovi. Hristos go pobedil lukaviot so Bo` jata re~. Izraelskite voda~i po ime bile tolkuva~i na Bo`jata re~, no ja prou~uvale samo za da gi potkrepat svo ite predanija i da gi nametnat svoite ~ove~ki obi~ai. So svoeto tolkuvawe ti nea ja pretvorile vo mislewe {to Bog nikoga{ ne go dal. Nivnoto tainstveno tolkuvawe go storilo nejasno ona {to Bog go kaàl jasno. Raspravale za bezna~ajni teh ni~ ki pra{awa, a vsu{nost gi pobivale najosnovnite vis ti ni. Na toj na~in se seelo neverstvo. Bo`ja ta re~ bila li{e na od svojata sila, a lo{ite duhovi sprove duvale svoja volja.

Istorijata se povtoruva. So otvorena Biblija pred sebe, izjavuvaj} i deka gi po~ituvaat nejzinite u~ewa, mnogu verski voda~i na na{eto vreme ja uni{tuvaat verata vo nea kako Bo`ja re~. Se zanimavaat so drebni~avi ispituvawa na zborovite, stavaj} i gi svoite mislewa nad nejzinite najjasni u~ewa.

257

258

209

Vo nivnite race Bo`jata re~ ja gubi silata {to obnovuva. Toa e pri~inata {to besnee neverstvo, a bezzakonieto neza pi rlivo se {iri.

Koga ja potkopal verata vo Biblijata, satanata gi naso ~il lu| eto kon drugi izvori na svetlina i sila. Taka toj nezabeleàno napreduva. Onie {to se odvra} aat od jasnite u~ewa na Svetoto pismo i od uverlivata sila na Bo`jiot Sveti Duh, ja povikuvaat upravata na demonite. Kriticizmot i presmetanoto tolkuvawe na Svetoto pismo im otvorile pat na spiritizmot i na teozofijata na tie sovremeni obli ci na staroto nezna bo{ tvo da steknat upori{te duri i vo crkvite {to tvrdat deka mu pripa| aat na Gospoda Isusa Hrista.

Naporedno so propovedaweto na evangelieto, rabotat i posrednici na la`nite duhovi. Mnogu lu| e od qubopitstvo tajno sorabotuvaat so niv, no koga } e vidat dokazi za dejstvuvawe na nat~ove~ka sila, sè pove} e se primameni, dodeka ne bidat podvlasteni na voljata {to e posilna od nivnata. Tie ne moàt da se oslobodat od nejzinata tainstvena sila.

Odbranata na du{ata e skr{ena. Taa nema nikakov bra nik protiv grevot. Koga edna{ } e se otfrlat ograni~u vawata na Bo`jata re~ i negoviot Duh, nikoj ne znae do koi dlabini na poniùvawe moè da potone. Tajniot grev ili strasta {to zavledeala so nego moè da go drì kako rob tolku bespo mo{en, kako {to bil opsednatiot od zol duh vo Kaper naum. No sepak, negovata sostojba ne e beznade`na.

Sredstvoto so koe moème da go sovladame isku{uva~ot e isto ona so koe go pobedil Hristos so silata na Re~ta. Bog ne upravuva so na{ite umovi bez na{a soglasnost; ako sakame da ja doznaeme i da ja ispolnuvame negovata volja, negovite vetuvawa stanuvaat na{i: “]e ja zapoznaete visti nata i vistinata } e ve oslobodi”. “Onoj {to saka da ja ispolnuva negova ta volja, } e znae dali ova u~ewe e od Boga” (Jovan 8,32; 7,17). So vera vo ovie vetuvawa, sekoj ~ovek moè da bide osloboden od stapicite na zabludite i od vlasta na grevot.

Sekoj ~ovek ima sloboda da ja izbere silata {to } e vladee so nego. Nikoj ne padnal tolku nisko, nikoj ne e tolku lo{ za da ne moè da najde osloboduvawe vo Hrista. Opsed natiot od lo{i duhovi, namesto molitva, moèl da izgovori samo zborovi na satanata, pa sepak, neiskaànata molba na srceto bila ispolneta. Nieden vik na du{ata vo nevolja, iako ne e izrazen so zborovi, nema da ostane nevo sli{en. Onie {to } e se soglasat da stapat vo zaveten odnos so nebes niot Bog,



210

ne $ se prepu{teni na satanskata sila ili na slabos tite na sopstvenata priroda. Niv Spasitelot gi povikuva: “Neka dojde pod moja zakrila, neka sklu~i mir so mene; neka sklu~i mir so mene” (Isaija 27,5).

Duhovite na temninata } e se borat za du{ata {to porano bila pod nivna vlast, no Bo`jite angeli } e se borat za taa du{a so sila {to } e pobedi. Gospod veli: “Moè li na junakot da mu se odzeme plenot? Moè li na pobednikot da mu pobegne zarobenikot? Da, vaka veli Gospod: ëNa junakot } e mu se odze me plenot, na pobednikot } e mu pobegne zarobenikot. Jas } e se sporam so onie {to } e se sporat so tebe, i jas } e gi izbavam tvo ite deca’” (Isaija 49,24.25).

Dodeka sobirot vo sinagogata sè u{te bil opfaten so strahopo~it, Isus se povlekol vo domot na Petar malku da se odmori. Me| utoa, i tuka padnala senka. Te{tata na Petar leèla bolna od “treska”. Isus $ naredil na bolesta da se povle~e, i bolnata stanala i im sluèla na U~itelot i na ne govite u~enici.

Vesta za Hristovoto delo brgu se ra{irila niz cel Kaper naum. Od strav od rabinite, narodot ne se osmeluval da dojde i da pobara isceluvawe dodeka ne pomine sabotata, no {tom Sonceto se spu{tilo zad horizontot, nastanala golema turkanica. Od domovite, od prodavnicite, od paza ri{tata, ìtelite na gradot se slevale kon skromnoto zasol ni{te vo koe se zasolnil Isus. Bolnite gi nosele na nosila; drugi, pot pi raj} i se na stapovi ili potpomognati od prija telite, nemo} no teteravej} i se doa| ale kaj Spasitelot.

Postojano doa| ale i si zaminuvale, za{to nikoj ne znael da li utre{niot den } e go zate~e Iscelitelot me| u niv. Niko ga{ porano Kapernaum ne bil svedok na takov den. Vozdu hot bil ispolnen so glasovi na pobeda i so izvici na osloboduvawe. Spasitelot bil radosen vo radosta {to ja razbudil. Dodeka bil svedok na stradawata na tie {to doa| ale kaj nego, negovoto srce bilo pottiknato so so~uvstvo i se raduval {to moèl so svojata sila da im go povrati zdravjeto i sre} ata.

Isus ne prestanal da raboti sè dodeka i posledniot stradalnik ne bil izlekuvan. No} ta ve} e poodminala koga mno{tvoto se povleklo i mir se spu{til vrz domot na Simona. Dol giot vozbudliv den pominal i Isus pobaral mir. Me| utoa, dodeka gradot u{te bil vo son, Spasitelot “izu trinata mo{ne rano stana i izleze, i otide na osameno mesto i tamu se mole{e na Boga”.

259

211

Taka pominuvale denovite na Isusoviot zemen ìvot. êsto gi otpu{tal svoite u~enici da gi posetat svoite domo vi i da si po~inat, da se odmorat, no blago se opiral na nivnite napori da go odvojat od rabotata. Po cel den rabotel naporno, u~ej} i gi neu~enite, lekuvaj} i gi bolnite, vra} aj} i im vid na slepite, hranej} i go mno{tvoto, a nave~er ili rano nautro se povlekuval vo ti{inite na planinite za da razgovara so svojot Otec. ̂ esto pominuval celi no} i na molit va i vo razmisluvawe, vra} aj} i se v zori na svojata rabota me| u lu| eto.

Rano izutrinata Petar i negovite drugari do{le kaj Isusa velej} i mu deka narodot od Kapernaum ve} e go bara. U~enicite bile gorko razo~arani so priemot na koj Hristos naiduval do toga{. Vlastite vo Erusalim barale da go ubijat; duri i negovite sogra| ani se obidele da mu go odzemat ̀ ivo tot, no vo Kapernaum e pre~ekan so radosno odu{evuvawe i nadeìte na u~enicite povtorno oìveale. Moèbi me| u slobodoqubivi te Galilejci bilo mo`no da se najdat sledbe nici na novoto carstvo. So iznenaduvawe gi slu{ale Hristo vite zborovi: “I na drugite gradovi treba da im go propo vedam evangelieto za Bo`jeto carstvo; vpro~em, jas sum za toa dojden”.

Vo vozbudata {to go zafatila toga{ Kapernaum postoela opasnost celta na negovata misija da se zagubi od vid. Isus ne se zadovoluval da go privle~e vnimanieto na sebe samo kako ~udotvorec ili iscelitel od telesnite bolesti. Se stre mel da gi privle~e lu| eto kon sebe kako Spasitel. Dodeka narodot se stremel kon veruvawe deka do{ol kako car da vospos tavi zemno vladeewe, Toj se trudel nivnite misli da gi prenaso~i od zemnoto kon duhovnoto. Samo svetovniot uspeh bi bil pre~ ka za negovoto delo.

Voshituvaweto na bezgri`noto mno{tvo go optovaruvalo negoviot duh. Vo svojot ìvot Toj nitu malku ne se zalagal za sebe. Na Sinot ~ove~ki mu bile tu| i po~estite {to svetot im gi ukaùva na polo`bata, na bogatstvoto ili na nadarenosta. Isus ne upotrebuval niedno od sredstvata so koi lu| eto zadobivale prednost ili barale po~it. So vekovi pred negovoto ra| awe bilo pretkaàno za nego: “Toj ne vika, ne go podiga glasot, nitu moè da se ~ue po ulicite. Toj ne kr{i napuknata trska nitu gasi fitil~e {to tlee. Verno Toj nosi pravda, ne se premoruva nitu iznemo{tuva dodeka ne vospostavi pravda na zemjata” (Isaija 42,24).

Fariseite nastojuvale da se razlikuvaat so svoeto krajno sovesno pridrùvawe kon obredite, so istaknuvawe na svoeto

260

261



212

bogosluènie i so svoite dela na milosrdie. Revnosta za vera ta ja dokaùvale so toa {to ja napravile predmet na diskusija. Raspraviite me| u protivni~kite sekti bile glasni i dolgi i ne bilo neobi~no da se ~ue na ulicite glasot na òl ~nite prepirawa na u~enite tolkuva~i na zakonot.

Isusoviot ìvot vo odnos na seto toa bil su{ta sprotivnost. Vo toj ìvot nikoga{ ne se zabeleàla nikakva òl ~na rasprava, nikakvo istaknato bogosluènie, nikakvo delo so koe bi se zadobilo odobruvawe. Hristos bil skrien vo Boga, a Bog se otkril vo karakterot na svojot Sin. Isus sakal umovite na lu| eto i nivnata po~it da gi naso~i kon toa otkrovenie.

Sonceto na pravdata ne go osvetlilo svetot so veli~estveniot sjaj so cel Toa so svojata slava da gi zasen~i setilata. Za Hrista e napi{ano: “Negovata pojava e kako utrinskata zora” (Osija 6,3). Dnevnata svetlina na zemjata se pojavuva tivko i ne~ujno, rasteruvaj} i gi senkite na mrakot i budej} i go svetot vo ìvot. Isto taka osamnalo Sonceto na pravdata so “zdravje vo zracite” (Malahija 4,2).

213

27

„AKO SAKAŠ, MOŽEŠ DA ME ISČISTIŠ“

Ovaa glava se temeli na Matej 8,2-4; 9,1-8.32-34; Marko 1,40-45; 2,1-12; Luka 5,12-28

Od site bolesti na istok leprata bila najstra{na. Nejzinata neizle~livost, zaraznosta i uàsnite posledici vrz `rt vi te, gi ispolnuvale so strav i najhrabrite. Taa me| u Evre ite e smetana za osuda poradi grevot, i ottamu e narekuvana “udar”, “Bo`ji prst” (Psalm 39,10; 2. Mojseeva 8,19). Dlaboko vkoreneta, neuni{tliva, smrtonosna, leprata e sme tana za znamenie na grevot. Obredniot zakon leprozniot go proglasuval za ne~ist. Kako ve} e mrtov, bil izdeluvan od ~ove ~kite naselbi. Sè {to } e doprel bilo ne~isto. Vozduhot bil zara zen so negoviot zdiv. Onoj za kogo se somnevalo deka zabolel, moral da im se pokaè na sve{tenicite koi go ispi tu vale i re{avale za negoviot slu~aj. Ako e proglasen za lepro zen, bil izdeluvan od semejstvoto, otse~en od zaednicata na Izraelci te i osuden na druèwe samo so onie {to bole duvale od istata bolest. Zakonot bil strog vo svoite barawa. Duri ni carevite i vladetelite ne bile isklu~ok. Vladetelot {to zabolel od ovaa stra{na bolest moral da go odloì è z o lot i da go napu{ti op{testvoto.

Daleku od svoite prijateli i rodnini, leprozniot moral da go nosi prokletstvoto na svojata bolest. Bil prisilen da ja objavuva svojata nesre} a, da ja iskine svojata obleka i da oglasi trevoga, predupreduvaj} i gi site da begaat od negovoto zarazno prisustvo. Izvikot: “Ne~ist! Ne~ist!” {to se javuval so pla~en glas od osamenite mesta na progonstvoto, bil predu predu vawe {to se slu{alo so strav i uàs.

Vo delokrugot na Hristovata slu`ba imalo mnogu takvi stradalnici i vesta za negovata misija dopirala do niv, pottiknuvaj} i zrak na nade`. Me| utoa, od vremeto na proro kot Elisej ne bilo poznato takvo ne{to da se is~isti ~ovek za

262

263


214

kogo se prilepila ovaa bolest. Ne se osmeluvale od Isusa da o~ekuvaat da go stori za niv ona {to nikoga{ ne e storeno nitu za eden ~ovek. No postoel eden vo ~ie{to srce se razbudila vera. A sepak, ne znael kako da dojde do Isusa. Li{en od dopirot so svoite bli`ni, kako moè da se pojavi pred golemiot Iscelitel? Se pra{uval dali Hristos } e saka da go isceli nego. Dali } e se navedne da go zabeleì ~ovekot za kogo se veruvalo deka strada od Bo`jiot sud? Dali moèbi Toj, kako fariseite, pa duri i kako lekarite, } e izre~e prokletstvo nad nego i } e go predupredi da go napu{ti sobi rot na lu| eto? Razmisluval za sè {to mu bilo kaàno za Isusa. Nieden {to baral od nego pomo{ ne bil odbien. Kutriot re{il da go najde Spasitelot. Iako moral da gi odbegnuva gradovite, moèbi } e moè da go sretne na nekoja sporedna pateka dol` planinskite pati{ta ili } e go najde nadvor od gradovite kako u~i. Te{kotiite izgledale nepremostlivi, no toa bila negova edinstvena nade`.

Leprozniot e poveden kaj Spasitelot. Isus u~i kraj ezero to i okolu nego e sobran narod. Stoej} i od daleku, leproz niot razbira nekolku zborovi od usnite na Spasitelot. Go gleda kako poloùva race vrz bolnite. Gleda ulogavi, slepi, fateni i onie {to se na pretsmrtna postela od razli ~ni bolesti kako stanuvaat zdravi, falej} i go Boga za svoeto osloboduva we. Vo negovoto srce verata se zasiluva. Toj sè pove} e se pribliùva kon sobranoto mno{tvo. Ograni~u vawata {to mu se natureni, bezbednosta na lu| eto i stravot so koj go posmatraat site seto toa e zaboraveno. Toj misli samo na blaènata nade` na isceluvaweto.

Negovata pojava bila uàsna. Bolesta e stra{no poodminata i negovoto telo vo raspa| awe bilo uàsno da se pogledne. Koga go zabeleàle, lu| eto so strav se povlekle. Za da go izbegnat dopirot so nego, udrile prekutrupa. Nekoi se obidele da go spre~at da mu se pribliì na Isusa, no popus to. Toj ne gi videl nitu gi ~ul. Nivnite izrazi na odvratnost ne dopiraat do nego. Toj go gleda samo Bo`jiot Sin. Toj go slu{a samo glasot koj im dava ìvot na onie {to umiraat. Proturkuvaj} i se do Isusa, se frla pred negovite noze so izvikot: “Gospode! Ako saka{, moè{ da me is~is ti{!”

Isus odgovoril: “Sakam, is~isti se!”, i stavil raka vrz nego.

Leprozniot vedna{ go zafatila promena. Negovoto telo stanalo zdravo, negovite nervi ~uvstvitelni, negovite mus

215

kuli cvrsti. Grubata, lu{pesta povr{ina, svojstvena za lepra ta, is~eznala, a se pojavila meka rumena koà kako vo zdravo dete.

Isus mu zapovedal na ~ovekot da ne go objavuva storenoto delo tuku vedna{ da se pokaè vo hramot so `rtva. Vakvata `rtva ne moèla da bide primena sè dodeka sve{tenicite ne go pregledaat ~ovekot i ne go proglasat za potpolno izle~en od bolesta. Iako bez volja ja izvr{ile ovaa dol`nost, ne moè le da go izbegnat pregledot i da donesat odluka za ovoj slu~aj.

Zborovite na Pismoto pokaùvaat so kakva re{itelnost Hristos mu naloìl na ~ovekot da mol~i i brzo da dejstvuva. “Vnimavaj, nemoj nikomu da mu go kaùva{ toa. Tuku odi, poka ̀ i mu se na sve{tenikot i prinesi go darot {to go propi{a Mojsej nim za svedo{tvo”. Koga sve{tenicite bi bile zapoznati so faktite za isceluvaweto na leprozniot, nivnata omraza kon Hrista bi moèla da gi navede da donesat ne~esna odluka. Isus sakal ~ovekot da se pokaè vo hramot pred kakvi bilo glasovi za ova ~udo da doprat do niv. Taka moèla da se obezbedi pravedna odluka i na isceleniot leprozen da mu se dozvoli da se vrati vo svoeto semejstvo i kaj prijatelite.

Postoele i drugi celi {to gi imal Hristos predvid ko ga mu prepora~al na ~ovekot da mol~i. Spasitelot znael deka negovite neprijateli postojano sakale da ja ograni~at negova ta rabota i da go odvratat narodot od nego. Znael deka ako se razglasi isceluvaweto na leprozniot niz okolinata toa bi gi navelo drugite bolni od ovaa stra{na bolest da se sobiraat okolu nego i deka so toa bi se podignalo obvinenie kako lu| e to } e se zarazat vo dopir so niv. Mnozina od leproz nite darot na zdravjeto ne bi go storile blagoslov za sebe i za drugite. So sobiraweto na leproznite bi dal mo`nost za obvinuvawe deka gi kr{i ograni~uvawata na obredniot zakon. Na toj na~in negovoto delo propovedaweto na evangelieto bi bilo spre~eno.

Nastanot ja opravdal Hristovata pretpazlivost. Mnogu lu| e bile svedoci na isceluvaweto na leprozniot i so èlba o~eku vale da ja doznaat odlukata na sve{tenicite. Koga ~ovekot se vratil kaj svoite prijateli, nastanala golema vozbuda. Nasproti Isusovoto predupreduvawe, ~ovekot ne vloìl nika kov napor da go pritai faktot za svoeto isceluvawe. Iako navistina ne bilo mo`no da se skrie, leprozniot sepak go objavuval nasekade. Smetaj} i deka ova ograni~uvawe mu go stavila samo Isusovata skromnost, odel naokolu objavuvaj} i

264

265

„АКО САКАШ, МОЖЕШ ДА МЕ ИСЧИСТИШ“


216

ja mo} ta na ovoj golem Iscelitel. Ne sfa} al deka sekoe tak vo obja vuvawe sve{tenicite i stare{inite gi pravi pore {itelni da go uni{tat Isusa. Isceleniot po~uvstvuval deka blagodatta na zdravjeto e mo{ne dragocena. Se raduval za svojata polna sila, za vra} aweto vo semejstvoto i vo op{testvoto i ~uv stvu val deka ne e mo`no da se vozdrì od davawe na slava na Leka rot {to go iscelil.

Me| utoa, razglasuvaweto na ovoj nastan predizvikalo pre~ ki vo deloto na Spasitelot. Toa gi pottiknalo lu| eto da se sobiraat okolu nego vo pregolem broj, {to go prisililo za izvesno vreme da ja prekine rabotata.

Sekoj ~in na Hristovata slu`ba imal dalekuse`na cel. Toj sodrèl mnogu pove} e otkolku {to pokaùvalo samoto delo. Taka toa bilo i vo slu~ajot so leprozniot. Dodeka im sluèl na site {to doa| ale kaj nego, Isus kopneel da gi blago slovi i onie {to ne mu doa| ale. Dodeka gi privlekuval carinicite, neznabo{cite i Samarjanite, kopneel da dopre do sve{tenici te i u~itelite koi bile zatvoreni so predrasudi i so predanija. Storil sè da dopre do niv. Pra} aj} i go isceleniot leprozen kaj sve{tenicite, im dal svedo{tvo smisleno da gi razoruì nivnite predrasudi.

Fariseite tvrdele deka Hristovoto u~ewe bilo spro tivno na zakonot {to go dal Bog preku Mojseja, no negovoto upatstvo dadeno na isceleniot leprozen da prinese dar spored zakonot go negiralo ova obvinuvawe. Toa bilo dovolno svedo{ tvo za site {to bile podgotveni da bidat osvedo~eni.

Voda~ite vo Erusalim pratile {pioni da najdat nekoj povod za da go osudat Hrista na smrt. Im odgovoril so dokaz za svojata qubov kon ~ove~kiot rod, so po~itanie kon zakonot i so svojata sila da osloboduva od grevot i od smrtta. Na ovoj na~in im daval svedo{tvo. “Mi vra} aat zlo za dobro, omraza za mojata qubov” (Psalm 109,5). Toj, koj na gorata go dal praviloto: “Qubete gi svoite neprijateli”, i samiot so primer go potvrdil toa na~elo, ne vra} aj} i “zlo za zlo, ni pcost za pcost” tuku blagoslovuval (Matej 5,44; 1. Petrovo 3,9).

Istite sve{tenici {to go osudile leprozniot na progonstvo, go potvrdile negovoto isceluvawe. Ovaa odluka, javno iskaàna i zabeleàna, bila trajno svedo{tvo za Hrista. A koga isceleniot ~ovek povtorno se vratil vo sobirot Izraelov, otkako sve{tenicite li~no utvrdile deka kaj nego nema pove} e nitu traga od bolesta, toj stanal ìv svedok za svojot Dobro ~initel. Radosno ja prinel svojata `rtva i go veli~el

266

217

Isuso voto ime. Sve{tenicite bile osve do~eni vo boès tvenata sila na Spasitelot. Dadena im e mo`nost da ja zapoznaat vistinata i da ja iskoristat svet linata. Otfrlena, taa bi pominala za nikoga{ da ne se vrati. Svetlinata e otfrlena od mnozina, no sepak, ne e naprazno dadena. Mnogu srca bile pottik nati {to vo odreden period ne pokaùvale nikakov znak. Vo tekot na ìvo tot na Spasi telot izgledalo deka ne govata misija prediz vikuva mal odyiv na qubovta kaj sve{ tenicite i u~itelite, no po negovoto voznesenie “mnogu sve{ tenici ja prifatija verata” (Dela 6,7).

Hristovoto is~istuvaweto na ovoj leprozen od stra{nata bolest e slika na negovoto is~istuvawe na du{ata od grevot. ôvekot {to do{ol kaj Isusa bil “siot leprozen”. Nejziniot smrtonosen otrov go proniknal celoto negovo telo. U~enici te sakale da go spre~at svojot U~itel da go dopre, za{to onoj {to } e dopre leprozen i samiot stanu va ne~ist. Me| utoa, so polagaweto na svoite race vrz leprozniot Isus ne se oskvernil. Negoviot dopir prenel ̀ ivo todavna sila. Leprozniot se is~istil. Istoto se slu~uva i so leprata na grevot, dlaboko vkoreneta, smrtonosna, {to ne e mo`no da se isceli so ~ove~ka sila. “Seta glava e bolna, srceto iznemo{teno; od glava do petici nikade zdravo mesto, tuku povredi, modrici i gnojlivi rani” (Isaija 1,5.6). No, doa| aj} i da ìvee srede ~ove~kiot rod, Hristos ne se oskvernil. Nego voto prisustvo ima isceluva~ka mo} za gre{nikot. Sekoj {to } e padne pred negovite noze baraj} i so vera: “Gospode, ako saka{, moè{ da me is~isti{!”, } e ~ue odgovor: “Sakam, is~isti se” (Matej 8,2.3).

Vo nekoi slu~ai na isceluvawe Isus ne go podaril ved na{ baraniot blagoslov. Me| utoa, vo slu~ajot na leprata iskaàna ta molba vedna{ e ispolneta. Koga se molime za zemni blagoslovi, odgovorot na na{ata molitva moèbi } e bide odloèn ili Bog moè da ni dade ne{to drugo {to ne sme go barale, no taka ne e koga barame osloboduvawe od grevot. Nego va volja e da nè is~isti od grevot, da nè stori svoi deca i da nè osposobi da ìveeme svet ìvot. Hristos “se dade sebesi za na{ite grevovi da nè izbavi od sega{niot rasipan svet, spored voljata na na{iot BogOtec” (Galatite 1,4). “Nie sme sigurni vo nego, za{to gi primi na{ite molit vi koga barame ne{to {to e po negova volja” (1. Jovanovo 5,14.15). “Ako gi priznaeme na{ite grevovi, Toj e veren i praveden da ni gi prosti grevovite i da nè is~isti od sekoja nepravda” (1. Jovanovo 1,9).



218

So isceluvaweto na fateniot vo Kapernaum Isus pak dal pouka za istata vistina. ûdoto e storeno za da se otkrie negovata sila da gi pro{tava grevovite. Isceluvaweto na fateniot isto taka slikovito gi prikaùva i drugite dragoceni vistini. Toa e polno so nade` i ohrabruvawe, a za drebni ~avite farisei toa e pouka i opomena.

Ovoj faten, kako i leprozniot, zagubil sekoja nade` deka } e ozdravi. Negovata bolest bila posledica na gre{niot ìvot, a negovite stradawa bile zagor~eni i od griàta na sovesta. Odamna im se obra} al na fariseite i na u~enite lu| e so nade` deka } e gi ublaì umnite stradawa i telesnata bolka. Me| utoa, tie studeno go proglasile za neizle~liv i go prepu{tile na Bo`jiot gnev. Fariseite stradawata gi smetale za dokaz na boèstvenoto nezadovolstvo i se drèle poda leku od bolnite i stradalnicite. No ~esto ovie {to sebesi se izvi{uvale kako sveti, bile mnogu pogre{ni od izna ma~enite {to gi osuduvale.

Fateniot ~ovek bil napolno bespomo{en i, gledaj} i deka nema izgled za pomo{ od nikade, padnal vo o~aj. Toga{ slu{nal za Isusovite veli~estveni dela. Mu kaàle deka drugi {to bile isto taka gre{ni i bespomo{ni kako nego, se izle~eni; duri i leproznite se is~istile. Prijatelite {to mu go prenele ova go ohrabrile da veruva deka i toj mo ̀ e da bide izle~en ako bide odnesen kaj Isusa. Me| utoa, negovata nade` se pokolebala koga se setil kako do{la bolesta kaj nego. Se pla{el deka bezgre{niot Lekar nema da go podnese vo svoe prisustvo.

Sepak, ne sakal tolku telesno isceluvawe kolku oslobo du vawe od tovarot na grevot. Koga bi moèl da go vidi Isusa i da dobie cvrsto vetuvawe za pro{tavawe i za pomiruvawe so Neboto, bi bil zadovolen da ìvee ili da umre, soobrazno so Bo`jata volja. Izvikot na smrtnikot glasel: “O koga bi moèl da dojdam pred Nego!” Nemalo vreme za gubewe; negovoto ve} e upropasteno telo pokaùvalo znaci na raspa| awe. Gi prekolnuval svoite prijateli na postela da go odnesat kaj Isusa i tie so radost prifatile da go storat toa. No mno{tvoto {to se sobralo vo ku} ata vo koja se nao| al Spasitelot bilo tolku zbieno, {to bolniot i negovite prijateli ne moèle da doprat do nego, pa duri ni da go ~ujat nego viot glas.

Isus pou~uval vo ku} ata na Petar. Spored obi~ajot, negovite u~enici sedele vedna{ do nego, a “tuka sedea farisei i

267

219

zakonici koi bea dojdeni od site galilejski i judejski sela i od Erusalim”. Ovie do{le kako {pioni da baraat nekoe obvinuvawe protiv Isusa. Osven ovie slu` benici, se sobralo i najrazli~no mno{tvo na revnosni, poniz ni, seirxii i neverni. Bile zastapeni razni narodnosti i site op{testveni sloevi. “I silata Gospodova gi iscelu va{e”. Duhot na ìvotot se nadnel nad sobirot, no fariseite i u~itelite ne go prepoznale negovoto prisustvo. Ne ~uv stvuvale nikakva potre ba, pa za niv nemalo isceluvawa. “Glad nite gi nasiti so dobra, a bogatite gi ostavi so prazni race” (Luka 1,53).

Onie {to go nosele fateniot se obiduvale da ras~istat pat niz mno{tvoto, no naprazno. Bolniot gledal naokolu so neiska`liva bolka. Koga pomo{ta za koja kopneel bila tolku blizu, kako moè da ja napu{ti nade`ta? Na negov predlog, prijatelite go odnele na pokrivot od ku} ata i, otvoraj} i go pokrivot, go spu{tile kraj Isusovite noze. Propovedaweto e prekinato. Spasitelot ja posmatral bolnata pojava i gi videl o~ite {to molezlivo go gledale. Go sfatil slu~ajot i go privlekol kon sebe toj zbunet i somni~av duh. Dodeka fateniot bil u{te doma, Spasitelot ja osvedo~il negovata sovest. Koga se pokajal poradi svoite grevovi i poveruval vo Isusovata isceluva~ka mo} , ̀ ivotodavnata milost na Spasitelot najprvo go blagoslovila negovoto srce polno so kopne`. Isus go posmatral prviot zra~ok na vera kako prerasnuva vo cvrsto uveruvawe deka Toj e edinstven pomo{nik na gre{nikot i videl kako se zasiluva so sekoj napor da stigne vo negovo prisustvo.

Sega Spasitelot izgovoril zborovi {to doprele do uvoto na ovoj stradalnik kako muzika: “Sinko, ti se pro{ tavaat grevovite”.

Od du{ata na ovoj bolen ~ovek e simnat tovarot na beznade`nost; nad negoviot duh po~iva mir koj proizleguva od pro{tavaweto, mir koj go osvetluva negovoto lice. Is~eznale negovite telesni bolki i celoto negovo su{testvo e preobrazeno. Bespo mo{ niot ulo gavec ozdravel. Na gre{nikot mu e prosteno!

So ednostavna vera gi primil Isusovite zborovi kako sre} a na noviot ìvot. Ne postavil nikakvo novo barawe, tuku leèl vo blaèna ti{ina, presre} en za da go iskaè toa so zborovi. Negovoto lice go ozarila nebesna svetlina, a narodot ja posmatral ovaa scena so strahopo~it.

268



220

Rabinite nespokojno o~ekuvale da vidat kako } e postapi Hristos vo ovoj slu~aj. Si spomnuvale kako ovoj ~ovek im se obra} al nim za pomo{ i kako tie go li{ile od nade`ta i od so~uvstvoto. Nezadovolni, izjavile deka toj nosi Bo`je prok let stvo poradi svoite grevovi. Seto ova oìvealo vo nivniot um koga pred sebe go videle bolniot ~ovek. Go zabeleàle in teresot so koj site ja posmatrale ovaa scena i po~uvstvuvale uà sen strav da ne go zagubat sopstvenoto vlijanie nad naro dot.

Ovie dostoinstvenici ne razmenuvale me| usebno zborovi tuku, posmatraj} i go liceto eden na drug, ja ~itale na niv istata misla deka e potrebno da se stori ne{to za da se zapre porojot na ~uvstvata. Isus izjavil deka grevovite na fateniot se prosteni. Fariseite se fatile za tie zborovi kako za bogohulstvo, pretstavuvaj} i si sebesi deka toa moàt da go prikaàt kako grev {to zasluùva smrt. Si velele vo svoeto srce: “Kako moè ovoj da zboruva vaka? Toj huli. Koj moè da pro{tava grevovi, osven Bog” (Marko 2,7).

Naso~uvaj} i go svojot pogled kon niv, od koj se zasolnile i se povlekle, Isus rekol: “Zo{to razmisluvate taka vo svoite srca? [to e polesno da mu se kaè na paraliziraniot: ëTi se pro{tavaat grevovite’, ili da mu se kaè: ëStani, zemi ja svojata postela i odi!’ No da znaete, Sinot ~ove~ki ima vlast da gi pro{tava grevovite na zemjata”. Svrtuvaj} i se kon fateniot, rekol: “Stani, zemi ja svojata postela i odi si doma”.

Toga{ onoj {to go donele kaj Isusa na nosila stanal na noze so elasti~nost i so sila na mom~e. Niz negovite veni prostrui la ìvotodavna krv. Odnenade` po~nal da raboti sekoj organ na negovoto telo. Blediloto na smrtta {to se pribliùvala bilo zameneto so rumenilo: “Toj stana vedna{, ja zede postelata, i izleze pred site, a tie se voshituvaa i go slavea Boga, velej} i: ëVakvo ne{to u{te nikoga{ ne sme videle’”.

O ~udesna Hristova qubov, {to si se navednala da gi isce li{ gre{nite i ujadenite! Boèstvo koe àli i gi ublaùva nesre} ite na ~ove{tvoto {to strada! O ~udesna silo {to taka im se pokaùva{ na sinovite ~ove~ki! Koj moè da se somneva vo vesta za spasenieto? Koj moè da go potceni milosrdieto na Otkupitelot poln so so~uvstvo?

Ista sila, kako i pri sozdavaweto, bila potrebna da mu se povrati zdravjeto na toa telo vo raspa| awe. Istiot glas {to mu donel ìvot na ~ovekot sozdaden od pravot na zemjata, mu

269

270

221

dal ìvot i na fateniot {to umiral. Istata sila {to mu dala ̀ ivot na teloto, go obnovila i srceto. Toj, koj pri sozda vaweto “re~e i nastana”, koj “zapoveda i se pokaà” (Psalm 33,9), so zbor $ dal ìvot na du{ata mrtva vo pres tapite i vo grevovite. Isceluvaweto na teloto bilo dokaz za silata {to go obnovila srceto. Hristos mu naredil na fate niot da stane i da odi za “da znaete”, rekol Toj, “deka Sinot ~ove~ki ima vlast da gi pro{tava grevovite na zem jata”.

Fateniot vo Hrista na{ol isceluvawe i za duhot i za teloto. Duhovnoto isceluvawe bilo pridruèno so obnovuva we na teloto. Ne smeeme lekomisleno da premineme preku ovaa pouka. Deneska postojat iljadnici koi stradaat od telesni bolesti i koi, kako fateniot, kopneat da ja slu{nat vesta: “Ti se pro{tavaat grevovite!” Tovarot na grevot so svojot nemir i so nezadovolenite èlbi e osnova na nivnite bolesti. Tie ne moàt da najdat olesnenie dodeka ne dojdat kaj Isce litelot na du{ata. Mirot {to moè da go dade samo Toj, } e mu dade sila na umot i zdravje na teloto.

Isus do{ol “da gi uni{ti delata na | avolot”. “Vo Re~ta be{e ìvotot”, i Toj veli: “Jas dojdov ovcite da imaat ìvot i toa ̀ ivot vo izobilie”. Toj e “Duh koj oìvuva” (1. Jovanovo 3,8; Jovan 1,4; 10,10; 1. Korin} anite 15,45). Toj sè u{te ja ima istata ìvotodavna sila kako i toga{ koga na zemjata go leku val bolniot i mu pro{taval na gre{nikot. Toj “ti gi pro{tava site grevovi”, Toj “ti gi isceluva site bolesti” (Psalm 103,3).

Isceluvaweto na fateniot dejstvuvalo vrz lu| eto taka {to se ~inelo deka neboto se otvorilo i ja otkrilo seta slava na podobriot svet. Dodeka ~ovekot {to bil iscelen pominuval niz mno{tvoto blagoslovuvaj} i go Boga na sekoj ~ekor i nosej} i go svojot tovar, legloto, {to mu bilo lesno kako perduv, lu| eto otstapuvale za da mu napravat mesto so lica {to oddavale strahopo~it i go gledale bez zdiv, tivko {epotej} i me| u sebe: “Deneska se nagledavme ~uda!”

Fariseite bile nemi od v~udovidenost i sovladani od porazot. Videle deka ne postoi mo`nost nivnata qubomora da go razjari mno{tvoto. Veli~estvenoto delo storeno nad ~ovekot {to tie mu go prepu{tile na Bo`jiot gnev ostavilo tolku silen vpe~atok vrz narodot, {to rabinite za izvesno vreme bile zaboraveni. Videle deka Hristos poseduva sila {to tie mu ja pripi{uvale samo na Boga, no blagorodnoto dos to instvo na negovoto drèwe bilo vo upadliva sprotiv nost so nivno to



222

gordelivo odnesuvawe. Bile zbuneti i pos rameni prepoznavaj} i, no ne priznavaj} i go prisustvoto na vozvi{e no to Su{testvo. Kolku posilen bil dokazot deka Isus ima sila da gi pro{tava grevovite na zemjata, sè pove} e se zatvrdnuvale vo neverstvoto. Od domot na Petar, vo koj go videle fateniot kako e iscelen so negovite zborovi, oti{le da kovat planovi da go zamolknat Bo`jiot Sin. Telesnata bolest, kolku i da bila te{ka i dlaboko vkoreneta, e izle~ena so Hristova sila, no bolesta na duhot u{te posilno zavla deala so onie {to svoite o~i gi zatvorile pred svetlinata. Leprata i paraliza ta ne bile tolku stra{ni kako fanatizmot i neverstvoto.

Vo domot na isceleniot ulogavec nastanala golema radost koga se vratil vo svoeto semejstvo, nosej} i go so lesnotija leg loto na koe pred kratko vreme poleka go iznesuvale od nivnata sredina. Se sobrale okolu nego so solzi radosni~ki, odvaj osmeluvaj} i se da im poveruvaat na svoite o~i. Stoel pred niv vo polna sila na svojata maèvnost. Tie bezìvotni race sega bile brzi da ja ispolnat negovata volja. Teloto {to bilo ispi eno i imalo boja na olovo, sega bilo sveò i rumeno. Odel so cvrst, sloboden ~ekor. Na sekoja crta na negovoto lice bile napi{ani radost i nade`, a namesto obele`jata na grevot i stra dawata se pojavil izraz na ~istota i mir. Od toj dom se iz dignuvala ra dosna blago dar nost i Bog se proslavil vo svojot Sin koj mu ja vratil nade`ta na beznade`niot i silata na ranetiot. Ovoj ~ovek i negovoto semejstvo bile gotovi za Isu sa da gi poloàt svoite ìvoti. Nikakvo somnevawe ne ja zate0 mnilo nivnata vera, nikakvo neverstvo ne ja osuetilo nivnata revnost kon Onoj {to vnel svetlina vo nivniot mra~en dom.

271

223

28

LEVIJ ‑ MATEJ


Od rimskite slu`benici vo Palestina, carinicite bile najomrazeni. Dava~kite nametnati so sila postojano im pre ~ele na Evreite, potsetuvaj} i gi deka ja zagubile svojata neza visnost. Dano~nicite ne bile samo orudija na rimskoto ugne tuvawe, tuku iznuduva~i {to se bogatele na smetka na naro dot. Eden Evrein, {to bi prifatil vakva slu`ba od racete na Rimjanite, e smetan za predavnik na ~esta na svojot narod. Preziran e kako otpadnik i e nareden me| u najneuglednite pripadnici na op{testvoto.

Na ovoj op{testven sloj mu pripa| al i Levij Matej, koj } e bide povikan vo Hristova slu`ba po ~etvoricata u~enici vo Genisaret. Fariseite go procenuvale Mateja spored negovoto zani mawe, no Isus kaj ovoj ~ovek videl srce otvo reno za pri fa} awe na vistinata. Matej go slu{al u~eweto na Spasite lot. Koga Bo`jiot Duh mu ja otkril negovata gre{ nost, toj kopneel da pobara pomo{ od Hrista, no navik nat na rabin ska ta isklu ~ivost, ne o~ekuval da go zabeleì ovoj golem U~itel.

Sedej} i eden den vo svojata tro{arinska ku} i~ka, carinikot go videl Isusa kako se pribliùva. Golemo bilo negovoto iznenaduvawe koga gi ~ul zborovite {to mu se upateni: “Sledi me!”

Matej “stana i trgna po nego”. Nemalo kolebawe, dvou mewe, razmisluvawe za dohodovnata rabota {to treba da ja zameni so siroma{tvo i so nevolji. Za nego bilo dovolno {to } e bide so Isusa, {to } e moè da gi slu{a negovite zboro vi i {to } e se soedini so nego vo negovata rabota.

Taka bilo i so u~enicite koi bile povikani porano. Koga Isus pobaral od Petar i od negovite drugari da go sle dat, vedna{ gi ostavile svoite ~amci i mreì. Nekoi od ovie

272

273


224

u~e nici imale doma{ni {to gi izdrùvale, no koga go ~ule povikot na Spasitelot, ne se kolebale nitu se pra{uvale: “Ka ko } e ì veam i kako } e go izdrùvam semej stvoto?” Go prifa tile povikot, pa koga Isus podocna gi pra{al: “Koga ve prativ bez } ese i bez torba i obuvki, dali ne{to vi nedostigna?”, moè le da odgovorat: “Ni{to!” (Luka 22,35).

Matej so svoeto bogatstvo, a Andreja i Petar so svoeto siro ma{tvo, se staveni pred isto isku{enie; sekoj od niv svojot ìvot $ go posvetil na ista cel. Vo migovite na uspeh, koga mreìte bile polni so ribi, a nostalgijata za stariot na~in na ìvot najsilni, Isus kraj moreto pobaral od u~enicite da napu{tat sè za deloto na evangelieto. Taka se prove ruva sekoja du{a dali e posilna èlbata za pominlivite dobra ili èlbata za druèwe so Hrista.

Na~eloto sekoga{ mnogu bara. Nieden ~ovek ne moè da uspee vo slu`bata na Boga ako celoto negovo srce ne e vo nea i ako ne go smeta ovoj svet za ni{toèstvo vo sporedba so pre va` noto poznavawe na Hrista. Nieden ~ovek {to se pri tesnuva ne moè da bide Hristov u~enik, a u{te pomalku negov sorabotnik. Koga lu| eto pravilno } e go sfatat gole moto spasenie, samopo`rtvuvanosta {to se gledala vo Hristo viot ìvot, } e se pokaè i vo nivniot. Po koj bilo pat da gi povede, } e se raduvaat da go sledat.

Povikuvaweto na Mateja da stane eden od Hristovite u~enici predizvikalo golemo negoduvawe. So izborot na carinik za svoj neposreden pridru`nik, verskiot u~itel gi navredu val verskite, op{testvenite i narodnite obi~ai. Povikuvaj} i se na predrasudite na narodot, fariseite se nade vale deka strujata na narodnite ~uvstva } e se svrti protiv Isusa.

Me| u carinicite nastanalo {iroko interesirawe. Boès tveniot U~itel gi privlekol nivnite srca kon sebe. Vo radosta na svoeto novo u~eni{tvo, Matej kopneel da gi dovede kaj Isusa svoite porane{ni drugari. Soobrazno so toa, vo svojot dom priredil gozba i gi povikal site svoi rod ni ni i prijateli. Bile vklu~eni ne samo carinicite, tuku i mnogu drugi {to imale somnitelen ugled i bile otfrleni od svoite sosedi koi strogo se pridrùvale kon propisite.

Gozbata e priredena vo Isusova ~est i Isus ne se kolebal da ja prifati qubeznosta. Dobro znael deka toa } e bide soblaz na za farisejskata partija i deka } e go dovede vo nepri lika vo o~ite na narodot. Me| utoa, vrz negovoto dejstvuvawe ne moèlo da vlijae nikakvo ~ove~ko pravilo. Nadvore{nite belezi

274

225

za nego nemale nikakvo zna~ewe. Ona {to go priv lekuvalo negovoto srce bilo du{ata èdna za vodata na ìvo tot.

Isus sedel kako uvaèn gostin na trpezata na carinikot, pokaùvaj} i so svoeto so~uvstvo i dru{tvenost deka go priznava dostoinstvoto na ~ove~kiot rod, pa lu| eto kopneele da stanat vredni za negova doverba. Vrz nivnite èdni srca nego vite zborovi pa| ale so blagoslovena ìvotodavna sila. Raz budeni se novi pottici i, za ovie lu| e, otfrleni od op{testvoto, se otvorila mo`nost za nov ìvot.

Na vakvite sobiri, kakov {to bil ovoj, mnogu lu| e bile pod vlijanie na u~eweto na Spasitelot, no koi go priznale duri po voznesenieto. Koga se izleal Svetiot Duh i koga se preobratile tri iljadi vo eden den, me| u niv imalo mnogu od onie {to prvpat ja ~ule vistinata kraj trpezata na nekoj carinik, pa nekoi od niv stanale vesnici na evangelieto. Li~no za Mateja Isusoviot primer na gozbata bil trajna pouka. Prezreniot carinik stanal eden od najpredanite evangelisti koj vo svojata slu`ba gi sledel stapkite na svojot U~itel.

Koga rabinite doznale za Isusovoto prisustvo na gozbata kaj Mateja, ja iskoristile taa prigoda da go obvinat. Me| utoa, izbrale da dejstvuvaat preku u~enicite. Budej} i gi nivnite pred rasudi, se nadevale deka } e gi odvojat od nivniot U~itel. Nivni na~in na postapuvawe bil da go obvinat Hrista pred u~enicite, a u~enicite pred Hrista, naso~uvaj} i gi strelite tamu kade {to najverojatno } e ranat. Toa e na~in na koj satanata rabotel u{te od migot na za~etocite na svoeto nezadovolstvo na neboto, a site {to se obiduvaat da predizvikaat neslo ga i otu| enost, pottiknati se so negov duh.

“Zo{to va{iot U~itel jade so carinicite i gre{nici te?”, pra{ale zavislivite rabini.

Isus ne o~ekuval od svoite u~enici da odgovorat na obvinuvawata, tuku samiot odgovoril: “Na zdravite ne im treba lekar, tuku na bolnite. Odete i nau~ete {to zna~i: ëMilost sakam, a ne `rtvi’; za{to jas ne dojdov da gi povikam pravednicite, tuku gre{nicite”. Fariseite se smetale za duhovno zdravi i zatoa ne im treba lekar, dodeka za cari nicite i za nezna bo{cite tvrdele deka umiraat od bolesti na du{ata. Toga{, zar negoviot trud kako lekar ne se sostoel vo toa da pojde tokmu kaj onoj op{testven sloj komu mu bila potrebna negovata pomo{?

Me| utoa, iako za sebe imale tolku visoko mislewe, fariseite bile vo pote{ka sostojba od onie {to gi prezirale.

275

ЛЕВИЈ - МАТЕЈ


226

Cari nicite bile pomalku tesnogradi i pomalku samouvereni pa zatoa bile pove} e otvoreni za vlijanieto na vistinata. Isus im rekol na rabinite: “Odete i nau~ete {to zna~i: ëMilost sakam, a ne `rtvi’”. So toa pokaàl deka tie, tvr dej} i oti se tolkuva~i na Bo`jata re~, vsu{nost nitu malku ne go poznavaat nejziniot duh.

Fariseite za izvesno vreme bile zamolknati, no stanale u{te pore{itelni vo svoeto neprijatelstvo. Potoa gi pobarale u~enicite na Jovana Krstitelot i se obidele da gi svrtat protiv Spasitelot. Ovie farisei ne ja prifatile dejnosta na Krstitelot. Podbivno ukaùvale na negoviot trezven ̀ ivot, na negovite ednostavni naviki, na negovata prosta obleka i go proglasile za fanatik. Zatoa {to go otkrival niv noto licemerstvo, im se protivstavuvale na negovite zborovi i se obidele da go podbunat narodot protiv nego. Bo`jiot Duh gi potkrenal srcata na ovie podbiva~i, osvedo ~uvaj} i gi za grevot, no go otfrlile Bo`jiot sovet i izjavile deka Jovan e opsednat so | avol.

Sega, koga do{ol Isus, druèj} i se so narodot, jadej} i i piej} i na nivnite trpezi, go obvinuvale deka e nenasitnik i pijanica. Onie {to go obvinuvale, samite bile vinovni. Kako Bog {to bil pogre{no pretstaven so toa {to satanata mu gi pripi{al svoite sopstveni osobini, taka i ovie lo{i lu| e la`no gi pretstavile Gospodovite vesnici.

Fariseite ne sakale da sfatat deka Isus jadel so carinicite i gre{nicite za da im ja donese nebesnata svetlina na onie {to sedat vo mrak. Ne sakale da vidat deka sekoj zbor na boèstveniot U~itel bil ìvo seme {to } e iz’rti i } e donese plod na slava na Boga. Re{ile da ne ja prifatat svetlinata, pa iako ja odbivale rabotata na Krstitelot, sega bile gotovi da se sprijatelat so negovite u~enici, nadevaj} i se deka } e obez bedat nivna sorabotka protiv Isusa. Tvrdele deka Isus gi uni{tuva starite predanija i ja istaknuvale spro tivnosta me| u serioznata pobo`nost na Krstitelot i Isusovoto odnesuvawe pri go{tavaweto so carinicite i gre{nicite.

Jovanovite u~enici vo toa vreme bile vo golema àlost. Toa se slu~ilo pred nivnata poseta na Isusa so porakata na Jo vana. Nivniot sakan u~itel bil vo zatvor i tie denovite gi pominuvale vo taga. Isus ne vloìl nikakov napor da go oslobo di Jovana, tuku duri se ~inelo deka go uriva ugledot na negovoto u~ewe. Ako Jovan bil praten od Boga, zo{to Isus

276

227

i negovite u~enici odele po pat {to bil tolku razli~en od negoviot?

Jovanovite u~enici nemale jasna pretstava za Hristovata rabota. Mislele deka moèbi sepak postoi nekoja osnova za farisejskoto obvinuvawe. Po~ituvale mnogu pravila {to gi propi {ale rabinite i duri se nadevale deka } e bidat oprav dani so delata na zakonot. Evreite sproveduvale post kako zasluga, a najrevnite me| u niv postele dva dena sekoja sedmica. Fariseite i Jovanovite u~enici postele koga ovie, poslednive, do{le kaj Isusa so pra{aweto: “Zo{to nie i fariseite posti me ~esto, a tvoite u~enici ne postat?”

Isus im odgovoril mo{ne blago. Ne nastojuval da go is pravi nivnoto pogre{no sfa} awe za postot, tuku samo pravilno da gi upati vo svojata rabota. Toa go storil koris tej} i go istiot slikovit izraz {to go upotrebil i samiot Krstitel vo svoeto svedo{tvo za Isusa. Jovan rekol: “Onoj {to ja ima nevestata e mladoènec; a prijatelot na mlado ̀ enecot, koj stoi i go slu{a, od srce se raduva {tom } e go ~ue glasot na mladoènecot. I taka, ovaa moja radost se ispol ni” (Jovan 3,29). Jovanovite u~enici ne moèle da ne si spomnat za ovie zborovi na svojot u~itel, koga Isus, zemaj} i ja istata slika, rekol: “Moàt li svatovite da postat dodeka mlado ̀ enecot e so niv?”

Nebesniot Gospodar se nao| al srede svojot narod. Na sve tot mu e predaden najgolemiot Bo`ji dar. Radost za siromasite, za{to Hristos do{ol da gi stori naslednici na svoe to carstvo. Radost za bogatite, za{to } e gi pou~uva kako da si obezbedat ve~no bogatstvo. Radost za neu~enite, za{to Toj } e gi vrazumi za spasenieto. Radost za u~enite, za{to Toj } e im otkrie podla boki tajni otkolku {to tie koga bilo dosegnale; so misijata na Spasitelot na lu| eto } e im bidat otkrie ni vistinite {to bile skrieni od sozdavaweto na svetot.

Jovan Krstitelot se raduval {to go nabquduval Spasi te lot. Kakva mo`nost za radost imale u~enicite koi uìvale posebno pravo da odat i da razgovaraat so nebesnoto Veli~estvo! Toa za niv ne bilo vreme da taàt i da postat. Mora da gi otvorat srcata i da ja primat svetlinata na negovata sla va so koja } e moàt da gi osvetlat onie {to sedat vo mra~ niot predel na smrtta. Toa bila svetla slika {to ja sozdavale Hristovite zborovi, no nad nea leèla te{ka senka {to ja razuznavalo samo negovoto oko. “No } e dojdat dni”, rekol, “koga } e im se otme Mladoènecot i toga{ } e postat”. Koga

277



228

} e go vidat svojot Gospod predaden i raspnat, u~enicite } e taguvaat i } e postat. So svoite posledni zborovi {to im gi upatil vo gornata soba, Isus im rekol: “U{te malku i ve} e ne } e me gledate, i pak po kratko } e me vidite. Vistina, vistina, vi velam, vie } e pla~ete i } e taìte, a svetot } e se raduva; } e bidete àlosni, no va{ata àlost } e se pretvori vo radost” (Jovan 16,19.20).

Koga Isus } e voskresne od grobot, nivnata àlost } e se pretvori vo radost. Po svoeto voznesenie, Toj kako li~nost } e bide otsuten, no preku Ute{itelot sè u{te } e bide so niv i tie vremeto nema da go pominuvaat vo taga. Toa go sakal sa ta nata. Sakal svetot da se zdobie so vpe~atok deka bile izmameni i razo~arani, no tie trebalo so vera da gledaat vo gornoto svetili{te vo koe Isus sluèl za niv; trebalo da mu gi otvorat srcata na negoviot Zamenik, na Svetiot Duh, i da se raduvaat vo svetlinata na negovoto prisustvo. Sepak, } e dojdat denovi na isku{enie i borba, koga } e se sudrat so vladetelite na ovoj svet i so upravitelot na carstvoto na temninata; koga Hristos ne } e bide li~no so niv i koga ne } e moàt da go prepoznaat Ute{itelot, toga{ za niv } e nastapi vreme na post.

Fariseite se stremele da se izdignat so stroga po~it kon formite, dodeka nivnoto srce bilo ispolneto so zavist i so kavgi. “Ete”, kaùva Pismoto, “vie postite za da se prepirate i da se karate i so tupanica da gi biete siromasite. Ne postete ve} e kako deneska, i } e se ~ue va{iot glas gore. Takov li e postot {to go opredeliv: ̂ ovekot da ja ma~i svo ja ta du{a eden den; da ja navednuva glavata nadolu kako trska i da postila pod sebe crnina i pepel? Toa li } e go nare~e{ post i ugoden den na Gospoda?” (Isaija 58,4.5).

Vistinskiot post ne e samo nadvore{na slu`ba. Pismoto go opi{uva postot {to go odbral Bog “da gi raskine{ okovite na nepravdata, da gi skine{ remenite na bremeto, da gi pu{ti{ ugnetenite i da skr{i{ sekoj jarem... da mu ja otvo ri{ svojata du{a na stradalnikot, da go nahrani{ glad niot” (Isa ija 58,6.10). Ovde e prikaàn vistinskiot duh i karakter na Hristovata rabota. Celokupniot negov ìvot bil `rt vuvawe na samiot sebe za spasenie na svetot. Postej} i vo pustinata na isku{enieto ili jadej} i so carinicite na gozbata kaj Mateja, Toj go daval svojot ìvot za otkup na zagu benite. Vistinskiot duh na posvetuvawe ne se pokaùva vo bes poleznoto taguvawe, vo poniùvaweto na teloto i vo mnogu

278

229

brojnite `rtvi, tuku vo prifa} aweto na dobrovolna slu`ba na Boga i na ~ovekot.

Prodolùvaj} i go svojot odgovor na Jovanovite u~enici, Isus iznel edna parabola, velej} i: “Nikoj ne stava latica od novo platno, za{to laticata ja cepi oblekata i dupkata stanuva pogolema”. Vesta na Jovana Krstitelot ne trebalo da bide proniknata so predanie i so sueverie. Obidot da se spoi farisejskata pretvorlivost so Jovanovoto posvetuvawe bi sozdal o~igledna puknatina me| u niv.

Hristovoto u~ewe ne moèlo da se spoi so farisejskite formi. Hristos ne trebalo da ja zatvori puknatinata napravena so Jovanovoto u~ewe. Toj posilno } e ja istakne razlikata me| u staroto i novoto. Isus ponatamu go prikaàl ovoj fakt slikovito, zboruvaj} i: “Nikoj ne stava novo vino vo stari mevovi; za{to mevovite se kinat, vinoto istekuva i mevovite propa| aat”. Mevovite {to se upotrebuvale za ~uvawe na novo vino po izvesno vreme stanuvale suvi i krti i nepogodni povtorno da posluàt za ista cel. So ovaa poznata slika Isus ja prikaàl sostojbata na evrejskite voda~i. Sve{teni cite, zako nicite i poglavarite bile zasadeni vo vrteòt na obredite i predanijata. Nivnite srca stanale speknati kako isu{enite vinski mevovi so koi gi sporedil. Dodeka osta nuvale zadovolni so religijata {to se potpirala vrz zakonot, ne moèle da stanat ~uvari na ̀ ivata nebesna vistina. Sme tale deka nivnata pravednost e sosema dovolna i ne sakale vo nivnata religija da se vnese ni{to novo. Bo`jata dobra volja kon lu| eto ne ja prifa} ale kako ne{to odvoeno od samite sebesi. Tie ja povr zuvale so sopstvenite zaslugi za svoite dobri dela. Verata {to dejstvuva niz qubovta i ja ~isti du{a ta ne moèla da najde dopirna to~ka so fari sejskata vera sozdadena od obredi i ~ove~ki naredbi. Naporot Isuso voto u~ewe da se soedini so vospostavenata raligija bi bil naprazen. Bo`jata ̀ ivotodavna sila, kako vinoto {to pre vriva, bi gi uni{tila starite, gnili mevovi na fari sejskoto predanie.

Fariseite sebesi se smetale za premnogu mudri za da im bide potrebna pouka, premnogu pravedni za da im bide potreb no spasenie, premnogu po~ituvani za da im bide potrebna po~it {to doa| a od Hrista. Spasitelot gi napu{til niv za da najde drugi koi } e ja prifatat nebesnata poraka. Kaj neobra zovanite ribari, kaj carinikot na carinarnicata, kaj ènata Samarjanka, kaj obi~niot narod {to so zadovolstvo go slu{al, na{ol svoi novi mevovi za novoto vino. Orudijata {to } e se

279



230

upotrebat vo deloto na evangelieto se lu| e koi rado ja prifa} aat svetlinata pratena od Boga. Toa se negovi pretstavnici koi mu ja prenesuva at vistinata na ovoj svet. Ako so Hristova milost negoviot narod stane nov mev, toga{ Toj } e go ispolni so novo vino.

Hristovoto u~ewe, iako pretstaveno so novo vino, ne bi lo nova nauka, tuku otkrovenie na ona {to se u~elo od po~e tok. Me| utoa, za fariseite Bo`jata vistina go zagubila svoeto prvobitno zna~ewe i ubavina. Hristovoto u~ewe za niv bilo novo re~isi vo sekoj pogled, a bilo i neprepoznato i nepotvrdeno.

Isus ja istaknal mo} ta na la`noto u~ewe da go razori po~i tuvaweto i kopneòt za vistinata. “Nikoj”, rekol Toj, “otka ko } e pie staro vino, ne saka novo, za{to veli: ëStaroto e podobro’”. Celokupnata vistina {to mu bila dadena na svetot preku patrijarsite i prorocite zasvetila so nova ubavina vo Hristovite zborovi. Me| utoa, zakonicite i fari seite nemale nikakva ̀ elba za novoto dragoceno vino. Dodeka ne se ispraznat od starite predanija, obi~ai i naviki, vo nivniot um i srce nema mesto za Hristovoto u~ewe. Cvrsto se drèle za mrtvite formi, a ja napu{tile ìvotodavnata vistina i Bo`jata sila.

Toa se pokaàlo kako propast za Evreite i istoto } e se poka ̀ e kako propast za mnogu du{i vo na{eto vreme. Iljadnici ja pravat istata gre{ka {to ja napravile fariseite ukoreni od Hrista na gozbata kaj Mateja. Mnozina ja odbivaat vistinata {to izleguva od Otecot na svetlinata, i toa so pogolemo zadovolstvo otkolku da otfrlat nekoja sakana zamisla ili da se otkaàt od nekoj idol vo svoeto sfa} awe. Se potpiraat vrz sebe, vrz svojata mudrost, ne sfa} aj} i go svoeto duhovno siroma{tvo. Tie uporno nastojuvaat da bidat spaseni na nekoj na~in so koj bi moèle da ostvarat nekoe zna~ajno delo. Koga } e uvidat deka ne postoi nikakov na~in da se vtkaat sebesi vo toa delo, go otfrlaat ponudenoto spase nie. Zakonskata religija nikoga{ ne moè da gi dovede du{ite kaj Hrista, za{to toa e vera bez qubov, bez Hrista. Postot ili molitvata, pottiknati od duh na samooprav duvawe, se gad vo Bo`jite o~i. Sve~eniot bogoslu`ben sobir, celata niza verski obredi, nadvore{nata poniznost i iznudenata `rtva, pokaùvaat deka onoj {to pravi taka sebesi se smeta za praveden, za predodreden za neboto, no seto toa e izmama.

280

231

Na{ite sopstveni dela nikoga{ ne moàt da ni obezbedat spasenie.

Kako {to bilo vo Hristovo vreme, taka e i deneska; fariseite ne bile svesni za svoeto duhovno siroma{tvo. Nim im e upatena vesta: “Ti tvrdi{: ëBogat sum, se zbogativ i ni{to ne mi treba’, a ne znae{ deka si nesre} en, beden, siromav, slep i gol. Te sovetuvam da kupi{ od mene zlato pre~isteno vo ogan, za da se zbogati{; bela obleka za da se oble~e{ za da ne se otkrie sramot na tvojata golotija” (Otkrovenie 3,17.18). Verata i qubovta se zlato pre~isteno vo ogan. Me| utoa, kaj mnozina ova zlato potemnelo i bogatata riznica e zagubena. Hristovata pravednost za niv e nenosena obleka, negibnat izvor. Nim im se veli: “Imam ne{to protiv tebe, za{to ja ostavi svojata prva qubov. Spomni si od kade padna, pokaj se i vr{i gi delata {to gi vr{e{e na po~etokot; inaku, ako ne se pokae{, } e dojdam kaj tebe i } e go otstranam tvojot sve} nik od negovoto mesto” (Otkrovenie 2,4.5).

“@rtva za Boga e pokajni~kiot duh; skr{eno i ponizno srce, Boè, ne prezira{” (Psalm 51,17). ôvekot mora potpolno da se oslobodi od samiot sebe za da moè da bide Isusov vernik. Koga } e se otkaè od samiot sebe, toga{ Gospod od ~ovekot moè da napravi novo sozdanie. Novi mevovi moàt da dràt novo vino. Hristovata qubov } e go vdahne vernikot so nov ìvot. Kaj onoj {to gleda vo Isusa, Avtorot i Dovr{itelot na na{ata vera, } e se pokaè Hristoviot karakter.


232

29

SABOTA

Sabotata e proglasena za sveta pri sozdavaweto. Bidej} i e vospostavena za ~ovekot, taa ima svoe poteklo od vremeto “koga peeja zaedno utrinskite yvezdi i koga likuvaa Bo`jite sinovi” (Knigata za Jov 38,7). Nad svetot po~ival mir, za{to zemjata bila vo harmonija so neboto. “I vide Bog sè {to sozdade, i be{e mo{ne dobro”, i si po~inal, raduvaj} i mu se na svoeto zavr{eno delo (1. Mojseeva 1,31).

Zatoa {to se odmoral vo sabota, “Bog go blagoslovi sedmiot den i go posveti”, go izdelil za sveta upotreba. Toj mu ja dal na Adama kako den za odmor. Bila spomen na deloto na sozdavaweto, a so toa i znak na Bo`jata mo} i na negovata qubov. Pismoto kaùva: “Toj pravi ~uda {to se pametat”. “Navistina, negovite nevidlivi osobini, negovata ve~na sila i boèstvo, jasno se sogleduvaat od sozdavaweto na svetot ako se nabquduvaat negovite dela” (1. Mojseeva 2,3; Psalm 111,4; Rimjanite 1,20).

Svetot go sozdal Bo`jiot Sin. “Od po~etok be{e Re~ta, i Re~ta be{e so Boga i Re~ta be{e Bog... Sè nastanalo pre ku nea i ni{to {to postoi ne nastanalo bez nea” (Jovan 1,13). Bidej} i sabotata e spomen na deloto na sozdavaweto, taa e dokaz za Hristovata qubov i mo} .

Sabotata gi upatuva na{ite misli na prirodata i nè vodi vo zaednica so Tvorecot. Vo pesnata na pticite, vo povivawe to na drvjata, vo muzikata na moriwata sè u{te moème da go ~ueme negoviot glas, glasot na Onoj koj raz govaral so Adama vo Edem “koga pirka{e veter~e”. Koga ja nabquduvame negovata sila vo prirodata nao| ame uteha, za{to Re~ta {to sozdala sè e taa {to $ dava ìvot na du{ata. Toj, “koj re~e svetlina da svetne od temninata, e Toj koj zasveti vo na{ite srca, za da gi osvetli so poznavaweto na Bo`jata slava pred Hristovoto lice” (2. Korin} anite 4,6).

281

282

233

Ovaa misla ja motivirala pesnata:

"Me razveseluva{ so svoite dela, Gospode; So radost gi opevam delata na tvoite race! Kolku se veli~estveni tvoite dela, Gospode! Kolkusedlabokitvoitepromisli!≈

(Psalm 92,4.5)

Svetiot Duh preku prorokot Isaija objavuva: “So kogo } e go izedna~ite Boga? I so kakov kip } e go sporedite?... Zar ne znaete? Zar ne ste ~ule? Neli vi e od iskon otkrieno? Zar ne ste sfatile koj $ gi postavil temelite na zemjata? Toj caruva nad Zemjinata topka, pred nego ̀ itelite se kako skakulci. Toj nebesata gi rasprostrel kako platno, gi raspnal kako {ator za stan... So kogo } e me sporedite, koj e ramen so mene?, veli Svetecot. Podignete gi o~ite i gledajte: koj go sozdal toa? Onoj {to ja izveduva nivnata vojska na broj, i koj site gi vika po ime; zaradi negovata golema sila i mo} ne izostanuva nitu edno. Zo{to veli{ Jakove, i ti, Izraele, zboruva{: ëPatot moj e skrien pred Gospoda i pravdata moja ne izleguva pred mojot Bog?’ Zar ne znae{? Zar ne si ~ul? Gospod e ve~en Bog, Tvorec na zemnite krai{ta. Toj ne se umo ruva, ne iznemo{tuva, i negoviot um e neizmeren. Na umorniot mu ja vra} a silata, go krepi nemo} niot”. “Ne boj se, za{to jas sum so tebe; ne pla{i se, za{to jas sum Bog tvoj. Jas te krepam i ti pomagam, te poddrùvam so pobedni~kata desnica”. “Obrnete se kon mene da se spasite site zemni krai {ta, za{to jas sum Gospod i nema drug”. Toa e porakata napi {a na vo prirodata, a sabotata e odredena da ja so~uva taa pora ka vo se} avawe. Koga Gospod mu zapovedal na Izrael da gi praznuva negovite saboti, rekol: “Tie neka bidat znak me| u mene i vas za da se znae deka jas sum Gospod, Bog va{” (Isaija 40,1829; 41,10; 45,22; Ezekil 20,20).

Sabotata bila vklu~ena vo zakonot na Sinaj; no toga{ ne e prvpat objavena kako den za odmor. Izraelskiot narod toa go znael pred Sinaj. Sabotata e praznuvana na patot kon Sinaj. Koga nekoi ja obesvetile, Gospod gi ukoril, velej} i: “Do koga } e odbivate da im se pokorite na moite zapovedi i na moite zakoni?” (2. Mojseeva 16,28).

Sabotata ne bila samo za Izrael, tuku za cel svet. Taa mu e objavena na ~ovekot vo Edem, pa kako i drugite zapovedi na Dekalogot, nepominlivo obvrzuva. Za zakonot, ~ij{to del e ~etvrtata zapoved, Hristos izjavuva: “Dodeka postojat

283

САБОТА


234

nebo to i zemjata, nema da is~ezne nitu edna crti~ka, nitu edna titla od zakonot”. Sè dodeka postojat neboto i zemjata, sabo tata } e bide znak na mo} ta na Tvorecot. Koga na zemjata povtorno } e procuti Edem, Bo`jiot svet den za odmor } e go po~ituvaat site pod Sonceto. “Od sabota vo sabota” sekoj ìtel na proslavenata nova zemja } e doa| a “da se pokloni pred mene, veli Gospod” (Matej 5,18; Isaija 66,23).

Nitu edna druga ustanova {to im e doverena na Evreite ne gi izdeluvala vo tolkava mera niv od okolnite narodi kako sabotata. Bog odredil nejzinoto po~ituva we da gi ime nuva kako negovi po~ituva~i. Taa trebalo da bide znak na niv no to izdeluvawe od idolopoklonstvoto i na nivnata vrska so vistinskiot Bog. Me| utoa, za da bide sabotata sveta, lu| eto sami mora da bidat sveti. So vera mora da stanat u~esnici vo Hristovata pravednost. Koga mu e izdadena zapoved na Izrael: “Se} avaj se da go praznuva{ sabotniot den”, Gospod isto taka im rekol: “]e mi bidete svet narod” (2. Mojseeva 20,8; 22,31). Samo na toj na~in sabotata moèla da gi obeleì Izraelcite kako narod koj mu sluì na Boga.

Koga Evreite se odvoile od Boga, propu{taj} i Hristova ta pravednost so vera da ja storat svoja pravednost, sabotata za niv go zagubila svoeto zna~ewe. Satanata nastojuval da se izvi{i sebesi i da gi odvle~e lu| eto od Hrista, pa se trudel da ja izopa~i sabotata zatoa {to taa e znak na Hristovata mo} . Evrejskite voda~i ja izvr{uvale voljata na satanata, opkrùvaj} i go Bo`jiot den za odmor so te{ki barawa. Vo Hristo vo vreme sabotata stanala tolku izopa~ena, {to nejzi noto po~ituvawe pobrgu go odrazuvalo karakterot na sebi~ nite i samovolni lu| e otkolku karakterot na nebesniot Otec poln so qubov. Vsu{nost, rabinite Boga go pretstavuv ale kako Onoj koj dal zakoni {to lu| eto ne moàt da gi po~i tu vaat. Narodot go naveduvale Boga da go smeta za tiran i da misli deka praznuvaweto na negovata sabota lu| eto gi pravi tvrdokorni i surovi. Hristova zada~a bila da gi otstra ni ovie pogre{ni sfa} awa. Iako rabinite go sledele so nemi losrdno neprijatelstvo, kaj nego ne se videlo deka se pri klonuva kon nivnite barawa, tuku odel pravo napred, praznu vaj} i ja sa botata soobrazno so Bo`jiot zakon.

Eden saboten den, koga Spasitelot so svoite u~enici se vra} al od mestoto kade {to se odrùvalo bogosluènie, pomi nu vale niz pole so zrelo ìto. Isus prodolìl so svoja ta rabota pri {to denot poodminal pa, pominuvaj} i niz poli

284

235

wata, u~enicite po~nale da sobiraat klasje i, otkako gi is tri le so race, po~nale da jadat zrna. Vo koj bilo drug den ovoj ~in ne bi predizvikal nikakva zabele{ka, za{to ~ovek, pominuvaj} i niz ìtno pole, niz ovo{tarnik ili lozje, moèl slobodno da skine {to sakal da jade (vidi: 5. Mojseeva 23,24.25). Me| utoa, da se stori toa vo sabota se smetalo za ~in na obe svetuvawe. Kineweto na klasje ne samo {to bilo nekoj vid ètva, tuku i trieweto na klasjeto so race bila eden vid vr{idba. Spored misleweto na rabinite, so toa e napraven dvoen grev.

[pionite vedna{ mu se poàlile na Isusa velej} i: “Ete, u~enicite tvoi pravat ne{to {to ne e dozvoleno da se pravi vo sabota”.

Koga bil obvinet za prekr{ok na sabotata vo Vitezda, Isus se odbranil potvrduvaj} i deka e Bo`ji Sin i izjavuvaj} i deka raboti soglasno so Otecot. Sega, koga se napadnati u~eni cite, Toj na obvinitelite im naveduva primeri od Stariot zavet, dela {to gi vr{ele Bo`jite slugi vo sabota.

Evrejskite u~iteli se gordeele so svoeto poznavawe na Pismata, a odgovorot na Spasitelot sodrèl prekor poradi nivnoto nepoznavawe na svetite spisi. “Zar ne ste ~itale”, rekol, “{to stori David koga ogladne so svoite pridru`nici, kako vleze vo Bo`jiot dom, gi zede postavenite lebovi i jade{e, koi nikomu ne mu e dozvoleno da gi jade osven sve{tenicite, i im dade na onie koi bea so nego?” “I im re~e: ëSabo tata e soz da dena zaradi ~ovekot, a ne ~ovekot zaradi sabotata’”. “Zar ne ste ~itale vo zakonot deka vo sabotni deno vi sve{tenicite vo hramot ja kr{at sabotata i pak ne se vinovni? No jas vi velam deka ovde e Nekoj pogolem od hramot!” “Za{to Sinot ~ove~ki navistina e gospodar na sabotata” (Luka 6,3.4; Marko 2,27.28; Ma tej 12,5.6.8).

Ako bilo pravo David da go zadovoli svojot glad jadej} i leb {to bil izdelen za sveta upotreba, toga{ bilo vo red aposto lite da gi zadovolat svoite potrebi so kinewe na klasje vo tekot na svetite ~asovi. U{te pove} e, pogolemiot del od slu` bata vo hramot sve{tenicite ja izvr{uvale vo sabota, a ne vo drugite denovi. Istata slu`ba vo svetovnite raboti bi bila gre{na, no rabotata na sve{tenicite bila slu`ba na Boga. Tie vr{ele obredi {to ukaùvale na otkupi telskata Hristova mo} i nivnata rabota bila soobra zena so celta na sabotata. Me| utoa, sega do{ol Hristos. U~enicite, izvr{uvaj} i go Hristovoto delo, bile vraboteni vo Bo`jata slu`ba,

285

САБОТА


236

i ona {to e neophodno za izvr{uvawe na ova delo bilo ispravno da se pravi vo saboten den.

Hristos sakal da gi pou~i svoite u~enici i svoite neprija teli deka slu`bata na Boga ima apsolutno prvenstvo. Cel na Bo`jeto delo vo ovoj svet e da go otkupi ~ovekot i zatoa ona {to e potrebno da se stori vo sabota zaradi izvr {uvawe na ova delo e vo soobraznost so zakonot za sabotata. Isus svo jot dokaz go krunisal proglasuvaj} i deka Toj e “gospodar na sabotata”, Toj, koj e nad sekoe pra{awe i nad sekoj zakon. Ovoj beskone~en Sudija gi oslobodil svoite u~enici od vina ta, po vikuvaj} i se na istite odredbi za koi bile obvinu vani deka gi kr{at.

Isus ne dozvolil ova da pomine samo so upatuvawe na ukor do svoite neprijateli. Izjavil deka tie vo svoeto slepi lo pogre{no ja sfatile celta na sabotata. Rekol: “Ako znaev te {to zna~i: ëMilost sakam, a ne `rtva’, nema{e da gi osudi te nevinite” (Matej 12,7). Mno{tvoto nivni kruti obredi ne moàt da go nadomestat nedostigot od vistinska ~istota i ne`na qubov {to sekoga{ } e go obeleùvaat vis tin skiot oboà vatel na Boga.

Hristos pak ja povtoril vistinata deka `rtvite sami po sebe nemaat nikakva vrednost. Tie bile sredstvo, a ne cel. Nivna cel bila da gi naso~at lu| eto kon Spasitelot i na toj na~in da gi dovedat vo harmonija so Boga. Bog ja ceni slu`bata od qubov. Koga nedostiga ova, golata niza obredi e navreda za nego. Taka e i so sabotata. Taa bila odredena da gi dovede lu| e to vo zaednica so Boga, no koga nivniot um bil obzemen so zamornite obredi, celta na sabotata e osuetena. Toa edinstveno nivno nadvore{no praznuvawe na sabotata ednostavno bilo podbiv.

Edna druga sabota, koga Isus vlegol vo sinagoga, videl ~ovek so suva raka. Fariseite go nabquduvale so èlba da vi dat {to } e stori. Spasitelot dobro znael deka, ako lekuva vo sabota, } e bide smetan za prekr{itel, no ne se kolebal da go urne yidot na obi~ajnite barawa so koi bila opkruèna sabotata. Isus mu naloìl na bolniot ~ovek da stane i toga{ pra{al: “Dali e dozvoleno vo saboten den da se pravi dobro ili zlo? Da se spasi ìvot, ili da se pogubi?” Me| u Evreite postoelo pravilo spored koe, da ne se stori dobro koga ~ovek ima prilika za toa, zna~i da se pravi zlo; a da se propu{ti da se spasi ìvot, zna~elo da se ubie. Na ovoj na~in Isus se sretnal so rabinite na nivna po~va. “A tie mol~ea. Toga{

286

237

so srdba gi pogledna i, nataèn zaradi zakoravenosta na nivnite srca, mu re~e na ~ovekot: ëPodaj ja rakata!’ Toj ja podade i rakata mu ozdrave” (Marko 3,4.5).

Koga go pra{ale: “Dozvoleno li e vo sabota da se lekuva?” Isus odgovoril: “Koj od vas, ako ima edna ovca, i taa padne vo sabota vo jama, ne } e ja fati i izvadi? A kolku poskap e ~ovekot od ovcata. Zatoa, dozvoleno e da se pravi dobro vo sabota” (Matej 12,1012).

[pionite ne se osmeluvale da mu odgovorat na Hrista vo prisustvo na mno{tvoto od strav da ne upadnat vo te{ko tii. Znaele deka Toj ja zboruva vistinata. Pobrgu bi dozvo lile da strada ~ovek otkolku da gi kr{at svoite predanija, a ì votnoto bi go oslobodile poradi {tetata {to bi ja pre tr pil sopstvenikot. Na toj na~in za nemoto ìvotno pokaùvale pove} e grià otkolku za ~ovekot koj e sozdaden spored Bo`ji ot lik. Ova go prikaùva dejstvuvaweto na site la`ni religii. Tie poteknuvaat od ~ove~kiot kopne` toj da se izdigne nad Boga, no kone~niot rezultat e spu{tawe na ~ove kot pod nivoto na ̀ ivotno. Sekoja religija {to se bori protiv Bo`jeto vledeewe go li{uva ~ovekot od slavata {to ja imal pri sozdavaweto i koja vo Hrista povtorno } e mu se vrati. Sekoja la`na religija svoite sledbenici gi u~i nemarno da se odnesuvaat kon ~ove~kite potrebi, stradawa i prava. Evangelieto mu dava golema vrednost na ~ove~kiot rod otkupen so Hristovata krv i gi u~i na ne`no uvaùvawe na ~ovekovite èlbi i stradawa. Gospod kaùva: “]e storam ~ovekot da vredi pove} e od suvo zlato, pove} e od zlato ofirsko” (Isaija 13,12).

Koga Isus im se obratil na fariseite so pra{awe dali vo saboten den treba da se pravi dobro ili zlo, dali e spored zakonot da se spasuva ìvot ili da se ubiva, gi soo~il so nivnite lo{i nameri. So ogor~ena omraza demnele nad negoviot ìvot, dodeka Toj go spasuval ìvotot i na mno{tvoto mu donesuval radost. Dali bilo podobro da se ubiva vo sabota, kako {to imale namera da go storat toa tie, ili da se leku vaat bolnite, kako {to pravel Toj? Dali bilo popravedno vo tekot na Bo`jiot svet den da se nosi ubistvo vo srceto, otkol ku da se sakaat site lu| e, {to se pokaàlo vo delata na milo srdieto?

So isceluvaweto na suvata raka Isus go osudil obi~ajot na Evreite, a ~etvrtata zapoved ja potvrdil onaka kako {to ja dal Bog. “Vo sabota treba da se pravi dobro!”, izjavil Toj. So otfrlaweto na besmislenite evrejski ograni~uvawa, Hristos

287

САБОТА


238

ja izdignal sabotata, dodeka tie {to se pla~ele od nego, go omalovaùvale Bo`jiot svet den.

Onie {to tvrdat deka Hristos go ukinal zakonot, u~at deka Toj ja kr{el sabotata i gi opravdal svoite u~enici {to go pravat istoto. Na toj na~in tie vsu{nost zazemaat ist stav kako i Evreite vo svojata drebni~avost. So ova tie mu protiv re~at na svedo{tvoto na Hrista koj objavuva: “Jas gi odràv zapovedite na mojot Otec i ostanuvam vo negovata qubov” (Jovan 15,10). Nitu Spasitelot, a nitu negovite sledbenici, ne go prekr{ile zakonot za sabotata. Hristos bil ìv pretstavnik na zakonot. Vo negoviot ìvot ne pos toel nitu eden prekr{ok na negovite sveti pravila. Nabqu duvaj} i go ovoj narod kako svedok, koj baral prilika da go osudi, Toj nepredizvikan moèl da kaè: “Koj od vas } e mi dokaè nekoj grev?” (Jovan 8,46).

Spasitelot ne do{ol da go otfrli ona {to go objavile pa trijarsite i prorocite, za{to Toj zboruval preku ovie pretstavnici. Site vistini na Bo`jata re~ proizlegle od nego. Me| utoa, ovie neprocenlivi skapocenosti bile staveni vo pogre{ni ramki. Nivniot dragocen sjaj stanal sluga na zablu data. Bog sakal da se izvadat od ramkite na zabludata i da se stavat vo ramkite na vistinata. Ova delo moè da go izvr {i samo boèstvenata raka. So svojata povrzanost so zablu data, vistinata im sluèla na celite na neprijatelot na Boga i ~ovekot. Hristos do{ol da ja postavi tamu kade {to } e go proslavuva Boga i } e dejstvuva za spasenieto na ~ove ~ kiot rod.

“Sabotata e sozdadena zaradi ~ovekot, a ne ~ovekot zara di sabotata”, rekol Isus. Ustanovite {to gi vospostavil Bog mu koristat na ~ove{tvoto. “Navistina, seto ova se slu ~uva zaradi nas”. “I Pavle, i Apolo, i Kifa, i svetot, i ìvo tot, i smrtta, i sega{nosta, i idninata sè vi pripa| a vam, a vie mu pripa| ate na Hrista, a Hristos na Boga” (2. Korin } anite 4,15; 1. Korin} anite 3,22.23). Zakonot od deset zapovedi, ~ij{to del e sabotata, Bog mu go dal kako blagoslov na svojot narod. “I ni naredi Gospod”, rekol Mojsej, “da gi izvr{uvame site ovie uredbi so strahopo~it kon na{iot Gospod Bog za da bideme sekoga{ sre} ni i da ìveeme” (5. Mojse eva 6,24). Na Izrael preku psalmistot mu e dadena poraka: “Sluète mu na Gospoda so radost, pristapete mu so veseli pesni! Zapomnete: Gospod e vistinski Bog. Toj n# sozdal i nie sme negovi; negov narod sme i stado na negovoto pasi{te. Vlezete so blagodarnost niz negovite porti, so pesni vo negovite dvorovi; blagodarete mu

288

239

i slavete go negovoto ime” (Psalm 100,24). A za site {to ja “po~ituvaat sabotata i ne ja skvernat”, izjavuva Gospod, “niv } e gi dovedam na mojata sveta gora i } e gi razveselam vo mojot molitven dom” (Isaija 56,6.7).

“Gospodar na sabotata e Sinot ~ove~ki”. Ovie zborovi se polni so pouka i uteha. Zatoa {to sabotata e sozdadena za ~ovekot, taa e Gospoden den. Taa mu pripa| a na Hrista. Za{to “sè nastanalo preku nea i ni{to {to postoi ne nastanalo bez nea” (Jovan 1,3). Bidej} i Toj sozdal sè, ja sozdal i sabotata i ja izdelil kako spomen na deloto na sozdavaweto. Taa ukaùva deka Toj e Tvorec i Onoj koj posvetuva, oglasuvaj} i deka Hristos, koj sozdal sè na neboto i na zemjata, i koj odr ̀ u va sè, e glava na Crkvata i deka nie sme pomireni so Boga so negovata sila. Zboruvaj} i za Izrael, Toj rekol: “Im gi dadov moite saboti, kako znak me| u mene i niv, za da znaat deka jas sum Gospod koj gi posvetuvam” gi pravam sveti (Eze kil 20,12). Zna~i, sabotata e znak na Hristovata sila so koja nè pravi sveti. Taa im e dadena na site {to Hristos gi pravi sveti. Kako znak na negovata sila koja posvetuva, sabo tata im e dade na na site koi preku Hrista stanuvaat del na Bo`jiot Izrael.

A Gospod kaùva: “Ako ja zadrì{ nogata da ne ja poga zi{ sabotata, i ako ne raboti{ vo mojot svet den; ako sabotata ti e mila i svetiot Gospoden den slaven... toga{ } e se raduva{ vo Gospoda” (Isaija 58,13.14). Za site {to } e ja prifatat sabotata kako znak na Hristovata tvore~ka i otku pitelska mo} , taa } e bide milina. Gledaj} i go vo nea Hrista, i samite imaat milina vo nego. Sabotata im ukaùva na delata na sozdavawe to kako dokaz za negovata veli~estvena mo} pri otku puvaweto. Dodeka nè potsetuva na zagubeniot edemski mir, taa zboruva za mirot obnoven preku Spasitelot. Sekoe delo vo prirodata go povtoruva negoviot povik: “Dojdete kaj mene site {to ste onemo{teni i obremeneti i jas } e vi dadam po~inka” (Matej 11,28).

289

САБОТА

240

30

„I POSTAVI DVANAESETMINA“

Ovaa glava se temeli na Marko 3,13-19; Luka 6,12-16

“Potoa se iska~i na gorata i gi povika kaj sebe onie {to gi odbra. Tie dojdoa kaj nego. I toj postavi dvanaesetmina da go pridruùvaat, i da gi pra} a da propovedaat”.

Na edna padinka na gorata, pod drvjata {to zasolnuvale, nedaleku od Galilejskoto Ezero, dvanaesettemina se povikani vo apostolska slu`ba i tuka e izgovorena i beseda na gorata. Poli wata i planinite bile omileni mesta kade {to se zadr ù val Isus i zna~itelen del na negovoto u~ewe pobrgu e iskaàn pod vedro nebo otkolku vo hramot ili sinagogite. Niedna sinagoga ne bi moèla da go primi mno{tvoto {to go sledelo Hrista, no toa ne e edinstvenata pri~ina poradi koja izbral da pou~uva vo poliwata i {umi~kite. Isus gi sakal scenite od prirodata. Za nego sekoe tivko mesto bilo svet hram.

Pod drvjata vo Edem prvite ìteli na zemjata ja izbrale svojata svetiwa. Tuka Hristos odrùval vrska so tatkoto na ~ove{tvoto. Koga se isterani od rajot, na{ite praroditeli i ponatamu odrùvale bogosluènija na poliwata i vo {umi~kite i tuka Hristos gi nao| al so evangelieto na svojata milost. Hristos zboruval so Avrama pod dabjeto vo Mamrija, so Isaka koga nave~er izleguval v pole da se moli, so Jakova na edna padinka na rit~eto kaj Vetil, so Mojseja srede madijanskite planini i so mom~eto David dodeka gi pasel svoite stada. Spored Hristovoto upatstvo, evrejskiot narod petnaeset vekovi sekoja godina gi napu{tal svoite domovi edna sedmi ca i ìveel vo senici napraveni od zeleni granki “od ubavi drvja, palmovi granki i granki od gusti drvja i poto~ni vrbi” (3. Mojseeva 23,40).

Pri obu~uvaweto na svoite u~enici Isus odbral da se povle~e od gradskata vreva vo ti{inata na poliwata i rit

290

291

241

~iwata, za{to toa pove} e odgovaralo na poukite za samootkaùvawe na koi sakal da gi pou~i.

Vo tekot na svojata slu`ba sakal da go sobira narodot okolu sebe pod sino nebo, na nekoja padinka obrasnata so treva ili na bregot kraj ezeroto. Ovde, opkruèn so delata na svoeto sozdavawe, moèl mislite na svoite slu{ateli da gi prenaso ~i od ve{ta~koto kon prirodnoto. Vo rastot i razvi vaweto na prirodata bile otkrieni na~elata na nego voto carstvo. Podigaj} i gi o~ite kon Bo`jite rit~iwa i, nabquduvaj} i gi prekrasnite dela na negovite race, lu| eto moàt da gi nau~at dragocenite pouki za boèstvenata visti na. Hristovoto u~e we bi im se povtoruvalo vo site podrob nosti na prirodata. Taka e toa so site {to izleguvaat v pole so Hrista vo svoite srca. Tie } e se ~uvstvuvaat opkruèni so sveto vlijanie. Podrobnostite od prirodata gi prezemaat para bolite na na {iot Gospod i gi povtoruvaat negovite soveti. Vo dopirot so Boga vo prirodata, umot se izdignuva, a srceto nao| a po ~inka.

Sega trebalo da se prezeme prviot ~ekor pri organiziraweto na Crkvata koja po Hristovoto zaminuvawe } e bide negov pretstavnik na zemjata. Na raspolagawe nemale skapo cen hram, tuku Spasitelot svoite u~enici gi povel na svoeto omileno mesto na prestoj, pa vo nivnite umovi svetite iskustva toj den zasekoga{ se povrzale so ubavinata na plani nite, dolinite i moriwata.

Isus gi povikal u~enicite za da moè da gi prati kako svoi svedoci, da mu go objavat na svetot ona {to go videle i {to go ~ule od nego. Nivnata slu`ba bila najva`na slu`ba vo koja koga i da e bile povikani ~ove~kite su{testva, i po va` nost stoela vedna{ zad Hristovata slu`ba. Tie trebalo da stanat Bo`ji sorabotnici pri spasuvaweto na svetot. Kako vo Stariot zavet {to stoele dvanaeset patrijarsi kako pretstavnici na Izrael, taka trebalo i dvanaeset apostoli da sto jat kako pretstavnici na evangelskata Crkva.

Spasitelot go poznaval karakterot na lu| eto {to gi izbral; pred nego bile otkrieni site nivni slabosti i gre{ ki; gi znael i opasnostite niz koi } e mora da pominat, odgo vornosta {to } e po~iva vrz niv, pa negovoto srce bilo polno so ne`na qubov kon ovie izbranici. Sam na planinata blizu do Galilejskoto Ezero, Toj cela no} pominal na molitva za niv, dodeka tie spiele vo podno`jeto na gorata. Pri prvite zraci na mugrata gi povikal da dojdat kaj nego, za{to imal ne{ to va`no da im soop{ti.

292

„И ПОСТАВИ ДВАНАЕСЕТМИНА“


242

Ovie u~enici izvesno vreme trudoqubivo rabotele zdru è ni so Isusa. Jovan i Jakov, Andreja i Petar, Filip, Natanail i Matej bile pobliski so nego otkolku drugite i bile svedoci na pogolem broj negovi ~uda. Petar, Jakov i Jovan bile vo u{te pointimna vrska so nego. Bile re~isi posto jano so nego, sledej } i gi negovite ~uda i slu{aj} i gi negovite zboro vi. Jovan se proturkal najblizu do Isusa, taka {to se istaknuval kako onoj {to Isus go sakal. Spasitelot gi sakal site, no Jovanoviot duh bil najpriem~iv. Bil pomlad od drugite i so detska doverba mu go otvoril svoeto srce na Isusa. Taka steknal pogolema Hristova naklonost, pa preku nego na negoviot narod mu se preneseni najdlabokite duhovni u~ewa na Spasitelot.

Na ~elo na edna od grupite na koi apostolite bile podeleni stoi imeto na Filipa. Toj bil prviot u~enik na kogo Isus mu upatil jasen povik: “Sledi me!” Filip bil od Vitsaida, od gradot na Andreja i Petar. Toj go slu{al u~eweto na Jovana Krstitelot i ~ul koga Jovan Hrista go proglasil za Bo`je Jagne. Filip iskreno ja baral vistinata, no imal bavno srce za veruvawe. Iako i samiot mu se pridruìl na Hrista, sepak, na~inot na koj mu go objavil Hrista na Natanaila poka ̀ uva deka ne bil potpolno ubeden vo Hristovoto boèstvo. Iako glas od neboto go proglasil Hrista za Bo`ji Sin, za Filipa Toj bil “Isus, sin na Josifa od Nazaret” (Jovan 1,45). Filipoviot nedostig na vera povtorno se poka ̀ al koga se nahraneti pet iljadi lu| e. Isus sakal da go prove ri koga go pra{al: “Kade da kupime leb za da se nahranat ovie lu| e?” Filipoviot odgovor go otkril negovoto never stvo: “Za dveste denari leb ne bi bilo dovolno sekoj da dobie malku” (Jovan 6,5.7). Isus bil ̀ alosen. Iako Filip gi videl negovite dela i ja po~uvstvuval negovata sila, sepak, nemal vera. Koga Grci te se raspra{uvale kaj Filipa za Isusa, toj ne ja iskoristil prilikata da gi zapoznae so Spasitelot, tuku mu se obratil na Andreja. Pak, vo onie posledni migovi pred raspnuvaweto, Filipovite zborovi ja obeshrabruvale verata. Koga Toma mu rekol na Isusa: “Gospode, ne znaeme kade odi{. Kako moème da go znaeme patot?” Spasitelot odgo voril: “Jas sum pat, vis tina i ìvot... Ako me poznavavte mene, } e go poznavavte i mojot Otec”. Odgovorot na Filipa otkril neveruvawe: “Gospode, pokaì ni go Otecot, i dovolno ni e” (Jovan 14,58). U~enikot, koj tri godini bil so Isusa, imal tolku bavno srce, tolku slaba vera.

293

243

Vo sre} na sprotivnost so neverstvoto na Filipa bila detskata doverba na Natanaila. Toj bil ~ovek so mo{ne iskre na priroda, ~ovek ~ija{to vera po~ivala na nevidlivata stvar nost. Sepak, Filip bil u~enik vo Hristovata {kola i boès tveniot U~itel strplivo go podnesuval negovoto neverstvo i negovoto bavno sfa} awe. Koga se izleal Svetiot Duh vrz u~e nicite, Filip stanal u~itel spored boèstveniot red. Znael za {to zboruva i pou~uval so sigurnost {to gi osve do~uvala slu{atelite.

Dodeka Isus gi podgotvuval u~enicite za nivnoto rakopoloùvawe, eden, koj ne bil povikan, nastojuval da im se nametne. Toa bil Juda Iskariotski, ~ovek koj tvrdel deka e Hristov sledbenik. Toj sega pristapil, baraj} i mesto vo ovoj potesen krug na u~enici. Mo{ne seriozen i so prividna iskrenost, izjavil: “U~itele, jas } e te sledam kade i da odi{”. Isus nitu go odbil nitu go pozdravil so dobredojde, tuku samo gi izgovoril ovie àlni zborovi: “Lisicite imaat duvla, nebesnite ptici gnezda, dodeka Sinot ~ove~ki nema kade da stavi glava” (Matej 8,19.20).

Juda veruval deka Isus e Mesija i, pridruùvaj} i im se na apostolite, se nadeval deka } e si obezbedi polo`ba vo novoto carstvo. Ovaa nade` Isus sakal da ja urne so izjavata za svoeto siroma{tvo.

U~enicite sakale Juda da stane del na nivnata grupa. Imal nadvore{nost {to vlevala po~it, ~ovek ostroumen, delotvoren, sposoben, i tie mu go prepora~ale na Isusa kako ~ovek {to } e mu ukaè zna~itelna pomo{ vo negovata rabota. Bile iznenadeni koga Isus go primil tolku ramnodu{no.

U~enicite bile mo{ne razo~arani {to Isus ne se obidu val da vospostavi sorabotka so voda~ite na Izrael. Smetale deka zgre{il {to ne go zasilil svoeto delo obezbeduvaj} i poddr{ka od strana na ovie vlijatelni lu| e. Koga bi go odbil Juda, tie vo svoite umovi bi postavile pra{awe za mudrosta na svojot U~itel. Podocne`nata biografija na Juda } e im pokaè kolku e opasno da mu se dozvoli na kakvo bilo svetovno prosuduvawe da vlijae vrz re{avaweto za podobnosta na lu| eto za Bo`jeto delo. Sorabotkata na takvite lu| e {to ja sakale u~enicite bi go predala deloto vo racete na negovi te najgolemi neprijateli.

Sepak, koga im se pridruìl na u~enicite, Juda ne bil ne~uvstvitelen kon ubavinata na Hristoviot karakter. Go ~uvstvuval vlijanieto na taa boèstvena sila {to gi privle

294



244

kuvala du{ite kon Spasitelot. Toj, koj ne do{ol da dokr{i napuknata trska nitu da ugasi “fitil~e {to tlee”, nema da ja odbie ovaa du{a dodeka makar i edna èlba da e naso~ena kon svetlinata. Spasitelot go ~ital srceto na Juda; Toj ja znael dlabinata na grevot na koj } e mu podlegne Juda ako ne go oslobodi Bo`jata milost. Povrzuvaj} i go ovoj ~ovek so sebe, Toj go postavil tamu kade {to postojano } e bide vo dopir so izvorot na negovata nesebi~na qubov. Koga bi mu go otvoril srceto na Hrista, boèstvenata milost bi go iste rala demonot na sebi~nosta, pa duri i Juda bi moèl da stane u~esnik vo Bo`jeto carstvo.

Bog gi zema lu| eto takvi kakvi {to se, so osnovnite ~o ve~ ki slabosti vo karakterot i gi obu~uva za svojata slu`ba ako sakaat da go prifatat negoviot red i da se u~at od nego. Tie ne se izbrani zatoa {to se sovr{eni tuku, nasproti svoeto nesovr{enstvo, preku poznavaweto i prifa} aweto na vistinata, so Hristovata milost moàt da se preobrazat, da stanat sli~ ni so nego. Juda gi imal istite mo`nosti kako i dru gite u~e nici. Gi slu{al istite dragoceni pouki. Me| utoa, sproveduvaweto na vistinata {to go baral Hristos ne se sov pa | alo so èlbite i celite na Juda, i toj ne sakal da primi mudrost od neboto.

Kolku ne`no postapuval Spasitelot so svojot iden predavnik! Vo svoeto u~ewe Isus se zadrùval na na~elata na dobro~instvata {to udirale vo korenot na al~nosta. Na Juda mu go iznel gnasniot karakter na lakomstvoto i pove } epati ovoj u~enik razbral deka e ocrtan negoviot karakter i istaknat negoviot grev, no ne sakal da ja priznae i da ja napu{ti svojata nepravda. Bil samouveren i namesto da mu se protivstavi na isku{enieto, prodolìl da gi sledi svoite ne~esni postapki. Hristos pred nego bil ìv primer za ona {to bi stanal toj koga bi ja po`neal blagodatta na boès tve noto posreduvawe i na negovata slu`ba; no Juda se oglu{il na site tie pouki.

Isus nikoga{ ne mu upatil ostar ukor poradi negovoto lakomstvo, tuku go podnesuval ovoj gre{en ~ovek so boèstveno trpenie, duri i koga mu daval dokaz deka go ~ita negovoto srce kako otvorena kniga. Mu ponudil najvozvi{eni pot tici da go pravi ona {to e pravo, pa za otfrlaweto na nebes nata svetlina Juda nemal nikakvo opravdanie.

Namesto da odi vo svetlina, Juda re{il da gi so~uva svo ite mani. Neguval lo{i èlbi, revan{isti~ki strasti, mra~ ni

295

245

i stu{eni misli, sè dodeka satanata celosno ne za gos podaril so ovoj ~ovek. Juda stanal pretstavnik na Hristo vite neprijateli.

Koga se zdruìl so Isusa, imal nekoi dragoceni karakterni crti {to bi moèle da bidat blagoslov za Crkvata. Da sakal da go ponese Hristoviot jarem, moèl da stane eden od najzna~ajnite apostoli; no koga mu e ukaàno na manite, toj go stvrdnal srceto, a gordelivosta i buntot razvile kaj nego sebi~no slavoqubie, pa na toj na~in se onesposobil za zada~a ta {to bi mu ja doveril Bog da ja izvr{i.

Koga Isus gi povikal vo svojata slu`ba, site apostoli imale seriozni mani. Duri i Jovan, koj stapil vo najtesna vrska so ponizniot i krotok Spasitel, po priroda ne bil ponizen i popustliv. Toj i negoviot brat se nare~eni “sinovi gromovni”. Dodeka bile so Isusa, sekoe omalovaùvawe pokaàno kon nivniot U~itel kaj niv budelo gnev i voinstvenost. Izbuvlivost, revan{izam, kriti~ki duh seto toa bilo zastapeno kaj sakaniot u~enik. Bil gord, gotov da bide prv vo Bo`jeto carstvo. Me| utoa, od den na den, nasproti svojot nasil ni~ki duh, ja nabquduval Isusovata ne`nost i blagost i gi slu{al negovite pouki za poniznosta i strplivosta. Go otvo ril srceto za boèstvenoto vlijanie i stanal ne samo slu{atel, tuku i izvr{itel na zborovite na Spasitelot. Nego voto jas bilo skrieno vo Hrista. Nau~il da go nosi Hristo viot jarem i da go ponese negovoto breme.

Isus gi ukoruval svoite u~enici, gi opomenuval i gi predu preduval; no Jovan i negovite bra} a ne go napu{tile; bez ogled na prekorite, tie go izbrale Isusa. Spasitelot ne se povlekol od niv poradi nivnite slabosti i gre{ki. Tie prodolìle do kraj da gi delat negovite isku{enija i da u~at pouki od negoviot ìvot. Nabquduvaj} i go Hrista, go preobrazile svojot karakter.

Apostolite zna~itelno se razlikuvale vo navikite i sklo nostite. Tuka bile carinikot LevijMatej i ogneniot Zilot Simon, re{itelen neprijatel na rimskata vlast; ve

likodu{ niot i brz Petar i podlecot Juda; Toma, so iskreno srce, no srame`liv i pla{liv; Filip, so bavno srce i naklonet kon somnevawe, i slavoqubivite, prostodu{ni Zevedeevi sinovi. Isus gi primil vo zaednicata so nivnite razli~ni mani; site imale nasledni i steknati skolonosti kon zloto; no vo Hrista i preku nego trebalo da ìveat vo Bo`jeto semejstvo, u~ej} i da stanat edno vo verata, vo u~eweto, vo

296



246

duhot. ]e doìveat isku{enija, àlosti, podvo enosti vo misleweto; no sè dodeka vo srceto ̀ iveel Hristos, ne moèlo da ima nikakvi nedorazbirawa. Negovata qubov } e gi povede vo qubov eden kon drug; poukite na U~itelot } e im pomognat da gi usoglasat site razliki, vodej} i gi apos tolite vo edinstvo vo edna misla i vo edno rasuduvawe. Hristos e centarot i tie } e se pribliùvaat eden kon drug vo ista mera vo koja mu se pribliùvaat na centarot.

Koga go zavr{il svoeto pou~uvawe na u~enicite, Isus ja sobral male~kata grupa okolu sebe i, kle~ej} i srede niv i polagaj} i gi racete vrz nivnite glavi, izgovoril molitva, posvetuvaj} i gi za negovoto sveto delo. Taka Gospodovite u~eni ci bile rakopoloèni za slu`ba na evangelieto.

Kako svoi pretstavnici me| u lu| eto Hristos ne izbral angeli koi nikoga{ ne zgre{ile, tuku ~ove~ki su{testva, lu| e so isti sklonosti kako i onie {to sakaat da gi spasat. Hristos zel na sebe ~ove~ka priroda za da moè da mu se pri bli ̀ i na ~ove{tvoto. Na boèstvenata priroda $ bila potrebna ~ove~ka priroda, za{to za spasenieto na svetot bile potrebni i boèstvenoto i ~ove~koto. Na boèstvenata priroda $ bila potrebna ~ove~ka priroda, za ~ove{tvoto da moè da dobie kanal za vrska me| u Boga i ~ovekot. Taka e i so Hristovite slu gi i vesnici. Na ~ovekot mu e potrebna sila {to e nadvor od nego i nad nego za da go prerodi, da go obnovi Bo`jiot lik vo nego i da go podgotvi za izvr{uvawe na Bo`jeto delo, no ova ne go pravi ~ove~koto u~estvo neva` no. ôve~kiot rod se potpira vrz boèstvenata sila, Hristos ìvee vo srceto so vera, i vo sorabotka so boèstvenite si li, ~ove~kite sili sta nuvaat delotvorni.

Onoj {to gi povikal galilejskite ribari, sè u{te gi povikuva lu| eto vo svojata slu`ba. Toj saka svojata sila vo ista mera da ja pokaè preku nas kako i preku svoite prvi u~enici. Kolku i da sme nesovr{eni i gre{ni, Gospod go prodol ̀ uva povikot da se zdruìme so nego, da se u~ime kaj Hrista. Toj nè povikuva da dojdeme na boèstveno pou~uvawe i, soedinuvaj} i se so Hrista, da moème da pravime Bo`ji dela.

“A ova bogatstvo go imame vo zemjeni sadovi, ta nenadmin livoto veli~ie na mo} ta da bide od Boga, a ne od nas” (2. Ko rin} anite 4,7). Toa e pri~inata {to propovedaweto na evangelieto im e dovereno na gre{nite lu| e a ne na angelite. Toa otkriva deka silata {to dejstvuva preku slabostite na ~ove~kata priroda e Bo`ja sila, pa na toj na~in sme ohrabreni

297

247

da veruvame deka silata {to moè da im pomogne na drugite, koi se isto tolku slabi kako i nie, moè da ni pomogne i nam. A onie {to i samite se “pod slabost”, treba da bidat podgotveni da postradaat “so onie koi se vo neznaewe i se zabludeni” (Evreite 5,2).

Bidej} i i samite se zagrozeni, tie gi poznavaat opasnostite i te{kotiite na patot i zatoa se povikani da gi dosegnat drugite {to se nao| aat vo sli~na zagrozenost. Postojat du{i zbuneti so somnevawe, optovareni so slabosti, slabi vo verata i nepodgotveni da se fatat za Nevidliviot; no prija telot {to moàt da go vidat, {to doa| a kaj niv namesto Hris ta, moè da stane alka {to } e ja pricvrsti nivnata koleb liva vera za Hrista.

Treba da staneme rabotnici, zaedno so nebesnite angeli da mu go pretstavime Isusa na svetot. So nestrpliva èlba angelite o~ekuvaat na{a sorabotka, za{to ~ovek mora da stane kanal za vrska so ~ovekot. Koga so celosno posvetuvawe na srceto } e mu se predademe sebesi na Hrista, angelite se raduvaat {to moàt preku na{ite glasovi da ja otkrijat Bo`jata qubov.


248

31

BESEDATA NA GORATA

Ovaa glava se temeli na Matej 5, 6, i 7 glava

Hristos retko gi sobiral u~enicite nasamo za da gi vospriemaat negovite zborovi. Toj za svoi slu{ateli ne gi odbiral samo onie {to go poznavale patot na ìvotot. Negova cel bila da dopre do mno{tvoto {to ìveelo vo neznaewe i zabluda. Svoite pouki za vistinata gi iznesuval tamu kade {to moèle da doprat do umovite so zatemneto razbirawe. Samiot Toj bil vistina, stoej} i so prepa{ani bedra i so race sekoga{ podadeni da blagoslovuva, a so opomeni, so sesrd ni molbi i ohrabruvawa se stremel da go podigne sekogo {to do{ol kaj nego.

Besedata na gorata, iako prvenstveno nameneta za u~enicite, izgovorena e vo prisustvo na mno{tvo. Po rakopolo ̀ uvaweto na apostolite, Isus, zaedno so niv, po{ol na bregot na ezeroto. Tuka narodot po~nal da se sobira u{te rano izu tri na ta. Osven voobi~aenite golemi grupi od galilejskite gradovi, imalo narod od Judeja, pa duri i od Erusalim, od Pereja, od Dekapolis, od Idumeja, daleku od jug na Judeja; od Tir i Sidon, od fenikiskite gradovi na bregovite na Sredozemno to More. “Koga slu{naa {to sè pravi”, tie “dojdoa da go ~ujat i da se isce lat od svoite bolesti... za{to od nego izle guva{e sila i gi isceluva{e site” (Marko 3,8; Luka 6,1719).

Na tesniot breg nemalo duri ni mesto za stoewe na koe ne goviot glas bi moèl da gi dosegne site {to sakale da go ~ujat, pa Isus gi povel nazad na padinkata na bregot. Stignuvaj} i do edna ramninka {to nudela prijatno mesto za sobirawe na mno{tvoto, Toj sam sednal na trevata, a u~eni cite i mno{tvoto go sledele negoviot primer. Mestoto na u~enicite sekoga{ bilo do Isusa. Narodot postojano se tur kal okolu nego, no u~enicite sfatile deka ne smeat nikomu da mu dozvolat da gi oddale~i od negovata blizina. Sednale ved na{

298

299

249

do nego za da ne ispu{tat nitu eden zbor od negovite pouki. Bile vnimatelni slu{ateli, èdni da ja razberat vistinata {to trebalo da im ja prenesat na site zemji i na site pokolenija.

So ~uvstvo deka } e ~ujat ne{to nesekojdnevno, tie se tis ka le okolu svojot U~itel. Veruvale deka naskoro } e se vospostavi carstvoto, a od nastanite toa utro dobile vpe~a tok deka vo vrska so toa } e se objavi nekoj proglas. Mno{tv oto go obzelo ~uvstvo na o~ekuvawe, a ̀ ivosta na liceto poka ̀ uvala dlabo ko interesirawe. Dodeka narodot sedel na zelenata padinka na rit~eto, o~ekuvaj} i gi zborovite na boèstveniot U~itel, nivniot um bil ispolnet so misli za idnata slava. Imalo zakonici i farisei {to go o~ekuvale denot koga } e zagospodarat nad zamrazenite Rimjani i } e se doberat do bogatstvo i sjaj na golemo svetsko carstvo. Siro ma{ nite selani i ribari se nadevale deka } e ~ujat cvrsto vetuvawe oti nivnite bedni ku} i~ki, skudnata hrana, ̀ ivotot ispolnet so naporen trud i so strav od nema{tija } e bidat zameneti so dvorovi na izo bil stvo i so denovi na bezdel ni~ewe. Namesto grubata obleka {to dewe im bila nametka, a no} e pokrivka, se nadevale deka Hris tos } e im gi dade bogatite i skapoceni obleki na nivnite porobuva~i. Site srca bile vozbudeni so gorda nade` deka Izrael naskoro } e bide po~esten pred narodite kako izbran od Gospoda, a Erusalim izdignat kako glava na edno seop{to carstvo.

Hristos ja razo~aral nade`ta vo svetska golemina. Vo Besedata na gorata se obidel da go raskopa deloto sozdadeno so pogre{noto vospituvawe i na svoite slu{ateli da im dade vistinski poim za svoeto carstvo i za svojot sopstven karak ter. Sepak, ne gi napadnal neposredno zabludite na narodot. Toj ja videl bedata na svetot poradi grevot, pa sepak ne ja iznesuval pred niv ìvata slika na nivnata nesre} a. Gi pou~u val za ne{to nesporedlivo podobro od ona {to go pozna vale tie. Ne otstranuvaj} i gi nivnite zamisli za Bo`jeto carstvo, im zboruval za uslovite pod koi moàt da vlezat vo nego, dozvoluvaj} i im samite da donesat zaklu~oci za negovata priroda. Vistinite {to gi iznesuval ne se pomalku zna~ajni za nas otkol ku {to bile za mno{tvoto {to go sledelo. Vo ista mera i nam ni e potrebno da gi nau~ime osnovnite na~ela na Bo`jeto carstvo.

Hristovite zborovi, upateni do narodot na gorata, bile zborovi na blagoslov. Sre} ni se onie, rekol, {to go prepo znavaat svoeto duhovno siroma{tvo i {to ~uvstvuvaat potreba za 300

БЕСЕДАТА НА ГОРАТА


250

otkup. Evangelieto treba da im se propoveda na siromasite. Toa ne im se otkriva na onie {to se duhovno gordi, na onie {to tvrdat deka se bogati i na koi ni{to ne im e potrebno, tuku na onie {to se ponizni i skr{eni. Za grevot e otvoren samo eden izvor izvorot za siroma{nite so duh.

Gordoto srce se stremi da go zasluì spasenieto; no na{e to pravo za neboto i na{ata podobnost za nego se temelat na Hristovata pravednost. Gospod ne moè da stori ni{to za obnovata na eden ~ovek sè dodeka toj, osvedo~en vo svojata sopstvena slabost i osloboden od sekoja pomisla deka e dovo len samiot sebesi, ne $ se pot~ini na Bo`jata uprava. Toga{ moè da go primi darot {to saka Bog da mu go podari. Du{ata {to ja ~uvstvuva svojata potreba ne e li{ena od ni{to. Taa ima neo grani~en pristap kon Nego vo kogo se nao| a seta polno ta. “Za{to vaka veli Sevi{niot i Vozvi{e niot, koj caruva ve~no i imeto mu e Svet: ë@iveam na visoko i sveto mesto, no jas sum i so ugnetenite i poniènite, za da go podig nam duhot na poniznite i da gi oìveam srcata na skr {enite’” (Isaija 57,15).

“Blaze na onie {to pla~at, za{to } e se ute{at”. So ovie zborovi Hristos ne kaùva oti pla~eweto samo po sebe ima mo} da ja otstrani vinata na grevot. Toj ne ja odobruva prestor livosta ili smislenata poniznost. Pla~eweto za koe zboruva ovde ne se sostoi od poti{tenost i od poplaki. Iako sme àlosni poradi grevot, treba da se raduvame za dragoce nata prednost {to sme Bo`ji deca.

êsto ̀ alime zatoa {to na{ite lo{i dela ni donesuvaat neprijatni posledici; no toa ne e pokajanie. Vistinskata ̀ a lost poradi grevot e rezultat na dejstvuvaweto na Svetiot Duh. Duhot ja otkriva neblagodarnosta na srceto {to go omalo vaùvalo i àlostelo Spasitelot i vo poniznost nè vodi kon podno`jeto na krstot. So sekoj grev odnovo go ranu vame Isusa i koga } e go pogledneme nego, kogo sme go probole, pla~eme po radi grevovite {to mu nanele stradawa. Takvoto pla~ewe } e ni pomogne da go otfrlime grevot.

Svetovnite lu| e moàt ovaa àlost da ja proglasat za sla bost, no taa e sila koja pokajnikot go vrzuva za Beskone~niot so vrski {to ne moàt da se raskinat. Taa pokaùva deka Bo`jite angeli $ gi vra} aat na du{ata doblestite {to gi zagubila poradi tvrdosta na srceto i prestapite. Solzite na onoj {to se kae se samo kapki do`d {to mu prethodat na son~eviot sjaj na svetosta. Ovaa àlost oglasuva radost {to } e stane ìv izvor vo du{ata. “Samo priznaj ja svojata vina

251

deka si se odmetnala od svojot Gospod Bog”. “I nema ve} e da se gnevi moeto lice protiv vas, veli Gospod” (Eremija 3,13.12). Na “àlosnite vo Sion” Toj re{il da im dade “venec namesto pepel, maslo na radost namesto àlosno ruvo, pesna blagodarnica namesto o~aen duh” (Isaija 61,3).

Za onie {to pla~at, vo isku{enieto i àlosta postoi ute ha. Gor~inata na àlosta i poniùvaweto se podobri od popu{taweto na grevot. Niz nevoljite Bog ni gi otkriva slabi te mesta vo na{iot karakter za da moème so negova milost da gi pobedime na{ite slabosti. Nepoznatite poglavja vo vrska so samite nas ni se otkrivaat i nastapuva proverka bez ogled dali } e go prifatime Bo`jiot ukor i negoviot sovet. Koga } e naide isku{enie, nie ne treba da se gnevime i da se àlime. Ne treba da se bunime ili da se trudime da se izvle~eme od Hristovite race. Treba da ja ponizime du{ata pred Boga. Gospodovite pati{ta se nejasni za onoj {to saka da gi sogleda podrobnostite vo svetlina {to mu godi. Tie izgle daat mra~ni i ta`ni za na{ata ~ove~ka priroda.

Me| utoa, Bo`jite pati{ta se pati{ta na milost i krajot im e spasenie. Ilija ne znael {to pravi koga vo pustinata rekol oti mu zdodeal ìvotot, molej} i se da umre. Gospod vo svojata milost ne go fatil za zbor. Sepak, Ilija trebalo da izvr{i u{te edno golemo delo, pa koga go izvr{il ova delo, ne trebalo da umre obeshrabren i osamen v pustina. Nego ne go o~ekuvalo sleguvawe vo smrten prav, tuku izdignuvawe vo slava vo povorka na nebesni bojni koli do prestolot na visinite.

Bo`jata re~ za àlosnite glasi: “Gi vidov pati{tata ne govi. ]e go iscelam, } e gi vodam i } e gi ute{am onie {to taguvaat so nego”. “Tagata } e im ja pretvoram vo radost, } e gi ute {am i } e gi razveselam po àlosta” (Isaija 57,18; Eremija 31,13).

“Blaze na krotkite”. Te{kotiite so koi se sretnuvame moàt zna~itelno da se namalat so taa krotost {to e skriena vo Hrista. Ako ja imame poniznosta na na{iot U~itel, } e se izdigneme nad prezirite, nad prefrluvawata i neprilikite na koi sme sekojdnevno izloèni i tie } e prestanat da go zasen~uvaat duhot so stu{enost. Najvozvi{en dokaz za blagorodnosta na eden hristijanin e vladeeweto so sebesi. Onoj {to ne moè za vreme na maltretiraweto ili surovosta da ostane pribran, so blag i postojan duh, go li{uva Boga od pravoto da go otkrie vo nego sovr{enstvoto na svojot karakter. Poniznosta na srceto e sila {to im donesuva pobeda na

301



252

Hristovite sledbenici; taa e obele`je na nivnata vrska so gornite dvorovi.

“Navistina e vozvi{en Gospod, no Toj gi gleda ponizni te” (Psalm 138,6). Bog ne`no gi nabquduva onie {to go otkrivaat krotkiot i ponizen Hristov Duh. Svetot moè da gi gleda so prezir, no vo negovite o~i tie imaat golema vred nost. Propusnica za nebesnite dvorovi nema da dobijat samo mudrite, golemite, dobro~initelite; ne samo vrednite rabotnici, polni so revnost i so neumorna trudoqubivost. Ne! [i rum otvorena vrata } e imaat siroma{nite so duh koi kopneele Hristos so svoeto prisustvo da ìvee vo niv, koi imaat krotko srce, ~ij{to najdlabok kopne` e da ja izvr{uvaat Bo`jata volja. Tie } e bidat vo brojot na onie {to ja isprale i ja izbelile svojata obleka vo krvta na Jagneto. “Zatoa se pred Bo`jiot prestol i mu sluàt dewe i no} e vo negoviot hram. A Onoj {to sedi na prestolot, } e sleze i } e ìvee me| u niv” (Otkrovenie 7,15).

“Blaze na gladnite i èdnite za pravednost”.ûvstvoto na nedostojnost } e stori srceto da ~uvstvuva

glad i ̀ ed za pravednost i ovoj kopne` nema da bide izneve ren. Onie {to } e napravat mesto vo srceto za Isusa, } e ja sfatat negovata qubov. Site {to kopneat da bidat sli~ni na Boga vo karakterot, } e go ostvarat kopneòt. Svetiot Duh nikoga{ nema da ostavi bez pomo{ nitu edna du{a {to gleda vo Isusa. Toj zema od ona {to e Hristovo i $ go dava nejze. Ako na{iot pogled postojano e naso~en kon Hrista, rabotata na Duhot nema da prestane sè dodeka taa du{a ne se zdobie so negov lik. îstata qubov } e ja pro{iri du{ata, osposobuvaj} i ja za povozvi{eni dostigawa, za zgolemeno znaewe na nebes nite vrednosti, taka {to nema da bide li{ena od polnotata. “Blaze na gladnite i èdnite za pravednost, za{to } e se nasitat”.

Milostivite } e najdat milost, a onie {to imaat ~isto sr ce } e go vidat Boga. Sekoja ne~ista misla ja obesvetuva du{ata, gi oslabuva moralnite ~uvstva i nastojuva da go izbri {e dejstvuvaweto na Svetiot Duh. Taa go zatemnuva duhovniot vid za lu| eto da ne moàt da go gledaat Boga. Gospod moè da prosti i mu pro{tava na gre{nikot {to se kae, no iako mu e prosteno, du{ata e povredena. Onoj {to saka jasno da gi razlikuva duhovnite vistini, mora da izbeg nuva sekoja ne~istotija vo govorot ili vo mislite.

Me| utoa, Hristovite zborovi pokrivaat pove} e otkolku samo sloboda od setilnata ne~istotija, pove} e otkolku slo

302

253

boda od ceremonijalnoto skvernavewe {to Evreite tolku stro go go izbegnuvale. Sebi~nosta nè spre~uva da go gledame Boga. Sebi~niot duh Boga potpolno go izedna~uva so sebesi. Dodeka ne go otfrlime toa, ne moème da go razbereme nego koj e qubov. Samo nesebi~noto srce, krotkiot duh poln so doverba, } e go vidi Boga kako “milosliv, àlosliv, baven na gnev i bogat so milost i so qubov” (2. Mojseeva 34,6).

“Blaze na mirotvorcite”. Vistinata ra| a Hristov mir. Toj e vo harmonija so Boga. Svetot e vo neprijatelstvo so Bo`ji ot zakon; gre{nicite se vo neprijatelstvo so svojot Tvorec i kako rezultat na toa, tie se vo neprijatelstvo eden kon drug. Psalmistot izjavuva: “Neizmerno spokojstvo imaat onie koi go qubat tvojot zakon tie od ni{to nema da se sopnat” (Psalm 119,165). Lu| eto ne moàt da sozdadat mir. ôve~ kite planovi za is~istuvawe i izdignuvawe na poedincite i op{testvoto ne uspevaat da sozdadat mir, zatoa {to ne dopiraat do srceto. Edinstvena sila {to moè da sozda de i postojano da go odrùva vistinskiot mir e Hristo vata milost. Koga taa e vsadena vo srceto, } e bidat otstraneti lo{ite sklonosti {to predizvikuvaat kavgi i nesoglasija. “Mesto trwe } e raste kiparis, mesto kopriva } e niknuva mirta”, a pustinata na ìvotot “} e se veseli... i } e procuti kako trendafil” (Isaija 55,13; 35,1).

Mno{tvoto bilo voshiteno so ova u~ewe koe tolku mnogu se razlikuvalo od pravilata i primerot na fariseite. Lu| eto mislele deka sre} ata se sostoi od poseduvawe na svetovni dobra, deka se mo{ne privle~ni ~ove~kata slava i ~est. Bilo mnogu prijatno za nekogo da se vika “rabin” i da bide izvi{uvan kako mudar i poboèn, a svoite dobrodeteli da gi pokaùva pred svetot. Toa se smetalo za vrvna sre} a. Me| utoa, vo prisustvo na ova mno{tvo Isus izjavil deka zemnata dobivka i ~est } e bidat seta nagrada {to } e ja dobijat vakvite lica. Zbo ruval so sigurnost i negovite zborovi gi pridruùvala sila na osvedo~uvawe. Narodot pritivnal, a nad niv se nadvisnalo ~uvstvo na bojazlivost. Somni~avo se gledale eden so drug. Koj od niv } e bide spasen ako e to~no u~eweto na ovoj ôvek? Mnozina bile uvereni deka ovoj izvonreden U~itel e pottiknat so Bo`jiot Duh, a mislite {to gi izgova ra se boès tveni.

Otkako objasnil vo {to se sostoi vistinskata sre} a i kako moè da se postigne, Isus poodredeno ukaàl na dol ̀ nos ta na svoite u~enici kako u~iteli izbrani od Boga da gi povedat

305



254

drugite po patekata na pravdata i ve~niot ìvot. Znael deka tie ~esto } e stradaat od razo~aruvawa i obeshra bruvawa, deka } e se sretnuvaat so uporno protivewe, deka } e bidat napa| ani i deka nivnoto svedo{tvo } e se otfrla. Dobro znael deka vo izvr{uvaweto na svojata misija ovie ponizni lu| e, koi tol ku vnimatelno gi slu{ale negovite zborovi, } e mora da podnesuvaat kleveti, ma~ewa, zatvor i smrt, pa pro dolìl: “Bla ze na onie koi se progonuvani zaradi pravednost, bidej} i nivno e carstvoto. Blaze vam koga ve navreduvaat, progonuvaat i govorat la`no protiv vas, so sekakvi lo{i zborovi, zaradi mene. Raduvajte se i veselete se, bidej} i golema e va{ata nagrada na nebesata, za{to taka gi progonu vaa i prorocite koi bea pred vas”.

Svetot go saka grevot, a ja mrazi pravednosta, i toa bila pri ~inata za negovoto neprijatelstvo kon Isusa. Site {to } e ja odbijat negovata beskone~na qubov, hristijanstvoto } e go smetaat za faktor {to voznemiruva. Hristovata svetlina ja rasteruva temninata {to gi pokriva nivnite grevovi, sozdavaj} i potreba od reforma. Dodeka edni, koi mu se pokoruvaat na vlijanieto na Svetiot Duh, po~nuvaat borba so samite sebe, drugi, koi cvrsto se dràt za grevot, se borat protiv vis ti nata i protiv nejzinite nositeli.

Na toj na~in se sozdava razdor i Hristovite sledbenici gi obvinuvaat kako vnesuva~i na nemir srede narodot. Me| utoa, prijatelstvoto so Boga im donesuva neprijatelstvo od strana na ovoj svet. Tie ja nosat Hristovata sramota. Tie ja sledat pate kata {to ja razgazile najblagorodnite na zem jata. Radosno, a ne so ̀ alost, treba da se soo~at so progon stvata. Sekoe ̀ esto ko isku{enie e Bo`je sredstvo za nivno oblagoroduvawe. Sekoj takov test gi osposobuva za nivnata rabota kako negovi sorabotnici. Sekoj sudir ima svoe mesto vo golemata borba za pravednost i sekoj } e pridonese za radosta na nivnata ̀ ivotna pobeda. Imaj} i go ova predvid, testot na nivnata vera i trpenie } e bide radosno prifaten, bez strav i odbegnuvawe. Gotovi da ja ispolnat svojata obvrska kon svetot, sosredoto~uvaj} i ja svo jata èlba kon Bo`jeto odobruvawe, negovite slugi mora da ispolnat sekoja dol`nost, ne osvrnuvaj} i se na stravot ili na naklonosta od strana na lu| eto.

“Vie ste sol na zemjata”, rekol Isus. Nemojte da se povlekuvate od svetot za da go izbegnete progonstvoto. Treba da ìve ete me| u lu| eto, za vkusot na boèstvenata qubov da moè da bide kako sol {to } e go so~uva svetot od rasipuvawe.

306

255

Srcata {to odgovaraat na vlijanieto na Svetiot Duh se kanali niz koi te~e Bo`jiot blagoslov. Koga bi bile otstraneti od zemjata onie {to mu sluàt na Boga, i koga nego viot Duh bi se povlekol od lu| eto, ovoj svet bi bil pre pu{ten na pus tewe i uni{tuvawe, na plodovite na vladeeweto na satanata. Iako gre{nite toa ne go znaat, tie vo ovoj svet duri i za blagoslovite na ovoj ìvot mu dolàt na prisus tvoto na Bo`jiot narod {to go omalovaùvaat i ugnetuvaat. Me| utoa, ako hristijanite se hristijani samo po ime, tie se sol {to go zagubila svojot vkus. Tie nemaat nikakvo vlijanie na dobro vo svetot. Pretstavuvaj} i go na toj na~in pogre{no Boga, tie se polo{i od nevernicite.

“Vie ste svetlina na svetot”. Evreite nastojuvale blagodetite na spasenieto da gi prisvojat samo za svojot narod, no Hristos im pokaàl deka spasenieto e kako son~evata svetlina. Taa mu pripa| a na cel svet. Religijata na Biblijata ne moè da se zatvori me| u koricite na taa kniga, nitu me| u yidovite na crkvata. Taa ne treba povremeno da se iznesuva samo zaradi li~na korist, a potoa pak vnimatelno da se odlo ̀ i na strana. Taa treba da go posvetuva sekojdnevniot ìvot, da se pokaè vo sekoja delovna spogodba i vo site na{i op{tes tveni odnosi.

Vistinskiot karakter ne se oblikuva odnadvor za potoa da se oble~e; toj zra~i odnatre. Ako sakame drugite da gi upa time na patekata na pravdata, na~elata na pravdata kako dragocenost mora da bidat ~uvani vo na{ite srca. Na{eto ispovedawe na verata moè da ja objavuva teorijata na religi jata, no na{a ta vistinska pobo`nost ja propoveda re~ta na vistinata. Dosledniot ̀ ivot, svetiot razgovor, nepokoleb livata ~esnost, delotvorniot, dobrovolen duh, primerot na pobo`nosta toa se sredstva so koi svetlinata mu se prenesu va na svetot.

Isus ne se zadrùval na obredite na zakonot, no svoite slu{ateli ne gi ostavil vo uveruvawe deka do{ol da gi otfr li negovite barawa. Znael deka {pionite demnat podgotveni da go fatat za sekoj zbor {to bi moèl da se iskrivokol~i za da ja ostvarat svojata cel. Gi znael predrasudite {to postoele vo mislite na mnogu negovi slu{ateli, i zatoa ne zboruval ni{to {to bi ja potreslo nivnata vera vo religijata i vo ustanovite {to im se predadeni preku Mojseja. Hristos li~no gi dal i moralniot i obredniot zakon. Ne do{ol da ja uni{ti doverbata vo sopstvenite upatstva. Bidej} i toj dosled no gi po~ituval zakonot i prorocite, se obiduval da go

307



256

obori yidot na barawata na predanijata so koi bile ogradeni Evreite. Dodeka go otfrlal nivnoto pogre{no tolkuvawe na zakonot, gri`livo gi predupreduval svoite u~enici da ne gi otfrlaat ̀ ivotnite vistini {to im se dovereni na Evreite.

Fariseite se gordeele so svojata poslu{nost kon zakonot; pa sepak, tolku malku gi poznavale negovite na~ela vo sekojdnevniot ìvot, {to zborovite na Spasitelot im zvu~ele kako eres. Koga ja is~istil od besmislicite so koi vistinata bila zatru pana, tie smetale deka Isus ja otfrlil i samata vistina. Si do{epnuvale eden na drug deka Toj go omalovaùva zakonot. Gi ~ital nivnite misli i im odgovoril so zborovite: “Nemojte da mislite deka jas dojdov da gi ukinam Zakonot i Prorocite! Ne dojdov da gi ukinam tuku da gi ispolnam”. So ova Isus gi pobil obvinuvawata na fariseite. Negova misija vo svetot bila da gi odbrani svetite barawa na zakonot za koi go obvinuvale deka gi kr{i. Koga Bo`jiot zakon bi moèl da se promeni ili da se ukine, Hristos ne bi trebalo da gi snosi posledicite na na{ite prestapi. Toj do{ol da go objasni odnosot na zakonot sprema ~ovekot i slikovito da gi prikaè negovite pravila so svojot sopstven ìvot i poslu{nost.

Bog ni gi dal svoite propisi zatoa {to go saka ~ove~kiot rod. Za da nè za{titi od posledicite na prestapot, gi otkril na~elata na pravdata. Zakonot e izraz na Bo`jata milost i koga go prifa} ame vo Hrista, toj stanuva na{a misla, izdignuvaj} i nè nad silata na prirodnite èlbi i sklonosti, nad isku{enijata {to vodat vo grev. Bog saka da bideme sre} ni i radosni i zatoa ni gi dava pravilata na zakonot. Pri Hristovoto ra| awe, koga angelite peele: “Slava na Boga vo vi sinite, na zemjata mir, me| u lu| eto dobra volja” (Luka 2,14), tie gi objavuvale na~elata na zakonot {to Toj do{ol da go napra vi golem i slaven.

Koga e objaven zakonot na Sinaj, Bog na lu| eto im ja obja vil svetosta na svojot karakter, so {to ja istaknal spro tivnosta me| u niv i sebe, za da moàt da ja vidat gre{ nosta na svojot karakter. Zakonot im e daden da gi osvedo~i za grevot i da im ja otkrie nivnata potreba za Spasitelot. Toj toa bi go storil koga negovite na~ela bi bile primeneti na srce to so pomo{ na Svetiot Duh. Ova delo mora trajno da se izvr{uva. Vo Hris toviot ìvot zakonskite na~ela stanale jasni; i dodeka Bo`jiot Duh vlijae vrz srceto, dodeka Hristo vata svetlina im ja otkriva na lu| eto nivnata potreba za negovata krv {to ~isti i za negovata pravednost {to oprav duva, zakonot sè

308

257

u{te e sredstvo {to nè vodi kaj Hrista za da moè me da bideme opravdani so vera. “Zakonot Gospoden e sovr{en, ja krepi du{ata” (Psalm 19,7).

“Dodeka postojat neboto i zemjata”, rekol Isus, “nema da is~ezne nitu edna crti~ka ili edna titla od zakonot, dodeka ne se ispolni sè”. Sonceto {to sveti na neboto, cvr stata zemja na koja ìveeme, se Bo`ji svedoci deka negoviot zakon e nepromenliv i ve~en. Iako tie moàt da pominat, boèstvenite pravila } e ostanat. “Polesno } e bide neboto i zemjata da pominat, otkolku da propadne edna crti~ka od zakonot” (Luka 16,17). Sistemot na sliki {to ukaùval na Isusa kako Bo`je Jagne moral da se ukine pri negovata smrt; no pravilata na desette zapovedi se nepromenlivi kako i Bo`jiot prestol.

Bidej} i “zakonot Gospoden e sovr{en”, sekoe oddale~uva we od nego e zlo. Hristos gi osuduva onie {to se neposlu{ni na Bo`jite zapovedi i koi i drugite gi u~at da pravat taka. @ i votot na Spasitelot, koj bil ìvot na poslu{nost, gi ispolnuval site barawa na zakonot; Toj dokaàl deka so ~o ve~kata priroda moè da se drì zakonot i pokaàl sovr {en stvo na karakter {to se razviva so poslu{nosta. Site {to se poslu{ni, kako i Toj {to bil poslu{en, isto taka objavuvaat deka zakonot e “svet i zapovedta e sveta, pravedna i dobra” (Rimjanite 7,12). Od druga strana, site {to gi kr{at Bo`jite zapovedi, go potkrepuvaat tvrdeweto na satanata deka zakonot e nepraveden i deka ne moè da se slu{a. Na toj na~in tie gi poddrùvaat izmamite na golemiot protivnik i go obes ~estuvaat Boga. Tie se deca na satanata koj bil prv bun tovnik pro tiv Bo`jiot zakon. Da im se dozvoli nim pristap na neboto, bi zna~elo povtorno da se vnesat nikulci na nesloga i bunt i da se zagrozi blagosostojbata na vselenata. Nieden ~ovek, koj svoevolno zanemaruva edno na~elo na zako not, nema da vleze vo nebesnoto carstvo.

Rabinite svojata pravednost ja smetale kako propusnica za neboto, no Isus izjavil deka taa e nedovolna i bezvredna. Farisejskata pravednost bila so~ineta od nadvore{ni obredi i od teoretsko znaewe na vistinata. Rabinite tvrdele deka se sveti vo svoite li~ni napori da go odràt zakonot; no nivnite dela ja razdelile pravednosta od religijata. Dodeka vo sitnici bile to~ni vo po~ituvaweto na obredite, nivniot ìvot bil nemoralen i ponièn. So svojata boèmna pra ved nost ne bi moèle nikoga{ da vlezat vo nebesnoto carstvo.

309



258

Najgolema izmama na ~ove~kiot duh vo Hristovite denovi bilo sfa} aweto deka pravdata ednostavno e samo soglasuvawe so vistinata. Vo celokupnoto ~ove~ko iskustvo teoretskoto znaewe na vistinata se pokaàlo nedovolno za spasenie na du{ata. Toa ne donesuva plodovi na pravednosta. Revnosnoto po~ituvawe na ona {to se narekuva teolo{ka vistina ~esto e zdruèno so omraza kon pravata vistina otkriena vo ìvotot. Najmra~nite poglavja vo istorijata se optovareni so izve{tai za zlostorstva {to gi napravile verskite fanati ci. Fariseite tvrdele deka se Avramovi deca, falej} i se deka po seduvaat boèstveni proro{tva; sepak, ovie predim stva niv ne gi so~uvale od sebi~nost, od zloba, od ̀ elba za dobivka i od najnisko licemerstvo. Sebesi se smetale za najpo bo`ni na svetot, no nivnata boèmna pravovernost gi navela da go raspnat Gospoda na slavata.

Sè u{te postoi istata opasnost. Mnozina tvrdat deka se hristijani ednostavno zatoa {to prifatile nekoi osnovni teolo{ki na~ela. Me| utoa, tie ne ja vovele vistinata vo sekoj dnevniot ̀ ivot. Ne poveruvale vo nea i ne ja zasakale, pa zatoa ne gi primile silata i blagodatta {to proizleguvaat od posvetuvaweto so vistinata. Lu| eto moàt da tvrdat deka ve ruvaat vo vistinata, no ako toa ne gi pravi iskreni, qubez ni, trpeli vi i umni, toga{ toa e prokletstvo za onie {to ja poseduvaat, a preku nivnoto vlijanie toa e prokletstvo i za svetot.

Pravednosta {to ja propovedal Isus pretstavuva harmonija na srceto i ìvotot so otkrienata Bo`ja volja. Gre{nite lu| e moàt da stanat pravedni samo ako imaat vera vo Boga i ako odrùvaat ìva vrska so nego. Toga{ vistinskata pobo`nost } e gi izdigne mislite i } e go oblagorodi ̀ ivotot. Toga{ nadvore{nite formi na religijata } e se soobrazat so vnatre{nata ~istota na hristijaninot. Toga{ obredite {to gi bara slu`bata na Boga ne se bezna~ajni sve~enosti, kako onie kaj licemernite farisei.

Isus poedine~no gi zema zapovedite i ja objasnuva dlabinata i {irinata na nivnite barawa. Namesto da otfrli i edna crti~ka od nivnata sila, Toj pokaùva kolku dalekuse` ni se nivnite na~ela i ja otkriva sudbonosnata gre{ka na Evre ite so toa {to pokaùvale nadvore{na poslu{nost. Toj izjavuva deka Bo`jiot zakon se prestapuva so lo{a misla ili so strasten pogled. ôvekot {to se soglasuva so najma le~ka nepravda, go prekr{uva zakonot i ja uniùva svojata moralna priroda. Ubistvoto prvo zaìvuva vo mislite. Onoj {to $

310

259

otstapuva vo srceto mesto na omrazata, nozete gi stava na pateka na ubiec i negovite prinosi mu se odvratni na Boga.

Evreite odgleduvale duh na odmazda. Vo svojata omraza kon Rimjanite izgovarale te{ki javni obvinuvawa so {to go raduvale lukaviot i gi pokaùvale negovite svojstva. Na toj na~in se obu~uvale za stra{ni dela na koi gi naveduval toj. Vo verskiot ìvot na fariseite ne postoelo ni{to {to pobo`nosta bi ja napravilo privle~na za neznabo{cite. Isus gi povikal da ne se laàt samite sebesi so mislata deka vo srceto moàt da stanat protiv svoite ugnetuva~i i da neguva at streme` da se odmazdat za nivnite zla.

Vistina e deka postoi gnev {to moè da se opravda, duri i kaj Hristovite sledbenici. Koga } e vidime deka Bog se navreduva, a negovata slu`ba ne se po~ituva, koga } e vidime deka nevinite se ugnetuvani, toga{ na{ata du{a ja obzema praveden gnev. Takviot gnev, proizlezen od isten~enite moralni na~ela, ne e grev. Me| utoa, onie {to pri kakov bilo predizvik si zemaat sloboda da mu popu{tat na gnevot ili na omrazata, mu go otvoraat svoeto srce na satanata. Ako sakame da bideme vo harmonija so neboto, morame da gi iste rame gor~inata i neprijatelstvoto od du{ata.

Spasitelot odi ponatamu od ova: Toj veli: “I taka, ako prinesuva{ dar pred oltarot i v~asum se seti{ deka brat ti ima ne{to protiv tebe, ostavi go tamu svojot dar pred oltarot i odi prvin smiri se so svojot brat, pa potem vrati se i pri nesi go darot”. Mnozina se revni vo verskite slu`bi, dodeka me| u niv i nivnite bra} a postojat nesredeni nesogla sija {to bi moèle da se sredat. Bog bara od niv da storat sè {to stoi vo nivna mo} povtorno da vospostavat sloga. Sè dodeka ne go storat toa, Toj ne moè da ja prifati nivnata slu` ba. Dol`nosta na hristijaninot vo toj slu~aj e jasno istaknata.

Bog vrz site izleva svoi blagoslovi. “Toj mu zapoveda na svoeto sonce da gi osvetluva i lo{ite i dobrite, im dava do`d na pravednite i na nepravednite”. Toj e “dobar kon neblagodarnite i gre{nite” (Luka 6,35). Toj ni zapoveda da bideme sli~ni na nego. “Qubete gi svoite neprijateli”, veli Isus, “i molete se za onie {to ve progonuvaat, za da bidete sinovi na va{iot Otec koj e na nebesata”. Toa se na~ela na zakonot i izvor na ìvotot.

Bo`jiot ideal za negovite deca e povozvi{en od najvozvi{enata misla {to moè da ja dosegne ~ove~kiot um. “Bidete sovr{eni kako {to e sovr{en va{iot nebesen Otec”. Ovaa

311



260

zapoved e i vetuvawe. Planot na spasenieto podrazbira na{e celos no osloboduvawe od satanskata sila. Skr{enata du{a Hristos sekoga{ ja izdeluva od grevot. Toj do{ol da gi rasko pa delata na | avolot i se pogriìl Svetiot Duh da $ bide daruvan na sekoja du{a {to se kae za da ja so~uva od grevot.

Sredstvoto so koe isku{uva~ot nè naveduva na zlo ne smee da se smeta kako izgovor za nekoe lo{o delo. Satanata se raduva koga } e ~ue deka onie {to se narekuvaat Hristovi sledbenici ja opravduvaat izobli~enosta na svojot karakter. Vsu{nost tie opravduvawa vodat kon grev. Za grevot ne postoi opravduvawe. Svetiot karakter, ìvotot sli~en so Isusa, mu e dostapen na sekoe Bo`je dete koe se kae i veruva.

Ideal na hristijanskiot karakter e sli~nost so Hrista. Kako Sinot ~ove~ki {to bil sovr{en vo svojot ̀ ivot, taka i negovite sledbenici treba da bidat sovr{eni vo svojot ̀ ivot. Isus napolno bil ednakov so svoite bra} a. Toj stanal telo, kako {to sme i nie. Toj bil gladen, èden i umoren. Svo jot ìvot go odrùval so hrana i go osveùval so son. Ja delel ~o vekovata sudbina, iako bil bezgre{en Bo`ji Sin. Bil Bog vo telo. Negoviot karakter treba da stane na{. Gospod kaùva za onie {to veruvaat vo nego: “]e ìveam me| u niv i } e odam srede niv, i } e im bidam Bog, a tie } e bi dat moj narod” (2. Korin} anite 6,16).

Skalite {to gi videl Jakov, ~ij{to dolni del se pot piral na zemjata, a so vrvot dopirale do nebesnite kapii, do pragot na slavata, vsu{nost toa e Hristos. Koga tie skali samo so edno skalilo ne bi uspeale da ja doprat zemjata, nie bi bile zagubeni. Me| utoa, Isus slegol do nas tamu kade {to sme se nao| ale. Toj ja zel na{ata priroda i pobedil, za nie, zemaj} i ja negovata priroda, da moème da pobedime. Staven “vo oblik na gre{no telo” (Rimjanite 8,3), ìveel bezgre{en ìvot. Sega so svojata boèstvena priroda go drì nebesniot prestol, a so svojata ~ove~ka priroda dopira do nas. Toj bara od nas so vera vo nego da ja postigneme slavata na Bo`jiot karak ter. Zatoa morame da bideme sovr{eni, kako {to e “sovr{en nebesniot Otec”.

Isus pokaàl vo {to se sostoi pravednosta i ni ukaùva na Boga kako nejzin izvor. Sega se osvrnal na prakti~nite dol`nosti. Koga davate milostiwa, koga se molite i postite, veli Toj, toa ne treba da go pravite za da go privle~ete vnima nieto na drugite na sebe ili sebesi da se proslavite. Da dava me iskreno za dobro na siromasite {to stradaat. Vo

312

261

molit vata du{ata neka bide povrzana so Boga. Vo postot da ne odime so navedeni glavi i so srce ispolneto so sebe. Srceto na fariseite e pusta i nekorisna zemja na koja ne moè da napre duva nikakvo seme na boèstveniot ìvot. Onoj {to bezuslovno } e mu se pot~ini na Boga, } e podari najprifatliva slu`ba. Druèj} i se so Boga, lu| eto stanuvaat negovi sorabotnici, otkrivaj} i go vo ~ove~kata priroda negoviot karakter.

Slu`bata izvr{ena so iskreno srce ima golema nagrada. “A tvojot Otec koj go gleda toa {to e tajno, } e te nagradi”. Karakterot se oblikuva so ìvotot {to go ìveeme so Hristovata milost. Vo du{ata po~nuva da se obnovuva izvornata ubavina. Podareni se osobinite na Hristoviot karakter i po~nuva jasno da sveti likot na Boèstveniot. Licata na maìte i ènite {to odat i rabotat so Boga pokaùvaat nebesen mir. Opkruèni se so nebesna atmosfera. Za ovie du{i po~nalo Bo`jeto carstvo. Tie imaat Hristova radost, radost {to e blagoslov za ~ove{tvoto. Tie uìvaat ~est prifateni se da mu sluàt na U~itelot; nim im e dove reno da ja izvr{uvaat negovata rabota vo negovo ime.

“Nikoj ne moè da im sluì na dvajca gospodari”. Ne moème da mu sluìme na Boga so podeleno srce. Bibliskata religija ne e edno vlijanie me| u mnogute drugi; nejzinoto vlija nie treba da bide najsilno, da proniknuva i da vladee nad sekoe drugo vlijanie. Taa ne treba da bide sli~na na platno na koe na oddelni mesta e nafrlena boja, tuku treba da go pronikne celiot ìvot kako platno {to celosno e potopeno vo boja, sè dodeka sekoja ni{ka na tkaeninata ne ja primi dlaboko vo sebe bojata {to ne blednee.

“Ako tvoeto oko e bistro, celoto telo } e ti bide osvetleno, no ako okoto ti e zlo, celoto telo } e ti bide mra~no”. îs to tata i nepokoleblivata cel se uslovi za primawe na svetlina od Boga. Onoj {to saka da ja zapoznae vistinata, mora da bide gotov da prifati sè {to taa otkriva. Toj ne moè da napravi nikakva spogodba so grevot. Da se bide kolebliv i mlak vo prifa} aweto na vistinata zna~i da se odbere temninata na grevot i satanskata izmama.

Svetovnite na~ela na postapuvawe i nepromenlivite na ~ela na pravdata ne moàt neusetno da preminuvaat edno vo drugo, kako {to go pravat toa boite na vinoìtoto. Me| u niv ve~niot Bog povlekol {iroka, jasna crta. Sli~nosta so Hris ta tolku se razlikuva od sli~nosta so satanata, kako {to e denot sprotivnost na no} ta. Zatoa samo onie {to ìve at

313



262

Hristov ìvot se negovi sorabotnici. Ako vo du{ata se neguva makar eden grev, ili ako vo ìvotot se zadrùva koja i da bilo lo{a navika, zatrueno e celoto su{testvo. ̂ ovekot sta nuva orudie na nepravdata.

Site {to ja izbrale slu`bata na Boga treba da si po~i nat vo negovata grià. Hristos pokaàl na pticite {to leta at pod neboto i na cve} eto vo poleto i im zapovedal na svoite slu{ateli da razmisluvaat za ovie dela na Bo`jata grià. “Zar vie ne ste mnogu povredni od niv?”, rekol Toj (Matej 6,26). Merkata na boèstvenoto vnimanie {to mu se podaruva na sekoe delo e srazmerna so negovata polo`ba na skalata na postoeweto. Providenieto bdee nad male~kiot, siv vrabec. Polskoto cve} e, trevata {to kako kilim ja pokriva zemjata, go delat vnimanieto i griàta na nebesniot Otec. Umetnikot nad umetnicite mislel i na krinovite, sozdavaj} i gi tolku prekrasni, {to ja nadminuvaat Solomono vata slava. Kolku pove} e se griì za ~ovekot koj e slika i slava Bo`ja! Toj kopnee da gi vidi svoite deca kako otkrivaat karakter sli~en na negoviot. Kako son~eviot zrak {to mu dava na cve} eto {areni i ne`ni boi, taka i Bog na du{ata $ ja dava ubavinata na svojot karakter.

Site {to } e go odberat Hristovoto carstvo na qubovta, pravdata i mirot, pravej} i go negovoto dobro pova`no od sè drugo, se povrzani so ve~niot svet i gi dobivaat site blagoslovi {to se potrebni za ovoj ìvot. Vo knigata na Bo`jeto providenie, vo knigata na ìvotot, sekoj od nas ima svoja stranica. Taa stranica gi sodrì site podrobnosti na na{ata istorija; duri i vlaknata na glavata se izbroeni. Bog sekoga{ misli na svoite deca.

“Ne griète se za utre” (Matej 6,34). Od den na den nie treba da go sledime Hrista. Bog ne ni podaruva pomo{ za utre. Toj na svoite deca ne im gi dava naedna{ site upatstva za nivniot ̀ ivoten pat, za da ne se zbunat. Toj im kaùva samo tolku kolku {to moàt da zapametat i da izvr{at. Sila ta i mudrosta {to se podaruvaat se za sega{nite itni potrebi.

“No ako nekomu od vas mu nedostiga mudrost” za deneska, “neka ja bara od Boga, koj im dava na site izobilno i bez pre kor i } e mu bide dadena” (Jakov 1,5).

“Ne sudete za da ne vi se sudi”. Ne smetajte se sebesi za podobri od drugite lu| e i ne postavajte se sebesi za nivni sudii. Bidej} i ne moète da gi razberete pobudite, ne moète da mu sudite na drugiot. Kritikuvaj} i go nego, navlekuvate

314

263

osuda na sebe, za{to pokaùvate deka ste sou~esnik na satanata, na ozboruva~ot na bra} ata. Gospod veli: “Ispituvajte se sami sebesi dali ste vo verata, proverete se sami sebe!” Toa e na{a zada~a. “Ako se osuduvame sami sebesi, nema da ni se sudi” (2. Korin} anite 13,5; 1. Korin} anite 11,31).

Dobroto drvo ra| a dobri plodovi. Ako plodot ne e vkusen i ne e korisen, drvoto e lo{o. Taka i plodot {to go nosi ì votot dava dokaz za sostojbata na srceto i za sovr{en stvoto na karakterot. Dobrite dela nikoga{ nema da go otkupat spasenieto, no tie se dokaz za verata {to dejstvuva niz qubov ta i ja ~isti du{ata. Pa iako ve~nata nagrada ne se dava poradi na{ite zaslugi, sepak taa } e bide vo srazmera so rabotata izvr{ena so Hristova milost.

Na toj na~in Hristos gi izloìl na~elata na svoeto carstvo i ukaàl na niv kako na golemi ìvotni pravila. Za da ja istakne poukata, dodal eden slikovit primer. Ne e dovol no, rekol, samo da gi slu{ate moite zborovi. Preku pos lu{nosta tie mora da stanat temel na va{iot karakter. “Jas” e samo ̀ iv pesok. Ako yidate na ~ove~ki teorii i izumi, va{a ta ku} a } e se urne. Nea } e ja zbri{at vetri{tata na isku{enijata, luwite na proverkata. Me| utoa, ovie na~ela {to vi gi dadov jas } e preodoleat. Primete me; yidajte na moite zborovi: “Sekoj {to gi slu{a ovie moi zborovi i gi izvr{uva, moè da se sporedi so mudar ~ovek koj izgradil ku} a vrz karpa. Padna poroen do`d, nadojdoa potoci, duvnaa vetrovi i se ustremija na ku} ata, no taa ne se urna, za{to be{e izgradena vrz karpa” (Matej 7,24.25).


264

32

RIMSKIOT KAPETAN

Ovaa glava se temeli na Matej 8,5-13; Luka 7,1-17

Hristos mu rekol na blagorodnikot ~ij{to sin go isce lil: “Ako ne vidite ~udotvorni znaci i ~uda, ne veruvate” (Jovan 4,48). Bil oàlosten {to negoviot narod bara vakvi nadvore{ni znaci za negovoto mesijanstvo. Postojano se ~udel na nivnoto neverstvo. Me| utoa, $ se voshituval na verata na rimskiot kapetan koj do{ol kaj nego. Kapetanot ne se somne val vo Hristovata sila. Toj duri ne go molel da dojde i li~no da napravi ~udo. “Tuku kaì samo zbor”, rekol, “i mojot sluga } e ozdravee!”

Slugata na kapetanot bil paraliziran i leèl na pret smrtna postela. Kaj Rimjanite slugite bile robovi, kupuvani i prodavani na pazari{tata, i so niv postapuvale svirepo i gi izma~uvale. No kapetanot bil naklonet kon svo jot sluga pa mno gu sakal toj da ozdravi. Veruval deka Isus moè da go izlekuva. Toj ne go videl Spasitelot, no izve{ taite {to gi ~ul go vdahnale so vera. Nasproti evrejskiot for ma lizam, ovoj Rimjanin bil osvedo~en deka nivnata religija bila po sil na od negovata. Ve} e gi urnal pre~kite na nacionalnite pred rasudi i na omrazata {to gi razdeluvale zavojuva~ite i poko reniot narod. Pokaàl po~it kon Bo`jata slu`ba i qubeznost kon Evreite kako negovi po~ituva~i. Vo Hristovo to u~ewe, kako {to mu bilo izneseno, go na{ol ona {to ja zadovoluvalo potrebata na negovata du{a. Sè {to bilo duhov no vo nego gi prifatilo zborovite na Spasitelot. Me| utoa, ~uvstvuvaj} i se nedostoen da dojde pred Isusa, im se obratil na evrejskite stare {ini da go zamolat za iscelu vawe na ne go viot sluga. Tie go poznavale golemiot U~itel, pa } e znaat, si mislel toj, kako da mu pristapat za da ja zado bi jat negovata naklonost.

Koga Isus vlegol vo Kapernaum, go sretnale pratenicite na stare{inite koi mu ja prenele èlbata na kapetanot. Na

315

316

265

gla sile: “Zasluùva da go stori{ toa za nego, za{to go qubi na{iot narod i toj ni izgradi sinagoga”.

Isus vedna{ se upatil kon domot na oficerot no, opkru èn so mno{tvo, napreduval poleka. Vesta za negovoto doa| awe stignala pobrgu i kapetanot, vo nedostig na samou verenost, mu pratil poraka: “Gospode, ne trudi se, za{to ne sum dostoen da vleze{ pod mojot pokriv”. Me| utoa, Isus pro dolìl da se pribliùva i kapetanot, osmeluvaj} i se najposle da mu pristapi, ja dopolnil porakata, velej} i: “Zatoa i ne se smetav dostoen da ti pristapam tuku kaì samo zbor i mojot sluga } e ozdravee! Za{to isto i jas sum ~ovek pot~i net, i imam pot~ineti vojnici; i na eden ako mu kaàm: ëOdi!’ toj odi, a na drug: ëDojdi!’ doa| a; a na svojot sluga: ëNapravi go toa!’ go pravi”. Kako samiot jas {to sum pretstavnik na silata na Rim, i kako moite vojnici {to ja priznavaat mojata vrhovna vlast, taka i ti ja pretstavuva{ silata na beskone~ niot Bog, pa sè {to e sozdadeno mu se pokoruva na tvojot zbor. Ti moè{ da $ zapoveda{ na bolesta da is~ezne i taa } e te poslu {a. Moè{ da gi povika{ svoite nebesni vesnici i tie } e dadat iscelitelna sila. Kaì samo zbor i mojot sluga } e bide izle kuvan.

“Koga go ~u toa, Isus se voshiti i se zavrte kon narodot {to ode{e po nego i re~e: ëVi velam, tolkava vera ne najdov ni vo Izrael’”. Na kapetanot mu rekol: “ëOdi si, neka bide spored tvojata vera.’ I negoviot sluga ozdrave vo istiot ~as”.

Evrejskite stare{ini, {to mu go prepora~ale kapetanot na Hrista, pokaàle kolku se oddale~eni od duhot na evangelieto. Ne prepoznale deka na{a golema potreba e samo pot pi rawe vrz Bo`jata milost. Vo svojata pravednost go prepora~uvale kapetanot poradi naklonosta {to ja pokaàl kon “na{iot narod”. Me| utoa, kapetanot za sebe rekol: “Ne sum dostoen”. Negovoto srce bilo dopreno so Hristovata milost. Ja uvidel svojata nedostojnost, no ne se pla{el da bara pomo{. Ne se potpiral vrz svojata dobrota; negov dokaz bila negovata golema potreba. Verata na kapetanot se fatila za Hrista, za negoviot vistinski karakter. Ne veruval vo nego samo kako ~u do tvorec, tuku kako vo prijatel i Spasitel na ~ove~kiot rod.

Na toj na~in sekoj gre{nik moè da dojde kaj Hrista. “Spa si n#, ne zaradi pravednite dela {to sme gi storile nie, tuku po svojata milost” (Tit 3,5). Koga satanata ti zboru va deka si gre{nik i deka ne smee{ da se nadeva{ na Bo`ji blagoslov, kaì mu deka Hristos do{ol na svetot da gi spasi gre{

317

РИМСКИОТ КАПЕТАН


266

nicite. Nie nemame ni{to {to bi nè prepora~alo na Boga; no pri~ina {to moème sekoga{ da ja iznesuvame e na{a ta krajno bespomo{na sostojba za koja e neophodna nego vata otkupitelska sila. Otkaùvaj} i se od na{ata samou verenost, moème da gledame na golgotskiot krst i da kaème: “Racete moi se prazni, se nadevam samo na tvojot krst”.

Evreite u{te od svoeto detstvo se pou~uvani za deloto na Mesija. Nim im pripa| ale vdahnovenite izjavi na patrijarsite i prorocite i simboli~nata pouka od `rtvenata slu` ba. Me| utoa, ja potcenile svetlinata, pa vo Isusa sega ne videle ni{to {to bi posakale. No kapetanot, po poteklo mnogu boèc, vospituvan vo idolopoklonstvoto na carskiot Rim, obu~uvan kako vojnik, prividno li{en od duhovniot ìvot so svoeto vospituvawe i so okolinata, u{te pove} e odvoen so lice merstvoto na Evreite i so prezirot na svoite sona rodnici sprema izraelskiot narod ja sfatil vistinata za koja Avramovite deca bile slepi. Ne ~ekal da vidi dali Evreite } e go prifatat Onoj {to tvrdel deka e nivni Mesija. Koga nego go osvetlila “vistinskata Svetlina koja doa| a{e na svetot i koja go osvetluva sekoj ~ovek” (Jovan 1,9), toj iako oddaleku ja sfatil slavata na Bo`jiot Sin.

Za Isusa ova bilo va`no delo {to trebalo da go izvr{i evangelieto me| u neznabo{cite. So radost odnapred go gledal otkupuvaweto na du{ite od site narodi vo negovoto carstvo. So dlaboka ̀ alost im go prikaàl na Evreite rezultatot na nivnoto otfrlawe na negovata milost: “Vi velam, mnozina } e dojdat od istok i od zapad, i } e prilegnat kraj trpezata so Avram, Isak i Jakov vo nebesnoto carstvo; a sinovite na car stvoto } e bidat frleni vo krajnata temnina, kade {to } e ima pla~ i ~krtawe so zabi”. Ah, kolku ima takvi koi sè u{te se prigotvuvaat za istoto sudbonosno razo~aruvawe! Dode ka du{ite vo temninata na neznabo{tvoto ja prifa} aat negovata milost, kolku mnogu ima takvi vo hristijanskite zemji nad koi svetlinata sveti samo za da bide zanemarena.

Pove} e od trieset kilometri od Kapernaum, na edna ramninka {to se izdignuvala nad prostranata, prekrasna izraelska nizina, leèlo seloto Nain, kon koe sega se upatil Isus. Mnogu od negovite u~enici, a i drugi, bile so nego i popatno mu pristapuvale lu| e. Kopneej} i za negovite zborovi na qubov i so~uvstvo, nosej} i gi svoite bolni da gi isceli i postojano nadevaj} i se deka Toj, koj poseduva tolku ~udesna sila, } e se proglasi sebesi za car na Izrael. Golema radosna

318

267

pridru`ba se turkala odej} i po negovite stapki i, polna so is~ekuvawe, go sledela po kamenlivata pateka kon kapijata na planinskoto selo.

Dodeka se pribliùvale, zabeleàle kako od seloto izleguva pogrebna povorka. So bavni, ta`ni ~ekori se dvièla kon mestoto na zakopot. Teloto na mrtovecot e nose no na ~elo na povorkata na otvoreni nosila okolu koi se nao| ale taà~ki {to go ispolnuvale vozduhot so svojot lelek. Se ~inelo deka site lu| e od ova mesto se sobrale da mu ja izra zat svojata po~it na umreniot i svoeto so~uvstvo na oàlos tenite.

Toa bila scena {to predizvikuvala soàluvawe. Umre ni ot bil edinec vo majka, a taa bila vdovica. Osamenata i uà lena èna ja pridruùvala do grobot svojata edinstvena zemna potpora i uteha. “A koga Gospod ja vide, se soàli na nea”. Do deka se dvièla zaslepena, pla~ej} i, ne zabeleùvaj} i go nego voto prisustvo, Toj $ pristapil i ne`no $ rekol: “Ne pla~i!” Isus imal namera nejzinata àlost da ja pretvori vo radost, no sepak, ne moèl da se vozdrì od ovoj izraz na ne`no so~uvs tvo.

“Toga{ se pribliì i gi dopre nosilata”. Nego duri ni do pirot so mrtovecot ne moèl da go oskverni. Nosa~ite zastanale, a pla~ot na taà~kite prestanal. Okolu nosilata se sobrale dve grupi lu| e, nadevaj} i se, iako nemalo nade`. Bil prisuten Onoj {to ja otstranuval bolesta i na kogo mu se pot~inuvale demonite; dali i smrtta $ se pokoruva na nego vata mo} ? So jasen, zapovedni~ki glas, gi izgovoril zborovite: “Mom~e, tebe ti zboruvam, stani!” Toj glas dopira do u{ite na mrtovecot. Mom~eto gi otvora o~ite. Isus go zema za raka i go podiga. Negoviot pogled pa| a vrz onaa {to pla~e kraj nego, i majkata i sinot se soedinuvaat vo dolga, cvrsta i radosna pregratka. Mno{tvoto nabquduva vo ti{ina kako omaeno. “Strav gi obzede site”. Mol~ej} i i so straho po~it stoele izvesno vreme kako da se nao| aat vo neposredno Bo`je prisustvo. Toga{ “go slavea Boga i velea: ëGolem pro rok se pojavi me| u nas, i Bog go poseti svojot narod’”. Pogreb nata povorka se vratila vo Nain kako pobedni~ka povorka. “I se raznese ovoj glas za nego po cela Judeja i niz seta oko lina”.

Onoj {to stoel kraj oàlostenata majka pred kapiite na Nain, so dlaboka àlost go nabquduva sekogo {to pla~e kraj nekoj odar. Toj e trognat so na{ata bolka. Negovoto srce {to sakalo i bilo polno so soàluvawe, e srce so nepromenliva ne`nost. Negovite zborovi, {to gi podignuva le mrtvite vo ìvot, ne se pomalku delotvorni sega otkolku toga{ koga

319

РИМСКИОТ КАПЕТАН


268

bi le izgovoreni nad mom~eto vo Nain. Toj veli: “Dadena mi e seta vlast na neboto i na zemjata” (Matej 28,18). Ovaa sila ne e namalena so te~enieto na godinite, nitu iscr pena so pos tojanoto dejstvuvawe na negovata milost. Za site {to veru vaat vo nego Toj sè u{te e ìv Spasitel.

Isus golemata maj~ina ̀ alost ja pretvoril vo radost koga $ go vratil sinot; pa sepak, ovoj mladi~ e povikan samo vo ovoj zemen ̀ ivot da gi podnesuva negovite ̀ alosti, nego viot trud i ne govite opasnosti i pak da dojde pod vlast na smrtta. Me| utoa, Isus nas nè te{i vo na{ata bolka za mrtvite so poraka na beskrajna nade`: “... @iv sum; bev mrtov, i eve, ̀ iv sum vo site vekovi, i gi imam klu~evite od grobot i od smrtta”. “Bidej} i decata imaat telo i krv, taka i Toj zede u~estvo vo toa, za so smrtta da go uni{ti onoj {to ima vlast nad smrtta, odnosno | avolot, i da gi oslobodi site onie koi, zaradi stravot od smrtta, cel ìvot bea vo ropstvo” (Ot kro venie 1,18; Evreite 2,14.15).

Satanata ne moè da gi drì mrtvite pod svoja vlast koga Bo`jiot Sin } e gi povika vo ìvot. Toj ne moè da drì vo duhovna smrt niedna du{a koja so vera go prifa} a silniot Hristov zbor. Bog im kaùva na site {to se mrtvi vo grevot: “Stani ti {to spie{, voskresni od mrtvite, i Hristos } e te osvetli!” (Efescite 5,14). Tie zborovi se ve~en ìvot. Kako {to go povikale prviot ~ovek vo ìvot, Bo`jite zborovi sè u{te ni davaat ìvot; kako i Hristovite zborovi: “Mom~e, tebe ti zboruvam, stani”, {to mu dale ìvot na mladi~ot od Nain, taka i zborovite: “Voskresni od mrt vite”, se ìvot za du{ata {to gi prifa} a. Bog “nè izbavi od vlasta na temninata i n# prenese vo carstvoto na svojot sakan Sin” (Kolo{anite 1,13). Seto toa ni go nudat negovite zborovi. Ako gi prifati me tie zborovi, oslobodeni sme.

“Ako navistina vo vas ìvee Duhot na Onoj koj go voskresna Isusa od mrtvite, Onoj koj go voskresna Isusa Hrista od mrtvite, } e gi oìvee i va{ite smrtni tela so svojot Duh koj ìvee vo vas”. “Za{to sam Gospod } e sleze od neboto, na zapoved, so glas na arhangel i so Bo`ja truba, i mrtvite vo Hrista } e voskresnat prvi. Potoa nie ̀ ivite koi ostanavme, } e bideme zemeni zaedno so niv na oblaci, za da go sretneme Gospoda vo vozduhot; i taka zasekoga{ } e bideme zaedno so Gospoda” (Rimjanite 8,11; 1. Soluwanite 4,16.17). Ova se ute{ni zborovi so koi Toj zapoveda da se ute{uvame eden so drug.

320

269

33

KOI SE MOI BRAÆA?

Ovaa glava se temeli na Matej 12,22-50; Marko 3,20-35

Sinovite na Josifa ni najmalku ne bile nakloneti kon Isusa vo negovoto delo. Izve{taite {to dopirale do niv za negoviot ìvot i dela gi ispolnuvale so ~udewe i so strav. ûle deka celi no} i pominuva na molitva, deka preku den go sledi mno{tvo lu| e i deka nema vreme nitu da jade. Negovite prijateli smetale deka so svojata neprekinata rabota se iscrpuva; ne moèle da go razberat negoviot stav kon fariseite, a imalo i takvi koi se pla{ele da ne e pomesten od umot.

Negovite bra} a go ~ule ova, a isto taka i farisejskoto obvi nuvawe deka | avolite gi isteruva so satanska sila. Te{ko gi podnesuvale prekorite {to doa| ale do niv poradi nivnoto rodninstvo so Isusa. Znaele kakov mete` sozdale negovite zborovi i dela, i ne samo {to bile voznemireni so negovite sme li tvrdewa, tuku bile i luti poradi toa {to javno gi obvi nil zakonicite i fariseite. Re{ile da go uverat ili da go prisilat da prestane so takov na~in na rabota, pa ja navele Mari ja da se zdruì so niv, smetaj} i deka poradi negovata qu bov kon nea } e moàt da go nagovorat da bide porazumen.

Neposredno pred toa Isus po vtorpat storil ~udo, isceluvaj} i opsednat, slep i nem ~ovek i fariseite go povto rile obvinuvaweto: “\avolite gi isteruva so pomo{ na knezot na | avolite” (Matej 9,34). Hristos jasno im rekol deka, pripi{uvaj} i mu go deloto na Svetiot Duh na satanata, samite se izdeluvaat od izvorot na blagoslovite. Onie {to zboruvale direktno protiv Isusa, ne raspoznavaj} i go negoviot boèstven karakter, moàt da dobijat pro{tavawe, za{to so pomo{ na Svetiot Duh moàt da ja uvidat svojata zabluda i da se pokaat. Bez ogled na toa kakov e grevot, ako du{ata se pokae i poveruva, vinata e isprana so Hristovata krv. No onoj {to } e go otfrli dejstvuvaweto na Svetiot Duh, se postavuva tamu

321

322


270

kade {to pokajanieto i verata ne moàt da doprat do nego. So svojot Duh Bog raboti vrz srceto; koga lu| eto namer no } e go otfrlat Duhot i koga } e izjavat deka Toj e od sata nata, go presekuvaat kanalot preku koj Bog moè da odrùva vrska so niv. Koga Duhot zasekoga{ } e se otfrli, toga{ ne postoi ni{to pove} e {to bi moèl Bog da stori za du{ata.

Fariseite, na koi Isus im ja upatil ovaa opomena, ni samite ne veruvale vo obvinuvaweto {to go iznele protiv nego. Nemalo nitu eden od tie dostoinstvenici koj ne ~uvstvuval privle~nost kon Spasitelot. Vo svoite srca go ~ule glasot na Duhot koj go proglasuval za pomazanik na Izrael i koj gi pottiknuval i samite da priznaat deka se negovi u~enici. Vo svetlinata na negovoto prisustvo ja sfatile svojata neposvetenost i kopneele za pravednost {to samite ne moèle da ja postignat. No, bidej} i go otfrlile, bi bilo premnogu poniùva~ki da go prifatat kako Mesija. Bidej} i svoite noze gi postavile na patekata na neverstvoto, bile pre mnogu gordi da ja priznaat svojata zabluda. Za da go izbeg nat priznavaweto na vistinata, so o~ajna èstokost se obiduvale da go osporat u~eweto na Spasitelot. Dokazite na negovata mo} i milost gi dovele do o~aj. Ne moèle da go spre~at Spasitelot da pravi ~udesa, ne moèle da go zamol knat negovoto u~ewe; no pravele sè {to moèle la`no da go pretstavat i da gi izopa~at negovite zborovi. Sepak, gi sledel Bo`jiot Duh koj osvedo~uva, pa morale da podignat mnogu brojni pre~ki za da $ se protivstavat na negovata sila. So niv se borela najmo} nata dviè~ka sila {to moèla da go razdviì ~ove~koto srce, no tie ne sakale da $ se pokorat.

Bog ne e toj koj im gi zaslepuva na lu| eto o~ite ili im go skamenuva srceto. Toj im pra} a svetlina za da gi ispravi nivnite zabludi i da gi povede po sigurni pateki; duri so otfr laweto na ovaa svetlina o~ite oslepuvaat, a srceto se stvrdnuva. êsto ovoj tok e postepen i re~isi nezabeleàn. Svetlinata dopira do du{ata preku Bo`jata re~, preku negovite slugi ili so neposredno dejstvuvawe na negoviot Duh; no koga } e se prezre makar i eden zra~ok na svetlinata, nasta nu va delumno mrtvilo na duhovnite setila, pa slednoto otkrivawe na svetlinata mnogu ponejasno se raspoznava. Taka temni nata se zgolemuva, dodeka ne nastane no} vo du{ata. Istoto se slu~ilo so ovie evrejski voda~i. Bile uvereni deka Hrista go pridruùva boèstvena sila, no, za da $ se protiv stavat na vistinata, rabotata na Svetiot Duh mu ja pripi{uvale na sa ta

323

271

nata. Postapuvaj} i taka, tie dobrovolno ja izbrale izma mata; mu se pokorile na satanata i od sega bile pod vlast na taa sila.

Tesno povrzana so Hristovata opomena za grevot protiv Svetiot Duh e i opomenata protiv praznite i lo{ite zbo rovi. Zborovite se izraz na ona {to e vo srceto. “Za{to od izo bilstvoto na srceto zboruva ustata”. No zborovite se pove} e otkolku izraz na karakterot; tie imaat sila da vlijaat vrz karakterot. Lu| eto se pod vlijanie na sopstvenite zboro vi. êsto vo eden mig, pottiknati od satanata, tie ja izra zuvaat svojata qubomora ili lo{ite pretpostavki, iznesuvaj} i go ona vo {to navistina ne veruvaat; no zborovite vr{at vli janie vrz mislite. Izmameni se so svoite zborovi i po~nu vaat da veruvaat deka e vistina ona {to go izgovorile pottiknati od satanata. Bidej} i edna{ izrazile nekoe misle we ili odluka, ~esto premnogu se gordi da ja povle~at i se obiduvaat da dokaàt deka imaat pravo, sè dodeka ne poveru vaat oti navistina imaat pravo. Opasno e da se izgovori zbor na somnevawe, opasno e da se stavi pod somnevawe i da se kritikuva boèstvenata svetlina. Navikata na nepromis leno i potcenuva~ko kritikuvawe dejstvuva vrz karakterot taka {to razviva nepo~ituvawe i neverstvo. Mnozina, popu{ taj} i $ na ovaa navika, odele sè ponatamu, nesvesni za opasnosta, dodeka ne stanale gotovi da go kritikuvaat i da go otfrlat deloto na Svetiot Duh. Hristos rekol: “Vi velam deka za sekoj prazen zbor {to } e go izgovorat lu| eto, } e odgo varaat na sudniot den; za{to po va{ite zborovi } e bidete opravdani, i po va{ite zborovi } e bidete osudeni”.

Toga{ dodal edna opomena za onie {to bile odu{eveni so negovite zborovi, koi rado go slu{ale, no ne mu se predale na Svetiot Duh da ìvee vo niv. Du{ata ne biduva uni{tena samo poradi opiraweto, tuku i poradi nemarnosta. “Koga ne~istiot duh izleguva od ~ovek”, rekol Isus, “minuva niz bezvodni mesta baraj} i odmor, ama ne go nao| a. Toga{ veli: ë]e se vratam vo svojot dom od kade {to izlegov.’ I koga } e dojde, go nao| a prazen, izmeten i sureden. Toga{ odi i zema so sebe se dum drugi duhovi, polo{i od sebe, i tie vleguvaat i ìveat tamu, a poslednata sostojba na toj ~ovek stanuva polo {a od prvata”.

Vo Hristovo vreme, a i deneska, ima mnogu takvi nad koi, za izvesno vreme, vlasta na satanata se ~ini deka e skr{ena; so Bo`ja milost oslobodeni se od lo{ite duhovi {to gospodarele so du{ata. Se raduvale vo Bo`jata qubov; no, kako slu{a telite od parabolata {to se pretstaveni so kamenliva

324

КОИ СЕ МОИ БРАЌА?


272

ta po~va, tie ne ostanale vo negovata qubov. Ne mu se predava le sekojdnevno na Boga za Isus da moè da ìvee vo srceto, pa koga lo {iot duh se vratil so “sedum drugi duhovi, polo{i od sebe”, so niv potpolno zavladeala silata na zloto.

Koga du{ata } e mu se predade na Hrista, so novoto srce zagospodaruva nova sila, nastanuva promena {to ~ovekot niko ga{ ne moè da ja izvr{i sam za sebe. Toa e natprirodno delo {to voveduva natpriroden element vo ~ovekovata priro da. Du{ata {to mu se pot~inuva na Hrista stanuva negova tvrdina {to Toj ja drì vo pobunetiot svet i nastojuva vo nea da ne bide priznat nitu eden drug avtoritet, osven negoviot. Du{ata koja na toj na~in ja dràt nebesnite sili e neprezemliva za satanata. Me| utoa, ako ne ja prifatime Hristovata vlast, so nas } e zagospodari lukaviot. Nie morame da se najdeme pod vlast ili na ednata ili na drugata od ovie dve golemi sili {to se vo sudir za vrhovna vlast vo svetot. Ne morame dobro volno da ja izbereme slu`bata na carstvoto na temninata za da padneme pod negova vlast. Dovolno e samo da zanemarime da se povrzeme so carstvoto na svetlinata. Ako ne sorabotu vame so nebesnite sili, satanata } e go zazeme srceto i } e go napra vi svoe ìveali{te.

Edinstvena odbrana od zloto e Hristos koj ìvee vo srce to so vera vo negovata pra ved nost. Sè dodeka ne staneme ìvotno povrzani so Boga, nema nikoga{ da moème da mu se protivstavime na obesve tuva~koto vlijanie na samoqubieto, na samouverenosta i na sklonosta kon grevot. Nie moème da napu{time mnogu lo{i naviki, za izvesno vreme moème da ja prekineme zaednicata so satanata, no bez ìvotna vrska so Boga, {to se ostvaruva so negovo prifa} awe sekoj mig, } e bide me porazeni. Bez li~no poznanstvo i postojana zaednica so Hrista, pre pu{ teni sme mu na milost i nemilost na neprijatelot i na kraj } e gi spro ve duvame negovite nalozi. “A poslednata sostojba na toj ~ovek stanuva polo{a od prvata . Taka } e bide”, veli Isus, “i so ova zlo pokolenie”. Nema potvrdo korni lu| e od onie {to go prezirale povikot na milosta i mu prkosele na Duhot na blagodatta. Najvoobi~aen izraz za grevot protiv Svetiot Duh e upornoto omalovaùvawe na nebesniot povik na poka janie. Sekoj ~ekor vo otfrlaweto na Hrista e ~ekor kon otfrlawe na spasenieto i kon grev protiv Svetiot Duh.

Otfrlaj} i go Hrista, evrejskiot narod storil nepros tliv grev; a so odbivaweto na povikot na milosta i nie moème

Za grevot ne postoi opravduvawe. (Seznja, 259)

273

da ja napravime istata gre{ka. Nie go navre duvame Knezot na ìvotot i go izloùvame na sramotewe pred satanskata tolpa i pred vselenata koga odbivame da gi slu {a me negovite opolnomo{teni vesnici i, koga namesto niv, gi slu{ame satan skite posrednici koi sakaat da ja odvojat du{ata od Hrista. Sè dodeka nekoj postapuva taka, ne moè da najde nade` ili pro{tavawe i na kraj } e zagubi sekoja ̀ elba da se pomiri so Boga.

Dodeka Isus u{te go pou~uval narodot, negovite u~enici mu donele vest deka nadvor se negovata majka i bra} a i deka sakaat da go vidat. Znael {to se nao| a vo nivnite srca, pa “mu odgovori na onoj {to mu go javi toa: ëKoja e moja majka i koi se moi bra} a?’ I ja podade rakata kon svoite u~enici i re~e: ëEve ja mojata majka i moite bra} a! Sekoj {to ja izvr{uva voljata na mojot nebesen Otec, toj mi e brat, i sestra i majka’”.

Site {to sakale da go primat Hrista so vera bile soedineti so nego so vrska {to e pointimna od ~ove~kite rodninski vrski. Tie } e stanat edno so nego, kako i Toj {to bil edno so Otecot. Negovata majka bila pobliska i pospasonosno povrzana so nego vrz osnova na toa {to veruvala i vo delo gi sproveduvala negovite zborovi, otkolku preku svoeto prirodno rodninstvo. Negovite bra} a ne bi imale nikakva korist od svojata vrska so nego sè dodeka ne bi go prifatile kako svoj li~en Spasitel.

Kolku silna potpora Hristos bi imal od svoite zemni rodnini koga tie bi veruvale vo nego kako vo nebesen Prate nik i koga bi sorabotuvale so nego vo izvr{uvaweto na Bo`je to delo! Nivnoto neverstvo frlilo senka vrz Isuso viot zemen ìvot. Toa pretstavuvalo del na gor~inata na ~a{ata na bol kata {to Toj ja ispil za nas.

Bo`jiot Sin dlaboko go ~uvstvuval neprijatelstvoto raspaleno vo ~ove~koto srce protiv evangelieto i toa za nego bilo najbolno vo negoviot dom zatoa {to negovoto srce bilo polno so qubeznost i so qubov i zatoa {to go cenel ne` noto vnimanie vo semejnite odnosi. Negovite bra} a sakale Toj da gi odobri nivnite zamisli iako toa bilo napolno ne soobrazno so negovata boèstvena zada~a. Smetale deka nemu mu e potreben sovet. Za nego prosuduvale kako lu| e od ~ove~ ka gledna to~ka i smetale deka, koga bi go zboru val samo ona {to bi bilo prifatlivo za zakonicite i fari seite, bi gi izbegnal nesoglasijata i sudirite {to gi prediz vikuvale negovite zborovi. Go smetale za nerazumen koga tvrdel oti ima

325

326



274

boèstven avtoritet i koga pred rabi nite se postavuval kako Onoj {to gi ukoruva nivnite grevovi. Znaele deka fariseite baraat prilika da go obvinat i ~uv stvuvale deka Toj im dal dovolno povodi.

So svoite slabi merila ne moèle da proniknat vo misijata {to do{ol da ja ispolni i zatoa ne moèle da so~uvstvuvaat so nego vo negovite isku{enija. Nivnite grubi, potcenuva~ki zborovi pokaùvale deka nemaat vistinsko razbi ra we za negoviot karakter i deka ne go sfatile soedinuva weto na boèstvenata priroda so ~ove~kata. ̂ esto go gledale obzemen so bolka, no namesto da go te{at, so svoite grubi zborovi samo go ranuvale negovoto srce. Negovata ~uv stvi telna priroda bila izloèna na maki, negovite pobudi pogre{ no sfateni, negovata rabota nepriznata.

Negovite bra} a ~esto ja iznesuvale filozofijata na fariseite {to bila neinteresna i zastarena i se osmeluvale da mislat kako tie moàt da go u~at nego koj ja razbral ce lo kupnata vistina i gi poznaval site tajni. Slobodno go osuduvale ona {to ne moèle da go razberat. Nivnite prefr lawa go pogodile do sr`ta, a negovata du{a bila umorna i ujadena. Javno ispovedale vera vo Boga i mislele deka go branat Boga, no, iako Bog bil so niv vo telo, tie ne go pozna vale.

Seto ova ja napravilo trnliva patekata po koja odel. Neraz biraweto vo sopstveniot dom tolku go àlostelo Hrista, {to za nego bilo olesnenie da odi tamu kade {to ne postoelo toa. Postoel eden dom {to sakal da go posetuva domot na Lazara, Marija i Marta; za{to vo atmosferata na vera i qu bov negoviot duh nao| al odmor. Pa sepak, na zemjata nemalo nikoj {to bi moèl da ja sfati negovata boèstvena misija ili da go razbere tovarot {to go nosel za ~ove~kiot rod. êsto potkrepa moèl da najde samo vo samotija i vo raz govor so svojot nebesen Otec.

Onie {to se povikani da stradaat za Hrista, {to mora da podnesuvaat nerazbirawe i potcenuvawe, duri vo sopstveniot dom, moàt da najdat uteha vo pomislata deka istoto toa go podnesuval i Isus. Toj so~uvstvuva so niv. Gi povikuva vo nego da najdat zaednica i potpora tamu kade {to go nao| al Toj, vo zaednica so Otecot.

Onie {to } e go prifatat Hrista kako svoj li~en Spasitel, ne se ostaveni kako sira~iwa, sami da gi snosat ìvotnite isku{enija. Toj gi prifa} a kako ~lenovi na nebesnoto semejstvo i gi povikuva negoviot Otec da go vikaat svoj Tatko.

327

275

Tie se negovi “male~ki”, dragi na Bo`jeto srce, povrzani so nego so najne`ni i najtrajni vrski. Toj kon niv neguva bezgrani~na ne`nost koja vo tolkava mera go nadminuva ona {to go ~uvstvuvale na{iot tatko ili majka kon nas vo na{ata bespomo{nost, kolku {to e boèstvenoto nad ~ove~koto.

Vo zakonite {to mu se dadeni na Izrael postoi eden ubav slikovit prikaz za negoviot odnos kon negoviot narod. Koga eden Evrein poradi siroma{tvo bil prisilen da go napu{ ti svoeto nasledstvo i sebesi da se prodade kako rob, dol`nosta da go otkupi i nego i negovoto nesledstvo mu pripa | ala na onoj {to bil negov najblizok rodnina (vidi: 3. Moj seeva 25,25.4749; Ruta 2,20). Taka i deloto na otkup za nas i za na{eto nasledstvo, zagubeno poradi grevot, mu pripa| a na Onoj {to ni e “najblizok rodnina”. Za da nè izbavi, Toj stanal na{ rodnina. Gospod Spasitelot e poblizok od tatkoto, od majkata, od bratot, od prijatelot ili od sakanoto su{testvo. “Ne boj se”, veli Toj, “za{to jas te otkupiv; te povikav po ime, ti si moj”. “Dragocen si vo moite o~i, skapo cen si i jas te sakam. Zatoa i davam lu| e za tebe, i narodi za tvojot ìvot” (Isaija 43,1.4).

Hristos gi saka nebesnite su{testva {to go opkrùvaat negoviot prestol, no kako moè da se objasni golemata qubov so koja nè qubi nas? Nie ne moème da ja sfatime, no so na{e to iskustvo moème da znaeme deka taa e vistinska. Ako ja odrùvame na{ata rodninska vrska so nego, so kakva ne` nost } e se odnesuvame kon onie {to mu se bra} a i sestri na na{iot Gospod! Zar nema brgu da gi prepoznaeme barawata na na{eto boèstveno rodninstvo? Posineti vo Bo`jeto semej stvo, zar ne } e go po~ituvame na{iot nebesen Tatko i na{ite rodnini?


276

34

POVIK

Ovaa glava se temeli na Matej 11,28-30

“Dojdete kaj mene site {to ste onemo{teni i obremene ti, a jas } e vi dadam po~inka”. Ovie ute{ni zborovi Isus mu gi upatil na mno{tvoto {to go pridruùvalo. Spasitelot rekol deka samo so negova pomo{ lu| eto moàt da se zdobijat so soznanie za Boga. Za svoite u~enici velel deka primile sozna nie za nebesnite golemini. Ne dozvolil nikoj da se ~uvstvuva izdelen od negovata grià i qubov. Site {to se umorni i natovareni moàt da dojdat kaj nego.

Zakonicite i rabinite so svoeto drebni~avo po~ituvawe na religioznite formi ~uvstvuvale potreba koja obredite, povrzani so pokajanieto, nikoga{ ne moèle da ja zadovolat. Carinicite i gre{nicite moèle da se prepravaat deka se zadovolni so setilnoto i zemnoto, no nivnite srca bile is pol neti so nedoverba i so strav. Isus gi posmatral ̀ alos nite i onie ~ie{to srce bilo optovareno, onie {to zagubile nade` i {to se obiduvale so zemni radosti da ja smirat du{a ta ispolneta so kopne`, povikuvaj} i gi site vo nego da najdat odmor.

Ne`no gi povikal lu| eto {to rabotele naporno: “Zemete go mojot jarem na sebe i nau~ete se od mene, za{to jas sum kro tok i ponizen po srce; a vie } e najdete po~inka za svoite du {i”.

So ovie zborovi Hristos mu se obra} a na sekoe ~ove~ko su{tes tvo. Bez ogled dali go znaat toa ili ne, site se umorni i natovareni. Site se pritisnati so tovari {to samo Hristos moè da gi otstrani. Najteòk tovar {to go nosime e tovarot na grevot. Koga bi bile ostaveni sami da go nosime ovoj tovar, toj bi nè uni{til. Me| utoa, Bezgre{niot go zazel na{e to mesto. “A Gospod gi natovari na nego site na{i bez zakonija” (Isaija 53,6). Toj go ponel tovarot na na{ata vina. Toj } e go simne tovarot od na{ite umorni ple} i. Toj } e ni dade odmor.

328

329

277

Toj } e go ponese i tovarot na griìte i àlos tite. Toj nè povikuva da gi stavime site na{i griì na nego, za{to nè nosi na srce.

Postariot Brat na na{iot ~ove~ki rod e kraj ve~niot prestol. Toj posmatra sekoja du{a {to go naso~uva svoeto lice kon nego kako kon Spasitel. Od iskustvo gi znae slabos tite na ~ove~kiot rod, koi se na{i potrebi i kade po~iva teì nata na na{ite isku{enija, za{to Toj bil isku{an vo sè kako i nie, samo {to ne zgre{il. Toj bdee nad tebe, Bo`je dete, koe se tre se{. Dali si vo isku{enie? Toj } e te oslobodi. Dali si slab? Toj } e te zasili. Dali ne znae{? Toj } e te pros vetli. Dali si ranet? Toj } e te isceli. Gospod “go znae brojot na yvezdite”, pa sepak, “Toj gi isceluva ranetite du{i i gi prevrzuva nivni te rani” (Psalm 147,4.3). “Dojdete kaj mene”, e negoviot povik. Kakvi i da se tvoite stravuvawa i isku{enija, iznesi go svojot slu~aj pred Gospoda. Tvojot duh } e bide zasilen da izdrì. Patot } e bide otvoren pred tebe da se oslobodi{ od poniùvawata i od te{kotiite. Kolku pove} e si svesen za svojata slabost i bespomo{nost, tolku posilen } e stane{ vo negovata sila. Kolku poteòk e tvojot tovar, tolku poblaèn } e bide odmorot koga } e mu go doveri{ na Nosa~ot na bremiwata. Odmorot {to go nudi Hristos zavisi od uslovite {to se jasno odredeni. Ovie uslovi moè sekoj da gi ispolni. Toj jasno ni kaùva kako moè da se najde negoviot odmor.

“Zemete go mojot jarem na sebe”, veli Isus. Jaremot e orudie na slu`bata. Dobitokot se vprega vo jarem za da raboti, a jaremot e neophoden za da moè uspe{no da raboti. So ovoj slikovit prikaz Hristos nè u~i deka sme povikani vo slu`ba sè dodeka trae na{iot ìvot. Morame da go zememe na sebe negoviot jarem za da moème da staneme negovi sora botnici.

Jaremot {to nè vrzuva za slu`bata e Bo`jiot zakon. Golemiot zakon na qubovta, otkrien vo Edem, objaven na Sinaj, a vo Noviot zavet napi{an vo srceto, e ona {to go vrzuva ~ovekot koj raboti po Bo`ja volja. Koga bi bile ostaveni da gi sledime na{ite naklonosti, da odime tamu kade {to bi nè vodela na{ata volja, nie bi zastanale vo redovite na satanata i bi gi usvoile negovite osobini. Zatoa Bog nè vrzuva za svoja ta qubov koja e vozvi{ena, blagorodna i koja izdignuva. Toj saka strplivo i mudro da gi prezememe dol`nostite na slu`bata. I Hristos go ponel jaremot na slu`bata vo ~ove~ka pri roda. Toj rekol: “Milo mi e, Gospode, da ja izvr{uvam voljata tvoja; zakonot tvoj go nosam dlaboko vo srceto” (Psalm 40,8). “Jas 330

ПОВИК


278

ne slegov od neboto za da ja izvr{uvam mojata volja, tuku voljata na Onoj koj me prati” (Jovan 6,38). Qubovta kon Boga, revnosta za negovata slava i qubovta kon padnatiot ~ove~ki rod, go dovele Isusa na zemjata da strada i da umre. Toa bila sila {to vladeela so negoviot ìvot. Toj ni zapoveda da go usvoime toa na~elo.

Ima mnogu takvi ~ie{to srce strada od bolka pod tova rot na griìte zatoa {to sakaat da postignat svetoven ideal. Tie izbrale da mu sluàt na svetot, gi prifatile negovite te{ ko tii, gi usvoile negovite obi~ai. Na toj na~in nivniot karakter e naru{en, a nivniot ìvot isto{ten. Za da gi zado volat slavoqubieto i svetovnite èlbi, ja povreduvaat sovesta i vrz nea stavaat dopolnitelen tovar na grià. Postojanata grià gi iscrpuva ìvotnite sili. Na{iot Gospod saka tie da go otfrlat ovoj ropski jarem. Toj gi povi kuva da go prifatat negoviot jarem i veli: “Za{to mojot jarem e podnosliv i mojot tovar e lesen”. Toj im zapoveda najpr vo da go baraat Bo`jeto carstvo i negovata pravednost i vetuva deka } e im se dodade sè {to im e potrebno za ovoj ìvot. Griàta e slepa i ne moè da ja sfati idninata, no Isus od po~etok go gleda krajot. Vo sekoja te{kotija Toj ima podgot ven svoj pat da ni donese olesnenie. Na{iot nebesen Otec ima iljadnici na~ini da se griì za nas, za koi nie ne znaeme ni{to. Onie {to } e go prifatat na~eloto slu`bata i pros lavuvaweto na Boga da gi stavat na prvo mesto, } e sfa tat kako te{kotiite is~eznuvaat i kako pred nozete im e izram neta patekata.

“Nau~ete se od mene”, veli Isus, “za{to jas sum krotok i ponizen po srce; a vie } e najdete po~inka za svoite du{i”. Treba da vlezeme vo Hristovata {kola, od nego da se nau~ime na poniznost i krotost. Otkupuvaweto e pos tapka vo koja du{a ta se prigotvuva za neboto. Ovaa podgotovka zna~i poznavawe na Hrista. Toa podrazbira osloboduvawe od zamislite, od navikite i postapkite {to se steknati vo {ko lata na knezot na temninata. Du{ata mora da se oslobodi od sè {to ja odvra} a od Boga.

Vo Hristovoto srce, vo koe vladeela sovr{ena harmonija so Boga, vladeel sovr{en mir. Nikoga{ ne se izvi{uval pora di pofalbite, nitu se obeshrabril poradi prekorite ili razo~aruvawata. Srede najgolemoto protivstavuvawe i naj svire pite postapki, sekoga{ bil hrabar. Me| utoa, mnozina {to tvrdat deka se negovi sledbenici, imaat zagrièno i voz ne mireno srce zatoa {to se pla{at sebesi da mu se doverat na

279

Boga. Tie ne mu se predavaat celosno nemu, za{to se pla{at od posledicite {to moè da gi donese takvata predanost. Dode ka ne mu se pot~inat na Boga, ne moàt da najdat mir.

Nemir donesuva qubovta kon sebesi. Koga } e bideme rodeni ozgora, vo nas } e po~iva istiot duh {to po~ival i vo Isusa, duh {to go dovel dotamu da se ponizi za da moème nie da se spasime. Toga{ nema da barame najvisoki mesta. Nie } e kopneeme da sedime kraj Isusovite noze i da u~ime od nego. ]e sfatime deka vrednosta na na{iot trud ne se meri so nadvore{niot sjaj i so bu~avata vo svetot, nitu so toa {to sme vredni i revni vo svojata sopstvena sila. Vrednosta na na{iot trud moè da se meri so vrednosta na Svetiot Duh {to sme go primile. Doverbata vo Boga mu donesuva posveti osobini na umot, taka {to so trpenieto moème da ja so~u vame svojata du{a.

Jaremot im se stava na volovite za da im pomogne vo tegleweto na tovarot, za da im go olesni tovarot. Taka e isto i so Hristoviot jarem. Koga na{ata volja se sleala so Bo`ja ta volja i koga nie negovite darovi gi upotrebuvame na blagoslov na drugite, } e uvidime deka ̀ ivotniot tovar ni e lesen. Onoj {to odi po patot na Bo`jite zapovedi, odi vo dru{ tvo so Isu sa i srceto nao| a odmor vo negovata qubov. Koga Mojsej se molel: “Pokaì mi gi svoite pati{ta za da te sfatam”, Gospod mu odgovoril: “Jas li~no } e pojdam so tebe i } e ti dadam odmor”. I preku prorokot e dadena vest: “Vaka re~e Gospod: ëZastanete na nekoga{nite pati{ta i raspra {ajte se za starite pateki koj pat vodi kon dobro? Pojdete po nego i } e najdete spokojstvo za svoite du{i’” (2. Mojseeva 33,13.14; Ere mija 6,16). I pak kaùva: “O da vnima va{e na moite zapovedi, mi rot tvoj } e be{e kako reka, a pra ved nosta tvoja kako brano vi morski” (Isaija 48,18).

Onie {to go dràt Hrista za zbor i ja stavaat svojata du{a pod negova za{tita, svoite ìvoti pod negovo vodstvo, } e najdat mir i spokoj. Ni{to na svetot ne moè da gi oàlosti koga Isus } e gi izraduva so svoeto prisustvo. Vo sovr{enoto pomiruvawe se nao| a sovr{en odmor. Gospod veli: “Na onoj {to se drì za tebe mu dava{ mir, za{to se nadeva vo tebe” (Isaija 26,3). Na{ite ìvoti moàt da izgledaat zamr seni; no ako mu se doverime na mudriot, golemiot Arhi tekt, Toj } e izgradi model na ìvot i karakter {to } e $ slu ̀ i na ~est na negovata slava. Toj karakter {to ja izra zuva slavata Hristoviot karakter } e bide primen vo Bo`ji ot raj.

331

ПОВИК


280

Obno venoto ~ove{tvo } e odi so nego vo bela obleka, za{to e dostojno.

Bidej} i preku Hrista vleguvame vo odmor, neboto po~nuva ovde. Nie odgovarame na negoviot povik: “Dojdete i nau~ete se od mene”, i vo toa doa| awe go po~nuvame ve~niot ìvot. Neboto e postojano pribliùvawe kon Boga preku Hrista. Kolku podolgo ìveeme vo nebesnoto blaènstvo, sè pove} e } e ni se otkriva slavata; i kolku pove} e go pozna vame Boga, sè posilna } e bide na{ata sre} a. Dodeka odime so Isusa vo ovoj ìvot, moème da bideme ispolneti so negovata qubov, zadovolni so negovoto prisustvo. Sè {to moè da podnese ~ove~kata priroda, moème da go primime ovde. No {to e toa koga } e se sporedi so ona {to } e nastapi potoa? “Zatoa se pred Bo`jiot prestol i mu sluàt dewe i no} e vo negoviot hram; a Onoj koj sedi na prestolot, } e go raspne svojot {ator nad niv. Nema ve} e da ogladnat, nitu da oèdnat, nitu sonceto } e gi pe~e, nitu, pak, nekakva ̀ ega, za{to Jagne to, koe e sre de prestolot, } e gi pase i } e gi vodi na izvori na ̀ iva voda, a Bog } e izbri{e sekoja solza od nivnite o~i” (Otkro venie 7,1517).

332

281

35

„STIVNI, MOLKNI!“

Ovaa glava se temeli na Matej 8,23-34; Marko 4,35-41; 5,1-20; Luka 8,22-39

Toj den Isusoviot ìvot bil prepoln so nastani. Kraj Galilejskoto Ezero gi izgovoril svoite prvi sporedbi, so poz nati slikoviti prikazi, povtorno objasnuvaj} i mu ja na narodot prirodata na svoeto carstvo i na~inot na koj toa treba da bide vospostaveno. Svojata rabota ja povrzal so rabotata na seja~ot, razvojot na svoeto carstvo so razvojot na sinapovoto seme i so dejstvuvaweto na kvasecot vo testoto. Golemoto zavr{no odvojuvawe na pravednite od gre{nite e prikaàno so parabolite za p~enicata i kakolot i za ribarskata mreà. Nesporedlivata dragocenost na vistinite {to gi u~el e prikaàna so skrienoto blago i so skapoceniot biser, dodeka so sporedbata za doma} inot gi pou~il svoite u~enici kako treba da rabotat kako negovi pretstavnici.

Cel den u~el i lekuval, a ve~erta sè u{te okolu nego se tur kalo mno{tvo. Im sluèl postojano, odvaj zastanuvaj} i da zeme hrana ili da se odmori. Zlobnoto kritikuvawe i pogre{noto pretstavuvawe so koi fariseite postojano go progonuva le, negovata rabota ja storile zna~itelno pote{ka i poma~na; sega, na krajot na denot, bil tolku izmoren, {to re{il da pobara odmor na nekoe osameno mesto otade ezeroto.

Isto~niot breg na Genizaret bil nenaselen, za{to sa mo namesta pokraj ezeroto se nao| ale gradovi; sepak, vo spo redba so zapadnata strana, toa bila pusta oblast. @itelite prete` no bile neznabo{ci, a pomalku Evrei, i so Galileja odrù vale slabi vrski. Taka ovoj kraj na Isusa mu nudel samotija {to ja baral, pa sega na u~enicite im naloìl da go pridruùvaat tamu.

Koga go otpu{til mno{tvoto, go zele, “kako {to be{e”, vo la| a i brgu otplovile. No ne uspeale da otplovat sami. Tuka,

333

334


282

nedaleku od bregot, se nao| ale i drugi ribarski ~amci, i tie brgu se napolnile so lu| e {to go pridruùvale Isusa, ̀ elni u{te da go gledaat i da go slu{aat.

Najposle Spasitelot se oslobodil od pritisokot na mno{tvoto i, sovladan od umor i glad, legnal na krmata i nabrgu zaspal. Ve~erta bila blaga i prijatna i nad ezeroto po~ival mir; no odnenade` neboto go obvila temnina, niz planinskite klisuri dol` isto~niot breg po~nal da duva veter i ezeroto go zafatila svirepa bura.

Sonceto za{lo i nad razbranetoto more se spu{tila no} na temnina. Branovite, besno goneti od vetri{tata {to fu~ele, èstoko udirale vo la| ata na u~enicite i se zakanu vale da ja potopat. Ovie cvrsti ribari svojot ìvot go pomi nale na toa ezero i sigurno gi vodele svoite ~amci niz mnogu buri, no sega nivnata sila i ve{tina se pokaàle bes pomo{ ni. Bile nemo} ni vo pregratkite na taa diva luwa i nivnata nade` is~eznala koga videle kako la| ata im se polni.

Obzemeni so napor da se spasat sebesi, zaboravile deka vo la| ata e Isus. Sega, uviduvaj} i deka nivniot trud e napra zen, a smrtta neizbe`na, se setile za Onoj na ~ija{to zapoved se upatile preku ezeroto. Vo Isusa leèla nivnata edin stvena nade`. Vo svojata nemo} i o~aj povikale: “Gospode, Gospode!”

Me| utoa, od nivniot pogled go kriel gust mrak. Glasovite im is~eznuvale vo fu~eweto na luwata i nemalo odgovor. Gi obzelo somnevawe i strav. Dali Isus gi zaboravil? Dali Toj, koj gi pobedil bolestite i demonite, pa duri i smrtta, sega e nemo} en da im pomogne na svoite u~enici? Zar gi zane maril vo nivnata nevolja?

Povtorno vikale, no nemalo odgovor, osven zavivaweto na divata luwa. Nivnata la| a ve} e tone. Samo u{te mig i gladnite branovi } e gi progoltaat.

Odnenade`, sekavi~en molskot ja rascepuva temninata i tie go gledaat Isusa kako spie, nevoznemiren od bu~avata na luwa ta. Za~udeni i o~ajni, povikale: “U~itele, zar tebe ne ti e grià {to gineme?” Kako moè tolku mirno da se odmora dodeka tie vo opasnost se borat so smrtta?

Nivniot vik go budi Isusa. Dodeka Isusa go osvetluva mol wa, tie na negovoto lice gledaat nebesen mir. Vo negoviot pogled ~itaat ne`na qubov {to zaborava na sebe i, svrtuvaj} i gi svoite srca kon nego, izviknuvaat: “Gospode, spasi n#, izginavme”.

335

283

Nikoga{ niedna du{a ne izustila takov izvik a toj da ostanal bez odgovor. Koga u~enicite gi grabnale veslata da go vloàt i posledniot napor, Isus stanal. Stoel srede svo ite u~enici i, dodeka burata besneela, dodeka branovite se razbivale nad niv i molwite go osvetluvale negovoto lice, Toj ja podignal rakata, so koja tolku ~esto pravel dela na mi lost, i mu progovoril na razbesnetoto more: “Stivni, molkni!”

Burata stivnala. Silnite branovi molknale. Oblacite se rasturile i is~eznale, a se pojavile yvezdite. La| ata se smirila na tivkoto more. Toga{, svrtuvaj} i se kon u~enicite, Isus àlno pra{al: “Zo{to tolku se pla{ite? Zar nemate vera?” (Marko 4,40).

U~enicite zamolknale. Duri ni Petar ne se obidel da ja izrazi strahopo~itta {to go ispolnuvala negovoto srce. âmcite {to se upatile da go pridruùvaat Isusa bile vo ista opasnost kako i apostolite. I lu| eto vo ~amcite gi opfa til strav i beznade`nost; no Isusovata zapoved vo ovaa scena na uàs vnesla mir. @estokosta na luwata gi pribliìla ~amcite eden do drug i site vo niv go videle ova ~udo. Vo mirot {to nastanal go zaboravile stravot. Lu| eto {epo tele eden na drug: “Koj e Ovoj i veterot i moreto da go slu{a at?”

Koga go razbudile da se sretne so luwata, Isus bil sovr{eno miren. Nemalo nikakov strav nitu vo zborovite nitu vo pogledot, za{to nemalo strav vo negovoto srce. Me| utoa, Toj ne po~ival poseduvaj} i semo`na sila. Ne po~ival vo mir kako “Gospodar na zemjata, na moreto i neboto”. Taa sila ja odloìl, za{to kaùva: “Jas ni{to ne moàm da pravam sam od sebe” (Jovan 5,30). Toj se potpiral vrz mo} ta na Otecot. Isus po~ival vo vera vera vo Bo`jata qubov i grià a silata na zborovite {to ja zamolknala burata bila Bo`ja sila.

Kako Isus {to po~inal so vera vo griàta na Otecot, taka i nie treba da po~ineme vo griàta na na{iot Spasitel. Koga u~enicite bi imale doverba vo nego, bi go so~uvale mirot. Nivniot strav za vreme na opasnosta go otkril nivno to never stvo. Vo svoite napori da se spasat, go zaboravile Isusa, i duri koga se razo~arale vo sebe i koga se svrtile kon nego, Toj moèl da im pomogne.

Kolku ~esto iskustvoto na u~enicite e i na{e iskustvo! Koga naiduvaat luwi na isku{enija i koga èstoko molskaat molwi, a preku nas preminuvaat branovi, nie so luwata se borime sami, zaboravaj} i deka postoi Onoj koj moè da ni pomogne. Se potpirame na na{a sila sè dodeka ne zagubime

336

„СТИВНИ, МОЛКНИ!“


284

nade` i re~isi ne zagineme. Toga{ } e se setime na Isusa, i ako go povikame nego da nè spasi, na{iot izvik nema da bide naprazen. Iako so ̀ alost go kara na{eto neverstvo i na{ata samo uverenost, Toj nikoga{ ne propu{ta da ni ja ukaè pomo{ta {to ni e potrebna. Bilo na kopno ili na more, ako go imame Spasitelot vo srceto, nie nemame potreba da se pla{ime. @ivata vera vo Otkupitelot } e go smiri moreto na ìvotot i } e nè izbavi od opasnostite na na~in {to Toj go smeta za najdobar.

Postoi u{te edna duhovna pouka od ova ~udo na smiru va we na burata. Iskustvoto na sekoj ~ovek svedo~i za vistin i tosta na zborovite na Pismoto: “A bezbo`nicite se sli~ni na razbraneto more {to ne moè da se smiri... Nema mir za gre{nicite, veli Bog moj” (Isaija 57,20.21). Grevot go razoril na{iot mir. Dodeka “jas” ne se pokori, ne moème da najdeme mir. Nikakva ~ove~ka sila ne moè da gi zauzdi strastite {to gospodarat so srceto. Nie ovde sme bespomo{ni kako u~e nicite pri smiruvaweto na razbesnetata bura. Me| utoa, Onoj {to im naredil na xinovskite branovi vo Galileja da stivnat, $ izgovoril zbor na mir na sekoja du{a. Kolku i da bide èstoka burata, onie {to } e mu se obratat na Isusa so izvikot: “Gospode, spasi n#, izginavme”, } e bidat oslobodeni. Negovata milost {to ja pomiruva du{ata so Boga, ja stivnuva burata na ~ove~kite strasti i vo negovata qubov srceto ima mir. “Toj vo tivok vetrec burata ja pretvori, zamolknaa mor s kite branovi. A tie na ti{inata $ se zaraduvaa, i pod negovo vodstvo, do sakanoto pristani{te dopatuvaa” (Psalm 107,29.30).

“I taka, bidej} i sme opravdani preku vera, imame mir so Boga, preku na{iot Gospod Isus Hristos”. “Mirot } e bide delo na pravdata, a plod na pravednosta traen spokoj i nadevawe” (Rimjanite 5,1; Isaija 32,17).

Rano izutrinata Spasitelot i negovite pridru`nici pris tignale na bregot kade {to o~ekuvale svetlinata na Sonceto {to se ra| alo da gi blagoslovuvala so mir i da gi gali moreto i zemjata. No {tom za~ekorile na bregot, nivnite o~i zabeleàle scena pouàsna od svirepata bura. Od nekoe zasolni{te me| u grobovite, dvajca umobolni lu| e se ustre mile na niv da gi rastrgnat. Na ovie lu| e visele delovi od sinxi ri {to gi iskinale begaj} i od mestoto na svoeto zato ~enie. Teloto im bilo vo rani, a isprese~enite mesta od ostri te kamewa krvavele. O~ite im molskale pod dolgata razbu{avena kosa. Izgleda demonite {to vladeele nad niv celosno izbri

337

285

{ale sekoja sli~nost so ~ove~kite su{testva, pa pove} e li~ele na yverovi otkolku na lu| e.

U~enicite i nivnite pridru`nici pobegnale vxa{eni. Vedna{ zabeleàle deka Isus ne bil so niv, pa se svrtile da go pobaraat. Stoel tamu kade {to go ostavile. Toj, koj ja smi ril burata, koj porano go sretnal satanata i go pobedil, ne pobegnal pred ovie demoni. Koga ovie lu| e, ~krtaj} i so zabite i frlaj} i pena od ustata, mu se pribliìle nemu, Isus ja podignal istata raka {to gi smirila branovite, i lu| eto ne moèle da pristapat poblizu. Stoele pred nego besni, no bespomo{ni.

So avtoritet im naredil na ne~istite duhovi da izlezat od niv. Negovite zborovi proniknale vo zatemnetite umovi na ovie nesre} ni lu| e. Nejasno sfatile deka e blizu Onoj koj moè da gi spasi od demonite {to gi ma~ele. Padnale pred nozete na Spasitelot da mu se poklonat; no koga usnite se otvorile da go zamolat za negova milost, demonite, divo vikaj} i, progovorile od niv: “[to ima{ ti so mene, Isuse, Sine na Sevi{niot Bog? Te zakolnuvam vo Boga, ne ma~i me!”

Isus pra{al: “Kako se vika{?” Odgovorot glasel: “Ime to mi e legion, za{to mnogu n# ima”. Koristej} i gi nesre} nite lu| e kako posrednici za prenesuvawe na porakata, go zamo lile Isusa da ne gi prati nadvor od toj predel. Neda leku od padinata na gorata pasel golem krdar sviwi. Demoni te mole le da im se dozvoli da vlezat vo niv, i Isus im dozvo lil. Naedna{ sviwite gi zafatil pani~en strav i tie obez glaveno pojurile niz strmninata i vo nemo`nost da se zaprat na bregot, se frlile glave~ki vo ezeroto i se izdavile.

Vo me| uvreme kaj opsednatite od demoni nastapila ~u des na promena. Nivnite umovi gi prosvetlila svetlina. Nivnite o~i svetele so razboritost. Siluetite, tolku dolgo izobli~e ni vo satanski lik, odnenade` stanale blagi, racete, izvalka ni so krv, stanale mirni, i ovie lu| e so radosni glasovi go slavele Boga za svoeto osloboduvawe.

Od rit~eto sviwarite videle sè {to se slu~ilo i pobr zale vesta da im ja odnesat na svoite stopani i na celiot narod. So strav i v~udovidenost se sobralo celokupnoto naselenie da go sretne Isusa. Ovie dva ~oveka, opsednati so demoni, bile strav i trepet za seta okolina. Nikoj ne pomi nuval bezbedno kraj mestoto kade {to se nao| ale tie, za{to so demonska jarost bi se ustremile na sekoj pominuva~. Sega ovie lu| e, oble~eni i so zdrav razum, sedele kraj Isusovite noze, gi slu{ale

338



286

negovite zborovi i go slavele imeto na Onoj {to gi iscelil. Me| utoa, narodot {to ja posmatral ovaa veli~estvena scena ne se raduval. Zagubata na sviwite im bila pova`na otkolku osloboduvaweto na ovie dvajca robo vi na satanata.

Ovaa zaguba bila dozvolena od milost kon sopstvenicite na sviwite. Proniknati so zemni dobivki, tie voop{to ne se osvrnuvale na nesporedlivite vrednosti na duhovniot ̀ ivot. Isus sakal da go raskine vlijanieto na sebi~nata ramno du{ nost za da moàt da ja primat negovata milost. Me| u toa, àlos ta i gnevot poradi zemnata zaguba gi zaslepile nivnite o~i za milosta na Spasitelot.

Pojavata na natprirodnata sila razbudila sueverie kaj narodot i pottiknala strav kaj niv. Od prestojot na ovoj Stranec me| u niv moàt da sledat natamo{ni nesre} i. Nasetuvale finansiska propast i re{ile da se oslobodat od negovoto prisustvo. Onie {to go pominale ezeroto so Isusa ras ka ̀ uvale za sè {to se slu~ilo prethodnata no} , za svoeto stra dawe vo luwata i kako veterot i moreto bile smireni. Me| u toa, nivnite zborovi ne ostavile nikakov vpe~atok. Vo strav narodot se sobiral okolu Isusa, prekolnuvaj} i go da gi napu{ ti, i Toj se soglasil, vleguvaj} i vedna{ vo ~amecot da se vrati nazad.

Lu| eto od Gergesa imale pred sebe ìv dokaz za Hristova ta mo} i milost. Gi videle lu| eto na koi im e vraten razumot, no tolku mnogu se tresele nad svoite zemni interesi, {to Onoj, koj go pobedil knezot na temninata pred nivni o~i, e smetan za nepovikan gostin, i nebesniot Dar bil oddale~en od nivnite vrati. Nie nemame mo`nost da se svrtime od Hristovata li~ nost, kako {to go storile toa Gergesincite; no sè u{te mnozina ne sakaat da gi poslu{aat negovite zbo rovi zatoa {to poslu{nosta bi opfatila i `rtvuvawe na nekoe svetovno dobro. Od strav negovoto pri sustvo da ne prediz vika pari~ni zagubi, mnozina ja otfr la at negovata milost i go oddale~uvaat od sebe negoviot Duh.

Me| utoa, ~uvstvoto na lu| eto oslobodeni od demonite bilo sosema poinakvo. Tie go sakale prisustvoto na svojot Osloboditel. Vo negova blizina se ~uvstvuvale za{titeni od demo nite {to gi ma~ele nivnite ìvoti i {to go upropasti le nivniot najdobar ìvoten period. Koga Isus se podgotvuval da vleze vo la| ata, tie mu pristapile, kleknale pred negovite noze i go molele da ostanat kraj nego za da moàt postojano da gi slu{aat negovite zborovi. No Isus im zapovedal da se

339

287

vratat doma i da kaàt kakvi golemi raboti im napravil Gospod. Toa bila nivna zada~a da odat vo neznaboè~kiot dom i da zboruvaat za blagoslovot {to go primile od Isusa. Im bilo te{ko da bidat odvoeni od Spasitelot. Sigurno gi o~ekuvale golemi te{kotii pri druè weto so svoite nezna bo ̀ e~ki sogra| ani. Nivnata izolacija od op{testvoto kako da gi onesposobuvala za zada~ata {to im ja doveril Toj. Me| utoa, {tom Isus im ukaàl na nivnata dol`nost, tie bile gotovi da poslu{aat. Ne samo {to im zboruvale na svoite doma{ni i na sosedite za Isusa, tuku odele niz cel Dekapolis, obja vuvaj} i ja nasekade negovata mo} da spasuva i opi{uvaj} i kako gi oslobodil od demonite. Vo ovaa rabota moèle da dobijat pogolem blagoslov otkolku da ostanele vo negovo prisustvo samo zaradi li~na korist. Na Spasitelot mu se pribliùvame koga im ja propovedame rados nata vest evangelieto na drugite.

Tie dvajca lu| e, izle~eni od demonite, bile prvi misio neri {to gi pratil Isus da go propovedaat evangelieto vo oblasta Deka polis. Ovie lu| e imale predimstvo da go slu {aat Isuso voto u~ewe samo nekolku miga. Do nivnite u{i nikoga{ ne doprela nitu edna propoved od negovite usni. Ne moèle da go pou~uvaat narodot kako {to moèle toa da go pravat u~enicite koi sekojdnevno bile so Isusa. Me| utoa, vo sebe nosele dokazi deka Isus bil Mesija. Moèle da go kaàt ona {to go znaele; ona {to samite go videle i ~ule i go po~uvstvuvale od Hristovata sila. Toa e ona {to moè da go stori sekoj ~ie{to srce go doprela Bo`jata milost. Qubez niot apostol Jovan napi{al: “Ona {to be{e od po~etok, {to go ~uvme, {to go vidovme so svoi o~i, {to go gledavme i {to go opipaa na{ite race, za Re~ta na ìvotot..., ona {to go vidov me i ~uvme, toa vi go navestuvame i vam” (1. Jovanovo 1,13). Kako Hristovi svedoci treba da go kaème ona {to go znaeme, ona {to samite sme go videle, {to sme go ~ule ili po~uvstvuvale. Ako posto jano sme go sledele Isusa, } e imame ne{to odredeno da kaème za na~inot na koj nè vodel. Moème da kaème kako sme go proverile negovoto vetuvawe i sme utvrdile deka e vistinito. Moème da posvedo~ime za ona {to go znaeme za Hristovata milost. Za takvo svedo{tvo Gospod nè povikuva, svedo{tvo od ~ij{to nedostig svetot gine.

Iako narodot od Gergesa ne go primil Isusa, Toj ne gi prepu{til na temninata {to ja izbrale. Koga go prekolnu va le da gi napu{ti, tie ne slu{ale zborovi od nego nitu znaele

340



288

{to otfrlile. Zatoa Toj povtorno im pratil svetlina i toa preku onie {to nema da odbijat da gi slu{aat.

Namera na satanata bila so uni{tuvaweto na sviwite da go odvrati narodot od Spasitelot i da go spre~i propovedaweto na evangelieto vo taa oblast. Me| utoa, tokmu ovoj nastan ja voznemiril celata oblast kako ni{to drugo i go naso~il vnimanieto kon Hrista. Iako Spasitelot li~no se oddale~il, lu| eto {to gi izle~il ostanale kako svedoci za negovata sila. Onie {to bile posrednici na knezot na temninata, stanale kanali na svetlinata, vesnici na Bo`jiot Sin. Lu| eto se voshituvale dodeka gi slu{ale ~udesnite novosti. Vo celata taa oblast se otvorila vratata za evangelieto. Ko ga Isus se vratil vo Dekapolis, narodot se sobiral okolu nego, i tri dena, ne samo ìtelite na eden grad, tuku i iljad nici od celata okolina ja slu{ale vesta za spasenieto. Duri i silata na lo{ite duhovi mu e podvlastena na na{iot Spa sitel i dejstvuvaweto na zloto se svrtilo na dobro.

Sredbata so opsednatite od Gergesa nosela pouka za u~enicite. Taa ja pokaùvala seta dlabina na poniùvaweto vo koja satanata saka da go vovle~e celiot ~ove~ki rod i Hris tovata misija da gi oslobodi lu| eto od negovata sila. Ovie unesre} e ni su{testva, nastaneti vo grobi{ta, so koi vlade ele demoni, vo ropstvoto na nezauzdenite setila i gnasni strasti, go pretstavuvaat ona {to bi stanal ~ove~kiot rod koga bi bil prepu{ten na vlasta na satanata. Satanata vr{i postojano vlijanie vrz lu| eto da gi umrtvi setilata, da zavladee so umot na zlo i da pottikne nasilstvo i zlostorstvo. Toj go osla buva teloto, go zatemnuva umot i ja poniùva du{a ta. Sekoga{ koga lu| eto go otfrlaat povikot na Spa sitelot, mu se pot~inuvaat na satanata. Deneska toa mnozina go pravat vo sekoja sfera na ìvotot: vo domot, na rabota, pa duri i vo crk vata. Toa e pri~inata {to nasilstvoto i zlos torstvoto se ra{irile po seta zemja i moralna temnina, kako smrten prevez, gi pokriva ~o ve~kite naselbi. So svoi posebni isku {e nija satanata gi vodi lu| eto vo sè pogolemo zlo, dodeka kraen rezul tat ne bide poro~ nost i propast. Edinstvena sigurna za{ tita protiv negovata sila se nao| a vo Isusovoto prisustvo. Pred lu| eto i pred angelite satanata se otkril kako ~ovekov nepri jatel i uni{tuva~; Hristos kako ~ovekov prijatel i osloboditel. Hristoviot Duh } e go razvie vo ~ovekot sè ona {to } e go obla gorodi karakterot i } e ja izdig ne li~nosta. Toj vo teloto, du{ata i duhot } e izgradi ~ovek na slava na Boga. “Za{to Bog ne ni dade

341

289

duh na stra{ livost, tuku duh na sila, qubov i vozdr`livost” (2. Timotej 1,7). Toj nè povikal “da ja dobieme slavata” karakterot “na na{iot Gospod Isus Hristos”; nè povikal da se “soobrazime so likot na nego viot Sin” (2. Soluwanite 2,14; Rimjanite 8,29).

A du{ite koi padnale tolku nisko i stanale orudija na satanata, so Hristovata sila pak se preobrazeni vo vesnici na pravdata koi Bo`jiot Sin gi pra} a da kaàt “{to ti stori Gospod i kako ti se smiluva”.


290

36

DOPIR SO VERA


Vra} aj} i se od Gergesa na zapadniot breg, Isus zatekol mno{ tvo sobrano da go pre~eka i toa go pozdravilo so radost. Osta nal izvesno vreme na bregot u~ej} i i lekuvaj} i, a potoa se upatil kon ku} ata na LevijMatej so cel na gozbata da se sret ne so carinicite. Tuka go na{ol Jaira, stare{inata na sina gogata.

Ovoj evrejski stare{ina so golema bolka do{ol kaj Isusa i se frlil pred negovite noze izviknuvaj} i: “Mojata } erka e na umirawe. Dojdi i poloì gi racete nad nea, za da bide iscelena i da ìvee!”

Isus vedna{ po{ol so ovoj poglavar vo negoviot dom. Iako u~enicite videle tolku mnogu golemi dela na negovata milost, bile iznenadeni so negoviot odgovor na molbata na ovoj gordeliv rabin; sepak go pridruùvale svojot U~itel, a narodot gi sledel so netrpenie i is~ekuvawe.

Ku} ata na stare{inata ne bila daleku, no Isus i negovata pridru`ba bavno napreduvale, za{to od site strani go turka lo mno{tvo. Zagrièniot tatko bil nestrpliv pora di od loù va we to, no Isus, soàluvaj} i go narodot, zastanuval popatno da mu pomogne na nekoj stradalnik i da ute{i nekoe ujadeno srce.

Dodeka odele patem, eden vesnik se proturkal niz mno{tvoto, nosej} i mu na Jaira vest deka } erka mu e mrtva i da ne go zamoruva U~itelot ponatamu. Zborot doprel do Isusovoto uvo: “Ne pla{i se rekol samo veruvaj i } e oìvee!”

Jair se prilepil za Spasitelot i zaedno brzale kon domot na ovoj poglavar. Taà~kite zemeni pod naem i svira ~ite na {upelka ve} e bile tuka, ispolnuvaj} i go vozduhot so lelek. Prisustvoto na mno{tvoto i piskotite go gibale Isusoviot

342

343

291

duh. Se obidel da gi smiri velej} i: “Zo{to piskate i pla~ete? Devoj~eto ne e umreno, tuku spie!” Gi lutele ovie zborovi na Stranecot. Go videle deteto vo pregratkite na smrt ta i zatoa mu se potsmevale. Baraj} i site da ja napu{tat ku} ata, Isus gi povel so sebe tatkoto i majkata na devoj~eto i trojca u~enici Petar, Jakov i Jovan i site zaedno vlegle vo sobata na umrenata.

Isus pristapil kon postelata i, zemaj} i ja rakata na deteto vo svoja raka, ne`no, so voobi~aeniot jazik na nejzi niot dom, gi izgovoril zborovite: “Devoj~e, ti velam, stani!”

Vedna{ mrtvoto telo zatreperilo. Pulsot na ̀ ivotot pak po~nal da raboti. Na usnite se pokaàla nasmevka. O~ite {irum se otvorile kako da se budat od son i devojkata za~udeno ja nabquduvala tolpata pred sebe. Stanala a nejzinite rodi teli ja pregrnale pla~ej} i od radost.

Na patot kon domot na ovoj poglavar Isus vo mno{tvoto sretnal edna nesre} na èna dvanaeset godini ma~ena od bolest koja nejziniot ìvot go pretvorila vo tovar. Site svoi sredstva gi potro{ila na lekuvawe i lekovi za na kraj samo da bide proglasena za neizle~liva. Me| utoa, nejzinite nadeì oìveale koga slu{nala za isceluvawata {to gi vr{el Isus. Bila uverena deka, samo koga bi moèla da dojde do nego, } e bide izlekuvana. Slaba i bolna, do{la do bregot kade {to Toj u~el. Se obidela da se proturka niz mno{tvoto, no popusto. Povtorno go sledela od ku} ata na LevijMatej, no sè u{te ne moèla da go dostigne. Po~nala da o~ajuva, koga Toj, pravej} i pat niz mno{tvoto, $ se pribliìl.

Zlatnata prilika se pojavila. Bila vo neposredna blizina na golemiot Lekar! No srede taa turkanica ne moèla da zboruva so nego, nitu da go zadrì pove} e od mig pri nego voto pominuvawe. Vo strav da ne ja zagubi edinstvenata {ansa za isceluvawe, se proturkala napred, velej} i si vo sebe: “Ako se dopram makar i do negovata obleka, } e ozdra vam”. Dodeka pominuval, se navednala napred i uspeala da go dopre samo rabot od negovata obleka. Toj mig znaela deka bila iscelena. Vo toj edinstven dopir bila sosredoto~ena verata na nejzini ot ìvot i vedna{ nejzinata bolka i slabost se zamenile so sila i so sovr{eno zdravje.

So blagodarno srce se obidela da se izvle~e od mno{tvoto, no odnenade` Isus zastanal, a i narodot zaedno so nego. Se svrtel i, gledaj} i naokolu, pra{al so glas {to jasno se slu{nal nad vrevata na mno{tvoto: “Koj me dopre?” Narodot

344

ДОПИР СО ВЕРА


292

odgovoril na ova pra{awe so v~udoviden pogled. Bidej} i go turkale od site strani i povremeno grubo go pritiskale, toa pra{awe se ~inelo ~udno.

Petar, sekoga{ podgotven da zboruva, rekol: “U~itele, mno{tvo narod te turka i te pritiska”. Isus odgovoril: “Ne koj me dopre, za{to po~uvstvuvav kako od mene izleze sila”. Spasitelot moèl da go razlikuva dopirot na verata od obi~niot dopir na nevnimatelnoto mno{tvo. Vakvata doverba ne smee da ostane nezabeleàna. Na ovaa ponizna èna sakal da $ upati zborovi na uteha {to za nea } e bidat izvor na radost zborovi {to } e bidat blagoslov za negovite slu`be nici sè do krajot na vremeto.

Gledaj} i kon ènata, Isus nastojuval da doznae koj go doprel. Uviduvaj} i deka pritajuvaweto e naprazno, taa, tresej} i se, istapila napred i se frlila pred negovite noze. So sol zi blagodarnici gi opi{ala svoite stradawa i kako se iscelila. Isus ne`no $ rekol: “Ohrabri se, } erko. Tvojata vera te isceli. Odi si so mir!” Ne dal mo`nost za sueverie vo koe isceluvaweto bi se smetalo za podareno poradi samiot ~in na dopirot na negovata obleka. Isceluvaweto e postignato ne so samiot dopir so nego, tuku so verata {to se fatila za nego vata boèstvena sila.

Za~udenoto mno{tvo {to se turkalo okolu Isusa ne prepoz nalo nikakvo struewe na ìvotnata sila. Me| utoa, koga bolnata èna ja protegnala rakata i go doprela, veru vaj} i de ka } e ozdravi, po~uvstvuvala isceluva~ka sila. Taka e i vo duhovniot ̀ ivot. Da se zboruva povr{no za verata, da se moli bez du{even glad i bez ̀ iva vera, ne vredi ni{to. For malnata vera vo Hrista {to go prifa} a samo kako Spasitel na svetot ne moè nikoga{ da ja isceli du{ata. Vera ta {to spasuva ne e samo soglasuvawe na razumot so visti nata. Onoj {to ~eka da stekne celosno znaewe pred da pokaè vera, ne moè da primi blagoslov od Boga. Ne e dovolno samo da se veruva za Hrista; nie morame da veruvame vo nego. Edinstvena vera {to } e ni koristi e onaa {to go prifa} a Hrista kako li~en Spasitel, {to gi usvojuva negov ite zaslugi. Mnozina smetaat deka verata e odredeno mislewe. Spasonosnata vera e spogodba spored koja, onie {to } e go pri mat Hrista, sami stapuvaat vo zaveten odnos so Boga. Vistin skata vera e ìvot. @ivata vera zna~i zgolemuvawe na ìvotnata sila, celosna doverba so ~ija{to pomo{ du{ata stanuva pobedonosna sila.

347

293

Po isceluvaweto na ènata, Isus sakal taa da go objavi blagoslovot {to go primila. Darovite {to gi nudi evangelieto ne smeat da se primaat krade{kum ili da se uìvaat vo tajnost. Gospod nè povikuva da ja priznaeme negovata dobro ta: “Vie ste mi svedoci, veli Gospod, a jas sum Bog” (Isaija 43,12).

Na{eto priznavawe na negovata vernost e izbrano nebes no sredstvo za otkrivawe na Hrista pred svetot. Nie treba da ja prepoznaeme negovata milost onaka kako {to ja objavile svetite lu| e vo minatoto; no najdelotvorno od sè e svedo{tvoto na na{eto li~no iskustvo. Nie sme Bo`ji svedoci do de ka vo sebe go otkrivame dejstvuvaweto na boèstvenata sila. Sekoj poedinec ima ̀ ivot {to se izdeluva od site drugi i iskus tvo {to su{tinski se razlikuva od nivnoto. Bog saka na{ata blagodarnost da se izdignuva kon nego obeleàna so na{ata posebnost. Tie i takvite dragoceni svedo{tva za uba vinata na negovata milost, poddràni so hristijanskiot ì vot, imaat neodoliva sila {to dejstvuva za spasenie na du{ite.

Koga desette leprozni do{le kaj Isusa da gi izle~i, im naloìl da odat i da im se pokaàt na sve{tenicite. Popat no se is~istile; no samo eden od niv se vratil da mu dade slava. Drugite si zaminale, zaboravaj} i go Onoj {to gi izle kuval. Kolku mnogu ima takvi koi sè u{te postapuvaat taka! Gospod postojano dejstvuva vo polza na ~ove~kiot rod. Toj seko ga{ gi dava svoite darovi. Toj gi podiga bolnite iznemo{ teni na postela, gi osloboduva lu| eto od opasnostite {to ne gi gledaat, gi pra} a nebesnite angeli da gi so~uvaat od nesre} i, da gi za{titat od “~uma {to se pritajuva vo mrak” i od “epidemija {to pusti na pladne” (Psalm 91,6); no niv nite srca ostanuvaat nedopreni. Toj gi dal site nebesni bogat stva da gi otkupi, pa sepak se ramnodu{ni kon negovata gole ma qubov. So svojata neblagodarnost gi zatvoraat srcata pred Bo`jata milost. Kako pustinsko trwe, tie ne ~uvstvuva at koga } e dojde dobro i nivnite du{i naseluvaat suvi mesta vo pustina.

Za na{e li~no dobro e ìvo da si spomnuvame za sekoj Bo`ji dar. Taka verata se zasiluva da bara i da prima sè po ve } e i pove} e. Za nas pogolemo ohrabruvawe se nao| a vo najmale~kiot blagoslov {to sme go primile li~no od Boga otkolku vo site izve{tai {to moème da gi ~itame za verata i za iskustvoto na drugite. Du{ata {to se oyviva na Bo`jata milost } e bide sli~na na zaleana gradina. Nejzinoto zdravje brgu } e procuti; nejzinata svetlina } e zasveti vo temnina i

348

ДОПИР СО ВЕРА


294

na nea } e se vidi Gospodovata slava. Toga{ da si spomneme za golemata Bo`ja naklonost i qubov i za bogatstvoto na negovata ne`na milost. Kako i izraelskiot narod, da gi posta vime na{ite kamewa za spomen i na niv da ja napi{eme drago cenata istorija za toa {to storil Bog za nas. Dodeka go raz gle duvame negovoto postapuvawe kon nas na na{eto patuvawe niz ovoj svet, da izjavime od srce omeknato so blagodarnost: “Kako da mu se oddolàm na Gospoda za seta negova dobrina? ̂ a{ata na spasenieto } e ja krenam i imeto Gospodovo } e go prizivam. Toa {to mu go vetiv na Gospoda, pred siot negov narod } e go ispolnam!” (Psalm 116,1214).

295

37

PRVITE EVANGELISTI

Ovaa glava se temeli na Matej 10; Marko 6,7-11; Luka 9,1-6

Apostolite bile ~lenovi na Isusovoto semejstvo {to go pridruùvalo dodeka patuval pe{ niz Galileja. So nego go delele naporot i te{kotiite niz koi pominuval. Gi slu{ale negovite izlagawa, odele i razgovarale so Bo`jiot Sin i od negovite sekojdnevni pouki nau~ile kako da rabotat vo izdignuvaweto na ~ove~kiot rod. Dodeka Isus mu sluèl na nepreglednoto mno{tvo sobrano okolu nego, negovite u~enici bile prisutni, podgotveni da go izvr{at negoviot nalog i da ja olesnat negovata rabota. Pomagale pri raspore duvaweto na narodot, gi doveduvale bolnite kaj Spasitelot i sozdavale udobnost za site. Vnimatelno gi barale zaintere siranite slu{ateli, im gi objavuvale Pismata i na razni na~ini dejstvuvale vo nivna duhovna polza. Go prenesuvale ona {to go nau~ile od Isusa i sekoj den ste knuvale bogati iskustva. Me | utoa, im bilo potrebno i iskust v o vo samostojna rabota. Nim im bile potrebni u{te mnogu pouki, golemo trpenie i ne`nost. Sega, dodeka bil li~no so niv, da im ukaè na nivnite gre{ki, da gi sovetuva i da gi ispravuva, Spasi telot gi pratil kako svoi pretstavnici.

Dodeka bile so nego, u~enicite ~esto bile zbuneti so u~e weto na sve{tenicite i fariseite, no so tie svoi nedou mici tie doa| ale kaj Isusa. Nasproti predanieto, Toj im gi iznesuval vistinite od Pismoto. Na toj na~in ja zasi luval nivna ta doverba vo Bo`jata re~ i vo golema mera gi oslobo dil od stravot od rabinite i od nivnoto robuvawe na obi~a ite. Pri obu~uvaweto na u~enicite primerot na ìvotot na Spasi telot bil podelotvoren od koe i da e ~isto doktri nalno u~e we. Koga se odvoile od nego, si spomnuvale za sekoj pogled, za na~inot na zboruvaweto i za sekoj zbor. êsto, doa | aj} i vo sudir so neprijatelite na evangelieto, tie bi gi povtoruvale

349

350


296

negovite zborovi i, zabeleùvaj} i go nivnoto vlijanie vrz narodot, mnogu se raduvale.

Povikuvaj} i gi dvanaesettemina kaj sebe, Isus im zapovedal da odat dvajca po dvajca vo gradovite i selata. Nieden ne e praten sam, tuku se zdruìle brat so brat, prijatel so pri ja tel. Taka moèle da si se pomagaat i da se hrabrat eden so drug, da se sovetuvaat i da se molat zaedno so cel silata na edniot da gi dopolnuva slabostite na drugiot. Na ist na~in Isus podocna pratil i sedumdesetmina. Namera na Spasitelot bila vesnicite na evangelieto so toa da se zdruàt. Vo na{e vreme evangelskata rabota bi bila mnogu pouspe{na koga doslovno bi se sproveduval ovoj primer.

Vesta na u~enicite bila ista so vesta na Jovana Krs titelot i so Hristovata vest: “Se pribliì carstvoto nebesno”. Tie ne smeele da raspravaat so narodot okolu toa dali Isus od Nazaret e Mesija; no vo negovo ime trebalo da gi pravat istite dela na milost {to gi pravel Toj. Toj im zapovedal: “Isceluvajte bolni, voskresnuvajte mrtvi, is~is tuvajte leproz ni, izgonuvajte demoni; besplatno dobivte, besplatno davajte”.

Vo tekot na svojata rabota Isus pove} e vreme posvetil na lekuvawe na bolni otkolku na propovedawe. Negovite ~uda svedo~ele za vistinitosta na negovite zborovi deka do{ol ne da uni{ti tuku da spasi. Negovata pravednost odela pred nego, a slavata Gospodova bila negova zadna straà. Kade i da odel, vestite na negovata milost odele pred nego. Tamu kade {to pominal, site, nad koi pokaàl so~uvstvo, se radu vale zdravi i ja proveruvale svojata sila {to ja dobile. Okolu niv se sobi ralo mno{tvo da slu{a od nivnite usni za delata {to gi napravil Gospod. Negoviot glas bil prviot zvuk {to mnozina koga i da e go ~ule, negovoto ime prv zbor {to koga i da e go iz go vo ri le, negovoto lice prvo {to koga i da e go videle. Zo{ to da ne go sakaat Isusa i da ne mu peat falbo spev? Ko ga pominuval niz male~kite sela i gradovi, Toj bil kako ìvotvorna struja, davaj} i ìvot i {irej} i radost sekade kade {to odel.

Hristovite sledbenici treba da rabotat kako {to rabotel Toj. Nie treba da gi nahranime gladnite, da gi oble ~eme golite i da gi ute{ime nevolnicite i ujadenite. Nie treba da im sluìme na o~ajnite i da gi vdahneme so nade` beznade`nite. Toga{ i nad nas } e se ispolni vetuvaweto: “Pred tebe } e odi pravdata tvoja i slavata Gospodova } e te pridru

297

ùva” (Isaija 58,8). Hristovata qubov {to se pokaàla vo nesebi~nata slu`ba } e bide podelotvorna vo menuvaweto na gre{nicite otkolku me~ot ili sudskata sala. Tie se neophodni da gi zapla{at prekr{itelite na zakonot, no misionerot, poln so qubov, moè da bide podelotvoren. So prekorot srceto ~esto stanuva potvrdo; no } e smekne pod dejstvo na Hristovata qubov. Misionerot ne treba da gi otstranuva samo bolestite na teloto, tuku toj mora da go povede gre{ nikot kaj golemiot Lekar koj moè da ja is~isti du{ata od leprata na grevot. Bog odredil bolnite, nesre} nite, opsedn a tite so lo{i duhovi, da go ~ujat negoviot glas preku negovite slugi. Preku svoite ~ove~ki posrednici Toj saka da bide Ute{itel kakov {to svetot ne poznava.

Na svoeto prvo misionersko patuvawe u~enicite trebalo da odat samo “kaj zagubenite ovci na domot Izraelov”. Koga sega bi im go propovedale evangelieto na neznabo{cite i na Samar janite, bi go zagubile vlijanieto me| u Evreite. Ako predizvikaat predrasudi kaj fariseite, } e se vpletkaat vo sudiri {to } e gi obeshrabrat na po~etokot na nivnata rabota. Duri i apostolite bavno sfa} ale deka evangelieto treba da im se odnese na site narodi. Sè dodeka samite ne moèle da ja sfatat ovaa vistina, ne bile podgotveni da rabotat za neznabo{cite. Koga Evreite bi go prifatile evange lie to, Gospod niv bi gi storil svoi vesnici za neznabo{cite. Zatoa tie pr vi trebalo da ja ~ujat vesta.

Na celoto podra~je, pokrieno so Hristovata slu`ba, pos toele du{i {to se razbudile i ja sfatile svojata potreba {to bile gladni i èdni za vistinata. Do{lo vreme na ovie srca, pro niknati so kopne`, da im se pratat vesti za negovata qubov. U~enicite trebalo da pojdat kaj site niv kako negovi pret stavnici. Na toj na~in vernicite bi bile povedeni niv da gi gledaat kako u~iteli imenuvani od Boga. Taka, koga Spasi telot } e bide zemen od niv, tie nema da ostanat bez u~itel.

Na ova prvo patuvawe u~enicite treba da pojdat samo tamu kade {to Isus bil pred niv, i kade {to ve} e steknal prijateli. Nivnata podgotovka za pat treba da bide najednos tavna. Ni{to ne smee da gi skr{ne nivnite umovi od golemoto delo ili na koj i da e na~in da predizvika protivewe i da ja zatvo ri vratata na idnata rabota. Ne treba da ja prifatat oblekata na verskite u~iteli, nitu da upotrebat obleka so koja nivnata pojava bi se razlikuvala od skromnite selani. Ne treba da vleguvaat vo sinagogite i da go povikuvaat narodot

351

ПРВИТЕ ЕВАНГЕЛИСТИ


298

na javni bogosluènija, za{to nivnite napori treba da bidat naso~eni kon rabota od ku} a do ku} a. Ne treba da gubat vreme na nepotrebno pozdravuvawe ili da odat od ku} a vo ku} a za radi zabava. No vo sekoe mesto treba da go prifatat gostoprim stvoto na onie {to se dostojni, {to srde~no } e gi primat kako da go prifa} aat li~no Hrista. Vo domovite treba da vleguvaat so prekrasniot pozdrav: “Mir vo ovoj dom” (Luka 10,5). Toj dom bi bil blagosloven so nivnite molitvi, so nivnite falbospevi i so toa {to bi gi otvorile Svetite spi si vo semejniot krug.

Ovie u~enici treba da bidat vesnici na vistinata, da go prigotvat patot za doa| aweto na nivniot U~itel. Vest {to trebalo da ja nosat bila re~ta na ve~niot ìvot; a sudbinata na lu| eto zavisela od toa dali tie } e ja prifatat ili } e ja odbijat taa vest. Za da moàt so nejzinata sve~ena serioznost da osta vat vpe~atok vrz lu| eto, Isus im zapovedal na svoite u~enici: “I ako nekoj ne ve primi, nitu gi poslu{a va{ite zborovi, koga } e izleguvate od taa ku} a ili grad, istresete go pravot od va{ite noze. Vistina vi velam, polesno } e im bide na Sodom i Gomor vo sudniot den, otkolku na toj grad”.

Sega okoto na Spasitelot proniknuva vo idninata; Toj gleda po{iroki poliwa na koi u~enicite, po negovata smrt, } e mora da svedo~at za nego. Negoviot proro~ki pogled go opfa } a iskustvoto na negovite slugi niz site vekovi sè dodeka ne dojde po vtorpat. Toj na svoite sledbenici im ukaù val na borbite {to } e mora da gi prifatat; im ja otkril prirodata i planot na borbata; otvoreno gi iznel pred niv opasnostite so koi } e se soo~at, samootkaùvaweto {to } e bide potrebno. Sa kal da ja presmetaat cenata za neprijatelot da ne gi iznenadi. Nivnata vojna ne trebalo da se vodi protiv lu| e od meso i krv, tuku “protiv upravitelite, protiv vlas tite, protiv svetovnite mra~ni sili na ovoj svet, protiv duhovnite sili na zloto koi ̀ iveat vo nebesnite prostori” (Efescite 6,12). Tie } e mora da se borat so natprirodnite sili, no na raspo lagawe } e im stoi natprirodna pomo{. Vo ovaa vojska se nao| aat site nebesni duhovni su{testva. Vo ovie redovi se nao| a i Nekoj povisok od angelite. Zastapni kot na Zapo ved nikot na Gospodovite vojski, Svetiot Duh, sleguva za da upra vuva so borbata. Nie moème da imame mno gu slabosti, na{i te grevovi i gre{ki moàt da bidat te{ki, no Bo`jata milost im pripa| a na site {to ja baraat so ponizno srce. Silata na Semo`niot e predvidena za onie {to imaat doverba vo Boga.

352

299

“Eve”, veli Isus, “ve pra} am kako ovci me| u volci. Zatoa bidete mudri kako zmii, a prostodu{ni kako gulabi”. Hristos nikoga{ ne prikrival nitu eden zbor na vistinata, tuku sekoga{ so qubov go izgovaral. Toj vo svoeto odnesuvawe so lu| eto pokaùval isten~eno razbirawe i gri`liva qubov i vnimanie. Nikoga{ ne bil grub, nikoga{ ne izgovoril bez potreba ostar zbor, nikoga{ ne $ nanesuval nepotrebna bolka na ~uvstvitelnata du{a. Toj ne gi osuduval ~ove~kite slabosti. Bestra{no gi obvinuval licemerstvoto, neverstvoto i nepravdata, no dodeka gi izgovaral svoite ostri ukori, vo negoviot glas se ~uvstvuvale solzi. Pla~el nad Erusalim, nad gradot {to go sakal, {to odbil da go primi nego Patot, Vistinata i @ivotot. Tie go otfrlile nego, Spasitelot, no Toj gi nabquduval so ne`no soàluvawe i so tolku dlaboka àlost, {to go skr{ila negovoto srce. Vo negovite o~i bila dra go cena sekoja du{a.

Iako sekoga{ se odnesuval so boèstveno dostoinstvo, so najne`na grià se spu{tal do sekoj ~len na Bo`jeto semej stvo. Vo site lu| e videl padnati du{i {to trebalo da gi spa si so svojata slu`ba.

Hristovite slugi ne smeat da rabotat spored diktatot na svoeto telesno srce. Nim im e potrebna bliska zaednica so Boga za da ne se podigne nivnoto sop stveno “jas” optova re noto so predizvici i da ne isturat poroj nepristojni zborovi {to ne se kako rosa ili kako sitni do`dovi {to osveùvaat ovenati bilki. Satanata saka taka da pravat, za{to toa se negovi metodi. Lamjata e taa {to se razgnevila; satanskiot duh se otkriva vo gnevot i vo obvinuvaweto. Me| utoa, Bo`jite slugi mora da bidat Bo`ji pretstavnici. Toj saka tie da postapuvaat soobrazno so nebesniot na~in, soobrazno so vistinata {to go nosi negoviot lik i negoviot potpis. Silata so koja treba da go pobedat zloto e Hristovata sila. Hristo vata sila e nivna sila. Tie svojot pogled treba da go naso~at kon negovata qubeznost. Toga{ moàt da go iznesuvaat evan gelieto so boèstven takt i blagost. A duhot {to ostanuva blag i koga e predizvikan, mnogu podelotvorno } e zboruva vo korist na vistinata otkolku sekoj dokaz, kolku i da e silen.

Onie {to se sudrile so neprijatelite na vistinata treba da se sretnat ne samo so lu| eto, tuku i so satanata i so nego vite pretstavnici. Neka se setat na zborovite na Spasi telot: “Eve, jas ve pra} am kako jagniwa me| u volci” (Luka 10,3). Neka po~inat vo Bo`jata qubov pa duhot } e ostane miren, duri i

353



300

koga direktno } e gi ismevaat. Gospod } e gi snabdi so komplet no boèstveno oru`je. Negoviot Sveti Duh } e vlijae vrz razumot i srceto, taka {to nivnite glasovi nema da imaat beleg na zavivawe na volci.

Prodolùvaj} i da gi pou~uva u~enicite, Isus rekol: “Pazete se od lu| eto”. Ne smeele potpolno da im se doverat na onie {to ne go poznavaat Boga i da im gi iznesuvaat svo ite soveti, za{to toa na satanskite pretstavnici bi im dalo prednost. ôvekovite izumi ~esto dejstvuvaat sprotivno na Bo`jite planovi. Onie {to go yidaat Gospodoviot hram, treba da go yidaat spored mostrata pokaàna na gorata spored boèstveniot model. Bog se obes~estuva i se vr{i predavstvo na evangelieto koga negovite slugi se potpiraat vrz sovet na lu| e {to ne gi vodi Svetiot Duh. Svetovnata mudrost e ludost pred Boga. Onie {to se potpiraat vrz nea, sigurno } e zgre{at.

“Za{to } e ve predavaat na sudovite... } e bidete izveduva ni pred upraviteli i carevi, zaradi mene, za da im svedo~ite nim i na narodite” (Matej 10,17.18). Progonstvoto } e ja ra{iri svetlinata. Hristovite slugi } e bidat izveduvani pred golemite lu| e na ovoj svet, koi da ne e ova nikoga{ ne bi ~ule za evangelieto. Vistinata pogre{no im e pretsta vena na ovie lu| e. Tie slu{ale la`ni obvinuvawa protiv verata na Hristovite u~enici. ̂ esto edinstveno sredstvo za zapoznava we so nejziniot vistinski karakter e svedo{tvoto na onie {to se dovedeni pred sud zaradi svojata vera. Za vreme na istragata od niv se bara da odgovaraat, a od nivnite sudii da go slu{aat nivnoto svedo~ewe. Na negovite slugi } e im se dade Bo`ja milost za da odgovorat na ovaa izvonredna potreba. “Bidej} i vo toj ~as”, veli Isus, “} e vi bide dadeno {to treba da kaète; za{to ne ste vie tie koi zboruvate, tuku Duhot na va{iot Otec”. Koga Bo`jiot Duh } e gi prosveti umovite na negovite slugi, vistinata } e bide iznesena vo nejzinata boèstvena sila i vo nejzinata vistinska dragocenost. Onie {to } e ja otfrlat vistinata, } e stanat da gi obvinat i da gi ugnetuvaat u~enicite. Me| utoa, vo zagubite i stradawata, duri i vo smrtta, Gospodovite deca mora da ja otkrijat krotosta na svojot boèstven Primer. Na toj na~in } e se vidi razlika me | u satan skite i Hristovite pretstavnici. Spasitelot } e bide izdignat pred vladetelite i pred narodot.

U~enicite ne bile nadareni so hrabrost i postojanost na ma~enici sè dodeka ne im bila potrebna takva milost. Toga{ se ispolnilo vetuvaweto na Spasitelot. Koga Petar i Jovan

354

301

svedo~ele pred sovetot na Sinedrionot, lu| eto “se voshituvaa, za{to gi prepoznaa deka bea so Isusa” (Dela 4,13). Za Stefana stoi napi{ano deka “site koi sedea vo Sovetot vtren~eno gledaa vo nego i vidoa deka liceto mu be{e kako na angel”. Lu| eto “ne moèa da im se protivstavat na mudrosta i na Duhot so koi toj zboruva{e” (Dela 6,15.10).

Pi{uvaj} i za svoeto sudewe pred carskiot sud, Pavle kaùva: “Pri mojata prva odbrana nikoj ne be{e so mene, tuku site me ostavija... No Gospod be{e so mene i mi dade sila za da go ~ujat site narodi; a jas bev izbaven od lavovska usta” (2. Timotej 4,16.17).

Hristovite slugi ne trebalo da prigotvuvaat posebno sostaveni govori {to } e gi iznesat koga } e gi dovedat na sudewe. Tie sekoj den trebalo da se podgotvuvaat sobiraj} i gi dragocenite vistini na Bo`jata re~ i zasiluvaj} i ja verata so molitva. Koga } e bidat izvedeni pred sud, Svetiot Duh } e gi potseti na sekoja vistina {to } e bide potrebna.

Sekojdnevniot, seriozen streme` da se zapoznae Bog i Isus Hristos, kogo go pratil Toj, } e $ dade sila i } e ja ospo so bi du {ata. Znaeweto steknato so trudoqubivo istraùvawe na Pismoto } e zableskoti niz se} avaweto vo vistinsko vreme. Me| utoa, ako nekoj zanemaril da se zapoznae so Hristovite zborovi, ako nikoga{ vo nevolja ne ja iskusil silata na negovata milost, toj ne moè da o~ekuva Svetiot Duh da go potseti na negovite zborovi. Sekojdnevno treba da mu sluàt na Boga so nepodelena qubov, i potoa da imaat doverba vo nego.

Neprijatelstvoto kon evangelieto } e bide tolku ̀ esto ko, {to } e se zanemarat i najne`nite zemni vrski. Hristovite u~enici } e bidat predadeni na smrt od strana na ~lenovite na nivnite doma{ni. “Site } e ve mrazat zaradi mene”, dodal Toj, “no onoj {to } e istrae do kraj, } e bide spasen” (Marko 13,13). Me| utoa, im rekol da ne se izloùvaat na progonstvo bez potreba. Toj ~esto ostaval edno pole na rabota i odel vo drugo, za da gi izbegne onie {to go barale negoviot ìvot. Ko ga go otfrlile vo Nazaret i koga negovite sogra| ani se obi dele da go ubijat, slegol vo Kapernaum kade {to narodot bil voshiten so negovoto u~ewe “za{to negovata beseda be{e silna” (Luka 4,32).

Taka negovite slugi ne smeele da bidat obeshrabreni so progonstvoto, tuku da pobaraat mesto kade sè u{te bi moèle da rabotat za spasenieto na du{ite.

355



302

Slugata ne e pogolem od svojot u~itel. Koga nebesniot Knez go narekle Velzevul, i negovite u~enici isto taka pogre{ no } e gi pretstavuvaat. Me| utoa, kakva i da e opas nosta, Hristovite sledbenici mora javno da gi ispovedaat svoite na~ela. Tie mora da go preziraat prikrivaweto. Ne moàt da ostanat neopredeleni dodeka ne se uverat oti se bezbedni pri ispovedaweto na vistinata. Tie se postaveni kako straàri da im obrnuvaat vnimanie na lu| eto na opas nosta {to im se zakanuva. Vistinata, primena od Hrista, mora da im se objavi slobodno i otvoreno na site. Isus rekol: “Ona {to vi go govoram vo temnina, kaète go na svetlina, i ona {to } e go ~uete na uvo, razglasete go od pokrivite”.

Li~no Isus nikoga{ ne go kupuval mirot so spogodba. Negovoto srce se prelevalo od qubov za celiot ~ove~ki rod, no nikoga{ ne bil popustliv kon negovite grevovi. Toj bil premnogu golem prijatel za da mol~i koga tie odele po pat {to } e gi upropasti nivnite du{i du{ite {to gi otkupil so svojata krv. Nastojuval ~ovekot da stane veren sebesi i veren na svoeto povisoko i ve~no dobro. Hristovite slugi se povi kani na istata rabota i treba da vnimavaat da ne ja `rtvuvaat vistinata za da ja spre~at neslogata. Tie treba “da se stremat kon ona {to e za mir” (Rimjanite 14,19), no vis tin ski mir nikoga{ ne moè da se obezbedi so kompromis. Nieden ~ovek ne moè da bide veren na na~elata a da ne prediz vika protivewe. Decata na nepokornosta } e mu se protivat na duhovnoto hristijanstvo. Me| utoa, Isus im zapovedal na u~e nicite: “Ne pla{ete se od onie {to go ubivaat teloto, a du{ata ne moàt da ja ubijat”. Onie {to mu se verni na Boga nemaat pri~ina da se pla{at od ~ove~kata sila nitu pak od neprijatelstvoto na satanata. Vo Hrista leì sigurnosta na nivniot ve~en ìvot. Tie treba da se pla{at samo od toa da ne se otkaàt od vistinata i so toa da ja izneverat doverbata so koja gi po~estil Bog.

Satanata gi ispolnuva ~ove~kite srca so somnevawe. Toj gi naveduva Boga da go gledaat kako strog sudija; gi naveduva da zgre{at, a potoa sebesi da se smetaat za premnogu gre{ni za da mu se pribliàt na nebesniot Otec i kaj nego da pot tiknat so~uvstvo. Gospod seto toa go znae. Isus gi uveruva svoite u~enici vo Bo`jeto so~uvstvo kon niv vo nivnite potre bi i slabosti. Niedna vozdi{ka ne moè da se ottrgne od gradi te, ne moè da se po~uvstvuva niedna bolka, nitu nekak va ̀ a lost da ja probode du{ata, a da ne zatreperi srceto na Otecot.

356

303

Biblijata ni go prikaùva Boga na negovoto vozvi{eno mesto ne vo sostojba na bezdelni~ewe, ili vo ti{ina i samo tija, tuku opkruèn so deset iljadi po deset iljadi i so iljada iljadi sveti su{testva {to ~ekaat da ja izvr{at nego vata volja. Niz kanali {to nie ne moème da gi prepoznaeme, Toj odrùva ìva vrska so sekoja oblast na negovoto vladeewe. Me| utoa, negovoto interesirawe i interesiraweto na ce lo to nebo e sosredoto~eno kon na{iot siten svet, kon du{ite za ~ie {to spasenie go dal svojot edinoroden Sin. Bog se navednuva od svojot prestol da go ~ue povikot na ugnetenite. Na sekoja iskrena molitva Toj odgovara: “Eve me!” Toj gi podiga àlosnite i prezrenite. Vo site na{i tagi toj e taèn. Vo sekoe isku{enie i vo sekoja napast ange lot od negovata neposredna blizina e tuka da izbavi.

Duri ni vrabecot ne pa| a na zemja bez znaewe na Otecot. Omrazata na satanata kon Boga vodi kon omraza na sè {to e predmet na grià na Spasitelot. Toj se stremi da go uni{ti Bo`jeto delo i uìva duri i vo uni{tuvaweto na nemite soz danija. Edinstveno Bo`jata za{titni~ka grià gi ~uva pti cite da nè razveseluvaat so svoite radosni pesni. Toj ne gi zaborava duri ni vrapcite. “Ne pla{ete se. Vie ste poskapi od mnogu vrap~iwa”.

Isus prodolìl: Kako {to me priznavate vie mene pred lu| eto, taka jas } e ve priznaam vas pred svetite angeli. Vie tre ba da bidete moi svedoci na zemjata, kanali niz koi } e moè da te~e mojata milost za isceluvawe na svetot. Na toj na~in } e bidam va{ pretstavnik na neboto. Otecot ne go gleda va{iot gre{en karakter, tuku ve gleda oble~eni vo moeto sovr{enstvo. Jas sum posrednik preku koj nebesnite blagoslovi } e dojdat do vas. Sekoj {to } e me priznae mene, zemaj} i udel vo mojata `rtva za zagubenite, } e bide priznat kako u~esnik vo slavata i vo radosta na otkupenite.

Za da moè ~ovekot da go priznae Hrista, Hristos mora da ìvee vo nego. Toj ne moè da go prenese ona {to ne go pri mil. U~enicite moàt te~no da zboruvaat za naukata, moàt doslovno da gi povtoruvaat Hristovite zborovi, no ako ne pose duvaat krotost i qubov sli~na na Hristovata, tie ne go priznavaat nego. Duhot, sprotiven na Hristoviot duh, se otka ̀ u va od nego, nezavisno od toa kako go ispoveda so zborovi. Lu| e to moàt da se otkaàt od Hrista zboruvaj} i zlo, so svoite bes mi slenite razgovori, so nevistinitite ili nequbeznite zbo rovi. Tie se otkaùvaat od nego koga

357



304

odbegnuvaat da gi nosat ìvotnite tovari i koga se stremat kon gre{no zado volstvo. Moàt da se otkaàt od nego koga se prilagoduvaat kon svetot, koga se otka ̀ uvaat od nego so svoeto neu~tivo odne suvawe, so qubovta kon sopstvenite stavovi, koga neguvaat samo oprav duvawe i somnevawe, koga predizvikuvaat nevolji i koga se zadrùvaat vo temnina. Na site tie na~ini izjavuvaat deka Hristos ne e vo niv. “Koj } e se otkaè od mene pred lu| eto”, veli Toj, “jas } e se otkaàm od nego pred mojot nebesen Otec”.

Spasitelot gi predupredil svoite u~enici da ne se nadevaat oti neprijatelstvoto na svetot kon evangelieto } e se sovlada i deka po izvesno vreme negovoto protivewe } e prestane. Toj rekol: “Ne dojdov da donesam mir, tuku me~”. Ova sozdavawe na razdor ne e posledica na evangelieto, tuku rezultat na protiveweto kon evangelieto. Od site progonstva najte{ko e da se podnese neslogata vo semejstvoto, otu| uva weto na najmilite zemni prijateli. Me| utoa, Isus izjavuva: “Koj go saka tatkoto ili majkata pove} e od mene, ne e dostoen za mene. Koj go saka sinot ili } erkata pove} e od mene, ne e dostoen za mene. I koj ne go zema svojot krst i ne odi po mene, ne e dostoen za mene”.

Zada~ata na Hristovite slugi e visoka po~est i sveta doverba. “Koj ve prima vas”, veli Toj, “me prima mene; a koj me prima mene, go prima Onoj koj me prati”. Niedno qubezno delo {to im e storeno na lu| eto vo negovo ime nema da ostane nepriznato i nenagradeno. So istoto ne`no priznanie Toj gi opfa} a najslabite i najniskite vo Bo`jeto semejstvo: “Koj } e napoi eden od ovie male~kive” onie {to se kako deca vo svojata vera i vo poznavaweto na Hrista “samo so ~a{a studena voda, vo ime na u~enik, vistina vi velam, nikako nema da ja zagubi svojata nagrada”.

Taka Spasitelot go zavr{il svoeto pou~uvawe. Vo Hristovo ime izbranite dvanaesetmina oti{le, kako i Toj {to do{ol “da im ja donesam radosnata vest na siromasite, da im navestam osloboduvawe na zarobenite i vra} awe vid na slepite, da gi oslobodam ugnetenite i da proglasam godina na Gospodova milost” (Luka 4,18.19).

358

305

38

„DOJDETE... I POČINETE SI MALKU“

Ovaa glava se temeli na Matej 14,1.2.12.13; Marko 6,30-32; Luka 9,7-10

Koga se vratile od svojot misionerski pat, “apostolite se sobraa okolu Isusa i go izvestija za s# {to napravile i kako pou~uvale. A toj im re~e: ëDojdete na osameno mesto i po~inete si malku!’ Za{to mnozina doa| aa i si zaminuvaa, a nemaa vreme ni da jadat”.

U~enicite do{le kaj Isusa i mu raskaàle sè. Nivnata tesna vrska so nego gi ohrabrila da mu gi iznesat svoite do b ri i nepovtorlivi iskustva, svojata radost, nabquduvaj} i go rezultatot na svojot trud i svojata àlost poradi svojot neuspeh, poradi svoite gre{ki i svoite slabosti. Napravile gre{ki vo svojata prva rabota kako evangelisti, a bidej} i na Hrista mu zboruvale iskreno za svoite iskustva, Toj videl deka treba u{te da gi pou~uva. Toj isto taka videl deka se umorni od rabotata i deka im e potreben odmor.

Me| utoa, tamu kade {to se nao| ale toga{ ne moèle da go imaat potrebniot mir, “za{to mnozina doa| aa i si zami nuvaa, a nemaa vreme ni da jadat”. Golemi tolpi narod go slede le Hrista, so èlba da gi isceli, stradni da gi ~ujat negovite zborovi. Mnozina ~uvstvuvale deka Toj gi privle kuva, za{to im se ~inelo deka Toj e izvor na site blagoslovi. Mnozina od onie {to toga{ se sobirale okolu Hrista da primat dragocen blagoslov na zdravje, go prifatile kako svoj Spasitel. Mnogu drugi, koi toga{ se pla{ele od far i seite da go priznaat, se preobratile pri izlevaweto na Svetiot Duh i pred gnevnite sve{tenici i poglavari go priznale kako Bo`ji Sin.

Me| utoa, sega Isus kopneel za mir za da moè da bide so svoite u~enici, za{to imal mnogu da im kaè. Vo svojata rabo ta tie pominale niz iskustva na sudiri i se sretnuvale so razli~ni protivewa. Do sega za sè se sovetuvale so Hrista,

359

360


306

no izvesno vreme bile sami i ponekoga{ ma~eni od nedoumica {to da pravat. Vo svojata rabota se ohrabrile, za{to Hristos ne gi pratil bez svojot Duh, i so vera vo nego tie pravele mnogu ~uda; no sega imale potreba da se nahranat so lebot na ìvotot. Im bilo potrebno da odat na nekoe mirno mesto na koe, vo zaednica so Hrista, bi dobile upatstva za navnata idna rabota.

“Toga{ Isus im re~e: ëDojdete na osameno mesto i po~inete si malku!’” Hristos e poln so ne`nost i so~uvstvo kon site {to se vo negovata slu`ba. Sakal da im pokaè na svoite u~enici deka Bog ne bara `rtva, tuku milost. So seto srce ra botele za narodot, a toa ja iscrpuvalo nivnata telesna i umna sila. Nivna dol`nost bila da se odmorat.

Gledaj} i go uspehot vo svojata rabota, u~enicite bile vo opasnost toa da si go pripi{at sebesi, vo opasnost da negu vaat duhovna gordelivost i taka da potkleknat pod isku {enijata na satanata. Pred niv se nao| ala golema zada~a, pa najprvo mo rale da nau~at deka nivnata sila ne leì vo samite niv, tuku vo Boga. Kako i Mojsej vo Sinajskata pustina, kako i David me| u judejskite rit~iwa ili Ilija kaj potokot Horat, na u~enicite im bilo potrebno da se odvojat od scenite na svo jata postojana dejnost i da bidat vo zaednica so Hrista, so prirodata i so svoite srca.

Dodeka u~enicite bile na misionerski pat, Isus posetu val drugi gradovi i sela, propovedaj} i go evangelieto za carstvo to. Otprilika vo toa vreme primil vest za smrtta na Jovana Krstitelot. Ovoj nastan go oìveal pred nego krajot kon koj bile naso~eni negovite ~ekori. Na negovata pateka se na plastuvale temni senki. Sve{tenicite i rabi nite nastoju vale so site sili da go ubijat; {pioni go sledele vo stapki i na site strani se umnoùvale zagovori za negovo uni{tu vawe. Vesta za propovedaweto na apostolite niz seta Galileja do pre la i do Iroda, obrnuvaj} i go negovoto vnimanie na Isusa i na negovata rabota. “Jovan Krstitelot”, rekol toj, “vos kresnal od mrtvite”. Izrazil ̀ elba da go vidi Isusa. Irod ~uvstvuval postojan strav od bunt {to bi izbuv nal tajno, so cel da go otfrli od prestolot i da go skr {i rim skiot jarem koj mu bil nametnat na evrejskiot narod, me| u koj bil ras prostranet duh na nezadovolstvo i bunt. Bilo o~igledno deka Hristovata jav na rabota vo Galileja ne } e moè u{te dolgo da trae. Scenite na negovite stradawa se pribliùvale i Toj kopneel izvesno vreme da se odvoi od bu~avata na mno{ tvoto.

361

307

So ̀ alosno srce u~enicite na Jovana go prenele negovo to iznakaèno telo i go zakopale. Toga{ “dojdoa i go izvestija Isusa”. Ovie u~enici bile qubomorni na Hrista koga im se ~inelo deka go odvra} a narodot od Jovana. Zastanale na strana na fariseite, osuduvaj} i go koga sedel so carinicite na gozbata na Mateja. Se somnevale vo negovata boèstvena misija zatoa {to ne go oslobodil Krstitelot. Me| utoa, sega, koga niv niot u~itel bil mrtov i koga kopneele za uteha vo svojata golema bolka i za vodstvo vo svojata idna rabota, do{le kaj Isusa i gi soedinile svoite interesi so negovite. Nim isto taka im bilo potrebno izvesno vreme na mir za zaednica so Spasitelot.

Vo blizinata na Vitsaida, na severniot del na ezeroto, se nao| al eden osamen predel, koj sega, prekrasen so svoeto sveò zelenilo, im nudel prijatno mesto za odmor na Isusa i na negovite u~enici. Se upatile so ~amec preku vodata kon toa mesto. Tuka tie bi bile daleku od prometnite pati{ta i od gradskata vreva i nemir. Scenite na prirodata sami po sebe bile odmor, promena dobredojdena za setilata. Tuka moèle da gi sledat Hristovite zborovi bez slu{awe na luti upadi, odgovori i obvinuvawa od strana na zakonicite i fariseite. Tuka moèle da uìvaat kratko vreme vo drago cena zaednica i vo druèwe so svojot Gospod.

Odmorot {to go zele Hristos i negovite u~enici ne bil odmor da si ugodat sebesi. Vremeto {to go pominale povle~e ni ne bilo posveteno na zadovolstva. Razgovarale zaedno za Bo`jeto delo i za mo`nostite za negovo unapreduva we. U~enicite bile so Hrista i moèle da go razberat; nim ne im bilo potrebno da im zboruva vo sporedbi. Im ukaàl na nivnite gre{ki i im objasnil kako treba da im pristapuvaat na lu| e to. Toj mnogu pocelosno im go otkril dragocenoto bogatstvo na boèstvenata vistina. Bile oìv eani so boès tvenata si la i vdahnati so nade` i hrabrost.

Iako Isus moèl da pravi ~uda, iako i svoite u~enici gi opolnomo{til da pravat ~uda, sepak, svoite premaleni slu gi gi upatil da se izdelat, da odat vo priroda i da se odmorat. Koga zboruval deka ètvata e golema, a deka ètvari ima malku, ne im nametnal na svoite u~enici potreba od postojan trud, tuku rekol: “Zatoa molete go stopanot na ètvata da prati rabotnici za svojata ètva” (Matej 9,38). Bog na sekoj ~ovek mu odredil zada~a, spored negovite sposobnosti (Efes cite

362

„ДОЈДЕТЕ... И ПОЧИНЕТЕ СИ МАЛКУ“


308

4,1113), i Toj ne saka nekoi da gi optovari so odgovor nosti, a drugi da nemaat nikakov tovar, nikakov napor na du{ata.

Negovite so~uvstvitelni zborovi i deneska im se upateni na negovite rabotnici isto tolku sigurno kako i na negovite u~enici. “Dojdete na osameno mesto i po~inete si malku!” Toj im veli na onie {to se isto{teni i umorni. Ne e mudro postojano da se bide pod pritisok na rabotata i vozbuduvawa ta, duri i vo zadovoluvaweto na duhovnite potrebi na lu| eto, za{to so toa se zanemaruva li~nata pobo` nost, a umnite, du{ev nite i telesnite sili se pretovaruvaat. Od Hristovite u~enici se bara samootkaùvawe, a ̀ rtvi mora da se podnesat; no isto taka mora da se vodi smetka pora di nivnata preterana revnost satanata da ne ja iskoristi slabosta na ~ove~kata priroda i da mu nanese {teta na Bo`jeto delo.

Spored misleweto na rabinite, da se bide sekoga{ aktiven i zafaten so rabota pretstavuvalo vrv na religijata. Za da ja pokaàt svojata povozvi{ena pobo`nost, tie bile zavisni od nekoi nadvore{ni dejstva. Taka svoite du{i gi izdeluvale od Boga i izgraduvale svoja samodovolnost. Sè u{te postojat isti te opasnosti. Sekoga{ koga se zgolemuva dejnosta i koga lu| eto postignuvaat uspeh vo koja bilo rabota za Boga, postoi opasnost od potpirawe vrz ~ove~kite planovi i metodi. To ga{ postoi sklonost pomalku da se molime i da imame pomalku vera. Kako i u~enicite, nie se nao| ame vo opasnost da ja za gubime od vid na{ata zavisnost od Boga i se obiduvame od na{i te dej nosti da si sozdademe spasitel. Potrebno e postojano da go gledame Isusa, sfa} aj} i deka negovata sila e taa {to ja izvr {uva rabotata. Dodeka seri ozno rabotime vrz spasuvawe to na zagubenite, morame da odvoime vreme i za razmisluvawe, za molitva i za prou~uvawe na Bo`jata re~. Samo rabotata izvr {ena so mnogu molitvi i posvetena so Hristovata zasluga, na kraj } e se pokaè uspe{na.

Nieden drug ìvot ne bil vo tolkava mera ispolnet so trud i so odgovornost kako {to bil Isusoviot ìvot; pa sepak, kolku ~esto go zateknuvale na molitva! Kolku posto jana bila negovata zaednica so Boga!

Vo istorijata na negoviot zemen ìvot postojano se povtoruvaat zabele{kite kako {to se ovie: “A izutrinata, dodeka u{te be{e temno, stana, izleze i otide na pusto mesto, i tamu se mole{e”. “Golemo mno{tvo narod se sobira{e da go slu{a i da se isceluva od svoite bolesti. A Toj se povleku va{e na osameni mesta i se mole{e na Boga”. “Vo toa vreme otide Isus

309

na gora da se moli. Tamu pomina cela no} molej} i go Boga” (Marko 1,35; Luka 5,15.16; 6,12).

Vo ìvotot {to iscelo mu bil posveten za dobro na dru gite, Spasitelot smetal deka e neophodno da se povle~e od prometnite pati{ta i od mno{tvoto {to postojano go slede lo. Toj moral da se povle~e od ìvotot na postojana rabota i dopir so ~ove~kite potrebi, da pobara mir i neras kinliva zaednica so svojot Otec. Kako i sekoj od nas, kako u~esnik vo na{ite potrebi i slabosti, bil napolno zavisen od Boga i na tajno mesto vo molitva baral boèstvena sila za da moè da pojde zasilen za dol`nostite i probite. Vo gre{niot svet Isus izdràl borbi i du{evni stradawa. Vo zaednica so Boga moèl da go simne tovarot na bolkata {to go pritiskal. Tuka nao| al uteha i radost.

Vo Hrista kricite na ~ove~kiot rod doprele do Otecot na beskone~nata milost. Kako ~ovek upatuval molitvi kon Bo`jiot prestol, dodeka negovata ~ove~ka priroda ne se ispol nila so struja na nebesna sila {to treba da go povrzuva ~ove~koto i boèstvenoto. So postojana vrska primal ̀ ivot od Boga za da moè da mu dade ̀ ivot na svetot. Negovoto iskustvo mora da stane i na{e iskustvo.

“Dojdete vie nasamo” nè povikuva Toj. Ako go poslu {a me, } e staneme posilni i pokorisni. Apostolite go barale Isusa i mu raskaàle sè, a Toj gi hrabrel i gi pou~uval. Ko ga denes ka bi izdelile vreme da odime kaj Isusa i da mu gi kaème site na{i potrebi, ne bi bile razo~arani; Toj bi se na{ol na desnata strana do nas da ni pomogne. Nam ni e potrebna pove} e ednostavnost, pove} e doverba i potpirawe vrz na{iot Spasitel. Toj, ~ie{to ime e “Bog silen, Otec ve~en, Knez mironosen”; Toj, za kogo e napi{ano deka “na ramoto nosi vlast”, e Krasen, Sovetnik. Povikani sme da bara me mudrost od nego. Toj “na site im dava izobilno i bez prekor” (Isaija 9,6; Jakov 1,5).

Samo tie {to gi vospituva Bog mora da otkrijat ìvot {to ne e vo soobraznost so svetot, so negovite obi~ai i postap ki; i sekoj treba da ima li~no iskustvo so koe se zdobiva so znaewe za Bo`jata volja. Nie morame li~no da go ~ueme Boga kako mu zboruva na srceto. Koga } e stivne sekoj drug glas i koga vo mir ~ekame pred nego, ti{inata na du{ata Bo`jiot glas go pravi porazbirliv. Toj ni zapoveda: “Zane mete i poznajte deka jas sum Bog” (Psalm 46,10). Samo tuka moè da se najde vistinski spokoj. Toa e najuspe{na podgo tovka za site {to

363

„ДОЈДЕТЕ... И ПОЧИНЕТЕ СИ МАЛКУ“


310

rabotat za Boga. Srede razdviènoto mno{ tvo i naporot na silnoto ìvotno dejstvuvawe, du{ata {to se osveìla na ovoj na~in } e bide opkruèna so atmosfera na svetlina i mir. @ ivotot } e di{e so miris i } e ja otkriva boèstvenata sila {to } e dopre do ~ove~kite srca.

311

39

„DAJTE IM VIE DA JADAT“

Ovaa glava se temeli na Matej 14,13-21; Marko 6,32-44; Luka 9,10-17; Jovan 6,1-13

Hristos so svoite u~enici se povlekol na edno osameno mesto, no i ova retko vreme polno so mir nabrgu e prekinato. Apostolite mislele deka se povlekle tamu kade {to ne } e bidat voznemiruvani; no {tom na mno{tvoto mu nedostigal boèstveniot U~itel, se pra{ale: “Kade e?” Nekoj me| u niv go zabeleàl pravecot vo koj oti{le Hristos i negovite apos toli. Mnozina se upatile po kopno da gi najdat, dodeka drugi po{le so ~amci po ezeroto. Nabliùvala Pasha, pa od blizu i daleku se sobirale grupi poklonici na pat kon Erusa lim da go vidat Isusa. Kon nivniot broj se pridruùvale mnogu drugi sè dodeka ne se nasobrale pet iljadi maì, osven èni i deca. Pred Hristos da stigne na bregot, mno{tvoto ve} e go ~ekalo. Me| utoa, toj nezabeleàno se oddale~il od niv so cel izvesno vreme da pomine nasamo so svoite u~enici.

Od padinkata na brek~eto go nabquduval mno{tvoto vo dvièwe i negovoto srce se ispolnilo so so~uvstvo. Iako bil li{en od svojot odmor, Isus ne bil nestrpliv. Toj videl gole ma potreba, {to barala negovo vnimanie, dodeka go nabquduval narodot kako postojano pristignuva. “I se soàli nad niv, za{to prilegaa na ovci bez pastir”. Napu{taj} i go svojot predel za odmor, na{ol edno zgodno mesto na koe moèl da im sluì. Tie ne primile nikakva pomo{ od sve{tenicite i poglavarite; no dodeka go pou~uval mno{tvoto za patot na spasenieto, od Hrista potekle iscelitelni reki na ìvot.

Lu| eto gi slu{ale zborovite na milosrdie {to tolku slobodno te~ele od usnite na Bo`jiot Sin. Slu{ale blagotvorni zborovi, tolku ednostavni, a tolku jasni, {to za nivnite du{i bile kako melem na rana. Isceluvaweto so nego

364

365


312

vata boèstvena raka im donelo radost i ìvot na onie {to umirale i olesnuvawe i zdravje na onie {to stradale od bolesti. Denot im se ~inel kako neboto da e na zemjata, pa voop{to ne bile svesni kolku dolgo ne vkusile ni{to.

Pogolemiot del od denot ve} e pominal. Sonceto se spu{tilo kon zapad, a narodot sè u{te se dvoumel. Isus cel den rabotel bez hrana i odmor. Bil bled od umor i od glad, a u~e nicite go molele da prestane so svojata naporna rabota. Me| utoa, Toj ne moèl da se oddeli od mno{tvoto {to se tiskalo okolu nego.

Na kraj u~enicite do{le do nego nastojuvaj} i da go ubedat da go raspu{ti narodot, za{to toa e za negovo dobro. Mnozina do{le od daleku i u{te od izutrinata ni{to ne jadele. Vo okolnite gradovi i sela bi moèle da si kupat hrana. No Isus im rekol: “Dajte im vie da jadat”, i potoa, obra} aj} i mu se na Filipa, pra{al: “Kade da kupime leb da jadat ovie lu| e?” Toj go rekol ova za da ja ispita verata na svojot u~enik. Filip go poglednal ova more lu| e i si pomislil deka ne e mo`no da se nabavi hrana za da se zado volat potrebite na tolkavo mno{ tvo. Odgovoril deka leb za dveste denarii ne bi bil ni od daleku dovolen na sekogo da mu pripadne po edno par~ence. Isus se raspra{uval kolku hrana moàt da pronajdat me| u prisutnite. “Tuka ima edno mom~e”, rekol Andreja, “koe ima pet ja~menovi lebovi i dve ribi, ama {to e toa za tolku na rod?” Isus im zapovedal da mu go donesat toa. Potoa im rekol na u~enicite narodot da sedne na trevata vo grupi od po pe deset ili sto, za da se so~uva redot i site da moàt da se osvedo~at vo ona {to } e go stori. Otkako narodot sednal na trevata, Isus ja zel hra nata i “pogledna kon neboto, gi blagoslovi, gi raskr{i lebovite i im gi dade na u~enicite, a u~enicite na lu| eto. I site jadoa i se nasitija, i gi dignaa preostanatite par~iwa, dvanaeset polni ko{evi”.

Onoj {to go pou~uval narodot kako da si obezbedi mir i sre} a, isto taka se grièl za nivnite telesni potrebi ka ko i za nivnite duhovni stremeì. Narodot bil umoren i premalen. Imalo majki so bebiwa na race i so male~ki deca {to se drè le za nivniot skut. Mnozina stoele so ~asovi. Tie vo tolkava mera bile okupirani so Hristovite zborovi, {to nitu za mig ne pomislile da sednat, a mno{tvoto bilo tolku gole mo, {to se zakanuvala opasnost da gazat eden drug. Isus sakal da im dade mo`nost za odmor, pa gi povikal da sednat. Na toa mesto imalo mnogu treva i site moèle udobno da se odmorat.

366

313

Hristos nikoga{ ne storil nitu edno ~udo ako ne treba lo da se zadovoli nekoja vistinska potreba, a karakterot na sekoe ~udo gi vodel lu| eto kon drvoto na ìvotot, ~ii{to lisja sluàt za isceluvawe na narodite. Ednostavnata hrana {to ja dodavale u~enicite naokolu so svoi race sodrèla cela riznica pouki. Podarenata hrana bila skromna; ribite i ja~menoviot leb bile sekojdnevna hrana na ribarite od okolinata na Galilejskoto Ezero. Hristos moèl da iznese pred narodot bogat ru~ek, no hranata podgotvena samo da go zadovoli apetitot, ne bi dala nikakva pouka za dobro na ovie lu| e. So ovaa pouka Hristos im pokaàl deka prirodnite Bo`ji darovi za ~ovekot bile izobli~eni. Nikoga{ lu| eto ne uìvale tolku vo rasko{nite gozbi prigotveni da go zado volat izopa~eniot vkus, kolku {to uìvale ovie lu| e vo odmorot i vo ednostavnata hrana {to im ja obezbedil Isus tolku daleku od ~ove~kite naselbi.

Koga lu| eto deneska bi bile skromni vo svoite naviki i koga bi ìveele soobrazno so prirodnite zakoni, kako {to go pravele toa Adam i Eva vo po~etokot, bi imalo izobilstvo hrana za potrebite na ~ove~koto semejstvo. Toga{ bi imalo pomalku nevistinski potrebi i pove} e mo`nosti da se raboti na Bo`ji na~in. Me| utoa, sebi~nosta i popu{taweto pred neprirodniot vkus donele grev i beda na svetot, izobilstvo na edna strana i skudnost na druga.

Isus ne sakal da gi privle~e lu| eto kon sebe so toa {to } e gi zadovoli nivnite èlbi za rasko{. Za toa mno{tvo, umorno i gladno po dolgiot i vozbudliv den, ednostavnata hrana bila potvrda ne samo za negovata sila, tuku i za nego vata ne`na grià za niv pri zadovoluvaweto na nivnite sekojdnev ni ìvotni potrebi. Spasitelot na svoite sledbeni ci ne im vetil rasko{ na ovoj svet; nivnata hrana moè da bide ednostavna, pa duri i skudna; nivnata sudbina obeleàna so siroma{tvo, no negoviot zbor e zalog deka nivnite potrebi } e bidat zadovoleni, za{to vetil ne{to {to e podobro od svetovnoto dobro trajna uteha so svoeto li~no prisustvo.

So toa {to nahranil pet iljadi lu| e, Isus go trgnal preve zot od svetot na prirodata i ja otkril silata {to postojano dejstvuva za na{e dobro. Bog sekojdnevno pravi ~uda, sozdavaj} i ètvi na zemjata. So prirodnata dviè~ka sila se vr{i istoto delo {to se pokaàlo pri hraneweto na mno{tvoto. Lu| eto ja prigotvuvaat po~vata i go seat semeto, no ìvotot od Boga e toj {to pravi semeto da nikne. Bo`jiot

367

„ДАЈТЕ ИМ ВИЕ ДА ЈАДАТ“


314

do`d, vozduhot i son~evata svetlina pravat zemjata “prvo da donese steblence, potoa klas i najposle klas poln so zrna” (Marko 4,28). Bog e toj koj sekoj den hrani milioni so ̀ etvite na zemnite poliwa. Lu| eto se povikani da sorabotuvaat so Boga, grièj} i se za ìtoto i prigotvuvaj} i go lebot, no pri toa tie ja gubat od vid boèstvenata dviè~ka sila. Tie ne mu ja davaat na Boga slavata {to mu pripa| a na negovoto sveto ime. Dejstvuvaweto na negovata sila im se pripi{uva na prirodnite pri~ini ili na ~ove~koto orudie. Namesto Bog, se slavi ~ovekot, a Bo`jite milostivi darovi se predmet na sebi~na upotreba i stanuvaat prokletstvo namesto blagoslov. Bog se trudi da go izmeni seto toa. Toj saka da gi oìvee na{ite otapeni setila da ja razlikuvaat negovata milostiva dobrota i da go proslavuvaat nego poradi dejstvuvaweto na negovata sila. Toj saka da go prepoznaeme vo negovite darovi, ~ija{to namera e tie navistina da ni bidat na blagoslov. Hristovite ~uda se napraveni za da se ostvari ovaa cel.

Koga mno{tvoto bilo nahraneto, ostanala dosta hrana. Me| utoa, Toj, koj pod svoja vlast gi ima site izvori na beskone~nata sila, rekol: “Soberete gi ostanatite par~iwa, za da ne propadne ni{to”. Ovie zborovi zna~at mnogu pove} e odo{to samo stavawe na lebot vo ko{nici. Poukata e dvojna. Ne smee ni{to da se rastura. Ne smeeme da dozvolime da ni pobegne nitu edno predimstvo. Nie ne treba da zanemarime ni{to {to sluì za dobro na ~ove~koto su{testvo. Neka se sobere sè {to } e ja namali skudnosta na gladnite lu| e na zemjata. Vo duhovna smisla mora da se pokaè ista grià. Dodeka se polnele ko{nicite so hrana, lu| eto mislele na svo ite prijateli doma. Sakale i tie da zemat udel vo lebot {to go blagoslovil Hristos. Sodrìnata na ko{nicite e pode lena me| u stradnoto mno{tvo i odnesena vo site okolni krai{ta. Taka u~esnicite na gozbata trebalo na drugite da im go prenesat lebot {to sleguva od neboto za da go utaàt gladot na du{ata. Trebalo da go povtorat ona {to go nau~ile za prekrasnite Bo`ji dela. Ni{to ne smeelo da propadne. Nitu eden zbor {to se odnesuval na nivnoto ve~no spasenie ne smeel naprazno da padne na zemjata.

ûdoto so lebovite dava pouka za zavisnosta od Boga. Koga Hristos nahranil pet iljadi lu| e, hranata ne bila pri raka. O~igledno Toj nemal nikakvi sredstva na raspolagawe. Bil vo divina so pet iljadi maì, osven èni i deca. Toj ne go povi kal toa silno mno{tvo da go sledi; do{le bez povik ili

368

315

naredba; no Toj znael deka po dolgoto slu{awe na nego vite pouki } e po~uvstvuvaat glad i umor; Toj bil edno so niv vo nivnata potreba od hrana. Bile daleku od domovite i ve} e se spu{tala no} . Mnozina od niv nemale sredstva da nabavat hrana. Toj, koj zaradi niv postel ~etirieset dena vo pustinata, ne sakal da dozvoli vo svoite domovi da se vratat gladni. Bo`jeto providenie go postavilo Isusa tamu kade {to se nao| al; i Toj zavisel od svojot nebesen Otec za sredstvata so koi trebalo da ja ispolni ovaa potreba.

Koga } e se najdeme na te{ki mesta, morame da se potpreme vrz Boga. Nie morame da pokaème mudrost i rasuduvawe vo sekoj ̀ ivoten potfat za da ne se dovedeme sebesi vo isku{enie so nepromis leni postapki. Nie ne smeeme da upa| ame vo te{kotii, zanemaruvaj} i gi sredstvata {to ni gi obezbedil Bog i zloupotrebuvaj} i gi sposobnostite {to ni gi dal Toj. Hristovite rabotnici mora izri~no da gi slu{aat negovite upatstva. Deloto e Bo`je, pa ako sakame na drugite da im done seme blagoslov, morame da gi sledime negovite planovi. Na {eto “jas” ne smeeme da go storime centar; na{eto “jas” ne moè da primi nikakva ~est. Ako pravime planovi spored na{ite sopstveni zamisli, Gospod } e nè prepu{ti na na{ite sopstve ni gre{ki. Me| utoa, ako gi sledime negovite upatstva i ako toga{ se najdeme na te{ki mesta, Toj } e nè izbavi. Nie ne smeeme da potoneme vo obeshrabruvawe, tuku vo sekoja neprilika treba da barame pomo{ od nego koj ima vlast nad neiscrpnite izvori. êsto } e bideme opkruèni so te{ki okolnosti i toga{ so celosna doverba morame da se potpreme vrz Boga. Toj } e ja ~uva sekoja du{a {to upadnala vo te{kotii nastojuvaj} i da go sledi Gospodoviot pat.

Hristos ni zapoveda preku prorokot: “Podeli go svojot leb so gladnite, vovedi gi pod svoj pokriv bezdomnicite, oble~i go onoj {to e gol” (Isaija 58,710). Toj ni dal nalog: “Odete po siot svet i propovedajte mu go evangelieto na sekoe sozdanie” (Marko 16,15). No kolku ~esto srceto ni se obes hra bruva i vera ta ni is~eznuva koga } e vidime kolku e golema potrebata a kolku se male~ki sredstvata vo na{ite race. Kako i Andreja, gledaj} i gi pette ja~menovi lebovi i dvete male~ki ribi, i nie izviknuvame: “No {to e toa za tolkavo mno{tvo?” êsto se kole bame neprigotveni da dademe sè {to imame, pla {ej} i se da tro{ime i da se potro{ime za drugite. Me| utoa, Isus ni zapovedal: “Dajte im vie da jadat”. Negoviot nalog e i vetuvawe;

369



316

a zad nego se nao| a istata sila {to go nahra nila mno{tvoto kraj moreto.

Vo Hristovoto delo pri zadovoluvaweto na privremeni te potrebi na gladnoto mno{tvo se nao| a dlaboka duhovna pouka za negovite pratenici. Hristos primil od Otecot; Toj im podelil na u~enicite; tie mu podelile na mno{tvoto; a lu| eto edni na drugi. Taka site {to se soedineti so Hrista } e primat od nego leb na ìvotot, nebesna hrana, i } e im ja podelat na drugite.

So celosna doverba vo Boga, Isus ja zel male~kata rezer va lebovi; pa iako toa bilo male~ko koli~estvo duri i za negovo to semejstvo u~enici, ne gi povikal da jadat, tuku po~nal da im deli, povikuvaj} i gi da go posluàt narodot. Hranata se umnoùvala vo negovite race i, racete na u~enicite, podadeni kon Hrista, koj samiot e leb na ìvotot, nikoga{ ne bile praz ni. Male~koto koli~estvo bilo dovolno za site. Koga gi ispolnil potrebite na narodot, ostatocite bile sobra ni i Hristos i negovite u~enici jadele zaedno od taa dragocena hrana dobiena od neboto.

U~enicite bile kanali za odrùvawe vrska me| u Hrista i negoviot narod. Toa deneska bi trebalo da bide golemo ohrabruvawe za negovite u~enici. Hristos e golem centar, izvor na sekoja sila. Negovite u~enici mora da pri maat od nego. Najumnite, najduhovnite moàt da go podarat samo ona {to go primile. Sami od sebe ne moàt da dadat ni{ to drugo {to $ e potrebno na du{ata. Nie moème da go dademe samo ona {to go primame od Hrista; i moème da prima me samo koga im davame na drugite. Kolku davame, tolku } e primame; i kolku pove} e delime, sè pove} e } e primame. Taka moème pos tojano da veruvame, da imame doverba, da prima me i da dava me.

Gradeweto na Hristovoto carstvo } e napre duva, iako ne govoto napreduvawe izgleda bavno, a nemo`nos tite kako da svedo~at protiv napredokot. Deloto e Bo`je, pa Toj } e obezbe di sredstva i } e prati vistinski pomo{nici, revnosni u~enici, ~ii{to race isto taka } e bidat polni so hrana za mno{tvoto {to umira od glad. Bog ne e ramnodu{en kon onie {to rabotat so qubov, davaj} i im ja re~ta na ìvo tot na du{ite {to umiraat, koi pak, od svoja strana, posegaat po hrana za drugite gladni du{i.

Vo na{ata rabota za Boga demne opasnost premnogu da se potpirame vrz ona {to moè da go stori ~ovekot so svoite darbi i sposobnosti. Na toj na~in go gubime od vid najgole mi

370

317

ot Pratenik. Mnogu ~esto onoj {to raboti za Hrista ne uspeva da ja sfati svojata li~na odgovornost. Toj se nao| a vo opasnost svojot tovar da go prefrli vrz organizaciite, names to da se potpre vrz Nego koj e izvor na sekoja sila. Golema gre{ ka e da se potpirame vrz ~ove~kata mudrost ili vrz broj kite vo Bo`jeto delo. Uspe{nata rabota za Hrista ne zavisi tolku od brojkite ili od nadarenosta kolku od ~istotata na namerite, od iskrenata ednostavnost i od serioznata vera {to se potpi ra vrz Boga. Za onie {to ne go poznavaat Hrista mora da se vloùvaat li~ni napori, da se nosat li~ni odgo vornosti, da se prifati li~na dol`nost. Namesto da gi prefr lite svoite odgovornosti na nekogo {to go smetate za mnogu ponadaren od sebe, rabotete spored svoite sposobnosti.

Koga } e dopre do va{eto srce pra{aweto: “Kade da kupi me leb da se nahranat ovie lu| e?”, va{iot odgovor neka ne bide odgovor na neverstvo. Koga u~enicite go ~ule upat stvoto na Spasitelot: “Dajte im vie da jadat”, vo nivnite misli se pojavile roj te{kotii. Tie postavile pra{awe: Dali treba da odime vo selata da kupime hrana? Taka i sega, koga narodot go nema lebot na ìvotot, Gospodovite deca postavu vaat pra{awe: Treba li da pratime po nekogo da dojde od daleku i da go nahrani? No {to kaùva Hristos? “Neka posednat lugeto”, i Toj tuka gi nahranil. Taka i vie, koga ste opkruèni so du{i {to se vo nevolja, znajte deka Hristos e tuka. Odrù vajte tesna vrska so nego. Donesete mu gi svoite ja~menovi lebovi na Isusa.

Sredstvata {to gi imame moèbi nema da ni izgledaat dovolni za rabota; no ako trgneme napred so vera, veruvaj} i vo Bo`jata sila koja e dovolna, pred nas } e se otvorat obilni izvori. Ako e deloto od Boga, Toj sam } e obezbedi sredstva za negovo izvr{uvawe. Toj } e go nagradi iskrenoto i edno stavno potpirawe vrz nego. I ona {to e nezna~itelno, no se koristi mudro i {tedlivo vo slu`bata na nebesniot Bog, } e se zgolemi vo tekot na samiot ~in na davaweto. Vo Hristovata raka male~koto koli~estvo hrana ostanala nepotro{e na sè dodeka gladnoto mno{tvo ne se nasitilo. Ako odime kaj Izvorot na sekoja sila da primime so podadeni race na vera, } e bideme poddràni vo na{ata rabota duri i pod najnepo volni okolnosti, osposobeni na drugite da im go dademe lebot na ì votot.

Gospod veli: “Davajte i } e vi se dade” (vidi Luka 6,38). “Koj see skudno, skudno i } e `nee; koj see {tedro, {tedro i

371



318

} e ̀ nee... A Bog e sposoben izobilno da ja izlee seta blagodat vrz vas, pa imaj} i sekoga{ dovolno s# {to e potrebno, da ima te izobilno za sekoe dobro delo, kako {to e napi{ano: ëRazdava{e na{iroko, im dava{e na siroma{nite’”. “Onoj koj mu dava seme na seja~ot i leb za hrana, } e go umnoì i va{e to seme i } e ja zgolemi ètvata na va{ata pravednost; i } e bide te zbogateni vo s# za sekakva {tedrost, koja preku nas predizvikuva blagodarnost kon Boga” (Luka 6,38; 2. Korin} anite 9,611).

319

40

NOÆ NA EZEROTO

Ovaa glava se temeli na Matej 14,22-33; Marko 6,45-52; Jovan 6,14-21

Sedej} i na treva vo kve~erinata na proletnata ve~er, lu| eto se potkrepuvale so hranata za koja se pogriìl Hristos. Zborovite {to gi slu{ale toj den im zvu~ele kako Bo`ji glas. Isceluvawata {to gi gledale so svoi o~i moèla da gi izvr{i samo boèstvenata sila. Me| utoa, ~udoto so lebovite ostavilo vpe~atok vrz sekogo vo toa silno mno{tvo. Site imale polza od toa ~udo. Vo vremeto na Mojseja Bog go hranel Izrael so mana vo pustinata; koj e Ovoj {to gi nahra nil ovoj den ako ne Onoj za kogo prorokuval Mojsej? Nikakva ~ove~ka sila ne moè da sozdade od pet ja~menovi lebovi i od dve male~ki ribi dovolno hrana za da se nahranat iljad nici gladni lu| e. Tie si zboruvale eden na drug: “Ovoj navis tina e Pro rokot koj treba{e da dojde na svetot”.

Ova uveruvawe se zasiluvalo vo tekot na celiot den. Ova krunsko delo e garancija deka dolgoo~ekuvaniot Oslo boditel e me| u niv. Nadeìte na narodot sè pove} e se zagrevale. Toj e Onoj koj od Judeja } e sozdade zemen raj, zemja vo koja te~e med i mleko. Toj moè da ispolni sekoja ̀ elba. Toj moè da ja skr{i silata na omrazenite Rimjani. Toj moè da gi oslo bodi Juda i Erusalim. Toj moè da gi isceli vojni cite raneti vo vojnata. Toj moè da snabdi celi armii so hrana. Toj moè da gi osvoi narodite i na Izrael da mu ja dade dolgo sakanata nadmo} .

Vo svoeto odu{evuvawe narodot e gotov vedna{ da go kru nisa za car. Uviduvaat deka Toj voop{to ne se trudi da go privle~e vnimanieto na sebe ili da si osiguri sebesi ~est. Vo ova Toj su{tinski se razlikuva od sve{tenicite i pogla varite, pa se pla{ele deka nikoga{ nema da go bara svoeto pravo na Davidoviot prestol. Otkako zaedni~ki se sovetuva le, se soglasile da go zemat i sosila da go proglasat

377

378


320

za car na Izrael. U~enicite se zdruìle so mno{tvoto vo izjavata deka Davidoviot prestol e zakonsko nasledstvo na nivniot U~itel. Skromnosta, si velele tie, ne mu dozvoluva na Hrista da ja prifati takvata po~est. Narodot neka go izdigne svojot Osloboditel. Gordelivite sve{tenici i poglavari ne ka bidat prisileni da go po~ituvaat Onoj {to doa| a nametnat so vlast od Boga.

Revnosno se prigotvuvale da gi sprovedat svoite nameri; no Isus sogledal kakov proces e pokrenat i go sfatil ona {to tie ne moèle da go razberat kakov } e bide rezultatot na takvoto dvièwe. Duri i sega sve{tenicite i poglavarite go baraat negoviot ìvot. Tie go obvinuvaat deka go odvra} a narodot od niv. Naporite da go postavat na prestol } e bidat pridruèni so nasilstvo i bunt i dejstvuvaweto na duhovnoto carstvo } e bide popre~eno. Dvièweto mora da se zapre bez odlagawe. Povikuvaj} i gi u~enicite, Isus im zapoveda da zemat ~amec i vedna{ da se vratat vo Kapernaum, prepu{taj} i mu nemu da go raspu{ti narodot.

Nikoga{ porano ne im se ~inelo tolku te{ko da go poslu {aat Hrista. U~enicite dolgo se nadevale na nekoe narodno dvièwe {to } e go postavi Isusa na prestol; tie ne moèle da ja podnesat pomislata deka } e bide naprazno seto ova odu{evuvawe. Mno{tvoto {to se sobiralo da proslavi Pasha bilo èlno da go vidi noviot Prorok. Na negovite sledbenici ova im se storilo zlatna prilika svojot sakan U~itel da go postavat na prestolot Izraelov. Vo àrot na ovoj nov streme` kon slava, te{ko im bilo da odat sami i da go ostavat Isusa osamen na toj pust breg. Tie se bunele protiv takviot dogovor; no Isus sega zboruval so takva vlast kakva {to nikoga{ porano ne pokaùval kon niv. Znaele deka sekak vo nivno natamo{no opirawe } e bide naprazno, pa vo ti{ina se upatile kon moreto.

Toga{ Isus mu naredil na mno{tvoto da se razotide. Pos tapil tolku re{itelno, {to ne se osmeluvale da ne go poslu{aat. Na nivnite usni zamrele zboro vite na falba i voshit. Nivnite ~ekori bile zapreni pri obidot da go fatat, a od nivnite lica is~eznal radosniot i revnosen pogled. Vo toa mno{tvo imalo lu| e so silen um i so cvrsta re{itelnost; no Isusovoto carsko drèwe i nekolkute negovi mirni, no zapovedni~ki zborovi, ja smirile tolpata i gi osuetile nivnite pla novi. Vo nego prepoznale sila {to e nad site zemni vlasti i bez nikakvo pra{awe se pokorile.379

321

Ostanuvaj} i sam, Isus “se iska~i na gorata za da se moli nasamo”. So ~asovi prodolìl sesrdno da razgovara so Boga. Tie molitvi ne bile li~no za nego, tuku za lu| eto. Se molel za sila da im go otkrie na lu| eto boèstveniot karakter na svojata misija, da ne ja zatemni satanata nivnata mo} na sfa } awe i da ne go izopa~i nivnoto rasuduvawe. Spasitelot zna el deka negovite denovi na li~na slu`ba na zemjata se re~isi pri kraj i deka malku se onie {to } e go prifatat kako svoj Spasitel. Vo du{evno stradawe i bolka se molel za svoite u~enici. Pred niv se stra{ni isku{enija. Nivnite dolgo neguvani nadeì, zasnovani na {iroko ra{irenite zabludi, } e bidat iznevereni na mo{ne bolen i poniùva~ki na~in. Namesto izdignuvawe na Davidoviot prestol, tie } e bidat svedoci na negovoto raspnuvawe. Toa navisti na trebalo da bide negovo vistinsko krunisuvawe. No tie toa ne go razbrale, pa koga } e gi nagrvalat golemi isku{enija, te{ko } e gi pre poznaat kako isku{enija. Bez Svetiot Duh, koj } e im go pros vetli razumot i } e im go pro{iri sfa} aweto, verata na u~e nicite bi padnala. Isusa go bolelo toa {to nivnite sfa } a wa za negovoto carstvo vo golema mera bile ograni~eni na svetovno veli~ewe i ~est. Vrz negovoto srce leèl teòk tovar poradi niv i Toj so te{ki du{evni maki i solzi gi izleval svoite molitvi.

U~enicite ne go napu{tile vedna{ kopnoto kako {to im zapovedal Isus. êkale izvesno vreme so nade` deka } e im se pribliì. Me| utoa, koga videle deka brgu se spu{ta mrak, “vlegoa vo la| ata i se upatija preku moreto vo Kaper naum”. Go napu{tile Isusa so nezadovolstvo vo srceto, luti na nego pove} e od koga bilo porano otkako go priznale za svoj Gospod. Mrmorele zatoa {to ne im bilo dozvoleno da go proglasat za car. Se obvinuvale sebesi {to tolku lesno $ se pokorile na negovata zapoved. Smetale deka so pogolema upornost bi moèle da ja postignat svojata cel.

Nivnite umovi i srca gi opfatilo neverstvo. êsto qubi eto gi zaslepilo. Znaele deka fariseite go mrazat Isusa i toplo sakale da go vidat na visoka polo`ba {to, spored nivno mislewe, ja zasluùval. Da se bide soedinet so u~itel {to moè da pravi veli~estveni dela, a sepak da se bide proglasuvan za izmamnik, bilo isku{enie {to tie te{ko go podnesuvale. Dali trebalo sekoga{ da se smetaat za sledbenici na laèn prorok? Zar Hristos nikoga{ nema da ja prezeme carskata vlast? Zo{to Toj, koj poseduval takva sila,

380

НОЌ НА ЕЗЕРОТО


322

ne se otkril vo svojot vistinski karakter i nivniot pat ne go storil pomalku bolen? Zo{to ne go spasil Jovana Krsti telot od nasilna smrt? U~enicite razmisluvale taka sè dodeka ne navlekle vrz sebe golema duhovna temnina. Se pra{u vale dali Isus moèbi ne e nekoj izmamnik, kako {to tvrdele fariseite?

U~enicite toj den bile svedoci na Hristovite veli ~es tve ni dela. Se ~inelo kako neboto da sleglo na zemjata. Se} avaweto na toj veli~estven, slaven den, trebalo da gi vdahne so vera i so nade`. Duri i koga povr{no bi razgo varale me| usebno za ovoj den, ne bi do{le vo isku{enie. Me| utoa, nivnoto razo~aruvawe gi okupiralo nivnite misli. Hristovite zborovi: “Soberete gi ostanatite par~iwa za da ne propadne ni{ to!” bile mnogu zna~ajni. Toa bile migovi na golemi blagoslovi za u~enicite, no tie site gi zaboravile. Se nao| ale srede razbraneti vodi. Nivnite misli bile voznemireni i nerazumni, a Gospod im dal ne{to drugo {to } e gi potrese nivnite du{i i } e gi vraboti nivnite umovi. Bog toa ~esto go pravi koga lu| eto samite sebesi si sozdavaat tovari i nevol ji. U~enicite nemale potreba da sozdavaat nevolji. Brgu se pribliùvala opasnost.

Nezabeleàno im se pribliùvala silna luwa, a tie ne bile prigotveni za nea. Toa bila nenadejna sprotivnost na mo{ne ubaviot den, i zatoa, koga gi zafatila luwata, tie se ispla{ile. Go zaboravile svoeto nezadovolstvo, svoeto never stvo i svoeto netrpenie. Site se trudele da ja so~uvaat la| ata da ne potone. Vitsaida ne bila daleku od mestoto na koe o~ekuvale da go sretnat Isusa ako se odi po more. Pri obi~no vreme patuvaweto traelo samo nekolku ~asovi, no sega sè pove} e se oddale~uvale od mestoto kon koe patuvale. Se ma~ele veslaj} i do ~etvrtata no} na straà. Toga{ umornite lu| e sfatile deka se zagubeni. Kopneele za prisustvo na svojot U~itel, za{to moreto vo luwata i mrakot im davalo pouka za nivnata bespomo{nost.

Isus ne gi zaboravil. Onoj {to bdeel na bregot gi videl ovie ispla{eni lu| e kako se borat so luwata. Nieden mig ne gi zagubil od vid svoite u~enici. So dlaboka zagriènost negovite o~i go sledele ~amecot so dragoceniot tovar so koj se poigruvala burata, za{to ovie lu| e trebalo da stanat svetlina na svetot. Kako majka koja so svojata ne`na qubov bdee nad svoeto dete, taka i milostiviot U~itel bdeel nad svoite u~enici. Koga nivnite srca se pokorile, koga nivnoto

381

323

nesveto slavoqubie stivnalo, a tie vo poniznost se molele za pomo{, pomo{ta im stignala.

Vo migot koga mislele deka se zagubeni, zra~ok svetlina otkril tainstvena silueta {to im se pribliùva po vodata. Me| u toa, tie ne sfa} aat deka toa e Isus. Onoj {to im do{ol na pomo{ go smetale za neprijatel. Gi opfatil uàs. Racete {to cvrsto gi drèle veslata so muskuli kako ̀ elezo, sega gi ispu{tile. ̂ amecot im e prepu{ten na milost i nemilost na branovite; site o~i se naso~eni kon ova videnie na ~ovekot {to odi po golemite, penlivi branovi na zovrienoto more.

Mislej} i deka toa prividenie e predznak na nivnoto uni{ tuvawe, povikale vo strav. Isus odel kako da } e gi zaobikoli, no go prepoznale i go povikale prekolnuvaj} i go da im pomogne. Nivniot sakan U~itel se svrtil, negoviot glas go stivnal nivniot strav: “Ohrabrete se, jas sum, ne pla{ete se”.

[tom go sfatile ovoj ~udesen fakt, Petar bil re~isi von od sebe od radost. Kako odvaj da moèl da poveruva, izvik nal: “Gospode, ako si ti, zapovedaj da dojdam kaj tebe po vodava. A toj mu re~e: ëDojdi!’”

Gledaj} i vo Isusa, Petar odel sigurno. No, koga samozadovolen se svrtil kon svoite drugari vo ~amecot, negovite o~i se odvoile od Spasitelot. Veterot bil ̀ estok. Branovite visoko se izdignuvale i se ispre~uvale tokmu me| u nego i U~ite lot, i toj se ispla{il. Za mig Hristos bil skrien od negoviot pogled i negovata vera se pokolebala. Po~nal da tone. No, dodeka silnite branovi zastra{uvale so smrt, Petar gi podignal o~ite nad besnite branovi i, naso~uvaj} i gi kon Isusa, izviknal: “Gospode, spasi me!” Isus vedna{ ja fatil podadenata raka, velej} i: “Maloveren, za{to se posomneva?”

Odej} i eden kraj drug, dodeka rakata na Petar po~ivala vo rakata na U~itelot, zaedno vlegle vo ~amecot. Me| utoa, Petar sega bil tivok i miren. Nemal pri~ina da se fali pred svoite drugari; re~isi go zagubil ìvotot poradi never stvoto i samouverenosta. Koga go svrtil pogledot od Isusa, go zagubil upori{teto pod nozete i potonal srede branovite.

Kolku ~esto i nie, koga } e se najdeme vo nevolja, sme sli~ ni na Petar! Gi gledame branovite, namesto na{ite o~i vtren~eno da gi drìme naso~eni kon Spasitelot. Na{ite ~ekori po~nuvaat da se lizgaat i nadojdenite vodi preminu vaat preku na{ite du{i. Isus ne go povikal Petar da dojde kaj nego za da zagine; Toj nas ne nè povikuva da go sledime za potoa da nè napu{ti. “Ne boj se”, veli Toj, “za{to te otkupiv; te povikav

382

НОЌ НА ЕЗЕРОТО


324

po ime: Ti si moj. Koga } e pominuva{ niz vodi, jas } e bidam so tebe; ili niz reki, nema da te potopat. Koga } e pominuva{ niz ogan, nema da izgori{, i nema plamen da te obgori. Za{to jas sum Gospod, Bog tvoj, Svetec Izraelov, Spasitel tvoj” (Isaija 43,13).

Isus go ~ital karakterot na svoite u~enici, znael kolku èstoko } e bide isku{ana nivnata vera. Vo ovoj slu~aj na moreto sakal da mu gi otkrie na Petar negovite sopstveni slabosti da mu pokaè deka negovata sigurnost leì vo posto janata zavisnost od boèstvenata sila. Srede luwite na isku{enijata } e moè sigurno da odi samo ako vo svojata celosna nesigurnost vo sebe se potpre vrz Spasitelot. Vo onaa to~ka vo koja mislel deka e silen, Petar bil slab; i sè dodeka ne ja sfatil svojata slabost, ne moèl da ja razbere svojata potreba na zavisnost od Hrista. Koga bi ja nau~il pou kata {to sakal Isus da mu ja dade so toa iskustvo na moreto, ne bi pretrpel neuspeh koga go stignalo golemoto isku{enie.

Od den na den Bog gi pou~uva svoite deca. So prilikite od sekojdnevniot ìvot gi prigotvuva da ja odigraat svojata uloga na po{irokata scena {to ja odredilo negovoto providenie. Rezultatot na sekojdnevnite probi } e ja odredi nivnata pobeda ili poraz vo golemata ìvotna kriza.

Onie {to ne } e uspeat da ja sfatat svojata postojana zavisnost od Boga, } e podlegnat vo isku{enieto. Nie moè me da pretpostavuvame deka na{ite noze sega stojat cvrsto i deka nikoga{ nema da bideme pomesteni. Moème so doverba da kaème: Znam komu mu veruvav; ni{to ne moè da ja pokoleba mojata vera vo Boga i vo negovata Re~. Me| utoa, satan ata se obiduva da gi iskoristi na{ite nasledeni i stekna ti crti na karakterot i da ni gi zaslepi o~ite za da ne gi vidat na{ite potrebi i mani. Nie moème da odime sigurno samo ako sme svesni za na{ite slabosti i ako posto jano gledame vo Isusa.

Koga Isus go zazel svoeto mesto vo ~amecot, veterot prestanal “i la| ata vedna{ se najde na bregot kade {to odea”. Po uàsnata no} , osamnala svetlina. U~enicite i drugite {to bile vo ~amecot padnale pred Isusovite noze so blago darni srca, velej} i: “Navistina ti si Sin Bo`ji!”

325

41

PRESVRTNICA VO GALILEJA


Koga go spre~il narodot da go proglasi za car, Hristos znael deka nastapila presvrtnica vo negoviot ìvot. Mno{tvoto {to deneska sakalo da go izdigne na prestol, utre } e se svrti od nego. Razo~aruvaweto na nivnoto sebi~no slavo qubie nivnata qubov } e ja prenaso~i vo omraza i nivnoto slavewe vo kletvi. Iako znael za ova, ne prezel ni{to da ja spre~i krizata. U{te od po~etok ne im daval na svoite sledbe nici nikakva nade` vo zemni nagradi. Na eden {to do{ol da stane negov u~enik mu rekol: “Lisicite imaat duvla, a nebesnite ptici gnezda, dodeka Sinot ~ove~ki nema kade da stavi glava”. (Matej 8,20).

Koga lu| eto bi moèle da gi imaat zaedno svetot i Hrista, mno{tvoto bi mu ponudilo svoja predanost; no Toj ne moèl da prifati takva slu`ba. Mnozina od onie {to bile povrzani so nego bile privle~eni so nade` vo svetovno carstvo. Ovie lu| e ne smeat da ostanat vo samoizmama. Dlabo kata duhovna pouka od ~udoto so lebovite ne ja razbrale. Taa treba da se objasni. Ova novo otkrovenie } e donese so sebe u{te poneposredna proverka.

ûdoto so lebovite se pro~ulo i blizu i daleku i sled noto utro mo{ne rano vo Vitsaida se sobiral narod da go vidi Isusa. Doa| ale vo golem broj po kopno i po more. Onie {to go napu{tile prethodnata no} se vratile o~ekuvaj} i sè u{te da go najdat tuka, za{to nemalo la| a so koja bi moèl da premine na drugata strana. No nivnoto tragawe bilo bes plodno i mnozina, baraj} i go, se upatile vo Kapernaum.

Vo me| uvreme, samo po eden den, stignal vo Genisaret. [tom se doznalo deka e tuka, narodot “go obleta siot onoj kraj, i po~naa da nosat bolni na posteli tamu kade {to } e ~ueja deka e Toj” (Marko 6,55).

383

384


326

Po izvesno vreme oti{ol vo sinagogata i tamu go na{le tie {to do{le od Vitsaida. Od negovite u~enici doznale kako preminal preku moreto. @ estokosta na luwata i bezbroj nite ~asovi naprazno veslawe nasproti nepovolnite vetri{ ta, Hristovata pojava {to odela po vodata, stravot {to se pojavil toga{, negovite smiruva~ki zborovi, Petrovoto doìvu vawe i negoviot rezultat so nenadejnoto smiruvawe na luwata i so istovaruvaweto od la| ata seto toa verno mu e preneseno na voshitenoto mno{tvo. Sè u{te nezadovolni so ova, mnozina se sobirale okolu Isusa, pra{uvaj} i: “U~itele, koga dojde vamu?” Se nadevale deka od negovite usni } e slu{ nat natamo{no opi{uvawe na ova ~udo.

Isus ne go zadovolil nivnoto qubopitstvo. So àlost rekol: “Me barate ne zatoa {to vidovte ~udotvorni znaci, tuku zatoa {to jadovte od lebovite i se nasitivte”. Ne go bara le so nekoi vozvi{eni pobudi, tuku zatoa {to bile nahraneti so leb se nadevale deka so toa {to se povrzale so nego } e dobijat i druga zemna korist. Spasitelot im zapovedal: “Rabotete ne za hrana {to se rasipuva, tuku za hrana {to ostanuva za ve~en ìvot”. Ne barajte samo mate rjalna korist. Glaven napor neka ne bide griàta za sega{ niot ìvot, tuku barajte duhovna hrana, tokmu onaa mudrost {to } e ostane za ve~en ìvot. Toa moè da go dade samo Bo`jiot Sin, “za{to nego go ovlasti za toa BogOtecot”.

Za mig kaj slu{atelite se razbudilo interesirawe. Izvik nale: “[to da storime za da pravime dela Bo`ji?” Tie izvr{ile mnogu naporni potfati za da mu se prepora~aat sebesi na Boga i bile gotovi da ~ujat nekoe novo pravilo so ~ija pomo{ bi moèle da se zdobijat so pogolema zasluga. Niv noto pra{awe zna~elo: [to treba da pravime za da go zasluìme neboto? Koja cena se bara za da go dobieme ìvotot {to } e dojde?

“Isus im odgovori: ëOva e delo Bo`je: Da veruvate vo Onoj {to go prati Toj’”. Nebesnata cena e Isus. Patot za neboto odi preku verata vo “Jagneto Bo`je koe gi zema na sebe grevovite na svetot” (Jovan 1,29).

Me| utoa, narodot re{il da ne ja prifati ovaa boèstvena vistina. Isus ja izvr{uval tokmu onaa misija {to ja navesti lo proro{tvoto deka } e ja izvr{i Mesija; no tie ne videle ni{to pove} e od ona {to nivnite sebi~ni nadeì go ozna~ile kako negova zada~a. Hristos navistina edna{ nahranil mno{tvo so ja~meni lebovi; no vo Mojseevo vreme Izrael bil hranet

385

327

so mana ~etirieset godini, pa zatoa od Mesija se o~ekuvale mnogu pogolemi blagoslovi. Nivnite nezadovolni srca se pra{uvale zar Isus ne e vo sostojba, ako ve} e moè da stori tolku ~udesni dela {to gi gledale so svoi o~i, da mu dade zdravje, sila i bogatstvo na celokupniot svoj narod, da go oslobodi od negovite ugnetuva~i i da go izdigne so mo} i ~est? Faktot {to Toj tvrdel oti e praten od Boga, a sepak odbival da bide Izraelov car, bila tajna {to ne moèle da ja dolovat. Negovoto odbivawe pogre{no e protolkuvano. Mnozina zaklu~ile deka Toj ne se osmeluval da go bara svoeto pravo zatoa {to i samiot se somneval vo boès tvenata priro da na svojata misija. Na toj na~in svoite srca mu gi otvorile na neverstvoto i semeto {to go poseal satanata donelo svoe viden rod pogre{no sfa} awe i otpad.

Sega eden rabin potsme{livo pra{al: “Kakov znak } e napravi{ za da vidime i da ti poveruvame? Kakvo delo } e izvr {i{? Na{ite tatkovci jadea mana vo pustinata, kako {to e napi{ano: ëIm dade da jadat leb od neboto’”.

Evreite Mojseja go po~ituvale kako onoj {to ja dal mana ta, pripi{uvaj} i mu ja slavata na orudieto, a gubej} i go od vid Onoj {to go izvr{il toa delo. Nivnite tatkovci mrmo rele protiv Mojseja, mu ja otkaùvale i se somnevale vo negovata boèstvena zada~a. Sega so istiot duh potomcite go odbivaat Onoj {to im ja donel vesta od Boga. “Toga{ im re~e Isus: ëVistina, vistina, vi velam, Mojsej ne vi dade leb od neboto’”. Daritelot na manata stoel me| u niv. Hristos bil toj {to gi vodel Evreite niz pustinata i sekojdnevno gi hranel so leb od neboto. Taa hrana bila primer na vistin skiot nebe sen Leb. @ ivotodavniot Duh, proizleguvaj} i od beskone~nata Bo`ja polnota, e vistinska mana. Isus rekol: “Za{to leb Bo`ji e Onoj koj sleguva od neboto i mu dava ìvot na svetot” (Jovan 6,33).

Sè u{te mislej} i deka Isus zboruva za zemna hrana, nekoi od negovite slu{ateli izviknale: “Gospode, davaj ni go seko ga{ toj leb!” Isus otvoreno rekol: “Jas sum leb na ìvo tot”.

Slikovitiot izraz {to go upotrebil Hristos im bil poznat na Evreite. Mojsej, vdahnat so Svetiot Duh, rekol: “̂ ovekot ne ìvee samo od leb, tuku od sè {to izleguva od Bo`jata usta”. “Koga mi dojdoa zborovite tvoi, jas gi goltav: zborovite tvoi go voshitija i go izraduvaa srceto moe” (5. Mojseeva 8,3; Eremija 15,16). Rabinite tvrdele deka jadeweto na lebot vo duhovna smisla zna~i prou~uvawe na zakonot i

386

ПРЕСВРТНИЦА ВО ГАЛИЛЕЈА


328

pravewe na dobri dela; ~esto se zboruvalo za toa deka, koga } e dojde Mesija, } e bide nahranet cel Izrael. U~eweto na prorocite ja razjasnilo dlabokata duhovna pouka vo ~udoto so lebovite. Ovaa pouka Hristos se obidel da im ja objasni na svoite slu{ateli vo sinagogata. Koga bi gi razbrale svetite spisi, bi gi razbrale negovite zborovi koga kaàl: “Jas sum leb na ìvotot”. Samo eden den porano iznemo{tenoto i gladno mno{tvo bilo nahraneto so lebot {to go dal Toj. Kako {to primile od toj leb telesna sila i osveùvawe, taka od Hrista moèle da primat duhovna sila za ve~en ìvot. “Onoj {to doa| a kaj mene”, rekol Toj, “nema da ogladni i koj veruva vo mene, nema nikoga{ da oèdni”. No, dodal: “Tuku vi rekov deka iako me vidovte ne veruvate”.

Tie go videle Hrista vo svedo{tvoto na Svetiot Duh, a Bog im se otkril i na nivnite du{i. Od den na den pred niv stoele ìvi dokazi za negovata sila, pa sepak barale u{te nekoj znak. I koga bi im bil daden i toj znak, tie bi ostanale isto taka neverni kako {to bile i porano. Ako ne bile uvereni so ona {to go videle i {to go ~ule, bi bilo bespo lezno da im se pokaùvaat u{te po~udesni dela. Never stvoto sekoga{ } e najde opravduvawe za somnevawe i so pri~ini } e go negira i najsilniot dokaz.

Hristos pak im upatil povik na tie tvrdokorni srca. “A onoj koj doa| a kaj mene nema da go isteram”. Site {to go primaat so vera, kaàl Toj, } e imaat ìvot ve~en. Nikoj ne moè da bide zaguben. Ne postoi nikakva potreba fariseite i sadukeite da raspravaat za idniot ìvot. Ne e ve} e potrebno lu| eto da taguvaat so beznade`na bolka za svoite mrtvi. “@ elba na mojot Otec e, sekoj {to go gleda Sinot i veru va vo nego, da dobie ìvot ve~en, i jas da go voskresnam vo pos ledniot den”. Me| utoa, narodnite voda~i bile navre deni: “Pra{aa: ëNe e li ovoj Isus, sinot na Josifa, ~ii{to tatko i majka gi poznavame? Kako moè sega da kaè: Jas slegov od neboto?’” Se obidele da sozdadat predrasudi so toa {to pot sme{ livo go spomenale Isusovoto skromno poteklo. So omalovaùvawe ukaùvale na negoviot ìvot kako gali lejski rabotnik i na negovoto siroma{no i skromno semej stvo. Tvrdewata na ovoj neobrazovan drvodelec, velele tie, ne se dostojni za na{e vnimanie. Na smetka na negovoto tain stveno ra| awe ja podmetnale mislata deka Toj ima somnitelno potek lo, prikaùvaj} i gi ~ove~kite okolnosti na negovoto ra| awe kako damka vo negoviot ìvot.

387

329

Isus ne se obidel da ja objasni tajnata na svoeto ra| awe. Toj ne dal nikakov odgovor na pra{aweto vo vrska so svoeto doa| awe od neboto, kako {to ne dal nikakov odgovor na pra {a weto vo vrska so svoeto preminuvawe preku moreto. Ne go naso ~uval vnimanieto kon ~udata {to go obeleùvale negoviot ìvot. Dobrovolno sebesi se storil ~ovek bez ugled, zemaj} i na sebe lik na sluga. Me| utoa, negovite zborovi i dela go otkrivale negoviot karakter. Site, ~ii{to srca bile otvoreni za boèstvenoto prosvetluvawe, vo nego go prepoz nale “Edinorodniot od Otecot”, poln “so milost i so vistina” (Jovan 1,14).

Predrasudata na fariseite bila mnogu podlaboka otkolku {to go otkrivale toa nivnite pra{awa: taa imala svoj koren vo izopa~enosta na nivnoto srce. Sekoj Isusov zbor i delo kaj niv pottiknuvale neprijatelstvo, za{to duhot {to go neguvale ne moèl vo nego da najde nikakov odglas.

“Nikoj ne moè da dojde kaj mene ako ne go privle~e Otecot koj me prati, i jas } e go voskresnam vo posledniot den. Kaj prorocite e napi{ano: ëSite } e bidat nau~eni od Boga. Sekoj, koj ~ul od Otecot i nau~il, doa| a kaj mene’”. Kaj Hrista nema da dojde nikoj, osven onie {to } e odgovorat na qubovta na Otecot koja gi privlekuva. Me| utoa, Bog gi privlekuva site srca kon sebe, pa zatoa kaj Hrista nema da dojdat samo onie {to } e $ se protivstavat na taa negova priv le~na sila.

So zborovite “site } e bidat nau~eni od Boga” Isus se povikuva na proro{tvoto na Isaija: “Site tvoi sinovi } e bidat nau~eni od Gospoda, i golema } e bide sre} ata na tvoite deca” (Isaija 54,13). Ovoj del od svetite spisi Evreite si gi prisvojuvale za sebe. Se falele deka Bog e nivni U~itel. Me| utoa, Isus pokaàl deka ova tvrdewe e bespolezno, za{to rekol: “Sekoj {to go slu{a Otecot i ja prima negovata nauka, doa| a kaj mene”. Samo preku Hrista moàt da go zapoznaat Otecot. ôve~kata priroda ne moè da ja izdrì cenata na negovata slava. Onie {to doznale za Boga i {to go slu{ale glasot na negoviot Sin, vo Isusa od Nazaret } e go prepoznaat Onoj {to go objavil Otecot preku prirodata i otkrovenieto.

“Vistina, vistina, vi velam, koj } e poveruva vo mene ima ìvot ve~en”. Preku sakaniot Jovan, koj gi slu{al ovie zbo rovi, Svetiot Duh im se obratil na crkvite: “A eve go svedo{tvoto: Bog ni dade ve~en ìvot, i toj ìvot e vo nego viot Sin. Koj go ima Sinot, ima ìvot ve~en” (1. Jovanovo 5,11.12). A Isus rekol: “Jas } e go voskresnam vo posledniot den”.

388



330

Hristos stanal edno telo so nas, za nie da staneme eden duh so nego. Preku ova edinstvo } e staneme od grobot ne samo kako izraz na Hristovata sila, tuku zatoa {to negoviot ìvot so vera stanal na{ ìvot. Onie {to go sogleduvaat Hrista vo negoviot vistinski karakter i go primaat vo srceto, imaat ve~en ìvot. Hristos ìvee vo nas so Duhot, a Bo`jiot Duh, primen so vera vo srceto, e po~etok na ve~niot ìvot.

Narodot mu ukaùval na Hrista na manata (hranata) {to ja jadele nivnite tatkovci vo pustinata, kako taa hrana da bila pogolemo ~udo od ona {to go napravil Isus, no Toj pokaàl kolku nezna~itelen bil toj dar koga } e se sporedi so blagoslovite {to Toj do{ol da gi podari. Manata moèla da go odrì samo ovde{niot ìvot; taa ne go spre~uvala pribliùvaweto na smrtta nitu obezbeduvala besmrtnost; no Lebot od neboto ja hrani du{ata za ve~en ì vot. Spasitelot rekol: “Jas sum leb na ìvotot. Va{ite tatkovci jadea mana vo pustinata i izumrea. Ova e lebot {to sleguva od neboto. Onoj {to jade od ovoj leb, } e ìvee doveka”. So ova slikovito prikaùvawe Hristos sega dodava u{te ne{to. Toj samo so smrtta moè da im podari ̀ ivot na lu| eto i so zborovite {to sledat ukaùva na svojata smrt kako sred stvo za spase nieto. Toj veli: “Lebot {to } e go dadam jas, e moeto telo {to } e go predadam za ìvotot na svetot”.

Evreite bile zafateni so podgotovka za praznuvawe na praznikot Pasha vo Erusalim vo znak na se} avawe na no} ta na osloboduvaweto na Izrael, koga angelot uni{tuva~ te{ko gi pogodil egipetskite domovi. Bog sakal vo pashalnoto jagne da go vidat Bo`jeto Jagne i preku ovoj ~in da go prifatat nego koj se dal sebesi za ̀ ivotot na svetot. Me| utoa, Evreite oti{le tolku daleku, {to ~inot go smetale za najva`no, dode ka negovoto zna~ewe ostanalo nezabeleàno. Tie ne go prepoznale Gospodovoto delo. Istata taa vistina, koja slikovito e prikaàna vo pashalnata slu`ba, bila iskaàna so zborovite na Hristovata pouka. No i taa ne bila prepo z nata.

Sega rabinite naluteno vikale: “Kako moè ovoj da ni go dade svoeto telo da go jademe?” Se prepravale deka negovite zborovi gi razbiraat vo ista bukvalna smisla kako i Nikodim koga pra{al: “Kako moè ~ovek da se rodi koga e star?” (Jovan 3,4). Vo izvesna mera go sfatile zna~eweto na Isusovite zborovi, no ne sakale da go priznaat toa. Tolku vaj} i gi negovite zborovi pogre{no, se nadevale deka kaj narodot } e sozdadat predrasudi protiv nego.

389

331

Hristos ne go ublaìl svoeto slikovito prikaùvawe. Toj ja povtoril vistinata so u{te posilni zborovi: “Vistina, vistina, vi velam: Ako ne go jadete teloto na Sinot ~ove~ki i ne ja piete negovata krv, ne } e imate ìvot vo sebe. Koj go jade moeto telo i ja pie mojata krv, ima ve~en ̀ ivot, i jas } e go voskresnam vo posledniot den. Za{to moeto telo e vis tinska hrana, i mojata krv vistinska napivka. Koj go jade moeto telo i ja pie mojata krv, ostanuva vo mene i jas vo nego”.

Da se jade Hristovoto telo i da se pie Hristovata krv zna ~i da se primi Hristos kako li~en Spasitel, veruvaj} i deka Toj gi pro{tava na{ite grevovi i deka vo nego sme sovr{eni. Nie } e staneme u~esnici vo negovata priroda ako ja nabquduvame negovata qubov, ako ̀ iveeme vo nea, ako pieme od nea. Ona {to e hranata za teloto, toa mora da bide Hristos za du{ata. Hranata ne moè da ni koristi ako ne ja jademe, ako taa ne stane del na na{eto su{testvo. Taka i Hristos nema nikak va vrednost za nas ako ne go zapoznaeme kako li~en Spasitel. Teoretskoto znaewe nema da ni bide od nikakva polza. Morame da se hranime so nego, morame da go primime vo srceto taka {to negoviot ìvot da stane na{. Nie morame da ja vpivame negovata qubov i negovata milost.

Me| utoa, duri i ovie slikoviti prikazi ne moèle da go iskaàt predimstvoto na povrzanosta na vernikot so Hrista. Isus rekol: “Kako {to me prati mene ìviot Otec, i kako {to ìveam jas zaradi Otecot, taka i onoj {to me jade mene, } e ̀ ivee zaradi mene”. Kako Bo`jiot Sin {to ̀ ive el so vera vo Otecot, taka i nie treba da ìveeme so vera vo Hrista. Toj vo tolkava mera $ se pot~inil na Bo`jata volja, {to samiot Otec se otkril vo negoviot ìvot. Iako bil isku{avan vo sè kako i nie, pred svetot stoel neizvalkan so zloto {to go opkruùvalo. I nie treba da pobedime taka kako {to pobedil Hristos.

Dali si ti Hristov sledbenik? Toga{ sè {to e napi{ano vo vrska so duhovniot ̀ ivot, e napi{ano za tebe i moè da se postigne so tvoe soedinuvawe so Isusa. Dali tvojata rev nost potkleknala? Dali tvojata prva qubov se izladila? Prifati ja povtorno ponudenata Hristova qubov! Jadi go negovoto telo i pij ja negovata krv i } e stane{ edno so Otecot i so Sinot.

Evreite ne sakale da vidat ni{to drugo osven najbukval no zna~ewe na zborovite na Spasitelot. So obredniot zakon nim im bilo zabraneto da vkusat krv i sega Hristovite zborovi gi protolkuvale kako svetogrdie i raspravale me| u sebno za

390



332

niv. Mnozina duri i me| u u~enicite zboruvale: “Te{ka e ovaa beseda! Koj moè da ja slu{a?”

Spasitelot im odgovoril: “Zar ova ve soblaznuva? A {to } e bide ako go vidite Sinot ~ove~ki da se voznesuva gore, kade {to bil porano? Duhot e onoj koj oìvuva, teloto ne pomaga ni{to. Zborovite {to vi gi rekov se duh i ìvot”.

Hristoviot ̀ ivot, koj mu dava ̀ ivot na svetot, se nao| a vo negovata re~. So svojata re~ Isus gi lekuval bolnite i gi isteruval lo{ite duhovi; so svojata re~ go smiril moreto i gi podignuval mrtvite; i narodot svedo~el deka negovata re~ imala sila. Toj ja zboruval Bo`jata re~, kako {to zboruval preku site proroci i u~iteli vo Stariot zavet. Celokupnata Biblija e Hristova objava, i Spasitelot sakal verata na svoi te sledbenici da ja naso~i kon ovaa re~. Koga } e se povle ~e ne govoto vidlivo prisustvo, re~ta mora da bide nivni izvor na sila. Kako i nivniot U~itel, tie } e mora da ìveat “od sekoj zbor {to izleguva od Bo`jata usta” (Matej 4,4).

Kako na{iot telesen ìvot {to se odrùva so hranata, taka i na{iot duhoven ìvot se odrùva so Bo`jata re~. Sekoja du{a za sebe treba da prima ìvot od Bo`jata re~. Kako {to morame sami za sebe da jademe za da gi primime hranli vite sostojki, taka morame da ja primime re~ta sami za sebe. Nie ne bi smeele da ja primime samo so posredstvo na tu| um. Morame vnimatelno da ja prou~uvame Bibljijata, baraj} i od Boga pomo{ na Svetiot Duh za da moème da ja razbereme negovata Re~. Treba da zememe eden bibliski stih i umot da go sosredoto~ime na mislata {to ja stavil Bog za nas vo nego. Treba da razmisluvame za taa misla sè dodeka istata ne stane na{a sopstvenost i ne doznaeme {to “kaùva Gospod”.

Vo svoite vetuvawa i opomeni Isus misli na mene. Bog tolku go milee svetot, {to go dal i svojot edinoroden Sin, za jas, veruvaj} i vo nego, da ne zaginam, tuku da imam ̀ ivot ve~en. Iskustvata vrzani za Bo`jata re~ mora da bidat moi iskustva. Molitvata i vetuvawata, pravilata i opomenite se moi. “So Hrista bev raspnat; i jas ve} e ne ̀ iveam, tuku Hristos ̀ ivee vo mene, a ìvotot {to sega go ìveam vo teloto, go ìveam preku vera vo Bo`jiot Sin, koj me milee i se predade sebesi za mene” (Galatite 2,20). Koga verata taka } e gi primi i } e gi usvoi na~elata na vistinata, taa } e stane del na su{testvoto i dviè~ka sila na ̀ ivotot. Bo`jata re~, prifatena vo du{ata, gi oblikuva mislite i u~estvuva vo razvitokot na karakterot.

391

333

Gledaj} i postojano so vera vo Isusa, } e staneme posilni. Na svojot gladen i èden narod Bog } e mu dade najdragoceni otkro venija. Toj } e pronajde deka Hristos e li~en Spasitel. Dodeka se hrani so negovata re~, toj } e otkrie deka taa e duh i ìvot. Re~ta go uni{tuva ona {to e nasledeno, zemnata pri ro da, i daruva nov ìvot vo Isusa Hrista. Svetiot Duh $ doa| a na du{ata kako Ute{itel. So prerodbenskata sila na negovata milost, Bo`jiot lik povtorno se sozdava vo u~enikot i toj stanuva novo sozdanie. Qubovta go prezema mestoto na omrazata i srceto stanuva sli~no so Boga. Toa vsu{nost zna~i da se ìvee “od sekoj zbor {to izleguva od Bo`jata usta”. Toa zna~i da se jade Lebot {to sleguva od neboto.

Hristos izgovoril edna sveta, ve~na vistina za odnosot me| u sebe i svoite sledbenici. Toj go poznaval karakterot na onie {to tvrdele deka se negovi u~enici i negovite zboro vi ja proverile nivnata vera. Izjavil deka mora da veruvaat i da dejstvuvaat soobrazno so negovoto u~ewe. Site {to go primile Hrista vo srceto, } e bidat u~esnici vo nego vata pri roda i vo harmonija so negoviot karakter. Ova go opfa} alo otkaùvawe to od nivnite omileni ambicii. Toa baralo nivno celosno pot~inuvawe na Isusa. Povikani se da stanat samopo`rtvu vani, krotki i ponizni vo srceto. Tie mora da odat po tesnata pateka po koja odel i ôvekot od Golgota, ako sakaat da imaat del vo darot na ̀ ivotot i vo nebes nata slava.

Proverkata bila premnogu golema. Odu{evuvaweto na onie {to sakale so sila da go storat car se izladilo. Ova izlagawe vo sinagogata, izjavile, im gi otvorilo o~ite. Sega se izve deni od zabludata. Vo nivnite umovi negovite zborovi bile neposredno priznavawe deka Toj ne e Mesija i deka nema da usledi nikakva zemna nagrada od povrzanosta so nego. Negovata sila da pravi ~uda za niv bila dobredojdena; sakale da se oslobodat od bolestite i od stradawata, no ne go sakale nego viot samopo`rtvuvan ìvot. Ne im bilo grià za tainstvenoto, duhovno carstvo za koe zboruval. Onie neis kreni i sebi~ni {to go barale, ne go sakale pove} e. Ako ne ja vloì svojata sila i vlijanie za da se oslobodat od Rimja nite, tie ne sakaat da imaat ni{to so nego.

Isus otvoreno im rekol: “No ima nekoi od vas, koi ne veruvaat”, i dodal, “zatoa vi rekov deka nikoj ne moè da dojde kaj mene, osven ako ne mu e dadeno od Otecot”. Sakal da razberat deka, ako ne bidat privle~eni kon nego, toa } e bide od pri~ina {to nivnite srca ne bile otvoreni za Svetiot Duh.

392



334

“Zemniot ~ovek ne go prima ona {to e od Bo`jiot Duh, za{to toa e bezumstvo za nego, i ne moè da go razbere, bide j} i toa treba da se rasuduva na duhoven na~in” (1. Korin} anite 2,14).

So vera du{ata moè da ja nabquduva Isusovata slava. Ovaa slava e skriena sè dodeka ne se razgori so Svetiot Duh vera vo du{ata.

Dobivaj} i javen ukor za svoeto neverstvo, ovie u~enici u{te pove} e se oddale~ile od Isusa. Bile mo{ne nezadovolni i, sakaj} i da mu zadadat bolka na Spasitelot i da go poddràt revan{izmot na fariseite, mu go svrtile grbot i go napu{tile so prezir. Tie izbrale ja zele formata bez duh, lu{pata bez jatka. Nivnata odluka potoa nikoga{ ne e izme neta, za{to ne odele pove} e so Isusa.

“Toj drì vo rakata lopata, i } e go is~isti svoeto gumno; } e go sobere svoeto ̀ ito vo ambar” (Matej 3,12). Toa bilo edno od takvite vremiwa na ~istewe. So zborovite na vis ti na ta bila odvoena plevata od ìtoto. Zatoa {to bile pre mnogu suetni i uvereni vo svojata pravednost za da primat ukor, zatoa {to premnogu go sakale svetot za da prifatat ìvot na poniznost, mnozina mu go svrtile grbot na Isusa. Mnozina sè u{te go pravat toa. Du{ite deneska se testiraat kako {to se testirale u~enicite vo sinagogata vo Kapernaum. Koga vistinata uverlivo } e mu se razjasni na srceto, uvidu vaat deka nivnite èlbi ne se soobrazeni so Bo`jata volja. Tie ja gledaat potrebata od celosna promena kaj sebe, no ne bi sakale da ja prifatat slu`bata polna so samootkaùvawe. Zatoa se lutat koga } e se otkrijat nivnite grevovi. Si zaminuvaat navredeni, kako i u~enicite {to go napu{tile Isusa mrmorej} i: “Te{ka e ovaa beseda! Koj moè da ja slu{a?”

Pofalbite i laskaweto bi bile prijatni za nivnite u{i, no vistinata ne e dobredojdena; tie ne moàt da ja slu {aat. Koga go sledela tolpata, koga e nahraneto mno{tvoto i koga gi ~ule pobedonosnite izvici, nivnite glasovi se sleva le vo veli~ewe, no koga Bo`jiot Duh go otkril nivniot grev ili im zapovedal da go ostavat, $ go svrtile grbot na vis ti nata i ne odele pove} e so Isusa.

Koga ovie neverni u~enici go napu{tile Isusa, so niv zavladeal drug duh. Ne moèle da vidat nikakva privle~nost kaj Onoj koj porano im izgledal tolku interesen. Gi pobarale negovite neprijateli, za{to bile soobrazeni so nivniot duh i rabota. Pogre{no gi tolkuvale negovite zborovi, gi iskri vo kol~uvale negovite izjavi i neto~no gi prikaùvale

335

negovite pobudi. Go branele svoeto odnesuvawe, sobiraj} i i najmale~ka podrobnost {to bi moèla da se svrti protiv nego; so ovie la`ni glasovi predizvikan e takov gnev, {to ̀ ivotot mu bil vo opasnost.

Vestite deka, spored sopstveno priznanie Isus od Nazaret ne e Mesija, brgu se {irele. Na toj na~in strujata na ~uv stvata na narodot vo Galileja se svrtila protiv nego, kako {to se slu~ilo toa edna godina porano vo Judeja. O Izra ele! Go otfrlile Spasitelot zatoa {to kopneele za osvo juva~ {to bi im dal zemna sila. Sakale jadewe {to pomi nuva, a ne ona {to trae ve~no.

So àlosno srce Isus gi videl onie {to bile negovi u~e nici kako go napu{taat nego @ivotot i Svetlinata na lu| eto. Svesta deka negovoto soàluvawe e potceneto, deka negovata qubov ostanala nevozvratena, negovata milost oma lo vaèna, negovoto spasenie otfrleno, go ispolnuvala so neiska`liva taga. Takviot razvoj na nastanite, kakov {to bil ovoj, go napravil ôvek na bolkata koj ja poznava tagata.

Ne obiduvaj} i se da gi spre~i onie {to go napu{tale, Isus se svrtil kon dvenaesettemina i rekol: “Da ne sakate i vie da si otidete?” Petar odgovoril so pra{aweto: “Gospode, kaj kogo da otideme? Ti ima{ zborovi na ve~en ìvot”, i dodal, “nie veruvame i znaeme deka ti si Svetec Bo`ji”.

“Kaj kogo da otideme?” U~itelite vo Izrael bile robovi na formalizmot. Fariseite i sadukeite postojano se ras pravale. Da se napu{ti Isus bi zna~elo da se upadne me| u pobornicite na obredite i ceremoniite i me| u slavoqubivite lu| e {to se stremele kon sopstvena slava. U~enicite na{le pove } e mir i radost otkako go prifatile Hrista otkolku {to imale vo celiot porane{en ̀ ivot. Kako moàt da se vratat kaj onie {to go prezirale i progonuvale Prijatelot na gre{ nicite? Dolgo go o~ekuvale Mesija; sega do{ol i tie ne moàt da se otkaàt od negovoto prisustvo i da pre minat kaj onie {to sakale da go ubijat, a niv gi progonuvale zatoa {to stanale negovi sledbenici.

“Kaj kogo da otideme?” Ne od Hristovoto u~ewe, od negovite pouki za qubovta i milosta, vo temninata na never stvoto, vo porocite na svetot. Dodeka Spasitelot go napu{ tale mno zina {to bile svedoci na negovite ~udesni dela, Petar ja izrazil verata na u~enicite: “Ti si Hristos”. Sama ta pomisla da ja zagubat ovaa kotva na svoite du{i gi ispol nuvala so

393



336

strav i so bolka. Da se ostane bez Spasitelot zna~i da se bide od nesen so strujata na mra~noto i burno more.

Mnogu Isusovi zborovi i dela na ograni~enite umovi im se ~inele tainstveni, no sekoj zbor i delo vo rabotata na na{eto otkupuvawe imale odredena cel; sè bilo isplanirano da ja postigne svojata cel. Koga bi bile sposobni da gi razbe reme negovite celi, sè bi izgledalo va`no, potpolno vo har monija so negovata misija.

Iako sega ne moème da gi sfatime Bo`jite dela i pa ti{ ta, moème da ja prepoznaeme negovata golema qubov koja leì vo osnovata na site negovi postapki kon lu| eto. Onoj {to ì vee blizu do Isusa, vo golema mera } e ja razbere tajnata na pobo`nosta. Toj } e ja prepoznae milosta {to upra vuva so ukorot, {to go ispituva karakterot i gi iznesuva na vide lina namerite na srceto.

Stavaj} i ja vistinata na test koj predizvikal tolku mnogu negovi u~enici da se vratat nazad, Isus znael kakov } e bide rezultatot na negovite zborovi; no moral da ja ispolni celta na milosta. Odnapred videl deka vo ~asot na isku {e nieto sekoj od negovite sakani u~enici } e bide èstoko isku{uvan. Negovite smrtni maki vo Getsimanija, predav stvoto i ras pnuvaweto, za niv } e bidat najte{ko isku{enie. Koga ne bi na i{lo prethodno isku{enie, mnozina so niv bi bile povrza ni samo od sebi~ni pobudi. Koga nivniot Gospod } e bide osuden vo sudnicata, koga mno{tvoto {to go pozdra vuvalo kako svoj car } e vika protiv nego i } e go ismeva, koga tolpata {to se pod biva } e izviknuva: “Raspni go, raspni go”, koga nivnite svetovni barawa } e bidat razo~arani, ovie sebi~ni lu| e so svoeto otkaùvawe od vernosta kon Isusa, na u~enicite bi im nanele gorka i te{ka bolka {to } e ja zgolemi nivnata ̀ alost i razo~aruvawe poradi urivaweto na nivnite najmili nadeì. Vo toj ~as na temnina, primerot na onie {to go napu{tile bi moèl da odvle~e i drugi. Me| utoa, Isus ja pottiknal ovaa kriza so cel so svoeto li~no prisustvo da moè u{te da ja zasiluva verata na svoite vistinski sled be nici.

Otkupitelot, poln so soàluvawe, znaej} i ja vo celost sud binata {to go o~ekuva, ne`no ja izramnuval patekata pred u~enicite, prigotvuvaj} i gi za nivnoto najgolemo isku {enie i zasiluvaj} i gi za kone~nata proverka!

394

337

42

ZA PREDANIJATA


Zakonicite i fariseite, o~ekuvaj} i da go vidat Isusa na Pasha, mu prigotvile stapica. Me| utoa, Isus, znaej} i ja niv na ta namera, izostanal od ovoj sobir.

“Se sobraa okolu Isusa farisei i nekoi zakonici”. Bide j } i ne oti{ol kaj niv Toj, kaj nego do{le tie. Vo eden mig se ~inelo deka narodot na Galileja } e go prifati Isusa kako Mesija i deka mo} ta na sve{tenicite vo taa oblast } e bide skr{ena. Misijata na dvanaesettemina koja ukaùvala na pro dolùvawe na Hristovata rabota, i koja u~enicite gi doveduvala u{te poneposredno vo sudir so rabinite, odnovo predizvikala qubomora kaj voda~ite vo Erusalim. [pionite koi na po~etokot na negovata slu`ba se prateni vo Kapernaum i koi se obidele da mu pripi{at vina poradi kr{ewe na sabo tata, bile dovedeni vo zabuna, no rabinite bile re{eni da ja sprovedat svojata namera. Sega pratile drugi pratenici da demnat nad negovoto dvièwe i da pronajdat nekoe obvi nuvawe protiv nego.

Kako i porano, pri~ina za negovo obvinuvawe bilo negovoto nepo~ituvawe na obrednite predanija {to go opto varuvale Bo`jiot zakon. Obrednite predanija bile odredeni da pomog nat pri drèweto na zakonot, no niv gi smetale za posveti duri i od zakonot. Koga doa| ale vo sudir so zapove dite dadeni na Sinaj, predimstvo im se davalo na rabinskite odredbi.

Me| u propisite najrevno se primenuval onoj za obredno ~istewe. Zanemaruvaweto na formite {to trebalo da se po~i tuvaat pred jadewe se smetalo za stra{en grev {to } e bide kaznet i na ovoj i na onoj svet, pa zatoa uni{tuvaweto na prestapnicite se smetalo za dobrodetel.

395

396


338

Postoele bezbroj pravila za ~istewe. Cel ìvot na ~o vekot odvaj bi bil dovolen site da gi nau~i. @ivotot na onie {to se obiduvale da se pridrùvaat kon rabinskite bara wa bil dolga borba protiv obrednata ne~istotija i bes kraj na niza na miewe i ~istewe. Dodeka lu| eto bile oku pirani so bezna~ajni sitnici i pravila {to ne gi baral Bog, nivnoto vnimanie bilo odvrateno od golemite na~ela na negoviot zakon.

Hristos i negovite u~enici ne gi po~ituvale ovie obredni miewa i {pionite ova zanemaruvawe go iskoristile kako osnova da go obvinat. Tie ne izvr{ile neposreden napad vrz Hrista, tuku do{le kaj nego kritikuvaj} i gi negovite u~e ni ci. Vo prisustvo na mno{tvoto rekle: “Zo{to tvoite u~enici ne ìveat spored tradicijata na starite, tuku jadat leb so neizmieni race?”

Sekoga{ koga vesta na vistinata } e dopre do du{ite so poseb na sila, satanata gi razdviùva svoite pretstavnici da po ~nat raspravii okolu nekoi bezna~ajni pra{awa. Taka toj se obiduva da go svrti vnimanieto od vistinskiot predmet. Seko ga{ koga } e po~ne nekoe dobro delo, postojat sitni~ari koi se gotovi da raspravaat za formata ili za tehni~kite pra{a wa za da gi odvratat mislite od ìvata vistina. Koga se ~ini deka Bog na poseben na~in raboti za svojot narod, toj neka ne dozvoli da bide vovle~en vo raspravii koi samo } e gi upropastat du{ite. Pra{awata {to imaat najgolemo zna ~ewe za nas glasat: Dali veruvam vo Bo`jiot Sin so vera {to spasuva? Dali mojot ìvot e soobrazen so boèstveniot zakon? “Koj veruva vo Sinot, ima ìvot ve~en, a koj ne veruva vo Sinot, nema da vidi ìvot”. “Po toa znaeme deka go poznavame ako gi drìme negovite zapovedi” (Jovan 3,36; 1. Jovanovo 2,3).

Isus voop{to ne se obidel da se odbrani sebesi ili svoi te u~enici. Toj ne se povikuval na obvinuvawata protiv sebe, tuku i ponatamu go otkrival duhot {to gi pottiknal ovie pobornici na ~ove~kite obredi. Toj im dal primer za nivnoto sekojdnevno postapuvawe, za ona {to go storile neposredno pred da dojdat kaj nego. “Na ubav na~in vie ja ukinuvate Bo`ja ta zapoved za da ja za~uvate va{ata tradicija. Imeno, Mojsej re~e: ëPo~ituvaj gi tatka si i majka si! I koj } e go navredi tatkoto i majkata, da bide kaznet so smrt!’ A vie velite: ëAko nekoj im re~e na svojot tatko ili na svojata majka: Toa so {to treba{e da ti pomognam tebe go dadov na kurban (`rtva, na

339

meneta za Boga)’, ve} e ne go ostavate da napra vi ni{to za svojot tatko i za svojata majka”. Tie ja ukinale pettata zapoved kako da ne e zna~ajna, no bile mo{ne to~ni pri sproveduvaweto na predanijata na svoite stare{ini. Narodot go u~ele deka davaweto na imotot vo hramot e mnogu posveta dol`nost duri i od pomagaweto na roditelite; deka, kolku i da bila golema potrebata, svetogrdie e da im se dade na tatkoto i majkata koj bilo del od ona {to na toj na~in e posveteno. Bilo dovolno eden nemaren potomok da go izgovori nad svojot imot zborot “kurban”, so {to istiot mu go pos vetuval na Boga i, iako potoa moèl da go zadrì vo tekot na celiot svoj ìvot za svoite potrebi, po negovata smrt imotot bil prenesuvan vo slu`ba na hramot. Na toj na~in bil osloboden od po~ituvawe na svoite roditeli i za vreme na nivniot ìvot i za vreme na nivnata smrt, mamej} i gi pod pla{tot na la`na posvetenost na Boga.

Nikoga{, nitu so zbor nitu so delo, Isus ne ja namalil obvrskata na ~ovekot da mu dava darovi i prinosi na Boga. Hristos bil toj {to gi daval site upatstava na zakonot za desetokot i prinosot. Koga bil na zemjata, ja pofalil onaa siroma{na èna koja priloìla sè {to imala vo sanda~eto na hramot. Me| utoa, so prividnata revnost za Boga, sve{tenicite i rabinite sozdale izgovor so koj ja prikrivale sop stvenata èlba za samoizvi{uvawe. Go izmamuvale narodot. Mu natovarile te{ki bremiwa {to Bog ne gi nametnal. Duri ni Hristovite u~enici ne bile napolno oslobodeni od jaremot {to im e nametnat so nasledenite predrasudi i so vlasta na rabinite. Sega, so obelodenuvaweto na vistinskiot rabinski duh, Isus se stremel da gi oslobodi od robuvaweto na predanijata site {to vistinski sakale da mu sluàt na Boga.

“Licemeri”, rekol Toj, obrnuvaj} i im se na lukavite {pioni, “Isaija dobro prorokuva{e za vas, velej} i: ëOvoj narod me po~ituva so usnite, a nivnoto srce e daleku od mene. Popus to mi se poklonuvaat, iznesuvaj} i u~ewa koi se ~ove~ki povel bi’”. Hristovite zborovi bile obvinuvawe protiv celokupni ot farisejski sistem. Izjavil deka so postavuvaweto na svoite barawa nad boèstvenite pravila, rabinite se stavaat sebesi nad Boga.

Pratenicite od Erusalim bile ispolneti so bes. Ne moè le da go obvinat Hrista kako prekr{itel na zakonot od Sinaj, za{to zboruval kako negov branitel protiv nivnoto predanie. Golemite pravila na zakonot, {to gi iznesuval Toj, bile

397

ЗА ПРЕДАНИЈАТА


340

vo uo~liva sprotivnost so drebni~avite pravila {to gi izmislile lu| eto.

Isus mu objasnil na mno{tvoto, a potoa mnogu poiscrpno na svoite u~enici, deka skvernaveweto ne doa| a odnadvor, tuku odnatre. îstotata i ne~istotata se vo vrska so du{ata. ôvekot go poganat lo{ite dela, lo{ite zborovi, lo{ite misli, prekr{uvaweto na Bo`jiot zakon, a ne zanemaru vaweto na nadvore{nite obredi {to gi vospostavil ~ovekot.

U~enicite go zabeleàle besot na {pionite koga bilo razo bli~eno nivnoto la`no u~ewe. Gi videle namr{tenite pogle di i gi slu{ale nivnite poluglasni zborovi na nezadovol stvo i odmazda. Zaboravaj} i kolku ~esto Isus pokaàl deka go ~ita srceto kako otvorena kniga, mu zboruvale za vlijanieto na nego vite zborovi. Nadevaj} i se deka Toj } e moè da gi odobrovoli razbesnetite pratenici, mu rekle na Isusa: “Znae{ li deka fariseite se soblaznija koga gi slu{naa tie zborovi?”

Toj odgovoril: “]e se iskorne sekoe drvo {to ne go posadil mojot Otec”. Obi~aite i predanijata {to rabinite gi vrednuvale tolku visoko bile zemni, a ne nebesni. Iako kaj narodot uìvale golem ugled, tie ne moèle da ja izdràt Bo`jata proverka. Sekoj ~ove~ki izum {to gi zamenil Bo`ji te zapovedi } e se pokaè bezvreden vo onoj den koga “Bog } e gi iznese na sudot site skrieni dela, bilo dobri ili lo{i” (Propovednik 12,14).

Zamenuvaweto na Bo`jite zapovedi so ~ove~ki pravila ne prestanalo. Duri i me| u hristijanite se nao| aat odredbi i obi~ai {to nemaat podobra osnova od predanieto na tatkovcite. Takvite odredbi, {to po~ivaat samo vrz ~ove~ki avtoritet, gi istisnale onie {to gi vospostavil Bog. Lu| eto cvrs to se dràt za svoeto predanie, gi po~ituvaat svoite obi ~ai i neguvaat omraza kon onie {to sakaat da im ukaàt na nivnata gre{ka. Deneska, koga ni se naloùva da go naso ~ime vnimanieto kon Bo`jite zapovedi i kon verata Isusova, go gledame istoto neprijatelstvo {to se pokaàlo i vo Hristovite denovi. Za ostatokot na Bo`jiot narod stoi napi{ano: “Toga{ se razgnevi lamjata na ̀ enata i otide da vojuva protiv ostanatite od nejzinoto potomstvo, protiv onie koi gi pazat Bo`jite zapovedi i imaat Isusovo svedo{tvo” (Otkrovenie 12,17).

Tuku “} e se iskorne sekoe drvo {to ne go posadil mojot Otec”. Namesto vlasta na takanare~enite crkovni otci, Bog

398

341

ni zapoveda da ja prifatime Re~ta na ve~niot Otec, na gospodarot na neboto i zemjata. Samo vo nea se nao| a vistinata {to ne e pome{ana so zabluda. David rekol: “Poumen sum od site moi u~iteli, za{to razmisluvam za tvoite svedo{tva. Porazumen sum i od starcite, za{to vnimavam na tvoite zapovedi” (Psalm 119,99.100). Site {to prifa} aat ~ove~ki avtoritet, crkovnite obi~ai ili predanijata na tatkovcite, neka gi poslu {aat Hristovite zborovi: “Naprazno me po~i tuvaat, koga propovedaat u~ewa koi se vsu{nost ~ove~ki zapovedi”.

ЗА ПРЕДАНИЈАТА

342

43

URNATI OGRADI


Po sudirot so fariseite, Isus se povlekol od Kapernaum i, pominuvaj} i niz Galileja, se upatil vo planinskiot predel na granicite na Fenikija. Gledaj} i kon zapad, moèl da vidi kako vo dolinata se ra{irile starite gradovi Tir i Sidon so svoite mnoguboè~ki hramovi, so veli~estveni palati, so trgovski centri i so pristani{ta polni so brodovi. Zad toa prodolùvale sinite dale~ini na Sredozemnoto More, preku koe vesnicite na evangelieto } e gi ponesat dobrite vesti vo cen tri te na golemata svetska imperija. Me| utoa, vremeto u{te ne nastapilo. Neposredna zada~a {to stoela pred nego bila da gi prigotvi svoite u~enici za nivnata misija. Pristignuvaj} i vo ovoj kraj, se nadeval deka } e najde mir {to go nemal vo Vitsaida. Sepak, ova ne bila negova edinstvena cel koga se upatil na ovoj pat.

“I ete, edna èna, Hananka, se pojavi od tie krai{ta i izvika kon nego velej} i: ëSmiluvaj mi se, Gospode, Sine Davidov! Mojata } erka e te{ko opsednata so demon’” (Matej 15,22). Narodot od ovaa oblast imal hanansko poteklo. Bile idolopoklonici i zatoa prezreni i zamrazeni od Evreite. Na ovoj sloj im pripa| ala i ovaa èna {to sega do{la kaj Isusa. Bila neznaboìca i zatoa najze $ bile nedostapni predim stvata {to sekojdnevno gi uìvale Evreite. Me| u Feni~anite ̀ i veele i mnogu Evrei i vestite za Hristovata rabota dopre le i vo ovoj kraj. Nekoi od ovie lu| e gi slu{ale negovite zbo ro vi i bile o~evidci na negovite ~udesni dela. Ovaa èna ~ula za proro kot koj, kako {to se zboruvalo, gi leku val site vidovi bolesti. Koga ~ula za negovata mo} , vo nejzinoto srce se rodi la nade`. Vdahnata so maj~inska qubov, re{ila da mu go iznese slu~ajot na svojata } erka. Cvrsto re{i la svojata nesre} a da mu ja iznese na Isusa. Toj mora da go izlekuva nejzinoto dete. Barala pomo{ od paganskite bogo vi, no ne dobila nikakvo olesnenie. Po

399

400

343

nekoga{ doa| ala vo isku{enie da misli: [to moè da stori ovoj evrejski u~itel za mene? Me| utoa, vesta kaùvala deka Toj gi lekuva site vido vi bolesti, bez ogled na toa dali onie {to doa| aat kaj nego za pomo{ se bogati ili siroma{ni. Re{ila da ne ja pro pu{ti svojata edinstvena nade`.

Hristos ja poznaval sostojbata na ovaa ̀ ena. Znael deka taa kopnee da go vidi i zatoa izlegol na nejzinata pateka. Sluèj} i $ vo nejzinata bolka, moèl da dade ìv prikaz za poukata {to sakal da ja dade. Zaradi toa gi povel svoite u~e ni ci vo ovaa oblast. Sakal da go zapoznaat neznaeweto {to vladeelo vo gradovite i selata vo blizinata na zemjata na Izrael. Lu| eto, na koi im bila dadena sekoja mo`nost da ja razberat vistinata, ne znaele ni{to za potrebite na onie {to ìveele okolu niv. Ne e vloèn nikakov napor da im se pomogne na du{ite vo temnina. Yidot na razdelbite {to go podig nala evrejskata gordelivost gi spre~uval duri i u~e nicite da so~uvstvuvaat so neznaboè~kiot svet. Me| utoa, ovaa ograda morala da se urne.

Hristos ne odgovoril vedna{ na molbata na ènata. Toj ja prifatil ovaa pretstavni~ka na prezreniot rod na na~in kako {to bi go storile toa Evreite. So ova imal namera da im pokaè na u~enicite so kakvo studenilo i bezdu{nost bi se odnesuvale Evreite vo takov slu~aj, {to go pokaàl so svojot priem na ovaa èna, kako i soàlivoto postapuvawe {to Toj sakal da go pokaàt tie vo takva nesre} a, a {to go otkril so svoeto podocne`no primawe na nejzinata molba.

Me| utoa, iako Isus ne odgovoril, ènata ne ja zagubila verata. Koga pominal, pravej} i se deka ne ja ~ue, taa go sledela, prodolùvaj} i so svoite molbi. Bidej} i im zdodeala so svojata nametlivost, u~enicite barale od Isusa da ja otera. Videle deka nivniot U~itel so nea postapuva ramnodu{no i zatoa mislele deka gi odobruva evrejskite predrasudi kon Hanancite. No toa bil milostiviot Spasitel na kogo ovaa èna mu ja iznela svojata molba, pa odgovaraj} i na baraweto na u~enicite, Isus rekol: “Jas sum praten samo kaj zagubenite ovci na domot Izraelov”. Iako ovoj odgovor se ~inelo deka e vo soobraznost so predrasudite na Evreite, toj sodrèl ukor za u~enicite koi podocna go sfatile kako potsetnik na ona {to ~esto im go zboruval deka do{ol na svetot da gi spasi site {to } e go prifatat.

@enata go iznesuvala svojot slu~aj so u{te pogolema se rioznost, pa| aj} i pred negovite noze i vikaj} i: “Gospode, pomogni mi!” Isus, sè u{te o~igledno otfrlaj} i gi nejzinite molbi vo soobraznost so bes~uvstvitelnite evrejski predra sudi,

401

УРНАТИ ОГРАДИ


344

odgovoril: “Ne e ubavo da se zeme lebot od decata i da im se frli na ku~iwata”. Toa vsu{nost bila izjava deka ne e pravedno blagoslovite, dodeleni na Bo`jiot omilen narod, da se rasturaat i da im se davaat na strancite i tu| incite vo Izrael. Ovoj odgovor potpolno bi go obeshrabril nekoj pomal ku uporen molitel. Me| utoa, ènata uvidela deka nastapila nejzinata prilika. Pod o~iglednoto Isusovo otfr lawe videla somilost {to Toj ne moèl da ja skrie. “Da, Gospode”, odgovorila, “no i ku~iwata jadat od tro{kite {to pa| aat od trpezata na nivnite gospodari”. Dodeka decata vo domot jadat na tatkovata trpeza, toga{ i ku~iwata ne osta nuvaat nenahraneti. Tie imaat pravo na tro{kite {to obilno pa| aat od trpezite. Zatoa, vo izobilstvoto blagoslo vi, dadeni na Izrael, zar ne postoi i eden blagoslov za nea? Nea ja sme tale za ku~e, pa zar toga{ taa nema pravo kako ku~e na edna tro{ka od negovoto izobilstvo?

Isus pred malku go napu{til svoeto pole na rabota zatoa {to zakonicite i fariseite nastojuvale da go ubijat. Mrmorele i se pla~ele. Pokaùvale neverstvo i gor~ina i go odbi le spasenieto {to tolku {irokogrado im se nudelo. Ovde Hris tos sretnal edna èna od nesre} niot i prezren narod koja nemala prednost da ja primi svetlinata na Bo`jata re~; no sepak taa vedna{ go prifatila Hristovoto vlijanie i poka ̀ ala cvrsta vera vo negovata sposobnost da $ ja primi molbata. Taa molela za tro{kite {to pa| aat od trpezata na Stopanot. Ako moè da go dobie predimstvoto na edno ku~e, taa e gotova da ja smetaat za ku~e. Ne poseduvala narodni i vers ki predrasudi ili gordelivost {to bi vlijaele vrz nejzi noto odnesuvawe i vedna{ go priznala Isusa kako Otkupi tel i kako Onoj {to e vo sostojba da stori sè {to bara od nego.

Spasitelot bil zadovolen. Toj ja izmeril nejzinata vera vo sebe. So svoeto postapuvawe kon nea pokaàl deka taa, koja e otfrlena od Izrael, ne e pove} e tu| inka, tuku dete na Bo`jeto semejstvo. Kako dete ima pravo na darovite na Ote cot. Hristos sega go ispolnuva nejzinoto barawe i ja zavr{uva pou kata za u~enicite. Svrtuvaj} i se kon nea so izraz na soà luvawe i qubov, rekol: “O ̀ eno, golema e tvojata vera. Neka ti bide kako {to posakuva{”. Od toj mig nejzinata } erka ozdra vela. Lo{iot duh ne ja voznemiruval ve} e. @enata se oddale~ila, priznavaj} i go svojot Spasitel, sre} na {to e primena nejzinata molitva.

Toa bilo edinstveno ~udo {to go napravil Isus dodeka bil na ovoj pat. Do{ol do granicite na Tir i Sidon za da go izvr {i ova delo. Sakal da $ pomogne na ujadenata èna, isto vremeno

402

345

ostavaj} i primer so svoeto delo na milosta kon pripadnik na prezreniot narod za dobro na svoite u~enici koga ne } e bide pove} e so niv. Sakal da gi ottrgne od nivnata evrejska isklu~ivost za da ja prifatat rabotata za drugite nadvor od nivniot sopstven narod.

Isus kopneel da gi otkrie dlabokite tajni na vistinata {to bile so vekovi skrieni, spored koi neznabo{cite } e bidat sona slednici so Evreite “i sou~esnici vo vetuvaweto vo Hrista Isusa, preku evangelieto” (Efescite 3,6). Ovaa vistina u~eni cite ja u~ele bavno, i boèstveniot U~itel poukite im gi daval postepeno. Nagraduvaj} i ja verata na kape tanot vo Kapernaum i propovedaj} i im go evangelieto na ìtelite na Sihar, Toj ve} e dokaàl deka ne ja deli netrpelivosta na Evreite. Me| utoa, Samarjanite imale izvesno znaewe za Boga; a kapetanot pokaàl qubeznost kon Izrael. Sega Isus gi dovel u~enicite vo dopir so edna neznaboìca za koja smetale deka nema nikakva posilna pri~ina od koj i da e od svojot narod da o~ekuva pomo{ od nego. Sakal da im dade primer kako treba da postapuvaat so takvoto lice. U~enicite smetale deka premnogu dare`livo gi deli darovite na svojata milost. Sakal da pokaè deka negovata qubov ne moè da se ograni~i na edna rasa ili narod.

Koga rekol: “Jas sum praten samo kaj zagubenite ovci na Izraeloviot dom”, ja iznel vistinata, a so svoeto delo kon Hanankata ja ispolnil svojata zada~a. Ovaa èna bila edna od zagubenite ovci {to Izrael trebalo da ja spasi. Toa bila nivna odredena zada~a, zada~a {to ja zanemarile, a Hristos ja izvr{il.

Ovoj ~in ja otvoril du{ata na apostolite mnogu poce losno kon rabotata {to gi o~ekuvala me| u neznabo{cite. Go videle {irokoto pole na korisna rabota nadvor od Judeja. Gi videle du{ite {to podnesuvaat àlost nepoznata za onie {to se posre} ni od niv. Me| u ovie {to bile nau~eni da gi pre zi raat imalo du{i koi o~ekuvale pomo{ od silniot Isceli tel, koi bile gladni za svetlinata na vistinata {to tolku izobilno im bila dadena na Evreite.

Potoa, koga Evreite mnogu pouporno se odvra} ale od u~enicite zatoa {to izjavile deka Isus e Spasitel na svetot i koga yidot na razdelbite me| u Evreite i neznabo{cite bil urnat so Hristovata smrt, ovaa pouka, i drugite, sli~ni na nea, {to poka ̀ uvale deka deloto na evangelieto ne e ograni ~eno so obi~aite ili so nacionalnosta, imale silno vlijanie vrz Hristovite pretstavnici kako nasoki vo nivnata rabota.

403

УРНАТИ ОГРАДИ


346

Posetata na Spasitelot na Fenikija i ~udoto {to go sto ril ovde, imale mnogu podlaboka namera. Ova delo ne e storeno samo za ujadenata ̀ ena, nitu samo za negovite u~enici i za onie {to } e ja prifatat nivnata rabota, tuku “za da veru vate deka Isus e Mesija, Sin Bo`ji, i veruvaj} i da imate ̀ ivot vo nego” (Jovan 20,31). Istite sili {to gi spre~uvale lu| eto da dojdat kaj Hrista pred iljada i osumstotini godini (napi{ano 1898, zab. na prev.) dejstvuvaat i deneska. Duhot {to go podignal yidot na razdelbite me| u Evreite i nezna bo{cite sè u{te e aktiven. Gordelivosta i predrasudite podig nale posilni yidovi na razdelbi me| u razli~ni grupi vo ~ove ~koto op{testvo. Hristos i negovata misija pogre{no se pretstaveni i golemo mno{tvo lu| e smetale deka vsu{nost se isklu~eni od slu`bata na evangelieto. Me| utoa, neka ne se ~uvstvuvaat odvoeni od Hrista. Ne postoi nikakva pre~ka {to ~ovekot ili satanata moàt da ja podignat a verata da ne moè da ja sovlada.

Feni~ankata so vera im se protivstavila na pre~kite {to bile podignati me| u Evreite i neznabo{cite. Nasproti obeshrabruvaweto, ne gledaj} i na okolnostite {to bi moèle da ja navedat da se posomneva, taa se potprela vrz qubovta na Spasitelot. Hristos saka i nie taka da se potpreme vrz nego. Blagoslovite na spasenieto $ pripa| aat na sekoja du{a. Ni{ to drugo, osven li~niot izbor, ne moè da spre~i nitu eden ~ovek da stane u~esnik vo Hristovite vetuvawa preku evangelieto.

Op{testvenite razliki mu se odvratni na Boga. Toj ne priz nava ni{to {to ima takov beleg. Vo negovite o~i du{ite na site narodi imaat ednakva vrednost. Toj “od eden ~ovek gi sozdade site narodi za da se naselat po celata zemja, otkako im opredeli odredeni vremiwa i granici na nivnite ìve ali{ta, za da go baraat Boga i nekako da go napipaat i najdat, bidej} i Toj ne e daleku od nieden od nas”. Bez ogled na godinite, na op{testvenata polo`ba, na narodnosta i na verskata pripadnost, site se povikani da dojdat kaj nego i da ìveat. “Se koj {to veruva vo nego nema da se razo~ara”. “Nema ve} e ni Evrein ni Grk, nema ve} e ni rob ni sloboden”. “Pred Gospoda se ednakvi i bogatite i bednite; Toj e tvorec i na ednite i na drugite”. “Za{to eden ist e Gospod na site, bogat za site koi go povikuvaat, bidej} i sekoj {to } e go povika Gospodovoto ime, } e bide spasen” (Dela 17,26.27; Galatite 3,28; Mudri izreki Solomonovi 22,2; Rimjanite 10,1113).

347

44

VISTINSKI ZNAK

Ovaa glava se temeli na Matej 15,29-39; 16,1-12; Marko 7,31-37; 8,1-21

“Napu{taj} i gi tirskite krai{ta, dojde preku Sidon na Galilejskoto Ezero, vo podra~jeto na Dekapolis” (Marko 7,31).

@itelite na Gergesa, obzemeni od lo{i duhovi, bile iz le kuvani vo oblasta na Desette gradovi. Ovde narodot, vozbuden so uni{tuvaweto na sviwite, go prisilil Isusa da gi napu{ ti. No gi slu{ale vesnicite {to gi ostavil zad sebe i sega saka le da go vidat. Koga povtorno do{ol vo ovaa oblast, okolu nego se sobrale mnogu lu| e i mu donele “~ovek gluvo nem”. Spored svojot obi~aj, Isus ne go iscelil ~ovekot samo so zbor. Trgnuvaj} i go na strana od mno{tvoto, gi stavil svo ite prsti vo negovite u{i i go doprel negoviot jazik; gledaj} i kon neboto, vozdivnal pri pomislata na u{ite {to nema da se otvorat za vistinata, i na jazicite {to ne sakale da go priznaat Otkupitelot. Koga gi izgovoril zborovite: “Otvori se”, na ~ovekot mu se vratila mo} ta na govorot i toj, zane ma ruvaj} i go nalogot da ne mu kaùva nikomu, go objavuval naokolu nastanot za svoeto isceluvawe.

Isus oti{ol na edna gora i tamu okolu nego se sobralo mno{tvo, donesuvaj} i i poloùvaj} i gi svoite bolni i ulo gavi pred negovite noze. Toj site gi iscelil; a narodot, iako mnoguboè~ki, go slavel Izraeloviot Bog. Tri dena prodol ̀ ile da se sobiraat okolu Spasitelot, spiej} i no} e na otvo reno, a preku den stradno se tiskale da gi slu{nat Hristovite zborovi i da gi vidat negovite dela. Na krajot od ovie tri dena snemalo hrana. Isus ne sakal da gi otpu{ti gladni, baral od u~enicite da im dadat hrana. U~enicite pov torno go otkrile svoeto neverstvo. Vo Vitsaida videle kako so Hris tov blagoslov nivnata male~ka rezerva bila dovolna da nahrani mno{tvo; sepak, sega iznele sè {to imale, o~ekuvaj} i negovata sila

404

405


348

da go umnoì toa za gladnoto mno{ tvo. U{te pove} e, onie {to gi nahranil vo Vitsaida bile Evrei, a ovie bile neznabo{ci i mnogubo{ci. Evrejskite predra sudi vo srcata na u~enicite sè u{te bile silni, pa na Isusa mu odgo vorile: “Kade da najdeme vo pustinava tolku leb za da nahra nime tolku narod?” Me| utoa, gi poslu{ale nego vite zborovi i mu go donele ona {to go imale sedum lebovi i dve ribi. Mno{ tvoto bilo nahraneto i preostanale sedum golemi ko{ nici. So toa bile potkrepeni ~etiri iljadi maì, osven èni i deca, i Isus gi otpu{til so radosni i blagodarni srca.

Toga{ ja zel la| ata i so svoite u~enici isplovil na eze roto do Magdala, na ju`niot del na Genizaretskata nizina. Na granicata me| u Tir i Sidon negoviot duh se osveìl so dlabokata doverba na Sirofeni~ankata. Neznaboè~kiot narod od Desette gradovi radosno go primil. Sega, koga u{te edna{ se istovaril vo Galileja, vo koja negovata sila se otkrila na najvpe~atliv na~in, vo koja napravil najmnogu dela na milosta i kade {to go iznesuval svoeto u~ewe, bil pre ~ekan so gordelivo neverstvo.

Na edno prateni{tvo na fariseite mu se pridruìle pretstavnici na bogatite i dostoinstvenite sadukei partija na sve{tenicite somni~avi narodni blagorodnici. Ovie dve sekti bile vo luto me| usebno neprijatelstvo. Sadukeite $ se dodvoruvale na vladea~kata sila za da ja so~uvaat svojata polo`ba i ugled. Fariseite, od druga strana, pottiknuvale narodna omraza kon Rimjanite, kopneej} i za denot koga } e se otfrli jaremot na osvojuva~ot. Me| utoa, fari seite i sadukeite sega se soedinile protiv Hrista. Sli~niot si bara sli ~en na sebe; pa zloto kade i da postoi, se zdruùva so zloto za da se uni{ti dobroto.

Sega fariseite i sadukeite do{le kaj Hrista baraj} i znak od neboto. Vo vremeto na Isus Navin, koga Izrael izle gol na boj so Hanancite kaj VetOron, Sonceto se zaprelo na zapoved na voda~ot sè dodeka ne e izvojuvana pobeda; vo niv nata istori ja se pokaàle mnogu sli~ni ~uda. Nekoj takov znak barale od Isusa. Me| utoa, na Evreite ne im bile potreb ni takvi znaci. Samo nadvore{niot dokaz ne bi im koristel mnogu. Ona {to im bilo potrebno nim ne bilo umno prosvetuvawe, tuku duhovna obnova.

“Licemeri”, rekol Isus, “navistina znaete da go razli kuvate izgledot na neboto, a znacite na vremiwata ne moè te”. Hristovite zborovi, izgovoreni vo sila na Svetiot Duh, {to

406

349

gi osvedo~ile za grevot, bile znak {to go dal Bog za niv no spasenie. Dadeni se i znaci neposredno od neboto za da se potvrdi Hristovata misija. Pesnata na angelite upatena do pastirite, yvezdata {to gi vodela mudrecite, gulabot i glasot od neboto pri negovoto kr{tavawe, bile svedoci za nego.

“Vozdivnuvaj} i dlaboko vo duhot, Toj re~e: ëZo{to ova pokolenie bara znak?’” “No nema da mu se dade drug znak, osven znakot na prorokot Jona”. Kako Jona {to bil tri dni i tri no} i vo stomakot na kitot, Hristos } e pomine isto tolku vreme “vo utrobata na zemjata”. Kako propovedaweto na Jona {to bilo znak za Ninevjanite, taka i Hristovoto propo vedawe bilo znak za negovoto pokolenie. Me| utoa, kakva sprotivnost vo prifa} aweto na zborovite! Narodot na golemiot neznaboè~ki grad zatreperil koga go slu{nal Bo`jeto predupreduvawe. Carevite i blagorodnicite se poni zile; vozvi {enite i niskite zaedno pla~ele pred nebesniot Bog i im bila podarena negova milost. “Ninev janite } e se dignat na sud so ova pokolenie i } e go osudat, za{to se pokajaa od propo vedta na Jona, a eve tuka e eden pogolem od Jona” (Matej 12,40.41).

Sekoe ~udo {to go storil Hristos bilo znak za negovoto boèstvo. Toj ja izvr{uval tokmu onaa rabota {to e pretkaàna kako rabota na Mesija. No za fariseite ovie dela na milosrdie bile izri~na soblazna. Izraelskite voda~i ~ove ~ki te stradawa gi gledale so bezdu{na ramnodu{nost. Vo mnogu slu~ai nivnata sebi~nost i ugnetuvawe predizvikale stradawa {to Hristos gi otstranil. Taka negovite ~uda bile prekor za niv. Ona {to gi navelo Evreite da ja otfrlat slu`bata na Spasitelot bilo najvozvi{en dokaz za negoviot boèstven karakter. Najgolemoto zna~ewe na negovite ~uda se gleda vo faktot {to tie bile na blagoslov na ~ove~kiot rod. Negoviot ìvot go otkrival Bo`jiot karakter i toa e najgolem dokaz deka Toj do{ol od Boga. Pravel Bo`ji dela i zboruval Bo`ji zborovi. Takviot ìvot e najgolemo od site ~uda.

I vo na{e vreme, koga se iznesuva vesta na vistinata, mnozina, kako i Evreite, vikaat: “Pokaì ni znak. Napravi nekoe ~udo”. Hristos ne storil nitu edno ~udo po barawe na fariseite. Toj ne storil niedno ~udo vo pustinata kako odgovor na potturaweto na satanata. Toj ne ni dava sila da se odbranime ili da gi zadovolime barawata na neverstvoto i gordelivosta. Me| utoa, evangelieto ne e bez znak za svoeto

407

ВИСТИНСКИ ЗНАК


350

boèstveno poteklo. Zar ne e ~udo {to moème da se ottrgneme od ropstvoto na satanata? Neprijatelstvoto kon satanata ne e prirodno za ~ove~koto srce; toa e vsadeno so Bo`ja milost. Koga } e se oslobodi onoj {to $ bil pot~inet na upor nata, kolebliva volja i koga so celo srce } e ja prifati Bo`jata privle~na sila, ostvareno e ~udo; istoto toa se slu~uva i koga ~ovekot, koj bil vo golema zabluda, } e ja sfati moralnata vistina. Sekojpat koga nekoja du{a } e se obrati i koga } e nau~i da go qubi Boga i da gi drì negovite zapovedi, se ispolnuva Bo`jeto vetuvawe: “]e vi dadam novo srce, i nov duh } e vdahnam vo vas” (Ezekil 36,26). Promenata na ~ove~koto srce, preobrazuvaweto na ~ove~kiot karakter, e ~udo {to go otkriva Spasitelot koj sekoga{ ìvee i raboti vrz spasuvaweto na du{ite. Dosledniot ìvot vo Hrista e golemo ~udo. Pri propovedaweto na Bo`jata re~, znakot {to } e se pokaè sega i sekoga{ e prisustvoto na Svetiot Duh da ja pretvori re~ta vo preobrazuva~ka sila za onie {to ja slu {aat. Toa e Bo`ji svedok pred svetot za boèstvenata misi ja na negoviot Sin.

Onie {to barale znak od Isusa tolku mnogu go stvrdnale srceto so neverstvo, {to vo negoviot karakter ne go prepoznale Bo`jiot lik. Ne sakale da vidat deka negovata misi ja bila ispolnuvawe na Pismoto. Vo parabolata za bogata{ot i za Lazara, Isus im rakol na fariseite: “Ako ne gi slu{aat Mojseja i prorocite, nema da veruvaat nitu ako nekoj vos kres ne od mrtvite” (Luka 16,31). Nikakov znak {to bi moèl da im se dade na neboto ili na zemjata ne bi im bil od polza.

“Vozdivnuvaj} i dlaboko vo duhot” i napu{taj} i ja grupata na sitni~arite, Isus povtorno vlegol vo la| ata so svoite u~enici. Vo mra~na ti{ina pak preminale preku ezeroto. Ne se vratile na mestoto {to go napu{tile, tuku se upatile kon Vitsaida, vo ~ija{to blizina bile nahraneti pet iljadi lu| e. Koga stignale na drugata strana, Isus rekol: “Vnimavajte i ~uvaj te se od farisejskiot i sadukejskiot kvasec”. Evre ite imale obi~aj u{te od vremeto na Mojseja, za vreme na praz nikot Pasha, da go otstranat kvasecot od svoite domo vi i taka bile nau~eni nego da go smetaat kako znak na grevot. Sepak, u~enicite ne go razbrale Isusa. Pri svoeto nenadejno zaminuvawe od Magdala, zaboravile da ponesat leb, pa so sebe imale samo edno par~e. Sfatile deka Hristos se povikuva na ovaa okolnost, predupreduvaj} i gi da ne kupuvaat leb od fariseite ili sadukeite. Nivniot nedostig na vera i na

408

351

duhovna proniklivost ~esto gi vodela kon sli~ni pogre{ni sfa} awa na negovite zborovi. Sega Isus gi preko ril {to mislele deka Toj, koj nahranil iljadnici so malku ribi i ja~menovi lebovi, vo ovaa sve~ena opomena se povikal samo na zemnata hrana. Se zakanuvala opasnost lukavoto rasu duvawe na fariseite i sadukeite negovite u~enici da gi pronik ne so never stvo kako so kvasec, naveduvaj} i gi leko misleno da razmis luvaat za Hristovite dela.

U~enicite bile skloni da mislat deka nivniot U~itel treba da go ispolni baraweto za znak od neboto. Veruvale deka Toj ima apsolutna mo`nost da go stori toa i deka takviot znak } e gi zamolkne negovite neprijateli. Ne go sfatile licemerstvoto na ovie drebni~ari.

So meseci potoa, “koga se sobraa edno~udo lu| e, pa se gazea edni so drugi”, Isus go povtoril istoto u~ewe. “Toj po~na da im zboruva na svoite u~enici: ëPazete se od fari sej skiot kvasec, {to e licemerstvo!’” (Luka 12,1).

Kvasecot staven vo testoto dejstvuva neusetno, menuvaj} i go celoto koli~estvo soobrazno so svojata priroda. Na toj na~in, ako mu se dozvoli na licemerstvoto da ̀ ivee vo srceto, toa go proniknuva karakterot i ìvotot. Eden upadliv pri mer na farisejsko licemerstvo Hristos ve} e ukoril, obvinu vaj} i ja primenata na “kurbanot” so koj se prikrivalo za ne ma ruvaweto na dol`nostite na decata kon roditelite so takana re~enata dare`livost kon hramot. Zakonicite i fariseite nezabeleàno potturale izmamni na~ela. Ja prikrivale vistin skata namera na svoite doktrini i koris tele sekoja prilika ve{to da gi vtisnat vo mislite na svoite slu{ateli. Koga edna{ } e se prifatat, ovie la`ni na~ela dejstvuvaat kako kvasec vo testo, proniknuvaj} i i menu vaj} i go karakterot. Ova izmamno u~ewe storilo narodot tolku te{ko da gi prifa ti Hristovite zborovi.

Istoto vlijanie dejstvuva i deneska preku onie {to se obi duvaat Bo`jiot zakon da go objavat na takov na~in {to } e go soobrazat so svoite postapki. Ovoj vid lu| e ne go napa | aat otvoreno zakonot, tuku voveduvaat {pekulativni teorii {to gi potkopuvaat negovite na~ela. Tie go objasnuvaat taka {to ja uni{tuvaat negovata sila.

Licemerstvoto na fariseite bilo proizvod na sebi~nos ta. Cel na nivniot ìvot bila proslavuvawe na samite sebesi. Toa gi odvelo tolku daleku {to po~nale da go izvr tuvaat i pogre{no da go primenuvaat Pismoto i gi zaslepilo vo odnos

409

ВИСТИНСКИ ЗНАК


352

na celta na Hristovata misija. Duri i Hristovite apostoli bile vo opasnost da go neguvaat ova podmolno zlo. Onie {to se vbrojuvale me| u Isusovite sledbenici, no ne napu{tile sè za da stanat negovi u~enici, vo golema mera mu podlegnuvale na vlijanieto na farisejskoto rasuduvawe. Tie ~esto se kole bale me| u verata i neverstvoto i ne go prepoz nale bogatstvoto na mudrosta skriena vo Hrista. Duri i u~enicite, iako navidum napu{tile sè zaradi Isusa, vo srceto ne prestanale da baraat golemi raboti za sebe. Ovoj duh pottiknal karanici okolu toa koj } e bide najgolem. Toj se postavil me| u niv i Hrista, pravej} i gi na toj na~in malku so~uv stvitelni so negovata misija na samopo`rtvuvanost i tolku bavni da ja sfatat tajnata na otkupuvaweto. Kako i kva secot, ako se ostavi da ja dovr{i svojata rabota, predizvikuvaj} i rasipuvawe i raspa| awe, taka i sebi~niot duh, ako se neguva, } e predizvika skvernavewe i uni{tuvawe na du{ata.

Vo kolkava mera me| u Hristovite sledbenici deneska, kako i vo staro vreme, e ra{iren ovoj podmolen, izmamliv grev! Kolku ~esto na{ata slu`ba na Hrista i na{ata zaednica eden so drug se naru{eni so tajnata ̀ elba za izdignuvawe na svoeto jas! Kolku brgu se javuva misla sami sebesi da si ~esti tame i èlba za ~ove~ko odobruvawe! Samoqubieto, èl bata za polesen pat od onoj {to go odredil Bog, vodi kon zame na na boèstvenite pravila so ~ove~ki teorii i predanija. Zborovite na Hristovata opomena izgovoreni im se na negovite u~enici: “Pazete se od farisejskiot kvasec”

Hristovata vera e ~ista iskrenost. Revnosta za Bo`jata slava e pobuda vsadena so Svetiot Duh i nea navistina moè uspe{no da ja vsadi samo Duhot. Samo Bo`jata sila moè da gi otstrani samoìvosta i licemerstvoto. Ovaa pro mena e znak na negovoto dejstvuvawe. Koga verata {to ja pri fa} ame } e ja uni{ti sebi~nosta i pretvorlivosta, koga nè vodi da ja barame Bo`jata slava a ne na{ata, moème da bide me sigurni deka toa e vistinskiot pat. “O~e, proslavi go svoeto ime” (Jovan 12,28), bilo osnovno pravilo na Hristo viot ìvot i, ako go sledime, toa } e bide osnovno pravilo na na{iot ̀ ivot. Isus ni zapoveda da ̀ iveeme “kako {to ̀ iveel Toj,” i “po toa znaeme deka go poznavame, ako gi drìme negovite zapovedi” (1. Jovanovo 2,6.3).

353

45

VO SENKATA NA KRSTOT


Hristovata slu`ba na zemjata brgu se blièla kon kraj. Pred nego vo ìv prikaz se redele scenite kon koi vode le negovite ~ekori. Duri i pred da zeme na sebe ~ove~ka priroda, ja videl celata dolìna na patekata po koja moral da pomine za da go spasi ona {to e zagubeno. Sekoja bolka {to go kinela nego voto srce, sekoja te{ka navreda {to se urna la vrz negova ta glava, sekoja skudnost {to moral da ja podnese, jasno gi videl pred da ja odloì svojata kruna i car skata obleka i pred da sleze od prestolot za svoeto boèstvo da go oble~e vo ~ove~ka priroda. Pred negovite o~i se protegala celata pateka od jaslite do Golgota. Go poz na val stradaweto so koe } e se soo~i. Toj seto toa go znael, a sepak rekol: “Eve me, doa| am vo sta rite spisi sum pret kaàn tvojata volja sakam da ja izvr{am, Boè, tvojot zakon go nosam dlaboko vo srceto” (Psalm 40,7.8).

Pred svoite o~i postojano go imal rezultatot na svojata misija. Negoviot zemen ìvot, prepoln so naporen trud i so samopregor, bil ispolnet so radost, nadevaj} i se deka siot trud nema da bide naprazen. Davaj} i go svojot ìvot za ìvotot na lu| eto, Toj } e go vrati svetot vo predanost kon Boga. Iako prvo moral da primi kr{tavawe so krv, iako nego vata nevina du{a te{ko ja pritiskale grevovite na svetot, iako vrz nego leèla senka na neiska`liva bolka, sepak, zaradi radosta {to mu e izloèna, Toj izbral da pre trpi krst i da go prezre sramot.

Scenite {to se nao| ale pred nego sè u{te bile skrieni od izbranite sorabotnici vo negovata slu`ba, no bilo blizu vremeto koga } e moraat da gi gledaat negovite pret smr t ni maki. ]e moraat da go gledaat nego, kogo go sakale i vo kogo

410

411


354

imale doverba, kako } e im bide predaden na neprijate lite i prikovan na golgotskiot krst. Naskoro } e mora da gi ostavi bez uteha na svoeto vidlivo prisustvo da se soo~at so svetot. Znael deka } e gi progonuva èstoka omraza i never stvo i sakal da gi prigotvi za tie isku{enija.

Isus i negovite u~enici sega stignale vo edno od grat~iwata okolu ]esarija Filipova. Bile nadvor od grani cite na Galileja, vo oblast vo koja preovladuvalo idolopo klonstvo. Ovde u~enicite bile izdeleni od judaisti~koto vlijanie i dovedeni vo poblizok dopir so paganskoto bogo sluènie. Okolu niv bile zastapeni oblicite na sueverieto {to postoelo vo site delovi na svetot. Isus sakal da gi zapo znae so ova za da razbudi kaj niv odgovornost kon nezna bo{cite. Za vreme na svojot prestoj vo ovaa oblast nastojuval da se povle~e od pou~uvaweto na narodot i pocelosno da im se posveti na svoite u~enici.

Imal namera da im zboruva za stradawata {to go o~ekuvaat. Me| utoa, prvo oti{ol nasamo i se molel nivnite srca da bidat prigotveni da gi primat negovite zborovi. Koga im se pridruìl, ne im go soop{til vedna{ ona {to sakal da im go kaè. Pred da go stori ova, im dal mo`nost da ja pokaàt svojata vera vo nego za da se zasilat za isku{enieto {to } e dojde. Pra{al: “[to velat lu| eto za mene, koj e Sinot ~ove~ki?”

U~enicite so àlost morale da priznaat deka Izrael ne uspeal vo nego da go prepoznae Mesija. Navistina, nekoi, koga gi videle negovite ~uda, go proglasile za Davidov sin. Mno{tvoto {to bilo nahraneto kaj Vitsaida sakalo da go proglasi za car nad Izrael. Mnozina bile gotovi da go pri fatat kako prorok, no ne veruvale deka e Mesija.

Isus sega postavil drugo pra{awe {to se odnesuvalo na samite u~enici: “A vie {to velite, koj sum jas?” Petar odgovoril: “Ti si Hristos, Sin na ìviot Bog!”

Petar od po~etok veruval deka Isus e Mesija. Mnozina drugi {to bile osvedo~eni so propovedaweto na Jovana Krstitelot i go prifatile Hrista, po~nale da se somnevaat vo Jovanovata misija koga e frlen vo zatvor i ubien; tie sega se somnevale deka Isus e Mesija {to tolku dolgo go o~eku vale. Mnozina od u~enicite koi odu{eveno o~ekuvale Isus da go zazeme svoeto mesto na Davidoviot prestol, go napu{tile koga videle deka nema takva namera. Me| utoa, Petar i negovite drugari ne se pokolebale vo svojata privr zanost kon nego.

412

355

Nepostojanosta na onie {to v~era go slavele a deneska go osuduvale ne ja uni{tilo verata na vistinskite sledbenici na Spasitelot. Petar izjavil: “Ti si Hristos, Sin na ìviot Bog!” Toj ne o~ekuval negoviot Gospod da go krunisaat so carski po~esti, tuku go prifatil vo negovoto poniùvawe.

Petar ja iskaàl verata na dvanaesettemina; pa sepak, u~enicite bile sè u{te daleku od toa da ja sfatat Hristovata misija. Protiveweto na sve{tenicite i poglavarite i nivnata neto~na pretstava ne moèle da gi odvratat od Hrista, no sè u{te vo golema mera gi zbunuvale. Tie ne go videle jasno svojot pat. Vlijanieto na nivnoto rano vospi tuvawe, u~e weto na rabinite, mo} ta na predanieto, sè u{te go zasolnuvale pogledot kon vistinata. Povremeno gi osvet luvale dragocenite zraci na Isusovata svetlina, no sepak, ~esto, kako lu| e, se sopnuvale vo mrak. Me| utoa, ovoj den, pred da se soo~at so golemiot test na svojata vera, Sve tiot Duh vo izo bilstvo se izleal vrz niv. Izvesno vreme nivnite o~i se odvoile od ona “{to e vidlivo” za da go vidat “ona {to e nevidlivo” (2. Korin} anite 4,18). Pod ~ove ~kata lika ja prepoznale slavata na Bo`jiot Sin.

Isus mu odgovoril na Petar: “Blaze tebe, Simone, sine Jonin, za{to toa tebe ne ti go otkrija teloto i krvta, tuku mojot nebesen Otec”.

Vistinata {to ja priznal Petar pretstavuva temel na verata na hristijanstvoto. Toa e ve~en ìvot taka kaùva Hristos. Me| utoa, ova soznanie ne bilo pri~ina za samoizvi{uvawe. Ova na Petar ne mu ja otkrila nitu negovata mud rost nitu negovata dobrina. ôve~kiot rod sam od sebe niko ga{ ne moè da go dosegne poznavaweto na boèstvenoto. “Povi soko e od neboto: {to u{te da stori{? Podlaboko e od grobot: {to u{te da mudruva{?” (Za Jov 11,8). Edinstveno Duhot {to n# posinil moè da ni gi otkrie dlabokite Bo`ji dela “ona {to oko ne videlo, {to uvo ne ~ulo, na {to ~ove~ ko srce ne pomislilo”. “A Bog ni go otkri toa nam preku Duhot, za{to Duhot ispituva s#, pa duri i Bo`jite dlabini” (1. Korin} anite 2,9.10). “Prisen e Gospod so onie koi go strahopo~ituvaat”, a Petrovoto prepoznavawe na Hristo vata slava e dokaz deka bil “nau~en od Boga” (Psalm 25,14; Jovan 6,45). Navistina, “blaze tebe, Simone, sine Jonin, za{to toa tebe ne ti go otkrija teloto i krvta”.

Isus prodolìl: “A jas ti kaùvam deka ti si Petar, i na taa karpa } e ja izgradam mojata Crkva, i vratata grobna 413

ВО СЕНКАТА НА КРСТОТ


356

nema da ja pobedi”. Zborot Petar zna~i kamen kamen {to se trkala. Petar ne bil karpata vrz koja e vtemelena crkvata. Vratata grobna go nadvladala koga so kletva se otkaàl od svojot Gospod. Crkvata e izgradena vrz Onoj {to ne moè da go nadvlada grobnata vrata.

So vekovi pred doa| aweto na Spasitelot, Mojsej ukaàl na Karpata na spasenieto na Izrael. Psalmistot peel za toa deka “Toj mi e tvrdina”. Isaija napi{al: “Eve, postavuvam na Sion odbran kamen, skapocen, temelen kamen” (5. Mojseeva 32,4; Psalm 62,7; Isaija 28,16). Sam Petar, pi{uvaj} i pod vdahnovenie, ova proro{tvo go primenuva na Isusa. Toj kaùva: “Za{to navistina vkusivte deka Gospod e dobar. Pristapete kon nego, kon ìviot kamen, koj navistina, lu| eto go otfrlija, no koj e od Boga izbran i skapocen, pa dozvolete od samite vas, kako ìvi kamewa, da se izgradi duhovna ku} a” (1. Petrovo 2,35).

“Nikoj ne moè da postavi drug temel, osven onoj {to e ve} e postaven, a toa e Isus Hristos” (1. Korin} anite 3,11). “Na taa Karpa”, rekol Isus, “} e ja izgradam mojata Crkva”. Vo prisustvo na site nebesni duhovni su{testva, vo prisustvo na nevidlivata armija na smrtta, Hristos ja osnoval svojata Crkva vrz ìvata Karpa. Taa Karpa e samiot Toj negovoto telo skr{eno i raneto za nas. Crkvata {to e izgradena na ovoj temel nema da ja nadvladee vratata grobna.

Kolku slaba izgledala Crkvata koga Isus gi izgovoril ovie zborovi! Postoel samo grst vernici protiv koi } e bide naso ~ena seta sila na lo{ite duhovi i na lo{ite lu| e, no sepak, Hristovite sledbenici ne trebalo da se pla{at. Izyidani na Karpata na nivnata sila, tie ne moàt da bidat urna ti.

[est iljadi godini verata e yidana vrz Hrista. [est iljadi godini viorite na luwite na satanskiot bes udiraat vo Karpata na na{eto spasenie; no taa nepodvi`no stoi.

Petar ja iznel vistinata {to go pretstavuva temelot na verata na Crkvata i Isus go po~estil kako pretstavnik na celo to telo sostaveno od vernici. Toj rekol: “]e ti gi dadam klu~evite od nebesnoto carstvo, pa s# {to } e svrze{ na zemjata, } e bide svrzano na neboto, i {to } e razvrze{ na zemja ta, } e bide razvrzano na neboto”.

“Klu~evite od nebesnoto carstvo” se Hristovite zboro vi. Site zborovi na Svetoto pismo se negovi i opfateni se so ova. Ovie zborovi imaat sila da go otvorat i da go zatvorat neboto. Tie gi objavuvaat uslovite pod koi lu| eto se primaat 414

357

ili otfrlaat. Taka deloto na onie {to ja propo vedaat Bo`ja ta re~ e ̀ ivoten miris za ̀ ivot ili smrten miris za smrt. Niv nata misija se meri spored ve~niot rezul tat.

Spasitelot ne mu go doveril deloto na evangelieto samo li~no na Petar. Podocna, povtoruvaj} i gi zborovite {to mu se izgovoreni na Petar, gi primenuva neposredno na Crkvata. Vsu{nost, istoto toa im bilo izgovoreno i na dvanaesettemi na kako pretstavnici na teloto na vernicite. Koga Hristos bi mu dal nekoj poseben avtoritet na eden od u~enicite nad drugite, toga{ ne bi gi nao| ale tolku ~esto kako se prepi raat okolu toa koj e najgolem. Tie bi ja prifatile èl bata na svojot U~itel i bi go po~ituvale onoj {to go izbral Toj.

Namesto da imenuva eden {to } e bide nivni voda~, Hristos im rekol na u~enicite: “Ne dozvoluvajte da ve vikaat u~ite le”. “Isto taka ne dozvoluvajte da ve vikaat voda~i, za{to eden e va{iot Voda~, Hristos” (Matej 23,8.10).

“Hristos e glava na sekoj ma`”. Bog, koj poloìl sè pod noze te na Spasitelot, “nego go dade za glava nad site vo Crkvata, koja e negovo telo polnota na Onoj koj ispolnuva sè vo site” (1. Korin} anite 11,3; Efescite 1,22.23). Crkvata e izgradena vrz Hrista kako svoj temel i taa go slu{a Hrista kako svoja glava. Taa ne smee da zavisi od ~ovek ili so nea da vladee ~ovek. Mnozina tvrdat deka doverlivata polo`ba vo crkvata im dava vlast da nareduvaat {to treba drugite lu| e da veruvaat i da pravat. Bog ne go odobruva takvoto pra vo. Spasitelot izjavuva: “Vie ste bra} a”. Site se izloèni na isku{enie i podlo`ni na gre{ki. Ne moème da se pot preme nitu na edno smrtno su{testvo da nè vodi. Karpa na verata e ìvoto prisustvo na Hrista srede Crkvata. Vrz nea moè da se potpre i najslabiot, a onie {to sebesi se smetaat za najsilni, } e se pokaàt najslabi ako ne go storat Hrista svoja sila. “Proklet da e ~ovek {to se potpira vrz ~ovek, i sla boto telo go smeta za svoja sila”. Gospod e karpa i “deloto mu e sovr{eno”. “Blaze na site {to se nadevaat vo nego” (Eremija 17,5; 5. Mojseeva 32,4; Psalm 2,12).

Otkako Petar go dal toa priznanie, Isus im naloìl na u~eni cite nikomu da ne mu kaùvaat oti Toj e Hristos. Ovoj nalog Toj im go dal poradi re{itelniot otpor na zakonicite i fari seite. A i pove} e od toa, narodot pa duri i apostolite imale tolku pogre{na pretstava za Mesija, {to duri i koga javno bi go proglasile, toa ne bi sozdalo vistinski poim za



358

nego viot karakter i dela. Me| utoa, od den na den Toj im se otkrival kako Spasitel, sakaj} i so toa da im dade vistinski poim za sebe kako Mesija.

U~enicite sè u{te o~ekuvale Hristos da vladee kako zemen vladetel. Iako tolku dolgo gi kriel svoite nameri, veruvale deka Toj nema sekoga{ da ostane vo siroma{tvo i vo povle~enost, deka e blizu vremeto koga } e go osnove svoeto carstvo. Deka omrazata na sve{tenicite i rabinite nema niko ga{ da bide pobedena, deka Hristos } e bide otfrlen od svojot narod, deka } e bide osuden kako izmamnik i raspnat kako zlostornik takva misla apostolite nikoga{ ne odgle duvale. Me| utoa, se pribliùval ~asot na silite na temni nata, pa Isus moral na svoite u~enici da im go otkrie sudirot {to e pred niv. Bil ̀ alosen za{to odnapred go videl isku {enieto. Do ovoj mig se vozdràl da im objasni {to i da e za svoeto stradawe i smrt. Vo svojot razgovor so Nikodima rekol: “Kako Mojsej {to podigna zmija vo pustinata, taka mora da se podigne Sinot ~ove~ki, za sekoj {to veruva vo nego da ima ìvot ve~en” (Jovan 3,14.15). Me| utoa, u~enicite toa ne go ~ule, a i da go ~ule, ne bi go razbrale. No sega bile so Isusa, slu{aj} i gi negovite zborovi i gledaj} i gi negovite dela pa, bez ogled na skromnosta na negovite okol nosti i protiveweto na sve{tenicite i na narodot, } e moàt da mu se pridruàt na svedo{tvoto na Petar: “Ti si Hristos, Sin na ìviot Bog!” Sega do{lo vremeto da se simne prevezot {to ja kriel idninata. “Od toga{ Isus po~na da im kaùva na u~enicite deka mora da zamine vo Erusalim i mnogu da postrada od stare{inite, od prvosve{tenicite i zakonicite, da bide ubi en i tretiot den da voskresne”.

U~enicite slu{ale nemi od taga i ~udewe. Hristos ja prifatil izjavata na Petar so koja go priznal kako Bo`ji Sin, pa sega negovite zborovi, so koi im gi navestil svoite stradawa i smrtta, im bile nesfatlivi. Petar ne moèl da mol~i. Go grabnal svojot U~itel, kako da sakal da go oddale~i od zlokobnata sudbina {to se ispre~ila, i izviknal: “Ne daj Boè, Gospode; toa nikoga{ nema da ti se slu~i!”

Petar go sakal svojot Gospod, no Isus ne go prifatil zatoa {to pokaàl èlba da go za{titi od stradawata. Tie zborovi na Petar ne moèle da bidat pomo{ i okrepa za Isusa vo golemoto isku{enie {to go o~ekuvalo. Tie ne bi bile vo soobraznost so Bo`jata cel na milosta za zagubeniot svet, nitu so poukata za samopo`rtvuvanosta {to Hristos

415

359

do{ol da ja dade so svojot li~en primer. Petar ne sakal vo Hristovata slu`ba da vidi krst. Vpe~atokot {to go predizvikale negovite zborovi bil vo celosna sprotivnost so ona {to sakal Hristos da go ostavi vo umot na svoite sledbenici, pa Spasitelot bil pottiknat da izgovori eden od najserioznite prekori {to koga i da e izlegol od negovite usni: “Oddale~i se od mene, satano! Ti si soblazna za mene, za{to tvoite misli ne se Bo`ji, tuku ~ove~ki”.

Satanata se obidel da go obeshrabri Isusa i da go odvra ti od negovata misija, a Petar so svojata slepa qubov glasal za isku{enieto. Za~etnik na ovie misli bil knezot na zloto. Zad ovoj prenaglen povik stoel negov pottik. Satanata vo pustinata mu ponudil na Hrista vladeewe nad svetot pod uslov da se otkaè od patekata na poniùvawe i `rtva. Sega mu go iznel istoto isku{enie na Hristoviot u~enik. Sakal pogledot na Petar da go zadrì na zemnata slava za da ne moè da go vidi krstot kon koj Hristos sakal da gi naso~i negovite o~i. Preku Petar satanata pak se ustremil so isku{enie vrz Isusa. Me| utoa, Spasitelot ne se osvrnuval na toa; Toj mislel na svojot u~enik. Satanata se postavil me| u Petar i negoviot U~itel so cel srceto na u~enikot da ne bide trognato so sce nata na Hristovoto poniùvawe za nego. Hristovite zboro vi ne mu se izgovoreni na Petar, tuku na onoj {to se obidel da go odvoi od negoviot Otkupitel. “Oddale~i se od mene, satano!” Nemoj ve} e da se postavuva{ me| u mene i mojot zabluden sluga. Dozvoli mi da bidam so Petar lice v lice za da moàm da mu ja otkrijam tajnata na mojata qubov.

Za Petar toa bila gor~liva pouka {to toj bavno ja u~el, deka Hristovata pateka na zemjata vodi niz dlaboki du{evni stra dawa i poniùvawa. U~enikot se povlekol od u~estvoto vo stradawata so svojot Gospod. Me| utoa, vo ognot na pe~kata za pre~istuvawe moral da go zapoznae nejziniot blago slov. Mnogu podocna, koga negovata temperamentna pojava ve} e bila poviena pod tovarot na godinite i trudot, napi{al: “Mili moi, ne ~udete se na ognenoto ispituvawe {to se pojavi me| u vas, za da ve ispita, nebare vi se slu~uva ne{to neobi~no, tuku raduvajte se {to sou~estvuvate vo Hristovite stradawa, za da moète da se raduvate i veselite pri otkrivaweto na negovata slava” (1. Petrovo 4,12.13).

Isus sega im objasnil na svoite u~enici deka negoviot ìvot na samootkaùvawe e primer kakov treba da bide niv niot ìvot. Povikuvaj} i go okolu sebe so u~enicite i

416



360

narodot, koj se na{ol vo blizinata, Toj rekol: “Onoj {to saka da trgne po mene, neka se otkaè od sebe, neka go zeme svojot krst i neka me sledi”. Krstot bil povrzan so silata na Rim. Toj bil sredstvo na najsvirep i najnavredliv oblik na smrt. Od najlo{ite zlostornici se baralo da go nosat krstot do mestoto na izvr{uvaweto na smrtnata kazna, i ~esto koga go postavuvale vrz nivniot grob, tie so o~ajna sila se protivstavuvale sè dodeka ne bile sovladani, a orudieto za ma~ewe bilo privrzano za niv. Me| utoa, Isus na svoite sledbenici im zapovedal da go zemat krstot i da go nosat sledej} i go nego. Negovite zborovi, iako nejasno sfateni, na u~enicite im ukaùvale na nivnoto prifa} awe na najte{koto poniùvawe poniùvawe duri do smrt zaradi Hrista. Zborovite na Spasitelot ne moèle pocelosno da ja opi{at samopredanosta. Me| utoa, Toj seto toa go prifatil za niv. Isus ne go smetal neboto za mesto {to bi go posakal a nie da bideme zagubeni. Toj gi napu{til nebesnite dvorovi i prifatil ìvot na podbiv, navredi i poniùva~ka smrt. Toj, koj imal neprocenlivo bogatstvo na neboto, stanal siroma{en, za nie da se zbogatime so negovoto siroma{tvo. Nie treba da odime po patekata po koja odel Toj.

Qubovta kon du{ite za koi Hristos umrel pretstavuva raspnuvawe na svoeto jas. Sekoe Bo`je dete od sega treba sebesi da se smeta za alka vo sinyirot podaden da se spasi svetot, soedineto so Hrista vo negoviot plan na milosta, i da odi so nego da gi bara i da gi spasi zagubenite. Hristija ninot tre ba postojano da go ima na um svoeto posvetuvawe na Boga i obvrskata da mu go otkrie Hrista na svetot so svojot karakter. Samopo`rtvuvanosta, so~uvstvoto i qubovta, poka ̀ ani vo Hristoviot ìvot, treba povtorno da se pokaàt vo ìvotot na onie {to rabotat za Boga.

“Onoj {to saka da go so~uva svojot ìvot, } e go zagubi, a onoj {to } e go zagubi svojot ìvot zaradi mene, } e go najde”. Sebi~nosta e smrt. Nieden organ vo teloto ne bi moèl da ìvee ako bi ja ograni~il svojata rabota samo na sebe. Srceto, zanemaruvaj} i da im ja pra} a ìvotvornata krv na rakata ili na glavata, brgu bi ja zagubilo svojata sila. Kako na{ata ìvotvorna krv, taka i Hristovata qubov se {iri vo sekoj del na negovoto duhovno telo. Nie sme organi eden na drug i du{ata {to ne dava } e umre. “Kakva polza } e ima ~ovekot”, rekol Isus, “ako go dobie siot svet, a go zagubi sojot ìvot? [to moè da dade ~ovekot kako otkupnina za svojot ìvot?”

417

361

Zad sega{noto siroma{tvo i poniùvawe, Toj na u~enicite im ukaàl na svoeto doa| awe vo slava, ne vo sjaj na nekoj zemen prestol, tuku vo slava na Boga i na nebesnata vojska. “Toga{”, rekol, “sekomu } e mu vozvratam spored negovite dela” Za da gi ohrabri, go dal slednoto vetuvawe: “Vistina, vi velam, ima nekoi me| u vas, koi stojat tuka, koi nema da vkusat smrt dode ka ne go vidat carstvoto Bo`je”. Me| utoa, u~enicite ne gi razbrale negovite zborovi. Im se ~inelo deka slavate e daleku. Nivnite o~i bile prikovani za ona {to go videle bli zu, za zemniot ̀ ivot na nema{tija, na poniùvawe i stra dawa. Mora li da go napu{tat kopne`livoto o~ekuvawe na carstvoto na Mesija? Zar svojot Gospod nema da go vidat kako sednuva na Davidoviot prestol? Zar e mo`no Hristos da ìvee ìvot na ponizen skitnik bez dom, da bide prezren, otfrlen i poguben? Nivnite srca gi ti{tela àlost, za{to go sakale svojot Gospod. Nivnite du{i isto taka gi ma~elo somnevawe, za{to ne moèle da sfatat deka Bo`jiot Sin } e bide izloèn na tolku svirepo poniùvawe. Se pra{uvale zo{to treba dobrovolno da odi vo Erusalim i da doìvee takvi postapki {to gi najavuval. Kako moè da ja prifati takvata sudbina i da gi ostavi vo pogolema temnina od onaa vo koja go barale patot pred samiot Toj da im se otkrie?

Vo oblasta na ]esarija Filipova Hristos bil nadvor od dosegot na Iroda i Kajafa, si razmisluvale u~enicite. Ne trebalo da se pla{i od evrejskata omraza ili od rimskata sila. Zo{to da ne raboti ovde, daleku od fariseite? Zo{to e potrebno sam da ja prifati smrtta? Ako treba da umre, toga{ kako } e go osnove svoeto carstvo tolku cvrsto za ni grob nata vrata da ne moè da go nadvlada? Za u~enicite ova navistina bilo tajna. Tokmu sega tie patuvale po dolìnata na bregot na Gali lejskoto Ezero, kon gradot vo koj } e se ugasnat site nivni nade ̀ i. Ne se osmeluvale ni{to da pro govorat so Hrista, tuku so tivok àlosen glas razgovarale za toa kakva } e bide idninata. Nasproti svoite pra{awa, kaj niv se razvila pritivnata nade` deka nekoja nepredvidena okolnost } e ja otstrani nesre} ata {to moèbi go o~ekuvala niv niot Gospod. Taka {est dolgi, ta`ni denovi ̀ alele i se somnevale, se nadevale i stravuvale.

418


362

46

ISUSOVOTO PREOBRAZENIE


Kve~erina. Isus gi povikal kaj sebe svoite trojca u~enici Petar, Jakov i Jovan i gi povel niz pole, daleku po planinska pateka do edna osamena padina. Spasitelot i negovite u~enici pominale cel den vo patuvawe i vo pou~uvawe, pa iska~uvaweto na planinata u{te pove} e gi izmorilo. Hristos gi simnal tovarite od du{ite i od telata na mnogubrojni nevolnici i im podaril ìvoten trepne` na nivnite oslabeni tela. Me| utoa, bil oble~en vo ~ove~ka priroda, pa zaedno so svoite u~enici se izmoril od ka~uvaweto.

Vrz ovoj planinski vrv sè u{te po~ivala svetlina na Sonceto {to zao| alo i so svojata slava, {to poleka is~ez nuvala, ja pozlatuvala patekata po koja odele. Me| utoa, nabrgu svetlinata ja napu{tila planinata i dolinata i Sonceto is~ez nalo na zapadniot horizont, pa osamenite padini potonale vo temninata na no} ta. Temninata vo nivnata okolina kako da bila odglas na nivnite ìvoti polni so taga, okolu koi po~nale da se naplastuvaat i zgusnuvaat oblaci.

U~enicite ne se osmeluvale da go pra{aat Hrista kade odi i so kakva cel. Na planini ~esto pominuval celi no} i na molitva. Toj, ~ija{to raka gi oblikuvala planinite i doli nite, ja poznaval prirodata i uìval vo nivnata ti{ina. U~e nicite odele patem po Hrista. Sepak, se pra{uvale zo{to nivniot U~itel gi vodi po ovaa naporna i strmna pateka koga se umorni i koga i nemu mu e potreben odmor.

Na kraj Hristos im rekol deka ne treba da odat ponatamu. Oddale~uvaj} i se nekolku ~ekori od niv, ôvekot na bolkata gi izleval svoite molitvi so silen vik i solzi. Se molel za sila da go izdrì isku{enieto za dobro na ~ove~kiot rod. Toj

419

420

363

sam odnovo mora da se fati za Semo`niot, za{to samo na toj na~in moèl da razmisluva za idninata. Gi izleval site ̀ el bi na svoeto srce za svoite u~enici so cel vo ~asot na sili te na mrakot nivnata vera da ne se pokoleba. Negovata uàlena pojava ja prekrila gusta rosa, no Toj ne obrnuval vnimanie na toa. Okolu nego se zgusnuvale no} nite senki, no Toj ne gledal na nivnata temnina. Taka ~asovite bavno pomi nuvale. Od po~etok u~enicite so iskrena predanost svoite molitvi gi soedinuvale so negovite, no po izvesno vreme, iako se trudele da go so~uvaat interesot za ovaa scena, sovla dani od umorot, zaspale. Isus im zboruval za svoite stradawa. Toj gi povel so sebe za da moàt da se soedinat so nego vo molit vata. Sega duri se molel za niv. Spasitelot ja zabele ̀ al stol~enosta na svoite u~enici, pa sakal da im ja olesni bolkata uveruvaj} i gi deka nivnata vera ne bila naprazna. Duri ni site me| u dva naesettemina ne moèle da go primat otkro venieto {to sakal da im go dade. Samo trojca, {to treba da bidat svedoci za negovata golema bolka vo Getsima nija, bile izbrani da bidat so nego na planinata. Bremeto {to go iznel vo svojata molitva bilo da im se otkrie slavata {to ja imal so Otecot pred sozdavaweto na svetot, negovoto carstvo da im se otkrie na ~ove~kite o~i i negovite u~enici da bidat zasileni dodeka go nabquduvaat toa. Sesrdno se molel da bidat svedoci na otkrivaweto na negovoto boès tvo {to } e gi te{i vo ~asot na negovite najgolemi stra da wa so sozna nieto deka Toj navistina e Bo`ji Sin, a negovata poni ̀ uva~ka smrt del na planot na otkupuvaweto.

Negovata molitva e primena. Dodeka ponizno koleni~el na kamenlivata po~va, odnenade` neboto se otvorilo, zlatnite kapii na Bo`jiot grad se otvorile {irum, a planinata ja osvetlile sveti zraci i go pokrile Spasitelot. Niz ~ove~kata priroda od negovata vnatre{nost bolsnala boèstvenata priroda koja se sretnala so slavata {to doa| ala ozgora. Hristos, koj do sega leèl ni~kum, stanal i se ispra vil vo svo eto boèstveno veli~estvo. Bolkata na du{ata is~eznala. Negovoto lice svetelo “kako sonceto”, dodeka nego vata obleka bila “bela kako sneg”.

Rasonetite u~enici go nabquduvale izlevaweto na slavata {to ja osvetlila planinata. So strav i so ~udewe ja gledale sjajnata pojava na svojot U~itel. Koga se priviknale na ovaa ~udesna svetlina, videle deka Isus ne e sam. Kraj nego bile dve nebesni su{testva, vo intimen razgovor so nego. Toa bile

421

ИСУСОВОТО ПРЕОБРАЗЕНИЕ


364

Mojsej, koj razgovaral so Boga na Sinaj, i Ilija, na kogo mu e dadeno vozvi{eno predimstvo, dadeno samo na u{te eden od Adamovite sinovi, za nikoga{ da ne dojde pod vlast na smrtta.

Na planinata Fazga, pred petnaeset vekovi, Mojsej stoel i ja nabquduval vetenata zemja. No poradi grevot kaj Meriva ne moèl da vleze vo nea. Nemu ne mu pripa| ala radosta da gi povede ~etite Izraelovi vo nasledstvoto na nivnite pretci. Negovata sesrdna molba: “Dozvoli mi da odam tamu i da ja vidam onaa blaèna zemja preku Jordan, onoj prekrasen gorski kraj i Livan” (5. Mojseeva 3,25), bila odbiena. Sega moral da ja napu{ti nade`ta {to ~etirieset godini mu ja osvetluvala temninata na pustinskite talkawa. Grobot vo pustinata bil krajniot doseg na site onie godini na golemi napori i gri ̀ i {to ja pritiskale du{ata. Me| utoa, Onoj {to “moè da napravi nesporedlivo pove } e, otkolku {to moème da barame ili zamislime” (Efescite 3,20), odgo voril na ovoj na~in na molitvata na svojot sluga. Mojsej premi nal vo carstvoto na smrtta, no ne trebalo da ostane vo grobot. Sam Hristos go povikal nazad vo ìvot. Isku{uva ~ot, satanata, smetal deka ima pravo na Mojseevoto telo poradi negoviot grev, no Spasitelot Hristos go povikal da izleze od grobot (Juda 9).

Mojsej na Gorata na preobrazenieto bil svedok na Hristovata pobeda nad grevot i smrtta. Toj gi pretstavuva onie {to } e stanat od grobot pri voskresenieto na praved nite. Ili ja, koj bil zemen na neboto bez da vkusi smrt, gi pret stavuva onie {to } e ̀ iveat na zemjata pri Hristovoto vtoro doa| awe i koi “} e se preobrazat, naedna{, za mig, pri posled nata truba”, koga “ova raspadlivo telo treba da se oble ~e vo neras padlivost i ova smrtno telo da se oble~e vo bes mrt nost” (1. Korin} anite 15,5153). Isus bil oble~en vo nebesna svetlina, kako {to } e bide i toga{ koga } e se pojavi po vtorpat “ne zaradi grev, tuku za spasenie”. Za{to Toj } e dojde “vo slava na svojot Otec so svetite angeli” (Evreite 9,28; Marko 8,38). Vetuvaweto na Spasitelot dadeno na u~eni cite sega se ispolnilo. Na planinata vo minijatura e pret staveno idnoto carstvo na slavata Hristos car, Mojsej pret stavnik na voskresnatite sveti, a Ilija na preobra zenite.

U~enicite sè u{te ne ja sfatile scenata, no se raduvale {to strpliviot U~itel, Krotkiot i Ponizniot, koj pominu val niz zemjata kako bespomo{en stranec, e po~ituvan od strana na nebesnite izbranici. Veruvale deka Ilija do{ol da go objavi vladeeweto na Mesija i deka naskoro na zemjata } e

422

365

se vospostavi Hristovoto carstvo. Se} avaweto na stravot i razo~aruvaweto zasekoga{ } e go otfrlat. Kopneele da ̀ ive at ovde, kade {to se otkrila Bo`jata slava. Petar izvik nal: “Gospode, ubavo ni e tuka. Ako saka{, } e napravam tri senici: edna za tebe, edna za Mojseja i edna za Ilija”. U~eni cite bile uvereni deka Mojsej i Ilija bile prateni da go za{titat nivniot U~itel i da ja vospostavat negovata carska vlast.

Me| utoa, pred krunata mora da dojde krst. Predmet na nivniot razgovor so Isusa ne bilo Hristovoto proglasuvawe za car, tuku smrtta {to } e se slu~i vo Erusalim. Nosej} i gi slabostite na ~ove~kata priroda, optovaren so bolkata i grevot, Isus sam ~ekorel me| u lu| eto. Dodeka go pritiskala temninata na pretstojnoto isku{enie, Toj bil osamen vo du hot, vo svetot {to ne go poznaval. Duri i negovite sakani u~enici, optovareni so svoite li~ni somnevawa, so ̀ alost i so slavo qubivi nadeì, ne ja sfatile tajnata na negovata misija. @iveel srede nebesna qubov i prijatelstvo, no bil osamen na svetot {to samiot go sozdal.

Sega Neboto pratilo svoi vesnici kaj Isusa; ne angeli, tuku lu| e koi pretrpele stradawa i àlosti i koi moèle da so~uvstvuvaat so Spasi telot vo isku{enieto na negoviot zemen ̀ ivot. Mojsej i Ilija bile sorabotnici so Hrista; tie u~es tvuvale vo nego viot kopne` da gi spasi lu| eto. Mojsej sesrdno se molel za Izrael: “Prosti im go toj grev. Ako ne saka{, toga{ izbri{i me i mene od svojata kniga {to si ja napi{al” (2. Mojseeva 32,32). Ilija ja poznaval osamenosta na duhot, za{to za tri i pol godini na gladot go nosel tovarot na omrazata i klet vite na narodot. Stoel sam za Boga na kar milskata gora. Sam pobegnal vo pustinata razo~aran i o~aen. Ovie lu| e, izbrani i po~esteni kako i sekoj angel okolu prestolot, do{le da razgovaraat so Isusa za negovoto stradawe i da go ute{at uveruvaj} i go deka neboto so~uvstvuva so nego. Predmet na nivniot razgovor bila nade`ta na svetot, spasenieto na sekoe ~ove~ko su{testvo.

Sovladani od son, u~enicite malku ~ule od ona {to se slu~uvalo me| u Hrista i nebesnite vesnici. Propu{taj} i da bdeat i da se molat, ne go primile ona {to sakal Bog da im go dade soznanie za Hristovite stradawa i za slavata {to } e nastapi potoa. Go zagubile blagoslovot {to moèle da go dobijat koga bi u~estvuvale vo negovoto samopo`rtvuvawe. So bavno srce za veruvawe, ovie u~enici malku go cenele bogat stvoto so koe Neboto sakalo da gi zbogati.

425

ИСУСОВОТО ПРЕОБРАЗЕНИЕ


366

Sepak, primile golema svetlina. Bile uvereni deka celoto nebo znae za grevot {to go storile Evreite otfrlaj} i go Hrista. Dobile pojasen uvid vo deloto na Otkupitelot. So svoi o~i go videle i so svoi u{i go slu{ale ona {to go nadminuvalo ~ove~koto sfa} awe. Tie “sami bile o~evidci na negovoto veli~estvo” (2. Petrovo 1,16) i sfatile deka Isus navistina e Mesija za kogo svedo~ele patrijarsite i prorocite i kogo za takov go priznava vselenata.

Nabquduvaj} i ja sè u{te bez zdiv scenata na planinata, “gi zasolni sjajen oblak i se slu{na glas od oblakot: ëOvoj e mojot vozquben Sin, koj e po mojata volja, slu{ajte go nego!” Dodeka go nabquduvale sjajniot oblak, posjaen od onoj {to odel pred Izraelovite plemiwa vo pustinata, dodeka go slu{ale Bo`jiot glas koj zboruval so vozvi{ena veli~estve nost {to gi potresuvala planinite, u~enicite ispopa| ale na zemja. Osta nale ni~kum so skrieni lica sè dodeka Isus ne im se pribliìl i gi doprel, rasteruvaj} i go nivniot strav so svojot dobro poznat glas: “Stanete, ne pla{ete se!” Osme luvaj} i se da gi podignat o~ite, videle deka nebesnata slava pominala, a Mojsej i Ilija is~eznale. Stoele na planinata sami so Isusa.

367

47

VO SLUŽBA NA DRUGITE


Isus i negovite u~enici no} ta ja pominale na planinata, a koga sonceto izgrealo, slegle vo dolinata. Dlaboko zamis leni i mol~alivi, u~enicite bile ispolneti so strahopo~it. Duri ni Petar nemal ni{to da kaè. Rado bi ostanale da ̀ ive at na toa sveto mesto dopreno so nebesnata svetlina, na koe Bo`jiot Sin ja otkril svojata slava, no trebalo da ja zavr { at zada~ata za narodot {to na site strani ve} e go baral Isusa.

Vo podno`jeto na planinata se sobralo golemo mno{tvo predvodeno od drugite u~enici koi znaele kade oti{ol Isus. Sleguvaj} i, Spasitelot im zapovedal na trojcata svoi pridru`nici da ne zboruvaat ni{to za ona {to go videle: “Ne kaù vajte mu nikomu za ova {to go vidovte dodeka Sinot ~ove~ ki ne voskresne od mrtvite”. Za otkrovenieto {to go dobile u~enicite trebalo da razmisluvaat vo svoite srca, ne objavuvaj} i go javno. Prenesuvaj} i mu go na mno{tvoto, bi prediz vikale samo potsmev ili prazno qubopitstvo. Duri i devettemina apostoli nema da ja razberat scenata sè do po Hristovoto voskresenie od mrtvite. Kolku bavno sfa} ale duri i ovie trojca omileni u~enici se gleda od faktot deka, iako Hristos im zboruval za ona {to go o~ekuva, tie me| usebno se pra{uvale {to bi trebalo da zna~i “voskresenie od mrtvite”. Sepak, ne barale nikakvo objasnuvawe od Isusa. Negovite zborovi za idninata gi ispolnuvale so àlost; ne barale nikakvo natamo{no otkrovenie za ona {to smetale deka moèbi nikoga{ nema da se slu~i.

Koga lu| eto vo nizinata go videle Isusa, mu istr~ale vo presret, pozdravuvaj} i go so po~it i so radost. Sepak, negovoto ostro oko zabeleàlo deka se mo{ne zbuneti. U~enicite

426

427


368

izgledale zbrkani. Tokmu toga{ se slu~ilo ne{to {to im nanelo poniùvawe i gorko razo~aruvawe.

Dodeka ~ekale vo podno`jeto na planinata, eden tatko im go dovel svojot sin da go oslobodat od nemiot duh {to go ma~el. Koga Isus gi pratil dvanaesettemina da propovedaat vo Galileja, apostolite dobile vlast nad ne~istite duhovi da gi isteruvaat nadvor. Dodeka odele silni vo verata, lo{ite duhovi im se pokoruvale na nivnite zborovi. Sega vo Hristo vo ime mu naredile na duhot {to ja ma~el svojata `rtva da ja napu{ti, no lo{iot duh samo im se potsmeval, rasfrlaj} i se odnovo so svojata mo} .

Nesposobni da go objasnat svojot neuspeh, u~enicite po~uv stvuvale deka si nanesuvaat sram sebesi i na svojot U~itel. Srede mno{tvoto imalo zakonici koi dobro ja iskoristile ovaa mo`nost da gi poniàt. Turkaj} i se okolu u~enicite, gi opsipale so pra{awa, sakaj} i da dokaàt deka tie i nivniot U~itel se izmamnici. Rabinite pobedonosno obja vile deka ovde ima zol duh koj ni u~enicite a ni sam Hristos ne moàt da go sovladaat. Narodot bil sklon da pre mine na strana na zakonicite i so mno{tvoto zavladealo ~uvstvo na prezir i podbiv.

Me| utoa, naedna{ obvinuvawata prestanale. Gledaj} i deka se pribliùvaat Isus i trojcata u~enici, narodot brgu go promenil raspoloènieto i se svrtel da gi sretne. No} nata zaednica so nebesnata slava ostavila tragi vrz Spasi telot i negovite pridru`nici. Vrz nivnata pojava po~ivala svetlina {to so strahopo~it gi ispolnuvala onie {to gi gle dale. Zako nicite vo strav se povlekle dodeka narodot go pozdravil Isusa so dobredojde.

Kako da bil o~evidec na sè {to se slu~ilo, Spasitelot do{ol do mestoto na sudirot i, naso~uvaj} i go pogledot kon zakonicite, gi pra{al: “Za {to se prepirate so niv?”

Glasovite {to pred toa bile tolku samouvereni i predizvikuva~ki, sega stivnale. Srede mno{tvoto zavladeal molk. Sega ujadeniot tatko se proturkal niz mno{tvoto i, frlaj} i se pred Isusovite noze, ja izleal svojata nevolja i razo ~aruvawe.

“U~itele”, rekol, “go dovedov kaj tebe sin mi {to go opsednal nem duh. Koga go fa} a, go kutnuva... Im rekov na tvoite u~enici da go isteraat, no ne moèa”.

Isus poglednal okolu sebe zanemenoto mno{tvo, kavgaxiskite zakonici, zbunetite u~enici. Go ~ital neverstvoto

428

369

vo sekoe srce i so glas poln so àlost izviknal: “O neverno poko lenie, do koga } e bidam so vas? Do koga } e ve trpam?” Toga{ mu zapovedal na nesre} niot tatko: “Dovedete go kaj mene!”

Go dovele mom~eto i koga pogledot na Spasitelot se spu{til vrz nego, lo{iot duh go kutnal na zemja vo gr~ovna agonija. Leèlo valaj} i se i frlaj} i pena, se~ej} i go vozduhot so svoite ne~ove~ki izvici.

Na bojnoto pole povtorno se sretnale Knezot na ìvotot i knezot na silite na temninata Hristos vo ispolnuvawe na svojata misija “da im navestam osloboduvawe na zarobe nite... pu{tawe na sloboda na napatenite” (Luka 4,18), a satanata so èlba svojata ̀ rtva da ja zadrì pod svoja vlast. Angelite na svetlinata i ~etite lo{i angeli, nevidlivi, do{le blizu da go nabquduvaat sudirot. Za mig Isus mu doz volil na lo{iot duh da ja pokaè svojata sila za da moàt prisutnite da go sfatat osloboduvaweto.

Mno{tvoto nabquduvalo so zadràn zdiv, a tatkoto vo bor ba me| u nade`ta i stravot. Isus pra{al: “Kolku vreme ima otkako mu se slu~uva ova?” Tatkoto gi opi{al dolgite godi ni na stradaweto i toga{, kako da ne moèl pove} e da izdrì, izviknal: “No, ako moè{ ne{to da stori{, smiluvaj ni se i pomogni ni!” Duri i sega tatkoto se somneval vo Hris to vata mo} .

Isus odgovoril: “Ako moè{ da veruva{, sè mu e mo`no na onoj {to veruva”. Na Hrista ne mu nedostigala sila; i isceluvaweto na sinot zaviselo od verata na tatkoto. So solzi {to bliknale i sfa} aj} i ja sopstvenata slabost, toj $ se pre pu{til na Hristovata milost, izviknuvaj} i: “Veruvam, Gospode, pomogni mu na moeto neverie”.

Isus se svrtel kon mom~eto {to stradalo i rekol: “Duhu, koj predizvikuva{ nemost i gluvost, jas ti zapovedam, izlezi od nego i pove} e ne vleguvaj vo nego”. Se slu{nal krik i nasta nala smrtna borba. Izleguvaj} i, lo{iot duh kako da go odnel i ̀ ivotot na svojata ̀ rtva. Mom~eto ostanalo leèj} i nepodvi`no i o~igledno bez ìvot. Mno{tvoto {epotelo: “Umre”. Me| utoa, Isus go zel za raka, go podignal i so sovr{eno umno i telesno zdravje mu go predal na tatkoto. Tatkoto i sinot go slavele imeto na svojot Izbavitel. Mno zina “se voshitija na Bo`jeto veli~estvo”, dodeka zakonicite, pobedeni i so navedena glava i neraspoloèni, se oddale~ile.

“Ako moè{ ne{to da stori{, smiluvaj ni se i pomogni ni!” Kolku mnogu, so grev optovareni du{i, ja izgovarale

429

ВО СЛУЖБА НА ДРУГИТЕ


370

ovaa molitva! Za site niv odgovorot na Spasitelot poln so soàluvawe glasi: “Ako moè{ da veruva{, sè mu e mo`no na onoj {to veruva”. Verata e taa {to nè povrzuva so neboto i ni dava sila uspe{no da se borime so silite na temninata. Vo Hrista Bog ni dal sredstvo za sovladuvawe na sekoja gre{na osobina i za protivstavuvawe na sekoe isku{enie, bez ogled na negovata sila. Me| utoa, mnozina ~uvstvuvaat deka im nedostiga vera i zatoa ostanuvaat odvoeni od Hrista. Ovie du{i vo svojata bespomo{na nedostojnost neka se pot prat vrz milosta na svojot so~uvstvitelen Spasitel. Ne gledaj na sebe, tuku na Hrista! Toj, koj gi lekuval bolnite i gi isteruval lo{ite duhovi dodeka odel me| u lu| eto, i deneska e ist silen Otkupitel. Verata doa| a od Bo`jata re~. Toga{ fati se za negovoto vetuvawe: “A onoj koj doa| a kaj mene nema da go isteram” (Jovan 6,37). Frli se pred negovite noze so izvikot: “Veruvam, Gospode, pomogni mu na moeto neverie”. Ne moè{ nikoga{ da propadne{ sè dodeka pos tapuva{ taka nikoga{.

Vo kratko vremensko rastojanie omilenite u~enici go nabquduvale vrvot na slavata i poniùvaweto. Ja videle ~ove ~kata priroda preobrazena vo Bo`ja lika i unièna do sli~nost na satanata. Od planinata na koja razgovaral so nebes nite vesnici i kade {to glasot od sjajnata slava go proglasil za Bo`ji Sin, go videle Isusa kako sleguva da se sretne so najpotresnata i najneprifatlivata scena, so umobolnoto mom~e so iskriveno lice koe ~krtalo so zabite vo gr~evi na bolka {to niedna ~ove~ka sila ne moèla da ja otstrani. Ovoj silen Otkupitel, koj samo pred nekolku ~asa stoel oven~an so slava pred svoite voshiteni u~enici, se spu{til da ja podigne `rtvata na satanata od zemjata na koja se valala i so obno ven um i telo da mu ja vrati na tatkoto i na nejziniot dom.

Toa bila o~igledna pouka za otkupuvaweto Boèstvoto so slavata na Otecot se spu{ta da gi spasi zagubenite. Toa ja pretstavuvalo i misijata na u~enicite. @ivotot na Hristovite slugi ne treba da pominuva samo na vrv na planina so Isusa vo migovi na duhovno prosvetluvawe. Nivniot delokrug e dolu vo nizinata. Du{ite {to satanata gi storil robovi o~eku vaat zbor na vera i molitva da gi oslobodi.

Devettemina u~enici sega dlaboko razmisluvale za gor~liviot fakt na svojot neuspeh, pa koga Isus pak ostanal nasamo so niv, go pra{ale: “Zo{to nie ne moèvme da go isterame?” Isus im odgovoril: “Zaradi va{eto neverie; za{to, vistina vi velam, ako imate vera kolku sinapovo zrno, } e $ re~ete

430

371

na ovaa gora: ëPremesti se ottuka tamu’, i } e se premesti. Ni{to ne } e vi bide nevozmo`no. A ovoj rod ne izleguva inaku, tuku preku molitva i post”. Nivnoto never stvo koe gi odvoilo od podlabokoto so~uvstvo so Hrista i nemar nosta so koja go nabquduvale svetoto delo {to im bilo dovereno, go predizvikale nivniot neuspeh vo sudirot so silite na temninata.

Hristovite zborovi {to ukaùvale na negovata smrt im donele ̀ alost i somnevawe. Izborot na trojcata u~enici da go pridruùvaat Isusa na planinata predizvikal qubomora kaj devettemina. Namesto da ja zasiluvaat svojata vera so molitva i so razmisluvawe za Hristovite zborovi, se zanima vale so obeshrabruvawa i so li~ni navredi. Vo takva mra~na sostojba go po~nale sudirot so satanata.

Za da uspeat vo eden takov sudir, morale kon rabotata da pristapat so poinakov duh. Nivnata vera trebalo da se zasili so sesrdna molitva, so post i so poniznost vo srceto. Morale da bidat oslobodeni od sebi~nosta i ispolneti so Duh i so Bo`ja sila. Samo serioznite, istrajni molitvi upatu vani kon Boga so vera vera {to vodi do potpolna zavis nost od Boga i do bezrezervno posvetuvawe na negovoto delo moàt da im pomognat na lu| eto da dobijat potpora od Svetiot Duh vo borbata so poglavarite i vlastite, so upravi telite na ovoj mra~en svet, so duhovite na pakosta pod neboto.

“Ako imate vera kolku edno sinapovo zrno”, rekol Isus, “} e $ kaète na ovaa gora: ëPremesti se ottuka tamu’, i } e se premesti”. Iako sinapovoto seme e tolku sitno, toa go sodrì istiot tainstven princip na ìvotot {to go pottiknuva rasteweto i na najgolemoto drvo. Koga sinapovoto zrno } e se stavi vo zemja, male~kiot nikulec koristi sekoja sostojka {to ja predvidil Bog za negovata ishrana i brgu vospostavuva postojano rastewe. Ako imate takva vera, } e se pridrùvate kon Bo`jata re~ i kon site korisni sredstva {to gi odredil Toj. Taka } e se zasiluva va{ata vera i } e vi dovede na pomo{ sila od neboto. Pre~kite {to gi postavil satanata na va{ata pateka, iako izgledaat nepremostivi kako ve~ni planini, } e is~eznat pred baraweto na verata. “Ni{to ne } e vi bide nemo`no”.

431

ВО СЛУЖБА НА ДРУГИТЕ

372

48

KOJ E NAJGOLEM?

Ovaa glava se temeli na Matej 17,22-27; 18,1-20; Marko 9,30-50; Luka 9,46-48

Vra} aj} i se vo Kapernaum, Isus ne oti{ol na dobro poznatite mesta na koi go u~el narodot, tuku so svoite u~eni ci tivko pobaral ku} a {to trebalo da bide nivni privremen dom. Za vreme na ostatokot od svojot prestoj vo Galileja, nego va namera bila da gi pou~uva u~enicite, a ne da raboti za mno{tvoto.

Na patot niz Galileja Hristos pak se obidel da gi prigotvi mislite na u~enicite za scenite {to go o~ekuvale. Im rekol deka treba da odi vo Erusalim da bide ubien i da voskres ne. Dodal neobi~na i sve~ena izjava deka } e bide predaden vo racete na svoite neprijateli. Duri ni sega u~e nicite ne gi sfatile negovite zborovi. Iako vrz niv padnala senka na golema bolka, vo nivnite srca na{ol mesto duh na soper ni{tvo. Me| u sebe raspravale za toa kogo bi trebalo da go smetaat za najgolem vo carstvoto. Imale namera ovaa pre pirka da ja skrijat od Isusa i ne se tiskale kako obi~no pokraj nego, tuku podzastanuvale, taka {to Toj bil pred niv koga odele vo Kapernaum. Isus gi ~ital nivnite misli i kopneel da gi posovetuva i da gi pou~i. Me| utoa, ~ekal pogo den mig koga nivnite srca } e bidat otvoreni da gi primat negovite zboro vi.

Nabrgu, koga stignale vo gradot, sobira~ot na crkoven prihod mu pristapil na Petar so pra{aweto: “Zar va{iot U~itel ne dava dvodrahmi?” Ovoj danok ne bil gra| anska obvrska, tuku verski pridones {to moral da go plati sekoj Evrein godi{no za pomagawe na hramot. Odbivaweto da se plati ovoj danok bi se smetalo za nevernost kon hramot i, spored misleweto na rabinite, najteòk grev. Stavot na Spasitelot kon rabinskite zakoni i negovite jasni ukori upateni do branitelite na predanijata, ovozmoùvale izgovor za ob

432

433

373

vi nuvawe daka Toj saka da ja urne slu`bata vo hramot. Sega negovite neprijateli videle prilika da go uni{tat negoviot ugled. Vo sobira~ot na danok na{le pogoden sojuz nik.

Petar vo pra{aweto na sobira~ot videl navestuvawe {to ja napa| alo Hristovata privrzanost kon hramot. Reven za ~esta na svojot U~itel, no ne sovetuvaj} i se so nego, brgu odgovoril deka Isus } e go plati danokot.

Me| utoa, Petar samo delumno ja sfatil namerata na ovoj ~ovek {to mu go postavil pra{aweto. Postoele izvesni sloevi za koi se smetalo deka se oslobodeni od pla} awe na danok. Vo vremeto na Mojseja, koga Levitite bile izdvoeni za slu`ba vo svetili{teto, ne dobile nikakvo nasledstvo me| u narodot. Gospod rekol: “Zatoa plemeto Levievo nema del nitu nasledstvo so svoite bra} a” (5. Mojseeva 10,9).

Vo Hristovo vreme sve{tenicite i Levitite sè u{te se smetale za posebno posveteni na hramot i od niv ne se baralo da davaat godi{en pridones za negovoto potpomagawe. Prorocite isto taka bile oslobodeni od ova pla} awe. Baraj} i danok od Isusa, rabinite go otfrlile negovoto tvrdewe deka e pro rok ili u~itel, postapuvaj} i kon nego kako kon obi~no sekojdnevno lice. Negovoto odbivawe da plati danok bi zna~elo nepo~ituvawe na hramot, a od druga strana, pla} aweto bi se zelo kako opravduvawe {to go otfrlile kako prorok.

Samo pred malku Petar go priznal Isusa za Bo`ji Sin, no sega ja propu{til prilikata da go otkrie karakterot na svojot U~itel. So svojot odgovor na sobira~ot deka Isus } e pla ti danok, toj vsu{nost ja potvrdil pogre{nata pretstava za nego koja sve{tenicite i glavarite se obiduvale da ja raz glasat.

Koga Petar vlegol vo ku} ata, Spasitelot ne se povikal na ona {to se slu~ilo, tuku go pra{al: “[to misli{, Simone, zemnite carevi od kogo zemaat carina ili danok, od svoite sinovi ili od tu| ite?” Petar odgovoril: “Od tu| ite!” Toga{ Isus mu rekol: “Zna~i, sinovite se slobodni”. Dodeka narodot na nekoja zemja se odano~uva za izdrùvawe na svojot car, deca ta na vladetelot se oslobodeni od toa. Taka i Izrael, spored sopstvenata izjava kako Bo`ji narod, bil povikan da ja odrùva negovata slu`ba. No Bo`jiot Sin, Isus, nemal takva obvrska. Ako Levitite bile oslobodeni poradi svojata povrzanost so hramot, kolku pove} e bi trebalo toa da bide Onoj ~ij{to hram bil dom na negoviot Otec.

Koga Isus bi platil danok bez protivewe, Toj vsu{nost bi ja poddràl opravdanosta na barawata i so toa bi se otka

434

КОЈ Е НАЈГОЛЕМ?


374

àl od svojta boèstvena priroda. No, dodeka smetal deka e dobro da go ispolni baraweto, go pobil tvrdeweto vrz koe toa bilo zasnovano. Vo na~inot kako go obezbedil pla} a weto na danokot, dal dokaz za svojot boèstven karakter. Jasno pokaàl deka Toj e edno so Boga i poradi toa ne e pod obvrska na danokot kako obi~en podanik na car stvoto.

“Odi do moreto”, mu zapovedal na Petar, “frli jadica i zemi ja prvata riba {to } e ja fati{, a koga } e $ ja otvori{ usta ta, } e najde{ statir. Zemi go i daj im go za sebe i za mene”.

Iako svojata boèstvena priroda ja nametnal so ~ove~ka priroda, so ova ~udo ja otkril svojta slava. Bilo o~igledno deka Toj e Onoj koj preku Davida objavil: “Site {umski ì vot ni se moi i stokata po mnogubrojnite gori. Ja znam sekoja pti ca po planinite, moi se site polski ̀ ivotni. I da izgladnam nema da ti kaàm, za{to moj e svetot i s# {to e vo nego” (Psalm 50,1012).

Iako razjasnil deka ne podleì na nikakva obvrska da pla} a danok, Isus ne stapil vo nikakva rasprava so Evreite za ovoj predmet, za{to tie pogre{no bi gi protolkuvale nego vite zborovi i bi gi svrtile protiv nego. Za da ne gi soblazni so odbivaweto da plati danok, Toj go storil ona {to so pravo od nego ne moèlo da se bara. Ovaa pouka } e ima golema vred nost za negovite u~enici. Naskoro trebalo da se slu~at zna~ajni promeni vo nivniot odnos kon slu`bata vo hramot, i Hristos gi pou~il bez potreba da ne mu se protivstavuvaat na vospostaveniot poredok. Kolku {to e mo`no, treba da izbegnat da davaat povod za pogre{no tolkuvawe na nivnata vera. Hristijanite ne treba da `rtvuvaat niedno na~elo na vistinata, no treba, sekoga{ koga e toa mo`no, da gi izbegnat raspraviite.

Dodeka Hristos i u~enicite bile sami vo ku} ata, a Petar oti{ol na moreto, Isus gi povikal drugite kaj sebe i gi pra{al: “Za {to se raspravavte patem me| u sebe?” Isusovoto prisustvo i negovoto pra{awe celiot predmet go stavile vo napolno poinakva svetlina od onaa vo koja im se pojavuval dodeka popatno se raspravale. Ne progovorile od sram i samoosuda. Isus im rekol deka } e umre za niv, pa nivnoto sebi~no samoqubie se na{lo vo potpolna sprotivnost so negovata nesebi~na qubov.

Koga im rekol deka } e bide ubien i deka povtorno } e stane, Isus se obidel da gi vovede vo razgovor za golemiot test na nivnata vera. Koga bi bile podgotveni da go prifatat ona {to

435

375

sakal da im go objavi Toj, bi bile po{tedeni od gor ~ livite stradawa i o~ajuvawa. Negovite zborovi bi im donele uteha vo migot na àlost i razo~aruvawe. Me| utoa, iako zboruval tolku otvoreno za ona {to go o~ekuva, negovoto spomnuvawe na faktot deka naskoro treba da odi vo Erusalim, povtorno ja razgorelo nivnata nade` deka nabrgu } e bide vospostaveno carstvoto. Ova pottiknuvalo pra{awa za toa koj } e gi zazeme najvisokite mesta. Koga se vratil Petar od moreto, u~enicite mu go povtorile pra{aweto na Spasitelot, i najposle eden se osmelil da go pra{a Isusa: “Koj e, vsu{ nost, najgolem vo nebesnoto carstvo?”

Spasitelot gi sobral u~enicite okolu sebe i im rekol: “Koj saka da bide prv, neka bide posleden i sluga na site”. Vo ovie zborovi imalo serioznost i vlijanie {to u~enicite voop{to ne moèle da gi razberat. Ona {to go raspoznaval Hristos tie ne moèle da go vidat. Ne ja sfatile prirodata na Hristovoto carstvo i ova nepoznavawe bilo o~igledna pri~ina za nivnite prepirawa. Me| utoa, vistinskata pri~i na leèla mnogu podlaboko. Objasnuvaj} i ja prirodata na svoeto carstvo, Hristos moèl privremeno da ja zadu{i niv nata rasprava, no toa ne bi ja doprelo pri~inata {to leèla mno gu podlaboko. Duri i koga bi dobile najpotpolno sozna nie, sekoe pra{awe vo vrska so prvenstvoto moèlo da ja obnovi nevoljata. Na toj na~in, po Hristovoto zaminuvawe, vrz Crk vata bi se navleklo zlo. Raspravata okolu najvisokoto mesto pretstavuvalo dejstvuvawe na istiot duh {to se javil vo po~etokot na golemata borba vo gornite svetovi i koja go dovela Hrista od neboto da umre. Pred nego se pojavila vizija ta za Lucifera, sinot na zorata, koj so slavata gi nad minuval site angeli okolu prestolot i koj bil povrzan so Bo`jiot Sin so najcvrsti vrski. Lucifer rekol: “]e se izedna~am so Sevi{niot” (Isaija 14,12.14), pa èlbata za izvi {uvawe vnesla razdor vo nebesnite dvorovi i proterala mno{tvo Bo`ji ~eti. Koga Lucifer navistina bi sakal da bide sli~en na Sevi{niot, nikoga{ ne bi go napu{til svoeto mesto {to go zazemal na neboto, bidej} i duhot na Sevi{niot jasno se pokaùva vo nesebi~nata slu`ba. Lucifer ja sakal Bo`jata mo} , no ne i negoviot karakter. Sakal za sebe najvi soko mesto, i sekoe sozdanie, pottiknuvano so negoviot duh, } e go stori istoto. Na toj na~in neizbe`no nastanuvaat otu| e nost, kavgi i neslogi. Vlasta stanuva nagrada za najsilnite. Carstvoto na satanata e carstvo na prinuda; sekoj poedinec drugiot go

436



376

smeta za pre~ka na svojot pat kon napredokot ili na skalata po koja } e se iska~i na povisoko mesto.

Dodeka Lucifer smetal deka ona {to treba da go postigne ednakvost so Boga Vozvi{eniot, Hristos, “se li{i od ednakvosta so Boga, zemaj} i lik na sluga i stanuvaj} i sli~en na lu| eto. I otkako stana sli~en na ~ovek, Toj se ponizi samiot sebesi i stana poslu{en do smrt, duri do smrt na krst” (Filipjanite 2,7.8). Sega krstot se nao| al tokmu pred nego, a negovite u~enici vo tolkava mera bile ispolneti so samoìvost so vistinskoto na~elo na carstvoto na satanata {to ne moèle da so~uvstvuvaat so svojot Gospod nitu duri da sfatat dodeka zboruval za svoeto poniùvawe za niv.

Mo{ne ne`no, no so sve~en naglasok, Isus se obidel da go ispravi zloto. Toj pokaàl koe na~elo vladee vo nebesnoto carstvo i vo {to se sostoi vistinskata golemina oceneta spo red merilata na nebesnite dvorovi. Onie {to gi pot tiknuva la gordelivost i qubov kon istaknuvawe mislele na sebe i na nagradata {to } e ja dobijat, a ne za toa kako } e mu gi vratat na Boga darovite {to gi primile. Tie nema da ima at nikakvo mesto vo nebesnoto carstvo, za{to se naredile vo redovite na satanata.

Na ~esta $ prethodi poniznost. Za da go potpolni visokoto mesto pred lu| eto, Neboto bira rabotnik koj, kako Jovan Krstitelot, pred Boga zazema nisko mesto. U~enikot {to najmnogu nalikuva na dete e najuspe{en vo rabotata za Boga. Nebesnite su{testva moàt da sorabotuvaat so onoj {to ne saka da se izdigne sebesi tuku da gi spasuva du{ite. Onoj {to najdlaboko ja ~uvstvuva svojata potreba za boès tvena pomo{, } e se moli za nea, pa Svetiot Duh } e mu podari del od Isuso va ta svetlina koja } e ja zasili i } e ja izdigne du{ata. Po sredbata so Hrista } e pojde da raboti za onie {to umiraat vo svoite grevovi. Toj e pomazan za svojata slu`ba i } e ima uspeh tamu kade {to mnogu u~eni i umni pretr pele neuspeh.

No, koga lu| eto } e se izvi{at, smetaj} i deka se nezamenlivi za uspeh na golemiot Bo`ji plan, Gospod } e gi ostavi na strana. Taka jasno } e se pokaè deka Gospod ne zavisi od niv. Rabotata nema da zastane zatoa {to se otstraneti od nea, tuku } e odi napred so pogolema sila.

Na Isusovite u~enici ne im bilo dovolno samo da bidat pou~eni za prirodata na negovoto carstvo. Im bila potrebna promena na srceto {to bi gi dovela vo harmonija so negovite na~ela. Povikuvaj} i kaj sebe dete, Isus go dovel me| u niv, go

437

377

zel ne`no vo pregratki i rekol: “Ako ne se preobratite i ako ne stanete kako deca, nema da vlezete vo nebesnoto carstvo”. Ednostavnosta, zaboravaweto na sebe i detskata qubov ispolneta so doverba se osobini {to gi ceni Neboto. Toa se osobinite na vistinskata golemina.

Isus povtorno im objasnil na u~enicite deka negovoto carstvo ne se odlikuva so zemno dostoinstvo i so rasfrlawe. Kraj Isusovite noze se zaboravaat site ovie posebni obele`ja. Bogatite i siromasite, u~enite i neobrazovanite se sretnuvaat ne pomisluvaj} i na op{testveniot sloj ili na sve tovnoto prvenstvo. Site se sretnuvaat kako du{i otkupeni so Hristovata krv, ednakvo zavisni od Onoj {to gi otkupil za Boga.

Iskrenata, skr{ena du{a, e dragocena vo Bo`jite o~i. Toj stava svoj pe~at na lu| eto ne spored op{testveniot sloj, ne spored nivnoto bogatstvo, ne spored nivnata umna golemina, tuku spored nivnoto edinstvo so Hrista. Slavniot Gospod e zadovolen so onie {to imaat krotko i ponizno srce. “So tvojata desnica”, rekol David, “me poddrùva{, tvojata milost”, kako bitna sostavka na ~ove~kiot karakter, “me izvi{uva” (Psalm 18,35).

“Koj prima edno vakvo dete vo moe ime”, rekol Isus, “mene me prima, a koj me prima mene, ne me prima mene, tuku Onoj koj me prati”. “Vaka veli Gospod: ëNebesata se moj pres tol, a zemjata podno`je na moite noze... No kogo } e go pogled nam? Siromaviot i onoj {to e skromen, koj se trese od moite zborovi’” (Isaija 66,1.2).

Zborovite na Spasitelot razbudile kaj u~enicite ~uvstvo na nedoverlivost kon sebe. Vo odgovorot na nikogo ne e posebno ukaàno, no Jovan bil pottiknat da pra{a dali vo eden slu~aj negovata postapka bila ispravna. So detski duh toj predmet mu go izloìl na Isusa. “U~itele”, rekol, “vidov me eden koj vo tvoe ime izgonuva{e demoni , a ne n# sledi, pa mu zabranivme, za{to ne odi po nas”.

Spre~uvaj} i go ovoj ~ovek, Jakov i Jovan smetale deka ja branat ~esta na svojot Gospod, no po~nale da uviduvaat deka bile qubomorni zaradi samite sebe. Ja priznale gre{kata i go prifatile Hristoviot ukor: “Ne branete mu! Za{to nema nikoj koj bi pravel ~udo vo moe ime, a da moè vedna{ potoa lo{o da zboruva za mene”. Ne smeel da se otfrli nikoj {to na koj bilo na~in pokaàl prijatelstvo kon Hrista. Imalo mnogu takvi koi, dlaboko pottiknati so Hristoviot karakter

438



378

i so negovite dela, mu gi otvorale so vera svoite srca nemu, pa u~enicite, koi ne moèle da gi ~itaat pobudite, morale da bidat vnimatelni da ne gi obeshrabrat ovie du{i. Koga Isus ne } e bide pove} e me| u niv vo telo, i koga deloto } e bide prepu{teno vo nivni race, ne smeat da pokaàt sebi~en i isklu~iv duh, tuku da go otkrijat istoto dalekuse`no so~uvstvo {to go videle kaj svojot U~itel.

Faktot {to nekoj ne se soobrazuva vo sè so na{ite zamis li i sfa} awa ne e opravduvawe za toa {to mu zabranu vame da raboti za Boga. Hristos e golem u~itel; nie ne treba da sudi me nitu da zapovedame, tuku site ponizno da sedime kraj Isusovi te noze i da se u~ime od nego. Sekoja du{a {to ja ispol nil Bog so revnost pretstavuva kanal so ~ija pomo{ Hristos ja otkriva svojata qubov koja pro{tava. Kolku povni matelni bi trebalo da bideme za da ne obeshrabrime nekogo od nosi telite na Bo`jata svetlina i so toa da gi prese~eme zracite so koi Toj bi go osvetlil svetot.

Grubosta ili studeniloto {to gi pokaùvaat nekoi od u~enicite kon liceto {to go privlekuva Hristos takviot ~in, kako onoj na Jovana, koga mu zabranil na ~ovekot da pravi ~uda vo Hristovo ime moè da gi prenaso~i stapal kite kon neprijatelskata pateka i da predizvika zaguba na edna du{a. Za onoj {to pravi taka Isus rekol: “Podobro } e bide da mu obesat na vratot vodeni~ki kamen i da go frlat vo more”. “I ako tvojata raka te naveduva na grev, otse~i ja. Podobro e da vleze{ bez raka vo ̀ ivotot, otkolku so dvete race da otide{ vo pekolot. Ako tvojata noga te naveduva na grev, otse~i ja! Podobro e za tebe da vleze{ vo ìvotot sakat, otkolku so dvete noze da bide{ frlen vo pekolot” (Mar ko 9,4345).

Kakva e celta na ovoj seriozen govor, od koj nieden drug ne moè da bide postrog? Zatoa {to “Sinot ~ove~ki dojde da go bara i da go spasi ona {to e zagubeno”. Zar toga{ negovite u~enici } e pokaùvaat pomalku obyiri kon du{ite na svoite bli`ni od obyirot {to go pokaùvalo nebesnoto Veli~es tvo? Za sekoja du{a e platena beskone~na cena i zatoa e stra {en grev da se odvrati edna du{a od Hrista, bidej} i za nea } e bide naprazna qubovta na Spasitelot, negovoto poni ̀ uvawe i negovite smrtni maki.

“Te{ko mu na svetot od soblazni! No neizbe`no e da doj dat soblazni” (Matej 18,7). Svetot, pottiknat od satanata, sigurno } e im se protivstavuva na Hristovite sledbenici i } e nastojuva da ja uni{ti nivnata vera, no te{ko na onoj {to go nosi 439

379

Hristovoto ime, a vr{i vakva rabota. Na{iot Spasi tel go poniùvaat onie {to tvrdat deka mu sluàt, no pogre{ no go pretstavuvaat negoviot karakter, a so toa mno zina se izmame ni i povedeni na pogre{ni pateki.

Sekoja navika ili obi~aj {to bi vodele vo grev, nanesuvaj} i mu sram na Hrista, bez ogled na ̀ rtvata, podobro e da se otfrlat. Ona {to go obes~estuva Boga ne moè da $ koris ti na du{ata. Nieden ~ovek {to gi kr{i ve~nite na~ela na pravdata ne moè da o~ekuva nebesen blagoslov. Samo eden grev {to se prifa} a e dovolen da go poniì karakterot i da gi zavede drugite. Kolku pore{itelni bi trebalo da bideme da go otfrlime grevot {to $ donesuva smrt na du{ata otkolku da ja prese~eme nogata ili rakata, ili duri da go izva dime i okoto za da go spasime teloto od smrtta!

Vo obrednata slu`ba na sekoja `rtva $ se dodavala sol. Ova, kako i prinesuvaweto na temjan, ozna~uvlo deka samo Hristo vata pravda moè taa slu`ba da ja stori prifatliva za Boga. Povikuvaj} i se na ovaa postapka, Isus rekol: “Imeno, sekoj } e bide posolen so ogan”. “Imajte sol vo sebe i imajte mir me| u sebe”. Site {to sakaat da se prinesat sebesi “kako ìva i sveta bogougodna ̀ rtva na Boga” (Rimjanite 12,1), mora da ja primat spasonosnata sol, pravdata na na{iot Spasitel. Toga{ tie stanuvaat “sol na zemjata”, i kako solta {to ~uva od rasipuvawe, taka tie go spre~uvaat zloto me| u lu| eto (Matej 5,13). Me| utoa, ako solta se otsoli, ako pobo` nosta postoi samo po ime, bez Hristova qubov, toga{ tuka nema nikakva sila kon dobro. Toj ̀ ivot ne moè da izvr{i nikakvo spasonosno vlijanie vrz svetot. Va{ata sila i delo tvornost pri izgraduvaweto na moeto carstvo, veli Isus, zavi sat od toa dali } e go primite mojot Duh. Morate da sta nete u~esnici vo mojata milost za da stanete ìvoten miris za ìvot. Toga{ nema da ima nikakvo soperni{tvo, nikakva sebi~ nost, nikak va èlba za najvisoki polo`bi. ]e imate takva qubov {to ne go bara svoeto, tuku dobroto na drugite.

Gre{nikot koj se kae neka gi naso~i o~ite kon “Bo`jeto Jagne koe gi zema na sebe grevovite na svetot” (Jovan 1,29) i, gle daj} i, neka doìvee promena. Negovoto stravuvawe } e se pretvori vo radost, negovite somnevawa vo nade`. ]e nikne blagodarnost. Kamenoto srce e skr{eno. Vo srceto se izleva poroj na qubov. Hristos vo nego e izvor voda {to te~e vo ìvot ve~en. Koga go gledame Isusa, ôvekot na bolkata, zapoznat so tagata, kako se trudi da gi spasi zagubenite, kako go



380

poniùvaat, go preziraat, go ismevaat, go progonuvaat od grad vo grad, dodeka ne ja ispolnil svojata misija; koga go gleda me vo Getsimanija, so krupni kapki krvava pot i kako na krstot umira vo pretsmrtni maki koga go gledame toa, na{eto jas nema ve} e bu~no da bara da bide ceneto. Gledaj} i go Isusa, } e se posramime poradi na{eto studenilo, poradi na{a ta ne~uvstvitelnost, poradi na{ata sebi~nost. ]e bideme gotovi da bideme ne{to ili ni{to, taka {to } e moè me od srce da mu sluìme na U~itelot. ]e se raduvame da go nosime krstot za Isusa, da trpime isku{enie, sram ili progon stvo za nego kogo {to go sakame.

“Nie, silnite, dol`ni sme da gi nosime slabostite na sla bite, a ne da se odnesuvame kako nam {to ni godi” (Rimjanite 15,1). Niedna du{a {to veruva vo Hrista, iako verata moè da $ bide slaba, a ~ekorite nesigurni kako na male~ko dete, ne smee da se prezira. So seto ona {to sme go dobile kako predimstvo nad drugite bilo toa da e obrazo vanieto ili elegantnosta, blagorodniot karakter, hristijan skoto vospi tuvawe, verskoto iskustvo dol`ni sme im na onie {to imaat pomalku mo`nosti i kolku {to stoi do nas treba da im sluìme. Ako sme jaki, morame da gi potpreme racete na poslabite. Angelie koi ìveat vo slava, koi postojano go gledaat liceto na nebesniot Otec, se raduvaat koga im sluàt na najmale~kite. Tie osobeno se griàt za du{ite {to se upla {eni, {to imaat mnogu neprijatni crti vo karakterot. Ange lite sekoga{ se prisutni tamu kade {to se najpotrebni, kraj onie {to imaat najèstoka borba so sebe i ~ii{to okolnosti se mo{ne obeshrabruva~ki. Vo ovaa slu`ba } e sorabotuvaat vistinskite Hristovi sledbenici.

Ako nekoj od ovie, male~kive, bi bil pobeden i bi vi sto ril nekoe zlo, toga{ va{a zada~a e da se obidete da go vra ti te na dobroto. Nemojte da o~ekuvate od nego toj da go napravi prviot ~ekor kon pomiruvawe. “[to mislite”, rekol Isus, “ako nekoj ~ovek ima sto ovci i edna od niv zaskita, ne } e gi ostavi li devedeset i devette vo planinite i ne } e li ja bara zaskitanata? I ako se slu~i da ja najde, vistina vi velam deka } e $ se raduva pove} e otkolku na devedeset i devet te {to ne zaskitale. Pa taka, ne e voljata na va{iot Otec koj e na nebesata da zagine ni edno od male~kive”.

So blag duh, “vnimavaj} i na sebe i ti da ne bide{ isku {an” (Galatite 6,1), odi kaj onoj {to gre{i i “iskaraj go nasamo”. Nemoj da go osramoti{, iznesuvaj} i ja negovata vina pred

440

381

drugi, nitu da mu nanesuva{ sram na Hrista objavuvaj} i go grevot ili gre{kata na onoj {to go nosi negovoto ime. êsto na toj {to gre{i mora jasno da mu se iznese vistinata; toj mora da se svesti i da ja uvidi svojata gre{ka za da moè da se popravi. Me| utoa, ti ne treba da sudi{ ili da osuduva{. Nemoj voop{to da se obiduva{ da se opravda{ samiot sebe. Siot tvoj trud neka bide naso~en kon negovo obnovuvawe. Pri postapkite vo vrska so ranite na du{ata e potreben naj neèn dopir, najfina ~uvstvitelnost. Samo qubovta {to izleguva od ̂ ovekot na bolkata od Golgota ovde moè da pomogne. Brat so brata si neka postapuva àloslivo i ne`no, pa ako uspee, toj } e ja “spasi negovata du{a od smrt” i “} e pokrie mnogu grevovi” (Jakov 5,20).

Me| utoa, duri i ovoj napor moè da bide nedovolen. Toga{, rekol Isus: “Zemi so sebe u{te eden ili dvajca”. Mo` no e nivnoto zdruèno vlijanie da preovladee tamu kade {to ne uspealo vlijanieto na prviot. Bidej} i ne bile u~es nici vo taa te{kotija, tie najverojatno } e dejstvuvaat nepris trastno, pa toj fakt na nivniot sovet } e mu dade pogo lemo zna~ewe kaj onoj {to gre{i.

Ako sega ne gi poslu{a, toga{ vo nikoj slu~aj ne porano toa pra{awe treba da se iznese pred celiot sobir na vernici te. Vernicite na crkvata, kako Hristovi pretstavni ci, neka se soedinat vo topla molitva i so qubov za da se popravi prestapnikot. Svetiot Duh } e zboruva preku svoite slugi, } e go moli zabludeniot da se vrati kaj Boga. Vdahno veniot apostol Pavle veli: “Bog ve moli preku nas. Ve moli me vo Hristovo ime, pomirete se so Boga!” (2. Korin} a nite 5,20). Onoj {to } e go otfrli ovoj zaedni~ki predlog, ja preki nal vrskata {to go povrzuva so Hrista i so toa samiot se izde lil od zaednicata na vernite. Potoa, veli Isus, “neka ti bide kako nevernik i kako dano~nik”. Me| utoa, toj ne smee da se smeta za otse~en od Bo`jata milost. Neka ne bide pre zren ili zanemaren od svoite porane{ni bra} a, tuku neguvan so ne`nost i so so~uvstvo, kako edna od zagubenite ovci {to Hristos sekoga{ saka da ja dovede vo svoeto trlo.

Hristovoto upatstvo za postapuvawe so zabludeniot se povtoruva vo mnogu poodreden oblik vo u~eweto dadeno na Izrael preku Mojseja: “Nemoj da go mrazi{ svojot brat vo svoeto srce. Slobodno iskaraj go svojot blièn i nemoj da trpi{ grev kaj nego” (3. Mojseeva 19,17). Toa zna~i, ako nekoj ja zanemari dol`nosta {to ja odredil Hristos da gi vrati onie

441



382

{to se vo zabluda i vo grev, toj stanuva sou~esnik vo grevot. Za zloto {to sme moèle da go zapreme isto tolku sme odgovorni kako samite da sme vinovni za nego.

Me| utoa, na onoj {to pravi zlo treba da mu ukaème na zloto. Toa ne smeeme da go napravime predmet na na{ite me| usebni komentari i kritikuvawa; duri ni po iznesuvaweto pred crkvata, nemame pravo toa da im go povtoruvame na drugite. Soznanieto za gre{kite na hristijanite } e bide samo pri~ina za sopka za svetot {to ne veruva; a ako razmis luvame za ova, moème da imame samo {teta, za{to so nabqu duvaweto i nie se menuvame. So ̀ elba da gi ispravime gre{ kite na nekoj brat, Hristoviot Duh } e nè vodi da go {titime kolku {to e mo`no od kritikuvawa duri i od negovite bra} a, i u{te pove} e, od prekorite na neverniot svet. I samite gre{ime i potrebna ni e Hristova milost i pro{tavawe, pa tokmu onaka kako {to sakame Toj da postapuva so nas, Hristos ni zapoveda i nie da postapuvame eden so drug.

“S# {to } e svrzete na zemjata } e bide svrzano na neboto, i s# {to } e razvrzete na zemjata, } e bide razvrzano na neboto”. Vie dejstvuvate kako nebesni pratenici i va{eto delo e za ve~nost.

Me| utoa, ovaa golema odgovornost ne morame da ja nosime sami. Sekade kade {to se slu{aat negovite zborovi so iskre no srce, tuka prestojuva i Hristos. Toj ne e prisuten samo na sobirite vo crkvata, tuku i tamu kade {to se sobiraat u~enicite vo negovo ime, bez ogled kolku se malku. Za toa imame negova izjava: “Ako dvajca od vas na zemjata ednodu{no molat za ne{to, } e im dade mojot Otec koj e na nebesata”.

So izjavata: “Mojot Otec koj e na nebesata”, Isus kako da gi potsetuva u~enicite deka Toj, dodeka e povrzan so svojata ~ove~ka priroda, so niv u~estvuva vo nivnite isku{enija i sou~es tvuva so niv vo nivnite stradawa. Toj so svojata boèstvena priroda e povrzan so prestolot na Beskone~niot. Kakva sigurnost! Nebesnite sveti su{testva se soedinuvaat so lu| eto sou~estvuvaj} i i zalagaj} i se za spasenieto na onie {to se zagubeni. Seta nebesna sila se soedinuva so ~ove~kata sposobnost da gi privle~e du{ite kon Hrista.

442

383

49

NA PRAZNIKOT SENICI

Ovaa glava se temeli na Jovan 7,1-15.37-39

Tri pati godi{no se baralo od Evreite od verski pri~i ni da se soberat vo Erusalim. Skrien vo stolb od oblak, nevid liviot Izraelov Voda~ dal upatstva za ovie sobiri. Za vre me na ropstvoto na Evreite, tie upatstva ne moèle da se po~ituvaat, no koga narodot se vratil vo svojata zemja, ovie spomenobi~ai po~nale pak da se praktikuvaat. Spored Bo`jata zamisla, ovie godi{nini trebalo da go potsetuvaat na rodot na nego. No, so malku isklu~oci, sve{tenicite i na rodni te voda~i ja zagubile od vid ovaa cel. Onoj {to gi vospostavil ovie narodni sobiri i {to go sfa} al nivnoto zna~ewe, bil o~e vi dec na nivnata izopa~enost.

Praznikot Senici bil posleden godi{en sobir. Bog sakal vo ova vreme narodot da razmisluva za negovata dobrina i milost. Cela zemja bila pod negovo vodstvo, primaj} i go ne goviot blagoslov. Dewe i no} e ne prestanuvala negovata grià. Sonceto i do`dot pomognale zemjata da donese obilno plodo rodie. Vo palestinskite dolini i nizini e sobrana let ninata. Maslinkite bile obrani, a dragocenoto maslo skla dirano. Palmata go donela svoeto izobilstvo. Rumenite grozdovi bile izgme~eni vo vinski presi.

Praznikot trael sedum dena i za negovoto praznuvawe ì telite na Palestina, zaedno so mnozina od drugite zemji, gi ostavale svoite domovi i doa| ale vo Erusalim. Narodot doa| al od blizu i od daleku nosej} i radost vo srceto. Stari i mladi, bogati i siromasi, site mu nosele dar na blagodar nost na Onoj {to ja krunisal godinata so svojata dobrina i nivnite stapalki so plodnost (Psalm 65,11). Sè {to moèlo da go zadovoli okoto i da ja zgolemi senarodnata radost e done seno od planina, pa gradot li~el na prekrasna {uma.

447

448


384

Ovoj praznik ne bil samo izraz na blagodarnost za ̀ et vata, tuku i navra} awe na Bo`jata za{titni~ka grià za Izrael vo pustinata. Proslavuvaj} i go spomenot na ̀ ivotot pod {atori, Izraelcite vo tekot na ovoj praznik ìveele vo kolibi ili senici od zeleni granki. Niv gi pravele na ulicite, vo predvorjeto na hramot ili na pokrivite na ku} ite. Rit~iwata i dolinite okolu Erusalim bile isto taka pro{a rani so ovie prestojuvali{ta od lisja, vrvej} i od narod.

Vernicite ja proslavuvale ovaa posebna sve~enost so sve ti pesni i so blagodarnost. Na ovoj praznik mu prethodel den den na is~istuvawe koga narodot, otkako gi ispovedal svoite grevovi, bil proglasen za pomiren so Neboto. So toa e prigotven patot za radosta na ova praznuvawe. “Falete go Gospoda, za{to e dobar, za{to e ve~na negovata qubov” (Psalm 106,1). Ovie zborovi pobedonosno se izdignuvale kon neboto, dodeka zaedni~koto peewe go pridruùvala raznovid na muzi ka zaedno so povicite “Osana”. Hramot bil centar na seop{ta radost, kade {to kulminiral sjajot na `rtvenite obredi. Tuka, stoej} i od obete strani na belite mermerni skali na svetata gradba, horot na Levitite ja predvodel slu` bata so sveti pesni. Mno{tvoto vernici, maftaj} i so gran ~i wa od palmi i mirti, go prifa} ale peeweto, so {to do izraz doa| al pripevot, za potoa pesnata da ja prifatat i da ja raznesat glasovi {to bile blizu i daleku sè dodeka okol nite rit~iwa ne vozvratile odglas na falbospevot.

Hramot i negovite predvorja no} e bile osvetleni. Muzi kata, maftaweto so palmovi gran~iwa, radosnite izvici “Osana”, golemoto mno{tvo narod, nad koj se rasprskuvala svetlinata na postavenite svetilki, sve{teni~kite obleki i veli~estvenosta na obredite se slevale vo zaedni~ka scena {to ostavala dlabok vpe~atok vrz nabquduva~ite. Me| utoa, najvpe~atliv obred na praznuvaweto, onoj {to predizvikuval najgolema radost, bil obredot {to go obnovuval spomenot na eden nastan od pustinata.

Rano v zori, sve{tenicite bi zatrubile so svoite srebre ni trubi od koi se slu{al dolg prodoren zvuk, a trubite {to vozvra} ale i radosnite izvici na narodot od nivnite senici se odglasuvale od planinite i dolinite pozdravuvaj} i go prazni~niot den. Potoa sve{tenikot, od te~nata voda na potokot Kedron crpel stomna voda i, podigaj} i ja visoko, pridruùvan so truba, so lesni i odmereni ~ekori se iska~uval po {irokite skali kon hramot, sledej} i go taktot na muzikata i peej

449

385

} i: “Ete, na{ite noze ve} e stojat pred tvoite porti, Eru salime!” (Psalm 122,2).

Stomnata ja donesuval do oltarot {to bil smesten srede predvorjeto za sve{tenicite. Tuka se nao| ale dva srebreni sada, a pokraj sekoj od niv stoel po eden sve{tenik. Barda~eto so voda e isprazneto vo eden sad, a barda~eto so vino vo drug; sodrìnata na dvata sada istekuvala vo zaedni~ka cevka {to bila povrzana so potokot Kedron i ottamu vo Mrtvoto More. Ova istekuvawe na posvetenata voda go pretstavuva izvorot koj, na Bo`ja zapoved, potekol od karpata za da ja ugasi èdta na decata Izraelovi. Toga{ bi se razleala radosnata pesna: “Gospod mi e sila i pesna”; “so radost } e crpete voda od izvorot na spasenieto” (Isaija 12,2.3).

Dodeka sinovite na Josifa se prigotvuvale da prisustvuvaat na praznikot Senici, zabeleàle deka Hristos ne prezema ni{to so {to bi pokaàl deka ima namera da u~estvuva na nego. Go nabquduvale zagrièno. Od isceluvaweto vo Vi tez da, Toj ne prisustvuval na narodnite sobiri. Za da gi izbegne bespoleznite sredbi so voda~ite vo Erusalim, svojata rabota ja ograni~il na Galileja. Negovoto o~igledno zanemaruvawe na golemite verski sobiri i neprijatelstvoto {to go pokaùvale sve{tenicite i rabinite kon nego, go zbunuvale narodot okolu nego, duri i negovite u~enici i negovite rodnini. Vo svoite pouki gi istaknuval blagoslovite na poslu{nosta kon Bo`jiot zakon, a samiot izgledal ramnodu{en kon slu`bata {to ja vospostavil Bog. Negovoto druèwe so carinicite i so drugite {to gi biel lo{ glas, negovoto nepo~ituvawe na rabinskite propisi i slobodata so koja gi otfrlil obi~ajnite barawa vo vrska so sabotata, seto toa kako da go stavalo nasproti verskite voda~i i pottiknuvalo mnogubrojni pra{awa. Negovite bra} a smetale deka gre{i so toa {to se otu| uva od golemite i u~eni lu| e vo narodot. ûv stvuvale deka ovie lu| e imaat pravo i oti Isus gre{i {to se stava nasproti niv. Me| utoa, bile svedoci za negoviot besprekoren ìvot pa, iako ne se vbrojuvale me| u negovite u~enici, bile dlaboko trognati so negovite dela. Negovata omilenost vo Galileja go pottiknuvala nivnoto slavoqubie. Sè u{te se nadevale deka } e dade o~igleden dokaz za svojata mo} koja fariseite bi gi navela da uvidat deka Toj e Onoj koj e. [to ako Toj bi bil Mesija, Carot Izraelov! Ovaa misla ja negu vale so posebno zadovolstvo.

450

НА ПРАЗНИКОТ СЕНИЦИ


386

Tie tolku mnogu go sakale toa i go pottiknuvale Hrista da odi vo Erusalim: “Zamini ottuka”, velele, “i odi vo Judeja za da gi vidat i tvoite u~enici delata {to gi pravi{, za{to nikoj ne pravi ne{to tajno, koga samiot saka da bide poznat. Ako ve} e gi pravi{ tie dela, objavi mu se na svetot”. Zborot “ako” izrazuval somnevawe i neveruvawe. Tie mu pripi{uvale stra{livost i slabost. Ako znae deka e Mesija, toga{ zo{to e taa ~udna vozdr`livost i nedelotvornost? Ako navistina poseduva takva sila, toga{ zo{to ne pojde hrabro vo Erusalim i ne go odbrani svoeto pravo? Zo{to da ne gi stori vo Erusalim onie veli~estveni dela za koi se zboruva deka gi pravel vo Galileja? Nemoj da se krie{ po zafrleni oblasti, mu vele le, i da gi pravi{ tie silni dela pred neuki sela ni i ribari. Pojavi se vo glavniot grad, zadobi poddr{ka od sve{ tenici te i poglavarite i obedini go narodot vospos tavuvaj} i go novoto carstvo.

Isusovite bra} a ova go pravele od sebi~ni pobudi, {to tolku ~esto se nao| aat vo srcata na onie koi kopneat da se istak nat. So svetot vladeel vakov duh. Bile navredeni {to Hristos se proglasil sebesi za Leb na ìvotot, namesto da bara zemen prestol. Bile dlaboko razo~arani koga go napu{tilo tolkavo mno{tvo negovi u~enici. Mu go svrtile grbot i go napu{tile nego za da go izbegnat krstot da ne go prepoznaat i priznaat niz negovite dela deka Toj e Pratenikot od Boga.

“Zatoa Isus im re~e: ëMoeto vreme s# u{te ne e vtasano, a za vas vremeto sekoga{ e zgodno. Svetot vas ne moè da ve mra zi; toj mene me mrazi, za{to svedo~am za nego oti negovite dela se zli. Vie pojdete gore na praznikot. Jas nema da otidam, za{to moeto vreme u{te ne e ispolneto.’ Toa im go re~e i ostana vo Galileja”. Negovite bra} a mu zboruvale zapovedni~ki, odreduvaj} i mu go patot po koj treba da odi. Im go vratil prekorot, nareduvaj} i gi ne me| u svoite u~enici polni so samootkaùvawe, tuku me| u svetot. “Svetot vas ne moè da ve mrazi”, rekol Toj, “mene me mrazi, za{to jas svedo~am za nego oti negovite dela se zli”. Svetot ne gi mrazi onie {to mu se sli~ni po duhot; toj niv gi saka kako svoi.

Svetot za Hrista ne bil mesto na spokojstvo i samoiz vi{uvawe. Toj ne ~ekal mo`nost da ja prigrne negovata mo} i slava. Toj za nego nemal takva nagrada. Bil mesto na koe go pratil negoviot Otec. Toj bil daruvan za ìvot na svetot, da go ostvari golemiot plan za otkup. Toj go ostvaruval svoeto

451

387

delo za padnatiot ~ove~ki rod. Me| utoa, ne smeel da bide nepromislen nitu da brza vo opasnost, a u{te pomalku da ja zabrzuva kaznata. Sekoj nastan vo negovata rabota imal svoj odreden ~as. Toj moral strplivo da ~eka. Znael deka treba da primi omraza od svetot, znael deka negovata rabota } e mu donese smrt; no prerano da se izloì na toa ne bi bila volja na negoviot Otec.

Glasot za Hristovite ~uda se ra{iril od Erusalim nasekade kade {to bile raseani Evreite pa, iako mnogu meseci ne prisustvuval na praznicite, interesot za nego ne se namalil. Mno zina do{le od razli~ni delovi na svetot na praznikot Senici so nade` deka } e go vidat. Na po~etokot na praznikot mnozina se raspra{uvale za nego. Fariseite i poglavarite go o~ekuvale da dojde so nade` deka } e imaat mo`nost da go osudat. Tie zagrièno se raspra{uvale: “Kade e?” No nikoj ne znael. Vo site umovi najva`na misla bila mislata za nego. Pla{ej} i se od sve{tenicite i poglavarite, nikoj ne se osmeluval da go priznae za Mesija, no nasekade se vodele tivki seriozni razgovori za nego. Mnozina go branele kako Onoj {to go pratil Bog, dodeka drugi go proglasuvale za izmamnik na narodot.

Vo me| uvreme Isus tivko stignal vo Erusalim. Izbral edna osamena pateka po koja } e odi za da gi izbegne patnicite koi od site strani se slevale kon gradot. Koga bi mu se pri druìl na koj i da e karvan {to patuval na praznikot, vnima nieto na site pri vleguvaweto vo gradot bi bilo naso ~eno kon nego i manifestacijata na narodnoto raspoloènie kon nego bi gi pottiknala vlastite protiv nego. Toa trebalo da se izbegne, pa zatoa izbral da patuva sam.

Za vreme na sve~enosta, koga vozbuduvaweto poradi nego dostignalo vrv, Toj srede mno{tvoto vlegol vo predvorjeto na hramot. Poradi negovoto otsustvo od gradot postoele tvrdewa deka ne se osmeluva da dojde pod vlast na sve{tenicite i poglavarite. Site bile iznenadeni so negovoto prisustvo. Zamolknal sekoj glas. Site se voshituvale na dostoinstvoto i hrabrosta na negovoto drèwe srede mo} nite neprijateli koi odvaj ~ekale da mu go odzemat ìvotot.

Stoej} i taka vo centarot na vnimanieto na silnoto mno{ tvo, Isus im se obratil kako {to ne go storil toa niko ga{ nieden ~ovek. Negovite zborovi go otkrivale poz navaweto na zakonot i na Izraelovite ustanovi, na ̀ rt venite slu`bi i na u~ewata na prorocite, daleku nadminu vaj} i go zna eweto na

452

453



388

sve{tenicite i rabinite. Toj proniknal niz pre~kite na formalizmot i predanijata. Pred nego kako da se razvile scenite na idniot ìvot. Kako Onoj {to go gleda Nevidlivi ot, potpolno sigurno zboruval za zemnoto i nebes noto, za ~ove~koto i boèstvenoto. Negovite zborovi bile jasni i uverlivi, i pak kako vo Kapernaum narodot bil voshi ten so negovoto u~ewe: “Za{to negovata beseda be{e silna” (Luka 4,32). So razni opisi gi predupredil svoite slu{a teli na nesre} ata {to } e gi stigne site, za{to svesno gi odbivaat bla goslovite {to do{ol da im gi donese. Toj im dal sekakov moèn dokaz deka do{ol od Boga i vloìl sekakov napor {to moèl da gi dovede do pokajanie. Toj ne bi bil otfrlen i ubien od svojot narod koga bi moèl da go spasi od vinata za toa delo.

Site se voshituvale na negovoto poznavawe na zakonot i proro{tvata, a od eden do drug odelo pra{aweto: “Od kade ima olku golemo znaewe koga nikoga{ ne u~el?” Se smetalo deka nikoj ne e podgotven da bide verski u~itel ako ne u~el vo rabinskite {koli, pa zatoa i Isusa i Jovana Krstitelot gi proglasile za neuki bidej} i ne dobile takvo obrazovanie. Onie {to gi slu{ale bile iznenadeni so nivnoto poznavawe na Pismata, za{to nieden od niv “ne u~el”. Navistina, od lu| eto ne go steknale, no nebesniot Bog bil nivni U~itel i od nego go primile najvozvi{eniot vid na mudrost.

Dodeka Isus zboruval vo predvorjeto na hramot, lu| eto slu{ale re~isi bez zdiv. Istite lu| e {to bile negovi najèstoki protivnici, se ~uvstvuvale nemo} ni da mu napravat nekoe zlo. Za mig zaboravile na sè drugo.

Toj neumorno go u~el narodot sè do “posledniot, golemi ot dena na praznikot”. Toj den izutrinata lu| eto bile izmoreni od dolgoto praznuvawe. Odnenade`, Isus go podignal svojot yvonliv glas {to se razleval niz predvorjeto na hramot: “Onoj {to e èden neka dojde kaj mene i neka pie. Koj veruva vo mene, kako {to e kaàno vo Pismoto, od negovata vnatre{nost } e pote~at reki na ìva voda”. Sostojbata na narodot ovoj povik go storila mo{ne silen. Tie bile zafa teni so postojani sceni na rasko{ i praznuvawe; nivnite o~i bile zaslepeni so svetlinata i so boite, a nivnite u{i vosh i teni so najrasko{na muzika, no vo celokupnata niza obre di nemalo ni{to {to bi gi ispolnilo potrebite na duhot, ni{to {to bi ja ugasilo èdta na du{ata za ona {to ne propa| a. Isus gi povikal da dojdat i da pijat od izvorot na ìvotot koj vo niv } e bide izvor na voda {to te~e vo ve ~en ìvot.

454

389

Sve{tenikot toa utro go izvr{uval obredot {to go obnovuval spomenot na udiraweto na karpata vo pustinata. Taa karpa bila beleìt znak {to ukaùval na nego koj so svojata smrt } e stori da pote~at ìvi reki na spasenie za site {to se èdni. Hristovite zborovi bile voda na ìvotot. Tamu, vo prisustvo na sobranoto mno{tvo, Toj se posvetil sebesi da bide udren so cel vodata na ìvotot da mu pote~e na svetot. So udiraweto na Hrista, satanata mislel deka } e go uni{ti Knezot na ìvotot; no od udrenata Karpa potekla ìva voda. Dodeka Isus mu zboruval taka na narodot, nivnite srca zatreperile so nekoja neobi~na strahopo~it i mnozina bile gotovi da izviknat zaedno so ènata Samarjanka: “Daj mi od taa voda da ne oèdnuvam pove} e” (Jovan 4,15).

Isus gi poznaval potrebite na du{ata. Sjajot, bogat stvoto i ~esta ne moàt da go zadovolat srceto. “Onoj {to e èden, neka dojde kaj mene”. Bogatite i siromasite, vozvi {enite i poniènite, ednakvo se dobredojdeni. Toj vetuva deka } e ja rastovari du{ata, deka } e gi ute{i ̀ alosnite i } e im podari nade` na duhovno obeshrabrenite. Mnozina od onie {to go slu{ale Isusa bile àlosni poradi neispol netite nade ̀ i, mnozina tajno trpele, mnozina kopneele da gi zado vo lat svoite neumorni èlbi za ne{tata na ovoj svet i za pofal ba od strana na lu| eto; no koga go dobile seto toa, utvrdile deka se trudele samo da stignat do provalen izvor na koj ne moàt da ja zgasnat svojata èd. Srede bleskotnite, radosni sceni, stoele nezadovolni i ̀ alosni. Toga{ nenade jniot povik “onoj {to e èden” gi trgnal od nivnoto àlosno razmisluvawe i, slu{aj} i gi zborovite {to usledile, vo niv nite du{i se zapalila nova nade`. Svetiot Duh pred niv gi iznesuval ovie vrednosti sè dodeka vo Nego ne ja videle ponu data na neprocenliviot dar na spasenieto.

Hristoviot povik upaten do èdnata du{a i deneska se raznesuva dopiraj} i do nas so u{te pogolema sila od onaa so koja se ~ul vo hramot vo posledniot den na praznikot. Izvorot e otvoren za site. Na umornite i papsani du{i im se nudi osveùva~ka voda na ve~en ìvot. Isus sè u{te povikuva: “Onoj {to e ̀ eden, neka dojde kaj mene i neka pie”. “Koj e ̀ eden, neka dojde, i koj saka, neka zeme darum od vodata na ̀ ivo tot”. “A koj pie od vodata {to jas } e mu ja dadam, nema da bide ̀ eden doveka” (Otkrovenie 22,17; Jovan 4,14).


390

50

MEU STAPICI

Ovaa glava se temeli na Jovan 7,16-36.40-53; 8,1-11

Za seto vreme dodeka bil vo Erusalim vo tekot na praznikot, Isusa go sledele {pioni. Postojano se obiduvale da go zamol~at. Sve{tenicite i poglavarite demnele da go fatat vo stapica. Nastojuvale da go spre~at so sila. No toa ne bilo sè. Sakale da go poniàt ovoj galilejski U~itel pred narodot.

Prviot den na negovoto prisustvo na praznikot, poglavarite do{le kaj nego pra{uvaj} i go so ~ija vlast u~i. Sakale da go prenaso~at vnimanieto od nego kon pra{aweto za negovoto pravo da u~i, a so toa i na svojata sopstvena va`nost i vlast.

“Moeto u~ewe ne e moe”, rekol Isus, “tuku na Onoj koj me prati. Ako nekoj saka da ja ispolnuva negovata volja, } e znae dali ova u~ewe e od Boga ili jas zboruvam sam od sebe” (Jovan 7,16.17). Na pra{aweto na ovie sitni~ari Hristos ne odgovoril drebni~avo, tuku so otkrivawe na vistinata {to ima ̀ ivotno zna~ewe za spasenieto na du{ata. Razbiraweto i uvaùvaweto na vistinata, rekol Toj, zavisi pomalku od umot otkolku od srceto. Vistinata mora da se primi vo du{a ta; taa bara pot~inuvawe na voljata. Koga vistinata bi moè la da se podloì samo na razumot, gordelivosta ne bi pretsta vuvala pre~ka na patot za nejzino primawe. Me| utoa, taa mora da se prifati preku vlijanieto na milosta vrz srceto, pa nej zinoto primawe zavisi od otfrlaweto na sekoj grev {to go otkriva Bo`jiot Duh. Kolku i da se golemi ~ovekovite predimstva za steknuvawe na znaewe za vistinata, tie nema da mu bidat od nikakva polza sè dodeka srceto ne bide otvo reno za primawe na vistinata i dodeka ne bide svesno sovla dana sekoja navika i sekoj obi~aj {to se sprotivni na nejzi nite na~ela. Na onie {to taka mu se pot~inuvaat na Boga, so ~esna èlba da ja za poznaat negovata volja i da ja izvr{uvaat, vistinata im se

455

456

391

ot kriva kako Bo`ja sila za nivno spasenie. Tie } e bidat vo sostojba da napravat razlika me| u onoj {to zboruva od Boga i onoj {to zboruva sam od sebe. Fariseite svojata volja ne ja stavile na strana na Bo`jata volja. Ne bara le da ja sfatat vistinata, tuku da najdat nekoj izgovor da ja izbegnat, a Hristos pokaàl deka tokmu toa bilo pri~i nata zo{to ne go razbrale negovoto u~ewe.

Toj sega go otkril ispitot so ~ija pomo{ vistinskiot u~i tel moè da se razlikuva od izmamnikot: “Koj govori sam od sebe, bara svoja slava, a koj ja bara slavata na Onoj koj go pratil, toj e vistinit vo nego nema nepravednost” (Jovan 7,18). Onoj {to bara li~na slava, zboruva sam od sebe. Duhot na sebi~nosta go pokaùva svoeto poteklo. No Hristos ja baral Bo`jata slava. Toj zboruval Bo`ji zborovi. Toa bilo dokaz deka e ovlasten kako U~itel na vistinata.

Isus na rabinite im dal dokaz za svoeto boèstvo so toa {to pokaàl deka im gi ~ita srcata. Od isceluvaweto vo Vitezda postojano kovele zagovor da go ubijat. Na toj na~in samite go kr{ele zakonot za koj tvrdele deka go branat. “Zar Mojsej ne vi go dade zakonot?”, rekol Toj. “No nikoj od vas ne go ispolnuva zakonot. Zo{to sakate da me ubiete?”

Kako sekavica ovie zborovi im ja otkrile na rabinite provalijata na propasta vo koja } e se strupolat. Za mig bile ispolneti so strav. Videle deka se vo sudir so beskone~nata Sila. Me| utoa, ne sakale da ja primat opomenata. Za da go so~u vaat svoeto vlijanie me| u narodot, morale da gi prikrijat svoite zlostorni~ki nameri.

Izbegnuvaj} i go Isusovoto pra{awe, izviknale: “\avol e vo tebe! Koj saka da te ubie?” Ve{to naveduvale na pomisla de ka Isusovite veli~estveni dela bile pottiknati od zol duh.

Isus ne obrnuval vnimanie na ova potturawe. Toj prodolìl so èlba da pokaè deka negovoto delo na isceluvawe vo Vitezda bilo soobrazeno so zakonot za sabotata i deka toa e opravdano so tolkuvaweto {to samite Evrei mu go dale na toj zakon. Rekol: “Vam Mojsej vi go dade obrezanieto... i vie vo sabota obreùvate ~ovek”.

Spored zakonot sekoe dete moralo da bide obreàno osmiot den. Ako ova odredeno vreme pa| alo vo sabota, obredot moral toga{ da se izvr{i. Kolku pove} e mora da bide vo soobraznost so duhot na zakonot “{to napolno isceliv ~ovek vo saboten den”. Toj gi predupredil: “Ne sudete po nadvore{niot izgled, tuku sudete pravedno!”

457

МЕЃУ СТАПИЦИ


392

Poglavarite morale da zamol~at i mnozina vo narodot izviknale: “Ne e li ovoj ~ovekot kogo baraat da go ubijat? A ete, zboruva i ni{to ne mu velat. Da ne se uverile stare{inite deka toj navistina e Hristos?”

Mnozina me| u Hristovite slu{ateli {to bile ̀ iteli na Erusalim i na koi ne im bile nepoznati zagovorite na pogla varite protiv nego, se ~uvstvuvale privle~eni kon nego so nepreodoliva sila. Gi pridruùvalo silno osvedo~uvawe deka Toj e Bo`ji Sin. Me| utoa, satanata bil gotov da gi nave de na somnevawe so ve} e prigotveniot pat {to gi opfa } al nivnite pogre{ni poimi za Mesija i za negovoto doa| awe. Bilo {iroko rasprostraneto veruvaweto deka Hristos } e se rodi vo Vitleem, no po izvesno vreme } e is~ez ne, a pri vtoroto pojavuvawe nikoj ne } e znae od kade do{ol. Ne bil mal brojot na onie {to smetale deka Mesija nema da ima nikak vi prirodni vrski so ~ove~kiot rod. Pa bidej} i narodnoto sfa} awe za slavata na Mesija ne se sovpa| alo so Isusa od Nazaret, mnozina bile gotovi da ja prifatat misla ta: “Ovoj go znaeme od kade e, a koga } e dojde Hristos, nikoj ne } e znae od kade e”.

Dodeka se kolebale me| u somnevaweto i verata, Isus gi razbral nivnite misli i im odgovoril: “I mene me poznavate, a znaete i od kade sum. Ne dojdov sam od sebe, tuku vistinit e Onoj koj me prati, kogo vie ne go poznavate”. Tie tvrdele deka go znaat Hristovoto poteklo, no voop{to ne go poznavale. Koga bi ìveele vo soglasnost so Bo`jata volja, bi go prepoznale negoviot Sin koga im se otkril.

Slu{atelite ne moèle pogre{no da gi razberat Hristovite zborovi. Tie jasno go povtoruvale ona tvrdewe {to go kaàl pred Sinedrionot so meseci porano, koga sebesi se proglasil za Bo`ji Sin. Toga{ poglavarite se obidele da go ubijat, a sega barale da go fatat, no bile spre~eni od onaa nevid liva Sila koja postavila me| i na nivniot bes, velej} i im dovde } e dopira{, ne ponatamu (Knigata za Jov 38,11).

Me| u narodot mnozina mu poveruvale, velej} i: “Koga } e dojde Hristos, zar } e napravi pove} e ~uda od onie {to gi napravi Ovoj?” Voda~ite na fariseite, koi so strav go sle de le tokot na nastanite, gi zabeleàle izrazite na naklonost kaj mno{tvoto. Pobrzale kaj prvosve{tenicite i im gi izloìle svoite planovi da go uapsat. Se prigotvuvale da go fatat koga } e bide sam, za{to ne se osmeluvale da go storat toa vo prisustvo na narodot. Isus pak pokaàl deka gi ~ita nivnite nameri: “U{te malku vreme sum so vas”, rekol, “potoa

458

393

zaminuvam kaj Onoj koj me prati. ]e me barate i nema da me najdete, i kade {to sum jas, vie ne moète da dojdete”. Naskoro } e najde zasolni{te nadvor od dosegot na nivnoto podbivawe i omraza } e se voznese kaj Otecot, za pak da bide oboàvan od angelite i tamu negovite ubijci nikoga{ ne } e moàt da dojdat.

Podbivaj} i se, rabinite rekle: “Kade } e odi Ovoj, pa da ne moème da go najdeme? Da ne saka da odi kaj raseanite me| u Grcite i da gi pou~uva Grcite?” Ovie sitni~ari i ne sonu vale deka so nivnite podbivni zborovi e opi{ana Hristovata misija! Cel den gi podaval racete kon narodot koj ne dozvoluval da mu se kaè i koj odgovaral protivno. Sepak, } e go najdat onie {to ne go barale i } e im se pokaè na onie {to ne pra{uvaat za nego (Rimjanite 10,20.21).

Mnozina {to bile osvedo~eni deka Isus e Bo`ji Sin bile zavedeni od pogre{noto rasuduvawe na sve{tenicite i rabinite. Ovie u~iteli mo{ne vlijatelno gi povtoruvale proro{tvata {to se odnesuvaat na Mesija deka Toj “} e caruva na gorata Sion i vo Erusalim, i } e se proslavi pred svoite stare{ini”, i deka } e vladee “od more do more, od golemata reka do krajot na zemjata” (Isaija 24,23; Psalm 72,8). Potoa pra vele nepristojni sporeduvawa me| u slavata {to e opi{ana ovde i skromniot Isusov izgled. Zborovite na proro{tvoto bile iskrivokol~eni za da ja potkrepat zabludata. Koga narodot iskreno sam bi ja prou~uval Re~ta, ne bi bil zaveden. [eeset i prvata glava na Knigata na prorok Isaija svedo~i deka Hristos treba da ja izvr{uva tokmu taa rabota {to ja rabotel. Pedeset i tretata glava go iznesuva negovoto otfrlawe i stradawata vo svetot, a pedeset i devettata glava go opi{uva karakterot na sve{tenicite i rabinite.

Bog ne gi prisiluva lu| eto da se otkaàt od svoeto neverstvo. Pred niv se nao| a svetlina i temnina, vistina i zabluda. Do niv stoi da re{at {to } e prifatat. ôvekoviot um e nada ren so sila da pravi razlika me| u dobroto i zloto. Bog odredil lu| eto da ne se odlu~uvaat spored momentnoto ~uvstvo, tuku vrz osnova na vrednosta na dokazite, vrz osnova na gri`livoto me| usebno sporeduvawe na delovite na Pismoto. Koga Evreite bi gi otfrlile svoite predrasudi i koga bi go sporeduvale pi{anoto proro{tvo so faktite {to go obeleùvale Isusoviot ̀ ivot, bi zabeleàle prekrasna harmo nija me| u proro{tvata i nivnoto ispolnuvawe vo ìvo tot i vo slu`bata na ponizniot Galileec.



394

I deneska mnozina se izmameni na ist na~in na koj bile izmameni i Evreite. Verskite u~iteli ja ~itaat Biblijata vo svetlinata na svoite li~ni sfa} awa i predanija, narodot ne gi istraùva Pismata za sebe i ne prosuduva sam za sebe {to e vistina, tuku gi prifa} a nivnite sudovi i svoite du{i im gi doveruva na svoite voda~i.

Propovedaweto i u~eweto na negovata Re~ e edno od sredstvata {to gi posvetil Bog za prenesuvawe na svetlinata, a u~eweto na sekoj ~ovek morame da go proveruvame so pomo{ na Svetoto pismo. Sekoj {to ja prou~uva Biblijata so molit va, so èlba da ja doznae vistinata za da moè da ja poslu{a, } e primi boèstveno prosvetluvawe. Toj } e gi razbere Pis mata. “Onoj {to saka da ja ispolnuva negovata volja, } e znae...” (Jovan 7,17).

Posledniot den na praznikot, slugite {to gi pratile sve{tenicite i poglavarite da go uapsat Isusa se vratile bez nego. Naluteno bile pra{ani: “Zo{to ne go dovedovte?” So sve~en izraz na liceto odgovorile: “Nikoj nikoga{ ne zboruval taka kako {to zboruva ovoj ôvek”.

Negovite zborovi gi smeknale nivnite tvrdi srca. Dode ka zboruval vo predvorjeto na hramot, tie bile vo blizina za da fatat ne{to {to bi moèlo da se svrti protiv nego. Me| u toa, dodeka slu{ale, ja zaboravile celta zaradi koja bile prateni. Stoele kako zaneseni. Hristos $ se otkril sebesi na nivnata du{a. Go videle ona {to sve{tenicite i pogla varite ne sakale da go vidat ~ove~kata priroda prepla vena so slavata na boèstvenata priroda. Tie se vratile vo tolkava mera ispolneti so ovaa misla, tolku trognati so nego vite zborovi, {to na pra{aweto: “Zo{to ne go dove dovte?”, moèle samo da odgovorat: “Nikoj nikoga{ ne zboru val taka kako {to zboruva ovoj ôvek”.

Sve{tenicite i poglavarite se zdobile so isto uveru vawe po svojot prv dopir so Hrista. Nivnite srca bile dlabo ko pottiknati i im se nametnuvala mislata: “Nikoga{ nieden ~ovek ne zboruval kako ovoj ̂ ovek”. Me| utoa, osvedo~uvaweto na Svetiot Duh go zadu{ile. Sega, naluteni {to duri i orudijata na zakonot potpadnale pod vlijanie na zamrazeniot Galileec, izviknale: “Zar i vie ste zabludeni?” Poveruva li vo nego nekoj od stare{inite ili od fariseite? Tuku ovoj xgan {to ne go znae zakonot proklet e.

Lu| eto na koi im se iznesuva vesta na vistinata retko se pra{uvaat “Dali e toa vistina”, tuku pra{uvaat “Koj stanuva vo nejzina odbrana”? Mnozinstvoto lu| e vesta ja cenat spored brojot na onie {to ja prifa} aat, pa sepak, sè u{te se posta

459

395

vuva pra{aweto: “Dali poveruva vo nego nekoj od u~enite lu| e ili od verskite voda~i?” I deneska lu| eto ne se pove} e nakloneti kon vistinskata pobo`nost otkolku {to bile vo Hristovo vreme. Tie vo tolkava mera se vrzani za zemnite dobra, {to gi zanemaruvaat ve~nite bogatstva, i ne e nikakov dokaz protiv vistinata toa {to golem broj lu| e ne se podgotveni da ja prifatat ili {to ne ja prifa} aat golemite lu| e vo svetot pa duri ni verskite voda~i.

Povtorno sve{tenicite i poglavarite prodolìle da izmisluvaat na~in kako da go fatat Isusa. Se istaknuvalo deka, ako i ponatamu bide ostaven na sloboda, } e go odvrati narodot od postavenite voda~i i deka edinstveno sigurno re{enie e vedna{ da go zamol~at. Koga raspraviite dostignale vrv, odnenade` bile zapreni. Nikodim pra{al: “Osuduva li na{iot zakon nekogo ako najnapred ne go soslu{a i ne doznae {to pravi?” Sobirot go prekrila ti{ina. Zborovite na Nikodima doprele do nivnata sovest. Ne moèle da osudat ~ovek bez da go soslu{aat. Me| utoa, gordelivite poglavari ne zamol~ale samo poradi ovaa pri~ina, bez zdiv gledaj} i go onoj {to se osmelil da zboruva vo ime na pravdata. Bile v~udo videni i razo~arani {to eden od nivnata sredina bil vo tolkava mera pod vlijanie na Isusoviot karakter, {to progovoril vo negova odbrana. Otkako se sozele od iznenaduvaweto, so ostra zajadlivost mu se obratile na Nikodima: “Da ne si i ti od Galileja? Ispitaj i vidi deka prorok ne se poja vil od Galileja”.

Sepak, protestot ja zaprel postapkata na Sovetot. Poglavarite ne moèle da ja sprovedat svojata namera i bez soslu{uvawe da go osudat Isusa. Porazeni za izvesno vreme, “sekoj se vrati doma, a Isus otide na Maslinskata gora”.

Od vozbudata i od gradskata vreva, od nepredvidlivoto mno{tvo, od podmolnite rabini, Isus se svrtil kon ti{inata na maslinicite kade {to moèl da bide sam so Boga. Me| utoa, rano izutrinata se vratil vo hramot i koga narodot se sobral okolu nego, sednal i go pou~uval.

Nabrgu bil prekinat. Mu se pribliùvala grupa farisei i zakonici vle~ej} i so sebe ispla{ena èna koja so grub, jarosen glas, ja obvinuvale deka ja prekr{ila sedmata zapoved. Turkaj} i ja pred Isusa, mu rekle so licemerna po~it: “Mojsej vo zakonot ni naredi takvite ̀ eni da gi kamenuvame, a ti {to veli{?”

Nivnoto pretvorlivo uvaùvawe krielo gri`livo skovan zagovor za negovo uni{tuvawe. Cvrsto re{ile da ja isko

460



396

ristat ovaa prilika za da si obezbedat obvinuvawe pro tiv nego, smetaj} i deka, bez ogled na odlukata {to } e ja donese, } e pronajdat povod da go obvinat. Ako ja oslobodi ènata, bi moèle da go obvinat deka go prezira Mojseeviot zakon. Ako izjavi deka zasluùva smrt, bi moèle da go obvinat pred Rim janite deka si ja prisvojuva vlasta {to samo nim im pri pa| a.

Za mig Isus ja nabquduval ovaa scena usramenata `rtva {to se tresela, dostoinstvenicite so surovo lice, li{eni duri i od ~ove~ko soàluvawe. Negoviot duh na besprekorna ~istota se zgrozil od ovaa scena. Dobro znael so kakva cel mu e iznesen ovoj slu~aj. Go ~ital srceto, go poznaval karak terot i tekot na ìvotot na sekogo {to se nao| al pred nego. Ovie la`ni ~uvari na pravdata sami ja navele svojata ̀ rtva na grev za da moàt da mu postavat stapica na Isusa. Ne poka ̀ uvaj} i nikakov znak deka go ~ul nivnoto pra{awe, se navednal i, gledaj} i vo zemjata, po~nal da pi{uva po pravot.

Nestrplivi poradi negovoto odloùvawe i o~iglednata ramnodu{nost, tuìtelite pristapile poblizu, svrtuvaj} i go negovoto vnimanie na ovoj predmet. Me| utoa, koga nivnite o~i, sledej} i gi Isusovite, poglednale na plo~ata kraj negovite noze, licata im se izmenile. Tuka, pred niv, bile ispi{ani site tajni grevovi na nivniot ìvot. Lu| eto {to go nabquduvale toa videle nenadejna promena vo izrazot i se turkale napred da otkrijat {to e toa {to go nabquduvaat tie so tolkava v~udovidenost i sram.

So site svoi neiskreni izjavi za po~ituvawe na zakonot i iznesuvaj} i go obvinuvaweto protiv ènata, ovie rabini se oglu{ile za negovite odredbi. Nejziniot ma` bil dolèn da pokrene postapka protiv nea, a i vinovnicite trebalo ednak vo da se kaznat. Postapkata na tuìtelite bila napolno ne za ko nita. Isus gi sretnal na nivna po~va. Zakonot nalagal vo slu~aj na kaznuvawe so kamenuvawe svedocite prvi da frlat kamen. Sega, ispravuvaj} i se i naso~uvaj} i go pogledot kon stare{inite {to go skovale ovoj zagovor, Isus rekol: “Koj od vas e bezgre{en, prv neka frli kamen na nea”. I, naved nuvaj} i se, prodolìl da pi{uva na zemjata.

Ne go otfrlil zakonot {to e daden preku Mojseja nitu ja po gazil vlasta na Rim. Tuìtelite bile pobedeni. Sega, so iskinati obleki na la`na pobo`nost, stoele vinovni i osu deni vo prisustvo na beskone~nata îstota. Se tresele pla{ej} i se da ne se otkrie pred mno{tvoto skrienata neprav da na nivniot ìvot, pa eden po eden, so navedeni glavi i so oboreni o~i, se iskrale, ostavaj} i ja svojata `rtva so milos tiviot Spasitel.

461

397

Isus se ispravil i, otkako ja poglednal ènata, rekol: “@ eno, kade se drugite? Nieden li ne te osudi? ëNieden, Gospode!’ A Isus $ re~e: ëNi jas ne te osuduvam. Odi si i otse ga ne gre{i ve} e!’”

@enata stoela pred Isusa tresej} i se od strav. Negovite zborovi: “Koj od vas e bezgre{en, prv neka frli kamen na nea” doprele do nea kako smrtna presuda. Ne se osmeluvala da pogledne vo liceto na Spasitelot, tuku tivko ja ~ekala svojata sudbina. V~udovidena, nabquduvala kako nejzinite tuìteli bez zbor i usrameni si zaminuvaat, a potoa vo najzi nite u{i doprele silno nade`nite zborovi: “Ni jas ne te osuduvam. Odi si i otsega ne gre{i ve} e”. Nejzinoto srce bilo trognato i taa se frlila pred Isusovite noze, iskaùvaj} i ja so lipa we svojata blagodarnost i ispovedaj} i gi so gorki solzi svo ite grevovi.

Toa za nea bilo po~etok na nov ìvot, ìvot na ~istota i mir, posveten na slu`ba na Boga. So podignuvaweto na ovaa padnata du{a Isus napravil pogolemo ~udo otkolku so lekuv aweto na najte{kite telesni bolesti; Toj ja iscelil duhovnata bolest {to vodi vo ve~na smrt. Ovaa èna {to se pokajala stanala eden od negovite nepokoleblivi sledbenici. Na negovata milost {to pro{tava taa vozvratila so samo po`rt vu va na qubov i predanost.

Vo ~inot na pro{tavaweto na ovaa èna i vo ohrabruvaweto da ìvee podobar ìvot, Hristoviot karakter sveti so ubavina na sovr{ena pravda. Iako ne go prikriva grevot, nitu go namaluva ~uvstvoto na vinata, Toj sepak ne saka da osudi, tuku da spasi. Svetot za ovaa zabludena èna imal samo potsmev i prezir, no Isus izgovoril zborovi na uteha i nade`. Bezgre{niot imal so~uvstvo kon slabostite na ovaa gre{ nica, pa $ podal raka pomo{ni~ka. Dodeka licemernite farisei ja obvinuvale, Isus $ zapovedal: “Odi si i otsega ne gre{i ve} e!”

Hristov sledbenik ne e onoj {to gi odvra} a o~ite od zablu denite, ostavaj} i gi nepre~eno da odat po patot {to gi vodi sè ponisko. Onie {to predni~at vo osuduvaweto na drugite, i {to revnuvaat da gi dovedat pred sud, ~esto vo svo jot ìvot se mnogu pogre{ni od niv. Lu| eto go mrazat gre{ nikot, no go sakaat grevot. Isus go mrazi grevot, no go saka gre{nikot. Takov duh } e imaat site {to go sledat. Hristi janskata qubov e bavna da osudi, brza da go zabeleì pokajanieto, gotova da prosti, da ohrabri, onoj {to talka da go postavi na patekata na svetosta i da gi odrì negovite stapalki na nea.

462


398

51

„SVETLINA NA ŽIVOTOT“”

Ovaa glava se temeli na Jovan 8,12-59 i 9-ta

“Isus povtorno im progovori: ëJas sum svetlina na svetot. Onoj {to me sledi mene, sigurno nema da odi vo temnina, tuku } e ima svetlina {to vodi vo ìvot’”.

Koga gi izgovoril ovie zborovi vo predvorjeto na hramot, Isus posebno bil povrzan so slu`bite za praznikot Senici. Vo sredinata na ova predvorje se izdignuvale dva visoki stol ba so golemi stativi za svetilki. Po ve~ernata `rtva se pale le site svetilki {to ja {irele svojata svetlina nad Erusalim. Ovoj obred gi potsetuval na stolbot od ogan {to go vodel Izrael niz pustinata, a pokraj toa se smetalo deka ukaùval i na doa| aweto na Mesija. Nave~er, koga svetilkite se zapa luvale, predvorjeto bilo scena na golema radost. Sedi lu| e, sve{te nicite vo hramot i narodnite poglavari, se soe di nuvale vo prazni~nite igri so zvuci na muzi~ki instru men ti i so pesni na Levitite.

So osvetluvaweto na Erusalim narodot ja izrazuval svojata nade` deka doa| aweto na Mesija } e go osvetli Izrael. Me | utoa, za Isusa ovaa scena imala po{iroko zna~ewe. Kako sjajnite svetilki vo hramot {to osvetluvale sè okolu sebe, taka i Hristos, izvorot na duhovnata svetlina, ja osvetluva tem ni nata na svetot. Sepak, ovoj simbol bil nesovr{en. Golemoto videlo {to go postavil Toj so svoja raka na neboto bilo poverna pretstava za slavata na negovata misija.

Bilo utro. Sonceto se ra| alo nad Maslinskata gora i negovite zraci so zaslepuva~ki sjaj se razlevale po mermer nite pa lati, osvetluvaj} i go zlatoto na yidovite na hramot, pa Isus, pokaùvaj} i kon nego, rekol: “Jas sum svetlina na svetot”.

Za onoj {to gi slu{al ovie zborovi, dolgo potoa kako eho se vra} ale vo ovoj vozvi{en bibliski tekst: “Vo nego ima {e ìvot i ìvotot im be{e svetlina na lu| eto. A svet li nata

463

464

399

sveti vo temnina, i temninata ne ja obzede”. “Vistin skata svetlina, koja go osvetluva sekoj ~ovek, doa| a{e na svet” (Jovan 1,4.5.9).

Dolgo po Isusovoto voznesuvawe na neboto, pi{uvaj} i prosvetlen so boèstveniot Duh, Petar isto taka si spomnuva za beleìtostite {to gi koristel Hristos: “Imame sigurna proro ~ka Re~ i vie dobro pravite {to pogledot go naso~uvate kon nea kako vo svetilka {to sveti na temno mesto dodeka ne osamne denot i ne bolsne yvezdata Denica vo va{ite srca” (2. Petrovo 1,19).

Koga Bog mu se javuva na svojot narod, svetlinata sekoga{ e simbol na negovoto prisustvo. Koga bila izgovorena tvore~kata re~ vo po~etokot, od temninata zasvetila svetlina. Vo stolbot od oblak dewe i vo stolbot od ogan no} e bila skri ena svetlina {to ja vodela ogromnata vojska na Izrael. Okolu Gospoda na gorata Sinaj svetela svetlina so stra{na veli~estvenost. Nad prestolot na milosta vo {atorot za sostanok po~ivala svetlina. Solomonoviot hram pri negovoto posvetuvawe go ispolnuvala svetlina. Koga angelite im ja donele vesta za otkup na pastirite koi budno straàrele, nad vitleemskite rit~iwa zasvetila svetlina.

Bog e svetlina, i vo zborovite “Jas sum svetlina na sve tot” Hristos objavil deka e edno so Boga i deka e povrzan so celoto ~ove~ko semejstvo. Toj na po~etokot storil “od tem ni nata da zasveti svetlina” (2. Korin} anite 4,6). Toj e svetlina na Sonceto, na Mese~inata i na yvezdite. Toj bil onaa duhovna svetlina koja vo simbolot, vo slikata i vo proro{tvoto zasvetila nad Izrael. Me| utoa, ovaa svetlina ne mu e dadena samo na evrejskiot narod. Kako son~evite zra ci {to dopiraat do najoddale~enite kat~iwa na zemjata, taka i svetlinata na Sonceto na pravdata osvetluva sekoja du{a.

“Vistinskata Svetlina, koja go osvetluva sekoj ~ovek, doa| a {e na svet”. Svetot imal svoi golemi u~iteli, lu| e so xinovski um i so voshituva~ki istraùva~ki potfati, lu| e ~i i {to izjavi pottiknuvale misla i otvorale pogled vo beskrajnite prostranstva na znaeweto; ovie lu| e se po~itu vani kako voda~i i dobro~initeli na ~ove~kiot rod. Me| utoa, postoi Eden koj e povozvi{en od niv. “A na site {to go pri mija, im dade pravo da stanat Bo`ji deca”. “Boga nikoj nikoga{ ne go videl; edinorodniot Sin koj e vo pregratkite na Otecot, toj go objavi” (Jovan 1,12.18). Moème da pronaj deme cela niza golemi svetski u~iteli sè dodeka dopiraat izve{taite za

„СВЕТЛИНА НА ЖИВОТОТ“


400

~ove~kiot rod, no Svetlinata bila pred niv. Kako Mese~inata i yvezdite od son~eviot sistem {to svetat od son~evata svetlina {to se odbiva, taka dokolku nivnoto u~ewe e vistinito golemite svetski misliteli gi odbles nuvaat zracite na Sonceto na pravdata. Sekoja bleskotna misla, sekoj molskot na umot poteknuva od Svetlinata na svetot. Vo dene{no vreme mnogu slu{ame za takanare~eno “visoko obrazovanie”. Vistinsko “visoko obrazovanie” e ona {to go dava Toj, vo kogo se “skrieni site bogatstva na mud rosta i znaeweto”. “Vo nea be{e ìvotot i ̀ ivotot im be{e svetlina na lu| eto” (Kolo{anite 2,3; Jovan 1,4). “Onoj {to me sledi mene”, rekol Isus, “sigurno nema da odi vo temnina, tuku } e ima svetlina {to vodi vo ìvot”.

Vo zborovite “Jas sum svetlina na svetot”, Isus se objavil sebesi kako Mesija. Stariot Simeon vo hramot, kade {to Hristos sega u~el, za nego zboruval deka e “svetlina da gi osvetli neznabo{cite i slava na svojot narod Izrael” (Luka 2,32). So ovie zborovi go primenil na nego proro{ tvoto {to mu e poznato na cel Izrael. Svetiot Duh preku prorokot Isaija objavil: “Malku e da mi bide{ sluga, da gi podigne{ plemiwata na Jakova i da go vrati{ ostatokot Izraelov, tuku } e te postavam za svetlina na narodite, da go odnese{ moeto spasenie do krajot na zemjata” (Isaija 4,9.6). Op{to sfa} awe bilo deka ova proro{tvo zboruva za Mesija, pa koga Isus rekol “Jas sum svetlina na svetot”, narodot ne moèl da ne go prepoznae negovoto tvrdewe deka Toj e Vete niot.

Za fariseite i poglavarite ovaa izjava pretstavuvala drsko tvrdewe. Ne moèle da podnesat ~ovek kako niv da se postavi sebesi vo takva polo`ba. Navidum, ne osvrnuvaj} i se na negovite zborovi, pra{ale: “Koj si ti?” Imale namera da go prisilat sebesi da se objavi kako Hristos. Negoviot izgled i negovata slu`ba bile su{ta sprotivnost so o~ekuvawata na narodot, pa spored toa, negovite lukavi neprijateli se nadevale deka, ako Toj se objavi kako Mesija, } e bide otfrlen kako izmamnik.

Me| utoa, na nivnoto pra{awe “Koj si ti”, Isus odgovo ril: “[to vi go kaùvam u{te od po~etok” (Jovan 8,25). Ona {to bilo otkrieno vo negovite zborovi, otkrieno e i vo negoviot karakter. Toj bil olicetvorenie na vistinata {to ja u~el. “Ni{to ne pravam sam od sebe”, prodolìl, “tuku zboruvam onaka kako {to me nau~i Otecot. Onoj {to me prati e so mene. Toj ne me ostava sam, za{to sekoga{ go pra vam ona {to

465

401

mu godi”. Toj ne se obidel da go dokaè svoeto tvrdewe deka e Mesija, tuku go pokaàl svoeto edinstvo so Boga. Koga nivniot um bi bil otvoren za Bo`jata qubov, bi go primile Isusa.

Me| u negovite slu{ateli mnozina so vera bile privle~eni kon nego, pa im rekol: “Ako istraete vo mojata nauka, navistina ste moi u~enici; } e ja zapoznaete vistinata, a vistinata } e ve oslobodi”.

Ovie zborovi gi navredile fariseite. Ne obyiraj} i se na dolgata narodna pot~inetost pod tu| jarem, naluteno izviknale: “Nie sme Avramovo potomstvo i nikoga{ nikomu ne sme mu robuvale. Kako veli{ ti: ë]e bidete slobodni?’” Isus gi poglednal ovie lu| e, robovi na pakosta, ~ii{to misli bile svrteni kon odmazda, i àlno odgovoril: “Vistina, vis tina, vi velam deka sekoj {to pravi grev, rob mu e na grevot”. Tie se nao| ale vo najteòk vid ropstvo pot~ineti na lo{iot duh.

Sekoj {to ne saka da mu se predade na Boga se nao| a pod vlast na drugata sila. Toj ne e svoj gospodar. Toj moè da zboru va za sloboda, no se nao| a vo najcrno ropstvo. Nemu ne mu e dozvoleno da ja sogleda ubavinata na vistinata, za{to nego viot um e pod vlast na satanata. Dodeka samiot sebesi si laska deka gi sledi nalozite na svojot sopstven razum, toj ja ispolnuva voljata na knezot na temninata. Hristos do{ol da gi iskine od du{ata okovite na ropstvoto na grevot. “Ako Sinot ve oslobodi, navistina } e bidete slobodni”. “Za{to zakonot na Duhot na ìvotot vo Hrista Isusa ve oslobodi od zakonot na grevot i smrtta” (Rimjanite 8,2).

Vo deloto na otkupuvaweto nema prisiluvawe. Ne se prime nuva nikakva nadvore{na sila. Pod vlijanie na Bo`jiot Duh, ~ovekot e sloboden da izbere komu saka da mu sluì. Vo promenata {to nastanuva koga du{ata } e mu se pot~ini na Hrista se nao| a najvozvi{enata smisla na slobodata. Isteruvaweto na grevot e delo na samata du{a. Navistina, nie nema me sila sami da se oslobodime od vlasta na satanata, no koga sakame da se oslobodime od grevot, i vo svojata golema potreba bezrezervno } e se obratime za sila {to e nadvor i nad nas, silite na du{ata se povrzuvaat so boèstvenata sila na Svetiot Duh, pa sega ja ispolnuvaat Bo`jata volja.

Edinstveniot uslov {to ja ovozmoùva ~ovekovata sloboda leì vo edinstvoto so Hrista. “Vistinata } e ve oslobodi”, a Hristos e vistina. Grevot moè da pobedi samo ako go oslabi umot i ako ja uni{ti slobodata na du{ata. Pot ~i nuvaweto

466



402

na Boga zna~i obnova na ~ovekovata li~nost obnova na vistinskata slava i na ~ovekovoto dostoinstvo. Boèstveniot zakon, na koj mu se pokoruvame, e “zakon na slobodata” (Jakov 2,12).

Fariseite tvrdele deka se Avramovi deca, a Isus im re kol deka vakvoto tvrdewe moàt da go dokaàt samo ako pra vat Avramovi dela. Vistinskite Avramovi deca ̀ iveat kako {to ìveel toj ìvot poslu{en na Boga. Tie ne bi se obiduvale da go ubijat Onoj {to ja zboruval vistinata prate na od Boga. Kovej} i zagovor protiv Hrista, rabinite ne pra vele Avramo vi dela. Bilo bezvredno toa {to samo bile nepo sredni Avramovi potomci. Bez duhovna vrska so nego, {to bi se otkrila pri posreduvaweto na istiot duh i pri vr{e weto na istite dela, tie ne bile negovi deca.

Ova na~elo ima isto zna~ewe i za pra{aweto {to dolgo go potresuvalo hristijanskiot svet pra{aweto za nasled stvo na apostolskiot red. Potekloto od Avrama ne se doka ̀ uva so imeto ili so rodoslovieto, tuku so srodnosta vo karak terot. Taka i apostolskoto nasledstvo ne po~iva vrz prenesuvaweto na crkovniot avtoritet, tuku vrz duhovniot odnos. @ivotot, pottiknat od apostolskiot duh, so verata i so u~eweto na vistinata {to ja iznesuvale tie, pretstavuva vistinski dokaz za apostolskoto nasledstvo. Toa e ona {to lu| eto gi pravi naslednici na prvite u~iteli na evangelieto.

Isus negiral deka Evreite se Avramovi deca. Toj rekol: “Vie gi povtoruvate delata na svojot tatko”. Podbivaj} i se, tie odgovorile: “Nie ne sme rodeni od bludstvo, imame eden Tatko Bog”.

Ovie zborovi, kako aluzija na okolnostite na negovoto ra| awe, imale za cel da mu zadadat udar na Hrista vo prisustvo na onie {to po~nale da veruvaat vo nego. Isus ne obrnal vni manie na ova podlo navestuvawe, tuku rekol: “Ako Bog be{e va{ tatko, } e me qubevte mene, za{to jas izlegov i dojdov od Boga”.

Nivnite dela svedo~ele za nivnata vrska so onoj {to bil la`livec i ubiec. “Va{ tatko e | avolot”, rekol Isus, “i sakate da gi ispolnuvate èlbite na va{iot tatko. Toj be{e ~ovekoubiec od po~etok i ne ostana pri vistinata, za{ to vo nego nema vistina. ... Mene ne mi veruvate bidej} i vi ja zboruvam vistinata” (Jovan 8,44.45). Faktot {to Isus ja zboruval vistinata, i toa so sigurnost, bilo pri~ina {to evrejskite voda~i ne go prifatile. Vistinata ja otkrila seta pogre{

467

403

nost na zabludata; taa go osuduvala nivnoto u~ewe i nivniot ìvot, pa zatoa bila nepoèlna. Tie pobrgu bi gi zatvorile o~ite pred vistinata otkolku da se ponizat i da priznaat deka bile vo zabluda. Ne ja sakale vistinata. Ne ja sakale, iako bila vistina.

“Koj od vas me obvinuva za grev? Ako ja zboruvam visti nata, zo{to ne mi veruvate?” Tri godini neprijatelite posto jano go sledele Hrista, obiduvaj} i se da najdat damka vo nego viot karakter. Satanata i celiot sojuz na zloto se obiduvale da go sovladaat; no kaj nego ne moèle da najdat ni{to {to bi im dalo predimstvo. Duri i | avolite bile prisileni da priznaat: “Znam koj si ti, Svetec Bo`ji!” (Mar ko 1,24). Pred o~ite na neboto, pred o~ite na bezgre{nite svetovi i pred o~ite na gre{nite lu| e, Isus ìveel spored zakonot. Pred angelite, pred lu| eto i pred demonite, Toj izgovoril zborovi na koi nikoj ne moèl da im se protivstavi i koi od drugi usni bi bile bogohulni: “Jas sekoga{ go pravam ona {to mu e nemu ugodno”.

Faktot {to Evreite ne go primile Hrista iako ne moè le da najdat nikakov grev kaj nego dokaùva deka nemale vrska so Boga. Tie ne go prepoznale negoviot glas vo vesta na nego viot Sin. Smetale deka izrekuvaat presuda nad Hrista, no otfrlaj} i go nego, si izrekle presuda sebesi. “Onoj koj e od Boga”, rekol Isus, “gi slu{a Bo`jite zborovi, a vie ne gi slu{a te, zatoa ne ste od Boga”.

Poukata e vistinita za site vremiwa. Mnogu lu| e {to nao| aat zadovolstvo vo potsmevot, vo kritikuvaweto, vo baraweto ne{to {to moè vo Bo`jata re~ da se stavi pod somnevawe, mislat deka so toa ja dokaùvaat svojata sloboda na misle we i svojata ostroumnost. Tie si zamisluvaat deka $ sudat na Biblijata, no vsu{nost se osuduvaat samite sebe. Tie so toa ja pokaùvaat svojata nesposobnost da gi procenat vistinite {to imaat nebesno poteklo i {to ja opfa} aat ve~nosta. Pred golemata planina na Bo`jata pravda, nivniot duh ne e ispolnet so strahopo~it. Tie se zanimavaat so bezna~ajni podrobnosti i so toa ja pokaùvaat svojata ograni ~ena, zemna priroda, srce {to brgu ja gubi svojata sposobnost da go po~ituva Boga. Onoj, ~ie{to srce odgovorilo na boèstveniot dopir, } e se stremi kon ona {to } e go zgolemi negovoto poznavawe na Boga i {to } e go oblagorodi i izdigne karak terot. Kako cutot {to go sledi Sonceto, ovozmoùvaj} i im na sjajnite zraci da go doprat i da go daruvaat so prekrasna

468



404

kolo ritska ubavina, taka i du{ata } e go sledi Sonceto na prav data za nebesnata svetlina da moè da go razubavi karakterot so osobinite na Hristoviot karakter.

Isus prodolìl, povlekuvaj} i ostra razlika me| u stavot na Evreite i Avramoviot stav: “Va{iot tatko, Avram, blika{e od radost i èlba da go vidi mojot den, i go vide i se izraduva”.

Avram ̀ edneel da go vidi veteniot Spasitel. Toj toplo se molel pred svojata smrt da go vidi Mesija. I go videl Hrista. Mu bila dadena natprirodna svetlina i toj go prepoznal Hristoviot boèstven karakter. Go videl negoviot den i se raduval. Nemu mu e dadeno da ja vidi boèstvenata `rtva za grevot. Vo svoeto sopstveno iskustvo imal slikovit prikaz za ovaa `rtva. Dobil zapoved: “Zemi go svojot sin, svojot mil edinec, Isak... i prinesi go kako ̀ rtva palenica” (1. Mojseeva 2,2). Na `rtveniot oltar go poloìl veteniot sin, sinot vo kogo bile sosredoto~eni site negovi nadeì. Toga{, dodeka ~ekal kraj oltarot so podignat no` da go poslu{a Boga, slu{nal glas od neboto kako zboruva: “Ne spu{taj ja rakata vrz mom~eto i ne pravi mu ni{to! Eve, sega znam deka se boi{ od Boga, za{to ne go po{tedi ni svojot sin, svojot edinec” (1. Mojseeva 22,12). Ova stra{no isku {enie go sna{lo Avrama za da moè da go vidi Hristoviot den i da ja sfati golemata Bo`ja qubov kon sve tot, tolku golema {to svojot edinoroden Sin go predal na najsramna smrt za da go podigne ponièniot svet.

Avram od Boga ja nau~il najgolemata pouka {to koga i da e mu e dadena na eden smrtnik. Negovata molitva da go vi di Hrista pred svojata smrt e primena. Toj go videl Hrista; toj videl sè {to moè da vidi eden smrtnik i da ostane ìv. So svojata celosna predanost moèl da go sfati videnieto za Hrista {to mu e dadeno. Nemu mu e pokaàno deka, koga go dal svojot edinoroden Sin za spasenie na gre{ nikot od ve~ na propast, Bog podnel pogolema i poveli~es tvena ̀ rtva od onaa {to ~ovekot koga bilo bi moèl da ja podnese.

Iskustvoto na Avrama dalo odgovor na pra{aweto: “So {to } e izlezam pred Gospoda? Dali } e padnam ni~kum pred Sevi{ niot Bog? ]e dojdam li pred nego so ̀ rtva palenica, so ednogodi{ni teliwa? Dali } e mu bidat mili iljada ovnovi, milion potoci maslo? Treba li da go prinesam prvorodeniot sin poradi mojot grev?” (Mihej 6,6.7). Vo Avramovite zborovi “Sine, Bog } e se pogriì za jagne za `rtva palenica” i vo

469

405

Bo`ja ta grià za `rtva namesto Isaka, bilo objaveno deka nie den ~ovek ne moè da se otkupi samiot sebesi. Paganskiot sis tem na ̀ rtvi Bog voop{to ne moèl da go prifati. Nie den tatko ne smeel da go prinese svojot sin ili } erka kako `rtva za grevot. Samo Bo`jiot Sin moè da gi nosi grevovite na svetot.

Niz svoeto sopstveno stradawe Avram bil osposoben da ja vidi misijata na `rtvata na Spasitelot. Me| utoa, Izrael ne sakal da go sfati ona {to bilo tolku neprifatlivo za negovoto gordelivo srce. Hristovite zborovi {to se odnesuva le na Avrama ne ostavile podlabok vpe~atok vrz negovite slu{ateli. Fariseite vo niv videle samo nov povod za drebni~avost. Vozvratile so potsmev koga sakale da dokaàt deka Isus e neuramnoteèn: “U{te nema{ pedeset godini, a si go videl Avrama!”

So seriozno dostoinstvo Isus odgovoril: “Vistina, visti na, vi velam: ëJAS SUM u{te od pred da se rodi Avram’”.

Golemiot sobir zamolknal. Ovoj galilejski U~itel tvrdel deka Bo`jeto ime, dadeno na Mojseja da go izrazi poi mot na ve~noto Bo`je prisustvo, vsu{nost e negovoto ime. Toj se proglasil za Onoj koj postoi ve~no, koj mu bil veten na Izrael, “~ij{to iskon e od po~etok, od ve~ni vremiwa” (Mihej 5,2).

Povtorno sve{tenicite i rabinite go napravile Isusa bogohulnik. Negovata izjava deka e edno so Boga porano gi pot tiknuvala da go ubijat, a nekolku meseci podocna jasno izja vile: “Ne te kamenuvame zaradi dobro delo, tuku zaradi bogohulstvo, za{to ti, iako si ~ovek, se pravi{ Bog” (Jovan 10,33). Zatoa {to bil i {to otvoreno izjavuval deka e Bo`ji Sin, namislile da go uni{tat. Sega mnozina od narodot, sogla suvaj} i se so sve{tenicite i rabinite, zele kamewe da frlat na nego. “No Isus se zasolni i izleze od hramot”.

Svetlinata zasvetila vo temninata, i “temninata ne ja obzede” (Jovan 1,5).

“I koga zaminuva{e, vide ~ovek, slep od ra| awe. A u~enicite go pra{aa: ëU~itele, koj zgre{i, toj ili negovite rodi teli, ta se rodi sep?’ Isus odgovori: ëNe zgre{i ni toj nitu negovite roditeli, tuku da se projavat Bo`jite dela vrz nego’... [tom go re~e toa, plukna nazemi, napravi kal so plunkata i so nea gi nama~ka negovite o~i, pa mu re~e: ëOdi, izmij se vo bawata Siloam’ ({to zna~i Praten). Toj otide, se izmi i dojde gledaj} i”.

470



406

Me| u Evreite postoelo veruvawe deka grevot se kaznuva vo ovoj ìvot. Sekoja nesre} a se smetala kako kazna za nekoe lo{o delo {to go storil onoj {to strada ili negovite roditeli. Vistina e deka site stradawa proizleguvaat od prestapot na Bo`jiot zakon, no ovaa vistina se izopa~ila. Satanata, za~etnikot na grevot i na site negovi posledici, gi nave duval lu| eto da mislat deka bolesta i smrtta doa| aat od Boga, kako kazna proizvolno nametnata poradi grevot. Zatoa ~ovekot {to go sna{la nekoja golema nevolja ili nesre } a nosel i dodaten tovar, za{to bil smetan za golem gre{nik.

Taka e podgotven patot Evreite da go otfrlat Isusa. Evreite smetale deka nego, koj “gi ponese na{ite bolesti i gi zede na{ite bolki na sebe”, “Bog go bie i go poniùva”, i zatoa go zasolnuvale svoeto lice od nego (Isaija 53,4.3).

Bog dal pouka za da go spre~i toa. Istorijata na Jov pokaàla deka stradawata doa| aat od satanata, a Bog gi prenaso~u va za da gi ostvari celite na milosta. Me| utoa, Izrael ne ja sfatil poukata. Istata gre{ka poradi koja Bog gi karal prijatelite na Jov, Evreite ja povtoruvale koga go otfrlale Hrista.

Istoto sfa} awe na Evreite za odnosot me| u grevot i stra dawata go zastapuvale i Hristovite u~enici. Ispravaj} i ja nivnata zabluda, Isus ne ja objasnil pri~inata za stradaweto na ~ovekot, tuku im rekol kakov } e bide rezul tatot. Vrz nego } e se javat Bo`jite dela. “Dodeka sum na svetot”, rekol Toj, “svetlina sum na svetot”. Toga{ gi nama~kal o~ite na slepiot ~ovek i go pratil vo Siloamska bawa da se izmie, i vidot na ~ovekot mu se vratil. Taka Isus na delotvoren na~in odgovoril na pra{aweto na u~enicite, kako {to obi~no odgovaral na pra{awata {to mu se postavuvani od qubopitstvo. U~enicite ne bile povikani da raspravaat za pra{a weto koj gre{el ili ne gre{el, tuku da ja sfatat silata na Bo`jata milost koga mu go vratil vidot na slepiot. Bilo o~igledno deka iscelitelnata mo} ne leèla nitu vo kalta nitu vo bawata vo koja bil praten slepiot ~ovek da se izmie, tuku deka taa ~udotvorna mo} se nao| ala vo Hrista.

Fariseite ne moèle da ne bidat za~udeni so ova isceluvawe. Sepak, bile pove} e od koga i da e porano ispolneti so omraza, za{to ~udoto e napraveno vo sabota.

Sosedite na ovoj mlad ~ovek i onie {to go poznavale porano kako slep, si velele: “Zar ovoj ne e onoj {to sede{e i pita{e?” Go nabquduvale so somnevawe, za{to, koga nego vite

471

407

o~i progledale, negovoto lice se izmenilo i se razve drilo, pa izgledal kako drug ~ovek. Pra{aweto pomi nuvalo od eden do drug. Nekoi velele: “Toj e”, drugi: “Ne e, no prilega na nego”. Me| utoa, ~ovekot {to go primil ovoj golem blago slov go re{il ova pra{awe velej} i: “Jas sum!” Toga{ im zboru val za Isusa i za sredstvata so koi go iscelil, a tie pra{ale: “Kade e? Im odgovori: ëNe znam’”.

Potoa go odvele pred sovetot na fariseite. Povtorno ~ove kot go pra{ale kako mu se vratil vidot. “Toj im re~e: ëMi stavi kal na o~ite, se izmiv i gledam.’ Toga{ nekoi od niv rekoa: ëOvoj ~ovek ne e od Boga, ne ja praznuva sabotata’”. Fariseite se nadevale deka Isusa } e go prikaàt kako gre{nik, a takov ne moè da bide Mesija. Ne znaele deka Toj e Onoj {to ja sozdal sabotata i deka gi poznava site nejzini obvrski, Onoj {to go iscelil slepiot ~ovek. Se prepravale deka isklu~itelno revnosno ja praznuvaat sabotata, a sepak istiot toj den smisluvale ubistvo. Me| utoa, mnozina bile silno pottiknati koga ~ule za ova ~udo i se osvedo~ile deka Toj, koj mu gi otvoril o~ite na slepiot, bil pove} e otkolku obi~en ~ovek. Odgovaraj} i na obvinuvawata deka Isus e gre{nik zatoa {to ne ja praznuva sabotata, rekle: “Kako moè gre {en ~ovek da pravi vakvi ~uda?” Povtorno rabinite mu se obratile na slepiot ~ovek: “[to veli{ ti za Onoj koj ti gi otvori o~ite? A toj re~e: ëProrok e!’” Toga{ fariseite se obidele da istaknat deka toj ne e roden slep i deka vidot mu se vratil. Gi povikale negovite roditeli i gi pra{ale: “Dali e ovoj va{iot sin, za kogo velite deka se rodil slep?”

Tuka se nao| al i isceleniot ~ovek, izjavuvaj} i deka bil slep i deka mu e vraten vidot, no fariseite polesno bi gi pobi le dokazite primeni so svoite sopstveni setila otkolku da priznaat deka bile vo zabluda. Tolku bila silna pred rasudata, tolku izopa~ena farisejskata pravda!

Na fariseite im ostanala u{te edna nade`, da gi zapla {at roditelite na ovoj ~ovek. Prividno iskreno pra {ale: “Kako gleda sega?” Roditelite se pla{ele od nepri liki, za{ to bilo objaveno deka sekoj {to } e go priznae Isusa za Hrista, } e bide “isklu~en od sinagogata” trieset dena. Vo tekot na tie trieset dni vo domot na prestapnikot ne moèlo da bide obreàno niedno dete nitu da bide oàlen pokojnik. Vak vata presuda se smetala za golema nesre} a, i ako taa ne bi proizvela pokajanie, bi usledila mnogu pote{ka kazna. Golemoto delo, storeno nad nivniot sin, gi osvedo~ilo rodi

472



408

telite, no sepak tie odgovorile: “Znaeme deka ovoj e na{iot sin i deka se rodi slep, a kako gleda sega, ne znaeme, i koj mu gi otvoril o~ite, nie ne znaeme. Pra{ajte go nego, toj e vozra sen, samiot neka zboruva za sebe”. Na toj na~in seta odgovornost ja prefrlile od sebe vrz svojot sin, za{to ne se osmeluvale da go priznaat Hrista.

Nedoumicata vo koja zapadnale fariseite, nivnoto somne vawe i nivnite predrasudi, nivnoto neveruvawe vo faktite na ovoj slu~aj, mu gi otvorile o~ite na mno{tvoto, osobeno na obi~niot narod. Isus ~esto svoite ~uda gi pravel na ulica, a negovite dejstvija sekoga{ gi otstranuvale stra dawata. Pra{aweto {to im se nametnuvalo na mnogu umovi bilo: Dali Bog bi storil takvi silni dela preku nekoj izmamnik, kako {to nastojuvale fariseite da go prikaàt Isusa? Na dvete strani sudirot stanuval mo{ne seriozen.

Fariseite uvidele deka javno gi istaknuvaat aktivnosti te {to gi izvr{uval Isus. Ne moèle da go osporat ~udoto. Sle piot ~ovek bil ispolnet so radost i blagodarnost; gi nabquduval prekrasnite dela vo prirodata i se voshituval gledaj} i ja ubavinata na zemjata i neboto. Slobodno go izne suval svoeto iskustvo, a tie pak se obiduvale da go zamol~at, velej} i: “Proslavi go Boga! Nie znaeme deka toj ~ovek e gre{nik”. Toa zna ~i: Nemoj povtorno da kaè{ deka ovoj ~ovek ti go vratil vidot; Bog e toj {to go storil toa.

Slepiot ~ovek odgovoril: “Dali e gre{nik ne znam, no edno znam: Bev slep, a sega gledam”.

Toga{ povtorno go pra{ale: “[to ti stori? Kako ti gi otvori o~ite?” Se obidele da go zbunat so mnogu zborovi so cel samiot sebesi da se smeta za prelagan. Satanata i negovite lo{i angeli zastanale na strana na fariseite, soedinuvaj} i gi svoite sili i svoeto lukavstvo so ~ove~koto rasuduvawe za da dejstvuvaat protiv Hristovoto vlijanie. Tie gi otapile osve do~uvawata {to se prodlabo~uvale vo mnogu umovi. Bo`jite angeli isto taka bile prisutni za da go zasilat ~ove kot na kogo mu e vraten vidot.

Fariseite ne sfatile deka imaat rabota so nekoj Drug, a ne so eden neobrazovan ~ovek koj bil slep od ra| awe. Ne go znaele Onoj so kogo bile vo sudir. Du{ata na slepiot ~ovek ja osvetlila boèstvena svetlina. Dodeka ovie licemeri se obiduvale da go navedat na neverstvo, Bog mu pomognal so silata i so re{itelnosta na svoite odgovori da pokaè deka ne saka da bide zaveden. Odgovoril: “Ve} e vi rekov, a vie ne

473

474

409

slu{avte, zo{to sakate da ~uete povtorno? Da ne sakate i vie da stanete negovi u~enici? Tie go prekorija i rekoa: ëTi si negov u~enik, a nie sme Mojseevi u~enici?’”

Gospod Isus znael za te{koto isku{enie niz koe pominuva ovoj ~ovek i zatoa mu dal milost i sila da zboruva, taka {to stanal svedok za Hrista. Toj na fariseite im odgovaral so zborovi {to bile ostar ukor za onie {to mu postavuvale pra{awa. Tvrdele deka se tolkuva~i na Pismoto, verski voda ~i na narodot, a sepak tuka bil Onoj {to pravel ~uda, iako o~igledno ne znaele za izvorot na negovata sila, za negoviot karakter i za negovite prava. “Tokmu toa e za ~udewe”, rekol ~ovekot, “{to vie ne znaete od kade e, a Toj mi gi otvori o~i te. Znaeme deka Bog ne slu{a gre{nici, tuku onoj koj e bogobojazliv i ja vr{i negovata volja, nego go slu{a”.

ôvekot se sretnal so svoite ispituva~i na nivna po~va. Negovoto rasuduvawe ne moèlo da se negira. Fariseite bile v~udovideni i vozdràni, voshiteni so negovite ostri i re {i telni zborovi. Nekolku miga vladeela ti{ina. Toga{, namr{ teni, sve{tenicite i rabinite gi stegnale oblekite okolu sebe, kako da se pla{at od zaraza vo dopir so nego, go istresle pravot od nozete i mu dofrlile navreda: “Ti si celiot roden vo grevovi, ti li } e n# u~i{ nas?” I go isklu ~ile.

Isus ~ul {to se slu~ilo i koga go na{ol nabrgu potoa, mu rekol: “Veruva{ li ti vo Bo`jiot Sin?”

Za prvpat slepiot ~ovek go gledal v lice svojot Isce litel. Pred Sovetot gi videl svoite roditeli ujadeni i zbu neti; gi nabquduval namr{tenite lica na rabinite; sega negovite o~i se zadràle na qubeznoto, blago Isusovo lice. Toj ve} e porano skapo platil za toa {to go priznal kako Pra tenik na boèstve nata sila; sega mu e podareno povoz vi{eno otkrovenie.

Na pra{aweto na Spasitelot: “Veruva{ li ti vo Bo`ji ot Sin?”, slepiot ~ovek odgovoril so pra{awe: “A koj e toj, Gospodine, za da veruvam vo nego?” Isus mu rekol: “Ti ve} e go vide, Toj zboruva so tebe”. ôvekot so strahopo~it se frlil pred Hristovite noze. Ne samo {to mu bil vraten prirodniot vid, tuku se otvorile i o~ite na negovata mo} da sfati. Hristos $ se otkril na ovaa du{a i taa go primila kako Pratenik od Boga.

Nedaleku se sobrala grupa farisei, pa koga go videl toa, na Isusa na um mu do{la sprotivnosta {to sekoga{ se pokaùvala pri dejstvuvaweto na negovite zborovi i postapki. Rekol: “Jas dojdov na ovoj svet za sud, za da progledaat onie koi

475



410

ne gledaat i za da oslepat onie koi gle daat”. Hristos do{ol da gi otvori slepite o~i, da im dade svetlina na onie {to sedat vo temnina. Se objavil sebesi kako Svetlina na svetot, a ~udoto {to go storil pred malku ja potvrdilo nego vata misija. Lu| eto {to go gledale Spasi telot pri negovoto doa| awe bile po~esteni so poce losno otkrovenie na Bo`jeto prisustvo od ona {to svetot go doìveal porano. Znaeweto za Boga e ot krieno mnogu poso vr{eno. Me| utoa, tokmu so ova otkrovenie, vrz lu| eto padnala osuda. Nivniot karakter bil isku{an, nivnata sudbina re{ena.

Otkrivaweto na boèstvenata sila, koja na slepiot ~ovek mu dala i priroden i duhoven vid, gi ostavilo fari seite vo u{te pogolema temnina. Nekoi od negovite slu{a teli, smetaj} i deka Hristovite zborovi se odnesuvaat na niv, pra{ale: “Da ne sme i nie slepi?” Isus odgovoril: “Da bevte slepi nema{e da imate grev”. Koga Bog ne bi vi ovozmo ̀ il da ja vidite vistinata, va{eto neznaewe ne bi povlekuvalo po sebe nikakva vina. “A sega tvrdite deka gledate”. Veruvate deka moète da vidite, a go otfrlate sred stvoto so ~ija pomo{ edinstveno moète da dobiete vid!

Na site {to ja uviduvaat svojata potreba, Hristos im doa| a so neizmerna pomo{. Me| utoa, fariseite ne sakale da priz naat nikakva potreba, ne sakale da dojdat kaj Hrista i zatoa bile ostaveni vo slepilo slepilo za koe samite bile vinov ni. Isus rekol: “Zatoa grevot vi ostanuva”.

411

52

BOŽESTVEN PASTIR


“Jas sum dobar pastir. Dobriot pastir go dava svojot ̀ i vot za ovcite”. “Jas sum dobar pastir. Gi poznavam moite ovci i moite ovci me poznavaat mene. Kako Otecot {to me poz nava mene i jas go poznavam Otecot, i jas go davam svojot ìvot za ovcite”.

So sliki od sekojdnevniot ìvot Isus povtorno na{ol pristap do umot na svoite slu{ateli. Vlijanieto na Duhot go povrzal so studenata, osveùva~ka voda. Sebesi se prika ̀ al kako svetlina, kako izvor na ìvotot i radost za priro data i za ~ovekot. Sega so prekrasnata pastirska slika ja prikaàl svojata vrska so onie {to veruvaat vo nego. Niedna slika ne im bila poznata vo tolkava mera na negovite slu{a teli kako ovaa, i Hristovite zborovi zasekoga{ ja povr zale so nego. U~enicite ne moèle ve} e da gi gledaat pasti rite kako se griàt za svoite stada a da ne si spomnat za poukite na Spasitelot. Tie } e go vidat Hrista vo sekoj veren pastir, a sebesi vo sekoe bespomo{no i zavisno stado.

Ovaa slika prorokot Isaija ja primenil opi{uvaj} i go so ute{ni zborovi deloto na Mesija: “Sione, vesniku na rados na vest, iska~i se na visoka gora! Podigni go silno svo jot glas, vesniku na radosna vest, Erusalime! Podigni go, ne boj se, kaì im na judejskite gradovi: ëEve go va{iot Bog!... Kako pastir go pase stadoto svoe, na race gi zema jagniwata, gi nosi vo pregratki’” (Isaija 40,911). David peel: “Gospod e moj pastir, ni{to ne } e mi nedostiga” (Psalm 23,1). A Sveti ot Duh preku Ezekil objavil: “]e im postavam pastir {to } e gi pase”. “]e ja pobaram zagubenata, } e ja vratam zatal kanata, } e ja prevrzam ranetata i } e ja zakrepnam nemo} nata”. “I } e sklu ~am so niv sojuz za mir”. “I nema da bidat pove} e plen na

476

477


412

narodite... tuku } e ìveat mirno i nema nikoj da gi pla{i” (Ezekil 34,23.16.25.28).

Ovie proro{tva Hristos gi primenil na sebe i ja pokaàl sprotivnosta me| u svojot karakter i karakterot na izrael skite voda~i. Fariseite {totuku oterale eden od trloto, za{to se osmelil da svedo~i za Hristovata mo} . Tie oterale edna du{a koja vistinskiot Pastir ja privlekuval kon sebe. So ova pokaàle deka ne ja poznavaat zada~ata {to im e dove rena i deka se nedostojni za doverbata da se vikaat pastiri na stadoto. Isus sega napravil razlika me| u niv i dobriot Pastir i pokaàl na sebe kako vistinski ~uvar na Gospodovoto stado. Pa sepak, pred da go stori toa, zboruval za sebe prime nu vaj} i druga slika.

Toj rekol: “Onoj {to ne vleguva vo trloto niz vratata, tuku preskoknuva na drugo mesto, e kradec i razbojnik. Onoj {to vleguva niz vratata, e pastir na ovcite”. Fariseite ne razbrale deka ovie zborovi se izgovoreni protiv niv. Bidej} i vo svoite srca prosuduvale za nivnoto zna~ewe, Isus otvoreno im rekol: “Jas sum vrata. Koj } e vleze niz mene, } e bide spasen, } e vleguva i } e izleguva i } e najde pasi{te. Kradecot vleguva samo da ukrade, da ubie i da pogubi. Jas dojdov za da imaat ì vot i da go imaat vo izobilie”.

Hristos e vrata na Bo`jeto trlo. Site negovi deca, od najra nite vremiwa, niz ovaa Vrata nao| ale vlez. Vo Hrista, kako {to e prikaàno toa vo slikite, kako {to e navesteno vo simbolite, kako {to e jasno pokaàno vo proro~kite otkrovenija, kako {to e otkrieno vo poukite pred negovite u~enici i vo ~udata {to gi pravel za sinovite ~ove~ki, go gledale “Bo`jeto Jagne koe gi zema na sebe grevovite na sve tot” (Jovan 1,29) i niz nego se dovedeni vo trloto na nego vata milost. Mnozina doa| ale istaknuvaj} i drugi celi za verata na svetot; vospostavuvani se obredi i sistemi so ~ija pomo{ lu| eto se nadevale deka } e se opravdaat i } e se pomirat so Boga, i so toa } e najdat pristap vo negovoto trlo. Me| utoa, Hristos pretstavuva edinstvena vrata i site {to vosposta vile ne{to {to } e go zazeme Hristovoto mesto, site {to se obi duvale da vlezat vo trloto na nekoj drug na~in, se aramii i kradci.

Fariseite ne vlegle niz taa vrata. Tie se vovlekle vo trlo to po nekoj drug pat, nadvor od Hrista, i ne sluèle kako vistinski pastir. Sve{tenicite i poglavarite, zakoni cite i fariseite gi uni{tile ìvotnite pasi{ta i gi zaga dile izvorite na vodata na ìvotot. Vdahnovenite zborovi verno

478

413

gi opi{uvaat tie la`ni pastiri: “Nemo} nite ne gi krepite, bolnite ne gi lekuvate, ranetite ne gi prevr zuvate, zatalkanite ne gi vra} ate... tuku nasilno i svirepo gospo darite nad niv” (Ezekil 34,4).

Niz site vekovi filozofite i u~itelite mu davale na ovoj svet teorii so koi sakale da gi zadovolat potrebite na du{a ta. Sekoj mnoguboè~ki narod imal svoi golemi u~iteli i verski sistemi {to nudele nekoe drugo sredstvo za spasenie a ne Hrista, odvra} aj} i gi o~ite na lu| eto od liceto na Otecot i polnej} i gi nivnite srca so strav od Onoj {to im daval samo blagoslov. Tie nastojuvale da go li{at Boga od ona {to e negovo i so sozdavaweto i so otkupuvaweto. Ovie la`ni u~iteli isto taka go li{uvaat i ~ovekot. Milioni ~ove~ki su{testva robuvaat na la`ni religii vo okovi na ropski strav, na tapa ramnodu{nost, ma~ej} i se kako tovarni ìvotni, li{eni od nade`ta, od radosta i od vistinskoto pravo, ìveej} i samo so nejasen strav od idninata. Du{ata moè da ja izdigne samo evangelieto na Bo`jata milost. Razmi slu vaweto za Bo`jata qubov, objavena vo negoviot Sin, } e go pottikne srceto i kako ni{to drugo } e gi izdigne du{ev nite sili. Hristos do{ol da go obnovi Bo`jiot lik vo ~ovekot; i onoj {to gi odvra} a lu| eto od Hrista, gi odvra} a od izvorot na vistinskiot razvitok; toj so izmama gi li{uva od sekoja nade`, od celta i od slavata na ̀ ivotot. Toj e aramija i kradec.

“A onoj {to vleguva niz vratata, toj e pastir na ovcite”. Hristos e vrata i pastir. Toj vleguva niz samiot sebe. So svojata ̀ rtva Toj stanal pastir na ovcite. “Nemu vratarot mu otvora, a ovcite go slu{aat negoviot glas. Toj gi vika po ime i gi izveduva. Koga } e gi izvede, odi pred niv, a ovcite odat po nego, za{to go poznavaat negoviot glas”.

Od site sozdanija ovcata e edno od najpla{livite i naj bes pomo{nite, pa na Istokot griàta na pastirot za sta doto e neumorna i postojana.

Vo staro vreme nadvor od utvrdenite gradovi imalo malku sigurnost. Ograbuva~ite na skitni~kite pograni~ni plemi wa ili grablivite yverovi od svoite zasolni{ta vo karpite ~ekale vo zaseda da go plenat stadoto. Pastirot budno vni maval na ona {to mu e dovereno, znaej} i deka so toa go izlo ̀ uva svojot ̀ ivot na opasnost. Jakov, koj gi ~uval stadata na Lava na na hananskite pasi{ta, opi{uvaj} i go svojot neu moren, makotrpen trud, rekol: “Dewe me ubiva{e èga, a no} e stud, i son ne mi doa| a{e na o~i” (1. Mojseeva 31,40). Poradi toa i David,

479

БОЖЕСТВЕН ПАСТИР


414

pasej} i go stadoto na svojot tatko, golo rak se sudril so lav i so me~ka, spasuvaj} i go od nivnata ~elust grabnatoto jagne.

Dodeka pastirot go vodi stadoto preku karpesti brek~i wa, niz {umi i divi dolini, na trevni zasolni{ta kraj reki, dodeka go ~uva vo planinite vo tekot na osamenite no} i, {titej} i go od ograbuva~i, ne`no grièj} i se za bolnite i slabi te vo stadoto, negoviot ̀ ivot stanuva edno so nivniot. Cvrstata i ne`na povrzanost go soedinuva so sozdanijata za koi se griì. Kolku i da bide golemo stadoto, pastirot ja poznava sekoja ovca. Sekoja ima svoe ime i na povikot na pasti rot se oyviva spored svoeto ime.

Kako zemniot pastir {to go poznava svoeto stado, taka i boèstveniot Pastir go poznava svoeto stado koe{to e raseano niz cel svet. “Vie ste ovci moi, ovci na moeto stado, a jas sum Bog va{, veli Gospod, Gospod”. Isus veli: “Te povi kav po ime: ti si moj”. “Sum te vreàl na dlankite” (Ezekil 34,31; Isaija 43,1; 49,16).

Isus nè poznava poedine~no i trognat e so ~uvstvoto na na{ata nemo} . Toj nè znae site po ime. Toj ja znae i ku} ata vo koja ìveeme, imeto na sekoj nejzin ìtel. Toj ponekoga{ im daval upatstva na svoite slugi da pojdat vo odredena ulica, vo odreden grad, vo taa i taa ku} a, i da pronajdat edna od negovite ovci.

Sekoja du{a Isus sovr{eno ja poznava, kako taa da e edin stvena za koja Spasitelot umrel. Negovoto srce go trog nu va bolkata na sekoja du{a. Do negovoto uvo dopira sekoe prekolnuvawe za pomo{. Toj do{ol da gi privle~e site lu| e kon sebe. Toj im zapoveda: “Sledete me”, a negoviot Duh dej stvuva vrz nivnite srca da gi privle~e kon nego. Mnozina ja odbi vaat mo`nosta da bidat privle~eni. Isus znae koi se tie. Toj isto taka gi znae onie koi so zadovolstvo go slu{aat nego viot povik i se gotovi da dojdat pod negova pastirska grià. Toj veli: “Ovcite moi go slu{aat mojot glas. Jas gi poz navam, i tie odat po mene”. Toj se griì za sekoja od niv kako da ne postoi nitu edna druga na celata zemja.

“Toj gi vika po ime i gi izveduva... ovcite odat po nego, za{to go poznavaat negoviot glas”. Pastirot na Istokot ne gi tera ovcite. Toj ne koristi sila nitu strav, tuku odi pred niv i gi vika. Taka pravi i SpasitelotPastir so svoite ovci. Pismoto kaùva: “Ti go vode{e svojot narod kako stado, so pomo{ na rakata na Mojseja i Arona”. Preku prorokot, Isus objavuva: “Te qubam so ve~na qubov, zatoa postojano ti

480

415

ukaùvam milost”. Toj nikogo ne go prisiluva da go sledi. “Gi privlekuvav”, veli Toj, “so ~ove~ki vrski, so vrski na qubov” (Psalm 77,20; Eremija 31,3; Osija 11,4).

Stravot od kazna ili qubovta kon ve~na nagrada ne e ona {to gi naveduva Hristovite u~enici da go sledat. Tie ja nabquduvaat nesporedlivata qubov na Spasitelot, otkriena niz negoviot prestoj na zemjata, od jaslite vo Vitleem do krstot na Golgota, a negovata pojava ja privlekuva, ja smeknuva i ja pokoruva du{ata. Vo srceto na onie {to go nabquduvaat se budi qubov. Tie go slu{aat negoviot glas i go sledat.

Kako pastirot {to odi pred svoite ovci, soo~uvaj} i se prv so opasnostite na patot, taka pravi i Hristos so svojot narod. “Koga } e gi izvede ovcite, Toj odi pred niv”. Patot kon neboto e posveten so Hristovite stapalki. Patekata moè da bide strma i neramna, no Isus ve} e pominal po nea; nego vite stapalki gi izgazile ostrite trwe za da go storat na{iot pat polesen. Sekoj tovar {to sme povikani da go pone seme nie, i samiot Toj go nosel.

Iako sega se voznel na neboto vo Bo`je prisustvo, delej } i go prestolot na vselenata, Isus ni{to ne zagubil od svo jata so~uvstvitelna priroda. Deneska istoto ne`no, so~uv stvitelno srce, e otvoreno za site stradawa na ~ove{ tvoto. Raka ta {to bila probodena, deneska e podadena za mnogu poi zobilno da go blagoslovi negoviot narod koj e na svetot. “Ni ko ga{ nema da zaginat i nikoj nema da gi otme od mojata raka”. Du{ata {to mu se predala na Hrista vo negovite o~i e podra gocena od cel svet. Spasitelot bi pominal niz smrtni maki na Golgota koga bi bil vo pra{awe samo eden ~ovek da se spasi za negovoto carstvo. Toj nikoga{ nema da go napu{ti ~ovekot za kogo {to umrel. Ako negovite sledbe nici ne re{at da go napu{tat, Toj cvrsto gi drì.

Vo site na{i isku{enija imame siguren Pomo{nik. Toj nema da nè ostavi sami da se borime so isku{enijata, da se borime so zloto i na kraj da bideme skr{eni od tovarot i tagata. Iako sega e skrieno od o~ite na smrtnicite, uvoto na verata moè da go ~ue negoviot glas kako zboruva: Ne boj se, jas sum so tebe “Onoj {to ìvee; bev mrtov, no eve, ìveam vo vek vekovi” (Otkrovenie 1,18).

Jas gi podnesov va{ite ̀ alosti, gi iskusiv va{ite borbi, se sretnuvav so va{ite isku{enija. Jas gi poznavam va{ite solzi, za{to i samiot jas pla~ev. Gi poznavam bolkite koi se bezmerno dlaboki i koi ne moàt da mu se doverat na ni

483



416

edno ~ove~ko uvo. Nemojte da mislite deka ste napu{teni i ostaveni. Iako va{ata bolka ne trognala nitu edna ~uvstvitelna struna na nekoe srce na zemjata, poglednete vo mene i ìvejte. “Neka se pomestat planinite i neka se potre sat gorite, no qubovta moja nema da otstapi od tebe, nitu } e se pokoleba mojot zavet na mirot, veli Gospod koj ti e milos tiv” (Isaija 54,10).

Kolku {to moè pastirot da gi saka svoite ovci, Toj u{te pove} e gi saka svoite sinovi i } erki. Isus ne e samo na{ pastir, Toj e “Otec ve~en”. Toj veli: “Jas gi poznavam moite ovci i moite ovci me poznavaat mene. Kako Otecot {to me poznava mene i jas go poznavam Otecot” (Jovan 10,14.15). Kakva izjava edinorodniot Sin, Toj, koj e vo pre grat kite na Otecot, Toj, kogo Bog go objavil kako “~ovek, moj srodnik” (Zaharija 13,7) so zaednicata me| u sebe i ve~niot Bog ja pri ka ̀ uva zaednicata me| u sebe i negovite deca na zemjata!

Isus nè saka zatoa {to sme podarok koj mu go podaril negoviot Otec, nagrada za negoviot trud. Toj nè saka kako svoi deca. îtatele, Toj te saka. Neboto ne moè da podari ni{ to pogolemo, ni{to podobro. Zatoa imaj doverba.

Isus mislel na du{ite vo cel svet {to gi zavele la`nite pastiri. Onie, za koi Toj kopnee da gi sobere kako ovci na svo eto stado, se raseani me| u volci. Zatoa Toj rekol: “I drugi ovci imam, koi ne se od ova trlo; i niv treba da gi dovedam. Tie } e go slu{aat mojot glas i } e bide edno stado i eden pastir” (Jovan 10,16).

“Otecot me qubi zatoa {to jas go davam svojot ìvot za povtorno da go zemam”. Toa zna~i deka mojot Otec tolku ve saka vas, {to u{te pove} e me saka mene zatoa {to go dadov ̀ ivo tot za da ve spasam. Otecot me milee mene zatoa {to sta nav va{a zamena i sigurnost, {to, davaj} i go mojot ìvot, gi zemam va{ite obvrski, va{ite prestapi.

“Jas go davam svojot ìvot za povtorno da go zemam. Nikoj ne mi go odzede, tuku jas go davam sam od sebe. Imam vlast da go zemam pak”. Kako ~len na ~ove~koto semejstvo bil smrtnik, a kako Bog izvor na ìvot za svetot. Toj moèl da mu se protivstavi na naplivot na smrtta i ne moral da $ se pot~ini na nejzinata vlast, no dobrovolno go poloìl svojot ìvot za da gi iznese na videlina ̀ ivotot i besmrt nosta. Toj go ponel grevot na svetot, go podnel negovoto pro klet stvo, go poloìl ìvotot kako `rtva za lu| eto da ne moraat da umiraat zasekoga{. “A Toj gi ponese na{ite bo lesti, gi zede

484

417

na sebe na{ite nemo} i... Za na{ite grevovi go probodoa nego, be{e sotren za na{ite opa~nosti. Vrz nego padna kaznata zaradi na{iot mir, so negovite rani nie se iscelivme. Site nie talkavme kako ovci i sekoj ode{e po svoj pat. A Gospod gi poloì vrz nego bezzakonijata na site nas” (Isaija 53,46).


418

53

POSLEDNO PATUVAWE OD GALILEJA

Ovaa glava se temeli na Luka 9,51-56; 10,1-24

Kako se pribliùval krajot na Hristovata slu`ba, vo nego viot na~in na rabota nastapuvala promena. Porano rado gi odbegnuval vozbudite i vnimanieto na javnosta. Ne prifa } al po~ituvawe od narodot i brgu premi nuval od mes to vo mes to koga se ~inelo deka odu{evuvaweto kaj mno{tvoto za nego nezauzdano se razgoruva. Mnogu pati moral da zapoveda da ne razglasuvaat deka Toj e Hristos.

Za vreme na praznikot Senici Toj vo Erusalim patuval brzo i tajno. Koga negovite bra} a barale javno da se prikaè kako Mesija, negov odgovor bil: “Moeto vreme s# u{te ne e vtasano” (Jovan 7,6). Vo Erusalim patuval zaobikolno i vo gra dot vleguval nezabeleàn i nepo~esten od mno{tvoto. Me | utoa, taka ne bilo pri negovoto posledno patuvawe. Eru sa lim go napu{til za izvesno vreme poradi lo{ite name ri na sve{tenicite i rabinite. No sega se upatil nazad, patu vaj} i po najprometniot pat, so takva prethodna trium falna najava, kakva {to nikoga{ porano ne se videla. Odel vo presret na scenite na svojata golema `rtva i vnimanieto na narodot mora lo da bide naso~eno kon niv.

“Kako Mojsej {to podigna zmija vo pustinata, taka mora da bide podignat Sinot ~ove~ki” (Jovan 3,14). Kako o~ite na cel Izrael {to bile naso~eni kon podignatata zmija, simbolot odreden za nivno isceluvawe, taka site o~i mora da bidat naso~eni kon Hrista, kon @rtvata koja mu nosi spa se nie na zagubeniot svet.

Pogre{nata pretstava za slu`bata na Mesija i nedos tigot na doverba vo Hristoviot boèstven karakter gi navele negovite bra} a da go nagovaraat javno da mu se prikaè na narodot na praznikot Senici. Sprotivno na ova, sega u~enicite sakale da go spre~at da patuva vo Erusalim. Spomnuvaj} i

485

486

419

si za negovite zborovi za toa {to } e mu se slu~i tamu i pozna vaj} i go stra{noto neprijatelstvo na verskite voda~i, tie nastojuvale da go odvratat svojot U~itel od toj pat.

Za Hristovoto srce pretstavuvalo te{ka zada~a da go prodolì svojot pat nasproti stravuvaweto, razo~aruvaweto i neveruvaweto na svoite sakani u~enici. Bilo makotrpno da gi vodi vo presret na bolkata i razo~aruvaweto {to gi o~eku vale vo Erusalim. Satanata bil gotov da go isku{ava Sinot ~ove~ki. Zo{to treba da odi vo Erusalim vo sigurna smrt? Nasekade okolu nego bile du{i gladni za lebot na ì votot. Na sekoj ~ekor se nao| ale stradalnici koi go ~ekale negoviot zbor da gi isceli. Deloto {to trebalo da se izvr{i so evangelieto na negovata milost {totuku po~nalo. A Toj bil ma` vo polna sila. Zo{to da ne se upati vo {irokite poliwa na ovoj svet so zborovite na svojata milost, so dopi rot na svo jata iscelitelska mo} ? Zo{to samiot ne bi se radu val delej} i im svetlina i radost na milioni koi bile vo temnina i taga? Zo{to da im ja prepu{ti ètvata na svo ite u~enici, tolku slabi vo verata, koi tolku te{ko sfa } aat, koi tolku bavno dejstvuvaat? Zo{to sega da se soo~i so smrtta i da go ostavi deloto vo negoviot povoj? Neprija telot, koj vo pus tinata se soo~il so Hrista, sega go napa| al so ̀ estoki i lukavi isku{enija. Koga Isus bi popu{til samo za mig, koga bi go promenil svoeto odnesuvawe i vo najma le~ka mera so èlba da se spasi sebesi, satanskite sili bi slavele pobeda, a svetot bi bil zaguben.

Me| utoa, Isus “re{itelno se upati vo Erusalim”. Vol jata na Otecot bila edinstven zakon na negoviot ìvot. U{te vo svoeto detstvo, pri posetata na hramot, $ rekol na Marija: “Zar ne znaevte deka jas moram da bidam vo domot na mojot Otec?” (Luka 2,49). Vo Kana, koga Marija sakala Toj da ja otkrie svojata ~udotvorna sila, negov odgovor bil: “U{te ne do{ol mojot ~as”. So isti zborovi im odgovoril na svoite bra} a koga go nagovarale da odi na praznikot. Me| utoa, vo golemiot Bo`ji plan bil odreden ~asot na negovoto `rtvuvawe za grevot na lu| eto i toj ~as naskoro trebalo da nastapi. Toj nema da potklekne nitu da se pokoleba. Negovite ~ekori se naso~eni kon Erusalim vo koj negovite neprijateli dolgo kovele zagovor da mu go odzemat ìvotot; sega Toj saka da go poloì. Nepokoleblivo re{il svoite ~ekori da gi naso~i kon ma~ewe, kon otkaùvawe, kon otfrlawe, kon osuda i smrt.

ПОСЛЕДНО ПАТУВАЊЕ ОД ГАЛИЛЕЈА


420

Pa Toj “prati pred sebe vesnici. Tie zaminaa i dojdoa vo edno samarisko selo da podgotvat mesto za nego”. No naro dot ne sakal da go primi zatoa {to patuval vo Erusalim, smetaj} i deka Isus pove} e gi saka Evreite koi tie ogor~eno gi mrazele. Koga bi do{ol da go obnovi hramot i bogoslu ̀ enieto na gora ta Garizim, tie rado bi go prifatile; no Toj odel vo Erusalim i zatoa ne sakale da mu ukaàt nikakvo gostoprimstvo. Tie ne sfatile deka od pred svojata vrata go oterale najdobriot nebesen Dar. Isus gi povikuval lu| eto da go primat; Toj baral uslugi od nivnite race za da moè da im se pribliì i da gi opsipe so najbogati blagoslovi. Za sekoja qubeznost {to mu e ukaàna, vozvratuval so mnogu podra gocena milost. Me| utoa, Samarjanite seto toa go zagubile poradi svoite predrasudi i verskata tesnogradost.

Hristovite vesnici, Jakov i Jovan, bile mo{ne luti pora di navredata nanesena na nivniot Gospod. Bile ispolneti so opravdan gnev zatoa {to Samarjanite postapile taka grubo so nego koj gi po~estil so svoeto prisustvo. Tie neodamna bile so nego na gorata na preobraènieto i go videle prosla ven od Boga i po~ituvan od Mojseja i Ilija. Vakvoto nepo~i tuvawe, kakvo {to pokaàle Samarjanite spored nivnoto mislewe ne smee da pomine bez vidliva kazna.

Koga do{le kaj Isusa, mu gi prenele zborovite na narodot, izvestuvaj} i go deka go li{ile duri i od preno } i{te. Smetale deka mu e naneseno golemo zlo i, gledaj} i ja vo dale~inata gorata Karmil, na koja Ilija gi pogubil la`nite proroci, rekle: “Gospode, saka{ li da zapovedame da sleze ogan od neboto i da gi istrebi?” Bile iznenadeni koga videle deka Isusa go zabolele nivnite zborovi, i u{te pove} e izne nadeni od negoviot ukor {to stignal do nivnite u{i: “Ne znaete so kakov duh ste. Sinot ~ove~ki ne dojde da gi uni{ti ~ove~kite ìvoti, tuku da gi spasi”. Oti{ol vo drugo selo.

Vo nieden del od svojata misija Hristos ne gi prisiluval lu| eto da go primat. Satanata i lu| eto, pottiknati so satanski duh, vr{at nasilstvo nad sovesta. Lu| eto koi se vo sojuz so lo{ite angeli, so la`na revnost za pravda im nanesuvaat stradawa na svoite bli`ni za da gi zadobijat za svoite verski zamisli; no Hristos sekoga{ pokaùva milost, sekoga{ se stremi da zadobie otkrivaj} i ja svojata qubov. Toj ne moè da mu dozvoli pristap kon du{ata na nieden sopernik nitu pak moè da prifati delumna slu`ba; Toj saka samo dobrovolna slu`ba, dobrovolna predanost na srceto pottiknata

487

421

od qubov. Ne postoi poo~igleden dokaz deka imame satanski duh od sklonosta da gi povredime i uni{time onie {to ne go cenat na{iot trud ili {to dejstvuvaat spro tiv no na na{ite zamisli.

Sekoe ~ove~ko su{testvo so teloto, so du{ata ili so duhot e Bo`ja svoina. Hristos umrel da gi otkupi site. Ni{ to ne moè da bide pove} e navredlivo za Boga otkolku koga lu| eto vo verskiot zanes im nanesuvaat stradawa na onie {to se otkupeni so krvta na Spasitelot.

“Isus zamina ottamu i dojde vo predelite na Judeja, otade Jordan; i pak narodot mu se pridruì, a Toj povtorno gi pou~u va{e, spored svojot obi~aj” (Marko 10,1).

Zna~itelen del od poslednite meseci na svojata slu`ba Hristos pominal vo Pereja, pokraina “otade Jordan”, sproti Judeja. I ovde mno{tvoto go sledelo vo stapka, kako na po~etokot na negovata slu`ba vo Galileja, a Toj im go povtoruval pogolemiot del od svoeto porane{no u~ewe.

Kako {to gi pratil dvanaesettemina, taka izbral u{te “sedum desetmina drugi i gi prati, po dvajca, pred sebe vo sekoj grad i vo sekoe mesto kade {to saka{e da pojde” (Luka 10,1). Ovie u~enici bile izvesno vreme so nego, prigotvuvaj} i se za svojata rabota. Koga dvanaesettemina bile prateni na svo jata prva samostojna zada~a, na patot niz Galileja Isusa go sledele drugi u~enici. Na toj na~in imale predimstvo in tim no da se druàt so nego i neposredno da primaat upat stva. Sega ovoj pogolem broj u~enici isto taka trebalo da pojdat na posebna zada~a.

Upatstvata dadeni na sedumdesettemina bile sli~ni na onie {to im se dadeni na dvanaesettemina, no zapovedta na dvanaesettemina da ne vleguvaat vo nekoj neznaboè~ki ili samariski grad ne im e dadena na sedumdesettemina. Iako Sama rjanite pred malku go otfrlile Isusa, negovata qubov kon niv ostanala neizmeneta. Koga sedumdesettemina po{le vo negovo ime, najprvo gi posetile samariskite gradovi.

Li~nata poseta na Spasitelot na Samarija i podocne`nite pofalbi na milostiviot Samarjanec, kako i blagodarnata radost na leprozniot Samarjanec, koj sam od desettemina se vratil da mu zablagodari na Hrista, imale golemo zna~ewe za u~enicite. Poukata dlaboko se vreàla vo nivnite srca. Vo svojot nalog {to go dal tokmu pred svoeto voznesenie, Isus ja spomenal Samarija a i Erusalim i Judeja kako mesta vo koi treba najprvo da go propovedaat evangelieto. Negovoto pou

488



422

~uvawe gi prigotvilo za izvr{uvawe na ovoj nalog. Koga do{ le vo Samarija vo ime na svojot U~itel, na{le narod pod gotven da gi primi. Samarjanite ~ule za Hristovite pofal ni zborovi i za negovite dela na milosrdie kon lu| eto od nivniot narod. Uvidele deka, nasproti nivnite grubi postapki kon nego, Toj za niv neguval samo misli polni so qubov i toa gi zadobilo nivnite srca. Po negovoto vozne senie, so dobredojde gi pozdravile vesnicite na Spasitelot i u~enicite ja sobrale dragocenata ètva me| u onie {to neko ga{ bile nivni najogor~eni neprijateli. “Toj ne kr{i napuk nata trska, nitu gasi fitil~e {to tlee; sudi verno spored pravdata”. “A narodite } e se nadevaat na negovoto ime” (Isaija 42,3; Matej 12,21).

Pra} aj} i gi sedumdesettemina, Isus im zapovedal, kako {to im zapovedal i na dvanaesettemina, da ne se nametnuvaat so svoeto prisustvo tamu kade {to ne se dobredojdeni. “Ako pak vlezete vo nekoj grad i ne ve primat”, rekol Toj, “izlezete na negovite ulici i re~ete: ëI pravot od va{iot grad, {to se zalepil na na{ite noze, vi go istresuvame.’ No znajte go ova Bo`jeto carstvo se pribliì”. Toa ne treba da go pravat ogor~eni ili so povredena ~est, tuku za da pokaàt kolku e àlno da se otfrli Gospodovata vest ili negovite vesnici. Da se otfrlat Gospodovite slugi zna~i da se otfrli li~no Hristos. “Vi velam”, dodal Isus, “polesno } e mu bide na Sodom vo onoj den, otkolku na toj grad”. Toga{ negovite misli se navratile na galilejskite gradovi vo koi pominal zna~i telen del od svojata slu`ba. Izviknal so àlosen glas: “Te{ ko tebe, Horazine! Te{ko tebe Vitsaido! Za{to, ako vo Tir i Sidon bea izvr{eni mo} nite dela {to se slu~ija kaj vas, ve} e odamna bi se pokajale oble~eni vo vre} i{ta i vo pepel. No na Tir i Sidon polesno } e im bide na sudot, otko lku vam. A ti Kapernaume, zar } e se izdigne{ do nebo? Do adot } e bide{ spu{ten”.

Na tie prometni gradovi okolu Galilejskoto Ezero izobilno im bile ponudeni najbogati nebesni blagoslovi. Postojano Knezot na ìvotot navra} al i si zaminuval od niv. Bo`ja ta slava, za koja kopneele da ja vidat prorocite i carevite, zasvetila nad mno{tvoto koe vo stapka go sledelo Spasitelot. Sepak go odbile nebesniot Dar.

So ̀ elba da pokaàt deka se mnogu umni, rabinite go pre dupredile narodot da ne ja prifa} a novata nauka {to ja u~i ovoj nov U~itel, za{to negovite teorii i postapki se vo sprotivnost so u~ewata na nivnite tatkovci. Narodot imal

489

423

doverba vo u~eweto na sve{tenicite i fariseite, namesto da se trudi sam da ja prou~uva i da ja razbere Bo`jata re~. Gi po~i tuvale sve{tenicite i poglavarite namesto da go po~ituvaat Boga i ja otfrlale vistinata za da moàt da gi odràt svoite predanija. Mnozina bile odu{eveni so Hristo vata nauka i re~isi uvereni vo nejzinata ispravnost, no ne dejstvuvale spored svoeto osvedo~uvawe i ne se vbroju vale me| u Hristo vite sledbenici. Satanata napa| al so svoite isku {enija sè dodeka svetlinata ne li~ela na temnina. Na toj na~in mnozina ja otfrlile vistinata {to bi gi spasila.

Verniot Svedok kaùva: “Eve stojam pred vrata i tropam” (Otkrovenie 3,20). Sekoja opomena, ukor i sesrdna molba vo Bo`jata re~ ili preku negovite vesnici pretstavuva tropawe na vratata na srceto. Toa e Isusov glas koj bara da vleze. So sekoe tropawe na koe ne se odgovara, naklonosta da se otvo ri stanuva poslaba. Ako deneska se zanemari dejstvoto na Svetiot Duh, toa utre nema da bide tolku silno. Srceto stanu va pomalku priem~ivo i zapa| a vo gibelna nesvesnost za kratkosta na ìvotot i za nepominlivata ve~nost zad toa. Na{a ta osuda na sudot nema da proizleze od faktot {to sme bile vo zabluda, tuku od faktot deka sme gi zanemarile prilikite {to ni gi pra} alo Neboto da nau~ime {to e visti na.

Kako i apostolite, sedumdesettemina primile natprirodni darovi kako belezi na svojata slu`ba. Koga nivnata rabota bila zavr{ena, se vratile radosno, zboruvaj} i: “Gospo de, duri i demonite ni se pokoruvaa vo tvoe ime”. Isus odgovo ril: “Go gledav satanata kako padna od neboto kako molwa”.

Na Isusoviot duh mu se prikaàni scenite od minatoto i od idninata. Prvo go videl Lucifera kako bil frlen od neboto. Odnapred gi nabquduval scenite na svoite smrtni maki, koga pred site svetovi } e bide otkrien karakterot na izmam nikot. Go ~ul izvikot “Se svr{i” (Jovan 19,30), so koj se objavuva deka zasekoga{ e osigurano otkupuvaweto na ~ove~kiot rod, deka neboto zasekoga{ e odbraneto od obvinuvawata, od izmamite i od lagite {to gi pottiknuval satanata.

Preku krstot na Golgota, so negovite smrtni maki i so negoviot sram, Isus odnapred go videl golemiot posleden den vo koj knezot na silite na temninata } e doìvee svoe uni{tuvawe na zemjata tolku dolgo unazaduvana so negoviot bunt. Isus go gledal zasekoga{ zavr{enoto delo na zloto i Bo`jiot mir {to gi ispolnuva neboto i zemjata.

490



424

Zatoa vo idnina Hristovite sledbenici treba da go gleda at satanata kako pobeden neprijatel. Na krstot Isus trebalo za niv da izvojuva pobeda; ovaa pobeda sakal da ja prifatat kako svoja li~na pobeda. “Ete”, rekol, “vi davam vlast da gazite na zmii i na skorpii i nad sekoja neprija tel ska sila, i ni{to nema da vi napakosti”.

Semo`nata sila na Svetiot Duh pretstavuva odbrana za sekoja ponizna du{a. Nieden {to } e pobara so pokajanie i so vera negova za{tita, Hristos nema da dozvoli da padne pod vlijanie na silata na neprijatelot. Spasitelot e kraj onie {to se vo isku{enie i vo te{kotii. So nego ne postoi neuspeh, zaguba, nemo`nost ili poraz; nie moème sè so nego koj ni dava sila. Koga } e nastapat isku{enija i nevolji, ne ~ekaj te da gi sovladate site te{kotii, tuku gledajte kon svojot Pomo{ nik, kon Isusa.

Postojat hristijani koi premnogu razmisluvaat i zboruvaat za silata na satanata. Tie razmisluvaat za svojot neprijatel, se molat za nego, zboruvaat za nego i vo nivnata me~ta toj stanuva sè pogolem. Vistina e deka satanata e mo} no su{testvo; no, fala na Boga, nie imame silen Spasitel koj go frlil nego od neboto. Satanata e zadovolen koga ja veli ~ame nego vata sila. Zo{to da ne zboruvame za Isusa? Zo{to da ne ja veli~ame negovata mo} i negovata qubov?

Vinoìtoto na vetuvaweto {to go opkruùva prestolot na visinata e ve~no svedo{tvo za toa deka “Bog tolku go milee svetot, {to go dade i svojot edinoroden Sin, za nieden koj veruva vo nego da ne zagine, tuku da ima ìvot ve~en” (Jovan 3,16). Toa $ svedo~i na vselenata deka Bog nema niko ga{ da go napu{ti svojot narod vo negovata borba so zloto. Toa e cvrsto vetuvawe za nas za postojana sila i za{tita.

Isus dodal: “No, ne raduvajte se na toa {to vi se poko ruva at de monite, tuku raduvajte se {to va{ite imiwa se zapi{ani na nebesata”. Ne raduvajte se na toa {to poseduvate sila, bidej} i vi se zakanuva opasnost da ja zagubite od vid svojata zavisnost od Boga. Paze te se da ne ve zafati preterana samouverenost i da ne rabotite vo svoja sila, tuku vo duh i vo sila na svojot U~itel. “Jas” sekoga{ e podgotveno sebesi da si gi pripi{e zaslugite i za najmale~kiot uspeh {to se postignuva vo rabotata. “Jas” prima laskawa i se izvi{uva i na toj na~in zane maruvame na drugite da im pokaème deka Bog e sè i vo sè. Apostol Pavle kaù va: “Koga sum nemo} en, toga{ sum silen” (2. Korin} anite 12,10). Koga ja sfa} ame na{ata slabost, nie

493

425

se u~ime da zavisime od sila {to ne e na{a. Ni{to ne moè tolku silno da izvr{i vlijanie vrz srceto kolku postojanoto ~uvstvo na odgovornost pred Boga. Ni{to ne dopira tolku su{tinski do najdlabokite pobudi na na{ite postapki kako svesta za Hristovata qubov {to pro{tava. Nie treba da vospostavime vrska so Boga, za{to toga{ } e se ispolnime so Sveti Duh koj } e nè osposobi da dojdeme vo dopir so na{ite bli`ni. Toga{ raduvajte se {to preku Hrista ste se povrzale so Boga, {to ste stanale ~leno vi na nebesnoto semejstvo. Dodeka gledate nad sebe, postojano } e ja ~uvstvuvate slabosta na ~ove~kata priroda. Kolku pomalku mu ugoduvate na svoeto “jas”, pojasno i poce losno } e go sfatite sovr{enstvoto na svojot Spasitel. Kolku pocvrsto } e se povrzete so izvorot na svetlinata i silata, } e ve osvetli posilna svetlina i } e dobiete pogolema sila da rabotite za Boga. Raduvajte se {to ste edno so Boga, edno so Hrista i so celoto nebesno semejstvo.

Dodeka sedumdesettemina gi slu{ale Hristovite zborovi, Svetiot Duh ja vreùval vo nivniot um ìvata stvarnost i ja zapi{uval vistinata na plo~ite na du{ata. Iako gi opkruùvalo mno{tvo, se ~uvstvuvale kako da se sami so Boga.

Znaej} i deka toj mig primile vdahnovenie, “Isus zatre peri od radost vo Svetiot Duh i re~e: ,Te slavam O~e, Gospo daru na neboto i zemjata, {to go skri ova od mudrite i umnite, a im go objavi na male~kite. Da, O~e, za{to takva be{a volja ta tvoja. Sè mi predade mojot Otec. Nikoj ne znae koj e Sinot, osven Otecot, i nikoj ne znae koj e Otecot, osven Sinot, i onoj na kogo Sinot saka da mu kaè’”.

Uvaènite lu| e vo svetot, takanare~enite golemi i mudri lu| e, so seta svoja falena mudrost ne moàt da go sfa tat Hristoviot karakter. Tie za nego sudele spored nego viot nadvore{en izgled, spored poniùvaweto niz koe pominal kako ~ove~ko su{testvo. Me| utoa, na rabinite i na carinicite im bilo dadeno da go vidat Nevidliviot. Duri ni u~enicite ne moèle da razberat sè {to sakal Isus da im otkrie, no so tekot na vremeto, kako $ se pot~inuvale na sila ta na Svetiot Duh, nivnite umovi stanale prosveteni. Sfatile deka me| u niv prestojuval mo} niot Bog oble~en vo ~ove~ki lik. Isus se raduval {to ova soznanie, koe ne go poseduvale mudrite i umnite, im bilo otkrieno na ovie skromni lu| e. Dodeka gi iznesuval u~ewata na starozavetnite spisi i gi primenuval na sebe i na svoeto delo na pomiruvawe, ~esto bile razbudeni so negoviot Duh i podignati vo nebesna atmosfera. Duhovnite

494



426

vistini, za koi zboruvale prorocite, tie podobro gi razbrale otkolku samite pisateli na izvor noto delo. Podocna } e gi ~itaat spisite na Stariot zavet, ne kako nauka na zakonici i farisei, ne kako kaùvawe na mudre ci {to umrele, tuku kako novo otkrovenie od Boga. Go gledale Onoj “kogo svetot ne moè da go primi, za{to ne go gleda, nitu go poznava. Vie go poznavate, za{to Toj prestojuva so vas i } e bide vo vas” (Jovan 14,17).

Hristoviot duh na{ite srca gi pravi ne`ni i pokorni i toa e edinstven na~in na koj moème da stekneme posovr {eno razbirawe na vistinata. Du{ata mora da bide is~istena od suetata i od gordelivosta i oslobodena od sè {to ja obze malo, i vo nea mora da se ustoli~i Hristos. ôve~kata nauka pre mnogu e ograni~ena za da go sfati otkupuvaweto. Planot na otkupuvaweto e tolku dalekuseèn, {to filozofijata ne mo ̀ e da go objasni. Toj sekoga{ } e ostane tajna {to i najdlabokoto razmisluvawe ne moè da ja dolovi. Naukata za spasenieto ne moè da se objasni, taa moè da se zapoznae samo so li~no iskustvo. Samo onoj {to ja uviduva sopstvenata gre{nost, moè da prepoznae kolku Spasitelot e dragocen.

Poukite {to gi iznesuval Hristos dodeka poleka odel po patot od Galileja kon Erusalim bile polni so upatstva. Narodot so kopne` gi slu{al negovite zborovi. Vo Pereja, kako i vo Galileja, narodot bil pomalku pod vlast na evrejskiot fanatizam otkolku vo Judeja, pa negovoto u~ewe na{lo odglas vo nivnite srca.

Vo tekot na ovie posledni meseci na svojata slu`ba Hristos iznel mnogu od svoite sporedbi. Sve{tenicite i rabi nite sè poèstoko go progonuvale pa svoite opomeni upa teni do niv gi zasolnil so simboli. Ne moèle da pogre{at vo obidot da proniknat vo nivnoto zna~ewe, no sepak vo negovite zborovi ne moèle da najdat ni{to na {to bi zasnovale nekoe obvinuvawe protiv nego. Vo sporedbata za farisejot i carinikot, samouverenata molitva: “Boè, ti blagodaram {to ne sum kako drugite lu| e”, stoi vo ostra sprotivnost so molitvata na pokajnikot: “Boè, bidi mi milostiv mene gre{en” (Luka 18,11.13). Na toj na~in Hristos go ukoril licemerstvoto na Evreite. So slikovitiot prikaz za nerodnata smokva i za golemata ve~era ja pretkaàl nesre } ata {to naskoro } e go snajde nepokajaniot narod. Onie {to prezrivo go odbile povikot na evangelskata gozba gi ~ule nego vite

495

427

predupreduva~ki zborovi: “Vi kaùvam deka nitu eden od tie {to bea povikani nema da ja vkusi mojata ve~era” (Luka 14,24).

Upatstvoto dadeno na u~enicite bilo mo{ne dragoceno. Storiite za nametlivata vdovica i za prijatelot {to baral leb na polno} im dale nova sila na negovite zborovi: “Molete se istrajno i } e vi se dade; barajte i } e najdete; tropajte i } e vi se otvori” (Luka 11,9). êsto nivnata kolebliva vera bila zasi luvana so se} avaweto na Hristovite zborovi: “Ta nema li Bog da gi za{titi svoite izbranici koi go povikuvaat dewe i no} e, i } e gi ostavi li dolgo da ~ekaat? Vi velam, br zo } e gi za{titi” (Luka 18,7.8).

Hristos ja povtoril onaa prekrasna parabola za zagu benata ovca. Vo svojata pouka odel u{te ponatamu dodeka zboruval za zagubeniot denar i za zagubeniot sin. Toga{ u~eni cite ne moèle vo celost da ja procenat silata na ovie pouki, no po izlevaweto na Svetiot Duh, koga go videle sobiraweto na neznabo{cite i zavisliviot gnev na Evreite, podobro ja sfatile poukata za zagubeniot sin i moèle podobro da pro nik nat vo radosta na Hristovite zborovi: “No treba da se veseli me i da se raduvame”, “za{to ovoj moj sin be{e mrtov i oìve, be{e zaguben i se najde” (Luka 15,32.24). Koga trgnale vo ime na svojot U~itel, soo~uvaj} i se so podbivi, so siro ma{tvo i so progonstvo, ~esto svoite srca gi zasiluvale povto ruvaj} i go negoviot nalog izgovoren pri ova posledno patuvawe: “Ne pla{i se, malo stado, za{to va{iot Tatko so radost re{i da vi go dade carstvoto. Prodajte go svojot imot i dajte go kako milostina! Napravete si torbi {to ne izli tuvaat, neiscrpno bogatstvo na nebesata, kade kradec ne se pribliùva, nitu molec izeduva, za{to kade {to e va{eto bogatstvo, tamu } e bide i va{eto srce” (Luka 12,3234).

496


428

54

MILOSTIVIOT SAMARJANEC


Vo storijata za milostiviot Samarjanec Hristos ja prikaàl prirodata na vistinskata vera. Pokaàl deka taa ne se sostoi od sistemi, od simboli ili od obredi, tuku od dela na qubovta, od pravewe na najgolemi dobra na drugite, od vistinska dobrina.

Dodeka Hristos go u~el narodot, “stana eden tolkuva~ na zakonot da go isku{uva i go pra{a: ëU~itele, {to treba da pravam za da nasledam ve~en ìvot?’” So vnimanie od koe zastanuva zdivot, golemiot sobir o~ekuval odgovor. Sve{tenicite i rabinite o~ekuvale so pra{aweto {to mu go postavil ovoj zakonik da go fatat Hrista vo stapica. Me| u toa, Spasitelot ne se vpu{tal vo raspravawe. Pobaral odgovor od onoj {to go postavil pra{aweto. “[to e napi {ano vo zakonot”, pra{al, “{to ~ita{?” Evreite sè u{te go obvi nuvale Isusa deka lekomisleno se odnesuva kon zakonot daden na Sinaj, no Toj pra{aweto na spasenieto go naso~il kon drèweto na Bo`jite zapovedi.

Zakonikot kaàl: “Qubi go svojot Gospod Bog so seto svoe srce, so seta svoja du{a, so seta svoja sila i so site svoi mis li, i svojot blièn kako samiot sebe. Isus mu re~e: ëTo~no odgovori. Pravi go toa i } e ìvee{’”.

Zakonikot ne bil zadovolen so gledi{teto i so delata na fariseite. Toj gi prou~uval Pismata so èlba da se zapo znae so nivnoto vistinsko zna~ewe. Bil ìvotno zaintere siran za toa i iskreno pra{al: “[to treba da pravam?” Vo svo jot odgovor vo vrska so barawata na zakonot toj go zaobi kolil mno{tvoto obredni propisi. Nim ne im pridaval nikakva va`nost, tuku gi iznel dvete golemi na~ela vrz koi po~ivale Zakonot i Prorocite. Bidej} i Isus go pofalil ovoj odgovor, istiot nego go postavil vo povolna polo`ba pred rabinite.

497

498

429

Ne moèle da go osudat za{to dal pozitiven odgo vor vo vrska so zakonot.

“Pravi go toa i } e ̀ ivee{”, rekol Isus. Toj zakonot go pri kaàl kako boèstvena celina i so ovaa pouka istaknal deka ne e mo`no da se drì edna zapoved a da se kr{i druga, za{to site se proniknati so isto na~elo. Sudbinata na ~ove kot } e bide odredena so negovata poslu{nost kon celokupniot zakon. Vrvnata qubov kon Boga i nepristrasnata qubov kon ~ovekot se na~ela {to treba da se ostvarat vo ìvotot.

Zakonikot utvrdil deka samiot e prestapnik na zakonot. Bil osvedo~en so Hristovite ispituva~ki zborovi. Pravdata na zakonot, za koja tvrdel deka ja razbira, ne ja sproveduval vo ìvotot. Ne pokaùval qubov kon svoite bli`ni. Od nego se baralo pokajanie, no namesto da se pokae, se obidel da se opravda. Namesto da ja priznae vistinata, sakal da poka ̀ e kolku e te{ko da se ispolni zapovedta. Na toj na~in se nade val deka } e moè da se oslobodi od osvedo~uvaweto i deka } e se opravda vo o~ite na narodot. Zborovite na Spasi telot poka ̀ ale deka negovoto pra{awe bilo nepotrebno, bidej} i i samiot moèl da odgovori na nego. Sepak, zakonikot postavil u{te edno pra{awe, velej} i: “A koj e moj blièn?”

Ova pra{awe me| u Evreite predizvikalo beskrajni raspravii. Nemalo somnevawe za neznabo{cite i Samarjanite tie bile tu| inci i neprijateli. No kade bi trebalo da se pravi razlika me| u lu| eto na svojot narod i me| u razli~nite op{testveni sloevi? Kogo sve{tenikot, rabinot, stare{inata treba da go smeta za svoj blièn? Svojot ìvot go pomi nuva le niz niza obredi za da bidat ~isti. Smetale deka dopirot so neukoto i nevnimatelno mno{tvo bi gi oskvernil, {to bi baralo ma~ni napori da se otstrani ne~istotata. Da li “ne~istite” treba da bidat bli`ni?

Isus pak odbil da bide vovle~en vo rasprava. Ne go osu dil verskiot fanatizam na onie {to demnele da go osudat. Me| utoa, so ednostaven prikaz pred svoite slu{ateli izdig nal takva slika na izlevawe na qubov koja poteknuva od nebo to, {to site srca bile trognati, a zakonikot ja priznal visti nata.

Da $ se ovozmoì na svetlinata pristap e najdobriot pat za otstranuvawe na temninata. Najdobar na~in da se skr{i zabludata e da se iznesuva vistinata. Pojavata na Bo`jata qu bov ja otkriva izopa~enosta i grevot na srceto svrteno kon sebe.

“Eden ~ovek”, rekol Isus, “sleguvaj} i od Erusalim vo Erihon, naleta na razbojnici koji go soblekoa i go ranija, go

499

МИЛОСТИВИОТ САМАРЈАНЕЦ


430

ostavija polumrtov i si otidoa. A slu~ajno po istiot pat slegu va{e eden sve{tenik i, koga go vide, go odmina” (Luka 10, 3032). Toa ne bila nekoja izmislena scena, tuku vistinski nastan {to bil verodostojno pretstaven. Sve{tenikot i Levitot {to pominale na drugata strana se nao| ale me| u onie {to gi slu{ale Hristovite zborovi.

Patuvaj} i od Erusalim vo Erihon, patnikot moral da pomine niz eden del na Judejskata pustina. Patot vodel niz edna diva, karpesta dolina, vo koja ograbuvale razbojnici i koja ~esto bila scena na nasilstvo. Patnikot bil napadnat na ova mesto, mu bilo ograbeno sè {to bilo vredno, pa ranet i iznatepan bil ostaven polumrtov kraj patot. Dodeka leèl taka, na patot nai{ol sve{tenikot, no samo frlil pogled kon ranetiot. Toga{ se pojavil Levitot. Qubopiten da vidi {to se slu~ilo, zastanal i go poglednal stradalnikot. Videl {to treba da stori, no toa ne bila prijatna dol`nost. Naj mno gu {to bi sakal bilo voop{to da ne pominal po toj pat za da ne go vidi toj ranet ~ovek. Se uveruval sebesi deka za toj slu ~aj ne mu e grià.

I edniot i drugiot ~ovek bile vo sveta slu`ba, smetaj} i se sebesi za tolkuva~i na svetite spisi. Mu pripa| ale na onoj sloj posebno nadaren da bide Bo`ji pretstavnik pred narodot. Morale “da bidat vnimatelni kon onie {to gre{at od neznaewe” (Evreite 5,2) za da moàt da im pomognat na lu| e to da ja sfatat Bo`jata golema qubov kon ~ove~kiot rod. Delo to na koe bile povikani bilo istoto ona {to go opi {al Isus kako svoe koga rekol: “Vrz mene po~iva Duhot Gospo den, za{to me pomaza. Me prati da im donesam radosna vest na siromasite, da im navestam osloboduvawe na zaro benicite i vra} awe na vidot na slepite, da gi oslobodam ugne tenite” (Luka 4,18).

Nebesnite angeli gi nabquduvaat nevoljite na Bo`jeto semejstvo na zemjata i gotovi se da sorabotuvaat so lu| eto vo nasto juvaweto da se otstranat ugnetuvaweto i stradawata. Bog vo svoeto providenie gi dovel sve{tenikot i Levitot na patot na koj leèl ranetiot patnik za da moàt da vidat deka mu e potrebna milost i pomo{. Celo nebo vnimavalo za da vidi dali srcata na ovie lu| e } e bidat trognati so soàluvawe za ~ove~kata nesre} a. Spasitelot bil toj {to gi pou~u val Evreite vo pustinata. So stolbot od oblak i ogan im daval pouka koja mnogu se razlikuvala od ovaa {to sega narodot ja primal od svoite sve{tenici i u~iteli. Milos tivite odredbi na zakonot gi opfa} ale duri i ̀ ivotnite koi svoite

500

431

potre bi i stradawa ne moàt da gi izrazat so zborovi. Za ova na Mojseja mu se dadeni upatstva za decata Izraelovi: “Koga } e naide{ na zatalkano govet~e ili magare na svojot neprijatel, mora{ da mu go dovede{ nazad. Ako go vidi{ magareto na onoj {to te mrazi kako padnalo pod svojot tovar, nemoj da go ostavi{. Zaedno so negoviot gospodar mora{ da mu pomogne{ da se digne” (2. Mojseeva 23,4.5). Me| u toa, vo ~ove kot {to go ranile razbojnicite Isus iznel slu~aj na eden brat vo nevolja. So kolku pogolemo soàluvawe treba lo da bide pottiknato nivnoto srce kon nego otkolku kon tovarnoto ̀ ivotno! Preku Mojseja primile vest deka nivniot Gospod Bog “e Bog golem, silen i stra{en”, “koj $ dava pravdi na na siroma{kata i na vdovicata i koj go saka dojdenikot”. Soobrazno so toa, Toj zapovedal: “Qubete go i vie dojdeni kot”. “Qubi go kako samiot sebe” (5. Mojseeva 10,1719; 3. Mojseeva 19,34).

Jov rekol: “Nikoga{ stranec ne no} eval nadvor, na patnik sekoga{ sum mu otvoral vrata”. A koga dvajca angeli, prestoreni vo lu| e, do{le vo Sodom, Lot se poklonil so liceto do zemja i rekol: “Ve molam, gospoda, navratete vo ku} a ta na svojot sluga da ja pominete no} ta i da izmiete noze” (Knigata za Jov 31,32; 1. Mojseeva 19,2). Na sve{tenikot i na Levitot im bile bliski ovie pouki, no ne gi sprovedu vale vo sekojdnevniot ̀ ivot. Obrazovani vo {kolata na narod niot verski fanatizam, stanale sebi~ni, ograni~eni i isklu~ivi. Koga go poglednale ranetiot ~ovek, ne moèle da kaàt dali $ pripa| a na nivnata narodnost. Si pomislile deka moè da bide Samarjanec i se oddale~ile.

Vo nivniot ~in, kako {to go opi{al Isus, zakonikot ne vi del ni{to {to bi mu se protivelo na ona {to go nau~il vo vrska so barawata na zakonot. No sega e prikaàna druga scena.

Nekoj Samarjanec na svojot pat do{ol do nevolnikot i koga go videl, mu se soàlilo za nego. Ne pra{al dali ovoj stra nec e Evrein ili mnoguboèc. Ako e Evrein, Samarja necot dobro znael deka vo sli~na situacija toj ~ovek nego bi go pluknal v lice i so prezir bi pominal kraj nego. Me| utoa, ne se kolebal poradi toa. Ne se obyiral {to i samiot moèbi e vo opasnost od nasilstvo zatoa {to se zadrùva na toa mes to. Bilo dovol no {to tuka, pred nego se nao| alo ~ove~ko su{ testvo vo nevolja i stradawe. Ja soblekol svojata obleka za da go pokrie. Masloto i vinoto {to gi prigotvil za svoeto sopstveno patuvawe gi upotrebil za lekuvawe i za zakrepa na ranetiot. Go poloìl na svoeto magare i trgnal poleka, so ramnomeren

503



432

~ekor, so cel stranecot da ne bide potresuvan i poradi toa da podnesuva pogolemi bolki. Go dovel vo edna gostilnica i bdeej} i, ne`no se grièl za nego vo tekot na no} ta. Izutrina ta, koga na bolniot mu bilo podobro, Samarja necot se osmelil da go prodolì patot. Me| utoa, pred da go stori toa, mu go predal na gostilni~arot da se griì za ne go, gi platil tro{ocite, ostavil pari~en vlog vo negova pol za a, nezadovolen duri i so ova, se pogriìl za sekoja nata mo{na potre ba, velej} i mu na gostilni~arot: “Pogriì se za nego, a ako potro{i{ ne{to pove} e, } e ti platam na vra } awe”.

Zavr{uvaj} i ja ovaa storija, Isus go naso~il pogledot kon zakonikot i, kako da ja ~ital negovata du{a, rekol: “[to misli{, koj od tie trojca mu be{e blièn na onoj koj padna vo racete na razbojnicite?” (Luka 10,36).

Zakonikot duri ni sega ne sakal da go izgovori imeto Samar janec, tuku odgovoril: “Onoj {to mu se smiluval”. Isus rekol: “Odi i ti pravi taka!”

So toa, na pra{aweto “koj e moj blièn”, za site vre miwa e daden odgovor. Hristos ukaàl deka na{ blièn ne e samo onoj {to $ pripa| a na na{ata crkva i vera. Toa nema nikakva vrska so rasata, so bojata ili so op{testvenata raz lika. Na{ blièn e sekoe lice na koe mu e potrebna na{a pomo{. Na{ bli ̀ en e i sekoja du{a {to ja ranil i ja izma~il nepri jatelot. Na{ blièn e sekoj {to e Bo`ja svoina.

Vo storijata za milostiviot Samarjanec Isus se prika ̀ al sebesi i svojata misija. Satanata go izmamil, go ograbil, go upropastil ~ovekot i go ostavil da zagine, no Spasitelot se soàlil na na{ata bespomo{na sostojba. Toj ja napu{til svojata slava za da dojde da nè izbavi. Toj nè na{ol vo smrtna sostojba i go prifatil na{iot slu~aj. Gi iscelil na{ite rani. Nè pokril so svojata obleka so oblekata na svojata pravednost. Ni otkril sigurno pribeì{te i se pogriìl za nas podnesuvaj} i gi site tro{oci. Toj umrel za da nè spasi. Ukaùvaj} i na sopstveniot primer, im rekol na svoite sledbenici: “Vi zapovedam da se qubite eden so drug”. “Da se qubite eden so drug kako jas {to ve qubev vas” (Jovan 15,17; 13,34 ).

Pra{aweto na zakonikot upateno do Isusa glaselo: “[to da pravam?” A Isus, smetaj} i ja qubovta kon Boga i kon ~ovekot za najvisok izraz na pravdata, rekol: “Pravi go toa i } e ìvee{!” Samarjanecot go poslu{al nalogot na srceto {to bilo milostivo i polno so qubov i so toa dokaàl deka e izvr{itel na zakonot. Hristos mu zapovedal na zakonikot:

504

433

“Odi i ti pravi taka”. Od Bo`jite deca se o~ekuva da tvorat, a ne samo da zboruvaat. “Onoj koj veli deka ostanuva vo nego, treba da ìvee kako {to ìvee{e Toj” (1. Jovanovo 2,6).

Deneska ovaa pouka mu e isto tolku potrebna na svetot kako i vo vremeto koga potekla od Isusovite usni. Sebi~nosta i studeniot formalizam re~isi go zgasnale plamenot na qubovta i gi isterale dobrodetelite {to treba da go storat karakterot mil miris. Mnozina {to go ispovedaat negovoto ime go zagubile od vid faktot deka hristijanite treba da go pretstavuvaat Hrista. Ako ne postoi vistinski samo pregor za dobro na drugite vo semejniot krug, vo sosed stvoto, vo crkvata i sekade kade {to se nao| ame, toga{, bez ogled na toa {to go tvrdime za sebe, nie ne sme hristijani.

Hristos svoeto dobro go soedinil so dobroto na ~ove~kiot rod i nè povikal da se soedinime so nego vo spasuvaweto na ~ove{tvoto. “Besplatno dobivte”, veli Toj, “besplatno davajte” (Matej 10,8). Grevot e najgolemo od site zla i nie mora me da imame so~uvstvitelno srce i da mu pomogneme na gre{nikot. Ima mnogu lu| e {to gre{at i {to go ~uvstvuvaat svojot sram i svoeto bezumie. Tie kopneat za zborovi {to } e gi ohrabrat. Gi nabquduvaat svoite gre{ki i zabludi dodeka bezmalku ne zapadnat vo o~aj. Ovie du{i ne treba da se zanemarat. Ako sme hristijani, nema da pomineme pokraj niv na drugata strana, drèj} i se {to e mo`no podaleku od onie na koi im e najpotrebna na{ata pomo{. Koga } e gi vidime ~ove~ kite su{testva vo nevolja poradi ujadenosta ili grevot, niko ga{ ne smeeme da kaème: “Toa ne e moja grià”.

“Vie, koi ste duhovni, popravajte go takviot so duh na krotost” (Galatite 6,1). So vera i molitva odbijte ja silata na neprijatelot. Zboruvajte zborovi polni so vera i ohrabru vawe {to } e bidat lekovit melem za iznemo{teniot i ranet ~ovek. Ogromno mnozinstvo lu| e se obeshrabrile i pokolebale vo gole mata borba na ìvotot, dodeka eden qubezen zbor bi gi ohrabril i bi gi zasilil da pobedat. Nikoga{ ne bi smeele da pomineme pokraj nekoja du{a {to strada bez da se obideme da ja ute{ime so utehata so koja Bog nè ute{il nas.

Seto toa e samo ispolnuvawe na na~elata na zakonot na ~elata {to gi prikaàl vo storijata za milostiviot Sa marjanec a se pokaàle vo Isusoviot ̀ ivot. Negoviot karakter go otkriva vistinskoto zna~ewe na zakonot i pokaùva {to zna~i qubovta kon bli`nite i kon sebesi. Koga Bo`jite deca pokaùvaat milosrdie, qubeznost i qubov kon site lu| e,

505



434

toa svedo~i za karakterot na nebesnite zakoni. Tie svedo~at za faktot deka “Zakonot Gospoden e sovr{en, ja krepi du{ata” (Psalm 19,7). A sekoj {to } e propu{ti da ja otkrie ovaa qubov, go kr{i zakonot za koj tvrdi deka go po~ituva, za{to duhot {to go pokaùvame kon na{ite bra} a otkriva kakov e na{iot duh kon Boga. Bo`jata qubov vo srceto e edin stven izvor na qubovta kon na{iot blièn. “Ako nekoj re~e: ëGo qubam Boga’, a go mrazi svojot brat, la`livec e, za{ to koj ne go qubi svojot brat kogo go gleda, ne moè da go qubi Boga, kogo ne go videl”. “Qubezni, ako se qubime eden so drug, Bog e vo nas i negovata qubov ostanuva sovr{ena vo nas” (1. Jovanovo 4,20.12).

435

55

CARSTVOTO BOŽJE NEMA DA DOJDE VIDLIVO


Nekoi farisei do{le kaj Isusa so pra{awe: “Koga } e dojde carstvoto Bo`je?” Pominale pove} e od tri godini otka ko Jovan Krstitelot ja objavil vesta {to se odglasila kako truben glas niz seta zemja: “Nabliì nebesnoto car svo” (Matej 3,2). Ovie farisei do toga{ ne videle nikakov znak za vosposta vuvawe na carstvoto. Mnozina od onie {to go otfrlile Jovana i na sekoj ~ekor mu se protivstavuvale na Isusa, navestuvale deka negovata misija pretrpela neuspeh. Isus odgovoril: “Bo`jeto carstvo ne doa| a tukutaka, za da moè da se zabeleì; nitu pak } e se kaè: ëEve go, tuka e, ili tamu!’” Bo`jeto carstvo po~nuva vo srceto. Ne barajte ovde ili onde pojavuvawe na zemna sila da go odbe leì negovoto doa| awe.

“]e dojdat denovi”, im rekol, obra} aj} i im se na svoite u~enici, “koga } e posakate da vidite eden od dnite na Sinot ~ove~ki, ama ne } e vidite”. Zatoa {to ne go pridruùva svetoven rasko{, se nao| ate vo opasnost da ne ja prepoznaete sla vata na mojata misija. Iako oble~en vo ~ove~ko telo, vie ne sfa} ate kolku e golemo va{e to sega{no predimstvo {to go imate me| u sebe Onoj koj e ìvot i svetlina na lu| eto. ]e doj dat denovi koga so kopne` } e si spomnuvate za prilikite {to gi imate sega odej} i i razgovaraj} i so Bo`jiot Sin.

Poradi svojata sebi~nost i zemnite stremeì duri ni Isusovite u~enici ne moèle da ja sfatat duhovnata slava {to sakal da im ja otkrie. Duri po Hristovoto voznesenie kaj svojot Otec i po izlevaweto na Svetiot Duh vrz verni cite, u~enicite vo potpolnost go cenele karakterot i misijata na Spasitelot. Otkako bile krsteni so Duhot, po~na le da sfa} a

506

507


436

at deka bile vo neposredno prisustvo na slavata Gospo dova. Koga si spomnuvale za Hristovite kaùvawa, niv ni ot um se otvoril, pa gi razbrale proro{tvata i gi sfatile ~uda ta {to gi pravel Toj. Pred niv se nièle ~udata od negoviot ìvot i tie bile kako lu| e razbudeni od son. Sfa tile deka “Re~ta stana telo koe se vseli me| u nas, i nie ja vidovme negovata slava, slavata {to ja ima kako Edinoroden od Otecot” (Jovan 1,14). Hristos vsu{nost do{ol od Boga na gre{niot svet da gi spasi Adamovite padnati sinovi i } erki. Koga go sfatile ova, u~enicite sega sami sebesi si izgledale pomal ku va`ni. Nikoga{ ne im zdodealo da gi povtoruvaat negovite zborovi i dela. Negovite pouki, {to samo nejasno gi sfa} ale, sega dopirale do niv kako sveò otkrovenie. Sve toto pismo za niv stanalo nova kniga.

Sekoga{ koga gi istraùvale proro{tvata {to svedo ~ele za Hrista, u~enicite se soedinuvale so Boèstvoto i se u~ele od Onoj {to se voznel na neboto da ja zavr{i rabotata {to ja po~nal na zemjata. Videle deka Toj e izvor na soznanija {to niedno ~ove~ko su{testvo, ako ne mu pomogne nekoj boè stven posrednik, ne moè da go razbere. Nim im bila potrebna pomo{ od Onoj {to go najavile carevite, prorocite i pravednite lu| e. So dlabok voshit gi ~itale i povtorno gi ~itale proro~kite opisi za negoviot karakter i rabota. Kol ku nejasno gi razbirale proro~kite spisi! Kolku poleka gi prifa} ale golemite vistini {to im svedo~ele za Hrista! Nabquduvaj} i go vo negovoto poniùvawe, dodeka odel kako ~ovek me| u lu| eto, ne ja sfa} ale tajnata na negovoto otelotvo ruva we, dvojniot karakter na negovata priroda. Nivnite o~i bile zatvoreni, taka {to ne ja sfatile vo celost boès tvena ta vo ~ove~kata priroda. No, otkako bile prosveteni so Svetiot Duh, kolku mnogu kopneele pak da go vidat i da sednat kraj negovite noze! Kopneele za mo`nost da dojdat kaj nego za Toj da im gi objasni svetite spisi {to ne moèle da gi razberat! Kolku vnimatelno bi gi slu{ale negovite zbo rovi! [to imal na um Hristos koga rekol: “Imam u{te mnogu da vi kaàm, no sega ne moète da podnesete” (Jovan 16,12). Kolku mnogu sakale da go znaat seto toa! Bile àlosni {to nivnata vera bila tolku slaba, {to nivnite zamisli bile tolku oddale~eni od sakanata cel, {to tolku pogre{no ja sfa} ale stvarnosta.

Bog pratil vesnik da go objavi Hristovoto doa| awe i da mu go obrne vnimanieto na evrejskiot narod i na svetot na nego vata misija za lu| eto da moàt da se prigotvat da go

508

437

pri mat. Isklu~itelnata li~nost {to ja najavil Jovan bila me| u niv pove} e od trieset godini i tie ne go zapoznale su{ testveno kako Pratenik od Boga. U~enicite ~uvstvuvale grià na sovesta zatoa {to dozvolile toa neverstvo {to preo vladuvalo da go pronikne i nivnoto mislewe i da go zamagli nivnoto sfa} awe. Svetlinata na ovoj mra~en svet svetela srede negovata temnina, a tie ne sfatile od kade potek nuvaat tie zraci. Se pra{uvale samite sebesi zo{to se odnesuvale taka za Hristos da gi ukoruva. ̂ esto gi povto ruvale negovite razgovori i kaàle: Zo{to dozvoluvame da nè zbunat zemnite obyiri i protivstavuvawata na sve{te nicite i rabinite za da ne sfatime deka me| u nas presto juva{e Onoj koj e pogolem od Mojseja, i deka nè u~e{e Pomu driot od Solomona? Kolku ne~uvstvitelni bea ne{ite u{i! Kolku slabo be{e na{eto sfa} awe!

Toma ne sakal da veruva sè dodeka ne stavil svoj prst vo rana ta {to ja napravile rimskite vojnici. Vo negovoto poni ùvawe i otfrlenost Petar se otkaàl od nego. Ovie bolni se} avawa jasno obeleàni izleguvale pred niv. Bile so nego, no ne go poznavale nitu pravilno go razbrale. No kol ku seto ova gi potresuvalo nivnite srca koga go prepoz nale svoeto neverstvo!

Koga sve{tenicite i poglavarite se soedinile protiv niv, koga se dovedeni pred vlastite i frleni vo zatvor, Hristo vite sledbenici se raduvale “za{to bea udostoeni da pretrpat poniùvawe zaradi negovoto ime” (Dela 5,41). Se ra duva le da dokaàt pred lu| eto i pred angelite deka ja sfa} aat Hris to vata slava i deka izbrale da go sledat po seko ja cena.

Deneska isto taka e to~no, kako {to bilo i vo vremeto na apostolite, deka bez prosvetluvawe so boèstveniot Duh, ~ove{ tvoto ne moè da ja raspoznae Hristovata slava. Vistinata i Bo`jeto delo ne moàt da gi cenat onie {to go saka at svetot i hristijanstvoto {to pravi otstapki. Sledbe nicite na U~itelot ne sledat pat na izobilstvo, na zemni po~e sti i prilagodbi kon svetot. Tie predni~at na pati{ tata na trudot, na poniùvaweto i potsmevot, vo prvite redovi na borbata “protiv upravitelite, protiv vlastite, protiv svetovnite mra~ni sili na ovoj svet, protiv duhovnite sili na zloto pod nebesata” (Efescite 6,12). I deneska, kako i vo Hristovo vreme, tie se pogre{no razbrani, prezi rani i ugne tuvani od sve{tenicite i fariseite na svoeto vreme.

509

ЦАРСТВОТО БОЖЈЕ НЕМА ДА ДОЈДЕ ВИДЛИВО


438

Carstvoto Bo`je nema da dojde da se vidi. Evangelieto na Bo`jata milost, so svojot samopregor, nikoga{ ne moè da se soobrazi so duhot na ovoj svet. Ovie dve na~ela se vo sudir. “A telesniot ~ovek ne go prima ona {to e od Bo`jiot Duh, za{to toa e bezumstvo za nego, i ne moè da go razbere, bidej} i za toa treba da rasuduva na duhoven na~in” (1. Korin } anite 2,14).

Me| utoa, deneska vo verskiot svet postoi mno{tvo takvi koi veruvaat i nastojuvaat da go vospostavat Hristovoto carstvo kako zemno, svetovno vladeewe. Tie sakaat na{iot Gospod da go storat vladetel na carstvata na ovoj svet, vladetel na svetovnite sudovi, nad negovite vojski, na negovite zakono davni sali, na negovite palati i plo{tadi. Tie od nego o~ekuvaat da vladee so pomo{ na zakoni namet nati so ~ove~ka vlast. Bidej} i Hristos li~no ne se nao| a ovde, tie sami } e prezemaat dejstvija namesto nego, sami da gi sproveduvaat zakonite na negovoto carstvo. Evreite vo Hristovo vreme sakale da vospostavat takvo carstvo. Tie bi go prifatile Hrista koga bi bil gotov da vospostavi svetov no carstvo, da go nametne ona {to tie go smetale za Bo`ji zakon i da gi stori tolkuva~i na svojata volja i pretstavnici na svojata vlast. Me| utoa, Toj rekol: “Moeto carstvo ne e od ovoj svet” (Jovan 18,36). Toj ne sakal da prifati zemen pres tol.

Vlasta pod koja Isus ìveel bila izopa~ena i surova; na sekoj ~ekor se slu{alo za zloupotrebi za grabeì, za netrpelivost i za ugnetuva~ka svirepost. No sepak, Spasite lot ne se obidel da izvr{i nikakvi op{testveni reformi. Toj ne napa| al nikakva nacionalna zloupotreba nitu gi osuduval neprijatelite na nacijata. Ne se me{al vo vlasta ili vo administracijata na onie {to bile na vlast. Onoj, koj bil na{ primer, se drèl daleku od zemnite vlasti. Ne zatoa {to bil ramnodu{en kon ~ove~kite nevolji, tuku zatoa {to lekot ne se nao| al samo vo ~ove~kite i vo nadvore{nite mer ki. Za da bide delotvorno, lekuvaweto mora da go opfati sekoj poedinec i mora da go obnovi srceto.

Hristovoto carstvo ne e vospostaveno so odluki na sudovite, na sovetite, na zakonodavnite sobranija nitu pod pokrovitelstvo na golemite lu| e na ovoj svet, tuku so vsaduvawe na Hristovata priroda vo ~ove~kata priroda so pomo{ na Sve tiot Duh. “A na site {to go primija im dade pravo da stanat Bo`ji deca na onie koi veruvaat vo negovoto ime, koi ne se rodija nitu od krv, ni od telesna pohota, nitu od volja na ma`, tuku od Boga” (Jovan 1,12.13). Eve ja edinstve nata sila

439

koja moè da go izdigne ~ove~kiot rod. ôve~koto orudie za izv r{uvawe na ova delo go pretstavuva propove daweto na Bo`jata re~ i nejzinoto sproveduvawe vo ìvotot.

Koga apostol Pavle po~nal da raboti vo Korint, vo toj golem, bogat i zol grad, izvalkan so bezbrojni poroci na mnogubo{tvoto, rekol: “Za{to re{iv da ne znam me| u vas ni{to drugo, osven Isusa Hrista, i toa raspnatiot” (1. Korin } anite 2,2). Pi{uvaj} i im podocna na nekoi {to bile izo pa~eni so najodvratni grevovi, moèl da kaè: “No, bevte izmi eni, i bevte osveteni, i bevte opravdani vo imeto na na{iot Gospod Isus Hristos i vo Duhot na na{iot Bog”. “Pos to jano mu blagodaram na mojot Bog za vas, za milosta Bo`ja {to vi e dadena vo Isusa Hrista” (1. Korin} anite 6,11; 1,4).

Deneska, kako i vo Hristovo vreme, nositeli na deloto na Bo`jeto carstvo ne se lu| eto koi baraat priznanie i poddr{ka od svetovnite vladeteli i od ~ove~kite zakoni, tuku onie koi vo negovo ime mu gi objavuvaat na narodot duhovnite vistini {to } e im pomognat da go postignat iskus tvoto na apostol Pavle: “So Hrista se raspnav, i jas ve} e ne ìveam, tuku Hristos ìvee vo mene” (Galatite 2,19.20). Toga{ i tie, kako Pavle, } e rabotat za dobro na lu| eto. Toj rekol: “Nie vr{i me prateni~ka slu`ba vo Hristovo ime kako Bog da zbo ruva preku nas. Molime vo Hristovo ime: Pomirete se so Boga!” (2. Korin} anite 5,20).

510

ЦАРСТВОТО БОЖЈЕ НЕМА ДА ДОЈДЕ ВИДЛИВО

440

56

ISUS GI BLAGOSLOVUVA DECATA


Isus sekoga{ gi sakal decata. Ja prifa} al nivnata naklonost i nivnata iskrena, neusilena i nenametliva qubov. Blagodarnoto veli~ewe od nivnite ~isti usni bilo muzika za negovite u{i i osveùvawe za negoviot duh koga bil izma ~en od dopirot so lukavite i licemerni lu| e. Kade i da odel Spasitelot, dobrodu{nosta na negovoto lice i negovoto ne ̀ no, qubezno odnesuvawe ja zadobivale qubovta i dover ba ta na decata.

Me| u Evreite bilo voobi~aeno majkite da gi donesuvaat svoite deca kaj rabinot da gi blagoslovi stavaj} i raka vrz niv, no u~enicite na Spasitelot smetale deka negovata rabota e premnogu va`na za da se prekinuva na toj na~in. Koga majki te so svoite male~ki doa| ale kaj nego, u~enicite pokaùvale neza dovolstvo kon niv. Smetale deka decata se premnogu male~ki za da moàt da imaat nekakva polza od posetata kaj Isusa i zaklu~ile deka Toj } e bide nezadovolen poradi nivno to pri sustvo. Me| utoa, u~enicite bile tie so koi Toj ne bil zadovolen. Spasitelot ja razbral griàta i tovarot na maj kite koi se trudele svoite deca da gi vospituvaat soobraz no so Bo`jata re~. Toj gi ~ul nivnite molitvi i sam gi priv lekol kon sebe.

Majka so dete go napu{ta svojot dom za da go najde Isusa. Popatno za svojata namera $ raskaùva na svojata sosetka, pa i taa posakuva Isus da $ gi blagoslovi decata. Taka se sobira grupa majki so svoite male~ki. Nekoi od ovie deca izlegle od periodot na ranoto detstvo i stapile vo periodot na mladosta. Dodeka majkite ja izrazuvaat svojata ̀ elba, Isus blagonaklono go slu{a nivnoto srame`livo barawe pridru ̀ eno so solzi. Me| utoa, po~ekuva da vidi kako } e postapat u~eni cite so niv. Koga gleda kako gi vra} aat majkite, mislej} i deka so

511

512

441

toa mu pravat usluga, im ukaùva na nivnata gre{ka, velej} i: “Ostavete gi decata da doa| aat kaj mene i ne branete im, za{to na takvite im pripa| a Bo`jeto carstvo!” Gi zel decata vo pregratka, gi poloìl racete vrz niv i im go dal blagoslovot po koj do{le.

Majkite se ute{ile. Se vratile vo svoite domovi zasileni i blagosloveni so Hristovite zborovi. Bile ohrabreni so nova radost da go ponesat svojot tovar i so polna nade` da rabotat za svoite deca. Dene{nite majki treba da gi pri fatat negovite zborovi so ista vera. Isus i deneska e isto taka na{ li~en Spasitel kako {to bil dodeka ìveel kako ~ovek me| u lu| eto. Toj e isto taka pomo{nik na majkite dene ska kako {to bil dodeka vo svoite pregratki gi zemal male~ kite vo Judeja. Decata na na{ite semejstva se isto taka otku peni so negovata krv kako {to bile decata vo toa vreme.

Isus go poznava tovarot {to leì vo srceto na sekoja majka. Toj, ~ija{to majka se borela so nema{tija i so skudnost, so~uvstvuva so sekoja majka vo nejzinata makotrpna rabota. Toj, koj po{ol na dolg pat za da go oslobodi zagriènoto srce na ènata Hananka, } e go stori istoto toa i za dene{ nite majki. Toj, koj $ go vratil edinecot na vdovicata od Nain i koj vo svoite smrtni maki na krstot se setil na svojata majka, i deneska e trognat so maj~inskata ̀ alost. Vo sekoja ̀ alost, vo sekoja potreba, Toj } e dade uteha i pomo{.

Majkite neka dojdat kaj Isusa so svoite te{kotii. Tie } e najdat milost {to } e bide dovolna da im pomogne pri po di gaweto na nivnite deca. Vratata e otvorena za sekoja majka {to saka da go poloì svojot tovar pred nozete na Spasitelot. Toj, koj veli: “Ostavete gi decata i ne branete im da dojdat kaj mene”, sè u{te gi povikuva majkite da gi dove dat svoite male~ki da gi blagoslovi. Duri i novoro den~eto vo pregratkite na svojata majka moè da prestojuva vo zasol ni{teto na Sevi{niot so verata na majkata koja se moli. Jovan Krstitelot bil ispolnet so Sveti Duh u{te od svoeto ra| awe. Ako sakame da ìveeme vo zaednica so Boga, nie isto taka moème da o~ekuvame na{ite male~ki, u{te od nivnite najrani denovi, da gi oblikuva boèstveniot Duh.

Vo decata {to do{le vo dopir so nego Isus videl maì i èni koi } e stanat naslednici na negovata milost i pripadnici na negovoto carstvo, a nekoi od niv ma~enici za nego. Toj znael deka ovie deca } e go slu{aat i } e go prifatat kako svoj Otkupitel so mnogu pogolema podgotvenost otkolku

515

ИСУС ГИ БЛАГОСЛОВУВА ДЕЦАТА


442

voz rasnite lu| e, od koi mnozina imale svetovna mudrost i tvrdo srce. Vo svoeto pou~uvawe Toj se spu{til na nivoto na nivnoto razbirawe. Toj, nebesnoto Veli~estvo, ne gi prezrel nivnite pra{awa i svoite va`ni pouki gi poednostavil za da odgovaraat na nivnoto detsko sfa} awe. Toj vo nivnite umovi go poseal semeto na vistinata koe vo godinite {to nasta puvaat } e nikne i } e donese rod za ve~en ìvot.

Sè u{te e to~no deka decata se najpriem~ivi za poukite od evangelieto; nivnite srca se otvoreni za boèstvenoto vlijanie, silni da gi zadràt primenite pouki. Male~kite deca moàt da bidat hristijani so iskustvo soobrazeno so nivnite godini. Potrebno e da se vospituvaat duhovno i roditelite treba da im dadat sekakva mo`nost da go obliku vaat karakterot spored primerot na Hristoviot karakter.

Tatkovcite i majkite svoite deca treba da gi smetaat za pomladi ~lenovi na Gospodovoto semejstvo {to im se dove reni da gi odgleduvaat za neboto. Poukite {to sami gi u~ime od Hrista treba da im gi preneseme na na{ite deca onaka kako {to moàt da gi prifatat mladite umovi, otkri vaj} i im ja malku po malku ubavinata na nebesnite na~ela. Na toj na~in hristijanskiot dom stanuva u~ili{te vo koe roditeli te se pomo{ni u~iteli, dodeka Hristos e glaven u~itel.

Koga im pomagame na na{ite deca da se preobratat ne treba da o~ekuvame silni ~uvstva kako osnoven dokaz deka tie se osvedo~eni za grevot. Ne e neophodno da se znae nitu to~ noto vreme koga tie se preobratile. Treba da gi pou~ime svoi te grevovi da mu gi donesat na Isusa i od nego da pobaraat pro{ka, veruvaj} i deka Toj im pro{tava i deka gi prifa} a i niv isto kako {to gi prifa} al decata koga li~no bil na zemjata.

Koga majkata gi u~i decata da ja slu{aat zatoa {to ja sakaat, taa im gi dava i prvite pouki od hristijanskiot ìvot. Maj ~inata qubov za deteto ja pretstavuva Hristovata qubov, a male~kite {to imaat doverba vo majkata i ja slu{aat, u~at da imaat doverba i da mu bidat poslu{ni na Spasitelot.

Isus bil primer za decata i primer za tatkovcite. Toj zboruval kako ~ovek koj ima vlast i negovite zborovi imale sila; pa sepak, vo site svoi postapki kon grubite i nezauzdani lu| e ne pokaàl nieden nequbezen ili neu~tiv izraz. Hristovata milost vo srceto } e vsadi nebesno dostoinstvo i ~uvstvo za ona {to odgovara na dadeniot mig. Toj } e ublaì sè {to e grubo i } e pokori sè {to e nevkusno i nequbezno. Toa } e gi

443

povede i tatkovcite i majkite so svoite deca da postapuvaat kako so razumni su{testva, onaka kako {to bi sakale da se postapuva so niv.

Roditeli, pri vospituvaweto na svoite deca prou~uvajte gi poukite {to gi dal Bog vo prirodata. Koga bi odgleduvale nekoj karanfil, ili trendafil, ili krin, kako bi go pravele toa? Pra{ajte go gradinarot kako postignuva sekoja granka i sekoj list tolku ~udesno da raste i da se razviva vo sovr{e na harmonija i ubavina. Toj } e vi kaè deka toa ne e postig nato so grub dopir nitu so silni napori, za{to toa samo bi gi skr{ilo ne`nite izdanoci. Toa bile male~ki vnimanija {to ~esto se povtoruvale. Toj ja zaleval po~vata i bilkite {to se razvivale gi {titel od silnite vetri{ta i od è{koto sonce, a Bog storil da rastat i da cutat so prekrasna ubavina. Vo postapuvaweto so svoite deca sledete ja metodata na gradinarot. So neèn dopir, ukaùvaj} i im qubezna pomo{, trudete se nivnite karakteri da gi oblikuvate spored primerot na Hristoviot karakter.

Pottiknete izraz na qubov kon Boga i eden kon drug. Pri ~i nata {to vo svetot ima tolku maì i èni so tvrdo srce leì vo toa {to vistinskata qubov se smetala za sla bost, {to se obeshrabruvala i potisnuvala. Blagorodnata priroda na ovie lu| e bila zadu{uvana vo detstvoto, i ako svet linata na boèstvenata qubov ne ja rastopi nivnata studena sebi~nost, nivnata sre} a zasekoga{ } e bide uni{tena. Ako sakame na{ite deca da go pokaùvaat istiot neèn Isusov duh i istata naklonost {to ja pokaùvaat angelite kon nas, morame da pottiknuvame pobudi na blagodarnost i qubov {to gi nosi detstvoto.

U~ete gi decata da go vidat Hrista vo prirodata. Izvedete gi nadvor, pod veli~estvenite drvja, vo gradina, i u~ete gi vo site grandiozni dela na sozdavaweto da vidat izraz na negovata qubov. Pou~uvajte gi decata deka Toj vospostavil zakoni {to upravuvaat so site su{testva, deka Toj postavil zakoni i za nas i deka tie zakoni se za na{a sre} a i radost. Nemoj te da gi zamoruvate so dolgi molitvi i so zdodevni opomeni, tuku so o~iglednite pouki od prirodata nau~ete gi na poslu{nost kon Bo`jiot zakon.

Koga } e gi zadobiete da imaat doverba vo vas kako Hristovi sledbenici, lesno } e gi u~ite za golemata qubov so koja Toj n# qubel nas. Koga } e se obidete da gi objasnite vistinite za spasenieto i koga } e im ukaète na decata na Hrista

516

517

ИСУС ГИ БЛАГОСЛОВУВА ДЕЦАТА


444

kako li~en Spasitel, angelite } e bidat pokraj vas. Gospod na tatkovcite i na majkite } e im dade milost svoite male~ki da gi zainteresiraat za vozvi{enata istorija za Deteto od Vitleem koe navistina e nade` na svetot.

Koga Isus im kaàl na svoite u~enici da ne im branat na decata da dojdat kaj nego, Toj im zboruval na svoite sledbenici na site vekovi na slu`benicite na Crkvata, na pro po ved nicite, na pomo{nicite i na site hristijani. Isus gi privlekuva decata kon sebe i ni zapoveda: “Ne branete im da dojdat kaj mene”. So toa kako da kaùva: Tie } e dojdat ako ne gi spre~ite.

Nemojte da dozvolite va{iot karakter, koj ne e sli~en na Hristoviot, pogre{no da go prikaè Isusa. Nemojte da gi oddale~ite male~kite od nego so svoeto studenilo i grubost. Nemojte da stanete pri~ina za nivnoto ~uvstvo deka neboto nema da im bide prijatno mesto ako ste vie tamu. Za verata ne zboruvajte kako za ne{to {to decata ne moàt da go razberat i ne postapuvajte taka kako od niv da ne se o~ekuva vo detstvoto da go prifatat Hrista. Nemojte da im prenesete pogre{en vpe~atok deka Hristovata vera e mra~na vera i deka so doa| aweto kaj Spasitelot mora da se otkaàt od sè {to ìvotot go pravi radosen.

Koga Svetiot Duh } e gi pottikne srcata na decata, sorabotuvajte vo negovata rabota. U~ete gi deka Spasitelot gi povi kuva, deka ni{to ne mu sozdava pogolema radost od onaa koga mu se predavaat vo cutot i vo sveìnata na svoite godini.

So beskrajna ne`nost Spasitelot gi nabquduva du{ite {to gi otkupil so svojata krv. Tie se negovi blagodarenie na negovata qubov. Toj gi nabquduva so neiska`liv kopne`. Nego voto srce {iroko e otvoreno ne samo za decata so najdobro odnesuvawe, tuku i za onie {to nasledile lo{i crti na karakterot. Mnogu roditeli ne sfa} aat vo kolkava mera se odgo vorni za ovie nedostatoci kaj svoite deca. Tie gi napravile takvi. So zabludenite ne postapuvaat ne`no i mudro. No Isus gi nabquduva ovie deca so soàluvawe. Toj gleda sè, od pri~inata do posledicite.

Hristijanskiot rabotnik moè da stane Hristovo orudie koga ovie deca gi vodi kaj Spasitelot. So mudrost i so isten~eno razbirawe, toj moè da gi privrze za svoeto srce, da gi ohrabri i da im vlee nade`, i so Hristova milost da gi vidi so preobrazen karakter, taka {to za niv moè da se kaè: “Na takvite im pripa| a nebesnoto carstvo”.

445

57

„EDNO TI NEDOSTIGA“


“Koga izleguva{e na pat, pritr~a eden, klekna pred nego i go pra{a: ëDobar U~itele, {to da pravam za da nasledam ve~en ìvot?’”

Mladi~ot {to go postavil ova pra{awe bil naroden pogla var. Imal golem imot i zazemal odgovorna polo`ba. Ja videl qubovta {to ja pokaàl Hristos kon decata {to gi dovele kaj nego; videl kako ne`no gi prima i gi zema vo pre gratki i vo negovoto srce se razgorela qubov kon Spasi telot. Posakal da stane negov u~enik. Bil dlaboko pottiknat i, dodeka Isus odel patem, potr~al po nego, kleknal kraj negovite noze i iskreno i seriozno go postavil pra{aweto {to bilo tolku va`no za negovata du{a, no i za du{ata na sekoe ~ove~ko su{testvo: “Dobar U~itele, {to da pravam za da nasledam ve~en ìvot?”

“Zo{to me narekuva{ dobar?” rekol Isus, “samo eden e dobar Bog”. Isus sakal da ja proveri iskrenosta na pogla varot i da go pottikne da kaè na koj na~in go smeta za dobar. Dali sfa} a deka Ovoj, na kogo mu zboruva, e Bo`ji Sin? Koe bilo vistinskoto ~uvstvo na negovoto srce?

Ovoj poglavar imal visoko mislewe za svojata praved nost. Toj i ne pretpostavuval deka ne{to mu nedostiga, pa sepak, ne bil sosema zadovolen. ûvstvuval potreba za ne{to {to go nemal. Zar Isus ne bi moèl da go blagoslovi kako {to gi blagoslovil male~kite i da ja zadovoli potrebata na nego vata du{a?

Odgovaraj} i na negovoto pra{awe, Isus rekol deka neophodna e poslu{nost kon Bo`jite zapovedi ako saka da dobie ve~en ìvot, i navel nekoi od zapovedite {to ja pokaùvaat ~ovekovata dol`nost kon negovite bli`ni. Odgovorot na

518

519


446

pogla varot bil potvrden: “Seto toa sum go zapazil u{te od svojata mladost. [to treba u{te?”

Hristos go nabquduval liceto na ovoj mlad ~ovek kako da go ~ita negoviot ìvot i go ispituva negoviot karakter. Go zasakal i kopneel da mu podari mir, milost i radost {to napol no bi go izmenile negoviot karakter. “Edno ti nedostiga”, rekol Toj; “odi, prodaj s# {to ima{, i razdaj im go na siromasite, pa } e ima{ bogatstvo na neboto! Toga{ dojdi i sledi me!”

Na Hrista mu bil mil ovoj mladi~, za{to znael deka bil iskren koga rekol: “Seto toa go po~ituvam”. Otkupi telot kopneel da mu go otvori umot i da go ospo sobi da ja uvidi potrebata od posvetuvawe na srceto i od hris ti janska dobrota. Kopneel kaj nego da vidi ponizno i skr{eno srce svesno za vozvi{enata qubov {to treba da mu ja podari na Boga, srce koe svojot nedostatok } e go pokrie so Hristovoto sovr {enstvo.

Isus vo ovoj poglavar videl pomo{nik {to bi mu bil potreben koga ovoj mladi~ bi stanal sorabotnik vo deloto na spasenieto. Koga bi go prifatil Hristovoto vodstvo, toj bi stanal sila za dobro.

Poglavarot moèl da stane beleìt Hristov pretstav nik, za{to imal takvi osobini koi, koga bi se soedinil so Spasitelot, bi go osposobile da stane boèstvena sila me| u lu| e to. Sogleduvaj} i go negoviot karakter, Hristos go zasakal. Vo srceto na poglavarot se budela qubov kon Hrista, za{to qubovta ra| a qubov. Isus kopneel da go vidi kako sorabotnik. Kopneel da go sozdade sli~en na sebe, ogledalo na koe bi se prelevala sli~nost so Boga. Kopneel da razvie sovr {enstvo vo negoviot karakter i da go posveti na Gospodovata slu`ba. Koga poglavarot toga{ bi mu se predal na Hrista, bi napredu val vo atmosferata na negovoto prisus tvo. Koga bi go prifa til ovoj izbor, kolku poinakva bi bila nego vata idnina!

“Edno ti nedostiga”, rekol Isus. “Ako saka{ da bide{ sovr{en, odi, prodaj go svojot imot, daj im na siroma{nite i } e ima{ bogatstvo na neboto, pa potoa dojdi i sledi me!” Hristos go ~ital srceto na ovoj poglavar. Mu nedostigalo samo edno, toa bilo na~elo od ìvotna va`nost.

Vo du{ata mu bila potrebna Bo`ja qubov. Ovaa potreba, ako ne se zadovoli, } e bide sudbonosna za nego; celata negova priroda } e stane izopa~ena. So popu{taweto bi se zasilila sebi~ nosta. Za da moè da ja primi Bo`jata qubov, moral da se otkaè od golemata qubov kon samiot sebe.

447

Hristos ovoj ~ovek go stavil na test. Go povikal da bira me| u nebesnoto bogatstvo i svetovnata golemina. Koga bi re{il da go sledi Hrista, bi mu bilo osigurano nebesnoto bogatstvo. No moral da go pot~ini svoeto “jas”; negovata volja morala da $ se pot~ini na Hristovata volja. Na mladiot pogla var mu e ponudena vistinskata Bo`ja svetlina. Imal pre dim stvo da stane Bo`ji sin i so Hrista sonaslednik na nebesnoto bogatstvo. Me| utoa, moral da zeme krst i da pojde po Spasitelot po pat na samootkaùvawe.

Hristovite zborovi za poglavarot navistina bile povik: “Izberete deneska na kogo } e mu sluìte” (Isus Navin 24,15). Izborot mu e prepu{ten nemu. Isus kopneel za negovo preobratu vawe. Toj mu ja pokaàl slabata to~ka vo negoviot karakter i so dlaboko interesirawe ja o~ekuval odlukata dodeka mla di~ot go procenuval negovoto pra{awe. Ako re{i da pojde po Hrista, } e mora vo celost da gi poslu{a negovite zboro vi. Toj mora da gi napu{ti svoite ~estoqubivi nameri. So kakov seriozen, gri`liv kopne`, so kakov glad vo du{ata Spasitelot go nabquduval mladi~ot, nadevaj} i se deka } e go prifati povikot na Bo`jiot Duh!

Hristos gi odredil edinstvenite uslovi {to bi moèle da mu pomognat na poglavarot da go usovr{i hristijanskiot karakter. Negovite zborovi bile zborovi na mudrost, iako izgle dale strogi i deka mnogu baraat. Edinstvena nade` za spasenie na ovoj poglavar bila da gi prifati i da gi poslu{a. Negovata visoka polo`ba i negoviot imot neusetno vnesuvale zlo vo negoviot karakter. Ako gi neguva, tie } e go zamenat Boga vo negovite misli. Da se zakine Bog malku ili mnogu zna~i da se zadrì ona {to ja namaluva negovata moralna sila i delotvornost; ako gri`livo se neguva ona {to e svetov no, kolku i da e nesigurno ili bezvredno, toa } e preovladee.

Poglavarot brgu sfatil sè {to opfa} ale Hristovite zborovi i stanal àlosen. Koga bi ja sfatil vrednosta na ponudeniot dar, brgu bi mu se pridruìl na Hrista kako sledbe nik. Bil eden od ~lenovite na uvaèniot Sovet na Evreite i sata nata go isku{uval so laskavi izgledi za idni nata. Go sakal nebes noto bogatstvo, no gi sakal i pominlivite predimstva {to } e mu gi donese negovoto bogatstvo. Mu bilo ̀ al {to postoele takvi uslovi; sakal ve~en ̀ ivot, no ne sakal da pod nese `rtva. Cenata na ve~niot ìvot mu se ~inela premnogu viso ka, pa oti{ol ̀ alosen, “za{to be{e mnogu bogat”.

520

„ЕДНО ТИ НЕДОСТИГА“


448

Negovoto tvrdewe deka go drì Bo`jiot zakon bilo izma ma. Pokaàl deka bogatstvoto mu bilo idol. Ne moèl da gi drì Bo`jite zapovedi dodeka svetot zazemal prvo mesto vo negovite misli. Pove} e gi sakal Bo`jite darovi otkol ku Darodavecot. Hristos mu go ponudil na mladi~ot svoeto prijatelstvo. “Sledi me”, rekol. Me| utoa, Spasi telot za nego ne zna~el tolku kolku negovoto ime me| u lu| eto ili negoviot imot. Da se otkaè od svoeto zemno bogatstvo {to e vidlivo, zaradi nebesnoto bogatstvo {to e nevidlivo, bilo premnogu golem rizik. Go odbil ponudeniot ve~en ìvot i oti{ol vo postojana slu`ba na svetot.

Iljadnici pominuvaat niz vakvo isku{enie, biraj} i me| u Hrista i svetot; i mnozina go biraat svetot. Kako i mladiot pogla var, tie go napu{taat Hrista, velej} i si vo svoite srca: Ne go sakam ovoj ~ovek za svoj voda~.

Hristovoto postapuvawe so mladi~ot ni e prikaàno ka ko o~igledna pouka. Bog ni dal pravila na odnesuvawe {to sekoj od negovite slugi mora da gi sledi. Toa e poslu{nosta kon negoviot zakon ne samo formalna poslu{nost, tuku poslu{ nost {to go proniknuva ìvotot i se otkriva vo karakterot. Bog go vospostavil svoeto merilo na karakterot za site {to sakaat da stanat pripadnici na negovoto carstvo. Samo onie {to sakaat da stanat sorabotnici so Hrista, samo onie {to } e kaàt Gospode, sè {to imam i {to sum, ti pripa| a tebe } e bidat priznati za Bo`ji sinovi i } erki. Site treba da raz mislat {to zna~i da se saka naboto, a sepak da mu go svrtat grbot poradi postavenite uslovi. Razmislete za toa {to zna~i da mu se kaè na Hrista: “Ne!” Poglavarot rekol: “Ne, jas ne moàm da ti dadam sè”. Dali i nie go velime istoto? Spasi telot ni nudi so nas da ja deli zada~ata {to ni ja dal da ja izvr {uvame. Toj nudi sredstva za da go unapre dime Bo`jeto delo na svetot. Samo na ovoj na~in Toj moè da nè spasi.

Imotot mu e doveren na poglavarot za da pokaè deka e ispraven poverenik; ovie dobra trebalo da im gi podeli na siromasite. Taka Bog i deneska im doveruva na lu| eto sred s tva, darovi i priliki za da moàt da stanat negovi posred ni ci, da im pomagaat na siromasite i na tie {to stradaat. Onoj {to gi koristi doverenite darovi kako {to odredil Bog, stanuva sorabotnik na Spasitelot. Toj gi pridobiva du{ite za Hrista, za{to e pretstavnik na negoviot karakter.

Na onie {to se nao| aat na visoki, doverlivi polo`bi i imaat golem imot, kako i mladiot poglavar, moè da im izgle

523

449

da premnogu golema `rtvata na otkaùvawe od sè za da go sledat Hrista. No toa e pravilo {to vaì za site koi sakaat da stanat negovi u~enici. Poslu{nost mora da se poka ̀ e vo sè {to se prifa} a. Samootkaùvaweto e srcevina na Hristo vata nauka. êsto se iznesuva i se pou~uva so jazik {to izgleda mo{ne zapovedni~ki zatoa {to ne postoi drug na~in za ~ovekovoto spasenie osven re{itelno da se otfrli sè ona {to, ako se neguva, } e go skr{i celoto su{testvo.

Koga Hristovite sledbenici } e mu go vratat na Gospoda ona {to e negovo, toga{ sobiraat bogatstvo {to } e im bide dadeno koga } e gi ~ujat zborovite: “Dobro, slugo, dobar i veren... vlezi vo radosta na svojot gospodar”. “Koj poradi radosta {to be{e pred nego, go pretrpe krstot, preziraj} i go sramot, i sedna oddesno na Bo`jiot prestol” (Matej 25,23; Evre ite 12,2). Radosta {to gi gledaat otkupenite du{i, du{ite spaseni za ve~nost, e nagrada za site {to odat po stapkite na Onoj koj rekol: “Sledi me!”

„ЕДНО ТИ НЕДОСТИГА“

450

58

„LAZARE, IZLEZI NADVOR!“

Ovaa glava se temeli na Luka 10,38-42; Jovan 11,1-34

Lazar od Vitanija bil me| u najpostojanite Hristovi u~eni ci. U{te od prvata sredba negovata vera vo Hrista bila silna, negovata qubov kon nego bila dlaboka, i na Spasitelot mu bil mo{ne mil. Za Lazara Hristos go storil svoeto najgolemo ~udo. Spasitelot gi blagoslovuval site {to barale nego va pomo{; Toj go saka celoto ~ove~ko semejstvo, no so nekoi e povrzan so posebni ne`ni vrski. Negovoto srce bilo pro nik nato so cvrsti vrski na qubov kon semej stvoto vo Vitanija, pa za eden negov ~len go storil svoeto naj~u desno delo.

Vo domot na Lazara Isus ~esto nao| al odmor. Spasitelot nemal svoj dom i zavisel od gostoprimstvoto na svoite prijateli i u~enici, pa ~esto koga bil umoren i èlen za ~ove~ko prijatelstvo, mu bilo milo da najde pribeì{te vo ovoj mi ren dom, daleku od somnevawata i qubomorata na gnevnite fari sei. Ovde nao| al iskreno dobredojde i ~isto, sveto prijatelstvo. Ovde moèl da zboruva ednostavno i napolno slobodno, znaej} i deka negovite zborovi } e se sfatat i } e se cenat.

Na{iot Spasitel go cenel tivkiot dom i vnimatelnite slu{ateli. Toj kopneel za ~ove~ka ne`nost, qubeznost i to plina. Onie {to go prifatile nebesnoto pou~uvawe, {to Toj sekoga{ bil gotov da go dade, bile obilno blago sloveni. Dodeka mno{tvoto go sledelo Hrista niz otvoreni poliwa, Toj im ja otkrival ubavinata na svetot na prirodata. Nastojuval da gi otvori o~ite na nivniot razum za da moàt da vidat kako Bo`jata raka go odrùva svetot. Za da pottikne èlba kon Bo`jata dobrota i kon negovite dobro~instva, vnimanieto na svoite slu{ateli go naso~il kon rosata {to ne`no pa| a, kon milniot do`dec i kon sjajnoto sonce {to im e ednakvo podareno i na dobrite i na lo{ite. Sakal lu| eto poce losno da go sfatat vnimanieto {to im go podaruva Bog

524

525

451

na ~ove~kite orudija {to gi sozdal. Me| utoa, mno{tvoto ne bilo pod got veno da slu{a, pa vo domot vo Vitanija Hristos nao| al odmor od iscrpuva~kiot sudir vo javniot ìvot. Tuka na blagodar nite slu{ateli im ja otvoral knigata na Providenieto. Vo ovoj intimen razgovor na svoite slu{ateli im go otkrival ona {to ne se obiduval da mu go kaè na toa raznoliko mno{tvo. Nemal potreba na svoite prijateli da im zboruva niz sporedbi.

Dodeka Hristos gi iznesuval svoite prekrasni pouki, Ma rija sedela kraj negovite noze, kako predan slu{atel poln so po~it. Edna{ Marta, zafatena i zagrièna so pri gotvuvawe na ru~ekot, do{la kaj Hrista velej} i: “Gospode, zar ne te zasega toa {to sestra mi me ostavi sama da te slu ̀ am? Re~i $ da mi pomogne!” Toa se slu~ilo vo vremeto na Hristovata prva poseta na Vitanija. Spasitelot i negovite u~enici {totuku pristignale od svoeto zamorno patuvawe od Erihon. Marta se trudela da im obezbedi udobnost i vo svojata grià ja zaboravila qubeznosta {to mu ja dolì na svojot gostin. Isus $ odgovoril so blagi i strplivi zborovi: “Marta, Marta, se griì{ i se voznemiruva{ za mnogu ne{ta, a sepak, samo edno e potrebno. Marija navistina go odbrala najdobriot del {to nema da $ se odzeme”. Marija vo svojot um gi plastela dragocenite zborovi {to izleguvale od usnite na Spasitelot, zborovi {to $ bile podragoceni od najska po cenite zemni dragocenosti.

Toa “edno” {to $ bilo potrebno na Marta e blagiot duh na predanosta, podlaboka grià za znaewe za idniot besmrten ìvot i za osobinite neophodni za duhovno napreduvawe. Tre balo pomalku da se griì za pominlivoto, a pove} e za ona {to } e trae ve~no. Isus saka da gi pou~i svoite deca da isko ristat sekoja prilika za da se zdobijat so ova znaewe {to } e gi stori mudri za spasenie. Na Hristovoto delo mu se potrebni promisleni, energi~ni rabotnici. Postoi {i ro ko pole za marti so nivnata revnost za delotvorna verska rabota. Me| utoa, tie najprvo neka sednat zaedno so Marija kraj Isusovite noze. Trudoqubivosta, to~nosta i silata neka bidat posveteni so Hristovata milost, pa toga{ ìvotot } e bide nepobedliva sila za dobro.

Vo mirniot dom, vo koj Isus ~esto se odmoral, vlegla taga. Lazara go pogodila nenadejna bolest i negovite sestri mu nara~ale na Spasitelot: “Gospode, onoj {to go saka{ e bolen”. Ja videle silata na bolesta {to go zafatila nivniot

526

„ЛАЗАРЕ, ИЗЛЕЗИ НАДВОР!“


452

brat, no znaele deka Isus moè da lekuva sekoj vid bolest. Veru vale deka } e so~uvstvuva so niv vo nivnata ̀ alost i zatoa ne mu upatile itno barawe vedna{ da dojde, tuku pra tile samo doverliva vest: “Onoj {to go saka{ e bolen”. Mislele deka Toj vedna{ } e odgovori na nivnata poraka i } e bide so niv {tom } e moè da stigne vo Vitanija.

Nespokojno o~ekuvale poraka od nego. Sè dodeka vo nivniot brat gorela iskra na ìvot, se molele i ~ekale Isus da dojde. Me| utoa, vesnikot se vratil bez nego. Sepak donel vest: “Ovaa bolest ne e za umira~ka”, i toa im vlealo nade` deka Lazar } e ìvee. Ne`no se obiduvale da mu davaat nade` i da go hrabrat re~isi besvesniot stradalnik. Koga Lazar umrel, bile gorko razo~arani, no ja ~uvstvuvale Hristovata milost {to gi poddrùvala i toa gi so~uvalo da ne go obvi nuvaat Spasitelot.

Koga Hristos ja ~ul vesta, na u~enicite im se storilo deka ja primil studeno. Ne pokaàl àlost, kako {to o~eku vale. Poglednuvaj} i gi, rekol: “Ovaa bolest ne e za umira~ka, tuku e odredena za slava Bo`ja da go proslavi Bo`jiot Sin”. Dva dena ostanal vo mestoto kade {to se nao| al. Ova odlagawe bilo tajna za u~enicite. Kakva uteha bi bilo nego voto prisustvo za ovoj oàlosten dom, si pomislile. Nego vata silna qubov kon semejstvoto vo Vitanija na u~eni cite im bila dob ro poznata i bile iznenadeni {to ne se oyval na taa àlna vest: “Onoj {to go saka{ e bolen”.

Vo tekot na tie dva dena se ~inelo Isus kako da ja zaboravil ovaa vest, za{to ne go spomenuval Lazara. U~enicite razmi sluvale za Isusoviot prette~a, za Jovana Krstitelot. Se pra{uvale zo{to Isus, koj ima sila da pravi veli~estveni ~uda, dozvolil Jovan da gnie vo temnica i da umre so nasilna smrt. Bidej} i imal takva sila, zo{to Hristos ne go spasil ìvotot na Jovana? Ova pra{awe ~esto go postavuvale fariseite koi go iznesuvale toa kako siguren dokaz protiv Hristovoto tvrdewe deka e Bo`ji Sin. Spasitelot gi predu predil u~enicite na nesre} ite, na zagubite i progonstvata. Dali } e gi zaboravi vo nesre} ite? Nekoi se pra{uvale dali moèbi pogre{no ja sfatile negovata misija. Site bile dlaboko oàlosteni.

Po dva dena ~ekawe, Isus im rekol na u~enicite: “Odime pak vo Judeja!” U~enicite se pra{ale zo{to Isus, ako imal namera da odi vo Judeja, ~ekal dva dena. Me| utoa, nivnite misli gi obzel strav za Hrista i za samite sebe. Ne moèle 527

453

da vidat ni{to drugo osven opasnost na patot na koj imal namera da pojde. “U~itele”, rekle, “Evreite sega sakaa da te kame nuvaat, a ti pak odi{ onamu? Isus odgovori: ëZar denot nema dvanaeset ~asovi?’” Jas sum pod vodstvo na mojot Otec i sè dodeka ja izvr{uvam negovata volja, mojot ̀ ivot e sigu ren. Dvanaesette ~asa na mojot den u{te ne pominale. Vlegov vo ostatokot na mojot den, no sè dodeka preostanuva i najma le~ok del, jas sum siguren.

“Ako nekoj odi dewe”, prodolìl, “ne se sopina, za{to ja gleda svetlinata na ovoj svet”. Onoj {to ja izvr{uva Bo`jata volja, {to odi po patekata koja{to ja ozna~il Bog, ne moè da se sopne i da padne. Svetlinata na Bo`jiot Duh koj vodi mu dava jasna pretstava za negovite dol`nosti i go vodi pravo do zavr{uvaweto na negovata rabota. “A koj odi no} e se sopina, za{to nema svetlina vo sebe”. Onoj {to odi po pateka koja samiot si ja izbral, na koja Bog ne go povikal, } e se sopne. Za nego denot se pretvora vo no} i, kade i da se nao | a, ne e siguren.

“Toa im go re~e, a potoa prodolì: ëNa{iot prijatel, Lazar, zaspa, tuku odam da go razbudam’”. “Na{iot prijatel, Lazar, zaspa”. Kakvi trogatelni zborovi, prepolni so so~uvstvo! Mislej} i na opasnosta na koja } e se izloì nivniot U~i tel so odeweto vo Erusalim, u~enicite re~isi go zaboravile oàlostenoto semejstvo vo Vitanija. No, ne i Hristos. U~enicite se ~uvstvuvale ukoreni. Bile razo~arani {to Hristos ne odgovoril mnogu pobrgu na vesta. Bile vo isku{enie da pomislat deka Toj nema ne`na qubov kon Lazara i kon negovite sestri, za{to inaku bi pobrzal nazad so ves nikot. No zborovite: “Na{iot prijatel, Lazar, zaspa”, razbu dile kaj niv vistinski ~uvstva. Se uverile deka Hristos ne gi zaboravil svoite prijateli {to stradaat.

Toga{ u~enicite mu rekle: “Gospode, ako zaspal, } e ozdra vee.’ Dodeka Isus zboruva{e za negovata smrt, tie mis lea deka zboruva za po~inka vo son”. Na svoite verni deca Hristos smrtta im ja pretstavuva kako son. Nivniot ìvot e skrien so Hrista vo Boga i dodeka ne zatrubi posled nata truba, onie {to umiraat } e spijat vo nego.

“Toga{ Isus im re~e jasno: ëLazar umre; ama se raduvam zaradi vas oti ne bev tamu, za da poveruvate. Ajde da odime kaj nego’”. Toma ne moèl da vidi ni{to drugo osven smrt {to go ~eka negoviot U~itel ako pojde vo Judeja, no go vpreg nal svojot duh i im rekol na drugite u~enici: “Da oti deme i nie za da umreme so nego!” Ja poznaval omrazata na Evre ite kon Hrista.



454

Nivna namera bila da go ubijat, no taa ne uspeala zatoa {to mu ostanalo u{te malku od odredenoto vreme vo koe Isusa go ~uvale nebesni angeli. Ne moèlo da mu se slu~i nikakvo zlo. Duri ni vo predelite na Judeja, vo koja rabi nite kovele zagovor kako da go fatat i da go ubijat.

U~enicite se za~udile koga gi slu{nale Hristovite zborovi: “Lazar umre; ama se raduvam... oti ne bev tamu”. Dali Spasitelot sam izbral da go izbegne domot na svoite prija te li {to stradale? Navidum, Marija, Marta i Lazar, koj umi ral, bile prepu{teni samite na sebe. No ne bile sami. Hristos ja gledal celata scena i po smrtta na Lazara. Nego vata milost im davala poddr{ka na oàlostenite sestri. Isus ja videl àlosta {to gi kinela nivnite srca dodeka nivni ot brat se borel so silniot neprijatel so smrtta. Toj ja ~uvstvuval seta teìna na bolkata koga im rekol na svoite u~e nici: “Lazar umre”. Me| utoa, Hristos ne moral da misli samo na sakanite od Vitanija; Toj moral da misli i na pou ~uvaweto na svoite u~enici. Tie treba da stanat negovi pret stavnici vo svetot so cel blagoslovot na Otecot da moè da gi opfati site. Zaradi niv dozvolil Lazar da umre. Koga bi go iscelil od bolesta, ne bi bilo storeno ~udo {to e najo~igleden dokaz za negoviot boèstven karakter.

Koga Hristos bi se nao| al vo bolesni~kata soba, Lazar ne bi umrel, za{to satanata ne bi imal vlast nad nego. Smrtta ne bi moèla da go naso~i svoeto osilo kon Lazara vo prisus tvo na Darodavecot na ̀ ivotot. Zatoa Hristos ostanal na strana. Toj mu dozvolil na neprijatelot da ja upotrebi svojata mo} za da moè da go potisne kako pobeden neprijatel. Toj doz volil Lazar da padne pod vlasta na smrtta, a àlosnite sestri go videle svojot brat poloèn v grob. Hristos znael deka, dodeka } e go gledaat mrtvoto lice na svojot brat, niv nata vera vo svojot Otkupitel } e bide svirepo isku{avana. No znael deka od borbata niz koja sega pominuvale nivnata vera } e zasveti so u{te pogolema sila. Toj go podnesuval sekoj udar na bolkata {to ja izdràle tie. Ne gi sakal pomalku zatoa {to ~ekal, no znael deka } e izvojuva pobeda za niv, za Lazara, za sebe li~no i za svoite u~enici.

“Zaradi vas”, “za da poveruvate”. Na site {to nastojuvaat da go po~uvstvuvaat vodstvoto na Bo`jata raka, migot na najgolemoto obeshrabruvawe e vreme koga boèstvenata pomo{ im e najblizu. Tie so blagodarnost } e se osvrnat na najmra~niot del od svojot pat. “Gospod znae kako da gi izbavi pobo`

528

455

nite od isku{enija” (2. Petrovo 2,9). Od sekoe isku{enie, od sekoja nevolja, Toj } e gi izvede so posilna vera i so zbogateno iskustvo.

Odloùvaj} i da dojde kaj Lazara, Hristos imal namera da im pokaè milost na onie {to ne go primile. Odolùval so cel so voskresenieto na Lazara od mrtvite na svojot tvrdoko ren, neveren narod da mu dade u{te eden dokaz deka Toj navis tina e “voskresenie i ìvot”. Ne sakal da se otkaè od seop{tata nade` na narodot, na siromasite, na zabludenite ovci na domot Izraelov. Negovoto srce se kinelo poradi niv nata okoravenost. Vo svojata milost imal namera da im dade u{te eden dokaz pove} e deka Toj e obnovitel, edinstven koj moè da gi iznese na videlina ìvotot i besmrtnosta. Toa trebalo da bide dokaz {to sve{tenicite ne } e moàt pogre{ no da go protolkuvaat. Toa bila pri~inata za negovoto odloùvawe da dojde vo Vitanija. Ova ~udo, podignuvaweto na Lazara od mrtvite kako kruna na sè, trebalo da stavi Bo`ji pe~at na negovata rabota i na negovoto tvrdewe deka ima boèstvo. Na patot do Vitanija, Isus, spored svojot obi ~aj, im sluèl na bolnite i nevolnicite. Koga stignal vo gradot, pratil kaj sestrite vesnik so vest deka pristignal. Hristos ne vlegol vedna{ vo nivniot dom, tuku ostanal na edno tivko mesto kraj patot.

Napadnite sceni {to gi pravele Evreite pri smrtta na prija telite ili rodninite ne bile vo soobraznost so Hristo viot duh. Toj gi slu{al odglasite na pla~eweto na taà~kite i ne sakal da se sretne so sestrite vo takva brkot nica. Me| u oà lostenite prijateli se nao| ale i rodninite na ova semej stvo od koi nekoi zazemale visoki, odgovorni polo ̀ bi vo Erusalim. Me| u niv bile nekoi od najogor~enite Hristovi neprijateli. Hristos gi znael nivnite nameri i zatoa ne se pojavil vedna{.

Vesta tolku tivko $ e prenesena na Marta, {to drugite vo prostorijata ne ja ~ule. Skr{ena so taga, Marija ne gi ~ula tie zborovi. Marta vedna{ stanala i izlegla da go sretne svojot Gospod, a Marija, mislej} i deka Marta oti{la na grobot, sedela tivko zanemena od bolka.

Marta pobrzala da go sretne Isusa; nejzinoto srce go kinele poroi od najrazli~ni ~uvstva. Na negovoto poznato lice ja ~itala istata ne`nost i qubov {to postoele tuka sekoga{. Nejzinata doverba vo nego bila nepokolebana, no mis lela na svojot mil brat kogo Isus go sakal. So ̀ alost {to

529



456

go voskolebala nejzinoto srce zatoa {to Hristos ne do{ol porano, a sepak so nade` deka duri i sega } e stori ne{to za da gi ute{i, rekla: “Gospode, da be{e ti ovde, mojot brat ne } e umre{e”. Srede brkotnicata {to ja pravele taà~ kite, sestrite postojano gi povtoruvale ovie zborovi.

So ~ove~ko i so boèstveno soàluvawe Isus go nabquduval nejzinoto àlosno i so grià izbr~kano lice. Marta nemala sklonost da raskaùva za ona {to pominalo; seto toa go iskaàla so trogatelnite zborovi: “Gospode, da be{e ti ovde, mojot brat ne } e umre{e”. No, gledaj} i go liceto polno so qubov, dodala: “No i sega znam deka Bog } e ti dade sè {to } e pobara{ od nego”.

Isus ja ohrabril nejzinata vera so zborovite: “Tvojot brat } e voskresne!” Negoviot odgovor nemal za cel da sozdade nade` vo momentalna promena. Toj mislite na Marta gi povel preku sega{noto oìvuvawe na nejziniot brat i gi naso~il kon voskresenieto na pravednicite. Toj ova go storil so cel vo voskresenieto na Lazara taa da vidi zalog na voskresenieto na site mrtvi pravednici i sigurnost deka toa } e bide ostvareno so silata na Spasitelot.

Marta odgovorila: “Znam deka } e voskresne pri voskresenieto vo posledniot den”.

Sakaj} i nejzinata vera da ja upati vo vistinska nasoka, Isus izjavil: “Jas sum voskresenie i ìvot”. Vo Hrista leì iskonski, nepozajmen, nesteknat ìvot. “Koj go ima Sinot, go ima toj ìvot” (1. Jovanovo 5,12). Hristovoto boèstvo e cvrsto vetuvawe za vernikot za ve~en ìvot. “Koj veruva vo mene”, rekol Isus, “i da umre } e ìvee. I sekoj, koj ìvee i veruva vo mene, nema da umre doveka. Veruva{ li ti vo toa?” Hristos ovde odnapred gleda vo vremeto na svoeto vtoro doa| awe. Toga{ umrenite pravednici } e stanat vo neraspadlivost, a ìvite pravednici } e se zemat na neboto bez da vku sat smrt. ̂ udoto, {to } e go stori Hristos za nekolku miga so voskresenieto na Lazara od mrtvite, } e go pretstavuva voskre senieto na site umreni pravednici. So svojata re~ i so svoite dela Toj se proglasil sebesi za za~etnik na voskresenieto. Toj, koj i samiot nabrgu } e umre na krst, stoel so klu~evite na smrtta kako pobednik nad grobot, pokaùvaj} i go svoeto pravo i svojata sila da dade ve~en ìvot.

Na zborovite na Spasitelot: “Veruva{ li ti vo toa?”, Marta odgovorila: “Da, Gospode, jas cvrsto veruvam deka ti si Hristos, Sin Bo`ji, koj dojde na svetot”. Taa ne go sfati la

530

457

pot polno zna~eweto na zborovite {to gi izgovoril Hristos, no ja priznala svojata vera vo negovoto boèstvo i svojata doverba deka Toj moè da stori sè {to saka da stori.

“[tom go re~e toa, otide i ja povika sestra si Marija i $ re~e skri{no: ëU~itelot e tuka i te vika!’” Vesta $ ja soop {ti la kolku {to moèla potivko, za{to sve{tenicite i poglavarite bile gotovi da go uapsat Isusa koga } e im se dade mo`nost. Vikotnicite na taà~kite ne dozvolile da se ~ujat nejzinite zborovi.

Koga ja slu{nala vesta, Marija vedna{ stanala i so izraz na o~ekuvawe na liceto ja napu{tila prostorijata. Mislej} i deka po{la na grobot da pla~e, oàlostenite ja sledele. Ko ga stignala na mestoto na koe Isus ~ekal, kleknala kraj negovite noze i so treperlivi usni kaàla: “Gospode, da be{e ti ovde, brat mi ne } e umre{e”. Piskotite na taà~kite te{ko gi podne suvala, za{to kopneela da izmeni nekolku mirni zboro vi nasamo so Isusa. Me| utoa, znaela za zlobata i za qubo mora ta {to gi neguvale vo svoite srca nekoi od prisut nite, pa se vozdràla od celosno izrazuvawe na svojata bolka.

“Koga Isus ja vide rasplakana, i kako pla~at Evreite, koi dojdoa so nea, se rastaì vo duhot, i se potrese”. Toj gi ~ital srcata na site sobrani. Videl deka kaj mnozina àlosta {to ja pokaùvale e samo prepravawe. Znael deka nekoi od ovoj sobir, koi sega pokaùvaat licemerna àlost, nabrgu } e planiraat smrt ne samo za mo} niot ûdotvorec, tuku i za onoj {to } e bide podignat od mrtvite. Hristos moèl da go simne od niv pla{tot na la`nata àlost. No go zadràl svojot praveden gnev. Zborovite {to moèl da gi izgovori kako izraz na celosnata vistina ne gi izgovoril poradi ona milo lice koe so bolka koleni~elo kraj negovite noze i koe vistinski veruvalo vo nego.

“Kade go poloìvte?” pra{al. “Mu rekoa: ëGospode, dojdi i vidi!’” Zaedno se upatile kon grobot. Toa bila àlos na scena. Lazar bil mo{ne omilen i negovite sestri so skr {eno srce pla~ele za nego, a negovite prijateli se pridru ̀ ile kon bolkata i solzite na oàlostenite sestri. Pred taa ~o ve~ka beda i pred faktot {to nesre} nite prijateli moàt da go oplakuvaat mrtviot dodeka Spasitelot na svetot stoi pokraj niv “na Isusa mu potekoa solzi”. Iako bil Bo`ji Sin, sepak zel ~ove~ka priroda na sebe i bil trognat so ~ove~kata àlost. Negovoto ne`no, soàlivo srce sekoga{ e pottiknato

533



458

so so~uvstvo kon onie {to stradaat. Toj pla~e so onie {to pla~at i se raduva so onie {to se raduvaat.

Me| utoa, Isus ne pla~el pottiknat samo so ~ove~koto so~uvstvo kon Marija i Marta. Negovite solzi ukaùvale na bolkata {to bila daleku nad ~ove~kata bolka kolku neboto {to e povisoko od zemjata. Hristos ne pla~el za Lazara, za{to imal namera da go povika od grobot. Toj pla~el zatoa {to mnozina koi sega pla~at za Lazara nabrgu } e planiraat da go ubijat, } e planiraat smrt za Onoj koj e voskresenie i ìvot. Kolku nepodgotveni bile nevernite Evrei pravilno da gi protolkuvaat negovite solzi! Nekoi, koi ne moèle da vidat kako pri~ina za negovata bolka ni{to drugo osven samo nadvore{nite okolnosti pred nego, ne`no rekle: “Gleda jte, kolku go saka{e”. Drugi, sakaj} i da poseat seme na never stvo vo srcata na prisutnite, potsme{livo rekle: “Ne moè {e li Ovoj, koj mu gi otvori o~ite na slepiot, da napravi i ovoj da ne umre?” Ako vo Hristova mo} bilo da go spasi Laza ra, zo{to dozvolil da umre?

So svoeto proro~ko oko Hristos go videl neprijatelstvoto na fariseite i sadukeite. Znael deka tie odnapred smisluvaat da go ubijat. Znael deka nekoi od ovie, koi navidum se tolku so~uvstvitelni, nabrgu samite sebesi } e si ja zatvorat vratata na nade`ta i kapijata na Bo`jiot grad. Naskoro treba da bide poniùvan i raspnat, {to } e rezultira so razurnuvawe na Erusalim, a vo toa vreme nikoj nema da gi opla kuva mrtvite. Odmazdata {to treba da se urne vrz Erusalim jasno mu e pokaàna. Go videl Erusalim opsednat so rimski legii. Znael deka mnozina, koi sega pla~at za Lazara, } e umrat za vreme na opsadata na gradot i deka vo nivnata smrt nema da ima nikakva nade`.

Hristos ne pla~el samo za scenata {to bila pred nego. Vrz nego leèl tovarot na vekovnata bolka. Gi videl stra{nite posledici na prestapot na Bo`jiot zakon. Videl deka vo istorijata na svetot, po~nuvaj} i so smrtta na Avela, borbata me| u dobroto i zloto ne prestanala. Gledaj} i vo idnite godini, gi videl stradawata i ̀ alosta, solzite i smrtta {to } e bidat ~ove~ka sudbina. Negovoto srce bilo probodeno so bolkata na ~ove~koto semejstvo na site vekovi i na site zemji. Stra dawata na gre{niot ~ove~ki rod te{ko ja pritiskale negovata du{a, a izvorot na negovite solzi potekol koga posakal da gi otstrani site nivni nevolji.

534

459

“A Isus pak, dlaboko trognat, dojde do grobot”. Lazara go poloìle vo dlabnatina vo karpa i pred vlezot bil staven golem kamen. “Trgnete go kamenot!” rekol Hristos. Mislej } i deka saka samo da go pogledne umreniot, Marta prigovo rila, velej} i deka teloto ve} e ~etiri dena e zakopano i de ka ve} e po~nalo da se raspa| a. Ova tvrdewe, izre~eno pred vos kre senieto na Lazara, ne im dalo nikakva mo`nost na Hris tovite neprijateli da kaàt deka e storena izmama. Vo minatoto fariseite {irele la`ni tvrdewa za najveli ~es tvenite projavi na Bo`jata sila. Koga Hristos ja podignal vo ìvot } erkata na Jaira, rekol: “Devoj~eto ne e umreno, tuku spie!” (Marko 5,39). Bidej} i bilo bolno samo kratko vreme, a voskresenieto se slu~ilo neposredno po smrtta, fari se ite izjavile deka deteto ne bilo mrtvo, deka sam Hristos kaàl oti toa spie. Nastojuvale da prikaàt kako Hristos ne moè da ja izlekuva bolesta i deka negovite ~uda se izmama. Me| utoa, vo ovoj slu~aj nikoj ne moèl da otkaè deka Lazar bil mrtov.

Koga Gospod ima namera da stori nekoe delo, satanata vlijae vrz nekogo da mu se protivstavi. “Trgnete go kame not!” rekol Hristos. Kolku {to e mo`no, podgotvete go patot za moeto delo. Me| utoa, se pokaàla samouverenata i ~estoqubiva priroda na Marta. Ne bila raspoloèna teloto {to se raspa| a da se iznese na videlo. ôve~koto srce bavno gi sfa} a Hristovite zborovi i verata na Marta ne go sfatila vis tinskoto zna~ewe na negovoto vetuvawe.

Hristos ja ukoril Marta, no negovite zborovi se izgovoreni mo{ne blago. “Neli ti rekov, ako veruva{, } e ja vidi{ Bo`jata slava?” Zo{to da se somneva{ vo mojata sila? Zo{to rasuduva{ sprotivno na moite barawa? Go ima{ mojot zbor. Ako veruva{, } e ja vidi{ Bo`jata slava. Prirodnite nemo`nosti ne moàt da go spre~at deloto na Semo`niot. Somnevaweto i neverstvoto ne se poniznost. Bezuslovnoto veruvawe vo Hristoviot zbor e vistinska poniznost, vistinska li~na preda nost.

“Trgne go kamenot!” Hristos moèl da $ naredi na plo ~a ta da se trgne i taa bi go poslu{ala negoviot glas. Toj moèl da im naloì na angelite koi bile vo negova nepo sredna blizina da go storat toa. Na negova zapoved, nevid li vi race bi ja otstranile plo~ata. Me| utoa, nea trebalo da ja otstranat ~ove~ki race. Na toj na~in Hristos sakal da poka ̀ e deka ~ove~koto treba da sorabotuva so boèstvenoto. Ona {to moè da go stori ~ove~kata sila, boèstvenata sila ne e

535



460

povikana da go stori. Bog ne ja otfrla ~ove~kata pomo{. Toj go zasiluva ~ovekot, sorabotuva so nego koga toj ja koristi sila ta i sposobnostite {to mu se podareni.

Ja poslu{ale Isusovata zapoved i go otstranile kamenot. Sè e storeno javno i so cel. Na site im e dadena mo`nost da vidat deka ne e vo pra{awe nikakva izmama. Vo grobot vo kar pata leèlo teloto na Lazara, studeno i mirno vo smrt. Izvicite na taà~kite zamolknale. Iznenadena i polna so o~ekuvawe, tolpata stoela okolu grobot ~ekaj} i da vidi {to } e se slu~i. Hristos spokojno stoel pred grobot. Vrz prisutnite po~ivala sve~ena serioznost. Hristos se pribliìl do grobot. Podigaj} i gi o~ite kon neboto, rekol: “O~e, ti blagodaram {to me poslu{a”. Pred malku Hristovite neprijateli go obvinuvale za hula protiv Boga i zele kamewe da frlat na nego zatoa {to tvrdel deka e Bo`ji Sin. Go obvinile deka pravi ~uda so satanska sila. Me| utoa, ovde Hristos tvrdi deka Bog e negov Tatko i deka so sovr{ena doverba izjavuva oti Toj e Bo`ji Sin.

S# {to pravel, Hristos pravel vo sorabotka so svojot Otec. Sekoga{ vnimatelno pokaùval deka ne raboti nezavisno od nego, a svoite ~uda gi pravel so vera i so molitva. Hristos sakal site da znaat za negoviot odnos kon negoviot Otec. “O~e”, rekol, “ti blagodaram {to me poslu{a. Jas znaev deka sekoga{ me slu{a{, no ova go rekov zaradi nasobranive lu| e, za da poveruvaat deka ti me prati”. Ovde na u~enicite i na narodot trebalo da im bide daden najubedliviot dokaz za odnosot {to postoi me| u Hrista i Boga. Nim trebalo da im se pokaè deka Hristovoto tvrdewe ne bilo izmama.

“Otkako go re~e toa, vikna so silen glas: ëLazare, izlezi nadvor!’” Negoviot glas, jasen i silen, doprel do u{ite na umreniot. Dodeka zboruval, niz negovata ~ove~ka priroda pro niknuvalo boèstvenoto. Na negovoto lice, ozareno so Bo`ja slava, narodot moèl da ja vidi sigurnosta na negovata sila. Sekoe oko bilo prikovano za vlezot na vdlabnatinata vo karpata. Sekoe uvo bilo na{timano da primi i najmale~ok zvuk. So golem i vnimatelen interes site go o~ekuvale ispitot na Hristovoto boèstvo, dokaz {to treba da ja potvrdi nego vata izjava deka e Bo`ji Sin ili da ja zadu{i nade`ta za ve~ni vremiwa.

Vo tivkiot grob ne{to se pomestilo, i onoj {to bil mrtov stoel pred vlezot na grobot. Negovite dvièwa bile ogra ni~uvani od mrtove~kite povoi so koi bil zavitkan, pa

536

461

Hristos im rekol na v~udovidenite gleda~i: “Odmotajte go i pu{tete go da odi!” Povtorno e pokaàno deka ~ovekotrabotnik treba da sorabotuva so Boga. Za lu| eto treba da rabotat lu| e. Lazara go oslobodile i toj stoel pred mno{tvoto, ne kako ~ovek ispien od bolest, so slabi, treperlivi ekstremiteti, tuku kako ~ovek vo najdobri godini, so polna sila na maèvnost. Negovite o~i svetele so razum i so qubov kon svojot Spasitel. So dlaboka predanost se frlil pred Isusovite noze.

O~evidcite od po~etok stoele kako stapisani. Potoa usle dila neopi{ana scena na radost i blagodarnost. Sestrite ka ko Bo`ji dar go primile svojot brat, voskresnat od mrtvite i, prekinuvani so solzi radosni~ki, mu ja izrazile svojata blagodarnost na Spasitelot. Me| utoa, dodeka bratot, sestrite i prijatelite se raduvale pri ovaa povtorna sredba, Isus se povle kol od mestoto na nastanot. Koga go pobarale Darodavecot na ìvotot, ne moèle da go najdat.


462

59

ZAGOVOR NA SVEŠTENICITE


Vitanija bila tolku blizu do Erusalim, {to vesta za voskre senieto na Lazara nabrgu stignala vo gradot. Preku {pio nite koi bile o~evidci na ova ~udo, evrejskite poglavari brgu vo svoite race gi imale faktite. Vedna{ e povikan sostanok na Sinedrionot za da se re{i {to treba da se pravi. Hristos sega ja pokaàl svojata vlast nad smrtta i grobot. Ova golemo ~udo bilo vrven dokaz {to im go dal Bog na lu| eto deka Toj go pratil svojot Sin na svetot zaradi nivno spase nie. Toa bil izraz na boèstvenata sila dovolna da uveri sekoj um koj e pod vlast na edno zdravo rasuduvawe i pos ve tena sovest. Mnozina koi bile o~evidci na voskre senieto na Lazara poveruvale vo Isusa. Me| utoa, omrazata na sve{tenicite kon nego se zasilila. Gi otfrlile site pomale~ki dokazi za negovata boèstvena priroda i ova novo ~udo samo gi razjarilo. Umreniot voskresnal srede bel den i pred tolpa svedoci. Nikakvo lukavstvo ne bi moèlo da go obori takviot dokaz. Od taa pri~ina neprijatelstvoto na sve{tenicite stanalo u{te postra{no. Pove} e od koga i da e porano re{ile da $ storat kraj na Hristovata slu`ba.

Sadukeite, iako ne mu bile nakloneti na Hrista, ne bile tolku zlobni kon nego kako fariseite. Nivnata omraza ne bila tolku ̀ estoka. Me| utoa, sega bile mo{ne voznemireni. Tie ne veruvale vo voskresenie na mrtvite. Sozdavaj} i nekakva boèmna nauka, zaklu~ile deka ne e mo`no mrtvoto telo da oìvee. No so nekolku Hristovi zborovi nivnata teo rija bila oborena. Im pokaàl deka ne gi poznavaat nitu Pismata nitu Bo`jite sili. Ne moèle da vidat nikakva mo`nost za bri{ewe na vpe~atokot {to go ostavilo ~udoto vrz narodot. Kako moàt lu| eto da se otkaàt od nego koj uspeal na grobot da mu go ottrgne negoviot mrtovec? Se {ire le

537

538

463

la` ni izve{tai, no ~udoto ne moèlo da se otkaè, pa ne znaele kako da go zaprat negovoto dejstvo. Do toga{ sadukeite ne go pomagale planot za Hristovoto ubistvo. Me| utoa, po voskre senieto na Lazara, re{ile da go ubijat, mislej} i deka samo so negovata smrt moàt da se zaprat negovite bestra{ni obvinuvawa protiv niv.

Fariseite veruvale vo voskresenie i morale da uvidat deka ova ~udo e dokaz oti me| u niv e Mesija. No sekoga{ $ se protivstavuvale na Hristovata slu`ba. U{te od po~etok go mrazele zatoa {to gi otkrival nivnite licemerni barawa. Toj go simnal pla{tot na strogite obredi pod koi se kriela niv nata moralna izopa~enost. ̂ istata vera {to ja propovedal Toj go osudila nivnoto prazno ispovedawe na pobo`nost. Bile èdni za odmazda poradi negovite ostri ukori. Se obidele da go predizvikaat da kaè ili da stori ne{to {to bi im dalo mo`nost da go osudat. Nekolkupati se obidele da go kamenuvaat, no Toj tivko se povlekol i tie go zagubile od vid.

ûdata {to gi pravel vo sabota bile za olesnenie na bolnite, no fariseite se obidele da go osudat kako prestap nik na sabotata. Se obidele da gi nasr~at irodovcite protiv nego. Go prika ̀ uvale kako da se stremi kon vospostavuvawe na soperni~ko carstvo i se sovetuvale so niv kako da go uni{ tat. Za da gi predizvikaat Rimjanite protiv nego, go prikaàle kako da se obiduva da ja potkopa nivnata vlast. Se obidele na razni na~ini da go spre~at da vlijae vrz narodot. No sè do toga{ nivnite obidi bile osueteni. Mno{ tvoto {to svedo~elo za negovite dela na milosrdie i {to gi slu{alo negovite ~isti i sveti u~ewa znaelo deka toa ne se dela i zborovi na kr{itel na sabotata ili na bogohulnik. Duri i slugite {to gi pratile fariseite bile pod tolku silno vlijanie na negovite zborovi, {to ne moèle da go fatat. Vo o~aj Evreite na kraj izdale naredba sekoj ~ovek {to ispoveda vera vo Hrista treba da se isklu~i od sinagogata.

Sve{tenicite, poglavarite i stare{inite, sobrani na sovetuvawe, cvrsto re{ile da go zamol~at nego koj storil tol ku veli~estveni dela na koi im se voshituvale site lu| e. Fariseite i sadukeite bile poedinstveni od koga i da e porano. Do toga{ podeleni, sega stanale edno vo svoeto proti vewe protiv Hrista. Nikodim i Josif pri porane{nite sove tuvawa spre~ile Isus da bide osuden i poradi toa ne bile povikani. Na ova sovetuvawe bile povikani drugi vlijatelni

539

ЗАГОВОР НА СВЕШТЕНИЦИТЕ


464

lu| e koi veruvale vo Isusa, no nivnoto vlijanie ne go nadvilo vlijanieto na zlobnite farisei.

Sepak, site ~lenovi na ovoj sovet ne bile slo`ni. Sinedrionot vo toa vreme ne bil zakonito sobranie. Toj postoel samo zatoa {to go trpele. Izvesen broj negovi ~lenovi postavuvale pra{awe dali e mudro Hristos da se osudi na smrt. Se pla{ele deka } e predizvikaat bunt kaj narodot {to } e gi natera Rimjanite da go li{at sve{tenstvoto od natamo{nata blagonaklonost i da mu ja odzemat mo} ta {to sè u{te ja ima. Sadu keite bile isti vo svojata omraza kon Hrista, pa sepak bile popretpazlivi vo svoite postapki, pla{ej} i se deka Rim janite } e gi li{at od nivnata visoka polo`ba.

Na ovoj sovet, svikan da ja prigotvi Hristovata smrt, bil prisuten i Svedokot koj gi slu{nal faleni~arskite zbo rovi na Navuhodonosora, koj bil o~evidec i na idolopokloni~kata gozba na Valtasara i prisuten koga Hristos vo Nazaret se proglasil sebesi za Pomazanik. Ovoj Svedok im napomenuval na poglavarite kakvo delo izvr{uvaat. Nastanite od Hristoviot ìvot izleguvale pred niv so jasnotija {to gi pla{ela. Se setile za scenite vo hramot koga Isus, toga{ mom~e od dvanaeset godini, stoel pred obrazovanite u~iteli na zakonot postavuvaj} i im pra{awa {to gi voshituvale. ûdoto {to pred malku e storeno svedo~elo deka Isus ne e nikoj drug osven Bo`ji Sin. Spisite na Stariot zavet vo vrska so Hrista zasvetile vo nivniot um so seto svoe vistinsko zna~ewe. Poglavarite, zbrkani i voznemireni, se pra{ale: “[to da pravime?” Vo Sovetot nastanala podel ba. Pod dejstvo na Svetiot Duh sve{tenicite i poglavarite ne moèle da se oslobodat od uveruvaweto deka se borat protiv Boga.

Koga Sovetot bil krajno zbunet, stanal prvosve{tenikot Kajafa. Kajafa bil gordeliv i surov ~ovek, vlastoqubiv i netrpeliv. Me| u negovite rodnini imalo i sadukei, gordeli vi, drski, bezobyirni, polni so slavoqubie i so svirepost {to ja kriele pod pla{tot na la`na pravednost. Kajafa gi prou ~uval proro{tvata i, iako ne go poznaval nivnoto vistinsko zna~ewe, zboruval mo{ne vlijatelno i sigurno: “Vie ne znaete ni{to, nitu pomisluvate deka e podobro za nas da umre eden ~ovek za narodot, otkolku siot narod da propadne”. Duri i koga Isus bi bil nevin, tvrdel prvosve{ tenikot, mora da se otstrani od patot. Toj sozdava te{kotii, gi priv lekuva lu| eto kon sebe i go namaluva ugledot na pogla varite. Toj e

540

465

samo eden, pa podobro e da umre Toj otkolku da bide osla ben avtoritetot na poglavarite. Ako lu| eto ja zagubat doverbata vo svoite poglavari, } e bide uni{tena silata na narodot.

Kajafa silno dokaùval deka po ova ~udo Isusovite sled benici najverojatno } e podignat bunt. Potoa } e dojdat Rimjanite, velel, } e ni go zatvorat hramot, } e gi ukinat na {i te zakoni i } e nè uni{tat kako narod. Kolku vredi ̀ ivotot na ovoj Galileec vo sporedba so ìvotot na narodot? Ako toj stoi na patot na blagosostojbata na Izrael, zar ne e slu` ba na Boga da se otstrani? Podobro e eden ~ovek da zagi ne otkolku da propadne siot narod.

Izjavuvaj} i deka eden ~ovek mora da umre za narodot, Kaja fa pokaàl deka ima nekakvo poznavawe na proro{tvata, iako toa bilo mo{ne ograni~eno. Me| utoa, Jovan vo svoeto prika ̀ uvawe na nastanite go razgleduva proro{tvoto i go poka ̀ uva negovoto {iroko i dlaboko zna~ewe. Toj veli: “I ne samo za narodot, tuku i za da gi sobere zaedno ra{trkanite Bo`ji deca”. Spored toa, i bez razmisluvawe gordeliviot Kajafa ja priz nal misijata na Spasitelot!

Na usnite na Kajafa ovaa tolku dragocena vistina e pretvorena vo laga. @ivotnoto na~elo {to go zastapuval toj e zasnovano na na~eloto pozajmeno od neznabo{tvoto. Nejas noto soznanie deka mora da umre eden za ~ove~kiot rod pomognalo me| u neznabo{cite da se prinesuvaat ~ove~ki `rtvi. Zatoa Kajafa predloìl celiot gre{en narod da se spasi so `rtvuvaweto na Isusa, no ne od prestapot, tuku vo prestapot, za i ponatamu da prodolì da gre{i. So toa svoe rasuduvawe toj imal namera da gi zamolkne prigovorite na onie {to bi moè le da se osmelat da kaàt deka do toj mig na Isusa ne e najdeno ni{to {to bi zasluùvalo smrt.

Na ovaa sednica na Sovetot Hristovite neprijateli bile dlaboko osvedo~eni. Svetiot Duh vlijael vrz nivniot um. No satanata se trudel da zagospodari nad niv, svrtuvaj} i go nivnoto vnimanie kon {tetata {to ja pretrpele poradi Hrista; gi ubeduval deka Toj malku ja ceni nivnata pravednost! Isus otkrival mnogu pogolema pravednost {to mora da ja imaat site koi sakaat da bidat Bo`ji deca. Ne obrnuvaj} i vnimanie na niv nite formi i obredi, gre{nicite gi pottiknuval direktno da pojdat kaj Boga kako kon svoj milostiv Tatko i nemu da mu gi kaàt svo ite potrebi. So toa, spored niv, Toj go otfrlil sve{tenstvoto. Odbil da ja priznae teologijata na rabinskite {koli. Razotkrivaj} i gi lo{ite postapki na 541



466

sve{tenicite, mu nanel nenadomestliva {teta na nivnoto vlijanie. Toj mu nanel {teta na vlijanieto na nivnite mudri izreki i predanija, izjavuvaj} i deka so strogoto nametnuvawe na obredniot zakon go ukinale Bo`jiot zakon. Sega satanata gi potsetuval na seto toa.

Satanata im zboruval deka mora da go ubijat Isusa ako sakaat da go so~uvaat ugledot. Go poslu{ale ovoj sovet. Spored niv, fak tot deka moàt da ja zagubat mo} ta {to ja imale sega bil dovolna pri~ina da se donese nekoja odluka. So isklu~ok na nekolkumina, koi ne se osmelile da go iska ̀ at svojot sud, Sinedrionot zborovite na Kajafa gi prifatil kako Bo`ji zborovi. Me| u ~lenovite na Sovetot nastanalo olesnenie; neslogata prestanala. Re{ile da go ubijat Hrista pri prvata zgodna prilika. Otfrlaj} i go dokazot za Hristo voto boèstvo, ovie sve{tenici i poglavari se zaklu~ile vo neprobivna temnina. Celosno padnale pod vlast na satanata koj brgu gi turkal preku rabot na ve~nata propast. Nasproti toa, nivnata izmama bila takva {to bile mo{ne zadovolni samite so sebe. Sebesi se smetale za rodoqubi koi baraat spase nie na narodot.

Me| utoa, Sinedrionot se pla{el protiv Isusa da preze me nepretpazlivi merki so cel narodot da ne se naluti i nasil stvoto naso~eno kon nego da ne se urne vrz samite niv. Poradi toa, Sovetot se kolebal da ja izvr{i presudata {to ja izrekol. Spasitelot go razbral zagovorot na sve{tenicite. Toj znael deka silno sakaat da go otstranat i deka nivnata namera naskoro } e se ispolni. No, negova dol`nost ne bila da ja zabrza krizata i zatoa se povlekol od taa oblast, zemaj} i gi so sebe svoite u~enici. Taka Isus so svojot primer povtor no go potvrdil upatstvoto {to im go dal na u~enicite: “Koga } e ve progonuvaat vo toj grad, begajte vo drug” (Matej 10,23). Pos to elo {iroko pole na koe trebalo da se raboti za spasenie na du{ite. S# dodeka predanosta kon Hrista ne go bara toa, Gospodovite slugi ne treba da gi izloùvaat svoi te ìvoti na opasnost.

Do ovoj mig Isus na svetot mu posvetil tri godini javna slu`ba. Pred niv bil negoviot primer na samootka ̀ uvawe i na nesebi~no dobro~instvo. Na site im bil poznat nego viot ìvot na ~istota, na stradawa i posvetuvawe. Sepak, ovoj kratok period od tri godini bil dolg tolku kolku {to moèl ovoj svet da go podnese prisustvoto na svojot Otku pitel.

Negoviot ìvot bil ìvot ispolnet so progonstva i navredi. Proteran od Vitleem od qubomorniot car, otfrlen od

467

svojot narod od Nazaret, osuden na smrt bez vina vo Erusa lim, so nekolku svoi verni sledbenici Isus na{ol svoe pri vreme no pribeì{te vo eden tu| grad. Toj, kogo sekoga{ go trognuvale ~ove~kite nesre} i, koj gi lekuval bolnite, koj im go vra} al vidot na slepite, sluhot na gluvite, govorot na nemite, koj gi hranel gladnite i gi te{el àlosnite e prote ran od lu| eto za ~ie{to spasenie se trudel. Toj, koj odel po voznemirenite branovi i so eden zbor go smiril niv noto besno zavivawe, koj gi isteruval | avolite koi, izlegu vaj} i, go priznavale za Bo`ji Sin, koj go prekinal sonot na mrtvite, koj iljadnici drèl kako zaneseni so svoite mudri zborovi, ne moèl da dopre do srcata na onie {to bile zaslepeni so predrasudi i so omraza i koi tvrdokorno ja odbivale svetlinata.

542


468

60

ZAKON NA NOVOTO CARSTVO


Se pribliùvalo vremeto na praznikot Pasha i Isus pov torno se upatil vo Erusalim. Vo negovoto srce postoel mir na sovr{ena harmonija so voljata na Otecot i so cvrsti ~ekori brzal kon mestoto kade {to } e bide `rtvuvan. U~enicite gi obzelo ~uvstvo na tainstvenost, somnevawe i strav. Spasitelot “ode{e pred niv, a tie bea v~udovideni i go sledea so strav”.

Povtorno gi povikal dvanaesettemina kaj sebe i poodredeno od koga i da e porano im go otkril predavstvoto i svoeto stradawe. “Eve”, rekol, “odime gore vo Erusalim i } e se ispolni s# {to pi{uvaa prorocite za Sinot ~ove~ki, za{to } e bide predaden na nevernicite, i } e mu se potsmevaat, i } e bide izma~uvan i plukan; i otkako } e bide kam{ikuvan, } e go ubijat, no Toj } e voskresne vo tretiot den. No tie ne razbraa ni{to od toa, za{to istoto be{e skrieno od niv i ne go sfatija kaànoto”.

Zar tie pred malku ne objavuvaa nasekade: “Nabliì cars tvoto nebesno?” Zar ne vetil i sam Hristos deka mnozina } e sednat so Avrama, so Isaka i so Jakova vo Bo`jeto carstvo? Zar ne im vetil na site {to ostavile sè zaradi nego stokatno pove} e vo ovoj ̀ ivot i del vo negovoto carstvo? Zar ne im dal na dvanaesettemina posebno vetuvawe za po~esni polo`bi vo negovoto carstvo da sedat na prestoli i da sudat nad dva na esette plemiwa Izraelovi? Duri i sega rekol deka sè {to e napi{ano za nego vo prorocite } e se ispolni. Zar pro rocite ne ja najavile slavata na vladeeweto na Mesija? Vo svetlinata na ovie misli, negovite zborovi za predav stvo to, za progonstvoto i za smrtta izgledale nejasni i mra~ ni. Bez

547

548

469

ogled na toa kakvi te{kotii } e nastapat, tie veruvale deka carstvoto nabrgu } e se vospostavi.

Sinot na Zevedej, Jovan, bil eden od prvite dvajca u~e nici koi po{le po Isusa. Toj i negoviot brat, Jakov, bile vo onaa prva grupa {to napu{tila sè zaradi negovata slu`ba. Rado go napu{tile domot i prijatelite za da moàt da bidat so nego; go sledele i razgovarale so nego; bile so nego vo tiv kiot dom i na javnite sobiri. Toj gi stivnal nivnite stravuvawa, gi izbavil od opasnostite, gi otstranil nivnite stra dawa, gi te{el vo nivnata àlost i gi pou~uval so trpe nie i ne`nost sè dodeka ne bilo o~igledno oti nivnite srca se povrzale so negovoto i dodeka vo qubovta {to gorela ne kopneele da bidat {to poblizu do nego vo negovoto car stvo. Vo sekoja prilika Jovan zazemal mesto do Spasite lot, a Jakov kopneel da bide po~esten so {to potesna vrska so nego.

Nivnata majka bila Hristov sledbenik i dobrovolno mu sluèla so svojot imot. So svojata maj~inska qubov i ~es to qu bivost za svoite deca, sakala za niv najpo~esni mesta vo novoto carstvo. Poradi toa gi pottiknuvala da go postavat svoeto barawe.

Majkata i nejzinite sinovi do{le kaj Isusa baraj} i da im ispolni edna molba {to ja nosele vo svoite srca.

“[to sakate da storam za vas?” pra{al. Majkata odgovorila: “Zapovedaj dvajcava moi sinovi da sednat edniot des no, a drugiot levo od tebe vo tvoeto car stvo!”

Isus kon niv se odnesuval ne`no, ne ukoruvaj} i ja niv nata sebi~nost pokaàna vo baraweto na prvenstvo nad svoite bra} a. Toj gi ~ital nivnite srca, ja znael dlabinata na nivna ta privrzanost kon sebe. Nivnata qubov ne e samo ~ove~ko ~uvstvo obesveteno so zemnata priroda na svojot ~ove~ki kanal; toa izvira od izvorot na negovata otkupitel ska qubov. Toj ne sakal da ukori, tuku da prodlabi i da is~i s ti. Rekol: “Moète li da ja ispiete ~a{ata {to } e ja ispijam jas, ili da se krstite so kr{tavaweto so koe } e se krstam jas?” Se setile za negovi te za gado~ni zborovi {to go naves tuvale sudeweto i stradawata, no sepak, samouvereno odgovo rile: “Moème”. Go drèle za najgolema ~est da ja dokaàt svojata privrzanost so toa {to } e zemat udel vo ona {to tre ba da mu se slu~i na nivniot Gospod.

“]e ja piete ~a{ata {to } e ja pijam i } e bidete krsteni so kr{tavaweto so koe } e se krstam jas”, rekol. Pred nego bil krst namesto prestol, dvajca razbojnici, negovi pri dru`nici, desno i levo od nego. Jovan i Jakov trebalo so svojot

549

ЗАКОН НА НОВОТО ЦАРСТВО


470

U~i tel da u~estvuvaat vo stradawata, edniot, prv od bra} ata da zagine od me~, a drugiot, najdolgo od site da izdrì maki, sram i progonstvo.

“No da sednete desno ili levo od mene, za toa ne re{avam jas”, prodolìl Toj. “Toa im pripa| a na onie za koi e prigotveno”. Vo Bo`jeto carstvo polo`bata ne se dobiva po na klo nost. Taa ne se zasluùva nitu se prima so proizvolno davawe. Taa e rezultat na vrednosta na karakterot. Krunata i prestolot se dokaz deka e ispolnet uslovot: pobeda nad sami ot sebe preku na{iot Gospod Isus Hristos.

Mnogu podocna, koga ovoj u~enik e doveden vo situacija da u~estvuva so Hrista vo zaednicata na negovite maki, Gospod mu otkril na Jovana koj e uslovot za prisna zaednica vo negovoto carstvo. “Na onoj {to pobeduva”, rekol Hristos, “} e mu dadam da sedne so mene na mojot prestol, kako i jas {to pobe div i sednav so mojot Otec na negoviot prestol”. “Pobednikot } e go storam stolb vo crkvata na mojot Bog od kade {to nema da izleze pove} e. Na nego } e go napi{am imeto na mojot Bog... i moeto novo ime” (Otkrovenie 3,21.12). Apostol Pavle dodava: “Jas ve} e se izleav i vremeto na moeto zaminuvawe nastapi. Izvojuvav dobra borba, go zavr{iv patot, ja zapaziv verata. A sega natamu mi e podgotven venecot na pravednosta, {to } e mi go dade vo onoj den Gospod, pravedniot Sudija” (2. Timotej 4,68).

Najblizu do Hrista } e stoi onoj koj na zemjata najdlaboko crpel i piel od duhot na negovata samopregorna qubov od qubovta koja “ne se fali, ne se prevoznesuva... ne go bara svo eto, ne se luti, pro{tava i go zaborava zloto” (1. Korin } anite 13,4.5) od qubovta {to gi vodi u~enicite, kako {to go vodela na{iot Gospod, da podari sè, da ̀ ivee i makotrpno da raboti, da se `rtvuva duri do smrt za da go spasi ~ove{ tvoto. Vakov duh se pokaàl i vo ìvotot na Pavle. Toj rekol: “Za mene ìvot e Hristos”, “a smrtta dobivka” dobiv ka za Hrista, bidej} i smrtta } e pomogne da se pokaè silata na negovata milost i da se soberat du{ite za nego. “Hristos } e e vozvi{en vo moeto telo”, kaùva toj, “bilo preku ìvo tot ili preku smrtta” (Filipjanite 1,21.20).

Koga desettemina ~ule za baraweto na Jakova i Jovana, stanale mo{ne nezadovolni. Najvisoko mesto vo carstvoto bilo tokmu ona {to sekoj od niv go sakal za sebe i zatoa bile luti {to ovie dvajca u~enici steknale prividno pre dimstvo nad niv.

471

Se ~inelo deka } e se obnovi kavgata okolu toa koj } e bide najgolem koga Isus, otkako gi povikal kaj sebe, im rekol na gnevnite u~enici: “Znaete deka onie {to se smetaat za vladeteli na narodite gospodarat so niv; deka nivnite golemci imaat vlast nad niv. No me| u vas da ne bide taka”.

Vo carstvata na ovoj svet polo`bata zna~ela samoiz vi{uvawe. Se smetalo deka narodot postoi za korist na vladea~kite staleì. Vlijanieto, bogatstvoto, obrazovanieto, bile zna~ajni sredstva za steknuvawe na vlast nad narodnite masi vo korist na narodnite voda~i. Povisokite staleì treba da mislat, da re{avaat, da uìvaat i da vladeat; poniskite sloevi treba da slu{aat i da sluàt. Religijata, kako i sè drugo, bila predmet na vlasta. Od narodot se o~ekuvalo da veruva i da go izvr{uva ona {to go nareduvale pretposta ve nite. Pravoto na ~ovekot kako ~ovek da misli i da dejstvuva samiot za sebe bilo potpolno nepriznato.

Hristos carstvoto go vospostavil na poinakvi na~ela. Toj gi povikal lu| eto ne da vladeat tuku da sluàt, posilnite da gi nosat slabostite na slabite. Onoj {to ima mo} , polo` ba, darovi, obrazovanie, ima pogolema obvrska da im sluì na svoite bli`ni. Duri i na najskromnite Hristovi u~enici im e kaàno: “Navistina, seto ova se slu~uva zaradi vas” (2. Korin} anite 4,15). “Za{to i Sinot ~ove~ki ne dojde da mu sluàt, tuku da sluì i da ja dade svojata du{a za otkup na mno zina!” Me| u svoite u~enici Hristos vo sekoja smisla bil Onoj {to se grièl i nosel tovar. Toj go delel nivnoto siroma{tvo, za niv pokaùval samootkaùvawe, odel pred niv da gi izramni te{kite mesta i nabrgu } e go zavr{i svoeto delo na zemjata poloùvaj} i go svojot ìvot. Na~eloto spored koe dejstvuval Hristos treba da gi pottikne ~lenovite na Crkvata koja e nego vo telo. Qubovta e plan i osnova na spa se nieto. Vo Hristo voto carstvo najgolemi se onie koi go sledat primerot {to go dal Toj i koi dejstvuvaat kako pastiri na negovoto sta do. Zborovite na Pavle go otkrivaat vistinskoto dostoinstvo i ~esta na hristijanskiot ìvot: “Navistina, iako sum sloboden od site, im stanav rob na site”, “ne baraj} i svoja li~na korist, tuku korist za mnozina, tie da bidat spaseni” (1. Korin} anite 9,19; 10,33).

Vo pra{awata na sovesta ~ovekot mora da ostane slo boden. Nikoj ne smee da vladee so tu| iot um, da donesuva sud namesto drug ili da mu propi{uva dol`nost. Bog na sekoja du{a $ dava sloboda na mislewe i sloboda da gi sledi svoite ubeduvawa. “I

550

ЗАКОН НА НОВОТО ЦАРСТВО


472

taka, sekoj od nas za sebe } e odgovara pred Boga”. Nikoj nema pravo da ja slee svojata li~nost vo li~nosta na nekoj drug. Vo sè {to e povrzano so na~elata, treba “sekoj da bide napolno uveren vo svoeto mislewe” (Rimjanite 14,12.5). Vo Hristovoto carstvo ne postoi nikakvo ugnetuvawe od gospodari, nikakva prinuda na odredeno odnesuvawe. Nebesnite angeli ne doa| aat na zemjata za da vladeat i da baraat po~esti, tuku kako vesnici na milosta da sorabotuvaat so lu| eto vo izdignuvaweto na ~ove{tvoto.

Na~elata i zborovite so koi pou~uval Spasitelot so seta svoja boèstvena ubavina bile vsadeni vo se} avaweto na sakaniot u~enik. Sè do poslednite dni na Jovana, teì{te na negovoto svedo{tvo za crkvite bilo: “Ova e porakata {to ja ~uvme od po~etok: da se qubime eden so drug”. “Qubovta ja poznavame po toa {to Toj go poloì svojot ìvot za nas; i nie sme dol`ni da gi poloìme svoite ìvoti za bra} ata” (1. Jovanovo 3,11.16).

So takov duh bila proniknata prvata Crkva. Po izlevaweto na Svetiot Duh, “narodot koj poveruva ima{e edno srce i edna du{a, i nikoj ne vele{e deka ne{to od negoviot imot e negovo, tuku s# im be{e zaedni~ko”. “I nikoj me| u niv ne be{e vo skudnost”. “Apostolite svedo~ea so golema sila za voskresenieto na Gospoda Isusa i izobilna blagodat po~iva {e nad site niv” (Dela 4,32.34.33).

551

473

61

ZAHEJ


Na patot kon Erusalim Isus “vleze vo Erihon i pominuva{e niz gradot”. Na nekolku kilometri od Jordan, na zapadniot rab na dolinata {to ovde se pro{irila vo nizina, leèl grad srede tropsko zelenilo i rasko{na ubavina. So svoite palmi i bogati gradini {to gi zalevale ìvi izvori, bleskotel kako smaragd opkruèn so varovni~ki planini i so pusti kotlini {to se smestile me| u Erusalim i gradot vo nizinata.

Niz Erihon pominuvale mnogu karvani, patuvaj} i vo razli~ ni pravci za vreme na praznicite. Nivnoto pristignuva we vo gradot seko ga{ pretstavuvalo vreme na radost, no sega narodot go vozbudi lo podlaboko interesirawe. Bilo poznato deka srede mno{ tvoto se nao| al i galilejskiot U~itel koj neodamna go vos kresnal Lazara, pa iako kruèle glasovi za zagovor od strana na sve{tenicite, mno{tvoto sakalo da mu oddade po~est.

Erihon e eden od gradovite koj vo staro vreme bil odvoen za sve{tenicite, a i sega golem broj sve{tenici imale vo nego svoi ìveali{ta. Me| utoa, gradot imal mo{ne razno liko naselenie. Toj bil golem prometen centar i vo nego ìve ele mnogubrojni rimski slu`benici i vojnici, zaedno so stranci od razni krai{ta, a sobiraweto na carina go pra ve lo dom na mnogu carinici.

Stare{inata na carinicite, Zahej, bil Evrein kogo negovite sonarodnici go mrazele. Negovata polo`ba i bogatstvo bile nagrada za pozivot od koj se gnasele i koj bil smetan za sim bol na nepravdata i iznuduvaweto. Sepak, iako navidum bilo taka, bogatiot carski slu`benik ne bil potpolno zakoraven svetoven ~ovek. Pod prividot na svetovnosta i gordelivosta se nao| alo srce priem~ivo za boèstvenoto vlijanie.

552

553


474

Zahej slu{al za Isusa. Izve{tajot za Onoj koj qubezno i vnima telno se odnesuval kon prezrenite op{testveni sloevi se pro{iril na site strani. Kaj stare{inata na carinicite se razbudil kopne` za podobar ìvot. Samo nekolku kilometri od Erihon, Jovan Krstitelot propovedal na rekata Joradan i Zahej go ~ul povikot na pokajanie. Povikot upaten do cari nicite: “Ne zemajte ni{to pove} e od ona {to vi e naredeno” (Luka 3,13), iako navidum zanemaruvan, ostavil dlabok vpe~atok vrz negoviot um. Gi poznaval Pismata i bil osvedo ~en deka ona {to go pravi e pogre{no. Sega, koga gi ~ul zboro vite za koi se tvrdelo deka poteknuvaat od golemiot U~itel, ~uvstvuval deka e gre{nik vo Bo`jite o~i. Sepak, ona {to go ~ul za Isusa razgorelo nade` vo negovoto srce. Duri i kaj nego bilo mo`no pokajanie i obnova na ìvo tot; zar eden od najdoverlivite u~enici na noviot U~itel ne e carinik? Zahej vedna{ po~nal da go sledi ubeduvaweto {to zavladealo so nego i da im ja nadomesti {tetata na onie na koi im nanesol nepravda.

Ve} e po~nal da gi isprava svoite minati ~ekori koga niz Erihon se pro~ula vest deka vo gradot vleguva Isus. Zahej re{il da go vidi. Po~nal da ja sfa} a gor~inata na plodovite na grevot i seta teìna na patekata na onoj {to se obiduva da se vrati od lo{iot pat. Te{ko bilo da se podnesuva ne do raz biraweto, sredbite so somnevaweto i so nedoverbata vo naporite da gi ispravi svoite gre{ki. Stare{inata carini~ki kopneel da pogledne vo liceto na Onoj ~ii{to zborovi donele nade` vo negovoto srce.

Ulicite bile zatrupani, pa Zahej, koj bil male~ok po rast, ne moèl ni{to da vidi preku glavite na drugite lu| e. Nikoj ne sakal da go propu{ti, pa taka, tr~aj} i malku pred mno{ tvoto do edna razgraneta smokva {to se nadvila nad patot, bogatiot sobira~ na danok se ka~il i sednal me| u gran kite od kade {to moèl da ja nabquduva povorkata {to pominuvala pod smokvata. Tolpata se pribliìla i pominu vala, a Zahej so straden pogled baral da go prepoznae likot na Onoj za kogo kopneel.

Pokraj bu~noto negoduvawe na sve{tenicite i rabinite i izvicite na dobredojde od strana na mno{tvoto, ovaa neizgovorena ̀ elba na stare{inata na carinicite mu progovori la na Isusovoto srce. Odnenade`, grupata zastana la tokmu pod smokvata; onie {to odele prvi i onie {to odele posledni se zaprele, a pogledot na Onoj {to go ~ital umot se podignal

475

gore. Re~isi somnevaj} i se vo svoite setila, ~ovekot na drvoto gi ~ul zborovite: “Zahej, slezi brgu, denes treba da bidam vo tvojot dom!”

Mno{tvoto napravilo pat i Zahej, odej} i kako vo son, se upatil kon svojot dom. Me| utoa, rabinite toa go nabquduvale so namr{teni lica i mrmorele nezadovolni i so potsmev {to “otide na gosti vo ku} a na gre{en ~ovek!”

Zahej bil v~udoviden i zanemen poradi Hristovata qubov i qubeznost so koja se spu{til do nego tolku nedostoen. Se ga qubovta i vernosta kon novopronajdeniot U~itel gi otpe ~atile negovite usni. Toj javno } e go posvedo~i svoeto priznava we i kaewe.

Srede mno{tvoto “Zahej stana i mu re~e na Gospoda: ëEve, Gospode, polovinata od svojot imot } e ja dadam na siro masite, i ako sum zel od nekogo ne{to nespravedlivo, } e vra tam ~e tirikratno.’ A Isus mu re~e: ëDenes dojde spasenieto vo ovoj dom, za{to i toj e sin na Avrama’”.

Koga bogatiot mlad poglavar si zaminal od Isusa, u~enicite se v~udovidele od zborovite na svojot U~itel: “Kolku e te{ko da se vleze vo Bo`jeto carstvo! Polesno $ e na kamilata da se protne niz igleni u{i, otkolku bogat da vleze vo Bo`jeto carstvo!” A tie si rekle eden na drug: “To ga{, koj moè da bide spasen?” Sega imale prikaz za visti nitosta na Hristovite zborovi: “Ona {to e nevozmo`no za lu| eto, mo`no e za Boga” (Marko 10,24.26; Luka 18,27). Vide le kako eden bogata{ so Bo`ja milost moè da vleze vo car stvoto.

Pred da pogledne vo Hristovoto lice, Zahej po~nal delo so koe pokaàl deka e vistinski pokajnik. Pred nekoj da go obvini, go priznal svojot grev. Go prifatil svedo{tvoto na Svetiot Duh i po~nal da ja sproveduva poukata na zboro vite napi{ani kako za stariot Izrael taka i za nas. Odamna pred toa Gospod rekol: “Ako osiroma{i tvojot brat i ako ne moè da gi odrùva svoite odnosi so tebe, primi go; i neka ìvee so tebe kako stranec ili kako gostin. Ne zemaj od nego nitu lihva nitu kamata. Boj se od svojot Bog, i tvojot brat neka ìvee so tebe. Nemoj da mu pozajmuva{ pari so kamata nitu so pe~alba da mu dava{ hrana”. “Nikoj od vas neka ne mu nanesuva {teta na svojot sonarodnik, tuku boj se od svojot Bog” (3. Mojseeva 25,3537.17). Ovie zborovi gi izgovoril li~ no Hristos koga bil skrien vo stolbot od oblak i tokmu prviot odgovor na Zahej na Hristovata qubov se sostoel od pokaùvawe na somilost kon siromasite i kon onie {to stradaat.

554

555

ЗАХЕЈ


476

Me| u carinicite postoel sojuz, taka {to moèle da go ugnetuvaat narodot i da se poddrùvaat eden so drug vo svoite ne~esni dela. Vo svoeto ograbuvawe go sproveduvale ona {to re~isi stanalo seop{t obi~aj. Duri i sve{tenicite i rabinite, koi gi prezirale carinicite, bile vinovni za bogatewe so ne~esni postapki pod pla{tot na svojot svet poziv. Me| utoa, {tom Zahej go prifatil vlijanieto na Svetiot Duh, otfr lil sekoja postapka sprotivna na ~esnosta.

Niedno pokajanie ne e vistinsko ako ne predizvika promena na ìvotot. Hristovata pravednost ne e nametka so koja } e se pokrivaat nepriznatite i neostavenite grevovi; toa e ìvotno na~elo {to go preobrazuva karakterot i upra vuva so odnesuvaweto. Svetosta zna~i celosna pripadnost na Boga; toa e celosno predavawe na srceto i ̀ ivotot za stan na nebesnite na~ela.

Hristijaninot vo svojot deloven ìvot treba da mu go pretstavi na svetot na~inot na koj na{iot Gospod bi gi vodel delovnite potfati. Vo sekoja rabota toj treba da pokaè deka Bog e negov u~itel. “Svetiwa na Gospoda” treba da bide napi {ano na trgovskite dnevnici i na glavnata kniga, na dogovorite, na priznanicite i na vrednosnite hartii. Onie {to tvrdat deka se Hristovi sledbenici a rabotat na ne~esen na~in, se la`ni svedoci za karakterot na svetiot, praveden i milostiv Bog. Sekoja obratena du{a, kako Zahej, } e go obja vi vleguvaweto na Hrista vo svoeto srce so toa {to } e gi napu{ti nepravednite postapki {to go obeleùvale negovi ot ìvot. Kako stare{inata na carinicite, toj } e dade dokaz za svojata iskrenost so toa {to } e ja nadomesti nanesenata {teta. Gospod veli: “Ako go vrati bezbo`nikot zalogot, ako go plati ona {to go grabnal, i ako po~ne da ìvee spored zakonite na ìvotot, ne pravej} i bezzakonija, ... site negovi grevovi {to gi storil } e mu bidat zaboraveni;... } e ìvee” (Ezekil 33,15.16).

Ako sme im nanele na drugite nepravda so nekoja nepravedna delovna postapka, ako sme izmamile vo trgovijata ili ako sme mu potturile na nekoj ~ovek, duri ako toa bilo vo ramkite na zakonot, treba da go priznaeme na{eto lo{o delo i da ja nadomestime {tetata vo najgolema mo`na mera. Pravo e da ne go nadomestime samo ona {to sme go zele, tuku i sè ona {to so tekot na vremeto bi se naplastilo so pravilna i mudra upotreba dodeka toa bilo vo na{a svoina.

556

477

Spasitelot mu rekol na Zaheja: “Denes dojde spasenieto vo ovoj dom”. Ne bil blagosloven samo Zahej, tuku so nego i celiot negov dom. Hristos do{ol vo negoviot dom da mu dade pouki za vistinata i da gi pou~i negovite doma{ni za nebes noto carstvo. Tie bile isklu~eni od sinagogite zatoa {to bile prezreni od rabinite i vernicite; no sega, najpo ~es teniot dom vo cel Erihon se sobral okolu boès tve niot U~itel vo svojata ku} a da gi slu{a zborovite na ìvotot.

Koga } e go primime Hrista kako li~en Spasitel, doa| a spasenie za du{ata. Zahej go primil Isusa ne samo kako pominliv gostin vo svojot dom, tuku kako Onoj {to } e ìvee vo hramot na du{ata. Zakonicite i fariseite go obvinuvale kako gre{nik, mrmorej} i protiv Hrista zatoa {to stanal negov gostin, no Gospod go prepoznal kako Avramov sin, za{to “Avramovi sinovi se onie koi se od verata” (Galatite 3,7).

ЗАХЕЈ

478

62

GOZBA VO DOMOT NA SIMONA

Ovaa glava se temeli na Matej 26,6-13; Marko 14,3-11; Luka 7,36-50; Jovan 11,55-57; 12,1-11

Simon od Vitanija smetal deka e Isusov u~enik. Bil eden od nekolkutemina farisei koi otvoreno im se pridru ̀ ile na Hristovite sledbenici. Toj go priznal Isusa kako u~itel i se nadeval deka Isus bi moèl da bide Mesija, no ne go prifatil kako Spasitel. Negoviot karakter ne bil preo brazen, negovite na~ela bile neizmeneti.

Simon bil iscelen od lepra i toa go privleklo kon Isusa. Sakal da mu ja pokaè svojata blagodarnost i pri pos led nata Hristova poseta na Vitanija im priredil gozba na Spasitelot i na negovite u~enici. Ovaa gozba sobrala mno gu Evrei. Vo toa vreme vo Erusalim vladeela golema voz buda. Hristos i negovata misija privlekuvale pogolemo vni ma nie od koga i da e porano. Onie {to do{le na gozbata bud no go sledele negovo to dvièwe, a nekoi od niv toa go pravele so neprijatelski pogled.

Spasitelot stignal vo Vitanija samo {est dena pred Pas ha, i spored svojot obi~aj pobaral odmor vo domot na Laza ra. Mnogu patnici {to pristignuvale vo gradot ra{i rile vest deka Toj se nao| a na pat kon Erusalim i deka preku sabota } e se odmora vo Vitanija. Me| u lu| eto vladeelo golemo odu{evuvawe. Vo Vitanija se sobralo golemo mno{tvo, nekoi od naklonost kon Isusa, a drugi od qubopitstvo za da go vidat ~ovekot koj voskresnal od mrtvite.

Mnozina o~ekuvale od Lazara da ~ujat ~udesen izve{taj za scenite ~ij{to svedok bil po smrtta. Bile iznenadeni {to ni{to ne im rekol. Nemal ni{to od toa da im kaè. Vda hnovenieto objavuva: “Mrtvite ne znaat pove} e ni{to... is~eznala i nivnata qubov, i nivnata omraza i nivnata zavist” (Pro povednik 9,5.6). Me| utoa, Lazar im iznel prekras no sve

557

558

479

do {tvo za Hristovata slu`ba. Toj e voskresnat od mrt vite so taa cel. So sigurnost i so sila izjavil deka Isus e Bo`ji Sin.

Izve{taite {to gi odnele posetitelite na Vitanija vo Erusalim ja zgolemile vozbudata. Lu| eto bile èlni da go vidat i da go ~ujat Isusa. Seop{to pra{awe bilo dali Lazar } e go pridruùva vo Erusalim i dali Prorokot na praz nikot Pasha } e bide krunisan za car. Sve{tenicite i poglavarite videle deka nivnata mo} srede narodot postojano slabee, pa nivnata omraza kon Isusa stanuvala u{te poè s toka. Odvaj ~ekale prilika zasekoga{ da go otstranat od svo jot pat. Kako vremeto pominuvalo, po~nale da stra vuvaat deka Toj moèbi nema da dojde vo Erusalim. Si spom nuvale kako ~esto gi osuetuval nivnite ubistveni nameri, pa se pla {ele deka Toj i sega proniknal vo nivnite neprij atelski name ri i deka } e ostane daleku. Ne bile vo sostojba da ja skrijat svojata zbune tost, pa me| usebno se pra{uvale: “[to mislite, zar nema da dojde na praznikov?”

Svikan e Sovetot na sve{tenicite i fariseite. Od voskresenieto na Lazara naklonosta na narodot kon Isusa bila tolku silna, {to bilo opasno javno da go uapsat. Taka vlastite re{ile da go fatat tajno i kolku {to moè potivko da go izvedat pred sud. Se nadevale deka koga negovata osuda } e stane poznata, nepostojanata plima na javnoto mislewe } e se smiri vo nivna korist.

Na toj na~in imale namera da go uni{tat Isusa. No sè dodeka Lazar ìvee, sve{tenicite i rabinite znaele deka ne se sigurni. Samoto postoewe na ~ovekot koj bil ~etiri dena vo grob i koj e vraten vo ̀ ivot so Isusoviot zbor, po ra no ili podocna } e predizvika otpor. Narodot bi im se odmazdil na svoite voda~i poradi ubistvoto na Onoj koj moèl da stori takvo ~udo. Zatoa Sinedrionot re{il i Lazar da umre. Zavis ta i predrasudite dotamu gi odvele svoite robo vi. Omrazata i neverstvoto na evrejskite voda~i posto jano se zgolemuvale za da mu go odzemat ìvotot duri i na onoj {to beskone~nata sila go izbavila od grobot.

Dodeka vo Erusalim napreduval zagovorot, Isus i negovite prijateli bile povikani na gozba kaj Simona. Na ednata stra na od trpezata sedel Spasitelot so Simona, kogo {to go iscelil od stra{nata bolest, a na drugata strana Lazar kogo {to go podignal od mrtvite. Marta sluèla okolu trpezata, dodeka Marija èlno slu{ala sekoj zbor od Isuso vite usni. Vo svoeto milosrdie Isus $ gi prostil grevovite i go povikal

559

ГОЗБА ВО ДОМОТ НА СИМОНА


480

nejziniot sakan brat da izleze od grobot, pa srceto na Marija bilo prepolno so blagodarnost. ûla kako Isus zboruva za svojata smrt {to se pribliùva i vo svojata dlaboka qubov i àlost kopneela da mu iskaè po~it. Po cena na golema li~na `rtva, taa kupila {i{ence od alabaster “so skapoceno ~isto nardovo miro” za da izvr{i poma zanie na negovoto telo. No sega mnogumina izjavuvale deka Toj nasko ro } e bide krunisan za car. Nejzinata bolka se pret vorila vo radost, pa kopneela da bide prva {to } e mu oddade po~est na svojot Gospod. Go skr{ila sadot so skapocen miris ~ija{to sodrìna ja izleala vrz Isusovata glava i noze; potoa kleknala i, pla~ej} i, so svoite solzi gi kvasela nego vite noze i gi bri{ela so svojata dolga bujna kosa.

Ne sakala nikoj da ja zabeleì i nejzinite dvièwa moè le da pominat nezabeleàno, no mirisot ja ispolnil pro storijata i na site prisutni im go objavil nejziniot ~in. Juda ovoj ~in go nabquduval so golemo nezadovolstvo. Namesto da po~eka i da ~ue {to } e kaè Hristos za toa, toj po~nal na onie okolu sebe so {epot da im gi prenesuva svoite zabe le{ ki, pre frluvaj} i mu na Hrista {to trpi takvo rasturawe. Lukavo naveduval na misla koja verojatno } e predizvika neza dovolstvo.

Juda bil blagajnik na u~enicite, pa od nivnite nezna~itelni rezervi potajno zemal za sebe, namaluvaj} i gi so toa u{te pove} e nivnite skromni sredstva. Sakal da stavi vo kof~eèto sè {to moèl da dobie. Parite od kof~eèto ~esto se koristele da im se pomogne na siromasite, i koga ne{ to e kupeno {to spored Juda ne bilo tolku va`no, toj bi rekol: “Zo{to tolkavo rasturawe? Zo{to taa vrednost ne se stavi vo kof~eèto {to go nosam za siromasite?” Deloto na Marija sega bilo vo tolku uo~liva sprotivnost so negovata sebi~nost, {to se usramil i, spored svojot obi~aj, se obidel da mu pripi{e vredna pobuda na svojot prigovor protiv nejziniot dar. Svrtuvaj} i se kon u~enicite, pra{al: “ëZo{to mirovo ne se prodade za trista denarii, i ne im se razdade na siromasite?’ No toa ne go re~e zatoa {to se griè{e za siromasite, tuku zatoa {to be{e kradec; kaj nego be{e ~ekmeèto so pari i potkraduva{e od ona {to go pu{taa vo nego”. Juda nemal srce za siromasite. Koga mirisot na Marija i bi se prodal i koga parite bi do{le pod negova kontrola, siroma site ne bi imale nikakva polza od niv.

Juda imal visoko mislewe za svojata sposobnost. Kako finansiski ekspert, sebesi se smetal za mnogu povisok od

481

drugite u~enici, a i niv gi naveduval da go gledaat vo ista svetlina. Steknal nivna doverba i vr{el silno vlijanie vrz niv. Negovoto la`no so~uvstvo kon siromasite gi izmamilo i negovoto lukavo navestuvawe storilo so nedoverba da gledaat na predanosta na Marija. Okolu trpezata kruèlo {epotewe: “Zo{to vakvo rasturawe? Toj miris moè{e da bide prodaden skapo, a srebrenicite da im se dadat na siro masite!”

Marija gi ~ula tie zborovi, taa kritika. Srceto $ zatreperilo. Se pla{ela deka sestra $ } e ja prekori za rasturawe. U~itelot isto taka bi moèl da pomisli deka e lekomislena. Bez nikakvo opravduvawe ili izvinuvawe, imala namera da se povle~e, koga se slu{nal glasot na nejziniot Gospod: “Ostavete ja! Zo{to $ sozdavate neprijatnosti?” Videl deka bila ponièna i zbuneta. Znael deka so ovoj ~in ja izrazila svojata blagodarnost za pro{tavaweto na grevovite koe mu donelo olesnenie na nejziniot um. Podignuvaj} i go svojot glas nad kriti~kata vreva, rekol: “Taa mi stori dobro delo. Siromasi sekoga{ } e imate so sebe, a mene } e me nemate sekoga{. Ime no, koga taa go izlea ovoj miris vrz moeto telo, toa go stori za da me prigotvi za zakop”.

Mirizliviot dar {to namislila Marija dare`livo da go potro{i vrz mrtvoto telo na Spasitelot, go izleala vrz nego voto ìvo telo. Pri zakopot negoviot miris bi go ispolnil grobot, a sega go razveseluval negovoto srce so garan cija za nejzinata vera i qubov. Josif od Arimateja i Nikodim svojot dar na qubovta ne mu go ponudile na Isusa dodeka Isus bil ìv. So gor~livi solzi gi donele svoite skapo ceni mirisi za negovoto studeno, nesvesno telo. @enite {to gi donele mirisite na grobot naprazno se trudele, za{to Toj voskres nal. No, izlevaj} i ja svojata qubov vrz Spasitelot u{te dodeka bil svesen za nejzinata predanost, Marija go pomazala za zakop. A koga se upatil vo temninata na svoeto gole mo isku{enie, go ponel so sebe i se} avaweto na toa delo, na zalogot na qubovta {to ve~no } e mu pripa| a od onie {to gi otkupil.

Mno{tvo lu| e svoite darovi im gi nosat na mrtvite. Do deka stojat kraj studenoto, nepodvi`no telo, slobodno izgovaraat zborovi so koi pokaùvaat qubov. Ne`nost, po~i tuvawe, predanost, bezgrani~no mu se iskaùvaat na onoj {to ne gleda i ne ~ue. Kolku dragocen bi bil nivniot miris koga ovie zborovi bi bile izgovoreni koga na umorniot duh mu bile tolku potrebni, koga uvoto moèlo da gi ~ue, a srceto da gi po~uvstvuva!

560



482

Marija ne go sfatila napolno zna~eweto na svoeto delo na qubovta. Taa ne moèla da im odgovori na svoite tuìteli. Ne moèla da objasni zo{to ja izbrala taa prilika da go pomaè Isusa. Svetiot Duh ja prigotvil prilikata za nea i taa gi poslu{ala negovite pottici. Vdahnovenieto sleguva ne davaj} i objasnuvawe. Nevidlivoto prisustvo im zboruva na umot i na ~uvstvata i go pottiknuva srceto da dejstvuva. Toa e opravdanie samo za sebe.

Hristos $ go objasnil na Marija zna~eweto na nejzinoto delo i so toa $ dal pove} e otkolku {to primil. “Koga taa go izlea mirisot vrz moeto telo”, rekol Toj, “me prigotvi za zakop”. Kako {to se skr{il sadot od alabaster i celata ku} a ja ispolnil so svojot miris, taka i Hristos trebalo da umre, negovoto telo trebalo da se skr{i, no Toj } e stane od grobot i mirisot na negoviot ìvot treba da ja ispolni zemjata. Hristos “n# milee i se predade sebesi za nas kako prinos i `rtva na Boga, za blagoprijaten miris” (Efescite 5,2).

“Vistina vi velam”, izjavil Hristos, “kade i da se propoveda ova evangelie, po siot svet, } e se raskaùva {to napra vi taa, vo nejzin spomen”. Gledaj} i vo idninata, Spasi telot so sigurnost zboruval za svoeto evangelie. Toa trebalo da se propoveda po celiot svet. Sè dodeka } e se {iri evangelieto, darot na Marija } e go {iri svojot miris i srcata } e bidat blagosloveni so nejzinoto neprigotvuvano delo. ]e se digaat i } e pa| aat carstva, } e bidat zaboraveni imiwata na vlade telite i zavojuva~ite, no deloto na ovaa èna } e ostane besmrt no na stranicite na svetata istorija. Sè do krajot na vremeto toj skr{en sad od alabaster } e ja raskaùva visti nata za bezmernata Bo`ja qubov za padnatiot ~ove~ki rod.

Deloto na Marija bilo su{ta sprotivnost so deloto {to imal namera da go napravi Juda. Kakov ostar ukor bi moèl Hristos da mu dade nemu koj poseal seme na kritika i lo{i misli vo umovite na u~enicite! Kolku opravdano obvinitelot bi moèl da bide obvinet! Hristos, koj gi ~ita pobudite na sekoe srce i koj proniknuva sekoe delo, moèl da gi otvori pred prisut nite na gozbata mra~nite poglavja od iskustvoto na Juda. Praznoto pretvorawe na koe predavnikot gi zasnoval svoite zborovi moèlo da bide otkrieno, za{to namesto da so~uv stvuva so siromasite, toj gi ograbuval parite {to bile name neti za nivna potpora. Protiv nego bi moèl da se podig ne opravdan gnev poradi ugnetuvawe na vdovicite, sira~iwata i nadni~arite. Me| utoa, koga Hristos bi go razotkril Juda,

563

483

toa bi moèlo da se naveduva kako pri~ina za predavstvoto. I koga bi bil obvinet kako kradec, Juda bi steknal naklonost duri i me| u u~enicite. Spasitelot ne go ukoril i na toj na~in izbegnal da mu dade izgovor za predav stvoto.

Me| utoa, pogledot {to mu go upatil Isus na Juda go uveril deka Spasitelot proniknal vo negovoto licemerstvo i go pro~ital negoviot nizok i podol karakter. Pofaluvaj} i go deloto na Marija, {to e tolku ostro osudeno, Hristos go ukoril Juda. Pred ova, Spasitelot nikoga{ ne go ukoril neposredno. Sega ukorot go voznemiril negovoto srce. Re{il da se odmazdi. Od ve~erata oti{ol pravo vo prvosve{teni~kata palata vo koja go zatekol Sovetot na zasedanie i im ponu dil da im go predade Isusa vo race.

Sve{tenicite mnogu se izraduvale. Ovie izraelski vo da ~i imale predimstvo da go prifatat Hrista kako svoj Spasitel bez nikakvi pari ili cena. No tie ne sakale da go pri mat dragoceniot dar {to im e ponuden vo najneèn duh na qubovta {to privlekuva kon sebe. Ne sakale da go prifatat toa spasenie koe vredi pove} e od zlato i go kupile svojot Gospod za trieset srebrenici.

Juda $ popu{tal na al~nosta sè dodeka taa ne zadu{ila sekoja dobra crta vo negoviot karakter. Go predizvikuval darot {to mu bil donesen na Isusa. Negovoto srce gorelo od zavist {to Spasitelot primil dar so koj bile po~estvuvani zem nite vladeteli. Za iznos, {to bil zna~itelno pomale~ok od cenata na edno {i{e miris, go predal svojot Gospod.

U~enicite ne bile kako Juda. Tie go sakale Spasitelot, no ne go procenile pravilno negoviot vozvi{en karakter. Koga bi sfatile {to storil za niv, bi razbrale deka ni{to {to mu e podareno nemu ne e potro{eno naprazno. Mudrecite od istok, koi tolku malku znaele za Isusa, ukaùvale poce losno uvaùvawe kon ~esta {to mu pripa| a. Mu donele drago ceni podaroci na Spasitelot i so strahopo~it mu se poklo nile iako bil novoroden~e vo jasli.

Hristos gi ceni delata na qubeznosta proizlezeni od srceto. Koga nekoj } e mu storel nekoe delo od qubov, Toj vo svojata nebesna blagorodnost } e go blagoslovel onoj {to go storil toa. Ne go otfrlil nitu najednostavniot cut, skinat so detska raka, {to mu e ponuden so qubov. Toj gi prifa} al podarocite od decata i gi blagoslovuval daritelite, zapi{uvaj} i gi nivnite imiwa vo Knigata na ̀ ivotot. Pomazanieto na Marija {to go izvr{ila nad Isusa se spomnuva vo Svetoto

564



484

pismo za da se napravi razlika me| u nea i drugite Marii. Delata na qubovta i na dlabokata po~it kon Isusa se dokaz za verata vo nego kako Bo`ji Sin. Svetiot Duh spomnuva dokazi na vernost na ̀ eni kon Hrista: “Ako im miela noze na svetite, ako im pomagala na stradalnici i ako se posvetila na sekoe dobro delo” (1. Timotej 5,10).

Hristos se raduval poradi serioznata ̀ elba na Marija da ja izvr{i voljata na svojot Gospod. Go prifatil bogat stvoto na ~istite ~uvstva {to negovite u~enici ne gi razbra le i ne bi gi razbrale. Taa èlba so koja Marija morala da ja izvr{i ovaa slu`ba za svojot Gospod imala pogolema va`nost od site skapoceni masla na svetot zatoa {to taa ja izra zuvala nejzinata po~it kon Spasitelot na svetot. Toa bila qubovta Hristova {to ja gonela. Nejzinata du{a ja ispolnuvalo nesporedlivoto sovr{enstvo na Hristoviot karakter. Toa mirizlivo maslo bilo simbol na srceto na daritelot, nadvore{en izraz na qubovta napojuvana od nebes nite potoci sè dodeka ne se izleala.

Deloto na Marija bilo tokmu onaa pouka {to na u~enicite trebalo da im pokaè deka na Hrista bi mu bil prijaten pokazot na nivnata qubov. Toj nim im bil sè i tie ne razbrale deka naskoro } e bidat li{eni od negovoto prisustvo, deka naskoro ne } e moàt da mu podarat nitu eden dar na svojata blagodarnost za negovata golema qubov. Hristovata osame nost, negovata odvoenost od nebesnite dvorovi, toa {to ìve el kako ~ovek me| u lu| eto, u~enicite nikoga{ ne go sfatile ili ne go cenele kolku {to bi trebalo. ̂ esto bil oà losten zatoa {to u~enicite ne mu go davale ona {to trebalo da go primi od niv. Znael deka i tie bi sfatile koga bi bile pod vlijanie na nebesnite angeli koi go pridru ̀ uvale oti nikakva ̀ rtva, klku i da e golema, ne bi bila tolku vredna za da gi pokaè duhovnite ~uvstva na srceto.

Nivnoto dopolnitelno soznanie im dalo vistinski uvid vo toa {to sè moèle da storat za Isusa izrazuvaj} i mu ja qubov ta i blagodarnosta na svoite srca dodeka bile kraj nego. Koga Isus ne bil pove} e so niv i koga navistina se ~uv stvuva le kako ovci bez pastir, tie po~nale da uviduvaat kako moèle da mu pokaàt vnimanie {to bi mu donelo radost na negovoto srce. Ne ja obvinuvale ve} e Marija, tuku sebesi. No koga bi moèle da gi povle~at svoite prigovori, svoeto pogre{no mislewe spored koe dar treba da primat prvo siromasite a

565

485

potoa Hristos! ûvstvuvale èstok samo prekor dodeka go simnuvale ranetoto telo na svojot Gospod od krstot.

Istata potreba se gleda deneska i vo na{iot svet. Malku se onie {to pravilno go cenat sè ona {to e Hristos za niv. Koga bi postapuvale taka, toga{ bi se pokaàla golemata qu bov na Marija, i na Hrista bi mu se podarilo izobilno poma zanie. Skapocenoto mirizlivo maslo ne bi se smetalo za propadnato. Ni{to ne bi se smetalo za premnogu dragoceno da mu se podari na Hrista, nikakvo samootkaùvawe i samopo ̀ rtvuvanost premnogu golemi za da podnesat za nego.

Zborovite izgovoreni vo gnev: “Zo{to vakvo rasturawe?” ìvo mu ja predo~ile na Hrista najgolemata `rtva {to koga i da e e prinesena darot na samiot sebe na ̀ rtvapomirnica za zagubeniot svet. Gospod bil tolku dare`liv kon svoeto ~ove~ ko semejstvo, {to za nego ne moè da se kaè deka moèl da stori pove} e. Daruvaj} i go Isusa, Bog go podaril celoto nebo.

Od ~ove~ka gledna to~ka, takvata ̀ rtva pretstavuva nemilosrdno rasturawe. Od ~ove~ka gledna to~ka, celokup niot plan na spasenieto pretstavuva rasturawe na blagodatta i na sredstvata. Nasekade se sre} avame so samootkaùvawe i so sesrdna `rtva. Nebesnata vojska navistina moè so ~udewe da go nabquduva ~ove~koto semejstvo {to ne saka da bide izdig nato i zbogateno so bezgrani~nata qubov pokaàna vo Hrista. Tie navistina moàt da izviknat: “Zo{to olku gole mo rasturawe?”

Me| utoa, otkupot za zagubeniot svet trebalo da bide poln, izobilen i celosen. Hristoviot dar bil tolku obilen {to stignal do sekoja du{a {to ja sozdal Bog. Toj ne moèl da se ograni~i taka za da ne go pre~ekori brojot na onie {to } e go prifatat golemiot Dar. Site lu| e ne se spaseni, a sepak planot na spasenieto ne e rasturawe zatoa {to ne go postignuva sè ona {to velikodu{no e obezbedeno so nego. Mora da ima dovolno, duri i da prestigne.

Doma} inot Simon bil pod vlijanie na prigovorot na Juda kon darot na Marija i bil iznenaden so Isusovoto odnesuva we. Negovata farisejska gordost bila povredena. Znael deka mno zina od negovite gosti Hrista go gledaat so nedo verba i so nezadovolstvo. Simon rekol vo svoeto srce: “Da e ovoj prorok, bi znael koja e i kakva e ovaa èna {to go dopira deka e gre{ nica”.

566



486

Isceluvaj} i go Simona od lepra, Hristos go spasil od eden ìvot ednakov na smrt. No Simon sega se pra{al dali Spasitelot e prorok. Simon padnal vo isku{enie da misli deka Hristos ne e prorok zatoa {to $ dozvolil na ovaa èna da mu se pribliì, zatoa {to ne ja turnal gnevno i prezrivo kako takva ~ii{to grevovi se premnogu golemi za da bidat prosteni i zatoa {to ne pokaùval deka sfa} a oti potkleknala. Isus ni{to ne znae za ovaa èna koja e tolku slobodna vo svoeto odnesuvawe, si pomislil toj, inaku ne bi $ dozvolil da go dopre.

Me| utoa, Simon ne go poznaval Boga i Hrista i tokmu toa nepoznavawe go navelo da misli onaka kako {to mislel. Ne sfatil deka Bo`jiot Sin mora da dejstvuva na boèstven na~in, so soà luvawe, so ne`nost i so milosrdie. Simonoviot na~in na mis lewe se videl vo toa {to ne obrnuval nikakvo vni ma nie na pokajni~kata slu`ba na Marija. Nejzinoto delo, nejzi nata qubov iskaàna so pomazanieto na Hristovite noze so miris ja razdraznila negovata bezdu{nost. Si pomislil deka Hristos, ako e prorok, } e gi prepoznae gre{nicite i } e gi ukori.

Na ovaa neiskaàna misla Spasitelot odgovoril: “Simo ne, imam da ti kaàm ne{to... Dvajca mu bea dol`ni na eden zaemo davec. Edniot mu dolè{e potstotini denarii, a drugiot pedeset. Bidej} i nemaa da mu vratat, toj velikodu{no im prosti na dvajcata. Koj od niv } e go saka pove} e? Simon odgovori: ëMislam onoj komu pove} e mu prostil.’ A Toj mu re~e: ëPravo presudi!’”

Kako {to postapil Natan so Davida, taka i Hristos svojata pouka vo domot ja skril pod prevezot na ovaa prikaska. Tovarot go stavil vrz svojot doma} in samiot sebesi da si ja izre~e presudata. Simon ja navel na grev ovaa èna {to sega ja preziral. Taa doìveala golema nepravda od nego. Simon i ovaa èna se pretstaveni so dvajcata dol`nici od raskazot. Isus nemal namera da dade pouka za toa deka ovie dve lica treba da ~uvstvuvaat razli~en stepen na obvrska, za{to sekoj od niv imal dolg blagodarnost {to nikoga{ ne moè da se vrati. Me| utoa, Simon sebesi se smetal za popraveden od Marija, pa Isus sakal toj da uvidi kolku vsu{nost bila gole ma negovata vina. Sakal da pokaè deka negoviot grev bil pogolem od nejziniot, tolku pogolem kolku {to e dolgot od petstotini denari pogolem od dolgot od pedeset denari.

567

487

Sega Simon po~nal da se nabquduva sebesi vo ovaa svetlina. Videl kako ja nabquduva Marija Onoj koj bil pove} e otkolku prorok. Toj uvidel deka Hristos so svoeto ostro proro~ko oko go ~ita nejzinoto srce prepolno so qubov i predanost. Se usramil i sfatil deka se nao| a vo prisustvo na Onoj koj e povozvi{en od nego.

“Vlegov vo tvojot dom”, prodolìl Hristos, “ti ne mi dade nitu voda za nozete”, a Marija so solzipokajni~ki, pottik na ti od qubov, mi gi izmi nozete i mi gi izbri{a so svojata kosa. “Ti ne mi dade celiv, a taa”, {to ti ja prezira{, “otkako vlegov ne prestana da mi gi celiva nozete”. Hristos gi nabro il prilikite {to gi imal Simon da ja pokaè svojata qubov kon svojot Gospod i da iskaè priznanie za ona {to e storeno za nego. Otvoreno, no so ne`na u~tivost, Spasi telot gi uveruval svoite u~enici deka negovoto srce e àlos no koga negovite deca } e zanemarat da mu ja iskaàt svojata blago darnost so zborovi i so dela ~ija{to osnova e qubov.

Onoj {to go ispituva srceto, gi ~ital pobudite {to go inspirirale deloto na Marija, a go videl i duhot {to gi pottiknal zborovite na Simona. “Ja gleda{ li ovaa èna”, go pra{al. Taa e gre{nica. “No, ti velam, prosteni $ se mnogu grevovi, za{to ima{e mnogu qubov; komu malku mu se prostuva toj malku qubi”.

Studeniloto i nemarnosta na Simona kon Spasitelot pokaàle kolku malku ja ceni milosta {to ja primil. Toj mislel deka go po~estil Isusa so toa {to go povikal vo svojot dom. No sega se videl sebesi navistina kakov {to bil. Dodeka mislel deka go ~ita svojot Gostin, negoviot Gostin go ~ital nego. Ja uvidel seta to~nost na Hristoviot sud za nego. Negovata vera bila farisejska obleka. Toj go preziral Isusovoto soàluvawe. Ne go prepoznal kako pretstavnik na Boga. Dodeka Marija bila gre{nica na koja $ e prosteno, toj bil gre{nik koj nikoga{ ne dobil pro{tavawe. Strogoto pravilo na pravdata {to sakal da go naso~i protiv nea, go osu dilo nego.

Simon bil trognat so Hristovata qubeznost bidej} i Hristos ne go ukoril javno pred gostite. So nego ne se postapilo onaka kako {to sakal toj da se postapi so Marija. Videl deka Isus ne saka da ja obelodeni negovata vina pred drugi, tuku so vistinskoto prosuduvawe na ovoj slu~aj sakal da go osvedo~i negoviot um i so qubeznosta polna so soàluvawe da go pokori negovoto srce.



488

Strogoto ìgosuvawe bi storilo Simon da se stvrdne za pokajanie, dodeka strplivata opomena go uverila vo negovata vina. Ja uvidel goleminata na svojot dolg kon Gospoda. Negovata gordelivost e stivnata, toj se pokajal i gordeliviot fari sej stanal ponizen, samopo`rtvuvan u~enik.

Marija ja smetale za golema gre{nica, no Hristos gi poznaval okolnostite {to go oblikuvale nejziniot ìvot. Toj moèl da zgasne sekoja iskra na nade` vo nejzinata du{a, no toa ne go storil. Toj ja podignal od o~ajot i propasta. Sedum pati ~ula kako gi ukoruva lo{ite duhovi {to vladeele so nejzinoto srce i um. Go ~ula negoviot silen vikot upaten kon Otecot za nea. Znaela kolku grevot $ e odvraten na nego vata neizvalkana ~istota i so negova sila go pobedila.

Koga za ~ove~kite o~i nejziniot slu~aj izgledal bezna deèn, Hristos vo Marija videl mo`nosti da pravi dobro. Toj gi videl podobrite osobini na nejziniot karakter. Planot na otku puvaweto mu podaril na ~ove~kiot rod golemi mo`nosti, a ovie mo`nosti se ostvarile kaj Marija. So negova milost stanala sou~esnik vo boèstvenata priroda. Taa, koja padnala i ~ij{to um bil vrtali{te na lo{i duhovi, vo slu`ba i zaednica, so Bo`ja pomo{, bila dovedena mnogu blizu do Spasitelot. Toa bila Marija koja sedela kraj negovite noze i u~ela od nego. Toa bila Marija koja go izleala skapocenoto maslo na poma zanie vrz negovata glava i gi kvasela negovite noze so svoite solzi. Marija stoela kraj krstot i taa Hrista go sledela do grobot. Marija bila prva na grobot po negovoto voskre senie. Marija bila prva koja go objavila voskresnatiot Spasitel.

Isus ja poznava sostojbata na sekoja du{a. Moè{ da kaè{: Jas sum gre{en, mnogu gre{en. Moèbi i si; no, kolku {to si polo{, tolku pove} e ti e potreben Isus. Toj ne otfrla nikogo koj pla~e i koj se kae. Nikomu ne mu kaùva sè {to bi moèl da otkrie kaj nego, tuku na sekoja ispla{ena du{a $ naloùva da se ohrabri. Iskreno } e im prosti na site {to } e dojdat kaj nego baraj} i pro{tavawe i obnova.

Hristos moè da im naloì na nebesnite angeli da gi izleat ~a{ite na negoviot gnev vrz na{iot svet, da gi uni{tat onie {to pokaùvaat omraza kon Boga. Toj bi moèl da ja izbri{e ovaa temna damka od svojata vselena, no ne go pra vi toa. Toj deneska stoi kraj kadilniot oltar, iznesuvaj} i gi pred Boga molitvite na onie {to baraat negova pomo{.

568

489

Lu| eto {to mu se obra} aat baraj} i pribeì{te, Isus gi izdignuva nad obvinuvawata i nesoglasijata. Nieden ~ovek, nitu lo{ angel, ne moè da gi obvini ovie du{i. Hristos gi soedinuva so svojata boèstveno~ove~ka priroda. Tie stojat pred golemiot Nositel na grevot vo svetlinata {to izleguva od Bo`jiot prestol. “Koj } e gi obvini Bo`jite izbranici? Bog, koj gi opravduva? Koj e toj {to } e gi osudi? Dali Hristos Isus, koj umre, i zgora na toa voskresna, koj e od desnata strana na Boga i koj se zazema za nas?” (Rimjanite 8,33.34).


490

63

„IDE TVOJOT CAR“


“Neka blika radost, } erko sionska, triumfiraj, } erko erusalimska! Eve, ti doa| a tvojot car: praveden e i pobedo nosen, ponizno java na magare, na mlado magare” (Zahar. 9,9).

Petstotini godini pred Hristovoto ra| awe prorokot Zaharija taka go pretkaàl doa| aweto na carot vo Izrael. Ova proro{tvo sega treba da se ispolni. Toj, koj tolku dolgo gi odbival carskite po~esti, sega doa| a vo Erusalim kako vete n naslednik na Davidoviot prestol.

Vo prviot den na sedmicata Hristos pobedonosno vlegol vo Erusalim. Mno{tvoto {to doa| alo da go vidi vo Vitanija sega go pridruùvalo èlno da vidi kako } e bide primen vo Erusalim. Mnogu narod se upatil vo gradot da praznuva Pasha, pa i tie mu se pridruìle na mno{tvoto {to go pridruùvalo Isusa. Se ~inelo deka cela priroda se raduva. Drvjata bile oble~eni vo zelenilo, a nivniot cvet {irel neèn miris. Lu| eto gi ispolnuval nov ìvot i radost. Pak se budela nade` vo novo carstvo.

So namera javaj} i da vleze vo Erusalim, Isus pratil dvaj ca svoi u~enici da dovedat magarica so nejzinoto magare. Pri svoeto ra| awe Spasitelot zavisel od gostoqubivosta na strancite. Jaslite vo koi leèl bile pozajmeno mesto za odmor. Sega, iako bezbrojniot dobitok po rit~iwata e negov, zavisel od qubeznosta na eden stranec da mu dade ìvotno na koe } e vleze vo Erusalim kako car. Me| utoa, vo iscrpnite upat stva {to im gi dal na svoite u~enici za ovaa posebna zada ~a pak se otkrilo negovoto boèstvo. Kako {to i pret kaàl, molbata: “Potrebni mu se na Gospoda”, vedna{ e ispol neta. Isus izbral da se posluì so magare na koe u{te nieden ~ovek ne sednal.

569

570

491

So silno odu{evuvawe u~enicite ja stavile svo jata obleka na ìvotnoto i go ka~ile svojot U~itel na nego. Do toga{ Isus sekoga{ patuval pe{ i u~enicite od po~etok se ~udele {to ovojpat izbral da java. Me| utoa, nivni te srca gi razvedrila nade` so radosna misla deka Toj nabrgu } e vleze vo glavniot grad, } e se proglasi za car i } e ja vospos tavi svojata carska vlast. Dodeka ja izvr{uvale doverenata zada~a, im gi soop{tuvale na Isusovite prijateli svoite topli nadeì, i vozbuduvaweto se ra{irilo nadaleku, taka {to o~ekuvaweto srede narodot go dostignalo svojot vrv.

Hristos pri svoeto carsko vleguvawe se pridrùval kon evrejskiot obi~aj. @ivotnoto na koe javal bilo istoto ì vot no {to go javale izraelskite carevi, i proro{tvoto pretka ̀ alo deka Mesija taka } e dojde vo svoeto carstvo. [tom go posta vile na magareto, niz vozduhot se raznel pobedo nosen izvik. Mno{ tvoto go pozdravuvalo kako Mesija, kako svoj car. Sega Isus gi prifatil po~estite {to porano ne gi dozvoluval, i u~enicite toa go primile kako dokaz deka naskoro } e se ostvarat nivnite radosni nadeì, gledaj} i go izdignat na prestol.

Mno{tvoto bilo uvereno deka nastapil migot za nivno osloboduvawe. Vo me~ta gi gledale rimskite armii proterani od Erusalim, a Izraelcite u{te edna{ kako nezavisen narod. Site bile sre} ni i vozbudeni. Lu| eto me| usebno se natprevaruvale koj da mu ukaè pogolema po~it. Ne moèle da mu ukaàt ~est so nadvore{en rasko{ i sjaj, tuku na dar mu ja pri nele blagodarnosta na svoite sre} ni srca. Ne moèle da go daruvaat so skapoceni podaroci, tuku na negovata pateka gi {irele svoite gorni obleki kako kilim, postilaj} i go patot so razlisteni maslinovi i palmovi granki. Pobedo nos nata povorka ne moèle da ja povedat so nikakvi carski znamiwa, tuku se~ele {iroki palmovi granki, simbol na pobe data na prirodata, i so niv maftale visoko, silno radu vaj} i se i peej} i falbospevi.

Odej} i patem, mno{tvoto se zgolemuvalo so novi lu| e koi slu{nale za Isusovoto doa| awe i brzale da $ se pridru ̀ at na povorkata.

Nabquduva~ite postojano se me{ale so mno{tvoto, pra{u vaj} i: “Koj e toj? [to zna~i ovaa me{anica?” Site tie ~ule za Isusa i o~ekuvale da vleze vo Erusalim; no znaele deka Toj do sega gi spre~uval site napori da go postavat na prestol, pa bile mo{ne iznenadeni koga doznale deka nasta nala promena

„ИДЕ ТВОЈОТ ЦАР“


492

kaj nego. Se pra{uvale {to predizvikalo vakva promena kaj Onoj koj objavil deka negovoto carstvo ne e od ovoj svet.

Nivnite pra{awa se zamolknati od pobedni~kite izvici koi revnosnoto mno{tvo postojano gi povtoruvalo, a narodot {to bil malku podaleku gi prifa} al i istite se raznesuvale niz okolnite brek~iwa i dolini. Sega na povorkata $ se pridruìlo i mno{tvo od Erusalim. Od mno{tvoto {to se sobralo da prisustvuva na Pasha, iljadnici od niv po{le da go pozdravat Isusa so dobredojde. Go pozdravuvale maftaj} i so palmovi granki i so sveti pesni. Sve{tenicite vo hramot so trubi ja oglasile ve~ernata slu`ba, no malku lu| e se oyvi le, pa nespokojnite poglavari si velele edni na drugi: “Naro dot trgna po nego!”

Nikoga{ porano vo svojot zemen ìvot Isus ne mu dozvolil na mno{tvoto taka javno da go pokaè raspoloènieto. Toj jasno go predvidel rezultatot. Toa } e go odvede na krst. Me| utoa, negova namera bila javno da se pretstavi kako Otkupitel. Sakal da go svrti vnimanieto kon `rtvata {to treba da ja krunisa negovata misija za padnatiot svet. Dodeka narodot se sobiral vo Erusalim da praznuva Pasha, Toj, vis tinskoto pashalno jagne, dobrovolno se posvetil sebesi za ̀ rtva. Negovata Crkva vo site idni vekovi } e mora negovata smrt za grevovite na svetot da ja stori predmet na svoe najdlaboko razmisluvawe i prou~uvawe. Sekoj fakt povrzan so ova mora da bide napolno dokaàn za da se isklu~i sekoe somnevawe. Sega bilo neophodno o~ite na celiot narod da se naso~at kon nego, a nastanite {to } e $ prethodat na nego vata golema ̀ rtva mora da go naso~at vnimanieto kon `rtvata. Po edna takva projava na javno raspoloènie, kakvo {to bilo ova koe{to go pridruùvalo pri negovoto vlegu vawe vo Erusalim, site o~i } e go sledat negovoto brzo napre duvawe kon poslednata scena.

Nastanite povrzani so ova pobedonosno vleguvawe } e sta nat predmet na razgovori na site i site } e gi navedat da razmisluvaat za Isusa. Po negovoto raspnuvawe, mnozina } e si spomnat za ovie nastani povrzani so negovoto sudewe i so smrtta. Tie } e bidat pottiknati da gi istraùvaat pro ro{ tva ta i } e bidat osvedo~eni deka Isus e Mesija, a brojot na onie {to } e ja prifatat verata } e se umnoì vo site zemji.

Vo ovaa edinstvena pobedonosna scena na svojot zemen ìvot, Spasitelot moèl da se pojavi vo pridru`ba na nebes ni angeli najaven so Bo`ja truba, no takvoto pretstavuvawe bi bilo sprotivno na celta na negovata misija, sprotivno na

571

493

zakonot {to vladeel so negoviot ìvot. & ostanal veren na skromnata polo`ba {to ja prifatil. Toj moral da go nosi tovarot na ~ove{tvoto sè dodeka svojot ìvot ne go dal za ìvotot na svetot.

Ovoj den, koj na u~enicite im izgledal kako najubav den vo ìvotot, bi bil zatemnet so stu{eni oblaci koga bi znaele deka ovaa scena na radost bila samo uvod vo stradawata i smrt ta na nivniot U~itel. Iako ~esto im zboruval za svojata neiz be`na `rtva, sepak, vo sega{nata radosna, pobedonosna povorka, gi zaboravile negovite ̀ alosni zborovi i o~ekuvale negovo sre} no vladeewe na Davidoviot prestol.

Povorkata postojano se zgolemuvala, i so nekolku isklu~oci, site {to $ se pridruìle bile poneseni od vdahno venieto na toj mig, pridonesuvaj} i da se ra{irat falbospevite {to se raznesuvale i povtorno se odglasuvale od rit~iwata i dolinite. Postojano se razlevale radosnite izblici: “Osana na Davidoviot Sin! Blagosloven Onoj koj doa| a vo Gospodovo ime!”

Nikoga{ porano svetot ne videl takva pobedonosna povor ka. Taa ne bila sli~na na povorkite na pro~uenite zem ni osvo juva~i. Ovaa scena ne istaknuvala ta`na povorka na za ro benici kako trofej na carskoto juna{tvo. No, okolu Spasitelot bile slavnite trofei na negovoto delo na qubov ta za gre{niot ~ovek. Toa bile robovite {to gi izbavil Toj od satanskata sila koi go slavele Boga za svoeto oslobo duvawe. Povorkata ja vodele slepite na koi im go vratil vidot. Nemi te, na koi im go odvrzal jazikot, najglasno izvi kuvale “Osana”. Ulogavite {to gi izlekuval potskoknuvale radosni i najtrudoqubivo kinele palmovi granki i najra dosno maftale so niv pred Spasitelot. Vdovicite i sira ~iwata go izvi{uvale Isusovoto ime poradi negovite milo srdni dela kon niv. Leproznite {to gi is~istil Toj ja {irele svojata ~ista obleka na negoviot pat i go pozdravuvale kako car na slavata. Onie {to negoviot glas gi razbudil od smrt niot son se nao| ale srede ova mno{tvo. Lazar, ~ie{to telo ve} e po~nalo da se raspa| a vo grobot, no koj sega se radu val vo sila i vo slavna maèvnost, go vodel ìvotnoto na koe javal Spasitelot.

Mnogu farisei bile svedoci na ovaa scena i, gorej} i od zloba i pakost, se obiduvale da ja prenaso~at strujata na ~uvstvata na narodot. So siot svoj avtoritet se obidele da go zamolknat narodot, no nivnite povici i zastra{uvawa samo go zgolemile odu{evuvaweto. Se upla{ile deka ova mno{

572



494

tvo, so silata na svojata mnogubrojnost, } e go proglasi Isusa za car. Vo posledniot obid se proturkale niz mno{ tvo to do Spasitelot i mu se obratile so prekorni i zakanuva~ki zborovi: “U~itele, prekori gi tvoite u~enici”. Izjavile deka takva bu~na manifestacija na ~uvstvata e protivzakonita i deka toa vlastite nema da go dozvolat. Me| utoa, bile zamolknati so Hristoviot odgovor: “Vi velam, ako ovie zamol~at, kamewata } e izvikuvaat”. Taa scena na pobedni~ka povorka ja odredil Bog. Nea ja pretkaàl prorok, i ~ovek bil nemo} en da ja izmeni Bo`jata namera. Koga lu| eto ne bi go izvr{ile negoviot plan, Toj bi im podaril glas na bezìvotnite kame wa i tie bi go pozdravile negoviot Sin, iskaùvaj} i mu poh va la. Koga fariseite se povlekle zamolknati, stotici glasovi gi prifatile zborovite na Zaharija: “Neka blika radost, } erko sionska, triumfiraj, } erko erusalimska! Eve, ti doa| a tvojot car: praveden e i pobedonosen, ponizno java na magare, na mlado magare”

Koga povorkata stignala na vrvot na rit~eto i po~nala da se spu{ta kon gradot, Isus zastanal, a so nego i celoto mno{ tvo. Pred niv se prostiral Erusalim vo seta svoja slava, bleskotej} i vo sjajot na zalezot na sonceto. Hramot gi privle kuval site o~i. Vo sjajna veli~estvenost se izdignuval nad sè drugo i izgledalo kako da pokaùva kon neboto, kako da go upatuva narodot kon edinstveniot vistinski i ìv Bog. Hramot dolgo bil gordost i slava za evrejskiot narod. Rimjanite isto taka se gordeele so negovata veli~estvenost. Carot {to go naimenuvale Rimjanite se zdruìl so Evreite za pov tor no da go izgradi i da go ukrasi, a carot od Rim go zboga til so svoi podaroci. Negovata mo} , negovoto bogatstvo i veli~estvenost go storile edno od svetskite ~uda.

Dodeka Sonceto zao| aj} i se prelevalo i go pozlatuvalo neboto, negoviot bleskoten sjaj go osvetluval ~istiot bel mermer na yidovite na hramot i se rasprskuval od negovite stolbovi obloèni so zlato. Od vrvot na rit~eto, na koe stoele Isus i negovite sledbenici, imal izgled na cvrsta gradba od sneg ukrasena so zlatni kuli. Na vlezot vo hramot se nao| ala vinova loza od zlato i srebro so zeleni lisja i so krupni grozdovi {to gi izrabotile najve{ti umetnici. Ova umetni~ko delo go pretstavuvalo Izrael kako rodna loza. Zla toto, srebroto i prirodnoto zelenilo so isten~ena izrabotka bile vkusno postaveni, dodeka ova delo ne`no se umilkuvalo okolu belite i svetlikavi stolbovi, drèj} i se so

575

495

svoite sjajni kadrici za zlatni ukrasi, razgoruvaj} i go sjajot na sonceto {to zao| alo i svetej} i so veli~estvenost kako da bila zemena od neboto.

Isus bez zdiv ja gledal ovaa scena, a izvicite na golemoto mno{tvo, poneseni so nenadejnata scena na ubavinata, stivnale. Site o~i bile naso~eni kon Spasitelot, o~ekuvaj} i na negovoto lice da go vidat voshituvaweto {to samite go ~uv stvuvale. No namesto toa, videle oblak na taga. Bile iznena deni i razo~arani koga gi videle negovite o~i polni so solzi i negovoto telo {to se ni{alo kako drvo pred nalet na luwa, dodeka od negovite treperlivi usni, kako od dlabina na skr {eno srce, se ottrgnal lelek na bolka. Kakva bila taa scena za angelite! Nivniot sakan zapovednik vo solzi na dlabo ko du{evno stradawe! Kakva bila taa scena za radosnoto mno{tvo koe so pobedonosni izvici i so maftawe so palmovi granki go sledelo do slavniot grad vo koj toplo sakale da go po~ne svoeto vladeewe. Isus pla~el na grobot na Lazara, no toa bila boèstvena bolka na so~uvstvo kon ~ove~kata nesre} a. Ovaa nenadejna àlost bila kako taànka vo golemiot pobedonosen sobir. Srede scenata na radost, vo koja site mu ukaùvale po~esti, Izraeloviot Car bil vo solzi, ne vo tivki solzi radosni~ki, tuku vo solzi i lipawe na nezapirlivo, dlaboko du{evno stradawe. Odnenade` mno{ tvoto go zafa tilo taga. Nivnite izvici stivnale. Mnozina pla~ele od so~uv stvo kon bolkata {to ne moèle da ja razberat.

Isus ne pla~el poradi stradawata {to go ~ekale. Pred nego se nao| ala Getsimanija, kade {to naskoro } e go pokrie uàsna temnina. Na povidok isto taka bila ov~ata vrata niz koja so vekovi gi vodele ìvotnite za `rtva. Naskoro ovaa vrata } e se otvori pred nego kako pred vistinsko Jagne na ~ija {to `rtva za grevovite na svetot ukaùvale site ovie `rtvi. Vo blizina bila Golgota, mesto na negovite smrtni maki {to se pribliùvale.

Sepak, Otkupitelot ne pla~el i ne lipal od du{evna bol ka poradi seto ona {to go potsetuvalo na negovata surova smrt. Negovata bolka ne bila sebi~na. Ovaa blagorodna, samopo`rtvuvana du{a ne ja pla{ela pomislata na sopstvenata agonija. Isusovoto srce go kinel pogledot kon Erusalim kon Erusalim koj go otfrlil Bo`jiot Sin i negovata qubov ja izloìl na podbiv, koj odbil da bide osvedo~en so negovite mo} ni ~uda i koj se gotvel da mu go odzeme ̀ ivotot. Videl {to stanal Erusalim zatoa {to go otfrlil svojot Otkupitel i

576



496

videl {to bi moèl da stane koga bi go prifatil nego koj edin stveno moèl da gi isceli negovite rani. Toj do{ol da go izbavi, pa kako moèl da se otkaè od nego?

Izrael bil omilen narod. Negoviot hram Bog go storil svoe ìveali{te i toj bil kako “negova sveta gora, radost za seta zemja” (Psalm 48,2). Tuka se nao| a izve{taj za nad iljada godini za{titni~kata grià i ne`na qubov {to gi neguva eden tatko kon svojot edinec sin. Vo toj hram prorocite gi izne suvale svoite sve~eni opomeni. Tuka se kadilnicite od koi kon Boga se izdignuval temjan pome{an so molit vite na vernicite. Tuka te~ela krvta na ìvotnite koja bila pretslika na Hristovata krv. Tuka Jehova nad prestolot na milos ta ja pokaùval svojata slava. Tuka sve{te nicite ja vr{e le svojata slu` ba i tuka so vekovi se gledala velelepnosta na simbolite i na obrednata slu`ba. Me| utoa, seto toa mora lo da zavr{i da mu se stavi kraj.

Isus ja podignal rakata taa raka {to tolku ~esto gi blago slovuvala bolnite i onie {to stradaat i, pokaùvaj} i so nea kon osudeniot grad, izviknal vo bolka so isprekinat glas: “E, da go znae{e deneska ona {to ti nosi mir!” Ovde Spasi telot zastanal i ne kaàl kakva bi moèla da bide polo`bata na Erusalim koga bi ja prifatil pomo{ta {to sakal da mu ja dade daruvaj} i mu go svojot sakan Sin. Koga Erusalim bi go znael ona {to bilo negovo predimstvo da go znae i koga bi vnimaval na svetlinata {to mu ja pratilo Nebo to, bi moèl da se gordee so blagosostojba kako car na site carstva, sloboden vo silata {to mu ja dal Bog. Pred negovite kapii ne bi stoele vooruèni vojnici, nitu na negovite yidovi bi se viorele rimski znamiwa. Pred Bo`jiot Sin se izdignuvala slavna sudbina {to bi mu donela blago slov na Erusalim koga bi go prifatil svojot Otkupitel. Videl deka preku nego moèl da bide iscelen od svojata stra{ na bolest, osloboden od ropstvoto i utvrden kako mo} na svetska prestolnina. Od negovite yidovi bi poletal gulab na mir kon site narodi. Toj bi bil slavna kruna na svetot.

Pred pogledot na Spasitelot is~eznuvala slikata na ona {to bi moèl da bide Erusalim. Go gledal pod rimski jarem, so pe~at na Bo`je negoduvawe, osuden da ja podnesuva nego vata odmazdni~ka presuda. Ja prodolìl prekinatata ni{ka na svojata taà~ka: “No sega e skrieno od tvoite o~i. Za{to } e dojdat denovi za tebe, koga tvoite neprijateli } e te opkruàt so rovovi, } e te opkolat i } e te pritesnat od site strani. I } e

577

497

te sramnat so zemjata tebe, i tvoite deca vo tebe; i ne } e ostane vo tebe ni kamen na kamen, za{to ne go prepozna vremeto koga be{e poseten!”

Hristos do{ol da go spasi Erusalim i negovite deca, no farisejskata gordelivost, nivnoto licemerstvo, qubomora i zloba, go spre~ile da ja ostvari svojata namera. Na Isusa mu bila poznata stra{nata odmazda {to } e se urne vrz osudeniot grad. Go videl Erusalim opkolen so vojska, opsednatite ìteli kako umiraat od glad, majkite {to gi jadat le{evite na svoite deca, roditelite i decata kako si go otimaat posledniot zalak hrana edni od drugi, prirodnite ~uvstva uni{teni so razurnuva~kite ~uvstva na gladot. Videl deka tvrdokornos ta, otkriena vo otfrlaweto na negovoto spase nie, } e gi navede Evreite da odbijat da $ se pokorat na osvoju va~kata vojska. Ja nabquduval Golgota na koja } e bide raspnat, gusto pokri ena so krstovi kako {uma so drvja. Gi videl kutrite ìteli kako stradaat na spravi za ma~ewe i raspnati na krst, prekrasnite palati razurnati, hramot vo urnatini, od ~ii {to masivni yidovi ne ostanal ni kamen na kamen, dodeka gradot bil preoran kako pole. Spasitelot navistina moral da lipa vo du{evni maki gledaj} i ja taa stra{na scena.

Erusalim bil negovo detegaleni~e, i kako eden neèn tatko {to taguva zaradi zagubeniot sin, taka i Isus pla~el nad sakaniot grad. Kako moàm da te dadam? Kako moàm da te gledam prepu{ten na propast? Moram li da te pu{tam da ja napolni{ ~a{ata na svoeto bezzakonie?

Edna du{a ima tolkava vrednost, {to vo sporedba so nea svetovite stanuvaat bezna~ajni; no ovde trebalo da bide poguben cel eden narod. Koga sonceto {to brzo zao| alo } e se zagubi od vidikot, } e zavr{i i denot na milosta za Erusalim. Dodeka povorkata se zadrùvala na Maslinskata gora, za Erusalim u{te ne bilo predocna da se pokae. I toga{, ange lot na milosta gi sklopil kriljata i slegol od zlatniot pres tol za da $ go otstapi mestoto na pravdata i na osudata {to brgu nastapuvala.

Me| utoa, Hristovoto golemo srce na qubovta sè u{te se molelo za Erusalim koj ja preziral negovata milost, koj gi omalovaùval negovite opomeni i zabrzano se gotvel svoite race da gi natopi so negovata krv. Samo koga Erusalim bi sakal da se pokae, sè u{te ne bi bilo predocna. Dodeka hra mot i kulite se miluvani od poslednite zraci na sonceto {to zao| alo nema li nekoj dobar angel da go povede kon qubovta

578



498

na Spasitelot i da ja spre~i negovata propast? Prekrasen, no gre{en grade, koj gi kamenuva{e prorocite, koj go otfrli Bo`jiot Sin, koj so svojata okoravenost samiot sebesi se spu{ ti vo okovi na ropstvo, tvojot den na milosta re~isi e pri kraj.

Sepak, Bo`jiot Duh povtorno mu progovoril na Erusa lim. Pred da pomine denot, za Hrista e dadeno u{te edno sve do{ tvo. Se podignal glas na svedok, odgovaraj} i na proro~ koto minato. Ako Erusalim go ~ue povikot, ako go prifati Spa sitelot koj vleguva niz negovite kapii, sè u{te moè da bide spasen.

Do poglavarot stignala vest deka kon gradot se pribliùva Isus, pridruùvan od golemo mno{tvo. No za Bo`jiot Sin tie nemale dobredojde. Vo strav mu izlegle vo presret, nadevaj} i se deka } e go rasteraat mno{tvoto. Koga povorkata po~nala da sleguva od Maslinskata gora, poglavarite $ go presekle patot. Se raspra{uvale za pri~inata na tolku bu~nata radost. Koga pra{ale: “Koj e Ovoj?” u~enicite, inspirirani od Duhot, dale odgovor na ova pra{awe. So uverliv ton gi povtoruvale proro{tvata {to se odnesuvaat na Hrista:

]e vi kaè Adam: Toa e potomokot na ènata koj } e $ zastane na glavata na zmijata.

Pra{ajte go Avrama, pa } e vi kaè: Toj e “Melhisedek, Salimski”, Carot na mirot (1. Mojseeva 14,18).

]e vi kaè Jakov: Toa e Onoj na kogo mu pripa| a “palkata vladea~ka”, “od plemeto na Juda”.

]e vi kaè Isaija: “Emanuel”, “Prekrasen, Sovetnik, Bog silen, Otec ve~en, Knez na mirot” (Isaija 7,14; 9,6).

]e vi kaè Eremija: Nikulecot na Davida, “Gospod pravda na{a” (Eremija 23,6).

]e vi kaè Daniel: Toj e pomazanikot Mesija.]e vi kaè Osija: Toj e “Gospod Bog nad vojskite negovoto

ime e Gospod” (Osija 12,6).]e vi kaè Jovan Krstitelot: Toj e “Jagneto Bo`je koe gi

zema na sebe grevovite na svetot” (Jovan 1,29).Golemiot Jehova objavil od svojot prestol: “Ova e mojot

mil Sin, koj e po mojata volja” (Matej 3,17).Nie, negovite u~enici, izjavuvame: Ova e Isus, Mesija,

Knezot na ìvotot, Otkupitelot na svetot.A go priznava i knezot na silite na temninata, izjavu vaj} i:

“Znam koj si ti, Bo`ji svetec” (Marko 1,24).

579

499

64

OSUDEN NAROD

Ovaa glava se temeli na Marko 11,11-14.20.21; Matej 21,17-19

Hristovoto pobedonosno vleguvawe vo Erusalim bilo bleda pretslika na negovoto doa| awe na nebesnite oblaci so golema sila i slava srede pobedonosno slavje na angelite i ra dost na svetite. Toga{ } e se ispolnat Hristovite zborovi upateni do sve{tenicite i fariseite: “Vi velam: otsega nema da me vidite dodeka ne re~ete: ëBlagosloven e Onoj koj doa| a vo Gospodovo ime” (Matej 23,39). Vo proro~koto videnie, dade no na Zaharija, e prikaàn denot na kone~nata pobeda, a toj isto taka ja videl i sudbinata na onie {to go otfrlile Hris ta pri negovoto prvo doa| awe: “]e go gledaat Onoj {to go probodoa; } e pla~at nad nego kako nad edinec, gorko } e go oplakuvaat kako prvenec” (Zaharija 12,10). Hristos odnapred ja videl ovaa scena koga go nabquduval gradot i pla~el nad nego. Vo bliskoto razurnuvawe na Erusalim go videl kone~noto uni{tuvawe na narodot koj bil vinoven za krvta na Bo`jiot Sin.

U~enicite ja videle omrazata na Evreite kon Hrista, no u{te ne videle kon {to vodi toa. U{te ne ja razbrale vistinskata sostojba na Izrael, nitu ja sfatile odmazdata {to } e se urne vrz Erusalim. Hristos im go otkril ova so zna~aj na i o~igledna pouka.

Posledniot povik upaten do Erusalim bil naprazen. Sve{tenicite i poglavarite go ~ule proro~kiot glas od mina toto povtoren niz ehoto na mno{tvoto vo odgovorot na pra{ aweto: Koj e toj?, no ne go prifatile kako glas na Vdah no ve nieto. So lutina i so ~udewe se obidele da go smirat narodot. Srede mno{tvoto imalo i rimski oficeri na koi neprijateli te Hrista im go pokaàle kako voda~ na bunt. Izja vile deka toj } e go zazeme hramot i vo Erusalim } e zavla dee kako car.

580

581


500

Me| utoa, smiruva~kiot Isusov glas za mig go stivnal bu~noto mno{tvo koga povtorno objavil deka ne do{ol da vospos tavi zemna vlast, deka naskoro } e otide kaj svojot Otec i deka negovite tuìteli nema da go vidat pove} e sè dodeka ne dojde povtorno vo slava. Toga{, predocna za nivnoto spa senie, tie } e go priznaat. Ovie zborovi Isus gi izgovoril so taga i so golema sila. Rimskite oficeri bile zamolknati i sovladani. Nivnite srca, iako bile tu| i za boèstvenoto vli janie, bile pottiknati kako nikoga{ porano. Na blagoto, seriozno Isusovo lice ~itale qubov, dobrota i tivko dosto instvo. Bile pottiknati so izrazot na naklonosta {to ne moèle da ja razberat. Namesto da go uapsat, tie bile skloni na Isusa da mu izrazat svoja po~it. Svrtuvaj} i se kon sve{ tenicite i poglavarite, gi obvinuvale deka sozdavaat nemiri. Ovie voda~i, razo~arani i porazeni, so svoite ̀ albi se svrti le kon narodot i naluteno po~nale da se raspravaat so nego.

Vo me| uvreme Isus nezabeleàno stignal do hramot. Ov de bilo sè tivko, za{to scenata na Maslinskata gora go privlek la narodot. Kratko Isus se zadràl vo hramot, nabqu duvaj} i go so àlosen pogled. Potoa se povlekol so svoite u~eni ci i se vratil vo Vitanija. Koga narodot go baral da go postavi na prestol, ne moèl da go najde.

Cela no} Isus pominal na molitva, a izutrinata pak do {ol vo hramot. Na svojot pat pominal pokraj eden ovo{ tarnik so smokvi. Bil gladen. “Oddaleku vide edna smokva, razliste na, pa trgna kon nea, ne } e najde li ne{to, a koga vtasa, ne najde ni{to osven lisja, za{to u{te ne be{e vreme za smokvi”.

U{te ne bilo vreme za zreli smokvi, osven na nekoi mes ta, a za planinskiot kraj okolu Erusalim moèlo navisti na da se kaè deka “u{te ne be{e vreme za smokvi”. No vo ovo{ tarnikot, kade {to do{ol Isus, edno drvo izgledalo ponapredno od drugite. Toa ve} e bilo pokrieno so lisja. Za smokvata prirodno e prvo da se pojavi plod, a potoa list. Zatoa ova drvo, ovaa smokva, napolno razlistena, vetuvala i dobro razvien plod. No nejziniot izgled izmamuval. Otkako gi prebaral nejzinite granki, od najniskata do najvisokata, Isus na nea “ne najde ni{to osven lisja”. Taa se sostoela pre te ̀ no od lisja {to mamele, i ni{to pove} e.

Hristos nad nea izrekol kletva da se isu{i. “Otsega doveka nikoj da ne kasne plod od tebe!” rekol. Slednoto utro, koga Spasitelot i negovite u~enici pak se nao| ale na pat kon gradot, isu{enite granki i olabavenite lisja go pri vlek le

582

501

nivnoto vnimanie. “U~itele”, rekol Petar, “pogledni! Se isu {ila smokvava {to ja prokolna!”

Hristovoto prokletstvo nad smokvata gi iznenadilo u~enicite. Toa im se ~inelo nespoivo so negovite pati{ta i de la. êsto slu{ale kako izjavuva deka ne do{ol da go osudi svetot, tuku svetot da moè da se spasi preku nego. Si spomna le za negovite zborovi: “Sinot ~ove~ki ne dojde da gi uni{ti ~o ve ~kite ìvoti, tuku da gi spasi” (Luka 9,56). Nego vite pre krasni dela se storeni so cel da obnovat, a nikoga{ ne da uni{tat. U~enicite go poznavale samo kako obno vitel, kako iscelitel. Ovoj ~in bil osamen. “Kakva e negovata cel?”, se pra{uvale.

Bog “uìva da pomiluva”. “Tvrdam jas, veli Gospod, Gospod, ne mi e milo da umre bezbo`nikot” (Mihej 7,18; Eze kil 33,11). Za nego uni{tuvaweto i izre~uvaweto osuda “e neo bi~no delo” (Isaija 28,21). Me| utoa, vo svojata milost i qubov Toj go otstranuva prevezot od idninata i im go otkriva na lu| eto rezultatot na gre{noto ìveewe.

Prokletstvoto izre~eno nad smokvata bilo ìva pouka. Nerodnoto drvo, veej} i se gordelivo so svoite lisja pred Hristo voto lice, bilo simbol na evrejskiot narod. Spasitelot sakal da im ja objasni na svoite u~enici pri~inata i neizbe`nosta na sudbinata na Izrael. Za ovaa cel Toj drvoto go nadaril so moralni osobini i go napravil tolkuva~ na boès tvenata vistina. Evreite se drèle daleku, razli kuvaj} i se od drugite narodi, tvrdej} i deka mu se pokoruvaat na Boga. Uìvale negova posebna naklonost i tvrdele deka se popra vedni od sekoj drug narod. Me| utoa, bile izopa~eni so qubov kon svetot i so al~nost za dobivka. Se falele so znaewe, no ne gi poznavale Bo`jite barawa i bile polni so licemerstvo. Kako i nerodnoto drvo, tie faleni~ki gi {irele svoite gorde livi granki, navidum rasko{ni, prekrasni za oko, no nemale nikakov plod, “osven lisja”. Evrej skata vera so svojot veli~es tven hram, so svoite sveti oltari, so svoite sve{tenici vo nivnite obleki i so vpe~at livite obredi, navistina bila ubava po nadvore{en izgled, no $ nedostigala poniznost, qubov i ~ovekoqubie.

Site stebla vo ovo{tarnikot so smokvi nemale plodovi, no od drvjata bez lisja ne se o~ekuvalo nikakov plod i ne prediz vikuvale nikakvo razo~aruvawe. Ovie drvja gi pretstavuvale neznabo{cite. Bile li{eni od pobo`nosta, kako i Evreite, no ne tvrdele deka mu sluàt na Boga. Ne se falele

583

ОСУДЕН НАРОД


502

gordelivo so svojata pobo`nost. Bile slepi za Bo`jite dela i pati{ta. Kaj niv u{te ne stignalo vremeto za smokvi. Sè u{te go o~ekuvale denot {to } e im donese svetlina i nade`. Evreite, koi primile pogolemi blagoslovi od Boga, se smetale za poodgovorni za zloupotrebata na ovie darovi. Predimstvata so koi se falele samo ja zgolemuvale nivnata vina.

Isus gladen $ pristapil na smokvata za da najde hrana. Taka Toj do{ol kaj Izrael, kopneej} i kaj niv da najde plodovi na pravednosta. Im dal izobilni darovi za da moàt da donesat plodovi na blagoslov za svetot. Dadena im e sekakva mo`nost i predimstvo, a za vozvrat od niv baral so~uvstvo i sorabotka vo negovoto delo na milosta. Kopneel da vidi kaj niv samopo`rtvuvanost i somilost, revnost za Boga i dla bok kopne` za spasenie na nivnite bli`ni. Koga bi go drèle Bo`jiot zakon, bi go izvr{ile istoto nesebi~no delo {to go izvr{il Hristos.

Me| utoa, qubovta kon Boga i kon ~ovekot bila zatemneta so gordelivost i samouverenost. Navlekle na sebe propast so toa {to odbile da im sluàt na drugite. Riznicata na visti nata {to im ja doveril Bog ne mu ja dale na svetot. Od nerod noto drvo moèle da go sogledaat i svojot grev i negovata kaz na. Ovenata od prokletstvoto na Spasitelot, stoej} i isu{ena i sprèna, suva do koren, smokvata ukaùvala na toa {to } e stane evrejskiot narod koga Bo`jata milost } e se povle~e od nego. Odbivaj} i da go podeli blagoslovot so drugite, toj nema pove} e ni da go primi. Gospod veli: “Si propadnal, Izraele” (Osija 13,9).

Ovaa opomena vaì za site vremiwa. Hristoviot ~in na prokolnuvawe na drvoto stoi kako opomena za site crkvi i hristijani. Nikoj ne moè da ̀ ivee spored Bo`jiot zakon ako ne im sluì na drugite. Me| utoa, ima mnogu takvi koi ne ìveat so milosrden, nesebi~en Hristov ìvot. Nekoi {to sebesi se smetaat za odli~ni hristijani, ne sfa} aat vo {to se sostoi slu`bata na Boga. Tie razmisluvaat i prou~uvaat kako da si ugodat sebesi. Vremeto ima vrednost za niv samo ako moàt da sobiraat za sebe. Vo site ìvotni nastani ova e nivna cel. Tie ne im sluàt na drugite, tuku samo sebesi. Bog gi sozdal da ̀ iveat vo svet vo koj mora da se pokaè ne sebi~na slu`ba. Toj odredil na sekoj moèn na~in da im pomaga at na svoite bli`ni. Me| utoa, nivnoto “jas” e tolku golemo, {to ne moàt da vidat ni{to drugo. Ne se povrzani so ~o ve{ tvoto. Tie, koi ̀ iveat taka samo za sebe, se sli~ni na smokvata

584

503

{to imala ubav nadvore{en izgled, no nemala plod. Tie se pri drùvaat kon formata na pobo`nosta, no bez pokajanie i vera. Bo`jiot zakon go po~ituvaat so zborovi, no im nedostiga poslu{nost. Zboruvaat, no ne pravat. Vo prok letstvoto izre~eno nad smokvata, Hristos pokaàl kolku e odvratno vo negovite o~i ova naprazno pretvorawe. Toj izja vuva deka onoj {to gre{i javno e pomalku vinoven od onoj {to mu sluì na Boga po ime, a ne ra| a nikakov plod na negova slava.

Storijata za smokvata, {to ja iznel Hristos pred svojata poseta na Erusalim, e povrzana so poukata {to se nao| a vo prokletstvoto izre~eno nad nerodnoto drvo. Gradinarot molel za nerodnoto drvo: Ostavi ja u{te ovaa godi na dodeka ne iskopam okolu nea i dodeka ne ja na| ubram; pa ako rodi, dobro, a ako ne, } e ja prese~e{ podocna. Na ne rod noto drvo bilo po trebno da mu se ukaè pogolema grià. Nemu trebalo da mu se dade predimstvo. Me| utoa, ako ostane bez plod, ni{to nema da go spasi od uni{tuvawe. Vo prikazot ne e pretkaàn rezultatot na trudot na gradinarot. Toj zavi sel od narodot na koj mu bile upateni Hristovite zborovi. Tie bile pretstaveni so nerodnoto drvo i do niv stoelo da re{at za svojata sopstvena sudbina. Sekoe predim stvo {to moè lo da go podari Neboto im bilo dadeno, no ne gi isko ristile svoite zgol e meni blagoslovi. Kone~niot rezultat e pokaàn so Hristo viot ~in na izrekuvawe na proklet stvo nad nerodnata smokva. Narodot sam go odredil svoeto sop stveno uni{tuvawe.

Pove} e iljadi godini evrejskiot narod ja zloupotrebuval Bo`jata milost i gi predizvikuval negovite sudovi, gi otfrlal negovite opomeni i gi ubival negovite proroci. Narodot vo Hristovo vreme bil odgovoren za istite grevovi zatoa {to odel po ist pat. Vinata na toa pokolenie leì vo otfr la weto na sega{nata vistina i opomena. Okovite {to so vekovi gi kovel ovoj narod, lu| eto vo Hristovite denovi gi pricvrs tuvale na sebe.

Vo sekoj period na lu| eto im e podaren nivni den na svetlina i predimstvo, edno vreme na proverka, vo koe moàt da se pomirat so Boga. No ovaa milost ima granici. Milosta moè so godini da povikuva, da bide omalovaùvana i otfr lana, no toga{ doa| a vreme koga milosta go upatuva svojot posleden povik. Srceto stanuva tolku tvrdo, {to prestanuva da se oyviva na Bo`jiot Duh. Toga{ blagiot glas {to go zado biva gre{nikot ne go prekolnuva ve} e, a karaweto i opo menite prestanuvaat.

587



504

Toj den do{ol za Erusalim. Isus pla~el vo taga nad osudeniot grad, no ne moèl da go spasi. Gi potro{il site izvori. So otfrlaweto na opomenite na Bo`jiot Duh, Izrael go otfrlil edinstvenoto sredstvo za pomo{. Ne postoela nikak va druga sila so koja bi moèl da bide spasen.

Evrejskiot narod e simbol na narodite od site vekovi {to go prezirale prekolnuvaweto na beskone~nata qubov. Hristovite solzi, dodeka pla~el nad Erusalim, bile solzi za grevovite na site vremiwa. Vo sudovite izgovoreni nad Izrael, onie {to go otfrlaat karaweto i opomenite na Bo`jiot Sveti Duh, moàt da ja ~itaat svojata sopstvena osuda.

Vo ova pokolenie postoi mno{tvo {to ja gazi istata po~va po koja odele i nevernite Evrei. Tie ja po~uvstvuvale Bo`jata sila, Svetiot Duh mu zboruval na nivnoto srce, no tie cvrsto se prilepile za svoeto neverstvo i protivewe. Bog im upatuva opomeni i karawa, no tie ne se gotovi da gi priznaat svoite grevovi, pa ja otfrlaat negovata vest i nego viot vesnik. Istoto ona sredstvo {to go koristi Toj za nivno isceluvawe, im stanuva karpa na soblazna.

Otpadnatiot Izrael gi mrazel Bo`jite proroci zatoa {to tie gi iznesuvale na videlina nivnite skrieni grevovi. Ahav go smetal Ilija za svoj neprijatel zatoa {to prorokot verno gi ukoruval tajnite bezzakonija na carot. Taka i deneska Hristo viot sluga, koj go ukoruva grevot, naiduva na potsmev i otfrlawe.

Bibliskata vistina, Hristovata vera, se bori protiv si l nite strui na moralnata ne~istota. Vo srcata na lu| eto predrasudata deneska e posilna otkolku vo Hristovo vreme. Hristos ne gi ispolnuval svetovnite o~ekuvawa na lu| eto; nego viot ìvot bil ukor za nivnite grevovi, i tie go otfrlile. Vistinata na Bo`jata re~ i deneska ne se soglasuva so postapkite na lu| eto i so nivnite prirodni sklonosti, pa zatoa iljadnici ja otfrlaat nejzinata svetlina. Lu| eto, pottiknati od satanata, se somnevaat vo Bo`jata re~ i se odlu~uvaat za primena na svoj nezavisen sud. Tie pobrgu ja baraat temninata otkolku svetlinata, no toa go pravat na propast na svoite du{i. Onie {to gi izvrtuvale Hristovite zborovi, pos tojano iznao| ale sè pove} e pri~ini za izvrtu vaweto sè dodeka ne se odvratile od Vistinata i od @ivotot. Taka e i deneska. Bog nema namera da otstrani nekoja zabe le{ ka {to telesnoto srce moè da ja iznese protiv negovata vis tina. Za onie {to gi dobivaat dragocenite zraci na svet linata {to

588

505

bi ja rasvetlile temninata, tajnite na Bo`jata re~ } e osta nat takvi zasekoga{. Vistinata e skriena od niv. Tie odat na slepo i ne ja poznavaat propasta {to e pred niv.

Od vrvot na Maslinskata gora Hristos go nabquduval svetot i site vekovi i negovite zborovi se odnesuvaat na sekoja du{a {to gi omalovaùva povicite na boèstvenata milost. Toj deneska ti se obra} a tebe, koj ja prezira{ negovata qubov. “Ti, tokmu ti”, treba da go znae{ ona {to e potrebno za tvojot mir. Hristos lee gorki solzi za tebe koj nema{ solzi za sebe. Ve} e taa zlokobna okoravenost na srceto {to gi uni{ tila fariseite, se pokaùva i vo tebe. A sekoj dokaz na Bo`jata milost, sekoj zrak na boèstvenata svetlina ili ja rastopuva i ja pokoruva du{ata, ili ja utvrduva vo nejzinoto beznade`no nepokajanie.

Hristos odnapred videl deka Erusalim } e ostane tvrdokoren i deka nema da se pokae, a seta vina, site posledi ci na otfrlenata milost leèle pred negovata vrata. Taka } e bide i so sekoja du{a {to odi po ist pat. Gospod izjavuva: “Si pro padnal, Izraele”. “̂ uj, zemjo! Eve, nosam zlo na ovoj narod, plodot na nivniot bunt, za{to tie ne gi slu{aa moite zborovi, go otfrlija mojot zakon” (Osija 13,9; Eremija 6,19).


506

65

POVTORNO ČISTEWE NA HRAMOT

Ovaa glava se temeli na Matej 21,12-16.23-46; Marko 11,15-17. 27-33; 12,1-12; Luka 19,45-48; 20,1-19

Na po~etokot na svojata slu`ba Hristos gi isteral od hramot onie {to go obesvetuvale so svojata nesveta trgovija i nego vata boèstvena pojava vleala strav vo srcata na smutlivite trgovci. Na krajot na svojata misija Toj povtorno po{ol vo hramot i go na{ol oskvernet kako i porano. Sostojbata bila duri pote{ka otkolku porano. Nadvore{ noto predvorje na hramot li~elo na ogromen dobito~en pazar. Mu kawe, bleewe, ostar yvekot na metalni pari seto toa se me{alo so nalu tenoto prepirawe na trgovcite, a me| u niv se slu{ale i glasovi na lu| eto od svetata slu`ba. Li~no dosto in stve nicite na hramot se zanimavale so kupuvawe i pro davawe i so razmena na pari. Al~nosta za zarabotka celosno zavladeala so niv i tie vo Bo`jite o~i ne bile podobri od aramii.

Sve{tenicite i poglavarite malku ja sfa} ale svetosta na zada~ata {to trebalo da ja izvr{at. Za vreme na sekoja Pasha i na praznikot Senici sve{tenicite kolele iljadnici ìvotni, a nivnata krv ja sobirale i ja izlevale vrz oltarot. Evreite bile zapoznati so `rtvuvaweto na krvta i re~isi go zagubile od vid faktot deka grevot e pri~ina za proleva weto na ìvotinskata krv, no ne sfatile deka taa ja pretsta vuva krvta na Bo`jiot sakan Sin {to trebalo da se prolee za ìvotot na svetot i deka so prinesuvaweto na ̀ rtvite lu| e to treba da bidat upateni kon raspnatiot Otkupitel.

Isus gi nabquduval nevinite ̀ rtvi i videl kako Evreite od ovie golemi sobiri napravile sceni na krvoprolevawe i grubost. Namesto ponizno pokajanie poradi grevot, tie go umnoùvale `rtvuvaweto na ìvotnite mislej} i deka Bog moè da se po~ituva so slu`ba bez srce. Srcata na sve{te ni

589

590

507

cite i poglavarite se stvrdnale vo sebi~nosta i lakomstvoto. Od vistinskite simboli {to ukaùvale na Bo`jeto Jagne sozdale sredstva za bogatewe. Na toj na~in vo o~ite na naro dot svetosta na slu`bata povrzana so prinesuvaweto na ̀ rtvi vo golema mera bila uni{tena. Kaj Isusa bil prediz vikan opravdan gnev. Znael deka negovata krv, {to naskoro } e se prolee za grevovite na svetot, sve{tenicite i stare{i nite } e ja cenat isto tolku malku kolku {to ja cenat i krvta na ìvotnite {to postojano ja prolevale. Hristos preku proro cite zboruval protiv takvite postapki. Samiot rekol: “Zar na Gospoda pove} e mu se mili `rtvite palenici i prino site, otkolku da se slu{a negoviot glas? Znaj, poslu{nosta e pova` na i od najdobrata `rtva i pokornosta e podobra od brav sko so loj”. Gledaj} i go vo proro~ko videnie otpadot na Evreite, Isaija im se obra} a kako na poglavari na Sodom i Gomor: “̂ ujte ja porakata Gospodova, knezovi sodomski, poslu {aj go zakonot na na{iot Bog, narode gomorski! Zo{to mi se va{ite bezbrojni ̀ rtvi? veli Gospod. Sit sum od ovne{ kite paleni ci i od tele{koto so loj. Mi se sma~i krvta na bikovite, na jagniwata i jariwata. Koga doa| ate da se javite pred liceto moe, koj bara od vas da gazite po moite tremovi? Izmijte se, is~istete se, otstranete gi od pred moite o~i opa~ nite dela, prestanete da pravite zlo. Nau~ete se da pravite dobro: stremete se kon pravednost, pomagajte im na ugne tenite, za{ tituvajte gi siracite, branete ja vdovicata” (1. Samoilova 15,22; Isaija 1,1012.16.17).

Toj, koj li~no gi dal ovie proro{tva, sega za posleden pat gi povtoril opomenite. Narodot Isusa go proglasil za izra elski car, ispolnuvaj} i go so toa proro{tvoto. Toj gi primil nivnite po~esti i go prifatil carskoto zvawe. Moral da dejstvuva kako li~nost vo takva polo`ba. Znael deka } e bidat naprazni negovite napori da go popravi rasi panoto sve{tenstvo, no sepak negovoto delo moralo da bide izvr {eno i na ovoj neveren narod da mu bide daden dokaz za nego vata boèstvena misija.

Isusoviot pronikliv pogled povtorno pominal niz obesvetenoto predvorje na hramot. Site o~i bile naso~eni kon nego. Sve{tenikot i poglavarot, farisejot i mnogubo ̀ ecot, voshiteno go nabquduvale nego koj stoel pred niv vo veli~estvo na nebesen Car. Niz ~ove~kata priroda blesnala boèstvenata priroda, nametnuvaj} i go Hrista so dostoinstvo i so slava {to nikoga{ porano ne ja pokaùval. Onie {to

591

ПОВТОРНО ЧИСТЕЊЕ НА ХРАМОТ


508

sto e le najblizu do nego se povlekle tolku kolku {to im dozvo luvalo mno{tvoto. Osven nekolkumina negovi u~enici, Spasitelot stoel sam. Zamolknal sekoj {um. Dlabokata ti{i na se ~inela nepodnosliva. Hristos progovoril so sila {to go potresla narodot kako mo} na luwa: “Stoi napi{ano: ëMojot dom } e bide nare~en dom na molitva, a vie go napravivte razbojni~ko duvlo’”. Negoviot glas se raznesuval niz hramot kako truba. Negoduvaweto {to se gledalo na negovoto lice izgledalo kako ogan koj spaluva. So avtoritet, koj ne podne suval prigovr, Toj zapovedal: “Iznesete go toa odovde!” (Jovan 2,16).

Tri godini porano poglavarite vo hramot bile posra meni poradi svoeto begstvo pred Isusovata zapoved. Od toga{ mu se ~udele na svojot strav i na svojata bezuslovna poslu{ nost na eden skromen ôvek. ûvstvuvale deka ne e mo`no da se povtori toa nivno nedostoinstveno predavstvo. Sepak, sega bile pove} e ispla{eni otkolku porano i so pogolema brzina ja poslu{ale negovata zapoved. Nemalo nikoj {to bi se osmelil da ja ospori negovata vlast. Sve{tenicite i trgovcite pobegnale od Isusa, gonej} i go pred sebe svojot dobitok.

Na patot od hramot sretnale mno{tvo {to doa| alo so svoite bolni, raspra{uvaj} i se za golemiot Iscelitel. Nekoi od niv se vratile koga go ~ule izve{tajot na tie {to begale. Se pla{ele da se sretnat so Onoj koj e tolku silen, {to samo so pogled gi oteral sve{tenicite i poglavarite od svoeto prisustvo. Me| utoa, pogolem broj se probivale niz zabr zanoto mno{tvo so ̀ elba da doprat do nego koj bil nivna edinstvena nade`. Koga mno{tvoto pobegnalo od hramot, sepak mnozina ostanale. Nim sega im se pridruìle pridoj denite. Povtorno predvorjeto na hramot bilo polno so bolni i so onie {to umirale i Isus u{te edna{ im posluìl.

Po izvesno vreme sve{tenicite i poglavarite se osmelile da se vratat vo hramot. Koga stravot is~eznal, bile za fa teni so silna èlba da doznaat koj } e bide sledniot Isusov potfat. O~ekuvale Toj da go zazeme Davidoviot pres tol. Koga se vratile tivko vo hramot, slu{nale glasovi na maì, èni i deca kako go falat Boga. Koga vlegle, zastanale v~udovideni pred taa preubava scena. Videle isceleni bolni, slepi so vraten vid, gluvi so obnoven sluh i kuci kako skokaat od radost. Decata predvodele pri raduvaweto. Isus gi iscelil nivnite bolesti, gi pregrnal, gi primil niv nite blagorodni bakneì, a nekoi od niv i zaspale na negoviot

592

509

skut dodeka go u~el narodot. So radosni glasovi decata sega go slavele. Gi povtoruvale izvicite “Osana” od pret hodniot den i pobedonosno maftale so palmovi granki pred Spa si telot. Hramot odyvonuval od nivnoto radosno slavje: “Bla gosloven e Toj koj doa| a vo Gospodovo ime!” “Eve, ti doa| a tvojot Car: praveden e i pobedonosen” (Psalm 118,26; Zaharija 9,9). “Osana na Davidoviot Sin!”

Zvukot na ovie sre} ni, neusileni glasovi bil navreda za crkovnite poglavari. Po~nale da ja ko~at takvata manifestacija na ~uvstvata. Im velele na lu| eto deka Bo`jiot dom e obesveten so detskite stapalki i so nivnite radosni izvici. Otkako se uverile deka nivnite zborovi ne vlijaat vrz lu| eto, poglavarite mu se obratile na Hrista: “Slu{a{ li {to zboruvaat ovie?A Isus im re~e: Da, zar ne ste pro ~itale nikoga{: ëOd ustata na decata i doen~iwata si prigotvi sebesi pofalba?’” Proro{tvoto pretkaàlo deka Hristos } e bide proglasen za car i tie zborovi moralo da se ispolnat. Izraelovite sve{tenici i poglavari odbile da ja objavat nego vata slava, pa Bog gi pottiknal decata da stanat negovi sve doci. Koga bi bile zamolknati detskite glasovi, slavata na Spasitelot bi ja oglasile stolbovite na hramot.

Fariseite bile mo{ne zbuneti i voznemireni. Onoj {to ne moèle da go zastra{at, sega gospodari. Isus ja zazel svojata polo`ba na ~uvar na hramot. Nikoga{ porano ne zel takva car ska vlast. Nikoga{ porano negovite zborovi i dela nemale tolku golema sila. Pravel ~udesni dela niz cel Erusalim, no nikoga{ porano na tolku sve~en i vpe~atliv na~in. Vo prisustvo na narodot, koj bil svedok na negovite prekrasni dela, sve{tenicite i poglavarite ne se osmeluvale da pokaàt otvo reno neprijatelstvo kon nego. Iako naluteni i zbuneti so nego viot odgovor, toj den ne moèle da storat ni{to.

Slednoto utro Sinedrionot pak go razgleduval na~inot na postapuvawe so Isusa. Pred tri godini barale nekakov znak za negovoto mesijanstvo. Od toa vreme toj napravil silni dela vo seta zemja. Lekuval bolni, ~udesno nahranil iljadnici lu| e, odel po branovi i smiril voznemireno more. Vo pove} e navrati gi ~ital ~ove~kite srca kako otvorena kniga, gi iste ruval lo{ite duhovi i digal mrtvi. Poglavarite pred sebe imale dokazi za negovoto mesijanstvo. Sega re{ile da ne baraat nikakov znak za negovata vlast, tuku da izvle~at nekakvo priznanie ili izjava vrz ~ija{to osnova bi moèl da bide osuden.

593



510

Upatuvaj} i se kon hramot vo koj pou~uval, prodolìle da mu postavuvaat pra{awa: “So kakva vlast go pravi{ toa? I koj ti ja dade taa vlast?” O~ekuvale Toj da tvrdi deka nego vata vlast e od Boga. Takvoto tvrdewe imale namera da go negiraat. Me| utoa, Isus gi do~ekal so pra{awe koe o~i gled no navleguvalo vo drug predmet i svojot odgovor im go uslovil so nivniot odgovor na ova pra{awe. Rekol: “Od kade be{e Jovanovoto kr{tavawe? Od neboto ili od lu| eto?”

Sve{tenicite videle deka se nao| aat vo nedoumica od koja nikakva mudrost ne bi moèla da gi izvle~e. Ako kaàt deka Jovanovoto kr{tavawe bilo od neboto, nivnata nedos lednost } e stane o~igledna. Hristos bi moèl da im kaè: Toga{ zo{to ne mu veruvavte? Jovan svedo~e{e za Hrista: “Eve go Jagneto Bo`je koe gi zema grevovite na svetot” (Jovan 1,29). Ako sve{tenicite veruvale vo Jovanovoto svedo{tvo, kako moàt da go negiraat Hristovoto mesijanstvo? Ako go objavat svoeto vistinsko veruvawe, deka Jovanovata slu`ba bila od lu| eto, toga{ na sebe bi navlekle bura od negoduvawe, za{to narodot smetal deka Jovan e prorok.

So golem interes mno{tvoto o~ekuvalo odgovor. Lu| eto znaele deka sve{tenicite tvrdat oti ja prifa} aat Jovanovata slu`ba, pa bez nikakvo somnevawe o~ekuvale da priznaat deka Jovan e praten od Boga. No, po zaedni~koto, tainstveno dogo va rawe, sve{tenicite re{ile da ne se izloùvaat na neprilika. Licemerno priznavaj} i go neznaeweto, rekle: “Ne znaeme”. “Ni jas nema da vi kaàm”, rekol Hristos, “so kakva vlast go pravam ova”.

Zakonicite, sve{tenicite i poglavarite bile zamolk na ti. Zbuneti i razo~arani, stoele namr{teni, ne osmelu vaj } i se da mu postavuvaat na Hrista ponatamu pra{awa. So svojata stra{livost i nere{itelnost, vo golema mera ja zagu bile ~esta pred narodot, koj sega stoel kraj niv, nabquduvaj} i go qubopitno porazot na ovie gordelivi i samopravedni lu| e.

Site ovie Hristovi kaùvawa i dela bile va`ni i nivnoto vlijanie trebalo da se po~uvstvuva vo mnogu pogolema mera po negovoto raspnuvawe i voznesuvawe. Mnozina od ovie {to gri`livo go o~ekuvale rezultatot na Isusovoto ispituvawe najposle trebalo da stanat negovi u~enici, privle~eni kon nego prvo so negovite zborovi izgovoreni toj den ispol net so nastani. Od nivniot um nikoga{ ne trebalo da is~ezne scenata od predvorjeto na hramot. Vo razgovorot me| u Isusa i prvosve{tenikot se otkrila me| u niv sprotivnost. Gorde

594

511

liviot crkoven velikodostojnik bil oble~en vo bogata i skapocena obleka. Na glavata imal sjajna tijara. Drèweto mu bilo dostoinstveno, kosata i dolgata branovidna brada mu bile posrebreni so starosta. Negovata nadvore{nost vle vala strahopo~it kaj nabquduva~ite. Pred ovaa dostoin stvena li~nost stoelo nebesnoto Veli~estvo bez ukrasi ili rasfrlawe. Negovata obleka bila izvalkana od patuvaweto, liceto mu bilo bledo i izrazuvalo strplivo podnesena taga, pa sepak na nego se videlo dostoinstvo i dobrodu{nost {to se razlikuva le od gordiot, samouveren i lut prvosve{teni~ki izraz. Mnozina od onie {to bile svedoci na Isusovite zbo rovi i dela vo hramot od toj mig vo svoeto srce go prifatile kako Bo`ji prorok. Me| utoa, dodeka ~uvstvata na narodot se svrtile vo negova polza, omrazata na sve{tenicite kon Isusa rastela. Mudrosta so koja gi izbegnuval stapicite postaveni pred nego vite noze bila nov dokaz za negovata boès tvena pri roda i dolevala maslo na ognot na nivniot bes.

Vo raspravata so rabinite Hristova cel ne bila da gi poniì svoite protivnici. Ne se raduval da gi vidi vo te{ka polo`ba. Sakal da im dade va`na pouka. Toj gi poniìl svo ite neprijateli so toa {to dozvolil da se zapletkaat vo mre ̀ ata {to mu ja postavile nemu. Nivnoto priznavawe de ka ne ja znaat prirodata na Jovanovoto kr{tavawe mu dalo mo` nost da zboruva, i Toj ja iskoristil taka {to im ja iznel nivnata vistinska sostojba, dodavaj} i u{te edna opomena pokraj mnogute {to ve} e gi dal.

“[to mislite za ova? Eden ~ovek ima{e dva sina, pa otide kaj prviot i mu re~e: ëSinko, pojdi na lozje i raboti denes tamu!’ Toj odgovori, velej} i: ë]e pojdam gospodaru’, no ne otide. Potoa, dojde kaj vtoriot i mu go re~e istoto. A toj odgovori i re~e: ëNe odam!’, no potoa se pokaja i otide. Koj od ovie dvajcata ja ispolni voljata na tatkoto?”

Ova nenadejno pra{awe negovite slu{ateli gi storilo nepretpazlivi. Vnimatelno go sledele ovoj prikaz i sega vedna{ odgovorile: “Vtoriot”. Naso~uvaj} i go svojot seriozen pogled kon niv, Isus odgovoril so seriozen i sve~en glas: “Vistina vi velam, dano~nicite i bludnicite pred vas } e vlezat vo Bo`jeto carstvo. Za{to Jovan dojde kaj vas po praveden pat i ne mu poveruvavte, a dano~nicite i bludnicite mu poveruvaa. A vie, iako go vidovte toa, ne se pokajavte za da mu poveruvate”.

595



512

Sve{tenicite i poglavarite moèle da dadat samo pravilen odgovor na Hristovoto pra{awe, pa taka Toj go dobil nivnoto mislewe {to odelo vo prilog na vtoriot sin. Ovoj sin gi pretstavuval carinicite, onie {to fariseite gi pre zi rale i gi mrazele. Carinicite bile mo{ne ne~esni. Navistina bile prestapnici na Bo`jiot zakon, potpolno opiraj} i im se vo svojot ̀ ivot na negovite barawa. Bile nebla godarni i nesveti. Koga im bilo re~eno da odat i da rabotat vo Gospodovoto lozje, toa go odbile so prezir. Me| u toa, koga do{ol Jovan, propovedaj} i pokajanie i pro{tavawe, cari nicite ja prifatile negovata vest i se krstile.

Prviot sin gi pretstavuval voda~ite na evrejskiot narod. Nekoi od fariseite se pokajale i go primile Jovano voto kr{tavawe, no voda~ite ne sakale da priznaat deka toj do{ol od Boga. Negovite opomeni i obvinuvawa ne proizvele kaj niv obnova. Tie “ja otfrlija Bo`jata namera za niv i ne go primija negovoto kr{tavawe” (Luka 7,30). Negovata vest ja prezirale. Kako i prviot sin koj, odgovaraj} i na povikot, rekol: “]e pojdam, gospodaru”, no ne oti{ol, sve{tenicite i poglavarite izjavuvale deka se poslu{ni, no na delo pokaùvale neposlu{nost. Se rasfrlale so izjavi za pobo` nost, tvrdele deka go po~ituvaat Bo`jiot zakon, no pokaù vale samo la`na poslu{nost. Carinicite bile obvinuvani i prokol nuvani od fariseite kako nevernici, no tie so svojata vera i dela pokaùvale deka odat kon nebesnoto carstvo pred ovie licemerni lu| e koi dobile golema svetlina, no ~ii{to dela ne odgovaraat na nivnite izjavi za pobo`nosta.

Sve{tenicite i poglavarite ne sakale da gi podnesuvaat ovie silni vistini; me| utoa, ostanale mirni, nadevaj} i se deka Isus } e kaè ne{to {to } e moàt da go svrtat protiv nego; no morale da podnesat u{te ne{to.

“̂ ujte druga sporedba”, rekol Hristos. “Be{e eden doma} in koj nasadi lozje, go zagradi so plot, i iskopa vo nego gme~alo za grozje; izgradi kula, im go dade pod naem na loza rite i si zamina na pat. A koga nabliì vremeto za grozje brawe, gi prati svoite slugi kaj lozarite, za da go priberat rodot. A lozarite gi fatija negovite slugi i edniot go nate paa, drugiot go ubija, a tretiot go kamenuvaa. Toj pak prati drugi slugi, pove} e od prvite, no i so niv postapija isto. Naj posle kaj niv go prati svojot sin, velej} i: ë]e se zasramat od mojot sin!’ No koga lozarite go vidoa sinot, si rekoa me| u sebe: ëOvoj e naslednikot! Ajde da go ubieme i da go prisvoime negovoto

596

513

nasledstvo!’ I go fatija, go isfrlija od lozjeto i go ubija. Ko ga } e dojde gospodarot na lozjeto, {to } e im stori na lozarite?”

Isus im se obratil na site prisutni lu| e, no odgovor dale sve{tenicite i poglavarite. “Zlostornicite } e gi pogu bi za zlostorstvata”, kaàle, “a lozjeto } e im go dade pod naem na drugi lozari, koi } e mu gi davaat plodovite navre me”. Ovie govornici od po~etok ne proniknale vo primenata na ovaa sporedba, no sega uvidele deka samite sebesi si izrek le osuda. Vo sporedbata doma} inot go pret stavuva Boga, loz jeto evrejskiot narod, a ogradata Bo`jiot zakon koj bil nivna za{tita. Kulata bila veli~estveniot hram. Stopanot na loz jeto storil sè {to bilo potrebno toa da napreduva. “[to moèv u{te da storam za moeto lozje”, veli Toj, “{to ne sum storil?” (Isaija 5,4). Taka e prikaàna Bo`jata neumorna grià za Izrael. Kako lozarite {to bile dol`ni da mu vra tat na stopanot odreden del od rodot na lozjeto, taka Bo`jiot narod trebalo da go po~ituva so ìvotot soobrazen so niv ni te sveti predimstva. No, kako lozarite {to gi ubile slugite {to gi pra til stopanot kaj niv po rod, taka Evreite gi ubiva le proroci te {to gi pra} al Bog kaj niv za da gi povikaat na poka janie. Postojano bile ubivani vesnicite. Do ovde ne moèlo da se somneva vo primenata na sporedbata, a i ona {to sledelo ne bilo pomalku o~igledno. Vo sakaniot sin {to go pratil stopanot na lozjeto kaj svoite neposlu{ni slugi i {to tie go fatile i go ubile, sve{tenicite i pogla varite ja vi de le jasnata slika na Isusa i negovata pretstojna sudbina. Ve} e imale namera da go ubijat Onoj {to im go pratil Otecot kako posleden povik. Vo odmaz data dosudena na neblagodarnite lozari e prikaàna sudbi nata na onie {to } e go ubijat Hrista.

Nabquduvaj} i gi so soàluvawe, Spasitelot prodolìl: “Zar ne ste pro~itale nikoga{ vo Pismata: ëKamenot {to go otfrlija yidarite, stana temelen kamen. Od Gospoda e toa, i ~udesno e vo na{ite o~i? Zatoa vi velam deka } e vi bide odzemeno Bo`jeto carstvo i } e mu bide dadeno na narod koj } e gi donesuva plodovite na carstvoto. I koj } e padne vrz toj kamen } e se raspar~i, a vrz kogo } e padne toj } e go sma~ka”.

Ova proro{tvo Evreite ~esto go povtoruvale vo sinagogite, primenuvaj} i go na Mesija koj } e dojde. Hristos bil temelen kamen na evrejskiot verski sistem i na celokupniot plan na spasenieto. Ovoj temelen kamen evrejskite graditeli, sve{tenicite i poglavarite vo Izrael, sega go otfrlaat. Spasitelot nivnoto vnimanie ovojpat go naso~il kon proro

597



514

{ tvata koi ukaùvaat na opasnosta {to im se zakanuva. So site sredstva {to bile vo negova mo} se trudel da im ja objas ni prirodata na deloto {to se prigotvuvale da go izvr{at.

Negovite zborovi imale i druga cel. Postavuvaj} i go pra {aweto: “Koga } e dojde gospodarot na lozjeto, {to } e im stori na lozarite?”, Hristos sakal fariseite da odgovorat onaka kako {to odgovorile. Sakal da se osudat samite sebesi. Ne govite opomeni, {to ne proizvele kaj niv pokajanie, } e ja zape~atat nivnata sudbina, pa sakal da uvidat deka samite navlek le propast vrz sebe. Sakal da im ja pokaè Bo`jata pravda so toa {to } e gi povle~e svoite predimstva od niv kako narod, {to ve} e i po~nalo i {to } e se zavr{i ne samo so uni{tuvawe na nivniot hram i grad, tuku i so rasejuvawe na narodot.

Slu{atelite ja sfatile opomenata. No nasproti osudata {to samite sebesi si ja izrekle, sve{tenicite i poglavarite bile gotovi da ja nadopolnat slikata, velej} i: “Ovoj e naslednikot! Ajde da go ubieme”. “I gledaa da go fatat, no se pla{ea od narodot”, za{to narodnite ~uvstva bile na Hristova strana.

Naveduvaj} i go proro{tvoto za otfrleniot kamen, Hristos se osvrnal na eden vistinski nastan od istorijata na Izrael. Nastanot bil vo vrska so gradeweto na prviot hram. Iako imal posebna primena vo vremeto na prvoto Hristovo doa| awe i so posebna sila trebalo da vlijae vrz Evre ite, toj sodrì pouka i za nas. Koga se gradel Solo mo novi ot hram, ogromnoto kamewe za yidovite i za temelot bile potpolno prigotveni vo kamenolomot. Po dostavuvaweto na gradili{teto, nad niv ne smeelo da se upotrebi niedno orudie; rabotnicite samo gi postavuvale na odredeno mesto. Za potrebite na temelot donesen e eden kamen so nevoobi~a ena golemina i so naro~en oblik, no rabotnicite ne moèle da najdat mesto za nego, pa ne go prifatile. Postojano im pre ~el dodeka neu potreben leèl na nivniot pat. Dolgo ostanal otfrlen kamen. Me| utoa, koga graditelite trebalo da go postavat temelniot kamen, dolgo barale da najdat kamen dovolno go lem i jak i so soodveten oblik da go zazeme toa posebno mesto i da go ponese golemiot tovar {to bi po~ival vrz nego. Ako napravat nepravilen izbor za ova va`no mesto, } e bide zagrozena sigurnosta na celata zgrada. Tie mora da naj dat kamen {to } e moè da mu preodolee na vlijanieto na son ceto, na mrazot i luwata. Bile odbrani nekolku kamewa vo razli~ no vreme, no pod pritisokot na ogromniot tovar tie se skr{ile na par~iwa. Drugi ne moèle da go izdràt ispi tot na

598

515

brzite vremenski promeni. Najposle vnimanieto go privlekol kamenot {to tolku dolgo bil otfrlen. Bil izloèn na vozduh, na sonce i luwa, ne pokaùvaj} i nitu najma le~ka puknatina. Graditelite go ispitale ovoj kamen. Gi izdràl site ispituvawa, osven edno. Re{ile da go prifatat za temelen kamen ako moè da go podnese testot na golemiot pritisok. Ispitot e izvr{en. Kamenot e prifaten, donesen e na odredenoto mesto na koe se pokaàlo deka sovr {eno odgovara. Vo proro~koto videnie na Isaija mu e pokaàno deka ovoj kamen bil simbol na Hrista. Toj veli: “Gospod nad vojskite edinstveno Toj neka vi bide svet; edin stveno od nego bojte se, neka ve pro nikne strav od nego. Toj } e vi bide stapica i kamensopka, i karpasoblazna za dvete ku} i Izraelovi, stapica i mreà za site Erusalimci. Mno zina od niv } e se liznat, } e padnat, } e se skr{at, } e se splet kaat, } e se fatat”. Poveden vo proro~ko to videnie do prvoto doa| awe, prorokot videl deka Hristos } e podnesuva ispiti i proverki {to simboli~ki se pretsta veni vo postapkata so glav niot temelen kamen vo Solomono viot hram. “Zatoa vaka veli Gospod, Gospod: ëEve, postavuvam na Sion kamen odbran, dragocen, temelen kamen. Onoj {to veruva vo nego, nema da propadne’” (Isaija 8,1315; 28,16).

Vo beskone~nata mudrost Bog go bira i sam go postavuva temel niot kamen. Toj go narekuva “temelen”. Cel svet moè da gi stavi vrz nego svoite tovari i tagi. Toj moè da izdrì sè. Vrz nego moè potpolno sigurno da se yida. Hristos e “odbran kamen”. Onie {to se potpiraat na nego Toj nema niko ga{ da gi razo~ara. Pominal niz sekakov test. Toj go izdràl pritisokot na Adamovata vina i vinata na negovoto potomstvo i izlegol pove} e otkolku pobednik nad silite na zloto. Toj gi ponel tovarite {to gi stavil na nego sekoj gre{ nik koj se kae. Vo Hrista gre{noto srce na{lo oles nenie. Toj e siguren temel. Site, na koi Hristos im e nadeva we, uìvaat sovr {ena sigurnost.

Vo proro{tvoto na Isaija Hristos e proglasen za siguren temel i za kamensopka. Pi{uvaj} i pod vdahnovenie na Svetiot Duh, apostol Petar jasno pokaùva na kogo Hristos mu e temelen kamen a na kogo karpasoblazna:

“Za{to vkusivte deka Gospod e dobar. Pristapite kon nego, kon ìviot Kamen, koj, navistina, lu| eto go otfrlija, no koj vo Bo`jite o~i e odbran, dragocen, pa dozvolete od samite vas, kako ìvi kamewa, da se izgradi duhoven dom, sveto sve{tenstvo, da prinesuva duhovni i na Boga ugodni

599



516

`rtvi preku Isusa Hrista. Za{to vaka stoi vo Pismoto: ëEve, postavuvam na Sion Kamen temelnik, odbran i skapocen, i koj veruva vo nego, nema da se zasrami.’ Spored toa, tokmu toj ëKamen {to go otfrlija yidarite, stana temelen kamen’ za vas koi veruvate dragocen, a za onie koi ne veruvaat kamensopka, karpasoblazna. Na nea se sopnuvaat, za{to ne $ veru vaat na re~ta i toa e nivna sudbina” (1. Petrovo 2,38).

Za tie {to veruvaat Hristos e siguren temel. Toa se onie {to pa| aat vrz Karpata i se kr{at. Ovde e prikaàna predanosta kon Hrista i verata vo nego. Da padneme vrz Kar pata i da se skr{ime zna~i da se otkaème od na{ata samo pra ved nost i so detska poniznost da dojdeme kaj Hrista, da se pokaeme poradi na{ite prestapi i da veruvame vo nego vata qubov koja pro{tava. Isto taka so vera i so poslu{nost da yidame na Hrista kako na{ temel.

Na ovoj ìv Kamen moàt da yidaat ednakvo i Evreite i neznabo{cite. Toj e dovolno golem za site i dovolno silen da ja podnese teìnata i tovarot na cel svet. Povrzani so Hrista, so ̀ iviot Kamen, site {to yidaat na ovoj temel sta nu vaat ̀ ivo kamewe. Mnogu lu| e so svoite li~ni nastoju vawa se izdelkani, izmazneti i razubaveni, no ne moàt da stanat “ìvo kamewe” zatoa {to ne se povrzani so Hrista. Bez ovaa vrska ne moè da se spasi nieden ~ovek. Bez Hristo viot ìvot vo nas ne moème da im se protivstavime na luwi te na isku {enijata. Na{ata ve~na sigurnost zavisi od na{eto yidawe vrz sigurni ot temel. Mnozina deneska yidaat vrz temeli {to ne se ispitani. Koga } e padne do`d, koga } e naide diva luwa i silni poroi, nivnata ku} a } e padne zatoa {to ne e vtemelena na ve~nata Karpa, na glavniot temelen Kamen na Isusa Hrista.

Za onie “{to se sopnuvaat, za{to ne $ veruvaat na re~ta”, Hristos e karpasopka. No “tokmu toj ëKamen {to go otfrlija yidarite, stana temelen kamen’”. Kako i otfrleniot kamen, Hristos vo svojata zemna misija bil zanemaruvan i maltretiran. Toj “be{e prezren, otfrlen od lu| eto, ~ovek na bolka ta, sviknat na stradawata... be{e prezren, otfrlen” (Isaija 53,3). No se pribliìlo vremeto na negovoto proslavuvawe. So voskresenieto od mrtvite Toj, preku Svetiot Duh, e pro glasen za “Bo`ji Sin” (Rimjanite 1,4). Pri svoeto vtoro doa| awe Toj } e se otkrie kako Gospodar na neboto i zemjata. Onie {to sega se prigotvuvale da go raspnat, } e ja priznaat nego vata golemina. Pred vselenata otfrleniot Kamen } e stane glaven kamen temelnik.

600

517

“Vrz kogo } e padne toj } e go sma~ka”. Lu| eto {to go otfrlile Hrista naskoro } e go vidat uni{tuvaweto na svojot grad i na svojot narod. Nivnata slava } e propadne i } e se rasee kako prav na veterot. A {to e toa {to gi uni{tilo Evreite? Toa bila Karpata koja, koga bi gradele na nea, bi bila nivna sigurnost. Bo`jata dobrota bila prezrena, prav data otfrlena, milosta potceneta. Lu| eto se postavile naspro ti Boga i sè {to bilo za nivno spasenie, se svrtilo kon niv no uni{tuva we. Sè {to Bog odredil da bide za ̀ ivot, nim im bilo za smrt. Vo raspnuvaweto na Hrista, {to go izvr {ile Evreite, leì i razurnuvaweto na Erusalim. Krvta proleana na Golgota bila tovar {to im donel propast na ovoj svet i vo svetot {to } e dojde. Taka toa } e bide i vo gole miot posle den den koga } e bide izre~ena osuda nad site {to ja otfrlile Bo`jata milost. Toga{ nivnata Karpasoblaz na, Hristos, } e im se stori kako planinaodmazdni~ka. Slavata na negovata pojava, {to za pravednicite e ìvot, za gre{ nite } e bide ogan {to uni{tuva. Gre{nikot } e bide uni{ ten poradi otfrlenata qubov, poradi prezrenata milost.

So mnogu slikoviti sporedbi i opomeni, koi postojano gi povtoruval, Isus pokaàl {to } e doìveat Evreite poradi otfrlaweto na Bo`jiot Sin. So ovie zborovi Toj im se obra} a na site vo site vekovi koi odbivaat da go primat nego kako svoj Otkupitel. Sekoja opomena vaì za niv. Oskverne tiot hram, neposlu{niot sin, nevernite lozari, prezrivite yida ri, se slika na iskustvoto na sekoj gre{nik. Ako ne se pokae, sudbinata {to ja navestuvaat tie } e bide negova.


518

66

SUDIR


Sve{tenicite i poglavarite vo ti{ina gi slu{ale Hristo vite re{itelni prekori. Ne moèle da gi osporat negovite obvinuvawa. Stanale samo pore{itelni da go fatat vo stapica, pa so taa cel pratile kaj nego {pioni “koi se pre pravaa pravedni, za da go fatat za zbor i da im go predadat na zakonot i na vlasta na upravitelot”. Ne pratile stari fari sei, {to Isus ~esto gi sre} aval, tuku mladi lu| e koi bile polni so àr i so revnost i koi, kako {to smetale, Hristos ne gi poznava. Niv gi pridruùvale nekoi Irodovci koi treba da gi ~ujat Hristovite zborovi za da moàt da posve do~at protiv nego pri sudeweto. Fariseite i Irodovci te bile ogor~eni neprijateli, no sega se soedinile vo svoeto neprijatelstvo kon Hrista.

Fariseite postojano se èstele poradi iznuduvaweto na danok od strana na Rimjanite. Smetale deka pla} aweto danok e vo sprotivnost so Bo`jiot zakon. Sega videle prilika na Isusa da mu postavat stapica. [pionite do{le kaj nego i so prividna iskrenost, kako da sakaat da znaat {to e nivna dol`nost, go pra{ale: “U~itele, znaeme deka pravo zboruva{ i pou~uva{; i ne gleda{ koj e koj, tuku navistina pou~uva{ za Bo`jiot pat. Dozvoleno li e da mu davame danok na cezarot ili ne?”

Koga bi bile iskreni zborovite “znaeme deka pravo zboru va{ i pou~uva{”, tie bi bile izvonredno priznanie. Me| utoa, iako se izgovoreni da izmamat, nivnoto svedo{tvo sepak bilo vistinito. Fariseite znaele deka Hristos zboruva i u~i pra vo, pa } e bidat osudeni spored sopstvenoto svedo{ tvo.

Onie {to mu go postavile pra{aweto na Isusa mislele deka dovolno ja prikrile svojata namera, no Isus gi ~ital

601

602

519

nivnite srca kako otvorena kniga i go objavil nivnoto licemerstvo. “Zo{to me isku{uvate?” im rekol, davaj} i im na toj na~in znak {to ne go barale i pokaùvaj} i im so toa deka ja ~ita nivnata skriena namera. U{te pove} e gi zbunilo koga dodal: “Donesete mi da vidam eden denarij!” Mu donele, a Toj gi pra{al: “̂ ij e ovoj lik i natpis? A tie mu odgovorija: ëNa carot’”. Pokaùvaj} i go natpisot na kovanite pari, Isus rekol: “Dajte mu go carevoto na carot, a Bo`jeto na Boga”.

[pionite o~ekuvale Isus na eden ili na drug na~in nepo sredno da odgovori na nivnoto pra{awe. Koga bi rekol: Ne e spored zakonot da mu se dava danok na cezarot, bi go tuè le kaj evrejskite vlasti i tie bi go zatvorile za digawe bunt. A koga bi izjavil deka e spored zakonot da se dava danok, bi go obvinile pred narodot kako onoj koj mu se pro tivi na Bo`jiot zakon.

Sega se ~uvstvuvale osueteni i porazeni. Nivnite plano vi bile naru{eni. Po vakviot ubedliv odgovor na nivnoto pra{awe, tie ne moèle da kaàt ni{to pove} e.

Hristoviot odgovor ne bil odbegnuvawe, tuku pravi~en odgovor na pra{aweto. Drèj} i vo svojata raka kovana mone ta na koja bilo vtisnato imeto i likot na cezarot, izjavil deka, bidej} i ̀ iveat pod za{tita na rimskata sila, treba da $ dava at potpora {to ja bara sè dodeka toa ne se sudri so povozvi{enata obvrska. Me| utoa, dodeka miroqubivo im se pokoruvaat na zemnite zakoni, tie vo site vremiwa treba prvo da mu se pokoruvaat na Boga.

Zborovite na Spasitelot: “Dajte... mu go Bo`jeto na Boga” bile ostar ukor upaten do itrite Evrei. Koga verno bi gi ispolnuvale svoite obvrski kon Boga, ne bi stanale siroma{en narod, pot~inet na tu| a sila. Nad Erusalim ne bi se viorelo niedno rimsko zname, pred negovite kapii ne bi stoela nitu edna rimska straà, vnatre me| u negovite yidovi ne bi vladeel nitu eden rimski namesnik. Evrejskiot narod sega ja pla} al kaznata za svojot otpad od Boga.

Koga fariseite go ~ule Hristoviot odgovor, “se vos hi ti ja, go ostavija i si zaminaa”. Toj go ukoril nivnoto lice mer stvo i voobrazba i, postapuvaj} i taka, go vospostavil golemo to na~elo, na~eloto {to jasno gi odreduva granicite na ~ove kovite obvrski kon gra| anskite vlasti i negovata dol`nost kon Boga. Vo du{ite na mnozina re{eno e edno sporno pra {awe. Po ovaa sredba sekoga{ se pridrùvale kon vistin skoto na~elo. Pa, iako mnozina oti{le nezado volni, videle deka na~eloto {to

603

СУДИР


520

leì vo osnovata na ova pra{awe e jasno izlo ̀ eno i $ se ~udele na dalekuse`nata Hristova ostroum nost.

[tom se zamolknati fariseite, na scenata istapile sadukeite so svoite lukavi pra{awa. Me| u ovie dve partii postoelo ogor~eno neprijatelstvo. Fariseite bile strogo pri vrzani kon predanieto. Bile precizni pri izvr{uvaweto na obredite, trudoqubivi pri mieweto, vo postot i dolgite mo litvi, rasf rlaj} i se pri davaweto milostina. Me| utoa, Hristos izjavil deka tie go ukinuvale Bo`jiot zakon, u~ej} i na ~ove~ki zapo vedi namesto na vistinskata nauka. Kako op{testven sloj, bile verski zanesenici i licemeri, pa sepak, me| u niv imalo vistin ski pobo`ni lu| e koi go prifatile Hristovoto u~ewe i stanale negovi u~enici. Sadukeite go ot fr lile predanieto na fariseite. Tvrdele deka veruvaat vo pogolem del na Svetoto pismo i deka go smetaat za pravilo na svoeto odne suvawe, no vsu{nost bile somni~avi i materijalisti.

Sadukeite go negirale ne samo u~eweto za postoewe na angeli, tuku i voskresenieto na mrtvite i u~eweto za idniot ìvot so negovite nagradi i kazni. Vo site ovie to~ki se razi duvale so fariseite. Voskresenieto bilo poseben pred met na raspravii me| u ovie dve partii. Fariseite cvrsto veru vale vo voskresenie, no vo ovie raspravii nivnite pogle di za idnata sostojba stanuvale nejasni. Smrtta za niv stanala neobjasniva tajna. Nivnata nesposobnost da odgovorat na dokazite na sadukeite predizvikala postojana razdrazli vost. Raspraviite me| u dvete partii obi~no sozdavale ostri kara nici {to u{te pove} e gi razdvojuvale.

Brojot na sadukeite zna~itelno opadnal pod brojot na nivnite sopernici, pa nemale tolku silna potpora srede obi~niot narod, no mnozina od niv bile bogati i imale vlija nie {to go nosi bogatstvoto. Na nivnite redovi im pripa| ale pove} eto sve{tenici, i prvosve{tenikot obi~no se biral od nivna sredina. Ova se pravelo pod izri~en uslov da ne se istaknuvaat nivnite somni~avi stavovi. Zemaj} i go vo obyir brojot i omilenosta na fariseite, bilo neophodno sadukeite, dodeka se vo sve{teni~ka slu`ba, makar prividno da se soglasat so nivnite u~ewa, a samiot fakt deka moèle da bidat bira ni vo takva slu`ba go zasiluval vlijanieto na nivnite zabludi.

Sadukeite go otfrlile Isusovoto u~ewe. Toj bil pottiknat so duh ~ija{to manifestacija ne sakale da ja priznaat;

604

521

a negovoto u~ewe za Boga i za idniot ìvot bile vo sprotivnost so nivnite teorii. Veruvale vo Boga kako vo edinstveno su{testvo koe e posilno od ~ovekot, no dokaùvale deka provi denieto {to vladee so sè i boèstvenoto predznaewe bi go li{ile ~ovekot od slobodno moralno odlu~uvawe i bi go unizile do polo`ba na rob. Veruvale deka Bog, otkako go sozdal ~ovekot, go prepu{til samiot na sebe, da bide nezavisen od kakvo i da e povozvi{eno vlijanie. Smetale deka ~ove kot e sloboden da upravuva so sopstveniot ìvot i da gi oblikuva nastanite vo svetot; deka negovata sudbina e vo negovite sopstveni race. Pobivale deka Bo`jiot Duh dejstvuva preku ~ove~kite napori ili preku prirodnite sredstva. Sepak, se soglasuvale deka so pravilna upotreba na svoite prirodni sili ~ovekot moè da stane vozvi{en i prosvetlen, deka so Bo`jite strogi i trezni barawa negoviot ̀ ivot moè da se is~isti.

Nivnite poimi za Boga go oblikuvale nivniot karakter. Spored nivnoto gledi{te, bidej} i Toj voop{to ne se interesira za ~ovekot, i tie imale malku obyiri eden kon drug; me| u niv imalo malku edinstvo. Bidej} i odbivale da go priznaat vlijanieto na Svetiot Duh vrz ~ove~kite aktivnos ti, vo ìvotot im nedostigala negova sila. Kako i drugite Evrei, se falele so svoeto pravo spored ra| aweto {to go ima at kako Avramovi deca i so svoeto strogo po~ituvawe na zakonskite barawa, no nemale vistinski duh na zakonot, duh na Avramovata vera i dobrota. Nivnoto prirodno so~uv stvo bilo svedeno vo tesni ramki. Veruvale deka site lu| e moàt da si obezbedat ugodnosti i blagodeti vo ̀ ivotot, pa nivnite srca ne bile trognati so potrebite i stradawata na drugite. @ive ele za sebe.

So svoite zborovi i dela Hristos svedo~el za boès tvena ta sila koja dava natprirodni rezultati za idniot ̀ ivot, za ìvotot {to } e go zameni sega{niot; zboruval za Boga kako tatko na site lu| e, koj sekoga{ vni ma telno gi sledi

niv nite vistinski potrebi. Toj ukaàl na dejstvuvaweto na boèstvenata sila vo dobro~instvoto i so~uvstvoto, {to ja ukoruvala sebi~nata sadukejska isklu~i vost. U~el deka Bog so svojot Sveti Duh mu pomaga na ~ovekot da ima dobro srce i vo ovoj ìvot, no go prigotvuva i za idniot, ve~en ìvot.

Ukaùval na gre{kata {to ja pravele koga se potpirale vrz ~ove~ka sila za promena na karakterot, {to moè da se pos tigne samo so Bo`jiot Duh.

605

СУДИР


522

Sadukeite cvrsto re{ile da ja uni{tat doverbata vo ova u~ewe. Baraj} i da raspravaat so Isusa, bile uvereni deka } e go dovedat dotamu da go zagubi ugledot, duri iako ne } e moàt da go osudat. Voskresenieto bilo pred met za koj izbrale da go pra {aat. Ako se soglasi so niv, Toj } e im nanese u{te pogolema navreda na fariseite. Vo slu~aj da ne se soglasi so niv, re{ile negovoto u~ewe da go izloàt na potsmev.

Sadukeite zaklu~uvale deka, ako teloto e sostaveno od ista materija vo svojata besmrtna, kako i vo smrt nata sostojba, koga } e voskresne od mrtvite toa } e mora da ima tkivo i krv i vo ve~niot svet } e go prodolì ìvo tot {to e prekinat na zemjata. Vo toj slu~aj, si zaklu ~u vale tie, zemnite odnosi } e prodolàt, maòt i ̀ enata pov torno } e se soedinat, brakovi te } e se odràt i sè } e pro dolì onaka kako {to bilo pred smrt ta, a slabostite i stras tite na ovoj ìvot } e prodolàt vo ìvotot {to } e nastapi.

Odgovaraj} i na nivnite pra{awa, Isus go trgnal prevezot od idniot ìvot. “Koga } e voskresnat od mrtvite”, rekol Toj, “nitu } e se ènat, nitu } e se maàt, tuku } e bidat kako angelite na neboto”. Pokaàl deka sadukeite gre{at vo svoeto veruvawe. Nivnite stavovi bile pogre{ni. “Gre{ite”, dodal, “i ne gi razbirate Pismata, nitu Bo`jata sila”. Ne gi obvinuval kako {to gi obvinuval fariseite za licemerstvo, tuku za pogre{no veruvawe.

Sadukeite si laskale sebesi deka od site lu| e najstrogo se pridrùvaat kon Svetoto pismo. Me| utoa, Isus pokaàl deka ne go znaat negovoto vistinsko zna~ewe. Toa soznanie mora da dopre do srceto so prosvetluvawe od Svetiot Duh. Izjavil deka nivnoto nepoznavawe na Svetoto pismo i na Bo`jata sila e pri~ina za nivnata konfuzija vo verata i za zatem netosta na umot. Se obidele Bo`jite tajni da gi svedat vo ramkite na svoeto ograni~eno rasuduvawe. Hristos gi povikal svoite umovi da gi otvorat pred svetite vistini {to } e go pro{irat i } e go zasilat nivnoto razbirawe. Iljad nici umovi stanuva at nevernici zatoa {to nivnite ograni ~eni umovi ne moàt da gi sfatat Bo`jite tajni. Tie ne mo ̀ at da go objasnat ~u desnoto otkrovenie na boèstvenata sila vo negovoto providenie, pa zatoa gi otfrlaat dokazite na taa sila, pripi{uvaj} i im gi istite na prirodnite sili {to moàt pomalku da gi razberat. Edinstven klu~ za re{e nie na tajnite {to nè op kruùvaat e da go priznaeme Bo`jeto prisustvo i negovata sila vo niv. Lu| eto treba da go priznaat Boga kako Tvorec na

606

523

vselenata, kako Onoj koj mu zapoveda na sè i koj izvr{uva sè. Potrebno e da imaat po{iroko razbi ra we za negoviot karakter, kako i za tajnata na negovata sila.

Hristos izjavil pred svoite slu{ateli deka, koga ne bi imalo voskresenie na mrtvite, Svetoto pismo, vo koe tie tvrdat deka veruvaat, ne bi bilo od nikakva polza. Rekol: “A za voskresenieto na mrtvite, ne ste ~itale li za ona {to vi kaà Bog, koj veli: ëJas sum Bog na Avrama, Bog na Isaka i Bog na Jakova?’ A Bog ne e Bog na mrtvite, tuku na ìvite!” “Jas sum ona {to ne postoi”, Bog go smeta kako da postoi. Toj go gleda krajot od po~etok i go nabquduva rezultatot na svojata rabota kako sega da e izvr{ena. Dragocenite mrtvi od Adama sè do posledniot posveten ~ovek {to } e umre, } e go ~ujat glasot na Bo`jiot Sin i } e izlezat od grobovite vo besmr ten ìvot. Bog } e bide nivni Bog a tie } e bidat negov narod.

Me| u Boga i voskresnatite pravednici } e postoi bliska i ne`na vrska. Ovaa sostojba, koja odnapred e opfatena so nego vata namera, Toj ja nabquduva kako ve} e da postoi. Mrt vite za nego se ìvi.

Sadukeite bile zamolknati so Hristovite zborovi. Ne moè le da mu odgovorat. Ne bil izgovoren nitu eden zbor {to bi im dal i najmale~ka mo`nost da go osudat. Negovite nepri jateli ne dobile ni{to osven prezir od strana na narodot.

Me| utoa, fariseite ne ja zagubile nade`ta deka } e go nate raat da go kaè ona {to bi moèle da go iskoristat protiv nego. Nagovorile eden zakonik da go pra{a Isusa koja od Desette zapovedi na zakonot e najva`na.

Fariseite gi izdignuvale prvite ~etiri zapovedi {to ukaùvaat na dol`nosta na ~ovekot kon Tvorecot, kako da imaat mnogu pogolema va`nost otkolku drugite {est {to ja odreduvaat ~ovekovata dol`nost kon negoviot blièn. Kako rezultat na toa, nim vidlivo im nedostigala pobo`nost na delo. Isus mu go pokaàl na narodot nivniot golem nedostig i gi pou~uval za potrebata od dobri dela, izjavuvaj} i deka drvoto se poznava po svoite plodovi. Zatoa go obvinuvale deka poslednite {est zapovedi gi izdignuva nad prvite ~etiri.

Zakonikot mu pristapil na Isusa so neposredno pra{a we: “Koja e prva od site zapovedi?” Hristoviot odgovor e neposreden i ubedliv: “Prvata e: ëSlu{aj, o Izraele: Gospod, na{iot Bog, e edinstven Gospod, i qubi go svojot Gospod Bog so seto svoe srce, so seta svoja du{a, so siot svoj razum i so seta svoja sila!” Vtorata e kako i prvata, rekol Hristos, za{to ovaa

607

СУДИР


524

proizleguva od nea: “Qubi go svojot blièn kako sebesi! Na tie dve zapovedi se potpiraat celiot zakon i prorocite”.

Prvite ~etiri od Desette zapovedi koncizno se izneseni vo edna golema zapoved: “Qubi go svojot Gospod Bog so seto svoe srce”. Drugite {est se sodràt vo vtorata: “Qubi go svojot blièn kako sebesi”. Obete ovie zapovedi pretstavuvaat izraz na na~eloto na qubovta. Prvata ne moè da se drì a vtorata da se kr{i, nitu moè vtorata da se drì do de ka prvata se kr{i. Koga Bog ima svoe vistinsko mesto na prestolot na srceto, vistinsko mesto } e dobie i na{iot blièn. Nie } e go sakame kako samite sebesi. I samo ako go qubime Boga nad sè, mo`no e nepristrasno da go sakame i na{iot blièn.

Bidej} i site zapovedi koncizno se opfateni so qubovta kon Boga i kon ~ovekot, toa zna~i deka ne moè da se prekr{i niedna zapoved bez kr{ewe na ova na~elo. Taka Hristos gi u~el svoite slu{ateli deka Bo`jiot zakon ne e sostaven od mnogu posebni zapovedi, od koi nekoi imaat pogolemo zna ~ewe, a drugite pomale~ka va`nost pa moàt da se omalo vaùvaat bez kaznuvawe. Na{iot Gospod prvite ~etiri i drugite {est zapovedi gi pretstavuva kako boèstvena celina i u~i deka qubovta kon Boga } e se pokaè vo poslu{ nosta kon site nego vi zapovedi.

Zakonikot {to mu go postavil pra{aweto na Isusa dobro go poznaval zakonot i bil voshiten od Isusovite zbo rovi. Ne o~ekuval Toj da pokaè tolku dlaboko i temelno pozna vawe na Pismoto. Steknal po{iroko razbirawe za na~elata {to se nao| aat vo osnovata na ovie sveti zapovedi. Pred sobranite sve{tenici i poglavari ~esno priznal deka Hristos dal vistinsko tolkuvawe na zakonot, velej} i: “To~no, U~itele! Ja kaà vistinata deka Bog e eden, i nema drug osven nego, i da go qubi{ nego so seto srce, so siot razum i so seta sila i da go qubi{ bli`niot kako sebesi toa e mno gu pove} e od site `rtvi palenici i prinosi”.

Mudrosta na Hristoviot odgovor go osvedo~ila zako ni kot. Toj znael deka evrejskata vera se sostoela od nadvo re{ni obredi, a ne od vnatre{na pobo`nost. ûvstvuval deka samo obrednite ̀ rtvi i prolevaweto na krvta za otkup na grevovi te, {to se vr{elo bez vera, se bezvrednosni. Qubovta i poslu{ nosta kon Boga i nesebi~niot obyir kon ~ovekot mu izgledale povredni od site ovie obredi. Podgotvenosta na ovoj ~ovek da ja priznae ispravnosta na Hristovoto rasu duvawe i

608

525

negoviot re{itelen i brz odgovor pred narodot poka ̀ ale duh {to bil sosema poinakov od duhot na sve{te ni cite i poglavarite. Isus vo svoeto srce ~uvstvuval soàlu vawe kon ovoj iskren zakonik koj se osmelil da se soo~i so neodo bruvaweto na sve{tenicite i so zakanite na poglavari te i otvoreno da go iznese uveruvaweto na svoeto srce. “A koga Isus vide deka odgovori razumno, mu re~e: ëNe si daleku od Bo`jeto carstvo’”.

Zakonikot bil blizu do Bo`jeto carstvo zatoa {to priznal deka pravednite dela se poprifatlivi za Boga od ̀ rtvite palenici i od drugite prilozi. Me| utoa, bilo potrebno da go prepoznae Hristoviot boèstven karakter i so vera vo nego da primi sila da pravi pravedni dela. Obrednata slu`ba nemala nikakva vrednost ako ne e povrzana so ìva vera vo Hrista. Duri i moralniot zakon ne ja ispolnuva svojata cel dodeka ne se sfati vo negovata povrzanost so Spasitelot. Hristos vo pove } e navrati pokaàl deka zakonot na negoviot Otec ima podlaboka sodrìna od samite avtoritativni nared bi. Vo zakonot e olicetvoreno istoto na~elo {to e otkrieno vo evangelieto. Zakonot ukaùva na ~ovekovata dol`nost i mu ja pokaùva negovata vina. Toj od Hrista mora da bara pro{tavawe i sila za da go pravi ona {to go naloùva zakonot.

Dodeka Isus odgovaral na pra{aweto na zakonikot, okolu nego se sobrale fariseite. Sega, pak, Toj nim im pos tavil pra{awe: “[to mislite za Hrista? îj sin e Toj?” Ova pra{awe bilo smisleno da go ispita nivnoto veruvawe vo vrska so Mesija da pokaè dali go smetaat samo za ~ovek ili za Bo`ji Sin. Odgovorile vo hor: “Davidov”. Toa bilo imeto {to mu go dalo proro{tvoto na Mesija. Koga Isus ja otkril svojata boèstvena priroda so svoite silni ~uda, koga gi lekuval bolnite i gi podignuval mrtvite, narodot se pra {uval me| u sebe: “Neli e toa Sinot Davidov?” Siro fe ni ~an kata, slepiot Vartimej i mnogu drugi, barale od nego pomo{: “Smiluvaj mi se, Gospode, Sine Davidov!” (Matej 15,22). Dodeka vleguval vo Erusalim javaj} i na magare, bil pozdraven so radosni izvici: “Osana na Davidoviot Sin! Blagosloven e Toj koj doa| a vo Gospodovo ime!” (Matej 21,9). Ovoj radosen izvik se orel vo hramot i od grlata na male~kite deca. Me| utoa, mnozina, koi Isusa go narekuvale sin Davidov, ne go priznavale negovoto boèstvo. Tie ne razbrale deka Davi doviot Sin e i Bo`ji Sin.

Odgovaraj} i na tvrdeweto deka Hristos e Davidov Sin, Isus rekol: “Toga{ kako David, preku Duhot, go narekuva Gospod, koga veli: ëMu re~e Gospod na mojot Gospod: Sedni od

609

СУДИР


526

mojata desna strana, dodeka ne gi soboram tvoite neprijateli pod nozete tvoi.’ I taka, ako David go narekuva ëGospod’, kako moè Toj da mu bide Sin? I nikoj ne moè{e da mu odgovori nitu zbor, nitu pak nekoj se osmeli od toj den da go pra{a ne{to”.

527

67

ISUS GI KORI FARISEITE

Ovaa glava se temeli na Matej 23; Marko 12,41-44; Luka 20,45-47; 21,1-4

Toa bil posleden den na Hristovoto u~ewe vo hramot. Vo Erusalim bilo sobrano golemo mno{tvo i vnimanieto na site bilo naso~eno kon nego; narodot go prepolnil pred vor jeto na hramot, nabquduvaj} i ja raspravata {to bila vo tek i èlno vpival sekoj zbor {to izleguval od negovite usni. Niko ga{ porano ne se videla vakva scena. Mladiot Galileec stoel ne prifa} aj} i zemni po~esti ili carski oznaki. Go opkruùvale sve{tenici vo svojata skapocena obleka, pogla vari, ~ija{to obleka i nadvore{ni oznaki ja pokaùvale niv nata visoka polo`ba, i zakonici so svitoci vo racete na koi ~esto se povi kuvale. Isus so carsko dostoinstvo stoel mirno pred niv. Kako Onoj {to bil nametnat so nebesna vlast, re{itelno gi nabquduval svoite protivnici koi ja otfr lile i ja prezrele negovata nauka i se gotvele da go ubi jat. Mnozina se podigale protiv nego, no nivnite planovi da go fatat vo stapica i da go osudat bile naprazni. Postojano gi odbival predizvicite, iznesuvaj} i ja ~istata, jasna vistina nasproti temninata i zabludite na sve{tenicite i fari seite. Na ovie voda~i im ja iznel nivnata vistinska sostojba i kaznata {to sigurno } e nastapi poradi upornosta vo niv ni te lo{i dela. Opomenata e verno predadena. Sepak, na Hrista mu ostanalo da izvr{i u{te edno delo. Trebalo da postigne u{te edna cel.

Interesiraweto na narodot za Hrista i za negovoto delo postojano se zgolemuvalo. Bile voshiteni so negovoto u~ewe, no i mo{ne zbuneti. Gi po~ituvale sve{te nicite i rabinite poradi nivnata mudrost i nadvore{na pobo` nost. Vo site verski pra{awa sekoga{ bezuslovno go pri fa} ale nivniot avtoritet. Sega gi gledale ovie lu| e kako se obiduvaat da go urnat Isusoviot ugled, ugledot na U~ite lot ~ij{to karakter

610

611


528

i znaewe pojasno zasvetluvale po sekoj napad. Gi nabquduvale navednatite lica na sve{tenicite i stare{inite i na niv videle poraz i zbunetost. Se ~udele {to poglavarite ne sakaat da veruvaat vo Isusa, koga nego voto u~ewe e tolku jasno i ednostavno. Samite ne znaele po koj pat da pojdat. So golemo nespokojstvo gi nabquduvale dvi ̀ e wata na onie ~ii{to soveti sekoga{ gi uvaùvale.

Vo sporedbite {to gi iznesuval, Hristos nastojuval da gi opomene poglavarite i da gi pou~i lu| eto {to sakale da u~at. No bilo potrebno da se zboruva u{te pojasno. Lu| eto bile zarobeni so svoeto po~ituvawe na predanijata i so sle pata vera vo izopa~enoto sve{tenstvo. Hristos moral da gi skr{i ovie okovi. Karakterot na sve{tenicite, na pogla varite i na fariseite moral u{te pocelosno da se razobli~i.

“Na Mojseevata stolica”, rekol Toj, “sednaa zakonicite i fariseite i zatoa, s# {to } e vi re~at izvr{uvajte i vnima vaj te, no ne postapuvajte spored nivnite dela, za{to zboru va at, a ne izvr{uvaat”. Zakonicite i fariseite tvrdele deka im e podarena boèstvena vlast sli~na na Mojseevata. Tvr dele deka go zazele negovoto mesto kako tolkuva~i na zakonot i sudii vo narodot. Zatoa barale od narodot krajna po~it i poslu{nost. Isus im zapovedal na svoite slu{ateli da go sledat u~eweto na rabinite koe e spored zakonot, no da ne go sledat nivniot primer. Tie sami ne go sproveduvaat svoeto u~ewe vo delo. Mnogu od ona {to go barale bilo sprotiv no na Pismoto. Isus rekol: “I vrzuvaat te{ki i nepod nos livi bremiwa, i gi stava at vrz ple} ite na lu| eto, a samite ne sa ka at ni so prst da gi pomrdnat”. Fariseite prepora~u vale mno{tvo propisi {to imale svoja osnova vo predanieto i bez pri~ina ja ograni~uva le li~nata sloboda. Duri i nekoi delo vi na zakonot objasnuva le na ovoj na~in, taka {to vrz naro dot strupolile te{ki propisi {to samite tajno gi zane maruvale, i od koi, koga toa bi sluèlo za postignuvawe na niv nite celi, tvrdele deka se oslobodeni.

Nivna postojana cel bila da se rasfrlaat so svojata pobo`nost. Ni{to ne go smetale za premnogu sveto {to ne bi moèlo da posluì za taa cel. Bog za svoite zapovedi mu rekol na Mojseja: “Vrzi gi na svojata raka za znak, i neka ti bidat kako zapis me| u o~ite” (5. Mojseeva 6,8). Ovie zborovi imaat dlaboko zna~ewe. Koga se razmisluva za Bo`jata re~ i koga istoto se sproveduva vo delo, celiot ~ovek se oblagoroduva. Vo pravednite i milostivi postapki na racete kako pe~at } e se pokaàt na~elata na Bo`jiot zakon. Tie } e bidat

612

529

~isti od mito i od sè {to e izopa~eno i izmamno. Tie } e bi dat vredni vo delata na qubovta i so~uvstvoto. O~ite, naso ~eni kon blagorodnata cel, } e stanat vedri i vistiniti. Vid livata pojava, okoto {to zboruva, } e svedo~i za besprekorniot karakter na onoj {to ja saka i ja po~ituva Bo`jata re~. No Evreite vo Hristovo vreme ne zabeleùvale ni{to od ova. Naredbata dadena na Mojseja e protolkuvana kako upatstvo deka pravilata na Pismoto treba da se nosat na sebe. Soobraz no so toa, tie bile napi{ani na lenti od perga ment i na vid liv na~in privrzani okolu glavata i okolu zglobovite na racete. No toa ne pridoneslo Bo`jiot zakon posilno da go pronikne umot i srceto. Ovie pergamenti se noseni samo kako oznaki {to go privlekuvale vnimanieto. Se smetalo deka na onoj {to gi nosi mu davaat izgled na pobo` nost {to predizvikuvala po~it kaj narodot. Isus mu zadal udar na vakvoto suetno prepravawe.

“Site svoi dela gi pravat za da gi zabeleàt lu| eto; zatoa gi ra{iruvaat svoite molitvenici i gi izdolùvaat resite na nametkite; gi sakaat ~elnite mesta po go{tavkite, prvite mesta vo sinagogite, pozdravite na javnite mesta i miluvaat lu| eto da gi narekuvaat ëRavi’. A vie ne narekuvajte se u~ite li, za{to eden e va{iot U~itel, a vie site ste bra} a. I nikogo na zemjata ne narekuvajte go ëOtec’, za{to eden e va{iot Otec koj e na nebesata. Ne narekuvajte se voda~i, za{to eden e va{iot Voda~, Hristos”. So vakvi zborovi Spasi telot go otkril sebi~noto ~estoqubie {to postojano se stremi kon polo`ba i mo} , pokaùvaj} i la`na poniznost, dodeka srceto bilo ispolneto so lakomost i zavist. Koga lu| eto bile povikuvani na nekoja gozba, na gostite im se odre duvani mestata spored nivnata polo`ba pa onie {to dobile najpo~esno mesto, uìvale najgolemo vnimanie i posebna ~est. Fariseite sekoga{ nastojuvale ovie po~esti da si gi obezbedat za sebe. Isus go osudil vakvoto odnesuvawe.

Isto taka Toj ja osudil suetata pokaàna so ̀ edta za titulata “rabin” ili “u~itel”. Toj izjavil deka takvata titula ne im pripa| a na lu| eto, tuku na Hrista. Sve{tenicite, zakonicite i poglavarite, tolkuva~ite i izvr{itelite na zakonot se site bra} a, deca na eden Tatko. Isus vpe~atlivo im ukaàl na lu| eto na nieden ~ovek da ne mu davaat po~esna titula {to otkriva deka toj ima vlast nad nivnata sovest ili vera.

Koga Hristos bi bil deneska na zemjata, opkruèn so onie {to go nosat nazivot “~esen” ili “presvet”, zar ne bi go pov

613

ИСУС ГИ КОРИ ФАРИСЕИТЕ


530

toril svojot iskaz: “A vie ne narekuvajte se u~iteli, za{to eden e va{iot U~itel”. Svetoto pismo za Boga izjavuva deka “sveto i stra{no e negovoto ime” (Psalm 111,9).

Na koe ~ove~ko su{testvo mu prilega takvo ime? Kolku malku ~ovekot otkriva od mudrosta i pravdata za koja toa zboruva! Kolku mnogu ima takvi {to ja prifa} aat vakvata titula i {to pogre{no go pretstavuvaat Bo`jeto ime i negoviot karakter! Ah, kolku ~esto svetovno slavoqubie, tiranija i najniski grevovi bile skrieni pod izvezenite ode`di na visokata i sveta slu`ba!

Spasitelot prodolìl: “A najgolemiot me| u vas neka vi bide sluga. Koj se vozdiga sebesi, } e bide ponizen, a koj se ponizuva sebesi, } e bide vozvi{en”. Hristos ~esto u~el deka vistinskata golemina se meri so moralnata vrednost. Spored nebesnata procenka, goleminata na karakterot se sostoi vo ìveeweto za dobro na na{ite bli`ni, vo delata na qubovta i milosrdieto. Hristos, carot na slavata, mu bil sluga na gre{niot ~ovek.

“Te{ko vam zakonici i farisei, licemeri”, rekol Isus, “koi go zatvorate nebesnoto carstvo pred lu| eto, za{to sami te ne vleguvate, nitu gi pu{tate vnatre onie koi sakaat da vlezat”. Izopa~uvaj} i gi Pismata, sve{tenicite i zakoni cite go zaslepile razumot na onie {to inaku bi primile soz na nie za Hristovoto carstvo i za onoj vnatre{en, boès tven ̀ ivot {to e osnova na vistinskata pobo`nost.

“Te{ko vam zakonici i farisei, licemeri, {to gi jadete ku} ite vdovi~ki i se molite dolgo. Zatoa postrogo } e bidete osudeni”. Fariseite imale golemo vlijanie vrz narodot i go iskoristuvale za svoj interes. Ja pridobivale dover bata na pobo`nite vdovici i gi u~ele deka im e dol ̀ nost svoite imoti da gi posvetat za verski celi. Stavaj} i gi nivnite pari pod svoja uprava, ovie podli intriganti gi koristele za sebe. Za da ja skrijat svojata ne~esnost, izgova rale dolgi javni molitvi i se rasfrlale so svojata pobo` nost. Hristos izjavil deka ova licemerstvo } e navle~e vrz niv postroga osuda. Istiot ukor im e upaten na mnozina koi vo na{e vreme se falat so svojata pobo`nost. Nivnite ̀ ivo ti se izvalkani so sebi~nost i al~nost, no tie seto toa go pokrivaat so obleka na prividna ~istota i na toj na~in za izvesno vreme gi mamat svoite bli`ni. Me| utoa, tie ne moàt da go prelaàt Boga. Toj ~ita sekoja namera na srceto i } e mu sudi na sekoj ~ovek spored negovite dela.

614

531

Hristos bez milost ja osuduval zloupotrebata, no bil vnimatelen da ne gi namali obvrskite. Ja ukoruval sebi~nosta {to gi iznuduvala i gi zloupotrebuvala darovite na vdovicite. Istovremeno ja pofalil vdovicata {to go donela svojot dar vo Bo`jata blagajna. ôvekovata zloupotreba na darot ne moè da go odvrati Bo`jiot blagoslov od daritelot.

Isus bil vo predvorjeto kade {to se nao| alo mestoto za darovi i vnimatelno gi nabquduval onie {to doa| ale da gi priloàt svoite darovi. Mnogu bogati nosele golemi sumi {to mnogu uo~livo gi priloùvale. Isus gi nabquduval so àl, no ne zboruval ni{to za nivnite velikodu{ni darovi. Nabrgu negovoto lice se razvedrilo koga videl edna siroma{ na vdovica kako tivko se pribliùva, pla{ej} i se da ne bide zabeleàna. Dodeka bogatite i gordelivite pristapuvale da gi poloàt svoite golemi darovi, taa ponizno se povlekla i ostanala na strana. Pa sepak, kopneela da stori ne{to za deloto {to go sakala bez ogled kolku toa bilo nezna ~itelno. Go gledala darot vo svojata raka. Bil mo{ne male~ok vo sporedba so darovite na onie {to bile okolu nea, no toa bilo sè {to imala. [tom dobila prilika, brgu gi pu{tila svoite dve pari~ki (lepti) i vedna{ se svrtila da si zamine. Me| utoa, dodeka go pravela ova, go zabeleàla Isusa koj vnimatelno ja nabquduval.

Spasitelot gi povikal u~enicite i im ukaàl na si roma{ tvoto na vdovicata. Toga{ zborovite na negovata pofalba doprele do nejzinoto uvo: “Vistina vi velam, bednava vdovica pu{ti pove} e od site”.

Nejzinite o~i se ispolnile so solzi radosni~ki koga po~uv stvuvala deka nejziniot ~in e prifaten i cenet. Mno zi na bi $ sovetuvale svojot male~ok podarok da go zadrì za svoite potrebi, za{to vo racete na dobro uhranetite sve{ tenici potpolno bi se zagubil me| u mnogute golemi darovi doneseni vo kasata. No Isus ja razbral nejzinata pobuda. Ve ruvala deka slu`bata vo hramot ja odredil Bog i sakala da stori najmnogu {to moè za da ja poddrì. Storila sè {to moèla i nejzinoto delo trebalo da stane spomenik {to } e go so~uva se} avaweto na nea niz site vekovi, i } e bide nejzina radost vo ve~nosta. Nejzinoto srce odelo so nejziniot dar; nego vata vrednost e proceneta ne spored vrednosta na pari~ kite, tuku so qubovta kon Boga i so interesot za nego voto delo {to go pottiknal ovoj ~in.

615



532

Za siroma{nata vdovica Isus rekol deka “dade pove} e od site”. Bogatite podarile od svoeto izobilstvo, a mnozina od niv za lu| eto da gi vidat i da gi po~ituvaat. Nivnite gole mi darovi ne gi li{ile od nikakva udobnost ili duri od rasko{; ne barale nikakva `rtva i zatoa spored vrednosta ne moèle da se sporedat so leptite na vdovicata.

Pobudite im davaat karakter na na{ite dela, stavaj} i vrz niv pe~at na sram ili na visoka moralna vrednost. Bog ne gi smeta za najvredni golemite dela {to gi gleda sekoe oko i gi fali sekoj jazik. Male~kite dol`nosti, izvr{eni rados no, male~kite darovi so koi ne se rasfrlame i koi za ~ove~kite o~i izgledaat bezna~ajni, ~esto se najgolemi vo Bo`jite o~i. Srceto polno so vera i so qubov mu e pomilo na Boga od najskapoceniot dar. Siroma{nata vdovica go dala ona {to $ bilo potrebno za ̀ ivotot za da go stori ona malku {to go storila. Se li{ila od hranata, davaj} i gi tie dve lep ti za deloto {to go sakala. Toa go storila so vera, so celosna doverba deka nejziniot nebesen Otec nema da ja previdi nejzinata golema potreba. Spasitelot go pofalil nejziniot nesebi~en duh i nejzinata detska vera.

Me| u siromasite ima mnogu takvi koi kopneat da mu ja pokaàt svojata blagodarnost na Boga za negovata milost i vistina. Tie toplo sakaat ednakvo da u~estvuvaat vo potpiraweto na negovoto delo zaedno so svoite poimotni bra} a. Ovie du{i ne treba da se obeshrabruvaat. I tie neka gi priloàt svoite lepti vo nebesnata riznica. Ako se dadeni od srce ispolneto so qubov kon Boga, ovie navidum sitnici } e stanat posveteni darovi, neprocenlivi ̀ rtvi na koi Bog im se radu va i gi blagoslovuva.

Koga rekol za vdovicata deka “dade pove} e od site”, Isusovite zborovi bile vistiniti, ne samo vo odnos na pobudata, tuku i vo odnos na rezultatite na nejziniot dar. “Dve lepti, odnosno eden kodrant”, na Bo`jata blagajna $ donele iznos na pari {to bil mnogu pogolem od pridonesot na site bogati Evrei. Vlijanieto na toj male~ok dar bil kako reka, male~ka na svojot po~etok, no koja se {iri i se prodlabo~uva dodeka te~e niz vekovite. Na iljada na~ini pridonesuval za potpira we na siromasite i za {irewe na evangelieto. Nejziniot primer na samopo`rtvuvanost postojano dejstvuval vrz iljadnici srca vo sekoja zemja i vo sekoe pokolenie. Toj im se obra} al i na bogatite i na siroma site, pa nivnite darovi ja zgolemile vrednosta na nejziniot dar. Bo`jiot blagoslov

616

533

nad leptite na vdovicata gi storil izvor na golemi uspesi. Istoto toa se slu~uva so sekoj dar {to se dava i so sekoe delo {to } e se izvr{i so iskrena èl ba da bide na slava na Boga. Toj e povrzan so celite na Semo`niot. Negovoto vlijanie na dobro ne moè da go izmeni nieden ~ovek.

Spasitelot prodolìl so svoeto javno obvinuvawe pro tiv zakonicite i fariseite: “Te{ko vam, slepi voda~i, koi velite: ëAko nekoj se zakolne vo hramot, ne e ni{to; ako pak se zakolne vo hramskoto zlato, toga{ go obvrzuva zaklet vata!’ Bezumni i slepi! [to e pova`no: zlatoto ili hramot {to go osvetuva zlatoto? I: ëAko nekoj se zakolne vo `rtve nikot, ne e ni{to; a ako se zakolne vo darot {to e vrz nego, toga{ go obvrzuva zakletvata.’ Slepci! [to e pova`no: Darot ili `rtvenikot {to go osvetuva darot?” Sve{tenicite gi tolku vale Bo`jite barawa spored svoite la`ni i ograni~eni me rila. Si zamisluvale deka pravilno ja razli kuvaat gole minata na vinata na razli~ni grevovi, lekomi sleno premi nuvale preku nekoi, a drugi, iako imale pomalku posledici, gi smetale za neprostlivi. So pari~en nadomest gi oslo bo duva le lu| eto od nivnite zaveti. Ponekoga{ za golemi sumi pari preminuvale preku stra{ni zlostorstva. Istovremeno vo drugi slu~ai ovie sve{ tenici i poglavari bi izrekle ostri presudi za bezna~aj ni prekr{oci.

“Te{ko vam, zakonici i farisei, licemeri, koi davate desetok od nane, od kopar i kim, a go zapostavuvate najva`noto vo zkonot: pravdata, milosta i vernosta. Ova treba{e da go pravite, a ona da ne go zapostavuvate!” So ovie zborovi Hristos povtorno ja osuduva zloupotrebata na svetite obvrski. Toj ne ja otfrla obvrskata. Sistemot na desetoci go vospostavil Bog i toj e po~ituvan u{te od najranite vremi wa. Tatkoto na vernite, Avram, dal desetok od sè {to imal. Evrejskite poglavari ja priznavale obvrskata za davawe dese tok i toa bilo vo red, no ne mu dozvoluvale na narodot da ja izvr {i svojata dol`nost vo soglasnost so svoeto osvedo ~uvawe. Za sekoj slu~aj samovolno postavuvale pravila. Bara wata stana le tolku sloèni, {to bilo nemo`no da se ispol nat. Nikoj ne znael koga gi izvr{il svoite obvrski. Siste mot, kako {to go dal Bog, bil pravi~en i razumen, no sve{te nicite i rabinite go napravile ma~en tovar.

Sè {to zapoveda Bog ima svoja va`nost. Hristos dava weto na desetok go priznava kako dol`nost, no pokaàl de ka toa ne moè da go opravda zanemaruvaweto na drugite obvrski. Fa

617



534

riseite bile mo{ne to~ni vo davaweto na desetok od gradinarskite bilki, kako {to se naneto, kimot i koparot; toa gi ~inelo malku, a im donesuvalo ugled poradi to~nosta i svetosta. Istovremeno nivnite nekorisni ograni~uvawa go ugnetuvale narodot i go uni{tuvale po~ituvaweto kon sis temot {to go propi{al Bog. Gi okupirale umovite na lu| e to so bezna~ajni razliki i go odvra} ale nivnoto vnima nie od osnovnite vistini. Ona {to bilo pova`no vo zakonot pravdata, milosta i vernosta bilo zanemareno. “Ova”, rekol Hristos, “treba{e da go pravite, a ona da ne go zapostavu va te!”

Na sli~en na~in rabinite gi izopa~ile drugite zakoni. So upatstvata {to se dadeni preku Mojseja bilo zabraneto da se jade sè {to e ne~isto. Upotrebuvaweto na svinsko meso, kako i meso na nekoi drugi ̀ ivotni, bilo zabraneto, bidej} i vnesuva vo krvta ne~isti sostojki i go skusuva ̀ ivotot. Me| u toa, ovie ograni~uvawa fariseite ne gi prifatile onaka kako {to gi dal Bog. Odele vo neopravdani krajnosti. Me| u drugoto, od narodot se baralo da ja cedi seta voda so cel vo nea da ne se najde nitu eden najmale~ok insekt {to bi moèl da se naredi me| u ne~istite ìvotni. Sporeduvaj} i gi ovie dreb ni~avi barawa so goleminata na nivnite vistinski grevovi, Isus im rekol na fariseite: “Slepi voda~i, vie cedite koma rec, a goltate kamila”.

“Te{ko vam zakonici i farisei, licemeri, koi prilegate na varosani grobovi, {to odnadvor izgledaat ubavo, a vnatre se polni so mrtove~ki koski i so sekakov gnie`”. Kako va rosaniot i ubavo ukraseniot grob {to kriel ostatoci {to gnijat, taka i nadvore{nata svetost na sve{tenicite i poglavarite kriela bezzakonie. Isus prodolìl: “Te{ko vam, za konici i farisei, licemeri, koi im gradite grobovi na prorocite i im gi ukrasuvate spomenicite na pravednite, i veli te: ëAko ̀ iveevme vo denovite na na{ite tatkovci, ne } e bevme nivni sou~esnici vo krvta na prorocite.’ Taka sami svedo~ite za sebe deka ste sinovi na onie koi gi ubija proro cite”. Za da ja pokaàt svojata po~it kon umrenite proroci, Evreite bi le mo{ne revni da gi razubavat nivnite gro bovi, no ne gi pri fatile nivnite u~ewa nitu gi uvaù vale nivnite ukori.

Vo Hristovo vreme lu| eto praznoverno gi po~ituvale mestata na po~ivawe na mrtvite i tro{ele golemi sumi pari za nivno ukrasuvawe. Vo Bo`jite o~i toa bilo idolopo klonstvo. Vo svoeto nepotrebno po~ituvawe na mrtvite lu| eto

618

535

poka ̀ uvale deka ne go sakaat Boga nad sè nitu svoite bli`ni kako samite sebe.

Isto idolopoklonstvo vo golema mera se neguva i dene s ka. Mnozina se vinovni zatoa {to gi zanemaruvaat vdovicite i sira~iwata, bolnite i siromasite za da im podignat skapoceni spomenici na mrtvite. Vremeto, parite i trudot, bes po{tedno se tro{at za ovaa cel, dodeka dol`nostite kon ̀ ivi te, za koi Hristos ni zapoveda da gi izvr{uvame, ostanu vaat neizvr{eni.

Fariseite im yidale grobovi na prorocite i gi ukrasu vale nivnite grobnici, velej} i si eden na drug: “Ako ìve evme vo denovite na na{ite tatkovci, ne } e bevme nivni sou~es nici vo krvta na prorocite”. Istovremeno planirale da mu go odzemat ìvotot na Bo`jiot Sin. Toa treba da bide pouka i za nas. Toa treba da gi otvori na{ite o~i za satan skata sila so koja go izmamuva umot i go odvra} a od svetlinata na vistinata. Mnozina gi sledat farisejskite stapki. Im oddavaat po~it na onie {to umrele za svojata vera. Se ~udat za slepiloto na Evreite {to go pokaàle otfrlaj} i go Hrista. Koga bi ̀ iveele nie vo negovo vreme, izjavuvaat tie, vedna{ bi go prifatile negovoto u~ewe i nikoga{ ne bi bile sou~esnici vo grevot na onie {to go otfrlile Spasi telot.

Me| utoa, koga poslu{nosta kon Boga bara samootkaù va we i poniznost, istite tie lica gi zadu{uvaat svoite osve do ~u vawa i ja odbivaat poslu{nosta. Taka pokaùvaat ist duh kako i fariseite {to gi osudil Hristos.

Evreite odvaj ja sfatile ogromnata odgovornost povrzana so otfrlaweto na Hrista. Od vremeto koga e proleana prvata nevina krv, koga pravedniot Avel padnal od racete na Kaina, se povtoruva istata istorija so vinata {to stanuva sè pogolema. Vo site vremiwa prorocite gi podigale svoite glasovi protiv grevovite na carevite, vladetelite i narodot, iznesuvaj} i go ona {to im go zapovedal Bog i slu{aj} i ja nego vata volja po cena na svojot ìvot. Od pokolenie vo pokole nie se plastela stra{na kazna za onie {to ja otfrlale svet li nata i vistinata. Sega istoto toa na svoja glava go navlekuvale Hristovite neprijateli. Grevot na sve{tenicite i pogla va ri te bil pogolem od grevot na koe i da e prethodno pokole nie. So svoeto otfrlawe na Spasitelot, samite stanale odgovorni za krvta na site pravednici ubieni od Avela do Hrista. Naskoro do prelevawe } e se napolni ~a{ata na nivnoto bez 619



536

zakonie. Naskoro taa } e se izlee vrz nivnite glavi kako odmaz da na pravdata. Isus gi predupredil na toa:

“Ta vrz vas da padne seta pravedna krv, proleana na zemjata, od krvta na pravedniot Avel do krvta na Zaharija, sinot na Varah, kogo go ubivte me| u hramot i `rtvenikot. Vistina vi velam, seto toa } e padne vrz ova pokolenie”.

Zakonicite i fariseite {to go slu{ale Isusa ja poznavale vistinitosta na negovite zborovi. Znaele kako e ubien prorokot Zaharija. Dodeka zborovite na boèstvenata opomena u{te bile na negovite usni, otpadnatiot car go zafatil satanski bes i po negova zapoved e ubien prorokot. Negovata krv gi obeleàla kamewata vo predvorjeto na hramot i ne moèla da se otstrani; ostanala kako svedo{tvo protiv ot pad natiot Izrael. Sè dodeka hramot } e stoi, } e ostane i damkata od pravednata krv {to bara od Boga da bide odmaz dena. Dodeka Isus potsetuval na ovie stra{ni grevovi, niz mno{tvoto pro struil strav.

Gledaj} i odnapred, Isus izjavil deka okoravenosta na Evreite i nivnata netrpelivost kon Bo`jite slugi } e bidat iden ti~ni so onie vo minatoto:

“Zatoa, eve, jas vi pra} am proroci, mudreci i zakonici. Od niv edni } e ubiete i raspnete, a drugi } e kam{ikuvate vo va{ite sinagogi i } e gi progonuvate od grad do grad”. Prorocite i mudrecite, polni so vera i so Sveti Duh Stefan, Jakov i mnogu drugi } e bidat osudeni i ubieni. So raka podignata kon neboto i so boèstvena svetlina {to ja opkru ̀ uvala negovata li~nost, Hristos im zboruval kako sudija na onie {to stoele pred nego. Negoviot glas, koj ~esto poviku val tolku ne`no, sega karal i osuduval. Slu{atelite zatre peri le. Vpe~atokot {to go ostavile negovite zborovi i negoviot pogled nikoga{ ne moèl da se izbri{e.

Hristoviot gnev bil naso~en protiv licemerstvo to, protiv golemite grevovi so koi lu| eto gi uni{tuvale svoite du{i, go mamele narodot i go obes~estuvale Boga. Vo dlabokoto izmamno rasuduvawe na sve{tenicite i poglava rite go prepoznal dejstvuvaweto na satanskite orudija. Negovata osuda na grevot bila ostra i pottiknuvala na preispituvawe, no ne izgovoril nitu eden zbor na odmazda. Bil ispolnet so svet gnev kon knezot na temninata, no ne pokaàl nikakvo razdraz livo raspoloènie. Taka i hristija ninot, koj ìvee vo harmo nija so Boga i se odlikuva so dragocenite osobini na qubovta i milosta, } e bide ispolnet so praveden gnev kon 620

537

grevot, no nema da bide pottiknat so strast da gi navreduva onie {to go navreduvaat nego. Toj vo Hrista } e go so~uva mi rot i vlasta nad sebe, duri i toga{ koga } e se sretne so onie {to, pottik nati od silite ozdola, ja branat nevistinata.

Dodeka so baven pogled go opfa} al hramot i svoite slu{ateli, na liceto na Bo`jiot Sin se videlo boèstveno soàluvawe. So glas pridu{en so dlaboka bolka i so gorki solzi, izviknal: “Erusalime, Erusalime, {to gi ubiva{ prorocite i gi kamenuva{ onie {to ti se prateni! Kolkupati sakav da gi soberam tvoite deca kako kva~kata {to gi sobira svoite piliwa pod kriljata, no vie ne sakavte!” Toa bila bor ba pri razdelba. Vo Hristovoto pla~ewe se izlevalo Bo` jeto srce. Toa se slu~ilo pri razdelbata na tainstvenoto “zbo gum” na Bo`jata qubov koja dolgo trpi.

I fariseite i sadukeite bile zamolknati. Isus gi sobral svoite u~enici i se prigotvil da go napu{ti hramot, ne kako pobeden kogo neprijatelite go prisilile da go napu{ti, tuku kako Onoj ~ie{to delo e zavr{eno. Od borbata izlegol kako pobednik.

Dragocenite vistini {to potekle vo toj zna~aen den od Hristovite usni se so~uvani vo mnogu srca. Vo nivniot ̀ ivot se razbudile novi misli i novi stremeì, i po~nala nova istorija. Po Hristovoto raspnuvawe i voskresenie, ovie lu| e re{itelno istapile i go ispolnile boèstveniot nalog so mudrost i revnost soobrazeni so goleminata na deloto. Ja nosele vesta {to im se obra} ala na ~ove~kite srca, potkopuvaj} i gi starite predrasudi koi dolgo ograni~uvale iljadnici lu| e. Pred nivnoto svedo{tvo ~ove~kite teorii i filozofii stanale prazni prikaski. Silni bile rezultatite {to proizlegle od zborovite na Spasitelot upateni do voshi tenoto i so strahopo~it opfateno mno{tvo vo erusalimski ot hram.

Me| utoa, Izrael kako narod go ostavil svojot Bog. Prirodnite maslinovi granki se skr{ile. Nabquduvaj} i ja za posleden pat vnatre{nosta na hramot, Isus so dlaboka bolka rekol: “Eve, pust vi ostanuva va{iot dom! Za{to vi velam: otsega nema da me vidite dodeka ne re~ete: ëBlagoslo ven e Onoj koj doa| a vo Gospodovo ime!” Do sega hramot go narekuval dom na svojot Otec, no sega, koga Bo`jiot Sin } e izleze nadvor od tie yidovi, Bo`jata slava zasekoga{ } e se povle~e od hramot izgraden vo negova slava. Od sega negovite obredi nema da imaat nikakva va`nost, a negovata slu`ba } e stane prazna.


538

68

VO PREDVORJETO NA HRAMOT


“Me| u poklonicite, koi bea dojdeni na praznikot, ima{e i nekoi Grci. Tie mu pristapija na Filipa, koj{to be{e od Vit saida Galilejska, i go zamolija, velej} i: ëGospodine, nie sakame da go vidime Isusa.’ Filip otide i mu kaà na Andreja; potoa Andrej i Filip otidoa i mu kaàa na Isusa”.

Vo toa vreme se ~inelo deka Hristovoto delo e èstoko porazeno. Toj bil pobednik vo raspraviite so sve{tenicite i fariseite, no bilo o~igledno deka tie nikoga{ nema da go prifatat kako Mesija. Nastapila kone~na razdelba. Za negovite u~enici slu~ajot izgledal beznadeèn. No Histos se pribliùval kon migot koga negovoto delo trebalo kone~no da se zavr{i. Naskoro } e se odigra golemiot nastan {to se odnesuva ne samo na evrej skiot narod, tuku i na celiot svet. Koga Isus ja ~ul toplata èlba: “Nie bi sakale da go vidime Isusa”, vo koja bliknale voplite na cel svet, negovoto lice se ozarilo i Toj rekol: “Dojde ~asot da se proslavi Sinot ~ove~ki”. Vo molbata na Grcite videl predznak na rezultatite na svojata golema `rtva.

Ovie lu| e do{le od Zapad da go najdat Spasitelot pri krajot na negoviot ìvot, kako na po~etokot {to do{le mudre cite od Istok. Vo vremeto na Hristovoto ra| awe evrejskiot narod bil tolku okupiran so svoite ~estoqubivi plano vi, {to i ne znael za negovoto doa| awe. Mudrecite od edna nezna boè~ka zemja do{le so svoi darovi do jaslite da mu se poklonat na Spasitelot. Taka i Grcite, kako pretstavnici na narodite, na plemiwata i lu| eto na svetot, do{le da go vidat Isusa. Na toj na~in krstot na Spasitelot } e gi pri vle~e lu| eto od site zemji i od site vekovi. Taka “mnozina } e dojdat od istok i od zapad, i } e prilegnat kraj trpezata so Avrama, Isaka i Jakova vo nebesnoto carstvo” (Matej 8,11).

621

622

539

Grcite ~ule za Hristovoto pobedonosno vleguvawe vo Erusalim. Nekoi pretpostavuvale i {irele vesti deka gi is te ral sve{tenicite i poglavarite od hramot, deka se podgotvuva da go zazeme Davidoviot prestol i da zavladee kako car vo Izrael. Grcite kopneele da ja doznaat vistinata za Hristovata misija. “Nie bi sakale da go vidime Isusa”, rek le. Nivnata èlba bila ispolneta. Koga bil izvesten za niv nata èlba, Isus se nao| al vo onoj del na hramot od koj bile isklu~eni site, osven Evreite, no po{ol kaj Grcite vo nadvore{no to predvorje i li~no razgovaral so niv.

Nastapil ~asot Hristos da se proslavi. Stoel vo senkata na krstot i raspra{uvaweto na Grcite mu pokaàlo deka `rtvata {to } e ja prinese naskoro } e dovede kaj Boga mnogu sinovi i } erki. Toj znael deka ovie Grci naskoro } e go vidat vo polo`ba za koja nemale nikakva pretstava. ]e go vidat postaven kraj Varava, razbojnik i ubiec, i pobrgu } e go oslobodat nego otkolku Bo`jiot Sin. ]e go slu{aat narodot, podbucnat od sve{tenicite i poglavarite, kako se odlu~uva. A na pra{aweto: “[to da storam so Isusa, nare~en Hristos”, odgovorot } e bide: “Neka se raspne” (Matej 27,22). So prinesuvaweto na ovaa `rtva za grevot na lu| eto, Hristos znael deka negovoto carstvo } e se nadopolni i } e se pro{iri po cel svet. Toj } e dejstvuva kako Obnovitel i negoviot Duh } e nadvladee. Za mig poglednal vo idninata i ~ul glasovi kako vo site delovi na zemjata objavuvaat: “Eve go Jagneto Bo`je koe gi zema na sebe grevovite na svetot” (Jovan 1,29). Vo ovie stranci videl zalog na golemata `rtva koga } e bide urnat yidot {to gi razdeluval Evreite i neznabo{cite i koga site narodi, jazici i plemiwa } e ja slu{nat vesta na spasenieto. O~ekuvaweto na ovoj mig, ispolnuvaweto na svoite nadeì, go izrazil so zborovite: “Nastapi ~asot da se proslavi Sinot ~ove~ki”. No na~inot na koj mora da se izvr{i ova proslavuvawe nikoga{ ne izleguval od Hristovite misli. Sobiraweto na neznabo{cite treba da se slu~i po negovata smrt {to se pribliùvala. Svetot moè da se spasi samo so nego vata smrt. Kako i p~eni~noto zrno, Sinot ~ove~ki trebalo da bide frlen vo zemjata, da umre i da bide skrien od pogle dite, no povtorno } e oìvee.

Hristos zboruval za svojata idnina, sluèj} i se so sliki od prirodata za negovite u~enici da moàt da razberat. So negovata smrt trebalo da se ostvari vistinskiot rezultat na negovata misija: “Vistina, vistina, vi velam”, rekol Toj, “ako

623

ВО ПРЕДВОРЈЕТО НА ХРАМОТ


540

p~eni~noto zrno ne padne vo zemjata i ne umre, ostanuva samo, a ako umre, denesuva mnogu plod”. Koga p~eni~noto zrno } e padne na po~vata i } e umre, toa niknuva i donesuva rod. Taka i Hristovata smrt } e donese rod za Bo`jeto carstvo. Soob raz no so zakonot na rastitelnoto carstvo, ìvotot treba da bide rezultat na negovata smrt.

Onie {to ja obrabotuvaat zemjata, ovaa slika sekoga{ ja imaat pred sebe. Od godina vo godina ~ovekot ja ~uva svojata rezerva na p~enica so toa {to prividno go frla najodbraniot del. Izvesno vreme taa mora da ostane skriena pod brazdata, Gospod da ja nadgleduva. Toga{ se pojavuva steblence, pa klas, a potoa zrno vo klasot. No ovoj razvoj ne moè da se postigne sè dodeka zrnoto ne se zakopa i ne se skrie od pogledite i dode ka navidum ne bide zagubeno.

Semeto zakopano vo zemjata donesuva plod, a ovoj pak se see. Na toj na~in ̀ etvata se umnoùva. Taka i Hristovata smrt na krstot na Golgota } e donese plod za ̀ ivot ve~en. Toa dlaboko razmisluvawe za ovaa `rtva } e bide slava za onie koi, kako nejzin plod, } e ìveat niz seta ve~nost.

P~eni~noto zrno, {to go ~uva svojot ìvot, ne moè da donese nikakov plod. Toa ostanuva samo. Koga bi odbral da postapi taka, Hristos bi moèl da se spasi od smrtta. No, koga bi postapil taka, Toj bi moral da ostane sam. Ne bi moèl da mu gi dovede na Boga negovite sinovi i } erki. Samo so otkaùva we od svojot ìvot moèl da mu dade ìvot na ~ove~kiot rod. Edinstveno ako padne na zemjata i ako umre, } e moè da stane seme za taa golema ètva za toa golemo mno{tvo od sekoe pleme, koleno, jazik i narod, koi se otkupeni za Boga.

So ovaa vistina Hristos ja povrzuva poukata za samopo`rtvuvanosta {to treba da ja nau~ime site: “Koj go qubi svojot ìvot, } e go zagubi, a koj go mrazi svojot ìvot na ovoj svet } e go zapazi za ve~en ìvot”. Site {to } e donesat rod kako sorabotnici so Hrista, } e mora najprvo da padnat vo zemjata i da umrat. @ivotot mora da se frli vo brazdata na potrebite na ovoj svet. Samoqubieto, samoìvosta, mora da umrat. Zakonot na samopo`rtvuvanosta e zakon na samoodrùvaweto. Zemjodelecot ja ~uva svojata p~enica so toa {to ja frla. Taka e i so ~ove~kiot ìvot. Da se dava zna~i da se ìvee. @ivotot {to sakame da go so~uvame e ìvot {to dobrovolno go davame vo slu`ba na Boga i na ~ovekot. Onie {to vo ovoj svet go `rtvuvaat svojot ìvot zaradi Hrista, } e go so~uvaat za ve~en ìvot.

624

541

@ivotot pominat vo sluèwe sebesi e kako zrnoto {to } e se izede. Toa is~eznuva, no ne se umnoùva. ôvekot moè da sobere za sebe sè {to mu e dostapno, moè da ìvee, da razmisluva i da planira za sebe, no negoviot ̀ ivot pomi nuva, a toj ostanuva bez ni{to. Zakonot na sluèweto sebesi e zakon na samouni{tuvawe.

“Onoj {to mi sluì mene”, rekol Isus, “neka me sledi mene, i kade {to } e bidam jas, tamu } e bide i mojot sluga. Onoj {to mi sluì mene, nego } e go po~ituva Otecot”. Site {to go nosele so Isusa krstot na ̀ rtvata, } e bidat so nego u~es nici vo negovata slava. Vo svoeto poniùvawe i vo svo jata bolka Hristos se raduval {to negovite u~enici } e bidat proslaveni so nego. Tie se plod na negovata samopo`r tvu vanost. Negova nagrada i negova radost niz seta ve~nost } e bidat negoviot karakter i negoviot duh ostvareni vo niv. Ovaa radost {to ja delat so nego, kako plod na svojot trud i `rtva, se gleda vo srceto i vo ̀ ivotot na drugite. Tie se Hristovi sorabotnici i Otecot } e gi po~ituva kako {to go po~ituva svojot Sin.

Vesta za Grcite {to go najavuvala sobiraweto na neznabo{cite go potsetila Isusa na negovata celokupna misija. Pred o~i mu se pojavilo deloto na otkupuvaweto od vremeto koga na neboto e napraven nacrt, pa s# do smrtta {to sega bila tolku blizu. Bo`jiot Sin kako da go obvil tainstven oblak. Negovata temnina ja po~uvstvuvale onie {to mu bile blizu. Sedel dlaboko zamislen. Najposle ti{inata ja preki nal negoviot àlosen glas: “Eve, mojata du{a e voznemirena, i {to da kaàm: O~e, izbavi me od ovoj ~as?” Ve} e odnapred Hristos ja ispival ~a{ata na gor~inata. Negovata ~ove~ka priroda se povlekla pred ~asot vo koj } e bide napu{ten, koga prividno } e go ostavi duri i sam Bog, koga site } e go gle daat ranet, bien od Boga i ma~en. Zatreperil od izloù vaweto pred javnosta, od toa {to so nego } e se postapuva kako so najlo{ prestapnik, od sramnata i ne~esna smrt. Nase tuvaweto na sudirot so silite na temninata, svesta za stra{ niot tovar na ~ove~kite prestapi i gnevot na Otecot poradi grevot, storile na Isusa da mu padne duhot i na liceto da mu se razlee smrtno bledilo.

Potoa nastapilo boèstveno prifa} awe na voljata na Otecot. “Pa zaradi toa”, rekol Toj, “i dojdov do ovoj ~as. O~e, proslavi go imeto svoe”. Samo so Hristovata smrt } e moè da se uni{ti carstvoto na satanata. Samo na toj na~in ~ovekot moè da bide otkupen, a Bog proslaven. Isus gi prifa til smrtnite maki, Toj ja prifatil `rtvata. Nebesnoto Veli



542

~estvo se soglasilo da strada kako nositel na grevovite. “O~e, proslavi go imeto svoe!”, rekol.

Koga Hristos gi izgovoril ovie zborovi, od oblakot {to se nao| al nad negovata glava se ~ul odgovor: “Go prosla viv i pak } e go proslavam”. Celiot Hristov ̀ ivot, od jaslite do migot koga se izgovoreni ovie zborovi, go prosla vuval Boga, a i vo isku{enieto {to } e nastapi, negovite boès tve no~ove~ki stradawa navistina } e go proslavat imeto na negoviot Otec.

Koga se slu{nal glasot, niz oblakot se probila svetlina i go opkruìla Hrista, i nego kako da go opfatile race na besko ne~na sila, sli~na na plamenen yid. Lu| eto ja nabquduvale ovaa scena so strav i so ~udewe. Nikoj ne se osmeluval da progovori. So nemi usni i so zadràn zdiv site stoele so o~i naso~eni kon Isusa. Otkako Otecot go dal ova svedo{tvo, oblakot se podignal i se rasturil pod neboto. Toga{ vidlivata vrska me| u Otecot i Sinot se prekinala.

“A narodot koj stoe{e i go ~u, re~e: ëZgrmi!’ a drugi rekoa: ëAngel mu progovori!’” Me| utoa, Grcite {to se raspra{uvale go videle oblakot, go ~ule glasot, go sfatile negovoto zna~ewe i navistina go prepoznale Hrista; Toj im se otkril kako Pratenik od Boga.

Bo`ji glas se slu{nal pri Isusovoto kr{tavawe na po~etokot na negovata slu`ba i povtorno pri negovoto pre o brazuvawe na Gorata. Sega se ~ul po tretpat na krajot na negovata slu`ba vo prisustvo na golem broj lu| e i vo posebni okolnosti. Isus {totuku ja kaàl najserioznata vistina za sostojbata na Evreite. Go upatil svojot posleden povik i ja objavil negovata sudbina. Sega Bog povtorno stavil svoj pe~at vrz misijata na svojot Sin. Go priznal Onoj {to Izrael go otfrlil. “Ovoj glas ne dojde zaradi mene”, rekol Isus, “tuku zaradi vas”. Toa bil vrven dokaz za negovoto mesijanstvo, znak od Otecot deka Isus ja zboruval vistinata i deka bil Bo`ji Sin.

“Sega e sudot na ovoj svet”, prodolìl Hristos, “sega kne zot na ovoj svet } e bide isfrlen nadvor. A jas, koga } e bi dam podignat od zemjata, site lu| e } e gi privle~am kon sebe. Ova go re~e za da pokaè so kakva smrt } e umre”. Ova e kriza na svetot. Ako stanam `rtva za grevot na lu| eto, svetot } e se prosvetli. Vlasta na satanata nad ~ove~kite du{i } e bide skr{ena. Izbri{aniot Bo`ji lik vo ~ove~kiot rod } e se obnovi i semejstvoto na svetite i verni Bo`ji deca na kraj } e go nasledi nebesniot dom. Toa } e bide plod na Hris tovata smrt. Spasitelot vo duh ja nabquduval scenata na pobedata

625

543

{to se pojavila pred nego. Go videl krstot, suro viot sramen krst, so site pridru`ni stravotii, kako bleskoti vo slava.

Me| utoa, deloto na spasenieto na lu| eto ne e sè {to e ostvareno so krstot. Bo`jata qubov $ se otkrila na vselenata. Knezot na ovoj svet e isteran. Obvinuvawata {to gi iznesuval satanata protiv Boga se pobieni. Prekorite {to mu se upate ni na Neboto zasekoga{ se otfrleni. Angelite, kako i lu| eto, se privle~eni kon Otkupitelot. “A jas, koga } e bidam podig nat od zemjata”, rekol Toj, “site lu| e } e gi privle~am kon sebe”.

Dodeka gi izgovaral ovie zborovi, okolu Hrista se nao | ale mnogu lu| e, i eden rekol: “Od Pismoto imame slu{nato deka Hristos treba da ostane ve~no. Toga{, kako veli{ Ti: ëSinot ~ove~ki treba da bide vozdignat?’ Koj e toj Sin ~ove~ki? Isus im re~e: ëU{te malku vreme Svetlinata e me| u vas. Odete dodeka ja imate Svetlinata, za da ne ve zafati temninata. Koj odi vo temnina, ne znae kade odi. Dodeka ja imate Svetlinata, veruvajte vo Svetlinata, za da bidete sinovi na Svetlinata’”.

“Iako napravi tolku ~udotvorni znaci pred niv, ne veruvaa vo nego”. Edna{ go pra{ale Spasitelot: “Kakov znak } e napravi{ za da vidime i da ti poveruvame?” (Jovan 6,30). Im bile dadeni bezbrojni znaci, no tie gi zatvorile o~ite i gi stvrdnale srcata. Sega, koga progovoril direktno Otecot i koga ne moèle pove} e da baraat nekoj drug znak, pak ne sakale da veruvaat.

“Sepak, mnozina i od stare{inite veruvaa vo nego, no poradi fariseite ne go priznavaa toa javno za da ne bidat isklu ~eni od sinagogata”. Poprijatni im bile ~ove~kite falbi otkolku Bo`jeto odobruvawe. Za da se spasat od prekorite i od sramot, se otkaàle od Hrista i ja otfrlile ponu data za ve~en ìvot. A kolku ima takvi koi niz site vekovi postapuvale na ist na~in! Za site niv vaì opomenata na Spasitelot: “Koj go qubi svojot ìvot, } e go zagubi”. “Koj me otfrla mene”, rekol Isus, “i ne gi prima moite zboro vi, ima svoj sudija: re~ta, {to vi ja navestuvav, } e mu sudi vo posledni ot den” (Jovan 12,48).

Te{ko na onie {to ne go znaat svoeto vreme! Poleka i so àlosno srce Hristos zasekoga{ go napu{til predvorjeto na hramot.

626


544

69

NA MASLINSKATA GORA

Ovaa glava se temeli na Matej 24; Marko 13; Luka 21,5-38

Hristovite zborovi upateni do sve{tenicite i poglavarite: “Eve, pust vi ostanuva va{iot dom!” (Matej 23,38), prediz vikale strav vo nivnoto srce. Se pravele ramnodu{ni, no postojano razmisluvale za zna~eweto na ovie zborovi. Izgle dalo kako da im se zakanuva nekoja nevidliva opasnost. Dali e mo`no ovoj veli~estven hram, so koj se gordeel celiot narod, naskoro da stane tolpa urnatini? I u~enicite go pret~uvstvuvale zloto i nespokojno o~ekuvale mnogu poodreden Isusov iskaz. Dodeka izleguvale so Isusa od hramot, mu obrnale vnimanie na negovata stabilnost i ubavina. Kame weto na hramot bile od naj~ist mermer, sovr {eno beli, a nekoi od niv so isklu~itelna golemina. Eden del od yidot $ preodoleal na opsadata na vojskata na Navuhodonosora. Sovr{eno izgra den, izgledal kako edinstven kamen, cel izvaden od kameno lom. U~e nicite ne moèle da sfatat kako moàt da bidat urna ti tie silni yidovi.

[to moèl da misli Otfrleniot, dodeka negovoto vnimanie bilo naso~uvano kon veli~estvenosta na hramot. Scenata pred nego navistina bila izvonredna, no Toj so taga rekol deka seto toa go gleda. Zgradite navistina se veli~es tveni. Vie pokaùvate na ovie yidovi kako da se potpolno neu ni{tlivi, no ~ujte gi moite zborovi: ]e dojde den koga “nema da ostane tuka nitu kamen na kamen {to ne } e bide urnat”.

Hristovite zborovi se izgovoreni pred golem broj slu{ateli, no koga ostanal sam i sednal na Maslinskata gora, mu pristapile Petar, Jovan, Jakov i Andreja i go pra{ale: “Kaì ni koga } e bide toa i koj e znakot na tvoeto doa| awe i na krajot na svetot?” Isus na svoite u~enici ne im odgovo ril izdeluvaj} i go razurnuvaweto na Erusalim od golemiot den na svoeto doa| awe. Opisite na ovie dva nastana gi zdruìl. Koga

627

628

545

na svoite u~enici bi im gi otkril idnite nas tani onaka kako i samiot {to gi sogleduval, tie ne bi moèle da ja podnesat taa scena. Vo svojata milost kon niv go zdruìl opisot na ovie dve golemi krizi, prepu{taj} i im na u~enicite sami da go odredat zna~eweto. Koga zboruval za razurnuvaweto na Erusalim, negovite proro~ki zborovi dopirale daleku zad ovoj nastan, do kone~noto uni{tuvawe vo onoj den koga Gospod } e stane od svoeto mesto da go kazni svetot za negovoto bezzakonie, koga zemjata } e ja otkrie svojata krv i nema pove} e da gi pokriva ubienite. Seto ova im e upateno ne samo na u~enicite, tuku i na onie {to } e ̀ iveat vo poslednite sceni od istorijata na ovaa zemja.

Obra} aj} i im se na u~enicite, Hristos rekol: “Gledajte da ne ve zavede nikoj, za{to mnozina } e dojdat vo moe ime, govorej} i: ëJas sum Hristos’, i } e zavedat mnozina”. ]e se poja vat mnogu la`ni mesii, tvrdej} i deka pravat ~uda i } e izjavuvaat deka nastapilo vremeto za osloboduvawe na evrejskiot narod. Tie } e prelaàt mnozina. Hristovite zborovi se ispolnile. Me| u negovata smrt i opsadata na Eru salim se poja vile mnogu la`ni mesii. Me| utoa, ovaa opomena im e dadena i na onie {to ìveat i vo ovoj vek. Istite izmami, {to se pravele pred razurnuvaweto na Erusa lim, se pravele vo tekot na vekovite i pak } e se pravat.

“]e ~uete za vojni i glasovi za vojni. Vnimavajte da ne se upla{ite; za{to toa treba da se slu~i, no toa u{te ne e krajot”. Pred razurnuvaweto na Erusalim, lu| eto se borele za vrhovna vlast. Ubivani se carevi. Bile ubivani onie za koi se pretpostavuvalo deka se najblizu do prestolot. Imalo vojni i glasovi za vojni. “Za{to toa treba da se slu~i”, rekol Isus, “no toa u{te ne e krajot. Za{to } e se digne narod pro tiv narod i carstvo protiv carstvo, i } e ima glad, pomor i zemjotresi na razni mesta. No seto toa e samo po~etok na rodil nite maki”. Hristos rekol deka, koga rabinite } e gi vidat ovie znaci, } e gi proglasat za Bo`ji sud nad narodite poradi toa {to negoviot izbran narod go dràt vo ropstvo. Tie } e izjavat deka ovie znaci se obele`ja na doa| aweto na Mesija. Nemojte da dozvolite da ve prelaàt; tie se po~etok na negovite sudovi. Lu| eto gledale samo na sebe. Ne se pokajale i ne se obratile za jas da gi iscelam. Znacite {to tie gi tolkuvaat kako obele`ja na svoeto osloboduvawe od ropstvoto, se znaci za nivno uni{tuvawe.

629

НА МАСЛИНСКАТА ГОРА


546

“Toga{ } e ve predadat na maki i } e ve ubivaat, i site narodi } e ve zamrazat zaradi moeto ime. Toga{ mnozina } e se soblaznat, sekoj } e predava sekogo i sekoj } e gi mrazi dru gi te”. Hristijanite go pretrpele seto toa. Tatkovcite i majkite gi predavale svoite deca. Decata gi predavale svoite rodi teli. Prijatelite mu predavale svoi prijateli na Sine drionot. Progonuva~ite ja ostvaruvale svojata namera so ubistvoto na Stefana, na Jakova i na drugite hristijani.

Preku svoite slugi Bog mu dal na evrejskiot narod po s led na mo`nost za pokajanie. Se otkrival preku svoite svedoci vo nivnoto apsewe, vo nivnoto sudewe i vo nivnoto temnuvawe. Sepak, nivnite sudii im izrekuvale smrtni presudi. Toa bile lu| e za koi “svetot ne be{e dostoen” i so toa {to gi ubivale, Evreite odnovo go raspnuvale Bo`jiot Sin. Taka toa } e bide pak. Vlastite } e donesuvaat zakoni {to } e ja ograni~uvaat verskata sloboda. ]e go prisvojat pravoto {to mu pripa| a samo na Boga. ]e smetaat deka } e mo ̀ at da vr{at pritisok vrz sovesta, nad koja samo Bog ima pravo. Tie po~nuvaat u{te sega; ova delo } e prodolàt da go sproveduvaat sè dodeka ne stignat do granicite preku koi ne moàt da preminat. Bog } e posreduva za svojot veren narod koj gi drì zapovedite.

Vo sekoja prilika, koga } e nastapi progonstvo, onie {to se o~evidci donesuvaat odluki ili za Hrista ili protiv nego. Onie {to } e pokaàt so~uvstvo kon nepravedno osudenite, } e ja pokaàt svojata privrzanost kon Hrista. Drugi se po go de ni zatoa {to na~elata na vistinata neposredno se kosat so nivnite postapki. Mnozina se sopnuvaat i pa| aat, otkaùvaj} i se od verata {to nekoga{ ja zastapuvale. Onie {to } e otpad nat vo vremeto na isku{enieto za da ja so~uvaat svojata sigu rnost, la`no } e svedo~at i } e gi predavaat svoite bra} a. Hristos predupredil na ova za da ne bideme iznenadeni so nesfatlivata, surova postapka na onie {to ja otfrlaat svetlinata.

Hristos na svoite u~enici im dal znak za uni{tuvaweto {to } e go snajde Erusalim i gi pou~il kako da se spasat: “A koga } e vidite deka Erusalim e opkolen od vojski, znajte oti e blizu negovoto zapustuvawe. Toga{, onie {to se vo Judeja neka begaat vo gorite, onie {to se vo gradot neka izlezat nad vor, a oni {to se vo poleto, neka ne vleguvaat vo gradot! Za{to toa se dni na odmazda, za da se ispolni s# {to e zapi {ano”. Ovaa opomena e dadena za da bide prifatena po ~eti rieset godini, pri razurnuvaweto na Erusalim. Hristi janite ja poslu{ale

630

547

ovaa opomena i pri zazemaweto na gradot ne zagi nal nieden hristijanin.

“Molete se va{eto begstvo da ne bide vo zima ili vo sabo ten den”, rekol Hristos. Toj, koj ja sozdal sabotata, ne ja ukinal prikovuvaj} i ja na krst. Sabotata ne e ukinata nitu poni{te na so negovata smrt. ̂ etirieset godini po negovoto raspnuva we taa i ponatamu trebalo da bide po~ituvana kako sveta. êtirieset godini u~enicite trebalo da se molat nivnoto begawe da ne se slu~i vo saboten den.

Od razurnuvaweto na Erusalim, Hristos brgu preminal na eden pogolem nastan, na poslednata alka od sinxirot na istorijata na ovaa zemja, na doa| aweto na Bo`jiot Sin vo veli~estvo i slava. Me| u ovie dva nastana, pred Hristovite o~i jasno izleguvaat dolgite vekovi na temnina, vekovite vo koi negovata Crkva } e bide obeleàna so krv, so solzi i smrt ni maki. Negovite u~enici sega ne moèle da podnesat da nabquduvaat takvi sceni i Isus samo nakratko gi spomnal. “Za{to toga{ } e ima golemo stradawe, kakvo {to ne bilo od sozdavaweto na svetot dosega, nitu pak } e bide. I ako ne se skratat tie dni, ne } e se spasi nitu eden. No zaradi izbranite, tie dni } e bidat skrateni”. Vo tekot na pove} e od iljada godini Hristovite sledbenici } e bidat izloèni na takvo progonstvo kakvo {to na svetot nikoga{ porano ne mu bilo poznato. Milioni negovi svedoci } e bidat ubieni. Koga ne bi se podala Bo`jata raka da go so~uva svojot narod, site bi izgi nale. “No zaradi izbranite”, rekol, “tie dni } e bidat skrateni”.

So zborovi {to ne moàt pogre{no da se razberat, na{i ot Gospod sega zboruva za svoeto vtoro doa| awe i predupre duva na opasnostite {to } e mu prethodat na negovoto doa| awe na zemjata. “Ako nekoj vi re~e toga{: ëEve, Hristos e tuka’ ili ëtamu e’ ne veruvajte, za{to } e se pojavat la`ni hris tosi i la`ni proroci, i } e pravat golemi znaci i ~uda, za da gi zavedat, ako e mo`no i izbranite. Ete, vi kaàv odnapred. I taka, ako vi re~at: ëEne go vo pustinata!’, ne izleguvajte! ëEne go vo edna od vnatre{nite sobi!’ ne veruvajte. Za{to, kako molwata {to izleguva od istok i sveti do zapad, takvo } e bide i doa| aweto na Sinot ~ove~ki”. Eve eden od znacite {to } e mu prethodat na razurnuvaweto na Erusalim, a go spomnal Hristos: “]e izlezat mnogu la`ni proroci i } e prelaàt mnozina”. Izlegle la`ni proroci koi go izmamile narodot i mnozina odvele vo pustina. Gleda~ite i vraàrite, tvrdej} i

631



548

deka poseduvaat ~udesna sila, go odvlekuvale narodot vo samotija na planinite. Me| utoa, ova proro{tvo e izgovo reno i za poslednite denovi. Ova e znak i na vtoroto doa| awe. Duri i deneska la`nite hristosi i la`nite proroci pokaù vaat znaci i ~udesa za da gi zavedat negovite u~enici. Zar ne go slu{ame izvikot: “Eve go vo pustinata!” Zar ne izlegle vo pustina iljadnici, nadevaj} i se deka } e go najdat Hrista? Zar ne se slu{a i deneska izvikot od iljadnici sobiri na koi lu| eto tvrdat deka odrùvaat vrska so duhovite na umrenite: “Eve go vo tajni sobi?” Toa e tokmu tvrdeweto {to go istak nu va spiritizmot. No {to kaùva Hristos? “Ne veru vajte. Za{to, kako molwata {to izleguva od istok i sveti do zapad, takvo } e bide i doa| aweto na Sinot ~ove~ki”.

Spasitelot dava znaci za svoeto doa| awe, a i pove} e od toa, Toj go utvrduva vremeto koga } e se pojavi prviot od ovie znaci: “Vedna{ po stradawata vo tie denovi sonceto } e potemni, mese~inata nema pove} e da sveti, yvezdite } e pa| aat od neboto i nebesnite sili } e se rastresat. Toga{ na neboto } e se javi znakot na Sinot ~ove~ki. Toga{ } e propla~at site plemiwa na zemjata i } e go vidat Sinot ~ove~ki kako doa| a na nebesni oblaci, so sila i so golema slava. I Toj } e gi prati svoite angeli so silen glas na truba, a tie } e gi soberat nego vite izbranici od ~etirite vetra, od edniot kraj na neboto do drugiot”.

Pri krajot na golemoto papsko progonstvo, izjavil Hristos, sonceto } e se zatemni i mese~inata nema da sveti. Potoa od neboto } e padnat yvezdi. Ponatamu prodolùva: “A od smokvata nau~ete ja poukata! Koga nejzinite granki } e smeknat i } e poteraat lisja, znaete deka letoto e blizu. Taka i vie, koga } e go vidite seto toa, znajte deka e blizu, na pra got e!” (Matej 24,32.33).

Hristos dal znaci za svoeto doa| awe. Toj izjavuva deka nie moème da znaeme koga e blizu, neposredno pred vrata. Toj zboruva za onie {to gi gledaat ovie znaci: “Ova pokole nie nema da mine dodeka ne se ispolni seto toa”. Ovie znaci se pokaàle. Sega sigurno znaeme deka Gospodovoto doa| awe e blizu. “Neboto i zemjata } e pominat”, kaùva Toj, “no zborovite moi nema da pominat”.

Hristos } e dojde na oblaci i so golema slava. ]e go pridru ̀ uva mno{tvo sjajni angeli. Toj } e dojde da gi voskresne mrtvite i da gi preobrazi ̀ ivite sveti lu| e od slava vo slava. Toj } e dojde da gi prifati onie {to go sakale i {to gi drèle

632

549

negovite zapovedi i da gi zeme kaj sebe. Ne gi zaboravil nitu niv nitu svoeto vetuvawe. Alkite na semej niot sinxir pak } e se soedinat. Dodeka gi gledame na{ite po~inati, moème da razmisluvame za utroto koga } e se oglasi Bo`jata truba, “i mrtvite } e voskresnat neraspad livi, a nie } e se preobrazime” (1. Korin} anite 15,52). U{te malku pa } e go vidime Carot vo negovata krasota. U{te malku i Toj } e gi izbri{e site solzi od na{ite o~i. U{te malku i Toj } e nè “postavi neporo~ni pred svojata slava so golema radost” (Juda 24). Poradi toa, davaj} i gi znacite za svoeto doa| awe, rekol: “A koga } e po~ne da se slu~uva toa, ispravete se i potkre nete gi glavite, za{to nabliùva va{iot otkup”.

Me| utoa, denot i ~asot na svoeto doa| awe Hristos ne gi otkril. Toj jasno im kaàl na svoite u~enici deka sam ne moè da go objavi denot i ~asot na svoeto vtoro pojavuvawe. Koga bi bil sloboden da im go otkrie ova, zo{to bi trebalo da gi hrabri postojano da ~ekaat? Ima takvi koi tvrdat deka go znaat to~niot den i ~as na Gospodovoto doa| awe. Tie mo{ne seri ozno gi rasporeduvaat nastanite vo idninata. No Gospod gi predupredil da ja napu{tat po~vata na koja stojat. To~noto vreme na vtoroto doa| awe na Sinot ~ove~ki e Bo`ja tajna.

Hristos prodolùva opi{uvaj} i ja sostojbata na svetot pred negovoto doa| awe: “Kako {to be{e vo Noevite denovi, taka } e bide i pri doa| aweto na Sinot ~ove~ki. Za{to kako {to vo denovite pred potopot jadea i pieja, se ènea i maèa do denot koga Noe vleze vo kov~egot, i ne sfatija dodeka ne dojde potopot i odnese s#, taka } e bide i pri doa| aweto na Sinot ~ove~ki”. Hristos ovde ne iznesuva zemen milenium, iljada godini, koga site treba da se prigotvat za ve~nosta. Toj ni zboruva za toa deka, pred Sinot ~ove~ki povtorno da dojde, } e nastapi vreme koe } e bide isto so vremeto na Noe.

Kakvo bilo vremeto na Noe? “Gospod vide deka ~ove~kata rasipanost na zemjata e golema i deka sekoja pomisla vo negovata pamet e sekoga{ samo zloba” (1. Mojseeva 6,5). @itelite na pretpotopniot svet se odvratile od Jehova, odbivaj} i da ja ispolnuvaat negovata sveta volja. Ja sledele svojata gre{na me~ta i svoite izopa~eni zamisli. Uni{teni se poradi svoeto bezzakonie. A i deneska svetot odi po ist pat. Toj ne pokaùva nikakvi laskavi znaci na iljadagodi{na slava. Prestapnicite na Bo`jiot zakon zemjata ja ispolnuvaat so zlo. Nivnite oblozi, nivnite kowski trki, nivnoto kockawe, nivnata ras

633



550

pu{tenost, nivniot razvraten ìvot, nivnite neskroteni strasti, brgu go ispolnuvaat svetot so nasilstvo.

Vo proro{tvoto za uni{tuvaweto na Erusalim Hristos rekol: “Bezzakonieto } e zeme zamav i qubovta kaj mnozina } e se izladi. No koj } e izdrì do kraj, } e bide spasen. I ova evan gelie za carstvoto } e se propoveda po siot svet za svedo{tvo na site narodi, i toga{ } e dojde krajot”. Ova proro{tvo povtorno } e se ispolni. Silnoto bezzakonie na toa vreme potpolno odgovara na bezzakonieto vo ova pokolenie. Taka e toa i so proro{tvoto za propovedawe na evangelieto. Pred pa| aweto na Erusalim, Pavle, inspiriran so Svetiot Duh, objavuva deka evangelieto “mu e objaveno na sekoe sozdanie pod neboto” (Kolo{anite 1,23). Taka i sega, pred doa| aweto na Sinot ~ove~ki, ve~noto evangelie treba da mu se propoveda “na sekoj narod, pleme, jazik i rod” (Otkrovenie 14,6.14). Bog “odredil den vo koj pravedno } e mu sudi na siot svet” (Dela 17,31). Hristos ni kaùva koga } e dojde toj den. Toj ne kaùva oti cel svet } e se preobrati, tuku deka “ova evangelie za carstv oto } e se propoveda po siot svet za svedo{tvo na site narodi, i toga{ } e dojde krajot”. Do nas stoi so objavuvaweto na evan gelieto na svetot da go zabrzame Gospodovoto doa| awe. Nie ne treba samo da ~ekame, tuku i da go zabrzame doa| aweto na Bo`jiot den (2. Petrovo 3,12). Koga Hristovata crkva bi ja izvr{ila svojata zada~a {to $ bila odredena kako {to zapovedal Gospod, cel svet do sega bi bil opomenat i Gospod Isus bi do{ol na na{ata zemja vo sila i slava.

Koga gi opi{al znacite na svoeto doa| awe, Hristos rekol: “Taka i vie, koga } e vidite deka ova se ispolnuva, znajte deka e blizu carstvoto Bo`je”. “Bdejte i postojano molete se na Boga”. Bog sekoga{ gi opomenuval lu| eto za sudo vite {to } e dojdat. Onie {to $ veruvale na negovata vest za svoeto vreme i koi ìveele spored svojata vera, poslu{ni na negovite zapovedi, gi izbegnale osudite {to gi stignale neposlu{nite i nevernite. Na Noe mu do{la poraka: “Vlezi vo brodot ti i tvoeto semejstvo, za{to uvidov deka ti si edinstven praveden pred mene vo ova vreme”. Noe poslu{al i bil spasen. Lot dobil vest: “Stanete, napu{tete go ova mesto, za{to Gospod } e go uni{ti ovoj grad” (1. Mojseeva 7,1; 19,14). Lot se stavil pod za{tita na nebesnite vesnici i bil spasen. Taka i Hristovite u~enici dobile opomena za razur nu vaweto na Erusalim. Onie {to vnimavale na znakot koj ukaàl na katastrofata go napu{ tile gradot i go izbeg nale uni{tuva weto. Taka i nam

634

551

sega ni e dadena opomena za vto roto Hristovo doa| awe i za uni{tuvaweto {to } e dojde na svetot. Tie {to } e go poslu{a at predupreduvaweto, } e bidat spaseni.

Zatoa {to ne go znaeme to~noto vreme na negovoto doa| awe, sme dobile nalog da straàrime. “Blaze na onie slugi koi, koga } e dojde gospodarot, } e gi najde kako bdeat” (Luka 12,37). Tie {to vnimavaat na Gospodovoto doa| awe, ne ~ekaat naprazno. O~ekuvaweto na Hristovoto doa| awe treba da gi pottikne lu| eto da se bojat od Gospoda i od negovata osuda na prestapot. Toa treba da gi razbudi da znaat kolku e golem grevot da se otfrli negovata ponuda na milosta. Lu| eto {to go o~ekuvaat Gospoda gi ~istat svoite du{i so poslu{ nost kon vistinata. Tie budnoto straàrewe go soedinuvaat so seri ozna rabota. Zatoa {to znaat deka Gospod e pred vrata, nivnata revnost stanuva delotvorna vo sorabotka so boèstvenite sili vo nastojuvaweto da se spasat du{ite. Toa se verni i mudri slugi koi na Gospodoviot dom mu davaat “hrana na vreme” (Luka 12,42). Tie ja objavuvaat vistinata {to poseb no moè da se primeni na sega{noto vreme. Kako Enoh, Noe, Avram i Mojsej {to ja objavuvale vistinata za svoeto vreme, taka sega Hristovite slugi } e mu upatat posebna opomena na svoeto pokolenie.

Me| utoa, Hristos opi{uva i druga grupa. “Ako pak lo{iot sluga re~e vo svoeto srce: ëMojot gospodar } e se zaba vi dolgo’, pa po~ne da gi tepa svoite sosluìteli, i da jade i da pie so pijanicite, gospodarot na toj sluga } e dojde vo den koga ne o~ekuva, i vo ~as {to ne go znae”.

Lo{iot sluga si veli vo srceto: “Mojot gospodar } e se zabavi dolgo”. Toj ne veli oti Hristos nema da dojde. Toj ne ja otfrla mislata za negovoto vtoro doa| awe. Me| utoa, vo srceto, so svoite postapki i zborovi objavuva deka Gospodovoto doa| awe docni. Toj od umovite na drugite go potiskuva osvedo~uvaweto deka Gospod brgu doa| a. Negovoto vlijanie lu| eto gi vodi kon la`no, bezgri`no odlagawe. Tie se ohrabreni vo svojata svetovnost i ne~uvstvitelnost. So umot vla deat zemni strasti, rasipani misli. Lo{iot sluga jade i pie so pijanicite, se soedinuva so svetot vo baraweto na zado volstva. Toj gi tepa svoite sodrugari, obvinuvaj} i i osuduvaj} i gi onie {to mu se verni na svojot gospodar. Se me{a so svetot. Sli~niot se izedna~uva so sli~nite vo prestapot. Toa e stra{no izedna~uvawe. So svetot toj e faten vo stapica. “Gospodarot na toj sluga } e dojde vo den koga ne o~ekuva, i vo

635



552

~as {to ne go znae, pa } e go ras~ere~i i } e go stavi me| u lice merite”.

“Ako ne se razbudi{, } e dojdam kako kradec i nema da znae{ vo koj ~as } e ti dojdam” (Otkrovenie 3,3). Hristovoto doa| awe } e gi iznenadi la`nite u~iteli. Tie velat: “Mir i bezbednost”. Kako i sve{tenicite i u~itelite pred pa| aweto na Erusalim, tie se trudat Crkvata da uìva zemna blagosostojba i slava. Znacite na vremeto gi tolkuvaat proizvolno. No {to kaùva re~ta na vdahnovenieto: “Toga{ nenadejno } e padne pogibel vrz niv” (1. Soluwanite 5,3). Denot Gospoden } e dojde kako stapica za site {to ìveat na zemjata, na site {to od ovoj svet pravat svoj dom. Toj } e dojde za niv kako kradec {to se pritajuva.

Svetot, poln so buni, poln so bezgri`ni zadovolstva, spie, spie vo telesna sigurnost. Lu| eto go odlagaat Gospodovoto doa| awe. Im se podbivaat na opomenite. Gordo se falat: “Sè stoi taka kako {to e od po~etokot na sozdavaweto”. “I utre } e bide kako i deneska, izobilstvo golemo, pregolemo” (2. Petrovo 3,4; Isaija 56,12). U{te pove} e } e se nurneme vo qubovta kon zadovolstvata. No Hristos veli: “Vnimavaj, doa| am kako kradec” (Otkrovenie 16,15). Tokmu vo vremeto koga svetot so potsmev se pra{uva: “Kade e vetuvaweto za negovoto doa| awe?”, znacite se ispolnuvaat. Dodeka vikaat: Mir i bezbednost”, doa| a nenadejno uni{tuvawe. Koga podbi va~ot i onoj {to ja otfrla vistinata } e se vozgordeat; koga na~inot na rabotewe vo razli~nite dejnosti za steknu vawe pari se sproveduva bez po~ituvawe na na~elata; koga stu dentot kopnee za znaewe na sè drugo samo ne na Biblijata, Hristos doa| a kako kradec.

Na ovoj svet sè e vo dvièwe. Znacite na vremeto se kobni. Nastanite {to doa| aat ve} e gi pokaùvaat svoite senki. Bo`jiot Duh se povlekuva od zemjata i postojano se niàt nesre} i na more i na kopno. Se podigaat viori, zemjo tresi, poàri, poplavi i ubistva na sekoj ~ekor. Koj moè da ja ~ita idninata? Kade e sigurnosta? Nema sigurnost vo ni{ to {to e ~ove~ko ili zemno. Lu| eto brgu se redat pod znameto {to go izbrale. Vozbudeno gi ~ekaat i gi nabqudu vaat signalite na svoite voda~i. Ima i takvi koi ~ekaat, stra ̀ arat i rabotat za doa| aweto na na{iot Gospod. Mal e brojot na onie {to so srce i du{a veruvaat deka morame da go izbeg neme grobot, a da go zadobieme neboto.

636

553

Postepeno ni se pritajuva kriza. Sonceto sveti na neboto, patuvaj} i po svojata voobi~aena pateka, a nebesata sè u{te ja kaùvaat Bo`jata slava. Lu| eto sè u{te jadat i pijat, sadat i yidaat, se ènat i se maàt. Trgovcite sè u{te kupuvaat i prodavaat. Lu| eto me| usebno se sudiraat vo borbata za naj visoki mesta. Poklonicite na zadovolstvata sè u{te se tiskaat po teatrite, na kowskite trki i vo kockar nicite. Nasekade preovladuva najgolemo voshituvawe, a ~asot na prover ka brgu se zavr{uva i sekoj slu~aj nabrgu } e bide re{en za ve~nost. Satanata gleda deka negovoto vreme e kratko. Toj gi stavil vo dvièwe site svoi sili so cel lu| eto da gi izma mi, da gi zavede, da gi zadrì vo svojata slu`ba i da gi zanese, dodeka denot na proverka ne pomine i vratata na milosta ne se zatvori zasekoga{.

Opomenata na na{iot Gospod od Maslinskata gora sve~eno dopira niz site vekovi do nas deneska: “Tuku, vardete se, va{ite srca da ne bidat obremeneti so nenasitnost, so pijanstvo i so griì za ̀ ivotot, za da ne vi dojde nenadejno toj den”. “Bdejte i molete se da imate sila da izbegnete od seto toa {to } e nastane, i da zastanete pred Sinot ~ove~ki”.


554

70

„NA EDEN OD OVIE MOI NAJMALI BRAÆA“


“Koga } e dojde Sinot ~ove~ki vo svojata slava, vo pridru ̀ ba na site angeli, } e sedne na prestolot na svojata slava. Toga{ pred nego } e se soberat site narodi, a Toj } e gi oddeli edni od drugi”. Vaka Hristos na Maslinskata gora im ja opi{al na svoite u~enici scenata na golemiot suden den. Istaknal deka odlukata na ovoj sud } e se donese vrz osnova na edna po drobnost. Koga narodite } e se soberat pred nego, } e postojat samo dve grupi lu| e, a nivnata ve~na sudbina } e bi de odredena so ona {to go storile ili {to zanemarile da go storat za nego vo li~nosta na siroma{nite i nastra da nite.

Toj den Hristos nema da im go prikaè na lu| eto gole moto delo {to Toj go izvr{il za niv davaj} i go svojot ìvot za nivniot otkup. ]e go prikaè deloto {to tie verno go izvr {ile za nego. Na onie {to gi postavil sebesi od desna strana } e im kaè: “Dojdete, blagosloveni od mojot Otec, nasledete go carstvoto koe vi e podgotveno u{te od sozda vaweto na svetot! Za{to ogladnev i mi dadovte da jadam; oèd nev i me napoivte; bev tu| inec i me primivte; bev gol i me oblekovte; bev bolen i me posetivte; bev vo zandana i doj dovte kaj mene”. Me| utoa, onie {to gi pofaluva Isus ne znaat deka mu sluèle nemu. Na nivnite pra{awa polni so ~udewe Toj odgovara vaka: “Vistina vi velam, dokolku mu napra vivte taka na eden od ovie moi najmali bra} a, mene mi napravivte”.

Isus im rekol na svoite u~enici deka niv } e gi zamrazat site lu| e, deka } e bidat progoneti i ma~eni. Mnozina } e bidat isterani od svoite domovi i prepu{teni na siroma{ tvo. Mnozina } e bidat ujadeni so bolest i skudnost. Mno zina } e bidat frleni vo zatvor. Na site {to gi napu{ taat prijatelite ili svojot dom zaradi nego, Toj im vetil sto kratno po ve} e vo ovoj ìvot. Sega im vetil poseben blago slov na

637

638

555

site {to } e im sluàt na svoite bra} a. Vo site {to stra daat zaradi moeto ime, veli Isus, treba da me prepoznaete mene. Kako {to bi mi posluìle mene, taka treba da im poslu ̀ ite nim. Toa e dokaz deka ste moi u~enici.

Site {to se rodeni vo nebesnoto semejstvo, vo posebna smisla mu se bra} a na na{iot Gospod. Hristovata qubov gi povrzuva vo zaednica ~lenovite na negovoto semejstvo i seka de kade {to } e se pokaè taa, se otkriva boèstvenoto srod stvo. “Sekoj koj qubi od Boga e roden i go poznava Boga” (1. Jova novo 4,7).

Onie {to gi pofaluva Hristos na sudot moèbi malku ja poznavale teologijata, no gi neguvale negovite na~ela. Pod vlijanie na boèstveniot Duh tie bile blagoslov za lu| eto okolu sebe. Duri i me| u neznabo{cite ima takvi koi neguvale duh na qubeznost; pred zborovite na ̀ ivotot da doprat do niv, prijatelski gi primile misionerite i im sluèle duri i po cena na svojot ìvot. Me| u neznabo{cite ima takvi koi ne znaej} i go oboàvaat Boga, takvi do koi svetlinata niko ga{ ne doprela preku ~ove~ki orudija. Tie nema da propadnat. Iako ne go poznavaat Bo`jiot pi{an zakon, go ~ule negoviot glas kako im zboruva vo prirodata i postapu vale spored zakonot. Nivnite dela potvrduvaat deka Svetiot Duh gi trognal nivnite srca i Bog gi prepoznal kako svoi deca.

Kolku } e se iznenadat i raduvaat najmale~kite me| u narodite i me| u neznabo{cite koga od usnite na Spasitelot } e ~ujat: “Dokolku mu napravivte taka na eden od ovie moi najmali bra} a, mene mi napravivte”. Kolku radosno } e e srceto na beskone~nata Qubov koga negovite sledbenici } e bidat iznenadeni od negovata pofalba i koga so radost } e go podignat pogledot.

Me| utoa, Hristovata qubov ne opfa} a samo nekoja odredena grupa lu| e. Toj se identifikuva so sekoe dete na ~ove~koto semejstvo. Za da moème da staneme ~lenovi na nebesnoto semejstvo, Toj stanal ~len na zemnoto semejstvo. Toj e Sin ~ove~ki i zatoa brat na sekoj Adamov sin i } erka. Negovite sled benici ne treba da se isklu~at od svetot {to propa| a okolu niv. Tie se del na golemiot mozaik na ~ove~kiot rod i Neboto niv gi smeta kako bra} a na gre{ni cite, a isto taka i kako sveti lu| e. Hristovata qubov gi priv lekuva kon sebe pad natite, zabludenite i gre{nite i sekoe delo na qubeznost storeno da se podigne nekoja potklek nata du{a, sekoe delo na milosrdie, se prifa} a kako da mu e storeno nemu.

„НА ЕДЕН ОД ОВИЕ МОИ НАЈМАЛИ БРАЌА“


556

Nebesnite angeli se prateni da im sluàt na onie {to } e go nasledat spasenieto. Sega u{te ne znaeme koi se tie, u{te ne e pokaàno koj } e pobedi i koj } e u~estvuva vo nas ledstvoto na svetite vo svetlinata, no nebesnite angeli pomi nuvaat nasekade niz zemjata, baraj} i da gi ute{at àlosnite, da gi za{titat onie {to se vo opasnost, da gi pridobijat ~o ve~kite srca za Hrista. Tie nikogo ne go zanemaruvaat nitu go zaobikoluvaat. Bog ne gleda koj e koj, tuku ednakvo se griì za site du{i {to gi sozdal.

Koga } e im ja otvorite vratata na Hristovite pret stav ni ci koi se vo nevolja i koi stradaat, gi primate so dobredojde nebesnite angeli. Povikuvate dru{tvo na nebes nite su{testva. Tie mu donesuvaat na svetot atmosfera na radost i mir. Tie doa| aat so falba na usnite, a na neboto se slu{a pes na {to odgovara. Sekoe delo na milosrdie, na neboto sozdava muzika. Otecot na svojot prestol nesebi~nite rabotnici gi redi vo svoeto najdragoceno blago.

Onie od levata strana na Hrista, onie {to go zanemarile vo li~nosta na siromasite i na onie {to stradaat, ne bile svesni za svojata vina. Satanata gi zaslepil; ne sfatile {to im dolàt na svoite bra} a. Bile okupirani samite so sebe i ne se grièle za potrebite na drugite.

Na bogatite Bog im dal bogatstvo za da gi otstranat i ublaàt stradawata na negovite deca, no mo{ne ~esto tie se ramnodu{ni kon potrebite na drugite. Se ~uvstvuvaat povisoki od svoite siroma{ni bra} a. Tie ne stapuvaat vo opincite na siromaviot. Ne gi sfa} aat isku{enijata i borbite na siromasite i vo nivnoto srce umira somilosta. Vo skapo ceni ìveali{ta i vo rasko{ni crkvi, bogatite se izdelu vaat od siromasite. Parite {to gi dal Bog za da gi blagoslovi ne volnicite se tro{at za pothranuvawe na gordelivosta i sebi~nosta. Siromasite sekojdnevno se li{uvaat od soznanieto {to bi trebalo da go imaat za ne`nata Bo`ja milost, za{to Toj dal obilni darovi za da moàt da bidat zadovoleni nivnite ìvotni potrebi. Prisileni se da go po~uvstvuvaat siroma{tvoto {to go stesnuva ìvotot, pa ~esto doa| aat vo isku{enie da stanat zavislivi, qubomorni i polni so lo{i pret~uvstva. Onie {to ne go po~uvstvuvale pritisokot na skudnosta, mo{ne ~esto kon siromasite postapuvaat so omalovaùvawe i pravat ovie da se ~uvstvuvaat u{te pobedno.

Me| utoa, Hristos seto toa go nabquduva i kaùva deka bil gladen i èden, deka bil stranec, deka bil bolen, deka bil vo

639

557

zatvor. Dodeka vie se go{tevavte kraj svojata prepolna trpeza, jas gladuvav vo koliba ili na pusta ulica. Dodeka uì vavte vo svojot rasko{en dom, jas nemav kade da zasolnam glava. Dodeka svoite garderobi gi polnevte so skapocena obleka, jas ̀ iveev vo siroma{tvo. Dodeka uìvavte vo svoite zadovolstva, jas gniev vo zatvor.

Koga im dadovte malku leb na gladnite siromasi, koga im dadovte nekoja iznosena obleka da gi za{titi od lutata zima, dali se setivte deka mu davate na Gospoda na slavata? Sekoj den vo va{iot ìvot bev blizu do vas vo li~nosta na ovie bednici, no ne me baravte. Ne go sakavte moeto dru{tvo. Jas ne ve poznavam.

Mnozina go smetaat za golemo predimstvo da gi posetat mestata na Hristoviot ìvot na zemjata, da odat po patekite po koi pominal Toj, da go nabquduvaat ezeroto kraj koe sakal da pou~uva, kako i planinite i dolinite na koi ~esto po~ival negoviot pogled. No nie ne morame da pojdeme vo Nazaret, vo Kapernaum ili vo Vitanija za da odime po Isusovite stapki. Negovite stapki } e gi najdeme kraj postelata na bolnite, vo bednite kolibi, na prepolnite ulici na golemiot grad i na sekoe mesto na koe se nao| aat ~ove~ki srca gladni za uteha. ]e odime po negovite stapki ako go pravime ona {to go pravel Toj dodeka bil na zemjata.

Site moàt ne{to da storat. “Siromasi sekoga{ } e ima te kraj sebe” (Jovan 12,8), rekol Isus, i nikoj ne bi trebalo da misli deka ne postoi mesto na koe ne moè da raboti za nego. Milioni ~ove~ki du{i, ograni~eni so okovite na nezna eweto i grevot i koi nikoga{ ne ~ule za Hristovata qubov kon niv, stojat na rabot na propasta. Koga bi bile nie na nivno mesto, {to bi sakale tie da storat za nas? Imame naj sveta obvrska da storime za niv sè {to e vo na{a mo} . Hristovoto pravilo na ìvotot, spored koe sekoj od nas } e stoi ili } e padne na sudot, glasi: “Sè {to sakate da vi pravat lu| eto vam, pravete im i vie nim” (Matej 7,12).

Spasitelot go dal svojot dragocen ìvot za da ja osnove Crk vata koja } e bide sposobna da se griì za ̀ alosnite du{i {to se vo isku{enie. Zaednicata na vernite moè da bide siroma{na, neobrazovana i nepoznata, no vo Hrista tie moàt da izvr{uvaat rabota vo domot, vo sosedstvoto, vo crkvata, pa duri i vo “drugi krai{ta”, ~ij{to rezultat } e bide dalekuseèn kako ve~nosta.

640



558

Zatoa {to ovaa rabota se zanemaruva, mno{tvo mladi u~enici nikoga{ ne napreduvaat ponatamu od su{tata abeceda na hristijanskoto iskustvo. Svetlinata {to plamtela vo niv noto srce dodeka Isus im zboruval Ti se pro{tavaat grevo vite moèle da ja so~uvaat pomagaj} i im na onie {to se nao| aat vo nevolja.

Neumornata sila, {to tolku ~esto e izvor na opasnost za mladite, moè da se naso~i vo kanali niz koi bi potekla vo reka na blagoslovi. “Jas” bi bilo zaboraveno vo serioznata rabota za dobro na drugite. Golemiot Pastir } e im sluì na onie {to im sluàt na drugite. Tie } e pijat od rekata na ì votot i } e ja ugasnat ̀ edta. Nema da se stremat kon vozbudlivi zabavi ili kon nekoja promena vo svojot ̀ ivot. Najvaèn predmet na nivno interesirawe } e bide kako da gi spasat du{ite {to se nao| aat pred propast. Nivnite op{testveni dopiri } e bidat korisni. Qubovta na Otkupitelot } e gi privle~e i } e gi soedini srcata.

Koga } e sfatime deka sme Bo`ji sorabotnici, negovite vetuvawa nema da gi objavuvame ramnodu{no. Tie } e gorat vo na{ite srca i } e se raspalat na na{ite usni. Koga bil povi kan da mu sluì na neukiot, nediscipliniran i bunto ven narod, Bog na Mojseja mu dal vetuvawe: “Li~no jas } e pojdam so tebe i } e ti dadam odmor”. Rekol i: “Jas } e bidam so tebe” (2. Mojseeva 33,14; 3,12). Ova vetuvawe e za site {to rabotat namesto Hrista za siromasite i za izma~enite lu| e.

Qubovta kon ~ovekot e zemen izraz na qubovta kon Boga. Carot na slavata stanal edno so nas za da ni ja vsadi ovaa qubov, za da nè stori deca na edno semejstvo. Koga } e se ispol nat negovite pro{talni zborovi: “Da se qubite eden so drug kako jas {to ve qubev vas” (Jovan 15,12), koga } e go saka me ovoj svet kako {to go sakal Toj, toga{ e ostvarena negovata misija za nas. Prigotveni sme za neboto, za{to neboto go imame vo svoeto srce.

“Spasuvaj gi onie koi se zavle~eni vo smrtta, zadrì gi tie koi se na pat kon gibelta. Ako re~e{: ëAma, videte, nie ne znaevme za toa!’, zar ne videl Toj {to i mislite gi znae? Zar ne znae Toj {to i du{ata ti ja ~uva? Toj na sekogo } e mu plati spored delata!” (Mudri izreki 24,11.12). Vo gole miot suden den, onie {to ne rabotele za Hrista, {to pomi nale niz ìvotot mislej} i na sebe, grièj} i se za sebe, Sudi jata na seta zemja } e gi postavi zaedno so onie {to pravat zlo. Nad niv } e se izre~e ista osuda.

641

559

Na sekoja du{a ne{to $ e dovereno. Golemiot Pastir od sekogo } e bara: “Kade ti e stadoto {to ti e dovereno, tvoite slavni ovci?” I, “{to } e kaè{ koga } e se sretne{ so nego?” (Eremija 13,20.21).


560

71

SLUGA NA SLUGITE

Ovaa glava se temeli na Luka 22,7-18.24; Jovan 13,1-17

Vo takanare~enata “Gorna soba” na edna ku} a vo Eru salim, Hristos so svoite u~enici sedel na trpeza. Se sobrale da praz nuvaat Pasha. Spasitelot sakal so dvanaesettemina da go proslavi ovoj praznik. Znael deka se pribliìl negoviot ~as; samiot Toj bil vistinskoto pashalno Jagne i trebalo da bide `rtvuvan na denot koga se jadela pashata. Nabrgu trebalo da ja ispie ~a{ata na gnevot, da go primi poslednoto stra dal no kr{tavawe. Me| utoa, mu preostanale u{te nekolku mirni ~asovi i niv trebalo da gi pomine za dobro na svoite sakani u~enici.

Celokupniot Hristov ìvot bil ìvot na nesebi~na slu`ba. Ne “da mu sluàt, tuku da sluì” (Matej 20,28), bila pou kata na sekoe negovo delo. No u~enicite u{te ne ja nau~ile ovaa pouka. Na ovaa posledna pashalna ve~era Isus go povto ril svoeto u~ewe so slikovit prikaz {to zasekoga{ go vre àl vo nivnite umovi i srca.

Razgovorite me| u Isusa i negovite u~enici obi~no bile vreme na tivka radost {to site tie mnogu gi cenele. Pashalnite ve~eri bile posebno zna~ajni sceni; no ovojpat Isus bil poti{ten. Negovoto srce bilo pritisnato so tovar i vrz negovoto lice po~ivala senka. Koga se sostanal so u~enicite vo Gornata soba, zabeleàle deka ne{to te{ko ja pritiska nego vata du{a, pa, iako ne ja znaele pri~inata, so~uvstvuvale vo negovata bolka.

Koga se sobrale okolu trpezata, so taèn glas rekol: “Imav èlba da ja jadam ovaa pasha so vas pred da nastradam, za{to vi velam, nema ve} e da ja jadam dodeka ne se isplni vo Bo` jeto carstvo. I ja krena ~a{ata, se zablagodari i re~e: ëZemete ja i podelete ja me| u sebe, za{to vi velam, nema da pijam od lozoviot plod dodeka ne dojde Bo`jeto carstvo!’”

642

643

561

Hristos znael deka nastapilo vremeto da premine od ovoj svet kaj Otecot. Kolku gi sakal svoite {to bile na svetot, do kraj gi sakal! Sega se nao| al vo senkata na krstot i negovoto srce go pritiskala bolka. Znael deka } e bide napu{ten vo migot na predavstvoto. Znael deka } e bide ubien vo najgolemo poniùvawe, onaka kako {to se ubivaat zlos tornicite. Znael za neblagodarnosta i za surovosta na onie {to do{ol da gi spasi. Ja znael goleminata na `rtvata {to mora da ja podnese i kako za mnozina taa } e bide naprazna. Zna ej} i {to sè mu pretstoi, prirodno e {to moèl da bide sovladan so mislata za svoeto poniùvawe i stradawe. No gi nabquduval dvanaesettemina {to bile so nego kako negovi najrodeni, koi, po negovoto poniùvawe, po àlosta i bol noto iskustvo, } e bidat ostaveni sami da se borat vo svetot. Negovite misli za sopstvenite stradawa sekoga{ bile povr zani so negovite u~enici. Ne mislel na sebe. Vo negovite misli griàta za niv bila najva`na.

Isus imal mnogu da kaè ovaa posledna ve~er {to ja pominuval so svoite u~enici. Koga bi bile podgotveni da go primat ona {to sakal Toj da im go dade, bi bile so~uvani od bol kata {to go raskinuvala srceto, od razo~aruvawata i od neverstvoto.

Me| utoa, Isus videl deka tie ne moàt da go podnesat ona {to trebalo da im go kaè. Dodeka gi nabquduval nivnite lica, zborovite na opomena i uteha se zadràle na negovite usni. Migovite pominuvale vo ti{ina. Se ~inelo deka Isus ne{to o~ekuva. Na u~enicite im bilo neugodno. So~uvstvoto i ne`nosta pottiknati so Hristovata bolka kako da is~eznale. Negovite zborovi, polni so taga, {to ukaùvale na negovite stradawa, ostanale nezabeleàni. Pogledite {to si gi upatuvale edni na drugi otkrivale qubomora i borba za prvenstvo.

“Nastana i raspravija me| u niv za toa koj od niv e pogolem”. Ova prepirawe, prodolèno i vo Hristovo pri sustvo, go oàlostilo i go ranilo. U~enicite se pridrùvale kon svoite omileni zamisli deka Isus } e vospostavi svoja vlast i } e ja zazeme polo`bata na Davidoviot prestol. Sekoj od niv sè u{te vo svoeto srce kopneel za najvisokoto mesto vo toa carstvo. Se precenile sebesi i drugite i namesto svoite bra } a da gi smetaat za podostojni, na prvo mesto se stavale sebesi. Bara weto na Jakova i Jovana da sednat od desnata i levata strana na Hristoviot prestol kaj drugite pottiknalo gnev.

644

СЛУГА НА СЛУГИТЕ


562

Toa {to ovie dvajca bra} a se osmelile da baraat najvi soka polo`ba vo tolkava mera gi vozbudilo drugite desetmina, {to im se zakanil rascep. ûvstvuvale deka za niv pogre{no se rasu duvalo, deka nivnata vernost i nivnite daro vi ne se dovolno ceneti. Juda bil najostar sprema Jakova i Jovana.

Koga u~enicite vlegle vo salata za ve~era, nivnite srca bile ispolneti so ~uvstvo na navreda. Juda se proturkal do Hrista od levata strana, a Jovan sednal od desnata. Ako posto elo nekoe povisoko mesto, Juda bil gotov da go zazeme, a se smetalo deka toa mesto e kraj Hrista. A Juda bil predavnik.

Se pojavila u{te edna pri~ina za rasprava. Na prazni cite bilo voobi~aeno slugata da im gi izmie nozete na gos tite, pa vo ovaa prigoda za toa bile izvr{eni podgotovki. Stom nata, mijalnikot i krpata bile podgotoveni za miewe na nozete; no bidej} i nemalo sluga, na u~enicite im padnalo vo del da go storat toa.

Me| utoa, sekoj u~enik, popu{taj} i $ na povredenata sueta, re{il da ne prezema dol`nost na sluga. Site pokaàle ladnokrvna nebre`nost, navidum nesvesni deka moraat da storat ne{to. So svoeto mol~ewe ja odbile mo`nosta da se ponizat.

Kako da gi povede Hristos ovie kutri du{i tamu kade {to satanata nema da izvojuva nad niv re{ava~ka pobeda? Kako da im pokaè deka samoto zvawe u~enici ne gi pravi u~e nici i ne im obezbeduva mesto vo negovoto carstvo? Kako da im pokaè deka vistinskata golemina se gleda vo slu`bata na qubovta i vo vistinskata poniznost? Kako da zapali qubov vo nivnite srca i da gi prigotvi da go sfatat ona {to saka da im go kaè?

U~enicite ne dale nikakov znak deka } e si posluàt eden na drug. Isus ~ekal izvesno vreme da vidi {to } e storat tie. Toga{ Toj, boèstveniot U~itel, stanal od trpezata. Soblekuvaj} i ja gornata obleka {to bi mu pre~ela, ja zel krpa ta i se prepa{al. V~udovideni, u~enicite go nabqudu vale seto toa i vo ti{ina ~ekale da vidat {to } e se slu~i. “Po toa nalea voda vo sadot za miewe i po~na da im gi mie nozete na u~enicite i da gi bri{e so krpata so koja be{e opa{an”. Ovaa postapka im gi otvorila o~ite na u~enicite. Srceto im se ispolnilo so gor~liv sram i poniùvawe. Go sfa tile neizgovoreniot ukor i sebesi se sogledale vo sosema nova svetlina.

Taka Hristos ja pokaàl svojata qubov kon svoite u~eni ci. Nivniot sebi~en duh mu nanesuval bolka, no ne se vpu{til vo nikakva rasprava so niv za ovaa nivna te{kotija. Namesto

563

toa, im dal primer {to nikoga{ nema da go zaboravat. Negovata qubov kon niv ne moèla lesno da se pomati ili da se ugasne. Znael deka Otecot sè mu predal vo race, deka doa| a od Boga i se vra} a kaj Boga. Bil napolno svesen za svo jata boès tvena priroda, no ja ostavil svojata carska kruna i vla detelska obleka i zel lik na sluga. Edno od posle dnite dela na negoviot ìvot na zemjata bilo da se prepa{e kako sluga i da izvr{i dol`nost na sluga.

Pred praznikot Pasha Juda po vtorpat se sostanal so sve{ tenicite i zakonicite i sklu~il spogodba da im go pre dade Isusa vo race. Sepak, potoa se pome{al so u~enicite kako potpolno da e nevin i boèm e zainteresiran okolu podgotovkata na praz nikot. Za namerata na Juda u~enicite ne znaele ni{to. Samo Isus moèl da ja pro~ita negovata tajna, no ne go razotkril. Isus kopneel za negovata du{a. Za nego ~uvstvuval ist tovar kako i za Erusalim koga pla~el nad ovoj grad osuden na uni{tuvawe. Negovoto srce pekalo: “Kako da te dadam?” Silata na taa qubov ja po~uvstvuval i Juda. Dodeka racete na Spasitelot gi miele tie izvalkani noze i dodeka gi bri{el so krpata, srceto na Juda bilo pottiknato sega da go priznae svojot grev. No ne sakal da se ponizi. Negovoto srce se stvrdnalo za pokajanie i starite pobudi, otstraneti za mig, povtorno zagospodarile so nego. Juda sega se navre duval pora di Hristoviot ~in na miewe na nozete na u~enicite. Ako Isus moè tolku da se ponizi, si mislel, toga{ Toj ne moè da bide car na Izrael. Site nadeì vo svetovna ~est vo zemno carstvo bile uni{teni. Juda bil uveren deka ne moè ni{to da dobie ako go sledi Hrista. Spored negovo mis lewe, koga videl deka Isus samiot sebesi se potcenuva, bil re{i telen vo svojata namera da se otkaè od nego i da priznae deka e izmamen. Opfaten so lo{ duh, re{il da go izvr{i deloto {to go prifatil, da go predade svojot Gospod.

Biraj} i polo`ba kraj trpezata, Juda se obidel da go zazeme prvoto mesto, pa Hristos kako sluga prvo mu posluìl nemu. Jovan, kon kogo Juda ~uvstvuval tolku mnogu gor~ina, bil ostaven da bide posleden. Jovan toa ne go smetal nitu za ukor nitu za poniùvawe. U~enicite bile mo{ne trognati dodeka go nabquduvale Hristovoto delo. Koga do{ol red na Petar, toj za~udeno izviknal: “Gospode, ti li } e mi gi mie{ nozete?” Hristovata poniznost mu go skr{ila srceto. Go opfatil sram pri mislata {to ovaa slu`ba ne ja izvr{uva nekoj od u~enicite. “Ti sega ne znae{ {to pravam jas”, rekol Hristos,

645



564

“no podocna } e razbere{”. Petar ne moèl da pod nese da go vidi svojot Gospod, za kogo veruval deka e Bo`ji Sin, kako izvr{uva dol`nost na sluga. So seta du{a se pobu nil protiv takvoto poniùvawe. Ne sfatil deka Hristos zatoa do{ol na svetot. Re{itelno izviknal: “Ne, ti nikoga{ nema da mi gi izmie{ nozete!”

Hristos seriozno mu odgovoril na Petar: “Ako ne te izmijam, nema{ del so mene”. înot {to go odbil Petar bil eden vid povozvi{eno is~istuvawe. Hristos do{ol da go izmie srceto od damkite na grevot. Odbivaj} i da mu dozvoli na Hris ta da mu gi izmie nozete, Petar go odbil povozvi{e noto is~istuvawe {to bilo opfateno so poniskoto. Toj vsu{n ost go otfrlil svojot Gospod. Za U~itelot ne e poni ̀ uvawe ako mu dozvolime da nè is~isti. Vistinskata poniz nost zna~i so blagodarno srce da se primi sè {to se pravi za nas i seriozno da se raboti za Hrista.

Koga gi slu{nal zborovite: “Ako ne te izmijam, nema{ del so mene”, Petar se otkaàl od svojata gordost i samovo lie. Ne moèl da ja podnese pomislata da bide odvoen od Hrista; toa za nego bi zna~elo smrt. “Izmij mi gi ne samo noze te”, rekol, “tuku i racete i glavata. Isus mu odgovori: ëNa izmieniot treba da mu se izmijat samo nozete, za{to celiot e ~ist’”.

Ovie zborovi zna~at pove} e od telesna ~istota. Hristos sè u{te zboruva za povozvi{enoto is~istuvawe {to slikovito e prikaàno so poniskoto. Onoj {to doa| a od kapewe e ~ist, no nozete vo sandali brgu se zapra{uvaat, pa potrebno e da se izmijat. Taka Petar i negovite bra} a bile isprani na gole miot Izvor otvoren za grevot i za ne~istotijata. Hristos gi priznaval za svoi. Me| utoa, isku{enieto gi navelo na zlo i nim sè u{te im bila potrebna negovata milost {to is~istuva. Koga Isus se opa{al so krpata da im go izmie pravot od nozete, Toj sakal so istiot ~in i od nivnite srca da ja ispere neslogata, qubomorata i gordosta. Toa imalo mnogu pogolemo zna~ewe otkolku samoto miewe na nivnite pra{ livi noze. So duhot {to go poseduvale toga{, nieden od niv ne bil gotov za zaednica so Hrista. Sè dodeka ne se dovedeni vo sostojba na poniznost i qubov, ne bile podgotveni da u~es tvuvaat na pashalnata ve~era ili da zemat u~estvo vo slu` bata za spomen {to Isus imal namera da ja vospostavi. Niv nite srca mora da se is~istat. Gordosta i samoqubieto sozda vaat nesloga i omraza, no Isus seto toa go ispral miej} i im gi nozete. Nastanala promena na ~uvstvata. Nabquduvaj} i gi sega, Isus

646

565

moèl da kaè: “Vie ste ~isti”. Sega postoelo edinstvo vo srcata i me| usebna qubov. Stanale krotki i gotovi da ja prifatat poukata. Osven Juda, site bile gotovi najvisokoto mesto da mu go otstapat na drug. Sega so pokorno i blago darno srce moèle da gi primat Hristovite zborovi.

Kako Petar i negovite bra} a, i nie sme izmieni so Hristovata krv, no sepak, ~esto vo dopir so zloto ~istoto srce se valka. Nie morame da dojdeme kaj Hrista i da ja primime negovata milost koja is~istuva. Petar se pritesnuval da mu dozvoli na svojot Gospod i U~itel so svoi race da gi pofa ti negovite pra{livi noze. Kolku ~esto nie gi doveduvame na {ite gre{ni, izvalkani srca vo dopir so Hristo voto srce! Kolku go ̀ alostat na{ite lo{i } udi, na{ata sueta i na{ata gordost! Pa sepak, morame da mu gi doneseme site na{i slabosti i seta na{a ne~istotija. Samo Toj moè da izmie i da is~isti. Nie ne sme podgotveni za zaed nica so nego ako ne sme is~isteni so negovoto uspe{no dejstvuvawe.

Isus im rekol na svoite u~enici: “Vie ste ~isti, no ne site”. Toj gi izmil nozete na Juda, no srceto ne mu se poko rilo. Toa ne bilo is~isteno. Juda ne mu se pot~inil na Hrista.

Koga im gi izmil nozete na u~enicite, Hristos ja zel svojata obleka, povtorno sednal i im rekol: “Sfativte li {to vi storiv? Vie me narekuvate mene U~itel i Gospod, i pravo velite za{to toa sum. I taka, ako jas, Gospod i U~itel, vi gi izmiv nozete vam, i vie ste dol`ni da si gi miete noze te eden na drug; za{to vi dadov primer i vie da pravite onaka kako {to vi napraviv jas. Vistina, vistina, vi velam: slugata ne e pogolem od svojot gospodar, nitu pratenikot e pogolem od onoj {to go pra} a”.

Hristos sakal negovite u~enici da razberat deka toa {to im gi izmil nozete nitu malku ne go namalilo negovoto dostoinstvo. “Vie me narekuvate U~itel i Gospod, i pravo velite, za{to toa sum”. Zatoa {to bil tolku beskrajno vozvi {en, na ovaa slu`ba $ dal ~est i zna~ewe. Nikoj ne bil tolku izdignat kako Hristos, pa sepak prifatil najponizna dol ̀ nost. So cel negoviot narod da ne bide zaveden od sebi~nosta {to se nao| a vo telesnoto srce i {to se zasiluva so samo zadovolstvata, sam Hristos dal primer za poniznosta. Ne sakal ovaa va`na pouka da $ ja prepu{ti na ~ovekovata grià. & pridaval tolku golemo zna~ewe, {to li~no Toj, Toj koj e ednakov so Boga, postapuval kako sluga so svoite u~enici. Dodeka raspravale okolu najpo~esnoto mesto, Toj, pred kogo treba da se previtka

649



566

sekoe koleno, Toj, na kogo mu sluàt slavnite angeli, i toa go smetaat za ~est, se navednal da im gi izmie nozete na onie {to go vikale Gospod. Toj mu gi izmil nozete na svojot predavnik.

Vo svojot ìvot i vo poukite, Hristos dal sovr{en primer na nesebi~na slu`ba {to ima svoe poteklo vo Boga. Bog ne ̀ ivee za sebe. So sozdavaweto na svetot i so odrù vaweto na ona {to go sozdal, postojano im sluì na drugite. “Toj mu zapo veda na svoeto sonce i toa gi osvetluva i lo{ite i dobri te i im dava do`d na pravednite i na nepravednite” (Matej 5,45). Ovoj ideal na sluèwe Bog mu go doveril na svojot Sin. Na Isusa mu bilo dadeno da stoi na ~elo na ~ove~kiot rod za da moè so svojot primer da podu~i {to zna~i da se sluì. Celokupniot negov ìvot mu bil pot~inet na zakonot i na slu`bata. Toj im sluèl na site, im pomagal na site. Taka so ìvotot go ispolnil Bo`jiot zakon i so svojot pri mer pokaàl kako da go poslu{ame.

Isus postojano se trudel da go vospostavi ova na~elo me| u svoite u~enici. Koga Jakov i Jovan pobarale prvenstvo, Toj rekol: “Onoj {to saka da bide najgolem me| u vas, neka vi slu ̀ i” (Matej 20,26). Vo moeto carstvo na~eloto na prvenstvo i premo} nema mesto. Poniznosta e edinstvenata vistinska gole mina. Edinstvena razlika se gleda vo predanosta kon slu`bata na drugite.

Sega, otkako im gi izmil nozete na u~enicite, im rekol: “Jas vi dadov primer i vie da pravite onaka kako {to vi napraviv jas”. So ovie zborovi Isus ne zapovedal samo pokaùvawe na gostoqubivost. Toa zna~elo mnogu pove} e otkolku samo miewe na nozete na gostite izvalkani so pravot od patuvaweto. Hristos ovde vospostavil edna verska slu`ba. So delo to na na{iot Gospod ovoj sve~en ~in na poniznost e pretvoren vo svet obred. U~enicite treba da go po~ituvaat za sekoga{ da moàt da gi imaat na um negovite pouki za poniz nosta i slu`bata.

Ovoj obred e podgotovka {to ja odredil Hristos za slu`bata Svetata ve~era. Sè dodeka se neguva gordost, neprija telstvo i borba za prvenstvo, srceto ne moè da stapi vo zaed nica so Hrista. Ne sme podgotveni da zememe zaedni~ko u~estvo vo negovoto telo i vo negovata krv. Zatoa Hristos odre dil prvo da se po~ituva spomenot na negovata poniznost.

Dodeka pristapuvaat kon ovoj obred, Bo`jite deca treba da si spomnuvaat za zborovite na slavniot i ìv Gospod: “Sfativte li {to vi storiv? Vie me narekuvate U~itel i Gospod, i

650

567

pravo velite, za{to toa sum. I taka, ako jas, Gospod i U~itel, vi gi izmiv nozete, i vie ste dol`ni da si gi miete nozete eden na drug; za{to vi dadov primer i vie da pravite onaka kako {to vi napraviv jas. Vistina, vistina vi velam: slu gata ne e pogolem od svojot gospodar, nitu pratenikot e pogolem od onoj {to go pra} a. Koga gi znaete ovie raboti, bla ̀ eni ste ako gi ispolnuvate”.

Kaj ~ovekot postoi sklonost sebesi pove} e da se ceni otkolku svojot brat, da raboti za sebe, da bara najvisoko mesto; ova ~esto ra| a lo{i predrasudi i gor~ina na duhot. Obre dot {to $ prethodi na Gospodovata ve~era treba da gi otstrani ovie nedorazbirawa, da go oslobodi ~ovekot od negova ta sebi~ nost, da go simne od gigalite na negovoto samo izvi{u vawe do poniznost na srceto {to } e go povede da mu sluì na svojot brat.

Na ovaa sve~enost e prisuten svet nebesen Nabquduva~ i istata ja pravi mig za ispituvawe na du{ata, za osvedo~u vawe za grevot i za blaèna sigurnost deka grevovite se prosteni. Tuka se nao| a Hristos vo polnota na svojata milost da go izme ni to kot na mislite {to tekle po sebi~ni kanali. Svetiot Duh ja oìvuva ~uvstvitelnosta na onie {to go sle dat primerot na svojot Gospod. Koga si spomnuvame za poniznosta na Spasi te lot, se niàt misli se javuva cela niza spomeni, spomeni na Bo`jata golema dobrota i qubov i na ne`nosta na zemnite pri jateli. Vo mislite se rojat zaboravenite blagoslovi, zlou po trebenata milost, omalo va ̀ e nata qubez nost. Se otkri vaat korenite na gor~inata {to ja zadu{ile dragocenata bilka na qubovta. Si spomnu vame za manite na karakterot, za zane ma renite dol`nosti, za neblagodarnosta kon Boga, za studeniloto kon na{ite bra} a. Grevot se gleda vo svet linata vo koja go gle da Bog. Na{ite misli ne se misli na samo dopa| awe, tuku misli na ostra samoosuda i na poniznost. Umot e zasilen da urne sekoja pre~ka {to predizvikala razidu vawa. Rasterani se lo{ite misli i lo{ite zborovi. Grevovite se priznavaat, pros teni se. Hristovata milost {to pokoruva vleguva vo du{a ta, a Hristovata qubov gi povrzuva srcata vo blagosloveno edinstvo.

Koga vaka se u~i poukata za podgotvitelnata slu`ba, se budi ̀ elba za povozvi{en duhoven ̀ ivot. Boèstveniot Svedok } e odgovori na ovaa ̀ elba. Du{ata } e bide izdignata. Nie moème da u~estvuvame vo obredot Sveta ve~era so svest deka gre vovite ni se prosteni. Sonceto na Hristovata praved nost

651



568

} e gi ispolni site kat~iwa na umot i hramot na du{ata. ]e go nabquduvame “Bo`jeto Jagne koe gi zema na sebe grevo vi te na svetot” (Jovan 1,29).

Za onie {to go prifa} aat duhot na ovaa slu`ba, taa niko ga{ ne moè da stane samo sve~en obred. Nejzina posto jana pouka } e bide: “Sluète si eden na drug so qubov” (Galatite 5,13). So toa {to im gi izmil nozete na svoite u~enici, Hristos pokaàl deka bi izvr{il sekoja slu`ba, kolku i da bila skromna, {to bi gi storila naslednici so nego vo ve~noto nebesno bogatstvo. Negovite u~enici, vr{ej} i go istiot obred, sve~eno se zavetuvaat deka na ist na~in im sluàt na svoite bra} a. Sekoga{ koga ovoj obred pravilno se izvr{uva, Bo`jite deca stapuvaat vo sveta vrska za da si pomognat i da se blagoslovat edni so drugi. Se zavetuvaat deka ìvotot } e go posvetat na nesebi~na slu`ba, no ne samo eden za drug. Nivnoto pole na rabota e isto tolku prostrano kolku {to bilo poleto za rabota na nivniot U~itel. Svetot e poln so takvi na koi im e potrebna na{ata slu`ba. Na sekoj ~ekor se nao| aat siromasi, bespomo{ni, nenau~eni. Onie {to imale zaednica so Hrista vo Gornata soba, } e se upatat da sluàt kako {to sluèl Toj.

Isus, na kogo mu sluèle site, do{ol da im bide sluga na site. Bidej} i im sluèl na site, nemu pak } e mu sluàt site i site } e go slavat. Onie {to } e zemat udel vo negovite bo ̀ es tveni osobini, i so nego } e ja delat radosta {to gi gledaat otkupenite du{i, mora da go sledat negoviot primer na nesebi~na slu`ba.

Seto ova se nao| a vo Isusovite zborovi: “Jas vi dadov primer i vie da pravite onaka kako {to vi napraviv Jas”. Toa bila celta na slu`bata {to ja vospostavil Isus. Toj rekol: “Koga go znaete toa”, ako ja znaete celta na ovie pouki, “blaèni ste ako gi ispolnuvate”.

569

72

„ZA MOJ SPOMEN“


“Gospod Isus onaa no} vo koja be{e predaden, go zede lebot i, otkako zablagodari, go skr{i i re~e: ëOva e teloto moe koe e za vas. Pravete go ova za moj spomen.’ Isto taka po ve~e rata ja zede ~a{ata i re~e: ëOvaa ~a{a e noviot zavet vo mojata krv. Pravete go ova, sekoga{ koga ja piete, za moj spomen. Za{to sekoga{, koga go jadete ovoj leb i ja piete ovaa ~a{a, ja navestuvate smrtta Gospodova dodeka Toj ne dojde’” (1. Korin} anite 11,2326).

Hristos stoel na prevalecot me| u dve epohi i me| u niv nite dva golemi praznika. Toj, Bo`je Jagne bez mana, naskoro trebalo sebesi da se prinese kako `rtva za grevot i so toa da mu stavi kraj na sistemot na simbolite i obredite {to ~eti ri iljadi godini ukaùvale na negovata smrt. Dodeka jadel pasha (pashalno jagne) so svoite u~enici, namesto nea vospos tavil obred {to trebalo da stane spomen na negovata golema ̀ rtva. Evrejskiot naroden praznik trebalo zasekoga{ da ja zagubi va`nosta. Obredot {to go vospostavil Hristos trebalo da go praznuvaat negovite sledbenici vo site zemji i niz site vekovi.

Pasha e vospostavena kako se} avawe na osloboduvaweto na Izrael od egipetskoto ropstvo. Bog zapovedal istorijata da se povtoruva sekoja godina so cel decata da pra{uvaat za zna ~eweto na ovaa ustanova. Taka vo mislite na site trebalo da se so~uva sveò veli~estvenoto osloboduvawe. Ustanovata “Gosopodova ve~era” e dadena kako se} avawe na golemoto oslo boduvawe izvr{eno so Hristovata smrt. Ovaa ustanova treba da se praznuva sè dodeka Toj ne dojde po vtorpat vo sila i slava. Ova sredstvo ni pomaga sekoga{ da se se} avame na ova golemo delo.

652

653


570

Vo vremeto na osloboduvaweto od Egipet Izraelcite jadele pashalna ve~era prostum, so prepa{ani bedra i so stap vo racete, podgotveni za patuvawe. Na~inot na koj ja praznuvale ovaa ustanova bil vo soobraznost so nivnata sostojba; {totuku se prigotvuvale za svoeto izleguvawe od Egipet, stoej} i pred ma~no i te{ko patuvawe niz pustina. No vo Hris tovo vreme sostojbata se izmenila. Sega ne morale da izlezat od nekoja tu| a zemja, tuku naseluvale svoja zemja. Vo soobraznost so odmorot {to im e daden, narodot vo polule ̀ e~ka polo`ba u~estvuval vo pashalnata ve~era. Okolu trpezata bile postaveni prostirki i gostite se smestuvale na niv, potpiraj} i se na levata raka, dodeka des nata im bila slobodna da se sluàt pri jadeweto. Vo taa polo`ba gostinot moèl da ja potpre glavata na gradite na onoj {to bil do nego, a nozete bile ispruèni kon nadvo re{nata strana i niv moèl da gi mie ~ovek {to odel nadvor od krugot.

Hristos sè u{te e na trpezata na koja e postavena pashalnata ve~era. Pred nego se nao| aat presni lebovi. Na trpezata stoi i pashalno neprevrieno vino. So ovie znamenitosti Hristos ja prikaùva svojata ~ista `rtva. Ni{to {to e rasipano so vri ewe, so simbolot na grevot i smrtta, ne moè da go pret stavuva “prostodu{noto i pre~isto Jagne” (1. Petro vo 1,19).

“A koga jadea, Isus zede leb, go blagoslovi, go skr{i, im go razdade na u~enicite, i re~e: ëZemete, jadete, ova e moeto telo.’ Potoa ja zede ~a{ata, zablagodari, im ja dade i re~e: ëPijte site od nea, za{to ova e mojata krv na zavetot, koja se proleva za mnozina, za pro{tavawe na grevovite. No, vi velam, otsega nema da pijam od ovoj lozov plod s# do onoj den koga so vas } e pijam nov vo carstvoto na mojot Otec’”.

Predavnikot Juda u~estvuval vo obredot Sveta ve~era. Toj gi primil od Isusa znamenitostite na negovoto skr{eno telo i na negovata proleana krv. Gi ~ul zborovite: “Pravete go ova za moj spomen”. Sedej} i neposredno do Bo`jeto Jagne, pre davnikot premisluval za svoite mra~ni celi i im daval mav na svoite zlokobni i revan{isti~ki misli.

Pri mieweto na nozete Hristos uverlivo dokaàl deka go poznava karakterot na Juda. “Ne ste site ~isti!” (Jovan 13,11), rekol Toj. Ovie zborovi go uverile la`niot u~enik deka Hristos proniknal vo negovata tajna namera. Sega Hristos zboruval mnogu pootvoreno. Dodeka sedele na trpe zata, rekol, nabquduvaj} i gi u~enicite: “Ne zboruvam za site vas. Gi znam

654

571

onie {to gi izbrav; no treba da se ispolni Pis moto: ëOnoj {to go jade mojot leb, ja kreva svojata peta protiv mene’”.

Duri i sega u~enicite ne se posomnevale vo Juda. Me| utoa, ja zabeleàle dlabokata Hristova àlost. Nad site se nad vil oblak kako pret~uvstvo na stra{na nesre} a ~ija{to priroda ne ja razbirale. Dodeka jadele vo ti{ina, Isus rekol: “Vistina, vistina, vi velam deka eden od vas } e me predade”. Ovie zborovi predizvikale v~udoviduvawe i uàs. Ne moèle da sfatat deka nekoj me| u niv moè da bide predavnik na boèstveniot U~itel. Poradi {to bi moèle da go predadat? I komu? Vo ~ie srce bi moèl da se rodi takov plan? Sekako, nekoj me| u omilenite dvanaesetmina koi, slu{aj} i gi nego vi te pouki, imale prednost nad site drugi, koi ja delele ne go vata veli~estvena qubov i kon koi pokaùval tolku mnogu obyir so toa {to gi dovel vo tolku tesna zaednica so sebe!

Koga go sfatile zna~eweto na negovite zborovi i si spomnale kolku vistiniti bile negovite izjavi, gi opfatil strav i nedoverba kon samite sebesi. Po~nale da gi ispitu vaat svoite srca za da vidat dali vo niv ne se krie nekoja misla protiv U~itelot. So bolka, eden po drug pra{ale: “Da ne sum jas toj, Gospode?” No Juda sedel mol~ej} i. Mo{ne voz bu den, Jovan na kraj pra{al: “Gospode, koj e toj?” Isus odgo voril: “Onoj {to } e makne so mene vo ~inijata, toj } e me predade. Bez somnenie, Sinot ~ove~ki si zaminuva kako {to e pi{ano za nego; no te{ko na onoj ~ovek {to } e go predade Sinot ~ove~ki! Podobro bi mu bilo da ne se rodil”. U~eni cite vnimatelno go ispituvale liceto eden na drug dodeka pra{uvale: “Da ne sum jas toj, Gospode?” Mol~alivosta na Juda sega gi privlekla site pogledi. Vo zabunata, predizvi kana so pra{awata i so izrazite na ~udewe, Juda ne go slu{ nal Isusoviot odgovor na Jovanovoto pra{awe. Me| utoa, za da gi izbegne ispituva~kite pogledi na u~enicite, pra {al kako i tie: “Da ne sum jas toj, Gospode?” Isus seriozno odgo voril: “Ti kaà!”

Iznenaden i zbunet zatoa {to e otkriena negovata name ra, Juda stanal i brgu ja napu{til prostorijata. “Isus, pak, mu re~e: ë[to } e pravi{, pravi pobrgu!’... Toga{, {tom go pri mi zalakot, Juda vedna{ izleze, a be{e no} ”. Za predav nikot bila no} koga go napu{til Hrista i oti{ol vo temnina.

Sè do ovoj ~ekor, Juda ne ja preminal granicata na mo`nosta da se pokae. No koga go napu{til svojot Gospod i svoite pri jateli, u~enicite, padnala kone~nata odluka. Ja preminal grani~nata linija!

655

„ЗА МОЈ СПОМЕН“


572

ûdesno bilo Isusovoto trpenie vo postapuvaweto so ovaa du{a {to se nao| ala vo isku{enie. Ne propu{til da stori sè {to moèlo da se stori za spasenieto na Juda. Iako ve} e dvapati vetil deka } e go predade svojot Gospod, Isus sè u{te mu daval mo`nost za pokajanie. îtaj} i gi tajnite na me ri na srceto na predavnikot, Hristos mu dal na Juda kone~en, uverliv dokaz za svoeto boèstvo. Za la`niot u~enik toa bil posleden povik na pokajanie. Ne bil li{en od nieden povik {to moèlo da go upati boèstveno~ove~koto Hristo vo srce. Branovite na milosta {to se odbivale od tvrdokor nata gordelivost se vra} ale kako plima na qubovta {to pobeduva. Iako iznenaden i upla{en so otkrivaweto na nego vata vina, Juda stanal u{te pore{itelen. Od Svetata ve~era izlegol da go dovr{i svoeto delo vo predavstvoto.

Izgovaraj} i prokletstvo nad Juda, Hristos pokaàl qubov kon svoite u~enici. Na toj na~in im dal vrven dokaz za svoeto mesijanstvo. “Toa vi go kaùvam sega, pred da se slu~i”, rekol, “za da veruvate koga } e se slu~i, deka Jas Sum”. Koga Isus bi mol~el i koga bi pokaàl deka ne znae {to } e go snajde, u~enicite bi moèle da si pomislat deka nivniot U~itel ne poseduva boèstveno predznaewe, deka bil iznena den i taka predaden vo racete na ubistveno nastroeniot xgan. Edna godina porano, Isus im rekol na u~enicite deka izbral dvanaesetmina, no deka eden e | avol. Sega negovite zborovi, upateni do Juda, pokaàle deka negovoto predavstvo potpolno mu e poznato na U~itelot, a imale za cel da ja zasilat verata na vistinskite Hristovi sledbenici vo vremeto na negovoto poniùvawe. Koga Juda } e go doìvee svojot stra{en kraj, tie } e se setat za prokletstvoto {to go izrekol Isus nad pre dav nikot.

Spasitelot imal u{te edna cel. Ne go li{il od svojata slu`ba onoj za kogo znael deka e predavnik. U~enicite ne gi razbrale negovite zborovi {to gi izgovoril pri mieweto na nozete “Ne ste site ~isti” duri ni toga{ koga na trpezata izjavil: “Onoj koj go jade mojot leb, ja kreva svojata peta protiv mene” (Jovan 13,11.18). No podocna, koga zna~eweto stanalo jasno, imale pri~ina da razmisluvaat za Bo`jeto trpenie i za negovata milost kon najgolemiot gre{nik.

Iako od po~etok go znael Juda, Isus sepak mu gi izmil nozete. I predavnikot imal predimstvo da se soedini so Hrista u~estvuvaj} i vo Svetata ve~era. Strpliviot Spasitel go pottiknuval gre{nikot da go primi, da se pokae i da bide

573

izmien od ne~istotijata na grevot. Toa e primer i za nas. Koga } e si pretpostavime deka nekoj e vo zabluda ili vo grev, ne smeeme da se odvoime od nego. So nikakvo lekomi sleno odvojuvawe ne smeeme da go prepu{time kako plen na isku{enieto i da go turneme na satanskoto bojno pole. Toa ne e Hristova metoda. Toj na u~enicite im gi izmil nozete zatoa {to bile vo zabluda i gre{ni i so toa site, osven eden od dvanaesettemina, se dovedeni do pokajanie.

Hristoviot primer zabranuva isklu~uvawe od Gospodovata ve~era. Vistina, javniot grev go isklu~uva vinovnikot. Toa Svetiot Duh jasno go kaùva (1. Korin} anite 5,11). No, osven ova, nikoj ne smee da izre~e sud. Bog ne im prepu{til na lu| eto da re{at koj } e u~estvuva vo vakvite priliki, za{to koj moè da gi ~ita srcata? Koj moè da go razlikuva kakolot od ̀ itoto? “No, sekoj neka se ispita sebesi, pa potoa neka jade od lebot i neka pie od ~a{ata”. Za{to “sekoj {to nedos tojno go jade ovoj leb ili nedostojno ja pie ovaa ~a{a Gospodova, } e bide odgovoren za teloto i za krvta Gospodova”. “Bidej} i onoj {to jade i pie, a pravilno ne go razlikuva Gospodovoto telo, jade i pie za svoja osuda” (1. Korin} anite 11,28.27.29).

Koga vernicite } e se soberat da go odràt ovoj obred, prisutni se vesnici nevidlivi za ~ove~kite o~i. Mo`no e na sobirot da se najde i nekoj Juda, pa ako e taka, tuka se i pra tenicite na knezot na temninata, za{to tie gi pridruù vaat site {to ne go prifa} aat vodstvoto na Svetiot Duh. Isto taka se prisutni i nebesnite angeli. Vo sekoja takva prigoda se prisutni i ovie nevidlivi posetiteli. Vo zaed nicata moàt da dojdat lica koi vo srceto ne $ sluàt na vistinata i svetosta, no koi moèbi sakaat da zemat u~estvo vo obredot. Nim toa ne treba da im se zabrani. Tuka se svedo cite {to bile prisutni koga Isus im gi izmil nozete na u~eni cite i na Juda. Ovaa scena ne ja nabquduvaat samo ~ove~ ki o~i.

Hristos so Svetiot Duh e prisuten za da stavi pe~at na svojot obred. Toj e tuka da gi osvedo~i i da gi smekne srcata. Nie den pogled, niedna ponizna misla ne moè da se skrie od negovoto vnimanie. Toj go ~eka onoj {to se kae i {to e so skr{eno srce. Sè e podgotveno za prifa} awe na takvata du{a. Toj, koj mu gi izmil nozete na Juda, kopnee da izmie sekoe srce od damkite na grevot.

Nikoj ne smee da se isklu~i sebesi od Svetata ve~era zatoa {to moèbi se prisutni onie {to ne se dostojni. Sekoj

656



574

u~enik e povikan javno da zeme udel i so toa da posvedo~i deka go prifa} a Hrista kako li~en Spasitel.

Na ovie sostanoci {to samiot gi utvrdil, Hristos se sosta nuva so svojot narod i go zasiluva so svoeto prisustvo. Vo ovoj obred moàt da sluàt nedostojni srca i race, no Hristos e tuka da im sluì na svoite deca. Site {to doa| aat so vera sosredoto~ena kon nego, } e dobijat golem blagoslov. Site {to go zanemaruvaat ona vreme na boèstveno pre dimstvo, } e pretrpat zaguba. Za niv bi odgovarale zborovite: “Ne ste site ~isti!”

Zemaj} i so svoite u~enici udel vo lebot i vo ~a{ata, Hristos se obvrzal da im bide Otkupitel. Im go doveril no viot zavet so koj site {to } e go prifatat stanuvaat Bo`ji deca i sonaslednici so Hrista. So ovoj zavet sekoj blagoslov {to moè da go podari Neboto za ovoj ìvot i za ìvotot {to } e dojde, im pripa| al nim. Deloto na ovoj zavet moralo da bide potvrdeno so Hristovata krv. Obredot Ve~era Gospo dova trebalo postojano da gi potsetuva u~enicite na besko ne~nata `rtva {to e prinesena za sekogo od niv poedi ne~no kako ~len na padnatoto ~ove~ko semejstvo.

Slu`bata povrzana so Gospodovata ve~era ne treba da bide vreme na taga. Toa ne e nejzina cel. Koga Gospodovite u~e nici } e se soberat okolu negovata trpeza, ne treba da se se} avaat i da gi oplakuvaat svoite nedostatoci. Tie ne treba da se zadrùvaat na svoeto minato versko iskustvo, bez ogled dali toa bilo ohrabruva~ko ili ne. Isto taka ne treba da se se} avaat na svoite me| usebni nesoglasija. Podgotvitelnata slu`ba go otstranila seto ova. Samoispituvaweto, ispoveduva weto na grevot, izmiruvaweto na nesoglasijata seto toa e ostvareno. Sega doa| aat da se sretnat so Hrista. Tie ne treba da stojat vo senkata na krstot, tuku vo negovata spaso nosna svetlina. Tie treba da im ja otvorat du{ata na sjajnite zraci na Sonceto na pravdata. So srca is~isteni so Hristo vata dragocena krv, napolno svesni za negovoto prisustvo, iako nevidliv, treba da gi ~ujat negovite zborovi: “Vi ostavam mir, vi go davam mojot mir. Ne vi go davam kako {to go dava svetot” (Jovan 14,27).

Na{iot Gospod kaùva: Osvedo~eni vo svojot grev, spomnete si deka sum umrel za vas. Koga ste ugnetuvani, progonuvani i oàlosteni zaradi mene i zaradi evangelieto, spomnete si za mojata qubov koja e tolku golema {to za vas go dadov svojot ìvot. Koga dol`nostite vi izgledaat neumo livi i

659

575

svirepi, a va{ite tovari premnogu te{ki, setete se deka jas za vas podnesov krst, ne drèj} i do sramot. Koga srce to vi se stega od te{ko isku{enie, setete se deka va{iot Otku pitel ìvee za da posreduva za vas.

Gospodovata ve~era ukaùva na vtoroto Hristovo doa| a we. Taa e odredena da ja so~uva ovaa nade` ìva vo mislite na u~enicite. Sekoga{ koga } e se sobiraat da go oìveat spo menot na negovata smrt, } e si spomnuvaat kako “ja zede ~a{ata, zablagodri, im ja dade i re~e: ëPijte site od nea, za{to ova e mojata krv na zavetot, koja se proleva za mnozina, za pro{tavawe na grevovite. No, vi velam, otsega nema da pijam od ovoj lozov plod s# do onoj den koga so vas } e pijam nov vo carstvoto na mojot Otec”. Vo svoite stradawa nao| ale uteha nadevaj} i se vo povtornoto doa| awe na svojot Gospod. Neiska`livo mila im bila mislata: “Sekoga{ koga go jadete ovoj leb i ja piete ovaa ~a{a, ja navestuvate smrtta Gospodova dodeka Toj ne dojde” (1. Korin} anite 11,26).

Toa nikoga{ ne smeeme da go zaboravime. Isusovata qubov, koja nè pottiknuva so svojata sila, treba da se odrì sveà vo nas. Hristos ja vospostavil ovaa slu`ba so cel na na{ite ~uvstva da im zboruva za Bo`jata qubov {to se poka ̀ ala kon nas. Me| u na{ite du{i i Boga ne moè da postoi zaed nica, osven preku Hrista. Vzaemnata zaednica i qubov me| u bra} ata mora da bide utvrdena i trajna so pomo{ na Hristovata qubov. Samo Hristovata smrt moèla negovata qubov da ja stori delotvorna za nas. Blagodarenie edinstveno na negovata smrt, nie moème radosno da go o~ekuvame nego voto vtoro doa| awe. Negovata `rtva e centar na na{ata nade`. Na{ata vera morame da ja vtemelime vrz nea.

Obredite {to potsetuvaat na poniùvaweto i na stradaweto na na{iot Gospod, mo{ne ~esto se prifa} aat samo ka ko forma. Tie se zasnovani so odredena cel. Potrebno e na{i te ~uvstva da oìveat za da ja sfatime tajnata na pobo` nosta. Predimstvo na site e da gi sfatat mnogu pove} e otkol ku {to gi sfa} aat sega Hristovite stradawa {to done suvaat otkup. “Kako Mojsej {to podigna zmija vo pus tinata”, taka treba da se podigne Sinot ~ove~ki, “za sekoj {to veruva vo nego da ima ìvot ve~en” (Jovan 3,14.15). Mora me da pogledneme na golgotskiot krst na koj umrel Spasi telot. Na{eto ve~no dobro bara da pokaème vera vo Hrista.

Na{iot Gospod rekol: “Ako ne go jadete teloto na Sinot ~ove~ki i ne ja piete negovata krv, ne } e imate ìvot vo

660



576

sebe... Teloto moe e vistinsko jadewe i krvta moja e vistinska napivka” (Jovan 6,5355).

Toa e vistinata za na{ata telesna priroda. Na Hristo vata smrt $ go dolìme duri i na{iot ovazemen ̀ ivot. Lebot {to go jademe e otkupen so negovoto skr{eno telo. Vodata {to ja pieme e kupena so proleanata krv. Nikoga{ nikoj, svet ili gre{en, ne se hrani so svojata sekojdnevna hrana, tuku se hrani so Hristovoto telo i krv. Vo sekoj leb e vtisnat gol gotskiot krst. Toj se gleda vo sekoj voden izvor. Hristos go istaknal seto ova vospostavuvaj} i go simbolot na svojata golema ̀ rtva. Svetlinata {to bleskoti od slu`bata na Sve tata ve~era vo Gornata soba ja posvetuva hranata na na{iot sekoj dneven ìvot. Semejnata trpeza stanuva Gospodova trpeza, a sekoj obrok obred.

Kolku vistiniti se Hristovite zborovi za na{ata duhovna priroda! Toj izjavuva: “Koj go jade moeto telo i ja pie mojata krv, ima ̀ ivot ve~en”. Nie moème da ̀ iveeme svet ̀ ivot ako go prifatime ̀ ivotot {to e ̀ rtvuvan za nas na golgotskiot krst. Toj ìvot go primame koga ja prifa} ame nego vata re~, koga go izvr{uvame ona {to go zapovedal Toj. Taka stanuvame edno so nego. “Koj go jade moeto telo”, kaùva Toj, “i ja pie mo jata krv, ostanuva vo mene i jas vo nego. Kako {to me prati mene ìviot Otec, i kako {to ìveam jas zaradi Otecot, taka i onoj {to me jade mene, } e ìvee zaradi mene” (Jovan 6,54.56.57). Ovie stihovi posebno se odnesuvaat na Gospodovata ve~era. Koga verata se zadlabo~uva vo gole mata `rtva na na{iot Gospod, du{ata go prima Hristo viot duhoven ìvot. Takvata du{a na sekoja Gospodova ve~era } e primi duhovna sila. Ovaa sila vospostavuva ìva vrska so koja vernikot e povrzan so Hrista, pa taka i so Otecot. Vo posebna smisla taa vospostavuva vrska me| u zavisnite ~ove~ki su{testva i Boga.

Dodeka go primame lebot i vinoto {to go pretstavuvaat Hristovoto skr{eno telo i negovata proleana krv, vo mis lite $ se pridruùvame na scenata na Svetata ve~era vo Gor nata soba. Ni se ~ini deka pominuvame niz gradinata posvetena na pretsmrtnite maki na Onoj {to gi ponel grevovite na svetot. Stanuvame o~evidci na borbata {to ni donela izmi ruvawe so Boga. Me| u nas se izdignuva raspnatiot Hristos.

Gledaj} i go raspnatiot Otkupitel, podobro ja sfa} ame goleminata i zna~eweto na ̀ rtvata {to ja podnelo nebesnoto Veli~estvo za nas. Pred nas se proslavuva planot na spasenieto, a pomislata na Golgota vo na{eto srce budi ̀ ivi i sveti

661

577

~uvstva. Vo na{eto srce i na na{ite usni se pojavuva blago darnost kon Boga i Jagneto; vo du{ata {to ̀ ivo si spomnuva za scenite od Golgota ne moè da viree gordelivost i sebi~nost.

Onoj {to ja nabquduva nesporedlivata qubov na Spasitelot, } e se izdigne vo mislite, } e go is~isti srceto i } e go preo brazi karakterot. ]e izleze da bide svetlina na svetot i od nego delumno } e zra~i ovaa ~udesna qubov. Kolku pove} e go nabquduvame Hristoviot krst, sè pocelosno go usvojuvame jazi kot na apostolot koj rekol: “A jas daleku od toa da se gordeam so ne{to drugo, osven so krstot na na{iot Gospod Isus Hristos, na koj za mene e raspnat svetot i jas za svetot” (Galatite 6,14).


578

73

„DA NE SE VOZNEMIRUVA VAŠETO SRCE!“

Ovaa glava se temeli na Jovan 13,31-38; 14-ta do 17-ta glava

Gledaj} i gi svoite u~enici so boèstvena qubov i so najne`no so~uvstvo, Hristos rekol: “Sega se proslavi Sinot ~ove~ ki, i Bog se proslavi vo nego”. Juda ja napu{til Gornata soba, pa Hristos ostanal sam so edinaesettemina. Pred da po~ne da zboruva za svojata bliska razdelba so niv, zboruval za golemata cel na svojata misija. Taa cel postojano ja imal pred sebe. Se raduval {to } e go proslavi imeto na Otecot so site svoi poniùvawa i stradawa. Toj prvo mislite na svoi te u~enici gi naso~il kon ova.

Potoa, obra} aj} i im se kako blizok prijatel so izrazot “~eda”, prodolìl: “U{te malku sum so vas; } e me barate i, kako {to im rekov na Evreite, ëtamu kade {to odam jas, vie ne moète da dojdete’”.

U~enicite ne moèle da se raduvaat koga go ~ule ova. Gi opfatil strav. Se tiskale okolu Spasitelot. Nivniot Voda~ i Gospod, nivniot sakan U~itel i Prijatel, im bil pomil i od ìvotot. Vo site svoi te{kotii, tagi i razo~aruvawa, o~eku vale pomo{ i uteha od nego. Sega trebalo da gi ostavi sami osameni i zavisni. Mra~ni bile pret~uvstvata {to go ispolnuvale nivnoto srce.

No Spasitelot im upatil zborovi polni so nade`. Znael deka neprijatelot } e gi napa| a, a satanata e najuspe{en kaj onie {to se pritisnati so te{kotii. Zatoa gi odvratil od ona {to “e vidlivo” i gi naso~il kon ona {to “e nevidlivo” (2. Korin} anite 4,18). Nivnite misli gi prenaso~il od zemn o to izgnanstvo kon nebesniot dom.

“Da ne se voznemiruva va{eto srce”, rekol, “veruvajte vo Boga i veruvajte vo mene! Vo domot na mojot Otec ima mno gu mesta za ìveewe. Ako ne be{e taka, jas } e vi kaèv. No odam

662

663

579

da vi prigotvam mesto. A koga } e otidam i vi prigotvam mesto, pak } e dojdam i } e ve zemam kaj sebe, za da bidete i vie tamu kade {to sum jas, a patot za onamu kade {to odam, go zna ete”. Zaradi vas dojdov na ovoj svet. Jas rabotam za vas. Koga } e otidam, jas sè u{te istrajno } e rabotam za vas. Dojdov na ovoj svet da vi se otkrijam sebesi, da moète da veruvate. Odam kaj Otecot da sorabotuvam so nego za vas. Celta na Hristovoto zaminuvawe bila sprotivna na ona od {to u~enicite se pla{ele. Taa ne zna~ela kone~na razdelba. Oti {ol da im prigotvi mesto za da moè povtorno da dojde i da gi zeme kaj sebe. Dodeka } e im prigotvuva stanovi, tie treba da go izgradat karakterot spored boèstveniot primer.

U~enicite sè u{te bile zbuneti. Toma, sekoga{ ma~en od somnevawa, rekol: “Gospode, ne znaeme kade odi{. Kako moè me da go znaeme patot? Isus mu odgovori: ëJas sum pat, vistina i ̀ ivot. Nikoj ne doa| a kaj Otecot osven preku mene. Ako mene me poznavavte, } e go poznavavte i mojot Otec. A otsega go poznavate i ste go videle!”

Nema mnogu pati{ta {to vodat kon neboto. Ne moè sekoj da odbere svoj pat. Hristos kaùva: “Jas sum pat... nikoj ne doa| a kaj Otecot osven preku mene”. Od prvata evangelska pro poved, koga vo Edem e objaveno deka potomokot na ènata } e $ zastane na zmijata na glava, Hristos bil izdignat kako pat, vistina i ̀ ivot. Toj bil pat koga ̀ iveel Adam, koga Avel mu prinel `rtva na Boga, krv na zaklano jagne {to ja pretstavuvala krvta na Otkupitelot. Hristos bil pat na spasenie za patrijarsite i prorocite. Toj e edinstven pat po koj moème da dojdeme kaj Boga.

“Ako mene me poznavavte”, rekol Hristos, “} e go poznavavte i mojot Otec. A otsega go poznvate i ste go videle!” No u~enicite u{te ne razbrale. “Gospode, pokaì ni go Ote cot”, izviknal Filip, “i dovolno } e ni bide”.

Za~uden so negovoto slabo razbirawe, Hristos, bolno iznenaden, pra{al: “Tolku vreme sum so vas i ne me pozna li, Filipe?” Zar e mo`no da ne go gleda{ Otecot vo delata {to gi pravi preku mene? Zar ne veruva{ deka jas sum dojden da svedo~am za Otecot? “Toga{ kako veli{ ti: ëPokaì ni go Otecot!’” “Koj me videl mene, go videl i Otecot”. Hristos ne prestanal da bide Bog koga stanal ~ovek. Iako se ponizil zemaj } i ~ove~ka priroda, nemu sè u{te mu pripa| alo boèstvoto. Samo Hristos moè na ~ove~kiot rod da mu go pret sta

664

„ДА НЕ СЕ ВОЗНЕМИРУВА ВАШЕТО СРЦЕ!“


580

vi Otecot, a u~enicite imale predimstvo ova pretsta vuvawe da go nabquduvaat pove} e od tri godini.

“Veruvajte mi deka jas sum vo Otecot i Otecot e vo mene. Ako ne inaku, veruvajte po delata”. Nivnata vera moèla sigur no da po~iva vrz dokazite dadeni vo Hristovite dela, vo delata {to nieden ~ovek sam od sebe nikoga{ ne gi storil, nitu koga i da e } e moè da gi stori. Hristovoto delo svedo~elo za negovoto boèstvo. Preku nego se otkril Otecot.

Koga u~enicite bi veruvale vo ovaa ìva vrska me| u Otecot i Sinot, nivnata vera ne bi se pokolebala koga gi vide le Hristovite stradawa i negovata smrt za spasenie na svetot {to ginel. Hristos sakal da gi povede od nivnata sla ba vera vo iskustvoto {to bi go steknale koga navistina bi go sfatile ona {to Toj bil Bog vo ~ove~ko telo. Sakal da uvidat kako nivnata vera mora da gi dovede do Boga i tuka da gi ukot vi. So kolkava serioznost i istrajnost na{iot so~uv stvite len Spasitel sakal da gi prigotvi svoite u~enici za luwata na isku{enijata {to naskoro } e se urne vrz niv! Sakal so nego da bidat skrieni vo Boga.

Dodeka gi izgovaral ovie zborovi, od Hristovoto lice bles kotela Bo`ja slava i site prisutni, dodeka budno gi slu{ale negovite zborovi, ~uvstvuvale sveta strahopo~it. Nivnite srca bile u{te posilno privle~eni kon nego, a koga so pogolema qubov bile privle~eni kon Hrista, bile priv le~eni i edni kon drugi. ûvstvuvale deka Neboto e mo{ne blizu i deka zborovite {to gi slu{ale im bile poraka od niv niot nebesen Otec.

“Vistina, vistina, vi velam”, prodolìl Hristos, “koj veruva vo mene, delata {to gi pravam jas } e gi pravi i toj”. Spasitelot imal golema ̀ elba negovite u~enici da ja sfatat pri~inata poradi koja svojata boèstvena priroda ja soedinil so ~ove~kata. Do{ol na svetot za da ja pokaè Bo`jata slava koja {to ~ovekot go izdignuva i go obnovuva. Bog se otkril vo nego za Toj da se otkrie vo niv. Isus ne otkril nikakvi oso bini, nitu pokaàl sila {to na lu| eto ne bi im bile dostapni so vera vo nego. Site negovi sledbenici moàt da ja imaat negovata sovr{ena ~ove~ka priroda, ako mu se poko rat na Boga kako {to go storil toa Toj.

“]e pravi i pogolemi od niv, za{to jas odam kaj Otecot”. Hristos so ova ne sakal da kaè deka rabotata na u~enicite } e ima povozvi{en karakter od negovata, tuku deka } e bide ra{irena na pogolemo prostranstvo. Ne zboruval samo za

581

pra vewe ~uda, tuku za sè {to } e se slu~uva pod dejstvo na Svetiot Duh.

Po Gospodovoto voznesenie, u~enicite go sfatile ispolnuvaweto na negovoto vetuvawe. Scenite povrzani so Hristovoto raspnuvawe, so negovoto voskresenie i voznese nie, za niv bile ̀ iva stvarnost. Videle deka proro{tvata bukvalno se ispolnile. Go istraùvale Pismoto i so vera i sigurnost, {to porano im bile nepoznati, go sledele nego voto u~ewe. Znaele deka boèstveniot U~itel bil sè {to tvrdel deka e. Dodeka go raskaùvale svoeto iskustvo i ja izvi{uvale Bo`jata qubov, ~ove~kite srca bile smeknati i sovladani i mnozina poveruvale vo Isusa.

Vetuvaweto na Spasitelot, dadeno na u~enicite, e vetuvawe dadeno na negovata Crkva do krajot na vremeto. Bog ne zamislil negoviot veli~estven nacrt za otkup na lu| eto da postigne samo nezna~itelni rezultati. Site {to } e ja prifatat rabotata, ne potpiraj} i se vrz ona {to samite moàt da go storat, tuku vrz ona {to moè da go stori Bog vo niv i preku niv, sigurno } e go sfatat ispolnuvaweto na negovoto vetuvawe: “]e pravi i pogolemi od niv”, izjavuva Toj, “za{to jas odam kaj Otecot”.

Do toga{ u~enicite ne gi poznavale neograni~enite izvo ri na mo} ta i silata na Spasitelot. Im rekol: “Dosega ni{to ne baravte vo moe ime” (Jovan 16,24). Objasnil deka tajna ta na nivniot uspeh leì vo baraweto sila i blagodat vo negovo ime. Toj } e bide prisuten pred Otecot da se moli za niv. Molit vata na ponizniot molitel Toj ja pretstavuva kako svoja li~na èlba za taa du{a. Sekoja iskrena molitva stignuva na neboto. Moèbi nema da bide te~no izrazena, no ako e od srce, } e se izdigne do svetiwata vo koja Isus sluì, i Toj } e mu ja prinese na Otecot so sovr{eni zborovi, krasna i mirizliva od temjanot na negovoto sopstveno sovr{enstvo.

Patekata na iskrenosta i ~esnosta ne e pateka bez pre~ ki, no zatoa vo sekoja te{kotija treba da vidime povik na molit va. Ne postoi nitu edno su{testvo koe ima nekoja mo} {to ne ja primilo od Boga, i deka izvorot od koj taa potekuva mu e dostapen i na najslaboto ~ove~ko su{testvo. “[to i da pobarate vo moe ime”, kaùva Isus, “} e go storam za da se proslavi Otecot vo Sinot. [to i da posakate vo moe ime, jas toa } e go storam”.

So nalogot “Vo moe ime” Hristos im pokaàl na svoite u~enici kako da se molat. Negovite sledbenici treba da stojat

667

„ДА НЕ СЕ ВОЗНЕМИРУВА ВАШЕТО СРЦЕ!“„ДА НЕ СЕ ВОЗНЕМИРУВА ВАШЕТО СРЦЕ!“


582

pred Boga vo Hristovo ime. Vo Gospodovite o~i tie ima at vrednost so vrednosta na `rtvata {to e dadena za niv. Tie se dragoceni poradi Hristovata pravednost {to im e zasmetana. Zaradi Hrista Gospod im pro{tava na onie {to se bojat od nego. Toj vo niv ne ja gleda zlobata na gre{nikot. Vo niv ja prepoznava sli~nosta so svojot Sin vo kogo {to veruvaat.

Gospod e razo~aran koga negovite deca malku se cenat. Toj saka negovoto izbrano nasledstvo da se ceni sebesi spored cenata so koja gi procenil Toj. Bog gi sakal, inaku ne bi go pratil svojot Sin da gi otkupi so tolku skap potfat. Toj ima odredena zada~a za niv i mo{ne e zadovolen koga od nego baraat najvisoki predimstva so èlba da go proslavat nego voto ime. Tie moàt da o~ekuvaat mnogu ako imaat vera vo negovite vetuvawa.

Me| utoa, da se molime vo Hristovo ime zna~i mnogu. Toa zna~i deka morame da go usvoime negoviot karakter, da go pokaème negoviot duh i da gi pravime negovite dela. Vetuvaweto na Spasitelot e dadeno uslovno. “Ako me qubite”, kaùva Toj, “} e gi drìte moite zapovedi”. Toj gi spasuva lu| eto ne vo grevot, tuku od grevot, a onie {to go sakaat nego, } e ja pokaàt svojata qubov so poslu{nosta.

Sekoja vistinska poslu{nost doa| a od srceto. Toa zna~i da se raboti so Hrista so celo srce. Ako sakame, Toj } e se izedna ~i so na{ite misli i celi, na{ite srca i umovi } e gi dovede vo harmonija so svojata volja i nie, slu{aj} i go nego, vsu{nost postapuvame spored na{ite prirodni pottici. Voljata, is~istena i posvetena, } e najde svoe najvozvi{eno zadovolstvo vo negovata slu`ba. Koga } e go zapoznaeme Boga onaka kako {to imame predimstvo da go zapoznaeme, } e ̀ i ve eme ̀ ivot vo postojana poslu{nost. So po~ituvawe na Hristo vi ot karak ter i so zaednica so Boga, grevot } e ni stane odvraten.

Kako Hristos {to ìveel spored zakonot vo svojata ~o ve~ka priroda, taka moème da storime i nie ako se fatime za Silniot i ako pobarame sila. Ne smeeme da ja preneseme odgovornosta vrz drugi i da ~ekame tie da ni kaàt {to bi trebalo da pravime. Ne smeeme da zavisime od ~ove~ki soveti. Gospod } e nè pou~i na na{ite dol`nosti isto tolku podgotveno kako {to bi pou~il nekoj drug. Ako mu pristapime so vera, Toj li~no } e ni gi doveri svoite tajni. Na{eto srce ~esto } e gori vo nas koga } e se pribliì da razgovara so nas kako {to go pravel toa so Enoha. Onie {to } e re{at da ne pravat ni{to {to na koj i da e na~in bi go navreduvalo

668

583

Boga, } e znaat, otkako } e mu go iznesat svojot slu~aj, po koj pat treba da odat. Tie } e dobijat ne samo mudrost, tuku i sila. Silata za poslu{nost, za slu`ba, } e im bide podarena onaka kako {to vetil Hristos. Sè {to mu e dadeno na Hrista sè {to e potrebno da se zadovolat potrebite na padnatite lu| e dadeno mu e nemu kako poglavar i pretstavnik na ~ove~kiot rod. “[to i da pobarame od nego, dobivame zatoa {to gi pazime negovite zapovedi i go pravime toa {to mu e nemu po volja” (1. Jovanovo 3,22).

Pred da se prinese sebesi kako `rtva, Hristos sakal na svoite sledbenici da im go podari najva`niot i najcelosniot dar, darot {to } e im gi pribliì neiscrpnite izvori na milosta. “Jas } e go molam Otecot”, rekol, “pa } e vi dade drug Ute{itel koj } e ostane so vas zasekoga{: Duhot na vistinata, kogo svetot ne moè da go primi, za{to ne go gleda, nitu go poznava. Vie go poznavate, za{to Toj ìvee so vas i } e bide vo vas. Nema da ve ostavam siraci, } e dojdam kaj vas” (Jovan 14,618).

Pred ova Duhot bil na svetot; u{te od po~etok na deloto na otkupuvaweto Toj dejstvuval vrz ~ove~kite srca. No, dodeka Hristos bil na zemjata, u~enicite ne sakale nikakov drug pomo{nik. Duri koga } e bidat bez nego, } e po~uvstvuvaat potre ba od Duhot i toga{ Toj } e dojde.

Svetiot Duh e Hristov pretstavnik, no ne vo ~ove~ki lik, nezavisen od toj lik. Zatoa {to nosel ~ove~ka pri roda, Hristos ne moèl da bide li~no na sekoe mesto. Zaradi toa, za niv bilo podobro Toj da si zamine kaj Otecot i da im go prati Duhot da bide negov naslednik na zemjata. Toga{ ni koj ne } e ima nikakvo predimstvo {to mu go donesuva mes toto na ìveewe ili li~niot dopir so Hrista. So posredstvo na Duhot site } e moàt da mu pristapat na Spasitelot. Vo ovaa smisla Toj } e im bide poblizok otkolku da ne se voznel na neboto.

“Koj me qubi mene, nego } e go qubi mojot Otec, i jas } e go qubam i samiot } e mu se objavam”. Isus ja ~ital idninata na svoite u~enici. Eden od niv videl odveden na gubili{te, drug na krst, tret vo izgnanstvo me| u osameni morski karpi, drugi vo progonstvo i smrt. Gi ohrabril so vetuvaweto deka } e bide so niv vo sekoe isku{enie. Ova vetuvawe ne zagubilo ni{to od svojata sila. Gospod znae sè za svoite verni slugi koi zaradi nego se vo zatvori ili prognani na osameni ostro vi. Toj gi te{i so svoeto prisustvo. Koga vernikot zaradi vis tinata

669



584

} e sedne na obvinitelna klupa na nepravedni sudovi, Hristos stoi kraj nego. Site obvinuvawa {to pa| aat vrz nego, pa| aat vrz Hrista. Hristos u{te edna{ se osuduva vo li~nosta na svojot u~enik. Koga nekoj e zaroben me| u zat vorski yidi{ta, Hristos go ispolnuva negovoto srce so svojata qubov. Ako nekoj pretrpi smrt zaradi nego, Hristos kaùva: “Jas sum Onoj {to ìvee. Bev mrtov, no, eve, ìveam vo vek veka i gi imam klu~evite od grobot i od smrtta” (Ot krovenie 1,18). @ivotot {to e `rtvuvan za mene e so~uvan za ve~na slava.

Vo site vremiwa i na sekoe mesto, vo site tagi i vo site nevolji, koga izgledite se mra~ni, a idninata neizvesna, koga se ~uvstvuvame bespomo{ni i osameni, Ute{itelot } e bide praten kako odgovor na molitvata proniknata so vera. Okol nostite moàt da nè odvojat od sekoj zemen prijatel, no nikak va okolnost, nikakva oddale~enost ne moè da nè odvoi od nebesniot Ute{itel. Kade i da se nao| ame, kade i da odime, Toj sekoga{ ni e od desnata strana da nè potpre, da nè podigne, da ni pomogne i da nè zakrepne.

U~enicite u{te ne uspevale vo duhovna smisla da gi sfa tat Hristovite zborovi, pa Toj povtorno im go objasnil niv noto zna~ewe. Rekol deka } e im se otkrie preku Duhot. “Ute {itelot, Svetiot Duh, {to } e vi go prati mojot Otec zara di mene, } e ve nau~i na sè”. Nema ve} e da kaète: Jas ne moàm da sfatam. Nema ve} e da gledate kako niz staklo, nejasno, tuku } e moète “da sfatite so site sveti kolkava e {irinata, dolìnata, viso~inata i dlabo~inata, i da ja poznaete Hris tovata qubov, koja nadminuva sekoe znaewe” (Efescite 3,18.19).

U~enicite trebalo da svedo~at za Hristoviot ìvot i rabota. Toj preku nivnite zborovi } e im se obra} a na site lu| e na cel svet. No Hristovoto poniùvawe i smrt } e im donesat golemo isku{enie i razo~aruvawe. Po ova iskustvo, za nivni te zborovi da bide vistiniti, Isus vetil deka Ute{itelot } e gi potseti “na sè {to vi rekov”.

“Imam u{te mnogu da vi kaàm”, prodolìl, “no sega ne moète da podnesete. A koga } e dojde Toj, Duhot na vistinata, } e ve upati vo seta vistina, za{to nema da zboruva sam od sebe, tuku } e zboruva za ona {to go slu{a, i } e vi navesti za ne{tata {to } e dojdat. Toj } e me proslavi mene, za{to } e zeme od moeto i } e vi go objavi vam”. Isus pred svoite u~enici otvoril {iroko podra~je na vistinata. No za niv bilo mo{ne te{ko negovite pouki da gi dràt izdeleno od predanijata i od knièvni~kite i farisejskite pravila i odnesuvawe. Bile

670

585

vospitani u~eweto na rabinite da go prifatat kako Bo`ji glas i toa sè u{te vladeelo vo nivnite umovi i gi oblikuvalo nivnite mislewa. Svetovnite idei i pominlivosta sè u{te zazemale zna~ajno mesto vo nivnite misli. Tie ne ja sfa} ale duhovnata priroda na Hristovoto carstvo {to tolku ~esto im ja objasnuval. Nastanala zbrka vo nivnite umovi. Ne ja sfa} ale vrednosta na Pismoto {to im ja otkrival Hristos. Se ~inelo deka mnogu od negovite pouki re~isi i ne dopiraat do niv. Isus videl deka ne go sfa} aat vistinskoto zna~ewe na negovite zborovi. Milostivo vetil deka Svetiot Duh } e gi potseti na sè {to im zboruval. Toj ne im rekol mnogu po d rob nosti, za{to u~enicite ne bi moèle da gi sfatat. Niv } e im gi otkrie Svetiot Duh. Duhot treba da go oìvee nivnoto razbirawe za da moàt da gi cenat nebesnite vistini. “A koga } e dojde Toj, Duhot na vistinata”, rekol Isus, “} e ve upati vo seta vistina”.

Ute{itelot e nare~en “Duh na vistinata”. Negova zada~a e da ja definira i da ja odrì vistinata. Toj prvo se nastanuva vo srceto kako Duh na vistinata i taka stanuva Ute{itel. Uteha i mir se nao| aat vo vistinata, za{to vistinski mir i uteha ne moàt da se najdat vo zabludata. Satanata go zarobuva umot so la`ni teorii i predanija. Naso~uvaj} i gi lu| eto kon la`ni merila, toj go rasipuva karakterot. Svetiot Duh mu zboruva na umot preku Svetoto pismo i ja vreùva vistinata vo srceto. Taka Toj ja otkriva zabludata i ja isteruva od du{ata. So Duhot na vistinata, koj dejstvuva preku Bo`jata re~, Hristos go zadobiva svojot izbran narod.

Opi{uvaj} i im ja na svoite u~enici slu`bata na Svetiot Duh, Isus sakal da gi vdahne so radosta i so nade`ta {to go vdahnuvale i negovoto srce. Se raduval za taa obilna pomo{ {to $ ja obezbedil na svojata Crkva. Svetiot Duh bil najgolem od site darovi {to moèl da go izmoli od svojot Otec za izdignuvawe na svojot narod. Svetiot Duh treba da im bide podaren kako sila {to preroduva, za{to bez nea Hristovata `rtva bi bila bezvredna. Silata na zloto so vekovi se zajaknuvala i lu| eto so v~udovidena pokornost go prifa} ale satanskoto ropstvo. ôvekot moè da mu se protivstavi i da go pobedi grevot samo so mo} noto dejstvu vawe na tretoto lice na Boèstvoto {to } e dojde so neizme neta sila vo polnota na boèstvenata mo} . Duhot go pravi delotvorno ona {to go izvojuval Otkupitelot na svetot. Svetiot Duh go ~isti srceto. So posredstvo na Duhot vernikot stanuva u~esnik

671



586

vo boèstvenata priroda. Hristos go podaril svojot Duh kako boèstvena sila pri sovladuvaweto na site nasledeni i stek nati sklonosti kon zloto i Crkvata da primi pe~at na nego viot karakter.

Hristos rekol za Duhot: “Toj } e me proslavi mene”. Kako Spasitelot {to do{ol da go proslavi Otecot, otkrivaj} i ja negovata qubov, taka i Duhot treba da go proslavi Hrista otkri vaj} i mu ja na svetot negovata milost. Vo ~ove{tvoto treba da se obnovi Bo`jiot lik. Bo`jata ~est i Hristovata ~est se povrzani so sovr{enstvoto na karakterot na negoviot narod.

“A koga } e dojde Toj (Duhot na vistinata), } e go uveri svetot za grevot, za pravednosta i za sudot”. Propovedaweto na evangelieto bez postojano prisustvo i pomo{ od Svetiot Duh bi bilo nekorisno. Toj e edinstven uspe{en U~itel na boès tvenata vistina. Samo koga Duhot } e ja pridruùva vistinata do srceto, taa } e ja razbudi sovesta i } e go preo brazi ìvotot. ̂ ovekot moè da bide podgotven da go iznese slovoto na Bo`jata re~, toj moè da bide zapoznat so site nejzini zapovedi i vetuvawa, no ako Svetiot Duh ne ja vsadi vistinata, niedna du{a nema da padne vrz Karpata i da se skr{i. Nikakvo obrazovanie, nikakvi predimstva, kolku i da se golemi, ne moàt bez sorabotka so Bo`jiot Duh da go storat ~ovekot kanal na svetlinata. Seeweto na evangelskoto seme nema da bide uspe{no ako ìvotot vo semeto ne go pottikne nebesna rosa. Pred da bide napi{ana koja bilo kniga na Noviot zavet, pred da bide izre~ena koja i da bilo propoved po Hristovoto voznesenie, Svetiot Duh se izleal vrz aposto li te koi se molele. Toga{ svedo{tvoto na nivnite neprijateli gla selo: “Vie go ispolnivte Erusalim so svoeto u~ewe” (Dela 5,28).

Hristos na svojata Crkva $ vetil dar Svetiot Duh i toa vetuvawe ni pripa| a i nam kolku i na prvite u~enici. Ima mnogu takvi koi veruvaat i tvrdat deka imaat pravo na Gospodovoto vetuvawe; tie zboruvaat za Hrista i za Svetiot Duh, no od toa nemaat nikakva korist. Tie ne im ja pokoruvaat svojata du{a na boèstvenite sili da ja vodat i da upravuvaat so nea. Nie ne moème da go upotrebuvame Svetiot Duh. Duhot treba nas da nè upotrebi. Bog mu pomaga na svojot narod so svojot Duh za da ìvee “spored negovata volja” (Filipjanite 2,13).

No mnozina ne sakaat da go prifatat ova. Tie sakaat da upravuvaat sami so sebe. Toa e pri~inata {to ne go primaat

672

587

ovoj nebesen dar. Duhot im se dava samo na onie {to ponizno go ~ekaat Boga, {to o~ekuvaat negovo vodstvo i milost. Bo` jata sila o~ekuva od niv barawe i prifa} awe. Ovoj veten bla goslov, {to go barame so vera, nosi so sebe drugi blago slovi. Toj se dava spored bogatstvoto na Hristovata milost i Bog e gotov da $ go dade na sekoja du{a spored merkata so koja moè da go primi.

Vo svojot govor pred u~enicite Isus ne iznel nikakvo ta` no navestuvawe za svoite stradawa i smrt. Posledno zave{ tanie za niv bilo zave{tanieto za mir. Rekol: “Vi ostavam mir, vi go davam mojot mir. Ne vi go davam kako {to go dava svetot. Neka ne se voznemiruva va{eto srce i neka ne se pla{i”.

Pred da ja napu{ti Gornata soba, Spasitelot svoite u~enici gi povel vo falbena pesna. Negoviot glas ne bil za~inet so taga, tuku so radosni tonovi na pashalen falbo spev:

"Falete go Gospoda, site narodi, Vozvi{uvajte go, site plemiwa! Za{to negovata verna qubov kon nas e neizmerna, Vernosta Gospodova e ve~na! SlavanaGospoda!≈ (Psalm 117)

Po himnata izlegle. Se probivale niz zatrupanite ulici i, pominuvaj} i niz gradskata kapija, se upatile kon Maslinskata gora. Odele poleka, sekoj potonat vo svoi misli. Koga po~nale da se spu{taat kon gorata, Isus rekol so glas poln so dlaboka bolka: “Site vie, ovaa no} } e se soblaznite zaradi mene, za{to e pi{ano: ë]e go ubijam pastirot, a ovcite od stadoto } e se razbegaat’” (Matej 26,31). U~enicite slu{ale so bolka i so ~udewe. Se setile kako vo Kapernaum mnozina vo si nagogata se soblaznile i go napu{tile Isusa koga zboru val za sebe kako za leb na ìvotot. Me| utoa, ovie dvana eset mi na ne se pokaàle kako neverni. Toga{ Petar, zboru vaj} i vo ime na svoite bra} a, mu ja izrazil svojata predanost na Hrista. Pri toa Spasitelot rekol: “Zar ne ve izbrav jas dva naesetmi na, i sepak eden od vas e | avol?” (Jovan 6,70). Vo Gornata soba Isus rekol deka eden od dvanaesettemina } e go predade, a Petar } e se otkaè od nego. No sega negovite zbo rovi se odnesuvale na site.

673



588

Sega go slu{nal glasot na Petar kako ogor~eno se proti vi: “Ako navistina site se pokolebaat, sepak, jas nema da se pokolebam”. Vo Gornata soba izjavil: “Svojot ìvot } e go dadam za Tebe”. Isus go predupredil deka istata no} } e se otkaè od svojot Spasitel. Sega Hristos ja povtoruva opomenata: “Vistina ti velam denes, no} eska, pred petelot da zapee dvapati, ti tripati } e se otkaè{ od mene”. No Petar “u{te pouporno zboruva{e: ëAko treba i da umram so tebe, nema da se otkaàm od tebe’” (Marko 14,2931). Vo svojata samouve renost go negirale povtornoto tvrdewe na Onoj koj znael. Bile nepodgotveni za testot; koga isku{enieto } e gi sovlada, } e ja sfatat sopstvenata slabost.

Koga Petar rekol deka } e go sledi svojot Gospod i vo zatvor i vo smrt, toj navistina taka mislel; no ne se poznaval sebesi. Vo negovoto srce bile skrieni elementi na zloto {to okolnostite } e gi oìveat. Ako ne ja sfati opasnosta, toa } e se pokaè kako negova ve~na propast. Spasitelot kaj nego videl samoqubie i samouverenost {to } e ja sovladaat duri i negovata qubov kon Hrista. Vo negovoto iskustvo se otkrile mnogu slabosti, nesovladan grev, bezgrièn duh, neposveten temperament, nepromisleno vleguvawe vo isku{enija. Hristovata sve~ena opomena bila povik na preispituvawe na srceto. Bilo neophodno Petar pomalku da veruva vo sebe, a da pokaè podlaboka vera vo Hrista. Koga ponizno bi go prifatil predupreduvaweto, toj bi go zamolil Pastirot na stadoto da gi ~uva svoite ovci. Na Galilejskoto ezero, koga re~isi potonal, izviknal: “Gospode, spasi me!” (Matej 14,30). Toga{ Hristos ja podal svojata raka da ja fati negovata. Taka i sega, koga bi povikal kon Hrista: “Spasi me od samiot mene”, bi bil so~uvan. Me| utoa, Petar ~uvstvuval deka ne mu se veruva i si pomislil deka toa e mo{ne svirepo. Ve} e bil navreden, pa stanal u{te pouporen vo svojata samouverenost.

Isus so so~uvstvo gi nabquduval u~enicite. Toj ne moèl da gi spasi od isku{enijata, no ne gi ostavil bez uteha. Gi uve ruval deka } e gi raskove okovite na grobot i deka negovata qubov kon niv nema da prestane. “A koga } e voskresnam”, rekol, “pred vas } e otidam vo Galileja” (Matej 26,32). Pred da se otkaàt, dobile uveruvawe za pro{tavawe. Po negovata smrt i voskresenie znaele deka im e prosteno i deka mu se mili na Hristovoto srce.

Isus i u~enicite se nao| ale na pat kon Getsimanija, kon edno osameno mesto za razmisluvawe i za molitva vo pod

674

589

no`jeto na Maslinskata gora koe Toj ~esto go posetuval. Spasitelot na u~enicite im ja objasnil svojata misija za svetot i duhovnata vrska {to mora da ja odrùvaat so nego. Sega slikovito im ja prikaùval ovaa pouka. Mese~inata jasno svetela i mu otkrivala edna rodna loza. Naso~uvaj} i go vni manieto na u~enicite kon nea, Toj ja pretstavil kako simbol.

“Jas sum vistinska loza”, rekol. Namesto strojnata palma, veli~estveniot kedar ili silniot dab, Isus ja odbral razgranetata loza za da se pretstavi sebesi. Palmata, kedarot i da bot stojat sami. Nim ne im e potreben nikakov potpor. No loza ta se obvitkuva okolu koljeto i taka se iska~uva kon nebo to. Taka i Hristos vo svojata ~ove~ka priroda zavisel od boèstvenata sila. “Jas ni{to ne moàm da pravam sam od sebe”, izjavil (Jovan 5,30).

“Jas sum vistinska loza”. Evreite sekoga{ vinovata loza ja smetale za najblagorodna bilka, slika na sè {to e mo} no, voz vi{eno i plodno. Izrael bil pretstaven so loza {to Bog ja zasadil vo vetenata zemja. Evreite svojata nade` vo spasenie ja zasnovale vrz faktot {to se povrzani so Izrael. No Isus veli: “Jas sum vistinska loza”. Nemojte da mislite deka preku vrskata so Izrael } e moète da stanete u~esnici vo ̀ ivotot od Boga i naslednici na negovite vetuvawa. Samo preku mene moète da primite duhoven ìvot.

“Jas sum vistinska loza i mojot Otec e lozar”. Na rit~iwata na Palestina na{iot nebesen Otec ja zasadil ovaa bla gorodna Loza, a samiot Toj bil lozar. Mnozina gi privlekuvala ubavinata na ovaa Loza i zatoa go objavuvale nejzinoto nebesno poteklo. No, na voda~ite na Izrael Taa im izgledala kako koren od suva zemja. Ja iskopa~ile [iblinkata, ja otfrlile i ja zgazile so svoite nesveti noze. Imale namera zasekoga{ da ja uni{tat. Me| utoa, nebesniot Lozar nikoga{ ne ja zagubil od vid svojata sadnica. Koga lu| eto mislele deka ja uni{tile, Toj ja zel i ja zasadil od drugata strana na yidot. Lozata ne trebalo pove} e da bide vidliva. Bila skri ena od grubite napadi na lu| eto. No pra~kite na ovaa Loza izrasnale preku yidot. Trebalo da ja pretstavuvaat Lozata. Preku niv kalemite sè u{te moèle da se soedinat so Lozata. Donesuvale plod. Toj plod go berele pominuva~ite.

“Jas sum loza a vie ste pra~ki”, im rekol Hristos na svoite u~enici. Iako naskoro trebalo da se zeme od niv, nivnoto duhovno edinstvo so nego trebalo da ostane nepro meneto.

675



590

Vrskata me| u pra~kata i lozata, rekol Toj, ja pretsta vuva vrskata {to treba da ja odrùvate vie so mene. Kalemot se kalemi na ìva pra~ka i vlakno po vlakno, ìlka po ìlka zarasnuva so lozata. @ivotot na lozata stanuva ìvot na pra~ kata.

Taka i du{ata, mrtva vo prestapite i grevovite, dobiva ìvot preku vrskata so Hrista. Taa vrska se vospostavuva so vera vo nego kako ìv Spasitel. Gre{nikot svojata slabost ja soedinuva so Hristovata sila, svojata praznina so Hristovata polnota, svojata nepostojanost so Hristovata postojana sila. Toga{ toj ima Hristov um. Hristovata ~ove~ka priroda ja doprela na{ata ~ove~ka priroda, a na{ata ~ove~ka priroda ja doprela boèstvenata priroda. Taka so silata na Svetiot Duh ~ovekot stanuva u~esnik vo boèstvenata priroda. Toj e prifaten vo Sakaniot.

Taa zaednica so Hrista, edna{ vospostavena, mora da se odr ̀ uva. Hristos veli: “Ostanete vo mene i jas } e ostanam vo vas. Kako pra~kata {to ne moè da rodi plod sama od sebe ako ne bide na lozata, taka ni vie, ako ne ostanete vo mene”. Toa ne e nikakov slu~aen dopir, nikakava povremena vrska. Pra~kata stanuva del na ìvata loza. Prenesuvaweto na ì vo tot, na silata i rodnosta od lozata na pra~kata e nepre ~eno i postojano. Pra~kata ne moè da ìvee odvoeno od lozata. Taka i vie, veli Isus, ne moète da ìveete bez me ne. @ivo tot {to ste go primile od mene moè da se so~uva samo so neprekinata zaednica. Bez mene ne moète da sovla date nitu eden grev nitu da mu se protivstavite na koe i da e isku{enie.

“Ostanete vo mene i jas vo vas”. Da se bide vo Hrista zna ~i postojano da se prima negoviot Duh, zna~i da se ìvee iscelo predaden na negovata slu`ba. Kanalite {to go povr zuvaat ~ovekot i negoviot Bog mora da bidat postojano otvo reni. Kako pra~kata {to postojano crpe sok od ̀ ivoto davnata loza, taka i nie treba cvrsto da se drìme za Isusa i so vera da primame od nego sila i sovr{enstvoto na nego viot karak ter.

Korenot pra} a hrana preku pra~kata do najoddale~enite gran~iwa. Taka i Hristos gi prenesuva rekite na duhovnata sila do sekoj vernik. Dodeka du{ata e soedineta so Hrista, ne postoi opasnost da ovene ili da propadne.

@ivotot na lozata } e se pokaè vo prekrasniot plod na pra~ kite. “Koj ostanuva vo mene i jas vo nego, } e donese mnogu plod”, rekol Isus, “za{to bez mene ne moète da storite ni{to”. Ako ìveeme so vera vo Bo`jiot Sin, vo na{iot

676

591

ìvot } e se pokaàt plodovi na Duhot i nieden nema da nedostiga.

“Mojot Otec e lozar. Toj se~e sekoja pra~ka na mene {to ne dava plod”. Dodeka kalemot samo nadvore{no e povrzan so pra~kata, ne moè da postoi ̀ ivotna vrska. Vo toj slu~aj nema rastewe nitu plodnost. Taka moè da postoi samo pri vidna vrska so Hrista, bez vistinska zaednica so nego preku vera. Ispovedaweto na verata gi doveduva lu| eto vo crkvata, no karakterot i odnesuvaweto pokaùvaat dali tie se povr zani so Hrista. Ako ne donesuvaat nikakov plod, tie se nerod ni pra~ki. Nivnoto odvojuvawe od Hrista podrazbira nivna celosna propast {to e prikaàna so isu{enata pra~ka. “Onoj {to ne } e ostane vo mene”, veli Hristos, “} e bide isfrlen kako lozinka i } e se isu{i, a lozinkite gi sobiraat, gi frla at vo ogan i gi gorat”. “A ja obreùva sekoja {to dava plod, za da dade pove} e rod”.

Od odbranite dvanaesetmina {to go pridruùvale Isusa, naskoro eden trebalo da se otstrani kako isu{ena pra~ka, a drugite } e mora da pominat pod kalemarski no` na gor~livi isku{enija. So sve~ena ne`nost Isus ja objasnil namerata na lozarot. Obreùvaweto } e predizvika bolka, no Otecot e toj {to go upotrebuva noòt. Toj ne raboti so nemi lostiva raka nitu so ramnodu{no srce. Postojat pra~ki {to se vle~at po zemjata i zatoa tie treba da se odvojat od zemniot potpor za koj se fatile so svoite kadrici. Tie treba da se naso~at kon neboto i da pronajdat svoja potpora vo Boga. Izli{nite lisja {to go izvlekuvaat ìvotniot sok od plodot mora da se otstra nat. Bujno izrasnatite delovi na bil kata mora da se prese~at za da se ovozmoì navleguvawe na zracite na Son ceto na prav data. Lozarot gi se~e {tetnite izdanoci za plo dot da bide pobogat i poobilen.

“Mojot Otec se proslavuva so toa”, rekol Hristos, “{to davate mnogu rod i pokaùvate deka ste moi u~enici”. Bog saka preku nas da ja pokaè svetlinata, dobrotata i milosta na svojot karakter. Sepak, Spasitelot ne im naloùva na apostolite naporno da rabotat za da donesat rod.

Gi povikuva da ostanat vo nego i im veli: “Ako ostanete vo mene, i ako moite zborovi ostanat vo vas, barajte sè {to sakate, i } e vi bide dadeno”. Hristos ìvee vo svoite sledbenici preku svojata re~. Ova e istata ìvotna zaednica {to e prikaàna so jadeweto na negovoto telo i so pieweto na negovata krv. Hristovite zborovi se duh i ìvot. Prifa} aj} i gi

677



592

niv, go primate ̀ ivotot na Lozata. Vie ̀ iveete “od sekoj zbor {to izleguva od Bo`jata usta” (Matej 4,4). Hristoviot ìvot vo vas donesuva ist plod kako vo nego. Ako ̀ iveete vo Hrista, ako ste mu predani na Hrista, ako Hristos ve poddr ̀ uva, ako crpete hrana od Hrista, } e donesete rod sli~en na Hristoviot.

Na poslednata sredba so svoite u~enici Hristos izrazil golema èlba da se sakaat eden so drug kako {to gi sakal Toj niv. êsto zboruval za ova. “Ova e moja zapoved”, povtorno rekol, “da se qubite eden so drug”. Prviot nalog {to im go upatil vo Gornata soba dodeka bile sami glasel: “Vi davam nova zapoved: ëDa se qubite eden so drug; kako jas {to ve qubev vas, taka i vie da se qubite eden so drug’”. Za u~enicite ovaa zapoved bila nova, za{to me| usebno ne se sakale kako {to gi sakal Hristos. Videl deka me| u niv mora da zavladeat novi misli i pobudi, deka vo ìvotot treba da sproveduvaat novi na~ela; preku negoviot ìvot i smrt trebalo da primat nov poim za qubovta. Vo svetlinata na negovoto samopo`rtvuvawe zapovedta da se qubat eden so drug dobila novo zna ~ewe. Celokupnoto delo na milosta e postojana slu`ba od qubov, slu`ba na samootkaùvawe i samopregor. Vo sekoj mig na Hristoviot prestoj na zemjata, od nego kako neza pirliva reka se izlevala Bo`jata qubov. Site {to se ispol neti so negoviot Duh, } e sakaat onaka kako {to sakal Toj. So istoto na~elo {to go dvièlo Hrista, } e bidat vdah na ti i tie vo site svoi me| usebni odnosi.

Ovaa qubov e dokaz za nivnoto u~eni{tvo. “Po ova site } e poznaat deka ste moi u~enici”, rekol Isus, “ako imate qubov me| u sebe!” Koga lu| eto se povrzani me| usebno, ne so si la ili so li~ni interesi, tuku so qubov, pokaùvaat deka dejstvuva edno vlijanie {to e povozvi{eno od sekoe ~ove~ko vlijanie. Tamu kade {to postoi takvo edinstvo, toa e dokaz deka vo ~ove~kiot rod e obnoven Bo`jiot lik i deka im e vsa deno novo ìvotno na~elo. Toa pokaùva deka vo boès tvenata priroda postoi sila {to moè da im se protivstavi na prirodnite sili na zloto i deka Bo`jata milost ja pobe duva sebi~nosta svojstvena na prirodata na ~ove~koto srce.

Ovaa qubov, pokaàna vo Crkvata, sigurno } e predizvika bes kaj satanata. Hristos ne pokaàl lesna pateka za svoite u~e nici. “Ako svetot ve mrazi vas”, rekol, “znajte deka mene me mraze{e u{te pred vas. Da bevte od ovoj svet, svetot bi gi qubel svoite; no bidej} i ne ste od svetot, tuku jas ve izbrav od svetot, zatoa svetot ve mrazi. Pomnete gi zborovite {to vi

678

593

gi rekov: ëSlugata ne e pogolem od svojot gospodar.’ Ako me progonuvaa mene, } e ve progonuvaat i vas; ako gi pazea moite zborovi, } e gi pazat i va{ite. Tuku, seto ova } e vi go pravat zaradi moeto ime, zatoa {to ne go poznavaat Onoj koj me pra ti”. Evangelieto treba nezapirlivo da napre duva srede protivewa, opasnosti, zagubi i stradawa. Me| utoa, onie {to ja izvr{uvaat ovaa rabota, samo gi sledat stapkite na svojot U~itel.

Kako Otkupitel na svetot, Hristos postojano bil soo~en so prividen neuspeh. Toj, Vesnik na milosta za na{iot svet, kako da izvr{il malku od rabotata {to kopneel da ja izvr{i podigaj} i i spasuvaj} i. Satanskite vlijanija postojano dejstvu vale sozdavaj} i pre~ki na negoviot pat. No Toj ne se obes hrabruval. Niz proro{tvoto na Isaija Toj objavuva: “Za ludno se ma~ev i naprazno ja potro{iv mojata sila. Sepak, kaj Gospoda e moeto pravo, i kaj mojot Bog mojata nagrada... Ako Izrael i ne se sobere, pak } e se proslavam pred Gospoda, i Bog moj } e bide sila moja”. Na Hrista mu e dadeno vetuvawe: “Vaka mu veli Gospod, Otkupitelot Izraelov, Svetecot negov, na Onoj {to go preziraat i {to go otfrlaat narodite... Vaka veli Gospod... Te sozdadov i te postaviv za zavet na naro dot, da ja podignam zemjata, povtorno da go razdelam opustenoto nasledstvo, da im kaè{ na zatvorenicite: ëIzle zete!’ a na onie {to se vo mrak: ëDojdete na svetlina!’... Nema pove} e da gladuvaat nitu da ̀ edneat, nema da gi ma~i ̀ ega ni sonce, za{to } e gi vodi Onoj {to im se smiluval, } e gi dovede na izvori vodni” (Isaija 49,4.5.710).

Hristos se potpiral vrz ovie zborovi i ne se povlekuval pred satanata. Pred poslednite migovi na Hristovoto poniùvawe, koga negovata du{a ja obzemala najdlaboka taga, im rekol na u~enicite: “Se pribliùva knezot na ovoj svet. Toj nema ni{to so mene”. “Knezot na ovoj svet e osuden”. “Sega toj } e bide isteran” (Jovan 14,30; 16,11; 12,31). So svoeto pro ro~ko oko Hristos preminuval preku scenite {to } e se slu~at vo negoviot posleden golem sudir. Znael deka celoto nebo } e slavi pobeda koga } e izvikne: “Se svr{i!” Do nego voto uvo dopirala muzikata i pobedni~kite izvici od nebes nite dvoro vi. Znael deka toga{ } e se odglasi posmrt noto yvono na satan skoto carstvo, a Hristovoto ime } e se objavi niz celata vsele na na site svetovi.

Hristos se raduval {to moè za svoite sledbenici da stori pove} e otkolku {to moàt da baraat ili da zamislat.

679



594

Zboruval so cvrsta sigurnost, znaej} i deka veli~estvenata odluka e donesena u{te pred sozdavaweto na svetot. Znael deka vistinata, vooruèna so semo`nata sila na Svetiot Duh, } e pobedi vo borbata so zloto i deka nad negovite sledbenici } e se zaviori so krv izvalkanoto zname. Znael deka ìvotot na negovite verni u~enici } e bide sli~en na nego vata niza postojani pobedi {to ovde ne se cenele, no koi } e bidat prepoznati vo slavnata idnina.

“Ova vi go rekov za da imate mir vo mene. Vo svetot } e ima te nevolja, no bidete hrabri jas go pobediv svetot”. Hristos ne pretrpel neuspeh nitu bil obeshrabren, pa negovite sledbenici treba da pokaùvaat ista postojana i istrajna vera. Tie treba da ìveat kako {to ìveel Toj i da rabotat kako {to rabotel Toj, zatoa {to tie zavisat od nego, od golemiot Predrabotnik. Mora da imaat hrabrost, sila i istrajnost. Iako o~iglednite nemo`nosti } e go zapre~at nivniot pat, so negova milost moraat da odat napred. Namesto da se àlat na te{kotiite, povikani se da gi sovladaat. Ne treba da o~ajuvaat za ni{to, a da se nadevaat na sè. So zlatni ot sin xir na svojata nespo redliva qubov, Hristos gi povrzal so Bo`jiot prestol. Negova namera e da imaat najvisoko vlijanie vo vselenata {to proizleguva od Izvorot na sekoja sila. Tie treba da imaat sila da mu se protivstavat na zloto, sila {to nema da ja sovlada ni zemjata, ni smrtta, ni grobot, sila {to } e gi osposobi da pobedat kako {to pobedil Hristos.

Hristos zamislil vo negovata Crkva na zemjata da se pokaàt nebesen red, nebesen nacrt na upravuvawe, nebesna boèstvena harmonija. Taka Toj } e se proslavi vo svojot narod. Preku niv na ovoj svet } e zasveti Sonceto na pravdata so nepomaten sjaj. Hristos na svojata Crkva $ dal izobilni darovi, darovi za da moè da ja primi golemata dobivka na slavata od svojata izbavena, otkupena sopstvenost. Toj na svojot narod mu podaril mo`nosti i blagoslovi za da moè da go pretstavi Onoj {to ima sè vo polnota. Crkvata, nadarena so Hristovata pravednost, e negova riznica vo koja vo celost i vo kone~niot prikaz treba da se pojavat bogat stvata na negovata milost, na negovata blagodat i na negovata qubov. Vo ~istota ta i vo sovr{enstvoto na svojot narod, Hristos gleda nagrada za svoeto poniùvawe i dodatok na svojata slava Hristos, golem centar, od koj zra~i seta slava.

Svoite upatstva Spasitelot gi zavr{il so silni zborovi polni so nade`. Potoa vo molitva za svoite u~enici go izleal

680

595

tovarot na svojata du{a. Podigaj} i gi o~ite kon neboto, rekol: “O~e, dojde ~asot! Proslavi go svojot Sin, za da te pros lavi Sinot tebe; i kako {to si mu dal vlast nad sekoj eden, na site {to si mu gi dal, da im dade ve~en ̀ ivot. A ova e ve~en ̀ ivot: da te poznaat tebe, edinstveniot vistinit Bog, i Isus Hristos, kogo go prati”.

Hristos go zavr{il deloto {to mu bilo dovereno. Toj go proslavil Boga na zemjata. Go objavil imeto na Otecot. Gi sobral onie {to } e go prodolàt negovoto delo me| u lu| eto. Rekol: “Jas se proslaviv vo niv. I ne sum pove} e vo svetot, tuku tie se vo svetot, a jas odam kaj tebe. O~e sveti, zapazi gi onie {to mi gi dade, da bidat edno, kako {to sme i nie”. “No ne baram samo za niv, tuku i za onie koi preku niv nite zborovi } e poveruvaat vo mene, za da bidat site edno... Jas vo niv, a ti vo mene, za da se usovr{at vo edinstvo, za svetot da znae deka ti me prati, i deka gi qube{e niv kako {to me qube{e mene”.

Taka Hristos so ~ove~ki jazik, koj ima boèstven avtoritet, svojata izbrana Crkva ja stavil vo pregratkite na Otecot. Kako posveten prvosve{tenik Toj posreduva za svojot narod. Kako veren pastir Toj go sobira svoeto stado vo sen kata na Semo`niot, vo cvrsto i sigurno pribeì{te. Sega nemu mu pretstoi kone~na bitka so satanata i Toj odi da ja prifati.


596

74

GETSIMANIJA


Vo dru{tvo so svoite u~enici Spasitelot poleka odel kon getsimanskata gradina. Za vreme na praznikot Pasha seko ga{ od neboto svetela polna mese~ina bez nieden oblak. Gradot, prepoln so pokloni~ki {atori, potonal vo ti{ina.

Isus seriozno razgovaral so svoite u~enici i gi pou~uval, no koga se pribliìl do Getsimanija, stanal neo bi~no mol ~aliv. Ova mesto ~esto go posetuval da razmisluva i da se moli, no nikoga{ so srce tolku polno so bolka kako ovaa no} na negovata posledna pretsmrtna borba. Vo tekot na celiot svoj ìvot na zemjata odel vo svetlinata na Bo`jeto pri sustvo. Koga do{ol i se sudril so lu| eto opfateni so vis tin ski satanski duh, moèl da kaè: “Onoj koj me prati so mene e, ne me ostavi sam, za{to sekoga{ go pravam ona {to mu godi” (Jovan 8,29). No, se ~inelo deka ne go pridruùva pove } e boèstvenata svetlina. Sega i Toj se na{ol me| u prestapnicite. Moral da ja ponese vinata na padnatoto ~ove{ tvo. Vrz nego, koj ne znael za grev, moralo da se stavi bezzakonieto na site nas. Grevot mu izgledal mnogu stra{en, a teìnata na vinata {to moral da ja ponese premnogu golema, i zatoa bil vo isku{enie da pomisli deka toa zasekoga{ } e go odvoi od qubovta na Otecot. Znaej} i kolku e stra{en Bo`jiot gnev kon prestapot, izviknal: “Du{ata mi e dlaboko naà lena, do smrt”.

Dodeka se pribliùvale kon gradinata, u~enicite zabele ̀ ale promena kaj svojot U~itel. Nikoga{ porano ne go videle tolku dlaboko oàlosten i mol~aliv. Kolku {to odel pona tamu, ovaa neobi~na taga stanuvala sè podlaboka, no ne se osme luvale da go pra{aat za pri~inata. Potkleknu val kako da } e se urne na zemja. Koga stignale vo gradinata, u~e nicite

685

686

597

gri`livo go barale negovoto voobi~aeno mesto za odmor, za da moè nivniot U~itel da si po~ine. Sekoj ~ekor go pravel so ma~en napor. Glasno ofkal kako da go pritiska stra {en tovar. Koga negovite pridru`nici ne bi go prid ràle dvapati, bi padnal na zemja.

Blizu do vlezot na gradinata Isus gi ostavil site svoi u~enici, osven trojca, naloùvaj} i im da se molat za sebe i za nego. So Petar, Jakov i Jovan do{ol na zasolneto mesto vo gradinata. Ovie trojca u~enici bile najbliski Hristovi pridru`nici. Ja nabquduvale negovata slava na gorata na preobrazuvaweto, gi videle Mojseja i Ilija kako zboruvaat so nego; slu{nale glas od neboto; a sega vo negovata golema borba Hristos sakal da bidat pokraj nego. Na ova osameno mesto ~esto pominuvale no} i zaedno so nego. Vo tie prigodi, po bdeeweto i molitvata, tie mirno bi spiele vo blizina na svojot U~itel, dodeka Toj izutrina ne bi gi razbudil pov torno da trgnat na rabota. No sega sakal no} ta da ja pominat so nego vo molitva. Sepak, ne moèl da podnese da bidat svedoci na pretsmrtnata borba {to trebalo da ja pretrpi.

“Ostanete tuka”, rekol, “i bdejte so mene”.Oti{ol malku podaleku od niv, ne tolku daleku za da ne

moàt da go vidat i da go ~ujat, i padnal ni~kum na zemja. ̂ uvstvuval deka grevot go odvoil od negoviot Otec. Ponorot bil tolku {irok, tolku mra~en, tolku dlabok, {to negoviot duh se stresol pred nego. Ne smeel da ja upotrebi svojata boès tvena sila za da go izbegne ova golemo du{evno strada we. Posledicite na ~ovekoviot grev moral da gi podnese kako ~ovek. Kako ~ovek moral da go izdrì gnevot na Otecot poradi prestapot.

Sega Hristos bil vo polo`ba vo koja nikoga{ porano ne se nao| al. Negovoto stradawe najdobro moè da se opi{e so zborovite na prorokot: “Razbudi se, me~u, protiv mojot pastir, protiv ~ovekot, mojot blizok, veli Gospod nad vojskite” (Zaharija 13,7). Kako zamena i garancija za gre{niot ~ovek, Hristos stradal pod boèstvenata pravda. Uvidel {to zna~i pravdata. Do toga{ bil posrednik za drugite; sega kopneel i samiot da ima posrednik.

Bidej} i ~uvstvuval deka negovata zaednica so Otecot e prekinata, Hristos se pla{el dali negovata ~ove~ka priroda } e moè da izdrì vo sudirot {to nastapuva so silite na tem ninata. Vo pustinata na isku{enieto se re{avala sudbinata na ~ove~kiot rod. Toga{ Hristos bil pobednik. Sega

ГЕТСИМАНИЈА


598

isku {uva~ot stapil vo posleden stra{en sudir. Za ova se prigotvuval vo tekot na Hristovata trigodi{na slu`ba. Sega vo toa vloìl sè. Ako ovde pretrpi neuspeh, negovata nade` da bide gospodar } e bide zagubena; zemnite carstva na kraj } e stanat Hristovi; a samiot toj } e bide isfrlen i proteran. Me| utoa, koga Hristos bi moèl da bide pobeden, zemjata bi sta nala carstvo na satanata, a ~ove~kiot rod za sekoga{ bi ostanal pod negova vlast. Znaej} i ja su{tinata na sudirot {to go o~ekuval, Hristovata du{a bila ispolneta so stra{na zakana deka } e bide odvoen od Boga. Satanata mu rekol deka odvojuvaweto } e bide ve~no ako Toj stane garancija za gre{ niot svet. ]e se identifikuva so satanskoto carstvo i niko ga{ ve} e nema da bide edno so Boga.

[to } e se dobie so ovaa `rtva? Kolku beznade`ni izgledale vinata i neblagodarnosta na lu| eto! Satanata go optovaruval Otkupitelot so najsurovo prikaàni priliki: te otfr li narodot koj tvrdi deka e nad site drugi narodi, uì vaj } i zemni i duhovni predimstva; toj saka da te uni{ti tebe, temelot, centarot i pe~atot na vetuvawata {to mu se dadeni kako na poseben narod. Eden od tvoite u~enici, koj gi slu{a{e tvoite pouki i be{e me| u prvite vo crkovnite dejnosti, } e te pre dade. ]e se otkaè od tebe eden od tvoite najrevni sledbeni ci. Site } e te napu{tat. Pri taa pomisla celoto Hristovo su{testvo zatreperilo od uàs. Onie koi nastojuval da gi spasi, {to tolku silno gi sakal, } e se soedinat vo zagovorot so satanata toa mu go probolo du{ata. Toa bila stra{na borba. Taa se merela so vinata na negoviot narod, so vinata na negovite tuìteli i predavnici, so vinata na svetot {to leèl vo zlo. ̂ ove~kite grevovi te{ko go pri tiskale Hrista, a ~uvstvoto na Bo`jiot gnev protiv grevot go razurnuvalo ne go viot ìvot.

Nabquduvajte go kako razmisluva za cenata {to treba da se plati za ~ove~kata du{a. Vo svojata dlaboka du{evna borba se frlil na studenata po~va, kako da } e spre~i so toa da ne bide u{te pove} e oddale~en od Boga. Vrz negovoto telo, dodeka leèlo ni~kum, pa| ala studena no} na rosa, no Toj na toa ne obrnuval vnimanie. Od negovite bledi usni se ottrgnal bolen izvik: “O~e moj! Ako e mo`no, neka me odmine ovaa ~a{a”. Sepak, i sega dodal: “No ne kako {to sakam jas, tuku kako {to saka{ ti!”

Koga strada, ~ove~koto srce kopnee za so~uvstvo. Ovoj kopne` Hristos go ~uvstvuval vo dlabinata na svoeto su{

687

599

testvo. Vo najdlabokata du{evna bolka do{ol kaj svoi te u~enici so golema èlba da ~ue nekoj ute{en zbor od onie {to tolku ~esto gi blagoslovuval, gi te{el i gi {titel vo àlosta i vo nevoljata. Onoj {to sekoga{ imal zborovi na so~uvstvo za niv, podnesuval nat~ove~ki du{evni stradawa i kopneel da znae dali se molat za nego i za sebe. Kolku mra~na bila zlobata na grevot! Bil vo stra{no isku{enie ~ove~kiot rod da go prepu{ti na posledicite na sopstvenata vina, a Toj da ostane nevin pred Boga. Toj bi bil zakrepnat samo koga bi moèl da znae deka toa negovite u~enici go razbiraat i go cenat.

Stanuvaj} i so bolen napor, potkleknuval do mestoto na koe gi ostavil svoite pridru`nici. No, “gi najde kako spijat”. Koga bi gi na{ol kako se molat, bi po~uvstvuval olesnenie. Koga bi barale pribeì{te vo Boga, za da ne gi sovladaat satan skite sili, bi bil ute{en so nivnata postojana vera. Me| utoa, ne obrnale vnimanie na negovata povtorena opome na: “Bdejte i molete se”. Od po~etok bile mo{ne zagrièni koga go videle svojot U~itel, koj obi~no bil tolku miren i dostoinstven, kako se bori so taga {to ja nadminuva mo} ta na sfa} aweto. Se molele koga go ~ule silniot izvik na Stra dal nikot. Nemale namera da go napu{tat svojot Gospod, no izgledale paralizirani so zaspanosta {to moèle da ja rasteraat koga bi prodolìle da se molat na Boga. Ne ja sfa tile potrebata od straàrewe i od seriozna molitva za da mu se protivstavat na isku{enieto.

Pred da se upati kon gradinata, Isus im rekol na svoite u~enici: “Site } e se pokolebate”. Svoevremeno mu dale naj cvrs to vetuvawe deka so nego bi odele i vo zatvor i vo smrt. A kutriot, samouveren Petar, dodal: “Ako navistina site se pokolebaat, sepak, jas nema da se pokolebam” (Marko 14,27.29). U~enicite bile samouvereni. Ne go podignale pogledot kon mo} niot Pomo{nik, kako {to im sovetuval Hristos. Taka, koga Spasitelot imal najgolema potreba od nivno so~uvstvo i molitvi, gi na{ol kako spijat. Duri i Petar spiel.

I Jovan, sakaniot u~enik, koj leèl na Hristovite gradi, spiel. Sekako, qubovta kon U~itelot trebalo Jovana da go drì vo budna sostojba. Negovite seriozni molitvi trebalo da se soedinat so molitvite na sakaniot Spasitel vo migot na negovata najgolema bolka. Otkupitelot pominuval celi no} i molej} i se za svoite u~enici nivnata vera da ne pres tane. Sega, koga Isus bi im go postavil na Jakova i Jovana pra{awe

688

689



600

to {to ve} e edna{ im go postavil: “Moète li da ja ispiete ~a{ata {to ja pijam jas i da se krstite so kr{ta vaweto so koe se kr{tavam jas?”, tie ne bi se osmelile da dadat odgovor: “Moème!” (Matej 20,22).

U~enicite se razbudile koga go slu{nale Isusoviot glas, no odvaj go prepoznale, za{to bolkata potpolno go izmenila negovoto lice. Obra} aj} i mu se na Petar, Isus rekol: “Simone, spie{ li? Ne moète li da bdeete eden ~as? Bdejte i molete se, za da ne padnete vo isku{enie! Duhot e bodar, no teloto e nemo} no”. Slabosta na u~enicite razbudila kaj Isusa soàluvawe. Se pla{el deka ne } e moàt da go izdràt isku{e nieto {to } e se urne vrz niv poradi negovoto predav stvo i negovata smrt. Ne gi ukoril, tuku rekol: “Bdejte i molete se, za da ne padnete vo isku{enie!” Duri i vo svojata golema du{ev na bolka se trudel da ja opravda nivnata slabost. “Duhot e bodar”, rekol, “no teloto e nemo} no”.

Povtorno Bo`jiot Sin go opfatile nat~ove~ki strada wa i, papsan i premalen, potkleknuvaj} i se vratil na svoeto pora ne{no mesto da ja prodolì borbata. Negovite stradawa stanale duri i pogolemi. Koga go opfatila golema du{evna bolka, “potta mu prilega{e na kapki krv {to pa| aa na zemja ta”. êmpresite i palmite bile nemi svedoci za negovata golema du{evna bolka. Od nivnite lisesti granki pa| ale krupni kapki rosa vrz negovoto premaleno telo. I prirodata kako da pla~ela nad svojot Tvorec koj sam se borel so silite na temninata.

Samo malku pred toa Isus stoel kako silen kedar, protiv stavuvaj} i $ se na luwata na protivewa {to besneela nad nego. So uporna volja i so srce ispolneto so zloba i itrina, popusto se trudele da go zbunat i da go sovladaat. Stoel nepoko leblivo vo boèstvenoto veli~estvo kako Bo`ji Sin. Sega bil sli~en na trska {to ja {iba i ja poviva silna luwa. Zado bivaj} i na sekoj ~ekor pobeda nad silite na temninata, pobed ni~ki se pribliùval kon krajot na svoeto delo. Kako Onoj {to ve} e e proslaven, polagal pravo da bide edno so Boga. So re{itelen glas gi izrazil svoite falbo spevi. Na svoite u~enici im zboruval so ohrabruva~ki i so ne`ni zborovi. Sega nastapil ~asot na silite na temninata. Sega vo tivkata ve~er negoviot glas ne zvu~el pobedonosno, tuku bil ispolnet so ~ove~ka bolka. Do u{ite na zaspanite u~enici dopirale zborovite na Spasitelot: “O~e moj! Ako ne e mo`no da me odmine ovaa ~a{a da ne ja pijam, neka bide voljata tvoja”.

690

601

U~enicite najprvo sakale da pojdat so nego, no Toj im zapovedal da ostanat i da bdeat vo molitva. Koga do{ol kaj niv, Isus gi na{ol kako sè u{te spijat. Pak po~uvstvuval potreba od dru{tvo na svoite u~enici, da gi ~ue nivnite zborovi {to bi mu donele olesnenie i bi ja rasterale temni nata {to go pritiskala. No nivnite o~i nate`nale “i ne znaeja {to da mu odgovorat”. Negovoto prisustvo gi razbu dilo. Go videle negovoto lice obeleàno so krvava pot na du{evna maka i toa gi ispla{ilo. Ne moèle da ja sfatat nego vata golema du{evna bolka. “Tolku grdo be{e liceto negovo, {to so izgledot ne nalikuva{e pove} e na ~ovek” (Isaija 52,14).

Svrtuvaj} i se, Isus pak go pobaral svoeto tivko mesto i padnal ni~kum sovladan od uàsot na dlabokata temnina. ôve~kta priroda na Bo`jiot Sin zatreperila vo toj ~as na isku{enie. Sega ne se molel za svoite u~enici nivnata vera da ne padne, tuku za svojata du{a koja bila vo isku{enie i srede golemo stradawe. Nastapil stra{niot mig re{ava~ki ot mig za sudbinata na svetot. Sudbinata na ~ove{tvoto treperela na merilata. Hristos duri i sega moèl da ja odbie ~a {a ta dodelena na gre{niot ~ovek. U{te ne bilo predocna. Moèl da ja izbri{e krvavata pot od svoeto ~elo i da go ostavi ~ovekot da zagine vo svoeto bezzakonie. Moèl da kaè: Prestapnikot neka ja primi kaznata za svojot grev, a jas se vra} am kaj mojot Otec. Dali Bo`jiot Sin } e ja ispie gor~livata ~a{a na poniùvaweto i agonijata? Dali Nevi niot } e gi snosi posledicite na prokletstvoto na grevot za da go spasi vinovnikot? Bledite Isusovi usni so treperliv glas gi izgovorile zborovite: “O~e moj! Ako ne e mo`no da me odmine ovaa ~a{a da ne ja pijam, neka bide voljata tvoja”.

Tripati ja izustil ovaa molitva. Tripati ~ove~kata priroda se povlekla pred poslednata, najgolema `rtva. No sega pred Otkupitelot na svetot se pojavila istorijata na ~ove~ki ot rod. Videl deka prekr{itelite na zakonot } e mora da zaginat ako bidat prepu{teni sami na sebe. Ja videl silata na grevot. Pred nego se pojavuvale nesre} ite i àlostite na osudeniot svet. Ja videl ~ovekovata bespomo{nost. Ja gledal negovata zla sudbina {to go o~ekuva i donel odluka. ]e go spasi ~ovekot po sekoja cena. Go prifatil svoeto kr{tavawe so krv za milioni {to se osudeni na smrt da moàt preku nego da dobijat ìvot ve~en. Gi napu{til nebesnite dvorovi vo koi e sè ~isto, sre} no i slavno, za da spasi edna zagubena ovca, eden svet koj padnal poradi prestapot. Toj nema da ja napu{ ti

693



602

svojata misija. ]e stane ̀ rtvapomirnica za ~ove ~kiot rod koj re{il da zgre{i. Negovata molitva sega di{e so poslu{nost: “Ako ne e mo`no da me odmine ovaa ~a{a da ne ja pijam, neka bide voljata tvoja”.

Koga re{il, padnal kako mrtov na zemjata od koja delum no se podignal. Kade bile sega negovite u~enici ne`no da ja pridràt glavata na svojot premalen U~itel i da go izmijat toa ~elo koe navistina bilo napolno obezli~eno? Spasitelot sam gazel vo kacata i nieden ~ovek ne bil so nego.

No Bog stradal so svojot Sin. Angelite gi nabquduvale pret smrtnite maki na Spasitelot. Go videle svojot Gospod opkruèn so legioni satanski sili, negovata priroda optovarena so uàsen, tainstven tovar. Na neboto vladeela nema ti{ina. Ne e gibnata nitu edna harfa. Koga smrtnicite bi moèle da ja vidat v~udovidenosta na angelskite ~eti koi so tivka bolka nabquduvaat kako Otecot svojot sakan Sin go li{uva od zracite na svetlinata, od qubovta i slavata, podobro bi sfatile kolku e odvraten grevot vo negovite o~i.

Bezgre{nite svetovi i nebesnite angeli so golemo interesirawe go o~ekuvale rezultatot na ovoj sudir. Satanata i negoviot sojuz na zloto, pripadnicite na otpadnatite legeoni vnimatelno ja nabquduvale ovaa golema kriza vo deloto na otkupuvaweto. Silite na dobroto i zloto ~ekale da vidat kakov odgovor } e dojde na tripati povtorenata Hristova mo lit va. Angelite kopneele da gi olesnat strada wata na boèstvenoto Su{testvo {to strada, no toa ne bilo mo`no. Ne e pronajden nikakov pat za izbavuvawe na Bo`jiot Sin. Vo ovaa stra{na kriza, koga sè stoelo pred taa odluka, koga vo rakata na ̂ ovekot na bolkata treperela tainstvenata ~a{a, se otvorilo neboto, srede crnata temnina na ovoj kriti~en ~as zasvetila svetlina i pred Hrista do{ol i zastanal silni ot angel koj stoi vo Bo`je prisustvo i ja zazema polo`bata od koja padnal satanata. Angelot do{ol ne da ja zeme ~a{ata od Hristovata raka, tuku da go zasili da ja ispie, uve ruvaj} i go vo qubovta na Otecot. Do{ol da mu podari sila na boèstveno~ove~kiot Molitel. Mu go pokaàl otvo renoto nebo, zboruvaj} i mu za du{ite {to } e bidat spaseni so negovite stradawa. Go uveruval deka negoviot Otec e pogo lem i posilen od satanata, deka negovata smrt } e mu nanese celosen poraz na satanata i deka carstvoto na ovoj svet } e im bide predadeno na svetcite na Sevi{niot. Mu rekol deka } e go vidi trudot

603

na svojata du{a i } e bide zado volen, za{to } e vidi mno{tvo pripadnici na ~ove~kiot rod spaseni za seta ve~nost.

Hristovite golemi du{evni stradawa ne prestanale, no is~eznale premalenosta i obeshrabruvaweto. Burata ne stivnuvala, no Toj, vrz kogo taa se urnala, bil zasilen da $ se protiv stavi na nejzinata èstokost. Izlegol tivok i miren. Na negovoto lice, izvalkano so krv, po~ival nebesen mir. Go podnel ona {to niedno ~ove~ko su{testvo ne bi moèlo da go podnese, za{to vkusil pretsmrtni stradawa za sekoj ~ovek.

Zaspanite u~enici odnenade` gi razbudila svetlinata {to go opkruùvala Spasitelot. Go videle angelot navednat nad U~itelot koj bil na zemja. Go videle kako ja podiga glavata na Spasitelot na svoite gradi i pokaùva kon neboto. Go ~ule negoviot glas, kako najslatka muzika, kako izgovara zbo rovi na uteha i nade`. U~enicite se setile za scenata od Gora ta na preobrazuvaweto. Se setile za slavata {to go op kru ̀ uvala Isusa vo hramot i za Bo`jiot glas koj zboruval od oblakot. Sega povtorno se otkrila istata slava i ne se pla {ele pove} e za svojot U~itel. Toj bil pod Bo`ja grià; praten e silen angel da go za{titi. U~enicite povtorno vo svojot umor $ podlegnale na neobi~nata sonlivost {to gi sovla duvala. Isus pak gi na{ol kako spijat.

Gledaj} i gi so taga, rekol: “S# u{te li spiete i po~ivate. Eve, se nabliì ~asot koga Sinot ~ove~ki } e bide predaden vo racete na gre{nicite”.

U{te dodeka gi izgovaral ovie zborovi, gi slu{nal ~ekorite na xganot {to go baral, pa prodolìl: “Stanete, da si odime! Ete, nabliì mojot predavnik”.

Koga istapil da go pre~eka svojot predavnik, na Isusa ne se videle tragi od negovata neodamne{na du{evna borba. Stoej} i pred svojot u~enik, rekol: “Kogo go barate?” Odgo vorile: “Isusa Nazare} anecot”. Isus odgovoril: “Jas sum”. Koga gi izgovoril ovie zborovi, angelot, koj do pred malku mu sluèl na Isusa, zastanal me| u nego i tolpata. Liceto na Spasitelot go osvetlila boèstvena svetlina i nad nego se pokaàla silueta vo vid na gulab. Vo prisustvo na ovaa boès tvena slava, zlostorni~ki nastroenata svetina (xganot, tolpa ta) ne moèla da stoi nitu eden mig. Se povlekle. Sve{tenici te, stare{inite, vojnicite, pa duri i Juda, padnale kako mrtvi na zemja.

Angelot se povlekol i svetlinata is~eznala. Isus imal prilika da pobegne, no ostanal miren i priseben. Proslaven

694



604

stoel srede taa zakoravena tolpa {to sega bespomo{no leè la kraj negovite noze. U~enicite nabquduvale zanemeni od ~ude we i strav.

Me| utoa, scenata brgu se izmenila. Tolpata se pribrala. Rimskite vojnici, sve{tenicite i Juda se sobrale okolu Hrista. Izgledale usrameni od svojata slabost i upla{eni da ne im pobegne. Otkupitelot pak postavil pra{awe: “Kogo go barate?” Imale dokazi deka Onoj {to stoi pred niv e Bo`ji Sin, no ne go prifatile osvedo~uvaweto. Na pra{a weto “Kogo go barate?”, pak odgovorile: “Isusa Nazare} a necot”. Toga{ Spasitelot rekol pokaùvaj} i kon u~enicite: “Vi rekov deka jas sum; i zatoa, ako me barate mene, pu{tete gi ovie da si odat!” Znael deka verata im bila slaba, pa nasto juval da gi za{titi od isku{enieto i nevoljata. Bil gotov da se `rtvuva za niv.

Predavnikot Juda ne ja zaboravil ulogata {to trebalo da ja odigra. Koga tolpata vlegla vo gradinata, toj im bil voda~, a nego neposredno go pridruùval prvosve{tenikot. Na Isusovite progonuva~i im dal znak velej} i: “Onoj {to } e go baknam toj e, drète go!” Sega se odnesuval kako da nema nikakva vrska so niv. Pristapuvaj} i mu na Isusa, go zel za raka kako blizok prijatel. Oslovuvaj} i go: “Zdravo, U~ite le!”, go baknal Isusa pove} epati i, kako da pla~el, se prepraval deka go soàluva poradi opasnosta vo koja se nao| a.

Isus mu rekol: “Prijatele, zo{to dojde?” Negoviot glas treperel od àlost koga dodal: “Juda, zar so bakne` go predava{ Sinot ~ove~ki?” Ovoj povik trebalo da ja razbudi soves ta na predavnikot i da go trogne negovoto zakoraveno srce; no ~esta, vernosta i ~ove~kata ne`nost go napu{tile. Stoel drsko i predizvikuva~ki, ne pokaùvaj} i nikakva pod got venost da popu{ti. Mu se predal na satanata i nemal pove} e sili da mu se protivstavi. Isus ne go odbil bakneòt na predavnikot.

Tolpata se ohrabrila koga videla kako Juda go dopira liceto koe samo pred nekolku miga bilo proslaveno pred nivnite o~i. Go fatile Isusa i po~nale da mu gi vrzuvaat tie blagorodni race {to sekoga{ pravele samo dobro.

U~enicite mislele deka nivniot U~itel nema da dozvoli da go fatat. Istata sila koja storila ovie lu| e da ispopa| aat kako mrtvi moèla i ponatamu da gi drì nemo} ni sè dodeka Isus i negovite pridru`nici ne pobegnat. Bile razo~arani i ogor~eni koga gi videle jaìwata so koi po~nale da gi

695

696

605

vrzuvaat racete na Onoj {to go sakale. Razluteniot Petar brgu go izvadil me~ot i se obidel da go brani svojot U~itel, no mu go presekol samo uvoto na slugata na prvosve{tenikot. Isus videl {to se slu~ilo, gi oslobodil racete, iako rimskite vojnici cvrsto gi drèle, i rekol: “Prestanete!” Toga{ go doprel ranetoto uvo i toa vedna{ ozdravelo. A potoa mu rekol na Petar: “Vrati go me~ot na negovoto mesto, za{to site {to se fa} aat za me~ od me~ } e zaginat. Ili misli{ deka jas ne moàm da go pomolam mojot Otec da mi prati vedna{ pove} e od dvanaeset legii angeli?” Za sekoj u~enik edna legija! O zo{to, si mislele u~enicite, ne se spasuva sebesi i nas? Odgovaraj} i na nivnata neiskaàna misla, Toj dodal: “No kako inaku bi se ispolnile Pismata, koi velat deka vaka treba da bide?” “Zar da ne ja ispijam ~a{ata {to mi ja dade Otecot?”

Dostoinstvoto na zvaweto na evrejskite voda~i ne gi spre~uvalo da im se pridruàt na Isusovite progonuva~i. Negovoto fa} awe bilo premnogu va`no za da im go doverat na pot~inetite. Itrite sve{tenici i stare{ini im se pridruìle na ~uvarite na redot vo hramot i na tolpata {to go pridruùvala Juda do Getsimanija. Kakvo dru{tvo bilo toa za tie dostoinstvenici soedineti so xganot {to kop neel za vozbudi i bil vooruèn so sekakvo oru`je, kako da goni divo ìvotno!

Svrtuvaj} i se kon sve{tenicite i stare{inite, Hristos gi gledal so pronikliv pogled. Zborovite {to gi izgovoril } e gi pametat sè dodeka se ìvi. Bile kako ostri streli na Semo` niot. Dostoinstveno rekol: “Nagrvalivte so me~ovi i stapovi, nebare sum razbojnik! Koga bev sekoj den vo hramot, ne krenavte raka na mene. No, ova e va{ ~as i vlast na temni nata!”

U~enicite se ispla{ile koga videle kako Isus dozvoluva da go fatat i da go vrzat. Bile navredeni {to moral da go podnese ova svoe i nivno poniùvawe. Ne moèle da go razberat negovoto odnesuvawe i go obvinuvale {to $ se pot ~inil na svetinata. Vo svojata ogor~enost i strav, Petar pred loìl sami da se spasuvaat. Prifa} aj} i go ovoj predlog, “site go ostavija i pobegnaa”. No Hristos go pretkaàl ova napu{tawe. “Eve”, rekol, “ide ~asot, i ve} e nstapi, za da se ra{ trkate sekoj na svoja strana i da me ostavite sam; no sepak, ne sum sam, za{to Otecot e so mene” (Jovan 16,32).

697


606

75

PRED ANA I KAJAFA

Ovaa glava se temeli na Matej 26,57-75; Marko 14,53-72; 15,1; Luka 22,54-71; Jovan 18,13-27

Isusa go turkale preku potokot Kedron, pokraj bav~ite i maslinovite gradini i niz stivnatite ulici na sonliviot grad. Polno} pominala i povicite na bu~nata svetina {to go sledela se raznesuvale niz no} niot mir. Spasitelot bil vrzan i dobro ~uvan i sekoe dvièwe mu nanesuvalo bolka. Onie {to go fatile so netrpenie i brgu se upatile so nego kon dvorot na biv{iot prvosve{tenik Ana.

Ana bil glava na semejstvoto {to vr{elo sve{teni~ka slu`ba, a narodot, po~ituvaj} i ja negovata starost, go prepoznaval kako prvosve{tenik. Barale negov sovet i go prifa} ale kako Bo`ji glas. Toj prv moral da go vidi Isusa kako zarobe nik na sve{teni~kata mo} . Moral da bide prisuten pri ispi tuvaweto na zatvorenikot, pla{ej} i se deka pomalku iskus niot Kajafa nema da ja postigne celta vrz koja rabotele. Vo ovaa prigoda po sekoja cena Hrista treba da go osudat i zatoa e neophodno negovoto lukavstvo, negovata snaodlivost i ostro umnost.

Na Hrista zvani~no trebalo da mu bide sudeno pred Sinedrionot, no pred Ana bil podloèn na prethodno ispituvawe. Spored rimskiot zakon, Sinedrionot ne moèl da izre~e smrtna presuda. Tie moèle samo da go ispitaat zatvorenikot i da donesat presuda {to ja proglasuvale za polnova`na rimskite vlasti. Zatoa bilo potrebno protiv Hrista da se podignat obvinuvawa {to Rimjanite gi smetale za najte{ki. Isto taka trebalo da se pronajde obvinuvawe {to } e go proglasi vinoven vo o~ite na Evreite. Me| u sve{ tenicite i poglavarite imalo dosta takvi koi bile uvereni vo ispravnosta na Hristovoto u~ewe i samo stravot da ne bidat isklu~eni od sinagogata gi spre~uval da go priznaat. Sve{tenicite

698

699

607

dobro go zapametile pra{aweto na Nikodima: “Osuduva li na{iot zakon nekogo ako najnapred ne go soslu{a i ne doznae {to pravi?” (Jovan 7,51). Ova pra{awe za izvesno vreme go razedinilo Sovetot i gi osuetilo nivnite nameri. Josif od Arimateja i Nikodim sega ne bile povikani, no imalo drugi {to moèbi se osmelile da zboruvaat vo korist na pravdata. Istragata morala da bide taka vodena za site ~lenovi na Sinedrionot da gi soedini protiv Hrista. Posto ele dve obvinuvawa {to sve{tenicite sakale da gi utvrdat. Koga za Hrista bi moèlo da se dokaè deka hulel na Boga, toga{ bi go osudile Evreite. Ako bi go proglasile za vinoven za bunt, bi obezbedile osuda od strana na Rimjanite. Ana se obidel najprvo da go zacvrsti vtoroto obvinuvawe. Go ispra {uval Isusa za negovite u~enici i za negovata nauka, nadevaj} i se deka Zatvorenikot } e kaè ne{to {to } e mu dade fakti koi bi gi koristel ponatamu. Nastojuval da izvle ~e nekoe tvrdewe {to bi dokaàlo deka Toj se stremi da osno ve tajno dru{tvo so cel da vospostavi novo carstvo. Toga{ sve{tenici te bi moèle da im go predadat na Rim janite kako lice {to go naru{uva mirot i predizvikuva bunt.

Kako vo otvorena kniga Hristos ja ~ital namerata na sve{ tenikot. Kako da go ~ita najskrieniot del na du{ata na svojot islednik. Negiral deka me| u nego i negovite sledbe ni ci postoi kakov i da e taen sojuz i deka gi sobiral tajno ili vo mrak, kri ej} i gi na toj na~in svoite nameri. Toj ne gi kriel svoite celi nitu naukata. “Jas mu zboruvav na svetot javno”, odgovoril. “Sekoga{ pou~uvav vo sinagogite i vo hra mot, kade {to se sobiraat site Evrei, i ni{to ne govorev tajno”.

Spasitelot svojot na~in na rabota go stavil nasproti metodite na svoite tuìteli. So meseci go gonele, nastojuvaj} i da go fatat vo stapica i da go dovedat pred taen sud, na koj so la`no svedo~ewe bi moèle da go postignat ona {to ne bilo mo`no da go postignat so ~esni sredstva. Sega gi ostva ruvale svoite nameri. Polno} noto apsewe, ismevawe to i navredite od strana na svetinata pred da bide osuden, pa duri i obvinuvawata, bile nivni na~in na rabota a ne negov. Nivnoto delo pretstavuvalo kr{ewe na zakonot. Spored nivni te propisi, so sekoj ~ovek trebalo da se postapuva kako so nevin sè dodeka ne se dokaè oti e vinoven. Sve{tenicite bile osudeni so sopstvenite propisi.

Obra} aj} i mu se na svojot islednik, Isus rekol: “Zo{to me ispra{uva{ mene?” Zar sve{tenicite i poglavarite ne

ПРЕД АНА И КАЈАФА


608

pra} ale {pioni da go sledat negovoto dvièwe i da izvestuvaat za sekoj negov zbor? Zar ovie ne bile prisutni na sekoj naroden sobir i zar na sve{tenicite ne im donesuvale izve{ tai za site negovi zborovi i dela? “Pra{aj gi onie koi slu{aa {to im zboruvav”, odgovoril Isus. “Tie znaat {to im zboruvav”.

Ana bil zamolknat so re{itelniot odgovor. Pla{ej} i se Hristos da ne kaè ne{to za negoviot na~in na rabota {to toj vnimatelno go ~uval vo tajnost, ovojpat ne rekol ni{to pove} e. Eden od negovite slu`benici se razgnevil koga videl deka Ana bil zamolknat i mu udril na Isusa {laka nica, velej} i: “Taka li mu odgovara{ na prvosve{ tenikot?”

Hristos blago odgovoril: “Ako rekov lo{o, dokaì deka e lo{o, a ako rekov dobro, zo{to me udira{?” Ne izgovoril ostri revan{isti~ki zborovi. Negoviot blag odgovor proizlegol od bezgre{noto, strplivo i ne`no srce {to ne moèlo da bide predizvikano.

Navredite i podbivawata na Hrista mu nanesuvale golemi stradawa. Od racete na su{testvata {to gi sozdal i za koi podnesuval beskrajna `rtva primil sekakov sram. Stra dal srazmerno na sovr{enstvoto na svojata svetost i na omra zata kon grevot. Mu sudele lu| e koi dejstvuvale kako zlos tornici i toa za nego pretstavuvalo postojana `rtva. Za nego bilo stra{ no da se najde opkruèn so ~ove~ki su{testva pod vlast na satanata.

Znael deka samo za mig, samo so eden blesok na svojata boès tvena sila, moèl da gi poloì svoite svirepi ma~iteli vo prav. Istragata toa mu go pravela u{te pote{ko.

Evreite o~ekuvale Mesija {to } e se otkrie so nadvore{en sjaj. O~ekuvale so eden blesok na semo} nata volja da go izmeni tokot na ~ove~kite misli i da gi prisili da ja priznaat negovata vrhovna vlast. Veruvale deka so toa } e si obezbedat svoe izdignuvawe i } e gi zadovolat svoite slavoqu bivi nadeì. Dodeka go prezirale, Hristos bil vo golemo isku {enie da go otkrie svojot boèstven karakter. So eden zbor, so eden pogled, moèl svoite progonuva~i da gi prisili da priznaat deka Toj e Gospod nad carevite i poglavarite, nad sve{tenicite i hramot. Te{ka bila zada~ata da ja zadrì po lo` bata {to ja izbral koga se izedna~il so ~ove~kiot rod.

Nebesnite angeli bile svedoci za sekoe delo storeno protiv nivniot sakan Zapovednik. Toplo sakale da go oslobodat Hrista. Pod Bo`ja uprava angelite se semo`ni. Slu

700

609

{aj} i ja Hristovata zapoved, edna no} ja uni{tile asirskata vojska od sto osumdeset i pet iljadi lu| e. So kakva lesnotija ange lite, nabquduvaj} i gi sramnite sceni na Hristovoto sudewe, bi moèle svoeto negoduvawe da go pokaàt so uni{tuvawe na Bo`jite neprijateli! No ne im e zapovedano da storat taka. Onoj {to bi moèl da gi osudi svoite nepri jateli na smrt, ja podnesuval nivnata svirepost. Negovata qubov kon Otecot i negovoto sve~eno vetuvawe dadeno od soz da vaweto na svetot, deka } e stane nositel na grevot, go povele bez mrmorewe da ja podnese surovata postapka na onie {to do{ol da gi spasi. Del na negovata misija bilo vo svojata ~ove~ka priroda da podnese podbivawe i maltretirawe so koi lu| eto moèle da go opsipat. Edinstvenata nade` na ~ove~kiot rod leèla vo toa Hristos da go prifati s# ona {to moral da go prifati od ~ove~kite race i srca.

Hristos ne rekol ni{to {to bi moèlo da im dade nekakvo predimstvo na negovite tuìteli, no sepak bil vrzan za da se pokaè deka go smetaat za vinoven. Sekako, moralo da postoi prividna pravda. Bilo neophodno da postoi forma na zakoni to sudewe. Vlastite re{ile toa da go zabrzaat. Zna ele kolku narodot go ceni Isusa, pa se pla{ele nekoj da ne se obide da go oslobodi ako se raznese vest za apseweto. Isto taka, ako presudata i nejzinoto izvr{uvawe ne se ostva rat vedna{, bi morale da se odloàt edna sedmica poradi praznikot Pasha. Toa bi moèlo da gi osueti nivnite nameri. Za da izdejstvuva at presuda za Isusa, vo golema mera zavisele od vikotot na mno{tvoto {to prete`no go so~inuval xganot od Erusalim. Ako bi nastapilo odloùvawe od edna sedmica, vozbuduvawe to bi stivnalo, a toa verojatno bi predizvikalo protivewe. Podobriot del na narodot bi bil pottiknat da zastane na Hristova strana; mnozina bi istapile svedo~ej} i vo negova odbrana, iznesuvaj} i gi na videlina slavnite dela {to gi storil. Toa bi pottiknalo naroden gnev protiv Sine drionot. Nivnite postapki bi bile osudeni, a Isus osloboden da primi nova po~it od mno{tvoto. Zatoa, pred da se doznae za nivnata namera, sve{tenicite i poglavarite re{ile Isus da bide predaden vo racete na Rimjanite.

No pred sè mora da se pronajde obvinuvawe. Do sega ne prona{le ni{to. Ana naredil Isus da se odvede kaj Kajafa. Kajafa im pripa| al na sadukeite, od koi nekoi bile najluti Isusovi neprijateli. Samiot toj, iako so slab karakter, bil isto taka svirep, bezdu{en i bezobyiren kako i Ana. Toj

703



610

ne ma da bira sredstva da go uni{ti Isusa. Sega ve} e bilo rano utro i mo{ne mra~no; so svetlina na fakli i svetilki vooruènata tolpa so svojot Zarobenik se dvièla kon dvo rot na poglavarot sve{teni~ki. Ovde, dodeka se sobirale ~lenovite na Sinedrionot, Ana i Kajafa povtorno go ispi tuvale Isusa, no bez uspeh.

Koga sovetot se sobral vo sudnicata, Kajafa go zazel svoeto mesto na pretsedava~. I od ednata i od drugata strana bile sudii i onie {to posebno se interesirale za sudeweto. Rimskite vojnici stoele na platformata pod prestolot. Vo podno`jeto na prestolot stoel Isus. Pogledite na celoto mno{tvo bile naso~eni kon nego. Site bile mo{ne vozbudeni. Od celoto ova mno{tvo samo Toj bil miren i pribran. Samata atmosfera {to go opkrùvala kako da bila ispolneta so sveto vlijanie.

Kajafa vo Isusa videl svoj sopernik. Podgotvenosta na narodot da go slu{a Spasitelot i vidlivata gotovnost da gi pri fati negovite u~ewa, predizvikale gorka zavist kaj poglavarot sve{teni~ki. No, dodeka go nabquduval Zatvorenikot, Kajafa mu se voshituval na negovoto blagorodno i dostoinstveno drèwe. Go proniknalo osvedo~uvawe deka ovoj ~ovek navistina bil sli~en na Boga. Sledniot mig so prezir ja otfrlil taa misla. So podbiven i gordeliv glas baral od Isusa vedna{ pred niv da stori nekoe od svoite silni ~uda. Me| utoa, negovite zborovi kako da ne dopirale do u{ite na Spasitelot. Prisutnite go sporeduvale vozbudenoto i zlobno drèwe na Ana i Kajafa so blagoto i dostoinstveno Isusovo odnesuvawe. Duri i vo mislite na ova zakoraveno mno{ tvo voskresnalo pra{aweto: Zar ovoj ~ovek so boès tvena pojava } e bide osuden kako zlostornik?

Zabeleùvaj} i go vlijanieto {to preovladalo, Kajafa go zabrzuval sudeweto. Isusovite neprijateli gi zafatila golema brkotija. Re{ile da izdejstvuvaat presuda za nego, no ne znaele kako da go postignat toa. ̂ lenovite na Sovetot bile podeleni na farisei i sadukei. Me| u niv vladeela èstoka omraza i sudir; ne se osmeluvale da se pribliàt kon nekoi sporni to~ki od strav da ne se skaraat. So nekolku zborovi Isus moèl da gi pottikne nivnite me| usebni pred rasudi i so toa da go odvrati nivniot gnev od sebe. Kajafa go znael toa, pa sakal da gi izbegne sudirite. Postoelo mno{ tvo svedoci {to moèle da potvrdat deka Hristos gi obvi nuval sve{tenicite i zakonicite, deka gi narekuval licemeri i

704

705

611

ubijci; no vakvoto svedo{tvo ne bilo pogodno za iznesuvawe. So istiot jazik se sluèle sadukeite vo svoite ostri raspravii so fariseite. Takvoto svedo{tvo ne bi imalo nikakva vrednost za Rimjanite koi i samite ~uvstvuvale odvratnost od prepravaweto na fariseite. Postoelo mno{tvo dokazi deka Isus ne se osvrnuval na evrejskite predanija i deka so nepo ~ituvawe zboruval za mnogu nivni uredbi, no vo vrska so predanijata fariseite i sadukeite bile vo ostro neprijatelstvo, pa i ovoj dokaz ne bi imal nikakva vrednost za Rim janite. Hristovite neprijateli ne se osmeluvale da go obvinat za prekr{uvawe na sabotata, za{to istragata bi go otkrila karakterot na negovoto delo. Koga bi se zboruvalo za negovite ~uda na isceluvawe, vistinskata cel na sve{tenicite bi bila osuetena.

Potkupeni se la`ni svedoci da go obvinat Isusa za pottiknuvawe na bunt za vospostavuvawe na nezavisno vladeewe. Me| u toa, nivnoto svedo~ewe se pokaàlo nesigurno i protivre~no. Pri istragata gi pobivale svoite sopstveni tvrdewa.

Hristos na po~etokot od svojata slu`ba rekol: “Urnete go ovoj hram, i za tri dena pak } e go podignam”. So slikovit pro ro~ki jazik Toj taka ja pretkaàl svojata sopstvena smrt i svoeto voskresenie. “No Toj zboruva{e za hramot na svoeto telo” (Jovan 2,19.21). Ovie zborovi Evreite gi sfatile vo bukvalna smisla, kako da se odnesuvaat na hramot vo Erusalim. Od seto ona {to go zboruval Hristos, sve{tenicite ne moè le da pronajdat ni{to {to bi moèle kako ova da go iskoristat protiv nego. So la`no tolkuvawe na ovie zborovi se nadevale deka } e steknat nekakvo predimstvo. Rimjanite se vklu ~ile vo povtornoto izgraduvawe i razubavuvawe na hramot, pa so toa mnogu se gordeele; sekoe prezirawe kon nego } e predizvika i nivno negoduvawe. Ovde moèle da se soglasat Rimjanite i Evreite, fariseite i sadukeite, za{to site mnogu go po~ituvale hramot. Za ova prona{le dvajca sve doci ~ie{to svedo{tvo ne bilo tolku protivre~no kako {to bilo svedo~eweto na drugite. Edniot od niv, {to go potkupile da go obvini Isusa, izjavil: “Ovoj re~e: ëMoàm da go urnam Bo`jiot hram i pak da go izgradam za tri dena’”. Na toj na~in Hristovite zborovi pogre{no se prikaàni. Koga bi bile prikaàni to~no onaka kao {to gi izgovoril Toj, toga{ ne bi moèl da bide osuden duri ni od Sine drionot. Koga Isus bi bil samo ~ovek, kako {to tvrdele Evre ite, negovata izjava bi ozna~ila samo nerazumen, fale ni~ki duh, no ne bi moèla

706



612

da bide pretvorena vo bogo hulewe. Iako la`nite svedoci napolno pogre{no gi prikaàle negovite zborovi, tie ne sodrèle ni{to {to Rimjanite bi go smetale za zlostorstvo koe zasluùva smrt.

Isus strplivo gi slu{al protivre~nite svedo~ewa. Ne izustil nitu eden zbor vo svoja odbrana. Najposle negovite tuìteli stanale zbuneti, posrameni i razjareni. Sudeweto nikako ne napreduvalo; se ~inelo deka nivniot zagovor } e doìvee neuspeh. Kajafa bil o~aen. Mu ostanala poslednata mo`nost; Hristos treba da se prisili samiot sebesi da se osu di. Prvosve{tenikot stanal od sudskata stolica so lice izobli~eno od gnev, dodeka glasot i odnesuvaweto pokaùvale deka bi go uni{til Zatvorenikot {to stoel pred nego, koga toa bi bilo vo negova mo} . “Ni{to li ne odgovara{?”, izviknal. “[to svedo~at ovie protiv tebe?”

Isus go so~uval svojot mir. “Go maltretiraa, a Toj dozvoluva{e, i ne ja otvori svojata usta. Go odvedoa kako jagne na kolewe; kako ovca, nema pred onie {to ja striàt, ne ja otvori svojata usta” (Isaija 53,7).

Na kraj, podigaj} i ja svojata desnica kon neboto, Kajafa vo vid na sve~ena zakletva mu se obratil na Isusa: “Te zakolnu vam vo ìviot Bog da ni kaè{ dali si ti Hristos, Sin Bo`ji?”

Na ova barawe Isus ne moèl da mol~i. Imalo vreme koga trebalo da mol~i, a i vreme koga trebalo da zboruva. Dode ka ne mu bilo neposredno postaveno pra{awe, Toj ne zbo ru val. Znael deka ako sega odgovori, negovata smrt } e bide sigurna.

Me| utoa, povikot go upatil najvisokiot priznat pret stavnik na vlasta na narodot i vo ime na Sevi{niot. Hristos ne sakal da se pokaè nepokoren kon zakonot. U{te pove} e, go postavil pra{aweto na negoviot odnos so Otecot. Toj jasno mora da go objavi svojot karakter i svojata misija. Isus im rekol na svoite u~enici: “Sekoj {to } e me priznae mene pred lu| eto, } e go priznaam i jas nego pred mojot nebesen Otec” (Matej 10,32). So svojot li~en primer sega ja povtoril ovaa pouka.

Sekoe uvo bilo prigotveno da slu{a i sekoe oko bez da trepne go nabquduvalo negovoto lice koga odgovoril: “Ti kaà”. Kako nebesna svetlina da go osvetlila negovoto bledo lice koga dodal: “No jas vi kaùvam deka otsega } e go gledate Sinot ~ove~ki kako sedi od desnata strana na Semo`niot i kako doa| a na nebesnite oblaci”.

707

613

Za mig niz negovata ~ove~ka priroda blesnalo Hristovo to boèstvo. Prvosve{tenikot se tresel pred pronikliviot pogled na Spasitelot. Toj pogled kako da gi ~ital negovite skri eni misli i kako da go palel negovoto srce. Nikoga{ vo svojot podocneèn ìvot ne go zaboravil toj pronikliv pogled na progonetiot Bo`ji Sin.

“Otsega } e go gledate”, rekol Isus, “Sinot ~ove~ki kako sedi od desnata strana na Semo`niot i kako doa| a na nebesnite oblaci”. So ovie zborovi Hristos prikaàl sprotivna scena na onaa {to se odigruvala. Toj, Gospodar na ìvotot i slavata, } e sedi od desnata strana na Boga. Toj } e bide sudija na seta zemja, a protiv negovata odluka ne } e ima ̀ alba. Toga{ sekoja tajna } e bide rasvetlena so Bo`jata pojava i seko mu } e mu bide presudeno spored negovite dela.

Hristovite zborovi go ispla{ile prvosve{tenikot. Pomis lata deka mrtvite } e voskresnat i deka } e zastanat pred Boga da primat nagrada spored svoite dela, go pronik nala Kajafa so uàs. Ne sakal da veruva deka vo idnina } e primi osuda spored svoite dela. Kako vo nekoja panorama niz negovi te misli pominuvale scenite na posledniot sud. Za mig ja videl stra{nata scena kako grobovite gi vra} aat svoite mrtovci so tajnite za koi smetale deka } e bidat ve~no skrieni. Za mig se ~uvstvuval kako da stoi pred ve~niot Sudi ja, ~ii{to o~i gledaat sè, ja ~itaat negovata du{a i gi iznesuvaat na videlina tajnite {to gi smetal za skrieni zaedno so mrtvite.

Pred o~ite na prvosve{tenikot scenata is~eznala. Nego, kako sadukej, Hristovite zborovi ostro go zasegnale. Kajafa ja negiral naukata za voskresenieto, za sudot i za idniot ̀ ivot. Sega go opfatil satanski gnev. Zar ovoj ôvek, Zatvo renik, pred nego da gi napa| a negovite najomileni teorii? Iskinuvaj} i ja svojata obleka, za narodot da go vidi negovoto la`no zgrozuvawe, baral bez natamo{ni ispituvawa Zatvo renikot da se osudi za hula protiv Boga. “Zo{to ni se potreb ni u{te svedoci?”, rekol. “Eve, sega ja ~uvte negovata hula? [to mislite?” I site go osudile.

Uveruvaweto, pome{ano so gnev, go navelo Kajafa da go stori ona {to go storil. Bil lut na samiot sebe {to im pove ruval na Hristovite zborovi pa, namesto da go iskine svoeto srce i dlaboko da ja doìvee vistinata, i da priznae deka Isus e Mesija, toj ja iskinal svojata sve{teni~ ka obleka so re{itelno protivewe. Ovoj ~in imal dlaboko zna~ewe. Kajafa ne go nasetuval toa. So ovoj ~in, izvr{en za da se

708



614

vli jae vrz sudiite i da se izdejstvuva Hristova presuda, prvosve{tenikot si presudil samiot sebesi. Spored Bo`jiot zakon bil isklu~en od sve{teni~kata slu`ba. Samiot sebesi si izrekol smrtna presuda.

Prvosve{tenikot ne smeel da ja kine svojata obleka. Levitskiot zakon go zabranuval toa pod zakana na smrtna kaz na. Pod nikakvi uslovi, vo nikakvi okolnosti, sve{teni kot ne smeel da ja iskine svojata obleka. Me| u Evreite posto el obi~aj pri smrtta na nekoj prijatel da ja iskinat svojata obleka, no sve{tenicite ne smeele da go sledat ovoj obi~aj. Za ova Hristos mu izdal na Mojseja izri~na zapoved (3. Mojse eva 10,6).

Sè {to nosele sve{tenicite trebalo da bide celo i bez nikakva mana. So tie sjajni svileni obleki e prikaàn karakterot na golemiot Primer, Isus Hristos. Bog ne moèl da pri fati ni{to drugo osven sovr{enstvo vo oblekuvaweto i odnesuvaweto, vo zborovite i vo duhot. Toj e svet i negovata sla va i sovr{enstvo mora da bidat pretstaveni vo zemnata slu`ba. Ni{to, osven sovr{enstvo, ne moè pravilno da ja pretstavi svetosta na nebesnata slu`ba. Smrtniot ~ovek moè da go iskine svoeto srce, pokaùvaj} i skr{en i ponizen duh. Bog toa go prifa} a. No na sve{teni~kata obleka ne sme ela da se napravi nikakva cepnatina, za{to toa bi go na ru{ilo prikaùvaweto na nebesnite vrednosti. Prvosve{tenikot, koj bi se osmelil vo iskinata obleka da se poja vi vo sveta slu` ba i da u~estvuva vo slu`bata vo Svetili{teto, go gledale kako ~ovek koj samiot se odvoil od Boga. Iskinuvaj} i ja svo jata obleka, samiot sebesi si go odzel karakterot na pret stavnik. Bog ne go prifa} al ve} e kako sve{ tenik {to moè da vr{i slu`ba. Na~inot na postapu vawe {to go otkril Kaja fa ja pokaàl ~ove~kata strast, ~ove~ koto nesovr{enstvo.

Iskinuvaj} i ja svojata obleka, Kajafa go pogazil Bo`jiot zakon za da go sledi ~ove~koto predanie. Spored zako not {to go postavile lu| eto bilo mo`no vo slu~aj na hula protiv Boga sve{tenikot da ja iskine svojata obleka, zgrozuvaj} i se nad grevot, i poradi toa da ne bide vinoven. Na toj na~in so ~ove~kite zakoni e ukinat Bo`jiot zakon.

Narodot so interes sledel sekoja postapka na prvosve{tenikot i Kajafa mislel deka so toa {to ja pokaùva svojata pobo`nost } e ostavi dobar vpe~atok. Me| utoa, so ova delo, voobli~eno pri obvinuvaweto protiv Hrista, go navreduval Onoj za kogo Bog rekol: “Vo nego e moeto ime” (2. Mojseeva

709

615

23,21). Samiot toj pohulil na Boga. Mu izrekol presuda na Hrista kako bogohulnik, a sam bil pod Bo`ja osuda.

Dodeka Kajafa ja kinel svojata obleka, negoviot ~in go obeleìl mestoto {to } e go zazeme evrejskiot narod pred Boga. Nekoga{ sakaniot Bo`ji narod se odvoil od nego i brgu stanuval narod kogo {to Jehova ne go priznaval za svoj. Koga Hristos izviknal na krstot: “Se svr{i!” (Jovan 19,30) i koga zavesata vo hramot se iskinala na dva dela, svetiot ûvar proglasil deka evrejskiot narod go otfrlil nego koj bil pretslika na site nivni simboli, srcevina na site nivni sliki. Izrael se odvoil od Boga. Kajafa sega moèl da ja iskine svojata sve{teni~ka obleka {to go ozna~uvala negovoto polagawe na pravo da bide pretstavnik na golemiot Prvo sve{tenik, za{to nitu za nego, nitu za narodot taa nemala pove} e nikakvo zna~ewe. Prvosve{tenikot moèl da ja iskine svojata obleka zgrozuvaj} i se nad sebe i nad narodot.

Sinedrionot proglasil deka Isus zasluùva smrt. Me| utoa, da se ispituva zatvorenik no} e bilo sprotivno na evrejskiot zakon. Zvani~na presuda moèla da se donese samo pri dnevna svetlina i vo poln sostav na Sovetot. Nasproti toa, spre ma Spasitelot postapuvale kako sprema osuden zlostornik i go predale da go maltretiraat najniskite i najlo{ite me| u lu| eto. Dvorot na prvosve{tenikot bil opkruèn so otvoreno dvori{te vo koe se sobrale vojnici i mnogu drugi. Niz ova dvo ri{te Isusa go vodele do prostorijata za straàrite, dodeka od site strani mu se potsmevale poradi izjavata deka e Bo`ji Sin. Podbivaj} i se, gi povtoruvale negovite zborovi deka } e sedi “od desnata strana na Semo`niot” i deka “doa| a so nebesni oblaci”. Dodeka bil vo prostorijata na straàrite, o~ekuvaj} i go sudskiot pretres, ne bil za{titen. Prostata sveti na ja zabeleàla svireposta so koja vo Sovetot posta puva le so nego, pa poradi toa i tie si go doz vo lile sebesi pravoto da gi pokaàt site satanski ele menti na svojata priroda. Hristovata vistinska blagorodnost i boèstveno drèwe predizvikale kaj niv bes. Negovata krotost, negovata nevinost, negovoto veli~estveno trpenie, gi ispolnuvale so satanska omraza. Pogazeni se milosta i prav data. Nitu so eden zlostornik nikoga{ ne se postapuvalo tolku ne~ove~ki kako so Bo`jiot Sin.

Me| utoa, Isusovoto srce ja kinela mnogu podlaboka bolka; udarot {to predizvikal najdlaboka bolka ne moèla da mu go zadade rakata na neprijatelot. Dodeka bil izloèn na podbi

710



616

vawe i ispituvawe pred Kajafa, od Hrista se otka ̀ al eden od negovite u~enici.

Otkako go napu{tile svojot Gospod vo gradinata, dvajca u~enici se osmelile na izvesna dale~ina da ja sledat tolpata {to go vodela Isusa. Tie u~enici bile Petar i Jovan. Sve{ te nicite go prepoznale Jovana kako poznat Isusov u~enik i mu dozvolile pristap vo sudnicata, nadevaj} i se deka, koga } e go vidi poniùvaweto na svojot Voda~, } e ja prezre pomislata deka toa su{testvo e Bo`ji Sin. Jovan baral i dobil dozvola i Petar da vleze.

Vo dvori{teto zapalile ogan, za{to toga{ bil najstude ni ot del na no} ta, neposredno pred osamnuvaweto. Okolu ognot se sobralo dru{tvo i Petar samouvereno zazel mesto me| u niv. Ne sakal da go prepoznaat kako Isusov u~enik. Pome {uvaj} i se nebre`no so mno{tvoto, se nadeval deka } e go smetaat kako eden od onie {to go dovele Isusa vo sudni cata.

Me| utoa, koga svetlinata go osvetlila Petrovoto lice, edna ̀ ena, {to bila pred vratata, ispituva~ki go poglednala. Zabeleàla deka do{ol so Jovana, go videla izrazot na obeshrabrenost na negovoto lice i si pomislila deka i toj bi moèl da bide Isusov u~enik. Bila edna od qubopitnite sluginki vo domot na Kajafa. Mu rekla na Petar: “Da ne si i ti od negovite u~enici?” Petar se upla{il i se zbunil; pogledite na lu| eto na ovoj sobir vedna{ se prikovale za nego. Se prepraval deka ne ja razbira, no bila uporna i prodolìla da im zboruva na onie okolu sebe deka ovoj ~ovek bil so Isusa. Petar ~uvstvuval deka mora da $ odgovori, pa nalu teno rekol: “@eno, ne go poznavam”. Toa bilo prvo otka ̀ uvawe i vedna{ zapeal petel. O Petre, zar tolku brgu se posra mi od svojot U~itel! Zar tolku brgu se otkaà od svo jot Gospod!

Vleguvaj} i vo sudskata sala, apostol Jovan ne se obiduval da prikrie deka e Isusov sledbenik. Ne se pome{al so grubata tolpa {to go navreduvala negoviot U~itel. Nemu ne mu postavuvale pra{awa zatoa {to ne se pretstavuval la`no za da se napravi somnitelen. Pobaral edno zasolneto } o{e vo koe tolpata ne bi moèla da go zabeleì, no da bide {to pobli zu do Isusa. Ovde moèl da vidi i da ~ue sè {to se slu~u valo na sudeweto na negoviot Gospod.

Petar ne sakal da go prepoznaat. Pravej} i se ramnodu {en, stapil na neprijatelska po~va i stanal lesen plen na isku{enieto. Koga bi bil povikan da se bori za svojot U~itel, toj bi bil hrabar vojnik; no koga kon nego e naso~en prst na

711

712

617

prezir, se pokaàl kako kukavica. Mnozina {to ne se povlekuvaat vo aktivnata borba za svojot Gospod, se otka ̀ uvaat od svojata vera koga se izloèni na potsmev. Dru ̀ ej} i se so onie {to bi trebalo da gi izbegnuvaat, stapuvaat na patekata na isku{enieto. Go povikuvaat neprijatelot da gi isku{uva, pa se navedeni da kaàt i da go storat ona {to vo drugi okolnosti nikoga{ ne bi go storile. Hristoviot u~enik, koj vo na{e vreme ja prikriva svojata vera od strav od stradawa ili sram, se otkaùva od svojot Gospod isto tolku vistinito kolku i Petar vo pre dvorjeto na sudot.

Petar se trudel da ne pokaè nikakov interes za sude weto na svojot U~itel, no negovoto srce se gr~elo od bolka koga go ~ul surovoto podbivawe i maltretirawe {to go podne suval Toj. Pove} e od toa, bil iznenaden i lut {to Isus, podnesuvaj} i takvo postapuvawe, se poniùval sebesi i svoite sledbenici. Za da gi prikrie svoite vistinski ~uvstva, nastojuval da im se pridruì na Isusovite progonuva~i vo nivnite nepristojni {egi. No negovata pojava ne bila pri rodna. La`no se pretstavuval pa, iako se prepraval deka toa ne go interesira, ne bil vo sostojba da go sovlada gnevot pora di maltretiraweto na koe bil izloèn negoviot U~itel. Kon nego po vtorpat e svrteno vnimanieto i povtorno si pomis lile za nego deka e Isusov sledbenik. Sega so kletva izjavil: “Ne go poznavam toj ~ovek”. Dadena mu e u{te edna prilika. Po eden ~as, slugata na prvosve{tenikot, rodnina na ~ovekot na kogo Petar mu go presekol uvoto, go pra{al: “Ne te vidov li jas vo gradinata so nego?” “Navistina si eden od niv, za{to i ti si Galileec”. Sega Petar se nalutil. Isusovite u~enici bile zabeleàni po ~istotata na svojot govor, pa Petar, za potpolno da gi zavede onie {to go ispitu vale i da ja opravda ulogata {to ja prezel, sega so kletva i prekolnuvawe se otkaàl od svojot U~itel. Petelot pak zape al. Toga{ Petar go ~ul i se setil za Hristovite zborovi: “No } es ka, pred petelot da zapee dvapati, ti tripati } e se otkaè{ od mene” (Marko 14,30).

Dodeka poniùva~kite zakletvi u{te bile na usnite na Petar i kukurigaweto na petelot sè u{te se odglasuvalo vo negovite u{i, Spasitelot se svrtil od namr{tenite sudii i poglednal direktno vo svojot kutar u~enik. Istovremeno Petar go naso~il pogledot kon svojot U~itel. Na toa blago lice ~ital dlaboko soàluvawe i bolka, no na nego nemalo nikakva lutina. Izgledot na toa bledo, izma~eno lice, na tie treper livi usni, toj pogled, poln so soàluvawe i pro{ ta

713



618

vawe, go probole negovoto srce kako so strela. Sovesta se razbudila. Pamteweto zaìvealo. Petar se setil kako samo pred nekolku ~asa vetil deka so svojot Gospod } e pojde vo zatvor i vo smrt. Se setil za svojata àlost koga vo Gornata soba Spasitelot mu rekol deka istata taa no} } e se otkaè tripati. Petar {totuku izjavuval deka ne go poznava Isusa, no sega, dlaboko oàlosten, sfatil kolku negoviot Gospod dobro go poznaval i kolku pravilno go ~ital negovoto srce, ~ija{to izmamnost i samiot ne ja poznaval. Nego go zafatila plima na spomenite. Se setil za ne`nata milost na Spasitelot, za negovata qubez nost i za negovoto dolgo trpenie, za negovata ne`nost i strp livost kon zabludenite u~enici. Se setil na opomenata: “Simone, Simone, ete, satanata pobara da ve prosee kako p~enica, no jas se molev za tebe da ne se namali tvojata vera” (Luka 22,31.32). So uàs razmisluval za svojata neblagodar nost, za svojata dvoli~nost, za svoeto krivokletstvo. U{te edna{ go poglednal svojot U~itel i videl edna zlostor ni ~ka raka podignata da mu udri {lakanica. Ne moèj} i i pona tamu da ja podnesuva taa scena, so skr{eno srce istr~al od sudnicata.

Brzal vo samotija i vo temninata, ne znaej} i i ne grièj } i se kade. Najposle se na{ol vo Getsimanija. Vo negovite misli oìveala scenata od pred nekolku ~asa. Pred nego se pojavilo izma~enoto lice na negoviot Gospod izvalkano so krvava pot i zgr~eno od bolka. So gorko kaewe se setil kako Isus pla~el i bil na molitva sam vo golemi du{evni maki, dode ka tie, koi trebalo da se soedinat so nego vo toj ~as na isku{enie, spiele. Se setil za negovata sve~ena opomena: “Bdej te i molete se za da ne padnete vo isku{enie” (Matej 26,41). Pak stanal o~evidec na scenite vo sudskata sala. Za negovoto raneto srce vistinsko ma~ewe bilo soznanieto deka dodal najte{ko breme kon poniùvaweto i bolkata na Spasi telot. Na istoto mesto, na koe Isus na svojot Otec mu ja izle val svojata du{a vo pretsmrtna borba, Petar padnal na svo eto lice i posakal da umre.

Spiej} i koga Isus mu zapovedal da bdee i da se moli, Petar go podgotvil patot za svojot golem grev. Site u~enici pretrpele golema zaguba zatoa {to spiele vo toj kriti~en ~as. Hristos go znael te{ koto isku{e nie niz koe trebalo da pominat. Znael kolku satanata se trudi da gi umrtvi nivnite ~uvstva za da ostanat nepodgotveni za isku{enieto. Zatoa gi opomenuval. Koga tie ~asovi vo gradinata bi bile pominati

714

619

vo bdeewe i vo molitva, Petar ne bi se potprel vrz svojata slaba sila. Ne bi se otkaàl od svojot Gospod. Koga u~enicite bi bdeele so Hrista vo negovata pretsmrtna borba, bi bile podgotveni da bidat o~evid ci na negovoto stradawe na krstot. Bi ja razbrale donekade prirodata na negovite nesporedlivi stradawa. Bi moèle da se setat na negovite zborovi {to gi pretkaùvale negovite stradawa, negovata smrt i negovoto voskresenie. Srede mra~niot mig na najgolemoto isku{enie nekoi zraci na nade` bi ja rasvetlile temninata i bi ja zasilile nivnata vera.

[tom osamnal denot, Sinedrionot pak se sostanal i Hris tos povtorno e voveden vo salata za zasedanija. Toj se pro glasil sebe si za Bo`ji Sin, pa ovie negovi zborovi se upotre beni kako obvinenie protiv nego. No ne moèle da go osudat poradi toa, za{to mnozina od niv ne bile prisutni na no} no to zasedanie i ne gi ~ule negovite zborovi. Znaele deka rim skiot sud vo niv nema da najde ni{to {to bi zaslu ̀ uvalo smrt. Me| utoa, koga site bi moèle da gi ~ujat tie zborovi od negovite usni, bi ja postignale celta. Negovoto tvrdewe za mesijanstvo bi moèle da go protolkuvaat kako buntovno politi~ko tvrdewe.

“Ako si ti navistina Hristos”, si zboruvale, “kaì ni”. No Hristos mol~el. Prodolìle da go opsipuvaat so pra{awa. Na kraj so sve~en glas, poln so taga, odgovoril: “Ako vi kaàm, nema da poveruvate. Ako ve pra{am, nema da odgovorite”. No, za da nemaat nikakov izgovor, ja dodal sled nata sve~ena opomena: “No otsega Sinot ~ove~ki } e sedi od des nata strana na Semo`niot Bog”. “Zna~i, ti si Bo`ji Sin?” go pra {ale ednoglasno. Im rekol: “Jas sum”. Povikale: “Kak vo svedo{tvo u{te ni e potrebno? Samite ~uvme od negovata usta”. Taka, po tretpat osuden od strana na evrejskite vlasti, Isus trebalo da umre. Sè {to bilo sega potrebno, si mislele, bilo Rimjanite da ja potvrdat ovaa presuda i da go predadat vo nivni race.

Toga{ nastapila tretata scena na maltretirawe i podbivawe, mnogu polo{a od onaa {to ja doìveal od prostiot xgan. Toa se odigruvalo vo prisustvo i vo soglasnost so sve{ tenicite i poglavarite. Od nivnoto srce is~eznalo sekoe ~uvstvo na soàluvawe i ~ove~nost. Ako nivnite dokazi bile slabi i ne uspeale da go zamolknat negoviot glas, imale i drugi oru`ja, takvi kakvi {to se upotrebuvani vo site ve ko vi da gi zamolknat ereticite stradawa, nasilstvo i smrt.

715



620

Koga sudiite ja izrekle presudata nad Isusa, narodot go zafatil satanski bes. Vikale kako divi yverovi. Xganot se str~al kon Isusa, vikaj} i: “Toj e vinoven, ubijte go!” Koga ne bi bile rimskite vojnici, Isus ne bi doìvel da bide pri kovan na Golgota na krst. Bi bil par~osan pred svoite su dii koga rimskite vlasti ne bi mu se protiv stavile na nasilstvoto na svetinata so silata na oru`jeto.

Neznabo{cite bile razluteni so svirepoto postapuvawe so Onoj protiv kogo ni{to ne e dokaàno. Rimskite oficeri izjavile deka Evreite, donesuvaj} i presuda nad Isusa, go pre kr{ile pravoto na rimskata vlast i deka duri e vo sprotivnost i so evrejskiot zakon da se osudi ~ovek na smrt vrz osnova na negoviot li~en iskaz. Ovaa postapka dovela do momen talen zastoj vo procesot, no evrejskite voda~i bile mrtvi i za somilost i za sram.

Navreduvaj} i go Bo`jiot Sin so sramni izrazi, sve{ tenicite i poglavarite zaboravile na dostoinstvoto na svojot poziv. Mu se podbivale na negovoto poteklo. Izjavile deka toa {to sebesi la`no se proglasuva za Mesija zasluùva naj sramna smrt. Vo sramnoto maltretirawe na Spasitelot se zdruìle najneobuzdanite lu| e. Ma~itelite mu prefrlile preku glava stara obleka i go udirale po liceto velej} i: “Pro re~i ni Hriste koj te udri?” Koga mu ja simnale oble kata, eden bezo~nik go pluknal v lice.

Bo`jite angeli verno zabeleàle sekoj navredliv pogled, sekoj zbor i delo storeno protiv nivniot sakan Zapovednik. Eden den tie ne~esni lu| e {to go ismevale i go plukale Hristovoto blago, bledo lice, } e go vidat istoto toa lice vo slava kako bleskoti posilno od Sonceto.

621

76

JUDA

Istorijata na Juda prikaùva ̀ alosen kraj na eden ̀ ivot {to moè da bide poln so ~est pred Boga. Koga Juda bi umrel pred svoeto posledno patuvawe vo Erusalim, bi se smetal za ~ovek dostoen za mesto me| u dvanaesettemina i za ~ovek koj mnogu bi im nedostigal. Odvratnosta so koja lu| eto so vekovi go gledale nego ne bi postoela koga ne bi bile oso binite {to se otkrile pri krajot od negoviot ìvot. Pos toi pri~ina zo{to negoviot karakter mu e otkrien na celiot svet. Toa tre balo da bide opomena za site koi, kako i toj, bi ja izneverile svetata doverba.

Neposredno pred praznikot Pasha, Juda go obnovil svojot dogovor so sve{tenicite da im go predade Isusa vo race. Toga{ bilo dogovoreno Spasitelot da bide faten na edno od mestata kade {to se zasolnuval da razmisluva i da se moli. Od gozbata vo ku} ata na Simona Juda imal mo`nost da razmis lu va za deloto za koe se obvrzal da go izvr{i, no ne ja pro me nil svojata namera. Za trieset srebrenici za cena na eden rob go prodal Gospoda, izloùvaj} i go na sram i smrt.

Juda po priroda gi sakal parite, no ne bil sekoga{ tolku al~en da stori takvo delo kakvo {to e ova. Neguval lo{ duh na skràv{tina sè dodeka toj duh ne stanal vladea~ka pobuda vo negoviot ìvot. Qubovta kon bogatstvoto, na koe ropski mu sluèl, ja pobedila negovata qubov kon Hrista. Stanuvaj} i rob na eden porok, mu se predal na satanata potpolno da go vovle ~e vo grevot.

Juda im se pridruìl na u~enicite dodeka Hrista go slede lo mno{tvo narod. U~eweto na Spasitelot gi pottikna lo nivnite srca dodeka voshiteno gi slu{ale negovite zbo rovi {to gi izgovaral vo sinagogata, kraj morskiot breg ili na gorata. Juda gi videl bolnite, ulogavite, slepite kako od site gradovi i sela doa| aat kaj Hrista. Gi videl onie {to umi raat poloèni kraj negovite noze. Bil svedok na veli ~estvenite

716

717


622

dela na Spasitelot vo isceluvaweto na bolnite, vo isteruvaweto na | avolite i vo voskresnuvaweto na mrt vi te. Li~ no go po~uvstvuval dokazot na Hristovata sila. Hristo voto u~ewe go prepoznal kako povozvi{eno od site {to koga i da e gi ~ul. Go sakal golemiot U~itel i sakal da bi de so nego. Kopneel da go izmeni karakterot i ̀ ivotot i se nadeval deka toa } e go iskusi ako se povrze so Isusa. Spasi telot ne go odbil Juda. Mu dal mesto me| u dvanaeset temina. Mu doveril da vr{i delo na eden evangelist. Go nadaril so sila da lekuva bolni i da isteruva | avoli. No Juda ne mu se predal potpolno na Hrista. Ne se otkaàl od svoeto sve tovno ~estoqubie ili od qubovta kon parite. Iako ja pri fatil polo`bata na Hristov sluga, ne dozvolil da go preo brazi boèstvenata sila. Smetal deka moè da gi zadrì svoite sopstveni sudovi i mislewa, neguvaj} i duh na kritika i osuda.

Uìval golem ugled me| u u~enicite i imal silno vlijanie vrz niv. Imal visoko mislewe za svoite sposobnosti, a svoite bra} a gi gledal kako poniski od sebe vo rasuduvaweto i sposobnostite. Tie ne gi gledaat svoite mo`nosti, si mislel toj, i ne gi koristat okolnostite. Crkvata nema niko ga{ da napreduva ako za voda~i ima takvi kratkovidi lu| e. Petar bil brz i dejstvuval bez razmisluvawe. Jovana, koj kako skapocenost gi ~uval vistinite {to izleguvale od Hristo vite usni, Juda go smetal za slab deloven ~ovek. Mateja, vospitan da bi de to~en vo sè, osobeno gri`liv vo pogled na ~esnosta, koj postojano razmisluval za Hristovite zborovi i bil obzemen so niv, Juda go smetal za nesposoben za kakva i da e ostroumna i dalekuse`na rabota. Taka Juda brgu gi pro cenil site u~enici i si laskal sebesi deka, li{ena od nego vite sposobnosti na ve{to upravuvawe, Crkvata ~esto } e bide doveduvana vo te{kotii i poniùvawa. Juda sebesi se smetal za sposoben ~ovek {to nikoj ne moè da go nadmine. Spored negovoto sopstveno mislewe, toj bil ~est za Deloto i sekoga{ taka se prikaùval.

Juda bil slep za svoite karakterni slabosti i Hristos go postavil tamu kade {to } e ima mo`nost da gi uvidi i ispravi. Kako blagajnik na u~enicite, bil povikan da se gri ̀ i za potrebite na ovaa male~ka grupa i za potrebite na siro ma site. Na praznikot Pasha vo Gornata soba, koga Isus mu rekol: “[to } e pravi{, pravi pobrgu” (Jovan 13,27), u~enicite mislele deka mu zapovedal da kupi {to e potrebno za praznikot ili da im dade ne{to na siromasite. Sluèj} i im

718

623

na drugite, Juda moèl da razvie duh na nesebi~nost. Me| utoa, dodeka od den na den gi slu{al Hristovite pouki i bil o~evidec na negoviot nesebi~en ìvot, Juda $ popu{tal na svojata al~na priroda. Male~kite sumi {to pristignuvale vo negovite race pretstavuvale postojano isku{enie. Koga bi mu napravil nekoja male~ka usluga na Hrista ili bi posvetil vreme za verski celi, ~esto si naplatuval sebesi od taa skudna rezerva. Za nego toa bile izgovori so koi ja pravdal takvata pos tapka, no vo Bo`jite o~i bil aramija.

Hristovoto ~esto povtoruvano tvrdewe deka negovoto carstvo ne e od ovoj svet go soblaznuvalo Juda. Ja ozna~il naso kata i o~ekuval Hristos da raboti spored nea. Napravil plan spored koj Jovan Krstitelot mora da se oslobodi od zatvor. No odnenade` Jovan e poguben. Namesto da go potvrdi svoeto carsko pravo i da ja odmazdi smrtta na Jovana, Isus se povlekol so svoite u~enici vo edno mesto vo vnatre{nosta. Juda sakal zna~itelno poostri sudiri. Smetal deka deloto bi bilo mnogu pouspe{no koga Isus ne bi gi spre~uval u~enicite pri sproveduvaweto na nivnite zamisli. Go zabeleàl zgolemenoto neprijatelstvo na evrejskite voda~i i uo~il deka Hristos ne odgovoril na nivniot predizvik koga barale znak od neboto. Negovoto srce bilo otvoreno za neverstvo, pa nepri jatelot mu vleval misli na somnevawe i bunt. Zo{to Isus tolku dolgo se zadrùva na ona {to obeshrabruva? Zo{ to sebesi i na svoite u~enici im pretkaùva isku{enie i progonstvo? Izgledite da dobie nekoe visoko mesto vo novoto carstvo go navele Juda da mu se pridruì na Hristo voto delo. Zar da bidat iznevereni negovite nadeì? Iako u{te ne otkaàl deka Isus e Bo`ji Sin, Juda po~nal da se somneva i sakal da najde nekoe objasnenie za negovite silni dela.

Nasproti u~eweto na Spasitelot, Juda postojano ja istaknuval mislata deka Hristos } e vladee vo Erusalim. Koga Hristos nahranil pet iljadi lu| e, se obidel da go ostvari toa. Vo ovaa prigoda Juda pomognal pri deleweto na hranata na gladnoto mno{tvo. Imal prilika da vidi kakov blagoslov se krie vo negovata mo} da im dava na drugite. Go ~uvstvuval zado volstvoto {to sekoga{ se javuva vo slu`bata na Boga. Im pomagal na bolnite i unesre} enite od mno{tvoto da dojdat kaj Hrista. Videl kakvo olesnenie, kakva radost i kakva sre} a nastanuvaat vo ~ove~kite srca so ìvotodavnata sila na boèstveniot Iscelitel. Moèl da go sfati Hristovi ot na~in na rabota, no bil zaslepen so svoite sebi~ni

ЈУДА


624

èlbi. Me| utoa, Juda bil prv {to go iskoristil odu{e vuvaweto prediz vikano so ~udoto so lebovite. Bil inicijator na zamislata Hristos so sila da se proglasi za car. Nadeìte mu bile golemi. Razo~aruvaweto bilo gorko.

Hristoviot javen govor vo sinagogata za lebot na ̀ ivo tot pretstavuval presvrtnica vo istorijata na ìvotot na Juda. Gi ~ul zborovite: “Ako ne go jadete teloto na Sinot ~ove~ ki i ne ja piete negovata krv, ne } e imate ìvot vo sebe” (Jovan 6,53). Videl deka Hristos nudi duhovni, a ne svetovni dobra. Se smetal za dalekuvid i sposoben da sogleda deka Isus ne } e ima nikakva ~est i deka ne } e moè da im poda ri visoki polo`bi na svoite sledbenici. Re{il da ne se povrzuva tolku blisku so Hrista za da ne moè da se povle ~e. Re{il da nabquduva. I nabquduval.

Od toa vreme izrazuval somnevawa {to gi zbunuvale u~enicite. Pottiknuval raspravii i neprijatni ~uvstva, povtoruvaj} i gi dokazite {to gi iznesuvale zakonicite i farisei te protiv Hristovite tvrdewa. Site male~ki i golemi te{kotii i nevolji, nezgodi i o~igledni pre~ki vo napreduvaweto na evangelieto, Juda gi tolkuval kako dokazi deka toa ne e vistinito. Iznesuval takvi tekstovi od Pismo to, koi nemale nikakva vrska so vistinite {to gi objavuval Isus. Ovie tekstovi, izdeleni od celinata, gi zbunuvale u~enicite i go zgolemuvale obeshrabruvaweto {to postojano gi pritiskalo. Sepak, Juda seto ova go pravel taka za da izgleda deka e mo{ne sovesen. I dodeka u~enicite barale dokazi da gi potvrdat zborovite na golemiot U~itel, Juda re~isi neusetno bi gi povel na druga pateka. Taka na prividno poboèn i mudar na~in gi prikaùval vistinite vo poinakva svetlina od onaa vo koja gi iznesuval Hristos i na negovite zborovi im pripi{uval zna~ewe {to Toj ne im go daval. Mislite {to im gi nametnuval predizvikuvale slavoqubivi èlbi za zemni po~esti, svrtuvaj} i gi na toj na~in u~enicite od ona {to e va`no a so {to bi trebalo da se zanimavaat. Pre pi ra wata okolu toa koj e najgolem me| u niv obi~no gi po~nuval Juda.

Koga Isus na bogatiot mladi~ mu gi prikaàl uslovite pod koi moè da stane negov u~enik, Juda bil nezadovolen. Smetal deka e napravena gre{ka. Koga tie lu| e, kako ovoj pogla var, bi moèle da bidat povrzani so vernicite, bi go poddrùvale Hristovoto delo. Samo koga toj, Juda, bi bil prifaten za sovetnik, si mislel, bi moèl da predloì mnogu planovi za unapreduvawe na ovaa male~ka crkva. Negovite

719

625

na~ela i metodi bi se razlikuvale malku od Hristovite, no vo toa sebesi se smetal za pomudar od Hrista.

Vo sè {to im kaàl Hristos na svoite u~enici, imalo ne{to so {to Juda vo svoeto srce ne se soglasuval. Pod negovo vlija nie kvasecot na nezadovolstvo brgu dejstvuval. U~enicite vo seto toa ne go videle pottiknuva~ot, no Isus videl deka sata nata svoite svojstva gi prenesuva vrz Juda i so toa otvora kanal niz koj moè da vlijae vrz drugite u~enici. Edna godina pred predavstvoto, Hristos go objavil ova: “Zar ne ve izbrav jas dvanaesetmina, i sepak, eden od vas e | avol?” (Jovan 6,70).

Sekako, Juda ne se protivel otvoreno, nitu pak izgledalo deka se somneva vo poukite na Spasitelot. Ne mrmorel otvoreno sè do migot na gozbata vo ku} ata na Simona. Koga Marija gi pomazala nozete na Spasitelot, Juda ja pokaàl svojata dr~na priroda. Isusoviot ukor dlaboko go ogor~il. Povredenata gordost i ̀ elba za odmazda gi urnale branite i so nego zavladeala al~nosta na koja tolku dolgo $ popu{tal. Toa } e stane iskustvo na sekogo {to } e istrae vo igrata na grevot. Osnovnite oblici na vrodenite sklonosti kon grevot na koi ne im se protivstavuvame i koi ne gi pobeduvame, pod legnuva at na satansko isku{enie i toj po svoja volja ja zarobuva du{ata.

No Juda ne zakoravel potpolno. Iako duri dvapati vetil deka } e go predade Spasitelot, postoela mo`nost za poka janie. Na pashalnata ve~era Isus dal dokaz za svoeto boèstvo so toa {to ja otkril namerata na predavnikot. Ne`no i Juda go stavil vo slu`bata {to ja izvr{il za u~enicite. Me| utoa, posled niot povik na qubovta ostanal bez odgovor. Toga{ e zape~aten slu~ajot na Juda i nozete {to gi izmil Isus oti{le da go izvr{at predavni~koto delo.

Ako Isus treba da bide raspnat, si razmisluval Juda, toa mora da se slu~i. Negoviot ~in na predavstvo na Spasi telot nema da go izmeni kone~niot rezultat. Ako Isus ne treba da umre, toa samo bi go prinudilo da se oslobodi. Od site nastani Juda so predavstvoto bi steknal nekoja korist. Smetal deka so predavstvoto na svojot Gospod dogovoril odli~ na rabota.

Sepak, Juda ne veruval deka Hristos } e dozvoli da bide faten. Imal namera so svoeto predavstvo da mu dade na Isusa pouka. Prifatil uloga {to } e go prisili Spasitelot vo idnina da postapuva kon nego so dol`na po~it. No Juda ne znael deka Hrista go predava na smrt. Kolkupati zakonicite

720

ЈУДА


626

i fariseite, dodeka Isus gi iznesuval svoite pouki niz sporedbi, bile vozbudeni so negovite neo~ekuvani slikoviti prikazi! Kolkupati si izrekuvale presuda samite sebesi!

êsto, koga vistinata gi osvedo~uvala nivnite srca, tie raz besneti zemale kamewa da frlat na nego; no sekojpat Toj im pobegnuval. Bidej} i izbegnal tolku stapici, si mislel Juda, sekako, nema da dozvoli da bide faten.

Juda re{il seto toa da go proveri. Ako Isus navistina e Mesija, narodot, na koj Toj mu storil tolku mnogu dobra, } e se sobere okolu nego i } e go proglasi za car. Toa zasekoga{ } e gi opredeli onie {to do sega bile nere{itelni. Na Juda bi mu se pripi{uvale zaslugite {to go dovel Carot na Davi doviot prestol. Ova delo bi mu obezbedilo prvo mesto vo novoto carstvo, vedna{ do Hrista.

La`niot u~enik ja odigral svojata uloga vo predavstvoto na Isusa. Vo gradinata, koga na voda~ite na xganot im rekol: “Onoj {to } e go baknam, toj e, fatete go” (Matej 26,48), bil napol no uveren deka Hristos } e se izbavi od nivnite race. Toga{, ako tie go ukorat, bi moèl da im kaè: “Zar ne vi rekov cvrsto da go drìte?”

Juda gi nabquduval onie {to go fatile Hrista kako, pos tapuvaj} i spored negovite upatstva, cvrsto go vrzuvaat. V~u doviden, videl kako Spasitelot dozvoluva da go odvedat. Zagrièno go sledel od gradinata sè do sudeweto pred evrejski te poglavari. Pri sekoj negov ~ekor o~ekuval da gi iznenadi svoite neprijateli so toa {to pred niv } e se pojavi kako Bo`ji Sin i } e gi uni{ti site nivni zagovori i nivnata sila. No kako pominuvale ~asovite a Isus gi podnesuval site mal tretirawa {to gi vr{ele nad nego, predavnikot go obzel uàsen strav ma~en od mislata da ne go predal na smrt svojot U~itel.

Kako sudeweto se blièlo kon kraj, Juda sè pomalku moèl da go izdrì ma~eweto na svojata nemirna sovest. Odne nade` niz salata se raznel zasipnat glas ispolnuvaj} i gi so uàs site srca: “Toj e nevin; po{tedete go, o Kajafa!”

Ja videle visokata silueta na Juda kako se probiva niz za~udenoto mno{tvo. Negovoto lice bilo bledo i ispla{eno, a negovoto ~elo oroseno so krupni kapki pot. Dotr~uvaj} i do sudskiot prestol, gi frlil pred prvosve{tenikot srebrenicite {to bile cena za predavstvoto na negoviot Gospod. Cvrsto fa} aj} i go Kajafa za oblekata, go prekolnuval da go oslobodi Isusa, izjavuvaj} i deka Toj ne storil ni{to {to

721

722

627

zasluùva smrt. Kajafa naluteno go turnal, no ostanal zbunet, ne znaej} i {to da kaè. Se otkrilo lukavstvoto na sve{tenicite. Bilo o~igledno deka go potkupile u~enikot da go predade svojot U~itel.

“Zgre{iv”, povtorno izviknal Juda, “za{to predadov nevina krv”. Me| utoa, prvosve{tenikot, pribiraj} i se, prezrivo odgovoril: “[to ni e grià nam za toa? Tvoj problem!” (Matej 27,4). Sve{tenicite bile gotovi od Juda da napra vat svoe orudie, no ja prezirale negovata niskost. Koga im se obratil so priznavawe, go odbile so poniùvawe.

Sega Juda se fatil za Isusovite noze, priznavaj} i go za Bo`ji Sin i prekolnuvaj} i go da se oslobodi. Spasitelot ne go korel svojot predavnik. Znael deka Juda ne se kae; ne govoto priznavawe od du{ata optovarena so vina bilo pottiknato od silata na stra{noto ~uvstvo na prokletstvoto i od o~ekuvaweto na sudot, a vo nikoj slu~aj ne od ~uvstvo na dla bo ka bolka {to go raskinuva srceto zatoa {to go predal pre~istiot Bo`ji Sin i se otkaàl od Svetecot Izraelov. Sepak, Isus ne izgovoril nitu eden zbor na osuda. So àlost go pogled nal Juda i rekol: “No, zaradi ova dojdov vo ovoj ~as”.

Srede sobirot nastanala vreva od iznenaduvawe. So ~ude we ja nabquduvale Hristovata blagost kon svojot predavnik. Povtorno bile osvedo~eni deka ovoj ̂ ovek bil pove} e otkol ku obi~en smrtnik. Me| utoa, ako e Bo`ji Sin, se pra {uvale zo{to ne se oslobodi od svoite okovi i ne gi pobedi svoite tuìteli?

Juda videl deka negovoto prekolnuvawe e naprazno, pa istr~al od sobata vikaj} i: “Predocna, predocna!” ̂ uvstvuval deka ne moè da izdrì da go vidi Isusa raspnat, pa o~aen oti {ol i se obesil.

Podocna, istiot den, na patot od Pilatovata sudnica do Gol gota, stivnale povicite i podbivawata na poro~noto mno{ tvo {to go vodelo Isusa na mestoto za raspnuvawe. Dodeka pominuvale pokraj edno zasolneto mesto, pod edno suvo drvo go videle teloto na Juda. Toa bila uàsna scena. Teì na ta na teloto go skinala jaèto so koe se obesil na drvoto. Pri pa| aweto negovoto telo bilo stra{no obezli~e no i sega go raskinuvale ku~iwa. Negovite ostanki vedna{ se zako pani i zasolneti od pogledite; no mno{tvoto pomalku se podbivalo, a blediloto na mnogu lica gi otkrivalo vna tre{ nite misli. Se ~inelo deka kaznata ve} e gi stignuva onie {to bile vinov ni za Isusovata krv.

ЈУДА

628

77

VO SUDNICATA NA PILATA

Ovaa glava se temeli na Matej 27,2.11-31; Marko 15,1-20; Luka 23,1-25; Jovan 18,28-40; 19,1-60

Hristos stoel vrzan kako zatvorenik vo sudskata sala na rimskiot namesnik, Pilat. Bil opkruèn so straà, a sud ska ta sala brgu se polnela so nabquduva~i. Nadvor, vedna{ do vlezot, se nao| ale sudiite od Sinedrionot, sve{tenicite, pogla varite, stare{inite i xganot.

Otkako go osudil Isusa, Sinedrionot do{ol kaj Pilata da bara potvrda za presudata i nejzino izvr{uvawe. No ovie evrejski slu`benici ne sakale da vlezat vo rimskata sudnica. Spored nivniot obreden zakon so toa bi se oskvernile i bi bile spre~eni da zemat u~estvo vo praznuvaweto na praznikot Pasha. Vo svoeto slepilo ne ja uvidele taa ubistvena omraza {to gi skvernavela nivnite srca. Ne videle deka Hristos e vis tin skoto pashalno Jagne i deka poradi toa {to go otf rlile nego, golemiot praznik go zagubil svoeto zna~ewe za niv.

Koga Spasitelot go vovele vo sudskata sala, Pilat ne go nabquduval so prijatelski pogled. Rimskiot namesnik itno go povikale od negovata spalna i zatoa re{il {to pobrgu da ja zavr{i ovaa rabota. Bil podgotven strogo da postapuva so zatvo renikot. So najstrog izraz na liceto se svrtil da vidi kakov ~ovek treba da ispita poradi koj tolku rano moral da go prekine svojot odmor. Znael deka toa mora da bide nekoj koj po èlba na evrejskite stare{ini mora da bide itno soslu{an i kaznet.

Pilat gi poglednal lu| eto {to go tovarele Isusa i toga{ negoviot ispituva~ki pogled zaprel na Isusa. Imal rabota so razli~ni zlostornici, no nikoga{ pred nego ne e izveden ~ovek {to nosel obele`je na takva dobrota i blago rodnost. Na negovoto lice nemalo nitu traga od vina, nikakov izraz na strav, nikakva drskost ili pakost. Videl ~ovek so blago i

723

724

629

dostoinstveno drèwe, ~ie{to lice ne noselo obe le`je na zlostornik, tuku nebesno obele`je.

Hristoviot izgled povolno vlijael vrz Pilata. Se razbu dilo ona {to bilo najdobro vo nego. ̂ ul za Isusa i za negovite dela. Negovata ̀ ena mu raskaùvala ne{to za veli ~estvenite dela na galilejskiot Prorok koj lekuval bolni i podigal mrtvi. Sega ova vo umot na Pilata povtorno oì vealo kako son. Si spomnuval za glasovite {to gi ~ul od raz ni strani. Re{il od Evreite da pobara obrazloènie za vinata na ovoj Zatvorenik.

Koj e ovoj ~ovek i zo{to ste go dovele?, pra{al. Kakvo obvi nuvawe iznesuvate protiv nego? Evreite bile zbuneti. Znaej} i deka ne moàt da gi dokaàt svoite obvinuvawa protiv Hrista, ne sakale javno soslu{uvawe. Odgovorile deka Toj e izmamnik nare~en Isus od Nazaret.

Pilat povtorno pra{al: “Kakvo obvinenie podnesuvate protiv ovoj ôvek?” Prvosve{tenicite ne odgovorile na nego voto pra{awe, tuku so zborovi {to go pokaùvale nivnoto neza dovolstvo, kaàle: “Ako Ovoj ne be{e zlostornik, nema {e da ti go predademe”. Koga ~lenovite na Sinedrionot, narod nite ~elnici, doveduvaat ~ovek za kogo smetaat deka zasluùva smrt, zar e potrebno da pra{a{ za obvinenijata protiv nego? Se nadevale deka } e ostavat vpe~atok vrz Pilata so svesta za svojata va`nost, naveduvaj} i go so toa da go prifa ti nivnoto barawe bez prethodni soslu{uvawa. Toplo sakale da se potvrdi nivnata presuda, za{to znaele deka na ro dot kako svedok na Hristovite ~udesni dela bi moèl da raskaè ne{to sosema poinaku od izmislicite {to sega povtorno gi izne suvale.

Sve{tenicite smetale deka so pomo{ na slabiot i kolebliv Pilat bez nikakvi te{kotii } e moàt da gi spro vedat svoite nameri. Pred ova toj nabrzina potpi{uval smrt ni presudi osuduvaj} i lu| e za koi znaele deka ne zasluùvaat smrt. Spored negovata procena, ìvotot na zatvorenikot malku vredel; negovata nevinost ili vina nemale nekoe poseb no zna~ewe. Sve{tenicite se nadevale deka Pilat bez soslu{uvawe } e mu presudi na Isusa smrtna kazna. Toa go bara le kako izraz na naklonost za nivniot golem naroden praznik.

Me| utoa, kaj ovoj zatvorenik postoelo ne{to {to go zadrùvalo Pilata da postapi taka. Ne se osmeluval da go stori toa. Proniknal vo namerite na sve{tenicite. Si spom nal kako Isus neodamna go podignal Lazara od mrtvite, ~ovek koj

725

ВО СУДНИЦАТА НА ПИЛАТА


630

bil mrtov ~etiri dena, pa re{il, pred da potpi{e smrtna presuda, da doznae koi se obvinuvawata protiv nego i dali tie moàt da se dokaàt.

Ako va{iot sud e dovolen, rekol, zo{to zatvorenikot ste go dovele kaj mene? “Zemete go vie i sudete mu spored va{i ot zakon”. Vaka prisileni, sve{tenicite priznale deka ve} e go osudile, no deka } e moraat da imaat i Pilatova pre suda za nivnata da stane pravosilna.

Kakva e va{ata presuda?, pra{al Pilat. Smrtna kazna, od go vorile, no spored zakonot ne smeeme da pogubime nieden ~ovek. Barale od Pilata da go prifati nivniot zbor za negovata vina i da ja odobri nivnata presuda. Tie } e ja pre ze mat odgovornosta za rezultatot.

Pilat ne bil praveden nitu sovesen sudija; no kolku i da bil moralno slab, odbil da go zadovoli nivnoto barawe. Toj nema da go osudi Isusa dodeka ne se iznese obvinenie pro tiv nego.

Sve{tenicite se zbunile. Videle deka svoeto licemer stvo mora u{te pove{to da go skrijat. Ne smeat da dozvolat da se vidi deka Hristos e uapsen od verski pri~ini. Koga bi bilo izneseno ova kako pri~ina, nivnite obvinenija kaj Pila ta ne bi imale nikakva va`nost. Moraat sè da prikaàt taka za da izgleda deka Isus rabotel protiv op{tite zakoni; toga{ moè da bide kaznet kako politi~ki vinovnik. Me| u Evreite postojano izbivale neredi i buni protiv rimskite vlasti. Zadu {uvaj} i gi takvite buni, Rimjanite postapuvale mo{ne strogo i bile sekoga{ gotovi da skr{at sè {to bi moèlo da predizvika bunt.

Samo nekolku dena pred ova fariseite se obidele da go fatat Isusa vo stapica so pra{aweto: “Dozvoleno li e da mu davame danok na cezarot ili ne?” No Hristos go razotkril niv noto licemerstvo. Prisutnite Rimjani go videle celosnoto proma{uvawe na ovie zagovornici i nivniot poraz koga im odgovoril: “Dajte mu go cezarovoto na cezarot, a Bo`jeto na Boga” (Luka 20,2225).

Sega sve{tenicite smetale deka treba da prikaàt ne{to {to, spored nivno mislewe, Hristos tre ba lo da iznese, a {to nim bi im odgovaralo. Vo svojata bez obyirnost povikale na pomo{ la`ni svedoci koi “po~naa da go obvinuvaat velej} i: ëGo najdovme Ovoj kako go zaveduva na{iot narod i zabranuva da se dava danok na cezarot, a za sebe veli deka e Hristos, car’”. Tri obvinuvawa i sekoe od niv bez osnova. Sve{ tenicite go

726

631

znaele toa, no bile gotovi da se posluàt so krivo kletstvo samo da ja postignat svojata cel.

Pilat gi sfatil nivnite nameri. Ne veruval deka Zatvorenikot kovel zagovor protiv vlasta. Negovata blaga i skrom na pojava bila vo celosna nesoobraznost so obvinuvawata. Pi lat bil uveren deka e skovan dlabok zagovor da se uni{ti eden nevin ~ovek koj im zastanal na pat na evrejskite dostoinstvenici. Svrtuvaj} i se kon Isusa, pra{al: “Ti li si car na Evreite?” Spasitelot odgovoril: “Ti toa go veli{”. I dodeka zboruval, negovoto lice zasvetilo kako da go osvetlil snop na son~eva svetlina.

Koga go ~ule negoviot odgovor, Kajafa i negovite pri dru` nici go povikale Pilata da posvedo~i deka Isus go priznal zlostorstvoto za koe e obvinet. So bu~ni povici sve{ tenicite, zakonicite i poglavarite barale Toj da bide osuden na smrt. Povicite gi prifatila masata i nastanala zaglu{na bu~ava. Pilat bil zbunet. Gledaj} i deka Isus ne im odgovara na svoite tuìteli, Pilat mu rekol: “Ni{to li ne odgovara{? Gledaj za kolku mnogu raboti te obvinuvaat! No Isus ve} e ni{to ne odgovara{e”.

Stoej} i zad Pilata, vidlivo za site vo sudnicata, Hristos gi ~ul navredite, no na site la`ni obvinenija ne odgovoril nitu eden zbor. Negovoto drèwe jasno pokaùvalo deka e nevin. Postojano stoel pred èstinata na branovite {to udirale okolu nego. Silnite branovi na gnevot izgledalo kako da se izdignuvaat sè povisoko i povisoko, kako branovi na besen okean, i se razbivaat okolu nego, no ne go dopiraat. Stoel molkoma, no negovoto mol~ewe bilo re~ito. Bilo kako svetlina {to sveti od vnatre{nosta na ~ovekot i ja osvetluva seta li~nost.

Pilat bil iznenaden so negovoto drèwe. Dali ovoj ̂ ovek ne obrnuva vnimanie na sudskata postapka zatoa {to ne mu e grià da go spasi svojot ìvot? se pra{al samiot sebe. Dode ka go nabquduval Isusa kako bez vozvrat gi podne suva navredite i ismevawata, po~uvstvuval deka Isus ne moè da bide tolku nepraveden i ne~esen kako {to bile toa bu~nite sve{ tenici.

Nadevaj} i se deka od nego } e ja doznae vistinata i } e ja izbegne brkotijata na tolpata, Pilat Isusa go povel na strana i go pra{al: “Ti li si Car na Evreite?”

Isus ne odgovoril direktno na ova pra{awe. Znael deka Svetiot Duh se bori so Pilata, pa mu dal mo`nost da go izra zi 727



632

svoeto uveruvawe. “Go zboruva{ toa sam od sebe ili drugi ti kaàa za mene?” pra{al. Toa zna~i, dali ova pra {awe na Pilata go pottiknale obvinuvawata na sve{tenicite ili èlbata da primi svetlina od Hrista. Pilat go razbral Hristovoto navestuvawe, no vo negovoto srce se pojavila gor dost. Ne sakal da go priznae osvedo~uvaweto {to go opto va ruvalo. “Jas Evrein li sum?” rekol. “Tvojot narod i prvo sve{ tenicite te predadoa vo moi race. [to si storil?”

Zlatnata prilika za Pilata pominala. Pa sepak, Isus ne go ostavil bez u{te pogolema svetlina. Iako ne odgovoril direktno na pra{aweto na Pilata, jasno ja iznel svojata zada~a. Otvoreno mu rekol na Pilata deka Toj ne saka zemen prestol.

“Ako moeto carstvo be{e od ovoj svet, moite privrzanici } e se borea da ne im bidam predaden na Evreite, no moeto carstvo ne e tuka{no. Pilat na toa mu re~e: ëZna~i, car si?’ Isus odgovori: ëTi veli{ deka sum car. Jas se rodiv za toa i za toa dojdov na svetot, za da svedo~am za vistinata. Sekoj koj e od vistinata, go slu{a mojot glas’”.

Hristos potvrdil deka negovata re~ sama po sebe e klu~ {to } e ja otvori tajnata za onie koi se podgotveni da ja pri fatat. Taa vo sebe ima sila i toa e tajnata na {ireweto na negovoto carstvo na vistinata. Sakal Pilat da sfati deka samo ako ja primi i ako ja usvoi vistinata, negovata upropastena priroda moè da se obnovi.

Pilat sakal da ja doznae vistinata. Vo negoviot um vladeela brkotija. @edno gi prifatil zborovite na Spasi telot i negovoto srce bilo pottiknato so golema ̀ elba da soznae {to e vistina i kako moè da ja dolovi. “[to e visti na?” pra {al, no ne go po~ekal odgovorot. Gnevnite glasovi {to se ~ule odnadvor go potsetile na obvrskite vo toj ~as, za{to sve{tenicite bu~no barale brzo dejstvuvawe. Izle gu vaj} i pred Evreite, re{itelno objavil: “Jas ne nao| am nikak va vina vo nego”.

Ovie zborovi na neznaboè~kiot sudija se ostar ukor za lukavstvoto i za licemerstvoto na izraelskite poglavari koi go obvinuvale Spasitelot. Koga go ~ule toa sve{tenicite i stare{inite od Pilata, nivnoto razo~aruvawe i bes stanale beskrajni. Odamna kovele zagovor i ja ~ekale ovaa prilika. Koga videle deka Isus bi moèl da bide osloboden, bile podgotveni da go raskinat na par~iwa. Glasno go obvinu vale Pilata i mu se zakanuvale deka } e go tuàt kaj rimskata vla da. 728

633

Go obvinuvale deka odbiva da go osudi Isusa koj, spored nivnoto tvrdewe, se dignal protiv cezarot.

Ostrite glasovi kaùvale deka Isusovoto “buntovno vli janie” dobro e poznato vo celata zemja. Sve{tenicite izjavile: “Toj go buntuva narodot, za{to pou~uva po cela Judeja, po~nuvaj} i od Galileja pa dovde”.

Vo toj ~as Pilat ne pomisluval da go osudi Isusa. Znael deka Evreite go obvinile od omraza i od predrasudi. Znael {to mu e dol`nost. Pravdata barala Hristos vedna{ da se oslo bodi. No Pilat se pla{el od lo{oto nastroenie na narodot. Ako odbie da im go predade Isusa vo race, } e se digne bunt, a toj se pla{el da se soo~i so nego. Koga slu{nal deka Hristos e od Galileja, re{il da go prati kaj Iroda, upravitelot na taa pokraina, koj toga{ se nao| al vo Erusa lim. So ovaa postapka Pilat mislel odgovornosta za sude weto da ja prefrli od sebe na Iroda. Ova isto taka go smetal za dobra prilika da sredi edna karanica so Iroda. Taka i se slu~ilo. Dvajcata namesnici se sprijatelile preku sudeweto na Spasitelot.

Pilat povtorno im go predal Isusa na vojnicite koi, niz popatno podbivawe i navredi od strana na tolpata, itno go odvele vo sudskata sala na Iroda. “A koga Irod go vide, mnogu se zaraduva”. Nikoga{ porano ne go sretnal Spasite lot, no “odamna ima{e èlba da go vidi, za{to be{e ~ul za nego i se nadeva{e deka } e vidi nekoe ~udo {to } e go napravi Toj”. Toa bil onoj Irod ~ii{to race bile izvalkani so krvta na Jovana Krstitelot. Koga Irod prvpat ~ul za Isusa, obze men so uàs, rekol: “Jovan, komu jas mu ja otsekov glavata, stanal od mrtvite”, “i zatoa pravi ~uda” (Marko 6,16; Matej 14,2). No sepak, Irod sakal da go vidi Isusa. Sega na carot mu se dala mo`nost da mu go spasi ̀ ivotot na ovoj prorok, pa se nadeval deka zasekoga{ } e go istera od svoite misli se} avaweto na onaa krvava glava {to e iznesena pred nego na posluàvnik. Isto taka sakal da go zadovoli svoeto qubo pitstvo pa mislel deka Hristos bi storil sè {to se bara od nego ako mu se ponudi nekakva mo`nost za osloboduvawe.

Golema grupa sve{tenici i stare{ini go sledele Hrista do Iroda. Koga Spasitelot e voveden, site dostoinstvenici, zboruvaj} i vozbudeno, gi iznesuvale svoite obvinuvawa protiv nego. Me| utoa, Irod ne se osvrnuval na nivnite obvinuvawa. Naredil da bide ti{ina, za{to sakal da go ispita Isusa. Zapovedal da mu se simnat okovite na Hrista, istovre

729



634

meno obvinuvaj} i gi negovite neprijateli {to grubo postapuvaat so nego. Nabquduvaj} i go so so~uvstvo mirnoto lice na Spasitelot na svetot, na nego ~ital samo mudrost i ~is tota. Toj, kako i Pilat, bil zadovolen {to Hristos e obvinet od zloba i zavist.

Na Hrista Irod mu postavil mnogu pra{awa, no Spa sitelot za seto toa vreme ~uvstvuval dlabok mir. Na care va zapo ved vovedeni se nemo} ni i bolni i na Hrista mu e zapovedano site svoi tvrdewa da gi dokaè so toa {to } e stori ~udo. Irod rekol: Lu| eto velat deka ti moè{ da isce li{ bolni. Sakam da proveram deka ne ja prevozvi{ile tvo jata slava. Isus ne odgovoril, pa Irod i ponatamu uporno nasto juval: Ako moè{ da pravi{ ~uda za drugite, napravi gi sega za sebe pa } e ti bide navistina dobro. Povtorno zapo vedal: Pokaì ni eden znak deka ima{ sila {to ti ja pri pi{uvaat tie glasi{ta. Me| utoa, Hristos bil sli~en na onoj {to ni{to ne ~ue i ne vidi. Bo`jiot Sin zel na sebe ~ove~ka priroda. Toj mora da dejstvuva onaka kako {to mora da se odnesuva ~ovek vo takvi okolnosti. Zatoa ne sakal da napra vi nikakvo ~udo za da se izbavi od bolkite i poniù vawata {to ~ovekot mora da gi podnese koga } e se najde vo sli~na polo`ba.

Irod mu vetil na Hrista deka } e bide osloboden ako napravi pred nego nekoe ~udo. Hristovite tuìteli so sop stve ni o~i videle ~udesni dela napraveni so negova sila. Go ~ule kako mu zapoveda na grobot da go vrati svojot mrtovec. Go videle mrtovecot kako izleguva pokoruvaj} i mu se na nego viot glas. Gi obzel strav da ne stori i sega nekoe ~udo. Naj mnogu od sè se pla{ele od manifestacijata na negovata sila. Takviot dokaz bi im zadal smrten udar na nivnite pla novi i moèbi toa bi go platile so ̀ ivotot. Povtorno zagri ̀ eni te sve{tenici i poglavari vr{ele pritisok so svoite obvinuvawa protiv nego. Podigaj} i gi svoite glasovi, izjavu vale: Toj e predavnik, bogohulnik. Toj svoite ~uda gi pravi so silata na Velzevul, knezot | avolski. Vo sudskata sala zavla deala brkotija. Edni vikale edno, a drugi drugo.

Sega sovesta na Iroda bila mnogu pone~uvstvitelna odo{ to koga so uàs go slu{al baraweto na Irodijada za glavata na Jovana Krstitelot. Izvesno vreme go ~uvstvuval osi loto na griàta na sovesta poradi svoeto stra{no delo; no, poradi raspu{teniot ̀ ivot, negovata moralna sovest tonela vo s# podlaboko poniùvawe. Negovoto srce tolku zakoravelo {to sega duri se falel so kaznata {to mu ja dosu dil na Jovana

730

635

poradi toa {to se osmelil da go ukori. Sega mu se zakanuval na Isusa, povtoruvaj} i deka ima vlast da go oslobodi ili da go osudi. Me| utoa, so nieden znak Isus ne pokaàl deka ~ul nekoj zbor.

Iroda go gnevelo ova mol~ewe. Navidum toa zna~elo pot pol na ramnodu{nost kon negoviot avtoritet. Za suetniot i gordeliv car otvoreniot ukor bi bil pomalku navredliv otkolku takvo neuvaùvawe na negovata li~nost. Povtorno naluteno mu se zakanil na Isusa koj sè u{te stoel nepodvièn i mol~aliv.

Da zadovoli bespolezno qubopitstvo ne bilo Hristova zada~a na ovoj svet. Toj do{ol da gi isceli ranetite vo srceto. Toj ne bi mol~el koga bi moèl da izgovori makar i eden zbor so koj bi gi izlekuval ranite na du{ite zaboleni od gre vot. No nemal nitu eden zbor za onie {to bi ja pogazile visti nata so svoite nesveti noze.

Hristos moèl da mu kaè na Iroda takvi zborovi {to bi gi probile u{ite na ovoj zakoraven car. Moèl da go ispol ni so strav i so trepet prikaùvaj} i mu gi site bezzakonija na negoviot ìvot i stravotijata na kaznata {to mu se pribliùvala. No so svoeto mol~ewe Hristos mu upatil najstrog ukor. Irod ja otfrlil vistinata {to ja izloìl najgolemiot me| u prorocite i zatoa ne trebalo da dobie ni kakva druga vest. Nebesnoto Veli~estvo za nego nemalo nieden zbor. Toa uvo, koe sekoga{ bilo gotovo da gi slu{a ~ove~ kite nevolji, ne gi slu{alo naredbite na Iroda. Tie o~i, koi sekoga{ gledale so qubov polna so soàluvawe i so pro{tavawe na gre{nikot koj se kae, nitu so eden pogled ne se zaprele na Iroda. Tie usni, koi izgovarale najvpe~atlivi vistini, koi so najneèn glas na prekolnuvawe se zazemale za najgre{nite i najotfrlenite, bile zatvoreni za najgordeliviot car koj ne ~uvstvuval potreba za Spasitelot.

Liceto na Iroda potemnelo od gnev. Obrnuvaj} i mu se na mno{tvoto, naluteno go proglasil Isusa za izmamnik. Potoa mu rekol na Hrista: Ako ne dokaè{ deka si ona {to go tvrdi{, } e te predadam na vojnicite i na narodot. Tie moèbi } e uspeat da te nateraat da zboruva{. Ako si izmam nik, smrtta od nivnite race e edinstvenoto {to go zaslu ̀ uva{; ako si Bo`ji Sin, oslobodi se taka {to } e napravi{ nekoe ~udo.

[tom gi izgovoril ovie zborovi, tolpata se ustre mila na Hrista. Kako divi yverovi se nafrlile na ple not. Isusa go vlekle na site strani, a Irod mu se pridruìl na xganot

731



636

sakaj} i da go poniì Bo`jiot Sin. Koga rimskite voj nici ne bi posreduvale i ne bi ja odbile gnevnata tolpa, Spasitelot bi go raskinale na par~iwa.

“Toga{ Irod, so svoite vojnici, otkako pokaà prezir i mu se iznaruga, go oble~e vo rasko{na obleka”. Rimskite vojnici se pridruìle kon ova maltretirawe. Sè {to moèle da smislat ovie lo{i, rasipani vojnici, potpomognati od Iroda i od evrejskite dostoinstvenici, mu storile na Spasi telot. No negovoto boèstveno trpenie ne premalelo.

Hristovite progonuva~i se obidele negoviot “lo{ karak ter” da go procenat spored svojot sopstven karakter; go prikaùvale tolku lo{ kakvi {to se smetale samite tie. No zad ona {to moèlo da se vidi, se pojavuvala druga scena scenata {to tie } e ja vidat eden den vo seta nejzina slava. Imalo nekoi {to se tresele vo Hristovo prisustvo. Dodeka suroviot xgan se klawal pred nego ismevaj} i go, nekoi {to do{le so ista cel se vra} ale ispla{eni i zamolknati. Irod bil osve do~en. Negovoto srce, stvrdnato so grev, go osvetluvale po sled nite zraci na milosta. ûvstvuval deka toa ne e obi~en ~ovek, za{to niz ~ove~kata priroda zasvetila boèstvenata priroda. Vo ~asot dodeka Hristos bil opkruèn so ismeva~i, so prequbnici i ubijci, Irod ~uvstvuval deka go nabquduva Boga na negoviot prestol.

Okoraven, kakov {to bil, ne se osmelil da ja potvrdi Hris to vata presuda. Sakal da se oslobodi od stra{nata odgovornost i Isusa go pratil nazad vo rimskata sudnica.

Pilat bil razo~aran i mnogu nezadovolen. Koga Evreite se vratile so svojot Zatvorenik, nestrplivo gi pra{al {to sakaat od nego. Gi potsetil deka ve} e go soslu{al Isusa i deka ne na{ol nikakva vina kaj nego; im rekol deka gi iznele obvi nuvawata protiv nego, no deka ne moèle da dokaàt nitu edno edinstveno. Go pratil Isusa kaj Iroda, tetrarhot na Galileja, kaj eden koj bil pripadnik na nivniot narod, no nitu toj ne na{ol kaj nego ni{to {to zasluùva smrt. “Zatoa } e go kaznam”, rekol Pilat, “a potoa } e go oslobodam”.

Ovde Pilat ja pokaàl svojata slabost. Izjavil deka Isus e nevin, no sepak bil gotov da go iznatepa za da gi smi ri negovi te tuìteli. Bil gotov da ja `rtvuva pravdata i na~eloto za da se spogodi so xganot. Toa go dovelo vo nepo volna polo`ba. Tolpata se potprela vrz negovata nere{itel nost i u{te poneumorno go barala ìvotot na Zarobenikot. Koga Pilat vedna{ re{itelno bi zastanal, odbivaj} i da go osudi ̂ ovekot

732

637

za kogo ustanovil deka e nevin, bi go prekinal sudbonosniot sinxir {to } e go drì okovan vo grià na sovesta i optovaren so vina sè dodeka } e bide ìv. Koga bi go sprovel vo delo ona {to smetal deka e pravo, Evreite ne bi se osmelile da mu naloùvaat {to da pravi. Hristos bi bil ubien, no vinata ne bi po~ivala vrz Pilata. Me| utoa, Pilat sè pove} e se oglu {uval za glasot na svojata sovest. Na{ol izgovor da ne sudi spored pravdata i prav dinata, pa sega se na{ol re~isi bespomo{en vo racete na sve{ tenicite i poglavarite. Ova kolebawe i nere{itelnost ja potvrdile negovata propast.

Duri i sega Pilat ne e ostaven slepo da dejstvuva. Boèstvenata vest go odvra} ala da ne go stori deloto za koe se opre delil. Kako odgovor na Hristovata molitva, na ènata na Pilata $ se javil angel od neboto i taa na son go videla Spasitelot i razgovarala so nego. @enata na Pilata ne bila Evrejka, no dodeka na sonot go nabquduvala Isusa, nitu malku ne se posomnevala vo negoviot karakter ili misija. Znaela deka Toj e nebesen Knez. Go videla na sudeweto vo sudskata sala. Mu gi videla racete cvrsto vrzani sli~no na racete na nekoj zlostornik. Go videla Iroda i negovite vojnici kako go izvr{uvaat svoeto stra{no delo. Gi ~ula sve{tenicite i poglavarite, ispolneti so zavist i zloba, kako besno go obvinuvaat. Gi ~ula zborovite: “Nie imame zakon i spored zakonot Toj treba da umre”. Go videla Pilata kako go predava Isusa da go {ibaat, iako izjavil: “Jas ne nao| am nikakva vina vo nego”. Ja slu{nala presudata {to ja izrekol Pilat i videla kako Hrista im go predava na negovite ubijci. Go videla krstot podignat na Golgota. Ja videla zemjata obviena vo temnina i go ~ula tainstveniot izvik. “Se svr{i!” Na nejzi niot pogled mu se nametnala u{te edna scena. Go videla Hrista kako sedi na golem bel oblak, dodeka zemjata se lula vo prostorot i negovite ubijci kako begaat od negovata slava. Se razbudila so izvik na uàs i vedna{ mu napi{ala na Pilata pismo so opomena.

Dodeka Pilat se kolebal {to da stori, vesnikot se proturkal niz tolpata i mu go predal vo race pismoto na negovata èna vo koe pi{uvalo: “Ne pravi mu ni{to na toj Pravednik, za{to denes na son mnogu nastradav zaradi nego!”

Pilat prebledel. Bil zbunet so svoite protivre~ni ~uvstva. Vo negovata nere{itelnost sve{tenicite i poglava rite u{te pove} e go raspaluvale narodot. Pilat bil prisilen da dejstvuva. Sega se setil za eden obi~aj {to bi moèl da

733



638

posluì Hristos da bide osloboden. Bil obi~aj na ovoj praznik da se oslobodi eden zatvorenik {to } e go izbere narodot. Ovoj obi~aj imal neznaboè~ko poteklo; vo nego nemalo nitu tro{ka pravednost, no Evreite mnogu go cenele. Vo toa vreme rimskite vlasti drèle eden zatvorenik osuden na smrt koj se vikal Varava. Ovoj ~ovek se prepraval deka e Mesija. Tvrdel deka ima vlast na svetot da vospostavi nov poredok, da go naso~i vo dobar pravec. Pod satanska izmama tvrdel deka mu pripa| a sè {to moè da zadobie so kra`ba i so grabe`. Pravel ~udesni dela so satanska sila, kaj narodot steknal mnogu istomislenici i predizvikal bunt protiv rimskata vlast. Pod pla{tot na verskoto odu{evuvawe se nao| al zako raven i opasen zlostornik, sklon kon bunt i nasilstvo.

Davaj} i mu na narodot da izbere me| u ovoj ~ovek i neviniot Spasitel, Pilat se nadeval deka } e pottikne ~uvstvo za prav da. Se nade val deka } e ja zadobie nivnata naklonost spre ma Hrista nasproti sve{tenicite i poglavarite. Zatoa, svrtuvaj} i se kon mno{tvoto, mo{ne seriozno rekol: “Kogo sakate da vi go pu{tam? Varava ili Isusa, nare~en Hristos?”

Odgovorot na xganot odeknal kako rikawe na divi yve rovi: “Pu{ti ni go Varava!” Izvikot “Varava! Varava!” sta nuval sè poglasen. Mislej} i deka narodot ne go razbral nego voto pra{awe, Pilat pra{al: “Sakate li da vi go oslo bodam carot na Evreite?” Me| utoa, tie povtorno povikale: “Zemi go ovoj, a pu{ti ni go Varava!” “A {to da storam toga{ so Isusa nare~en Hristos?” pra{al Pilat. Povtorno razbra netoto mno{tvo po~nalo da zaviva sli~no na lo{i duhovi. Srede mno{tvoto se nao| ale vistinski demoni pres toreni vo lu| e, i {to moèlo da se o~ekuva drugo osven odgo vorot: “Da se raspne!”

Pilat bil voznemiren. I ne pomisluval deka } e dojde do ova. Se povlekol pred izra~uvaweto na ovoj nevin ôvek i go predal na najsramna i najsvirepa smrt {to moè da se dosudi. Koga zavivaweto prestanalo, se svrtil kon narodot i rekol: “Kakvo zlo storil?” No slu~ajot oti{ol premnogu daleku za da se uvaàt dokazite. Ona {to go sakale ne bilo dokaz za Hristovata nevinost, tuku negova osuda.

Sè u{te Pilat nastojuval da go spasi. “A toj po tretpat im re~e: ëTa kakvo zlo storil? Jas ne najdov vo nego ni{to {to zasluùva smrt. Zatoa } e go oslobodam otkako } e go izna tepam’”. Ve} e samoto navestuvawe za negovoto osloboduvawe desetkratno go zgolemilo gnevot na narodot. “Raspni go!

734

639

Raspni!” vikale. Burata, predizvikana so nere{itelnosta na Pilata, stanuvala sè posilna.

Isusa, premalen od umor i pokrien so rani, javno go kam {ikuvale. “Vojnicite go odvedoa vo dvorot, odnosno vo pretorijata i povikaa cela ~eta. Mu oblekoa purpurna namet ka, spletoa i mu stavija venec od trwe, i po~naa da go pozdravuvaat: ëBidi pozdraven, caru evrejski!’... Go plukaa i, pa| aj } i na kolena, mu metanisuvaa”. Povremeno nekoja lo{a raka bi ja grabnala trskata {to mu bila stavena vo raka i go udi rala so nea po trnlivata kruna, zaboduvaj} i gi na toj na~in trweto vo negovite slepoo~nici, dodeka niz negovoto lice i brada se slevale kapki krv.

ûdete se, nebesa, vxa{i se zemjo! Gledajte go ma~itelot i Ma~eniot! Razbesnetiot xgan go opkolil Spasitelot na svetot. Podbivaweto i ismevaweto se me{aat so nepristojni pcosti i huli. Neosetliviot xgan mu se potsmeva na negovoto skromno poteklo i na negoviot ednostaven ìvot. Mu se pod bi vaat na negovoto tvrdewe deka e Bo`ji Sin, a od usta do usta preminuvaat prosta~ki {egi i navredlivi podbivawa.

Satanata go predvodi svirepiot xgan pri maltreti raweto na Spasitelot. Imal namera, ako bide mo`no, da go navede da se odmazdi ili da go natera so ~udo da se oslobodi i so toa da go urne planot na spasenieto. Samo edno petno vo nego viot ~ove~ki ìvot, eden neuspe{en obid na negovata ~ove~ka priroda da go podnese toa stra{no isku{enie, pa Bo`jeto Jagne bi bilo nesovr{ena ̀ rtva, a ~ovekoviot otku p proma{en. Me| utoa, Toj, koj moèl da zapoveda da mu dojdat na pomo{ nebesnite vojski Toj, koj moèl da go otera xganot zastra{en so sjajot na negovoto boèstveno veli ~estvo so sovr{en mir gi prifatil najsurovite podbivi i navredi.

Hristovite neprijateli barale ~udo kako dokaz za negovo to boèstvo. Imale nesporedlivo pogolem dokaz od koj i da e {to go barale. Kako svireposta {to gi spu{tila nego vite ma~iteli pod ~ove~koto dostoinstvo i gi storila sli~ni na satanata, taka krotosta i trpenieto go izdignale Isusa nad ~ove~koto i go dokaàle negovoto srodstvo so Boga. Negovoto poniùvawe bilo garancija za negovoto izvi{uvawe. Kapkite krv, {to vo pretsmrtnite maki te~ele od negovite raneti slepoo~nici niz liceto i bradata, bile garancija za negovoto pomazanie “so maslo na radost” (Evre ite 1,9) kako na{ golem Poglavar sve{teni~ki.



640

Besot na satanata bil golem koga videl deka site maltretirawa na koi bil izloèn Spasitelot ne iznudile nitu naj ma le~ko mrmorewe od negovite usni. Iako zel ~ove~ka priroda na sebe, bil zasilen so boèstvenata sila i vo ni{to ne se oddale~il od voljata na svojot Otec.

Koga Pilat go predal Isusa da bide kam{ikuvan i navreduvan, mislel deka } e predizvika soàluvawe kaj mno{tvoto. Se nadeval deka narodot toa } e go smeta za dovolna kazna. Sme tal deka } e bide zadovolena duri i zlobata na sve{tenicite. No proniklivite Evrei ja zabeleàle slabosta vo kaznu vaweto na ôvekot koj bil proglasen za nevin. Znaele deka Pilat se obiduva da mu go spasi ìvotot na Zarobenikot, pa re{ile Isus vo nikoj slu~aj da ne bide osloboden. Za da ni ugodi i da nè zadovoli, Pilat go iznatepa, si mislele, pa ako vr{ime pritisok sè do re{ava~kiot mig, sigurno } e ja postigneme celta.

Sega Pilat pratil da go dovedat Varava vo sudnicata. Potoa eden do drug gi izvel pred narodot dvajcata zatvo renici i, ukaùvaj} i na Spasitelot, rekol so sve~en glas: “Eve go ôvekot!” “Eve, go izveduvam pred vas, za da znaete deka ne nao| am nikakva vina vo nego”.

Tuka stoel Bo`jiot Sin, nosej} i podbivna obleka i trnov venec. Soble~en do pojas, negovite ple} i bile pokrieni so stra{ni modrici od koi postojano te~ela krv. Na okrvavenoto lice se videla premalenost i bolka. Negoviot izgled nikoga{ ne bil poubav odo{to toga{. Liceto na Spasitelot ne bilo izmeneto pred negovite neprijateli. So sekoja crta izra zuval blago spokojstvo i najne`na somilost kon svoite surovi neprijateli. Vo negovoto odnesuvawe nemalo kukavi~ka slabost, tuku sila i dostoinstvo na dolgo trpenie. Za t vo renikot kraj nego bil su{ta sprotivnost. Sekoja crta na liceto na Varava oddavala zakoraven razbojnik kakov {to navistina i bil. Sprotivnosta mu zboruvala na sekoj nabquduva~. Nekoi od prisutnite pla~ele. Dodeka go gledale Isusa, nivnite srca bile ispolneti so so~uvstvo. Duri i sve{tenicite i poglavarite bile osvedo~eni deka navistina e ona {to go tvrdel za sebe.

Rimskite vojnici {to go opkruùvale Hrista ne bile site tolku tvrdokorni; nekoi seriozno go nabquduvale nego voto lice, baraj} i dokaz dali navistina e zlostornik ili opasen vinovnik. Povremeno bi se svrtile i so prezir bi go pogledna le Varava.

735

641

Ne bila potrebna nekoja golema nabquduva~ka darba za potpolno da go proniknat. Povtorno se svrtile kon Onoj {to se nao| al na sudot. Go gledale boèstveniot Stradalnik so ~uvstvo na dlaboko soàluvawe. Hristovata tivka pokornost vtisnala vo nivnite misli scena {to nikoga{ nema da se izbri{e sè dodeka ne go priznaat kako Hristos ili } e go otfr lat i so toa } e ja re{at svojata sudbina.

Pilat bil voshiten so trpenieto na Spasitelot bez ofka we. Ne se somneval deka izgledot na ovoj ôvek, nasproti Varava, kaj Evreite } e razbudi so~uvstvo. Me| utoa, ne ja sfatil fanati~nata omraza na sve{tenicite kon nego koj, kako Svetlina na svetot, storil da izleze na videlina niv noto mrakobesie i nivnata zabluda. Go razjarile xganot, pa sve{ tenicite, poglavarite i narodot povtorno go podig nale svojot glas so ovoj stra{en izvik: “Raspni go, raspni!” Naj posle, gubej} i sekakvo trpenie poradi nivnata nerazumna svi repost, Pilat o~ajno izvikal: “Zemete go vie i raspnete go, za{to jas ne nao| am vina vo nego”.

Rimskiot namesnik, iako naviknat na svirepi sceni, ~uvstvuval so~uvstvo kon izma~eniot Zatvorenik, koj, iako osuden i kam{ikuvan, so krvavo ~elo i so izraneti ple} i, sè u{te se drèl kako car na prestol. Me| utoa, sve{tenicite izjavi le: “Nie imame zakon i spored zakonot Toj mora da umre, za{to se prave{e Bo`ji Sin”.

Pilat bil vxa{en. Nemal vistinska pretstava za Hrista i za negovata misija; no imal nejasna vera vo Boga i vo su{ testva povozvi{eni od ~ove~kiot rod. Mislata {to porano pominala niz negoviot um sega dobila poodreden oblik. Se pra{al dali pred nego moèbi ne stoi boèstveno su{testvo, oble~eno vo podbivna purpurna obleka i krunisano so trnov venec.

Povtorno oti{ol vo sudskata sala i go pra{al Isusa: “Od kade si?” No Isus ne mu odgovoril. Spasitelot slobodno mu zboruval na Pilata, objasnuvaj} i mu ja svojata zada~a {to ja imal kako svedok za vistinata. Pilat ja prezrel svetlinata. Ja zloupotrebil visokata sudska polo`ba podloùvaj} i gi svoite na~ela i svojata vlast na barawata na xganot. Isus za nego nemal pove} e svetlina. Ogor~en so negovoto mol~ewe, Pilat gordelivo rekol:

“Mene li ne mi odgovara{? Ne znae{ li deka imam vlast da te oslobodam i deka imam vlast da te raspnam?”

Isus odgovoril: “Ti ne } e ima{e nikakva vlast nad mene ako ne ti be{e dadena ozgora; zatoa pogolem grev ima onoj koj me predade tebe”.

736



642

Taka milostiviot Spasitel, srede najgolemite stradawa i bolki, kolku {to bilo mo`no go opravdal deloto na rim skiot namesnik koj go predal da bide raspnat. Kakva e taa scena {to treba da mu se ostavi na svetot za site vremiwa! Kako go osvetluva taa karakterot na Onoj koj e sudija na cela ta zemja!

“Pogolem grev ima onoj”, rekol Isus, “koj me predade tebe”. So ova Hristos mislel na Kajafa koj, kako prvosve{ tenik, go pretstavuval evrejskiot narod. Tie gi znaele na~e lata spored koi se upravuva rimskata vlast, imale svet lina vo proro{tvata {to svedo~ele za Hrista, za negovata nauka i za negovite ~uda. Evrejskite sudii dobile nepogre{ni doka zi za boèstvoto na Onoj {to go osudile na smrt. Nim } e im bide sudeno spored svetlinata {to ja dobile.

Najgolemata vina i najte{kata odgovornost im pripa| a na onie {to zazemale najvisoki mesta vo narodot, na ~uvarite na svetite zalozi {to sega tolku ne~esno gi predavale. Pilat, Irod i rimskite vojnici glavno malku znaele za Isusa. Mislele deka im uga| aat na sve{tenicite i poglavarite so toa {to go maltretiraat. Nemale svetlina {to evrejskiot narod tolku obilno ja primil. Koga bi im bila dadena svet lina na vojnicite, tie ne bi postapuvale tolku surovo so Hrista.

Pilat pak predloìl da go oslobodi Spasitelot. “A Evre ite vikaa: ëAko go oslobodi{ ovoj, ne si prijatel na cezarot’”. Na toj na~in ovie licemeri se prepravale deka se zagrièni za vlasta na cezarot. Od site protivnici na rimskoto vladeewe, Evreite bile najogor~eni. Koga bile sigurni, najsvirepo gi sproveduvale svoite narodni i verski barawa; no koga sakale da ostvarat nekoja surova namera, ja izdignu vale mo} ta na cezarot. Za da postignat Hristovo uni{tuvawe, se pokaùvale lojalni kon tu| inskoto vladeewe {to go mrazele.

“Sekoj koj se pravi car”, prodolìle, “protivnik mu e na cezarot!” Toa go gibnalo naj~uvstvitelnoto mesto na Pila ta. Rimskata vlada se somnevala vo nego i znael deka takviot izve{taj bi predizvikal negova propast. Znael deka gnevot na Evreite bi se svrtil protiv nego ako im se protivstavi. Tie } e storat sè {to moàt dodeka ne ja izvr{at svojata od mazda. Pred sebe imal primer na upornost so koja go barale ̀ ivotot na Onoj {to bez pri~ina go mrazele.

Toga{ Pilat go zazel svoeto mesto na sudskata stolica i povtorno mu go pretstavil Isusa na narodot velej} i: “Eve vi go carot!” Povtorno se slu{nal besen izvik: “Ubij go, ubij go, raspni go!” So glas {to daleku se ~ul, Pilat pra{al: “Va{i

737

643

ot car li da go raspnam?” No ne~istite i bogohulni usni gi izgovorile zborovite: “Nie nemame drug car osven cezarot”.

So izborot na neznaboè~kiot vladetel, evrejskiot na rod se oddale~il od Bo`jeto vladeewe. Go otfrlile Boga kako svoj car. Od sega natamu nemaat ve} e Osloboditel. Nema at car osven cezarot. Narodot na ova go navele sve{tenicite i u~itelite. Tie bile odgovorni za ova i za site stra{ni posle dici {to usledile. Verskite voda~i bile vinovni za grevot i za propasta na narodot.

“A Pilat {tom vide deka ni{to ne pomaga, tuku vikotnicata stanuva s# pogolema, zede voda i si gi izmi racete pred narodot i re~e: ëNevin sum za krvta na ovoj Pravednik! Mislete mu vie!’” Vo strav i samoosuda, Pilat go nabquduval Isusa. Srede {irokoto more izdignati lica, edinstveno negovoto lice bilo mirno. Okolu negovata glava kako da bleskotela blaga svetlina. Pilat vo svoeto srce rekol: Toj e Bog. Obra} aj} i mu se na mno{tvoto, izjavil: Jas sum ~ist od negovata krv. Zemete go vie i raspnete go. No znajte, sve{te nici i poglavari, jas go proglasuvam za praveden ~ovek. Onoj, za kogo Toj tvrdi deka e negov Otec, za dene{noto delo neka vi sudi vam, a ne mene. Toga{ mu rekol na Isusa: Prosti mi za ova. Jas ne moàm da te spasam. Otkako povtorno go iznatepal Isusa, go predal da se raspne.

Pilat kopneel da go oslobodi Isusa. Me| utoa, uvidel deka toa ne moè da go stori i da ja so~uva svojata polo`ba i ~est. Pobrgu izbral da `rtvuva eden nevin ìvot otkolku da ja zagubi svojata svetovna mo} . Kolku mnogu ima takvi koi, za da ja izbegnat {tetata ili stradawata, na sli~en na~in go `rtvuvaat na~eloto. Sovesta i dol`nosta ukaùvaat na eden pat, a li~nata korist na drug. Strujata silno se dviì vo pogre{en pravec, i onoj {to sklu~uva spogodbi so zloto, propa| a vo gustata temnina na vinata.

Pilat popu{til pred barawata na xganot. Pobrgu go predal Isusa da bide raspnat otkolku da se izloì na opas nost da ja zagubi svojata polo`ba. No, nasproti negovata pretpazlivost, podocna go sna{lo tokmu ona od {to se pla{el. Odzemeni mu se po~estite, bil simnat od svojata visoka polo`ba i, izma~uvan od griàta na sovesta i so povredena gordost, nabrgu po raspnuvaweto go okon~al svojot ìvot. Ta ka site {to pravat otstapki pred grevot, } e dobijat samo àlost i propast. “Ima pati{ta koi na nekoi lu| e im izgledaat pravi, no nivniot kraj vo smrt vodi” (Mudri izreki 14,12).

738



644

Koga Pilat izjavil deka e nevin od Hristovata krv, Kajafa prkosno odgovoril: “Krvta negova neka padne vrz nas i vrz na{ite deca”. Ovie stra{ni zborovi gi prifatile sve{ tenicite i poglavarite i tie srede mno{tvoto odeknu vale kako ne~ove~ki rik. Seto mno{tvo odgovorilo velej} i: “Krv ta negova neka padne vrz nas i vrz na{ite deca”.

Izraelskiot narod go napravil svojot izbor. Pokaù vaj} i na Isusa, velele: “Ne ovoj, tuku Varava”. Varava, razboj nik i ubiec, bil satanski pretstavnik. Hristos bil Bo`ji pretstavnik. Hristos bil otfrlen; Varava izbran. Varava i } e go dobijat. Pravej} i go toj izbor, go prifatile onoj koj od po~etok bil la`livec i ubiec. Satanata bil nivni voda~. Kako narod } e rabotat po negova naredba. ]e pravat negovi dela. ]e mora da go podnesuvaat negovoto vladeewe. Toj narod, koj go izbral Varava namesto Hrista, } e ja ~uvstvuva svireposta na Varava sè dodeka } e ima vreme.

Nabquduvaj} i go iznatepanoto Bo`je Jagne, Evreite vikale: “Krvta negova neka padne vrz nas i vrz na{ite deca”. Toj stra{en izvik se izdignal do Bo`jiot prestol. Taa presuda, {to samite sebesi si ja izrekle, bila zapi{ana na neboto. Taa molitva e primena. Krvta na Bo`jiot Sin po~i vala na nivni te deca, na decata na nivnite deca, kako posto jana klet va.

Taa kletva grozno se obvistinila vo razurnuvaweto na Erusalim. Stra{no se iskaàla vo sostojbata na evrejskiot narod vo tekot na iljada i osumstotini godini (napi{ano kon krajot na devetnasettiot vek) vo grankata odvoena od lozata, vo izumrenata nerodna pra~ka {to treba da se sobere i da se zapali. Od zemja vo zemja, niz cel svet, od vek vo vek, mrtvi, mrtvi vo prestapite i grevovite!

Taa molitva } e bide stra{no ispolneta vo golemiot suden den. Koga Hristos povtorno } e dojde na zemjata, lu| eto nema da go vidat kako zatvorenik opkruèn so xgan. Toga{ } e go vidat kako nebesen Car. Hristos } e dojde vo svojata slava, vo slavata na svojot Otec i vo slavata na nebesnite angeli. Deset iljadi po deset iljadi i iljada iljadi angeli, pre krasni i pobedni~ki Bo`ji sinovi, vo nenadminata ubavina i slava, } e go pridruùvaat na ovoj pat. Toga{ Toj } e sedi na prestolot na svojata slava, a pred nego } e bidat sobrani site narodi. Toga{ } e go vidi sekoe oko, pa i onie {to go probole. Namesto trnov venec, } e nosi slavna kruna kruna vo kruna. Namesto onaa stara purpurna carska obleka, } e bide oble~en vo najsjajna bela obleka “kako {to niedno belilo na zemjata ne moè da ja

739

645

izbeli” (Marko 9,3). Na nego vata obleka i na negovite bedra } e bide napi{ano imeto: “Car nad carevite i Gospodar nad gospodarite” (Otkrovenie 19,16). Tuka } e bidat i onie {to go ismevale i {to go tepale. Sve{ tenicite i poglavarite povtorno } e ja vidat scenata vo sudskata sala. Pred niv } e se pojavi sekoja podrobnost kako da e ispi{ana so plameni bukvi. Toga{ onie {to barale: “Krvta negova neka padne vrz nas i vrz na{ite deca”, } e primat odgovor na svoeto barawe. Toga{ cel svet } e sfati i } e razbere. Tie } e sfatat protiv kogo i protiv {to se bore le tie bedni, slabi i smrtni su{testva. Vo stra{ni du{ev ni maki i uàs } e gi povikaat planinite i karpite: “Padnete vrz nas i skrijte n# od liceto na Onoj koj sedi na pres tolot i od gnevot na Jagneto, za{to dojde velikiot Den na nivniot gnev, i koj moè da se odrì?” (Otkrovenie 6,16.17).

740


646

78

GOLGOTA


“Koga dojdoa na mestoto nare~eno êrepnica, tamu go ras pnaa nego”.

“Za da go osveti narodot so svojata krv”, Hristos “nastra da nadvor od gradskata porta” (Evreite 13,12). Poradi prekr{uvaweto na Bo`jiot zakon, Adam i Eva morale da go napu{tat Edem. Na{ata Zamena, Hristos, trebalo da strada nadvor od me| ite na Erusalim. Toj umrel nadvor od gradskite kapii, na mestoto na koe se pogubuvani zlostornicite i ubij cite. Slednite zborovi imaat polno zna~ewe: “Hristos n# otkupi od prokletstvoto na zakonot, otkako stana proklet stvo za nas” (Galatite 3,13).

Od sudnicata do Golgota Isusa go sledelo golemo mno{tvo. Vesta za negovata presuda se ra{irila niz cel Erusa lim i lu| eto od site op{testveni sloevi i polo`bi vo grupi se slevale kon mestoto na raspnuvaweto. Sve{tenicite i poglavarite se obvrzale vetuvaj} i deka nema da gi maltreti raat Hristovite sledbenici ako Toj im bide predaden, pa u~enici te i vernite od gradot i od okolinata mu se pridru ̀ ile na mno{tvoto {to go sledelo Spasitelot.

Koga Isus pominal niz kapijata na Pilatoviot dvor, krs tot {to bil prigotven za Varava e poloèn vrz negovite raneti i krvavi ple} i. Zaedno so Isusa trebalo da bidat pogube ni dvajca drugari na Varava, pa i vrz niv se poloèni krstovi. Za slabiot i premalen Spasitel ovoj tovar bil premnogu teòk. Od pashalnata ve~era so svoite u~enici ni{to nitu jadel nitu piel. Bil izloèn na pretsmrtni maki borej} i se so satanskite sili vo Getsimanskata gradina. Ja podnel bolkata na predavstvoto i gi videl u~enicite kako go napu{taat

741

742

647

i begaat. Bil voden kaj Ana, potoa kaj Kajafa a posle kaj Pila ta. Od Pilata bil ispraten kaj Iroda, a po toa vraten kaj Pilata.

Postojano podnesuval navredi i ismevawa; dvapati bil {iban cela taa no} se redele sceni so takva priroda {to do krajni granici ja isku{avale ~ovekovata du{a. Hristos ne popu{til. Ne izgovoril nitu eden zbor {to ne bi bil na slava na Boga. Vo tekot na celokupnata sramna sudska farsa se drèl re{itelno i dostoinstveno. No, po vtoroto {ibawe, koga vrz nego e poloèn krst, ~ove~kata priroda ne moèla pove} e da izdrì. Onesvesten padnal pod tovarot.

Tolpata {to go pridruùvala Spasitelot gi videla negovite slabi i teteravi ~ekori, no ne pokaàla so~uvstvo. Go ismevale i go navreduvale zatoa {to ne moèl da go nosi toj teòk krst. Povtorno tovarot e staven vrz nego i povtor no padnal onesvesten na zemja. Negovite ma~iteli sfatile deka ne } e moè ponatamu da go nosi svojot tovar. Bile zagrièni baraj} i nekogo {to bi go ponel toa poniùva~ko breme. Evreite tuka ne moèle da pomognat, zatoa {to skvernave weto bi gi spre~ilo da praznuvaat Pasha. Duri ni od xganot {to go pridrùval nikoj ne sakal da se navedne i da go ponese krstot.

Vo toa vreme nekoj stranec, Simon od Kirina, vra} aj} i se od pole, go sretnal mno{tvoto. Go slu{nal ismevaweto i pros ta~kite navredi od tolpata; go ~ul povtoruvaweto na prezrivite zborovi: Napravete premin za evrejskiot car! Zastanal ~udej} i se na ovaa scena, i bidej} i pokaàl so~uvstvo, go grabnale i go stavile krstot vrz negovite ple} i.

Simon slu{al za Isusa. Negovite sinovi poveruvale vo Spasitelot, no samiot toj ne bil u~enik. Noseweto na krstot do Golgota bilo blagoslov za Simona i toj sekoga{ potoa bil blagodaren za ova providenie. Toa go povelo dobrovolno da go izbere Hristoviot krst i sekoga{ radosno da stoi pod negoviot tovar.

Srede mno{tvoto se nao| ale mnogu èni koi go pridruùvale Onoj {to ne zasluìl surova smrt. Nivnoto vnimanie bilo sosredoto~eno na Hrista. Nekoi od niv go videle porano. Nekoi kaj nego gi vodele svoite bolni i jadosani. Nekoi i od niv bile isceleni. Gi preraskaùvale scenite {to se slu~u vale. & se ~udele na omrazata na mno{tvoto kon nego za kogo nivnite srca bile trognati i skr{eni. Nasproti odnesuvaweto na razjareniot xgan i lutite zborovi na sve{tenicite i poglavarite, ovie ̀ eni go izrazile svoeto so~uv stvo.

743

ГОЛГОТА


648

Koga Hristos padnal pod krstot onesvesten, tie po~nale ta`no da redat.

Edinstveno ova go privleklo Hristovoto vnimanie. Iako izma~en so tovarot na grevot na svetot, ne bil ramnodu{en i ja prifatil nivnata bolka. So ne`no so~uvstvo gi pogled nal ovie èni. Tie ne veruvale vo nego; znael deka ne go oplakuvaat kako pratenik od Boga, tuku toa go pravat pottiknati so ~uvstvo na ~ove~ka somilost. Ne go prezrel nivnoto so~uv stvo, tuku toa vo negovoto srce razbudilo u{te podlaboko soàluvawe kon niv. “]erki erusalimski”, rekol, “ne pla~ete za mene, tuku pla~ete za sebesi i za svoite deca”. Od sega{nata scena Hristos gledal vo idninata, vo vremeto na razurnuvaweto na Erusalim. Vo ovaa stra{na scena, mnogu od onie {to sega pla~at za nego } e zaginat zaedno so svoite deca.

Od propasta na Erusalim Isusovite misli se naso~ile kon eden u{te pozna~aen sud. Vo uni{tuvaweto na nepokaja niot grad gi videl znacite na kone~noto uni{tuvawe {to } e dojde na svetot. Rekol: “Toga{ } e po~nat da im zboruvaat na planinite: ëPadnete vrz nas!’ i na ridi{tata: ëPokrijte n#!’ Za{ to, ako se postapuva vaka so zelenoto drvo, {to } e bide so suvoto?” So ìvoto zeleno drvo Isus se prikaàl sebesi, nevi niot Otkupitel. Bog dozvolil negoviot gnev poradi prestapot da padne vrz negoviot sakan Sin. Poradi ~ove~kite grevovi Isus trebalo da bide raspnat. Toga{ kakvi stradawa } e mora da snosi gre{nikot koj i ponatamu } e prodolì da gre{i? Site nepokajani i neverni } e iskusat takva àlost i beda, kakvi {to jazikot ne moè da gi opi{e.

Mnozina od mno{tvoto {to go pridruùvalo Spasitelot do Golgota go do~ekale so radosni falbospevi i maftale so pal movi granki koga sve~eno javaj} i na magare vlegol vo Erusalim. No od mnogu usni, koi toga{ odu{eveno go slavele, za{to toa go pravele site, sega se razleval izvikot: “Raspni go, raspni!” Koga Isus vlegol vo Erusalim javaj} i, nadeìte na u~enicite go postignale svojot vrv. Se sobirale okolu svojot U~itel, smetaj} i ja za golema ~est povrzanosta so nego. Sega, vo nego voto poniùvawe, go sledele od daleku. Bile obzemeni so bolka i skr{eni vo svoite iznevereni nadeì. Kako se obis ti nile Isusovite zborovi: “Site vie ovaa no} } e se soblaz nite zaradi mene, za{to e pi{ano: ë]e go ubijam pas tirot, a ovcite od stadoto } e se razbegaat’” (Matej 26,31).

Koga stignale na gubili{teto, zarobenicite gi vrzale na orudijata za ma~ewe. Dvajcata razbojnici se obiduvale da

744

649

se istrgnat od racete na onie {to gi poloùvale na krst; no Isus ne se opiral. Isusovata majka, potpiraj} i se na sakaniot u~enik, Jovan, odela po stapkite na svojot Sin do Golgota. Go videla kako se onesvestil pod teìnata na krstot i kopneela da ja pridrì negovata raneta glava i da go izbri{e toa ~elo koe nekoga{ se potpiralo na nejzinite gradi. No ne $ bilo dadeno ova ta`no predimstvo. Zaedno so u~enicite, sè u{te neguvala nade` deka Isus } e ja pokaè svojata sila i } e se oslobodi od svoite neprijateli. So obeshrabreno srce si spomnuvala za negovite zborovi so koi pretkaàl sekoja od scenite {to se odigruvale sega. Gledaj} i gi razbojnicite {to gi vrzuvale na krst, so dlaboka bolka se pra{ala: Zar Onoj, koj na mrtvite im dava{e ìvot, } e dozvoli da go raspnat? Zar Bo`jiot Sin } e dozvoli da bide taka surovo ubien? Dali mora da se otkaè od svojata vera deka Isus e Mesija? Mora li da bide o~evidec na negoviot sram i bolka, nemaj} i duri ni prednost da mu posluì vo negovata maka? Gi videla negovite race ispruèni na krst; donele ~ekan i klinovi i, dodeka ostrite vrvovi go probivale ne`noto telo, ujadenite u~enici Isusovata majka ja povele podaleku od ovaa svirepa scena re~isi onesvestena.

Na Spasitelot ne mu se ottrgnala nitu edna vozdi{ka. Ne go voto lice ostanalo mirno i pribrano, no ~eloto mu bilo oroseno so krupni kapki pot. Nemalo milostiva raka da ja izbri{e smrtnata pot od negovoto lice, nitu zborovi na so~uvstvo i nepokolebliva predanost {to bi zastanala kraj negovoto ~ove~ko srce. Dodeka vojnicite ja izvr{uvale svojata svirepa zada~a, Isus se molel za svoite neprijateli: “O~e, prosti im, za{to ne znaat {to pravat!” Negovite misli preminuvale od sopstvenite stradawa na grevovite na nego vite ma~iteli i na stra{nata odmazda {to } e gi stigne. Nikak va kletva ne im upatil na vojnicite koi so nego posta puvale grubo. Nikakva odmazda ne povikuval vrz sve{ teni cite i poglavarite koi se nasladuvale ostvaruvaj} i ja svojata namera. Hristos gi soàluval poradi nivnoto nezna ewe i vina. Blago ja pro{epotil samo molitvata da im se prosti “za{to ne znaat {to pravat”.

Koga bi znaele deka go ma~at Onoj {to do{ol da go spasi gre{niot ~ove~ki rod od ve~na propast, bi gi obzela grià na sovesta i uàs. Me| utoa, nivnoto neznaewe ne ja otstra nilo nivnata vina, za{to imale predimstvo da go zapoz naat i da go prifatat Isusa kako svoj Spasitel. Nekoi od niv eden den } e 745

ГОЛГОТА


650

go uvidat svojot grev, } e se pokaat i } e se preobratat. Nekoi so svojata okoravenost onevozmoìle Hristovata molitva za niv da bide primena. Sepak, i pokraj seto toa, Bo`jiot plan ja postignal svojata cel. Isus steknal pravo da stane zastapnik na lu| eto pred Bo`jeto lice.

Taa Hristova molitva za negovite neprijateli go opfa ti la ovoj svet. Taa go prima sekoj gre{nik koj ̀ iveel ili koj } e ìvee od po~etokot na svetot do krajot na vremeto. Vrz site niv po~iva vinata za raspnuvaweto na Bo`jiot Sin. Na site besplatno im se nudi pro{tavawe. “Sekoj {to saka” moè da ima mir so Boga i da nasledi ve~en ìvot.

Koga Isusa go prikovale, silni lu| e go podignale krstot i so golema sila go vsadile na mestoto {to bilo prigotveno za toa porano. Toa kaj Bo`jiot Sin predizvikalo neiska`livi bolki. Toga{ na krstot nad Isusovata glava Pilat stavil natpis na evrejski, gr~ki i latinski. Toj glasel: “Isus Nazare} anec, car evrejski”. Ovoj natpis gi razlutil Evreite. Vo Pilatovata sudnica vikale: “Raspni go!” “Nie nemame drug car, osven cezarot” (Jovan 19,15). Izjavile deka sekoj {to priznava nekoj drug car e predavnik. Pilat go napi{al ~uvstvoto {to mu go izrazile. Ne e spomnat nikakov prestap, osven deka Isus e evrejski car. Natpisot vsu{nost bil priznavawe na podani~kata pokornost na Evreite kon rimskata sila. Toj proglasuval deka tie } e go osudat na smrt sekogo {to bi se osmelil da se nare~e car Izraelov. Sve{tenicite se izmamile.

Koga kovele zagovor kako da go ubijat Hrista, Kajafa izjavil deka e dobro eden ~ovek da umre za da se spasi narodot. Sega e otkrieno nivnoto licemerstvo. Za da go uni{tat Hris ta, bile gotovi da go ̀ rtvuvaat duri i opstanokot na svojot narod.

Sve{tenicite uvidele {to storile, pa go zamolile Pila ta da go promeni natpisot. Rekle: “Ne pi{uvaj: ‘Car evrejski’, tuku deka Toj re~e: ëJas sum car evrejski’”. Me| utoa, Pilat, lut na samiot sebe poradi porane{nata slabost, potpolno gi prezrel qubomornite i prepredeni sve{tenici i voda~i. Studeno odgovoril: “Toa {to go napi{av, go napi {av”.

So postavuvaweto na ovoj natpis nad Isusovata glava upra vuvala edna sila povisoka od Pilata ili od Evreite. Spored Bo`jeto providenie, toj trebalo da gi razbudi lu| eto da razmisluvaat i da go istraùvaat Svetoto pismo. Mestoto na koe Isus bil raspnat bilo vo blizina na gradot. Vo toa vreme iljadnici lu| e od site zemji se nao| ale vo Erusalim pa nat

651

pisot so koj Isus od Nazaret e proglasen za Mesija go privlekuval nivnoto vnimanie. Toa bila ìva vistina napi {ana so raka {to ja vodel Bog.

Vo Hristovite stradawa na krstot se ispolnilo proro{tvoto. So vekovi pred raspnuvaweto, Spasitelot pretkaàl kako } e se postapuva so nego. Rekol: “Glutnica od ku~iwa me opkoli, tolpa zlodejci me sardisaa: racete i nozete mi gi probodoa. Koskite moàm da si gi izbrojam, a lu| eto yurat vo mene i zlobno me gledaat. Ali{tata moi me| u sebe gi delat, za mojata obleka `drepka frlaat” (Psalm 22,1618). Pro ro{tvoto {to se odnesuvalo na negovata obleka se ispolnilo bez sovet ili vpletkuvawe na prijatelite ili neprijatelite na Raspnatiot. Negovata obleka im e dadena na vojnicite {to go poloìle na krst. Hristos go slu{nal prepiraweto na lu| eto dodeka me| u sebe ja delele oblekata. Negovata dolama bila istkaena bez nieden {ev i zatoa rekle: “Da ne ja kineme, tuku da frlime `drepka za nea komu da mu pri padne!”

Vo edno drugo proro{tvo Spasitelot izjavil: “Podbivawata mi go kinat srceto i se ~uvstvuvam beznade`no; ~ekav nekoj nad mene da se soàli no nikoj ne se pojavi; nikoj ne se najde da me ute{i. So pelin me hranea i so ocet èdta mi ja gasnea!” (Psalm 69,20.21). Na onie {to umirale na krst im davale nekoe opojno sredstvo za da go umrtvi ~uvstvoto na bolkata. Toa mu e ponudeno i na Isusa, no koga vkusil, Toj toa go odbil. Ne sakal da prifati ni{to {to bi moèlo da go zatemni negoviot um. Negovata vera mora i ponatamu cvrsto da se potpira vrz Boga. Toa bila negova edinstvena sila. Da se zatemnat negovite setila zna~elo da mu se dade pre dimstvo na satanata.

Isusovite neprijateli go izlevale svojot gnev vrz nego do deka visel na krstot. Sve{tenicite, poglavarite i zakonicite mu se pridruìle na xganot podbivaj} i mu se na Spasitelot koj umiral. Pri kr{tavaweto i pri preobrazu vaweto se slu{nal glas so koj Bog objavil deka Hristos e negov Sin. Pov torno, neposredno pred Hristovoto predav stvo, Otecot progovoril potvrduvaj} i go negovoto boèstvo. No sega glasot od neboto mol~el. Ne se slu{nalo nitu edno svedo{tvo vo Hristova polza. Toj sam go podnesuval maltre tiraweto i podbivaweto na gre{nite lu| e.

“Ako si Bo`ji Sin”, si velele tie, “slezi od krstot”. “Ako Toj navistina e Hristos, izbranik Bo`ji, neka se spasi sebesi”. Vo pustinata na isku{enieto satanata izjavil: “Ako

746

ГОЛГОТА


652

navistina si Bo`ji Sin, zapovedaj im na ovie kamewa da stanat lebovi”. “Ako si Bo`ji Sin, frli se dolu”, od vrvot na hramot (Matej 4,3.6). Satanata so svoite angeli prestoreni vo lu| e bil prisuten kraj krstot. Satanata so svoite vojski sorabotuval so sve{tenicite i so poglavarite. U~itelite na narodot go pottiknuvale neukiot xgan da izre~e sud nad Onoj kogo mnozina od niv nikoga{ ne go videle sè dodeka ne bile nagovoreni da svedo~at protiv nego. Sve{tenicite, poglava rite, fariseite i okoraveniot xgan se soedinile vo satan skata izbezumenost. Verskite poglavari se soedinile so sata nata i so negovite angeli. Gi izvr{uvale negovite nalo zi.

Isus, koj stradal i umiral, ~ul sekoj zbor {to go izgovorile sve{tenicite: “Spasuva{e drugi, a sebesi ne moè da se spasi! Hristos Carot na Izrael! Neka sleze sega od krstot, da vidime i da poveruvame!” Hristos moèl da sleze od krstot, no zatoa {to ne sakal da se spasi, gre{nikot ima nade` deka grevot } e mu bide prosten.

Potsmevaj} i mu se na Spasitelot, lu| eto {to se smetale za tolkuva~i na proro{tvata gi povtoruvale tokmu onie zborovi za koi Vdahnovenieto pretkaàlo deka } e gi izgova raat vo ovaa prigoda. Sepak, vo svoeto slepilo ne videle deka go ispolnuvaat proro{tvoto. Onie koi gi izgovarale zborovite: “Toj se nadeva{e na Boga, neka go izbavi sega, {tom tolku go qubi, za{to re~e: ëBo`ji Sin sum!’” i ne pret postavuvale deka nivnoto svedo{tvo } e se raznese niz veko vite. Me| utoa, iako potsme{livo izgovoreni, ovie zborovi gi pottiknale lu| eto da go istraùvaat Pismoto kako niko ga{ porano. Mudrite lu| e ~ule, istraùvale, razmi sluvale i se molele. Imalo i takvi koi nemale mir sè dodeka, spore duvaj} i gi tekstovite na Pismoto, ne go sogledale zna~eweto na Hristovata misija. Nikoga{ porano ne se rasprostranilo tolku {iroko znaewe to za Isusa kako vo migot koga visel na krstot. Vo srcata na mnozina {to ja nabqu duvale scenata na raspnuvaweto i gi ~ule Hristovite zborovi, zasvetila svet li nata na vistinata.

Isusa vo negovata agonija na krstot go osvetlil zra~ec na uteha. Toa bila molbata na razbojnikot {to se kael. Dvajcata raspnati so Isusa vo po~etokot go navreduvale, a eden vo svoite stradawa stanuval u{te pove} e o~aen i prkosen. No negoviot drugar bil poinakov. Ovoj ~ovek ne bil zako raven zlostornik; se na{ol na lo{ pat zaveden od lo{o dru{ tvo; bil pomalku vinoven od mnozina {to stoele kraj krstot i go navreduvale Spasitelot. Go videl i go ~ul Isusa i bil osve

749

653

do~en so negovoto u~ewe, no sve{tenicite i pogla varite go odvratile od nego. Sakaj} i da go zadu{i osvedo~u vaweto, tonel sè podlaboko vo grevot, dodeka ne e faten, obvinet kako zlostornik i osuden da umre na krst. Vo sudni cata i na patot kon Golgota bil vo Isusova blizina. ̂ ul kako Pilat objavil: “Jas ne nao| am nikakva vina na nego” (Jovan 19,4). Go zabeleàl negovoto boèstveno drèwe i negovoto milos ti vo pro{tavawe na negovite ma~iteli. Od krstot videl kako mnozina koi se pravele pobo`ni, mu se podbivale i go ismevale Gospoda Isusa. Videl kako prezrivo maftaat so glavite. ûl kako negoviot sodrugar vo vinata gi prifa} a zbo rovite na osuda: “Zar ne si ti Hristos? Spasi se sebe si i nas”. ̂ ul kako mnozina me| u pominuva~ite go branat Isusa. Gi ~ul kako gi povtoruvaat negovite zborovi i zboru va at za negovite dela. Vo nego povtorno se pojavilo osvedo~uva we deka ovoj e Hristos. Obra} aj} i mu se na drugiot zlostor nik, rekol: “Zar nema{ strav od Boga, koga i ti isto taka si osu den?” Zlos tornicite pred smrtta ne morale pove} e da se pla{at od ~ovek. Me| utoa, edniot go proniknuvalo osvedo~u vawe deka postoi Bog od kogo treba da se boi, idnina {to go naterala da se trese. A sega, negovata ìvotna istorija, seta izval kana so grev, samo {to ne zavr{ila. “Nie sme pravedno osudeni”, vozdivnuval, “za{ to primame plata {to sme ja zasluìle za na{ite dela. No ovoj ne storil nikakvo zlo”.

Sega nema pove} e pra{awa. Nema somnevawe, nitu prekor. Koga e osuden za svoeto zlostorstvo, ovoj prestapnik pad nal vo o~aj i beznade`nost; no sega se razbudile neobi~ni, blagorodni misli. Si spomnuval za sè {to ~ul za Isusa kako isceluval bolni i pro{taval grevovi. Gi slu{al zborovite na onie {to veruvale vo Isusa i {to pla~ej} i go sledele. Go videl i go pro~ital natpisot nad glavata na Spasi telot. ûl kako pominuva~ite go povtoruvaat, nekoi vo ̀ alost so treperlivi usni, a drugi vo {ega i so potsmev. Svetiot Duh go rasvetlil negoviot um i malku po malku dokazite se soedinile. Vo Isusa, ranet, ismevan i raspnat, go videl Bo`jeto Jagne koe gi zelo grevovite na svetot. Koga ovaa bespomo{na du{a {to umirala mu se predala na Spasitelot koj umiral, vo nejziniot glas bila pome {ana nade` so bolka . “Isuse”, izviknal, “seti se za mene koga } e dojde{ vo tvoeto carstvo”.

Odgovorot brgu stignal. Glasot bil blag i milozvu~en, a zborovite polni so qubov, so soàluvawe i sila: “Visti na ti velam denes, } e bide{ so mene vo rajot”.

750

ГОЛГОТА


654

Vo tekot na dolgite ~asovi na pretsmrtnite maki do Isuso vite u{i dopirale podbivi i ismevawa. Dodeka visel na krstot, do nego sè u{te dopirale glasovi polni so podbi vi i pcosti. So kopne` vo srceto o~ekuval nekoj izraz na vera od svoite u~enici. Gi slu{nal samo àlosnite zborovi: “A nie se nadevavme deka Toj e onoj {to } e go oslobodi Izrael”. Kolku blagodaren bil Spasitelot za izrazot na verata i qubovta na ovoj razbojnik {to umiral! Dodeka voda ~ite na Evreite se otkaùvale od nego, pa duri i u~enicite se somnevale vo negovoto boèstvo, kutriot razbojnik, na rabot na ve~nosta go narekol Isusa Gospod. Mnozina bile gotovi da go nare~at Gospod dodeka pravel ~uda i otkako stanal od grobot, no nikoj, osven razbojnikot {to se pokajal i bil spasen vo edinaeset ~asot, ne go priznaval dodeka visel i umiral na krstot.

Nabquduva~ite ~ule koga razbojnikot Isusa go narekol Gospod. Bojata na glasot na ~ovekot {to se kael go privlekla nivnoto vnimanie. Onie {to vo podno`jeto na krstot se karale okolu Hristovata obleka i {to frlale `drepka za negovata dolama, zastanale za da slu{nat. Stivnale nivnite luti glasovi. So zapren zdiv go gledale Hrista i o~ekuvale odgo vor od tie usni {to umirale.

Dodeka go izgovaral vetuvaweto, niz temniot oblak {to go obvil krstot se probila sjajna i nezapirliva svetlina. Raz bojnikot {to se kael doìveal sovr{en mir i sigurnost deka Bog go prifa} a. Vo svoeto poniùvawe Hristos bil pros laven. Toj, koj vo o~ite na site izgledal kako da e pobeden, bil pobednik. Bil priznat kako Onoj {to gi ponel grevovite. Lu| eto moàt da go ma~at negovoto ~ove~ko telo. Tie moàt da gi ranat negovite slepoo~nici so trnov venec. Moàt da mu ja soble~at oblekata i da se prepiraat okolu nea. No ne moàt da mu ja odzemat silata da gi pro{tava grevo vite. So umiraweto dal svedo{tvo za svojata boèstvena priroda i za slavata na Otecot. Negovoto uvo ne ote`nalo za da ne moè da ~ue, nitu negovata raka se skusila za da ne moè da spasi. Negovo carsko pravo e da gi spasi do posleden site koi preku nego doa| aat kaj Boga.

“Navistina ti kaùvam deneska, } e bide{ so mene vo rajot”. Hristos ne vetil deka razbojnikot toj den } e bide so nego vo rajot. Toj den Isus ne oti{ol vo rajot. Spiel vo grobot, a vo mugrata na voskresenieto rekol: “Za{to s# u{te ne sum pojden gore kaj Otecot” (Jovan 20,17). Me| utoa, na denot na raspnuvaweto, na denot na prividniot poraz i tem nina,

751

655

dadeno e vetuvaweto: “Deneska!” Dodeka umira na krst kako zlostornik, Hristos uveruva eden gre{nik: “]e bide{ so mene vo rajot”.

Razbojnicite {to se raspnati so Isusa se postaveni od ednata i od drugata strana, a Isus vo sredinata. Toa e storeno po upatstvo na sve{tenicite i poglavarite. Hristovata polo`ba me| u razbojnici trebalo da pokaè deka Toj e najgo lem zlostornik me| u ovie trojca. Taka se ispolnilo Pismoto: “Be{e staven me| u zlostornici” (Isaija 53,12). Me| utoa, celosnata smisla na svoeto delo sve{tenicite ne ja videle. Kako Isus {to e raspnat so razbojnici i staven “vo sredina”, taka i negoviot krst e postaven srede svetot koj leì vo grev. Pro{talnite zborovi upateni do razbojnikot koj se kae zapalile svetlina {to } e sveti do najdale~enite krai{ta na zemjata.

Angelite so voshit ja nabquduvale beskone~nata qubov na Isusa koj, podnesuvaj} i najgolemi pretsmrtni maki na umot i teloto, mislel samo na drugite i ja izdignuval verata na du{ata koja se kae. Vo svoeto poniùvawe, kako prorok im se obratil na } erkite erusalimski; kako sve{tenik i zastap nik go molel Otecot da im prosti na negovite ubijci; kako Spasitel, poln so qubov, mu gi prostil grevovite na razboj nikot koj se kael.

Dodeka go gledal mno{tvoto {to go opkruùvalo, Isusovoto vnimanie go privlekla edna silueta. Vo podno` jeto na krstot stoela negovata majka koja{to ja pridruùval u~enikot Jovan. Ne moèla da podnese da bide oddale~ena od svojot sin, i Jovan, znaej} i deka se pribliùva krajot, povtorno ja privel kon krstot. Vo pretsmrtniot ~as Hristos se setil za svojata majka.

Gledaj} i go nejzinoto bolno izma~eno lice, a potoa Jovana, $ rekol: “@eno, ete ti sin!”, a potoa na Jovana: “Ete ti majka!” Jovan gi sfatil Hristovite zborovi i ja prifatil doverenata zada~a. Vedna{ ja povel Marija vo svojot dom i od toj ~as ne`no se grièl za nea. Milostiviot Spasitel, poln so qubov, srede site svoi telesni bolki i du{evni stra dawa, ne`no se grièl za svojata majka. Nemal pari so koi bi ja obezbedil, no bidej} i Jovan Hrista go ~uval vo svoeto srce kako skapocenost, Toj mu ja predal svojata majka kako drago cen zalog. Taka se pogriìl za ona {to najmnogu $ bilo potreb no za ne`no so~uvstvo na ~ovekot koj ja sakal zatoa {to taa go sakala Isusa. Primaj} i ja kako sveto zave{tanie, Jovan primil golem blagoslov. Taa

752

ГОЛГОТА


656

postojano go potsetuvala na sakaniot U~itel. Sovr{eniot primer na Hristovata sinov ska qubov bleskoti so nesmalen sjaj niz maglata na vekovite. Re~isi trieset godini Isus so svojot sekojdneven trud pomagal pri noseweto na tovarot vo domot. A sega, duri i vo svoite posledni, pretsmrtni maki, se setil za potrebite na svojata majka, ujadena vdovica. Istiot duh } e se vidi kaj sekoj u~enik na na{iot Gospod. Onie {to go sledat Hrista, } e smetaat deka e del na nivnata vera da gi po~ituvaat i da se griàt za roditelite. Vo edno srce, vo koe se neguva nego vata qubov, sekoga{ } e postoi grià i ne`no so~uvstvo kon roditelite.

Slavniot Gospod sega umira kako otkup za ~ove~kiot rod. Poloùvaj} i go svojot skapocen ìvot, Hristos ne dobil poddr{ka so pobedonosna radost. Site gi pritiskala te{ka temnina. Nego ne go optovaruval strav pred smrtta. Negovoto neis ka`livo du{evno stradawe ne go predizvikale bolkata i sramot na krstot. Hristos bil knez na onie {to stradaat, no negovite stradawa proizleguvale od svesta za opa~nosta na grevot, soznanieto deka ~ovekot so svojata tesna vrska so zloto stanal slep za negovata stravotija. Hristos videl kolku e cvrsto upori{teto na grevot vo ~ove~koto srce i kolku malku ima takvi koi se gotovi da se odvojat od negovata sila. Znael deka bez Bo`ja pomo{ ~ove~kiot rod mora da zagine i videl mno{tvo kako ginat i pokraj izobilnata pomo{.

Vrz Hrista kako na{a zamena i garancija e poloèno bez zakonieto na site nas. Toj se vbroil me| u prestapnicite za nas da nè otkupi od osudata na zakonot. Negovoto srce go optovaruvala vinata na sekoj Adamov potomok. Bo`jiot gnev kon grevot, stra{niot izraz na negovoto nezadovolstvo kon nepravdata, ja ispolnuvale so uàs du{ata na negoviot Sin. Vo tekot na celiot svoj ìvot Hristos na padnatiot svet mu gi objavuval dobrite vesti za milosta i qubovta na Otecot koja pro{tava.

êsto zboruval za spasenieto na najgolemite gre{nici. Me| utoa, sega, so stra{niot tovar na vinata {to ja nosel, ne moèl da go vidi milostivoto lice na Otecot. Povlekuvaweto na boèstvenoto lice od Spasitelot vo ovoj ~as na najgo lemi stradawa go probolo negovoto srce so takva bolka koja ~ovekot nikoga{ ne moè potpolno da ja sfati. Negovite du{evni stradawa bile tolku silni {to odvaj gi ~uvstvuval svoite telesni bolki.

753

657

So ̀ estoki isku{enija satanata go nagrvaluval Isuso vo to srce. Spasitelot ne moèl da vidi preku grobot. Nade` ta ne mu pokaùvala deka } e izleze od grobot kako pobed nik nitu mu zboruvala za toa deka Otecot ja prifatil negovata `rtva. Se pla{el deka grevot mu e tolku odvraten na Boga, {to nivnata razdelba } e bide ve~na. Hristos go ~uvstvuval stradaweto {to } e go ~uvstvuva gre{nikot koga milosta nema pove} e da se zazema za gre{niot ~ove~ki rod. ûvstvoto na grevot, koj predizvikal gnev kaj Otecot, a koj se urnal vrz nego kako zamena za ~ovekot, ja zagor~ilo ~a{ata {to ja piel i go skr{ilo srceto na Bo`jiot Sin.

Vxa{eni, angelite bile o~evidci na uàsnata agonija na Spasitelot. Nebesnite vojski go zasolnile svoeto lice od stra{nata scena. Mrtvata priroda go izrazila svoeto so~uvstvo kon navredeniot Tvorec koj umiral. Sonceto go zasolni lo svojot pogled od ovaa stra{na scena. Negovite sjaj ni zraci ja osvetluvale zemjata na pladne, a naedna{ potoa kako da is~eznale. Krstot go obvila potpolna temnina kako mrto ve~ki pokriv. “Seta zemja ja pokri temnina do devet ~asot”. Nemalo nikakvo zatemnuvawe ili nekoja druga pri ~ina za ovaa temnina tolku dlaboka kako polno} koga nema mese~ina i yvezdi. Toa bilo natprirodno svedo{tvo {to go dal Bog za da ja utvrdi verata na idnite pokolenija.

Vo toj gust mrak bilo skrieno Bo`jeto prisustvo. Od mrakot si sozdal sebesi zasolni{te i ja skril svojata slava od ~ove~kite o~i. Bog i negovite sveti angeli bile kraj krstot. Otecot bil so svojot Sin. Sepak, negovoto prisustvo ne bilo otkrieno. Koga bi zasvetila od oblakot, negovata slava bi go uni{tila sekoj nabquduva~. Vo toj uàsen ~as Hristos ne moèl da bide ute{en so prisustvo na Otecot. Sam gazel vo kacata i nikogo nemalo od lu| eto kraj nego.

So ovoj gust mrak Bog ja zasolnil poslednata ~ove~ka pret smrtna maka na svojot Sin. Site {to gi videle Hristo vite stradawa bile osvedo~eni vo negovoto boèstvo. Koga lu| eto edna{ go videle toa lice, nikoga{ ne moèle da go zaboravat. Kako liceto na Kaina {to noselo tragi od zlos torstvoto, taka Hristovoto lice otkrivalo nevinost, mir i dobrota Bo`jiot lik. No negovite tuìteli ne se osvrnu vale na ovoj nebesen pe~at. Podbivnoto mno{tvo go nabqu duvalo Hrista vo tekot na dolgite ~asovi na pretsmrtnata borba. Sega bil milostivo skrien so Bo`ji pla{t.

754

ГОЛГОТА


658

Se ~inelo kako da se spu{tila grobna ti{ina. Mno{tvoto sobrano okolu krstot gi opfatil neiska`liv strav. Na nivnite usni zamrele hulnite zborovi i navredi. Maìte, ènite i decata popa| ale na zemja. Od oblakot povremeno bi bolsnale ostri molwi otkrivaj} i go krstot i raspnatiot Otkupitel. Sve{tenicite, poglavarite, zakonicite, krvnicite i xganot site mislele deka nastapil mig na odmazda. Po izvesno vreme nekoi pro{epotile deka Hristos } e sleze od krstot. Nekoi, pipaj} i, se obidele da go pobaraat patot kon gradot, udiraj} i se vo gradite i piskaj} i od strav.

Vo devet ~asot narodot ne go obvivala pove} e temnina, no sè u{te ostanala okolu Spasitelot. Toa bilo znamenitost na negovite pretsmrtni maki i na uàsot {to go pritiskal negovoto srce. Niedno oko ne moèlo da se probie niz temni nata {to go obvivala krstot, i nikoj ne moèl da pronikne niz u{te podlabokata temnina {to gi pokrivala stradawata na Hristovata du{a. Ostrite molwi kako da bile naso~eni kon nego dodeka visel na krstot. Toga{ “Isus povika so silen glas: ëEloi, Eloi, lama savahtani?” “Boè moj, Boè moj, zo{to me napu{ti?” Koga se zgusnal okolu Spasitelot najdla bok mrak, mnozina izviknale: Neboto mu se odmazduva. Vrz nego se urnaa gromovi na Bo`jiot gnev zatoa {to tvrde{e deka e Bo`ji Sin. Mnozina {to veruvale vo nego go ~ule nego viot o~aen izvik. Ja zagubile nade`ta. Ako Bog go napu{til Isusa, vo {to moàt da imaat doverba negovite sledbenici?

Koga se povlekla temninata od Hristoviot poti{ten duh, povtorno oìveale telesnite stradawa i zatoa rekol: “@eden sum”. Eden od rimskite vojnici, pottiknat so so~uv stvo dodeka gi gledal suvite usni, stavil sun| er na pra~ ka od isop, go natopil vo sad so ocet i mu ponudil na Isusa. Sve{te nicite se podbivale na negovite pretsmrtni maki. Dodeka zem jata ja pokrival mrak, niv gi obzemal uàsen strav; sega, koga mrakot popu{til, povtorno se ispla{ile deka Isus moèbi } e im pobegne. Pogre{no gi protolkuvale negovite zborovi: “Eloi, Eloi, lama savahtani?” So prezir i pot smev si velele: “Ovoj go vika Ilija”. Ne ja iskoristile posled nata prilika da mu gi olesnat stradawata. “Ostavi go”, rekle, “da vidime dali } e dojde Ilija da go spasi”.

Bezgre{niot Bo`ji Sin visel na krst. Negovoto telo bilo obezobrazeno od kam{ikuvaweto; tie race, {to tolku ~esto bile podadeni da blagoslovat, sega se prikovani na drvo; tie noze, tolku neumorni vo slu`bata na qubovta, se

755

659

pri kovani na drvo; carskata glava e raneta so kruna od trwe; od treperlivite usni se ottrgnuval izvik na bolka. Sè {to pretrpel kapkite krv {to te~ele od negovata glava, od nego vite race i od negovite noze, pretsmrtnite maki {to go kr{ele negovoto telo i neiska`livata bolka {to ja ispolnuvala negovata du{a zatoa {to Otecot go skril svoeto lice jasno zboruva objavuvaj} i mu na sekoe dete na ~ove~koto semej stvo: Za tebe Bo`jiot Sin se soglasil da go nosi toj tovar na vinata; poradi tebe go raskopal carstvoto na smrtta i ja otvoril vratata na rajot. Toj, koj smiril silni branovi i odel po nemirno more, koj storil | avolite da se tresat, a bolesta da bega, koj im otvoral o~i na slepite i voskresnuval mrtvi se prinel sebesi kako `rtva na krst, a seto toa od qubov kon tebe. Toj, koj gi ponel grevovite, koj go izdràl gnevot na boèstvenata pravda, zaradi tebe e storen grev.

Zamolknatite nabquduva~i o~ekuvale kraj na ovaa uàsna scena. Sonceto povtorno izgrealo, no krstot sè u{te bil obvien so temnina. Sve{tenicite i poglavarite pogled nale nadvor od Erusalim i videle kako nad gradot i nad nizi nite na Judeja se spu{til gust oblak. Sonceto na prav data, Svetlinata na svetot, go li{ilo nekoga{ omileniot grad Erusalim od svoite zraci. Kon osudeniot grad bile naso~eni èstoki molwi na Bo`jiot gnev.

Odnenade` temninata se povlekla od krstot i Isus so jasen glas, sli~en na truba, koj kako da se odglasuval od sè {to e sozdadeno, izviknal: “Se svr{i!” “O~e, vo tvoi race go predavam mojot duh”. Krstot go opkruìla svetlina, a liceto na Spasitelot go ogreala slava kako Sonce. Ja priklonil glavata na gradite i umrel.

Srede uàsniot mrak, prividno napu{ten od Boga, Hristos ja ispil do dno ~a{ata na ~ove~kata bolka. Vo tie uàsni migovi se potpiral vrz dotoga{ dadenite dokazi deka Otecot go prifa} a. Go poznaval karakterot na svojot Otec; ja sfatil negovata pravda, negovata milost i negovata golema qubov. So vera se potpiral vrz Onoj kogo sekoga{ so radost go slu{al. A koga iscelo mu se predal na Boga, se povleklo ~uv stvoto na zaguba na naklonosta na Otecot. Hristos so vera izvojuval pobeda.

Nikoga{ porano zemjata ne bila svedok na takva scena. Stapisano, mno{tvoto bez zdiv go nabquduvalo Spasitelot. Na zemjata povtorno se spu{tila temnina i se slu{nal podmolen tatne`, kako teòk grme`. Se po~uvstvuval silen zemjo

756

ГОЛГОТА


660

tres. Od potresot lu| eto ispopa| ale edni vrz drugi. Nastanala stra{na brkotija i v~udoviduvawe. Od okolnite gori skr{eni karpi so stra{en tatne` se urivale vo dolinite. Grobnici se otvorale i mrtvi stanuvale od svoite grobovi. Izgle dalo kako cel svet da } e se zdrobi vo atomi. Sve{tenicite, poglavarite, vojnicite, krvnicite i narodot, nemi od uàs, leèle na zemja.

Koga od Hristovite usni se ottrgnal glasniot izvik “Se svr{i”, sve{tenicite vr{ele slu`ba vo hramot. Toga{ bilo vreme za ve~erna ̀ rtva. Jagneto {to go pretstavuvalo Hrista dovedeno e da bide zaklano. Oble~en vo svojata simboli~ka i ubava obleka, sve{tenikot stoel so podignat no`, kako Avram koga se podgotvuval da go `rtvuva svojot sin. Narodot vni matelno nabquduval. No zemjata se tresela zatoa {to se pribliùval sam Gospod. So zvuk na cepewe nevidliva raka ja iskinala vnatre{nata zavesa na hramot od gore do dolu, izloùvaj} i go pred o~ite na mno{tvoto mestoto koe nekoga{ bilo ispolneto so Bo`je prisustvo. Na ova mesto se nao| ala [ekina. Ovde Bog ja otkrival svojata slava nad prestolot na milosta. Nikoj, osven prvosve{tenikot, nikoga{ ne ja podignal zavesata {to go oddeluvala ova oddelenie od osta tokot na hramot. Toj ovde vleguval edna{ godi{no za da izvr {i ~istewe na narodnite grevovi. No, ete, ovaa zavesa e raskinata na dva dela. Najsvetoto mesto na zemnoto Sveti li{te ja zagu bilo svojata svetost.

Nastapil strav i brkotija. Sve{tenikot se prigotvuval da ja zakole ̀ rtvata, no noòt ispadnal od negovata iznemo{tena raka i jagneto pobegnalo. Pretslikata se ispolnila vo smrtta na Bo`jiot Sin. Prinesena e golemata @rtva. Patot kon svetiwata nad svetiwite bil otvoren. Za site e prigotven nov i ̀ ivotodaven pat. Gre{niot, ujaden ~ove~ ki rod ne moral pove} e da go ~eka doa| aweto na pr vo sve{ tenikot. Od sega Spasitelot } e vr{i slu`ba na sve{ tenik i zastapnik na neboto nad nebesata. Se ~inelo kako ìv glas da im progovo ril na vernite: Sega im dojde kraj na site `rtvi za grevot. Bo`jiot Sin dojde spored svoite zbo rovi: “Eve, doa| am vo knigata e napi{ano za mene da ja ispol nam voljata tvoja o Boè”. “Vleze edna{ zasekoga{ vo svetiwata nad svetiwite... so svojata sopstvena krv i ni pribavi ve~en otkup” (Evreite 10,7; 9,12).

757

661

79

„SE SVRŠI!“

Hristos ne go predal svojot ìvot dodeka ne go zavr{il deloto {to do{ol da go izvr{i i dodeka so zdivot {to go napu{tal ne izviknal: “Se svr{i!” (Jovan 19,30). Bitkata e izvojuvana. Negovata desnica i sveta raka mu donela pobeda. Kako pobednik, Toj go postavil svoeto zname na ve~nite visi ni. Zar me| u angelite nemalo radost? Celo nebo ja proslavuvalo pobedata na Spasitelot. Satanata bil pobeden i znael deka negovoto carstvo propadnalo.

Za angelite i za bezgre{nite svetovi izvikot “Se svr{i” imal dlaboko zna~ewe. I za niv i za nas e izvr{eno toa gole mo delo na otkupuvawe. Tie so nas gi delat plodovite na Hristovata pobeda.

Sè do Hristovata smrt na angelite i na bezgre{nite sve tovi ne im e jasno otkrien karakterot na satanata. Praotpadnikot vo tolkava mera se nametnal so izmama, {to duri ni svetite su{testva ne gi sfatile negovite na~ela. Ne ja sogledale jasno prirodata na negoviot bunt.

Protiv Boga se pobunilo su{testvo so isklu~itelna mo} i slava. Gospod kaàl za Lucifera: “Ti be{e pe~at na so vr {enstvoto, poln so mudrost i ~udesno ubav” (Ezekil 28,12). Luci fer bil heruvim zasolnuva~. Stoel vo svetlinata na Bo` jeto pri sustvo. Bil najvozvi{en od site sozdadeni su{ testva i najis taknat vo otkrivaweto na Bo`jite nameri pred vselenata. Otkako zgre{il, negovata sila da izmami stanala u{te pogolema, a razotkrivaweto na karakterot zna~itelno pote{ ko poradi vozvi{enata polo`ba {to ja zazemal pred Otecot.

Bog moèl da go uni{ti satanata i negovite istomislenici isto tolku lesno kako ~ovekot koga frla kamen~e na zemjata, no ne go storil toa. Buntot ne trebalo da se sovlada so sila. Prinuda postoi samo pod satanska vlast. Gospodovite na~e la ne mu pripa| aat na takov poredok. Negovata vlast po~iva vrz dobrota, milost i qubov, a nivnata primena e

758

759


662

sred stvo so koe Toj se sluì. Bo`jeto vladeewe e moralno, a vistinata i qubovta treba da bidat sila {to preovladuva.

Bo`ja namera bila sè da postavi vrz ve~niot temel na sigur nosta, pa na nebesnite soveti e re{eno na satanata da mu se dade vreme da gi razvie na~elata {to pretstavuvaat osnova na negoviot sistem na vladeewe. Tvrdel deka tie se povoz vi{eni od Bo`jite na~ela. Za da moè vselenata da gi sogleda, na satanskite na~ela im e dadeno vreme za dejstvu vawe.

Satanata gi navel lu| eto na grev, pa planot na spasenieto stanal delotvoren. ̂ etiri iljadi godini Hristos se trudel da go izdigne ~ovekot, a satanata da go poniì i da go upro pasti. Seto toa go sledela celata vselena.

Koga Isus do{ol na svetot, satanskata sila bila naso ~ena protiv nego. Od vremeto koga se pojavil kako novo roden~e vo Vitleem, uzurpatorot se trudel da go uni{ti. So site sili se obiduval da go spre~i Isusa da razvie sovr{eno detstvo, bezgre{na zrelost, sveta slu`ba i `rtva bez mana. No doìveal poraz. Ne uspeal Isusa da go navede na grev. Ne moèl da go obeshrabri nitu da go odvoi od deloto {to do{ol da go izvr{i na zemjata. Od pustinata, pa s# do Golgota, go {ibala luwata na satanskiot bes, no kolku taa stanuvala pone milosrdna, Bo`jiot Sin sè pocvrsto se drèl za rakata na svojot Otec i brzal po patekata isprskana so krv. Site satanski napori da go sovlada i da go pobedi, sè pojasno go otkrivale negoviot besprekoren karakter.

Celo nebo, i svetovite {to ne padnale, bile svedoci na ovaa borba. So golem interes gi sledele zavr{nite sceni na ovoj sudir. Go nabquduvale Spasitelot kako vleguva vo Getsimanskata gradina, negovata du{a pritisnata so uàsot na golemata temnina. Go ~ule negoviot bolen izvik: “O~e moj! Ako e mo`no, neka me odmine ovaa ~a{a” (Matej 26,39). Koga Otecot se povlekol od negovata blizina, go videle ̀ alosen vo gor~ina na bolka {to ja nadminuvala onaa od poslednata golema borba so smrtta. Od negovite pori izbivala i kapela na zemjata krvava pot. Od negovite usni tripati se ottrgnala molitva za osloboduvawe. Neboto ne moèlo pove} e da ja podne suva ovaa scena i na Bo`jiot Sin mu e praten vesnik da go ute{i.

Neboto go nabquduvalo prezemaweto na @rtvata od stra na na ubistveniot xgan i maltretiraweto od eden do drug sud pridruèno so ismevawe i nasilstvo. Slu{nalo koga negovi te progonuva~i mu se podbivale za negovoto nisko poteklo. Go slu{nalo otkaùvaweto so kletva i so prekolnu vawe

760

663

na eden od negovite najsakani u~enici. Go videlo gnevnoto delo na satanata i negovata mo} nad ~ove~kite srca. Kakva stra{na scena! Spasitelot, faten na polno} vo Getsi manija, vle~en nase kade od palatata do sudnicata, izveduvan dvapati pred sve{ tenicite, dvapati pred Sinedrionot, dva pati pred Pilata i edna{ pred Iroda, ismevan, {iban, osuden i izveden da bide raspnat, nosej} i teòk krst srede taèwe i redewe na erusa limskite } erki i podbivawe na xganot.

Neboto so bolka i so voshit go nabquduvalo Hrista kako visi na krst, kako te~e krv od negovite raneti slepo o~nici i kako krupni kapki pot, oboena so krv, se trkalaat na nego voto ~elo. Od negovite race i noze kapela krv na kar pata izdlabena za podno`je na krstot. Se {irele ranite napraveni so klinovite, za{to sega teìnata na negovoto telo po~ivala vrz racete. Negovoto ote`nato di{ewe stanu valo sè pozabrzano, bidej} i negovata du{a se tresela pod tovarot na grevot na svetot. Celo nebo bilo ispolneto so voshit koga Hristos srede uàsnite stradawa ja iskaàl svojata molitva: “O~e, prosti im, za{to ne znaat {to pravat” (Luka 23,34). Pa sepak, tuka stoele lu| e, sozdadeni spored Bo`jiot lik, koi se zdruìle da go uni{tat ìvotot na negoviot edinoroden Sin. Kakva scena za vselenata!

Upravitelite i vlastite na temninata bile sobrani okolu krstot, frlaj} i pekolna senka na neverstvo vo srcata na lu| eto. Koga Gospod gi sozdal ovie su{testva da stojat pred negoviot prestol, bile prekrasni i slavni. Nivnata ubavina i svetost bile vo harmonija so nivnata najvozvi{ena polo`ba. Bile zbogateni so Bo`ja mudrost i opremeni so seto nebesno oru`je. Tie bile slugi na ìviot Bog. No koj moèl da go prepoznae me| u padnatite angeli slavniot sera fim koj neko ga{ sluèl vo nebesnite dvorovi?

Satanskite sili se obedinile so gre{nite lu| e pottiknuvaj} i go narodot da poveruva deka Hristos e najgolem gre{nik i deka poradi toa treba da se prezira. Onie {to go ismevale Hrista dodeka visel na krstot bile ispolneti so duhot na prviot golem buntovnik. Toj gi ispolnil so lo{i i odvra tni zborovi i gi pottiknal da go navreduvaat. No so seto toa ne postignal ni{to.

Koga bi se na{ol kakov i da e grev kaj Hrista, koga vo {to i da e bi mu podlegnal na satanata so ̀ elba da go izbegne stra{noto ma~ewe, Bo`jiot i ~ovekov neprijatel bi slavel pobeda. Hristos ja priklonil glavata i umrel, no cvrsto se drèl za

761

„СЕ СВРШИ!“


664

svojata vera i za svojata poslu{nost kon Boga. “̂ uv silen glas na neboto kako zboruva: Sega nastapi spasenieto, silata i carstvoto na na{iot Bog i vlasta na negoviot Hris tos, za{to e isfrlen klevetnikot na na{ite bra} a koj gi kleve te{e den i no} pred na{iot Bog” (Otkrovenie 12,10).

Satanata uvidel deka negovata laga e razobli~ena. Pred bezgre{nite angeli i pred vselenata e otkrieno negovoto vladeewe. Se otkril sebesi kako ubiec. Prolevaj} i ja krvta na Bo`jiot Sin, zagubil sekakva naklonost kaj nebesnite su{ testva. Od sega negovoto dejstvuvawe e ograni~eno. Bez ogled na drèweto {to bi go pokaàl, toj ne moèl pove} e da gi do~ekuva angelite dodeka doa| aat od nebesnite dvorovi i pred niv da gi obvinuva Hristovite bra} a kako onie {to se oble~eni vo izvalkani i oskverneti so grev obleki. Taka se prekinala poslednata alka na naklonost me| u satanata i nebesniot svet.

Pa sepak, satanata toga{ ne e uni{ten. Nitu toga{ angeli te ne sfatile {to sè e opfateno so ovaa golema borba. Na~elata {to bile vo pra{awe trebalo mnogu pojasno da se otkrijat. Zaradi ~ovekot postoeweto na satanata moralo da se prodolì. ôvekot, kako i angelite, mora da ja uo~at razli kata me| u Knezot na svetlinata i knezot na temninata. Toj mora da izbere komu } e mu sluì.

Na po~etokot na ovaa golema borba satanata izjavil de ka Bo`jiot zakon ne moè da se drì, deka pravdata ne e vo soglasnost so milosta i deka gre{nikot, vo slu~aj da go prekr {i Bo` jiot zakon, ne } e moè da dobie pro{tavawe. Sekoj grev mora da bide kaznet, istaknuval satanata, pa ako Bog ja pro{tava kaznata poradi grevot, toj ne e Bog na visti nata i pravda ta. Dodeka lu| eto go kr{ele Bo`jiot zakon i ja skvernavele negovata volja, satanata se raduval. Izjavil deka e dokaàno oti zakonot ne moè da se po~ituva i deka na ~ovekot ne moè da mu se prosti. Poradi toa {to po svojot bunt e proteran od neboto, satanata tvrdel deka ~ove~kiot rod zasekoga{ mora da bide li{en od Bo`jata naklonost. Tvrdel deka Bog ne moè da mu ukaè milost na gre{nikot i da bide praveden.

Iako bil gre{nik, ~ovekot se nao| al vo poinakva polo` ba od polo`bata na satanata. Lucifer zgre{il na neboto vo svetlinata na Bo`jata slava. Nemu, kako na niedno drugo soz da deno su{testvo, mu bila otkriena Bo`jata qubov. Sfa } aj} i go Bo`jiot karakter i poznavaj} i ja negovata dobrota, satanata se opredelil da ja sledi svojata sebi~na, nezavisna volja. Ovoj

762

665

izbor bil kone~en. Ne postoelo ni{to pove} e {to bi moèl Bog da stori za da go spasi. Me| utoa, ~ovekot e izmamen, a negoviot um zatemnet so satanskite lukavstva. Nemal mo` nost da ja zapoznae vistinata i dlabinata na Bo`ja ta qubov. Samo vo poznavaweto na Bo`jata qubov za nego imalo nade`. Kaj Boga bi moèl da se vrati ako go nabquduva negoviot karak ter.

Bo`jata qubov im se objavila na lu| eto preku Isusa, no milosta ne ja ukinala pravdata. Zakonot gi otkriva osobinite na Bo`jiot karakter i niedna crti~ka ili titla od nego ne moè da se promeni za da se prilagodi kon ~ovekot vo negovata padnata sostojba. Bog ne go promenil svojot zakon, tuku zaradi ~ovekoviot otkup se `rtvuval sebesi vo Hrista. “Bog go mire{e svetot so sebe vo Hrista” (2. Korin} anite 5,19).

Zakonot bara pravednost praveden ìvot, sovr{en karak ter, a ova ~ovekot ne moè da go ispolni. Toj ne moè da gi ispolni barawata na Bo`jiot svet zakon. No Hristos, doa | aj} i na zemjata kako ~ovek, ìveel svet ìvot i razvil sovr {en karakter. Toj ova kako besplaten dar im go nudi na site {to sakaat da go prifatat. Negoviot ìvot e zamena za ~ove~kiot ìvot. Na toj na~in lu| eto so Bo`jeto trpenie dobivaat pro{tavawe za minatite grevovi. Pove} e od toa, Hristos gi ispolnuva lu| eto so Bo`ji osobini. Toj go izgra duva ~ove~ki ot karakter spored primerot na boèstveniot karakter, uso glasuvaj} i ja duhovnata sila i ubavina. Taka vo onoj {to veruva vo Hrista se ispolnuva pravdata na zakonot. Bog moè da bide “praveden i da go opravduva onoj {to veruva vo Isusa” (Rim janite 3,26).

Bo`jata qubov se pokaùva vo negovata pravda isto tol ku kolku i vo negovata milost. Pravdata e osnova na negoviot prestol i plod na negovata qubov. Satanata sakal da ja odvoi milosta od vistinata i pravdata. Sakal da dokaè deka pravi~nosta na Bo`jiot zakon e neprijatel na mirot. Me| utoa, Hristos pokaàl deka tie vo Bo`jiot plan se nerazdelno povrzani i deka ednoto ne moè da postoi bez drugoto. “Qubovta i vernosta vo presret } e si pojdat, pravdata i mirot } e se baknat” (Psalm 85,10).

So svojot ìvot i so svojata smrt, Hristos pokaàl deka Bo`jata pravda ne ja uni{tuva negovata milost, deka grevot moè da se prosti, deka zakonot e praveden i deka vo celost moè da se drì. Taka bile otfrleni satanskite obvinuvawa. Bog na ~ovekot mu dal neoborliv dokaz za svojata qubov.

Po~nala da se {iri edna druga izmama. Satanata izjavil deka milosta ja uni{tila pravdata, deka Hristovata smrt go



666

ukinala zakonot na Otecot. Koga bi bilo mo`no da se promeni ili da se ukine zakonot, Hristos ne bi moral da umre. Me| utoa, ukinuvaweto na zakonot bi zna~elo ovekove~uvawe na prestapot, a svetot da se stavi pod satanska vlast. Hristos bil podignat na krst samo zatoa {to zakonot e nepromenliv, zatoa {to ~ovekot moè da se spasi samo so poslu{nosta na negovite odredbi. Tie sredstva, so ~ija pomo{ Hristos go vospos tavil zakonot, satanata gi prikaàl kako sredstva {to go poni{tuvaat. Na toa podra~je } e se vodi poslednata golema borba me| u Hrista i satanata.

Satanata sega tvrdi deka zakonot {to go objavil Bog so svojot glas e pogre{en, a nekoi uredbi se ukinati. Toa e posled na golema izmama {to } e se pojavi vo svetot. Ne e potreb no da go napadne celiot zakon; toj ja postignal svojata cel ako gi navede lu| eto da ne po~ituvaat edno na~elo. Za{to “onoj {to go drì celiot zakon, a } e zgre{i samo vo edno, vinoven e za sè” (Jakov 2,10). Lu| eto potpa| aat pod satanska vlast prifa} aj} i da prestapat edna zapoved. Zamenuvaj} i go Bo`ji ot zakon so ~ove~ki zakoni, satanata } e se obide da zavladee so svetot. Ova delo e pretkaàno so proro{tvo. Za golemata otpadni~ka sila, koja e pretstavnik na satanata, se veli: “Toj } e huli na Sevi{niot, } e gi sotira svetcite na Sevi{ niot, } e pomisluva da gi izmeni vremiwata i zakonot, i svetcite } e bidat predadeni vo negovi race” (Danilo 7,25).

Lu| eto sigurno } e vospostavat svoi zakoni da dejstvuvaat nasproti Bo`jiot zakon. Tie } e pribegnuvaat kon nasilstvo nad sovesta na drugite i vo svojata revnost da gi nametnat ovie zakoni } e gi ugnetuvaat svoite bli`ni.

Borbata protiv Bo`jiot zakon, {to po~nala na neboto, } e prodolì do krajot na vremeto. Sekoj ~ovek } e bide ispitan. Poslu{nosta i neposlu{nosta se pra{awe za koe treba da re{i cel svet. Site } e bidat povikani da izberat me| u Bo`ji ot zakon i ~ove~kite zakoni. Tuka } e bide povle ~ena linija na podelba. ]e postojat samo dva vida. Sekoj karak ter } e bide potpolno razvien i site } e pokaàt dali se opre de lile za poslu{nosta ili za bunt.

Toga{ } e dojde krajot. Bog } e go odbrani svojot zakon i } e go oslobodi svojot narod. Satanata i site {to mu se pridruìle vo buntot } e bidat uni{teni. Grevot i gre{nicite } e is~eznat, i korenot i grankite (Malahija 4,1) satanata koren, a negovite sledbenici granki. ]e se ispolnat zborovite za knezot na zloto: “Svoeto srce go izedna~i so Bo`jeto... te

763

667

istrgnav, heruvime, za{titni~e od srede ognenoto kamewe. ...Za{to ti stana stra{ilo, is~ezna zasekoga{”. Potoa, “za kuso vreme i zlobnikot } e go snema: mestoto } e mu go bara{, no, nema da go najde{”. “]e bide kako nikoga{ da gi nemalo” (Ezekil 28,619; Psalm 37,10; Avdija 16).

Toa ne e ~in na nekakvo Bo`je samovolie. Onie {to ja otfr lile negovata milost, go `neat toa {to go poseale. Bog e izvor na ìvotot i koga ~ovekot } e izbere da mu sluì na grevot, se odvojuva od Boga i na toj na~in samiot se li{uva od ìvotot. Toj e oddale~en “od Bo`jiot ìvot”. Hristos veli: “Koj mene me mrazi smrtta ja qubi!” (Efescite 4,18; Mudri izreki 8,36). Bog za izvesno vreme im dava ìvot za da moàt da go razvijat svojot karakter i da gi otkrijat svoite na~ela. Koga ova } e se dovr{i, } e gi primat plodovite na sopstveniot izbor. So svojot buntoven ̀ ivot, satanata i site {to se soedinuvaat so nego se postavuvaat vo takva nesoobraznost so Boga, {to ve} e i samoto negovo prisustvo za niv e ogan koj zapaluva. Slavata na Onoj koj e qubov } e gi uni{ti.

Na po~etokot na golemata borba angelite ova ne go razbrale. Koga na satanata i na negovata vojska bi im bilo pre pu{ teno da gi po`neat plodovite na svojot grev, tie bi zaginale, no nebesnite su{testva ne bi sfatile deka toa e neizbe`na posledica na grevot. Vo nivniot um bi ostanalo somnevawe vo Bo`jata dobrota kako seme na zloto {to bi donelo svoj smrtonosen plod na grevot i prokletstvoto.

No toa nema da bide taka koga } e se zavr{i golemata borba. Toga{, bidej} i e dovr{en planot na spasenieto, Bo`jiot karakter } e im se otkrie na site razumni su{testva. Odredbite na negoviot zakon } e bidat smetani za sovr{eni i nepromenlivi. Toga{ grevot } e ja pokaè svojata priroda, satanata svojot karakter. Toga{ iskorenuvaweto na grevot } e ja opravda Bo`jata qubov i } e ja izdigne negovata ~est pred site su{testva vo vselenata koi so radost ja slu{aat negovata volja i vo ~ie{to srce se nao| a negoviot zakon.

Vo takvi prigodi angelite moèle da se raduvaat nabquduvaj} i go krstot na Spasitelot, za{to, iako toga{ ne razbrale sè, znaele deka uni{tuvaweto na grevot i na sata nata zasekoga{ stanalo sigurno, deka otkupuvaweto na ~ove kot bilo obezbedeno, a vselenata stanala ve~no bezbedna. Hristos vo celost go sfatil rezultatot na taa `rtva {to e prinesena na Golgota. Seto ova go gledal pred sebe koga na krstot izviknal: “Se svr{i!”

764


668

80

NA GROBOT NA JOSIFA

Najposle Isus po~inal. Dolgiot den na sram i ma~ewe e zavr{en. Dodeka poslednite zraci na sonceto pri zalez objavuvale deka nastapuva sabota, Bo`jiot Sin mirno po~ival vo grobot na Josifa. So dovr{eno delo i so race prekrsteni vo mir, se odmoral vo svetite ~asovi na sabotniot den.

Vo po~etokot, po svoeto delo na sozdavaweto, Otecot i Sinot se odmorale vo sabota. Koga “se dovr{i neboto i zem jata i seta nivna vojska” (1. Mojseeva 2,1), Tvorecot i site nebes ni su{testva se raduvale nabquduvaj} i ja slavnata scena. Toga{ “peeja zaedno utrinskite yvezdi i triumfiraa site Bo`ji sinovi” (Knigata za Jov 38,7). Sega Isus se odmoral od deloto na otkupuvaweto pa, iako vladeela àlost me| u onie {to go sakale na zemjata, na neboto se orela radost. Slavno bilo vetuvaweto za idninata vo o~ite na nebesnite su{testva. Obnovenoto sozdavawe, otkupuvaweto na ~ove~kiot rod, koj go pobedil grevot i koj nikoga{ pove} e ne moè da padne toa go videle Bog i angelite kako plod na Hristovoto delo. So ovaa scena zasekoga{ e povrzan denot na Isusoviot odmor. Za{to negovoto “delo e sovr{eno” i “s# {to pravi Bog e ko ne~no” (5. Mojseeva 32,4; Propovednik 3,14). “Do vremeto koga } e bide obnoveno s#, za koe Bog zboruva{e od damnina preku ustata na svoite sveti proroci” (Dela 3,21), sabotata na sozdavaweto, denot koga Bog leèl i se odmoral vo grobot na Josifa, sè u{te } e bide den za odmor i radost. Neboto i zem jata } e se soedinat vo slaveweto “od sabota do sabota” (Isaija 66,23), a mno{tvoto spaseni vo radosno oboàvawe } e mu se poklonuvaat na Boga i na Jagneto.

Vo zavr{nite nastani vo denot na raspnuvaweto daden e nov dokaz za ispolnuvawe na proro{tvoto, novo svedo{tvo za Hristovoto boèstvo. Koga mrakot se povlekol od krstot i koga na Spasitelot mu se ottrgnal smrtniot izvik, vedna{ se

769

770

669

slu{nal drug glas kako zboruva: “Navistina ovoj be{e Bo`ji Sin” (Matej 27,54).

Ovie zborovi ne bile izgovoreni so {epot. Site se svrtile da vidat od kade tie doa| aat. Koj gi izgovoril? Toa bil kapetan, rimski vojnik. Boèstvenoto trpenie na Spasi telot i negovata nenadejna smrt so izvik na pobeda na usnite, ostavile dlabok vpe~atok vrz ovoj neznaboèc. Vo ranetoto, skr{eno telo {to viselo na krstot, kapetanot go prepoznal likot na Bo`jiot Sin.

Ne moèl da se vozdrì da ne ja izrazi javno svojata vera. Taka povtorno e potvrdeno deka na{iot Otkupitel } e go vidi trudot na svojata du{a. Denta, koga Isus umrel, trojca lu| e, koi mnogu se razlikuvale eden od drug, ja izrazile svo jata vera komandirot na rimskata straà, onoj {to mu go nosel krstot na Spasitelot i onoj {to umiral na krst kraj nego.

Dodeka se pribliùvala kve~erinata, nad Golgota po~i va la natprirodna ti{ina. Mno{tvoto po~nalo da se razo tiduva i mnozina se vratile vo Erusalim so zna~itelno iz me net duh od onoj {to go pokaàle toa utro. Mnozina od qubo pitstvo, a ne od omraza kon Hrista, do{le da go nabqu duvaat raspnuvawe to. Sè u{te im veruvale na obvinuvawata na sve{ te nicite, a Hrista go gledale kako zlostornik. Mu se podbivale zafateni od neprirodnata vozbuda i poneseni od xganot. No koga zemjata ja obvila temnina, zastanale obvineti od sopstvenata sovest, ~uvstvuvaj} i se vinovni za golemoto zlo. Srede taa uàsna temnina ne se slu{nala nikakva {ega nitu potsmev, a koga se podignala, vo sve~ena ti{ina po{le vo svoite domovi. Bile uvereni deka obvinuvawata na sve{ tenicite bile la`ni, deka Isus ne bil izmamnik, a nekolku sedmici podocna, koga Petar propovedal na denot Pedeset nica, se nao| ale me| u onie iljadnici {to go prifatile Hrista.

Me| utoa, evrejskite voda~i ostanale neizmeneti so nastanite za koi bile svedoci. Nivnata omraza kon Isusa ne se nama lila. Temninata {to ja obvila zemjata pri raspnuva weto ne bila pogusta od onaa {to sè u{te gi obzemala umovi te na sve{tenicite i poglavarite. Koga se rodil, Hrista go pre poz nala yvezda i gi povela mudrecite do jaslite vo koi leèl. Nebesnite vojski go poznavale i mu peele falbospev nad vitleemskite poljanki. Moreto go poznavalo negoviot glas i ja poslu{alo negovata zapoved. Bolesta i smrtta ja prepo znale negovata vlast i mu go vratile svojot plen. Son ceto go poznavalo i, gledaj} i gi negovite pretsmrtni maki, go skrilo svoe

771

НА ГРОБОТ НА ЈОСИФА


670

to svetlo lice. Karpite go poznavale i se kr{e le pri negovi ot izvik. Mrtvata priroda go poznavala Hrista i svedo~ela za negovata boèstvena priroda. Me| utoa, sve{ tenicite i pogla varite vo Izrael ne go poznavale Bo`jiot Sin.

Sepak, sve{tenicite i poglavarite nemale mir. Ja postignale celta so toa {to go ubile Hrista, no tie ne go doì veale ~uvstvoto na pobeda {to go o~ekuvale. Duri i vo migot na nivnata o~igledna pobeda, gi ma~ela neizvesnost {to } e se slu~i potoa. Go ~ule izvikot “Se svr{i!” “O~e, vo race te tvoi go predavam mojot duh” (Jovan 19,30; Luka 23,46). Nes pokojni i zagrièni videle kako se kr{at karpite i go po~uvstvuvale silniot zemjotres.

Dodeka bil ìv, mu zaviduvale na Hrista za vlijanieto {to go imal srede narodot, a mu zaviduvale duri i vo smrtta. Pove} e se pla{ele od Hrista mrtov, mnogu pove} e otkolku {to koga i da e se pla{ele od nego ìv. Se pla{ele deka vnima nieto na narodot premnogu go naso~ile kon nastanite {to go pridruùvale Hristovoto raspnuvawe. Se pla{ele od posledicite na ona {to go storile toj den. Vo nikoj slu~aj ne sakale negovoto telo da ostane na krstot vo tekot na sabotata. Sabotata se pribliùvala, a telata {to visele na krst bi ja oskvernuvale nejzinata svetost. Taka, koristej} i go ova kako izgovor, evrejskite voda~i barale od Pilata da se zabrza smrtta na ovie `rtvi i nivnite tela da se simnat pred da zajde sonceto.

Pilat ne bil raspoloèn, kako ni tie, Isusovoto telo da ostane na krstot. Koga dobile negova soglasnost, vojnicite im gi skr{ile nozete na dvajcata razbojnici za da ja zabrzaat niv nata smrt, no, kako {to utvrdile, Isus ve} e bil mrtov. Suro vite vojnici bile trognati od ona {to go ~ule i {to go videle od Hrista i zatoa se vozdràle ne gi skr{ile negovite noze. Taka vo ̀ rtvuvaweto na Bo`jeto Jagne se ispolnil pashalniot zakon: “Neka ne kr{at nitu edna koska na nea. Neka ja slavat spored propisite za Pasha” (4. Mojseeva 9,12).

Sve{tenicite i poglavarite se iznenadile koga utvrdile deka Hristos e mrtov. Umiraweto na krst traelo dolgo; te{ko bilo da se odredi koga ìvotot prestanal. Nikoga{ ne se ~ulo ~ovek da umre {est ~asa po raspnuvaweto. Sve{tenicite sakale da bidat sigurni deka Isus umrel i po nivni sovet eden vojnik go probol Hrista so kopje me| u rebrata. Od ranata {to bila sozdadena potekle dva obilni i razli~ni mlaza edniot krv, a drugiot voda.

772

671

Toa go zabeleàle site nabquduva~i i Jovan mo{ne si gur no go opi{uva ovoj nastan. Toj veli: “Eden od vojnicite go probode so kopje me| u rebrata, i vedna{ pote~e krv i voda. Onoj {to s# vide, posvedo~i, a negovoto svedo{tvo e vero dostojno i toj znae deka ja zboruva vistinata, za i vie da poveruvate. Imeno, seto ova se slu~i za da se ispolni Pis moto: ëNegova koska nema da bide skr{ena.’ A na drugo mesto Pis moto veli: ë]e gledaat na Onoj kogo go probodoa’” (Jovan 19,3437).

Po voskresenieto sve{tenicite i poglavarite pronesuvale glas deka Hristos ne umrel na krstot, deka samo se onesvestil i potoa oìveal. Druga vest tvrdela deka teloto {to e poloèno v grob ne bilo vistinsko telo od meso i koski, tuku samo ne{to sli~no na telo.

Postapkata na rimskite vojnici gi pobiva ovie nevis tini. Tie ne gi skr{ile negovite noze zatoa {to ve} e bil mrtov. Za da gi zadovolat sve{tenicite, mu gi probole rebra ta. Koga ìvotot ve} e ne bi bil zgasnat, ovaa rana bi prediz vikala momentalna smrt.

Isusovata smrt ne bila predizvikana nitu od proboduvaweto so kopje nitu od makite na krstot. Toj izvik, izgovoren “so silen glas” (Matej 27,50; Luka 23,46) vo migot na smrtta, i mlazot krv i voda {to potekol od predelot na rebrata, poka ̀ uvaat deka Toj umrel zatoa {to mu prepuknalo srceto. Negovoto srce prepuknalo od du{evna bolka. Go ubil grevot na ovoj svet.

So Hristovata smrt zgasnale nadeìte na negovite u~enici. So neopi{ana bolka gi nabquduvale negovite zatvo reni o~i i negovata navedena glava, negovata kosa slepena so krv, negovite probodeni race i noze. Do posleden mig ne veru vale deka } e umre i zatoa odvaj moèle da poveruvaat deka navisti na e mrtov.

Stol~eni so taga, gi zaboravile negovite zborovi {to ja pretkaùvale tokmu ovaa scena. Ni{to {to zboruval ne moèlo sega da gi ute{i. Go videle samo krstot i @rtvata kako krvavi na nego. Idninata izgledala temna i beznade`na. Nivnata vera vo Isusa is~eznala, no nikoga{ kako sega ne go sakale vo tolkava mera svojot Gospod. Nikoga{ porano ne ja ~uvstvuvale vo tolkava mera negovata va`nost i svojata potreba od negovo prisustvo.

Duri i vo smrtta Hristovoto telo bilo mo{ne dragoceno za negovite u~enici. Kopneele dostoinstveno da go zakopaat, no ne znaele kako da go ostvarat toa. Isus bil osuden kako bun 773



672

tov nik protiv rimskata vlast, a lu| eto pogubeni poradi takov prekr{ok bile zakopuvani na grobi{ta posebno odre deni za takvi zlostornici. U~enikot Jovan so ènite od Gali leja ostanal kraj krstot. Ne moèle da im go prepu{ tat telo to na svojot Gospod na bes~uvstvitelnite vojnici da go zako paat na tolku sramni grobi{ta. Sepak, toa ne moèle da go spre~at. Ne moèle da dobijat nikakvo odobrenie od evrej skite vlasti, a vrz Pilata nemale nikakvo vlijanie.

Vo ovaa neprilika na u~enicite im do{le na pomo{ Josif od Arimateja i Nikodim. Obajcata go poznavale Pilata i bile ~lenovi na Sinedrionot. Obajcata bile bogati i vlija telni lu| e. Tie re{ile da pomognat Hristovoto telo da se zakopa so po~esti.

Josif smelo oti{ol kaj Pilata i go zamolil za Isusovoto telo. Pilat duri sega prvpat slu{nal oti Isus ve} e e mrtov. Do nego doprele protivre~ni vesti za nastanite {to go pridruùvale raspnuvaweto, no soznanieto za Hristovata smrt namerno e krieno od nego. Sve{tenicite i poglavarite mu obrnale vnimanie na Pilata deka Hristovite u~enici bi moèle da izvedat izmama so negovoto telo. Otkako go ~ul bara weto na Josifa, go povikal kapetanot koj bil na dol` nost kraj krstot i doznal deka Isus navistina umrel. Se potru dil da dobie izve{taj od nego za scenite na Golgota koj go potvrdil svedo{tvoto na Josifa.

Baraweto na Josifa e zadovoleno. Dodeka Jovan ~ekal vozne miren poradi zakopot na svojot U~itel, Josif se vratil so nalog od Pilata za Hristovoto telo; Nikodim stignal donesuvaj} i okolu sto litri pome{ana smirna i aloj za negovo pomazanie. Na najpo~ituvaniot vo cel Erusalim ne bi moèlo da mu se ukaè pogolema po~est za vreme na smrtta. U~enicite bile mo{ne iznenadeni koga gi videle ovie bogati poglavari koi isto tolku bile zainteresirani za zakopot na nivniot Gospod kako i samite tie.

Ni Josif ni Nikodim ne go prifatile otvoreno Spasitelot dodeka bil ̀ iv. Znaele deka takviot ~ekor bi gi isklu~il od Sinedrionot, a se nadevale deka so svoeto vlijanie } e go za{titat na negovite zasedanija. Se ~inelo deka za izvesno vreme uspevale. No, zabeleùvaj} i ja nivnata naklonost kon Hrista, podmolnite sve{tenici gi osuetile nivnite planovi. Vo nivno otsustvo Isus bil osuden i predaden da se raspne. Sega, koga bil mrtov, ne kriele ve} e da pokaàt kolku mu se privrzani. Dodeka u~enicite se pla{ele javno da se poka ̀ at

673

kako negovi sledbenici, Josif i Nikodim hrabro mu priskoknale na pomo{. Pomo{ta na ovie bogati po~itu vani lu| e vo ovoj mig bila mo{ne potrebna. Tie za svojot mrtov U~itel moèle da go storat ona {to ne moèle da go storat siroma{nite u~enici; nivnoto bogatstvo i vlijanie vo golema mera gi {titele od zlobnite sve{tenici i pogla vari.

Ne`no i so po~it so svoi race go simnale Isusovoto telo od krstot. Od nivnite o~i brgu kapele solzi na so~uvstvo dodeka go gledale negovoto izranaveno i izma~eno telo. Josif imal nov grob izdlaben vo karpa. Go ~uval za sebe, no bidej} i bil blizu do Golgota, sega go prigotvil za Isusa. Teloto, zaed no so mirisite {to gi donel Nikodim, gri`livo e zavitkano vo lenen ~ar{af i Spasitelot e prenesen do grobot. Tuka ovie trojca u~enici gi ispravile povredenite noze i gi prekrstile ranetite race na nepodvi`nite gradi. @enite Galilejki do{le da vidat dali e storeno sè {to moèlo da se stori za mrtvoto telo na nivniot sakan U~itel. Go videle te{kiot kamen potpren na vlezot na grobot vo koj e poloèn Spa sitelot da po~iva. @enite bile posledni kraj krstot i posledni na Hristoviot grob. Dodeka se spu{tale ve~ernite senki, Marija Magdalena, i drugata Marija, se zadràle okolu mestoto na po~ivawe na nivniot Gospod, leej} i solzi àlosni~ki nad sudbinata na Onoj {to go sakale. “Potoa se vrati ja... a vo sabotata si po~ivaa spored zapovedta” (Luka 23,56).

Toa bila sabota {to nema nikoga{ da ja zaboravat oàlostenite u~enici, a isto taka i sve{tenicite, poglavarite, zakonicite i narodot. Koga sonceto zao| alo, pri krajot na denot za podgotovka, se oglasile trubite, ozna~uvaj} i deka sabo tata po~nala. Pasha e praznuvana onaka kako {to se praz nuvala so vekovi, dodeka Onoj, na kogo taa ukaùvala, leèl vo Josifoviot grob ubien od racete na zlostornicite. Pred vorjata na hramot vo sabotata bile ispolneti so verni ci. Prvo sve{tenikot od Golgota bil tuka, oble~en vo sjajna sve{ teni~ka obleka. Sve{tenicite so beli kapi, potpolno okupirani, gi izvr{uvale svoite dol`nosti. Me| utoa, nekoi od prisutnite ne bile mirni dodeka za grevot bila prinesuvana krvta na juncite i jarcite. Ne bile svesni deka simbolite se ispolnile, deka za grevovite na svetot e prinesena besko ne~nata @rtva. Ne znaele deka obrednata slu`ba nemala pove} e nikakva va`nost. No nikoga{ porano na taa slu`ba ne prisustvuvale so tolku protivre~ni ~uvstva. Trubite, muzi~ kite instrumenti i glasovite na pea~ite bile glasni

774



674

i jasni kako i obi~no. Me| utoa, site ~uvstvuvale deka se slu ~uva ne{to neobi~no. Eden po eden se raspra{uvale za nesekojdnevniot nastan {to se odigral. Do toga{ svetiwata nad svetiwite neprikosnoveno e ~uvana od site {to ne smeele da vlezat vo nea. No sega bila otvorena za site o~i. Te{kata izve zena zavesa, napravena od ~ist len i bogato ukrasena so zlato i purpur, bila raskinata od gore do dolu. Mestoto na koe Gospod se sostanuval so prvosve{tenikot da ja objavi svojata slava, mestoto {to bilo sveta Bo`ja sala za priem, bilo otvoreno za sekoe oko mesto {to Gospod ne go priznaval pove} e. Sve{tenicite stu{eno sluèle pred oltarot. Ogolenosta na svetiwata nad svetiwite gi ispolnuvala so uàs na nesre} ata {to nastapuvala.

Mnogu umovi bile okupirani so misli predizvikani so scenite na Golgota. Od raspnuvaweto, sè do voskresenieto, mnogu budni o~i postojano gi istraùvale proro{tvata, nekoi da najdat dokazi deka Isus ne bil ona {to tvrdel, a drugi so bolno srce tragale po dokazi deka Toj navistina e vis tin skiot Mesija. Iako istraùvale so razli~ni celi, site bile osvedo~eni vo istata vistina deka proro{tvoto se ispolnilo vo nastanite na nekolkute minati denovi i deka Raspnatiot e Otkupitel na svetot. Mnozina {to u~estvuvale toga{ vo slu`bata, nikoga{ pove} e ne u~estvuvale vo pashalnite obredi. Duri i mnogu sve{tenici bile osvedo~eni vo vistin skiot Isusov karakter. Nivnoto istraùvawe na proro{tvata ne bilo naprazno, za{to po negovoto voskrese nie go priznale za Bo`ji Sin.

Koga go videl Isusa podignat na krst, Nikodim se setil za negovite zborovi izgovoreni no} ta na Maslinskata gora: “Kako Mojsej {to podigna zmija vo pustinata, taka mora da bide podignat Sinot ~ove~ki, za sekoj {to veruva vo nego da ima ìvot ve~en” (Jovan 3,14.15). Taa sabota, dodeka Hristos leèl v grob, Nikodim imal mo`nost da razmisluva. Sega nego viot um go osvetlila pojasna svetlina, pa zborovite {to mu gi izgovoril Isus ne bile pove} e tainstveni. ûvstvuval deka mnogu zagubil {to ne se povrzal so Spasitelot vo tekot na negoviot ̀ ivot. Sega si spomnuval za nastanite od Golgota. Hristovata molitva za onie {to go raspnale i negoviot odgovor na molbata na razbojnikot {to umiral mu zboruvale na srceto na ovoj u~en sovetnik. Povtorno go nabquduval Spasi telot vo negovata agonija i pak go ~ul toj posleden izvik “Se svr{i”, izgovoren kako izvik na pobednik. Pov torno ja

775

675

nabquduval zemjata kako se lula, zatemnetoto nebo, raskinatata zavesa, skr{enite karpi, i negovata vera zase koga{ se utvrdila. Istiot nastan, {to gi uni{til nadeìte na u~enicite, gi osvedo~il Josifa i Nikodima vo Isusovoto boèstvo. Nivnite stravuvawa gi sovladala hrabrosta na nivnata cvrsta i nepokolebliva vera.

Nikoga{ Hristos ne go privlekol vo tolkava mera vni manieto na mno{tvoto kako sega koga e poloèn v grob. Lu| e to, kako i obi~no, gi doveduvale svoite bolni i nevolnici vo predvorjeto na hramot, raspra{uvaj} i se: Koj moè da ni kaè ne{to za Isusa od Nazaret? Mnozina do{le od daleku da go najdat Onoj {to gi lekuval bolnite i gi voskresnuval mrtvite. Od site strani se slu{al izvikot: Go barame Hrista Isce litelot! Sve{tenicite vo ovaa prigoda gi pregledale onie za koi se mislelo deka pokaùvaat znaci na lepra. Mnozina morale da ~ujat deka nivnite maì, èni ili deca se pro glaseni za leprozni i osudeni da ja napu{tat sigurnosta na svojot dom i naklonosta na svoite prijateli, za od daleku da gi predupreduvaat pominuva~ite so bolniot izvik: “Ne~ist, ne~ist!” Prijatelskite race na Isusa od Nazaret, koi nikoga{ ne odbivale so dopir da ja iscelat odvratnata lepra, sega bile prekrsteni na negovite gradi. Usnite, koi na negovata molba odgovarale so ute{nite zborovi: “Sakam, is~isti se!” (Matej 8,3), sega bile nemi. Mnozina naprazno im se obra } ale na prvosve{tenicite i poglavarite za so~uvstvo i olesnenie. Bilo o~igledno deka re{itelno sakale pak da go imaat Hrista ìv vo svojata sredina. Uporno i revno se raspra{uvale za nego. Ne sakale da si odat. Me| utoa, gi iste rale od predvorjeto na hramot i na kapiite postavile vojnici da go vra} aat mno{tvoto {to baralo da vleze so svo ite bolni i so onie {to umiraat.

Nevolnicite {to do{le Spasitelot da gi isceli se razo~arale i se obeshrabrile. Ulicite bile ispolneti so lele ci. Bolnite umirale poradi nedostig od isceluva~kiot dopir na Isusa. Naprazno barale sovet od lekarite; nikoj nemal takva sila kako Onoj {to leèl vo grobot na Josifa.

Ta`nite izvici na stradalnicite uverlivo im svedo~ele na iljadnici deka is~eznala golema svetlina od ovoj svet. Bez Hrista zemjata stanala mrak i temnina. Mnozina, ~ii{to glasovi se sleale so izvikot: “Raspni go, raspni!”, sega ja sfatile nesre} ata {to se urnala vrz niv, pa koga Toj bi bil u{te ̀ iv, isto tolku revno bi vikale: Pu{ti ni go Isusa!

776



676

Koga lu| eto doznale deka sve{tenicite go pogubile Isusa, se raspra{uvale za negovata smrt. Podrobnostite za nego voto sudewe se dràni vo najdlaboka tajnost, no za vreme do deka se nao| al vo grobot, negovoto ime ne sleguvalo od iljad nici usni, a izve{taite za negovoto sramno sudewe i za ne~ove~nosta na sve{tenicite i poglavarite kruèle nase kade. Umnite lu| e gi povikale ovie sve{tenici i poglavari da gi objasnat proro{tvata na Stariot zavet za Mesija, i do deka tie se obiduva le da smislat nekoja laga kako odgovor, se zbunile. Ne moèle da gi objasnat proro{tvata {to ukaù vale na Hristovite stradawa i smrt, pa mnozina od onie {to se raspra{uvale se osvedo~ile deka svetite spisi se ispol nile.

Odmazdata za koja sve{tenicite mislele deka } e bide slat ka, im stanala mo{ne gor~liva. Znaele deka se soo~ile so ostro narodno neodobruvawe; znaele deka tokmu onie {to gi pottiknale protiv Hrista, sega bile vxa{eni so nivnoto sramno delo. Ovie sve{tenici se obiduvale da veruvaat deka Isus e izmamnik, no bilo naprazno. Nekoi od niv stoele kraj grobot na Lazara i videle kako mrtovecot se vra} a vo ìvot. Se tresele od strav deka Hristos sam } e se digne od mrtvite i deka povtorno } e se pojavi pred niv. Tie go ~ule kako izja vuva deka ima vlast da go poloì svojot ìvot i povtorno da go zeme. Se setile i kako rekol: “Urnete go ovoj hram i za tri dena pak } e go podignam” (Jovan 2,19). Juda im gi prenel zborovite {to im gi upatil Isus na svoite u~enici za vreme na poslednoto patuvawe vo Erusalim: “Eve vleguvame vo Erusalim, kade {to Sinot ~ove~ki } e im bide predaden na glavari te sve{teni~ki i na zakonicite, i tie } e go osudat na smrt i } e im go predadat na paganite da mu se iznapodbi vaat, da go kam{ikuvaat i da go raspnat. No Toj } e voskresne tretiot den” (Matej 20,18.19). Koga gi slu{nale ovie zborovi, se potsmevale i se podbivale. No sega se setile deka dosega se ispolnile site Hristovi pretkaùvawa. Rekol deka tretiot den povtorno } e stane, i koj bi moèl da kaè deka i ova nema da se ispolni. Se obidele da se oslobodat od ovie misli, no nikako ne moè le. Kako i nivniot tatko, | avolot, veru vale i se tresele.

Sega, koga prestanalo vozbuduvaweto, na nivnite umovi im se nametnal Hristoviot lik. Go gledale kako stoi miren i dostoinstven pred svoite neprijateli, podnesuvaj} i gi bez nikakvo mrmorewe nivnite podbivi i maltretirawa. Site nastani od negovoto sudewe i raspnuvawe povtorno se vra} ale so nepreodolivo osvedo~uvawe deka Toj e Bo`ji Sin.

777

677

ûvstvu vale deka vo sekoe vreme moè da se pojavi me| u niv kako Obvi net, no koj stanal Tuìtel, osuden, no sega Sudija, Ubien, no kako Onoj koj bara pravda za svojata smrt od strana na svoite ubijci.

Vo sabotata imale malku odmor. Iako nikoga{ ne bi go pres tapile pragot na neznabo{cite, pla{ej} i se da ne se oskver nat, sepak odràle sovetuvawe za Hristovoto telo. Smrtta i grobot mora da go zadràt Onoj {to tie go raspnale. “Sledniot den, po denot za podgotovka, prvosve{tenicite i fariseite se sobraa kaj Pilata i mu rekoa: ëGospodaru, se setiv me deka onoj izmamnik, u{te dodeka be{e ìv re~e: ë]e voskresnam po tri dni.’ Zatoa, zapovedaj da bide ~uvan grobot do tretiot den za da ne dojdat negovite u~enici i da go ukra dat, pa da mu kaàt na narodot: ëVoskresna od mrtvite’, ta posled nata izmama da bide polo{a od prvata. A Pilat im re~e: ëEve vi straà. Pojdete i ~uvajte go kako {to znaete’” (Matej 27,6265).

Sve{tenicite dale upatstva za obezbeduvawe na grobot. Pred otvorot e postaven golem kamen. Preku ovoj kamen posta vile jaè, pricvrstuvaj} i gi krai{tata za karpata i zape~atuvaj} i gi so rimski pe~at. Kamenot ne moèl da se pomesti bez da se skr{i pe~atot. Straàta od stotina vojni ci, postavena okolu grobot, lesno moèla da spre~i sekoj nepoznat da se matka okolu nego. Sve{tenicite storile sè {to moèle da go zadràt Hristovoto telo tamu kade {to bilo poloèno. Toj bil tolku sigurno zape~aten vo svojot grob, kako da tre balo tuka da ostane za site vremiwa.

Taka se sovetuvale i planirale slabite lu| e. Ovie ubijci voop{to ne ja sfatile zaludnosta na svoite napori. No Bog se proslavil so nivnoto dejstvuvawe. Tokmu ovie napori, vloèni da se spre~i Hristovoto voskresenie, se najuverlivi dokazi {to go potvrduvaat. Kolku pogolem bil brojot na vojni cite postaveni okolu grobot, tolku posilno } e bide svedo{ tvo to deka Toj voskresnal. Stotici godini pred Hristo vata smrt, Svetiot Duh objavil preku psalmistot: “Zo{to besneat paganskite narodi, plemiwa kovat zaludni zagovori? Carevi po zemjata se krevaat i vladeteli se zdru ̀ u vaat protiv Gospoda i protiv negoviot Pomazanik... a Gospod im se potsmeva, se smee Toj {to na neboto caruva” (Psalm 2,14). Rimskite straàri i rimskoto oru`je bile nemo} ni da go zadràt vo grobot Gospodarot na ìvotot. Se prib liùval ~asot na negovoto osloboduvawe.

778


678

81

„GOSPOD STANA“

Ovaa glava se temeli na Matej 28,2-4.11-15

No} ta na prviot den od sedmicata poleka pominuvala. Nastapil najmra~niot mig {to mu prethodi na osamnuvaweto. Hristos sè u{te bil zarobenik vo svojot tesen grob. Golemiot kamen bil na svoeto mesto, rimskiot pe~at neskr{en, rimskite ~uvari stoele na straà. Tuka se nao| ale i nevidlivi straàri. Okolu ova mesto bile sobrani vojskite na lo{ite angeli. Koga bi bilo mo`no, knezot na temninata so svojata otpadnata vojska zasekoga{ bi go so~uval zape~aten grobot koj go drèl Bo`jiot Sin. Me| utoa, grobnicata ja opkruùvala nebesna vojska. Angeli “silni i jaki” go ~uvale grobot i ~ekale da go pozdravat so dobredojde Knezot na ìvotot.

“Naedna{ zemjata se zatrese silno, za{to sleze Gospoden angel od neboto”. Oble~en vo seto Bo`je oru`je, od nebesnite dvorovi izlegol angel. Pred nego odele i mu go osvetluvale patot sjajni zraci na Bo`jata slava. “Liceto mu svete{e kako molwa, a oblekata mu be{e bela kako sneg. Od strav pred nego straàrite se prepla{ija i padnaa kako mrtvi”.

A sega, sve{tenici i poglavari, kade e silata na va{ata straà? Hrabrite vojnici, koi nikoga{ ne se pla{ele od ~ove~ka sila, sega bile zarobeni bez me~ i kopje. Liceto {to go gledale sega ne e lice na nekoj smrten borec, tuku lice to na najmo} niot vo Gospodovata vojska. Ovoj vesnik ja zazemal polo`bata od koja padnal satanata. Toj e onoj {to go objavil Hristovoto ra| awe na vitleemskite rit~iwa. Pri nego voto pribliùvawe zemjata se trese, vojskite na temni nata begaat i dodeka toj go trga kamenot, se ~ini kako neboto da se simnalo na zemjata. Vojnicite go gledaat kako go otstra nuva kamenot ka ko nekoe kamen~e i go slu{aat kako izvik nuva: “Sine Bo` ji, te vika tvojot Otec, stani!” Go gledaat Isusa kako izleguva od grobot i ja slu{aat negovata objava nad razurnatiot grob:

779

780

679

“Jas sum voskresenie i ̀ ivot!” Dodeka izleguva vo veli~estvo i slava, angelskite vojski dlaboko se poklonuvaat pred Otkupitelot i go pozdravuvaat so dobredojde so pesna i falba.

Zemjotres go ozna~il ~asot koga Hristos go poloìl svo jot ìvot, a drug go posvedo~il migot koga pobedni~ki povtor no go zel. Toj, koj ja pobedil smrtta i grobot, so pobedni~ki ~ekor izlegol od grobot srede zemjotres, molskawe na molwi i grmeì. Koga povtorno } e dojde na zemjata, Toj } e ja potrese “ne samo zemjata, tuku i neboto”. “zemjata } e se teteravi kako pijan ~ovek, } e se ni{a kako koliba”. “Nebe sata se svitkaa kako kniga”, “sostojkite } e bidat uni{ teni i zemjata } e izgori so site nejzini dala”. No “Gospod e pribe ̀ i{te na svojot narod i za{tita na sinovite Izrae lovi” (Evreite 12,26; Isaija 24,20; 34,4; 2. Petrovo 3,10; Joil 3,16).

Pri Isusovata smrt vojnicite srede bel den ja videle zemjata obvina vo temnina, pri voskresenieto go videle sjajot na angelot kako ja osvetluva no} ta i ~ule kako nebesnite ìte li so golema radost pobednosno peat: Ti go pobedi satanata i silite na temninata; Ti ja pobedi, ja nadvladea smrtta!

Hristos izlegol od grobot proslaven dodeka go nabqu duvale rimskite straàri. Nivnite o~i bile prikovani za liceto na Onoj kogo neodamna go ismevale i na kogo mu se podbivale. Vo ova proslaveno Su{testvo go nabquduvale Zaro benikot {to go videle vo sudskata sala, na kogo mu is plele trnov venec. Toa bil Onoj koj bez opirawe stoel pred Pilata i Iroda, Onoj ~ie{to telo bilo izma~eno so svirepo {ibawe. Toa bil Onoj koj e prikovan na krst i pred kogo sve{tenicite i poglavarite, polni so samozadovolstvo, maf tale so glavata velej} i: “Spasuva drugi, a samiot sebe ne moè da se spasi” (Matej 27,42). Toa bil Onoj koj e poloèn vo noviot grob na Josifa. So nebesna odluka Zatvorenikot e osloboden. Koga i gorite i planinite bi go zatvorile nego viot grob, ne bi moèle da go spre~at negovoto izleguvawe.

Koga se pojavil angelot i proslaveniot Spasitel, rimskite straàri se obeshrabrile i padnale kako mrtvi. Koga is~eznala nebesnata pridru`ba od nivniot pogled, stanale i brgu, kolku {to gi nosele treperlivite noze, po{le kon kapi jata na gradinata. Teteravej} i se kako pijani, se upatile vo gradot, objavuvaj} i im ja prekrasnata novost na site so koi se sretnuvale. Po{le kaj Pilata, no nivniot izve{taj stignal do evrejskite vlasti, pa prvosve{tenicite i poglava rite pra tile da gi dovedat prvo kaj niv. Ovie vojnici izgle dale

781

„ГОСПОД СТАНА“


680

~udno. Tresej} i se od strav, so bledi lica, posvedo~ile za Hristovoto voskresenie. Vojnicite raskaàle sè, tokmu ona ka kako {to videle; nemale vreme da mislat ili da raska ̀ at ni{to drugo osven vistinata. So bolen izraz kaàle: Onoj {to be{e raspnat na krst be{e Bo`ji Sin. Go ~uvme ange lot koj go proglasi za nebesno Veli~estvo, za Car na slavata.

Licata na sve{tenicite bile kako lica na mrtovci. Kajafa se obidel da zboruva. Usnite mu se dvièle, no ne izus tile nitu eden zbor. Vojnicite se prigotvuvale da ja napu{tat sudnicata, koga eden glas gi zaprel. Kajafa najposle uspeal da progovori. êkajte, ~ekajte rekol. Nemojte nikomu da mu zboruvate za ona {to ste go videle.

Toga{ na vojnicite im e re~eno da {irat laèn izve{ taj. “Kaète”, velele sve{tenicite, “dojdoa negovite u~enici no} e i go ukradoa dodeka nie spievme”. Ovde sve{tenicite se izmamile. Kako moàt vojnicite da kaàt deka u~enicite go ukrale teloto dodeka spiele? Koga bi spiele, kako bi moè le da go znaat toa? A koga bi se dokaàla kra`bata na Hristo voto telo, zar sve{tenicite ne bi bile prvi {to bi gi osudile? Ili, ako straàta spiela kraj grobot, zar sve{tenicite ne bi bile prvi da gi obvinat kaj Pilata?

Vojnicite se vxa{uvale pri pomislata da bidat obvineti deka spiele na dol`nost. Toa bil prekr{ok {to se kaznuval so smrt. Dali la`no } e svedo~at, mamej} i go narodot i doveduvaj} i gi svoite ìvoti vo opasnost? Zar ne bile budni na svojata zamorna straà? Kako moàt da podnesat sud i la`no da se zakolnat duri i od qubov kon parite?

Za da go zamolknat svedo{tvoto od koe se pla{ele, sve{ te nicite im vetile na straàrite deka } e gi za{titat, is taknuvaj} i deka nitu Pilat, nitu tie, ne bi sakale da kru ̀ i takov izve{taj. Rimskite vojnici svojata ~esnost im ja prodale na Evreite za pari. Do{le pred sve{tenicite done suvaj} i ja najpotresnata vest na vistinata; oti{le nato vareni so pari i so laèn izve{taj na usnite {to za niv go izmis lile sve{te nicite.

Vo me| uvreme izve{tajot za Hristovoto voskresenie stignal i do Pilata. Iako Pilat bil odgovoren {to Hrista go osu dil na smrt, toj glavno bil ramnodu{en. Iako go osudil Spasitelot protiv svoja volja i so ~uvstvo na soàluvawe, do toj mig ne ~uvstvuval vistinska grià na sovesta. Prepla {en, sega se zatvoril vo svojata ku} a, re{en da ne vidi pove} e nikogo. Me| utoa, sve{tenicite se proturkale do nego, mu ja

782

681

raskaàle prikaskata {to samite ja izmislile i uporno go molele da im go prosti na straàrite zanemaruvaweto na dol ̀ nosta. Pred da se soglasi so toa, straàrite gi ispital li~no za sebe. Pla{ej} i se za svojata sigurnost, tie ne se osme luvale ni{to da skrijat i Pilat od niv doznal sè {to se slu~ilo. Ne se raspra{uval pove} e za toa, no od toga{ nemal pove} e mir.

Koga Isus e poloèn v grob, satanata likuval. Se osme lil da se nadeva deka Spasitelot nema pove} e da go zeme svo jot ìvot. Tvrdel deka polaga pravo na Gospodovoto telo i postavil svoja straà okolu grobot, sakaj} i da go zadrì Hrista kako zarobenik. Bil mo{ne lut koga negovite angeli pobegna le pred nebesniot vesnik. Koga go videl Hrista kako izleguva kako pobednik, znael deka negovoto carstvo } e zavr {i i deka na kraj i samiot } e mora da umre.

So toa {to go ubile Hrista, sve{tenicite sebesi se stori le satansko orudie. Sega bile potpolno vo negova vlast. Zapletkani vo negovata stapica, ne videle nikakvo osloboduvawe osven samo borba protiv Hrista. Koga go ~ule izve{tajot za negovoto voskresenie, se ispla{ile od gnevot na narodot. ̂ uvstvuvale deka ̀ ivotite im se vo opasnost. Nivna edinstvena nade` bila da dokaàt deka Hristos e izmamnik so toa {to } e negiraat deka voskresnal. Gi potku pile vojnicite i obezbedile mol~ewe od strana na Pilata. Nasekade gi {irele svoite la`ni izve{tai. No imalo svedoci {to ne moèle da gi zamolknat. Mnozina go ~ule svedo{tvoto na vojni cite za Hristovoto voskresenie. A nekoi od umrenite voskresnale so Hrista i se pojavile pred mnozina izjavuvaj} i deka Toj stanal. Onie {to gi videle ovie voskresnati i {to go ~ule nivnoto svedo{tvo, im odnele izve{ taj na sve{tenicite. Sve{tenicite i poglavarite ̀ iveele vo postojan strav odej} i niz ulicite i doma da ne se sretnat lice v lice so Hrista. ûvstvuvale deka za niv nema nikakva sigurnost. Rezite i bravite bile slaba za{tita od Bo`jiot Sin. Dewe i no} e pred o~i im se pojavuvala onaa stra{na scena od sudnicata koga vikale: “Krvta negova neka padne vrz nas i vrz na{i te deca” (Matej 27,25). Nikoga{ nema da izbledi od niv noto se} avawe taa scena. Nikoga{ pove} e nema da padne miren son na nivnata pernica.

Koga se slu{nal glasot na mo} niot angel kraj Hristo viot grob kako zboruva: “Te vika tvojot Otec”, Spasitelot izlegol od grobot so ìvotot {to se nao| al vo samiot nego. Sega

785



682

e dokaàna vistinitosta na negovite zborovi: “Jas go davam svojot ̀ ivot za povtorno da go zemam... Imam vlast da go dadam, imam vlast pak da go zemam”. Sega se ispolnilo pro ro{tvoto {to go kaàl pred sve{tenicite i poglavarite: “Urnete go ovoj hram i za tri dena pak } e go podignam” (Jovan 10,17.18; 2,19).

Nad razurnatata grobnica na Josifa, Hristos pobedonos no objavil: “Jas sum voskresenie i ̀ ivot”. Ovie zborovi moè lo da gi izgovori samo Boèstvoto. Site sozdadeni su{ testva ìveat so Bo`ja volja i sila. Tie se zavisni prima~i na ìvotot od Boga. Od najvozvi{eniot serafim do naj skromnoto ìvo su{testvo, site odnovo primaat sila od Izvorot na ̀ ivotot. Samo Onoj koj e edno so Boga moè da kaè: Imam vlast da go dadam ̀ ivotot i imam vlast da go zemam. Vo svojata boèstvena priroda Hristos poseduval sila da gi skr{i okovite na smrtta.

Hristos stanal od mrtvite kako prvina na onie {to spijat. Na nego ukaùval snopot kako `rtvaprikaznica i nego voto voskresenie se slu~ilo tokmu onoj den koga pred Gospoda trebalo da se prinese toj snop. Pove} e od iljada godini se vr{el ovoj simboli~ki obred. Od nivite se sobi rani prvite klasje zrelo ìto i koga narodot odel vo Erusa lim na Pasha, snopot na prvinata se prikaùval kako `rtvablago darnica pred Gospoda. Sè dodeka ne bilo izvr{eno ova, ne po~nuval srp da `nee i ìtoto da se sobira vo snopovi. Snopot posveten na Boga ja pretstavuval ètvata. Taka i prvi nata, Hristos, ja pretstavuval golemata duhovna ètva {to } e se sobere za Bo`jeto carstvo. Negovoto voskresenie e slika i zalog za voskresenieto na site pravednici {to umrele. “Za{to, ako veruvame deka Isus umre i voskresna, taka i onie koi umrele vo Isusa, Bog } e gi zeme so nego” (1. Soluwanite 4,14).

Koga stanal, Hristos od grobot izvel mnogu zarobenici. Zemjotresot pri negovata smrt gi otvoril nivnite grobovi i koga Toj stanal i tie izlegle so nego. Toa bile Bo`ji sora botnici koi i po cena na svojot ìvot svedo~ele za vistinata. Sega trebalo da bidat svedoci za Onoj {to gi podignal od mrtvite. Za vreme na svojata slu`ba Isus digal mrtvi vo ìvot. Toj go voskresnal sinot na vdovicata od Nain, } erkata na poglavarot i Lazara. No tie ne bile oble~eni vo besmrtnost. Iako voskresnale, sè u{te bile podlo`ni na smrtta. No onie {to izlegle od grobot pri Hristovoto voskresenie, stanale vo ve~en ìvot. Tie se voznele so nego kako znak na negovata pobeda nad smrtta i grobot. Ovie, rekol Hristos,

786

683

ne se pove} e zarobenici na satanata. Jas gi otkupiv. Jas gi izvedov od grobot kako prvina na mojata sila, da bidat so mene kade {to sum jas, za nikoga{ pove} e da ne vidat smrt ili da vkusat bolka.

Ovie oti{le vo gradot i im se pokaàle na mnozina objavuvaj} i: Hristos voskresna od mrtvite i nie voskresnavme so nego. Taka e ovekove~ena svetata vistina za voskresenieto. Vos kresnatite sveti svedo~ele za vistinitosta na zborovite: “]e oìveat tvoite mrtvi, } e voskresnat mrtvite tela”. Niv noto voskresenie bilo slikovit prikaz za ispolnuvawe na pro ro{tvoto: “Razbudete se i triumfirajte vie, ìteli na pra vot! Za{to... zemjata } e gi isfrli mrtovcite” (Isaija 26,19).

Hristos za vernicite e voskresenie i ìvot. Vo na{iot Spasitel e obnoven ìvotot {to e zaguben poradi grevot; Toj vo sebe ima ìvot da go oìvee onoj kogo {to saka. Nemu mu e dadeno pravoto da daruva besmrtnost. @ivotot {to go poloìl vo ~ove~ka priroda, Toj povtorno go zema i mu go dava na ~ove~kiot rod. “Jas dojdov”, rekol Toj, “za da imaat ̀ ivot i da go imaat vo izobilie”. “A koj pie od vodata {to jas } e mu ja dadam, nema da bide ̀ eden doveka, tuku vodata {to jas } e mu ja dadam } e stane vo nego izvor na voda koja izvi ra vo ve~en ̀ ivot”. “Koj go jade teloto moe i ja pie krv ta moja, ima ̀ ivot ve~en, i jas } e go voskresnam vo posled niot den” (Jovan 10,10; 4,14; 6,54).

Za vernikot smrtta ne zna~i mnogu. Hristos za nea zbo ruva kako da ima mala va`nost. “Onoj {to } e ja odrì mojata re~, nema da vidi smrt doveka”, “nema da vkusi smrt doveka”.

Za hristijaninot smrtta e samo son, mig na ti{ina i temnina. @ivotot e skrien so Hrista vo Boga i “koga } e se javi Hristos, na{iot ìvot, toga{ i vie } e se javite so nego vo slava” (Jovan 8,51.52; Kolo{anite 3,4).

Glasot na krstot “Se svr{i” se ~ul me| u mrtvite. Toj prodrel niz yidovite na grobnicite i gi povikal umrenite da stanat. Taka } e bide koga od neboto } e se slu{ne Hristo viot glas. Toj glas } e prodre vo grobnicite i } e gi otvori mogilite i mrtvite vo Hrista } e voskresnat. Pri voskreseni eto na Spasitelot se otvorile nekolku grobovi, no pri nego voto vtoro doa| awe site dragoceni mrtvi } e go ~ujat negoviot glas i } e izlezat vo slaven besmrten ìvot. Istata sila {to go podignala Hrista od mrtvite, } e ja podigne i nego vata Crkva i } e ja proslavi so nego, nad site gospodstva, nad site sili, nad sekoe ime {to se spomnuva, ne samo na ovoj svet, tuku i vo svetot {to } e dojde.

787


684

82

„ZOŠTO PLAČEŠ?“

Ovaa glava se temeli na Matej 28,1.5-8; Marko 16,1-8; Luka 24,1-12; Jovan 20,1-18

@enite {to stoele kraj Hristoviot krst budno bdeele i ~ekale da pomine sabotata. Prviot den vo sedmicata, mo{ne rano, se upatile kon grobot, nosej} i dragoceni mirisi za da izvr {at pomazanie na teloto na Spasitelot. Ne pomisluvale na negovoto voskresenie od mrtvite. Sonceto na nivnoto na devawe za{lo i vo nivnite srca se nastanila no} . Dodeka ode le patem, si prikaùvale za Hristovite dela na milosrdie i za negovite ute{ni zborovi. Me| utoa, ne se setile za negovite zborovi: “No pak } e ve vidam” (Jovan 16,22).

Ne znaej} i {to se slu~uva, se pribliùvale kon gradinata, velej} i: “Koj } e ni go pomesti kamenot od vlezot na grobot?” Znaele deka ne moàt da go pomestat kamenot, a sepak go prodolìle patot. Odnenade` neboto zasvetilo so sla va koja ne doa| ala od sonceto {to se ra| alo. Zemjata se tre se la. Videle deka golemiot kamen e trgnat. Grobot bil prazen.

Site èni ne do{le od ist pravec na grobot. Marija Mag dalena prva stignala na mestoto; gledaj} i deka kamenot e ot stranet, pobrzala da im kaè na u~enicite. Vo me| uvreme pristignale i drugite èni. Okolu grobot svetela svetlina, no vo nego go nemalo Hristovoto telo. Dodeka ̀ enite se zadr ̀ uvale tuka, odnenade` zabeleàle deka ne se sami. Mladi~, oble~en vo sjajna obleka, sedel kraj grobot. Toa bil angelot {to go otstranil kamenot. Toj se prestoril vo ~ovek za da ne gi ispla{i Isusovite prijateli. Sepak, okolu nego sè u{te svetela svetlina na nebesnata slava i ènite se ispla {ile. Se svrtile da pobegnat, no angelot gi zaprel so zborovite: “Ne pla{ete se, za{to znam deka go barate Isusa raspnatiot. Ne e tuka, za{to voskresna, kako {to kaà. Dojde te i videte

788

789

685

go mestoto kade {to leè{e, i otidete brgu i kaète im na negovite u~enici deka voskresna od mrtvite”. Povtorno poglednale vo grobot i povtorno ja ~ule taa prekra sna vest. Tuka se nao| al drug angel vo ~ove~ka lika koj rekol: “Zo{to go barate ìviot me| u mrtvite? Toj ne e ovde. Vos kresna! Spomnete si kako vi zboruva{e dodeka u{te be{e vo Gali leja: ëSinot ~ove~ki treba da bide predaden vo racete na gre{nicite, deka } e bide raspnat i deka } e voskresne tre tiot den’”.

Toj stanal! Toj stanal! @enite postojano gi povtoruvale ovie zborovi. Mirisite za pomazanie ne bile ve} e potrebni. Spasitelot e ìv, ne mrtov! Sega se setile deka, zboruvaj} i za svojata smrt, rekol oti povtorno } e stane. Kolku krasen bil ovoj den za svetot! @enite brgu se oddale~ile od grobnicata i “so strav i so golema radost otr~aa da im soop{tat na negovite u~enici”.

Marija ne ja ~ula dobrata vest. Oti{la kaj Petar i Jovan so àlosna vest: “Go zele Gospoda od grobot i ne znaeme kade go poloìle”. U~enicite pobrzale na grobot i go na{le kako {to kaàla Marija. Gi videle pokrivkata i krpata, no ne go na{le svojot Gospod. Sepak, duri i ovde se nao| alo sve do{tvo deka stanal. Mrtove~kata obleka ne e otfrlena nemarno, tuku vnimatelno sloèna i stavena na svoe mesto. Jovan “vide i poveruva”. Toj u{te ne gi razbral zborovite na Pismoto deka Hristos mora da stane od mrtvite, no sega si spom nal za zborovite na Spasitelot so koi go pretkaàl svoeto voskresenie.

Hristos sam, mo{ne gri`livo ja ostavil mrtove~kata obleka. Koga kraj grobot slegol silen angel, nemu mu se pridruìl i drug koj, zaedno so drugi, bdeel nad Gospodovoto telo. Koga nebesniot angel go trgnal kamenot, drug angel vle gol vo grobot i gi odvrzal zavoite na Isusovoto telo. Me| u toa, rakata na Spasitelot gi sloìla site poedine~no i gi stavila na odredeno mesto. Vo o~ite na Onoj {to upra vuva i so yvezda ta i so atomot nema ni{to neva`no. Vo site negovi dela se gleda red i sovr{enstvo.

Marija gi sledela Jovana i Petar do grobot, a koga tie se vratile vo Erusalim, taa ostanala. Dodeka gledala vo prazniot grob, nejzinoto srce go ispolnila ̀ alost. Pogled nuvaj} i vnatre, videla dva angela, eden kraj glavata, a drug kraj nozete na mestoto na koe leèl Isus. “@eno, zo{to pla~e{?”, ja pra{ale. “Zatoa {to go zele mojot Gospod”, odgo vorila, “i ne znam kade go poloìle”.

790

„ЗОШТО ПЛАЧЕШ?“


686

Toga{ se oddale~ila duri i od angelite, mislej} i deka mora da najde nekogo koj bi moèl da $ kaè {to e storeno so Isusovoto telo. Vo toj mig $ se obratil eden drug glas: “@eno, zo{to pla~e{? Kogo go bara{?” So o~i zamagleni od solzi, Marija videla lik na nekoj ~ovek i, mislej} i deka toj e gradinarot, rekla: “Gospodine, ako si go odnel ti, kaì mi kade si go poloìl i jas } e go zemam”. Ako grobnicata na ovoj bogata{ e premnogu po~esno mesto za Isusoviot zakop, taa sama } e se pogriì da pronajde mesto za nego. Postoel grob {to Isus go ispraznil so svojot glas, grobot vo koj leèl Lazar. Zar tamu ne bi moèla da pronajde mesto za zakop na svojot Gospod? ûv stvuvala deka vo nejzinata bolka griàta za negovoto dragoceno, raspnato telo bi $ donela golema uteha.

Me| utoa, sega Isus so svojot dobro poznat glas $ rekol: “Marija!” Vedna{ znaela deka Toj {to ja oslovil ne bil stranec i, svrtuvaj} i se, go videla pred sebe Hrista ̀ iv. Vo svojata radost zaboravila deka bil raspnat. Potr~uvaj} i kon nego, kako da sakala da mu gi pregrne nozete, rekla: “Ravi!” No Hris tos ja podignal rakata, velej} i: Ne zadrùvaj me, “za{to s# u{te ne sum pojden gore kaj Otecot. Tuku odi kaj moite bra} a i kaì im: ëSe vra} am kaj mojot Otec i va{iot Otec, kaj mojot Bog i va{iot Bog’”. Marija oti{la kaj u~enicite so radosnata vest.

Isus odbil da primi po~est od svojot narod dodeka ne dobil garancija deka Otecot ja prifa} a negovata ̀ rtva. Toj se voznel vo nebesnite dvorovi i li~no od Boga dobil uveru vawe deka negovata `rtva na pomiruvawe za grevovite na lu| e to e dovolna, deka so negovata krv site } e moàt da dobi jat ve~en ìvot. Otecot go potvrdil zavetot {to mu go dal na Hrista deka } e gi prifati lu| eto {to se kaat i {to se poslu {ni i deka } e gi saka onaka kako {to go saka svojot Sin. Hristos trebalo da go zavr{i svoeto delo i da go ispol ni svojot zavet “~ovekot da vredi pove} e od pretopeno zlato, pove} e od zlato ofirsko” (Isaija 13,12). Seta vlast i na nebo to i na zemjata mu e dadena na Knezot na ìvotot, a Toj se vratil kaj svoite sledbenici vo svetot na grevot za da moè da im ja podari svojata sila i slava.

Dodeka Spasitelot bil vo Bo`je prisustvo, primaj} i daro vi za svojata Crkva, u~enicite razmisluvale za negoviot prazen grob, taguvale i pla~ele. Denot, koj za celoto nebo bil den na radost, za u~enicite bil den na neizvesnost, den na zbrka i zabuna. Nivnata nedoverba kon svedo{tvoto na

687

èni te pokaùva kolku nisko padnala nivnata vera. Vestite za Hristovoto voskresenie tolku se razlikuvale od ona {to go o~ekuvale, {to vo toa ne moèle da veruvaat. Bile premno gu dobri za da bidat vistiniti, si mislele tie. Slu{ale tolku mnogu doktrini i samonare~eni nau~ni teorii na sadu keite, {to vpe~atokot koj go primile za voskresenieto bil magliv. Odvaj znaele {to bi moèlo da zna~i voskresenie od mrtvite. Bile nesposobni da ja sfatat ovaa golema vistina.

“Odete”, im rekle angelite na ènite, “i kaète im na nego vite u~enici, i na Petar, ëToj odi pred vas vo Galileja. Tamu } e go vidite, kako {to vi kaà’”. Ovie angeli bile so Hrista kako angeli ~uvari vo tekot na negoviot ìvot na zem jata. Bile svedoci za negovoto sudewe i raspnuvawe. Gi ~ule negovite zborovi upateni na u~enicite. Toa se pokaàlo vo nivnata vest upatena do u~enicite i istoto trebalo da gi osve do~i vo nejzinata vistinitost. Takvi zborovi moèle da poteknat samo od vesnik na nivniot voskresnat Gospod.

“Kaète im na negovite u~enici, i na Petar”, rekle angelite. Od Hristovata smrt Petar bil pritisnat so grià na sovesta. Negovoto sramno otkaùvawe i pogledot na Spasitelot poln so qubov i bolka, postojano bile pred nego. Od site u~enici najmnogu stradal. Dadeno mu e uveruvawe deka nego voto pokajanie e prifateno, a negoviot grev prosten. Bil spomnat po ime.

“Kaète im na negovite u~enici, i na Petar. Toj odi pred vas vo Galileja. Tamu } e go vidite”. Site u~enici go napu{tile Isusa i povikot povtorno da se sretnat so nego gi opfatil site. Toj ne gi otfrlil. Koga Marija Magdalena im kaà la deka go videla Gospoda, go povtorila povikot za sredba vo Galileja. I tretpat im e pratena ovaa vest. Otkako se pojavil pred Otecot, Isus im se javil na drugite ̀ eni velej } i: “Bide te pozdraveni! A tie pristapija kon nego, mu gi pregrnaa nozete i mu se poklonija. Toga{ Isus im re~e: ëNe pla{ete se! Odete i javete im na moite bra} a da pojdat vo Galileja. Tamu } e me vidat’”.

Prva Hristova zada~a na zemjata po voskresenieto bila da gi osvedo~i svoite u~enici vo svojata nenamalena qubov i ne`na grià za niv. Za da gi uveri deka Toj e nivniot ìv Spasitel, deka gi skr{il okovite na grobot i deka neprijatelot smrtta ne moèla podolgo da go zadrì; za da im otkrie deka ima isto srce polno so qubov, kako i toga{ koga bil so niv kako nivni sakan U~itel, ~esto im se javuval.

793



688

Sakal u{te pove} e da gi stegne so vrskite na qubovta. Odete, kaè te im na moite bra} a, rekol Toj, da se sretnat so mene vo Galileja.

Koga slu{nale za ovaa sredba, tolku sigurno zakaàna, u~enicite po~nale da razmisluvaat za Hristovite zborovi so koi go pretkaàl svoeto voskresenie. No sè u{te ne se ra du vale. Ne moèle da se oslobodat od svoite somnevawa i od zbunetosta. Duri i koga ènite izjavile deka go videle Gospoda, u~enicite ne sakale da poveruvaat. Smetale deka tie se izmameni.

Kako da se naplastuvale sè novi i novi nevolji. [estiot den vo sedmicata videle kako nivniot U~itel umrel; prviot den slednata sedmica bile bez negovoto telo, obvineti deka go ukrale za da go izmamat narodot. Ja zagubile nade`ta deka koga i da e } e se ispravat lo{ite vpe~atoci {to sè pove} e se zacvrstuvale protiv niv. Se pla{ele od neprijatelstvoto na sve{tenicite i od gnevot na narodot. Kopneele za pri sustvoto na Isusa koj im pomagal vo sekoja nevolja.

êsto gi povtoruvale zborovite: “A nie se nadevavme deka Toj e Onoj {to } e go izbavi Izrael”. Osameni i so ta`ni srca, si spomnuvale za negovite zborovi: “Ako se posta puva vaka so zelenoto drvo, {to } e bide so suvoto?” (Luka 24,21; 23,31). Se sostanale vo Gornata soba, se zatvorile i ja obezbedile vratata, svesni deka sudbinata na nivniot sakan U~itel vo sekoe vreme moè da stane i nivna.

A za seto ova vreme moèle da se raduvaat na soznanieto deka Spasitelot voskresnal. Marija stoela vo gradinata i pla~ela dodeka Isus bil tokmu kraj nea. O~ite $ bile tolku zamagleni so solzi, {to ne moèla da go prepoznae. A i srca ta na u~enicite vo tolkava mera bile ispolneti so bolka, {to ne $ veruvale na vesta na angelite ili neposredno na Hristovite zborovi.

Kolku deneska ima takvi koi sè u{te postapuvaat onaka kako {to postapuvale u~enicite! Kolku mnogu ima takvi koi kako Marija o~ajno izviknuvaat: “Go zele mojot Gospod... i ne znam kade go poloìle!” Na kolkumina bi moèle da im bidat upateni zborovite na Spasitelot: “Zo{to pla~e{? Kogo go bara{?” Stoel kraj niv, no nivnite o~i, zamagleni so solzi, ne go raspoznavaat. Toj im zboruva, no tie ne razbi raat.

O, koga navedenata glava bi moèla da se ispravi, koga o~ite bi moèle da se otvorat da go nabquduvaat, koga u{ite bi moèle da go slu{nat negoviot glas! “Odete brgu i kaète

794

689

im na negovite u~enici: ëVoskresna od mrtvite’”. Naloète im da ne go gledaat noviot grob na Josifa koj be{e zatvoren so golem kamen i zape~aten so rimski pe~at. Hristos ne e tamu. Neka ne go gledaat prazniot grob. Neka ne taguvaat kako lu| e {to se bez nade` i pomo{. Isus ̀ ivee, i zatoa {to Toj ̀ ivee, i nie } e ̀ iveeme. Od blagodarnite srca, od usnite dopreni so svet ogan, neka odekne radosnata pesna: Hristos voskresna! Toj ìvee za da posreduva za nas. Fati se za ovaa nade` i taa } e ja drì du{ata kako sigurna, proverena kotva. Veruvaj i } e ja vidi{ slavata Bo`ja!


690

83

NA PATOT KON EMAUS


Docna popladneto na denot na voskresenieto dvajca u~enici patuvale po patot kon Emaus, male~ko grat~e oddale ~eno okolu trinaeset kilometri od Erusalim. Ovie u~enici ne zazemale istaknato mesto vo Hristovoto delo, no tie vistin ski veruvale vo nego. Do{le vo gradot da go proslavat praznikot Pasha i bile mo{ne zbuneti so nastanite {to se odigrale neodamna. Toa utro gi ~ule vestite za is~eznuvaweto na Hristovoto telo od grobot, kako i izve{tajot na ènite {to gi videle angelite i go sretnale Isusa. Sega se vra} ale doma za da razmisluvaat i da se molat. Taa ve~er àlosni ~eko rele po patot, oìvuvaj} i gi vo razgovorot scenite od sudeweto i od raspnuvaweto. Niko ga{ porano ne bile tolku dlaboko razo~arani. Bez nade` i vera odele vo senkata na krstot.

Na patot ne oti{le daleku, koga im se pridruìl nekoj stranec; no tie bile tolku potonati vo svojata taga i razo~a ruvawe, {to ne go zagledale dobro. Go prodolìle razgovorot, izrazuvaj} i gi mislite na svoeto srce. Razmisluvale za poukite {to gi daval Hristos, no kako da ne bile sposobni da gi sfatat. Dodeka razgovarale za nastanite {to se slu~ile, Isus kopneel da gi ute{i. Ja videl nivnata taga; gi razbral tie protivre~ni, zbunuva~ki zamisli {to vo nivnite umovi ja voveduvale mislata: Moè li toj ~ovek, koj dozvolil tolku da go poniàt, da bide Hristos? Pla~ele, za{to ne moèle da ja sovladaat svojata bolka. Isus znael deka nivnite srca se povrzani so nego so qubov, pa kopneel da gi izbri{e niv nite solzi i da gi ispolni so radost i veselba. No najprvo mora da im dade pouki {to nema nikoga{ da gi zaboravat.

“A Toj gi pra{a: ëKakov e toj razgovor {to go vodite me| u sebe patem?’ A tie zastanaa gledaj} i naàleno. Edniot od niv,

795

796

691

po ime Kleopa, mu odgovori: ëDali si ti edinstveniot tu| inec vo Erusalim koj ne znae {to se slu~i vo nego ovie denovi?’” Mu raskaàle za svoeto razo~aruvawe poradi svojot U~itel “koj be{e prorok, silen na delo i na zbor, pred Boga i pred siot narod”, no “na{ite prvosve{tenici i stare{ini”, rekle tie, “go predadoa da bide osuden na smrt i go raspnaa”. So stegnato srce od razo~aruvawe i so treperlivi usni, doda le: “A nie se nadevavme deka Toj e Onoj {to } e go izbavi Izrael. I... ve} e e tret den kako se slu~i toa”.

Neobi~no e toa {to u~enicite ne se setile na Hristo vite zborovi i ne sfatile deka Toj gi pretkaàl nastanite {to } e se odigraat! Ne sfatile deka posledniot del od negovoto otkrovenie } e se ispolni isto tolku sigurno kolku i negoviot prv del, deka tretiot den } e stane. Toa e onoj del {to ne smeele da go zaboravat. Sve{tenicite i poglavarite toa ne go zaboravile. “Sledniot den, po denot za podgotovka, prvosve{tenicite i fariseite se sobraa kaj Pilata i mu rekoa: ëGospodaru, se setivme deka onoj izmamnik, u{te dodeka be{e ìv, re~e: Po tri dena } e voskresnam” (Matej 27,62.63). No u~enicite ne se se} avale na ovie zborovi.

“Toj im re~e: ëO nerazumni i bavni vo sfa} aweto na seto ona {to go rekoa prorocite! Ne treba{e li Hristos da go pretrpi toa i da vleze vo svojata slava?’”

U~enicite se pra{uvale koj bi moèl da bide ovoj stranec, koj proniknal vo samata nivna du{a i koj zboruva so takva serioznost, so takva ne`nost i so~uvstvo i so tolku silna nade`! Prvpat otkako Hristos e predaden, po~nale da se zakrepnuvaat so nade`. ̂ esto seriozno go poglednuvale svojot sopatnik i pomislile deka negovite zborovi se tokmu onie zborovi {to gi izgovoril Hristos. Bile ispolneti so voshit i nivnite srca po~nale da ~ukaat vo radosno o~eku vawe.

Po~nuvaj} i od Mojseja, vistinskiot po~etok na bibliska ta istorija, Hristos od celoto Pismo go izloùval ona {to se odnesuvalo na nego. Koga bi im se otkril vedna{, nivnite srca bi bile zadovolni. Vo polninata na svojata radost tie kon ni{to ve} e ne bi se stremele. Me| utoa, bilo neophodno da go sfatat sè ona {to se odnesuvalo na nego vo slikite i vo svedo{tvata na Stariot zavet. Na toa treba da bide zasno vana nivnata vera. Hristos ne storil nikakvo ~udo za da gi osvedo~i, za{to negova prva zada~a bila da go objasni Pismo to. Negovata smrt ja smetale za uni{tuvawe na site

799

НА ПАТОТ КОН ЕМАУС


692

svoi nadeì. Sega od prorocite im pokaàl deka tokmu toa e najsi len dokaz za nivnata vera.

Pou~uvaj} i gi ovie u~enici, Isus ja pokaàl va`nosta na Stariot zavet kako svedo{tvo za negovata misija. Mnozina {to sebesi se narekuvaat hristijani, deneska go otfrlaat Stariot zavet, tvrdej} i deka toj nema pove} e nikakva va`nost. No toa ne e Hristovo u~ewe. Toj tolku mnogu ja cenel negovata vrednost, {to edna{ rekol: “Ako ne gi slu{aat Mojseja i proro cite, nema da mu veruvaat nitu na onoj koj bi voskresnal od mrtvite” (Luka 16,31).

Od Adamovite denovi, pa sè do zavr{nite sceni vo ova vreme, Hristoviot glas zboruva preku patrijarsite i prorocite. Spasitelot e otkrien vo Stariot isto tolku jasno kol ku i vo Noviot zavet. Svetlinata od proro~koto minato go istaknuva Hristoviot ̀ ivot i u~ewe na Noviot zavet jasno i ubavo. Hristovite ~uda se dokaz za negovoto boèstvo, no posilen dokaz deka Toj e Otkupitel na svetot se nao| a vo spore duvawa ta na proro{tvata na Stariot so istorijata na Noviot zavet.

Obrazloùvaj} i gi proro{tvata, Hristos na svoite u~eni ci im dal vistinsko soznanie za toa zo{to do{ol me| u lu| eto. Nivnite o~ekuvawa na Mesija koj treba da zazeme prestol i carska vlast vo soglasnost so ̀ elbite na lu| eto bile pogre{ni. Toa ne bi se soobrazilo so pravilnoto sfa} a we na negovoto spu{tawe od najvisokata na najniska polo`ba {to moè da se zazeme. Hristos sakal poimite na negovite u~enici vo sekoja podrobnost da bidat ~isti i vistiniti. Tie vo celost mora da ja sfatat ~a{ata na stradawata {to mu bila dodelena. Im pokaàl deka stra{niot sudir, koj sega u{te ne moèle da go razberat, bil ispolnuvawe na zave tot daden pred da bidat poloèni temelite na svetot. Hristos mora da umre kako {to mora da umre sekoj prestapnik na zakonot koga prodolùva da gre{i. Seto ova mora da se ispolni, no ne treba da zavr{i so poraz, tuku so slavna, ve~na pobeda. Isus im rekol deka e neophodno da se vloàt maksi malni napori za svetot da se spasi od grevot. Negovite sledbenici mora da ìveat i istrajno da rabotat kako {to ìve el i rabotel Toj.

Hristos vaka razgovaral so svoite u~enici, otvoraj} i im go umot da go sfatat Pismoto. U~enicite bile umorni, no razgovorot ne prestanuval. Od usnite na Spasitelot izleguvale zborovi {to davaat ìvot i sigurnost. No o~ite sè u{te im bile zatvoreni. Dodeka im zboruval za razurnuvawe to na Eru salim, go nabquduvale osudeniot grad so solzi.

800

693

Me| u toa, sè u{te i ne nasetuvale koj e ovoj nivni sopatnik. I ne pomis luvale deka kraj niv ~ekori najva`nata li~nost na nivniot razgovor, za{to Hristos na sebe ukaùval kako na nekoe drugo lice. Mislele deka Toj e eden od onie {to u~estvuvale na golemiot praznik i koj sega se vra} a doma. Odel isto tolku vnima telno kako i tie preku grubite kamewa, zastanuvaj} i povre meno zaedno so niv za malku da se odmori. Taka napre duvale na planinskata pateka, a pokraj niv odel Onoj koj moèl da kaè: “Mi se dade sekoja vlast na neboto i na zemjata” i koj nabrgu } e zazeme polo`ba od desnata strana na Boga (Matej 28,18).

Dodeka patuvale taka, sonceto se spu{tilo pred zalez i, pred patni cite da stignat do svoeto rodno mesto, rabotnicite na poliwata ve} a ja napu{tale svojata rabota. Koga u~enicite se gotvele da vlezat vo svojot dom, stra necot kako da najavu val deka saka da go prodolì patot. Me| utoa, u~enicite ~uvstvuvale deka Toj gi privlekuva. Nivnite du{i kop ne ele da slu{nat u{te pove} e od nego. “Ostani so nas”, mu rekle. Se ~inelo deka ne go prifatil povikot, no tie uporno insistirale: “No} ta nabliùva, a denot ve} e prevali”. Hristos popu{til pred nivnoto prekolnuvawe “i vleze za da osta ne so niv”.

Koga u~enicite ne bi bile uporni vo svojot povik, ne bi doznale deka nivniot sopatnik bil voskresnatiot Gospod. Hristos nikoga{ nikomu ne mu go natura svoeto dru{tvo. Toj se interesira za site na koi im e potreben. Rado } e vleze vo najskromniot dom i } e go izraduva najponiznoto srce. No ako lu| eto premnogu se ramnodu{ni kon nebesniot Gostin ili ne go baraat da ostane so niv, Toj } e prodolì pona tamu. Na toj na~in mnozina se soo~uvaat so golema zaguba. Tie Hrista nema da go zapoznaat vo pogolema mera odo{to u~eni cite dodeka odele so nego po patot.

Nabrgu bil prigotven ednostaven ve~eren obrok od leb. Staven e pred Gostinot koj zazel ~elno mesto na trpezata. Gi podal racete da ja blagoslovi hranata. U~enicite se trgnale od iznenaduvawe. Nivniot sopatnik gi podava racete potpolno na ist na~in kako {to go pravel toa nivniot U~itel. Povtorno poglednale i, koga, na negovite race zabeleùvaat tragi od klinovi. Naedna{ obajcata izviknale: Toa e Gospod Isus! Toj voskresnal od mrtvite!

Stanale da se frlat pred negovite noze i da mu sluàt, no Toj is~eznal od nivniot pogled. Poglednale na mestoto {to

801

НА ПАТОТ КОН ЕМАУС


694

go zazemal Onoj ~ie{to telo neodamna e poloèno v grob i si rekle eden na drug: “Ne gorea li na{ite srca vo nas, koga ni zboruva{e po pat i ni gi tolkuva{e Pismata?”

So ovaa golema vest {to trebalo da ja soop{tat ne moè le da sedat i da si prikaùvaat. Umorot i gladot is~ez nale. Ostavaj} i go svojot obrok negibnat, polni so radost, vedna{ pak se upatile po patot po koj do{le, brzaj} i da im ja soop{tat radosnata vest na u~enicite vo gradot. Na nekoi delovi patot ne bil bezbeden, no se iska~uvale niz strmni mesta, liz gaj} i se na maznite karpi. Ne videle i ne znaele deka imaat za{tita od Onoj {to patuval na ovoj pat so niv. So patni~ki stap vo rakata, odele brgu, sakaj} i da odat pobrgu otkolku {to moèle. Ja zagubile patekata i povtorno ja na{le. Namesta tr~ale, namesta se sopinale, odele napred so svojot nevidliv Sopatnik koj gi pridruùval vo tekot na celiot pat.

No} ta bila mra~na, no gi osvetluvalo Sonceto na pravdata. Srcata sakale da im izripaat od radost. Im se ~inelo kako da se vo nov svet. Hristos e ìv Spasitel. Tie za nego ne taguvaat pove} e kako za mrtov. Hristos stanal povto ruvale postojano. Toa bila vesta {to im ja nosele na àlos nite. Morale da im go raskaàt prekrasniot nastan od patot za Emaus. Morale da raskaàt koj im se pridruìl popatno. Tie ja nosele najgolemata vest {to koga i da e mu e dadena na svetot, radosnata vest vrz koja se potpiraat nadeìte na ~ove~ koto semejstvo za vreme i za ve~nosta.

695

84

„MIR VAM“

Ovaa glava se temeli na Luka 24,33-48; Jovan 20,19-29

Koga stignale vo Erusalim, dvajcata u~enici pominale niz isto~nata kapija koja za vreme na praznikot e otvorena no} e. Ku} ite potonale vo mrak i ti{ina, no patnicite odele niz tesnite ulici osvetleni so svetlinata na mese~inata {to izgrevala. Se upatile vo Gornata soba vo koja Isus gi pomi nal migovite na poslednata ve~era pred svojata smrt. Znaele deka ovde } e gi najdat svoite bra} a. Iako bilo docna, znaele deka u~enicite nema da zaspijat dodeka sigurno ne doznaat {to se slu~ilo so teloto na nivniot Gospod. Vratata na sobata bila cvrsto zaklu~ena. Tropale za da gi pu{tat, no nemalo odgovor. Sè bilo mirno. Toga{ gi kaàle svoite imiwa. Vratata vnimatelno e otklu~ena. Vlegle, no so niv vlegol u{te eden nevidliv. Potoa vratata povtorno e zaklu ~ena za da ne vlezat {pioni.

Patnicite gi zatekle site prisutni iznenadeni i vozbudeni. Glasovite na onie vo prostorijata brgu se sleale vo zaed ni~ka blagodarnost i slavewe, velej} i: “Navistina Gos pod voskresna i mu se javi na Simona”. Toga{ dvajcata pat nici, zadi{eni od brzoto odewe, iznele voshituva~ki izve{taj za toa kako Isus im se otkril. [totuku zavr{ile a nekoi rekle deka ne moàt da poveruvaat vo toa, za{to pre mnogu e ubavo za da bide vistinito, koga, naedna{, pred niv zastanuva edno dru go li ce. Sekoe oko bilo prikovano za Stranecot. Nikoj ne trop nal da vleze. Ne se slu{nale nikak vi ~ekori. U~enici te bile iznenadeni i se pra{uvale {to zna~i toa. Toga{ slu{nale glas {to moèl da bide samo glasot na nivniot U~itel. Jasno i razbirlivo od negovite usni izlegle zbo rovite: “Mir vam!”

“A tie, zbuneti i upla{eni, mislea deka gledaat duh. A Toj im re~e: ëZo{to ste zbuneti i zo{to se javuvaat somneì

802

803


696

vo va{ite srca? Poglednete gi moite race i moite noze Jas sum istiot! Doprete me i uverete se, za{to duh nema meso i koski a, kako {to gledate, jas imam.’ A koga go re~e toa, im gi pokaà racete i stapalata”.

Gi nabquduvale racete i nozete surovo povredeni so grubite klinovi. Go prepoznale negoviot glas koj ne bil sli~en na nieden drug {to koga i da e go ~ule. “A bidej} i tie od radost u{te ne veruvaa, tuku se ~udea, im re~e: ëImate li tuka ne{to za jadewe?’ I mu dadoa par~e pe~ena riba. Toj ja zede i ja jade{e pred niv”. “U~enicite se izraduvaa koga go vidoa Gospoda”. Neverstvoto se zamenilo so vera, so radost i so dlaboki ~uvstva {to ne moàt da se iskaàt so zborovi, i go priznale svojot voskresnat Spasitel.

Pri Isusovoto ra| awe angelot objavil: “Mir na zemjata i me| u lu| eto dobra volja”. A sega, pri negovata prva pojava me| u u~enicite po voskresenieto, Spasitelot im se obratil so blagoslovenite zborovi: “Mir vam!” Isus sekoga{ e gotov da povika mir za du{ite {to se optovareni so somnevawa i strav. Toj ~eka da mu ja otvorime vratata na srceto i da kaème: Ostani so nas. Toj veli: “Eve, stojam pred vratata i tropam; ako nekoj go ~ue mojot glas i ja otvori vratata, } e vle zam kaj nego i } e ve~eram so nego, i toj so mene” (Otkro venie 3,20).

Isusovoto voskresenie bilo slika na kone~noto voskresenie na site {to po~inale vo nego. Likot na voskresnatiot Spasitel, negovoto odnesuvawe, negoviot govor, seto toa im bilo poznato na u~enicite. Kako Isus {to stanal od mrtvite, taka i onie {to spijat vo nego povtorno } e stanat. Nie } e gi zna eme na{ite prijateli onaka kako {to go poznavale u~enicite Isusa. Tie moàt da bidat izobli~eni, bolni ili obezobrazeni vo ovoj zemen ìvot, no } e stanat so sovr{eno zdravje i ubavina. Sepak, vo proslavenoto telo sovr{eno } e se so~uva osobenosta na nivnata li~nost. Toga{ } e poznaeme kako i nie {to sme poznati (1. Korin} anite 13,12). Vo liceto {to } e bleskoti so svetlina koja zra~i od Isusovoto lice, } e gi prepoznaeme crtite na licata na onie {to gi sakame.

Koga se sretnal so svoite u~enici, Isus gi potsetil na zborovite {to im gi zboruval pred svojata smrt, deka sè {to e pi{ano za nego vo Mojseeviot zakon, vo Prorocite i vo Psal mite, mora da se ispolni. “Toga{ im go otvori umot za da gi razberat Pismata, i im re~e: ëNapi{ano e deka Hristos treba da nastrada i da voskresne od mrtvite vo tretiot den, i da bide navestuvano vo negovo ime pokajanie i pro{tavawe

804

805

697

na grevovite na site narodi, po~nuvaj} i od Erusalim.’ Vie ste svedoci na toa”.

U~enicite po~nale da ja sfa} aat prirodata i obemot na svoeto delo. Trebalo da mu gi objavat na svetot prekrasnite vistini {to im gi doveril Isus. Nastanite od negoviot ìvot, negovata smrt i voskresenieto, proro{tvata {to ukaùvale na ovie nastani, svetosta na Bo`jiot zakon, tajnite na planot na spasenieto, Isusovata mo} da gi pro{tava grevovite za seto ova bile svedoci pa istoto trebalo da mu go objavat na svetot. Trebalo da go objavat evangelieto na mirot i spasenieto {to se dobiva so pokajanie i so silata na Spasitelot.

“Koga im go kaà ova, duvna na niv i im re~e: ëPrimete Sveti Duh! Na onie na koi } e im gi prostite grevovite, proste ni im se; na koi } e im gi zadrìte, zadràni im se’”. Sve ti ot Duh u{te ne se pokaàl potpolno, za{to Hristos u{te ne bil proslaven. Poizobilno davawe na Duhot nasta pilo du ri po Hristovoto voznesenie. Sè dodeka ne go primile ova, u~enicite ne moèle da go ispolnat nalogot da mu go propovedaat evangelieto na svetot. Sega Duhot go primile so od redena cel. U~enicite ne moèle da gi ispolnuvaat dove renite dol`nosti vo Crkvata sè dodeka Hristos ne gi vdahnal so svojot Duh. Im go doveril najsvetoto zave{tanie i sakal da uvidat deka ova delo ne moè da se izvr{i bez Svetiot Duh.

Svetiot Duh e zdiv na duhovniot ìvot vo du{ata. Davaweto na Duhot e davawe na Hristoviot ìvot. Toj go ispolnuva prima~ot so Hristovi osobini. Samo onie {to se taka pou~eni od Boga, vo koi dejstvuva Svetiot Duh i vo ~ij{to ìvot se pokaùva Hristoviot ìvot, treba da stojat kako pretstavnici pred lu| eto i da sluàt za dobro na Crk vata.

“Na koi } e im gi prostite grevovite”, rekol Hristos, “prosteni im se; na koi } e im gi zadrìte, zadràni im se”. Hristos ovde ne mu dava nikakva sloboda na nieden ~ovek da izrekuva sud nad drugite. Vo besedata na gorata Toj go zabranil toa. Toa pravo mu pripa| a samo na Boga. Me| utoa, na orga niziranata Crkva Toj $ dava odgovornost za sekoj vernik. Onie {to } e padnat vo grev, Crkvata e dol`na da gi opo menuva, da gi pou~uva i, ako e mo`no, da gi obnovuva. “Ukoruvaj, predupreduvaj, ohrabruvaj”, kaùva Gospod, “so gole mo trpenie i pouka” (2. Timotej 4,2). Postapuvaj verno so onie {to gre{at. Opomenuvaj sekoja du{a koja e vo opas nost. Ne dozvoli nikoj da se laè samiot sebesi. Grevot nare~i go so negovoto vistinsko ime. Objavi {to rekol Gospod za laè weto, za

806

„МИР ВАМ“


698

kr{eweto na sabotata, za kra`bata, za idolopoklon stvoto i za sekoe drugo zlo. “Onie {to pravat takvi raboti nema da go nasledat carstvoto Bo`je” (Galatite 5,21). Ako uporno ostanat vo grevot, osudata {to ste im ja iznele od Bo`jata re~ Neboto } e ja proglasi nad niv. Opre deluvaj} i se za grevot, tie se otkaùvaat od Hrista. Crkvata mora da pokaè deka ne gi odobruva nivnite dela ili i samata } e go obes~esti svojot Gospod. Taa za grevot mora da kaè {to zbo ruva Bog za nego. Taa so niv mora da postapi spored Bo`je to upatstvo i nejzinoto dejstvuvawe } e bide potvrdeno na Neboto. Onoj {to go prezira avtoritetot na Crkvata, go pre zira i direktno Hristoviot avtoritet.

Me| utoa, postoi i posvetla strana na slikata. “Na koi } e im gi prostite grevovite, prosteni im se”. Ovaa misla seko ga{ neka ni bide na um. Vo rabotata za zabludenite sekoe oko neka bide naso~eno kon Hrista. Pastirite ne`no neka se griàt za stadoto na Gospodovoto pasi{te. Na onie {to gre{at neka im zboruvaat za milosta na Spasitelot koja pro{ tava. Neka go hrabrat gre{nikot da se pokae i da veruva vo Onoj {to moè da prosti. Vrz osnova na Bo`jata re~ neka izjavat: “Ako gi priznaeme na{ite grevovi, Toj e veren i praveden } e ni gi prosti grevovite i } e nè is~isti od sekoja nepravda” (1. Jovanovo 1,9).

Site {to } e se pokaat imaat cvrsto vetuvawe: “Toj pak } e ni se smiluva, pod noze } e gi stavi na{ite bezzakonija. Site na{i grevovi ti } e gi frli{ vo dlabinite morski” (Mihej 7,19).

Crkvata so blagodarno srce neka go primi pokajanieto na gre{nicite. Onoj {to se kae neka se izvede od mrakot na never stvoto vo svetlinata na verata i pravdata. Negovata treperliva raka neka se stavi vo rakata na Isusovata qubov. Takvoto pro{tavawe go potvrduva Neboto.

Samo vo ovaa smisla Crkvata ima vlast da mu pro{tava na gre{nikot. Pro{tavawe na grevot moè da se dobie samo so Hristovite zaslugi. Na nieden ~ovek, na niedna grupa lu| e, ne im e dadena vlast da ja oslobodat du{ata od vinata. Hristos gi zadolìl svoite u~enici na site narodi da im pro povedaat pro{tavawe na grevot vo negovo ime, no samite tie ne bile ovlasteni da otstranat nitu edna damka na grevot. Isusovoto ime e edinstveno, “i nema spasenie vo nieden drug, nitu ima drugo ime pod neboto dadeno na lu| eto preku koe moème da se spasime” (Dela 4,12).

699

Koga Isus prvpat se sretnal so u~enicite vo Gornata soba, Toma ne bil so niv. Toj ja ~ul vesta od drugite i dobil mno{ tvo dokazi deka Isus stanal, no negovoto srce bilo stol~eno i ispolneto so neverstvo. Koga slu{nal kako u~enicite zboruvaat za voshituva~koto javuvawe na voskresnatiot Spasitel, toa samo go frlilo vo u{te podlabok o~aj. Ako Isus navistina stanal od mrtvite, toga{ ne moè da ima pove} e nade` vo vistinsko zemno carstvo. A i pomislata deka negoviot U~itel im se javil na site u~enici osven nemu, ja navreduvala negovata sueta. Re{il da ne veruva i cela sed mica go ma~ela poti{tenost koja se ~inela sè pomra~na nasproti nade`ta i verata na negovite bra} a.

Za seto ova vreme postojano izjavuval: “Dodeka ne gi vidam ranite od klincite na negovite race i ne go stavam mojot prst vo ranite od klincite i ne ja stavam mojata raka me| u negovite rebra, nema da poveruvam”. Ne sakal da gleda so o~ite na svoite bra} a ili da pokaè vera {to bi zavisela od nivnoto svedo{tvo. Sesrdno go sakal svojot Gospod, no doz volil so negoviot um i srce da zavladeat qubomora i neverstvo.

Izvesen broj u~enici od poznatata Gorna soba napravile svoj privremen dom i nave~er site, osven Toma, se sobirale tuka. Edna ve~er Toma re{il da se sostane so drugite. I pokraj svoeto neverstvo, imal neodredena nade` deka tie dobri vesti se vistiniti. Dodeka ve~eravale, u~enicite raska ̀ uvale za dokazite {to im gi iznel Hristos od proro{ tvata. “Dodeka vratata be{e zatvorena, dojde Isus, zastana sred niv i re~e: ëMir vam!’”

Svrtuvaj} i se kon Toma, rekol: “Daj go tvojot prst vamu i vidi mi gi racete, i daj ja tvojata raka i stavi ja vo moite rebra, i ne bidi neveren tuku veren!” Ovie zborovi pokaùvaat deka Toj gi poznaval mislite i zborovite na Toma. Somni ~aviot u~enik znael deka nieden od negovite drugari ne go videl Isusa edna sedmica. Ne moèle da mu raskaàt na U~itelot za negovoto neveruvawe. Vo Onoj {to stoel pred nego go prepoznal svojot Gospod. Ne sakal nikakvi natamo{ni dokazi. Srceto se obiduvalo da mu izripa od radost pa se frlil pred Isusovite noze so izvikot: “Gospod moj i Bog moj!”

Isus go prifatil negovoto priznavawe, no ne`no go ukoril negovoto neveruvawe: “Poveruva bidej} i me vide. Blaze na onie koi ne videle a veruvaat”. Verata na Toma na Hrista bi mu bila mnogu pomila koga toj bi bil gotov da pove ruva vo svedo{tvoto na svoite bra} a. Koga svetot sega bi go sledel

807

„МИР ВАМ“


700

primerot na Toma, nikoj ne bi veruval vo spase nieto, za{to site {to } e go primat Hrista mora da go storat toa vrz osnova na svedo{tvata na drugi.

Mnozina {to se somnevaat se pravdaat tvrdej} i deka bi veruvale koga bi imale takov dokaz kakov {to imal Toma od svoite drugari. Tie ne sfa} aat deka imaat mnogu pove} e od eden takov dokaz. Mnozina koi kako Toma ~ekaat da se otstranat site pri~ini za somnevawe, nema nikoga{ da ja ostvarat svojata èlba. Postepeno se zacvrstuvaat vo neverstvoto. Onie {to se vospituvaat da ja nabquduvaat mra~nata strana, da mrmorat i da se àlat, ne znaat {to pravat. Tie seat seme na somnevawe i } e moraat da ja ̀ neat ̀ etvata na somneva weto. Vo vremeto koga verata i doverbata se najneophodni, mno zina } e se najdat nemo} ni da se nadevaat i da veruvaat.

So svoeto postapuvawe so Toma, Isus im dal pouka na svoite sledbenici. Toj primer pokaùva kako treba da postapuvame so onie ~ija{to vera e slaba i koi pokaùvaat somnevawe. Isus ne go zasipal Toma so prekori nitu stapil vo ras pravii so nego. Sam mu se otkril nemu koj se somneval. Toma bil mo{ne nerazumen koga gi odreduval uslovite na svojata vera, no Isus, so svojata velikodu{na qubov i obyir, gi urnal site pre~ki. Neveruvaweto retko se pobeduva so pre pirawe. Toga{ toa preminuva vo samoodbrana, nao| aj} i novi pri~ini da se opravda. No neka se otkrie Isus vo svojata qubov i milost kako raspnat Spasitel, pa od mnogu usni, {to se protivele, } e se ~ue priznavaweto na Toma: “Gospod moj i Bog moj!”

808

701

85

UŠTE EDNAŠ KRAJ MORETO


Isus odredil da se sretne so svoite u~enici vo Galileja i nabrgu po pashalnata sedmica tie se upatile tamu. Nivnoto otsustvo od Erusalim za vreme na praznikot bi se tolkuvalo kako neverstvo i kako eres i zatoa ostanale do kraj; no {tom praz nikot pominal, radosno se vratile vo rodnoto mesto spored upatstvoto na Spasitelot da se sretnat so nego.

Vo dru{tvo bile sedum u~enici. Bile oble~eni vo skrom na ribarska obleka; siroma{ni vo svetovni dobra, bile bogati vo poznavaweto i vo primenuvaweto na vistinata, {to vo o~ite na Neboto im davalo najvisoka polo`ba kako u~i teli. Tie ne bile u~enici vo proro~kite {koli, no tri godini gi pou~uval najvisokiot Vospituva~ za kogo svetot koga i da e znael. So negovite pouki stanale blagorodni, razum ni i izdignati, orudija preku koi lu| eto moèle da se zapoznaat so vistinata.

Hristos mnogu vreme od svojata slu`ba pominuval kraj Galilejskoto More (ezero). Koga u~enicite se sobrale na mestoto na koe verojatno nema da bidat voznemiruvani, sfatile deka gi opkruùvaat spomenite na Isusa i na nego vite mo} ni dela. Na ova more Isus odel po ogromni branovi da gi spasi koga nivnite srca bile ispolneti so strav, koga èstokata bura brzala da gi uni{ti. Ovde luwata e smirena so negov zbor. Pred niv se prostiral bregot na koj nahranil pove} e od deset iljadi lica so nekolku male~ki lebovi i ribi. Nedaleku bil Kapernaum, mestoto na nebroeni ~uda. Dodeka u~enicite ja gledale ovaa scena, nivnite umovi se ispol nuvale so zborovite i so delata na Spasitelot.

Kve~erinata bila prijatna, a Petar, koj sè u{te gi sakal ~amcite i ribolovot, predloìl da otplovat na moreto i

809

810


702

da gi frlat mreìte. Site bile gotovi da ja prifatat ovaa zamis la. Im nedostigala hrana i obleka, pa vo toa bi im pomog nal uspe{niot no} en ribolov. Otplovile so svojot ~amec no ni{to ne ulovile. Cela no} rabotele naporno, no bez uspeh. Vo tekot na tie zamorni ~asovi razgovarale za svojot otsuten Gospod i si spomnuvale za krasnite nastani od negovata slu`ba kraj moreto za koi bile svedoci. Raspra vale za svojata idnina i se oàlostile poradi izgledite {to bile pred niv.

Seto vreme eden osamen Nabquduva~ na bregot gi sledel so svojot pogled, dodeka samiot ostanal nevidliv. Najposle osamnala zora. âmecot so u~enicite bil malku oddale~en od bregot i tie videle nekoj Stranec koj im se obratil so pra{aweto: “Deca, ulovivte li ne{to?” “Ne!” odgovorile: Toga{ Toj im rekol: “Frlete ja mreàta na desnata strana na ~amecot i } e fatite. Taka, ja frlija, i ve} e ne moèa da ja izvle~at od mno{tvo ribi”.

Jovan go prepoznal Stranecot i mu rekol na Petar: “Toa e Gospod”. Petar bil tolku voshiten i tolku radosen, {to vo svojata revnost skoknal vo vodata i nabrgu stoel kraj svojot U~itel. Drugite u~enici do{le vo ~amecot, vle~ej} i ja mreàta so ribi. “Koga izlegoa na bregot, vidoa leb, razgoren àr i na nego riba”.

Bile premnogu iznenadeni za da pra{aat od kade poteknuvaat ognot i hranata. “Donesete od ribite {to gi ulovivte sega!” Petar pobrzal do mreàta {to ja frlil i im pomognal na svoite bra} a da ja izvle~at na bregot. Koga ja zavr{ile rabotata i izvr{ile podgotovka, Isus gi povikal u~enicite da dojdat i da jadat. Dodeka im ja prigotvuval i im ja delel hranata, site sedummina go prepoznale i go priznale. Vo niv niot um se obnovilo ~udoto koga na padinite na bregot nahra nil pet iljadi lu| e; no gi obzela strahopo~it, pa vo ti{ina, vtren~eno go gledale svojot voskresnat Spasitel.

@ivo si spomnuvale za scenite kraj moreto koga Isus gi povikal da go sledat. Si spomnuvale kako na negova zapoved otplovile na morskata {iro~ina i ja frlile mreàta, pa ulovot bil tolku bogat, {to mreàta duri i se kinela. Toga{ Isus gi povikal da gi napu{tat svoite ribarski ~amci i im vetil deka } e gi stori lovci na lu| e. Pak storil ~udo so cel ovaa scena da ja osveì vo nivniot um i da go prodlabi nejzinoto zna~ewe. Negovata postapka bila obnova na nalogot {to im go dal na u~enicite. Im pokaàl deka smrtta na U~ite lot

811

703

ne ja namalila obvrskata da ja izvr{uvaat zada~ata {to im ja odredil. Iako bile li{eni od negovoto li~no dru{ tvo i od sredstvata za ̀ ivot od porane{noto zanimawe, voskres natiot Spasitel postojano } e se griì za niv. Dodeka ja rabo tat negovata rabota, Toj } e gi zadovoluva nivnite potre bi. Isus imal cel koga im zapovedal mreàta da ja frlat od desnata strana na ~amecot. Na taa strana stoel Toj na bregot. Toa bila stranata na verata. Ako rabotat vo zaed nica so nego, soedinuvaj} i gi svoite ~ove~ki napori so nego vata boèstve na sila, uspehot ne moè da izostane.

Isus moral da dade u{te edna pouka {to se odnesuvala oso beno na Petar. Toa {to Petar se otkaàl od svojot Gospod bilo vo sramna sprotivnost so negovite porane{ni izjavi za predanost. Go osramotil Hrista i predizvikal nedoverba kaj svoite bra} a. Smetale deka nema da mu bide dozvoleno pak da ja zazeme me| u niv porane{nata polo`ba, a i samiot toj ~uvstvuval deka ja proigral svojata doverba. Pred da bide povikan povtorno da ja prezeme svojata apostolska slu`ba, toj pred site } e mora da go dokaè svoeto pokajanie. Bez ova, negoviot grev, iako za nego se pokajal, bi moèl da go uni{ti negovoto vlijanie kako Hristov sluga. Spasitelot mu dal mo`nost povtorno da stekne doverba kaj svoite bra} a i kolku {to bilo mo`no, da go otstrani sramot {to mu go nanel na evan gelieto.

Ovaa pouka im e upatena na site Hristovi sledbenici. Evan gelieto ne se poga| a so grevot. Toa ne moè da go opravda grevot. Tajnite grevovi vo tajnost treba da mu se ispovedaat na Boga; no za javniot grev se bara javno priznavawe. Sramot poradi grevot {to go storil u~enikot se prefrla na Hrista. Toj predizvikuva likuvawe kaj satanata i sopinawe kaj koleblivite du{i. Davaj} i dokaz za pokajanieto, u~enikot kolku {to toa leì vo negovata mo} treba da go otstrani ovoj sram.

Dodeka Hristos i u~enicite zaedno jadele na bregot, Spasitelot, pokaùvaj} i mu gi negovite bra} a, mu rekol na Petar: “Simone, sine Jovanov, me qubi{ li pove} e otkolku drugive?” Petar edna{ izjavil: “Ako site se soblaznat zaradi tebe, jas nikoga{ nema da se soblaznam” (Matej 26,33). Me| u toa, sega dal verna ocenka za sebe. “Da, Gospode”, rekol, “ti znae{ deka te sakam”. Ne daval ogneno uveruvawe deka nego vata qubov e pogolema od qubovta na negovite bra} a. Ne go istaknuval svoeto mislewe za svojata predanost. Toj go povi kuva Onoj {to moè da gi ~ita site pobudi da ja prosudi nego vata iskrenost:

УШТЕ ЕДНАШ КРАЈ МОРЕТО


704

“Ti znae{ deka te sakam”. Isus mu zapo veda: “Pasi gi moite jagniwa”.

Pak Isus go isku{uva Petar povtoruvaj} i gi svoite pora ne{ni zborovi: “Simone, sine Jovanov, me qubi{ li?” Ovojpat ne go pra{al Petar dali go saka pove} e otkolku nego vi te bra} a. Vtoriot odgovor bil kako i prviot, osloboden od preterano uveruvawe: “Da, Gospode, ti znae{ deka te sakam”. Isus mu rekol: “Pasi gi moite ovci”. U{te edna{ Isus go postavuva toa bolno pra{awe: “Simone, sine Jovanov, me qubi{ li?” Petar se oàlostil, pomisluvaj} i deka Isus se somneva vo negovata qubov. Znael deka negoviot Gospod ima pri~ina da ne mu veruva, pa so bolka vo srceto odgovoril: “Gospode, ti znae{ sè. Ti znae{ deka te sakam”. Isus pak mu rekol: “Pasi gi moite ovci”.

Tripati Petar javno se otkaàl od svojot Gospod i tripati Isus dobil od nego cvrsto uveruvawe za negovata qubov i privrzanost, upatuvaj} i mu go toa ostro pra{awe kako ostra strela na negovoto raneto srce. Pred sobranite u~enici Isus go otkril dlabokoto pokajanie na Petar i pokaàl kako korenito se ponizil nekoga{ faleni~arskiot u~enik.

Petar po priroda bil brz i nagol pa satanata gi iskoristil ovie osobini da go obori. Neposredno pred pa| aweto na Petar, Isus mu rekol: “Ete, satanata bara da ve prosee kako p~enica, no jas se molev da ne se namali tvojata vera. A ti, koga edna{ } e se obrati{, zacvrsti gi svoite bra} a” (Luka 22,31.32). Toa vreme do{lo i Petrovata prerodba bila o~igledna. Gospodovite neposredni pra{awa ne predizvikale nie den brz, samouveren odgovor, pa poradi svojata poniznost i pokajanie, Petar bil podobro od koga i da e prigotven da dej stvuva kako pastir na stadoto.

Prva rabota {to Hristos mu ja doveril na Petar, vra} aj } i go vo taa slu`ba, bila da gi pase jagniwata. Toa bila rabo ta za koja Petar imal malku iskustvo. Taa } e bara golema grià i ne`nost, mnogu trpenie i istrajnost. Bil povikan da im sluì na onie {to bile mladi vo verata, da gi pou~uva neukite, da im gi otvora Svetite spisi i da gi vospituva da bidat korisni vo Hristovata slu`ba. Do toga{ Petar ne bil pogoden da go pravi toa, pa duri i da ja sfati negovata va`nost. Me| utoa, sega Isus go povikal na vakva zada~a. Nego voto li~no iskustvo, kako rezultat na stradaweto i pokaja nieto, go prigotvilo za ova delo.

812

705

Pred svojot pad, Petar sekoga{ zboruval nepromisleno, spored momentnite pobudi. Sekoga{ bil gotov da gi korigira drugite i da go kaè svoeto mislewe pred jasno da se sfati sebe si ili ona {to treba da go kaè. Me| utoa, preobrateniot Petar bil sosem poinakov. Toj go so~uval svojot porane{en àr, no Hristovata blagodat ja kontrolirala negovata revnost. Ne bil ve} e ekspresiven, samouveren i voobrazen, tuku blag, pribran i gotov da u~i. Toga{ moèl da gi pase jagni wata kako i ovcite na Hristovoto stado.

Na~inot na postapuvawe na Spasitelot so Petar sodr ̀ el pouka za nego i za negovite bra} a. Toj gi pou~uval so pre s tapnikot da postapuvaat strplivo, so so~uvstvo i so qubov {to pro{tava. Iako Petar se otkaàl od svojot Gospod, qu bovta so koja Isus se odnesuval kon nego nikoga{ ne se pokolebala. Tokmu takva qubov treba da ~uvstvuva i potpas tirot kon ovcite i jagniwata {to mu se dovereni na grià. Pri pom nuvaj} i si za svoite slabosti i za svojot pad, Petar so svoeto stado trebalo da postapuva isto tolku ne`no kako Hristos {to postapuval so nego.

Pra{aweto {to mu go postavil Hristos na Petar bilo zna~ajno. Rekol: “Me qubi{ li?” i toa go spomnal kako edinstven uslov za u~eni{tvoto i za slu`bata. Toa e najosnovniot uslov. Iako Petar moèl da poseduva sè drugo, sepak, bez Hristo vata qubov ne bi moèl da bide veren pastir na Gospo dovoto stado. Znaeweto, dobrovolnosta, re~itosta, blagodar nosta i revnosta seto ova moè dobro da pomogne vo rabo tata, no bez Isusova qubov vo srceto, rabotata na hristijan skiot propovednik e proma{uvawe.

Isus odel sam so Petar, za{to postoelo ne{to {to sakal da mu go kaè samo nemu. Pred svojata smrt, Isus mu rekol: “Tamu kade {to odam jas, ti sega ne moè{ da dojde{ so mene, no podocna } e dojde{”. Pri toa Petar odgovoril: “Gospode, zo{to ne moàm da dojdam po tebe sega? @ivotot } e go dadam za tebe” (Jovan 13,36.37). Koga go kaàl ova, ne znael do kak va viso~ina i dlabina } e gi povede ovoj pat Hristovite noze. Petar padnal koga do{lo isku{enie, no pak dobil mo`nost da ja dokaè svojata qubov kon Hrista. Za da go zasili za pos led niot ispit na verata, Spasitelot mu ja otkril negovata idnina. Mu kaàl deka po svoeto aktivno ìveewe, koga godi nite na ìvotot } e ja potro{at negovata sila, navistina } e go sledi svojot Gospod. Isus rekol: “Koga be{e pomlad se opa{u va{e sam i ode{e kade {to saka{e, no koga } e ostaree{, } e gi ra{iri{

815



706

racete i drug } e te opa{uva i } e te vodi kade {to ne saka{. A ova go re~e nazna~uvaj} i so kakva smrt } e go proslavi Boga”.

Taka Isus go zapoznal Petar so na~inot na koj } e umre; go pretkaàl duri i {ireweto na negovite race na krst. Povtorno mu zapovedal na svojot u~enik: “Sledi me!” Petar ne se obeshrabril so ova otkrovenie. Se ~uvstvuval podgotven da pretrpi sekakva smrt za svojot Gospod.

Do toga{ Petar go znael Hrista po telo, kako mnozina deneska {to go znaat; no ne trebalo da bide i ponatamu taka ograni~en. Toj ne go poznaval nitu malku pove} e otkolku {to go poznaval porano, druèj} i se so nego kako so ~ovek. Go sakal kako ~ovek, kako u~itel praten od Neboto. Sega go sakal kako Bog. Ja u~el poukata deka Hristos za nego e sè vo sè. Sega bil prigotven so svojot Gospod da u~estvuva vo negovata slu`ba na ̀ rtvata. Na kraj, koga e doveden do krstot, na svoe barawe e raspnat so glavata nadolu. Go smetal za pre mnogu golema ~est da strada na ist na~in kako i negoviot U~itel.

Zborovite “Sledi me!” za Petar bile polni so pouka. Poukata se odnesuvala ne samo na negovata smrt, tuku i na sekoj ~ekor vo negoviot ìvot. Do toga{ Petar bil sklon da raboti nezavisno. Se obiduval da pravi planovi za Bo`jeto delo, namesto da ~eka i da go sledi Bo`jiot plan. Me| utoa, ne dobil ni{to so toa {to brzal pred Gospoda. Isus mu zapo vedal: “Sledi me!” Nemoj da tr~a{ pred mene. Toga{ ne } e mora{ sam da se sudri{ so vojskata na satanata. Dozvoli mi mene da odam pred tebe i neprijatelot nema da te pobedi.

Dodeka Petar odel kraj Isusa, go videl Jovana kako go sledi. Se javila èlba da ja doznae negovata idnina i “go pra{a Isusa: ëGospode, a {to e so ovoj?’ Isus mu odgovori: ëAko sakam toj da ostane dodeka ne dojdam, {to te zasega toa tebe? Ti sledi me!’” Petar trebalo da ima na um deka negoviot Gospod } e mu otkrie sè {to bi bilo najdobro za nego da go znae. Sekoj e dolèn da go sledi Hrista i da ne se griì za rabo tata {to im e odredena na drugite. Zboruvaj} i za Jovana “Ako sakam toj da ostane dodeka ne dojdam”, Isus ne dal nikak vo cvrsto vetuvawe deka ovoj u~enik } e ìvee sè do vtoroto Hristovo doa| awe. Toj samo ja potvrdil svojata vrhovna vlast i koga Toj navistina bi sakal toa da bide taka, toa voop{to ne bi vlijaelo vrz rabotata na Petar. Idninata i na Jovana i na Petar bila vo racete na nivniot Gospod. Nivna poedi ne~na dol`nost bila da mu bidat poslu{ni i da go sledat.

816

707

Kolku deneska ima takvi koi se sli~ni na Petar! Tie se interesiraat za rabotata na drugite, èlni da ja zapoznaat niv nata dol`nost, dodeka samite se vo opasnost da ja zanemarat svojata.

Na{a zada~a e da gledame na Hrista i da go sledime. Nie } e gi vidime gre{kite vo ìvotot na drugite i manite na nivniot karakter. ̂ ove~kiot rod e podloèn na slabosti. No vo Hrista } e najdeme sovr{enstvo. Nabquduvaj} i go nego, } e bideme preobrazeni.

Jovan doìveal dlaboka starost. Bil svedok na razurnuvaweto na Erusalim; go videl uni{tuvaweto na velelepniot hram i gi posmatral znacite na kone~noto uni{tuvawe na svetot. Sè do svoite pozni denovi Jovan go sledel svojot Gospod. Su{tina na negovoto svedo{tvo upateno do crkvite bila: “Dragi moi, da se sakame eden so drug”; “onoj koj ostanuva vo qubovta, ostanuva vo Boga i Bog ostanuva vo nego” (1. Jovanovo 4,7.16).

Petar e vraten vo apostolstvo, no ~esta i vlasta {to gi primil od Hrista ne mu dale pravo da gospodari nad svoite bra} a. Hristos toa go objasnil koga odgovoril na pra{aweto na Petar: “A {to e so ovoj?” Mu rekol: “[to te zasega toa tebe? Ti sledi me!” Na Petar ne mu e dadena ~est da bide glava na Crkvata. Sklonosta {to ja pokaàl Hristos kon Petar pro{tavaj} i mu go otkaùvaweto i doveruvaj} i mu da go pase stadoto, i negovata li~na vernost vo sledeweto na Hrista, mu pomognale toj da se zdobie so doverba kaj negovite bra} a. Imal golemo vlijanie vo Crkvata. Me| utoa, poukata {to mu ja dal Hristos kraj Galilejskoto More, Petar ja ponel vo tekot na celiot ìvot. Pi{uvaj} i im na crkvite, voden od Svetiot Duh, rekol: “Zatoa stare{inite me| u vas gi pot tiknuvam jas, koj sum i samiot stare{ina i svedok na Hris to vite stradawa i u~esnik vo slavata koja } e se otkrie: Pasete go Bo`jeto stado, koe e me| u vas, i nadgleduvajte go, ne so pri nuda, tuku dobrovolno, kako {to Bog saka; ne so ̀ elba za ne~esna pe~al ba, tuku so iskreno srce; i ne kako da gospodarite nad takvi koi vi se dovereni, tuku bidete mu primer na stadoto. A koga } e se pojavi vrhovniot Pastir, } e pri mite venec na slava {to ne venee” (1. Petrovo 5,14)

817


708

86

„ODETE I SITE NARODI STORETE GI MOI UČENICI“


Oddale~en samo eden ~ekor od svojot nebesen prestol, Hristos im dal nalog na svoite u~enici: “Dadena mi e seta vlast na neboto i na zemjata”. “Odete i site narodi storete gi moi u~enici”. “Odete po celiot svet i propovedajte mu go evangelieto na sekoe sozdanie” (Marko 16,15). Ovie zborovi ~esto se povtoruvani za u~enicite da moàt da go sfatat niv noto zna~ewe. Nebesnata svetlina trebalo da zasveti so jasni, svetli i topli zraci nad site ìteli na zemjata nad vozvi{enite i poniènite, nad bogatite i siromasite. U~enicite trebalo da sorabotuvaat so svojot Otkupitel vo negovoto delo, a negovo delo e da go spasi svetot.

Nalogot im e daden na dvanaesettemina koga Hristos se sostanal so niv vo Gornata soba, no sega treba da mu se prenese na eden pogolem broj. Site vernici {to moèle da bidat povikani se sostanale na edna gora vo Galileja. Sam Hristos pred svojata smrt go odredil vremeto i mestoto na ovoj sos tanok. Angelot na grobot gi potsetil u~enicite na nego voto vetuvawe deka } e se sretne so niv vo Galileja. Vetuva weto im e povtoreno na vernicite {to se sobrale vo Erusalim vo tekot na pashalnata sedmica, a preku niv stig nalo do mnogu osameni poedinci {to ja oplakuvale smrtta na svojot Gospod. So golemo interesirawe site odnapred se raduvale za ovoj razgovor. Po zaobikolni pati{ta, za da ne pre dizvikaat som ne vawe kaj nedoverlivite Evrei, pristignu vale od site pravci na mestoto za sredba. Do{le za~udeni, revnosno razgo varaj} i za novostite {to doprele do niv za Hrista.

Vo odredeno vreme okolu petstotini vernici se sobrale vo male~ki grupi na padinata na gorata so èlba da doznaat

818

709

sè {to moèlo da se doznae od onie {to go videle Hrista po negovoto voskresenie. U~enicite odele od grupa do grupa, raska ̀ uvaj} i sè {to videle i ~ule za Isusa, objasnuvaj} i go od Pismoto sè ona {to im go objasnuval Toj. Toma povtorno im ja raskaùval istorijata na svoeto neveruvawe i im zboruval kako se otstraneti negovite somnevawa.

Odnenade`, me| u niv zastanal Isus. Nikoj ne moèl da kaè od kade i kako do{ol. Mnozina me| u onie {to bile prisutni nikoga{ porano ne go videle, no gi nabquduvale luznite od raspnu va weto na negovite race i noze; negovoto lice bilo kako Bo`je lice i koga go videle, mu se poklonile so dlaboka po~it.

No nekoi se somnevale. Taka } e bide sekoga{. Ima takvi koi smetaat deka e te{ko da se pokaè vera i se somnevaat. Tie mnogu gubat poradi svoeto neverstvo.

Toa bil edinstven razgovor {to go imal Isus so mno{tvo vernici po svoeto voskresenie. Do{ol i im rekol: “Dadena mi e seta vlast na neboto i na zemjata”. U~enicite mu se po klonile pred da progovori, no negovite zborovi, izlegu vaj} i od usnite {to bile zatvoreni za vreme na smrtta, gi proniknale so posebna sila. Toj sega bil voskresnat Spasitel. Mnozina me| u niv go videle kako ja pokaùva svojata sila lekuvaj} i gi bolnite i pot~inuvaj} i gi satanskite orudija. Veruvale deka ima sila da go vospostavi svoeto carstvo vo Erusalim, sila da skr{i sekoj otpor, mo} nad silite na pri ro data. Toj gi smiril razbesnetite branovi. Odel po zapenave noto more; voskresnuval mrtvi. Sega izjavil deka mu e dadena “seta vlast”. Negovite zborovi gi izdignuvale mis lite na nego vite slu{ateli nad zemnoto i pominlivoto kon ona {to e nebesno i ve~no. Bile izdignati do najvisok stepen na sfa } awe na negovoto dostoinstvo i slava.

Hristovite zborovi, izgovoreni na padinite na planinata, negovata `rtva za ~ovekot ja proglasile za celosna i sovr{ena. Uslovite na pomiruvawe bile ispolneti; deloto za koe do{ol na ovoj svet e izvr{eno. Bil na pat kon Bo`jiot prestol da go slavat angelite, vlastite i silite. Go po~nal svo eto posredni~ko delo. Oble~en vo bezgrani~en avtoritet, im dal nalog na u~enicite: “Odete i site narodi storete gi moi u~enici”, “kr{tavaj} i gi vo ime na Otecot, Sinot i Svetiot Duh, u~ej} i gi da dràt sè {to sum vi zapovedal; i eve, jas sum so vas vo site dni do krajot na svetot” (Matej 28,19.20).

819

„ОДЕТЕ И СИТЕ НАРОДИ СТОРЕТЕ ГИ МОИ УЧЕНИЦИ“


710

Evrejskiot narod stanal ~uvar na svetata istorija, no farisejskata nauka go storila najisklu~iv i verski najzanesen narod vo ~ove~kiot rod. Sè {to se odnesuvalo na sve{tenicite i poglavarite nivnata obleka, obi~aite, obredite, pre da nijata gi storilo nepogodni da bidat svetlina na svetot. Evrejskiot narod mislel deka cel svet se vrti okolu nego. Me| utoa, Hristos im zapovedal na u~enicite da ja obja vat verata i slu`bata na Boga koja nema da ima vo sebe ni{ to {to e vrzano za op{testvenite sloevi ili za zemjata, vera {to } e bide prilagodena kon site narodi, kon site plemiwa i kon site op{testveni sloevi.

Pred da gi napu{ti u~enicite, Hristos jasno ja prikaàl prirodata na svoeto carstvo. Gi potsetil na ona {to im go zboru val porano za nego. Izjavil deka negova namera ne bila na ovoj svet da vospostavi zemno, tuku duhovno carstvo. Toj ne trebalo da vladee kako zemen car na Davidoviot prestol. Pak im gi otvoril Svetite spisi, ukaùvaj} i deka sè ona niz {to pominal, bilo odredeno na nebesniot sovet me| u Otecot i nego. Seto toa go pretkaàle lu| eto vdahnati so Svetiot Duh. Rekol: Gledate oti se ispolni sè {to vi go otkriv deka } e me otfrlat kako Mesija. Se obvistini sè {to kaàv za poniùvawata {to morav da gi pretrpam i za smrtta so koja } e umram. Tretiot den povtorno stanav. Istra ̀ u vajte gi Pismata mnogu potrudoqubivo pa } e vidite deka vo celost se ispolni ona {to go otkrivaat proro{tvata za mene.

Hristos im zapovedal na svoite u~enici, po~nuvaj} i od Erusalim, da ja izvr{at zada~ata {to im ja predal. Erusalim bil scena na koja se odigralo negovoto voshituva~ko poniùvawe za ~ove~kiot rod. Tuka Toj stradal, bil otfrlen i osuden. Judeja bila negov roden kraj. Tuka, oble~en vo ~ove~ka priroda, Isus odel me| u lu| eto, a malku imalo takvi koi zabeleùvale kolku Neboto bilo blizu do zemjata dodeka Isus bil me| u niv. Deloto na apostolite moralo da po~ne vo Erusalim.

So ogled na sè {to pretrpel Hristos vo nego i rabotata {to ja izvr{il, a koja ne bila ceneta, u~enicite moèle da baraat pole {to pove} e vetuva; no tie toa ne go barale. Isto to zemji{te na koe Toj go poseal semeto na vistinata, trebalo da go obrabotuvaat, a toa seme } e nikne i } e donese obilna ètva. Vo svojata rabota u~enicite } e se sretnat so progon stva pottiknati od qubomorata i omrazata na Evreite, no istoto go podnesuval i nivniot U~itel, pa ni tie ne

820

711

trebalo da begaat od toa. Milosta prvo mora da im se ponudi na ubijcite na Spasitelot.

Vo Erusalim isto taka imalo mnogu takvi koi tajno veruvale vo Isusa i mnogu takvi koi bile zavedeni od strana na sve{tenicite i poglavarite. Na ovie isto taka trebalo da im se propoveda evangelieto. I tie trebalo da se povikaat na pokajanie. Trebalo jasno da se iznese prekrasnata vistina deka samo preku Hrista moè da se dobie pro{tavawe na grevo vite. Zatoa {to cel Erusalim bil potkrenat so vozbudlivite nastani od nekolkute minati sedmici, propovedaweto na evangelieto } e ostavi najdlabok vpe~atok.

Me| utoa, deloto ne trebalo da zapre tuka. Toa trebalo da se pro{iri do najoddale~enite granici na zemjata. Hristos im rekol na svoite u~enici: Vie bevte svedoci na mojot samopregoren ̀ ivot za ovoj svet. Vie ste svedoci na mojot naporen trud za Izrael. Iako ne sakaa da dojdat kaj mene za da imaat ìvot, iako sve{tenicite i poglavarite storija so mene {to sakaa, iako me otfrlija kako {to pretkaà Pismoto, sè u{te imaat mo`nost da go prifatat Bo`jiot Sin. Vidovte deka bezuslovno gi primam site koi, priznavaj} i gi svoite grevovi, dojdoa kaj mene. Onoj {to } e dojde kaj mene, nema da go isteram nadvor. Site {to sakaat, moàt da se pomirat so Boga i da dobijat ve~en ìvot. Vam, moi u~enici, vi ja doveruvam ovaa vest na milosta. Taa treba da mu se odnese prvo na Izrael, a potoa na site plemiwa, jazici, narodi. Taa treba da im se izne se i na Evreite i na neznabo{cite. Site {to veruvaat, treba da bidat sobrani vo edna Crkva.

So darot na Svetiot Duh u~enicite } e primat izvonredna sila. Nivnoto svedo{tvo trebalo da bide potvrdeno so znaci i so ~uda. ̂ uda } e pravat ne samo apostolite, tuku i onie {to } e ja prifatat nivnata vest. Isus rekol: “Onie {to } e poveruvaat, } e gi pridruùvaat ~uda: vo moe ime } e isteruvaat demoni, } e zboruvaat novi jazici, } e fa} aat zmii, duri i ako ispijat ne{to smrtonosno nema da im na{teti: } e polagaat race na bolni i tie } e ozdravuvaat” (Marko 16,17.18).

Trueweto vo toa vreme bila ~esta pojava. Nesovesnite lu| e ne se dvoumele na ovoj na~in da gi otstranat onie {to stoele na patot na nivnoto vlastoqubie. Isus znael deka so toa } e bide zagrozen ìvotot na negovite u~enici. Mnozina } e smetaat deka na Boga mu vr{at slu`ba ako gi ubijat negovite svedoci. Zatoa Toj im vetil za{tita od ovaa opasnost.

821



712

U~enicite } e ja imaat istata sila {to ja imal Isus da lekuvaat “sekakva bolest i sekakva nemo{ me| u narodot”. So lekuvaweto na bolestite na teloto vo negovo ime } e svedo~at za negovata sila da ja lekuva du{ata (Matej 4,23; 9,26). Sega im e veten eden nov dar. Trebalo da propovedaat me| u drugi narodi, pa zatoa } e dobijat sila da zboruvaat drugi jazici. Apo stolite i nivnite pomo{nici bile neobrazovani lu| e, no so izlevaweto na Duhot na denot Pedesetnica nivniot govor, bilo maj~in ili stranski, stanal ~ist, ednostaven i pravilen kako vo izrazot taka i vo izgovorot.

Taka Hristos na svoite u~enici im dal nalog. Toj izvr {il celosna podgotovka za prodolùvawe na deloto i li~no ja prezel odgovornosta za negoviot uspeh. Sè dodeka ja slu{aat negovata re~ i rabotat povrzano so nego, tie ne moàt da doìveat neuspeh. Odete kaj site narodi, im zapovedal. Odete do najoddale~enite krai{ta na zemjata, i znajte deka tamu } e bidam so vas. Rabotete so vera i so doverba, za{to nikoga{ nema da ve napu{tam.

Nalogot na Spasitelot gi opfa} a site vernici. Toj do krajot na vremeto gi opfa} a site {to veruvaat vo Hrista. Sud bonosna e gre{kata da se misli deka deloto na spasu vaweto na du{ite zavisi samo od rakopoloèniot propovednik. Evangelieto im e dovereno na site {to } e dobijat vdahnovenie od Neboto. Site {to go primaat Hristoviot ìvot se odredeni da rabotat vrz spasuvaweto na svoite bli`ni. Crk vata e osnovana za takva rabota i site {to prezemaat vrz sebe svet zavet se obvrzuvaat da stanat Hristovi sora bot nici.

“Duhot i nevestata velat: ëDojdi!’ I koj } e ~ue, neka kaè: ëDojdi!’” (Otkrovenie 22,17). Sekoj {to } e ~ue treba da go povto ruva ovoj povik. Bez ogled kakov e ~ovekoviot poziv vo ìvotot, negova prva zada~a treba da bide zadobivawe na du{i za Hrista. Toj moèbi nema da bide sposoben da zboruva na sobiri, no moè da raboti za poedinci. Nim moè da im gi prenesuva poukite {to gi primil od svojot Gospod. Propovedni~kata slu`ba ne se sostoi samo od propovedawe. Propovedni~ka slu`ba vr{at onie {to im gi olesnuvaat stradawata na bolnite i nevolnicite, pomagaj} i im na ujade nite, te{ej} i gi poti{tenite i malovernite. Blizu i daleku se nao| aat du{i optovareni so ~uvstvo na vina. ôve~kiot rod ne go poniùvaat nevoljite, makotrpnata rabota i siro ma{tvoto. Nego go poniùva vinata i zloto {to go pravi. Toa

822

713

donesuva nemir i nezadovolstvo. Hristos saka negovite slugi da im sluàt na du{ite {to zabolele od grev.

U~enicite bile povikani da go po~nat svoeto delo tamu kade {to se nao| ale. Ne smeele da go zaobikolat najtvrdoto pole kako i ona {to najmalku vetuvalo. Isto taka i sekoj od Hristovite rabotnici treba da po~ne da raboti tamu kade {to se nao| a. Moèbi vo na{ite sopstveni semejstva se nao| a at du{i {to èdneat za so~uvstvo, umiraj} i od glad vo nedo stig od leb na ìvotot. Moèbi postojat deca {to treba da se odgleduvaat za Hrista. Postojat neznabo{ci kraj samite na{i vrati. Da ja izvr{uvame verno rabotata {to ni e naj blis ka. Potoa na{ite napori neka se pro{irat sè dotamu dodeka nè vodi Bo`jata raka. Rabotata na mnozina moè da se ~ini ograni~ena so okolnostite; no bez ogled kade se vr{i, ako se vr{i so vera i trudoqubivo, taa } e se po~uvstvuva do najod dale~enite delovi na svetot. Hristovoto delo na zemjata se ~inelo kako da e ograni~eno na edno tesno podra~je, no mno{ tvo od site zemji ja slu{nale negovata vest. Bog ~esto upotrebuva najednostavni sredstva da postigne najgolemi rezultati. Negov plan e sekoj del na negovata rabota da zavisi od sekoj drug del, kako vo trkaloto koe dejstvuva harmoni~no. Najponizniot rabotnik, pottiknat od Svetiot Duh, } e gi dopre nevidlivite struni ~ii{to treperewa } e se odglasuva at do site zemni krai{ta i } e se sleat vo pesna niz ve~nite vre miwa.

No nalogot: “Odete po siot svet” ne smee da se zagubi od vid. Povikani sme da go podigneme pogledot kon predelite na drugata strana. Hristos go urnal yidot na razdelbite, gi urnal predrasudite za podelbi me| u narodite i upatil kon qubov sprema celoto ~ove~ko semejstvo. Toj gi podiga lu| eto od tesniot krug {to ja odreduva nivnata sebi~nost. Toj gi ukinuva site ogradi i ve{ta~ki razliki vo op{testvoto. Toj ne pravi nikakva razlika me| u sosedite i strancite, me| u prijatelite i neprijatelite. Toj nè u~i sekoja du{a {to e vo nevolja da ja smetame za svoj brat, a svetot za svoe pole na rabota.

Koga Spasitelot rekol: “Odete i site narodi storete gi moi u~enici”, Toj dodal: “Onie {to } e poveruvaat, } e gi pridruùvaat ~uda: vo moe ime } e isteruvaat demoni, } e zboru vaat novi jazici, } e fa} aat zmii, duri i ako ispijat ne{to smrtonosno nema da im na{teti: } e polagaat race na bolni i tie } e ozdravuvaat”. Vetuvaweto bilo isto tolku dale ku se`no kolku i nalogot. Ne mu se davaat site darovi na sekoj vernik.

823



714

Duhot “mu razdeluva sekomu kako {to saka” (1. Korin} anite 12,11). No darovite na Duhot mu se veteni na sekoj vernik spored negovata potreba vo Gospodovoto delo. Vetuvaweto e isto tolku cvrsto i sigurno deneska kako {to bilo vo vremeto na apostolite. “Onie {to } e poveruvaat } e gi pridruùvaat ~uda”. Toa e predimstvo za Bo`jite deca i verata treba da se zacvrsti vo sè {to e mo`no da se primi so vera.

“]e polagaat race na bolni i tie } e ozdravuvaat”. Ovoj svet e prostrana bolnica, no Hristos do{ol da gi lekuva bolnite, da im objavi sloboda na robovite na satanata. Vo nego imalo zdravje i sila. Toj im go daval svojot ̀ ivot na bolnite, na nevolnicite, na onie so koi vladeele lo{ite duhovi. Ne vratil nieden {to do{ol da primi negova isce luva~ka sila. Znael deka tie {to go molele za pomo{ samite na sebe ja navlekle bolesta; no sepak, ne odbil da gi isceli. A koga ~udotvornata sila vlegla vo ovie nesre} ni du{i, tie stanale osvedo~eni za grevot i mnogu od niv bile izlekuvani od svoite duhovni, kako i od telesnite bolesti. Evangelieto sè u{te ja poseduva istata sila, pa toga{ zo{to deneska ne sme svedo ci na isti rezultati?

Hristos go ~uvstvuva jadot na sekoj nevolnik. Hristos go ~uvstvuva prokletstvoto koga lo{ite duhovi raskinuvaat nekoe ~ove~ko telo. Toj ~uvstvuva smrtni maki koga bolesta ja iscrpuva ìvotnata sila. I deneska Toj e isto tolku pod got ven da go isceli bolniot kako i toga{ koga bil li~no na zemjata. Hristovite slugi se negovi pretstavnici, kanali na negovoto delo. Toj saka preku niv da ja upotrebi svojata isceluva~ka sila.

Vo na~inot na isceluvawe na Spasitelot se nao| ala pouka za negovite u~enici. Edna{ mu gi izma~kal so kal o~ite na eden slep ~ovek i mu zapovedal: “Odi izmij se vo Silo amskata bawa... Slepecot otide, se izmi i se vrati gledaj} i” (Jovan 9,7). Isceluvaweto moèlo da se izvr{i samo so silata na golemiot Iscelitel, no Hristos sepak koris tel ednostavni sredstva od prirodata. Iako ne go pod drùval lekuvaweto so lekovi, Toj odobril da se upotre buvaat ednostavni i prirodni lekovi.

Na mnogu bolni {to bile isceleni, Hristos im rekol: “Ne gre{i pove} e, za da ne te snajde ne{to polo{o” (Jovan 5,14). Na toj na~in dal pouka deka bolesta e posledica na kr{e weto na Bo`jiot zakon, kako prirodniot taka i duhov niot. Koga lu| eto

824

715

bi ìveele vo soglasnost so planot na Tvorecot, vo svetot ne bi postoela golemata beda.

Hristos mu bil voda~ i u~itel na stariot Izrael i Toj go pou~uval deka zdravjeto e nagrada za poslu{nosta kon Bo`jite zakoni. Golemiot Lekar, koj gi iscelil bolnite vo Palestina, mu zboruval na svojot narod od stolb od oblak, u~ej} i go {to mora da stori toj i {to saka Bog da stori za niv. “Ako sesrdno go slu{a{ glasot na svojot Gospod Bog, pra vej} i {to e pravo vo negovite o~i; ako go naso~uva{ uvoto kon negovite zapovedi i ako gi drì{ negovite zakoni, nema da vi pu{tam nitu edna bolest od bolestite {to gi pu{tiv na Egip} anite; za{to jas sum Gospod, koj te lekuva” (2. Mojse eva 15,26).

Hristos mu dal na Izrael podrobni upatstva za negoviot sekoj dneven ìvot i sve~eno im vetil: “Gospod } e otstrani od tebe sekoja bolest” (5. Mojseeva 7,15). Koga gi ispolnile uslo vite, vetuvaweto im e potvrdeno: “Vo nivnite plemiwa nema{e bolni” (Psalm 105,37).

Ovie pouki se odnesuvaat i na nas. Postojat uslovi {to treba da gi ispolnat site {to sakaat da go so~uvaat zdravjeto. Site treba da gi zapoznaat tie uslovi. Gospod ne e zadovolen so nepoznavaweto na negovite zakoni, bilo prirodnite ili duhov nite. Vo zaednica so Boga treba da nastojuvame da go obnovime zdravjeto na teloto i du{ata.

Nie treba da gi pou~uvame drugite kako treba da go so~uvaat ili da go povratat zdravjeto. Za bolnite treba da upotrebuvame lekovi {to gi obezbedil Bog vo prirodata i da gi naso~ime kon Onoj koj edinstveno moè da gi izlekuva. Na{a zada~a e vo pregratkite na na{ata vera da mu gi preda deme bolnite i onie {to stradaat zaradi nego. Nie treba da gi pou~ime da veruvaat vo golemiot Iscelitel. Tre ba da se potpreme vrz negovite vetuvawa i da go molime za mani fes tacija na negovata sila. Obnovuvaweto e vistinska su{tina na evangelieto i Spasitelot saka na bolnite, na beznade`nite i nesre} nite da im kaème da se dràt za nego vata sila.

Vo celokupnoto Hristovo delo se otkriva silata na qubov ta i samo ako so vera u~estvuvame vo taa qubov, } e bide me orudija na negovoto delo. Ako zanemarime da se povrzeme so boèstvenata vrska so Hrista, strujata na ̀ ivo todavnata sila ne moè vo izobilni tokovi da te~e od nas kon svetot. Imalo mesta vo koi Spasitelot, poradi nivnoto neverstvo, ne moèl da stori mnogu i silni dela. Taka i deneska neverstvoto ja oddeluva Crkvata od nejziniot boès tven Pomo{nik. Taa

825



716

slabo se pridrùva kon ve~nite stvar nosti. Poradi nejziniot nedostig od vera Bog e razo ~aran i li{en od svojata slava.

Samo toga{ ako ja izvr{uva zada~ata {to ja postavil Hristos pred nea, Crkvata ima vetuvawe za negovo prisustvo. Odete i nau~ete gi site narodi, rekol Toj, “i eve, jas sum so vas vo site dni do krajot na svetot”. Eden od prvite uslovi za primawe na negovata sila e zemaweto na negoviot jarem. @ i votot na Crkvata zavisi od nejzinata vernost vo ispol nuvaweto na Gospodoviot nalog. Ako ja zanemarime ovaa zada ~a, nie se izloùvane na duhovnite slabosti i na propast. Tamu kade {to nema aktivna slu`ba za drugite, qubovta is~ez nuva a verata potemnuva.

Hristos saka negovite propovednici da bidat vospitu va~i na Crkvata vo deloto na evangelieto. Tie treba da gi pou~uvaat lu| eto kako da gi baraat i da gi spasat zagubenite. No dali tie pravat taka? O kolku malku ima takvi koi se trudat da razgorat iskra na ìvot vo Crkvata koja e gotova da umre! Za kolku crkvi, kako bolni jagniwa, se griàt onie {to bi trebalo da gi baraat zagubenite ovci! A istovremeno mili oni i milioni ginat bez Hrista.

Boèstvenata qubov se razdviìla do svoite nedolov livi dlabini zaradi lu| eto, i angelite se ~udat nabquduvaj} i ja povr{nata blagodarnost na onie {to ja primaat tolku golemata qubov. Angelite se ~udat koga gledaat kolku e slaba ~ove kovata po~it kon taa boèstvena qubov. Neboto negoduva poradi nemarnosta {to se pokaùva kon du{ite na lu| eto. Dali sakame da doznaeme kako gleda Hristos na toa? Kako bi se ~uvstvuvale tatkoto i majkata koga bi znaele deka nivnoto dete, zagubeno na mraz i sneg, go zaobikolile i go ostavile da umre onie {to moèle da go spasat? Zar ne bi bile dlaboko oàlosteni i mo{ne luti? Zar ne bi gi obvinuvale tie ubij ci so gnev tolku èòk kako {to se nivnite solzi, so silen, kol ku {to e nivnata qubov? Stradawata na sekoj ~ovek se stra dawa na Bo`je dete i onie {to ne mu podavaat raka pomo{ni~ka na svojot blièn koj gine, predizvikuvaat negov praveden gnev. Toa e gnevot na Jagneto. Za onie {to tvrdat deka imaat zaednica so Hrista, a sepak se ramnodu{ni kon potrebite na svoite bli`ni, Toj } e izjavi na golemiot suden den: “Ne znam od kade ste! Otstapete od mene site vie {to vr{ite nepravda” (Luka 13,27).

Vo nalogot {to im go dal na u~enicite Hristos ne samo {to go opi{al deloto {to tie } e go izvr{uvaat, tuku im

826

717

predal i vest {to } e ja propovedaat: “U~ete gi”, rekol, “da dràt sè {to sum vi zapovedal” (Matej 28,20). U~enicite dobile zada~a da gi u~at lu| eto na ona {to go zboruval i {to go u~el li~no Toj. Vo toa e sodràno i sè {to rekol preku prorocite i u~itelite na Stariot zavet. ôve~ kata nauka e isklu~ena. Ovde nema mesto za predanijata, za ~ove~ kite teorii i zaklu~oci ili za crkovnoto zakonodav stvo. Vo ovoj nalog ne e sodràn nieden od zakonite {to gi izdale crkov ni te vlasti. Hristovite slugi ne treba da propovedaat ni{to od toa. “Zakonot i Prorocite”, vo koi se zapi{ani negovata Re~ i negovite dela, pravat riznica od koja negovite u~enici treba da crpat nauka {to treba da mu ja dadat na svetot. Hristovoto ime e nivna lozinka, nivni znak na raspoznavawe, nivna vrska na edinstvoto, ovlastuvawe za nivniot na~in na dejstvuvawe i izvor na nivniot uspeh. Ni{to {to ne nosi negov natpis ne moè da se priznae vo negovoto carstvo.

Evangelieto ne treba da se iznesuva kako nekoja bezìvotna teorija, tuku kako ìva sila {to go menuva ìvotot. Bog saka onie {to ja primaat negovata milost da bidat svedo ci za najzinata mo} . Toj rado gi prifa} a onie ~ij{to ìvot najmnogu go navreduval; koga } e se pokaat, im dava boèstven Duh, gi postavuva na najdoverlivi polo`bi i gi pra} a kaj never nite da im ja objavat negovata bezgrani~na milost. Toj saka negovite slugi da dadat svedo{tvo za faktot deka so negovata milost lu| eto moàt da poseduvaat karakter sli~en na Hristoviot i da se raduvaat na cvrstoto vetuvawe na negovata golema qubov. Bi sakal da dademe svedo{tvo za faktot deka Toj ne moè da bide zadovolen sè dodeka na ~ove~kiot rod ne mu bidat vrateni svetite predimstva kako negovi sino vi i } erki.

Vo Hrista se nao| a ne`nost na pastir, qubov na roditel i nesporedliva milost na Spasitel poln so so~uvstvo. Svoite blagoslovi gi dava pod najprifatlivi uslovi. Ne e zadovolen samo da gi objavi ovie blagoslovi; Toj gi iznesuva na najprivle~en na~in za da razbudi èlba da gi poseduvame. Taka negovite slugi treba da go iznesuvaat bogatstvoto na slavata na toj neiska`liv Dar.

Hristovata prekrasna qubov } e gi smekne i } e gi pot~ini srcata, dodeka samo so povtoruvawe na u~eweto ne moè ni{ to da se postigne. “Te{ete go, te{ete go mojot narod, veli va{iot Bog”. “Ka~i se na visoka gora, Sione, vesni~e na ra dos nata vest! Podigni go silno svojot glas, Erusalime, vesni



718

~e na radosnata vest! Podigni se, ne boj se, kaì im na gradovite judejski: ëEve go va{iot Bog... Kako pastir go pase svoeto stado, na race gi zema jagniwata, gi nosi vo pregratki’” (Isaija 40,1.911).

Zboruvajte mu na narodot za Onoj koj e “barjaktar me| u iljadnici” i za Onoj koj e “siot mil” (Pesna nad pesnite 5,10.16). Samo so zborovi ne moè da se izrazi toa. Treba da se odrazi vo karakterot i da se pokaè vo ìvotot. Hristos saka negoviot lik da se naslika vo sekoj u~enik. Sekogo Bog go predodredil da bide ednakov so “likot na negoviot Sin” (Rimjanite 8,29). Vo sekogo od niv treba jasno da mu se pokaè na svetot Hristovata qubov koja dolgo trpi, negovata svetost, krotost, milost i vistina.

Prvite u~enici trgnale da ja propovedaat re~ta. Go otkrivale Hrista so svojot ìvot. A i Gospod rabotel so niv, “ja pomaga{e i ja potvrduva{e nivnata re~ so ~udotvorni znaci koi{to ja sledea” (Marko 16,20). Ovie u~enici se prigotvuva le za svojata rabota. Pred denot Pedesetnica se sostanale i gi otstranile site nedorazbirawa. Bile edno du{ni. Veruvale vo Hristovoto vetuvawe deka } e im se dade blagoslov, pa se molele so vera. Ne go barale blagoslovot samo za sebe; niv gi pritiskal tovar za spasuvawe na du{ite. Evangelieto treba lo da se odnese do najoddale~enite krai{ta na zemjata, i zatoa go barale darot, silata {to ja vetil Hristos. Toga{ se izleal Svetiot Duh i iljadnici se obra tile vo eden den.

Istoto toa moè da se slu~i i deneska. Namesto ~ove~ki razmi sluvawa, neka se propoveda Bo`jata re~. Hristijanite neka gi otfrlat svoite nesoglasija i neka mu se predadat na Boga za spasuvawe na zagubenite. So vera neka go baraat blago slovot i toj } e dojde. Izlevaweto na Duhot vo vremeto na apostolite bilo “ran do`d” i uspehot bil slaven. No “poz niot do`d } e bide mnogu poobilen” (Joil 2,23).

Site {to } e mu gi posvetat du{ata, teloto i duhot na Boga, postojano } e dobivaat novi darovi na telesna i umna sila. Na raspolagawe im stojat neiscrpnite nebesni izvori. Hristos im dava zdiv od svojot duh, ìvot od svojot ìvot. Svetiot Duh gi dava svoite najdobri sili da rabotat vo srceto i vo umot. Bo`jata milost gi pro{iruva i gi umnoùva nivni te sposobnosti i vo deloto na spasuvaweto na ~ove~kite su{testva im se pridruùva seto sovr{enstvo na boèstve nata priroda. Sorabotuvaj} i so Hrista, tie se sovr{eni vo nego

827

719

i osposobeni vo svojata ~ove~ka slabost da pravat dela na Semo`niot.

Spasitelot kopnee da ja otkrie svojata milost kon svetot i da go pronikne so svojot karakter. Toj e negova otkupena sopstvenost i saka lu| eto da gi napravi slobodni, ~isti i sveti. Iako satanata nastojuva da ja spre~i ovaa namera, sepak, so krvta proleana za svetot } e se izvojuvaat mnogu pobedi {to } e mu donesat slava na Boga i na Jagneto. Hristos nema da bide zadovolen sè dodeka pobedata ne bide celosna i dodeka ne “se nasiti so nejzinoto spoznanie” (Isaija 53,11). Site narodi na zemjata treba da go ~ujat evangelieto za negovata milost. Nema site da ja primat negovata milost, “no potom stvoto } e mu sluì, i za Gospoda } e im se kaùva na idnite poko lenija” (Psalm 22,30). “A carstvoto, vlasta i veli~es tvoto pod nebesata } e mu se dadat na narodot na svetite na Sevi{niot”, za{to “zemjata } e bide polna so znaewe za Gospoda kako moreto {to e polno so voda”. “Do zapad } e se bojat od imeto Gospodovo, i od slavata negova do son~eviot izgrev” (Daniel 7,27; Isaija 11,9; 59,19).

“Kolku se krasni na gorite nozete na onoj {to nosi rados ni glasovi, koj oglasuva mir; na onoj {to nosi dobri vesti, koj navestuva spasenie; na onoj {to mu veli na Sion: ëBog tvoj caruva... Raduvajte se, likuvajte, urnatini... za{to Gospod go ute{i svojot narod... Ja zasuka Gospod svojata sveta mi{ka pred o~ite na site narodi, za site zemni krai{ta da go vidat spasenieto na na{iot Bog’” (Isaija 52,710).

828


720

87

„KAJ MOJOT OTEC I KAJ VAŠIOT OTEC“

Ovaa glava se temeli na Luka 24,54-53; Dela 1,9-12

Do{lo vreme Hristos da se voznese do prestolot na Otecot. Ka ko boèstven pobednik, se prigotvuval da se vrati vo ne besnite dvorovi so znamenitostite na svojata pobeda. Pred svo jata smrt mu izjavil na svojot Otec: “Ja svr{iv rabotata {to mi ja dade da ja svr{am” (Jovan 17,4). Po svoeto voskre senie izvesno vreme ostanal na zemjata za negovite u~eni ci da moàt da se zapoznaat so nego vo negovoto vos kresnato i pro slaveno telo. Sega bil gotov za razdelba. Ja dokaàl verodostojnosta na faktot deka Toj e ̀ iv Spasitel. Negovite u~enici nemaat pove} e potreba da go povrzuvaat so grobot. Tie za nego moàt da mislat kako za proslaven pred celata vselena.

Kako mesto za svoeto voznesenie Isus go izbral mestoto {to ~esto bilo posveteno so negovoto prisustvo dodeka prestojuval me| u lu| eto. So toa ne trebalo da bide po~estena gorata Sion, mestoto na Davidoviot grad, nitu gorata Morija, na koja se nao| al hramot. Ovde Hrista go ismevale i go otfrlile. Ovde branovite na milosta, vra} aj} i se vo mnogu posil na plima na qubov, se odbivale od srcata {to bile tvrdi kako karpa. Ottamu Isus, umoren i so te{ko srce, oti {ol ponatamu da bara odmor na Maslinskata gora. Svetata {ekina, napu{taj} i go prviot hram, stoela na isto~nata gora kako da se kolebala da go napu{ti izbraniot grad; taka i Hristos stoel na Maslinskata gora, so kopne` vo srceto, i go nabquduval Erusalim. [umi~kite i dolinkite na ovaa gora bile posveteni so negovite molitvi i solzi. Od nej zinite bregovi se odglasuvale pobedonosnite izvici na mno{ tvoto {to go proglasilo za car. Na nejzinite kosi padi ni na{ol dom kaj Lazara vo Vitanija. Vo Getsimanskata gradi na, na nejzinoto podno`je, sam se molel i stradal. Od ovaa gora trebalo da se

829

830

721

voznese na neboto. Nejziniot vrv } e ja dop re negovata noga koga povtorno } e se vrati. Ne kako ~ovek na bolkata, tuku kako slaven i pobedni~ki car } e stoi na Maslin skata gora, dodeka evrejskite izvici “Aliluja” } e se me{aat so nezna boè~koto “Osana”, i glasovite na spasenite kako silni vojski } e se sleat vo izvikot: Krunisajte go Gospo darot nad gospo darite!

Sega Isus so edinaesettemina u~enici se upatil kon gorata. Dodeka pominuvale niz erusalimskata kapija, mnogu za~udeni pogledi go nabquduvale male~koto dru{tvo predvodeno od Onoj koj pred nekolku sedmici poglavarite go osudile i go raspnale. U~enicite ne znaele deka toa bila nivna po s led na sredba so U~itelot. Isus go pominuval vremeto vo razgo vor so niv, povtoruvaj} i gi svoite porane{ni upatstva. Koga se pribliìle do Getsimanija, se zaprel za da moàt da se setat za poukite {to im gi dal no} ta pred svojata pretsmrtna borba. Povtorno gi poglednal lozata i pra~kata so ~ija pomo{ toga{ go prikaàl edinstvoto na svojata Crk va so sebe i so svojot Otec; pak gi povtoril vistinite {to im gi iznesuval toga{. Nasekade okolu nego se nao| ale dokazi {to potsetuvale na negovata nevozvratena qubov. Duri i u~enicite, koi mu bile tolku mili, vo migot na negovoto poniùvawe go osramotile i go napu{tile.

Hristos prestojuval na ovoj svet trieset i tri godini. Toj od nego podnel prezir, navredi i potsmev; bil otfrlen i raspnat. Sega, koga se prigotvuval da se voznese na svojot slaven prestol razgleduvaj} i ja neblagodarnosta na narodot {to do{ol da go spasi dali } e go povle~e od niv svoeto so~uv stvo i qubov? Dali negovata qubov } e se sosredoto~i na ona carstvo vo koe go cenat i vo koe bezgre{nite angeli ~e kaat da go izvr{at negoviot nalog? Ne, negovoto vetuvawe, dadeno na onie {to gi saka i {to gi ostava na zemjata, glasi: “Jas sum so vas vo site dni do krajot na svetot” (Matej 28,20).

Koga stignale na Maslinskata gora, Isus po{ol po patot preku nejziniot vrv kon Vitanija. Ovde zastanal, a u~enicite se sobrale okolu nego. Dodeka gi nabquduval so qubov, od negovoto lice kako da svetele zraci na svetlina. Ne gi osu duval za nivnite gre{ki i proma{uvawa, tuku poslednite zbo ro vi {to potekle od usnite na nivniot Gospod do nivnite u{i bile zborovi na najdlaboka ne`nost. So racete podadeni da blagoslovat i kako da gi uveruva vo svojata za{titni~ka grià, poleka se izdignuval me| u niv, privle~en kon neboto so sila pojaka od koja i da e zemna privle~na sila. Dodeka se izdig

831

„КАЈ МОЈОТ ОТЕЦ И КАЈ ВАШИОТ ОТЕЦ“


722

nuval, u~enicite, proniknati so strahopo~it, gledale napregaj} i gi o~ite da ja fatat poslednata scena na Gospoda koj se voznesuval. Od nivniot pogled go zasolnil slaven oblak i, dodeka go prifa} ala angelska ko~ija sli~na na oblak, do niv dopirale zborovite: “Eve, jas sum so vas vo site dni do kra jot na svetot”. Istovremeno do niv dopirala najmilna i naj rados na muzika na angelski hor.

Dodeka u~enicite sè u{te za~udeno gledale gore, slu{ na le glasovi {to zvu~ele kako najrasko{na muzika. Se svrtile i videle dvajca angeli vo ~ove~ka lika koi im progo vorile: “Lu| e Galilejci, zo{to stoite i gledate vo neboto? Ovoj Isus, koj od vas se voznese na neboto, } e dojde taka kako {to go vidov te da odi na neboto”.

Ovie angeli mu pripa| ale na dru{tvoto koe ~ekalo vo sjajniot oblak da go pridruùva Isusa do negoviot nebesen dom. Ovie dvajca angeli bile najvozvi{eni vo angelskoto mno{tvo. Tie do{le na grobot pri Hristovoto voskresenie i bile so nego vo tekot na celokupniot negov ìvot na zem jata. So topla èlba celo nebo go o~ekuvalo krajot na negovoto zadr ̀ uvawe na svetot ponièn so prokletstvoto na grevot. Nastapilo vremeto sega vselenata da go primi svojot Car. Zar ovie dvajca angeli ne kopneele da mu se pridruàt na mno{ tvoto {to go pozdravuvalo Isusa so dobredojde? No vo svoeto so~uvstvo i qubov kon u~enicite {to Toj gi ostavil, tie po~e kale da gi ute{at. “Ne se li site tie prislu`ni~ki duho vi pra teni da im sluàt na onie koi } e nasledat spasenie?” (Evre ite 1,14).

Hristos se voznel na neboto vo ~ove~ka lika. U~enicite go videle oblakot {to go prifatil. Istiot Isus koj odel, zboruval i se molel so niv, koj kr{el leb so niv, koj bil so niv vo nivnite ~amci na ezeroto i koj istiot toj den se ma~el so niv iska~uvaj} i se do vrvot na Maslinskata gora istiot toj Isus sega oti{ol da go deli prestolot so svojot Otec. Ange lite gi uveruvale deka istiot Onoj {to go videle kako si zaminuva na neboto, isto taka } e dojde povtorno kako {to se voznel. Toj } e dojde “vo pridru`ba na oblaci i } e go vidi sekoe oko”. “Za{to sam Gospod } e sleze od neboto, na zapoved, so glas na arhangel i so Bo`ja truba, i mrtvite vo Hrista } e vos kresnat prvi”. “Koga Sinot ~ove~ki } e dojde vo svojata slava i site angeli so nego, toga{ } e sedne na prestolot na slavata” (Otkrovenie 1,7; 1. Soluwanite 4,16; Matej 25,31). Taka } e se ispolni Gospodovoto vetuvawe {to im go dal na

832

723

svoite u~enici: “A koga } e otidam i vi prigotvam mesto, pak } e dojdam i } e ve zemam kaj sebe, za da bidete i vie tamu kade {to sum jas” (Jovan 14,3). U~enicite navistina moèle da se radu vaat so nade` deka nivniot Gospod povtorno } e dojde.

Koga u~enicite se vratile vo Erusalim, lu| eto gi nabquduvale so ~udewe. Po Hristovoto sudewe i raspnuvawe, se smetalo deka tie } e bidat stol~eni i usrameni. Nivnite nepri jateli o~ekuvale na nivnoto lice da vidat izraz na ̀ alost i poraz. Namesto toa, se videla radost i pobeda. Niv nite lica bile ozareni od sre} a ne so zemno poteklo. Ne tagu vale nad neostvarenite nadeì, tuku vo polnota go slavele i mu blagodarele na Boga. So radost raskaùvale za veli ~es tveniot nastan, za Hristovoto voskresenie i za nego vo to voz nesenie na neboto, a nivnoto svedo{tvo mnozina go prifatile.

U~enicite ne gledale ve} e vo idninata so nedoverba. Znaele deka Isus e na nebesata i deka negovata naklonost e naso~ena kon niv. Znaele deka imaat Prijatel pred Bo`jiot prestol i toplo sakale svoite barawa pred Otecot da gi iznesat vo Isusovo ime. So sve~ena strahopo~it se poklonile vo molitva, povtoruvaj} i go cvrsto vetuvaweto: “[to i da pobarate od Otecot vo moe ime, } e vi dade. Dosega ni{to ne baravte vo moe ime; barajte i } e dobiete, za va{ata radost da bide celosna” (Jovan 16,23.24). Ja podavale rakata so vera sè povisoko, cvrsto uvereni: “Isus Hristos umre, no i voskresna, koj e od desnata strana na Boga i koj se zazema za nas” (Rim janite 8,34). Pedesetnica im donela polnota na radost vo pojavata na Ute{itelot tokmu onaka kako {to vetil Hristos.

Celo nebo ~ekalo da go pozdravi Spasitelot so dobre dojde vo nebesnite dvorovi. Dodeka se voznesuval, odel napred, a po nego mno{tvo zarobenici oslobodeni pri negovoto vos kresenie. Radosnata povorka ja pridruùvala nebesna vojska so triumfalni izvici na slava i so nebesni pesni.

Koga se pribliìle do Bo`jiot grad, angelite od pridru` bata pratile povik:

"Porti, podigntete gi nadvratnicite svoi! Vrati iskonski, podignete se, Carotnaslavatadavleze!≈

Radosno odgovorila straàta {to ~ekala:

"KojetojCarnaslavata?≈

833



724

Ova go kaàle ne zatoa {to ne znaele koj e Toj, tuku zatoa {to sakale da go ~ujat odgovorot na vozvi{enata falba:

"Toa e Gospod - silen i mo} en, Gospod mo} en vo bojot! Porti, podignete gi nadvratnicite svoi! Vrati iskonski, podignete se, Carotnaslavatadavleze!≈

Povtorno se slu{nal povikot: “Koj e toj Car na slavata”, zatoa {to angelite nikoga{ ne se umoruvaat koga slu{aat kako se vozvi{uva negovoto ime. Angelite od pridru`bata odgo vorile:

"Gospod Semo} niot - TojeCarotnaslavata.≈ (Psalm 24,7-10)

Toga{ vratata na Bo`jiot grad se otvorila {irum i mno{tvoto angeli pominalo niz portata pridruùvano so zvuci na veli~estvena muzika.

Tuka e prestolot natsvoden so vinoìto na Bo`jata milost. Tuka se heruvimite i serafimite. Tuka se zapoved nicite na nebesnata vojska i Bo`jite sinovi, pretstavnici na bezgre{nite svetovi. Nebesniot sovet, pred koj Lucifer go obvinil Boga i negoviot Sin, pretstavnici na onie bezgre{ni carstva nad koi satanata planiral da go osnove svoeto vladeewe site se nao| ale ovde da go pozdravat Otkupitelot so dobredojde. Tie se èlni da ja proslavat negovata pobeda i da go izdignat kako svoj Car.

No gi zadràl, davaj} i im znak so raka. U{te ne. Toj sega ne moè da primi slaven venec i carska obleka. Toj izle guva pred svojot Otec. Ja pokaùva svojata raneta glava, probodenite rebra, ranetite noze; gi podiga racete na koi se nao| aat luzni od klinovite gi pokaùva dokazite na svojata pobeda. Mu go pretstavuva na Boga snopot kako `rtvaprikaznica, onie {to voskresnale so nego kako pretstavnici na golemoto mno{tvo {to } e izleze od grobovite pri nego voto vtoro doa| awe. Pristapuva kon Otecot koj se raduva koga nekoj gre{nik } e se pokae koj za eden se raduva peej} i. Pred da bidat postaveni temelite na zemjata, Otecot i Sinot si dale zaedni~ki zavet deka } e go otkupat ~ovekot ako sata

834

725

nata go pobedi. Si gi stegnale racete i sve~eno se zave tuvale deka Hristos } e stane garancija za ~ove~kiot rod. Hristos go ispolnil ova sve~eno vetuvawe. Koga na krstot izviknal: “Se svr{i”, mu se obratil na Otecot. Spogodbata vo celost e ispolneta. Sega izjavil: O~e, svr{eno e. Ja ispolniv tvojata volja, Boè moj. Go izvr{iv otkupot. Ako e tvojata pravednost zadovolena, “sakam onie {to mi gi dade da bidat so mene kade {to sum jas” (Jovan 19,30; 17,24).

Se slu{nal Bo`jiot glas kako objavuva deka pravdata e zadovolena. Satanata e pobeden. Hristovite sledbenici, koi se ma~ele i se borele na zemjata, se prifateni vo “Vozqu be niot” (Efescite 1,6). Pred nebesnite angeli i pred pret stavnicite na bezgre{nite svetovi se proglaseni za oprav dani. Tamu kade {to e Toj, } e bide i negovata Crkva. “Qubovta i vernosta vo presret } e si pojdat, pravdata i mirot } e se baknat” (Psalm 85,10). Racete na Otecot go pregrnale Sinot i izdadena e zapoved “da mu se poklonat site Bo`ji angeli” (Evreite 1,6).

So neiska`liva radost knezovite, poglavarite i silite ja priznale vrhovnata vlast na Knezot na ìvotot. Nebesnite vojski padnale ni~kum pred nego, dodeka niz nebesnite dvo rovi se orele triumfalni izvici: “Dostojno e Jagneto, koe be{e zaklano, da primi mo} , bogatstvo, mudrost, sila, ~est, slava i blagoslov” (Otkrovenie 5,12).

Kon muzikata na angelskite harfi se pridruìle pobedni~ki pesni taka {to se ~inelo deka neboto e preleano so radost i pohvala. Qubovta pobedila. Zagubeniot e najden. Ne bo to odyvonuva od glasovi na vozvi{eni pesni {to objavu vaat: “Na Onoj, koj sedi na prestolot, i na Jagneto, blagoslov, ~est, slava i vlast za ve~ni vekovi” (Otkrovenie 5,13).

Od ovaa scena na nebesna radost, nam na zemjata ni se vra } aat kako odglas prekrasnite Hristovi zborovi: “Se vra} am kaj mojot Otec i kaj va{iot Otec, kaj mojot Bog i va{iot Bog” (Jovan 20,17). Nebesnoto i zemnoto semejstvo se edno. Na{iot Gospod se voznel za nas i ìvee za nas. “Zatoa i moè da gi spa suva za ve~ni vekovi onie koi preku nego doa| aat kaj Boga, za{ to Toj sekoga{ ìvee za da gi zastapuva niv” (Evreite 7,25).

835


726

POPIS NA BIBLISKITE STIHOVI

(Броевите од левата страна на колоните ги означуваат главата и стиховите во соодветната книга на Библијата, а броевите десно ги означуваат оригиналните страници каде што е употребен тој библиски текст во оваа книга. Оригиналните страници се дадени странично од текстот на книгата.)

1. Мојсеева1,31 .............................2812,1 ...............................7692,3 ..............................2813,1 ............................... 1183,15 ............................. 1156,5 ..............................6337,1 ...............................63412,2.3 ...........................2714,18 ...........................57815,14 .............................3219,2 ............................50019,14 ...........................63422,2 ............................46822,7.8 .......................... 11222,8 ............................46931,40 .......................... 47932,26 ..........................19832,30 .......................... 10749,10 ......................34,205

2. Мојсеева3,12 ............................. 6413,14 ............................... 244,22.23 ......................... 515,2 ................................ 5112,11.31 ........................7712,41 .............................3213,2 .............................. 51

15,26 ..........................82416,28 ..........................28317,7 ............................. 12619,12.13 ......................15620,8 ............................28320,12 ........................... 14622,31 ..........................28323,4.5 .........................50023,21 ..........................70925,8 ..............................2330,12-16 ...................... 15532,32 ..........................42233,13.14 ...................... 33133,14 ........................... 64134,6 ............................30234,6.7 .........................209

3. Мојсеева10,6 ............................70919,17 ........................... 44119,34 ..........................50023,40 ..........................29125,17.35-37 ................55525,25.47-49 ................327

4. Мојсеева3,13 ............................... 519,12 ............................. 77114,34 ..........................233

24,17 .............................60

5. Мојсеева3,25 ............................ 4214,6 ................................286,8 .............................. 6126,24 ............................2887,15 .............................8248,2.3 ........................... 1218,3 ..............................38610,9 ............................43310,17-19 ......................50018,15 ...........................19023,24.25 .....................28426,19 .............................2828,10 .............................2828,65-67 ....................22329,29 ..........................23432,4 .............. 413,414,769

Исус Навин24,15 ...........................520

Рута2,20 ............................327

1. Самоилова15,22 ..........................590

727

2. Самоилова23,4 ............................103

1. Царевите19,11.12 ....................... 217

2. Дневникот34 ............................... 216

Ездра6,14 .............................2337,1.9 ............................233

Немија8 ................................. 2169 ................................. 216

За Јов11,8 ............................. 41214,4 ............................ 17228,28 ............................8931,32...........................50038,7 ..................... 281,769

Псалми2,1-4 ...........................7782,12 ............................. 41417,4 ............................. 12318,35 ..........................43719,7 ..................... 308,50522,16-18 ..................... 74622,30 ..........................82823,1 ............................. 47724,7-10 ........................83325,14 ........................... 41233,9 ............................27037,10 ...........................76337,19 ...........................12240,7.8 .......................... 41040,8 .........24,176,209,32946,10 ...........................36348,2 ............................57650,10-12 .....................43450,14.15 ......................12951,10 ........................... 17451,17 ...........................28062,7 ............................ 41365,6 ..............................20

69,9 ............................15869,20.21 ..................... 74672,8 ............................45877,20 ..........................48085,10 ....................762,83491,6 .............................34892,4.5 .........................28295,5 ..............................20100,2-4 .......................288103,3 ..........................270105,37 ........................824106,1 ...........................448107,29.30 ...................337109,5 ..........................265111,4 ...........................281111,9 ........................... 613112,4 ............................. 47116,12-14 ....................348117 ..............................672118,26.........................592119,1-3.9.11 ..................89119,11 ......................... 123119,14-16 ......................89119,99.100 ..................398119,165 .......................305122,2 ..........................449122,2-7 ......................... 76138,6 ..........................301147,3.4 ........................329

Мудри изреки3,1-4 .............................898,36 ............................76411,25 ........................... 14214,12 ...........................73818,10 ........................... 13120,1 ......................149,22222,2 ............................40324,11.12 ...................... 641

Проповедник3,14 .............................7699,5.6 ...........................55812,14 ...........................398

Песна над песните5,10.16 ........................827

Исаија1,5.6 ...........................2661,10-12.16.17 ..............5901,25 ............................ 1074,4 .............................. 1075,4 ..............................5966,5 ..............................2467,14 .............................5788,13-15 ........................5989,2-6 .............................569,6 ..................25,363,57811,1-5 ............................5611,4 .............................10311,9 .............................82812,2.3 .........................44913,12 .................... 287,79014,12.14 ......................43514,13.14 ........................2224,20 ..........................78024,23 ..........................45826,3 ............................ 33126,19 ...........................78627,5 .............................25928,16 ....................413,59828,21 ..........................58232,2 ............................10332,17 ...........................33733,16 ...........................12234,4 ............................78035,1 .............................30540,1-5 ......................... 13540,1.9-11 .....................82640,5 ............................10340,9-11 ....................... 47640,18-29 .....................28341,10 ...........................28342,1 ............................... 7442,2-4 .........................26142,3 ............................48942,4 ..............................3442,4.21 .......................20643,1 ............................. 47943,1-3 .........................38243,1.4 ..........................32743,12 ...........................34744,3 .............................. 4745,22 ..........................28348,18 ........................... 33149,4.5.7-10 .................67949,6 .......................63,465

ПОПИС НА БИБЛИСКИТЕ СТИХОВИ


728

49,16 ........................... 47949,24.25 .....................25950,4 ............................25450,7-10........................ 12352,7-10 ........................82852,14 ....................118,69053,2 ..............................2753,3 ............................60053,3.4 ......................... 47153,4-6 .........................48453,5 ..............................2553,6 ............................32953,6.7 ......................... 11353,7 .....................136,70653,11 ...........................82853,12 ........................... 75154,10 ...........................48354,13 ...........................38755,3.4 ......................... 4715,13 .............................30556,6.7 .........................28856,7 ..............................2756,12 ...........................63557,15 ....................180,30057,18 ...........................30157,20.21 .....................33658,4-6.10 ....................27858,7-10 .......................36958,8 ............................35058,13.14 ......................28959,14.15 ......................22259,19 ...........................82860,3 ..............................3461,1.2 .....................34,21761,2 ............................24061,3 .............................30162,4 ............................10362,4.5 ......................... 15164,6 ............................ 17465,8 ............................ 14966,1.2 ..........................43766,23 ...................283,770

Еремија3,12.13 ........................3006,16 ............................. 3316,19 .............................58813,20.21 ..................... 64115,16 ...........................38617,5 ............................. 414

23,6 ............................57829,11 .............................5731,3 .............................48031,13 ...........................30131,33-37 .....................106

Езекил4,6 ..............................23312,22 ............................ 3120,12 ...........................28820,20 ..........................28328,6-19 .......................76328,12 ...........................75833,11 ...........................58233,15.16 ......................55634,4 ............................ 47834,16.23.25.28 ........... 4774,26 ............................ 1414,31 ............................ 4796,26 ............................4076,26.27 ....................... 174

Даниел2,44 ..............................344,17 ............................. 1307,25 .............................7637,27 .............................8289,24.25.27 ..................23310,8 ............................24610,21 ............................9912,4.10 ........................234

Осија6,3 ..............................26111,4 .............................48012,5 ............................57913,9 .....................583,588

Јоил2,23 ............................8273,16 .............................780

Амос3,7 ..............................234

Авдија16................................763

Михеј5,2 .........................44,4705,7.................................276,6.7 ...........................4697,18 ...................... 241,5827,19 ......................162,806

Авакум3,17.18 .........................122

Софонија3,17 ............................. 151

Захарија6,12,13 ........................1669,9 .......................569,5929,16.17 ..........................2612,10 ...........................58013,7 ......................483,686

Малахија3,1-3 ........................... 1614,1 ...............................7634,2 .........................22,261

Матеј2 ...................................592,18 ...............................323,1-12 ............................973,2 ..............................5063,3 ..............................2243,11 ............................. 1073,12 .............................3923,13-17 ........................1093,17 ...................... 119,5794,1-11 .......................... 1144,3.6 ........................... 7464,4 .......................390,6774,5-11 ......................... 1244,18-22 .......................2444,23 ............................8215 .................................2985,13 .............................4395,18 .............................2835,44 ............................2655,45 ............................6496 .................................2986,33 ............................ 121

729

7 .................................2987,12 .............................6407,24.25 ....................... 3147,29 .............................2538,2.3 ...........................2668,2-4 ...........................2628,3 .......................263,7768,5-13 ......................... 3158,10 ...............................648,11 .............................6228,19.20........................2948,20 ............................3838,23-34.......................3339,1-8.32-34 ................ 2629,6 ..............................8219,9-17 .........................2729,18-26 .......................3429,34 ............................ 3219,38 ............................36110................................34910,8 ............................50410,17.18 .......................35410,23 .......................... 54110,32 .......................... 70711,1-11 ........................ 2141,14 ............................. 13511,28 ...........................28911,28-30 .....................32812,5-7 .........................28512,10-12 ......................28612,21 ..........................48912,22-50 ..................... 32112,40.41 .....................40614,1-11 ........................ 21414,1.2.12.13 ................35914,2 ............................72914,13-21......................36414,22-33 .....................37714,30 ..........................67315,1-20 .......................39515,19 ........................... 17215,21-28 .....................39915,22 ...................399,60815,29-39 .....................40416,1-12 ........................40416,13-28 ..................... 41017,1-8 .......................... 41917,9-21 .......................42617,22-27 .....................43218,1-20 .......................432

18,7.............................43819,13-15 .......................51119,16-22 ..................... 51820,18.19 ......................77720,20-28 .....................54720,22 ..........................68920,26 ..........................65020,28 ..........................64221,1-11 ........................56921,12-16 ......................58921,23-46 .....................58921,9 .............................60921,17-19 ......................58022,15-46 .....................60123 ............................... 61023,8.10........................ 41423,23 ............................8823,38 ..........................62723,39 ..........................58024 ...............................62724,15 ...........................23424,32.33 .....................63225,23 ..........................52325,31 ..........................8325,31-46 .......................63726,6-13 .......................55726,20-29 .....................65226,29 .......................... 14926,31 ................... 673,74326,32 .......................... 67426,33 .......................... 81126,36-56 ....................68526,39 ..........................75926,41 .......................... 71326,48 ...................695,72126,57-75 .....................69827,1 .............................69827,2.11-31 ...................72327,4 .............................72227,22...........................62227,25 ...........................78527,31-53 ......................74127,42 ...........................78027,50 ...........................77227,54...........................77027,62.63 .....................79627,62-65 .....................77828,1.5-8 ......................78828,2-4.11-15 ...............77928,16-20 ..................... 818

28,18 ...............25,319,80028,19.20 ..................... 81928,20 ........... 166,224,830

Марко1,1-8 .............................971,9-11..........................1091,12.13 ..................114,1241,14.15 ........................ 2311,16-20 .......................2441,24 ..................... 467,5791,27 ............................2561,35 ............................3621,40-45 .......................2622,1-12 ..........................2622,7...............................2622,14-22 .......................2722,27.28 .......................2853,4.5 ...........................2863,8 ..............................2983,13-19 ........................2903,20-35 ....................... 3214,28 ............................3674,35-41 .......................3334,40 ............................3355,1-20 .........................3335,21-43 .......................3425,39 ............................5346,7-11 ..........................3496,16 .............................7296,17-28 ........................ 2146,25 ............................2216,30-32 .......................3596,32-44 .......................3646,45-52 .......................3776,55 ............................3847,1-23 ..........................3957,24-36 .......................3997,31-37 .......................4048,1-21..........................4048,27-38 ....................... 4108,38 ............................4229,2-8 ........................... 4199,3 ..............................7399,9-29 .........................4269,30-50.......................4329,43-45.......................43810,1 .............................48810,13-16 .......................51110,17-22 ...................... 518



730

10,24.26 .....................55510,32-45 .....................54711,1-10 ........................56911,11-14 ......................58011,20.21 .....................58011,15-19 ......................58911,27-33 .....................58912,1-12 ........................58912,13-40 .....................60112,41-44 ..................... 61013 ................................62713,13 ...........................35514,3-11 .......................55714,17-25 ......................65214,27.29 .....................68814,29-31 .....................67314,30 .......................... 71214,32-50 .....................68514,38 .......................... 12614,53-72 .....................69815,1 .............................69815,1-20 .......................72315,20-38 ......................74116,1-8 .........................78816,15 ....................369,81816,17.18 .......................82116,20 ..........................827

Лука1,5-23.57-80 ...............971,15 ............................. 2191,32,33 .........................821,38 ..............................981,53 ............................2682,1-20 ...........................432,14 .............................3082,21-38 .........................502,32 ............................4652,35 ............................ 1452,39.40 .........................682,41-51 ........................ 752,49 .....................146,4862,52 .............................683,1-18 ............................973,13 .............................5533,21.22 .......................1094,1-13 .......................... 1144,5-13 ......................... 1244,16.17 ........................2364,16-30 .......................236

4,18 ......................428,5004,18.19 ........................3584,20-22 .......................2374,23-27 .......................2384,32 ............ 253,355,4535,1-11 ..........................2445,12-28........................2625,15.16 ........................3625,27-39 .......................2726,3.4 ...........................2856,12 .............................3626,12-16 ........................2906,17-19 ........................2986,35 .............................. 316,38 .....................249,3717,1-17 .......................... 3157,19-28 ........................ 2147,23 ............................. 2177,30 .............................5957,36-50 .......................5578,22-39 .......................3338,40-56.......................3428,46 ............................2879,1-6 ...........................3499,7-10 ..........................3599,10-17 ........................3649,18-27 ....................... 4109,28-36 ....................... 4199,37-45 .......................4269,46-48 ......................4329,51-56 .......................4859,56 ............................58210,1 .............................48810,1-24........................48510,3 ............................35310,5 ............................ 35110,25-37 .....................49710,30-32 .....................49910,36 ..........................50310,38-42 .....................52411,9 .............................49512,1 .............................40812,32-34 .....................49612,37 ..........................63412,42 ..........................63413,27 ..........................82513,35 .......................... 24214,24 ..........................49515,24.32 .....................49616,17 ...........................308

16,31 ................... 407,79917,20-22 .....................50618,7.8 ..........................49518,11.13.......................49518,15-17 .......................51118,18-23 ..................... 51818,27 ..........................55518,31-34 .....................54719,1-10 ........................55219,29-44 ....................56919,45-48.....................58920,1-19 ........................58920,20-47.....................60120,22-25 .....................72520,45-47 ..................... 61021,1-4 ......................... 61021,5-38 .......................62721,31.34.46 ................23422,7-18.24 ..................64222,14-23 .....................65222,31.32 .............. 713,81222,35 ..........................27322,39-53 ....................68522,54-71 .....................69823,1-25 .......................72323,26-46 .....................74123,31 ..........................79423,34 ..........................76023,46 ................... 771,77223,56 .......................... 77424,1-12 ........................78824,13-33 ....................79524,21 ..........................79424,27 ..........................23424,33-48 ....................80224,50-53 ....................829

Јован1,1-3 ............................2811,3...............................2881,4........................270,4651,4.5.9 ........................4641,5..........................80,4701,9............................... 3171,11 ...............................271,12.13 ........................5091,12.18 ........................4641,14 ......... 24,139, 387,5071,16 .............................2501,19-51 ....................... 132

731

1,27 ............................ 1361,27.29........................ 2161,29 ............ 176,180, 385,

439,477, 579, 594,622,651

1,29-34 ....................... 1371,45 .....................145,2921,46 .............................. 711,50 ............................ 1482,1-11 ..........................1442,4 ..............................4862,12-22 .......................1542,16 .............................5912,19 ...................... 777,7852,19.21 ........................7053,1-17 ..........................1673,3 ....................... 168,1893,4 ..............................3893,14 .............................4853,14.15 ..........415,660,7753,16 ...................22,25,4933,17 ............................. 2113,22-36 ....................... 1783,29 ............................2773,33 ............................ 1813,36 ............................3964,1-42 .........................1834,14 ......................454,7874,34 ............................1904,43-54.......................1964,48 ............................ 3155 .................................2015,14 .............................8245,18 .............................2075,24 ............................ 2115,28.29 ....................... 2115,30 .............180,336,6755,39 ............................ 2116,1-13 ..........................3646,5.7 ...........................2936,14-21 .......................3776,22-71 .......................3836,30 ............................6266,33 ............................3866,37 ............................4296,38 ............................3306,45 ............................ 4126,51...............................256,53 ............................ 7196,53-55.......................660

6,54 ............................7876,54.56.57 ..................6616,57 .............................. 216,70 .....................673,7207,1-15.37-39 ................4477,6 ...............................4857,15 ............................... 707,16.17.........................4557,16-36 .......................4557,40-53 .......................4557,17 ......................258,4597,18 ........................21,4567,51 .............................6998,1-11 ..........................4558,12-59 .......................4638,25 ............................4658,28 .............................. 218,29 ............................6858,32 ............................2588,44.45 .......................4678,46 ............................2878,50 .............................. 218,51,52 .......................7879 .................................4639,4 ................................ 739,7...............................82410,1-30 ....................... 47610,10 ....................270,78710,11 .............................2510,14.15 ......................48310,16 ...........................48310,17.18 .......................78510,33 .......................... 47010,41 ........................... 21911,1-44........................52411,47-54 .....................53711,55-57 .....................55712,1-11 ........................55712,8 ............................64012,12-19 ......................56912,20-43.....................62112,28 ..........................40912,31...........................67912,48 ..........................62613,1-17 ........................64213,11 ...........................65313,11.18.......................65513,18-30 .....................65213,27 .......................... 71713,31-38 .....................662

13,34 ..........................50413,36.37 ..................... 81514 ................................66214,3 ............................83214,5-8 .........................29314,6...............................2514,16-18 ......................66914,17 ...........................49414,27 ..........................65914,30 ...................123,67915 ................................66215,10 ...........................28715,12 ........................... 64115,17 ...........................50416................................66216,11 ...........................67916,12 ...........................50716,19.20 ......................27716,22 ..........................78816,23.24 .....................83316,24 ..........................66716,32 ..........................69716,33 .......................... 12317 ................................66217,4 .............................82917,24 ...........................83418,1-12 ........................68518,13-27 .....................69818,28-40.....................72318,36 ..........................50919,1-16 ........................72319,4 ............................ 74919,15 ........................... 74519,16-30 ......................74119,30 ..................490,709,

758,771,83419,34-37 .....................77220,1-18 ........................78820,17 .................... 751,83520,19-29 .....................80220,31 ..........................40321,1-22 ........................809

Дела1,9-12 .........................8293,21 ............................7693,22 .........................34,524,12 ......................175,8064,13 .............................3544,32-34 ....................... 551



732

5,28 ............................6725,31 ............................ 1755,41 .............................5086,7 ..............................2666,10.15 ........................3548,4 ..............................23310,43 .......................... 21117,26.27......................40317,27 .............................6917,31 ...........................633

Римјаните1,4...............................6001,20 ............................2813,26 ............................7625,1 ...............................3377,12 .............................3097,24 .............................2038,2 .......................210,4668,3 .................116,175,3128,7 .............................. 1728,11 .............................3208,29 .....................341,8278,33.34 .......................5688,34 ............................83310,6-9 .........................18410,11-13 ......................40310,12 ...........................24910,20.21 .....................45811,33 .............................4812,1 .............................43914,5.12 ........................55014,19 ...........................35615,1 .............................44016,25 ............................22

1. Коринќ аните1,4............................... 5102,2 .............................. 5102,9.10 .......................... 4122,14 ......................392,5093,11 ............................. 4133,16.17 ........................ 1613,22.23 .......................2885,11 .............................6566,11 ............................. 5109,19 .............................55010,11 ...........................10610,13 ...........................129

10,33 ..........................55011,3 ............................. 41411,26 ....................149,65911,23-26 .....................65211,27-29 ....................65611,31 ........................... 31412,11 ...........................82313,4.5 .........................54913,12 ...........................80415,45 ..........................27015,51-53 .....................42215,52 ..........................632

2. Коринќ аните3,18 ...............................834,6 .......................282,4644,7...............................2974,15 ......................288,5504,18 ...................... 412,6625,19 .............................7625,20 ..................... 441,5106,16 ...................... 162,3118,9 ................................889,6-11 ......................... 37110,5 ............................ 13512,10 ...........................49313,5 ............................ 314

Галатите1,4...............................2662,20 ..................... 391,5103,7 ..............................5563,13 ..............................7413,28 ............................4034,4.5 ............................. 315,13 ............................. 6515,21 ............................8066,1 ....................... 440,5046,14 .............................661

Ефесците1,6 ........................113,8341,19 .............................2001,22.23 ....................... 4142,1 ........................203,2092,7..........................26,2492,21.22 .......................1622,22 ............................2093,6 ..............................402

3,10.11 ..........................263,16.20 .......................2003,18.19 ........................6703,20 .....................249,4214,11-13 ........................3624,18 .............................7645,2 ..............................5635,14 .............................3206,12 ......................352,508

Филипјаните1,20.21 .......................5491,29 ............................2252,6.7 .............................222,7.8 ...........................4362,8 ...............................252,13 ............................6723,10 ............................ 2103,21 .............................23

Колошаните1,13 ............................3201,23 ...........................6332,3 .............................4652,9.10 ......................... 1812,15 ............................1653,3 .............................2243,4 .............................787

1. Солуњаните4,14 ............................7864,16 ............................8324,16.17 .......................3205,3 .............................6355,4-6 ..........................235

2. Солуњаните2,8 .............................1082,14 ............................ 341

1. Тимотеј3,16 .............................. 244,1 ..............................2575,10 ............................564

2. Тимотеј1,7 .............................. 3414,2 .............................805

733

4,6-8 ..........................5494,16.17 .......................355

Тит3,5 ............................. 317

Евреите1,3 ................................551,6 ..............................8341,9 .......................180,7341,14 ............................8322,11 ..............................252,14.15 .......................3202,17 .............................. 244,14-16 .......................1664,15 .............................. 245,2 ......................297,4997,24 ..............................557,25 ......................166,8357,26 ...............................258,2 ..............................1668,5 ..............................2099,8-12 .........................1669,12 ............................. 7579,28 ............................42210,5-7 ...........................2310,7 ............................. 75710,21 ............................5511,6 ............................. 12611,8 ...............................6012,2 ............................52312,24 ..........................16612,26 ..........................78012,29 .......................... 10713,12 ............................741

Јаков1,5........................313,363

2,10 .............................7632,12 .............................4664,7.8 ............................ 1315,20 ............................440

1. Петрово1,11 .............................2341,19 ........................50,6532,3-5 ........................... 4132,3-8 ...........................5992,21 ...........................2093,9 ..............................2654,12.13 ........................ 4165,1-4 ........................... 817

2. Петрово1,4............................... 1231,16 .............................4251,19 .............................4642,9 ..............................5283,4 ..............................6353,10 .............................7803,12 .............................633

1. Јованово1,1-3 ............................3401,2 ..............................2501,9....................... 266,8062,3 ..............................3962,3.6 ...........................4092,6 ..............................5043,2 .............................. 1133,8 ..............................2703,11.16 ........................ 5513,22 ............................6684,7........................139,6384,7.16 .......................... 8164,12.20 ........................505

5,11.12 ........................3885,12 .............................5305,14.15 ........................266

Јуда9 ................................. 42124 ...............................632

Откровение1,1 .................................991,3...............................2341,7 ...............................8321,18 .............. 320,484,6692,4.5 ...........................2803,3 ..............................6353,7.8 ............................ 1133,12.21 ........................5493,17.18 .........................2803,20 ..............161,489,8045,5 ..............................2435,12 ......................131,8345,13 .............................8356,16.17 ........................ 7407,15 .............................3027,15-17 ........................33212,10 ........................... 76112,17 ...........................39813,11-17 ......................12214,6.14 ........................63315,3.4 ...........................5816,15 ...........................63519,6 ..............................4819,6.7.9 ....................... 15119,16 ...........................73922,9 ..............................9922,17 ....................454,822



734

INDEKS

(Текстовите во индексов се наведени според оригиналните страници кои се дадени странично од текстот на книгата)

ААВРАМ Божјата цел кога го повикал 27

неговата вера и раѓ ањето на Исака 98неговото природно потомство се разликува од неговата духовна врска

106, 107, 466, 467однапред го видел Христа 112, 113, 468, 469откриено му е ропството во Египет 32

АДАМ го очекувал Месија 31и Ева се состанувале со Христа пред и по изгнанството од рајот 290неговото искушение споредено со Христовото 116-118се молел во полињата и на горите 290

„АЈДЕ ПО МЕНЕ“ налог даден на Петар 815, 816АЛКА - во синџирот подаден да го спаси светот, секој христијанин 417АНА сведок за Христа 55АНА првосвештеник, Христовото судење пред него 698-703

утврдувањето на две Христови кривици 699АНГЕЛИТЕ бдеат над Христовото раѓ ање 43, 44

благодатта на крстот за нив 20, 26, 626, 758, 761, 764влегуваат во нашите домови со сиромасите 639во служба на неволниците 500ги водат оние што ја бараат вистината 71, 141, 224ги придружуваат луѓ ето во секојдневниот живот 48ги тешат учениците по Христовото вознесение 831, 832ги штитат сите Христови следбеници 240, 348, 356, 473го заштитиле Лота, Елисеја, Христа 240го придружувале Исуса до Божјиот град 833донесуваат благослов 142, 143и мудреците 60и пастирите 47

735

им испраќ аат вест на учениците и на Петар 793им служат на оние што се во искушение 440, 639крај Христовиот гроб 779-781, 788-790Луцифер ги прелагал 22, 758, 759му служат на Исуса 67, 71, 81, 112, 131, 240, 528, 693, 694му служат на Јована Крстителот 224нивната моќ 700нивната самопожртвуваност 21нивното сочувство во Христовите претсмртни маки и во неговата смрт

693, 700-715, 753, 756, 759, 760осведочуваат за гревот 104, 300ослободуваат од лошите духови 259паднатите ангели, нивната поранешна слава 760присутни се при Господовата вечера 656се интересирааат за откупените 19, 37, 759, 760, 764се радуваат за Христовата победа 769соработуваат со луѓ ето при проповедањето на евангелието 297, 442соработуваат со родителите при подучувањето на нивните деца 517

АПОСТОЛИТЕ се Христови претставници 349, 352, 354, 357, 358вториот улов откако им е повторен налогот 810, 811да сведочат пред судовите 354, 355зошто за апостоли се избрани необразовани луѓ е 249, 250

(види: Воспитување)зошто им се испратени само на Евреите 351на гората на вознесенито 830на патот кон Голгота 743нивната вера во Христа 393, 411нивната задача како Христови помошници 349, 350нивната надеж, збунетост, нивното разочарување поради судбината на

Јована Крстителот 245, 246, 526нивната неспособност да го сфатат и да го вреднуваат Христовиот

карактер 506-508, 565нивното дружење со Исуса 151, 152, 292, 299, 349, 350, 359-361, 809нивното посредување при хранењето на пет илјади луѓ е 369нивното поучување 352-358нивното разочарување кога Христос најавил

дека ќ е страда 411, 415, 417, 418, 547, 548нивното разочарување кога Христос не се оѕвал веднаш на повикот да

оди кај Лазара 526нивното разочарување кога Христос одбил да го сторат цар 377-380нивното разочарување при предавството 696, 697опасноста од духовната горделивост 360, 493по вознесението 506-508, 832по неговата смрт 772повик упатен до четворица крај Галилејското Езеро 249под Гората на благословите 299подготовка за прво мисионерско патување 349-351препирка околу тоа кој ќ е биде најголем 432, 435-437, 549, 550, 643, 646, 719работа од куќ а до куќ а 351

ИНДЕКС


736

различноста на нивниот карактер 296ракоположението на дванаесеттемина 290, 291, 293, 296се враќ аат од мисионерскиот пат 359, 360седуммина на Галилејското Езеро 809, 811тројца при преобразението 418-425упатствата во Горната соба и на патот кон Голгота 662-680, 804, 805

АПОСТОЛСКО наследство 467АРХЕЛАЈ неговиот карактер 66

ББЕСЕДАТА на гората, целта 298, 299БИБЛИЈАТА како да се проучува 390-391БЛАГОДАРНОСТА благослов во искажувањето 347, 348

угодна на Исуса 564, 565, 567БЛАГОДАРНОСТА на Јована Крстителот, највозвишен вид 219БЛАГОРОДНИКОТ и неговиот дом станале ученици 200

сведок за Христа 253Христос бара од него вера 198, 200Христос му го исцелил синот 197-199

БЛАЖЕНСТВАТА - 299-306БЛИЖЕН кој е мој ближен 498, 500, 503БОГ неговата грижа за нас 313, 357 (Види: Љубовта)

неговото владеење и неговото провидение 356БОГАТИТЕ ги занемаруваат сиромасите 639, 640БОГАТИОТ МЛАДИЧ прашува за условите за вечен живот 518-520

Христовиот одговор даден на богатиот младич го навредува Јуда 719БОГОСЛУЖЕНИЕ вистинско - што е тоа 189БОГОХУЛСТВО да се зборува против Храмот 155, 156

обвинение подигнато против Христа 205, 208, 269, 470, 708, 709против рабинските закони 205

БОЖЈАТА РЕЧ доказ за Христовото божество 198дух и живот 390живо семе 192како да се проучува и да се усвојува 139, 140, 390нејзината сила при воскреснувањето на синот на вдовицата 318објаснувањето на капетанот 316одбрана од лошите духови 257, 258ползата од нејзиното усвојување 390, 391резултатот од нејзиното отфрлање 587, 588сила со која Христос победил 123, 124сите да ја проучуваат за себе 141, 390, 458, 459темел на верата и изградувањето на карактерот 126, 314Христос ги поттикнува луѓ ето да ја проучуваат 154Христовата реч - дух и живот 390

737

човекот треба да живее од неа 121, 122БОЖЈИОТ ГЛАС во Храмот 624

објавува дека сме прифатени преку Христа 113преку Христа за Евреите како глас на некој странец 213при преобразението 425при Христовото крштавање 112, 116

БОЛЕСТА Евреите ја сметале за казна поради гревот 267, 470, 471причината и исцелувањето 270, 824, 825Христовата моќ да лекува - неизменета 270, 823

БОЛНИТЕ и бедните ја оплакуваат Христовата смрт 775-777БОРБАТА во овој свет 114-116

во текот на Христовиот живот 115-117, 257, 758-761меѓ у Христа и сатаната, почетокот 22повторена во срцата на луѓ ето 117последниот судир 122, 762-764резултатите 25, 26, 57, 58, 625, 758, 761, 764Христовите следбеници учествуваат во неа 352

БОРБА И РАЗДОР цел на сатаната 396Христос ги учел учениците да ги избегнуваат 350Христос се обидел да ги избегне 181, 253, 434, 498

БРАЌА христијаните се браќ а на грешниците и на светите 638БУРАТА на искушенијата 336

на страстите 336, 337Христос ја стивнува на морето 334, 335Христос оди по разбрането море 381

ВВАВИЛОН еврејското ропство во Вавилон 28, 29ВАЛАМОВОТО ПРОРОШТВО за Исуса им е познато на мудреците 59, 60ВАРАВА бирајќ и го него, Евреите го избрале сатаната 739

лажен месија 733спротивност на Христа 735

ВЕНЕЦ НА ЖРТВАТА - 223ВЕРАТА дава сила 347

допирот на верата се разликува од случајниот допир 347им донесува исцелување на душата и телото 202, 268-270клуч на знаењето 139нејзиниот тест 409пат кон небото 385повеќ е отколку интелектуална согласност 347почива врз Божјите ветувања 126, 200сè е можно со неа 428се откажува од независноста 317, 336се потпира врз Христовото божество 123, 176се разликува од претпоставката 126

ИНДЕКС


738

Христос живеел со неа како наш пример 336, 389Христос победил со вера, така и ние 122, 123, 679, 680, 756

ВЕРАТА - примери:благородникот, неопходна за исцелување на синот 198, 200губавецот 263капетанот 315, 316која произлегува од држењето на Законот 172, 279мудреците 60, 61немоќ ниот човек 202, 203откако нахранил пет илјади луѓ е 368-370Петар кога оди по морето 382поука дадена на Захарија при раѓ ањето на Јована 98, 99разбојникот на крстот 749, 750Сирофеничанката 400-403споредена со синапово зрно 430, 431таткото на опседнатото момче 428улогавецот 268-270Христовата вера смирува бура 335, 336

ВЕРСКАТА ПРИПАДНОСТ недоволна за спасение 309, 310ВЕТУВАЊЕ од Бога во секоја заповед 311, 369ВИНОТО и водата, симболи 148

на гозбата и на Господовата вечера непревриено 149, 653на свадбата 148ново во нови мевови, споредба 278-280

ВИНОЖИТО околу Божјиот престол 493ВИСТИНАТА нејзиното разбирање зависи од отфрлувањето на

гревот 302, 455, 456, 494опасноста од нејзиното омаловажување 490ослободува 466помешана со заблуда придонесува за служба на сатаната 287

ВИТАВАРА Јован Крстителот во 132ВИТАНИЈА Христовите посети 524, 525, 529, 557ВИТЕЗДА заматувањето на водата во бањата 201

Христовото чудо на исцелување 202, 203ВИТЛЕЕМ Јосиф и Марија во него 44-48

посетата на мудреците 63ВИТЛЕЕМСКАТА ЅВЕЗДА ангели 60ВИТСАИДА ја посетуваат Христос и учениците 361, 364

со Капернаум и со Хоразин го отфрла Христа 489ВЛИЈАНИЕТО зависи од она што сме 142, 306ВОДА на животот, Христос извор 187, 454

Христос оди по неа 381ВОЗНЕСЕНИЕТО ХРИСТОВО го придружувала слава 833

како застапник на неговата Црква 663, 790, 834

739

на денот на воскресението 790по четириесет дена 829

ВОЛЈАТА Божја, закон на животот 329во служба на Бога 668во сфаќ ањето на вистината 455, 456ослободување на волјата при преобратувањето 466средство на телесно исцелување и преобратување 202, 203

ВОСКРЕСЕНИЕТО духовно и буквално со Христова сила 209-211, 318-320, 387, 388, 530, 632, 786, 787мнозина воскреснале при Христовото 785, 786Мојсеј и Илија на гората на преобразението ги претставуваат оние што

први ќ е воскреснат 421, 422препознавање на пријателите во таа прилика 804со прифаќ ање на Христовиот живот овде 388Христос ги поучува садукеите за него 605, 606

ВОСКРЕСЕНИЕТО НА ЛАЗАРА врвен доказ за Христовата божествена природа 537залог на воскреснувањето на праведните 530

ВОСКРЕСЕНИЕТО ХРИСТОВО го претставува вос крес нувањето на праведниците 804јавено на свештениците и на Пилата 781, 782на денот на принесувањето на снопови 785, 786со негова сила 785

ВОСПИТУВАЊЕ важноста на раното воспитување 100-103вистинско „вишо“ 465, 478во Христово време 69, 84Господови упатства 69дава животна сила 250кога е благослов 249меѓ у Евреите по ропството 29на Исуса како дете 69-72, 75-78, 84, 89, 90, 453на Јована Крстителот 100-103на учениците од страна на Христа (Види: Природата) 151, 152, 249, 295, 349на Црквата во делото на евангелието 826 (Види: Светиот Дух)

ВРАПЧИЊАТА Божјата грижа за нив 313, 356, 357трудољубивоста Христов пример 72, 73

ВТОРОТО ХРИСТОВО ДОАЃАЊЕ ветување дадено на учениците 417, 663во свадбата и во Господовата вечера 149, 151, 659, 660да се чека 634за кого е крадец и стапица 635, 636знаците 631-633можеме да го забрзаме 633, 634наша утеха 320, 632негова слава 739при вознесувањето 831, 832пророштвата за него да се сфатат 234, 235точното време не е откриено 632

ИНДЕКС


740

ГГАВРИЛ му се јавува на Захарија 98

на Даниел и на ученикот Јован 99, 234по ранг до Христа 99

ГАЛИЛЕЈА Исусов дом во детството 66како го прифатила Христа 196негово последно заминување од неа 485противењето во неа 360, 361се одвратила од Исуса 393средба на брегот 674, 793, 818, 819стравот на апостолите во 486центар на неговата работа 231, 232

ГАЛИЛЕЈСКОТО ЕЗЕРО Исус учи покрај него 244, 245, 333, 342, 811-816населението на источниот брег 333, 334смирувањето на бурата 334, 335учениците се враќ аат на езерото по Христовото воскресение 809Христос оди по него 381

ГАРИЗИМ гора, самарискиот храм и богослужението во него 188ГЕРГЕСА доказ за Христовата откупителска моќ 341

излекуваниот опседнат, прв мисионер во неа 340Исус исцелува опседнати од лоши духови 337, 338резултатот на нивниот труд 340, 404Христос истеран од неа 339

ГЕТСИМАНИЈА молитвата на Петар и неговото покајание во неа 713Христовите душевни страдања во неа 685-694Христово прибежиште за молитва 674, 685, 686

ГЛАС ангелите копнеат да го користиме нашиот глас за Христа 297ГЛЕДАЊЕТО ВО ХРИСТА менува 439ГНЕВ оправдан 310, 619, 620ГНЕВОТ НА ЈАГНЕТО поради занемарувањето на душите што гинат 825ГОЛГОТА нејзиното значење, надвор од ерусалимската капија 741ГОЛЕМИНАТА вистинска 219, 225, 436, 437, 550, 649, 650

на Јована Крстителот 100, 219, 220ГОЛЕМИТЕ УЧИТЕЛИ сета нивна светлина од Христа 464, 465ГОНЕЊЕТО во последниот судир 122, 628-630, 763

да не се избегнува со компромис 355, 356за време на големите неволји 630, 631на апостолите, преткажано 354на Евреите за време на вавилонското ропство 28на Христа во детството 86, 88на христијаните пред разурнувањето на Ерусалим 629не треба без потреба да се изложуваме на гонење 355, 451, 541подготовка за царството 354, 355, 678-680причините и последиците 305, 306, 354, 357

741

ГОРНАТА СОБА место за состанок на Христа и учениците 642, 802, 806, 807ГОСПОДОВАТА ВЕЧЕРА благословите ако ја примаме 656-661

грешка ако некој се исклучи од неа 655, 656залог на заветот на откупувањето 656, 659

ГОСТОПРИМСТВО за сиромасите и за оние што страдаат 358, 638, 639за Христовите слуги 351, 352, 357

ГРАДИНАРОТ поука при воспитувањето на децата 515, 516ГРАЃАНСКИТЕ И ВЕРСКИТЕ ОБВРСКИ нивните граници 602ГРЕВОТ го спречува сфаќ ањето на вистината 302, 455

за него нема оправдување 311опасноста од негово негување 439ропството 466

ГРМУШКАТА што гори - симбол на отелотворувањето 23ГРОБОВИТЕ НА МРТВИТЕ растурливото украсување е идолопоклонство

618ГРЦИ го посетуваат Исуса 621-625ГРЧКИОТ ЈАЗИК владеел во времето на првото Христово доаѓ ање 32, 33

ДДАВАЊЕТО закон на природата 20, 21

на милостина 107, 312, 519, 523радост за Бога и за ангелите 21со вистинска побуда 312услов за примање 369, 370

ДАНОК баран од Христа 432, 433на Римјаните, Христос го потврдил давањето 601, 602, 725некои слоеви ослободени 433Христос дава причина за 434целта на Евреите при барањето 432, 433

ДАНИЕЛ во ропство им го открил на незнабошците Бога 27да се разберат неговите пророштва 234неговото пророштво за Месија 31, 34, 99, 233, 234

ДАРОВИТЕ НА ДУХОТ ветување за нив 821, 823-825ДАРОТ го претставува Божјиот дар за нас 565, 566на Марија од Витанија 559, 560на мудреците за Исуса 63, 564

ДАР НА ЉУБОВТА двете лепти на вдовицата 614, 616му е мил на Исуса 564, 565на мртвите, да се дава додека се живи 560на сиромасите не треба да се одбие 615, 616угоден на Бога 615

ДЕКАПОЛИС излекуваните го проповедаат Христа 339, 340Христос примен во 340, 341, 404, 405Христос храни мноштво во 404, 405

ИНДЕКС


742

ДЕЛАТА испит на карактерот и основа за награда106, 107, 314, 466, 467, 637, 641на милосрдие, се очекуваат од Божјите деца 350, 351, 504, 640, 641не можат да дадат спасение 280, 314Христовите ученици ќ е прават поголеми од него 664, 667

ДЕМОНИТЕ престорени во луѓ е крај крстот 746, 760при Христовото судење 733

ДЕСЕТОК - 397, 616, 617ДЕТЕ Христовите ученици да бидат како него 437ДЕЦА (Види: Воспитување, Природата)

доведени кај Исуса 511, 517неговата нежност кон виновните 517нивните дарови мили на Исуса 564нивното славење го укоруваат фарисеите 592со Христа во Храмот 529Христовиот пример 68, 71-74, 80-82, 89, 90

ДОБРОВОЛНАТА СЛУЖБА единствено прифатлива за Бога 487ДОБРОЧИНСТВО Христовиот живот - начело на Законот 190, 191, 311ДРВОДЕЛЕЦОТ Исус 72

презрен 237, 238ДРВОТО се познава по неговите родови 107, 314ДУХОВДЕН (ДУХОВИ) преобратувањето на овој ден резултат на

Христовиот труд 192, 266, 274, 359, 360, 620, 770, 775подготовката на апостолите 827, 833

ДУХОВНА ГОРДОСТ апостолите во опасност 360ДУХОВНОТО СЛЕПИЛО на фарисеите 475ДУШЕВНИТЕ МАКИ Христови - победа над нив 624, 625, 693, 756

нивната причина 575-578, 624, 686-690, 752-756

ЕЕВАНГЕЛИСТИТЕ работа од куќ а до куќ а 351

работат двајца по двајца (Види: Работници за Христа) 350ЕВАНГЕЛСКАТА ВЕСТ нема место за традиции, за човечки теории, за

црковно законодавство 826ЕВАНГЕЛСКА СИЛА за преродување 826ЕВАНГЕЛСКИОТ НАЛОГ даден на апостолите 291, 349-358

даден на сите христијани 822, 823обновен по Христовото воскреснување 805, 810, 811, 818, 822

ЕВАНГЕЛСКИОТ ПОВИК мора да им се упати на сите пред второто Христово доаѓ ање 633, 821, 822на целиот човечки род 194, 328, 329, 403

ЕВРЕИТЕ Божја намера да ги издигне 28го отфрлиле Христа:

743

затоа што Божјата реч ја замениле со рабинско учење 489, 737, 738 затоа што ја зборувал вистината 467, 468 затоа што одбил да го сторат цар 391 затоа што тврдел дека е едно со Бога 207, 208, 457, 469, 470 поради понизноста и страдањата 137, 138, 237, 238, 241, 470, 471 поради чистотата 243затоа што го отфрлиле Христа виновни се за крвта на пророците 618, 619избрани да бидат светлоносци 27, 188, 189„крвта негова нека падне врз нас“ 739, 740нивното незадоволство под Римјаните 30, 62, 63, 104, 310отпад 28, 193претставени со неродна смоква 581-584расипаноста на свештенството 30ропство 28, 29спасение со потпирање врз свои дела 29, 36, 113, 155, 278-280, 362тврделе дека потекнуваат од Аврама 106, 466, 467формализам, фанатизам, сетилност 29, 30, 35, 36, 100Христовото доаѓ ање објавено на 231, 351чувари на вистинската вера 188, 189

ЕДИНСТВО како се постигнува 296на црквата, доказ за единството со Христа 678

ЕДНОСТАВНОСТА во чудото со лебовите 366, 367дадена поука за неа во првото чудо 144на Христовото детство 74

ЕМАУС се враќ аат во Ерусалим 801, 802Христос поучува на патот кон 795-800

ЕРИХОН - 132опис на Христовата посета на 552патот меѓ у него и Ерусалим 499

ЕРУСАЛИМ - (Види: Јудеја)неговата слава кога би го прифатил Христа 597по вознесението работата на апостолите треба да почне во 820, 821уништувањето на (Види: Уништувањето)Христовото победоносно влегување во 569-575Христос плаче над 575-578, 580, 587

ЖЖЕЛБАТА ЗА ЈАДЕЊЕ повод за големото искушение 117

последиците од попуштањето 100, 117, 118, 122Христос ја победил 118, 122, 123, 149Христос не обезбедил никаква луксузна храна 366, 367

ЖЕНАТА излекувана од крвавење 343, 344ЖЕНИТЕ од Галилеја на гробот 774, 788-790

од Ерусалим го оплакуваат Христа 742, 743ЖИВА ВОДА Христос ја дава 184, 187, 453, 454

ИНДЕКС


744

ЖИТОТО ја прикажува Христовата смрт и неговото воскресение 622, 623поука за самопожртвуваноста 623, 624учениците тргаат во сабота 284

ЖРТВАТА за Христа од страна на Матеја и на првите четворица апостоли 273како е наградена жртвата на Петар 249на Марија од Витанија 564, 565предмет на размислување 83, 661проба за сите Христови следбеници 273Христовата за нас 129, 131, 686-688, 690, 693, 752-755, 759-761

ЖРТВЕНИОТ СИСТЕМ пророштво на евангелието 165, 211, 212ЖРТВИТЕ Евреите сами ја уништиле нивната делотворност 165

заедница меѓ у Бога и човекот 115искривоколчено претставени од страна на сатаната 29, 30, 115искривоколчено сфатени од Евреите 113, 155, 157на Марија и Јосифа при Христовото посветување 50на незнабошците, изопачување на вистинските 28овен наместо Исака 112, 469продавање во двориштето на Храмот 154, 155, 589сами по себе без вредност 286симбол на Божјата љубов во Христа 29, 113целта на еврејските 286, 469човечките забранети 469

ЗЗАБЛУДЕНИОТ Јуда како пример 655, 656

исто така и Петар 815сожалување и охрабрување 504, 505, 517Христовото милосрдие кон нив 568Христовото правило за постапување со нив 440, 441, 805, 806

ЗАВЕСАТА во Храмот раскината 165, 233, 709, 756ЗАВЕТОТ НА ОТКУПУВАЊЕТО потврден при Христовото вознесение

790, 833, 834ЗАГУБЕНАТА ОВЦА овој свет 693ЗАГУБЕНОТО ДЕТЕ го прикажува занемарувањето на душите 825ЗАЕДНИЦАТА со Христа во страдањата, најголема чест 225ЗАКЛЕТВАТА во судницата Христов одговор 706, 707ЗАКОНИТЕ НА ЗДРАВЈЕТО Јован Крстителот 100, 101

се барало од Израелците да ги почитуваат 824сите христијани треба да ги почитуваат 824услови за телесно оздравување 824, 825Христос ги почитувал 50, 72

ЗАКОНИТЕ ПРИРОДНИ Божји закон 824законикот, најголема заповд 606-608го прашува Исуса за условите на вечниот живот 497

ЗАКОНОТ (ДЕКАЛОГОТ), божествена целина 498, 606, 607

745

ги води луѓ ето кон Христа 308да биде благослов 288зошто е објавен на Синај 308изопачен со преданието 29 (Види: Преданието)испит на карактерот 106, 763испит на љубовта 668исто начело како евангелието 308, 608како се извршува 311, 497-505, 606-608љубов, несебичност 24, 29, 30непроменлив 308, 762, 763неточно претставен од страна на сатаната 24, 29, 30, 117, 761, 762образец за изградување на карактерот 208, 209послушноста кон него, плод на верата 126потврден со Христовата смрт 307, 763престапен во мислите или со погледот 310ќ е предизвика прогонство 122, 763услов за вечен живот 497, 518Христос го држел и го оправдал 24, 84-86, 89, 209, 307-309, 762Христос негов давател 307

ЗАКОНОТ природен, упатува на духовното 516ЗАКОПОТ ИСУСОВ - 772-774ЗАХАРИЈА во Храмот, средба со ангел 97-99

неговото неверување 98спореден со Аврама и со Марија 98

ЗАХАРИЈА пророк, неговото убиство 619ЗАХЕЈ доказ за покајанието 554, 555

почнува обнова 553-555средба со Исуса 553цариникот, убеден со учењето на Јована Крстителот 553

ЗБОРОВИТЕ празни и лоши влијаат врз мислите и карактерот 323ЗЕЛЕНОТО и сувото дрво ги претставуваат Христа и непокајаниот

грешник 743ЗЕМЈОТРЕСОТ при Христовата смрт 756

при Христовото воскресение и при второто доаѓ ање 780ЗДРАВЈЕ се добива кога ќ е се помириме со Бога 270

Христово 50ЗНАК „на пророкот Јона“ 406

делувањето на Светиот Дух 409ЗНАК ЗА ХРИСТОВОТО БОЖЕСТВО барал благородникот во

Кана 197, 198, 200, 315барале рабините, фарисеите и садукеите 192, 385, 405, 406вистински 164, 165, 217, 238, 406, 407во Храмот 624, 625на крстот 746, 749неговата кротост при навредите и мачењето 726, 734, 735неговата Реч постојано присутна 198

ИНДЕКС


746

од свештениците и старешините при чистењето на Храмот 164поголем од чудата 120, 407, 462при крштавањето 110, 112, 136при преобразувањето 420, 421, 425Самарјаните не барале 192сатаната барал 119читање на мислите 164, 456, 653, 655

ЗНАЦИ да ги придружуваат оние што веруваат 821, 823-825на второто доаѓ ање 631-633на разурнувањето на Ерусалим 630

ИИЗЛЕГУВАЊЕТО во преткажаното време 31, 32ИЛИЈА во пустината, молитва 310

Евреите го очекувале како Христов предвесник 135испратен кај вдовицата во Сарепта 238на гората на преобразението 421, 422

ИМИЊАТА запишани на небото 493ИРОД АНТИПА грижа на совеста и страв 223, 360

наведен од Иродијада да го затвори и да го погуби Јована Крстителот 214, 220-222

неговото почитување на пророците 200осведочен со проповедањето на Јована Крстителот 214последна опомена на милоста упатена нему 731при судењето на Христа 729-731

ИРОД ПРВИ и мудреците 61-64ИРОДИЈАДА нејзината омраза кон Јована Крстителот 214

смислува одмазда 220, 221ИРОДОВЦИТЕ се соединуваат со фарисеите против Христа 601ИСКЛУЧИВОСТА на Евреите 29, 33, 86, 400, 498, 500, 819, 820

милостивиот Самарјанец 503нејзиниот резултат 35-37, 150при Господовата вечера 656примерот на Јована Крстителот 102Христос се противставува 86, 150, 151, 193, 243, 273, 274, 306, 402, 498-

503, 820, 822, 823ИСКЛУЧУВАЊЕ - 472ИСКРЕНОСТА цел на нашата службата на Бога 312, 313, 330ИСКУШУВАЊЕ НА БОГА Израелов грев 125, 126ИСКУШЕНИЕТО благослов 126, 224, 225, 301-306

во мигот на најголема слабост 120во Гетсиманија 686, 687, 690во пустината 114да ја покаже божествената моќ 119, 700да се засака световната моќ 129, 130, 416

747

изложување на опасност со попуштањето 101, 102, 114, 126, 711, 712Илија во пустината, пример 301како да му се противставиме 24, 102, 121-123, 126, 130, 131, 362, 363, 428,

429, 490, 493кога е најтешко, Божјата помош е најблизу 528можност за попуштање 49, 88, 117, 131, 362, 363навестување на недоверба 118, 119, 124на крстот 753на љубовта кон расфрлање што води кон вообразба 117, 125, 700на последното патување од Галилеја 486обрнување кон апетитот 117, 118слични искушенија на човекот 121, 122, 126, 130, 415, 416споредено: со она на Адама и Ева 117, 118 со она на Мојсеја и Илија 120Христовото во детството 71, 116, 759целта Божја 72, 126, 129

ИСКУШЕНИЕ НА ПОЕДИНЦИ како се завршува 321, 322, 324, 587ИСУС (Види: Христос)ИСЦЕЛУВАЊЕ ветување 821, 823-825

молитва за исцелување и користење на лекови 824телесното, го претставува духовното 203, 266, 267, 270, 344, 347, 821Христос поминувал многу време исцелувајќ и 350целта 366

ЈЈАДЕЊЕТО НА ЛЕБОТ слика што ја користеле рабините 386

Христос исто така ја користел таа слика 386-391ЈАДЕЊЕТО НА ХРИСТОВОТО ТЕЛО прифаќ ање на Христа со вера 389, 660ЈАЗИЦИТЕ дар, за добро на учениците 821ЈАИР воскреснувањето на неговата ќ ерка 342, 343ЈАКОВ го видел Бога 107

скалите, Христос 311, 312ЈОВ неговиот живот поука 471ЈОВАН (апостол) и Јаков му забрануваат на еден човек да

истерува ѓ аволи 437, 438бара да падне оган врз Самарјаните 487го следи Исуса 138, 139ја прифаќ а Христовата сила на обликување 250, 295, 296карактерот на 139, 292, 295, 296, 645на последната Пасха и во градината 644, 645, 654, 688, 689најмлад меѓ у апостолите 292при Христовото судење, на крстот, на гробот 710, 711, 752, 772-774, 789седи крај Христа во неговото царство, желба 548, 549

ЈОВАН КРСТИТЕЛОТ алчноста и сетилноста на неговото време 100

ИНДЕКС


748

вест на утеха 216-218влијанието на неговата служба 105, 108, 109, 132, 133, 178, 223, 224ги кара превртливците 105, 106ги претставува оние што го објавуваат второто Христово доаѓ ање 101големината на 100, 218-220затворен 214зошто е дозволена неговата смрт 223, 224избледена омиленост 178на пратениците на Синедрионот 133-136неговата вера во Месија 103, 136, 137, 215-217, 220неговата недоумица за Исуса 215, 216неговата средба со Христа 109-111недоволен за поставување на црковен темел 181потребни особини 100, 101почетокот на неговата служба 104, 105пророштвото за неговото раѓ ање 97-100самооткажувањето и храброста на 101-103, 108, 180, 215, 218, 223, 224сведок за Христа 112-136, 137, 179, 180, 219, 220, 224смртта на 222, 360спореден со Еноха 225со Илија 104, 135, 217, 225

ЈОНА знак како Христос 406ЈОСИФ И МАРИЈА во Египет 64

на Пасха и назад 75-82нивното патување во Витлеем 44рабините ги повикуваат против Исуса 86, 90 (Види: Марија)смртта на Јосифа 145целта на водењето на Исуса на Пасха 75, 78

ЈУДА ги критикува апостолите 717, 718Христа 718-720го одбива прекорот 298, 717, 720го продава Христа за цена на роб 716зошто е прифатен за апостол 293, 294, 717на гозбата кај Симона 559-563, 720на последната Пасха, миењето на нозе и Господовата вечера 644-649,

653, 655, 717, 718, 720неговата појава и карактер 294-295, 559неговите први искуства во врската со Христа 716, 717неговото влијание врз учениците 719неговото исповедање и неговата смрт 721, 722неговото разочарување при смртта на Јована 718поттикнувач на планот Христос да се прогласи за цар 718пресвртница во животот 719

ЈУДЕЈА место на Христовото прво појавување и на неговата служба 60, 61, 63, 64, 231се одвратила од Христа 164, 181, 213, 232

749

ККАЗНА сечење на глава 204, 698КАЈАФА ја искинал свештеничката облека, значењето 708, 709

карактерот на 539, 540, 703повеќ е виновен од Пилата и Ирода 736, 737пред Пилата бара осуда за Христа 726, 739презриво ја отфрла исповедта на Јуда 722садукеј 703, 708совет еден да умре за целиот народ 539, 540советува Христос да се убие 539-541страв по распнувањето 771 по воскресението 781уверен во Христовото божество 704, 705Христос доведен пред него 703

КАМЕН ТЕМЕЛЕН Соломоновиот храм, симбол на Христа 597-600КАМЕНУВАЊЕ Евреите се обиделе да го каменуваат Христа 470

сведоците први фрлаат 461КАНА Христос двапати ја посетува 144, 196КАПЕРНАУМ зошто Христос не останал во него 260, 261

исцелува душевно болен во синагогата 255, 256исцелува мноштво 259, 260подоцнежни посети 267, 316, 342, 383, 384, 432проповед за лебот на животот 384-390Хоразин и Витсаида, плаче над нив 489Христос отфрлен во 383, 391-393, 489центар на Христовата служба во Галилеја 252, 253, 259

КАПЕТАНОТ крај крстот 770КАПЕТАНОТ од Капернаум 315, 316КАРАКТЕРОТ делата доказ за карактерот 107, 309, 310

изградба, Христовиот пример 208, 209нашиот го одредува влијанието врз другите 306резултат на животот 312упропастен со гревот, Христос го обновува 37, 38

КАРАЊЕТО вистинското, потврдено на небото 805, 806Јуда го отфрла 195, 720кривицата 441на гревот и Божјата љубов 104Христовото го прифаќ аат учениците 296Христос кара без гнев 352, 353, 619, 620

КАРМИЛСКАТА ГОРА апостолите гледаат на неа со желба оган да ги запали Самарјаните 487

КАРПА Христовото учење 314КВАСЕЦ влијанието на оние што го одбиваат Божјиот закон 408, 409

во опасност да го негуваме 408на фарисејското лицемерство и себичност 408, 409

ИНДЕКС


750

симбол на гревот 407, 408КЕДРОН поток во времето на празникот Сеници од каде што

црпеле вода 448, 449КЛЕТВАТА изречена над Капернаум, Хоразин и Витсаида 489

изречена над фарисеите 614-620КЛУЧЕВИТЕ на небесното царство - нивното значење 414

не му се дадени на Петар 414КНИГА НА БОЖЈЕТО ПРОВИДЕНИЕ - 313КОЛИБИТЕ на празникот Сеници 290, 291, 448КОРВАН - 396, 397КРИНОВИ - 313КРИТИКУВАЊЕТО ја затвора вратата на знаењето 139, 587, 588

како се однесувал Христос кон 455на божествената наука - опасност 323на грешките на другите 441себеси се осудува 468

КРОТОСТА донесува одмор 330, 331залог на врската со Христа 301на Христовите сведоци сведоштво за него 353, 354Христов доказ за божеството 734

КРСТОТ заштита од отпад 26, 490, 625љубовта и себичноста откриени со него 57меѓ у два разбојника 751надвор од ерусалимските капии - значењето 741наука и песна на вселената 20срамот на 416, 417Христовите страдања на него 746, 749, 752-756Христос паѓ а под него 741, 742Христос прикован на него 743, 744

КРШТАВАЊЕТО без Христа безвредно 181Јовановото 104Јовановото, од небото или од луѓ ето? Христс ги прашува свеште ниците и рабините 593расправа меѓ у Христовите и Јовановите ученици 178сатаната сведок 116со Светиот Дух и со оган 107Христово 111, 112

ЛЛАЖНИТЕ ВЕРИ потекнуваат од самоизвишувањето и се претвораат во

суровост и понижување 286, 287, 478ЛАЖНИТЕ УЧИТЕЛИ бараат сопствена плата 456

желба за самоизвишување 212, 213разбојници и ограбувачи 478

751

ЛАЗАР го придружува Христа при победоносното влегување во Ерусалим 572заговор на Евреите да го убијат 558зошто Христос одложувал да го посети додека бил болен 527-529, 534неговата соработка со Бога 535, 536неговиот дом - Христов дом 326, 524, 525неговото воскресение 535, 536

ЛЕБОВИТЕ И РИБИТЕ духовна поука 366-370, 386остатоците луѓ ето ги понеле во своите домови 368се умножува во Христовите раце 369, 370, 371чудо 365, 404, 405

ЛЕБОТ неговото значење 386-391јадењето, слика што ја користеле рабините 386лебот на животот примен за да се даде 369, 370Христос е вистинскиот 386

ЛЕПРАТА и улогавоста споредени со фанатизмот и неверството 271нејзината природа и нејзините последици 262, 263

ЛЕПРОЗНИОТ влијанието на чудото врз свештениците 266чистењето - слика на духовното чистење 263, 266

ЛЕПРОЗНИТЕ неблагодарноста на деветтемина 347, 348нивната жалост по Христовата смрт 775, 776нивното изделување 262

ЛИКОТ БОЖЈИ И ХРИСТОВ треба да се обнови во човечкиот род 37, 38, 827

ЛИЦЕТО на него се гледа убавината на карактерот 312, 612Христовото, неговата убавина 137, 138, 145, 254, 294, 704, 705, 724, 735,

753ЛИЧНАТА ОДГОВОРНОСТ во христијанската служба 370ЛИЧНИОТ НАПОР благослов за работникот 141, 142, 640, 641

во христијанската служба 141, 152, 638, 640, 822, 825израз на личното искуство 142, 340кај апостолите во службата од куќ а до куќ а 351

УЛОВОТ второ чудо, обнова на налогот даден на учениците 810, 811ЛОЗА Израел 675

Христос е вистинската 675-677ЛОШИТЕ ДУХОВИ Божјата реч наша одбрана од нив 257

истерани, пак се враќ аат 323ЛУЦИФЕР бунтот почнал со себичноста 22, 435 (Види: Сатаната)

зошто тој не е опфатен со Божјиот откуп 761, 762и здружените ангели, нивната слава на небото 758, 760разлика во однос на Христа 22, 25, 436

ЉЉУБОВТА Божја покажана во дарувањето на Исуса 37, 49, 57, 58

ИНДЕКС


752

во исцелувањето 92, 825во науката 91, 205, 254во страдањата на крстот 755да се поттикнува нејзино искажување 327, 515, 516, 827кон Бога покажана во љубовта кон ближниот 505начело на Божјето владеење 19-22, 353, 469, 759невозвратена, болката поради тоа 393, 688, 752сила што ги привлекува неговите следбеници 480услов и доказ за службата и апостолството 285, 286, 487, 678, 815Христова, кон Ерусалим 576, 620кон нас 327

ЉУБОПИТНОСТА Христос не ја одобрува 384, 471, 730

ММАЈКА и браќ а Христови - кои се? 325МАЈКИТЕ нивниот напор при преобратувањето на децата 512, 515

Христос нивни помагач 511, 512МАНАТА поука за верата 121

симбол на Христа 386, 388Христос е нејзин давател 386

МАРИЈА домашниот живот, тешкотиите 86, 89, 90, 321Исусовата мајка, нејзиното сиромаштво 44, 50, 52не ја сфаќ а неговата задача 56, 82, 90, 147нејзината вера во Христовто раѓ ање 98нејзината духовна врска со Христа 147нејзините надежи на свадбената свеченост 145сознанието за Јовановата мисија, за Христовото крштавање и за неговото заминување во пустина 144учесник во неговите страдања 56, 90, 145, 744Христовата последна грижа за неа 751, 752Христов прв земен учител 70

МАРИЈА И МАРТА од Витанија, потребни се нивните одлики 525Марија, нејзиниот пад и подем 566-568на гробот на Спасителот 788, 790, 793нејзиниот подарок на Исуса 559, 560, 564, 565

МАСЛИНСКАТА ГОРА место на вознесението и на второто доаѓ ање 829, 830Христос учел на неа 168, 628Христово прибежиште за молитва 674

МАТЕЈ Види: Глава 69, страна 627-636МАТЕЈ, Левие

неговата гозба за Исуса 273, 274, 342неговото влијание врз цариниците 273повикот упатен до него 272, 273

МЕЃУСЕБНИТЕ ОДНОСИ - 83, 152, 153

753

влијанието 152, 193, 194, 274Христовиот пример 89, 91, 150, 151, 183, 184, 193, 194, 274, 276

МЕСИЈА го отфрлаат 618-620, 737, 739, 745 (Види: Евреите, исто така Свештениците и Рабините)го очекувале: Евреите 27, 34 Јован Крстителот 103, 136, 137 незнабошците 33 патријарсите 31 Самарјаните 192, 193влегува во Ерусалим 569-572влегува во синагога во Назарет 237го чисти Храмот 161, 590неговиот карактер, како што е откриен во пророштвата 237неговото прогласување за 47, 61, 64, 65, 104, 105, 112, 136-138, 231-233непознавање на пророштвата за 44, 52-56погрешни толкувања од страна на свештениците и рабините 29, 30, 79,

80, 82, 138, 154, 193, 212, 235-238, 242, 243, 385, 457, 458подготовка за доаѓ ањето на Месија: народите се обединети, верата

среде незнабоштвото опаѓ а 32потребен е Месија при судирот со расипаноста на светот 34-36пророштвата за него 31-34, 55, 56, 59, 60, 103, 135, 136, 161, 166, 189, 190,

192, 193, 205, 206, 231-235, 236, 245, 261, 489, 569, 579, 580, 597, 598, 600, 609, 678, 679

светлина на светот 55, 463-465учениците ги повторуваат пророштвата при победоносното влегување

во Ерусалим 578, 579МИЕЊЕТО церемонијално, учениците обвинети дека го занема руваат 396МИЕЊЕТО НА НОЗЕ влијаело врз Јуда 645

врз Петар и врз неговите браќ а 645, 646пример и обред 649-651слика на духовно чистење 646, 649Христос им ги мие нозете на учениците 644-646

МИЕЊЕТО НА РАЦЕ обред 396МИЛЕНИУМ пред Христовото доаѓ ање, грешка 633МИЛОСТА Божја доследна правда 761, 762

времето на милоста, ограничено 587МИР ВИСТИНСКИ како се стекнува 302, 305, 330, 331, 335-337

не со ставање на вистината на коцка 355, 356МИР ХРИСТОВ за време на бурите 335, 336

изговорен на бурата 355на нашите срца 336, 337на опседнатиот со лоши духови од Гергеса 337, 338првиот поздрав изговорен на апостолите по воскресението 803Христово последно завештание 672

МИСЛАТА зборовите делуваат врз неа 323

ИНДЕКС


754

последица на нечистотата 302Христос не му подлегнал на искушението ниту во мислите 123

МИСИОНЕРИТЕ за Христа, исцелувале опседнати од лоши духови 339, 340сите можат да станат 194, 195, 341, 822, 826

МЛАДОЖЕНЕЦ Христос спореден со него 179, 180, 276, 277МОЈСЕЈ Јована Крстителот го сметале за Мојсеја 135

кога Евреите би го прифатиле него, би го прифатиле и Христа 213Мојсеј и Илија, сличност со Христа во карактерот и искуството 120, 422,

425неговата смрт, неговото воскресение, неговото присуство на гората на

преобразението 421, 423„тој пророк“ 135

МОЛИТВАТА вистинска, изговорена со Светиот Дух 189во градината 687-693во Христово име значи послушност 668голема потреба од неа 668за истерување на лошите духови 351, 430за исцелување на болните 824за Светиот Дух при проучување на Библијата 140, 141, 390за своите убијци 744, 745за совет и сила 668зошто доцни одговорот на неа 198, 200молитва и бдеење, резултатите од нејзиното занемарување 672, 688,

689, 696, 697, 713, 714на Илија во пустината 301на Натанаила 139-141на патот кон Гетсиманија 680на разбојникот кој се каел 749, 750на учениците по вознесението 832, 833неизговорена, се вослишува 258по одбивањето на Исуса да го сторат цар 378, 379пред воскресението на Лазара 535, 536пред да им каже на учениците за своите страдања 411пред преобразението 419, 420пред ракополагањето 419, 420пред ракополагањето на апостолите 291при Христовото крштавање 111, 112со вера примаме 200Христовиот пример 362, 363Христос ги изнесува нашите како свои 667

МОЌТА на контролата на совеста - спротивна на начелото на Божјето владеење 22, 352, 353, 466, 759

МРЕЖА фрлена десно од чамецот - значењето 811МРМОРЕЊЕ поради сомневањето и неверството 807, 808

учениците мрморат поради неволјите што самите ги предизвикале 380МРТВИТЕ еврејскиот обичај на тажење и закоп 318, 342, 343, 529

755

подароците - да им ги дадеме додека луѓ ето се живи 560МУДРЕЦИТЕ го познавале Месија - од еврејските свети списи и од

директно откровение 59, 60од преданијата 59, 60не се идолопоклоници 59, 61нивната положба, образование, богатство 59нивната посета на Ерусалим 61-65 на Витлеем 63, 64

МУЗИКАТА меѓ у Евреите 76, 448, 449, 463 (Види: Пеење)

ННАГРАДА за службата на Бога 312

на неговите следбеници 624на Христовата жртва 624, 680

НАДОМЕСТ за покајанието 556НАЗАРЕТ Исусов дом 66, 68

карактерот на неговите жители 71неверството на неговите жители 196, 237, 238обид да го убијат Исуса 240Христовата последна посета 241Христос во синагогата 74, 236

НАИН воскресението на синот на вдовицата 318НАСЛЕДСТВО Исус и законот за наследство 48, 117НАТАНАИЛ неговиот карактер и повикот што му е упатен 139, 140, 293НАТПИС - на крстот 745НАТПРИРОДНА СИЛА при преобратувањето 323, 324

семожна помош против натприродните непријатели 352НАТПРИРОДНИ НЕПРИЈАТЕЛИ - 352НАТПРИРОДНИ СИЛИ при преобратувањето 323НАУКА гревот станал наука во времето на првото Христово доаѓ ање 37

и песна на вечноста - крстот 19, 20науката на спасението, позната само од искуство 494, 495

НАУЧНОТО ЗНАЕЊЕ Христос го стекнал од природата 70НЕБОТО постојано прибежиште во Бога 331НЕВЕРСТВО некои примери, критизерство 257, 258

неспособност да се сфатат божествените тајни 605последиците на 241, 242

НЕВОЛЈИТЕ како што ги сфаќ але Евреите 267, 268, 470, 471НЕЗНАБОШЦИТЕ вдахновени учители меѓ у нив 33, 35

застапувани кога Грците го посетиле Исуса 622-624знаеле и го очекувале првото Христово доаѓ ање 33зошто евангелието не им е прво проповедано ним 351некои спасени се научени од природата и од Светиот Дух 638

ИНДЕКС


756

некои се спасени со помош на ропството на Евреите 28собирањето на 317, 318Христовата напомена во синагогата во Назарет 238, 240Христовото постапување со нив 402, 404, 411

НЕМАН зошто имал предимство пред лепрозните од Израел 238, 239НЕМИТЕ ЖИВОТНИ Божјата милост за нив 313, 356, 357, 500

Христовиот пример со нив 74НЕУМЕРЕНОСТА ги замелушува законодавците и судиите 222

нејзините последици во времето на Јована Крстителот 100предизвикала убиство на Јована Крстителот 221, 222

НИКОДИМ го брани Христа пред Синедрионот 167, 168, 176, 460и Јосиф од Ариматеја исклучени од подоцнежните совети 538, 539, 699Јосиф ў служи на Црквата по Христовото вознесение 176, 177Никодим му ја соопштува на Јована својата прва посета на Исуса 177неговата вера утврдена со Христовото распнување 775неговата ноќ на посета на Христа 168-176неговата служба при Христовиот закоп 773, 774неговиот карактер и положба 167, 171неговото фарисејство 171сведок на Христовите чуда 168слушател на Јована Крстителот 171

НОВА ЗАПОВЕД - 677НОЕ неговото време го претставува времето пред второто Христово

доаѓ ање 633

ООБЛАК од ангели го прифатил Христа при вознесението 830, 831

на слава при преобразението 425столбот во пустината, Христос 447

ОБЛЕКАТА на апостолите при првата мисија 351разликата меѓ у рабинската и онаа на Јована Крстителот 219Христовата 197, 610Христовата и онаа на првосвештеникот 594

ОДМАЗДА да се прави разлика меѓ у неа и праведниот гнев 310, 352, 353, 619, 620

ОДМОР во Божјата грижа 313во заедницата со Бога 362, 363не во барање на задоволства 361потреба од телесен и умствен 359, 361, 362Христос ќ е го даде 328, 329

ОДУШЕВУВАЊЕТО на народот за Христа 232ОПРАВДУВАЊЕТО СО ДЕЛА начело на незнабоштвото и на паднатиот

јудаизам 36, 279, 280, 385плодовите на 37

ОПСЕДНАТИ СО ЛОШИ ДУХОВИ двајца од Гергеса 337, 338

757

исцелениот во Капернаум 255, 256ОПСЕДНАТО МОМЧЕ неможноста на учениците да

го излекуваат 427-430Христос го излекувал 427-430

ОПШТЕСТВЕНИТЕ РАЗЛИКИ немаат место меѓ у учениците 437 (Види: Исклучивоста)одвратни на Бога 403Христовиот труд да ги отстрани 402

ОСКВЕРНУВАЊЕ одвнатре 397ОСУДУВАЊЕ НА ДРУГИТЕ - 314, 805ОСУДУВАЊЕТО сатанска метода 275, 353ОТЕЛОТВОРЕНИЕТО неговите симболи 23

целта на 23, 312, 363ОТКАЖУВАЊЕ ОД ХРИСТА - 357ОТКУПОТ го надминува уништувањето што го направил гревот 25, 565,

566го оправдува Божјиот закон 24, 25, 761-763за ангелите 20, 26, 625, 758-761, 764заветот на откуп потврден со Христовото вознесение 790, 834зошто за човекот, а не за Луцифера 761, 762ја вклучува сета земја 26, 490наука и песна на вечноста 20не е дополнителна мисла 22, 147, 410, 834негова поука од откупот на еврејскиот роб 327прикажан во дарот на Марија 565, 566прикажан во исцелувањето на опседнатиот со лоши духови 430целта и резултатот од откупот за човекот 22-26, 622, 623, 625, 761цената, ќ е се види во вечноста 131

„ОТЦИТЕ“ не наместо Божјата реч 398учењата на отците прифатени од Евреите наместо Христовото 489

ППАРАБОЛИ за двата должника 566

за двата сина 595за лозјето и за лошите лозари 596, 597за отфрлениот камен 597за подоцнежната служба 495, 496за сејачот 333искажани со делата на природата 291истераниот зол дух пак се враќ а 323нови закрпи на стара облека, ново вино во стари мевови 278, 279„Урнете ја оваа црква“ 164

„ПАСИ ГИ ЈАГНИЊАТА МОИ“ - 811, 812ПАСТИР Христос добар пастир 476-484ПАСТИРИТЕ витлеемски 47, 48

ИНДЕКС


758

од Исток и стадото 478-480ПАСХА вечера Господова 652, 653

на последната 642, 652расправа меѓ у учениците 643, 644Христос не доаѓ а на 364, 395Христовата прва посета на 75, 78

ПАСХА Евреите ја загубиле од вид 77, 82, 389, 723значењето на 51, 52, 77, 82празникот, потеклото и празнувањето 51, 75-77, 154, 652, 653

ПЕЕЊЕ Исусово во младоста 73кај Евреите 69, 76, 448, 449, 571при последната Пасха 672 (Види: Песната)

ПЕРЕЈА Јовановата служба во неа 214Христовата служба во неа 488, 495

ПЕСНА ВО ВЕЧНОСТА - крстот 20песна на спасените 131

ПЕСНАТА влегува во нашиот дом со сиромасите 639за творечката моќ 282на ангелите при Христовото раѓ ање 47, 48на птиците, Божји глас 281, 282при богослужението 288при воскресението и вознесението 780, 831, 833, 834при создавањето 281Христос нејзин творец 20

ПЕТАР во Гетсиманија 686, 688, 689, 696, 697во уловот на рибите откриено Христовото божество 246, 810, 811доаѓ а кај Христа 139карактерот на 139, 382, 673, 812, 815на гробот 789не бил подготвен да го види крстот во Христовата служба 415, 416не е темел и глава на Црквата 412, 413, 817неговото духовно познанство со Христа 815, 816оди по море 381посебен повик да се сретне со Христа во Галилеја 793преобразбата на карактерот на 812преткажана неговата смрт 815при Христовото судење 710, 713трикратна проверка на 811, 812увереност во понизноста 246Христова опомена дека ќ е се откаже 673Христовите зборови „Бегај од мене, сатано“ не му се упатени нему 416Христовото користење на чамецот се исплатило 249

ПИЛАТ впечатокот од средбата со Христа; Христа го познава од кажување 724, 726гризење на совеста по Христовото воскресение 782неговата жена го опоменува 724, 732

759

неговата нерешителност, себичност 731, 732, 735, 735-738неговата смрт 738неговиот карактер како судија 724, 725неговото осведочување при судењето на Христа 726, 727, 738

ПИСМАТА (Стариот завет) - верата во нив уништена со рабинското учење 253, 257, 258, 458, 489го откриваат Христа 211, 212, 799зошто Евреите погрешно ги толкувале 212, 213, 242, 243

(Види: Пророштвото)Исус им ги објаснува Писмата на учениците 139, 349, 494, 632, 796, 799,

820како ги гледале Самарјаните 192, 193на грчки широко распространети 33нивното познавање и потпирање врз нив 70, 84-92, 120, 123, 287, 453со погрешно толкување се сее семе на неверство и верата се уништува

242, 257, 258сомневање создадено со начинот на кој ги толкувал Јуда 719учениците ги разбираат Писмата 494Христовото учење засновано врз нив 154, 174, 211, 212, 232-234, 237, 253,

284, 285, 307, 397, 406, 468, 494, 497, 518, 547, 592, 597, 605-607, 609ПИСМАТА како „челник меѓ у очите“, „белег на раката“ 612ПОБЕДА Христовата 410, 490, 622, 625, 679, 827, 828ПОБЕДОНОСНО влегување во Ерусалим 569-579

предмет на разговор 571претслика на второто Христово доаѓ ање 580учениците ги повторуваат пророштвата за Христа 578, 579

ПОВИКОТ на апостолите крај Галилејското Море 246, 249ПОЗНАВАЊЕТО НА ВИСТИНАТА зависи од отфрлувањето на гревот 455,

456, 494, 495ПОКАЈАНИЕ вистинско 300

Јован Крстителот повикува на 104, 105неговото одложување грев против Светиот Дух 324плодовите на 300, 301, 555, 556

ПОКОРНОСТА на апостолите 519-523на Христа, мир 330, 331услов за противставување на искушението 389

ПОМИРУВАЊЕ со браќ ата 310, 311, 440, 442ПОМОШ за сите што бараат 313ПОНИЗНОСТА плод на Светиот Дух 135

пред почеста 436при согледувањето на божествената светлина 246Христова, причина за неговото отфрлање 138, 242, 243

ПОПУЛАРНОСТА не е мерило на вистината 242, 459ПОПУШТАЊЕ во начелата 355ПОРОКОТ посветен како религија 37

ИНДЕКС


760

ПОСВЕТУВАЊЕТО НА БОГА стекнување на телесна и умна сила со негова помош 250, 251, 827

ПОСЛУШНОСТА кон Бога 24, 84, 86, 89, 90, 111, 117, 121, 123, 125, 147, 190, 191, 208, 329, 330, 624, 690, 693кон Бога за неше добро во овој живот 121, 122, 307, 308мора да произлезе од срцето 668Христов пример кон родителите 72, 82, 90

ПОСТ вистински 278, 280, 312и молитва за исцелување 430на фарисеите и на учениците на Јована 276-280не за учениците додека Христос бил со нив 276, 277Христос во пустината 114

ПРАВДАТА живот не теорија 309, 310за сите 302плод на љубовта, покажана во милоста 762хармонија со Божјата волја 310Христова, услов за небото 300

ПРАЗНИКОТ СЕНИЦИ - 447, 448заговорот на рабините 455, 457, 459празнувањето на 290, 291, 448, 449, 463Христовото патување на 450-452, 485Христовото учење на тој ден 452-458

ПРАЗНИЦИТЕ кај Евреите, обичаи 613, 644свети 75-77, 447Христос не доаѓ а (Види: Пасха и празникот Сеници) 450

ПРВЕНЦИТЕ дар на мајката 50Левиевото племе замена за првенците 51откуп на 51посветени за свештеничка служба 51спасени израелските во Египет 51, 52, 76, 77

ПРВИТЕ ПЛОДОВИ жртва по Пасха 77симболи 785, 786, 834

ПРВОСВЕШТЕНИКОТ валкани средства за добивање на звања 30еврејски, именуван од Римјаните 30неговата облека го претставува Христовиот карактер 709спротивноста меѓ у него и Христа 594, 704, 705 (Види: Ана, исто така

Кајафа)ПРЕДАВСТВО осуда на рабинските закони 205

против римските власти, обвинување против Христа 772ПРЕДАНИЕТО не може да се спои со веста на евангелието 278, 279

обичаите, барањата, издигнувани над Божјиот закон 395обожавање на преданието во наше време 398учениците ослободени од неговата моќ 349Христос го отфрлил 84-86, 90, 206, 276, 282, 284, 286, 395-398, 540

ПРЕЉУБА осуда на 460

761

рабините неовластено правеле 461ПРЕОБРАЗЕНИЕТО на учениците забрането да зборуваат за него 426

патот до местото на преобразението 418преткажано 417приказ на царството на славата 421, 422Христос и учениците слегуваат од гората 419

ПРЕРОДУВАЊЕТО битна подготовка за служба на Бога 171, 189влијанието на Светиот Дух при неговото раѓ ање споредено со ветерот

172, 173израз применуван на еврејските прозелити 171како се врши 175, 176поука од подигнатата змија 174, 175резултатите на 172, 173, 176, 189самооткажувањето услов за 280Стариот завет учи за него 174услов за влегување во небесното царство 168, 171

ПРЕТПОСТАВКАТА искривоколчување на верата 126„ПРЕЧЕСЕН“ ословување 613ПРИВЛЕЧНОСТА причина за Христовата осуда на смрт 539, 540ПРИЗНАВАЊЕ на гревот, јавно и тајно 811

Петар ја признава Христовата божествена природа 393, 411, 412ПРИЗНАВАЊЕ НА ХРИСТА 357 (Види: Сведоштвото за Христа)ПРИРОДАТА ги повторува Христовите споредби 291

го познавала Христа, а свештениците и рабините не 753, 770, 771други илустрации од неа 27, 97, 103, 105-107, 111, 112, 142, 262, 266, 300,

305, 306, 314, 336, 353, 390-392, 298, 468знаците на второто Христово доаѓ ање 631, 632знаците на првото Христово доаѓ ање 60користа од престојувањето во неа 291, 360, 361неа ја проучувале мудреците и Јован Крстителот 59, 101-103нејзината светлина во незнабожечките земји ги довела душите кај Бога 638поука за: Божјата грижа за неговите дела 311, 313, 356 дејствувањето на милоста 191, 192 начинот на Христовото прво доаѓ ање во човечка природа 261 неговото непрекинато дејствување, поука за празнување на саботата 207 неговата чудотворна сила 367 непроменливоста на Божјиот закон 308 работата и сигурноста на Христовото провидение 31 родителите и за децата од неа 515, 516 саботата која укажува на неа 281-283, 288, 289 самопожртвувањето 20, 21, 622, 623се применува на Христа 27, 50, 56, 68, 74, 77, 103, 112, 125, 253, 264, 365,

388, 389, 689

ИНДЕКС


762

симбол на отелотворението земен од природата 23Христовата љубов кон неа 70, 90, 290, 291, 419Христос ја користел во своето учење 168-175, 184, 187, 190-192, 206,

207, 218, 244, 245, 254, 290, 291, 308, 311, 314, 333, 356, 357, 386-388, 406-408, 412, 413, 430, 431, 437-440, 453, 454, 463-465, 475, 476-484, 495, 496, 525, 581-584, 596-599, 622, 623, 675-677, 743, 811-815

Христос се сретнувал со патријарсите во неа 290ПОВЕРЕНИК - 523ПРОПОВЕДНИЦИТЕ НА ЕВАНГЕЛИЕТО должност да ја воспитуваат

црквата да стане работник за Христа 825ПРОРОШТВОТО важно е да се разбере 634-636

го знаеле Симеон, Ана, Марија, мудреците 55, 56, 59, 60го проучувал сатаната 115за второто доаѓ ање 234, 235, 630-633зошто Евреите погрешно го сфатиле 30, 56, 65, 212, 242исполнето со излегувањето на Израел од Мисир 31, 32Јован Крстителот го проучувал 103, 136, 137користа од неговото сфаќ ање 82, 83, 242, 630мнозина го сфатиле по распнувањето 749, 775на крстот 485, 745, 746, 749, 771, 772, 777, 778објаснето од ангелот Гаврил 98, 234пастирите витлеемски го знаеле 47со првото Христово доаѓ ање, исполнето 32 (Види: Месија - пророштвата

за него)со разурнувањето на Ерусалим, исполнето 627-630Христос го објаснува 79, 80, 154, 231-235, 237, 242, 628, 796, 799

ПРОШТАВАЊЕТО вистинско 805, 806ПРОШТАВАЊЕТО НА ГРЕВОТ поврзано со Божјата правда 37, 761, 762

Христовата моќ да проштава покажана во исцелувањето на фатениот 268, 270

ПУБЛИЦИТЕТ зошто Христос го одбегнувал 260, 261, 264, 265, 485

РРАБИНСКИТЕ ЗАКОНИ осудата значи богохулство и предавство 205

последиците од учењето на 29, 30, 36, 84, 88РАБОТА И ВЕРА Христијанинот треба да го претставува Христа 556

Христовиот пример 73РАБОТНИЦИТЕ ЗА ХРИСТА алка меѓ у Христа и луѓ ето 296, 297, 369

во допир со Бога, во допир со луѓ ето 493горделивите - отфрлени 436да бидат секогаш мирни 353да ги придобијат децата за Исуса 517да им служат на болните и на сиромасите 350, 351, 822да ја проучуваат Божјата реч и да бараат нејзин совет 354, 355да не бараат совет од неверните 354да почнат таму каде што се наоѓ аат 822

763

да сведочат за Христа на судовите 354должност да му го носат евангелието на светот 821, 823јавно да ги исповедаат начелата 355, 357колку послични со дете, толку поуспешни 436наградата на 312, 623, 624не ангелите, туку луѓ ето 296, 297никој не смее да се обесхрабри 437, 438особините на 249-251, 279, 362, 363, 370примаат благослов - како го даваат 369, 370проповедниците треба да ги учат верниците да бидат 825сета небесна сила и милост 250, 442, 664, 667, 671, 672, 679, 680, 827сите можат да станат 250, 251, 340, 341, 430, 438, 822, 823соработници Божји, ученици Христови 297соработници со ангелите 297

РАДОСТ во врската со Бога 493христијанска должност 152, 153, 300, 517

РАДОСТА ХРИСТОВА 190, 191, 410, 749-751ние треба да ја делиме 624

РАЗБОЈНИКОТ ветувањето што му е дадено нему 751заведен од свештениците и поглаварите 749кој се кае, неговата вера 749, 751неговата вера, радост за Христа 749, 751неговото поранешно сознание за Христа 749Христовото проштавање, доказ за неговото божество 751

РАЗГОВОР - 83, 323, 380, 493РАЗГОВОР на децата 512, 515

натприроден 323, 324, 407постепен 172преобразување по пат на разговор 439 (Види: Преродување)слободната волја во него 466

РАЗМИСЛУВАЊЕ за Христовиот живот 83и молитва, Христовиот пример 89, 90, 114, 118, 260користа од 82, 83, 126, 362, 363, 661

РАЗУМОТ моќ да се прави разлика меѓ у доброто и злото 458РАКАТА и ногата, кои соблазнуваат, да се пресечат 438, 439РАКОПИС ХРИСТОВ во природата 20, 21, 70РАСПНУВАЊЕ на самиот себе 417

неговото влијание: врз апостолите 772 врз посматрачите 754, 756, 770

РЕВНОСТА ЗА БОЖЈАТА СЛАВА всадена со Светиот Дух 409РЕД Христовиот пример 789РЕФОРМАТОРИТЕ нивното изделување од постојната црква, исто во

наше време 232РИБАРИ зошто се избрани за апостоли 249, 250, 809

ИНДЕКС


764

РИБИ чудесен лов 245, 246, 810, 811РИМСКАТА СТРАЖА при Христовото воскресение 780, 781РИМСКИТЕ ОФИЦЕРИ И ВОЈНИЦИ сочувствуваат со Христа 581, 714,

715, 735, 754, 771РОДИТЕЛИ Христовиот пример за нив 72, 80, 82, 515, 751, 752РОДОЉУБИ Евреите се сметале за родољуби затоа што го убиле Христа 541

ССАБОТАТА Божје дело и дело на природата 207

вечна обврска 283вистинско празнување на 207, 281, 285, 288, 89Господар на 211, 285, 288Евреите ја ограничувале 204, 283-286ја празнувале еврејските робови 28ја празнувале учениците во времето на разурнувањето на Ерусалим 630објавена на Синај 283оправдана со законот на обрезанието 456празнувана при создавањето 281празнувањето ги изделува Евреите 283сцените во сабота по распнувањето 774-778ќ е ја празнуваат спасените 769Христов доказ за Давида и за свештениците 285Христос и учениците обвинети за кршење на 204, 284, 286, 471-474Христос ја почитувал 207, 284, 287Христос ја создал 281, 288Христос лекувал во сабота - целта 206Христос се одморал при создавањето, а и во гробот на Јосифа 769целта на 281, 286, 288, 289

САДУКЕИТЕ во непријателство со фарисеите, соединети со нив против Исуса 405, 406, 537, 538, 603го прашуваат Христа за воскресението 605, 606наука, членови, став 209, 537, 538, 603-605на Христовото судење 705

САЛОМА ќ ерка на Иродијада, на Иродовата гозба 221САМАРИСКИ ГРАДОВИ седумдесетмина пратени во нив 488САМАРИСКО СЕЛО не го нагостиле Христа 487САМАРЈАНЕЦОТ милостив, парабола - вистински настан 499

ја претставува Христовата мисија 503, 504САМАРЈАНИТЕ нивната вера и историја 188, 189

нивното верување во Месија 192, 193нивното непријателство со Евреите 183, 188работата на апостолите меѓ у нив, по Христовото вознесение 193, 488ученици праќ ани кај нив 487, 488Христовиот пример во личната служба 193

САМАРЈАНКАТА мисионерка за Христа 190, 191, 195

765

мудроста и тактот во Христовото постапување со неа 183-190трагач по вистината 190

САМОЗАДОВОЛСТВО - 493САМОИЗВИШУВАЊЕТО ги онеспособува луѓ ето за Христовото дело 436

го довело сатаната до пад 22, 435, 436и небесното царство 437сите лажни религии потекнуваат од него 286

САМООТКАЖУВАЊЕТО услов за примање на Светиот Дух 180услов за примање на Христа 280, 300услов за работа со Христа 416, 417 (Види: Покорноста)

САМОПОЖРТВУВАНАТА ЉУБОВ закон на животот 20САМОПОЖРТВУВАЊЕТО Бог е извор 20, 57

на ангелите 21на Јована Крстителот 178-180, 223најголема чест 225начелото секогаш бара 273неговиот венец 223прикажано во природата 20, 21сатаната се бори против него 223, 224услов за пристапување кон Христа 549Христова радост во тоа 410Христовото 19-26, 57, 129, 439Христовото, сатаната не може да го сфати 115, 116

САМОСОВЛАДУВАЊЕТО најголем доказ за благородноста накарактерот 301се стекнува во детството 100, 101

САРЕПТА вдовицата, зошто е посебно повластена 238САТАНАТА владее со луѓ ето преку незнабоштвото и преку јудаизмот 35, 36

ги искушава сите луѓ е 116да го обесхрабри, да го победи и да го уништи Исуса 116, 257, 416, 734,

746, 758-761да го спречи неговото воскресение 779, 782да го уништи Божјиот закон (Види: Законот) во последно време 257, 258,

763му се одмаздува на Христа предизвикувајќ и помор меѓ у животните 356,

357настојува погрешно да го претстави Бога 22, 37, 57, 115, 356, 758, 759предизвикува злосторство, лудило, смрт 341предизвикува несогласија 274, 275предизвикува смрт на Јована Крстителот 224предизвикува сомневање, обесхрабрување 356 во Капернаум 255, 256 во синагогата во Назарет 238-240

САТАНАТА неговото постоење - зошто е допуштено 759-761во човечка лика 733, 746ги цитира Писмата 124

ИНДЕКС


766

ги познава пророштвата и жртвите што укажувале на Христа 115го прекинал поранешниот пристап кон ангелите, по Христовата смрт 761како светлосен ангел 118, 119, 124не може да нè натера да грешиме 125, 224неговата омраза кон Христа 49, 224, 356неговиот изглед и неговата умна моќ 129, 219неговиот пад од небото и неговото уништување 490, 763се советува со отпаднатите ангели 116, 205, 206тврди дека има право на овој свет 114, 129христијаните премногу зборуваат за него 493Христос го укорува во пустината 130 во Ќесарија Филипова 415, 416Христос наша одбрана 131, 323, 324, 341, 490, 493

СВАДБА Христос го почитувал венчавањето 151СВАДБЕНАТА СВЕЧЕНОСТ на спасените со Спасителот 151

Христовите роднини 144целта на неговото присуствување на 144, 150, 151

СВЕДОШТВОТО за Христа благослов за нас 348лично искуство 141, 142, 339, 340, 347, 348, 357, 363на Јована Крстителот 219сите треба да станат 347, 357

СВЕТАТА ВЕЧЕРА отворена 656СВЕТИЛИШТЕТО еврејско 35

симбол на Христа 23, 24слика на небесното Светилиште 166

СВЕТИОТ ДУХ брани секоја скршена душа 490, 493ги дава даровите ветени во евангелието 821, 823ги оживува сите способности 250, 251, 478ги оспособува учениците за должностите во Црквата 805ги открива длабоките Божји вистини 412го открива Христа во неговите следбеници 671го преобразува карактерот 172, 173, 176, 189, 671дава здрав ум 341издигнува и облагородува 341им помага на сите што го бараат Исуса 302, 671, 672им помага на учениците во судирот со сатанските сили и тогаш кога

одговараат за својата вера 354нè користи нас 672негова задача - вдахновува вистинско богослужение 189неговото излевање бара подготовка 827, 832, 833потсетува на вистината 355, 670сета сила се прима преку него 827соработува при проповедањето на Речта 671, 672спречен со неверството и со неактивноста на Црквата 825

СВЕТИОТ ДУХ грев против него 322, 323опомена за нас 587, 589

767

последиците ако го занемариме 223, 324, 490последиците за еврејскиот народ затоа што го отфрлиле 241, 584, 587презирањето повикува на покајание 323, 324

СВЕТИОТ ДУХ оган кој запалува 107, 108почеток на вечниот живот 388спореден со ветерот 172, 173средство за преродување 107, 172, 671Утешител, Дух на вистината 670, 671Христов најголем подарок на следбениците 668, 669Христов претставник 352, 669

СВЕТИОТ ДУХ се јавува на:Захарија 100Исусовата мајка 69Јована Крстителот 102мудреците 61Натанаила 139, 140Никодима 173Пилата и Ирода 726, 731Самарјанката 190седумдесеттемина 494Симеон и на Ана 55Советот кој сковал заговор да го убие Христа 540учениците пред Христовото вознесение 805

СВЕТЛИНАТА слика на Божјето присуство 464„СВЕТЛИНА НА СВЕТОТ“ Христос 463, 475

учениците 306СВЕТЛИНАТА ОД БОГА битна за работниците за Бога 279

благословите од нејзиното прифаќ ање 238, 239последиците од нејзиното одбивање 322, 489, 584-588, 763, 737светлината и темнината, луѓ ето слободно можат да бираат 458услов за примање на 190

СВЕТОВНАТА ПОЛИТИКА праведните начела, не заедница 313световните амбиции и обичаи - ропски јарем 330

СВЕТОТ загубена овца 693нашиот ќ е биде почитуван повеќ е од сите други светови 26учебник за вселената 19центар на интересирање на цело небо 356

СВЕШТЕНИЦИТЕ И ЛЕВИТИТЕ требало да ја претставуваат Божјата милост 499

СВЕШТЕНИЦИТЕ И РАБИНИТЕ верските водачи сега ги повторуваат нивните грешки 56, 213, 232, 242, 258вистинска спротивност: со Јована Крстителот 218 со Христа 594, 610, 705во своето последно јавно учење и во чудата 537, 601-609, 610-620, 696, 697го запечатуваат гробот 778

ИНДЕКС


768

го обвинуваат Христа 204го осудуваат Христа, се осудиле самите себеси 468го отфрлиле Христа 63, 80, 85, 138, 212, 213, 232заговор против Христа 164, 165, 167, 205, 213, 455, 457, 460, 470,

538-541, 558кај римските офицери 580, 581карактерот на 29, 30, 155-157, 212, 213, 218, 242, 243, 249, 267, 269, 275,

276, 279, 280, 286, 406, 499, 500, 776крај крстот, ехо на сатанското подбивање 746љубоморни на: Јована Крстителот 181 на мудреците 62, 63 на Христа 181, 204, 205, 231, 232, 771на гозбата кај Матеја 274, 275нивниот страв и осведоченост по Христовата смрт 771, 775, 777, 778нивното мислење го одвраќ ало народот од Христа 458, 489, 610-612нивното учење спротивно на Христовото 204, 205, 243, 253, 258очистениот лепрозен и улогавецот 265, 266, 268, 271по воскресението 781, 782, 785последиците што ги доживеале со отфрлањето на Христа 242, 618, 619,

737-740пред Пилата и Ирода 724-730, 736-738причини за отфрлањето 242, 243, 540сатаната, зачетник 206споредени со артисти на театарска претстава 36убедени во Христовото божество 80, 162, 322, 453, 456, 459, 704, 705, 735Христос ги опоменал лично како дете 78-80 преку мудреците 64, 65 преку Никодима 176, 177

СВИНСКОТО МЕСО зошто е забрането како храна 617СВИЊИТЕ уништени во Гергеса 338-340„СЕ СВРШИ“ зборови упатени на Отецот 490, 755, 756, 758, 764, 834

нивното влијание врз капетанот крај крстот 770СЕБИЧНОСТА Божјиот закон го заменува со предание 409

води кон лицемерство 408, 409го спречува знаењето за Бога 302е смрт 417ја истерува Христовата љубов 239, 440

СЕДУМДЕСЕТТЕ СЕДМИЦИ од Даниел 9, 24, 232-235СЕДУМДЕСЕТТЕ УЧЕНИЦИ - 490СЕИДБАТА И ЖЕТВАТА симбол на евангелската работа 191, 192СЕКОЈДНЕВНИОТ ЖИВОТ вежба за повозвишени должности 382СЕМЕЈСВОТО врските не се пречка да работиме за Бога 147

доказ за сродството 638љубовта и љубезноста во 515

769

небесното и земното, едно во Христа 25, 26, 327, 493, 833, 834односите во 327прво поле за христијанска работа 822христијанското, Христова школа 515Христос како член на земното 638

СЕМЕТО поука за евангелието 191, 192, 367, 623СИМЕОН сведок за Христа 55, 465СИМОН ОД ВИТАНИЈА - 557

го критикува Христа, неговото фарисејство кон Марија 566-568приредува гозба во чест на Христа 557, 558Христос нежно постапува со него 567, 568

СИМОН ОД КИРИНА го носи Христовиот крст 742СИНАГОГА богослужението во 29, 236, 237

Христос се придружува кон 74, 236, 237СИНАЈ светлината при давањето на Законот споредена со онаа во Храмот

156СИНЕДРИОНОТ во отсуство на Никодима планира Христова смрт 538-541

го крши сопствениот закон при судењето на Христа 699, 710ја испитува работата на Јована Крстителот 132-137со заговорите против Христа му се противставува на Никодима 167, 168,

460убеден во Христовото божество 539Христос доведен пред него 204, 210, 211, 703-708, 714, 715членовите, службата, својството и власта на 133, 698

СИРОМАСИ СО ДУХ - 299-302СИРОМАСИТЕ нивната беда, верниците крај Храмот 155-157

сам Христос се споредил со нив 637-640служејќ и им ним, им служиме на ангелите 639угнетени во Јудеја 30Христовиот налог: „Дајте им да јадат“ 369

СИРОФЕНИЧАНКАТА зошто Христос ја одбил 400СЛЕПИОТ И НЕМИОТ неговото исцелување 321

пред фарисеите 471-474слепиот питач 470, 471, 824Христос им се открил ним 474, 475

СЛОБОДА само во Христа 466, 478СЛУЖБАТА благослов 329

благослов за работниците 640, 641, 650, 651доказ за врската со Христа 439, 440, 550, 551, 637, 638, 642, 644-651закон - на животот 20, 21, 312 на Христовото царство 550, 551исцелувањето на опседнатото момче, поука 430нејзиното влијание врз болните и бедните 350, 822, 823нејзиното потекло во Бога 649, 650резултатот на Христовата, видлив по неговата смрт 163, 165, 176, 192, 266

ИНДЕКС


770

Христовиот пример 503-505, 640, 649-651 (Види: Самопожртвувањето)црквата основана за служба 640, 822

СМОКВАТА неродна, проклетство 581-584споредбата со неа 584

СМРТТА незнаењето на Евреите 32само сон 527, 557, 787Христос ослободува од природната и од духовната 320

СМРТТА ХРИСТОВА во времето на вечерната жртва жртвеното јагне побегнало 756, 757го исполнила Ерусалим со тага 775, 776настапила поради скршеност на срцето 772прикажана со пченично зрно 662, 623човекот живее преку неа 388, 389

СМРТТА ХРИСТОВА заговорот на еврејските поглавари 164, 167, 208, 456, 457, 470, 472затоа што тврдел дека е Бог 207, 208, 469, 670по воскресението на Лазара 538-541, 551

СНОПОТ вртен Христос; исто така и воскреснат при неговото воскресение 785, 786, 834

СОВЕСТА ниеден човек не смее да управува со туѓ ата 550сатаната врши притисок 487

СОВЕТ апостолите бараат од Христа 349, 350, 359да го прифатиме Божјиот, а не човечки 668од неверните не треба да се бара 354

СОВЕТ НА НЕБОТО - 758, 759на сатаната и на отпаднатите ангели 116, 205, 206

СОВЕТОТ НА ФАРИСЕИТЕ и излекуваниот слеп човек 471-474коват заговор за смрт на Исуса и Лазара 558 (Види: Синедрионот)

СОВРШЕНСТВО Бог во нас го гледа Христа 357, 664, 667како да се постигне 123, 311, 312на Законот 307-309на карактерот - Христос мерило 311

„СОЛ НА ЗЕМЈАТА“ - 306, 439СОЛТА додавана кон жртвените приноси 439СОМНЕВАЊЕТО носи темнина 380

опасност од покажување на 323СОМНИЧАВИТЕ Христов пример за постапување со нив 808СОРАБОТКА на човекот со Бога 296, 297

поука од воскресението на Лазара 535, 536со Христа - силата што се прима од неа 827

СПАСЕНИЕТО со вера 385СПИРИТИЗМОТ И ТЕОЗОФИЈАТА - 258СПОМЕНИЦИТЕ на мртвите 618

771

СТРАВОТ резултат на неверството 336СТРАЖАРЕЊЕ И МОЛИТВА за второто Христово доаѓ ање 634

учениците загубиле затоа што занемриле да 420, 425, 713, 714СУВАТА РАКА нејзиното исцелување 286СУДОТ Божјата правда оправдана 58

испитување на судот 637, 638осуда поради занемарувањето на вистината 450Христовото дело на судот 210човекот си изречува себеси 57, 58, 468

СУДСКАТА ПОСТАПКА НАД ХРИСТА барање да се распне 733, 734, 738воден кај Ирода 728да се утврди неговата вина 699, 714изутрината 714кривицата отфрлена од Пилата, прифатена од Евреите 738, 739

(Види: Пилат)лажно сведоштво 725ослободен Варава 733, 735, 736Пилат збунет 726-728пред Ана 698-703пред Ирода 728, 729 бара чудо 729, 730 (Види: Ирод Антипа)пред Кајафа и пред Синедрионот, ноќ е 703-709пред Пилата, присуствувал и Синедрионот 723противречни сведоштва на сведоците 705, 706 (Види: Кајафа)свештениците во недоумица 724, 725спротивноста меѓ у Обвинетиот и тужителите 726судењето го забрзуваат - причина 703Христос двапати камшикуван 733, 734, 738

ТТАГУВАЊЕТО вистинско, не меланхолија 300

на учениците, по Христовото воскресение 793, 794ТВРДИНА преобратената душа е Христова тврдина 323, 324ТЕМНИНАТА ОКОЛУ КРСТОТ го криела Божјето присуство 753

ја обвиткувала Христовата претсмртна борба 753, 754симбол на темнината што го обвиткувала народот 755симбол на темнината што ја обвиткувала неговата душа 754

ТЕОКРАТИЈА Евреите ја отфрлаат со отфрлањето на Христа 738ТИР И СИДОН Христос во нивната околина 399ТОМА како Христос постапува со неговото неверство 805-808ТРУДОЉУБИВОСТА Христов пример 72, 73ТРУЕЊЕ ветена заштита од него 821ТУЖИТЕЛИТЕ нивната ревност, за да ја скријат својата кривица 460, 462

ИНДЕКС


772

ЌЌЕСАРИЈА ФИЛИПОВА ги повикува учениците во 411-417

Христовите причини за посета на 411, 418

УУБИСТВО - омраза 310УМЕРЕНОСТ поука од:

животот на Јована Крстителот 100, 101Христовото одбивање да прими напивка на крстот 746чудото со лебовите и рибите 366, 367

УНИШТУВАЊЕТО го претставува уништувањето на светот 743 (Види: Второто Христово доаѓ ање)знаците на 630-633на грешните, не со судска моќ 107, 108, 763, 764на Ерусалим преткажано 577, 620претставено конечното уништување на Евреите 580уништувањето на Ерусалим и крајот на светот, испреплетени

пророштва 628УЧЕБНИК нашиот свет за вселената 19УЧЕНИЦИТЕ влијанието, на Јуда врз нив 559, 719, 720

на фарисеите 408, 409го сфатиле Христа со помош на Светиот Дух 494двајца на патот кон Емаус 795налог на гората во Галилеја 818-822нивните надежи при свеченото влегување во Ерусалим 570, 743нивното неверство кога нахранил пет илјади луѓ е 292, 293, 365, 404, 405нивното погрешно мислење за Месија 799по разговорот за лебот на животот 391, 392по Христовото воскресение 790-794првите петмина го следат Христа 138-140рабините погрешно го сфаќ аат Месија 412сите проверени 273, 391седумдесетмина со Христа кога се пратени дванаесеттемина 488ќ е прават поголеми дела од Христа 664 (Види: Апостолите)Христовиот пример и неговото учење против преданијата 349

ФФАРИСЕИТЕ барале од Христа знак 405, 406

ги ограбувале вдовиците 614го изопачиле системот на десетокот 617го искушавале Христа - треба ли на цезарот да му се дава данок 601, 602горди што потекнуваат од Аврама 105, 106, 466, 467додека ги почитувале мртвите пророци, го отфрлиле Христа 618, 619ја отфрлиле вистината поради формализмот и преданијата 279, 280мнозина ги следат нивните стапки 280, 587, 588, 613најголема заповед 606-608

773

не верувале во своите обвинувања против Христа 322негувале лажна праведност 309негувале омраза кон Рим 405нивната бездушност кон несреќ ните и отфрлените 267, 406нивните закони во врска со нечистата храна 617од богослужението создале ропски јарем 204, 612покажале завист кон Христа при свеченото влегување 572, 580правоверност што го распнала Христа 309сакале да се фалат на гозбите, со молитвите, со носење на ознаки итн.

261, 612-614саможивоста, лицемерството на 408, 409се соединиле со Иродовците против Христа 601Христос ги замолкнал 608, 609 (Види: Садукеите)

ФАТЕНИОТ неговото влијание врз народот и врз фарисеите 270неговото исцелување ја покажува Христовата моќ да ги проштава

гревовите 267, 269, 270ФАТЕНИОТ ВО ВИТЕЗДА - 201, 203ФЕНИКИЈА целта на Христовата посета 399, 400, 402, 403ФИЗИЧКАТА РАБОТА - 72ФИЛИП неговата колеблива вера 140, 292, 293, 663

станал учител според божествениот налог 293ученик на Јована Крстителот 292Христос го повикал, а тој го вика Натанаила 139, 140

ХХРАМОТ Божје сведоштво за Христа во него 624, 625

болните и неволниците по Христовата смрт истерани од него 775, 776величественоста на 575, 576, 627во него децата го слават Христа 592го претставува очистувањето на срцето 161Грците го посетуваат Христа во храмот 621, 622, 625завесата се искинала надве и жртвеното јагне при Христовата смрт

побегнало 756, 774ѕид на разделба меѓ у Евреите и незнабошците 193ѕидањето и службата во него уништени од Евреите 165исцелувањето во него 162, 163, 592крај на Христовото учење во него 610, 619, 620неговото осветлување за време на празникот Сеници 463обвинувањето против Христа при судењето 706предворјето, менувачница и добиточен пазар 154, 155, 589преткажано неговото уништување 577, 627светлина 576спореден со Синајската гора 156„Ќе станам“ - како се исполнило 165, 166„Урнете го и Јас пак ќ е го подигнам“ - двојно значење 164, 165Христос го чисти 157-161, 590, 591Христос конечно заминува од него 626

ИНДЕКС


774

ХРАМОТ НА САМАРЈАНИТЕ - 188ХРАНИ ПЕТ ИЛЈАДИ Христова грижа 365, 366

со ова се разгорело народното очекување 377се открила силата што предизвикала природна жетва 367поука за: едноставноста 366, 367 зависноста од Бога 368-371 штедењето, телесно и духовно 368 службата на сиромасите 369 личната одговорност 370 проповедањето на евангелието - давајќ и примаме 369, 370 службата 369, 370

ХРИСТИЈАНИНОТ алка во синџирот на спасувањето на светот 417

ХРИСТОВИТЕ титули, звања, имињаБезгрешен 111, 123, 462, 467, 468, 724Бог силен 25, 588Божествен Учител, најголем Воспитувач 138, 194, 245, 250, 273, 291, 292,

667, 809Божествено суштество 430Величество небесно 52, 158, 277Весник - заветен 34, 161Ветен 60, 241Вистина 34Вистинска жртва 157Вистинска лоза 675Водач на Израел 52, 121, 386, 447, 500Возвишен 436Војсководител на Господовите војски 352Воскресение 530Воскресение и живот 530, 785, 786Воскреснат Спасител 819Врата на трлото 477Вредност што ни ја дарува Бог 667Галилеец 458, 610Галилејски рабин 455, 470, 522Господар на животот и славата 650, 707, 752, 778Господар на правдата 578Господар на саботата 211, 285, 288Градител на мир 111Грижлив и носител на бремиња 68, 72, 80, 550Давидов син 44, 608Давидова гранка 578Дар Божји 175Дарител на маната (храна во пустината) 386Дете од Витлеем 52Дете од Назарет 71Добар пастир 62, 476-480, 641, 680

775

Единороден Син 25, 52, 469, 483Емануел 19, 578Жив Спасител 793, 801Жива карпа 413Жртва 25, 58Замена и сигурност 50, 753Заповедник на ангелите 112, 131, 244, 575Заповедник - небесен 116Засолниште од луња 103Застапник и Судија 210Израелов Избавител, Откупител на светот 56Искупител на светот 33, 34, 112Исцелител 259, 263, 270, 402, 592, 776, 163, 474Јагне Божје 44, 112, 136, 439, 571, 579, 612, 652, 706, 734, 739, 750Јас сум 24, 25, 52, 469Карпа на верата 412-414Кнез на животот 428, 454, 579Кнез на мирот 111, 578Кнез на светлината 114, 761Кнез на страдањата 752Кнез - небесен 277, 355Копнеж на сите народи 52, 187Корен и род Давидов и сјајна Ѕвезда Деница 52Кроток и Понизен 20, 80, 112, 295, 330, 706, 710, 731, 734Леб - жив 388Лик - Божји 19Личен Спасител 327, 389, 556Миленик небесен 27Миленик на Отецот 115Младоженец 179, 277Надеж на татковците 27, 31, 184Назареќ анец 249Наш вечен Отец 483, 578Наша замена и сигурност 50, 753Небесен Дар 489Небесен Цар 739Обожаван од ангелите 458Оној што ги испитува срцата 567Оној што ги носи гревовите 568, 623, 753, 755Оној што го носи нашето бреме 329Оној што посветува 288Ослободител 33, 47, 341, 377Отфрлен камен-сопка, сигурен темел 598-600Пат, вистина и живот 24, 298, 663Победник 758, 829Победник над гробот 530Помазаник 111, 112, 233, 237, 539, 734Помошник 163, 483

ИНДЕКС


776

Посредник 25Постар брат 329Почитуван на небото 244Праведен Цар на светот 129Пратен од Бога 145, 168, 385, 475Првина 786Првороденик - небесен 51Првосвештеник 25, 52, 166, 680, 734, 757Прекрасен Утешител 363, 578Пријател на грешниците 393Пророк 52, 196, 377, 752Светец Израелов 722Светлина на животот 56Светлина на луѓ ето 92Светлина на незнабошците 55Светлина на светот 463-465, 475Свештеник 25, 752Семе женино 578Сенка на голема карпа во сува земја 103Син човечки, наш брат 24, 25, 52, 638Слава Израелова 55Слуга на сите 651Служи во вистинското Светилиште 166Служи во црквата 166Сонце на правдата 22, 48, 464, 677, 680, 756, 801Спасител на светот 402Страдалник од Голгота 440Судија на целата земја 210, 285, 637, 708Творец 20, 70, 74, 270, 281, 288, 291, 753Темел на еврејската власт 52, 111Толкувач 34, 154Утеха Израелова 55Учител 145, 554, 646, 650Учител и Господ, Учител и Пријател 662Учител од Галилеја 177Христос Божји 163Цар кој владее во правда 103Цар на славата 43, 52, 614, 641Човек на болката 147, 439Шиблинка од коренот на Есеја 103Шило - кој дава мир 52, 578

ХРИСТОС во детството и во семејниот животво рабинската школа 78-80како занаетчија 72, 82не ги почитува рабинските закони и преданија 78, 84-87, 90

(Види: Писмата, Свештениците и Рабините)не го разбирале - браќ ата 87, 88, 111, 325, 326, 449-451, 486неговата мисија, неговото сфаќ ање 78, 82

777

неговата служба 68, 72-74, 80, 83, 87, 91, 92неговите постари браќ а 87неговото здравје 50, 72неговото обрезание и посветување 50, 52неговото раѓ ање 44нивното неверување во повикот да присуствува на празникот Сеници 450обид на неговите браќ а да го ограничат и да господарат со него 86, 87,

90, 321послушен на родителите 82, 86, 90, 147постепен развој 68, 70почеток на негово отфрлање од страна на свештениците и рабините 63,

80смислени алузии на сметка на неговото раѓ ање 88, 387, 467, 715, 760со мајка си 69, 80-83, 90, 91, 144-148, 744, 751, 752со младите другари 89убавината на неговиот карактер 68, 72, 74, 80, 85

ХРИСТОС во својата службаби умрел и за една душа 480ги опоменал и ги тешел првите ученици 415, 432-435, 662-674ги открива сите срца 57, 58ги повикува сите да дојдат кај него 151, 194, 328, 329, 403, 568ги проверил лажните ученици 391-394го обновува Божјиот лик во човекот 37, 38го открил Бога за да можеме ние да го откриеме него 664го разочарал народното исчекување 299, 377, 378, 383го соединува Бога со човекот 116, 143, 311, 312, 442да биде прославен во својата црква 680жеднее за прифаќ ање на неговата љубов 191жртвувал сè за нас 49, 117им го открива Бога на луѓ ето и на ангелите 19-26, 57, 261, 311, 312, 387,

625, 758-764ја открил славата на гората, го исцелил опседнатиот во долината - поука

429, 430му станал мил на Бога со својата жртва за нас 483нашето лично познанство, наша одбрана против сатаната 324нè знае нас поединечно 479неговото доаѓ ање споредено со зората 261неговото царско право и моќ да ги проштава гревовите 751несфатен, од световните мудреци 494 и од учениците 506-508, 565ни го отвора небото 113, 142, 143одбил да стане цар 377, 378, 383отфрлен од еврејскиот народ 138, 162, 181, 212, 213, 232, 541плодовите на неговата победа - спасен народ на новата Земја 26, 769,

827, 828 (Види: Судот, Смртта, Законот, Воскресението)со вера победник 687, 697, 756, 758со нас на секое место со својот Дух 669, 670спаси други, не може да се спаси себеси 749

ИНДЕКС


778

Христова школа 330 за семејството 515

ХРИСТОС ГОЛЕМ ЛЕКАР (Види: Чудата) 162, 163, 216, 217, 232, 241, 259, 260, 350, 359, 365моќ та и готовноста да лекува непроменети 270, 823на душата 203, 266, 267, 270, 274, 275, 823, 824по неговата смрт го барале болни и страдалници 775, 776посветил повеќ е време на лекување отколку на учење 350упатства дадени на стариот Израел за законите на здравјето 824употребата на лекови 824

ХРИСТОС ГОЛЕМ УЧИТЕЛ авторитет во владеењето со народот 378беседа, на гората 298-314 за лебот на животот 384-391 на празникот Сеници 452-458 пред да ги прати апостолите 349-358 по Светата вечера 662-680влијание да го привлече народот 194, 204, 232, 298, 299, 359, 364влијанието врз римските офицери 581влијанието на неговите последни зборови во Храмот 620влијанието на неговото учење врз службениците на Храмот испратени

да го уапсат 459во младоста 73, 74, 78-80, 90, 91во подоцнежната служба 138, 139, 149-152, 168-177, 184, 189, 193-195,

204, 205, 365, 463-465во синагогата во Назарет 237-239ги избегнувал несогласијата 181, 253ги поучувал учениците 151, 152, 249-251, 298, 299, 249, 359-361ги урнал класните разлики 403 (Види: Исклучивоста)зборовите упатени на Пилата 727ја зборувал вистината со љубов 254, 352, 353, 515, 567-578, 620на народот во сите времиња 245не ги напаѓ ал заблудите, туку ја изнесувал вистината 299, 455не само на учениците 298не учел нова наука 279, 390неговите карактеристики као учител 151, 152, 183, 184, 187-189, 253-255,

274, 291, 299, 305, 400, 402, 452-454, 465, 466, 476, 524, 826неговото учење 139, 142Писмата како ново откровение 253, 279пред неколкумина зборувал како и пред мноштво 194примерот на Отецот 515пророштвата, негова тема 232, 233, 796, 799разговор по исцелувањето во Витезда 201-213резултатите од учењето се покажале по неговата смрт 193, 194, 266, 274,

359, 360се интересирал за мајките и за децата 511, 512учениците треба да го учат она што го учел Тој 826

ХРИСТОС едно со Бога 19, 23, 24, 111, 207, 208, 210, 311, 465, 483, 663, 664божествената и човечката природа соединети во него,

779

а така и во нас 123, 296, 442божествената природа засветила низ човечката 130, 158, 162, 421, 459,

590, 707, 731едно со човекот 25, 26, 41, 312, 325, 327, 329, 336, 363својата божествена сила не ја покажал за лично да се оправда 119, 120,

700, 703, 729, 734ХРИСТОС, карактер, безгрешен живот 123, 467, 468, 727, 723, 735

во сиромаштво и во понизност 23, 25, 43, 49, 50, 52, 68, 72, 74, 86-88, 137, 237, 242, 243

ги ценел љубовта и љубезноста 364, 365избегнувал истакнување 43, 74, 261 и расправии 181, 253, 434, 498имал цел во секое дело 147, 206, 393, 394, 451, 486, 572копнеел за сочувство кога страдал 687, 688не влегувал без потреба во опасност 355, 451, 541не правел никакви планови за себе 208неговата вера и храброст пред привидниот неуспех 330, 678неговата доброволна жртва 23, 483неговата друштвена љубезност 150, 151, 274неговата зависност од Бога 123, 335, 336, 363, 368неговата зависност од Божјата реч како сила за победа 123неговата милост кон Јуда 295, 563, 645, 655, 695, 696, 722неговата неуморна трудољубивост 72, 260неговата послушност кон Божјата волја и кон Законот 24, 84, 85, 89, 90,

117, 123, 125, 146, 147, 190, 329, 330, 486, 624, 690, 693, 734, 735неговата сомилост 327неговиот лик, држење, изглед 137, 138, 145, 197, 210, 237, 254, 277, 594,

704, 705, 724, 735, 736, 738, 753, 832неговиот мир - резултат на верата во Бога 335, 336, 679, 756 резултат на хармонијата со Бога 330неговото интересирање за своите ученици 138, 291, 327, 360, 379, 381,

394, 689, 695, 795, 830, 833, 834неговото предзнаење 78, 147, 157, 410, 490, 534, 577, 622, 623неговото сочувство 74, 87, 91, 144, 150, 151, 189, 193, 254, 274, 318, 319,

364, 479-483, 533, 743, 830поднесувал самотија и неразбирање 89, 92, 111, 326, 422, 425, 564, 565прикажан во жртвата 20-23, 57, 622, 632расправии 181, 253, 434, 498спореден - со змијата подигната во пустината 174, 175, 415, 485 со скалата на Јакова 311 со првосвештеникот 25 со роднината кој го откупувал еврејскиот должник 327страдал затоа што му се подбивале и срамно постапувале со него 624, 700

ЦЦАРИНИЦИТЕ поотворени за вистината од фарисеите 275 (Види: Матеј и

Захеј)собирачи на данок - нивниот карактер и нивната општествена

положба 272

ИНДЕКС


780

ЦАРСТВО на милоста и славатаБожје, без надворешен сјај 506, 508, 509на овој свет - сатаната му го понудил на Христа во вид каков што го

сакале Евреите 130на славата претставено со Христовото преобразување 421, 422преткажано и објавено со пророштво 234Христово - негов закон, служба на другите 549-551 (Види: Месија и

Евреите)ЦРКВАТА да ја открива Христовата слава 26, 680

нејзината одговорност кон заблудените членови 440, 441, 805, 806суштински одлики на работниците во неа 805 (Види: Работниците за

Христа)Христос е нејзин темел и глава 414

ЦРПЕЊЕ НА ВОДА церемонија при празникот Сеници 448, 449

ЧЧЕЛНИК - 612ЧУДАТА ХРИСТОВИ ветување за чуда во евангелскиот налог 821, 823, 825

вознесението 790, 830, 831 (Види: Христос голем Лекар)воскресението на момчето од Наин 318ги истерува сквернителите на Храмот 157, 158, 590, 591ги кара фарисеите 243, 406глувонемиот 404, 471го открива минатото на Самарјанката 192десетте лепрозни 347, 348други чуда - претворање на водата во вино 144, 145, 148жената болна од крвавење 343, 344истерува ѓ аволи од опседнат човек во Капернаум 255, 256исцелува син на еден благородник 198, 199ја открива силата што делува во природата 367Лазар 535, 536лепрозниот 262, 263ловот на риби 245, 246, 810луѓ ето од Гергеса 337, 338наоѓ ање на пари за црковен данок 434не ги правел заради себе 119, 120не да го задоволи неверството и горделивоста 407не се најголем доказ за Христовата мисија 261, 406, 799 (Види: Знак)неговото воскресение 780, 785немоќ ниот човек 201, 202нивното влијание, врз Никодима 168 врз народот 163, 164, 208, 232, 270, 271, 318, 319, 338, 339, 377, 378 врз свештениците и рабините 164, 265, 266, 270, 271, 322, 537-540оди по море и бродот пристигнува на брегот 381, 382опседнатото момче 427-429опседнатиот слеп и нем 321побожниот живот - најдобар од сè 407

781

преобразението Христово 421силата на апостолите на дело 350, 360, 490слепиот питач 470, 824слугата на капетанот 315, 316смирува бура 334, 335со помош на ангелите 143сувата рака 286тештата на Петар и големото мноштво 259, 260ќ ерката на Јаира 342, 343ќ ерката на Сирофеничанката 399-402увото на слугата на првосвештеникот 696улогавецот 267-269, 271храна за пет илјади луѓ е 365храна за четири илјади луѓ е 404, 405Христос обвинет дека работи со сатанска сила 321, 322, 456

ШШАТОРОТ ЗА СОСТАНОК И ХРАМОТ - подигнати според небесната

слика - го претставуваат Христа, а и учениците 208, 209ШПИОНИ го следат Христа 213, 265, 268, 284-286, 307, 395, 455, 601

ИНДЕКС


782

SODRŽINA

ПРЕДГОВОР ..............................................................................................................................5

1 „БОГ Е СО НАС“ ..........................................................................................................................8 2 ОДБРАН НАРОД .................................................................................................................... 16 3 „КОГА СЕ ИСПОЛНИ ВРЕМЕТО“ ...................................................................................20 4 „ДЕНЕСКА ВИ СЕ РОДИ СПАСИТЕЛОТ“ .................................................................. 26 5 ПОСВЕТУВАЊЕ ..................................................................................................................... 31 6 „ЈА ВИДОВМЕ НЕГОВАТА ЅВЕЗДА“ ...........................................................................38 7 КАКО ДЕТЕ ............................................................................................................................... 45 8 ПОСЕТА НА ЕРУСАЛИМ ЗА ВРЕМЕ НА ПРАЗНИКОТ ПАСХА ..................... 52 9 ДЕНОВИ НА БОРБА.............................................................................................................60 10 ГЛАС ВО ПУСТИНА .............................................................................................................. 67 11 ИСУС СЕ КРШТАВА .............................................................................................................. 78 12 ИСКУШЕНИЕТО .....................................................................................................................83 13 ПОБЕДА ..................................................................................................................................... 93 14 „НИЕ ГО НАЈДОВМЕ МЕСИЈА“ ......................................................................................99 15 НА СВАДБЕНА СВЕЧЕНОСТ ......................................................................................... 110 16 ВО СВОЈОТ ХРАМ ............................................................................................................... 119 17 НИКОДИМ ..............................................................................................................................130 18 „ТОЈ ТРЕБА ДА РАСТЕ“ ....................................................................................................139 19 НА БУНАРОТ НА ЈАКОВА ..............................................................................................143 20 „АКО НЕ ВИДИТЕ ЗНАЦИ И ЧУДА“ ...........................................................................154 21 ВИТЕЗДА И СИНЕДРИОНОТ ........................................................................................158 22 ЗАТВОРАЊЕТО И СМРТТА НА ЈОВАНА ................................................................172 23 „СЕ ПРИБЛИЖИ ЦАРСТВОТО БОЖЈЕ“ ..................................................................184 24 „НЕ Е ЛИ ОВОЈ СИНОТ НА ДРВОДЕЛЕЦОТ?“ .....................................................189 25 ПОВИК УПАТЕН КРАЈ БРЕГОТ НА ЕЗЕРОТО ......................................................197 26 ВО КАПЕРНАУМ ..................................................................................................................203

783

27 „АКО САКАШ, МОЖЕШ ДА МЕ ИСЧИСТИШ“ .....................................................213 28 ЛЕВИЈ - МАТЕЈ ......................................................................................................................223 29 САБОТА ....................................................................................................................................232 30 „И ПОСТАВИ ДВАНАЕСЕТМИНА“ .............................................................................240 31 БЕСЕДАТА НА ГОРАТА .....................................................................................................248 32 РИМСКИОТ КАПЕТАН .................................................................................................... 264 33 КОИ СЕ МОИ БРАЌА? .......................................................................................................269 34 ПОВИК .......................................................................................................................................276 35 „СТИВНИ, МОЛКНИ!“ .......................................................................................................281 36 ДОПИР СО ВЕРА ................................................................................................................. 290 37 ПРВИТЕ ЕВАНГЕЛИСТИ ..................................................................................................295 38 „ДОЈДЕТЕ... И ПОЧИНЕТЕ СИ МАЛКУ“ ..................................................................305 39 „ДАЈТЕ ИМ ВИЕ ДА ЈАДАТ“ .......................................................................................... 311 40 НОЌ НА ЕЗЕРОТО ...............................................................................................................319 41 ПРЕСВРТНИЦА ВО ГАЛИЛЕЈА ....................................................................................325 42 ЗА ПРЕДАНИЈАТА ..............................................................................................................337 43 УРНАТИ ОГРАДИ ................................................................................................................342 44 ВИСТИНСКИ ЗНАК .............................................................................................................347 45 ВО СЕНКАТА НА КРСТОТ ...............................................................................................353 46 ИСУСОВОТО ПРЕОБРАЗЕНИЕ ....................................................................................362 47 ВО СЛУЖБА НА ДРУГИТЕ .............................................................................................367 48 КОЈ Е НАЈГОЛЕМ? ..............................................................................................................372 49 НА ПРАЗНИКОТ СЕНИЦИ ..............................................................................................383 50 МЕЃУ СТАПИЦИ ...................................................................................................................390 51 „СВЕТЛИНА НА ЖИВОТОТ“ ..........................................................................................398 52 БОЖЕСТВЕН ПАСТИР ...................................................................................................... 411 53 ПОСЛЕДНО ПАТУВАЊЕ ОД ГАЛИЛЕЈА ................................................................418 54 МИЛОСТИВИОТ САМАРЈАНЕЦ .................................................................................428 55 ЦАРСТВОТО БОЖЈЕ НЕМА ДА ДОЈДЕ ВИДЛИВО .........................................435 56 ИСУС ГИ БЛАГОСЛОВУВА ДЕЦАТА ........................................................................ 440 57 „ЕДНО ТИ НЕДОСТИГА“ ................................................................................................. 445 58 „ЛАЗАРЕ, ИЗЛЕЗИ НАДВОР!“ ......................................................................................450 59 ЗАГОВОР НА СВЕШТЕНИЦИТЕ ................................................................................. 462 60 ЗАКОН НА НОВОТО ЦАРСТВО ................................................................................. 468 61 ЗАХЕЈ .........................................................................................................................................473 62 ГОЗБА ВО ДОМОТ НА СИМОНА ................................................................................478 63 „ИДЕ ТВОЈОТ ЦАР“ ........................................................................................................... 490 64 ОСУДЕН НАРОД ..................................................................................................................499

СОДРЖИНА


784

65 ПОВТОРНО ЧИСТЕЊЕ НА ХРАМОТ ....................................................................... 506 66 СУДИР .......................................................................................................................................518 67 ИСУС ГИ КОРИ ФАРИСЕИТЕ ........................................................................................527 68 ВО ПРЕДВОРЈЕТО НА ХРАМОТ ..................................................................................538 69 НА МАСЛИНСКАТА ГОРА ............................................................................................. 544 70 „НА ЕДЕН ОД ОВИЕ МОИ НАЈМАЛИ БРАЌА“ ....................................................554 71 СЛУГА НА СЛУГИТЕ.......................................................................................................... 560 72 „ЗА МОЈ СПОМЕН“ .............................................................................................................569 73 „ДА НЕ СЕ ВОЗНЕМИРУВА ВАШЕТО СРЦЕ!“ ......................................................578 74 ГЕТСИМАНИЈА .....................................................................................................................596 75 ПРЕД АНА И КАЈАФА ...................................................................................................... 606 76 ЈУДА ...........................................................................................................................................621 77 ВО СУДНИЦАТА НА ПИЛАТА .......................................................................................628 78 ГОЛГОТА ................................................................................................................................. 646 79 „СЕ СВРШИ!“ ...........................................................................................................................661 80 НА ГРОБОТ НА ЈОСИФА ................................................................................................ 668 81 „ГОСПОД СТАНА“................................................................................................................678 82 „ЗОШТО ПЛАЧЕШ?“ ......................................................................................................... 684 83 НА ПАТОТ КОН ЕМАУС .................................................................................................. 690 84 „МИР ВАМ“ .............................................................................................................................695 85 УШТЕ ЕДНАШ КРАЈ МОРЕТО ......................................................................................701 86 „ОДЕТЕ И СИТЕ НАРОДИ СТОРЕТЕ ГИ МОИ УЧЕНИЦИ“ ............................708 87 „КАЈ МОЈОТ ОТЕЦ И КАЈ ВАШИОТ ОТЕЦ“ ..........................................................720

ПОПИС НА БИБЛИСКИТЕ СТИХОВИ ...........................................................................726

ИНдЕКС .....................................................................................................................................734

СОДРЖИНА

Documents

Благодат и Вистина | - КОПНЕЖОТ...Drugar koj sekoga{ e gotov da pomogne, Knez na Davidoviot dom, Zasolni{te na svojot narod, Knez na mirot, Car koj }e dojde,