POLITI^KATA TOLERANCIJA VO FUNKCIJA NA MIROT

Nazmi Maqi~i

2

M-r Nazmi Maqi~i

POLITI^KATATOLERANCIJAVO FUNKCIJA

NA MIROT

POLITI^KATA TOLERANCIJA VO FUNKCIJA NA MIROT

3

Nazmi Maqi~i

4

SODR@INA

Voved ......................................................................................15

I Glava1. Formulirawe pozitivni stavovi

na politi~kata tolerancija ..................................192. Istraùvawa za politi~kata tolerancija ............243. Politi~kata tolerancija kako faktor

za demokratska stabilizacija ..................................27

II GlavaPoimno opredeluvawe na politi~katatolerancija, mirot i bezbednosta.............................................33

1. Vovedni zabele{ki za poimnoto opredelu vawe na politi~kata tolerancija ...........................33

1.2. Poimot politi~ka tolerancija ...............................34

1.3. Sozdavawe na razliki .............................................36

1.4. Teorija za slobodata, demokratijatai politi~kata tolerancija .......................................41

1.5. Kako Republika Makedonija gleda na ovie odnosi - demokratija i politi~ka tolerancija..........................................45

1.6. Bezbednost ................................................................49

1.6.1 Bezbednosna sostojba.............................................49

1.7. Gradewe na mirot.....................................................50

1.8. Kolektivniot sistem za bezbednost i odbranata na Republika Makedonija ..................53


5

1.9. Bezbednosta na evropskata gradba ........................54

III GlavaPoliti~kata tolerancija kako kultura- faktor za za~uvuvawe na mirot i bezbednosta ....................57

1. Politi~kata tolerancija kako faktor za za~uvuvawe na mirot i bezbednosta ...................57

1.1. Empiriska osnova na teoriite za demokratijata i politi~kata toleran

cija................................................................................57

1.2. Politi~kata kultura, demokratijata i politi~kata tolerancija ......................................59

1.3. Demokratskata tranzicija i tolerancijata .........61

1.4. Politi~ki slobodi...................................................63

1.5. Politi~ka ramnoteà..............................................68

1.6. Politika, etika i filozofija...............................69

1.7. Faktori na politi~kata aktivnost ........................741.7.1.Politikata i tolerancijata ...........................751.7.2.Pravnata dràva, politikata i

tolerancijata ...................................................761.7.3. Kulturnata razli~nost i

op{testvenata dezintegracija.......................781.8. Idejnite pra{awa za ~ovekoviot razvitok...........79

1.8.1.Evropska konvencija za za{titaod ma~ewe i ne~ove~ko odnesuvawe..............81

1.8.3. Osnovni karakteristiki na demokratskata tranzicija.........................84

1.8.4. Promenite na politikata od konfrontacija kon akomodacija ...............87

1.8.5. Mediumite i politikata.................................90

IV GlavaPoliti~kata tolerancija zasnovana vrz po~ituvawena razlikite: individualni, socijalni, verski,nacionalni i jazi~ni ..................................................................97

1. Iskustva od Republika Makedonija ........................97

Nazmi Maqi~i

6

1.1. Ulogata na ustavnite normi i na zakonskite re{enija vo postavuvaweto

i razre{uvaweto na problemite .........................98

1.2. Gra|anite i nivnata uloga za za~uvuvawe na mirot i bezbednosta ...........................................98

1.3. Malcinstvata i nivnata uloga vo za~uvuvaweto na mirot i bezbednosta..............99

1.4. Odredbi za pravata na malcinstvatasodràni vo oddelni me|unarodni doku-menti ....................................................................100

1.5. Politi~kata tolerancija vo vnatre{nitednosi kako vaèn faktor za za~uvuvawena mirot i bezbednosta vo RepublikaMakedonija...........................................................103

1.6. Mo`ni sporni momenti za ponatamo{notopodobruvawe na me|uetni~kite odnosivo Republika Makedonija .......................................105

1.7. Lojalnosta kako gra|anska obvrska ......................110

1.8. Istraùvawa so cel da se lociraat problemite {to stojat na patot na politi~kata tolerancija ..................................112

1.9. Sovet na Evropa......................................................117

V GlavaPoliti~kata tolerancija i demokratskite procesiza gradewe na vnatre{nite i nadvore{nite odnosi- faktor za za~uvuvawe na mirot i bezbednosta ..................121

1. Politi~kata tolerancija i demokratskiteprocesi za gradewe na vnatre{nitei nadvore{nite odnosi ...........................................1211.1. Demokratskite procesi za gradewe

na vnatre{nite odnosi...........................................121

1.2. Odbranbenata politika i vnatre{nite odnosi............................................122


7

1.3. Normativno regulirawe na odbranata na Republika Makedonija ............................................125

1.4. Politi~kite partii i odbranata naRepublika Makedonija ............................................126

1.5. Vojskata i politi~kata vlast kako vnatre{en odnos vo demokratskite zemji.............127

1.5.1. Depolitizacija na vojskata ..........................1291.5.2. Vojskata i gra|aninot vo demokratskiot politi~ki sistem ...............................1291.5.3. Civilno-voenite odnosi

vo demokratijata ...........................................1311.6. Zna~eweto na modernata demokratija .................132

1.6.1. Golemite demokratski zemji }eostanat

demokratski...................................................1361.6.2. Patot kon mir vo opredeleni regioni

na svetot.........................................................1371.6.3. Novi problemi na patot kon mirot..............1391.6.4. [to sledi vo dene{no vreme, kako pat za za~uvuvawe na mirot i bezbednosta.......1401.6.5. Koj e narodot vo dene{niot svet .................143

1.7. Procesot na transformacija na zemjite vo tranzicija...........................................................144

1.8. Politi~kata tolerancija kako faktor za gradewe na vnatre{nite odnosi za za~uvuvawe na mirot i bezbednosta vo Republika Makedonija ...........................................150

1.9.Politi~kata i voeno-politi~kata polo`ba na Republika Makedonija.......................................152

VI GlavaKonfliktite kako sovremena pojavai nivnoto razre{uvawe............................................................157

1. Konfliktite kako sovremena pojava ..................1571.1. Poimno opredeluvawe na konfliktite ...............157

1.2. Konfliktite i me|unarodniot mir i bezbednost............................................................159

1.3. Osnovni ~ovekovi potrebi, frustacii i etni~ki konflikti ..............................................160

Nazmi Maqi~i

8

1.4. Me|unaroden konflikt ..........................................161

1.5. Hroni~ni konflikti ..............................................162

1.6. Kulturata na mirot i transformacijata na konfliktite .......................................................164

1.7. Politi~ki konflikt...............................................165

1.8. Razre{uvawe na konfliktite ..............................166

VII GlavaNacionalnata bezbednosti me|unarodnite odnosi kako faktorza za~uvuvawe na mirot i bezbednosta ..................................169

1. Nacionalnata bezbednost i me|unarodnite odnosi .........................................................................169

1.1. Preduslovi za sozdavawe sovremen koncept za bezbednost ...........................................171

1.2. Me|unarodni dimenzii na nacionalnata bezbednost...............................................................172

1.3. Sovremeni aspekti na me|unarodnoto

gradewe na mirot i bezbednosta ..........................175

1.4. Evoluirawe na konceptot za mirot......................177

1.5. Odrùvawe na mirot i bezbednosta vo sovremenite me|unarodni odnosi ........................180

1.7. Mehanizmi za odrùvawe name|unarodniot mir i bezbednost.....................181

1.6. Faktori na uspeh za za~uvuvaweto na mirot ......182

1.8. Gradewe na mirot...................................................185 1.9 Integrirawe na balkanskiot region vo

evroatlantskite strukturi kako vaèn segment za za~uvuvawe na mirot i bezbednosta .......186 1.10. Me|unarodnite organizacii i mirot....................190 1.10.1. Organizacijata na obedinetite nacii i mirot .......................................................190 1.10.2. Sovetot za bezbednost na OON..........................192 1.10.3. Evropskata unija i odbranbeniot identitet..............................................................194


9

1.10.4. Organizacijata za evropska bezbednost i sorabotka (OBSE) .............................................196

1.10.5. Sovetot na Evropa...............................................197 1.10.6. NATO -Partnerstvo za mir .................................198

Rezime .................................................................... 200

Summary ............................................................................... 206

Bibliografija ............................................................................211

Nazmi Maqi~i

10

Voved

Vo po~etokot na devedesettite godini vo RepublikaMakedonija se legalizira politi~kiot pluralizam. So legal-iziraweto na pluralizmot se postavi osnovnoto pra{awe -dali politi~kata tolerancija, politi~ki i interesno, e povr-zana so za~uvuvaweto na mirot i bezbednosta? Tesno povrzanoso ova pra{awe e novoto razbirawe na konceptot za mirot ibezbednosta vo pravec na unapreduvawe na osnovnite slobodii ~ovekovi prava preku demokratski formi na dejstvuvawe.

Treba da se istakne deka trudov se temeli vrz opre-de-leno razbirawe na politi~kata tolerancija kako faktor zaza~uvuvawe na mirot i bezbednosta, kako uslov za funk-cioniraweto na eden demokratski sistem i kako mal pridoneskon sozdavaweto na edna uspe{na odbrana koja- {to se temelivrz demokratsko razbirawe.

Trgnuvaj}i od konstatacijata deka apsolutna bezbednoste nevozmo`na i deka mirot i bezbednosta se re-lativna kate-gorija, {to osobeno se potencira vo denes ve}e zna~itelnopovrzanata i me|uzavisna me|unarodna zaednica, dominirastavot deka sekoe zagrozuvawe na mirot i bezbednosta voedno podra~je mnogu brzo se reflektira, vo razli~en oblik iso razli~ni sredstva, vo sosednite podra~ja, a vo opredelenisituacii i vo me|unarodnata zaednica. So toa se potvrduvaidejata deka vo novosozdadenite uslovi vo me|unarodnatazaednica nastana sostojba vo koja e neophodno da se usoglasu-vaat zaedni~kite nacionalno-bezbednosni interesi, pri {toON e telo {to }e dejstvuva na planot na za~uvuvawe na miroti bezbednosta, soglasno so utvrdenite celi i zada~i.

Imaj}i go predvid golemoto zna~ewe na politi~kata kul-tura, demokratijata i politi~kata tolerancija za za~u-vuvaweto na mirot i bezbednosta vo zemjata i regionotpo{iroko, vo Republika Makedonija se napraveni nekolku is-traùvawa koi imaa za cel da gi lociraat problemite {tostojat na patot na me|unacionalnata i verskata tolerancija.Takvi istraùvawa se napraveni od Institutot za so-ciolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa, kako i od insti-tutite za sociologija i psihologija pri Filozofskiot fa-kultet vo Skopje, agencijata "Data pres" pri NIP Nova "Make-


11

donija", nedelnikot "Puls" i dr. Politi~kata tolerancijapretstavuva dragocena vrednost i kvalitet kaj lu|eto, oso-beno koga se bara po~ituvawe na razlikite kaj poedincite inivnite grupi koga e vo pra{awe za~uvuvaweto na mirot ibezbednosta. Bez politi~ka tolerancija ne moè da se vos-postavi nitu demokratski proces vo op{testvoto, nitu uspe{-na podgotvenost za odbrana, kon {to se stremat sovremeniteop{testva denes. Spored toa, politi~kata tolerancija trebada se pottiknuva, da se neguva kaj gra|anite i kaj po-liti~arite, se so cel za brz razvitok na dràvata, bidej}i sotoa se sozdavaat i realni mo`nosti za pouspe{na odbrana iza pouspe{no za~uvuvawe na mirot i bezbednosta.

Od stanovi{te na odbranata, mo{ne e zna~ajna orien-tacijata na politi~kiot faktor kon po{irok razvitok na de-mokratskite procesi, politi~kata tolerancija i kon konsti-tuirawe gra|anska dràva so {to se sozdavaat pretpostavki iuslovi za stabilizacija na vnatre{nite politi~ki odnosi,kako vaèn element za za~uvuvawe na mirot i bezbednosta naRepublika Makedonija. Za{to, eventualnite vnatre{ninaru{uvawa, osobeno vo sferata na me|unacionalnite odnosii eventualnata politi~ka destabilizacija na Republikata, bimoèle da pretsta-vuvaat predizvik za eventualno nad-vore{no vme{uvawe i da dovedat do konflikt ~ii posledicibi bile tragi~ni za site gra|ani na Republika Makedonija.

Od osamostojuvaweto na Republika Makedonija pa na-vamu, politi~kata orientacija na vnatre{en i nadvo-re{enplan rezultira{e so aktivnosti za za~uvuvawe na vna-tre{nata stabilnost i na mirot vo ovie prostori.

Vospostavuvaweto na pravnata osnova i razvojot na po-zitivnite merki za realizacija na politi~kata tole-rancijapo~nuva i vo na{ata zemja. Pokraj drugoto, kon-statira:"Denes, i pokraj razli~nite vidovi tolerancija (kako naprimer, kulturnata, verskata itn.), ne slu~ajno na politi~katatolerancija i se pridava posebno zna~ewe. Toa e taka ne za-toa {to drugite vidovi tolerancija se pomalku bitni, tuku za-toa {to so pra{aweto za politi~kata tolerancija se povrzanii pra{awata za op{testvenata mo} na lu|eto, pra{aweto zamirno re{avawe na op{testvenite sudiri, razli~nite spo-rovi pome|u lu|eto i sli~no."

Nazmi Maqi~i

12

Vo ovoj kontekst, za ulogata na tolerancija generalniotdirektor na UNESKO, Frederiko Major, nazna~i deka tole-rantnosta e neizbeèn sostaven del od po~ituvaweto na~ovekovite prava i za postignuvaweto mir.

Vo Univerzalnata deklaracija na Obedinetite nacii seopredeleni karakteristikite na miroqubiviot svetski pore-dok, koi povikuvaat na osnovnite ~ovekovi prava. Vo Deklara-cijata e naglaseno deka nasilstvoto moè da ima isti posle-dici vrz potisnuvaweto na demokratskite barawa kako i ne-tolerancijata. Edna od glavnite funkcii na demokratijata eda gi olesni eventualnite politi~ki promeni bez nasilstvo.Taka moème da re~eme deka demokratijata e su{tinskivrzana so mirot, bezbednosta, ~ovekovite prava i toleranci-jata.

So Ustavot na Republika Makedonija, pra{awata za os-novnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot se uredenivo posebno poglavje, spored koe{to gra|anite na RepublikaMakedonija se ednakvi vo slobodite i pravata, deka ìvototna ~ovekot e neprikosnoven, i sl. (~len 8.). So toa se otvoramo`nost vo ramkite na sistemot da se razvie gra|anska kul-tura i demokratska politika za gra|anite do edna razumnamerka da bidat tolerantni i da gi prifa}aat demokratskitepravila za gradewe me|usebni odnosi vo atmosfera oslobo-dena od pritisoci. Vakvata gra|anska kultura vo gradewetome|usebni odnosi e zna~ajna i za vnatre{nata stabilnostbidej}i se stremi kon kultura na mirot i bezbednosta.

Vo domenot na za~uvuvaweto na mirot i bezbednosta,me|unarodni organizacii koi denes najmnogu se angaìranikako nositeli na me|unarodnata bezbednost i za~uvuva-wetona svetskiot mir se: Ligata na narodite, OON, NATO, OBSE,Sovetot na Evropa, Evropskata unija, Arapskata liga, Zemjitena afrikansko edinstvo itn.

Vo trudov kako magisterska tema, od juli 1999 godina seanalizirani nekoi sovremeni pojavi, osobeno tolerancijata,politi~kata tolerancija, demokratskata kultura i me|uetni~-kite odnosi, kako vaèn faktor za za~uvuvawe na mirot i bez-bednosta.

Avtorot


13

Nazmi Maqi~i

14

I glava

1. Formulirawe pozitivni stavovi na politi~katatolerancija

Op{t e vpe~atokot deka site dràvi, bez ogled na toa vokolkava merka se demokratski organizirani op{testva, vodatintenzivna grià za za~uvuvawe na mirot i bezbednosta.Takviot anga`man e razbirliv bidej}i sé u{te postojat poten-cijalni izvori za zagrozuvawe na mirot i bezbednosta vo ram-kite na dràvite i po{iroko. Primenuvaj}i niza merki i ak-tivnosti vo toj pravec, preokupacija na dràvite e i vo ram-kite na me|unarodnite odnosi da vodat permanentna grià zasvojata bezbednost.

Poradi prisutnosta na golem broj zagrozuva~ki faktori(politi~ki, ekonomski, socijalni, voeni i drugi), politi~katatolerancija ima golemo zna~ewe i od teo-retsko-nau~en i odprakti~en op{testven karakter za za~uvuvawe na mirot ibezbednosta. Kako su{tinska kom-ponenta vo dimenzi-oniraweto za za~uvuvawe na mirot i bezbednosta e i politi-kata, koja go pretstavuva ~ovekot i se efektuira vo sovremen-ite demokratski organizirani op{te stva so podgotvenostana poedinecot, kako i na raznite kolektiviteti, da gi opre-deli granicite na odnesuvawe ili trpewe na razlikite kajdrugite, so koi od razni pri~ini (politi~ki, verski, kulturnii drugi) ne se soglasuva. "Ovaa podgotvenost zna~i razumno,moralno i civilizacisko odnesuvawe na lu|eto so soodvetenlimit, koj zavisi i se opredeluva vo soglasnost so poli-ti~kite i drugite okolnosti vo op{testvoto".1

Vakvite sfa}awa za politi~kata tolerancija prido-nesuvaat da se razvijat dve koncepcii za nea:

- politi~ka tolerancija, kako instrumentalna dobrina i- politi~ka tolerancija, kako vnatre{na vrednost {to

se tretira kako moralna norma ili osobina na razumno odne-suvawe.

1 Vladimir Vujčić, Politička tolerancija, Defemi, Zagreb, 1995.


15

Denes, i pokraj postoeweto na razli~ni vidovi to-lerancija, kako na primer: kulturna, verska, nacionalna,jazi~na i drugi, ne slu~ajno na politi~kata tolerancija í sedava posebno zna~ewe. Taka e ne zatoa {to drugite vidovitolerancija se pomalku bitni, tuku zatoa {to so pra{aweto zapoliti~kata tolerancija se povrzani i pra{awata zaop{testvenata mo} na lu|eto, pra{aweto za re{avaweto naop{testvenite sudiri, razli~nite sporovi me|u lu|eto voramkite na edna dràva i pome|u dràvite. Zatoa zapoliti~kata tolerancija so pravo moè da se kaè deka e delod priznatoto pravo za postoewe na razliki me|u lu|eto.Tokmu tie razliki i nivnoto priznavawe pretstavuvaat osno-ven izvor na tole-rancijata. Tamu kade {to ne se priznavaatrazlikite i pravoto za nivnoto postoewe, ne se priznava nitupravoto na tolerancija. Zna~i, nema tolerancija bez prizna-vawe na pravoto na razliki. So toa, priznavaweto na pravotona razliki e ~ekor kon me|usebnoto razbirawe, podgotvenostza dijalog za ureduvawe na odnosite me|u poedincite iraznite kolektiviteti vo samata dràva i na dràvite me|usebe. So politi~kata tolerancija me|unarodnata zaednicanastojuva da re{i mnogu konfliktni sostojbi i da sozdadeuslovi lu|eto da moàt me|usebno da se po~ituvaat, zatoa {totoa e edinstven na~in da se za~uvaat mirot i bezbednosta vosamite dràvi i nadvor od niv.2

Ako pravoto na razliki e uslov za samata tolerancija iako sé po~nuva i sé zavr{uva na toa, toga{ so sigurnost ne bise pojavil problemot na nedorazbiraweto. Me|utoa, ako tol-erancijata ima ili mora da ima limit, dali toa moè da bidevnatre{nata dobrina kaj lu|eto ili pak politikata so kojaopredelen subjekt ostvaruva vlijanie i vr{i operacionali-zacija na sopstven programski proekt vo taa nasoka? So toapoliti~kata tolerancija se pojavuva kako faktor {toovozmoùva da postojat trajni institucionalizirani oblicina politi~ki i drugi organizacii {to }e ostvaruvaat realnovlianie vrz nositelite na dràvnata vlast i op{testvenitesili. Vo ramkite na sopstvenite institucii i preku mehaniz-mite na svoeto dejstvuvawe, so politi~kata tolerancija }e seuspee da se sozdadat realni uslovi da se za~uvaat mirot i

2 Graham, G, , Tolrancija u politici, Filozofska istraživanja, Zagreb, 1994.

Nazmi Maqi~i

16

bezbednosta i politi~kite grupi }e ostvaruvaat vrednosti{to ja opredeluvaat smislata na ~ovekovata egzistencija. Ot-tuka proizleguva vistinata za motivot na onie koi realnosmetaat deka politi~kata tolerancija pretstavuva respektkon drugite.

"Poimot politi~ka tolerancija ne moè da se utvrdi bezopredeluvawe na koncepcijata na politi~kata sloboda. Akopoliti~kata tolerancija e na vrvot od svojot razvoj, toga{ toae politi~ka sloboda {to ne moè da se opredeli bez vlijaniena teorijata za politi~kite slobodi, a spored toa - i bez te-

orijata za demokratijata."3

Od iznesenovo moè da se zaklu~i deka ne postoi uni-verzalna teorija za politi~ka tolerancija, tuku toa e povr-zano so koncepcijata za politi~kite slobodi i raz-vivawetona demokratijata.

"Me|u gra|anite postojat golemi individualni razliki,sekoj od niv poinaku ja sfa}a svojata obvrska i moèbi sekojima poinakvo ~uvstvo za odgovornost. Jasno e deka, poradipostoeweto na golemi individualni razliki i poradidejstvuvaweto na ednakvi nadvore{ni okolnosti, sekojpoedinec postignuva razli~en stepen na odnos konpoliti~kata tolerancija i razli~no pristapuva kon nea. Sekojpoedinec postignuva razli~en stepen na uspe{nost: od onoj kojvoop{to ne moè da se prisposobi, koj ne moè da ja prifatiigrata na recipro~no razbirawe i tolerancija, {to zna~ideka ne moè da najde motivira~ki momenti, pa sé do onoj kojnapolno }e se prispsobi i }e se identifikuva so realnostadeka politi~kata tolerancija pretstavuva ~ove~ka zrelost i

~est."4

Ottuka proizleguva i paradoksot na tolerancijata,bidej}i ponekoga{ e potrebno da se trpi, da se podnesuvane{to so koe ne se soglasuvame, a {to moè da gi uni{ti itolerancijata i nejziniot akter.

Samoto otstapuvawe so donesuvawe opredeleni stavovivo vrska so politi~kata tolerancija ne zna~i deka toleran-cijata treba da se pottiknuva i sproveduva, zatoa {to nejzi-noto postoewe ne podrazbira samo priznavawe na pravoto na 3 Vladimir Vujčić, Politička tolerancija, Zagreb, 1995.

4 H. Markuze, Represivna tolerancija, J. Primorac, Beograd, 1989.


17

razliki, tuku i nu`no opredeluvawe na limitot na toleran-cijata. Dokolku taa nema ograni~uvawe, odnosno limit, ed-nostavno ne moè da postoi. Bidej}i toleran-cijata po-drazbira sposobnost za podnesuvawe razliki, odnosnokapacitet za nivno apsolvirawe, a ne samo soglasuvawe isporeduvawe so razlikite, taa ~estopati pretstavuva borbana ~ovekot sam so sebe.

Prv klu~en aspekt vo formuliraweto na problemot zapoliti~kata tolerancija e povrzanosta na poedinecot so gru-pata, odnosno kolku e poedinecot toleranten ili pomalkutoleranten, vo soglasnost so mo`nosta da vladee sam nadsebe, nad svoite emocii i da gi podnesuva ideite, vrednos-tite, razlikite i stavovite na drugite so koi li~no ne se so-glasuva. Sekoj poedinec e ~len na pove}e grupi: golemi - kako{to se nacijata i verskata pripadnost, politi~kata partija imalite grupi - kako {to se semejstvoto, prijatelite, rabotnataorganizacija i sl. Zna~ajno vlijanie vrz formuliraweto nastavovite vr{at i politi~kite partii. So ~lenstvoto vo od-delna partija i so prifa}aweto na nejzinata programa sezacvrstuvaat mnogu stavovi {to od porano postoele, a seoformuvaat i drugi stavovi {to proizleguvaat od osnovnitesfa}awa karak-teristi~ni za partiskata programa. I pripad-nosta na edna religiozna grupa ili verska zaednica ima vli-janie vrz stavovite na gra|anite kon politi~kata tolerancija.

Najzna~ajno vlijanie me|u grupite imaat primarnitegrupi, kako {to se semejstvoto, krugot na prijatelite i dr.Takvoto vlijanie postoi pred sé koga tie grupi za poedinecotse referentni grupi, ~ii normi poedincite gi prifa}aat kakoi grupite na koi ne im pripa|aat, no bi sakale da impripa|aat.

Vtor klu~en aspekt za formulirawe pozitivni stavovi iza perspektiva na politi~kata tolerancija e informiraweto.Op{to poznata e praktikata deka koga sakame kaj poedinecotda se formulira eden stav, bilo pozitiven ili negativen, seobiduvame toa da go realizirame so iznesuvawe podatoci {toja pokaùvaat logi~nata opravdanost na stavot za koj se zala-game i sakame toj da bide stav i na drugite. Iskustvata iznaewata {to gi imame za toa, bez somnenie, pretstavuvaatfaktor za formulirawe stavovite. Primeri za ulogata izna~eweto na informiraweto vo formuliraweto stavovi kon

Nazmi Maqi~i

18

nekoi pojavi ima mnogu. Negativniot stav na mnozina lu|e konodnesuvaweto na opredelena politi~ka grupacija ilipoedinec za nivnata politi~ka netolerancija se formulirablagodarenie na informaciite i znaewata za posledicite odtakvoto odnesuvawe.

5

Osnoven uslov za postoewe na tolerancijata e pos-toeweto na razliki vo ideite, vo interesite, vo vrednostiteitn. i vo mo`nosta tie da se iskaàt, nezavisno od toa koj esubjektot na taa razlika. Tolerancijata, spored opredelenisfa}awa koi se dominantni, ne pretstavuva samo faktor kojim ovozmoùva na drugite da gi iskaàt svoite idei, mis-lewa, sfa}awa {to se razlikuvaat od postojnite, od ofici-jalnite, od onie na aktuelnite nositeli na vlasta, tuku efaktor za kontrola na iskaùvaweto na razlikite me|u tiepra{awa, {to e edna od najva`nite funkcii na tolerancijakako fenomen.

Vakvite sfa}awa za tolerancijata pridonesuvaat da serazvijat nekolku koncepcii za nea :

- tolerancija i ~uvstvo za pripadnost;- tolerancija ili netolerancija vnatre vo oprede-lena

grupa;- tolerancijata kako instrumentalna dobrina, i- politi~kata tolerancija kako vnatre{na vrednost, koja

se tretira kako moralna norma ili osobina na razli~no odne-suvawe.

Ottuka, pod poimot politi~ka tolerancija, pred sé, sepodrazbira podgotvenost na poedinecot, no i na raznitekolektiviteti, do opredeleni granici da gi podnesuva dru-gite so koi, poradi razni pri~ini (politi~ki, verski, nacion-alni, kulturni i sl.), ne se soglasuvaat. Ovaa podgotvenost,zna~i, e razumno, moralno i civilizacisko odnesuvawe nalu|eto so soodveten stav, koj zavisi i se opredeluva vo so-glasnost so politi~kite i drugite okolnosti vo op{testvoto.

Tretiot klu~en aspekt vo formuliraweto napoliti~kata tolerancija e bliskosta na stavovite za podgot-venosta na site grupacii za razli~no moralno i civili-zacisko odnesuvawe. O~igledno e deka op{testvoto e po-deleno na grupacii, a taa podelenost u{te pove}e se pro- 5 Petre Georgievski, Kulturnata razli~nost i op{testvenata ( "dez" )integracija, Dijalog br. 9, Skopje, 1995.


19

dlabo~uva vo procesot na tranzicijata i izmenetite uslovi zapoliti~ko dejstvuvawe. Razlikite vo op{testvoto ne treba dase sfatat kako preduslov za netolerantno odnesuvawe.êstopati razlikite vo op{testvenata polo`ba i uslovite zaìvot (nekvalitetnoto ìveewe) pridonesuvaat opredelenakategorija lu|e da padnat vo moralna kriza i nivnoto odnesu-vawe da ne e vo soglasnost so razumnoto odnesuvawe. Za takvoodnesuvawe na na{iot gra|anin osobeno vlijanie imaat seme-jnite faktori, viso~inata na materijalnite prihodi vo se-mejstvoto, nevrabotenosta na ~lenovi vo semejstvoto, obrazov-noto nivo i kulturnite tradicii vo semejstvoto.

Bidej}i vo poslednive nekolku godini brojot na soci-jalno zagrozenite semejstva e zna~itelno zgolemen, rastenevrabotenosta, a, od druga strana, ima gra|ani koi bez mnogurabota se zbogatuvaat za relativno kratko vreme, jasno e deka}e ima golem broj gra|ani koi, nezadovolni od svojot socijalno- ekonomski status, svojot revolt }e go iskaùvaat so nega-tiven odnos i stav kon op{testvoto, kon partiite {to sezastapeni vo parlamentot ili kon vladata i }e se naru{uvaatvo nivnite razumni odnesuvawa {to se od zna~ewe zaza~uvuvaweto na mirot i bezbednosta.

Na krajot, u{te bi istaknale deka pozitivnite stavovina politi~kata tolerancija se nabroeni vo teorijata na Gib-son i na negovite sorabotnici koi smetaat deka demokrat-skata politi~ka kultura ima nekoi temelni subdimenziiimeno,

- programite na politi~kite partii;- odnesuvaweto na rakovodstvata na politi~kite partii;- tolerancija ili netolerancija vnatre vo opredelena

grupa;- slobodata i nejzinoto pozitivno vrednuvawe;- razvienata svest za demokratskite prava;- pravoto na razliki vo mislewata i sl.

"Spored toa, politi~kata tolerancija zazema va`nomesto vo strukturata na demokratskata politi~ka kultura, aza kaj nas bi se dodalo - i za me|una-cionalnata recipro~nadoverba i razbirawe pome|u opredeleni grupacii i za do-

Nazmi Maqi~i

20

verba i tolerancija vnatre vo niv za za~uvuvawe na mirot i

bezbednosta".6

2. Istraùvawa za politi~kata tolerancija

Istraùvaweto ima teoretski karakter. Vaka opre-delenata cel e konkretizirana vo slednive zada~i na is-traùvaweto:

1. Da se utvrdat stavovite na del od javnoto mislewe ina politi~kite partii kon politi~kata tolerancija, za da seutvrdi dali pogolemiot del od niv imaat pozitiven ili nega-tiven stav kon taa zna~ajna op{testvena pojava.

2. Da se utvrdi kolkavo e vlijanieto na grupnata pripad-nost (partiska, nacionalna, verska) vrz formiraweto na sta-vovite kon politi~kata tolerancija.

3. Da se utvrdi kolkavo e vlijanieto na sredstvata zajavno informirawe vrz oblikuvaweto na stavovite kaj del odjavnoto mislewe i za politi~kite partii kon politi~katatolerancija i nivniot odnos kon ovoj problem.

4. Da se utvrdi dali znaeweto, kako faktor za formuli-rawe popovolni stavovi, zna~itelno vlijae vrz formulirawepozitivni stavovi kon politi~kata tole-rancija.

5. Da se utvrdat stavovite i programskite opredelbi napoliti~kite partii kon mirot i bezbednosta.

6. Da se sogleda vlijanieto na socijalnoekonom-skiotstatus, nacionalnata, verskata i jazi~nata pri-padnost inivniot odraz kon tolerancijata voop{to.

7. Da se utvrdat stavovite i mislewata na del odgra|anite i politi~kite partii za promenite {to spored nivtreba da se napravat za da se dojde do edna razumnapoliti~ka tolerancija i do pozitiven stav za mirot i bezbed-nosta.

8. Sozdavawe na edna seopfatna slika za stavovite imislewata, sporedeni so stavovite i mislewata na nekoi te-oreti~ari.

Od aspekt na temata za politi~kata tolerancija, od oso-ben interes za istraùvaweto na demokratijata i na 6 Prof. d-r Trajan Gocevski, Sovremeni tendencii vo odbranata, Makedonska riznica, Kumanovo, 1997.


21

politi~kata tolerancija se i mislewata na golem broj teo-reti~ari.

Kako prva relevantna studija {to se zanimava so prob-lemite na politi~kata tolerancija e onaa na S. Stoufer (S.Stoufferu), vo koja se prezentirani rezul-tatite od is-traùvawe na tolerancijata izvr{eni kaj nekolku grupi voamerikanskoto op{testvo. Vo tie grupi se opfateni komu-nisti, socijalisti i ateisti. Dvaeset godini podocna, teo-reti~arite vo SAD }e gi povtorat Stouferovite is-traùvawa.

Ovie istraùvawa dale opredeleni generalni rezul-tati, koi posluìle za potkrepa ili za korekcii na tezite zademokratijata i za politi~kata tolerancija. Pova`nizaklu~oci izvle~eni vrz osnova na ovie istraùvawa:

1. Komparativnata analiza na istraùvawata zapoliti~kata tolerancija pokaàla deka javnosta vo 1955godina bila isklu~itelno netolerantna. Prose~no okolu 60%od ispitanicite bile netolerantni kon istraùvanite pojavi.Podocne`nite istraùvawa, napraveni vo 1970 godina,pokaàle deka ispitanicite proja-vile povisok stepen natolerancija. Taka, okolu 55% od ispitanicite pokaàle tol-erancija kon pojavite {to bile predmet na ispituvaweto.

2. Vo odnos na vlijanieto na obrazovniot stepen vo zgo-lemuvaweto na tolerancijata rezultatite pokaàle dekagra|anite so povisok stepen na obrazovanie se zna~itelnopotolerantni vo odnos na gra|anite so ponisko obrazovanie.Zaklu~okot e deka porastot na tolerancijata e pravopropor-cionalen so porastot na op{toto nivo na obrazovanieto voop{testvoto.

3. Politi~kata tolerancija e vo korelaciona vrska sonivoto na tolerancijata. Zaklu~okot e deka pogolematapoliti~ka participacija producira pogolema politi~ka tol-erancija i obratno.

4. Istraùvawata pokaàle deka politi~kata elita edaleku potolerantna kon obi~nite gra|ani otkolku kon dru-gite op{testveni sloevi.

5. Vo odnos na vlijanieto na obrazovniot stepen vo zgo-lemuvaweto na tolerancijata istraùvawata pokaàle dekagra|anite so ponizok stepen na obrazovanie neretko sezna~itelno potolerantni vo odnos na gra|anite so povisoko

Nazmi Maqi~i

22

obrazovanie. Zaklu~okot e deka porastot na tolerancijata nee povrzan sekoga{ so stepenot na obrazovanieto, tuku so niv-oto na recipro~noto poznavawe na gra|anite.

J. Solivan (J. Solivan), zaedno so svoite sorabotnici vo1980 godina, vrz osnova na rezultatite od dopolnitelniteanalizi i istraùvawa, uspeal da napravi razlika na stavo-vite na opredelena grupa vo odnos na tolerancijata i gi dobilslednive rezultati:

- "Pogolem broj lu|e se netolerantni kon grupite koisami gi izbiraat kako neprifatlivi i nepoèlni;

- obrazovanieto ne e podednakvo povrzano so tole-rancijata;

- politi~kata participacija ima samo minimalno vli-

janie vrz nivoto na tolerancijata".7

- Direktno vlijanie vrz nivoto na tolerancijata imaatdve varijabili, i toa - zabeleàna zakana, koja doa|a od ne-tolerantni grupi, i poddr{ka na op{toprifatenite normi nademokratijata, kako {to se:

a) ednakvost pred Zakonot;b) sloboda na govorot;v) ednakvi {ansi za site i sl.Nacionalnoto indirektno vlijanie vrz toleran-cijata

doa|a od ideolo{kata orientacija (konzervati-zmot ili lib-eralizmot) i psiholo{kata sigurnost opredelena so sa-mopo~ituvaweto.

Obrazovanieto i vospitanieto se zna~ajni samo vo odnosna izborot na nepoèlnite grupi kako cel na Tolerancijata, ane vo odnos na nejzinot nivo.

Ovie rezultati dobieni od sprovedenite istra-ùvawa za politi~kata tolerancija im koristele na avtoriteza potkrepuvawe na teoriite za demokratijata:

- liberalnata,- konzervativnata itn., vo koi:a) liberalnata teorija, vo osnova, poa|a od tezata deka i

obi~nite gra|ani i politi~kata elita mora da bidat potoler-antni, dokolku sakaat da se za~uva stabilnosta na demokrat-skoto op{testvo;

7 Vladimir Vujčić, Politička tolerancija, Zagreb, 1995.


23

b) konzervativnata teorija, pak, ne pretpostavuva toler-ancija na masata, tuku samo tolerancija na politi~kata elitakako sila {to treba da ja {titi demokratskata sloboda, a sotoa i stabilnosta na demokratskoto op{testvo;

v) spored federalisti~kata teorija netoleran-cijata epred sé univerzalna pojava vo op{testvoto, za razlika odtolerancijata, koja ne e univerzalna. Ottuka, op{testvotomora da se za{titi od prisustvoto na netolerancijata. Za dase postigne seto toa, potrebno e pluralisti~ki organizira-noto op{testvo da se podeli na mnogu grupi koi me|u sebe nese podnesuvaat. Spored toa, podelbata na netolerancijata }eovozmoì sigurna ramnoteà na interesite vo op{testvoto,koja pak }e ovozmoì sloboda vo iskaùvaweto i ostvaruvawena nivnite idei;

- generalno gledano, ovie teoretski istraùvawapokaùvaat deka stepenot na obrazovanieto i vospitanietona li~nosta i ideologijata, ~uvstvoto za pripadnost i razvi-tokot na demokratijata imaat vlijanie vrz politi~kata tol-erancija.

3. Politi~kata tolerancija kako faktorza demokratska stabilizacija

Osnoven predmet na istraùvaweto e: Politi~kata tole-rancija kako faktor za za~uvuvawe na mirot i bezbednosta.

Konkretno, predmetot na ova istraùvawe se sostoi voprou~uvawe na slednive segmenti:

- zna~eweto na mirot i bezbednosta;- karakterot na politi~koto ureduvawe;- funkcioniraweto na pravnata dràva;- ekonomskiot sistem i razvojnata politika;- me|unarodnite dokumenti za pravata na ~ovekot;- osnovnite dokumenti na Obedinetite nacii;- osnovnite dokumenti na OBSE;- pravoto na razliki;-povrzuvaweto na procesot na politi~kata tole-rancija

so politi~kata netolerancija;- me|unarodnite organizacii i mirot i bezbednosta;

Nazmi Maqi~i

24

- konfliktite vnatre vo grupata (politi~ka partija, na-cionalna pripadnost ili kulturna grupacija);

- funkciite na politi~kite partii vo gra|anskoto op{te-stvo;

- vlijanieto na sredstvata za informirawe vrz formu-liraweto pozitivni i negativni stavovi kaj gra|anite zapoliti~ka tolerancija, kako faktor za za~uvuvawe na mirot istabilnosta.

Predmetot na istraùvaweto bara i nekoi dopolnitelnipojasnuvawa. Osven razliki vo odnos na nacionalnata ipoliti~kata pripadnost, postojat i razlikite na verski,obrazoven, kulturen i na op{testven plan. Oviespecifi~nosti se izrazuvaat vo nivnata op{testvenapolo`ba kako preodna faza za podgotvuvawe da se cenatrazlikite i za prezemawe na va`nata uloga za demokratskatastabilizacija, kako i za ekonomskata i politi~kata repro-dukcija. Od verski aspekt, tragaweto po sopstveniot verskiidentitet ne zna~i netolerantnost, otfrlawe na tradicion-alnite vrednosti i normi, tuku podgotvenost za po~it, pogo-lema kriti~nost i ~uvstvitelnost kon vlijanieto na infor-maciite.

Desettata decenija od ovoj vek zapo~na so krupnipromeni vo site sferi na ìveewe, koi osobeno gi zafatijazemjite so socijalisti~ko op{testveno-ekonomsko i politi~koureduvawe. Primerite vo Republika Makedonija imaat is-torisko zna~ewe za ponatamo{nite odnosi vo zemjata za sitegra|ani, bidej}i se pojavuvaat mnogu idei od razni etni~ki inacionalni individualiteti. Se pokaà deka postavuvawetoi razre{uvaweto na politi~kite, eko-nomskite, socijalnite idrugite pra{awa ne moè da bide pravo samo na gra|ani odedna nacionalna pripadnost, tuku naprotiv, tie treba da sere{avaat so u~estvo na site onie na koi se odnesuvaat,vklu~uvaj}i gi i politi~kite partii.

Karakteristi~no za na{ata politi~ka scena e brzotopojavuvawe na politi~kite partii i nivnoto vklu~uvawe vopoliti~kiot ìvot na zemjata - nivnata brojnost, sli~nosta irazlikite vo nivnite programi, nivnoto politi~ko dejstvu-vawe, me|upartiskata tolerancija i netolerantnosta i sl.


25

Ako se napravi analiza na izbornite programi na par-tiite od Republika Makedonija, }e se vidi deka re~isi sitese zadruùvaat vrz osnovnite pra{awa so koi se soo~uvana{ata dràva i imaat zaedni~ki stav kon pra{awata {to sepovrzani so mirot i bezbednosta na zemjata.

Od aspekt na ovoj trud, interesno e da se napravianaliza kako tie gi tretiraat pra{awata svrzani sopoliti~kata tolerancija. Spored izbornite programi, moèda se zaklu~i deka politi~kite partii ednostavno ne se pro-iznesuvaat za ova pra{awe, najva`no im e da dobijat {topove}e glasa~i, najverojatno pridrùvaj}i se kon dosega{natapraktika deka za politi~kata tolerancija treba da serasprava tamu kade {to e mestoto - na parlamentarnite sed-nici i na me|upar-tiskite trkalezni masi.

Za politi~kata tolerancija so pravo moè da se kaèdeka e del od priznatoto pravo za postoewe na razlikipome|u lu|eto. Me|utoa, samoto priznavawe na pravoto narazliki otvora mnogu pra{awa i sozdava te{kotii vo funk-cioniraweto na tolerancijata.

Ako pravoto na razliki e uslov za samata tolerancija,toga{ sigurno ne bi se pojavil problemot na politi~kata tol-erancija, {to ne zna~i tolerirawe na sekoja razlika.

Imaj}i go predvid golemoto zna~ewe na politi~katatolerancija, i voop{to, na tolerancijata za stabilnosta i mi-rot vo zemjata, regionot i po{iroko, vo Republika Makedonijase napraveni nekolku istraùvawa, koi imale za cel da gilociraat problemite {to stojat na patot name|unacionalnata, etni~kata i verskata tolerancija. Takviistraùvawa se izvr{eni od Insti-tutot za sociolo{ki ipoliti~ko-pravni istraùvawa i od institutite za so-ciologija i psihologija pri Filozofskiot fakultet vo Skopjei dr.

Op{t zaklu~ok e deka Republika Makedonija, kakopove}enacionalna dràva, so razli~na veroispoved na nase-lenieto, mora da ja gradi idninata vrz soìtelstvo,zaedni{tvo i lojalnost na gra|anite kon dràvata, kakozaedni~ki imenitel na li~nite i kolektivnite interesi nagra|anite, za {to e potrebna tolerancija i me|usebnopo~ituvawe vo ramnopravni uslovi. Politi~kata, etni~-kata

Nazmi Maqi~i

26

i verskata tolerancija pretstavuvaat predizvik na novotovreme i prostor na koj treba da se raboti makotrpno, inter-disciplinarno, intenzivno i temelno.


27

Nazmi Maqi~i

28

II glava

Poimno opredeluvawe na politi~katatolerancija, mirot i bezbednosta

1. Vovedni zabele{ki za poimnoto opredeluvawena politi~kata tolerancija

Politi~kata tolerancija, kako faktor za za~uvuvawe namirot i bezbednosta, ima golema uloga, i pokraj postoeweto narazli~ni vidovi tolerancija (kako, na primer, kulturna, ver-ska, jazi~na i druga tolerancija) i zatoa ne slu~ajno napoliti~kata tolerancija ñ se pridava posebno zna~ewe. Toane e zatoa {to drugite vidovi se pomalku zna~ajni, tuku zatoa{to tie se povrzani so pra{aweto za politi~kata tolerancijai pra{awata za op{testvenata mo} na lu|eto, za mirnotore{avawe na op{testvenite sudiri, za razli~nite sporovipome|u lu|eto i sli~no.8

"Politi~kata tolerancija, so pravo moè da se kaè, edel od priznatoto pravo za postoewe na razliki me|u lu|eto.Tokmu tie razliki i nivnoto priznavawe pretstavuvaat osno-ven izvor na tolerancijata. Zna~i, nema tolerancija bezpriznavawe na pravoto na razliki. Me|utoa, i samoto prizna-vawe na pravoto na razliki pome|u lu|eto otvora mnogupra{awa i te{kotii okolu funkcioniraweto na toleranci-

jata" 9

Ako pravoto na razliki e uslov za samata tolerancija iako sé po~nuva i sé zavr{uva na toa, toga{ so sigurnost ne bise javil problemot na takanare~eniot paradoks na toleran-cijata. "Paradoksot na tole-rancijata se pojavil koga teo-reti~arite, teoretski ili poradi prakti~ni pri~ini, gopostavile pra{aweto: dali e opravdano toleriraweto na

8 Adnan i Kimete Agai, Albnsko-makedoski re~nik, "Me{ari", Skopje, 1996.politikë – politika : nadvore{na politika, otvorena, principielna politika,vladeja~ka aktuelna, {ovinisti~ka politika, monisti~ka, dolgoro~na, megunarodna,prosvetna, razvojna, hegemonist~ka, dvoli~na politika;tolerancë – tolerancija: tolerantnost, trpelivost, pomirlivost, podnoslivost, tole-ranten, pomirliv, pomirliv odnos, dozvoluvawe, priznavawe na ne{to, dràvna tol-erancija, dozvoleno otstapuvawe od normata, tolerantno, na tolerentaen na~in, po-mirlivo, podnoslivo.9 Trajan Gocevski, Sovremeni tendencii vo odbranata, Makedonska riznica, Kumanovo


29

sekakvi razliki, odnosno i na onaa razlika {to ja smetame zanemoralna ili moralna gre{ka i moèn izvor na parcijalnoili univerzalno zlo? "Ottuka, pojavata na fa{izmot, avtori-tarnite dvièwa i reìmi na svetot, nasilstvata i fanatiz-mot, se evidentni predupreduvawa i pri~ini od koi pro-

izleguvaat i pra{awata za limitot na tolerancijata".10

1.2. Poimot politi~ka tolerancija

Poimot politi~ka tolerancija ne e mo`no da se opre-deli bez determinirawe na koncepcijata za politi~kata slo-boda. Dokolku ne postoi koncepcija na slobodata, ne postoi nikoncepcija ili teorija za demokratijata.

Od iznesenovo moè da se zaklu~i deka ne postoi uni-verzalna teorija za politi~kata tolerancija, tuku taa e povr-zana so koncepcijata za politi~kite slobodi i demokratijata."Postojat razni teorii za politi~kata sloboda i demokrati-jata, no i mnogu razli~ni klasifikacii na takvite teorii.

Voobi~aeni se teoriite na participativni demokratii"11

Nekoi avtori ja definiraat politi~kata tole-rancijakako podgotvenost, vo soglasnost so univer-zalnite politi~kislobodi, do opredeleni granici da se trpat, da se podnesu-vaat opredeleni grupi, so koi inaku programski ne se soglasu-vaat. "Toa zna~i deka politi~kata tolerancija pretpostavuvapostoewe na poli-ti~ka opozicija. Politi~kata opozicija islobodata za nejzinoto postoewe pretstavuvaat osnoven

predmet i sodrìna na politi~kata tolerancija".12

Spored toa, osnoven uslov za postoewe na tolerancija epostoeweto na razliki vo ideite, vo interesite, vo vrednos-tite itn. kako i vo mo`nosta tie da se iskaàt, nezavisno odtoa koj e subjektot na taa razlika.

H. Markuze zboruva za represivna tolerancija, t.e. zatolerancija {to e vo funkcija na manipulacija i indoktri-nacija, so {to vo op{testvoto bi imale sostojbi na status kvo.Toj smeta deka vo edno op{testvo na neednakvosti ne e mo`na 10 Dr. V. Jovanović, mr. V. Cvrtila, Odbrambeno-zaštitna obrazovanja na sveučilištima u svijetu, Defentologija br. 1 / 94 Zagreb.11 Vladimir Vujčić, Politička tolerancija, Zagreb, 1995.12 Vladimir Vujčić, Politička tolerancija, Zagreb, 1995.

Nazmi Maqi~i

30

tolerancija od sekakov vid kako cel sama za sebe. Toleran-cijata e sama za sebe cel "samo toga{ koga e univerzalna, akoja primenuvaat onie koi vladeat". No vo op{testvata na need-nakvosti, kako {to e vpro~em sekoe dene{no op{testvo,spored misleweto na Markuze, ne e mo`na univerzalna i vis-

tinska tolerancija.13

Ottuka proizleguva i pra{aweto kako, vo uslovi naneednakvost, da se bide toleranten? Spored Markuze, toa emo`no, za{to ako se dopre do ednakvosta, vlasta reagira itolerancijata prestanuva da postoi ili se namaluva nejzinotodejstvuvawe bidej}i tolerancijata ne pretstavuva need-nakvost, tuku samo razliki vo politi~ka, kulturna, religi-ozna i druga smisla.

Spored ve}e spomenatiov avtor, tolerancijata i nejzi-noto postoewe vo op{testvoto sekomu mu ovozmoùva da goiznese svoeto mislewe vo sredstvata za javno komunicirawe ivo slu~aite koga e toa ne-racionalno, neeti~ko i sli~no. Toj ena mislewe deka praktikuvaweto samo na takanare~enatadiferencirana tolerancija, koja pretstavuva tolerancija zaedni a ne i za drugi, vo sekoj slu~aj e neprifatlivo, pris-trasno i ideolo{ki oboeno.

Tolerancijata, spored opredeleni sfa}awa {to se domi-nantni, ne pretstavuva samo faktor koj im ovozmoùva na dru-gite da gi iskaàt svoite idei, mislewa, sfa}awa, koi serazlikuvaat od postojnite, od oficijalnite, od onie na ak-tuelnite nositeli na vlasta, tuku e faktor za kontrola naiskaùvaweto na razlikite me|u tie pra{awa, {to e edna odnajva`nite funkcii na tolerancijata kako fenomen.

Ottuka, tolerancijata pretstavuva samo priznavawe napravoto na razliki, "stav vo odnos na ne{tata, vo smisla nanegativen ili pozitiven, reakcija sprema pojavite, i prispo-sobuvawe kon pojavite. Taa ne e predrasuda, nitu moè da seizedna~i so poddrùvawe na moralnite normi, slobodata,

demokratijata, ednak-vosta pred zakonot i sli~no".14

Pod poimot tolerancija, pa ottuka i pod poimot poli-ti~ka tolerancija, pred sé, se podrazbira podgot-venost napoedinecot, no i na raznite kolektiviteti do opredeleni 13 J. Halbestan, The paradokx of tolerance, the philosophical Forum, vol. 14, 1982/83.14 Prof. d-r Trajan Gocevski, Sovremeni tendencii vo odbranata, Makedonska riznica, Kumanovo


31

granici da gi podnesuvaat ili trpat razlikite kaj drugite, sokoi od razni pri~ini (politi~ki, verski, kulturni i dr.) ne sesoglasuvaat. Ovaa podgotvenost zna~i razumno, moralno icivi-lizacisko odnesuvawe na lu|eto so soodveten limit, kojzavisi i se opredeluva vo soglasnost so politi~kite i dru-gite okolnosti vo op{testvoto.

1.3. Sozdavawe na razliki

Za politi~kata tolerancija i za po~ituvaweto narazlikite, kako pojavi vo op{testvata, svoe viduvawe daleugledni li~nosti koi pridonesle lu|eto vo nivnite zemji dase po~ituvaat me|u sebe, a isto taka pridonesle zaza~uvuvawe na mirot.

Federiko Major od [panija (biohemi~ar), vo 1987 godinabe{e nazna~en za generalen direktor na UNESKO. Toj vovrska so tolerancijata se izjasni: "... Studenata vojna dolgovreme go opredeluva{e nedopustlivoto. Sé dodeka svetotbe{e podelen na dva tabora, neprijatelstvata, nasilstvoto imasakrite bea sokrivani ili, pak, odobruvani. Denes znaemedeka vo eden potransparenten svet ve}e ne moème da seopravduvame deka sme naivni. Denes vo svetot ve}e ne posto-jat tabori i svetot e edno. No, pokraj sre}ata i nade`taovozmoèni so napredokot na slobodata, demokratijata i mi-rot, nesre}ata prodolùva da napreduva preku nasilstvata,etni~kite ~istewa, terorizmot, kulturniot i religiozniot ek-stremizam, genocidot, otfrluvaweto i diskriminacijata.Kako moè taa da se opravduva preku "religiozni" argumenti,koga site religii se temelat vrz qubov i velikodu{nost?Moè i mora da mu se sprotivstavime na nasilstvoto kakotakvo, kako gruba navreda na sé ona {to e ~ove~kotosu{testvo i kako izraz na nemo}ta da se premine odsoni{tata za hegemonija kon realnosta i me|usebnata zavis-

nost".15

Za nasilstvoto i nepostoewe na tolerancija, VaclavHavel, pretsedatel na ê{ka, me|u drugoto potencira:

15 Dominik Roè i Kladen Andre Porino, Tolerancija - kultura na mirot, NIP Nova Makedonija, Skopje, 1997.

Nazmi Maqi~i

32

"...Nasilstvoto e nepravda za ~ove~koto su{testvo. In-telektualcite imaat pravo da mislat na idninata, da zamis-luvaat kako bi moèlo da bide. No, nivnata zada~a, nivniotglaven prioritet e, spored mene, da ja razbiraat sega{nosta,da gi razbiraat nejzinite krizi i da im dadat ime. Tokmu takase ra|a vistinskata svest za perspektivite..."

Dominik Roè zboruva za perspektivite i real-nosta sokoi se soo~uva dene{niot svet i smeta deka:

"@iveeme vo uslovi {to gi teraat lu|eto da razmislu-vaat za bankrot na ideologiite...

Totalitarizmot ja ukinuva politikata. Li{eno odsekakva politi~ka kultura, op{testvoto ne moè da izgradisvoja prirodna odbrana, javnoto mislewe ne moè da se rodi...Moèbi krajot na mileniumot }e go vidi otvoraweto na noviperspektivi...

Samo Zapad ne moè da gi re{i ovie problemi...Vo predve~erjeto na noviot milenium, najskapo-cenoto

ne{to {to morame da go branime, i {to mora da naide na ed-noglasna poddr{ka od lu|eto nasekade, bez ogled na zemjataili sistemot vo koj ìveat, se opredelen broj ~ove~ki kvali-teti i temelni vrednosti. A najprvo skromnosta. Mnogute su-rovi slu~uvawa {to gi preìveavme na krajot od ovoj mi-lenium, kako hitlerizmot, stalinizmot ili ekscesite na PolPot, ja pokaùvaat ni{to`nosta na grupi poedinci, na fa-natici ili nefanatici, na ideolozi, dokumentaristi, utop-isti... Koga realnosta nema da se vklopi vo nivnite teorii,tie gi prisposobuvaat svoite teorii {to vodat kon logori,masakri, stravotni vojni...

I gordosta leì vo korenot na globalnata ekolo{kakriza: ~ovekot ja nametnuva svojata volja od prirodata, bez dagi po~ituva nejzinite zakoni i tajni. Bi moèlo mnogu da sezboruva na ovaa tema... Samo da ne go zaboravime zna~ewetona slobodata, na dostoinstvoto, na pravdata. I da bidemeposkromni".16

Problematikata na tolerancijata e zabeleàna i voumetni~koto delo na Matijas Grinevald, koj netoleran-cijataja osuduva a totalitarizmot {to ja ukinuva poli-tika, gonarekuva zlostorstvo. 16 Dominik Roè i Kladen Andre Porino, Tolerancija - kultura na mirot, NIP Nova Makedonija, Skopje, 1997.


33

Vo imeto na ~ove~kiot genij: smrt na totali-tarizmot.Toa e neprijatelot!

Da se zapametat uverlivite zborovi na Alber Kami deka"sekoj vid prezir, dokolku vleze vo politikata, podgotvuvaili voveduva fa{izam", a "prezirot e polo{o zlostorstvo odomrazata". Balzak be{e onoj koj tvrde{e deka "denta koga~ovekot }e sfati oti e prezren, }e se ubie". Totalitarizmot esmrtta so svoite tabori na prezir.

Za vlijanieto na zapadnata kultura i razvitokot napoliti~kite strukturi na sovremeniot svet Ali Ahmed SaidEsber od Liban, vode~ki sovremen arapski poet rekol:"ôvekot e rod, postojano sozdava".

Pod vlijanie na zapadnata tehnolo{ka i ideolo{ka kul-tura, razvitokot na ekonomskite i politi~kite strukturi nasovremeniot svet se stremi da gi vpregne ~ovekovite naporiza zadovoluvawe na materijalnite potrebi. Vo ogledaloto naovaa kultura, ~ovekot e li{en od aspiracija za sloboda,qubov i poezija, a negovite potrebi kako da se svedeni na golopstanok.

Mediumite i nekoi kulturni aktivnosti kako da se obze-meni od potrebata da se dostigne najvisokiot moèn stepen naprosperitet... Slobodata, paradoksalno, postepeno stanave`ba na poslu{nost, lojalna na ~uva-rite na vlasta nakoi{to im e delegirana seta mo}.

Me|u site ìvi su{testva, edinstveno ~ovekot go gradisvojot identitet niz svojata kreativna rabota i misla.ôvekoviot identitet ne e promenliva osobina: ne poteknuvaod nikakvo minato; taa e postojana potraga po idninata naedna neprekinata kreativna sudbina... Politikata toga{mora, osobeno na Zapad, da postignuva ~uda. Mora toa da gopravi so cel kone~no da ja dokaè nevistinitosta na za-bele{kata na Sen-@ist, deka: "Site umetnosti postignaa~uda; edinstveno umetnosta na vladeeweto proizvede samo

~udovi{ta".17

Koga stanuva zbor za slobodata, omrazata i nasil-stvoto{to bea karakteristika za belcite kako ugnetu-va~i, Martin

17 Isto

Nazmi Maqi~i

34

Luter King, od SAD - voda~ na dvièweto za gra|anski pravana Crncite, rekol:

"Moram da se sprotivstavam na sekoj obid na{ata slo-boda da ja stekneme so metodi na zloba, omraza i nasilstvo,{to bea karakteristi~ni za na{ite ugnetu-va~i. Omrazata gopovreduva onoj koj mrazi isto tolku kolku {to go povreduvaomrazeniot... Omrazata e pogo-lem tovar za nosewe.

Sekako moè da se re~e deka toa ne e prakti~no; vo ìv-otot se raboti za toa da gi ras~isti{ smetkite, da vozvrati{udar, za{to ~ovek na ~oveka e volk.. Mojot edinstven odgovore deka ~ove{tvoto pove}e vreme go sledi takanare~eniotprakti~en na~in, a toj besmisleno vodi kon podlaboka kon-fuzija i haos. Vremeto e pretrupano so kr{ od poedinci izaednici koi im se predale na omrazata i na nasilstvoto... Sosekoj gram od na{ata energija mora da prodolìme da ja oslo-boduvame na{ata dràva od bremeto na rasnata nepravda. No,vo toj proces ne smeeme da se otkaème od privilegijata iobvrskata da sakame...

Rasizmot e celosno otu|uvawe. Ne gi odvojuva samotelata, tuku i umovite i duhovite. Neizbe`no se spu{ta i donanesuvawe duhovno ili fizi~ko ubistvo na nad-vore{natagrupa...

Beliot liberal mora da vidi deka na Crnecot mu e po-trebna ne samo qubov, tuku i pravda. Ne e dovolno da se re~e:Nie gi sakame Crncite, nie imame mnogu prijateli Crnci. Tiemoraat da baraat pravda za Crncite. Qubov {to ne ja zado-voluva pravdata, voop{to ne e qubov... Qubovta vo najubavataforma e konkreti-zirana pravda".18

Daniel I. Berstin, eminenten istori~ar od SAD, zapra{aweto na sozdavaweto razliki i za paradoksite napoliti~kiot ìvot vo SAD, rekol:

"Eden od paradoksite na amerikanskiot politi~kiìvot e deka Soedinetite Dràvi empiriski bile relativnouspe{ni vo gradeweto politi~ki institucii, a sepako~igledno neuspe{ni vo proizveduvaweto golema politi~kafilozofija... Ustavot be{e proizvod na eden napor da seiznajdat na~ini lu|eto koi do{le od razli~ni zemji, so

18 Dominik Roè i Kladen Andre Porino, Tolerancija - kultura na mirot, NIP Nova Makedonija, Skopje, 1997.


35

razli~ni kulturi, razli~ni religii, da ìveat zaedno prekuformirawe na sopstveni zaednici... Taka, Amerikanskatarevolucija be{e, vsu{nost, potvrda na tradicionalniteprava, i vo taa smisla mnogu razli~na od Francuskata revo-lucija vo 1789 godina, koja zboruva{e za pravata na ~ovekot.Deklaracijata za pravata na ~ovekot i gra|aninot e spisok naapstraktni prava koi ne postoele nikade vo svetot... Nienikoga{ ne sme imale religiozna vojna, na primer. Edinstve-nata druga zemja vo koja ova e isto taka vistina verojatno eJaponija. Imavme stra{na gra|anska vojna, najkrvavata vojnana devetnaesettiot vek, no toa ne be{e religiozna vojna. Ednaod celite na istorijata, kako nauka {to predupreduva, e da nénapravi pretpazlivi pred lu|eto koi mislat deka gi znaatidealnite zakoni vo svetot, a toa da bide primer za mo`nostana lu|eto da ìveat zaedno bez politi~ka ideologija, duribez ista religija...

Arhitektot na Zapad se obiduva da izgradi ne{to {to }etrae ve~no, kako Partenon ili piramidite, dodeka tradi-cionalnata japonska arhitektura e od drvo. O~ekuva{ da seraspadne, pa povtorno gradi{. Arhitektot ne vodi bitkaprotiv vremeto, toj sorabotuva so vremeto, go prifa}a. Vojaponskoto borewe, se obiduva{ da go sovlada{ svojot protiv-nik so toa {to }e mu popu{ti{, a ne so agresija. Taka go sov-

laduva{...19

Ekstremizmot e nadirot (najniskata to~ka) na sramot.Sekoj izum i sekoja nova ideja moàt da bidat smetani kakopredizvik na vostanoveniot poredok i provokacija. Netoler-ancijata e refleksna reakcija na znaeweto. So toa vospita-nieto i obrazovanieto se zna~ajni vo odnos na izborot nanepoèlnite grupi kako cel na tolerancijata, a ne vo odnos nanetolerancijata.

Mahatma Gandi, Indija, filozof i borec za sloboda, zatolerancijata me|u drugoto rekol: "Ne mi se dopa|a zborot"tolerancija". Ne mi se dopa|a{e ovoj zbor, no ne moèv dasmislam podobar. Tolerancija podrazbira neopravdana pret-postavka za inferiornosta na drugite veri vo odnos nana{ata, podednakvo da gi po~ituvame site religiozni veri nadrugite, kako {to ja po~ituvame na{ata, a so toa priznavame 19 Isto

Nazmi Maqi~i

36

deka taa e nesovr{ena. Ova priznanie so zadovolstvo }e godade eden traga~ po Vistinata, koj go sledi zakonot naqubovta. Ako ja postigneme celosnata vizija na Vistinatanema pove}e da bideme samo traga~i, tuku }e staneme edno soBoga, bidej}i vistinata e Bog. So toa {to sme traga~i, nie japrodolùvame na{ata potraga i sme svesni za na{ata ne-sovr{enost. A ako sme samite nesovr{eni, religijata, onakvakakva {to nie ja poimame, mora isto taka da bide nesovr{ena.Ne sme ja sfatile religijata vo svojata sovr{enost, isto kako{to ne sme go sfatile i Boga. Religija od na{iot poim, takvanesovr{ena, sekoga{ e podloèna na proces na evolucija ipovtorno tolkuvawe. Napredokot kon vistinata, kon Boga emoèn samo poradi takvata evolucija. I ako site veriizloèni vo kratki crti od ~ovekot se nesovr{eni,pra{aweto za komparativna prednost ne se postavuva. Siteveri pretstavuvaat otkrivawe na Vistinata, no tie ne se ne-sovr{eni i skloni kon gre{ki... Toga{ se postavuvapra{aweto: Zo{to treba da ima tolku veri?... îja inter-pretacija treba da se smeta za to~na? Sekoj ima pravo od svojagledna, to~ka no ne e nevozmo`no deka site gre{at. Ottamu ipotrebata za tolerancija, koja {to zna~i ramnodu{nostsprema sopstvenata vera no i pointeligentna i po~ista qubovsprema nea.

Tolerancijata ni dava proniklivost, {to e tolku dalekuod fanatizmot kolku {to e daleku Severniot Pol od Ju`niot.Vistinskoto poznavawe na religijata gi uriva barierite me|uvera i nevera. Neguvaweto na tolerancija sprema drugite veri

}e ni dade povistinsko razbirawe za na{ata".20

Vo kontekst na tolerancijata, gorenavedenite misli sedel od mislite na istaknati li~nosti koi ostavile konkretnidela za po~ituvaweto na ~ove~kite odnosi i tolerancijata.

1.4. Teorija za slobodata, demokratijatai politi~kata tolerancija

Vo teorijata ne postoi edinstvena klasifikacija na te-oriite za politi~kata sloboda, demokratijata i za 20 Dominik Roè i Kladen Andre Porino, Tolerancija - kultura na mirot, NIP Nova Makedonija, Skopje, 1997.


37

politi~kata tolerancija. Ottamu teoreti~arite ja razgledu-vaat politi~kata tolerancija vo ramkite na trite teorii zademokratija: liberalnata, konzervativnata i republikan-skata teorija.

Vo ramkite na liberalnata teorija za slobodata, demok-ratijata i politi~kata tolerancija egzistiraat tri osnovniteorii: liberalna, konzervativna i radikalna.

Liberalnata teorija se definira na sledniov na~in:"Sloboda vo dejstvuvaweto, bez prisila i ograni~uvawe odstrana na dràvata ili drugi lu|e". Spored toa libe-ralite -zastapnici na ovaa teorija, slobodata, ja definiraat desk-riptivno, dejstvuvawe bez prisila i ograni~uvawe, a ne kakomoralna i {iroko prifatena i potvrdena vrednost. Sporednivnite sfa}awa slobodata ne e vrednost tuku fakt {to pos-toi. Taa ne e nitu politi~ka, nitu vrednosna pojava, tuku in-dividualna i privatna i, kako takva, gi odvojuva i gi izoliralu|eto namesto da gi svrzuva i zdruùva.

Ottamu, pretstavnicite na liberalnata teorija za slo-boda pretstavuvaat odvoena grupa lu|e koi se vo sudir soop{testvoto i koi se zagrozeni so negovite ograni~uvawa. Za-toa begaweto od ograni~uvawata zna~i i begawe vo slobodata,

kako privatno pole na dejstvuvawe."21

Isto taka, spored ova sfa}awe na pretstavnicite naliberalnata teorija, od osobena va`nost e i tvrde-weto dekaliberalnata teorija e ednakva so slobodata vo izborotpome|u raspolo`livite, a ne od vrednosnite opcii. "Vrednos-tite za niv ne se del od slobodata. Slobodata e sostojba ifakt, a ne vrednost. Zatoa politi~kata tolerancija e prostopriznavawe na pravoto na slobodni izbori i na siteraspolo`livi opcii. Bez prisustvo na tolerancija ne moè dase ostvari nitu sloboda vo izborot kako vrednost sama zasebe, dejstvuva spored èlbite, potraga po vistinata, izbeg-nuvawe na konfliktite radi vospostavuvawe mir i red voop{testvoto i sl. Tolerancijata, spored toa, }e ovozmoì,dokolku sekoj bide toleranten, dokolku nikoj nema da rabotina {teta na drugiot, da se vospostavi ramnoteà pome|u inte-resite i vkupnite slobodi kaj poedincite. Me|utoa, ako ramno-

21 H. Marcuse, Represivna tolerancija, I. Priomarac, 1989.

Nazmi Maqi~i

38

teàta na interesite ne se vospostavi, sudirite }e se zgo-

lemat i toa }e dovede do seriozni problemi."22

Vo taa smisla, zna~ajno e da go spomeneme misleweto naJ. S. Mil, koj vo centarot na svojata teorija ja stava individu-ata na poedinecot. Za{to, individualnosta, nejziniot slobo-den razvoj, ne e samo glaven element na civilizacijata, tukutaa e nuèn del i uslov za seto toa. Op{testvoto vo celina nesmee da se me{a vo slobodniot razvoj na individualnosta.

Obrazovanieto i vospitanieto kako proces, i parti-cipacijata kako u~estvo vo politi~kata i socijalnata sfera,bi im ovozmoìle na poedincite da bidat origi-nalni voizborot, podobro da gi razberat svoite inte-resi, da znaat daocenat {to e dobro za niv i kade po~nuva eventualnata {tetaza niv, a kade za drugite. So takviot priod, vo op{testvoto sesozdava blagoprijatna klima za re{avawe na konfliktniteinteresi {to objektivno postojat.

Konzervativnata teorija za slobodata i politi~katatolerancija ima drug odnos kon ovie fenomeni. "Imeno, pret-stavnicite na ova sfa}awe politi~kata sloboda ja tretiraatkako politi~ka angaìranost vo op{testvoto, a ne kako pred-met na ideja. Spored niv, treba da se analizira pred séprakti~nata sloboda, koja se ostvaruva, a ne da se analizi-raat poimite za slobodata. Taka, politi~kata sloboda esostavena od razli~ni konkretni prava i privilegii {to gi

uìvaat gra|anite vo op{testvoto."23 Zna~i, slobodata odovoj aspekt e zbir na konkretni prava i privilegii {to pro-izleguvaat od obi~aite i tradiciite vo op{testvoto, a ne odapstraktnite univerzalni principi, kako na primer slobo-data vo izborot, individualnata nezavisnost, ednakvite {an-si za site i sli~no.

So ogled na tezata deka slobodata pretstavuva zbir naprava i privilegii {to gi opredeluvaat obi~aite i tradi-ciite, spored privrzanicite na konzervativizmot, slobodatane podrazbira podednakvost. "Op{testvata se neednakvi ibez po~ituvawe na hierarhijata, a politi~kata sloboda morada odgovara na op{testvenata hierarhija. Vo taa smisla, teo-reti~arite - pretstavnici na konzervativizmot - ja reduci-

22 Vladimir Vujčić, Politička tolerancija, Defemi, Zagreb, 1995.23 Vladimir Vujčić, Politička tolerancija, defemi, Zagreb, 1995.


39

raat slobodata na demokratijata vrz osnova na metodot na le-gitimirawe na politi~kata vlast, a tolerancijata ne moè dabide apsolutna, taa mora da bide ograni~ena od pravata, tra-dicijata i od moralnite normi vo op{testvoto. Proizleguvadeka od tolerancijata se bara ograni~enost vo intenzitetot,kako i vo opfatot. Zatoa pretstavnicite na konzervativizmotne veruvaat vo mo`nosta vospitanieto i participacijata dabidat uslov za razvoj na tolerancijata. Obrazovanieto moèda pridonese i da vlijae za zgolemuvawe na politi~kata tol-erancija, no ostanuva problemot za kauzalniot odnos pome|uovie varijabli, koj ne e tolku silen kako pome|u tolerancijatai socijalnite varijabli (socijalnite klasi, vrabotuvaweto,prihodite i sli~no). Krucijalniot kauzalen odnos na toleran-cijata e povrzan so socijalnata i klasnata zaednica na

poedinecot, a pomalku so participacijata."24

Spored toa, precizen e stavot "deka samo politi~kataelita moè da bide tolerantna i da gi osiguruva stabilnosta,demokratijata i slobodata kako pravo i privilegija nagra|anite, {to proizleguva od obi~aite, tradicijata i od hi-erarhiziranata zaednica na poedinecot, a pomalku od par-

ticipacijata".25

Federalisti~kata teorija za demokratijata ipoliti~kata tolerancija, vsu{nost, pretstavuva radi-kalenoblik na liberalnata teorija. Imeno, spored ovaa teorija, do-brinite na gra|anite, pome|u niv i dobrinata za tolerancija,voop{to ne se zna~ajni za stabilnosta i uspe{nosta na funk-cioniraweto na edno demokratsko op{testvo. Se smeta dekaosnovopolo`nik na ovaa teorija e J. Medison, koj smeta dekavo slobodnata dràva uslovite za civilni prava mora da bi-dat podednakvi kako i za religioznite prava. Za{to, voprviot slu~aj tie se strukturirani spored razli~ni interesi,a vo vtoriot spored mnogute religiozni grupi. Ottuka, osnov-nata teza na teorijata na demokratijata e vo toa deka slobo-data na lu|eto se osiguruva so konstitucionalno organizi-rawe na vlasta, odnosno so stroga podelba i decentralizacijana vlasta vo op{testvoto, {to ovozmoùva ostvaruvawe naraz-li~nite interesi na lu|eto i nivno sobirawe okolu tie

24 J. S. Hill, O slobodi25 J. S. Hill, O slobodi

Nazmi Maqi~i

40

interesi. Vo osnova, ovaa teorija poa|a od osnovnata tezadeka vo demokratsko pluralisti~ko op{testvo netolerant-nata masa e mo{ne rasprostraneta i deka pove}e moè da sezboruva za dobrina na netolerancija otkolku za dobrina natolerancija. Vo toj slu~aj, osnoven na~in da se spre~i ili dase namali netolerancijata vo op{testvoto e da im seovozmoì na lu|eto slobodno sobirawe i realizirawe nanivnite razli~ni interesi i idei. Ottuka, vo organizacijatana demokratskata vlast prisutnata decentralizacija, plu-ralitetot na interesite i nivnoto politi~ko i nepoliti~koorgani-zirawe se uslov za razbirawe na ra{irenata netole-rancija na masata i na politi~kata elita i ovozmo-ùvawe naslobodata kako nepre~eno dejstvuvawe na lu|eto voop{testvoto. Spored toa, su{tinata na teorijata za demok-ratijata e vo konstitucionalnata podelba na vlasta na zako-nodavna, izvr{na i sudska i vo naso~uvaweto na netoleran-cijata na lu|eto kon razni subjekti, grupi idei i sl. Seto toa evo funkcija na prirodno re{avawe na op{testvenite sudiri ivospostavuvawe ramnoteà vo ostvaruvaweto na interesite.No, vo isto vreme iznenaduva i faktot deka teorijata na de-mokratijata, koja se obiduva da go objasni dejstvuvaweto nalu|eto samo so demokratska institu-cionalizacija na vlasta iovozmoùvawe realizacija na interesite na lu|eto gi li{uvaposlednive od vrednosniot odnos sprema svoite interesi isprema drugite lu|e. So sigurnost moè da se potvrdi dekapluralizmot na interesite i raznovidnoto op{testveno sobi-rawe i organizirawe na lu|eto moàt da pridonesat zanamaluvawe na op{testvenite konfliktni tenzii.Sledstveno, ovaa teorija e uverena vo nemo`nosta da sepostigne konsenzus pome|u politi~kata elita i masata,kri{um ili smisleno, naso~uvaj}i ja netolerancijata spremaoddelni op{testveni grupi.

1.5. Kako Republika Makedonija gleda na ovie od-nosi - demokratija i politi~ka tolerancija

Bidej}i tolerancijata e vaèn segment za stabi-lizirawe na vnatre{nite odnosi, Sobranieto na RepublikaMakedonija, vrz osnova na ~len 68. stav 2. od Ustavot na Re-


41

publika Makedonija, a po povod raspravata po Informacijataza aktuelnata sostojba predizvikana so protestite vo vrskaso primenata na Zakonot za jazicite na koi se izveduva nasta-vata na Pedago{iot fakultet "Sveti Kliment Ohridski" voSkopje i za na~inite i formite za unapreduvawe name|uetni~kite odnosi vo ramkite na Ustavot na RepublikaMakedonija i niz instituciite na sistemot, na sednicataodràna na 13, 14 i 18 mart 1997 godina, donese

Deklaracija

Za unapreduvawe na me|uetni~kite odnosi vo duhot natolerancijata, dijalogot, zaemnoto po~ituvawe i doverba.

"Sobranieto na Republika Makedonija,Trgnuvaj}i od faktot deka razvivaweto na stabilni

me|uetni~ki odnosi i tolerancija e temelen uslov za stabil-nosta i demokratskiot razvoj na Republika Makedonija,

Smetaj}i deka sozdavaweto klima na tolerancija i dija-log e obvrska za site subjekti vo demokratskoto op{testvo,

Reformiraj}i gi individualnite prava i slobodi, kako ikonceptot na individualizmot, kako osnova za razvoj nagra|anskoto op{testvo,

Ubedeno deka kulturnata razli~itost e faktor na in-teresirawe i zbogatuvawe na op{testvoto, a ne generator napodelbi,

Potenciraj}i ja potrebata od kreirawe i razvivawe nasoodvetni merki za jaknewe na harmonijata, tolerancijata,me|usebnoto razbirawe i po~ituvawe me|u gra|anite odrazli~no etni~ko i kulturno poteklo,

Povikuvaj}i se na principite od: Povelbata na Obedi-netite nacii, Univerzalnata deklaracija za ~ovekoviteprava, me|unarodnite paktovi za pravata na ~ovekot,Me|unarodnata konvencija za eliminirawe na site formi narasna diskriminacija, Evropskata konvencija za ~ovekoviteprava, Ramkovnata konvencija za za{tita na nacionalnitemalcinstva, kako i relevantnite dokumenti na OBSE,

Nazmi Maqi~i

42

Istaknuvaj}i deka razvojot na me|uetni~kite odnosi itolerancijata se edni od temelnite vrednosti na ustavniotporedok na Republika Makedonija,

Imaj}i ja predvid ustavnata opredelba za ednakvost nagra|anite i otsustvo na diskriminacija vrz koja bilo osnova,kako i efikasna primena na pravnata za{tita na ovoj prin-cip,

Afirmiraj}i ja za{titata na pravata na pripadni-cite na nacionalnostite na ustavno nivo, kako i prin-cipot nanivnata integracija vo site sferi na op{te-stvoto,

Sobranieto na Republika Makedonija,

1. Ja potencira potrebata od po~ituvawe na prin-cipotza vladeewe na pravoto, kako osnoven uslov za demokratija igarant za za{tita na ~ovekovite prava, bez kakva i da ediskriminacija.

2. Gi istaknuva ulogata i odgovornosta na demo-kratskite institucii (na nacionalno i lokalno nivo), voprocesot na sozdavawe i sproveduvawe na politi~kata ime|uetni~kata tolerancija, efektivna ramnopravnost ime|usebno razbirawe.

3. Ja pottiknuva i ohrabruva aktivnosta na Sovetot zame|unacionalni odnosi, kako i na komisiite zame|unacionalni odnosi na lokalno nivo, vo unapre-duvawetona me|uetni~kite odnosi.

4. Smeta na aktivniot pridones na politi~kite partiiza po~nuvawe dijalog za site aktuelni pra{awa so cel zagradewe i razvivawe harmoni~ni me|uetni~ki odnosi iukaùva na opasnosta od pottiknuvawe na me|uetni~kanetrpelivost i omraza i nivnata zlou-potreba vo politi~kiceli.

5. Posebno ja istaknuva preventivnata uloga na obrazov-nite institucii vo razvivaweto na tole-rancijata i razbi-raweto me|u mladite, vo identifikuvaweto i borbata protivpredrasudite od kakov bilo vid.


43

Ukaùva na potrebata od zgolemuvawe na temite odoblasta na ~ovekovite prava, zna~i - za razvivawe na to-lerancijata vo obrazovnite programi na site nivoa.

6. Vo svojata rasprava za zakonite i drugite akti koi gidonesuva, Sobranieto na Republika Makedonija }e gi vklo-puva i me|unarodnite akti doneseni od parlamentarci vome|unarodnite organizacii vo koi Republika Makedonija epolnopravna ~lenka, a vo prv red doneseni od In-terparlamentarnata unija.

7. Gi pozdravuva i gi ohrabruva aktivnostite i vli-janieto na nevladinite organizacii i zdruènijata na gra|anivo unapreduvaweto na tolerancijata i dijalogot me|ugra|anite od razli~no kulturno i etni~ko poteklo.

8. Posebno gi potencira ulogata i odgovornosta na mediu-mite vo gradeweto na javnoto mislewe i svesta za potrebataod po~ituvawe na razli~nosta i ~ovekovite prava voop{to.

9. Go istaknuva zna~eweto na nau~nite institucii vo is-traùvaweto na pri~inite i posledicite od manifestaciitena netolerancija i pottiknuvawe aktivnosti za nivno nad-minuvawe.

10. Gi pottiknuva i gi ohrabruva i site drugi inicijativii aktivnosti za nivno nadminuvawe."26

Takvata deklaracija e eden ~ekor napred vo sredu-vaweto na vnatre{nite odnosi i za relaksacija name|uetni~kite odnosi dokolku ovie usvoeni deklaracii ne sesfa}aat samo kako edna formalnost. Me|utoa, takov doku-ment, usvoen vo eden zakonodaven dom, Republika Makedonijaja obvrzuva da ostanuva otvorena za me|unarodno opservirawena sostojbite za po~ituvawe i ostvaruvawe na ~ovekoviteprava i slobodi i pravata na nacionalnostite, {to zna~ideka so toa transparentnosta bi trebalo da stane voobi~aenapraktika. Poradi tie pri~ini, realni se tvrdewata dekame|unarodnata zaednica treba da razvie podetalen i kom-parativen priod vo monitoringot na razli~nite situacii naostvaruvawe na pravata na nacionalnostite vo zemjite od re-gionot i so jasna potreba da se promoviraat poefikasnigarancii i kontroli.

26 Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, broj 13, 21 mart 1997, Skopje.

Nazmi Maqi~i

44

1.6. Gra|anska bezbednost

ôvekot, kako individua i kako op{testveno bitie, ap-solutno ne moè da egzistira, da ìvee, da raboti, da tvoribez da e bezbeden. No toj li~no i blagata {to gi sozdava iligo opkruùvaat, postojano se izloèni na zagrozuvawe kako oddrugite lu|e, od prirodata, taka i od negativnite pojavi voop{testvoto. Poradi toa, toj mora sam, li~no da se {titi, dau~estvuva vo za{titata na dràvata, na op{testvoto, na ma-terijalnite blaga i na dràvniot poredok.

Vo op{testvoto pove}e subjekti, institucii i organi seangaìraat za za{titata na opredeleni vrednosti i blaga isekoj od niv primenuva specifi~ni merki i metodi. Edni gipodgotvuvaat i gi donesuvaat pravnite propisi, ja vr{at zako-nodavnata dejnost od ovaa oblast, drugi prezemaat preven-tivni merki, treti prezemaat represivni merki itn.

Ako pojdeme od toa koi vrednosti i blaga seza{tituvaat, toga{ moème da gi razlikuvame ovie vidovibezbednost:

a) li~na bezbednost,b) op{testvena bezbednost,

v) me|unarodna bezbednost.27

1.6.1. Bezbednosna sostojba

Pod poimot bezbednosna sostojba se podrazbira del odobjektivnata op{testvena stvarnost {to se odnesuva do ste-penot na zagrozenost na op{testvenite vrednosti i blaga odprirodni i op{testveni sili, i razvienosta i organizirano-sta na bezbednosniot sistem, kako i negovata sposobnost da sesprotivstavi na silite {to se javuvaat kako zagrozuva~ki idestabilizatorski faktori.

Vidovi: Otkako }e se izvr{i analiza na relevantnitefakti za bezbednosnite pojavi, moè da se utvrdi konkret-nata bezbednosna sostojba i taa vrednosno da se ceni kako:

- stabilna, 27 Jordan Spasovski - Pere Aslimivski, Bezbednost i za{tita, AD Kosta Abra{, Ohrid, 1996.


45

- sloèna,- nestabilna i nejasna.

Bezbednosta, nezavisno od toa na koj segment se odne-suva, individualna, nacionalna ili me|unarodna, po-stojanose vbrojuva me|u urgentnite problemi na ~ove{tvoto.

1.7. Gradewe na mirot

ûvaweto na mirot, vo po{iroka smisla, pret-stavuvaeden od pristapite kon tvoreweto na mirot, koj so zavr{uva-weto na Studenata vojna stana poras-polo`liva merka. Taa sepotpira vrz odredbite na Povelbata na Obedinetite nacii zakolektivnata bezbednost sodràna vo Glava VII, razrabotenaniz elementite ili ocenkata na nekoi analiti~ari vo pris-ilna akcija, so primena na voena sila.

Za zna~eweto na mirot, kako edna od najva`nite celi naON, se zboruva vo Povelbata na Obedinetite nacii, vo ~len 1.kade {to se nabroeni celite na Obedinetite nacii:

"1. Da gi odrùvaat me|unarodniot mir i bezbednost i, zataa cel: da prezemaat efikasni kolektivni merki zaspre~uvawe i otstranuvawe na zakanite po mirot i, zaradispre~uvawe akti na agresija ili drugi naru{uvawa na mirot,da postignat, so mirni sredstva i vo soglasnost so na~elatana pravdata i me|unarodnoto pravo, regulirawe i re{avawena me|unarodnite sporovi ili situacii {to bi moèle dadovedat do naru{uvawe na mirot.

2. Da razvivaat prijatelski odnosi me|u naciite, zasno-vani vrz po~ituvawe na na~elata na ramnopravnost i samoo-predeluvawe na narodite, kako i da prezemaat drugi sood-vetni merki, so cel da se zacvrsti mirot vo svetot.

3. Da ostvaruvaat me|unarodna sorabotka prire{avaweto na me|unarodnite opredelbi od ekonomski, soci-jalen, kulturen ili humanitaren karakter, kako i preku potti-knuvawe i razvivawe na po~ituvaweto na ~ovekovite prava iosnovnite slobodi za site, bez ogled na rasa, pol, jazik ilivera.

Nazmi Maqi~i

46

4. Da bidat centar vo koj{to }e se uslovuvaat postapkitena naciite naso~eni kon postignuvawe na ovie zaedni~ki

celi."28

Vo Povelbata na ON se naso~uvaat aktivnostite zaza~uvuvawe na mirot na zemjite ~lenki, kako i za ostvaruvawena celite navedeni vo ~len 1., a }e postapuvaat vo soglasnostso slednive na~ela:

"1. Organizacijata se temeli vrz na~eloto na suve-renaednakvost na site nejzini ~lenki.

2. Site ~lenki, za da gi osigurat pravata i povlasticite{to proizleguvaat od ~lenstvoto, sovesno }e gi ispolnuvaatobvrskite {to gi prezele vo soglasnost so ovaa Povelba.

3. Site ~lenki }e gi re{avaat svoite me|unarodni spo-rovi so miroqubivi sredstva na takov na~in {to nema da gizagrozuvaat me|unarodniot mir i bezbednost, kako nipravdata.

4. Site ~lenki vo svoite me|unarodni odnosi }e sevozdrùvaat od zakana so sila ili od upotreba na silaprotiv teritorijalniot integritet ili politi~kata nezavis-nost na koja i da e dràva, ili od koi bilo drugi postapki {tobi bile sprotivni na celite na Obedinetite nacii.

5. Site ~lenki }e im ukaùvaat na Obedinetite naciisekakva pomo{ vo sekoe dejstvie {to tie }e go prezemat vosoglasnost so ovaa Povelba, i }e se vozdrùvaat od davawepomo{ na sekoja dràva protiv koja Obedinetite naciiprezemaat nekoja preventiva ili prinudna merka.

6. Organizacijata }e obezbedi dràvite koi ne se ~lenkina ON da postapuvaat vo soglasnost so ovie na~ela, dokolku etoa potrebno, zaradi odrùvawe na me|unarodniot mir ibezbednosta.

7. Ovaa Povelba so ni{to ne gi ovlastuva Obedinetitenacii da se me{aat vo pra{awata {to su{tinski spa|aat voramkite na vnatre{nata nadle`nost na sekoja dràva, nitupak da baraat od ~lenkite takvite pra{awa da gi iznesuvaatna re{avawe spored propisite na ovaa Povelba.

Me|utoa, ova na~elo ne ja ograni~uva primenata na pri-nudni merki, kako {to e nazna~eno vo glava VII (Dejstvija vo

28 Obedinetite nacii, temelni dokumenti, Skopje, oktomvri, 1995.


47

slu~aj na zakani po mirot, naru{uvawe na mirot i akti na

agresija)."29

I denes, a i polovina vek pred toa, ~ove{tvoto, prekuzemjite ~lenki na OON, se soo~i so razni aktivnosti i seprezedoa serija vo osnova konstruktivni akcii pred svet-skoto javno mislewe. "ôve{tvoto, osobeno sploteno okoluON, preku svetskoto javno mislewe, izbegna da zapo~ne tretasvetska vojna, nuklearna, koja moè{e da go uni{ti~ove{tvoto i site nacii (i toa moèbi blagodarenie nasilite za nuklearno odvra}awe, iako, vo izvesna mera,posu{tinska sila za odvra}awe e javnoto svetsko mislewe,preku zaedni~ko univerzalno ubeduvawe zasnovano vrz pri-rodnoto pravo na mir i ~ove{tina). Mirovna koegzistencija e

neizbe`na."30

Za~uvuvaweto na mirot, vo naj{iroka smisla, vklu~uva~uvawe na neprijatelskite strani od nasilstvo ili od poina-kov na~in za re{avawe na nivnite sprotivstavuvawa, i prav-ilno lansirawe na sintagmata "nov svetski poredok" i giinkorporira vladeeweto na pravoto i mirnoto re{avawe nasporovite, cvrsta demo-kratija i solidarnost protiv agresija,smaluvawe i kontrola na voenite arsenali, jaknewe na ON ipravedno tretirawe na site lu|e.

Vo vakov sistem od odnosi, i konceptot za bezbednostdobiva novi dimenzii, {to zna~i deka razvojot na ~ovekovatacivilizacija od najranata faza do denes se karakterizira sonapori na site poliwa od ~ovekovata dejnost za podobruvawena uslovite za ìvot, standardot i, pred sé, na bezbednos-nata, kako preduslov za op{ta blagosostojba na sekoja zaed-nica. Vo po~etnata faza ~ovekot svoite aktivnosti i svoiteresursi, vo osnova, gi naso~uval kon sovladuvawe na prirod-nite sili, no kako odminuvalo vremeto, poradi najraznovidnipri~ini, po~nale da se pojavuvaat tenzii od najrazli~na pri-roda {to prerasnuvale vo otvoreni sudiri pome|u narodite.Toa go motiviralo ~ovekot da misli na svojata odbrana, mir ibezbednost i niv da gi vbrojuva vo dejnostite koi imaatprvostepeno nacionalno zna~ewe.

29 Obedinetite nacii, temelni dokumenti, Skopje, oktomvri, 1995.30 Fukase Tadakazu - [kariÊ Svetomir, Mirot i ustavite, Balkanski centar za mir, Skopje, 1997.

Nazmi Maqi~i

48

Ako se vratime nanazad kon istorijata, ako ja pogledamesega{nosta i ako razmisluvame za idninata, }e dojdeme dozaklu~ok deka na svetot mu e neophodna me|unarodna organi-zacija {to }e bide garancija za svetskiot mir, a koga }e bidezagrozen, }e ovozmoì kolektivna akcija na me|unarodnatazaednica za nadminuvawe i eliminirawe naprotivre~nostite i konfliktite {to se pojavuvaat. Vrz os-nova na navedenovo, moè da se dojde do zaklu~ok deka na-jva`na zada~a na OON e za~uvuvaweto na svetskiot mir ibezbednost. Svoite funkcii i celi OON gi ostvaruva prekuslednive organi:

- Generalno sobranie,- Sovet za bezbednost,- Me|unaroden sud na pravdata,- Sekretarijat.

Sekoj od ovie organi ima svoi funkcii i ovlastuvawaprecizirani so Povelbata na OON.

1.8. Kolektivniot sistem za bezbednosti odbranata na Republika Makedonija

Republika Makedonija, kako samostojna i suverenadràva, ramnopravna ~lenka na OON, ima pravo i dol`nostda izgraduva svoj avtonomen i respektiven za svoite mo`-nosti odbranbeno - za{titen sistem, koj }e bide vo sostojba vokoe bilo vreme da odgovori na postavenite celi i zada~i odstrana na dràvnite organi. Ottuka, se nametnuva i potrebataod izgraduvawe soodvetna doktrina {to }e pretstavuva sis-tem na voeni i nau~no zasnovani stavovi, principi i poglediza najbitnite pra{awa od podgotovkite na zemjata za odbranai za{tita.

Republika Makedonija se zdobi so nov ustav, so koj seureduvaat slednive osnovni pra{awa: osnovnite opredelbi,osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot, organi-zacijata na dràvnata vlast, Ustavniot sud, lokalnata samou-prava, me|unarodnite odnosi i odbranata na Republikata, vo-enata sostojba i vonrednite okolnosti.


49

"So toa Republika Makedonija, preku miroqubivata po-litika, politikata na tolerancija, soìvot, prijatelstvo isorabotka, e zemja koja saka da se vklu~i vo sovremenitetekovi na civiliziraniot svet. Makedonija svoeto mesto gogleda vo sovremena i demokratska Evropa, so pristapuvawe nakolektivnite sistemi na bezbednost i odbrana. Taka, od-branata na Republika Makedonija, a so toa ARM, se izgraduvaspored sovremenite evropski i NATO-standardi, normalno,prisposobeni kon uslovite na na{eto podnebje. RepublikaMakedonija denes e primena vo OON, Sovetot na Evropa,OBSE, ~lenka e na inicijativata Partnerstvo za mir, a nas-tojuva da bide primena i kako polnopravna ~lenka na NATO.Vakvata orientacija e jasna, bidej}i e mala zemja, soograni~en potencijal, pred sé, ~ove~ki i materijalen."30a

1.9. Bezbednosta na evropskata gradba

Zaedni~kata nadvore{na politika i politikata zabezbednost i za~uvuvawe na mirot pretstavuvaat najzna~aenelement na evropskata gradba i se odnesuvaat direktno nasite gra|ani od site evropski zemji.

Koga stanuva zbor za gradeweto na nadvore{nata poli-tika i politikata za bezbednost, osobeno vo vrska so diplo-matskite i voenite pra{awa, potrebni se tehni~ki instru-menti vo sferata na donesuvaweto odluki vo oblasta nastrukturata na odbranata:

Evropskiot sovet gi opredeluva nasokite za zaedni~katanadvore{na politika i politikata na bezbednost i donesuvakone~ni odluki za zaedni~ki strategii. Vo ovoj slu~aj, toa eSovetot na ministrite za nadvore{ni raboti. Za toa seodlu~uva na sledniov na~in: so konsenzus, ako nasokite trebada se sprovedat i so kvalifikuvano mnozinstvo, ako stanuvazbor za utvrduvawe na strategii. Me|utoa, edna zemja ~lenkamoè da bara i da ne glasa, vo koj slu~aj Sovetot na Unijata,so kvalifikuvano mnozinstvo, moè da donese odlukapra{aweto da se prenese vo nadle`nost na Evropskiot sovet(koj mora da donese ednoglasna odluka). 30a Nazmi Mali~i, Kolektivna bezbednost i odbrana, Seminarska rabota, Postdiplomski studii, Filozofski fakultet, Institut za odbrana, Skopje, 1995.

Nazmi Maqi~i

50

Koga se raboti za voeni pra{awa, sekoga{ mora da pos-toi konsenzus.

Spored komesarot za informirawe na Evropskata unija,koj go analizira patot kon zaedni~kata nadvore{na politika,najva`ni ili neophodni se tri to~ki {to se potrebni vozaedni~kata nadvore{na politika:

- Idniot, te{ko predvidliv razvoj na nastanite vo Ru-sija i {ireweto na Evropskata unija so opfa}awe naisto~noevropskite zemji. Kompliciranite pregovori so tiezemji i so nivnite sosedi baraat Evropskata unija da zasta-puva edinstveni stavovi.

- Te{kata situacija vo nekoi regioni na Sredozemjeto na-laga zemjite ~lenki na Evropskata unija da istapat zaedni~kiza da obezbedat vo tie regioni mir, sigurnost, stopanski raz-voj i za~uvuvawe na osnovnite prava.

- Globalnoto angaìrawe na mnogubrojni evropski nevla-dini organizacii vo zemjite kade {to situacijata e kriti~na -bilo da stanuva zbor za ekonomija, za humanitarni aspekti, zasocijalni pra{awa ili za voena situacija.

Vladite na zemjite ~lenki na Evropskata unija, vozaedni~ko soop{tenie, go potvrdija zna~eweto na sorabotkataso Zapadnoevropskata unija. Toa isto taka vaì i za dràvite{to ne ñ pripa|aat na Evropskata unija.

"Evropskiot sovet ve}e po~na da sproveduva vo delo ne-koi od opredelbite. Humanitarnite i mirovnite zada~i se vonadle`nost na Evropska unija; toa moè da ima re{ava~kozna~ewe za idninata, za{to Unijata, ako e potrebno, voeno bi

bila prisutna vo razni regioni vo svetot."31

Denes Evropskata unija ima 15 ~lenki, so vkupno nase-lenie od okolu 370 milioni, i pretstavuva ekonomska,politi~ka i voena sila vo svetot. Se razbira, so jasni zacr-tani interesi, kade zemjite ~lenki dobro gi procenile svoitepoliti~ki, strategiski, ekonomski i bezbednosni interesi.Bezbednosta ne moè da se planira i da se gradi samo na edendel od Evropa, tuku i po{iroko.

Organizacijata za evropska bezbednost i sorabotka(OBSE) denes ima pove}e od 50 zemji i pretstavuva realenobid za osnovawe efikasen mehanizam za razre{uvawe na

31 Die Presse Wien - 28.01.1998.


51

krizite vo Evropa, zatoa {to denes sé u{te mnogu pra{awa nese razre{eni i se otvoreni àri{ta, osobeno na Balkanot ivo Isto~na Evropa, na prostorite na porane{na Jugoslavija(Bosna i Hercegovina i Kosovo), kade {to ima potreba da seprezemat u{te mnogu raboti za da se formira sistem zabezbednost {to }e dejstvuva efikasno na po~vata na Evropa.

Sovetot na Evropa denes broi pove}e od 40 ~lenki. Ide-jata za postoeweto na ovaa organizacija bila integrirawe naevropskite zemji, so cel da se postigne politi~ko, ekonomskoi ideolo{ko edinstvo pome|u dràvite vrz principite nagra|anska demokratija, so edna krajna cel - podobra i po-pravedna Evropa.

Nazmi Maqi~i

52

III glava

Politi~kata tolerancija kako kultura- faktor za za~uvuvawe na mirot i bezbednosta

1. Politi~kata tolerancija kako faktor za za~uvuvawe na mirot i bezbednosta

Za tolerancijata voop{to, a posebno za politi~katatolerancija, moè da se kaè deka e del od priznatoto pravona razliki me|u lu|eto. Razlikite i nivnoto priznavawepretstavuvaat izvor za tolerancija i nejzina smisla. Tamukade {to ne se priznavaat razlikite i pravoto za nivnotopostoewe, ne se priznava ni pravoto na tolerancija. Ottamu,nema tolerancija bez da se priznavaat razlikite.

Politi~kata tolerancija ne moè da se razviva nadvorod politi~kite slobodi. Kolku }e bide razviena koncepcijataza politi~ka sloboda, tolku }e bide razviena i koncepcijataili teorijata za demokratijata. Ako politi~kata tolerancijana vrvot od svojot razvoj e dete na neizbe`nosta, "fakt napluralizmot", toga{ toa e politi~ka sloboda i ne moè da seopredeli nadvor od teorijata na politi~kata sloboda, aspored toa - i bez teorijata na demokratijata.

Od iznesenovo moè da se zaklu~i deka ne postoi uni-verzalna teorija za politi~kata tolerancija, tuku taa e povr-zana so koncepcijata za politi~kite slobodi i demokratijata.Postojat razni teorii za politi~kite slobodi i demokrati-jata, no i mnogu razli~ni klasifikacii na takvite teorii.Voobi~aeni se teoriite na participativni i reprezentativnidemokratii. Isto taka, ima i drugi podelbi, kako na primerkaj K. Janda, koj zboruva za proceduralna ili mnozinska de-mokratija, odnosno za pluralisti~ka i supstativna demok-ratija itn., kako pat za politi~kata tolerancija.


53

1.1. Empiriska osnova na teoriiteza demokratijata i politi~kata tolerancija

Od aspekt na temata {to e predmet na obrabotka, odposeben interes se pove}eto istraùvawa za demokratijata ipoliti~kata tolerancija, sprovedeni od pogolem broj teo-reti~ari.

Kako prva relevantna studija {to se zanimava so prob-lemite na politi~kata tolerancija e onaa na S. Stoufer, vokoja se prezentirani rezultatite od istra-ùvaweto na tol-erancijata napraveno kaj nekolku grupi vo amerikanskotoop{testvo.

Ovie istraùvawa dale opredeleni generalni rezul-tati, koi posluìle za potkrepa ili za korekcii na tezite zademokratijata i politi~kata tolerancija. Kako pova`nizaklu~oci izvle~eni vrz osnova na ovie istraùvawa, sporedprof. d-r Trajan Gocevski, se:

"Komparativnata analiza na istraùvaweto za politi~-kata tolerancija pokaàla deka javnosta vo 1955 godina bilaisklu~itelno netolerantna kon zadadenite merki na toler-ancija. Prose~no, okolu 60% od ispitani-cite bile netoler-antni kon pojavite koi bile istraùvani. Podocne`nite is-traùvawa, napraveni vo 1970 godina, pokaàle deka ispita-nicite projavile povisok stepen na tolerancija. Taka, okolu55% od ispitanicite pokaàle tolerancija kon pojavite koibile predmet na ispituvawe. Zaklu~okot e deka vo ovoj peri-od tolerancijata kako fenomen go zgolemila svojot kapacitet

i pokaàla pozitivno dvièwe".32

Za ovaa problematika, J. Solivan so svoite sorabotnici,vo 1980 godina, vrz osnova na rezultatite od dotoga{nite ana-lizi i istraùvawa, uspeal da napravi razlika vo odnos nastavovite na opredelena grupa za tolerancijata i gi dobilslednive rezultati:

1. Pogolemiot broj lu|e se netolerantni kon grupite koisamite gi izbiraat kako neprifatlivi - nepoèlni;

32 Gocevski, Trajan, Neutralna Makedonija od vizija do stvarnost, Makedonska riznica, Kumanovo, 1994.

Nazmi Maqi~i

54

2. Obrazovanieto ne e podednakvo povrzano so tole-ran-cijata, iako ima pozitivni efekti vrz procesot na toleran-cijata, preku ideologijata ili preku varijablite povrzani soli~nosta, samopo~ituvaweto i sl.

3. Politi~kata participacija ima samo minimalno vli-janie vrz nivoto na tolerancijata;

4. Direktno vlijanie vrz nivoto na tolerancijata imaatdve varijabli i toa - zabeleàna zakana, koja doa|a od netol-erantni grupi, i poddr{ka na op{to prifatenite normi nademokratijata, kako {to se:

- ednakvost pred zakonot,- sloboda na govorot,- ednakvi {ansi za site i sl.Ovie rezultati, dobieni od sprovedenite istra-ùvawa

za politi~kata tolerancija, im koristele na avtorite zapotkrepuvawe na teoriite za demokratijata.

1.2. Politi~kata kultura, demokratijatai politi~kata tolerancija

Op{t e zaklu~okot na site teoreti~ari deka osnova zarazvojot na sekoe sovremeno op{testvo pretstavuvaat, predsé, politi~kata kultura, razvitokot na demo-kratijata ipoliti~kata tolerancija, kako proces {to postepeno treba dase unapreduva i da se studira kako vaèn faktor zaza~uvuvawe na mirot i bezbednosta.

Gibson i negovite sorabotnici smetaat deka demo-kratskata politi~ka kultura ima vkupno sedum temelni sub-dimenzii:

- politi~ka tolerancija,- sloboda i nejzinoto pozitivno vrednuvawe,- poddr{ka na op{toprifatenite normi na demo-

kratijata,- razviena svest za demokratski prava,- pravo na razliki vo misleweto,- poddr{ka na nezavisnite mediumi i

- poddrùvawe na institucii za slobodni i kompe-tentniizbori.

Istraùvawata pokaùvaat deka bez prisustvo na tol-erancija ne moè da se ostvaruva politi~ka nadmo} vo


55

politi~kite pozicii i funkcii vo dràvata i deka bez tol-erancija e zagrozena legitimnosta na postojniot reìm.

Spored toa, demokratijata mora da bide ne{to pove}e odednostavno op{testvo na pobednici i porazeni. Zna~i, akovlasta vo op{testvoto se odnesuva spored na~eloto na pobed-nik i porazen, vo tie okolnosti za tolerancijata nema mesto.Vo takvite slu~ai demo-kratijata nu`no }e mora davospostavi konsenzus vo op{testvoto pome|u site grupi, i toaza site problemi od javen interes. Ova e isklu~itelno va`noza op{testvata vo koi edna partija ja ima mnozinskata vlast.

Vo taa nasoka se dviè{e i istraùvaweto na Gibson zaodnosot na gra|anite kon politi~kata sloboda, odnosnomo`nosta za slobodno politi~ko dejstvuvawe vo kontekst naograni~enite slobodi, koi moàt da dojdat od sistemot navlasta i vo kontekst na interpersonalnite odnosi, vo koipoedinecot sekojdnevno ìvee. Pritoa, za osnova ja zema lib-eralnata definicija za slobodata, spored koja slobodata sesfa}a kako sposobnost na poedinecot slobodno da izbira i dagi sledi svoite celi, bez nadvore{ni ograni~uvawa i priti-soci. Od istra-ùvawata sprovedeni vo SAD i Rusija, Gibsonsakal da dobie odgovor dali politi~kata tolerancija vostrukturata na demokratskata politi~ka kultura e biten testza negovata efikasnost vo vospostavuvaweto, razvitokot iodrùvaweto na demokratijata. Spored toa, tolerancijatatreba da se pottiknuva, da se neguva kaj gra|anite, a potoa kajpoliti~arite, sé so cel za brz razvitok na zaednicata,bidej}i slobodata ne e apsolutna vistina i ednoumie, tukupluralizam, individualizacija i civilizirano dogovarawe zazaedni~kite interesi. Na toj pat tolerancijata ima zna~ajnomesto.

Kone~no, i vo Republika Makedonija se pravat obiditolerancijata da se pretstavuva kako dragocena vrednost ikvalitet za osobinite na lu|eto, osobeno vo uslovi koga sebara po~ituvawe na razlikite kaj poedincite i nivnite grupi.Bez politi~ka tolerancija ne moè da se vospostavi nitu de-mokratski proces vo op{testvoto, kon {to denes se strematsite sovremeni op{testva.

Vo taa nasoka, viduvawata na @equ @elev za zna~ewetona kulturata, demokratijata, politi~kata to-lerancija ipoliti~kata kultura na narodot se:

"Golemo zna~ewe za politi~kata kultura na narodotimaat negovite moralni osnovi, kako i negovite kulturno-

Nazmi Maqi~i

56

istoriski tradicii. Vo taa smisla, kolku {to e povisokapoliti~kata kultura na eden narod, tolku se pogolemi nego-vite {ansi uspe{no da ja korigira {emata, zamenuvaj}i ja voe-nata diktatura so perestrojka. Mo`no e, isto taka, zemja {totrgnala po patot na perestrojka, bilo poradi nedostig napoliti~ka kultura ili poradi nepovolnata kombinacija naelementite {to ja formiraat politi~kata konjunktura, da jaodvle~e perestrojkata na patot na voenata diktatura, ed-nostavno da popu{ti pred golemite vnatre{ni napregawa na

perestrojkata...".33

Zalo`bite na politi~arite koi ja rakovodat drà-vatavo sferata na odbranata, naso~eni kon za~uvuvawe na mirot ibezbednosta, se od golemo zna~ewe.

Odnesuvawata {to izleguvaat od granicite na elemen-tarnata politi~ka kultura i tolerancija o~igledno govorat zazloupotrebi na polo`bata politi~ar, funkcioner, i pretsta-vuvaat nepo~ituvawe na demokratskite vrednosti kako op{tocivilizacisko blago.

Vo politi~koto dejstvuvawe za opredelena politi~kaopcija ne treba da se odi na presmetka bez taa da e zasnovanavrz politi~ka tolerancija.

Za realizacija na ovaa ni malku lesna zada~a, sekojadràva {to nastojuva da e demokratska, zadolìtelno trebada gi zema predvid demokratskite principi.

1.3. Demokratskata tranzicija i tolerancijata

Dispoziciskata dimenzija na demokratijata se sostoi voubeduvaweto na gra|anite deka politi~kite odluki ipoliti~kite promeni, duri i vo uslovi na seriozni politi~kii ekonomski krizi, bi trebalo da se izveduvaat vo soglasnostso parametrite na ustavno i pravno vospostavenite demokrat-ski formuli. [ansite za demokratska konsolidacija se pra-voproporcionalni so brojot na gra|anite {to veruvaat voprincipite na demo-kratskiot na~in za re{avawe napoliti~kite i ekonomskite problemi i voop{to, vo demokrat-skite principi na organizacija na sevkupniot op{testven

33 @equ Æelev, Fa{izmot, Misla, Skopje, 1993.


57

ìvot.34

Ovaa dimenzija na demokratizacijata e promenliva. Na-sokite i formite na nejzinoto profilirawe zavisat kako odosobenostite na zate~enata, nasledenata politi~ka kultura(pred sé od nejzinata rezistentnost), taka i od sostojbite iprocesite vo oddelni sferi na preokupacijata i reprodukci-jata na ~ovekoviot sekoj-dneven ìvot vo dadenite op{testva.

Vo pogled na dizpoziciskata dimenzija na demokratiza-cijata, kako osobeno interesno se pokaùva pra{aweto zamo`nostite i nasokite na transformacija na porane{nata, voosnova avtoritarna, a spored nekoi pokriti~ki ocenki i to-talitarna politi~ka svest i dispozicija.35

Istraùvawata na preduslovite za demokra-tizacijatapokaùvaat deka dispoziciskiot odnos kon demo-kratskiteinstitucii e usloven i od aktuelnite ostvaruvawa na planotna ekonomskata tranzicija, osobeno od mo`nostite za vrabo-tuvawe, valorizacija na trudot, ìvotniot standard i so nivpovrzanata efikasnost na novite institucii vo spravuvawetoso op{testvenite problemi i sl.36

Vlijanieto na ovie procesi vrz dispoziciskiot odnoskon demokratijata e posreduvano od razli~nite demografski,socijalno-ekonomski, kulturni i socijalni psiholo{ki fak-tori. Soglasno so tie soznanija, vo istraùvaweto na dispo-ziciskiot odnos kon novite demokratski institucii e ispitu-van i od aspekt na negovata povrzanost so polot, vozrasta, za-nimaweto, obrazovanieto i mestoto na ìveewe na ispi-tanicite...

Miroqubivata aktivnost na inteligencijata vklu~ena vopoliti~kite procesi zna~i konsolidacija na civilnotoop{testvo vo polza na politi~kata tolerancija.

34 Juan Linc i Alferd Stepan, vo knigata Problemite na demokratijata, tranzicijata ikonsoilidacijata, sumiraj}I gi rezultaite od sopstvenite i drugi istraùvawa nademokratijata vo pove}e zemji od Ju`na Evropa, Ju`na Amerika i post - komunisti~kaEvropa, pokaùva deka demokratskata tranzicija ima tri dimenzii: ustavna, dispozi-cijska i bihevioralna.35 V. Gati, Politička anatomija jugoslavenskog društva, Naprijed, Zagreb, 1995.36 S. M. Tipset, Ekonomskite uslovi na demokratizacijata, American sociologial Review.

Nazmi Maqi~i

58

1.4. Politi~ki slobodi

Po uàsite, smrtta i ugnetuvaweto vo Vtorata svetskavojna, vo me|unarodnata zaednica se rodi nova politi~kavolja da se obezbedat ~ovekovi prava i slobodi.

Vo Povelbata na Obedinetite nacii, potpi{ana vo 1945godina, dràvite ~lenki ja potvrdija svojata verba vo osnov-nite ~ovekovi prava i slobodi, vo dekemvri 1948 godina, VoGeneralnoto sobranie na Obedinetite nacii be{e donesenaOp{tata deklaracija za ~ovekovite prava. Ovoj istoriski do-kument utvrdi deka po~ituvaweto na neotu|ivite prava napoedinecot e osnova za slobodata, pravata i mirot, postavu-vaj}i standardi {to treba da bidat po~ituvani od site naciii narodi. Op{tata deklaracija proklamira deka site lu|e serodeni slobodni i ednakvi vo dostoinstvoto i pravata. Tieimaat pravo da gi uìvaat site prava i slobodi navedeni voDeklaracijata "bez ogled na rasata, bojata, polot, jazikot,verata, politi~koto ili drugo mislewe, nacionalnoto ili so-cijalnoto poteklo, imotnata sostojba, ra|aweto ili drug

status" 37

Evropskata konvencija za ~ovekovite prava, kakome|unarodna garancija potpi{ana od ministrite na petnaesetevropski zemji vo Rim na 4 noemvri 1950 godina, vleze vo silana 3 septemvri 1953 godina i do denes e ratifikuvana odpove}e zemji ~lenki na Sovetot na Evropa. Konvencijata pret-stavuva kamen - temelnik vo razvitokot na me|unarodnotopravo za za{tita na ~ovekovite slobodi i prava. So Konven-cijata se garantira: pravoto na ìvot na sekoj gra|aninza{titeno so zakon; nikoj ne smee da bide podloèn nama~ewe, ne~ove~ko ili poniùva~ko postapuvawe ili kaznu-vawe; sekoj ~ovek ima pravo na sloboda i bezbednost; sekoj~ovek ima pravo na po~ituvawe na negoviot privaten i semeenìvot; sekoj ~ovek ima pravo na sloboda na misleweto,sovesta i ve-rata; sekoj ~ovek ima pravo na slobodno izrazu-vawe itn.

Ustavot na Republika Makedonija gi garantirapoliti~kite slobodi na gra|anite vo zemjata nezavisno od 37 Zbirka na me÷unarodni dokumenti, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, Skopje, 1992.


59

polot, rasata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo,politi~koto i verskoto ubeduvawe i sl.

Pravo na ramnopravnost i ednakvost

- Pravoto na ramnopravnost, pred sé, ja opfa}apoliti~ko-pravnata ednakvost na gra|anite i se odnesuva donegiraweto na sekoja diskriminacija na gra|anite spored za-konot i vo uìvaweto na politi~kite prava.

- Pravoto na ednakvost Ustavot go izrazuva so formula-cijata deka gra|anite se ednakvi vo slobodite i pravata,nezavisno od polot, rasata, bojata na koàta, nacionalnoto isocijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe,imotnata i op{testvenata polo`ba i deka tie se ednakvipred zakonite. Ova e edno od naj-zna~ajnite prava, za{to toa etemelna vrednost za ostvaruvawe na site slobodi i prava na~ovekot i vo svoeto bitie gi negira diskriminacijata,privilegiite od sekakov vid i spored koja bilo osnova.

- Politi~koto dejstvuvawe e od posebno zna~ewe ako seuspee da se obezbedi jaknewe na tolerancijata, me|usebnotorazbirawe, dijalogot, zaemnoto po~ituvawe i doverbata nagra|anite od razli~no etni~ko i nacionalno poteklo.

Vo Ustavot na Republika Makedonija gra|anskite i poli-ti~kite slobodi i prava se utvrdeni vo posebno poglavje zaosnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot.

Ramnopravnosta i ednakvosta, bez ogled na nacio-nalnosta, e od osobeno zna~ewe za pove}enacionalnitedràvi bidej}i ja isklu~uvaat povlastenata polo`ba na od-delnite nacii vrz osnova na nivnata brojnost.

Sloboda na mislata i opredeluvaweto

Ustavot na RM ja garantira slobodata na uveruvaweto,sovesta, mislata i javnoto izrazuvawe na mislata (~len 16.stav 1.). Vsu{nost, stanuva zbor za dve slobodi koi, poradinivnata zaemnost, sekoga{ se izrazuvani preku edna ustavnaopredelba.

Slobodata na mislata, kako najstara sloboda na ~ovekot,e predmet na garancija vo site deklaracii za ~ovekovite slo-bodi i vo golem del od demokratskite ustanovi. Taa e formu-

Nazmi Maqi~i

60

lirana kako pravo na ~ovekot vo borbata na ~ovekovatali~nost protiv oficijalnoto i nametnatoto neznaewe iprotiv site intelektualni i moralni indoktrinacii.

Slobodata na mislata ne samo {to e osnovna ~ovekovasloboda i osnoven uslov za egzistencija na ~ovekot kakosvesno ~ove~ko bitie, tuku taa istovremeno e i pretpostavkai uslov za site drugi slobodi i prava. Bez ovaa sloboda~ove{tvoto mnogu te{ko ili voop{to ne }e moè da dojde doprogresivni soznanija vo nitu edna op{testvena oblast i votvore{tvoto. Toa isto taka se odnesuva i za drugitepoliti~ki slobodi , t.e. za slobodite vrz osnova na koi~ovekot stanuva nositel na op{testvenite politi~ki aktiv-nosti. Vrz slobodata na mislata se temelat i site slobodi goovozmoùvaat obrazovanieto, nau~noto i, voop{to, kulturnotoi poli-ti~koto tvore{tvo.

Paralelno so slobodata na mislata, Ustavot ja garan-tira i slobodata na opredeluvaweto na ~ovekot. Slobodatana sovesta istoriski se pojavuva vo borbata protiv religi-oznite monopoli, vklu~uvaj}i go tuka i monopolot vo moral-nata i intelektualnata sfera na ~ovekot. Slobodata naopredeluvaweto zna~i neograni~ena mo`nost na ~ovekot da seopredeluva, bez pritisok i nametnuvawe otstrana, dali }eprifati i od koi pri~ini i motivi opredeleno filozofski iidejno, moralno i politi~ko gledawe na svetot. Ako slobo-data na sovesta go opfa}a pravoto na ~ovekot na vnatre{en imoralen integritet i na ispolnuvawe na li~nite ~uvstva isfa}awa vo soglasnost so toj integritet, toga{ slobodata naopredeluvaweto, kako posovremen i po{irok izraz na slobo-data na sovesta, zna~i pravo na edinstvo na mislite i delata,na zborovite i postapkite - pravo na moralno edinstvo i inte-

gritet na ~ovekovata li~nost.38

Sekoja dràva, toa vaì i za R. Makedonija, ako iskrenonastojuva da vleze vo evroatlanskite bezbednosni strukturi,mora da prifati odredeni izmeni i vo sega{niot ustav, vonasoka na gradewe dolgoro~na vnatre{na stabilnost.

38 Vidi: Ustav na RM, Slu`ben vesnik na RM.


61

Problemi za definirawe na politikata

Vo zavisnost od pojdovnata osnova, postojat mnogurazli~ni definicii za politikata. Od pogore re~enoto, ne ete{ko da se vidi deka pojdovnite osnovi se mnogubrojni.Imaj}i gi predvid iznesenite zabele{ki, se ~ini deka zana{ata vovedna analiza moè da se iskoristi onaa de-finicija {to dava dovolno uslovi za posestrano prio|awekon sloènosta na politi~kiot fenomen.

Ja izbravme slednava definicija: "Politikata ja opfa-}a vkupnosta na onie procesi, odnosi i institucii vo koi seostvaruva svesno regulirawe na konfliktnite situacii i in-teresi i vo koi se odlu~uva za zaedni~kite raboti i ìvotni

aktivnosti na edna globalna op{testvena zaednica.

Poimno opredeluvawe na kategorijata politika

Koga vo naukata bi napravile op{t pregled nasfa}awata za politikata, bi moèle da zaklu~ime deka pos-toi prili~no golemo {arenilo vo razbiraweto na ovoj poim.Sfa}awata ~esto se soobrazeni so op{tite idejni gledawa.Moè da se re~e deka e vonredno te{ko, a i prili~no odgo-vorno, da se pristapi kon edna kriti~ka i istovremeno nau~nasistematizacija na tie sfa}awa. Sfa}awata se upotrebuvanina razni na~ini, pa duri i zloupotrebuvani, soobrazno so nizaprakti~no-politi~ki potrebi. Op{to zemeno, dosega{niotrazvitok na politi~kata misla pokaùva deka e mnogu te{koda se pronajde soodveten kriterium vrz osnova na koj bi senapravila sistematika na sfa}awa za politikata.39

Politikata i nejzinata sodrìna

Voobi~aeno e pri opredeluvaweto na etimologijata nazborovite da se po~ne od zna~eweto na gr~kite zborovi.

39 Glen Tinder, Mendimi politik, Shtëpia botuese Encipledike, Tiranë, 1993.

Nazmi Maqi~i

62

Zborovite politikos, politis glavno se odnesuvaat na javniraboti, na ne{to {to e svrzano so dràvata. Me|utoa, voopredeluvaweto na toa {to e dràvno ili vondràvno, razniavtori gi imaat predvid slednive sodrìni na politikata:

- Celite i zada~ite na dràvata, so {to spored nekoiavtori, bi se iscrpila idejata za politikata. No, toa e u{tedaleku od procesite niz koi politikata se ostvaruva.

- Politi~kite metodi i sredstva za odbrana na ne~ii in-teresi. Me|utoa, vedna{ moè da se vidi deka ima golemarazlika pome|u celite i zada~ite i metodite i sredstvata zaostvaruvawe na tie celi, odnosno zada~i. O~igledno, tukaima prili~no nejasni prelevawa: nema ~ista ideja vo vrska soosnovata za politikata.

- U~estvoto vo dràvnite raboti. U~estvoto nedovolno jaopredeluva funkcijata na onoj {to u~estvuva vo dràvniteraboti. U~estvoto bi moèlo da bide profesionalno, nepro-fesionalno i rutinsko.

- Naso~uvawe, iskoristuvawe i osvojuvawe na drà-vnata vlast vo edno op{testvo, vo interes na ednaop{testvena zaednica.

Globalni opredeluvawa na sodrìnata na poimot poli-tika se:

- politikata kako forma na borba za vlast,- politikata kako integrativno edinstvo na pove}e fak-

tori.40

a) Politikata kako forma na borba za vlast

Naj~esto opredeluvawe na politikata e ona {to insis-tira na vrskite na politikata so borbata za vlast. Sporedova opredeluvawe, politikata se izrazuva kako konkretna is-toriska institucija svrzana so sostojbite niz koi minuvavlasta. Vo krajna linija, ova opredeluvawe na politikata,glavno, se povrzuva so borbata da se dejstvuva i da se ima po-zicija vo dràvata.

Spored nekoi avtori, ova opredeluvawe na politikata(kako forma na borba za vlast) pretstavuva takanare~enanegativna definicija. Negativna vo taa smisla, {to mestoto

40 Stevan Gaber, Politikata i politi~ata nauka, Na{a kniga, Skopje 1975.


63

na politikata vo mehanizmot na dràvata, na vlasta, na bor-bata za vlast i dr. e sekundarno, pome{ano, podredeno vo od-nos na ostvaruvaweto na nekoi idni celi, nadvor odpoliti~koto sekojdnevje.41

b) politikata kako integrativno edinstvo od pove}e ~initeli

Za politikata popularno se veli deka "taa gi izrazuvacelite i zada~ite sproveduvani od op{testvenite klasi vonivnata borba za svoite interesi; taa gi izrazuva metodite isredstvata so ~ija pomo{ tie interesi se branat iza{tituvaat".

Vo kompleksot od razni aspekti so koi se nastojuva da seopredeli politikata, vo tekot na istoriskiot razvitok napoliti~kata misla, zabele`livi se slednive aspekti niz koibe{e prikaùvana politikata: moralno-religiozen, racion-alno-ekonomski, formalno-logi~en, apstraktno-teoretskiaspekt i dr.

Vo prakti~niot ìvot se sre}ava i edna posebna ideja zapolitikata. Taa e motivirana so edna po{iroka masovna kom-ponenta vo sfa}aweto na kategorijata politika (kako izrazna participacijata vo ostvaruvaweto na politikata). Bimoèlo da se zboruva za takanare~eniot demokratski aspektvo opredeluvaweto na poimot politika vo masovni razmeri,no toj e nepogoden kako osnova vrz koja bi se gradel nau~enkoncept za kategorijata politika. Vo nego se me{a kategori-jata so nejziniot subjektiven nositel. Vo prakti~no-politi~kasmisla, takvoto sfa}awe se svrzuva vo pluralenpove}epartiski sistem.42

1.5. Politi~ka ramnoteà

Dodeka vo svetskata politika i odnosite glavnodominira{e i vladee{e studenata vojna, re~isi site proble-mi i konflikti se posmatraa niz prizmata na interesite nadvete super sili. Sredbite na vrvot sekoga{ imaa golemo 41 Isto.42 Stevan Gaber, Politikata i politi~ata nauka, Na{a kniga, Skopje, 1975.

Nazmi Maqi~i

64

zna~ewe i se is~ekuvaa ili, pak, se nasetuvaa natamo{nitekoordinati na svetskata politika, na politikata me|u dvatabloka i nivnite lideri. Sega{nata situacija vome|unarodnite odnosi e zna~itelno izmeneta, pa taka i sa-mite razgovori me|u Bil Klinton i Boris Elcin ne pretstavu-vaat golema senzacija i politi~ki spektakl.

I pokraj naglasuvaweto na ednakvosta i nezavisnosta naSAD i na Rusija, od ruska strana se poddràni inicijativitepette nuklearni sili vo svetot da sklu~at nov dogovor zanuklearno razoruùvawe i za zabrana na nuklearnite probi,kako i za natamo{no namaluvawe na amerikanskoto i ruskotostrategisko oru`je. Na sredbata Klinton - Elcin naVa{ingtonskiot samit, vo septemvri 1994 godina, beapoddràni ocenkite deka e mnogu postignato vo konkretizi-raweto na gorenavedenite aktivnosti, i deka tie treba da senadgradat vo interes na idninata i na mirot vo svetot. Naovaa sredba na vrvot vo Va{ington, Rusija prv pat naglasenosoop{ti deka prvenstvena nejzina grià e obezbeduvawetored i mir vo biv{ite sovetski republiki i vo nejzinotoblisko sosedstvo. Isto taka, vo krugot na klu~nite temi senao|a i napreduvaweto na reformite vo Rusija i redukcijatana nuklearniot arsenal na dvete zemji, pri {to Klinton po-bara i ruskiot Parlament da go ratifikuva Dogovorot za na-tamo{na redukcija na strategiskoto i nuklearnoto oru`je

START br. 2.43

Re~isi vo site sredbi na vrvot na supersilite, vo ram-kite na politi~kite temi, kako {to prenesuvaat sredstvataza informirawe, ne se zaobikoluva Balkanskiot Poluostrov,a vo nego i kriznite i voenite àri{ta, so povik na kom-promis {to bi bil vo prilog na mirot, bezbednosta i ses-tranata sorabotka me|u zemjite i narodite vo regionot, a nesamo me|u sosednite zemji.

1.6. Politika, etika i filozofija

Nekoi sfa}awa fenomenot na politikata go vnesuvaatvo sferata na me|u~ove~kite komunikacii, pa vo vrska so toa,

43 Slobodan Dimi{kovski, Vojna, vojska i politika, Globus, Skopje, 1994.


65

naglasuvaj}i ja komunikacijata vo politi~kite odnosi, poli-tikata ja prikaùvaat zaedno so drugite sredstva za komuni-kacii, kako {to se, na primer, jazikot, pe~atot, masovnite me-diumi, pismoto, reklamata i sl.

Sredstvata za informirawe pomagaat poefektno da seostvari masovno organiziranata politika, no tie ne moàt dase izedna~at so sodrìnata na politikata. Sredstvata za ko-munikacija, so svoeto razumno ili nerazumno i necelishodnoinformirawe, moàt pozitivno ili negativno da vlijaat vrzkvalitetot i tempoto vo ostvaruvaweto na edna politika. Notie ne moàt da ja sozdadat politikata ako taa ne e potenci-jalna ~ovekova potreba i istoriski interes na lu|eto.

Prikaùvaweto na politikata vo smisla na huma-nisti~ka anticipacija, kako i drugi sli~ni prikaùvawa nataa kategorija, e daleku od toa da e kone~no objasnuvawe naniza sostojbi niz koi se ostvaruva politikata na vistinskiotop{testven ìvot. Tie sostojbi, kako {to ni pokaùva isto-rijata, povlekuvaat vo sebe i opredelena terminologija.Bidej}i ozna~uvaat i konkretno-istoriski konstelacii napolitikata i politi~kiot ìvot, vnatre vo klasno polarizi-ranoto op{testvo, vo idejna smisla, doveduvaat i do razno-vidni modifikacii i devijacii na na{ata ideja za politi-kata. Prakti~no, tie ozna~uvaat nu`ni konkretno-istoriskidimenzionirawa na politikata svrzani i so mnogubrojni ru-tinsko-tehni~ki solucii pri nejzinoto izveduvawe prekuklasnite, odnosno dràvnite pretstavni~ki institucii.Poradi toa, ponovata istorija na klasi~noto klasnoop{testvo e ispolneta so bezbroj kategorii, koi dobile i svoitermini od sledniov vid: "politi~ka dràva", "politi~kareprezentacija", "politi~ka struktura", "politi~ka vlast","politi~ka sfera", "politi~ki ustav" i dr.

Vo praktikata ne e te{ko da se pokaàt neophodnitevrski pome|u moralot i stabilnosta na politi~kiot sistem, novo teorijata ne e lesno prikaùvaweto na site kontroverziivo odnosot:

- ideologija,- politika,- moral.Osven ovaa, sekoja op{testvena aktivnost, pokraj

specifi~nata priroda vo sebe, sodrì moralna i politi~ka

Nazmi Maqi~i

66

sodrìna. Me|utoa, prisustvoto na moralnite i politi~kiteelementi vo site op{testveni aktivnosti na lu|eto, pri-rodno, ne zna~i deka ne postojat samostojni moralni ipoliti~ki podra~ja i deka me|u niv nema poseb-ni kontakti,vrski i vlijanija.

Bidej}i politikata obi~no se postavuva i ostvaruva vomasovni razmeri, politi~kiot nastan sekoga{ nosi vo sebepretstavni{tvo, t.e. politi~ki se ostvaruva vo imeto na ne-kogo, vo imeto na ne{to, na ne{to {to se pretstavuva kako"javen interes". No, vo vrska so pretstavni~kata strana napolitikata, vo moralna smisla, za politikata proizleguvaatzna~ajni posledici. Politi~koto pretstavni{tvo, vo krajnalinija, objektivno nosi opasnosti za koalicija so onie {totreba da bidat pretstavuvani. Toa zna~i vo politi~koto pret-stavni{tvo potencijalno e nemoralnoto odnesu-vawe. Vo ovaasmisla, dràvata, kako najvisok i najeminenten pretstavnikna partijata na vlast, za site onie {to dejstvuvaat vo nea,sozdava uslovi za nemoralnost vo politikata.

Vo zavisnost od mo`nosta konkretno da se formulira,politikata moè da bide poneprakti~na i poprakti~na zadnevni re{enija. Ete zo{to lu|eto ne }e bidat sekoga{ vosostojba konkretno da gi odmerat nejzinite moralni vred-nosti. Zatoa vremenskite dimenzii na politikata moàt davlijaat za sogleduvawe na moralnosta na politi~koto

povedenie.44

Vo vrska so problemot moral-politika, poseben interespretstavuva stariot jezuitski princip: celta gi opravduvasredstvata. Vo politikata od vonredno zna~ewe e kakov e od-nosot pome|u sredstvata i celta, bidej}i vrz osnova na od-nosot moè da se izgraduvaat razli~ni moralni kriteriumi.Pred sé, celta moè da bide moralna, a moè da bide i amo-ralna. No, od druga strana, i sredstvata preku koi treba da seostvaruva edna moralna cel moàt da bidat dadeni taka {toda ja ruiniraat moralnosta na celta. Zna~i, vo moralnasmisla ne moè da ima nesoglasnost pome|u celta i nejzinotosredstvo.

Odnosot politika - moral ponekoga{ postavuva i drugidilemi. Taka, na primer, moralnosta na politikata, ne bez

44 Stevan Gaber, Politikata i politi~ata nauka, Na{a kniga, Skopje, 1975.


67

osnova ~esto se povrzuva so idejata za humanizmot. Me|utoa,vo spomenatiot odnos, dilemi vnesuva zastapuvanata apstrak-tna ideja za humanizam. Bidej}i sredstvata so koi se sluìpolitikata moàt da se razlikuvaat, i so razli~ni formi iintenzitet da vr{at pritisok vrz ~ovekot, lesno moàt da seproglasat za nehumani. Vo taa smisla, ~esto voeno-nasilni~kiot oblik na dejstvuvawe se proglasuva za nehuman.

Osven ova, treba da se sfati i imanentnata karakteris-tika na site op{testveni nauki, koja posebno e naglasena vopoliti~kata nauka. Vo site ovie oblasti (nauki), niz dejstvu-vaweto na objektivnite zakoni, relativniot momentspecifi~no e naglasen. Toa e osnovna pretpo-stavka za seri-ozen metodolo{ki priod kon ovie nau~ni oblasti, a i osobenokon oblasta na politi~kite odnosi. No, ako sakame dapovle~eme metodolo{ka specifi~nost karakteristi~na zaop{testvenite nauki vo odnos na egzaktnite, toa nikako nezna~i deka pledirame za relativizam vo op{testvenitenauki. Osobeno za politi~kata oblast e korisno da se sfatideka normiraweto na programskoto prikaùvawe napoliti~kata materija e samo ednata strana na politi~kiotproces, dodeka etapnata realizacija na politi~kata pro-grama, od svoja strana, minuva niz kontroverzii od human-isti~ki, ideen i metodolo{ki karakter. Sevo ova na op{tes-tveno - politi~ka materija í dava posebna specifi~nost i di-namika, koja se respektira vo analizite na razni teoreti~ari.

Kone~no, pra{aweto za moralnoto i nemoralnoto ne sepostavuva samo vo politikata (razbirlivo vo potesna-tasmisla na zborot, kako sfera na upravuvawe na lu|eto), tuku ivo pravoto, ekonomikata, literaturata, umetnosta i esteti-kata voop{to. Ne treba da se izostavi i toa deka vo opre-delena merka vrz moralnosta na politikata, na svoevidenna~in, vlijaat i elementite od objektivno prisutniot roman-tizam vo nea. Politikata realno ne bi moèla da egzistiraako vo opredelena merka ne e inspirirana od romantizmot.Romanti-~arskiot zanes lesno moè da se transformira vonemoralno politikanstvo.

Nazmi Maqi~i

68

Politikata i filozofijata

Bez filozofska inspiracija, politikata e osudena napragmatizam i gubewe na pozitivna perspektiva. "Toa posebnogo naglasuvame zatoa {to eden nau~no fundiran politi~kistav e nevozmoèn bez edna filozofska, odnosno teoretskanau~na koncepcija za odnosot na ~ove~kite vrednosti i bezsozdavawe organizirani uslovi takov sistem ne moè da serealizira. Zna~i, granicite pome|u filozofskoto i poli-tikolo{koto se te{ko odredlivi. No, ne treba da se zaboravii ne{to drugo: istorijata e polna so primeri {to pokaùvaatdeka ne mal broj reakcionerni reìmi se potpirale vrz apso-

lutizacijata na nekoe filozofsko gledawe".45

Politi~ka psihologija

Politikata vo ìvotot na lu|eto e odraz na opredeleninivni svesni prio|awa kon sekojdnevnite problemi i in-teresi. Na~inot na nivnoto razre{uvawe gi izrazuva bezbro-jnite, niz praktikata formirani raspolo`livi motivirawa ibarawa. Zasnovana, pred sé, vrz nivnata materijalno-klasnapostavenost, politi~-kata akcija dobiva svoja opredelenostpreku potrebata za masovno odnesuvawe, balansirawe i pro-gramsko organizirawe.

Masovnoto odnesuvawe na lu|eto e rezultat od soznani-jata za nivnite globalni istoriski interesi i potrebi. No,bidej}i interesite i potrebite izviraat od uslovite na konk-retnata materijalna i duhovna egzistencija, koi za site lu|ene se ednakvo mo`ni, socijalno-politi~kite protivre~nostise evidentna osnova za nivnite politi~ki sudiri.46

Patot od individualnoto kon kolektivnoto i masovnotosvesno odnesuvawe ne e pravoliniski. Socijalnata religija,vo relativni ramki formiranite javni (masovni) misli,politi~kite delbi, predrasudite, kriteriumite, merilata zaodnesuvaweto na grupite, klasite slojot - pretstavuvaat 45 Stevan Gaber, Politikata i politi~ata nauka, Na{a kniga, Skopje, 1975.46 North atlantic Assembly, Political Committee, 1997 Reports, Brussels.


69

sigurna osnova vrz koja subjektite gi uramnoteùvaat svoiteinteresi i potrebi.

ôvekot, i pokraj svoite kvaliteti, sepak delumnou~estvuva vo preciziraweto na programite. Preci-zirawetona interesite na regijata se pot~inuva na globalnata klimavo politi~kite odnosi, karak-teristi~ni za taa regija.

Site tie relativni sostojbi se od vonredno zna~ewe zapoliti~kata psihologija. Poradi nivnata relativna objek-tivizacija, mo`no e preku metodite i tehnikite na sovre-menata nauka da bidat globalno osoznaeni. Dokolku niz ednaintegrativna studija se koristat rezultatite na taa tehnika(ispituvaweto na javnoto mislewe, anketi, intervjua, stapkana odnesuvawe i drugo), politi~kata praktika moè da dobiemo{ne realni pretstavi za masovnata politi~ka psi-hologija.47

1.7. Faktori na politi~kata aktivnost

Politi~kata aktivnost e opredelena od niza faktori.Niv moème da gi identifikuvame kako: faktor ~ovek, fak-tor celi, faktor organizacija, faktor priroda napoliti~kiot problem, faktor sredstva. Razjasnuvaweto naodnosot kon faktorite relevantni za politi~ka aktivnost, vokontekstot na politi~kiot konflikt, a so samoto toa i za od-nosot na silite, pretstavuva eden od pobitnite problemi napoliti~kata teorija i praktika, i vo taa smisla mu se pos-vetuva respektivno vnimanie.

Faktorot ~ovek e klu~ena sostavka na politi~kata ak-tivnost. So svojot psiholo{ki, kulturen, intelek-tualen i mo-tivaciski profil, ~ovekot e vistinska determinanta napolitikata, tretirana kako aktiven odnos kon realnosta {toné opkruùva. Zatoa, aktueliziraj}i ja va`nosta na ovoj fak-tor, vsu{nost zboruvame za negovata etika, za celno-motivacionata ramka, za nivoto i nasokata na li~nite as-piracii, za negovoto doìvuvawe na sopstvenata politi~kamisija i za negovata politi~ka vizija; za poznavawata nave{tinata i iskustvoto {to go ima; za intelektualnoto i kul-turnoto nivo so koe se odlikuva, za nivoto i kvalitetot na 47 Podunavac Milan, Osnovne zna~ajne morfologije politi~kih interesa u Jugoslaven- skom dru{tvu.

Nazmi Maqi~i

70

inteligencijata i sposobnosta za anticipirawe ili za dina-mi~no prisposobuvawe kon novonastanatite situacii; za tem-peramentot i sposobnosta za samokontrola i za celosno soo-brazena aktivnost; za karakternite crti, vklu~uvaj}i ja i di-menzijata na li~nata odgovornost i sposobnosta da se doneseodluka. Li~nata odgovornost i sposobnosta, iako poslednanabroena, no vo nikoj slu~aj ne i posledna po zna~ewe, zatoa{to politikata neposredno ja analiziraat, ja kreiraat i jasproveduvaat konkretni lu|e koi se razli~no motivirani ikoi se odlikuvaat so razli~no nivo na znaewe, imaginacija,ve{tina, verba i etika...48

1.7.1. Politikata i tolerancijata

Potrebata od promena, odnosno regulacija ili deregula-cija na oddelni aspekti na op{testvenoto ìveewe, javno seproektira kako politi~ko pra{awe i pretstavuva voved vopoliti~kata tolerancija, kako faktor za za~uvuvawe na miroti bezbednosta. Pritoa, najavata na aktivnata sprotivstave-nost na interesite, celite i pogledite vo vrska so konkret-noto politi~ko pra{awe me|u politi~kite subjekti koiraspolagaat so respektivna mo}, ja kvalifikuvame kakopoliti~ki problem.

Interesite, vrednostite, mo}ta, vlasta, avtoritetot,politi~kiot proces i politi~kiot ambient - go pravat reali-tetot na politi~kata sfera, ~ie poznavawe i razbirawe epresudno za validnosta na politikata {to se kreira i {to sevodi.

Ako politi~kiot proces pretstavuva rezultanta oddejstvuvaweto na raznorodnite politi~ki sili i e izraz napolitikata kako dinami~na kategorija, politi~kata toleran-cija e izraz tokmu na tie sili. Taa e, vsu{nost, vistinskiotaspekt na nastojuvaweto od opredelen politi~ki subjekt da gipostigne celite {to gi proklamiral.

Politi~kata tolerancija interesno e vtemelena, od {tostanuva jasno deka ako se ima predvid deka mirot i bezbed-nosta pretstavuvaat op{testveni pojavi i procesi vo koipretstavenite strani, niz razli~ni manifestacii, }e

48 Pande Lazarevski, Politika i strategija, List, Skopje, 1995.


71

za{titat opredeleni interesi odnosno }e postignat konk-retni celi, me|u stranite ne moè da ima zagubar.

Politi~kata tolerancija se sproveduva na delo prekurealizacija na predvidenite akcii, odnosno so umerenotoreagirawe vo novonastanatite okolnosti, imaj}i go predvidzna~eweto na mirot i bezbednosta. Politi~kata tolerancija epoliti~ka pojava vo koja doa|a do izraz politikata kakove{tina, odnosno kako realna sposobnost i umeewe na konk-reten politi~ki akter da izvle~e maksimum od ona {to objek-tivnite okolnosti go nudat.

Pozicioniraweto na politi~kiot subjekt za tolerant-nost odnosno za politi~ka tolerancija, podrazbira prethodnapodgotvenost, odnosno mobi-lizirawe na politi~kiot subjekt,kako i animirawe, motivirawe i instruirawe na site no-siteli na opservativno-politi~ki angaìrawa (funkcioneri,aktivisti i simpatizeri). Celta na prou~uvaweto na sovre-menata politika i na politi~kata tolerancija, me|u drugoto,se sostoi i vo toa da se obezbedat soodvetni podgotovki napoliti~kiot subjekt: tie da se naso~at, da se organi-ziraat ida se sprovedat na na~in {to }e obezbedi efikasnost zapostignuvawe na postavenite celi. Tolerantnosta vo politi-kata se postignuva dokolku e taa demokratska i humana,dokolku vo nea se reflektiraat interesite na gra|anite,dokolku upravuvaweto se postignuva i se ostvaruva so realnakonkurencija vnatre vo opredelena politi~ka grupacija i sodrugite politi~ki organizirawa. Me|utoa, i vo ovoj slu~ajtreba da se ispolnat site pravila za po~ituvawe na zakoniteod strana na individuata i na politi~kite partii, na za-konite {to vodat kon trajna usoglasenost me|u individual-nata sloboda i normite na zaedni~kiot ìvot, zatoa {to ona{to ja ~ini pravnata dràva vo sovremeni uslovi, toa e prav-nosta na zakonite, pravnata sodrìna {to gi ispolnuva.49

1.7.2. Pravnata dràva, politikata i tolerancijata

So toa {to demokratijata poa|a od ~ovekot, a ne samo odformata ili instituciite, taa i dràvata ja pretvora vo ob-

49 Pande Lazarevski, Politika i strategija, List, Skopje, 1995.

Nazmi Maqi~i

72

jektiviziran ~ovek. Vo razvojniot proces na op{testvoto, de-mokratijata go ovozmoùva op{toto i posebnoto, i vo neapoliti~kata dràva se postavuva kako posebna forma na op-stojuvawe na narodot. Razvoj-niot demokratski element esodràn vo inicijativata za postojano zgolemuvawe na krugotgra|ani koi, na ovoj ili na onoj na~in, gi {titi dràvata.

Nadminuvaweto na sprotivnosta me|u subjektivnoto iobjektivnoto moè da pretstavuva predmet na edna idnaemancipacija. Me|utoa, nitu eden sistem ne se napu{ta dodekane gi iscrpi pretpostavkite na sopstvenoto postoewe i do-deka ne gi dovede do krajnost i kone~nost sopstvenitesprotivnosti. Ottuka, ne moè da stane zbor za zapo~nuvawena nekoj drug vid ~ove~ka emancipacija sé dodeka ne bidedovr{ena politi~kata emancipacija.

Dràvata go ovozmoùva najvisokoto nivo na politi~kaemancipacija koga vo sebe uspeva da gi izbalansira najap-straktnoto op{to na demokratijata i naj-konkretnoto posebnona liberalizmot.

Tokmu dovr{uvaweto na politi~kata emancipacija po-drazbira vospostavuvawe dràva koja ne moè da se apstra-hira od razlikite na individuite, {to ne zna~i deka tie in-dividui, nejzini ~lenovi, se apstrahiraat od ovie razliki.Dràvata gi ukinuva razlikite me|u lu|eto vo taa smisla, {totie razliki nemaat vlijanie vrz nivnoto opstojuvawe vozaedni~kata sfera. Samo na toj na~in dràvata moè da sekonstruira kako op{tost, nezavisna od posebnite elementi.Vo kontekstot na dovr{uvawe na politi~kata emancipacijapra{aweto za legitimaciskata baza na suverenata vlast sezamenuva so su{tinskoto pra{awe za locirawe na suver-enitetot, odnosno, za mo`nosta za negova atomizacija. Vsu{-nost, doa|a do dvojno pomestuvawe na suverenitetot: kon

me|unarodnata zaednica i kon individuata.50

Ottuka i za zemjite vo tranzicija se otvoraat pogledi zapoliti~ka emancipacija vo razvojniot proces kon politi~kademokratija

50 Mirjana Naj£evska, Pravna dàva, Institut otvoreno op{testvo, List, Skopje, 1995.


73

1.7.3. Kulturnata razli~nost i op{testvenata(dez)integracija

Problemot na kulturnata razli~nost i op{testvenataintegracija e mo{ne aktuelen za op{testvata vo koi se vr{atepohalni promeni od eden op{testven sistem vo drug. Imeno,promeni {to }e traat mo{ne dolgo, a koi se karakteristi~niza op{testva vo tranzicija, me|u koi se nao|a i RepublikaMakedonija.

Kulturnata razli~nost, ako se razgleduva od stratifi-kaciski ili od etni~ki i rasen aspekt, ne sozdava siste-matski pluralizam ili multikulturizam, nitu, pak sama posebe vodi kon etni~ka ili kon rasna netrpelivost ili kon-flikt. Toa stanuva vo opredeleni istoriski i op{testveniuslovi vo koi ekonomskite, socijalnite i politi~kiteprotivre~nosti, kako i ideolo{kite i vrednosnite stavovi naetni~kite i na rasnite grupi se zaostreni i sprotivstaveni ikoi globalniot op{testven sistem ne uspeva blagovremeno dagi razre{i.

Koi elementi }e preovladeat vo kulturnata komunika-cija i dali }e postoi zatvorenost vo etni~ki me{aniteop{testva - kulturni razliki i specifi~nosti ili zaedni~kielementi i karakteristiki - zavisi od mnogu faktori i od is-toriskite okolnosti. Taka, vo porane{nite socijalisti~kizemji prirodna posledica na dvièweto za demokratizacija,pred sé, za pazarno stopanstvo i za politi~ki pluralizam,be{e pojavata i naglasuvaweto na kulturnata razli~nost,kulturniot pluralizam, kako i pojavata na socijalni,politi~ki, teritorijalni i etni~ki konflikti.

Samiot poim kulturna razli~nost ne zna~i sam po sebekulturna ili etni~ka integracija vo multikulturniteop{testva, nitu kulturen ili etni~ki konflikt. Kulturniteili etni~kite razliki stanuvaat faktori na op{testvena in-tegracija ili na etni~ki konflikt vo opredelen istorisko-op{testven kontekst i specifi~ni uslovi vo koi se nao|akonkretniot oblik na globalnoto op{testvo.

Nacionalnata, etni~kata i konfesionalnata netole-rantnost i isklu~itelnost re~isi neizbe`no se javuva vo ras-prostranetite i sugestivni pozitivni stereotipi za oso-binite na sopstvenata nacija ili konfesionalna grupa i nega-

Nazmi Maqi~i

74

tivnite stereotipi vo prikaùvaweto na osobinite na dru-gite nacionalni etni~ko-konfesionalni grupi. Vo izrazite naekstremnite nacionalisti~ki stereotipi e sodràn stavot"za nemo`nosta da se ìvee zaedno so drugite nacionalnigrupi i zaednici", {to go zabrzuvaat procesot name|uetni~kiot konflikt i op{testvenata dezintegracija vosekoe globalno op{testvo.

Evropska kulturna integracija ne e mo`na bez sozdavaweevropska strategija za re{avawe na pravata na ~ovekot, naetni~kite malcinstva i na drugite grupi, bez pridrùvawekon principot za reciprocitet na ovie prava i bez namalu-vawe na ogromniot jaz me|u siroma{nite i bogatite na od-delni zemji, osobeno na onie {to se nao|aat vo tranzicija. Votakvite uslovi na oìvotvoruvawe na evropskata strategijaza kulturnite razliki me|u narodite i etni~kite grupi }emoè da se zboruva kako za duhovno zbogatuvawe i most name|usebno razbirawe, tolerancija, doverba i nadopolnuvawe.Kulturata e na~in na ìvot, qubov kon drugiot ~ovek, bezrazlika na negovoto etni~ko i konfesionalno poteklo.

1.8. Idejnite pra{awa za ~ovekoviot razvitok

Vo svetskiot izve{taj za ~ovekoviot razvitok od 1955godina, podgotven od UNDP, za ovaa problematika, pokraj dru-goto, e konstatirano: "Vo 1980-te godini, buxetite se balan-siraa za smetka na debalansirawe na ~ovekoviot ìvot...Kakvo e zna~eweto na razvitokot ako toj bide preveden so~ovekovite ìvoti?...Rangirawata vo indikatorite za~ovekoviot razvitok otvorija eden zdrav natprevar me|u zem-jite za podobruvawe na nivnata polo`ba... Predlozite voizve{taite za ~ovekoviot razvitok imaat stimulirano edendijalog vo svetski razmeri. Celta na razvitokot e da gipro{iri site ~ovekovi mo`nosti, a ne samo dohodot, taka {tokonceptot na ~ovekoviot razvitok go naso~uva kon celo-kupnoto op{testvo, a ne samo kon ekonomijata... Sekoja tema votradicionalnite modeli na razvitokot mora da bide opfa-

tena i od aspekt na napredokot na lu|eto".51

51 UNDP, Human Development report, 1995.


75

Vo ve}e iznesenite citati od izve{taite na Obedi-netite nacii i od oddelni avtori od zapadnite zemji, sosemjasno i eksplicitno se poso~eni i pogledi za socijalniteaspekti na transformacijata, za krajnata cel, za polo`batana zapostavenite lu|e itn. Bidej}i ovie idei se izneseni voizvori za koi ne moè da se kaè deka se ideologizirani (vonegativnata smisla na zborot), tie se prifa}aat bezdiskusija, t.e. kako sovremeni humani eti~ki vrednosti, koi serazbirlivi sami po sebe.

Pokraj sevo ova, konceptot na ~ovekoviot razvitok senaso~uva ne samo kon toa da se obezbedi ìvotnata egzis-tencija, tuku da se osiguraat i {ansi za unapreduvawe nalu|eto vo site sferi na ìvotot, spored li~nite sposobnostii okolnosti, a ne samo spored li~nite materijalni mo`nosti:{ansi za {koluvawe, za stru~no osposobuvawe, za vrabotu-vawe, za trajno izdignuvawe, za participacija, za eman-cipacija, za rehabilitacija itn. Tuka se vklu~uvaat i kvali-tetite na ìvotot: domuvaweto, zdravjeto, kulturata, rek-reacijata, ìvotnata sredina, pa gra|anskata sloboda, na-cionalnata ramnopravnost, ednak-vosta me|u polovite,planiraweto na semejstvoto, u~estvoto vo me|unarodnite ko-munikacii itn.

Proizleguva deka barawata se prili~no idealizirani iako se prodolì taka, }e se pojavi opasnost da se oformi vis-tinska ideologija ili pak ideite da se preto~at duri i vovistinska demagogija. Zatoa, tuka se nekoi nasoki za politi-kata, t.e. bez striktno programirawe. Isto taka, taa zada~a napolitikata da osiguri {ansi za unapreduvawe na ~ovekot. Vopraktika rezultatite }e zavisat od realnite mo`nosti na od-delna zemja i vo daden period, {to zna~i od: nivoto na razvi-enosta, tempoto na razvitokot, naslednite problemi,teìnata na novite problemi i osobeno od mo`nostite zafiskalno optovaruvawe na nacionalniot dohod.

UNDP od Wujork pokrena inicijativa za sostavuvawe nanacionalen izve{taj za ~ovekoviot razvitok vo RepublikaMakedonija za 1997 godina preku Programata na ON za~ovekoviot razvitok vo Centralna i Isto~na Evropa, sou~estvo i vo planiranite sredbi i konferencii, razmena nanacionalnite izve{tai so drugite zemji od regionot, razgo-

Nazmi Maqi~i

76

vori za razmena na iskustva itn. Ministerstvoto za razvoj naRepublika Makedonija e ovlasten nositel na proektot.

1.8.1. Evropska konvencija za za{tita od ma~ewei ne~ove~ko odnesuvawe

Dràvite ~lenki na Sovetot na Evropa, potpisni~ki naovaa Konvencija, imaj}i gi predvid odredbite na Konvencijataza za{tita na ~ovekovite prava i osnovni slobodi;

Potsetuvaj}i deka spored ~lenot od taa Konvencija"nikoj ne moè da bide izloèn na ma~ewe i ne~ove~ko iliponiùva~ko postapuvawe ili kaznuvawe",

konstatiraj}i deka licata koi se smetaat za `rtvi napovredite od ~len 3. moàt da se povikuvaat na mehanizmotnaveden vo taa Konvencija;

uvereni deka za{titata na licata li{eni od sloboda, odma~ewe i ne~ove~ko ili poniùva~ko postapuvawe ili kaznu-vawe bi moèla da bide zasilena so nesudski sredstva odpreventiven karakter, preku poseti na zatvorenicite,dràvite potpisni~ki se soglasija so slednovo: "Se formiraEvropski komitet za za{tita od ma~ewe i ne~ove~ko iliponiùva~ko postapuvawe ili kaznuvawe. Preku poseti, Komi-tetot vr{i uvid vo postapuvaweto so licata li{eni od slo-boda so cel, dokolku e potrebno, da ja zasili nivnata za{titaod ma~ewe i ne~ove~ko ili poniùva~ko postapuvawe ili

kaznuvawe".52

1.8.2. Nacionalna netolerantnost

Sprotivno na progresivnite procesi i globalnite prome-ni {to go karakteriziraat po{irokiot evropski prostor i{to pretstavuvaat osnova za sorabotka, integracija i povrzu-vawe, za àl, svedoci sme na razni me|unacionalni netoler-antnosti.

52 ^len 1. od Evropskata konvencija, Strazbur, 26. 11. 1987. Vidi, Sovet na Evropa, Kratok vodi~ niz Evropskata konvencija za ~ovekovi prava.


77

Nacionalizmot pretstavuva iracionaliziran duh, mega-lomanski mentalitet. Objektivno gledano, naciona-lizmotzna~i prakti~no zagrozuvawe i osporuvawe na postojnotoop{testveno ureduvawe. Sindromot na nacio-nalizmot semanifestira so pove}e dimenzii kako, na primer, so: istaknu-vawe na nacionalniot suverenitet i avtoritet na svojatadràva, naglasuvawe na nacionalnite simboli...

Nacionalizmot se zalaga za vospostavuvawe nacio-nalnaisklu~itelnost nasproti nacionalnata tole-rancija,veli~awe na sopstvenata nacija, a potcenuvawe na druginacii, nasproti vistinskoto vrednuvawe na istorijata i kul-turata na sekoj narod, sozdavawe mnogubrojni pre~ki za da sedojde do povrzuvawe me|u lu|eto i ideite, nasproti slobod-noto dvièwe na lu|eto i ideite; mitologizacija na istoris-koto minato, nasproti civilizaciskite potrebi za demitolo-gizacija na ìvotot, li~nosta i ideite; potcenuvawe na seka-kov partikularizam i separatizam nasproti zaedni{tvoto iramnopravnoto povrzuvawe i zdruùvawe na site narodi; ho-mogenizacija vrz nacionalna osnova, koja pretstavuva perma-nentna opasnost za direktno ili indirektno zasegawe vrzteritorijalniot i moralniot integritet na eden narod inacija i koja moè da bide fatalna za elementarnite odnosime|u lu|eto, nasproti permanentniot dijalog vrz ramnopravnaosnova, kako preduslov za posigurna i podostoinstvena per-spektiva.

Nacionalizmot ne dozvoluva razumen razvitok, vodi konomraza, netolerancija, demagogija i doktrinarna propaganda,kako {to pokaùva primerot so porane{nite jugoslovenskirepubliki, "koga se vele{e deka nacionalizmot }e prediz-vika vojna koja nema da zna~i po~etok na krizata samo na Bal-kanot, tuku i po{iroko, a politi~arite od EZ i OON sedea imislea deka problemot }e se re{i po miren pat, {to se

pokaà kako katastrofalna gre{ka".53

Aktuelnite socijalni, ekonomski i politi~ki nastani jaispolnuvaat konkretnata sodrìna na glorifikacijata na na-cionalnoto bitie, pri {to racionalnoto jadro na naciona-lizmot se proniknuva so silni emocii na netrpelivost i neto-lerantnost kon drugite, a so toa, pak, se ostvaruva

53 M. Ta{eva, Nacii, nacioanalnost, nacionalizam, Dijalog br. 1, Skopje, 1992.

Nazmi Maqi~i

78

beznade`nosta i neizvesnosta preku sozdadenata iluzija zasigurnost i izvesnost vo svojata glorificirana nacija. Zatoaprisutnite me|unacionalni tenzii mo{ne lesno moàt daproduciraat i direktni konfrontacii, so {to vsu{nost sesozdavaat uslovi da se dokaùva "nacionalizmot i isprav-nosta na potezite {to vo negovo ime se povlekuvaat." Voop{testveno-politi~kiot ìvot, nacionalizmot se manifes-tira vo razli~ni formi, kako: {ovinizam, separatizam, uni-tarizam, iredentizam i sl.

[tetnosta od me|unacionalnata netolerantnost dovolnojasno ja istaknuvaat istaknatite filozofi Ruso, Herder iKant, koi, iako dlaboko povrzani so svojata tatkovina, poten-ciraj}i gi nejzinite osnovni belezi (ja-zikot i tradiciite), nezaboravaat posebno da go istaknat faktot deka celoto~ove{tvo e pogolema i povisoka tatkovina, odnosno deka na-cionalizmot, koj ne gi tretira site lu|e podednakvo, bezogled na nivnata mo}, pretstavuva ne samo netolerantnost,tuku permanentna opasnost za izbuvnuvawe na konflikti odpo{iroki razmeri.

Gledano niz prizmata na sovremenite zbidnuvawa vome|unarodnata zaednica, gornovo tvrdewe moème da go pre-poznaeme i vo govorot na germanskiot kancelar Helmut Kol,koj, na 5 maj 1992 godina, zboruvaj}i za Obedinetite nacii,izjavi deka ne smeat da se zatvoraat o~ite pred budeweto nanacionalizmot vo stilot od XIX vek vo Isto~na i Jugoisto~naEvropa, koj pokaùva opasni ekspazionisti~ki tendencii. "Nakrajot od ovoj vek nikoj ne smee da se obiduva etni~kite iteritorijalnite problemi da gi re{ava na na~in kako {to toabe{e re{avano vo po~etokot na ovoj vek, koga posledicite bea

katastrofalni."54

Ova u{te pove}e i poradi toa {to nacionalnite kon-flikti na prostorot na porane{na Jugoslavija tolku sevlo{ija {to produciraa surova etni~ka konfrontacija, pa ivojna, za koja najgolema zasluga ima tokmu toj t.n. nov nacion-alizam; za nego nekoi teoreti~ari, kako zbirno ime za siteidejni nacionalisti~ki struewa so dominanten emocionalenaspekt za integracija na raznovidnite tradicii, religii iklasi vo edinstven entitet, go upotrebuvaat poimot panna-

54 Nova Makedonija, Skopje, 07 maj 1992 god.


79

cionalizam, koj, vsu{nost, pretstavuva mnogu pove}e od ob-nova na plemenstvoto i plemenskata tradicija.

1.8.3. Osnovni karakteristiki na demokratskatatranzicija

Od op{testvenite nauki, sociologijata posebno se zani-mava so prou~uvawe na raznite tipologizacii na op{testvoto.Pod op{testvo podrazbirame posebna dimenzija na stvarnosta{to proizleguva od generi~kata su{tina na ~ovekot, kakovkupnost na odnosite {to se vospostavuvaat me|u lu|eto vokoi tie ostvaruvaat opredelena dejnost.

Politikata e poim {to globalno moè da se svede napravila utvrdeni vo op{testvenata zaednica, so ~ija pomo{opredelen subjekt ostvaruva vlijanija i vr{i ope-racionalizacija na sopstveniot programski proekt.Oìvotvoruvaweto na takov proekt e svesna i organiziranadejnost na vladeja~kata struktura, so cel da se obezbedi pra-ven red i poredok vo zaednicata.55

Vo istorijata na op{testvenite nauki, osobeno vopoliti~kite nauki, pri opredeluvawe na poimot politika sepojavuvaat mnogubrojni, protivre~ni, sprotistaveni pa duri i

isklu~itelni stojali{ta."56

Poimot politika gi opfa}a site oblici i vidovi nasvesni op{testveni akcii so koi se obezbeduva razre{uvawena op{testvenite sprotivstavenosti, odnosno na

op{testvenite zbidnuvawa.57

Vrz osnova na iznesenovo, se postavuva pra{aweto {to etoa politi~ko? Odgovorot e ednostaven: sé ona {to e povr-zano za politikata. Globalno gledano, taa e vkupnost na odno-site so koi se stremi da se naso~at aktivnostite ili da sevospostavi vlast vo opredelena sredina. Politi~koto, nu`no,ja opfa}a sferata na politikata. Sferata na politi~koto ecelina, op{testvenata stvarnost vo koja postoi zona nadejstvuvawe na vlasta, na silata, no toa istovremeno e i

55 Kitanovski, Lazar, Podelba na vlasta, Aniskop, Skopje, 1996.56 Vidi Jovan –orviÊ, Predgovor na knigata ; Æan Mejno ; Uvod u politiËkoj nauci, Savez udruèwa pravnika Jugoslavije, Beograd, 1961.57 Klimovski, Savo, PolitiËki sistem, Skopje, 1997.

Nazmi Maqi~i

80

vkupnost na odnosite {to se vospostavuvaat i definiraat sopravila i normi, kako i "onie aktivnosti {to nositelite nadràvnata vlast ne gi zabranuvaat, ili samo voop{teno se

odnesuvaat kon niv".58

Zboruvaj}i voop{teno, pod politi~ko se podrazbira,pred sé, dimenzija na socijalnata aktivnost, vo koja socijal-nata edinka go osiguruva svojot specifi~en identitet kakoedinka. Identitetot sekoga{ se potpira na razgrani~uvawe.Sopstvenoto implicira drugo i sekoga{ toa razli~no eedinstveno, posebno, zaedni~ko. Spored toa politi~koto eusoglaseno so sistemot na celi i sredstva; definiran kom-pleks na programski opredelbi, pravec i oblik napoliti~kata borba; specifi~en op{testven odnos {to goodrazuva totalitetot na op{testvenite odnosi (ekonomski,socijalni, kulturni i drugi) i sl. Politi~kite partii se ele-ment vo sodrìnata na politi~kite procesi. Tokmu nizpoliti~kiot proces, niz izrazuvaweto na politi~koto,vsu{nost, se izrazuvaat i dimenziite na identitetot napoliti~kite partii.

Politi~ka mo}

Politi~kata mo} e pove}edimenzionalen poim. Toj po-drazbira vladeewe nad prirodata i vladeewe nad ~ovekot.Vladeeweto nad prirodata e samo duhovna mo}. Taa se zasno-vuva vrz poznavaweto na zakonite {to vladeat vo nad-vore{nata priroda i sluàt taa da se napravi korisna za~ovekot. Takvoto zna~ewe e osnova za produktivnosta na se-koe op{testvo. Toa e mo} bez mo}ta. Toa ne go vklu~uvavladeeweto nad lu|eto.59

Politi~kata mo} e socijalna mo} skoncentrirana vodràvata. Taa go involvira vladeeweto nad lu|eto i sestremi da vlijae vrz odnesuvaweto na dràvnata vlast. No-sitelite na politi~kata mo} ~esto se prisileni da pottiknu-vaat racionalni i emocionalni reakcii kaj pot~inetite i dagi pottiknat, direktno ili indirektno, da gi sledat nared-bite na vladetelite. Ako ne uspee vo toa, vladetelot mora da

58 Kitanovski, Lazar, Podelba na vlasta, Aniskop, Skopje, 1996.59 Klimovski, Savo, PolitiËki sistem, Skopje, 1997.


81

primeni sila, a vo kraen slu~aj i da gi likvidira

pot~inetite.60

Vtoriot vaèn instrument e sferata na ekonom-skiotaktivitet, {to, glavno, ostanuva nadvor od zonata nadràvnata i administrativnata intervencija. Liberalnatapoliti~ka dràva ja istaknuva svojata vtemelenost na ma-terijalnite limiti.61

Spored toa, i silata na "gra|anskoto op{testvo"(sopstvenosta, semejstvoto, dogovornoto pravo, momentite napoliti~ki i etni~ki naboj i sl.), sekako se javuva kako zna~aeninstrument na ograni~uvaweto, kontrolata i "omeknuvaweto"na politi~kata vlast (osobeno vo najcvrstata zona, sferatana "represivnite dràvni aparati"). Defanzivnata funkcijana gra|anskoto op{testvo moè da se pretstavi, kako {to do-bro pokaàl Hegel, kako eden sistem od konstrukcioni lim-iti na ovaa vlast. Toj sistem na politi~ka organizacija nadràvata e samo "isturena pozicija na gra|anskoto op{testvozad koja stoi sloèn, glomoren sistem na fortifikacii naova op{testvo".62

Demokratijata ne e samo primena na zakonot na mnozin-stvoto, tuku vo ista merka i po~ituvawe na malcinstvoto. No,isto taka, demokratijata e nesfatliva bez parlament, sindi-kati, politi~ki partii i drugi oblici i asocijacii nagra|anskata inicijativa i akcija.63

Koga se rasprava za op{testvenata mo} se vr{i tipo-logizacija, poinakva od vistinskite oblici na institucion-aliziranata mo}. Pritoa, se razlikuvaat politi~ka, ekonom-ska i manipulativna mo}. Odnosot me|u ovie tipovi e takov{to koga se zboruva za mo}ta, vsu{nost se zboruva zapoliti~kata mo}. Ovoj oblik na mo} se temeli, pred sé, vrzupotrebata na fizi~ka sila ili vrz zaka-nuvawe so nea. Upo-trebata na ovoj oblik na mo} pod-razbira primena na organitena prisilbata.64

60 Franc Neuman, Demokratska i autoritarna država, Naprijed, Zagreb, 1974.61 Klimovski, Savo, PolitiËki sistem, Skopje, 1997.62 Franc Neuman, Demokratska i autoritarna država, Naprijed, Zagreb, 1974.63 Isto64 S. J. Fridrih razlikuva tri oblici na prisilba ; fizi~ka (gruba sila, primena na vojna akcija ili akcija na policijata).

Nazmi Maqi~i

82

1.8.4. Promenite na politikata od konfrontacijakon akomodacija

Iako op{testvenite promeni imaat mnogu zaedni~ko sosite promeni vo prirodata, sepak si imaat i svoi bele-zi,svoi karakteristiki. Taka, na primer, napu{taweto na komu-nisti~koto ureduvawe vo isto~noevropskite zemji i preminotkon kapitalisti~koto ureduvawe, vo svojata osnova, zna~ipromena na osnovite na politikata, i toa premin voop{testven sistem koj do v~era se smeta{e za neprijatel. Voovaa smisla, se postavuva ednostavno pra{awevo: koi se tiezakonitosti {to doveduvaat do takvi promeni?

Sekoga{ ne moè svesno da se odi kon promeni vo poli-tikata od konfrontacija kon akomodacija. Ponekoga{ promen-ite gi predizvikuvaat i pottiknuvaat nastani {to pretstavu-vaat predvorje za ideite na politikata. Vakov primer epoznat vo Korejskata vojna, koga kineskata intervencija voKoreja ja prinudi Amerika da ja napu{ti dotoga{nata poli-tika na unifikacija na Koreja i da ja ustanovi politikata nanejzina podelba. Isto taka, i francuskata politika vojnatavo Indokina be{e afektirana od privremenoto zapirawe naneprijatelstvata vo Koreja vo juli 1953 godina, slu~aj {to janatera Francija da razmisli za re{avawe na indokineskiot

konflikt so pregovori.65

So ogled na toa deka promenata na politikata od kon-frontacija kon akomodacija pretstavuva proces na konverzija,poznati se tri nivoa {to pridonesuvaat za ovaa konverzija, atoa se: 1. vrvnoto politi~ko vodstvo, 2. elitata i 3. {irokitenarodni masi. Koga promenite se "diktiraat" od vrvot, toazna~i deka vlasta e centrali-zirana vo dràvnata piramida.A koga pri~inata za promenite na politikata e elitata, vopraktikata moè da se pojavat pove}e modaliteti...

Denes re~isi site sredbi na evropskite dràvni liderina relevantni zemji naso~uvaat aktivnost kon umerenost za-toa {to nie denes ìveeme pove}e vo tranzicija otkolku vovistinska transformacija. Ovie dve raboti treba jasno da seobmisluvaat.

65 Domestic Dynamics of Change from Confrontation to acommadation polices. Research Monograpf No 38, Princetion Univerzity, 1973.


83

- Sekoja dràva {to iskreno nastojuva da vleze vo evrop-skite strukturi mora da gi evropeizira svoite zakoni i pro-pisi, zna~i svojot ustav i suverenitet da gi prisposobi konpotrebite na evropskata celina, ~ij del saka da stane. Toa gopravat site dràvi i vo balkanskiot region koi ne se obidu-vaat da se evropeiziraat so "balkanski" politi~ki metodi.Vo demo-kratskite zemji vledee suverena demokratija, a toane moè da zavisi od ne~ie momentalno raspoloènie, na-jmalku od raspoloènieto i konceptite na opredelenipoliti~ari, bez razlika na nivnata upornost vo poinakvotoubeduvawe.

Patot do evropskata integracija vodi preku regiona-lniintegracii. Dosta jasni se analizite deka zemjite vo regionotne moàt da baraat od Evropa ni{to {to tie ne se podgotvenida si go dadat edna na druga. Toj, zasega edinstven pat e po-dolg, a bara i pove}e razbirawe. Za àl, neretko nekoipoliti~ki subjekti na ovie prostori se odnesuvaat kakopove}e da sakaat izoliranost otkolku integracioname|uzavisnost, {to so sigurnost moè da se re~e e na nivna{teta.

Vo tranzicioniot period posu{tinski se lociranirasporedot i vlijanieto {to go imaat politi~kite subjekti sonacionalen predizvik. Vo toj kontekst e i orientacijata konnadvore{nite vlijanija. So podgotvuvawe analiza, osobeno odme|unaroden faktor, lesno moè da se najde eden politi~kibalans vrz koj bi bil moèn stabilen region.

Noviot zakon za rasnata omraza vo multikulturna Av-stralija predviduva kazna zatvor za pottiknuvawe kon rasnonasilstvo i omraza, predizvikuvawe podvoenost vo politi~-kiot i intelektualniot spektrum na avstraliskoto op{testvo,kako i zbunetost vo ramkite na samite etni~ki zaednici.Zna~eweto i posledicite od negovoto usvojuvawe se dotolkupogolemi, zatoa {to, istoriski gledano, avstraliskata emi-grantska politika do 1973 godina be{e fundirana vrz ra-sisti~ka platforma, embarga i restrikcii, a realno gledano,i denes imigrantskata obespravenost i diskriminacijata séu{te postojat, i pokraj multikulturalizmot.

Za nekoi pojasnuvawa za balkanskite priliki, }e seposluìme so intervjuto na L. Perovi}, koja, me|u drugoto, ob-jasnuva deka:

Nazmi Maqi~i

84

"Rabotite na Balkanot, so raspadot na Jugoslavija, tolkuse pomesteni {to, bezdrugo }e bide potrebno edno poopstojnorazgleduvawe na celata situacija - kako taa da se re{i naeden dolgoro~en na~in.66 I vo taa smisla nie, kako ~lenka naON, odnosno ve}e kako prisuten subjekt vo ovoj region, mora daimame eden poaktiven odnos: da ne se zanimavame so nekoiprava i misli, tuku da se odnesuvame kako ramnopraven sub-jekt, so svoe mislewe i sfa}awe i da pridoneseme zare{avawe na tie va`ni problemi".

Za realnosta na nasledenite problemi vo balkanskitezemji, Ivan To{evski smeta:

"Vo politikata nikoga{ ne treba da se ima nikakviiluzii, pa i vo pogled na granicite, vo smisla deka tie edna{zasekoga{ se dadeni. Znaeme deka vo istorijata granicite semenuvale mnogu ~esto, deka postoi eden princip spored kojgranicite lesno se menuvaat so sila i deka toa na opredelenna~in se odobruva, taka {to vo vakvite izjavi, bezdrugo, prvotreba da go gledame interesot na nekoi sili za promena nagranicite, a od druga strana treba da vidime kakva e na{atarealna situacija, dali taa nivna èlba e toa samo èlba ilimoè da bide i element od procesot na menuvawe na granic-ite".67

Potoa, za soo~uvaweto so realnosta so nasledeniteproblemi, L. Perovi}, vo intervjuto za Puls, me|u drugoto, ob-jasnuva:

"Nema somnevawe, od perspektivata na vojna, socijal-nata beda, gasneweto na naukata i kulturata, smalenotozna~ewe na slobodata; od perspektivata na divja{tvo i na-silstvo - periodot {to e zad nas po~nuva da li~i na zlatnovreme. Me|utoa, neizbe`no se postavuva pra{aweto - {to tojpoluvekoven period mu ostavi na dene{noto vreme, koi se ni-kulcite na nepodnoslivata stvarnost za~nati ve}e vo nego".68

66 Puls, Dolgiot pat do multikulturnoto op{testvo, 16 dekemvri 1994.67 Puls, Intervju, Ivan To{evski, Skopje,12 noemvri 1993.68 Puls, Intervju, Latinka PeroviÊ, 14 januari 1994, Skopje.


85

1.8.5. Mediumite i politikata

Rajmer Gajsler (Rainer Geisler) (1973) razlikuva dva tipamanipulacija, koi ne treba da se sfatat kako sprotivni: a)opredeleni eliti, odnosno edna klasa, gi okupiraat mas-mediumite, b) so pomo{ta na pazarno-ekonomskite mehanizmi(maksimalizirawe na recipientite) se proizveduvaapoliti~ka masovna kultura. Ponatamu, Gajsler razlikuva pettipa manipulativni sodrìni:

1. integrativni sodrìni, bez kritika na postojnite op-{testveni i politi~ki sostojbi;

2. izolirawe na individualnite sudbini od dadenaop{testvena ramka;

3. relevantnata politi~ka informacija e kvantitativnobezna~ajna vo odnos na zabavnite sodrìni;

4. granicite me|u informacijata i zabavata se bri{at;5. kvalitativno depolitizirawe na nepovrzani de-

talni informacii.Vo pogled na manipulativnite stabilizira~ki vlijanija

na sistemot, Gajsler gi naglasuva namaluvaweto na diskusiitevo primarnite grupi, nezainteresiranosta za politi~kitepra{awa, slabeeweto na sposobnosta za kriti~ka refleksija,prisposobuvaweto na postojnite odnosi, kako i nepostoewetona mo`nosta za probiv na razjasnuva~kite tendencii nasproti

masata na zabava, reklama i "depolitizirana" politika.69

Herbert Markuze (Herbert Markuse) ukaà na centralnotozna~ewe na mas-mediumite za manipulacija so potrebite, od-nosno sozdavaweto represivni potresi. Markuze, vo 1970,pi{uva: "Nefunkcioniraweto na televizijata i srodnite me-diumi moè da go postigne ona {to imanentniteprotivre~nosti na sistemot ne moàt, a toa e raspa|aweto nasistemot."

Politi~koto dejstvuvawe ne e samo dejstvuvawe zasproveduvawe, tuku i pra{awe na inscenirawe od aspekt naaktivnosta na mediumite. 69 Mihail Kun~ik - Astrid Cipfel, Voved vo naukata za publicistika i komunikacii, Skopje, 1998.

Nazmi Maqi~i

86

U{te italijanskiot sociolog Vilfredo Pareto (1962) jazastapuva{e tezata deka razvitokot kon demo-kratijata esvrzan so namaluvawe na manifestnata primena na nasilstvo,a istovremeno sleduva sé pointenzivnoto koristewe na ma-nipulativnite vladeja~ki tehniki. Spored terminologijata naitalijanskiot politikolog Gaetano Moska, na sekojapoliti~ka elita ñ e potrebna "politi~ka formula",ideologija za legitimirawe na vlaedeeweto. Politi~kiteodluki ne bi trebalo da se po~ituvaat poradi strav od nega-tivni sankcii, tuku poradi ubeduvaweto deka se pravilni.Bidej}i mas-mediumite se eden od najzna~ajnite "producentina ideologii" na modernite op{testva, tie vo ovoj kontekstdobivaat prvenstveno zna~ewe vo {ireweto informacii zastabilizirawe na sistemot. Mas-mediumite imaat mo} zaubeduvawe i se vo polo`ba da {irat svoi tolkuvawa za real-nosta.

Mnogu avtori se na mislewe deka mas-mediumite ñ {te-tat na demokratijata samo vo edna merka, bidej}i ja pomagaatpoliti~kata pasivnost kaj gra|anite. Vrz osnova na empiriskidokaànata nedovolna informiranost na narodot zapoliti~kite problemi, se zaklu~uva deka na~inot na koj mas-mediumite gi {irat op{testvenite i politi~kite nastani nevodi kon politizacija na politi~kata nezainteresiranost,tuku pove}e go zajaknuva "nepoliti~kiot poim za politikata".Postoi politika na politi~ki ramnodu{nite, koja se odli-kuva so pasivno apoliti~no potro{uva~ko odnesuvawe i vooblasta na politikata.

Komunikacijata odlu~uva za uspehot ili neuspehot naindividuite, organizaciite, op{testvenite grupi i celiop{testva. Onoj {to vo borbata protiv konkurentot nema dauspee da obezbedi vnimanie so pomo{ta na ve{ti tehniki, }eja zagubi igrata. Od edna strana, doa|a do sé pogolema drama-tizacija na nastanite, za da se dobijat o~ekuvanite reakciiod publikata, no istovremeno doa|a i do otstapuvawe na jav-nosta so preteranite komunikaciski sodrìni. Poslediciteod ovaa "inflacija na zborovite" e gubewe na verbata na jav-nosta deka zad zborovite se krie ne{to vistinito. Posledicaod ovaa komunikaciska rabota e nedoverbata.

Seedno kako }e se ocenat posledicite, fakt e dekapolitikata sî pove}e se sluì so komunikaciskite tehniki i


87

mas-mediumite, so cel da vlijae vrz javnosta. Ova se slu~uva ivo oblikot "odnosi so javnosta". Ovoj poim go ozna~uvasopstvenoto prikaùvawe na povrzani svesno isplanirani,sistematski i trajno {ireni informacii, povrzani so in-teresi, samo so cel: zapoznavawe, postignuvawe na razbi-rawe, simpatii i pred sé, doverba na javnosta, odnosno kajopredeleni delovi od javnosta. Dodeka nekoi avtori odnositeso javnosta gi gledaat kako forma na manipulacija i sepla{at od navedenite disfunkcionalni posledici, FrancRoneberger ukaà na centralnoto zna~ewe na odnosite so jav-nosta za demo-kratijata. Odnosite so javnosta imaat zada~a daintegriraat mnogu kompleksni zaednici vrz osnova na mini-malen konsenzus, se objasnuvaat razli~ni interesi i stavovii vrz toa e zasnovan nivniot legitimitet. Pritoa, doa|a dopostoewe na raznovidni interesi i po~ituvawe na egzisten-cijalnoto pravo na drugi interesi.

Faktot deka politi~kite odnosi so javnosta ne treba vosekoj slu~aj da se ocenuvaat kako negativni, se potvrduva sotoa {to germanskiot Ustaven sud, vo 1977 godina, vo edna od-luka za javnosta na rabotata na dràvnite organi, ja dozvolili ja naglasil potrebata za javno informirawe. Demokratijataja pretpostavuva soglasnosta na gra|aninot so dràvnata od-luka donesena vrz osnova na Ustavot. Ovoj konsenzus treba dase odrùva vo ìvot. Samo ako poedinecot dobie informaciiza re{ava~kite odluki ili pra{awa, bi moèl poodgovornoda u~estvuva vo sozdavaweto na javnata volja. Me|utoa, ne bitrebalo od vladinata slu`bena javna rabota da nastaneizborna kampawa. Ovaa odluka ne zna~i deka se legitimnisvesnite falsifikati i izobli~uvawa.

So gledaweto na nasilni~ki sodrìni, spored ovaa teza,se zgolemuva i podgotvenosta za agresija. Pri postoewe naopredeleni uslovi specifi~ni za li~nosta (na primer, emo-cionalno vozbuduvawe) ili za situacijata (drazbi {topredizvikuvaat agresija, na primer oru`je, sli~nost me|u po-tencijalniot objekt na agresija i nasilni~kite protagonisti),doa|a do zgolemuvawe na agresivnoto odnesuvawe. Me|utoa,zgolemuvaweto na agresivnosta predizvikano od mediumitene moè{e da se potvrdi vo izvr{enite eksperimenti.

So pi{uvaweto ili so gledaweto na tolerantni odne-suvawa (sodrìni) i temi {to }e vlijaat vrz razvitokot na

Nazmi Maqi~i

88

li~nosta, bi moèl da se o~ekuva model na relativno po-zitivni efekti. Mo`ni se pra{awata od kade tolku na-silstva, zo{to tolku se pi{uva za nasilni~ki sodrìni itn.

Vo "Politikata kako zanimawe" (1919), Maks Veber jaupotrebuva ovaa tipologija za analiza na politi~koto i novi-narskoto rabotewe. Eden ~ist eti~ar na svesta ja prezema od-govornosta za posledicite od svoeto rabotewe. Ako posle-dicite od svesno storenoto delo se lo{i, toga{ za toj eti~arne e odgovoren storitelot. Se smeta deka etikata na svesta nee potreben stav na novinarite, tuku posledica od nivnataspecifi~na profesionalna situacija, odnosno od nedostig nainformacii za nivnoto dejstvuvawe. [tom novinarite se zdo-bijat so takvi informacii, vedna{ bi dejstvuvale eti~ki od-govorno. Spored ovaa argumentacija, bi trebalo i anketi-ranite televiziski novinari od strana na Komlinger i Fol,da pokaàt eti~ki odgovorno motivirano odnesuvawe,dokolku se poznati posledicite od konkretnoto odnesuvawe.Vo ovoj kontekst e mo`na zabele{kata deka Mulberger ne gooperacionaliziral dostatno dobro eti~ki odgovornoto odne-suvawe. Dokolku informantite ne se po{tedat, vo dadeniuslovi moàt da presu{at izvorite na informacii, a toazna~i deka vnimatelnoto tretirawe na informantot e vo in-

teres na samite novinari.70

1.9. Politi~kata tolerancija kako faktorza za~uvuvawe na mirot i bezbednosta

vo balkanskite priliki

Poslednata decenija na 20 vek }e ostane zabeleàna vosvetskite anali kako period na krupni promeni na globalenplan {to }e im davaat pe~at na me|unarodnite odnosi i vonaredniot vek. Ovie promeni, za koi podgotovkite nesomnenopo~nale u{te od porano i so koi se povrzuvaat novite nastanivo Evropa, se: urivaweto na Berlinskiot yid i Zalivskatavojna; raspa|aweto na SSSR, SFRJ, ^SSR, po~nuvaweto vojnavo Jugoslavija, raspu{taweto na Var{avskiot pakt i, nakraj,napu{taweto na socijalizmot kako op{testven poredok koj na 70 Mihail Kun~ik - Astrid Cipfel, Voved vo naukata za publicistika i komunikacii, Skopje, 1998.


89

ideolo{ki plan be{e vo postojana borba so kapitalisti~kiotsistem. Site ovie nastani, za kratko vreme gi izmenija voeno-geopoliti~kite odnosi, koi vo osnova, se manifestirani i vobalkanskite zemji.

Vo balkanskite zemji sé u{te postoi golema zagriènostdeka pridonesot na dràvite za stabilnost na ovoj tu-rbulenten region ne e cenet vo celost od strana name|unarodnata zaednica. Namesto da se pridonese za pobrzore{avawe na nekoi pove}egodi{ni nasledeni problemi, ten-ziite i neizvesnosta sé u{te se prisutni. Nasproti mnogu pe-simisti~kite analizi vo po~etokot na devedesettite, vovrska so {ansite na balkanskite dràvi da sednat na prego-vara~ka masa, se postigna izvesen napredok, osobeno so "De-jtonska spogodba". Republika Makedonija ne se pokaà kakoskriena "tempirana bomba" na Balkanot, kako {to mnoguminasugeriraa ili procenuvaa. Taa navreme go izbegnavme{uvaweto vo konfliktite {to rezultiraa od raspadot naJugoslavija, pa, iako strada{e poradi ekonomskite posledici,donekade gi zadrà etni~kite tenzii vo svoite granici i gipostavi temelite na demokratskoto i gra|anskoto op{testvo ipo~etocite na pazarnata ekonomija. Ovie postigawa se izvon-redni, so ogled na predizvikuva~kata sredina vo koja se nao|aRepublika Makedonija i problemite so koi taa se soo~uva, aneretko nekoi od niv se i nadvor od nejzinata kontrola. Za-toa, Republika Makedonija i drugite balkanski zemjizasluùvaat pogolema poddr{ka i sorabotka od strana name|unarodnata zaednica. Za~uvuvaweto na stabilnosta nabalkanskite zemji e od su{tinsko zna~ewe ne samo za bezbed-nosta na regionot, tuku i za Evropa, kako celina.71

Kako i sekade, balkanskite zemji, osobeno onie {to se votranzicija, stradaat od golem broj strukturni problemi, kakorezultat od raspa|aweto na Jugoslavija i sé u{te nere{eniotstatus na Kosovo.

Za balkanskite zemji integracijata vo svetskite, evrop-skite i regionalnite strukturi, kako i vo kolektivnite sis-temi na bezbednosta, se postavuva kako preduslov za razvojoti kako globalna celina i kako nivna naj{iroka politi~kaopredelba. Ne e te{ko da se prifati misleweto deka sosto-

71 North atlantic Assembly, defence and security committee, 1997 Reports, Brussels.

Nazmi Maqi~i

90

jbite se ote`nati i poradi situacijata vo Kosovo, koe samo posebe e uslov za za~uvuvawe na mirot i stabilnosta vo balkan-skiot region. Vakvata situacija predizvikuva seriozni raz-misluvawa za mo`ni negativni implikacii vo celiot region,{to zna~i deka eventualnata eskalacija na konfliktot odKosovo vo regionot bi moèla da dovede do mnogubrojni nega-tivni implikacii, odnosno posledici od prelevawe na kon-fliktot vo celiot region. Za balkanskite dràvi e od golemava`nost iznao|aweto prifatlivo re{enie pome|u jugosloven-skoto i kosovskoto rakovodstvo, so posreduvawe name|unarodniot faktor. Toa bi zna~elo klu~, barem sporedsega{nite procenki, za stabilnosta i relak-sacijata na odno-site pome|u dvete strani, pa i za balkanskite dràvi vo ce-lina. Uspe{noto re{avawe na ova pra{awe bi zna~elo i~ekor napred vo naporite za integracija kon EU i NATO nazemjite na Balkanot, a so toa i za stabilizirawe na mirot voovie prostori.72 Pro{iruvaweto na NATO vo ovoj del na Bal-kanot }e ja zajakne i me|usebnata ekonomska, politi~ka i vo-ena sorabotka vo regionot i sorabotkata so zemjite ~lenki naAlijansata. Na toj na~in bi se sozdala podobra idnina i per-spektiva za narodite vo ovoj del na Evropa, so pogolema me|u-sebna doverba i tolerancija. Balkanskiot region ve}e ne bipretstavuval tovar na Evropa, tuku nej-zin integralen delizrazen preku zaedni~kiot interes za traen mir i sorabotka.

72 North atlantic Assembly, defence and security committee, 1997 Reports, Brussels.


91

Nazmi Maqi~i

92

IV glava

Politi~kata tolerancija zasnovanavrz po~ituvawe na razlikite: individualni,socijalni, verski, nacionalni i jazi~ni

1. Iskustva od Republika Makedonija

Imaj}i go predvid golemoto zna~ewe na politi~katatolerancija i, voop{to, na tolerancijata kako faktor zaza~uvuvawe na mirot i bezbednosta vo zemjata i regionot, i voRepublika Makedonija se praveni istraùvawa, {to imaat zacel locirawe na problemite {to stojat na patot name|unacionalnata, etni~kata i verskata tolerancija. Takviistraùvawa se napraveni od Institutot za sociolo{ki ipoliti~ko-pravni istraùvawa i institutite za sociologija ipsihologija pri Filozofskiot fakultet - Univerzitet "SvetiKiril i Metodij" vo Skopje, Agencijata "Data pres" pri NIP"Nova Makedonija", nedelnikot "Puls" i dr.

Ovde }e spomeneme samo del od rezultatite do koi e doj-deno pri ovie istraùvawa. Op{t e zaklu~okot deka Repub-lika Makedonija kako pove}enacionalna dràva so razli~naveroispoved na naselenieto, mora da ja gradi idninata vrzosnovite na soìtelstvo, zaedni{tvo i lojalnost na gra|anitekon dràvata, kako zaedni~ki imeni-tel na li~nite i kolek-tivnite interesi na gra|anite, za {to e potrebno tolerancijai me|usebno po~ituvawe.

Gra|anskata kultura {to gi "potpira" zapadnite demok-ratii ne e samo ideolo{ki koncept. Ovaa kultura opfa}avrednosti i pravila za demokratska procedura koi mnoz-instvoto gra|ani gi prifa}aat kako vaèn del od politi~kiotkontekst. Demokratskata politika osobeno zavisi od toa daligra|anite vo razumna merka se tolerantni kon mislewata iakciite na drugite. Demokratijata ne podrazbira sovr{enaili bezuslovna tolerancija i zatoa site partiski i politi~kiaktivnosti treba da se naso~at kon toa gra|anite da imaatpoliti~ka kultura {to dozvoluva pretstavuvawe na ideite.Vo dràva kakva {to e na{ava, va`no e da se sozdava relak-


93

sirana atmosfera, kako preduslov za politi~ka tolerancija,koja zaedno so politi~kata i gra|anskata kultura, pretstavuvavaèn faktor za za~uvuvawe na mirot i bezbednosta.

1.1. Ulogata na ustavnite normii na zakonskite re{enija vo postavuvawetoi razre{uvaweto na problemite

Republika Makedonija, vo osnova, go ima zadrànobazi~niot koncept primenuvan za nacionalnostite, {to zna~iustavno-pravno go priznava postoeweto na nacio-nalnostitena svojata teritorija. Ovoj koncept e postaven vo kontekst sodolgoro~nite strate{ki opredelbi vo koncipiraweto napravno-politi~kiot sistem na Republikata, vo nasoka na iz-graduvawe gra|anska dràva od moderen tip. Pojdoven momenttreba da e vo nacionalnata ramnopravnost, doslednoto iz-graduvawe na sistemot na gra|anskata demokratija i pri-fa}aweto na me|unarodnite standardi vo ovaa oblast, faktdeka vo site dosega{ni deklaracii i konvencii name|unarodnata zaednica i na nejzinite tela, formalno gle-dano, se garantiraat, pred sé, pravata za pripadnicite na na-cionalnostite.

1.2. Gra|anite i nivnata uloga za za~uvuvawena mirot i bezbednosta

Pravoto na odbrana, kako na gra|anite taka i nadràvite, e sankcionirano i vo me|unarodnite akti. Taka,poznata e op{tata opredelenost deka sekoj poedinec imapravo na samoodbrana. Spored toa, sekoja dràva ~lenka naOON, dokolku bide izloèna na vooruèn napad od koja i dabilo druga dràva, ima pravo da se brani. Vo ~len 51. odPovelbata na OON e sodràna izre~na odredba za pravoto naodbrana na sekoja zemja.

Vo ostvaruvaweto na celite i zada~ite na sistemot naodbranata i za{titata, presudno e zna~eweto na ~ove~kiotfaktor. Zatoa, najgolemiot demokratski potencijal {to moèda go sodrì edna odbranbena koncepcija e povrzano so od-

Nazmi Maqi~i

94

nosot kon gra|aninot. I pokraj site nastojuvawa demokratijatada se razviva prvenstveno vo kontekstot i vo ramkite nagra|ansko op{testvo, vo koe site gra|ani se ednakvi i ne-diskriminirani po niedna osnova, se pokaà deka modernatadràva mora da smeta na vlijanieto na etni~kiot faktor.

Vo ovoj kontekst najvlijatelen faktor na ovoj plan eetni~kata reprezentativnost. Zatoa, idealen koncept za od-brana postoi ako etni~kite grupi se ramnopravno prisutni irasporedeni vo site postapki vo segmentot na odbranata, kakoi vo drugite ìvotni sferi vo dràvata. Iako za realizaci-jata na ovoj odnos pred sekoja dràva so me{ovit etni~kisostav se postavuvaat dilemi i isku{enija, toa ne moè da seizbegne.

Ovie zalo`bi vo sferata na odbranata treba da se izra-zat vo slednive dimenzii: "Od edna strana, nu`no e ne samoeliminirawe na sekoj oblik na diskriminacija vrz nacion-alna osnova vo vojskata, tuku i po{iroko vo sistemot na od-branata; no, od druga strana nu`no e i navremeno i efikasnoreagirawe vo odnos na eventualnite slabosti {to moàt dase pojavat vnatre vo odbranbeniot sistem, a koi bi bile re-zultat na naru{enite me|unacionalni odnosi voop{testvoto".

1.3. Malcinstvata i nivnata ulogavo za~uvuvaweto na mirot i bezbednosta

Vo ovoj del od trudov se prikaùva polo`bata na mal-cinstvata vo ramkite na OON, kako i instrumentite so koi taase reguliraa. Ponatamu, se naveduvaat odredbite za malcin-skite prava sodràni vo opredeleni me|unarodni konvencii ivo relevantnite dokumenti na Sovetot na Evropa i na OBSE, ase prezentira i sovremenata praktika, fakti~kata polo`bana malcinstvata vo pogolem broj relevantni evropski zemji.Za problematikata na malcinstvata, isto taka, komparativnose iznesuvaat: na~inot za re{avawe na pra{awata na mal-cinstvata vo nekoi zemji od Zapadna Evropa, polo`bata namalcinstvata kaj balkanskite zemji i nivnata polo`ba vozemjite na Centralna i Isto~na Evropa. Pritoa, se komparirai polo`bata na malcinstvata vo niv me|u dvete svetski vojni


95

i denes, spored brojot na pripadnicite na oddelni malcin-stva i kvalitetot na nivnite prava. Toa e donekade dobarna~in so koj moè da se izbegne politiziraweto koga se odne-suva za pravata i obvrskite na gra|anite vo odbrana na zem-jata.

1.4. Odredbi za pravata na malcinstvata sodràni vo oddelni me|unarodni dokumenti

Konvencija za zabrana i kaznuvawe na zlostorstvotona genocid

So Konvencijata za zabrana i kaznuvawe na zlostorstvo-to na genocid, koja e donesena na 9 dekemvri 1948 godina, avlegla vo sila na 12 januari 1951 godina, se za{tituvaat ne-koi temelni ~ovekovi prava kaj pripadnicite na mal-cinstvata. So proglasuvaweto na genocidot za me|unarodnozlostorstvo, bez razlika dali e izvr{en vo vreme na mir ilivojna, se za{tituva postoeweto na grupite, vo {to se sostoi iglavnoto zna~ewe na konvencijata. Ovaa konvencija e eden odosnovnite instrumenti za za{tita na grupnite prava i se od-nesuva za osnovnoto pravo na grupite da go za~uvaat svoetopostoewe.

Konvencijata ima preambula i 19 ~lena. Preambulata sepovikuva na Rezolucijata 96. (1.) na Generalnoto sobranie naOON od 11 dekemvri 1946 godina, koja se odnesuva za german-skite voeni zlostorstva "protiv ~ove{tvoto" za vreme naVtorata svetska vojna. Rezolucijata 96. (1.) ima po{irok opsegod Konvencijata, bidej}i so nea se opfateni i "politi~kitegrupi" kako i kulturniot genocid.

Vo ~lenot 2. od Konvencijata se proglasuvaat za genocidi se zabranuvaat delata {to se storeni "so namera vo celostili delumno da se uni{ti edna nacionalna, etni~ka, rasnaili verska grupa kako takva"...

Dràvite koi ja ratifikuvale ovaa konvencija imdavaat pravo na Obedinetite nacii da interveniraat. Na-

Nazmi Maqi~i

96

~elata {to se sodràni vo nea se na~ela priznati od ci-viliziranite narodi i, kako takvi, se zadolìtelni zadràvite, duri i bez prezemawe na obvrskite od Konvenci-jata, odnosno se smetaat za del od imperativnite normi. Kon-vencijata ne sodrì merki za nejzina implementacija, odnosnone predviduva formirawe me|unaroden krivi~en sud, poradi{to pra{aweto za sudewe na lu|eto koi bi predizvikalegenocid e vo nadle`nost na doma{nite sudovi.

Me|unarodna konvencija za ukinuvawe na site vidovirasna diskriminacija

Vo Me|unarodnata konvencija za ukinuvawe na site vi-dovi rasna diskriminacija, usvoena na 21 dekemvri 1965, avlegla vo sila na 4 januari 1969 godina, izrazot "rasnadiskriminacija" {iroko se definira, taka {to za{titata seodnesuva i na malcinstvata, odnosno na "rasnite grupi". Voovaa konvencija izrazot "rasna diskriminacija" se odnesuvana sekoe razlikuvawe, isklu~uvawe, organizirawe ilidavawe prvenstvo {to se temeli vrz rasa, boja, predci, na-cionalno ili etni~ko poteklo, koi imaat za cel ili za rezul-tat da go uni{tat ili zagrozat priznavaweto, uìvaweto ilivr{eweto, pod ednakvi uslovi, na ~ovekovite prava i osnov-nite slobodi na politi~ko, ekonomsko, socijalno i kulturnopole ili na sekoe pole od javniot ìvot.

Konvencijata predviduva da se formira posebno telo,Komitet za eliminirawe na rasnata diskriminacija, zanadgleduvawe na nejzinoto izvr{uvawe, odnosno za re{avawena sporovite vo vrska so toa. Komitetot, koj e sostaven od 18pretstavnici - eksperti, gi razgleduva dvegodi{niteizve{tai na dràvite ~lenki, a moè od niv da pobara iposebni izve{tai, osobeno vo slu~aite koga smeta deka re-dovniot izve{taj e nedovolen ili sodrì nejasnosti. Komite-tot edna{ godi{no go izvestuva Generalnoto sobranie na OONza svojata rabota, pri {to moè da vklu~i preporaki vo vrska

so izvr{uvaweto na odredbite od Konvencijata.73

73 OON, Temelni dokumenti, Skopje, 1995.


97

Me|unarodniot pakt za gra|anskitei politi~kite prava

Vo Paktot na gra|anskite i politi~kite prava, usvoen na16 dekemvri 1966, a vlezen vo sila na 23 mart 1976 godina,~etiri ~lena, na nekoj na~in, se odnesuvaat i na mal-cinstvata.

Konvencijata za za{tita na ~ovekovite prava i osnov-nite slobodi e potpi{ana od Sovetot na Evropa na 4 noem-vri 1950 god., a vlegla vo sila na 3 septemvri 1953 godina.Taa pretstavuva ~ekor napred vo sporedba so Univerzalnatadeklaracija za ~ovekovite prava bidej}i voveduva pravnigarancii za za{tita na pravata {to se navedeni vo nea. No,sistemot na ovie garancii ima zna~itelno poograni~eni celiod Deklaracijata.

Mo{ne e zna~ajno {to so Konvencijata se formiraat dvaorgana ~ija zada~a e da go obezbedat funkcioni-raweto nasistemot na granici: Evropskata komisija za ~ovekovi prava iEvropskiot sud za ~ovekovi prava.

Imeno, od gorenavedenoto jasno se gleda deka demok-ratijata ne moè uspe{no da funkcionira i da se legalizirabez ostvaruvawe na politi~ki konsenzus za po~ituvawe name|unarodnite dokumenti, deka bez nivnoto po~ituvawe nemoàt da se realiziraat nekoi va`ni pra{awa vo op{t in-teres. I sosem e jasno deka toa ne moè da funkcionira beztolerancija voop{to, a osobeno bez politi~ka tolerancija.

"Smetaj}i deka spored principite izrazeni vo Povel-bata na Obedinetite nacii, priznavaweto na dostoinstvoto,{to e su{testveno za site ~lenovi na ~ovekovoto semejstvo inivnite ednakvi i neotu|ivi prava, pretstavuva osnova naslobodata, pravdata i mirot vo svetot,

Svesni deka ovie prava proizleguvaat od dostoinstvotonedelivo od ~ovekovata li~nost, svesni deka, spored Univer-zalnata deklaracija za pravata na ~ovekot, idealot na slo-bodnoto ~ove~ko su{testvo {to gi uìva gra|anskite ipoliti~kite slobodi i e oslobodeno od strav i beda moè dase postigne samo ako se sozdadat uslovi {to sekomu muovozmoùvaat da gi uìva svoite gra|anski i politi~kiprava, kako i svoite ekonomski, socijalni i kulturni prava,

Nazmi Maqi~i

98

Smetaj}i deka Povelbata na Obedinetite nacii imnametnuva na dràvite obvrska da go unapreduvaat op{toto ivistinskoto po~ituvawe na ~ovekovite prava i slobodi,vodej}i smetka za faktot deka poedinecot ima dol`nostsprema drugite edinki i sprema zaednicata na koja ñ pripa|a ideka e dolèn da se zalaga za unapreduvawe i po~ituvawe napravata priznati spored ovoj Pakt, dràvite potpisni~ki naPakt gi prifatija obvrskite {to proizleguvaat od nego so Re-zolucija na Generalno sobranie na ON od 16 dekemvri 1966godina, a vleze vo sila na 23 mart 1976 godina. "

1.5. Politi~kata tolerancija vo vnatre{niteodnosi kako vaèn faktor za za~uvuvawe namirot i bezbednosta vo Makedonija

Od aspekt na bezbednosta na zemjata, pravata na nacion-alnostite i nivnata ramnopravnost se od golemo zna~ewe akose ima predvid zemja kakva {to e na{ata, vo koja na relativnomal prostor ìveat pripadnici na razli~ni etni~ki gru-pacii, {to bara posebno vnimanie i celosen i precizen in-stitucionalen i normativen opfat. Toa e relativno dobarna~in da se izbegne politizirawe na temata i nejzino posto-jano aktuelizirawe. Realniot pristap vo tretmanot na na-cionalnostite soodvetstvuva i na globalniot legislativensistem prifaten od site gra|ani vo zemjata.

Vo zakonot so koj se regulira problematikata na od-branata i pravata i obvrskite na gra|anite za odbrana, nepostojat eliminatorni, nitu diskriminatorni odredbi vo od-nos na etni~kata pripadnost. Vo zakonot se garantira ramno-pravnosta, nezavisno od etni~kata pripadnost. Me|utoa, nepostojat ni odredbi so koi bi se ovozmoìl eventualenza{titen tretman na nacionalnostite, a posebno za nivnatazastapenost vo administrativniot del na Ministerstvoto ilipak vo uniformiraniot del, pokonkretno vo rakovodniotoficerski kadar. Otsustvoto na pripadnici na nacionalnos-tite vo ovie strukturi sigurno e vo golema merka ograni~eno,pred sé, od toa {to e nasledeno od ednopartiskiot sistem ipred nezavisnosta na Republika Makedonija. Ova ja potvrduvapotrebata od donesuvawe soodvetni programi za zgolemuvawena zastapenosta na nacionalnostite i za promena na


99

sega{nata situacija. Na primer, albanskata nacionalnost voMinisterstvoto za odbrana e zastapena samo so 3%. Potrebnoe da se koristi i soodvetna praktika {to }e obezbedi racion-alno re{enie i sveduvawe na zastapenosta vo realni raz-meri73a.

U~estvoto vo vlasta i upravuvaweto voop{to, se izdvo-juva kako zna~aen sporen moment vo reguliraweto na odnositeso nacionalnostite. Vo Parlamentot i Vladata se doa|adonekade do soodvetna struktura, odnosno do potreben brojpretstavnici na pripadnicite na nacional-nostite, iako ne epredviden za{titen mehanizam preku izbornite zakoni, aposebno so Zakonot za izborni edinici i so Zakonot za izborna pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija.Me|utoa, ne moème da smetame deka vo organite nadràvnata uprava, {to e nadvor od politi~kata volja nanaselenieto izrazena na izborite, }e bide obezbedenazastapenost na pripadnici od nacionalnostite.

Op{toto politi~ko menuvawe i nedoizgradenosta napravniot sistem sozdava situacija vo koja pravata na nacion-alnostite se postavuvaat, pred sé, kako grupni, a ne kako in-dividualni, a pripa|aweto kon opredelena nacionalnostneretko se politizira nasproti drugite gra|anski prava. No,sepak, postoeweto na praven vakuum za koe bilo va`nopra{awe vo odnos na pravata na nacionalnostite predizvi-kuva postojano koristewe na politi~ki sredstva vore{avaweto na konkretnite problemi {to sekojdnevno sesre}avaat. Vakvata ispolitizirana problematika stanuvaisklu~itelno pogodna za partiski i politi~ki marketing.Poslednite nastani so otvoraweto na Univerzitetot na al-banski jazik vo Tetovo vo celost ja potvrduva konstatacijata,kako so ogled na subjektite koi se angaìrani vo postavu-vaweto i re{avaweto na visokoto obrazovanie na albanskijazik, pred sé, politi~kite partii, taka i spored mehanizmitekoi se koristat - politi~kata propaganda, politi~kitenastapi, pred sî predizborni vo koi edni se izjasnuvaatprotiv dodeka drugi (albanskite partii) se za.

Tie nastapi, bez nekoja posebna analiza, se kritikuvaati vedna{ potoa se davaat razni procenki za vlo{eni 73a Nazmi Maqi~i, Vlijanieto na etni~kite problemi i odbranata, Seminarska rabota, Postdiplomski studii, Filozofski fakultet - Institut za odbrana, Skopje, 1996.

Nazmi Maqi~i

100

me|unacionalni odnosi. Zna~i, mora da se vodi smetka zafaktot deka idejata za gra|anstvoto koe izrazuva op{ta voljamoè da zna~i i prisilna homogenizacija na gra|anite, od-nosno sozdavawe privilegirani, odnosno deprivilegiranigrupi, dokolku se primenuva vo op{testvo vo koe, {to postojatgrupi, posebno etni~ki, kade {to postojat razliki.

1.6. Mo`ni sporni momenti za natamo{notopodobruvawe na me|uetni~kite odnosivo Republika Makedonija

Pregledot na zakonskiot opfat na materijata zame|uetni~kite odnosi vo Republika Makedonija otslikuvasituacija vo koja{to, vo osnova, se sledi bazi~nata linijaiscrtana vo Ustavot na Republikata i od eden kvantitativenaspekt ja potvrduva op{tata konstatacija za vidlivata kore-spondencija na vnatre{noto pravo so me|unarodnata regula-tiva i dostignatiot stepen na re{avawe na materijata vome|unarodnata zaednica. Postojnite zakonski odredbi, vo os-nova, se vklopuvaat vo dostignatoto nivo na tretmanot naproblematikata vo spomenatite akti na OON, OBSE i Sovetotna Evropa. Me|utoa sé u{te se smeta deka ~uvstvitelnosta prire{avaweto na oddelni pra{awa vo konkretniot ambient naRepublika Makedonija i po{iroko, vo specifi~no-stite voJugoisto~na Evropa ili vo specifikumot na soodnosite naBalkanot, bara posebno vnimanie i pospecifi~en tretman, za{to mora da se vodi grià vo ramkite na ponatamo{noto iz-graduvawe na pravniot sistem, kako i svoevidno oslobodu-vawe od bagaòt na apstraktnosta i nerealnosta na nekoire{enija {to ne vodat kon unapreduvawe na me|uetni~kiteodnosi.

Bidej}i nikade vo Ustavot na Republika Makedonija nese spomnuva potrebata za donesuvawe poseben zakon {to bi sezanimaval so problematikata na etni~kite odnosi i po-lo`bata na nacionalnostite vo celokupniot op{testvenpoliti~ki sistem, moè da se zaklu~i deka ovaa pro-blematika bi trebalo da bide opfatena vo sekoj poseben za-


101

kon {to na koj bilo na~in se sudira so problemi i pra{awapovrzani so definiraweto na statusot i pravata na nacio-nalnostite. Me|utoa, otsustvoto na ustavna norma koja pode-cidno bi upatila na na~inot na tretirawe na ovaa materija,ostava prostor za svoeviden voluntarizam i proizvolnosti vonejziniot tretman, posebno koga stanuva zbor za obemot ina~inot na inkorporirawe na materijata vo oddelnite zakoni(taka, iako e donesen Zakonot za lokalna samouprava, so koj bitrebalo da se konkretizira ~len 7. od Ustavot, sepak vo taaproblematika se ostanati dosta otvoreni pra{awa, sé u{tene e donesen zakon za upotreba na jazicite, so Odluka na Us-tavniot sud e ukinat Zakonot za upotreba na znamiwata na na-cionalnostite, nema zakon za nacionalnite simboli na na-cionalnostite vo soglasnost so garanciite od ~len 8. to~ka 2.od Ustavot, ne se precizirani zakonskite opredelbi so koi bise oìvotvoril ~len 44. od Ustavot, ne postojat zakonskiopredelbi so koi se za{tituva etni~kiot, kulturniot,jazi~niot identitet na nacionalnostite, garantiran vo ~len48. od Ustavot, Sovetot za me|unacionalni odnosi predvidenvo ~len 78. od Ustavot re~isi ne funkcionira itn).

Otsustvoto na soodvetna zakonska regulativa vo koja{to}e najde mesto vo Ustavot, kako problematikata povrzana sonacionalnostite, pretstavuva postojan gene-rator na spornimomenti i izvor na konfliktni situacii vo soìvotot i name|unacionalnite odnosi vo Republika Makedonija.

Vo ovoj kontekst, kako bazi~en, pojdoven sporen momentvo tretmanot na materijata na me|unacionalnite odnosi,pripadnicite na albanskata nacionalnost go iz-dvojuvaat za-konskoto regulirawe na upotrebata na jazikot vo oddelnioblasti na javniot ìvot.

Vo anketata na institutite za sociologija i psihologija,na pra{aweto: Kakov e va{iot odnos kon dvojazi~nosta vo Re-publika Makedonija, 67% od makedonskata populacija smetadeka makedonskiot jazik mora da bide edinstven vo slu`benaupotreba; 88,5% od pripadnicite na albanska nacionalnostse izjasnuvaat deka site jazici moraat da imaat ednakovtretman sekade; dodeka pripadnicite na drugite etni~ki gru-pacii ustavnoto re{enie glavno go smetaat za prifatlivo.Edna vakva ogromna disproporcija vo odnos na pra{aweto naupotreba za jazikot ukaùva na isklu~itelnata va`nost

Nazmi Maqi~i

102

koja{to mu se pridava na ovoj element, a istovremeno ukaùvai na nesomnenata potreba od iznao|awe zadovolitelnore{enie {to }e go spre~i eventualniot konflikt.

Edna vakva postapka moè da se izvede i od formula-cijata na ~len 7. od Ustavot na Republika Makedonija sporedkoj upotrebata na jazicite bi trebalo da bide regulirana sozakon. Vakviot tretman bi ovozmoìl i prioritet na prin-cipot na funkcionalnost, nasproti principot na teritorijal-nost vo barawata za soodvetna primena na ovoj ~len. So usvo-juvaweto na eden vakov zakon }e se sozdadat i minimumpreduslovi za ras~istuvawe na pravniot haos {to vo momen-tov vladee pri tretiraweto na ovaa materija. I vo ovoj kon-tekst se smeta deka treba da se odbeleì oti nepostoewetozakon za upotreba na jazicite na teritorijata na RepublikaMakedonija ja ote`nuva ne samo soodvetnata postavenost najazicite na nacionalnostite, tuku negativno se odrazuva i vrzpostavenosta i tretmanot {to go ima oficijalniot jazik voRepublikata. Imeno, vrednosta na interkulturizmot i mul-tilingvizmot i za{titata i vodeweto grià za regionalniteili malcinskite jazici vo nitu eden me|unaroden akt ne setretira kako pri~ina za zapostavuvawe na oficijalnitejazici i potreba od nivnoto u~ewe.

Za nekoi va`ni momenti {to se povrzani so normativ-nite opredelbi vo @enevskiot izve{taj decidno se istaknuvadeka: "...razli~nite pristapi za sprovedu-vaweto naobvrskite vo ramkite na OBSE (KEBS) koi se odnesuvaat na

etni~kite malcinstva se logi~ni...".74

Tie razliki morame da gi pobarame vo:- istoriskiot kontekst na tretiraweto na dadena prob-

lematika vo oddelna zemja;- aktuelniot vnatre{no-politi~ki moment;- aktuelnata socijalno-ekonomska polo`ba vo zem-jata;- aktuelniot nadvore{no-politi~ki moment (poseb-no

odnosite vospostaveni so sosednite zemji i aktuel-nata bi-laterala) i

- geopoliti~kiot faktor.So ova nemame pretenzii za seopfatnost na konkretnite

subjektivni i objektivni momenti {to imaat vlijanie vo nor- 74 Izve{taj od Sovetuvaweto na ekspertite na KEBS vo vrska so pra{aweto za nacionalnite malcinstva, Æeneva, 1991 god.


103

miraweto na problematikata za etni~kite odnosi koja, predsé, e vo funkcija na za~uvuvawe na stabilnosta vo vna-tre{nite odnosi.

Vo ovoj kontekst vpe~atliv e podatokot dobien od an-ketata na institutite za sociologija i psihologija, deka na-jgolemata odgovornost za za{titata na nacionalnite prava nagra|anite ñ se pripi{uva na dràvata (76% od Makedoncite,77,22% od Albancite, 71% od Turcite, 96% od Romite, 87%od Vlasite i 77% od Srbite). Vo ova svetlo, posebno va`nostanuva percipiraweto na odnosot dràva - etni~ki odnosivo ramkite na ostvaruvaweto na razli~nite prioriteti vodràvata, vo toj kontekst i kon konkretnoto ostvaruvawe naramnopravnosta vo zastapenosta i vo podgotovkite za odbranai vo drugite odbranbeni aktivnosti.

[to se odnesuva do obrazovanieto kako vaèn segmentvo me|uetni~kite odnosi 68% od anketiranite Makedoncismetaat deka dràvata ima ednakvi merila za razli~nite na-cionalni kolektiviteti vo dràvata, a 19,75% smetaat dekadràvata nema ednakvi merila, 89,50% od ispitaniteetni~ki Albanci smetaat deka dràvata nema ednakvimerila, dodeka 8,50% se izjasnuvaat pozitivno za ovapra{awe, 54% od etni~kite Turci, 42% od Romite, 40% odVlasite i 55% od etni~kite Srbi go delat negativniot stavso etni~kite Albanci.

Kako dobar argument vo dene{nite politi~ki ime|uetni~ki odnosi i kako redok moment vo svetot, vo Repub-lika Makedonija zaedni~koto istorisko minato so nacional-nostite, a posebno so pripadnicite na albanskata nacional-nost, moè da se upotrebuva kako dobar primer za gradewedobri odnosi i vo dene{no vreme. Vo aktuelniot momenttreba realno da se poddràt obidite za postojniot realitetna Republikata preku vistinata deka Albancite i Makedon-cite nikoga{ ne vojuvale me|u sebe. No, so sigurnost moè dase potvrdi deka vakvite obidi ne moàt da gi re{at eventu-alnite tenzii bez soodveten pristap kon ova pra{awe napoliti~kiot subjekt vo Republika Makedonija, zatoa {to ak-tuelnata pravno-politi~ka situacija ja karakterizira nedoiz-

Nazmi Maqi~i

104

gradenosta na pravniot sistem i neuedna~enost vo zakonskoto

regulirawe na oddelni pra{awa.75

Pra{awata {to gravitiraat okolu me|uetni~kite odnosipretstavuvaat mnogu upotrebliv materijal vo balansirawetoi debalansiraweto na mo}ta na sttrukturite koi se borat zavlast. Ova delumno ja objasnuva i pojavata na slu~ai {tonavidum imaat institucionalno-praven karakter, me|utoa, vonivnata osnova se vtemeleni dnevnopoliti~ki parametri isekojdnevno politi~ki sredstva.

Oddelni barawa od pripadnicite na albanskata nacion-alnost se odbieni, ne se prifateni ili se odloèni soobrazloènie deka tie ne se vo soglasnost so odredbite name|unarodnata regulativa ili deka }e predizvikaat nepotre-bno finansisko optovaruvawe.

[to se odnesuva do razli~nite geopoliti~ki faktorikoi pridonesuvaat za razli~en tretman na malcinstvata vokonkretnata dràva, kako pobitni moème da gi izdvoime:

" - Zna~eweto {to go ima relativnata golemina na mnoz-instvoto i na malcinskite grupi vo opredeluvaweto na tret-manot od strana na dràvata, no i mnogu pove}e, vo opredelu-vaweto na mo`nite pre~ki za ostvaruvaweto na opredelenipozitivni relacii so drugite etni~ki grupi, a posebno so onaadominantnata. Dokolku postoi etni~ka grupacija {to dostig-nuva zna~aen broj od vkupnata populacija na dràvata toga{vo odnosot "nacionalnost"- dominantno naselenie e prisutnasituacijata vo koja ne moè da ima "pobednik" i kompromisotpretstavuva edinstvena alternativa nasproti konstantnatavojna;

- Prisustvoto vo sosedstvoto na dràvata koja {to gopoddrùva malcinstvoto ili koja{to go percipira mnoz-instvoto kako zakana. Vo vakvi uslovi e nu`no razre{uvawena odnosite vo ramkite i so posredstvo na opredelenime|unarodni tela, a ponatamu, konkretizirawe na prifat-enite obvrski od strana na dràvite vo bilateralni dogo-vori, i

- Vidot na kulturnite i obi~ajnite razliki i malcin-

skite grupacii: religioznite, etnolingvis-ti~kite i dr."76

75 Mirjana Naj~evska, Uspehot na pravnata komponenta vo tretiraweto na materijata na etni~kite odnosi vo Republika Makedonija.76 Mirjana Naj~evska, Uspehot na pravnata komponenta vo tretiraweto na materijata


105

Edna od osnovnite zabele{ki na liberalniot tretman naproblematikata e deka potencijalno sekoj odnos me|u indivi-duite moè da gi dopre javnite interesi {to se odnesuvaat douslovite vo koi tie se javuvaat. Vo izborot na najsoodvetniotmetod se trgnuva obi~no od sodrìnata na o~ekuvanata akcijai od faktot deka lu|eto pove}e se soglasuvaat da bidat upra-vuvani od principi otkolku od pravila doneseni vo nekakovpoliti~ki kompromis. Politikata, vo toj slu~aj, stanuva samomesto za debata za toa koj princip zaednicata }e go prifatikako sistem.

Vo takvite dvièwa neretko, nasproti demo-kratijata iliberalizmot, stoi alternativata na nacionalizmot, kakoedna pojavena ideologija. Vo uslovi na prifa}awe na ovaa al-ternativa, dokolku mnozinstvoto e {ovinisti~ki nastroeno ikoga }e se prifa}aat mnozinski principi, toa mnozinstvonema da bide raspoloèno za kakvi i da bilo otstapki. Oddruga strana, dokolku malcinstvoto e nacionalisti~ki nas-troeno, }e se pre-feriraat sopstveni pravila koi, kakoisklu~itelni }e zadiraat i vo javnata sfera.

Ovaa alternativa e sosem mo`na so ogled na toa {to vomomentov na po~vata na Evropa nacionalizmot e edna odprivle~nite ideologii. Ova, zatoa {to, kako i drugiteideologii, nacionalizmot e atraktiven poradi svojata pro-bivnost da sozdava iluzija za dvièwe, koja moè daobezbedi mesto za svoite lideri niz potencijalnata domi-nacija. So ova se potvrduva deka re{avaweto name|unacionalnite odnosi ni oddaleku ne e ednostavno, a na-jmalku od sé e lesno, duri i so site sredstva i principi nadene{nite demokratski odnosi voop{to.

1.7. Lojalnosta kako gra|anska obvrska

Interesna, iako diskutabilna, e formulata za presudu-vawe po pra{aweto za lojalnosta na malcinstvata kondràvata {to vo svojot trud ja nudi Thonnberry Patrick:

- ne moè da se o~ekuva od malcinstvata koi se treti-raat nepravedno da bidat lojalni sprema dràvata koja gi ug-netuva;

na etni~kite odnosi vo Republika Makedonija.

Nazmi Maqi~i

106

- malcinstvata koi se tretiraat pravedno treba da bidatlojalni; dodeka pak

- kriteriumite so koi se procenuva lojalnosta koja seo~ekuva od malcinstvata ne smeat da bidat poostri od onie so

koi se presuduva odnesuvaweto na koj i da bilo gra|anin.77

Nesomneno e deka lojalnosta e neposredno povrzana soednakvosta i so nediskriminacijata pred zakonot, no u{tepove}e so namaluvaweto na faktorite koi sozdavaat ~uvstvoza fakti~ka diskriminacija. Odnosot za{tita-odgovornostmoè, no ne mora da prerasne vo lojalnost, me|utoa namalu-vaweto na drasti~nite razliki koi konotiraat so etnopripadnosta pretstavuva realna osnova za disperzija na etnolojalnosta ili barem za namaluvawe na nejzinata krutost iednozna~nost".78

Osven gledaweto na lojalnosta vo pravec gra|anin na-sprema dràvata (zakonot, pravniot poredok), potrebno e ovojodnos da se gleda i vo sprotivnata nasoka. Taa nasoka e pose-bno va`na bidej}i sozdava uslovi da se zeme predvid podkakvi legalni pretpostavki se ostvaruva ovaa lojalnost,poradi postoeweto na prejudicirawe vo normite {todràvata gi donesuva. Ovaa povrzanost i odnos na gra|aninotkon sistemot i povratno e i edna od celite na sekoe is-traùvawe na lojalnosta, vo toj pogled i na politi~kata tol-erancija, kako vaèn faktor za vnatre{nata stabilnost i zaza~uvuvawe na mirot i bezbednosta.

Spored dosega{nite iskustva, od politi~ki aspekt, de-mokratskite dràvi moàt da bidat uspe{ni vo obezbe-duvaweto relaksirana sostojba vo vnatre{nite odnosi, a sotoa i vo obezbeduvaweto na edna realna politi~ka toleran-cija kako vaèn faktor za za~uvuvaweto na mirot i bezbed-nosta, dokolku postoi:

- stabilna koalicija me|u vode~kite politi~ki partii nasite segmenti na pluralisti~koto op{testvo;

- konkurencija vo ramkite na mnozinskata vlast vo vrskaso pra{aweto za za{tita na bitnite politi~ki prava i na

77 Thonbery Patric, Minorites Rights, Human Rights and Internacional law, Etnic and Racial studies, 198078 Mirjana Naj~evska, Uspehot na pravnata komponenta vo tretiraweto na materijata na etni~kite odnosi vo Republika Makedonija


107

opozicijata za zaedni~kiot interes vo pogled na bezbednostana zemjata,

- proporcionalen sostav na instituciite za politi~kopretstavuvawe na instituciite na sistemot i na administra-tivno-upravniot aparat.

1.8. Istraùvawa so cel da se lociraat proble-mite {to stojat na patot na politi~katatolerancija

Kako biten indikator za obemot na kvalitetot na me|uet-ni~ka komunikacija, osobeno vo aspekt na nejzina nu`na pret-postavka, e zaemniot interes vo ekonomijata, socijalnatapolitika, zdravstvoto, odbranata na zemjata, vrabotuvaweto,informiraweto, obrazovanieto i dr.

Nazmi Maqi~i

108

Tabela br. 1

Makedonci

ekonomski interesi 23,00%

ekonomski interesi, socijalna

politika, zdravstvo 16,75%

ekonomski interesi, vrabotuvawe, socijalna politika 14,75%

ekonomski interesi i odbrana 12,50%

vrabotuvawe 7,75%

odbrana na zemjata 7,75%

socijalna politika i zdravstvo 6,00%

obrazovanie i ekonomija 6,00%

drugi kombinacii 5,50%

Tabela br. 2

Albanci

Ekonomski interesi i obrazovanie 25,55%

ekonomski interesi 16,50%

vrabotuvawe i obrazovanie 11,50%

ekonomski interesi i vrabotuvawe 11,25%

socijalna politika, obrazovanie

i zdravstvo 8,00%

odbrana na zemjata 8,00%

socijalna politika i vrabotuvawe 5,25%

drugi kombinacii 14,00%

O~igledno, postoi mo{ne golem i cvrst imenitel na"zaedni~kite interesi", koj nesomneno e dovolna osnova za


109

potvrden odgovor na pra{aweto: Dali e mo`na me|uetni~kakomunikacija?

Rezultatite od istraùvawata napraveni od Institutotza sociolo{ki i politi~ko-pravni istra-ùvawa, institutiteza sociologija i psihologija pri Filozofskiot fakultet voSkopje, Agencijata "DATA PRES" pri NIP "Nova Makedonija",nedelnikot "Puls" i dr., pokaùvaat deka postojat nizapra{awa {to stojat na patot kon pokvaliteten blizok odnos,na patot kon podobar soìvot, tolerancija i me|usebnopo~ituvawe i koi vodat kon sostojbata "ìveeme zaedno, norazdeleni". Nakratko, tie anketi gi konstatirale slednivestavovi:

Na poleto na obrazovanieto

Postojat pogolemi neslagawa. Taka na primer, kaj 70% odispitanicite Makedonci ne im pre~el nastavnik od druga na-cionalnost, a kaj 30% toa bila pri~inata nivnite deca da neja posetuvaat nastavata kaj toj nastavnik. Kaj ispitaniciteAlbanci taa nedoverba e visoko izrazena, taka {to duri 75%od ispitanicite se proiznesle deka nema da dozvolat nivnitedeca da gi u~i nastavnik od druga nacionalnost, dodeka kaj25% toa ne bi im pre~elo. Pri~ina za ovaa nedoverba e jaz-ikot na koj se zboruva vo u~ili{tata.

Vo upotrebata na jazikot

[to se odnesuva do upotrebata na jazicite, i tuka pos-tojat dijametralno sprotivni stavovi. Imeno, 70% od anketi-ranite Makedonci smetaat deka edinstven slu`ben jazik voRepublika Makedonija treba da bide makedonskiot, 28% goprifa}aat ustavnoto re{enie, a samo 2% smetaat deka sitejazici se ramnopravni. Kaj ispitanicite od albanskata na-cionalnost, duri 84% smetaat deka jazicite treba da bidatramnopravni, a ustavnoto re{enie e prifatlivo samo za 16%od anketiranite.

Vo vrska so ulogata na opredeleni institucii vodràvata za podobruvaweto na me|unacionalnite odnosi itolerancijata, dobieni se slednive stavovi:

Nazmi Maqi~i

110

- Za ulogata na Pretsedatelot na Republika Makedonija83% od ispitanicite Makedonci i 76% od ispitanicite Al-banci se proiznesle pozitivno.

- Za ulogata na Sobranieto na Republika Makedonija zapodobruvawe na me|unacionalnite odnosi, pozitivno se pro-iznesle 56% od ispitanicite Makedonci i 18% od Albancite.

- Za ulogata na MTV, pozitivno se izjasnile 45% od ispi-tanicite Makedonci, a samo 9% od albanskite ispitanici.

Pobarano e mislewe i za ulogata na verskite zaedniciza me|unacionalnite odnosi, pri {to se dobieni slednive od-govori:

- Za ulogata na MPC pozitivno se proiznesle 67% odispitanicite Makedonci, 7% smetaat deka nejzinata uloga enegativna, a 26% se bez odgovor, dodeka 19% od ispitaniciteAlbanci smetaat deka MPC ima pozitivna uloga za odnositevo Makedonija, 63% taa uloga ja ocenuvaat kako negativna, a18% se bez odgovor.

- Za ulogata na Islamskata verska zaednica 91% odispitanicite Albanci se proiznesle pozitivno, 4% smetaatdeka taa ima negativna uloga, a 5% se bez odgovor. Od drugastrana, pak, 6% ispitanici Makedonci ulogata na IVZ jaocenuvaat pozitivno, 64% negativno, a 30% nemaat stav.

Vo vrska so pravata na nacionalnostite se dobienislednive odgovori:

- 47% od ispitanicite Makedonci smetaat deka nacion-alnostite imaat pregolemi prava, 49% imaat pravo kolku {totreba, 4% smetaat deka imaat pomalku odo{to treba,

- od ispitanicite Albanci 91% smetaat deka imaat pre-malku prava, 3% deka imaat kolku {to treba, 6% deka nemaatodgovor, a duri se proiznesle i deka se gra|ani od vtor red; a80% od ispitanicite Makedonci smetaat deka nema gra|ani odvtor red.


111

Stavovi za interpersonalna etni~ka komunikacija:

Kakvo sosedstvo sakate - koja nacionalnost?

Makedonci Albanci Turci Srbi Vlasi Romi

isklu~. ~ista 26,5 23,2 4,0 28,0 3,0 2,0

prete`. ~ista 40,5 36,0 22,0 45,0 35,0 6,0

ne e bitno 32,7 40,7 73,0 27,0 62,0 92,0

Dali sakate da sorabotuvate so kolegi od druga nacional-nost?

da 9,0 12,2 0,0 12,0 1,0 0,0

ne 91,0 87,7 100,0 87,0 99,0 100,0

Dali imate potreba da go znaete jazikot na drugata nacion-alnost?

Makedonci Albanci Turci Srbi Vlasi Romi

neophodno 5,50 27,25 0,0 13,0 13,0 19,0

korisno, no ne e neophodno 72,25 71,50 97,0 61,0 62,0 65,0

nepotrebno 22,25 1,25 3,0 26,0 25,0 16,0

Konstatacijata od istraùvawata na "DATA PRES" dekastabilnosta zavisi od me|unacionalnite odnosi vo zemjatamoè da se potkrepi so slednive rezultati: 2/3 od ispitanic-ite Makedonci i 40% od Albancite smetaat deka vo idninasoìtelstvoto i me|unacionalnite odnosi }e bidat osnova zastabilnosta ili nejzinoto naru{uvawe. Op{t e zaklu~okotdeka politi~kata, etni~kata i verskata tolerancija pretsta-vuvaat predizvik na novoto vreme i deka taa pretstavuva go-lem prostor na koj treba da se raboti so konkretni aktiv-nosti, temelno, interdisciplinarno i intenzivno.79

79 Mirjana Naj~evska, Uspehot na pravnata komponenta vo tretiraweto na materijata

Nazmi Maqi~i

112

Republika Makedonija ostanuva otvorena za me|unarodnoopservirawe na sostojbata vo vrska so po~ituvaweto i ost-varuvaweto na ~ovekovite prava i smeta deka takvata trans-parentnost bi trebalo da stane voobi~aena praktika i vo dru-gite zemji od regionot. Poradi tie pri~ini, smetame dekame|unarodnata zaednica treba da razvie podetalen i kom-parativen priod vo monitoringot na razli~nite situacii zaostvaruvawe na pravata na nacionalnostite vo zemjite od re-gionot, so jasna potreba da se promoviraat perfektni garan-cii i kontroli.

1.9. Sovetot na Evropa i Ramkovnatakonvencija za za{titana nacionalnite malcinstva

Dràvite ~lenki na Sovetot na Evropa i drugitedràvi, potpisni~ki na ovaa Ramkovna konvencija,

Ocenuvaj}i deka celta na Sovetot na Evropa e ostvaru-vawe na potesno edinstvo me|u negovite ~lenki, za da seza~uvaat i unapreduvaat idealite i principite {to se nivnozaedni~ko nasledstvo;

Ocenuvaj}i deka eden od na~inite za postignuvawe nataa cel e za{titata i razvojot na ~ovekovite prava i osnov-nite slobodi;

Sakaj}i da ja realiziraat Deklaracijata na {efovite nadràvi i vladi na dràvite ~lenki na Sovetot na Evropa,prifatena vo Viena vo oktomvri 1993;

Re{eni da go za{tituvaat postoeweto na nacionalnitemalcinstva na svoite teritorii;

Ocenuvaj}i deka potresite vo evropskat istorijapokaàa deka za{titata na nacionalnite malcinstva e odsu{tinsko zna~ewe za stabilnosta, demokratskata sigurnost imirot na kontinentot;

Ocenuvaj}i deka edno pluralisti~ko i vistinski demok-ratsko op{testvo mora ne samo da go po~ituva etni~kiot, kul-turniot, jazi~niot i verskiot identitet na sekoj pripadnik nanacionalno malcinstvo, tuku i da sozdade uslovi za izrazu-vawe, za~uvuvawe i razvoj na toj identitet;

na etni~kite odnosi vo Republika Makedonija.


113

Ocenuvaj}i deka sozdavaweto atmosfera na tolerancijai dijalog e neophodno so cel kulturnata raznovidnost da bideizvor i faktor ne na podelba, tuku na zbogatuvawe za sekoeop{testvo;

Ocenuvaj}i deka razvojot na tolerantna i prosperitetnaEvropa ne zavisi samo od sorabotkata me|u dràvite, tukubara i prekugrani~na sorabotka me|u lokalnite i re-gionalnite vlasti pri po~ituvawe na ustavot i teritorijal-niot integritet na sekoja dràva;

Imaj}i ja predvid Konvencijata za za{tita na pravata na~ovekot i osnovnite slobodi i nejzinite protokoli;

Imaj}i gi predvid obvrskite za za{tita na nacio-nalnite malcinstva sodràni vo konvenciite i deklaraciitena Obedinetite nacii, kako i vo dokumentite na Konferenci-jata za evropska bezbednost i sorabotka, posebno dokumentotod Kopenhagen od 29 juni 1990;

Re{eni da gi definiraat principite {to treba da sepo~ituvaat i obvrskite {to proizleguvaat od tie principi socel, vo ramkite na dràvite ~lenki i na drugite dràvi {to}e se priklu~at kon ovoj instrument, da se obezbedi efikasnaza{tita na nacionalnostite ili nacionalnite malcinstva ina pravata i slobodite na pripadnicite na tie malcinstva, sopo~ituvawe na vladeeweto na pravoto, teritorijalniot in-tegritet i nacionalniot suverenitet;

Odlu~ni da gi sproveduvaat principite navedeni voovaa Ramkovna konvencija niz nacionalni zakoni i soodvetnapolitika na vladite,

Dràvite ~lenki na Sovetot na Evropa se dol`ni strik-tno da gi po~ituvaat odredbite od ovaa Ramkovna konvencija.Zaradi ova, od soodvetnite komiteti se formirani i mori-toring-komisii, so cel da se sledi kolku dràvite ~lenki sepridrùvaat kon Ramkovnata konvencija.

Na primer, ~len 6. od ovaa Ramkovna konvencija glasi:1. Stranite }e go pottiknuvaat duhot na tolerancija i

me|ukulturen dijalog, a }e prezemaat i efikasni merki za un-apreduvawe na zaemnoto po~ituvawe i razbirawe i sorabot-kata me|u site lica koi ìveat na nivnata teritorija, bezogled na nivnata etni~ka pripadnost.

2. Stranite se obvrzuvaat da prezemaat soodvetni merkiza za{tita na licata koi bi moèle da bidat `rtvi na zakani

Nazmi Maqi~i

114

ili akti na diskriminacija, neprijatelstvo ili nasilstvoporadi nivniot etni~ki, kulturen, jazi~en ili verski identi-tet.

Ovoj ~len ja odrazuva zadolìtelnosta kon Deklaraci-jata i Programata na aktivnosti vo borbata protiv rasizmot,ksenofobijata, antisemitizmot i netolerancijata.

Evropska konvencija za ~ovekovi prava

Poradi zna~ajnite demokratski presvrti vo Centralna iIsto~na Evropa, {to se slu~ija vo 1989 godina, polnopravnoto~lenstvo vo Sovetot na Evropa e proglaseno za osnovna cel iza neophodna faza za "vra}awe vo Evropa". Otvoraweto naovaa organizacija kon centralno-evropskite i jugoisto~niteevropski zemji ne smee da se postigne po cena na normite ipravilata {to taa gi ima vospostaveno, osobeno vo oblasta naza{titata na ~ovekovite prava:

...Obvrskite zaradi prezemawe soodvetni merki za pri-dones kon mirot i bezbednosta so unapreduvawe na demokrat-skite odnosi;

...Temelite na pravdata i mirot vo svetot... ~ie za~uvu-vawe se zasnovuva vrz vistinska politi~ka demokratija odedna strana, i vrz zaedni~koto sfa}awe i po~ituvawe na~ovekovite prava od {to tie zavisat, od druga strana;

...vladite na evropskite zemji koi imaat sli~ni pogledii zaedni~ko nasledstvo, politi~ki tradicii i ideali,po~ituvawe na slobodata i vladeeweto na pravoto, giprezemaat prvite ~ekori za kolektivna primena na nekoi

prava navedeni vo Op{tata deklaracija.80

80 Kratok vodi~ niz Evropskata konvencija za ~ovekovi prava, Sovet na Evropa.


115

Nazmi Maqi~i

116

V glava

Politi~kata tolerancija i demokratskite procesi zagradewe na vnatre{nite i nadvore{nite odnosi -faktor za za~uvuvawena mirot i bezbednosta

1. Politi~kata tolerancija i demokratskite procesi za gradewe na vnatre{nite i nadvore{nite odnosi

1.1. Demokratskite procesi za gradewe na vnatre{nite odnosi

Ako zborot demokratija, koj tolku ~esto go sre}avame za-toa {to e tolku zna~aen, sakame izvorno da go prevedeme, od-govorot }e bide deka demokratija e narodno vladeewe -narodna vlast (gr~kiot zbor demokratija e sostaven odzborovite "demos" - narod i "krateon" - da se vladee).

Koga se zboruva za demokratijata vo koe bilo op{testvo,odnosno dràva, sekoga{ se misli na narodno vladeewe -vladeewe na negovoto mnozinstvo.

Postignatiot stepen na demokratija vo opredelenadràva sekoga{ zavisi od pove}e elementi. Tie elementi se,vo prv red, dali vo edna dadena dràva sredstvata za proiz-vodstvo se vo racete na narodot (privatizacija), {to e nepos-reden odraz na odnosite me|u partiskite sili.

Stepenot na demokratijata }e zavisi i od pove}e drugielementi, podobro kaàno faktori koi treba da se steknat voopredelena demokratska dràva. Me|u naj-zna~ajni takvi ele-menti, odnosno faktori koi neposredno vlijaat vrz stepenotna demokratijata pod uslov tie da proizleguvaat odvladeja~ka polo`ba na {irokite narodni masi vo ~ii race senao|a vlasta, }e bide sekoga{ razvienosta na demokratskitepoliti~ki slobodi i prava na site gra|ani, istoriskite, de-mokratskite tradicii i sl.


117

Formalna i vistinska demokratija

Podelbata na demokratijata na formalna i vistinska eizvr{ena spored kriteriumot kolku gra|anite vistinskiu~estvuvaat vo upravuvaweto na opredelena dràva iliproklamiranite demokratski slobodi i prava se samo obi~naproklamacija i parola zad koi se prikri-va nedemokratskiotoblik na politi~kiot sistem. Za razlika od formalnata de-mokratija, vistinskata demo-kratija, osven toa {to gi prok-lamira demokratskite slobodi i prava, ednostavno se trudida gi sozdade potrebnite materijalni i drugi op{testvenipretpostavki i uslovi za {to celosno koristewe na takvitedemokratski slobodi i prava za aktivno u~estvo na sitegra|ani vo op{testveniot i politi~kiot ìvot na dràvata.Toa vo sekojdnevniot ìvot zna~i deka site gra|ani, sekadekade {to postoi vistinska demokratija, da gi dobijat i damoàt da gi koristat potrebnite pretpostavki i uslovi zaformirawe na svojata politi~ka svest i volja i niv da giizrazat na delo, kako aktivni politi~ki subjekti.

Kako eden vid rezime, bi moèlo da se kaè deka for-malnata demokratija e nerazvien oblik na demo-kratija i na politi~ki sistem vo koj ne e razviena nitu eko-nomska, nitu politi~ka demokratija. Samo vo onie dràvi vokoi postoi ekonomska i politi~ka demokratija moè da sezboruva za vistinska demokratija. So pouspe{no usovr{uvawena sredstvata za proizvodstvo, so razvivawe na slobodnostopanstvo i so privlekuvawe na site gra|ani voop{testvenoto upravuvawe, moàt da se sozdadat uslovi zavistinska demokratija.

1.2. Odbranbenata politika i vnatre{nite odnosi

Spored najvoop{tena definicija, politikata "pretsta-vuva svesna, organizirana dejnost naso~ena kon zaedni~kiteop{testveni raboti na dràvata ili na nekoj poseben del,oblast i sl. za {to se donesuvaat odluki i se vodi grià zanivnoto izvr{uvawe". Inaku, vo teorijata vo osnova se razli-

Nazmi Maqi~i

118

kuvaat dve zna~ewa i sodrìni za politikata, iako vo najgo-lem broj slu~ai i skoro vo site zemji se upotrebuva samo ter-minot politika.

So eden zbor, politikata kako dejnost pretstavuvasloèn proces vo sekoja zemja, pa zatoa nejzinoto objektivizi-rawe se postavuva kako osnovno pra{awe na site demokratskipromeni {to se slu~uvaat vo dene{no vreme.

Koga stanuva zbor za politika vo domenot na odbranata ibezbednosta na dràvata, treba da se napomene deka taa ezadolìtelno del od globalnata politika {to ja vodidràvata, no se odnesuva na eden segment koj e od posebno na-cionalno zna~ewe, vo teorijata poznat kako politika na zem-jata vo nacionalnata odbrana i bezbednosta.

Za politikata vo sferata na odbranata vedna{ treba dase napomene deka denes sé pove}e se zboruva za silata kakosostaven del od politikata na sekoja dràva. Imeno, vo vo-eno-politi~kata teorija silata se tretira kako "mo} i spo-sobnost na subjektivniot faktor (dràvata, politi~kite par-tii, raznite dvièwa) da moè da predizvikuva ili spre~uvaopredeleni op{testveno-politi~ki i drugi promeni vo da-deno op{testvo, dodeka pod poimot sila, vo potesna,specifi~na smisla, se podrazbira mo`nost za upotreba nasila izrazena vo vooruèno nasilstvo, za nekomu da mu senametne sopstvenata volja, za da se odrì nekoja sostojba voop{testvoto ili pak taa da se menuva".81

Vo sovremenata politi~ka teorija i praktika se smetadeka vo zemjite so razviena demokratija i dolga parlamen-tarna tradicija fenomenot izmestuvawe na odnosite poli-tika - sila ne e moèn, ili mo`nosta e svedena na najniskonivo, dodeka vo zemjite so avtoritaren reìm, nerazvienademokratija i bez parlamentarna tradicija, mo`nosta zadominacija na silata nad politi~kite odnosi e poverojatna ivo praktikata se javuva po~esto.

Zemjite vo tranzicija, so ogled na radikalnite promenivo politi~kata i ekonomskata sfera, od edna strana, igradeweto na odbranbenite i bezbednosnite strukturi vo tiezemji na postojnite kadrovski, materijalni i infrastrukturniresursi, od druga strana, upatuva na zaklu~okot deka procesot

81 Sociolo{ki terminolo{ki re~ik, MANU i Filozofski fakultet, Skopje.


119

na vospostavuvawe optimalno i za demokratskite sistemiprifatlivo dimenzionirawe na silata i nejzinoto pravilnolocirawe vo smisla na vlijanie vrz politi~kite odnosi }epotrae podolgo. Edinstvena prednost na ovie zemji vo tierelacii e mo`nosta da gi sogleduvaat i pozitivnite i nega-tivnite iskustva vo ovaa sfera vo minatoto, a koi gi ima voizobilstvo, i da gi koristat samo pozitivnite iskustva.82

Koga zboruvame za odbranbenata politika na RepublikaMakedonija, kako nezavisna i suverena dràva, se sre}avameso jasna odbranbena politika so koja precizno se utvrdeni na-cionalnite interesi, detalno se definirani dràvnite in-teresi i racionalno se postaveni celite na taa politika, zakoi dràvata, vo soglasnost so raspolo`livite sredstva, }eorganizira sistem na odbrana.

Vo odnos na ova va`no pra{awe, oficijalnata politikazad koja treba da zastane Republika Makedonija, vo ovoj mo-ment bi bila:

"- Stabilizirawe na politi~kata sostojba i zacvrstu-vawe na me|unarodnata pozicija na Republika Makedonijakako samostojna i suverena dràva;

- postojano podignuvawe na ugledot na zemjata kako na re-gionalen, taka i na globalen plan;

- za~uvuvawe na mirot i bezbednosta so siteraspolo`livi resursi na zemjata;

- postojano strukturirawe na sistemot na efikasna od-brana, bezbednost i za{tita, koi vo sekoe vreme moàt da sestavat vo funkcija na za{tita na suverenosta, nezavisnosta iteritorijalniot integritet na dràvata;

- razvitok na demokratskite odnosi i postojano una-preduvawe na ~ovekovite prava i slobodi i nivno pretvorawevo motivira~ki faktor za odbrana i za{tita na temelnitevrednosti vo dràvata;

- postojano podobruvawe na materijalnata osnova i so-cijalnata sigurnost na gra|anite preku ekonomski razvitokzasnovan vrz slobodnata inicijativa i pazarnata ekonomija;

- postojano neguvawe na dobrososedskite odnosi i odno-site vo regionot, kako bitna pretpostavka za za~uvuvawe namirot i bezbednosta; 82 Central European Issues, The transformation of the defense establishment, means dem ocratic control, civil- military realations, defense reform, Buchurest, 1997.

Nazmi Maqi~i

120

- asocirawe vo evropskite i me|unarodnite politi~kii ekonomski grupacii i strukturi na NATO, za {to }ese utvrdi postoewe na nacionalen interes;

- odbegnuvawe na sojuzi {to bi ja dovele dràvata vo po-dredena polo`ba ili bi go ograni~ile nejziniot kapacitet za

odlu~uvawe," 83

Postojat i drugi interesi i celi na nacionalnata od-branbena politika {to treba da se ostvaruvaat na podolgaili pokusa pateka, a koi treba da bidat predmet na elabo-racija na soodvetniot dràven dokument koj se imenuva kakoPolitika za odbrana na dràvata.

Pokraj opredeluvaweto na interesite, celite i zada~itena dràvata vo domenot na nacionalnata odbrana, dokumentotPolitika za odbrana treba da gi utvrdi i dejnosta, zada~ite ina~inot na ostvaruvawe na postavenite celi od strana na na-jvisokite dràvni organi. Ovde, pred sé, se misli na Sobra-nieto na Republika Makedonija, Pretsedatelot na RepublikaMakedonija, Vladata, vooruènite sili i dr.

1.3. Normativno regulirawe na odbranata na Republika Makedonija

So donesuvaweto na noviot Ustav na Republika Make-donija, so koj se definira kako suverena, samostojna, demok-ratska, socijalna dràva, se sozdadoa i ustavni pretpostavkiza samostojna odbrana. Ustavot na Republika Makedonija od-branata ja tretira vo posebno poglavje, vo koe se prepu{tasistemot na odbranata da se uredi so poseben zakon, kade {toprecizno se uredeni pravata i obvrskite na gra|anite, organ-ite na dràvnata vlast i vooruènite sili, kako ARM, armijana gra|anite na Republika Makedonija. Toa zna~i deka Repub-lika Makedonija, kako samostojna i suverena dràva, sama gire{ava site dràvni funkcii, me|u koi i svoja odbrana, "{tozna~i deka so Ustavot se postaveni i ramkite na sistemot za

83 Trajan Gocevski, Osnovite na odbrambeno - za{titniot sistem na Republika Makedonija NIP EVROPA 92, Ko~ani, juli 1995. Trajan Gocevski, Politi~kiot i ekonomskiot sistem na odbranata na Republika Makedonija, Univerzitet "Sv Kiril i Metodij", Skopje 1997.


121

odbrana na Republika Makedonija, pri {to se definiranifunkciite na vooruènite sili".

So toa se opredeleni i pravata i obvrskite na gra|anitevo odnos na odbranata, {to e utvrdeno vo ~len 28. od Ustavot,deka odbranata na Republika Makedonija e pravo i dol`nostna sekoj gra|anin i deka toa se utvrduva so Zakon za od-

brana.84

So eden zbor, Ustavot na Republika Makedonija gi davasite relevantni pretpostavki za kreirawe na sistemot i or-ganiziraweto na odbranata, koja treba da se potpira vrzraspolo`livite ~ove~ki, materijalni, teh-ni~ki i prirodniresursi na Republika Makedonija kako dràva. Vo malitezemji, kakva {to e na{ata, vakviot model na odbrana e re~isiedinstveno moèn.

Za izgradba na sopstven sistem za odbrana, soodvetno nadràvnite mo`nosti, se potrebni mo{ne seriozni nau~ni istru~ni istraùvawa i prou~uvawa na sekoj segment od tojsistem, bidej}i toj mora da se odrazi vo zakonskata normativaili vo poseben zakon za odbrana. Kako {to rekovme, osposobu-vaweto na gra|anite i nivnoto organizirawe za odbrana sezasnovuva vrz utvrdenite ustavni i zakonski regulativi, akako najva`no, spored Zakonot za odbrana na RepublikaMakedonija, se organi-zira sistem za odbrana na nezavisnostai teritorijalniot integritet i suverenitet na zemjata.

1.4. Politi~kite partii i odbranata naRepublika Makedonija

Spored Zakonot za odbrana, gra|anite imaat to~no ut-vrdeni prava i obvrski vo odbranata na Republika Make-donija, a tie se odnesuvaat na izvr{uvaweto na voenataobvrska, u~estvoto vo civilnata za{tita i vr{eweto narabotnata obvrska.

Ottuka, za Republika Makedonija, od odbranbeno-za{titen aspekt, od prioritetno zna~ewe e izgradbata na op-timalno nivo na opredelenosta gra|anite na{ata zemja da jabranat, bez ogled na nacionalnata, verskata i partiskatapripadnost. Izgraduvaweto na takva opredelenost, vo nikoj 84 Trajan Gocevski, Politi~kiot i ekonomskiot sistem na odbranata na Republika Makedonija, Univerzitet "Sv Kiril i Metodij", Skopje, 1997.

Nazmi Maqi~i

122

slu~aj ne smee da se prepu{ti na akcii od kampawski karak-ter ,tuku, pokraj drugoto, da se izgradi poseben seopfatensistem za osposobuvawe na gra|anite. Pokraj opredelenosta,koja e pove}e element na svesta za gra|anska obvrska,gra|anite treba da se osposobat da moàt, znaat i umeat daizvr{uvaat konkretni zada~i od odbranata na zemjata, kade{to svoj udel vo nivnoto organizirawe imaat i politi~kitepartii.

Karakteristi~no za na{ata politi~ka scena e brzotopojavuvawe na politi~kite partii i nivnoto vklu~uvawe vopoliti~kiot ìvot na zemjata, sli~nosta na nivnite programi,na~inot na nivnoto politi~ko dejstvuvawe, me|upartiskatasorabotka, me|upartiskata tolerantnost i netolerantnost isl.

Ako se napravi analiza na programite i na izborniteprogrami na partiite od Republika Makedonija, }e se vidideka skoro site od niv se zadrùvaat na osnovnite pra{awaso koi se soo~uva na{ata zemja, kako {to se:

- karakterot na politi~koto ureduvawe na dràvata;- funkcioniraweto na pravnata dràva;- odbranata na zemjata;- ekonomskiot sistem i razvojnata politika;- socijalnata i stanbenata politika;- me|unarodnite odnosi;- odnosite me|u Balkanot i Evropa i mestoto na Repub-

lika Makedonija vo tie odnosi i sl.

1.5. Vojskata i politi~kata vlast kako vnatre{en odnos vo demokratskite zemji

Poradi postoeweto na indikacii deka vo ime na od-branata na zemjata i postoeweto na opredelena prirodna od-voenost pome|u vojskata kako del od vlasta, moàt da se de-finiraat dva aspekta na voeno-civilnite odnosi: pome|uvladata i armijata, pome|u parlamentot i armijata i pome|uarmijata i naselenieto. Vakvi odnosi moàt da se vosposta-vat samo vo zemji {to se demokratski i vo zemji {to se dviàtkon demokratija. Vo toj kontekst moè da se prikaè i ulogatana vojskata vo demokratijata vo koja i gra|anite vo uniforma


123

pretstavuvaat nejzin del. Vo vakvi uslovi moè da se postavii demokratska kontrola so ustavna i zakonska normativa,parlamentarna kontrola, so otvoreni javni debati za od-branata, so transparentnosta vo odlu~uvaweto i dr. so celbez razlika od koi sloevi e sostavena vojskata site poded-nakvo da se ~uvstvuvaat posigurni.

"Vojskata, kako institucija, stana nesomneno edno odnajmo}nite sredstva na politikata vo sovremeniot svet. Notaa vo sebe ja nosi i latentnata mo`nost da se "odmetne" odpoliti~koto vodstvo, i prakti~no da go zagrozi. [irokoto ot-vorawe na vratite na modernite nacionalni armii za pripad-nicite na razli~ni op{testveni sloevi, za prvpat vo istori-jata, dovede do situacija vo edna institucija od vakov vid dase najdat obedineti lu|e od razli~no socijalno poteklo i sorazli~ni politi~ki interesi. Zatoa, osobno se zgolemizna~eweto na lojalnosta na vojskata kon politi~kata vlast,no i na nejziniot oficerski kor, kako sloj od presudno

zna~ewe za nejzinoto funkcionirawe".85

Vo demokratskite sistemi, kako eden od specijalnitepoliti~ki postulati, se izdvojuva principot na civilno-politi~ka dimenzija nad vojskata. Pritoa, osnovniot motivleì vo soznanieto deka nejzinata nezavisna polo`ba pret-stavuva realna zakana za demokratijata, osobeno od aspekt nagarantiraweto na ~ovekovite slobodi i prava. Istaknatatapozicija na vojskata i nejzinoto nametnuvawe nad politi~kitecentri, nu`no doveduva do militarizirawe i na politi~kiotsistem i na civilnoto op{testvo. Duri i da ne dojde dovospostavuvawe voena diktatura, avtonomniot politi~kisubjektivizam na vojsakta e siguren indikator deka demok-ratijata vo toa op{testvo e zagubena.

Me|utoa, za toa deka cvrstata politi~ka kontrola i po-dredenosta na vojskata pred civilnat vlast vo op{te-stvotone mora avtomatski da impliciraat postoewe na demokratskiporedok - najdobra potvrda pretstavuvaat iskustvata na to-talitarnite sistemi. Iako, vo osnova, tie se odrùvaat navlast so izobilna upotreba na sila, vo najgolem broj slu~ai sepokaùvaat prili~no nedoverlivi kon vojskata. Vsu{nost, taa

85 B. Vankovska-Cvetkovska, Vojskata i demokratijata, Detska radost, Skopje, 1995.

Nazmi Maqi~i

124

pretstavuva nesigurna potpora za vakvite reìmi, pa kakomnogu pogodna se javuva policijata.

1.5.1. Depolitizacija na vojskata

[to e su{tinata na depolitizacijata na vojskata?Depolitizacijata na vojskata zna~i formalno-pravno i

fakti~ko onevozmoùvawe na dejstvuvaweto na politi~kitepartii (bez isklu~ok) vo ramkite na voenata organizacija. Sodrugi zborovi, taa pretstavuva osloboduvawe na vojskata kakoinstitucija od kakov bilo organi-ziran i institucionalizi-ran ideolo{ki i politi~ki pritisok i vlijanie. Me|utoa,~estopati, duri i vakvoto sveduvawe na depolitizacijata, vopraktikata doìvuva neo~ekuvani te{kotii.

"Politi~kiot efekt od depolitizacijata na vojskata edvoen. Od edna strana, taa pretstavuva takvo institucional-izirawe na vooruènata sila pri {to vojskata stanuva ednaod dràvnite slu`bi, so osobeno zna~ajna op{testvena funk-cija. Nejzinata politi~ka indolentnost mora da obezbeditakva pozicija {to nema da zavisi od konkretniot odnos me|usilite na politi~kiot sistem. Samo na toj na~in vojskatamoè bez pogolemi potresi da ja doìvuva smenata na vlastapo redovnite parlamentarni izbori; od druga strana, ipoliti~kite subjekti }e bidat sigurni deka silata (na vo-jskata) ne e faktor vo borbata za vlast. Na demokratskotoop{testvo mu e potrebna armija koja samo }e gi obezbeduvaop{tite uslovi za funkcionirawe na poredokot, bez ogled nakonkretnite nositeli na vlasta".86

1.5.2. Vojskata i gra|aninot vo demokratskiot politi~ki sistem

Dosega{nata politi~ka orientacija od aspekt naza~uvuvawe na vnatre{nata stabilnost e deka vo odbranatapolitikata treba da se potpira vrz nekoja realna sila-vojska,zaradi podgotvenost na gra|anite za sprotiv-stavuvawe naeventualno zagrozuvawe na suverenitetot i teritorijalniotintegritet na zemjata. 86 Biljana Vankovska-Cvetkovska, Vojskata i demokratijata, Detska radost, Skopje, 1995.


125

Vo po~etnata faza od ostvaruvaweto na ovaa zada~atreba pedantno da se prou~i normativno-pravnoto ureduvawena sistemot za odbrana i da se utvrdi dali postoi odredba sokoja se definiraat pravata i dol`nostite na gra|anite i kakose postaveni konturite na sistemot za odbrana i demokrat-skiot sistem. Sogleduvaweto na odnosot me|u gra|aninot ivojskata vo demokratskiot politi~ki sistem pretstavuva irealna mo`nost za civilna i vistinska demokratska kontrolanad vojskata, a vo toj kontekst i parlamentarna kontrola. Sotoa se postignuva eden stepen na povisoka civilno-voenasorabotka i se sozdava vnatre{en pobezbeden politi~kiprostor.

Spored ovoj model, odbranata i za{titata na RepublikaMakedonija ja ostvaruvaat: gra|anite, organite na dràvnatavlast i vooruènite sili, a opredeleni zada~i ostvaruvaat ipretprijatijata, javnite ustanovi i slu`bite na lokalnata sa-mouprava. Gra|anite na Republika Makedonija ja prifatijaorientacijata kon po{irok razvitok na demokratskiteprocesi i konstituiraweto na gra|anska dràva, kako osnovenkriterium predviden vo najvisokiot ustavno-praven akt - Us-tavot na Republika Makedonija.

Opredelbata za maksimalno angaìrawe na site ~ove~kii materijalni potencijali vo odbranata na zemjata e re~isineizbe`na komponenta na sekoj odbranben koncept. Ovoj stav erezultat na univerzalno prifatenoto soznanie i iskustvo vosvetski ramki, a koe e potvrdeno niz mnogu vojni, kakonu`nost vo ostvaruvaweto na efikasna odbrana. Od sto-jali{te na odbranata na koja i da e zemja, se smeta deka na-jop{t model i sistem na odbrana e onoj {to ostanuva dosledensamiot na sebesi. Za sekoj odbranben sistem, vsu{nost posma-trano vo ovoj kontekst, mo{ne e zna~aen politi~kiot faktor inegovata zalo`ba kon po{irok razvitok na demokratskiteprocesi i konstituirawe na gra|anska dràva, so {to sesozdavaat pretpostavki i uslovi za stabilizacija na vna-tre{nite odnosi. Vakva politi~ka orientacija za za~uvuvawena vnatre{nata stabilnost i za~uvuvawe na mirot na ovieprostori imaat Republika Makedonija i Slovenija, iakoprvite ~ekori za formirawe sopstveni odbranbeni sili beaprezemani pred nivnoto priznavawe.

Nazmi Maqi~i

126

Nositelite na politi~kata vlast imaat pravo, no i odgo-vornost da gi prezemat site neophodni merki i aktivnostizaradi obezbeduvawe na zaedni~kata odbrana, {to sekako po-drazbira i obvrzuvawe na gra|anite so zakonski sredstva dago dadat svojot pridones vo ostvaruvaweto na ovaa zaedni~kacel. No, toa mora da se vr{i ne vo funkcija na odrùvaweopredelen sistem na vlast, tuku samo vo funkcija na od-branata na zemjata od nadvore{na agresija. Samo pod tieuslovi moè da se smeta na maksimalno zalagawe i ostvaru-vawe na zakonskite i drugi obvrski od strana na mnoz-instvoto gra|ani...

Nu`no e angaìraweto vo ovaa sfera da se depoli-tizira, vo smisla {to }e se sfa}a i razviva kako del na ednaop{testvena funkcija od egzistencijalna va`nost za sitegra|ani, ~lenovi na zaednicata. Vo vrska so ova angaìrawe,mora da se pronajde, odnosno da se utvrdi, op{toprifatlivaosnova vrz koja e mo`no da se ostvari op{testven konsenzusokolu najbitnite momenti, a koj }e uìva naj{iroka poddr{kaod site op{testveni i politi~ki sili. Vo zaedni~koto ost-varuvawe na pravoto na odbrana, gra|anite treba da bidatvklu~eni kako pripadnici na ista op{testvena i dràvnazaednica, a ne kako privrzanici na opredeleni ideolo{ko-

politi~ki opcii.87

1.5.3. Civilno-voenite odnosi vo demokratijata

Za dobro organizirani vooruèni sili od golemozna~ewe e civilnata kontrola na vojskata. Sekoga{ postojatopredeleni nedorazbirawa pome|u civilite i voj-skata,bidej}i dokolku ne bi postoele tie razliki vo gledi{tata votoj odnos, toga{ vo tie zemji ne postoi ni demokratija. Koga sedefinira zna~eweto na civilnata kontrola, sekoga{ e te{koda se objasni kako taa se postignuva, odnosno niz koi struk-turi i proceduri e neophodno da se pomine, so ogled na toa{to sé u{te ne postoi edinstven model za nejzinoto ostvaru-vawe. So taa problematika se soo~uva i Republika Make-donija.

87 Biljana Vankovska-Cvetkovska, Vojskata i demokratijata, Detska radost, Skopje, 1995.


127

Demokratskata kontrola glavno opfa}a tri osnovniprincipi:

- efikasna postavenost na voenata i civilnata vlastpreku pravni i institucionalni mehanizmi;

- politi~ka neutralnost na vojskata {to nametnuva pro-fesionalna etika, i

- neme{awe vo civilnite raboti.Edna od zada~ite na parlamentot e vr{ewe kontrola na

vojskata preku nadzor na buxetot za odbrana. No toa ne bibilo dovolno ako ne postoi postojano parlamentarno telo {tobi vr{elo redovna parlamentarna kontrola nad vojskata, vokoordinacija so ministerot za odbrana, kako ~len na vladata.Osobeno ministerstvoto za odbrana treba da vr{i postojanakontrola na vojskata (slu`bite vo odbranata i voenite ko-mandi), vklu~uvaj}i ja i kontrolata vo realizacijata na buxe-tot za odbrana; pristapot vo razuznavaweto odnosnovklu~uvaweto vo strate{koto planirawe, razvitokot na voe-nite strukturi i voenoto unapreduvawe. Od ova se gleda dekavo zemji so razviena demokratija civilnata kontrola na vo-jskata se izvr{uva na zakonodavno i izvr{no nivo.

1.6. Zna~eweto na modernata demokratija

Samo demokratska dràva moè da sozdade demo-kratsko gra|ansko op{testvo; samo demokratsko gra|anskoop{testvo moè da poddrì demokratska dràva. Elementite{to gi ovozmoùvaat demokratskite politiki moè da senau~at samo vo demokratski zemji. Demokratskata dràvamora da gi neguva ednakvite i {iroko rasprostranetite spo-sobnosti {to se poddrùvaat od gra|anite (Michael Walzer).

Postojat onolku razli~ni vidovi gra|anski op{testvakolku {to ima i op{testva. Isto taka, dodava Valcer, tokmuvo ramkite na zaedni~kiot ìvot na gra|anskoto op{testvomaìte i ènite moàt da ja iskusat vrskata na Ruso (Jean-Jaques Rousseau) kon pogolemite zaednici na memorijata, in-teres i nade`, koja e tolku tivka vo demokratskoto gra|anstvoi pretstavuva mo{ne golem pottik za nacionalizmot.

Zo{to toa da e taka? Ili, zo{to mora gra|anskoto op{te-stvo da pretstavuva integralen del od programata za demok-ratizacija? Odgovorite na ovie pra{awa se rasvetleni so iz-

Nazmi Maqi~i

128

vonrednoto izu~uvawe na Robert Putnam za toa zo{to ima{edemokratski reformi vo 1970-tite vo severnite zaednici naItalija, a ne vo ju`nite. Putnam istaknuva deka klu~natavarijabla be{e prisustvoto ili otsustvoto na "gra|anska kul-tura", zaemna doverba i solidarnost {to go poddrùvaatop{testvoto, a koi se poddràni so zdraviot zaedni~kiìvot. Demokratskite reformi moèa da se sprovedat voonie zaednici koi niz vremeto pokaàa bogata gra|anska kul-tura (ne slu~ajno, toa bea istite onie zaednici ~ii iskustvavo Renesansata sluèle kako inspiracija za ranomodernoto

predavawe okolu gra|anskiot republikanizam.88

Vrskata so ekonomijata i konkretnoto zna~ewe na kapi-talizmot za procesot na demokratizacija stanuva jasno tokmuso referencija kon gra|anskoto op{testvo. Toa zna~ewe e vosozdavaweto i rasporeduvaweto na bogatstvoto, neguvawetona pojavata na srednata klasa i dodeluvaweto na poedinci, nakontrolata nad materijalnite okolnosti na nivniot ìvot.Ekonomskiot razvoj, so drugi zborovi, go sozdavaop{testveniot prostor {to ja ovozmoùva demokratijata, is-tovremeno ovozmoùvaj}i (163) go na edna nova demokratijapotrebniot prostor za di{ewe, so cel da se sprovedat vetu-vawata.

Koga stanuva zbor za neguvawe na demokratskoop{testvo, Robert Dal (Robert Dahl) smeta deka kriti~natavarijabla ne e ekonomskiot razvoj, tuku socioekonomskata no-vost. Ottuka, Sidni Vajtraub (Sidney Weintraub) zaklu~i deka"otkako politi~ki }e se otvorite, }e sledi ekonomsko ot-vorawe. Politi~koto otvorawe ne moè samo po sebe da op-stane. Toa e to~ka {to ukaùva deka ne vo site pazarni ekono-mii ima demokratii, no jas ne moàm da se setam za nitu ednaedinstvena zemja {to e demokratija a da nema pazarna ekono-

mija".89

Kako {to istakna Putnam, "dolgoro~nite modeli na kon-tinuitet i promeni ne se konzistentni so koj bilo ednostavenekonomski determinizam... Gra|anskite regioni ne zapo~naapobogati, i tie ne bile sekoga{ pobogati, no kolku {tomoème nie da procenime - tie stanale gra|anski duri od 19 88 Vladimir Vujčić, Politička kultura, Alinea, Zagreb, 1993.89 North Atlantic Assembly, Economic Committee, Transatlantic Defence trade and SHANGING Markets, 1997 Reports, Brussels.


129

vek". Toj predupreduva: "Gra|anskite tradicii sami po sebe nego iniciraa... ekonomskiot progres... (no tie) pomagaat da seobjasni zo{to Severot uspeval da reagira na predizvicite imo`nostite na 19 i na 20 vek tolku poefektivno".

Isto taka, pazarnoto stopanstvo e isklu~itelno va`none samo za prosperitetot {to go generira buròazijata {to jakultivira, tuku i za pridonesot {to go vr{i za samiteizborni procesi. Vo vrska so ova, Xejn Mansbrix (Jane Mans-bridge) ima istaknato: "Opozicionata demokratija sozdava po-bednici i zagubari, i poradi toa pote{ko se vklopuva sodràvniot socijalizam, kade {to postoi samo edna arena kade

{to moè da se izgubi, bidej}i dràvata vodi se drugo".90

Demokratijata pretstavuva kontinuitet na istoriskipraktiki razvivani vo tekot na vremeto, so namera da se ov-lastat poedinci, da se ograni~i nasilnata vlast na dràvatai da se neguva ednakov socijalen red. Osnovnite karakteris-tiki {to ja obeleùvaat nejzinata evolucija vo istorijata naZapadot se: reprezentativna, a ottuka i odgovorna vlast; za-konitost; otvoreno op{testvo; opredelen stepen na po~it naprivatnoto bogatstvo i distanciraweto na dogmati~nataideologija (religiozna ili nereligiozno-sekularna) odma{inerijata na vlasta.

Edna osnovna tenzija leì vo srceto na site raspraviokolu demokratijata, od Grcite pa sî do denes. Toa moè nak-ratko da se izrazi na sledniov na~in: Demokratijata seobiduva da ja zgolemi slobodata i da ja zabrani tiranijata popat na pottiknuvawe na praviloto na i od strana na narodot.Istovremeno, taa sloboda na poedinecot bara slobodnoop{testvo, {to ne e vozmo`no bez {iroko prifateniop{testveni celi i vrednosti, vklu~uvaj}i tuka i solidni po-imi za pravednosta i dobroto. Ottuka, tenzijata postoi pome|upoliti~kite demosi i besprekornata republika, kako i pome|uvoljata i èlbite na poedinecot i privilegiranite od zaed-nicata.

Modernata zapadna politi~ka misla istaknuva dve{iroki razbirawa za fundamentalnata struktura na demok-ratskata politika ili za demokratskiot moment,

90 Slavevski Trajko : Makedonska ekonomija vo tranzicija, Institut otvoreno op{testvo i Ekspres, Skopje, 1995.

Nazmi Maqi~i

130

obeleùvaj}i go obedinuvaweto na sloboden demokratskipoliti~ki red.

Obezbeden e pogoden dokument so upatuvawe kon dvajcatagolemi tvorci na modernata politi~ka misla, Xon Lok i @an-@ak Ruso(John Locke i Jean-Jaques Rousseau). Nakratko,prviot tvorec raboti so potesen model na demokratija kade{to samostojnite poedinci se zdruùvaat za ograni~enizaedni~ki celi i so negibnata individualnost; vo podo-cne`niot model, vo golem stepen pod vlijanie na romantiz-mot, poedinecot se razloùva vo "op{tata volja", kade {tomoè da se najde ispolnuvawe, {to e pogolemo po stepen i pozna~ewe otkolku ona {to moè da go postigne poedinecot.

Politi~kata misla na Ruso kulminira vo t.n. od XejkobTalmon (Jacob Talmon) "Totalitarna demokratija" - integri-raweto na poedinecot vo politi~kata zaednica (~esto, noiako ne ekskluzivno, vo "nacijata"), vo i niz koja "narodot"vladee, ne kako diskretni poedinci koi dejstvuvaat prekusvoite izbrani pretstavnici, tuku kako organska celina,izrazuvaj}i kolektivna volja. Ova razbirawe za demokrati-jata tesno se povrzuva so destruktivnite nacionalizmi odovoj vek i zatoa vo golem stepen e diskreditirano. No, se ~inideka e ona {to site liberali go imaat na um koga se poviku-vaat na demokratijata (ne{to {to tie go pravat iskreno, a ne

od potreba).91

Sudej}i spored istoriskoto iskustvo, koga Amerikancitezboruvaat za "demokratijata" kako cel na nadvore{nata poli-tika na SAD, tie ja nemaat na um vizijata na Ruso, tuku ne{topoblisku, no sekako ne po sekoja cena identi~no na amerikan-skoto iskustvo za liberalna demokratija. No, toa sekako ne ecelosen odgovor na pra{aweto. Za da se razjasni podobropra{aweto, treba da se razgledaat pri~inite za {irewe nademokratijata kako cel na nadvore{nata politika na Soedi-netite Dràvi, a isto taka i istoriskoto iskustvo na ameri-kanskata demokratija.

91 Savremeni sustavi civilne odbrane, otvoreno sveučilište, Zbornik fakulteta za društvene vede, Ljubljana, 1992.


131

1.6.1. Golemite demokratski zemji }e ostanatdemokratski

Modernite masovni demokratii so~inuvaat zna~ajna iraste~ka zona na mir, bogatstvo i bezbednost vo dene{niotsvet. Nivnite sloèni informaciono-intenzivni ekonomii mudavaat golemo zna~ewe na obrazovanoto naselenie kvalifi-kuvano vo komunikacijata na eden so drug i pove}e se demok-ratski od prethodnite ekonomii. Vakvite op{testva prizna-vaat deka lu|eto se pogolema vrednost otkolku blagata i dekanitu eden voen konflikt so koja i da bilo druga demokratijane moè ni{to pove}e da pridonese za zgolemuvawe na sta-bilnosta od eden ili dva procenta za nekolku godini. Sporedtoa, dvièweto za svetski mir vo golema merka zavisi odza~uvuvaweto na demokratijata vo golemite svetski demo-kratii.

Ne{to fundamentalno i novo se slu~uva vo svetot denes.Pove}eto lu|e toa go ~uvstvuvaat, no ja odbivaat pomislata,koga gledaat deka poznati modeli sekako se povtoruvaat vooblasti kako {to e porane{na Jugoslavija.

No, obidot da go sobereme celiot svet vo eden model gozamra~uva noviot trend. Ova moè isklu~itelno da se sfatiso podelba na svetot vo dva dela. Edniot del se sostoi odzoni na mir, bogatstvo i demokratija, a drugiot od zoni namete`, vojna i razvoj. Pove}eto lu|e denes ìveat vo vtoriot -kade {to dominiraat siroma{tijata, tiranijata i anarhijata.92

Ovie zoni na mete` }e okupiraat golem del od svetskotovnimanie vo godinite {to sledat, no ima izgledi tie da senamaluvaat, kako {to zonite na mir }e se zgolemuvaat. Ova }ese slu~i tokmu poradi toa {to zna~ajni novi sili predizviku-vaat {irewe na demokratijata.

Zonite na mir i demokratija gi vklu~uvaat Zapadna Ev-ropa, Soedinetite Amerikanski Dràvi, Kanada i Japonija.Zaedno, tie so~inuvaat 15% od svetskoto naselenie. Vo ovie 92 Javorević, B, m-r Cvrtila V., Odbrambeno-zaštitna obrazovanja na sveučilištima u svijetu, Defen- dologija br. 1/94, Zagreb.

Nazmi Maqi~i

132

zoni dominiraat bogati demokratii, {to ne e slu~ajno. Bo-gatstvoto, demokratijata i mirot se ~ini deka odat zaedno.Postojat pove}e pri~ini zo{to ovie demokratii }e ostanatdemokratski i }e izbegnuvaat me|usebni vojni. Gledi{tata zavrskite pome|u ovie zoni i noviot me|unaroden red {to }eproizleze od niv né pravi optimisti za idninata na demok-ratijata.

1.6.2. Patot kon mir vo opredeleni regioni na svetot

Postoele mnogu demokratii niz istorijata. Pove}etozemji od zonite na mir pretstavuvaat poseben vid demokratija{to ne postoe{e pred nekolku dekadi - moderni, {iroki, bo-gati demokratii, kade {to obi~nite lu|e se dobro situiranispored istoriskite standardi. Edinstveniot na~in na kojedna zemja moè da postigne takvo bogatstvo e da ima visoko-produktivno gra|anstvo {to vodi sloèna informativno-intenzivna ekonomija, koja nie ja narekuvame kvalitetna eko-nomija. Istovremeno, na~inot na koj ovie op{testva gosozdavaat svoeto bogatstvo i na~inot na koj tie go upravuvaat,vo kombinacija, gi pravi demokratski i miroqubivi.

Lu|eto {to ìveat vo kvalitetna ekonomija spodeluvaatzaedni~ko iskustvo. Re~isi site mladi lu|e zavr{uvaatsredno u~ili{te, a mnogumina imaat i univerzitetsko obrazo-vanie. Koga se mladi, pove}eto lu|e vo ovie zemji si gi znaatsvoite babi i dedovci, a koga se stari, si gi znaat svoitevnu~iwa. Imaat mnogu malo iskustvo okolu smrtta na bliskiterodnini. @ivotot mnogu se ceni, a smrtta na mladi lu|e e{okantna.93

Lu|eto vo vakvite bogati zemji, isto taka, se za{titeniod iskustva nasilstva na prirodata i od trajni fizi~kinesre}i i te{kotii. Pove}eto rabotat so svojot um, a ne sosvoite race. Uspehot vo vakvite ekonomii naj~esto bara za-visnost od drugi lu|e, doverlivost, efektivno da se komu-nicira i da se u~i na ìvot so promeni.

Ranite industriski op{testva go zapo~naa procesot naodvojuvawe na lu|eto od nasilstvoto i primitivnosta na pri- 93 Kis Ziltra, Ekonomska sorabotka, Ekonomski komitet, SAS, Barcelona, 1998.


133

rodata, no tie bea ponasilni i pohierarhiski otkolku moder-nite bogati op{testva. Denes, najnaprednite ekonomii sekarakteriziraat so kompjuteri, elektronska komunikacija iinformacioni industrii, kade {to ostroumnosta, fleksibil-nosta i ~ovekovata kreativnost se pove}e kriti~ni otkolkumasata i vlasta. Prodavaweto, finansiraweto i prego-varaweto, kako i proizvodnite sili i efikasnosta nama{inite, odreduvaat koj e uspe{en. Upornosta, namesto

naredbata, e najsigurniot pat kon uspehot.94

Odnosite vo kvalitetnite ekonomii ne se vo nikoj slu~ajednakvo demokratski, no tie vo sekoj slu~aj se pove}e demok-ratski otkolku vo te{koindustriskite ekonomii {to gizamenuvaat. Spored toa, logi~no e da se pomisli deka moder-nite, masivni, bogati ekonomii }e gi vodat lu|eto vo nasokana demokratijata, sekako posilno od ranite industriski eko-nomii.

Kvalitetnite ekonomii, isto taka, pretendiraat na mir,bidej}i tie zna~itelno go namaluvaat zna~eweto na nekoiraboti za koi lu|eto se borat. Modernoto masovno bogatstvone poteknuva od fizi~ki resursi {to moàt da se izvle~at oddrugi, i poradi toa, da mora da se brani; toa poteknuva pri-marno od produktivnoto odnesuvawe na lu|eto. Vo edno mod-erno kvalitetno op{testvo lu|eto imaat golema ekonomskavrednost. Re~isi sé {to se odnesuva za na~inot na koj ovieop{testva funkcioniraat jasno ukaùva deka lu|eto se po-bitni od sé drugo. Ne e logi~no da se `rtvuvaat lu|e za da seosvojat edna teritorija ili surovini, bidej}i lu|eto vredatpove}e od ovie blaga. Isto taka, vidot na rabotata {to javr{i edna bogata dràva ne moè da se postigne so narod {toe pobeden, {to ne raboti ili so gra|ani od vtor red.95

Te{ko e da se pretpostavi deka }e nastane kakva i dabilo okolnost kade {to agresijata }e ima ekonomska smislaza nekoja od ovie moderni ekonomii. Me|utoa, faktot dekavojnata }e pretstavuva lo{a ekonomija za edna modernadràva, ne e garancija deka vakva dràva nikoga{ nema daodi vo vojna. No, namaluvaweto na ekonomskite pri~ini zavojna e umesno, iako moè da postojat i drugi pri~ini.

94 Isto95 North Atlantic Assembly, Economic Committee 1997, Reports, Brussels.

Nazmi Maqi~i

134

1.6.3. Novi problemi na patot kon mirot

Postojat pove}e pri~ini poradi koi demokratiite izbeg-nuvaat me|usebni sudiri. Vo demokratiite, glavnite nacion-alni odluki gi izrazuvaat ~uvstvata na narodot, a pove}etolu|e ne sakaat da odat vo vojna, bidej}i taa predizvikuvanema{tija, smrt i osakatuvawe, razdvojuvawe od sakanite.Potoa, politi~koto odnesuvawe i stavot potreben da se uspee,vo demokratiite sozdavaat lideri ~ii sili se koristat soupotreba na politi~ki metodi i ~ii iskustva gi vodat vo po-traga po nenasilni metodi za re{avawe na konfliktite.Te{ko e za demokratiite da gi nateraat malcinstvata da gopravat ona na {to tie se sprotivstavuvaat. Demokratskitesistemi baraat visok stepen na ednoglasnost za onie odluki{to imaat vlijanie vrz celoto naselenie, kako {to e odlu-kata da se odi vo vojna. I bidej}i se potrebni silni ~uvstvaza da se generira dovolna ednoglasnost da se odobrizapo~nuvawe na vojna, demokratskite narodi voobi~aeno }e gipoddràt samo vojnite protiv zemji {to gi smetaat zarazli~ni. Mnogu e polesno za takvite gra|ani da mrazat dik-tator otkolku da mrazat demokratska vlada; i obratno - mnogue te{ko da se ubedi eden demokratski narod da odi vo vojnaprotiv druga demokratija.96

Ako bogatstvoto, demokratijata i mirot odat zaedno kako{to nie veruvame, so kakvi problemi }e se soo~at zonite namir vo idnina? Ako vojnata ne doa|a predvid, a voenata sila ebezna~ajna, {to e toa {to }e vlijae vrz odnosite i }e generirakonflikti vo ramkite na i pome|u demokratiite?

Rasprostranetosta na eventualna vojna so tekot na vre-meto }e sozdade suptilna, no i dlaboka promena vome|unarodnite odnosi. Lu|eto vo golemite demokratii }e sfa-tat deka idninata na nivnata dràva moèbi nikoga{ ve}enema da zavisi od voena sila ili od voeni sojuzi. Ova razbi-rawe }e ima dlabok efekt poradi fundamentalnite razlikipome|u mo`nosta da se izgubat pari ili duri nekoi gra|ani dago izgubat ìvotot, od edna strana, i mo`nosta edna dràvada bide porazena vo vojnata, od druga strana. Nitu edna

96 Redi ∂rtin, Za{tita nacionalnih mawina u Centralnoj i Isto~noj Evropi, Me÷unarodna politika, Beograd, br 1045, 1996.


135

rasprava za poststudenata vojna im nema posveteno dovolnovnimanie na ovie razliki.

Krajot na vojnata nema da zna~i i kraj na konfliktot,ili pak kraj na omrazata. Vsu{nost, moè da se slu~isprotivnoto: slobodata, od opasnosta za vojna, moè da ginamali naporite za sovladuvawe na raspravite, oslobodu-vaj}i gi lu|eto od potrebata da mrazat ili da se predizviku-vaat eden so drug. So toa eden od najmo}nite izvori na voenaramnoteà na sila, i nitu edna dràva nema da bide vo voenblok, pla{ej}i se da ne stane ponemo}na od drugiot voen blok.

Re{ava~kata sila {to }e gi oblikuva pove}eto od oviekonflikti }e bide stepenot do koj posebnite interesi - voili nadvor od vladata - }e vlijaat vrz nacionalnata poli-tika. Vladite }e reagiraat vrz politi~kata realnost kaj oviegrupi na interesi, i, osven ako vladite ne se posilni od mi-natoto, tie pregovarawa }e gi pretstavuvaat ovie interesinamesto nacionalniot interes vo me|unarodnite odnosi. Kon-fliktite }e se zasnovaat vrz sprotivni finansiski interesiili vrz pra{awata {to se od fiziolo{ko ili emocionalnozna~ewe. Klu~niot fakt e toa {to vo naporot ni{to nema davlijae vrz fundamentalnite interesi i ~uvstva na koja bilood strankite. Nitu edna nezavisna dràva ili oblik na vlastnema da gi predizvika ovie konflikti, nitu pak nivniotishod }e ja sozdade razlikata pome|u prosperitetot i si-roma{tijata.97

1.6.4. [to sledi vo dene{no vreme, kako pat za za~uvuvawe na mirot i bezbednosta

Teorijata spored koja zonite na demokratijata i mirotmoèbi eden den }e go pokrivaat celiot svet, mora da seanalizira so somnenie. Dokolku e toa vistina, treba da seobjasni kako ne{to {to e tolku dolgo o~ekuvano i moè da seostvari navidum daleku od realnosta. Razumnite lu|e dolgose pra{uvaat kako, bi moèlo bez svetski suverenitet (Hob-bes; Leviathan) nekoga{ da se postigne svetskiot mir. Poradinerazumnostite okolu o~ekuvaweto na svetska vlada, svet-skiot mir se ~inel kako neostvarliv son. No, sega imame pret-

97 Griffils S. Ivan (1993) Nationalism and Ethnic Conflict. Threats to Europiean Security.

Nazmi Maqi~i

136

stava kako da postigneme mir bez mirotvorec. Isto kako {tovo me|unarodnata ekonomija eden drug samoorganiziran sistemsozdava ekonomski razvoj bez svetski plan ili svetski plan-eri, taka i mirot e vozmoèn preku vnatre{ni promeni bezmo}ni nacii koi, spored nivniot primer, moàt da gi ohrabratdrugite da se promenat na sli~en na~in.

Nikoj ne moè da znae dali demokratijata }e opstane voSoedinetite Amerikanski Dràvi, Evropskata unija ili vokoja i da bilo druga dràva, i pokraj, pri~inite {to senavedeni pogore. No, na{eto mislewe ne e deka mirot e sig-uren vo zonite na mir bidej}i site golemi demokratii }eostanat demokratski. Razmisluvaweto e deka sî dodeka tie se

demokratski, nema da ima zakani od vojna pome|u dràvite".98

Odbegnuvaweto golema vojna vo idnina ne zavisi od me|u-narodnata politika i strategija, tuku od kontinuitetot na de-mokratijata kaj golemite sili, osobeno vo SoedinetiteAmerikanski Dràvi, Evropskata unija i Ruskata federacija.

Pove}eto novi demokratii dosta efektivno imaat op-fateno dva glavni problema na upravuvaweto. Eden od nivpretstavuva nivniot odnos kon voeniot establi{ment.Bidej}i mnozinstvoto od ovie novi demokratii pominale vo-eni reìmi od eden ili drug vid, glaven problem e vosposta-vuvaweto efektivna gra|anska kontrola nad vojskata. A ova estoreno. Novite vladi gi is~istija svoite voeni es-tabli{menti, vovedoa ograni~uvawa za politi~kata involvi-ranost vo vojskata, gi restruktuiraa nivnite naredbi ({to~esto rezultira{e so sozdavawe centralni ministerstva zaodbrana i povremeno nazna~uvawe civilno lice kako minis-ter na odbrana) i eliminiraa mnogu od posebnite privilegiina vojskata. Voenite oficeri koi imaa visoki politi~ki man-dati vo po~etnata faza na demokratizacijata, kako {to beapretsedatelite na Turcija i na Portugalija, bea zameneti socivilni lica. Vo Turcija i Koreja, dve zemji kade {to vojskatapretstavuva{e dominantna politi~ka sila pove}e dekadi,gra|anskite lideri imaat otpu{teno visoki voeni koma-

ndiri.99

98 Vladimir Vujčić Politička kultura, Alinea, Zagreb, 1993.99 Smit, D. (1993) Betwen Urgencies and Impossibilities : New Security Architecture for Europe; Security Dialogue.


137

Vo mnogu zemji, voeniot establi{ment ne samo {tovr{e{e voeni funkcii vo nadvore{nata odbrana i vna-tre{nata bezbednost, tuku, isto taka, be{e mnogu involviranvo {irok spektar na ekonomski, delovni i industriski aktiv-nosti. Novite demokratski vladi se obidoa da ja ograni~atulogata na vojskata so otstranuvawe na voenite lica odcivilnite pretprijatija i nivno poneposredno vklu~uvawe vonacionalnata odbrana i nacionalnata bezbednost. Vo nekolkuslu~ai, novite demokratski reìmi gi reorganiziraa svoitevoeni sili pokraj granicite, namaluvaj}i ja nivnata koncen-tracija okolu glavnite gradovi, so {to im se ote`nuvasproveduvaweto na manevri. "Re~isi vo site slu~ai, novitedemokratski reìmi go namalija obemot na svojata voena silai se obidoa vo nea da vnesat pogolem stepen na voen profe-sionalizam, kako {to e na pr. snabduvaweto so modernaoprema. Ovie novi demokratski reìmi se relativno uspe{nivo vospostavuvaweto gra|anska kontrola, vo orientirawetona nivnite vojski kon profesionalizam, vo namaluvaweto navoenata sila, vo stesnuvaweto na voenite ulogi i vovospostavuvaweto modeli na civilno-voen odnos {to sesli~ni na onie od vospostavenite demokratii. Isto taka, voporane{nite komunisti~ki reìmi, komunisti~kite partiiili bea eliminirani ili bea prinudeni da se natprevaruvaatza vlast."100

Vtorata oblast, kako {to objasnuva Kis Ziltra, vo kojanovite demokratski reìmi zasluùvaat vnimanie - e eko-nomskata reforma. O~igledno deka ova pretstavuva glavenproblem za porane{nite komunisti~ki zemji i pove}eto zemjiod Tretiot svet, kade {to ima{e golema involviranost nadràvata vo ekonomijata. No, ako tie sakaat da prosperiraatekonomski i da se natprevaruvaat globalno, neophodna e go-lema ekonomska liberalizacija. Potrebno e da gi otvoratsvoite pazari i da gi otstranat dotaciite i restriktivniteregulacii. I, sekako, tie se dviàt vo ovaa nasoka. Nitu edennov demokratski reìm ne propadnal, nitu e isfrlen poradiobidot za ekonomska reforma. Naprotiv, mnogu porane{ni ko-munisti~ki zemji usvoija stabilizacioni programi i gi im-

100 Marko Konovole, Bezbednost vo demokratijata, Ros- Rot Seminar, Bezbednost vo jugoisto~na Evropa, Ohrid, 1998.

Nazmi Maqi~i

138

plementiraa so opredelen stepen na uspeh. Privatizacioniteproekti ~esto se pozdraveni so golem entuzijazam.

1.6.5. Koj e narodot vo dene{niot svet

Eden problem {to e prisuten i e od razli~en vid, i kojgi konfrontira i starite i novite demokratii, e problemot{to proizleguva od etni~kata pripadnost i nacionalizmot.Nedemokratskite reìmi moàt efektivno da upravuvaat nadnarod od razli~ni nacionalnosti, me|utoa vo demokratiitenarodot gi izbira vladetelite. I, kako {to Ivor Xenings (IvorJennings), istaknat britanski ustaven nau~nik, istakna od predmnogu godini, narodot ne moè da odlu~uva sé dodeka nekoj neodlu~i koj e narodot. Vo vreme koga ideolo{kite razliki iidentiteti is~eznuvaat, a etni~kite, nacionalnite, religi-oznite i starite vrednosti dobivaat novo zna~ewe, prob-lemot za definirawe na eden narod dobiva novo zna~ewe. Vootsustvo na komunizmot, nema racio za postoewe na Sovet-skiot Sojuz, Jugoslavija ili Isto~na Germanija, i site tieis~eznaa. No, problemot e poop{t. Kako }e go definiratepoliti~koto telo na op{testvoto? Spored geografijata, jaz-ikot ili etni~kata identifikacija moè li da bide nare~engra|anin? Koga lu|eto imaat pravo da se isklu~at sebesi odpo{irokite politi~ki tela i da formiraat svoi, pomali?

Vo demokratiite, koi se pravata na etni~kite ili re-ligioznite malcinstva? Ovie pra{awa se centralni za funk-

cioniraweto na novite i starite demokratii.101

Nema zadovolitelni odgovori na ovie pra{awa. Moè dase dade eden argument za samoopredeluvawe - na sekoja grupatreba da ñ se ovozmoì da go sledi svojot kurs, - no, toa moèda dovede do zgolemena fragmentacija i raspa|awe naop{testvoto i dràvata. Ponatamu, demokratiite ne se do-volno obu~eni za ovoj problem. Celiot proces na demokrati-zacija i funkcioniraweto na demokratijata moàt da gozacvrstat odnosot pome|u etni~kite, religioznite i drugiteop{testveni grupi. Poradi toa {to ovie identiteti stanuvaatsé pocentralni, politi~arite }e apeliraat do niv i so toa }e 101 Central European Issues, The transformation of the defense establishment, means democratic control, civil-military realations, defense reform, Buchurest, 1997.


139

go intenziviraat konfliktot pome|u niv. Ovoj problem e pri-suten vo novite demokratii, a isto taka postoi i vo Soedi-netite Amerikanski Dràvi i vo drugi dràvi.

Soedinetite Dràvi go definiraa svojot nacionalenidentitet niz istorijata na dva na~ina. Ednata definicija ekulturna, poteknuvaj}i od faktot deka Soedinetite Dràvibea prete`no angliska, severnoevropska i protestantskanacija. Taa osnova za nacionalen identitet se menuva i morada se menuva, kako {to nacijata stanuva sé porazli~na vosvojata kulturna, etni~ka i rasna {minka. Kulturnata de-finicija ne e ve}e dobra koga se vo pra{awe amerikanskotonacionalno edinstvo i identitet. Ostanuvame so politi~katadefinicija za Soedinetite Dràvi, kako op{testvo osnovanood narod privrzan kon konkretni politi~ki ideali i veru-vawa. So toa Soedinetite Dràvi se i mnogu osetlivi.. .Toanametnuva mnogu seriozni pra{awa za idninata na Soedi-

netite Dràvi.102

1.7. Procesot na transformacija na zemjitevo tranzicija

Me|u po{irokite konstatacii vo vrska so procesot natransformacija, prvata e deka o~ekuvawata na dvete strani -vo starite komunisti~ki dràvi i na Zapad - bea premnogu go-lemi i po malku naivni. Oslobodenite narodi na porane{nitekomunisti~ki zemji go preuveli~ija ednostavniot poim za vi-dot na pomo{ta {to treba{e da ja dobijat od Zapad. Seo~ekuva{e op{to ~udo, nekoj nov Mar{alov plan {to }e seprimeni na{iroko, bez sprotivstavuvawe na su{tinskoto iintelektualnoto nezna~ajno iskustvo od Mar{aloviot plan zaporane{nite komunisti~ki zemji. Na Zapad, pak postoe{eop{to potcenuvawe na sistemskata kompleksnost od po-trebnite promeni, na otporot od vospostavenite i sé u{teprisutni nomenklaturi, kako i vremetraeweto na samiotproces.103

Amerikanskite programi za pomo{ {to bea iniciranivedna{ po 1989 - 90 godina za Polska, a potoa i za drugite

102 Daniel Patric Moynihan, Ethnicity in international politics, Oxford University Press, 1993.103 Postojana konferencija na mesnite i na regionalnite organi na vlast na Evropa, Evropa 1992, 2000.

Nazmi Maqi~i

140

centralnoevropski zemji, se primer za pogore iznesenoto i sezasnovuvaat vrz pretpostavkata deka procesot na tranzicija}e trae okolu 5 godini. Sega znaeme deka toj }e bide mnogu po-dolg od toa, minimum 10 godini za centralnoevropskite zemji,a najverojatno od 15 do 20 godini za drugite zemji - pred damoè da se kaè deka transformacijata e zavr{ena. Moè ida se dodade deka Zapad be{e premnogu optimisti~kiraspoloèn, duri i naiven vo procenkata na Gorba~ov - za ne-govite nameri, kako i za negovata programa - i deka do opre-delen stepen momentalno izrazuvame sli~na tendencija nareakcii i kon Elcin.104

Vtora, i ne{to pokomplicirana konstatacija e dekasamiot proces na transformacija ne pretstavuva kontinuitet,tuku sekvencija na razli~ni fazi. Isto taka, ne site po-rane{ni komunisti~ki zemji se vo ista faza vo procesot natransformacija, nitu pak gi pominuvaat istite fazi so ed-nakvo tempo. Treba, isto taka, da se zabeleì deka brzinatana preminuvaweto od faza vo faza, vo golema mera zavisi odona {to politi~ki i ekonomski se proslavilo vo poslednatafaza na porane{nite komunisti~ki sistemi.

Pogore navedenovo bara pojasnuvawe. Prvata klu~nafaza, {to slede{e vedna{ po padot na komunisti~kiot sis-tem, opfa}a kombiniran napor da se postigne politi~katransformacija vo gornite strukturi na politi~kata vlast,kako i po~etna stabilizacija na ekonomijata. Prethodnoto,vsu{nost, zna~i eliminacija na ednopartiskata dràva ipoliciskiot sistem, eliminacija na arbitrerni dràvni kon-troli, vospostavuvawe sloboda na pe~atot i po~etoci na de-mokratskata koalicija za promena. Vtorata faza tipi~no barastabilizacija na valutata (so pomo{ na itni krediti i pomo{od Zapad), dodeka se eliminira kontrolata na cenite i do-taciite, so {to se stava kraj na kolektivnoto proizvodstvo ina sproveduvaweto slu~ajna privatizacija. Ovoj po~eten sta-dium e i mo{ne teòk bidej}i opfa}a fundamentalnipromeni vo vospostavenite politi~ki i ekonomski procesi.Potrebna e smelost i istrajnost, zatoa {to ednostavno sepravi skok vo nepoznatoto.

104 G. Brankert, Political freedom, Rottlegete, London, 1994.


141

Prvata faza, vsu{nost, e i kriti~nata, bidej}i nejziniotuspeh pretstavuva i uslov za vtoriot stadium, stadium vo kojpotragata po po{iroka politi~ka stabilizacija mora da sekombinira so napori za poprisutna ekonomska transforma-cija. Toa se usvojuvaweto nov ustav i nov izboren sistem,sproveduvaweto izbori, voveduvaweto decentra-lizirana re-gionalna samouprava i obedinuvaweto na stabilna demokrat-ska koalicija - nova politi~ka elita, do onoj stepen do kojdemokratskite procesi navleguvaat vo op{testvoto, so cel dase institucionalizira funkcionira~ka vlada. Istovremeno,treba da se lansira po{iroka ekonomska transformacija,vklu~uvaj}i go tuka, na primer, vospostavuvaweto bankarskisektor, potoa demonopolizacija, kako i privatizacija na malai sredna skala zasnovana vrz pravno definirani imotniprava. Vo ovoj stadium, Zapad moè da pomogne po pat naobezbeduvawe krediti za infrastrukturni proekti, tehni~kai menaxerska pomo{, trgovski preferencii i pristap, kako i

so stranski vloùvawa.105

Samo koga i ako taa faza uspe{no se zavr{i, moè da sepremine vo tretata faza, vo koja navistina zapo~nuvaatseopfatni demokratski situacii i procesi na traen na~in,dodeka ekonomskiot raste` nastanuva kako posledica odseopfatnoto razvivawe na privatnata inicijativa. Vo ovojstadium se formiraat stabilni demokratski partii i sesozdava demokratska politi~ka kultura, so nezavisno sudstvoi pravna kultura. Vo ekonomijata, postoi golem stepen na pri-vatizacija, pojava na kapitalisti~ko lobi i realizacija nadelovna kultura. Se pojavuvaat golemi stranski investicii izemjata e vklu~ena vo klu~nite organizacii na Zapad, kako{to se Evropskata zaednica i Severnoatlantskiot pakt(NATO). Ovaa, treta faza moè da se opi{e kako vklu~uvawevo politi~ka konsolidacija i trajno pottiknuvawe na ekono-mijata. Za da se konkretizira ova, moè da se donese sud dekaPolska, Republika ê{ka i Ungarija se nao|aat na rabot navleguvawe vo taa treta faza, za {to e potvrdeno nivnotoza~lenuvawe vo NATO.

Isto taka, zna~ajno e da se napomene deka mo`nosta zakonkretno sproveduvawe na prvata od ovie fazi mnogu zavisi

105 Gullikstad. E. (1994), Colective Security Post – Cold War Europe, Hupi Report.

Nazmi Maqi~i

142

od stepenot do koj opredelen propadnat komunisti~ki reìmdozvoluva politi~ka relaksacija i ekonomska liberalizacijavo svoite posledni godini. Zna~aen fakt {to treba da se za-beleì e deka krajnata agonija na komunizmot be{e simultana- najmalku vo nekoi slu~ai - kako period na politi~ka i eko-nomska inkubacija za pojavata na postkomunizmot. Posle-dicite od taa inkubacija, vo slu~ajot na Ungarija (reìmot naKadar od 1970-tite i 1980-tite) i Polska (reìmot na Gerekod 1970-tite i poslednite pet godini na Jaruzelski vovtorata polovina na 1980-tite), se o~igledni.

Tretiot proces, konstatacija {to proizleguva od ona {togo vidovme vo procesot na transformacija, ja opfa}a prime-sata na politi~kata reforma kako osnova za efektivna eko-nomska reforma. Demokratskiot politi~ki konsenzus i efek-tivnite politi~ki procesi se bitni za uspe{no zapo~nuvawe izavr{uvawe na prviot klu~en stadium na promenite. Teoret-ski bi moèlo da se napravi eden postulat za potrebata odavtoritaren sistem na disciplina vo ovoj stadium, bidej}i sebara golema op{testvena `rtva - i generirana - za vreme naimplementacijata. Me|utoa, pri kolapsot na komunisti~kiotreìm vo Centralna Evropa i vo Sovetskiot Sojuz, avtori-tarniot pristap se ~ini deka ne e ni prakti~en, ni poèlen.

Naprotiv, demokratskiot konsenzus pretstavuva impera-tiv. No toj mora da bide organiziran i instituciona-liziran.Vo po~etokot toa bara prisustvo na efektiven, sekako{armanten i popularen voda~ - Havel, Valensa ili moèbiElcin - koj moè da ima poddr{ka na narodot. Toa, isto taka,bara prisustvo ili brza organizacija na politi~ko dvièwe{to }e go poddrùva liderot na institucionaliziran na~in i}e dava poddr{ka za naporot pri op{testvenite dislokacii ili{uvawa, {to tipi~no nastanuvaat vo ovaa faza. No, pred sé,po~etnata faza, so svojot ~est eufori~en postkomunisti~kientuzijazam, mora soodvetno da se eksploatira za izgradba natemelite na legitimni i formalni demokratski proceduri vo~ii ramki se pottiknuvaat dolgoro~ni ekonomski reformi.Dodeka stigne vtorata faza, javnata euforija se namaluvakako {to razo~aruvawata od transformacijata eskaliraat.Spored toa, mnogu zavisi od elasti~nosta na novite demok-ratski procesi. Pove}eto te{kotii na Rusija poteknuvaat odGorba~ov, a potoa i od neuspehot na Elcin da í se posveti na


143

potrebata od seopfatna politi~ka reforma kako urgentenprioritet.106

Ova né vodi vo pravec na ~etvrtata konstatacija, koja sesleva od prethodnite tri: brza i seopfatna transformacija,{ok-terapija na t.n. "golem bum" pristap - e mo`na samodokolku postojat neophodnite subjektivni i objektivni uslovi.Slu~ajot na Polska pretstavuva dobar primer za kombinacijana tie dva uslova. Be{e vklu~eno postoeweto na sprotivnatapoliti~ka elita {irum dràvata, glavno dvièweto "Soli-darnost" koe go probiva{e op{testvoto, ne se sru{i vo tekotna dekadata na materijalnoto pravo i moè{e da sluì kakoefektivna sprotivna politi~ka elita na nivo na dràva(namesto, kako {to be{e toa vo nekoi drugi slu~ai, zatvorenaso nekolku disidenti, odedna{ vmetnata na vrvot od nacion-alnata hierarhija na vlasta). Taa elita, me|utoa, be{epoddràna od prisustvoto na moralnata vlast, sposobna da janeguva op{testvenata volja za `rtvuvawe, poto~no - na Ka-toli~kata crkva. Pokraj toa, eden {armanten lider, kojuìva{e posebni ovlastuvawa vo ramkite na klasata {toima{e izgledi najmnogu da strada od op{testvenite `rtvu-vawa, ja personalizira politi~kata promena. Edna slobodnaklasa selani i golema podzemna ekonomija obezbedija ekonom-ska zastapenost na zakonot za ponudata i pobaruva~kata ot-kako kontrolata na cenite be{e otstraneta, kako i dotaciite.Kone~no, Polska izvle~e korist od poddr{kata {to ñ be{edadena na povr{nata delovna kultura od strana naangaìranata dijaspora, sostavena od deset milioni Poljacikoi ìveat nadvor od zemjata.107

Nabrojuvaweto na ovie faktori pretpostavuva deka pol-skiot pristap moèbi e primeren, no istovremeno toj e iisklu~itelen. Vo otsustvo na nekoja kombinacija na politi~kakohezija, obvrska i konsenzus so ekonomska primamlivost iodgovornost, {ok terapijata najverojatno }e sozdadepoliti~ki konflikt i ekonomski haos, so dobro po-zicionirani monopoli {to }e ja iskoristat prednosta na lib-eralizacijata na cenite za zgolemuvawe na cenite, so {to }ese stimulira inflacijata.

106 Chaliot Papers, WEN: A regional prtner of the united nations, Institute for Security Studies, Paris,1994.107 Klare M. (1994): Peace and World Security Studies.

Nazmi Maqi~i

144

Pettata, op{ta konstatacija vo vrska so postkomunisti~-kata rekonstrukcija trgnuva od ovaa posledna to~ka: ne trebada se isklu~at strategiite za transformacija koi opfa}aatpobavni dvièwa niz neophodnite nekolku stadiumi i koi za-visat od postojanoto vladino vodstvo, namesto ~isto od oslo-boduvaweto na nezavisni i dinami~ni pazarni sili. Predu-preduvawata na mo{ne poznatiot japonski ekonomist SaburoOkita ovde doa|aat do izraz. Toj vo nekolku truda rasprava{edeka vladinata intervencija e potrebna vo zemji vo koi za me-hanizmite na slobodniot pazar nedostigaat tradicija,iskustvo i soodvetna socijalna kultura. Toj istakna deka pos-tojat op{testva vo koi opredelena kombinacija od pazarnitemehanizmi i od vladino planirawe e neophodna poradi is-toriski pri~ini, osobeno poradi toa {to pazarniot mehani-

zam ne e sekoga{ siguren.108

Primerite na Japonija i Koreja se mo{ne sli~ni soprimerot na Okita. Vo letoto 1993 Svetskata banka napraviiscrpna analiza za seto ona {to se slu~i na Dale~niot Istokvo izminative tri dekadi i koi pouki moàt da se izvle~atod toa iskustvo. Spored eden pregled vo "Financial Times" edenod zaklu~ocite na Bankata vo vrska so iskustvoto na Korejabe{e "...od po~etokot na 1960-tite, vladata vnimatelno goplanira{e i go dirigira{e razvojot na dràvata... (taa) go ko-riste{e finansiskiot sektor za naso~uvawe krediti konpreferirani sektori i pottiknuva{e individualni firmi zapostignuvawe nacionalni celi... (taa) go socijalizira{erizikot, sozdade ogromni konglomerati, sozdava{e dràvnipretprijatija koga toa be{e potrebno, i oblikuva javno-privatno partnerstvo {to pretstavuva{e rival na japonskoto" Istoto bi moèlo da se kaè i za Singapur, kako primer na

uspe{no naso~en razvoj. 109

108 Isto109 Klare M., (1994): Peace and World Security Studies.


145

1.8. Politi~kata tolerancija kako faktorza gradewe na vnatre{nite odnosiza za~uvuvawe na mirot i bezbednosta

vo Republika Makedonija

Vo sovremenata politi~ka teorija i praktika se smetadeka vo zemjite so razviena demokratija i dolga parlamen-tarna tradicija fenomenot na izmestuvawe na odnosite poli-tika - sila, mir i bezbednost ne e moèn ili mo`nosta esvedena na najnisko nivo, dodeka vo zemjite so avtoritarnireìmi, nerazviena demokratija i bez parlamentarna tradi-cija, mo`nosta za dominacija na silata nad politi~kite od-nosi e poverojatna i vo praktikata se pojavuva po~esto.

Moè da se zaklu~i deka voenata sila }e igra zna~ajnapoliti~ka uloga vo site odnosi, a osobeno vo kreiraweto napolitikata na dràvite sé dodeka taa se stava vo funkcija nastrategiskite, nadvore{no-politi~kite, vnatre{no-politi~kite, ekonomskite, odbranbenite, bezbednosnite idrugi interesi na dràvata. Kolku pove}e politi~kiot fak-tor i politi~kata vlast problemite }e gi re{avaat sopoliti~ki sredstva, tolku }e se zgolemuva politi~kata uloganad silata, sé dodeka taa ne ostane da si ja izvr{uva svojatafunkcija, a toa e za~uvuvawe na nezavisnosta na dràvata inejziniot teritorijalen integritet.

Zemjite vo tranzicija, sostojba vo koja se nao|a i na{atadràva, isto taka se ispraveni pred fenomenot utvrduvawena relaciite politika - sila, {to e normalno ako se imapredvid deka vo tie zemji nastanuvaat temelni promeni napoliti~kiot sistem, pa ottamu nastanuva izmena i vo ulogatana silata, osobeno na voenata sila vo sistemot. Edinstvenaprednost na ovie zemji od tie relacii e mo`nosta da gi so-gleduvaat i pozitivnite i negativnite iskustva od ovaasfera vo minatoto, a koi gi ima vo izobilstvo, i da gi isko-ristat samo pozitivnite iskustva.

Sugestiite na ovoj plan bi bile da se iscrpat iskustvaod dràvite so dolga parlamentarna demokratija i tradicija,kako i da se odbegnat site mo`nosti za predimenzionirawena silata od sekakov vid, koja ponatamu, re~isi bez isklu~ok,

Nazmi Maqi~i

146

dokolku e predimenzionirana, }e bara i politi~ka uloga voop{testvoto.

Sekoja dràva ima raznovidni interesi {to naj~esto sedefiniraat kako nacionalni interesi od dolgoro~na pri-roda, koi se ostvaruvaat na dolgi pateki, i kratkoro~no, koise ostvaruvaat tekovno, preku sekojdnevnata nadvore{na ivnatre{na politika na zemjata. Pri formuliraweto na na-cionalnite interesi na edna dràva, naj~esto presudna ulogaigraat takanare~enite vnatre{ni faktori, od koi ponatamuproizleguva i nadvore{nata politika na dràvata, koja, pak,vo zavisnost od sostoj-bite, moè da bide miroqubiva, agre-sivna ili ekspanzionisti~ka.

Vo kontekstot za definirawe na politi~kata sila naedna dràva, se pojavuva i voenata sila, kako najbrojna, najor-ganizirana, opremena i podgotvena za razni dejstvija,vklu~uvaj}i gi voenite, pa ottuka taa moè da se stavi vofunkcija na vkupnata mo} ili sila na dràvata {to moè dase upotrebi. Politi~koto iskustvo i praktikata pokaùvaatdeka za stabilnosta na dràvata ne e presudna silata, tukudeka vlijanie imaat i drugi parametri, kako {to se: stepenotna demokratijata, po~ituvaweto na ~ovekovite prava i slo-bodi, me|uetni~kite odnosi, ekonomskata i socijalnata sos-tojba i sl. Taka, treba da se izbegnuva praktikata na nedemo-kratskite dràvi i avtoritarnite reìmi koi naj~esto japraktikuvale silata za odrùvawe na pravniot poredok ut-vrden so nivnite ustavi. Treba da se prifatat primerite nadràvite {to se demokratski i {to silata ja praktikuvalemnogu restriktivno, za precizno utvrdeni celi i sporedstrogo propi{ana procedura.

Sledstveno, Republika Makedonija, kako nezavisna i su-verena dràva, treba da ja utvrdi svojata odbranbena poli-tika so koja precizno }e se ustanovat nacionalnite, detalno}e se definiraat dràvnite interesi, za koi dràvata, vosoglasnost so raspolo`livite resursi, }e organizira sistemna odbrana.

Mo`nite dràvni interesi {to treba da bidat ofici-jalna politika zad koja }e zastane Republika Makedonija, bibile:

"... Stabilizirawe na politi~kata sostojba i zacvrstu-vawe na me|unarodnata pozicija na Republika Makedonija,


147

kako samostojna i suverena dràva; podignuvawe na ugledotna zemjata kako na regionalen, taka i na globalen plan;za~uvuvawe na mirot i bezbednosta so site raspolo`livisredstva; postepeno strukturirawe na sistemot za efikasnaodbrana, bezbednost i za{tita, koj vo sekoe vreme moè da sestavi vo funkcija za za{tita na suverenosta, nezavisnosta iteritorijalniot integritet na dràvata; postojani podgotovkina naselenieto spored Zakonot za odbrana; razvoj na demo-kratskite odnosi i postojanoto unapreduvawe na ~ovekoviteprava i slobodi i nivno pretvorawe vo motivira~ki faktorza odbrana i za{tita na temelnite vrednosti na dràvata;postojano podobruvawe na materijalnata osnova i socijalnatasigurnost na gra|anite preku ekonomski razvitok i pazarnaekonomija; postojano neguvawe na dobrososedskite odnosi iodnosite vo regionot kako bitna pretpostavka za za~uvuvawena mirot i bezbednosta; asocirawe vo evropskite ime|unarodnite politi~ki, ekonomski i voeni strukturi

(NATO), za {to }e se utvrdi postoewe na dràven interes." 110

Na planot na vnatre{nite odnosi, zaradi za~uvuvawe nabezbednosta, Republika Makedonija, sekako, treba i ponatamuda gi za{tituva ~ovekovite prava, a osobeno ramnopravnostana site gra|ani, bez razlika na nacionalnata pripadnost.

1.9. Politi~kata i voeno-politi~kata polo`ba naRepublika Makedonija

Vo ovoj del, osnovnite segmenti {to }e bidat predmet naprou~uvawe, se politi~kiot sistem i nadvore{nata politikana Republika Makedonija od aspekt na nejzinata voeno-politi~ka polo`ba i demografskiot faktor, kako edna od de-terminantite na doktrinarno-strategiskite re{enija na od-branbeniot koncept na dràvata. Pra{awata koi se odnesu-vaat na dràvata vo odnos na vodeweto vooruèna borba,kako {to se:

- doktrinarno-strategiskite stojali{ta vo odnos nafaktorite na vojnata; 110 Trajan Gocevski, Sovremeni tendencii vo odbranata, Makedonska riznica, Kumanovo, 1997.

Nazmi Maqi~i

148

- opredelbite vo odnos na civilniot otpor;- konceptot i stavovite za civilnata odbrana;

- opredelbite i stavovite za organizirawe i vodewe vo-oruèna borba i davawe otpor vo uslovi na navleguvawe iliobid na protivnikot da sozdade sostojba na oku-pacija(privremeno zaposednata teritorija) i -nacionalnite doktri-narno-strategiski opredelbi vo vrska so osposobuvaweto nagra|anite na Republika Makedonija za odbrana i za{tita, }ebidat predmet i vo drugi ponatamo{ni studii.

Op{testveno-politi~kiot sistem i nadvore{nata politika na Makedonija

Bidej}i vnatre{nata i nadvore{nata politika se mo{nepovrzani i komplementarni, voobi~aeno e nivnoto vlijanievrz voeno-politi~kata polo`ba da se razgleduva integralno izaemno. No, poradi nekoi metodolo{ki i ~isto prakti~nipri~ini, a so davawe naglaski vrz oddelni osobenosti iposebnosti na ovie dva segmenta, }e se razgleduvaat slednivetri pra{awa:

- zaemnoto vlijanie na op{testveno-politi~kiot sistemi nadvore{nata politika vrz voeno-politi~kata polo`ba naRepublika Makedonija,

- vlijanieto na op{testveno-politi~kiot sistem vrz vo-eno-politi~kata polo`ba, - vlijanieto na nadvore{nata politika na Makedonija vrzvoeno-politi~kata polo`ba.

Integralnata bezbednosna politika na Republika Make-donija predviduva:

1. Politi~ka i ekonomska integracija vo Evropskataunija.

Polnopravnoto ~lenstvo vo Evropskata unija estrate{ka cel na Republika Makedonija i se nastojuva da seprisposobi kon politi~kite i ekonomskite sistemi i da sesozdadat potrebnite pretpostavki za za~lenuvawe vo siteme|unarodni politi~ki i ekonomski organizacii i asocijacii.

2. Politi~ka, odnosno voena integracija vo kolektivnitesistemi za bezbednost i odbrana - OON, OBSE, ZEU, inici-jativa Partnerstvo za mir i NATO, kako voena alijansa.


149

Ovie strate{ki celi se vo soglasnost so strate{kiotinteres za evropska integracija i integracija vo severnoat-lantskite politi~ki strukturi, kako i vo nivnite kolektivnisistemi za odbrana.

3. Razvivawe na politi~kiot sistem i za{tita na demok-ratskite institucii.

Vo Republika Makedonija e izvr{ena transformacija napoliti~kiot sistem so premin kon parlamentarna demokratijai podelba na vlasta na zakonodavna, izvr{na, sudska i lo-kalna vlast. Za{titata na gra|anskite prava se smeta kakonerazdeliv faktor za bezbednosta na Republika Makedonija.Za{titata na pravata na nacionalnostite e vtemelena voPovelbata na OON, Helsin{kiot i Kopenha{kiot dokument na(KEBS) OBSE i vo dokumentite na Sovetot na Evropa.

4. Odrùvawe podednakvo dobri odnosi so site sosedi.Za odrùvawe podednakvi odnosi so site sosedi Repub-

lika Makedonija razviva sorabotka so sosednite zemji, kako iso pove}e zemji od regionot so koi ima diplomatski odnosi, sopo~ituvawe na principot za nepromenlivost na granicite popat na sila, neme{awe vo vnatre{nite raboti so prifa}awena site me|unarodni standardi.

5. Razvivawe na sopstven sistem za odbrana.Odbranata na Republika Makedonija se organizira kako

sistem za odbrana na nejzinata nezavisnost i teritorijalniotintegritet, so {to ovoj sistem ima samo odbranben karakter.Vooruènite sili treba da se dimenzionirani spored stan-dardite na EU i NATO.

Nazmi Maqi~i

150


151

Nazmi Maqi~i

152

VI glava

Konfliktite kako sovremena pojavai nivnoto razre{uvawe

1. Konfliktite kako sovremena pojava

Vo istorijata na ~ove{tvoto otsekoga{ postoele oprede-leni nedorazbirawa, sprotivstavenosti, kako i podelbi vrzrazni osnovi. Site ovie pojavi i pri~ini niz istorijata na~ovekoviot razvitok na kako edinka, kako i na op{testvoto vocelina, se pojavile i odvivale vo razni formi i na raznina~ini. Poznato e deka vo razvojniot proces na razvitokot naop{testvoto voop{to, ovie pojavi na nedorazbirawa, neso-glasuvawa, sprotiv-stavenosti i sl. se nazna~eni so eden zborkako konflikt. Spored pri~inite, sodrìnite i u~esnicite,konfliktite moàt da bidat: psiholo{ki, fiziolo{ki ilibiolo{ki, sociolo{ki i konflikti {to proizleguvaat od:

- ograni~eni resursi,- nezadovoleni bazi~ni potrebi,- razli~ni vrednosti,- sprotivstaveni interesi,- stereotipi i dr.111

1.1. Poimno opredeluvawe na konfliktite

Vo sekojdnevniot govor pod konflikt naj~esto sepodrazbira sudir pome|u dve ili pove}e lica ili grupi koiprimenuvaat sila, kako sredstvo za da pobedat ili da se od-branat. Pritoa, pod primena na sila naj~esto sepodrazbira na nesuvawe fizi~ka povreda ili {teta, iako sépo~esto se priznava deka e mo`no da se zboruva za primena napsiholo{ko nasilstvo vrz protivnikot. Vakvoto opredelu-vawe na konfliktot e mnogu ograni~eno, pa duri i pogre{no,zatoa {to moè da postoi vistinski konflikt i toga{ koganitu edna strana od u~esnicite ne manifestirala nasilni~koodnesuvawe.

Konfliktite se normalen i neizbeèn del od ì- 111 Mitko Kotov~evski, Izvori na zagrozuvawe na mirot i na nacionalnata bezbednost, Balkanski centar za mir, Skopje, 1999.


153

votot. Pretstavuvaat sostaven del na me|u~ove~kite odnosi,pa duri i na odnosite me|u pripadnicite {to najmnogu sizna~at edni na drugi. Od prviot pa sé do posledniot momentod ìvotot, lu|eto se postojano vklu~eni vo konflikti.

Pokraj seta o~iglednost deka konfliktite se sostavendel na sekojdnevniot ìvot, malkumina se gotovi da priznaatdeka postojano se soo~uvaat i aktivno se vklu~uvaat vo kon-flikti. Zo{to? Pomislete na {to sé ve asocira zborot "kon-flikt". Koga }e slu{nete, najverojatno pomisluvate na nekoiod zborovite dadeni vo prethodno navedenata lista, {to imse mnogu ~esti asocijacii na lu|eto od razli~ni vozrasti i odrazli~ni krai{ta na Zemjinata topka...

Sé dodeka ne se sfati deka konfliktot e zaedni~kiproblem {to moè da se re{i samo so zaedni~ki napori isorabotka, i dvete strani vo konfliktot ne moàt da dobi-

jat.111a

Vo stru~nata literatura se sre}avaat golem broj de-finicii za konfliktot. Nekoi od niv go naglasuvaat odnesu-vaweto na u~esnicite vo konfliktot (bilo da se raboti zaprikrien otpor ili za otvorena agresija), drugi se koncentri-raat na izvorite na konfliktot (kakvi {to se ograni~enitesredstva ili sprotivstavenite interesi), a treti se odnesu-vaat na stavovite i ~uvstvata {to se javuvaat vo konfliktot(kakvi {to se stereotipite, neprijatelstvata).

Definicijata {to bi gi obedinila site su{testveniaspekti na konfliktot treba da ukaè na trite negovi kompo-nenti:

- strani vo konflikt,- konfliktno odnesuvawe i- konfliktni interesi.Zna~i, konfliktot e rezultat od istovremeno po-stoewe

i na konfliktni interesi i na konfliktno odnesuvawe me|ustranite vo konfliktot.

Od isklu~itelno golema va`nost e so politi~ka odgo-vornost da se soberat sili {to }e ponudat realen politi~kikoncept za po~ituvawe na demokratskite institucii na sis-temot, za politi~ka tolerancija na politi~kite partii, zame|unacionalna tolerancija, za verska tolerancija itn.

111a Violeta Petrovska - Be{ka, Konflikti, Filozofski fakultet, Skopje, 1995.

Nazmi Maqi~i

154

- Stabilnosta, bezbednosta i mirot na zemjata da se sfa-tat kako konstanta vrz principite na gra|anska ramnoprav-nost, me|uetni~ko razbirawe i politi~ka tolerancija, kakorealni mo`nosti za odewe kon edna poperspektivna idnina,so demokratski aspiracii vrz miroqubivosta.

1.3. Konfliktite i me|unarodniot mir i bezbednost

Konfliktite stanaa edna od najserioznite temi vosovremenite me|unarodni odnosi. Ova go potencira i faktotdeka distinkcijata pome|u t.n. "vnatre{en konflikt" i"me|unaroden konflikt" e sé pomalku jasna, osobeno koga tiese koreliraat so pra{aweto na mirot i bezbednosta.

Ovaa dilema moè da se postavi i na relacijata mir-konflikt-vojna, relacija {to vo studenata vojna se locira{evo odnosite pome|u golemite sili - blokovskata podelenost itrkata vo vooruùvawe. Nasproti toa, krajot na studenata vo-jna pokaà deka vo odnos na relacijata mir-konflikt-vojnanastanale izvesni pomestuvawa, odnosno deka mirot ibezbednosta podednakvo se zagrozeni od "konfliktot" kako iod vojnata. Pritoa, treba da se naglasi deka vojnata po svoitesu{tinski karakteristiki moè da se sfati kako "specijalenvid na ovoj op{t fenomen i treba da se tretira pove}e kakosupkategorija, otkolku kako izdvoena su{tinska kategorija."112

Me|unarodnata zaednica denes se soo~uva so mnogupo{irok rang na konflikti. Naj~esto stanuva zbor za sled-nive:

- Regionalni konflikti pome|u lokalni rivali, ilipome|u raste~ka sila od Tretiot svet i edna ili pove}e go-lemi sili. Vo ovoj domen se vklu~uvaat i konfliktite {to giopfa}aat i novosozdadenite dràvi po dezintegracijata naSovetskiot Sojuz;

- vojni za resursi {to se rezultat na konflikti pome|udràvi ili grupi okolu kontrolata ili poseduvaweto na vi-talni resursi (voda, energija, mineralni resursi itn.);

- iredentisti~ki konflikti {to gi opfa}aat nastoju-vawata na opredelena etnonacionalisti~ka grupa da gi 112 Mitko Kotov~evski, Izvori na zagrozuvawe na mirot i na nacionalnata bezbednost, Balkanski centar za mir, Skopje, 1999.


155

pro{iri granicite na sopstvenata dràva i da gi vklu~i so-sednite oblasti naseleni so pripadnici na ista grupa;

- etni~ka, religiozna i rodovska borba za mo} {to giopfa}a konfliktite vo dràvata zaradi pristap do terito-rija, rabota, fondovi za pomo{ i drugi dràvni resursi;

- revolucionerni i fundamentalisti~ki borbi {toopfa}aat akcii od ideolo{ki motivirani dvièwa(vklu~uvaj}i gi religioznite fundamentalisti), za davospostavat opredelen vid socijalen sistem vo dràvata popat na primena na sila, i

- preddemokratski antikolonijalni borbi, koi givklu~uvaat naporite na narodi {to ne se po~ituvani ili se

kolonizirani, za da vospostavat sloboda i demo-kratija.113

Moè da se konstatira deka konfliktot pretstavuvapredizvik za nacionalna bezbednost, vo smisla {to taa trebada go locira kako vo sferata na ranlivosta na dràvata, takai vo sferata na zagrozuvaweto. Dokolku se locira vo sferatana ranlivosta na dràvata, nejzinite vnatre{ni slabostimoàt da se naso~at kako izvor na konflikt. No, dokolku selocira vo sferata na zagrozuvawata na nacionalnata bezbed-nost, toga{ stanuva zbor za me|unaroden konflikt. Vo taasmisla, zna~ajno e da se definira konfliktot kako forma nazagrozuvawe, negovata struktura i implikaciite od nego, kakoi na~inite za spravuvawe so konfliktite.

1.3. Osnovni ~ovekovi potrebi, frustaciii etni~ki konflikti

Barton postavuva vrska me|u frustaciite i osnovnitepotrebi za identitet, kako i za bezbednost i drugi celi (pr.priznavawe, avtonomija, dostoinstvo). Spored nego, teorijatana ~ovekovite potrebi smeta ...deka ima opredeleni on-tolo{ki i genetski potrebi kon koi }e se stremi i dekaprocesot na socijalizacija, dokolku ne e kompaktibilen soovie ~ovekovi potrebi, se oddale~uva od socijalizacijata ivodi kon frustracii, voznemirenost i antisocijalno indi-vidualno i grupno odnesuvawe. Individuite ne moàt da sesocijaliziraat vo odnesuvawe {to go uni{tuva nivniot iden- 113 Mitko Kotov~evski, Izvori na zagrozuvawe na mirot i na nacionalnata bezbednost, Balkanski centar za mir, Skopje, 1999.

Nazmi Maqi~i

156

titet i drugite potrebi i radi toa, mora da reagiraat protivopkruùvaweto {to go pravi toa.

...Odnesuvaweto, koe e nadvor od frustraciite na vakviosnovi i potrebi ~esto }e izgleda agresivno i kontraproduk-

tivno, me|utoa toa e razbirlivo vo ovoj kontekst.114

Nekoi avtori ja podvlekuvaat i povrzanosta naetni~kite konflikti so "stravot od grupno is~eznuvawe"smetaj}i deka ne e iznenaduva~ki toa {to "doskoro nema{ere{enie za koj bilo multikulturen ili multi- etni~ki kon-flikt. Etni~kite i kulturnite konflikti pretstavuvaat istanuvaat sostaven del na sociopoliti~kiot sistem iliizbuvnuvaat, vodej}i kon nasilstvo i destrukcija na siste-

mot".115

1.4. Me|unaroden konflikt

Istraùva~ite na konfliktite trgnuvaat od pozicijata dekapoliti~kite i socijalnite procesi celishodno moàt da bi-dat istraùvani kako razli~ni kombinacii na konflikti ikooperacija. Vo taa smisla, istraùva~ite na konfliktite ipokraj faktot {to se javuvaat na sosem razli~ni nivoa (od in-terindividualno do me|unarodno), nikoga{ ne poseduvaat do-volno zaedni~ki atributi za da gi opravdaat studiite {to seograni~uvaat na dadenoto pole. Od ovaa konstatacija Mi~elgo potencira stavot deka "konfliktite, kako fundamentalnisli~ni fenomeni, se javuvaat vo op{testvoto a vojnata, e samospecijalen slu~aj na ovoj op{t fenomen. Kako nadopolnuvawena ova e argumentot deka me|unarodnite i vnatre{nite kon-flikti se tolku povrzani, {to vo praktikata e skoro ne-vozmo`no da se razdvojat. Ottuka se pojavuvaat te{kotii vopove}e sferi, no osobeno e zna~ajna onaa vo koja se manifes-tiraat razli~nite stavovi za konfliktot kako fenomen {togo izu~uvaat i istraùva~ite na konflikti i onie od domenotna me|unarodnite odnosi, {to smetaat deka nastanite {to sesvojstveni i vnatre{ni za dràvata pretstavuvaat unikat-nost. "Diplomatskite prakti~ari vo minatoto ja po~nuvaasvojata aktivnost so pretpostavkata deka me|unarodniot kon- 114 Telat Xaferi, Konfliktite kako sovremena vojna, Seminarska rabota- posdiplomski studii na Institutot za odbrana, Skopje, 1996.115 Huntigton, Samuel: Sukob civilizacija i preustroj svjetskog porjetka, Zagreb, 1998.


157

flikt e rezultat na sili koi, i spored svojata geneza ispored svoite dinamiki, e edinstven za me|unarodniot sis-tem. Spored toa, me|unarodnite odnosi vo smisla na konfliktili kooperacija bi trebalo da se istraùvaat kakopoedine~ni fenomeni, bez referencii kon sociologijata ilisocijalnata psihologija. Nasproti ova, istraùva~ite na kon-fliktite smetaat deka konfliktot egzistira niz ~ovekovotoiskustvo, pojavuvaj}i se od individualno do me|unarodnonivo, i bara komparativno istraùvawe koga i da se pojavi.

Da se opfati vkupnata ekspresija na "socijalen kon-flikt" ili "me|unaroden konflikt" pretstavuva predizvikvo smisla da se vospostavi jasna definicija za ne{to {topretstavuva ambiciozen koncept.

Koga se zboruva za koj i da bilo konflikt ili spor, sepravi fundamentalna razlika pome|u dve povrzani kompo-nenti na:

- konfliktno odnesuvawe i- konfliktni stavovi i percepcii.Trodimenzionalniot format na konfliktot moè da se

ilustrira so ednostavnata formula usvoena odGaltung.

1.5. Hroni~ni konflikti

Vo praktikata se pojavuvaat raznovidni konflikti {totraat podolgo i se prenesuvaat od edna na druga generacija.Tie neretko dobivaat istoriski dimenzii, bidej}i ne sere{avaat, taka {to moàt da opfatat edna nacionalna zaed-nica ili me|unacionalni zaednici, grupi i drugi koi na edenili drug na~in sekojdnevno se optovareni so toj konflikt.Hroni~nite konflikti se prenesuvaat re~isi sekade vo sve-tot i se na razli~ni relacii, kako {to se:

- konflikti pome|u razli~nite vozrasni grupi,- konflikti vrz osnova na polot,- konflikti vrz osnova na verska pripadnost,- konflikti vrz etni~ka, rasna ili jazi~na osnova,- konflikti pome|u sosedni dràvi,- regionalni konflikti i sl.Hroni~nite konflikti, po pravilo, moàt da bidat in-

spirirani od slednive pri~ini, kako {to naveduva prof. d-r

Nazmi Maqi~i

158

Trajan Gocevski, "... politi~ki, ekonomski, voeni, socijalni,demografski, verski i od kombinirani pri~ini... i so sigur-nost moè da se konstatira deka tie konflikti se prenesu-vaat od generacija na generacija, so toa {to vo opredeleniperiodi se manifestiraat so namalen intenzitet, dodeka vodrugi - eskaliraat. Takvite konflikti se karakteristi~ni zanajgolemiot broj regioni vo svetot, a me|u niv i na Balkanot ivo negovata neposredna blizina, kako eden od regionite sovisok intenzitet na konfliktnost".116

Razre{uvaweto na hroni~nite konflikti zna~i napor dase za{titat civilizaciskite vrednosti gradeni so decenii.So toa se nastojuva da se izgradat koncepti, da se izgradatpravila, po pat na pregovori da se dojde do nivno nadminu-vawe i razre{uvawe i tie da se svedat na podnoslivi dimen-zii. Takov primer e nastojuvaweto da se razre{i konfliktotvo Bosna i Hercegovina so Dejtonskata spogodba, koja nudire{enija {to za prvpat se primenuvaat vo praktikata nare{avawe na konflikti. Me|utoa, iskustvata pokaùvaatdeka so ista takva spogodba na me|unarodno nivo }e sepostapi i vo kosovskiot konflikt. Kako primer za primena napregovori za re{avawe na hroni~nite konflikti so koi sesoo~uva me|unarodnata zaednica, moè da se poso~at sled-nive: pregovorite me|u Izrael i Palestina za avtonomija naPalestina, irskoto pra{awe i Anglija, Zalivskata kriza, kon-fliktot na Kosovo i Jugoslavija, makedonsko-gr~kiot sporokolu imeto i simbolite i niza drugi. Site tie gi optovaru-vaat me|usebnite odnosi no, i me|unarodnata bezbednost,poradi {to se vloùvaat ogromni napori za nivno nadminu-vawe.

Postojat pove}e pristapi za nadminuvawe na hroni~nitekonflikti, so cel da se postigne pomiruvawe pome|u stranitevo konfliktot. Vo literaturata tie se klasificirani vo ne-kolku grupi:

- metodolo{ki pristap;- praven pristap;- barawe na istoriska vistina za konfliktot;- zaedni~ka rekonstrukcija na nastanite i- kombiniran pristap.

116 Mitko Kotov~evski, Izvori na zagrozuvawe na mirot i na nacionalnata bezbednost, Balkanski centar za mir, Skopje, 1999.


159

Eden od na~inite za nadminuvawe na konfliktite emo`nosta za transformacija. Preku razni postapki se doa|a ido soznanija kako moàt da se zadovolat osnovnite interesina stranite vo konfliktot, kako osnova bez koja nemare{enie, a potoa kon toa se dodavaat i drugite elementi {todoveduvaat do pomiruvawe.

"Za transformacija na hroni~nite konflikti e potrebnou~estvo na tri elementi od op{testvenata struktura:

- visoki dràvni strukturi;- sreden sloj na intelektualci i biznismeni i

- baza sozdadena od nevladini organizacii i

gra|anstvo".117

1.6. Kulturata na mirot i transformacijatana konfliktite

Uspe{noto razre{uvawe na konfliktite nesomneno baraniza pretpostavki pome|u koi najzna~ajni se - gradewe mi-rovna infrastruktura i gradewe kultura , a so toa ipoliti~ka podloga za mir. Praktikata pokaùva deka zarazre{uvawe na sovremenite konflikti e potrebna sood-vetna mirovna infrastruktura, educirani kadri za takvimisii, propaganda za marketing na mirovnite misii i sl. Oso-beno za transformiraweto na hroni~nite konflikti i zanivnoto razre{uvawe se potrebni iskusni, fleksibilni pre-govara~i koi se osposobeni da ja ostvarat postavenata cel, noako zatreba - i da ja promenat vo tekot na pregovorite. Istotaka, potrebni se kadri koi }e bidat osposobeni da gi pro-cenuvaat i ambiciite na liderite na stranite vo konfliktot,nivnite nameri, slabite i silnite strani, vrz baza na {to }eja gradat strategijata na pregovorite.

Nasekade treba da se gradat mirovni avtoriteti, mi-rovna infrastruktura i mirovna kultura, kako osnovni ele-menti za nadminuvawe na konfliktite vo sekoe op{testvo.

1.7. Politi~ki konflikt

117 Gocevski T. Ortakovski V. i Georgieva L.,Razre{uvawe i transformacija na konfliktite, Makedonska riznica, Kumanovo, 1999.

Nazmi Maqi~i

160

Politi~kiot konflikt pretstavuva op{testvena pojava iproces vo koj sprotivstavenite strani, niz razli~ni mani-festacii, nastojuvaat da za{titat opredeleni interesi, od-nosno da postignat opredeleni celi {to ne moàt da bidatistovremeno zadovoleni. Niz nego se sogleduvaat celite ikarakterot na politikata kako zaokruèn sistem na as-piracii i motivi vo vrska so promenite {to se vo tek ili pakse navestuvaat. Poa|aj}i od toa, politi~koto konfrontirawe(vo smisla na praktika na politi~kiot subjekt) bi moèlo dase opredeli kako izraz na politi~koto odnesuvawe (nastapu-vawe ili sprotivstavuvawe) naso~eno kon sprotivstavenatastrana, so namera da se prinudi da gi napu{ti ili da gimodificira svoite celi. Vsu{nost, stanuva zbor za sistem odpoliti~ki aktivnosti, koj ima diferencirani celi i se od-viva soglasno so osnovite dadeni vo utvrdenata politi~kakoncepcija, doktrina i strategija.

Politi~kiot konflikt sekoga{ se odigruva na kon-kreten politi~ki prostor i vo utvrdeno vreme. Toj se javuvavo vrska so problematiziranite pra{awa od javen interes,koi ve}e stasale do vidnoto pole na politi~kata javnost, a seodigruva na opredelen prostor i vo periodot na politi~katarelevantnost na pra{awata i problemite {to se pri~ina zanegovoto pojavuvawe.

"[to se odnesuva do ishodot na politi~kiot konflikt,gledano niz prizmata na u~esnicite, vo nego moè:

- ednata strana da gubi, a drugata da dobiva;- dvete strani da dobivaat, i- dvete strani da gubat.

Vo prviot slu~aj, klu~en faktor e mo}ta na sprotiv-stavenite strani, vo vtoriot sposobnosta da se postigne kom-promis, dodeka pak vo tretiot do izraz doa|aat "tvrdogla-vosta" i nesposobnosta da se stavi kraj na ne{to {to imanegativni reperkusii i za dvete strani. Kako i da e, zboru-vaj}i za ishodot na politi~kiot konflikt, se ima predviddeka:

1. vo konfliktite kade {to ishodot e ili dobivka ilizaguba i za dvete strani, sekoga{ ednata strana dobiva iligubi pove}e od drugata;


161

2. dobivkata ili zagubata, od edna strana, se objektivnomerlivi fakti, no od druga za niv se presuduva vrz osnova nali~nata percepcija na konfliktot od strana na subjektot ivrz osnova na negovata procena {to se dobiva (ili gubi). Pri-toa, toj kako kriterium gi ima sopstvenite celi i ona {to godobiva (ili gubi) protivni~kata strana.

3. Ona {to vo momentot izgleda kako pobeda (dobivka)ili kako poraz (zaguba), isto taka, na sredni ili dolgi

"pateki", moè da zna~i tokmu sprotivnoto" .118

1.8. Razre{uvawe na konfliktite

Sekoj konflikt e rezultat od postoewe na opredelenproblem, odnosno nesoglasuvawe pome|u stranite {tou~estvuvaat vo konfliktot. Ottuka proizleguva deka, za da sere{i konfliktot - potrebno e da se re{i postojniot problem,odnosno da se nadmine nesoglasuvaweto pome|u stranite.Tokmu poradi ova, do vistinskoto razre{uvawe na konflik-tot }e dojde toga{ koga }e se iznajde re{enie za nadminuvawena problemot, t.e. da se iznajde re{enie {to }e gi zadovolisite strani vo konfliktot.

Razre{uvaweto na konfliktite moè da bide: vistinskoi pravno.

Pod vistinsko razre{uvawe na konfliktite se pod-razbira razre{uvawe na konfliktite so celosno otstranu-vawe na pri~inite {to dovele do konfliktot pome|ustranite. Se postignuva so kolaborativnost, {to zna~inamesto da pojdat od pretpostavkata deka }e mora da seotkaàt od ne{to, stranite vo konfliktot }e sorabotuvaat,nastojuvaj}i zaedni~ki da otkrijat na koj na~in moè da sere{i problemot, a nitu edna strana da ne izgubi, tuku dveteda dobijat. Pri vakvoto odnesuvawe na stranite, konfliktotne se posmatra kako problem kaj edna strana, tuku na nego segleda kako na zaedni~ki problem kaj dvete strani.

Prividno razre{uvawe na konfliktot naj~esto sepostignuva na toj na~in, {to stranite vklu~eni vo konfliktotse otkaùvaat od del od svoite barawa. "Vakvoto otkaùvaweod odredeni barawa vo polza na razre{uvawe na konfliktite

118 Trajan Gocevski, Sovremeni tendencii vo odbranata, Kumanovo, 1997.

Nazmi Maqi~i

162

se narekuva kompromis. Od toa proizleguva deka, namesto ed-nata strana vo konfliktot da dobie, a drugata da izgubi, so

kompromisot sekoja strana delumno dobiva i delumno gubi." .


163

Nazmi Maqi~i

164

VII glava

Nacionalnata bezbednosti me|unarodnite odnosi kako faktorza za~uvuvawe na mirot i bezbednosta

1. Nacionalnata bezbednost i me|unarodnite odnosi

Pri dimenzioniraweto na bezbednosta na sovreme-niteme|unarodni odnosi neophodno mora da se trgne od promenite{to nastanaa vo me|unarodniot politi~ki sistem, no nikakone moè da se prifati deka toa pretstavuva i osnovnapri~ina za nastanatite promeni vo sfa}aweto za bezbed-nosta.

So toa bi se potprele vrz promeni {to odat kon proek-tirawe na idninata, odnosno deka sekoja promena vome|unarodnoto opkruùvawe }e bara i po{iroko dimenzi-onirawe na bezbednosta. Sovremenoto sfa}awe na konceptotza bezbednosta mora da proizleze ne samo od promenite vome|unarodnoto opkruùvawe, vo koe treba da se formulirabezbednosnata politika, tuku i od samata ideja za bezbed-nosta.

Bezbednosta, nezavisno od toa na koj segment se odne-suva, individualna, nacionalna ili me|unarodna, pretstavuvaeden od urgentnite problemi na me|unarodnata zaednica. Votaa smisla, nacionalnata bezbednost zazema centralna po-zicija. Ova proizleguva od faktot deka vo sodrìnata nadràvata egzistiraat i dominiraat najgolemiot del od prob-lemite {to ja determiniraat bezbednosta. Ottamu, centralnapozicija na nacionalnata bezbednost zna~i najcelishodenna~in sferata na bezbednosta da se tolkuva niz poziciite nanacionalnata bezbednost.119

Vo taa smisla, nacionalnata bezbednost se sfa}a kakosistemski bezbednosen problem vo koj individuite, dràvitei me|unarodniot sistem imaat svoj udel, vo koj ekonomskite,

119 Lidija Georgieva, Mehanizmite za odrùvawe na mirot i bezbednosta, Univerzitet "Sv. Kiril i Meodij", Filozofski fakultet, Skopje, 1997.


165

socijalnite i faktorite na ìvotnata sredina se podednakvozna~ajni kako i politi~kite i voenite. Vakvata integralnaperspektiva, izrazena preku razli~nite nivoa i sektori nanacionalnata bezbednost, pretstavuva platforma za sogledu-vawe na problemite od domenot na bezbednosta. Za sovreme-noto poimawe na ovoj koncept od isklu~itelno zna~ewe e ulo-gata na me|u zavisnosta vo sovremenite me|unarodni odnosi,koj ima fundamentalen odraz vrz nea.120

Vnatre{nata nesigurnost na dràvite moè, no ne mora,da dominira vo definiraweto na bezbednosniot problem nadràvata, me|utoa nadvore{nite zagrozuvawa re~isi sekoga{go so~inuvaat najgolemiot del od bezbednosniot problem.

Ottuka, idejata za me|unarodnata bezbednost najdobro seobjasnuva so toa da se opi{at uslovite {to vlijaat dràviteme|usebno da se ~uvstvuvaat pomalku bezbedni. Vo ovaasmisla, zna~i, ne samo agresijata ili napadot, tuku i vna-tre{nata nestabilnost na dràvite, kako element {to sepreleva nadvor od dràvata, moè da se tolkuva kako izvorna zakana za nacionalnata bezbednost, odnosno da go de-finira bezbednosniot problem. Vo toj domen moè da se de-finira i zagrozuvaweto na me|unarodniot mir i bezbednost.

Me|utoa, novite predizvici i zakani za me|unarod-niotmir i bezbednosta {to proizleguvaat poradi vnatre{na nes-tabilnost na dràvite, potvrduvaat deka vo me|unarodnatazaednica ne{to se menuva, fakt na koj smetaat i ON.Vsu{nost, mehanizmite na ON za dejstvuvawe vo sferata name|unarodniot mir i bezbednosta gi opfa}aat preventivnatadiplomatija i mirotvorstvoto, ~uvaweto i gradeweto na mi-rot, razoruùvaweto i sankciite.

Ona {to navistina se izmeni e prirodata na zaka-nite zame|unarodniot mir i bezbednosta. Voenite i ideolo{kite za-kani za opredelen broj dràvi se namalija, no zatoa gizamenija raznovidni ekonomski, socijalni i ekolo{ki zakani.

Vo politi~kiot sektor bezbednosnata logika se po-krivaso analiza na elementite na individualno, dràvno i siste-matsko nivo. Vo toj domen glavnata kontradikcija leì vokontradiktornite bezbednosni interesi vo i pome|u indivi-duite, op{testvenite grupi i dràvite. Voenata politika,

120 Georgijeva, L. , Tvorewe na mirot, Sudio ADA, Skopje, 1999.

Nazmi Maqi~i

166

koja vodi kon dilemata sila - bezbednost pome|u dràvite,isto taka ja pottiknuva i odbranbenata dilema {to kako kon-tradikcija e distinktivna za voeniot sektor. Spored argumen-tite na hegemonisti~kata teorija i istoriskata analiza naKenedi za erata na golemite sili, moè da se konstatira dekavoenata politika ima dalekose`ni i dolgotrajni efekti vrzekonomskiot razvitok. Upotrebata na sila vo sovremeniteuslovi na vojuvawe ima o~igledni implikacii vrz razvitokotna ìvotnata sredina, dvièj}i se od dolgotrajno hemisko za-gaduvawe do nuklearna zima. Upotrebata na voenata sila eprosledena i so te{ki socijalni i politi~ki posledici.

Vokabularot na politikata na dvaesettiot vek evi-dentno e zbogaten so referencii {to se odnesuvaat dobezbednosta na me|unarodno nivo, nacionalna, kolektivna,zaemna, kooperativna, seopfatna, regionalna, legitimna iednakva bezbednost. Za nekoi od ovie termini, koi poded-nakvo se sre}avaat i vo nau~nite analizi i vo politi~kotosekojdnevje, moàt da se nabrojat i soodvetni referencii.Me|utoa za pogolem del od niv moè da se konstatira dekaimaat pove}e retori~ka otkolku analiti~ka vrednost.

1.1. Preduslovi za sozdavawe sovremenkoncept za bezbednost

Koga se zboruva za bezbednost, zna~i deka se zboruva zapotraga po sostojba {to moè da se ozna~i kako otsustvo nastrav. Dokolku takvata diskusija e vo kontekstot name|unarodniot sistem, bezbednosta ja opfa}a sposobnosta nadràvata i op{testvoto da go odràt svojot nezavisen iden-titet, kako i svojot funkcionalen integritet. Vo stremeòtkon bezbednost, dràvite i zaednicite ponekoga{ se vome|usebna harmonija, no ponekoga{ se sprotivstaveni. Vo ka-kov i da e odnos, bezbednosta na nacionalnite kolektivitetija opredeluvaat ovie glavni sektori:

Voenata bezbednost: se odnesuva za tolkuvaweto na dvenivoa: za voenite ofanzivni i defanzivni sposobnosti nadràvata; i za procenkite na dràvata i na drugite.

Politi~kata bezbednost se odnesuva za organizaciskatastabilnost na dràvata, sistemot na vladeewe i zaideologijata {to i dava legitimitet.


167

Ekonomskata bezbednost se odnesuva za pristapot kon re-sursite, finansiite i pazarot, neophodni za da se ostvariprifatlivo nivo na blagosostojba i dràvna mo}.

Socijalnata bezbednost e sodràna od prifatlivi sos-tojbi za napredok, od tradicionalen jazik, kultura i religijana nacionalen identitet i obi~ai.

Bezbednosta na ìvotnata sredina se odnesuva zaodrùvaweto na lokalnata i planetarnata biosfera, kakoosnoven potporen sistem od koj zavisat site drugi ~ove~kipotfati.

Nacionalna bezbednost - dràvata kakoreferenten objekt na bezbednosta

Dràvata pretstavuva centralen element na integral-niot koncept za bezbednosta. Nejzinata su{tina e izrazenakako kompozicija na individui opfateni vo kolektivnapoliti~ka zaednica.

Odgovorot na pra{aweto {to e toa nacionalna bezbed-nost i za {to se odnesuva taa moè da se dade preku "raspa-kuvawe" na poimot dràva. Na toj na~in, moè da se dobie od-govorot na pra{awata: Kako nejzinite sostavni elementi, ilikako celina, se odnesuvaat kon idejata za nacionalna bezbed-nost i kakva osnova pretstavuva taa vo odnos name|unarodnata bezbednost?

Na me|unarodno ili sistematsko nivo, dràvata istotaka pretstavuva centralen element na bezbednosta, so {tonejzinite vnatre{ni karakteristiki ne moàt da se razdvojatod karakterot na bezbednosniot problem na me|unarodniotsistem kako celina.120a

1.2. Me|unarodni dimenzii na nacionalnatabezbednost

Bezbednosta, nezavisno od toa na koj segment se odne-suva, individualna, nacionalna ili me|unarodna, postojano sevbrojuva me|u urgentnite problemi na ~ove{tvoto.

120a Isto.

Nazmi Maqi~i

168

Dokolku vo toj kontekst se locira i problemot za na-cionalnata bezbednost, moè da se konstatira deka taazazema centralno mesto poradi samiot fakt {to vo ramkitena dràvite dominiraat pove}eto od problemite {to ja opre-deluvaat bezbednosta na drugite nivoa, no i poradinemo`nosta dràvite vzaemno da koegzistiraat vo harmonija.Niz istorijata, sekoja dràva se ~uvstvuvala nesigurna pokrajegzistiraweto na drugite dràvi. Pritoa, voenite i drugiteaktivnosti, koi se naso~eni da ja zajaknat sopstvenata na-cionalna bezbednost, vo kombinacija so drugite, paralelniaktivnosti, predizvikuvale nestabilnost i vojni.

Strukturata i karakterot na vnatre{niot politi~kiproces ja pravi procesot na politi~ko odlu~uvawe od domenotnacionalna bezbednost. Vnatre{niot politi~ki proces nesamo {to predizvikuva golem broj silni i sprotivstaveni in-teresi vo bezbednosnata politika, tuku toj isto taka prediz-vikuva politika na natprevaruvawe so drugite prioriteti nadràvata.

Me|utoa, se ~ini deka me|unarodnoto nivo nudi na-jgolem prostor za natprevaruvawe i deka pra{aweto za na-cionalna bezbednost svoite najizrazeni dimenzii gi dobivatokmu na toa nivo, so potencirawe na me|u-narodnite dimen-zii na problemot za nacionalna bezbednost. Imaj}i go pred-vid ve}e spomenatiot fakt deka dràvite pretstavuvaatprvenstveno politi~ki konstrukcii, moè da se kaè dekame|unarodniot politi~ki sistem pretstavuva najvaèn del odnivnoto opkruùvawe. Vrskite me|u niv se tolku su{tinski,{to nivnoto raz-dvojuvawe pretstavuva golema opasnost zaanalizite. Niz niv moè da se provle~at seriozninedorazbirawa koi se pojavuvaat duri i so samoto razdvoju-vawe na dràvata od me|unarodniot sistem. Nivnoto razdvo-juvawe vo kontekst na nau~na analiza treba da se sfati vosmisla deka dràvata i me|unarodniot sistem pretstavuvaatsprotivni krai{ta na edinstveniot politi~ki fenomen.

Ottuka, nasproti vnatre{nata sfera na dràvata koja vomodelot na Viver e odzemena vo subdràvnoto nivo i nego-vite razli~ni dinamiki, kako i nivoto na dràvata {to gopravi konceptualniot fokus na bezbednosta, stoime|unarodnoto nivo so negovite razli~ni dinamiki. Zatoa, eod su{tinsko zna~ewe razgleduvaweto na karakteristikite


169

na me|unarodniot politi~ki sistem, koj konstruira baza vokoja dràvite ja ostvaruvaat svojata bezbednost.

Politi~kite zagrozuvawa vo odnos na konstitutivniteelementi na dràvata prvenstveno se naso~eni kon nejzinataorganizaciska stabilnost. Rangot na namerite bi moèl da sedviì od pritisok na vladata vo odnos na opredelena poli-tika pa sé do nejzinoto zaminuvawe; pottiknuvawe na sesijaili predizvikuvawe na politi~ka nestabilnost kako voved voagresija.

Politi~kite zagrozuvawa proizleguvaat od diverzite-tot na ideite i tradiciite, koi pretstavuvaat i klu~na pot-vrda za me|unarodna anarhija. Vo taa smisla, kontradikciitepome|u mnogubrojnite ideologii se isklu~itelno kompleksni.Kon toa zakanite za nacionalniot identitet se najdirektni.Tie vklu~uvaat nameri da se zgolemi podelenosta pome|u etnokulturnite identiteti na grupite vo opredelena dràva. Ce-lite na vakvite nameri moàt da se dviàt od sozdavawete{kotii na vladata, preku pottiknuvawe na secesija, pa durii do sozdavawe podloga za aneksija.

Me|utoa, su{tinskiot problem vo odnos na politi~kitezagrozuvawa, nezavisno dali tie se ideolo{ki ili nacion-alni, se sodrì vo toa da se napravi razlika vo odnos na niv-niot karakter, odnosno - dali tie se namerni ili pak pro-izleguvaat strukturalno od vlijanieto na nadvore{nite al-

ternativi vrz legitimitetot na dràvata.121

Namernite politi~ki zagrozuvawa se dviàt od direk-tno politi~ko zagrozuvawe na radikalnite reìmi, kako {totoa go praktikuvale SAD vo Kuba, île, Gvatemala, Nikaragva,Haiti itn. ili pak preku direktna poddr{ka od strana na po-rane{niot Sovetski Sojuz za komunisti~kite dràvi vo peri-odot na studenata vojna.

No politi~kite zagrozuvawa moàt da bidat i struk-turalni, {to pretstavuva rezultat pove}e od prirodata nasostojbite otkolku od intenciite na edna dràva kon druga.Vsu{nost, strukturalnite politi~ki zagrozuvawa proizlegu-vaat koga organizaciskite principi na dràvite se me|usebnokontradiktorni, vo koj kontekst tie ne moàt da go ignoriraategzistiraweto na drugata. Preku takviot odnos dostigawata

121 Georgijeva, L. , Tvorewe na mirot, Sudio ADA, Skopje, 1999.

Nazmi Maqi~i

170

ili uspehot na ednata avtomatski ja erodira politi~katastruktura na drugata, pottiknuvaj}i ja trkata kon pointenci-jalni (ponamerni) politi~ki zagrozuvawa.122

Nadovrzuvaj}i se na politi~kite zagrozuvawa, moè dase konstatira deka e izvonredno sloèno od niv da se iz-vle~e su{tinata na socijalnite i drugite zagrozuvawa.

1.4. Sovremeni aspekti na me|unarodnoto gradewe na mirot i bezbednosta

Kon krajot na 80-tite godini od na{iov vek, sé pove}e ezastapeno misleweto deka nastapuva period na porelaksiransvetski poredok, period vo koj }e ima pove}e mir i bezbed-nost. Nadeìte se svrteni kon novite odnosi me|u super-silite, kon novite dogovori za kontrola na vooruùvaweto irazoruùvaweto, kon priznavaweto na individualnite~ovekovi prava i potrebi. Vo 90 godini imame najava na pe-riod koga e zabele`liv poseriozen pristap kon novite vidovikonflikti i novite pristapi za me|unarodno gradewe na mi-rot. Me|utoa, vo ramkite na ovoj proces se javija nesoglasu-vawa okolu toa, {to pretstavuva uspe{no mirotvorstvo? Zanekoi analiti~ari uspehot se protega od raspa|aweto naSovetskiot Sojuz kon vozobnovenata sposobnost na OON dafunkcioniraat taka kako {to se zamisleni - kako graditel i~uvar na mirot. Vo SAD, kako voena, ekonomska i politi~kasila, tie vo ovie okolnosti ja gledaat osnovnata pri~ina zazavr{uvawe na Studenata vojna. Za niv, centralen elementpretstavuva restavracijata na kapa-citetot na OON za pris-

ilna akcija, pod vodstvoto na SAD.123

Za drugi, pak, uspehot se sostoi vo restavracija na OONvo organizacija {to }e se rakovodi od principot na edinstvo;}e dejstvuva kooperativno vo ostvaruvaweto na individual-nite i grupnite prava, na me|unarodnata bezbednost, ekonom-skiot razvoj i kvalitetot na ìvotnata sredina. Za ovieanaliti~ari liderstvoto na SAD i ne e tolku centralno,kolku {to e zna~eweto na decentraliziranite politi~kidvièwa. Za niv globalnite promeni vo docnite 80-ti ne nas-

122 North Atlanic Assembly, Defence and Security Committee, 1997, Reports, Brussels.123 Lidija Georgieva, Mehanizmite za odrùvawe na mirot i bezbednosta, Univerzitet " Sv. Kiril i Meodij", Filozofski fakultet, Skopje, 1997.


171

tanaa tolku kako rezultat od voenata, ekonomskata ipoliti~kata sila na SAD, kolku poradi organiziranata silana socijalnite dvièwa nasekade vo svetot.

Ovie dva pristapa, kako i nivnite varijanti, se potpi-raat vrz razli~nite koncepcii za mirot i bezbednosta, vrzrazli~nite pogledi na dràvata i odnosot me|u dràvata iindividuite, kako i vrz razli~nite koncepcii za silata. Kakorezultat na toa, tie pretstavuvaat razli~ni metodi ipristapi kon vidot i me|unarodnoto gradewe na mirot. Zatoa,koga stanuva zbor za sovreme-nite pristapi za gradewe na mi-rot, neodminliv e faktot, deka tie treba da se potpiraat i daproizlezat od dve komplementarni komponenti.

Prvata se odnesuva na promenite i modifikaciite vome|unarodniot sistem koi se reflektiraat vrz mirot ibezbednosta.

Vtorata se odnesuva na koncepciskiot fundament, kojkako rezultat od promenite vo me|unarodniot sistem, se pot-pira vrz rekonceptualiziranite osnovi na bezbednosta, mi-rot, dràvata i silata.123a

Promeni vo sovremenite me|unarodni odnosi

Po zavr{uvaweto na Studenata vojna dominiraat ter-minite kako tripolarnost, pentagonalnost, univerzalnost ilinov sistem na me|unarodni odnosi, nov svetski poredok itn.Kako i da se odmeri nau~nata ili politi~kata teìna na siteovie termini, neosporen ostanuva faktot deka centralnatakarakteristika na me|unarodniot sistem pretstavuva izmene-tata struktura na mo}ta. Vakvata kompozicija na globalnatame|unarodna scena moè da se protolkuva kako posledica odeden {irok decentraliziran proces vo koj zna~ajna pozicijazazema obedinuvaweto na Germanija, raspa|aweto na Sovet-skiot Sojuz i Var{avskiot dogovor, dezintegracijata naêhoslova~ka i SFR Jugoslavija. No integraciskite procesivo Zapadna Evropa, kako i kon silite na SAD i Japonija, gi

priklu~ija i gi zacvrstija poziciite na Evropskata unija.124

Vo kontekstot na promenite, a kako posledica od kon-verzijata na principot za konfrontacija vo princip za 123a Isto.124 Trajan Gocevski, (1996 ), Nov svetski poredok - no kakov?, Odbrana br.3.

Nazmi Maqi~i

172

sorabotka, se vbrojuva i novata pozicija na OON koja ve}e e vomo`nost da primenuva po{irok spektar mehanizmi zaodrùvawe na me|unarodniot mir i bezbednost. Vo kontekstotna promenite bi gi vbroile i novite bilateralni i multilat-eralni dogovori za kontrola na vooruùvaweto, koi isto taka

im davaat nova dimenzija na me|unarodnite odnosi.125

Nadovrzuvaj}i se na promenite, vo odnos na modifikaci-ite... bi moèlo da se konstatira deka, pokraj faktot za novo-sklu~enite dogovori vo domenot na vooruùvaweto i ra-zoruùvaweto, nema golemi promeni vo odnos na konfigu-racijata na vooruùvaweto. Kako {to opredeleni kategoriioru`je is~eznuvaa od Prviot i Vtoriot svet, taka negovotoprisustvo porasna vo Tretiot svet. Dokolku registarot naOON se primeni dosledno, bi moèle da se lociraatkanalite na transferot. No, kako i da e, oru`jeto edinstvenoja promeni lokacijata.

Vo kontekstot na modifikaciite bi gi vmetnale i opre-delenite formi i vidovi konflikti i nasilstva koi sekakopretstavuvaat vrvna tema na analizite od domenot na mirov-nite i bezbednosnite studii. Ova, pred sé, se odnesuva zaetni~kite i nacionalnite konflikti i za terorizmot, kon koise pristapuva kako kon nov predizvik vo me|unarodnite od-nosi.

Iako ovoj vid konflikti i nasilstva ~esto pati se tre-tiraat kako nova zakana za mirot i bezbednosta, ona {to bimoèlo da go prifatime kako novo, vo prv red, se odnesuva zanivnata egzistencija vo porane{nite avtoritarni dràvi odIsto~na Evropa, Sovetskiot Sojuz i prostorite na Balkanot.Vnatre{nite sostojbi, koi vo ovie dràvi pretstavuvaatmoèn generator na konflikti, dolgi godini vo periodot nastudenata vojna bea pottiknuvani. Zatoa ne e ni{to novo eg-zistiraweto na vakvite konflikti, tuku novo e teì{teto ièlbata da se stori ne{to okolu niv.

1.4. Evoluirawe na konceptot za mirot

Evropskite transformacii od 1989 podgotvuvaat tretakriza - opasnost i mo`nost - za evropskite mirovni is-

125 OON , Temelni dokumenti, Skopje, 1995.


173

traùvawa. Idnata agenda na Evropskite mirovni is-traùvawa moè da se nabquduva kako sklop na tri agendi.Starata agenda, od edna strana, ja so~inuvaat pri~inite zavojnata i sredstvata za re{avawe na konfliktite, a od drugatrkata vo vooruùvaweto, kontrolata na vooruùvaweto i ra-zoruùvaweto. Taa ne ja zagubi svojata urgentnost, tuku u{te ñe pridodaden i problemot na konverzijata...125a

Kriti~kite mirovni istraùvawa, nasproti tradicion-alnite, se odlikuvaat so fokusirawe na teì{teto vrz so-ciolo{kite analizi. Ovie analizi gi tretiraat i vrednos-tite kako socijalen fenomen od aspekt na nivnoto vlijanievrz manifestaciite na individualnoto i kolektivnoto na-silstvo. Pomestuvawata vo konceptot se napraveni so toa {toe prifateno deka strukturalnoto nasilstvo ne samo {to vli-jae vrz sostojbata na poedinecot, tuku gi zgolemuva i tenziite{to vodat kon konflikti i vojna.

Konceptot e pro{iren i so opfa}awe na pra{aweto zaosnovnite ~ovekovi prava i za{titata na individuata. Vo taanasoka, mirovnite istraùvawa se fokusirani na pra{awetoza slobodite i osnovnite ~ovekovi prava na pove}e nivoa,vklu~uvaj}i mali grupi, etni~ki grupi, me|unarodni kolek-tiviteti, kako i za odnosot me|u ~ovekot i prirodata.

Novi pristapi vo gradeweto na mirot

Operaciite na ON za za~uvuvawe na mirot verojatno sezdobija so najgolemo vnimanie. Povelbata na ON i principitevrz koi taafunkcionira pravat distinkcija pome|uza~uvuvaweto na mirot i prisilnata akcija na ON kon mir.

Za~uvuvaweto na mirot, vo naj{iroka smisla, sekakovklu~uva vozdrùvawe na neprijatelskite strani od nasil-stvo ili od poinakov na~in na me|usebno na{te-tuvawe. Zatoavo nasokite za aktivnostite kon mir i za~uvuvawe na mirot seprifateni metodite na preventivnata diplomatija i humani-tarnata intervencija.

Vo odnos na ovie novi pristapi za gradewe na mirot seprisutni mnogubrojni dilemi i kontradikcii {to naj-izrazitose manifestiraat vo pra{aweto za odnosot me|u silata i

125a Wiberg H.(1993), Europien Peace research in the 1990 s, Budampest.

Nazmi Maqi~i

174

pravoto, zaradi primena na sredstva {to moè da se nepri-fatlivi za zainteresiranite dràvi.

Naporite za za~uvuvawe na mirot sekoga{ pretstavuvaleklu~en element za istraùvawe na pristapi kon mirogra-ditelstvoto. Takvi se: nevoenite sankcii od ~len 41. odPovelbata na ON, koj se odnesuva na merkite {to moè da giprezeme Sovetot za bezbednost zaradi efektuirawe na nego-vite odluki, a koi ne vklu~uvaat upotreba na voena sila. Voperiodot po Prvata svetska vojna sankciite se sfateni kakopreventivna garancija vo ramkite na sistemot na kolektiv-nata bezbednost, odnosno kako sredstvo za spre~uvawe na vo-jnite. Neretko sankciite se prifa}aat kako del odme|unarodnoto vlijanie koi se potpiraat vrz po{iroka kon-centracija na silata, otkolku {to e toa zakanata. Nenasil-nata sankcija e eden realen pristap vo gradeweto ilivra}aweto na mirot i pretstavuva zgolemena uspe{nost vo

dejstvuvaweto i pridonesot kon politi~kite promeni.126

Naredniot, osobeno vaèn pristap kon mirogra-ditelstvoto e lociran vo sferata na medijata, odnosnore{avaweto na konfliktite so posredstvoto na treta strana.Novite varijanti za re{avawe na konfliktite na ovoj na~invklu~uvaat upotreba na treta strana koja ne e direktnovovle~ena vo konfliktot, so cel da pridonese za komunici-raweto pome|u stranite i da im pomogne vo postignuvawetozaemno re{enie, prifatlivo za stranite vo konfliktot. Taamoè da vklu~i i metodi na sudsko odlu~uvawe, arbitraà(koga od tretata strana se o~ekuva da predloì re{enie {tomoè da bide obvrzuva~ko za stranite), medijacija i olesnu-vawe na re{avaweto (koga od tretata strana se o~ekuva da jaolesni komunikacijata i da im pomogne na stranite da dojdatdo sopstveno re{enie na konfliktot). Re{avaweto na kon-fliktot so posredstvoto na treta strana moè da se dviì odprisilna do ubeduva~ko-konsenzualna dinamika na sila, pri{to ponovite pristapi na medijacijata vo re{avaweto naproblemite nastojuvaat da praktikuvaat konsenzualna sila.

Ona {to pretstavuva novina vo odnos na razli~nitepristapi kon gradeweto na mirot e realnosta koja upatuva nafaktot deka mirograditelstvoto mora da pretstavuva aktiv-

126 OON , Temelni dokumenti, Skopje, 1995.


175

nost {to }e se sproveduva zaedni~ki, so prepoznavawe nazaemnite interesi i potrebi, vklu~uvaj}i gi onie na indi-viduata i na sistemot vo celina. Novite pristapi vogradeweto na mirot }e baraat natamo{na rekonceptualizacijana bezbednosta, no eksperimentirawe so metodite koi ce-losno }e go vklu~at celiot rang na dinamikata na silata, itoa so pomestuvawe od zakanata ili dejstvoto so sila, vrzkoja sé u{te se potpira, kon podobar balans pome|u prisil-bata i konsenzualnata sila.

1.5. Odrùvawe na mirot i bezbednosta vo sovremenite me|unarodni odnosi

Kreiraweto na "noviot svetski poredok", povtorno goaktuelizira{e pra{aweto za mirot i bezbednosta vome|unarodnite odnosi, kako fundament na noviot poredok iodnosite me|u dràvite. Denes so terminot "nov svetskiporedok" premnogu ~esto se manipulira ili pak mu se do-davaat atributi: kako nov me|unaroden sistem, nov sistem name|unarodni odnosi i sl.

Prvi~no lansiranata sintagma "nov svetski poredok" giinkorporira vladeeweto na pravoto i mirnoto re{avawe nasporovite, cvrstata demokratija i solidarnosta protiv agre-sijata, smaluvaweto i kontrolata na voenite arsenali, jak-neweto na ON i pravednoto tretirawe na site lu|e. Vovakviot sistem na odnosi bezbednosta dobiva novi dimenzii.Dokolku se prifati nejzinoto najop{to zna~ewe, kako sostojbavo koja dràvite ne ~uvstvuvaat opasnost od nadvore{nozagrozuvawe, moè da se konstatira deka globalnata opasnost{to izvira{e od blokovskoto konfrontirawe e otstraneta,no zatoa i natamu ostanuva otvoreno pra{aweto za drugiteoblici na zagrozuvawe.

Opasnostite so {to se soo~uva sovremenata me|u-narodna zaednica imaat pomala teìna vo odnos na katak-lizmi~nite scenarija od periodot na Studenata vojna, no i votoj obem tie pretstavuvaat alternativa na nesigurnost.Etni~kite sudiri, radikalniot naciona-lizam i vnatre{nitekonflikti go pravat scenarioto na sovremenata me|unarodna

Nazmi Maqi~i

176

scena, izreìrani od odnosite i od starite pridu{eni

sodrìni.127

Vo taa smisla, noviot sistem na odnosi treba:- na site dràvi da im obezbedi garancija protiv agre-

sija;- da kodifikuva i vospostavi sredstva za za{tita na

pravata na malcinstvata i etni~kite grupi vo sostavot nadràvite;

- da sozdade mehanizam za re{avawe na regional-nitekonflikti bez unilateralna akcija na golemite sili;

- da gi obvrze golemite sili da prestanat so pomo{ naednata od stranite vo konflikt;

- da se zgolemi nau~nata i tehni~kata pomo{ na zemjitevo razvoj, i

- da se za{titi prirodnata okolina.Soo~eni so faktot deka politi~kite, ekonomskite, so-

cijalnite i nacionalnite faktori stanaa klu~ni elementiniz koi denes se ostvaruvaat bezbednosta i sorabotkata vome|unarodnite odnosi, imaj}i ja predvid isprepletenosta nabezbednosta i me|uzavisnosta, svojata percepcija za bezbed-nost dràvite ja postavuvaat vrz novi osnovi.

1.6. Mehanizmi za odrùvawe na me|unarodniot mir i bezbednost

Za~uvuvaweto na mirot e mehanizam {to ne e oficijalnosankcioniran vo Povelbata na ON. Taa, poradi sega ve}e is-toriski pri~ini {to go komponiraa periodot na studenatavojna, go odbegna institu-cionaliziraweto na vakov mehani-zam. Toa zna~i deka za~uvuvaweto na mirot ne funkcionirakako element vo ramkite na utvrdeniot sistem, tuku naprotiv,funkcionira vrz principi vospostaveni vrz presedani. Tievklu~uvaat:

1. soglasnost na stranite vo sporot za samata misija, zamandatot i za sostavot na silite;

2. neme{awe vo odnosite na vovle~enite dràvi;3. neupotreba na sila, osven vo samoodbrana;4. nepristrasnost;

127 Georgieva, L., Tvorewe na mirot, Studio ADA, Skopje, 1999.


177

5. postojana poddr{ka od Sovetot za bezbednost idràvite ~lenki, vklu~uvaj}i gi u~esnicite vo misijata,

6. prenesuvawe na odgovornosta vrz generalniot sekre-tar na ON za napreduvaweto na misijata.

Od gledi{te na razvojot za za~uvuvawe na mirot, kakosredstvo za spravuvawe so konfliktite, mnogumina smetaatdeka negovata ad hok priroda e najkarakte-risti~niot aspekt.Doskoro prisutnata fleksibilnost ne dozvoli vovlekuvawena Sovetot za bezbednost vo stapicata nare~ena "veto".

Spored Holst, za~uvuvaweto na mirot pridonesuva konmerkite za gradewe doverba i im pomaga na stranite voodrùvaweto na prekinot na ognot.127a

1.7. Faktori na uspeh za za~uvuvawe na mirot

Vo mnogubrojnite analizi {to se sproveduvaat vo odnosna kompleksot pra{awa svrzani so za~uvuvaweto na mirot,opredeleni faktori se predmet na permanentna preokupacija.

Kako zna~ajni faktori za uspehot na operaciite zaza~uvuvawe na mirot se naveduvaat:

- soodveten politi~ki kontekst;- postojana i seopfatna politi~ka, diplomatska, voena i

finansiska poddr{ka za operacijata;- reprezentativnost na silite;- jasen mandat;- sorabotka so stranite vo sporot;- ve{tina i osetlivost pri rakovodeweto na silite;-kvalitetno komanduvawe i voena disciplina na tru-

pite;- nenametnuvawe nadvore{ni èlbi ili re{enija.Koga stanuva zbor za vnatre{nite konflikti, ako niv-

noto eskalirawe se slu~uva vo granicite na edna dràva,toga{ tie te{ko se vklopuvaat vo odredbite na Povelbata.Sovetot e koncentriran za primena na silni merki i spravu-vawe so itnite slu~ai na sporovi {to se iznesuvaat predSovetot za bezbednost, na {teta na spre~uvaweto potenci-jalni konfliktni sostojbi. Ottamu, funkcijata na Sovetot zabezbednost vo golema mera se sveduva{e na itno spravuvawe

127a Isto.

Nazmi Maqi~i

178

so krizite, nasproti angaìrawe za izbegnuvawe na konflik-tite ili javuvawe vo uloga na kreator na mirot. Ova seopravduva so faktot deka Sovetot za bezbednost e organ naON {to e ovlasten da dejstvuva so prisilba, soglasno soodredbata od Povelbata da se reagira itno vo slu~ai {to gozagrozuvaat me|unarodniot mir i bezbednost, spravuvaweto sokrizite i odrùvaweto na mirot.

Povelbata ne predviduva mehanizam za spravuvawe sodrugite globalni problemi {to na razli~en na~in zadiraatvo odrùvaweto na me|unarodniot mir i bezbednost. Otsust-voto na nepristrasnost vo mnogu slu~ai, kako i polarizacijatavo Sovetot za bezbednost, zna~e{e blokirawe na sistemot nakolektivna bezbednost vo spravuvaweto so krizite. Vsu{nost,vo periodot na Studenata vojna i supersilite vo svoitestrategii za spravuvawe so konfliktite preferiraatspre~uvawe na nivnoto pro{iruvawe, namesto razre{uvawena konfliktite, koi gi ostavaa da tleat.

Politi~ki funkcii za za~uvuvawe na mirot

Vo ramkite na politi~kite funkcii, kako zna~aen fak-tor za za~uvuvawe na mirot, spa|aat:

- odrùvawe na teritorijalniot integritet;- obezbeduvawe na politi~kata nezavisnost;- pregovarawe so nevladini entiteti;- sproveduvawe na izbori ili referendum;- pomo{ vo sozdavawe lokalna administracija;- verifikacija na dogovori za ~ovekovite prava;- kreirawe na bezbednost za vozobnovuvawe na ekonom-

skiot ìvot na lokalnoto naselenie.Preventivnata diplomatija svoite aktivnosti gi reali-

zira niz slednive instrumenti:1. Merki za gradewe doverba. Ovie merki, vo ramkite na

preventivnata diplomatija na ON se utvrdeni kako osnovnosredstvo za jaknewe na zaemnata doverba i za reducirawe naverojatnosta od izbivawe konflikti me|u dràvite. Kakomerki {to treba da pridonesat kon jaknewe na zaemnata do-verba se prepora~uvaat: sistematska razmena na voeni pret-stavnici, sklu~uvawe dogovori za slobodna razmena na in-


179

formacii, nabquduvawe i kontrola na regionalnite dogovoriza razoruùvawe.

2. Utvrduvawe na fakti. Prezemaweto preventivni ak-cii za spre~uvawe na konfliktite od strana na ON mora da sebazira vrz to~ni i navremeno osoznaeni podatoci. Porastotna konfliktite, ~ii koreni proizleguvaat od ekonomskite isocijalnite problemi, samo go potenciraat zna~eweto na in-formaciite koi, pokraj politi~kite, gi sodràt i socijalno-ekonomskite trendovi {to vodat kon konfliktna sostojba. Voovoj domen ON dejstvuvaat preku misiite za utvrduvawe nafakti. Inicijativa za utvrduvawe na fakti i za vospostavu-vawe misija za taa cel moè da podnesat Sovetot za bezbed-nost i Generalnoto sobranie i, se razbira, generalniot sek-retar na ON.

3. Rano predupreduvawe. Vo izminatiot period, vo ram-kite na Obedinetite nacii, se razvi soodvetna mreà na sis-tem za rano predupreduvawe vo odnos na zagrozuvaweto naprirodata, rizicite od nuklearni nesre}i, prirodnite katas-trofi, masovnite dvièwa na naselenieto, {ireweto nabolestite i dr.

Sintetiziraweto na podatocite od ovie oblasti sepoliti~ki indikator vo konkretnite uslovi i pretstavuva os-nova za procenuvawe dali i vo kolkava mera postoi zakana zamirot i bezbednosta.

4. Preventivno rasporeduvawe. Vo ramkite na preven-tivnata diplomatija, specifi~no zna~ewe vo spre~uvawetoda izbuvnat konflikti e dadeno kako ovlastuvawe zapreventivno rasporeduvawe sili na ON.

5. Demilitarizirana zona. Sozdavaweto demili-tari-zirana zona, voobi~aeno, se praktikuva otkako }e zavr{i kon-fliktot, so dogovor me|u stranite {to bile vo konflikt.Denes, kako del od operaciite za za~uvuvawe na mirot, Obe-dinetite nacii rasporeduvaat svoi sili vo ovie zoni, pritoa,vo ramkite na preventivnata diplomatija, demilitarizi-ranata zona e predvidena kako forma na preventivnorasporeduvawe.

Nazmi Maqi~i

180

Mirograditelstvo

So zavr{uvaweto na Studenata vojna, opredelbata naSovetot za bezbednost da gi razre{uva me|unarodnite spo-rovi vo soglasnost so Povelbata, otvora prostor zaprezemawe mnogu poaktivna uloga vo sferata na mirot-vorstvoto. Vo taa nasoka i Agendata za mir se obiduva da gozajakne ovoj mehanizam niz nekolku aspekti.

Vo odnos na ulogata na Sovetot za bezbednost i negovataprimarna uloga za odrùvawe na me|unarodniot mir i bezbed-nost, se predlaga toj celosno da ja prezeme ulogata i, soglasnoso Povelbata, da predlaga soodvetna procedura ili metodi zare{avawe i, dokolku toa go prifatat, site strani vo sporot,da dade predlozi za negovo mirno re{avawe.

1.8. Gradewe na mirot

Gradeweto na mirot e, isto taka, oblast od aktivnostitena ON povrzana so mirnoto re{avawe na sporovite. Na nego-vata vrska za za~uvuvaweto na mirot moèbi ñ se pridava po-malo vlijanie otkolku na vrskata pome|u mirograditelstvotoi za~uvuvawe na mirot. No, kako sredstvo za prevencija od vo-zobnovuvawe na neprijatelstvata, rekonstruirawe na ekonom-skite i socijalnite vrski i za olesnuvawe za procesot narazre{uvawe na sporot, gradeweto na mirot ima klu~na uloga.

Vo zaklu~okot na Me|unarodnata konferencija zagradewe na mirot, odràna vo 1986 godina, e dadena slednavadefinicija:

"Gradeweto na mirot e pozitivno, postojano koopera-tivno ~ovekovo nastojuvawe da gradi mostovi me|u sprotiv-staveni narodi i grupi. Negovata cel e da vospostavi razbi-rawe i sorabotka i da gi otstrani kamewata na nedoverba,

strav i omraza.128

128 Lidija Georgieva, Mehanizmite za odrùvawe na mirot i bezbednosta, Univerzitet "Sv. Kiril i Meodij", Filozofski fakultet, Skopje, 1997.


181

Aktivnosta na ON za gradewe na mirot se sproveduvapreku biroa, kako {to se: UNHCR, UNEP, UNDRO i nizataavtonomni agencii, kako WHO, UNICEF, UNESCO, UNDP i dr.

Isto taka, vo aktivnostite za gradewe na mirot sevklu~eni niza nevladini organizacii, i toa ~estopati para-lelno so misiite za za~uvuvawe na mirot.

Koordinacijata na aktivnostite za gradewe na mirot sodrugite oblici na vklu~uvawe na ON pri spravuvaweto sokonfliktite pretstavuva raste~ka potreba. Vo taa smisla,namerata za podobro realizirawe na aktivnostite za gradewena mirot e potkrepena so odlukata na Generalnoto sobranieda vospostavi nova pozicija na ON za povrzanost i koordi-nacija na aktivnostite vo ramkite na ON.

Postojat nekoi situacii koga ON se ovlasteni da vlezatvo zemja bez soglasnost na vladata t.e. Sovetot za bezbednostmoè da re{i da upotrebi kopneni, pomorski ili vozdu{nisili kako neophodnost da se za~uva ili da se povratime|unarodniot mir i bezbednost.

1.9 Integrirawe na balkanskiot region vo evroatlanskite strukturi kako vaèn segment za za~uvuvawe na mirot i bezbednosta

Idninata na narodite od Balkanot leì vo Evropa, t.e.vo Evropskata unija i vo NATO, kako dva glavni stolba za sta-bilnost i prosperitet na kontinentot vo narednite dekadi.Integracijata vo evroatlantskite strukturi zna~i demok-ratija, po~ituvawe na ~ovekovite prava i fundamentalniteslobodi, mir so sosedite, sreduvawe na vnatre{nite odnosime|u zemjite i funkcionirawe na pazarnata ekonomija. Me|uzemjite na porane{na Jugoslavija zasega samo Slovenija eblisku do ostvaruvawe na ovie standardi i spored toa, evklu~ena vo potesniot izbor na zemji {to treba da se zematpredvid pri narednata runda na pro{iruvawe na NATO ivedna{ da se zapo~nat pregovori za za~lenuvawe vo EU.

Republika Makedonija e ~lenka na Partnerstvoto za mir- programa na NATO, na koja me|unarodnite nabqu-duva~i ñposvetuvaat posebno vnimanie za ekonomskata, politi~kata ivnatre{nata stabilnost, posebno za relaksiraweto na

Nazmi Maqi~i

182

me|uetni~kite odnosi. Vo vrska so procesot na bezbednosta ivospostavuvaweto na evroatlanskata bezbednosna struktura,koja e zasnovana vrz postojnite kolektivni bezbednosni i od-branbeni sistemi, Republika Makedonija e sé poblisku do is-polnuvawe na standardite za za~lenuvawe vo NATO. Ova, soogled na prifa}aweto na obvrski u{te od prvite denovi nanezavisnosta za: radikalni reformi vo politi~kiot i eko-nomskiot sistem, razvitok na instituciite na pravnatadràva, za{tita na osnovnite ~ovekovi prava i slobodi iza{tita na pravata na pripadnicite od nacionalnostite, raz-vitok na pazarnata ekonomija, kako i gradewe na ednakvo do-bri odnosi so site sosedi i aktivno u~estvo vo site region-alni inicijativi.129

Imeno, vo odnos na za~lenuvaweto na evro-atlantskitestrukturi, idninata na site zemji od jugoisto~niot regionleì vo regionalnata sorabotka. Poradi toa, EU i SAD re-gionalnata sorabotka ja smetaat kako vaèn del na nivnatapolitika kon regionot. Od 1996, EU razvi "Regionalenpristap" za Jugoisto~na Evropa, pokrivaj}i gi glavno oniezemji {to nemaat asocijativni spogodbi. Taa, isto taka, pro-movira poskromni proekti, kako {to e Rajomont - inicijati-vata, naso~ena kon razvoj na aktivni gra|anski op{testva vosite zemji i preku granicite na Jugoisto~na Evropa. SAD jasponzorira Inicijativata za sorabotka vo Jugoisto~na Evropa(SEKI) dogovorena vo @eneva vo dekemvri 1996, so cel da jaohrabri regionalnata sorabotka za prakti~ni pra{awa, kako{to se podobruvaweto na trgovijata, prirodnata sredina,sorabotkata vo oblasta na energijata, transportot itn. Prizgolemenoto vnimanie za nastanite vo Jugoisto~na Evropa odzemjite na EU i NATO, poradi visokiot potencijal na nesta-bilnost na regionot i poradi nestabilnosta na Kosovo, Re-publika Makedonija e vo realni procenki da se zadrÌ voe-noto prisustvo na Alijansata na nejzinata teritorija.

Inicijativite za regionalna sorabotka naidoa na mnoguvozdràn priem kaj zasegnatite zemji. Za zemjite {to nastanaaod porane{na Jugoslavija, iskustvoto od vojnata e sé u{teblisko za da go razgledaat povtornoto sozdavawe na vrskiteod koi neodamna se oslobodija. Isto taka postoi strav deka so

129 North Atlantic Assembly, Civilian Affairs Committee, 1997 Reports, Brussels.


183

potkrepuvaweto na regionalnata sorabotka, EU moèbi seobiduva da drì vo tesno opredeleni zemji, so toa {to namet-nuva isti ~ekori za integracija za site. Sekoja od ovie zemjiveruva deka "moè podobro" od svojot sosed da se integrira iporadi toa treba da bide dràna kako zalo`nik nanemo`nosta na ovaa ili onaa zemja da gi postigne potrebnitestandardi.

Poradi toa, i pokraj podrazbiraweto na potrebata zaekonomska, politi~ka i druga sorabotka so svoite sosedi, ne-kolku od porakite na strategijata na EU za regionalnasorabotka ne treba da se sfatat vo smisla deka takvatasorabotka treba sekoga{ da bide uslov za nivno pri-bliùvawe do Unijata i NATO.130

Postoi, isto taka, posebna reakcija na Hrvatska iSlovenija, koi izrazuvaat silno nezadovolstvo poradi toa{to se klasificirani me|u "balkanskite" zemji, uvereni dekaso svojata istorija, kultura i so neodamne{nite napori za de-mokratizacija, pripa|aat kon Centralna Evropa. Slovenijaverojatno se ~uvstvuva deka e dovolno blizu do EU i do inte-gracija vo NATO i, poradi toa, svoite griì ne gi izrazuvatolku silno. Republika Makedonija i nejzinoto rakovodstvo,bez razlika na partiskata pripadnost, kako prioriteti nasvojata politika ja istaknuvaat integracijata na zemjite vosvetskite, evropskite i regionalnite procesi, a so toa i vokolektivnite sistemi za bezbednost, kako i odrùvawe do-brososedski odnosi. Integracijata se postavuva kakopreduslov za razvojot i kako globalna i naj{iroka politi~kaopredelba. Ne e te{ko da se prifati misleweto deka ovaasostojba e ote`nata poradi nere{eniot status na Kosovo, kojsam po sebe pretstavuva uslov za za~uvuvawe na stabilnosta imirot vo regionot.131

Vakvata situacija sé u{te predizvikuva seriozni raz-misluvawa za mo`nite negativni implikacii vo regionot, {tozna~i deka eventualnata eskalacija na konfliktot od Kosovovo regionot bi moèla da dovede do mnogubrojni negativni 130 North Atlantic Assembly, Report “The transatlantik agenda and the New NATO “ General Rapporteur Karsten Voigt (Germany), Barcelona, 1998.131 North atlantic Assembly, defence and security committee, SFOR: A Transatlantic Coalition for Peace.

Nazmi Maqi~i

184

posledici, odnosno do prelevawe na konfliktot vo regionot.Za dràvite na Balkanot od golema va`nost e iznao|awetoprifatlivo re{enie pome|u kosovskoto i jugoslovenskotorakovodstvo, so posredstvoto na me|unarodniot faktor. Toabi zna~elo klu~ za stabilnost i za relaksacija na odnositepome|u dvete strani. Uspe{noto re{avawe na ovoj problem bizna~elo ~ekor ponapred kon integracijat vo EU i NATO nazemjite od Balkanot, a so toa i da se stabilizira mirot naovie prostori. Pro{iruvaweto na NATO vo ovoj del od Bal-kanot }e ja zajakne i ekonomskata, politi~kata i voenata sora-botka vo regionot i }e obezbedi podobra idnina i perspek-tiva.

Evropa i balkanskiot baga`

Ovoj del od bagaòt Evropa ~eka da go re{at balkan-skite zemji me|usebno, bidej}i na Evropskata unija, baremzasega, ne ñ e do Balkanot; vo sekoj slu~aj, ne onolku za da gipodvede site negovi zemji pod edinstven reìm i kriterium.

Od aspekt na evropsko-amerikanskite odnosi, balkan-skoto pra{awe, vsu{nost, pretstavuva nova mo`nost za vna-tre{na polarizacija vo ramkite na zemjite ~lenki na NATO.Od aspekt na geopoliti~kata pozicija na balkanskite zemji,prisuten e interesot za za~uvuvawe na edinstvoto me|uzapadnite sojuznici za opredeleni otvoreni pra{awa kakokrizni àri{ta.

"Eve, na primer, poznatiot slogan "Makedonija na Make-doncite" jas bi go formuliral: "Makedonija za Makedonija".Ne prifa}am nitu edna podelba na ìtelite po nacionalnosti vera koga se raboti za dràvata Makedonija, edinstvenana{a tatkovina. I samo toga{ moàm da poddràm nekoj slo-gan. Sloganite se ~ista indoktrinacija na tie sloevi, me|utoavo opredeleni situacii tie slogani moàt da porasnat vo is-toriski nepobitni ili poznati vistini i treba da sluàt zaprimer kako treba ili kako ne treba da se manipulira sonarodot. Za àl i vo na{ata sredina intelektualniot del odop{testvoto se drì na stranata na takvite manipulacii."132

132 Vladimir Borozanov, Intervju "Puls" 25.11.1994., Skopje.


185

1.10. Me|unarodnite organizacii i mirot

Kako posledica od vojnite koi zad sebe ostavile pusto{,stradawa, `rtvi, raseluvawa, etni~ki ~istewa i sl., svetotpo~nal da razmisluva kako da se za~uva ili da se vospostavimirot. Poradi toa se pristapilo kon formirawe me|unarodniorganizacii koi, namesto so sila i prinuda, sporovite inedorazbirawata pome|u dràvite i narodite }e girazre{uvaat po miren pat i so pregovori. Napravena e insti-tucionalizacija, izgradeni se mehanizmi, a vo posledno vremese formirani i sili koi vo osnova ja imaat funkcijata zaza~uvuvawe na svetskiot mir i bezbednost ili za nivnovospostavuvawe dokolku mirot e naru{en od koja bilo dràvaili sojuz.

Me|unarodni organizacii koi najmnogu se angaìrale zaza~uvuvawe na svetskiot mir i koi denes se nositeli name|unarodnata bezbednost i za~uvuvaweto na svetskiot mirse:

- Ligata na narodite,- OON,- NATO,- OBSE,- Sovetot na Evropa,- Evropskata unija,- Arapskata liga,- Zemjite na afrikanskoto edinstvo i sl.

1.10.1. Organizacijata na obedinetite nacii i mirot

So Povelbata se utvrdeni celite na OON:"1. Da go odrùvaat me|unarodniot mir i bezbednost i

zaradi taa cel: da prezemaat efikasni kolektivni merki zaspre~uvawe i otstranuvawe na zakanite vrz mirot i zaradispre~uvawe akti na agresija ili drugi naru{uvawa na mirot,da postignat so mirni sredstva i, vo soglasnost so na~elatana pravdata i me|unarodnoto pravo, regulirawe i re{avawe

Nazmi Maqi~i

186

na me|unarodnite sporovi ili situacii {to bi moèle dadovedat do naru{uvawe na mirot;

2. Da razvivaat prijatelski odnosi me|u naciite zasno-vani vrz po~ituvawe na na~elata na ramnopravnost i samoo-predeluvawe na narodite, kako i da prezemaat drugi sood-vetni merki, so cel da se za{titi mirot vo svetot;

3. Da ostvaruvaat me|unarodna sorabotka prire{avaweto na me|unarodnite problemi od ekonomski, soci-jalen, kulturen ili humanitaren karakter, kako i preku potti-knuvawe i razvivawe na po~ituvaweto na ~ovekovite prava iosnovnite slobodi za site, bez ogled na rasa, pol, jazik ilivera;

4. Da bidat centar vo koj{to }e se usoglasuvaat postap-kite na naciite naso~eni kon postignuvawe na ovie zaedni~ki

celi."133

Vrz osnova na navedenovo, moè da se izvle~e zaklu~okdeka najva`na zada~a na OON e za~uvuvaweto na svetskiotmir i bezbednost. Vo celina zemeno, svetskiot mir seodrùva so primena na dva vida merki:

- upotreba na kolektivni merki za za~uvuvawe na mirot,- upotreba na mirni sredstva za re{avawe na sporovite

pome|u dràvite ~lenki na Organizacijata.Redosledot na prezemawe merki za za~uvuvawe na mirot

i bezbednosta e ovoj:- davawe nasoki i predlozi za mirno re{avawe na spo-

rovite preku direktni pregovori, dobri uslugi, posreduvawe,pomiruvawe, arbitraà, sudsko re{avawe, obra}awe do re-gionalnite organizacii i drugi sredstva;

- prezemawe merki {to ne povlekuvaat upotreba navooruèna sila, kako na primer: delumen ili celosen prekinna ekonomskite odnosi, na èlezni~kite, pomorskite,vozdu{nite, po{tenskite, telegrafskite i drugi sredstva zakomunikacija, zaostruvawe i prekin na diplomatskite odnosi,blokada na finansiskite transakcii i drugi merki,

- formirawe me|unarodni vooruèni sili koi }eprezemat vozduhoplovni, pomorski ili suvozemni dejstvja, soza cel povtorno vospostavuvawe na me|una-rodniot mir ibezbednost. 133 Trajan Gocevski, Kolektivnata bezbednost i odbranata na Makedonija, Prosveta, Kumanovo, 1994 godina.


187

OON svoite funkcii i celi gi ostvaruvaat preku sled-nive organi:

- Generalno sobranie,- Sovet za bezbednost,- Me|unaroden sud na pravdata, i- Sekretarijat.Sekoj od ovie organi ima svoi funkcii i ovlastuvawa

precizirani so Povelbata na OON.

1.10.2. Sovetot za bezbednost na OON

Ovoj Sovet pretstavuva eden od najzna~ajnite organi naOON. Se sostoi od 15 ~lenovi od koi 5 se postojani ~lenovina Sovetot za bezbednost, a drugite 10 se nepostojani ~lenoviso mandat vo traewe na dve godini. Postojani ~lenovi se:Narodna Republika Kina, Francija, Rusija, ObedinetotoKralstvo na Velika Britanija i Se-verna Irska i Soedi-netite Amerikanski Dràvi.

Sovetot za bezbednost gi ima slednite nadle`nosti:

- se griì za me|unarodniot mir i bezbednost;- gi povikuva dràvite koi u~estvuvaat vo sporovite za

nivno mirno re{avawe;- posreduva vo re{avaweto na sporovite;- se zalaga i ovozmoùva direktni razgovori za

re{avawe na sporovite;- u~estvuva vo anketi, pomiruvawa, posreduvawe, arbi-

traà, sudsko poramnuvawe i dr.;- u~estvuva vo ispituvaweto na site sporovi i slu~ai na

nasilstvo;- dava preporaki za isklu~uvawe od ~lenstvo na OON,

u~estvuva vo izborot na sudii vo Me|unarodniot sud napravdata;

Nazmi Maqi~i

188

- gi opredeluva uslovite pod koi nekoja zemja, koja ne e~lenka na Sovetot moè da u~estvuva vo rasprava na Sovetot;

- izvr{uva i drugi raboti soglasno so Povelbata na OON.Deka Sovetot za bezbednost pretstavuva eden od naj-

zna~ajnite organi na OON i toa, pred sé, kako organ na OON zaza~uvuvawe na me|unarodniot mir i bezbednost se potvrduvavo ~len 24. od Povelbata na OON, koj glasi:

"Za da se osiguri brza i uspe{na akcija na OON,nejzinite ~lenki mu doveruvaat na Sovetot za bezbednostglavnata odgovornost za odrùvawe na me|unarodniot mir ibezbednost i se soglasni Sovetot za bezbednost pri vr{ewetona svoite dol`nosti, vrz osnova na ovaa odgovornost, da

dejstvuva vo nivno ime."134

Prvenstvenata odgovornost za za~uvuvawe name|unarodniot mir i bezbednost, dràvite ~lenki na OON muja doveruvaat na Sovetot za bezbednost, koj vsu{nostdejstvuva vo nivno ime. So toa se postignuva brza i efikasnaakcija vo za~uvuvaweto na mirot i bezbednosta i re{avawetona sporovite i konfliktite. Sovetot za bezbednost privr{eweto na dol`nostite dej-stvuva so celite i na~elata naOON. So davaweto soglasnost Sovetot da dejstvuva vo nivnoime pri donesuvaweto odluki, zemjite ~lenki na OON se so-glasni da gi prifatat i realiziraat odlukite na Sovetot zabezbednost vo soglasnost so Povelbata na OON, {to se is-taknuva i vo ~len 25. od Povelbata. So toa ~lenovite 24. i 25.od Povelbata na OON pretstavuvaat osnovni re{enija na sis-temot za kolektivna bezbednost vo za~uvuvaweto na svetskiotmir i bezbednost, a ~lenovite 39. i 51. pretstavuvaatoìvotvoruvawe i inicirawe na mo}ta na me|unarodnatazaednica vo za~uvuvaweto na mirot.

Vo ~len 39. se istaknuva: "Sovetot za bezbednostutvrduva dali postoi zakana za mirot, naru{uvawe na mirotili akti na agresija i }e dava preporaki ili }e re{ava za toakakvi merki }e se prezemat vo soglasnost so ~lenovite 41. i42. za da se odràt ili povtorno vospostavat me|unarodniotmir i bezbednost..."

Pri utvrduvaweto na zagrozenosta na me|unarodniot mir,Sovetot za bezbednost dava upatstva, im naloùva na 134 Trajan Gocevski, Kolektivnata bezbednost i odbranata na Makedonija, Prosveta, Kumanovo, 1994 godina.


189

stranite vme{ani vo sporot {to da prezemat za da se nadminetakvata situacija i, dokolku toa ne vrodi so plod moè da gipovika ~lenkite na OON da prezemat merki kako {to se: ce-losen ili delumen prekin na ekonomskite odnosi, èl-ezni~kite, pomorskite, vozdu{nite, po{tenskite, telegraf-skite i drugite sredstva za komunikacija, kako i zaostruvawena diplomatskite odnosi.

So toa ~lenkite na OON, vo interes na mirot i bezbed-nosta, kako svoj pridones, se obvrzuvaat na povik na Sovetotza bezbednost, vo soglasnost so posebna spogodba, da stavat naraspolagawe vooruèni sili, pomo{ i olesnuvawa.

Vo kontekst na toa se i ~lenovite 51. i 52. od Povelbata.^len 51. govori za pravoto na ~lenkite na OON na individu-alna ili kolektivna samoodbrana vo slu~aj na vooruèn na-pad do momentot na prezemawe merki na Sovetot za bezbed-nost za odrùvawe na me|unarodniot mir, a vo ~len 52. se is-taknuva pravoto na postoewe regionalni dogovori ili organi-zacii {to }e prezemat dejstvija za odrùvawe na mirot vo tieregioni, no pod uslov nivnoto dejstvuvawe da bide vo soglas-nost so celite i na~elata na OON. Ovie odredbi se vo in-teres na poefikasnoto dejstvuvawe na za~uvuvaweto na miroti bezbednosta.

1.10.3. Evropskata unija i odbranbeniot identitet

Evropskata unija denes ima 15 zemji ~lenki, so vkupnonaselenie od okolu 370 milioni ìteli i pretstavuva eko-nomska, politi~ka i voena sila vo svetot. Se postavuvapra{aweto: Koi se interesite za stapuvawe na ovie zemji voEvropskata unija? Bez somnenie, site zemji ~lenki na Evrop-skata unija, pred da stapat vo polnopravno ~lenstvo, dobro giprocenile svoite politi~ki, strategiski i ekonomski in-teresi. Taka, Francija i Germanija rakovodej}i se, pred sé, odpoliti~kite, ekonomskite i bezbednosnite interesi, gi na-pravile prvite ~ekori kon integraciskite procesi vo Evropapred formiraweto na EEZ, odnosno Evropskata unija.

Novonastanatata sostojba vo Evropa, po raspadot naVar{avskiot dogovor, predizvika golemi nemiri na evro-pskapo~va. Opredeleni dràvi, kako {to bea SSSR, SFRJ,

Nazmi Maqi~i

190

êhoslova~ka, se raspadnaa na pomali edinki, a seto toa eprosledeno so vooruèni sudiri - vojni, razurnuvawa,uni{tuvawe na ~ove~ki i materijalni potencijali. Jasno, toane moè{e da ja ostavi ramnodu{na Evropskata unija kakopoliti~ka i ekonomska sila. @ari{tata na Balkanot i voIsto~na Evropa gi zagrozuvaa interesite i na Evropskataunija, a sé u{te se sveì se}avawata deka tokmu na ovie pro-stori po~nale dvete svetski vojni. Seto ova pridonese da sereaktivira idejata za formirawe sopstveni voeni sili, kojaniz istorijata na Evropskata unija ne moè{e da se realiziraporadi nesoglasuvawata za ova pra{awe na SAD, i sozdavaweparalelizam so NATO. Zemjite na Evropskata unija sakaa daformiraat voeni sili kako voena komponenta na sistemot zaevropska bezbednost.135

"Evropskata bezbednost ne moè da se planira i da segradi za smetka na interesite na celiot zapaden svet. Stude-nata vojna e zavr{ena, no op{tite evropski interesi - od vna-tre{nata bezbednost do nadvore{nite opasnosti {to moàtda go zagrozat evropskiot kontinent, gi pogoduvaatsu{tinskite interesi na SAD, pa zatoa evropskite voeni siline bi moèle da se izdvojuvaat od NATO. Poradi toa,Va{ington energi~no e protiv formiraweto zapadnoevropskivoeni formacii koi bi dejstvuvale nadvor i nezavisno odNATO."136

Me|utoa, vo odnosot na interesi pome|u EU i NATO sépove}e postoi zgolemena koordinacija, {to zna~i deka ne sedoveduvaat vo pra{awe su{tinskiot interesi na SAD.

135 Trajan Gocevski, Sovremeni tendencii na odbranata, Makedonska riznica str. 213 (Stanovi{te na SAD izre~eno pri posetata na amerikanskiot minister za odbrana Dik êjni na Francija vo maj 1991 godina).136 North atlantic Assembly, defence and security committee, SFOR: A Transatlantic Coalition for Peace.


191

1.10.4. Organizacijata za evropska bezbednost i sorabotka (OBSE)

OBSE postoi od 1 avgust 1975 godina, koga vo Helsinki,po nekolku godini pregovori, be{e potpi{an Zavr{niot aktna Konferencijata za evropska bezbednost i sorabotka od 35~lenki. Denes brojot na ~lenkite na OBSE iznesuva 52, me|ukoi, i Republika Makedonija. Zavr{niot akt na Konferenci-jata za evropska bezbednost (toga{: KEBS) pretstavuva dol-goro~na deklaracija {to se temeli vrz slednite vrednosti:

"- nadminuvawe na blokovskata podelenost i odnositekoi proizleguvaat od blokovskata pripadnost, kako dol-goro~na cel na KEBS;

- demokratizacija na me|unarodnite odnosi;-eliminirawe na primenata na sila vo me|u-narodnite

odnosi i politikata bazirana vrz sila;- nedelivost na evropskata bezbednost kako edna od os-

novnite pretpostavki za za~uvuvawe na mirot i bezbednosta;- gradewe na evropskata bezbednost i odbrana vrz os-

nova na sestrana sorabotka;- afirmirawe na humanitarnata komponenta preku

pra{aweto za za{tita na ~ovekovite prava i slobodi, kako iulogata na poedinecot vo procesot na unapreduvawe nabezbednosta i sorabotkata vo Evropa;

- svetska dimenzija na evropskata bezbednost;

- afirmirawe na KEBS kako dolgoro~en proces."137

Od aspekt na kontinuitetot na KEBS, zna~aen e i momen-tot vo Pariskata povelba so koj KEBS (OBSE) pominuva odkolektivna kontinuirana akcija vo sistem na odnosi i insti-tucionalizirawe. Seto ova se gleda niz:

"- voveduvawe redovnost na sednicite;- utvrduvawe na organizaciona postavenost (Sovet, Ko-

mitet na visoki funkcioneri, Aparat za itni slu~ai, Sekre-tarijat, Centar za spre~uvawe na sudiri);

- sozdavawe na tri administrativno - organizaciskicentri (Sekretarijat na KEBS vo Praga, Centar za spre~uvawe

na sudiri vo Viena i Biro za izbori vo Var{ava)."138

137 Trajan Gocevski, Sovremeni tendencii na odbranata, Makedonska riznica, Kumanovo, 1997.138 Trajan Gocevski, Sovremeni tendencii na odbranata, Makedonska riznica,

Nazmi Maqi~i

192

I pokraj site nastojuvawa za osnovawe efikasen mehani-zam za razre{uvawe na krizite vo Evropa, denes mnogu pra-{awa sé u{te ne se razre{eni i se otvoreni àri{ta, oso-beno na Balkanot i vo Isto~na Evropa, {to né naveduva narazmisluvawe deka u{te mnogu raboti treba da se prezemat zaformirawe sistem za bezbednost {to }e dejstvuva efikasnona po~vata na Evropa.

1.10.5. Sovetot na Evropa

Sovetot na Evropa, vsu{nost, e realizirana ideja za in-tegrirawe na evropskite zemji, so cel da se postignepoliti~ko, ekonomsko i ideolo{ko edinstvo pome|u dràvitevrz principite na gra|anskata demokratija, zajaknato so NATOkako voena potkrepa na Sovetot na Evropa. Osnovni celi zakoi e osnovan Sovetot na Evropa se:

"- obezbeduvawe na edinstvo vo realizacijata na ideitei principite od zaedni~koto nasledstvo na narodite na zem-jite ~lenki;

- ostvaruvawe na pravata i slobodite na ~ovekot;- vladeewe na pravoto, kako osnoven princip vo demok-

ratskite sistemi;- pottiknuvawe na ekonomskiot i socijalniot razvoj na

zemjite ~lenki na Sovetot."

Formi za ostvaruvawe na celite:- razgleduvawe na pra{awata od zaedni~ki interes na

~lenkite;-dogovori za re{avawe na pra{awa pome|u ~lenkite;- zaedni~ko dejstvuvawe za ekonomski, kulturen, nau~en,

praven i administrativen razvitok;- za~uvuvawe i unapreduvawe na ~ovekovite prava i os-

novnite slobodi na gra|anite."Sovetot na Evropa bil osnovan vo 1949 godina vo

Strazbur, kade {to 10 zemji go potpi{ale Statutot na Sove-tot. Ottoga{ brojot na ~lenkite postojano raste i denes izne-suva 39 zemji ~lenki, me|u koi i Republika Makedonija, koja eprimena vo polnopravno ~lenstvo vo noemvri 1995 godina. Kumanovo,1997 god.


193

1.10.6. NATO

Osnovni principi vrz koi se bazira NATO:- re{avawe na me÷unarodni sporovi so

miroluqubivi sredstva;- eleminirawe na konflikti vo me÷usebni odnosi;

- vozdrùvawe od zakana ili upotreba na sila; - razvivawe na ekonomska sorabotka;

- samoodbrana ili zaemna odbrana vo slu~aj nanapad vrz koja bila od zemjite ~lenki.

Nazmi Maqi~i

194

Partnerstvo za mir

Inicijativata " Partnerstvo za mir", prvpat e pro-movirana vo oktomvri 1993 godina od strana na zamenikot -dràvniot sekretar za odbrana na SAD, Strout Talbot, nasostanokot na ministrite za odbrana na zemjite ~lenki naNATO.

Potoa na samitot za {efovite na dràvi i vladi odzemjite ~lenki na Severoatlantskiot sojuz, odràn na 10 i 11januari 1994 godina, Partnerstvoto za mir e konkretiziranaso posebna to~ka (13) vo toga{ usvoeniot dokument. Imeno, voovoj dokument se veli: "Nie se odlu-~uvame da vovedemeneposredna i prakti~na programa {to }e gi transformira od-nosite me÷u NATO i zemjite u~esni~ki vo programata. Novataprograma odi ponatamu od dijalogot i sorabotkata, kon vis-tinsko partnerstvo. Gi povikuvame drugite dràvi {tou~estvuvaat vo Sovetot za severoatlantska sorabotka kako idrugite zemji na (KEBS) OBSE, sposobni i gotovi da pridone-sat za ovaa programa, da ni se pridruàt vo partnerstvoto.Aktivnoto partnerstvo za mir }e ima zna~ajna uloga vo even-tualniot proces za pro{iruvawe na NATO."143

Ovie organizacii (OON, NATO, OBSE, Evropskaunija, Sovet na Evropa) se rezultat na ~ovekovata civili-zacija od najranata faza do denes koj se karakterizira sonapori na site poliwa na ~ovekovata dejnost za podob-ruvawena uslovite za ìvot, kako i so napori vo sfera-ta na mirot ibezbednosta, a koi se aktuelni i za sega{nata stvarnost.

143 North atlantic Assembly, Defence and security committee, SFOR: A Transatlantic Coalition for Peace North atlantic Assembly, defence and security committee, SFOR: A Transatlantic Coalition for Peace, Brissels, 1997.


195

Rezime

Referenciite {to se odnesuvaat do problemot zapoliti~kata tolerancija, kako faktor za za~uvuvawe na miroti bezbednosta, go zbogatuvaat re~nikot na odbranbenata poli-tika, no i go problematiziraat pra{aweto za nu`nosta odpo~ituvawe na razlikite vo sovremenite, demokratski organ-izirani op{testva. Demokratijata ne moè uspe{no da funk-cionira bez ostvaruvawe na politi~kiot konsenzus zapra{awata od op{t op{testven interes, kako {to se mirot ibezbednosta na zemjata, a da ne se zeme predvid toleranci-jata, i osobeno politi~kata tolerancija.

Preokupacijata so pra{aweto na politi~kata tole-rancija rezultira i so nejzino prou~uvawe od strana narazli~ni nau~ni disciplini (politi~kite nauki, ekonomijata,sociologijata i pravoto). Denes, i pokraj postoeweto narazli~ni vidovi tolerancija (kulturna, verska, konfension-alna tolerancija i dr.), ne slu~ajno na politi~kata toleran-cija ñ se pridava osobeno zna~ewe. Vo dimenzioniraweto napoliti~kata tolerancija na vnatre{nite odnosi vo dràvitei vo sovremenite me|unarodni odnosi, neophodno e da se trgneod promenite {to nastanaa vo me|unarodniot politi~ki sis-tem. Pri pojasnuvaweto na ovaa pojava i nejzinoto locirawevo sovremenata realnost, treba da se trgne od pretpostavkadeka politi~kata tolerancija vo razli~no vreme i narazli~no mesto ima razli~no sfa}awe. Potrebata od toleran-cija, a osobeno za politi~ka tolerancija, postojano se na-glasuva, zatoa {to so pra{aweto na politi~ka tolerancija sepovrzani i pra{awata za op{testvenata mo} na lu|eto, zamirno re{avawe na op{testvenite sudiri, za re{avawe narazli~nite sporovi me|u lu|eto i sl.

Promenite {to nastanaa vo me|unarodniot sistem sozavr{uvaweto na Studenata vojna, koi nekoi analiti~arilinearno gi preslikuvaat i tvrdat deka nastapilo novosfa}awe za mirot i bezbednosta, iako bezbednosta, nezavisnood toa do koj segment se odnesuva - individualna, nacionalnaili me|unarodna, pretstavuva sé u{te eden od urgentniteproblemi na me|unarodnata zaednica. Vo taa smisla, nacion-alnata bezbednost ima centralna pozicija {to proizleguva odfaktot deka vo vnatre{nata stabilnost na dràvata egzisti-

Nazmi Maqi~i

196

raat i dominiraat najgolemiot del problemi {to se odbezbednosna priroda.

Vrz osnova na opstojnite prou~uvawa, se zaklu~uva dekapoliti~kata tolerancija i, voop{to, tolerancijata imaat go-lemo zna~ewe za bezbednosta i mirot vo zemjata i vo regionotpo{iroko. Vo Republika Makedonija se napraveni i nekolkuistraùvawa, koi imale za cel da gi lociraat problemite{to stojat na patot na me|una-cionalnata, etni~kata i ver-skata tolerancija. Bidej}i politikata obi~no se postavuva iostvaruva vo masovni razmeri, politi~kiot nastan sekoga{nosi vo sebe ne{to {to se pretstavuva kako javen interes.Odnosot politika, mir i bezbednost I, vo toj kontekst, fak-torot ~ovek - e klu~en faktor na politi~kata aktivnost, a sotoa i na politi~kata tolerancija. Taa e interesno vtemelena,ako se ima predvid deka mirot i bezbednosta pretstavuvaatop{testvena pojava i realen proces. Politi~kata tole-rancija se rangira vo va`nite faktori za za~uvuvawe na mi-rot i bezbednosta koga se sproveduva vo delo preku realiza-cija na predvidenite aktivnosti, odnosno preku reagirawe soumerenost vo novonastanatite okolnosti, imaj}i go predvidzna~eweto na mirot i bezbednosta. Politi~kata tolerancija epoliti~ka pojava vo koja do izraz doa|a politikata kakove{tina, odnosno kako realna sposobnost i umeewe na rako-vodstvata na dràvite kako politi~ki akteri da iskoristatmaksimum od ona {to objektivnite okolnosti go nudat vo seg-mentot za~uvuvawe na mirot i bezbednosta.

Vo slu~ajot na politi~kata tolerancija, kako faktor zaza~uvuvawe na mirot i bezbednosta vo balkanskite priliki,sé u{te postoi golema zagriènost vo balkanskite zemji zatoa{to pridonesot na dràvite za stabilnosta vo ovoj region nee dovolno cenet od me|unarodnata zaednica. Namesto da sepridonese za pobrzo re{avawe na nekoi ve}e nasledeni prob-lemi, tenziite i neizvesnosta se sé u{te prisutni. Nasprotimnogute pesimisti~ki analizi za {ansite na balkanskitezemji da sednat na pregovara~ka masa, sepak vo toj pogled sepostignuva viden napredok. Vo toj kontekst, mnogu }e ezna~ajna integracijata na balkanskite zemji vo svetskite, ev-ropskite i regionalnite strukturi, kako i vo kolektivnite si-stemi za bezbednost. So integriraweto vo gorenavedenivestrukturi }e se zajakne i ekonomskata, politi~kata i voenata


197

sorabotka i, na toj na~in, mo`no e balkanskiot region ve}e dane pretstavuva tovar na Evropa, tuku nejzin integralen del.

Koga zboruvame za odbranbenata politika na RepublikaMakedonija kako nezavisna i suverena dràva, potrebna ejasno definirana odbranbena politika so koja precizno }e seutvrdat dràvnite interesi i realno }e se opredelat celitena taa politika, za koi dràvata, vo soglasnost soraspolo`livite sredstva, }e organizira sistem za odbrana.Za izgradbata na sopstven sistem za odbrana, soodvetno nadràvnite potrebi i mo`nosti, potrebni se mo{ne seriozninau~ni i stru~ni istra-ùvawa i prou~uvawe na sekoj segmentod toj sistem, bidej}i toj kako takov mora da najde svoj izraz ivo zakonskata normativa.

Sekoja dràva ima raznovidni interesi {to naj~esto sedefiniraat kako nacionalni interesi od dolgoro~na aktiv-nost, koi se ostvaruvaat vo eden podolg period i kratkoro~niinteresi {to se ostvaruvaat preku sekojdnevnata vnatre{na inadvore{na politika na zemjata. Pri formuliraweto nadràvnite interesi, naj~esto presudna uloga igraat ta-kanare~enite vnatre{ni faktori, od koi ponatamu pro-izleguva i nadvore{nata politika na dràvata, koja pak, vozavisnost od sostoj-bite, moè da bide miroqubiva, agresivnaili ekspanzio-nisti~ka.

Vo odnos na konfliktite i me|unarodniot mir i bezbed-nost, dilemata moè da se postavi vo relacijata mir-konflikt, pri {to moè da se konstatira deka konfliktotpretstavuva predizvik za nacionalnata bezbednost vo taasmisla {to treba da se iznajde re{enie za nadminuvawe naproblemot, t.e. da se dojde do vistinsko i pravilno re{enie.Vo ovaa postapka sekako }e se po~ituvaat modelite name|unarodnite odnosi. Op{ta e procenkata deka zgolemenotonivo na vnatre{ni konflikti e zagriùva~ko i ima negativnovlijanie vrz me|unarodniot mir i bezbednost, poradi toapreokupacijata so pra{aweto za politi~kata tolerancija,kako faktor za za~uvuvwe na mirot i bezbednosta, e nu`nostza site demokratski op{testva.

Наспроти многу песимистички проценки дека не е можнадобра соработка помеѓу балканските народи, но имајќи jaпредвид геополитичката, економската и безбедноснатазависност на сите држави од овој регион, соработката е

Nazmi Maqi~i

198

неминовна, особено ако се оди кон алките што водат до нивноточленување vo ЕУ и НАТО. Затоа актуелната власт во државитена Bалканот би требало да вложуваат напори за остварувањеактивен диjалог, сé со цел да се надминат стереотипите одминатото и да се креираат по перспективни визии за иднината.Оваа активност се условува и по безбедносната ситуациjа, којае постабилна, односно сé помалку постои стравување дека воовој дел od Jугоисточна Европа можат да настанатнепредвидливи ситуации што би го загрозиле мирот ибазбедноста. Во моментов не е тешко да се прифати дека оваабезбедносна ситуациjа е по интервенирањето на НАТО, којаимаше за цел да се запираат масовните кршења на човековитеправа, со тоа и спречување на планираните еткички чистења наКосово од страна на bелградскиот режим што беа модели нанедемократски режими во овие поминати десет години и порано.

Во време кога идеолoшките разлики vidno се конисчезнување и кога целиот процес на демократизација ифункционирање на демократијата во овие простори, која сегради врз основа на нови вредности за да се постигнеполитичка, економска и воена трансформација на политичкаtaвласт, ова заслужува посебно внимание поради тоа штоефектите од евентуални немири во една земја можат да сепрошират, затоа мирот и стабилноста во сите балкански земјиsе од посебно значење. Покрај внатрешната стабилност со ситепотребни параметри која треба да ги гради политичкite структурi{to se на власт, и успехот на УНМИК во Косово во поглед наинституционална и економскаta реконструкција е од големозначење. Со меѓународната мисија, која има за цел зачувувањена мирот и безбедноста на Косово, naedno и да се поставаттемелите на идниот економски демократски поредок, покрајУНМИК, КФОР, ОБСЕ, Косовското раководство, потребно е иактивна економска, политичка, дипломатска активност насоседните земји со Косово. Osobeno земјите {to се приклучениво активности за зачленување во ЕУ и НАТО. Затоа што,ситуацијата на Косовo сама по себе ја условувашезачувувањето на мирот и безбедноста во регионот, штонепосредно беа запрени интеграционите процеси, регионални,eвропски процеси и процеси во делот на колективните системина безбедност.


199

Сегашната ситуација на Косово која vodi констабилизирање, и промените на власта во Србија за државитена балканскиот регион и за нашата земја sе од голема важност,што значи дека постои {ирок простор за иzнаоѓањепoприфатливо решение и сериозно размислување заотстранување на негативниte импликации {to би довеле донекој евентуален конфликт. Во овој контекст е поврзана иуспешната мисија на НАТО на Косово која би значело клуч застабилноста и релаксација на односите помеѓу балканскитеземји и перспектива за нивно zaчленување во ЕУ и НАТО, какодва главни столба за стабилизирање на мирот во овиепростори.

Со ова значи дека влијанието на интеграционите процесиво балканскиот регион со проширување на НАТО и ЕУ е одголем интерес и за Република Македонија, интерес кој може дасе поврзува и со внатрешната стабилност, бидејќи за еден таковпроцес се нашло разбирање, заеднички концензус од ситерелевантни политички партии. За евентуалното членувањеРепублика Македонија, Албанија и Бугарија и со присуството наНАТО-силите на Косово, по проценки на експерти и дипломатикои ги пратат интеграционите процеси, би значело големаперспектива зајакнuvawe na економската, политичката и военатасоработка и, на тој начин, овој дел од југоисточна Европа повеќене би претставувал товар за Европа туку нејзин интегрален делизразен преку заеднички интерес за мир и соработка.

САД, со земјите од западна Европа оправданопродолжуваат со напорите да ги потикнуваат земјите војугоисточна Европа да соработуваат едните со другите, низпонудените програми за регионална соработка. Но истото неможе да биде докрај оправдано условување за оваа соработказа да биде главna основa за нивното членување во ЕУ и НАТО,се разбира, освен ако неpodgotvenosta за соработка создавазакана за мирот и безбедноста.

Сите движења кон НАТО, со предвидените параметри напрограмата „Партнерство за мир" и стратешкиот пристап на ЕУбалканските земји, со предложените договори за стабилност иасоцијација, da се насоки за целосно фунционирање преку„Пактот за стабилnost во југоисточна Европа, постепено најдоаразбирање и државите кои стремат за нивното членување. Соовие правила се условуваат и односите и се осниваат

Nazmi Maqi~i

200

механизми за регионална соработка со соседите, за внатрешнистабилни односи (политички, економски, меѓуетнички), какопотреба за вистинска регионална стабилност.

Во духот на Европски и НАТО интеграции ќе се најдат,заеднички допирни точки e политички, економски и безбедносенплан. Во овој контекст политичките субјекти во РепубликаМакедонија треба да ја користат можноста која ја води земјатаkon овие интеграции, со вклопување во интеграциони програми,затоа што граѓаните пред се имаат потреба да се ~uvstvuvaatсигурни да се рамноправни и да имаат благосостојба и какоземја да бидеме што подалеку од периоди на сиромаштија ивнатрешnа нестабилносt. Со тоа се создават основи запоголема довeрба, tolerancija od sekakov vid i zbliùvawena narodite, кои живеат во овој регион и оживотворување нанапорите на демократските сили за изградба на мир истабилносt.


201

SUMMARY

The references related to the issue of political tolerance as a fac-tor for safeguarding peace and security increase the defense policy vo-cabulary, but also make problematic the issue about the need of re-specting differences in modern, democratically organized societies.Democracy cannot function successfully in the absence of a politicalconsensus on issues of general social interest, such as peace and secu-rity of the country, without taking into consideration the tolerance, andespecially the political tolerance.

The issue of political tolerance has been studied by many differ-ent scientific disciplines (political sciences, economics, sociology andlaw). Today, although there are different types of tolerance (cultural,religious, confessional tolerance and others), a special attention is paidto the political tolerance. When quantifying the political tolerance in theinternal affairs of the states and in the contemporary international rela-tions, it is necessary to begin with the changes that have occurred in theinternational political system. When explaining this phenomenon andits position in the contemporary reality, one should start from the pre-sumption that the political tolerance is conceived differently in differenttimes and different places. The need for tolerance, and especially forpolitical tolerance, has been continuously emphasized since the issue ofpolitical tolerances is linked with the issue of social power of people,the issue of peaceful resolution of social conflicts, resolution of differ-ent disputes among people, and similar.

Some analysts depict in a linear manner the changes in the internationalsystem after the end of the cold war, claiming that there is a new under-standing of peace and security. However, security, irrespective of thesegment to which it is referred to – individual, national or international,is one of the urgent problems of the international community. In this re-spect, the national security has a central position resulting from the factthat most of the problems of security nature exist and dominate in thedomestic stability of the state.

Based on extensive studies, the conclusion is that the politicaltolerance and in general the tolerance, is of major important for the se-

Nazmi Maqi~i

202

curity of peace in the country and in the wider region. In this respect,several researches were made in the Republic of Macedonia their goalbeing to locate the problems that block the way to international, ethnicand religious tolerance. Since politics is usually set and implemented inmass dimensions, a political event always has in itself something that isof public interest. The correlation among politics, peace and security,and in this contexts the human factor, is a key actor of the political ac-tivity, and consequently of political tolerance. It is remarkably incorpo-rated, considering that peace and security are a social phenomenon anda real process. Political tolerance is ranked as one of the crucial factorsfor safeguarding peace and security when carried out through the im-plementation of anticipated activities, respectively through reasonablereaction in newly created circumstances, having in mind the importanceof peace and security. Political tolerance is a political phenomenonwhere politics comes to expression as a skill, respectively as a real ca-pability and ability of state leaderships as political actors to makemaximum use of what the objective circumstances have to offer in thesegment of safeguarding peace and security.

In the case of political tolerance as a factor of safeguarding peaceand security relevant to the Balkan situation, the Balkan countries arestill greatly concerned because the international community does notsufficiently appreciated the contribution given by the states for the sta-bility in this region. Instead of giving its contribution to sooner resolvesome of the inherited problems, tensions and uncertainties are still pre-vailing. In spite of the numerous pessimistic analyses regarding thechances for the Balkan countries to sit at the negotiation tables, signifi-cant progress has been made in this respect. In this context, the integra-tion of the Balkan countries in the world, European and regional struc-tures, as well as in the collective security systems would be of greatsignificance. The integration of the above mentioned structures wouldalso strengthen the economic, political and military cooperation, so thatthe Balkan region would no longer be a burden to Europe, but its inte-gral part.

When we speak about the defense policy in the Republic of Ma-cedonia, as an independent and sovereign state, a clearly defined de-fense policy is required that would precisely establish the state interestsand determine the goals of that policy for which the state, in accordancewith its available resources, would organize a defense system. For the


203

development of its own defense system, appropriate to the state needsand possibilities, serious scientific and professional researches andstudies of each segment in this system is required, as this system mustbe reflected in the legislation.

Each state has different interests that most frequently art definedas national interests with long-term activity, exercised in a longer pe-riod of time, as well as short-term interests exercised through the dailydomestic and foreign policy of the state. When formulating state inter-ests, most frequently the so-called domestic factors play a decisive role,which subsequently determine the foreign policy of the state, which,depending on the situation, could be peaceful, aggressive or expansion-istic.

As regards to the conflicts and international peace and security,there could be a dilemma regarding the relation peace-conflict, andcould be stated that the conflict is a challenge to the national security inthe sense that a solution must be found for overcoming the problem, i.e.a true and appropriate solution. This procedure would undoubtedly re-spect the models of international relations. There is a general opinionthat the increased level of internal conflicts leads to anxiety and has anegative impact on the international peace and security, and thereforethe concern about the question of political tolerance as a factor for safe-guarding peace and security is a must for all democratic societies.

There are many pessimistic assessments that good cooperationamong the Balkan people is impossible, but having in mind the geo-political, economic and security dependence of all states in the region,such cooperation is inevitable especially if they are resolute to followthe links leading to EU and NATO membership. Therefore, the currentauthorities of the Balkan states should make efforts to establish an ac-tive dialogue in order to overcome the stereotypes of the past and createmore promising visions for their future. This activity is a condition forthe security that would be more stable, so that there would be less fearthat in this part of the Southeaster Europe some unpredictable situationmight take place that would threaten peace and stability. Presently it isnot difficult to accept the fact that this security situation is an outcomeof NATO interventions, whose aim was to put and end to mass viola-tion of human rights and by this to prevent anticipated ethnic cleansing

Nazmi Maqi~i

204

in Kosovo by the Belgrade regime, that were models of undemocraticregimes during the past ten or more years.

In a period when the ideological differences are disappearing andwhen the entire process of democratization and functioning of democ-racy in these areas is built on the basis of new values in order to achievepolitical, economic and military transformation of the political powerdeserves special attention because the effects of some possible distur-bances in one country could spread out. Therefore, peace and stabilityin all the Balkan countries is of paramount importance. Apart from theinternal stability with all its parameters to be established by the politicalstructure in power, the UNMIK success in Kosovo regarding its institu-tional and economic reconstruction is also of great importance. BesidesUNMIK, KFOR, OSCE, Kosovo leadership, the international mission,whose aim is to safeguard peace and security in Kosovo, and lay downthe foundations for the future economic and democratic order, wouldrequire an active economic, political, diplomatic activity by the neigh-boring countries with Kosovo, and specially by the countries includedin the activities for EU and NATO membership. This is so, because thevery situation in Kosovo is dependent on preservation of peace and sta-bility in the region, where the integration processes, the regional andEuropean processes and the processes in the segment of collective secu-rity systems have been stopped.

The present situation in Kosovo is going towards stabilization,and the changes of power in Serbia are of great importance for thestates in the Balkan region and for our country, which means that thereis a vast space for identifying a more acceptable solution and seriousconsiderations for eliminating negative implications that might lead tosome possible conflict. The successful NATO mission in Kosovo thatwould be a key for the stability and relaxation of the relations amongthe Balkan countries and a perspective for their EU and NATO mem-bership, as two major pillars for stabilization of peace in these areas isseen in this context.

This means that the impact of the integration processes in theBalkan region after the NATO and EU enlargement is also of great in-terest for the Republic of Macedonia, an interest that might also belinked with its internal stability, because an understanding, mutual con-sensus of all relevant political parties for such a process has been found.


205

Experts and diplomats who are following the integration processes ac-knowledge that the possible membership of the Republic of Macedonia,Albania and Bulgaria and the presence of NATO troops in Kosovowould mean a major perspective for strengthening economic, politicaland military cooperation so that this part of Southeastern Europe wouldno longer be a burden to Europe but rather its integral part expressedthrough their common interest for peace and cooperation.

USA together with the West European countries are rightfullycontinuing their efforts by encouraging the countries of SoutheasterEurope to cooperation among each other through their programs for re-gional cooperation. But the condition set for this cooperation to be themain basis for their membership in EU and NATO, cannot be fully jus-tified, unless their lack of readiness for cooperation is a treat to peaceand stability.

All the movements towards NATO, assisted by its anticipated pa-rameters of the Partnership for Peace Program and the EU strategic ap-proach for the Balkan countries through the proposed stabilization andassociation agreements, as guidelines for full operation through the Sta-bility Pact for Southeaster Europe, were gradually understood by thestates aspiring to become members. These rules are a condition for theirrelations and set the mechanisms for regional cooperation among theneighbors, their internal stability (political, economic, inter-ethnic) as arequirement for real regional cooperation.

Following the spirit of European and NATO integrations, com-mon points in the political, economic and security field would be estab-lished. In this respect, the political entities in the Republic of Macedo-nia should take the opportunity and lead the country in these integra-tions, following the integration programs, because the citizens fist of allneed to feel safe and be equal and welfare state, and be away from theperiods of poverty and internal instability. This would create basis forbetter trust and tolerance of any kind, rapprochement of people living inthis region and realization of efforts of the democratic forces for build-ing peace and stability.

Nazmi Maqi~i

206

Bibliografija

1. Acevski, I., Op{testvoto i ~ovekot vo tranzicija, Ek-spres, Skopje, 1995

2. Brankert, G., Political Fredom, Rottlegde, London, 19913. BojiÊ, V., Politi~ka tolerancija, Defemi, Zagreb, 19954. Brajanovski, B., Parlamentarizmot - modeli i iskustva,

Skopje, 19945. Vankovska-Cvetkovska, B., Vojskata i demokratijata,

Skopje, 19956. Vierucci, I., WEU: A Regional partner of the United Nations,

Institut for security studies, Paris, 19937. Gaber, S., Politika i politi~kata nauka (elementi),

Na{a kniga, Skopje, 19758. Georgievski, P., Socijalnoto poteklo na ìvotnata ori-

entacija na sredno{kolskata mladina, Institut za so-ciolo{ko-pravni istraùvawa, Skopje

9. Goati, V., Politi~ka anatomija Jugoslovenskog dru{tva,Naprijed, Zagreb, 1995

10. Gocevski, Trajan, Odbranata na Makedonija, Studentskizbor, Skopje, 1992

11. Gocevski, Trajan, Neutralna Makedonija, od vizija dostvarnost, Makedonska riznica, Kumanovo, 1994

12. Gocevski, Trajan, Politi~kiot i ekonomskiot sistem naMakedonija, Prosveta, Kumanovo, 1994

13. Gocevski, Trajan, Osnovite na odbranbeno-za{titniotsistem na Republika Makedonija, Evropa 92, Ko~ani,1995

14. Gocevski, Trajan, Sovremeni tendencii vo odbranata,Makedonska riznica, Kumanovo, 1997

15. Griffiths, S. Tvan, Natiolanlism and Etnic Conflict; Threats toEuropian Security, 1993

16. Gullikstand, E., Colective Security in Postg-Cold War Europe,1994

17. Dimi{kovski, S., Osnovite na odbranbenata politika,strtegija i doktrina, Skopje, 1996

18. Dimi{kovski, S., Vojna, vojska i politika, Globus, 199519. Dominik, Roè - Kladen Andre Porino, Tolerancija,

Kultura na mirot, NIP "Nova Makedonija, Skopje, 1997


207

20. Drtkovski, G., Zatvoreno op{testvo (informiraweto vopostkomuniznot), Cinon, Skopje, 1994

21. –or™evi˚ Jovan, Predgovor na knigata @an Mejno, Uvod upoliti~ki nauku, Beograd, 1961

22. Enloje, S., Policija, vojska i etniciteti, Globus, Zagreb, 199023. Ziletra, Kis, Ekonomska sorabotka, Ekonomski komitet,

SAS, Barcelona, 199824. Javorović, d-r B.,Cvrtila, m-r V., Odbrambeno-zaštitno obrazo-

vanje na sveucilištima u svijetu, Defendologija, Zagreb, 199425. Jankulovski, Z., ôvekovi prava - zbirka na me|unarodni

dokumenti za pravata na ~ovekot, Skopje, 199326. Karnovole, Marko, Bezbednosta i demokratijata, Ros Rot

seminar, "Bezbednosta vo Jugoisto~na Evropa", Ohrid,1998

27. Kitanovski, L., Podelba na vlasta, Aniskop, Skopje, 199628. Klimovski, Savo, Politi~ki sistem, Skopje, 199729. Kolar, Z., Psiholo{ka osnova morala, Osnovi vojne psi-

hologije, Beograd, 199730. Krneta, L., Pedagogija, Nau~na kniga, Beograd, 197831. Ku£uk, E., Politi~ka borba drugim (nepoliti~kim)

sredstvima, Vojno delo, Beograd, 198332. Linc, Juan - Stepan, Alferd, Problemite na demokrati-

jata33. Lipset, S. M., Ekonomskite uslovi na demokratizacijata,

American Sociological Review34. Macpherson, C. B., Politička teorija posjedničkog individual-

izma, Zagreb, 198135. Martin, Redi, Za{tita nacionalnih mawina u central-

noj i isto~noj Evropi, Me|unarodna politika, Beograd,1996

36. Marcuse, H., Represivna tolerancija, J. Primorac,Beograd, 1989

37. Mill, J.S., O slobodi38. Mili˚, V., Sociolo{ki metod, Nolit, Beograd, 197839. Milosavqevi˚ S., Istraìvawa politi~kih pojava,

Beograd, 198040. Milosavqevi˚, S., Politi~ka akcija, Institut za

politi~ke studije FPN, Beograd, 197741. Miri˚, J., Isku{enje

Nazmi Maqi~i

208

42. Mi~ovi˚, V., Specijalni rat i Jugoslavija, Rad, Beograd,1986

43. Mojanovski, C., Socijalen i politi~ki profil napoliti~kite partii vo Makedonija, Goce Del~ev, Skopje,1996

44. Mounilian, Daniel Patrick, Etnicity in internacional Politics, Ox-ford University Press, 1993

45. Naj~evska, M., Pravna dràva, List, 199546. Naj~evska, Mirjana, Udelot na pravnata komponenta vo

tretiraweto na materijata na etni~kite malcinstva voRepublika Makedonija

47. Naj~evska, Mirjana, Pravna dràva, Institut otvorenoop{testvo, List, Skopje, 1995

48. Nacev, Zoran, Edukativni procesi vo odbranata, \ur|a,Skopje, 1995

49. Neuman, Frank, Demokratska i autaritarna država, Naprijed,Zagreb, 1974

50. Nikodinoski, B., Odbranbena regionalizacija na Repub-lika Makedonija, Prosvetno delo, Skopje, 1996

51. Ortakovski, V., Me|unarodnata polo`ba na mal-cinstvata, Misla, Skopje, 1996

52. Ortakovski, V., Me|unarodnata polo`ba na mal-cinstvata, Misla, Skopje, 1996

53. Papers, Chaillot, Wen: A regional partner of the united Nations,Institute for security studies, Paris, 1994

54. Perelman, H., Pravo, moral i filozofija, Beograd, 199355. Perovi˚, Latinka, Intervju, Skopje, 14.01,199456. Petru{evski, Goce, Me|unarodnite i regionalnite or-

ganizacii na mirot, Seminarska rabota - posdiplomskistudii na Institutot za odbrana, Skopje, 1996

57. Petrovska, V., Konflikti, Filozofski fakultet, Skopje,1996

58. Podestra, D., cit. spored Sandale, D., 199259. Podunavac, Milan, Osnovne zna~ajke morfologije

politi~kih interesa u jugoslavenskom dru{tvu60. Ratkovi}, R., Pogledi o problemima savremenog

dru{tva, Kultura61. Pugh, M. C. (1992) Europien Security - Tovards 2000, Man-

chester University Press.


209

62. Ruìn, Nano, Evro idejata od utopija do realnost, Stu-dentski zbor, Skopje, 1996

63. Sarkawac, B., Ideologijata i subjektivitetot, Metafo-rum, Skopje, 1993

64. Slavevski, Trajko, Makedonskata ekonomija vo tran-zicija, Institut otvoreno op{testvo, Skopje, 1995

65. Smiljko, Sokol, Načelo diobe ili organizacija vlasti, Zagreb,1992

66. Smit, D., (1993) Betwen Urgencies and Impossibilities: NevSecurity Architecture for Europe, Security Dialogue

67. Spaseski, J. - Smiloski, P., Bezbednost i za{tita,Ohrid, 1996

68. Soli}, M., Kako nastaje nau~no delo, Svetlost, Sarajevo,1990

69. Supek, Rudi, Ispitivawe javnog mnewa70. Tasi˚, P., Kako je ubijena druga Jugoslavija, Kate, Skopje,

199371. Tadakuze, Fukase - [kari˚, Svetomir, Mirot i ustavite,

Balkanski centar za mir, Skopje, 199772. Tandler, G., Mendimi politik, Tirane, 199373. Ta{eva, Marija, Nacii, nacionalnost, nacionalizmi,

Dijalog broj 1, Skopje, 199274. To{evski, Ivan, Intervju, Skopje, 199375. Thonnberry, Patrick, Minorities Rights, Human Rights and In-

ternational Law, Etnic and Racial Studies, 198076. Francesko, V., Moderna politička misao, Školska knjiga,

Zagreb, 198277. Fridrih, S. J.: and this Gouverment, MC Graw- Hill, New York78. Halberstan, J., The paradox of tolerance, The Philosophical

Forum, vol. 14, 1982/8379. Caca, \., Slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot na

Republika Makedonija, Studentski zbor, Skopje80. [arp, X., Samostojna odbrana, Skopje, 199481. [e{i}, B., Osnovi metodologije dru{tvenih nauka,

Nau~na kniga, Beograd,198882. [kari}, S., Ustavno pravo, Skopje, 199183. Balkanski centar za mir, Tolerancija i ~uvstvo za

pripadnost, Skopje, 199584. Die Presse, Wien, 28.01.1998

Nazmi Maqi~i

210

85. Domestic Dunamics of Change from Sonfrontation to Acom-modation Polices, 1973

86. Zbornik na trudovi na Pravniot fakultet, Konstitui-rawe na Republika Makedonija kako moderna dràva,Skopje, 1995

87. Inostrani pisci, Zbir ~lanaka iz vojne psihologije, Vo-jno-izdava~ki zavod, 1965

88. Internacional Conference on Peacebuilding (1986), Irland.89. "Nova Makedonija", 7.05.199290. OBSE, Temelni dokumenti, Skopje, 199191. OON, Temelni dokumenti, Skopje, 199592. Postojana konferencija na mesnite i na regionalnite

organi na vlasta na Evropa - Evropa 1992 - 200093. Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, br. 13 i

21.03.1997, Skopje94. Sovet na Evropa, Kratok vodi~ niz Evropskata konven-

cija za ~ovekovi prava95. Sociolo{ki terminolo{ki re~nik, MANU i Filozofski

fakultet, Skopje, 1996 - Politi~ka enciklopedija, Sav-remena administaracija, Beograd

96. Suvremeni sustavi civilne odbrane, Otvorenosveu~ili{te, Zbornik Fakulteta za dru{tvene vede,Ljubljana, 1992

97. UNDP: Human Development Report, 199598. Central Europien Issues, NATO and Europien security, Bucha-

rest, 1996

Documents

POLITI^KATA TOLERANCIJA VO FUNKCIJA NA MIROT