FINANCE, sreda, 20. januarja 2010, št. 13www.finance.si

ŽELE

ZNIC

EOGLASNA PRILOGA

Slovenska železniška infrastruktura potrebuje zajetno nalož-beno injekcijo, da bo lahko dosegala evropske standarde. Moč-ne prevetritve je potreben tudi nacionalni prevoznik, da bo kos vse večji konkurenci. 26, 27

Nujne bodo precejšnje posodobitve

»Če bomo postali pomemben železniški logist v jugovzhodni Evropi, bomo zani-miv sogovornik tudi za morebitnega stra-teškega partnerja,« pravi Robert Vuga, di-rektor Tovornega prometa na SŽ. 26, 27

O G L

L A S

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 20. januarja 2010, št. 13www.finance.si26

Tujcev ne zanima potniški promet S 1. januarjem je bila v Sloveniji vzpostavljena liberalizacija med-

narodnega potniškega prometa, pri čemer gre za promet, kjer je namen prevoz potnikov med postajami v različnih državah. Na Javni agenciji za železniški promet RS (AŽP) pravijo, da do zdaj noben od tujih operaterjev ni zaprosil za dovoljenje za opravljanje mednaro-dnega potniškega prometa v naši državi, zato letos ne pričakujejo tujih operaterjev v tem segmentu železniškega prometa.

▶

V Slovenskih železnicah je veliko dobrega, kar pa se zaradi njihove slabe podobe v javnosti ne opazi, pravi direktor Tovornega prometa Robert Vuga, ki je na Slovenske železnice prišel 19. oktobra lani. Verjame, da lahko tovorni promet postane sodobno in dobičkonosno podjetje. Z njim smo se pogovarjali o strategiji dejavnosti tovornega prometa na Slovenskih železnicah (SŽ) ter o ukrepih, s katero jo uresničujejo.

Kakšna je strategija razvo-ja tovornega prometa na SŽ?Na eni strani je usmerjena v po-večanje prodaje, ki naj se pokaže v več prepeljanega tovora in pri-hodkov, na drugi strani pa bomo z optimizacijo procesov to delo opravili ceneje, kar bo neposre-dno vplivalo na poslovni izid.

Kako boste omenjeno stra-tegijo uresničili? Na katerih elementih temelji vaša konkurenčnost?V svojem programu sem v ospredje postavil tri ključne dejavnike. Treba je podaljšati naše transportne poti. Železni-ški promet namreč cestnemu ne more konkurirati na razdalji, ki je krajša od 300 kilometrov. Mi jo želimo podaljšati na 500 kilometrov. Da bi to uresničili, moramo svoje poslovanje inter-nacionalizirati – tovor moramo peljati dlje in ga pridobivati tudi zunaj slovenskega trga. Študije kažejo, da če naših povprečno prepeljanih 200 kilometrov transportne poti podaljšamo na 500 kilometrov, se nam cena na enoto (neto tonski kilome-ter) spusti za 30 odstotkov, s čimer se za toliko poveča tudi naša konkurenčnost. Drugi del našega razvoja gre v sme-ri uvajanja novih produktov v okviru mednarodnega prometa. Postali bomo logist, ki je sposo-ben opraviti celotno logistično storitev od vrat do vrat. Razvija-mo svojo prodajno funkcijo, saj smo z liberalizacijo trga prome-ta postali eden od ponudnikov železniških storitev, pri čemer je vizija moje ekipe v tovornem prometu, da tovorni promet v okviru Slovenskih železnic po-stane sodobno tržno usmerjeno podjetje. Močna prodaja pa je prvi pogoj, da lahko postane-mo konkurenčen mednarodni logist.

Ste na tem področju že dejavni?V februarju bomo začeli izvajati predvidoma dveletni program usposabljanja prodajne ekipe. Usposabljali bomo dosedanje prodajnike, pri čemer se bo-do nekateri v tej vlogi dobro znašli, drugi pa ne in bo treba pritegniti nove. Prodajno ekipo bo treba osvežiti. Ob tem pa bi želel dodati, da sem Slovenske železnice do prihoda v družbo poznal le iz medijev, ki jih slikajo precej črno, zato me je kakovost mojih sodelavcev zelo prijetno presenetila – delam z dobrimi ljudmi.

Tovorn[ INTERVJU ] Direkt

Na Slovenskih železnicah (SŽ) pravijo, da stanje javne železni-ške infrastrukture, ki je v lasti države, nikakor ni optimalno. To je posledica dolgoletnih pre-majhnih vlaganj v njeno redno in investicijsko vzdrževanje. Kljub temu SŽ skrbijo za to, da se pro-met odvija urejeno in varno v skladu z zakoni in predpisi.

Slabo stanje infrastrukture ne vpliva na varnost prometa, sta pa zaradi tega omejeni zmoglji-

od Hamburga do Istanbula (deseti koridor) sta samo dva odseka enotirne proge, in sicer Jesenice–Ljubljana in Niš–Sofija;

od Valencie do Dunaja (peti koridor) je samo en odsek proge, ki ne zagotavlja 22,5 tone osne obremenitve, in si-cer proga Zidani Most–Šen-tilj–državna meja.Zaradi trenutnega stanja prog

morajo SŽ vpeljevati hitrostne omejitve, tako imenovane poča-sne vožnje. Trenutno je na sloven-skih progah 34 počasnih voženj. Te dodatno negativno vplivajo na pretočnost prometa in lahko povzročajo verižne zamude.

Negativno pa na pretočnost železniškega prometa vpliva tu-di zgolj en tir na progah Ljublja-na–Jesenice, Ljubljana–Kamnik,

Ljubljana–Grosuplje in Maribor–Šentilj. »Ker je na teh odsekih pro-ga le enotirna, ni mogoča uvedba tako imenovanega taktnega pro-meta in voznega reda v prometnih konicah ne moremo zadovoljivo prilagajati potrebam potnikov,« pravijo na SŽ.

Nevarna nivojska križanja Na varnost cestnega in žele-

zniškega prometa vplivajo tudi nivojska križanja ceste in žele-znice. »Naš cilj je zmanjšanje števila takih križanj in posodo-bitev zavarovanja prehodov. Od leta 2000 smo število nivojskih križanj zmanjšali kar za 114; tre-nutno jih je 1.018. Omenimo lah-ko tudi, da je od 1.226 kilometrov prog v Sloveniji elektrificiranih le 503,5 kilometra,« razlagajo na SŽ.

Infrastruktura je krepko podhranjenaZ enotirnimi progami na petem in desetem koridorju smo v Evropi prava po-sebnost, kar močno upočasnjuje hitrost prometa po naši državi Hitrost prometa močno zavirajo enotirne proge, varnost pa poslabšujejo nivojska križanja ceste in železnice. Država zato namerava posodobiti železniško infrastrukturo in vztrajno zmanjšuje število nivojskih križanj.

LIBERALIZACIJA

Slovenske železnice (SŽ) so trenutno najbolj izpostavljen dr-žavni bolnik, pesti jih nesolven-tnost, država pa jih poskuša rešiti pred stečajem. Stališče ministra za promet Patricka Vlačiča pri tem je, da je treba najprej opraviti sana-cijo družbe, nato reorganizacijo in nato povezovanje s strateškim partnerjem. Sanacijo bo država izvedla s pomočjo svetovalca, ki ga bo morala še izbrati. Imeti bo moral reference pri sanacijah že-lezniških sistemov, po znamenjih, ki prihajajo s prometnega ministr-stva, bo to najverjetneje tujec. Pri tem bo šlo za primer dobre prakse, na tak način so v tujini velike siste-me že sanirali, denimo jeklarne v Avstriji, pravi Patrick Vlačič.

Poravnava v okviru potniškega prometa

V okviru javnega potniškega prometa je nastala izguba v zne-sku 38,4 milijona evrov. Pri tem gre za terjatev, ki jo bo država pri-znala SŽ, obenem pa konec leta iz gospodarskih javnih služb več ne bo smelo biti izgub. Do konca meseca bodo trajala pogajanja o realni ceni prevozov in o vredno-sti pokritja, ki jo bo SŽ iz proraču-na plačala država za opravljanje javne funkcije.

Pri tovornem prometu sanacija

Pri tovornem prometu, ki tu-

di posluje z izgubo, bo šlo za po-slovno sanacijo, ki bo morala biti izpeljana v letu in pol. Slovenske železnice morajo postati uspešno podjetje, ki posluje pregledno in skladno z evropsko zakonodajo, pravi minister Vlačič.

Več naložb v infrastrukturo Ministrstvo za promet pripra-

vlja resolucijo o nacionalnem pro-gramu razvoja javne železniške infrastrukture, ki jo bo posredo-valo v parlamentarno obravna-vo to leto. V okviru te resolucije bodo opredeljeni ukrepi oziroma naložbe, s katerimi se bo začela gradnja železniške infrastrukture, ki bo s svojimi karakteristikami zagotavljala konkurenčnost že-lezniškega sistema v primerjavi s prevozom po cestah v potniškem in tovornem prometu. Konku-renca med železniškimi prevozni-ki je v Sloveniji omogočena, ker

mora država spoštovati določila direktiv EU in zagotoviti dostop do javne železniške infrastrukture vsem potencialnim prevoznikom ob plačilu uporabnine, zato je za Slovenijo ključnega pomena, da bo družba Slovenske železnice konkurenčna. Pomembno je tu-di, da so vsi projekti, ki se in se bodo izvajali na področju žele-zniške infrastrukture, načrtovani z namenom vzpostavitve takšne infrastrukture, ki bo zagotavlja-la, da bodo železniške smeri prek Slovenije konkurenčne smerem v sosednjih državah, poudarjajo na ministrstvu za promet.

Milijarde za naložbe V proračunu za leto 2010 je

za obdobje od 2010 do 2013 za naložbe v železniško infrastruk-turo predvidenih dobrih 2,37 mi-lijarde evrov, pri čemer gre za projekte, ki se bodo v tem obdo-

bju bodisi začeli, nadaljevali ali pa se bodo končali. V proračunu za leto 2011 pa je za obdobje od 2011 do 2014 predvidenih slabih 2,1 milijarde evrov. Proračun-ske postavke se nanašajo tako na izdelavo projektne dokumenta-cije kot na neposredno izvedbo projektov.

Z omenjenimi naložbami se želi povečati učinkovitost ce-lotnega transportnega sistema in zagotoviti optimalne tran-sportne storitve s skrajšanjem potovalnih časov in znižanjem transportnih stroškov; zmanjšati vplive na okolje; zvišati stopnjo prometne varnosti; zagotoviti medregijsko povezanost in spod-buditi uravnotežen razvoj regij; zagotoviti interoperabilnost in s tem harmonizirano navezavo javne železniške infrastrukture na železniški sistem Evropske skupnosti.

Financiranje iz proračuna in evropskih skladov

Posodobitev javne železniške infrastrukture se bo financirala s sredstvi, zagotovljenimi v držav-nem proračunu, ter s sredstvi, zagotovljenimi v okviru evrop-skih skladov (kohezijski in sklad TEN-T). V pripravi pa je tudi zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo, s katerim se bo-do namensko zbirala dodatna sredstva k proračunskim.

V okviru sklada TEN-T je mogoče pridobiti sredstva za sofinanciranje izdelave študij v višini 50 odstotkov, za nepo-sredno izvedbo projekta pa 20 odstotkov upravičenih stroškov. Obseg črpanj v okviru kohezij-skega sklada je lahko tudi do 85 odstotkov glede na posamezni projekt in izračun upravičenih stroškov tega projekta.

Železnice pred sanacijskim in naložbenim zagonomŽeleznice čaka sanacija in po njej preoblikovanje ter tudi začetek bolj dejav-nega posodabljanja železniške infrastrukture Tako pri tovornem kot potniškem prometu je vzpo-stavljena liberalizacija, zato bodo Slovenske železnice preživele le, če bodo kon-kurenčne. Kot kroničnega bolnika jih čaka sanacija in preoblikovanje, celotno železniško infrastrukturo pa vlaganje v posodabljanje.

Za izboljšanje železniške infrastrukture bodo šle milijarde evrov.▶

vost (število vlakov) in največja hitrost vlakov. Geometrijski elementi prog so večinoma stari 150 let in več, saj proge še vedno potekajo po istih trasah kot te-daj, ko so bile zgrajene. Zato ne omogočajo večjih hitrosti vlakov tako kot novejše proge v tujini, ki so konstrukcijsko (denimo večji radiji v ovinkih) prilagojene ve-čjim hitrostim.

Enotirne proge in počasne vožnje

Na SŽ zato podpirajo pri-zadevanja lastnika železniške infrastrukture, to je države, da se za njeno vzdrževanje in nad-gradnjo nameni več sredstev. To so druge evropske države že sto-rile in svoje omrežje posodobile. Kot ilustracijo omejitev lahko navedemo dva podatka:

ŽELEZNICEFINANCE, sreda, 20. januarja 2010, št. 13www.finance.si 27

In vaša konkurenca?Ta se nam je zgodila z liberaliza-cijo tovornega prometa 1. mar-ca lani, čez noč smo bili posta-vljeni na trg, konkurenca nam je odvzela štiri- do petodstotni tržni delež. Ta sprememba je bolj nevarna kot ekonomska kriza, zaradi katere se nam je lani obseg prepeljanega tovora zmanjšal za 30 odstotkov. Kriza bo minila, konkurenca pa bo ostala. Je pa sreča v nesreči, da se nam je konkurenca zgodila v času ekonomske krize, saj če bi se nam v konjunkturi, bi za nas ne bila prijetna, ker pa bi naš promet še vedno rasel, naš odziv nanjo ne bi bil tako močan, kot je zdaj, ko nas boli vsaka izgubljena

tona. To nam daje še dodatno spodbudo za večjo usmerjenost na trg.

Kateri so vaši največji konkurenti?Na prvem mestu je avstrijska družba RCA. Vozijo na relaciji iz Avstrije proti Luki Koper in iz nje. Z njimi tudi sodelujemo, in sicer kot zaporedni prevoznik, za njih pa opravljamo tudi spremljajoče storitve. Drugi konkurent je Adria transport, v kateri je družbenik tudi Luka Koper, ki pa je v veliko večji meri naš partner.

Vam liberalizacija prinaša tudi priložnosti?Da. Do zdaj so bile Slovenske

Naša najhujša konkurenca ni-so železniški prevozniki, tem-več cestni, ker so pri njih cene storitev zelo padle. Svojo vlogo želimo krepiti predvsem na območju jugovzhodne Evrope – tudi v kontekstu povezovanja z morebitnim strateškim partner-jem. Če bomo postali pomemben železniški logist v jugovzhodni Evropi, bomo zanimiv sogovor-nik tudi za morebitnega stra-teškega partnerja. To se sklada tudi z vizijo ministra za promet, ki pravi, da moramo najprej iz-vesti sanacijo, potem reorgani-zacijo in na koncu povezovanje s strateškim partnerjem. Se pa že pogovarjamo o komercialnem strateškem partnerstvu – s tem

namenom gremo 22. januarja v Nemčijo, kjer se bomo srečali s predsednikom uprave Deutsche Bahna.

Kaj lahko ponudite Deu-tsche Bahnu?Svojo vlogo v jugovzhodni Evro-pi, ki je na eni strani povezoval-na, saj deseti koridor poteka tudi po državah, ki niso članice EU, kar prinaša administrativne ovire. Glede na naše poznavanje razmer in sodelovanje z železni-škimi upravami v regiji lahko opravimo ta del posla. Sočasno je pomembna naša prodajna funkcija, saj lahko pridobivamo tovor. Pri tem svojo vlogo vidi-mo v okviru projekta Slovenija logistična platforma, kjer ima pomembno mesto tudi Luka Koper. Ta sodi med najbližje luke Bavarski. Proga iz severno-morskih pristanišč do Bavarske je močno obremenjena, zato je naša ponudba za bavarski trg lahko zanimiva, hkrati pa ima pomorski prevoz do jadranskih luk tudi prednosti pred tistim do severnoevropskih. Kakovosten in učinkovit tovorni promet Slo-venskih železnic je nedvomno pospeševalec razvoja Luke Ko-per. Z novo upravo Luke Koper smo vzpostavili dobro sodelova-nje in nastopamo partnersko.

Kako sanacija Slovenskih železnic vpliva na poslovanje tovornega prometa?V naši sestavi stroškov imajo velik delež storitve, ki jih za nas opravljajo druge poslovne enote. Ob tem pa je treba pou-dariti, da se način načrtovanja za leto 2010 bistveno razlikuje od tistega doslej. Doslej so se stroški posameznih enot delili po vnaprej določenem ključu, v letu 2010 pa se bodo obraču-navali po ceniku in na podlagi količine opravljenega dela. Po ocenah bodo tako letos stroški, ki jih bomo imeli na tovornem prometu, bistveno nižji od tistih iz prejšnjih let. Če bosta sana-

ni promet bo dobičkonosno podjetjetor Tovornega prometa na Slovenskih železnicah ocenjuje, da bi pozitiven poslovni izid lahko dosegli leta 2011

Tako pravi Robert Vuga, direktor Tovornega prometa na Slovenskih železnicah.▶

cija in racionalizacija Sloven-skih železnic tekli po načrtih, bo tovorni promet najkasneje v letu 2011 dosegel pozitiven poslovni izid.

Boste morali racionaliza-cijo opraviti tudi znotraj to-vornega prometa?Seveda. Že zdaj izvajamo pro-jekt uvajanja brezpapirnega poslovanja, ki bo zelo poeno-stavil poslovanje z dokumenti in pomeni velik napredek na področju informacijske tehno-logije. Pri proizvodnji pa bomo pregledali posamezne organiza-cijske in delovne enote, sekcije. Organizacija bo v prihodnje bolj sploščena, število ravni odloča-nja bo manjše.

Kakšni so vaši poslovni načrti za leto 2010?Načrtujemo za 5,4 odstotka več-je transportne prihodke. Ker je napovedana gospodarska rast 0,9-odstotna, je torej načrtovana rast prihodkov večja od gospo-darske rasti, kar bomo lahko do-segli le, če bomo povečali svojo prodajno učinkovitost, ponudili več produktov in nastopali na tujih trgih.

In kaj bi želeli dodati za konec pogovora?Podoba Slovenskih železnic v javnosti je zelo slaba, njeno izboljšanje bo za njihovo okre-vanje ključno. Pri tovornem pro-metu je veliko dobrih stvari, o katerih je vredno pisati. V letu 2009 smo podpisali 350 novih pogodb, nekaj z obstoječimi par-tnerji za nove posle, nekaj pa s povsem novimi partnerji. Nazaj smo pridobili tudi posle, ki so bili že izgubljeni, z našo loko-motivo gremo na avstrijske tire, vzpostavljamo nove produkte. V tem letu načrtujemo odpr-tje dveh novih predstavništev v tujini: v Pragi za pokrivanje Poljske, Češke in Slovaške ter v Bukarešti za območje Romunije in Bolgarije.

železnice zaprte v slovenski pro-stor, z liberalizacijo pa bomo na tuje trge lahko vstopali tudi kot prevoznik. To ne bo preprosto, saj pri pridobivanju varnostne-ga spričevala v Avstriji ugota-vljamo, da ta močno ščiti svoje prevoznike in postavlja straho-tne administrativne ovire. Tuji prevozniki pri nas varnostno spričevalo pridobijo bistveno laže. Ker ga ne nameravamo pridobiti le v Avstriji, računa-mo na podporo ministrstva za promet, ki nam jo je minister tudi zagotovil.

Boste lahko bolj konku-renčni na trgih zahodne ali jugovzhodne Evrope?

Razvijali se bomo kot mednarodni logist, ki bo dejaven predvsem na območju jugovzhodne Evrope.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 20. januarja 2010, št. 13www.finance.si28

Za gradnjo železniških prog imajo na SŽ – Železniškem gradbenem podjetju (SŽ-ŽGP) potrebno mehanizacijo in tudi znanje. Z njegovim direktorjem Leonom Kostiovom pa smo se pogovarjali tudi o njihovih poslovnih načrtih in vključevanju v projekte obnove železniške infra-strukture, ki nas čakajo.

Kdaj se je začela gradbena dejavnost znotraj železnic in kakšno pot je prehodila?Gradbena dejavnost se je v Sloven-skih železnicah razvijala v dveh smereh. V eni je razvoj pripeljal do izoblikovanja v Infrastrukturo Slovenskih železnic, v drugi pa se je razvila v našem podjetju, ki je bilo ustanovljeno 3. julija 1947. Pravna in organizacijska oblika ter velikost podjetja sta se spre-minjali vse do danes, ko je pod-jetje organizirano kot delniška družba v večinski lasti Slovenskih železnic, d. o. o., in zaposluje 340 delavcev.

S čim se v SŽ-ŽGP ukvarjate danes?Osnovna dejavnost, za katero je podjetje danes usposobljeno, je novogradnja, obnova in vzdrževa-nje spodnjega in zgornjega ustroja železniških prog. V sklop spodnje-ga ustroja sodijo vsi gradbeni objekti, mostovi, predori, pod-hodi, nadhodi, podvozi, nadvozi, podporni in oporni zidovi, peroni, in za gradnjo vseh teh objektov ima podjetje vsa potrebna znanja, opremo in reference. Dejavnost smo v zadnjih dveh letih razširili tudi na visoke zgradbe in opravi-li kar nekaj adaptacij postajnih poslopij. Podjetje od vključno leta 2007 posluje uspešno, vsa ta leta smo sklenili z dobičkom. Po podatkih za leto 2008 se po letnem prihod-ku uvrščamo na 20. mesto med slovenskimi gradbenimi podje-tji, po ustvarjenem dobičku v le-tu 2008 pa smo na petem mestu, pri čemer se je čisti dobiček glede na leto 2007 podvojil. Tudi v letu 2009 smo izpolnili vse zastavljene cilje in presegli načrtovano rast čistega dobička.Pomembno je tudi dejstvo, da smo večinski lastniki podjetja Kamno-lom Verd, d. o. o., ki je surovinska baza za izvedbo naših projektov. Kamnolom proizvaja pomembne strateške kamnite agregate, ki so uporabni za tolčenec gramozne grede železniških tirov in tam-ponske sloje, ki jih vgrajujemo. Proizvaja tudi vse druge potrebne frakcije kamnitih materialov.

Kakšna znanja in tehnologijo imate? Kaj lahko trgu ponudi-te? Kje vidite svoje konkurenč-ne prednosti?Ravno znanje, strokovno usposo-bljen inženirski kader, strokovno usposobljena druga delovna sila, specialna orodja in stroji za de-la na zgornjem ustroju so naša največja konkurenčna prednost. Smo edino gradbeno podjetje v Sloveniji, ki ima znanje, mehani-zacijo, reference in usposoblje-nost za izvajanje kompleksnih železniških projektov. Sami, brez pomoči tujih izvajalcev, lahko iz-

Specia[ INTERVJU ] SŽ – Ž

Zaradi vse bolj globalne podobe sveta se na področju železniškega transporta – poleg siste-mov za prenos električne energije ter vedno bolj zmogljivih in kompleksnih signalizacijskih in ko-munikacijskih sistemov na nacionalnih ravneh – razvoj giblje v smeri interoperabilne komuni-kacije. Evropska komisija je leta 2008 sprejela spremembo evropskega standarda za signaliza-

cijo in nadzor hitrosti vlakov (ETCS), ki bo omogočila večjo interoperabilnost in varnost evropskih vlakov.

Prenašanje informacij od tirov do vlaka

Zasnova evropskega sistema za nadzor vlakov je prenašanje informacij od tirov do vlaka, kjer računalnik na podlagi te infor-macije preračuna največjo dovo-ljeno hitrost in nato po potrebi samodejno upočasni vožnjo.

Vzpostavitev enotnega signalizacijskega sistema v EU

Trenutno je po Evropi v upo-rabi več kot 20 različnih signa-lizacijskih sistemov in njihova nezdružljivost je ključna tehnič-na ovira mednarodnemu prome-tu. ETCS je ena od komponent evropskega sistema za vodenje železniškega prometa, ki naj bi vzpostavil povezan in inteligen-ten železniški sistem v Evropi. Sistem ETCS je vgrajen na več tisoč kilometrih železnic, do leta 2012 pa naj bi pokrival več kot 11 tisoč kilometrov železniških ti-rov. Kot je napovedala evropska komisija, naj bi se posledično tovorni prevoz ponekod povečal za več kot polovico, čas potova-nja naj bi se skrajšal za petino, zanesljivost pa povečala za če-trtino, je napovedala evropska komisija.

Geografsko lego izkoristimo s konkurenčnostjo

Slovenija ima zaradi geo-grafske lege izredno strateško prednost. Če želi to prednost ohraniti, mora postati konku-renčnejša z vidika logistike in čim prej prilagoditi svojo žele-zniško infrastrukturo evrop-skim zahtevam. Preusmeritev (predvsem tovornega) prometa s cest na železnice bo imela pozi-tivne učinke na okolje in varnost cestnega prometa. Ob tem bo morala prevzeti visoke evropske tehnološke standarde za opremo v železniški industriji in vpeljati inovativnejše rešitve, saj bo to zagotavljalo transportno var-

nost in stroškovno vzdržnost na daljši rok. Ob morebitnem partnerstvu z nemškimi žele-znicami bo to skoraj zagotovo držalo.

Potrebna tudi vrhunska oprema

Vodenje sodobnega viso-kotehnološkega železniškega transportnega sistema je velik logistični izziv, ki terja hitre, pri-lagodljive, učinkovite in varne tehnologije. Potrebna bo inova-tivna in zanesljiva oprema tudi na področju spojne tehnike za prenos električne energije, si-gnalov ali podatkov.

Nemško podjetje Weidmüller razvija in izpopolnjuje kompo-nente, ki izpolnjujejo visoke standarde v železniški indu-striji, že več kot 50 let. Spojna tehnologija Weidmüller v praksi dan za dnem kljubuje zahtev-nim okoljskim razmeram na železnicah povsod po svetu. To potrjujeta tudi certifikat IRIS in potrdilo o ustreznosti kakovosti za železniško industrijo.

V korak z zahtevami infrastrukture

Kot član VDB (nemška zve-za za železniško industrijo) in ZVEI (centralna nemška zveza za elektrotehniko in elektroni-ko) so v podjetju Weidmüller se-znanjeni z zahtevami modernih transportnih sistemov in infra-strukture, zato tudi sodijo med prioritetne dobavitelje električ-nih komponent za Deutsche Bahn AG (nemške železnice). Za zadostitev najvišjih kriterijev so komponente testirane v pose-bej akreditiranih laboratorijih. Izpolnjujejo visoke kriterije za odpornost proti vibracijam in ekstremnim temperaturam, vzdržljivost in elektromagnetno združljivost, kot jih opisujejo standardi in norme EN 50155, EN 50343, NF F 61-017, NF F 16-101, BS 6853, ASTM E 162 in IEC 61373/Ria 20.

Izdelke Weidmüller v Slo-veniji zastopa in prodaja pod-jetje Elektrospoji, d. o. o., iz Ljubljane.

S tem se bosta povečali povezanost in varnost v železniškem prometu, za to pa bo potrebna tudi vrhunska oprema Evropa nujno potrebuje poenoten signalizacijski sistem, saj jih trenutno deluje 20. Treba bo vzpostaviti tudi sistem nadzora hitrosti vlakov. V ta proces, ki bo bistveno izboljšal pretoč-nost in varnost železniškega prometa, se mora vključiti tudi Slovenija. Za to pa bo potrebna vrhunska oprema.

Signalizacijski sistemi se bodo poenotili

ŽELEZNICEFINANCE, sreda, 20. januarja 2010, št. 13www.finance.si 29

Novogradnja, obnova

železniške infrastrukture

Gradimo modro pot

TFEW:

: +386-1-2912205,:+386-1-2913280,: szzgp@sz-zgp.si;

www.sz-zgp.si

Novogradnja, obnova in vzdrževanje zgornjega in spodnjega

ustroja železniških prog

Novogradnja, obnova in vzdrževanje industrijskih

tirov in cepnih kretnic

Novogradnja in rekonstrukcija tramvajskih prog

Izvedba kompleksnih projektov izgradnje protihrupnih ograj

Novogradnja, obnova in adaptacija

železniških objektov visokih stavb

Gradnja podvozov, nadvozov, podhodov, nadhodov in

peronskih objektov

;

;

;

;

;

.

Družba je registrirana za izvajanje naslednjih dejavnosti:

vedemo celostne projekte s po-dročja železniške infrastrukture, kar smo dokazali pri številnih delih v zadnjih letih. Trgu lah-ko ponudimo strokovni kader, ki ni samo gradbeno strokovno licenciran, ampak izpolnjuje tudi vse zahteve zakona o varnosti v železniškem prometu. Pose-ben segment, za katerega smo usposobljeni, so dela v zaporah proge oziroma dela brez prekini-

tve odvijanja železniškega pro-meta. Tako lahko izvajamo dela na dvotirnih progah ob zapori samo enega tira in nemotenem odvijanju prometa po drugem tiru. Mogoče to zveni enostavno, vendar ni. Taka dela zahtevajo od izvajalca temeljito poznavanje tehnologije odvijanja železni-škega prometa, sodelovanje s prometnim osebjem na postajah in drugih službenih mestih ter

vozila za posebne namene in smo v tem smislu povsem avtonomni. Vsekakor je to naša največja kon-kurenčna prednost.

Ste dejavni samo v Sloveniji ali tudi v tujini?Dejavni smo tudi v tujini. Za zdaj zunaj Slovenije delo pridobiva-mo na območju naše nekdanje skupne države. S tremi soro-dnimi podjetji (Remont Zagreb, Remont Sarajevo in ZGOP Novi Sad) smo se povezali in to tudi formalizirali s podpisom pisma o sodelovanju. Samostojno smo v dvostopenjskem postopku od-daje del pridobili sposobnost za izvedbo del na tramvajskih pro-gah v Beogradu in ravno v teh dneh uspešno (mesec dni pred rokom) končali in naročniku pre-dali tramvajsko progo v Ulici dr. Ivana Ribarja v Novem Beogradu. V okviru omenjenega razpisa spo-sobnosti za izvedbo del na tram-vajskih progah smo sodelovali na vseh objavljenih natečajih in v mednarodni konkurenci oddali izredno konkurenčne ponudbe. S tem smo pridobili nove reference ter uspešno in kakovostno do-končali določeni obseg del. Sodelovali smo tudi na razpisih za obnove prog v Bosni in Her-cegovini ter v Črni gori, kjer smo oddali zelo konkurenčne ponud-be. Postopki tu še niso končani, upamo pa, da bomo uspešni vsaj

na enem od obeh natečajev. V Beogradu smo ustanovili pod-jetje SŽ-ŽGP, d. o. o., Beograd, katerega osnovni namen je pri-dobivanje in izvedba gradbenih projektov v Srbiji.

V katero smer se bo podjetje razvijalo v prihodnje, in sicer tehnološko, poslovno, kadro-vsko …?Smernice razvoja smo zapisali v strateškem načrtu, ki smo ga poimenovali Modra pot. Teh-nološko spremljamo sodobne težnje na področju konstrukcij zgornjega ustroja prog, v leto-šnjem in začetku prihodnjega leta bomo dodatno opremljeni z dvema najmodernejšima stro-jema za izvedbo del na zgornjem ustroju prog. Poudariti moram, da razpolagamo s tako imeno-vano progovno mehanizacijo, ki je izredno kompleksna, tehno-loško napredna in zaradi vsega navedenega tudi izredno draga. Za vsako podjetje je nabava take mehanizacije velik finančni zalo-gaj, saj se cene po stroju gibljejo od milijona evrov pa vse do dva ali več milijonov evrov. Razvojno se želimo okrepiti pri izvedbi projektov iz naše osnov-ne dejavnosti (novogradnja in obnova prog), pridobili pa bomo tudi večji delež trga na področju avtomatizacije, elektrifikacije in signalno-varnostnih sistemov. V

tem smislu smo pred podpisom dveh sporazumov o sodelovanju z vrhunskimi, tehnološko najna-prednejšimi podjetji iz Evrope. Usmerjamo se v lasten razvoj protihrupnih panelov skupaj s podjetjem Pomgrad ABI, kjer nam je že uspelo izdelati poskusno se-rijo, ki gre v poskusno vgradnjo v prihodnjih mesecih.V družbi Kamnolom Verd so predvidena nadaljnja vlaganja v tehnološko opremo in posodobi-tev kamnolomske infrastrukture. Usmerili smo se v iskanje dodatnih produktov, ki jih lahko predstavi-mo trgu, in že začeli ponujati tako imenovane gabione (žične košare s kamnitim polnilom), ki jih pro-izvajamo kot ograjne elemente, elemente protihrupnih ograj in hidrotehnične zaščitne elemente. Kamnolom Verd je v zadnjih dveh letih končal poslovno sanacijo in posluje uspešno, z dobičkom.

Pred vrati sta posodobitev železniške infrastrukture in graditev nove. Kako se boste v to vključili vi?Na začetek večjih infrastrukturnih železniških projektov se intenziv-no pripravljamo zadnji dve leti. Smo že v fazi sklepanja dogovorov s prihodnjimi partnerji na javnih razpisih. Dosegamo konkurenčne cenovne ravni in se nenehno tru-dimo za to, da bomo stroškovno še učinkovitejši.

alizirani za gradnje pri železniciŽelezniško gradbeno podjetje se že dobrih 60 let ukvarja z gradnjo železniške infrastrukture

Tako pravi Leon Kostiov, direktor SŽ – Železniškega gradbenega podjetja.▶

predvsem zagotavljanje vsega potrebnega za varen potek pro-meta na eni strani in varno izva-janje del na drugi. Tudi klasična gradbena mehanizacija (bagri, buldožerji, nakladalniki) mora biti prilagojena razmeram in po-sebnostim dela na progi. Temu pogoju zadošča vsa naša meha-nizacija. Imamo lastna progovna vozila, ki jih upravljajo naši mo-torovodje, imamo lastna motorna

Smo edino gradbeno podjetje v Sloveniji, ki ima znanje, mehanizacijo, reference in usposobljenost za izvajanje kompleksnih železniških projektov.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 20. januarja 2010, št. 13www.finance.si30

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Urednik priloge:Samo KranjecTel.: (01) 30 91 558E-pošta: samo.kranjec@finance.si

Trženje:Polona KoštomajTel.: (01) 30 91 532E-pošta: polona.kostomaj@finance.si

Računalniški prelom: Tina Malovrh, Romina Colnarič

Lektoriranje: Julija Klančišar

Železnice so oglasna priloga časnika Finance.

Skupina PAP združuje pod-jetja z bogatimi izkušnjami pri svetovanju, načrtovanju,

kurenčno prednost na trgu. S tem je omogočena rast podje-tja, izobraževanje ter partner-stvo z vodilnimi proizvajalci prometne tehnologije.

Zelo dejavni na cestnem križu

»Še posebno smo ponosni na to, da smo v zadnjih letih sode-lovali pri vseh večjih projektih na slovenskem avtocestnem križu s postavitvijo sistemov klica v sili, javne razsvetljave,

V prometu dejavni že devet desSkupina PAP, ki je bila ustanovljena leta 1918, ponuja kompleksneročju prometnih sistemov, katerih oblikovanje je naročnikom pisaRazvili so poslovno usme-ritev Vse na enem mestu, v okviru katere za naročnike oblikujejo rešitve na ključ. V zadnjih letih so sodelo-vali pri izvedbi vseh večjih projektov na slovenskem avtocestnem križu in pri modernizaciji železniške infrastrukture.

Z dokončanjem avtocestnega križa se oči gradbenikov in tudi javnosti obračajo k železnicam, saj pričakujejo začetek njihove obno-ve. Samo Peter Medved, direktor mariborske projektantske družbe Lineal, ki je sodelovala pri številnih cestnih in tudi železniških projek-tih, pravi, da so v zadnjem letu za-znali povečano dejavnost v pripravi naložb za posodobitev železniške infrastrukture v Sloveniji.

Pri posodobitvi železnic že živahno

Pripravljajo se državni prostor-ski načrti za večje število zunaj-nivojskih križanj kategoriziranih državnih cest in železniških prog, s čimer bo odpravljenih veliko ni-vojskih prehodov. To bo pripomo-glo k boljši varnosti v prometu in povečanju hitrosti vlakov. Več je protihrupnih ukrepov, tako načr-tovanj kot izvedb, pa načrtovanj in izvedb železniških postajališč, ki povezujejo promet osebnih vozil,

avtobusov, pešcev in železniškega prevoza po načelu »park and ride«. Kot naročniki se tu pojavljajo tako Direkcija RS za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, Direkcija RS za ceste, Slovenske železnice, občine. Pripravljajo se obnove železniških postaj z izvedbo podhodov, dostopi za invalide …

Za povečanje konkurenčnosti potrebne naložbe

Kot pravi Medved, sedanja železniška infrastruktura ni primerljiva s tisto v EU, kjer se je v minulih letih bistveno več

vlagalo v posodobitev. »Z začu-denjem spremljamo vsakoletne rasti prometa tovornih vozil na slovenskih cestah. Gradnja avto-cest je to gibanje še spodbudila. Dvignila se je meja dovoljenih osnih obremenitev na cestah. Vse to je še poslabšalo konkurenčnost železnic. Brez vlaganj v posodobi-tev infrastrukture ne bo mogoče bistveno povečati konkurenčnosti transporta na železnici,« razlaga sogovornik.

Strategiji za potniški in tovorni promet sta različni

Za povečanje konkurenčnosti potniškega prometa pa bi morali

skrajšati čas potovanj. To pomeni nove hitre proge, te pa so izredno drage. »Pogrešam enotno strategijo v EU, saj je Evropa zaradi srednjih razdalj bolj primerna za potovanje s hitrimi vlaki kot za letalski pro-met, kjer imamo zaradi vedno več varnostnih ukrepov velike časovne izgube. Ker je Slovenija majhna država, bo težko zmogla večje no-vogradnje brez širše strategije,« meni Medved.

Pri tovornem prometu je mogo-če kratkoročno narediti bistveno več. Nekatere proge, kot je denimo Koper–Divača, je treba zgraditi na novo (vsaj drugi tir), s tem že precej zamujamo. Urediti je treba pove-

zavo z Italijo, izpeljati remonte nekaterih odsekov, povečati hi-trosti v okviru realnih možnosti, povečati nosilnost, rekonstru-irati postaje, izboljšati varnost, posodobiti telekomunikacijske naprave … »Vsekakor še vedno obstaja mnogo dilem, ali graditi novo ali posodabljati staro,« do-daja Medved. Pri tem bi morali prednostno obravnavati celoten koridor med Madžarsko in Luko Koper ter Italijo.

Pri rekonstrukciji železniških povezav bi bilo treba upoštevati, da so nekateri odseki (Zasavje) po konfiguraciji takšni, da ne omo-gočajo večjih povečanj hitrosti le z manjšimi investicijskimi vlaganji. Ravno tako železnice ni mogoče rekonstruirati tako kot ceste, kjer lahko promet teče tu-di po gradbišču. »Prepričan sem, da bo treba izdelati primerjalne študije in prometno-ekonomske elaborate, ki bodo jasno pokazali, kakšni ukrepi so glede na pričako-vani promet optimalni tudi glede investicijskih vlaganj,« poudarja Samo Peter Medved.

Naložbe v avtoceste bolj dovršene

Ko primerja kakovost cestne in železniške infrastrukture, sogovornik pravi, da je velika razlika predvsem v organizaciji sistema pri izvajanju investicij. »Od leta 1993 se je v Sloveniji na

V železnice se že več vlagaVečjo naložbeno dejavnost na področju železniške infrastrukture je že mogoče zaznati, za povečanje konkurenčnosti železnice pa bodo potrebne zajetne naložbe

Pripravljajo se državni pro-storski načrti za naložbe, ki bodo izboljšale varnost v železniškem prometu in povečale hitrosti vlakov. Za povečanje konkurenčnosti železnic v primerjavi s cestnim prometom pa bo treba v železniško infra-strukturo vlagati bistveno več.

Samo Peter Medved, di-rektor Lineala: »Pripravljajo se naložbe, ki bodo izbolj-šale varnost v železniškem prometu in po-večale hitrosti vlakov.«

▶

Boris Živec, direktor Javne agencije za železniški promet RS (AŽP), ki med drugim skr-bi za varnost v železniškem prometu, opozarja na izje-mno kadrovsko podhranje-nost agencije. V sektorju za izvajanje nalog varnostnega organa je zaposlenih pet ljudi, po sistemizaciji vlade iz leta 2008 pa naj bi jih bilo 20. Zaradi tega se srečujejo s po-manjkanjem znanj na posame-znih pomembnih področjih, kar bo upočasnjevalo njihovo

delo, obenem pa bo, kar je še pomembneje, šibkejše njiho-vo sodelovanje v organih in delovnih skupinah evropske železniške agencije. V njej se tudi oblikujejo tehnične spe-cifikacije interoperabilnosti za posamezne železniške sis-teme, ki jih je treba čim prej vključiti v sisteme posame-znih držav, zato bomo zaradi kadrovske podhranjenosti AŽP lahko v prihodnje imeli na tem področju težave ali pa bodo potrebne večje naložbe,

da zadostimo merilom EU na tem področju.

Naloge presegajo kadrovske zmožnosti

Do zdaj so bili zaposleni znotraj AŽP z medsebojno pomočjo kos delovnim nalo-gam, ker pa jim je zakonodaja konec leta dodala nove, do-datne pristojnosti presegajo njihove zmožnosti. Obenem pa vlada nenehno poskuša krčiti njihov kadrovski na-črt. Omenjeno slabša raven

varnosti v našem železniškem prometu.

Omogoča se izmikanje zakonskim obveznostim

Raven varnosti v železniškem prometu znižuje tudi dejstvo, da je nacionalna zakonodaja in-špekcijski nadzor nad varnostjo v železniškem prometu zaupala posebnemu organu, čeprav bi skladno z direktivo o varnosti AŽP kot varnostni organ poleg upravnih nadzorov moral izvaja-ti tudi inšpekcijske. To neskladje

Varnost na železniških tirih se sAgencija za železniški promet, ki skrbi tudi za njegovo varnost, je hranjena, nalaga pa se ji vse več dela, kar se bo odražalo v slabši pr

jem ponuja vrsto prednosti v tehnološko-storitvenem oko-lju, saj združuje vse od idejne zasnove, izdelave projektne dokumentacije, vodenja, iz-vedbe ter nadzora projekta do priprave izvedbenih načr-tov, vzdrževanja ter zagota-vljanja posodobitev oziroma nadgradenj. Takšen pristop in izvedba investitorjem znižu-jeta stroške, skupini PAP pa omogočata kontinuirano delo in razvoj ter zagotavljata kon-

projektiranju, gradnji, vzdr-ževanju in razvoju prometnih sistemov. Več kot 60 strokov-njakov, vključenih v timsko de-lo, jim omogoča, da uspešno izpolnjujejo dane obljube že več kot devet desetletij. Podje-tje je bilo namreč ustanovljeno daljnega leta 1918.

Vse na enem mestu V skupini PAP stavijo na

poslovno usmeritev Vse na enem mestu. Ta investitor-

področju gradnje cest razvil iz-redno učinkovit sistem od načr-tovanja, vodenja naložb, izvedbe do kontrole kakovosti. Seveda je k temu bistveno pripomogel nacionalni program gradnje avtocest, ki je tak sistem zaradi večjih naložb tudi omogočil. Lju-dje, ki so delali pri tem progra-mu, so danes v dobri kondiciji in imajo široko znanje in izkušnje. Žal je naš sistem bolj priznan v tujini kot doma. Primerljive organizacije na področju vlaganj v železniško infrastrukturo pa ni. A ne smemo tega posploše-vati, saj so v okviru Slovenskih železnic in drugih služb tudi strokovnjaki z ustreznim zna-njem s področja železnic. Ker pa je bilo naložb v železniško infrastrukturo razmeroma ma-lo, se učinkovit sistem ni mogel razviti. Na področju cest se je ves ta čas intenzivno delalo tudi na področju zakonodaje, pravil-nikov in tehničnih specifikacij, čemur se na področju železnic ni primerljivo sledilo. Celo pravne podlage glede gradnje na področ-ju železniške infrastrukture niso usklajene z veljavnim zakonom o graditvi objektov. Nujno po-trebujemo močno strokovno institucijo, ki bo tako kot na področju gradnje cest sposob-na spremljati naložbe v javno železniško infrastrukturo,« po-udarja sogovornik.

Oglaševanjev prvem

slovenskemposlovnemdnevniku:

oglasi@finance.si

Zaleže!

ŽELEZNICEFINANCE, sreda, 20. januarja 2010, št. 13www.finance.si 31

P RODORNOST

A KTIVNOST

P RIHODNOST skupina

Skupina PAP razvija produkte in sisteme na področjucestnega, železniškega in telekomunikacijskega prometa.

- študije in projekti- razvoj produktov- svetovanje

- vodenje projektov- komerciala- marketing

- izvedba projektov- montaža sistemov- meritve, preizkušanja

- gradbeništvo- transport- logistika

- projektiranje- inženiring- nadzor

Web : www.pap-group.euInfo : info@pap-skupina.siTel : 01 430 71 60Fax : 01 430 71 67

Sodobno vzdrževanje žele-zniških vozil pomeni več kot le pregled in popravilo, pravijo v družbi SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d. o. o. (SŽ-CD). Zato kupcem zagotavljajo celostno vzdrževanje, obnovo in preobli-kovanje vseh vrst železniških vozil, proizvodnjo komponent in kolesnih dvojic, 24-urni mobilni servis ter inženiring in tehnično svetovanje.

Skrb za naročnikovo konkurenčnost

Naročniki morajo zviševati tehnično in funkcionalno vre-dnost vozil ter s tem prispevati k svoji večji konkurenčnosti ter uspešnosti, poudarjajo v SŽ-CD. To je po njihovem mnenju mogoče doseči s prilagodljivostjo, tehnično

Kakovostno vzdrževanje povečuje konkurenčnost prevoznikovTekoče vzdrževanje železniških vozil izboljšuje njihove tehnične in funkcionalne lastnosti ter hkrati povečuje varnost na tirih Danes vzdrževanje tirnih vozil daleč presega klasične preglede in popravila, naročniki potrebujejo celo-stne rešitve, ki so jim po potrebi na voljo 24 ur na dan. S pravočasnim vzdrževanjem pa naročniki zagotavljajo tudi večjo varnost v železniškem prometu.

S strokovnim vzdrževanjem se izboljšujejo tehnične in funkcionalne lastnosti tirnih vozil.▶

setletije rešitve na pod-ano na kožo

potrebe kupca in nanje sleherni trenutek ustrezno odgovorili. Veliko pozornosti namenjajo tudi standardizaciji procesov in delovanju skladno s predpisanimi standardi.

»Našo usmeritev potrjujejo tu-di prejeti mednarodni certifikati in dovoljenja za vzdrževanje že-lezniških vozil. Poslovne procese načrtujemo v duhu trajnostnega razvoja, pri čemer ne upoštevamo le ozkih trženjskih vidikov, tem-več vanje vključujemo okoljevar-stveni pogled in se zavzemamo za družbeno odgovoren pristop. Dolgoročno ekološko usmeritev družbe potrjuje začeti postopek za pridobitev certifikata ISO 14001,« poudarjajo v SŽ-CD.

Pravočasni servisi, večja varnost

Veliko pozornost namenjajo tudi varnosti uporabnikov vla-kov. S kupci in partnerji načr-tujejo pravočasno servisiranje tirnih vozil. Redno vzdrževana vozila namreč povečujejo var-nost v železniškem prometu, zmanjšujejo verjetnost nesreč, podaljšujejo življenjsko dobo tirnih vozil in omogočajo udob-no potovanje.

slabšakadrovsko pod-rometni varnosti

telekomunikacijskih presta-vitev ter pri modernizaciji železniške infrastrukture na signalnovarnostno-teleko-munikacijskem področju, pri postavitvi sistemov vodenja prometa, izvedbi remontov in nadgradenj železniške inteli-gentne infrastrukture,« pravijo v skupini PAP. Vsi doslej izve-deni projekti in zaveza, da svoje reference in znanje še nadgra-dijo, jim omogočajo tudi delo na trgih zunaj Slovenije.

posameznim subjektom omo-goča, da opravljajo vožnje po javni železniški infrastrukturi brez razpolaganja z veljavnim varnostnim spričevalom ozi-roma brez ustrezne vključitve v sistem varnega upravljanja upravljavca javne železniške infrastrukture, opozarja Boris Živec. Omenjeni subjekti, ki ne-katerih del ne opravljajo skladno z zakonodajo, pričakujejo, da jim bo zaradi nujnih investicijskih posegov AŽP verifikacijo opra-vila naknadno.

ustvarjalnostjo, sodobno opremo in specializacijo, s čimer za kup-ce zagotavljajo celostne rešitve in obenem z njimi vzpostavljajo dolgoročno partnerstvo. Njihov cilj pa je dolgoročno postati vodilni

vzdrževalec železniških vozil na širšem območju križišča med pe-tim in desetim koridorjem.

Delovanje v duhu časa V SŽ-CD pravijo, da spremem-

be v okolju, v katerem delujejo, narekujejo nove smernice, nov pristop h kupcem, inovativnost v tehnologiji in večjo skrb za okolje. Mednarodno in global-no konkurenčnost podjetja do-

segajo z opravljanjem celostnih storitev, uvajanjem novih tehno-logij, razvojem novih rešitev in s kompetentnimi zaposlenimi. Skrbijo za razvijanje lastnih po-tencialov, da bi lahko prepoznali

OGLASNA PRILOGA FINANCE, sreda, 20. januarja 2010, št. 13www.finance.si32

Zaupajte nam cilj in našli bomo pot.

Zaposleni v družbi Fersped d.d. smo visoko usposobljeni za področje transporta in logistike, ter zagotavljamo našim strankam popolne logistične rešitve.

Smo dinamično podjetje, ki s svežimi idejami neprestano išče nove možnosti ter se z optimizmom in pogumom loti vedno novih priložnosti. Naše vodilo je nenehno prilagajanje potrebam in zahtevam sodobnega trga. Ravno zato nam prevoze zaupajo tudi največja in najboljša slovenska podjetja.

Odlikuje nas več kot 40 let izkušenj!

Fersped, d. d., je globalno de-lujoča družba na področju logi-stike, transporta in mednarodne špedicije s 130 zaposlenimi. Smo eno vodilnih špedicijskih podjetij v Sloveniji in vodilni železniški špediter v regiji. S 15 poslovni-mi enotami po vsej Sloveniji ter tremi hčerinskimi družbami – v Trstu, Sarajevu in Beogradu – se uvrščamo med vodilne slovenske špediterje.

Ponujamo organizacijo prevo-za na vseh področjih transporta blaga. Poleg glavne dejavnosti, organiziranja železniških pre-vozov, ponujamo tudi cestni, kontejnerski, pomorski in letalski prevoz, organizacijo pristaniških in skladiščnih manipulacij, po-morsko agencijo, skladiščenje in distribucijo, organizacijo zbirnega prevoza in dostavo malih pošiljk v 24 urah po vsej Sloveniji.

V svojih poslovnih enotah opravljamo storitve carinskega zastopanja in mejnega servisa pri uvozu, izvozu in tranzitu, posredujemo pri fitopatoloških, veterinarskih in drugih postopkih,

zagotavljamo organizacijo sprem-stva blaga s posebnim statusom, organizacijo izrednih prevozov in drugih aktivnosti pri prevozu blaga.

Kakovost poslovanja je leta 2000 Fersped potrdil kot eno prvih slovenskih podjetij, ki so pri-dobila certifikat ISO 9001:2000, in sicer za vse svoje storitve. Pod-jetje pa tudi aktivno sodeluje v mednarodnih organizacijah IATA in FIATA.

Železniški prevoz po načelu od vrat do vrat

Smo specialisti za železniške transporte tako v notranjem pro-metu, uvozu in izvozu, v tranzitu čez Slovenijo in pri prevozih za Luko Koper in iz nje. Strankam ponujamo storitev od vrat do vrat in jim s tem približamo prevoz po železnici. Ponujamo storitve v kombiniranem železniško-ce-stnem prevozu s pretovorom na italijansko-slovenski meji (v Se-žani in Novi Gorici), pri katerem se del transportne poti opravi po cesti in del po železnici ter se tako združijo prednosti obeh.

Pokrivamo vse oblike prevoza (klasični, intermodalni, kombi-nirani), uporabnikom svetujemo optimalne logistične rešitve, kjer kot prioriteto vključujemo žele-zniški transport. Prav tako našim strankam ponujamo razne inova-cije in tudi financiramo naložbo v prevozna in prekladalna sredstva, transportne trakove in podobno. Obvladujemo prevoze starega že-

leza, lesa, žita, soje, bele tehnike, izolacijskega materiala, avtomo-bilov, pločevine, prevoz izrednih pošiljk in drugo.

Cestni transport po Evropi in Bližnjem vzhodu

V Ferspedu organiziramo mednarodni in kombinirani transport blaga po cesti iz Evro-pe, držav nekdanje Jugoslavije, Bližnjega vzhoda in držav CIS (Skupnost neodvisnih držav) ter na ta območja. Smo člani med-narodne organizacije FIATA, zato lahko izdajamo vse njihove dokumente.

Razvejana mreža prevoznikov kooperantov nam omogoča, da za vas organiziramo prevoz manj-ših pošiljk, zabojnikov, nevarnega blaga ADR, razsutih tovorov, to-vorov izrednih dimenzij in dru-gega tovora, za katerega je treba zagotoviti specialna transportna sredstva.

Nenehno vzdržujemo stik ta-ko s pošiljateljem, prevoznikom in prejemnikom blaga kot tudi z vsemi drugimi akterji v verigi prevoza. Tako boste vedno vedeli, kaj se dogaja z vašo pošiljko in kdaj predvidoma bo prispela na cilj.

Ladijski prevozi po vsem svetu …

Fersped je med vodilnimi špe-dicijami v Luki Koper. Ugodna lega Luke Koper nam omogoča pokrivanje pomorskih in kopen-skih poti do skoraj vseh destinacij sveta.

Imamo dobre zveze z vsemi svetovnimi kontejnerskimi lad-jarji, zato lahko ponudimo ugo-dne voznine v uvozu in izvozu. Razvili smo mrežo agentov po vsem svetu, kar nam omogoča dostavo blaga od vrat do vrat (door-to-door).

Glede na vaše potrebe vam lahko ponudimo:

izbiro optimalnega načina pre-voza in transportne poti;

zaključevanje ladijskega pro-stora v linijskem prometu;

posredovanje pri najemu ladij;

organizacijo prevozov konven-cionalnega tovora (generalni, razsuti, tekoči in druge vrste tovora) skupaj s pomorskimi in kopenskimi prevozniki po vsem svetu;

organizacijo prevozov blaga v zabojnikih (FCL) neposredno iz Luke Koper in za njo (nižji stroški) kot tudi prek drugih svetovnih pristanišč;

redno tedensko zbirno lini-jo (LCL) za Daljni vzhod in Avstralijo;

organizacijo izvedbe vseh vrst storitev luške špedicije;

transportno logistiko za prevo-ze po železnici ali cesti v Luko Koper in iz nje, vključno s pre-tovorom, skladiščenjem, kon-trolo in vodenjem skladiščne evidence.Zbirni pomorski prevoz – LCL

(Less than a container load)Bili smo prvi pri uvedbi direk-

tnega zbirnika z Daljnega vzhoda

za Evropo prek Luke Koper. Tako ponujamo:

redne pomorske zbirniške pre-voze od vrat do vrat;

dodatne storitve (prepa-letiranje, označevanje, fumigacija);

sprotno obveščanje o statusu pošiljk (internetno sledenje);

hitro odzivnost zaposlenih; odlično razmerje med kakovo-

stjo in ceno.Opravljamo tudi posle pomor-

ske agencije.

… in tudi letalski V Ferspedu organiziramo le-

talske prevoze prek svoje enote na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Ponujamo vam orga-nizacijo prevozov blaga z letalom po vsem svetu. Mogoč je najem delnega (part charter) ali celo-tnega letalskega prostora (full charter). Kot člani IATA (Med-narodne organizacije letalskih prevoznikov in agentov) vam lah-ko organiziramo prevoze z vsemi rednimi in izrednimi letalskimi prevozniki. Sodelujemo z vsemi letalskimi prevozniki, ki delujejo v Sloveniji.

Opravljamo tudi RFS (Road Feeder Service), ko z zbirnim vo-zilom iz večjih letaliških središč prevzemamo blago in ga po cesti prepeljemo na ljubljansko letali-šče (Lufthansa, Austrian Airlines, KLM). Za dostavo pošiljk od poši-ljatelja do končnega prejemnika organiziramo storitev od vrat do vrat (door-to-door).

V opravljanje vseh storitev je vključeno tudi carinsko posredo-vanje pri izvozu in uvozu.

Carinsko posredovanje Lani je družba Fersped, d. d.,

med prvimi v Sloveniji pridobila status pooblaščenega gospodar-skega subjekta (AEO). Status AEO je Evropska skupnost namenila večji varnosti in hitrejšemu pretoku blaga v mednarodnem trgovinskem poslovanju, kar je nedvomno v interesu vseh strank v dobavni verigi, še posebno pa končnega uporabnika.

Poleg tega imamo tudi ugodno-sti pri določitvi kraja predložitve blaga, če je blago predloženo na drugem kraju, kot je vložena ca-rinska deklaracija.

V okviru dela dejavnosti, ki zajema carinsko posredovanje, imamo poleg statusa AEO seve-da tudi dovoljenja za carinsko poenostavitev pooblaščenega prejemnika in pošiljatelja, hi-šno carinjenje za uvoz in izvoz, poenostavljen postopek prija-vljanja blaga na meji, carinske postopke z ekonomskim učinkom (carinska skladišča v Ljubljani, Rogatcu, Celju, letališču Maribor in Novi Gorici). Z omenjenimi dovoljenji bistveno pripomore-mo k hitrejšemu in bolj ekono-mičnemu izvajanju carinskih postopkov, opravljamo pa tudi storitev skladiščenja carinskega in drugega blaga.

Svojim strankam ponujamo tudi poročanje v Intrastat.

Fersped pokriva ves svetSmo vodilni železniški špediter v Sloveniji, s preostalimi storitvami pa s svojimi linijami dosegamo vse celine V Ferspedu v svoje storitve poleg železniškega vključu-jemo tudi cestni, pomorski in letalski transport. Blago dostavljamo po načelu od vrat do vrat, pri čemer naročnikom zagotavljamo tekoče informacije o stanju pošiljke na poti. Poskrbimo tudi za vse carinske formalnosti.