Ранко Младеноски - CORE · 2016-05-24 · UNIVERZITET "SV. KIRIL I METODIJ" - SKOPJE FILOLO[KI FAKULTET "BLA@E KONESKI" Ranko Mladenoski SEMANTI^KA DEZINTEGRACIJA I

УНИВЕРЗИТЕТ „СВ. КИРИЛ И МЕТОДИЈ“ - СКОПЈЕ

ФИЛОЛОШКИ ФАКУЛТЕТ „БЛАЖЕ КОНЕСКИ“

Ранко Младеноски

СЕМАНТИЧКА ДЕЗИНТЕГРАЦИЈА И МОРАЛНА ДЕГРАДАЦИЈА

НА ЛИКОТ ВО ПРОЗАТА НА ДИМИТАР СОЛЕВ И ДРАГИ МИХАЈЛОВСКИ

‒ магистерски труд ‒

Ментор: Проф. д-р Венко Андоновски

Скопје, 2004

UNIVERZITET "SV. KIRIL I METODIJ" - SKOPJE

FILOLO[KI FAKULTET "BLA@E KONESKI"

Ranko Mladenoski

SEMANTI^KA DEZINTEGRACIJA I MORALNA DEGRADACIJA

NA LIKOT VO PROZATA NA DIMITAR SOLEV I DRAGI MIHAJLOVSKI

- magisterski trud -

Mentor: Prof. d-r Venko Andonovski

Skopje, 2004

3

Sodrìna

I. Teorija.............................................................................................................. 8

Voved........................................................................................................................ 9

1. Lik - determinanti........................................................................................... 11

1.1. Lik - li~nost v.s. karakter.............................................................. 11

1.2. Aktant - tematska rolja - akter - lik............................................ 15

1.3. Klasifikacija na kategorii likovi............................................ 19

1.4. Semi/ etiketi/ atributi................................................................... 21

1.4.1 Motivirani/ nemotivirani etiketi............................... 22

1.5. Narativna vrednost na likot.......................................................... 24

1.6. Stabilnost/ labilnost na likot.................................................... 25

1.7. Antropomorfnost/ neantropomorfnost na likot.................... 27

1.8. Konstrukcija na tekstot/ rekonstrukcija na ~itatelot.......... 28

2. Integrirawe/ strukturirawe na likot....................................................... 32

2.1. Tehniki................................................................................................. 32

2.1.1. Ime i prezime...................................................................... 33

2.1.2. Portret................................................................................. 36

2.1.3. Biografija i genealogija.................................................. 39

2.1.4. Predikati i verbalni predikati.................................... 40

2.1.5. Proksemija............................................................................ 41

2.2. Pozicija/ opozicija........................................................................... 43

2.2.1. Likovi reflektori............................................................ 45

2.3. Subjektot i glagolot "saka"............................................................. 45

3. Semanti~ka dezintegracija na likot........................................................... 49

3.1. Tehniki................................................................................................. 50

3.1.1.Perifrasti~ka denominacija.Otsustvo na antroponim.... 52

3.1.2. Renominacija........................................................................ 53

3.1.3. Transformacija................................................................... 54

4

3.1.4. Labilni likovi vo opozicija........................................... 56

3.1.4.1. Likovi sinonimi.................................................. 58

3.1.4.2. Likovi dubleti..................................................... 58

3.1.5. Pasivnost na likot - negativen subjekt......................... 59

3.1.6. Ekonomi~en seting............................................................. 61

3.1.7. Irealen seting.................................................................... 63

4. Moralna degradacija na likot....................................................................... 65

4.1. Problemati~en svet/ Problemati~en junak................................ 69

4.2. Kolektiven problemati~en junak.................................................. 71

4.3. Reifikacija......................................................................................... 73

4.4. Obezli~uvawe na li~nosta/ likot................................................. 76

4.5. Degradirawe na ~ovekot................................................................... 77

4.6. Kvantitativni vrednosti v.s. kvalitativni vrednosti............ 78

4.7. Op{ta kriza na vrednostite........................................................... 79

4.8. Subjektot i smislata na akcijata................................................... 80

4.9. Disciplina i organizacija.............................................................. 81

II. Empirija......................................................................................................... 83

Voved........................................................................................................................ 84

1. Semanti~ki dezintegrirani likovi............................................................ 88

1.1. Labilnost na integritetot............................................................. 89

1.1.1.Identitet............................................................................... 89

1.1.2. Denominacija....................................................................... 93

1.1.3. Reduciran integritet........................................................ 95

1.2. Transformacii................................................................................... 96

1.3. Nulta genealogija.............................................................................. 97

1.4. Opozicii.............................................................................................. 98 2. Predikativnost................................................................................................. 100

2.1. Slabi aktantni performansi......................................................... 101

2.1.1. Aktivni v.s. pasivni likovi............................................. 102

2.1.2. Pasiven subjekt/ negativen subjekt................................. 103

2.2. Dejstva v.s. protivdejstva................................................................. 105 3. Proksemija......................................................................................................... 106

3.1. Mentalen seting................................................................................. 106

5

3.2. Seting v.s. Sila/ Slabost................................................................. 108

4. Individua v.s. svet/ op{testvo...................................................................... 109

4.1. Nekonformizam................................................................................. 109

4.2. Begstvo od realnosta......................................................................... 111

III. Aplikacii................................................................................................... 113

Voved........................................................................................................................ 114

1. Prozata na Dimitar Solev............................................................................. 116

1.1. Integrirawe - dezintegrirawe...................................................... 116

1.2. Destabiliziran identitet............................................................... 120

1.3. Ime i prezime - me{awe na likovi............................................... 122

1.3.1. Likovi sinonimi................................................................. 123

1.3.2. Gradacija na antroponim................................................... 124

1.3.3. Otsustvo na antroponim. Perifraza............................. 126

1.3.4. Renominacija........................................................................ 128

1.4. Portret................................................................................................ 129

1.4.1. Kroki..................................................................................... 131

1.4.2. Anti-portret....................................................................... 132

1.5. Tematski rolji.................................................................................... 133

1.6. Likovi reflektori........................................................................... 136

1.7. Likovi dubleti................................................................................... 138

1.8. Opozicii.............................................................................................. 140

1.9. Likovi so minimum semi.................................................................. 141

1.10. Fluidni/ seni{ni likovi.............................................................. 142

1.11. Transformacija na likot.............................................................. 143

1.12. Etiketi metafori - simboli........................................................ 145

1.13. Zoosemi. Depersonalizacija......................................................... 147

1.14. Neantropomorfni likovi............................................................. 148

1.14.1. Korenot............................................................................... 149

1.14.2. Ogledaloto......................................................................... 150

1.14.3. Budilnikot......................................................................... 152

1.14.4. Mrakot................................................................................. 153

1.14.5. Rekata, zgurata, bunkerot, krvaviot kamen................. 154

1.15. Proksemija/ seting.......................................................................... 155

6

1.15.1. Seting kako lik................................................................. 156

1.15.2. Animacija na seting......................................................... 157

1.15.3. Mentalen seting - destrukcija....................................... 158

1.15.4. Seting / Opozicija / Status............................................ 159

1.15.5. Neadekvaten (nekompatibilen) seting........................ 161

1.16. Problemati~en svet/ Problemati~en junak.............................. 162

1.17. Hipokrizija....................................................................................... 168

1.18. Degradirano semejstvo.................................................................... 171

1.19. Sinteza............................................................................................... 173

2. Prozata na Dragi Mihajlovski..................................................................... 177

2.1. Integrirawe - dezintegrirawe...................................................... 177

2.2. Destabiliziran identitet............................................................... 179

2.3. Ime i prezime - me{awe na likovi............................................... 181

2.3.1. Likovi sinonimi................................................................. 181

2.3.2. Otsustvo na antroponim. Perifraza............................. 183

2.3.3. Renominacija........................................................................ 184

2.4. Deminutivi.......................................................................................... 186

2.5. Anti-portret. Kroki........................................................................ 187

2.6. Opozicii. Likovi dubleti.............................................................. 188

2.7. Fluidni/ seni{ni likovi................................................................ 189

2.8. Transformacija na likot................................................................ 190

2.9. Neantropomorfni likovi............................................................... 192

2.9.1. Naratori............................................................................... 193

2.9.2. Yidot....................................................................................... 194

2.10. Pasiven subjekt................................................................................. 195

2.11. Proksemija/ seting.......................................................................... 197

2.11.1. Kaleidoskopski seting. Grotesknost........................... 198

2.11.2. Animacija na seting......................................................... 201

2.12. Problemati~en svet/ Problemati~en junak.............................. 202

2.13. Paralelen svet................................................................................. 205

2.14. Hipokrizija....................................................................................... 208

2.15. Degradirano semejstvo.................................................................... 209

2.16. Reifikacija....................................................................................... 210

7

2.17. Sinteza............................................................................................... 211

3. Sublimat............................................................................................................. 216

3.1. Distinktivni narativni segmenti................................................ 216

3.2. Identi~ni narativni segmenti...................................................... 219

3.3. Strate{ki narativni pozicii....................................................... 222

Bibliografija...................................................................................................... 224

IV. Prilozi......................................................................................................... 228

1. Referat - ekspoze kon magisterskiot trud..................................... 229

2. Izve{taj od Recenzentskata komisija za magisterskiot trud.. 237

8

I. Teorija

9

Voved

]e bidat ovde, u{te vo start, poso~eni osnovnite teoriski alatki

za koi se opredeluvame i koi se nu`ni za obrabotka na konkretniot

knièven materijal od aspekt na problematikata povrzana so likot.

Postojat za toa najmalku dve osnovni pri~ini. Prvo, da se opredeli

nasokata po koja }e se dviì analizata na likot vo pogled na problemot

{to se razrabotuva - negovata semanti~ka dezintegracija i moralna

degradacija - odnosno jasno da se razgrani~at teoriskite metodi, na~ela i

principi so ~ija pomo{ }e se raboti vrz materijalot. Vtoro, da se

preciziraat, kolku {to e toa mo`no se razbira, definiciite za

teoriskite poimi, odnosno termini, so ogled na faktot deka mnogu ~esto

vo raznite {koli od teorijata na literaturata se nudat razli~ni,

ponekoga{ duri i sprotivni, opredelbi/ definicii za eden ist poim,

odnosno za eden ist termin. ]e bide nu`no toa poradi intencijata da se

obezbedi barem minimum kompatibilnost me|u deskriptivniot tekst i

negovata ~itlivost, odnosno razbirlivost. Ili, posloèno kaàno, da se

determinira kolku {to e mo`no poavtenti~no bazi~niot semanti~ki kod,

odnosno metajazi~nata funkcija na segmentite od teoriskiot

instrumentarium.

Faktite i postulatite na strukturalizmot, semiologijata,

naratologijata i lingvistikata }e bidat osnova pri analizata na likot,

no toa ne zna~i deka vo potpolnost se isklu~uvaat drugite pristapi kon

prou~uvaweto na konstitutivnite elementi na likot kako poim.

Naprotiv, pokraj strukturalisti~kiot, semiolo{kiot, naratolo{kiot i

lingvisti~kiot }e bidat neophodni i teoriskite alatki od

sociolo{kiot, no i od psiholo{kiot, odnosno psihoanaliti~kiot

pristap, osobeno vo delot za moralnata degradacija na likot. Vo taa

smisla, i metodite na rabota }e bidat od najrazli~ni vidovi - analiza,

sinteza, dedukcija, indukcija itn. Se razbira, ja imame tuka predvid

tezata deka striktnata i bezrezervna primena na samo eden teoriski

model i na samo eden metod sekoga{ ja nosi so sebe opasnosta od krajno

10

parcijalizirani i limitirani izvodi. Go imame, isto taka, predvid

faktot deka nitu eden teoriski model, nitu pak kakva i da e kombinacija

na pove}e modeli i metodi, ne moè da gi iscrpi site eksplikacii i

implikacii na koj i da e knièven tekst. No, pri rabotata vrz konkreten

knièven materijal sekoga{ treba da se ima, ako ni{to pove}e, barem

tendencija za {to pokvalitetno i za {to pokvantitetno prezentirawe na

zna~ewata koi{to moàt da se izvedat od eden knièven diskurs.

216

3. Sublimat

Izvodite vo sublimiran vid od izvr{enite teoriski elaboracii

vrz proznite dela na Dimitar Solev i Dragi Mihajlovski vo vrska so

semanti~kata dezintegracija i moralnata degradacija na likovite }e gi

dadat odgovorite na su{tinskite pra{awa i na temelnite zada~i koi bea

postaveni kako osnovni celi pri deskripcijata na beletristi~kiot

materijal. Kako prvo, }e se sogleda koi se distinktivnite narativni

segmenti koi vr{at specifikacija na raskaùva~kite diskursi kaj

dvajcata avtori. Vtoro, izvr{enite analizi ovozmoùvaat da se otkrijat

vrskite me|u prozata na Solev od edna i prozata na Mihajlovski od druga

strana, odnosno da se markiraat nivnite identi~ni narativni segmenti.

Isto taka, interpretacijata na romanite i raskazite ja nudi mo`nosta da

se odgovori na najsu{tinskoto pra{awe - koi se sredstvata i na~inite so

~ija pomo{ Solev i Mihajlovski ja vr{at semanti~kata dezintegracija i

moralnata degradacija na likovite vo nivnite prozni diskursi, odnosno

koi se nivnite strate{ki narativni pozicii. I, se razbira, na tematsko-

motivski plan (ona {to na indirekten na~in e povrzano so

dezintegracijata i degradacijata na likovite) da se poso~at sli~nostite

i razlikite kaj dvajcata avtori.

3.1. Distinktivni narativni segmenti

Ovde }e bidat elaborirani dve glavni problemski pra{awa. Prvo,

koi narativni segmenti pri postapkata na semanti~ka dezintegracija i

moralna degradacija na likovite se prisutni vo prozata na Solev, a gi

nema ili, pak, nemaat relevantni narativni funkcii vo prozata na

Mihajlovski. Vtoro, koi narativni segmenti pri dezintegracijata i

degradacijata na likot se prisutni vo prozata na Mihajlovski, a ne gi

sre}avame so relevantni narativni funkcii vo prozata na Solev.

Potencirame deka ovde stanuva zbor, pred s#, za elementi na diskursot

koi imaat relevantni narativni funkcii, {to zna~i deka ne se

isklu~uva po avtomatizam nivnoto prisustvo. Osnovniot kriterium,

zna~i, }e bide dominantnosta na funkciite na ovie narativni segmenti

vo raskaùva~kata struktura na proznite dela od dvajcata avtori.

217

Vo prozata na Dimitar Solev izdvojuvame osum specifi~ni i

distinktivni narativni elementi so ~ija pomo{ se vr{i dezintegracija

i degradacija na likovite:

a) Gradacija na antroponimot vo funkcija na transformacija na

likot;

b) Tematski rolji;

v) Likovi reflektori;

g) Likovi so minimum semi;

d) Etiketi metafori - simboli;

|) Zoosemi kako atributi koi vr{at degradacija na likot;

e) Mentalniot seting vo funkcija na formalen pokazatel za

destruktivniot karakter na likot;

`) Neadekvatniot (nekompatibilen) seting kako dezintegrantna

narativna edinica.

Od izdvoenite narativni segmenti se gleda deka likovite so

reducirani semanti~ki jadra (tematski rolji, likovi reflektori, likovi

so minimum semi) vo prozata na Solev vr{at zna~ajni raskaùva~ki

funkcii vo procesot na dezintegracija i degradacija na likovite, dodeka

vo prozata na Mihajlovski nivnite funkcii se svedeni na minimum ili,

pak, voop{to gi nema. Specifi~na distinktivna postapka kaj Solev, isto

taka, e stavaweto na mentalniot seting vo uloga na pokazatel za

destruktivnata struktura na odreden broj likovi. Vo taa smisla, i

neadekvatniot (nekompatibilniot) seting vo koj se smestuvaat odreden

broj likovi i so ~ija pomo{ se dezintegriraat nivnite semanti~ki jadra

e razlikuva~ki segment prisuten vo prozata na Solev, a otsuten vo

prozata na Mihajlovski. Ovde, vo prozata na Solev, semite (etiketite,

atributite) ~esto imaat metafori~na uloga, odnosno funkcija da

simboliziraat, a vo prozata na Mihajlovski voop{to ne se dominantni

vakvite narativni instrumenti. Isto taka, kako dominanta vo romanite i

raskazite na Solev se javuvaat takanare~enite zoosemi, odnosno

atributite koi vo strukturite na degradiranite likovi implementiraat

zoomorfen (neantropolo{ki, dehumaniziran) karakter, dodeka vo

prozata na Mihajlovski ne se sre}avaat vakvi elementi koi bi imale

218

relevantni narativni funkcii. Specifika kaj Solev e i

transformacijata (preobrazbata) na likot preku gradacija na

antroponimot, odnosno na li~noto ime.

I vo prozata na Dragi Mihajlovski se primenuvaat specifi~ni

narativni elementi pri dezintegracijata i degradacijata na likovite.

Toa se elementi koi ja distanciraat negovata raskaùva~ka postapka od

onaa na Solev. Deskripcijata na prozata od dvajcata avtori pokaùva

deka kaj Mihajlovski ima najmalku {est specifi~ni raskaùva~ki

segmenti:

a) Dominantna upotreba na deminutivite vo funkcija na

degradacija na likovite;

b) Dominacija na kaleidoskopskiot (promenliviot) seting;

v) Pasivniot subjekt vo funkcija na dezintegracija na likot;

g) Kreirawe na paralelen svet koj na indirekten na~in ja sugerira

dezintegriranosta i degradiranosta na likovite;

d) Reifikacijata, odnosno signaliziranata degradiranost na likot

pod vlijanie na izmestenite odnosi na relacijata edinka - predmeti;

|) Neantropomorfni naratori.

Deminutivite vo prozata na Mihajlovski, kako {to ve}e vidovme,

naj~esto se koristat pri opisot na likot (direktno so anti-portretirawe

i indirektno preku setingot) so {to se dezintegrira i se degradira

strukturata na toj lik. Vo prozata na Solev ne se zabeleùva vakva

narativna postapka vo koja dominira upotrebata na deminutivite.

Promenliviot (kaleidoskopskiot) seting, se razbira, e prisuten i vo

prozata na Solev, no negovata funkcionalnost ne e dominantna i

relevantna kako {to e negovata upotreba vo raskazite i romanite na

Mihajlovski. Tokmu toj promenliv seting vo prozata na Mihajlovski

producira u{te edna narativna specifika, a toa e paralelniot svet vo

koj likovite ja nao|aat svojata sre}a, odnosno gi ispolnuvaat svoite

èlbi i kopneì. Vo raskazite na Mihajlovski vo funkcija na

dezintegracija na semanti~kite jadra na likovite se staveni i

predikativnite performansi na likot, odnosno na aktantot.

Funkcioniraweto na kategorijata "pasiven subjekt" voop{to ne e

219

dominantno, nitu pak relevantno vo prozata na Solev. Kaj nego (kaj

Solev), isto taka vo sosema nezna~itelna mera se zagatnuva pra{aweto na

reifikacijata, odnosno ne se tematizira relacijata individua - predmet

koja ja degradira edinkata vo sovremenoto degradirano op{testvo. Za

razlika od Solev, vo seta proza na Mihajlovski, a osobeno vo negovite

raskazi, problematikata na "vladeeweto na predmetite" e dominanten

narativen segment. Neantropomorfnite naratori vo raskazite na

Mihajlovski se, isto taka, distinktivni narativni segmenti vo odnos na

prozata na Solev.

3.2. Identi~ni narativni segmenti

Sepak, sporedbata na deskripciite izvr{eni vrz prozata na Solev

od edna i vrz prozata na Mihajlovski od druga strana pokaùva deka vo

postapkata na semanti~ka dezintegracija i moralna degradacija na

likovite, vo narativnite diskursi kaj dvajcata avtori ima pove}e sli~ni,

odnosno identi~ni, otkolku distinktivni, odnosno razlikuva~ki

segmenti. Izdvojuvame vkupno ~etirinaeset globalni narativni segmenti

koi se identi~ni za prozata na Solev i Mihajlovski pri postapkata na

dezintegracija i degradacija na likot:

a) Integrirawe i posledovatelno dezintegrirawe na likot;

b) Direktno vnesuvawe lik so destabiliziran identitet vo

narativnata programa;

v) Likovi sinonimi;

g) Otsustvo na antroponimi i prisustvo na perifrasti~ko

denominirawe na likovite;

d) Renominacija;

|) Anti-portretirawe, krokirawe i karikirawe na odreden broj

likovi;

e) Likovi dubleti so hendikep vo semanti~kite jadra;

`) Fluidni/ seni{ni likovi;

z) Transformacija na likovite;

y) Antropomorfizacija na neantropomorfnite likovi;

i) Animacija na seting;

220

j) Knièvna razrabotka na relacijata problemati~en svet -

problemati~en junak;

k) Hipokrizija;

l) Degradirano semejstvo.

Zna~i, i vo prozata na Solev i vo prozata na Mihajlovski e

prisutna postapkata koja{to podrazbira najprvo integrirawe na likot, a

vo propoziciite istiot toj lik se dezintegrira so razni narativni

postapki. Kaj dvajcata raskaùva~i, isto taka, vo start se vnesuvaat

likovi so destabilizirani identiteti (preku renominacii,

transformacii i sli~no). Dvata raskaùva~ki diskursa operiraat so

sinonimija kaj likovite, no i so perifrasti~ka (opisna) denominacija.

Promenata na imeto (renominacijata) kako narativna postapka koja ja

reducira ~itlivosta, odnosno prepoznatlivosta na likot vo

propoziciite, e svojstvena za dvajcata raskaùva~i. Portretot vo

vistinska smisla na zborot otsustvuva i vo prozata na Solev i vo prozata

na Mihajlovski, a za smetka na toa se voveduva edna postapka na anti-

portretirawe, krokirawe i karikirawe na likovite. Likovite dubleti i

fluidnite/ seni{ni likovi, iako se pofunkcionalni kaj Solev, sepak se

osobenost na dvajcata prozni avtori. Preobrazbite (transformaciite) na

likovite se vr{at na identi~en na~in i so identi~ni sredstva i vo

raskaùvaweto na Solev i vo raskaùvaweto na Mihajlovski.

Antropomorfizacijata na neantropomorfnite likovi i animacijata na

setingot se narativni osobenosti koi gi zbliùvaat proznite dela na

Solev i Mihajlovski. Kaj dvajcata avtori se otvora kako problemsko

pra{awe odnosot problemati~en svet - problemati~en junak, odnosno

odnosot op{testvo - individua vo koj dominantno mesto ima potragata na

junacite po sopstveniot identitet. I Solev i Mihajlovski vo proznite

tekstovi ja registriraat hipokrizijata, no i degradacijata vo semejstvoto

kako relevantni dezintegrantni atributi vo semanti~kite jadra na

likovite. Sosema e o~igledno, od navedenite osobenosti, deka Dimitar

Solev i Dragi Mihajlovski primenuvaat mno{tvo identi~ni narativni

postapki pri semanti~kata dezintegracija i moralnata degradacija na

221

likovite. Deka navistina stanuva zbor za sosema identi~ni narativni

postapki, odnosno segmenti, }e ilustrirame so nekolku primeri.

Postapkata na renominacija kaj likovite se vr{i identi~no i vo

prozata na Solev i vo prozata na Mihajlovski. Likovite se

renominiraat, me|u drugoto, i so prekari.

Vo prozata na Solev: Slave Petrovski od romanot ZZA e Slave

Vardarec137; Stefan Stefanovski od istiot roman e Ceve Topola138;

Mitko Ilievski, isto taka vo istiot roman, e Mitko Samba.139

Vo prozata na Mihajlovski: Pero po{tarot e Pero Vrvkata, no i

Pero Mafot (vo raskazot "Po{tarot")140; ènata vodi~ od strana na

turistite }e dobie prekar Ambrela, Ambrelita, odnosno âdorka,

âdor~e (vo raskazot "Miz Ambrela")141; Fle~er142 i Fle~erka143

vleguvaat vo narativnata programa so prekari, bez nivnite li~ni imiwa

(vo raskazot "Svrtni~ar").

Transformaciite (preobrazbite) na likovite, isto taka,

pokaùvaat identi~nost vo narativnite diskursi na Solev i

Mihajlovski.

Vo prozata na Solev: "Serafim Despotovski, kako tret trka~ vo

sopstveniot son, cvrsto ja stisna me|u ostrastenite prsti, ubeden deka

nema ve}e da bega. No, dali od negoviot vistinski stisok ili pak od

samovilata vo sebe, Milica Raleva po~na tolku da se smaluva, {to toj

vo rakata pove}e ja nema{e nea ami vetru{ka, pa peperutka i najposle

svetulka (na{ kurziv - R.M.)".144

Vo prozata na Mihajlovski: "Poradi nekoja stara kletva, nepokor,

zavet ili èlanie vo no}ta sproti Duovden jas i Zaharija se

prestorivme beli liljaci (na{ kurziv - R.M.)" (vo raskazot "Liljak").145

137

ZZA, str. 200. 138

Ibid. str. 203. 139

Ibid. str. 292. 140

SS, str. 47. 141

TK, str. 129. 142

\on, str. 17. 143

Ibid. str. 23. 144

Dubler, str. 115. 145

RU, str. 7.

222

I animacijata na setingot e mo{ne ilustrativna za tezata deka

se brojni identi~nite narativni postapki vo raskaùva~kite diskursi na

Solev i Mihajlovski.

Vo prozata na Solev: "Dodeka personalot na motelot istr~uva da

gi opsluì zasluènite u~esnici na zna~ajniot nastan, kujnata ostanuva

da pozeme zdiv od mnogubrojnite mirizbi vo svojata zamelu{ena glava

(na{ kurziv - R.M.)".146

Vo prozata na Mihajlovski: "Fle~er bez razmisluvawe ja svrte

svrtnicata. Vozot trgna po sporedniot kolosek. Garaàta se naeì (na{

kurziv) i go o~ekuva{e" (vo raskazot "Svrtni~ar").147

Moè da se poso~at u{te mnogu vakvi primeri, za{to kako {to se

gleda i od ve}e navedenite ilustracii, prozata na Solev i prozata na

Mihajlovski navistina pokaùvaat ogromen stepen na identi~nost vo

narativnata postapka na dezintegracija i degradacija na likovite.148

3.3. Strate{ki narativni pozicii

Sosema za kraj, vo edna rezimirana forma, gi nabeleùvame

najosnovnite osobenosti na narativniot diskurs koj gradi

dezintegrirani i degradirani likovi vo romanite i raskazite na

Dimitar Solev i Dragi Mihajlovski. Kako dominanten, no i

najfunkcionalen raskaùva~ki instrumentarium se javuvaat:

renominacijata; anti-portretiraweto, krokiraweto i karikiraweto

pri opisot na likovite; transformaciite; indirektnata semanti~ka

dezintegracija i moralna degradacija na likot preku setingot;

knièvno-narativnata elaboracija na degradiranosta na relacijata

op{testvo - individua i potragata po identitetot; hipokrizijata;

ironijata i groteskata, no i fantastikata (osobeno vo prozata na

Mihajlovski); dijalogot kako dominanta vo oddelni narativni programi

{to implicira fokusirawe na naracijata vo likot (individuata,

edinkata, no i li~nosta); indirektno degradirawe na likot (li~nosta)

146

Dubler, str. 44. 147

\on, str. 31. 148

Potencirame ovde u{te edna{ deka zboruvame za sli~nosti vo narativnite diskursi, a ne za vlijanija!

223

preku osamostojuvaweto na predmetite (osobeno kaj Mihajlovski);

~esta naracija od aspekt na kolebliv raskaùva~ {to implicira

semanti~ki destabiliziran diskurs {to, pak, od svoja strana sozdava

mo{ne solidna osnova za strukturirawe na dezintegrirani i degradirani

karakteri.

Od vakvite bazni narativni pozicii proizleguvaat i

su{testvenite tematsko-motivski edinici: degradirani strukturi -

individua, semejstvo, op{testvo; degradiranata potraga po

sopstveniot identitet na junacite; hipokrizijata reflektirana od

"realnata realnost" kako dominanta vo narativnata hronotopija;

desakralizacija, dehumaniziranost, amoralnost, reifikacija; vo taa

smisla e i dominantnosta na odreden broj degradira~ki atributi vo

semanti~kite jadra na likovite - zloba, omraza, agresivnost, egoizam,

arogantnost, konformizam, poltronstvo, karierizam; krizata voop{to

vo site sferi, no osobeno krizata na duhot, na tvore~kiot, kreativniot

duh; izrazeniot revolt protiv dominacijata na neavtenti~nite

vrednosti vo zaednicata/ op{testvoto; i kone~no: verbata i nade`ta vo

vistinskoto o~ove~uvawe na ~ovekot (kaj Solev: Mono Samonikov go

nao|a svojot identitet - gazi cvrsto po zemjata; kaj Mihajlovski:

paralelniot svet).

224

Bibliografija

(Teorisko-kriti~ka, beletristi~ka i leksikografska)

1. Amon, Filip: Za eden semiologiski status na likot, vo: Teorija

na prozata, Detska radost, Skopje, 1996.

2. Andonovski, Venko: Negativniot subjekt ili fobijata od

metaforata vo raskazot "\on" od Dragi Mihajlovski, vo: Tekstovni

procesi, Kultura, Skopje, 1996.

3. Andonovski, Venko: Strukturata na makedonskiot realisti~en

roman, Detska radost, Skopje, 1997.

4. Aristotel, Retorika 1/2/3, Nezavisni izdanija, Belgrad, 1987.

5. Aristotel: Za poetikata, Kultura, Skopje, 1990.

6. Bart, Rolan: Uvod vo strukturalnata analiza na raskaùvaweto,

vo: Teorija na prozata, Detska radost, Skopje, 1996.

7. Bo{kovski, Petar T.: Predgovor kon: Dimitar Solev, Ludo leto,

Na{a kniga, Skopje, 1988.

8. Vangelov, Atanas: Trijadite na Dimitar Solev, Razgledi, godina

XXVII, maj 1985.

9. Vangelov, Atanas: Iskazot na Dimitar Solev, vo: Mikro~itawa,

Makedonska kniga, Skopje, 1993.

10. Vujaklija, Milan: Leksikon stranih re~i i izraza, Prosveta,

Beograd, 1991.

11. Georgievski, Hristo: Duh na modernosta ili roman-esej, vo:

Makedonskiot roman 1952 - 1982, Misla, Skopje, 1983.

12. Goldman, Lisjen: Za sociologiju romana, Kultura, Beograd, 1967.

13. Greimas, Alìrades: Aktanti, akteri i figure, vo:

Strukturalni prilaz kwièvnosti, Nolit, Beograd, 1978.

14. Greimas, Alìrades: Elementi za edna narativna gramatika, vo

Teorija na prozata, Detska radost, Skopje, 1996.

15. Dodovski, Ivan: Grotesknoto i fantasti~noto vo raskazite na

Dragi Mihajlovski, Sovremenost, Skopje, godina XLIV, septemvri-

oktomvri, Broj 7 - 8, 1994.

225

16. Domazetovski, Vecko M.: Romansierot Dimitar Solev,

Sovremenost, Skopje, godina, XXIX, maj, br. 5, 1979.

17. Drugovac, Miodrag: Vol{ebniot homo absurdus, Sovremenost,

Skopje, godina XVI, mart, Broj 3, 1966.

18. Drugovac, Miodrag: Istorija na makedonskata knièvnost XX

vek, Misla, Skopje, 1990.

19. Ibersfeld, An: îtawe pozori{ta, Beograd, Vuk Karaxi},

1982.

20. Jakobson, Roman: Ogledi iz poetike, Prosveta, Beograd, 1978.

21. Janevski, Slavko: Izbor, 1, Najgolemiot kontinent, Na{a

kniga, Skopje, 1969.

22. Kocevski, Danilo: Eden neobi~en raskaùva~ (Dragi

Mihajlovski: "Re~no uli{te", izdanie na Knièvna mladina na

Makedonija, 1981), vo: Za novite tendencii, Na{a kniga, Skopje, 1984.

23. Kocevski, Danilo: Specifiki na prozniot diskurs, vo:

Poetikata na postmodernizmot, Kultura, Skopje, 1989.

24. Mitrev, Dimitar: Kriterium i dogma, NIK Na{a kniga,

Skopje, 1970.

25. Mihajlovski, Dragi: Re~no uli{te, Knièvna mladina na

Makedonija, Skopje, 1981.

26. Mihajlovski, Dragi: \on, Kultura, Skopje, 1990.

27. Mihajlovski, Dragi: Skok so stap, Makedonska kniga, Skopje,

1994.

28. Mihajlovski, Dragi:Tripolskata kapija, Kaprikornus, Skopje,

1999.

29. Mihajlovski, Dragi: Prorokot od Diskantrija, Kaprikornus,

2001.

30. Mihajlovski, Dragi: Smrtta na dijakot, Kaprikornus, 2002.

31. Mickovi}, Slobodan: Dimitar Solev: "Kratkata prolet na

Mono Samonikov" (ili: moderniot kompleks na vinata), vo:

Razmisluvawa, Misla, Skopje, 1969.

226

32. Mladenoski, Ranko: Amonovite (nestabilni) likovi vo

îngoviot Babaxan, Knièvna akademija, Skopje, br. 2 - 3, leto - esen

2003.

33. Paò, Daniel-Anri: Op{ta i komparativna knièvnost,


34. Popovski, Ante: Inventivna, nekonvencionalna proza;

Predgovor kon: Dragi Mihajlovski, Re~no uli{te, Knièvna mladina na

Makedonija, Skopje, 1981.

35. Prop, Vladimir: Morfologija bajke, Prosveta, Beograd, 1982.

36. Re~nik kwièvnih termina, Institut za kwièvnost i

umetnost u Beogradu, Romanov, Bawa Luka, 1991.

37. Smilevski, Vele: Mo`nostite na biografskiot roman, vo:

Procesi i dela (prilozi za makedonskata knièvnost), Makedonska kniga,

Skopje, 1992.

38. Solev, Dimitar: Quo vadis scriptor, Na{a kniga, Skopje, 1988.

39. Solev, Dimitar: Kratkata prolet na Mono Samonikov, Na{a

kniga, Skopje, 1988.

40. Solev, Dimitar: Zora zad agolot, Na{a kniga, Skopje, 1988.

41. Solev, Dimitar: Dubler, Makedonska kniga, Skopje, 1988.

42. Solev, Dimitar: Odumirawe na dràvata, raskazi, Kultura,

Skopje, 1990.

43. Sosir, Ferdinand: Op{ta lingvistika, Nolit, Beograd, 1977.

44. Spasov, Aleksandar: Kon prozata na Dimitar Solev, vo:

Istraùvawa i komentari, Kultura, Skopje, 1977.

45. Spasov, Aleksandar: Razmisluvawe na edno mo`no tipolo{ko

opredeluvawe na makedonskiot roman, vo: Izbor, Makedonska kniga,

Skopje, 1986.

46. Stardelov, Georgi: Filozofija na vinata, vo: Me|u

literaturata i ìvotot - ogledi i kritiki, Kultura, Skopje, 1981.

47. Todorov, Cvetan: Poetika, Na{a kniga, Skopje, 1991.

48. Tolkoven re~nik na makedonskiot jazik, Tom I, A - @, Institut

za makedonski jazik, Skopje, 2003.

227

49. ]ulavkova, Katica: Teorija na knièvnosta - uvod, Kultura,

Skopje, 1999.

50. ]ulavkova, Katica: Maniristi~ki raskaùva~ (Dragi

Mihajlovski: \on, Skopje, Kultura, 1990), vo: Kopne` po sistem,


51. Frojd, Zigmund: Nelagodnost u kulturi, Izdava~ka radna

organizacija "Rad", Beograd, 1988.

52. Hir{, E. D.: Na~ela tuma~ewa, Nolit, Beograd, 1983.

228

IV. Prilozi

229

1. Referat - ekspoze kon magisterskiot trud

Magisterskiot trud so naslov "Semanti~ka dezintegracija i

moralna degradacija na likot vo prozata na Dimitar Solev i Dragi

Mihajlovski" e koncipiran i realiziran vo tri segmenti: Teorija,

Empirija i Aplikacii.

Vo prviot del ("Teorija") se poso~uva osnovniot teoriski

instrumentarium so ~ija pomo{ se vr{i deskripcija na knièvniot

materijal od aspekt na dezintegracijata i degradacijata na likot. Vo taa

smisla, postaveni se dve glavni celi. Prvo, da se opredeli nasokata po

koja }e se vr{i analizata na likot vo pogled na negovata semanti~ka

dezintegracija i moralna degradacija, odnosno jasno da se razgrani~at

teoriskite metodi, na~ela i principi neophodni za rabotata vrz

materijalot. Vtoro, da se preciziraat, kolku {to e toa mo`no,

definiciite za teoriskite poimi, odnosno termini, so ogled na faktot

deka ~esto vo teorijata na literaturata se nudat razli~ni, ponekoga{

duri i sprotivni, opredelbi za eden ist poim, odnosno termin.

Principite i na~elata na strukturalizmot, semiologijata,

naratologijata i lingvistikata se osnova pri analizata na likot, no toa

ne zna~i deka vo potpolnost se isklu~uvaat drugite pristapi. Naprotiv,

pokraj strukturalisti~kiot, semiolo{kiot, naratolo{kiot i

lingvisti~kiot se koristat i teoriskite alatki od sociolo{kiot, no i

od psiholo{kiot, odnosno psihoanaliti~kiot pristap, osobeno vo delot

za moralnata degradacija na likot. No, i metodite koi bea koristeni pri

deskripcijata na knièvniot materijal se od najrazli~en vid: analiza,

sinteza, dedukcija, indukcija, komparativen metod itn. Ja imavme tuka

predvid, pred s#, tezata deka striktnata i bezrezervna primena samo na

eden teoriski model i samo na eden metod sekoga{ ja nosi so sebe

opasnosta od parcijalni i limitirani izvodi, no go imavme predvid i

faktot deka nitu eden teoriski model, nitu pak kakva i da e kombinacija

na pove}e modeli i metodi, ne moè da gi iscrpi site eksplikacii i

implikacii na koj i da e knièven tekst. Me|utoa, pri rabotata postoe{e

tendencija za {to pokvalitetno i {to pokvantitetno prezentirawe na

230

zna~ewata koi rezultiraa od interpretacijata na konkretniot

beletristi~ki materijal, odnosno od prozata na Solev i Mihajlovski.

Konkretno, delot "Teorija" se zanimava so ~etiri osnovni

problemi: 1. Determinirawe na poimot lik; 2. Opredeluvawe na

narativnite postapki i tehniki so ~ija pomo{ semanti~ki se integrira

likot; 3. Opredeluvawe na postapkite i tehnikite so ~ija pomo{

semanti~ki se dezintegrira likot; 4. Definirawe na teoriskiot

instrumentarium, pred s# od oblasta na sociologijata i psihologijata, so

~ija pomo{ se dekodira knièvnata postapka na moralna degradacija na

likot.

1. Likot se definira kako znak, odnosno kako semema.

Jakobsonovata opredelba na likot kako diskontinuirana morfema se

dopolnuva mo{ne precizno so decidnoto pojasnuvawe na Filip Amon koj

potencira: "'Prazna' morfema na po~etok (taa nema zna~ewe, ima samo

kontekstna referentnost), }e stane 'polna' duri so poslednata stranica

na tekstot, koga }e zavr{at razli~nite transformacii ~ij nositel i

dejstvitel bila taa". No, Amon dodava deka semiolo{kata analiza }e

mora da go zeme predvid i poimot opozicija, odnosno odnosot na eden lik

so preostanatite likovi. Vakvata teza, zna~i, decidno se opredeluva za

dva globalni prioda: prvo, pozicija {to podrazbira kade se javuva likot,

kakva e negovata distribucija vo narativnata programa, so koi i so kakvi

semi e ispolneto negovoto semanti~ko jadro; i vtoro, opozicija, odnosno

vo kakvi relacii moè da se postavi likot vo odnos na drugite likovi od

istata, ili pak od nekoja druga narativna programa. No, se zemaat predvid

tuka i stanovi{tata na drugi poznati naratolozi. Taka, Klod Levi-Stros

vr{i edna analogija me|u fonemata i likot, zemaj}i ja predvid

opredelbata na Jakobson za fonemata kako "mreà od diferencijalni

elementi". Likot ja dava mo`nosta, spored Levi-Stros, "da se sporeduva

so zbor koj go sre}avame vo dokumenti, koj ne postoi vo re~nikot, ili pak

so - li~no ime, odnosno so zbor li{en od negoviot kontekst". Za Jurij

Lotman, pak, likot e zbir od diferencijalni priznaci, a za Greimas

"akterite se leksemi koi gi sre}avame organizirani so pomo{ta na

sintaksi~ki odnosi vo ednoglasni iskazi". "Likot vo romanot (...) se

231

sozdava - objasnuva Greimas - postepeno od posledovatelni figurativni

notacii raspredeleni po celata dolìna na tekstot; toj ve}e na

poslednata stranica, blagodarenie na pomneweto na ~itatelot, ja razviva

svojata figura vo celost". Cvetan Todorov, isto taka, go opredeluva

likot kako znak koj se polni so zna~ewa vo tekot na konstruiraweto na

narativnata programa. I kaj Todorov likot e forma koja{to na

po~etokot e bez zna~ewe, odnosno za nego likot e "prazna forma {to

treba da ja ispolnat razli~ni predmeti (glagoli i atributi)". Se

napu{ta, zna~i, ednostraniot priod kon likot samo kako kon li~nost,

odnosno se napu{ta psihologiziraweto, za{to, kako {to elaboriravme,

dosega{nite sevkupni iskustva vo teorijata na literaturata ja potvrdija

mnoguzna~nosta na ovoj poim. Se pokaà i se dokaà deka poimot lik so

svojata semanti~ka su{tina moè da se pojavi i da se razgleduva i kako

li~nost, i kako aktant, i kako tematska rolja, i kako akter, i vo

neantropomorfen oblik (predmet), pa duri i da se pojavi vo forma na

proksemi~ki kod. Aspektite na poimot lik, zna~i, se polivalentni i

polisemi~ki, odnosno eden znak (ozna~uva~) sodrì vo sebe brojni

ozna~uvani referenti (pojavnosti). Tokmu vo taa smisla osoben akcent e

staven vrz distinkcijata me|u poimite lik i aktant - likot kako

pojavnost na semanti~ko ramni{te, odnosno kako znak vo koj se

koncentrirani osobinite, svojstvata (ona {to soodvetstvuva na glagolot

"e") i aktantot kako pojavnost na sintaksi~ko ramni{te, odnosno kako

znak vo koj se koncentrirani predikativnite, dejstvitelnite funkcii

(ona {to soodvetstvuva na glagolot "pravi"). Kaàno so edna re~enica -

likot "e", a aktantot "pravi". Vo toj kontekst, elaborirana e i mo`nosta

za opredelba na poimite tematska rolja i akter, postaveni so svojata

su{tina nekade me|u likot i aktantot.

2. Vo vrska so semanti~kata integracija na likot izdvoivme sedum

osnovni tehniki: Ime i prezime; Portret, odnosno fizikusot na likot;

Biografija na likot - podatoci za ìvotniot tek; Genealogija na likot -

informanti koi }e dadat podatoci za negovite predci; Predikati na

likot - postapki i dejstva, odnosno negovite aktantni funkcii; Verbalni

predikati na likot - monolozite, odnosno mislite na likot, no i

232

soni{tata; Seting, odnosno proksemi~ki kodovi - prostorot vo koj likot

prestojuva, odnosno dejstvuva. Teoriski oddelno se elaborira sekoja od

ovie sedum tehniki za t.n. integrirawe, odnosno "polnewe" na likot.

3. Analogno na postapkata na integrirawe, izdvoivme isto taka

sedum tehniki so koi semanti~ki se dezintegrira likot: Opisna

(perifrasti~ka) denominacija na likot, odnosno otsustvo na antroponim;

Renominacija - menuvawe na imeto na likot; Transformacija - razni

semanti~ki preobrazbi na likot so promena na integrantnite semi;

Labilni likovi vo opozicija: likovi sinonimi i likovi dubleti;

Pasivnost na likot - negativen subjekt; Ekonomi~en seting; Irealen,

odnosno fantasti~en seting.

4. Pri elaboracijata na moralnata degradacija na likot se

primenuva teoriski priod od aspekt na sociologijata i psihologijata,

{to podrazbira deka ovde likot naj~esto se analizira vo negovoto

stesneto zna~ewe, odnosno kako li~nost. Me|utoa, i pri vakvata

reducirana elaboracija na likot se vodi smetka deka toj e definiran,

pred s#, kako znak. Osobeno vnimanie ovde se obrnuva na odnosot

op{testvo - individua, poto~no na opozicijata problemati~en svet -

problemati~en junak imaj}i ja predvid, pred s#, definicijata na Lisjen

Goldman koj romanot go opredeluva kako povest za degradirana potraga po

avtenti~ni vrednosti vo eden svet koj{to i samiot e degradiran.

Generalno opredelena, taa avtenti~na vrednost po koja traga junakot (ili

~ovekot voop{to), spored Aristotel i Frojd, e sre}ata. Taa potraga i

samata stanuva degradirana, za{to junakot traga po avtenti~ni vrednosti

vo edno op{testvo vo koe vladeat kvantitativnite, neavtenti~nite

vrednosti.

Vtoriot del od trudov ("Empirija") gi elaborira soznanijata do

koi do{la makedonskata knièvna kritika vo vrska so dezintegracijata i

degradacijata na likot vo prozata na Solev i Mihajlovski. Za

tvore{tvoto na Solev moè da se kaè deka predizvikuvalo osoben

interes vo knièvnata kritika u{te so samoto negovo pojavuvawe na

poleto na literaturata, dodeka za Mihajlovski }e treba, sepak, da se

233

nazna~i oti i natamu ostanuva vpe~atokot deka kritikata kako da go

zaobikoluva, odnosno kako da go ignorira negovoto knièvno delo.

Kon tvore{tvoto na Solev makedonskata knièvna kritika

pokaà izvesno dvojstvo - od edna strana be{e pozitivno vrednuvano

negovoto knièvno delo, no od druga strana u{te samite negovi po~etoci

bea do~ekani bukvalno - na no`. Me|u onie koi{to nemaa ubavi zborovi

za knièvniot talent na Solev predni~e{e Dimitar Mitrev komu vo

negativnite ocenki mu se pridruì i Miodrag Drugovac. Sepak,

pogolemiot del od kritikata ima{e sosema poinakvo mislewe za

knièvnoto delo na Solev. Pozitivni ocenki za negovata proza dadoa

mnogumina kriti~ari kako {to se Slobodan Mickovi}, Aleksandar

Spasov, Hristo Georgievski, Georgi Stardelov, Petar Bo{kovski, Vecko

Domazetovski, Atanas Vangelov, Venko Andonovski, Vele Smilevski i

mnogu drugi, me|u koi i Miodrag Drugovac, no vo podocne`niot period.

Nasproti ova, kako {to ve}e ukaàvme, kon tvore{tvoto na

Mihajlovski kritikata ima{e (i, za àl, s# u{te ima!), se razbira sosema

nezasluèno, eden mol~eliv, ignorantski odnos. Najvulgarno kaàno, na

prsti moàt da se izbrojat recenziite i kriti~ko-teoriskite deskripcii

koi se odnesuvaat na negovite ~etiri zbirki raskazi i dva romana. Me|u

retkite kriti~ari koi se osvrnaa kon tvore{tvoto na Mihajlovski }e gi

spomeneme Ante Popovski, Danilo Kocevski, Katica ]ulavkova, Venko

Andonovski i Ivan Dodovski.

Makedonskata knièvna kritika se zadrùva na nekolku osnovni

problemski to~ki koi se elaboriraat vo delot "Empirija", a koi se vo

vrska so semanti~kata dezintegracija i moralnata degradacija na likot

vo prozata na Solev i Mihajlovski: Labilnost na integritetot;

Reduciran integritet; Transformacii; Nulta genealogija; Opozicii;

Slabi aktantni performansi; Odnosot aktivni - pasivni likovi;

Proksemi~kite kodovi; Odnosot individua - op{testvo;

Nekonformizmot; Begstvoto od realnosta.

Vo delot "Aplikacii", so primena na ve}e determiniraniot

teoriski instrumentarium, se vr{i deskripcija na beletristi~kiot

materijal, odnosno na prozata na Solev i Mihajlovski, od aspekt na

234

semanti~kata dezintegracija i moralnata degradacija na likot kako

su{tinska narativna postapka kaj dvajcata avtori. Se elaborira ova

pra{awe oddelno vo prozata na Solev, odnosno vo negovite romani

"Kratkata prolet na Mono Samonikov", "Zora zad agolot" i "Dubler", no i

vo zbirkata raskazi "Odumirawe na dràvata". Pri toa, obraboteni se

identi~nite narativni postapki vo vrska so dezintegracijata i

degradacijata na likot vo ~etirite prozni dela so {to se otkrivaat

svrzuva~kite, no i razdeluva~kite segmenti. Istata postapka se

primenuva oddelno i vo prozata na Mihajlovski i toa vo zbirkite raskazi

"Re~no uli{te", "\on", "Skok so stap" i "Tripolskata kapija", no i vo

romanite "Prorokot od Diskantrija" i "Smrtta na dijakot". Isto taka, se

vr{i i sporedba me|u obrabotenata proza na Solev i na Mihajlovski vo

odnos na toa koi se identi~nite od edna, no koi se i distinktivnite

svojstva od druga strana vo strukturite na nivnite dela vo vrska so

dezintegracijata i degradacijata na likot. Vakviot komparativen priod

ovozmoùva da se sogledaat globalnite narativni strategii vo

dezintegriraweto i degradiraweto na likot vo prozata na Solev i

Mihajlovski {to rezultira so soodvetni sublimirani stavovi - kolku se

sli~ni i kolku se razli~ni nivnite raskaùvawa. Sporedbata me|u dvata

prozni diskursa pokaà deka tie imaat pove}e identi~ni, a pomalku

distinktivni osobenosti. Vo vrska so razlikite, elaborirani se dve

glavni problemski pra{awa. Prvo, koi narativni segmenti pri

postapkata na semanti~ka dezintegracija i moralna degradacija na

likovite se prisutni vo prozata na Solev, a gi nema ili, pak, nemaat

relevantni narativni funkcii vo prozata na Mihajlovski. Vtoro, koi

narativni segmenti se prisutni vo prozata na Mihajlovski, a ne gi

sre}avame so relevantni narativni funkcii vo prozata na Solev. Se

potencira vo trudot deka ovde stanuva zbor, pred s#, za elementi na

diskursot koi imaat relevantni narativni funkcii, {to zna~i deka ne

se isklu~uva po avtomatizam nivnoto prisustvo vo prozata na drugiot

avtor. Kako specifiki kaj Solev se izdvojuvaat: Gradacija na antroponim

vo funkcija na transformacija na likot; Tematski rolji; Likovi

reflektori; Likovi so minimum semi; Etiketi metafori - simboli;

235

Zoosemi kako atributi koi vr{at degradacija na likot; Mentalniot

seting vo funkcija na formalen pokazatel za destruktivniot karakter na

likot; Neadekvatniot seting kako dezintegrantna narativna edinica. Kaj

Mihajlovski, pak, specifi~ni po svojata funkcija se: Dominantnata

upotreba na deminutivite vo funkcija na degradacija na likot;

Dominacijata na kaleidoskopskiot seting; Pasivniot subjekt vo

funkcija na dezintegracija na likot; Kreirawe na paralelen svet koj na

indirekten na~in ja sugerira dezintegriranosta i degradiranosta na

likovite; Reifikacijata, odnosno signaliziranata degradiranost na

likot pod vlijanie na izmestenite odnosi na relacijata edinka -

predmeti; Neantropomorfnite naratori. Sepak, pogolem e brojot na

identi~ni narativni segmenti koi kaj dvajcata avtori se staveni vo

funkcija na dezintegracija i degradacija na likovite, a toa se:

Integrirawe i posledovatelno dezintegrirawe na likot; Direktno

vnesuvawe lik so destabiliziran identitet vo narativnata programa;

Likovi sinonimi; Otsustvo na antroponimi i prisustvo na

perifrasti~ko denominirawe na likovite; Renominacija; Anti-

portretirawe, krokirawe i karikirawe na odreden broj likovi; Likovi

dubleti so hendikep vo semanti~kite jadra; Fluidni/ seni{ni likovi;

Transformacija na likovite; Antropomorfizacija na

neantropomorfnite likovi; Animacija na seting; Knièvna razrabotka

na relacijata problemati~en svet - problemati~en junak; Hipokrizija;

Degradirano semejstvo. Za sekoj narativen segment vklu~en vo procesot

na dezintegracija i degradacija na likot vo trudov se vr{i posebna

interpretacija so soodvetni primeri od romanite i raskazite, a nekolku

ilustracii se nudat i za identi~nite segmenti kaj dvajcata avtori.

Vrz osnova na deskripciite, na krajot vo sublimiran vid se nudat

osnovnite osobenosti na prozata na Solev i Mihajlovski vo odnos na

semanti~kata dezintegracija i moralnata degradacija na likot, no i

intencijata na avtorite. Se zaklu~uva deka kako dominanten

raskaùva~ki instrumentarium se javuvaat: renominacijata; anti-

portretiraweto, krokiraweto i karikiraweto pri opisot na likovite;

transformaciite; indirektnata dezintegracija i degradacija na likot

236

preku setingot; knièvno-narativnata elaboracija na degradiranosta na

relacijata op{testvo - individua i potragata po identitet;

hipokrizijata; ironijata i groteskata, no i fantastikata (osobeno vo

prozata na Mihajlovski); dijalogot kako dominanta vo oddelni narativni

programi {to implicira fokusirawe na naracijata vo likot

(individuata, edinkata, no i li~nosta); indirektno degradirawe na likot

(li~nosta) preku osamostojuvaweto na predmetite (osobeno kaj

Mihajlovski); ~esta naracija od aspekt na kolebliv raskaùva~ {to

implicira semanti~ki destabiliziran diskurs {to, pak, od svoja strana

sozdava mo{ne solidna osnova za strukturirawe na dezintegrirani i

degradirani karakteri. Od vakvite bazni narativni pozicii se

izveduvaat i su{testvenite tematsko-motivski edinici kako {to se:

degradirani strukturi - individua, semejstvo, op{testvo; degradiranata

potraga po sopstveniot identitet na junacite; hipokrizijata

reflektirana od "realnata realnost" kako dominanta vo narativnata

hronotopija; desakralizacija, dehumaniziranost, amoralnost,

reifikacija; dominantnosta na odreden broj degradira~ki atributi vo

semanti~kite jadra na likovite - zloba, omraza, agresivnost, egoizam,

arogantnost, konformizam, poltronstvo, karierizam; krizata voop{to vo

site sferi, no osobeno krizata na duhot, na tvore~kiot, kreativniot duh;

izrazeniot revolt protiv dominacijata na neavtenti~nite vrednosti vo

op{testvoto; i kone~no: verbata i nade`ta vo vistinskoto o~ove~uvawe

na ~ovekot.

Smetame deka so vakvata deskripcija, odnosno interpretacija, se

iscrpuvaat vo trudot najosnovnite pra{awa za semanti~kata

dezintegracija i moralnata degradacija na likot vo prozata na Dimitar

Solev i Dragi Mihajlovski.

Ranko Mladenoski

Skopje, 12.10. 2004 godina

237

2. Izve{taj od Recenzentskata komisija za magisterskiot trud

Do Nastavno-nau~niot sovet na Filolo{kiot fakultet "Blaè Koneski#

Vo vrska so izborot za ~lenovi na Recenzentskata komisija za

ocena na magisterskiot trud na Ranko Mladenoski pod naslov:

Semanti~ka dezintegracija i moralna degradacija na likot vo prozata

na Dimitar Solev i Dragi Mihajlovski, izvr{en na 10. redovna sednica

na Nastavno-nau~niot sovet na Filolo{kiot fakultet "Blaè Koneski#

vo Skopje, odràna na 10 noemvri 2004 godina, ~est ni e da go podneseme

sledniov

IZVE[TAJ

Struktura na trudot

Magisterskiot trud Semanti~ka dezintegracija i moralna

degradacija na likot vo prozata na Dimitar Solev i Dragi

Mihajlovski, izraboten od kandidatot Ranko Mladenoski broi vkupno 227

strani~ki kompjuterski otpe~aten tekst, vo normalen (novinarski)

prored, so 30 - 32 redovi na strani~ka.

Trudot se sostoi od tri krupni poglavja: "Teorija# (8 - 82);

"Empirija# (83 - 112) i "Aplikacii# (113 - 223). Kon ovie tri poglavja

priklu~ena e standardnata aparatura - "Bibliografija (Teorisko-

kriti~ka, beletristi~ka i leksikografska)# na stranicite 224 - 227.

Vo prviot del, "Teorija#, kandidatot gi definira osnovnite

teoriski poimi so koi }e se sluì vo analizata i interpretacijata na

beletristi~kiot korpus.

Vo vtoriot del, "Empirija#, Mladenoski gi soop{tuva izvodite od

makedonskata nauka za literaturata po odnos na pra{awata definirani

vo naslovot na negovata tema, "adaptiraj}i# gi spored potrebite i

interesite na negovata kriti~ka optika, odnosno tolkuvaj}i gi vo pravec

na negovata tema.

238

Vo tretiot del, "Aplikacii#, kandidatot gi primenuva site

izraboteni teoriski poimi, tehniki i "alati# vrz konkretniot

beletristi~ki materijal: a) romanite Kratkata prolet na Mono

Samonikov, Zora zad agolot i Dubler kako i zbirkata raskazi

Odumirawe na dràvata od Dimitar Solev; b) romanite Prorokot od

Diskantrija i Smrtta na dijakot i zbirkite raskazi Re~no uli{te,

\on, Skok so stap i Tripolskata kapija od Dragi Mihajlovski.

Vo "Bibliografija# kandidatot naveduva vkupno 52 koristeni

bibliografski edinici: beletristika, teorija i makedonska kritika,

glavno na makedonski, hrvatski i srpski jazik.

Prv del: "Teorija#

Vo ovoj del kandidatot Ranko Mladenoski go dava osnovniot i

specijalniot kriti~ki "vokabular# na negovata teza. Stanuva zbor za

objasnuvawe na kriti~kite poimi koi toj }e gi koristi ponatamu vo

elaboracijata na temata. Od ovoj del moè da se vidi deka Mladenoski go

izbral strukturalno-semioti~kiot pristap kon knièvnoto delo,

poto~no - naratolo{kata nomenklatura, koja ja vladee stabilno i

ume{no. Definirani se na kratok i precizen na~in osnovnite

naratolo{ki poimi: aktant, tematska rolja, lik, seting (ambient),

portret, genealogija na likot, lik-deiktik, lik-anafora, referencijalen

lik, a posebno semejstvo poimi so~inuvaat onie koi se odnesuvaat na

nominacijata na likot, odnosno na negovata etikecija, kako i semejstvoto

poimi koi proizleguvaat od takanare~enata dlabinska strukturacija na

fenomenot lik (primarnata semanti~ka artikulacija i aktantnata

struktura). Vo pra{awe e solidno sovladan naratolo{ki korpus, glavno

lociran vo instruktivnata i za ovoj tip istraùvawa nezamenliva

publikacija "Teorija na prozata# (izbor i prevod na prof. d-r Atanas

Vangelov), so osobeni akcenti vrz terminologijata i teoriite na Filip

Amon, Rolan Bart, A. Greimas, Cvetan Todorov, kako i onie na An

Ibersfled, Roman Jakobson, Vladimir Prop i drugi. Taa kriti~ka

terminologija vo kriti~kiot diskurs na Mladenoski e stabilizirana i

imobilizirana, a delumno i "preadaptirana#, odnosno prilagodena kon

239

naslovot i barawata na magisterskiot trud, spored poznatata maksima na

@erar @enet deka kriti~arot denes e eden vid "doma{en majstor# koj ne

samo {to koristi gotovi alati, tuku mora i samiot da gi proizveduva vo

svojata kriti~ka rabotilnica, preobrazuvaj}i gi onie koi mu se ostaveni

"vo nasledstvo# od prethodnicite.

Na ovaa precizno definirana terminologija od semioti~ko-

strukturalen, potesno - naratolo{ki tip £ se pridruùva u{te edna, koja

kako da se obiduva da napravi most me|u strogo formalniot i strogo

sodrìnskiot pristap kon proznoto delo. Stanuva zbor za obid da se

izleze od podra~jeto na konstrukcijata vo podra~jeto na zna~eweto

(premin od pra{awata za strukturata kon pra{awata svrzani so

funkcijata = semantikata), spored povtorno staroto strukturalisti~ko

pravilo koe u{te Jurij Lotman go definira{e na koncizen na~in:

literaturnoto delo nema asemanti~ni elementi, odnosno - ne postoi

formalen aspekt osloboden od smisla i/ili zna~ewe. Vo soglasnost so

toa moto, kandidatot, koj se sluì so ovaa stroga, imanentna

terminologija za prviot aspekt na temata ("Semanti~ka dezintegracija

na likot#), za vtoriot aspekt ("Moralna degradacija na likot#) se sluì

so "grani~ni# naratolo{ki disciplini: sociologija (na romanot) i

klasi~nata psihoanaliza, pa ottamu vo tezata se sre}ava i vokabularot na

eden Lisjen Goldman ili Sigmund Frojd. Jasno e od kade takviot "upliv#

na ovie ekstra-filolo{ki disciplini: kandidatot u{te vo prviot del od

svojata teza nasetuva deka i pokraj prioritetno konstruktivisti~kite

aspekti na likot vo prozata na Solev i Mihajlovski, nu`no }e gi zagatne

i pra{awata za smislata na takvata "semanti~ka redukcija =

dezintegracija# na ovie literaturni konstrukti. Stanuva zbor za sudirot

na likovite so op{testvoto, za potragata po sopstveniot identitet, za

psihoanaliti~kite elementi vo funkcioniraweto na ovie likovi kako i

ostrata socijalna kritika {to Solev i Mihajlovski ja promoviraa niz

parodiskata, ironi~nata i grotesknata knièvna funkcija na nivnite

literaturni diskursi.

240

Vtor del: "Empirija#

Ovoj del od trudot na kandidatot Ranko Mladenoski donesuva

selektiven i pregleden prikaz na stavovite na makedonskata literaturna

kritika po odnos na likovite na Dimitar Solev i Dragi Mihajlovski. Se

razbira, kandidatot ne se ograni~uva samo na ovie kriti~ki ekscerpti,

tuku po potreba citira i komentira i izvodi na makedonskata kritika i

za drugi aspekti na literaturnite dela na dvajcata avtori, i osobeno za

nivnata "ote`nata# recepcija od strana na literaturnata kritika.

Kandidatot gi citira i vrednosnite sudovi na opredeleni knièvni

avtoriteti za delata na dvajcata pisateli, duri i toga{ koga tie

vrednosni sudovi bile isklu~itelno negativni (na primer, kritikata na

Mitrev za Solev i osobeno osporuvaweto na negoviot literaturen

talent). Pritoa, objasnuvaweto na takvite kriti~ki "neprepoznavawa#

Mladenoski gi locira vo zonata na nesovpa|aweto na poeti~kite sistemi

realizam - modernizam, odnosno na neadaptiranosta na toga{nata

kriti~ka terminologija kon inovaciite (novite aspekti) {to gi donese

modernisti~kata knièvna struktura, a za koi vo toga{niot kriti~ki

re~nik ednostavno, ne postoe{e - zbor. Toj korekten filolo{ki stav kon

vrednosnite sudovi na prethodnicite Mladenoski }e go zadrì duri i

toga{ koga }e identifikuva neto~na upotreba na knièvni termini od

strukturalisti~ka proviniencija (na primer, terminot "aktant# koj vo

deloto na Miodrag Drugovac se koristi za ozna~uvawe na "povr{inata na

tekstot# - za lik), ili koga }e identifikuva slu~aj za kriti~ko

konvertitstvo po odnos na vrednosniot sud za edno isto delo (situacija

koga kriti~arot najprvin negativno ocenuva edno delo, a potem "se

premisluva#). Ovoj prikaz na makedonskata knièvna kritika za delata

na Solev i Mihajlovski e odli~na opomena za svetot na filolozite i

posebno, za kriti~arite: "novoto# sekoga{ se javuva paralelno so

serioznata opasnost da ne bide prepoznaeno (duri i kaj "najrasnite#

kriti~ari) kako dobro novo, tuku kako lo{o staro. A delata na Solev i

Mihajlovski imaat takva sudbina - sudbina na relativno zadocneta

validna kriti~ka recepcija. Tie dela, so drugi zborovi, ja ~ekaat

kritikata da im dorasne za ~itawe.

241

Vo taa smisla, kandidatot implicitno identifikuva deka prvoto

ednovremeno i sistematsko i validno vrednosno ~itawe na Solev doa|a od

strukturalisti~ki proishod, {to zna~i - od peroto na Atanas Vangelov.

Stavovite na ovoj kriti~ar (za Dimitar Solev) stanuvaat plodna

pojdovna pozicija za trudot na Mladenoski. Vo kriti~kiot fokus na

kandidatot, pokraj Mitrev i Drugovac, vleguvaat i kriti~kite izvodi na

Georgi Stardelov, Slobodan Mickovi}, Petar T. Bo{kovski, Ante

Popovski, Aleksandar Spasov, Hristo Georgievski, Vecko Domazetovski,

Danilo Kocevski, Vele Smilevski, Katica ]ulavkova, Ivan Dodovski i

Venko Andonovski. Nivnite stavovi se korektno preneseni, a tamu kade

{to intuicijata na kandidatot "ulovila# tu| zaklu~ok koj mu se videl

vaèn za temata {to nego go interesira, izvr{en e "prevod# na taa teza

od eden postar kriti~ki idiom vo sovremen naratolo{ki re~nik (na

primer, tezite na predstrukturalisti~kata kritika za "pasivniot# i

"kontemplativniot# ili "sentimentalniot# lik se prekodirani vo tezata

za "subjekt-konzervator#, teoriska etiketa {to Mladenoski, povtorno

dobro upaten vo makedonskata kritika, ja zajmi od ponovi makedonski

naratolo{ki studii.

Tret del: "Aplikacii#

Kone~no, vo tretiot i najobemen del od studijata, na okolu 110

strani~ki tekst, kandidatot se nao|a "o~i vo o~i# so svojot materijal,

odnosno so beletristi~kiot korpus koj pretstavuva predmet na negoviot

nau~en interes. Mladenoski raboti precizno, spored odnapred zadaden

analiti~ki plan, koj e izraboten vo sovremenata naratologija do detali:

ve{to kombiniraj}i gi naratolo{kite tehniki za analiza na likovite na

pove}e deskriptivni nivoa (aktant - tematska rolja - akter - lik) toj

doa|a, na sekoe od ovie nivoa, do prakti~en i proverliv analiti~ki

rezultat. Na primer, na aktantno nivo zabeleùva smalen stepen na

"oskata na èlbata# kaj likovite na Solev i Mihajlovski (kaj vtoriot

toa e povidlivo), odnosno "svivawe# na strelkata na èlbata na subjektot

navnatre, kon samiot sebesi, namesto kon nadvore{nite

vrednosti/objekti. Na nivo na tematskite rolji, kandidatot

242

identifikuva celo mnoèstvo "siroma{no portretirani#, "krokirani#

likovi i kaj Solev i kaj Mihajlovski; nivnoto etiketirawe se odviva

samo spored principot na hiperboliziraniot detaq, odnosno

"istaknata#, kapriciozna sinegdoha ("prednosta# spored izobilstvoto na

ovie likovi ovojpat e na stranata na Solev). Na nivo na akteri,

identifikuva drasti~na nemo`nost nekoi likovi-akteri da se

razlikuvaat me|usebno i kaj Solev i kaj Mihajlovski (fenomen na

takanare~eni "likovi-dubleti# i "likovi-sinonimi#, ~esto proizvedeni

so tehnikata "renominacija#). Na nivo na kompletiran literaturen

konstrukt (lik vo vistinska smisla na zborot), konstatira negov nuèn

odnos so setingot i op{testvoto, odnos koj varira od blaga disfunkcija i

nekoordinacija do otvoren konflikt.

Mladenoski izolira osum faktori (postapki) koi vlijaat vrz

semanti~kata destabilizacija na klasi~no sfateniot (realisti~ki) lik

kaj Solev: 1. gradacija na antroponimot vo funkcija na transformacija

na likot; 2. sveduvawe na klasi~niot lik na tematska, glavno socijalno

povlastena rolja; 3. prisustvo na likovi reflektori koi go

"rastajnuvaat# "problemati~niot lik#; 4. vnesuvawe likovi so minimalen

broj "semi# (dokolku likot uslovno se poistoveti so semema); 5.

metafori~ni etikecii na likot; 6. zoosemi kako atributi na likot koi

vr{at degradacija na likot; 7. koristewe mentalen seting kako na~in za

"raskolebuvawe# i sledstveno semanti~ka dezintegracija na ve}e

pozicioniran, cvrst znak na likot; 8. nekompatibilen seting po odnos na

semi~kata definicija na makro-sememata nare~ena lik.

Kaj Mihajlovski kandidatot izolira {est tehniki so koi se

postignuva identi~na literaturna funkcija kako i kaj Solev

(semanti~ko raskolebuvawe i moralno degradirawe na likot): 1.

deminutivna etikecija na likovite; 2. dominacija na kaleidoskopski

seting namesto mentalen seting (nepertinentna promena na prostorot vo

koj se nao|a likot i skok od "realni# toposi vo utopii); 3. pasiven

subjekt, subjekt-konzervator koj saka da gi so~uva svoite vrednosti

namesto da usvojuva novi; 4. postoewe na paralelni, poèlni svetovi za

begstvo od stereotipite na op{testvoto; 5. reifikacija na likot:

243

"tiranija na predmetite#, i, vo vrska so prethodnoto - 6.

neantropomorfni naratori i fokalizacii/fokalizanti.

Taka, proizleguva deka literaturnite dela na Solev i Mihajlovski

mnogu malku se razlikuvaat spored knièvnata funkcija, iako me|u niv

postojat drasti~ni strukturni razliki: ednata struktura e

promodernisti~ka, drugata pro-postmodernisti~ka. Me|utoa, funkcijata

na likovite e re~isi ista: tie sugeriraat usvojuvawe na edna

personalisti~ka filozofija od tipot na Ber|aev i svrtuvawe od

"krupnite# temi na zaednicata kon "marginalnite# temi na poedinecot.

Vo ovoj, tret del Mladenoski pokaùva izvonredna sposobnost za

disciplina na misleweto po odnos na metodot, tehnikite i kriti~kiot

vokabular. Osven toa, toj misli slobodno vo ramkite na odnapred

zadadeni i dogovoreni teoriski pravila, so {to dokaùva deka

disciplinata na misleweto ne ja isklu~uva slobodata. Taa sloboda se

izrazuva kako sloboda vo adaptirawe na teorisko-kriti~kite poimi koi

sekoj kriti~ar gi nasleduva od kanonot - metodot. No, taa sloboda e

besceneta: ne zatoa {to kriti~arot moè da misli kako {to saka, tuku

zatoa {to treba so najmali izmeni (nijansi) na teoriskite alati da

postigne maksimalna efektnost vo analizata na materijalot. Kandidatot

Ranko Mladenoski, vo taa smisla, nadograduva vredni i ve}e postoe~ki

naratolo{ki analizi i standardi vo na{ata knièvna nauka, so

prifa}awe i modifikacija na nejziniot vokabular. Toj, na nekoj na~in e

izvonredna i logi~na posledica na edna plodna kriti~ka {kola od

akademski proishod, {kolata na strukturalizmot, semiotikata,

stilistikata i naratologijata, ~ie otvorawe vo akademska smisla go

locirame so knièvno-kriti~kata pojava vo makedonskata knièvnost na

aktuelniot univerzitetski profesor po teorija na literaturata, d-r

Atanas Vangelov.

Osven toa, ne treba da se potceni i faktot deka Ranko Mladenoski,

nastrana od svojot odli~en postdiplomski sta` i o~igledno dobro

sraboteniot magisterski trud, ve}e podolgo vreme se javuva i kako

aktiven kriti~ar i prosleduva~ na literaturnite fenomeni vo na{ata

periodika. Toj ne samo {to ne e anonim vo makedonskata kriti~ka aktiva,

244

tuku so ovoj magisterski trud go legitimira i verifikuva na najdobar

na~in svojot o~igleden afinitet kon sistemati~nata literaturna

kritika i teorija.

Zaklu~ok

Ako se ima predvid s¢ {to dosega be{e kaàno, toga{ proizleguva

deka Ranko Mladenoski, pod naslovot Semanti~ka dezintegracija i

moralna degradacija na likot vo prozata na Dimitar Solev i Dragi

Mihajlovski ostvaril koherenten, ~itliv, qubopiten, analiti~en i

rezultanten filolo{ki rakopis, vo koj pokaùva odli~no vladeewe so

teoriskata terminologija od naratolo{ki tip, detalno poznavawe na

sostojbata na makedonskata literaturna kritika po odnos na predmetnoto

pra{awe, kako i sposobnost za teoriski opis na konkreten

beletristi~ki materijal so ume{nost za izveduvawe teoriski zaklu~oci

koi pridonesuvaat za zaokruùvawe na tipolo{kata slika na

sovremenata makedonska knièvnost. Celite {to se postaveni se

ostvareni, a na mesta i nadminati. Vo sekoj slu~aj, trudot na Mladenoski

gi nadrasnuva standardite na voobi~aena akademska magisterska teza.

So zadovolstvo mu prepora~uvame na Nastavno-nau~niot sovet na

Filolo{kiot fakultet "Blaè Koneski# vo Skopje da go povika

kandidatot na usna odbrana na trudot.

Recenzentska komisija:

Skopje, 1. von. prof. d-r Venko Andonovski, sr.

14.02. 2005

2. red. prof. d-r Atanas Vangelov, sr.

3. doc. d-r Vesna Mojsova-êpi{evska, sr.

Documents

Ранко Младеноски - CORE · 2016-05-24 · UNIVERZITET "SV. KIRIL I METODIJ" - SKOPJE FILOLO[KI FAKULTET "BLA@E KONESKI" Ranko Mladenoski SEMANTI^KA DEZINTEGRACIJA I