Upravno sodiščeUpravni oddelek

UPRS Sodba IV U 84/2016-12

ECLI:SI:UPRS:2017:IV.U.84.2016.12

Evidenčna številka: UP00007183Datum odločbe: 20.04.2017Senat, sodnik posameznik: Jasna Šegan (preds.), Lea Chiabai (poroč.), Andrej OrelPodročje: INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI POSTOPEKInstitut: inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - prepoved uporabe kmetijskega zemljišča vdrug namen - izrek odločbe - nejasen izrek odločbeZveza: ZKZ 107. ZUP 213, 237, 237/2, 237/2-7

Jedro

Kmetijski inšpektor je pristojen, da, skladno z ZKZ prepove uporabo kmetijskega zemljišča v kakšen drugnamen kot za kmetijsko proizvodnjo.

Določitev tistega, ki mora izpolniti naloženo obveznost, je bistvenega pomena, saj je le tako mogočepreizkusiti sprejeto odločitev, navsezadnje, kolikor bi postala dokončna, tudi izvršiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijani odločba Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, OECelje, Izpostava Mozirje, št. 0611-2632/2015 z dne 3. 12. 2015 in odločba Ministrstva za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano, št. 0611-92/2016-2 z dne 25. 5. 2016, odpravita ter se zadeva vrne prvostopenjskemuorganu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dniod vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, OE Celje, Izpostava Mozirje (v nadaljevanjuprvostopenjski organ) je z odločbo, št. 0611-2632/2015 z dne 3. 12. 2015, tožniku in A.A. prepovedal uporabokmetijskega zemljišča na parc. št. 844/6 k.o. ... v kakšen drug namen kot za kmetijstvo proizvodnjo (1. točkaizreka). Določil je, da je treba dvostransko kovinsko konstrukcijo za reklamno oglasno tablo dimenzije 10.70m x 4,20 m ter dvignjeno od tal za cca 1,00 m odstraniti s tega zemljišča ter zemljišče uporabiti kot travnik inga v celoti obdelovati kot dober gospodar (2. točka izreka) ter določil rok za ureditev 28. 2. 2016 (3. točkaizreka).

2. V obrazložitvi odločitve je prvostopenjski organ pojasnil, da je na terenu ugotovil, da je na zemljišču s parc.

št. 844/6 k.o. ... postavljena kovinska konstrukcija, opisana v prejšnjem odstavku, ki je v tla pritrjena skovinskimi prečnimi traverzami, kar onemogoča normalno obdelavo zemljišča, to je košnjo. Kmetijskainšpektorica je ugotovila, da je lastnica zemljišča A.A., lastnik oglasnega panoja pa tožnik in ju pozvala, naj vzvezi s tem panojem podata svoji izjavi. A.A. je inšpektorici pojasnila, da imata s tožnikom ustni dogovor opostavitvi montažnega oglasnega panoja in da za to postavitev nima gradbenega dovoljenja, saj gre za parkovinskih palic, ki so montažne in mobilne ter za začasen objekt, ki je ne moti. Kdaj je bil pano prestavljen nanjeno zemljišče, ne ve. Tudi tožnik točnega datuma prestavitve panoja na zemljišče s parc. št. 844/6 k.o. ... nivedel, enako kot A.A. pa navajal, da gre za mobilni objekt in da gradbeno dovoljenje za postavitev takegaoglasnega panoja ni bilo pridobljeno. Prvostopenjski organ je pridobil lokacijsko informacijo Občine B., izkatere izhaja, da je nepremična s parc. št. 844/6 k.o. ... razvrščena med druga kmetijska zemljišča z oznako K2in da je po dejanski rabi kmetijsko zemljišče. Ugotovil je, da se po Uredbi o razvrščanju objektov glede nazahtevnost gradnje taki objekti, kot je oglasni pano, uvrščajo med nezahtevne ali enostavne objekte, odvisnood njihove površine. Poudaril pa je, da je v skladu s 3.č členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (vnadaljevanju ZKZ) dopustno na kmetijskih zemljiščih načrtovati le objekte, ki so v tej zakonski določbi naštetiter se uporabljajo v kmetijske namene. Prvostopenjski organ se v nadaljevanju obrazložitve sklicuje na 4. členZKZ, ki določa, da je kmetijska zemljišča treba uporabljati skladno z njihovim namenom ter preprečevatinjihovo onesnaženje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin, kot tudi na7. člen tega zakona, ki določa obveznosti lastnika, zakupnika ali drugega uporabnika kmetijskega zemljišča.Ker je prvostopenjski organ ugotovil, da se kovinska konstrukcija za reklamno oglasno tablo na zemljišču sparc. št. 844/6 k.o. ... ne uporablja v kmetijski namen ter je zaradi tega objekta zemljišče v širini približno 4 min dolžini približno 12 m težje obdelovati, je ocenil, da njegova namestitev ni skladna z določbo 3.č členaZKZ. Na podlagi 107. člena ZKZ je zato določil, da morata A.A. in tožnik ravnati na način, opisan v izrekuizpodbijane prvostopenjske odločbe.

3. A.A. in tožnik sta zoper odločbo vložila pritožbi, o katerih je z odločbo, št. 0611-92/2016-2 z dne 25. 5.2016, odločilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ). Toje pritožbo tožnika zavrnilo (1. točka izreka), pritožbi A.A. pa ugodilo in odločbo odpravilo (2. točka izreka).Drugostopenjski organ je v 3. točki izreka tožniku prepovedal uporabo kmetijskega zemljišča s parc. št. 844/6k.o. ... v kakšen drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo in mu naložil vzpostavitev kmetijskega zemljišča vprejšnje stanje na način, da se s tega zemljišča odstrani dvostransko kovinsko konstrukcijo z reklamnimoglasom ter določil dva meseca od vročitve odločbe kot rok za izpolnitev obveznosti (4. točka izreka).

4. Drugostopenjski organ je v obrazložitvi svoje odločitve pojasnil, da tožnik v pritožbi zatrjuje, da kmetijskozemljišče uporablja le za kmetijsko proizvodnjo, torej da ga koristi skladno z njegovim namenom.Prvostopenjskemu organu smiselno očita nepravilno uporabo materialnega prava. Drugostopenjski organmeni, da tožnikove pritožbene navedbe niso utemeljene. Na podlagi 4. člena ZKZ pojasnjuje, da uporabakmetijskega zemljišča skladno z njegovim namenom pomeni uporabo kmetijskega zemljišča za kmetijskoproizvodnjo. Ta v ZKZ sicer ni posebej opredeljena, je pa to mogoče opredeliti na podlagi določbe 102. členaZakona o kmetijstvu (ZKme-1), ki kot kmetijsko opravilo določa delovni proces ali vsakršno dejavnost, katerenamen je opravljanje kmetijske dejavnosti. Postavitev oglasnega panoja ni kmetijsko opravilo in ne kmetijskadejavnost, kar pomeni, da je tako ravnanje v nasprotju z določbo 4. člena ZKZ in od kmetijskega inšpektorjazahteva, da izreče ustrezen inšpekcijski ukrep, kot mu to določa Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN).Drugostopenjski organ je zato pritožbo tožnika zavrnil kot neutemeljeno, sledil pa je pritožbi A.A., saj je bilougotovljeno, da je kovinsko konstrukcijo postavil tožnik, sicer z njenim dovoljenjem, vendar s pogojem, da bolahko zemljišče nemoteno obdelovala in opravljala kmetijska opravila. Drugostopenjski organ meni, dauporaba določbe 4. člena ZKZ ni vezana na lastništvo nepremičnine, pač pa na vse, ki kakorkoli pridejo v stiks kmetijskim zemljiščem in se morajo na njem vzdržati določenih ravnanj. Ker A.A. sicer redno skrbi zakošnjo zemljišča in na njem sama ni postavila kovinske konstrukcije oglasnega panoja, ji ni mogoče očitatikršitve 4. člena ZKZ in tudi ne 7. člena tega zakona, kar pomeni, da ne more biti inšpekcijska zavezanka.Skladno s tem je zato drugostopenjski organ izpodbijano odločbo odpravil, je pa nato v 3. točki izreka tožnikuodredil prepoved rabe kmetijskega zemljišča za drug namen, razen za kmetijsko proizvodnjo ter vrnitevzemljišča v prvotno stanje. Drugostopenjski organ je pojasnil, da je ta ukrep izrekel na podlagi prvega

odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki drugostopenjskemuorganu nalaga, da v primeru napačne presoje ugotovljenih dejstev, oziroma napačnega sklepa glededejanskega stanja, odpravi odločbo organa prve stopnje in sam odloči v zadevi. Drugostopenjski organ šenavaja, da je pri določitvi roka za izpolnitev obveznosti upošteval čas vegetacije glede na trenutek izdajeodločbe, in to z namenom preprečitve škode, kot tudi čas, ki je potreben za odstranitev panoja.

5. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in vlaga tožbo zoper prvostopenjsko odločbo iz vsehtožbenih razlogov. Pojasnjuje, da je zoper odločitev prvostopenjskega organa vložil laično pritožbo, v kateri jeugovarjal tudi napačno ugotovljenemu dejanskemu stanju, saj je posebej izpostavil, da zemljišča ne uporabljaza drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo. V soglasju z lastnico zemljišča je oglasni pano postavil tako, daje ta lahko nemoteno opravljala kmetijsko dejavnost. Tega tožena stranka ni preverjala. Poleg tega 26. členZakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) določa, da inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem določbtega zakona opravljajo gradbeni inšpektorji. Na podlagi tega zakona je bila izdana Uredba o razvrstitviobjektov glede na zahtevnost, ki ureja tudi postavitev reklamnih panojev. V skladu s stališčem Ustavnegasodišča v odločbi št. U-I-35/01 je za nadzor nad postavitvijo tovrstnih objektov pristojna gradbena inšpekcija,kar pomeni, da je tožena stranka prekoračila svoja pooblastila s tem, da je zahtevala odstranitev reklamnegapanoja. Tožnik nasprotuje tudi ugotovitvi tožene stranke, da postavitev reklamne table pomeni nenamenskouporabo zemljišča. Pano je postavljen brez temeljev in je mobilni objekt. Ker je dvignjen, trava rastenemoteno in je redno pokošena, otežena pa je le košnja na približno 10 m2 zemljišča, kar pa lastnica stožnikovo pomočjo redno pokosi. Kmetijsko zemljišče se torej v celoti uporablja za kmetovanje, je pokošenoin vzdrževano. Odločitev tožene stranke sloni na presoji postavitve reklamnega panoja, kar ni v pristojnostikmetijskega inšpektorata. Tudi sicer tožena stranka ne ugotavlja, da bi postavitev tega panoja povzročilaonesnaženje, drugo degradiranje zemljišča ali zaviranje rastlin. Prav tako ni obrazloženo, da naj bi bilozemljišče obdelovano v nasprotju s tem kako zemljišče uporablja dober gospodar. Drugostopenjski organ jepritožbi lastnice zemljišča celo ugodil in navedel, da uporablja zemljišče v skladu z njegovim namenom.Zemljišče se torej zaradi panoja ne uporablja nenamensko, pač pa v kmetijske namene. To, da je ob panojukošnja otežena, ni v nasprotju z določbami ZKZ in je zato dejansko stanje v tem obsegu napačno ugotovljenoin napačno uporabljen materialni predpis. Tožnik tudi meni, da odločbe ni mogoče preizkusiti, saj ni očitkov,ki bi kazali na nenamensko rabo zemljišča in je obrazložitev odločitve nerazumna. Sodišču predlaga, najizpodbijano odločbo odpravi, tožena stranka pa naj mu povrne stroške postopka.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svojih odločitvi in se sklicuje na vse navedbe v izpodbijaniodločbi. Ne drži tožbena navedba, da je tožena stranka prekoračila svoja pooblastila s tem, ko je zahtevala, dase reklamni pano odstrani. Iz izreka odločbe je namreč razvidno, da je primarno prepovedana uporabakmetijskega zemljišča v kakšen drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo ter naložena vzpostavitev prvotnegastanja. Šele podredno in za namen izvršitve tega ukrepa je tožena stranka tožniku naložila odstranitevreklamnega panoja. Tak izrek temelji na prvi alineji B) točke 107. člena ZKZ, ki določa, da je treba odreditiprepoved rabe kmetijskega zemljišča za drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo ter vzpostavitev zemljišča vprvotno stanje. V zadevi ni sporno, da je na kmetijskem zemljišču postavljen reklamni pano, takšen načinuporabe zemljišča pa je v nasprotju z določbo 4. člena ZKZ. Za presojo ni bistveno ali je objekt fiksen alimobilen, pač pa to, da se del kmetijskega zemljišča uporablja v nasprotju z njegovim namenom. O tem se jeizrekla tudi sodna praksa (sodbe Upravnega sodišča RS, št. IV U 140/2013, I U 1429/2013, III U 324/2010, IIU 403/2013).

7. Tožnik se je na odgovor tožene stranke odzval v pripravljalni vlogi z dne 21. 10. 2016. Meni, da izdrugostopenjske odločbe ni jasno razvidno ali je bila odpravljena odločba le zoper A.A. ali pa v celoti. Enakobi to moralo biti jasno razvidno tudi iz obrazložitve. Zato tožbo iz previdnosti dopolnjuje s tem, da zahteva, dase, enako kot prvostopenjska, odpravi tudi drugostopenjska odločba. Izrek drugostopenjske odločbe je tudisicer v nasprotju z obrazložitvijo in to ne more biti v škodo tožnika. Tožnik vztraja pri vseh svojih toženihnavedbah, tudi glede pristojnosti kmetijske inšpektorice.

K točki I izreka:

8. Tožba je utemeljena.

9. Sodišče uvodoma poudarja, da se strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da je kmetijska zemljišča trebauporabljati skladno z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje inonesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin (prvi odstavek 4. člena ZKZ) in mora zato lastnik, zakupnikali drug uporabnik obdelovati kmetijsko zemljišče kot dober gospodar (1. alineja prvega odstavka 7. členaZKZ). Na kmetijskem zemljišču je dopustno postavljati le objekte, ki jih določa 3č. člen ZKZ in je njihovapostavitev dopustna na podlagi akta lokalne skupnosti.

10. Med strankama ni sporno, da je tožnikov reklamni pano postavljen na zemljišču, ki je kmetijsko zemljišče,njegova lastnica pa je A.A. Sporno ni niti to, da gre za montažni premični objekt dimenzije 10,70 m x 4,20 m,ki je od tal, kamor je pritrjen s kovinskimi prečnimi traverzami brez temeljev, dvignjen za približno 1,00 m.Sodišče pritrjuje toženi stranki, da reklamni pano ni uvrščen med objekte, ki jih je dopustno postaviti nakmetijskem zemljišču, da ni namenjen kmetijski dejavnosti in da je zato zahteva, da se odstrani, upravičena.Sodišče tudi ugotavlja, da tožena stranka pri odločanju ni presojala ali je postavitev spornega reklamnegapanoja v nasprotju s prostorskimi akti in gradbenimi predpisi, kar pomeni, da ni mogoče slediti tožniku, kitrdi, da je tožena stranka odločala o stvari, za katero ni pristojna, pa tudi ni mogoče slediti njegovemusklicevanju na odločitev Ustavnega sodišča RS, št. U-I-35/01, saj je v tej zadevi Ustavno sodišče presojaloskladnost občinskega odloka z določbami Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). V obravnavanem primeru jenamreč tožena stranka zahtevala vzpostavitev prvotnega stanja in odredila odstranitev reklamnega panoja zato,ker postavitev tega objekta ni dovoljena dejavnost na kmetijskem zemljišču, ne pa zato, ker naj ta objekt ne bibil skladen z prostorskimi akti ali gradbenimi predpisi. Kmetijski inšpektor je namreč pristojen, da, skladno zdoločbo B) točke 107. člena ZKZ, prepove uporabo kmetijskega zemljišča v kakšen drug namen kot zakmetijsko proizvodnjo (tako Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. I Up 1012/1999, enako Upravno sodišče RSv sodbi, opr. št. IV U 140/2013).

11. Kljub zaključkom, opisanim v prejšnjih dveh točkah te obrazložitve, sodišče pritrjuje tožniku, ki navaja, daizrek odločbe tožene stranke ni razumljiv in da zato odločitve ni mogoče preizkusiti. 213. člen ZUP namrečdoloča, da se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank, lahko se določijo pogoji alinalogi, povezani z odločitvijo, naloži kakšno dejanje in rok, v katerem ga je treba opraviti, izrek pa mora bitikratek in določen. Kolikor izrek ni skladen s to zakonsko določbo, torej kolikor ni razumljiv, ga ni mogočepreizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).Sodišče ugotavlja, da niti izrek prvostopenjske niti drugostopenjske odločbe ne sledita zahtevi 213. členaZUP.

12. Prvostopenjski organ je v 1. točki izreka odločbe tožniku in A.A. prepovedal uporabo kmetijskegazemljišča na parc. št. 844/6 k.o. ... v kakšen drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo. V tem delu je izrekjasen in določen. To pa ne velja za 2. točko izreka, v kateri je prvostopenjski organ sicer določil, da je trebaodstraniti sporni reklamni pano, ga opisal, določil, da se sme zemljišče uporabljati le kot travnik ter gaobdelovati kot dober gospodar ter določil rok za ureditev, ni pa navedel, kdo mora te obveznosti izpolniti, torejali tožnik ali A.A. ali oba. Določitev tistega, ki mora izpolniti naloženo obveznost, je bistvenega pomena, sajje le tako mogoče preizkusiti sprejeto odločitev, navsezadnje, kolikor bi postala dokončna, tudi izvršiti. Izrek vodločbi prvostopenjskega organa je zato v 2. točki nejasen in nedoločen, kar je bistvena kršitev določbpostopka, saj ga v tem delu ni mogoče preizkusiti.

13. Sodišče ugotavlja, da je nerazumljiv in sam s sabo v nasprotju tudi izrek odločbe drugostopenjskegaorgana. Ta je v 1. točki izreka odločil, da se pritožba tožnika zavrne, nato v 2. točki pritožbi A.A. ugodil inodločbo odpravil, v 3. točki tožniku prepovedal uporabo kmetijskega zemljišča parc. št. 844/6 k.o. ... v kakšendrug namen kot za kmetijsko proizvodnjo in mu naložil vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje s tem, daodstrani reklamni pano in mu v 4. točki izreka določil rok za izpolnitev te obveznosti. Sodišče ugotavlja, dadrugostopenjski organ, ki je odločal o pritožbi tožnika in A.A., ni sledil določbam od 246. člena do 253. členaZUP. Po določbi tretjega odstavka 246. člena ZUP namreč lahko organ druge stopnje, ki po pritožbi vzamezadevo v reševanje, pritožbo zavrne, odločbo v celoti ali deloma odpravi ali jo spremeni ali jo izreče za nično.

V obravnavani zadevi je drugostopenjski organ tožnikovo pritožbo zavrnil, kar bi smiselno pomenilo, da jepritrdil odločitvi prvostopenjskega organa, torej ocenil, da je bila njegova odločitev pravilna in utemeljena zazakonu. Če je temu tako, ni jasna nadaljnja odločitev drugostopenjskega organa, ki je pritožbi A.A. ugodil inodpravil celotno odločbo. Kolikor je imel drugostopenjski organ v mislih, da bi odpravil samo tisti delizpodbijane odločbe prvostopenjskega organa, ki se nanaša nanjo, bi moral v izreku odločbe določiti, da seodločba odpravi le deloma in v katerem delu se odpravi. Namesto tega je drugostopenjski organ odločboprvostopenjskega organa odpravil v celoti, torej tudi v delu, ki se nanaša na tožnika, kar pa je v nasprotju stem, da se njegova pritožba zavrne. Prav tako je v nasprotju z zavrnitvijo tožnikove pritožbe odločitev v 3.točki izreka drugostopenjske odločbe, kjer je tožniku naloženo, kako mora ravnati. Če je bil namendrugostopenjskega organa, da odločitev prvostopenjskega organa spremeni, bi moral to v izreku določiti, torejdoločiti v katerem delu izreka se prvostopenjska odločba spremeni in kako. Ker ni ravnal na tak način, stanjegova odločitev v 1. in 3. točki izreka sami s seboj v nasprotju.

14. Na podlagi vsega navedenega sodišče ugotavlja, da izreka tako prvostopenjske kot drugostopenjskeodločbe ne sledita zahtevi 213. člena ZUP, torej nista jasna in razumljiva in zato sprejete odločitve ni mogočepreizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).Sodišče je zato tožbi ugodilo in obe izpodbijani odločbi na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakonao upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovnipostopek, v katerem mora ugotovljene napake (tudi ob upoštevanju vsebinskih razlogov odločitvedrugostopenjskega organa) odpraviti.

K točki II izreka:

15. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je po določbi 3. odstavka 25. členaZUS-1 tožnika upravičen do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. členaPravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR (285,00EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je zastopala odvetnica.

Datum zadnje spremembe: 26.01.2018