005 (1998) Komentar na ZIS (563)

1

Prof. d-r ZORAN SULEJMANOV

KOMENTAR NA ZAKONOT ZA IZVR[UVAWE NA

SANKCIITE

Skopje, 1998

2

Recenzent Prof. d-r Vlado Kambovski

CIP Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski", Skopje SULEJMANOV, Zoran Komentar na zakonot za izvr{uvawe na sankciite/ Zoran

Sulejmanov. - Skopje: Grafohartija, 1998. ; 24 sm

ISBN 9989-9887-5-7

a) Kazni , krivi~ni, Izvr{uvawe - Makedonija - Komentirani

zakoni

COBISS - ID 28213258

Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura br. 073988/2 od

19. 06. 1998 godina, za knigata Komentar na zakonot za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii se pla}a povlastena dano~na stapka.

3

R E C E N Z I J A na trudot na prof. d-r Zoran Sulejmanov

"Komentar na zakonot za izvr{uvawe na sankciite"

1.- Trudot e vo obem od 490 stranici tekst sloèn za pe~atewe. Trudot sodrì: Kratenki (str. 6-10); Komentar na zakonot za izvr{u-

vawe na sankciitre (str. 11-446); Appendiix (str. 447-450) i Registar na poimi (str. 451-490).

2.- Komentarot na Zakonot ja sledi negovata sistematika i sod-rì objasnuvawa na sekoj oddelen ~len.

Vo komentarot na ~lenovite avtorot dava po{iroki eksplika-cii, koi sodràt: teoretski objasnuvawa, objasnuvawe na poimite upo-trebeni vo zakonskata odredba i na nejzinata smisla, upatuvawe na ust-anovi i na drugi zakonski odredbi i podzakonski akti, kako i na me|u-narodni dogovori.

3.- Komentarot e podgotven mo{ne studiozno, so opfa}awe na seta relevantna literatura, doma{na i me|unarodna, kako i so upat-uvawe na relevantna doma{na literatura. Pritoa avtorot se vpu{til vo temelno objasnuvawe na odelni na~ela {to imaat krucijalno zxna-~ewe ne samo vo sferata na penitencijarnoto pravo, tuku za seta kaz-neno-pravna oblast. Takvata orientacija e, vo osnova prifatliva, iako vo golema mera go opteretuva tekstot na komentarot, koj po prir-odata na ne{tata bi trebalo na ~itatelot da mu ja dade najelementar-nata informacija i objasnuvawe na smislata na zakonskata odredba.

Sepak, {irokata eksplikacija na na~elata na: zakonitost, ogran-i~uvawe na dràvnata represija, pravednost, individualizacija, huma-nost, prevencija, e opravdana so faktot deka e nu`no opservirawe na nivnata sodrìna i pojavni formi vo razli~ni stadiumi na ostva-ruvaweto na kaznenata pravda. Izvr{uvaweto na kaznenite sankcii pretstavuva, imeno, finalen ~in na eden dolg proces, koj zapo~nuva so samata kriminalizacija na edno ~ove~ko povedenie i se razviva ponat-amu niz otkrivaweto i goneweto na izvr{itelot na kaznivoto delo, negovoto sudewe i izre~uvaweto na kazna ili druga sankcija. Vo siot toj proces mora da postoi edno vrzno tkivo, isti razvojni linii, sta-veni vo ramkite na spomenatite na~ela. Za razlika od prethodnite fazi, me|utoa, vo fazata na izvr{uvaweto na kaznata pove}e ne se ope-

4

rira so generalizirani instituti i poimi, ili so kvalifikacija i osuda {to ostanuva na ramni{teto na zakana za storitelot na deloto. Zakanata stanuva stvarnost, a taa stvarnost se sostoi vo konkretno, neotpoviklivo posegawe po oddelni slobodi i prava na osudenikot {to ja ~inat sodrìnata na kaznata ili drugata sankcija. Se raboti za

operacija in vivo, za primena na bezmilosna i studena represija vrz ~ovek koj pove}e ne e stranka, ramnopraven subjekt vo postapkata itn., tuku e sveden na objekt na so zakonot opredeleni postapki na organite

{to gi izvr{uvaat kaznite i drugite sankcii.

Toj fakt ja akcentira potrebata za takvo prilagoduvawe na osnovnite kazneno-pravni na~ela, {to }e bide vo funkcija na dve, na prv pogled, nepomirlivi celi: ostvaruvawe na za{titnata i drugite funkcii na kazneno-pravnata represija i postapuvawe so osudenikot kako so ~ovek {to treba da gi uìva elementarnite slobodi i prava, nadvor, se razbira od onie {to se zafateni so pravednata osuda, i {to treba da se vrati vo op{testvoto so siot kapacitet na polnopraven gra|anin. Se razbira, kaznata ne bi bila toa ako ne ostava trajni pos-ledici vrz ~ovekot, vrz negovtata psiha i negovata intima, eden iskus {to isto taka mora da go ima predvid sekoja humano orientirana pe-nitencijarna politika i zakonodavstvo. Toa vodi kon potrebata od vospostavuvawe na opredelena harmonija pome|u spomenatite osnovni na~ela, vrz osnovite na humanosta kako racionalen kriterium i merka za drugite principi. Toa ne zna~i deka kaznata, osobeno kaznata zat-vor se pretvora vo milosrdna ustanova, mesto za humano postapuvawe vo smisla na otkaùvawe i potisnuvawe na sekakva represija, {to bi bilo sprotivno na su{tinata i celite na kaznata.

Vo objasnuvaweto na spomenatite na~ela i nivnata vnatre{na harmonija avtorot ja nao|a vistinskata mera, {to na krajot osnovnata intencija na zakonodavecot po odnos na funkciite i celite na izvr-{uvawe na kaznata i drugite sankcii ja objasnuva vo svetlinata na postulatot za reintegracija na osudenoto lice vo op{testvoto, sfat-ena kako lojalnost kon zakonot. Vrz tie osnovi avtorot gi objasnuva i penitencijarnite na~ela (klasifikacija, osudeni~ko samoorganizi-rawe itn.), pravata i dol`nostite na osudenite lica, kako i drugite penitencijarni instituti {to se odnesuvaat na izvr{uvaweto na kaz-nata i drugite sankcii.

4.- Komentarot }e bide od interes za nau~nata i stru~nata jav-nost, za{to od edna strana sodrì potreben nivo na teoretski eksp-likacii na osnovnite na~ela i instituti na penitencijarnoto pravo, a od druga strana detalno gi objasnuva re{enijata sodràni vo Zakonot, {to e mo`ne pogodno za negovata prakti~na primena.

5

Poradi toa, ~est mi e da predloàm istiot da bide objaven, ocenuvaj}i go kako u{te eden zna~aen prilog kon na{ata ne osobeno bogata literatura od vakov vid.

Skopje, 1 juni 1998 godina

RECENZENT Prof. d-r Vlado Kambovski s.r.

6

7

K R A T E N K I - DZT - Deklaracija za za{tita na site lica od ma~ewe i drugite

oblici na svirepo, poniùva~ko ili nehumano postapuvawe i kaz-

nuvawe (Declaration on the Protection of All Persons from Being Subjected to

Torture and Other Crual, Inhuman or Degrading Treatment or Punishment). Usvoena od strana na Generalnoto sobranie na ON na 9 dekemvri 1975

so rezolucija 3452 (XXX). - DONP - Deklaracija za osnovnite na~ela na pravdata za `rt-

vite na kriminalot i zloupotrebata na ovlastuvawata (Declaration of

Basic Principles of Justice for Victims of Crime and Abuse of Power). Prep-ora~ana za usvojuvawe na Sedmiot kongres na ON za prevencija na kri-minalitetot i postapuvawe so prestapnicite, odràn vo Milano od 26 avgust do 6 septemvri 1985 godina, i usvoena od strana na Generalnoto sobranie so rezolucija 40/34 od 29 noemvri 1985 godina.

- EZP - Evropski zatvorski pravila - Preporaka br. R (87) 3

European Prison Rules. Usvoena od Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa na 404-ta sednica na Zamenicite ministri od 12 februari 1987 godina.

- EK - Evropska konvencija za za{tita na pravata na ~ovekot i osnovnite slobodi. Usvoena na 4 noemvri 1950 godina vo Rim. Stapila na sila na 3 septemvri 1953 godina vo soglasnost so odredbite na ~l. 66.

- EKT - Evropska konvencija za za{tita od ma~ewe i ne~ove~ko

ili poniùva~ko postapuvawe i kaznuvawe (European Convention for

Prevention of Torture and Inhuman or Degrading Treatment or Punishment,

Council of Europe, Strazburg, 26. XI. 1987, European Treaty Series/126), so Protokolite 1 i 2.

- ZVR - Zakon za vnatre{ni raboti (SV RM 1995/19). - ZDD - Zakon za danok od dobivka (SV RM 1993/80, 1995/33, 1995/

43 i 1996/71). - ZDPS - Zakon za dvièwe i prestoj na strancite (SV RM 1992/

36 so novela 1993/26). - ZZZ - Zakon za zdravstvena za{tita (SV RM 1991/38; 1993/46;

1995/55; pre~isten tekst 1997/17 ). - ZZR - Zakon za za{tita pri rabota (SV RM 1987/17; 1988/51;

1990/23). - ZIS SRM - Zakon za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni

dela i stopanski prestapi (SV SRM 1979/19). - ZIP - Zakon za izvr{nata postapka (SV RM 1997/53). - ZJO - Zakon za javnoto obvinitelstvo (SV RM 1992/80; 1993/19;

1994/9; 1996/9).

8

- ZJP - Zakon za javniete preprijatija (SV RM 1996/38). - ZKP - Zakon za krivi~na postapka (SV RM 1997/15). - ZMPZML - Zbir na minimalnite pravila za za{tita na malo-

letnite lica li{eni od sloboda. Doneseni so rezolucija na General-noto sobranie na ON 45/113, aneks od 14 dekemvri 1990 godina.

- ZOO - Zakon za osnovnoto obrazovanie ( SV RM 1995/44; so no-veli 1996/24; 1977/35 i Ustavna odluka U. br. 356/95 od 24 januari 1966 (SV RM 1996/16).

- ZOU - Zakon za organite na upravata (SV RM 1990/40 i 1994/63). - ZP - Zakon za prekr{ocite (SV RM 1997/15). - ZPDD - Zakon za personalniot danok od dohod (SV RM 1993/80,

so ispravka 1994/3, i novela 1994/70). - ZPIO - Zakon za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe (SV

RM 1993/80; 1994/3; 19095/14). - ZPOE - Zakon za organizacijata i raboteweto na posebnite

organizacii i edinici so stopanska dejnost vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi (SV RM 1979/19).

- ZRO - Zakon za rabotni odnosi (SV RM 1993/80; so ispravka 1994/3; i noveli 1995/14 i 1997/53).

- ZS - Zakon za sudovite (SV RM 1995/36). - ZSO - Zakon za srednoto obrazovanie (SV RM 1995/44; so noveli

1996/24; 1997/35 i Ustavna odluka U. br. 355/95 od 31 januari 1996 (SV RM 1996/16).

- ZTD - Zakon za trgovskite dru{tva (SV RM 1996/28). - KD - Kolektiven dogovor za dràvnite, pravosudnite i

organite na lokalnata samouprava na Republika Makedonija (SV RM 1995/53).

- KZ - Krivi~en zakonik (SV RM 1996/37). - KNUOL - Evropska konvencija za nadzor na uslovno osudeni

ili uslovno otpu{teni lica (European Convention on the Supervision of

Conditionally Sentancend or Conditionally Released Offenders). Usvoena vo Starzbur na 30 noemvri 1964. Stapila na sila na 22 avgust 1975 godina.

- KOLOPZ - Kodeks na odnesuvawe na licata odgovorni za

primena na zakonot (Code of Conduct for Law Enforcement Officials). Usvoeni od Generalnoto sobranie na ON so rezolucija 34/169 od 17 dekemvri 1979 godina.

- KP - Korpus na principi za za{tita na site lica od bilo kakva

forma na pritvorawe ili li{uvawe od sloboda (Bodi Of Principles for

the Protection od All Persons under Any Form of Detention or Inprisonment). Usvoena od strana na Generalnoto sobranie na ON na 76-to zasedanie so rezolucija 43/173 od 9 dekemvri 1988 godina.

9

- KPT - Konvencija protiv ma~ewe i drugite oblici na svirepo,

nehumano ili poniùva~ko postapuvawe i kaznuvawe (Convention Agai-

nst Torture and Other Cruel, Inhuman or Degrading Treatment or Punishment). Usvoena i otvorena za potpi{uvawe, ratifikacija i pristapuvawe so rezolucija na Generalnoto sobranie na ON 39/46 od 10 dekemvri 1984 godina. Stapi na sila na 26 juni 1987 vo soglasnost so ~l. 27 (1).

- KTOL - Konvencija za transfer na osudeni lica (Convention on

the Transfer of Sentanced Persons, Strasbourg, 21. 3. 1983).

- KUPR - Konvencija za ukinuvawe na prisilnata rabota. (The

Abolition of Forced Labour Convention). Usvoena na 25 juni 1957 godina na Svetskata konferencija na me|unarodnata organizacija na trudot. Stapila na sila na 17 januari 1959 godina vo soglasnost so odredbite od ~l. 4.

- MKURD - Me|unarodna konvencija za ukinuvawe na site oblici

na rasna diskriminacija. (International Convention on the elimination of all

Forms of Racial Discrimination). Usvoena i otvorena za potpi{uvawe i ratifikuvawe ili potpi{uvawe so rezolucija na Generalnoto sobran-

ie na ON 2106A (XX) od 21 dekemvri 1965. - MPGPP - Megunaroden pakt za gra|anskite i politi~kite

prava. (International Covenant on Civil and Political Rights). Usvoen i otvoren za potpi{uvawe i ratifikuvawe ili pristapuvawe so rezolu-

cija na Generalnoto sobranie na ON 2200A (XXl) od 16 dekemvri 1966 godina. Stapil na sila na 3 januari 1976 vo soglasnost so ~l. 49.

- MSV -(Making standard work - An international handbook on good

prison practice) - Funkcioniraweto na standardite - Megunaroden prir-a~nik za uspe{na zatvorska praktika, Zdruèna publikacija na Obed-inetite Nacii i Me|unarodnata kaznena reforma na angliski, fran-cuski, ruski i {panski jazik. Edicija pred publikacija na Me|u-narodnata kaznena reforma, Hag, mart, 1995 godina. Izdadeno so po-mo{ na ministerstvoto na pravda na Holandija.

- NDP - Nacrt dopolnitelen protokol kon Konvencijata za tran-sfer na osudeni lica,

- NEI - Nacrt interpretativen izve{taj na Nacrt dopol-nitelniot protokol na Konvencijata za transfer na osudeni lica.

- NME - Na~ela na medicinskata etika koi se odnesuvaat na zdra-vstveniot personal, posebno na lekarite, za za{tita na pritvoreni lica od ma~ewe i drugite oblici na svirepo, poniùva~ko ili nehu-

mano postapuvawe i kaznuvawe (Principles of Medikal Ethics relevant to the

Role of Health Personnel, in the Protection of Prisoners and Detaines Against

Torture and Other Cruel, Inhuman or Degrading Treatment or Punishment). Usvoeni od strana na Generalnoto sobranie na ON na 18 dekemvri 1982 so rezolucija 37/194.

10

- OKD - Op{t kolektiven dogovor za javnite slu`bi, javnite pretprijatija, dràvnite organi, organite na lokalnata samouprava i drugi pravni lica koi vr{at nestopanska dejnost (SV RM 1994/39).

- OPPZ - Osnovni principi za postapuvawe so zatvorenicite

(Basic Principles for the Treatment of Prisoners). Usvoeni od strana na Generalnoto odbranie na ON so rezolucija 45/111 na 68-to zasedanie od 14 dekemvri 1990.

- OP USOO - Osnovni principi za upotreba na sila i ogneno

oru`je od strana na licata odgovorni za primena na zakonot (Basic

Principles on the Use of Force and Firearms by Law Enforcement Officials). Osmi kongres na ON za prevencija na kriminalitetot i tretman na storitelite.

- PI SMP - Prakti~na implementacija na Standardnite mini-

malni pravila za postapuvawe so zatvorenicite (Practical Implementation

of the Standard Minimum Rules for the Treatment of Prisoners). Rezolucija br. 4 od 8 maj 1995 godina donesena na Devetiot kongres na ON za prevencija na kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite.

- PEI SMP - Postapki za efikasna implementacija na standardnite minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite

(Procedures for the Effective implementation of the Standard Minimum Rules for

the Treatment of Prisoners). Usvoeni od strana na Ekonomsko - socijalniot sovet na 21-to plenarno zasedanie so rezolucija 1984/47 od 25 maj 1984 godina.

- Penologija 1 - d-r Zoran Sulejmanov, Magor, Skopje, 1995. - Penologija 2 - d-r Zoran Sulejmanov, Magor, Skopje, 1996. - Penolo{ki kompendium - d-r Zoran Sulejmanov, Grafohartija,

Skopje, 1977. - PP - Standardni minimalni pravila na Obedinetite nacii za

primena na sudskite postapki sprema maloletnicite (Pekin{ki

pravila) - United Nations Standard Minimum Rules for the Administration of

Juvenile Justice (The Beijing Rules). Prepora~ani za usvojuvawe na Sed-miot kongres na ON za prevencija na zlostorstvata i postapuvawe so prestapnicite, vo Milano od 28. 08 do 6. 09. 1985 i prifateni od Generalnoto sobranie so rezolucija 40/33 od 29 noemvri 1985 godina. Vo 1990 godina Generalnoto sobranie na ON neposredno go dopolni svoeto odobrenie za pe~atewe.

- RR - Re{enie za rasporeduvawe na osudenite i osudenite malo-letni lica vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno popravnite ustanovi. (SV RM 1997/22).

- RS - Ramkovna spogodba za transfer na stranski zatvorenici i

preporaki za tretman na stranski zatvorenici (Model Agreement on the

11

Transfer of Foreign Prisoners and Recommendation on the Treatment of Foreign

Prisoners).

- RS UO - Ramkovna spogodba za prenos na nadzorot na prestapni-

cite koi se uslovno osudeni ili se nao|aat na usloven otpust (Model

Treaty on Transfer of Supervision of Offenders Conditionally Sentanced or

Conditionally Released). Usvoena od Generalnoto sobranie na ON na 68-to plenarno zasedanie od 14 dekemvri 1990 godina.

- SPM - Standardni minimalni pravila za postapuvawe so zat-

vorenicite (Standard Minimum Rules for the Treatment of Prisoners). Prifateni na prviot kongres na ON za prevencija na kriminalitetot i postapuvawe so prestapnicite, odràn vo @eneva 1955 godina i

potvrdeni od Ekonomsko - socijalniot sovet so rezolucija 663 S

(XXIV) od 31 juli 1957 i 2076 (LXII) od 13 maj 1977). - TD - Tokiska deklaracija - Upatstvo za lekarite za povedenie

vo vrska so ma~ewe i drugi oblici na svirepo, nehumano ili poniùva-~ko postapuvawe ili kaznuvawe na lica li{eni od sloboda ili smesteni vo kazneni ustanovi. Usvoena na 29-to plenarno Sobranie na Svetskoto medicinsko zdruènie vo Tokio, oktomvri 1975 godina.

- TP - Standardni minimalni pravila na Obedinetite nacii za

vonzavodskite merki (Tokiski pravila) - United Nation Standars Minimum

Rules for Non-custodial Measures (The Tokyo Rules). Usvoeni od General-noto sobranie na ON na 68-to plenarno zasedanie na 14 dekemvri 1990 godina.

- UDP^ - Univerzalna deklaracija za pravata na ~ovekot

(Universal Declaration of Human Rights). Usvoena i proklamirana so rezolucija na Generalnoto sobranie na ON 217A od 10 dekemvri 1948 godina.

- UEI - Upatstvo za efikasna implementacija na Kodeksot za

odnesuvawe na licata odgovorni za primena na zakonot (Guidelines for

the Effective Implementation of the Code of Conduct for Law Enfocement

Officials). Usvoena od strana na Ekonomsko-socijalniot sovet na ON na 15-to zasedanie so rezolucija 1989/61 od 24 maj 1989 godina.

- UKE - Upatstvo za postapuvawe na sudovite za vodewe na kaz-nenata evidencija, (SV RM 1997/8).

- Ustav - Ustav na RM (SV RM 1991/52).

12

13

ZAKON ZA IZVR[UVAWE NA SANKCIITE1

Glava I ZAEDNI^KI ODREDBI

^len 1

(1) So ovoj zakon se ureduva izvr{uvaweto na sankciite izre~-

eni za krivi~ni dela i prekr{oci (vo natamo{niot tekst: kaznivi dela).

(2) Sankcii izre~eni za krivi~ni dela ~ie izvr{uvawe se ured-uva so ovoj zakon se: kaznite, uslovnata osuda so za{titen nadzor, merkite na bezbednost i vospitnite merki.

(3) Sankcii izre~eni za prekr{oci ~ie izvr{uvawe se ureduva so ovoj zakon se: kaznite, merkite na bezbednost i vospitnite merki.

_______________________ 1. So primena na odredbite od ZIS se izvr{uvaat krivi~nite i

prekr{o~nite sankcii predvideni vo Krivi~niot zakonik (SV RM 1996/36) i Zakonot za prekr{ocite (SV RM 1997/15) koi se izre~eni od sudovite vo soodvetna krivi~na odnosno prekr{o~na postapka.

Kaznivi dela e op{t naziv za krivi~nite dela i prekr{ocite. 2. Sankciite izre~eni za krivi~ni dela koi se izvr{uvaat so

ZIS se: kaznite (doìvotniot zatvor, zatvor i pari~na kazna), uslov-nata osuda so za{titen nadzor, merkite na bezbednost (zadolìtelno psihijatrisko ~uvawe i lekuvawe vo zdravstvena ustanova; zadolìt-elno psihijatrisko lekuvawe na sloboda; zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani; zabrana na vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost; zabrana na upravuvawe so motorno vozilo; odzemawe na predmeti i proteruvawe na stranec od zemjata) i vospitnite merki (upatuvawe vo disciplinski centar za maloletnici; zasilen nadzor od strana na roditelite, posvoitelot ili staratelot; zasilen nadzor vo drugo semejstvo; zasilen nadzor od strana na centarot za socijalni

1 Zakon za izvr{uvawe na sankciite (vo natamo{niot tekst ZIS ) e do-

nesen na 24 januari 1997 god. a objaven vo Slu`ben vesnik na RM 1997/3. Vrz osnova na svojot ~l. 333 vlegol na sila na 31 januari 1997 god.

14

raboti; upatuvawe vo vospitna ustanova i upatuvawe vo vospitno-pop-raven dom).

V. Penologija 2, str.10-22. 3. Sankciite izre~eni za prekr{oci koi se izvr{uvaat so ZIS

se: kaznite (zatvor i pari~nata kazna) i merkite na bezbednost (zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani, zabrana na vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost; zabrana na upravuvawe so motorno vozilo; odzemawe na predmeti i proteruvawe na stranec od zemjata).

4. So ovoj zakon se izvr{uvaat i pravosilnite sudski odluki na stranskite sudovi, dokolku se odnesuvaat na dràvjani na Republika Makedonija i dokolku e pokrenata postapka spored zakonot za krivi~-nata postapka i vo soglasnost so megunarodnite dogovori.

^len 2

(1) Sankciite izre~eni za kaznivi dela se izvr{uvaat koga

odlukata so koja e izre~ena sankcijata }e stane pravosilna i koga ne postojat zakonski pre~ki za izvr{uvawe na odlukata.

(2) So izvr{uvaweto na oddelni sankcii moè da se po~ne i pred pravosilnosta na odlukata so koja sankcijata e izre~ena, samo koga toa e opredeleno so zakon.

________________________ 1. Primenata na sankciite e organizirana dejnost {to mora da se

zasniva vrz opredeleni idei koi pretstavuvaat osmislena nasoka za postignuvawe na nivnite celi. Me|u niv vo na{eto zakonodavstvo posebno mesto i zna~ewe dobivaat principite koi se odnesuvaat na izvr{uvaweto na site sankcii. Toa se: 1. princip na legalitet (zakon-itost), 2. princip na legitimitet, 3. princip na pravednost, 4. prin-cip na individualizacija i 5. princip na humanost.

2. Principot na legalitet vo izvr{uvaweto na sankciite koj e pomesten vo st. 1 na ovaa odredba e postaven vrz nekolku zna~ajni bar-awa sodràni vo Ustavot, vo KZ, ZP i ZIS.

a) Ovoj osobeno vaèn princip vo prv red se izrazuva preku stavot deka vo odnos na licata osudeni za krivi~ni dela i prekr{oci moàt da se izvr{uvaat samo onie sankcii {to se propi{ani so zakon. Spored toa istaknuvaweto i po~ituvaweto na ovoj princip vo fazata na izvr{uvaweto pretstavuva logi~no prodolènie na principot na legalitetot vo materijalnoto krivi~no i prekr{o~no pravo spored koj nikomu ne moè da mu bide izre~ena kazna ili druga sankcija za delo koe pred da e storeno ne bilo utvrdeno so zakon kako krivi~no

15

delo, odnosno prekr{ok, i za koe so zakon ne bila propi{ana kriv-

i~na, odnosno prekr{o~na sankcija (Nullum crimen nulla poena sine lege). Edinstveno taka izre~enata sankcija na sudskite odluki im dava pravna sila i gi obvrzuva organite na izvr{uvaweto na sankciite tie odluki da gi sproveduvaat vo ìvot.

b) Natamu e zna~ajno deka kon izvr{uvaweto na krivi~nite i prekr{o~nite sankcii moè da se pristapi samo toga{ koga odlukata so koja e izre~ena sankcijata }e stane pravosilna i izvr{na i koga ne postojat zakonski pre~ki za nejzino izvr{uvawe.

Izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii mora da se potpira vrz so-odvetna pravna osnova - vrz sudska odluka izre~ena vo krivi~na, odno-sno, prekr{o~na postapka. Taa odluka mora da bide pravosilna {to zna~i deka se iscrpeni site redovni pravni lekovi {to protiv nea moàt da se podnesuvaat. Pokraj toa treba da se raboti za sudska odluka koja stanala izvr{na na na~in {to e predviden vo zakonot.

Spored ~l. 125 ZKP i ~l. 95 ZP sudskata odluka (presuda ili re{enie) stanuva pravosilna toga{ koga ve}e ne moè da se pobiva so àlba ili koga àlbata ne e dozvolena. Sudskata odluka pove}e ne moè da se pobiva so àlba koga stran}ite izri~no se otkaàle od toa pravo, koga àlbata ne ja podnele vo zakonski rok ili koga nivnata àlba e otfrlena kako neblagovremena ili nedopu{tena.

Sudskata odluka e izvr{na toga{ koga ne postojat zakonski pre-~ki za nejzino izvr{uvawe. Zakonski pre~ki se okolnosti od pravna ili fizi~ka priroda koi se predvideni so ZIS ili drug zakon. Takvi zakonski pre~ki vo prv red se amnestijata i pomiluvaweto. Zakonski pre~ki za izvr{uvawe na kaznata zatvor se odlagaweto na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata (~l. 86 ZIS i ~l. 396 st. 4 i 414 st. 5 ZKP). Zakonski pre~ki za prisilno izvr{uvawe na pari~nata kazna se sodràni vo ~l. 38 st. 2 i 5 KZ i ~l. 230 ZIS.

So izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii moè da se otpo~ne i pred pravosilnosta na odlukata no, samo vo isklu~itelni slu~ai predvideni so zakon. Toa moè da bide slu~aj koga liceto koe se nao|a vo pritvor samoto pobara ili se soglasi u{te pred pravosilnosta na presudata da bide upateno na izdrùvawe na kaznata li{uvawe od sloboda. Koga sudot }e izre~e kazna zatvor, obvinetiot {to se nao|a vo pritvor so re{enie na pretsedatelot na sovetot moè da se upati vo ustanova za izdrùvawe na kaznata i pred pravosilnosta na presudata ako toj toa go bara (~l. 345 st. 8 ZKP). Od druga strana, iako toa ne e predvideno so zakon, nema nikakvi pravni pre~ki osudenikot da ja isplati pari~nata kazna, na primer, i pokraj toa {to odlukata so koja mu bila izre~ena sî u{te ne stanala pravosilna.

16

Osudeno lice koe e vo pritvor, za upatuvawe vo ustanova pred pravosilnosta na presudata, dava pismena ili usmena izjava na zapis-nik pred sudijata {to go sudel vo prv stepen, odnosno pred sudijata {to }e go opredeli pretsedatelot na sudot. Liceto koe se upatuva vo ustanovata so ogled na pravata i dol`nostite opredeleni so ZIS i vrz negova podloga donesenite sprovedbeni propisi, e napolno izedna~eno so drugite osudenici. Pred donesuvaweto na odlukata vo vrska so upatuvaweto sudot mora da go pou~i za ovie okolnosti.

Pri odlu~uvaweto po baraweto na osudenoto lice osobeno }e se zeme predvid vremeto koe spored prvostepenata presuda osudenikot bi trebalo, po zasmetuvaweto na pritvorot, da go pomine na izdrùvawe na kaznata i odale~enosta na kazneno-popravnata ustanova so ogled na potrebata da bide obezbedeno prisustvo na osudenikot na druga kriv-i~na postapka. Ako sudot mu izleze vo presret na baraweto na obvin-etiot, pozitivnata odluka i eden primerok od presudata na prvos-tepeniot sud gi ispra}a do sudot nadleèn za izvr{uvawe na kaznata. Nadle`niot sud vedna{ }e mu izdade upaten akt na kazneno-popravnata ustanova vo koja e smesteno osudenoto lice za negovo sproveduvawe vo soodvetnata ustanova.

v) Biten element bez koj principot na legalitetot ne moè da se odrì e i obvrskata izvr{uvaweto na krivi~nite i prekr{o~nite sankcii da se sproveduva samo na na~in i vo postapka utvrdeni so zakon ili drug propis zasnovan na zakon.

Vo na{iot sistem na izvr{uvawe na sankcii osnovno pravilo e najzna~ajnite pra{awa od ovaa materija da se reguliraat so zakon. Toa me|utoa ne zna~i deka vo pogled na izvr{uvaweto na sankciite ne smeat da se donesuvaat i podzakonski propisi. Toga{ koga so razni pravilnici, upatstva, ku}ni redovi i sli~ni pravni akti moè da se nadmine op{tosta na zakonot i da se naglasat specifi~nostite na izvr{uvaweto na odelni sankcii nema pre~ka za nivno postoewe. Glaven uslov e ovie propisi da bidat doneseni vrz osnova na zakon. Vo toj kontekst od nesmaleno zna~ewe e i baraweto so podzakonski propisi da se izbegnuva regulirawe na pra{awa {to moàt da bidat vo sprotivnost so osnovnite na~ela na izvr{uvaweto na sankciite, a osobeno onie {to se odnesuvaat na ~ovekovite prava i slobodi, za{to so takva regulativa ne moàt da se obezbedat sigurni garancii za nivno po~ituvawe. Ova osobeno vaì vo slu~ai koga ovaa materija se regulira so interni akti na penitencijarnite ustanovi. Za{to, kako {to pravilno se zabeleùva, tie akti ne se objavuvaat vo slu`beno glasilo i ottamu ne se podlo`ni na kontrola od po{irokata javnost, a osudenite lica bilo od neznaewe ili od nemo} ne se vo sostojba da pokrenuvaat postapki za nivno zakonsko usoglasuvawe.

17

Odredbata od st. 2 treba da se razgleduva i vo smisla na odredbite od ~l. 9 i 10 UD^P. Ovie ~lenovi glasat: Nikoj ne smee da bide predmet na proizvolno apsewe, zatvarawe ili proteruvawe (~l. 9). Sekoj ~ovek ima potpolno ednakvo pravo na pravedno i javno sudewe od strana na nezavisen i nepristrasen sud koj odlu~uva za negovite prava i obvrski i osnovanosta na sekoe krivi~no obvinenie protiv nego (~l 10). Sli~no na ova i MPGPP vo ~l. 9 (1) obezbeduva: Sekoj ima pravo na sloboda i li~na sigurnost. Nikoj ne moè da bide predmet na samovolno apsewe ili pritvorawe. Nikoj ne moè da bide li{en od sloboda osven od pri~ini i vrz osnova na postapka vostano-vena so zakon.

Vo ova smisla ~l. 12 st. 1-4 od Ustavot gi sodrì slednive odredbi:

Slobodata na ~ovekot e neprikosnovena. Nikomu ne moè da mu bide ograni~ena slobodata, osven so

odluka na sudot i vo slu~ai i vo postapka utvrdena so zakon. Liceto povikano, privedeno ili li{eno od sloboda mora vedna{

da bide zapoznaeno so pri~inite za negovoto povikuvawe, priveduvawe ili li{uvawe od sloboda i so negovite prava utvrdeni so zakon i od nego ne moè da se bara izjava. Liceto ima pravo na branitel vo policiskata i sudskata postapka.

Liceto li{eno od sloboda mora vedna{, a najdocna vo rok od 24 ~asa od momentot na li{uvaweto od sloboda, da bide izvedeno pred sud, koj bez odlagawe }e odlu~i za zakonitosta na li{uvaweto od sloboda.

Od ovie odredbi proizleguva deka zatvorskiot personal mora da obezbedi deka zatvoraweto ili pritvoraveto e ovlasteno, pravilno i deka o~igledno proizleguva od nalog na sud. Odgovornosta za toa ja imaat direktorot i vrabotenite vo ustanovata.

3. Od edna povr{na analiza na elementite {to go so~inuvaat principot na zakonitosta proizleguva deka se odnesuvaat na eden rakovoden princip naso~en kon onevozmoùvawe na zloupotrebite na organite na vlasta i neposrednite slu`bi vo primenata na repres-ijata, odnosno kon za{tita na slobodite i pravata na osudenite od mo`nite samovolija i arbitrernosti na dràvnite organi vo pogled na osnovite, obemot i na~inot na primenetata represija. So ova na~elo, vsu{nost, se obezbeduva po~ituvawe na zakonite i drugite pravni normi od strana na dràvnite organi, odnosno zakonsko post-apuvawe so osudenicite kako eden od bitnite uslovi za ostvaruvawe na pravednosta, a kaj opredelen vid sankcii i za uspe{nosta na resocij-alizacijata. Nastojuvaweto da se izvr{uva samo onaa sankcija {to zakonski e izre~ena zna~i ednakvo da se po~uvstvuva op{testveniot prekor za storenoto, a ne ne{to {to e drasti~no pote{ko ili polesno

18

od toa. Onamu pak, kade {to toa e mo`no, primenata na ovoj princip moè da gi obezbedi vistinskite pretpostavki {to vodat kon vospit-uvawe i prevospituvawe na osudenite lica.

4. v. KZ ~l. 1.

^len 3

Licata sprema koi se izvr{uvaat sankciite se li{uvaat ili

ograni~uvaat vo pravata samo vo granicite neophodni za ostvaruvawe na celta na sankcijata, a vrz osnova na zakon.

________________________ 1. Vtoriot princip zaedni~ki za izvr{uvaweto na site vidovi

krivi~ni i prekr{o~ni sankcii izre~eni od sud vo krivi~na ili prekr{o~na postapka e principot na legitimitet. Su{tinata na ovoj princip e pri izvr{uvaweto na sankciite da se primenuva onaa mera na represija {to vo dadeniot slu~aj e nu`na i opravdana. Toa zna~i deka licata sprema koi se izvr{uvaat sankciite moàt da se li{at i ograni~at vo svoite prava samo vo granicite neophodni za ostvaruva-we na "celta" na sankcijata vo soglasnost so zakon. Ili, poinaku ka`-ano, na osudenite lica moàt da im se odzemat ili ograni~at samo onie prava {to gi zasega konkretnata krivi~na sankcija i samo vo onaa mera {to zakonot ja dopu{ta. Site ostanati prava {to so primenata na sankcijata osudenikot ne gi gubi, mora vo celost da bidat respektirani.

2. Ova barawe proizleguva od karakterot na pravniot poredok vo koj po~ituvaweto na zakonitosta stanuva glavna obvrska na site organi, ustanovi i organizacii. Vo Ustavot stoi deka: slobodite i pravata na ~ovekot i gra|anite moàt da se ograni~at samo vo slu-~aite utvrdeni so ustavot (~l. 54 st. 1). Toa se razbira se odnesuva i na osudenite lica koi imaat poseben status vrzan za ispolnuvaweto na opredeleni prava i obvrski. Ottamu vo pozitivnite propisi izri~no se predviduva pri izvr{uvaweto na sankciite da moàt da se odzemat ili ograni~at samo onie prava {to proizleguvaat od prirodata i namenata na dadenata sankcija. Na osudenite lica so toj princip od edna strana im se pruà realna mo`nost da baraat za{tita na svoite prava vo slu~aj na nivna povreda. So principot na legitimitetot od druga strana, organite na izvr{uvaweto na sankciite se obvrzuvaat da gi po~ituvaat normiranite prava na sekoj osudenik, a povisokite organi za izvr{uvawe na sankciite da vr{at postojana kontrola na nivnoto ostvaruvawe.

19

3. Principot na legitimitet ima golemo zna~ewe so ogled na toa {to sluì za opredeluvawe na granicite na represijata vo fazata na izvr{uvaweto na sankciite. Na subjektite {to u~estvuvaat vo toj proces ne im dopu{ta bilo kakvo menuvawe na polo`bata na osudenite lica nadvor od zakonski utvrdenite ramki so dejstvija {to se dviàt nad nivnite ovlastuvawa {to isto taka se opredeleni so zakon. Zakonot e me~ so dve ostrici. Toj go za{tituva op{testvoto od po-edinecot no, istovremeno go za{tituva poedinecot od arbitrernite postapki na dràvata. Ottamu proizleguva deka vo prakti~nata primena na zakonot i vrz nego zasnovanite propisi ne smee da se odi podaleku od ona {to e nu`no i opravdano za ostvaruvawe na prirodata (su{tinata, bitieto) i celite na sankcijata {to se izvr{uva.

4. Principot na legitimitet vo odnos na principot na legalitet ima komplementaren karakter. I dvata principi imaat ista pojdovna op{testvena i politi~ka osnova, zaemno se nadopolnuvaat i ottamu pretstavuvaat bitna odrednica za dostignuvawe na opredeleno nivo na moderniot ideal {to se vika pravna dràva. Legalitetot i legimit-etot zna~at potvrda na postoeweto, nu`nosta i opravdanosta na vla-deeweto na pravoto nasproti samovolieto od sekakov vid koga se vo pra{awe osnovnite prava i slobodi na licata sprema koi se primenu-va sankcija. Vo dvata principi e zaloèn odnosot me|u dràvnata vlast i poedinecot zaradi negova za{tita od op{testvenata mo}, od vlasta, od pravoto na posilniot, od birokratskoto samovlastie i arb-itrernosta na nadle`nite organi za izvr{uvawe na krivi~nite sank-cii. Nivnoto ostvaruvawe vo praktikata e kompleksno pra{awe {to e vo neposredna zavisnost od onie pretpostavki koi se odnesuvaat na celokupniot praven poredok, stepenot na demokratizacijata i human-izacijata na konkretnoto op{testvo, od preciznoto razgrani~uvawe na sferata na ovlastuvawata na nositelite na vlasta, od otstranuva-weto na site vidovi na diskriminacija, od izdigaweto na stepenot na po~ituvaweto na ~ovekovite prava i slobodi i, se razbira, od usov-r{uvaweto na zakonodavstvoto za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii i negovoto usoglasuvawe so barawata na pravnata dràva.

Kon ovie barawa nu`no e da se dodadat i onie pretpostavki {to se povrzani so usovr{uvaweto i afirmacijata na kriminalnata politika kako organizirana i koordinirana op{testvena dejnsot. Vo taa smisla e osobeno va`no da se vodi osmislena politika na dekrim-inalizacija i depenalizacija na opredeleni krivi~ni dela, voveduv-awe alternativni merki za zamena na neefikasnata represija i nejz-ino poop{testvuvawe vo onaa mera vo koja toa e vo soglasnost so vist-inskite kriminalnopoliti~ki mo`nosti i potrebi. Vo ovaa smisla nesporno e prioritetnoto mesto i zna~eweto na organite za izvr{u-

20

vawe na krivi~nite sankcii i nivnata podgotvenost da ja ostvaruvaat svojata uloga vo soglasnost so sovremenite dostignuvawa vo ovaa oblast i vo doslednost so postulatite {to ottamu se vneseni vo penol-ogijata. Uvaùvaweto na ovoj aspekt e od posebno zna~ewe za prakti-kata kade {to lesno moè da se slu~i opredeleni dejstvija na nadle`-nite subjekti i organi formalno, pa duri i materijalno, da bidat zako-niti, no od aspekt na legitimitetot voop{to da ne zadovoluvaat za{to vo konkretniot slu~aj upotrebenata represija ne bila ni nu`na nitu opravdana.

5. V. Ustav ~l. 54 i KZ ~l. 5.

^len 4

(1) Pravilata za izvr{uvaweto na sankciite se primenuvaat

nepristrasno. (2) Zabraneta e diskriminacija vrz osnova na rasata, bojata na

koàta, polot, jazikot, verata, politi~kite ili drugi uveruvawa, nacionalnoto ili socijalnoto poteklo, srodstvoto, imotnata i op{testvenata polo`ba ili nekoj drug status na liceto sprema koe se izvr{uva sankcijata.

(3) Verskite ~uvstva, li~noto uveruvawe i moralnite normi na licata sprema koi se izvr{uvaat sankciite mora da se po~ituvaat.

________________________ 1. Edna od zada~ite na krivi~noto i izvr{noto pravo se sostoi

vo toa da se za{titat eti~kite vrednosti vrz koi po~iva zaedni~kiot ìvot vo op{testvoto. Ovaa za{tita moè najdobro da se ostvari so orientacija kon interesite na op{testvoto: kon vinata na storitelot i pravedna, spravedliva odmazda. Sekoja sankcija koja ne e vo srazmernost so krivi~noto delo go navreduva individualnoto i kolek-tivnoto ~uvstvo za pravednost. Ako sankcijata e premnogu stroga ili premnogu blaga, taa ne vodi smetka za pravdata i ottamu e nemoralna i op{testveno neprifatliva. Izrekuvaweto i izvr{uvaweto na praved-na sankcija, sankcija {to e srazmerna na krivi~noto delo pretstavuva davawe na gra|anite eden korisen i moralen primer i pri~ina i nata-mu da ostanat ~esni luge koi se odnesuvaat vo soglasnost ne samo so ona {to mora (pravoto), tuku i so ona {to treba (moralot). Kon pravdata vodi primenata na odmazda, izrazuvaweto na socijalnoeti~ki prekor koj od svoja strana bara minimalna srazmernost me|u teìnata na del-oto i teìnata na sankcijata. Samo takva sankcija vo koja e zaloèno op{testvenoto neodobruvawe i osuda na nedozvolenite postapki e vo sostojba da gi so~uva i potvrdi op{testvenite vrednosti, povtorno da

21

go vrati op{testvenoto ~uvstvo za dobroto i zloto, a ottamu i sigur-nosta i op{testvenata solidarnost. So drugi zborovi pri ostvaruva-weto na krivi~nata pravda koja po~iva vrz odmazdata i primenata na sila, mora da se vodi smetka za pravednosta sfatena kako pravednost primeneta na poedine~en slu~aj.

2. Principot na pravednost ili ednakvost na site pri izrekuvaweto i izvr{uvaweto na sankciite e sostaven od dve pravila:

a) retribucija spored teìnata na deloto (reciprocitet, edna-kvost) i

b) za ednakvi ili sli~ni storiteli - ednakva ili sli~na sankcija (srazmernost, ekvivalentnost).

Od ovie pravila najprvin proizleguva deka pravedna e onaa sank-cija {to vodi smetka za ednakvo delo da se primeni ednakva represija, i vtoro, pravedna e onaa sankcija so koja podednakvo se postapuva so ednakvi (sli~ni) storiteli odnosno osudenici i soodvetno na toa, neednakvo se postapuva so razli~ni storiteli odnosno osudenici.

Vedna{ se zabeleùva deka ovoj princip se nadovrzuva na prav-data ili podobro re~eno na principot na zakonitosta i zna~i negovo natamo{no dopolnuvawe. Imeno, legalitetot na sankciite sfaten vo po{iroka smisla ne se sostoi samo vo zakonskata reguliranost na izvr{uvaweto i izrekuvaweto na sankciite, tuku i vo ramnomerna, voedna~ena primena na site sankcii. So drugi zborovi, principot na pravednost sodrì zabrana na razli~na primena na represijata ne samo pri izrekuvaweto tuku i pri izvr{uvaweto na sankciite i otta-mu e vo funkcija na legalitetot. Zakonitosta na izvr{uvaweto ne zna~i samo opredeluvawe na na~inot na izvr{uvaweto na sankciite (formalna zakonitost) tuku i ednakvo (sli~no) stradawe za ednakvi (sli~ni) slu~ai vo praktikata (materijalna zakonitost). Ako za ednak-vi i sli~ni slu~ai, ako za kaznivi dela od ist ~len i stav na zakonot, izvr{eni pod isti ili sli~ni okolnosti, za koi od strana na sudovite se izre~eni ist vid na sankcii vo pribli`no ednakvi ramki, vo prak-tikata na izvr{uvaweto ima neednakvo tretirawe, odnosno ako se pravat zna~ajni razliki vo pogled na primenetata represija, doa|a do golema neednakvost vo postapuvaweto so gra|anite, do nivno disk-riminirawe od strana na nadle`nite izvr{ni organi {to sekako ne e pravedno. Ottuka se izvlekuva vtoriot element na pravednosta vo izv-r{uvaweto na sankciite. Ovoj element ili pravilo, iako ne e vgrade-no vo ZIS, dobiva posebno mesto vo praktikata na izvr{uvaweto na sankciite. Toa e zna~ajno barawe koe zasega mu e ostaveno na svesniot pristap, na rasuduvaweto na subjektite nadle`ni za izvr{uvawe na sankciite. Toa me|utoa ne zna~i deka vo toj pogled treba da ima tolku tolkuvawa kolku {to ima lica {to rabotat na ovoj problem. Vo

22

rasvetluvaweto na ova pravilo treba da se tregne od voop{tuvawe na konkretnoto iskustvo so dosledna pomo{ na teorijata, a dobienite soznanija treba da se prifatat kako zna~ajni eti~ki pravila koi, ako ni{to drugo, bi moèle da bidat voobli~enii i pomesteni vo nekoe obi~ajno pravo, odnosno vo tn. zatvorska deontologija.

Ne pomalku e zna~ajno i prvoto pravilo koe, barem denes, for-malno ja imaa taa prednost za{to ima svoj normativen izraz. Vo Usta-vot stoi: Gra|anite na Republika Makedonija se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, bojata na koàta, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba (~l. 9). I natamu, Gra|anite pred ustavot i zakonite... (a toa zna~i i pred ZIS)...se ednakvi (~l. 9 st. 2). Vo ovaa smisla e i odredbata od ~l. 9 ZIS. Na toj na~in kaj nas e normirano bitno pra{awe koe vo zemjite na Zapadna Evropa vo poslednive dve decenii be{e posebno aktuelizirano. Toa e pra{aweto na legislativno i prakti~no obezbeduvawe na ramnopravnosta na gra|anite vo site sferi na kaznenata pravda. Ovie nastojuvawa dov-edoa do toa na~eloto na pravednost najprvin da bide pomesteno vo nek-olku zna~ajni me|unarodni konvencii, a so demokratizacijata na op{-testveniot sistem i vo na{eto zakonosavstvo. Na toj na~in so-vremenata penolo{ka nauka i praktika se zbogatija so eden izvon-redno vaèn, dosega nepravedno zapostavuvan princip koj ima dlaboka osnova vo ~ovekovata priroda i vo kolektivnata svest.

3. Zna~eweto na principot na pravednost moè da se sogleda na tri posebni ramni{ta: a) vrz planot na garantiraweto na sigurnosta na slobodite i pravata na gra|anite vrz koi se izvr{uva sankcijata (unapreduvawe na principot na zakonitosta), b) vrz planot na spre~-uvawe na preteranata strogost vo nivnoto izvr{uvawe (unapreduvawe na principot na legitimitetot) i v) vrz planot na po~ituvawe na ~ov-ekovite li~ni vrednosti i uveruvawa (unapreduvawe na principot na humanost). Ottamu se nametnuva logi~en zaklu~ok deka se raboti za princip za koj slobodno moè da se kaè deka pretstavuva glavna alka so koja se prika~eni i dovedeni vo zaemna soglasnost ostanatite prin-cipi na izvr{uvaweto na sankciite. Ona {to me|utoa moè vedna{ da se zabeleì e deka, od ovoj usoglasen mehanizam na zaemno povrzani na~ela vo ostvaruvaweto na celite na sankciite, navidum nedostasuva principot na individualizacijata. Prividnata protivre~nost na ind-ividualizacijata so baraweto na pravednosta moè da se sogleda ottamu {to i ovoj princip moè lesno da se pomesti vo pravednosta dokolku se razgleduva od aspekt na distributivnata pravda. Na toj na-~in principot na individualizacijata dobiva zna~ewe na vrednosna kategorija so koja moè da se impregnira sekoj od osnovnite principi

23

na sankciite i sluì kako dobra za{tita od nivno raspa|awe do koe moè da dovedat ekstremnite stavovi na strogite retributivisti ili stereotipnite barawa na op{testvenata javnost koga slu~ajno ili namerno se poneseni od premnogu silnata èlba za odmazda.

V. ~l. 9 Ustav; Pravilo 6 SMP; Pravilo 2 EZP; UDP^ ~l. 7; ~l. 14 EK; ~l. 26 MPGPP, Pravilo 7 (1) PP i Penologija 2, str. 28-35.

4. Baraweto so koe se istaknuva deka verskite ~uvstva, li~noto uveruvawe i moralnite normi na licata sprema koi se izvr{uvaat san-kciite mora da se po~ituvaat, e pomesteno vo brojni megunarodni kon-vencii. Taka vo ~l. 9 EK stoi: 1. Sekoj ~ovek ima pravo na sloboda na mislite, sovesta i verata. Ova pravo ja vklu~uva slobodata za promena na verata i ubeduvaweto, sam ili zaedno so drugite, javno ili privatno, preku obred, propovedi, vr{ewe verski dol`nosti i ritu-ali. 2. Slobodata na izreazuvawe na svojata vera ili na svoite ubed-uvawa moè da bide predmet samo na onie ograni~uvawa {to se pred-videni so zakon ili koi pretstavuvaat neophodni merki vo interes na javnata bezbednost, zdravjeto i moralot ili za{titata na pravata i slobodite vo demokratskoto op{testvo.

Toa barawe e vo soglasnost i so ~l. 19 st. 1 i 2 od Ustavot kade se veli: Se garantira slobodata na veroispovesta. Se garantira slobodno i javno, poedine~no ili vo zaednica so drugi, izrazuvawe na verata.

V. objasnuvawa na ~l. 139.

^len 5

So licata sprema koi se izvr{uvaat sankciite se postapuva na

na~in koj vo najgolema mo`na mera odgovara na nivnata li~nost. ________________________ Principot na individualizacijata na izvr{uvaweto na sankci-

ite se sostoi vo prilagoduvawe na na~inot na nivnoto izvr{uvawe sprema li~nosta na osudenoto odnosno prekr{o~no kaznetoto lice, na negovite biopsihosocialni osobenosti i potrebi zaradi najdobro ostvaruvawe na celite na konkretnata sankcija. Ova sovremeno na~elo vo na{eto zakonodavstvo e dadeno kako op{ta formulacija so koja se istaknuva negovoto univerzalno zna~ewe za site sankcii. Toa se pro-cenuva so ogled na potrebata procesot na individualizacija da se pov-rze so ostvaruvaweto na edukativnite celi onamu kade {to tie do-bivat dominanten izraz, {to zna~i so sankciite koi vo prv red se so-stojat vo li{uvawe od sloboda. Principot navistina ima posebna uloga kaj sankciite kaj koi postignuvaweto na resocijalizacijata e mo`no no, ne smee da se zaboravi deka toj e od ednakvo zna~ewe i kaj

24

ostanatite sankcii, za{to negovata primena e osmislena i naso~ena kon postignuvawe na najgolem uspeh na site celi {to moàt da bidat sodràni vo sekoja sankcija. Toa zna~i deka pri izborot na merkata i sredstvata na represijata so koja izvr{nite organi se rakovodat pri izvr{uvaweto na oddelni sankcii sekoga{ treba da se vodi smetka ne samo za prevospituvaweto tuku i za site drugi celi na konkretnata sankcija, odnosno pri nejzinoto izvr{uvawe da se primeni onaa mera na represija koja so ogled na li~nosta na osudenikot vo dadeniot slu~aj e najprifatliva. So ogled pak na tesnata zaemna povrzanost na site principi na izvr{uvaweto na sankciite, osnoven uslov e da se vnimava primenata na ovoj princip da ne mu protivre~i na primenata na ostanatite principi. Po~ituvaweto na ovij uslov ne e ni najmalku ednostavna i lesna zada~a. Ottamu se nalaga visoka stru~na i nau~na podgotvenost i zaemna sorabotka na site subjekti nadle`ni za ost-varuvawe na individualizacijata i primenata na sankciite voop{to.

V. Penologija 2, str. 111-119.

^len 6

So licata sprema koi se izvr{uvaat sankciite se postapuva

~ove~no, so po~ituvawe na ~ovekovata li~nost i dostoinstvo, za~uvu-vawe na nivnoto telesno i du{evno zdravje, vodej}i pritoa smetka za ostvaruvawe na celite na oddelni sankcii.

________________________ 1. Principot na humanost vo izvr{uvaweto na sankciite, odno-

sno vo primenata na krivi~nopravnata represija e sodràn vo Ustavot kade se veli: Fizi~kiot i moralniot integritet na ~ovekot e neprikosnoven. Se zabranuva sekoj oblik na ma~ewe ne~ove~ko ili poniùva~ko odnesuvawe i kaznuvawe (~l. 11 st. 1 i 2). Ovoj mo{ne zna~aen princip dobi svoja podrobna razrabotka i vo KZ, a osobeno vo nekolku odredbi na ZIS. So niv nadle`nite organi za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii se obvrzuvaat so osudenite lica da postapuvaat ~ove~no, da ja po~ituvaat nivnata li~nost i ~ove~ko dostoinstvo, da go obezbedat nivnoto pravo na li~na sigurnost, da vodat grià za za{-tita na nivniot fizi~ki i moralen integritet, odnosno za~uvuvawe na nivnoto fizi~ko i du{evno zdravje i samopo~ituvaweto na sopstve-nata li~nost. Vo ovie obvrski na nadle`nite izvr{ni organi koi treba da se ostvaruvaat vo soglasnost so odredbite na ZIS i po~it-uvaweto na me|unarodnite konvencii, a osobeno Minimalnite pravila za postapuvawe so zatvorenicite i Evropskite zatvorski pravila, vsu-

25

{nost, se zaloèni glavnite barawa od koi se sostoi principot na humanost vo izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii.

2. Ovoj princip e plod na dolg evolutiven proces potpren vrz vekovnite usilbi na naprednite umovi ~ii genijalni misli bea nas-o~eni kon izgradba na pristojni op{testveno-politi~ki uslovi za podobar ìvot i razvoj na ~ovekot, za postojano zgolemuvawe na neg-ovite prava i slobodi i negoviot pobrz tvore~ki napredok, za ~ovek {to vo podemokratski op{testveni odnosi re{ava za svojata sudbina i samostojno pridonesuva za svojata sre}a i idnina. Za negovata afir-macija vo oblasta za koja govorime sepak od posebno zna~ewe se zalo-`bite izneseni na Prviot kongres na ON za spre~uvawe na zlostor-stvata i postapuvawe so prestapnicite (London, 1955). Glavnite sta-vovi prezentirani na ovoj Kongres i nivnata razrabotka i dopol-nuvawe so novi idei na narednite sobiri na me|unarodnite organiza-cii bea zna~ajna osnova za nivno preto~uvawe vo pove}e me|unarodni konvencii. Taka na primer vo MPGPP stoi: Nikoj ne moè da bide podloèn na ma~ewe nitu na svirepo ili poniùva~ko postapuvawe ili kaznuvawe. Posebno e zabraneto podloùvawe na nekoe lice na medicinski ili nau~ni eksperimenti bez negova slobodna soglasnost. Vo toj pogled sli~ni odredbi moàt da se najdat vo MKURD, DZT, KP, i vo drugi me|unarodni dokumenti.

3. Ako se frli samo eden pogled vrz barawata sodràni vo ovie dokumenti lesno e da se zabeleì deka nivnata sodrìna e inkorporirana i vo na{iot ZIS. Pritoa e bitno da se istakne deka humanosta vo izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii ne e sodràna samo vo prethodno navedenite zakonski odredbi. So ovoj princip e prot-kaen celiot ZIS i toa bez ogled na vidot na sankcijata {to se primenuva. Vo oblasta na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od slo-boda ova na~elo e {iroko implementirano vo baraweto za grupno izd-rùvawe na kaznata, voveduvaweto na reìmot na otvoreni i poluot-voreni ustanovi, vo materijata koja se odnesuva na polo`bata na osudenite lica i na~inot na nejzinoto ostvaruvawe, vo sistemot na pogodnostite i drugite merki {to zna~at normalizacija na ìvotot, vo stremeòt kon maksimalno eliminirawe na site okolnosti {to go ote`nuvaat toj ìvot i ostvaruvaweto na tremanot vo kazneno-pop-ravnite ustanovi. Nakratko so primenata na ovoj princip kaj ovie kazni, no i kaj site drugi sankcii se nastojuva da se izbegnat nepot-rebnite maki i stradawa na osudenite lica i onie okolnosti {to na bilo koj na~in ja vlo{uvaat i onaka mo{ne nepovolnata polo`ba vo vrska so izvr{uvawe na sankcijata. Vrven dostrel na ova na~elo kaj nas e ukinuvaweto na smrtnata kazna i logi~no na toa nepostoeweto normi za nejzino izvr{uvawe.

26

4. Doslednoto po~ituvawe na na~eloto na humnanost vodi kon pove}e celi. Me|u niv e zna~ajno toa {to vo oblasta na izvr{uvaweto se probi ideata deka ni{to ~ove~ko ne treba da ni e tu|o duri i vo odosot so onie {to osobeno te{ko go povredile zakonot. Na toj na~in doa|a do izraz demokratskiot karakter na edno op{testvo koe tokmu vo oblasta na primenata na represijata moè da ja pronajde ili da ja zagubi svojata vrednost. Na druga strana se nao|aat efektite {to od primenata na ovoj princip obimno mu se vra}aat na samoto op{testvo toga{ koga osudenikot nema da se pojavi kako recidivist. I, najposle, vo ~uvstvitelnoto prekr{uvawe na humnosta vo svesta na samiot osudenik se krie ona {to za toj odnos e moèbi i najbitno, negovata verba barem vo nekoja vrednost na op{testveniot sistem i èlbata da ja jakne svojata spremnost da odgovori na, zasega za mnogumina samo virtuelnata, no vo su{tina stvarna karakteristika na pravednosta - na sekoe dobro da se odgovori so dobro.

5. Sogleduvaweto na glavnite barawa i celi sodràni vo principot na humanosta ni ovozmoùva da dobieme jasna pretstava za negovoto nesomneno penolo{ko zna~ewe. So toa me|utoa ne moè da se izbegne obvrskata da se dade odgovor na prigovorot deka ovoj princip e vo protivre~nost so represijata zaloèna vo sankcijata. Vo taa smi-sla se zabeleùva deka mo{ne demago{ki zvu~i baraweto za primena na humanost pri izvr{uvaweto na vo osnova nehumani, represivni merki. Vo odgovorot na ovoj prigovor se povikuvame na onie razmis-luvawa so koi se tvrdi "ako nehumaniot karakter na represivnite merki ne moème apsolutno da go eliminirame, moème da go redu-cirame na nu`na mera, moème pove}e da gi primenuvame onie sankcii kaj koi retributivniot karakter pomalku e izrazen, moème ograni~-uvawata na slobodite i pravata na osudenite lica da gi svedeme na racionalna i neophodna mera." "Samo vo taa smisla", veli Lazarevi}," moè da se zboruva za humanizirawe na krivi~nopravnata represija...

kon koja treba da se opredeli sekoe demokratsko op{testvo. "(Laza-

revic, Lj. Jugoslovenska kriminalna.., JRKKP, Beograd, 1988/1, str. 20). Pri-

toa e zna~ajno i toa deka "po~ituvaweto na principot na humanosta e va`no duri i toga{ koga na podra~jeto na prestapni{tvoto se kon-statiraat fenomeni koi svedo~at za porast na svireposta. Dràvata koja mora da bide moralna formacija vo svojot sistem ne moè da vo-veduva metodi na sankcionirawe {to gi izmislile i spored koi se rakovodat kriminalcite, a koi im se sprotivni na principite {to taa

gi usvoila" (Kiraly, T. Evolucija metoda i sredstava .. JRKKP, Beograd,

1974/3. str. 395 ). 6. V. ~l. 11 st. 2 Ustav; Pravilo 1 EZP; ~l. 2 i 4 KPT; ~l. 3 DZT;

Princip 6 KP; ~l.7 MKURD; ~l. 5 KOLOPZ .

27

^len 7

(1) Sankciite gi izvr{uvaat organite opredeleni so ovoj

zakon. (2) Organot {to ja donel odlukata so koja e izre~ena

sankcijata, ako toj samiot ne e nadleèn za izvr{uvawe, dolèn e da mu ja dostavi na nadle`niot organ za izvr{uvawe vedna{ otkako odlukata }e stane izvr{na.

(3) Odlukata stanuva izvr{na koga po nejzinata pravosilnost ne postojat pre~ki opredeleni so ovoj zakon za izvr{uvawe na sank-cijata.

(4) Organot nadleèn za izvr{uvawe dolèn e da pristapi kon izvr{uvawe na sankcijata so prezemawe na zakonski opredelenite dejstvija i merki vedna{ po priemot na odlukata.

(5) Osudenite lica imaat pravo na za{tita na svoite prava na na~in i postapka predvideni so ovoj zakon.

________________________ 1. Rabotite na izvr{uvaweto na sankciite se sostaven element

na pravosudniot sistem. Niv gi vr{i Direkcijata nadle`na za izvr-{uvawe na sankciite pri Ministerstvoto na pravda. Toa {to Direk-cijata se javuva kako glaven organ na koj mu e dovereno izvr{uvaweto ne zna~i deka istiot go pokriva celokupniot sistem na izvr{uvaweto na sankciite za kaznivi dela, za{to del od niv celosno ili delumno se preneseni vo nadle`nost na drugi organi. Takov e na primer, slu~ajot so izvr{uvaweto na merkite na bezbednost i vospitno-popravnite merki.

- Vo nadle`nost na Direkcijata za izvr{uvawe na sankciite e izvr{uvaweto na: krivi~nite (zatvor, doìvoten zatvor, malolet-ni~ki zatvor, zavodskata vospitno-popravna merka (upatuvawe vo vospitno-popraven dom) i prekr{o~nite (zatvor) sankcii.

- Vo nadle`nost na podra~nite edinici na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti e izvr{uvaweto na del od merkite na bezbednost izre~eni za krivi~no delo ili za prekr{ok: zabrana na upravuvawe so motorno vozilo (~l. 257) i proteruvawe na stranec od zemjata (~l. 261).

- Vo nadle`nost na osnovniot sud spored mestoto na ìveali-{teto, odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice e izvr{u-vaweto na merkata odzemawe na imotna korist pribavena so krivi~no delo (~l. 262).

- Vo nadle`not na sudot {to ja donel prvostepenata odluka e izvr{uvaweto na: pari~nata kazna izre~ena za storeno krivi~no delo

28

(~l. 277) i prekr{ok (~l. 326) i merkata na bezbednost odzemawe na predmeti izre~ena za krivi~no delo (~l. 259) i prekr{ok (~l. 326).

- Nadleèn organ za izvr{uvawe na merkata na bezbednost zad-olìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova e zdravstvena ustanova osnovana za taa cel (~l. 236)

- Nadle`ni organi za izvr{uvawe na merkata na bezbednost zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost se: 1. pravnoto lice ili druga institucija vo koja osudenoto lice e vraboteno, 2. nadle`niot organ za izdavawe odobrenie za vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost, 3. nadle`niot organ na inspekcijata na trudot vo mestoto na ìveali{teto, odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice i 4. nadle`niot sud za registracija na preprijatijata (~l. 254).

- Vo nadle`nost na centarot za socijalni raboti e izvr{uva-weto na vospitno-popravnata merka zasilen nadzor od strana na cen-tarot za socijalni raboti (~l. 288).

- Vo nadle`nost na Ministerstvoto za trud i socijalna politika e izvr{uvaweto vospitno-popravnata merka upatuvawe vo disciplinski centar za maloletnici (~l. 273).

- Vo nadle`nost na zadolèniot roditel, posvoitel ili staratel e izvr{uvaweto na vospitno-popravnata merka zasilen nadzor od strana na roditelite, posvoitelot ili staratelot (~l. 279).

- Vo nadle`nost na semejstvoto opredeleno so sudska odluka e izvr{uvaweto na vospitno-popravnata merka zasilen nadzor vo drugo semejstvo (~l. 284).

Za izvr{uvawe na odelen vid sankcii ZIS ne go opredeluva nitu organot ni na~inot na nivnoto izvr{uvawe od ednostavni pri~ini {to se raboti za sankcii koi se smetaat za izvr{eni so samoto nivno izrekuvawe od strana na sudot. Takvi sankcii se: parapenalnite san-kcii (uslovnata osuda i sudskata opomena) i ukorot kako prekr{o~na ili vospitno-prevospitna merka.

2. Neposredniot nadleèn organ za izvr{uvawe na sankciite izre~eni vo krivi~na i prekr{o~na postapka e osnovniot sud. Ako toj samiot ne e nadleèn za izvr{uvawe, a toa e slu~aj so onie sankcii ~ie izvr{uvawe ne go pokriva Direkcijata, doèn e odlukata so koja e izre~ena sankcijata da mu ja dostavi na nadle`niot organ za izvr{-uvawe vedna{ otkako odlukata }e stane izvr{na. Izrazot vedna{, zna~i deka sudot e dolèn izvr{nata odluka da mu ja dostavi na na-dle`niot organ vo najkratok vremenski rok koj ne smee da iznesuva pove}e od 3 dena.

3. Za toa koga odlukata stanuva pravosilna i izvr{na (uslovi {to mora kumulativno da se ispolnat) v. objasnuvawa kon ~l. 2.

29

4. Sudot ili drug organ nadleèn za izvr{uvawe e dolèn da pristapi kon neposredno izvr{uvawe na sankcijata vedna{, odnosno bez odlagawe vo rok koj ne moè da bide podolg od 3 dena.

5. Odredbata go inaguira pravoto na za{tita na osnovnite prava na osudenite lica. Za na~inot i postapkata spored koi se ostvaruva taa za{tita v. ~l.162-170 i objasnuvawata kon niv.

^len 8

Nadzor vrz rabotata na organite i drugite institucii za izvr-

{uvawe na sankciite i na zakonitosta vo izvr{uvaweto na sankciite vr{at organite opredeleni so ovoj zakon.

________________________ 1. Izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda i voop{to na

krivi~nite sankcii od institucionalen karakter e mo{ne zna~ajna i ~uvstvitelna op{testvena funkcija {to se javuva kako sostaven del na pravosudniot sistem. Vakvata sostojba vo pogled na resorniot organ {to se griì za izvr{uvaweto na kaznata datira od donesuvaweto na izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za izvr{uvawe na krivi~ite sankcii (SL SFRJ 1968/15). Spored tie izmeni i dopolnuvawa pra{a-wata vo vrska so mestoto na~inot na funkcioniraweto na kazneno-popravnata ustanova i brojnite aspekti vo vrska so ostvaruvaweto na celite na kaznata od organite za vnatre{ni raboti bea preneseni vrz toga{niot Sojuzen i Republi~ki sekretarijat za pravosudstvo. Na toj na~in be{e izvr{ena su{tinska promena ne samo na organite {to treba da se griàt za izvr{uvaweto na kaznata tuku i za sproved-uvaweto na kontrolata na nejzinoto pravilno izvr{uvawe so pomo{ na mehanizmite na zakonski osmisleniot nadzor. So ZIS ovaa uloga ja prezede Ministerstvoto za pravda na Makedonija i osnovnite sudovi vo op{tinite vo koi se nao|aat kazneno-popravnite ustanovi.

Spored pozitivnite propisi nadzorot vo vrska so izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda se vr{i vo dve nasoki. Ovoj nadzor od edna strana e naso~en kon pravilno i zakonito postapuvawe sprema osudenite lica, a od druga strana e osmislen zaradi obezbeduvawe kaz-nata da se izvr{uva soodvetno na osnovnite na~ela utvrdeni so ZIS i me|unarodnite dokumenti za vo izvr{uvaweto da dojdat do izraz sov-remenite penolo{ki principi i pozitivnite iskustva i dostigawa {to go unapreduvaat i razvivavaat sovremeniot penitencijaren sis-tem, kako i zaradi analiza na sostojbite i otstranuvawe na prob-lemite i slabostite vo rabotata na ustanovite. Vo prviot slu~aj stan-uva zbor za nadzor na zakonitosta vo izvr{uvaweto na kaznata, a vo

30

vtoriot, za stru~no-instruktorski nadzor vo izvr{uvaweto na kazna-ta.

2. V. objasnuvawa na ~l.74-79.

^len 9

(1) Sredstvata za izvr{uvawe na sankciite gi obezbeduva Repu-

blikata. (2) Licata sprema koi se primenuva sankcijata ne gi pla}aat

tro{ocite na izvr{uvaweto, osven tro{ocite na izvr{uvaweto na pari~nata kazna.

________________________ 1. Vo na{ata zemja tro{ocite na izvr{uvaweto na sankciite

pa|aat na tovar na Buxetot na Republikata. 2. Soglasno prethodnoto vo na{iot sistem na izvr{uvawe na

sankciite za kaznivi dela se afirmira princip na nivno besplatno izvr{uvawe koj ima pove}estrano kriminalnopoliti~ko opravduvawe. So osloboduvaweto na osudenikot od pokrivawe na tro{ocite na izvr{uvaweto na izre~enata sankcija se odbegnuva opasnosta istite da padnat na tovar na semejstvoto, rodninite ili drugi negovi bliski lica i nejzinoto pretvorawe vo sankcija {to ne e od li~na priroda. Vtorata opasnost se sostoi vo toa osudenikot na kazna li{uvawe od sloboda tro{ocite na izvr{uvaweto da go prisilat na iscrpuva~ka rabota koja sama po sebe bi pretstavuvala dopolnitelna, ~esto pati duri i pote{ka sankcija, odnosno dvokratno kaznuvawe koe e sprotiv-no na na~elata na legalitetot, pravednosta i humanosta. I najposle, baraweto osudenikot da gi podnesuva tro{ocite na izvr{uvaweto e vo sprotivnost so proklamiranite celi na sankciite i ottamu zna~i celosno otkaùvawe od edukativnite efekti na osudeni~kiot trud.

3. Od postaveniot princip na besplatno izvr{uvawe na sank-ciite postojat nekolku isklu~oci. Najva`niot koj e reguliran so ovaa odredba e deka tro{ocite na izvr{uvaweto na pari~nata kazna, a toa zna~i pla}aweto na utvrdeniot iznos na kaznata i site tro{oci okolu nejzinoto dobrovolno ili prisilno izvr{uvawe gi podnesuva osudenikot.

Na tovar na osudenikot pa|aat ili moàt da padnat i drugi tro-{oci vo vrska so izvr{uvaweto na sankciite: 1. Osudenoto lice {to se povikuva na izvr{uvawe na kaznata zatvor gi podnesuva tro{ocite za prevoz so sredstvata na javniot soobra}aj od mestoto na ìveal-i{teto odnosno prestojuvali{teto do mestoto kade {to se nao|a ustanovata. 2. Osudenoto lice {to se otpu{ta od ustanovata gi podnes-

31

uva tro{ocite za prevoz so sredstvat na javniot soobra}aj od ustano-vata do mestoto na negovoto ìveali{te ili prestojuvali{te. Samo toga{ koga liceto nema sredstva za taa namena, tro{ocite gi podnesuva ustanovata (~l. 193 ZIS). 3. Osudenoto lice koe koristi pogodnost doma{no otsustvo, tro{ocite za prevoz so sredstvata na javniot soobra}aj od ustanovata do mestoto na ìveali{teto, odnosno prestojuvali{teto. 4. Osudenoto lice koe se krielo ili se nao|alo vo begstvo, tro{ocite napraveni za negovoto pronao|awe i sproveduvawe vo ustanovata. (~l. 85). 5. Osudenoto lice koe odbilo upotreba na hrana ili lekuvawe, tro{ocite za primena na neophodnite medicinski merki za negova ishrana i lekuvawe. Za nadomestuvawe na ovie tro{o-ci re{ava direktorot na ustanovata. 6. Osudenoto lice za krivi~no delo storeno preku sredstvata za javno informirawe, tro{ocite za javno objavuvawe na sudskata presuda ili izvod od nea. Za nadomes-tuvawe na ovie tro{oci re{ava nadle`niot sud. 7. Osudenoto lice gi podnesuva i tro{ocite napraveni vo postapkata za odzemawe na imot-na korist.

4. Za podnesuvawe na del od tro{ocite za izvr{uvawe na vo-spitnite merki vidi ~l. 271.

^len 10

Na licata otpu{teni od izvr{uvaweto na sankciite im se uka-

ùva pomo{. ________________________ 1. Celta na postpenalnata pomo{ i prifa}awe na otpu{tenoto

osudeno lice e otstranuvawe, ograni~uvawe i ublaùvawe na etiolo{-kite faktori {to go turnale ili vo idnina moàt da go turnat vo kriminalno odnesuvawe. Taa e potrebna zaradi negovo pobezbolno vra-}awe vo zaednicata kako resocijaliziran ili socijalno adaptiran ~len koj vo op{testvenata grià i vo sopstvenite sili }e najde motiv {to }e go spre~i negoviot recidivizam i }e ja afirmira negovata li~nost. Za uspe{no ostvaruvawe na ovaa cel potrebno e me|utoa da se ostvarat brojni pretpostavki me|u koi osobeno se istaknuvaat slednive:

- Postpenalnata pomo{ i prifa}aweto so svoja realizacija treba da zapo~nat vo onoj moment koga osudenikot }e dojde na izd-rùvawe na kaznata zatvor i treba da traat sî dotoga{ dodeka mu se potrebni.

32

- Osudenoto lice sprema koe e naso~ena pomo{tta treba da bide aktiven subjekt ne samo vo svojata resocijalizacija tuku i vo svojata sopstvena reintegracija vo op{testvoto.

- Potreben e cvrst dogovor za ulogata na poedini op{testveni subjekti vo procesot na ostvaruvaweto na postpenalnata pomo{ i prifa}aweto, kako plansko koordinirawe na akciite za nivno real-izirawe.

- Natamu e bitno griàta za otpu{tenite osudenici da ne ostane vo racete samo na oddelni op{testveni subjekti opredeleni so zakon, tuku da se pretvori vo obvrska na celokupnoto op{testvo. Nakratko, potrebno e kone~no inicirawe na procesot na poop{testvuvawe na izvr{uvaweto na sankciite i vo tie ramki na postpenalnata pomo{ i prifa}aweto na otpu{tenite osudenici preku formite na dobrovo-lno u~estvo na gra|anite vo ovie formi na deluvawe.

- Informirawe na naj{irokata javnost za celite i problemite na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii i postpenalnite aktivnosti i menuvawe na nasokite na nivnite stavovi kon sproveduvawe na ovie humani idei vo odnosot kon osudenite lica.

- Re{avawe na kadrovskite problemi na vonzavodskite stru~ni slu`bi {to se zanimavaat so sproveduvawe na postpenalnite aktiv-nosti kako i sozdavawe na po{iroka materijalna osnova za realiza-cija na nivnite zada~i.

2. V. objasnuvawa na ~l. 205.

33

DEL PRVI IZVR[UVAWE NA SANKCIITE IZREÊNI ZA KRIVI^NI

DELA A. Izvr{uvawe na kaznata zatvor

Glava II OSNOVNI NAÊLA

^len 11

(1) Celta na izvr{uvaweto na kaznata zatvor e osposobuvawe na

osudenite lica da se vklu~at vo op{testvoto so najdobri izgledi za samostoen ìvot vo soglasnost so zakon.

(2) Zaradi postignuvawe na celta na izvr{uvaweto na kaznata zatvor kaj osudenite lica se razviva ~uvstvoto na odgovornost i se pottiknuvaat da go prifatat i aktivno da u~estvuvaat vo tretmanot za vreme na izvr{uvaweto na kaznata, motiviran i naso~en kon prevospituvawe i razvivawe na pozitivnite karakterni osobini i sposobnosti {to go zabrzuva usp{enoto vra}awe vo op{testvoto.

________________________ 1. Odredbite se vo soglasnost so pravilata 58 i 59 SMP. Spored

Praviloto 58: Celta i opravdanosta na kaznite li{uvawe od sloboda vo krajna linija e za{titata na op{testvoto protiv zlostorstvata. Taa cel }e se postigne samo ako vremeto pominato vo zatvor {to e mo`no pove}e se iskoristi, zatvorenikot ne samo da saka tuku i da bide sposoben po izdrànata kazna da ìvee taka {to }e go po~ituva zakonot i }e se griì za svoite potrebi . Vo praviloto 59 natamu se istaknuva: Za taa cel reìmot na izvr{uvaweto na kaznite treba da gi koristi site popravni, vospitni, moralni, duhovni i drugi sredstva i oblici na pomo{ so koi raspolaga i da nastojuva da gi primenuva vo soglasnost so potrebite na postapuvaweto na sekoj zatvorenik".

Pravilata ukaùvaat deka krajnata cel na li{uvaweto od sloboda e da se za{titi op{testvoto. No ova ne potvrduva deka op{t-estvoto moè da se is~isti od kriminalitetot so koristewe na kaz-nata li{uvawe od sloboda. Vpro~em, postojat brojni istraùvawa koi ukaùvaat na toa deka koristeweto na ovaa kazna ima relativno malo vlijanie na namaluvaweto na nivoto na kriminalitetot vo op{tes-tvoto. Poradi toa pravilata to~no ukaùvaat deka li{uvaweto od

34

sloboda e krajna sankcija koja bi trebalo da se primenuva samo onamu kade {to op{testvoto e isklu~itelno zagrozeno. No duri i toga{ zat-vorskiot personal e dolèn da se griì za op{testvoto. Toa treba {to e mo`no pove}e da se stori so ograni~uvawe na {tetnite posled-ici od zatvataweto, so obid zatvorenikot da se soo~i so svoeto pres-tapni~ko povedenie i da mu se pomogne da gi iskoristi ponudenite mo-`nosti da se podgotvi za socijalna odgovornost i ìvotot {to mora da go prifati po osloboduvaweto. (v. MSV, str. 34)

Na pravilata na SMP koi se odnesuvaat na celite na krivi~nite sankcii im soodvetstvuvaat pravilata 3 i 64 EZP. Ovie pravila gla-sat: Postapuvaweto so zatvorenicite mora da bide takvo {to nema da go zagrozi nivnoto zdravje i samopo~ituvawe i kolku {to vreme-traeweto na kaznata toa go dopu{ta da go razviva nivnoto ~uvstvo na odgovornost i da gi pottiknuva stavovite i sposobnostite koi }e im ovozmoàt da se vklu~at vo op{testvoto so najdobri izgledi za samostoen ìvot vo soglasnost so zakonot po izdrànata kazna. (Pravilo 3)

Zatvoraweto zaradi li{uvawe od sloboda samoto po sebe e kazna. Ottamu uslovite na zatvaraweto i zatvorskiot sistem ne smeat u{te pove}e da gi vlo{uvaat stradawata {to taa kazna gi predizvikuva, osven kako sledovatelna pojava kaj opravdanata izol-acija ili odrùvaweto na disciplinata.(Pravilo 64).

2. Opredeluvaweto na celite na krivi~nite sankcii e bitno kri-minalnopoliti~ko pra{awe koe {to oddelni zemji vklu~uvajki ja i na{ata, go reguliraat vo samiot krivi~en zakonik. Spored ~l. 32 KZ: Pokraj ostvaruvaweto na pravdata cel na kaznuvaweto e: 1) spre~-uvawe na storitelot da vr{i krivi~ni dela i negovo prevospituvawe; 2) vospitno da se vlijae vrz drugite da ne vr{at krivi~ni dela. Toa zna~i deka celite na site krivi~ni sankcii, pa spored toa i na izvr{uvaweto na kaznata zatvor se: 1. specijalna prevencija, 2. gen-eralna prevencija i 3. postignuvawe na pravdata.

a) Specijalnata prevencija kako cel na krivi~nata sankcija vo odnos na samiot storitel zna~i negovo spre~uvawe da vr{i krivi~ni dela. Ovaa funkcija na sankciite se ostvaruva so aa) zastra{uvawe na storitelot vo pogled na negovite idni kriminalni odnesuvawa, ab) neutralizacija po pat na izolacija (vo nekoi deàvi i eliminacija) na storitelot i av) prevospituvawe i popravawe (resocijalizacija i socijalna adaptacija vo tekot na izdrùvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda, maloletni~ki zatvor i zavodskite vospitni merki) ili lekuvawe (vo tekot na izvr{uvaweto na merkite na bezbednost od medicinski karakter).

35

Smislata na specijalnata prevencija e deluvawe vrz storitelot kako poedinec zaradi negovo odvra}awe od izvr{uvawe na novo kri-vi~no delo. So ogled na toa deka sekoj poedinec e razli~na li~nost, nejzinata realizacija pretpostavuva poznavawe na konkretniot poed-inec kako neophodnost za soodvetno prilagoduvawe na sankcijata (zak-onska, sudska i izvr{na individualizacija) vo soglasnost so negovite karakteristiki.

So pomo{ na individualnoto zastra{uvawe, neutralizacijata, prevospituvaweto i popravaweto ili lekuvaweto se ostvaruva opred-elena za{tita na op{testvoto od kriminalitetot. Ovde me|utoa ne smee da se zaboravi deka so pomo{ na specijalnata prevencija se vlijae samo na storitelot na deloto, vrz menuvaweto na negovata li~nost, no ne i vrz socijalnite pri~ini, uslovi i povodi na kriminalitetot ~ie {to negativno dejstvo moè da gi obezvredni ve}e postignatite rez-ultati. Ottamu proizleguva kriminalnopoliti~kata zalo`ba specija-lnata prevencija od oblasta na krivi~nopravnata represija za koja ovde, vsu{nost, stanuva zbor, nu`no da se povrze prezemaweto op{ti preventivni mer}i od socijalen karakter.

Intencijata na odredbata od st. 1 e vo toa da se potencira zna-~eweto na specijalnata prevencija kaj izvr{uvaweto na kaznata li{u-vawe od sloboda, a ne da í se odreduvaat nekoi poinakvi celi od op{tata kriminalnopoliti~ka orientacija utvrdena so krivi~niot zakonik. Ova ottamu {to re~isi site segmenti koi ja so~inuvaat ovaa prevencija doa|aat do izraz tokmu kaj izvr{uvaweto na kaznata li{u-vawe od sloboda. Zatoa ne smee da se zaboravi deka izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda ima generalno preventivna funkcija kako i toa deka sluì za ostvaruvawe na pravdata.

b) Generalnata prevencija e cel na sankcijata kon drugite gra-|ani, ili, poto~no, kon "potencijalnite delinkventi" vo smisla na antikriminalno dejstvo vrz niv. Takvoto dejstvo na sankciite se ost-varuva so: ba) zastra{uvawe i bb) vospitno-moralizatorsko vlijanie koe proizleguva od samoto postoewe na krivi~niot zakonik i zakanite so sankcija, od efikasniot progon (otkrivawe i fa}awe) na stor-itelite na krivi~nite dela, kako i od efikasnoto izrekuvawe i izv-r{uvawe na sankciite.

Zastra{uvaweto (intimidacijata) e naso~eno kon odvra}awe na gra|anite od vr{ewe na krivi~ni dela. Toa e kolektivno zastra{u-vawe koe se manifestira preku predo~uvawe na posledicite na zak-anata i eventualnata primena na sankcija.

Zastra{uvaweto se temeli vrz {iroko rasprostranetoto sfa-}awe na javnosta deka krivi~nite sankcii, a osobeno onie od najteòk vid, vlevaat takov strav {to e dovolen site gra|ani da gi odvrati od

36

vr{eweto na krivi~ni dela. Korenite na ova sfa}awe datiraat od podale~noto minato koga naivno se veruva{e deka stra{niot primer na kaznuvaweto na eden, e spoosoben da go predupredi zlostorot na drug, i deka negoviot efekt se zgolemuva so zgolemuvaweto na ostri-nata na zakanetata i primenetata represija. Ova sfa}awe, koe za àl ni denes ne e napu{teno duri i od strana na vrvni krivi~ari, krim-inolozi i penolozi, go pokrenuva pra{aweto za realniot dostrel na zastra{uvaweto. Pritoa e nu`no da se podvle~e deka ovde govorime za onoj neizvesen, nejasen i neopredelen strav {to so pomala ili pogo-lema verojatnost moè da se javi pri pomislata da se izvr{i krivi~no delo. Na sprotivnata strana leì onoj strav {to se manifestira kako vistinski psiholo{ki efekt na sankcijata kaj ve}e otkrien i faten storitel na krivi~no delo. Toa e stravot {to se javuva kako realno, neposredno i neizbe`no ~uvstvo povrzano so opasnosta od izreku-vaweto i izvr{uvaweto na pretstojnata sankcija kaj sekoj {to makar i malku ima razvieno ~uvstvo za vina. Zastra{uvaweto od ovoj vid ima zna~ewe kaj specijalnata prevencija za{to realno se preto~uva vo sve-sta na storitelot. Tokmu zatoa e i mnogu porealno o~ekuvaweto toj vid na zastra{uvawe da go odvrati od zapa|aweto vo specijalen ili op{t povrat.

Generalnopreventivnite celi na sankciite ne se iscrpuvaat so nivnoto zastra{uva~ko dejstvo. Naprotiv od nivnoto svojstvo da vr{at vospitno vlijanie i da vodat kon jaknewe na moralot i razvi-vaweto na op{testvenata disciplina na gra|anite proizleguva i ni-vnata tn. moralizatorska funkcija. I ovaa cel na sankcijata se ost-varuva so pomo{ na celokupniot fond na sredstva {to vleguvaat vo oblasta na krivi~nopravnata represija. Ova funkcija na generalnata prevencija vo sovremeni uslovi dobiva posebno zna~ewe so ogled na toa {to na mestoto na pasivnata za{tita na op{testvoto od krimi-nalitetot (zastra{uvaweto) se vnesuva aktiven i kreativen odnos kon gra|anite koj se sostoi vo podrùvawe i formirawe na nivnite eti-~ki sfa}awa za {tetnosta na krivi~nite dela. Vo ovaa nasoka neso-mneno deluva samoto postoewe na krivi~niot zakon vo onaa mera vo koja negovite normi pretstavuvaat izraz na vladea~kiot op{testven moral. Denes koga se pove}e preovladuvaat tendencii za izgradba na takvo krivi~no pravo {to nema da mu se sprotivstavuva na socijalnite i moralniet sfa}awa na gra|anite {to valadeat ne samo vo ramkite na edna zaednica tuku i na onie {to se vklu~eni vo univerzalniot fond na ~ovekovite vrednosti, so sigurnost moè da se tvrdi deka stanuva zbor za normi {to se na linijata na razvivawe na kolektivnoto ~uvstvo za nivno po~ituvawe. Vo potkrepa na ovoj koncept nesomneno se vklu~uvaat i sovremenite nastojuvawa za takvo krivi~no pravo koe

37

{to ograni~uvajki gi pravata i slobodite na gra|anite ednovremeno gi garantira nivnite prava i slobodi od sekakov vid na prisilba, arbitrernost i samovolie. Ottamu e logi~no da se o~ekuva deka normite na krivi~noto pravo terba da se po~ituvaat ne zatoa {to ukaùvaat {to e nedopu{teno i kako gra|anite ne smeeat da se odne-suvaat, tuku za{to ukaùvaat deka sî {to ne e zabraneto e dopu{teno i kako tie gra|ani smeat da se odnesuvaat. Seto toa pokaùva deka generalnata prevencija ima svoja dlaboka utilitarna podloga. Vo onaa mera vo koja krivi~niot zakonik i zakanata so sankcija se opredeleni od interesot na site, od za{tita na nivnata sigurnost, prava i slob-odi, vo taa mera moàt da go ostvaruvaat svoeto vospitno-moralizat-orsko antikriminalno dejstvo.

Ne smee me|utoa da se zaboravi faktot deka ovaa funkcija na generalnata prevencija ima i svoja retributivna potkrepa. Najdobar dokaz za toa e sekojdnevnata primena na represijata. Toga{ koga gra-|anite se osvedo~uvaat deka nema da postojat "mo}ni bumbari {to vo let ja dup~at mreàta na pajakot", deka sekoj storitel na krivi~no delo }e bide faten, izveden pred sud, deka }e go stigne zasluènata sankcija i deka nema da ima ~esti, pristrasni i spored svoite posled-ici drasti~ni skratuvawa ili komutacii na sankciite so primena na institutite amnestija i pomiluvawe, moè da se o~ekuva zacvrstuvawe na antikriminalniot stav na javnosta. Nakratko, od retributivno uslovenoto zacvrstuvawe na op{testvenata i moralnata osuda sprema site vidovi kriminalni odnesuvawa i ednakviot pristap kon site nos-iteli na takvi povedenija zavisi moralizatorskiot efekt na gener-alnata prevencija.

v) Edna od funkciite na krivi~nite sankcii za koja od brojni pri~ini, barem vo na{ata krivi~nopravna, kriminalnopoliti~ka i penolo{ka teorija malku e govoreno e i postignuvaweto ili zadovolu-vaweto na pravdata. Toa zna~i deka za{titata na op{testvoto od kri-minalitetot ne se vr{i samo od specijalni i generalnopreventivni pri~ini tuku i zaradi pravda, od pri~ini koi mu otstapuvaat mesto na odmazdata sfatena kako socijalno psiholo{ka i eti~ka kategorija.

Celta na krivi~nite sankcii ne e da ja za{titat pravdata kako

samovrednost, kako idea sui generis, ili barem ne samo toa, tuku sod-rìnata {to e vnesena vo taa vrednost. Toa zna~i: a) da se obezbedi individualnata egzistencija i sre}a kako i toa da se prevenira revan{ot, b) da se eliminira nesigurnosta na site gra|ani i, v) na `rtvata da í se obezbedi satisfakcija i toa bilo so posredstvo na psiholo{kiot efekt {to subjektivno se doìvuva kako zadovoluvawe na pravdata, bilo so materijalna nadomest na pretrpenata {teta. Ako pravdata e vsadena vo individualnata i op{testvenata svest na lugeto

38

kako retributivna pravda (poinaku ne moè nitu da bide), toga{ pre-ku nejzinoto pomestuvawe me|u celite na sankciite vo prv red mora da se dojde do postignuvawe na :

- Egzistencijata na poedinecot, {to zna~i da se so~uva individu-alnata sigurnost, ìvotot, imotot i drugite osnovni vrednosti (slob-odite i pravata) {to vo edno organizirano op{testvo gi postavuva ~o-vekot. Sekoe posegawe vrz niv ~ovekot go pravi `rtva na opredeleno samovolie a so toa se predizvikuva negovata potreba ne samo od pravo, tuku i za opredelen kvantitet i kvalitet na pravdata. Takvata pravda treba istovremeno da bide od takov karakter {to }e pridonese za eli-minacija na revan{ot (privatnata odmazda), za{to sekoga{ koga ne se po~ituva pravdata postoi realna opasnost od nejzino zemawe vo svoi race. Eklatanten dokaz za toa e revan{ot za proliena krv (krvna odmazda) koj vo mnogu sredini, me|u koi i vo na{ata, sî u{te egzistira od pri~ini na neusoglasenosta na pozitivniot zakon so baraweto na pravdata.

- Vtorata cel proizleguva od ~uvstvoto na nesigurnost {to e vgradeno vo kolektivnata svest vo odnos na drugite i op{testvoto vo celost. Ova ~uvstvo dobiva na svojot intenzitet po izvr{uvaweto na krivi~noto delo osobeno toga{ koga so izre~enata sankcija ne e za-dovolena pravdata.

- Satisfakcijata na `rtvata od aspektot na pravdata ima ednakvo zna~ewe kako i prethodniet celi. Za ostvaruvawe na pravdata ne e bez zna~ewe dali so izre~enata sankcija î ili ne î postignato ona {to doveduva do zadovoluvawe na subjektivnoto ~uvstvo na o{tete-niot. Za `rtvata (o{teteniot) so krivi~noto delo osobeno va`na rab-ota e toa dali î ili ne î nadomestena pri~inetata {teta. Ako op{tata cel na krivi~nite sankcii e za{tita na op{testvoto i poedinecot od kriminalitetot, za o{teteniot e od malo ili nikakvo zna~ewe toa {to dràvata primenila sankcija ako ne odgovorila i na svojata obv-rska za obe{tetuvawe. Za o{teteniot naj~esto ve}e e postignata prav-data dokolku e nadomestena {tetata. Vo takov slu~aj toj ve}e ne e duri ni zainteresiran za toa dali sprema storitelot ke bide primeneta krivi~na sankcija. Dràvata e dol`na da ja obe{teti sekoja `rtva {to ne pridonela za izvr{uvaweto na krivi~noto delo i toa ne samo toga{ koga samiot delinkvent ne moè da ja plati ili odraboti, tuku i vo onie slu~ai koga storitelot ne bil nitu otkrien od organite na progonot. Taa dol`nost na dràvata proizleguva kako od nejzinata soodgovornost za postoeweto na kriminalitetot, taka i od nejzinata neefikasnost vo negovoto konkretno spre~uvawe.

Od iznesenoto proizleguva deka celta na krivi~nite sankcii ne e da se zadovoli pravdata kako samocel (pravda zaradi pravda) tuku

39

ostvaruvaweto na ~ovekovata egzistencija i sre}a, kolektivnata sigu-rnost, psiholo{ko zadovoluvawe na `rtvata, nadomest na pretrpenata {teta i prevencija na revan{ot.

3. Za celite na ostanatite krivi~ni sankcii i vospitno-pop-ravni merki v. KZ: ~l. 48 (uslovna osuda i sudska opomena), ~l. 60 (me-rki na bezbednost) i ~l. 73 (vospitni merki i maloletni~ki zatvor).

4. Za postignuvawe na celite na izvr{uvaweto na kaznata li{u-vawe od sloboda neophodno e prezemawe na opredeleni merki na post-apuvawe koi vo penolo{kata literatura se narekuvaat tretman. Pod ovoj poim se podrazbira zbir na organizirani sistematiki i dinami~-}i postapki (akcii i vlijanija) {to od strana na penitencijarnite stru~waci se prezemaat sprema osudenite lica za da se postigne nivna resocijalizacija ili socijalna adaptacija, odnosno za ostvaruvawe poinakvi strukturni i dinami~ki crti na li~nosta {to nema da se poj-avuvaat kako individualni determinanti na kriminalitetot. Nakra-tko pod poimot tretman go podrazbirame deluvaweto zaradi otstran-uvawe na individualnite pri~ini na kriminalitetot kaj opredeleno osudeno lice. Tretmanot e dinami~ki vremenski neograi~en proces vo koj so primena na razli~ni oblici, metodi i sredstva na postapuvawe se stremi kon podrùvawe, razvivawe i usovr{uvawe na pozitivnite i menuvawe na negativnite navi}i, stavovi, sklonosti, interesi, vredno-sti i motivacii na osudenikot. Tretmanot e sredstvo, a resocijaliza-cijata i socijalnata adaptacija se negova cel.

Na ovoj na~in se opredeluva najtesnoto zna~ewe na penitencijar-niot tretman. Toa e tretmanot prezemen zaradi resocijalizacija i so-cijalna adaptacija na osudenite lica {to nie go narekuvame prevospi-ten penitencijaren tretman.

Posti me|utoa i edno drugo po{iroko zna~ewe na penitencijar-niot tretman. Toa zna~ewe proizleguva ottamu {to postapuvaweto so osudenite lica za vreme na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od slo-boda ne mora sekoga{ kako svoi krajni celi da gi ima resocijaliz-acijata i socijalnata adaptacija. Toga{ koga so izvr{uvaweto na ovaa kazna se nastojuva da se izvr{at i drugi celi normalno e da se pret-postavi izbor na poinakvi merki na postapuvawe. Faktot {to denes dominira idejata na resocijalizacijata kako glavna cel na izvr{u-vaweto na kaznata li{uvawe od sloboda sosema prirodno doveduva{e i sî u{te doveduva do toa tretmanot vo kazneno-popravnite ustanovi da se vrzuva za nea. Vrz takvata pozicija na tretmanot se sozdadoa dop-olnitelni zbrki {to vodat kon negovo napolno izedna~uvawe so res-ocijalizacijata taka {to i dvata termini (tretman i resocijaliz-acija) obi~no se upotrebuvaat vo ona pojmovno zna~ewe {to go ima samo tretmanot. No ako se znae deka vo kazneno-popravnite ustanovi

40

prestojuvaat golem broj lica na koi ne im e potrebna resocijalizacija kako i toa deka za vreme na izdrùvaweto na kaznata vaàt i opredel-eni pravila na postapuvawe {to nemaat skoro nikakva vrska so res-ocijalizacijata, toga{a stanuva jasno deka tretmanot ne moè da se vrzuva i izedna~uva samo so resocijalizacijata. Vo onie slu~ai koga postojat osudenici na koi ne im e potreben prevospiten tretman ili takvi osudenici {to pruàat silen otpor ili izri~no go odbivaat, ne preostanuva ni{to drugo osven vrz niv da se primeni takvo postap-uvawe so koe {to treba da se zadovolat generalnopreventivnite celi na kaznata i normalnoto funkcionirawe na zatvorskiot op{testven sistem. Vo ramkite na takviot tn. op{t tretman spa|aat site vlijania naso~eni kon realizacija na opredeleni prava i dol`nosti na osud-enikot, odrùvawe na zdravjeto na osudenikot, odrùvaweto na redot i disciplinata, ostvaruvaweto na opredeleni na~ela i sl.

Seto ova ukaùva deka tretmanot e po{irok poim pod koj treba da se podrazberat site postapki {to se prezemaat sprema osudenite lica vo soglasnost so reìmot na ìvotot i rabotata vo kazneno-pop-ravnite ustanovi i vo soglasnost so site celi na kaznuvaweto. Od tie pri~ini treba da se poznavaat site problemi na tretmanot. Obemot i teìnata na tie problemi se me|utoa takvi okolnosti {to sepak obvr-zuvaat prevospitniot tretman da se razdvoi od op{tiot penitencija-ren tretman i odelno da se razgleduva. Na toj na~in se ovozmoùva da se izvr{i poopstojna analiza i sfa}awe, otkrivawe i re{avawe na su{tinskite aspekti na postapuvaweto koe vo prv red vodi smetka za idninata na ~ovekot. So takviot pristap ne se minimizira zna~eweto na op{tiot tretman tuku samo se pomestuva vo onie penolo{ki podra~ja kade {to moè polesno da se po~uvstvuva i razbere negoviot generalen pridones za ostvaruvawe na zada~ite na kaznata li{uvawe od sloboda.

5. Vo soglasnost so vakvoto opredeluvawe na poimot na tret-manot stojat i osnovnite principi zna~ajni za negovoto prakti~no razre{uvawe vo penitencijarnata praktika. Odredbata od st. 2 ima za cel da ja istakne i afirmira va`nosta na eden od pove}eto na tie principi, principot na aktivno i dobrovolno vklu~uvawe na osu-denikot vo sopstveniot tretman.

Ovoj princip poa|a od prejudicielnoto barawe sekoj osudenik jasno da |i osoznae celite na prevospitniot tretman za da moè dobro-volno da se vklu~i vo nivnoto ostvaruvawe. Toj mora da sfati deka za vreme na negoviot prestoj vo ustanovata seto ona {to se prezema vrz negovata li~nost e motivirano od èlbata da mu se pomogne vo steknu-vaweto na opredeleni znaewa, formirawe ispravni stavovi i sozdava-we pozitivni navi}i {to }e go podignat nivoto na negovata li~na i

41

op{testvena svest. Dokolku osudenikot se ubedi deka stanuva zbor za vrednosti od negov interes toj dobrovolno ke gi prifati oblicite, metodite i sredstvata na tretmanot i spored svoite sili i sposobno-sti }e gi aktivira sopstvenite usilbi vo toj proces. A ako seto toa i iskustveno go proveri, potrebata od li~en pridones vo interioriza-cijata na pozitivnite vrednosti moè da ja zacvrsti do stepen na li~no uveruvawe koe {to so sigurnost ke go ponese i vo slobodnata zaednica. Ili nakratko, osudenikot treba da se zapoznae so tretmanot za vreme na izdrùvaweto na kaznata kako i so toa vo koja mera ne-govite poedine~ni oblici se vo sostojba da vlijaat vrz negovata li~-nost. Toj treba da se potiknuva da go prifati tretmanot i da mu se ovozmoì aktivno da u~estvuva vo negovoto sproveduvawe. Bitna odrednica e me|utoa toa {to osudenikot ima pravo da gi odbie postap-kite na tretmanot dokolku ima pri~ini za toa. Osudenikot ne mora da gi navede pri~inite na takvoto odbivawe, no zatoa sekoga{ }e se predupredi za mo`nite posledici od negovata odluka.

Za ostvaruvawe na ova na~elo vrz koe vo penolo{kata literat-ura i penitencijarnata stvarnost posebno se insistira, potrebno e da bide ispolnet u{te eden uslov {to poradi svojat vrednost dobiva op{to zna~ewe. Toj uslov e na osudenikot da mu se pristapuva kako na svesno, aktivno i tvore~ko bitie. Osudenikot mora da se posmatra kao subjekt na tretmanot, a ne kako amorfna materija {to moè da se mod-elira spored ne~ija èlba i slobodno nao|awe. Duri i toga{ koga osu-denikot }e oceni deka e tretiran kao li~nost, oblikuvaweto na svoj-ata li~nost i svojata psihosocijalna struktura }e moè da gi po~uvs-tvuva kako sopstvena obvrska, kako dol`nost {to so site sili }e nastojuva da ja ispolni. Nakratko so dosledna primena na ova na~elo se postignuva svesnoto naso~uvawe na aktivnostite na osudenikot od strana na prevospitnata slu`ba da se dopolni so svesno naso~uvawe na aktivnostite od strana na samiot osudenik.

Soznanieto za vrednosta, celta i zna~ewetio na tretmanot vo povrzanost so iskustveniot fakt deka ni{to vo ìvotot ne garantira podobar uspeh od sopstvenite usilbi i akcii za negovo postignuvawe se najdobar indikator za izgraduvawe pravilen odnos kon op{tite nas-tojuvawa na tretmanot. Toa dokaùva deka osudenikot koj stanal sve-sen za vrednosta na procesot na tretman i potrebata za li~no izdig-nuvawe so golema izvesnost }e bide osposoben za ~esen ìvot. So ne-govo angaìrawe vo procesot na tretmanot, vsu{nost, ve}e se postig-nalo da se pomine polovina od patot {to vodi kon neporo~no odnes-uvawe.

Me|u drugite mo{ne zna~ajni principi na tretmanot se pomes-teni: 1. principot na poznavawe na sekoj osudenik, 2. principot na po-

42

~ituvawe i doverba kon osudenikot, 3. principot na neprekinato ang-aìrawe na osudenikot, 4. princip na razvivawe na op{testvenata svest i individualnosta na osudenikot, 5. princip na sistemati~nost i postapnost vo sproveduvaweto na tretmanot i 6. princip na edinstvo na prevospitni vlijanija. (v. Penologija 2, str. 54-64).

6. Za oblicite, metodite i sredstvata za sproveduvawe na tret-manot, v. Penologija 2, str. 169-280.

^len 12

(1) Pri izvr{uvaweto na kaznata zatvor mora da se za{titi

psihofizi~kiot i moralniot integritet na osudenoto lice i da se po~ituva ~ovekovata li~nost i dostoinstvo.

(2) Se zabranuva sekoj oblik na ma~ewe, ne~ove~no ili poniù-va~ko odnesuvawe i kaznuvawe.

(3) Mora da se obezbeduva pravoto na li~na sigurnost na osude-noto lice i samopo~ituvaweto na negovata li~nost.

________________________ 1. Psihofizi~kiot i moralniot integritet na ~ovekot i dignit-

etot na negovata li~nost i dostoinstvo se su{testveni li~ni vred-nosti koi vo sovremeni uslovi na manifestno svrtuvawe kon ~oveko-vite prava i slobodi dobivaat posebna za{tita kako na me|unarodno taka i na dràvno ramni{te. Potrebata od nivna intenzivna za{tita se naloùva osobeno vo institucionalni uslovi so totalitaren reìm na op{testveno ìveewe.

Kazneno-popravnite ustanovi i uslovite koi vladeat so niv se nesomneno edna od takvite sredini kade {to povredata na gorenaved-enite vrednosti se osobeno ~uvstvitelni na povredi od sekakov vid. Uslovite na ìveewe vo zatvorite i reìmot na odnosite na relacija formalen i neformalen zatvorski sistem se me|u glavnite faktori {to go odrùvaat ili naru{uvat psihofizi~kiot i moralniot integ-ritet na ~ovekot i go opredeluvaat ~uvstvoto na li~no dostoinstvo. Za zatvorenikot ne e seedno kade i na {to }e spie, dali toa }e bide vo soba so dveeset ili so tri kreveti, dali voop{to }e spie na krevet so pristojna postelnina ili toa }e go pravi na podot pokrien samo so ~erga, dali }e moè da ja odrùva li~nata higiena i kolku ~esto }e ima pristap do bawata, dali za seto toa }e treba da go pra{a ili moli zatvorskiot personal ili takviot pristap }e mu bide sloboden, dali }e ima sopstvena obleka, obuv}i i sl. Seto toa se okolnosti so golemo vlijanie za negovata psihi~ka stabilnost, telesno zdravje i izgradba na ~uvstvo deka e tretiran kako li~nost {to se odlikuva so ~ove~ki

43

kvaliteti. So ogled na seto toa i niza drugi faktori {to gi odred-uvaat standardite na pristojno ìveewe i humani interakcii me|u personalot i zatvorenicite, kako i me|u niv samite, odredbata ima enormno zna~ewe koe {to stoi vo neraskinliva povrzanost so na~el-oto na humanost vo izvr{uvaweto na sankciite za kaznivi dela.

Vo op{tata zabele{ka 21(44) od 6 april 1992 godina, Komitetot za ~ovekovi prava pri ON objavi deka e potrebno dràvite da gi tret-irat zatvorenicite i pritvorenicite so respekt kon nivnoto dostoin-stvo. Komitetot objasni deka ova e "fundamentalno i univerzalno primeneto pravilo" ~ija primena vo minimalna stapka ne moè da zav-isi od materijalnite mo`nosti koi im se na raspolagawe na dràvite.

Spored ~l. 10 MPGPP (1) So sekoj koj e li{en od sloboda }e se postapuva ~ove~no i so po~ituvawe na vrodenoto dostoinstvo na ~ovekovata li~nost.

(2) a) Osven vo isklu~itelni okolnosti, obvinetite lica }e bidat odvoeni od osudenite lica i podedeni na posebno postapuvawe, soglasno na nivniot status na neosudeni lica. b) Obvinetite maloletnici }e bidat oddeleni od vozrasnite i za nivniot slu~aj ke se odlu~uva {to e mo`no pobrgu.

(3) Kazneno-popravniot reìm }e podrazbira postapuvawe so zatvorenicite ~ija bitna cel e nivno prevospituvawe i povtorno vklu~uvawe vo op{testvoto. Maloletnite prestapnici }e bidat oddeleni i podvedeni pod reìm koj soodvetstvuva na nivnata vozrast i nivnata pravna polo`ba.

Vo ovaa smisla i ~l. 25 Ustav: Na sekoj gra|anin mu se garantira po~ituvawe i za{tita na privatnosta na negoviot li~en i semeen ì-vot, na dostoinstvoto i ugledot.

2. Site me|unarodni dokumenti za ~ovekovite prava go naglas-uvat pravoto za za{tita na site lica od ma~ewe (tortura) i ne~ove~no ili poniùva~ko (degradira~ko) postapuvawe ili kaznuvawe.

Vo ~l. 5 UDP^ se veli: Nikoj ne smee da bide podloèn na ma~ewe ili svirepo, ne~ove~no ili poniùva~ko postapuvawe ili kaz-nuvawe.

Vo ~l. 3 DZT stoi: Nitu edna dràva ne smee da dopu{ti ili da tolerira ma~ewe ili drugi oblici na svirepo, nehumano ili pon-iùva~ko postapuvawe ili kaznuvawe. Posebnite okolnosti kako {to se voenata sostojba ili zakana so vojna, vnatre{na politi~ka ne-stabilnost ili bilo koj drug iten slu~aj, ne smeat da bidat opravduvawe za vr{ewe ma~ewe ili nekoj drug na~in na postapuvawe so zatvorenicite ili za izrekuvawe na kazna. V. DZT - Penolo{ki kompendium, str. 139 -142.

44

Na~eloto 2 NME istaknuva: Zdravstveniot personal, posebno lekarite vo golem obem ja kr{at zdravstvenata etika i pravat prekr{ok spored prifatenite megunarodni pravila, ako aktivno ili pasivno se vklu~at vo dejnosti koi zna~at u~estvo, sou~esni{tvo, pottiknuvawe ili obid nekoe lice da se izma~uva ili vrz nego da se primenuva drug oblik na svirepo, nehumano ili poniùva~ko postapuvawe ili kaznuvawe. (v. Penolo{ki kompendium, str.145-149.)

Spored ~l. 1/1 KPT: Vo smisla na ovaa konvencija, izrazot "tortura" go ozna~uva sekoj akt so koj na edno lice namerno mu se nanesuvaat bolka ili te{ki fizi~ki ili mentalni stradawa zaradi dobivawe od nego ili od nekoe treto lice izvestuvawe ili priznanie ili zaradi negovo kaznuvawe za delo {to toa ili nekoe treto lice go izvrilo ili za ~ie izvr{uvawe e osomni~eno, zapla{uvawe na toa lice ili vr{ewe pritisok vrz nego ili zapla{uvawe ili vr{ewe pritisok vrz nekoe treto lice ili od koja i da bilo druga pri~ina zasnovana vrz koja i da bilo druga forma na diskriminacija, ako taa bolka ili tie stradawa gi nanesuva slu`beno lice ili koe í da bilo drugo lice koe dejstvuva vo slu`beno svojstvo ili na negov pottik ili so negova izre~na ili molkumna soglasnost. Toj izraz ne se odnesuva na bolka ili stradawa {to se rezultat isklu~itelno od zakonskite sankcii, neodelivi od tie sankcii ili {to tie sankcii gi predizvikuvaat. V. KPT - Penolo{ki kompendium, str. 151- 166.

Vo ~l. 5 od KOLOPZ se veli: Ni eden pretstavnik na zakonot ne smee da nanesuva, pottiknuva ili tolerira bilo kakov oblik na ma~ewe ili nekoe drugo svirepo, nehumano ili poniùva~ko postapu-vawe ili kaznuvawe, nitu smee da se sluì so povisoki naredbi ili isklu~itelni okolnosti kako {to se voena sostojba ili zakana so vojna, zakana vrz dràvnata bezbednost, vnatre{na politi~ka nestabi-lnost ili bilo koj drug javen nastan, za da ja opravda ma~eweto ili ostanatite svirepi, nehumani ili poniùva~ki postapki ili kaznuvawa.

Ma~eweto, gruboto i ne~ove~no i degradira~ko postapuvawe ili kaznuvawe se isto taka zabraneti vo ~l. 5 od Afrikanskata povelba za ~ovekovite prava i prava na narodite, so ~l. 5 od Amerikanskata konv-encija za pravata na ~ovekot i so ~l. 3 EK.

Zabranata na ma~ewe ili grubo, ne~ove~no ili degradira~ko postapuvawe ili kaznuvawe direkno e sodràno ili e implicirano vo nacionalnite ustavi na site zemji vo svetot. Za da se pottikne global-noto prifa}awe na ovoj princip, KPT gi obvrzuva dràvite i nivnite vladi da gi ispitaat i kaznat takvite akti i da gi nadomestat `rtvite od tortura i grubo, ne~ove~no ili degradira~ko postapuvawe i kaznuvawe.

45

Niz pove}e slu~ai koi bile re{avani na nacionalno i me|unaro-dno nivo a se odnesuvaat na ma~ewe i grubo, ne~ove~no i degradira~ko postapuvawe ili kaznuvawe vo zatvorite se vostanoveni op{ti pri-ncipi zna~ajni za praktikata. Soglasno ovie principi kaznata }e se smeta za grubo, ne~ove~no ili degradira~ko postapuvawe ili kaznuva-we ako e: 1. neproporcionalna so storeniot akt ili so celta da se obe-zbedi disciplina i red vo ramkite na zaedni~kiot ìvot vo ust-anovata, 2. nerazumna, 3. nepotrebna, 4. proizvolna i 5. ako pri~inuva nepravedna bolka i (ili) stradawe (v. MSV, str. 67).

Za da se utvrdi dali kaznata e neprifatliva so ogled na nekoj od navedenite principi treba da se zemat predvid slednive okolnosti: 1. prirodata i vremetraeweto na kaznata, 2. za~estenosta na povtoruva-weto i mo`nite nesoobrazni posledici zemajki go vo vid polot, vozrasta i drugite relevantni fizi~ki karakteristiki na zatvoren-ikot, 3. sostojbata na telesnoto, i (ili) du{evnoto zdravje na zatvore-nikot, 4. mo`nosta za kvalifikuvana i kompetentna medicinska zave-rka za posledicite od kaznata na telesnoto i du{evnoto zdravje na zat-vorenikot i 5. soglasnosta so primenetite propisi (MSV, str. 67-68).

V. KPT, DZT i EKT - Penolo{ki kompendium, str. 139-142, 151-166 i 363-378, kako i objasnuvawa na ~l. 6.

3. Koga dràvata li{uva od sloboda nekoe lice taa ja prezema i odgovornosta da se griì za nego. Vo taa grià nejzina primarna dol`nost e da se odrì bezbednosta na osudenoto lice. Dol`nosta od grià za osudenoto lice vo sebe ja vklu~uva i odgovornosta da se odrì samopo~ituvaweto na negovata li~nost.

Kazneno-popravnite ustanovi treba da se zaednici kade vladee red odnosno mesta kade nema opasnost po ìvotot, zdravjeto i li~niot integritet na ~ovekot. Ottamu ovaa odredaba pretstavuva kategori~ki

imperastiv za site zatvorki upravi i conditio sine qua non za sprove-duvawe na site drugi odredbi na ZIS. Ni{to ne e pova`no od neophod-nosta da se obezbedi zatvorite da bidat bezbedni sredini - bezbedna za osudenite lica, za zatvorskiot personal i za op{testvoto. Vo taa smi-sla treba da se posmatra i tolkuva i odredbnata od ~l. 3 UD^P vo koja se veli: Sekoj ima pravo na ìvot, sloboda i sigurnost. Tokmu poradi toa primarmna dol`nost na sekoj ~len na zatvorskiot personal e da ovozmoì kazneno-popravnite ustanovi da se bezbedni za zatvore-nicite koi se osudeni da ìveat vo niv i za personalot koj tamu treba da raboti. I zatvorenicite i personalot treba da se obezbedeni od bilo koj vid naru{uvawe i opasnost po ìvotot i zdravjeto bez ogled od kade ili od {to tie opasnosti doa|aat. Ednakvo treba da se o~ekuva i lu|eto vo op{testvoto da bidat za{titeni od zlonamernite aktiv-nosti na osudenite lica koi izdrùvaat kazna li{uvawe od sloboda.

46

4. Vo site slu~ai na nepo~ituvawe na barawata navedeni vo st. 1-3 od ovaa odredba osudenoto lice stanuva `rtva na zaloupotreba na ovlastuvawata na slu`benite lica. Soglasno ~l 1. DONP, pod poimot `rtva na kriminalot se podrazbira lice koe individualno ili vo grupa pretrpelo {teta, vklu~uvaj}i go i telesnoto i du{evnoto o{t-etuvawe, emocionalnoto stradawe, materijalna zaguba ili bitno skra-tuvawe na osnovnite prava, preku storuvawa ili propu{tawa koi pretstavuvat kr{ewe na krivi~niot zakon vaè~ki vo dràvite, vklu-~uvaj}i gi i onie zakoni koi ja zabranuvaat zloupotrebata na mo}ta. Pod poimot `rtva na ovlastuvawata pak, spored ~l 18 se podrazbiraat lica koi individualno ili kako pripadnici na grupa pretrpele {teta, vklu~uvaj}i go i telesnoto i du{evno o{tetuvawe, emocional-no stradawe, materijalna zaguba ili bitno ograni~uvawe na osnovnite prava, preku postapki ili propusti koi, dodu{a, ne pretstavuvaat kr{ewe na nacionalniot krivi~en zakon, tuku na me|unarodno prifatenite pravila koi se odnesuvaat na ~ovekovite prava.

Zemjite potpisni~}i na DONP bi trebalo da gi razgledaat mo`nostite za vklu~uvawe vo nacionalniot zakon na pravilata koi za-branuvaat zloupotreba na mo}ta i im garantiraat nadomest na `rtvite na takvite zloupotrebi. Takvite nadomestoci osobeno bi trebalo da vklu~uvaat obe{tetuvawe ili kompenzacija, kako i nu`na materijal-na, psiholo{ka i op{testvena pomo{ i podr{ka. Ovie zemji bi trebalo da gi razgledaat i mo`nostite za sklu~uvawe na multilater-alni i me|unarodni dogovori koi se odnesuvaat na `rtvite. Tie, isto taka, bi trebalo periodi~no da go revidiraat pozitivnoto zakonodav-stvo i praktikata za da ja osigurat nivnata voedna~enost so okolnos-tite koi neprekidno se menuvaat, a potoa bi trebalo da donesat zakoni {to zabranuvaat dejnosti koi pretstavuvaat seriozna zloupotreba na politi~kata i ekonomskata mo} i koi gi definiraat metodite i sred-stvata za prevencija na takvite dejnosti i da gi razvivaat i napravat dostapni soodvetnite prava i nadomestokot na `rtvite na takvite dela. (v. ~l. 19-21 DONP - Penolo{ki kompendium, str. 245-248).

^len 13

Sistemot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor se organizira

taka {to moè vo odvoeni ustanovi ili vo odvoeni oddelenija na oddelni ustanovi i grupi vo niv da se sprovede rasporeduvawe, klasifikacija i razmestuvawe na oddelni kategorii na osudeni lica, za polesno sproveduvawe na razli~ni vidovi na tretman, spre~uvawe

47

na me|usebnoto {tetno vlijanie na osudenicite i odrùvawe na disciplinata.

_______________________ 1. Opredeluvaweto na sovremeniot op{t poim i celite na kla-

sifikacijata na osudenite lica e mo{ne zna~ajno pra{awe. Od nego zavisi razre{uvaweto na brojni penolo{ki dilemi za koi vo teori-jata i praktikata sî u{te ne postojat vistinski odgovori {to gi zado-voluvaat site barawa i pretpostavki usoglaseni so objektivnite mo`-nosti za nivnoto ostvaruvawe. Se ~ini, me|utoa, deka vo na{ata peno-lo{ka literatura na ova pra{awe ne mu e dadeno adekvatno mesto, za-{to najgolemiot broj avtori poimot na klasifikacijata go zemaat kako ve}e opredelena kategorija vo definicijata na Komisijata za krivi~no pravo i kazneni zavodi {to be{e iznesena vo Hag. [to se odnesuva pak do opredeluvaweto na celite na klasifikacijata vo te-orijata se prisutni takvi razmisluvawa {to glavno koreliraat so ni-vnata postavenost vo ~l. 67 SMP.

Spored misleweto, koe od sekoga{ go zastapuvam, klasifikaci-jata na osudenite lica vo sovremniot penitencijaren sistem treba da ima tri osnovni celi. Sledeno spored nivnoto zna~ewe za uspe{no ostvaruvawe na resocijalizacijata (a ne spored nivnoto dominantno zna~ewe vo opredelena faza od klasifikacijata) ovie celi se rangi-raat na: 1. sozdavawe uslovi za primena na individualiziran i grupen tretman, 2. spre~uvawe na "kriminalnata infekcija" i 3. odrùvawe na disciplinata. Ako se prifati vakvata precizna podelba ili grup-irawe na celite na klasifikacijata na osudenite lica, {to so ovaa odredba, vsu{nost, i se slu~i, toga{ lesno moè da se opredeli i op{-tiot poim na klasifikacijata, a ednovremeno polesno da se sfatat i opredelat fazite na nejzinoto sproveduvawe i kriteriumite za nivnoto razgrani~uvawe, kako i najdobrite mo`nosti za re{avawe na brojnite pretpostavki i problemi na klasifikacijata.

Ottuka klasifikacijata na osudenite lica moè da se definira kako sredstvo (pomo{en instrument) za ostvaruvawe (prakti~no sproveduvawe) na izvr{enata individualizacija, ili metod za podelba na osudenite lica po kazneno-popravni ustanovi i vo grupi vnatre vo niv, so cel da se sozdadat pogodni uslovi za individualiziran tretman, no i zaradi spre~uvawe na me|usebni {tetni vlijanija ("kriminalna infekcija") kaj zatvorenicite i odrùvawe na disciplinata. Pritoa mora da se ima vo vid deka site celi na op{tiot poim na klasifika-cijata se vo funkcionalno edinstvo i treba da se ostvaruvaat na na~in {to se stremi kon realizacija na glavnata cel na kaznuvaweto - resocijalizacijata na osudenite lica.

48

2. Rasporeduvawe. Od priloènata definicija vedna{ se zabel-eùva deka klasifikacijata na osudenite lica se ostvaruva niz dve osnovni fazi ili vrz dva nivoa. Nejzinata prva faza se sre}ava pod razli~ni imiwa kako: eksterna ili nadvore{na klasifikacija (bidej-}i se vr{i spored nadvore{ni objektivni obele`ja), negativna (celta ñ e spre~uvawe na negativnite vlijanija me|u zatvorenicite), op{to rasporeduvawe (za{to odvojuvaweto na osudenite lica se vr{i po raz-li~ni kazneno-popravni ustanovi) i specijalizacija ili kategoriza-cija na kazneno-popravni ustanovi.

Za ozna~uvawe na ova faza ZIS go upotrebuva terminot raspore-duvawe, iako posoodveten i poprifatliv e terminot horizontalna klasifikacija. Vo nea podelbata na zatovrenicite se bazira vrz objek-tivni kriteriumi (objektivno obele`ja na krivi~noto delo i objek-tivni karakteristiki na osudenite lica). Bitno e i toa deka taa se vr{i bez predhodna opservacija na osudenite lica, a nejzinata domin-antna cel e spe~uvawe na kriminalnata infekcija. Ovaa klasifik-acija e primarna po svoeto zna~ewe i se javuva kako nu`na pretpos-tavka na vtorata, tn. (vertikana) klasifikacija.

Vo smisla na vaka opredelenoto rasporeduvawe skoro vo site ze-mji vo svetot se prifa}a podelbata na kazneno-popravnite ustanovi vo koi kaznata li{uvawe od sloboda odvoeno ja izdrùvaat maìte od ènite, maloletnite od polnoletnite, osudenicite na kratki od onie osudeni na dolgotrajni kazni kako i recidivistite od primarnite sto-riteli na krivi~ni dela. Ne e retko ni odvojuvaweto na psihopati, fizi~ki i psihi~ki bolnite od ostanatanite osudenici kako ni odvoj-uvaweto spored kriteriumot stepen na obezbeduvawe na kaznano-pop-ravnite ustanovi. Vo nekoi zemji podelbata se vr{i i spored prirod-ata na krivi~noto delo pa vo posebni ustanovi kaznata ja izdrùvaat osudenici na obi~en zatvor, strog zatvor, robija, zato~uvawe i sl. I, na krajot, iako poretko, se sre}avaat i takvi podelbi {to za krite-rium go zemaat osniva~ot na ustanovata ili nadle`niot organ za vr{ewe nadzor.

3. Klasifikacija. Vtorata faza ili nivo na klasifikacijata pretstavuva natamo{nata podelba na osudenite lica vo oddelenija, grupi i podgrupi vo ramkite na edna kazneno-popravna ustanova od poseben vid zaradi ostvaruvawe na prevospitnite procesi. I za ozna~uvawe na ovaa faza na klasifikacijata se upotebuvaat mnogub-rojni izrazi: interna ili vertikalna klasifikacija, klasifikacija vo potesna smisla na zborot, prava (vistinska) klasifikacija, podkla-sifikacija ili ednostavno samo klasifikacija.

Kaj klasifikacijata (vertikalnata klasifikacija) podelbata na zatvorenicite se bazira vrz subjektivni kriteriumi. Taa se vr{i po

49

predhodna opservacija (prou~uvawe na li~nosta na osudenite lica), a od predhodnata faza se razlikuva i po toa {to ovde dominira celta - sozdavawe uslovi za primena na individualiziran tretman.

Glavnata pretpostavka za ostvaruvawe na (vertikalnata) klasi-fikacija e prodlabo~ena opservacija na osudenite lica. Duri potoa vo posebnite ustanovi moàt da se sozdavaat pomali klasifikacioni formi vo koi se rasporeduvaat osudenite lica za koi se utvrdeni isti ili mnogu bliski potrebi od tretman. Vo taa smisla se izgraduvaat kriteriumi {to vo osnova poa|aat od subjektivnite svojstva i karak-teristiki na osudenite lica, sprema koi, so ogled na nivnite osobini, }e moè polesno i poefikasno da se izveduvaat prevospitnite procesi i vo maksimalna mo`na mera da se anuliraat negativnite posledici na zatvorskata zaednica. Me|utoa, iako vo teorijata postojano se istak-nuvaat individualnite svojstva na li~nosta kako op{t i glaven pato-kaz za oformuvawe na razraboten sistem na merila {to }e ja oplem-enat (vertikalnata) klasifikacija vrz toj plan kaj nas malku e sto-reno.

Vakvo tvrdewe se naloùva za{to vo penolo{kata teorija i praktika i pokraj bazbrojnite varijacii na obele`jata na ~ovekovata li~nost, za vertikalnata klasifikacija dosega se izgradeni samo sled-nive kriteriumi: profesionalna pripadnost na osudenite lica, niv-noto povedenie za vreme na izdrùvaweto na kaznata, stepenot na niv-nata du{evna i socijalna zrelost, potrebite od nivnoto stru~no obra-zovanie i sposobnosta za nivna resocijalizacija. Spored ovie krite-riumi vo kazneno-popravnite ustanovi se izdvojuvaat osudeni lica vo posebni rabotni edinci; vo grupi na dobri, prose~ni i lo{i osudenici so razli~ni prava i pogodnosti ~ie {to steknuvawe zavisi, pred sî, od nivnata gotovnost da go po~ituvaat ku}niot red; vo grupi vo koi so razli~en intenzitet se primenuvaat vospitnite i prevospit-nite procesi; vo grupi vo koi osudenikot se vklu~uva spored oblikot na svoite potrebi od obrazovanie i, na kraj, vo grupi vo koi se sprov-eduva odnosno, ne se sproveduva bilo kakov tretman.

Pri ostvaruvaweto na vertikalnata klasifikacija vo prakt-ikata ~esto se zamaat i nekoi od objektivnite kriteriumi. Vo taa smisla se koristat: stepenot na obezbeduvaweto, polot i vozrasta na osudenite lica, nivnoto kriminalno minato, a mnogu ~esto, i vidot na krivi~noto delo. Pome{anoto koristewe na subjektivni i objektivni kriteriumi e neprifatlivo vo ovaa faza na klasifikacijata. Ovde treba da se dodade i toa deka vidot i teìnata na krivi~noto delo, koi pretstavuvaat indikatori za opredeleni karakteristiki na osudeni lica, smeat, no vo mnogu ograni~en obem, da se koristat i pri sprov-eduvaweto na vertikalnata klasifikacija.

50

4. Razmestuvawe. Po izvr{enoto prou~uvawe na li~nosta osu-denite lica se rasporeduvaat po oddelenija i grupi vo koi, so ogled na nivnite karakteristiki, e mo`na primena na istovidni merki na tret-man. Na toj na~in osudenikot prisilno vleguva vo edna nova za nego poinakva sredina vo koja }e mora da mine del od svojot ìvot. Toa e zatvorska sredina koja pred osudenoto lice postavuva sopstveni bara-wa. Ottuka proizleguva deka osudenikot {to doa|a vo ustanovata mora da bide mnogu fleksibilna li~nost za{to novata sredina se odlikuva so mnogubrojni sloèni odnosi, poinakvi op{testveni vrednosti i normi na povedenie {to nastanuvaat kako posledica na posebniot reìm i uslovi pod koi se odviva ìvotot na zatvorskata populacija.

Osudenoto lice se vklu~uva vo edna izolirana sfera vo koja conditio

sine qua non na negoviot opstanok se pojavuva prifa}aweto na kultur-

ata {to se formira vo zatvorskata zaednica. Taa zatvorska kultura pretstavuva reakcija na zatvorskite neugodnosti {to vo zatvorskite uslovi gi predizvikuvaat deprivacijata na slobodata, heteroseksual-nite odnosi, materijalnite dobra i uslugi, avtonomijata i ~uvstvoto na sigurnost. Vo odbegnuvaweto na tie neugodnosti na zatvorenicite im stojat na raspolagawe raznovidni na~ini na adaptacija na zatvors-kata situacija (begstvo, psiholo{ko povlekuvawe, bunt, inovacija, konformizam, ritualizam, manipulacija i kritizerstvo) ili prifa-}awe na razli~ni zatvorski ulogi preku koi osudenite lica isto taka ja projavuvaat svojata reakcija na posledicite {to gi predizvikuvaat zatvorskite uslovi.

Me|utoa site zatvorenici ne se podednakvo fleksibilni li~nos-ti koi vedna{ i bez posledici moàt da se prilagodat na novonastana-tata situacija. Kaj golem broj od niv, doa|aweto vo novata sredina {to se karakterizira so mnogubrojni sudiri i pritisoci pobrgu ili podo-cna predizvikuvaat tn. "psiholo{ki {ok" i raznovidni frustracii, koi, od svoja strana osudenoto lice go doveduvaat vo situacija {to se manifestira vo vid na agresivnost ili anksioznost. Kaj nekoi od zat-vorenicite, frustraciite moàt da imaat za posledica duri i neu-rozi, zatvoreni~ki reaktivni sostojbi ili psihozi. Poradi seto toa, sodrìnata na dijagnozata i prognozata od izvr{enata opservacija na osudeniot lica i nivniot raspored vo opredelena klasifikaciona grupa ne moàt nikoga{ da se smetaat za kone~ni. Tie ne moàt da se opredelat edna{ za sekoga{, za{to li~nosta na osudenoto lice, vpro-~em, kako i kaj sekoj ~ovek, e vo postojano dvièwe i menuvawe. Pora-di toa vo kazneno-popravnite ustanovi postoi mo`nost za razmes-tuvawe (prerasporeduvawe - reklasifikacija) na osudenite lica od edno vo drugo oddelenie ili grupa, ili pak, od edna vo druga kazneno-popravna ustanova. Pritoa, celta na razmestuvaweto ne smee da se sfa-

51

ti kako nastojuvawe osudenoto lice da se prilagodi na zatvorskata situacija tuku kako edno od sredstvata za nejzino menuvawe. So razmes-tuvaweto, vsu{nost, se nastojuva da se izbegne adaptiraweto na zat-vorskata kultura od strana na onie zatvorenici za koi toa prilag-oduvawe moè da pretstavuva pre~ka vo ostvaruvaweto na resocijal-izacijata. Takvite osudenici treba da se prefrlat vo popovolna sred-ina (oddelenie, grupa i sl.) {to pove}e }e ñ odgovara na potrebite na tretmanot. Na toj na~in vo site onie slu~ai kade {to zataile drugite sredstva za menuvawe na zatvorskata kultura na neformalniot sistem, razmestuvaweto treba da ovozmoì takvi uslovi {to }e pridonesuvaat osudenikot da stane ~ovek dostoen za po~it, a ne poedinec prilagoden na zatvorskata situacija.

Razmestuvaweto treba da ja sproveduva primenoto oddelenie na toj na~in {to negoviot stru~en tim otkako }e ja izvr{i opservacijata i }e ja opredeli klasifikacionata grupa nema da prestane so svojata rabota. Negova zada~a e kontinuirano sledewe na procesot na ostvaru-vawe na resocijalizacijata za da moè da vlijae vrz toj proces i da gi zabeleùva site primeni kaj osudenite lica {to davaat signal za pre-zemawe novi merki na tretman. Edinstveno taka moè da se proveri i po potreba da se menuva postavenata dijagnoza i prognoza kako i isp-ravnosta na klasifikacijata i prevospitnite postapki {to proizleg-uvaat od nea. Stru~wacite od priemnite oddelenija taa zada~a ja ost-varuvaat vo sorabotka so ostanatite slu`bi na kazneno-popravnata ustanova, a osobeno so slu`bata za prevospituvawe koja {to e vo naj-~esti kontakti so osudenite lica poradi samata priroda na najzinata rabota. Zabeleànite pozna~ajni promeni vo povedenieto na osude-noto lice, bilo da se produkt na napnatostite i frustraciite pred-izvikani od nedovolnata prilagodenost na zatvorskata situacija, bilo poradi simulacijata na osudenikot pri opservacijata vo priemnoto oddelenie, treba da im se ukaàt na stru~wacite od primenoto oddel-enie kako bi moèle da interveniraat vo nova nasoka. Taa inter-vencija moè da se sostoi vo prezemawe dopolnitelni opservacii i drug vid klasifikacii i oblici na tretman. Ova, vsu{nost, se dop-u{ta so ~l. 150 ZIS kade se veli: "Osudenite lica vo tekot na izd-rùvaweto na kaznata, zavisno od rezultatite na vospituvaweto, pove-denieto i zalagaweto vo rabotata, moàt da progresiraat od ustanova od zatvoren vo poluotvoren ili otvoren vid odnosno vo soodvetnite oddelnija na istata ustanova". Reklasifikacijata me|utoa moè da se izvede i vo obratna nasoka kon tn. reprogresirawe na osudenite lica. "Ako osudenoto lice so svoeto povedenie i odnosot kon rabotata ne ja opravda doverbata za upatuvawe ili progresirawe vo ustanova od poliberalen vid, moè da bide vrateno od ustanovata so poliberalen

52

vid vo ustanova so postrog vid, osnosno vo soodvetno oddelenie vo istata ustanova" (~l. 152 st. 1 ZIS).

Za ostvaruvaweto na razmestuvaweto kako progresirawe odnosno reprogresirawe na osudenite lica se nadle`ni direktorot na Direk-cijata i direktorot na ustanovata.

Za progresirawe na osudenoto lice od ustanova od eden vo ust-anova vo drug vid odlu~uva direktorot na Direkcijata po predlog na direktorot na ustanovata ili po barawe na osudenoto lice. Direk-torot na Direkcijata po predlog na direktorot na ustanovata odlu~u-va i za vra}awe na osudenoto lice od ustanova so poliberalen vo usta-nova od postrog vid.

Za progresiraweto ili reprogresiraweto na osudeno lice od edno vo drugo oddelenie vo istata ustanova odlu~uva direktorot na taa ustanova.

Pritoa, iako zakonodavecot propu{til toa da go kaè, vo site slu~ai navedeniot organ mora da go po~ituva naodot i misleweto {to za liceto koe se razmestuva go izrabotil stru~niot tim od primenoto oddelenie. Vo sprotiven slu~aj }e se raboti za diskrecioni odluki na organ {to ne go poznava konkretniot osudenik.

5. Odredbata najprvin e vo soglasnost so Pravilo 63 SMP vo koe se veli: (1) Primenata na ovie principi bara individualizacija vo postapuvaweto i dosledno na toa elasti~en sistem na klasifikacija na zatvorenicite vo grupi. Tie grupi poèlno e da bidat smesteni vo odvoeni zavodi vo koi vrz sekoja grupa moè da se sprovede soodvetno postapuvawe.

(2) Ovie zavodi ne treba da imat isto obezbeduvawe za sekoja grupa. Poèlno e da se predvidat razli~ni stepeni na obezbeduvawe spored potrebite na razli~nite grupi. Otvorenite zavodi so samiot fakt {to ne predviduvaat materijalni merki na obezbeduvawe od begstvo, tuku vo toj pogled se potpiraat vrz samodisciplinata na vnimatelno izbrani zatvorenici sozdavaat najpovolni uslovi za rehabilitacija.

(3) Vo zatvorenite zavodi poèlno e individualizacijata na postapuvaweto da ne se popre~uva so premnogu golem broj na zatvo-renici. Vo nekoi dràvi se smeta deka brojnata sostojba vo takvite zavodi ne treba da preminuva 500 zatvorenici. Vo otvorenite zavodi brojnata sostojba treba isto taka {to pove}e da se smaluva.

(4) Od druga strana ne e poèlno da se odrùvaat zavodi {to se premnogu mali za da vo niv moè da se organizira prikladen reìm.

Soodvetnoto Pravilo 67 od EZP glasi: (1) So ogled na toa {to postignuvaweto na ovie celi (se misli na celite opredeleni vo Pra-vilo 66) bara individualizacija na tretmanot, i, za taa cel, fleks-

53

ibilen sistem na razmestuvawe, zatvorenicite bi trebalo da se smes-tuvaat vo odvoeni ustanovi kade {to sekoj od niv moè da ima prikladen treman i obuka.

(2) Vidot, goleminata, organizacijata i kapacitetot na ovie ustanovi ili oddeli, treba vo prv red da se opredelat spored kara-kteristikite na tretmanot {to treba da se sprovede.

(3) Potrebno e da se obezbedi zatvorenicite da bidat smesteni so ograni~eni merki na obezbeduvawe i nadzor zaradi so~uvuvawe na nu`noto nivo na sigurnosta, i, istovremeno za posvetuvawe pogolemo vnimanie na nivnite specifi~ni potrebi. Treba da se prezeme se {to e potrebno zatvorenicite da se smestat vo ustanovi od otvoren vid ili vo onie koi pruàat pogolemi mo`nosti za kontakt so nadvore{niot svet. Vrskite na stranskite dràvjani so nivnite sonarodnici nadvor od ustanovata treba da se tretiraat kako isklu~itelno va`ni.

Odredbata e vo soglasnost i so Pravilata 67 i 68 SMP. Pravilo 67 SMP. Celite na klasifikacijata treba da bidat: a)

Oddeluvawe na zatvorenicite koi poradi svoeto kriminalno minato ili lo{i sklonosti {tetno bi vlijaele vrz drugite zatvorenici. b)

Rasporeduvawe na zatvorenicite vo grupi za da se olesni postapuvaweto so niv vo pogled na nivnoto povtorno prilagoduvawe vo op{testvoto.

Pravilo 68 SMP. Vo granicite na mo`nostite treba da se ra-spolaga so odvoeni zavodi ili posebni oddelenija vo eden zavod poradi razli~no postapuvawe so razli~ni grupi na zatvorenici

Za celta na rasporeduvaweto, klasifikacijata i razmestuvaweto na osudenite lica EZP govorat vo pravilata 12-13.

Pravilo 12 EZP. Celta na klasifikacijata i reklasifikacijata na zatvorenicite treba da bide: a) oddeluvawe od ostanatite na onie zatvorenici koi zaradi vidot na svojata vina i karakterot na li~nosta moàt od toa da imaat korist, ili koi moàt da potpadnat pod lo{o vlijanie. b) razmestuvawe na osudenici so cel da im se olesni tretmanot i vklu~uvaweto vo op{testveniot ìvot vodejki smetka za zatvorskite pravila i bezbednosnite barawa.

Pravilo 13 EZP. Odvoenite ustanovi ili odvoenite oddelenija na poedini ustanovi vo ramkite na mo`nostite treba da posluàt za polesno sproveduvawe na razli~ni na~ini na postapuvawe i razmestuvawe na specifi~nite kategorii na zatvorenici.

54

^len 14

(1) Osudenite lica se rasporeduvaat vo razli~ni ustanovi za

izvr{uvawe na kaznata zatvor i nivnata polo`ba i sistemot na post-apuvaweto se opredeluva vrz odredbite na ovoj zakon i vo soglasnost so sudskata odluka.

(2) Osudenite lica od razli~en pol kaznata zatvor ja izdrùvaat odvoeno.

(3) Osudenite lica koi za prv pat izdrùvaat kazna zatvor se odvojuvaat od osudenite lica vo povrat.

(4) Kaznata maloletni~ki zatvor sprema maloletnite lica se izvr{uva odvoeno od polnoletnite lica osudeni na kazna zatvor.

(5) Licata {to se nao|aat vo pritvor se odvojuvaat od licata {to ja izdrùvaat kaznata zatvor.

________________________ 1. Odredbata go regulira rasporeduvaweto (horizontalnata klas-

ifikacija) na osudenite lica. Vo vrska so ova pra{awe porane{niot ZIS ja prifa}a{e op{toprifatenata podelba {to vo na{ata zemja trgnuva{e od kriteriumite: dolìna na izre~enata kazna, stepen na obezbeduvawe na kazneno-popravnite ustanovi i kategorijata na osud-enite lica. Spored prviot kriterium dolgite kazni li{uvawe od slo-boda se izvr{uvaa vo kazneno-popravni domovi, a kratkite kazni vo zatvori {to vo na{ata Republika gi ima{e {est. Spored ~l. 294-a od Zakonot za izmena i dopolnuvawe na ZIS (SV RM 1992/19) toa bea zat-vorot vo Bitola so otvoreno oddelenie vo Prilep (za podra~jeto na op{tinite Bitola, Demir Hisar, Prilep i Resen), zatvorot vo Gevge-lija (za podra~jeto na op{tinite Valandovo, Gevgelija, Kavadarci i Negotino), zatvorot vo Ohrid (za podra~jeto na op{tinite Debar, Ki~evo, Makedonski Brod, Ohrid i Struga), zatvorot vo Skopje so otvoreni oddelenija vo Kriva Palanka i Veles (za podra~jeto na op{tinite od grad Skopje i op{tinite Kumanovo, Kratovo, Kriva Palanka i Veles), zatvorot vo Tetovo (za podra~jeto na op{tinite Tetovo i Gostivar) i zatvorot vo [tip so otvoreno oddelenie vo Strumica (za podra~jeto na op{tinite Berovo, Vinica, Del~evo, Ko~ani, Sveti Nikole, Radovi{, Probi{tip, Strumica i [tip). Vak-voto razlikuvawe be{e predvideno samo za ma{kite zatvorenici za-{to vo Republika Makedonija ne postoea uslovi za izvr{uvawe na kratkite kazni po zatvori i za osudenite lica od ènski pol.

Spored vtoriot kriterium sodràn vo ZIS se predviduva{e pos-toeweto na zatvoreni, poluotvoreni i otvoreni kazneno-popravni ust-anovi. Kazneno-popraven dom od otvoren vid kaj nas postoe{e samo vo

55

Struga, no, kako {to vidovme i ~etiri otvoreni oddelenija na oddelni zatvori vo Republikata (Prilep, Kriva Palanka, Veles i Strumica).

Vo vrska so kriteriumot kategorija na osudenite lica be{e predvideno postoewe na op{ti i posebni kazneno-popravni domovi. Op{tite kazneno-popravni domovi bea nameneti za izvr{uvawe na kaznata zatvor za pove}e kategorii osudenici i vo niv se upatuvaa osu-denite lica za koi so rasporedot ne be{e predvideno upatuvawe vo po-seben dom (~l. 27 st. 2 i 35 st. 6 ZIS/1979). Od druga strana posebnite kazneno-popravni domovi bea nameneti za oddelni kategorii osudeni lica, a osobeno za lica koi za prv pat se osudeni, za storiteli na kri-vi~ni dela od nebri`nost, za povratnici, za pomladi polnoletni lica i za bolni osudeni lica. Po potreba moè{e da se osnovaat i drugi vidovi kazneno-popravni domovi i oddelenija (~l. 27 i 28 ZIS/1979).

Spored ovoj kriterium kaj nas bea osnovani samo dva kazneno-po-pravni domovi i toa: edniot kako op{t kazneno-popraven dom Idriz-ovo koj se nao|a vo blizina na Skopje i samo eden kazneno-popraven dom od poseben vid - Otvoreniot KPD Struga.

I na kraj od ~l. 14 st. 3 ZIS od 1979 proizleguva{e u{te eden kriterium, a toa e deka horizontalnata klasifikacija se vr{i i spo-red polot na osudenite lica.

Od analizata na ovie odredbi moè da se sumira slednoto. Prvo, od kriteriumite za podelba na kazneno-popravnite ustanovi vo na{e-to porane{no zakonodavstvo bea zemeni: dolìnata na izdrànata kazna, stepenot na obezbeduvaweto, kriminalnoto minato na osudenite lica, nebre`nosta i zdravstvenata sostojba na osudenite lica. Vtoro, zakonodavecot ostavil prostor i za formirawe posebni kazneno-pop-ravni ustanovi {to }e gi nametne razvojot na penolo{kata teorija i praktika. I, treto, do sozdavaweto objektivni uslovi za formirawe posebni kazneno-popravni domovi zakonot ja ostavil mo`nosta za osn-ovawe oddelenija vo ramkite na op{tite kazneno-popravni domovi. Osnovaweto na oddelenija za pomladi polnoletni lica i maloletnici vo ZIS be{e postaveno obligatorno (~l. 27 st. 4) a osnovaweto na pos-ebni oddelenija za drugi kategorii na osudeni lica, na fakultativna osnova (~l. 28 st. 1). Nakratko, na{iot zakonodavec od 1979 godina se obide da go trasira patot za postepeno ostvaruvawe na sovremena ho-rizontalna klasifikacija. Vo stvarnosta me|utoa taa vizija ne se ost-vari taka {to na povr{ina izbija opredeleni slabosti. Taka, na pri-mer, spored prviot kriterium kaj nas postoea premnogu zatvori za izd-rùvawe na kratkite kazni namesto da se te`nee kon realizacija na obraten proces {to }e zna~i pogolemo koristewe na alternativnite vidovi kazni. Brojot na zatvorite i nivnite nedostatoci kako i brojot na zatvorenicite {to "pro{etuvaa" niz niv jasno ukaùvaa na potre-

56

bata od nivnoto sveduvawe na edno poracionalno nivo. Vo ovaa smisla se naloùva{e razmisluvaweto za mo`nosta od iskoristuvawe na ve}e postoe~kite zatvorski zgradi od pogolem kapacitet so opredeleni nu`ni intervencii od organizaciona priroda zaradi nivna transfor-macija vo ustanovi od poseben vid. Vo zavisnost od kategorijata na osudenite lica nivniot poluotvoren ili otvoren vid treba{e i nat-amu da bide zadràn, a za izvr{uvaweto na pritvorot da se iznajdat drugi novi re{enija {to nema da se vrzuvaat so ovie zatvori.

Vo vrska so vtoriot kriterium pokraj postoe~kite oddelenija od otvoren vid vo KPD Idrizovo i otvorenite oddelenija na op{tinsk-ite zatvori na{ata stvarnost se zdobi i so prvata otvorena kazneno-popravna ustanova. Edinstven problem na ova ustanova be{e toa {to dolgo vreme od osnivaweto (se do donesuvaweto na Zakonot za izmeni i dopolnuvawa na ZIS od 1992) taa ja vr{e{e funkcijata i na op{t-inski zatvor za osudenicite na kratki kazni od podra~jeto na op{tina Struga.

Vo na{ata penitencijarna stvarnost najgolem problem be{e sepak izgradbata na posebni kazneno-popravni domovi spored grupata kriteriumi pod zbiren naziv - kategorija na osudenite lica. Dolgo vreme nitu eden od ovie kriteriumi ne be{e iskoristen za formirawe posebna ustanova, pa taka namesto horizontalna klasifikacija na ustanovi kaj nas postoe{e horizontalna klasifikacija na oddelenija vo KPD Idrizovo. Te{kotiite {to proizleguvaa od vakvata sostojba se poznati, no poznato e i zna~eweto na ovoj problem za ostvaruvaweto na vertikalnata klasifikacija i suptilnata resocijalizacija na osudenite lica. Od tie pri~ini zakonodavecot treba{e da bide poupo-

ren, da ja otfrli kategorizacijata na oddelenija i de lege ferenda da go

postavi baraweto za osnivawe posebni ustanovi. Bez nivnata oblig-atorna predvidenost vo zakonot, nivnoto formirawe moè dolgo da se vle~e, a vo toj prostor da se zapadne vo skepticizam sprema konceptot na resocijalizacijata. Toj skepticizam krie{e golemi opasnosti dokolku od nu`na nau~na predostre`nost se pretvore{e vo masovna predrasuda.

Vo vrska so odredbite za podelbata na kazneno-popravnite ustanovi spored ~etvrtiot kriterium (pol na osudenite lica) ZIS be{e dosta "skràv". Me|utoa so ogled na brojot i strukturata na osu-deni~kite od na{ata republika ne be{e ni potrebno da se predvid-uvaat popodrobni solucii. Vo ovoj pogled vo praktikata funkcioni-ra{e i sî u{te funkcionira moderen kazneno-popraven dom za èni {to odgovara na sovremenite barawa za resocijalizacija ne samo na osudenite polnoletni èni, tuku i na onie {to se osudeni ili im se

57

izre~eni vospitni merki kako maloletni~ki bez ogled na vremetrae-weto na kaznata, odnosno zavodskata vospitna merka.

2. ZIS od 1997 godina napravi radikalen ~ekor vo odnos na klas-ifikacijata (horizontalnata klasifikacija) na osudenite lica. Vo ovaa smisla ve}e vo negovite osnovni na~ela se pomesteni nekolku osnovi so koi, ne samo {to se ukaùva na posebnoto zna~ewe na ovoj penolo{ki institut, tuku na soodveten na~in se opredeluvaat glavn-ite nasoki za negovoto adekvatno i delotvorno re{avawe. So ovoj zakon najprvin se opredeluva su{tinata na tri oddelni segmenti od koi e so~inet op{tiot poim na klasifikacijata na osudenite lica. Spored ~l. 13 ZIS tie segmenti se rasporeduvaweto, klasifikacijata i razmestuvaweto na oddelni kategorii na osudeni lica. Nivnata sod-rìnska opredelba moè da se sfati ako, kako {to ve}e prethodno navedovme, rasporeduvaweto vo celost se izedna~i so ona {to vo teorijata se ozna~uva kako horizontalna klasifikacija na osudenite lica, klasifikacijata - so vertikalnata klasifikacija na osudenite lica, a razmestuvaweto - so progresiraweto, reprogresiraweto i pre-mestuvaweto na osudenite lica (reklasifikacija). Zaedni~ka cel na site ovie segmenti spored ~l. 13 ZIS e "polesno sproveduvawe na raz-li~ni vidovi na tretman, spre~uvawe na me|usebnoto {tetno vlijanie na osudenicite i odrùvawe na disciplinata".

[to se odnesuva do samoto rasporeduvawe (horizontalnata klasifikacija) vo razli~ni ustanovi vo ~l. 14 ZIS e opredeleno deka:

- osudenite lica od razli~en pol kaznata ja izdrùvaat odvoeno, - osudenite lica koi za prv pat izdrùvaat kazna zatvor se

odvojuvaat od osudenite lica vo povrat, - kaznata maloletni~ki zatvor sprema maloletnite lica se izv-

r{uva odvoeno od polnoletnite lica osudeni na kazna zatvor i - licata {to se nao|aat vo pritvor se odvojuvaat od licata {to ja

izdrùvaat kaznata zatvor. Vrz osnova na ovie kriteriumi na{iot zakonodavec se opredeli

za kategorizacija na kazneno-popravni ustanovi {to e opredelena so posebna uredba {to ja donesuva Vladata na Republika Makedonija. Taa mreà na kazneno-popravni i vospitno-popravni ustanovi treba da dade sigurni garancii deka vo celost }e bidat ostavareni celite na izrekuvaweto i izvr{uvaweto na sankciite i vospitnite merki vo na{ata zemja, no samo toga{ ako navistina bidat izgradeni soodvetn-ite objekti i opremeni so neophodnite materijalni i drugi sredstva za nivno vistinsko funkcionirawe. Toa zasega ne e slu~aj {to ne zna~i deka op{testvenite usilbi ne se dviàt vo taa nasoka. Pretstojniot period e vreme vo koe postepeno }e bidat ostvareni site pretpostavki

58

za oìvotvoruvawe na na{iot sistem kako sovremen pristap vo izvr-{uvaweto na ve}e postavenite penolo{ki barawa.

3. Osnovnoto pravilo koe se odnesuva na pra{aweto na rasporeduvaweto (horizontalnata klasifikacija) na osudenite lica vo SMP e sodràno vo Pravilo 8. Spored toa pravilo: Razli~nite kategorii zatvorenici treba da bidat smesteni vo odelni kazneni zavodi ili vo odvoeni oddelenija na kaznenite zavodi so ogled na nivnioit pol, vozrast, porane{niot ìvot, pri~inite poradi koi se zatvoreni i potrebata za postapuvawe so niv.Taka a) Maìte i ènite dokolku toa e mo`no treba da bidat smesteni vo odelni zavodi: vo zavodite vo koi se smesteni ma{ki i ènski lica site prostorii odredeni za èni treba vo celost da bidat odvoeni. b) Zatvorenicite pod istraga treba da bidat odvoeni od osudenite lica. c) Licata zatvoreni poradi dolgovi ili osudenicite na drug vid civilen zatvor treba da bidat odvoeni od licata koi se zatvorenici poradi krivi~ni dela. d) Maloletnite zatvorenici treba da bidat odvoeni od vozrasnite.

Odredbata e vo soglasnost i so Pravilo 11 EZP: (1) Pri rasporeduvaweto na zatvorenicite vo razli~ni ustanovi ili sistemi na postapuvawe treba da se vodi grià za nivnata polo`ba koja e opredelena so sudskata odluka ili so zakon (neosuden ili osuden, prv pat zatvoren ili recidivist, kratka ili dolga vremenska kazna), potoa za posebnite barawa na postapuvaweto, medicinskite potrebi, polot i vozrasta.

(2) Maìte i ènite, po pravilo, treba da se smestat odvoeno iako moàt zaedno da u~estvuvat vo organiziranite aktivnosti {to pretstavuvaat del na utvrdenata programa za rabota so zatvorenicite.

(3) Neosuduvanite zatvorenici, po pravilo mora da bidat smesteni odvoeno od ostanatite, osven ako se soglasat zaedno da se vklu~at vo organiziranite aktivnosti {to moàt za niv da bidat od korist.

(4) Na mladite zatvorenici treba da im se ovozmoàt uslovi koi, vo ramkite na mo`nostite, }e gi za{titat od {tetnite vlijanija i }e im go obezbedat potrebnoto vospituvawe soodvetno na nivnata vozrast

4. V. objasnuvawa na ~l.13.

^len 15

Vo ustanova za izvr{uvawe na kaznata zatvor osudenite lica se

klasifikuvaat spored neophodnosta za primena na merki na tretman i vidot na potrebniot tretman, nivnata vozrast, li~nite

59

karakteristiki i drugi okolnosti od zna~ewe za ocenka na li~nosta na osudenoto lice.

________________________ 1. So ovaa odredba se regulira klasifikacijata (vertikalnata

klasifikacija) na osudenite lica. [to se odnesuva do nea na{iot ZIS od 1979 godina nejzinata sodrìna ja regulira{e samo so dve na~elni odredbi od ~l. 12. Taka spored st. 1 na ovoj ~len "osudenite lica vo kazneno-popravnite ustanovi spored li~nite svojstva (podvlekol Z.S.) se rasporeduvaat vo oddelnija koi }e ovozmoàt prezemawe na istovidni merki za prevospituvawe i odrùvawe na disciplinata". Vo st. 2. se vele{e: "vo oddelnijata osudenite lica spored nivnoto odnesuvawe (podvlekol Z.S.) moè da se delat vo grupi so razli~ni pogodnosti".

Po odnos na prvata odredba, lesno se zabeleùva deka kriteri-umot "spored li~nite svojstva" e premnogu voop{tena formulacija od {to proizleguva zaklu~okot deka materijata za opredeluvawe na kriteriumite na vertikalnata klasifikacija na osudenite lica im se prepu{ta{e na kazneno-popravnite ustanovi, odnosno na nivnite podzakonski propisi. Me|utoa zakonodavecot ne ostanal dosleden na ovaa ideja za{to vo ~l. 102 st. 2 predvidel i eden konkreten kriterium za vakvata klasifikacija i ostanal samo vrz nego. So vakvoto re{enie na porane{niot zakon ne moè da se soglasime za{to ispa|a{e deka kriteriumot odnesuvaweto na osudenite lica vo tekot na izdrùvawe-to na kaznata li{uvawe od sloboda, koj prakti~no zna~i pasivno po~ituvawe na ku}niot red zaradi steknuvawe so pogodnosti, be{e glaven kriterium za vertikalnata klasifikacija iako postojano se kritikuva{e negovoto postoewe i se predlaga{e celosno ili delumno ukinuvawe. Ottuka najpravilna solucija vo pogled na ova pra{awe e celosnoto zakonsko regulirawe na kriteriumite za vertikalna klas-ifikacija na osudenite lica, bidej}i toga{noto parcijalno re{enie ne ukaùva{e na konkretnite nasoki kon koi treba da se stremi, i sozdava{e sostojbi {to vo ovoj pogled ni oddaleku ne gi zadovoluvaa barawata {to treba da se ostvarat.

Vakvata zakonska regulativa nesomneno se odrazuva{e vrz prak-ti~nite aspekti na ostvaruvaweto na vertikalnata klasifikacija. Nakratko, vo penitencijarnata praktika taa voop{to ne se ostvaru-va{e vo soglasnost so svojata su{tina, ili poblago re~eno, obidite vo toj pogled bea daleku od ona {to se vistinskite celi na vertikalnata klasifikacija. Ottuka be{e ispravno tvrdeweto deka vo natamo{nata razrabotka na kriteriumite e potrebno: identifikuvawe i utvrduva-we na kriteriumite za formirawe na grupi po vid i oblik na tretman, kriteriumi za specifi~nite karakteristiki na grupite i posebnosti-

60

te na tretmanot vo niv, kriteriumi {to trgnuvaat od li~nosta i niv-nite karakteristiki {to imale su{tinsko i manifestantno vlijanie vrz kriminalnoto odnesuvawe.

Vo otsustvo na celosni nau~ni soznanija za izgradbata na vakov vid kriteriumi postojat dovolen broj indikatori {to zakonodavecot moè{e (no vo ZIS od 1997 toa sepak ne go stori) da gi iskoristi kako po~etni nasoki za formirawe na prevospitni klasifikacioni grupi. Imeno, dolgogodi{noto iskustvo od primenata na opredeleni oblici i metodi na tretman i dobienite soznanija vo toj pogled se dobra podloga za sozdavawe takvi podelbi {to }e se dobliàt do cel-ite na vertikalnata klasifikacija. Vo toj kontekst vo sproved-uvaweto na vertikalnata klasifikacija prvoto i osnovno barawe treba da bide utvrduvaweto na elementot - na koi lica vo konkretnata kazneno-popravna ustanova im e potreben tretman odnosno, resocijal-izacija, za da se izdvojat od onie osudenici sprema koi, osven rabotno angaìrawe, ne e potrebno vklu~uvawe vo drugi prevospitni procesi. Prvata grupa treba da ja so~inuvale osudeni lica {to deloto go izv-r{ile pove}e ili pomalku slu~ajno, od nebri`nost i voop{to site onie osudenici {to so ogled na karakterisitikite na svojata li~nost ukaùvaat deka se raboti za socijalno prilagodeni poedinci {to se na{le vo isklu~itelna kriminalna situacija.

Za razlika od niv, vtorata grupa osudenici se formira za vrz niv da se primenat diferencirani merki na individualiziran tretman. Me|utoa sprema site osudenici ne e potrebno vnimanie od ist stepen bidej}i se u{te se raboti za golema grupa osudenici {to me|usebno se razlikuvaat spored golem broj li~ni obele`ja. Poradi toa, za ovaa grupa osudenici kako prioritetna zada~a se naloùva natamo{na kla-sifikacija {to }e gi podeli so ogled na nivnite zaedni~ki potrebi na tretman, no i zaradi ostvaruvawe na drugite celi na klasifikacijata. Vo taa smisla treba posebno da se izdvojat osudenicite: a) sprema koi e potrebno edukativno ili stru~no usovr{uvawe, b) sprema koi treba da se sproveduvaat terapeutski merki {to zna~at grupano sovetuvawe ili grupna psihoterapija i v) osudenici koi so ogled na motivite na deloto ukaùvaat na li~nost za koja se nalaga potreba od pointen-zivni merki za menuvawe na opredeleni stavovi, predrasudi i vred-nosti (politi~ki delinkventi na primer). Toa bi bile osnovnite kat-egorii na osudenici ili klasifikacioni grupi vo ~ii ramki, dokolku e potrebno bi moèlo da se sproveduva i subklasifikacija. Pritoa, se razbira, deka subklasifikacijata nema da bide nu`na za site klasif-ikacioni grupi tuku }e zavisi od brojot na osudeni~kata populacija, nezinata struktura kako i od objektivnite mo`nosti na posebnite kazneno-popravni ustanovi.

61

2. Me|utoa bez ogled na ovie zabele{ki, na zakonodavecot ne moè da mu se prefrli deka ni{to ne storil vrz podobruvaweto na regulativata vo vrska so vertikalnata klasifikacija na osudenite lica. Vo ovaa smisla najnapred treba da se istakne odredbata za koja ovde stanuva zbor. Vo soglasnost so utvrduvaweto na vertikalnata kla-sifikacija na osudenite lica se i ~l. 17 i 18 st. 1 od ZIS. Vo prviot od niv se veli deka na mladite osudeni lica treba da im se obezbedat uslovi koi, kolku e toa mo`no, }e gi za{titat od {tetnoto vlijanie na drugite osudeni lica, kako i da im se sozdadat uslovi za ìvot i rabota i za kulturni, sportski i drugi aktivnosti soodvetni na niv-nata vozrast. I vtoriot ~len, iako samo posredno, e vo funkcija na vertikalnata klasifikacija, za{to so nego se predviduva osudenite lica soglasno mo`nostite na ustanovata i so nivna soglasnost da se smetstuvaat vo zasebni sobi. So ovaa odredba, vsu{nost, se obezbeduva polesno ostvaruvawe na vtorata i tretata cel na klasifikacijata.

Zaradi polesno ostvaruvawe na prvata cel na klasifikacijata zakonodavecot go predviduva i toa ministerot za pravda da donese op{t akt so koj poblisku se opredeluva rasporeduvaweto, klasifik-acijata i razmestuvaweto na osudenite lica kako i op{t akt za vidovite i na~inite na nivniot tretman (~l. 16 st. 2 ZIS).

Na ova mesto e zna~ajno da se istakne i toa deka vo glavata za izvr{uvawe na sankciite izre~eni za prekr{ok, na{iot zakonodavec za prv pat predviduva deka kaznata zatvor izre~ena za prekr{ok se izvr{uva vo kazneno-popravna ustanova od poluotvoren vid, i, {to e posebno zna~ajno, odvoeno od osudenicite na kazna zatvor za krivi~no delo.

Site ovie novini se zna~ajna potkrepa za oìvotvoruvawe na vertikalnata klasifikacija vo na{ite penitencijarni ustanovi kon koja, za àl, vo na{ata dosega{na praktika, bilo poradi otsustvo na adekvatna zakonska regulativa ili raznovidni otpori, dosega izosta-nuva{e vistinskiot pristap. Me|utoa, nitu ona {to sega e propi{ano ne dava sigurna garancija deka vrz ovoj plan }e se ostvari o~ekuvanoto. Takviot zaklu~ok me|utoa vo nikoj slu~aj ne e odraz na bilo kakov pesimizam vo pogled na ona {to treba da se ostvari vo ovaa oblast. Naprotiv, uvereni sme deka so novite re{enija vo ZIS e sozdadena dobra po~etna osnova za pomestuvawe kon realizacija na edna realna teoretska zamisla koja ja so~inuva su{tinata na klasifikacijata na osudenite lica. Toa moè da se tvrdi ottamu {to za razlika od ~l 102 ZIS od 1979, vo odredbata od ~l. 15 ZIS se izgradeni ~etiri kriteriumi za sproveduvawe na internata, vertikalna klasifikacija: 1. neophodnosta za primena na merki na tretman i vidot na neopho-dniot tretman, 2. vozrasta na osudenite lica, 3. li~nite karakteris-

62

tiki na osudenite lica i 4. drugi okolnosti za ocenka na li~nosta na osudenoto lice. Dokolku vo penitencijarnite ustanovi se vr{i klas-ifikacija koja vo osnova se drì glavno do ovie a, ne i do kriter-iumite: vid i priroda na storenoto krivi~no delo i stepenot na kriv-i~nata odgovornost, koi nesmasno se predvideni so ~l. 16 ZIS, pos-tojat realni izgledi da se ostvari soodvetna klasifikacija koja e vo funkcija na tretmanot. Za{to ako kon osnovnite ~etiri, se dodadat i dopolnitelnite kriteriumi od ~l 16. ZIS (koi spored bukvata na zakonot ednakvo vaàt i za rasporeduvaweto i za razmestuvaweto na osudenite lica) se dobiva privid deka za ostvaruvaweto na klasifika-cijata na osudenite lica na zatvorskiot personal mu stojat na raspolagawe mo`nosti koi sekoga{ mora da se koristat za ostva-ruvawe na ovaa zamisla. Vistinata me|utoa e deka pri sproveduvaweto na klasifikacijata za realizacija na ovie kriteriumi nema sekoga{ potreba, za{to zna~at stavawe akcent vrz minatoto a, ne vrz idninata na osudenikot. Zadolìtelnata primena na ovie kriteriumi e dep-lasirana i od aspekt na doslednosta na klasifikacijata koja go gubi toa svojstvo zaradi pome{anoto koristewe na niza kriteriumi i sozd-avaweto na premnogu sitni klasifikacioni grupi za ~ie sozdavawe nitu ima uslovi i sredstva, ni soodveten personal vo na{ite kazneno-popravni ustanovi.

3. Za ovie i drugi prooblemi na klasifikacijata v. pove}e Pernologija 2, str. 133-155.

^len 16

(1) Pri rasporeduvaweto, klasifikacijata i razmestuvaweto

na osudenite lica, mora da se ima predvid vidot i prirodata na krivi~noto delo i stepenot na krivi~nata odgovornost.

(2) Ministerot za pravda so op{t akt poblisku gi opredeluva rasporeduvaweto, klasifikacijata i razmestuvaweto na osudenite lica.

(3) Ministerot za pravda so op{t akt gi opredeluva vidovite i na~inite na tretman na osudenite lica.

________________________ Kriteriumite vid i prirodata na krivi~noto delo i stepen na

krivi~nata odgovornost na osudenoto lice imaat opredeleno zna~ewe vo prv red pri nivnoto rasporeduvawe i razmestuvawe od edna vo druga kazneno-popravna ustanova. Pritoa i na ova mesto zasluùva povtorno da se naglasi deka, ovie kriteriumi ja nemaat nitu bi smeele da ja imaat istata uloga i pri ostvaruvawe na klasifikacijata na osude-

63

nite lica. Kon takvite zabludi, vsu{nost dovede pogre{nata formu-lacija na zakonodavecot koj namesto terminot "moè" da se ima pred-vid... pogre{no go upotrebil terminot "mora" da se ima predvid... (v. objasnuvawa na ~l. 15.)

^len 17

Na mladite osudeni lica treba da im se obezbedat uslovi koi

kolku e toa mo`no, }e gi za{titat od {tetnoto vlijanie na drugite osudeni lica, kako i da im se sozdavaat uslovi za ìvot i rabota i za kulturni, sportski i drugi aktivnosti soodvetni na nivnata vozrast.

________________________ 1. Odredbata, vsu{nost, vo celost e prezemena od ve}e

navedenoto Pravilo 11(4) EZP vo koe doslovno se veli: Na mladite zatvorenici treba da im se ovozmoàt uslovi koi, vo ramkite na mo`nostite, }e gi za{titat od {tetnite vlijanija i }e im go obezbedat potrebnoto vospituvawe soodvetno na nivnata vozrast.

2. Vo pogled na izvr{uvaweto na kaznata maloletni~ki zatvor vaàt odredbite od ZIS koi se odnesuvaat na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda, no i posebni odredbi pomesteni vo gla-

va XVI vo koi se predvideni specifi~ni re{enija. So niv izvr{u-

vaweto na maloletni~kiot zatvor vo golem obem se pribliùva do izvr{uvaweto na vospitnite merki od institucionalen karakter.

Specifi~nosta na ovie re{enija vo prv red se sostoi vo izdvo-juvaweto na maloletnite delinkventi vo posebni ustanovi vo koi tie celosno se li{eni od bilo kakvi kontakti so polnoletnite storiteli na krivi~ni dela. Na toj na~in se odbegnuvaat negativnite vlijanija na postarite poiskusni kriminalci vrz mladite nedovolno oformeni lica na koi so ogled na brojni li~ni obele`ja im e potreben poseben prostor kade {to moè da dojde do izraz primenata na intenziven tretman vo uslovi na poliberalen institucionalen reìm.

Po odnos na tretmanot na maloletnicite vedna{ treba da se ras~isti so dosta ra{irenata zabluda deka vo ovie ustanovi za niv se gradat posebni oblici, metodi i metodolo{ki postapki {to ne se primenuvaat sprema polnoletnite lica. Su{tinata e vo toa deka zakonodavstvoto i praktikata sekoga{ se otvoreni za akceptirawe na site sovremeni dostigawa {to davaat makar i malku nade` za uspe{na resocijalizacija i socijalna adaptacija bez ogled na vozrasta na onie {to otstapile od op{testvenite normi na odnesuvawe. Razlikata ne e i ne treba da bide vo izborot na merkite na tretman {to se javuvaat kako nasu{na potreba na site, tuku, pred sî, vo intenzitetot na

64

nivnata primena vo soglasnost so individualnite i grupnite karak-teristiki na oddelnata li~nost. Vo taa smisla e i intencijata na ZIS: kon stavawe na teì{teto vrz obrazovanieto, stru~noto ospos-obuvawe i koristeweto na slobodnoto vreme so ~ija pomo{ na malo-letnikot treba da mu se ovozmoì osposobuvawe za ìvot na sloboda i pozitiven razvoj za snao|awe vo raznovidnite ìvotni situacii. Za taa cel ministerot za pravda vo soglasnost so ministerot za obrazo-vanie i ministerot za trud i socijalna politika izgotvuvaat posebna programa.

Posebniot reìm na izvr{uvawe na kaznata vo ovie ustanovi e opredelen od potrebata da se sozdadat uslovi za: a) normalizacija na ìvotot vo ovie ustanovi i negovo dobliùvawe do uslovite {to vla-deat na sloboda, b) maksimalno eliminirawe na zatvorskite neugod-nosti i v) podobruvawe na polo`bata na maloletnicite i nivno dov-eduvawe vo funkcija na efikasniot prevospiten tretman.

Vo soglasnost so navedenite celi vo posebnite odredbi koi se odnesuvaat na izvr{uvaweto na kaznata maloletni~ki zatvor se nap-raveni pove}e otstapki od op{tite pravila za izvr{uvaweto na kaz-nata li{uvawe od sloboda. Vo ovaa smisla najprvin e predvideno ust-anovite za maloletnici da bidat so minimalen stepen na obezbeduvawe koe e dovolno da se spre~i sekakov obid za begstvo bez da se predizvika bilo kakvo fizi~ko povreduvawe na maloletnikot. Kazneno-poprav-nata ustanova za maloletnici e od zatvoren vid. Vo nea me|utoa e za-dolìtelno postoewe na oddelenie vo koe maloletnoto lice moè da bide reklasificirano ako se utvrdi deka nema da go zloupotrebi otsu-stvoto na fizi~ki pre~ki za begstvo i deka }e se pridrùva do redot zasnovan vrz samodisciplinata vo oddelenieto. Vo ovie ustanovi maloletnite lica od ma{ki pol mora da bidat smesteni oddelno od malolentite lica od ènski pol i vo takov broj {to ne go popre~uva ostvaruvaweto na individualizacijata na tretmanot. Oddelnoto smes-tuvawe na maloletnicite spored polot me|utoa ne pre~i ovie lica da bidat zdruèni zaradi pouspe{no ostvaruvawe na opredeleni obrazov-ni, stru~no osposobuva~ki, socijalni i zabavni tretmanski aktiv-nosti.

Vo pogled na uslovite za smestuvawe i rabota vo ustanovite za maloletnici vo ZIS izri~no se predviduva deka no}e vo edna prostorija moè da bide smesteno samo edno lice. Vo slu~aite koga poradi privremen nedostig na prostor toa ne e mo`no, vo edna pro-storija moàt da bidat smesteni do 5 lica so toa {to im se obezbeduva nadzor so koj se ostvaruva za{tita na sekoe maloletno lice. Posebna smetka se vodi i za povr{inata, osvetluvaweto, provetruvaweto i higienata na prostoriite za no}evawe i dneven prestoj.

65

Vo ustanovata za maloletnici se organizira nastava za osnovno vospituvawe i obrazovanie i drugi vidovi na stru~no osposobuvawe i rabota na maloletnite lica. Izborot na vidot na nastavata i rabotata se vr{i spored mo`nostite na ustanovata no sekoga{ se vodi smetka za fizi~kite sposobnosti, li~nite svojstva i sklonostite na malolet-nikot za opredeleno obrazovanie, zanimawe i rabota. Toga{ koga vo ustanovata nema uslovi za organizirawe nastava, maloletnite lica moàt istata da ja posetuvaat vo u~ili{teto {to se nao|a vo mestoto kade {to se nao|a sedi{teto na ustanovata.

Vo ZIS se predvideni specifi~ni re{enija i vo pogled na kori-steweto na pogodnostite. Vo ovaa smisla najzna~ajno e toa {to za razlika od polnoletnite osudenici direktorot na ustanovata na malo-letnite lica moè da im dozvoli otsustvo zaradi poseta na rodit-elite i semejstvoto do 14 dena.

So ogled na toa {to maloletnicite se vo faza na intenziven fizi~ki razvoj niv im se potrebeni posebni uslovi za zanimavawe so sport. Ottamu e i insistiraweto na ZIS za sozdavawe uslovi {to }e ovozmoàt maloletnoto lice dva ~asa dnevno da se zanimava so sport i slobodni aktivnosti na ~ist vozduh, a koga vremenskite uslovi toa ne go dozvoluvaat, vo posebni sportski sali i drugi prostorii. Vo funkcija na negoviot fizi~ki razvoj, no i zaradi odrùvawe na negovoto zdravje zakonodavecot predvidel zasilena ishrana koja dne-vno treba da ima najmalku 14.600 xuli. Vo toj kontekst e i postoeweto i raboteweto na medicinskata slu`ba vo koja lekarot mora da ima poznavawe od oblasta na detskata psihijatrija kako i po{iroki pozn-avawe za metodite i tretmanot za eventualnite mentalni zaboluvawa i du{evni rastrojstva {to kaj maloletnikot moàt da se javat za vreme na negoviot prestoj vo ustanovata.

Opredeleni otstapki postojat i vo pogled na disciplinskoto kaznuvawe koe za maloletnite lica e poblago odo{to ona kaj vozra-snite. Sprema niv ne moè da se primeni merkata osamuvawe, a discip-linskata kazna upatuvawe vo samica moè da trae najdolgo do deset dena. Ovie i sli~ni otstapki, ili poto~no specifi~ni re{enija vo pogled na izvr{uvaweto na maloletni~kiot zatvor ovozmoùvaat pos-igurno akceptirawe na pozitivnite vlijanija na edna kategorija lica koi so ogled na svojata vozrast i niza drugi obele`ja imaat potreba od posuptilen pristap kako od aspekt na resocijalizacijata taka i od aspekt na dostignuvaweto na drugite celi na kaznata.

3. V. objasnuvawa na ~l. 15.

66

^len 18

(1) Osudenite lica spored mo`nostite na ustanovata i so nivna

soglasnost se smestuvaat vo zasebni sobi za no}evawe. (2) Osudenite lica ja izdrùvaat kaznata zatvor po pravilo

grupno i se rasporeduvaat vo grupi vo koi moàt da se primenuvaat merki na vospituvawe i prevospituvawe od ist vid.

________________________ 1. Smestuvaweto na osudenite lica ima zna~ajno mesto vo opred-

eluvaweto i ostvaruvaweto na nivnata polo`ba, uslovite na ìvot i efikasniot tretman vo kazneno-popravnite ustanovi. Ottamu i inten-cijata na izvr{noto zakonodavstvo e naso~ena kon regulirawe na nekoi pova`ni aspekti na ova pra{awe. Od analizata na odredbite na ZIS moàt da se zabeleàt slednive karakteristiki vo pogled na smestuvaweto na osudenite lica vo na{iot penitencijaren sistem:

a) Osudenite lica po pravilo treba da bidat smesteni vo zasebni sobi {to ne zna~i deka so toa e naru{en principot na zaedni~ko izd-rùvawe na kaznata.

b) Osamuvaweto ili oddelno izdrùvawe na kaznata na opred-eleni osudenici e mo`no vo isklu~itelni so zakon utvrdeni slu~ai.

v) Oddelno izdrùvawe na kaznata na osudenici od razli~en pol. g) Oddelno izdrùvawe na kaznata maloletni~ki zatvor od kaz-

nata li{uvawe od sloboda za polnoletni lica. d) Odelno izdrùvawe na pritvorot od kaznata li{uvawe od slo-

boda. |) Vo prostoriite za spiewe za sekoe osudeno lice se obezbeduva

prose~no najmalku 9 m3 prostor i dovolno svetlina. e) Prostoriite za smestuvawe na osudenite lica treba da gi

ispolnuvaat osnovnite higienski uslovi i da bidat soobrazeni so kli-matskite uslovi na sredinata.

2. Vo na{iot penitencijaren sistem vaì na~eloto na zaedni~ko ili grupno izdrùvawe na kaznata li{uvawe od sloboda. Ova na~elo e izraz na pobedata na sovremenite nau~ni stremeì kon humanizacija na izvr{uvaweto na kaznata i so ogled na toa pretstavuva negacija na porane{niot asocijacionen i keliski sistem vo koi ne se vode{e smetka za ~ovekot, negovite potrebi i izrazuvaweto na negovoto dos-toinstvo. Grupniot ìvot i rabota vtemeleni vrz adekvatna horizon-atalna i vertikalna klasifikacija na osudenite ima dvojni prednosti. Osudenikot ìvee vo grupa vo koja se naviknuva na socijalen ìvot i vo koja istovremeno e podloèn na takvi vlijanija {to sodràt iden-ti~ni prevospitni mo`nosti. Grupanoto izdrùvawe na kaznata e

67

nerazdelno povrzano za ostvaruvaweto na celite na klasifikacijata. Idealno e koga se formirani takvi vospitno-popravni grupi {to cel-osno se odvoeni za vreme na vr{eweto na rabotnite zada~i, prestojot vo zgradite, odmorot i kulturno prosvetniot ìvot. Dovolno e me|u-toa da se frli kratok pogled vrz osnovnite pretpostavki za ostvaruva-weto na celite na klasifikacijata i da se dojde do zaklu~ok deka penitencijarnite sistemi nasekade vo svetot se daleku od toj ideal. Za toa nedostasuvaat soodvetni grade`ni objekti i soodveni prostorii vo niv, neadekvaten e rasporedot i funkcionalnosta na tie prostorii, a isto taka i soodnosot na terenite za pro{etka, odmor i rekreacija na osudenite. Poa|aj}i od sosema skromnite mo`nosti vo ovoj pogled vo penitencijarniot sistem na na{ata zemja barem dosega izostanu-va{e vistinska vertikalna klasifikacija na osudenite lica vo grupi so identi~ni prevospitni programi. Pri~inite {to vo Republika Makedonija nitu vo edna kazneno-popravna ustanova ne bea formirani grupi so posebni tretmanski implikacii me|utoa ne e samo vo smestuva~kite kapaciteti. Vo ovoj pogled be{e ogromno i negativnoto vlijanie na stesnetata i nesoodvetna organizacija na merkite na tretman kako i materijalnite i kadrovskite mo`nosti na kazneno-popravnite ustanovi. Seto toa me|utoa ne zna~i deka klasifikacijata e nedostièn ideal {to vo idnina ne moè uspe{no da se sledi.

Nadovrzuvaj}i se na predhodnoto nu`no doa|ame do konstatacija deka baraweto za poedine~no smestuvawe na sekoj osudenik vo zasebna prostorija ne mu pre~i na na~eloto na grupnoto izdrùvawe na kaz-nata. Pri~inata {to edno vakvo barawe za prv pat e istaknato vo ZIS treba da se bara vo sozdavaweto uslovi za dopolnitelno otstranuvawe na mo`nostite na kriminalna infekcija no, i vo obezbeduvaweto na osudenikot edno pristojno kat~e vo koe barem za malku }e moè da si go obezbedi svojot du{even mir.

3. Vo soglasnost so gorenavedenoto, otstapuvaweto od na~eloto na grupnost vo izvr{uvaweto na kaznata ne zna~i nivno oddeluvawe od prostoriite za rabota, prestoj i ishrana i terenite za rekreacija. Sprema nekoi osudenici me|utoa pod uslovi predvideni vo zakonot mo`no e i takvo celosno ili delumno oddeluvawe od drugite osudeni-ci vo nekoj od slednive slu~ai:

- Ako zdravstvenata sostojba na osudenikot e naru{ena i od takov vid {to moè u{te pove}e da go zagrozi negovoto zdravje ili zdravjeto i ìvotot na drugite osudenici.

- Ako od bezbednosni pri~ini se ukaè potreba osudenikot da bide osamen u{te vo po~etokot na izdrùvaweto na kaznata.

- Ako na osudenikot mu e izre~ena disciplinska kazna upatuvawe vo samica.

68

- Ako na osudenikot mu e izre~ena posebna merka osamuvawe. Vo site ovie slu~ai se raboti za posebno izre~ena privremena

merka {to prestanuva vo onoj moment koga }e prestanat pri~inite za nejzinoto izrekuvawe.

4. Zakonskata obvrska spored koja osudenite lica od razli~en pol kaznata li{uvawe od sloboda ja izdrùvaat odvoeno e pomestena vo ~l. 14 st. 2 ZIS i nao|a polna primena vo na{ata penitencijarna praktika.

5. Zakonskata odredba koja go predviduva odvoenoto izdrùvawe na kaznata maloletni~ki zatvor vo na{ata zemja ne e zaìveana so ogled na toa {to sî u{te ne e izgraden odnosno prilagoden objekt za taa namena. Od tie pri~ini maloletni~kiot zatvor se izvr{uva vo mo{ne nesoodvetni uslovi na posebno oddelenie vo ramkite na KPD Idrizovo.

6. So ZIS e predvideno i oddelno smestuvawe na pritvorenicite od osudenite lica. Za taa cel vo site zatvori vo Makedonija se prilagodeni posebni izdvoeni prostorii odnosno oddelenija. Tie oddelenija naj~esto se vklopeni vo samata zatvorska zgrada i na takov na~in uredeni i obezbedeni da se onevozmoì bilo kakov fizi~ki ili drug kontakt me|u pritvorenite i osudenite lica. Odelenijata za pritvor naj~esto se sostojat od nekolku prostorii (kelii) i isklu~i-telno mal prostor za pro{etka na ~ist vozduh. Zaradi vakvata sostojba se ukaùva na potrebata od nejzino adekvatno menuvawe. Vo ovoj pog-led ne e problem samo toa {to pritvorenicite prestojuvaat vo mo{ne nepovolni uslovi tuku i toa {to za nivnoto obezbeduvawe, ishrana i razmestuvawe vo golem obem se angaìraat materijalni sredstva i vremeto na onoj personal {to vo ovie ustanovi treba celosno da im se posveti na tretmanot na osudenite. Edinstven isklu~ok vo ovoj pogled pretstavuva sostojbata so istra`niot zatvor vo Skopje.

7. Koga se zboruva za smestuvaweto vo kazneno-popravnite ustanovi vo prv red se misli na nivno smestuvawe vo onie prostorii {to se nameneti za spiewe na osudenite. Ovie sobi me|utoa go so~inu-vaat smestuvaweto samo vo potesna smisla na zborot. Pokraj niv vo ustanovite postojat i sobi za dneven prestoj (zanimalni, biblioteki, ~italni, kantini, u~ilnici, rabotilnici, TV sali, fiskulturni sali, trpezarii, stacionari i sl.). Ovie prostorii se odnesuvaat na poimot na smestuvaweto vo po{iroka smisla na zborot. Interesot na penolo{kata literatura e naso~en kon opredeluvaweto na merila {to poedenakvo se odnesuvaat i na edniot i na drugiot prostor i vo toj pogled e prisutna intencija da se dostigne nivoto na standard {to vaì i na sloboda. Sledej}i gi tie nasoki vo na{ata zemja za prv pat e odreden minimumot na smestuva~kiot prostor so Pravilnikot za

69

izvr{uvawe na kaznite li{uvawe od sloboda od 1961 godina. Toj standard od 8 m3 prostor po eden osudenik, zgolemen samo za u{te 1 m3, vaì i spored pozitivnite propisi.

8. Prostoriite vo koi ìveat i rabotat osudenite lica mora da poseduvaat soodvetni sanitarni i higienski instalacii i drugi uslo-vi za odrùvawe na li~nata higiena. Ovie prostorii isto taka treba da bidat dovolno osvetleni za rabota i ~itawe taka {to na osudenite lica nema da im se o{tetuva vidot. Prostoriite treba da bidat i soodvetno provetreni i zatopleni.

^len 19

(1) Osudenite lica se dol`ni da se pridrùvaat kon odredbite

na ku}niot red na ustanovata. (2) Sproveduvaweto na disciplinata vo ustanovata za izv-

r{uvawe na kaznata zatvor se ostvaruva strogo, no spravedlivo i so po~ituvawe na ~ovekovata li~nost.

(3) Zabraneto e kolektivno kaznuvawe na osudenite lica. (4) Zabraneta e upotreba na sredstva na prisilba kako kazna. ________________________ 1. Odredbite od st. 1 i 2 e vo soglasnost so Pravilo 57 SMP koe

glasi: Zatvaraweto i drugite merki koi imaat za posledica nekoj prestapnik da bide izoliran od nadvore{niot svet se te{}i, so samoto toa {to li{uvaj}i go od sloboda, na poedinecot mu go odzemaat pravoto da raspolaga so svojata li~nost. Izzemaj}i gi merkite na opravdano izdvojuvawe i merkite na odrùvawe na disciplinata sistemot na izdrùvawe na kaznite ne treba da gi zgolemuva stradawata koi se povrzani so takvata situacija. Vo ta smisla e i Praviloto 64 EZP: Zatvaraweto zaradi li{uvawe od sloboda samoto po sebe e kazna.Ottamu uslovite na zatvaraweto i zatvorskiot sistem ne smeeat u{te pove}e da gi vlo{uvaat stradawata {to taa kazna gi predizvikuva, osven kako sledovatelna pojava kaj opravdanata izolacija ili odrùvaweto na disciplinata.

2. Praviloto jasno ukaùva na teìnata na kaznata li{uvawe od sloboda koja samata po sebe pretstavuva stradawe. Ote`nuvaweto na o~igledno bolniot karakter na kaznata e ograni~eno na ona {to e incidentno za otstranuvaweto ili odrùvaweto red vo ustanovata. Ottamu, praviloto ~esto se parafrazira so izjavata - prestapnicite se vo zatvor kako kazna, a ne zaradi kazna. Me|utoa samoto zatvarawe kako kazna, isto taka zna~i deka zatvorenikot neizbe`no podlegnuva na pove}e li{uvawa (deprivacii). Zatvorenicite se osudeni da ìve-

70

eat vo zaenica so lica koi samite ne gi izbrale i da go podredat svo-eto odnesuvawe na zatvorskiot reìm. Tie se li{eni od normalni kontakti so lica od sprotivniot pol so seto ona {to implicira emotivno izrazuvawe i povreda na li~niot identitet. Tie se li{eni i od normalniot pristap do materijalni dobra i uslugi. Stepenot na odgovornost {to smeeat da go realizirat vo odnos na svojot ìvot e ograni~en. Brojnite kriminolo{ki i penolo{ki istraùvawa ukaù-vaat i na toa deka li{uvawata i drugite te{kotii na zatvorskiot ìvot vodat kon zgolemna solidarnost me|u samite zatvorenici i do sozdavawe neformalni normi na odnesuvawe so koi se odbivaat vospostavenite socijalni vrednosti. Toa zna~i deka duri iako pravoto na samoopredeluvawe e odzemeno so aktot na zatvarawe, mo`nostite toa samoopredeluvawe i odgovornost da se realiziraat treba da se obezbedat vo najgolema mo`na mera. Poradi toa i pravdata i prak-tikata naloùvaat te{kotiite koi nastanuvaat vo zatvorot da se te`-nee da se namalat onolku kolku {to toa neizbe`no proizleguva od aktot na zatvaraweto. Ona {to prestavuva neizbe`na posledica od zatvaraweto treba da e predmet na postojano sledewe i ocenka od perspektiva na nejzino nadminuvawe. (Pove}e za toa v. Penologija 2, str. 256-268 ).

Praviloto 57 SMP isto taka se odnesuva na ograni~uvawata za samoopredeluvawe i li~na sloboda vo odrùvaweto na dicsiplinata vo kazneno-popravnata ustanova za{to odrùvaweto na redot e od fundamentalno zna~ewe za sekoj penitencijaren sistem. Nikoga{ ne e dovolno povtoruvaweto na faktot deka kazneno-popravnite ustanovi treba da se bezbedni mesta za zatvorenicite i za personalot. Faktot deka se izdrùva kazna li{uvawe od sloboda nikoga{ ne smee da zna~i deka zatvorenicite i personalot se odrekuvaat od pravoto da bidat za{titeni od nasilstvo i zakani so nasilstvo, kako {to se ubistva, uceni, seksualni ili drugi povredi ili izloùvawa na rizik na nivnoto fizi~ko ili du{evno zdravje i li~en integritet. Ottamu vo korist i na zatvorenicite i na personalot e ako pravoto na ìvot vo ustanovata se podrùva preku vospostavuvawe na dobar red i negovo skladno ostvaruvawe. Osnoven uslov za takov red e koga vo ustanovata se obezbedat takvi pravila na odnesuvawe koi {to dobrovolno }e se sledat kako od zatvorenicite taka i od zatvorskiot personal. Samo vo krajna linija i natamu e potrebno da se ograni~uvat slobodite na nekoi zatvorenici zaradi spre~uvawe na nivnite izrazeno destruktiv-ni aktivnosti. Takvite ograni~uvawa me|utoa bi trebalo da se izlo`ni na postojana revizija, a poso~enite zatvorenici da se predmet na postojani usilbi za nivno vra}awe vo normalno socijaliz-irani li~nosi.

71

3. Odredbite od st. 3 i 4 se vo soglasnost so Pravolo 37 EZP: Kolektivno kaznuvawe, telesna kazna, kaznata stavawe vo temna kelija, kako i sekoja svirepa, nehumana ili poniùva~ka kazna mora celosno da se zabranat kako sankcii za disciplinski prekr{oci.

^len 20

(1) Na osudenite lica im se obezbeduva zdravstvena za{tita. (2) Osudenite lica ne moàt da bidat podloèni na medicinski

ili drugi eksperimenti so koi se naru{uva fizi~kiot, psihi~kiot i moralniot integritet na osudenite lica.

(3) Soglasnosta na osudenite lica za nivno u~estvo vo eksper-imentot od stav 2 na ovoj ~len ne ja isklu~uva odgovornosta na liceto koj istiot go dozvolil.

________________________ 1. V. ~l. 39 Ustav, objasnuvawa na ~l. 46 i 121-132 i Penolo{ki

kompendium, str. 314-315. Za ulogata na zdravstvenite rabotnici vo resocijalizacijata na

osudenite lica v. Penologija 2, str. 208-210. 2. Odredbite od st. 2 i 3 se vo soglasnost so ~l. 7 MPGPP,

...Posebno e zabraneto izloùvawe na nekoe lice na medicinski ili nau~ni eksperimenti bez negova slobodna soglasnost. Na soglasnosta na osudenoto lice da bidat izloèni na medicinski eksperimenti, na primer, zaradi dobivawe pari~na nagrada ili namaluvawe na kaznata, kategori~no mu se sprotivstavuva i drugi me|unarodnui dokumenti. Vo ova sisla vo Pravilo 27 EZP izre~no se veli: Zatvorenicite ne smeeat da bidat izloèni nitu na eden eksperiment {to moè da predizvika fizi~ko ili du{evno o{tetuvawe. Spored EZP, takvata soglasnost na zatvorenicite, ednostavno ne se poklopuva so nivnata nezavisna soglasnost.

Helsin{kata deklaracija od 1964 godina pri svetskata medicinska asocijacija, recenzirana vo 1975, 1983 i 1989 godina mu posveti ogromno vnimanie na ova pra{awe. Deklaracijata, vsu{nost, vo tesna smisla ne se odnesuva na eksperimentiraweto, tuku na medic-inskite istraùvawa. Vo nea se veli: Medicinskoto istraùvawe ne moè da se izvr{i po zakonski pat, osven ako va`nosta na celta na istraùvaweto e vo soodnos so nerazdvojniot rizik so predmetot na eksperimentiraweto. Ponatamu se naglasuva: Vo lekuvaweto na bol-nite lica, lekarot mora da ima sloboda da primeni novi terapeutski merki, ako spored negoviot sud tie nudat nade` da se spasi ìvot, da se povrati dobroto zdravje ili da se ublaì stradaweto. Vo

72

deklaracijata, isto taka se veli: Ako voop{to e mo`no i soglasno so psihata na pacientot, lekarot mora da dobie nezavisna soglasnost od pacientot otkako }e mu se iznese celosno objasnuvawe. Deklaracijata pravi fundamentalna razlika me|u medicinskoto istraùvawe ~ija cel e terapija na pacientot i medicinskoto istraùvawe ~ija cel e ~isto nau~na i bez terapeutska vrednost za pacientot koj e objekt na istraùvaweto. Za vtoriot vid na medicinsko istraùvawe Deklaracijata e mnogu precizna: dol`nost na lekarot e da go za{tituva ìvotot i zdravjeto na liceto vrz koe se vr{i medicinskoto istraùvawe. Vo ta smisla natamu se veli: prirodata, celta i rizikot na medicinskoto istraùvawe, lekarot mora jasno da mu gi objasni na pacientot, a medicinskoto istraùvawe vrz ~ove~ko su{testvo ne moè da se izvr{i bez negova nezavisna soglasnost, otkako toj prethodno bil informiran za toa. Ovaa soglasnost po pravilo treba da se dobie pismeno, a zasegnatoto lice treba da e vo takva du{evna, telesna i delovna sostojba da moè slobodno da go izrazi svojot izbor. I onoj koj ispituva mora da go po~ituva pravoto na poedinecot da go ~uva svojot li~en integritet osobeno ako e vo zavisen odnos so istraùva~ot. Poslednite dva citati se osobeno va`ni i za zatvorenicite, osobeno toga{ koga im se nudi nagrada da dadat soglasnost za primena na medicinski eksperimenti vrz niv. Otamu ovaa Deklaracija vo golema mera im se prepora~uva i na zatvorskite lekari.

3. Od gorenavedenoto proizleguva deka nikoga{ ne moè da se kaè deka osudenite lica moàt da dadat nezavisna soglasnost za ni-vno izloùvawe na medicinski eksperimenti. Ottamu liceto koe go dozvolilo i koe go vr{i medicinskiot eksperiment vrz osudeno lice, sekoga{ e odgovorno za toj akt.

^len 21

(1) Na osudenite lica treba da im se ovozmoì rabota koja }e

bide korisna i soodvetna na na~inot na nejzinoto vr{ewe na sloboda. Postignuvaweto na ekonomska korist ne smee da bide edinstvena cel na rabotata.

(2) So rabotata osudenite lica se zdobivaat i gi razvivaat rab-otnite naviki, gi odrùvaat rabotnite sposobnosti, i se steknuvaat so stru~no znaewe za rabota na sloboda.

(3) Od osudenite lica ne smee da se bara da vr{at raboti {to se opasni i {tetni za nivnoto zdravje.

73

(4) Rabotnoto vreme mora da bide soodvetno so rabotnoto vreme na sloboda

________________________ 1. Vo penitencijarnata teorija i praktika osudeni~kata rabota

se tretira kako osnoven i primaren oblik vo procesot na resocijali-zacijata na osudenite lica. Ottamu vo aktite na me|unarodnite kongresi i doma{ni simpoziumi, koi so interes raspravaa za ovoj pro-blem se postaveni osnovnite na~ela {to se odnesuvaat na vklu~uv-aweto na osudenite lica vo rabotniot proces. Tie principi glavno se slednive: rabotata ne smee da ima poniùva~ki karakter; pravo na rabota na osudenicite so vodewe grià za nivnite psihi~ki i fizi~ki sposobnosti; na zatvorenicite po mo`nost treba da im se ovozmoì da go izberat vidot na rabotata; zatvorenicite treba da se zaminavaat so produktivna rabota vo ramkite na opredeleno rabotno vreme; na~elo na profesionalno, stru~no i korisno osposobuvawe; na~elo na ednakvi uslovi za rabota so onie {to vladeat na sloboda i na~elo na pravilno nagraduvawe.

Analizata na ovie principi koi se legalizirani vo ovoj ~len, pokaùva deka celta na osudeni~kata rabota e ostvaruvawe edukativna i stru~no osposobuva~ka funkcija preku steknuvawe i razvivawe na rabotni naviki, sozdavawe qubov i interes sprema rabotata, kako i odrùvawe na rabotna kondicija na zatvorenicite. Rabotata isto taka sluì za razvivawe na drugarstvoto, me|usebno po~ituvawe, sorabotka i drugi socijalni i kulturni vrednosti. Nejzinata eti~ka funkcija pridonesuva za razvivawe red i disciplina, spre~uvawe razni neurozi, depresii, projavuvawe na negativni i kriminalni povedenija, begstva, pobuni i drugi psihi~ki i ma~ni situacii. So ogled na toa {to sluì i kako izvor na prihodi rabotata ima i ekonomska funkcija. Zada~ite za ostvaruvawe na polivalentnite funkcii na osudeni~kata rabota treba da leàt vrz celiot personal na kazneno-popravnite ustanovi, no vo praktikata tie vo prv red se svrzani so rabotata na stru~nite instruktori. Ovie lica za da moè da odgovorat na svoite obvrski, mora da imaat solidno stru~no znaewe kako i èlba i sposobnost za prenesuvawe na toa znaewe i pottiknuvawe na okolnostite {to dejstvuvaat vrz motivaciite na osudenicite za nivno zalagawe i inte-res sprema rabotata.

Ovde treba da se istakne deka kaj nas osudeni~kata rabota se postavuva kako oblik na tretman kako "socijalna terapija", a ne kako kazna i pretstavuva pravo {to ima svoja potkrepa i vo ustavnite odredbi. Pritoa na ova mesto se nadovrzuvaat i mnogu drugi prava {to na osudenicite im se davaat vo ZIS. Taka na primer kaj nas osudenicite imaat pravo na nadomest za rabota, pravo na besplatna

74

zdravstvena za{tita, pravo na socijalno osiguruvawe vo slu~aj na nesre}a pri rabota, a seto toa vo golem obem treba da go zgolemuva interesot za rabota i da pridonesuva za nivnata resocijalizacija.

Od seto ova se gleda deka rabotata e podra~je {to {iroko e legitimirano i deka vrz ovoj plan se ostvareni golemi postigawe. No sepak, ostanuvaat zakonski i prakti~ni pra{awa {to baraat natam-o{no sogleduvawe i razvivawe. Vo odnos na organizacijata na rab-otata i tehni~kite mo`nosti za nejzno vr{ewe, u~estvoto na oddelni strukturi vo nejzinoto ostvaruvawe, kriteriumite za pravilen nad-omest i na~inot na negovata isplata i koristewe, opredeleni socij-alno za{titni problemi, vklu~uvaweto na osudeni~kata rabota vo nacionalnoto stopanstvo, utvrduvaweto programi za osudeni~kata rabota {to }e odgovaraat na potrebite na posebni kategorii na osu-denici i osobeno na onie koi pokaùvaat otpor kon sekakov vid rabo-ta, merkite {to treba da se prezemat so cel osudata da ne bide nesovladliva pre~ka vo pronao|aweto vrabotuvawe po izleguvaweto na sloboda i sl. postoi potreba od natamo{ni istraùvawa i korek-cii.

2. Da se zadrìme na redot na izloènite na~ela i da vidime koi od niv pomalku ili pove}e ne se ostvaruvaat i da se obideme da gi sogledame mo`nostite za nivno vistinsko oìvotvoruvawe.

a) I pokraj toa {to nema svoj normativen izraz vo ZIS na~eloto spored koe rabotata ne smee da ima poniùva~ki karakter, vo praktikata na izvr{uvaweto na kaznite od institucionalen karakter dobiva poln izraz. Pri negovoto ostvaruvawe se poa|a od toa deka osudeni~kiot trud, ~ija {to moralna i socijalna vrednost e nesporna, mora da bide razgleduvan i realiziran na ist na~in kako normalnata i redovna aktivnost na slobodniot ~ovek i da pretstavuva sostaven del na institucionalniot tretman. Ottamu osudeni~kata rabota kaj nas ne e povrzana so takvi barawa {to sozdavaat ili razvivaat negativni ~uvstva i negativen odnos sprema trudot i prevospituvaweto voop{to.

b) Pravo na rabota na osudenite lica so vodewe smetka za niv-nite duhovni i fizi~ki spostobnosti e slednoto na~elo od ovoj domen. Toa na~elo istaknuva dva elementi: deka na site osudeni lica sposobni za rabota treba da im se ovozmoì rabota i deka nivnata rabota ne smee da bide od takov karakter {to }e gi preminuva fizi~kite i psihi~kite sili na osudenikot bidej}i vo sprotivno od sredstvo za olesnuvawe na prevospituvaweto moè da se pretvori vo dopolnitelna kazna.

Vo vrska so ova na~elo se postavuva edno osnovno teoretsko pra-{awe: - dali osudeni~kata rabota ima prisilen karakter? Na{e mis-lewe, sakale ili ne, mora da priznaeme, e deka vo dosega{nata prak-

75

tika osudeni~kata rabota be{e prisilna. Toa zna~i deka vo inst-itucionalni uslovi, dokolku nema adekvatna motivacija i dobrovolno i samostojno prifa}awe na rabotata, taa vo su{tina vo golem del e prisilba i retribucija. Smetam deka sfa}aweto za obligatorna rab-ota koe nu`no proizleguva{e od ~l. 16 st. 1 ZIS od 1979 god. be{e plod na edna cvrsto vkoreneta zabluda deka ~ovekot raboti samo koga e prisilen na toa. Iskustvoto me|utoa pokaùva deka vo site oblasti na ~ovekoviot ìvot najdobri rezultati se postignuvaat toga{ koga se aktiviraat vnatre{nite sili na ~ovekot za samostojni postignuvawa. Sekoja prisilba sozdava revolt i akcii vo sprotivna nasoka, a prisil-uvaweto na rabota, osobeno kon onaa {to ne se saka ({to be{e pravilo vo na{ite KPU i VPU) moè lesno da zna~i begstvo od nea so prviot ~ekor na sloboda. Celosnoto begstvo od rabotata pak vo kazneno-popravnite ustanovi toga{ ne be{e mo`no za{to postoea disciplins-kite kazni koi (so 30, odnosno 7 dena samica) trebaa da go nau~at osu-denikot da ja "zasaka" rabotata. Pra{awe e kolku so toa se spre~u-va{e negoviot nesovesen odnos kon rabotata, psihi~kite tenzii, zadovolstvoto od nea i ostvaruvaweto na najzinite edukativni i drugi funkcii. Zatoa treba{e da se vospostavi odnos na osudenikot sprema trudot so koj }e se navede dobrovolno i samostojno da se vklu~i vo ovoj proces, a so toa i vo procesot na sopstvenoto prevospituvawe. A ako se znae deka na sekoj osudenik ne mu e potrbeno prevospituvawe treb-a{e da se razmisli i za toa dali nemu ovoj oblik na tretman treba da mu se prepi{e samo kako pravo, a ne i kako obvrska. Za da se postigne toa treba{e da se najdat ili usovr{at instrumenti {to }e ja jaknat motivacijata na osudenikot. Pritoa osobeno se ima{e vo vid deka motivite {to gi potiknuvaat osudenicite na rabota se re~isi istite onie {to vaàt i za slobodniot ~ovek. Tie zavisat od vnatre{nite i nadvore{nite faktori koj sekoj poedinec i so ogled na toa nu`no se razlikuvaat so toa {to nekoi od niv imaat op{to zna~ewe i zatoa vrz niv treba da se stavi akcentot kako od strana na zakonodavstvoto taka i od prevospitnite slu`bi. Me|u tie motivi sekako deka predni~at: motivot za materijana i duhovna egzistencija, motivot da mu se pomaga na svoeto semejstvo, motivot za dokaùvawe na rabotnata sposobnost i stru~no usovr{uvawe, motivot za samostojnost i nezavisnost, motivot da se prodolì so istata rabota na sloboda, motivot da se ispolnuva vremeto (da se izbegne dosadata), motivot za sorabotka so drugite, i, duri na kraj, motivot za zdobivawe so pogodnosti. Za àl vo dosega{-nite uslovi na na{iot sistem na izvr{uvawe na kaznite li{uvawe od sloboda se ode{e po obraten redosled taka {to posledniot motiv dobiva{e najgolemo zna~ewe vo procesot na razvivaweto na qubovta sprema rabotata.

76

v) Edno od na~elata na rabotata e po mo`nost na osudenicite da im se obezbedi da go izbiraat vidot na rabotata spored svoeto porane{no zanimawe, sklonostite i interesite. Za ova na~elo treba da se istakne deka so ogled na mo`nostite na kazneno-popravnite usta-novi vo praktikata nama vistinsko mesto, osobeno ako se zeme vo vid koncepcijata spored koja rabotata se vrzuva za prestojot vo opred-elena klasifikaciona eksterna grupa. Vo potkrepa na ovaa konstat-acija }e bide sosema dovolno ako navedeme deka golem broj osudenici pred doa|aweto vo ustanovite za izvr{uvawe na kaznite li{uvawe od sloboda bile zemjodelci, a spored misleweto na upravata, ili podobro re~eno spored mo`nostite na ustanovata, za niv e najdobro ako od ustanovata izlezat kako industriski rabotnici.

So ogled na posebnoto mesto na ova na~elo vo aktite na me|u-narodnite sobiri toa se istaknuva i vo ~l. 110 ZIS i toa posebno kaj polnoletnite, odnosno kaj maloletnite osudenici i vospitanici. Me|utoa od razgleduvaweto na tie odredbi se zabeleùva takva sodr-ìna koja ima vizionerski prizvuk, za{to za ostvaruvawe na èlbata na osudenikot za izbor na opredelen vid rabota mu se postavuvaat ta-kvi ograni~uvawa {to vo bliska idnina ne moàt da se ostvarat do-kolku ne se podobrat materijalnite pretpostavki povrzani so fun-kcioniraweto na kazneno-popravnite ustanovi voop{to i sprovedu-vaweto na rabotniot tretman posebno.

g) Na normativnata postavenost na na~eloto spored koe zat-vorenicite i vospitanicite treba da se angaìraat so produktivna rabota vo ramkite na opredeleno rabotno vreme se ~ini deka ne moè da mu se upati nikakov prigovor. Toa moè da se kaè i za negovata prakti~na realizacija vo koja i natamu treba da izostanuvaat zloupotrebi od bilo koj vid i da se prodolì so sovesen inspekciski nadzor {to vo ovoj pogled e mo{ne zna~ajna brana na eventualnite kr{ewa na osudeni~kite prava.

d) Na~eloto na profesionalno, stru~no i korisno osposobuvawe na osudenicite ima za cel da gi za~uva i zgolemi sposobnostite na zatvorenicite za ~esno zarabotuvawe na sloboda. Ova na~elo {to e pomesteno me|u glavnite celi na osudeni~kata rabota se konkretizira niz odredbata od ~l. 110 st. 2 ZIS. So ovaa odredba zakonodavecot, vsu{nost, gi stesnuva mo`nostite na ova na~elo svesen deka brojnite uslovi od objektivna priroda od koi nekoi deluvaat i nadvor od kazneno-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi ne i dozvoluvaat na praktikata da go realizira ona {to e najdobro za osudenikot.

|) Na~eloto na ednakvi uslovi na rabota so nie {to vladeat na sloboda, vsu{nost, sodrì ~etiri posebni barawa. Prvoto se sostoi

77

vo toa organizacijata i metodite na rabota vo kazneno-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi da bidat {to pobliski na onie {to vaàt za sli~na rabota nadvor od niv zaradi toa zatvorenicite i vospitanicite da se podgotvat za normalni uslovi na rabota na slo-boda. Vo taa smisla se veli deka proizvodnata rabota treba da bide rentabilna, op{testveno potrebna, celesoobrazna i korisna, za{to samo toga{ go ima i vistinskoto zna~ewe vo razvivaweto pravilen odnos kon trudot i pozitivno vlianie vo prevospituvaweto na osuden-ite lica. Me|utoa vo vrska so ova barawe treba da se kaè deka osuden-

i~kata rabota kaj nas se u{te ne e inkorporirana vo nacionalnoto

stopanstvo i deka poradi organizacijata na trudot i slabiot kvalitet na rabotnata sila osudenicite izrabotuvaat proizvodi so ponizok stepen na obrabotka so {to se smaluva efikasnosta na osudeni~kata rabota kako sredstvo na tretman.

Vtoroto barawe e ekonomskata korist od rabotata na osudenite lica da ne bide na {teta na ostvaruvaweto na celite na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda. Ovde se poa|a od toa resocijaliza-cijata na osudenite lica preku osudeni~kata rabota da ne se podredi na èlbata za postignuvawe na ekonomska dobivka. Pri tolkuvaweto na ova na~elo vo na{ata teorija, me|utoa, ~esto se odi predaleku koga negovata smisla se doveduva vo sprotivnost so postoeweto na peniten-cijarni ustanovi so samostojno finansirawe. Ottuka i potrebata kone~no da se otvori i ras~isti pra{aweto {to neosnovano doveduva do pomirliv i pasiven stav deka vo ovaa oblast moè malku da se stori bez da se zafati pogolem del od finansiskite sredstva {to za ovaa namena gi izdvojuva zaednicata. Denes, imeno, dominira sfa}aweto deka ustanovite so samostojno finansirawe moàt da se dovedat vo direktna vrska so mo`niot neuspeh vrz planot na resocijalizacijata. Ova stojali{te koe {to, vpro~em, praktikata ve}e go demantira, ne mora voop{to da zna~i zapirawe, tuku obratno - razvoj i otvarawe novi podra~ja preku koi moè da se izrazi trudot vo prevospitniot proces. Vo taa smisla izrabotkata na nau~ni elaborati {to osmisleno }e gi prou~at i poso~at mo`nostite za takva organizacija na trudot vo golema mera }e gi oplemenat site na~ela vrz koi e izgraden konceptot na osudeni~kiot trud. Osmislenata politika vo ovaa nasoka moè da gi sopre site opasnosti od dominacijata na ekonomskata korist nad drugite celi na trudot. Tie opasnosti, vsu{nost, i ne mora da se re-alni so ogled na osnovata vrz koi koj nas e postaveno funkcionirawe-to na kazneniot sistem. Vo nasoka na vakvo razmisluvawe sekoga{ treba da se poa|a od toa deka slabata materijana osnova e glavna pre~ka {to go sopira vistinskoto zaìvuawe na skoro site penolo{-ki na~ela. Dejstvoto na ovoj element moè da se sogleda od pove}e

78

aspekti, me|utoa bez pretenzija za iscrpno vrednuvawe na nivnoto konkretno zna~ewe }e navedeme samo deka slabata materijana osnova, a ottamu i nedovolnata kadrovska ekipiranost go popre~uvaat praviln-oto i celosno ostvaruvawe na opservacijata i klasifikacijata na osudenite lica. Ovie penitencijarni procesi pak od svoja strana se osnovniot preduslov preku koi rabotniot tretman treba da se povrze so vistinskiot interes i mo`nostite na osudenikot. Ako se trgne pak od toa deka alienacijata i dezalienacijata na ~ovekot ne se problemi samo na slobodnite rabotnici i nivniot otu|en trud, tuku vo na{i uslovi i na osudenikot, kako i od toa deka nadvor od konceptot na samofinansiraweto mo`nostite za nadminuvawe na ovoj problem se navistina skromni, toga{ mora, i toa {to poskoro, da se ostvarat takvi procesi {to nema da se dviàt samo vo ramkite na objektivnite materijani pretpostavki.

Tretoto barawe na ova na~elo e rabotata na osudenicite da bide taka organizirana da se ovozmoì za{tita na nivnoto zdravje i nivnata sigurnost. Zatoa rabotata treba da odgovara na site higien-sko-tehni~ki uslovi {to se odnesuvaat na opredeleni oblici na pro-izvodstvo i zdravstvena za{tita na nivnite u~esnici. Vo taa smisla zboruva odredbata od ~l. 21 st. 3, ~l. 118 i 119 st. 1 ZIS vo koja se dava garancija za pravilno stimulirawe na produktivnosta na trudot i pravilen odnos na osudenicite kon istiot.

So ~etvrtoto barawe na ova na~elo e povrzano davaweto predlo-zi i nasoki za re{avawe na nekoi momenti {to rabotniot tretman moàt mnogu pove}e da go dobliàt do uslovite {to vladeat na slo-boda. Vo taa smisla se istaknuva po~esto koristewe na otvorenite kaz-neno-popravni ustanovi i vospostavuvaweto ili razvivaweto na takov institucionalen reìm vrz ~ija osnova opredelen broj odbrani zatvo-renici zaradi rabota vo slobodni uslovi }e ja napu{tat kaznenata ustanova. Za ostvaruvawe na ovie barawa, zasega samo vo isklu~itelni slu~ai dava mo`nost i ZIS vo ~l. 111 st. 2, {to e i realno so ogled na objektivnata sostoba vo koj se nao|aat na{ite kazneno-popravni ustanovi. Ovie sostojbi i re{enija, me|utoa ne smeat da bidat pre~ka za perspektivno re{avawe na ovoj mo{ne zna~aen aspekt na osudeni~-kiot trud.

3. V. Penologija 2, str.169-187 i Rezolucija (75) 25 - Penolo{ki kompendium, str. 399- 400.

79

^len 22

Za podnesocite, slu`benite dejstvija i odlukite doneseni vo

vrska so primenata na odredbite na ovoj zakon osudenite lica ne pla}aat taksa.

________________________ Podneseoci se raznovidni poplaki, prigovori, pretstavki, mo-

lbi i àlbi {to gi podnesuvaat osudenite lica, branitelot ili ~lenovite na semejstvoto na osudenikot koi so zakon se ovlasteni za nivno podnesuvawe.

Za slu`beni dejstvija se smetaat site onie postapuvawa {to organite za izvr{uvawe na sankciite ili drugi ovlasteni organi gi prezemaat vo vrska so primenata na odredbite od ZIS.

Odluki se re{enija, uverenija, potvrdi, odobruvawa i drugi vidovi akti so koi se odlu~uva za nekoe pra{awe ili se potvrduva nekoja okolnost od oblasta na sankciite za kaznivi dela.

Za niv osudenite lica ne pla}aat taksa.

Glava III RAKOVODEWE SO RABOTITE NA IZVR[UVAWETO NA

SANKCIITE

^len 23

(1) So rabotite na izvr{uvaweto na sankciite rakovodi direk-

torot na Direkcijata nadle`na za izvr{uvawe na sankciite vo sostav na Ministerstvoto za pravda (vo natamo{niot tekst: Direkcijata).

(2) Organizacijata i delokrugot na rabotite {to se izvr{uvaat vo Direkcijata se opredeluvaat so zakon.

________________________ So odredbata e utvrdeno deka so rabotite na izvr{uvaweto

rakovodi direktorot na Direkcijata nadle`na za izvr{uvawe na san-kciite vo sostav na Ministerstvoto za pravda i deka organizacijata i delokrugot na rabotite {to se izvr{uvaat vo Direkcijata se opred-eluvaat so zakon.

So ogled deka od st. 1 proizleguva deka Direkcijata e vostanov-ena odnosno osnovana so ZIS, osnovaweto na Direkcijata ne e predmet na drug poseben zakon. Od druga strana soglasno st. 2 predmet na utvrduvawe na drug poseben zakon treba da bide samo organizacijata i delorugot na rabotite {to gi izvr{uva Direkcijata. Ottuka, so ogled

80

deka vo Republika Makedonija prestoi donesuvawe na nov Zakon za organite na dràvnata uprava so koj }e se uredi organizacijata, vidovite i delokrugot na organite na dràvnata uprava, obvrskata koja proizleguva od st. 2 - organizacijata i delokrugot na rabotite {to se izvr{uvaat vo Direkcijata - }e se opredelat so toj zakon. Me|u-toa, do donesuvaweto na Zakonot za dràvna uprava ne postojat sis-temski pre~}i za otpo~nuvawe so rabota na Direkcijata, so status i nadle`nosti utvrdeni vo ZIS. Spored toa Direkcijata za izvr{uvawe na sankciite vo na{ata dràva fakti~}i e konstituirana i zapo~na da funkcionira so stapuvaweto na sila na ZIS na 1 februari 1997 godina.

Vo delokrugot na Direkcijata spa|aat slednive raboti i zada~i: - podgotvuvawe na predlozi za donesuvawe na zakoni, nacrti i

predlozi na zakoni i drugi propisi i op{ti akti vo vrska so izvr-{uaweto na sankciite, amnestijata i pomiluvaweto,

- izgotvuvawe na izve{tai, analizi, osvrti, informacii i drugi materijali na Pretsedatelot na Republika Makedonija, Sobranieto na Republika Makedonija i Vladata na Republika Makedonija,

- vr{ewe stru~no-instruktorski nadzor nad izvr{uvaweto na kaznata zatvor vo kazneno-popravnite ustanovi, kako i nadzor vo odnos na prezemenite dejstvija zaradi izvr{uvawe na kaznata zatvor, malo-letni~ki zatvor i drugi krivi~ni i prekr{o~ni kazni vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno popravnite domovi,

- sledewe i prou~uvawe na rabotata na kazneno-popravnite i vo-spitno-popravnite ustanovi vo vrska so unapreduvaweto na nivnata organizacija i rabota, kadrovskite pra{awa i obezbeduvaweto uslovi za rabota,

- vr{ewe nadzor nad izvr{uvaweto na vospitnite merki, - izvr{uvawe na upravno pravni raboti vo odnos na prek-

inuvaweto na izdrùvaweto na kaznata, progresiraweto, premes-tuvaweto, osamuvaweto, davaweto odobrenija za rabota nadvor od usta-novite, odgovornostite na osudenite lica za vreme na izdrùvaweto na kaznata i na rabotnicite vo kazneno-popravnite ustanovi i vospi-tno-popravnite domovi,

- vr{ewe raboti i zada~i vo vrska so davaweto amnestija i po-miluvawe na osudenite lica,

- sledewe i unapreduvawe na obukata i stru~noto usovr{uvawe za vrabotenite vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi,

- sledewe i unapreduvawe na stopanskoto rabotewe na kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi,

81

- planirawe i vodewe grià za osovremenuvawe na uslovite za rabota i opremuvawe so tehni~ki pomagala i druga oprema,

- sorabotka so Evropskiot sud za ~ovekovite prava, Dràvnata komisija za nadzor, sudovite i drugite dràvni organi,

- vopostavuvawe i odrùvawe na informaciski sistem i eviden-cija na osudenite lica,

- kreirawe i razvivawe na prvostepenata rabota vo ustanovata, - vodewe grià za razvoj na zdravstvenata za{tita na osudenite

lica, - kreirawe, razvivawe i voedna~uvawe na vertikalnata klas-

ifikacija na osudenite lica, - sorabotka so fakulteti, instituti, centri za socijalna rabota

i nevladini organizacii, - usoglasuvawe na kodeksot na etika na penolo{kite rabotnici, - vodewe grià za za{tita na pravata na osudenite lica, - vodewe grià za podobruvawe na standardot na osudenite lica, - istraùvawe i planirawe na mo`nostite na specifi~ni obli-

ci, metodi i sredstva na tretman i vr{ewe drugi raboti i zada~i vo vrska so izvr{uvaweto na kaznite i drugite sankcii i pomiluvaweto.

^len 24

So ustanovite vo koi se izvr{uvaat sankciite rakovodat lica

so zvawa, prava i dol`nosti opredeleni so ovoj zakon.

Glava IV USTANOVI ZA IZVR[UVAWE NA KAZNATA ZATVOR

1. Vidovi i osnovawe na ustanovi

^len 25

(1) Kaznata zatvor se izvr{uva vo kazneno-popravni ustanovi. (2) Nadle`nosta i funkcioniraweto na kazneno-popravnite

ustanovi se opredeluva so ovoj zakon. ________________________ 1. Vo na{iot penitencijaren sistem kaznata zatvor se izvr{uva

vo kazneno-popravni ustanovi. Kazneno-popravna ustanova e op{t i poedine~en naziv za sekoja od niv. So ovoj naziv precizno i celosno se opredeluva dejnosta {to se vr{i i ottamu e poprikladen od nazivot "ustanovi za izvr{uvawe na kazna" koj {to e upotreben vo ~l. 35 st. 7 KZ.

82

2. Kazneno-popravnite ustanovi se dràvni institucii vo sostav na Ministerstvoto za pravda.

^len 26

(1) Kazneno-popravnite ustanovi se osnovaat i ukinuvaat so

uredba na Vladata na Republika Makedonija po predlog na ministerot za pravda.

(2) So uredbata od stavot 1 na ovoj ~len se opredeluva vidot, sedi{teto i podra~jeto na kazneno-popravnite ustanovi.

(3) Ministerot za pravda so op{t akt vr{i rasporeduvawe na osudenite i osudenite maloletni lica vo kazneno popravnite i vos-pitno popravnite ustanovi.

________________________ So odredbata se vospostavuva obvrskata od donesuvawe na dva

normativni akti so osobeno zna~ewe za normalnoto izvr{uvawe na sankciite od institucionalen karakter. Prviot od niv e uredbata so koja se osnovaat i ukinuvaat kazneno-popravnite ustanovi. So taa ure-dba se opredeluva i nivniot vid, sedi{teto i podra~jeto na dejstvu-vawe. Uredbata, po predlog na ministerot za pravda, ja donesuva Vla-data na Republika Makedonija.

Ministerot za pravda, kako predlaga~ na kategorizacijata na kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravni domovi, za nivnoto osnovawe ili ukinuvawe podgotvuva iscrpen elaborat vo koj se sodr-àni site nau~no i empisriski soznanija koi ja potkrepuvaat potreb-ata od nivnoto funkcionirawe vo soglasnost so materijalnite pret-postav}i, dvièweto na populacijata na zatvorenicite i {titenicite i na~elata sodràni vo ZIS. Pritoa e osobeno zna~ajno deka vo na-{ata zemja site navedeni ustanovi se od republi~}i karakter, i sood-vetno na toa sredstvata za nivnata rabota se obezbeduvaat od Buxetot na Republikata. Na toj na~in vo maksimalna mera se obezbeduva for-mirawe na razgraneta kategorizacija na ustanovite vo koja dominira vodeweto grià za posebnite objektivni karakteristi}i na zatvore-nicite i {titenicite. Seto toa e vo soglasnost do dominantnoto pen-olo{ko na~elo da se insistira vrz specijalizacija na kazneno poprav-nite ustanovi, vrz sozdavaweto posebni ustanovi vo koi moè da se sproveduvaat razli~ni oblici, metodi i sredstva na tretman koi zavisat od razli~nite pojdovni karakteristiki na navedenata populacija. (v. Penologija 2, str. 137-147 i 249 i natamu).

Vtoriot, e op{t akt so koi se vr{i rasporeduvawe na osudenite i prekr{o~no kaznetite polnoletni lica na kazna zatvor, kako i na

83

maloletnite lica na koi im e izre~ena kaznata maloletni~}i zatvor ili vospitnata merka upatuvawe vo vospitno-popravna ustanova. Ovoj op{t akt koj go donesuva ministerot za pravda e Re{enieto za ras-poreduvawe na osudenite i osudenite maloletni lica vo kazneno-pop-ravnite ustanovi i vospitno-popravnite ustanovi (SV RM 1997/22).

^len 27

Kazneno-popravnite ustanovi (vo natamo{niot tekst: ustanovi)

spored stepenot na obezbeduvaweto, stepenot na ograni~uvaweto na slobodata i vidot na merkite {to vo postapuvaweto se primenuvaat sprema osudenite lica, moàt da se osnovaat kako ustanovi od zatvoren, poluotvoren i otvoren vid.

________________________ Zavisno od stepenot na obezbeduvaweto, stepenot na ograni~u-

vaweto na slobodata i vidot na merkite {to vo postapuvaweto se pri-menuvaat vrz niv, osudenite lica se rasporeduvaat vo ustanovi od zat-voren, poluotvoren i otvoren vid. Ovoj kriterium poa|a od potrebata osudenite lica da se izdvojat vo takvi ustanovi kade {to, so ogled na reìmot na izdrùvaweto na kaznata nema da pretstavuvaat poseben problem za personalot na ustanovata i za ostanatite osudeni lica. Toa od druga strana zna~i deka na osudenite lica na koi, poradi karakter-istikite na svojata li~nost, pretstavuvaat mala opasnost za svojata okolina treba da im se obezbedi povolen reìm so poslobodno dvièwe i maksimalno dobliùvawe do uslovite na slobodniot ìvot so rabota {to naj~esto se vr{i nadvor od ustanovata i, po pravilo, bez straàtski nadzor.

^len 28

(1) Ustanovite od zatvoren vid imaat fizi~ko i materijalno

obezbeduvawe, kako {to se vooruèna straà, ogradni yidovi, teh-ni~ki sredstva i drugi merki za obezbeduvawe koi go popre~uvaat begstvoto na osudenite lica.

(2) Ustanovite od poluotvoren vid imaat vooruèna straà koja ja obezbeduva disciplinata i go kontrolira dvièweto na osudenite lica.

(3) Ustanovite od otvoren vid nemaat fizi~ko i materijalno obezbeduvawe. Organizacijata na ìvotot i rabotata na osudenite lica vo ovie ustanovi se zasnovuva vrz samodisciplina i li~na

84

odgovornost, a kontrola vrz nivnoto dvièwe i rabota vr{at vospituva~i i instruktori.

(4) Vo ustanovite od otvoren vid moè da se organizira slu`ba zaradi obezbeduvawe na objektot.

________________________ 1. Osnovnata zamisla na kategorizacijata na kazneno-popravnite

ustanovi vostanovena so ovaa odredba poa|a od penolo{kata konce-pcija spored koja na osudenite lica im se ovozmoùva postepeno dob-liùvawe kon slobodata, preku postojano progresirawe od ustanova so postrog vo ustanova so poliberalen reìm na izvr{uvawe.

2. Zatvorenite kazneno-popravni ustanovi gi karakterizira pos-toewe na fizi~ki, materijalni i drugi sredstva za obezbeduvawe od begstvo na osudenite lica. Tie moàt da bidat so obi~no, maksimalno i super-sigurnosno obezbeduvawe. Poslednite dva vida se konstrukcija na amerkanskata teorija i praktika iako se sre}avaat i vo drugi zemji vo koi opredeleni pri~ini ja naloùvaat potrebata od nivna egzisten-cija. Taka, na primer, zatvori so maksimalno obezbeduvawe vo SAD se Folsom, Sen Kventin, Sing-Sing, vo Danska - Vridslosel, vo [vedska - Kumla, vo Francija - Sente itn. itn.

Celta na zatvorite so maksimalno osiguruvawe, vsu{nost, ne se sostoi samo vo toa da se napravi postrogo izvr{uvaweto na kaznata. Nivnata edinstvena cel ne e nitu onevozmoùvaweto na begstvo. Tie voedno pretstavuvaat sredstvo preku strogata disciplina, onie zat-vorenici {to ne moàt da se dràt bez {teta vo obi~niot zatvor, da se spre~at da si na{tetat na sebe ili na svoite soosudenici. Nivnata cel e da ovozmoì najgolema mo`na sigurnost i da se oddelat onie zatvorenici za koi e nu`no potrebna stroga disciplina. Vo zatvorite vo SAD brojni zatvorenici se soo~uvaat so opasnosta na prezemawe represalii od strana na svoite soosudenici zaradi {to se potrebni zatvori so vakov stepen na obezbeduvawe. Isto taka i {efovite na bandi se spre~uvaat vo svoite kriminalni aktivnosti {to moàt da gi ostvaruvaat po pat na izdavawe naredbi od pomalku obezbedenite ustanovi.

Zavodite so maksimalen stepen na obezbeduvawe se obremeneti so mnogubrojni slabosti {to go onevozmoùvaat ostvaruvaweto na prevospitnite procesi iako i vo niv se sproveduvaat individualiz-irani tretmani bazirani vrz vnatre{na klasifikacija na osudenite lica. Strogata disciplina i otsustvoto ili namaleniot broj pogod-nosti za ostvaruvawe kontakti so nadvore{niot svet doveduvaat do avtomatizam vo povedenieto i razni drugi psihi~ki napnatosti poradi {to se javuvaat mnogubrojni buntovi karakteristi~ni za ovoj tip na zavodi osobeno toga{ koga se od golem kapacitet. Toa e sogledano i vo

85

zemjite vo ~ija praktika e vklu~en vakviot vid na zavodi i zatoa se otkaùvaat od nivnata natamo{na izgradba, no i kon ukinuvawe na ve}e postojnite ustanovi. Taka, na primer, od tie pri~ini vo 1962 godina e ukinat poznatiot super-sigurnosen zavod Alkatraz {to se nao|a na eden ostrov pokraj San Fransisko.

Poradi seto ova sovremenite penitencijarni sistemi im davaat prednost na poluotvorenite kazneni zavodi ili oddelnija.

3. Ustanovite od poluotvoren vid imaat vooruèna straà, ogra-dni yidovi ili ograda od ìca, tehni~}i sredstva i drugi merki za obezbeduvawe re~isi vo ednakva merka kako i ustanovite od zatvoren vid. Ottamu fizi~koto i materijalnoto obezbeduvwe ne se najbitnite odrednica za nivnoto diferencirawe od ustanovite od zatvoren vid. Ona {to vo osnova ja nametnuva razlikata me|u niv, glavno se sostoi vo poblagiot reìm na izdrùvaweto na kaznata koj se sostoi vo pos-lobodnoto dvièwe vo krugot na ustanovata i nadvor od nea, odnosno vo mo`nosta niz poliberalen reìm na izdrùvawe na kaznata osudenicite da se steknuvaat pogolemiot broj na pogodnosti,

Vo ovie ustanovi se upatuvaat osudeni lica koi pruàat dovolna garancija deka nema da go zloupotrebat popovolniot reìm i namal-eniot obem na materijalni pre~ki za begstvo.

4. Takvi lica se upatuvaat na izdrùvawe na kaznata i vo otvo-reni kazneno-popravni ustanovi i oddelenija vo koi vo najgolema mo`na mera se otstraneti elementite na obezbeduvawe, trgnuvaj}i od idejata "deka najdobro se zatvoreni onie vrati {to moàt da se ost-avat otvoreni". Osnovnata karakteristika na ovie ustanovi, se sostoi vo realizacijata na prevospitnite programi so primena na individu-alizirani postapki {to }e ja razvijat li~nata odgovornost i samo-disciplinata na osudenite lica i vo isto vreme }e gi otstranat pos-ledicite od razli~nite deprivacii vo ustanovite i na najdobar na~in }e go podgotvat osudenoto lice za ìvot na sloboda.

Kazneno popravnite ustanovi od otvoren vid nemaat fizi~ko i materijalno obezbeduvawe koe bi pretstavuvalo pre~ka za begstvo na osudenite lica. Postapuvaweto sprema osudenite lica vo niv se zas-niva vrz nivnata samodisciplina i li~nata odgovornost, a kontrolata na nivnoto dvièwe i rabota ja vr{at vospituva~i i instruktori.

Vo ustanovite od otvoren vid moè isklu~ivo da se organizira slu`ba za ~uvawe na objektot i imotot na ustanovata. Taa slu`ba me|u-toa vo nikioj slu~aj ne smee da se izedna~uva so slu`bata za obez-beduvawe na kazneno-popravnata ustanova.

Za kazneno-popravnite ustanovi od otvoren vidi pove}e Peno-logija 2, str. 159-167. V. objasnuvawa na ~l. 13 i 27.

86

^len 29

Vo ustanovite od zatvoren vid se osnovaat poluotvoreni i otvo-

reni oddelenija, a vo ustanovite od poluotvoren vid - otvoreni i zat-voreni oddelenija.

________________________ So cel da se ovozmoì postapnost vo ostvaruvaweto na tretma-

not i vo taa smisla progresirawe na osudenite lica od edno ponisko, kon drugo, povisoko nivo na resocializiranost, vo site ustanovi od zatvoren vid mora da postojat posebni oddelenija od poluotvoren i otvoren vid, a vo onie od poluotvoren vid, oddelenija od zatvoren i otvoren vid.

Za zna~eweto na dvièweto od edno vo drugo oddelenie i ottamu za menuvaweto na polo`bata na osudenoto lice vo funkcija na ostvaruvawe na resocijalizacijata v. Penologija 1, str. 158-165 i Pen-ologija 2, str. 157-158.

V. objasnuvawa na ~l. 150-153.

^len 30

(1) Vo ustanovite se osnovaat oddelenija za priem na osudeni

lica (priemni oddelenija). (2) Vo ustanovite od poluotvoren vid se osnovaat oddelenija za

prekr{o~no kazneti lica. (3) Za bolni osudeni lica se osnova dom bolnica kako posebna

ustanova. ________________________ 1. Vo vrska so st. 1 v. objasnuvawa na ~l. 95 st. 2 i 3 i 96. 2. Vo site kazneno-popravni ustanovi od poluotvoren vid se

osnovaat oddelenija za prekr{o~no kaznenti lica. Soglasno (privrem-enoto) Re{enie za rasporeduvawe na osudenite i osudenite maloletni lica vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravniet ustanovi (SV RM 1997/22) za takvi oddelenija vo koi se izdrùva prekr{o~na kazna za ma{ki i ènski lica, kaj nas se opredeleni poluotvorenite ustanovi vo Bitola (za podra~jeto na osnovnite sudovi Bitola, Resen i Ki~evo), Gevgelija (za podra~jeto na osnovnite sudovi Gevgelija, Nego-tino i Kavadarci), Ohrid (za podra~jeto na osnovnite sudovi Debar,

Ohrid i Struga), Skopje (za podra~jeto na osnovnite sudovi Skopje I, Skopje II i Kumanovo), Tetovo (za podra~jeto na osnovnite sudovi Gos-tivar i Tetovo) i [tip (za podra~jeto na osnovnite sudovi Berovo, Vinica, Del~evo, Ko~ani, Sveti Nikole i [tip). Me|utoa do done-

87

suvaweto na uredbata od ~l. 26 ZIS, prekr{o~nata kazna za ma{ki i ènski osudeni lica e predvideno da se izvr{uva i vo ustanovite koi zasega funkcioniraat kako oddelenija na druga kazneno-popravna ustanova. Toa e slu~aj so ustanovite vo Prilep (od podra~jeto na osno-vnite sudovi Kru{evo i Prilep), Veles (od podra~jeto na osnovniot sud Veles), Kriva Palanka (od podra~jeto na osnovnite sudovi Kra-tovo i Kriva Palanka) i Strumica (od podra~jeto na osnovnite sudovi Radovi{ i Strumica).

3. Kriteriumot zdravstvena sostojba na osudenite lica pret-stavuva edno od op{toprifatenite merila za odvojuvawe na onie kate-gorii osudeni lica sprema koi, poradi nivnata starost, bolest ili drugi organski ili psihi~ki rastrojstva se naloùva potrebata od ni-vna posebna za{tita i lekuvawe. Poa|aj}i od humanisti~kite idei so koi e protkaena sovremenata penolo{ka misla i praktika vo posebni kazneno-popravni ustanovi ili oddelenija se izdvojuvaat licata koi boleduvaat od opredeleni zarazni bolesti, fizi~ki hendikepiranite i stari osudeni lica {to ne se sposobni za rabota, kako i pote{kite psihopatski li~nosti, alkoholi~ari, narkomani i sl.

Poseben problem vo ovaa smisla pretstavuva iznao|aweto specifi~en tretman za zatvorenicite {to ja so~inuvaat kategorijata psihopati, li~nosti koi poradi svoite posebni psihi~ki svojstva te{ko se vklopuvaat vo socijalnata sredina. Iako nivnite intelekt-ualni sposobnosti se za~uvani poradi o{tetuvawe na podra~jeto na ~uvstvata, nagonite, temperamnetot i navikite, nivnite aktivnosti se neadekvano motivirani, ~esto se naso~eni kon zadovoluvawe na svoite hedonisti~ki potrebi {to se ostvaruvaat na prete`no agresiven na~in bez sposobnost za samokontrola i adekvatno rezonirawe. Toa se lica {to nemaat dovolno razvieno ~uvatvo na vina i strav, lica {to gi preziraat op{testvenite normi na povedenie i vospostavuvawe trajni i bliski socijalni vrski, so slaba volja i sposobnost za u~ewe i izvr{uvawe na rabotnite zada~i, poradi {to vo golema mera e ote`nato korigiraweto na nivnoto povedenie i li~nosta kako celina. Seto toa go naloùva baraweto za nivno odvojuvawe vo posebni kazneno-popravni ustanovi {to raspolagaat so kvalifikuvan kadar, dovolno sposoben, trpeliv i uporen vo realizacijata na zada~ite {to im se dovereni vo rabotata so ovaa kategorija osudeni lica.

[to se odnesuva do alkoholi~arite i narkomanite (koi ~esto se sre}avaat vo zatvorite, poradi toa {to mnogu ~esto vo svetot, pa i kaj nas, merkata na nivno lekuvawe se sproveduva za vreme na izvr{uva-weto na kaznata i po pravilo vo ramkite na kazneno-popravnite ust-anovi) poradi nivnite karakteristi~ni svojstva i potrebata od leku-vawe i tie naj~esto se odvojuvaat od drugite zatvorenici vo posebni

88

kazneni ustanovi ili oddelenija. Op{ta karakteristika na ovaa kategorija na osudeni lica e vo toa {to nivnoto minato i sega{no povedenie se nao|a vo opredelen kauzalen odnos so skolonosta kon prekumerna upotreba na alkohol i opojni sredstva, a tokmu taa skol-onost go popre~uva ostvaruvaweto na prevospitnite procesi vo penit-encijarnite ustanovi. Poradi dietazata kon alkohol i opojni sredstva i poradi posledicite od nivnata upotreba ovie lica obi~no se egocen-tri~ni, povodlivi, so zatapeni moralni ~uvstva, so opadnata intel-ektualna efikasnost, so vidlivi manifestacii na vozdrànost, strav i nemir. Takvata sostojba kaj niv doa|a do izraz osobeno po nivnoto li{uvawe od sloboda poradi psiholo{kiot {ok od zatvoraweto i naglata apstinencija od alkohol ili opojni sredstva. Seto toa gi dove-duva ovie lica vo posebna sostojba na psihi~ka nervoza i napnatost koja se manifestira niz kr{ewe na zatvorskata disciplina, sudiri i netoleranten odnos sprema drugite zatvorenici i zatvorskiot personal, nastojuvawe na sekoj na~in da se dojde do aklohol ili opojni sredstva i sl. Vakvata sostojba naloùva ovaa kategorija osudeni lica vo sekoj slu~aj da se odvoi od ostanatite osudenici za{to samo na toj na~in e ostvarliv nivniot poseben tretman.

Vo ovaa smila vo Rezolucijata (73) 6 - Kazneni aspekti na zloupotrebata na drogata, usvoena od Komitetot na ministrite od 19 januari 1973 godina, vo t. E se veli: Dokolku lice zavisnik od droga e osudeno na kazna zatvor, istoto treba da se raspredeli vo institucija koja {to ima mo`nosti za tretman i rehabilitacija na zavisnici od droga. I natamu (t. F), Policijata, obvinitelite, sudiite, zatvorskata administracija, slu`benite lica za odreduvawe na probacija i drugi koi se zadolèni za sproveduvawe na kaznetiot zakon(ik) treba da imaat pristap do informaciite za razli~nite aspekti na zloupotrebata na drogata i tamu kade {to toa e soodvetno, da dobivaat specijalna obuka vo taa oblast. V. Rezolucija (73) 6 - Penolo{ki kompendium, str. 389-393.

Vo strukturata na osudeni~kata populacija na kazna li{uvawe od sloboda ~esto e prisutna i kategorijata na lica so neuroti~ni, psihopatski i sli~ni pra~ki koja vo ustanovite pretstavuva poseben problem. Ovie lica inaku dosta dinami~ni vo svoeto povedenie agresivno reagiraat na merkite {to se prezemaat od strana na zatvorskata administracija, gi odbivaat vospitnite i prevospitnite vlijanija i zna~itelno ja naru{uvaat rabotata so ostanatite kategorii na osudenici. Od tie pri~ini nu`no e najprvin tie da bidat fizi~ki odvoeni od drugite osudenici i vrz niv vo prv red da se primenuvaat metodite na psihoterapeutsko lekuvawe od strana na stru~waci i dovolno iskusni lekari, psiholozi i neuropsihijatri.

89

Za site ovie kategorii na osudeni lica ZIS predviduva nivnoto smestuvawe i lekuvawe da se ostvaruva vo posebna ustanova tn. dom - Bolnica. Poradi nedostig na finansiski sredstva takva ustanova me|utoa, kaj nas sî u{te ne e osnovana.

^len 31

(1) Vo ustanovite od zatvoren vid se osnovaat posebni

oddelenija za osudeni lica stranski dràvjani i za lica bez dràvjanstvo.

(2) Pri izvr{uvaweto na kaznata zatvor za licata od stavot 1 na ovoj ~len se primenuvaat me|unarodnite dokumenti {to se odnesuvaat za izdrùvaweto na kazna zatvor na ovaa kategorija osudeni lica.

________________________ 1. Soglasno ovaa odredba i Re{enieto za rasporeduvawe na

osudenite i osudenite maloletni lica vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite ustanovi, kaznite zatvor i doìvoten zatvor za stranski dràvjani i lica bez dràvjanstvo se izvr{uvaat vo zasega edinstvenata ustanova od zatvoren vid - KPD Idrizovo.

2. Vo odnos na tretmanot na stranskite zatvorenici treba seko-ga{ da se imaat predvid osnovnite me|unarodni prepora}i. Vo ovaa smisla gi potencirame Preporakite za postapuvawe so stranskite zat-vorenici doneseni na Sedmiot kongres na ON za prevencija na kriminalot i postapuvawe so prestapnicite:

1. Preselbata na stranskiot zatvorenik vo vostanovenite zatvori ne bi trebalo da bide zasnovana na negovata nacionalna pri-padnost.

2. Stranskite zatvorenici treba da imaat ednakov pristap kako i doma{nite zatvorenici do pravoto na obrazovanie, rabotata i stru~-noto osposobuvawe.

3. Stranskite zatvorenici vo princip treba da imaat ednakov pristap do alternativnite sankcii, kako i do dozvolenite otsustva i drugi izleguvawa od zatvorot kako i doma{nite zatvorenici.

4. Stranskite zatvorenici po priemot vo zatvorot treba bez odlagawe da se informiraat za zatvorskiot reìm, vklu~itelno i za glavnite pravila na postapuvaweto na jazik {to go razbiraat i na koj glavno pi{uvaat.

5. Religioznite uveruvawa i obi~aite na stranskite zatvorenici mora da se po~ituvaat.

90

6. Stranskite zatvorenici bez odlagawe mora da bidat infor-mirani za nivnoto pravo da kontaktiraat so konzularnoto prestav-ni{tvo na svojata dràva kako i da imaat pristap do drugi relevantni informacii koi se odnesuvaat na bilo koja va`na okolnost vo vrska so nivnata polo`ba. Dokolku stranskiot zatvorenik bara pomo{ od stra-na na diplomatskoto ili konzularnoto prestavni{tvo, negovoto pismo treba da se dostavi vedna{.

7. Vo slu~ai na medicinska ili druga programa na medicinskata i vospitnata slu`ba, na stranskite zatvorenici treba da im se dade soodvetna pomo{ na jazik koj tie go razbiraat. Vo ovoj odnos moè da podnesat poplaki, vo vrska so smestuvaweto, specijalni dieti i drugo. Treba, isto taka, da im se ovozmoì religiozno ispoveduvawe i sovetuvawe.

8. Kontaktite na stranskite zatvorenici so semejstvata i usta-novite na zaednicata, treba da bidat olesneti so obezbeduvawe na nu`-nite mo`nosti za poseta i korespondencija, so soglasnost na zatvor-enikot. Me|unarodnite humanitarni organizacii, kako {to e Meguna-rodniot komitet na crveniot krst treba da imaat mo`nost da im pom-agaat na stranskite zatvorenici.

9. Sklu~uvaweto na bilateralni i multilateralni spogodbi za nadzor i pomo{ na storitelite na koi im e namalena kaznata ili im e daden usloven otpust, treba da pridonesat i za re{avawe na problemite so koi se sre}avaat stranskite zatvorenici.

Vo pogled na postapuvaweto so stranskite osudeni lica od izvonredna va`nost e i Ramkovnata spogodba za transfer na strans-kite osudenici, usvoena na Sedmiot kongres na ON za prevencija na kriminalitetot i postapuvawe so prestaponicite. (V. Penolo{ki ko-mpendium, st. 249-253). Vo taa smisla v. i KTOL, NDP i NEI - Penol-o{ki kompendium, str. 445-468. Na stranskite zatvorenici vo sekoe

vreme treba da im e dostapna Preporakata br. R (84) 11 (Informirawe vo odnos na konvencijata za trensfer na osudeni lica) usvoena od Komitetotna ministrite na Sovetot na Evropa na 21 juni 1984 godina (v. Penolo{ki kompendium, str. 421-425).

V. i Preporaka br. R (84) 12 (Stranski zatvorenici) usvoena od Komitetot na ministrite na 21 juni 1984 godina (Penolo{ki kompemdium, str. 427-432).

^len 32

Za osudeni maloletni lica zadolìtelno se osnova posebna

ustanova za maloletnici.

91

________________________ 1. Vozrasta na ~ovekot pretstavuva bilo{ka kategorija {to vo

literaturata se istaknuva kako eden od mnogu zna~ajnite faktori so golemo vlijanie vrz ostavuvaweto na prevospitnite procesi sprema osudenite lica. Nejzinoto zna~ewe vo procesot na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda e nerazdelno povrzano so nejzinoto kriminolo{ko i krivi~no pravno zna~ewe, vo ~ija {to osnova leì soznanieto deka ~ovekot e su{testvo podobno za menuvawe. Zatoa ne e seedno dali onie {to gi naru{ile najva`nite op{testveni odnosi, vrednosti i interesi na edno op{testvo se maloletnici, mladi polno-letni lica ili polnoletnici. Vo sekoj od ovie periodi svojstvata i karakteristikite na negovata li~nost se formiraat i manifestiraat vo zavisnost od bilo{kite i psiholo{kite uslovenosti na vozrasta vo me|usebno vlijanie so nejzinite op{testveni determinanti. Taka koga stanuva zbor za maloletnite osudeni lica, so sigurnost e utvrdeno deka tie se nao|aat na vozrast vo koja silno e projaven nivniot stre-me` kon osamostojuvawe i potvrduvawe na svojata li~nost, preku otfrlawe na sekakvi avtoriteti, kon nedovolno odgovorno odnesu-vawe, a seto toa bidej}i nivnite reakcii na nadvore{nite nastani naj-~esto se emotivno oboeni, a poradi nedovolno ìvotno iskustvo, soc-ijalnite vrednosti nedovolno sfateni.

Posebnite kazneno-popravni ustanovi za kategorijata na maloletnite i pomladite polnoletni lica go spre~uvaat nivnoto pa|awe pod lo{i vlijanija i go ovozmoùvaat primenuvaweto na pos-ebni metodi na tretman, posebno vnimanie vrz nivnoto vospituvawe, profesionalno osposobuvawe, pointenzivnoto koristewe na formite i metodite na kulturno zabavniot i sportskiot ìvot, i, {to e najva`no, ovozmoùvawe pove}e kontakti so nadvore{niot svet.

2. Vo ovaa smilsa vo Rezolucijata (66) 26: Kratkotraen tretman na maloletnite prestapnici pomladi od 21 godina, Komitetot na ministrite se koncentrira samo na dve va`ni prepora}i. Prvata e: Vo soodvetni priliki i mo`nosti da se koristat metodite na kratk-otraen institucionalen tretman na maloletni prestapnici, odo{to metodite na dolgotraen tretman. I vtorata, koja se odnesuva tokmu na sodrìnata na odredbata od ZIS, glasi: Treba da se osnovaat specijalen vid institucii za takvi prestapnici koi }e ovozmoùvaat pozitiven i soodveten tretman za niv, imaj}i ja prdvid nivnata polo`ba i vozrast. V. Penolo{ki kompendium, str. 383-384.

92

2. Ustanovi za izvr{uvawe na kaznata zatvor

^len 33

(1) Vo ustanova od zatvoren vid se izvr{uva kaznata zatvor vo

traewe podolgo od dve godini, i kaznata doìvoten zatvor, kako i kaznata zatvor sprema osudeni lica za krivi~ni dela izvr{eni vo povrat bez ogled na visinata na kaznata.

(2) Lica osudeni na kazna doìvoten zatvor, kaznata ja izdr`-uvaat vo soglasnost so odredbite za izvr{uvawe na kaznata zatvor i gi uìvaat site prava i pogodnosti, osven onie koi se ograni~eni so ku}niot red na ustanovata.

________________________ 1. Eden od op{to prifatenite kriteriumi za odvojuvawe na osu-

denite lica vo posebni kazneno-popravni ustanovi e i dolìnata na izre~enata kazna. Spored ovoj kriterium osudenicite se rasporedu-vaat vo posebni kazneni ustanovi kade {to se izvr{uvaat kratkite kazni li{uvawe od sloboda vo traewe do 2 godini, a vo drugite ustan-ovi se izvr{uvaat dolgotrajnite kazni. Ovoj kriterium e od golemo zna~ewe za{to dolìnata na kaznata gi determinira mo`nostite i sodrìnata na metodite i oblicite za tretman na osudenite lica.

2. Vo ustanova od zatvoren vid se izvr{uva kaznata zatvor za pri-marni storiteli na krivi~ni dela vo traewe podolgo od 2 godini. Soglasno odredbite od ~l. 35 st.1 KZ, toa zna~i kaznata zatvor vo visina od 2 do 15 godini.

Do donesuvaweto na uredbata na Vladata na Republika Makedo-nija za vidot, sedi{teto i podra~jeto na kazneno-popravnite ustanovi, edinstvena kazneno popravna ustanova od ovoj vid kaj nas e Kazneno-popravniot dom Idrizovo. Vo nego soglasno privremenoto Re{enie za rasporeduvawe na osudenite i osudenite maloletni lica vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno popravnite ustanovi (SV RM 1997/22) zasega se upatuvaat site primarni storiteli osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor povisoka od 2 godini, odnosno koga ostatokot na kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva pove}e od dve godini od podra~jeto na celata dràva.

Vo pogled na izdruvaweto na dolgotrajnite kazni zatvor bitni odrednici za postapuvawe sodrì Rezolucija (76) 2 usvoena od Komi-tetot na ministrite na 17 fevruari 1976 godina. Vo nea se veli: Imaj-}i go vo vid faktot deka izvr{iteli na te{ki krivi~ni dela, ili re-cidivisti koi postojano vr{at te{ki krivi~ni dela vo momentot se osudeni na dolgotrajno izdrùvawe na kazna; faktot deka primenata

93

na dolgotrajnata kazna moè da ima sprotivno vlijanie vrz zatvoren-ikot i negovoto semejstvo; deka primenata na dolgotrajnata kazna i odredbata za adekvaten proces na rehabilitacija e te{ka zada~a kako za institucijata taka i za nejziniot personal; kako i faktot deka zaradi postojeweto na brojni drugi zada~i, op{testvoto ne e sekoga{ podgotveno da im posveti potrebno vnimanie i finansiski sredstva za primenata na dolgotrajno kaznuvawe; Komitetot na ministri im prepora~uva na vladite na dràvite ~lenki:

1. da sproveduvaat kaznena politika so koja {to dolgotrajnite kazni }e se izrekuvaat samo ako se neophodni za za{tita na op{test-voto;

2. da prezemaat neophodni zakonski i administrativni merki so cel da se podobri tretmanot za vreme na izvr{uvaweto na takvite kazni;

3. da primenuvat zasileni bezbednosni merki samo na onie mesta kade {to se pritvoreni vistinski opasnite zatvorenici;

4. da ovozmoùvaat uslovi za adekvatna rabota vo zatvorot, a vo isto vreme i da obezbedat adekvaten sistem na nagraduvawe;

5. isto taka da go pottiknuvaat obrazovanieto i stru~noto osposobuvawe so sozdavawe na adekvaten sistem na nagraduvawe;

6. da go pottiknuvaat ~uvstvoto na odgovornost kaj zatvorenikot so postojano voveduvawe na sistemi za u~estvo na site poliwa;

7. da gi zasilat kontaktite na zatvorenicite so nadvore{nata sredina, posebno so obezbeduvawe rabota nadvor od institucijata;

8. na zatvorenicite da im se dozvoli vreme na odsustvo od zatvo-rot, no koe ke bide integralen del na programite na tretman a ne osloboduvawe od zatvorot;

9. da garantiraat deka slu~aite na site zatvorenici }e bidat razgleduvani kolku {to e mo`no pobrzo za da se vidi dali postojat mo`nosti za uslovno osloboduvawe;

10. na zatvorenikot da mu se garantira uslovno osloboduvawe soglasno statutarnite barawa vo relacija so vremeto pominato vo zat-vorot, dokolku se sozdadat povolni prognozi: samata generalna prev-encija ne treba da go opravda odbivaweto na uslovnoto osloboduvawe;

11. principite koi {to se primenuvaat za dolgotrajnite kazni da se primenuvaat i za doìvotniot zatvor;

12. na zatvorenicite da im se dade mo`nost za revizija na doì-votnite kazni, kako {to e opredeleno vo to~ka 9, a ako istoto ne e sto-reno pred toa, po izminati osum ili ~etirinaeset godini izdrùvawe na kazna i toa da se povtoruva vo ednakvi vremenski intervali;

13. da se unapredi obukata na zatvorskiot personal od site klasi i da se obrne posebno vnimanie na specifi~nite problemi so koi {to

94

se soo~uvaat dolgotrajno osudenite zatvorenici i da obezbedat ade-kvaten personal koj }e pruì mo`nost za pogolemo razbirawe, li~ni kontakti i kontinuitet vo tretmanot na zatvorenicite;

14. da se potpomognat istraùva~ki studii od strana na multi-disciplinarni timovi vklu~uvaj}i, me|u drugoto psihijatri i psiho-lozi za vlijanieto na dolgotrajnite kazni vrz li~nosta na zatvor-enikot zemaj}i go vid vlijanieto na razli~nite zatvorski uslovi;

15. da se prezemaat site neophodni merki so koi }e se obezbedi podobro razbirawe od strana na po{irokata javnost za specifi~nite problemi so koi {to se soo~uvaat dolgotrajno osudenite zatvorenici, na toj na~in sozdavaj}i klima pogodna za nivna rehabilitacija.

Komitetot na ministrite gi povikuva dràvite ~lenki, na sekoi izminati pet godini da go informiraat generalniot sekretar na Sov-etot na Evropa za ~ekorite {to gi prezele vo primenata na ovaa re-zolucija.

Za problemite na izvr{uvaweto na dolgite kazni li{uvawe od sloboda v. Penologija 2, str. 79-88.

3. Vo ustanova od zatvoren vid se izvr{uva i kaznata zatvor za osudeni lica za izvr{eni krivi~ni dela vo povrat bez ogled na visinata na kaznata. Soglasno ~l. 35 st.1 KZ, toa zna~i kazna zatvor vo visina od 30 dena do 15 godini.

Vo vrska so izvr{uvaweto na kaznata za osudeni lica vo povrat najprvin treba da se znae deka soglasno ~l. 39 st. 4 KZ, povratnik e samo ona lice koe povtorno izvr{ilo krivi~no delo po pravosilna osuda za bilo koe krivi~no delo, {to zna~i po izre~ena pravosilna presuda za prethodno storeno krivi~no delo, na edna od slednive krivi~ni sankcii:

- kazna zatvor (~l. 35 KZ), - pari~na kazna (~l. 38 KZ), - uslovna osuda (~l. 49 KZ), - sudska opomena (~l. 59 KZ), - osloboduvawe od kazna (~l.42 KZ), ili - kazna maloletni~ki zatvor (~l. 87 KZ). Spored toa ne moè da se smeta za povtornik liceto na koe za

prethodnoto delo mu bila izre~ena nekoja od merkite na bezbednost, vospitno-popravna merka ili pak bilo koja prekr{o~na sankcija.

Soglasno odredbite od ~l. 104 (zakonska rehabilitacija - avtomatska rehabilitacija za osudenite na polesni krivi~ni dela) i ~l. 105 KZ (sudska rehabilitacija - za osudeni lica na kazni zatvor pote{ki od tri godini), nema da se smeta za povtornik nitu lice vo slu~aj ako sankcijata za prethodnoto delo (za koe bil pravosilno osu-deno i sankcijata ja izdràlo, mu bila zastarena ili prostena) e bri-

95

{ana od kaznenata evidencija. Imeno spored fikcijata na neosuduva-nost prifatena vo na{eto krivi~no pravo, rehabilitiranoto lice se smeta za neosuduvano, a podatocite od bri{anata osuda ne se davaat nikomu, {to zna~i ni na sudot {to vo eventualna nova postapka bi se vodela protiv toa lice (~l. 103 st. 3 KZ).

Zakonska rehabilitacija prestavuva pravo na porane{en osudenik so protekot na rokovite predvideni vo ~l. 104 KZ osudata za storenoto delo da se bri{e od kaznenata evidencija. So bri{eweto na osudata voedno se ukinuvaat site pravni posledici na osudata i izre~-enite merki na bezbednost. Rokovite predvideni za ostvaruvawe na ovoj vid rehabilitacija se:

- sudska opomena i osloboduvawe od kazna se bri{at od kaznenata evidencija ako osudenikot vo rok od edna godina od denot na pravosi-lnosta na sudskata odluka ne stori novo krivi~no delo.

- uslovnata osuda se bri{e od kaznenata evidencija po edna godina otkako }e pomine vremeto za proverka ako za toa vreme osuden-ikot ne stori novo krivi~no delo.

- osudata na pari~na kazna se bri{e od kaznenata evidencija otkako }e pominat tri godini od denot na izzvr{enata, zastarenata ili prostenata kazna ako za toa vreme osudenikot ne stori novo kriv-i~no delo.

- osudeite na zatvor do tri godini i na maloletni~}i zatvor se bri{at od kaznenata evidencija koga }e pominat pet godini od denot na izdrànata, zastarenata ili prostenata kazna ako za tooa vreem osudenikot ne stori novo krivi~no delo.

- pove}e osudi na isto lice moàt da se bri{at od kaznenata evidencija samo istovremeno i toa ako postojat uslovi za bri{ewe na sekoja od tie osudi.

Sudskata rehabilitacija se odnesuva na licata {to nekoga{ bile osudeni na kazna zatvor podolgo od tri godini dokolku toa go pobaraat od nadle`niot sud. Na molba na osudeniot sudot moè da opredeli od kaznenata evidencija da se bri{at osudite na zatvor:

- nad tri godini do pet godini vo rok od pet godini, - nad pet godini do deset godini vo rok od deset godini, i - nad deset godini do 15 godini vo rok od petnaeset godini. Kako osnova za povrat ne moè da se zeme nitu situacijata koga

za prethodnoto delo na storitelot mu bila izre~ena pravosilna osuda, i sankcijata ja izdràl, mu bila zastarena ili prostena, ako vo me|u-vreme toa e ukinato i pove}e ne prestavuva krivi~no delo.

Od druga strana sekoja osuda registrirana vo kaznenata eviden-cija koja sî u{te ne e bri{ana prestavuva osnova za povrat.

96

Ova potsetuvawe na poimot povratnik, koj nu`no proizleguva od navedenite odredbi od KZ, e od posebno zna~ewe za predupreduvawe na bilo kakvi (nenamerni ili zlonamerni) pogre{ki pri upatuvaweto na osudenite lica vo kazneno-popravnite ustanovi. Takvi pogre{ki na osnovnite sudovi, za àl, mnogu ~esto se slu~uvaat vo praktikata. Za

niv ex oficio vodi grià Direkcijata za izvr{uvawe na sankciite. Niv-noto ispravawe go vr{i direktorot na Direkcijata so re{enie za premestuvawe.

Kaznenata evidencija ja vodi prvostepeniot sud nadleèn spored mestoto na ra|awe na osudeniot. Za licata rodeni vo stranstvo, kako i za onie ~ie mesto na ra|awe e nepoznato, kaznenata evidencija ja vodi sudot opredelen so zakon. Podatocite od kaznenata evidencija moè da mu se davaat na sudot i na javnoto obvinitelstvo vo vrska so krivi~-nata postapka {to se vodi protiv porano osudeniot, i na nadle`nite organi {to u~estvuvaat vo postapkata za davawe amnestija i pomi-luvawe. Podatoci od kaznenata evidencija moàt na obrazloèno barawe da im se davaat i na dràvni organi, pravni ili fizi~}i lica ako u{te traat opredeleni pravni posledici na osudata ili merki na bezbednost ili ako za toa postoi opravdan interes zasnovan vrz zakon. Na gra|anite po nivno barawe, moè da im se davaat podatoci za niv-naat osuduvanost ili neosuduvanost samo ako ovie podatoci im se pot-rebni zaradi ostvaruvawe na nivnite prava vo stranstvo (~l. 106 KZ).

V. Upatstvo za postapuvawe na sudovite za vodewe na kaznenata evidencija (SV RM 1997/8).

4. Vo ustanova od zatvoren vid se izvr{uva i kaznata doìvoten zatvor. Posebni odredbi koi se odnesuvaat na na~inot na izvr{u-vaweto na ovaa kazna se sodràni vo ku}niot red na KPU Idrizovo. V. Penoplo{ki kompendium, str. 485-510.

^len 34

Vo ustanova od poluotvoren vid se izvr{uva kazna zatvor vo

traewe do 2 godini koga so ogled na krivi~noto delo, pobudite od koi toa e izvr{eno i li~nosta na storitelot, moè da se oceni deka i so izvr{uvawe na kaznata vo ustanova od poluotvoren vid }e se postigne celta na izvr{uvaweto na kaznata zatvor.

________________________ 1. Pra{awata svrzani so izvr{uvaweto na kratkite kazni li{u-

vawe od sloboda se osobeno interesni od penolo{ki aspekt poradi postojanoto provlekuvawe na dilemata dali se vo sostoba da ja ostvar-uvaat resocijalizacijata na osudenite lica. Vo teorijata obi~no se

97

istaknuva deka kratkite kazni gi prekinuvaat ~ovekovite vrski so op{testvoto, negativno ja stigmatiziraat li~nosta i ostavaat negat-ivni posledici vrz ekonomskiot, semejniot i profesionalniot odnos za vreme i po izvr{uvaweto na kaznata. Pritoa zatvorenicite ovoj vid kazna ja izdrùvaat vo "prisilno bezdelni~ewe", so {to e zapostaveno osnovnoto sredstvo na prevospitnite procesi. Pokraj toa vo penol-o{kata literatura se istaknuvaat i mnogubrojni drugi argumenti pro-tiv ovie kazni koi vo strukturata na kaznite zazemaat najgolem prostor.

I pokraj ovie slabosti na kratkite kazni li{uvawe od sloboda sosema e ispravno {to najgolemiot broj teoreti~ari ne se zalagaat za nivno celosno ukinuvawe, za{to kaj ovie kazni so nu`ni modifika-cii, ili podobro re~eno, so reforma na na~inot na nivnoto izvr{u-vawe vo posebni kazneno-popravni ustanovi, moàt da se ublaàt neg-ativnostite vo nivnata primena. Od druga strana se istaknuva deka ovie kazni moàt da posluàt kako sredstva za tn. "{ok terapija", a opravdani se i razmisluvawata na onie {to trgnuvaat od "siroma-{nosta" na brojot i vidot na kaznite i potrebata od nivna individu-alizacija vo fazata na izrekuvaweto, kako i od postoeweto na pres-tapnici sprema koi primenata na kratkite kazni ima svoe opravdu-vawe za{to za niv ne e potreben tretman.

Za problemite vo izvr{uvaweto na kratkite kazni li{uvawe od sloboda v. Penologija 2, str. 88-94 i Rezolucija (73) 17 - Penolo{ki kompendium, str. 395-397.

2. Soglasno odredbite od ~l. 35 KZ i ~l. 34 ZIS kratki se site onie kazni koi se izre~eni vo traewe od 30 dena do dve godini.

Trgnuvaj}i od opredeleni negativni aspekti na osobeno kratkite kazni so KZ se podigna nivniot op{t zakonski minimum na 30 dena. Od druga strana, sostojbite vo oblasta na izvr{uvaweto dovedoa do sozna-nie deka vo na{ite kazneno-popravni ustanovi ima potreba da se pod-igne i gornata granica na kaznata vo traewe do dve godini. Taa potre-ba proizleze ne samo zaradi rastovaruvawe na mamutskite ustanovi od zatvoren vid, i soodvetno na toa, maliot broj na osudeni lica koi izd-rùvaa kazna vo ustanovite od poluotvoren vid, tuku vo prv red zaradi specijalizacija na ovie ustanovi i jaknewe i osovremenuvawe na tret-manskite procesi vo niv. Ako se raboti za dobro ekipirani kadrovski celini vo koi se vodi smetka za li~nosta i potrebite na nejziniot tretman, so tie procesi se otvorat realni mo`nosti za resocijaliz-acija duri i sprema onie {to izdraùvaat najkratki kazni vo takvite posebni iako pomali ustanovi. Vo taa smisla treba da se tolkuva i vodeweto grià za krivi~noto delo, pobudite od koi e izvr{eno i li~nosta na storitetlot, odnosno deka so izvr{uvaweto na kaznata vo

98

ustanova od poluotvoren vid }e se postigne celta na izvr{uvaweto na

kaznata zatvor. A contrario, sosema neispravno bi bilo koga ovaa odredba eden osnoven sud, vo zavisnost od okolnostite {to se navedeni vo vrska so deloto i li~nosta na storitelot, bi ja protolkuval kako pravo samiot da odlu~i dali osudenoto lice }e go upati, ili nema da go upati vo poluotvorena ustanova. Osudata na kazna zatvor do dve godini, ako se raboti primaren storitel na krivi~no delo, sekoga{ se izvr{uva vo poluotvorena kazneno-popravna ustanova. Od ova pravilo postoi samo edno otstapuvawe predvideno vo privremenoto RR. Imeno, do donesuvaweto na uredbata za vidot, sedi{teto i podra~jeto na kazneno-popravnite ustanovi od ~l. 26 ZIS, soglasno ova Re{enie samo vo ustanovite koi funkcioniraat kako otvoreni oddelenija, a toa se ustanovite vo Veles (od podra~jeto na osnovniot sud Veles), Kriva Palanka (od podra~jeto na osnovnite sudovi Kratovo i Kriva Palanka), Strumica (od podra~jeto na osnovnite sudovi Strumica i Radovi{) i Prilep (od podra~jeto na osnovnite sudovi Prilep i Kru{evo), moàt da se upatuvaat osudeni ma{ki lica na kazna zatvor vo traewe od 30 dena do 1 godina, odnosno koga po presmetaniot prit-vor ostatokot na kaznata iznesuva do 1 godina.

^len 35

Vo ustanova od otvoren vid se izvr{uva kaznata zatvor za

osudeni lica za site krivi~ni dela izvr{eni od nebre`nost i za drugi krivi~ni dela za osudeni lica na kazna zatvor do 5 godini dokolku osnovano moè da se o~ekuva deka postapuvaweto vo ovie ustanovi odgovara na karakterot na krivi~noto delo i li~nosta i deka vo ovoj vid ustanova so ~uvstvo na li~na odgovornost }e gi izvr{uvaat svoite obvrski i nema da go zloupotrebat prestojuvaweto.

________________________ 1. Dosega{nata istorija na op{testvenata reakcija na krimin-

alitetot ja karakterizira razvoen pat {to odi od idejata na retrib-utivna kazna kon idejata na op{testveno popravawe i resocijaliza-cijata na delinkventite. Vo ramkite na ovoj pozitiven trend parale-lno so permanentnoto napu{tawe na retribucijata se zacvrsti sosema poinakvo mesto na ~ovekot vo sferata na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. Vrzuvaweto na krivi~nite sankcii za delinkventot i potreb-ata sprema nego da se prezemat soodvetni merki na tretman e produkt na vekovnite nastojuvawa kon sestrana humanizacija na odnosite me|u lu|eto. Tokmu toa nikoga{ ne treba da se gubi od vid osobeno poradi

99

faktot {to se u{te postojat mislewa {to se obiduvaat da go soprat

ovoj istoriski razvoj zasolnuvaj}i se zad argumentite na boèmniot preteran humanizam koga se raboti za lu|eto {to gi prekr{ile op{testvenite normi na povedenie.

Opravdanosta na humaniot pristap kon delinkvenite, vsu{nost, i ne treba posebno da se dokaùva. Taka na primer, koga se raboti za izvr{uvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda taa opravdanost ja potvrduvaat rezultatite do koi dovede ublaùvaweto na reìmot na nejzinoto izvr{uvawe preku unifikacija na kaznata zatvor i ubla`-uvaweto na disciplinata, sî po{irokoto koristewe na institutot usloven otpust, pro{iruvaweto na pravata i pogodnostite na osu-denite lica, podoslednoto ostvaruvawe na osudeni~noto samoorganiz-irawe i drugite formi na osudeni~ka rabota. Seto toa se elementi {to nao|aat {iroka primena vo sovremenite penitencijarni sistemi. Taa praktika vo koja centralnoto mesto go dobija principite na ind-ividualizacija i klasifikacija na osudenite lica kako posebno zna-~ajni gi isfrlija na povidok i otvorenite kazneno-popravni ustanovi koi, od svoja strana se pokaàa kako mo{ne zna~ajna klasifikaciona forma kade {to najoptimalno moàt da se ostvarat celite i site drugi proklamirani na~ela na kaznata li{uvawe od sloboda so sred-stva i metodi {to posebno go obezbeduvaat po~ituvaweto na ~oveko-vata li~nost i negovoto dostoinstvo. Otvorenite kazneno-popravni ustanovi gi karakterizira takov pristap vo realizacijata na prevos-pitnite programi {to ovozmoùva vistinska primena na individu-

alizirani postapki so koi, pred se, se razviva li~nata odgovornost i

samodisciplinata na osudenite lica i vo isto vreme vo maksimalna mo`na mera se otstranuvaat posledicite od zatvorskite frustracii i deprivacii. Vo ovie ustanovi toa go ovozmoùva otsustvoto na mate-rijalnite pre~ki za begstvo i nastojuvaweto so izvr{uvaweto na kaznata zatvorenicite da se dobliàt do uslovite {to pove}e naliku-vaat na onie vo slobodniot ìvot. Toa go ovozmoùva i individualiz-acijata na tretmanot vo ovie ustanovi vo koi vode~kata uloga ja dobivaat onie aktivnosti i kvaliteti {to se naso~eni kon razvivawe na svesta, samodisciplinata, odgovornosta i doverbata na zatvoreni-cite kako sprema neformalniot zatvorski sistem taka i sprema op{t-estvoto i negovite vrednosti vo celost. Vo seto toa se gledaat golemi perspektivi koi {to poradi realnata protkaenost so humanisti~kite barawa ostavaat mal prostor za primena na prisilni merki.

Vo soglasnost so navedenoto moè slobodno da se kaè deka otvorenite kazneno-popravni ustanovi pretstavuvaat eden od najsovre-menite dostreli vo primenata na na~eloto na humanizacijata vo izvr-{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda. Nivnata dlaboka protka-

100

enost so ova na~elo se gleda od stremeòt preku niv {to e mo`no pov-e}e da se otstranat retributivnite elementi na kaznata, vo stremeòt izvr{uvaweto na kaznata da se dobliì do uslovite {to nalikuvaat na sloboda i da se namalat neprijatnostite na zatvorskite deprivacii, kako i toa da se ublaàt posledicite od efektot na stigmatizacijata koi stanuvaat mnogu pobezbolni koga javnosta znae deka opredelena kategorija na osudenici kaznata ja izdrùvale vo otvoreni ustanovi. Humanizmot i po~ituvaweto na dostoinstvoto na ~ovekot so site atributi na negovata ~est se prisutni i vo nastojuvaweto da se iskoristat mo`nostite na individualizacijata na kaznata {to gi soz-davaat ovie ustanovi i vo nivni ramki sozdadenite uslovi za poefika-sna primena na oblicite i metodite na tretman. Se ~ini deka seto ova e dovolen indikator za podrùvawe i natamo{no koristewe na ovie ustanovi so nu`no sledewe i navremeno razre{uvawe na problemite {to kaj niv se pojavuvaat. Vo taa smisla treba da se vnimava na nivnata organizaciona postavenost, na usovr{uvaweto na kriterium-ite za izbor na osudenicite {to }e prestojuvaat vo niv, kako i na izborot i ostru~uvaweto na personalot {to }e bide dovolno kvalifi-kuvan za sproveduvawe na proklamiranite humani na~ela {to ovde se postavuvaat, na jakneweto na raspoloènieto na javnosta kon prifa-}awe na ovie ustanovi, na podobruvawe na prostornite uslovi vo niv, na koncipiraweto na internata klasifikacija vo soobraznost so kar-akteristikite na li~nosta na osudenicite {to se upatuvaat vo ovie ustanovi i sl.

2. Soglasno RR do donesuvawe na uredbata od ~l. 26 ZIS, vo edinstvenata ustanova od otvoren vid vo Struga, na izdrùvawe na kaz-nata zatvor vo traewe od 2 do 5 godini, ili ako po presmetaniot pritvor ostatokot od kaznata iznesuva od 2 do 5 godini od izre~enata kazna, se upatuvaat ma{ki lica, osudeni za krivi~ni dela od nebre`-nost od podra~jeto na celata zemja.

3. Za upatuvawe na osudenite lica na izdrùvawe na kaznata zat-vor vo otvorena kazneno-popravna ustanova, odredbata opredeluva kriteriumi od objektivna i subjektivna priroda. Kriteriumite od objektivna priroda se:

1. da se izvr{eni krivi~ni dela od nebre`nost, 2. da se raboti za osudeni lica na koi im e izre~ena kazna zatvor

vo traewe do 5 godini. Po ispolnuvaweto na prviot kriterium, bez ogled na visinata na

kaznata, sekoe osudeno lice za delo od nebre`nost, se upatuva vo usta-nova od otvoren vid. Me|utoa, soglasno odredbata od ~l. 33 ne smee da e povratnik.

101

Sosema poinakakva e situacijata kaj vtoriot kriterium od objek-tivna priroda. Imeno, negovoto postoewe ne e dovolen uslov za upatu-vawe na nekoe lice vo otvorena ustanova. Za negovata delotvornost potrebno e i ostvaruvawe na eden od previdenite subjektivni krite-rumi:

1. osnovanoto o~ekuvawe deka postapuvaweto vo ovie ustanovi odgovara na na karakterot na krivi~noto delo i li~nosta, i

2. deka vo ovoj vid osudenoto lice so ~uvstvo na li~na odgovor-nost }e gi izvr{uva svoite obvrski, i

3. deka nema da da go zloupotrebi prestojuvaweto vo ustanovata.

^len 36

(1) Vo ustanovite od poluotvoren vid se osnovaat posebni

oddelenija za izvr{uvawe na merkata pritvor. (2) Postapkata so pritvoreni lica se ureduva so zakon. ________________________ 1. Oddelenijata vo koi se izvr{uva merkata pritvor se posebno

izdvoeni i uredeni celini vo ramkite na postoe~kite kazneno-popr-avni ustanovi. Vo soglasnost so odredbata takvi oddelenija treba da postojat vo sekoja ustanova od poluotvoren vid, i da gi zadovoluvaat site potrebni standardi za nivno funkcionirawe. Vo sega{ni uslovi toa sî u{te ne e slu~aj, iako vo pogolemiot del od postojnite kazneno-popravni ustanovi postojat smestuva~ki kapaciteti za takva namena. Nivnoto kone~no oblikuvawe treba da bide dovr{eno so uredbata od ~l. 26 ZIS. Dotoga{ vo soglasnost so RR, posebni oddelenija za izvr{uvawe na merkata pritvor postojat vo kazneno-popravnite usta-novi vo Bitola, Gevgelija, Ohrid, Skopje, Tetovo i [tip kako za dr`-avjani na Republika Makedonija, taka i za stranski dràvjani i lica bez dràvjanstvo, kako i vo kazneno-popravniot dom Idrizovo, isklu~ivo za stranski dràvjani i lica bez dràvjanstvo.

2. Odreduvaweto na pritvorot e regulirano so ~l. 183-192, 257-258 i 459 ZKP i ~l. 55 ZP. Postapkata so pritvoreni lica, iako ne í e tamu mestoto tuku vo ZIS, e uredena so ~l. 193-197 i 460 ZKP . Podro-bni odredbi za postapuvaweto so pritvorenite lica }e bidat sodr`-ani vo posebna glava od ku}nite redovi na onie kazneno-popravni ustanovi vo koi se izdrùva ovaa merka. So ogled deka vo ZIS soglas-no ~l. 331 nema osnov za donesuvawe op{t akt za izdrùvawe na prit-vorot, a takov osnov nema nitu vo ZS, Pravilnikot za ku}niot red za izdrùvawe na pritvor (SV SRM 1977/32) }e bide vo sila samo do

102

momentot na donesuvaweto na ku}nite redovi na kazneno-popravnite ustanovi vo koi se izdrùva pritvorot.

Vo vrska so postapkata so pritvorenicite vo ZKP se vneseni slednive odredbi:

- 1. Pri izdrùvaweto na pritvorot ne smee da se navreduva li~nosta i dostoinstvoto na obvinetiot. 2. Sprema pritvorenikot moè da se primenuvaat samo ograni~uvawata {to se potrebni da se spre~i begstvo i dogovor {to bi moèl da bide {teten za uspe{noto vodewe na postapkata. 3. Vo ista prostorija ne moàt da bidat zatvor-eni lica koi ne se od isti pol. Po pravilo, vo ista prostorija ne moàt da se smestuvaat lica koi u~estvuvale vo izvr{uvawe na isto krivi~no delo nitu lica koi se na izdrùvawe kazna so lica od prit-vor. Ako e toa mo`no lica koi storile krivi~no delo vo povrat nema da se smestuvaat vo ista prostorija so drugi lica li{eni od sloboda vrz koi bi moèle {tetno da vlijaat. 4. Pritvorenoto lice ima pravo da bara pritvorot da go izdrùva vo ista prostorija. (~l. 193 )

- 1. Pritvorenicite imaat pravo na osum~asoven neprekinat odmor vo vreme od 24 ~asa. Pokraj toa nim }e im se obezbedi dvièwe na otvoren prostor vo zatvorot najmalku dva ~asa dnevno. 2. Pritv-orenicite imaat pravo da se hranat na svoj tro{ok, da nosat svoja obleka i da se sluàt so svoi postelni raboti, na svoj tro{ok da na-bavuvaat knigi, vesnici i drugi raboti {to im odgovaraat na nivnite redovni potrebi, dokolku toa ne bi bilo {tetno za uspe{no vodewe na postapkata. Za toa odlu~uva organot {to ja sproveduva istragata. 3. Pritvorenik moè da upotrebi raboti nu`ni za odrùvawe na ~istotata vo prostorijata vo koja prestojuva. Ako pritvorenikot bara istra`niot sudija odnosno pretsedatelot na sovetot, vo spogodba so upravata na zatvorot, moè da dozvoli toj da raboti vo krugot na zatvorot na raboti {to odgovaraat na negovite psihi~ki i fizi~ki svojstva, pod uslov toa da ne e {tetno za vodewe na postapkata. (~l. 194)

- 1. Po odobrenie na istra`niot sudija {to ja sproveduva istragata i po negov nadzor ili pod nadzor na lice koe toj }e go opredeli, pritvorenikot moàt, vo granicite na ku}niot red, da go posetuvaat bliski rodnini, a po negovo barawe - lekar i drugi lica. Oddelni poseti moàt da se zabranat ako poradi toa bi moèla da nastane {teta za vodeweto na postapkata. 2. Funkcioneri na diploma-tsko-konzularnite prestavni{tva vo Republika Makedonija imaat pravo po odobrenie na istra`niot sudija koj ja sproveduva istragata da go posetuvaat i bez nadzor i da razgovaraat so pritvorenoto lice dràvjanin na nivnata dràva. Odobrenie za poseta }e se pobara preku Ministerstvoto za pravda. 3. Pritvorenikot moè da se dopi{uva so

103

lica nadvor od zatvorot so znaewe i pod nadzor na organot {to ja spr-oveduva istragata. Ovoj organ moè da zabrani ispra}awe i primawe pisma i drugi pratki {tetni za vodeweto na postapkata. Ispra}aweto na molba, poplaka ili àlba ne moè da se zabrani nikoga{. 4. Po podignatiot obvinitelen akt do pravosilnosta na presudata, ovlastu-vawata od stavot 1 i 2 na ovoj ~len gi vr{i pretsedatelot na sovetot.

- 1. Za disciplinski prestapi na pritvorenikot istra`niot sudija odnosno pretsedatelot na sovetot mo` e da izre~e disciplinska kazna ograni~uvawe na poseti. Ova ograni~uvawe ne se odnesuva na op{teweto na pritvorenikot so branitelot. 2. Protiv re{enieto za kaznata izre~ena spored stavot 1 na ovoj ~len e dozvolena àlba do sovetot (~l. 22 st. 6 ZKP) na sudot nadleèn za vodewe na istragata vo rok od 24 ~asa od ~asot na priemot na re{enieto. @albata ne go zadr-ùva izvr{uvaweto na re{enieto. (~l. 196)

- Nadzor vrz pritvorenicite vr{i pretsedatelot na nadle`niot prvostepen sud. 2. Pretsedatelot na sudot od stav 1 na ovoj ~len ili sudijata kogo toj }e go opredeli dolèn e najmalku edna{ nedelno da gi poseti pritvorenicite i, ako najde za potrebno da se infornmira i bez prisustvo na komandirot i nadzornicite kako se hranat pritvor-enicite, kako se snabduvaat so drugi potrebi i kako se postapuva so niv. Pretsedatelot odnosno sudijata kogo toj }e go opredeli dolèn e da prezeme potrebni merki da se otstranat nepravilnostite voo~eni pri posetata na zatvorot. Opredeleniot sudija ne moè da bide istra`niot sudija. 3. Pri posetite od stav 2 na ovoj ~len moè da pri-sustvuva i javniot obvinitel. 4. Pretsedatelot na sudot i istra`niot sudija moàt vo sekoe vreme da gi posetuvaat site pritvorenici, so niv da razgovaraat i da primaat poplaki od niv. (~l. 197)

Vo pogled na nadzorot {to vo ustanovite kade se smesteni prit-vorenite lica go vr{i Me|unarodniot Komitet na Crveniot Krst, v. Humanitarni aktivnosti na MKCK vo korist napritvorenite lica i Memorandum za humanitarnite aktivnosti na MKCK vo ime na pritvorenite lica - Penolo{ki kompendium, str. 263-272.

3. Vo vrska so normativata {to vo pogled na izdrùvaweto na pritvorot vaì soglasno posebnite konvencii, rezolucii i preporaki na me|unarodnite tela, na ova mesto, nu`no e da se pomestat i doku-mentite: Korpus na principi za za{tita na site lica od bilo kakva forma na pritvorawe ili li{uvawe od sloboda (KP) na ON i Prep-

oraka br. R (80) 11 - Pritvoreni lica koi o~ekuvaat sudska odluka na Sovetot na Evropa.

Vo KP, usvoeni od strana na Generalnoto sobranie na ON so rez-olucija 43/173 od 9 dekemvri 1988 godina, se vneseni slednive na~ela:

104

1. Tretmanot na site lica koi {to se od bilo kakov vid li{eni od sloboda treba da bide human i da se po~ituva nivnoto li~no dos-toinstvo.

2. Priveduvawe, pritvorawe ili zatvarawe na lica treba strik-tno da se vr{i samo vo soglasnost so odredbite na zakonot i istoto da go vr{at ovlasteni slu`benici ili lica ovlasteni za taa namena.

3. Na licata li{eni od sloboda vo koja i da e forma na li{uvawe od sloboda ili pritvor ne smee da im se ograni~uvaat ili ukinuvaat ~ovekovite prava koi {to postojat ili se prifateni od sek-oja dràva vo soglasnost so zakonite, konvenciite, propisite ili obi~aite, pod izgovor deka ovie principi ne gi priznavaat takvite prava ili pak deka gi priznavaat vo pomal obem.

4. ôvekovite prava na liceto li{eno od sloboda vo bilo kakva forma na zadrùvawe ili li{uvawe od sloboda i site prezemeni merki koi se vo direktna vrska so ~ovekovite prava treba da bidat predmet na delotvorna kontrola od strana na sudski ili bilo koj drug ovlasten organ.

5.1. Ovie principi }e se primenuvaat podednakvo za site lica na teritorijata na bilo koja dràva bez ogled na rasnata pripadnost, boja na koàta, pol, jazik, verosipoved ili veruvawe, politi~ko ili drug vid na mislewe, nacionalna pripadnost ili op{testveno poteklo, imotna sostojba, ra|awe ili drug status. 2. Merkite koi {to se sozda-deni ili vo soglasnost so zakonot ili edinstveno se primenuvaat za za{tita na pravata i specijalniot status na èni i doilki, decata i maloletnicite, vozrasnite, bolnite ili hendikepiranite lica ne smeeat da se diskriminirat. Potrebata i primenata na takvite merki sekoga{ treba da bide predmet na povtorna revizija od strana na sudski ili drug ovlasten organ.

6. Nitu edno lice li{eno od sloboda vo bilo koja forma na pritvor ili li{uvawe od sloboda ne smee da bide predmet na nehumano odnesuvawe ili poniùva~ko kaznuvawe. Kako i da e, nitu edna okolnost ne moè da bide opravduvawe za izma~uvaweto ili drug vid na nasilni~ki, nehuman ili poniùva~ki tretman ili kaznuvawe.

7.1. Dràvite treba so zakon da gi zabranat site akti koi {to se vo sprotivnost so praavata i dol`nostite, a koi {to se sodràni vo principite i vrz osnova na àlba da pokrenat i izvr{at soodvetna i nepristrasna istraga i da izre~at soodvetni kazneni merki. 2. Slu`-benite lica koi imaat pri~ini za somnenie deka e izvr{eno prekr{-uvawe ili deka }e bidat prekr{eni principite imaat pravo da go prijavat problemot do povisokite organi i ako e potrebno do soodvet-nite organi ovlasteni za revizija ili donesuvawe na privremani merki. 3. Sekoe lice koe se somneva deka se slu~ilo ili deka }e se

105

slu~i prekr{uvawe na principite ima pravo da go prijavi problemot na povisokiot organ kako i do soodvetnite odgovorni organi ovlaste-ni za revizija i donesuvawe na preventivni merki.

8. Pritvorenite lica treba da se tretiraat kako neosuduvani lica. Spored toa, tie spored mo`nostite treba da se odvoeni od dru-gite zatvoreni lica.

9. Ovlastenite lica koi {to go priveduvaat ili go pritvoraat liceto ili pak vodat istraga za slu~ajot treba striktno da gi koristat nivnite ovlastuvawa dodeleni vo soglasnost so zakon, a koristeweto na nivnite ovlastuvawa }e bide predmet na nadomest od strana na sudskite ili drugi organi.

10. Liceto koe {to se priveduva za vreme na priveduvaweto treba da se informira za pri~inite na priveduvaweto i treba vedna{ da se informira za obvinenieto {to e pokrenato protiv nego.

11. Ni edno lice ne smee da se drì vo pritvor bez da mu se dade mo`nost da bide soslu{ano od sudski ili drug organ. Pritvorenoto lice ima pravo da se brani samostojno ili na pomo{ od branitel kako {to e predvideno so zakon.

Pritvorenoto lice i negoviot branitel, ako pritvorenoto lice ve}e go ima angaìrano istiot, treba itno i celosno da bidat informirani za bilo kakva izdadena naredba za pritvorawe zaedno so pri~inite za nejzinoto izdavawe.

Sudskite ili drugi odgovorni organi se nadle`ni za soodvetna revizija na prodolùvaweto na pritvorot.

12. Treba pravilno da se zapi{at slednive podatoci: (a) pri~ina na priveduvaweto; (b) vremeto na priveduvaweto i stavaweto vo pritvor kako i vremeto koga privedenoto lice treba da se pojavi pred sudskiot ili drug ovlasten organ; (c) identitetot na ovlastenoto lice; (d) to~ni podatoci za mestoto na pritvorawe. Takvite podatoci treba da im bidat dostapni na pritvorenoto lice i na negoviot brani-tel, dokolku pritvorenoto lice ima angaìrano branitel vo forma opredelena so zakon.

13. Bilo koe lice vo momentot na priveduvaweto, na po~etokot na pritvorot ili li{uvaweto od sloboda ili pak vedna{ potoa, odgo-vorniot organ za negovoto priveduvawe, pritvorawe ili zatvorawe, treba da go informiraat i da mu gi objasnat negovite prava i kako toj samiot da gi iskoristi tie prava.

14. Lice {to ne go razbira ili zboruva adekvatno jazikot koj {to go upotrebuva organot odgovoren za negovoto priveduvawe, pritvor-awe ili li{uvawe od sloboda, ima pravo na itna informacija {to se odnesuva na Principot 10, Principot 11 stav 2, Principot 12 stav 1 i Principot 13 na jazikot koj go razbira i ako e potrebno besplatna

106

pomo{ od preveduva~ vo vrska so zakonskite postapki koi {to sledu-vaat po negovoto priveduvawe.

15. I pokraj isklu~ocite sodràni vo Princip 16 stav 4 i Princip 18 stav 3, komunikacijata na pritvorenoto ili zatvorenoto lice so nadvore{niot svet, posebno so negovoto semejstvo ili branit-el, nema da mu se skratat ne pove}e od nekolku dena.

16.1. Nabrzo po priveduvaweto i po bilo kakvo premestuvawe od edno mesto na pritvor ili zatvor, pritvorenoto ili zatvorenoto lice ima pravo da gi informira ili da bara od odgovornite organi da gi informiraat ~lenovite na negovoto semejstvo ili drugi soodvetni lica za negovoto priveduvawe, pritvorawe ili zatvorawe ili za prem-estuvaweto i mestoto kade {to e staven vo zatvor. 2. Ako pritvo-renoto ili zatvorenoto lice e stranski dràvjanin, vedna{ treba da bide informirano za negovite prava na komunikacija na soodveten na~in preku konzularniot pretstavnik ili diplomatskata misija na dràvata od ~ija {to nacionalna pripadnost e liceto ili so organot koj {to e odgovoren za komunikacija vo soglasnost so me|unarodnoto pravo, ili pak so pretstavnikot na megunarodnata organizacija ako e begalec, ili pak ako liceto e pod za{tita na me|unarodna organiz-acija. 3. Ako pritvorenoto ili zatvorenoto lice e maloletno ili pak ne e vo mo`nost da gi razbere svoite prava, odgovorniot organ na svoja inicijativa go prezema informiraweto za koe {to stanuva zbor vo ovoj princip. Treba da se obrne posebno vnimanie na izvestuvaweto na roditelite i staratelite. 4. Bilo kakvo izvestuvawe za koe stanuva zbor vo ovoj princip, treba da se dostavi ili dozvoli bez nikakvo odlagawe. Kako i da e, odgovorniot organ moè za eden razumen vre-menski period da go odloì izvestuvaweto ako e od specifi~en int-eres za istra`niot proces.

17.1. Pritvorenoto lice ima pravo na pravna pomo{ od branitel. Liceto treba vedna{ po priveduvaweto da bide informirano od stra-na na odgovorniot organ za negovite prava i treba da mu se ovozmoàt soodvetni uslovi za koristewe na toa pravo. 2. Ako pritvorenoto lice nema angaìrano branitel po svoj izbor, vo site slu~ai koga inter-esite na pravdata toa go dozvoluvaat, ima pravo, dokolku nema dovolno sredstva, da mu bide nazna~en besplatno branitel od strana na sud-skiot ili drug odgovoren organ.

18.1. Pritvorenoto ili zatvorenoto lice ima pravo na komun-ikacija ili sovetuvawe so svojot branitel. 2. Na pritvorenoto ili zatvorenoto lice treba da mu se dozvoli soodvetno vreme i uslovi za konsultacija so svojot branitel. 3. Pravoto na pritvorenoto ili zatv-orenoto lice na poseta, konsultacija i komunikacija so svojot brani-tel treba da bide ostvareno bez odlagawe ili kriti~ka osuda i so ce-

107

losna doverlivost i ne smee da se odloùva ili ograni~uva osven vo posebni priliki opredeleni so zakon ili pravni odredbi koga toa od strana na sudskiot ili drug ovlasten organ se smeta za neophodnost so cel da se odrì bezbednosta i dobriot poredok. 4. Razgovotite na pritvorenoto ili zatvorenoto lice so negoviot branitel moè da bidat nadgleduvani od strana na odgovornite lica, no ne i prislu{-kuvani. 5. Komunikacijata me|u pritvorenoto ili zatvorenoto lice so negoviot advokat spomnati vo ovoj princip nema da bidat prifatlivi kako dokaz protiv pritvorenoto ili zatvorenoto lice, osven ako ne se povrzani so prodolèno ili planirano krivi~no delo.

19. Pritvoreno ili zatvoreno lice }e ima pravo na poseta posebno od strana na ~lenovi od negovo semejstvo i }e mu se pruì adekvatna mo`nost za komunikacija so nadvore{niot svet vo razumni uslovi i ograni~uvawa kako {to se definirani so zakon ili zakonski propis.

20. Ako pritvorenoto ili zatvoenoto lice toa go bara, }e mu bide ovozmoèno dokolku e mo`no da se rasporedi vo najbliskoto mesto do negovoto mesto na ìveewe.

21.1. Na pritvorenoto ili zatvorenoto lice }e mu bide zabraneto da koristi nezakonska prednost na situacijata so cel da se obvini sebesi ili da svedo~i protiv drugi lica. 2. Niedno zadràno lice za vreme na istragata nema da bide predmet na èstokost, zakana ili primena na metodi na ispituvawe {to ne odgovaraat na negovata sposobnost za odlu~uvawe ili sudewe.

22. Ni edno pritvoreno ili zatvoreno lice nema da bide, duri i so negova soglasnost, predmet na medicinski ili nau~ni eksperimenti {to moàt da bidat {tetni po negovoto zdravje.

23.1. Traeweto na ispituvaweto na pritvorenoto ili zatvorenoto lice i intervalite pome|u ispituvaweto kako i identite-tot na slu`benite lica {to go vodele ispituvaweto i drugi prisutni lica }e se vnesat vo zapisnik i toa }e se potvrdi na na~in predviden so zakon. 2. Na pritvorenoto ili zatvorenoto lice, ili negoviot bran-itel ako e dozvoleno so zakon, }e mu se dozvoli pristap do informa-cii opi{ani vo stav 1 od ovoj princip.

24. Vedna{ po pritvoraweto ili zatvaraweto vrz liceto treba da se izvr{i lekarski pregled i ako e potrebno da mu se pruì medicinska nega i da mu se dade soodveten medicinski tretman. Negata i tretmanot se besplatni.

25. Pritvorenoto i zatvorenoto lice, odnosno negoviot branitel }e imaat pravo da baraat od sudskite ili drugi vlasti povtoren lek-arski pregled ili mislewe zaradi bezbednosta i dobriot red vo mestoto kade {to e pritvoreno ili zatvoreno liceto.

108

26. Po izvr{eniot lekarski pregled na pritvorenoto ili zat-vorenoto lice treba da se zapi{at imeto na lekarot i rezultatite od izvr{eniot lekarski pregled. Treba da se ovozmoì pristap do tak-vite rezultati. Razni modaliteti }e bidat vo soglasnost so relevant-nite pravila na doma{niot zakon.

27. Neusoglasenosta so ovie principi za sobirawe na dokazi }e se zeme predvid pri opredeluvaweto na prifatlivosta na takvite dok-azi protiv pritvorenoto ili zatvorenoto lice.

28. Pritvorenoto ili zatvorenoto lice ima pravo vo granicite na mo`nostite da se zdobie so adekvatno obrazovanie, kulturni nav-iki i informacii koi se predmet na adekvatni uslovi za obezbeduvawe red i bezbednost.

29.1. So cel da se nadgleduva striktnoto pridrùvawe kon vaè~-kite zakoni i pravila, mestata za pritvor treba postojano da se pose-tuvaat od strana na kvalifikuvano i iskusno lice imenuvano i odgov-orno na nadle`niot organ koj {to e nezavisen od organot odgovoren za upravuvaweto so mestoto za pritvor. 2. Pritvorenoto ili zatvorenoto lice ima pravo na slobodna i doverliva komunikacija so licata koi gi posetuvaat mestata za pritvor ili zatvarawe vo soglasnost so stav 1 od ovoj princip, a koi se so edinstvena cel da se ovozmoàt relevantni uslovi za ostvaruvawe na bezbednost i dobar poredok vo takvite mesta.

30.1. Od na~inot na odnesuvaweto na pritvorenite ili zatvore-nite lica {to }e storat disciplinska povreda za vreme na pritvorot ili zatvorot, opisot na traeweto na disciplinskite kazni {to moàt da bidat izre~eni i organite odgovorni za izrekuvaweto na takvite kazni treba da se opredelat so zakon ili zakonski odredbi i propisno da se objavat. 2. Pritvorenoto ili zatvorenoto lice }e ima pravo da bide soslu{ano pred da se prezeme nekakva disciplinska merka. Toa }e ima pravo na àlba pred povisokite organi za povtorno razgleduvawe na slu~ajot.

31. Soodvetni organi }e ponudat, spored doma{niot zakon, pomo{ koga im e potrebna na zavisni lica, a posebno na pomladite ~lenovi na semejstvoto na pritvorenoto ili zatvorenoto lice i }e prezemat prikladni merki za smestuvawe pod staratelstvo na decata ostaveni bez kontrola.

32.1. Pritvoreno lice ili negoviot praven zastapnik }e imaat pravo vo bilo koe vreme da pokrenat postapka spored doma{niot zakon pred sudski ili drug organ vo vrska so zakonitosta na negovoto pritvorawe so cel da se dobie negovo osloboduvawe bez nikakvo zadoc-nuvawe, ako nezakonski e pritvoreno. 2. Postapkata za koja stanuva zbor vo stav 1 na ovoj princip }e bide kratka i ekspeditivna i bez nadomest za pritvorenite lica so prikladni pari~ni sredstva. Orga-

109

nite na pritvorot }e mu ovozmoàt na pritvorenoto lice bez nikakvo odlagawe razgleduvaweto na slu~ajot da dojde do organite za povtorno razgleduvawe.

33.1. Pritvorenoto ili zatvorenoto lice ima pravo da podnese barawe ili na àlba vo vrska so negoviot tretman, posebno vo slu~aj na ma~ewe ili drugo svirepo, nehumano ili poniùva~ko postapuvawe, do organite odgovorni za rakovodewe na mestoto za pritvor i do povisokite organi, i ako e potrebno, do soodvetni organi ovlasteni za povtorno razgleduvawe ili davawe na praven lek. 2. Vo slu~aj koga ni pritvorenoto nitu zatvorenoto lice ili negoviot praven zastapnik nemaat mo`nost da go koristat pravoto spored stav 1 od ovoj princip, toa pravo moè da go koristi i ~len na semejstvoto na pritvorenoto ili zatvorenoto lice ili sekoe drugo lice koe go znae slu~ajot. 3. Vo vrska so barawe ili àlba istoto }e se drì vo tajnost ako toa go bara pritvorenoto ili zatvorenoto lice.

4. Na sekoe barawe ili àlba vedna{ }e se dejstvuva i }e mu se odgovori bez nikakvo zadocnuvawe. Vo slu~aj ako se odbie baraweto ili àlbata }e ima pravo da se podnese do sudski ili drug organ. Nitu pritvorenoto ni zatvorenoto lice, nitu nekoja àlba spored stav 1 od ovoj princip nema da pretrpat {teta za podnesuvawe na barawe ili àlba.

34. Vo slu~aj na smrt ili is~eznuvawe na pritvoreno ili zatvo-reno lice }e se povede istraga za pri~inata za smrta ili is~eznuvawe-to od strana na sudski ili drug organ, bilo na negovo barawe ili na barawe na ~len od semejstvoto na takvoto lice ili bilo koe drugo lice koe {to e zapoznaeno so slu~ajot. Ako toa go baraat uslovite, takva istraga }e se povede po ista postapka {to se vodi za sekoja smrt ili is~eznuvawe vedna{ po prekinuvaweto na pritvorot ili zatvorot. Naodite od istragata ili izve{tajot napraven vo vrska so nea }e se stavat na raspolagawe po barawe, osven ako ne ja popre~uva nekoja krivi~na istraga {to e vo tek.

35.1. [teti napraveni od deluvawe ili izvr{uvawe od strana na javni slu`benici sprotivno na pravata sodràni vo ovie principi }e se nadomestat spored primenlivite pravila za odgovornost predvide-ni vo doma{niot zakon. 2. Spored ovoj princip informacii za koi {to se bara da se vodi zapisnik }e bidat dostapni na barawe za nadom-est vo soglasnost so postapkata predvidena so doma{en zakon za bar-awe na nadomest.

36.1. Pritvorenoto, osomni~enoto lice ili liceto obvineto za krivi~no delo }e se smeta za nevino se dodeka ne se proglasi za vin-ovno spored zakonot vo javna postapka vo koja toa lice gi imalo site garancii potrebni za negova odbrana. 2. Pritvorawe ili zatvorawe na

110

lice protiv koe se vodi istraga ili postapka }e se vr{i samo so cel za zadovoluvawe na pravdata vrz osnova, pod uslovi i vo postapka opre-delena so zakon. Se zabranuva voveduvawe na restrikcii za lica koi {to striktno ne se potrebni za celite na zatvoraweto ili za spre~u-vawe na postapkata ili za zadovoluvawe na pravdata, ili za odrù-vawe na bezbednost i dobar red vo mestoto na zadrùvawe na liceto.

37. Lice pritvoreno za krivi~no obvinenie }e se dovede pred sud ili drug organ vedna{ po pritvoraweto. Takviot organ }e re{ava bez nikakvo zadocnuvawe za zakonitosta i potrebata od negovoto zadr-ùvawe. Ni edno lice ne smee da se drì vo pritvor dodeka e vo tek istraga ili postapka osven so pismen nalog izdaden od takov organ. Pritvorenoto lice, koga e dovedeno pred takov organ }e go ima pravo-to da dade izjava za postapuvaweto dodeka bilo vo pritvor.

38. Lice pritvoreno za krivi~no obvinenie }e bide dovedeno pred sud vo razumen rok ili }e se oslobodi dodeka ~eka sudewe.

39. Osven vo specifi~ni slu~ai predvideni so zakon, lice obvi-neto za krivi~no delo }e ima pravo, osven ako za toa re{ava sudsko ili drugo telo vo interes na pravdata, da bide oslobodeno dodeka ~eka sudewe {to e predmet na uslovite {to moè da se naloàt vo soglas-nost so zakonot. Takvoto telo postojano }e go drì liceto pod prismo-tra, a po potreba i }e go zatvori.

4. Vo Preporaka br. R (80) 11 (Pritvoreni lica koi o~ekuvaat sudska odluka) usvoena od komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa od 27 juli 1980 godina vo vrska so pritvorot se navedeni sled-nive principi:

OP[TI PRINCIPI

1. Pretpostavka e deka liceto e nevino pred da se dokaè vinata,

niedno lice obvineto za krivi~no delo nema da se stavi vo pritvor vo o~ekuvawe na sudewe, osven ako toa izri~no ne go baraat okolnostite. Spored toa na merkata pritvor }e se gleda kako na edna isklu~itelna merka i taa nikoga{ nema da bide prisilna nitu pak }e se koristi od kazneni pri~ini.

PRINCIPI [TO ]E SE PRIMENUVAAT ZA DONESUVAWE NA ODLUKA VO SLUÂJ NA PRITVOR VO OÊKUVAWE NA

SUDEWE 2. Lice obvineto za krivi~no delo li{eno od sloboda vedna{ }e

se dovede pred sudija ili drugo lice ovlasteno so zakon da vr{i sudska vlast (vo natamo{niot tekst sudska nadle`nost).

111

Koga liceto za koe stanuva zbor e dovedeno pred sudska nadle`-nost, vo vrska so pritvorot bez odlagawe }e se donese sudska odluka.

3. Nalog za pritvor moè da se izdade samo ako postoi osnovano somnenie deka liceto za koe stanuva zbor ima izvr{eno potvrdeno krivi~no delo i deka postojat osnovani pri~ini kako i deka postojat edna ili pove}e od ovie osnovi: opasnost od is~eznuvawe, opasnost od spre~uvawe na vr{ewe na sudeweto, opasnost od izvr{uvawe na u{te poseriozno delo.

4. Duri i koga ne moàt da se navedat ovie osnovi, pritvorot moè da se opravda kaj isklu~itelni slu~ai, posebno kaj seriozno te{ki krivi~ni dela.

5. Pri razgleduvawe dali treba da se izdade nalog za pritvor, sudot }e gi zeme predvid okolnostite za sekoj slu~aj poedine~no, posebno relevantni moè da bidat nekoi od slednive faktori: prirod-ata i serioznosta na potvrdeno krivi~no delo; cvrstinata na dokazite za liceto koe go izvr{ilo krivi~noto delo; mo`nata kazna {to bi ja dobilo vo slu~aj na donesuvawe na presuda; karakterot, negovoto mi-nato i li~niot i op{testveniot status na liceto koe e vo pra{awe a posebno negovite vrski vo op{testvoto; odnesuvaweto na liceto za koe stanuva zbor, posebno kako toa gi ispolnuvalo obvrskite {to mu bile postavuvani vo tekot na porane{ni krivi~ni postapki.

6. Treba da se razmisluva za razvoj na slu`bi predvideni za sob-irawe na informacii {to }e im koristat na sudskite organi vo vrska so li~niot i op{testveniot status na liceto za koe stanuva zbor.

7. Nema da se izdade nalog za pritvor ako li{uvaweto od sloboda e vo sprotivnost so prirodata na potvrdenoto krivi~no delo i kaznata {to ja nosi toa delo.

8. Koga e izdaden nalog za pritvor, vo odlukata treba precizno da stoi predmetot na obvinenie i pri~inite za donesuvawe na takva odluka. Za toa liceto treba vedna{ da bide izvesteno i da mu se dade kopija od nalogot.

9. Kako i da e, vo soglasnost so gore spomenatite principi, ako e ve}e izdaden nalog za pritvor, sudskite organi treba da ja razg-leduvaat mo`nosta kako da se izbegne pritvorot so zamena na alter-nativni merki kakvi {to se spomnati vo princip 15.

10. Na liceto za koe stanuva zbor }e mu se ovozmoì praven zas-tapnik pred sudskite organi vo slu~ai koga se predviduva ili ima izgledi za pritvor

Ako ve}e e izdaden nalog za pritvor, na liceto vedna{ }e mu se dodeli pravna pomo{ ako nema dovolno sredstva za taa cel.

11. Na sekoe lice protiv koe e izdaden nalog za pritvor }e mu se dade mo`nost za àlba protiv odlukata i da bara osloboduvawe.

112

12. Liceto protiv koe e izdaden nalog za pritvor }e bide izve-steno za negovite prava, posebno za pravoto na praven zastapnik, prav-oto da bara pravna pomo{ i pravoto na àlba i da bara osloboduvawe.

13. Pritvorot nema da prodolì i pokraj toa {to se bara vo vrska so celite dadeni vo princip 3, nitu pak }e prodolì ako vrem-eto pominato vo pritvor e podolgo od kaznata {to treba da ja izdrì za toa krivi~no delo vo slu~aj koga liceto e proglaseno za vinovno.

14. Dodeka liceto e vo pritvor treba da se vr{i nadzor na kratki vremenski intervali {to gi odreduva zakonot ili sudot. Toga{ treba da se sledat promenite {to nastanuvaat dodeka liceto e vo pritvor.

PRINCIPI ZA PRIMENA NA ALTERNATIVNI MERKI

15. Koga se vr{i ispituvawe dali moè da se izbegne merkata

pritvor, sudskite organi treba da gi razgleduvaat site postojni alte-rnativni merki, vo koi moàt da se vklu~at slednive: vetuvawe na liceto za koe stanuva zbor deka }e se pojavi pred sudskite organi koga }e bide povikano i deka nema da pre~i vo ostvaruvaweto na pravdata; barawe da prestojuva na odredena adresa (na primer, ku}en pritvor, pod kaucija ili vo dom za maloletnici, itn.) pod uslovi {to }e gi oporedeli sudskiot organ; ograni~uvawe na vleguvawe ili napu{tawe na opredeleno mesto ili oblast bez ovlastuvawe; nalog za povremeno davawe izve{taj na opredeleni organi (na primer, na sudot, policij-ata, itn.); odzemawe na paso{ ili drugi dokumenti za identifikacija; davawe na kaucija ili druga forma na sigurnost vo vrska so liceto za koe stanuva zbor, zamaj}i ja vo vid negovata materijalnata sostojba; davawe na garancija za sigurnost; supervizija i pomo{ od strana na agencija imenuvana od sudski organ.

Takvite merki }e mu bidat dadeni vo pismena forma i }e mu se objasnat na liceto za koe stanuva zbor i istoto }e bide predupredeno deka moè da bide pritvoreno ako gi prekr{i ili ne se pridrùva kon niv.

Liceto na koe mu e izre~ena alternativna merka, vo zavisnost od merkata, ima pravo da gi koristi privilegiite koi se zacrtani vo preporakata, koi vaàt kako i za licata staveni vo pritvor.

PRINCIPI [TO ]E SE PRIMENUVAAT ZA VREME NA

ISTRAGATA I VO TEKOT NA SUDEWETO 16. Istragata po obvinenieto protiv lice zadràno vo pritvor i

postapkata do samoto sudewe }e se vodat {to e mo`no poekspeditivno

113

so cel do minimum da se reducira vremeto na pritvorot. Treba da se vloùvaat sekakvi usilbi da postignuvawe na taa cel.

Pri vodewe na istragata i doveduvawe na liceto pred sudot, organite odgovorni za taa rabota }e im dadat prednost na licata {to se vo pritvor.

17. Vremeto pominato vo pritvor }e se odzeme od dolìnata na kaznata.

18. Treba da se razmisluva za pravewe na plan ili razvojna {ema za pari~na kompenzacija za vremeto {to liceto go pominalo vo pritvor, a ne bilo osudeno.

Na ova mesto nu`no e da se podvle~e deka na 30 juni 1994 godina, Parlamentarnoto sobranie na Sovetot na Evropa ja usvoi Prepora-kata 1245(1994) za zadrùvawe na licata koi o~ekuvaat sudewe. So nea Parlamentarnoto sobranie prepora~uva Odborot na ministri da ja

dopolni Preporaka br. R (80) 11 so grupa na dopolnitelni na~ela. Od dopolnitelnite na~ela sodràni vo Preporakata 1245 zna~ajno e da se istakne ~l. 6 (g) koj se odnesuva na traeweto na pritvorot i ottamu e interesen za sporedba so ~l. 12 st. 5 od Ustavot na Republika Makedonija. Vo sopomnatiot ~len se veli: Zakonot mora da opredeli gorna granica na traeweto na pritvorot do sudeweto, koe ne smee da iznesuva pove}e od 6 meseci za positni dela i 18 meseci za seriozni dela. Ovie periodi ne moè da se prodolàt poradi bilo kakva pri~-ina. Kako rezultat na ovaa merka, na slu~aite vo koi edno ili pove}e obvineti lica se vo istraèn zatvor treba da im se dade prioritet i brzo da se ispitaat. (v. Mislewe za Preporakata 1245 (1994) na Parlamentarnoto sobranie za zadrùvawe na licata koi o~ekuvaat sudewe).

V. Nacrt dopolnitelen protokol ko koj se garantiraat dopol-nitelni prava na licata li{eni od sloboda na EK.

5. Od nesomnena va`nost za postapuvaweto za vreme na pritvorot se i Pravilata 84-93 SMP:

84. (1) Vo slednive odredbi za "obvineto" se narekuva sekoe uap-seno ili zatvoreno lice za nekoja povreda na krivi~niot zakon koe e zadràno vo policiski pritvor, no koe sî u{te ne e osudeno. (2) Obvi-netiot se smeta za nevin i kako so takov so nego treba da se postapuva. (3) Ne dopiraj}i vo zakonskite odredbi za za{tita na li~nata sloboda, nitu vo odredbite koi ja predviduvaat postapkata za gonewe na obvine-tite tie }e uìvaat specijalen reìm vrz koi e pomesten opisot na slednive pravila.

85. (1) Obvinetite treba da bidat oddeleni od osudenite zatvor-enici. (2) Mladite zatvorenici treba da bidat oddeleni od vozras-nite. Po pravilo tie treba da se zatvoreni vo posebni zavodi.

114

86. Obvinetite lica treba da se smestat vo posebni sobi dokolku ne se vo pra{awe razli~ni lokalni obi~ai so ogled na klimata.

87. Vo granicite koi odgovaraat na odrùvaweto na primerniot red vo zavodot obvinetite, ako toa go sakaat, moàt da se hranat na svoj tro{ok nabavuvaj}i hrana od nadvor so pomo{ na upravata, preku svoite semejstva ili prijateli. Vo sprotivno upravata e dol`na da vodi grià za nivnata ishrana.

88. (1) Na obvinetiot treba da mu se dozvoli da nosi sopstvena obleka dokolku taa e ~ista i pristojna. (2) Ako obvinetiot nosi zavo-dska uniforma, taa mora da se razlikuva od uniformata na osudenite lica.

89. Na obvinetiot treba sekoga{ da mu se ovozmoì da raboti, no toj ne moè da bide obvrzan da raboti. Dokolku raboti treba da bide platen za toa.

90. Na sekoe obvineto lice treba da mu se dozvoli na svoj tro{ok ili na smetka na drugi da nabavuva knigi, vesnici, potreben pribor za pi{uvawe kako i drugi sredstva za rabota vo onie granici {to go doz-voluva sudskata istraga, bezbednosta i primerniot red vo ustanovata.

91. Na obvinetoto lice treba da mu se dozvoli da prima poseti i koristi medicinski uslugi od svojot li~en lekar ili stomatolog toga{ koga negovoto barawe e razumno i ako e vo sostojba da gi na-domesti tro{ocite.

92. Na obvinetiot treba da mu se ovozmoì vedna{ da go izvesti svoeto semejstvo za li{uvaweto od sloboda i da gi uìva site razumni pogodnosti za da moè da ostane vo vrska so semejstvoto i prijatelite i da gi prima nivnite poseti so edinstven uslov {to se odnesuva na ograni~uvawata i nadzorot {to se potrebni i vo interes na sudskata istraga, bezbednosta i primerniot red vo ustanovata.

93. Na obvinetiot treba da mu se dozvoli da bara postavuvawe branitel po slu`bena dol`nost i da prima poseti od svojot branitel vo vrska so svojata odbrana. Treba da mu se ovozmoì da gi podgotvi i da gi predade na svojot branitel doverlivite upatstva. Za taa cel treba da mu se dade pribor za pi{uvawe ako toa go pobara. Sostan-ocite me|u obvinetiot i negoviot branitel moàt da bidat pod pris-motra na slu`benik na policijata ili zavodot no, ne i da bidat pri-slu{kuvani.

6. EZP sodràt donekade sli~ni pravila na onie od SMP. Sta-nuva zbor za pravilata 91-98:

91. Ne kr{ej}i gi zakonskite odredbi za za{tita na individual-nite slobodi kaj opredeluvaweto na postapkata na koi treba da se pridrùva vo tretmanot na neosudenite zatvorenici, na ovie zat-vorenici koi se smetaat nevini dodeka ne im se dokaè vinata treba

115

da im se ovozmoàt pogodnosti {to moàt da proizlezat od Pravil-oto 90, i ne smee da im se nametnuvaat drugi ograni~uvawa osven onie {to se neizbe`ni so kaznenata postapka i vo interes na bezbednosta na ustanovata.

92. (1) Na neosudenite zatvorenici treba da im se dozvoli ved-na{ da gi izvestat svoite semejstva za zatvoraweto i komunicirawe so semejstvoto, prijatelite i licata so koi kontaktot e vo nivni interes. (2) Treba da im se dozvoli i primawe na poseti vo ~ove~ki uslovi ograni~eni edinstveno so takvi merki na bezbednost i nadzor {to se nu`ni za interesite na pravosudnata administracija i bezbednosta na ustanovata. (3) Ako nekoj od neosudenite zatvorenici ne sakaat da izvestat nikogo od navedenite lica zatvorskata uprava ne bi smeela toa da go stori samovolno, osven ako postojat opravdani pri~ini, kako na primer, odredena vozrast, sostojba ili nedostatok.

93. Na neosudenite zatvorenici treba vedna{ po zatvoraweto da im se ovozmoì da izberat zakonski zastapnik ako takov im e dostapen, da primaat poseti od zakonskiot sovetnik so cel za svoja odbrana, da mu davaat doverlivi podatoci i od nego da primaat soveti i upatstva. Na nivno barawe treba da im se pruàt site potrebni oles-nuvawa za taa cel. Posebno treba da se dozvoli koristewe na pomo{ od tolkuva~ vo site va`ni kontakti so upravata i pri iznesuvawe na odbrana. Policijata ili personalot na ustanovata smee da go nadzira, no ne i da gi prislu{kuva posrednite ili neposrednite razgovori me|u zatvorenikot i negoviot zakonski sovetnik. Smestuvaweto na ne-osudenite zatvorenici mora da se sprovede vo soglasnost so Praviloto 11 (3).

94. Neosudenite zatvorenici treba da se smestat vo oddelni pros-torii, osven ako poradi opredeleni okolnosti toa bi bilo nep-rifatlivo.

95. (1) Na neosudenite zatvorenici treba da im se dozvoli koris-tewe na sopstvena obleka, pod uslov da e ~ista i prikladna. (2) Na zat-vorenicite koi ne sakaat da ja koristat ovaa mo`nost treba da im se dade soodvetna obleka. (3) Ako neosudenite zatvorenici nemaat prik-ladna sopstvena obleka, treba da im se dade civilna obleka vo dobra sostojba so koja }e se pojavat vo sudnica ili }e ja koristat pri dozvolenite izleguvawa.

96. Na neosudenite zatvorenici sekoga{ koga e mo`no treba da im se pruì prilika za rabota, no toa ne smee da se bara od niv. Onie {to }e se odlu~at za rabota mora da bidat plateni kako i ostanatite zatvorenici. Dokolku postojat organizirani obrazovni kursevi ili ostru~uvawe za nekoj zanaet, neosudenite zatvorenici treba da se pottiknat da se vklu~at vo niv.

116

97. Na neosudenite zatvorenici treba da im se dozvoli na sopst-ven tro{ok ili na tro{ok na treti lica, da nabavat knigi, vesnici, pi{ani materijali i drugi sredstva koi se del na nivnoto zanimawe, vo soglasnost so interesite na pravosudnata administracija i bezbed-nosta i redot vo ustanovata.

98. Na neosudenite zatvorenici treba da im se dozvoli primawe na poseti i medicinski uslugi od nivniot li~en lekar ili stomatolog, ako za toa postojat opravdani pri~ini. Sekoe eventualno uskratuvawe na ovie prava treba da se obrazloì. Zatvorskata uprava ne e dol`na da gi snosi takvite tro{oci.

V. objasnuvawa na ovie pravila Penolo{ki kompendium, str. 336-337.

7. Osnovnite nasoki vo pogled na pritvorot odreden sprema maloletnici moàt da se najdat vo Pravilo 13 PP koe na ova mesto go prenesuvame zaedno so negoviot komentar.

(1) Merkata na istraèn pritvor treba da se primenuva samo vo krajna nu`da i vo najkratko traewe.

(2) Sekoga{ koga toa e mo`no istra`niot pritvor treba da se zameni so alternativni merki kako {to se zasilen nadzor, intenzivna grià ili smestuvawe vo vospitni ustanovi.

(3) Na maloletnicite vo istraèn pritvor mora da im se priz-naat site prava i garancii koi gi pruàat Standardnite minimalni pravila za postapuvawe so zatvorenicite koi gi usvoile Obedinetite nacii.

(4) Pritvorenite maloletnici za vreme na istragata treba da se smestat odvoeno od vozrasnite vo posebi ili odvoeni delovi na ustanovata vo koja se nao|aat i vozrasnite zatvorenici.

(5) Dodeka se nao|aat vo zatvorekata ustanova na maloletnicite treba da im se ukaè grià, za{tita i seta potrebna pomo{, socijalna, obrazovna, stru~na, psiholo{ka, medicinska i telesna koja bi moèla da im zatreba so ogled na vozrasta, polot i karakterot.

Ne smee da se potceni opasnosta od "kriminalna zaraza" na koja se izloèni maloletnicite vo istra`niot zatvor. Ottamu e va`no da se naglasi nu`nosta na alternativnite merki. Pravej}i go tokmu toa, Praviloto 13. (1) go pottiknuva pronao|aweto na novi progresivni merki so koi vo interes na dobroto na maloletnikot bi se zamenil pritvorot.

Na maloletnicite vo istra`niot pritvor mora da im se priznaat site prava koi gi pruàat Standardnite minimalni pravila za postap-uvawe so zatvorenicite, kako i Me|unarodniot pakt za gra|anski i politi~ki prava, a posebno ~l. 9 t. 2 (b) i ~l. 10 t. 3.

117

Praviloto 13. (4) ne gi spre~uva dràvite ~lenki da prezemaat i drugi merki protiv negativnite vlijania protiv vozrasnite prestap-nici, barem tolku efikasni kako i merkite spomnati vo Praviloto.

Najbrojni se raznite oblici na pomo{ koi bi moèle da zat-rebaat kako bi se iskaàlo vnimanie posveteno na {irokiot opseg na posebnite potrebi na maloletnite zatvorenici (na primer, maì i èni, zavisnici od drogi, alkoholi~ari, du{evno zaboleni malolet-nici, mladi lica koi stradat od du{evni traumi, itn.).

Razli~nite telseni i psihi~ki karaktersistiki na mladite zat-vorenici moàt da go opravdaat sproveduvaweto na klasifikacija vrz osnova na koja nekoi od niv se smestuvaat oddelno za vreme na ist-ragata, so {to se spre~uva viktimizacijata i im se pruà prikladna pomo{.

[estiot kongres na Obedinetite nacii vrz osnova na preven-cijata na kriminalitetot i tretmanot na prestapnicite vo rezolu-cijata 4 za standardite na maloletni~koto pravosudstvo naveduva deka Pravilata, me|u drugoto, bi trebalo da go odrùvaat osnovnoto na-~elo koe veli deka merkite na pritvor pred istragata bi trebalo da se primenuvaat samo vo krajna nu`da, potoa deka maloletnicite ne bi smeele da se dràt vo okolnosti vo koi se izloèni na negativni vlij-ania na vozrasnite zatvorenici, i deka sekoga{ treba da se vodi grià za potrebite vo soglasnost so nivniot stepen na razvoj.

^len 37

Odredbite od ~len 33, 34 i 35 od ovoj zakon soodvetno se odnes-

uvaat i na rasporeduvaweto i tretmanot na osudenite lica vo zat-voreno, poluotvoreno i otvoreno oddelenie na ustanovite.

________________________ Seto ona {to be{e kaàno vo vrska so funkcioniraweto na kaz-

neno-popravnite ustanovi kako posebni ustanovi vo ramkite na pe-nitencijarniot sistem na Republika Makedonija, vo celost vaì i za funkcioniraweto na posebnite oddelenija, toga{ koga kako takvi se formirani vo ramkite na edna od ovie poseni ustanovi.

3. Organizacija i delokrug na ustanovite

^len 38

(1) So rabotata na ustanovata rakovodi direktor. (2) Direktorot ja pretstavuva ustanovata.

118

(3) Direktorot e li~no odgovoren za zakonito, pravilno i navremeno izvr{uvawe na funkcijata na ustanovata.

________________________ 1. Na vrvot na struktuiranite polo`bi na kazneno popravnite

ustanovi se nao|a direktor. Ulogata na direktorot se sostoi vo toa da rakovodi so rabotata na ustanovata, da ja pretstavuva ustanovata, da ja osiguri primenata na zakonot i drugite pravni propisi vo vrska so izvr{uvaweto na kaznata, da donesuva akti za koi e ovlasten, da prez-ema ogranizacioni i drugi aktivnosti za pravilno sproveduvawe na procesot na prevospituvaweto i ostvaruvaweto na pravata i dol`nos-tite kako na osudenite lica taka i na vrabotenite slu`benici vo usta-novata. Negovata odgovorna funkcija ne se iscrpuva so toa. Zada~ite na direktorot, ne se sveduvaat samo na obi~no upravuvawe tuku i na negova dol`nost vo celost da se angaìra ne samo vrz sproveduvaweto vo ìvot na sovremeniot penitencijaren sistem tuku i vrz negovoto unapreduvawe i modificirawe.

2. Pravilo 50 SMP glasi: (1) Direktorot na zavodot treba da bide soodvetno klvalifikuvan za svojata dol`nost spored svojot karakter, svojata administrativna stru~nost, soodvetnoto obrazova-nie i iskustvo vo ovaa oblast.

(2) Toj mora svoeto vreme celosno da go posveti na slu`benite dol`nosti.Ovaa dol`nost ne moè da mu bide sporedna.

(3) Toj mora da ìvee vo prostoriite na zavodot ili negova neposredna blizina.

(4) Ako dva ili pove}e zavodi se nao|at pod uprava na eden ist direktor toj mora sekoj od tie zavodi da go posetuva vo kratki vremenski intervali. Na ~elo od ovie zavodi mora da ima odgovoren slu`benik koj postojano }e prestojuva vo zavodot.

Vo odnos na polo`bata i ulogata na direktorot vo kazneno po-pravnite ustanovi EZP gi sodràt pravilata 58 i 59. Pravilo 58 EZP: (1) Zatvorskata uprava mora obezbedi sekoja ustanova vo sekoj moment da bide pod nadzor na direktorot, negoviot zamenik ili drugo ovlasteno telo.

(2) Direktorot na ustanovata mora da ima soodvetna kva-lifikacija za taa polo`ba, vklu~uvajki go i pozitivniot karakter, rakovodni sposobnosti, soodvetno pofesionalno obrazovanie i iskustvo.

(3) Direktorot na ustanovata mora da bide nazna~en so polno rabotno vreme i da bide na raspolagawe vo soglasnost so odlu}ite na zatvorskata uprava.

119

(4) Koga dve ili pove}e ustanovi se vo nadle`nost na eden di-rektor, toj mora da gi posetuva dovolno ~esto. So sekoja od tie ustanovi mora da upravuva odgovorno lice.

Spored Pravilo 59 - Upravata mora da gi definira oblicite na organizacija i upravuvawe {to }e gi olesni komunikaciite pome|u razli~nite kategorii na personalot vo ramkite na ustanovata, so cel da se obezbedi sorabotka me|u razli~nite slu`bi, osobeno vo pogled na postapuvaweto i rehabilitacijata na zatvorenicite.

3. Direktorot na kazneno-popravnata ustanova e odgovoren za vodeweto na zatvorskata uprava. Dali nekoje lice e kompetentno da bide direktor na kazneno-popravna ustanova vo golem stepen e opred-eleno od aspektite kako {to se stru~nata osposobenost, stavot i pos-vetenosta na rabotata.

Direktorot treba da gi ima slednive su{tinski sposobnosti: a) da e sposoben da raboti vo hierarhiski postavena i prili~no for-malno regulirana institucija, imeno da ima smisla za demokratsko i humano vodstvo i da b) da bide lice koe motivira, inspirira i sluì za dobar primer. Delumno ova se osobini na li~nosta, a delumno toa treba i moè kaj nego da se razviva preku visoko kvalifikuvana obuka. Direktorot treba da znae kako da ja vodi organizacijata, da e dovolno zapoznaen so zakonskiot sistem, da razbira kako funkcionira op{testvoto i da e svesen za mestoto na kazneno-popravnata ustanova vo op{testvoto. Direktorot isto taka treba da e svesen za svojata pozicija kako uloga koja sluì za primer. Pra{awata za koi direk-torot smeta deka se va`ni i personalot }e gi smeta za va`ni i obratno. Direktorot od edna strana treba da go sledi personalot, dodeka od druga strana, toj treba da pottiknuva otvoreno odnesuvawe koe }e dozvoli zatvorskiot personal da realizira kreativnost vo izvedbata na site dol`nosti. Direktorot treba da e na raspolagawe vo zatvorot i da odrùva formalni i neformalni kontakti so persona-lot. Toj treba da umee da gi razbira problemite i da gi re{ava na najdobar moèn na~in, a vo isto vreme da znae da iskaè stav i da ovezbedi personalot pravilno da si ja vr{i rabotata. Toj, isto taka, treba permanentno da ja sledi rabotata na slu`benicite i da suzbie sekakov obid na zlostavuvawe na osudenite lica.

Od direktorot na kazneno-popravnata ustanova natamu se bara da pokaùva dobra volja da zboruva so osudenite lica i so niv vo prv red da postapuva kako so ~ove~ki su{testva i so do`na po~it kon nivnata li~nost. Ako obemot na rabotata go spre~uva li~no da kontaktira so osudenite lica, taa zada~a treba da mu ja prepu{ti na zamenikot koj }e mu podnese izve{taj za àlbite i potrebite na zatvorenicite. Direk-torot treba da gi {titi interesite na osudenite lica i da se zazama za

120

niv so toa {to za nivno re{avawe }e gi vklu~i i personalot i javnosta nadvor od kazneno-popravnata ustanova. Direktorot treba da se orien-tira spored najdobrite interesi na osudenicite i op{testvoto i da se stremi do minimum da gi namali razlikite me|u ìvotot vo ustanovata i ìvotot vo op{testvoto.

Direktorot istovremeno e svesen deka treba da podnese izve{taj za vodeweto na zatvorwskata politika. Ova zna~i deka treba da i ovozmoì na centralnata vlast da vr{i inspekcii, da i podnesuva red-ovni izve{tai za zatvorskata politika i otvoreno da komunicira so soodvetnite tela nadvor od ustanovata. Dobra kazneno-popravna usta-nova odrùva otvorena komunikacija so parlamentot i javnite mediu-mi koi gi posetuvaat osudenite lica i koi moàt da gi prenesat pro-blemite, potrebite, nadeìte i stravuvawata na zatvorenicite. Za edna dobro vodena organizacija so personal {to e doverliv i e pos-veten na rabotata ne postoi nikakva potreba da se isklu~uva usta-novata od realnosta na nadvore{niot svet. (MSV str. 237-239).

^len 39

Direktorot na ustanovata moè da ima zamenik koj go zamenuva

vo slu~aj na negova spre~enost ili otsutnost i go zastapuva vo rab-otite {to toj }e gi opredeli.

________________________ Seto ona {to be{e kaàno za direktorot na ustanovata vo vrska

so ~l. 38 ZIS, vo celost vaì i za negoviot zamenik. Ona {to me|utoa ovde treba da se dopolni se sostoi vo toa deka, zamenikot na direktorot, po pravilo, treba da se specijalizira da rakovodi i so vr{eweto barem na edna od posebnite slu`bi vo kazneno-popravnata ustanova. So koja od navedenite slu`bi toj }e rakovodi, treba da bide odluka po sloboden izbor na zamenikot.

^len 40

Direktor na ustanova i negov zamenik imenuva i razre{uva

Vladata na Republika Makedonija, po predlog na ministerot za pravda.

________________________ Vo ovoj pogled se ~ini e mnogu poprifatlivo re{enieto, koe

vpro~em go potvrduva i praktikata, spored koe direktorot i negoviot zamenik treba da bidat imenuvani od Vladata po predlog na direk-torot na Direkcijata koj ima poneposreden uvid kako vo nivnata rabo-

121

tata i nivnite kvaliteti, taka i vo rabotata na kazneno-popravnite ustanovi vo celost.

^len 41

Za direktor na ustanova i negov zamenik moè da bide imenu-

vano lice koe ima zavr{eno visoko obrazovanie - VII-1 stepen i rabotno iskustvo od najmalku 5 godini vo oblasta na izvr{uvaweto na sankciite ili na srodni raboti.

________________________ 1. Spored ~l. 38 st. 3 direktorot na ustanovata e li~no odgovoren

za zakonito, pravilno i navremeno izvr{uvawe na funkcijata na ustanovata. Ottamu od nego se bara da ima visoka {kolska podgotovka i da poseduva rabotno iskustvo od najmalku 5 godini vo oblasta na izv-r{uvaweto na sankciite ili na srodni raboti. Pokraj potrebnata stru~nost i rabotno iskustvo od nego se bara da poseduva i visoki mor-alni kvaliteti, odnosno da se raboti za li~nost {to se karakterizira so humanost i pravi~nost vo odnesuvaweto.

2. Spored Pravilo 51/1 SMP: Direktorot, negoviot pomo{nik i pove}eto drugi ~lenovi na personalot na zavodot treba da zboruvaat na jazikot na koj govorat pogolemiot broj zatvorenici, ili na jazikot {to go razbiraat {to pogolem broj zatvorenici.

Vo toj pogled i vo Praviloto 60/1 EZP izri~no se veli: Dir-ektorot, negoviot zamenik, kako i pogolemiot del na ostanatiot personal, mora da zanaat da zboruvaat na jazikot na mnozinstvoto na zatvorskata populazija ili na jazikot {to barem mnozinstvoto go razbira.

^len 42

(1) Vo ustanovite, so ogled na sloènosta i obemot na rabotite

vo funkcija na izvr{uvaweto na sankciite se organiziraat slu`bi: za prevospituvawe, obezbeduvawe, stopansko-instruktorska, zdravstvena i izvr{no-upravna i finansiska slu`ba.

(2) Dokolku ne e neophodno organizirawe na slu`bite od stav 1 na ovoj ~len, rabotite na oddelni ili na pove}e slu`bi moè da gi vr{i edno ili pove}e lica.

________________________ Za uspe{no funkcionirawe na kazneno-popravnata ustanova i

ostvaruvaweto na celite na kaznata neophodno e formirawe na odde-lni slu`bi. Brojot na tie slu`bi i nivniot sostav zavisat od vidot,

122

kapacitetot i potrebite na ustanovata i strukurata na osudeni~kata populacija. Ottamu e nelogi~no vo pomalite zatvori da bidat organiz-irani site slu`bi ~ii optimalen sostav spored teorijata se sveduva na: slu`ba za opservacija, klasifikacija i opredeluvawe na tretma-not, slu`ba za prevospituvawe, slu`ba za obezbeduvawe, stopansko-instruktorska slu`ba, zdravstvena slu`ba i izvr{no-upravna i fin-ansiska slu`ba. Vo ustanovite od otvoren vid nema da postoi slu`ba za obezbeduvawe, a vo pomalite ustanovi izvr{no-upravnite i finan-siskite raboti moàt da se grupiraat i da gi vr{at pomal broj na vra-boteni lica. Site slu`bi me|usebno sorabotuvaat i ja usoglasuvaat rabotata.

So aktot za organizacija i rabota i za sistematizacija na zada-~ite i rabotite na kazneno-popravnite ustanovi poblisku se opredel-uva organizacijata i raboteweto na slu`bite.


a) Slu`ba za prevospituvawe

^len 43

(1) Slu`bata za prevospituvawe se organizira zaradi

ostvaruvawe na vospiten proces i koordinirawe na rabotite na vospituvaweto, obrazovanieto i osposobuvaweto na osudenite lica.

(2) Rabotite na vospituvaweto i obrazovanieto gi vr{at vospituva~i i nastavnici.

________________________ Slu`bata za prevospituvawe e neophodna vo sekoja kazneno-pop-

ravna ustanova. Taa se formira zaradi organizirawe na prevospit-niot proces i koordinirawe na rabotite na prevospituvaweto. Vo nej-ziniot sostav formalno se pomesteni samo vospituva~ite koi moàt da se javat i kako nastavnici, referenti za kultura i sport, bibliot-ekar i sl. Me|utoa spored svojot neposreden pridones vo prevospit-niot proces ovde moàt da se pomestat i site drugi penitencijarni stru~waci koi u~estvuvaat vo sproveduvaweto na oddelni merki na individualen i grupen tretman. Ottamu ovaa slu`ba ne smee da se posmatra kako kruta i zatvorena kategorija {to celosno se iscrpuva preku ulogata na vospituva~ite. Va`no e me|utoa ovde da se naglasi deka so ogled na zacrtanite zada~i ovaa slu`ba ima posebna pozicija vo sekoja ustanova i zatoa so pravo ñ se posvetuva posebno vnimanie. Va`no e da se naglasi i toa deka vo onie ustanovi kade ne postojat slu`bi za opservacija, klasifikacija i opredeluvawe na tretmanot

123

nivnata funkcija e apsorbirana od strana na slu`bata za prevos-pituvawe.

Slu`bata za prevospituvawe gi vr{i osobeno sledniva rabotni zada~i:

- organizira individualni i grupni oblici na tretman, - se griì za formirawe na pravilen odnos kaj osudenicite kon

trudot i sredstvata na trudot, - gi pottiknuva raznovidnite oblici na rabota na osudenite lica

i nivno u~estvo vo zaedni~kiot ìvot, - ja organizira i ostvaruva dejnosta vo nastavata i obrazova-

nieto, - podgotvuva mislewa za pomiluvawe i usloven otpust, - predlaga klasifikacija i reklasifikacija vo oddelenija i

grupi, - organizira i potiknuva razli~ni oblici na kulturno-prosvet-

ni, sportski i zabavni aktivnosti, i sl. Nakratko so primena na sovremeni oblici, sredstva i metodi na

rabota so osudenite lica vliae vrz nivnoto vospituvawe i prevospitu-vawe, odnosno kon otstranuvawe na kriminogenite okolnosti od li~na priroda vo funkcija na formirawe na nivniot pravilen odnos kon rabotata i sredinata kako i razvivawe na li~na odgovornost za nivnite postapki, odnosite vo semejstvoto i izvr{uvaweto na op{tes-tvenite obvrski.

Zna~ajno e i toa deka slu`bata za prevospituvawe go ispituva i analizira vlijanieto na kaznata vrz osudenite lica i sorabotuva so soodvetni organi i organizacii za organizirano prifa}awe i davawe pomo{ na osudenite lica za vreme i po izdrùvaweto na kaznata.

Za ulogata na poedini penitencijarni stru~waci vo obrazovniot i vospitniot proces v. Penologija 2, str. 191-198.

b) Slu`ba za obezbeduvawe

^len 44

(1) Rabotite na obezbeduvaweto vo ustanovata gi vr{i

slu`bata za obezbeduvawe. (2) Slu`bata za obezbeduvawe se organizira zaradi obezbedu-

vawe na ustanovata, spre~uvawe na begstva, odrùvawe na vnatre{ni-ot red i disciplina i sproveduvawe na osudenite lica.

(3) Rabotite na slu`bata za obezbeduvawe gi vr{at nadzornici, komandiri i zapovednici.

124

(4) Sekoj pripadnik na slu`bata za obezbeduvawe koga vr{i slu`beno dejstvie ima ovlastuvawe na policaec.

________________________ 1. Slu`bata za obezbeduvawe se organizira zaradi postignuvawe

na sigurnost na ustanovata, odrùvaweto na vnatre{niot red i disc-iplina i sproveduvaweto na osudenite i pritvorenite lica. Rabotite na obezbeduvaweto gi vr{at nadzornici koi neposredno mu se podred-eni na direktorot na ustanovata. Za ostvaruvaweto na zada~ite na ovaa slu`ba postojat posebni pravila na slu`bata, posebna obuka i poseb-ni zvawa: nadzornici, komandiri i zapovednici. Vo sovremeni uslovi nivnata uloga dobiva na zna~ewe so ogled na toa {to i na pripadni-cite na slu`bata na obezbeduvawe se pove}e im se doveruvaat prevos-pitnite zada~i.

Nadvore{nata bezbednost (od begstva) i vnatre{nata bezbednost (od neredi) najdobro se osigurani so gradewe pozitiven odnos me|u osudenite lica i zatvorskiot personal. Ova e su{tina na dinami~kata bezbednost: bezbednosta se zasnova na dobrite odnosi vo zatvorite i na pozitivnoto postapuvawe so osudenite lica (MSV str.168).

Slu`bata za obezbeduvawe se organizira na na~in so koj se obez-beduva efikasno izvr{uvawe na rabotite vo ustanovata. Vo zavisnost od goleminata i vidot na ustanovata, slu`bata vr{i: nadvore{no obe-zbeduvawe, vnatre{no obezbeduvawe (obezbeduvawe na prostoriite i rabotilnicite vo koi osudenite lica ìveat i rabotat, spre~uvawe nekontrolirano vleguvawe na nadvore{ni lica i vnesuvawe nedoz-voleni predmeti vo ustanovata, spre~uvawe nekontrolirano dvièwe i komunicirawe na osudenicite), deùrstva, kako i sprovodi i pret-res na lica i prostorii. Taa prezema i drugi propi{ani merki pot-rebni za odrùvawe bezbednosta za dobro funkcionirawe na zaed-ni~kiot ìvot, a osobeno: a) obezbeduva prisustvo na osudenite i pritvorenite lica i go spre~uva nivnoto begstvo; b) obezbeduva po~-ituvawe na pravilata na ku}niot red na ustanovata i odrùvawe disciplina me|u osudenite i pritvorenite lica; v) otkriva i prij-avuva povredi na pravilata na ku}niot red i rabotnata disciplina i spre~uva vr{ewe na krivi~ni dela i go prijavuva izvr{uvaweto na ovie dela; g) gi obezbeduva osudenite i pritvorenite lica dodeka se nao|aat nadvor od ustanovata; d) go spre~uva nivnoto samopovreduvawe i im dava pomo{ na povredenite; |) vr{i obezbeduvawe vo vonredni situacii (masovni povredi na disciplinata i pravilata na ku}niot red, vo slu~aj na neredi, bunt, poàr, poplavi i drugi elementarni ne-pogodi.

Slu`bata za obezbeduvawe raboti sekojdnevno i neprekinato. Rabotnite smeni se opredeluvaa so op{t akt na ustanovata, sprema

125

potrebite i uslovite za izvr{uvawe na rabotite. Brojnata sostojba i vnatre{nata organizacija na slu`bata kako i rasporedot na rabot-nite mesta po zvawe, se utvrduvaat so aktot za sistematizacija na rab-otnite mesta vo ustanovata.

Stare{inata na slu`bata za obezbeduvawe vo vr{eweto na slu-`benite zada~i osobeno e dolèn: a) neposredno da ja organizira slu-`bata za obezbeduvawe i da se griì za nejzino uspe{no i zakonito rabotewe, kako i za unapreduvawe na obezbeduvaweto vo ustanovata; b) da vr{i raspored na pripadnicite na slu`bata na dol`nost i da im obezbeduva propi{an odmor; v) da odrùva propi{an red, disciplina, boeva gotovnost i fizi~ka kondicija na pripadnicite na slu`bata; g) da se griì za odrùvawe na ispravnosta na oru`jeto i opremata na slu`bata i za nivno redovno snabduvawe; d) da ja usoglasuva rabotata na slu`bata za obezbeduvawe so ostanatite slu`bi vo ustanovata; |) da dava pomo{ na ovlasteni organi vo postapka sprema osudenite i pritvorenite lica; e) da u~estvuva vo organiziraweto na op{to i stru~no obrazovanie na pripadnicite na slu`bata; `) da go izvestuva redovno direktorot na ustanovata za sostojbata na obezbeduvaweto; z) da kontaktira so nadvore{ni stranki od delokrugot na svojata rabota, i y) vr{i i drugi zadolènija opredeleni so propisite na ustanovata za organizacija i rabota na slu`bata za obezbeduvawe.

Pripadnikot na slu`bata nosi ogneno oru`je ako toa go baraat rabotite {to mu se dovereni. Vo zatvoreniot del na ustanovata pripa-dnicite na slu`bata ne nosat ogneno oru`je, osven ako postojat poseb-ni okolnosti, za {to odlu~uva direktorot na ustanovata vo soglasnost so direktorot na Direkcijata. Vo vonredni situacii pripadnikot na slu`bata i koga ne e na dol`nost, obvrzan e da se javi na rabota po pokana od stare{inata. Toj e e dolèn da go izvesti stare{inata za sekoe napu{tawe na mestoto na ìveewe vo slobodnoto vreme.

Pripadnicite na slu`bata se dol`ni da go so~uvaat objektot i licata koi im se dovereni na ~uvawe, i za taa cel, osobeno se dol`ni; a) da gi poznavaat rabotite za ~ie izvr{uvawe se rasporedeni, kako i da gi poznavaat pravilata na slu`bata, zakonskite i drugi propisi vrz osnova na koi ja vr{at dol`nosta; b) da ja primaat navreme rabotnata dol`nost i rabotite da gi vr{at bez prekin do doa|aweto na naredna-ta smena; v) da ja vr{at rabotnata dol`nost spored opredelenite upatstva za izvr{uvaweto na rabotite i pri nivnoto izvr{uvawe da primenuvaat sredstva, merki i metodi na rabota vo soglasnost so propi{anite ovlastuvawa; g) da odrùvaat na opredelen na~in vrski so stare{inata i me|usebno da se pomagaat i da si davaat pomo{ vo slu~ai koga takva pomo{ e potrebna; d) da go spre~uvaat naru{uvawe-to na propi{aniot ku}en red i disciplina od strana na osudenite i

126

pritvorenite lica i da gi otkrivaat site prestapi i drugi protiv-pravni dela storeni od strana na ovie lica; |) da go onevozmoùvaat samopovreduvaweto na osudenite i pritvorenite lica i da im davaat pomo{ na povredenite; e) blagovremeno da go izvestuvaat nadle`niot stare{ina za ona {to }e go voo~at pri rabotata; `) da alarmiraat i vedna{ da interveniraat vo slu~aj na vonredni situacii; i) vo me|u-sebnite slu`beni odnosi da se oslovuvaat spored zvawata i polo`ba, a pri naiduvawe na stare{inata da raportiraat; j) da nosat uredna i ~ista uniforma za vreme na rabota spored propisite i da se izbri~eni i pristojno potstrièni; k) da go ~uvaat svojot ugled i ugledot na ustanovata so svoeto odnesuvawe vo slu`bata i nadvor od nea; l) da ne se oddale~uvaat od rabotnoto mesto i opredeleniot prostor za dvi`-ewe nitu da go napu{taat osudenoto ili pritvorenoto lice koe im e dovereno na ~uvawe ili sproveduvawe, i q) da sorabotuvaat so drugite slu`bi vo ustanovata. Tie se dol`ni da gi poznavaat i pravilata za rakuvawe i upotreba na oru`jeto i drugata oprema koja im e dadena za slu`bena upotreba, kako i da gi posetuvaat ~asovite za zadolìtelna nastava organizirana zaradi nivno stru~no obrazovanie i usovr{uva-we i prakti~nite ve`bi koi se organiziraat zaradi odrùvawe na fizi~kata kondicija i podgotvenost za vr{ewe na slu`benite zada~i. Programata za stru~noto obrazovanie i usovr{uvawe na pripadnicite na slu`bata ja propi{uva direktorot na ustanovata, a se izveduva edna{ nedelno i ne moè da trae pove}e od 4 ~asa.

2. Vo ustanovata postoi deùrna slu`ba koja rabotite gi izvr{uva bez prekin. Za taa cel postoi odgovoren deùren rabotnik koj se griì rabotite na slu`bata za obezbeduvawe da se izvr{uvaat soglasno so zakonot i drugite op{ti akti. Vo zavisnost od obemot na rabotite moè da se opredeli i pomo{nik na odgovorniot deùren rabotnik. Odgovorniot deùren rabotnik na levata raka nosi vidliv znak za deùrstvoto. Znakot e od platno vo zelena boja, {irok 10 sm. vo sredinata so bela bukva "D",

Odgovorniot na deùrnata slu`ba osobeno e dolèn: a) da se griì za navremena zamena na pripadnicite na slu`bata i da se zap-oznae pred priemot na deùrstvoto so site nastani od prethodnata smena na deùrstvo; b) da ja koordinira rabotata vo izvr{uvaweto na site raboti za vreme na otsustvo na neposredniot stare{ina i direktorot; v) da vr{i postojana kontrola na rabotata na deùrnata smena so koja rakovodi; g) da ja vodi redovno knigata za vreme na svoeto deùrstvo; d) da gi izvr{uva site zada~i postaveni od strana na pretpostaveniot stare{ina; |) da vr{i nadzor pri vleguvaweto i izleguvaweto na osudenite i pritvorenite lica od ustanovata; e) da obezbeduva pravilno sproveduvawe na kontaktite me|u osudenite i

127

pritvorenite lica i ~lenovite na nivnite semejstva; `) da vr{i pro-verka na osudeni~kite pratki; z) da mu raportira zaedno so nepos-redniot stare{ina sekojdnevno za sostojbata i pova`ni nastani na direktorot na ustanovata.

3. Nadvore{noto obezbeduvawe se vr{i na ogradniot yid, na vlezovite, so patroli i na drug na~in opredelen od rakovoditelot na slu`bata za obezbeduvawe ili odgovorniot deùren rabotnik. Nad-vore{noto obezbeduvawe zavisi od vidot na ustanovata i brojot i goleminata na objektite. Toa moè da se vr{i so stoewe na odredeno mesto i vo dvièwe. Toga{ koga se vr{i vo dvièwe, na pripadnikot na slu`bata mu se opredeluva prostor na koj moè da se dviì.

Nadvore{noto obezbeduvawe go vr{at samo nadzornici od ma{ki pol. Samo vnatre{noto obezbeduvawe na kazneno-popravnite ustanovi kade izdrùvaat kazna lica od ènski pol go vr{at slu`-beni lica od ènski pol.

Pripadnicite na slu`bata za nadvore{no obezbeduvawe osobeno se dol`ni: a) da ja prezemat navremeno dol`nosta i da ja proverat ispravnosta na oru`jeto i na drugite sredstva opredeleni za toa mesto; b) da ne dozvolat do mestoto na obezbeduvawe i objektot {to go ~uvaat pristap na nepoznati i nepovikani lica; v) da ne go napu{taat mestoto na obezbeduvawe se dodeka ne bidat zameneti ili povle~eni od strana na odgovorniot deùren rabotnik; g) da go izvestat vedna{ odgovorniot na deùrnata slu`ba za se {to }e zabeleàt vo blizina na mestoto na obezbeduvawe ili objektot {to go ~uvaat, a {to moè da ja zagrozi bezbednosta.

Pripadnicite na slu`bata odredeni vo patrola so posebno vnimanie go sledat dvièweto na nepovikani i somnitelni lica vo neposredna blizina na ustanovata. Takvite lica se povikuvaat zaradi utvrduvawe identitetot, pri~inite poradi koi se dviàt vo toa podra~je i vedna{ se izvestuva odgovorniot deùren rabotnik koj }e odlu~i za ponatamo{nata postapka so niv.

Na mestoto na obezbeduvawe na rabotnicite im e zabraneto da jadat, ~itaat, pu{at, da razgovaraat so minuva~i ili da primaat bilo kakvi predmeti. Vo slu~aj na itna potreba ili zaboluvawe, prip-adnikot na slu`bata e dolèn vedna{ da go izvesti odgovorniot deùren rabotnik, bez da go napu{ta mestoto na obezbeduvawe.

4. Vnatre{noto obezbeduvawe se vr{i vo stanbenite blokovi (paviqoni), rabotilnicite na stopanskite organizacii i edinici i vo drugi objekti i prostorii vo koi prestojuvaat osudenite i pritvo-renite lica.

Pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe na ovie objekti oso-beno se dol`ni: a) da go odrùvaat vnatre{niot red i disciplinata na

128

osudenite i pritvorenite lica; b) da se griàt za sproveduvawe na ku}niot red; v) da sorabotuvaat so drugite slu`bi vo ustanovata; g) da znaat vo sekoj moment kade se dviàt i prestojuvaat osudenite i pritvorenite lica koi im se dovereni na ~uvawe; d) da vodat zabele{ki za sî {to e voo~eno vo vrska so odnesuvaweto, dvièweto, prestojot i rabotata na osudenite i pritvorenite lica; |) da vr{at nadzor nad osudenite i pritvorenite lica za vreme na {etawe, odmor i spiewe; d) da vr{at fizi~ka proverka na osudenite i pritvorenite lica najmalku tri pati na den i toa nautro, napladne i nave~er; `) da onevozmoàt vo rabotilnicite izrabotka na predmeti podobni za napad i drugi predmeti za koi ne e dozvoleno da gi poseduvaat osudenite lica; z) da odrùvaat red i disciplina vo rabotilnicite i onevozmoùvaat namerno o{tetuvawe na alati i ma{ini.

Za site vooo~eni nastani i zabele{ki vedna{ da go izvestuvaat neposredniot stare{ina, a vo negovo otsustvo odgovorniot deùren rabotnik.

5. Sproveduvawe. Sproveduvaweto na osudenite i pritvorenite lica se vr{i so prevozni sredstva ili na drug pogoden na~in. Spro-veduvaweto treba da se predvidi taka {to nema da se prekinuva patot od mestoto na priemot do mestoto na predavaweto na liceto koe se sproveduva. Ako sproveduvaweto od bilo koi pri~ini mora da se prekine, prekinot treba da se vr{i vo mesta vo koi postoi zatvor ili policiska stanica.

Pri sproveduvaweto na umno bolni osudeni ili pritvoreni lica, zadolìtelno treba da prisustva i zdravstven rabotnik. Sproved-uvawe na bolni i nemo}ni lica ili bremeni èni, se vr{i po prethod-no pribaveno mislewe od lekar za sposobnosta na takvite lica za sproveduvawe. Sproveduvawe na bolni i nemo}ni lica ili bremeni èni, moè da se vr{i i bez prethodno pribaveno mislewe od lekar, ako e neophodno ovie lica itno da bidat upateni vo zdravstvena usta-nova zaradi lekarska intervencija i lekuvawe.

Stare{inata na slu`bata opredeluva potreben broj sprovod-nici. Brojot se opredeluva sprema na~inot na sproveduvaweto, brojot i li~nite svojstva na licata koi se sproveduvaat, polot na licata, vre-metraeweto na sprovodot, vremeto na denot, prirodata na terenot i sl.

Na sprovodnikot mu se predava liceto koe treba da se sprovede so upatniot akt na sproveduvawe, odzemenite predmeti po spisok, a ako e potrebno i hrana za liceto koe se sproveduva. Liceto {to se sproveduvaat, pred sproveduvaweto se pretresuva. Na sprovodnikot voedno mu se davaat potrebni izvestuvawa za li~nite svojstva na li-cata koi treba da se sprovedat, a osobeno za nivnata sklonost za pred-izvikuvawe na neredi i begstva.

129

Sprovodnikot e dolèn da gi predupredi licata koi gi sproved-uva deka se dol`ni da gi slu{aat negovite naredbi i deka sekoj obid na otpor ili begstvo }e bidat sovladani so sila, a licata vrz koi sogla-sno propisite moè da se upotrebi ogneno oru`je gi predupreduva na taa okolnost.

Za vreme na sproveduvaweto na liceto koe se sproveduva ne mu se dozvoluva dopir so gra|ani, razgovor so niv ili primawe od niv bilo kakvi predmeti. Po potreba, sprovodnikot moè da zabrani i me|u-seben razgovor na licata koi se sproveduvaat.

Sprovodnikot e odgovoren za li~nata bezbednosta na licata koi gi sproveduva. Toj e dolèn da odbie sekoj napad ili obid na napad vrz niv, kako i da spre~i obid na nivno osloboduvawe od strana na treti lica ili nivno samopovreduvawe.

Vo slu~aj na obid na begstvo na licata koi se sproveduvaat, spro-vodnikot e dolèn neposredno da prezeme merki zaradi spre~uvawe na begstvo i nivno fa}awe. Ako liceto uspee da pobegne, sprovodnikot e dolèn za toa najbrzo da go izvesti najbliskiot orgn za vnatre{ni raboti i da mu dade potrebni podatoci za izbeganoto lice.

Pri predavaweto na liceto, sprovodnikot go izvestuva slu`ben-oto lice so kogo e izvr{eno primopredvaweto za site pova`ni nas-tani i zabeleùvawa vo tekot na sproveduvaweto.

6. Pripadnicite na slu`bata moraat da ja poznavaat vospitno-prevospitnata programa na ustanovata i pri vr{eweto na svoite dol`nosti moraat da se pridrùvaat kon taa programa. Pripadnicite na slu`bata, koi vr{at dol`nost vo oddelenijata na posebnite organ-izacii i edinici so stopanskata dejnost na ustanovata moraat da bidat stru~no osposobeni za rabota so osudenite. Pripadnicite na slu`bata moraat da gi poznavaat i programite za prevospituvawe na osudenite lica {to gi nagraduvaat i da postapuvaat sprema instituciite na vospituva~ot.

Pri vr{eweto na svoite dol`nosti, pripadnicite na slu`bata u~estvuvaat vo procesot na prevospituvaweto i sorabotuvaat so site stru~ni lica vo ustanovata. Taa sorabotka se odviva so redovno me|usebno izvestuvawe za povedenieto i rabotata na osudenite lica kako i so drugi oblici na prevospituvaweto. Slu`bata za obezbeduv-awe u~estvuva i pri sostavuvaweto na vospitno-popravnite programi za rabota so osudenite lica, na rabotnite sostanoci na vospituva~ite i na sostanocite na koi prisustvuvaat osudenite lica.

Pripadnicite na slu`bata im davaat izve{taj vo vrska so pov-edenieto na osudenite lica, na vospituva~ite odnosno na drugite ovlasteni rabotnici koga tie se baraat od nadle`nite organi vo vrska so pomiluvaweto, uslovniot otpust, premestuvaweto vo druga ustanova

130

ili oddelenie i vo drugi slu~ai. Tie isto taka, sorabotuvaat pri izbrabotka na predlozi za davawe na pogodnosti, se griàt osudenite lica vnimatelno i korisno da go upotrebuvaat svoeto slobodno vreme; i osudenite lica preku sredstvata za javno informirawe, da bidat redovno zapoznavani so op{testveno-politi~kite, ekonomskite, socij-alnite, kulturnite i drugi nastani.

Za Ulogata na slu`bata za bezbednost vo vospitniot i prevos-pitniot proces v. Penologija 2, str. 198-201.

7. Nadzornicite, komandirite i zapovednicite se vooruèni i ednoobrazno uniformirani. Krojot i bojata na nivnata uniforma e opredelena so poseben propis. So poseben propis e opredelen i vidot na oru`jeto, na~inot na negovoto nosewe i upotreba. (V. Pravilnik za uniformata, simbolot i oznakite na zvawata na pripadnicite na stra-àta vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi (SV RM 1994/16), Pravilnik za na~inot na vr{eweto na straàrskata slu`ba, vooruùvaweto i opremata na straàta vo kazneno-popravni-te ustanovi i vospitno-popravnite domovi (SV SRM 1981/3).

Koga vr{at slu`beno dejstvie pripadnicite na slu`bata za obez-beduvawe gi imaat ovlastuvawata na policaec.

v) Stopansko-instruktorska slu`ba

^len 45

(1) Stopansko-instruktorskata slu`ba ja organizira rabotata i

ostru~uvaweto na osudenite lica. (2) Rabotnoto angaìrawe na osudenite lica se ostvaruva vo

stopanski edinici {to gi osnovaat ustanovite. (3) Rabotite na stopansko-instruktorskata slu`ba gi vr{at

instruktori i drugi ostru~eni lica. ________________________ Stopansko instruktorskata slu`ba se griì za organizacijata i

raboteweto na posebnite organizacii i edinici so stopanskata dej-nost, za organizacijata i rabotata na osudenite lica nadvor od posebn-ite organizacii i edinici, za organizacijata i sproveduvaweto na stru~noto osposobuvawe na osudenite lica na rabotnoto mesto vo pos-ebnite organizacii i edinici i nadvor od niv, kako i za vr{ewe drugi raboti odredeni so propisi doneseni vrz osnova na zakon.

Vo stopanskite edinici se vrabotuvaat instruktori i drugi stru~ni lica od soodvetna struka koi gi ostru~uvaat osudenite lica vo procesot na rabotata za vr{ewe raboti od soodvetna dejnost.

131

Za ulogata na stru~nite instruktori vo ostvaruvaweto na "rabotnata terapija" i stru~noto osposobuvawe na osudenite lica v. Penologija 2, str. 185-187.

g) Zdravstvena slu`ba

^len 46

(1) Zdravstvenata slu`ba se organizira zaradi vr{ewe na

raboti na zdravstvena za{tita, sproveduvawe na higienski merki i kontrola na ishranata i vodata za piewe na osudenite lica vo soglasnost so op{tite propisi.

(2) Rabotite na zdravstvenata slu`ba gi vr{at lekari i drugi zdravstveni rabotnici, so zavr{en soodveten stepen na obrazovanie spored op{tite propisi.

________________________ Zdravstvenata slu`ba se organizira zaradi vr{ewe na

zdravstvena za{tita, sproveduvawe na higienski merki i kontrola na ishranata i vodata za piewe vo soglasnost so propisite. Zada~ite na zdravstvenata slu`ba gi vr{at lekari i drugi zdravstveni rabotnici so zavr{eno visoko odnosno vi{e obrazovanie. Za izvr{uvawe na ovie zada~i postojat objekti ili prostorii za bolni~ko i ambulantsko lekuvawe vo kazneno-popravnite ustanovi vo zavisnost od nivnata gol-emina i konkretnite potrebi.

V. ~l. 39 Ustav, objasnuvawa na ~l. 20 i 121-132 i Penolo{ki kompendium, str. 314-315.

Za ulogata na zdravstvenite rabotnici vo resocijalizacijata na osudenite lica v. Penologija 2, str. 208-210.

d) Izvr{no-upravna i finansiska slu`ba

^len 47

(1) Izvr{no-upravnata i finansiska slu`ba se organiziraat

zaradi vr{ewe na izvr{nite, upravnite, pravnite i finansiskite raboti na ustanovata, kako i za davawe na pravna pomo{ na osudenite lica.

(2) Rabotite na izvr{no-upravnata i finansiska slu`ba gi vr{at lica so zavr{en soodveten stepen na obrazovanie od soodvetna struka spored op{tite propisi.

________________________

132

Izvr{no-upravnata i finansiskata slu`ba se organizira za sproveduvawe na izvr{nite, upravnite, pravnite i finansiskite raboti i za davawe pravna pomo{ na osudenite lica. Rabotite od delo-krugot na ovie slu`bi gi vr{at pravnici, ekonomisti, knigovoditeli, smetkovoditeli i blagajnici, statisti~ari i sl.

^len 48

So op{tiot akt na ustanovata se opredeluva so oddelni odnosno

pove}e slu`bi na ustanovata da rakovodi zamenikot na direktorot ili rakovoditel na slu`bata.

________________________ Vo kazneno-popravnata ustanova moè da ima eden ili pove}e

rakovoditeli koi se specijaliziraat za vr{ewe na raboti osobeno od oblasta na bezbednosta, prevospituvaweto i vodeweto na stopanskata dejnost. Kako {to spomnavme porano, eden od rakovoditelite na nekoi od tie slu`bi poèlno e, vo prv red, da bide zamenikot na direktorot.

V. objasnuvawa na ~l. 38 i 39.

4. Ku}en red na ustanovata

^len 49

(1) Vo ustanovata se donesuva op{t akt so koj se ureduva

ku}niot red i poblisku se opredeluva organizacijata na rabotata i se propi{uva na~inot na ìveeweto na osudenite lica vo ustanovata.

(2) Op{tiot akt od stavot 1 na ovoj ~len go donesuva direktorot na ustanovata vo soglasnost so direktorot na Direkcijata.

________________________ Direktorot na ustanovata donesuva ku}en red so koj vo ramkite

na zakonskite i drugite propisi poblisku se opredeluva organizac-ijata na rabotata i na~inot na ìvewe vo opredelena kazneno-poprav-na ustanova. Vo nego vo osnova mora da se sodràni odredbi so koi poblisku se konkretiziraat odredbite na ZIS i drugite sprovedbeni propisi za:

- na~inot i postapkata za priem, smestuvawe, ishrana i obleku-vawe na osudenite lica i na~inot na nivnoto otpu{tawe,

- rabotnoto vreme, nagraduvaweto za rabotata, slobodnoto vreme i vremeto za odmor na osudenite lica,

133

- odrùvaweto na redot i disciplinata, - odr ̀ uvaweto na li~nata i zaedni~kata higiena, - na~inot na vodeweto na kazntinata na kazneno-popravnata

ustanova, - vremeto i na~inot na koristeweto na pravoto na osudenite

lica na prestoj na sve` vozduh, - dopi{uvaweto i na~inot na ispra}aweto i priemot na

po{tenskite pratki, - odmori i otsustva na osudenite lica, - na~inot na raspredelba i tro{ewe na gotovinskiot iznos so

koi moàt da raspolagaat osudenite, - predmetite za li~na upotreba {to osudenikot smee da gi

zadrì, - organiziraweto na ìvotot vo priemnoto oddelenie i na~inot

na ispituvaweto na negovata li~nost i formiraweto na planot za izvr{uvawe na kaznata,

- organizacijata na individualnata i grupnata prevospitna rabota

- organizacijata na kulturno prosvetnata rabota, sportskite i slobodnite aktivnosti,

- u~estvoto na osudenite lica vo samoorganiziraweto na ìvotot i rabotata vo ustanovata,

- uslovite {to osudenoto lice treba da gi ispolnuva za steknuvawe, uskratuvawe i zamena na pogodnosti,

- vremeto na poseti, za~estenosta i traeweto na posetata, - na~inot na ostvaruvaweto na pravata na osudenite lica, - odnesuvaweto vo prostoriite za smestuvawe, zatopluvaweto,

ishrana i dneven prestoj - povredite {to se kvalifikuvaat kako disciplinski prekr-

{oci, postapkata za utvrduvawe na odgovornosta i na~inot na izrek-uvawe na disciplinskite kazni,

- rasporedot na vremeto, - postapkata za vloùvawe na pretstavki, poplaki i àlbi so

obrazloènie do kogo se podnesuvaat istite, - postapkata za podnesuvawe na molbi za usloven otpust, pomi-

luvawe i vonredno ublaùvawe na kaznata, Primerok od ku}niot red mora da bide istaknat na vidno mesto

vo sekoj del koj pretstavuva posebna celina od prostorot na ustano-vata.


134

Glava V RABOTNI ODNOSI

1. Zasnovawe i prestanok na raboten odnos vo ustanovite

^len 50

Za zasnovawe i prestanok na raboten odnos i na rabotnite

odnosi vo ustanova se primenuvaat op{tite propisi za rabotnite odnosi, dokolku so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

________________________ 1. Odredbata upatuva na primena na op{tite propisi za

zasnovawe i prestanok na rabotniot odnos vo kazneno-popravnite ustanovi.

Oblasta na rabotnite odnosi normativno e uredena so Zakonot za rabotni odnosi - ZRO (SV RM 1993/80), Op{tiot kolektiven dogovor za javnite slu`bi, javnite preprijatija, dràvnite organi, organite na lokalnata samouprava i drugi pravni lica koi vr{at nestopanska dejnost - OKD (SV RM 1994/39), Kolektivniot dogovor za dràvnite, pravosudnite i organite na lokalnata samouprava na Republika Makedonija - KD (SV RM 1995/53) i Zakonot za organite na upravata - ZOU (SV RM 1990/40 i 1994/63).

Spored ovie propisi raboten odnos vo kazneno-popravna ustanova se zasnovuva so polnoletno lice, koe e dràvjanin na Repub-lika Makedonija, koe e zdravstveno sposobno za vr{ewe na opredeleni raboti i zada~i i koe gi ispolnuva posebnitye uslovi utvrdeni vo odredbite od ~l. 52, 53 i 54 od ZIS .

2. Pravilo 46 SMP: (1) Administracijata na kaznenite zavodi mora vnimatelno da go izbira personalot od site stepeni, za{to dobroto upravuvawe so kaznenite zavodi zavisi od ~esnosta na perso-nalot, negovata sovesnost, li~nite osobini i stru~nite sposobnosti.

(2) Administracijata na kaznenite zavodi mora postojano da vloùva usilbi vo svesta na personalot i javnoto mislewe da se budi i odrùva uveruvawe deka ovaa rabota pretstavuva mo{ne va`na op{te-stvena slu`ba. Taa treba da gi koristi site prikladni sredstva za toa da i se objasni na javnosta.

(3) Za postignuvawe na spomenatite celi ~lenovite na personalot treba da bidat vraboteni kako postojani stru~ni slu-`benici na kazneniot zavod, da imaat status na dràvni slu`benici i spored toa da im bide zagarantirana postojanost vo slu`bata koja }e zavisi samo od nivnoto rabotewe i nivnite fizi~ki sposobnosti. Platata treba da bide dovolna da gi privle~e i zadrì vo slu`bata

135

sposobnite maì i èni. Prednostite vo odnos na karierata i uslovite na slu`bata treba da bidat opredeleni so ogled na te{kata priroda na rabotata.

Pravilo 49 SMP: (1) Personalot vo najgolema mo`na mera treba da bide zajaknat so dovolen broj specijalisti kako {to se psihijatri, psiholozi, socijalni rabotnici, nastavnici i tehni~ki instruktori.

(2) Potrebno e da se obezbedat postojani uslugi od specijalni rabotnici, nastavnici i tehni~ki instruktori, ne isklu~uvaj}i gi pritoa i uslugite na honorarnite rabotnici i dobrovolno anga-ìraniot personal.

Pravilo 54 EZP: Zatvorskata uprava mora da sprovede vnimatelna selekcija pri vrabotuvaweto na noviot personal ili podocne`noto postavuvawe na opredeleni funkcii. Posebno vnimanie treba da se posveti na nivnata ~esnost, humanost, profesionalnite sposobnosti i li~nata prilagodlivost kon ovoj vid rabota.

(2) Personalot, po pravilo, mora da bide vraboten so polno rabotno vreme kako profesionalen zatvorski personal i da ima status na civilna slu`ba so opredeleni merki na bezbednost ~ija {to namena e samo ~uvawe na dobroto povedenie, efikasnosta, dobroto fizi~ko i du{evno zdravje i soodvetnoto nivo na obrazovanie. Platata na vrabotenite mora da bide takva da gi privle~e i zadrì soodvetnite stru~waci. Prednostite na vrabotuvaweto i uslovite na rabota mora da bidat povolni so ogled na baraniot karakter na rabotata.

(3) Koga e potrebno vrabotuvawe na personal so opredeleno vreme ovie kriteriumi mora da vaàt i za niv, vo soglasnost so pravilnikot na ustanovata.

Pravilo 57 EZP: (1) Vo granicite na mo`nostite me|u personalot mora da ima i dovolen broj specijalisti kako {to se psihijatri, psiholozi, socialni rabotnici, nastavnici i instruktori za komunikacii, fizi~ko vospituvawe i sport.

(2) Ovie i drugi specijalisti, po pravilo, mora da bidat vraboteni so polno rabotno vreme.Toa me|utoa ne smee da gi isklu~i povremenite i dobrovolni sorabotnici vo situaciite koga nivnata sorabotka e primerna i korisna.

^len 51

Zvawata na rabotnicite vo ustanovata i rabotite {to tie gi

izvr{uvaat se ureduvaat so ovoj zakon i so pravilnik za organizacija i rabota i pravilnik za sistematizacija na rabotnite mesta {to gi

136

donesuva direktorot na ustanovata vo soglasnost so direktorot na Direkcijata.

________________________ Zvawata na vrabotenite vo kazneno-popravnite ustanovi i rab-

otite i zada~ite koi tie gi izvr{uvaat se opredeleni so ovoj zakon i op{tite akti na sekoja ustanova za organizacija na rabotata i za si-stematizacija na rabotnite mesta. Ovie op{ti akti gi donesuva direk-torot na ustanovata po prethodno dobiena soglasnost od direktorot na Direkcijata za izvr{uvawe na sankciite. Stanuva zbor za osnovni pravni akti za vnatre{nata organizaciona postavenost na ustanovata so koi se reguliraat rabotite i zada~ite, organizacijata na slu`bite; se utvrduvaat rabotnite mesta; se opredeluvaat pravata, obvrskite i odgovornostite na vrabotenite; se propi{uvaat uslovite, stru~nata podgotovka i zvawata na opredeleni rabotni mesta i sl. Imeno so ogled na vidot, karakterot i goleminata na kazneno-popravnata ustanova, se sistematiziraat potrebnite rabotni mesta i se opredel-uva organizacijata na rabotata so izgotvuvawe na pravilnici za sistematizacija i za organizacija koi potoa se dostavuvaat na sog-lasnost do direktorot na Direkciajta za izvr{uvawe na sankciite. Po dobienata soglasnost aktite dobivaat pravna sila i nao|aat svoja primena vo funkcioniraweto na ustanovata.

V. Pravilnik za uniformata, simbolot i oznakite na zvawata na pripadnicite na straàta vo kaznerno-popravnite ustanovi i kazneno-popravni domovi (SV RM 1994/16).

^len 52

(1) Vo ustanova za vr{ewe na rabotite moè da se zasnova rab-

oten odnos so lice koe gi ispolnuva op{tite uslovi utvrdeni so zakon i posebnite uslovi opredeleni so ovoj zakon i op{tiot akt na ustanovata.

(2) Raboten odnos vo ustanova moè da se zasnova so lice koe ne e osuduvano za krivi~ni dela protiv dràvata, protiv vooruènite sili na Republika Makedonija, protiv ìvotot i teloto, protiv slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot, protiv javnite finansii, platniot promet i stopanstvoto, protiv imotot ili krivi~no delo izvr{eno od koristoqubie i ne~esni pobudi i protiv slu`benata dol`nost; protiv koe ne se vodi krivi~na postapka; na koe ne mu e izre~ena merka na bezbednot zabrana na vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost dodeka trae merkata i koe e zdravstveno i psihofizi~ki sposobno za rabota vo ustanova.

137

________________________ 1. Vo kazneno-popravnite ustanovi raboten odnos moè da

zasnova lice koe gi ispolnuva op{tite uslovi za zasnovawe na raboten odnos utvrdeni so zakon, posebnite uslovi opredeleni so ZIS, kako i spored uslovite utvrdeni so op{tiot akt za sistematizacija na rabotnite mesta na kazneno-popravnite ustanovi.

Spored ~l. 178 ZOU raboten odnos moè da se zasniva so pol-noletno lice, dràvjanin na Republika Makedonija koe e zdravstveno sposobno i ima stru~na podgotovka za vr{ewe na opredelena rabota i zada~i. Ovie uslovi nao|aat celosna primena vo kazneno-popravnite ustanovi so dopolnuvawe na potrebnite posebni uslovi koi se neopho-dni za zasnovawe na raboten odnos vo vakov vid ustanovi. Posebnite uslovi za zasnovawe na raboten odnos vo kazneno-popravnite ustanovi se predvideni so ZIS i aktot za sistematizacija na rabotnite mesta, kako uslovi na koi upatuvaat specifi~nite raboti i zada~i koi se izvr{uvaat vo kazneno-popravnite ustanovi.

2. Rabotniot odnos vo kazneno-popravnite ustanovi moè da se zasnova so lice koe pokraj op{tite uslovi treba da:

1. ne e osuduvano za opredeleni krivi~ni dela, 2. ne mu e izre~ena merka na bezbednost zabrana na vr{ewe na

profesija, dejnost ili dol`nost dodeka trae merkata i 3. da e zdravstveno i psihi~}i e sposobno za rabota vo ustanovata. Vo kazneno-popravna ustanova ne smee da se vraboti lice koe e

osuduvano za krivi~ni dela protiv: dràvata; protiv vooruènite sili na Republika Makedonija; protiv ìvotot i teloto; protiv jav-nite finansii, platniot promet i stopanstvoto; protiv imotot ili ako krivi~noto delo e storeno od koristoqubie i ne~esni pobudi; kako i protiv slu`benata dol`nost.

3. Postapkata za priem vo raboten odnos e vo soglasnost so ZOU. Rabotniot odnos vo ustanovata se zasnovuva vrz osnova na prethodno objaven javen konkurs vo dnevniot pe~at. Konkursot se objavuva za vr{ewe na rabotite i zada~ite od osnovnata dejnost na ustanovata, kako i za vr{ewe drugi raboti i zada~i za koi toa }e se opredeli so aktot za sistematizacija na rabotite i zada~ite. Javniot konkurs go sproveduva konkursna komisija. Taa e dol`na da gi razgleda podnes-enite prijavi i da go utvrdi redosledot vo listata na kandidatite spored uslovite {to oddelnite kandidati gi ispolnuvaat vo rok od 15 dena od denot na zaklu~uvaweto na konkursot. Za svojta rabota kon-kursnata komisija vodi zapisnik. Nejzinata rabota e javna. (v. ~l. 181-186 ZOU). Vo tekot na postapkata ustanovata treba da izvr{i konsultacii so Direkcijata za izvr{uvawe na sankciite.

138

Za izvr{eniot izbor pismeno se izvestuvaat site kandidati koi u~estvuvale na konkursot vo rok od 8 dena od denot koga e izvr{en izborot. Kandidatot koj smeta deka postapkata vo vrska so konkursot ne e sprovedena vo soglasnost so zakon ili deka e izbran kandidat koj ne gi ispolnuva uslovite, mo ̀ e vo rok od 15 dena od denot na dostavu-vaweto na izvestuvaweto za izvr{eniot izbor da izjavi àlba do nadle`niot organ koj re{ava vo vtor stepen vo predmet od oblasta na upravata.

^len 53

(1) Za rabotno mesto vospituva~ ili nastavnik raboten odnos

moè da se zasnova so lice koe ima zavr{eno visoko obrazovanie VII-1 stepen od soodvetna struka.

(2) Za rabotno mesto istruktor ili drugo stru~no lice raboten odnos moè da se zasnova so lice koe ima zavr{eno najmalku vi{e

obrazovanie VI-1 stepen ili VKV rabotnik, od soodvetna struka. ________________________ 1. Vospituvaweto i prevospituvaweto se zna~aen segment na pro-

cesot na resocijalizacijata na osudenite lica. Vrabotenite vklu~eni vo vospitno-prevospitniot proces potrebno e da gi ispolnuvaat svoite rabotni zada~i so cel da se otstranat kriminogenite vlijanija i pravilno formirawe na li~nosta na osudenoto lice so prifatliv odnos kon rabotata, semejstvoto i neposrednata ìvotna sredina. Vo funkcija na stru~no i profesionalno izvr{uvawe na ovie zada~i vo kazneno popravnite ustanovi se vrabotuvaat lica so zavr{eno visoko obrazovanie od oblasta na pedagogijata, psihologijata i sociologij-ata. So ogled na toa odredbata opredeluva deka za rabotnoto mesto vospituva~ ili nastavnik vo kazneno-popravnite ustanovi, raboten odnos moè da se zasnova samo dokolku se raboti za lica so visoka stru~na podgotovka od navedenite nau~ni oblasti.

2. Stavot 2 gi utvrduva posebnite uslovi za zasnovawe na raboten odnos vo stopansko-instruktorskata slu`ba. Ovaa slu`ba go organiz-ira procesot na rabotnoto angaìrawe na osudenite lica za vreme na izdrùvaweto na kaznata. Vo toj kontekst se predviduva za rabotnoto mesto instruktor ili drugo stru~no lice rabotniot odnos da se zas-nova samo so lice koe ima zavr{eno najmalku vi{e obrazovanie ili stru~na podgotovka na VKV rabotnik od soodvetna oblast.

139

^len 54

(1) Za pripravnik za rabotno mesto nadzornik vo slu`bata za

obezbeduvawe, raboten odnos moè da se zasnova so lice koe ima

zavr{eno najmalku sredno obrazovanie (IV-1 stepen), koe ne e postaro od 25 godini, koe e fizi~ki i psihi~ki sposobno za vr{ewe na raboti na nadzornik vo ustanova i koe go ima otsluèno voeniot rok.

(2) Za rabotni mesta komandir i zapovednik vo slu`bata za obezbeduvawe, raboten odnos moè da se zasnova so lice koe ima

visoko obrazovanie VII-1 stepen, koe e fizi~ki i psihi~ki sposobno za vr{ewe na ovie raboti vo slu`bata za obezbeduvawe i koe go ima otsluèno voeniot rok.

________________________ Odredbata gi opfa}a posebnite uslovi za zasnovawe raboten

odnos vo slu`bata za obezbeduvawe na kazneno-popravnite ustanovi. Specifi~nosta na rabotite {to gi vr{i ovaa slu`ba gi opredeluva i uslovite za zasnovawe na raboten odnos. Imeno, so st. 1 e opredeleno deka za pripravnik-nadzornik pokraj op{tite i posebnite uslovi utvrdeni vo ~l. 52 raboten odnos moè da se zasnova so lice koe ima zavr{eno najmalku sredno obrazovanie, koe ne e postaro od 25 godini, koe poseduva fizi~ki i psihi~ki predispozicii za vr{ewe na rabotite nadzornik i koe go ima otsluèno voeniot rok. Propi{a-nite uslovi se identi~ni na onie za zasnovawe na raboten odnos vo po-licijata (v. ~l. 50 ZVR) i za zasnovawe na raboten odnos vo sudskata policija (v. ~l. 104 ZS).

Stavot 2 gi opredeluva uslovite za zasnovawe na raboten odnos za rabotnite mesta komandir i zapovednik vo slu`bata za obezbed-uvawe, taka {to pokraj op{tite i posebnite uslovi za zasnovawe na raboten odnos vo kazneno-popravna ustanova, kandidatot za priem vo slu`bata za obezbeduvawe na rabotnite mesta komandir ili zapove-dnik potrebno e da ima zavr{eno visoko obrazovanie, da e fizi~ki i psihi~ki sposoben za vr{ewe na rabotite i da go ima otsluèno vo-eniot rok.

Iako ova obredba poblisku ne go opredeluva stru~noto ospos-obuvawe i usovr{uvawe na pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe, kako i proverka na na sposobnostite na liceto, od specifi~nosta na funkcijata i prirodata na rabotnite zada~i, proizleguva deka stru-~noto osposobuvawe i proverkata na sposobnostite na vrabotenite vo ovaa slu`ba e postojana grià na upravata na ustanovata i na Dir-ekcijata za izvr{uvawe na sankciite.

140

^len 55

(1) Psihofizi~kite sposobnosti na liceto koe se prima za

vr{ewe raboti vo slu`bata za obezbeduvawe gi utvrduva stru~na komisija, vrz osnova na prethoden telesen pregled i sproveden test spored posebna programa.

(2) Komisijata za utvrduvawe na psihofizi~kite sposobnosti od stav 1 na ovoj ~len ja imenuva direktorot na Direkcijata.

(3) Programata za utvrduvawe na psihofizi~kite sposobnosti na liceto koe se prima za vr{ewe raboti vo slu`bata za obezbeduvawe ja donesuva direktorot na Direkcijata.

________________________ Psihofizi~kite sposobnosti na liceto koe se prima za vr{ewe

na rabotite vo slu`bata za obezbeduvawe se bitna pretpostavka za zasnovawe na raboten odnos, na {to upatuva odredbata na ~l. 54. Por-adi toa stru~nata komisija, vrz osnova na pretrhoden telesen pregled i soodvetno sproveden psiholo{ki test vr{i izbor na kandidatite za priem.

Tro{ocite za rabotata na Komisijata pa|aat na tovar na kaz-neno-popravnata ustanova {to go upatila kandidatot na pregled.

Komisijata za utvrduvawe na psihofizi~kite sposobnosti ja imenuva direktorot na Direkcijata za izvr{uvawe na sankciite. Ovaa komisija treba da bide sostavena od najmalku 3 ~lena od koi eden e lekar, eden rabotnik vo Direkcijata za izvr{uvawe na sankciite i eden rabotnik vo kazneno-popravnata ustanova vo koja se prima rab-otnikot. Za najobjektivno utvrduvawe na psihofizi~kite sposobnosti, direktorot na Direkcijata donesuva posebna programa. Navedenata programa ne se odnesuva samo za licata koi prv pat se primaat vo slu`bata za obezbeduvawe, tuku i za ve}e vraboteni lica vo slu`bata, so ogled deka psihofizi~kite sposobnosti kako poseben uslov za izvr{uvawe na rabotnite zada~i mora postojano da se sledi i kontrolira od strana na stru~ni lica.

^len 56

(1) Pripravni~kiot sta` na rabotnoto mesto nadzornik trae

edna godina. (2) Po istekot na pripravni~kiot sta` pripravnikot polaga

stru~en ispit za vr{ewe na rabotite na nadzornik pred komisija {to ja imenuva direktorot na Direkcijata.

141

(3) Na~inot na stru~noto osposobuvawe i proverkata na stru-~nata podgotvenost se utvrduvaat so programa {to ja donesuva dire-ktorot na Direkcijata

________________________ Pripravni~kiot sta` za rabotnoto mesto nadzornik trae edna

godina. Kazneno-popravnata ustanova e dol`na da donese programa za

stru~no osposobuvawe na pripravnicite. Vo nea e pomestena obvrska sekoj pripravnik da pomine opredeleno vreme na site raboti od delokrugot na slu`bata za obezbeduvawe, so cel preku prakti~na rabota stru~no da se osposobi za vr{ewe na rabotite na bezbednosta. So ogled deka vo programata za stru~no osposobuvawe e opfatena i teoretska podgotovka na pripravnikot, vo samata ustanova se organiziraat seminari, kursevi i sovetuvawa na temi povrzani so izvr{uvaweto na rabotnite zada~i na pripadnicite na slu`bata na obezbeduvawe.

Po istekot na pripravni~kiot sta` pripravnikot mora da polaga stru~en ispit pred komisija koja ja imenuva direktorot na Direkcijata. Sostavot na ovaa komisija se opredeluva od lica so bogato teoretsko i prakti~no iskustvo, posebno vo raboteweto na slu`bata na obezbeduvawe i voop{to, vo oblasta na izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii.

Na~inot na polagaweto, stru~noto osposobuvawe i proverkata na stru~nata podgotvenost se utvrduva spored programa {to ja donesuva direktorot na Direkcijata za izvr{uvawe na sankciite. Vo nea e sodràna materija {to se odnesuva na osnovnite poznavawa na postapkata za priem i otpu{tawe na osudenite, prekr{o~no kaznetite i pritvorenite lica, vnatre{noto i nadvore{noto obezbeduvawe na kazneno-popravnata ustanova, sproveduvaweto na licata li{eni od sloboda, odrùvaweto na vnatre{niot red i disciplinata, kontrola na osudenite lica za vreme na rabotnoto angaìrawe vo, i nadvor od ustanovata, rakuvaweto so oru`je, upotrebata na sredstva za prisilba i vospitnata i preventivnata rabota na osudenite lica zaradi nivna resocijalizacija. Vo programata e potrebno da se sodràni predme-tite {to se polagaat, postapkata za prijavuvawe na ispitot, na~inot na polagaweto i sl.

V. Pravilnik za programata za izveduvawe na pripravni~kiot sta` i stru~nite ispiti na pripadnicite na straàta vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi (SV SRM 1981/3).

142

^len 57

(1) So liceto koe so uspeh }e go poloì stru~niot ispit se zas-

nova raboten odnos na neopredeleno vreme za rabotno mesto nad-zornik.

(2) Na liceto koe nema da go poloì stru~niot ispit mu pres-tanuva rabotniot odnos.

________________________ Ovaa odredba ja opredeluva polo`bata na liceto koe }e go pol-

oì odnosno nema da go poloì stru~niot ispit za rabotnoto mesto nadzornik. Po polagaweto na stru~niot ispit so liceto koe }e go poloì istiot se zasniva raboten odnos na neopredeleno vreme za rabotnoto mesto nadzornik i na liceto mu se vra~uva re{enie koe go donesuva direktorot na kazneno-popravnata ustanova.

Na pripravnikot koj nema da go poloì stru~niot ispit mu prestanuva rabotniot odnos po sila na zakonot, a vo re{enito {to mu se izdava potrebno e da se navede odlukata na komisijata od ~l. 56 st.2 spored koja pripravnikot ne go poloìl ispitot. Protiv odlukata na komisijata liceto ima pravo na prigovor do direktorot na Direkci-jata.

2. Rabotni mesta kaj koi staòt na osiguruvawe se smeta so

zgolemeno traewe

^len 58

(1) Za rabotnite mesta vo Ministerstvoto za pravda,

Direkcijata, ustanovata i sudot ~ija teìna i priroda na rabotite i posebnite uslovi pod koi tie se vr{at bitno vlijaat vrz namaluvaweto na rabotnata sposobnost se primenuvaat soodvetnite odredbi od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

(2) Kako rabotni mesta vo smisla na stav 1 na ovoj ~len se sme-taat rabotnite mesta koi se vr{at neposredno vo rabotata so osudeni lica.

________________________ Namaluvaweto na rabotnata sposobnost e predopredelena od

teìnata i uslovite na rabotata. Ottamu vo ZPIO se utvrdeni pos-ebni odredbi spored koi, za kategorijata rabotnici ~ii sta` na osi-guruvawe se smeta so zgolemeno traewe, se predvideni posebni uslovi za steknuvawe i ostvaruvawe na pravoto od penzija (v. ~l. 102-107 ZPIO). So ovaa odredba i posebna odluka na Vladata na Republika

143

Makedonija, soglasno ZPIO se konkretiziraat rabotnite mesta kaj koi staòt na osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe i vo Minis-terstvoto za pravda i vo Direkcijata i toa isklu~ivo za onie vrabot-eni koi vo ostvaruvaweto na svoite rabotni obvrski se vo postojan i neposreden kontakt so osudenite, prekr{o~no kaznetite i pritvorenite lica.

Vo ovoj pogled, vo momentov sî u{te vo sila e Odlukata za opredeluvawe na rabotni mesta {to imaat karakter na opredeleni dol`nosti vo kazneno-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi i vo Ministerstvoto za pravosudstvo i uprava i za obezbeduvawe pogo-lem li~en dohod na rabotnicite na opredeleni dol`nosti (SV RM 1993/35). Spored ~l. 2 na Odlukata, za rabotni mesta {to imaat karakter na opredeleni dol`nosti vo ovie ustanovi, pokraj rabotnite mesta od ~l. 68 st. 1 od ZIS SRM od 1979 godina (1. pripadnici na slu`ba za obezbeduvawe, 2. vospituva~i, 3. zdravstveni rabotnici, i 4. instruktori vo posebni stopanski organizacii i posebni stopanski edinici) se smetaat i: 5. minister za pravda, 6. potsekretar vo Minis-terstvoto za pravda, 7. direktor na Direkcijata za izvr{uvawe na sa-nkciite pri Ministerstvoto za pravda, 8. direkrot i zamenik uprav-itel na ustanova, 9. psiholog i socijalen rabotnik, 10. magacioner i gotva~i vo ustanova od zatvoren vid.

3. Plata na rabotnicite vo ustanovite

^len 59

(1) Na rabotnicite vo ustanovata im se obezbeduvaat plati od

sredstvata nameneti za finansirawe na rabotata na ustanovata. (2) Visinata na platata se opredeluva spored platni grupi

utvrdeni vrz osnova na vidot, teìnata i sloènosta na rabotite i uslovite pod koi tie se vr{at i dolìnata na rabotniot sta`.

(3) Platnite grupi se opredeluvaat so zakon. ________________________ 1. Odredbata go opredeluva na~inot na obezbeduvaweto na

finansiski sredstva za plati na vrabotenite vo kazneno-popravnite ustanovi. Sredstvata za plati na vrabotenite vo ovie ustanovi se obezbeduvaat vo Buxetot na Republika Makedonija.

2. Visinata na platite, vrz osnova na vidot, teìnata i sloènosta na rabotite i uslovite pod koi tie se vr{at i dolìnata na rabotniot sta` na vrabotenite vo kazneno-popravnite ustanovi se opredeluva spored platnite grupi.

144

3. Oblasta na utvrduvawe na platite na vrabotenite vo organite na dràvnata uprava i vo drugite javni slu`bi normativno se ureduva so zakon, pri {to se utvrduvaat kriteriumi za vidot, teìnata i sloènosta na rabotite i uslovite pod koi istite se izvr{uvaat.

^len 60

Na rabotnicite na rabotni mesta kaj koi staòt na

osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe platata im se zgolemuva do 30% od utvrdenata platna grupa.

________________________ Odredbata go opredeluva procentot so koj se zgolemuva iznosot

na platite na sekoj vraboten vo kazneno-popravnite ustanovi. Imeno platite na ovie rabotnici se pogolemi za 30% od platite na rabotni-cite so soodvetni kvalifikacii, odnosno stru~na podgotovka vo kaz-neno-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi i vo Minis-terstvoto za pravda, utvrdeni so pravilnicite za sistematizacija na rabotite i rabotnite zada~ite za raspredelba na platite.

4. Penzisko i invalidsko osiguruvawe

^len 61

Op{tite propisi za penzisko i invalidsko osiguruvawe se

odnesuvaat i na rabotnicite vo ustanovite, dokolku so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

________________________ Odredbata upatuva na primenata na op{tite propisi od oblasta

na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Imeno, vo posebniot del

na glava IV (~l. 102-109) ZPIO se predvideni posebni uslovi za stek-nuvawe i ostvaruvawe na pravata od penzisko i invalidsko osiguru-vawe za vrabotenite vo oblasta na izvr{uvaweto na sankciite.

^l. 102. ZPIO. Na ovlastenite rabotnici, vo smisla na prop-isite za izvr{uvawe na sankciite, staòt na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe i toa sekoi 12 meseci efektivno pominati na tie dol`nosti vo kazneno-popravnite i vospitno popravnite ustanovi im se smetaat kako 16 meseci sta` na osiguruvawe.

Pravo na sta` na osiguruvawe so zgolemeno traewe vo smisla na stav 1 na ovoj ~len imaat i rabotnicite vo Ministerstvoto za pravda, kazneno-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi koi rabotat na

145

rabotni mesta ~ija teìna i posebni uslovi pod koi tie se vr{at vlijaat vrz namaluvaweto na rabotnata sposobnost.

Rabotnite mesta od stav 2 na ovoj ~len gi utvrduva Vladata na Republika Makedonija po predlog na ministerot za pravda.

Odredbite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len ne se odnesuvaat na vremeto dodeka rabotnikot se nao|a na stru~no obrazovanie ili usovr{uvawe na koe e upaten od kazneno-popravnata, odnosno vospit-no-popravnata ustanova.

Na ovlastenite rabotnici ~ii status proizleguva od karakterot na dol`nostite {to gi vr{ele, staòt na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno treewe.

Kako i rabotnicite od MVR, i rabotnicite od ministerstvoto za pravda, kazneno-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi koi rabo-tat na mesta ~ija teìna i posebni uslovi vlijaat vrz namaluvaweto na rabotnata sposobnost, ostvaruvaat sta` so zgolemeno teraewe.

Staòt so zgolemeno traewe kako pravo mu pripa|a na rab-otnikot samo dodeka se nao|a na izvr{uvawe na dol`nostite, a ne i koga se nao|a na stru~no obrazovanie ili usovr{uvawe na koe e upaten od nadle`nite organi kade {to e vraboten, odnosno od kazneno-popravnata ili vospitno-popravnata ustanova.

^l. 103. ZPIO. Rabotnik vo Ministerstvoto za pravda, kazneno-popravna i vospitno-popravna ustanova, koj ima najmalku 25 godini penziski sta` od koi najmalku 15 godini efektivno pominati na rabotni mesta za koi staòt na osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe vo smisla na ~l. 102 stavovi 1 i 2 na ovoj zakon i 55 godini (ma`), odnosno 50 godini ìvot (èna), moè da ostvari pravo na starosna penzija, ako rabotniot odnos mu prestane po potreba na slu`bata.

Za rabotnicite so posebni ovlastuvawa vo Ministerstvoto za pravda, kazneno-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi, ovoj ~len predviduva popovolni uslovi vo odnos na op{tite osigurenici vo slu~ai koga rabotniot odnos prestanuva po potreba na slu`bata. Tie ostvaruvaat pravo na starosna penzija so vozrast od 55 godini (ma`), odnosno 50 godini (èna) i imaat najmalku 25 godini penziski sta` od koi najmalku 15 efektivno pominati na rabotni mesta za koi staòt na osiguruvawe se smeta so zgolemeno trewe vo smisla na ~l. 102 st. 1 i 2. ZPIO.

^l. 104 ZPIO. Penzija pod posebni uslovi moè da ostvari rab-otnik na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti kako i rabotnik na Ministerstvoto za pravda, kazneno-popravna i vospitno-popravna ustanova, koj iako vo momentot na ostvaruvaweto na pravoto ne e na rabotni mesta na koi staòt na osiguruvawe se smeta so zgolemeno

146

traewe ima najmalku 25 godini penziski sta` od koi najmalku 15 godini efektivno pominati na rabotni mesta na koi staòt na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe i 55 godini (ma`) i 50 godini ìvot (èna), ako rabotniot odnos im prestane po potreba na slu`bata.

Odredbata gi za{tituva ovlastenite rabotnici koi vo momentot na ostvaruvaweto na pravoto na penzija se nao|aat na rabota na rabotni mesta na koi staòt na osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe, odnosno nemaat status na ovlasteni lica da moàt pod isti uslovi da ostvarat pravo na penzija kako i rabotnicite koi vo mo-mentot na penzioniraweto go imaat toj status.

Ovie osigurenici, iako vo momentot na ostvaruvaweto na pravoto na starosna penzija nemaat status na ovlasteni lica, moè da ostvarat pravo na starosna penzija ako imaat najmalku 25 godini penz-iski sta`, od koi najmalku 15 efektivno pominati na rabotni mesta na koi staòt na osiguruvawe im se smeta so zgolemeno traewe i 55 godini (ma`) i 50 godini (èna). No za ostvaruvawe na pravo na penzija pod ovie uslovi i tuka se bara rabotniot odnos da prestanuva po potreba na slu`bata.

^l. 105 ZPIO. Na rabotnicite od ~lenovite 100, 102 i 104 na ovoj zakon im se opredeluva starosna penzija koja za 25 godini penziski sta` iznesuva 62,0% od penziskata osnova za ma`, odnosno 65,6% od penziskata osnova za èna i se zgolemuva za po 1,2% od penziskata osnova za sekoja natamo{na navr{ena godina do 40 godini penziski sta` (ma`), odnosno za po 1,44% od penziskata osnova za sekoja natamo{na navr{ena godina do 35 godini penziski sta` (èna), taka {to starosnata penzija ne moè da iznesuva pove}e od 80% od penziskata osnova.

penziski sta` ma` % èna %

25 62 65,60

26 63,2 64,04

27 64,4 68,48

28 65,6 69,92

29 66,8 71,36

30 68,0 72,80

31 69,2 74,24

32 70,4 75,68

33 71,6 77,12

34 72,8 78,56

35 74,0 80,0

147

36 75,2

37 76,4

38 77,6

39 78,8

40 80,0

^l. 106 ZPIO. Na rabotnicite od ~lenovite 100, 102 i 104 na

ovoj zakon za opredeluvawe na invalidska penzija spored dolìnata na penziski sta` se primenuvaat procentite od ~len 105 na ovoj zakon so toa {to kako najnizok procent do navr{enite 25 godini penziski sta` se opredeluva 62,0% od penziskata osnova za ma`, odnosno 65 od penziskata osnova za èna.

Za osigurenicite koi ostvaruvaat pravo na invalidska penzija se primenuvaat istite procenti kako za starosna penzija od ~l. 105 ZPIO so taa razlika {to za invalidska penzija najniskiot procent od 62,0% za ma`, odnosno 65,6% od penziskata osnova za èna se primenuva do navr{eni 25 godini penziski sta`. Kaj starosnata penzija ovie procenti se primenuvaat za navr{eni 25 godini penziski sta`. Me|utoa, vaka opredelena invalidska penzija kako i starosnata penzija ne moè da iznesuva pove}e od 80% od penziskata osnova.

^l. 107 ZPIO. Na rabotnicite od ~lenovite 100, 102 i 104 na ovoj zakon koi }e ostvarat pravo na starosna penzija spored op{tite uslovi, starosnata granica za ostvaruvawe pravo na starosna penzija im se namaluva za po edna godina za sekoi navr{eni ~etiri godini efektivno pominati na rabotni mesta na koi staòt na osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe.

Namaluvaweto na starosnata granica se odnesuva i na osigure-nicite na koi svojstvoto na rabotnik od ~lenovite 100 i 104 na ovoj zakon im prestanalo bez da ostvarat pravo na starosna penzija spored posebnite uslovi na ovoj zakon.

Ovoj ~len obezbeduva posebna za{tita na rabotnicite od ~l. 100, 102 i 104 ZPIO preku pravoto na namaluvawe na starosnata granica pri ostvaruvawe pravo na starosna penzija. Vakvata beneficija im ovozmoùva na ovie osigurenici pod popovolni uslovi vo pogled na godinite na ìvot da ostvarat starosna penzija. Na ovie osigurenici zaradi karakterot i teìnata na dol`nostite, odnosno rabotite koi gi vr{ele, zaradi {to im e zasmetan benificiran sta`, pravoto na starosna penzija spored uslovite predvideni vo ~l. 17 na ZPIO go ostvaruvaat so namaluvawe na starosnata granica za po edna godina za sekoi navr{eni ~etiri godini efektivno pominati na rabotni mesta na koi staòt na osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe.

148

Stavot 2 na ovoj ~len povolnosta od stav 1 im ja pruà i na osigu-renicite na koi svojstvoto na ovlasten rabotnik od ~l.100 i 104 ZPIO im prestanalo, a koi ostvaruvaat pravo na starosna penzija pod op{tite uslovi predvideni so ~l. 17 bez da ostavrat pravo na starosna penzija spored posebnite uslovi na ZPIO.

^l. 108 ZPIO. Rabotnite mesta od ~lenovite 100, 101 i 104 na ovoj zakon na koi staòt na osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe, kako i obemot na soodvetnoto namaluvawe na starosnata granica podleàt na revizija, na na~inot i po postapkata spored koi se vr{i utvrduvawe na tie rabotni mesta. Revizijata se vr{i najdocna od pet godini od denot na utvrduvaweto na tie rabotni mesta.

Zasmetuvaweto na efektivniot pominat sta` na osiguruvawe so zgolemeno trewe i za ovlasteni slu`beni lica od ~lenovite 100, 101 i 104 na ovoj zakon ne e od traen karakter, za{to ovoj ~len predviduva revizija na istiot kako i na obemot na soodvetnoto namaluvawe na starosnata granica. Revizijata se sproveduva na na~in i vo postapka spored koi se vr{i utvrduvaweto na rabotnite mesta na koi staòt na osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe.

^l. 109 ZPIO. Razlikata me|u penzijata utvrdena bez primena na ~lenovite od 100 do 107 na ovoj zakon i penzijata utvrdena so primena na tie ~lenovi, kako i celiot iznos na penzijata opredelena na osigurenik koj ne gi ispolnuval op{tite uslovi za ostvaruvawe na pravoto na penzija bez primena na tie ~lenovi, se obezbeduva od Buxetot na Republikata.

V. i ~l. 14 st. 1 t. 2; 122 st. 1 t. 2, 3 i 5 i 182 st. 1 t. 9 ZPIO

^len 62

(1) Na rabotnicite na rabotni mesta kaj koi staòt na

osiguruvawe se smeta so zgolemeno traewe, kaj koi }e nastapi nespos-obnost ili bitno namalena sposobnost za vr{ewe na rabotite na koi se rasporedeni, dokolku ne postoi mo`nost za rasporeduvawe na drugi raboti, im prestanuva rabotniot odnos.

(2) Nastapuvaweto na nesposobnosta ili bitnoto namaluvawe na sposobnosta go utvrduva stru~nata komisija od ~len 55 stav 1 od ovoj zakon.

(3) Rabotnicite na koi po osnovot od stav 1 na ovoj ~len, so ogled na promenite vo psihofizi~kite svojstva ili na op{tata zdravstvena sposobnost, im prestanuva rabotniot odnos imaat pravo na invalidska penzija.

________________________

149

1. Odredbata go opredeluva prestanokot na rabotniot odnos po potreba na slu`bata za rabotnicite na rabotni mesta kaj koi staòt na osiguruvuvawe se smeta so zgolemeno traewe poradi nastanuvawe na nesposobnost ili bitno namalena sposobnost za vr{ewe na rabotite na koi se rasporedeni, a ne postoi mo`nost za rasporeduvawe na drugi rabotni mesta. Pri utvrduvaweto na penziskiot sta` treba da se primenat propisite od oblasta na penziskoto i invalidskoto osiguruvuvawe (v. ~l. 102-109 ZPIO) i kako sta` na osiguruvawe da se zeme vremeto {to rabotnikot go pominal na rabota so polno rabotno vreme, kako i rabotata so skrateno rabotno vreme, dokolku postoela. Isto taka vo penziskiot sta` potrebno e da se presmeta i vremeto pominato na boleduvawe, profesionalna rehabilitacija i sl.

2. Nastanuvaweto na nesposobnosta ili bitnoto namaluvawe na sposobnosta go utvrduva stru~na komisija od ~l. 55 na zakonot odnosno istata komisija koja e zadolèna za utvrduvawe na psihofizi~kite sposobnosti potrebni pri priemot na rabota vo kazneno-popravnata ustanova. Odlukata za penzionirawe po ovoj osnov treba da bide podrobno obrazloèna vo poseben izve{taj na komisijata.

3. So ovoj stav se utvrduva pravoto na invalidska penzija dokolku kaj rabotnikot dojde do promena na psihofizi~kite svojstva ili nastapi promena na op{tata zdravstvena sostojba. Na ovie lica im prestanuva rabotniot odnos soglasno ZPIO i op{tite propisi od oblasta na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

^len 63

Rabotnicite na rabotni mesta kaj koi staòt na osiguruvawe se

smeta so zgolemeno traewe koi }e ostvarat pravo na penzija imaat pravo na otpremnina soglasno op{tite propisi.

________________________ Rabotnicite na rabotni mesta kaj koi staòt na osiguruvawe se

smeta so zgolemeno traewe, a }e go ostvarat pravoto na penzija imaat pravo na otpremnina soglasno so op{tite propisi. Vo takov slu~aj zadolìtelna e primenata na kolektivnite dogovori ( v. ~l. 74 KD ). Pri primenata na ovaa odredba ne se pravi razlika dali rabotnikot go ostvaruva pravoto na penzija po potreba na slu`bata ili poradi ispolnuvaweto na op{tiot zakonski uslov za pravoto na penzija.

150

Glava VI FINANSIRAWE NA USTANOVITE 1. Obezbeduvawe na sredstva za rabota

^len 64

(1) Sredstva za rabota na ustanovite se obezbeduvaat vo

Buxetot na Republika Makedonija. (2) Sredstvata za rabota na ustanovite se sostojat od sredstva

za plati na rakovodnite lica i rabotnicite, sredstva za materijalni tro{oci, sredstva za posebni nameni, sredstva za izgradba, rekonstrukcija, odrùvawe na objektite i opremuvawe na ustanovite, i opremuvawe na slu`bata za obezbeduvawe.

(3) Sredstvata za posebni nameni se obezbeduvaat za ishrana, obleka i drugite ìvotni potrebi na osudenite i pritvorenite lica, za vospituvawe i obrazovanie, tro{oci za prevoz za upatuvawe na osudeni lica vo ustanova i pri otpu{tawe od ustanova, za sprovedu-vawe na osudeni lica do nadleèn organ, za nadomestok za rabota nadvor od stopanskite edinici, za zdravstvena za{tita na osudenite lica i za drugi namenski potrebi na osudenite lica, spored godi{nite tro{oci za eden osudeni~ki ili pritvoreni~ki den.

(4) Sredstvata za posebni nameni od stav 2 na ovoj ~len se obezbeduvaat i za isplata na otpremnina na rabotnicite pri ostvaruvaweto na pravoto na penzija, kako i za otpremnina pri nesre}a na rabota i pomo{ na semejstvoto, ako rabotnikot go izgubi ìvotot vo vr{eweto na slu`bata, za nabavka na uniformi, vooruùvawe i za drugo opremuvawe na slu`bata za obezbeduvawe, kako i za stru~no usovr{uvawe na rabotnicite vo ustanovata.

________________________ Izvr{uvaweto na sankciite e dejnost od op{t interes na drà-

vata. Sredstvata za rabota na kazneno-popravnite ustanovi se obezbe-duvaat so Buxetot na Republikata iako i ustanovite u~estvuvaat so sopstveni sredstva ostvareni od raboteweto na stopanskite edinici. Vo su{tinsko funkcionalna smisla odredbata na stav 1 ja obvrzuva dràvata da obezbeduva potrebni sredstva za rabota na kazneno-pop-ravnite ustanovi, so ogled na toa {to maksimalno e izrazen faktot za uspe{no dejstvuvawe kako na generalnopreventiven taka i na specijalnopreventiven plan vo oblasta na izvr{uvawe na sankciite.

So ZOU (v. ~l. 166 st. 2) sredstvata za rabota na organot |i so~i-nuvaat sredstvata za plati i zaedni~ka potro{uva~ka na vrabotenite, sredstva za materijalni tro{oci, sredstva za posebni nameni i

151

sredstva za oprema. Vo funkcija na operacionalizacija na ovoj ~len formulirana e i odredbata na st. 2. Imeno, sredstvata za rabota na kazneno-popravnite ustanovi se sostojat od sredstva za plati na rakovodnite lica i rabotnicite, sredstva za materijalni tro{oci i za posebna namena i sredstva za izgradba, rekonstrukcija, odrùvawe na objektite i opremuvawe na slu`bite i ustanovite vo celina. Vis-inata na sredstvata za rabota na ustanovata se utvrduva vrz osnova na programa za rabota koja sodrì pegled i zada~i, kako plan za pot-rebnite sredstva za nejzino izvr{uvawe. Ova programa pred krajot na tekovnata godina se dostavuva do Ministerstvoto za finansii kako organ nadleèn za sproveduvawe i realizacija na Buxetot.

Stavot 3 gi opredeluva sredstvaat za posebni nameni i ja prop-i{uva nivnata upotreba. Imeno, ovaa stavka - sredstva za posebni nam-eni obezbeduva sredstva za ishrana, obleka i drugi ìvotni potrebi na osudenite i pritvorenite lica, za vospituvawe i obrazovanie, tro{o-ci za prevoz za upatuvawe na osudeni lica i za nivno otpu{tawe od ustanovata, tro{oci za sprovod i premestuvawe na osudenite, za nado-mestok za rabota, za zdravstverna za{tita i dr. Pri programiraweto na sredstvata za posebni nameni kazneno-popravnite ustanovi zadol-ìtelno se rakovodat od faktot kolku ~ini eden osudeni~ki den na prestoj vo ovie ustanovi. Sredstvata za posebni nameni isto taka se obezbeduvaat i za isplata na otpremnina pri nesre}a na rabota, po-mo{ na semejstvata dokolku vraboteniot go zagubi ìvotot pri vr{e-weto na slu`bata, za nabavka na uniformi, vooruùvawe i drugo opre-menuvawe na slu`bata za obezbeduvawe, kako i za stru~no usov-r{uvawe na rabotnicite vo ustanovata.

^len 65

So programa {to ja donesuva Vladata na Republika Makedonija

se opredeluva visinata na sredstvata za izgradba, rekonstrukcija, odrùvawe na objektite i opremuvawe na ustanovite, i se utvrduva i nivnata pobliska namena.

________________________ Odredbata upatuva na obvrskata za donesuvawe programa za

izgradba, dogradba, rekonstrukcija, odrùvawe na objektite i opremu-vawe na ustanovite, pri {to se utvrduva visinata na sredstvata, rabotite koi }e se izvr{at, rokovite za izvr{uvawe i drugi elementi soglasno Zakonot za buxetite. Ovaa programa ja donesuva Vladata na Republika Makedonija.

152

V. Programa za finansirawe na izgradba, dogradba, adaptacija i pogolemi popravki na zgradi na pravosudnite organi, kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite ustanovi i za opremuvawe na ovie organi i ustanovi vo periodot od 1997 do 2000 godina (SV RM 1996/59).

^len 66

Direkcijata se griì za finansirawe na rabotata na

ustanovite, za obezbeduvawe na uslovi za rabota, i za ostvaruvawe na programata od ~len 65 na ovoj zakon.

________________________ 1. Vrz osnova na ~l. 23 ZIS spored koj e opredeleno so rabotite

na izvr{uvaweto na sankciite da rakovodi direktorot na Direkcijata za izvr{uvawe na sankciite, so ovaa odredba e utvrdeno deka Direkcijata se griì i za finansirawe na rabotata na kazneno-popravnite ustanovi, za obezbeduvaweto uslovi za nepre~ena rabota i za ostvaruvawe na programata od ~l. 65. Imeno Direkcijata za izvr-{uvawe na sankciite preku redovno sledewe na sostojbite na finan-siraweto na kazneno-popravnite ustanovi, potrebno e da vr{i sood-vetni analizi na materijalnite pretpostavki za ostvaruvawe na fun-kcijata na kazneno-popravnite ustanovi, platite na vrabotenite, pos-tojanata obuka na zatvorskiot personal i sl., i na Vladata na Re-publika Makedonija da í predlaga prezemawe na soodvetni aktivnosti za nadminuvawe na eventualnite finansiski pote{kotii. Vo toj kont-ekst e pomestena i nejzinata grià za gradba, odrùvawe i obnovuvawe na ustanovite.

2. Na ova mesto me|utoa mora da se spomne deka pokraj izri~no opredelenite dol`nosti i ovlastuvawa od organizaciona, operativna i materijalna priroda, opredeleni so ~l. 66, Direkcijata vo oblasta na izv{uvaweto na sankciite ima i drugi mo{ne {iroki ingerencii. Vo toj krug vo prv red spa|aat nejzinite ovlastuvawa od analiti~ka priroda. Ovoj vid ovlastuvawa Direkcijata gi ostvaruva preku slede-we i prou~uvawe na rabotata na kazneno-popravnite ustanovi vo vrska so unapreduvaweto na nivnata organizacija i rabota i obezbeduvaweto na neophodnite pretpostavki za ostvaruvawe na nivnata funkcija.

Za uspe{no ostvaruvawe na ovie zada~i kako neophodna pretpos-tavka se javuva preliminarnoto ostvaruvaweto na obvrskite na samite upravi na zatvorskite ustanovi. Sekoja od niv poedine~no treba da doa|a do informacii za sopstvenite i vkupnite sostojbi vo pogled na sistemot na izvr{uvaweto na kaznata. Za ostvaruvawe na ovaa cel

153

zatvorskite upravi redovno ja nadgleduvaat situacijata i problemite vo sopstvenata sredina i samite gi razre{uvaat ili davaat predlozi za nivno nadminuvawe. Toga{ koga opredeleni okolnosti ili neprija-tni situacii ne moàt da se nadminat so sopstveni sili i sopstveno dejstvuvawe, dol`nost na direktorite na ustanovata e nu`no da se obratat do Direkcijata.

Direkcijata sobira soodvetni informacii ne samo od izve{t-aite na ustanovite i nivnite programi za razvoj, tuku i preku nepos-redniot nadzor {to go ostvaruva vo niv, kako i od drugi stru~ni i nau~ni analizi {to samata gi vr{i ili do niv doa|a preku soodvetni nau~noistraùva~}i instituti. Vrz osnova na tie materijali Direkcijata formira stavovi i donesuva ocen}i za sostojbite vo izvr{uvaweto na sankciite i prezema soodvetni merki kako za nadmi-nuvawe na slabostite, propustite i nepovolnite sostojbi vo pogled na organizacijata i rabotata na poedine~nite ustanovi, taka i za osovremenuvawe na sistemot na izvr{uvaweto vo celost i negovoto usoglasuvawe so najvisokite dostigawa vo penolo{kata oblast. Ili, nakratko, Direkcijata ja sledi i prou~uva primenata na sistemot na izvr{uvaweto na sankciite, sobira i obrabotuva statisti~}i podat-oci za izvr{uvaweto na kaznite, merkite na bezbednost, vospitno-popravnite merki i prekr{o~nite kazni i go unapreduva ili dava predlozi za unapreduvawe na toj sistem.

Zaradi unapreduvaweto na merkite na izvr{uvaweto Direkcij-ata sorabotuva so me|unarodni organi, so pravosudnite organi, so nau~ni organizacii, centrite za socijalna rabota i drugi zainteresi-rani organi i organizacii.

Vo ramkite na normativno-upravnite raboti Direkcijata e ovla-stena da donesuva op{ti akti i da dava soglasnost na aktite {to gi donesuvaat kazneno-popravnite ustanovi vo vrska so ZIS, kako i da donesuva prvostepeni re{enija vo vrska so ostvaruvaweto na pravata na osudenite lica.

Direkcijata e odgovorna za pravilno izvr{uvawe na sankciite. Ili poinaku kaàno, za soznanijata vo pogled na funkcioniraweto i postignatite rezultati vo sistemot na izvr{uvaweto, Direkcijata e dol`na da gi izvestuva Vladata i Sobranieto na Republika Maked-onija.


154

Glava VII ORGANIZACIJA I RABOTA NA STOPANSKITE EDINICI

1. Osnovawe na stopanskite edinici

^len 67

(1) Vo ustanovite se osnovaat edna ili pove}e stopanski

edinici zaradi rabota na osudenite lica. (2) Vo koi ustanovi ne postojat uslovi za osnovawe na stopanska

edinica odlu~uva direktorot na Direkcijata. ________________________ 1. Vo kazneno-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi se

osnovaat stopanski edinici za raboten tretman na osudenite polnol-etni i maloletni lica. Stopanskite edinici se vnatre{en organiza-cionen oblik na ustanovite koi vo svojot sostav moàt da imaat indu-striski pogoni, rabotilnici, ekonomii, servisi, prodavnici za svoi proizvodi, ugostitelski objekti i drugi edinici. Tie se organiziraat na na~in {to postignuvaweto na ekonomskata korist od rabotata na osudenite polnoletni i maloletni lica nema da se odrazi {tetno vrz ostvaruvaweto na celite na kaznata.

Celta na rabotata na osudenite lica i maloletnite storiteli na krivi~ni dela vo stopasnkite edinici e da se zdobijat so rabotni navi}i, da gi odràt svoite rabotni sposobnosti i da go zgolemat stru~noto znaewe, zaradi polesno vklu~uvawe vo ìvotot na sloboda po otpu{taweto od ustanovata. Vo niv pokraj osudenite polnoletni i maloletni lica, rabotat i instruktorite koi vrz osnova na prethodno utvrdena programa za rabota go organiziraat procesot na rabotata i nivnoto obu~uvuvawe i stru~no usovr{uvawe.

2. Vo koi kazneno-popravni ustanovi ne postojat uslovi za osnovawe na stopanska edinica odlu~uva direktorot na Direkcijata. Ovaa odredba ima za cel vrz osnova na seopfatno sogleduvawe i anal-iza da obezbedi utvrduvawe na kriteriumi vo koi ustanovi }e se osno-vaat stopanski edinici. Pritoa treba zadolìtelno da se ima predvid vidot na ustanovata, brojot na osudeni~kata populacija, uslovite za organizirawe i funkcionirawe na stopanskata edinica i sl.

^len 68

(1) Stopanska edinica se osnova so odluka na Vladata na Repu-

blika Makedonija.

155

(2) Po~etnite sredstva neophodni za osnovawe na stopanskata edinica se obezbeduvaat vo Buxetot na Republika Makedonija.

________________________ Stopanskata edinica se osnova so odluka na Vladatana Republi-

ka Makedonija. Osnova~ot treba da ja sogleda potrebata od osnovawe na stopanska edinica vo kazneno-popravnata ustanova, a pred sî, da utvrdi dali ustanovata raspolaga so potrebnite prostorii, materijal-ni i finansiski uslovi, kako i dali vo ustanovata ima soodveten kadrovski potencijal za vr{ewe na stopanskata dejnost.

^len 69

(1) Aktot za osnovawe na stopanskata edinica gi sodrì

podatocite predvideni so op{tite propisi za osnovawe na trgovski dru{tva.

(2) Stopanskata edinica se zapi{uva vo trgovskiot registar. ________________________ Aktot za osnovawe na stopanska edinica treba da go sodrì

nazivot na osnova~ot, firmata pod koja }e raboti stopanskata edini-ca, sedi{teto, dejnosta so koja }e se zanimava edinicata, iznosot na sredstvata za osnovawe i po~etokot na rabota i drugi podatoci.

Stopanskata edinica se zapi{uva vo trgovskiot registar, a zapi-{uvaweto vo trgovaskiot registar se objavuva vo Slu`ben vesnik na RM.

V. ZTD.

^len 70

So rabotata na stopanskata edinica rakovodi direktorot na

ustanovata ili lice ovlasteno od nego. ________________________ Odredbata ja opredeluva nadle`nosta vo vrska so rakovodeweto

so stopanskata edinica. Direktorot na kazneno-popravnata ustanova e li~no odgovoren za svojata rabota i za funkcioniraweto na ustano-vata, i ottamu e odgovoren i za funkcioniraweto na stopanskata edinica. Odredbata dava mo`nost direktorot da opredeli i drugo lice koe e vraboteno vo ustanovata da rakovodi so stopanskata edinica. Pri opredeluvaweto na drugo lice koe }e rakovodi so stopanskata edinica potrebno e da se ima predvid negovata stru~na sprema.

156

^len 71

(1) Stopanskata edinica ima svojstvo na pravno lice i vo

prometot nastapuva vo svoe ime i za svoja smetka. (2) Finansiskoto rabotewe na stopanskata edinica se vr{i

preku posebna smetka. ________________________ Odredbata e vo soglasnost so ~l. 6 od ZJP. Svojstvo na pravno

lice se steknuva so upisot vo trgovskiot registar. Vo prometot stop-anskata edinica, kako pravno lice nastapuva vo svoe ime i za svoja smetka.

So ogled na svojstvoto na pravno lice finansiskoto rabotewe stopanskata edinica go vr{i preku posebna smetka. Soglasno ~l. 7 ZJP, svoeto materijalno-finansisko rabotewe stopanskata edinica go vodi vrz osnova na finansiskite i smetkovodstvenite pravila i standardi za trgovskite dru{tva.

^len 72

Stopanskata edinica na ostvareniot prihod i dobivka ne pla}a

danok i drugi obvrski, osven danokot na promet. ________________________ 1. Vo sostavot na kazneno-popravnite ustanovi vo Republika

Makedonija funkcioniraat posebni stopanski organizacii i edinici, osnovani so akt na Vladata na Republika Makedonija, soglasno ~l. 6 od ZPOE. Ovoj zakon e ukinat so noviot ZIS, me|utoa istiot praven reìm vo odnos na stopanskoto rabotewe ostanuva vo funkcija kako edinstven moèn na~in na regulirawe vo oblasta.

Posebnite organizacii i edinici se vnatre{en oblik na struktuirawe na kazneno-popravnite ustanovi preku koj se ostvaruva su{testveniot element na aktivnosta za vospituvawe i stru~no osposobuvawe na osudenite lica vo tekot na izvr{uvaweto na kaznata. Imeno rabotnoto angaìrawe na osudenite lica vo ovie stopanski organizacii i edinici nema, nitu moè da ima za cel sozdavawe na profit i voop{to stopanisuvawe vrz pazarni uslovi tuku prestavu-vaat organizirana trudova aktivnost na osudenite lica {to e vo funk-cija na nivnoto osposobuvawe, zdobivawe na rabotni naviki, odrù-vawe na nivnite rabotni sposobnosti i zgolemuvawe na stru~noto znaewe zaradi polesno vklu~uvawe vo ìvotot na sloboda po otpu{t-aweto od izdrùvaweto na kaznata zatvor.

157

Postavenosta na stopanskite organizacii i edinici na ovoj na~in, od penolo{ki aspekt upatuva deka produktivnosta vo ovie orga-nizacii i edinici e pove}ekratno pomala od onaa vo preprijatijata poradi {to, so ZPOE (~l. 19) bea oslobodeni od pla}awe na danoci, kamata na deloven fond, pridonesi od zaedni~ki rezervi, pridonesi i drugi dava~ki, osven {to bea dol`ni da pla}aat danok na promet. Istiot praven reìm e vospostaven i so ovaa odredba od ZIS. Imeno, dokolku proizvodite od ovie organizacii i edinici bidat optovareni so opredeleni dava~ki, cenata na proizvodite bi bila povisoka od onaa po koja {to na pazarot se prodavaat proizvodi od ist vid i ne bi moèlo za istite da se obezbedi plasman, a od druga strana rabotnoto angaìrawe na osudenite lica bi bilo neproduktivno i besmisleno {to e sprotivno na osnovnite celi na procesot na resocijalizacijata.

So ogled na iznesenite odredbi sodràni vo ZIS, edinstvena e

konstatacijata deka ovoj zakon e lex specijalis vo odnos na ZDD. Spored toa kazneno-popravnite ustanovi ne se obvrzani da pla}aat danok od dobivka za rabotata na stopanskite organizacii i edinici.

Imajki go vo vid iznesenoto stopanskata edinica na ostvareniot prihod i dobivka ne pla}a danok i drugi obvrski, osven danokot na promet. Ovaa odredba pretstavuva isklu~ok od op{tite propisi za danocite so ogled na toa {to vo stopanskite edinici rabotat osudeni lica koi se nestru~ni i nekvalifikuvani za soodvetnata rabota.

2. Osloboduvaweto spored ~l. 72 ZIS isklu~ivo se odnesuva na danokot i pridonesite od dobivka, a ne i na personalniot danok od dohod. So drugi zborivi kazneno-popravnite ustanovi se obvrznici za presmetuvawe i pla}awe na personalniot danok od dohod.

Vrz osnovana ~l. 75, 76 i 95 od ZPDD, na isplateniot mese~en nadomestok za rabota na osudenite lica ustanovata e dol`na da pres-meta i pla}a personalen danok od dohod i pridones za penzisko i invalidsko osiguruvawe za profesionalno zaboluvawe. Ovoj zakon e sistemski zakon so koj se voveduva personalen danok od dohod i se utvrduva na~inot na odano~uvawe na dohod na gra|anite. Spored ~l. 7 od zakonot, obvrznik na danokot od dohod e sekoe fizi~ko lice rezi-dent na Republika Makedonija za dohod {to go ostvaruva vo zemjata i vo stranstvo, a so ~l. 6 se propi{ani primawata na koi ne se pla}a danok od dohod. So ogled na toa {to so ZPDD e evidentno deka ne e predvideno dano~no osloboduvawe za posebnite stopanski edinici na kazneno-popravnite ustanovi, tie se dol`ni da go primenuvaat ovoj sistemski zakon.

158

^len 73

(1) Po isplatata na bruto platite i drugite nadomestoci za

rabota na rabotnicite na stopanskata edinica i nadomestokot i nagradata za rabota na osudenite lica, dobivkata se rasporeduva 70% za akumulacija, a 30% za izgradba i opremuvawe na ustanovite i na slu`bata za obezbeduvawe.

(2) Za realizacijata na sredstvata od stav 1 na ovoj ~len se griì Direkcijata.

________________________ 1. Odredbata go opredeluva rasporeduvaweto na prihodot na

sredstvata ostvareni od raboteweto na ustanovata. Od ostvareniot prihod vo prv red se namiruvaat obvrskite sprema rabotnicite vo stopanskata edinica preku isplata na platite i drugite nadomestoci po osnov na rabotniot odnos. Ostatokot na sredstvara se raspredeluva taka {to 70% se odvojuva za akumulacija i 30% vo fondot namenet za opremuvawe na ustanovite i na slu`bata za obezbeduvawe.

2. Za realizacija na sredstvata koi se nameneti za izgradba i opremuvawe, kako i za obezbeduvawe na oprema i drugi sredstva za rabota na slu`bata za obezbeduvawe vodi grià Direkcijata za izvr{uvawe na sankciite.

Glava VII NADZOR VO RABOTATA NA USTANOVITE

1. Stru~no-instruktorski nadzor vo izvr{uvaweto na sankciite

^len 74

(1) Direkcijata vr{i stru~no instruktorski nadzor vrz

rabotata na ustanovite. (2) Stru~no-instruktorskiot nadzor se sostoi vo obezbeduvawe

kaznata zatvor da se izvr{uva soodvetno so osnovnite na~ela utvrdeni so ovoj zakon, so nastojuvawe pri toa da dojdat do izraz sovremenite penolo{ki principi za unapreduvawe i razvoj na sistemot na izvr{uvaweto na sankciite, kako i pozitivnite iskustva od funkcioniraweto na sovremenite sistemi za izvr{uvawe na kaznata zatvor, kako i vo anketirawe, sogleduvawe i analiza na sostojbite i otstranuvawe na problemite i slabostite vo rabotata na ustanovite.

(3) Stru~no-instruktorskiot nadzor od stav 2 na ovoj ~len neposredno go ostvaruva inspektor za izvr{uvawe na sankciite.

159

(4) Vo vr{eweto na nadzorot inspektorot moè da angaìra u~estvo na nau~ni i stru~ni ustanovi ili oddelni nau~ni i stru~ni rabotnici od soodvetnata oblast.

________________________ 1. Direkcijata e dol`na da vodi grià za osnovnite postavki na

izvr{uvaweto vo kazneno-popravnite ustanovi i da go organizira taka {to tie ustanovi }e bidat iskoristeni na najdobar moè na~in. Ottamu, zaradi pravilno i efikasno izvr{uvawe na zada~ite i unap-reduvawe na raboteweto vo penitencijarnite ustanovi, Direkcijata se griì za:

- obezbeduvawe kaznata zatvor da se izvr{uva soodvetno so osnovnite na~ela utvrdeni vo ZIS, so nastojuvawe da dojdat do izraz sovremenite penolo{ki principi za unapreduvawe i razvoj na sistemot na izvr{uvaweto na sankciite, kako i pozitivnite iskustva od funkcioniraweto na sovremenite sistemi na izvr{uvawe na kaz-nata,

- an}etirawe, sogleduvawe i analiza na sostojbite i otstran-uvawe na problemite i slabostite vo rabotata na ustanovite ili na poedini slu`bi i davawe stru~na pomo{,

- obezbeduvawe na edinstvo vo izvr{uvaweto na kaznata zatvor, - prenesuvawe na pozitivnite iskustva od rabotata, Ovie zada~i se ostvaruvaat so posredstvo na nadzor (kontrola)

koj, kako {to moè da se zabeleì, se odnesuva na okolnostite od zna-~ewe za izvr{uvaweto na kaznata zatvor vo kazneno-popravnite ustanovi.

V. Upatstvo za vidot na evidencijata, sodrìnata i na~inot na vodeweto na mati~nite knigi i li~niot list za osudenite i prit-vorenite lica i za maloletnicite na koi im e izre~ena zavodska merka, SV SRM 1982/48).

2. Stru~no instruktorskiot nadzor vo izvr{uvaweto na sankciite e vo nadle`nost na Direkcijata za izvr{uvawe na sankci-ite pri Ministerstvoto za pravda. Ovoj nadzor neposredno go ostvar-uva inspektor za izvr{uvawe na sankciite koj pritoa moè da anga-ìra u~estvo na nau~ni i stru~ni ustanovi ili oddelni nau~ni i stru-~ni rabotnici od soodvetnata oblast.

Navedenite oblici na nadzor se ostvaruvaat preku neposreden uvid vo uslovite na ìvotot i rabota na ustanovite, uvid vo nivnite normativni akti i na~inot na nivnata realizacija, preku sledewe na prigovorite i poplakite na osudenite lica, preku neposredni razgo-vori so zatvorskata administracija i osudenite lica i niz drugi formi na neposredna kontrola. Predmet na uvid i ocenka se brojni aspekti od ìvotot i rabotata vo ustanovata, a osobeno: organiz-

160

acijata na kazneno-popravnata ustanova, postavenosta i organizaci-jata na slu`bite vo ustanovata, osposobenosta na kadrite i nivnoto angaìrawe vo izvr{uvaweto na funkcijata na ustanovata, organiza-cijata i funkcioniraweto na priemnoto i otpusnoto oddelenie, prim-enata na sovremeni penolo{ki, pedago{ki i andrago{ki oblici, metodi i sredstva vo vospituvaweto i prevospituvaweto na osudenite lica, obrazovanieto i stru~noto ostru~uvawe na osudenite lica, postavenosta i organizacijata na ìvotot vo ustanovata od aspekt na neophodnite uslovi za odrùvawe na nivnoto psihofizi~ko zdravje, organizacijata na rabotata na osudenite lica, higiensko-tehni~kata za{tita pri rabotata i presmetuvawe i isplata na nadomestokot za rabota, ishranata na osudenite lica, ukaùvaweto na zdravstvenata za{tita i dr.

Za taa cel direktorot na ustanovata e dolèn na nadzorniot organ da mu ja obezbedi i dade na uvid potrebnata dokumentacija, da mu sozdade uslovi za razgovori so osudenite lica, so ili bez prisustvo na slu`benici na ustanovata i drugi uslovi za ostvaruvawe na nepre~ena rabota.

Za izvr{eniot nadzor i utvrdenite sostojbi nadzorniot organ, vo ovoj slu~aj inspektorot ili kaj sudskiot nadzor - sudijata za izvr{uvawe na sankciite, sostavuvaat poseben zapisnik, a dokolku se utvrdeni opredeleni nepravilnosti vo raboteweto na ustanovata i povredi na pravata na osudenite i re{enie za nivno otstranuvawe odnosno vospostavuvawe. Vo funkcija na obezbeduvawe na edinstveno ostvaruvawe na izvr{uvaweto i koordinirano deluvawe, nadzornite organi (inspektotot i sudijata za izvr{uvawe na sankciite) se dol`ni me|usebno da sorabotuvaat i da se izvestuvaat za utvrdenite nepravilnosti.

3. Osnovniot nadzor vo kazneno-popravnite ustanovi treba da se vr{i od strana na Direkcijata za izvr{uvawe na sankciite. Nadzorot moè da bide odnapred najaven, no za da se izbegnat privremeni podobruvawa na sostojbite podobro e ako ima po~esti nenajaveni ins-pekciski nadzori. Nadzorot treba vo sebe da vklu~uva najrazli~ni proverki kako {to se: postapkite za priem na osudeni lica; koris-teweto na disciplinskite kazni; funkcioniraweto na bezbednosnite merki; odrùvaweto na ~istotata; primena na odredbite vo vrska so prevospitnata rabota i sl. Nadzorot vo sebe treba da vklu~uva i raz-govori so osudenite lica za nivnite pozitivni i negativni iskustva vo ustanovata.

Zabele{kite i krajnata ocenka od izvr{eniot nadzor se vnesu-vaat vo pismen izve{taj koj ne samo {to }e mu bide na raspolagawe na direktorot na Direkcijata, tuku i na direktorot na kazneno-popravna-

161

ta ustanova i zatvorskiot personal. Polezno e ako izve{tajot moè da se prodiskutira so direktorot na ustanovata i zatvorskiot personal, posebno vo pogled na planovite kako da se otstranat zabeleànite slabosti. Op{t princip e deka inspekciskite izve{tai se javni iako ne moàt da se objavat vo podrobnosti od pri~ini na zatvorskata bezbednost. Objektivnite inspekciski izve{tai gi kritikuvaat negat-ivnostite, no istovremeno ja priznavaat i dobrata rabota na direk-torot na ustanovata i zatvorskiot personal. (MSV str.243)

Inspekciskite izve{tai na razni inspekciski tela, treba da im se na raspolagawe na sekoe drugo inspekcisko telo. Na toj na~in sekoja inspekcija }e se vr{i vrz osnova na informaciite od prethod-no izvr{enata inspekcija i }e se nadgraduva vrz nea.

Klu~en aspekt na nadzorot e da bide nezavisen i objekiven. 4. Primenata na me|unarodnite i nacionalnite pravila za posta-

puvawe so osudenite lica moè da se {iri i podobruva, me|u drugoto i so vr{ewe na regularen, kompetenten i intenziven nadzor, no so pret-postavka deka nadzorot nosi posledici. Tie posledici moè da se merki koi gi prezemaat soodvetnite organi. Posledicite moè da se isto taka javni i politi~ki reakcii na publikuvanite izve{taii od nadzorot. Reakciite ~esto se mnogu efikasni vo obezbeduvaweto na podobruvawe na sostojbite. Me|utoa kolku i da e vaèn nadzorot, toj ne e edinstvenoto sredstvo da se obezbedi primenata na me|unarodnite pravila i doma{nite propisi.

Nadzorot koj go vr{at lu|e so li~en integritet i stru~ni ovlastuvawa e vlijatelen instrument koj ukaùva deka se napraveni seriozni usilbi da se primenat pravilata i propisite i kolku {to e mo`no podobro da se dostignat celite na zatvaraweto i na postapu-vaweto. Vo taa smisla e opredeleno na primer Praviloto 55 SMP koe glasi: Kvalifikuvanite i iskusni inspektori od nadle`nata vlast se dol`ni da vr{at redovna inspekcija na kaznenite zavodi i nivnite slu`bi. Tie posebno }e vnimavaat so kaznenite zavodi da se upravuva spored pozitivnite zakoni i pravilnici so cel da se ostvarat zada~ite na slu`bite na kaznenite zavodi i slu`bite za popravawe.

Vo ova smisla se izjasnuva i Pravilo 4 EZP spored koe: Redov-iot nadzor nad kaznenite ustanovi i slu`bi treba da go sproveduvaat kvalifikuvani i iskusni inspektori {to ke |i opredeli nadle`nata vlast. Nivnata zada~a e posebno vnimanie da mu posvetat na nadzorot, dali i vo koja mera ovie institucii rabotat vo soglasnost so postojnite zakoni i propisi, so zada~ite na zarvorskite slu`bi i so barawata na ovie pravila.

Poimot nadzor zna~i da se ima blizok pristap do zatvorskiot reìm ili slu`beno da se ispita zaradi obezbeduvawe politika i pra-

162

ktika koi }e bidat vo soglasnost so zakonot i propisite kako za{titna merka za osudenite lica i personalot. Osudenite lica imaat pravo da ja izdrùvaat kaznata spored uslovite koi se opredeleni so zakon i podzakonski propisi, a zatvorskiot personal e dolèn da da ja vr{i svojat rabota soglasno tie normativni akti. Pravilno izvr{-eniot nadzor ~esto garantira takvo postapuvawe. U{te pova`no e toa {to nadzorot ima preventivna vrednost. So navremeno otkrivawe na neprifatlivite uslovi i nesoodvetna praktika, moàt da se izbegnat javuvawata na poseriozni odstapuvawa. Sli~no na ova priznavaweto na dobra politika i praktika vo primenata na propisite vo mnogu pomaga tie da se sproveduvaat i da se obezbedi nivna postojanost so {to se izvlekuva korist za postignuvawe na represivnite i prevospitnite celi. (MSV str. 240-241).

Nadzorot treba redovno, odnosno za~esteno da se vr{i. So nego treba da se pokrivaat sevkupnite uslovi, slu`bi i aktivnosti vo ustanovite kako i kvalitetot na odnosot na me|u zatvorskiot personal i osudenite lica. (MSV str.242).

Nadzorot treba sekoga{ da se sproveduva koga se javuvaat ekstremni pojavi kako {to se bunt, prestrelki, grupno nasilstvo, {trajk, slu~aj na smrt pod somnitelni uslovi i sli~ni slu~ai.

5. Nadzorot na kazneno-popravnite ustanovi se pove}e go priv-lekuva vnimanieto na nadvore{ni op{testveni organizacii i tela. Takviot nadzor se odnesuva na inspekcija na sanitarnite jazli, higien-ata, podgotovkata na hrana i drugi uslugi i uslovi za odrùvawe na zdravstvenata i industriskata bezbednost. Vo vakvi i sli~ni slu~ai inspekcijata treba da ja izvr{uvaat inspektori koi se specijalisti po opredeleni pra{awa od nadvor. Tie moè, i poèlno e da se del od nekoj profesionalen inspektorat povrzan so nadle`nite minister-stva. Zatvorskata uprava moè samo da dobie od edna vakva nezavisna i stru~na inspekcija bidejki finansiskite barawa od buxetskite sred-stva imaat pogolema teìna koga se podràni od nezavisni preporaki i stru~ni mislewa {to poteknuvaat od drugi ministerstva.

2. Sudski nadzor vo izvr{uvaweto na sankciite

^len 75

Sudski nadzor vo izvr{uvaweto na sankciite vo odnos na pos-

tapuvaweto so osudenite lica i vo ostvaruvaweto na nivnite prava i obvrski vr{i sudija opredelen za izvr{uvawe na sankciite vo osnovniot sud vo sedi{teto na ustanovata.

163

________________________ 1. Nadzorot na zakonitosta vo izvr{uvaweto na kaznata se

odnesuva na kontrola na ostvaruvaweto na na~eloto na legalitet vo odnos na postapuvaweto so osudenite lica i ostvaruvaweto na nivnite prava i obvrski. Vr{eweto na ovoj nadzor mu e dovereno na sudijata opredelen za izvr{uvawe na sankciite vo osnovniot sud vo sedi{teto na ustanovata.

Sudijata za izvr{uvawe na sankciite pretstavuva novina vo na{iot penitencijaren sistem. Stanuva zbor za institut {to ve}e pos-toi vo francuskiot, italijanskiot, germanskiot, portugalskiot, braz-ilskiot i drugi penitencijarni sistemi vo svetot. Negovoto vovedu-vawe be{e forsirano od Obedinetite nacii i nivnite specijalizir-ani tela i vrvni penolo{ki stru~waci koi vo pogolemite ovlastu-vawa na sudot gledaa pove}ekratni prednosti. Vo ovaa smisla domi-nira stavot deka so prenesuvaweto na pogolem broj nadle`nosti i obv-rski vrz sudijata za izvr{uvawe (primena) na sankciite se ovoz-moùva uspe{no povrzuvawe na dejstvijata za resocijalizacija na osudenite lica prezemeni vo fazata na krivi~nata postapka so onie od fazata na izvr{uvaweto. Vo prilog na ovoj institut se i razmislu-vawata deka so negova pomo{ moè da se vpregne mo}ta na penitenci-jarnata administracija koja ne sekoga{ e nakloneta kon prifa}awe i primena na naprednite i humani re{enija vo penitencijarnata praktika. Od tie pri~ini vo nadle`nost na sudijata e pomestena kont-rolata na zakonito izvr{uvawe na sankciite, zapoznavawe i sledewe na tretmanot, sledewe na sekoj osudenik i odlu~uvawe za potrebata od promena na negovata klasifikaciona grupa ili ustanovata i drugi ovlastuvawa i obvrski vo vrska so reguliraweto na negovata polo`ba i ostvaruvaweto na celite na kaznata. Vo nekoi zemji, ovie sudii sosema opravdano odlu~uvaat i za uslovniot otpust na osudenite lica.

Sudot treba da nazna~i doverlivo lice koe ne samo {to }e e vklu~eno vo nadzorot vo vrska so ostvaruvaweto na pravata na osude-nite lica, tuku }e go nadgleduva i izvr{uvaweto na pravosudnite odluki i za toa }e podnesuva izve{taj pred sudot.

Predmetot na uvid i ocenka na sudijata za izvr{uvawena sankciite pri vr{eweto na sudskiot nadzor glavno e pomesten vrz elementite {to ja opredeluvaat polo`bata na osudenite lica. Stanuva zbor za klasifikacijata, smetuvaweto, oblekata, postelninata i ish-ranata na osudenicite, ostvaruvaweto na pravata od rabota na osuden-ite lica, koristeweto na dnevniot i nedelniot odmor, uìvaweto na zdravstvenata za{tita, obrazovanieto i vospitnata rabota, zadovolu-vaweto na verskite potrebi, ostvaruvawe na pravata i pogodnostite za kontaktirawe na osudenite lica so nadvore{niot svet, dostavuvaweto

164

na pretstavki, poplaki i àlbi do organite i odnosot kon niv, ukaùvaweto na pravna pomo{ na osudenite zaradi ostvaruvawe i za{tita na nivnite prava, primenata na disciplinski merki i sreds-tvata za prisilba, vodeweto na propi{anata evidencija za osudenite lica, ostvaruvaweto na zakonitosta vo odnos na po~etokot i zavr{u-vaweto na izdrùvaweto na kaznata i sl.

Sudijata za izvr{uvawe na sankciite treba vnimatelno da se odbere. Toj treba da ima penolo{ko poznavawe i afinitet kon rabo-tite od oblasta na izvr{uvaweto, pri {to treba postojano da gi sledi i prou~uva kako doma{nite propisi taka i me|unarodnite dokumenti {to ja reguliraat ovaa materija. Izvestuvawe za toa koj sudija e opredelen da go vr{i sudskiot nadzor, neophodno se dostavuva do Direkcijata, zaradi polesno ostvaruvawe na kontaktite i usoglaseno deluvawe. Vo princip, sudijata za izvr{uvawe na sankciite treba da bide i ~len na sovetot koj re{ava za uslovno osloboduvawe na osu-denite lica.

2. Odredbata ima osnova vo pove}e zna~ajni me|unarodni doku-menti. Vo taa smisla vo prv red treba da se istakne zna~eweto na Princip 4 KP kade se veli: ôvekovite prava na liceto li{eno od sloboda vo bilo kakva forma na zadrùvawe ili li{uvawe od sloboda i site prezemeni merki koi se vo direktna vrska so ~ovekovite prava treba da bidat predmet na delotvorna kontrola od strana na sudski ili bilo koj drug ovlasten organ.

Vo Pravilo 5 EZP stoi: Za{titata na li~nite prava na zatvo-renicite, osobeno so ogled na zakonitosta na postapkata pri nivnoto priveduvawe, treba da se obezbedi so sproveduvawe nadzor vo soglasnost so nacionalnite propisi od strana na sudskite vlasti i drugite pravni organi nadle`ni za poseta na zatvorenicite, a koi ne se vo sostav na zatvorskata administracija.

^len 76

Direktorot na ustanovata e dolèn na inspektorot za izvr{u-

vawe na sankciite i na sudijata opredelen za izvr{uvawe na sankci-ite da im ja obezbedi na uvid potrebnata dokumentacija, da im ovoz-moì nepre~ena rabota vo vr{ewe na nadzorot i nepre~en razgovor so osudenite lica, i zavisno od potrebite, so i bez prisustvo na rabotnici na ustanovata.

________________________ Inspektorot i sudijata za izvr{uvawe na sankciite se dol`ni

najmalu dva pati godi{no da vr{at nadzor vo kazneno-popravnite

165

ustanovi. Vo zavisnost od situaciite {to se naloùvaat ili po barawe od strana na samite zatvorenici, tie se dol`ni da vr{at i povremeni celosni ili parcijalni kontroli. Pri sekoja od niv direktorot na ustanovata e obvrzan da ja obezbedi i stavi na uvid celokupnata dokumentacija {to e neophodna za izvr{uvawe na potreb-nite proverki i da sozdade uslovi kontrolata i razgovorite so zatvorenicite da se odvivaat nepre~eno. I pokraj toa {to zakonot ne predvidel sankcii za situaciite koga direktorot nema da se pridr`-uva kon navedenite obvrski, odredbata e od golemo zna~ewe za uspe{no ostvaruvawe na zada~ite na inspektorot i sudijata za izvr{uvawe na sankciite. Vpro~em, vo praktikata nikoga{ ne se slu~ilo nadzorot da bide odbien ili popre~uvan od strana na direktorot, so ogled na hierarhiskata postavenost na rabotite vo oblasta vo izvr{uvaweto.

^len 77

(1) Za izvr{eniot nadzor i utvrdenite sostojbi, inspektorot za

izvr{uvawe na sankciite i sudijata za izvr{uvawe na sankciite sostavuvaat, sekoj vo ramkite na svoite ovlastuvawa zapisnik.

(2) Koga pri izvr{enata inspekcija od stav 1 na ovoj ~len insp-ektorot za izvr{uvawe na sankciite i sudijata za izvr{uvawe na sankciite utvrdat nepravilnosti donesuvaat re{enija za otstranuvawe na utvrdenite nepravilnosti vo opredelen rok i za vospostavuvawe na povredenite prava na osudenite lica.

________________________ Po sekoj izvr{en nadzor, inspektorot za izvr{uvawe na sankc-

iite i sudijata za izvr{uvawe na sankciite, sostavuvaat zaseben zapis-nik, i toa sekoj vo ramkite na svoite ovlastuvawa. Zapisnikot vo osnova mora da sodrì podatoci za ustanovata vo koja e izvr{en nad-zorot, datumot na negovoto izvr{uvawe, podatoci za licata so koi e razgovarano, prostorot i aktite koi bile predmet na razgleduvawe i kontrola, opis na utvrdenite sostojbi, potpis na ovlastenoto lice {to go izvr{ilo nadzorot i pe~at na sudot, odnosno Direkcijata.

Ako od sprovedeniot nadzor (kontrola, inspekcija, supervizija) se utvrdeni opredeleni nepravilnosti vo izvr{uvaweto na funkcija-ta na izvr{uvaweto ili storena povreda na pravata na osudenite lica, inspektorot za izvr{uvawe na sankciite i sudijata za izvr{uvawe na sankciite donesuvaat zasebno re{enie za otstranuvawe na nepravil-nostite, odnosno za vospostavuvawe na pravata na osudenite lica. Vo re{enieto mora jasno da se poso~eni predlog merkite za nadminuvawe na negativnite sostojbi i nepravilnosti, odnosno {to treba da se

166

napravi ili promeni i rokot vo koj toa treba da se stori. Takvoto re-{enie itno mu se dostavuva na direktorot na Direkcijata za negovo zapoznavawe, a na direktorot na kazneno-popravnata ustanova za izvr{uvawe.

Po dobivaweto na re{enieto direktorot na kazneno-popravnata ustanova treba da gi prezeme site ~ekori za postapuvawe spored nav-odite, zaklu~ocite i barawata sodràni vo nego. Duri otkako }e go stori toa, dolèn e vo rokot opredelen vo re{enieto, da podnese izve{taj vo koj }e gi navede dejstvijata {to gi prezel i sostojbata {to vo soglasnost so barawata proizlegla od toa.

^len 78

Inspektorot za izvr{uvawe na sankciite i sudijata za izvr{u-

vawe na sankciite me|usebno se izvestuvaat za utvrdenite sostojbi vo ustanovata i za utvrdenite nezakonitosti pri vr{eweto na nadzorot.

________________________ Zaemnoto izvestuvawe na inspektorot i sudijata za izvr{uvawe

na sankciite e nivna zadolìtelna obvrska koja pridonesuva za koor-dinirano deluvawe vo ovaa oblast.

3. Nadzor od strana na Dràvnata komisija vo izvr{uvaweto na

sankciite

^len 79

(1) Vladata na Republika Makedonija osnova Dràvna komisija

za vr{ewe nadzor vo kazneno-popravnite ustanovi, sostavena od pet ~lena od redot na sudii, penolo{ki, socijalni i prosvetni rabotnici, Ministerstvoto za pravda, Ministerstvoto za zdravstvo, Ministerstvoto za trud i socijalna politika, Ministerstvoto za stopanstvo i od nau~ni i stru~ni rabotnici od drugi institucii za vreme od pet godini.

(2) Dràvnata komisija od svoite ~lenovi izbira pretsedatel i negov zamenik.

(3) Dràvnata komisija ima zada~a so povremeni poseti na ustanovite da gi sogleduva sostojbite vo odnos na primenata na zako-not i drugite propisi i pravila za izvr{uvaweto na sankciite, tret-manot na osudenite lica, uslovite vo koi tie ìveat i rabotat i da sproveduva anketa za polo`bata i pravata na osudenite lica. Dir-

167

ektorot na ustanovata e dolèn da í ovozmoì uvid vo sostojbite i vo dokumentacijata na ustanovata i da ñ ovozmoì razgovor so osudenite lica bez prisustvo na slu`beni lica na ustanovata.

(4) Za utvrdenite sostojbi Dràvnata komisija sostavuva zapi-snik so soodvetni predlozi i merki i opredeluva rok za otstranuvawe na nepravilnostite.

(5) Zapisnikot od stav 4 na ovoj ~len so predlozite i merkite, Dràvnata komisija go dostavuva do Vladata na Republika Makedonija, Direkcijata i sudot nadleèn za izvr{uvawe na sankciite.

(6) Ustanovite i Direkcijata se dol`ni da postapat po zabele-{kite na Dràvnata komisija i vo opredeleniot rok da gi otstranat nepravilnostite.

________________________ 1. Pokraj stru~no-instruktorskiot nadzor i nadzor na zakoni-

tosta kako dva oblici na tn. nadzor od javno praven karakter vo na-{ata Republika postoi u{te eden vid nadzor {to ima po{iroko op{testveno zna~ewe. Toa e nadzorot {to go vr{i specijalna Drà-vna Komisija za kazneno-popravni ustanovi {to ja osniva Vladata na RM. Ovaa komisija e sostavena od 5 ~lena {to se izbiraat od redovite na sudiite, penolo{kite, socijalnite i prosvetnite rabotnici od Ministerstvoto za pravda, Ministerstvoto za zdravstvo, Ministers-tvoto za trud i socijalna politika, Ministerstvoto za stopanstvo i od nau~ni i stru~ni rabotnici od drugi institucii. ^lenovite na komisijata se izbiraat za vreme od 5 godini, a od svoite redovi izbi-raat pretsedatel i negov zamenik.

Zada~ata na ovaa komisija e da vr{i povremeni poseti na ustanovite so cel da se sogledaat sostojbite vo odnos na primenata na zakonot i drugite propisi i pravila vo izvr{uvaweto na kaznata, sos-tojbite vo odnos na ostvaruvaweto na tretmanot na osudenite, uslov-ite vo koi tie ìveat i rabotat i aspektite na nivnata polo`ba i ostvaruvaweto na pravata na ustanovata. Ovie poseti Komisijata e dol`na nenajaveno da gi ostvaruva, a za utvrdenite sostojbi da sos-tavuva zapisnik vo koj }e bidat izneseni soodvetni predlozi i merki za otstranuvawe na eventualnite nepravilnosti i rok vo koj toa mora da se stori. Ovoj zapisnik se dostavuva do Vladata na Republika Mak-edonija, Direkcijata i sudot nadleèn za izvr{uvawe na sankciite.

Ustanovata i Direkcijata se dol`ni da postapat po zabele{kite na Dràvnata komisija i vo opredeleniot rok da gi otstranat nepravilnostite.

2. Odredbata e vo soglasnost so Pravilo 29 SMP so koja se obez-beduva doverbata na osudenite lica i javnata doverba vo peniten-

168

cijarniot sistem da bide pouspe{na dokolku se formiraat tela sost-aveni od uvaèni lica so {irok spektar na interesi za negovoto dobro funkcionirawe. Stanuva zbor za telo koe ima ovlastuvawe da revidira opredeleni nepravilnosti storeni od strana na zatvorskiot personal.

Nadzorot na kazneno-popravnite ustanovi moè da e vnatre{en i nadvore{en, oficielen ili neoficielen, nacionalen, regionalen ili univerzalen. Kakvi i da se preporakite koi rezultiraat od inspekci-skiot nadzor tie sekoga{ treba da se prosledeni od soodvetni dejstvija. Ako e potrebno takvite dejstvija }e vklu~uvaat promeni vo zakonodavstvoto, promeni vo praktikata na zatvorskiot personal ili vo nivnata obuka ili nivnite postapki. Vo seriozni slu~ai na lo{a praktika }e se prezemat obvinenija ili discipliski istragi za odgovornite lica.

3. Vo fukcija na vr{ewe opredelen nadzor na kazaneno popra-vnite ustanovi moè da se javi i Postojanata anketna komisja za za{tita na slobodite i pravata na gra|aninot. Ovaa komisija e for-mirana so Odluka na Sobranieto na Republika Makedonija br. 08-1568/1 na 10 april 1992 godina (SV RM 1992/25). Komisijata gi prou-~uva, razgleduva i pretresuva pra{awata {to se odnesuvaat na za{-titata na pravata i slobodite na ~ovekot i gra|aninot utvrdeni so Ustavot i zakon. Komisijata ja so~inuvaat pretsedatel i {est ~len-ovi. Sobranieto na Republika Makedonija gi izbira pretsedatelot na i ~lenovite na Komisijata od redot na pratenicite. Mandatot na pret-sedatelot i ~lenovite po pravilo trae ~etiri godini, odnosno dodeka trae mandatot na pratenicite.

Komisijata po pra{awata od svojata nadle`nost mu podnesuva mislewe i predlozi na Sobranieto na Republika Makedonija. Nejzi-nite navodi se osnova za poveduvawe postapka za utvrduvawe na odgo-vornosta na nositelite na javnite funkcii.

4. Na ova mesto va`no e da se istakne deka vo dene{ni uslovi postoi mo`nost vo na{ite kazneno-popravni ustanovi da se vr{i nad-zor i od strana na me|unarodni tela. Stanuva zbor za tn. me|unarodna inspekcija od strana na Me|unarodniot komitet na crveniot krst

(ICRC) i Specijalniot reporter (Special repporteur) na Obedinetite Nacii.

a) Me|unarodniot komitet na crveniot krst (ICRC) pretstavuva najstara poznata forma na me|unarodna ovlastena organizacija. Spored ~l. 126 od Tretata @enevska konvencija od 1949 godina i ~l. 143 od êtvrtata @enevska konvencija od 1949 godina ICRC e ovlasten da posetuva mesta kade se ~uvaat voeni i civili zatvorenici koi se za{titeni so êtvrtata @enevska konvencija. Ovie odredbi mu davaat

169

pravo na ICRC da gi posetuva site mesta kade se izdeùva kaznata li{uvawe od sloboda i merkata pritvor i da vr{i razgovori so osudenite i pritvorenite lica. Spored ~l. 3 od @enevskata konve-

ncija, ICRC gi nudi svoite uslugi na stranite vo neme|unarodni vooruèni konflikti i gi posetuva licata li{eni od sloboda od pri~ini povrzani so toj konflikt. Vo drugi situacii na vnatre{no nacionalno nasilstvo i razdor, koi ne gi pokriva @enevskata konven-

cija spored ~l. 5 od statutot na ICRC i Dvièweto na crveniot mese-

~ev srp koi se otvoreni za prifa}awe od golem broj dràvi, ICRC gi nudi svoite uslugi na lica li{eni od sloboda kako rezultat na vakvi situacii. (MSV str. 247).

V. Penolo{ki kompendium, str. 263-272. b) Specijalniot reporter na ON e nazna~en da gi ispituva

kazneno-popravnite ustanovi i pra{awata na torturata. Od nego se bara da sobira doverlivi informacii i bez odlagawe da dejstvuva. Dejstvuvaweto se sostoi od prenesuvawe na steknatite informacii na zasegnatata vlada za da se obezbedi za{tita na pravoto na poedinecot na telesen i du{even integritet. Vo princip toj moè da ispituva sostojbi koi se javuvat vo bilo koja dràva ~lenka na ON, bez razlika dali taa ja ratifikuvala Konvencijata protiv tortura na ON usvoena vo 1984 godina i koja stapila na sila vo 1987 godina. ON isto taka vostanovi Komitet protiv tortura koj gi prou~uva izve{taite od dràvite ~lenki na Konvencijat protiv tortura ili uslovite na zat-varawe koi doveduvat do tortura. Komitetot isto taka moè da izv-r{i ispituvawe ako dobie informacija za neprifatliva praktika so dràvata ~lenka na Konvencijata.

Edno od ograni~uvawata vo rabotata na Specijalniot reporter i na Komitetot e deka tie se ovlasteni da ispituvaat i da se obiduvaat da gi popravat sostojbite na tortura otkako tie ke se pojavat. So ova e propu{tena va`na cel na inspekcijata - celta da se spre~i pojavata na seriozno opasni situacii. (MSV str.247-248).

v) Evropskiot Komitet za spre~uvawe na tortura i drugo svirepo, ne~ove~no ili degradira~ko postapuvawe ili kaznuvawe e osnovan od strana na EK. Dràvite koi ja ratifikuvale Konvencijata se obvrzuvaat da dozvolat nepre~eni poseti od strana na Komitetot na bilo koja kazneno-popravna ustanova. Nivna cel e {to pocelosno da se stekne slika za zatvorskite uslovi, odo{to da se slu{nat àlbite na poedincite, kako i da se otkrijat ne~ove~kite ili nepravedni zatvorski uslovi.

Komitetot se sostoi od postojani ~lenovi izbrani od lica so visok moralen karakter, poznati spored svojata nadle`nost na poleto na ~ovekovite prava ili lica koi imaat profesionalno iskustvo na

170

podra~jata {to gi pokriva Konvencijata (~l. 4 od Konvencijata). Pri ostvaruvaweto na posetite Komitetot vklu~uva i stru~waci od oblasta na penologijata. Izve{tajot na Komitetot se prezentira pred odgovornata vlada. Zasegnatata vlada najprvin moè da iznese komentar na izve{tajot, a podocna rezime na prezemenite ~ekori za da se eliminiraat zabeleànite negativni strani. Izve{tajot ostanuva doverliv, osven ako vladata ne se soglasi da go objavi. Dosega bukvalno sekoja vlada na posetena zemja ima dadeno ovlastuvawe za objavuvawe na izve{tajot od Komitetot.

Konvencijata ne go prisiluva Komitetot na nikakvi popravni dejstvija, no sekako pri ratifikacijata na Konvencijata vladite ukaùvaat na svojata dobra volja da primat sovet od Komitetot. Me|u-toa ako zemjata vo ekstremen slu~aj ne gi sledi prepora}ite na Komit-etot, toj e ovlasten da go objavi izve{tajot i da dade javna izjava. Utvrdeno e deka ova se ima slu~eno samo edna{.

Prioritet prevencija

Vo poslednive godini vo ramkite na Sovetot na Evropa za gara-

ntirawe na po~ituvaweto na ~ovekovite prava, posebno vnimanie mu be{e posveteno na prevencijata na povredite na ~ovekovite prava. ^len 3 na Evropskata konvencija za za{tita na ~ovekovite prava i osnovnite slobodi predviduva deka: Nikoj ne smee da bide podloèn na tortura ili na ne~ove~ko ili poniùva~ko postapuvaawe ili kaznuvawe. Osnovnata ideja pri podgotovkata na Evropskata konvenc-ija za prevencija na tortura i ne~ove~ko ili poniùva~ko postapuva-we ili kaznuvawe, be{e da se spre~i vakviot tretman na licata li{eni od sloboda.

Konvencijata predviduva vonsudski preventivni mehanizmi za za{tita na licata li{eni od sloboda zasnivani na sistem na poseti od strana na ~lenovite na Evropskiot komitet za prevencija na tortura i ne~ove~ko ili poniùva~ko postapuvawe ili kaznuvawe. Sekretarija-tot na Komitetot e sostaven del na Direktoratot za ~ovekovi prava na Sovetot na Evropa.

Nezavisni eksperti

^lenovite na Komitetot se nezavisni eksperti od razli~ni

profesii, vklu~itelno od oblasta na pravoto, medicinata, raboti povrzani so zatvorite, politikata i sl. koi gi izbira Komitetot na Ministrite na Sovetot na Evropa za period od ~etiri godini. Sekoja dràva strana na Konvencijata e zastapena so eden ~len vo Komitetot.

171

Sistem na poseti Komitetot gi posetuva mestata vo koi se nao|aat licata li{eni

od sloboda - primer, zatvori i mesta vo koi se pritvoreni malolet-nici, policiski stanici, psihijatriski ustanovi, voeni kasarni i sl. - so cel da se zapoznae so tretmanot na licata li{eni od sloboda i, dok-olku e potrebno, da prepora~a podobruvawe na sostojbite. Sepak Ko-mitetot ne e ovlasten da postapuva po individualnite àlbi, bidejki po niv odlu~uvaat sudskite organi vospostaveni vrz osnova na Evrop-skata konvencija za ~ovekovite prava (Evropskata Komisija i Evrop-skiot sud za ~ovekovi prava).

Delegaciite naj~esto sostaveni od dvajca ili pove}e ~lenovi na Komitetot, vo pridru`ba na drugi eksperti, ~lenovi na Sekretari-jatot na Komitetot i preveduva~i gi ostvaruvaat posetite vo traewe od edna ili dve nedeli. ^lenot na Komitetot izbran od zemjata koja {to se posetuva, ne í se pridruùva na delegacijata pri posetata.

Proverki na lice mesto

Delegaciite na Komitetot gi posetuvaat dràvite dogovorni

strani periodi~no no, dokolku e potrebno, moè da se organiziraat

dopolnitelni ad hok poseti. Dosega, Komitetot ima ostvareno 46

periodi~ni i 20 ad hok poseti. Komitetot mora da ja izvesti dràvata, no pritoa ne mora da go opredeli periodot me|u izvestuvaweto i samata poseta koja, vo isklu~itelni slu~ai, moè da se sprovede vedna{ po izvestuvaweto. Prigovorite na vladata za vremeto ili mestoto na posetata moàt da bidat opravdani samo od pri~ini na nacvionalnata odbrana, javniot red, seriozni neredi, zdravstvena sostojba na liceto ili ako e vo tek itno soslu{uvawe (sudski proces) za seriozno krivi~o delo. Vo takov slu~aj, dràvata mora vedna{ da prezeme ~ekori i da mu ovozmoì na Komitetot posetata da ja ostvari {to e mo`no pobrgu.

Neograni~en pristap

Spored Konvencijata, delgaciite na Komitetot imaat neograni-

~en pristap do mestata vo koi se nao|aat lica li{eni od sloboda na dvièwe vo ramkite na tie ustanovi. Tie razgovaraat so licata li{eni od sloboda bez svedoci i imaat sloboden pristap do sekogo koj moè da dade informacii. Preporakite na Komitetot, dokolku gi ima, se sodràni vo izve{tajot koj prestavuva osnova za dijalog so dràvata za koja stanuva zbor.

172

Komitetot, pred sî ja istaraùva fakti~kata sostojba vo zemjata koja ja posetuva. Toj osobeno gi istraùva:

1. Op{tite uslovi vo ustanovite {to gi posetuva (na primer, fizi~kite uslovi na li{uvaweto od sloboda: goleminata na keliite vo koi se smesteni licata li{eni od sloboda vo odnos na licata koi se smesteni vo niv; osvetluvaweto i ventilacijata; sanitarnite jazli; ishranata i spieweto; medicinskata za{tita na osudenite lica, pri {to ima celosen uvid vo medicinskite dosiea na osudenite lica; socijalnite uslovi kako na primer, odnosot so drugite lica li{eni od sloboda i so zatvorskiot personal; vrskite so semejstvata, socijalnite rabotnici i voo{to so nadvore{niot svet, slobodnite aktivnosti na osudenite lica (sportski aktivnosti, pristap do knigi i spisanija, i sl.)

2. Go nabquduva odnosot na slu`benite lica i drugiot personal kon licata li{eni od sloboda (pri toa Komitetot gi nabquduva uslovite pod koi se izvr{uvaat disciplinskite merki na osudenite lica, osobeno uslovite pod koi se izvr{uva merkata upatuvawe vo samica; primenata na fizi~ka sila i drugi sredstva na prisilba, ostvaruva uvid vo registrite za izre~enite disciplinski merki i sl.)

3. Razgovara so licata li{eni od sloboda so cel da dobie prestava za nivnoto mislewe po odnos na prethodnoto (to~ka 1 i 2) kako i da gi slu{ne nivnite poplaki, dokolku gi ima.

Komitetot posebno posvetuva vnimanie na opredeleni osnovni garancii protiv fizi~koto tormozewe na licata li{eni od sloboda kako na primer, izvestuvawe za pritvoraweto na osudenoto lice; pris-tap do branitel; pristap do lekar; mo`nostite za podnesuvawe popla-ki vo vrska so tretmanot ili uslovite na pritvorot.

Treba da se spomne deka pri posetite, Komitetot posvetuva po-sebno vnimanie na polo`bata na stranskite dràvjani koi se vo prit-vor ili na izdrùvawe na kaznata zatvor, osobeno od gledna to~ka na kontaktite so zatvorskiot personal, na mo`nosta da bidat infor-mirani na jazikot {to go razbiraat, mo`nosta da dobivaat literatura na nivniot jazik, kako i na kontaktite so nivnite semejstva.

Sorabotka i tajnost

Rabotata na Komitetot se temeli vrz dva vode~ki principi:

sorabotka i tajnost. Sorabotkata so nacionalnite vlasti proizleguva od sr`tta na Konvencijata - celta e da se za{titaat licata li{eni od sloboda, a ne da se osudi dràvata za zloupotrebite. Od tie pri~ini Komitetot zasedava vo tajnost i negovite izve{tai se strogo dover-livi. No i pokraj toa dokolku dràvata odbie da sorabotuva ili ne

173

postapi spored preporakite na Komitetot za podobruvawe na sostoj-bite, Komitetot moè da odlu~i da dade javna izjava. Se razbira, samata dràva moè da bara da se objavi izve{tajot na Komitetot, zaedno so negovite komentari. Dosega na ovoj na~in bea objaveni 44 izve{tai. Isto taka, godi{niot izve{taj na Komitetot koj se podne-suva do Komitetot na ministrite e javen dokument.

So cel za {to pouspe{na sorabotka na Komitetot so nacion-alnite vlasti, Komitetot vo pove}e navrati ukaùval na potrebata od {to pocelosno informirawe na nadle`nite nacionalni vlasti (dire-ktorite i personalot vo kazneno-popravnite ustanovi, policiskite stanici, sudiite i javnite obviniteli) na nadle`nostite na Komit-etot i za Evropskata konvencija za za{tita od ma~ewe i ne~ove~ko ili poniùva~ko postapuvawe i kaznuvawe.

Novi odredbi

Evropskta konvencija za prevencija na tortura i ne~ove~ko ili

poniùva~ko postapuvawe ili kaznuvawe ima dva protokoli. Prviot protokol ja otvora Konvencijata i na dràvite koi ne se ~lenki na Sovetot na Evropa, a koi Komitetot na ministrite }e gi povika da í pristapat na Konvencijata. Vtoriot protokol voveduva tehni~ki promeni, vklu~uvajki odredbi za obnovuvawe na polovina ~lenovi od Komitetot na sekoi dve godini. Toj isto taka dopu{ta ~lenovite da bidat reizbrani dva pati, namesto edna{, kako {to e sega. Ovie prot-okoli }e stapat na sila koga }e bidat prifateni od strana na site dràvi dogovorni starni na Konvencijata.

Ratifikacija

Konvencijata dosega ja imaat ratifikuvano 37 dràvi ~lenki na

Sovetot na Evropa.

OSNOVNI PRA[AWA [TO GI SOGLEDUVA KOMITETOT PRI POSETITE NA KAZNENO-POPRAVNITE USTANOVI 1. Pri posetata na edna kazneno-popravna ustanova Komitetot

mora da ispita mnogu pra{awa. Posebno vnimanie toj mu posvetuva na site navodi i tvrdewa za tormozewe na osudenite lica od strana na personalot. Me|utoa, site aspekti na uslovite vo ustanovata se relevantni za mandatot na Komitetot. Lo{oto postapuvawe (tormoz-ewe moè da se javi vo razli~ni formi od koi golem de ne se namerni tuku pove}e se rezultat na propustite vo organizacijata ili neadek-

174

vatnite sredstva. Spored toa, kvalitetot na ìveeweto vo ustanovata vo celina e od zna~itelen interes za Komitetot. Kvalitetot na ìve-eweto }e zavisi vo golema mera od aktivnostite {to im se nudat na zatvorenicite i op{tata sostojba na odnosite me|u zatvorenicite i personalot.

2. Komitetot vnimatelno ja nabquduva vladea~kata klima vo ustanovata. Unapreduvaweto na konstruktivnite namesto sprotivstav-enite odnosi me|u zatvorenicite i personalot pridonesuva za namalu-vawe na tenzijata prisutna vo sekoja zatvorska sredina i za reducirawe na verojatnosta od pojava na nasilni incidenti i maltre-tirawa. Nakratko, Komitetot saka da sogleda duh na komunikacija i grià kako pridruèn instrument na merkite za kontrola i zatvor-awe. Vakviot pristap nema da ja naru{i bezbednosta vo ustanovata, tuku naprotiv moè da ja zajakne.

3. Prenatrupanosta e pra{awe koe direktno e povrzano so mandatot na Komitetot. Site slu`bi i aktivnosti vo ramkite na zat-vorot }e bidat negativno zasegnati dokolku vo zatvorot treba da bidat smesteni pove}e zatvorenici odo{to e negoviot kapacitet (vkupniot kvalitet na ìvotot vo ustanovata moèbi zna~itelno }e se namali). U{te pove}e, prenatrupanosta na zatvorot, ili na oddelen negov del moè da bide od takov stepen {to od fizi~ka gledna to~ka, sam po sebe prestavuva ne~ove~ki ili poniùva~ki tretman.

4. Zadolìtelna programa na aktivnosti (rabota, obrazovanie, sport i sl.) e od golemo zna~ewe za dobroto na osudenite lica. Ova se odnesuva na site ustanovi bez ogled dali vo niv se smestaeni osudeni lica ili lica vo pritvor. Komitetot zabeleùva deka vo mnogu ustanovi vo koi se smestuvaat lica vo pritvor aktivnostite se pril-i~no ograni~eni. Organizacijata na aktivnostite vo vakvite ustanovi vo koi licata se menuvaat mo{ne ~esto ne e lesna rabota. Sekako ne moè da stane zbor za individualni programi za tretman kakvi {to se primenuvaat vo ustanovite vo koi se smesteni osudenite lica. No sepak zatvorenicite ne smeeat da bidat ostaveni zatvoreni vo kelii bez kakov i da e anga`man so nedeli ili meseci, bez ogled kolku i da se dobri materijalnite uslovi vo niv. Komitetot smeta deka treba da se nastojuva i licata vo pritvor da moàt da pominuvaat razumen del od denot (osum ili pove}e ~asa) nadvor od keliite angaìrani vo razno-vidni aktivnosti koi }e imaat opredelena cel. Se razbira, reìmot vo ustanovata za osudenite lica treba da bide u{te popovolen.

5. Posebno treba da se spomnat ve`bite na otvoreno. Baraweto zatvorenicite da imaat najmalku eden ~as dnevno ve`bi na otvoren prostor e {iroko prifateno kako osnovna garancija (poèlno e toa da bide del od po{iroka programa na aktivnosti). Komitetot napom-

175

enuva deka na site zatvorenici bez isklu~ok (vklu~uvaj}i gi i onie upateni vo samica kako disciplinska kazna) treba da im se ovozmoì ve`bawe na otvoren prostor vo tekot na denot. Prostoriite za ve`bawe treba da bidat dovolno prostrani i dokolku e mo`no da nudat za{tita od lo{i vremenski uslovi.

6. Brz pristap do sanitarnite jazli i odrùvawe na dobri higienski standardi se osnovni komponenti na humanata sredina.

Vo taa smisla, Komitetot ne ja opravduva praktikata koja se sre}ava vo mnogu zemji kade {to zatvorenicite svoite fiziolo{ki potrebi gi vr{at vo kofi vnatre vo keliite (koi podocna se isturaat vo opredeleno vreme). Za taa namena treba da se obezbedi sanitaren jazol vo samata prostorija (poèlno e vo vid na sanitaren aneks) ili pak da im se ovozmoì na zatvorenicite vo sekoe vreme (vklu~uvaj}i ja i no}ta) koga imaat fiziolo{ka potreba da moàt bez odlagawe da izlezat od svoite kelii.

Zatvorenicite isto taka treba da imaat pristap i do soodvetni prostorii za kapewe i tu{irawe. Poèlno e isto taka, vo keliite da ima slavini za proto~na voda.

7. Komitetot dopolnuva deka osobeno e zagrièn koga vo edna ista ustanova }e najde prenatrupanost, siroma{ni aktivnosti i nead-ekvaten pristap do sanitarnite jazli. Kumulativniot efekt na vak-vite uslovi moè da bide mo{ne lo{ za zatvorenicite.

8. Isto taka, mo{ne e va`no zatvorenicite da imaat dobri kont-akti so nadvore{niot svet. Na zatvorenikot, pred sî, mora da mu se ovozmoì za~uvuvawe na negovite vrski so semejstvoto i bliskite prijateli. Vode~ki princip treba da bide podobruvaweto na kontak-tite so nadvore{niot svet. Sekoe ograni~uvawe na vakvite kontakti treba za se zasniva isklu~ivo na bezbednosni pri~ini od predvidliva priroda ili pri~ini povrzani so sredsvata.

Vo toj kontekst Komitetot saka da ja naglasi potrebata za flek-sibilnost vo pogled na primenata na pravilata za poseti i

telefonski kontakti vis-a-vis zatvorenicite ~ii {to semejstva ìveat daleku (so {to redovnite poseti se neprakti~ni). Na vakvite zatvor-enici treba da im se ovozmoì akumulirawe na vremeto za poseti i/ili da im se ovozmoàt podobri mo`nosti za telefonski kontakti so nivnite semejstva.

9. Prirodno, Komitetot vnimava i na posebnite problemi na koi {to naiduvaat opredeleni kategorii na zatvorenici, na primer, èni, maloletnici i stranci.

10. Povremeno, od strana na zatvorskiot personal, se javuva potreba od primena na sila za kontrola na nasilnite zatvorenici , a ponekoga{ se javuva potreba i od primena na instrumenti na fizi~ka

176

prisilba. Se raboti za situacii so visok rizik poradi mo`noto torm-ozewe na zatvorenicite, poradi {to se potrebni i posebni garancii za vakvite situacii.

Zatvorenikot sprema kogo se upotrebeni sredstva za prisilba treba da ima pravo vedna{ da bide pregledan od lekar, i dokolku e potrebno, da bide tretiran od strana na lekar. Pregledot treba da se izvr{i bez prisustvo na ne medicinski personal, a rezultatite od pregledot (vklu~uvaj}i gi i relevantnite izjavi na zatvorenikot i zaklu~ocite na lekarot) treba da bidat evidentirani i staveni na raspolagawe na zatvorenikot. Vo onie retki slu~ai koga e potrebno da se primenat sredstva za fizi~ka prisilba, zatvorenikot treba da bide pod postojan i adekvaten nadzor. Ponatamu, sredstvata za prisilba treba da bidat otstraneti {to e mo`no pobrgu. Tie nikoga{ ne treba da se primenuvaat ili nivnata upotreba da se prolongira kako kazna. I najposle, sekoj slu~aj na upotreba na sila protiv osudenoto lice treba da se zabeleì (registrira).

11. Efikasna postapka za poplaki i nadzor pretstavuva zna~ajna garancija protiv tormozeweto na zatvorenicite. Ztvorenicite treba da imaat na raspolagawe sistemi za poplaki vo ramkite ili nadvor od kontekstot na zatvorskiot sistem, vklu~uvaj}i ja i mo`nosta da imaat pristap do soodvetnite organi pri {to }e bide garantirana diskreci-jata. Komitetot posebno vnimanie mu posvetuva na redovnite poseti na zatvorskite ustanovi od strana na nezavisno telo (primer, Odbor na posetiteli ili sudija ovlasten da vr{i nadzor) koe e ovlasteno da gi sogleda i dokolku e potrebno, da pokrene akcija po odnos na poplak-ite na zatvorenicite, i koe vr{i nadzor na prostoriite vo ustanovata. Vakvite organi, me|u drugoto moàt da odigraat zna~ajna uloga vo nadminuvaweto na razlikite me|u zatvorskata uprava i zatvorenikot ili zatvorenicite voop{to.

12. Vo interes na zatvorenicite i na zatvorskiot personal e i postoeweto na jasni disciplinski postapki {to se utvrdeni i jasno primenuvani vo praktikata. Postoeweto na bilo kakvi sivi zoni vo ovaa oblast sozdavaat rizik od pojava na neformalni (i nekontrolir-ani) sistemi. Disciplinskite postapki na zatvorenicite treba da im ovozmoàt pravo da bidat soslu{ani vo vrska so storenoto delo za koe se tovarat i pravo na àlba do povisok organ po povod na izre~enata sankcija.

êstopati, pokraj formalnata disciplinska, postojat i drugi postapki vrz onova na koi zatvorenikot moè protiv sopstvenata volja da bide oddelen od ostanatite zatvorenici poradi disciplinski/ bezbednosni pri~ini (na primer, od interes za "dobriot red" vo ustanovata). Ovie postapki treba da bidat prosledeni so efikasni

177

garancii. Zatvorenikot treba da bide informiran za pri~inite pora-di koi sprema nego e primeneta opredelena merka, osven ako bezbed-nosnite pri~ini diktiraat ne{to drugo, treba da mu bide dadena mo`-nost da gi iznese svoite stavovi za rabotata, i da moè da ja ospori merkata pred soodveten organ.

13. Komitetot mu posvetuva posebno vnimanie na zatvorenicite koi od bilo koi pri~ini (disciplinski povredi, poradi nivnata "opa-snost" ili "problemati~no" odnesuvawe; zaradi interesite na istra-gata; na nivno barawe) se nao|aat vo samica.

Principot na proporcionalnost naoga postoewe balans me|u baraweto na sekoj poedine~en slu~aj i primenata na reìm na samica koj {to moè da ima mnogu {tetni posledici sprema liceto za koe {to stanuva zbor. Vo opredeleni okolnosti upatuvaweto vo samica moè da prestavuva ne~ove~ko ili poniùva~ko postapuvawe. Vo sekoj slu~aj, site formi na upatuvawe vo samica treba da bidat {to e mo`no pokratki.

Vo slu~aj koga vakviot reìm e nametnat ili primenet po barawe na liceto, osnovna garancija e da mu se ovozmoì na osudenoto lice sekoga{ koga toa }e pobara lekar, ili koga toa }e go pobara zatvorskiot slu`benik vo ime na osudenoto lice, da bide povikan lekar bez odlagawe so cel da izvr{i medicinski pregled na osudenoto lice. Rezultatite od pregledot, vklu~uvaj}i go i misleweto za fizi~kata i mentalnata sostojba na osudenoto lice kako i predvid-livite posledici od kontinuiranata izolacija, treba da bidat dadeni vo forma na pismena izjava koja {to }e bide dostavena do nadle`nite vlasti.

14. Transferot na problemati~nite osudeni lica e isto taka praktika {to e od interes na Komitetot. Opredeleni zatvorenici se ekstremno te{ki za spravuvawe so niv, taka {to transferot na takvite zatvorenici vo druga ustanova ponekoga{ se javuva kako neo-phodnost. Me|utoa postojanoto premestuvawe na osudenoto lice od edna vo druga ustanova moè da ima mo{ne {tetni posledici na nego-vata psihofizi~ka sostojba. U{te pove}e, vo takvi uslovi zatvoren-ikot }e ima pote{kotii vo ostvaruvaweto na kontakti so negovoto semejstvo i so branitelot. Celosnite efekti na uspe{nite premestu-vawa na osudenite lica pod opredeleni uslovi moàt da pretstavuvaat ne~ove~ko ili poniùva~ko postapuvawe.

15. Zdravstvenata za{tita vo ustanovite (vklu~uvaj}i go i pra{aweto na ishranata), se razbira pretstavuva dopolnitelno pra{awe so koe {to se zanimava Komitetot. Vo ovoj izve{taj Komite-tot istaknuva deka e mo{ne poèlno medicinskite slu`bi da bidat

178

tesno povrzani so pruàweto zdravstvena za{tita i vo zaednicata vo celost.

16. Komitetot ukaùva i na golemoto vnimanie {to í go pridava na obukata na licata zadolèni za primena na pravoto (obuka koja {to treba da opfati i obrazovanie od oblasta na ~ovekovite prava - vidi isto i ~len 10 od Konvencijata na ON protiv torturata i drugite surovi, ne~ove~ki i poniùva~ki postapuvawa ili kaznuvawa). Nesomneno nema podobra garancija protiv tormozeweto na liceto li{eno od sloboda so soodvetno obu~eniot policiski ili zatvorski personal. Ostru~enite slu`benici }e bidat vo mo`nost uspe{no da gi izvr{uvaat nivnite obvrski bez da pribegnuvaat kon tormozewe i da gi po~ituvaat garanciite na licata vo pritvor i na zatvorenicite.

17. Vo vrska so ova Komitetot veruva deka naklonetosta kon interpersonalni komunikacii treba da bide glaven faktor vo procesot na regrutiraweto na personalot zadolèn za primena na pravoto, i za vreme na obukata zna~itelno vnimanie treba da se posve-ti na razvojot na sposobnosti za me|u~ove~ka komunikacija zasnovana na po~ituvawe na ~ovekovoto dostoinstvo. Poseduvaweto na vakvi spo-sobnosti na policiskite ili zatvorskite slu`benici }e im ovozmoì da gi nadminat situaciite koi inaku bi moèle da prerasnat vo nasilstvo i generalno }e pridonesat za namaluvawe na tenziite i podobruvaweto na kvalitetot na ìveeweto vo zatvorskite ustanovi vo polza na site zasegnati lica. (Izvadoci od Vtoriot generalen izve{taj za aktivnostite na Komitetot za prevencija na tortura, ne~ove~ko ili poniùva~ko postapuvawe ili kaznuvawe za periodot od 1 januari do 31 dekemvri 1991 godina).

Op{to zemeno formuliraweto na EK i postavuvaweto na rabotata na Komitetot pretstavuvaat krajno va`na forma na region-alna inspekcija. (MSV str. 248-249).

Glava IH POSTAPUVAWE PRI IZVR[UVAWE NA KAZNATA ZATVOR

1. Upatuvawe na osudeni lica

^len 80

(1) Nadleèn organ za prezemawe na potrebnite dejstvija

zaradi izvr{uvawe na kaznata zatvor e osnovniot sud spored mestoto na ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice.

(2) Ako ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice e nepoznato, nadleèn za upatuvawe na osudenoto lice na

179

izvr{uvawe na kaznata zatvor e sudot {to ja donel prvostepenata odluka.

(3) Sudot {to ja donel prvostepenata odluka, ako ne se znae ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice ili ako osudenoto lice e nedostapno, }e pobara od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti da go pronajde i vedna{ da go izvesti sudot za negovata adresa.

(4) Postapkata za upatuvawe na osudenite lica e itna. ________________________ 1. Vo na{iot penitencijaren sistem osnovniot sud e nadleèn

organ {to gi prezema potrebnite dejstvija okolu upatuvaweto na osudenite lica zaradi izdrùvawe na kaznata li{uvawe od sloboda. Negovata nadle`nost na~elno e opredelena spored mestoto na ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice. Vrz toa na~elo e vostanovena nadle`nosta na osnovnite sudovi za prezemawe na potrebnite dejstvija za izvr{uvawe na kaznata zatvor vo kazneno-popravnite ustanovi vo koi se izvr{uva kaznata za primarni storiteli na krivi~ni dela osudeni na kazna zatvor do dve godini. Isklu~ok od ova pravilo postoi vo pogled na opredeluvaweto na nad-le`nosta na sudot vo vrska so upatuvaweto na osudenite lica na izvr{uvawe na kaznata zatvor vo kazneno-popravnite ustanovi od poseben vid. Toga{ nadle`nostta se menuva, za{to soglasno zakons-kite kriteriumi vo niv kaznata ja izdrùvaat osudeni lica od podra~-jeto na celata Republika. Vo soglasnost so toa nadleèn sud {to |i upatuva osudenite lica vo ovie ustanovi nu`no e sudot {to ja donel prvostepenata odluka.

Pritoa mora osobeno da se ima predvid deka sodrìnata na ovaa odredba e vo neraskinliva povrzanost so odredbata od ~l. 26 ZIS. Imeno, toga{ koga soglasno uredbata na Vladata na Republika Make-donija }e bidat opredeleni vidot, sedi{teto i podra~jeto na kazneno-popravnite ustanovi, moè da se zboruva za celosna primelivost na utvrdenata sudska nadle`nost od ~l. 80 ZIS. Do toga{, soglasno RR se opredeluvaat kazneno-poprvnite i vospitno-popravnite ustanovi vo koi osnovnite sudovi spored stvarnata i mesnata nadle`nost upatuvaat osudeni, prekr{o~no kaznetii pritvoreni lica, kako i osudeni maloletni lica. Soglasno odredbite na ova Re{enie, koe ima privremen karakter, nadleèn organ za prezemawe na potrebnite dejstvija zaradi izvr{uvawe na kaznata zatvor e osnovniot sud {to ja donel prvostepenata odluka. Taka, na primer, za upatuvawe na ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor do dve godini, odnosno koga po presmetaniot pritvor, ostato-kot na kaznata iznesuva do dve godini, nadleèn e osnovniot sud {to ja

180

donel prvostepenata odluka od podra~jeto na osnovnite sudovi Debar, Ohrid i Struga. Do donesuvaweto Re{enie za rasporeduvawe na osudenite i osudenite maloletni lica vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite ustanovi {to }e bide vo soglasnost so ~l. 26 i ~l. 80 ZIS, eventualnite eklatantni nelogi~nosti na upatuvaweto koi se storeni so primena na privremenoto Re{enie od 1997 godina, gi isprava Direkcijata so pomo{ na institutot premestuvawe na osudenite lica.

2. Odredbata dozvoluva delumen isklu~ok od praviloto za nadle`nosta na osnovniot sud spored ìveali{teto odnosno prestoju-vali{teto na osudenite lica. Toa e slu~aj toga{ koga ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice ne e poznato. Toga{ nadleèn organ za prezemawe samo na opredeleni dejstvija za upa-tuvawe na osudenoto lice na izdrùvawe na kaznata e sudot {to ja donel prvostepenata odluka.

3. Zaradi ostvaruvawe na nadle`nosta od st. 2, sudot {to ja donel prvostepenat odluka e dolèn od ministerstvoto za vnatre{ni raboti vedna{ da pobara da se pronajde osudenoto lice so nepoznato ìve-ali{te odnosno prestojuvali{te i da go izvesti za negovata adresa.

4. Ovde e preto~eno teoretskoto i empiriski potvrdeno soznanie deka vistinski efekt na generalnopreventiven i specijalnopreventi-ven plan moè da se ostvari samo toga{ ako od storuvaweto na krivi~noto delo, goneweto, presuduvaweto i po~etokot na izdrùv-aweto na bilo koja sankcija e pominato {to pokratko vreme. Sekoe zadocnuvawe vrz toj plan vlijae i vrz naru{uvaweto na pretstavata za smislata na vozvratenoto zlo kako i vrz gubeweto na individualnoto i kolektivnoto ~uvstvo na pravi~nost.

Odredbata go obezbeduva ostvaruvaweto na ovoj kriminalnopoli-ti~ki postulat od momentot na presuduvaweto do javuvaweto na osude-nikot vo kazneno popravnata ustanova. Vo nea se istaknuva obvrskata na nadle`nite organi na itno, {to istovremeno mora da bide i zako-nito postapuvawe.

^len 81

Sudot {to ja donel prvostepenata odluka }e mu gi dostavi na

nadle`niot sud, zaedno so odlukata za izvr{uvawe, site podatoci za li~nosta na osudenoto lice pribaveni vo tekot na postapkata od zna~ewe za izvr{uvawe na kaznata zatvor.

________________________

181

Sudot {to ja donel prvostepenata odluka dobienite soznanija preku ministerstvoto za vnatre{ni raboti za mestoto na ìvea-li{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice i site podat-oci za li~nosta na osudenoto lice pribaveni vo tekot na postapkata koi se od zna~ewe za izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda, zaedno so odlukata za izvr{uvawe, e dolèn da im gi dostavi na nadle-`niot osnoven sud. So toa se iscrpeni obvrskite na sudot {to ja donel prvostepenata odluka vo vrska so upatuvaweto na osudenoto lice na izdrùvawe na kaznata.

^len 82

Nadle`niot sud e dolèn da gi prezeme potrebnite dejstvija

zaradi izvr{uvawe na kaznata zatvor vedna{ po priemot na izvr{nata odluka, a najdocna vo rok od osum dena po nejzinot priem.

________________________ So odredbata nadle`niot osnoven sud spored ìveali{teto

odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice e obvrzan na brzo postapuvawe pri upatuvaweto na izdrùvawe na kaznata li{uvawe od sloboda. Vo smisla na ~l. 80 st. 4 ovde e precizirano deka sudot e dolèn da gi prezeme site potrebni dejstvija zaradi izvr{uvawe na kaznata vedna{ po priemot na izvr{nata odluka, a dokolku toa od opredeleni pri~ini ne e mo`no, najdocna vo rok koj ne moè da bide podolg od osum dena po nejziniot priem.

^len 83

(1) Povikuvaweto za izvr{uvawe na kaznata zatvor na

osudenoto lice se vr{i na na~in {to li~no mu se dostavuva upaten akt vo koj e ozna~en denot koga treba da se javi vo opredelena ustanova.

(2) So upatniot akt osudenoto lice se predupreduva deka dokolku ne se javi vo opredeleniot den vo ustanovata }e bide prisilno sprovedeno i }e gi snosi tro{ocite na sproveduvaweto.

(3) Denot na javuvaweto vo ustanovata se odreduva taka {to na osudenoto lice da mu ostanat najmalku osum, a najmnogu trieset dena od denot na priemot na upatniot akt.

________________________ 1. Upatniot akt so koj osudenikot se povikuva na izdrùvawe na

kaznata li{uvawe od sloboda sodrì broj i datum na izvr{nata odluka, dolìnata na izre~enata kazna, kazneno-popravnata ustanova

182

vo koja treba da se javi so nazna~uvawe ne samo na denot, tuku i ~asot na javuvaweto zaradi izdrùvawe na kaznata.

2. Upatnot akt mora da sodrì i predupreduvawe za osudenoto lice deka dokolku ne se javi vo opredeleniot den vo ustanovata, }e bide prisilno sprovedeno i deka }e gi podnese tro{ocite na sproveduvaweto.

3. Pri opredeluvaweto na denot vo koj osudenikot treba da se javi vo kazneno-popravnata ustanova, sudot }e vodi smetka da mu se ostavi dovolno vreme da gi sredi svoite li~ni i semejni priliki i da gi zavr{i neodlo`nite raboti. Toj rok ne moè da bide pokus od 8 dena nitu podolg od 30 dena.

Ako osudenoto lice koe se nao|a na sloboda ne se otpovika na upatniot akt treba pismeno da se izvesti vo rok od 30 dena da se javi na izdrùvawe na soodvetnata kazna. Toa izvestuvawe sluì kako predupreduvawe deka dokolku osudenikot povtorno ne se javi na izdrùvawe na kaznata, }e bide prisilno privedeno. Ako osudenikot povtorno ne postapi soglasno so pismenata pokana se postapuva kon postapkata za priveduvawe.

^len 84

(1) Nadle`niot sud so dostavuvaweto na upatniot akt na

osudenoto lice ednovremeno ja izvestuva i ustanovata za denot vo koj osudenoto lice treba da se javi i dostavuva prepis od pravosilnata i izvr{na presuda so koja e izre~ena kaznata, izvod od kaznenata evidencija, kako i drugi podatoci za li~nosta na osudenoto lice so koi raspolaga.

(2) Ako osudenoto lice ne se javi vo opredeleniot den na izvr{uvawe na kaznata zatvor, ustanovata za toa bez odlagawe }e go izvesti nadle`niot sud.

(3) Nadle`niot sud vo slu~ajot od stavot 2 na ovoj ~len vedna{ }e izdade naredba do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za priveduvawe na osudenoto lice so koja isto taka }e pobara, dokolku osudenoto lice se krie ili se nao|a vo begstvo, organot da izdade i poternica za pronao|awe i sproveduvawe na osudenoto lice vo ustanovata za izvr{uvawe na kaznata zatvor.

________________________ 1. Zakonskata obvrska osnovniot sud spored ìveali{teto

odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice ednovremeno da ja izvesti i ustanovata za denot vo koj toa treba da se javi i da dostavi prepis od pravosilnata i izvr{na presuda so koja e izre~ena kaznata,

183

izvod od kaznenata evidencija kako i drugi podatoci za li~nosta na

osudenoto lice so koi raspolaga, e conditio sine qua non za koordinirano deluvawe vo ovaa oblast. Vo otsastvo na blagovremeno izvestuvawe za gorenavedenite okolnosti vo kazneno-popravnata ustanova ne moè da se znae koga osudenikot nema da se javi vo nea nitu pak onoj osudenik {to uredno se javil ustanovata moè pravilno da go prifati, da go rasporedi i da mu opredeli soodveten tretman.

2. Povratnata informacija od kazneno-popravnata ustanova do sudot e uslovena samo so nejavuvaweto na osudenoto lice vo nea na opredelen datum.

3. Koga sudot ke bide izvesten od kazneno-popravnata ustanova deka osudenikot ne se javil vo opredeleniot den za izdrùvawe na kaznata vedna{ }e izdade naredba za sproveduvawe do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Dokolku osudenoto lice se krie ili se nao|a vo begstvo sudot vo istata naredba }e pobara od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti da izdade i poternica za pronao|awe i sproveduvawe na osudenoto lice vo kazneno-popravnata ustanova.

V. ~l. 535-539 ZKP. 4. Po~etokot na izdrùvaweto na kaznata se smeta od denot koga

osudenoto lice samo }e e javi zaradi izdrùvawe na kaznata ({to zna~i ne od denot nazna~en vo upatniot akt). Vakvoto tolkuvawe e sosema logi~no i prifatlivo so ogled na toa {to vo praktikata se mo`ni slu~ai osudenoto lice da se javi na izdrùvawe na kaznata porano od denot nazna~en vo upatniot akt. Dokolkui za toa postojat opravdani pri~ini kazneno-popravnata ustanova moè da go primi osudenoto lice na izdrùvawe na kaznata, no ne e zakonski obvrzano na toa.

Vidi ja odredbata od ~l. 88 ZIS SRM so koja ne slu~ajno se regulira{e ova pra{awe.

5. Iako Zakonot toa ne go kaùva, po~etokot na izdrùvaweto na kaznata na osudenoto lice vo slu~aj na negovo prisilno sprovedu-vawe se smeta od denot koga e li{eno od sloboda, a ne od denot koga e dovedeno vo kazneno-popravnata ustanova.

^len 85

(1) Nadle`niot sud donesuva re{enie za naplata na tro{ocite

od osudenoto lice napraveni za negovoto pronao|awe i sproveduvawe vo ustanovata.

184

(2) Protiv re{enieto od stav 1 na ovoj ~len osudenoto lice ima pravo na àlba do povisokiot sud vo rok od 8 dena od priemot na re{enieto.

________________________ 1. Vo vrska so ovaa odredba potrebno e potsetuvawe na Pravilo

45 SMP i Pravilo 50 EZP. Pravilo 45 SMP: (1) Koga zatvorenicite se doveduvaat ili

izveduvaat od zavodot mora {to e mo`no pomalku da bidat izloèni na javnosata i treba da prezemet merki da se za{titat od navredite, qubopitnosta na narodot i sekoj drug vid na izloùvawe pred javnosta.

(2) Treba da se zabrani prevoz na zatvorenici vo vozila bez ventilacija ili osvetluvawe ili vo sekoe drugo sredstvo {to zatvo-renicite gi izloùva na fizi~ki stradawa.

(3) Prevozot na zatvorenicite treba da se vr{i na tro{ok na administracijata i pod ednakvi uslovi za site.

Pravilo 50 EZP: (1) Pri premestuvaweto od edna vo druga ustanova zatvorenicite mora {to pomalku da bidat izloèni na javnosta i za{titetni so soodvetni merki od navredi, qubopitnosta i publicitetot vo bilo koja forma.

(2) Mora da se zabrani prevpzpt na zatvorenicite so vozila {to nemaat prikladna ventilacija ili osvetluvawe ili na na~in {to }e gi izloì na nepotrebno telesno izma~uvawe ili poniùvawe.

(3) Prevozot na zatvorenikot mora da se izvr{i na tro{ok na upravata i vo soglasnost so vaè~e~kite propisi.

2. Vidi objasnuvawa na ~l. 9.

2. Odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor

^len 86

(1) Na osudenoto lice {to se nao|a na sloboda moè po negova

molba da mu se odloì po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor:

1) ako se razbolelo od pote{ka akutna bolest; 2) ako se slu~ila smrt ili te{ka bolest vo potesnoto semejstvo

na osudenoto lice; 3) ako odlagaweto e potrebno zaradi izvr{uvawe ili dovr{u-

vawe na neodlo`ni polski ili sezonski raboti, ili raboti predizvikani od elementarna nepogoda, ili so druga nesre}a, a vo semejstvoto na osudenoto lice nema dovolno druga rabotna sila;

185

4) ako osudenoto lice e obvrzano da izvr{i odredena rabota {to ve}e ja zapo~nalo, a poradi neizvr{uvaweto na taa rabota bi nastapila pozna~itelna {teta;

5) ako odlagaweto na osudenoto lice mu e potrebno zaradi zavr-{uvawe na u~ili{nata godina ili za polagawe na ispit za koj se podgotvuvalo;

6) ako zaedno so osudenoto lice se osudeni negoviot bra~en drugar ili drugi ~lenovi na zaedni~koto doma}instvo, ili ako nekoi od niv se nao|aat na izdrùvawe na kaznata, a so upatuvaweto na site ovie lica na izdrùvawe na kazna bi bila zagrozena izdr{kata na starite, bolni ili maloletnite ~lenovi na semejstvoto, ili bi se dovelo vo pra{awe normalnoto stopanisuvawe na doma}instvoto;

7) ako e osudena èna ~ie dete e pomalo od edna godina ili koja e bremena, a do poroduvaweto ne preostanuvaat pove}e od tri meseci; i

8) ako e potrebno osudenoto lice odredeno vreme da se griì za vospituvawe i ~uvawe na decata ili zgriùvawe na nemo}ni lica za koi e dol`no da se griì, spored misleweto na organite za socijalna za{tita na op{tinata na ~ie podra~je decata ili tie lica imaat ìveali{te ili prestojuvali{te.

(2) Izvr{uvaweto na kaznata vo slu~aite od to~ka 1 stav 1 na ovoj ~len moè da se odloì dodeka trae bolesta, vo slu~aite od to~ka 2) do to~kata 4) i to~ka 8) najdolgo za tri meseci, vo slu~aite od to~kata 5) do zavr{uvawe na u~ili{nata godina i {est meseci za ispit, vo slu~aite od to~kata 6) najdolgo za {est meseci, a vo slu~aite od to~kata 7) do napolnuvaweto na edna godina od ìvotot na deteto.

________________________ Ako vrz opredeleno osudeno lice ne e mo`no da se izvr{i

soodvetna kazna zatvor zaradi nekoja bolest, povreda, invalidnost ili drugi fizi~}i ili du{evni nepovolni sostojbi, treba da se odloì izvr{uvaweto na kaznata se dodeka ne prestane takvata sostojba. Ako osudenoto lice e bremena èna ili èna koja se porodila vo tekot na godinata, izvr{uvaweto na kaznata treba da se pomesti do istekotna {est nedeli po poroduvaweto ili za tolku dolgo vreme dodeka deteto se nao|a na nega kaj osudenata, no najpove}e do edna godina po poroduvaweto.

Odlagaweto na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda iako e vo sprotivnost so na~eloto na brzo i efikasno izvr{uvawe na kaznata po storuvaweto na krivi~noto delo, e mo{ne zna~aen penolo{ki institut. Negovata neophodnost e naloèna od opredeleni zdravstveni socijalni i semejni pri~ini kako i od

186

potrebata da se izvr{at neodlo`ni raboti {to se od osobeno zna~ewe za nego i za negovoto semejstvo. Ovoj institut, vsu{nost, se sostoi vo mo`nosta po barawe na osudenikot koj se povikuva na izdrùvawe na kaznata da mu se odloì po~etokot na izvr{uvaweto ako se steknati nekoi so zakon opredeleni uslovi koi poradi opasnosta od zloupotreba vo sekoj konkreten slu~aj treba vnimatelno da se ocenat i proverat.

- Te{kata akutna bolest }e postoi ako osudenikot se nao|a na bolni~ko lekuvawe ili zdravstvenata sostojba mu e takva {to mora da bide pod neposredna lekarska kontrola.

Odlagaweto vo ovoj slu~aj }e postoi dodeka trae bolesta. - Pod poimot potesno semejstvo treba da se podrazbere bra~niot

drugar, decata i roditelite, bra}ata i sestrite, posvoitelot i posvoenikot.

Odlagaweto po ovoj osnov moè da se odobri najdolgo do 3 meseci.

- Za postoewe na uslovite od to~ka 3 bitno e da se oceni realnata potreba od trudot na osudenikot za dovr{uvawe na polskite i sezonskite raboti ili za otsranuvawe na posledicite predizvikani od elementarni nepogodi.

Odlagaweto po ovoj osnov moè da se odobri najdolgo do 3 meseci.

- Za postoeweto na uslovot od to~ka 4 potrebno e da se oceni vremeto koga osudenoto lice zapo~nalo da izvr{uva opredelena rabo-ta, dali navistina toa e obvrzano da ja izvr{i i dali poradi neizv-r{uvaweto na istata moè da se o~ekuva nastanuvawe na zna~itelna {teta.

Odlagaweto moè da se odobri najdolgo za 3 meseci. - So osnovot od to~ka 5 na osudenoto lice mu se ovozmoùva da ja

zavr{i zapo~natata {kolska godina ili da go polaga samo onoj ispit za koj se podgotvuval.

Odlagaweto po ovoj osnov moè da se odobri do zavr{uvaweto na u~ili{nata godina {to e vo tek ili 6 meseci za polagawe na ispit.

- Uslovot od to~ka 6 ima za cel da go spre~i zagrozuvaweto na izdr{kata na stari, bolni i maloletni ~lenovi na semejstvoto ili normalnoto stopanisuvawe vo domakinstvoto toga{ koga zaedno so osudenoto lice se osudeni negoviot bra~en drugar ili drugi ~lenovi na zaedni~koto domakinstvo, ili ako nekoi od niv ve}e se na|aat na izdrùvawe na kazna. Za postoewe na uslovot mora da se raboti za lica koi ìveat vo zaedni~ko doma}instvo bez ogled na blizinata na nivnite rodbinski vrski.

187

Odlagaweto po ovoj osnov moè da mu se odobri samo na eden od ~lenovite na zaedni~koto domakinstvo i toa najdolgo do 6 meseci.

- Za postoewe na uslovot od to~ka 6 potrebno e da se raboti za osudena èna ~ie dete ne navr{ilo vozrast od edna godina ili za bremena èna na koja do poroduvaweto ne i preostanuvaat pove}e od 3 meseci. Ovoj uslov se dokaùva so izvod od mati~nata kniga na rodenite, odnosno so lekarsko uverenie za bremenosta koga osudeni~-kata treba da se porodi.

Odlagaweto moè da se odobri do napolnuvawe na edna godina od ìvotot na deteto.

- Potrebata osudenoto lice opredeleno vreme da se griì za vospituvawe i ~uvawe na decata ili okolu zgriùvawe na nemo}no lice za koe ima takva obvrska ja ocenuva centarot za socijalni raboti so davawe na soodvetno mislewe.

Odlagaweto moè da se odobri najdolgo za 3 meseci.

^len 87

(1) Molbata za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na

kaznata zatvor se podnesuva vo rok od tri dena od denot na priemot na upatniot akt. Ako pri~inata za odlagawe od ~len 86 stav 1 to~ka 1 i 2 na ovoj zakon nastanala po toj rok, molbata moè da se podnese do denot koga osudenoto lice treba da se javi zaradi izvr{uvawe na kaznata.

(2) Kon molbata se prilagaat dokazi za pri~inite koi go opravduvaat odlagaweto.

(3) Po molbata za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor re{ava pretsedatelot na nadle`niot sud ili od nego ovlasten sudija, koj e dolèn da donese re{enie vo rok od tri dena po priemot na molbata. Pred donesuvaweto na re{enieto nadle`niot sud moè da gi izvidi okolnostite navedeni vo molbata. Do donesuvaweto na re{enieto po molbata se odlaga po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata.

________________________ 1. Molbata za odlagawe na po~etokot na izdrùvaweto na

kaznata moè da podnese samoto osudeno lice, ~len na negovoto pote-sno semejstvo ili ~len na negovoto doma}instvo vo rok od tri dena od priemot na upatniot akt. Ako pri~inata za odlagaweto e pote{ka akutna bolest na osudenikot ili smrt ili pote{ka bolest vo potes-noto semejstvo na osudenikot koja nastanala po toj rok, molbata moè

188

da se podnese do denot koga osudenoto lice treba da se javi zaradi izdrùvawe na kaznata

Sekoja molba koja e podnesena pred priemot na upatniot akt treba da se otfrli kako predvremena.

2. Molbata za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata treba da sodrì ime prezime i adresa na podnositelot na molbata, ime prezime i adresa na osudenoto lice, broj i datum na pravosilnata presuda i visinata na kaznata, broj i datum na upatniot akt, datum na priemot na upatniot akt i datum koga osudenikot treba da se javi na izdrùvawe na kaznata i vo koja ustanova, osnovot spored koj se bara odlagaweto, datum koga se podnesuva molbata i potpis na podnositelot. Pritoa e posebno zna~ajno kon molbata da se priloàt site dokazi za pri~inite koi go opravduvaat osnovot na odlagaweto.

3. Po molbata odlu~uva pretsedatelot na osnovniot sud ili od nego ovlasten sudija so re{enie koe mora da go donese vo rok od tri dena po priemot na molbata. Pred donesuvaweto na re{enieto (so koe moè da se otfrli molbata kako nebagovremena i nedozvolena, da go odbie baraweto kako neosnovano ili da go uvaì baraweto i po~etokot na izdrùvaweto na kaznata da go odloì so opredeluvawe na rokot ili momentot vrzan za opredelen uslov) sudot moè da gi izvidi okolnostite navedeni vo molbata.

Do donesuvaweto na re{enieto se odlaga po~etokot na izvr{uv-aweto na kaznata.

Za re{enieto so koe se odlaga po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata osnovniot sud e dolèn da ja izvesti kazneno-popravnata ustanova.

^len 88

Protiv re{enieto so koe se odbiva molbata za odlagawe na

po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor, osudenoto lice ima pravo na àlba do pretsedatelot na povisokiot sud vo rok od tri dena od denot na priemot na prvostepenoto re{enie. @albata go odlaga izvr{uvaweto na kaznata. Pretsedatelot na povisokiot sud e dolèn da donese re{enie po àlbata vo rok od tri dena po priemot na àlbata.

________________________ Re{enieto na osnovniot sud so koe se odbiva molbata za odlag-

awe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor mora da sodrì pravna pouka deka podnositelot na molbata ima pravo na àlba do pretsedatelot na apelacioniot sud vo rok od tri dena od priemot na

189

re{enieto. Dokolku podnositelot vo navedeniot rok podnese àlba, àlbata go odlaga izvr{uvaweto na kaznata. Od tie pri~ini pretsedatelot na apelacioniot sud e dolèn da donese re{enie po àlbata vo rok od tri dena po priemot na àlbata.

^len 89

(1) Ako osudenoto lice na kazna zatvor e povikano na otsluù-

vawe na voeniot rok ili voena ve`ba, se upatuva na izdrùvawe na kaznata pred otsluùvaweto na voeniot rok odnosno voenata ve`ba.

(2) Ako liceto koe vo tekot na otsluùvaweto na voeniot rok ili za vreme na voena ve`ba e osudeno na kazna zatvor do {est meseci za krivi~no delo storeno pred da otpo~ne so otsluùvawe na voeniot rok ili na voenata ve`ba, }e mu se odloì po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata do zavr{uvaweto na voeniot rok odnosno voenata ve`ba.

(3) Izvr{uvaweto na kaznata se odlaga i na osudeno lice na kazna zatvor ili maloletni~ki zatvor do dve godini, ako e izre~ena za krivi~no delo storeno pred da otpo~ne so otsluùvaweto na voeniot rok, a do zavr{uvaweto na voeniot rok ne mu preostanuvaat pove}e od {est meseci.

________________________ Zakonot predviduva ~etiri posebni slu~ai na odlagawe na po~e-

tokot na izdrùvawe na kaznata: po eden, vo ~l. 89 i 90, i dva slu~ai vo ~l 92.

Prviot slu~aj e predviden vo ovaa odredba. Pravilo e osudenite lica koe istovremeno e povikano na izdrùvawe na kazna i na otslu-ùvawe na voeniot rok ili voena ve`ba najprvin da ja izdrì kaznata. Isklu~ocite od ova pravilo koi doveduvaat do posebno re{avawe na odlagaweto na izvr{uvaweto na kaznata se javuvaat koga liceto e osudeno za vreme na otsluùvaweto na voeniot rok, odnosno voena ve`ba za krivi~ni dela storeni pred toa. Vo takov slu~aj po~etokot na kaznata }e se odloì ako: 1. liceto e osudeno na kazna li{uvawe od sloboda do 6 meseci, ili 2. ako liceto e osudeno na kazna zatvor ili maloletni~ki zatvor do 2 godini, a do zavr{uvaweto na voeniot rok preostanuvaat najmalku 6 meseci. Vo dvata slu~ai po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata }e se odloì do zavr{uvaweto na voeniot rok, odnosno voenata ve`ba so ogled na toa deka ne e celishodno da se prekinuva nivniot kontinuitet za da se izvr{i relativno kratka kazna toga{ koga ostanalo u{te ne{to pomalku od polovina od vremeto za da se dosluì voeniot rok.

190

^len 90

(1) Koga nadle`niot javen obvinitel, vrz osnova na zakonskoto

ovlastuvawe }e pobara odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor, nadle`niot sud nema da go povika osudenoto lice, a ako ve}e go povikal, no u{te ne pominal rokot za javuvawe vo usta-novata }e donese re{enie za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata.

(2) Odlagaweto na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len trae dodeka javniot obvinitel ne go izvesti nadle`niot sud deka moè da se otpo~ne so izvr{uvaweto na kaznata zatvor, odnosno do donesuvaweto na odluka po pravnoto sredstvo na javniot obvinitel.

(3) Odlukata za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata donesena po barawe na javniot obvinitel prestanuva da vaì ako javniot obvinitel vo rok od 30 dena od denot na priemot na odlukata ne upotrebi pravno sredstvo.

________________________ Odredbata go regulira vtoriot poseben slu~aj na odlagawe na

po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda. Stanuva zbor za odlagawe {to vrz osnova na zakonski ovlastuvawa moè da go pobara i izdejstvuva nadle`niot javniot obvinitel. Toa e slu~aj zaradi primena na pravno sredstvo od strana na javniot obvinitel. Po barawe na javniot obvinitel re{enieto za odlagawe go donesuva nadle`niot osnoven sud. Odlagaweto po ovoj osnov trae dodeka javniot obvinitel go izvesti nadle`niot osnoven sud deka moè da se zapo~ne so izvr{uvaweto na kaznata, odnosno do donesuvawe na odluka po pravnoto sredstvo na javniot obvinitel.

^len 18 ZJO: Koga javniot obvinitel na Republika Makedonija }e najde deka poradi povreda na zakonot ili na me|unaroden dogovor postoi osnov da upotrebi pravno sredstvo protiv izvr{na sudska odluka ili odluka donesena vo upravna ili druga postapka, za {to e ovlasten so zakon, moè da bara da se odloì odnosno prekine izvr{uvaweto na taa odluka, ako so nejzinoto izvr{uvawe bi moèlo da nastapat neotstranlivi {tetni posledici.

Baraweto za odlagawe odnosno prekinuvawe na izvr{uvaweto od stavot 1 na ovoj ~len go podnesuva javniot obvinitel na Republika Makedonija, ovlasten da go upotrebi pravnoto sredstvo protiv takvata odluka. Baraweto za odlagawe, odnosno prekinuvawe na izvr{uvaweto se podnesuva do sudot, odnosno organot nadleèn za dozvoluvawe na

191

izvr{uvaweto, a ako izvr{uvaweto e vo tek, do sudot, odnosno nadle`niot organ koj go sproveduva izvr{uvaweto.

Po barawe na javniot obvinitel na Republika Makedonija, sudot odnosno nadle`niot organ }e go odloì odnosno pre}ine izvr{u-vaweto ako oceni deka baraweto e osnovano.

Odlagaweto, odnosno prekinuvaweto na izvr{uvaweto trae do donesuvaweto na odlukata po pravnoto sredstvo na javniot obvinitel.

Odlukata za odlagawe, odnosno za prekinuvawe na izvr{uvaweto prestanuva da vaì ako javniot obvinitel na Republika Makedonija vo rok od 30 dena od denot na priemot na odlukata ne upotrebi pravno sredstvo.

^len 91

Sudot moè, po sprovedenata postapka, da go otpovika odloèn-

iot po~etok na izvr{uvaweto na kaznata zatvor ako prestanat pri~i-nite poradi koi toa e dozvoleno, kako i koga osudenoto lice ne go koristelo odobrenoto odlagawe za celite za koi toe e dadeno.

________________________ Odredbata go vostanovuva institutot otpovikuvawe na odlaga-

weto na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda. Negova ideja e da se otstranat zloupotrebite na odlagaweto, odnosno negovo koristewe za ostvaruvawe na celi {to ne pretstavuvat osnov za negovoto odobruvawe ili pak, preku odlagaweto ednostavno se nastoj-uvalo da se dobie na vreme vo namera da se izigra izvr{uvaweto na kaznata.

Otpovikuvaweto e vo nadle`nost na osnovniot sud i toa samo po sprovedena postapka vo koja }e se utvrdi deka prestanala pri~inata poradi koja odlagaweto bilo dozvoleno ili koga osudenoto lice ne go koristelo odobrenoto odlagawe za celite za koi toa e dodeleno.

Postapkata za otpovikuvaweto ja poveduva sudot po slu`bena dol`nost.

^len 92

Odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor

moè da odredi i nadle`niot sud za re{avawe po barawe za povtoruvawe na krivi~nata postapka podneseno vo korist na osudenoto lice i po barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda, pod uslovite predvideni so zakon.

________________________

192

1. Tretiot poseben slu~aj na odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda isto kako i vtoriot e opredelen od procesno pravni pri~ini. Ovde odlagaweto moè da go odredi nadle`niot sud za re{avawe po barawe za povtoruvawe na krivi~nata postapka podneseno vo korist na osudenoto lice, pod uslovi predvideni vo zakon. Vo ovaa smisla spored ~l. 396 st. 4 ZKP: Ako sudot smeta, so ogled na podnesenite dokazi, deka osudenikot vo povtorenata postapka moè da bide osuden na takva kazna {to so zasmetuvawe na ve}e izdrànata kazna bi trebalo da se pu{ti na sloboda, ili deka moè da bide osloboden od obvinenieto, }e opredeli izvr{uvaweto na presudata da se odloì odnosno pre}ine.

2. êtvrtiot poseben slu~aj na odlagawe na po~etokot na izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda isto taka e vo racete na nadle`niot sud toga{ koga odlu~uva po barawe za vonredno preispi-tuvawe na pravosilnata presuda, pod uslovi opredeleni so zakon. Ovoj procesen osnov spored ~l. 414 ZKP glasi: Barawe za vonredno preispituvawe na pravosilnata presuda moè da podnesat osudeniot i branitelot (st. 1). Prvostepeniot sud ili sudot nadleèn za odlu~uvawe za baraweto, moè, so ogled na sodrìnata na baraweto da opredeli da se odloì odnosno da se pre}ine izvr{uvaweto na pravosilnata presuda (st. 5).

^len 93

(1) Nadle`niot sud }e ja otfrli kako nedopu{tena povtorno

podnesenata molba za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata.

(2) Povtorno podnesenata molba ne go odlaga po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata.

________________________ Odredbata pretstavuva novina vo ZIS. Taa proizleze ottamu

{to vo minatoto osudenoto lice ima{e pravo da podnesuva bezgrani-~en broj molbi za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata. Na toj na~in moè{e vo nedogled da se izbegnuva po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata so {to mu se protivre~e{e na na~eloto na brzo i efikasno postapuvawe vo izvr{uvaweto i na na~eloto na pravdata.

193

3. Priem na osudeni lica

^len 94

(1) Pri priemot na osudenoto lice vo ustanovata se utvrduva

negoviot identitet vrz osnova na podatocite vo li~nata karta ili druga isprava podobna za utvrduvawe na identitetot.

(2) Podatocite vo presudata za osudenoto lice treba da se identi~ni so podatocite sodràni vo li~nite ispravi vrz osnova na koi se utvrduva identitetot na osudenoto lice.

(3) Osudenoto lice pri priemot vo ustanovata se fotografira i daktiloskopira.

________________________ 1. So doa|aweto na osudenoto lice vo kazneno-popravnata

ustanova zapo~nuva procedurata na negoviot priem na takov na~in {to zadolèniot rabotnik najprvin go bara negoviot upaten akt. Vrz osnova na upatniot akt koj sluì kako osnoven dokument na priemot se vr{i sogleduvawe na istovetnosta na podatocite sodràni vo presu-data {to sudot prethodno i ja dostavil na ustanovata. Sledniot ~ekor e utvrduvawe na identitetot na osudenikot soglasno generaliite {to za nego se navedeni vo upatniot akt i presudata koj se dokaùva so priloùvawe na li~na karta ili druga isprava (paso{, slu`bena legi-timacija i sl.) podobna za utvrduvawe na identitetot.

Ako so ogled na prethodnoto ne moè da se utvrdi identitetot na osudenoto lice, ili pak nesporno se utvrdi deka toa la`no se prets-tavilo, liceto se zadrùva vo ustanovata i za toa vedna{ se izvestuva Ministerstvoto za vnatre{ni raboti zaradi utvrduvawe na negoviot vistinski identitet ili zaradi negovo gonewe.

Priemot se vr{i vo posebna prostorija. Vo nea osudenite lica se presoblekuvaat i se pretresuvaat. Po pretresot osudenite lica se kapat i dokolku ne raspolagaat so sopstven ve{, obleka i sredstva za higiena i nega na teloto, gi dobivaat od ustanovata. Pokraj utvrduva-weto na identitetot na osudenoto lice, priemot se sostoi i vo merewe na teìnata i visinata, daktiloskopirawe, fotografirawe, lekarski pregled i odzemawe na predmetite {to ne smeeat da se dràt vo ustanovata. Mereweto, zemaweto na otpe~atoci od prstite, fotogra-firaweto i lekarskiot pregled se prezemaat i protiv voljata na osud-enoto lice.

2. Na~inot na predavawe i ~uvawe na predmetite {to mu prip-a|aat na osudenicite lica e ureden so Pravilo 43 SMP i Pravilo 48 EZP.

194

Pravilo 43 SMP: (1) Parite, predmetite od vrednost, oblekata i drugite predmeti {to mu pripa|aat, a koi spored pravilnikot zatvorenikot pri priemot vo zavodot ne smee da gi zadrì, treba da se ostavat na sigurno mesto. Prita mora da se sostavi spisok na tie predmeti {to treba da bide potpi{an od zatvorenikot. Treba da se prezemat i merki tie predmeti da se so~uvaat vo dobra sostojba.

(2) Pri pu{taweto na zatvorenikot na sloboda tie predmeti i pari mora da mu se vratat, osven parite {to moèl da gi potro{i, predmetite koi moral da gi isprati nadvor od zavodot i oblekata koja trebalo od higienski pri~ini da se uni{ti. Zatvorenikot mora da potpi{e potvrda za predmetite i parite {to mu se vrateni.

(3) Sprema vrednostite i predmetite {to zatvorenikot gi primil od nadvor se primenuvaat isti pravila.

(4) Ako za vreme na priemot zatvorenikot pri sebe imal lekovi ili opojni sredstva za na~inot kako }e se postapi so niv odlu~uva lekar.

Pravilo 48 EZP: (1) Site pari, vrednosti i ostanatiot imot {to mu pripa|a na zatvorenicite, a tie spored propisite na ustanovata ne smeedat da gi zadràt pri vleguvaweto vo ustanovata, mora da se deponiraat na sigurno mesto. Popi{anite predmeti mora da gi potpi{e zatvorenikot. Mora da se prezemat potrebnite merki za so~uvuvawe na tie predmeti vo dobra sostojba. Ako se pokaè neophodno uni{tuvaweto na bilo koj od tie predmeti, toa mora da se zabeleì i da se izvesti zatvorenikot.

(2) Pri otpu{taweto na zatvorenikot od ustanovata takvite predmeti i pari mora da se vratat, osven ako se slu~ilo ovlasteno podigawe na pari ili ispra}awe na bilo koj del od toj imot nadvor od ustanovata, ili ako od zdravstveni pri~ini bilo nu`no da se uni{ti del od toj imot. Zatvorenikot mora da go potpi{e primaweto na predmetite ili vra}aweto na parite.

(3) Site pari ili imot {to zatvorenikot }e gi primi od nadvor treba da se tretiraat na ist na~in, osven ako se nameneti ili dozvoleni za koristewe vo tekot na izdrùvaweto na kaznata.

(4) Ako zatvorenikot vnese nekoi lekovi, zatvorskiot lekar mora da odlu~i za nivnata upotreba.

Predmetite koi sluàt za ednostavna nega na teloto i ne se opasni, fotografii na negovite bliski (sopruga, deca i roditeli), ven~alen prsten (burma), zapalka i cigari, biblija i drugi pobo`ni knigi i predmeti od negovata veroispoved, osudenoto lice moè da gi zadrì.

Protezi, ortopedski i drugi pomagala koi zatvorenikot gi koristi mu se ostavaat na zatvorenikot. Vo slu~aj na somenenie deka

195

tie predmeti so ogled na negovata sostojba ne mu se potrebni se bara mislewe od lekarot na ustanovata. Pri priemot vo ustanovata donesenite lekarstva od osudenikot mu se ostavaat dokolku za toa, po izjasnuvawe na lekarot na ustanovata, od aspekt na zdravstvenaat nega ne postojat somnenija.

Predmetite koi na osudenite lica pri li{uvaweto od sloboda im se odzemaat ili podocna se ostavaat na ~uvawe, uredno se popi{u-vaat.

3. Ako za vreme na priemot se pokaè deka voveduvaweto vo izvr{uvaweto na kaznata upatuva kon toa deka liceto {to treba da se primi e bremena èna, seriozno bolno lice ili deka ima seriozna povreda, ili deka e vo druga lo{a telesna ili du{evna sostojba, usta-novata vedna{ go izvestuva osnovniot sud {to go upatil osudenoto lice na izvr{uvawe na kaznata so barawe itno da se prekine izvr{u-vaweto. Osudenoto lice se prima vo ustanovata, i, do donesuvaweto na re{enieto za prekin na kaznata, se ~uva na na~in {to treba da gi isklu~i site {teni vlijanija vrz negovoto zdravje i zdravjeto na dru-gite osudenici. Za vakviot priem vedna{ se izvestuva i Direkcijata.

^len 95

(1) Podatocite za denot i ~asot na priemot na osudenoto lice

vo ustanovata, negoviot identitet, brojot na upatniot akt i brojot i datumot na presudata, podatocite od ispituvaweto na li~nosta na osudenoto lice i izve{tajot za negovata zdravstvena sostojba se zapi{uvaat, kompletiraat i ~uvaat kako slu`beni dokumenti od doverliva priroda koi im se dostapni samo na ovlastenite slu`beni lica.

(2) Po priemot, osudenoto lice se upatuva vo oddelenieto za ispituvawe na li~nosta i za utvrduvawe na tretmanot i postapuvaweto so nego (priemno oddelenie). Vo ova oddelenie osudenoto lice ostanuva najmnogu 30 dena.

(3) Vo ustanovite vo koi se izvr{uva kaznata zatvor do dve godini vo priemnoto oddelenie osudenoto lice se zadrùva do 15 dena.

_______________________ 1. Odredbata e vo soglasnost so ~l. 18 od Ustavot, kade se veli:

Se garantiraat tajnosta na li~nite podatoci. Na gra|anite im se garantira za{tita od povreda na li~niot integritet {to proizleguva od registriraweto na informacii za niv preku obrabotka na podatoci.

196

Odredbata e vo soglasnost i so Pravilo 7 SMP. (1) Vo sekoe mesto kade {to ima zatvorenici treba uredno da se vodi povrzan i paginiran regiastar vo koj za sekoj zatvorenik }e bide nazna~en: a) negoviot identitet, b) pri~inite za negovoto zatvarawe i nadle`nata vlast koja ja donela odlukata za zatvaraweto, c) denot i ~asot na priemot i otpu{taweto.

(2) Nikoj ne moè da bide primen vo zavod bez poplnova`na isprava so koja se nareduva zatvaraweto, ~ii poedinosti prethodno }e bidat vpi{ani vo registarot.

Soodvetnoto na prethodnoto se odnesuvat i Pravilo 7 i 10 EZP. Pravilo 7: (1) Nitu edno lice ne smee da se primi vo ustanovata

bez pravosilen nalog za priveduvawe. (2) Va`nite podrobnosti okolu priemot i zatvaraweto treba

vedna{ da se zabeleàt. Pravilo 8: Sekade kade ima zatvorenici treba da postoi

kompleten i dobro ~uvan dokument so slednive podatoci za sekoj primen zatvorenik: a) identitetot na zatvorenikot, b) pri~inite na zatvaraweto i koj go izdal nalogot za zatvarawe, c) denot i ~asot na zatvaraweto i otpu{taweto

Pravilo 9: Postapkite za priem treba da bidat prilagodeni na osnovnite na~ela na Pravilata i potrebata da im se pomogne na zatvorenicite da gi re{at svoite itni i li~ni problemi.

Pravilo 10: (1) Po priemot treba vedna{ da se sostavi celosen izve{taj so va`nite informacii za momentalnata situacija so personalot i programata za rabota so sekoj zatvorenik vo soglasnost so najdolgoto predvideno traewe na zatvorskata kazna, i da mu se dostavi na direktorot kako informacija ili za potvrduvawe na negovata va`nost.

(2) Vo takvite izve{tai sekoga{ mora da bide sodràn i izve{taj na lekarot kako i izve{taite na personalot za zatvore-nicite za koi e zadolèn.

(3) Izve{taite i informaciite za zatvorenikot mora da ostanat doverlivi, da gi sodràt najnovite podatoci i da im bidat dostapni na javno ovlasteni lica.

V. Upatstvo za vidot na evidencijata, sodrìnata i na~inot na vodeweto na mati~nite knigi i li~niot list za osudenite i pritvo-renite lica i za maloletnicite na koi im e izre~ena zavodska merka, SV SRM 1982/48).

2. Podatocite za osudenoto lice koe e primeno vo kazneno-popravnata ustanova se zapi{uvaat vo mati~nata kniga na osudenite i vo li~niot list vo koi se vnesuvaat i site promeni {to }e nastanat vo tekot na izvr{uvaweto na kaznata. (V. Upatstvo za vidot na evidenc-

197

ijata, sodrìnata i na~inot na vodeweto na mati~nite knigi i li~-niot list za osudenite i pritvorenite lica i za maloletnicite na koi im e izre~ena zavodska merka (SV SRM 1982/48). Site podatoci za osudenikot utvrdeni vo postapkata za negoviot priem se zapi{uvaat kompletiraat i ~uvaat kako slu`beni dokumenti od doverliva priroda i soznanijata za niv se tretiraat kako slu`bena tajna. Do niv moàt da imaat pristap samo ovlastenite slu`beni lica koi rabotat vo oblasta na izvr{uvaweto na sankciite.

Navedenite i drugi podatoci od dosieto na osudenoto lice moè da gi koristi i sudot vo postapkata za davawe usloven otpust, ~lenovite na Komisijata za pomiluvawe na Pretsedatelot na Repu-blikata vo postapkata za pomiluvawe i Anketnata komisija na Sobra-nieto na Republika Makedonija pri izgotvuvaweto na nivnite izve-{tai.

Ovie podatoci moàt da go koristat i nau~ni i stru~ni rabotnici isklu~ivo vo nau~no istraùva~ki celi no samo po pret-hodno dobieno odobrenie (re{enie) na direktorot na Direkcijata. Kon baraweto za dobivawe takvo odobrenie treba da se priloàt: 1. podatoci za istraùva~ot, 2. nau~no istraùva~ka skica (ili proekt) usvoena od Nau~no-nastaven sovet na soodvetna ustanova (fakultet, institut) vo koja mora da bidat nazna~eni celite na istraùvaweto, istraùva~kiot primerok i dinamikata na istraùvaweto, i 3. dokolku se raboti za izrabotka na seminarska rabota, magisterski trud ili doktorska disertacija - soodvetna potvrda za mentorot, odno-sno komisijata opredelena za odbrana na trudot.

Obemot, na~inot i vremeto na koristeweto na podatocite se nazna~uva vo odobrenieto, a korisnikot na podatocite po zavr{enata rabota e dolèn do Direkcijata da dostavi eden oprimerok od kone~no izgotveniot trud.

Vo site slu~ai na koristewe na podatocite od dosieto na osudenikot treba da se vodi osobena smetka deka soglasno ~l. 103 st. 3 KZ, podatocite za bri{anata osuda ne smeat da mu se davat nikomu. Od nego moàt da se izvlekuvaat i davaat na uvid samo onie podatoci {to ne se bri{ani od kaznenata evidencija (za davawe podatoci od kaznenata evidencija za osuda {to ne e bri{ana v. ~l. 106 KZ). Ova e posebno zna~ajno, za{to soglasno ~l. 7 UKE bri{eweto na osudata se vr{i so poni{tuvawe na celokupnata dokumentacija vo odnos na osudite. Toa me|utoa ne e, i ne smee da bide slu~aj, so podatocite sodràni vo osudeni~koto dosie koi mora trajno da se ~uvaat. Ottamu vo osudeni~koto dosie ~esto ima podatoci za opredeleni osudi koi soglasno ~l. 103 st. 3 se bri{ani i ne smeat da mu se dadat nitu na organite ili poedincite predvideni vo ~l. 106 st. 3, 4 i 6 KZ. Iako

198

zakonodavecot propu{til da predvidi odredba za bri{ewe na izre~enite vospitni merki, treba da se zeme deka e identi~na sostojbata i so podatocite za izre~enite vospitni merki, koi soglasno ~l. 95 st. 3 KZ smeat da im se dadat na tamu navedenite organi. Tokmu zatoa odobrenieto za bilo kakvo koristewe na podatoci od kazneno-popravnite ustanovi ili od vospitno-poprvaniet domovi podleì na posebno odobrenie od strana na direktorot na Direkcijata za izvr{uvawe na sankciite.

Na identi~en na~in treba da se tolkuvaat i odredbite od ~l. 19 st. 1 ZS i ~l. 131 ZKP.

3. So odredbite od ~l. 95 st. 2 i 3 i ~l. 96 e regulirana materijata za postavenosta i funkcioniraweto na priemnite oddelenija na kazneno-popravnite ustanovi.

Vo sekoja kazneno-popravna ustanova zadolìtelno se osniva priemno oddelenie vo koe osudenikot mora da se smesti vedna{ po zavr{uvaweto na formalnostite okolu negoviot priem. Vo priemno oddelenie na kazneno-popravna ustanova vo koja se izvr{uva kazna zatvor vo visina do 2 godini, osudenoto lice se zadrùva najmnogu 15 dena, a vo ustanovite vo koi se izvr{uva kazna zatvor nad 2 godini - najmnogu 30 dena. Vo priemnoto oddelenie se vr{i prou~uvawe na li~nosta na osudenikot spored nau~ni metodi od kriminolo{ki, medicinsko, psiholo{ko i psihijatrisko gledi{te, a potoa se vr{i klasifikacija na osudenoto lice i se odreduva na~inot na postapuvaweto. Upatstvo za klasifikacija na osudenite lica donesuva direktorot na kazneno-popravnata ustanova vo soglasnost so direk-torot na Direkcijata.

Od ovie odredbi proizleguva deka najva`nata funkcija {to treba da se ostvari vo priemnoto oddelenie e sestranoto ispituvawe na strukturata na li~nosta na osudenoto lice za da se zadovolat barawata na principot na izvr{nata individualizacija, klasifikac-ijata na osudenite lica i primenata na najoptimalni merki na tretman. Me|utoa priemnoto oddelenie ima drugi funkcii. Kako negova vtora funkcija se istaknuva odgovaraweto na potrebata na {to podosleden na~in da se izvr{i prifa}aweto na osudenoto lice, za{to toa za nego e naj~esto prv kontakt so zatvorskata zaednica. Poradi toa nu`no e na osudenoto lice da mu se ostavi opredelen period na prilagoduvawe na zatvorskite uslovi i na reìmot na izvr{uvaweto na kaznata. Priemnoto kako otpusno oddelenie pretstavuva i edna skala na koja se zadrùva osudenoto lice pred negovoto otpu{tawe poradi podgotvuvawe za polesno i pobezbolno vklu~uvawe vo slobod-niot ìvot. Vo teorijata se istaknuva u{te edna zada~a na priemnite oddelenija za koja mora postojano da se vodi smetka za{to vo toj

199

pogled vo praktikata malku e storeno. Se raboti za gri`livo sobirawe, sreduvawe i obrabotka na dobienite podatoci od izvr{en-ite prou~uvawa na li~nosta kako sredstvo za ostvaruvawe na oprede-leni nau~ni celi svrzani so objasnuvaweto na fenomenologijata i etiologijata na kriminalitetot i unapreduvaweto na metodite za prou~uvawe na li~nosta i metodite {to se primenuvaat vo prevospi-tuvaweto na li~nosta na storitelot na krivi~noto delo.

Po opservacijata na sekoe osudenoto lice so kazna zatvor nad edna godina se izgotvuva plan za izdrùvawe na kaznata. Vo toj plan osobeno se utvrduva: predvidenoto rabotno mesto, potrebnata {kolsko i stru~no obrazovanie i potrebnata lekarska grià i nega. Vo tekot na izdrùvaweto na kaznata planot na izvr{uvaweto na kaznata periodi~no se prilagoduva vrz osnova na izvr{enata klasifikacija na zatvorenikot ili izve{taite na kompetentnite zatvorski slu`bi.

4. Za problemite na prou~uvawe na li~nosta vo priemnite oddelenija v. Penologija 2, str. 128-132.

^len 96

Vo priemnoto oddelenie osudenoto lice se zapoznava so

ku}niot red vo ustanovata, pravata i obvrskite za vreme na izdrùvaweto na kaznata i na~inot na nivnoto ostvaruvawe.

________________________ Prakti~en na~in za ostvaruvawe na obvrskite na zatvorskiot

personal {to proizleguvaat od ovaa odredba e najprvin postoeweto na relevantni odredbi vo ku}nite redovi na kazneno-popravnite ustan-ovi i drugite propisi koi se odnesuvaat na pravata i obvrskite, odnosno zatvorskata disciplina. Natamu e bitno najzna~ajnite odred-bi od ZIS, ku}nite redovi i drugite propisi da se umnoèni vo forma na bro{uri ili plakati i letoci {to mora da im se predadat na osudenite lica i da se istaknat na vidni mesta vo ustanovata. Vo ovaa smisla spored Pravilo 41(1) EZP na sekoja zatvorenik pri vleguvaweto vo ustanovata treba da mu se dade pismena informacija vo vrska so propisite koi vaàt za tretmanot na oprededlena kategorija na zatvoreenici, za disciplinskite barawa na ustanovata, za propi{a-niot na~in na barawe na informacii, kako i za site ostanati elementi nu`ni za ostvaruvawe na pravata i dol`nostite na zatvorenicite i prilagoduvawe na ìvotot vo ustanovata. Posebno treba da se istakne deka e mnogu va`no osnovnite informacii {to im se nu`ni na osudenite lica da se dobijat vo pismena forma ve}e pri priemot vo ustanovata. Ako ne e mo`no sekoe osudeno lice da dobie

200

svoj sopstven prira~nik so informacii, so nu`nite pravila i aspekti na zatvorskiot ìvot treba da se zapoznae vo postapkata na priemot od strana na zatvorskiot personal {to e zadolèn za toa.

So ogled na toa {to vo na{ata zemja postojat pove}e nacionaln-osti neophodno e tie bro{uri i plakati da bidat umnoèni i na jazicite {to tie gi koristat. Vo zatvorite so brojna populacija na stranski zatvorenici vo podgotovkata na takvi informaciski materi-jali treba da se imat predvid nivnite jazi~ki pote{kotii i ottamu istite da se prevedat na jazikikot na koj {to zboruvat najgolemiot broj od niv. Vo slu~aite koga so ogled na nezna~itelniot broj stranci {to zboruvaat na eden jazik ne e vozmo`no da se podgotvat takvi materijali na site jazici, zatvorskata uprava treba da vloì usilbi usmeno da im se prevedat barem osnovnite odredbi od tie propisi u{te pri nivniot priem vo ustanovata. Usmenoto informirawe na site osudenici e obvrska na zatvorskiot personal i vo odnos na site ostanati osudenici duri i toga{ koga e postignato najsoodvetno informirawe so pomo{ na pismenite sredstva za informirawe. Ova e osobeno zna~ajna obvrska kon nepismenite osudni lica na koi {to potrebnite informacii sekoga{ treba da im se prenesat usmeno. Osnovniot uslov da se postigne toa e me|utoa, najprvin samiot zatvor-ski personal da e informiran (zapoznaen) so site propisi i pravilata {to se sodràni vo niv. Ova moè i treba da se ostvari preku soodvetna programa za obuka na zatvorskiot personal. Zatvorskiot personal treba da se oostru~uva i pottiknuva na osudenite lica da im izdava pismeni informacii i da se griì tie vo celost da se iskoristat. Na toj na~in personalot moè da pridonese kon sozdavawe na op{ta atmosfera {to zna~itelno }e gi podobri nivnite li~ni odnosi so osudenite lica i }e gi dovede vo soglasnost so nivnata uloga vo tretmanot na osudenite.

Nakratko vo priemnoto oddelenie osudenoto lice treba da se zapoznae so ku}niot red, so ograni~enite prava odnosno dol`nosti koi gi ima za vreme na izdrùvaweto na kaznata, so na~inot na ostva-ruvaweto na negovite prava i so disciplinkite kazni koi moè da bidat izre~eni protiv nego kako i so pogodnostite so koi moè da se stekne. Za vreme na negoviot prestoj vo priemnoto oddelenie, vsu{-nost, se ostvaruvat site aktivnosti od zna~ewe za soodvetno vklu~u-vawe na osudenikot vo ìvotot i rabotata vo ustanovata i se ofor-muva programata za negoviot tretman. Ottamu zatvorskata uprava ima posebna dol`nost da mu posveti posebno vnimanie na ovoj podgotvite-len period za izvr{uvawe na kaznata. Vpro~em, po zavr{uvaweto na ovoj period so osudenikot se sklu~uva ili ne se sklu~uva spogodba za treman

201


^len 97

(1) Za priemot na osudenoto lice vo ustanovata vedna{ se

izvestuva nadle`niot sud. (2) Ustanovata e dol`na za priemot na osudenoto lice da go

izvesti nadle`niot Centar za socijalni raboti ako osudenoto lice ima maloletni deca ili drugi lica za koi edinstveno samo toj se griì.

________________________ 1. Kazneno-popravnata ustanova e dol`na za priemot na

osudenite lica vedna{, {to zna~i najitno da go izvesti nadle`niot sud. Soglasno terminot vedna{, iako zakonot toa izri~no ne go opred-elil, izvestuvaweto ke bide blagovremeno ako e ostvareno vo istiot den ili vo narednite dva dena od izvr{eniot priem. Ova tolkuvawe e logi~ni i opravdano osobeno ottamu {to vo praktikata moè da se slu~i priemot na osudenoto lice da bide izvr{en kon krajot na rabot-niot den, popladne ili vo neraboten den.

Itnoto izvestuvawe e obvrska na kazneno-popravnata ustanova ne samo toga{ koga osudenoto lice uredno se javilo zaradi zapo~-nuvawe so izdrùvaweto na kaznata, tuku i toga{ koga voop{to ne se javilo vo nazna~eniot den so upatniot akt.

Spored ~l. 98 st. 2 ZIS od 1979 za izvestuvawe na sudot be{e opredelen rok od 8 dena.

2. Kazneno-popravnata ustanova e dol`na da go izvesti i centarot za socijalni raboti no samo za po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor i samo toga{ ako osudenoto lice ima maloletni deca i drugi lica za koi edinstveno toj se griì. Iako zakonot ovaa obvrska ne ja vrzuva so opredelen rok, toa e upatno da go stori vedna{ po sozdavaweto na navedenite okolnosti.

Glava H

POLO@BA NA OSUDENITE LICA 1. Klasifikacija na osudenite lica

^len 98

Poa|aj}i od op{tite na~ela za izvr{uvawe na kaznata zatvor i

polo`bata na osudenoto lice opredelena so sudskata presuda, kako i od celite i kriteriumite na klasifikacijata, stru~niot tim na

202

ustanovata i direktorot ja utvrduvaat klasifikacijata, smestuvawe-to, programata za tretman i rabotnoto angaìrawe na osudenoto lice.

________________________ Vo sovremenite penitencijarni sistemi vo koi resocijalizacija-

ta na osudenite lica sî u{te se istaknuva kako edna od bitnite celi na kaznuvaweto i postapuvaweto posebno mesto dobiva normiraweto na onie aspekti od ìvotot i povedenieto vo ustanovata koi se nu`ni za opredeluvawe na polo`bata na osudenite lica. Stanuva zbor za zbir na propisi vneseni vo zakon {to se inspirirani od humanisti~kite stremeì za postignuvawe polezni efekti od kaznuvaweto sprema ~ovekot komu mu e odzemena slobodata kako edna od negovite najzna~aj-ni vrednosti. Toa se normi koi so ogled na svojata sodrìna imaat dvojno zna~ewe. So niv najprvin, na najdirekten na~in se opredeluvaat bitnite faktori {to go utvrduvaat osudeni~kiot status, no i takvi normi so koi ednovremeno se pokaùva op{testvenata grià ili negrià za ~ovekot od kade se ceni i karakterot na penitencijarniot sistem na edna zemja. Nakratko obemot i kvalitetot na sozdadenite uslovi za izvr{uvawe na kaznata i slobodite, pravata i obvrskite {to vo tie ramki im se zagarantirani na osudenite, ukaùvaat na poim koj vo penolo{kata literatura voobi~aeno se iscrpuva preku sogladuva-weto na propisite {to se odnesuvaat na: 1. smestuvaweto, ishranata i oblekata na osudenite, 2. pravata i dol`nostite na osudenite, 3. odrùvaweto na redot i disciplinata i 4. pogodnostite na osudenite lica.

Za polo`bata na osudenite lica vo kazneno-popravnite ustanovi v. Penologija 2, str.281-306.

Za op{tite na~ela na izvr{uvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda v. Penologija 2, str. 99-110.

Za celite i kriteriumite na klasifikacijata na osudenite lica v. objasnuvawa na ~l. 13-17 i Penologija 2, str.133-158.

2. Smestuvawe na osudenite lica

^len 99

Prostoriite za smestuvawe na osudenite lica treba da gi

ispolnuvaat osnovnite higienski uslovi i da bidat soobrazeni so klimatskite uslovi na sredinata, da bidat soodvetno opremeni, da go ovozmoùvaat potrebnoto provetruvawe i vo niv da navleguva dovolno dnevna svetlina.

203

________________________ Odredbata e vo soglasnost so Pravilo 10 SMP kade se veli:

Site zatvorski prostorii, a osobeno onie koi se nameneti za spiewe treba da im odgovaraat na higienskite i zdravstvenite barawa pri {to }e se vodi smetka za klimata i osobeno za kubaturata na vozduhot, minimalnata povr{ina, osvetluvaweto, zatopluvaweto i ventilacijata. Vo ovaa smisla re~isi vo celost soodvetstvuva sodrìnata i na Praviloto 15 EZP: Smestuvaweto na zatvorenicite, osobeno vo spalnite, mora da gi zadovoluva zdravstvenite i higienskite potrebi, vo prv red, klimatskite uslovi i koli~estvoto na vozduhot vo razumen obem na prostor, osvetluvawe, zatopluvawe i provetruvawe.

Klu~no pra{awe na ovie pravila e deka smestuvaweto mora da gi zadovoli higienskite i zdravstvenite uslovi. So drugi zborovi zatvorskiot personal mora da se pogriì da obezbedi uslovite da ne im {tetat na zdravjeto na zatvorenicite. Spieweto vo krajno zagu{l-ivi, studeni i vla`ni prostorii vodi kon brojni zaboluvawa. Dolgoto prestojuvawe vo prepolni prostorii, osobeno vo slu~aj koga zatvoren-icite ne rabotat i ne gi napu{taat prostoriite, osven poradi kratka rekreacija, moè da dovede do atrofija na muskulite, i do brojni zaboluvawa.

Zatvorenikot, negovite predmeti i zatvorskite prostorii moàt da se pretresuvaat. Pri pretresot na ma{ki osudeni lica pret-resot go vr{at samo maì, a kaj pretresot na ènski zatvorenici samo èni. Samo vo slu~aj na somnenie deka postoi opasnost po bezbednosta ili po naredba na direktorot na ustanovata vo poedine~ni slu~ai e dozvoleno da se prezeme pretres so soblekuvawe na osudenikot od ma{ki ili ènski pol. Takviot pretres mora da se izvr{i vo zatvorena prostorija. Drugi osudeni lica ne smeeat da bidat prisutni.

V. Penolo{ki kompendium, str. 309-311 i objasnuvawa na ~l. 18.

^len 100

(1) Prostoriite vo koi se smestuvaat osudenite lica ne smeat

da bidat vla`ni i za sekoe osudeno lice prose~no treba da se obezbedi najmalku 9 m3 prostor.

(2) Prostoriite vo koi ìveat i rabotat osudenite lica mora da gi imaat potrebnite sanitarni i higienski instalacii i da se obezbedat drugi uslovi za odrùvawe na li~nata higiena, mora da bidat dovolno osvetleni za rabota i ~itawe, taka {to na osudenite

204

lica da ne im se o{tetuva vidot, i mora da bidat zatopleni i provetreni.

(3) Site prostorii vo ustanovata se odrùvaat uredno i ~isto. (4) Kako pogodnost na osudenite lica moè da im se dozvoli

ukrasuvawe na prostoriite, dokolku so toa ne se naru{uva ku}niot red.

________________________ 1. Kriteriumot spored koj na sekoe osudeno lice treba da mu se

obezbedi smestuva~ki prostor od 9 m3, se odnesuva na prostoriite nameneti za no}evawe. [to se odnesuva do vlagata, nea ne smee da ja ima nitu vo edna prostorija kade {to vo tekot na denot ili no}ta prestojuvaat osudenicite.

2. Odredbata od st. 2 e vo soglasnost so Pravilata 11 - 14 SMP. Pravilo 11. Vo sekoja prostorija vo koja zatvorenicite ìveeat

i rabotat: a) prozorcite treba da bidat dovolno golemi za zatvorenikot da moè da ~ita i raboti pri dnevna svetlost, nivnite uredi treba da ovozmoùvaat prodirawe na ~ist vozduh bez ogled na postoeweto ili otsustvoto na ve{ta~ko provetruvawe.

b) ve{ta~koto osvetluvawe treba da bide takvo {to na zatvoreniciet }e im ovozmoì da ~itaat i rabotat bez da im se rasipe vidot.

Pravilo 12. Sanitarnite uredi treba da mu ovomoàt na zatvorenikot vr{ewe na prirodnite potrebi koga toa }e go posakaat i toa na ~ist i pristoen na~in.

Pravilo 13. Uredite za kapewe i tu{irawe treba da bidat prikladni sekoj zatvorenik da gi koristi so temperatura {to odgovara na klimata i tolku ~esto kolku toa go bara op{tata higiena so ogled na godi{noto vreme i geografskata polo`ba, no najmalku edna{ nedelno pod umerena klima.

Pravilo 14. Site prostorii koi zatvorenicite redovno gi koristat treba napolno uredno i ~isto da se odrùvaat.

3. Na sli~en na~in no, mnogu popodrobno, se stipulirani i pravilata 16-19 EZP.

Pravilo 16: Vo site prostorii vo koi zatvorenicite ìveat i rabotat: a) Prozorcite mora da bidat dovolno golemi, na zatvoreni-cite, me|u drugoto, da im ovozmoàt ~itawe ili rabota pod prirodno svetlo vo voobi~aeni uslovi. Tie mora da bidat so takva konstrukcija {to ovozmoùva vleguvawe na sve` vozduh osven na onie mesta kade {to postojat soodvetni klima uredi. Osven toa prozorcite mora pokraj site bezbednosni merki so svojat golemina, polo`ba i konstrukcija kolku {to e mo`no pove}e da nalikuvaat na standardnite prozorci.

205

b) Ve{ta~koto osvetluvawe mora da gi zadovoluva postoe~kite tehni~ki standardi.

Pravilo 17. Sanitarnite uredi i na~inot na nivnoto koristewe mora na sekoj zatvorenik da mu ovozmoì zadovoluvawe na fiziolo{kite potrebi vo ~istii pristojni uslovi.

Pravilo 18: Koristeweto na prikladni uredi za kapewe i tu{irawe mora da mu se ovozmoì na sekoj zatvorenik pri tempera-tura {to mu odgovara na klimatskite uslovi vo vremensko rastojannie {to e potrebno da se so~uva op{tata higiena spored godi{noto vreme i geografskata polo`ba, no najmalku edna{ vo tekot na nedelata. Onamu kade {to toa e mo`no mora da se dopu{ti sloboden pristap do tie uredi vo sekoe razumno vreme.

Pravilo 19: Site delovi na ustanovata mora propisno da se odrùvaat i redovno da se ~istat.

4. Za sekoj ~ovek e od golema va`nost da moè vo privatnost i na pristoen na~in da se griì za telesnite neophodnosti, a osobeno za zatvorenikot ~ie ~uvstvo na samopo~ituvawe i dostoinstvo ve}e bilo razni{ano poradi drugite faktori karakteristi~ni za zatvorot.

Osnovno e zatvorenicite da imaat pristap vo sekoe vreme do toaletot. Nikoj ne bi smeelo da bide staven vo situacija negovite najosnovni potrebi da zavisi od nadzornikot i od toa dali toj e volen da ja otvori vratata i da go odvede zatvorenikot do toalet.

Toaletite smesteni vo ili blisku do keliite treba da se ogradeni i da se oddeleni od prostorot za dneven prestoj so zid ili barem so pregrada. Ova e osobeno va`no za zatvorite kade zatvo-renicite jadat vo keliite, bidejki jadeweto pred otvoren toalet ne samo {to ne e zdravo tuku e i krajno neprijatno. Treba da se napravat usilbi da se obezbedat toaleti so kazan~iwa za site kelii, a toalet-nata hartija da ja ima vo dovolna koli~ina.

5. Da se bide ~ist e eden od klu~nite faktori koj im pomaga na zatvorenicite da go odràt dostoinstvoto. Treba da se napravat usilbi da se dozvoli sekoj zatvorenik da go koristi tu{ot sekoga{ koga toa ke go posaka. Koga toa ne e mo`no, poradi nedostatocite na infrastrukturata, potrebno e da se napravi raspored za tu{irawe prilagoden na vnatre{nata i nadvore{nata temperatura. Me|utoa na zatvorenicite koi rabotaat naporna i valkana rabota mora sekoga{ da im se obezbedi na krajot od smenata da se istu{iraat.

Idealno bi bilo zatvorenicite sekoga{ da imaat ladna i topla voda za miewe. Ako ne e izvodlivo na drug na~in, treba da se uredi vodata da se zagreva vo sadovi. Na zatvorenicite treba da im se obezbedat umivalnici.

206

6. So ogled deka minuvaweto pove}e ~asovi vo lo{o osvetlen prostor moè da dovede do o{tetuvawe na vidot, zatvorskata uprava treba da vloì usilbi da obezbedi dovolno svetlina za zatvorenicite. Prodolènata izloènost samo na elektri~na svetlina moè da bide {tetna kako za vidot na zatvorenicite, taka i za nivnata blagos-ostojba. Od tie pri~ini vo kazeno-popravna ustanova ne smeeat da postojat prostorii za smestuvawe na zatvorenicite {to se bez proz-ori, a site drugi prostorii, pokraj dnevnata, mora da se opremeni so dovolno elektri~na svetlina. Pokrivaweto na prozorite so roletni ili na drug na~in zaradi spre~uvawe na vizuelni kontakti me|u osude-nite lica, ili me|u niv i nadvore{niot svet e krajno neprifatlivo.

Sekoja prostorija vo koja se smesteni zatvorenicite treba da ima elektri~en pekinuva~ od vnatre. Nemo`nosta da se odlu~uva za paleweto i gasneweto na svetloto nepotrebno vodi kon nemo} i frustracija na zatvorenikot.

7. Od zatvorenicite treba da se bara svoite kelii i prostorii da gi odrùvaat ~isti i uredni, a zatvorskata uprava treba da obezbedi neophodni sredstva za toa, kako {to se kofi, brisa~i za podovi, metli, sapun, detergenti i sl. Vo sekoja ustanova treba da se razvie neophodnata rutina da se odrùva ~ist prostorot vo zatvorot. Za toa treba da se koristat zatvorenicite kako rabotna sila i da se razraboti sistem na ispla}awe na soodvetni nadomestoci, ili na nagradi po izvr{enata rabota.

Osudenite lica se dol`ni ne samo da gi odrùvaat uredni i ~isti prostoriite na ustanovata tuku i celokupnata oprema {to ja koristat, alatite i predmetite so koi rabotat i sl.

8. Prostoriite vo koi ìveat i rabotat zatvorenicite moè da se opremuvaat i ukrasuvaat. Zatvorenikot smee da go opremi svojot prostor vo umeren obem so nekolku predmeti, fotografii od negovite bliski i spomeni od li~na vrednost. Slikite i drugite ukrasni predmeti mora da se besat na zidovite na takov na~in {to nema da dovede do nivno o{tetuvawe. Za o{tetuvawe na zidovite odgovornosta i tro{ocite pa|aat na tovar na samite zatvorenici. Site predmeti koi pre~at na preglednosta na zatvorskiot prostor ili na drug na~in ja zagrozuvaat bezbednosta i redot vo ustanovata ne se dozvoleni za opremuvawe i ukrasuvawe na prostoriite.

Samo so posebno odobrenie na direktorot na ustanovata vo prostoriite kade {to prestojuvaat zatvorenicite moè da se stavaat zavesi. Vo osnova nema pre~ki za nivno pomestuvawe vo site onie sobi vo koi toa od bezbednosni pri~ini ne e opasno.

207

^len 101

(1) Osudenite lica no}e soglasno mo`nostite na ustanovata se

smesteni vo posebni sobi, osven vo slu~ai koga se smeta deka zaedni~koto smestuvawe na osudenite lica ima nekoi prednosti.

(2) Koga osudenite lica se smestuvaat vo zaedni~ki prostorii treba vnimatelno da se izbiraat osudenite lica na koi im odgovara druèwe so drugite osudeni lica vo ovie ustanovi. No}e mora da postoi nadzor, soobrazno so karakterot i vidot na ustanovata.

(3) Smestuvaweto na osudenite lica vo zaedni~ki prostorii ne smee da go nadminuva brojot od 5 lica vo edna soba za no}evawe.

(4) Sekoe osudeno lice mora da ima posebna postela. ________________________ 1. Vo keliite ili sobite nameneti za no}no osamuvawe treba da

se smestuva samo eden osudenik. Osven od posebni pri~ini, kako {to se privremena prenatrupanost koga za centralnata administracija stanuva neophodno da napravi isklu~ok od ova pravilo, sekoga{ treba da se odbegnuva smestuvawe na dvajca zatvorenici vo ista kelija ili vo posebna soba (Pravilo 9/1 SMP).

Vtorata odredba od SMP koja se odnesuva na smestuvaweto i e vo soglasnost so odredbata od ~l.18 ZIS e Praviloto 9/2, vo koe se veli: Koga se koristat zaedni~ki spalni sobi vo niv treba vnimatelno da se smestuvaat odbrani zatvorenici za koi e poznato deka moàt da bidat smesteni pod ovie uslovi. No}e zatvorenicite }e bidat pod redoven nadzor koj e prilagoden na opredelen vid na kaznen zavod.

Vo ovaa smisla e i Praviloto 14 EZP: (1) Zatvorenicite, po pravilo, moraat no}e da bidat smesteni vo zasebni sobi osven vo onie slu~ai koga se smeta deka smestuvaweto so drugite zatvorenici ima nekakvi prednosti. (2) Onamu kade {to postoi, zaedni~koto smestuvawe treba da se primeni sprema zatvorenici na koi vo takvi uslovi im odgovara druèweto so ostanatite. No}e mora da postoi nadzor vo soglasnost so karakterot na ustanovata.

2. Vakvata opredelba na SMP i na EZP ne zna~i deka vo edna kelija nikoga{ ne smeeat da se smestat i dvajca osudenici. Toga{ koga prostorot, ventilacijata, inventarot, sanitarniot jazol i sl. se vo soglasnost so standardite, mo`no e smestuvawe i na dve osudeni lica vo edna kelija, no samo ako zatvorskata uprava obezbedi i ostvaruva postojana kontrola koja ke spre~i sekakov obid od pojava na dobrovo-lna ili prisilna homoseksualnost. Toga{ pak, koga vo ustanovata se koristat zaedni~ki spalni za pove}e osudenici, pokraj redevniot no}en nadzor mora da se vnimava i na gri`liv izbor na osudenici vo

208

spalnite. Ova e va`no ottamu {to prostoriite za spiewe, pokraj poja-vata na homoseksualizmot vo sebe vklu~uvaat i mnogu drugi bezbedno-sni pra{awa povrzani so nasilstvo i zloupotreba na novite i vulnerabilnite, od iskusnite i agresivni zatvorenici, i opasnosta da se formiraat sobni bandi.

Za da moè no}e da se nadgleuvaat prostoriite za spiewe, nadzo-rnikot mora da da gi kontrolira vo takvi vremenski intervali koi ne smeeat da bidat podolgi od eden ~as. Ponatamu, toj mora da e stacion-iran vo blizina na prostorijata za spiewe za da moè vo sekoe vreme da slu{a {to se slu~uva vnatre i, ako toa e potrebno, vedna{ da pov-ika pomo{. Toj nadzor me|utoa ne smee da bide nametliv, odnosno treba da e izveden taka {to nema da se voznemiruvaat onie zatvoren-ici koi spijat.

3. Obleka i postelnina na osudenite lica

^len 102

(1) Na osudenite lica im se obezbeduva obleka. (2) Na osudenite lica moè da im se dozvoli da nosat sopstvena

obleka. (3) Na osudenite lica koi rabotat im se obezbeduva rabotna

obleka. (4) Oblekata, dolnata obleka i obuvkite treba da odgovaraat na

klimatskite uslovi i godi{noto vreme. ________________________ 1. Odredbata se razlikuva od Praviloto 17 (1) SMP. Spored toa

pravilo: Sekoj zatvorenik koj nema pravo da nosi sopstvena obleka treba da dobie osudeni~ka obleka {to e soodvetna na klimatskite uslovi i {to e dovolna da go odrì vo dobro zdravje. Taa obleka vo nikoj slu~aj ne smee da bide degradira~ka ili poniùva~ka. Za razlika od nea, odredbata od ZIS treba se tolkuva vo nu`na povrzanost so st. 2. Toa zna~i deka osudeni~ka obleka im se obezbeduva samo na onie zatvorenici koi nemaat i ne moàt da si nabavat sopstvena obleka, kako i na onie zatvorenici na koi zatvorskata uprava od razumni pri~ini nema da im dozvoli da nosat sopstvena obleka. Razumna pri~ina na zatvorenikot da ne mu se dozvoli da nosi sopstvena, tuku osudeni~ka obleka, bi moèla, na primer, da bide toa {to negovata sopstvena obleka ne odgovara na nejzinata za{titna, socijalna ili moralna funkcija. Nakratko, so odredbata "na osudenite lica im se obezbeduva obleka" se potencira obvrskata na

209

zatvorskata uprava, sekoga{ koga toa e potrebno, na zatvorenicite da im ja obezbedi, a vo nikoj slu~aj deka tie se obvrzani da nosat takva obleka. Spored toa ovde ne se raboti za toa dali osudenicite imaat ili nemaat pravo da nosat osudeni~ka obleka, tuku deka zatvorskata uprava mora vo opredeleni okolnosti i za opredeleni osudenici koi ne moàt toa samite da go storat, da im obezbedi takva obleka. Analogno na toa istoto vaì i za obuvkite na osudenite lica. Ednostavno, vo na{ite penitencijarni ustanovi na osudenite lica im e dozvoleno da nosat sopstvena obleka i obuv}i so toa {to ustanovata sepak ja nosi odgovornosta da gi obezbedi za onie na koi im se potrebni (siroma{ni, stranski osudenici i sl). Za ~lenovite na personalot va`no e da bidat vnimatelni kon faktot deka, nekoi osudenici pri priemot nema da baraat osudeni~ka obleka i (ili) obuv}i, no otkako }e gi iznosat, a nemaat sredstva da gi zamenat, ili da gi dobijat od nadvor, }e treba da im se obezbedi na teret na ustanovata. Vo ovaa smisla mnogu poblisku do smislata na odredbata od st.1 e Praviloto 18 SMP vo koe se veli: Koga na zatvorenicite im e dozvoleno da nosat sopstvena obleka u{te vo momentot na nivniot priem vo zavodot treba da se prezemaat merki so koi }e se obezbedi taa obleka da bide ~ista i upotrebliva.

2. Vo na{ite kazneno-popravni ustanovi site osudeni lica nosat sopstvena obleka i sopstveni obuv}i, osven ako nekoi od gorenave-denite okolnosti ja isklu~uvaat takvata mo`nost.

Noseweto sopstvena obleka e del od identitetot na ~ovekot. So toa se zgolemuva ~uvstvoto na samopo~ituvawe na li~nosta i nejzinata individualnost. Zatvorskite uniformi imaat sosema sprotiven efekt.

3. Na osudenite lica koi rabotat sekoga{ im se obezbeduva rabotna obleka (kombinizoni, mantili i sl.). Po zavr{uvaweto na rabotnoto vreme na ovie, kako i ostanatite lica, im se dozvoluva da ja nosat svojata sopstvena civilna obleka.

4. Koga oblekata, dolnata obleka i obuvkite na osudenite lica gi nabavuva zatvorskaat uprava, tie treba da odgovaraat na klimatskite uslovi i na godi{noto vreme. Pritoa e zna~ajno, deka sekoga{ koga se nabavuva osudeni~ka obleka treba da se te`nee kon toa taa da bide civilna ili, ako se raboti za uniforma taa da bide barem pribli`no sli~na na civilnata obleka. Vo toj slu~aj e va`no takvata obleka da e vo razli~ni golemini, taka {to osudenite lica nema da se dovedat vo situacija da nosat obleka od nesoodvetna golemina. Vo toj kontekst vrz zatvorskiot personal leì obvrskata da bidat trpellivi i na sekoe osudeno lice da mu ovozmoàt da dojde do obleka koja spored brojot soodvetstvuva na negovata golemina.

210

5. EZP gi sodràt slednive pravila vo odnos na oblekata na osudenite lica: Pravilo 22. (1) Zatvorenicite na koi ne im e dopu{teno da nosat sopstvena obleka mora da dobijat obleka koja e soodvetna na klimatskite uslovi, koja nema da go zagrozi zdravjeto. Taa obleka ne smee na bilo koj na~in da deluva kon degradirawe ili poniùvawe.

(2) Celokupnata obleka treba da bide ~ista i vo ispravna sostojba. Dolnata obleka treba da se menuva i pere tolku ~esto kolku {to e potrebno za odrùvawe na higienata.

(3) Koga zatvorenicite }e dobijat dozvola za izleguvawe vo grad mora da im se dozvoli i nosewe na sopstvena ili druga obleka {to ne predizvikuva vnimanie.

Pravilo 23. Vo tekot na priemot na zatvorenicite vo ustanovata treba da se obezbedat uslovi nivnata sopstvena obleka da se so~uva vo dobra sostojba i da bide spremna za koristewe.

V. Pravilnik za oblekata na osudenite lica vo kazneno-popravnite ustanovi (SV SRM 1881/3).

^len 103

(1) Oblekata ne smee na bilo koj na~in da vlijae degradira~ki

ili poniùva~ki. (2) Oblekata i obuvkite treba da bidat ~isti i vo ispravna

sostojba. Dolnata obleka treba da se menuva tolku ~esto kolku {to e potrbno da se odrùva li~nata higiena.

(3) Koga osudenoto lice }e dobie dozvola za izleguvawe nadvor od ustanovata, mora da mu se dozvoli nosewe na obleka koja ne predizvikuva vnimanie na okolinata.

________________________ 1. V. objasnuvawa na ~l. 102 i Penolo{ki kompendium, str. 312. 2. Odredbata e skoro napolno identi~na so Praviloto 17(2)

SMP. Nejzinata su{tina e vo toa da se obezbedi pravilen odnos na osudenite lica, ne samo kon onaa obleka i obuv}i {to gi dobivaat od zatvorskata uprava, tuku i kon sopstvenata obleka i obuv}i. So nivnoto ~uvaweto i odrùvaweto vo ~ista ispravna sostojba kaj osudenite lica se sozdavaat pozitivni naviki koi tie moàt da gi ponesat i po izleguvaweto na sloboda, no i spre~uvawe da se o{tetuva imotot na ustanovata. Vo ovaa smisla e mo{ne zna~ajna griàta i dobriot primer od strana na zatvorskiot personal. Va`na e i nivnata uloga pri obezbeduvaweto na uslovi za perewe na oblekata i nejzina za{tita od me|usebni kra`bi kaj osudenicite.

211

3. Odredbata od st. 3 ednakvo kako i Praviloto 17(3) SMP ima za cel da ja za{titi samodoverbata i privatnosta na osudenoto lice.

^len 104

(1) Na osudenoto lice mora da mu se obezbedi soodvetna

postelnina koja odgovara na klimatskite uslovi. (2) Postelninata treba da se odrùva vo dobra sostojba i da se

menuva tolku ~esto kolku {to e potrebno da bide sekoga{ ~ista. ________________________ Odredbata e vo soglasnost so Pravilo 19 SMP koe glasi: Vo

soglasnost so mesnite i nacionalnite obi~ai sekoj zatvorenik treba da raspolaga so posebna postela i postelnina {to }e bide odrùvana vo pristojna sostojba i zamenliva zaradi odrùvawe na higienata. Vo ovaa smisla e i Pravilo 24 EZP: Na sekoj zatvorenik treba da mu se opredeli poseben krevet i posebna i prikladna postelnina koja treba da se odrùva vo dobra sostojba i da se menuva ~esto za sekoga{ da bide ~ista.

Vidot na postelninata vo zavisnost od vremenskite uslovi kako i vremeto na nejzinoto perewe i menuvawe se opredeluva so ku}nite redovi na kazneno-popravnite ustanovi.

Vo ustanovite od poluotvoren i otvoren vid, nema pri~ina na osudenite lica da ne im se dozvoli mo`nost da koristat sopstvena postelnina, ako toa ne e vo sprotivnost so bezbednosta i ako liceto se griì za ~istotata, odrùvaweto i redovnoto menuvawe na postelni-nata na svoj tro{ok.

4. Li~na higiena na osudenite lica

^len 105

(1) Osudenite lica se dol`ni da ja odrùvaat li~nata higena za

{to e potrebno da im se obezbedi voda i higienski pribor, neophodni za odrùvawe na higienata i za~uvuvawe na zdravjeto.

(2) Od zdravstveni pri~ini, kako i za da go so~uvaat dobriot izgled i samopo~ituvaweto, na osudenite lica treba da im se ovozmoì odrùvawe na kosata, potstriùvawe, a na ma{kite lica i bri~ewe.

________________________ 1. Odredbata e vo soglasnost so Pravilata 15 i 16 SMP .

212

Pravilo 15: Od zatvorenicite treba da se bara odrùvawe na li~nata higiena i zatoa tie treba da raspolagaat so voda i pribor koj e potreben za odrùvawe na nivnoto zdravje i ~istota.

Pravilo 16: So cel na zatvorenicite da im se ovozmoì pristoen izgled i samopo~ituvawetio treba da im se olesni odrùvaweto na kosata i bradata, a na maìte da im se ovozmoì redovno bri~ewe.

2. EZP po odnos na ovie pra{awa se izjasnuvaat vo Pravilata 20 i 21.

Pravilo 20: Od zatvorenicite treba da se bara da ja odrùvaat li~nata higiena za {to treba da se obezbedi voda i toaleten pribor {to e nuèn za so~uvuvawe na zdravjeto i ~istotata.

Pravilo 21: Od zdravstveni pri~ini i so cel zatvorenicite da go so~uvaat dobriot izgled i samopo~ituvaweto, treba da im se ovozmoì odrùvawe na kosata i bradata, a posebno na maìte redovno bri~ewe.

3. Za da se postigne odrùvaweto na li~nata higiena, a preku toa i samopo~ituvaweto kaj zatvorenicite, zatvorskata uprava treba da im obezbedi sapun, ~etki i pasti za zabi i krpi barem vo minimalna koli~ina. Toa osobeno vaì za siroma{nite osudenici koi vakvi sredstva ne moàt da obezbedat na sopstvena smetka. Osobeno va`no e i toa deka vrz zatvorskiot personal pa|a obvrskata na zatvorenicite da im obezbedi prikladno mesto kade {to ke gi ~uvaat predmetite za odrùvawe na li~nata higiena. Ova treba da se obezbedi za da se izbegnat kra`bi i raspravii me|u zatvorenicite, no isto taka i da se stekne ~uvstvo na privatnost. Zatvorskiot perosnal vo nikoj slu~aj ne treba da gi prisiluva, tuku so pottiknuvawe kaj zatvorenicite da sozdava ~uvstvo na prijatnost i navika kon odrùvawe na li~nata higiena.

Vo kazneno-popravnite ustanovi za èni treba da se obezbedat posebni uslovi za odrùvawe na nivnata higiena pri nivniot menstru-alen ciklus. Vo onie ustanovi kade {to ènite ìveat zaedno so svoite deca, treba da postojat i soodvetni higienski uslovi za decata. Tie uslovi mora da bidat normirani so soodvetni odredbi vo ku}niot red na ustanovata.

Treba da se odbeleì i toa deka odrùvaweto na li~nata higiena i mieweto mora da ja vklu~at i religioznata dimenzija. Ova zna~i deka na zatvorenicite treba da im se ovozmoì da ja odrùvat li~nata higiena vo soglasnost so nivnata veroispoved.

Ako osudenoto lice se protivi samo da ja odrùva li~nata higiena so {to sebesi i na drugite im go zagrozuva zdravjeto, }e se prezemat merki na prisilba za otstranuvawe na takvata sostojba.

213

4. Na zatvorenicite ne smeeat da im se bri~at glavite protiv nivna volja, osven od medicinski pri~ini. Od druga strana na zatvorenicite treba da im se dozvoli da nosat dolga kosa, musta}i i brada ako gi imale pred doa|aweto na izdrùvawe na kaznata, ako toa tie li~no go sakaat i ako kosata i bradata ne pre~at pri vr{eweto na rabotnite zada~i. Me|utoa onie koi nosat brada treba da se vo mo`nost uredno da ja odrùvaat i toa redovno mora da go pravat. Onie koi ne nosat brada mora redovno da se bri~at. Pristapot do sredstvata za bri~ewe treba da e pod redoven nadzor od slu`bata za obezbed-uvawe. Pri toa posebno treba da se kontrolira sredstvata za bri~ewe da ne gi delat dvajca ili pove}e zatvorenivci za{to toa moè da

dovede do zarazenost od virusot HIV i do smrt. Ottamu vo situacii koga poradi privremen nedostig ili od drugi pri~ini ne e mo`no da se obezbedat site zatvorenici so sopstveni sredstva za bri~ewe, podobro e zatvorenicite da nosat brada odkolku da se bri~at. Isto taka, koga zatvorenicite moàt da se snabdat so sopstveni ìleti, istite ako se za pove}ekratna upotreba, treba da se ~uvaat na takov na~in da se izbegne nivnata upotreba od drugo lice. Dokolku sekoj zatvorenik nema kaseta i klu~, nadzornikot moè da gi ~uva bri~iwata vo posebna kaseta so pregradi odbeleàni so imeto na sekoj zatvoreniik.

5. Zatvorenicite mora da se kapat ili tu{iraat najmalku edna{ nedelno, a dokolku se vraboteni na mesta koi se izloèni na ne~istot-ija, trba a im se dozvoli sekojdnevno kapewe, odnosno tu{irawe.

5. Ishrana na osudenite lica

^len 106

(1) Na osudenite lica im se obezbeduva ishrana koja dnevno

mora da ima najmalku 12.500 xuli po edno osudeno lice. (2) Hranata se dava vo tri obroci dnevno, vo voobi~aeni

termini za toa i pristojno servirana. (3) Hranata mora da odgovara na nau~nite soznanija za

prehranuvawe i mora da bide raznovidna i vkusno podgotovena. ________________________ 1. Odredbata e vo soglasnost so Pravilo 20/1 SMP, spored koe:

Sekoj zatvorenik treba od upravata vo vo obi~aeno vreme da prima hrana so dobar kvalitet, dobro podgotvena i servirana i so dovolna hranliva vrednost za odrùvawe na negovoto zdravje i fizi~ka sila.

Soodvetnoto pravilo od EZP, Pravilo 25 glasi: Vo soglasnost so normite {to gi opredelile zdravstvenite vlasti, upravata na

214

zatvorenicite treba vo pravilni vremenski intervali da im obezbedi soodvetno pripremeni i servirani obroci koi so svojot kvalitet i koli~estvo gi zadovoluvaat prehrambenite i higienskite standardi, a voedno se prilagodeni na vozrasta, zdravjeto, prirodata na rabotata {to se vr{i, i, vo ramkite na mo`nostite, na nivnite verski i kulturni potrebi.

2. Odredbata ja opredeluva dolnata granica na kalori~nata vrednost na ishranata. Ottamu proizleguva deka zavisno od vidot na rabotite {to osudenite gi izvr{uvaat kalori~nata vrednost na ishranata moè da se zgolemi.

Dnevnite obroci se prigotvuvaat spored listata na jadewe koja go sodrì vidot, koli~estvoto i kalori~nata vrednost na hranata, opredelena vo tablicata za hrana. Listata na jadewe ja sostavuva lekar, gotva~ i ekonom, a ja odobruva direktorot na ustanovata. Hran-ata predvidena spored listata na jadewa treba da bide raznovidna i da se prigotvuva od razli~ni prehranbeni artikli. Listata na jadewa se predviduva za 15 dena odnapred i vo edna sedmica ne moè da se predvidi ist vid jadewe pove}e od tripati.

Na~inot i vremeto na deleweto na obrocite se opredeluva so ku}niot red na ustanovata. Pri sproveduvawe ili premestuvawe na osudenoto, kaznetoto odnosno pritvorenoto i maloletnoto lice im se dava suva hrana vo opredeleno koli~estvo i so opredelena energetska vrednost. Na licata koi patuvaat poradi izvr{uvawe na opredeleni rabotni zada~i ili za koristewe na godi{en odmor, odnosno otsustvo im se obezbeduva suva hrana ili pari za nabavka na hrana. Odluka za toa donesuva direktorot na ustanovata.

V. Pravilnik za tablicata na kalori~nata vrednost na ishranata na osudenite lica vo kazneno-popravnite ustanovi i maloletnicite vo vospitno-popravnite domovi SV SRM 1981/3.

^len 107

(1) Za site osudeni lica hranata e ista, odnosno na site osudeni

lica im se ovozmoùva izbor na hrana {to se podgotvuva vo ustanovata.

(2) Osudenite lica {to rabotat na pote{ki raboti dobivaat ~etiri obroci dnevno.

(3) Bolnite osudeni lica, bremenite èni i porodilkite pred i po poroduvaweto, dobivaat hrana spored vidot i koli~estvoto {to go opredeluva lekar.

215

(4) Direktorot, lekarot ili drugo stru~no lice vo ustanovata sekoj den pred deleweto na obrocite go proveruvaat kvalitetot na hranata i toa {to }e go utvrdat go vnesuvaat vo kontrolnata kniga.

(5) Na osudenite lica vo sekoe vreme im se obezbeduva zdrava voda za piewe.

________________________ Osudenikot dobiva hrana vo koli~estvo {to gi zadovoluva

negovite potrebi za odrùvawe na negovoto zdravje i celosna telesna sposobnost. Ottamu osudenite {to rabotat na pote{ki dobivaat ~et-iri obroci dnevno. So ogled na nivnata zdravstvena sostojba, bolnite osudenici i bremenite èni i porodilki pred i po poroduvaweto dobivaat hrana vo vid i koli~estvo {to gi opredeluva lekar.

Kontroliraweto na hranata i obrocite vo kazneno-popravnata ustanova e izvonredno va`no pra{awe. Kontrolata ne se odnesuva samo na kvalitetot na hranata tuku i na higienskata sostojba na kujnata, pripremata i gotveweto na hranata, na raspredelbata na obrocite pred neposrednite konzumenti - osudenicite. Dali toplite obroci se navistina topli vo momentot koga im se dali na osudenic-ite, dali porciite se dovolno obilni, dali priborot za jadewe e dovolno ~ist, se samo del od nizata pra{awa na koi treba da odgovorat direktorot, lekarot ili drugo stru~no lice opredeleni za taa cel. Pri toa nivnite zabele{ki vo kontrolnata kniga ne smeat da bidat samo od formalna priroda, tuku biten element za promena na utvrenite nepravilnosti. Za kontrola na kvalitetot na hranata od vreme na vreme }e bide potreben i nadzor od strana na nadvore{ni eksperti koi ke potvrdat dali hranata gi sodrì ili ne gi sodrì glavnite komponenti, dali e dovolno raznovrsna i kalori~na, soodv-etna na klimatskite uslovi i sl. êsto e potrebno da se vodi smetka i za toa dali hranata e soodvetna spored opredeleni medicinski i religiozni osnovi.

Ako direktorot na ustanovata ili liceto {to toj }e go opredeli, pri proverkata na kvalitetot na hranata utvrdi deka prigotvenata hrana ne e za upotreba, }e go zabrani deleweto na hranata i toa }e go vnese vo kontrolna kniga. Ako se zabrani deleweto na prigotvenata hrana, toj den za predvideniot obrok se dava suva hrana.

Lekarot na ustanovata edna{ nedelno vr{i pregled na kujnata i na prostoriite vo koi se prigotvuva, ~uva i deli hranata i svoite naodi i zabele{ki za utvrdenata polo`ba gi vnesuva vo kontrolnata kniga. Po utvrdenata sostojba lekarot vedna{ }e prezeme merki za otstranuvawe na nedostatocite i za toa go izvestuva direktorot na ustanovata.

216

Po potreba, a najmalku edna{ vo {est meseci, se vr{i bakteoro-lo{ki pregled na hranata i soodveten zdravstven pregled na rabotnic-ite koi ja prigotvuvaat hranata. Takviot pregled se vr{i vo sorabotka so lekarot na ustanovata.

Soglasno ovaa odredba i Pravilo 20/2 SMP sekoj zatvorenik treba da ima mo`nost da se snabduva so voda za piewe koga toa mu e potrebno. Toa zna~i deka vodata za piewe treba da im e dostapna na osudenite i pritvorenite lica vo sekoe vreme vo tekot na denot i no}ta. Koga prostoriite za individualno smestuvawe ne se opremeni so slavini za voda za piewe, personalot na ustanovata na zatvoren-icite, bez toa tie da go baraat, mora da im ja obezbedi vo ~isti plasti~ni {i{iwa (ili druga bezbedna ambalaà) {to postojano }e gi ima vo prostorijata.

V. Pravilnik za tablicata na kalori~nata vrednost na ishranata na osudenite lica vo kazneno-popravnite ustanovi i maloletnicite vo vospitno-popravnite domovi SV SRM 1981/3. i Penolo{jki kompendium, str. 313.

6. Odmor na osudenite lica

^len 108

Osudenite lica imaat pravo na osum~asoven neprekinat odmor

vo tekot na denot i na eden den odmor vo nedelata. ________________________ Sekoj vraboten ima pravo na platen dneven, nedelen i godi{en

odmor. Od ovie prava vrabotenite ne moàt da se otkaàt (~l. 32 st. 4 Ustav). Odredbata e vo soglasnost i so ~l. 42 ZRO.

^len 109

Na osudenite lica mora da im se obezbedi nadvor od

zatvorenite prostorii da pominat najmalku dva ~asa dnevno. ________________________ Koristeweto na ova pravo na osudenite lica treba da im se

obezbedi sekoga{, bez ogled na vremenskite uslovi {to vladeat nadvor od zatvorenite prostorii. Pritoa mora da se ima predvid deka toa e samo nivno pravo, a ne i obvrska. Odnosno ako toa pravo ne sakaat da go koristat, ne smeat na toa da se prisiluvaat.

Za vreme na prestojot na osudenite lica na otvoren prostor dozvoleno e zanimavawe so sport i rekreativni aktivnosti spored

217

postoe~kite uslovi i dokolku sportskata aktivnost e soodvetna na starosnata i zdravstvenata sostojba na osudenikot. Osudenite lica koi spored naod i mielewe na lekarot na ustanovata ne se vo sostojba da se dviàt nadvor od zatvorenite prostorii ili so toa bi se zagrozilo nivnoto zdravje se zadrùvaat vnatre. Vo onoj moment koga nivnata zdravstvena sostojba }e go dozvoli toa niv namesto dvièwe im se dozvoluva samo obi~en prestoj na ~ist voduh.

7. Rabota na osudenite lica

^len 110

(1) Od osudenite lica se bara da rabotat soobrazno so svoite

fizi~ki i psihi~ki sposobnosti {to go utvrduva lekarot na ustanovata.

(2) Pri opredeluvaweto na rabotnoto angaìrawe, imaj}i gi predvid mo`nostite na ustanovata, }e se vodi smetka i za èlbata na osudenoto lice za vr{ewe na opredeleni raboti.

________________________ 1. Odredbata e vo soglasnost so Pravilo 71 (osven so t. 2) i 72

SMP i Pravilata 71 i 72 EZP. Pravilo 71 SMP: (1) Rabotata za vreme na izvr{uvaweto na

kaznata ne smee da ima poniùva~ki karakter. (2) Site zatvorenici imaat obvrska da rabotat vo zavisnost

odnivnite fizi~ki i psihi~ki sposobnosti {to }e gi utvrdi lekar. (3) Zatvorenicite treba da se zanimavaat so korisna rabota {to

}e gi angaìra vo tekot na traeweto na rabotniot den. (4) Vo granicite na mo`nostite rabotata treba da bide od takva

priroda {to }e ja za~uva ili zgolemi nivnata sposobnost po izleguvaweto na sloboda ~esno da zarabotuvaat za svojot ìvot.

(5) Treba da se obezbedi korisno stru~no obrazovani za onie zatvorenici koi moàt da go koristat, a osobeno za mladite zatvorenici.

(6) Vo granicite {to i odgovaraat na racionalnata stru~na selekcija, potrebite na administracijata i zavodskata disciplina na zatvorenicite treba da im se ovozmoì da go izberat vidot na rabotata {to sakat da ja vr{at.

Pravilo 72 SMP: (1) Organizacijata i metodite na rabota vo kaznenite zavodi treba da bidat {to poblisku do organizacijata na metodite {to se primenuva za sli~na rabota nadvor od zavodot so cel

218

zatvorenicite da se podgotvat za normalni uslovi za rabota na sloboda.

(2) Me|utoa, interesot i stru~noto obrazovanie na zatvorenicite ne treba da im bidat podredeni na èlbata da se ostvari dobivka od nivnata rabota.

Pravilo 71 EZP: (1) Zatvorskata rabota bi trebalo da se sfati kako pozitiven element vo tretmanot, ostru~uvawe i upravuvawe so ustanovata.

(2) Od zatvorenicite koi izdrùvaat kazna moè da se bara da rabotat vo soglasnost so fizi~kite i du{evnite sposobnosti za koi odlu~uva lekar.

(3) Mora da se organizira korisna rabota, ili, ako e poprikl-adno, nekoi drugi celesoobrazni aktivnosti za zatvorenicite da bidat aktivno vraboteni vo voobi~aenoto rabotno vreme.

(4) Vo ramkite na mo`nostite rabotata treba da bide takva da ja odrì ili zgolemi sposobnosta na zatvorenicite za normalen ìvot po otpu{taweto.

(5) Treba da se organizira stru~no osposobuvawe za korisni zanimawa na zatvorenicite koi od toa moàt da imaat polza, a osobeno za mladite zatvorenici.

(6) Vo ramkite na sodvetna stru~na selekcija i vo soglasnost so administrativnite i disciplinskite odredbi na ustanovata na zatvorenicite mora da im se ovozmoì da go izberat vidot na vrabotuvaweto vo koe sakaat da u~estvuvaat.

Pravilo 72 EZP: (1) Organizacijata i metodikata na rabotata vo ustanovata mora {to pove}e da im nalikuvaat na onie vo zaednicata nadvor od ustanovata so cel zatvorenicite da se prilagodat na voobi~aenite rabotni uslovi. Ottamu rabotata mora da soodvetstvuva na sovremenite rabotni standardi i tehniki, da bide vo soglasnost so modernite sistemi na rakovodewe i na proizvodnite procesi.

(2) I pokraj toa {to finansiskata dobivka {to se ostvaruva so proizvodstvoto vo ustanovata moè da bide zna~ajna za podobruvaweto na standardot i unapreduvaweto na kvalitetot i va`nosta na ostru~uvaweto, interesite na zatvorenicite i nivniot tretman ne smeat da bidat podredeni kon toa.

2. Zna~eweto na novinata vo ZIS, iako mo{ne srame`livo izrazena preku formulacijata "od osudenite lica se bara da rabotat", e toa {to kaj nas vo odnos na rabotata na osudenite lica, za prv pat se predviduva deka taa e samo pravo na osudenoto lice, a ne i negova obvrska. Takvata opredelba nao|a osnova vo ~l. 11 od Ustavot kade se veli: Se zabranuva prisilna rabota. So drugi zborovi rabotata moè celosno da go ostvari svoeto edukativno dejstvo dokolku se tretira

219

onaka kako {to toa e storeno vo Ustavot i ~l. 26 UDP^, a ne i kako vo Minimalnite pravila. So prisilba moè da se ostvari mnogu no, ni oddaleku ona {to ja opredeluva osnovnata zamisla na rabotata vo sovremeniot sistem na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda: steknuvawe rabotni naviki i osposobuvawe na osudenikot. Ako osudeni~kata rabota e komponenta na resocijalizacijata na osudeni-cite toga{ i za nea vaì zlatnoto pravilo vo ovaa oblast koe treba da glasi: "Na ~ovek so sila moè da mu se odzeme sî, so sila me|utoa ne moè da mu se dade {to i da î". Od tie pri~ini kon rabotata na osudenite lica, kako i vrz site ostanati oblici, metodi i sredstva na tretman, vpro~em, treba da se poa|a od pozicijata na ~ovekovata priroda koja naj~esto znae da bide blagonaklona kon dobronamernite pottici i èstoko da se sprotivstavi kon sekoja obvrska naloèna vo vid na pritisok. Ottamu rabotata î, i treba da bide pravo na osudenikot, za{to sekoj akt na prisilba nejzinata humana sodrìna ja pretvara vo kazna. Tvrdeweto deka opredelen vid na korist moè da ja pretvori prisilbata vo plemenit akt e spekulativno zamajuvawe od tipot na Kantoviot stav deka duri i lagata e moralen ~in dostoen za po~it ako se laè od ~ovekoqubie.

Vakviot stav poa|a od soznanieto deka op{testvoto treba da mu obezbedi pravo na osudenikot za sopstveno potvrduvawe, a zatvorskata uprava treba da gi pottikne koleblivite vo iskoristuvaweto na toa pravo so predo~uvawe na {tetnite i poleznite konsekvencii od negoviot izbor. Onoj {to }e go prifati vistinskiot pat }e gi koristi site dopolnitelni prava vrzani so rabotata. Ostanatite }e moàt bezgrani~no da se dosaduvaat i protegaat svesni deka nema ni{to da dobijat za vozvrat. (v. objasnuvawa na ~l. 21 pod 2/b)

3. Osudenoto lice treba da se upati na izvr{uvawe produktivna i ekonomski isplatliva rabota. Pri toa treba da vodi posebna smetka za traeweto na kaznata, odnesuvaweto, negovata vozrast, negovata zdravstvena sostojba i sposobnosti, èlbata, naklonetostite i sprem-nosta da se zanimava so toj vid rabota.

Osudenoto lice e obrzano rabotata {to mu e doverena da ja vr{i soglasno so negoviata telesna sostojba i mo`nosti.

Na osudeno lice ne smeeat da se upatuvaat na rabota so koja se ovozmoùva uvid vo sudski ili upravni akti i vo li~nite odnosi na drugite osudenici.

V. Penolo{ki kompendium, str. 328-330 i objasnuvawa na ~l. 21 i 112.

220

^len 111

(1) Rabotata na osudenite lica se organizira i vr{i po pravilo

vo stopanski edinici vo ustanovata. (2) Osudenite lica moàt da rabotat i nadvor od ustanovata, vo

pravni lica i drugi institucii, ako se obezbedeni uslovi za izvr{uvawe na kaznata zatvor opredeleni so ovoj zakon.

(3) Za rabotata na osudenite lica soglasno stav 2 na ovoj ~len, ustanovata sklu~uva dogovor so pravnoto lice odnosno institucijata i obezbeduva pismena soglasnost na osudenoto lice.

________________________ 1. Odredbata e vo soglasnost so Pravilo 73 SMP i Pravilo 73

EZP. Pravilo 73 SMP: (1) So industriskite pogoni i ekonomii na

kaznenite zavodi treba vo prv red da upravuva administracijata na kaznenite zavodi, a ne privatni pretpriema~i.

(2) Koga zatvorenicite vr{at rabota koja ne e pod kontrola na administracijata treba da ostanat pod nadzor na zatvorskiot personal. Licata za ~ija smetka se vr{i rabotata, osven ako se raboti za drugi dràvni ustanovi, moraat na administracijata da i go isplatat normalniot voobi~aen nadomestok za rabotata vodejki sekoga{ smetka za rabotniot pridones na sekoj zatvorenik.

Pravilo 73 EZP: Na vrabotenite zatvorenici zatvorskata uprava treba da im obezbedi: a) Nejzino vr{ewe vo sopstveni prostorii, rabotilnici, gospodarstva, ili b) vo sorabotka so privatni pretprijatija, vnatre ili nadvor od ustanovata. Vo toj slu~aj polnata voobi~aena plata treba da ja isplatat licata za koi se raboti vodejki smetka za rezultatite na zatvorenicite vo proizvodniot proces.

2. Osudenikot po pravilo raboti vo stopanskite dejnosti na kazneno-popravnata ustanova ili na raboti potrebni za normalno funkcionirawe na ustanovata.

3. Osudenikot moè da raboti duri i nadvor od kazneno-popravnata ustanova vo preprijatija, ustanovi i drugi pravni lica i privatni rabotilnici. Takvata rabota na osudenikot moè da mu se dozvoli za vreme na celiot tek na izdrùvaweto na kaznata zatvor vo ustanovi od poluotvoren i otvoren vid. Nema racionalni pri~ini vo kazneno-popravnite ustanovi od zatvoren vid, takvata rabota da ne se dozvoli, po pravilo po istekot na opredelen period od kaznata na osudenikot. Bi bilo umesno toj period da se opredeli na ostatok koj iznesuva edna godina do istekot na kaznata.

221

Za upatuvawe na rabota na osudenite lica nadvor od kazneno-popravna ustanova odlu~uva direktorot na ustanovata. Pri toa direktorot treba vodi smetka za slednite elementi:

- upatuvaweto na osudenite lica za nivno rabotno angaìrawe nadvor od ustanovata vo preprijatija, ustanovi ili drugi organi da se izvr{i samo toga{ ako se obezbedeni osnovnite uslovi za izvr{uv-aweto na kaznata zatvor opredeleni so ZIS,

- za vidot na dejnosta na pravnoto lice ili institucijata i karakterot na rabotite {to treba da se izvr{uvaat od strana na osudenite lica,

- za toa dali od strana na pravnoto lice ili institucijata e pobarano poimeni~no opredeleno osudeno lice ili baraweto e op{to - na osudeni~ka rabotna sila,

- za eventualnata povrzanost na storenoto krivi~no delo na osudenikot so vidot na rabotata {to se bara da se izvr{i,

- za obvrskata upravata na kazneno-popravnata ustanova da vr{i postojana kontrola za spre~uvawe na eventualnite zloupotrebi od strana na pravnoto lice ili institucijata, odnosno od strana na samo-to osudeno lice.

Za da se obezbedi legalno izvr{uvawe rabota na osudenici nadvor od ustanovata, kazneno-popravnata ustanova mora da sklu~i dogovor so pravnoto lice ili institucijata vo koja se ostvaruva rabo-ten anga`man na osudeni lica. Vo dogovorot podrobno se opredeluvaat rabotnite i me|usebnite prava i obvrski me|u kaazneno-popravnata ustanova i rabotodava~ot. Na dogovorot mora da mu prethodi pismena soglasnost od strana na osudenikot za prifa}awe na takov raboten anga`man. Pismenata soglasnost na osudenikot mora da se odnesuva za rabota vo to~no opredeleno pravno lice ili institucija.

^len 112

(1) Polnoto rabotno vreme na osudenite lica e 40 ~asa nedelno. (2) Po isklu~ok, polnoto rabotno vreme na osudenite lica

moè da trae i pove}e od 40 ~asa nedelno, vo slu~aite i pod uslovite opredeleni so zakon.

(3) Nadvor od polnoto rabotno vreme osudenite lica moàt da rabotat najmnogu do dva ~asa dnevno na raboti potrebni za odrùvawe na higienata i na drugi tekovni raboti neophodni za normalen ìvot vo ustanovata.

222

(4) Na osudenite lica koi posetuvaat nastava po osnovno ili sredno obrazovanie im se skratuva traeweto na polnoto rabotno vreme.

________________________ 1. Odredbata e vo soglasnost so Pravilo 75 SMP i 75 EZP. Pravilo 75 SMP: (1) Maksimalniot broj na rabotni ~asovi na

zatvorenicite vo denot ili vo nedelata treba da bide utvrden so zakon ili so administrativen pravilnik, vodej}i smetka za propisite ili za lokalnite obi~ai koi se primenuvaat za slobodnite rabotnici.

(2) Vo taka utvrdenite ~asovi treba da se ostavi eden den odmor vo nedelata i dovolno vreme za nastava i drugi aktivnosti koi se predvideni za postapuvawe i prevospituvawe na osudenite lica.

Pravilo 75 EZP: (1) Dnevniot i nedelniot maksimum na rabotni ~asovi mora da bide utvrden spored lokalnite zakoni ili obi~ai koi vaàt pri vrabotuvaweto na slobodnite rabotnici.

(2) Zatvorenicite mora da imaat barem eden den odmor vo nedelata i dovolno vreme za obrazovanie i za ostanatite aktivnosti koi se del na nivniot tretman i priprema za reintegracija vo op{testvoto.

2. Dolìnata na polnoto rabotno vreme na osudenite lice e izedna~eno so rabotno vreme na licata na sloboda i e ograni~eno na 40 ~asa nedelno. (v. ~l. 31 ZRO i ~l. 24 KD). Vo polnoto rabotno vreme ne spa|a angaìraweto na osudenoto lice od 2 ~asa dnevno na raboti od zna~ewe za normalniot ìvot vo ustanovata.

Po isklu~ok polnoto rabotno vreme na osudenite moè da trae pove}e od 40 ~asa, no ne pove}e od 10 ~asa nedelno. Rabotnoto vreme podolgo od 40 ~asa vo rabotnata nedela moè da trae samo onolku vreme kolku {to e neophodno potrebno da se otstranat opasnostite, odnosno da se spre~at {tetnite posledici. Soglasno ~l. 35 ZRO stanuva zbor za slednite slu~ai:

1. za vreme na zemjotres, poplava, poàri, epidemija i druga vi{a sila ili nesre}a koja se slu~ila ili koja neposredno se zakanuva,

2. za davawe pomo{ na drug rabotodavec na koj nu se slu~ila nesre}a ili neposredno mu se zakanuva,

3. koga e neophodno da se zavr{i zapo~natiot proces na rabota ~ii prekin, so ogled na prirodata na tehnologijata i organizacijata na rabota, bi predizvikal zna~itelna materijalna {teta ili zagroz-uvawe na ìvotot ili zdravjeto na lu|eto,

4. da se spre~i rasipuvawe na surovini ili materijali, odnosno da se otstrani defektot na sredstvata za rabota,

5. da se zameni nenadejno otsuten rabotnik vo procesot na rab-otata koja trae neprekinato,

223

6. da se zavr{i ili dovr{i itna medicinska (hirur{ka i vrterinarna) intervencija, ili druga neophodna zdravstvena merka i

7. zavr{uvawe na itni i neodlo`ni dejstvija na procesot na rabotata.

Podolgo rabotno vreme od 40 ~asa vo nedelata ne moè da mu se odredi na osudeno lice na koe spored lekarski naod takvata rabota bi moèla da dovede do vlo{uvawe na negovata zdravstvena sostojba.

Na osudenite lica koi posetuvaat nastava vo osnovnoto ili srednoto obrazovanie, poradi vremeto i na~inot na nivnata organiz-acija i karakterot na dejnosta {to e vo korist na osudenikot, im se skratuva traeweto na rabotnoto vreme.

3. So op{t akt na kazneno-popravnata ustanova na osudenite lica im se obezbeduva odmor vo tekot na dnevnata rabota so ednokratno polno rabotno vreme. Ovoj odmor ne moè da trae podolgo od 30 minuti i ne moè da se koristi na po~etokot nitu na krajot na rabot-noto vreme ( ~l. 40 ZRO).

Rabotnikot ima pravo na nedelen odmor vo traewe od najmalku 24 ~asa neprekinato, a ako e neophodno da raboti na denot na svojot nedelen odmor, mora da mu se obezbedi takov odmor vo tekot na narednata rabotna nedela (~l. 42 ZRO).

^len 113

(1) Osudenite lica imaat pravo na nadomestok za rabotata. (2) Visinata na nadomestokot se opredeluva vo zavisnost od

vidot, koli~estvoto i kvalitetot na prizvodot i na rabotata {to ja ostvarilo osudenoto lice, negovata ostru~enost za izvr{uvawe na toj vid rabota, angaìranosta vo rabotata i pridonesot za namaluvawe na tro{ocite vo proizvodstvoto.

(3) Na nadomestokot i na nagradite za rabota na osudenite lica ne se pla}a danok i drugi pridonesi.

(4) So op{t akt na direktorot na Direkcijata vo soglanost so odredbite na ovoj zakon, poblisku se opredeluva nadomestokot i nagradata za rabota na osudenite lica, kako i za licata koi bez svoja vina ne rabotat na koi im se obezbeduva xeparlak.

________________________ 1. Odredbata e vo soglasnost so Pravilo 76 SMP i Pravilo 76

EZP. Pravilo 76 SMP: (1) Rabotata na zatvorenikot treba da bide

pravilno nagradena.

224

(2) So pravilnikot treba da im se dozvoli na zatvorenicite barem eden del od svojot nadomestok da go upotrebat za kupuvawe na odobreni predmeti nameneti za nivna li~na upotreba, a drugiot da go ispra}aat na svoite semejstva.

(3) So pravilnikot, isto taka, treba da se predvidi eden del od nadomestokot da go zadrì administracijata za da sozdade za{teda koja }e mu se predade na zatvorenikot pri otpu{taweto na sloboda.

Pravilo 76 EZP: (1) Mora da postoi sistem na pravedno nagraduvawe za rabotata na zatvorenicite.

(2) Vo ramkite na toj sistem na zatvorenicite treba da im se ovozmoì barem del od svojata zarabotuva~ka da go potro{at za kupuvawe na dozvolenite predmeti za li~na upootreba i del od zarabotuva~kata da ispratat na svoite semejstva ili da ja potro{at za nekoi drugi dozvoleni celi.

(3) Sistemot moè isto taka da organizira zatvorskata uprava da isprati del od zarabotuva~kata nadvor od ustanovata za da se formira fond za za{teda koja im se predava na zatvorenicite po otpu{taweto.

2. Zarabotuva~kata na sekoj zatvorenik se utvrduva vrz osnova na stru~na procenka na pove}e validni kriteriumi. Vo taa smisla vo prv e od zna~ewe vidot, koli~estvoto i kvalitetot na proizvodite ostva-reni od strana na zatvorenikot. Slednite kriteriumi od koi zavisi visinata na nadomestokot za ostvarenata rabota e povrzan so kvalifikuvanosta na zatvorenikot pri {to se zema predvid negovoto zalagawe na rabotnoto mesto, negovite sposobnosti, rabotnite usilbi {to gi vloìl kako i od pridonesot za namaluvawe na tro{ocite vo proizvodstvoto.

Nadomestokot za rabota na osudenoto lice se opredeluva vo visi-na od edna petina do edna tretina od dohodot {to se ostvaruva za istovidna rabota i za ednakov u~inok nadvor od kazneno-popravnata ustanova.

Nadomestokot za rabota moè da bide daden namesto kako nadom-est za opredeleno rabotno vreme, kako nadomest po edinica proizvod (po par~e), dokolku so toa moè da se o~ekuva pottiknuvawe na osude-nikot za postignuvawe pogolem u~inok vo rabotata.

Na osudenite lica {to postignuvaat pogolem u~inok i podobar kvalitet od opredeleniot, ili koi ne ja ispolnuvaat normata i ne go postignuvaat propi{aniot kvalitet, nadomestokot im se zgolemuva, odnosno namaluva za 10% do 20% od propi{anata stavka.

Za rabota podolga od polnoto rabotno vreme na osudenite nadomestokot im se zgolemuva za 50%.

Pobliski propisi za na~inot na odreduvaweto na visinata na nadomestokot za rabota i nagradata za rabota, kako i za licata koi bez

225

svoja vina ne rabotat na koi im se obezbeduva xeparlak, donesuva direktorot na Direkcijata vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon.

3. Na poedinci im se dava mo`nost za obrazovanie vo strukata, usovr{uvawe vo zanimaweto, prekvalifikacija ili u~estvo vo drugi obrazovni ili specijalisti~}i kursevi. Kursevite za stru~na naobr-azba ili stru~no usovr{uvawe po pravilo treba da se dràt vo vreme-to opredeleno za vr{ewe na rabota. Osudenite lica koi zemaat u~es-tvo vo vakvi kursevi za pominatoto vreme dobivaat nadomest za rabota vo namalen iznos koj se opredeluva soglasno ku}niot red na ustano-vata.

Ako osudenoto lice ne e sposobno za produktivna rabota, zatvor-skata uprava treba da iznajde mo`nosti za negovo rabotnoterapisko angaìrawe. Osudenite lica koi se angaìrani zaradi ostvaruvawe na rabotna terapija za pominatoto vreme na rabota dobivaat nadomest koj odgovara na vidot na rabotata {to se vr{i vo soglasnost so ostvareniot u~inok.

Angaìraweto zaradi ostvaruvawe na rabotna terapija ili rabotna rehabilitacija e naso~ena kon sistematsko izgraduvawe na fizi~kite, mentalnite i socijalnite funkcii na osudenite lica i nivnite rabotni sposobnosti. Takvoto angaìrawe vklu~uva ostru~u-vawe preku rabotata, neizmeni~no u~ewe i rabota, socijalno obu~uva-we, grupna terapija, obu~uvawe za snao|awe vo sekojdnevniot ìvot, fizi~ko izgraduvawe itn. Rabotnata rehabilitacija {to ja ovozmoù-va zatvorska uprava e sredstvo za opredeleno angaìrawe na fizi~ki i du{evno hendi}epirani osudeni lica, za popravawe na lo{ite rabo-tnici i licata so slaba motivacija za rabota koja nastanala od brojni pri~ini (a osobeno poradi upotreba na alkohol i narkoti~ni sred-stva), kako i na onie koi od najrazli~ni pri~ini ne moàt da bidat opfateni so oddelni zanimawa.

Celta na ovoj vid na rabotno angaìrawe e da |i iskoristat svoite sposobnosti taka {to }e moàt da se snao|aat vo sekoja rabotna situacija kako i za vreme na nivniot prestoj vo ustanovata i po izleguvaweto od nea.

4. Ako osudenoto lice vo periodot na rabotnoto vreme e vklu~e-no vo nastavata ili vo soodvetni drugi aktivnosti, zadolìtelno dobiva soodvetna pomo{ vo visina {to ja utvrduva zatvorskata uprava. Takva pomo{ treba da im se opredeli i na:

- rabotosposobno osudeno lice na koe ustanovata ne moè da mu najde rabota ili nekoja rabotnoterapiska dejnost od pri~ini koi ne se odnesuvaat na negovata li~nost vo period podolgo od 30 dena i,

- bremeni èni koi ne se vklu~eni vo rabotniot proces vo opredelen period pred i po poroduvaweto.

226

5. Ako osudenoto lice poradi bolest, starost i od drugi opravdani pri~ini pove}e ne raboti dobiva soodveten xeparlak.

V. objasnuvawa na ~l. 110 st. 2.

^len 114

(1) Osudenite lica {to bez svoja vina se vremeno nesposobni za

rabota poradi bolest imaat pravo na nadomestok od sredstvata ostvareni od rabota na osudenite lica, so soodvetna primena na op{tite propisi za zdravstveno osiguruvawe.

(2) Osudenite lica {to bez svoja vina ne rabotat a nemaat sopstveni sredstva, ustanovata im gi obezbeduva najneophodnite sredstva za zadovoluvawe na li~nite potrebi.

________________________ 1. Licata na izdrùvawe na kazna zatvor, licata koi se nao|aat

vo pritvor ako ne se osigurani po drug osnov i maloletnite lica koi se nao|aat na izvr{uvawe na vospitna merka, iako toa soglasno ~l. 18 ZZZ ne e predvideno, imaat pravo na nadomestok na platata za vreme na privremena spre~enost za rabota vo kazneno-popravnaat ustanova poradi:

- bolest ili povreda, - medicinsko ispituvawe, - dobrovolno davawe na tkivo ili organ i, - izoliranost zaradi spre~uvawe na zaraza. Nadomestokot na platata im pripa|a od prviot den na

spre~enosta za rabota i trae celo vreme dodeka trae spre~enosta, a se isplatuva samo za denovite za koi bi se ostvarila plata spored propisite za rabotni odnosi.

Pravoto na nadomestok se ostvaruva isklu~ivo od sredstvata ostvareni od rabota na osudenite lica so soodvetna primena na op{-tite propisi za zdravstveno osiguruvawe. Toa zna~i deka osnovicata od koja se utvrduva visinata na nadomestokot na platata za vreme na spre~enost od rabota se opredeluva soglasno odredbite na ~l. 20 ZZZ.

Navedenite lica nemaat pravo na nadomestok ako se utvrdi deka namerno se povredile ili samite se dovele vo sostojba na bolest.

2. Na osudenite lica koi bez svoja vina ne rabotat a nemaat sopstveni sredstva, kazneno-popravnata ustanova e dol`na da im gi obezbedi najneophodnite sredstva za zadovoluvawe na li~nite potrebi, kako na primer, sredstva za odruvawe na li~nata higiena (sapun, {ampon, pribor za bri~ewe, srestvo za miewe zabi, toaletna hartija, pra{ok za perewe na oblekata i sl).

227

^len 115

Od nadomestokot za rabota osudenoto lice 70% moè da

iskoristi za zadovoluvawe na li~nite potrebi, a ostatokot od 30% se ~uva kako {teden vlog po viduvawe ili oro~en na opredeleno vreme, i mu se predava na osudenoto lice pri otpu{taweto od izdrùvaweto na kaznata, ili po negovo barawe vo tekot na izdrùvaweto na kaznata se dava na negovoto semejstvo.

________________________ So 70% od nadomestokot za rabota osudenoto lice raspolaga

slobodno. Edna polovina od ovoj del moè da bide predmet na izv{uvawe vrz osnova na izvr{na odluka na sudot so koja osudenoto lice e zadolèno da im dava izdr{ka na decata, bra~niot drugar ili roditelite ili vrz osnova na izvr{nata odluka na sudot za nadomest na {tetata {to ja predizvikal osudeniot so krivi~noto delo. Samo edna polovina od ovoj del moè da bide predmet na izvr{uvawe i za nadometuvawe na {tetata {to osudenikot namerno ili so krajno nevnimanie ja predizvikal za vreme na izvr{uvaweto na kaznata ~l. 178), ili za nadomet na tro{ocite za negovoto sproveduvawe (~l. 9 i 83).

Od nadomestokot za rabota 30% se ~uva kako zadolìtelna za{teda na osudenoto lice. Ovoj iznos koj se ~uva kako {teden vlog po viduvawe ili oro~en na opredeleno vreme, na osudenoto lice mu se predava pri otpu{taweto od izdrùvaweto na kaznata.

Po barawe na osudenoto lice, poradi te{ka imotna sostojba vo potesnoto semejstvo, zaradi izdr{ka na lice za koe osudenikot e dolèn da se gri ̀ i i vo drugi opravdani slu~ai, direktorot na kazneno-popravnata ustanova moè da odobri osudenikot del od zadolìtelnata za{teda da koristi i predvremeno za ovie nameni.

So ostatokot od isplatenata gotovinska suma zatvorenikot moè slobodno da raspolaga vo ramkite na ku}niot red. So toj iznos toj mora da |i plati nabav}ite za sekojdnevna upotreba, po{tarinata, telefonskite razgovori i tro{ocite napraveni za koristewe na otsustvata i godi{nite odmori.

Direkcijata ja utvrduva maksimalnata suma na gotovins}i pari koi zatvorenikot moè da gi poseduva. Vi{okot na toj iznos mora vedna{ da se predade na upravata na kazneno-popravnata ustanova. Taa suma se stava na posebno konto na zatvorenikot so prikladna kamata. So taa suma vo ramkite na ku}niot red moè slobodno da se raspolaga.

Parite pronajdeni kaj osudenikot ili koi mu se isplateni sprotivno na posebnite odredbi koi se odnesuvat na pravoto na

228

osudenicite da poseduvaat pari i da raspolagaat so niv, mu se odzemaat, osven ako takvoto postapuvawe ne e o~igledno nerazumno. Odzemenite pari se stavaat na smetkata na za{tedenite pari na osudenikot. Ovie pari ne mu se ostavaat na raspolagawe na osudenikot pred istekot na negoviot prestoj vo ustanovata osven ako posebni pri~ini ne nalagaat da se postapi poinaku.

Vo smetkata na koja se vodi zadolìtelnata za{teda, na osudenikot treba da mu se ovozmoì da ima uvid edna{ na sekoi 6 meseci i pri otpu{taweto. Zadolìtelnata za{teda ne moè da bide predmet na prisilno izvr{uvawe.

Pokrivaweto na tro{ocite nastanati so namerno ili nebre`no o{tetuvawe kako i oni koi nastanale vo vrska so begstvo na zatvorenikot pa|aat na tovar na onoj del na platata koj e opredelen za gotovinska isplata.

^len 116

Za pronajdoci i tehni~ki unapreduvawa ostvareni vo tekot na

izdrùvaweto na kaznata na osudenite lica im pripa|aat pravata spored op{tite propisi.

________________________ Spored Zakonot za industriska sopstvenost (SV RM 1993/42)

prava od industriska sopstvenost se: patent, model i mostra, stokoven i usluèn ìg i oznaka na potekloto na proizvodot.

So patent se {titi pronajdok koj prestavuva novo tehni~ko re{enie na opredelen tehni~ki problem, nova rastitelna sorta i hibrid koj e rezultat na tvore~ka rabota, koj e tehni~ki izvodliv i koj moè da se primeni vo industriska ili druga stopanska dejnost.

So model se {titi nova nadvore{na forma na opredelen industriski ili zanaet~iski proizvod, odnosno negov del.

So mostra se {titi nova slika ili crte` koj moè da se prenese na opredelen industriski ili zanaet~iski proizvod, odnosno na negov del.

So stokoven odnosno usluèn ìg se {titi znak koj vo prometot e namenet za razlikuvawe na stoki odnosno uslugi od ist ili sli~en vid.

So oznaka za potekloto na proizvodot se {titi geografskiot naziv na proizvodot ~ii posebni svojstva prete`no se obusloveni so mestoto odnosno so podra~jeto na koe e proizveden, ako tie svojstva nastanale po priroden pat, pod vlijanie na podnebjeto ili po~vata ili na voobi~aeniot na~in i postapka za proizvodstvo, odnosno obrabotka.

229

Iako toa ne e navedeno vo odredbata od ~l. 116, na osudenite lica ednakvo im pripa|aat i site ostvareni avtorski i srodnite prava ostvareni vo tekot na izdrùvaweto na kaznata. V. Zakon za avtorskoto pravo i srodnite prava (SV RM 1996/47)

^len 117

(1) Osudenite lica {to pominale na rabota neprekinato 11

meseci, vklu~uvaj}i go i vremeto za lekuvawe poradi povreda na rabota ili profesionalna bolest, imaat pravo na neprekinat odmor vo tekot na edna godina, spored op{tite propisi.

(2) Do kolku so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno, odmorot se koristi vo posebni prostorii na ustanovata.

(3) Za vreme na koristeweto na odmorot osudenoto lice prima nadomestok za rabota kako da rabotel.

________________________ 1. Odredbata go regulira pravoto na koristewe godi{en odmor

na osudenite lica. So ova pravo osudenite lica se steknuvaat ako vo kontinuitet pominale 11 meseci vo izvr{uvawe rabota za vreme na izdrùvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda.

Vremeto {to se pojavuva kako osnov za koristewe na godi{niot odmor se presmetuva naredniot den od denot koga osudenoto lice ja potpi{alo izjavata so koja ja dalo soglasnosta za vr{ewe na opredelena rabotna zada~a.

Vremeto na lekuvawe poradi povreda na rabota ili profesionalna bolest ne dopira vo ostvaruvaweto na pravoto na godi-{en odmor. Isto taka sekoj prekin na rabotata {to ne e po vina na osudenoto lice i ne e vo funkcija na ostvaruvawe na procesot na reso-cijalizacijata na osudenite lica, nema da se smeta za prekin {to vliaje na koristeweto na godi{niot odmor.

Traeweto na godi{niot odmor se opredeluva spored ~l. 43 ZRO. Spored ovoj ~len rabotnikot ima pravo na godi{en odmor vo tekot na edna kalendarska godina vo traewe od najmalku 18, a najmnogu 26 rabotni dena. Ako vo tekot na kalendarskata godina vo koja go zasnival rabotniot odnos, rabotnikot nema edna godina rabota, ima pravo na godi{en odmor vo traewe od po dva rabotni dena za sekoj mesec pominat na rabota, no ne pove}e od 18 rabotni dena.

2. Godi{niot odmor se koristi vo prostorii na ustanovata {to se opredeleni tokmu za taa namena. Ovie prostorii mora da bidat izd-voeni od drugite prostorii i da prestavuvaat posebno uredeni celini so ogled na vnatre{niot izgled. Nakratko tie treba da prestavuvaat

230

maksimalno odvoen prostor i prijatno mesto kade {to osudenikot moè da se opu{ti dodeka se nao|a na godi{en odmor.

Za vreme na prestojot vo ovie prostorii osudenikot moè rabo-tno da se angaìra samo na odrùvaweto na higienata vo i okolu niv.

Neprekinatiot odmor kako pogodnost moè celosno ili delumno da se koristi i nadvor od krugot na ustanovata.

Za vreme na koristeweto na godi{niot odmor osudenikot prima nadomestok za rabota vo visina na prose~niot nadomestok za rabota vo redovno rabotno vreme {to go primal vo poslednite tri meseci (v. ~l. 62 KD).

^len 118

(1) Pogonite i rabotilnicite vo koi rabotat osudenite lica

sovremeno se opremuvaat. (2) Pri organiziraweto na pogonite i rabotilnicite se vodi

smetka za ekolo{ka za{tita na ìvotnata sredina, na zemji{teto, vozduhot i vodite, od sekakov vid zagaduvawe.

________________________ 1. V. objasnuvawa na ~l. 21 (2/a) i 67. 2. V. Zakon za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina i

prirodata (SV RM 1996/69).

^len 119

(1) Osudenite lica pri rabota koristat higiensko-tehni~ka

za{tita spored op{tite propisi. (2) Osudenite lica imaat pravo na invalidsko osiguruvawe za

nesre}a na rabota ili profesionalna bolest. ________________________ 1. Odredbata e vo soglasnost so ~l. 2 st. 2 ZZR kade se veli deka

za{tita pri rabota im se obezbeduva i na licata {to se nao|aat na izdrùvawe na kazna zatvor dodeka se na rabota vo rabotilnici ili rabotili{ta.

Za{titata pri rabota opfa}a merki i sredstva naso~eni kon sozdavawe na bezbedni uslovi za rabota. Bezbedni uslovi za rabota se ostvaruvaat so primena na sovremeni tehni~ki, zdravstveni, socijalni i drugi merki za spre~uvawe i otstranuvawe na pri~inite za telesni povredi i zdravstveni o{tetuvawa na rabotnicite pri rabota. (~l. 3 3ZR )

231

Odredbata e vo soglasnost i so Pravilo 74 SMP i Pravilo 74 EZP.

Pravilo 74 SMP: (1) Merkite na pretpazlivost propi{ani za za{tita pri rabota, sigurnosta i zdravjeto za slobodnite rabotnici treba da se primenuvaat i vo kaznenite zavodi.

(2) Treba da se donesat odredbi za nadomest na {teta na zatvorenicite za nesre}ni slu~ai pri rabota i za profesionalni zaboluvawa pod istite uslovi koi spored zakonot se odnesuvaat i za slobodnite rabotnici.

Pravilo 74 EZP: (1) Merkite na za{tita na bezbednosta i zdravjeto na zatvorenicite mora da bidat kako i za rabotnicite nadvor od ustanovata.

(2) Zatvorenicite mora da se osiguraat od nesre}i na rabota vklu~uvaj}i ja i profesionalnata bolest pod istite uslovi {to zakonot gi pruà na rabotnicite nadvor od ustanovata.

2. Soglasno ~l. 14 st. 2 ZPIO so zadolìtelno penzisko i inval-idsko osiguruvawe vrz osnova na invalidnost i telesno o{tetuvawe pri~ineti so povreda na rabota ili profesionalna bolest osigurani se i licata na izdrùvawe na kazna zatvor, maloletni~}i zatvor i na izdrùvawe na vospitna merka vo vospitno-popraven dom za vreme na redovna rabota {to ja vr{at vo tekot na izdrùvaweto na kaznata, odnosno merkata.

Vo odnos na pravata so koi se steknuvaat licata po osnov na invalidsko osiguruvawe v. ZPIO.

8. Penzisko osiguruvawe na osudenite lica

^len 120

Na osudenite lica za vreme na izdrùvaweto na kaznata im se

priznava vo penziski sta` vremeto {to neprekinato }e go pominat na rabota so polno rabotno vreme spored op{tite propisi dokolku od nadomestokot za rabota gi pla}aat opredelenite pridonesi.

________________________ V. ~l. 131 i 180 ZPIO.

232

9. Zdravstvena za{tita na osudenite lica

^len 121

(1) Vo ustanovite zadolìtelno se vrabotuva lekar koj se

griì za zdravstvenata sostojba na osudenite lica. (2) Osudenite lica imaat pravo na zdravstvena za{tita spored

op{tite propisi. (3) Na osudenite lica im se obezbeduva potrebna lekarska

pomo{ i bolni~ko lekuvawe spored op{tite propisi. ________________________ 1. Na sekoj gra|anin mu se garantira pravoto na zdravstvena

za{tita (~l. 39 st. 1 Ustav). Osnovnite odredbi koi se osnesuvaat na zdravstvenata za{tita

vo SMP i EZP se slednive: Pravilo 52 SMP: (1) Vo zavodite koi se dovolno golemi za

koristewe na uslugite na eden ili pove}e lekari {to celo vreme }e mu se posvetat na svojata rabota barem eden od niv treba da ìvee vo zavodot ili negovata neposredna okolina.

(2) Vo ostanatite zavodi lekarot treba sekojdnevno da vr{i viziti i da ìvee dovolno blisku za bez odlagawe da moè da inter-venira vo itni slu~ai.

Pravilo 61 EZP: (1) Mora da se obezbedi kvalifikuvan i iskusen lekar koj vo sekoe vreme }e bide spremen da intervenira vo itni slu~ai.

(2) Vo ustanovite vo koi nema postojano vraboten lekar mora da se obezbedi redovna poseta od lekar ili od ovlasten personal od zdravstvena slu`ba.

2. Za{titata na telesnoto i du{evnoto zdravje na osudenite lica e odgovornost ne samo na vladata i na zdravstvenite slu`benici, tuku isto taka i na zatvorskata uprava, direktorot na ustanovata, adminis-trativniot personal i ostanatite lica koi se vklu~eni vo postapuv-aweto so osudenicite. Sekoj ~len na personalot vo ustanovata treba da obezbedi da se ostvaruvaat pravata na osudenicite i samiot da prido-nesuva kon toa. Vo taa smisla nesomnena uloga treba da imaat i psiho-lozite i socijalnite rabotnici koi imaat zna~ajna uloga vo za~uvuv-aweto na du{evnoto zdravje na osudenite lica. Ottamu nivnata profesija i pozicija vo zatvorot treba da se po~ituva i podrùva isto kako i na zdravstvenite rabotnici.

3. Sepak glavnata uloga vo ostvaruvaweto na zdravstvenata za{tita na osudenicite vo kazneno-popravnite ustanovi ja imaat zatv-

233

orskite lekari. Lekarot mora da bide vraboten vo ustanovata vo redoven raboten odnos {to e vo soglasnost so Pravilo 22 (1) SMP. Toa pravilo glasi: Sekoj kaznen zavod treba da smeta na uslugite barem na eden kvalifikuvan lekar koj treba da ima poznavawa od psihijatrijata. Lekarskite uslugi treba da bidat tesno povrzani so zdravstvenata uprava na zaednicata ili dràvata. Ovie uslugi treba da vklu~uvaaat i dejstvija na psihijatriski slu`bi za postavuvawe na dijagnoza, i koga e toa potrebno za lekuvawe na du{evni anomalii. So ova e identi~no e i Pravilo 26 (1) EZP: Sekoja ustanova ima na raspolagawe barem eden lekar od op{ta praktika. Zdravstvenite slu`bi bi morale da bidat tesno povrzani so zdravstvenata slu`ba na zaednicata ili dràvata. Medicinskite uslugi moraat da vklu~uvaat i psihijatriski uslugi za postavuvawe na dijagnoza, kako i tretman vo slu~aj na du{evna rastroenost na ztvorenikot

Ova e osnovno Pravilo vo vrska so zdravstvenite slu`bi vo penalnite ustanovi. Osnovata vrz koja ovie slu`bi se organizirani se menuvaat spored prirodata i organizacijata na nacionalnite zdravst-veni slu`bi i potrebite na opredeleni ustanovi. Vo ova Pravilo va`na e kompatibilnosta me|u zatvorskata uprava i op{tite zdravst-veni organizacii vo vrska so fizi~kite sredstva, zdravstveniot personal ili na~inot na bolni~koto lekuvawe koe mora da se obez-bedi. Ovoj op{t prisap upravata mora redovno da go nadgleduva i povremeno da go nadzira zaradi podobar kvalitet i u~inok. (Penolo-{ki kompendium, str. 315).

4. Lekarot ostvaruva tri zna~ajni funkcii vo ustanovata. Imeno, toj se javuva: 1. kako privaten lekar na osudenoto lice (kurativna funkcija), 2. kako sovetnik na direktorot po specifi~ni pra{awa vo odnos na postapuvaweto so osudenicite, vo vrska so reìmot, zatvor-ska rabota i sl. (sovetodavna funkcija) i 3. kako socijalen, zdravstven i higienski slu`benik koj vr{i nadzor i izvestuva za op{tata sostoj-ba na zdravjeto i higienata vo ustanovata (preventivna funkcija).

Vo vrska so ostvaruvaweto na kurativnata funkcija na lekarot vo ~l. 6 KOLOPZ se veli: Slu`benicite koi go sproveduvaat zakonot mora da vodat grià za celosna za{tita na zdravjeto na licata vo zatvor, a osobeno moraat da im obezbedat medicinska pomo{ sekoga{ koga toa okolnostite go nalagaat. Vo ovaa smisla zboruva i Praviloto 25(1) SMP: Dol`nost na lekarot e da se griì za telesnoto i du{evnoto zdravje na ztvorenicite. Toj sekoj den treba da gi poseti bolnite zatvorenici, site onie koi }e se poàlat deka se bolni, kako i site onie koi vrz sebe osobeno go svrtele negovoto vnimanie. Sli~no na toa i vo Praviloto 30 (1) se veli: Na lekarot treba da mu se doveri griàta za fizi~koto i du{evnoto zdravje na zatvorenikot i

234

vr{eweto na pregledi pod uslovi i vo vremenski rastojanija vo soglasnost so bolni~kite standardi, i toa na site zatvorenici {to }e se poàlat deka se bolni ili povredeni i onie koi imat poseben tretman. Ottamu proizleguva deka osnovnata dol`nost na lekarot e da se odnesuva kako profesionalno stru~no lice i samo vo interes na osudenicite, bez da se me{a vo bilo kakov drug ili ne~ii interes. Toj e kvalifikuvan stru~wak koj e podgotven i e vo sostojba da gi lekuva osudenite lica na ednakva osnova kako {to gi lekuva i drugite pacienti. So drugi zborovi negovata uloga ne e samo da prepi{e lekovi protiv bolka i za spiewe, tuku da dejstvuva na najvisoko profesionalno nivo.

Sekoe barawe od osudenikot da bide primen ili poseten lekarot treba seriozno da go zeme vo predvid i brzo da odgovori na baraweto, osven ako e o~igledno deka se raboti za la`no barawe. Ako dopolnit-elno se ustanovi deka baraweto bilo la`no, moàt da se prezemat soodvetni disciplinski kazni, me|utoa sekoe novo barawe kaj lekarot, ne smee nikoga{ da se odbie samo zatoa {to prethodnoto barawe bilo la`no.

Odgovornosta na zatvorskiot lekar za zdravjeto na pacientot ima osobena va`nost za{to zdraviot um i telesnoto zdravje moàt da gi podobrat mo`nostite na zatvorenikot da si pomognat vo sopstvenata resocijalizacija. Ottamu vo Praviloto 62 SMP se veli: Zdravstvenite slu`bi na ustanovata }e nastojuvaat da gi otkrijat i da gi lekuvaat site psihi~ki i fizi~ki bolesti i nedosatatoci {to bi moèle da ja popre~at rehabilitacijata na zatvorenicite. Vo taa smisla treba da se prezeme sekoe lekuvawe, medicinsko, hirur{ko ili psihijatrisko, koe se smeta za potrebno. Vo ovaa smisla e i Pravilo 32 EZP: Zdravstvenite slu`bi na ustanovite mora da imaat za cel da gi otkrivaat i lekuvaat fizi~kite i du{evnite bolesti ili nedostatoci koi moè da go ote`nuvaat vklu~uvaweto na zatvorenikot vo op{testvoto po izdrànata kazna. Site potrebni lekarski, hirur{ki i psihijatriski uslugi, i onie koi se na raspolagawe na sloboda, mora za taa cel da mu se pruàt i na zatvorenikot.

Sosema e razbirlivo deka lekarot }e ja pruì svojata pomo{ i na site osudenici kazneti za disciplinski prestap i vo slu~aj na nesre}ni slu~ai koi se javuvaat kako nastan pri vr{eweto na bilo koj prestap.

Na ova mesto e zna~ajno i toa deka vo pogolemite kazneno-popravni ustanovi pokraj lekarot mora da bide vraboten i odreden broj na medicinski personal. Osven toa davaweto na medicinski uslugi vo sebe go vklu~uva i pra{aweto na obezbeduvawe i dobra grià za medicinskata oprema i prostoriite za terapija. Prostoriite

235

i medicinskite kabineti mora sekoga{ da se dobro zaklu~eni i do niv da ima pristap samo kompetentniot medicinski personal. Higienata i bezbednosta na prostoriite, opremata i lekarstvata isto taka se va`na grià na medicinskiot personal.

Sovetodavnata funkcija na lekarot proizleguva od odgovornosta na direktorot za zdravjeto na osudenite lica. Taa ne ja vklu~uva samo griàta za dobroto funkcionirawe na medicinskata slu`ba, tuku isto taka i potrebata da se obezbedi deka sproveduvaweto na odredbite na reìmot nema da mu {tetat na zdravjeto na osudenicite. Zaradi soodvetno ostvaruvawe na svojata odgovorna funkcija, direk-torot na ustanovata mora da go po~ituva misleweto na lekarot koga toa lice prepora~uva deka na osudenikot treba da mu se pruì soodveten tretman i sekoga{ da se konsultira koga mu e potreben sovet.

Vo soglasnost so Praviloto 26 (1) SMP i Pravilo 31 (1) EZP lekarot, treba redovno da vr{i kontrola i da mu dava soveti na direktorot na ustanovata vo pogled na:

- koli~estvoto, kvalitetot, na~inot na podgotvuvaweto i serviraweto na hranata i vodata,

- higienata na kazneno-popravnata ustanova i na osudenite lica, - sproveduvaweto na zdravstvenite merki, - sanitarnite uredi, zatopluvaweto, osvetluvaweto i provetru-

vaweto na prostoriite, - kvalitetot i ~istotata na oblekata i postelninata na osude-

nite lica i - pridrùvaweto kon pravilata {to se odnesuvaat na fizi~koto

vospituvawe i sportskite aktivnosti, koga tie se organizirani od nestru~en personal.

Lekarot ima dol`nost i da go izvestuva direktorot na ustanovata. Soglasno Praviloto 32 (3) SMP toa }e bide slu~aj koga lekarot oceni deka e potrebno da se pre}ine ili i preina~i sankcij-ata so ogled na fizi~koto i du{evnoto zdravje na osudenikot. Vo taa smisla i spored Pravilo 30 (2) EZP: Lekarot mora da go izvesti direktorot sekoga{ koga }e sogleda deka fizi~koto ili du{evnoto zdravje na zatvorenikot negativno vlijae ili bi moèlo negativno da vlijae na nepre}inatiot prestoj vo zatvorot ili nekoi od zavodskite uslovi.

Toa soglasno Praviloto 25 (2) sekoga{ }e bide slu~aj i koga smeta deka e naru{eno telesnoto ili du{evnoto zdravje na sekoe osudeno lice, deka ne~ie zdravje }e bide naru{eno poradi natamo{-niot prestoj vo ustanovata ili od bilo koi drugi pri~ini povrzani so izvr{uvaweto na kaznata. Otkako prethodno samite }e se informi-

236

raat za eventualnoto nasilstvo me|u osudenite lica kako i za upotre-bata na nasilstvo (tepawe, telesno kaznuvawe i sl.) od strana na zat-vorskiot personal, lekarot i drugite medicinski slu`benici najpr-vin treba da go posetat osudenikot i da mu dadat hitna medicinska pomo{ i, za seto toa, isto taka, vedna{ da go informiraat direktorot na ustanovata. Ova ednakvo se odnesuva i na zabeleànite slu~ai na obidi za samoubistvo, samopovreduvawe, {trajk so glad, seksualno maltretirawe i sl. Povredite i belezite od tepaweto i torturata lekarot treba da gi konstatira bez prisustvo na ~len od zatvorskiot personal i bez negov pritisok. Ako toa e potrebno sekoga{ treba da se dozvoli "vtoro mislewe".

Ovde me|utoa treba sekoga{ da se znae deka so ogled na toa {to zdravstvenata za{tita opfa}a pove}e aspekti na zatvorskiot ìvot, ovaa funkcija na lekarot ne treba da se smeta kako pomo{ na direktorot zaradi obezbeduvawe na dobriot red i bezbednosta vo ustanovata. Iako zamaweto predvid na zdravstvenite problemi nesom-neno vo mnogu moè da pomogne i vo toa, zatvorskiot lekar ne smee da ja stava svojata uloga vo slu`ba na odrùvaweto na zatvorskiot red i disciplina. Negovata funkcija na zatvorski lekar ne smee da se poistovetuva so onaa na lekarot po sudska medicina koj dejstvuva vo interes na policiskata istraga. Ova zada~a ne e predvidena nitu spored SMP, EZP, ni spored ZIS, i ottamu ne e soglasna so funkcijata na zatvorskiot lekar. Toj vo kazneno-popravnata ustanova e nazna~en kako klini~ki lekar i ottamu ne moè nitu smee da e del na zatvorskata uprava.

Direktorot na kazneno-popravnata ustanova od svoja strana ima dol`nost da gi razgleduva izve{taite i mislewata na lekarot vo vrska so ovie pra{awa i, toga{ koga e soglasen so negovite prepora}i, vedna{ gi prezema potrebnite merki za nivno sproveduvawe. Ako ne se soglasuva so niv, ili ako prepora}ite ne se od negova nadle`nost, direktorot na ustanovata so svoi zabele{ki }e go prosledi izve{ta-jot do neposredno povisokiot ovlasten organ (Pravilo 26 (2) SMP i Pravilo 31 (2) EZP).

Preventivnata funkcija gi podrazbira site dejstvija na lekarot koi se odnesuvat na kontrolata i prezemaweto merki za predupreduvawe na site okolnosti koi vo kazneno-popravnata ustano-va moàt da dovedat do zagrozuvawe na zdravjeto na osudenite lica no, i na zatvorskiot personal voop{to.

5. Odgovornosta na zatvorskiot lekar e uredena od strana na Me|unarodniot Sovet za zatvorski medicinski uslugi vo tn. Atinska zakletva koja glasi:"Nie zdravstvenite stru~ni lica koi rabotame vo zatvorski uslovi, koi se sre}avame vo Atina na 1o septemvri 1979

237

godina, davame zakletva vo duhot na Hipokratovata zakletva, deka }e se trudime da obezbedime najdobra mo`na zdravstvena grià za onie koi se zatvoreni od bilo kakvi pri~ini, bez predrasudi i vo ramkite na profesionalnata zatvorska etika.

Go priznavame pravoto na zatvorenite lica da dobijat najdobra mo`na zdravstvena grià.

Nie se obvrzuvame: 1. Deka se vozdrùvame od ovlastuvawe ili dozvoluvawe na bilo kakva telesna kazna.

2. Deka se vozdrùvame od u~estvo vo bilo koja forma na tortura. 3. Deka nema da se vklu~ime vo bilo kakva forma na

eksperimentirawe so zatvorenicite bez nivna formalna soglasnost. 4. Deka }e ja po~ituvame diskrecijata za bilo koja informacija

dobiena vo profesionalniot odnos so zatvorskite pacienti. 5. Deka na{iot medicinski sud }e se zasnova vrz potrebite na

na{ite pacienti i }e ima prioritet nad bilo koi pra{awa vo medicinata."

Zaradi vtemeluvawe na efikasnosta na Atinskata zakletva, direktorite na kazneno-popravnite ustanovi i zatvorskite lekari treba da obezbedat so nea da se zapoznae celokupniot zatvorski personal {to redovno ili incidentno e vklu~en vo zdravstvenata grià za zatvorenicite.

6. Soglasno Pravilo 22 (3) SMP i Pravilo 26 (3) EZP na sekoja zatvorenik treba da mu se ovozmoì da koristi nega od kvalifikuvan zaben lekar, ili stomatolo{kite uslugi mora da mu bidat dostapni na sekoj zatvorenik.

7. Osudenite lica imaat pravo na zdravstvena za{tita spored odredbite na ZZZ. Soglasno ~l. 3, 6 st. 2, 11, i 12 st. 21 ZZZ tie podleàt na zadolìtelno zdravstveno osigutuvawe. Imeno licata na izdrùvawe na kaznata zatvor, licata koi se nao|aat vo pritvor, ako ne se osigurani po druga osnova i maloletnite lica koi se nao|aat na izvr{uvawe na vospitna merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom, odnosno ustanova, stanuvaat osigurenici so steknuvaweto na toa svojstvo (~l.12 t. 21 ZZZ). So drugi zborovi, so steknuvaweto na toa svojstvo, za niv zdravstvenoto osiguruvawe stanuva zadolìtelno. Toa zna~i deka na ovie lica im se obezbeduva zadolìtelna osnovna zdrv-stvena za{tita vo slu~aj na bolest i povreda na tovar na sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, i takvoto zdravstveno osiguruvawe ne moè da zavisi od diskreciona ocenka na Fondot, na penitencijarnata ustanova ili na lekarot koj treba da ja pruì zdravstvenata za{tita.

238

Pravata od zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe vo ZZZ se definirani kako osnovna zdravstvena za{tita i moàt vo osnova da se grupiraat kako:

1. Prva {to se ostvaruvaat vo primarnata zdravstvena za{tita. - pravo na lekarski pregledi i drugi vidovi medicinaka pomo{

so cel za utvrduvawe, sledewe i proveruvawe na zdravstvenata sos-tojba, prezemawe na stru~no medicinski merki, merki i postapki za unapreduvawe na zdravstvenata sostojba, odnosno spre~uvawe, suzbiva-we i rano otkrivawe na bolestite i drugi naru{uvawa na zdravjeto kako i ukaùvawe na itna medicinska pomo{. V. ~l. 6 od Pravilnikot za na~inot na ostvaruvaweto na pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe ( SV RM 1992/3; 1992/11; 1992/32, 1995/6 i 1995/95).

- pravo na lekuvawe vo ordinacija ili vo domot na korisnikot. V. ~l 6 i 20 od Pravilnikot za na~inot na ostvaruvaweto na pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe.

- pravo na zdravstvena za{tita vo slu~aj na bremenost i poroduvawe.

- pravo na preventivni, terapeutski i rehabilitacioni merki. - prevencija, lekuvawe i sanirawe na bolestite na ustata i

zabite. V. ~l. 22 i 23 od Pravilnikot za na~inot na ostvaruvawe na pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe.

Zabotehni~}ite uslugi sprema zatvorenicite doa|aat previd samo ako se potrebni za vreme na izdrùvaweto na kaznata. Drugi zabotehni~}i merki se prezemaat samo ako za toa postojat potrebnite uslovi i ako pokrivaweto na tro{ocite e regulirano i obezbedeno.

- pravo na koristewe lekovi spored listata na lekovi {to ja utvrduva Ministerstvoto za zdravstvo i pomo{ni medicinski materij-ali. V. Lista na lekovi koi pa|aat na tovar na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, utvrdena od Ministerstvoto za zdravstvo vo 1991 godina vrz osnova na ~l. 59 t. 8 ZZZ i dopolneta so aktitite br. 10-1197 od 20. 03. 1992 i br. 09-149 od 16. 01. 1995 godina.

2. Prava {to se ostavruvaat na sekundarno nivo, vo specijalisti~ko-konsultativnata zdravstvena za{tita.

- specijalisti~ki pregledi, ispituvawa i utvrduvawa na zaboluvawata, povrdite i na zdravstvenata sostojba. V. ~l. 7 i 8 od Pravilnikot za na~inot na ostvaruvawe na pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe.

- sproveduvawe na specijalizirani, dijagnosti~ki, terapeutski i rehabilitacioni merki. V ~l. 15 i 16 od Pravilnikot za na~inot na ostvaruvaweto na pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe.

- protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni sanitetski spravi i zabotehni~ki sredstva utvrdeni so podzakonski akt na Mini-

239

sterstvoto za zdravstvo. V. ~l. 24 i 25 od Pravilnikot za na~inot na ostvaruvawe na pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe.

3. Prava {to se ostvaruvaat vo bolni~kata i tercijalnata zdravstvena za{tita,

- ispituvawe i utvrduvawe na zaboluvawata, povredite i zdravstvenata sostojba.

- lekuvawe, rehabilitacija i zdravstvena nega vo bolni~ki ustanovi.

- smestuvawe i ishrana vo bolni~ki ustanovi. V. ~l. 9-14 od Pravilnikot za na~inot na ostvaruvawe na pravatai obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe.

4. Pravo na lekuvawe vo stranstvo. V. ~l. 44 od ZZZ i Pravilnik za uslovite i na~inot na upatuvawe na osigurenicite na lekuvawe vo stranstvo (SV RM 1992/3; 1992/11; 1992/32 i 1992/48).

5. Nadomestok na platata za vreme na spre~enost za rabota poradi bolest i povreda. V. ~l. 36-40 od Pravilnikot za na~inot na ostvaruvawe na pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe.

6. Pravo na nadomestok na platite i dnevnite tro{oci za vreme na koristeweto na zdravstveni uslugi nadvor od Republika Makedonija. V. ~l. 41-43 od Pravilnikot za na~inot na ostvaruvawe na pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe.

7. Padomestok na plata za vreme na otsutnost od rabota poradi bremenost i poroduvawe. V. ~l. 194 ZZZ.

8. nadomestok na tro{ocite za zakop. V. ~l. 194 ZZZ i Pravilnik na visinata na nadomestokot na tro{ocite za zakop. (SV RM 1992/3)

Pravata od zadolìtelnoto zdravstveno osiguruvawe gi ostvaru-vaat licata na izdrùvawe na kaznata zatvor, licata koi se nao|aat vo pritvor (ako ne se osigurani po drug osnov) i maloletnite lica na koi im e utvrdeno svojstvoto na osigurenik vrz osnova na prijava za osigu-ruvawe {to ja podnesuvaat kazneno-popravnite ustanovi, odnosno vospitno-popravnite ustanovi. Prijavata za osiguruvawe se podnesuva do Fondot za zadravstveno osiguruvawe vo rok od 8 dena od denot na steknuvaweto na svojstvoto vrz osnova na koe liceto podleì na zadolìtelno osiguruvawe. (V. ~l. 35 ZZZ).

Sredstvata za zdravstvena za{tita na ovie lica i licata osudeni od nadle`nite sudovi za koi e opredelena za{titna merka se obezbe-duvaat od Buxetot na Republikata (~l. 63 ZZZ).

Kazneno-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi moàt da se pojavat kako organizacii koi vr{at zdravstvena za{tita i da sproved-uvaat samo opredeleni merki od primarnata zdravstvena za{tita za licata od ~l. 12 t. 21 ZZZ (v. ~l. 119 st. 3 ZZZ). Vrz niv ednakvo kako i

240

za zdravstvenite organizacii se odnesuvaat odredbite na ZZZ vo pogled na:

- uslovite za po~nuvawe so rabota. V. Pravilnik za pobliskite prostorni uslovi, opremata i kadrite za osnovawe i rabotewe na zdravstvenite organizacii ( SV RM 1992/11).

- zdravstvenite rabotnici i zdravstvenite sorabotnici (~l. 138-153 ZZZ).

- evidencijata vo oblasta na zdravstvoto (v. Zakon za evid-encija...)

- nadzorot na stru~nata rabota (~l. 159-162 ZZZ). 8. Zatvorenicite smeat da poseduvaat i da gi koristat samo onie

lekarstva koi se dopu{teni i propi{ani od zatvorskiot lekar. Diet-alna hrana se dobiva isto taka samo vrz osnova na dozvola od lekar.

Poseduvaweto i koristeweto na alkohol i drogi e zabraneto. Na barawe na direktorot na ustanovata zatvorskiot lekar e dolèn da sprovede neophodna kontrola za nivnata zloupotreba.

9. Za ulogata na zdravstvenite rabotnici vo resocijalizacijata na osudenite lica v. Penologija 2, str. 208-210. V. i Pravilnik za zdravstveno-higienskite merki i medicinskata oprema za lekuvawe na osudenite lica vo kazneno-popravnite ustanovi (SV SRM 1977/37).

^len 122

(1) Lekarot mora da go pregleda sekoe osudeno lice i da ja

utvrdi negovata zdravstvena sostojba pri priemot na izdrùvaweto na kaznata i pri otpu{taweto od ustanovata.

(2) Podatocite za zdravstvenata sostojba se vnesuvaat vo li~niot list na osudenoto lice.

________________________ 1. Odredbata e vo soglasnost so Pravilo 24 SMP. Vo ova

pravilo se istaknuva: Lekarot e dolèn da go pregleda sekoj zatvorenik vedna{ po negoviot priem, a podocna vo slu~aj na potreba, osobeno ako saka da utvrdi deka postoi telesna ili du{evna bolest i vo taa nasoka da prezema soodvetni merki, da obezbedi odvojuvawe na zatvorenicite za koi postoi somnenie deka boleduvaat od nekoja infektivna ili zarazna bolest, da gi utvrdi telesnite ili psihi~kite nedostatoci koi bi moèle da bidat pri~ina za rehabilitacija i da ja opredeli fizi~kata i rabotnata sposobnost na sekoj zatvorenik. Vo ovaa smisla i Pravilo 29 EZP: Lekarot mora: da go pregleda sekoj zatvorenik {to e mo`no pobrzo po priemot vo ustanovata, a podocna spored potrebata, osobeno zaradi otkrivawe na fizi~ki i du{evni

241

rastrojstva i prezemawe na site merki neophodni za medicinski tretman; da gi izolira zatvorenicite za koi se somneva deka se bolni od nekoja zarazna bolest; da gi sogleduva fizi~kite i du{evnite o{tetuvawa koi moàt da go spre~at normalnoto vklu~uvawe vo op{testvoto; da odlu~uva za rabotnite sposobnosti na sekoj zatvorenik.

Ovaa odredba zboruva za dol`nosta na lekarot da go pregleda osudenoto lice i negovoto pravo da bide pregledano u{te so negovoto vleguvawe vo ustanovata kako i pri otpu{taweto od nea. Ova se zadolìtelni pregledi koi mora da se izvr{at pri sekoj priem i otpust na osudenoto lice. Ostanati pregledi i intervencii, vo slu~aj na potreba, se prezemaat vo tekot na izdrùvaweto na kaznata. Pritoa lekarot sekoga{ mora da go izvesti osudenikot za toa {to zna~i pregledot i za{to se vr{i. Na toj na~in se vospostavuva doverliv odnos me|u osudenikot i lekarot. Ova e osobeno zna~ajno ako se znae deka zdravjeto na osudenite lica e mnogu po~uvstvitelno pra{awe odo{to zdravjeto na slobodnite gra|ani poradi uslovite na samoto zatvarawe i odnesuvaweto na osudenicite koi po~esto moàt da se samopovredat, osakatat ili da se napa|aat pome|u sebe. Emocionalniot akt na samoto zatvarawe moè da rezultira i so telesna bolest, me|utoa bolesta moè i da se insinuira taka {to zdravstvenata grià vo takvi slu~ai stanuva beskorisna. Od tie pri~ini na osudenikot sekoga{ mu stoi na raspolagawe zatvorski lekar ~ija {to osnovna grià e da se zalaga za zdravjeto, da spre~uva bolest, da povratuva zdravje i da namaluva bolka. Ako lekarot od niza pri~ini ne e na raspolagawe ili vo toj ne e moment dostapen, na osudenite lica treba da im dostapen drug medicinski personal koj gi ima slednive zada~i: a) da obezbedi prva i op{ta pomo{, b) da gi prepoznae situaciite za koi e potreben profesionalen lekar ili medicinska sestra i soodvetno da postapi do nivnoto doa|awe, v) da identifikuva stres nastanat ili pri~inet od samiot akt na zatvaraweto i da go izvesti za toa odgovorniot medicinski slu`benik, i g) da gi identifikuva simptomite na zavisniost od droga, apstinirawe od koristewe na

droga, pojava na AIDS ili druga zarazna bolest i da go izvesti lekarot za toa. Neophodno e da se obezbedi i toa vo sekoe vreme da moè da se povika lekar od nadvor koj {to vo itni slu~ai moè vedna{ da intervenira.

V. NME - Penolo{ki kompendium, str. 151-149 i Preporaka br.

R (93) 6 (Zatvorski i kriminolo{ki aspekti na kontrola na zarazni bolesti vklu~itelno i SIDA-ta i sli~ni zdravstveni problemi vo zatvor) - Penolo{ki kompendium, str. 437-444.

242

2. Vo odnos na toa koi od podatocite za zdravstvenata sostojba na osudenoto lice }e bidat vneseni vo li~niot list odlu~uva lekarot na ustanovata. Vo odnos na ostanatite podatoci od istorijatot na bolesta na osudenoto lice, koi se vneseni vo negoviot li~en karton lekarot treba da se odnesuva so polna diskrtecija. Osudenite lica imaat pravo da znaat za sodrìnata na svoite istorijati, a potoa so nivna soglasnost za niv lekarot moè za go informira i direktorot na ustanovat. Vsu{nost, ima samo eden slu~aj koga lekarot mora da go informira direktorot na ustanovata za istorijatot na bolesta na osudenikot. Toa e toga{ koga interesot na zatvorskata zaednica ili nadvore{noto op{testvo poradi takvata bolest e seriozno zagrozeno. Ovaa situacija e mnogu sli~na so onaa situacija koga lekarot vo slobodnoto op{testvo mora da ja izvesti vlasta za pacientite koi pretstavuvaat zdravstven rizik.

Ako osudenoto lice e premesteno vo druga kazneno-popravna ustanova, lekarot e dolèn negoviot istorijat da mu go predade na lek-arot od taa ustanova. Pritoa }e ja za~uva privatnosta na osudenikot.

Treba da se obezbedat merki so koi ke se osiguri deka dis-krecijata za medicinskiot istorijat i pravoto na pristap do nego od strana na pacientot }e bidat po~ituvani i po negovoto otpu{tawe od ustanovata.

^len 123

Osudenite lica kaj koi }e se utvrdat telesni i du{evni rastro-

jstva podleàt na medicinski tretman vo ustanovata, a koga toa e potrebno vrz osnova na naod na lekar se upatuvaat vo soodvetna zdravstvena ustanova.

________________________ Odredbata e vo soglasnost so Pravilo 22 (2) SMP: Za bolnite na

koi im e potrebno specijalno lekuvawe treba da se predvidi prefrluvawe vo specijalni kazneni zavodi ili vo civilni bolnici. Koga bolni~koto lekuvawe e organizirano vo zavodot, toj treba da bide snabden so materijal, pribor i lekovi {to }e ovozmoàt zabo-lenite zatvorenici pristojno da se lekuvaat i neguvaat, a bolni~kiot personal treba da e so dovolna stru~na sprema. Vo ovaa smisla i Pravilo 26/2 EZP: Bolnite zatvorenici ~ija sostojba nametnuva specijalen tretman treba da se premestat vo specijalizirani ustanovi ili gra|anski bolnici. Vo ustanovite koi imaat obezbedeni uslovi za lekuvawe, opremata i farmaceutskite sredstva treba da bidat

243

prikladni za medicinska grià i tretman na bolnite zatvorenici, a mora da postoi i soodveten stru~en personal.

V. objasnuvawa na ~l. 124

^len 124

Osudenite lica za koi se somneva deka boleduvaat od nekoja zar-

azna bolest, ili kaj koi e zabeleàno deka imaat telesni ili du{evni o{tetuvawa {to moàt da go popre~at vklopuvaweto vo sredinata, po naod i upat na lekarot, }e se smestat vo posebni prostorii na ustanovata.

________________________

Zarazenite osudeni lica od virusot HIV, bolnite od hapatitis, tuberkoloza i do drugi zarazni bolesti kako i licata koi imaat telesni ili du{evni o{tetuvawa {to mo` at da go popre~at nivnoto vklopuvawe vo sredinata, so pravo se smetaat kako rizik za drugite osudenici i za personalot. Za niv, kako i za licata od prethodniot ~len, zadolìtelno treba da se praktikuva odvojuvawe od ostanatite osudenici vo posebni oddelenija, iako za niv toa prestavuva odreden vid diskriminacija.

Ako ne postojat uslovi za uspe{no lekuvawe na navedenite lica vo kazneno-popravnata ustanova, obvrska na ustanovata e da go upati osudenoto lice na lekuvawe vo KPU Bolnica. Ako takva ustanova ne postoi, kako {to e toa sega slu~aj vo Republika Makedonija, zaboleno-to osudeno lice se ispra}a vo tn. arestansko oddelenie koe funkcion-ira kako privremeno eksterno oddelenie za potrebite na site kazne-no-popravni ustanovi vo zemjata.

Za smestuvawe na osudenite lica vo posebni prostorii (oddele-nija) vo ustanovata ili vo arestanskoto oddelenie odlu~uva direk-torot na ustanovata po obrazloèn predlog na lekarot na kazneno-popravnata ustanova.

^len 125

Osudenite lica koi za vreme na izdrùvaweto na kaznata du{e-

vno }e zabolat ili pokaùvaat te{ka psihi~ka rastroenost utvrdena od lekar - psihijatar, ustanovata }e gi upati vo soodvetna zdravstvena ustanova na lekuvawe i ~uvawe dodeka ne prestane potrebata od nivno natamo{no lekuvawe i ~uvawe, {to se utvrduva spored op{tite propisi.

________________________

244

Spored Pravilo 22 (1) SPM medicinskata slu`ba vo kazneno-popravnata ustanova treba da se organizira vo tesna vrska so op{tata zdravstvena administracija na op{testvoto ili nacijata. Poradi ova, pristap na medicinskite odredbi od lokalnata zaednica do ustanovata i osudenite lica na koi im treba medicinski sovet ili terapija od nadvore{nite slu`bi, treba da e dozvolen vo razumni ramki. Osobeno samite zatvorski lekari ne bi trebalo da se dvoumat, da se obratat do nadvore{nite medicinski slu`bi, a u{te pomalku toa da go smetaat kako atak vrz nivnoto profesionalno iskustvo.

Odredbata natamu e vo tesna vrska so u{te dve zna~ajni pravila od SMP so koi se nastojuva da se obezbedi visok stepen na dobros-ostojba na du{evno bolnite i umno rastroenite osudenite lica kako i na onie osudenici koi se nao|aat vo seriozen du{even stres. Tie pravila glasat:

Pravilo 82: (1) Du{evno bolnite lica ne treba da se zadrùvaat vo zatvor tuku treba da se prezemaat merki {to e mo`no pobrgu da se premestat vo ustanovi za du{evno bolni lica.

(2) Zatvorenicite koi boleduvaat od du{evni afektivni sostojbi i abnormalnosti, treba da se podvedat na lekuvawe vo speci-jalizirani ustanovi koi se pod sanitarna uprava.

(3) Za vreme na nivnoto prestojuvawe vo zatvorot ovie lica treba da se stavat pod nadzor na lekar.

(4) Lekarskata, odnosno psihijatriskata slu`ba na kazneniot zavod treba da im obezbedi psihijatrisko lekuvawe i na site ostanati zatvorenici na koi im e potrebno takvo lekuvawe.

Pravilo 83: Vo soglasnost so nadle`nite organi, psihijatris-koto lekuvawe e poèlno ako e potrebno da se prodolì i po pu{-taweto na sloboda i da se obezbedi op{testvena pomo{ od pris-hijatriski karakter po pu{tawetio na sloboda.

Vakvata grià za du{evno bolnite i umno rastroenite osudeni lica e sodràna i vo Pravilo 100 EZP: (1) Licata kaj koi }e se utvrdi du{evna bolest ne bi trebalo da se dràt vo zatvor, tuku treba {to pobrzo da se premestat vo soodvetna ustanova za du{evno bolni.

(2) Specijalizirani ustanovi ili oddelenija pod lekarska uprava bi morale da bidat na raspolagawe za posmatrawe i tretman na zatvorenicite {to seriozno se bolni i od drugi bolesti i rastrojstva.

(3) Lekarskata ili psihijatriskata slu`ba na kaznenata usta-nova mora da obezbedi psihijatriski tretman na site zatvorenici na koi im e potreben.

(4) Mora da postoi sorabotka so soodvetni socijalni slu`bi za da vo slu~aj na potreba bide obezbedeno prodolùvawe na psihi-jatriskiot tretman i griàta po otpu{taweto.

245

Brojot na osudenite lica na koi im e potrebna psihijatriska pomo{ e vo postojan porast. Mnogu lica za vreme na izdr~uvaweto na kaznata du{evno zaboluvaat ili pokaùvaat te{ka psihi~ka rastroen-ost od pri~ini koi se karakteristi~ni za zatvorskiot ìvot. Zatvo-renicite koi izdrùvaat dolgi kazni li{uvawe od sloboda so samiot fakt {to dolgo se izolirani od potrebnite kontakti so semejstvoto i ostanatite prijateli moàt da projavat najrazli~ni umstveni rastrojstva. Opredeleni rastrojstva se javuvaat vo pogolemite ustanovi osobeno ako se prepolni, ako vo niv ima malku aktivnosti, ako osudenite lica pogolemiot del od denot go pominuvaat vo }eliite, ako zatvorskata populacija ne e pravilno rasporedena i klasifiku-vana, ako vo ustanovata vladee sistemot na neformalni odnosi koi se vo eklatanten sudir so formalniot sistem i sl. Ovie sostojbi ~esto se ote`nati so nepostoeweto dovolen i kvalifikuvan zatvorski perso-nal, so nepovolnite zatvorski uslovi, kulturnite razliki (osobeno kaj stranskite osudenici) i niza drugi zatvorski neugodnosti i li{u-vawa koi moàt da sozdadat emocionalna zbunetost, psihi~ki tenzii i drugi psihi~ki sudiri koi vodat kon rastrojstva ili du{evna bolest.

Od tie pri~ini vrz zatvorskiot personal, a osobeno vrz zatvors-kite psiholozi i neuropsihijatri leì specifi~na odgovornost da im se obrne posebno vnimanie na osudenite lica so umstveni ili psihi~-ki problemi i da se obide na sekogo posebno da mu ja olesni situ-acijata. Za seto toa e potrebno da se sozdade opu{tena atmosfera preku dobro organizirawe i pravilen odnos kon osudenicite. Zatvor-skiot personal mora da vodi posebna grià za potrebite na osude-nicite i da obezbedi nivnite barawa seriozno da se zemaat vo predvid i brzo i pravi~no da se re{avaat. Seto toa vo mnogu moè da pomogne da se predupredat psihi~kite rastrojstva, i duri toga{ koga toa ne pomognalo, treba da se pristapi kon lekuvawe na onie kaj koi se pojavile simptomi na takvo rastrojstvo. Vo toj slu~aj brzoto rea|ira-we i upatuvawe na liceto vo soodvetna zdravstvena ustanova za ~uvawe i lekuvawe stanuva neophodnost koja treba da trae dodeka ne prestanat potrebite od istoto.

Re{enie za upatuvawe na osudenoto lice na lekuvawe vo soodv-etna zdravstvena ustanova na ~uvawe i lekuvawe donesuva direktorot na kazneno-popravnata ustanova, ako nivnata te{ka psihi~ka rastro-enost e utvrdena so naod na lekar-psihijatar.

Zdravstvenata ustanova vo koja se vr{i lekuvaweto e dol`na povremeno da ja izvestuva kazneno-popravnata ustanova za sostojbite na bolesta na osudenikot i ottamu za potrebata za nivno natamo{no ~uvawe i lekuvawe vo istata ili vra}awe vo kazneno-popravnata ustanova.

246

^len 126

(1) Zaboleno osudeno lice moè da bara specijalisti~ki lekar-

ski pregled na svoj tro{ok, dokolku takov pregled ne opredeli lekarot na ustanovata.

(2) Za baraweto na osudenoto lice odlu~uva direktorot na ust-anovata po pribaveno mislewe od lekarot na ustanovata.

________________________ Po baraweto na osudenoto lice za odobruvawe na specijalisti-

~}i lekarski pregled sekoga{ odlu~uva direktorot na ustanovata. Toga{ koga baraweto e opravdano i potkrepeno so pozitivno i obraz-loèno mislewe od lekarot na ustanovata, direktorot e dolèn da go odobri pregledot na tro{ok na kazneno-popravnata ustanova. So drugi zborovi, direktorot na ustanovata ne smee da odbie takov pregled samo zatoa {to so istiot se predizvikuvaat golemi tro{oci za ustanovata.

Me|utoa, mo`ni se slu~ai koga osudenoto lice bara takov preg-led na svoj tro{ok, iako lekarot na ustanovata izgotvil obrazloèno mislewe so koe smeta deka istiot ne e neophoden, ili deka voop{to ne e potreben. Toga{ direktorot na ustanovata moè da odlu~i da go odobri ili da ne go odobri baraniot specijalisti~ki pregled. Re{en-ieto }e zavisi od negovoto li~no sogleduvaweto na okolnostite vo vrska so baraniot pregled (na primer, od serioznosta na bolesta na koja se àli osudenikot i od negovoto osnovano somnenie deka lekarot na kazneno-popravnata ustanova zlonamerno se sprotivstavuva na tako-viot pregled) ili od sevkupnata ocenka na li~nosta na osudenikot i opasnosta deka vo konkretniot slu~aj se raboti za simulirana potreba zaradi izvr{uvawe na begstvo.

Vo site slu~ai koga e odobren specijalisti~}i lekarski pregled, poèlno e pri negovata realizacija da prisustvuva i lekarot na kazne-no-popravnata ustanova.

^len 127

Vremeto pominato na lekuvawe na osudenoto lice mu se smeta

vo vremeto pominato na izdrùvawe na kaznata zatvor. ________________________ Odredbata ne se odnesuva na slu~aite koga lekuvaweto na osuden-

ikot se ostvaruva vo istata ili vo druga kazneno-popravnata ustanova vo koja postojat uslovi za lekuvawe na osudenikot, za{to pove}e od jasno e deka toga{ pominatoto vreme na lekuvawe se zasmetuva vo izdrùvawe na kaznata li{uvawe od sloboda. Ovde, vsu{nost, stanuva

247

zbor za onie slu~ai koga zaradi lekuvawe na te{ka ili dolgotrajna bolest na osudenikot ne postoele uslovi vo nitu edna kazneno-poprav-nata ustanova, pa toa lice bilo upateno od strana na kazneno-poprav-nata ustanova vo soodvetna zdravstvena organizacija na sloboda, odnosno vo ustanova {to ne e pod nadle`nost na Direkcijata za izvr-{uvawe na sankciite. Takvoto lekuvawe se ostvaruva na tro{ok na kazneno-popravnata ustanova, a, dokolku od bezbednosni pri~ini toa e neophodno, osudenoto lice za vreme na lekuvaweto e pod postojana kontrola od nadzornik na taa ustanova.

Odredbata ne se odnesuva i na slu~aite na prekin na izrùva-weto na kaznata od ~l 154 i 155 zatoa {to osudenikot za vreme na prekinot se nao|al na sloboda, odnosno ne bil pod nikakov nadzor na zatvorskata uprava. Ova osobeno se odnesuva na prekinot na kaznata zaradi lekuvawe, koe na sopstvena inicijativa i na sopstven tro{ok e barano od strana na osudenikot, a koe se ostvaruvalo napolno slobo-dno vo doma{en ambient ili vo zdravstvena ustanova {to ja odbral samiot osudenik.

Sporedi ~l.156 i 192.

^len 128

(1) Ako osudenoto lice so odbivawe na upotreba na hrana ili so

odbivawe na lekuvawe go doveduva vo opasnost svojot ìvot ili zdravje, sprema nego moàt da se primenat neophodni medicinski merki i bez negova soglasnost zaradi ishrana i lekuvawe.

(2) Za tro{ocite za primena na neophodnite medicinski merki od stav 1 na ovoj ~len odlu~uva direktorot na ustanovata, soglasno ku}niot red na ustanovata.

________________________ 1. Koga osudenoto lice so odbivawe na upotreba na hrana go

dovede vo opasnost svojot ìvot ili zdravje treba da se pravi jasna distinkcija me|u odbivaweto hrana kao protest, kako simptom na du{evna rastroenost i kako sloboden izbor da se zavr{i ìvotot. Vo penitencijarnite ustanovi odbivaweto na hrana naj~esto e protest, a ne obid za samoubistvo, i ottamu vo prv red ne e medicinski, tuku socijalen ili politi~ki problem. Me|utoa bez ogled na ova soznanie vo sekoj konkreten slu~aj treba da se proceni dali zatvorenikot koj odbiva hrana ne e moèbi du{evno rastroen, se obiduva da privle~e ne~ie vnimanie ili da prezeme odredeni ~ekori na pritisok za da izdejstvuva nekakvo barawe. Ponekoga{ ne postoi logi~ka vrska me|u odbivaweto na hrana i postignuvaweto na sakanata cel, na primer,

248

osudenikot odbiva da jade so cel sudot da donese poinakva odluka. Na takviot osudenik najprvin prijatelite, a potoa i zatvorskiot personal treba da mu ukaàt deka negovoto {trajkuvawe so glad ne moè da dovede do pozitiven rezultat. Ako toa ne vrodi plod sostojba-ta na osudenikot treba da ja sledi zatvorskiot lekar koj }e go sovetuva za zdravstvenite rizici do koi vodi negoviot {trajk i }e predloì natamo{ni ~ekori za sanirawe na negovoto zdravje. Tie ~ekori mora da se vo soglasnost so zatvorskata politika vo ova oblast.

Zatvorskata politika treba da e soglasna so slednive principi koi se odnesuvaat na odbivaweto na hrana od strana na osudenite lica, a koi se formulirani vo Deklaraciite na Svetskata medicinska asocijacija vo Tokio, 1975 (TD) i vo Malta, 1992 godina. Takvi princ-ipi najprvin se vneseni vo ~l. 5 TK kade se veli: Koga zatvorenikot odbiva hrana, a lekarot smeta deka toa lice e vo sostojba objektivno i racionalno da rasuduva za posledicite od dobrovolnoto odbivawe na hranata, takvoto lice nema da bide ve{ta~ki hraneto. Odlukata za sposobnosta na zatvorenikot za takvoto rasuduvawe mora da bide potvrdena u{te od najmalku eden nezavisen lekar. Posledicite koi moàt da nastanat od odbivaweto na hranata lekarot e dolèn da mu gi predo~i na zatvorenikot.

Vo Deklaracijata na svetskata medicinaka asocijacija za {trajk so glad se veli: Sekoe ~ove~ko su{testvo ima moralna obvrska da go po~ituva ìvotot kako ne{to sveto. Ova osobeno se odnesuva na lekarot koj go primenuva svoeto iskustvo i znaewe za da spasi ìvot i ja vr{i svojata dol`nost za dobroto na pacientot (dobrotvornost).

Dol`nost na lekarot e da ja po~ituva avtonomijata na li~nosta na pacientot. Na lekarot, osven ako ne se raboti za iten slu~aj, mu e potrebna pi{ana soglasnost od pacientot za da mu pomogne pred da primeni bilo kakvi iskustva i ve{tini, i pritoa pravi se za najdoroto na pacientot.

Lekarite ili drugite zdravstveni rabotnici ne treba da primenuvaat bilo kakov pritisok vrz {trajkuva~ite so glad zaradi prekinuvawe na {trajkot...

[trajkuva~ite so glad mora stru~no da bidat informirani od strana na lekarot za klini~kite posledici od {trajkot so glad...

Za bilo kakva terapija mora da postoi prethodna soglasnost od strana na pacientot. Lekarot treba sekojdnevno da proveruva dali pacientot saka ili ne saka da prodolì so {trajkot so glad.

Krajnata odluka da se intervenira ili ne, treba da ja donese samiot lekar bez me{awe na drugi lica ~ija primarna cel ne e dobrodetelta na pacientot.

249

2. Vo slu~aite koga sprema osudeno lice (koe so odbivawe na upotreba na hrana ili so odbivawe na lekuvawe go dovelo vo opasnost svojot ìvot ili zdravje) bile primeneti medicinski merki zaradi ishrana ili lekuvawe, iako toa bilo storeno bez negova soglasnost moè da se opredeli tro{ocite da gi snosi samoto lice. Za toa odlu-~uva direktorot na kazneno-popravnata ustanova vo soglasnost so odredbi predvideni vo ku}niot red.

Tro{ocite za nega i lekuvawe na namerno predizvikani bolesti ili povredi pa|aat na tovar na samiot zatvorenik. Istoto vaì i za grubo ili namerno povreduvawe na drugite zatvorenici.

^len 129

Za sekoja pote{ka bolest i za pote{ko naru{uvawe na

zdravstvenata sostojba na osudenoto lice ustanovata }e go izvesti negovoto semejstvo.

________________________ Postojat slu~ai koga osudenoto lice strada od seriozna ili

smrtonosna bolest ili koga se nao|a vo krajno te{ka telesna ili du{evna sostojba bez perspektiva za podobruvawe. Iako za niv e potrebna ogromna grià, ovie osudenici ne smeat da se zapostavat, nitu pak da se krenat race od niv. Za ovie lica najdobroto re{enie e da im se prekine kaznata i medicinskata grià da im se prefrli na soodvetnite zdravstveni slu`bi vo op{testvoto. Vo slu~ai koga osudenoto lice boleduva od nekoja neizle~iva bolest, vedna{ po izves-tuvaweto, najdobro e da se predade na negovite najbliski rodnini. Vo vakvi okolnosti ne treba da se insistira vrz pregolemi formalnosti okolu utvrduvaweto na poimot bliski rodnini, za{to soglasno kultu-rnite razliki, ponekoga{ na nekoj ~ovek mnogu poblizok rodnina moè da mu bide, na primer prviot bratu~ed, odo{to rodeniot brat. Osnovno e me|utoa semejstvoto na osudenoto lice sekoga{ navremeno da bide izvesteno za negovata bolest i seto ona {to vo vrska so taa bolest e prezemeno. Na ~lenovite na semejstvoto na osudenikot, isto-vremeno treba da im se ovozmoì vedna{ da go posetat takviot osudenik.

V. objasnivawa na ~l. 208.

^len 130

Vrz mladite polnoletni lica najmalku edna{ vo godinata se

vr{i sistematski pregled.

250

________________________ Zaradi navremeno otkrivawe na zaboluvawa mo{ne e zna~ajno

edna{ godi{no da se organizira sistematski pregled na site osudeni lica. Takvite pregledi ovozmoùvaat pravovremeno otkrivawe na zaboluvawa od rak, SIDA, srcevi i bubre`ni bolesti kako i od {e}erna bolest. Sistematskite pregledi treba da opfa}aat i pregle-di od zaben lekar za spre~uvawe na zabni zaboluvawa. Pregledite treba da se propi{at so naod od zabolekar, so razjasnuvawe na pri~inite na bolestite i na~inot na nivnoto izbegnuvawe, postavuva-we dijagnosti~}i upatstva za higiena na ustata, za sostojbata na zabnite mesta i za podlo`nosta na zaboluvawa od karias i za merkite za za{tita na zabite.

So ogled na toa deka spored nivnata telesna i psihofizi~ka sostojba mladite polnoletni lica se posebna kategorija, takvite pregledi za niv se zadolìtelni.

Sporedi objasnuvawa na ~l. 121 t. 7.

^len 131

(1) Na osudeni bremeni èni i porodilki im se obezbeduva

stru~na lekarska nega. (2) Osudenite bremeni èni po predlog na lekarot se upatuvaat

vo porodilnoto oddelenie po pravilo {est nedeli pred poroduvaweto.

(3) Osudenite bremeni èni po pravilo se poroduvaat vo op{tite zdravstveni ustanovi, osven vo slu~aite koga vo ustanovata se obezbedeni potrebnite uslovi za bezbedno poroduvawe na osudenata bremena èna.

(4) Vo porodilnoto oddelenie osudenata porodilka po pravilo ostanuva do navr{enata edna godina od ìvotot na deteto, ako ne bide pred toa otpu{tena od izdrùvaweto na kaznata.

(5) Vo mati~nata kniga na rodenite ne smee da e sodràn podatok deka deteto e rodeno vo kazneno popravna ustanova.

________________________ 1. Odredbata e vo soglasnost so Pravilo 23 SMP koe glasi: (1)

Vo zavodite za èni mora da postojat posebni uredi potrebni za lekuvawe na bremeni èni i èni koi zazdravuvaat od poroduvawe ili od bolest. Vo najgolema mo`na mera treba da bidat prezemeni merki poroduvaweto da se izvr{i vo civilna bolnica. Ako deteto e rodeno vo zatvor, bitno e toj podatok da ne se vnese vo ispravata so koja se potvrduva ra|aweto.

251

(2) Koga na majkite koi se zatvoreni im e dozvoleno da gi zadràt svoite deca, treba da se prezemat merki za organizirawe na detski jasli so kvalifikuvan personal, kade {to doen~iwata bi bile smesteni dodeka se pod maj~ina grià.

Vo ovaa smisla i Pravilo 28 EZP: (1) Sekade kade {to toa e izvodlivo mora da se obezbedat uslovi za pora|awe vo bolnica nadvor od ustanovata. Sepak, osven vo posebni slu~ai vo kaznenite zavodi mora da postoi neophoden personal i uslovi za smestuvawe na trudnici i nivna nega po ra|aweto. Ako deteto se rodi vo zatvor toj podatok ne smee da bide spomnat vo porodilniot list.

(2) Tamu kade {to na decata im e dopu{teno da ostanat vo ustanovata zaedno so majkata, mora da se opredeli posebna detska soba vo koja za niv }e se griì stru~en personal i kade tie }e prestojuvaat dodeka ne se pod nadzor na majkite.

2. Vo kazneno-popravnite ustanovi za èni mora da se obezbedi stru~na lekarska nega za site osudeni bremeni èni i porodilki. Soodvetna lekarska grià treba da im se posveti i na maj}ite na deca do dostignuvaweto na nivnata vozrast od edna godina.

Za smestuvawe na bremenite èni i porodilki, kako i za maj}i so deca do navr{uvaweto na edna godina na deteto, vo kazneno-popravnata ustanova se organizira posebno, tn. porodilno oddelenie. Vo ova oddelenie po predlog, na lekarot bremenite èni se upatuvaat po pravilo {est nedeli pred poroduvaweto. Nazivot na ova oddelenie me|utoa ne upatuva na toa deka vo ova oddelenie mora zadolìtelno da se izvr{i samiot akt na pora|aweto. Bremenite èni, spored bukvata na zakonot, po pravilo, se pora|aat vo op{tite zdravstveni ustanovi, osven koga vo samata ustanova se obezbedeni site potrebni uslovi pora|aweto da se izvr{i bez posledici po zdravjeto i ìvotot na majkata. Po otpu{taweto od zdravstvenata ustanova, porodilkata povtorno se smestuva vo porodilnoto oddelenie i tamu ostanuva do navr{uvaweto edna godina od ìvotot na deteto. Za toa vreme prodolùva potrebnata lekarska i druga grià, kako za zdravjeto na majkata, taka i za zdravjeto i napreduvaweto na deteto. Samo koga toa izri~no go pobara, ili na toa se soglasi samata majka, so posebno odobrenie na lekarot, pred izminuvaweto na edna godina od vozrasta na deteto, toa moè da mu se predade na ~uvawe i odgleduvawe na opredeleno lice nadvor od ustanovata. Od druga strana, toa sekoga{ }e se slu~i toga{ koga deteto ja dostignalo navedenata vozrast.

252

^len 132

Na osudenite èni za vreme na bremenosta, poroduvaweto i

maj~instvoto vo odnos na otsustvoto od rabota se primenuvaat op{tite propisi.

________________________ Za vreme na bremenosta, ra|aweto i do navr{uvaweto edna

godina od ìvototna deteto, osudeni~kata ima pravo na otsustvo od rabota vo traewe od devet meseci nepre}inato, a dokolku rodi pove}e deca (bliznaci, troj}i ili sli~no) edna godina.

Vrz osnova na naod od lekarot na ustanovata, osudeni~kata moè da go zapo~ne porodilnoto otsustvo 45 dena pred ra|aweto, a zadolìtelno 28 dena pred ra|aweto.

So ogled deka rabotata vo kazneno-popravnite ustanovi e pravo, a ne i obvrska, gornite odredbi se od zna~ewe za ostvaruvaweto na nadomestokot od rabotata. Toa zna~i deka za vreme na koristeweto na porodilnoto otsustvo, osudeni~kata ima pravo na nadomest spored odredbite na ZIS, no samo dokolku prethodno ve}e imala potpi{ano izjava deka }e bide vklu~ena vo rabotniot tretman (v. ~l. 58 ).

Za drugite prava vo pogled na bremenosta, poroduvaweto i maj~instvoto vo odnos na otsustvoto od rabota v. ~l. 60 i 61 ZRO, kako i ~l. 11 st. 5 i 194 ZZZ.

10. Obrazovanie na osudenite lica

^len 133

(1) Vo ustanovite zadolìtelno se organizira osnovno obrazov-

anie kako del na op{tiot sistem na obrazovanie i vospituvawe. (2) Obrazovanieto na osudenite lica moè da se organizira vo

samata ustanova ili vo mestoto na sedi{teto na ustanovata. ________________________ 1. Obrazovanieto kako oblik na tretman ima ogromna va`nost za

spre~uvawe na idnoto kriminalno povedenie na osudenite lica i za nivnoto uspe{no vklu~uvawe vo ìvotot na sloboda. Ova soznanie poa|a od kriminolo{kite ukaùvawa deka niskiot stepen na obrazov-anie i primitivizmot vodat kon naru{uvawe na kriteriumite za ocenka na dozvolenoto povedenie {to vo sodejstvo so drugite krimino-geni faktori ima zna~ajna uloga vo genezata na krivi~noto delo. Toj fakt sekojdnevno go potvrduvaat i penolo{kite istraùvawa za obrazovnoto nivo na osudeni~kata populacija koe nasekade vo svetot e

253

mo{ne nisko izrazeno. Spored toa edna od bitnite zada~i na penite-ncijarnite ustanovi e vloùvawe kontinuirani usilbi za podigawe na obrazovnoto nivo na site, a osobeno na pomladite osudenici. Vo taa smisla ogromna e ulogata na u~ili{teto kako osnovna kletka kade namerno i organizirano moè da se vr{i obrazovniot proces. So pomo{ na nastavata {to se organizira vo nego osudenite lica moàt da se steknat so znaewa od razli~ni podra~ja na ~ovekovata dejnost. Tie znaewa od svoja strana im ovozmoùvaat da se interioriziraat socijalno prifatlivi mislewa, stavovi, uveruvawa, moralni normi i takvi naviki {to vo osnova go menuvaat odnosot kon trudot, semejstvoto, drugite lu|e, tu|ite materijalni i duhovni dobra i elementarnite op{testveni vrednosti i interesi. Steknatite znaewa se natamu vo sostojba da izvr{at promeni vo psiholo{kata struktura na li~nosta za{to vrz niv naj~esto se gradi emocionalniot i afekt-iniot ìvot na ~ovekot. Vo tekot na obrazovniot proces koj li~nosta na ~ovekot se razvivaat i brojni sposobnosti kako na primer: sposobnost za vnimanie, posmatrawe, pomnewe, sudewe, zaklu~uvawe, generalizacija, kriti~no rasuduvawe i sl. Takvata sposobnost vo semejstvoto so steknatite znaewa i umeewa go ovozmoùvaat snao|awe-to vo slobodnoto op{testvo i uspe{noto sovladuvawe na destruktivn-ite porivi i motivi {to obi~no se javuvaat koga vo ìvotot se naide na pote{ki problemi.

Imaj}i ja vo vid vakvata uloga na obrazovanieto vo kazneno-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi se vr{at golemi usilbi za sozdavawe materijalni, prostorni i kadrovski uslovi {to }e go ovozmoàt negovoto realizirawe kako del od prevospitniot tretman.

Vo soglasnost so istaknatata potereba za steknuvawe odreden vid na obrazovanie nasekade vo svetot se predlagaat i primenuvaat programi so koi se ostvaruvaat razli~ni vidovi na {kolska nastava vo i nadvor od ustanovata. Vo zavisnost od potrebite i individualnite svojstva na osudenikot se odi kon opismenuvawe, dovr{uvawe na osnovnoto obrazovanie ili pak kon dovr{uvawe na ve}e zapo~natoto sredno, vi{e ili visoko obrazovanie. Zna~eweto na ovie prevospitni procesi e sogledano i vo ZIS kade {to se veli deka vo kazneno-popravnite ustanovi zadolìteno se organizira osnovno obrazovanie kako del na op{tiot sistem na obrazovanie i vospituvawe koe treba da se organizira vo samata ustanova ili vo mestoto na sedi{teto na ustanovata.

Vidot na obrazovnata aktivnost zavisi od brojot i strukturata na onie na koi im e neophoden obrazovniot proces. Za toa se od zna~ewe i psihofizi~kite osobini, li~nite svojstva, sklonosti i èlbite za steknuvawe so odreden vid na obrazovanie vo ramkite na

254

objektivnite mo`nosti na ustanovata. Pritoa treba da se vodi grià so osnovnoto obrazovanie da bidat opfateni i onie lica za koi so programata za tretman e predvideno stru~no osposobuvawe a koi za toa ja namaat potrebnata {kolska sprema.

2. Vo vrska so obrazovanieto na osudenite lica SMP go sodràt samo Praviloto 77 koe glasi: (1) Treba da se prezemat mer}i da se razvie nastava za site zatvorenici koi se vo sostojba da ja koristat, pri {to treba da se podrazbere i religiozna nastava vo zemjite kade {to toa e mo`no. Nastavata za nepismenite i mladite zatvorenici treba da bide zadolìtelna i administracijata mora da í posveti posebno vnimanie.

(2) Vo granicite na mo`nostite nastavata koja {to im se pruà na zatvorenicite treba da bide usoglasena so sistemot na javnata nastava za da moàt bez te{kotii da go prodolàt svoeto obrazovanie po pu{taweto na sloboda.

EZP gi sodràt slednive pravila po odnos na obrazovabieto na oudenite lica:

Pravilo 77: Vo sekoj ustanova mora da bide organizirana opse`na obrazovna programa za na site zatvorenici da im se pruì mo`nost za ostvaruvawe barem na nekoja svoja potreba ili ambicija. Takvite programi bi trebalo da imaat za cel uspe{na rehabilitacija, podobruvawe na moralot i povedenieto i nivnoto samopo~ituvawe.

Pravilo 78: Obrazovanieto bi trebalo da se sogleda kako sistemska aktivnost {to kako i trudot mu dava ista polo`ba i osnoven pridones na tretmanot, a se sproveduva vo voobi~aenoto rabotno vreme i pretstavuva del na programata za individualen tretman.

Pravilo 79: Zatvorskite upravi bi morale da mu posvetat posebno vnimanie na obrazovanieto na mladite zatvorenici, potoa na stranskite dràvjani i na zatvorenicite so posebni kulturni i eti~ki problemi.

Pravilo 80: Treba da se organiziraat specifi~ni programi na kolektivno obrazovanie za onie zatvorenici koi imaat posebni problemi kako na primer nepismenost i sli~no.

Pravilo 81: Vo ramkite na ostvarlivoto, obrazovanieto na zatvorenicite mora da se: a) integrira vo nacionalniot obrazoven sistem taka {to }e moè bez te{kotii da se prodolì po izleguvaweto od zavodot.

b) organizira vo obrazovni ustanovi nadvor od zavodot. 3. Spored ZOO, dejnosta na osnovnoto obrazovanie pretstavuva

del od edinstveniot vospitno-obrazoven sistem. Toj sistem se organizira i ostvaruva vo osnovnite u~ili{ta. Soglasno ~l. 4 st. 2

255

ZOO osnovnoto obrazovanie se organizira i ostvaruva i vo zdravstveni ustanovi, vospitno popravni domovi i kazneno-popravni ustanovi. Ottamu vo kazneno-popravnite ustanovi i vosapitno-popra-vnite domovi zadolìtelno se organizira osnovno obrazovanie koe pretstavuva del na op{tiot sistem na obrazovanie i vospituvawe.

Nastavata za osnovno obrazovanie se organizira za site osude-nici i vospitanici koi se li{eni od sloboda nad edna godina i, po pravilo, vo samata ustanova. Na~inot na koj se organizira osnovnoto obrazovanie za vospitanici i osudeni lica zavisi od uslovite so koi raspolaga ustanovata vo koi se smesteni ovie lica. Dokolku postojat neophodnite pretpostav}i za toa, nastavata vo osnovnoto obrazovanie se organizira vo samata ustanova so koristewe na vnatre{en i nadvore{en kadar. Dokolku takvite pretpostav}i ne se obezbedeni, nastavata moè da se organizira i nadvor od ustanovata. Za toa se sklu~uva soodveten dogovor so osnovno u~ili{te na sloboda, koe, po mo`nost treba da se nao|a vo najneposredna blizina na vospitno-popravniot dom ili kazneno-popravnata ustanova.

Nastavata treba da se odrùva vo vreme koe se poklopuva so periodot na rabotnoto vreme.

4. Vo pogled na obrazovanieto na osudenite lica Komitetot na

ministrite na Sovetot na Evropa vo Preporaka R (89) 12 im prep-ora~uva na vladite na dràvite-~lenki da ja primenuvaat politikata koja go predlaga slednoto:

1. Site zatvorenici treba da imaat ednakov pristap kon obrazovanieto koe {to e predvideno so nastavnite predmeti, stru~no osposobuvawe, kreativni i kulturni aktivnosti, fizi~ko vospitanie i sportovi, op{testveno obrazovanie i dostapni biblioteki;

2. Obrazovanieto na zatvorenicite treba da bide ednakvo kako {to e predvideno za sli~ni grupi od ista vozrast nadvor od zatvorot, a spektarot na obrazovnite mo`nosti na zatvorenicite da bide {to e mo`no pogolem;

3. Obrazovanieto vo zatvorot treba da ima za cel razvoj na celokupnata li~nost vodej}i smetka za negoviot op{testven, ekonom-ski i kulturen kontekst;

4. Site onie {to se vklu~eni vo administracijata na zatvorskiot sistem i upravata na zatvorot treba da go podrùvat i olesnuvaat obrazovanieto kolku {to e mo`no pove}e;

5. Obrazovanieto ne treba da ima ponizok status od rabotata vo ramkite na zatvorskiot reìm a zatvorenicite ne smeeat da gubat finansiski ili na bilo koj drug na~in so toa {to zemaat u~estvo vo obrazovniot proces;

256

6. Treba da se vloùvaat site usilbi zatvorenicite da se pottiknat da zemat aktivno u~estvo vo site aspekti na obrazovanieto;

7. Treba da se obezbedat razvojni programi na zatvorskiot eduka-tiven kadar da mu se ovozmoì da primenuva metodi za obrazovanie na vozrasnite vo zatvorite.

8. Posebno vnimenie treba da mu se posveti na onie zatvorenici so opredeleni pote{kotii, a osobeno so problemi vo ~itaweto i pi{uvaweto.

9. Stru~noto obrazovanie treba da se stremi kon po{irok razvoj na poedinecot, no i da bide ~uvstvitelno za trendovite na pazarot na trudot.

10. Zatvorenicite treba da imaat sloboden pristap kon dobro opremeni biblioteki najmalku edna{ nedelno;

11. Kaj zatvorenicite treba postojano da se istaknuva i pottiknuva fizi~koto obrazovanie i sportot;

12. Zna~ajna uloga treba da im se posveti na kreativnite i kulturnite aktivnosti na zatvorenicite za{to tie aktivnosti imaat poseben potencijal {to }e im ovozmoì na zatvorenicite da se razvivaat i samoizrazuvaat;

13. Op{testvenoto obrazovanie treba da sodrì prakti~ni elementi {to }e mu ovozmoàt na zatvorenikot da se spravi so ìvotot vo zatvorski uslovi so cel da se olesni negovoto vra}awe vo op{testvoto;

14. Sekoga{ koga e mo`no na zatvorenikot treba da mu se dopu{ti da zeme u~estvo vo obrazovniot proces nadvor od zatvorot;

15. Ako obrazovniot proces se vr{i vo ramkite na zatvorot, nadvore{nata sredina treba da bide vklu~ena {to e mo`no pove}e.

16. Po izleguvaweto od zatvor na zatvorenicite treba da im se ovozmoì da prodolàt so nivnoto obrazovanie;

17. Treba da se obezbedat pari~ni sredstva, oprema i obrazoven kadar so {to }e se sozdadat uslovi zatvorenicite da dobijat soodvetno obrazovanie.

5. V. Penolo{ki kompendium, str. 331-332.

^len 134

(1) Na osudenite lica {to }e go zavr{at soodvetniot vid i

stepen na obrazovanie im se izdava sveditelstvo. (2) Od sveditelstvoto ne smee da se vidi deka obrazovanieto i

vospitanieto e steknato vo kazneno popravna ustanova.

257

(3) Na osudenoto lice moè da mu se odobri vonredno {koluvawe na negov tro{ok vo site vidovi na obrazovani ustanovi na sloboda ako so toa ne se naru{uva ku}niot red i rabotata vo ustanovata.

________________________ Osudenite lica koi }e go zavr{at osnovno vospituvawe i obraz-

ovanie vo kazneno-popravnata ustanova dobivaat soodvetno svidetels-tvo od koe ne smee da se gleda deka e steknato za vreme na izdrù-vaweto na kaznata li{uvawe od sloboda. Vakviot pristap e vo soglas-nost so toa deka obrazovanieto e vaèn element za razvojot i idninata na sekoja li~nost, a ne okolnost od koja treba da se izvlekuvat zaklu-~o~i za nejzinoto kriminalno minato. Ottamu, kako i od okolnosta deka osudenite lica svoeto obrazovanie go steknuvaat spored progra-ma opredelena so op{tite propisi, nema nikakva pri~ina vo sveditel-stvoto za zavr{enoto obrazovanie, da se naglasuva podatokot deka e steknato za vreme na izdrùvaweto na kazna li{uvawe od sloboda. Takviot fakt vo startot gi motivira site onie koi svojata sre}na idnina ja povrzuvaat so vloùvawe usilbi koi }e im ovozmoàt da se steknat so neophodnoto obrazovanie {to im se nudi za vreme na izdrùvaweto na kaznata

Na osudenoto lice moè da mu se odobri vonredno {koluvawe vo site obrazovni ustanovi na sloboda. Vonrednoto {koluvawe e na tro{ok na samite osudeni lica. Takvo {koluvawe na osudenikot moè da mu se dozvoli dokolku kaj nego se po~uvstvuva seriozen interes za {koluvaweto i dokolku so toa ne se naru{uva ku}niot red i rabotata vo ustanovata.

^len 135

Ustanovite moàt da organiziraat i posebni formi za stru~no

osposobuvawe na osudenite lica vo vid na kursevi, seminari i drugi vidovi na stru~no osposobuvawe so prakti~na rabota, soglasno op{t-ite propisi za stru~no osposobuvawe.

________________________ Na osudenoto lice treba da mu se dozvoli da raboti i da se

obrazuva spored negovoto zanimawe, da go usovr{uva zanimaweto ili da se prekvalifikuva vrz osnova na slobodnoto zanimawe, ako toa e vo soglasnost so planot za izvr{uvawe na sankcijata i sluì za celta da se osposobi za uspe{no stopanisuvawe po negovoto otpu{tawe, kako i da |i so~uva ili unapredi svoite sposobnosti.

258

Za stru~noto osposobuvawe na osudenite lica treba da se kori-stat razli~ni vidovi na naso~eno obrazovanie. Najsoodvetna forma e ako kazneno-popravnite ustanovi organizira takvi u~ili{ta za stek-nuvawe so kvalifikacija na osudenite lica za razli~ni zanimawa vo samata ustanova

V. ~l 34 i 35 ZSO.

11. Slobodni aktivnosti, sport i rekreacija na osudenite lica

^len 136

(1) Vo ustanovite mora da se obezbeduvaat uslovi za organizi-

rawe i razvoj na sportot, rekreacijata i drugite slobodni aktivnosti, od zna~ewe za odrùvawe na telesnoto i du{evnoto zdravje na osudenite lica.

(2) Programata za sportski aktivnosti, rekreacija, steknuvawe i zadovoluvawe na kulturno-umetni~ki i drugi potrebi na osudenite lica, se ureduva kako sostaven del na tretmanot i osposobuvaweto na osudenoto lice. Za taa cel se obezbeduvaat neophodniot prostor i oprema vo ustanovata.

________________________ 1. So istaknuvaweto na resocijalizacijata kako osnovna cel na

izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda, slobodnoto vreme na osudenite lica vo kazneno-popravnite ustanovi stana predmet od pose-ben interes. Organizacijata i adekvatnto koristewe na slobodnoto vreme ima pove}ekratno zna~ewe za{to se raboti za takvo vremenski prostor {to mora da bide ispolnet so pozitivni aktivnosti i sodr`-ajni anga`mani. Takvite aktivnosti treba da gi popre~at raznovid-nite sudiri {to poradi monotonijata i ednoli~niot ìvot moàt da se javat kako pome|u samite osudenici taka i me|u osudenite lica i zatvorskata uprava.

Vo penolo{kata literatura kako glavni se istaknuvaat dve pri~ini poradi koi slobodnoto vreme na osudenicite treba da bide adekvatno osmisleno i ispolneto. Prvata pri~ina se odnesuva na odrùvaweto na redot i disciplinata vo ustanovata. Poznato e deka dokolku osudenite lica se prepu{tat sami na sebe lesno sozdavaat takva atmosfera {to se karakterizira so izrazena pasivnost ili pak so oddavawe na raznovidni aktivnosti so negativen predznak kako {to se komar, pijanstvo, raspravii i tepe~ki, kroewe planovi za begstvo, homoseksualizam, razmena na kriminalno iskustvo i sl. Vtorata pri~ina za osmisluvawe na slobodnoto vreme na osudenicite e

259

povrzano so podobruvaweto na efikasnosta na resocijalizacijata. Za pottiknuvawe na taa cel nesomneno e potrebno sozdavawe takvi uslovi vo koi {to ovoj vremenski prostor }e bide naso~en kon iskoristuvawe na site tretmanski mo`nosti na ustanovata. Se razbira tuka vo prv red se misli na postavuvawe takvi planovi i programi {to zna~at organizirano ostvaruvawe na zabavata, razonodata i rekreacijata na osudenicite. Niz ovie aktivnosti treba da dojde do izraz razvivaweto na kulturnite naviki i vrednosti na osudenite lica, pottiknuvaweto na nivnite umetni~ki predispozicii i interesot za kulturno-umetni~ko izdigawe i tvore{tvo i, voop{to, zbogatuvawe na nivniot duhoven ìvot i fizi~ko zdravje. Seto ova moè da se postigne so primena na terapeutski merki {to vo kulturno-umetni~kiot i sportskiot i zabavniot ìvot vo ustanovite }e go opfati najgolemiot broj osudenici.

Vo slu~aj zatvorenicite da |i odbivaat sportskite aktivnosti ne smeat da se prisiluvaat, tuku da se pottiknuvaat kon nivno prifa-}awe. Disciplinskoto kaznuvawe vo ovaa nasoka ne e nitu obrazovna nitu razumna metoda.

Odredbata ja priznava va`nosta od pominuvaweto na opredeleno vreme na otvoren prostor za site zatvorenici. Osobeno pomladite zatvorenici imaat potreba vo ovoj odnos delumno fizi~ki da se razvijat, a delumno i poradi toa {to sportot i fizi~kite ve`bi se vaèna na~in da se iskoriti i oslobodi vi{okot na psihi~kata fizi~kata energija.

Vo praktikata mnogu zatvorski institucii ja priznavaat bitnata uloga na ve`baweto i sportot vo namaluvaweto na stresot pri zatvoraweto i podocne`nite tenzii {to gi sozdava samoto zatvorawe i zatvorskiot op{testven sistem. Ottamu ne treba da se {tedat sredstva da se sozdadat povolni uslovi za sport i rekreacija. Odredbata deka ustanovite treba da obezbedat neophoden prostor i oprema ne treba me|utoa da se sfati kako nejzin prekumeren tovar. Mnogu ~esto e dovolen samo pristapot do terenite vo zatvorskiot krug vo koj i edna topka moè da obezbedi osnova za rekreacija za cela grupa na zatvorenici. Aktivnostite od ovoj vid se korisni i za dobroto zdravje i odnosite vo zatvorot, osobeno ako kon nivnata realizacija se pridruì i pokaè soodveten interes i zatvorskiot personal.

2. Vo vrska so slobodnite aktivnosti, sportot i rekreacijata SMP govorat vo Pravilo 21 i 78.

Pravilo 21 SMP: (1) Sekoj zatvorenik koj ne raboti na otvoren prostor, dokolku vremenskite priliki toa go dozvoluvaat, treba

260

najmalku eden ~as dnevno da koristi za soodvetni telesni ve`bi na sve` vozduh.

(2) Pomladite zatvorenici kako i drugite zatvorenici na koi vozrasta i fizi~kata kondicija toa im go dozvoluvaat, za vremetrae-weto na ve`bite mora da bidat izloèni na telesno vospituvawe {to razonoduva. Za taa cel treba da im se stavat na raspolagawe tereni, spravi i oprema.

Pravilo 78 SMP: So cel zatvorenicite fizi~ki i du{evno dobro da se ~uvstvuvat vo site zavodi treba da se organiziraat zabavni i kulturni aktivnosti.

Ova pra{awe go obrabotuvaat EZP vo Pravilata 69 i 83-86. Pravilo 69 EZP: (1) Vo soglasnost so sistemot na zatvorenicite

treba da im se pruì prilika da u~estvuvaat vo aktivnostite vo ramkite na ustanovata koi bi moèle da go razvijat nivnoto ~uvstvo na odgovornost i samodoverba kako i da se pottikne nivniot interes za sopstveniot treman.

(2) Treba da se prezemat merki za razvivawe na metodite so koi }e se podrùva sorabotkata so zatvorenicite i nivnoto aktivno u~estvo vo sproveduvaweto na tretmanot. Za taa cel zatvorenicite treba da se pottiknuvaat da prezemaat opredelena odgovornost vo odredeni aktivnosti vo ustanovata, vo ramkite na ograni~uvawata postaveni so Praviloto 34.

Pravilo 83 EZP: Zatvorskite sistemi mora da go sfatat zna~eweto koe go imaat pravilno organiziranite aktivnosti za fizi~ko i du{evno zdravje i vo soglasnost so toa da obezbedat sood-vetno ve`bawe i rekreativni aktivnosti.

Pravilo 84 EZP: Zatoa pravilno organiziranata programa za fizi~ko vospituvawe, sport i ostanatite rekreativni aktivnosti bi trebalo da bidat sostaven del na programata za tretman i ostru~uvawe. Za taa cel treba da se obezbedi potreben prostor, uredi i oprema.

Pravilo 85: Zatvorskite upravi mora da obezbedat zatvore-nicite koi u~estvuvaat vo ovie programi da bidat fizi~ki zdravi. Posebno treba da se obezbedi pod lekarska kontrola fizi~ko vospituvawe i terapija za onie zatvorenici za koi se potrebni.

Pravilo 86 EZP: Na sekoj zatvorenik koj ne raboti na otvoren prostor ili ne e vo ustanova od otvoren vid spored vremenskite priliki treba da mu se dozvoli barem eden ~as vo tekot na denot za pro{etka, ili za soodvetni ve`bi na otvoren prostor, i dokolku toa e mo`no, za{tita od nepovolnite vlijanija na vremenskite priliki.

V. Penologija 2, str. 205-208 i Penolo{ki kompendium, str. 333-335.

261

^len 137

(1) Ustanovite imaat biblioteki. (2) Osudenite lica moàt da koristat knigi i dneven pe~at na

makedonski jazik i na jazikot i pismoto na nacionalnosta ili na jazikot od zemjata na koja osudenoto lice zboruva.

(3) Knigite i dnevniot pe~at osudenite lica moàt da gi koristat od bibliotekata ili sami da gi nabavuvaat.

(4) Na osudenite lica im se ovozmoùva koristewe i na drugite sredstva za javno informirawe i komunicirawe.

________________________ 1. Kazneno-popravnite ustanovi imaat biblioteka vo koja pokraj

beletristika, zabavna literatura i ~asopisi ima posebna nau~na i stru~na literatura. Bibliotekata treba da se odrùva na sovremeno nivo i mora da soodvetstvuva na jazi~nite potrebi na zatvorenicite vo ustanovata.

Knigite treba da se izdavaat vrz osnova na prethodno izgotveni katalozi koi im se dostapni na zatvorenicite na sekoi 14 dena.

Bibliotekite treba osobeno da sodràt va`ni materijali koi se odnesuvaat na zatvorskite pravila i pravata na zatvorenicite vklu~uvaj}i gi SMP i EZP. Vo bibliotekite isto taka treba da se na raspolagawe i vo dovolen broj primeroci ZIS, podzakonskite akti kako i internite akti na kazneno-popravnata ustanova.

Bibliotekite ne se samo zbir na knigi. Tie ja impliciraat i potrebata od postoewe na stru~en personal koj na zatvorenicite moè da im prenese informacii, da im gi objasni podra~jata na koi se odnesuva literaturata, na~inot na doa|awe do naslovite {to |i interesiraat i da gi posovetuva vo vrska so toa. Vo ovaa smisla ponekoga{ e potrebna pomo{ od bibliotekari od nadvore{ni biblio-teki ili od strana na profesionalni dobrovolci.

Zatvorskite biblioteki obi~no ne moàt da si dozvolat da imaat golem fond na knigi. Ottamu e neophodno na zatvorenicite da im se ovozmoì i koristewe na knigi i od biblioteki od nadvore-{noto op{testvo, preku soodvetno povrzuvawe i razmena na knigi na zatvorskata, so tie biblioteki.

2. Odredbata e vo soglasnost so Pravilo 40 SMP spored koe: Sekoj zavod treba da ima biblioteka za site kategorii zatvorenici, dovolno opremena so pou~ni i zabavni knigi. Zatvorenicite treba da se pottiknuvaat {to e mo`no pove}e da ja koristat.

262

3. Odredbata e vo soglasnost so Pravilo 39 SMP: Na zatvo-renicite treba da im se dozvoli redovno da se informiraat za tekot na najzna~ajnite nastani preku dnevni vesnici, spisanija ili drugi posebni publikacii vo kazneniot zavod, preku radio emisii, predavawa ili preku site drugi sli~ni sredstva {to upravata }e gi odobri i kontrolira.

Vo ova smisla i Pravilo 45 EZP: Na zatvorenicite treba da im se dopu{ti redovno da se informiraat za nastanite od nadvore{niot svet po pat na vesnici, spisanija i drugi publikacii, radio ili televiziski emisii, predavawa, ili po pat na koe bilo sli~no sredstvo pod kontrola na upravata. Treba posebno da se uredi zadovoluvaweto na potrebite na stranskite dràvjani {to imaat te{kotii so jazikot.

Dobra praktika e na osudenite lica da im se dozvoli pristap do site sredstva na masovna komunikacija koi soglasno zakonot im se na raspolagawe na licata na sloboda. Isklu~ocite od ova pravilo treba da se ograni~at od bezbednosni pri~ini: toga{ koga opredelen materijal pottiknuva ili potpomaga begstvo ili bunt vo ustanovata. Ne e dobra praktikata da se ograni~uva pristapot do informacii vrz osnova na potrebata od sproveduvawe na nekakov vid tretman sprema osudenoto lice. (MSV str. 160)

4. Osudenite lica moàt so sopstveni pari da nabavuvaat knigi, vesnici ili spisanija so cel za nivno usovr{uvawe ili za zabava dokolku so toa ne se zagrozuva redot vo ustanovata i postignuvaweto na celta na kaznata. Za kupuvawe na knigi koi sluàt za nivno usovr{uvawe, osudenite lica moàt da koristat sopstveni pari koi inaku ne im se davaat na raspolagawe.

Knigite, dnevnite i nedelnite vesnici moè da gi nabavuvaat po prethodna soglasnost na upravata na ustanovata i isklu~itelno so posredstvo na ustanovata. Vo osnova treba da se dozvoluva nabavka na eden dneven i eden nedelen vesnik, a vo vrska so stru~nata i nau~nata literatura ne treba da postojat ograni~uvawa. Opredeleni broevi na vesnici ili nivni delovi koi se vo sprotivnost so celite na kaznata moàt da im se odzemat.

5. Osudenite lica za potrebite na nivnoto usovr{uvawe ili napreduvawe po otpu{taweto, vo slobodnoto vreme moàt da pi{uvaat na listovi ili vo tetrat}i so prethodno numerirani stranici, vo niv sa pravat bele{ki, presmetki, crteì i sl. Bez soglasnost na osude-nikot vo ovie zabele{ki moè da ima uvid samo direktorot na ustano-vata.

6. Zaradi normalizacija na ìvotot na osudenite lica, zatvor-skata uprava e dol`na, vo sekoja kazneno-popravna ustanova da obez-

263

bedi dovolen broj na radio i televiziski priemnici. Tie obi~no se postavuvaat vo zaedni~kite prostorii (tn. zanimalni) kade {to osu-denite lica go pominuvaat svoeto slobodno vreme.

Na onie osudeni lica, ili grupi na osudenici koi moàt da obezbedat od nadvor privatni radio priemnici, magnetofoni ili stereo uredi, nema nikakva pre~ka zatvorskata uprava da ne im dozvo-li da gi pomestat vo prostoriite kade prestojuvat i spijat i da gi koristat vo soglasnost so ku}niot red na ustanovata. Ova treba osobeno da e slu~aj vo onie ustanovi kade e obezbedeno poedine~no smestuvawe na zatvorenicite. So cel ovie priemnici da ne stanat mesto kade {to osudenite lica moàt da sokrijat oru`je, droga ili drugi predmeti koi nemaat pravo da gi dràt vo ustanovata, zatvorskata uprava treba da gi zape~ati i vo opredeleni vremenski intervali da gi kontrolira.

Privatni televizori po pravilo ne treba da bidat dozvoleni. Me|utoa toga{ koga vo kazneno-popravnata ustanova postojat uslovi za poedine~no smestuvawe na zatvorenicite, i koga se raboti za zatvorenici koi se pomesteni vo podobri klasifikacioni grupi, upravata moè na zatvorenikot koj e spremen da pla}a soodvetna na-emnina, da mu stavi na raspolagawe TV priemnik. Vo vrska so postap-kata za iznajmuvawe, rakuvaweto i gri`livoto ~uvawe i postapuvawe so ovie aparati, vo kazneno-popravnata ustanova mora da postoi po-seben pravilnik.

Poseduvaweto na nekoi od gore spomenatite aparati na zatvoren-ikot moè da mu se zabrani. Toa }e bide slu~aj koga takviot aparat zatvorenikot go zloupotrebuva ili kontinuirano go upotrebuva na na~in {to go naru{uva mirot i spokojstvoto na drugite zatvorenici.


12. Vospitna rabota so osudenite lica

^len 138

(1) Vospitnata rabota so osudenite lica, opredelena so prog-

ramata, se ostvaruva so posebna grià i za re{avawe na li~nite i zaedni~kite problemi na osudenite lica, so poedine~i i grupni razgovori i so primena na soodvetni metodi i postapki na tretman.

(2) Zaradi vospitno vlijanie, kako forma na rabota se koristi i osudeni~koto samoorganizirawe, osobeno po pra{awa za podobruvawe na uslovite za zaedni~kiot ìvot i rabota i za razre{uvawe na problemite na oddelni osudeni lica.

264

________________________ 1. Vo sovremenata pedago{ka i andrago{ka literatura poimot

socijalno-eti~ko vospituvawe naj~esto se opredeluva kako sevkupnost na organizirani, sistemati~ni vlijanija zasnovani vrz op{testveni i individualni usilbi za pozitivno formirawe na li~nosta, na nejzinite soznanija i tvore~ki sposobnosti i nejziniot aktiven odnos sprema objektivnata stvarnost. Toa e svesna i planska op{testvena dejnost naso~ena kon pozitivno struktuirawe na li~nosta i nejzino menuvawe vo smisla na socijalizacija i zbogatuvawe na nejzinite duhovni, fizi~ki, moralni i op{testveni svojstva. Preku vospituvaweto koe se nao|a vo nu`na dijalekti~ka vrska so obrazovanieto ~ovekot prifa}a sosema drugi, poispravni pogledi i vrednosti za op{testvenata stvarnost, za op{testvenite normi na povedenie, a vo tie ramki i za svoeto sopstveno odnesuvawe. So negova pomo{ ~ovekot gi razgleduva svoite negativni stavovi i naviki i stanuva sestrana li~nost {to vo krajna linija e i celta na resocijalizacijata toga{ koga ovie procesi se naso~eni kon osudenite lica {to izdrùvaat kazna li{uvawe od sloboda.

Zna~eweto na vospituvaweto na osudenite lica moè najdobro da se naseti od zborovite na Holbah koj veli: "~ovekot e tolku ~esto zol samo zatoa {to skoro sekoga{ ~uvstvuva deka e vo negov interes da bide takov: neka se napravat lu|eto da bidat prosveteni i posre}ni, pa }e se napravat i podobri". Za{to, kako {to na drugo mesto veli Holbah "vospituvaweto e ve{tina na seewe i odgleduvawe korisni strasti vo srceto na lu|eto, a zakonodavstvoto e ve{tina da se vozdràt opasnite strasti, a da se pottiknuvaat onie {to moàt da mu bidat od korist na javnoto", a nie bi dodale i na poedine~noto dobro. Ottuka proizleguva deka celta na vospituvaweto na osudenikot e da se dovede vo situacija da "li~i na ~ovek koj steknal navika da bide ~ist i na kogo mu e ma~no da se izvalka duri i toga{ koga nekoj ne go gleda".

Vo penolo{kata literatura me|utoa ~esto se sre}avaat sfa}awata so koi se osporuva mo`nosta na vospitnoto vlijanie vo kazneno-popravnite ustanovi. Vo taa smisla se ukaùva deka vospituvaweto na osudenite se vr{i vo represivni uslovi i sodrì nasoki koi se nespoivi so pravilniot razvoj na li~nosta. Vo uslovi kade vladee prisilba, avtoritet i strav odnapred se onevozmoèni prikladni i ispravni vospitni procesi {to vodat kon promena na sfa}awata, navikite i normite na odnesuvawe. Svoeto izrazito ograni~uva~ko dejstvo vrz ovie procesi go manifestira i psihoso-cijalnata klima na zatvorot {to nepovolno se odrazuva vrz psihata na osudenikot. So doa|aweto vo ustanovata toj ja gubi doverbata vo sis-temot, vo drugite lu|e no i vo sopstvenite sili da ja oceni svojata

265

situacija i vrz taa osnova da go menuva svojot odnos kon op{testvoto i imanentnite li~ni potencijali. Vo otsustvo na me|usebni komunika-cii zasnovani vrz iskrenost, doverba i sorabotka osudenoto lice stan-uva indiferentno kon sekakvi vospitni vlijanija. Pritisnat od ne-povolnoto dejstvo na navedenite faktori osudenikot svesno ili ne-svesno se povlekuva vo sebe i projavuva visok stepen na nedoverba koja

mu sluì kako neproboen {tit od sekakvi proverki i isku{enija. "De

omnibus dubitandum" stanuva negovoto rakovodno na~elo. Toa mu ovoz-

moùva da bide pretpazliv vo uveruvawe deka negovo e bez problemi da ja izdrì kaznata, a ne me|u zatvorskite yidini da ja gradi svojata ne-izvesna idnina.

Vo gorenavedenite konsekvenci nesomneno e sodràna golema vistina. Toa me|utoa ne zna~i deka pri postavuvaweto na teoretskiot koncept za ulogata na vospituvaweto na osudenite ne bila vodena sme-tka za mo`nite objektivni slabosti i pre~ki kako i za pretpostavkite za nivno sovladuvawe. Vo taa nasoka vo prv red se istaknuva zna~eweto na izborot na metodite, postapkite i sredstvata {to vo racete na iskusni penolo{ki rabotnici i slu`bi }e pridonesat da se razbie malodu{nosta, somnevaweto, zatvorenosta i otporot sprema vospitn-ite vlijanija. Stanuva zbor za vospituva~ite, socijalnite rabotnici, pripadnicite na obezbeduvaweto pa duri i za instuktorite koi vodej-}i smetka za zatvorskiot reìm, zatvorskata atmosfera i polo`bata na osudenikot treba da gi primenuvaat najsovremenite metodi na pedago{ko-andrago{ko vlijanie. Od izborot na tehnikata i pristapot na deluvawe vo golem obem }e zavisi najprvin dobrovolnosta, a potoa i aktivniot odnos na sekoj osudenik za vistinsko prifa}awe na vos-pitnite sodrìni. Bez toj element na samostojnost nema uspeh vo ovoj kako i vo site drugi prevospitni procesi. Dobrovolnoto vklu~uvawe na osudenikot vo sopstveniot tretman e glaven uslov za nadminuvawe na objektivnite pre~ki na penitencijarniot sistem i edinstveno ispraven na~in za aktivirawe na voljata, vra}awe na samodoverbata i prifa}aweto na drugite kako ~itateli na sopstvenoto prifa}awe od niv.

Za metodite na tretman v. Penologija 2, str. 219-247. 2. Osnovnata odredba od zna~ewe za na~inot na ostvaruvaweto na

tretmanot na osudenite lica vo SMP e sodràna vo Pravilo 69 vo koe se veli: Po priemot vo zavodot i prou~uvaweto na li~nosta na zatvorenikot osuden na kazna ili merka vo opredeleno treewe, treba vedna{ da se primeni programa za postapuvawe vrz osnova na podato-cite so koi se raspolaga za negovite individualni potrebi, sposobnosti i psihi~ka sostojba.

266

Vo ova smisla e i Pravilo 68 EZP vo koe na sli~en na~in se istaknuva: Po smestuvaweto vo ustanovata i prou~uvaweto na li~nosta na sekoj poedine~en zatvorenik so opredeleno vremetraewe na kaznata mora vedna{ da se izraboti programa za tretman vo adekvatnata ustanova, imaj}i go vo vid steknatoto znaewe za individualnite potrebi, sposobnostite i karakterot, a osobeno bliskosta na rodninite.

Vo vrska so vospitnata rabota so osudenite lica, odnosno so postapuvaweto so niv zaradi nivnoto vospituvawe i prevospituvawe SMP gi sodràt i slednive pravila:

Paravilo 65 SMP. Postapuvaweto so licata osudeni na kazna ili merka li{uvawe od sloboda treba da ima za cel vo granicite vo koi, vremeraeweto na osudata toa go dopu{ta kaj niv da se sozdade volja i sposobnost {to }e im ovozmoàt koga }e bidat pu{teni na sloboda da ìveat po~ituvaj}i go zakonot i da zarabotuvaat tolku kolku {to im e potrebno za ìvot. Ova postapuvawe treba da bide takvo {to }e gi pottiknuva osudenite na samopo~ituvawe i na razvivawe na ~uvstvoto na odgovornost.

Pravilo 66 SMP. (1) Za taa cel treba osobeno da se koristat verskite uslugi vo zemjite kade {to toa e mo`no, nastavata, stru~noto naso~uvawe i obrazovanie, metodite na poedine~no prou~awe na op{testvena pomo{, soveti vo odnos na vrabotuvaweto, fizi~ki razvoj i izgraduvawe na karakterot vo soglasnost so individualnite potrebi na sekoj zatvorenik. Treba da se vodi smetka za op{testvenoto i kriminalnoto minato na osudenikot, za negovite fizi~ki i paihi~ki sposobnosti i mo`nosti, za negovite li~ni sklonosti za dolìnata na osudata i prognozata za negovata rehabilitacija.

(2) Za sekoj zatvorenik osuden na kazna ili merka vo opredeleno trewe, direktorot na zavodot, vedna{ po negoviot priem }e dobie iscrpen izve{taj vo vrska so pra{awata spomnati vo prethodnata odredba. Me|u ovie izve{tai sekoga treba da bide pomesten izve{ta-jot na lekarot, a po mo`nost, i na psihijatarot za fizi~kata i psihi~kata sostojba na zatvorenikot.

(3) Izve{tajot i drugite potrebni podatoci }e bidat ostaveni vo posebno dosie. Dosieto }e se vodi uredno i }e se klasira taka {to odgovorniot personal sekoga{ koga }e se ukaè potreba za toa, }e moè da go pregleda.

Pravilata {to po odnos na ova pra{awe gi sodràt EZP se slednive:

Pravilo 3 EZP: Postapuvaweto so zatvorenicite mora da bide takvo {to nema da go zagrozi nivnoto zdravje i samopo~ituvawe i kolku {to vremetraeweto na kaznata toa go dopu{ta da go razviva

267

nivnoto ~uvstvo na odgovornost i da gi pottiknuva stavovite i sposobnostite koi }e im ovozmoàt da se vklu~at vo op{testvoto so najdobri izgledi za samostoen ìvot vo soglasnost so zakonot po izdrànata kazna.

Pravilo 65 EZP: Treba da se prezemat site merki sistemite vo ustanovata da se definiraat i potvrdat taka {to }e se: a) obezbedi ìvotnite uslovi da bidat vo soglasnost so ~ovekovoto dostoinstvo i voobi~aenite op{testveni normi,

b) negativnite posledici na zatvaraweto i razlikite me|u ìvotot vo zatvor i na sloboda {to doveduvaat do is~eznuvawe na samopo~itta ili ~uvstvoto na odgovornost na zatvorenicite, da se svedat na najmala mera,

c) odràt i zajaknat vrskite so rodninite i nadvore{nata sredina koi se vo interes na zatvorenicite i nivnite semejstva,

d) na zatvorenicite da im se pruì mo`nost da gi razvivaat sposobnostite i ve{tinite koi ke ja pouspe{at nivnata nade` za uspe{no vra}awe vo op{testvoto po osloboduvaweto.

Pravilo 66 EZP: Za taa cel mora da bidat pristapni i upotreblivi site prikladni obrazovni, moralni, duhovni i ostanati resursi vo soglasnost so individualnite potrebi na zatvorenicite. Ottamu tremanite bi morale da vklu~at: a) Duhovna podr{ka i pruàwe mo`nost za korisna rabota, stru~no vodewe i ostru~uvawe, fizi~ko vospituvawe, razvoj na du{evnite sposobnosti, pruàwe soveti i rekreativni aktivnosti.

b) Prezenawe na potrebni merki za obezbeduvawe ovie aktivno-sti da bidat organizirani taka {to kolku {to e mo`no }e gi zgolemat kontaktite so prilikite koi gi pruà nadvore{nata zaednica, za da se zgolemi èlbata za uspe{no vra}awe vo op{testvoto po osloboduvaweto.

c) Postapki za vospostavuvawe i sledewe na individualnite programi na tretmanot i obuka na zatvorenicite po potrebnite konsultacii me|u personalot koj za toa e zadolèn i zatvorenicite koi bi trebalo da bidat vklu~eni vo tie programi, dokolku toa e ostvarlivo.

d) Sistemot na komunikaciite i na~inot na upravuvaweto {to }e go pottiknat primarnite i pozitivni odnosi me|u personalot i zatvorenicite, {to }e ja zgolemat èlbata za delotvotni principi i programi za tretman na zatvorenicite.

3. Vo vrska so osudeni~koto samoorganizirawe treba da se imaat vo predvid i slednive pravila od SMP i EZP.

268

Pravilo 28 SMP: (1) Nitu eden zatvorenik ne moè vo ramkite na zavodskata administracija da vr{i nekoja uloga koja vo sebe sodrì disciplinska vlast.

(2) Ova pravilo sepak ne smee da bide pre~ka za dobroto funkcionirawe na sistemite koi se temelat na samoorganiziraweto. Ovie sistemi, vsu{nost, pretpostavuvaat izvesni dejnosti ili odgovornosti za op{testvena, vospitna i sportska rabota {to pod kontrola moàt da im se doverat na zatvorenicite koi se podeleni vo grupi so ogled na potrebata od postapuvawe so niv.

Taka i Pravilo 34 EZP: (1) Zatvorenicite vo nitu edno svojstvo ne smeat da se vrabotuvaat vo slu`bite na ustanovata.

(2) Ova pravilo me|utoa ne smee da go zagrozi pravilnoto ostvaruvawe na op{testvenite, vospitnite i sportskite aktivnosti {to pod nadzor im se dopu{teni na zatvorenicite podeleni vo grupi zaradi u~estvo vo opredeleni programi.

Vo vrska so osudeni~koto samoorganizirawe e i ve}e citiranoto Pravilo 69 EZP (v. objasnuvawa na ~l. 136).


13. Zadovoluvawe na verskite potrebi na osudenite lica

^len 139

Na osudenite lica im e dozvoleno da gi zadovoluvaat svoite

verski ~uvstva i potrebi soglasno uslovite i mo`nostite na ustan-ovata.

________________________ 1. [to se odnesuva do zadovoluvaweto na verskite ~uvstva i

potrebi vo kazneno-popravnite ustanovi mora da postojat prikladno uredeni prostorii i da gi posetuvaat najmalku dva sve{tenici: eden od hristijanska i eden od muslimanska veroispoved. Osudenite lica vo tekot na nedelata moàt da posetat samo eden religiozen obred. Za pripadnicite na hristijanskata veroispoved bo`jata slu`ba se odrù-va vo nedela. Pripadnicite na islamskata veroispoved se sobiraat vo petok zaradi molitva.

Upravata na kazneno-popravnata ustanova moè po potreba da povika sve{tenik koj pripa|a na druga verska zaednica.

Na osudenite lica vo ograni~en obem im se dozvoluva da pose-duvaat sveti predmeti za religiozna upotreba.

Sekoe osudeno lice ima pravo vo ustanovata da u~estvuva na zaedni~kite bogoslu`bi i na zaedni~kite religiozni priredbi od neg-

269

ovata veroispoved ili na negovata porane{na veroispoved, da pora~uva sveti predmeti od svojata veroispoved, a vo odredeni vremen-ski intervali da bara uteha vo ispoved ili da dobie odobreno duhovno zgriùvawe. Direktorot na ustanovata od pri~ini na bezbednosta i redot mo ̀ e da go isklu~i osudenikot od u~estvo vo bo`jata slu`ba i od drugi priredbi.

Na zatvorenikot na negovo seriozno barawe vo ustanovata mu se dozvoluva da dobie uteha i ispoved od versko lice koe ne e naimen-uvano ili dodeleno na ustanovata. Za ova odlu~uva direktorot na ustanovata.

Ako na ustanovata ne i e imenuvano ili dopu{teno versko lice za uteha ili duhovno zgriùvawe, toga{ na osudenikot mu se dava mo`-nost da se obrati na versko lice {to toj }e go poso~i. Na toa lice mu se dozvoluva poseta na osudenoto lice za negovo duhovno zgriùvawe. Razgovorot me|u osudenoto i verskoto lice ne se prislu{kuva.

2. Za razlika od na{iot ZIS, na zadovoluvaweto na verskite potrebi na osudenite lica SMP mu posvetuvat dve Pravila so sledn-ava sodrìna:

Pravilo 41: (1) Ako vo zavodot postoi dovolen boj na zatvor-enici koi pripa|aat na ista vera, kazneniot zavod treba da imenuva ili prifati eden kvalifikuvan pretstavnik od taa vera. Koga brojot na zatvorenicite toa go opravduva i koga okolnostite toa go dozvoluvaat, anga`manot na toa lice treba da se opredeli so polno rabotno vreme.

(2) Na ovlasteniot verski prestavnik imenuvan i prifaten soglasno to~ka 1, treba da mu bide dozvoleno povremeno da odrùva verski obredi i sekoga{ koga toa e opredeleno nasamo da vr{i pastoralni viziti na zatvorenicite od svojata verosipoved.

(3) Nitu na eden zatvorenik nikoga{ ne smee da mu bide skrateno pravoto da dojde vo kontakt so prestavnikot na edna verosipoved. Me|utoa ako mu se sprotivstavuva na posetata na verskiot prestavnik, negoviot stav mora vo celost da se po~ituva.

Pravilo 42: Na sekoj zatvorenik vo granicite na mo`nostite mora da mu se priznae pravoto da gi zadovoluva svoite verski potrebi so u~estvuvawe vo veski obredi {to se organiziraat vo zavodot ili so poseduvawe knigi za versko obrazovanie i verska nastava od svojata verosispoved.

Vo vrska so zadovoluvaweto na verskite potrebi na osudenite lica i EZP vo rubrikata "Verska i duhovna pomo{" sodràt dve Pravila no so ne{to poinakva sodrìna.

Pravilo 46: Toga{ koga toa e ostvarlivo na sekoj zatvorenik treba da mu se dopu{ti da gi zadovoli svoite verski, duhovni i

270

moralni potrebi so pristapuvawe kon obredi i sobiri organizirani vo ustanovata i so koristewe na seta potrebna sopstvena literatura.

Pravilo 47 (1) Ako vo ustanovata se nao|aat dovolen broj zatvorenici od ista vera, mora da se obezbedi doa|awe na kvalifiku-van prestavnik na taa vera. Ako toa brojot na zatvorenicite go opravduva i okolnostite go dopu{taat, takvite poseti mora da bidat redovni.

(2) Na kvalifikuvaniot verski pretstavnik opredelen so to~kata 1 mora da mu se dozvoli odrùvawe na redovni verski obredi i slu`bi i doverlivi razgovori so zatvorenicite od ista vera vo prikladni terminini.

(3) Nitu na eden zatvorenik ne smee da mu se uskrati kontaktite so prestavnikot na bilo koja vera. Dokolku nekoj zatvorenik ne saka da ja prifati posetata na verskiot prestavnik, negovata volja mora da se po~ituva.

V. Penolo{ki kompendium, str. 319-320.

14. Kontakti so nadvore{niot svet na osudenite lica a) Dopi{uvawe

^len 140

(1) Osudenoto lice ima pravo da se dopi{uva. (2) Vo ustanovite od zatvoren vid i vo zatvorenite oddelenija

dopi{uvaweto se vr{i pod nadzor na upravata. (3) Direktorot na ustanovata }e spre~i dostavuvawe na pismo,

ako toa e potrebno za za{tita na li~nosta na osudenoto lice, ili zaradi bezbednosta na ustanovata.

________________________ 1. Sekoe ~ove~ko su{testvo ima fundamentalni ~ove~ki prava.

Tie prava ne moàt da mu se odzemat bez zakonska osnova. Ako se ne-zakonski pritvoreni ili zatvoreni tie gi zadrùvaat site prava vklu~uvajki go i pravoto na sloboda. Dokolku pak za toa ima zakonska osnova nekoi prava na ~ovekot moàt da mu se ograni~at so samiot akt na pritvoraweto ili zatvaraweto. Ovde se vklu~eni: 1. pravoto na opredeleni li~ni slobodi, 2. pravoto na privatnost, 3. sloboda na dvièwe, 4. sloboda na izrazuvawe, 5. sloboda na zdruùvawe i 6. slo-boda na glas. Pritoa e najva`no deka zakonski pritvorenite ili zatvoreni lica se li{eni od sloboda za opredeleno vreme {to zna~i deka vo kazneno-popravnata ustanova se po kazna a ne za da bidat kaznuvani. Kaznata se sostoi vo gubewe na slobodata. Poradi toa

271

okolnostite vo kazneno-popravnite ustanovi ne bi smeelo da se kori-stat kako dopolnitelna kazna i sekakvi negativni efekti treba da bidat svedeni na minimum. Ottamu, iako zaradi gubeweto na slobodata ìvotot vo kazneno-popravnata ustanova ne moè da bide normalen vo niv mora da se sozdavaat uslovi {to vo ramkite na mo`nostite }e bidat pobliski do normalniot ìvot. Nakratko, koga sudot }e go osudi prestapnikot na kazna li{uvawe od sloboda, toj opredeluva kazna koja za nego pretstavuva bolka i stradawe, a samite zatvorski uslovi ne treba da go ote`nuvaat stradaweto. Vo ova smisla e stipulirano i praviloto od ~l. 57 SMP.

Od prethodnoto proizleguva va`no penolo{ko na~elo koe se sostoi vo slednoto: zatvorskite aktivnosti kolku {to e toa mo`no treba da im pomagaat na zatvorenicite povtorno da go najdat svoeto mesto vo op{testvoto otkako }e ja izdràt kaznata. Ottamu zatvors-kite pravila ne smeeat da ja ograni~uvaat slobodata na zatvorenicite, nivnite nadvore{ni socijalni kontakti i mo`nostite za li~en razvoj pove}e odo{to e toa potrebno. Spored toa kontaktite na osudenite lica so licata od nadvore{nata sredina treba da se pottiknuvaat i unapreduvaat. So drugi zborovi, zatvorskite pravila treba da se pogo-dni za nivno prilagoduvawe i integrirawe vo normalniot ìvot vo slobodnoto op{testvo. Vo ta smisla se od izvonredno zna~ewe kontak-tite na osudenite lica so nadvore{niot svet. Nivnata va`nost najja-sno e izrazena vo Pravilo 61 (1) SMP kade se veli deka postapuvawe-to so zatvorenicite ne treba da go naglasuva nivnoto isklu~uvawe od zaednicata, tuku nepre}inato treba da se istaknuva okolnosta deka tie i natamu se ~lenovi na toa op{testvo.

Vidi i ~l.12 UDP^ i Rezolucija (62) 2 - Penolo{ki kompendium, str. 379-381.

2. Odredbata e vo soglasnost so Pravilo 37 SMP spored koja: Na zatvorenicite treba da im se dozvoli vo redovni vremenski intervali so potreben nadzor da odrùvaat vrski so svoeto semejstvo i so onie svoi prijateli vo koi moè da se imaat doveraba po pat na dopi{uvawe i primawe poseti.

Vo site kazneno-popravni ustanovi osnovno pravilo e deka osu-denite lica imaat pravo da se dopi{uvaat so sekoe lice, {to zna~i i so drugo osudeno lice, nadvor od ustanovata i deka toa pravo so ni{to ne im e ograni~eno. Sodrìnata na pismenata korespondencija ne se proveruva i cenzurira. Zatvorskata uprava me|utoa e obvrzana seko-ga{ da proveruva dali vo plikot se nao|a samo pismo ili i ne{to drugo {to ne e dozvoleno da se vnesuva vo ustanovata. Ova se odnesuva samo na pismenite pratki {to osudenicite gi dobivaat od nadvor so cel da se spre~i vnesuvawe na bilo kakov nedozvolen materijal, pri-

272

log (pari, dokument, propaganden materijal i sl.) ili supstanca (na primer, droga). Takvata proverka najdobro e da se izvr{i vo prisustvo na samiot osudenik. Na toj na~in se izbegnuva bilo kakvo somnenie deka pismoto e pro~itano od strana na zatvorskata uprava, odnosno deka e naru{ena negovata privatnost.

Osudenoto lice gi prima i ispra}a svoite pisma so posredni{-tvo na ustanovata. Vleznite i izleznite pisma neodlo`no se predavaat do odredi{teto.

3. Odredbata ne e isklu~ok od praviloto izneseno vo st. 2 spored koe ne bi smeelo da ima ograni~uvawa na brojot na pismata koi osud-enoto lice gi pra}a i prima i brojot na lica so koi toj se dopi{uva. Odredbata zna~i samo deka pismata {to gi ispra}aat i primaat osu-denite lica koi izdrùvaat kazna vo ustanova od zatvoren vid ili vo zatvoreno oddelenie na drug vid ustanova, zadolìtelno se pregle-duvaat od strana na zatvorskata uprava i, dokolku toa e potrebno, se cenzuriraat.

4. Direktorot na ustanovata moè da zadrì pismo vo onie slu~ai koga so ogled na negovata sodrìna e potrebno, zaradi za{tita na li~nosta na osudenoto lice, ili zaradi bezbednosta na ustanovata da se spre~i negovoto predavawe nadvor od ustanovata. Direktorot na ustanovata }e go spre~i dostavuvawe na pismo i vo slednite slu~ai:

- ako soznavaweto na sodrìnata na pismoto bi prestavuvalo kaz-nivo delo,

- ako vo pismoto se sodràni grubi navredi, - ako sodrìnata na pismoto moè da go zagrozi vklu~uvaweto vo

slobodniot ìvot na nekoe osudeno lice, - ako pismoto e pi{uvano na taen jazik ({ifrirano) ili bez

pri~ina na stranski jazik, ako e ne~itko i nerazbirlivo. - ne se dostavuvaat i onie pisma vo koi e vnesena neto~na i gruba

sodrìna vo vrska so zatvorskiot reìm ili so koja se vr{i opstrukcija na postignuvaweto na celite na kaznata.

Osudenoto lice koe e ispra}a~ na takvite pisma mora da bide izveseteno i na soodveten na~in predupredeno deka vo idnina ne smee da pi{uva pisma so takva sodrìna.

5. Korespondencijata so staratelot, branitelot, so socijalniot rabotnik vo slu`bena funkcija i so slu`bena ustanova ne podleì na nikakva kontrola nitu na bilo kakvi ograni~uvawa. Vo slu~aite na zloupotreba na vakvata korespondencija Direkcijata moè da odobri vr{ewe na kontrola na dopi{uvaweto so staratelot, brnitelot ili socijalniot rabotnik i moè da prezeme potrebni merki za suzbivawe na natamo{nite zloupotrebi.

273

Ne treba da podleàt na kontrola nitu pismata {to osudenite lica so to~no nazna~ena adresa gi ispra}aat do:

- Direkcijata ili direktorot za izvr{uvawe na sankciite, - sudovite i drugite upravni organi, - Sobranieto, Vladata, pretsedatelot na dràvata premierot na

Republika Makedonija ili ministerot za pravda, - Evropskata komisija za ~ovekovite prava, - zdruènija i organizacii koi se zanimavaat so za{tita na

~ovekovite prava vo na{ata zemaja, - institucii, zdruènija i organizacii koi se zanimavaat so

zgriùvawe na semejstvata na osudenicite ili so postpenalna za{tita na osudenicite,

- braniteli i notari. Takvite pisma moàt da bidat dadeni vo zatvoren plik i ne smeat

da se otvaraat. V. Penolo{ki kompendium, str.418-419. 6. Vo nekoi zemji pravoto na glas moè da se odzeme kako kazna

ili kako pravna posledica na osudata za nekoi osobeno te{ki krivi~ni dela. Vo odnos na lica koi se vo pritvor, pretpostavkata na nevinost e argument za celosno zadrùvawe na pravoto na glas na obvinetiot. Tradicionalno pravoto na glas im se odzema na zatvor-enicite bez zakonska osnova za toa, ednostavo samo poradi faktot deka se zatvoreni. Spored ~l 35 MPGPP, pravoto i mo`nosta da se glasa denes sepak im e zagarantirano na gra|anite i e predmet samo na razu-mni ograni~uvawa. Te{ko moè da se kaè deka aktot na zatvoraweto go opravduva odzemaweto na pravoto na glas. Ottamu dobra praktika e zatvorskiot personal da im pomaga na zatvorenicite da gi realiziraat nivnite nameri.

Sekako deka postojat pote{kotii zatvorenicite da ja sledat izbornata kampawa i da formiraat svoe sopstveno mislewe za kandi-datot koj }e go izberat. Me|utoa, pravilno e da im se dozvoli da gi sledat politi~kite debati preku mediumite. Vo zavisnost od vidot na ustanovata, na kandidatite bi trebalo da im se dozvoli da gi posetat zatvorite i direktno da im se obratat na potencijalnite glasa~i. Ova isto taka moè da se organizira i preku sovetite na zatvorenicite.

Samoto glasawe moè da se organizira na pove}e razli~ni na~-ini. Vo nekoi zemji vo zatvorite se postavuvaat mobilni glasa~ki kutii. Ponekoga{ glasa~kite kutii duri i se nosat od kelija do kelija. Vo drugi zemji zatvorenicite imaat mo`nost da glasaat po po-{ta ili preku zastapnikot.

Iako ne e lesno da se re{at prakti~nite problemi pri dodel-uvaweto glasa~ki liv~iwa vo ustanovata, sepak mnogu pote{ko e zat-

274

vorenikot od zatvorskata kelija da se angaìra za izborite. Duri i vo zemjite kade zakonot ne gi isklu~uva zatvorenicite od pravoto da doa|aat do izbornite slu`bi, prakti~nite problemi obi~no se nenad-minlivi. Ova osobeno se odnesuva na ograni~enite mo`nosti na zat-vorenicite da u~estvuvaat na izbornite mitinzi, da se obra}aat preku mediumite itn. Za vodewe vistinska izborna kampawa bi bilo potreb-no privremeno otpu{tawe od zatvorot. Vo slu~aj nacionalnite zakoni da ne sodràt odredbi za vakvi prekini na izdrùvaweto na kaznata, vistinskiot anga`man okolu kampawata sepak bi bil moèn so opred-eleno ureduvawe na zatvorskoto otpu{tawe. Imaj}i ja vo vid va`nosta na izborite vo demokratskiot proces, dobra praktika bi bila vo takvi slu~ai zatvorskite upravi da pokaàt apsolutna diskrecija bez ogled na nivnite stavovi za, ili protiv angaìraweto na zatvorenikot vo izborite za izbornata slu`ba.(MSV, str. 163-164)

b) Telefonirawe

^len 141

(1) Na osudenoto lice moè da mu se dozvoli telefonski raz-

govor. (2) Po barawe na semejstvoto, telefonski razgovor so

osudenoto lice }e se dozvoli ako e potrebno na osudenoto lice ne{to itno da mu se soop{ti {to ne trpi odlagawe.

(3) Telefonskiot razgovor vo ustanova od zatvoren vid i vo zatvoreno oddelenie se vr{i vo prisustvo na slu`beno lice.

________________________ 1. Mo`nosta da se koristi telefonot za ostvaruvawe na komun-

ikaciite na osudenoto lice so negovite bliski i prijateli e od izvonredna va`nost za normalizacija na nivnite odnosi so nadvore{-niot svet. Taa mo`nost e od osobena va`nost za nepismenite i onie osudenici koi od bilo koi drugi pri~ini ne se vo sostojba da se dop-i{uvaat ili da ja koristat pogodnosta koja se sostoi vo koristewe na doma{no odsustvo. Za ostvaruvawe na vakvi komunikacii sekoja ustanova mora da ima telefonski govornici koi se stacionirani na soodvetno mesto.

Tro{ocite za telefonskiot razgovor pa|aat na tovar na zatv-orenikot.

2. Pravoto na telefonski razgovor vo prv red se odnesuva mo`nosta zatvorenikot da im se javuva na svite bliski od kaznano-popravnata ustanova. Postojat me|utoa i takvi ìvotni situacii koga

275

e mnogu va`no semejstvoto na da mu soop{ti nekoja va`na vest na zatvorenikot. Dokolku se raboti za takvi vesti {to ne trpat odlagawe telefonskiot razgovor }e go dozvoli deùrniot stare{ina na slu`-bata za obezbeduvawe. Vo takov slu~aj deùrniot stare{ina najprvin }e go zabeleì telefonskiot broj na povikuva~ot i otkako }e go proveri telefonskiot broj (na toj na~in {to }e se javi na istiot) ostava poraka za vremeto koga povikuva~ot moè da razgovara so zatvorenikot. Potoa go povikuva zatvorenikot vo dogovorenoto vreme da bide vo neposredna blizina do telefonskata govornica.

3. Vo ustanova ili vo oddelenie od zatvoren vid osudenoto lice moè da vodi eden razgovor vo traewe od 10 minuti edna{ na 14 dena. Baraweto za razgovor mora da se pobara so poseben obrazec koj mu se predava na zapovednikot ili komandirot na slu`bata za obezbeduvawe. Vo vrska so izvr{enite telefonski razgovori zapovednikot, odnosno komandirot se vodi posebna evidencija. Vo oddelni ustanovi, vo zavis-nost od posebni okolnosti {to se vo soglasnost so ku}niot red, telefonski razgovor moè da go odobri i socijalniot rabotnik na ustanovata. Ovie razgovori zadolìtelno se prislu{kuvaat, a doko-lku za toa ne postojat poinakvi mo`nosti prislu{kuvaweto se vr{i vo prisustvo na slu`beno lice.

Od tehni~}i pri~ini sekoga{ ne e mo`no da se vospostavi telefonska vrska vo sakanoto vreme. Upravata mora da vodi smetka za tie okolnosti i da bide strpliva vo koristeweto na ova pravo na osudenikot. Me|utoa toga{ koga zatvorenikot }e go dovr{i svojot telefonski razgovor treba uredno da se vrati vo prostoriite kade {to raboti ili prestojuva. Toga{ koga zatvorenikot go zloupotrebil telefonskoto javuvawe zadolìtelno e izrekuvawe na disciplinska kazna. Edinstvenata diciplinska kazna za vakvi prekr{oci moè da bide samo zabrana na telefonirawe vo vremenski periodi to~no opredeleni so ku}niot red ili pravilnikot za telefonirawe na kazneno-popravnata ustanova.

Vo ustanovi i oddelenija od poluotvoren i otvoren vid zatvor-enicite imaat pravo na sloboden pristap do telefonskata govornica vo sekoe vreme koe ne e pokrieno so tretmanski aktivnosti i da razgovaraat bez kontrola na nivnite razgovori.

276

v) Poseti

^len 142

Osudenite lica imaat pravo da primaat poseti na ~lenovite na

potesnoto semejstvo, a po odobrenie na direktorot na ustanovata moàt da gi posetuvaat i drugi lica.

________________________ 1. Odredbata e vo soglasnost so Pravilo 43 EZP: (1) Na

zatvorenicite mora da im se dopu{ti komunicirawe so nivnite semejstva i, so ogled na tretmanot, bezbednosta i redot, so licata ili pretstavnicite na nadvore{ni organizacii i, {to e mo`no po~esto, poseti od tie lica.

(2) Za pottiknuvawe na kontaktite so nadvore{niot svet mora da postoi mo`nost za dobivawe otsustvo vo soglasnost so celite navedeni vo IV del na ovie Pravila.

2. Kako ~lenovi na potesnoto semejstvo se smetaat: bra~niot drugar, decata roditelite, bra}ata i sestrite, posvoitelot i posvoen-ikot.

Soglasno prethodnoto i ku}nite redovi na kazneno-popravnite ustanovi, vo sekoja ustanova se vodat uredni kartoni vo koi to~no se nazna~eni licata {to imaat pravo da go posetat osudenikot.

^lenovite na potesnoto semejstvo moàt da gi posetuvaat osudenite lica sekoja druga nedela vo denovi i vremenskite termini opredeleni so ku}niot red na konkretnata ustanova. Niv moàt da im se odobrat i dopolnitelni poseti ili pak, ako toa posebni okolnosti go baraat, moàt da bidat opredeleni i podale~ni rodnini kako lica {to moàt da go posetat zatvorenikot. Postite od strana na staratelot ili branitelot na zatvorenikot ne se se priklu~uvaat kon brojot na dozvolenite poseti.

Za razlika od ~lenovite na potesnoto semejstvo za koi posetata e vostanovena kako pravo na osudenikot, posetata od drugi lica e samo mo`nost dokolku ja odobri direktorot na kazneno-popravnata ustan-ova. Direktorot, komu liceto {to saka da go poseti osudenoto lice }e mu se obrati so barawe, }e gi proceni pri~inite za posetata. Ako zak-lu~i deka tie se osnovani }e ja odobri posetata. Od seto toa proiz-leguva deka direktorot moè da dade odobrenie za vakva poseta, no na toa ne e obvrzan so ogled deka ne se raboti za pravo na strankata, odnosno na osudenoto lice. Bitno e i toa deka strankata sekoga{ mora da gi objasni pri~inite na posetata. I najposle, so ogled deka ne se raboti za pravo na osudenoto lice {to so ogled na toa ne moè nitu da

277

se obàli, dokolku ne go odobril baraweto za poseta na osudenoto lice direktorot na ustanovata nema obvrska pismeno da ja obrazloì svojata odluka.

Direktorot sekoga{ }e zabrani poseta ako postoi osnovano somnenie: 1. deka taa negativno }e vlijae na osudenikot, ili }e ja dove-de vo pra{awe negovata adaptibilnost kon normalniot ìvot, 2. deka se naru{uva procesot na negovata resocijalizacija, 3. deka se zagroz-uva bezbednosta na kazneno-popravnata ustanova ili na osudenikot.

Vo odnos na posetite na osudenite od lica koi ne se ~lenovi na nivnoto potesno semejstvo, direktorot na ustanovata sepak treba da se rakovodi od slednovo na~elo: - kontaktiraweto so licata nadvor od ustanovata treba da se pottiknuva vo site slu~ai koga go unapreduva dobroto povedenie na osudenikot za vreme na izdrùvaweto na kaznata ili usoglasuvaweto na negovoto odnesuvawe so normite na normalniot ` ivot.

Posetite se nadgleduvaat. Ako ne postoi strav od nivna zalou-potreba nadgleduvaweto moè da se ograni~i ili celosno da se ukine. Kontaktot me|u posetitelot i osudenoto lice treba da e vo nivnoto vidno, no ne i vo nivnoto ~ujno pole.

Kontroliranata poseta moè da bide ukinata sprema lica koi se klasificirani vo dobra klasifikaciona grupa. Ne se nadgleduvaat nitu posetite od strana na staratelot, branitelot ili socijalniot rabotnik koj po slu`bena dol`nost kontaktira so zatvorenikot. Me-|utoa vo slu~aj na zaloupotreba na ovie poseti upravnikot na ustano-vata moè da naredi i ovie poseti da se nadgleduvaat (kontroliraat).

Pri ostvaruvaweto na posetata na pripadnicite na doma{nite jazi~ni malcinstva im e dozvoleno da zboruvaat na nivniot jazik. Na posetitelite i osudenicite koi ne go vladeat makedonskiot jazik so ogled deka se stranci, dozvoleno im e da go koristat svojot jazik.

3. Ne postojat me|unarodni pravila za kontaktite na osudenite lica so ~lenovite na upravata, sudovite i parlamentot. Me|utoa vo mnogu zemji ovie kontakti se privile|irani - nivnite pisma ne se cen-zurirat, a posetite ne se nadgleduvaat. Ova e dobra praktika, za{to dozvoluva osudenite lica da gi iznesat svoite stavovi bez strav od ~lenovite na zatvorskiot personal. Istoto se odnesuva i na me|unar-odnite organizacii, osobeno na Komisijata za ~ovekovite prava i drugi tela za ~ovekovi prava. (MSV str. 158)

4. Posetitelite treba da se odnesuvaat taka {to nema da bide zagrozena celta na kaznata i pristojnosta vo odnesuvaweto. Vo vrska so toa, i drugite obvrski okolu posetata tie }e bidat predupredeni od strana na zatvorskata uprava. Tie natamu ne smeeat da vnesuvaat ni{to vo ustanovata pri ostvaruvaweto na neposredniot kontakt so zatvor-

278

enikot. Sekoja zloupotreba na posetata vo smisla na vnesuvawe i pred-avawe na zatvorenikot na bilo kakov predmet ili pari ima za pos-ledica zabrana na posetite od strana na toa lice za odreden vremenski period, ako toa lice e blizok srodnik na zatvorenikot, ili zasekoga{, ako toa lice ne e ~len na potesnoto semejstvo na zatvorenikot.

Od bezbednosni pri~ini treba da se nastojuva vkupniot broj na posetiteli vo tekot na edna poseta na zatvorenikot da ne bide pobrojna od tri lica. Isto taka vkupniot broj na posetiteli na eden zatvorenik koi neizmeni~no se smenuvaat ne smee da bide pogolem od 10 lica.

Koga se raboti za osudeni lica koi leàt ili se izolirani por-adi bolest, so dozvola na lekarot, direktorot na ustanovata moè da odobri poseta vo bolni~koto oddelenie dokolku so toa ne se zagrozuva bezbednosta ili zdravjeto na posetitelot ili osudenikot.

5. Lica koi ne se vraboteni vo ustanovata moàt da ostvarat grupni poseti zaradi razgleduvawe na istata samo so dozvola na di-rektorot na Direkcijata za izvr{uvawe na sankciite. Dozvolata moè da bide izdadena dokolku se odnesuva na sogleduvawe na problemat-ikata vo vrska so celite na izvr{uvawe na sankcijata. Posetitelite mora da se legitimiraat. Onie posetiteli koi pri sebe imaat pred-meti koe e opasno po redot i bezbednosta vo ustanovata pri vleg-uvaweto mora da gi predadat. Toa osobeno vaì za oru`je koe posetit-elot poradi vr{eweto na negovata javna slu`ba ima pravo i mora da go nosi. Pri posetata se predavaat i kameri, foto aparati i magneto-foni dokolku za ovie predmeti nema pismeno odobrenie od direktorot na Direkcijata deka moàt da se vnesat vo ustanovata. Vakva dozvola moè da se dade samo ako koristeweto na navedenite aparati e vo soglasnost so celite na izvr{uvaweto na kaznata i so li~nosta na posetitelot kako i so prethodno postignatiot dogovor so toa lice od koj proizleguva garancija deka video i tonskite snimki nema da se zloupotrebat po odnos na celite na izvr{uvaweto i li~nite interesi na osudenoto lice.

6. Vozila i te{ki i drugi golemi predmeti koi vleguvaat ili izleguvaat od krugot na ustanovata zadolìtelno se pregleduvaat i pretresuvaat.

^len 143

Osudenoto lice ima pravo, po negovo barawe da go poseti pol-

nomo{nikot {to go zastapuva vo negovite raboti. ________________________

279

Pravoto na osudenoto lice da bide poseteno od polnomo{nikot {to go zastapuva vo negovite raboti ne e ograni~eno. Toa zna~i deka na sekoe osudeno lice, koga za toa ima potreba, treba da mu se ovoz-moì vreme i prostor da komunicira i da se konsultira so svojot polnomo{nik bez odlagawe i bilo kakov pre}in ili cenzura. Vakvite poseti treba da bidat vo vidokrugot, no ne i vo ~ujnoto pole na zat-vorskiot personal. Ili so drugi zborovi ovie kontakti me|u osude-noto lice i negoviot polnomo{nik mora da bidat nepre~eni i od dov-erliva priroda (da se za~uva nivnata diskrecija).

^len 144

(1) Ako e osuden stranski dràvjanin, lice bez dràvjanstvo

ili begalec, konzularniot pretstavnik na negovata dràva ili na dràvata {to gi {titi nejzinite interesi, moàt da go posetuvaat osudenoto lice soobrazno so pravilata na me|unarodnoto pravo, pod uslovi na reciprocitet.

(2) Konzularniot pretstavnik e dolèn prethodno da ja najavi posetata vo ustanovata vo koja liceto ja izdrùva kaznata.

________________________ 1. Odredbata e vo soglasnost so Pravilo 38 SMP: (1) Na

zatvorenicite so stransko dràvjanstvo treba da im se dozvolat razumni olesnuvawa poradi odrùvawe na vrski so nivnite diplima-tski i konzularni prestavnici.

(2) Na zatvorenicite koi se dràvjani na zemji {to nemaat konzularni i diplomatski pretstavnici vo taa zemja, kako i na begalci i lica bez dràvjanstvo, treba da im se dadat isti olesnuvawa koga sakaat da se obratat do diplomatsko prestavni{tvo na dràva koja gi za{tituva nivnite interesi, ili do sekoja nacionalna ili me|unarodna vlast ~ija zada~a e da gi za{tituva.

Vo ovaa smisla i Pravilo 44 EZP: (1) Zatvorenicite so stra-nsko dràvjanstvo treba vedna{ da bidat informirani za nivnoto pravo da baraat kontakti i komunicirawe so diplomatskite i konzularnite pretstavni{tva na svojata zamja. Zatvorskata uprava mora vo polna mera da sorabotuva so tie pretsavnici vo interes na stranskite dràvjani vo zatvorot koi moàt da imaat posebni potrebi.

(2) Na zatvorenicite dràvjani na zemjata koi nemaat diplo-matsko ili konzularno pretsavni{tvo vo taa zemja, kako i na begal-cite i licata bez dràvjanstvo, treba da im se dozvolat sli~ni olesnuvawa za komunicirawe so diplomatskite pretsavni{tva na

280

zemjata koja vodi grià za nivnite interesi, ili so nacionalniot ili megunarodniot organ ~ija dol`nost e deluvawe vo interes na tie lica.

2. Najavata na posetata na osudenoto lice se vr{i preku Ministerstvoto za nadvore{ni raboti do Direkcijata za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii. Odgovorot na baraweto za posetata se prosled-uva po obraten redosled. Otkako e dobieno odobrenie, konzularniot prestavnik ja najavuva svojaat poseta vo kazneno-popravnata ustanova i, po prethoden usmen dogovor so direktorot na ustanovata za datumot i ~asot na posetata, ja ostvaruva istata.

3. Kontaktite so konzularnen prestavnik se dozvoluvaat, no inicijativata za niv, bez soglasnost na zasegnatiot zatvorenik, nikoga{ nema da ja prezeme zatvorskata uprava. Ova proizleguva od ~l. 36 st. 1 t. b i v od Vienskata konvencija za konzularnite odnosi. (Konv-encijata e ratifikuvana od strana na Sojuzniot izvr{en sovet na SFRJ na 24 april 1963 godina. Republika Makedonija kako nezavisna i samostojna dràva i kako eden od sukcesorite na biv{ata SFRJ, se smeta deka e nejzin potpisnik so datumot na potpi{uvaweto na konvencijata od strana na SFRJ). Odredbata od konvencijata glasi: a) Ako zainteresiranite toa go baraat, nadle`nite organi bez odlagawe }e go izvestat konzulatot na dràvata na imenuvaweto ako na negovoto konzularno podra~je dràvjaninot na taa dràva e li{en od sloboda, zatvoren, staven vo pritvor ili zadràn na koj bilo drug na~in. Isto taka bez odlagawe tie }e mu go dostavat na konzulatot sekoe soop{tenie koe e upateno od liceto li{eno od sloboda, zatvoreno, pritvoreno ili na drug na~in zadràno. Tie organi bez odlagawe moraat da go izvestat zainteresiraniot za negovite prava vrz osnova na ovoj stav. b) Konzularnite funkcioneri imaat pravo da posetat dràvjanin na dràvata na imenuvaweto koj e zatvoren, pritvoren ili zadràn na nekoj drug na~in, da razgovaraat i da se dopi{uvaat so nego i da se griàt da bide zastapuvan pred sudot. Isto taka tie imaat pravo da posetat dràvjanin na dràvata na imenuvaweto koj vrz osnova na sudska presuda e zatvoren ili zadràn na nivnoto konzularno poda~je. Me|utoa, konzularnite funkcioneri treba da se vozdrùvaat od posreduvawe vo korist na dràvjaninot koj e zatvoren, staven vo pritvor ili zadràn na koj bilo drug na~in, ako na toa zainteresiranite izri~no se protivat.

Site zatvorenici ne sakaat nivnite diplomatski pretstavnici od nivnata zemja da znaat za faktot deka tie se zatvoreni. Poradi toa e dobra praktikata zatvorskata uprava da ne dava informacii za zat-voraweto na licata bez nivna soglasnost. Zatvorskite upravi treba, pred sî, da gi informiraat zatvorenicite za nivnite prava spored ovaa odredba i Vienskata konvencija. Takvoto informirawe go vklu-

281

~uva pravoto na kontakt so nivnite ambasadi i/ili konzulati. Me|u-toa, treba da se zabeleì deka Vienskata konvencija isto taka go vostanovuva pravoto na zatvorenikot da se sprotivstavi na akciite vo negovo ime koi gi prezemaat konzularni ili diplomatski pretstav-nici od negovata dr ̀ ava.

Na ova mesto treba da se spomne deka Me|unarodniot komitet na

Crveniot Krst (ICRC) e dolèn da gi pomaga stranskite zatvorenici vo zemjite kade tie nemaat postojano diplomatsko ili konzularno prestavni{tvo, kade od nego se bara da se angaìra kako neutralen posrednik i kade ima postojana delegacija ili ima reguliran pristap do tie zemji. (v. MSV, str. 156-157 i Penolo{ki kompendium, str. 263-272)

^len 145

Pri vr{eweto na posetata, ovlasten rabotnik na ustanovata,

ako toa e potrebno zaradi bezbednosta, moè da go pretrese liceto {to ja vr{i posetata.

________________________ Posetite na osudenite lica treba da se vr{at vo prostorii koi

pruàat prijatna atmosfera za razgovor i mo`nost za ostvaruvawe fizi~ki kontakt. Toa e od golema va`nost kako za posetitelite, osobeno ako toa se deca na osudenikot, taka i za samite osudenici za{to na toj na~in ne samo {to polesno i poprijatno se odrùvaat socijalnite kontakti, tuku ednovremeno se za~uvuva dignitetot na osudenoto lice. Na ovoj aspekt na kontaktot {to e vo tek, so osobena suptilnost treba da mu se pristapuva i od strana na zatvorskiot personal. Nivna glavna zada~a e sepak da spre~at bilo kakvo vnesuva-we i predavawe od strana na posetitelot na oru`je, droga, alkohol ili drugo nedozvoleno sredstvo, a potoa da ja sledat posetata. So drugi zborovi, sekoj postitel na osudenoto lice moè da bide pretresen pred da go ostvari potrebniot kontakt. Dokolku postojat osnovani somnevawa deka posetitelot poseduva nedozvoleni predmeti {to namerava da mu gi predade na osudenoto lice, takviot posetitel moè da bide podloèn na podroben pretres. Dokolku se dokaè osnovan-osta na somnevaweto, nedozvolenite predmeti }e se odzemat, posetata nema da se dozvoli a potiv posetitelot }e se prezemat soodvetni merki. Vo slu~aj da se raboti za obid na predavawe na oru`je i drugi opasni predmeti, protiv posetitelot }e se podnese krivi~na prijava.

Bez prethodna dozvola na direktorot na ustanovata posetitelite ne smeat da im davaat nitu od zatvorenicite da primaat bilo kakvi

282

predmeti nitu pisma. Od toa se izzemeni samo proizvodite (artik-lite) koi ustanovata gi prodava na prostorot namenet za poseti i dokumentite koi staratelot, branitelot ili socijalniot rabotnik vo slu`bena funkcija mu gi predava ili gi prima od zatvorenicite.

^len 146

(1) Posetata na osudenite lica moè da trae do 60 minuti. (2) So ku}niot red na ustanovata se odreduva vremeto, na~inot

i dolìnata na traeweto na posetata. ________________________ Sekoja poseta na osudenoto lice od strana na ~lenovite na

negovoto semejstvo ili od drugi lica, moè da trae najdolgo do 60 minuti. Toa zna~i deka so ku}niot red na ustanovata ne moè da se propi{e poseta vo traewe podolgo od 60 minuti.

Vo zavisnost od vidot na kazneno-popravnata ustanova, raspol-oìviot prostor i vidot na posetata, vremeto, na~inot i dolìnata na nejzinoto traewe, razli~no e opredeleno vo ku}nite redovi na oddelnite ustanovi. Vo toj pogled me|utoa treba da se vnimava na izvesni op{ti pravila. Taka na primer vo pogled na vremetraeweto na posetata treba da vaì praviloto nejzinoto traewe da ne bide pokra-tko od 30 minuti. Toa minimalno vreme na poseta mo ̀ e i treba da bide prodolèno sekade kade {to toa posebni okolnosti toa go baraat i opravduvaat. Natamu va`no e toa vreme na~elno da bide opredeleno vo prepladnevnite ~asovi, i toa vo denovi koga osudenicite ne rabotat vo kazneno-popravnata ustanova. I na krajot, na~inot na koj se vr{i posetata treba da e voedna~en vo ustanovite od ist vid.

Dobra praktika vo nekoi zatvorski sistemi e onaa koja dozvoluva podolgi poseti ako posetitelite izminale dolg pat. Ponekoga{ se obezbedeni duri i posebni prostorii, hoteli, bara}i, prikolki itn. kade zatvorenicite moàt da gi pre~ekaat posetitelite koi }e ostanat podolgo vreme vo atmosfera koja pruà visok stepen na privatnost i intimnost. Ova e osobeno va`no za posetiteli koi so~inuvaat celo semejstvo.

Vo na{iot penitencijaren sistem, iako toa normativno ne e regulirano, dozvoleni se i seksualni kontakti me|u zatvorenikot i negoviot posetitel (tn. goli viduvawa). Iako ovoj sistem se odnesuva na "bra~ni poseti" i se ~ini deka e privilegija samo na zatvorenicite koi se vo brak, toj ~esto se odnesuva, i treba da se odnesuva, i na neven~ani parovi. Nakratko zaradi principot na odrùvawe norm-alni kontakti so nadvore{niot svet, vakvata praktika treba da se

283

podrùva vo relativno normalni uslovi, i dokolku se javuva dis-kriminacija vo koristeweto, da se normira vo ku}nite redovi na usta-novite. (v. MSV, str. 152)

g) Primawe na pratki

^len 147

(1) Osudenite lica imaat pravo da primaat pratki. (2) Vidot na predmetite i teìnata na pratkata se odreduvaat

so ku}niot red na ustanovata. (3) Pred vra~uvaweto na pratkata nejzinata sodrìna se

pregleduva vo prisustvo na osudenoto lice. (4) Osudenite lica imaat pravo da primaat pari~na pratka, so

koja raspolagaat soglasno ku}niot red na ustanovata. ________________________ 1. I pokraj toa {to zakonskite i podzakonskite propisi

obvrzuvaat zatvorskata uprava da se griì za site osnovni potrebi na osudenite lica, odredbata dozvoluva opredeleni produkti da im bidat dostaveni od nivnite bliski od nadvor. Ova pravo na osudenite lica im e garantirano poradi toa {to zatvorskata uprava ne e vo mo`nost sekoga{ da im go obezbedi ona {to tie sakat da go koristat vo zatvorski uslovi. Toa moàt da bidat pratki so obleka, odreden vid na hrana i bezalkoholni pijaloci, pribor za li~na higiena i drugi predmeti koi pridonesuvaat nivniot ìvot vo ustanovata da stane popodnosliv. Na ovoj na~in, vsu{nost, ~lenovite na semejstvoto go nadomestuvaat ona za {to trebalo da se pogriì dràvata .

Vo praktikata na koristeweto na ova pravo od strana na osudenite lica postojat opredeleni opasnosti koi vodat kon nepopr-avlivi {teti. Najprvin, toga{ koga nekoi osudenici primaat pove}e i poobimni pa}eti so najrazli~ni materijalni dobra od drugite, prvata opasnost e sozdavaweto nepremostlivi razliki me|ui onie koi "imaat" i onie koi "nemaat". Ova e osobeno voo~livo toga{ koga zatv-orskata uprava soo~ena so finansiki problemi ne e vo sostojba da gi zadovoli site potrebi na osudenite lica. Vo takvi slu~ai, osudenite lica koi nemaat pomo{ od nadvor bukvalno se prisileni na ropstvo od nivnite posre}ni soosudenici. Toga{ prvite obi~no im vr{at razni uslugi na vtorite samo za da dobijat ne{to od ona {to ovie go poseduvaat. Vo vakvi situacii od osobena grià na zatvorskiot perso-nal treba da bide spre~uvaweto na eksploatacijata me|u osudenicite.

284

Ottamu MSV prepora~uvaat na posebno vnimatelen odnos kon vulnerabilnite i stranskite osudeni lica.

Ottamu site pravni raboti me|u zatvorenicite (kako na primer, kupuvawe, razmenuvawe, podaruvawe, pozajmuvawe na predmeti, davawe zaem vo pari i sl) dokolku se napraveni bez prethodna soglasnost na upravata se zabraneti. Prekr{uvaweto na ovie propisi ima za posledica izrekuvawe na disciplinski kazni.

2. Sekoja kazneno-popravna ustanova vo svojot ku}en red gi regul-ira vidot na predmetite {to moè da gi sodrì edna pratka i teìnata na istata. Takvata pratka (pa}etot) me|utoa vo osnova ne sme da e pote{ka od 10 kg. i moè da gi sodrì samo slednive podaroci za osudenoto lice:

- Kafe, ~aj, {e}er, pakovano sirewe i ka{kaval, ~okolado, trajna salama, suvo meso, meso vo konzervi.

- Ovo{je koe podolgo stoi kako portokali, jabolka, suvo ovo{je, orevi, ovo{ni konzervi i sokovi.

- Torti, sitni kola~i, bomboni, sredstva za za jaknewe, xem, med i sl.

- Trieset kutii cigari. - Obleka i obuvki. Ispra}aweto na drugi artikli vo pa}etot za zatvorenikot e

dopu{teno samo dokolku za toa postoela prethodna dozvola od strana na upravata na kazneno-popravnata ustanova.

Vo pratkata ne e dozvoleno da bidat sodràni: alkohol vo bilo koja forma pa ni vo ~okolado, drogi, gotovi pari, lekovi, hrana koja ne moè da se konzumira bez prethodno prigotvuvawe (varewe, prè-we, pe~ewe), predmeti koi ja zagrozuvaat bezbednosta i drugi predmeti ~ie drèwe ne e dozvoleno vo ustanovata. Vo vrska so ovie proizvodi mora periodi~no da se vr{i kontrola i vo slu~aj da bidat pronajdeni kaj nekoe osudeno lice, zadolìtelno e nivnoto odzemawe bez obvrska za vra}awe ili ispla}awe nadomest, kako i izrekuvaweto na soodvetni disciplinski kazni.

3. Slu`bata za obezbeduvawe vodi kontrola za priemot na pratkite. Sodrìnata na pratkite se kontrolira na mesto opredeleno za taa namena od strana na direktorot na ustanovata. Paketite treba da se otvoraat vo prisustvo na zatvorenikot. Zabranetite predmeti moàt da se odzemat ili da mu se vratat na ispra}a~ot. Predadenite predmeti so koi pri otpremuvaweto ili ~uvaweto moàt da se predizvikaat povredi na lica ili {teta vrz samite niv, treba da se uni{tat. Takvata odluka mu se soop{tuva na zatvorenikot na kogo mu bil namenet paketot.

285

Od bezbednosni pri~ini mo`no e upravata da izvr{i zamena na produktite sodràni vo pratkata so produkti od ist vid i kvalitet od zatvorskata kantina.

4. Osudenoto lice moè da primi pari~ni prat}i samo preku po{tenska uplatnica. Toa zna~i deka na osudenoto lice ne moàt da mu se dadat pari na raka pri poseta ili da mu se ispratat gotovi pari vo po{tanski paket.

So parite so koi soglasno ku}niot red na ustanovata osudenoto lice moè slobodno da raspolaga moè da gi nabavuva onie proizvodi koi se vo proda`ba vo kantinata na ustanovata.

5. Kantinata koja se nao|a vo ramkite na ustanovata sluì za nabavki na neophodni ìvotni proizodi. Taa raboti opredelen broj saati sekoj den vo nedelata. Vo nea na zatvorenicite im e ovozmoèno da kupuvaat predmeti za sekojdnevna upotreba. Upravata na ustanovata utvrduva lista na predmeti i artikli koi se na raspolagawe za kupuvawe. Samo so posebno odobrenie od strana na upravata, vo kanti-nata moàt da se nabavat i kupuvaat proizvodi koi ne se staveni vo listata za proda`ba. Vo kantinata zatvorenikot moè so negovite zaraboteni i doma{ni pari, ili so negoviot xeparlak da kupuva prehrambeni ili drugi proizvodi {to mu se nudat vo ustanovata, kako i sredstva za higiena i nega na teloto. Ustanovata treba da se griì za nabavka na takvi proizvodi vo kantinata koi odgovaraat na èlbite i potrebite na zatvorenicite. Kupenite proizvodi se pla}aat vo gotovi pari.

Alkoholni pijaloci i proizvodi {to sodràt alkohol, kako i predmeti koi ja zagrozuvaat bezbednosta ili ku}niot red na ustano-vata se isklu~eni od nabavuvawe i proda`ba na zatvorenicite vo kant-inata. Na zatvorenikot po lekarski nalog moè da mu se zabrani da kupuva opredeleni artikli za ishrana ako se somneva deka tie seri-ozno bi go zagrozile negovoto zdravje. Vo bolni~kite oddelenija po nalog na lekarot moè generalno da se zabrani kupuvawe na oddelni artikli za ishrana

Kantinata moè da se organizira vo samata kazneno-popravna ustanova ili da i se doveri na nadvore{no dràvno ili privatno preprijatie. Vo na~elo ne smee da se dozvoli kantinata da ja vodi osudeno lice.

286

15. Sklu~uvawe na brak na osudenite lica

^len 148

(1) Za vreme na izdrùvaweto na kaznata osudenoto lice moè

da sklu~i brak. (2) Ako ne postojat uslovi brakot da se sklu~i pred nadle`niot

organ na sloboda, sklu~uvaweto na brak se organizira vo posebna prostorija na ustanovata.

________________________ 1. Odredbata e vo soglasnost so EK. Soglasno ~l. 12 EK: Maòt i

ènata na vozrast za brak, imaat pravo da sklu~at brak i da sozdadat semejstvo spored nacionalnite zakoni so koi se regulira ostvaruvaweto na toa pravo. Pokraj toa soglasno odredbata od ~l. 5 na Protokolot br. 7 EK: Sopru`nicite uìvaat isti gra|anski prava i odgovornosti od privatno-praven karakter vo me|usebnite odnosi, vo svojot odnos kon svoite deca i vo pogled na brakot, vo tekot na brakot i vo slu~aj na razvod. Ovoj ~len ne gi spre~uva dràvite da prezemaat potrebni merki {to se vo interes na decata.

2. Brak me|u dve lica od sprotiven pol moè da se sklu~i ne samo me|u osudeno lice koe se nao|a na izdrùvawe na kaznata i slobodno lice, tuku i me|u dve osudeni lica koi istovremeno se nao|aat na izd-rùvawe na kaznata li{uvawe od sloboda. Takvite brakovi, po prav-ilo, treba da se sklu~uvaat pred nadleèn organ na sloboda. Samo isklu~itelno, ako ne postojat uslovi brakot da se sklu~i pred nadleèn organ na sloboda, sklu~uvaweto na brak se organizira vo posebna prostorija na ustanovata. Pod zakonskiot izraz "ako ne post-ojat uslovi" vo prv red treba da se podrazbere osnovanoto somnenie deka brakot se sklu~uva so edinstvena namera da se izvr{i begstvo od ustanovata.

16. Pogodnosti na osudenite lica

^len 149

(1) Za dobro povedenie i zalagawe vo rabotata, kako i za

pottiknuvawe na dobro odnesuvawe i za razvivawe na smisla za odgovornost i za interes i sorabotka vo tretmanot {to se sproveduva vo ustanovata, na osudenite lica moàt da im se dadat oddelni pogodnosti, kako {to se osobeno:

287

- prodolèni poseti ili poseti bez nadzor vo prostoriite na ustanovata,

- poseti vo posebni prostorii na ustanovata, - poseti nadvor od prostoriite na ustanovata, - sloboden izlez od ustanovata do 7 ~asa, - otsustvo do sedum dena vo tekot na godinata, - celosno ili delumno koristewe na odmorot nadvor od ustanov-

ata. (2) Uslovite i na~inot na davaweto na pogodnostite od stav 1

na ovoj ~len i drugi vidovi na pogodnosti so ogled na vidot na ustanovata se opredeluvaat so ku}niot red na ustanovata.

________________________ 1. Vo vrska so pogodnostite na osudenite lica ZIS sodrì

nekolku odredbi. Najprvin vo ovoj ~len dadena e normativna razrabo-tka na pogodnostite za polnoletnite lica osudeni na kazna li{uvawe od sloboda. Od negovata analiza moè da se vidi deka sodrì re{enija za: a) nadle`nosta pri dodeluvaweto na pogodnostite, b) kriteriumite i na~inot na nivnoto dodeluvawe, v) uslovite za nivno skratuvawe ili zamena, g) vidot na pogodnostite i, d) nivniot fakultatiten karakter.

a) Za dodeluvawe pogodnosti iako toa ne e naglaseno vo ZIS ovlasten e direktorot na kazneno-popravnata ustanova. Nivnoto dode-luvawe me|utoa ne e prepu{teno na negovata sopstvena inicijativa, tuku po predhoden predlog na komisijata sostavena od slu`bite na kaz-neno-popravnata ustanova.

b) Op{tite kriteriumi za dodeluvawe pogodnosti na osudenite lica spored ZIS se dobroto povedenie i zalagaweto vo rabotata, odgovorniot odnos i interes za sorabotka vo tretmanot {to se sprov-eduva vo ustanovata. Od nivnata konkretna razrabotka vo praktikata proizleguva deka toa se: nekoi posebni rezulatati od rabotata i povedenieto na osudenikot, prifatlivo povedenie na osudenikot vo me|u~ove~kite odnosi (primerni odnosi kon drugite osudenici i upravata), urednost i disciplina, u~estvo vo osudeni~koto samoorga-nizairawe, kulturno-zabavniot i fiskulturniot ìvot, pravilen odnos kon rabotata, u~eweto, dobrovolnite akcii i drugi aktivnosti, urednost vo iskoristuvaweto na ve}e dodelenite pogodnosti i sl.

Posebnite kriteriumi za dodeluvawe pogodnosti i na~inot na nivnoto koristewe soglasno ~l. 149 st. 2 ZIS se opredluvaat so ku}n-iot red na ustanovata. Me|u niv vo teorijata i praktikata obi~no se istaknuvaat: vidot na krivi~noto delo za koe i izre~ena kaznata, dol-ìnata na izre~enata i izdrànata kazna, vidot na oddelenieto vo koe se klasificirani osudenicite, recidivizmot, vremeto {to treba da pomine od eventualnoto disciplinsko kaznuvawe, i, samo nekoi karak-

288

teristiki (karakterni osobini) na li~nosta na osudenikot kako na primer, sklonosta kon begstvo i opasnosta od vr{ewe krivi~ni dela ili kr{ewe na javniot red i mir od strana na osudenikot dodeka e na sloboda, vr{ewe krivi~ni dela vo kazneno-popravnata ustanova, zdra-vstvenata sostojba na osudnikot i nekoi socijalni momenti (nostal-gija, potrebata da se izvr{at neodlo`ni polski raboti, ra|awe, smrt ili ènidba vo semejstvoto i sl.).

Posebnite kriteriumi imaat osobena uloga za sudbinata na pogodnostite. Tie treba da bidat vrzani za kvalitetite na li~nosta i za ìvotnata situacija na osudenicite so toa {to za sekoj poedinec mora da se po~ituva principot na individualizacijata. Me|utoa, za àl, nivnoto zna~ewe ne e dovolno sogledano pri izrabotkata na podzakonskite normativni akti i ostvaruvaweto vo penitencijarnata praktika. Od tie pri~ini se pojavuvaat slednive nadostatoci: 1. nedore~enost i nedoslednost vo propi{uvaweto na posebnite kriteri-umi za osudenicite od razli~ni klasifikacioni grupi, odnosno oddel-enija, i 2. vnesuvawe takvi kriteriumi {to go pravat bezpremeten stremeòt kon ostvaruvawe na op{tite uslovi za steknuvawe so pogosnosti.

v) Uslovite za ograni~uvawe na pogodsnostite se opredeleni so ~l. 172 st. 1 ZIS. Su{tinata na ovaa odredba e vo mo`nosta na osude-nicite koi gi povredile odredbite na ku}niot red, so zloupotreba na dadenite pogodnosti, da im se ograni~i dodeluvaweto na idni pogodnosti vo rok od 3 meseci.

g) So ogled na vidot vo ZIS se navedeni slednive pogodnosti: 1. prodolèni poseti ili poseta bez nadzor vo prostoriite na ustan-ovata, 2. poseti vo posebni prostorii na ustanovata, 3. poseti nadvor od prostoriite na ustanovata, 4. sloboden izlez od ustanovata do 7 ~asa, 5. otsustvo do 7 dena vo tekot na godinata i 6. celosno ili delum-no koristewe na odmorot nadvor od ustanovata.

Navedenite pogodnosti vo ZIS se samo egzemplarno dadeni, a so toa na penolo{ite rabotnici vo penitencijarnite ustanovi im e osta-ven {irok prostor za nivno zbogatuvawe so brojni modifikacii, i {to e osobeno va`no, so postojano vnesuvawe novi vidovi. Sistemot na pogodnostite e materija {to bara postojani promeni. Sozdavaweto nivni modificirani formi i novi oblici zna~at impulsi za poziti-vno razdviùvawe na prevospitnite procesi i ottamu se vo soglasnost so krakterot i dinamikata na toj sistem. Vo toj pogled posebnata uloga na praktikata, vo zavisnost od uslovite na ìvotot i reìmot vo peniterncijarnite ustanovi i strukturata na osudeni~kata popula-cija se sostoi vo toa da se opredelat tie formi no i da se vnesat vo normativnite akti na konkretnata kazneno-popravna ustanova.

289

Postoi me|utoa sfa}awe spored koe pogodnostite ne mora (ne e potrebno) normativno da se opredeluvaat. Toa se potkrepuva so mo`nosta od novnoto celosno nabrojuvawe i ostavaweto prostor za natamo{ni istraùvawa na novi pogodnosti so efikasno terapeutsko dejstvo. Ispravno mislewe e deka normativnoto regulirawe na pogod-nostite e sekako potrebno, pa duri i obligatorno vo site onie slu~ai koga vo praktikata }e se iskristaliziraat takvi vidovi {to imaat dokaàna motivaciona vrednost za prevospituvaweto. Nivnoto razrabotuvawe vo podzakonskite akti e potrebno od pove}e pri~ini. Imeno, na toj na~in se ovozmoùva zaokruùvawe na sistemot na pog-odnostite, makar i vo edna privremena celina. Natamu, sveduvaweto na nivnite vidovi na edna realna dimenzija, koja ne e, nitu moè da bide beskone~na, ja otstranuva opasnosta od raznovidni samovolija vo primenata. Normativnoto regulirawe e zna~ajno i zaradi osoznavawe na pogodnostite od samite osudenici, za{to samo toga{ koga tie ja znaat celokupnata lepeza na pogodnostite, se sozdava vistinska ref-erenca vrz koja soodnosot me|u storenoto i o~ekuvanoto moè da se interiorizira vo osudeni~kata svest.

I, na kraj, ne e bez zna~ewe {to me|u nepi{anite pogodnosti moàt da se najdat ili pojavat i takvi {to se od osobena konkretna vrednost za polo`bata na osudenikot vo ustanovata, a poradi opre-delena op{testvena klima izrazena preku javnoto mislewe, voop{to da ne se primenuvat, ili pak, da se primenuivaat samo za osudenici na opredeleni krivi~ni dela. Taka na primer, za bilo koj osudenik ne e seedno dali toj, nekoj drug ili nikoj nema da dojde do nekoja od sled-nive pogodnosti: podobruvawe na ishranata, rabota so posloboden nadzor ili bez nadzor, prefrluvaweto od pote{ka na polesna rabota, posebna pari~na nagrada, podobruvawe na uslovite na smestuvawe, dozvola za primena i raspolagawe so pogolema suma pari dobieni od nadvor i sl. Bez normirawe na ovie i sli~ni pogodnosti i nivno vleg-uvawe vo svesta na osudenikot te{ko moè poinaku da se protolkuva, osven kako posebna privilegija, odnosno kako vrednost {to se ~uva pod tezga za poseben prijatel, {to se razbira, treba i posebno da se plati.

d) Fakultativniot karakter na pogodnostite zna~i deka vo na{eto zakonodavstvo tie ne se tretiraat kako pravo na osudenoto lice, tuku kako opredelena vrednost {to po ispolnuvaweto na brojni uslovi, moè no ne mora da se dodeli.

2. Vo vrska so izvr{uvaweto na kaznata maloletni~ki zatvor postoi posebna odredba {to vo ZIS ja regulira materijata na pogodnostite. Stanuva zbor za ~l. 222 koj glasi: "Na maloletnoto lice, direktorot na ustanovata za maloletnici moè da mu dozvoli otsustvo

290

zaradi poseta na roditelite i semejstvoto"..."imaj}i go predvid povedenieto i zalagaweto na maloletnoto lice vo u~eweto i vo ustanovata za maloletnici". Otsustvoto moè da trae do 14 dena. Ots-ustvoto se odobruva po pravilo, za vreme koga ne se odrùva redovna nastava. Zakonodavecot ovde smetal za potrebno so posebna odredba da naglasi deka "na maloletnoto lice treba da mu se davaat pogodnosti koi }e go pottiknuvaat vklu~uvaweto vo aktivnostite vo ustanovata za maloletnici, razvivawe na pozitivnite crti na li~nosta i samopo~ituvaweto" (~l. 223 ZIS).

3. Kaj izvr{uvaweto na vospitnite merki dodeluvaweto na pogodnostite e prisutno samo kaj merkata Upatuvawe vo vospitno-popraven dom. Taka spored ~l. 317 ZIS direktorot na vospitno-popr-avniot dom moè da im odobri otsustvo na maloletnicite vo tekot na godinata do eden mesec zaradi poseta na roditelite ili bliskite rod-nini. Otsustvoto se dava, po pravilo, za vreme na u~ili{niot raspust i za vreme na praznici. Za maloletnicite {to se nao|aat vo vospitno-popravniot dom moè da se organizira zaedni~ko letuvawe nadvor od domot. Vremeto pominato na otsustvo ili zaedni~ko letuvawe se zasmetuva vo vremeto pominato vo domot.

4. Vo odnos na pogodnostite na osudenite lica SMP go sodràt samo Praviloto 70 koe glasi:"Vo sekoj zavod treba da se vovede sistem na pogodnosti prilagoden na razli~nite grupi na zatvorenici i razli~nite metodi na postapuvawe, za da se pottiknat na dobro postapuvawe razvivawe na smislata za odgovornost inivniot interes i sorabotka vo pogled na postapuvaweto.

V. Penolo{ki kompendium, str. 318-319. 5. Komisijata za predlagawe na pogodnosti treba da se sostoi od

neposredniot vospituva~ i instruktor i od pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe koj go vr{i nadzorot vrz osudenoto lice. Ovie lica go so~inuvaat promenliviot sostav na komisijata. Vo nejzinata rabota me|utoa u~estvuva i nepromenliv sostav koj go so~inuvaat: rakovodit-elot na prevospitnata slu`ba zapovednikot (ili komandirot vo poma-lite ustanovi) na slu`bata za obezbeduvawe i rakovoditelot na stopansko-instruktorskata slu`ba.

6. Sloboden izlez od ustanovata do 7 ~asa. Na osudenite lica so dobro povedenie i prikladen odnos kon rabotata im se dodeluva slobo-den izlez od ustanovata do 7 ~asa zaradi:

- zavr{uvawe na neodlo`ni pravni, delovni, semejni i drugi raboti dokolku toa za nego ne moè da go stori ustanovata vo koja ja izdrùva kaznata,

291

- odrùvawe na neophodnite vrski i odnosi so nadvore{niot svet, a osobeno so ~lenovite na svoeto semejstvo, prijatelite i drugi bliski lica.

Direktorot na ustanovata moè da mu dozvoli na osudenoto lice sloboden izlez od ustanovata do 7 saati, na primer, poradi u~estvo vo sudska parnica, ako moè da se pretpostavi deka liceto }e se javi na pokanata i ako ne postoi opasnost od zloupotreba ili begstvo.

Ako osudenoto lice na koe izlezot ne mu e dozvolen, e povikano na sud, vo dadeniot termin so soglasnost na direktorot na ustanovata moè sepak da bide izvedeno dokolku ne postoi opasnost od zloupo-treba ili begstvo. Na barawe od sudot direktorot na ustanovata }e naredi osudenoto lice da se vodi vo sudot so pridru`ba. Tro{ocite na sprovodot pa|aat na teret na osudenoto lice.

Na zatvorenicite koi se skloni kon begstvo i opasni za okolinata ne treba da im se dodeluvaat pogodnosti, ili toa treba da se pravi vo ograni~ena mera, se dodeka so svojot sevkupen odnos vo ustan-ovata, dokaàt deka go izmenile svojot stav kon op{testvenite vred-nosti. Me|utoa, na ovie lica, vo soglasnost so potrebite i nivnoto povedenie, moè da im se odobri otsustvo vo pridru`ba na nadzornik (so sprovod). Vo tie slu~ai direktorot na ustanovata spored okolnostite i potrebite na zatvorenikot go opredeluva traeweto na otsustvoto, no najdolgo do 7 ~asa.

7. Otsustvata do sedum dena vo godinata: a) vo kazneno-popravnite ustanovi od zatvoren vid treba po

pravilo da bidat dopu{teni najrano: - kaj kaznite zatvor, po izdràna edna tretina od kaznata, a

najbrgu po istekot na 6 meseci od kaznata. - kaj doìvotnata kazna zatvor, po 10 godini od izdrànata kazna. Vremeto pominato vo pritvor i prestojot vo drug zatvor mora da

se presmetani vo ovie rokovi. b) Vo pogled na po~etokot na koristeweto na otsustvoto vo

kazneno-popravni ustanovi od poluotvoren i otvoren vid, vaàt pravila opredeleni so ku}niot red koi voobi~aeno se od poliberalen karakter.

Ovie otsustva vo ustanovite od bilo koj vid, moàt da traat najdolgo 48 saati. Po ovoj osnov, vo nekolku navrati tekot na godinata, na osudenoto lice moè da mu se dopu{tat vkupno samo sedum dena. Me|utoa, iako toa ne e predvideno vo ZIS, osobeno vo ustanovite od poluotvoren i otvoren vid, treba da se smeta dozvoleno osudenikot da koristi najmnogu u{te pet dena otsustvo za vreme na dràvnite i religioznite praznici, se razbira ako toa so svoeto povedenie go zas-luùva.

292

Vo odnos na celosnoto ili delumnoto koristewe na godi{niot odmor nadvor od ustanovata isto kako i vo prethodniot slu~aj, pokraj zakonskite odredbi treba da vaàt i opredeleni pravila utvrdeni od samata praktika. Pritoa treba da se vodi smetka za opredelen srazmer me|u dodelenite denovi vo vid na otsustvo i dodelenite denovi vo vid na godi{en odmor. Dobra e onaa praktika koja trgnuva od slednive "presmetkovni" merila:

- dokolku zatvorenikot |i dobil i iskoristil site 12 dena otsustvo (sedum po osnov na st. 1 a. 5 plus pet dena po osnov na praznici), moè da dobie u{te samo polovina od godi{niot odmor nadvor od ustanovata.

- dokolku zatvorenikot dobil i iskoristil samo {est dena (50% od mo`nite maksimalni 12 dena po osnov na otsustvo od st. 1 a. 5), moè da mu se dozvoli celosno koristewe na godi{niot odmor nadvor od ustanovata.

Na ova mesto ne e izli{no u{te edna{ da se naglasi deka nitu otsustvoto, ni godi{niot odmot ne se pravo na osudenikot tuku samo mo`nost koja toj }e ja iskoristi dokolku ja zasluìl so svoeto povedenie i rabota vo ustanovata. Za onie zatvorenici koi gi ispolnuvaat ovie kriteriumi, bez ogled na vidot na ustanovata ili oddelenieto vo koe se klasificirani, vaàt navedenite merila koi go opredeluvaat vremenskiot maksimumum vo koj moè da se izleze nadvor od ustanovata.

Za vreme na otsustvoto ili godi{niot odmor zatvorenicite ne smeat da upravuvaat so motorni vozila bez izri~na dozvola i soodvetna bele{ka vo dokumentot za otsustvo, odnosno godi{en odmor.

Vnesuvawe na predmeti vo ustanovata po vra}aweto od otsustvo ili od godi{en odmor e dozvoleno samo so prethodna soglasnost na upravata na ustanovata dadena pred da se dodeli otsustvoto, odnosno godi{niot odmor.

Na zatvorenikot {to po vra}aweto od otsustvo ili do godi{en odmor e pod vlijanie na alkohol ili droga, ili ako zadocnil so vra}aweto, mu se izrekuva soodvetna disciplinska kazna.

Vo pogled na koristeweto na otsustvoto vo Preporaka R (82) 16 Komitetot na ministrite na vladite na dràvite ~lenki im prepora~uva:

1. na zatvorenicite da im se ovozmoùva otsustvo od zatvorot {to e mo`no pove}e bilo od medicinska, obrazovna, rabotna, semejna ili bilo koja druga osnova;

2. pri dozvoluvaweto na otsustvo da se zeme predvid slednoto: - prirodata i serioznosta na krivi~noto delo, dolìnata na

izre~enata kazna i vremeto na izdrànata kazna.

293

- li~nosta i odnesuvaweto na zatvorenikot i, ako postoi, rizikot za op{testvoto.

- okolnostite vo semejstvoto i op{testvoto koi moèbi se izmenile za vreme na negovoto izdrùvawe na kaznata,

- celta na otsustvoto, negovoto traewe, rokot i uslovite; 3. da mu se dozvoluva otsustvo {to e mo`no po~esto zemaj}i gi

predvid gorenavedenite okolnosti; 4. da mu se dava otsustvo ne samo na zatvorenicite od otvoren vid

na zatvori tuku i na zatvorenicite od zatvoren vid na zatvori, pod uslov toa da ne e vo sprotivnost so javnata bezbednost;

5. Pri davawe otsustvo od zatvor tamu kade {to e mo`no treba da se prezemat site merki na pretpazlivost, posebno za stranskite zatvorenici ~ii semejstva ne ìveat vo zemjata kade {to liceto e zatvoreno.

6. da se prezemat site merki na pretpazlivost pri davawe na otsustvo posebno na lica bezdomnici ili na lica koi se vo lo{i semejni odnosi;

7. da se razgleduva mo`nosta da im se dava otsustvo na lica {to se prekr{iteli na "bezbednosni merki" i koi se zatvoreni na nekoe drugo mesto {to ne e zatvor.

8. da se odbie davawe na otsustvo od zatvor kako disciplinska merka samo vo slu~ai ako se zagrozuva sistemot;

9. na zatvorenikot da mu se objasni kolku {to e mo`no podobro pri~inata za odbivawe da mu se dade otsustvo od zatvorot;

10. da se sozdadat uslovi negovoto barawe za dobivawe otsustvo od zatvor da se razgleduva povtorno;

11. da se vr{at konsultacii ne samo so upravata na zatvorot tuku i so drugi agencii i lica i da se bara nivna sorabotka i pridones za podobruvawe na funkcioniraweto na sistemot;

12. da se bara podr{ka od celiot zatvorski personal 13. da se obezbeduvaat potrebni sredstva za efikasno funkcio-

nirawe na sistemot; 14. odblisku da se nadgleduva i procenuva kontinuiranoto funk-

cionirawe i razvoj na sekoj sistem {to se primenuva za otsustvo od zatvor;

15. postojano da se informira javnosta za celite, rabotata i rezultatite od takviot sistem.

8. V. Penologija 2, str. 296-306.

294

17. Razmestuvawe na osudenite lica a) Progresirawe na osudeni lica

^len 150

(1) Osudenite lica vo tekot na izdrùvaweto na kaznata,

zavisno od rezultatite na vospituvaweto, povedenieto i zalagaweto vo rabotata, moàt da progresiraat od ustanova od zatvoren vo poluotvoren ili otvoren vid odnosno vo soodvetnite oddelenija na istata ustanova.

(2) Pobliski odredbi za vremeto {to treba da go pomine i uslovite {to treba da gi ispolni osudenoto lice vo ustanovata od opredelen vid ili vo soodvetno oddelenie na ustanovata od op{t vid se opredeluvaat so ovoj zakon i so op{tiot akt {to go donesuva direktorot na Direkcijata.

________________________ Osudenite lica treba da pominat najmalku edna tretinata od

izre~enata kazna vo zatvoreno oddelenie na kazneno-popravna ustano-va pred da se steknat so mo`nosta da bidat prerasporedeni vo poluot-voreno oddelenie na istata ili vo druga ustanova od poluotvoren vid.

Osudeni lica koi direkno se klasifikuvani vo ustanova ili oddelenie od poluotvoren vid, treba da pominat najmalku edna tretina od izre~enata kazna ili preostanatiot del od kaznata vo poluotvoren tretman pred da bidat prerasporedeni vo ustanova ili oddelenie od otvoren vid.

Kaj kaznite doìvoten zatvor, osudenicite mora da pominat najmalku 10 godini vo ustanova ili oddelenie od zatvoren vid, i najmalku 5 godini vo ustanova ili oddelenie od poluotvoren vid.


^len 151

(1) Za progresirawe na osudenite lica od ustanova od eden vo

ustanova od drug vid odlu~uva direktorot na Direkcijata po predlog na direktorot na ustanovata ili po barawe na osudenoto lice.

(2) Za progresirawe na osudenite lica od edno vo drugo oddel-enie vo ustanovata, pod uslovite od ~len 150 od ovoj zakon, odlu~uva direktorot na ustanovata.

(3) Povtorno barawe vo smisla na stavot 2 na ovoj ~len, osude-noto lice moè da podnese po istekot na 6 meseci od pravosilnosta na re{enieto so koe e odlu~eno po negovoto prethodno barawe.

295

________________________ V. objasnuvawa na ~l. 13.

b) Reprogresirawe na osudeni lica

^len 152

(1) Ako osudenoto lice so svoeto povedenie i odnosot kon

rabotata ne ja opravda doverbata za upatuvawe ili progresirawe vo ustanova od poliberalen vid, moè da bide vrateno od ustanovata so poliberalen vid vo ustanova od postrog vid odnosno vo soodvetno oddelenie na istata ustanova.

(2) Za vra}awe na osudenoto lice od ustanova so poliberalen vo ustanova od postrog vid po predlog na direktorot na ustanovata odlu~uva direktorot na Direkcijata.

(3) Za vra}awe na osudenoto lice od poluotvoreno odnosno otvoreno vo zatvoreno oddelenie na ista ustanova odlu~uva direktorot na ustanovata.

________________________ Vra}awe nazad od ustanova so poliberalen vid vo ustanova so

postrog reìm na izvr{uvawe na kaznata zadolìtelno se prezema ako osudenoto lice se obidelo da izbega ili da se samopovredi, i ako izvr{ilo napad ili namerno telesno povredilo slu`beno lice vo ustanovata ili drugo osudeno lice.

Reprogresiranoto osudeno lice moè povtorno da bide vrateno vo ustanova so poliberalen vid na izvr{uvawe na kaznata dokolku vo ustanovata so postrog reìm na izvr{uvawe pomine polovina od ostatokot na kaznata (formalna pretpostavka) i, se razbira, dokolku so svoeto odnesuvawe i rabotata vo ustanovata toa go zasluì (materilni pretpostavki).

V. objasnuvawa na ~l.13.

v) Premestuvawe na osudeni lica

^len 153

(1) Osudenoto lice po negova molba ili po predlog na dire-

ktorot na ustanovata moè da bide premesteno na natamo{no izdrùvawe na kaznata zatvor od edna vo druga ustanova od ist vid koga so natamo{noto prestojuvawe vo taa ustanova mu e zagrozen ìvotot ili telesniot integritet ili poradi negoviot prestoj vo

296

ustanovata na drugo osudeno lice ili koga so negovoto prestojuvawe vo ustanovata se zagrozuva bezbednosnata sostojba vo ustanovata.

(2) Za premestuvaweto odlu~uva direktorot na Direkcijata. (3) Protiv re{enieto na direktorot na Direkcijata moè da se

izjavi àlba vo rok od 8 dena po priemot na odlukata do ministerot za pravda.

________________________ 1. Osudeno lice moè da bide premesteno na natamo{no izdr`-

uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda od edna vo druga ustanova, ako e ispolnet eden od slednive uslovi: 1. ako na osudenoto lice poradi natamo{noto prestojuvawe vo taa ustanova mu e zagrozen ìvotot ili telesniot integritet, 2. ako potadi negoviot natamo{en prestoj vo ustanovata mu e zagrozen ìvotot ili telesniot integritet na drugo lice, ili, 3. ako poradi negovoto prestojuvawe vo ustanovata se zag-rozuva bezbednostata sostojba vo ustanovata.

Koga e ispolnet eden od gornite uslovi, spored bukvata na ZIS premestuvaweto moè da se izvr{i od edna vo druga ustanova od ist vid. Odredbata ne smee da se tolkuva strogo dogmatski, za{to vo toj slu~aj po ovoj osnov nema da postojat nikakvi mo`nosti da se bara i dozvoli premestuvawe na onie osudeni lica koi soglasno ~l. 33 ZIS, kaznata li{uvawe od sloboda ja izdrùvaat vo ustanova od zatvoren vid. Od tie pri~ini vo tolkuvaweto na zakonskiiot izraz od edna vo druga ustanova od ist vid, neophodno e da se koristi teleolo{kata metoda. Spored ova tolkuvawe treba da se zemaat predvid socijalnite okolnosti i odnosi koi sluàt kako osnova na opredelena norma {to taa gi regulira, od edna, i posledicite koi proizleguvaat od opredel-eno tolkuvawe, od druga strana, za da se otstranat onie posledici koi ne odgovaraat na celta na toj zakonski propis.

So teleolo{ko tolkuvawe na odredbata stanuva jasno deka idejata za vakvoto premestuvawe e da se izbegnat {tetnite posledici od prisustvoto na opredeleno osudeno lice vo opredelena sredina, koga za toa kako edinstvena mo`nost preostanuva promenata na taa sedina. Ottamu, koga ne postoi soodvetna ustanova od ist vid vo koja moè da se izvr{i premestuvaweto, postignuvawe na taa cel moè usp-e{no da se ostvari so premestuvawe vo soodvetno oddelenie na druga ustanova. Taka na primer, dokolku nesporno e ispolneta nekoja od oko-lnostite za negovoto premestuvawe, osudeno lice so tretman vo zat-voreno oddelenie na ustanova od zatvoren vid moè da se premesti vo zatvoreno oddelenie na poluotvorena ustanova. Takvo premestuvawe me|utoa ne moè da se izvr{i od maloletni~ki zatvor vo ustanova kade {to se izdrùva kazna li{uvawe od sloboda za polnoletni lica i obratno. Ova, so ogled deka ovde se pojavuva razlika vo izre~enata

297

kazna li{uvawe od sloboda i nemo`nosta maloletnite i polnoletnite lica da bidat smesteni zaedno. Ist slu~aj e koga postoi razlika i vo odnos na polot na osudenite lica. Vo takvi slu~ai, dokolku postojat prikladni uslovi i okolnosti, celta na premestuvaweto moè da se postigne edinstveno so premestuvawe na liceto od edno vo drugo oddelenie na istata ustanova.

Postapkata za premestuvaweto se pokrenuva po barawe na osudenoto lice ili po predlog na direktorot na kazneno-popravnata ustanova. Vo zakonot ne e predvidena mo`nost osudenoto lice da bide premesteno i po molba na ~lenovite na negovoto potesno semejstvo. Nema pri~ini ova mo`nost da im se uskrati na bra~niot drugar, deca-ta, roditelite, bra}ata i sestrite, usvoitelot i usvoenikot, osobeno so ogled na toa deka spored ZKP ovie lica moàt da predlagaat prezemawe na opredeleni dejstvija, ili da vloùvaat pravni lekovi vo sekoj slu~aj, osven ako na toa mu se protivi obvinetiot. Analogno na toa treba da se zeme deka barawe za premestuvawe na osudenoto lice vo soglasnost so ovaa odredba moè da podnesat i bliskite srodnici na osudenikot, se razbira, dokolku osudenikot izri~no ne se protivi na toa.

Direktorot na Direkcijata odlu~uva za premestuvaweto so odluka vo forma na re{enie.

3. Protiv odlukata na direktorot na Direkcijata osudenikot ima pravo na àlba. @albata se podnesuva vo rok od 8 dena po priemot na negativnoto re{enie. Vtorostepenot organ {to odlu~uva po àlbata na osudenoto lice e ministerot za pravda.

4. Vo site slu~ai koga se vr{i razmestuvawe (progresirawe, rep-rogresirawe i premestuvawe) na osudenoto lice od edna vo druga kazn-eno-popravna ustanova, zatvorskata uprava ima obvrska da mu ovozm-oì na osudenoto lice, vedna{ da gi izvesti ~lenovite na negovoto potesnoto semejstvo. Vakvata obvrska e vo soglasnost so Pravilo 44 (3) SMP vo koe se veli: ... Sekoj zatvorenik ima pravo vedna{ da go izvesti svoeto semejstvo za negovoto zatvarawe ili premestuvawe vo druga ustanova.

Izvestuvaweto za bilo kakvo razmestuvawe e neophodno zaradi odrùvaweto na komunikaciite i zaemnite odnosi na osudenikot so svoeto semejtvo i prijatelite. Vakvoto izvestuvawe sluì i kako za{-titna merka protiv "is~eznuvawata" i praktikata na postoewe prit-vor vo forma na izolirawe vo poseben zatvor, koi postojat vo nekoi zemji vo svetot. SMP ukaùvaat deka e pravo na samite osudeni lica da ja prenesat informacijata za bilo koj vid na razmestuvawe. Fakt e deka ova e osobeno va`no koga liceto e vo pritvor, {to e regulirano i so posebno pravilo - Praviloto 92 kade se veli: Na obvinetiot treba

298

da mu se ovozmoì vedna{ da go izvesti svoeto semejstvo za li{uvaweto od sloboda i da gi uìva site razumni pogodnosti za da moè da ostane vo vrska so semejstvoto i prijatelite i da gi prima nivnite poseti so edinastven uslov {to se odnesuva na ograni~u-vawata i nadzorot {to se potrebni i vo interes na sudskata istraga, bezbednosta i primerniot red vo ustanovata.

Obvrskata za izvestuvawe se odnesuva na zatvoraweto vo polici-ski kelii i na drugi mesta za zatvarawe. Porakata na ovie pravila e potvrdena i so Principot 16/1 KP koj glasi: Nabrzo po priveduvawe-to i po bilo kakvo premestuvawe od edno mesto na pritvor ili zatvor, pritvorenoto ili zatvorenoto lice ima pravo da gi informira ili da bara od odgovornite organi da gi informiraat ~lenovite na negovoto semejstvo ili drugi soodvetni lica za negovoto priveduvawe, pritvorawe ili zatvarawe ili za premestuvaweto i mestoto kade {to e staven vo zatvor.

Izvestuvaweto za zatvaraweto ili premestuvaweto }e se izvr{i "vedna{"(Pravilo 44 (3) SMP) ili "bez odlagawe" (Princip 16 (4) KP). Ne e dobro toa {to Principot 16/4 od KP dozvoluva izvestu-vaweto da se odloì za razumen period, ako toa e vo interes na potrebite na istragata. Pravilno e izvestuvaweto da se izvr{i najd-olgo za 24 ~asa (Kontrolen globalen izve{taj za ~ovekovite prava vo zatvor, 1993 str. 107). Ako zatvorenikot ne moè pismeno da izvesti, zatvorskata uprava e dol`na da mu pomogne da ja prenese informacija-ta. Ova e jasno zabeleàno vo Principot 16/3 KP: Ako pritvorenoto ili zatvorenoto lice e maloletnik ili pak ne e vo mo`nost da gi razbere svoite prava, nadle`niot organ na svoja inicijativa go prezema informiraweto za koe {to stanuva zbor vo ovoj princip. Posebno vnimanie }e mu se posveti na izvestuvaweto na roditelite ili staratelite.

g) Prekin na izdrùvaweto na kaznata na osudeni lica

^len 154

(1) Po molba na osudenoto lice ili po predlog na direktorot

na ustanovata, nadle`niot sud moè da go prekine izdrùvaweto na kaznata podolgo od 1 mesec poradi lekuvawe, koga ne postojat uslovi lekuvaweto da se sprovede vo ustanovata ili ustanovata da go upati vo soodvetna zdravstvena ustanova.

(2) Osudenoto lice na koe mu e dozvolen prekin na izdrùvaweto na kaznata zaradi lekuvawe e dol`no na sekoi tri

299

meseci da podnese potvrda na nadle`niot sud za negovata zdravstvena sostojba. Ako se utvrdi deka prestanale pri~inite poradi koi e odobren prekinot na kaznata, nadle`niot sud }e go otpovika re{enieto za prekin na kaznata. ________________________

1. Kaznata moè da se pre}ine samo ako osudenoto lice po~nalo so nejzinoto izdrùvawe. Za nejzino prekinuvawe podolgo od eden mesec isklu~ivo e nadleèn osnovniot sud {to ja donel prvostepenata presuda. Ovoj sud odlu~uva po molba na osudenoto lice ili po predlog na ustanovata. Molbata podnesena od strana na ~lenovite na potesnoto semejstvo na osudenikot i ovde treba da se smeta za dozvolena (v. objasnuvawa na ~l. 153).

Pri postapuvaweto po ovie molbi vo re{enieto so koe se uvaùva baraweto sudot treba da naglasi deka tro{ocite na lekuva-weto na osudenoto lice dodeka se nao|a na prekin na kaznata pa|aat na negov tovar.

Nadle`niot sud moè da go prekine izdrùvaweto na kaznata samo poradi lekuvawe na osudenoto lice koga ne postojat uslovi lekuvaweto da se sprovede vo ustanovata ili ustanovata da go upati vo soodvetna zdravstvena ustanova.

2. Zaradi spre~uvawe na zloupotrebi od bilo koj vid na institutot prekin na kaznata, osudenoto lice na koe mu dozvolen prekinot na izdrùvaweto na kaznata zaradi lekuvawe dol`no e da podnesuva medicinski potvrdi za sostojbata na negovoto zdravje, odno-sno za uspehot na lekuvaweto. Dokolku na osudenoto lice mu e odreden prekin na kaznata vo podolgo traewe dol`no e potvrdite da gi podnes-uva do nadle`niot sud na sekoi tri meseci. Ako od uvidot vo niv, sudot oceni deka prestanale pri~inite poradi koi bil odobren prekinot na kaznata, }e go otpovika re{enieto. Sudot }e postapi na istiot na~in i toga{ koga osudenoto lice ne odgovorilo na obvrskata za dostavuvawe na medicinski potvrdi za negovata zdravstvena sostojba.

3. Soglasno ~l. 168 ZIS osudenoto lice na koe mu e odbieno baraweto za prekin na kaznata ima pravo na àlba do povisokiot sud vo rok od 8 dena od priemotna re{enieto.

^len 155

(1) Na osudeni lica na koi im e izre~ena kazna zatvor, direk-

torot na Direkcijata moè da im go prekine izdrùvaweto na kaznata vo traewe do 30 dena, od pri~inite navedeni vo ~len 86 od ovoj zakon.

300

(2) Protiv re{enieto na direktorot na Direkcijata osudenoto lice ima pravo na àlba do ministerot za pravda vo rok od 8 dena od priemot na re{enieto.

________________________ 1. Za prekin na izdrùvaweto na kaznata do eden mesec odlu~uva

direktorot na Direkcijata. Vo toa se sostoi prvata razlika od prek-inot na kaznata za koj soglasno ~l. 154 re{ava sudot. Vtorata razlika e vo toa {to, sudot, moè da go prekine izdrùvaweto na kaznata samo poradi lekuvawe, dodeka direktorot na Direkcijata izdrùvaweto na kaznata toa moè da go stori spored bilo koj od osnovite navedeni vo ~l. 86 ZIS.

Od tie pri~ini treba da se vnimava na distinkcijata me|u insti-tutot odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor i institutot prekin na izvr{uvaweto na kaznata. Prviot institut moè da se primeni ako osudenoto lice ne po~nalo so izvr{uaweto na kaznata, a vtoriot, ako osudenoto lice po~nalo so nejzinoto izdrùva-we. Ovde e bitno i toa deka za odlagawe na po~etokot na izvr{uva-weto re{ava nadle`niot sud, a za prekin na izvr{uvaweto re{ava direktorot na Direkcijata.

2. Vtorostepenost na postapkata e obezbedena i protiv re{en-ieto na direktorot na Direkcijata. Imeno protiv odlukata na direk-torot na Direkcijata so koja se odbiva prekinot na izdrùvaweto na kaznata, osudenoto lice i ~lenovite na negovoto potesno semejstvo imaat pravo na àlba do ministerot za pravda vo rok od 8 dena od priemot na re{enieto.

^len 156

Vremeto pominato na prekin na kaznata ne se smeta vo izdrà-

nata kazna. ________________________ So ogled na toa deka za vreme na prekinot na izdrùvaweto na

kaznata, osudenoto lice se nao|a na sloboda i toa po sopstveno barawe, so cel da zadovoli nekavi li~ni ili semejni potrebi, prekinot na kaznata ne se smeta vo izdrànata kazna.

Sporedi ~l. 127 i 192.

^len 157

Ako po istekot na vremeto na prekinot na kaznata od ~lenovite

154 i 155 od ovoj zakon osudenoto lice ne se javi na natamo{no

301

izdrùvawe na kaznata, ustanovata vedna{ za toa }e go izvesti nad-le`niot sud koj }e prezeme zakonski merki za upatuvawe na osudenoto lice na izdrùvawe na kaznata zatvor.

________________________ Vo re{enieto na sudot (~l. 154) i direktorot na Direkcijata (~l.

155) so koe se prekinuva izdrùvaweto na kaznata pokraj osnovot poradi koj se usvojuva baraweto, zadolìtelno se opredeluva vremeto koga osudenoto lice dol`no da se javi zaradi prodolùvawe so izdrùvaweto na kaznata.

Ako osudenoto lice ne se javi na izdrùvawe na kaznata na denot opredelen vo re{enieto na sudot, odnosno vo re{enieto na direktorot na Direkcijata, kazneno-popravnata ustanova vedna{ go izvestuva nadle`niot sud da prezeme zakonski merki za upatuvawe na osudenoto lice na izdrùvawe na kaznata zatvor.

^len 158

Prekin na izdrùvaweto na kaznata moè da opredeli i nadle-

`niot sud koga re{ava po nekoi od vonrednite pravni sredstva podneseni od strankite vo krivi~nata postapka.

________________________ Odredbata e vo soglasnost so ~l. 396 st. 4 i ~l 414 st.5 ZKP. V. objasnuvawa na ~l. 92.

18. Odnos na slu`benite lica sprema osudenite lica

^len 159

(1) Slu`benite lica vo ustanovite vo izvr{uvaweto na svoite

rabotni obvrski, ostvaruvaweto na tretmanot i voop{to vo kontaktite ili komunikacijata so osudenite lica treba da se odnesuvaat so dol`no vnimanie kon nivnata li~nost, spokoen pristap, tolerancija, takti~nost, serioznost i neophodna cvrstina i pravi~nost, {to }e ja pottiknuva nivnata samopo~it i ~uvstvo na li~na odgovornost.

(2) Slu`benite lica svoite obvrski treba da gi izvr{uvaat ~esno i nepristrasno, bez zloba i lo{a namera, nezavisno od polo`bata, polot, rasata, nacionalnosta, veroispovedta i politi~kite uveruvawa na osudenite lica.

________________________

302

1. Spored Pravilo 48 SMP: Personalot sekoga{ mora da se odnesuva i da ja vr{i svojata dol`nost taka {to so svojot primer povolno }e vlijae vrz zatvorenicite i }e go predizvikuva nivnoto po~ituvawe.

EZP sodràt pove}e ~lenovi vo koi e dadena podrobna razrabotka na pra{awata koi se odnesuvaat na zatvorskiot personal. Vo Pravilo 51 EZP, se veli: So ogled na fundamentalnoto zna~ewe na zatvorskiot personal za pravilno funkcionirawe na zatvorskata uprava i postignuvawe na organizaciaskite i rehabilitaciskite celi, upravata mora apsolutna prednost da mu pridade na sproveduvaweto na pravilata na personalot.

Pravilo 52 EZP: Zatvorskiot personal po pat na obu~uvawe, sovetuvawe i pozitiven odnos na upravata kon niv mora da se potti-knuva kon postignuvawe na povisokite humani standardi, kon pogolema efikasnost i poseriozen odnos sprema svoite dol`nosti.

Pravilo 53 EZP: Zatvorskata uprava mora da mu posveti dol`no vnimanie na informiraweto na javnosta za ulogata na zatvorskiot sistem, kako i za rabotata na zatvorskiot personal so cel javnosta da ja sfati va`nosta na nivniot pridones za zaednicata.

Pravilo 56 EZP: Od site ~lenovi na personalot vo sekoe vreme mora da se o~ekuva primerno povedenie i ispolnuvawe na dol`nos-tite, so cel so svojot primer trajno da vlijaat vrz zatvorenicite i da go predizvikuvaat nivniot respekt.

Pravilo 59 EZP: Upravata mora da gi definira oblicite na organizacija i upravuvawe {to }e gi olesni komunikaciite me|u razli~nite kategorii na personalot vo ramkite na ustanovata, so cel da se obezbedi sorabotka me|u razli~nite slu`bi, osobeno vo pogled na postapuvaweto i rehabilitacijata na zatvorenivite.

V. Penolo{ki kompendium, str. 321-325. 2. Moderniot ìvot postavuva golemi socijalni barawa pred

vrabotenite vo kazneno-popravnite ustanovi. Tie mora da bidat sposobni za sorabotka so drugite rabotnici, da bidat to~ni, da go odrùvaat normalnoto rabotno tempo, da imaat soodvetna doza na tolerancija i da bidat vnimatelni. Od nivna strana osudenite lica treba da se tretiraat so spokojstvo, serioznost, cvrstina i pravi~nost kako i so po~it na nivnoto ~uvstvo na ~est i dostoinstvo. Tie se oslo-vuvaat so "Vie", a vo obra}aweto kon edno osudeno lice treba da se upotrebuva negovoto prezime, dokolku istoto mu e poznato na slu`-benoto lice. Vo ovaa smisla so odredbata posebno se potencira bara-weto od slu`benite lica da se odnesuvaat so dol`no vnimanie kon li~nosta na osudenite lica, so spokoen pristap, tolerancija, takti~-

303

nost, serioznost i neophodna cvrstina i pravi~nost, {to }e ja pottik-nuva nivnata samopo~it i ~uvstvo na li~na odgovornost.

Slu`benite lica imaat konkretni zadolènija i golemi obvrski kon osudenite lica. Nivna zada~a e na site osudenici da im |i obezbedat potrebnite uslovi na ìvot kako {to se: smestuvawe, ishrana, ve`bawe, zdravstvena za{tita i sloboda na izrazuvaweto na svojata verska pripadnost, da im davaat mo`nosti da se vklu~at vo konkretnite aktivnosti kako {to se: rabota, obrazovanie, stru~no usovr{uvawe, sport, rekreacija, hobi, da im ovozmoàt odrùvawe kontakti so svoite bliski, da se griàt za podgotvuvaweto za nivnoto otpu{tawe i sl. Vo izvr{uvaweto na ovie i brojni drugi zada~i, koi na ova mesto ne moàt nitu da se nabrojat, tie treba da nastapuvaat ~esno i nepristrasno, bez zloba i lo{a namera, nezavisno od polo`-bata, polot, rasata, nacionalnosta, veroispovedta i politi~kite uveruvawa na osudenite lica.

^len 160

Za vreme na rabotata i po izvr{uvaweto na rabotnite obvrski

slu`benite lica so svojot izgled i odnesuvawe treba da im sluàt kako primer na osudenite lica, postojano imaj}i go predvid zna~ewe-to na funkcijata i celite {to treba da se postignat od rabotata so osudenite lica, vo {to vidno mesto ima i nivniot li~en odnos.

________________________ Za uspe{no ostvaruvawe na svoite zada~i sprema osudenite od

slu`beniet lica se bara da se pridrùvaat kon osnovnite principi na tretmanot, da poseduvaat posebni svojstva i da manifestira posebno povedenie. Vo taa smisla se istaknuva deka slu`benikot treba da bide visoko {kolski i stru~no podgotven, dobro da gi poznava metodite na pedago{ko-andrago{kata rabota, da poseduva op{ta kultura, da bide strpliv i razumen, da pokaùva sposobnosti za razbirawe i soìvu-vawe so tu|ite te{kotii, no ne i da se identifikuva so osudenicite, da bide zainteresiran za osudenicite i vo svojata rabota da projavuva pogolemo zalagawe, da ima vreme za osudenicite, da pokaùva razbi-rawe za nivnata polo`ba i da im pristapuva prijatelski, da bide dru-{tven, no i sposoben za vladeewe so sebesi i da go sozdava i upot-rebuva svojot avtoritet, so svojot na~in na ìveewe i povedenie da im dava primer na osudenicite, da ne izdava besmisleni naredbi i zabrani, a sepak da insistira vrz strogoto drèwe pri odnesuvaweto vo ustanovata, da odrùva pravilni kontakti so osudenite i da ja odrùva i jakne nivnata doverba kon sebe i kon niv samite, sekoga{ da

304

bide gotov i da mu pomoga na osudenikot vo nadminuvaweto na aktu-elnite ìvotni te{kotii {to se plod na brojnite problemi, intrap-sihi~ki konflikti i sudiri na osudenikot so drugi osudenici, sem-ejstvoto i po{irokata op{testvena sredina.

^len 161

(1) Ustanovata i slu`benite lica gi prezemaat potrebnite me-

rki za postignuvawe i odrùvawe na visoko nivo na stru~nost i pro{iruvawe na znaewata i kompetentnosta na li~nosta koi neposredno izvr{uvaat raboti vo tretmanot na osudenite lica.

(2) Za ostvaruvawe na rabotite od stav 1 na ovoj ~len, direkto-rot na Direkcijata po predlog na ustanovata donesuva programa za postojano ostru~uvawe na slu`benite lica vo ustanovite.

(3) Ministerot za pravda donesuva kodeks za odnesuvawe na slu`benite lica vo izvr{uvaweto na rabotnite zada~i.

________________________ 1. Prezemaweto na potrebnite merki za postignuvawe i

odrùvawe na visoko nivo na stru~nost i pro{iruvawe na znaewata i kompetentnosta na li~nosta koi neposredno gi izvr{uvaat rabotite vo tretmanot e dol`nost na kazneno-popravnata ustanova.

Barawata sodràni vo odredbata naloùvaat potreba od iskustvo koe zatvorskiot personal treba da go ima i da go priemeni vo tekot na raboteweto a koe neraskinlivo e vrzano so obukata {to ja dobiva za vreme na rabotata. Zatvorskiot personal treba da poseduva socijalna ve{tina za da moè so samodoverba da se spravi so tenziite i situaciite {to predizvikuvaat problemi, razni stresovi i drugi nelagodni situacii vo ustanovata. Na personalot mu e potrebna takva ve{tina za da moàt da go odràt svojot avtoritet kaj osudenite lica koj po~iva na zdravi osnovi vo pristapot za{to se karakterizira so trezvenost, pravi~nost i humanost. Vo ovaa smisla se i Pravilo 47 SMP i Pravilo 55 EZP.

Pravilo 47 SMP: (1) Personalot treba da bide na soodvetno intelektualno ramni{te.

(2) Pred priemot vo slu`bata ~lenovite na personalot treba da posetuvat op{t i poseben kurs i da poloàt teoretski i prakti~en ispit.

(3) Po priemot vo slu`bata i vo tekot na karierata ~lenovite na personalot treba da go odrùvaat i nadopolnuvaat svoeto znaewe i svoite stru~ni sposobnosti preku posetuvawe na povremeno organizirani kursevi za usovr{uvawe.

305

Pravilo 55 EZP: (1) Pri vrabotuvaweto ili po opredelen periiod na steknuvawe so prakti~ni iskustva za personalot treba da se organizirat kursevi za izu~uvawe na nivnite op{ti i posebni dol`nosti, i teoretski i prakti~ni testovi, osven ako so ogled na nivnite kvalifikacii toa ne e potrebno.

(2) Vo tekot na rabotniot vek site ~lenovi na personalot mora da go odrùvaat i dokaùvaat svoeto znaewe i profesionalnite sposobnosti u~estvuvaj}i na interni kursevi {to upravata mora da gi organizira vo soodvetni intervali.

(3) Za personalot mora da se organizira steknuvawe na pobogato iskustvo i treninzi na visoko nivo za da na toj na~in se dokaàt nivnite profesionalni sposobnosti.

(4) Obu~uvaweto na personalot mora da go vklu~uva i objasnuvaweto vo vrska so barawata i primenata na Evropskite zatvorski pravila.

V. Penolo{ki kompendium, str. 321- 325. 2. Za ostvaruvawe na zada~ite vo vrska so podigaweto na

obrazovnoto i stru~noto nivo vo ostvaruvaweto na rabotite na spro-veduvaweto na tretmanot zaradi resocijalizacija na osudenite lica, sekoja ustanova izgotvuva posebna programa. Taa programa treba da e vo soglasnost so vidot na ustanovata i karakterisktikite na osuden-i~kata populacija. Programata za postojano ostru~uvawe na slu`be-nite lica vo ustanovata ja predlaga samata kazneno-popravna ustanova, a ja donesuva direktorot na Direkcijata.

So programata treba da bidat opfateni raznovidni organizac-ioni formi i metodi {to treba da pridonesat za odrùvaweto i pod-obruvaweto na stru~nosta zatvorskiot personal. Nakratko, vo prog-ramata mora da se predvideni aktivnosti ispolneti so nekoi od sled-nive sodrìni: postojano zapoznavawe so pozitivnite propisi od oblasta na izvr{uvaweto na sankciite; organizirawe na simpoziumi, sovetuvawa, seminari i kursevi vo Republikata i vo stranstvo zaradi zapoznavawe so novite oblici, metodi i sredstva na tretman; obezbedu-vawe i distribuirawe na doma{na i stranska literatura; ostvaruvawe na rabotni sredbi zaradi razmena na pozitivni iskustva me|u odelni slu`bi na kazneno-popravnite ustanovi, i sl. Personalot osobeno treba da go odrùva i podobruva svoeto znaewe i profesionalen ka-pacitet preku posetuvawe na kursevi za obuka ili osveìtelni kursevi. Za ostvaruvaweto na ovaa cel treba da bidat obezbedeni sood-vetni uslovi i prostorni kapaciteti. A za da se obezbedi i odrùva nivoto na profesionalna obuka na personalot, potrebno e da se obezbedi soodveten status, adekvatna plata i beneficii, vo soglasnost

306

so prirodata na rabotata kako i mo`nosti za profesionalen razvoj i napreduvawe vo karierata.

Celta na obukata treba da bide personalot da dobie jasna pret-stava za svoite dol`nosti i odgovornost vo pogled na resocijaliza-cijata i socijalnata adaptacija na osudenite lica, obezbeduvaweto na nivnite prava i za{titata na op{testvoto. Obukata treba, isto taka, da obezbeduva razbirawe na personalot na potrebata za sorabotka i koordinacija so soodvetnite organi, organizavii i drugi tela koi se zanimavaat so penitencijarnata problematika i pomo{ta i prifa-}aweto na osudenite lica po nivnoto izleguvawe na sloboda.

Pritoa, u{te pred da zapo~ne so izvr{uvaweto na svoite zada~i, treba da se ima predvid deka personalot treba da dobie obuka koja vo sebe vklu~uva instrukcii za prirodata na kaznata zatvor, celite na izvr{uvaweto i razli~nite modaliteti za primenuvawe na vospitnite i prevospitnite programi. Licata koi se opredeleni da gi izvr{uvaat kaznite treba da bidat so soodvetno obrazovanie, li~no sposobni, i, sekoga{ koga toa e mo`no, u{te vo startot, da imaat opredelena stru~nost, soodveten profesionalen interes i prakti~no iskustvo. Pri nivnoto vrabotuvawe sekoga{ treba jasno da bide nazna~eno i kakvi kvalifikacii se potrebni.

V. ~l. 18-21 OP USOO, Rezlolucija (66) 26 i Rezolucija 68 (24) - Penolo{ki kompendium, str. 385-388 i 199-200.

3. Vo penolo{kata literatura kaznata li{uvawe od sloboda se smeta kako edna od pote{kite kazni. Nejzinoto izdrùvawe stanuva u{te pote{ko ako licata {to rabotat vo kazneno-popravnite ustano-vi, kon osudenite lica ne se odnesuvaat na soodvetno humano i profes-ionalno nivo. Ottamu se zna~ajni nastojuvawata na sovremenata penitencijarna praktika za sozdavawe pravila na odnesuvawe vo odnos na dol`nostite na zatvorskiot personal kon zatvorenicite. Stanuva, vsu{nost, zbor za sozdavawe moralen kodeks na odnesuvawe na ovie lica kon zatvorenicite, ili poto~no za sozdavawe na nivna peniten-cijarna dontologija. Vo tie nastojuvawa zatvorskata slu`ba na Severna Irska ima doneseno mo{ne impresivni principi na odnesu-vawe. So ogled na nivnoto zna~ewe ovie principi moàt da posluàt kako dobar primer {to treba da se kopira i sledi i vo na{ata penit-encijarna praktika. Otamu na ova mesto gi prenesuvame vo celost:

I. DOL@NOSTI KON SLU@BATA

1. Celosno }e se posvetam na svojata profesija, celite i zada~ite na zatvorskata slu`ba

307

Pripadnicite na zatvorskata slu`ba treba postojano da go odr`-uvaat ugledot i ~esta na svojata profesija imaj}i vo vid deka na toj na~in se dava mo`nost za vr{ewe na zna~ajna slu`ba za op{testvoto - unapreduvawe na politikata od strana na vladata i deklariranite celi i zada~i na zatvorskata slu`ba. Vr{ej}i ja dol`nosta sekoga{ profesionalno, korektno i nepristrasno, sekoj poedinec }e se zdobie so samopo~ituvawe, a toa }e pridonese da se zgolemi ugledot na slu`-bata. Slu`benicite treba da go dadat svojot pridones za uspe{no vod-ewe na slu`bata so predlozi, a so toa da gi otstranat onie nedos-tatoci {to vodat kon zaguba na skromnite izvori so o{tetuvawe na sopstvenosta na slu`bata.

2. Ne smeeam da otkrijam nikakva informacija {to sum ja soznal vo tekot na rabotata, osven vo slu~aj ako vr{eweto na dol`nosta ili

zakonot toa go bara

Slu`benicite se dol`ni da dadat precizni informacii dobieni za vreme ili nadvor od rabotata {to moàt da gi poovredat interesite na slu`bata. Isto taka, slu`benicite se dol`ni da ja ~uvaat sekoja informacija, koja bi moèla da í na{teti na slu`bata ili ugledot na sorabotnicite od javnosta i od zatvorenicite. Inf-ormaciite za zatvorenicite se doverlivi i ne smeat da se davaat na neovlasteni lica.

Informaciite {to vo soglasnost so zakonskite barawa se do-bieni vo tekot na rabotata, mora da bidat celosni i vistiniti.

II DOL@NOSTI KON ZATVORENICITE

1. Kon zatvorenicite }e se odnesuvam kako kon li~nosti taka {to }e go pottiknuvam nivnoto samopo~ituvawe i ~uvstvo na li~na

odgovornost Slu`benicite mora da prifatat deka zatvorenicite se li~nosti

za sebe, sekoj so sopstveno minato, karakter i mislewe i spored toa kon niv treba da se odnesuvaat so uvaùvawe na nivnoata samopo~it i dostoinstvo.

2. Na site zatvorenici {to se pod moj nadzor }e im obezbedam dobri

uslovi i site prava {to im pripa|aat Slu`benicite imaat dol`nost da se griàt za site zatvorenici

{to se pod nivni nadzor bez ogled na nivnoto odnesuvawe vo ustanov-

308

ata. Ova dol`nost za grià ne vklu~uva samo zdrava, bezbedna i humana sredina, tuku i za{tita na pravata i obvrskite na zatvorenicite utvrdeni vo soglasnost so zakonot. Kon zatvorenicite sekoga{ treba da se pristapuva so razbirawe i postojano da im se ukaùva na nivnite prava.

3. ]e gi izvr{uvam site moi obvrski nepristrasno, bez zloba ili lo{a

namera i bez ogled na statusot, polot, rasata, nacionalnosta, verata, politi~kite uveruvawa ili nastojuvawa

Vr{ej}i gi savoite dol`nosti, slu`benicite mora postojano da

bidat svesni za potrebata od nepristrasnost. Osobeno treba da gi izbegnuvaat sudirite me|u svoite sopstveni religiozni ili politi~}i uveruvawa i svojata dol`nost za nepristrasnost kako ~lenovi na slu`bata.

4. Spored zakonot smeam da upotrebam samo tolkava sila vo vr{eweto

na obvrskite kolku {to e potrebno vo opredeleni okolnosti Nevozmo`no e da se opredeli kolkav stepen na sila e potreben za

sekoja situacija. Toa neizbe`no bara opredelena odgovornost za sekoj poedinec da dokaè deka silata ne e upotrebena bez potreba. Treba da se zapomne deka kako poedinci nie sme odgovorni za na{ite postapki i sekakva upotreba na sila vo izvr{uvaweto na dol`nostite mora da bide soodvetno objasneta i opravdana, dokolku e toa potrebno i pred sudot.

5. ]e nastojuvam da bidam diskreten, vozdràn, toleranten, takti~en,

cvrst i pravi~en Postojat slu~ai koga slu`benicite se povikani da u~estvuvaat

vo te{ki situacii so te{ki zatvorenici. Toga{ e bitno razumno da se upotrebat silite koi ni stojat na raspolagawe i da se postapuva odgovorno vo site situacii. Slu`benicite ne smeat nikoga{ svesno da go provociraat zatvorenikot bilo so zborovi ili so gestovi.

6. Na zatvorenicite treba da im sluàm kako primer so svojot izgled i

odnesuvawe Vo sredina kade postoi disciplina slu`benicite treba da bidat

profesionalni vo izvr{uvaweto na svoite dol`nosti. Tie treba da bidat pristojno oble~eni, dobro fizi~}i podgotveni i voop{to

309

odgovorni vo odnesuvaweto. Konsumiraweto na alkohol pri izvr{uva-weto na dol`nosta ne e vo soglasnost so profesionalnata pretstava na slu`bata. Slu`benicite treba, koga e mo`no da bidat primer {to }e vliae vrz zatvorenicite i da ja koristat sekoja mo`nost da gi podgotvuvaat za ìvot na sloboda.

III DOL@NOSTI KON OP[TESTVOTO

1. Za vreme i po rabotata treba da se odnesuvam na na~in vo soglasnost so mojata uloga kako javen slu`benik

Pripadnicite na zatvorskata slu`ba se javni slu`benici od koi

sekoga{ se bara vo soglasnost so zakonot da vodat ~esen ìvot vo ramkite na op{testvoto, izbeguvaj}i gi duri i najmalite prekr{uvawa na zakonot. Osobeno e bitno site site li~ni i finansiski raboti da se izvr{uvaat propisno.

2. ]e pokaàm visok stepen na samostojnost vo izvr{uvaweto na moite

dol`nosti Javnosta ima pravo da o~ekuva samostojnosta na pripadnicite na

slu`bata za obezbeduvawe da bide besprekorna. Naj~esto i nemoral-noto odnesuvawe doveduva do gubewe na nivniot ugled i doverbata kaj javnosta, a sekoe namaluvawe na standardite negativno se odrazuva vrz poedincite i slu`bata. Slu`benicite sekoga{ mora da gi izvr{uvaat svoite dol`nosti sovesno, qubezno i ~esno vo kontaktite so javnosta pri poseti, vo sudot ili vo drugi situacii. Kako javni slu`benici tie se odgovorni za sproveduvawe na nadzorot i bi tebalo da odgovaraat na upatena konstruktivna kritika. Spomnatata obvrska: dol`nosti kon slu`bata da ne se otkriva informacija dobiena za vreme na dolnosta ima primena i vo obvrskite kon op{testvoto.

III DOL@NOSTI KON SEBE I KON SORABOTNICITE

1. Sekoga{ }e se trudam da odràm visoko nivo na stru~nost i }e ja iskoristam sekoja mo`nost da go pro{iram i podobram svoeto zanaewe

i kompetentnost Steknuvaweto na znaewa, osobeno za ~ovekovoto odnesuvawe, e

neprekinat proces na ravoj na li~nosta i na profesijata. Slu`beni-cite treba da gi usovr{uvaat svoite profesionalni sposobnosti i da se zdobivaat so stru~ni znaewa i iskustva taka {to moàt podobro da

310

gi sovetuvaat i pottiknuvaat svoite kolegi i da odgovorat na profes-ionalnite barawa.

2. Nema da u~estvuvam nitu da toleriram drugi aktivnosti na potkup i

korupcija Slu`benicite ne smeeat, nitu za sebe nitu za drug, da prifatat

li~en ili poseben nadomestok so ogled na svojata profesionalna polo`ba. Ova moè da se javi kako rezultat na svesna korupcija ili, vo golem stepen kako zapostavuvawe na li~nite standardi.

3. Sekoga{ }e bidam lojalen i vnimatelen kon kolegite

Kon kolegite vo na zatvorsdkata slu`ba kako i kon onie koi

vr{at sli~ni dejnosti treba sekoga{ da se odnesuvame so po~it i razbirawe i takvata lojalnot nikoga{ ne treba da zna~i pro{tevawe na navredlivo odnesuvawe na drugi.

V. KOLOPZ i UEI - Penolo{ki kompendium, str. 36, 51 i 181- 201.

4. Kon seto ova, iako toa ne e predmet na regulirawe na odredbata, treba da se dodade edno izvonredno pra{awe {to e vo neposredna vrska so prethodno izloènoto, a toa e platata na zatvor-skiot personal. Dobrata plata e va`na od pove}e pri~ini. Dobro plateniot personal podobro }e gi ostvaruva obvrskite i barawata {to pred nego se postavuvaat, }e se namalat begstvata, tenziite i otporite, i vo krajna linija zatvorenicite }e bidat disciplinirani. Personalot treba da ima takvi primawa {to }e im ovozmoàt da imaat pristoen ìvoten standard. Tie treba da zarabotuvaat dovolno za da ne mora da prifatat druga dopolnitelna rabota. Sledniot aspekt na dobrata plata e {to taa go spre~uva personalot da podlegne na potkup. Nakratko, korupcijata doveduva do bezzakonie, nepravda, strav, nesigurnost, otsastvo na bezbednost, revolt i zagrozuvawe na ìvotot. (v. MSV, str. 228)

311

19. Za{tita na pravata na osudenite lica so upotreba na pravni sredstva

a) Pravni soveti i pravni sredstva na osudenite lica

^len 162

(1) Ustanovata e dol`na da im dava informacii i da im dava

pravna pomo{ na osudenite lica vo odnos na koristeweto na pravnite sredstva i prezemaweto na dejstvijata zaradi za{tita na nivnite prava.

(2) Osudenoto lice koe e nepismeno pravnoto sredstvo ili drug podnesok moè da go dade i na zapisnik vo ustanovata.

________________________ 1. Odredbata e vo soglasnost so ~l. 15 od Ustavot, kade se veli:

Se garantira pravoto na àlba protiv poedine~nite pravni akti doneseni vo postapka vo prv stepen pred sud, upraven organ ili organizacija ili drugi institucii {to vr{at javni ovlastuvawa.

2. Odredbata e vo soglasnost i so Pravilo 35 SMP i Pravilo 41(1) EZP i ednovremeno pretstavuva nadopolnuvawe na ~l. 96 ZIS so koj zatvorskiot personal se obvrzuva da gi informira osudenite lica za nivnite prava i obvrski za vreme na izdrùvaweto na kaznata i na~inot na nivnoto ostvaruvawe, kako i so propisite i pravilata (ku}niot red) koi se primenuvaat vo ustanovata.

Pravilo 36 SMP: (1) Sekoj zatvorenik mora da ima mo`nost sekoj raboten den da podnesuva molbi i àlbi do direktorot na zavodot ili do slu`benikot koj e ovlasten da go zastapuva.

(2) Molbite ili àlbite moàt da se predavaat na inspektorot na zavodot za vreme na vr{eweto na inspekciskiot nadzor. Zatvorenikot moè bez prisustvo na direktorot ili drugi ~lenovi na zatvorskiot personal da razgovara so inspektorot ili so drug slu`benik nadleèn za vr{ewe na inspekcijata.

(3) Sekoj zatvorenik ima pravo bez cenzura vo pogled na sodrìnata da podnese molba ili àlba do centralnata administ-racija na kaznenite zavodi, do sud ili do druga nadle`na vlast.

(4) Dokolku molbata ili àlbata ne e o~igledno drska ili bez sekakva osnova, treba bez odlagawe da se ispita i na zatvorenikot blagovremeno da mu se odgovori.

Pravilo 41 EZP: (1) Na sekoj zatvorenik pri vleguvawe vo ustanovata treba da mu se dade pismena informacija vo vrska so propisite koi vaàt za tretmanot na opredelena kategorija na zat-vorenici, za disciplinskite barawa na ustanovata, za propi{aniot

312

na~in na barawe na informacii i podnesuvawe na àlbi, kako i za site ostanati elementi nu`ni za odrùvawe na pravata i dol`nostite na zatvorenicite i prilagoduvawe na ìvotot vo ustanovata.

(2) Na zatvorenikot mora da mu se dade mo`nost za razgovor ili za upatuvawe na molbata ili poplakata na inspektorot ili na drug organ nadleèn za nadzor na zatvorot bez prisustvo na direktorot ili na drugite ~lenovi od zatvorskiot personal. Me|utoa àlbite protiv propi{aniet odluki moàt da se ograni~at na voobi~aenata postapka

(3) Na sekoj zatvorenik mora da mu se dopu{ti podnesuvawe na molba ili àlba vo tajnost do centralnata zatvorska uprava, do sudskite vlasti ili do drugo soodvetno telo.

(4) Sekoja molba ili poplaka upatena do zatvorskite vlasti mora da se razgleda i re{i bez odlagawe.

V.Penolo{ki kompendium, str. 318. 3. Od golema va`nost e {to seto ova se bara da se napravi pri

samiot priem na osudenikot vo ustanovata, {to zna~i u{te vo priemnoto oddelenie. So odredbata od ~l. 162 ZIS ova barawe se potvrduva, no istovremeno se istaknuva deka negovoto ostvaruvawe treba kontinuirano da prodolì za vreme na celiot tek na izdrù-vaweto na kaznata. So ovaa odredba isto taka se vostanovuva dol`no-sta na zatvorskiot personal da im dava pou}i i pravna pomo{ na osudenite lica vo odnos na koristeweto na pravnite sredstva i prez-emaweto na dejstvija za za{tita na nivnite prava. Bitno e i toa {to na nepismenite osudeni lica im se ovozmoùva pravnoto sredstvo ili drug podnesok da moàt da go dadat usmeno na zapisnik vo ustanovata. Nakratko dobroto funkcionirawe na ustanovata moè da stane u{te podobro ako postoi soodveten sistem na informirawe i efikasni merki za brzo i adekvatno zadovoluvawe na molbite ili re{avaweto na poplakite i àlbite na osudenite lica.

^len 163

(1) Osudenite lica za za{tita na svoite prava vo vrska so polo-

`bata i tretmanot vo ustanovata, po pra{awa vo vrska so osudata, kako i za za{tita na semejstvoto i negovite interesi, imaat pravo da podnesuvaat pravni sredstva, pretstavki i drugi podnesoci do nadle-`nite organi i drugi institucii i od niv da dobivaat odgovor.

(2) Pravnite sredstva, pretstavkite, drugite podnesoci od stav 1 na ovoj ~len i dobienite odgovori se upatuvaat i dobivaat preku ustanovata.

313

(3) Na pravnoto sredstvo, pretstavkata i drugite podnesoci i na obvivkata na dobienite odgovori vo ustanovata }e se konstatira vremeto i datumot na priemot i vedna{ }e se upatat do adresantot odnosno odgovorot }e mu se predade na osudenoto lice.

(4) Osudenite lica imaat pravo na diskrecija vo podnesuvaweto na pravnite sredstva.

________________________ 1. Osudenite lica imat pravo da podnesuvaat pravni sredstva,

pretstavki i drugi podnesoci do nadle`nite organi i drugi insti-tucii i od niv da dobivaat odgovor zaradi: 1. za{tita na svoite prava vo vrska so polo`bata i tretmanot vo ustanovata po pra{awa so osudata i, 2. za za{tita na semejstvoto i negovite interesi. Vo prviot slu~aj celta na mehanizmite za za{tita e da se odrì ili povrati redot i bezbednosta vo kazneno-popravnata ustanova. Penitencijar-niot sistem ne moè da go postigne toa ako celosno se potpira na prisilba, odnosno ako ne se zasniva na zakonskite odredbi koi gi priznavaat i za{tituvaat pravata na osudenite lica.

Zatvorskite neredi kako {to se {trajk so gladuvawe, begstvo od zatvorot, bunt, pa duri i samoubistvo, ~esto se dokaz deka osudenite lica ne se zadovolni od na~inot na koj se primenuvaat disciplinskite pravila ili deka tie nemaat doverba vo àlbenite mehanizmi koi im se na raspolagawe. Od druga strana ako zatvorskiot personal smeta deka disciplinskite mehanizmi ne se efikasni, svoite frustracii moè da gi prenesuva vrz osudenite lica so toa {to }e primeni brzi i nezakonski disciplinski kazni so {to natamu }e ja naru{i ramnoteàta na zatvoskiot sistem. Toa e dovolen dokaz deka discip-linskite pravila, vklu~uvajki |i i àlnite i postapkata za revizija koi go reguliraat zatvorskiot ìvot, dokolku se nesoodvetni moàt da vlijaat na postapkite na zatvorenicite i zatvorskiot personal vo nivnite zaemni odnosi. Ottamu e neophodno da se vloàt usilbi navedenite mehanizmi da se vo funkcija na celite na kaznata, da vlevaat doverba me|u zatvorskiot personal i osudenite lica koi }e |i smetatat za pravedni i efektivni.

Celta na vtorite mehanizmi e na osudenoto lice da gi koristi site pravni sredstva so koi ke gi ostvari svoite prava {to nadvor od kazneno-popravnata ustanova se povrzani so zakonskite interesi na negovoto semejstvo.

Pokraj gorenavedenoto, semejstvata na osudenite lica, nivnite braniteli kako i posetitelite na ustanovata od dobrovolni ili nevladini organizacii, po izvr{en razgovor so niv, moàt isto taka da podnesat àlbi vo ime na osudenikot. Ova nivno pravo proizleguva

314

od Praviloto 36 SMP i podednakvo se odnesuva kako na pritvoreni taka i na zatvoreni lica.

2. Na sekoe osudeno lice mu e ovozmoèno da podnese pravno sredstvo, pretstavka i drugi podnesoci bez cenzura na vistinskata sod-rìna, no vo soodvetna forma do Direkcijata, sudot ili do drugi sood-vetni organi. Pravnite sredstva, pretstavkite i drugite podnesoci i dobienite odgovori sekoga{ se upatuvat i dobivaat preku ustanovata. Dokolku o~igledno ne se frivolni (lekomisleni i nepristojni) ili bez osnova, na site pravni sredstva, pretstavki i podnesoci im se pristapuva vedna{ i bez odlagawe im se odgovara. Ottamu zatvorskata uprava treba so osobeno vnimanie da gi pregleda site podnesoci od osudenite lica, a zatvorskite slu`benici treba da go razberat toa kako del od nivnata primarna odgovornost.

3. Zradi pogolema sigurnost vo ostvaruvaweto na pravata na osudenite lica, na pravnoto sredstvo, pretstavkata ili drugite podnesoci i na obvivkite na dobienite odgovori vo ustanovata, }e se konstatira vremeto i datumot na priemot i vedna{ }e se upatat do adresantot, odnosno odgovorot }e mu se predade na osudenoto lice.

4. Mnogu ~esto osudenite lica od podnesuvawe pravni sredstva, pretstavki, àlbi i drugi podnesoci protiv zatvorskiot personal gi odvra}a stravot od primena na kazneni merki. Za da se obezbedi pogolema doverba na osudenicite kon penitencijarnata vlast i pogolema sigurnost deka sepak }e ja ostvarat za{titata na svoite prava, niv im e obezbedena diskrecija vo nivnoto podnesuvawe

^len 164

Osudenite lica imaat pravo na usmena poplaka do direktorot

na ustanovata ili lice ovlasteno od nego za povredeno pravo ili storena druga nepravilnost.

________________________ Sekoe osudeno lice ima pravo da bara priem i da se àli kaj

direktorot na kazneno-popravnata ustanova ili kaj, od nego ovlasteniot slu`benik, za povredeno pravo ili za bilo kakva druga storena nepravda vo vrska so izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda. Stanuva zbor za pravo na usmena poplaka koja osudenoto lice moè da ja koristi vo rabotnite denovi.

So odredbata osudenite lica se pottiknuvaat da podnesuvaat usmeni poplaki i da komuniciraat so zatvorskata uprava za nivnite problemi vo ustanovata. Ottamu direktorot na ustanovata, najmalku edna{ nedelno, a liceto ili licata {to toj }e gi opredeli, vo sekoj

315

raboten den treba da se slobodni ili, poblago re~eno, da najdat vreme za taa cel. Osudenite lica me|utoa ne samo {to treba da se ohrabrat da komunicirat so zatvorskata uprava za pote{kotiite {to gi imat, tuku kaj niv mora da se vlee i sigurnost deka kon nivnite poplaki i pretstavki od bilo koj vid }e se pristapi so seta serioznost. Za{to ako od bilo koi pri~ini zatvorenicite nemaat, ili od bilo koi pri~ini ja izgubat ve}e steknatata doverba vo takvata komunikacija, toa moè da rezultira so frustracii i bespomo{nost koi od svoja strana vodat kon brojni zatvorski neredi od sekakov vid. Osudenite lica ne smeeat da se ~uvstvuvaat zapla{eni pri podnesuvaweto na poplaki {to gi imat vo odnos na funkcioniraweto na zatvorskiot sistem, a zatvorskiot personal ima dol`nost da sozdade {to e mo`no poprijatelska i poopu{tena atmosfera za nivno podnesuvawe.

^len 165

(1) Osudenite lica imaat pravo i na pismena poplaka do

direktorot na ustanovata, vo rok od 8 dena od denot na povredata na pravoto ili od soznavaweto za povredata na pravoto.

(2) Nepismenite lica imaat pravo pismenata poplaka od stav 1 na ovoj ~len da ja podnesat na zapisnik pred slu`beno lice na ustanovata ovlasteno od direktorot na ustanovata.

________________________ 1. Odredbata jasno ukaùva deka sekoga{ koga li~no smeta deka

mu e povredeno bilo koe pravo zagarantirano so ZIS, osudenoto lice ima pravo da podnese pismena poplaka do direktorot na ustanovata. Ako liceto, koe smeta deka mu e povredeno nekoe pravo, e nepismeno, poplakata ja podnesuva na zapisnik pred slu`beno lice koe od strana na direktorot na ustanovata e ovlasteno za toa. Pritoa treba da se vnimava deka slu`benoto lice smee da bide ovlasteno samo da go primi osudenoto lice i negovata poplaka da ja sostavi vo pismena forma, a ne i za toa da odlu~uva dali }e ja dostavi do direktorot, ili pak da re{ava po navodite vo istata. Identitetot i dol`nostite na slu`benoto lice mora da im se poznati na site osudenici i do nego da se ima nepre~en pristap sekoj raboten den. Toa e od osobeno zna~ewe za sozdavaweto doverba vo institutot so koi im se ovozmoùva za{ti-tata na nivnite prava, no i zatoa da ne ja propu{tat mo`nosta za blagovremeno reagiraawe na sekoja storena li~na ili kolektivna nepravda. Toa osobeno ottamu {to zakonodavecot vo ime na dokaù-vawe na vistinata i brzinata na postapkata, predvidel deka pismena

316

poplaka moè da se podnese vo rok od osum dena od denot na povredata, ili soznanieto za povredata na pravoto.

2. Odredbite od ovoj ~len i ~l. 164 treba da se tolkuvaat i na na~in deka osudenite lica imaat ednakvo pravo usmeno da se poàlat ili da podnesuvaat pretstavki i àlbi do inspektorot na Direkcijata i vo tekot na inspekciskiot nadzor. Pritoa na osudenoto lice treba da mu se dade mo`nost da zboruva so inspektorot ili so drug inspek-ciski slu`benik bez prisustvo na direktorot ili drugi ~lenovi na personalot na kazneno-popravnata ustanova.

^len 166

(1) Direktorot na ustanovata e dolèn da gi ispita navodite vo

poplakata i da donese re{enie vo rok od 15 dena od denot na priemot na poplakata.

(2) Protiv re{enieto na direktorot na ustanovata ili dokolku direktorot ne se proiznese po podnesenata poplaka vo rokot predvi-den vo stav 1 na ovoj ~len, osudenoto lice ima pravo na àlba do Direkcijata vo rok od 8 dena.

________________________ 1. Toga{ koga }e dobie usmena ili pismena poplaka od osudeno

lice, direktorot na ustanovata e dolèn da ja razgleda so nu`no vnimanie i da gi ispita site okolnosti od zna~ewe za utvrduvawe na storenata povreda. Ako najde deka navistina stojat navodite bilo od usmenata ili od pismenata poplaka, negovata natamo{na obvrska e da se prezemat ~ekori so koi povtorno }a se vospostavi pravoto na osudenikot i, dokolku e mo`no, }e se popravat posledicite od store-naat povreda. Negova zada~a e isto taka da se ispitaat pri~inite na storenata povreda i, ako postojat osnovani somnenija deka povredata e storena so zloupotreba na slu`benata polo`ba, da se povede disciplinska postapka protiv storitelot.

Bitno e da se naglasi i toa deka, samo vo slu~aite koga poplakata e podnesena vo pismena forma, stoi i obvrskata na direktorot i negoviot odgovor da bide vo pismena forma, odnosno da donese re{e-nie koe mora da go izgotvi i da mu go dostavi na osudenikot vo rok od 15 dena od denot na priemot na poplakata.

2. Vo st. 2 e opredelen rokot na podnesuvawe na àlba na osudenoto lice do Direkcijata protiv re{enieto na direktorot na ustanovata ili negovoto ne proiznesuvawe po podnesenata poplaka od negova strana vo rokot od 15 dena. Ovoj rok iznesuva 8 dena.

317

^len 167

(1) Direkcijata e dol`na da gi ispita navodite vo àlbata i da

donese re{enie vo rok od 30 dena od priemot na àlbata. (2) Re{enieto na Direkcijata od stav 1 na ovoj ~len e kone~no i

osudenoto lice ima pravo na sudska za{tita. (3) Osudenoto lice ima pravo na sudska za{tita i vo slu~aj ako

ne dobie odgovor od Direkcijata vo rokot opredelen vo stav 1 na ovoj ~len.

________________________ 1. Obvrska na slu`benoto lice vo Direkcijata e vo rok od 30

dena da |i ispita navodite vo àlbata i za utvrdenata sostojba da donese soodvetno re{enie. So toa re{enie se vostanovuvaat povrednite prava i se otstranuvaat nepravilnostite.

2. Samo vo slu~aite koga gi iscrpelo mo`nostite so pravno sredstvo da se obrati do direktorot na ustanovata i potoa do Direk-cijata za izvr{uvawe na sankciite, i vrz osnova na toa obra}awe ne ja dobilo posakuvanata za{tita ili satisfakcija, osudenoto lice ima pravo da bara sudska za{tita.

Odredbata e vo soglasnost so na~eloto deka vo site slu~ai koga kr{eweto na diciplinata vo ustanovata se re{ava interno od strana na zatvorskata uprava, osudenoto lice ima pravo na àlba do povisoki instanci. Ova na~elo e potrebno glavno od dve pri~ini: 1. da se obez-bedi zatvorskiot personal da ne ja zloupotrebuva vlasta i postapkite preku koi se vr{i disciplinska kontrola nad osudenicite i, 2. da se popravat bilo kakvi zloupotrebi ili nepravilnosti koi se pojavuvaat vo upravata na zatvorskata disciplina. Vo funkcija na ova na~elo e i na~eloto deka osudenicite imaat pravo sekoga{ da bidat zapoznati so na~inite na pristap do povisoka instanca i da bidat pottiknuvani da ja koristat.

SMP ne sodràt odredbi koi se odnesuvaat na revizijata na povredata na pravata i disciplinskite kazni na osudenicite vo zatvo-rite. Me|utoa za potrebata od soodvetna forma na takva revizija e sodràna vo UDP^. Vo ~l. 8 UDP^ stoi: Sekoj ima pravo nadle`nite nacionalni sudovi efikasno da go {titat od delata so koi se kr{at osnovnite prava koi mu se priznaeni so ustavot i zakonite.

Vakvata opredelba ja potvrduva i MPGPP vo ~l. 2(3). Spored ovaa odredba dràvite imaat obvrska da: a) obezbedat deka vo odnos na bilo koe lice, ~ii prava i slobodi priznaeni so ovoj Pakt se povredeni, da raspolaga so pravni delotvorni àlbi, duri i toga{ koga povredata e storena od lica koi ja vr{ele svojata slu`bena

318

dol`nost. b) obezbedat nadle`nata sudska, upravna ili zakonodavna vlast, ili sekoja druga vlast {to spored zakonodavstvoto e nadle`na za toa, da re{ava za pravata na licata koi vloùvaat àlba i da razvivaat mo`nost za koristewe na sudski pravni lekovi. c) obezbedat nadle`nite vlasti da postapuvat po sekoja àlba koja {to }e bide usvoena kako opravdana.

Vo ovaa smisla i ~l. 13 EK: Sekoj ~ovek, ~ii prava i slobodi, priznaeni so ovaa konvencija se naru{eni, ima pravo na vistinski praven lek pred nacionalnite vlasti, duri i toga{ koga povredata na ovie prava i slobodi ja storile lica koi gi vr{ele svoite slu`beni dol`nosti.

Vo soglasnost so gorenavedenite i drugi megunarodni dokumenti e stipulirana i odredbata od ~l. 24 na Ustavot: Sekoj gra|anin ima pravo da podnesuva pretstavki do dràvnite organi i drugite javni slu`bi i na niv da dobie odgovor. Gra|aninot ne moè da bide povikan na odgovornost, nitu da trpi {tetni posledici za stavovite izneseni vo pretstavkite, osven ako so niv ne storil krivi~no delo.

^len 168

Protiv re{enieto na nadle`niot sud za prekin na kaznata

podolgo od 30 dena, kako i vo drugi slu~ai opredeleni so ovoj zakon, osudenoto lice ima pravo na àlba do povisokiot sud vo rok od 8 dena od priemot na re{enieto.

________________________ V. objasnuvawa na ~l.154.

^len 169

(1) Ako so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno, àlbata na

osudenoto lice ne go odlaga izvr{uvaweto na re{enieto protiv koe e izjavena àlba.

(2) Postapkata za za{tita na pravata na osudenite lica so upotreba na pravni sredstva e itna.

319

b) Pravo na àlba na osudenite lica do Komisijata za ~ovekovi prava i do Evropskiot sud za ~ovekovi prava

^len 170

(1) Osudenoto lice moè da podnese àlba do Komisijata za

~ovekovi prava i do Evropskiot sud za ~ovekovi prava na Sovetot na Evropa koga smeta deka mu se povredeni osnovnite ~ovekovi prava vo tekot na izdrùvaweto na kaznata.

(2) Na barawe od telata od stav 1 na ovoj ~len, direktorot na ustanovata celosno }e gi ispita àlbenite navodi na osudenoto lice i za utvrdenoto preku Ministerstvoto za pravda }e go izvesti soodvetnoto telo.

(3) Direktorot na ustanovata }e im ovozmoì na pretstavnicite na telata na Sovetot na Evropa neposreden uvid i razgovori so osudenite i slu`benite lica za utvrduvawe na sostojbite po àlba na osudenoto lice upateno do ovie tela.

________________________

I. SOSTAV I FUNKCIJA NA EVROPSKATA KOMISIJA ZA PRAVATA NA ÔVEKOT

1. Evropskata komisija za pravata na ~ovekot (vo natamo{niot

tekst Komisijata e nezavisen me|unaroden organ sozdaden vo soglasnost so EK. Komisijata postoi otkako EK stapi vo sila (na 3 septemvri 1953 i do denes e ratifikuvana od 30 dràvi na Sovetot na Evropa). Komisijata kako i Evropskiot sud za pravata na ~ovekot (vo natamo{niot tekst Sudot) e formirana za da osiguri visokite stra-nki dogovoreni~ki (vo natamo{niot tekst dràvite) da gi po~ituvaat obvrskite prezemeni so EK.

2. Spored ~l. 20 EK brojot na ~lenkite na Komisijata e ednakov na brojot na dràvite {to ja ratifikuvale EK (vo Sudot i Komitetot na ministrite ~lenkite na Sovetot na Evropa moàt da bidat prets-taveni bez ogled na toa dali ja ratifikuvale EK). Vo ~l. 21 EK e regu-lirana postapkata za izbor na ~lenovite na Komisijata, a vo ~l. 22 EK se opredeluva nivniot mandat koj iznesuva 6 godini so mo`nost za povtoren izbor. ^lenovite na Komisijata rabotat vo li~no svojstvo. Tie vo tekot na svojot mandat ne moàt da prifatat kakva i da e funkcija koja e nespoiva so nivnata nezavisnost, nepristrasnost i so su{tinskite ograni~uvawa {to proizleguvaat od mandatot (~l. 23

320

EK). Toa zna~i deka tie ne smeeat da baraat ili da primat upatstva od svoite vladi, nitu da im bidat podredeni na bilo koj na~in.

3. Komisijata se sostanuva koga toa okolnostite go baraat. Svikuvaweto go vr{i generalniot sekretar na Sovetot na Evropa (~l. 35 EK ). Taa sekoja godina odrùva najmalku 5 sednici od koi sekoja trae dve nedeli bez prisustvo na javnosta. Svoite odluki gi donesuva so mnozinstvo na glasovi na prisutnite ~lenovi, osven koga se raboti za odluki vo vrska so odredbite od ~l. 20 st. 3 i ~l. 29 EK. Nejzinite predmeti, dokumenti i bilteni se od doverliva priroda.

Komisijata ima postojan Sekretarijat sostaven od ugledni pravnici koj ja pomaga nejzinata rabota i igra zna~ajna uloga vo site fazi na postapkata {to se vodi pred nea.

4. Komisijata pod opredeleni uslovi moè da razgleduva àlbi od fizi~ko lice, nevladina organizacija ili grupa na poedinci vo koi se tvrdi deka od nekoja dràva im se naru{eni pravata i slobodite priznaeni so EK. Komisijata moè da go stori toa samo ako dràvata protiv koja e izjavena àlbata go priznala pravoto na individualna àlba, odnosno dala izjava so koja ja priznava nadle`nosta na Komisijata da ja razgleduva takvata àlba. Dràvite koi go prizna-vaat pravoto na individualna àlba se obvrzuvaat - nitu so edna merka da ne go popre~uvaat celosnoto i efikasno ostvaruvawe na ova pravo.

5. Pravata i slobodite {to mu se garantiraat na ~ovekot se

sodràni vo del I (~l. 2 i 18 ) od EK i vo ~etiri dogovori - Protokoli

(I, IV, VI, VII ) kon EK. Me|utoa dosega site dràvi sî u{te ne gi priznale obvrskite od Protokolite.

II. @ALBI [TO MO@E DA GI RAZGLEDUVA KOMISIJATA 1. Komisijata moè da gi razgleduva samo àlbite koi se

odnesuvaat na pravata i slobodite garantirani vo EK i vo spomnatite Protokoli. Me|utoa pokraj toa {to site dràvi ne gi prezele obvrs-kite od Protokolite, nekoi dràvi stavile rezervi ili dale izjava za osloboduvawe od ispolnuvawe na nekoi od obvrskite (v. ~l. 64 i 15 EK) i na toj na~in ja ograni~ile za{titata na opredeleni prava i slobodi.

2. Komisijata moè da gi razgleduva samo onie àlbi protiv dràvite koi ja dale neophodnata izjava (deklaracija) i koi se odnes-uvaat na okolnostite nastanati po opredeleni datumi. Tie datumi se razli~ni za razli~ni dràvi i zavisat od toa dali àlbata zasega vo naru{enoto pravo sodràno vo EK ili vo nekoj od Protokolite. Kom-isijata ne moè da razgleduva drugi àlbi osven onie koi se podne-seni od fizi~ko lice, grupa ili od nevladini organizacii vo koi se tvrdi deka nekoi od dràvite naru{ile nekoe od pravata ili

321

slobodite priznaeni vo EK ili vo Protokolite. Komisijata ne moè da razgleduva àlbi podneseni od treti lica nitu àlbi od op{t karakter.

Komisijata moè da razgleduva àlbi odnosno fakti koi se od nadle`nost na organi na javnata vlast (dràvna uprava, sudovi na soodvetni dràvi itn.). Komisijata ne moè da razgleduva àlbi naso~eni protiv fizi~ki lica i zdruènija na gra|ani.

3. Komisijata ne e apelacionen sud: taa ne moè nitu da poni{ti, ni da izmeni odluka donesena od nacionalnite sudovi. Taa isto taka ne moè da pledira da stane àlbena instanca nad nacionalnite instanci kon koja e naso~ena soodvetnata àlba.

III.OKOLNOSTI POD KOI KOMISIJATA MO@E DA RAZGLEDUVA PODNESENA @ALBA

1. Pred da se obrati so àlba do Komisijata soodvetnoto lice

(ili lica) ili nevladinata organizacija treba da se obidele da gi zadovolat svoite zakonski barawa preku iskoristuvawe na site mo`ni vnatre{ni pravni sredstva za za{tita. Samo koga dràvnite organi propu{taat da gi vostanovat povredenite prava ili da dadat pravi~en nadomest za negovata povreda, Komisijata (i/ili Sudot) ke go zemat slu~ajot vo postapka.

Vo pove}eto slu~ai toa zna~i deka podnositelot na àlbata najprvin treba da se obrati do najvisokite vnatre{ni sudski instanci vo ~ija nadle`nost e soodvetniot slu~aj. Neophodno e pravnite sredstva za za{tita da se iskoristat so zapazuvawe na soodvetnite rokovi i proceduralni pravila. Taka na primer, ako edna àlba vo posledna instanca upatena kon najvioskiot sud bila otfrlena so obrazloènie deka ne se zapazeni zakonskite rokovi ili deka ne se zapazeni pravilata na postapkata, Komisijata nema da bide vo sostojba da ja razgleda.

Neophodno e zna~i àlitelot da gi iscrpel site redovni pravni administrativni i sudski lekovi koi postojat spored vnatre{noto pravo: ne e nu`no da e napraven obid za iskoristuvawe na vonrednite pravni lekovi, institutot pomiluvawe i sl.

Za da utvrdi dali àlitelot gi iscrpel site vnatre{ni pravni lekovi, Komisijata gi razgleduva kako su{tinata na slu~ajot za koj se re{avalo na vnatre{en plan, taka i efikasnosta na pravnite lekovi koi postojat vo vnatre{niot praven sistem.

Otfrluvaweto na àlbata poradi toa {to vnatre{nite pravni lekovi ne se iscrpeni pretstavuva samo privremena pre~ka. Komisij-

322

ata moè da ja razgleda istata àlba, ako podnositelot ja povtori otkako }e gi iscrpi dostapnite vnatre{ni pravni lekovi.

2. Ako soodvetnoto lice (ili lica) ili nevladinite organizacii gi iscrpile site mo`ni pravni sredstva za za{tita i ne izdejstvuvale zadovoluvawe na svoite zakonski barawa, raspolagaat so rok od 6 meseci da se obratat do Komisijata. Rokot zapo~nuva da te~e od momentot koga e donesena odlukata na sudot ili drug organ koj odlu~u-val vo slu~ajot vo posledna instanca. Ako àlbata se odnesuva na presuda na sud, rokot zapo~nuva da te~e od momentot na vleguvaweto vo sila na kone~nata odluka so koja se potvrduva presudata po vloùva-weto na redovnite pravni lekovi.

Datumot od koj po~nuva da te~e {estomese~niot rok ne se odne-suva samo na denot koga e donesena odlukata od strana na nadle`niot vnatre{en organ, tuku i na denot koga àlitelot doznal za odlukata i bil vo mo`nost da podnese àlba do Komisijata.

3. Komisijata nema da ja razgleduva àlbata podnesena spored ~l. 25 EK ako taa:

- e anonimna, - ako vo osnova e istovetna so àlba za koja Komisijata ve}e

odlu~uvala ( princip res judicata ), ili, - koja e podnesena do nekoj drug me|unaroden organ (na primer,

Komitetot za ~ovekovite prava na ON). Vo poslednite dva slu~ai Komisijata moè da ja razgleda

àlbata samo ako taa sodrì novi fakti koi ne bile poznati vo mome-ntot na podnesuvaweto na prethodnata àlba ili nastanale otkako Komisijata se proiznela po predmetot.

4. Ulovite navedeni vo to~ka 1-3 se izloèni vo ~l. 26 I 27 EK. Vo nu`ni slu~ai sekretarot na Komisijata moè da dostavi infor-macija za na~inot na koj Komisijata gi tolkuva tie uslovi.

IV.OBRA]AWE DO KOMISIJATA ILI KAKO SE PODNESUVA @ALBATA

1. Ako zasegnatoto lice (ili lica) ili nevladina organizacija

oceni deka e `rtva poradi naru{uvawe na pravata ili slobodite proklamirani vo EK ili vo Protokolite, i ako smeta deka se zapazeni napred navedenite proceduralni uslovi, najprvin so pismo treba da se obrati do sekretarot na Komisijata na slednava adresa:

323

The Secretary

European Commission of Human Rights

Council od Europe

BP 431 R6

67006 STRASBOURG CEDEX

FRANCE

2. Pismoto treba da sodrì: - kratko obrazloènie na àlbata (ili àlbite), - ukaùvawe na pravoto (ili pravata ) i/ili slobodite, koi

spored nao|awe na podnositelot bile naru{eni. - spisok na pravnite sredstva za za{tita koi bile iskoristeni

vo soodvetnata dràva, - spisok na oficielnite odluki vo vrska so slu~ajot, datumite na

tie odluki, to~niot naziv na sudskata ili druga instanca koja gi donela odlu}ite i kratok opis na su{tinata na samata odluka (ili odlu}i).

3. Koga po povod na àlbata eventualno mu se potrebni dopol-nitelni informacii, dokumenti ili objasnuvawa, sekretarot na Komisijata vedna{ odgovara na sekoe pismo. Ako u{te vo na~eloto e o~igledno deka postoi pre~ka za prifatlivosta na àlbata, sekterarot za toa go izvestuva àlitelot.

4. Sekretarot vo odgovorot moè isto taka da poso~i na koj na~in Komisijata ja tolkuva EK vo porane{nite sli~ni situacii. Sekretarot ne moè da go sovetuva àlitelot vo vrska so pra{awa koi se odnesuvaat na zakonodavstvoto i praktikata na dràvata protiv koja e naso~ena àlbata (na primer da dava informacii, odnosno da ukaùva na pravnite sredstva za za{tita koi àlitelot treba da gi iskoristi vo taa dràva).

5. Ako od prethodno opi{anata korespondencija sleduva deka àlbata moè oficielno da bide registrirana i vo situacija koga saka da ostane na svojata àlba, sekretarot na àlitelot mu go ispra-}a neophodniot formular za oficielno podnesuvawe na àlbata.

6. Otkako àlitelot pravilno }e go popolni formularot i }e mu go isprati na sekretarot, predmetot se postavuva pred Komisijata.

7. Sekretarot na Komisijata vo sekoj slu~aj }e go informira àlitelot za tekot i razvojot na postapkata po negovata àlba.

324

V.POSTAPUVAWE NA KOMISIJATA PO PRIEMOT NA @ALBATA

1. Prva faza: prostapka za prifatlivost. Postapkata e regu-

lirana so Delovnikot na Komisijata. Spored ~l. 47 st. 1 od Delov-nikot koga propisno podnesenata individualna àlba }e bide zavede-na vo protokolot (registrirana), Komisijata mu ja doveruva na eden od svoite ~lenovi (izvestitel) zaradi razgleduvawe na nejzijata prifat-livost. Izvestitelot sam procenuva dali neposredno ke im se obrati na àlitelot ili na napadnatata dràva za dobivawe dopolnitelni informacii za su{tinski ili proceduralni pra{awa povrzani so àlbata. Toj me|utoa e dolèn na àlitelot da mu go podnese sekoe izvestuvawe {to go dobil od napadnata dràva i da pobara negovi komentari. Izvestitelot go zavr{uva razgleduvaweto na registrira-nata àlba so nacrt izve{taj vo koj dava preporaka vo vrska so prif-atlivosta na àlbata vrz osnova na gorenavedenite uslovi so predlog odluki ili drugi proceduralni merki. Izve{tajot go podnesuva do Komisijata koja moè da odlu~i deka àlbata e neprifatliva ili da ja simne od svojot spisok na slu~ai ili pak da predloì da go istr-aùva slu~ajot, barajki od stranite vo sporot da ispratat dopolnitelni informacii i pismeni komentari. Taa moè isto taka od niv da pobara usmeni objasnuvawa pri soslu{uvawe na strankite, bez prisustvo na javnosta.

So ogled deka vo ovaa faza postapkata pred Komisijata ne e javna i se ostvaruva vo pismena forma, podnositelot na àlbata ne e nu`no li~no da prisustvuva vo sedi{teto na Komisijata, vo Strazbur.

Ako toa moè da si go dozvoli àlitelot moè da bide pretsta-vuvan od advokat, iako samoto podnesuvawe na àlbi ne e usloveno so koristewe na negovite uslugi. Toga{ koga postapkata }e dostigne povisok stadium àlitelite koi ne se vo mo`nost da platat uslugi na branitel moàt da pobaraat da go ostvarat pravoto na besplatna pravna pomo{. Se razbira deka takva pravna pomo{ ne moè da im bide ukaàna vo momentot na podnesuvaweto na àlbata.

Komisijata odlu~uva za prifatlivosta na àlbata na eden od slednive na~ini:

- Donesuva odluka deka àlbata e neprifatliva so {to postapkata zavr{uva. Takvata odluka koja e kone~na i ne moè da se obàli se dostavuva do àlitelot, a ako toa go nalaga slu~ajot i do na-padnatata dràva. I pokraj takvata odluka sepak e mo`no predmetot povtorno da bide razgleduvan dokolku se pojavat novi informacii. Pritoa Komisijata e krajno restriktivna, baraj}i negovata àlba da

325

obezbedi informacii koi radikalno gi menuvaat okolnostite koi bile obezbedeni so prvata àlba.

- Donesuva odluka so koja àlbata se proglasuva za prifatliva. 2. Vtora faza: Postapka za vrednosta na predmetot -

prijatelsko poramnuvawe spored ~l. 28 EK. Dokolku àlbata se proglasi za prifatliva Komisjata pristapuva kon:

a) Utvrduvawe na faktite. Vo toj slu~aj taa raboti kako ist-raèn sudija. Spored ~l. 28 od Konvencijata"taa pristapuva kon razg-leduvawe na àlbata zaedno so pretstavnicite na stranite vo sporot i, dokolku ima potreba, sproveduva istraga za ~ija efikasnost zaint-eresiranite dràvi, po razmena na mislewa so Komisijata gi obezbed-uvaat site potrebni uslovi". Vo tekot na prou~uvaweto na faktite i argumentite na stranite (àlitelot i dràvata protiv koja e na-so~ena àlbata) Komisijata moè da povikuva svedoci i ve{taci, da vr{i uvid na mestoto ili da pobara od stranite da u~estvuvaat na soslu{uvawa, ako takvi ne se sprovedeni vo tekot na postapkata za prifatlivosta na àlbata.

b) Obid da se dojde do prijatelski re{enie na sporot. Komis-ijata na zainteresiranite strani im dava mo`nost so nejzina pomo{ da dojdat do mirno re{enie na sporot, so po~ituvawe na ~ovekovite prava utvrdeni vo EK.

Ako po nejzinitot obid dojde do prijatelsko re{enie Komisijata sostavuva kratok izve{taj i ja zavr{uva postapkata. Izve{tajot se dostavuva do zasegnatite strani, Komitetot na ministrite i do generalniot sekretar na Sovetot na Evropa. Istiot se objavuva.

Vo sprotivno, ako ne se postigne prijatelsko re{enie na sporot Komisijata podgotvuva izve{taj za slu~ajot koj treba da sodrì nejz-ino mislewe po pra{aweto dali nekoi od konkretnite fakti svedo~at za naru{uvaweto na edno ili pove}e prava i slobodi od strana na soodvetnata dràva. Va`no e isto taka da se znae deka ovoj izve{taj ima status na mislewe, a ne na zadolìtelna norma za zasegnatata dràva.

v) Simnuvawe na predmetot od spisokot. Komisijata moè da simne nekoj predmet od svojot spisok (da odlu~i da ja prekine rabotata na nekoja àlba) ne samo vo ovaa tuku vo sekoja druga faza od pos-tapkata. Toa spored ~l. 30 EK }e se slu~i dokolku okolnostite naveduvaat na zaklu~ok deka: a) podnositelot na àlbata nema namera da prodolì so postapkata ili, b) deka sporot e re{en, ili, v) deka postojat drugi pri~ini, koi gi utvrduva Komisijata i koi ne ja oprav-duvaat natamo{nata postapka po àlbata. Me|utoa, Komisijata moè da ja zadrì àlbata vo postapkata dokolku toa go bara po~ituvaweto na ~ovekovite prava utvrdeni so EK.

326

V. [TO STANUVA SO IZVE[TAJOT NA KOMISIJATA 1. Osven koga vo slu~aite utvrdila deka àlbata e neprifatliva

ili ja simnala od spisokot na predmeti, vo site ostanati slu~ai Komi-sijata donesuva izve{taj za àlbata {to ja razgleduvala. Takviot izve{taj na Komisijata se ispra}a do pravosudstvoto na zasegnatata dràva i do Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa. Ottoga{ zapo~nuva nova - tretata faza na postapkata koja po odnos na pra{a-weto dali î, ili ne î storeno naru{uvawe na EK ovde zavr{uva so kone~na odluka.

2. Otkako izve{tajot na Komisijata e ispraten do Komitetot na Ministrite zapo~nuva da te~e rok od 3 meseci vo koj predmetot ili mu se predava na Sudot za donesuvawe kone~no re{enie, ili ne mu se pred-ava na Sudot. Izve{tajot moè da mu se predade na Sudot samo ako dràvata protiv koja e podnesena àlbata ja priznala nadle`nosta na Sudot da gi razgleduva podnesenite àlbi protiv nea (~l. 46 EK).

3. Zavr{na faza. Predmetot moè da bide podnesen vo Sudot vo navedeniot trimese~en rok od samata Komisija ili od zasegnatata dr{ava. Vo toj slu~aj izve{tajot na Komisijata se objavuva vo naj-kratok moèn rok. Pretsedatelot na Sudot moè da odlu~i opredelen izve{taj ili del od nego da ne se objavuva.

Zasega podnositelot na àlbata nema mo`nosti samiot da go predade predmetot vo Sudot. Otkako }e vleze vo sila Protokolot br. 9 pod opredeleni uslovi na àlitelot moè da mu se dozvoli svojot slu~aj da go predava na Sudot. Ako àlitelot se re{i na toj ~ekor, grupa od tri sudii }e donese odluka dali sudot }e prodolì da go razgleduva toj slu~aj. Protokolot br. 9 e otvoren za potpi{uvawe na 6 noemvri 1990 godina i }e vleze vo sila otkako }e bide ratifikuvan od 10 dràvi.

Protokolot br. 9 }e vaì samo do momentot koga }e vleze vo sila na 12 maj 1994 potpi{aniot Protokol br. 11, a toa }e se slu~i edna godina otkako }e bide ratifikuvan od site strani na EK. Spored Protokolot br. 11 Komisijata }e bide ukinata i site nejzini funkcii }e bidat prezemeni od Sudot. Toga{ àlbite }e se podnesuvaat do Sudot i vo site slu~ai presudata }e se donesuva od oddelenieto na Sudot.

4. Ako predmetot e predaden vo Sudot, toj se proiznesuva vo vrska so nego i otkako javno }e gi soslu{a strankite opredeluva dali î ili ne î storeno naru{uvawe na EK. Odlukata na Sudot e kone~na i zadolìtelna za zasegnatata dràva.

Ako Sudot konstatira deka e storena povreda na pravo za{t-iteno so EK na `rtvata moè da i obezbedi spravedlivo zadovoluvawe,

327

obi~no vo vid na pari~no obe{tetuvawe i nadomestuvawe na tro{o-cite vo vrska so slu~ajot. Ispla}aweto go vr{i dràvata koja go izgubila predmetot.

5. Ako predmetot ne e predaden vo Sudot vo tekot na rokot od 3 meseci pra{aweto dali e ili ne e storena na pravoto za{titeno so EK se re{ava od strana na Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa. Toj obi~no go objavuva izve{tajot na Komisijata, a potoa ja donesuva svojata odluka po predmetot. Po obrazloèno barawe na dràvata koja e strana spored EK ili na Komisijata, Komitetot na ministrite moè da re{i opredelen izve{taj da ne se objavi.

Odlukata na Komitetot na ministrite vo konkretniot slu~aj sekoga{ e kone~na. Vo tekot na 1992-1993 Komitetot zapo~na so prak-tika na `rtvite poradi povredata na pravata priznaeni so EK da im obezbeduva pravi~no zadovoluvawe koe spored svojata su{tina i srazmer soodvetstvuva na ona {to bi bilo dadeno od Sudot.

Glava HI ODR@UVAWE NA REDOT I DISCIPLINATA

1. Dol`nost na osudenite lica za odrùvawe na redot i disciplinata

^len 171

(1) Redot i disciplinata se odrùvaat vo interes na

bezbednosta na ustanovata, za da se ovozmoì zaedni~ki ìvot na osudenite lica i za postignuvawe na celite na tretmanot.

(2) Osudenite lica se dol`ni da se pridrùvaat na odredbite na ovoj zakon i na ku}niot red, da gi ispolnuvaat obvrskite od programata za tretman i da se pridrùvaat na naredbite na slu`benite lica.

________________________ 1. Redot i disciplinata vo kazneno-popravnite ustanovi se odr`-

uvaat vo interes na 1. odrùvaweto na bezbednosta na ustanovata, 2. ovozmoùvaweto na zaedni~kiot ìvot na osudenite lica i 3. postig-nuvaweto na celite na tretmanot. Zaradi postignuvawe na seto ova osudenite lica se dol`ni da se pridrùvaat na odredbite na ovoj zakon i na ku}niot red, da gi ispolnuvat obvrskite od programata za tretman i da se pridrùvaat na naredbite na osudenite lica.

Ovie odredbi, vsu{nost se nadovrzuvaat na korpusot na pravi-lata od SMP i EZP koi vo celost glasat:

328

Pravilo 27 SMP: Redot i disciplinata treba da se odrùvat so seta cvrstina, no ne so pove}e ograni~uvawa odo{to e neophodno za odrùvawe na bezbednosta i dobro organiziraniot zaedni~ki ìvot.

Pravilo 29 SMP: Slednite pra{awa treba sekoga{ da bidat re{eni ili so zakon ili so pravilnik na nadle`nata administrativna vlast. a) Povedenito koe pretstavuva disciplinski prekr{ok, b) Vidot i traeweto na disciplinskite sankcii koi moàt da bidat izre~eni, c) Nadle`niot organ za izrekuvawe na tie sankcii.

Pravilo 30 SMP: (1) Zatvorenikot moè da bide kaznet samo ako toa e vo soglasnost so odredbite na opredelen zakon ili pravi-lnik i nikoga{ dva pati za ist prekr{ok.

(2) Nitu eden zatvorenik ne moè da bide kaznet pred da bide izvesten za prekr{okot koj mu se stava na tovar i pred da mu bide dadena mo`nost da ja iznese svojata odbrana. Nadle`nata vlast treba da pristapi kon sestrano ispituvawe na slu~ajot.

(3) Dokolku e potrebno i ostvarlivo na zatvorenikot treba da mu se dozvoli da ja iznese svojat odbrana preku tolkuva~.

Pravilo 33 EZP: Redot i disciplinata treba da se odrùvaat vo interes na bezbednosta na ustanovata, propi{aniot na~in na zaedni~ki ìvot i celite na tretmanot.

Pravilo 35 EZP: So zakon ili so odredba na nadleèn organ na vlasta treba da bide opredeleno: a) povedenieto koe pretstavuva disciplinski prekr{ok, b) vidot i traeweto na kaznite {to moàt da se izre~at, c) nadle`niot organ {to moè da odredi takva kazna, d)

upatstvata i àlbeniot organ za àlbenata postapka Pravilo 36 EZP: (1) Zatvorenicite ne smeat da se kaznuvaat

osven toga{ ako toa e vo soglasnost so zakonot i propisite, no nikoga{ dva pati za isto delo.

(2) Izve{taite za lo{oto povedenie mora vedna{ da se dostavat do nadle`niot organ koj bez odlagawe treba da donese odluka.

(3) Zatvorenicite ne smeat da se kaznat ako ne se izvesteni za navodniot prekr{ok i ako ne im e ovozmoèno da ja iznesat svojata odbrana.

(4) Tamu kade {to e potrebno i izvodlivo na zatvorenicite treba da im se dopu{ti odbrana po pat na branitel.

2. Od stiliziranata odredba na na{iot zakon koja vo su{tina ja inkorporira celokupnata sodrìna na ~l. 27-30 SMP proizleguvaat slednive rakovodni na~ela:

- Zatvorskiot personal treba da ja odrùva disciplinata strogo, no ne so pogolemi ograni~uvawa otkolku {to e neophodno za odrùvawe na red vo ustanovata i dobro organiziran zaedni~ki ìvot.

329

- Pravilata spored koi se ostvaruva disciplinata vo kazneno-popravnite ustanovi mora da se vo pi{ana forma. Tie pravila se sodràni vo ZIS ili vo ku}niot red kade zadoìtelno se specif-icira: 1. na~inot na odnesuvaweto na pritvorenoto ili zatvorenoto lice koe {to pretstavuva diciplinski prekr{ok vo tekot na prit-vorot ili izdrùvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda, 2. opisot na disciplinskata kazna koja treba da se izre~e i 3. nadle`niot organ {to ja izrekuva.

- Zatvorskata uprava e dol`na da im gi stavi na uvid i da gi zapoznae pritvrenite i osudenite lica, no i zatvorskiot personal, so dicsiplinskite pravila u{te pri nivniot prv kontakt so kazneno-popravnata ustanova.

- Vo funkcija na odrùvaweto na disciplinata vo kazneno-popravnite ustanovi ne e dozvolena nikakva proizvolnost kako vo odnos na sodrìnata na primenetite pravila taka i vo odnos na procedura so koja tie pravila stapuvaat vo sila.

- Disciplinskite pravila treba periodi~no da se razgleduvaat i osovremenuvaat za da bidat vo soglasnost so tekovnite zakonski standardi.

- Prekr{uvaweto na disciplinskite pravila vo kazneno-popravnata ustanova moè da se re{i na dva na~ini: interno, preku zatvorskata uprava, ili, ako prekr{okot e krivi~no delo spored KZ, preku pokrenuvawe na obvinenie vo krivi~na postapka. Ne e nitu prakti~no, ni poèlno za sekoe prekr{uvawe na zatvorskite pravila da se sproveduva formalna disciplinska postapka. Mnogu ~esto neformalnoto voo~uvawe, prijatelskiot sovet i ohrabruvawe ili soodvetno izrazenoto nesoglasuvawe se dovolni za da se stavi pod kontrola osudenoto lice koe ja naru{ilo disciplinata. Samo toga{ koga vakviot pristap ke se pokaè neuspe{en, nesoodveten ili nepogoden, treba da se pristapi kon formalna disciplinska postapka i sankcija.

- Krajno nesoodvetno e isto taka za sekoja povreda na disciplinskite pravila koja moè da se kvalificira kako krivi~no delo spored KZ da se tretira kako takvo. Taka na primer nepoimlivo e osudenoto lice koe vo ustanovata izvr{ilo kra`ba na sapun za da se istu{ira, da se obvini za krivi~no delo kra`ba spored KZ i da se izvede pred sud. Toa zna~i deka samo za najserioznite krivi~ni dela storeni vo ustanovata treba da se pokrenuva krivi~na postapka. Nakratko, vrz zatvorskiot personal leì obvrskata da oceni i odlu~i koga za povedenieto na osudenoto lice treba, ili ne treba da se povede krivi~na postapka. Taa ocenka me|utoa vo nikoj slu~aj ne smee da bide

330

proizvolna tuku opredelena od nivnoto penitencijarno iskustvo i sekoga{ mora da bide preto~ena vo soodvetni interni pravila.

- Ako povredata na disciplinata se kvalificira kako krivi~no delo osudenikot ima pravo na nepre~en pristap do branitel i za toa delo se tretira kako osudeno lice koe ~eka sudewe.

Osudenite lica gi izvr{uvaat naredbite na slu`benite lica. Tie moàt da ja odbijat poslu{nosta ako naredbata e sprotivna na zakonskite propisi od krivi~nata oblast ili ako so nea javno se povreduva ~ovekovoto dostoinstvo.

3. Osudenoto lice e disciplinski odgovorno ako namerno ili so krajno nevnimanie gi povredi pravilata na ku}niot red, rabotnata disciplina i pravilniot odnos sprema slu`benite i osudenite lica. Pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe se dol`ni osudenite i pritvorenite lica da gi predupreduvaat na odgovornosta za povreda ili obid za povreda na pravilata na ku}niot red, rabotnata discipl-ina i pravilniot odnos sprema slu`benite lica. Tie moàt da oddal-e~at osudeno lice od mesto kade pristapot ne e dozvolen, ili od mesto kade toa lice go naru{uva mirot i pre~i vo rabotata. Ako e izvr{eno krivi~no delo ili obid za samopovreduvawe od strana na osudenite i pritvorenite lica ili ako do{lo do nesre}a na rabota na ova lice, }e se izvr{i obezbeduavwe na mestoto na izvr{uvawe i na tragite i predmetite koi se od interes za vr{ewe na uvidot od strana na ovla-steniot organ. Pripadnikot na slu`bata e dolèn za nastanot i za prezemenite merki na obezbeduvawe, bez odlagawe da go izvesti neposredniot stare{ina, a ovoj direktorot na ustanovata.

4. Najte{ki prekr{uvawa na propisite na ku}niot red {to se kaznuvaat kako disciplinski prekr{oci se osobeno:

- begstvo ili obid za begstvo od ustanovata, - nedoli~no odnesuvawe ili nasilstvo sprema pripadnicite na

zatvorskata administracija ili sprema soosudenicite, - deluvawe sprotivno na op{tite obvrski so otvoreno odbivawe

ili neizvr{uvawe ("fa}awe krivini") na naredbite na slu`benite lica,

- zloupotreba na otsustvoto, - namerno predizvikuva o{tetuvawe ili zagaduvawe na imotot na

ustanovata, - nedopu{teno vospostavuvawe vrski so lica nadvor od

ustanovata, - vnesuvawe i iznesuvawe na predmeti, dokumenti i gotovi pari

bez kontrola na zatvorskata administracija,

331

- namerno samopovreduvawe i na{tetuvawe na svoeto zdravje ili dozvoluvawe da bide povreden od drug kako bi stanal nesposoben da gi izvr{uva svoite obvrski,

- ~uvawe predmeti ~ie drèwe ne e dozvoleno so ku}niot red na ustanovata, i sl.

V. Penolo{ki kompendium, str. 315-317

2. Disciplinska i materijalna odgovornost na osudenite lica

^len 172

Za povreda na redot i disciplinata sprema osudenite lica

moàt a se primenat slednite disciplinski kazni: 1. opomena, 2. javna opomena, 3. odzemawe na del od nadomestokot za rabota vo visina do 20%, 4. ograni~uvawe na dodeluvawe na pogodnosti do tri meseci ako

osudeniot gi zloupotrebil dadenite pogodnosti, i 5. upatuvawe vo samica od 3 do 15 dena so ili bez pravo na

rabota. ________________________ 1. Vo zatvorski uslovi od osudenite lica se bara da go

prilagodat svoeto povedenie na posebnite op{testveni normi i bara-wa na zatvorskata administracija, no i na normite {to gi nametnuva neformalniot zatvorski sistem kako zbir na nepi{ani pravila, koj isto taka rasplolaga so prisilni merki za po~ituvawe. Taka na primer, so ku}nite redovi na kazneno-popravnite ustanovi vo podrob-nosti se regulira odnesuvaweto na osudenite lica. Spored ovie odredbi na osudenite lica im e opredeleno vreme na stanuvawe, legnuvawe, jadewe, odewe i doa|awe od rabota, zadolìtelen poplad-neven odmor, gledawe televizija, prebrojuvawe i sl. So Ku}niot red e reguliran i na~inot na nivnoto oblekuvawe, obra}awe i pozdravuvawe na zatvorskiot personal, odrùvaweto na li~nata higiena, ispolnuva-weto na naredbite. Niv im se zabranuva vikawe, glasno raspravawe, oddale~uvawe od opredeleni mesta bez dozvola, ~uvawe na opredeleni predmeti i nivna kupoproda`ba, u~estvo vo nagradni natprevari, lotarija, loto, igrawe komar so karti i drugi igri so pari~ni vlog-ovi, podgotvuvawe hrana, ~uvawe pari nad dozvoleniot iznos, pu{ewe vo opredeleni prostorii, nabavka i upotreba na alkohol i sl. Seto toa pretstavuva zbir od barawa za ~ie sproveduvawe se griì zatvorskiot personal. (v. objasnuvawa na ~l. 49)

332

Od druga strana osudeni~kiot kodeks {to go sozdava neformal-nata zatvorska zaednica na osudenite lica im nametnuva drugi barawa i kaj niv gradi posebni stavovi i vrednosti na povedenie, kako na primer, da se projavuva ma{kost (sila) i individualnost, nazavisnost, zatvorska solidarnost i sli~ni povedenija koi se sprotivstavuvaat na barawata {to gi nametnuva formalniot zatvorski sistem. Taka, osudenite lica doa|aat vo situacija da vr{at izbor pome|u dva norm-ativno protivre~ni sistemi. Toj fakt, kako i faktot {to i dvata sistemi za osudenicite zna~at raznovidni li{uvawa i ograni~uvawa, kaj niv predizvikuvaat najrazli~ni neprijatnosti {to ja depersonali-zairaat nivnata li~nost. Zatvorenicite nastojuvaat da gi otstranat ili ublaàt tie neprijatnosti na toj na~in {to gradat svoj specif-i~en sistem na reakcii {to naj~esto se projuvavuva vo kr{ewe na redot i disciplinata vo kazneno-popravnite ustanovi. Poradi toa, normalnoto odvivawe na zatvorskiot ìvot i pravilnoto i efikasno izveduvawe na resocijalizacijata ne moàt da se zamislat bez primena na opredeleni sredstva so koi }e se odrùva redot i disciplinata i }e se sozdava "penolo{ka klima" {to }e odi vo prilog na prevospituv-aweto.

Za odrùvawe na redot i disciplinata zatvorskiot personal se sluì, pred sî, so prevospitni merki {to zna~at vlijanija vrz osudenite lica kon aktivno razvivawe na nivnata samodisciplina i samostojno angaìrawe vo svoeto prevospituvawe. Me|utoa, za taa cel sluàt i sredstvata i metodite na prisilba {to se javuvaat vo forma na nadzor, opomena, zakana, zabrana, naredba i kazna. Pritoa spored ZIS za odrùvawe na redot i disciplinata moàt da se upotrebat samo onie merki {to se nu`ni za obezbeduvawe na sigurnosta i dobroto funkcionirawe na zaedni~kiot ìvot vo kazneno-popravnite ustanovi. (v. Pravilo 27 SMP). Vo taa smisla koga se raboti za disciplinskite kazni, posebnite merki na bezbednost i upotrebata na fizi~ka sila i ogneno oru`je se prepora~uva mnogu razumno i samo vo krajna linija da se vr{i nivnata primena bidej}i vo sprotivno tie moàt da imaat mnogubrojni negativni posledici po osudenoto lice. Imeno, postojat osudenici vrz koi ovie sredstva ne deluvaat, za{to tie se prilagodeni na niv. Od druga strana, kaj nekoi zatvorenici retributivnata sodrìna na ovie sredstva predizvikuva negativni ~uvstva, osobeno ako tie li~no smetaat deka ne se vinovni i deka nesrazmeno se kazneti. Takvite lica poradi toa {to se ~uvstvuvaat nepolno otfrleni, ja gubat doverbata vo zatvorskata uprava, nastoju-vaat {to pove}e da se oddale~at od nea ili da dojdat vo skrien ili otvoren konflikt so nea. Seto toa go paralizira nivniot pridones kon sopstvenoto prevospituvawe.

333

Trgnuvaj}i od tie negativni efekti na disciplinskoto kaznuv-awe, {to osobeno se te{ki ako {ablonski i rutiski se primenuvaat, vo teorijata ne e retko misleweto deka kaj mnogu zatvorenici uspehot na prevopsituvaweto e obratno proporcionalen so obemot na nivnata primena.

Osobeno va`no na~elo pri izrekuvaweto na disciplinskite kazni e potrebata pri nivnoto izrekuvawe da se vodi smetka za na~el-ata na individualizacija, spravedlivost i humanost.

2. Disciplinskite kazni kaj nas se postaveni kako poseben metod na prevospiten tretman {to treba vnimatelno da se primenuvaat za{to vo svojata su{tina pretstavuvaat zlo koe {to dokolku adekvat-no ne e primeneto moè da predizvika nesakani kontraindicirani posledici. Zatoa vo penolo{kata teorija i praktika se prepora~uva pravilen izbor na merkata i striktno pridrùvawe do principot na individualizacijata. Pri opredeluvaweto na nivnata strogost seko-ga{ mora da se ima predvid i nivnoto pretpostaveno vlijanie vo soglasnost so li~nite karakteristiki na osudenite lica i korista {to od toa treba da proizleze za negovata resocijalizacija. Vakvoto kaznuvawe na osudenite lica ne smee da pretstavuva degradirawe i poniùvawe nitu bilo kakva li~na presmetka so osudenikot od strana na onoj {to e vo sostojba da ja primenuva disciplinskata kazna. Se naglasuva i toa deka treba da se za~uva opredelena postapnost vo nivnoto izrekuvawe: najprvin da se odi kon izrekuvawe na poblagi merki (ukor, ograni~uvawe na opredeleni pogodnosti i sl.), a duri vo slu~aj na nivna neefikasnost kon onie od poteòk vid. Dosega{nite istraùvawa go pokaùvaat i toa deka strogoto disciplinsko kaznuv-awe ne e vo soglasnost so osnovnite principi na kaznuvaweto voop-{to. Zgolemeniot stepen na represija mnogu ~esto sozdava novi nap-natosti i sudiri, vnatre{no ~uvstvo deka se raboti za nezasluèna i nesrazmerna kazna i drugi reperkusii {to kaj golem del na osudenite vodi do rezistenten odnos sprema ostvaruvaweto na resocijalizaci-jata i socijalnata adaptacija.

3. Vo pogled na osnosot na zatvorskiot personal koga e vo pra{awe disciplinskoto kaznuvawe na osudenite lica, kako mo{ne prakti~en patokaz moàt da posluàt slednive prakti~ni nasoki od MSV:

- Dobroto osnesuvawe na osudenite lica mnogu ~esto moè da se pottikne ako tie se tretiraat kako zreli ~ove~ki su{testva so dol`na po~it i dostoinstvo.

- Nikoga{ ne e zdravo nitu od od pomo{ da se izre~e disci-plinska kazna samo zaradi aktot na kaznuvawe. Avtomatskata primena na disciplinskata kazna ne e produktivna i ne treba da se ohrabruva.

334

Vo primenata na zatvorskite pravila, personalot terba da pokaè smisla za profesionalen sud i diskrecija i sekoga{ treba da ima na um deka pravilata im sluàt na lu|eto, a ne obratno.

- Mnogu ~esto moè da se pottikne dobar red i disciplina vo zatvorite ako se uvidi deka postojat va`ni i logi~ni posledici od odnesuvaweto na osudenoto lice. Na primer od nenavremenoto budewe i stanuvawe od postela na osudenikot logi~na posledica e da go propu{ti pojadokot. Me|utoa ne e logi~no koga zaradi toa na osudenikot mu se izre~e i nekoja dopolnitelna kazna.

4. Sledej}i gi ovie pojdovni stojali{ta i iskustva na{iot zakonodavec se opredeli za sovremen pristap na disciplinsko kaznuvawe koj na sublimiran na~in moè da se izrazi kako objektivna potreba za odrùvawe na redot i disciplinata vo soglasnost so pot-rebata za prevospituvawe na osudenoto lice. Ottamu za povredi na pravilata na ku}niot red i drugite pravila na odnesuvawe, kako i za polesni krivi~ni dela za koi spored KZ RM e propi{ana pari~na kazna ili li{uvawe od sloboda do edna godina ZIS gi predviduva slednive disciplinski kazni: 1. Opomena, 2. Javna opomena, 3. Odz-emawe na del od nadomestokot za rabota vo visina do 20%, 4. Ogran-i~uvawe na dodeluvawe na pogodnosti do 3 meseci ako osudenikot gi zloupotrebil dadenite pogodnosti i 5. Upatuvawe vo samica od 3 do 15 dena so ili bez pravo na rabota.

Od priloèniot registar na disciplinski kazni vedna{ se zabeleùva deka na{iot zakonodavec se opredelil za takva reakcija {to ne vodi kon fizi~ki i pogolemi moralni stradawa na osudenite lica. Vo toj registar opomenata e najblaga disciplinska kazna, a upa-tuvaweto vo samica nosi najgolema doza na represivnost. Toa ukaùva deka na{iot penitencijaren sistem gi izbegnuva onie oblici na kaz-nuvawe koi vodat kon vlo{uvawe na ìvotnata situacija na osudenite i na toj na~in mu protivre~at na ostvaruvaweto na resocijalizacijata. Nemu mu se tu|i telesnite kazni, stavaweto vo ludni~ki ko{uli, vrzuvaweto, ograni~uvawe na hranata, li{uvaweto od pravoto na sledewe pe~at i koristeweto na drugite vidovi informacii, dopi{uvaweto i drugite so zakon zagarantirani prava na osudenite. Ovie i drugi vidovi na kaznuvawe koi sî u{te moàt da se sretnat vo nekoi zemji na svetot pretstavuvaat izraz na koegzistencijata na klasi~niot i moderniot penitencijaren sistem. So ogled na toa deka ne koreliraat so proklamiranite celi na kaznuvaweto denes me|utoa se pove}e se napu{taat.

Na osudenoto lice moàt da mu se izre~at samo disciplinski kazni utvrdeni so ovoj zakon.

335

5. Celta na disciplinskite (i àlbenite mehanizmi) vo kazneno-popravnata ustanova e da se odrì ili povrati redot ili bezbednosta vo ustanovata. Sistemot ne bi moèl da go postigne ova, ako celosno se potpira na prisilba. Zatvorskiot personal moè i bi trebalo da se obide pozitivno da vlijae i dobrovolno da sorabotuva so osudenite lica so ~ove~ko vodewe i dobar primer. (MSV str. 45)

6. Disciplinskata kazna treba da e kraen akt koj sleduva po zakonito sprovedena postapka od strana na zatvorskata uprava i po soslu{uvaweto na osudenikot. Na toj na~in se obeshrabruva mo`nata praktika, opredeleno neformalno vodstvo na osudenici na razli~ni na~ini da opredeluva i izvr{uva "disciplinski kazni" vrz svoite soosudenici.

Op{tite nasoki za vidot na disciplinskite kazni se sodràni vo Pravilata 31 i 32 SMP i ~l. 12 st. 2 i 19 ZIS.

Spored Pravilo 31 SMP: Telesnite kazni, stavaweto vo temni kelii, kako i sekoja svirepa, nehumana ili poniùva~ka sankcija treba da bidat celosno zabraneti kako disciplinski sankcii. Vo Pra-vilo 32 SMP pak se istaknuva: (1) Kaznata so strogo ograni~uvawe ili smaluvawe na hranata nikoga{ ne moè da se primeni se dodeka lekarot ne go pregleda zatvorenikot i pismeno ne potvrdi deka e sposoben da izdrì takov vid kazna.

(2) Istoto vaì i a site drugi kazneni merki koi bi moèle da go naru{at fizi~koto ili du{evnoto zdravje na zatvorenikot. Vo sekoj slu~aj kaznenite merki nikoga{ ne moàt da bidat vo sprotivnost ili da otstapuvaat od na~eloto postaveno vo odredbata.

(3) Lekarot sekojdnevno treba da gi posetuva zatvorenicite koi izdrùvaat vakvi kazni i da go izvestuva direktorot ako oceni deka e potrebno da se prekine ili preina~i sankcijata so ogled na nivnoto fizi~ko ili du{evno zdravje.

Vedna{ treba da se zabeleì deka spored sovremenite standardi na humanost Praviloto 32 (1) SMP e vo ras~ekor so megunarodnite standardi i so odredbite od ZIS, za{to namaluvaweto na obrocite e neopravdana i degradira~ka kaznena merka karakteristi~na za kaznuvaweto vo sredniot vek. Takvata nelogi~nost e ispravena vo Pravilo 38 EZP koe vo celost glasi: (1) Kaznuvaweto so disciplin-sko pritvorawe kako i sekoja druga kazna {to moèla da ima sprotiven efekt vrz fizi~koto i du{evnoto zdravje na zatvorenikot moè da se primenuva samo ako lekar po izvr{eniot pregled dade pismena potvrda deka zatvorenikot e sposoben da go podnese toj vid na kazna.

(2) Kaznata vo nikoj slu~aj ne smee da bide vo sprotivnost so principite utvrdeni vo Praviloto 37

336

(3) Lekarot mora sekojdnevno da kontrolira kako zatvorenikot ja podnesuva takvata kazna i da go izvesti direktorot ako sogleda deka vo interes na fizi~koto i du{evnoto zdravje e nu`no da se prekine ili preina~i izre~enata kazna.

7. Odzemaweto na del od nadomestokot za rabota vo visina od 20% (namaluvaweto na gotovinskiot iznos za isplata) kaj discipl-inskite prekr{oci moè da bide opredeleno samo toga{ ako konkret-niot prekr{ok e povrzan so poseduvaweto ili koristeweto na toj nadomestok.

8. Ograni~uvaweto na dodeluvaweto na pogodnosti do tri meseci se priemnuva kaj disciplinskite prekr{oci koi se povrzani so zloupotrebata na ve}e dodeleni i iskoristeni pogodnosti.

Takov prekr{ok e na primer, zloupotrebata na droga dodeka zatvorenikot se nao|al na otsustvo. Vo takvi slu~ai mora da se opred-eli disciplinska kazna zabrana na dodeluvawe otsustvo. Takva zabrana treba da se opredeli i toga{ koga zloupotrebata na drogata se slu~ila vo samata ustanova. Vo dvata slu~ai ne smee da se nadmine opredel-eniot maksimum od tri meseci.

[to se odnesuva do utvrduvaweto na zloupotrebata na droga, ovde treba da vaì praviloto spored koe odbivaweto na davawe urina za pregled vo disciplinski pogled soodvetstvuva na pregled pri koj e dobien pozitiven rezultat. Tro{ocite za naodot od pregledot na urinata, dokolku naodot e pozitiven pa|aat na teret na konkretniot zatvorenik. Dokolku naodot e negativen, tro{ocite za pegled gi podnesuva kazneno-popravnata ustanova.

9. Iako SMP i EZP strogo ne ja zabranuvaat disciplinskata kazna upatuvawe vo samica, tie jasno iskaùvaat deka ovaa kaznena forma treba da se upotrebuva retko i vo isklu~itelni slu~ai. Ottamu proizleguva deka treba da se prezemaat i ohrabruvaat usilbite za ukinuvawe na zatvaraweto vo samica kako kazna ili za namaluvawe na nejzinata upotreba.

Od osobena va`nost e zatvorskite propisi precizno da gi objasnuvaat uslovite pod koi moè da se izre~e disciplinskata kazna upatuvawe vo samica. (v. objasnuvawa na ~l. 175)

10. Ako osudenoto lice dodeka e na izdrùvawe na kaznata zatvor stori krivi~no delo za koe e propi{ana pari~na kazna ili kazna zatvor do edna godina, }e se kazni disciplinski, a ako stori drugo krivi~no delo vedna{ }e se izvesti nadle`niot javniot obvinitel. (V. ~l. 46 st. 3 KZ, ~l. 183-184 ZKP i 193-194 ZIS).

Direktorot na kazneno-popravnta ustanova moè da odlu~i takvoto osudeno lice privremeno, do odlukata na sudot, da se izdvoi od drugite osudenici.

337

11. V. objasnivawa na ~l. 175.

^len 173

(1) Disciplinskite kazni gi izrekuva direktorot na ustanovata

ili lice koe go zamenuva. (2) Vo disciplinskata postapka osudenoto lice mora da bide

soslu{ano i negovata izjava proverena. (3) Pri izrekuvaweto na disciplinskata kazna }e se zeme

predvid povedenieto na osudenoto lice i dali porano bilo disciplinski kaznuvano.

(4) Pred izdrùvaweto na disciplinskata kazna upatuvawe vo samica }e se pribavi mislewe od lekarot za zdravstvenata sostojba na osudenoto lice.

________________________ 1. Izvr{uvaweto na disciplinskite kazni e vo nadle`nost na

direktorot na ustanovata ili lice koe go zamenuva. Toa se vr{i vo disciplinska postapka vo koja na osudenikot mu e zagarantirano pravoto na odbrana, odnosno kaznata ne moè da se izre~e dokolku osudenikot ne bide soslu{an, a negovata izjava proverena. Pred izrekuvaweto na kaznata se proveruva i sevkupnoto povedenie na osudenikot za vreme na izdrùvaweto na kaznata kako i toa dali se raboti za lice koe i porano bilo disciplinski kaznuvano. Discipli-nskata odluka se dostavuva na zatvorenikot vo pismena forma (samo disciplinskata kazna opomena se soop{tuva usmeno) vo koja se nazna~-uva pravnata pouka za pravoto na àlba.

2. Osudenoto lice moè disciplinski da se kazni samo ako prethodno e vodena disciplinska postapka vo koja podrobno e razgl-edan storeniot prestap preku soslu{uvawe na osudenikot i proverka na negovata izjava.

Vo soglasnost so ~l. 171 ZIS i Pravilo 30 (2) SMP na osudenoto lice treba da mu se dade mo`nost da se brani od obvinenieto za nedozvolenoto povedenie u{te pred da se konstatira deka toa povede-nie e disciplinski prekr{ok. Toa e osobeno va`no za{to osudenite lica ne smeat da bidat disciplinski kazneti vrz osnova na nedoka`-ani glasini ili poradi intrigi od strana na potkaùva~i bez ogled od kade tie pottiknuvaat. Na osudenoto lice treba da mu se dade mo`nost da odgovori na bilo kakva nepovolna izjava ili izve{taj protiv nego, osobeno toga{ koga takvata izjava ili izve{taj moè da bide osnova za pokrenuvawe disciplinska postapka. Ottamu zatvorskata uprava ima dol`nost da go izvesti osudenikot za postoeweto na takva izjava

338

ili izve{taj. Vo taa smisla i Pravilo 36/3 EZP: Zatvorenicite ne smeeat da se kaznat ako ne se izvesteni za navodniot prekr{ok i ako ne im e ovozmoèno da ja iznesat svojata odbrana.

Obvrskata osudenoto lice vo disciplinskata postapka da mora da bide soslu{ano pred da mu bide izre~ena disciplinska kazna ne zna~i deka toj mora da bide zastapuvan od branitel na soslu{uvaweto. Vo najgolem broj slu~ai e dovolno ako na osudenoto lice mu se dade mo`nost da ja kaè svojata vistina za nastanot i da povika svedoci koi }e go podràt negoviot iskaz. Va`no e svedo~ewata na osudenite lica vnimatelno da se razgledaat i vrz taa osnova da se donese pravilna odluka. U{te pova`no e svedocite da ne bidat podvrgnati na zastra{uvawe ili maltretirawe bidejki so toa ne samo {to i se na{tetuva na pravednosta, tuku se podriva doverbata vo àlbenite mehanizmi vo ustanovata so mo`ni negativni konsekvenci po zatvorskata bezbednost. Me|utoa vo isklu~itelno seriozni slu~ai koi vklu~uvaat potencijalno te{ka kazna (osamuvawe na osudeno lice od ~l. 180) na osudenikot treba da mu se dade mo`nost da bide zastapuvan od branitel koja e jasno definirana vo ku}niot red na ustanovata.

4. Po barawe na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, na nivnite ovlasteni organi im se dava mo`nost vo ustanovata za izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda da soslu{aat osudeno lice. Soslu{uvaweto sekoga{ se vr{i vo prisutvo na rabotnik na ustanovata. Takvo soslu{uvawe moè so prethodna dozvola da im se dopu{ti i na ovlasteni organi na stranska dràva. Dozlvolata za vakvo soslu{uvawe vo vrska so izvr{enoto ili drugo krivi~no delo, moè da se dobie samo od direktorot na Direkcijata za izvr{uvawe na sankciite.

5. U~estvoto na lekarot so davawe mislewe za zdravstvenata sostojba na osudenikot pred negovoto upatuvawe na izdrùvawe na disciplinskata kazna upatuvawe vo samica, predizvikuva silni eti~ki problemi me|u medicinskite stru~waci. Vo taa smisla vo ~l. 3 NME se veli: Medicinskata etika }e bide prekr{ena od strana na zdravstveniot personal osobeno od lekarite, dokolku vospostavat bilo kakov profesionalen odnos so pritvorenicite ili zatvoreni-cite, a celta na toj kontakt ne bila isklu~ivo vrzana za nivnata za{tita ili podobruvaweto na nivnoto telesno ili du{evno zdravje. Ottamu proizleguva deka lekarot koj potvrduva deka zatvorenikot e vo sostojba da go izdrì zatvoraweto vo samica go kr{i ovoj princip. Me|utoa, preovladuva misleweto deka nema ni{to lo{o vo toa ako lekarot ili drugo kvalifikuvano medicinsko lice odgovara na medicinskite potrebi na osudenite lica koi se upateni vo samica. Lekarot e isto taka dolèn da gi sovetuva zatvorskite slu`benici da

339

go prekinat zatvoraweto vo samica toga{ koga toa go doveduva vo opasnost negovoto zdravje.

V. objasnuvawa na ~l. 175 st. 4

^len 174

(1) Izvr{uvaweto na disciplinskite kazni, ograni~uvawe na

dodeluvawe pogodnosti i upatuvawe vo samica moè uslovno da se odloì do 6 meseci ako osnovano se o~ekuva deka i bez izvr{uvawe na izre~enata kazna }e se postigne celta na disciplinskoto kaznuvawe.

(2) Uslovnoto odlagawe na izvr{uvaweto na disciplinskata kazna }e se otpovika ako uslovno kaznetoto osudeno lice vo rokot za koj e odloèno izvr{uvaweto e povtorno disciplinski kazneto. Ako se otpovika izre~enata kazna }e se izre~e edna kazna i za porane{nata i za novata disciplinska povreda, pri {to upatuvaweto vo samica moè da se izre~e vo traewe do 30 dena.

(3) Izvr{uvaweto na izre~enata disciplinska kazna ne moè da se odlaga ako osudenoto lice e kazneto za povreda koja e predvidena kako krivi~no delo za koe zakonot propi{uva kazna zatvor do 1 godina.

________________________ Izvr{uvaweto na disciplinskata kazna odzemawe ili ograni~u-

vawe na dadeni pogodnosti i upatuvawe vo samica moè uslovno da se odloì do 6 meseci ako direktorot na ustanovata osnovano oceni deka i bez nejzinoto izvr{uvawe moè da se o~ekuva postignuvawe na celta na disciplinskoto kaznuvawe. Uslovnoto odlagawe na izvr{uvaweto moè da se otpovika ako uslovno kaznetoto osudeno lice vo rokot za koj e odloèno izvr{uvaweto bide povtorno disciplinski kazneto. Vo slu~aj na takvo otpovikuvawe se pristapuva kon izrekuvawe na edna kazna za porane{nata i novata disciplinska povreda. Dokolu na toj na~in e opredelena edinstvena kazna upatuvawe vo samica, taa moè da se izre~e vo traewe do 30 dena, odnosno ni den pove}e od toa.

Direktorot na kazneno-popravnata ustanova ne moè da go odloì izvr{uvaweto na izre~enata disciplinska kazna ako osudeni-kot e kaznet za krivi~no delo za koe krivi~niot zakonik propi{uva kazna zatvor do edna godina.

340

^len 175

(1) Pri izvr{uvaweto na disciplinskata kazna upatuvawe vo

samica na osudenoto lice mu se obezbeduvaat potrebnite higienski i zdravstveni uslugi i mu se ovozmoùva ~itawe na knigi i vesnici.

(2) Prostorijata vo koja se izvr{uva disciplinskata kazna upatuvawe vo samica mora da e vo golemina od najmalku 9 m3, da e osvetlena so dnevno svetlo, da ima sanitaren jazol, voda za piewe, krevet so postelnina, stol i stolica i da e zagreana.

(3) Na disciplinski kaznetiot so upatuvawe vo samica mu se obezbeduva prestojuvawe na sve` vozduh nadvor od zatvorenite prostorii eden ~as dnevno.

(4) Kaznetoto lice sekojdnevno go posetuva lekar, a direktorot na ustanovata edna{ nedeleno.

________________________ 1. Prostorijata vo koja se izdrùva disciplinskata kazna

upatuvawe vo samica mora da e prostrana (najmalku 9 m3), osvetlena so dnevno svetlo, opremana so sanitaren jazol, voda za piewe, krevet so postelnina, masi~ka i stol, i soodvetno da e zagreana. Nakratko upatu-vaweto vo samica se izdrùva vo normalna prostorija (tn. samica) vo koja se nao|aat krevet i potrebnite predmeti za higiena i ishrana. Na disciplinki kaznetoto lice so ovaa kazna ne mu e dozvolena rabota, koristewe na slobodnoto vreme, kupuvawe na bilo kakvi proizvodi od kantinata i pristap kon priredbi i drugi zabavni aktivnosti. Vo kelijata disciplinski kaznetiot ne smee da pu{i, da pi{uva nitu da prima pisma, ne smee da ima poseta i isklu~ena e sekakva mo`nost za dodeluvawe na pogodnosti. Za vreme na prestojot vo samica na disciplinski kaznetoto lice mu se ovozmoùva samo ~itawe vesnici i knigi i ostvaruvawe na pravoto na prestojuvawe na sve` vozduh (pro{etka na otvoren prostor) vo traewe od eden ~as dnevno. Za vreme na izre~enata disciplinska kazna zatvorenikot {eta sam.

Direktorot na ustanovata moè da mu odobri vr{ewe na opredelena rabota (koja se vr{i vo samicata i ne se pla}a!) i ogran-i~eno dopi{uvawe ako toa e od poseben interes za zatvorenikot.

Vo ZIS e propi{ana i obvrska na lekarot sekojdnevno da go posetuva liceto upateno vo samica, a direktorot na ustanovata edna{ vo tekot na nedelata.

2. Po izrekuvaweto na disciplinskata merka upatuvawe vo samica osobeno e va`no lekarot ili drugiot kvalifikuvan medicin-ski personal da mu bide na raspolagawe i da mu odgovara na medicin-

341

skite potrebi na osudenikot, no nikoga{ so cel da go pottiknuva i podrùva da ja izdrì (podnese) disciplinskata kazna.

Po izdrùvaweto na diciplinskata kazna, osudenoto lice se klasificira vo istata ustanova, odnosno oddelenie na ustanovata kade {to bilo pred upatuvaweto vo samica. Po isklu~ok, a vo zavisnost od storeniot disciplinski prekr{ok i odnesuvaweto, moè da se izvr{i negova reklasifikacija (reprogresirawe) za {to odlu~uva direkto-rot na ustanovata. Vakvoto re{enie e vo soglasnost so Pravilo 30 (1) SMP kade se veli: Zatvorenikot moè da bide kaznet samo ako toa e vo soglasnost so odredbite na opredelen zakon i nikoga{ dva pati za ist prekr{ok. Vo taa smisla i Pravilo 36 (1) EZP: Zatvorenicite ne smeat da se kaznuvaat osven toga{ ako toa e vo soglasnost so zakonot i propisite, no nikoga{ dva pati za isto delo. Ovie pravila zabranuvaat osudenoto lice da se kazni dva pati za eden ist prekr{ok. Na primer, mnogu ~esto zatvorenicite se premestuvaat od edno vo drugo oddelenie ili od edna vo druga kazneno-popravna ustanova otkako }e ja izdràt disciplinskata kazna. Ovie pravila tvrdat deka e neprifatlivo da se kombinira premestuvaweto poradi prekr{ok so edna ili pove}e kazneni formi. Me|utoa ova ne gi pokriva slu~aite kade {to premestuvaweto e izvr{eno kako izbrana zatvorska forma. Na primer, ako kako kaznena forma osudenoto lice se reklasificira vo povisoka bezbednosna kategorija, vo pove}eto slu~ai ova bi dovelo do premestuvawe na osudenoto lice vo drugo oddelenie ili ustanova vo koja se nao|a novata kategorija. Poradi toa vo opredeluvaweto na disciplinskata kazna zatvorskite slu`benici neophodno e vnimatelno da gi zemat vo predvid poslediciet koi proizleguvaat ili verojatno }e proizlezat od izbranata zatvorska forma. Vo site slu~ai dopolnitelnite disciplinski merki osven onie koi logi~no i direktno se odnesuvaat na izbranata kaznena forma, treba da se izbegnuvaat i bi trebalo da se dovedat do minimum dopolnitelnite posledici od kaznata vo odnos na drugite prava na osudenite lica. (MSV str. 78).

3. Vo vrska so izrekuvaweto na diciplinskata kazna upatuvawe vo samica zatvorskiot personal treba da vodi smetka za slednive na~ela:

- Prodolèno upatuvawe vo samica ne e zakonito. - Pove}ekratno upatuvawe vo samica, isto taka ne e zakonito. - Upatuvaweto vo samica pod nikakvi okolnosti ne smee da mu

bide naloèno na bilo koe osudeno lice na neopredeleno vreme. - Upatuvaweto vo samica ne smee da se kombinira so bilo kakvi

drugi disciplinski kazni ili kazneni formi.

342

Zatvorskata uprava e dol`na da sopre bilo kakva tendencija {to vodi kon naru{uvawe na ovie principi.

^len 176

Disciplinskata kazna upatuvawe vo samica nema da se izvr{i

ili }e se prekine ako so izvr{uvaweto se zagrozuva zdravjeto na osudenoto lice. Pritoa, izre~enata disciplinska kazna moè da se zameni so druga poblaga kazna.

________________________ Izre~enata disciplinska kazna upatuvawe vo samica moè da ne

se izvr{i ili da se prekine so nejzinoto natamo{no izvr{uvawe dokolu od strana na lekar se ustanovi deka prestojot vo samicata go zagrozuva zdravjeto na osudenoto lice. Ili poednostavno, takvata disciplinska kazna 1. moè vo celost ili delumno da se prosti, 2. da se odloì nejzinoto izvr{uvawe do momentot koga osudenoto lice so ogled na zdravstvenata sostojba }e moè da izdrì ili, 3. da se zameni so drug poblag vid na disciplinska kazna.

Odredbata ne dava mo`nost, izre~enata disciplinska kazna upatuvawe vo samica {to go zagrozuva zdravjeto na osudenoto lice, da se uslovi.

^len 177

Direktorot na ustanovata moè da go zapre izvr{uvaweto na

disciplinskata kazna ako utvrdi deka so dotoga{noto izvr{uvawe na kaznata e postignata celta na disciplinskoto kaznuvawe.

________________________ Izvr{uvaweto na bilo koja disciplinska kazna moè da se zapre

od strana na direktorot na ustanovata, sekoga{ koga stru~niot tim na ustanovata }e utvrdi deka okolnostite od ve}e izdràniot del na kaznata, upatuvaat na zaklu~ok deka e postignata celta zaradi koja bila izre~ena.

^len 178

(1) Osudenoto lice e odgovorno za {tetata koja ja predizvikalo

vo ustanovata namerno ili so krajno nevnimanie. (2) Za nadomestuvawe na {tetata odlu~uva direktorot na ustan-

ovata.

343

(3) Ako osudenoto lice odbie da ja plati {tetata, ustanovata moè svoeto pobaruvawe da go ostvari so tu`ba pred nadle`niot sud.

________________________ Osudenoto lice e odgovorno za {tetata {to ja pri~inilo po

svoja vina, odnosno ako pri nejzinoto pri~inuvawe dejstvuvalo namerno ili so krajno nevnimanie. Takvata {teta treba da e materijalna i da e pri~ineta za vreme na izdrùvaweto na kaznata bilo sprema imotot na kazneno-popravnata ustanova ili drugi organi.

Za nadomestuvawe na {tetata odlu~uva direktorot na ustano-vata. Direktorot na kazneno-popravnata ustanova moè da donese re{-enie, od delot na nadomestokot za rabota na osudenoto lice so koj toj slobodno raspolaga (do edna polovina) kako i od parite {to na osuden-ikot mu se odzemeni (vo celost) ili isprateni (do edna polovina), da se nadomesti {tetata {to toj namerno ili so krajno nevnimanie ja predizvikal za vreme na izvr{uvaweto na kaznata. (v. objasnuvawa na ~l. 115).

Ako osudenoto lice odbie da ja plati {tetata, kazneno-poprav-nata ustanova svoeto pobaruvawe moè da go ostvari so tu`ba pred nadle`niot sud.

^len 179

(1) Protiv re{enieto za izre~ena disciplinska kazna, kako i

protiv re{enieto od ~len 178 od ovoj zakon so koe e odlu~eno za nadomestuvawe na {tetata, osudenoto lice ima pravo na àlba vo rok od 3 dena do direktorot na Direkcijata.

(2) @albata na osudenoto lice ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto.

(3) Postapkata za re{avawe po àlbata e itna. ________________________ Protiv re{enieto za izre~ena disciplinska kazna, kako i

protiv re{enieto so koe e odlu~eno za nadomestuvawe na storena {te-ta, osudenoto lice ima pravo na àlba vo rok od 3 dena do direktorot na Direkcijata. @albata ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto.

3. Osamuvawe na osudenite lica

^len 180

(1) Sprema osudenoto lice koe so svoite postapki seriozno ja

zagrozuva bezbednosta vo ustanovata ili pretstavuva seriozna

344

opasnost za bezbednosta na drugite osudeni lica, dokolku primenetite disciplinski kazni se bezuspe{ni, moè da se opredeli osamuvawe vo neprekinato traewe do 6 meseci.

(2) Osamuvaweto od stav 1 na ovoj ~len go izrekuva direktorot na Direkcijata.

________________________ Osven navedenite disciplinski kazni od ~l. 172, vo na{iot

penitencijaren sistem e predviden i insitutot osamuvawe {to se javuva kako posebna merka na bezbednost koja moè neprekinato da trae najdolgo 6 meseci. Ovaa merka se primenuva vo dva slu~ai: 1. sprema osudeno lice koe so svoite postapki seriozno ja zagrozuvaat bezbednosta vo ustanovata i 2. sprema osudenik koj pretstavuva seriozna opasnost za bezbednosta na drugite osudenici. Vo ovie slu~ai osamuvaweto moè da se opredeli samo toga{ ako na ovie lica porano ve}e im bile izre~eni disciplinski kazni i ako nivnoto izvr{uvawe se pokaàlo bezuspe{no.

Merkata osamuvawe se izvr{uva vo prostorija isklu~itelno nameneta za taa cel ili vo druga pogodna prostorija koja gi ispolnuva smestuva~kite uslovi od ~l. 175 ZIS. Za vreme na izvr{uvaweto na merkata osudenoto lice kaj sebe moè da zadrì pribor za odrùvawe na li~nata higiena, cigari i zapalka, knigi i versnici i pribor za pi{uvawe. Toa e dol`no da ja odrùva li~nata higiena i higienata na prostorijata. Nemu mu se obezbeduva kapewe najmalku na 7 dena.

Osamuvaweto pretstavuva isklu~itelna merka koja {to vo praktikata mo{ne retko se primenuva.

^len 181

(1) Protiv re{enieto od stav 2 na ~len 180 od ovoj zakon

osudenoto lice ima pravo na àlba vo rok od 3 dena do ministerot za pravda.

(2) @albata na osudenoto lice ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto.

(3) Postapkata za re{avawe po àlbata e itna. ________________________ Protiv re{enieto so koe e opredeleno osamuvaweto, vo

soglasnost so principot na dvostepenost vo ostvaruvaweto na pravata na osudenite lica, osudenikot ima pravo na àlba vo rok od 3 dena do ministerot za pravda. @albata ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{e-nieto.

345

^len 182

(1) Za vreme na osamuvaweto osudenoto lice ne se upatuva na

rabota. Na osudenoto lice mu se obezbeduva prestojuvawe na sve` vozduh nadvor od zatvorenite prostorii dva ~asa dnevno.

(2) Po isklu~ok, osamenoto osudeno lice moè da vr{i nekoja rabota vo prostoriajta vo koja ja izdrùva merkata osamuvawe.

(3) Vo tekot na osamuvaweto osudenoto lice sekojdnevno go posetuva lekar, a direktorot na ustanovata najmalku edna{ na 15 dena.

________________________ Primenata na ovaa merka vodi kon celosna izolacija {to zna~i

deka za vreme na nejzinoto traewe osudenikot ne se upatuva na rabota. Toa moè da dovede do seriozno naru{uvawe na telesnoto i du{evnoto zdravje na osudenikot, pa ottamu pri nejzinoto izrekuvawe se vodi posebna smetka za negovata psihofizi~ka sostojba. Od tie pri~ini e propi{ano za vreme na traeweto na ovaa merka osudenikot sekojdn-evno da bide posetuvan od lekar i da prestojuva na sve` vozduh najma-lku dva ~asa dnevno.

Samo po isklu~ok osamenoto osudeno lice moè da vr{i nekoja rabota, i toa samo vo prostorijata vo koja se izdrùva merkata. Toa }e bide vo prv red slu~aj toga{ koga, spored naod na lekarot, se smeta deka rabotata povolno }e vlijae vrz psihofizi~kata sostojba na osobeno labilni i vulnarebilni osudenici.

^len 183

Na predlog na direktorot na ustanovata direktorot na

Direkcijata }e go zapre natamo{noto izvr{uvawe na osamuvaweto ako naodot na lekarot ukaè deka natamo{noto osamuvawe e {tetno za zdravjeto na osudenoto lice ili deka osamuvaweto ne e pove}e potrebno.

________________________ Ako so naod na lekarot se utvrdi deka osamuvaweto e {tetno za

zdravjeto na osudenikot ili ako osamuvaweto se pokaè nepotrebno, na predlog na direktorot na ustanovata nadle`niot organ za nejznin-oto izrekuvawe (direkotot na Direkcijata) e dolèn da go zapre nejzinoto natamo{no izdrùvawe.

346

4. Upotreba na sredstva na prisilba i ogneno oru`je

^len 184

(1) Sprema osudenoto lice moè da se upotrebat sredstva na

prisilba samo vo onaa mera i koga toa e neophodno da se spre~i beg-stvo od ustanova i begstvo pri sproveduvawe, fizi~ki napad, nanesuvawe na povreda, samopovreduvawe, pri~inuvawe na materijalna {teta ili sovladuvawe na otpor na osudeni lica po povod na zakonita naredba na slu`beno lice.

(2) Kako sredstva za prisilba {to moàt da se upotrebat se: izdvojuvawe, vrzuvawe, gumena palka, {mrkovi so voda i hemiski sre-dstva.

________________________ 1. Megunarodnite standardi koi se odnesuvaat na kaznuvaweto na

zatvorenicite vo osnova go istaknuvaat na~eloto na zabrana na upotreba na sila. Vo taa smisla vo ~l. 3 KOLOPZ se veli: Licata vo slu`ba na zakonot smeat da upotrebat sila samo koga toa e nu`no ili koga toa go nalaga prirodata na nivnata rabota. Vo komentarot na KOLOPZ vo odnos na ovoj ~len se veli: a) Ova odredba istaknuva deka upotrebata na sila od strana na slu`benicite na zakonot bi trebalo da bide isklu~ok {to zna~i deka im e dozvoleno da upotrebat sila samo vo neophoden slu~aj za da spre~at izvr{uvawe na krivi~no delo ili da u~estvuvaat ili pomagaat kaj zakonito li{uvawe od sloboda na prestapnik ili somnitelno lice i nikakva druga sila nad tie granici ne e dopu{tena. b) Zakonite na dràvata po pravilo ja ograni~uvaat upotrebata na sila od strana na pretstavnicite na zakonot vo soglasnost so na~eloto na proporcionalnost. Takvite nacionalni na~ela treba da se po~ituvaat kaj tolkuvaweto na ovaa odredba. Vo nikoj slu~aj ne smeeat da se tolkuvaat taka {to ja dopu{taat upotrebata na sila nesrazmerno so legitimnite celi koi se saka da se postignat. c) Upotrebata na ogneno oru`je e mo`no samo vo krajna nu`da. So site sili treba da se odi protiv upotrebata na ogneno oru`je, a osobeno protiv decata. Ognenoto oru`je ne treba da se upotrebuva osven vo slu~ai koga liceto pruà oruèn otpor ili na bilo koj drug na~in gi zagrozuva ìvotite na drugi lu|e, i koga nekoi drugi poblagi merki ne moàt da bidat dovolni da se sovlada ili li{i od sloboda osomni~eniot pretstapnik. Vo site slu~ai koga e upotrebeno ogneno oru`je vedna{ treba da se podnese izve{taj do nadle`nite organi.

347

Pokraj gorenavedenoto Principot 16 od OP USOO glasi: Slu`benite lica zadolèni za primena na zakonot, vo nivniot odnos so licata vo pritvor ili zatvor nema da upotrebuvaat ogneno oru`je osven vo slu~aj na samoodbrana ili vo odbrana na drugi lica, vo slu~aj na neposredna zakana za ìvotot ili serozna povreda ili koga toa e neophodno zaradi spre~uvawe na begstvo na lice koe se nao|a vo pritvor ili zatvor i koga toa prestavuva opasnost vo smisla na Principot 9. A opasnosta koja se odnesuva na Princip 9 e opasnost od "krajno seriozno krivi~no delo koe vklu~uva ekstremna zakana po ìvotot".

V. OP USOO - Penolo{ki kompendiuma, str. 193-201. 2. Pravilata 33 i 34 SMP se odnesuvaat na upotrebata na

sredstvata za prisilba. Tie zna~at deka zatvorskite slu`benici ne smeet da koristat instrumenti za fizi~ko zadrùvawe, osven za da se spre~i zatvorenikot da si na{teti sebesi ili na drugite.

Spored Pravilo 33 SMP: Sredstvata za prisilba kako {to se lisici, sinxiri i pran|ii kako i luda~kite ko{uli ne smeeat nikoga{ da bidat upotrebeni kako kazna. Sinxirite i pran|iite ne smeat nikoga{ da se upotrebat ni kako sredstvo na prisilba. Ostanatite sredstva za prisilba moàt da se upotrebat samo vo slednive slu~ai: a) kako merki na pretpazlivost protiv begstvio za vreme na sproveduvawe pod uslov koga zatvorenikot }e se pojavi pred sudska ili administrativna vlast vedna{ da se otstranat, b) od zdravstveni pri~ini, spored upatstvo na lekar, c) po naredba na direktorot ako drugite sredstva ne pomogmale za sovladuvawe na zatvorenikot i negovo samopovreduvawe ili povreda na drug ili predizvikuvawe na materijalna {teta. Vo takov slu~aj direktorot treba vedna{ da se posovetuva so lekarot i da podnese izve{taj do povisokata administrativna vlast.

So ogled na prethodnoto Pravilo 34 SMP glasi: Oblikot i na~inot na upotreba na sredstvata za prisilba treba da bidat opredeleni od strana na centralnata uprava na kaznenite zavodi. Takvite sredstva ne treba da se bidat primeneti podolgo od neophodnoto vreme.

Vo soglasnost so prethodnite Pravila e i Pravilo 54 SMP : (1) Zatvorskite slu`benici vo svojot odnos kon zatvorenicite smeat da upotrebuvaat sila samo vo slu~aj na nu`na odbrana, obid za begstvo ili sprotivstavuvawe koe se manifestira so sila ili vo pasiven otpor sprema naredbite {to se baziraat na zakon ili pravilnik. Slu`benicite koi }e pristapat kon sila nejzinata upotreba mora da ja ograni~at samo na najnu`na mera i za slu~ajot vedna{ da go izvestat direktorot na zavodot.

348

(2) ^lenovite na personalot na kaznenite zavodi treba da pomninat niz specijalna fizi~ka obuka {to }e im pomogne da gi sovladaat agresivnite zatvorenici.

(3) Slu`benicite koi vr{at nekoja dol`nost {to gi doveduva vo neposreden dopir so zatvorenicite, osven vo posebni slu~ai, ne smeeat da bidat vooruàni. Osven toa na ~len na personalot koj ne e ostru~en da rakuva so oru`je nikoga{ ne treba da mu se doveri oru`je.

Soodvetni na prethodnite se i Pravilata 39, 40 i 63 EZP. Pravilo 39 EZP: (1) Upotrebata na sinxiri i prangii mora da se

zabrani. Lisici, luda~ki ko{uli i ostanatite sredstva za ograni~uvawe na dvièweto ne smeeat nikoga{ da se upotrebata kako merki na kaznuvawe. Nivnata upotreba e dopu{tena edinstveno pod slednive okolnosti: a) Kako merka na pretpazlivost protiv begstvo za vreme na premestuvawe so toa {to moraat da se otstranat koga zatvorenikot }e dojde pred sudskite ili administrativnite vlasti i ako tie vlasti ne opredelat poinaku, b) Od zdravstveni pri~ini po nalog i nadzor na lekar, c) So naredba na direktorot ako ostanatite metodi na kontrola se pokaàt nedovolni da se za{titi od napad na zatvorenikot i da se spre~i seriozno o{tetuvawe na imotot. Vo takvi slu~ai direktorot mora vedna{ da se konsultira so lekar i da podnese izve{tak do povisokiot administrativen organ.

Pravilo 40 EZP: Oblicite i na~inot na upotreba na sredstvata za ograni~uvawe na dvièweto, navedeni vo prethodnata to~ka, mora da bidat opredeleni so zakon ili propis. Takvite sredstva ne smeeat da se primenuvaat podolgo od realno potrebnoto vreme.

Pravilo 63 EZP: (1) Personalot na ustanovata ne smee da upotrebuva sila protiv zatvorenicite, osven vo samoodbrana ili vo slu~aj na obid za begstvo ili aktiven ili pasiven fizi~ki otpor kon naredbite zasnovani na zakon ili propis. Personalot koj e prisilen da upotrebuva sila ne smee da ja koristi pove}e odo{to e nu`no potrebno i vo toj slu~aj vedna{ mora da go izvesti direktorot na ustanovata.

(2) Na personalot mora da mu se pruì posebna tehni~ka obuka za da se osposobi za sovladuvawe na agresivnite zatvorenici.

(3) Osven vo posebni okolnosti, personalot koj pri vr{eweto na svoite dol`nosti doa|a vo neposreden kontakt so zatvorenicite ne smee da bide vooruèn. Ponatamu personalot vo nikoj slu~aj ne smee da nosi oru`je, osven ako specijalno e obu~en za negova upotreba.

3. Vo svesniot ili nedovlno svesen streme` da se iznajde patot za steknuvawe na samodoverba, da se so~uva intrapsihi~ka i fizi~ka sigurnost i da se nadminat brojnite ma~ni situacii koi moàt negati-vno da se odrazat vrz nivnata individualnost osudenite lica ~esto-

349

pati prifa}aat iracionalni aktivnosti {to namesto kon podobruv-awe na nivnata polo`ba vo ustanovata vodat vo sosema sprotivna nasoka. Takvite aktivnosti ponekoga{ vodat kon te{ko kr{ewe na postavenite pravila, bitno naru{uvawe na redot i disciplinata i bezobyirno sprotivstavuvawe na zatvorskiot personal so nesogledivi posledici. Za nivno predupreduvawe na zatvorskata uprava im stojat na raspolagawe i sredstva za prisilba.

Spored ZIS sredstva za prisilba sprema osudenite lica moàt da se upotrebat vo slednive slu~ai:

- koga e neophodno da se za{titi sopstveniot ili ìvotot na drug,

- koga e potrebno da se odbie napad na objekt koj se obezbeduva, i - koga e neophodno da se spre~i begstvo na osudeno lice od

ustanovata od zatvoren vid ili pri sproveduvawe, ili za negovo povtorno vra}awe vo ustanovata,

Iako toa ne e navedeno vo ZIS, sprema osudenite lica moè da se upotrebi psisilba i:

- koga e neophodno da se spre~i fizi~ki napad vrz personalot na ustanovata, vrz osudeno lice ili vrz drugo lice so koj ne se zagrozuva nivniot ìvot,

- koga e potrebno da se spre~i nanesuvawe povreda na nekoe od prethodno navedenite lica,

- koga e potrebno da se spre~i izrabotuvawe ili vnesuvawe na predmeti za napad ili begstvo,

- koga e potrebno da se sovlada bunt na osudenite lica, - kon lica koi se obiduvat da vlezat ili vlegle vo ustanovata ili

sakat da oslobodat osudeno lice, - koga e neophodno da se spre~i samopovreduvawe, - koga e potrebno da se spre~i ili sovlada otpor na osudeno lice

po povod na zakoniti naredbi na slu`benoto lice. - za za~uvuvawe na redot vo ustanovata naru{en poradi nepo~itu-

vawe na slu`bena naredba, - koga e potrebno da se smirat agresivnite reakcii na duèvno

bolno lice ili narkoman vo vreme na apstinencijalni krizi, - koga e potrebno da se spre~i predizvikuvawe materijalna

{teta, Primenata na sila se ograni~uva na potrebnata merka. Dokolku

so nejzinata primena bi bile zagrozeni celite na primenata na silata taa moè da usledi samo po prethodna naredba od direktorot na ustanovata.

4. Ako neposredno postoi nekoja od ovie opasnosti poèlno e direktorot na ustanovata vo soglasnost so direktorot na Direkcijata

350

da opredeli posebni merki na ograni~uvawe. Ovie merki se prezemaat protiv osudenicite kaj koi postoi opasnost od begstvo, opasnost od nasilstvo protiv lica ili imotot, ili opasnost od samoubistvo ili samopovreduvawe, ili od koi proizleguva zna~itelna opasnost po bezbednosta ili redot vo ustanovata. Nakratko, za odrùvawe na redot i disciplinata moàt da se upotrebat samo onie merki na ograni-~uvawe {to se nu`ni za odrùvawe na bezbednosta i dobroto funkci-onirawe na zaedni~kiot ìvot vo kazneno-popravnata ustanova.

Tie merki so sebe nosat dopolnitelno ograni~uvawe na na~inot na ìvotot na osudenite lica vo ustanovata. Samo vo slu~aj na nepo-sredna opasnost koja ne trpi odlagawe tie merki moè da gi naredi i lice koe za toa e ovlasteno od upravitelot na ustanovata. Stanuva zabor za nekoja od slednive merki koi naj~esto se prisutni vo kazneno-popravnite ustanovi vo svetot:

- postojano nabquduvawe ili samo za vreme na no}ta (so no}no osvetluvawe na prostorijata vo koja e smesten osudenikot),

- po~esto pretresuvawe na li~nite raboti i prostorijata osudenikot,

- odzemawe ili ograni~uvawe na poseduvawe na opredeleni predmeti,

- vrzuvawe, - odzemawe na obleka poradi postoewe opasnost od zloupotreba, - izdvojuvawe od drugite osudenici za vreme na dnevnata rabota

ili vo slobodnoto vreme, - smestuvawe vo posebno obezbedena prostorija (izdvojuvawe) vo

koja se otstraneti site predmeti so koi zatvorenikot bi moèl da se samopovredi ili da napravi bilo kakva {teta,

- ograni~uvawe na pravoto na prestojot na ~ist vozduh zaedno so drugite osudenici.

Osudenite lica protiv koi se prezemeni merkite na ograni~u-vawe za vremetraeweto na merkata se isklu~uvaat od pravoto na primawe na poseti osven od sekojdnevni poseti od strana na zatvor-skiot lekar. Dokolku lekarot ne moè sekojdnevno da go posetuva osudenikot, toga{ vakvite osudenici se posetuvaat od iskusni slu`-benici koi se pripadnici na sanitetskata slu`ba. Misleweto na lek-arot treba zadolìtelno da se po~ituva dokolku na osudenoto lice mu e ograni~en dnevniot prestoj na ~ist vozduh.

Osudenite lica ne smeat da se samopovreduvaat po teloto ili da si na{tetuvaat na zdravjeto so cel da se dovedat vo sostojba da bidat nesposobni za izv{uvawe na svoite obvrski za vreme na izvr{uvaweto na kaznata. So takva namera ne smeeat da dozvolat da bidat povredeni nitu od drugi.

351

Izdvojuvawe. Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe moè privremeno da go izdvoi i da go smesti vo posebna prostorija liceto li{eno od sloboda koe poradi svoite postapki pretstavuva seriozna opasnost za bezbednosta na slu`benite i drugite lica. Vo takov slu~aj pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe e dolèn vedna{ da go izvesti direktorot na ustanovata, a po rabotnoto vreme deùrnoto lice.

Vrzuvaweto se vr{i isklu~ivo so policiski lisici koi po pravilo smeat da se stavat samo na racete ili samo na nozete. Vo interes na osudenoto lice direktorot na ustanovata moè da naredi i drug na~in na vrzuvawe. Dokolku toa e nu`no vrzuvaweto povremeno se olabavuva.

Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe pri sproveduvawe na lice li{eno od sloboda takvoto lice }e go vrze, ako za toa dobie pismen nalog od nadleèn organ. Nadleèn organ za izdavawe pismen nalog za osudenite lica i za licata kazneti vo prekr{o~na postapka e direktorot na ustanovata ili odgovornoto lice na slu`bata za obezb-eduvawe, a za liceto vo pritvor - pretsedatelot na sudot i direktorot na ustanovata.

Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe iako ne dobil pismen nalog, moè da gi vrze site lica li{eni od sloboda koi pri sprovedu-vaweto davaat otpor, se obiduvaat da begaat, vr{at napad na sprov-odnikot ili na drugo lice, kako i koga osnovano pretpostavuva deka moè da dojde do samopovreduvawe ili do samoubistvo na liceto {to se sproveduva, i koga se sproveduva lica {to se privedeni po potern-ica, a koi ve}e se obiduvale da begaat od pritvor ili od izdrùvawe na kaznata, kako i vo drug slu~aj koga osnovano moè da se posomneva deka liceto {to se sproveduva }e se obide da bega.

Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe e dolèn pri sproveduvaweto da go vrze liceto li{eno od sloboda {to storilo krivi~no delo za koe moè da se izre~e kazna zatvor od 15 godini ili doìvoten zatvor, dokolku ne dobie od nadleèn organ pismen nalog takvoto lice da ne go vrzuva.

Vrzuvawe nema da se primeni sprema licata li{eni od sloboda {to se o~igledno bolni, stari i iznemo{teni ili te{ki invalidi, kakoi sprema ènite li{eni od sloboda ~ija bremenost e vidliva, bez ogled na storenoto krivi~no delo, osven ako takvite lica so ogneno oru`je odnosno so drug opasno sredstvo neposredno go zagrozuvaat ìvotot na pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe {to gi sproveduva ili na drugo lice.

Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe moè da go vrze liceto li{eno od sloboda koe vo ustanovata dava takov otpor {to na

352

drug na~i ne moè da se sovlada nitu da se obezbedi red. Za vrzuvawe vo ovoj slu~aj pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe e dolèn vedna{ da go izvesti direktorot na ustanovata, a po rabotnoto vreme deùrnoto lice.

Ako osudenoto lice e vrzano ili smesteno vo poseben bezbednosen prostor (izdvojuvawe) mora edna{ vo tekot na denot da bide poseteno i pregledano od strana na lekarot na ustanovata.

Vrzuvaweto se ukinuva koga }e prestanat pri~inite poradi koi toa e opredeleno.

Upotreba na gumena palka e mo`na za sovladuvawe na aktiven i pasiven otpor na lice li{eno od sloboda. Aktiven otpor postoi koga liceto li{eno od sloboda dava otpor so upotreba na oru`je, orudija, drugi predmeti ili so fizi~ka sila (se otrgnuva, bori, turka, zasolnuva so razni predmeti i sl.) i na toj na~in go onevozmoùva pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe da ja izvr{uva slu`benata rabota. Pottiknuvawe na otpor se smeta kako aktiven otpor. Pasiven otpor postoi koga liceto li{eno od sloboda ne }e se otpovika na povikot ili na zakonitite naredbi na pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe, so toa {to }e se stavi vo takva polo`ba (}e legne na po~vata, }e klekne, }e se fati za nekoj predmet, }e zastane i ne saka da odi i sl.), so {to go onevozmoùva izvr{uvaweto na slu`benoto dejstvie.

Ako liceto li{eno od sloboda dava pasiven otpor, gumena palka, po pravilo, ne se upotrebuva, osven ako so pasivniot otpor ja onevoz-moùva intervencijata na pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe, ako nema drugi mo`nosti takviot otpor da se sovlada ili ako upotrebata na poblagite sredstva ostanala bez uspeh.

Pri upotrebata na gumenata palka pripadnikot na slu`bata na obezbeduvawe, vo granicite na mo`nostite, dolèn e da da gi izbegnuva udarite po glava i drugite osetlivi delovi od teloto. Toj e isto taka dolèn da prestane da ja upotrebuva gumenata palka i fizi~kata sila {tom }e prestane neposredniot napad ili otporot od strana na liceto protiv koe e upotrebena.

Upotreba na {mrkovi so voda e mo`no zaradi vospostavuvawe na naru{en red i mir naru{en od pove}e lica li{eni od sloboda.

Upotreba na hemiski sredstva. Pri vr{eweto na rabotnite zada~i pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe moè da upotrebi hemiski sredstva samo koga pote{ko e naru{en redot i mirot od strana na pove}e lica li{eni od sloboda, ako do{lo do masovna tepa~ka ili do bunt, ako pove}e lica otkaàt poslu`nost, ako edno ili pove}e lica se zabarikadirale vo zatvorena prostorija ili na drug na~in gi spre~uvaat pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe

353

da dojdat do niv, kako i vo slu~aj spored odredbite na ZIS e dozvolena upotreba na ogneno oru`je.

Postojano nabquduvawe i pretresuvawe. Ovie osudeni lica so zasileno vnimanie nezabeleìtelno se nadgleduvaat i vo slobodnoto vreme kako i vo prostoriite za vreme na odmorot. Za taa cel ovie prostorii za vreme na no}niot odmor moàt za kratko da se osvetlat. Osudenicite, nivnite predmeti i prostorii po~esto se pretresuvaat. Pretresot na osudenoto lice po mo`nost se izvr{uva pretpazlivo vo prisustvo na dve vraboteni lica od soodvetniot pol kako i osudenikot i na drugi osudeni lica.

Inaku zaradi primena na odredbite za ku}niot red i discipl-inata, pripadnicite na slu`bata moàt sprema ukaàna potreba, da vr{at povredmen pretres na osudenite i pritvorenite lica na prosto-riite vo koi tie prestojuvaat i na predmetite so koi raspolagaat. Li~niot pretres na osudenite i pritvorenite lica se vr{i sekoga{ pri priemot na izdrùvawe kazna zatvor, odnosno pritvor kako i pri sproveduvawe i smestuvawe vo prostorija za izdrùvawe na discip-linska kazna upatuvawe vo samica. Li~niot pretres na osudenite i pritvorenite lica i pretres na prostoriite vo koi ovie lica pres-tojuvaat i rabotat, zaradi pronao|awe na predmeti za koi ne e doz-voleno da se dràt i upotrebuvaat, moè da se vr{i vo sekoe vreme.

Pretres se vr{i po naredba na direktorot na ustanovata ili stare{inata na slu`bata za obezbeduvawe, a po sopstvena ocenka na pripadnikot na slu`bata, samo koga e neophodno pretresot da se izvr{i bez odlagawe. Za sekoj izvr{en pretres koj go prezel po sopstvena ocenka, pripadnikot na slu`bata mora vedna{ da go izvesti stare{inata, a ovoj direktorot na ustanovata. Koga se pretpostavuva deka so pretresot moàt da se pronajdat predmeti koi se upotrebeni ili nameneti za izvr{uvawe na krivi~no delo ili koi moàt da posluàt kako dokaz vo postapkata, pretrest se vr{i vo prisustvo na dvajca svedoci.

Od osudenite i pritvorenite lica se odzemaat site predmeti koi ne smeat da gi dràt ili upotrebuvaat, kako i predmeti koi se upotrebeni ili nameneti za vr{ewe na krivi~ni dela. Za odzemenite predmeti koi se upotrebeni ili nameneti za izvr{uvawe na krivi~no delo i predmetite koi moàt da posluàt kako dokaz vo postapkata, se izdava potvrda, a predmetite se predavaat na ovlasteniot organ za krivi~no gonewe.

5. Komitetot na ministri na Sovetot na Evropa vo svojata

Preporaka br. R (82) 17 (Zatvorawe i postapuvawe so opasni zatvore-nici) imaj}i go vo vid faktot deka postoi opredelen broj na opasni zatvorenici vo populacijata na zatvorenicite, svesen za potrebata za

354

za{tita na javnata bezbednost i obezbeduvawe red vo zatvorite i nivno dobro funkcionirawe kako deka treba im se obezbedi sodveten tretman im prepora~uva na dràvite ~lenki:

1. dokolku e mo`no da gi primenuvaat voobi~aenite zatvorski propisi i za opasnite zatvorenici;

2. da primenuvaat merki na ograni~uvaawe samo vo mera kolku {to e potrebno;

3. da primenuvaat merki na ograni~uvawe na na~in so koj }e se po~ituvaat ~ovekovoto dostoinstvo i prava;

4. da se obezbedi deka so merkite na ograni~uvawe se zemaat predvid razli~ni barawa za razli~ni vidovi na opasnosti;

5. da se predvidat mo`ni sprotivni efekti od primena na zasileni merki na ograni~uvawe,

6. da se posveti pogolemo vnimanie na zdravstvenite problemi {to moè da se pojavat kako razultat na zasileni merki na ograni-~uvawe;

7. da se obezbedi obrazovanie, stru~no osposobuvawe, rabota i slobodni i drugi aktivnosti vo mera koja {to ja dozvoluvaat merkite na ograni~uvawe;

8. da se vospostavi sistem na postojana kontrola so koj ke se vidi dali zasilenite merki na ograni~uvawe i nivoto na bezbednost {to se primenuva ne go nadminuva ona {to se bara;

9. ako ve}e postojat sektori so zasileni merki na ograni~uvawe, da se sogleda dali za toa postojat soodvetni uslovi, personal i neophodni objekti;

10. da se obezbedi soodvetna obuka i informiranost za celokup-niot personal {to raboti vo uslovi na strog reìm i tretman na opasni zatvorenici.

6. Vo ZIS taksativno e opredelen vidot na sredstvata na prisilba {to moàt da se upotrebata sprema osudenoto lice. Tie sredstva se: hemiski sredstva, {mrkovi so voda, gumena palka, vrzuva-we i izdvojuvawe.

7. Vo kazneno-popravnite ustanovi se javuvaat obidi za samopo-vreduvawe ili samoubistvo. Naj~esto se slu~uvaat poradi du{evni, psihi~ki, socijalni ili kulturni problemi. Poradi toa kon takvite zatvorenici treba da se prijde vnimatelno i so individualen pristap kon sekoe lice, a ne rutinski ili disciplinski. O~ajot poradi idni-nata, op{testvenata polo`ba vo zatvorot (na primer, seksualno zlos-tavuvawe), razli~nite kulturni konflikti, oddelenosta od semejst-voto i prijatelite (osobeno na stranskite zatvorenici), i raznovid-nite li~ni pri~ini moàt da go objasnat vakvoto odnesuvawe. Mnogu ~esto merkata koja se prezema sprema zatvorenikot za da ne si na{teti

355

na sebesi e izolacija. Me|utoa izolacijata e sprotivna na ona {to e potrebno. Griàta i kontaktot so doverlivi lica od personalot i zatvorenicite treba da se primarniot odgovor.

Spre~uvaweto na samoubistvata i samopovreduvawata se od golema va`nost. Smrtta ili serioznata povreda na liceto vo zatvor moè da im na{teti i na moralot na personalot i na ustanovata. Zatoa od ogomna va`nost e obukata na personalot. Treba da postojat jasni instrukcii za toa {to treba da se pravi vo takvi situacii. Site ~lenovi na personalot se odgovorni za vakvite nastani. Iako medicinskiot personal treba vo prv red da e informiran za sekoj vakov slu~aj, soodvetna pono{ moè da se pruì od sekoj vraboten, pa duri i od soosudenik. Mnogu od problemite koi vodat kon samoubistvo se nere{livi (na primer, èna zatvorenik ja napu{til soprugot). Ona {to e neophodno e me|utoa bezuslovna pomo{ koja na takvite zatvorenici }e im se ponudi vedna{ i bezuslovno. Vo opredeleni slu~ai moèbi }e bide dovolno takvite zatvorenici samo budno da se nadgleduvaat i da im se odzemat predmetite so koi bi moèle da se povredat. Fakt e deka vo site slu~ai koga na zatvorenicite im bila ponudena podr{ka i koi uvidele deka personalot i drugite zatvoren-ici se zagrièni za niv, stanale posigurni vo re{avaweto na sopstve-nite problemi i ìvotni situacii. (v. MSV, str. 121-122)

^len 185

(1) Pripadnik na slu`bata za obezbeduvawe pri vr{eweto na

slu`beno dejstvie moè da upotrebi ogneno oru`je samo ako ne moè poinaku da postapi:

1. za da za{titi ìvot na ~ovek, 2. za da odbie neposreden napad so koj se zagrozuva negoviot

ìvot, 3. za da odbie napad na objekt koj go obezbeduva, 4. za da spre~i begstvo na osudeno lice od ustanova od zatvoren

vid odnosno od zatvoreno oddelenie, i 5. za da spre~i begstvo na osudeno lice pri negovo sproveduvawe

ako e osudeno za krivi~no delo za koe e predvidena kazna zatvor od 15 godini ili pote{ka kazna zatvor.

(2) Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe moè da upotrebi ogneno oru`je samo ako so upotreba na drugi sredstva na prisilba ne moè da go obezbedi izvr{uvaweto na slu`benoto dejstvie.

356

(3) Koga slu`benoto dejstvie se vr{i pod neposredno rakovodstvo na direktorot na ustanovata ili na slu`benoto lice koe rakovodi so slu`bata za obezbeduvawe, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe smee da upotrebi ogneno oru`je samo po nivna naredba. Naredbata za upotreba na ogneno oru`je moè da se izdade samo koga se ispolneti uslovite od stav 1 i 2 na ovoj ~len.

(4) Pri upotrebata na ogneno oru`je pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe e dolèn da vnimava da ne go zagrozi ìvotot na drugite lica.

________________________ 1. Pri vr{eweto na slu`beno dejstvie, pripadnicite na

slu`bata za obezbeduvawe moàt da upotrebat ogneno oru`je samo vo isklu~itelni slu~ai i toa samo dokolku se ispolneti uslovite {to taksativno se opredeleni vo st. 1 t. 1-5. Toa zna~i deka pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe, vrz osnova na prethodno rasuduvawe, sekoga{ mora brzo da oceni dali se ispolneti zakonskite uslovi i dali vo nekoja od slednive konkretni situacii moèlo da se upotrebi ogneno oru`je.

1. Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe moè da upotrebi ogneno oru`je vrz sekoe lice koe manifestiralo dejstvie so koe se zagrozuva ìvotot na ~ovek.

So ogled deka ~ovekoviot ìvot e neprikosnoven podarok od prirodata, ognenoto oru`je moè da se upotrebi vrz sekoe lice {to seriozno go zagrozuva ìvotot na drug. Toa zna~i deka pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe moè da go upotrebi ognenoto oru`je vrz osudeno lice {to go zagrozuva ìvotot na slu`beno ili osudeno lice, no ednakvo, i vrz pripadnik na zatvorskiot personal ili bilo koe nadvore{no lice, {to go zagrozuva ìvotot na osudenikot. Pripadn-ikot na slu`bata za obezbeduvawe e dolèn da go {titi ìvotot i sigurnosta kako na osudenoto lice taka i na zatvorskiot personal i na site drugi lica koi so posebno ovlastuvawe imaat pristap vo ustano-vata. So ogled deka sekoga{ mora da se ima vo vid na~eloto spored koe ìvotot na sekoj ~ovek e ednakov i ne moè da se meri so ìvotot na drug, upotrebata na ognenoto oru`je moè da bide naso~ena kako sprema osudeno lice, taka i sprema sekoe drugo lice {to ne e osude-nik, sekoga{ koga na drug na~in ne moèla da se otstrani neposred-nata opasnost po ìvotot na opredelen poedinec ili grupa na lica.

Vo vakov slu~aj pripadnikot na slu`bata deluva vo krajna nu`da. Krajna nu`da postoi koga deloto e storeno so cel storitelot da otstrani od sebe ili od drug, istovremena neskrivena opasnost {to na drug na~in ne moèla da se otstrani, a pritoa storenoto zlo ne e pogolemo od zloto {to se zakanuvalo (~l. 10 KZ).

357

Napad vo smisla na odredbite od t. 1 i 2 postoi ako e protivpraven i e izvr{en so ogneno oru`je, opasno orudie ili drug predmet so koj moè da se zagrozi ìvotot odnosno ako e izvr{en od strana na dve ili pove}e lica na mesta i vo vreme koga ne moè da se o~ekuva pomo{ ili od strana na fizi~ki posilno lice ili od lice koe se sluì so posebna ve{tina.

2. So ogled na svoite slu`beni ovlastuvawa i zada~i pripad-nikot na slu`bata za obezbeduvawe e najizloènoto lice na razni napadi vrz negoviot ìvot i telesen i du{even integritet. Toga{ koga od bilo kogo vrz nego e prezemen napad so koj seriozno se zagroz-uva negoviot ìvot, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe moè da go upotrebi ognenoto oru`je. Vo takov slu~aj deluva vo nu`na odb-rana. Soglasno ~l. 9 KZ nu`na odbrana e onaa odbrana {to e neopho-dno potrebna storitelot da odbie od sebe ili od drug, istovremen protivpraven napad.

3. Tretata konkretna situacija vo ramkite na koja pripadnik na slu`bata za obezbeduvawe e ovlasten i moè da upotrebi ogneno oru`je e toga{ koga nekoe lice vr{i napad vrz objekt koj pripadnikot na slu`bata go obezbeduva. Imeno dol`nost na slu`bata za obezbedu-vawe e da gi za{tituva objektite na ustanovata od bilo kakov napad {to doa|a od vnatre{nosta ili e prevzemen od strana na bilo koi lica od nadvor.

Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe }e upotrebi ogneno oru`je sprema lice {to vr{i napad vrz objektot {to se obezbeduva, ako napadot e neposreden i sî u{te ne prestanal, a napa|a~ot pretho-dno bil predupreden za upotrebata na ognenoto oru`je spored odred-bite za predupreduvawe. Kako napad vrz objektot {to se obezbeduva, se smeta sekoe dejstvie naso~eno kon o{tetuvawe ili uni{tuvawe na objektot, ili na oddelni negovi delovi ili rasipuvawe, uni{tuvawe ili zloupotrebuvawe na uredite na objektot na ustanovata.

4. Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe e ovlasten da upotrebi ogneno oru`je zaradi spre~uvawe na begstvo na osudeno lice samo od ustanova od zatvoren vid, ili vo zatvoreno oddelenie na opredelen vid ustanovi. Vakvata opredelba e uslovena od okolnosta deka vo ustanovite od zatvoren vid kaznata li{uvawe od sloboda ja izdrùvaat osudeni lica na doìvoten zatvor ili so dolgi vremenski kazni, povratnici i drugi kategorii na opasni kriminalci, a vo zatvorenite oddelenija i lica so pote{ki problemi vo odnesuvaweto, koi manifestiraat po~esto kr{ewe na redot i disciplinata, lica vrateni od begstvo ili nakloneti kon begstvo i sl. Od tie pri~ini ovlastuvaweto da se upotrebi ogneno oru`je e vo funkcija na celite na izvr{uvaweto na kaznata i obezbeduvaweto na vnatre{nata sigur-

358

nost i sigurnosta na op{testvoto. Ottamu odredbata treba da se tol-kuva vo smisla deka ovlastuvaweto za upotreba na ogneno oru`je treba da vaì za ustanovite od zatvoren vid i za zatvorenite oddelenija na kazneno-popravnite ustanovi od zatvoren i poluotvoren vid. Ne e propust na zakonodavecot {to ovaa odredba izri~no ne go isklu~uva ovlastuvaweto za upotreba na ogneno oru`je koga se raboti za zatvoreni oddelenija na ustanovi od otvoren vid. Toa proizleguva ottamu {to vo ~l. 28 st.3 ZIS opredelil deka ustanovite od otvoren vid nemaat fizi~ko i materijalno obezbeduvawe. Spored taa odredba pripadnicite na sluìte za obezbeduvawe vo ovoj vid na ustanovi nemaat pravo nitu da nosat ogneno oru`je.

5. Pripadnik na slu`bata za obezbeduvawe moè da upotrebi ogneno oru`je i toga{ koga e potrebno da spre~i begstvo na osudeno lice pri negovo sproveduvawe, ako liceto {to se obidelo da bega e osudeno za krivi~no delo za koe e predvidena kazna zatvor od 15 godini ili kazna doìvoten zatvor.

Vo nalogot za sproveduvawe ili ~uvawe na licoto li{eno od sloboda nadvor od ustanovata, mora izri~no da se navede deka pripad-nikot na slu`bata za obezbeduvawe moè da upotrebi ogneno oru`je vo slu~aj na begstvo na liceto {to go sproveduva odnosno ~uva.

Ako se sproveduva lice sprema koe, vo slu~aj na begstvo e dozvo-leno upotreba na ogneno oru`je, pripadnikot na slu`bata za obez-beduvawe e dolèn takvoto lice pred sproveduvaweto da go predu-predi deka vo slu~aj na obid na begstvo }e upotrebi ogneno oru`je.

Direktorot na ustanovata, odnosno liceto {to go zamenuva, go opredeluva na~inot na sproveduvaweto na liceto li{eno od sloboda i brojot na pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe {to }e go izvr{at obezbeduvaweto i sproveduvaweto.

2. So ogled na zna~eweto i teìnata na posledicite {to moàt da proizlezat od upotrebata na ognenoto oru`je vo ZIS se predvideni i posebni uslovi za negova primena. Vo toj kontekst e opredeleno deka pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe moè da upotrebi ogneno oru`je ako so upotreba na drugi sredstva na prisilba ne moè da go obezbedi izvr{uvaweto na nekoe od slednive slu`beni dejstvija: 1. da go spasi svojot ili ìvoto na drug, 2. da go za{titi objektot {to go obezbeduva i 3. da spre~i begstvo na osudeno, pritvoreno ili lice {to go sproveduva. Koga se raboti za begstvo na osudeno lice, slu`benoto lice moè da upotrebi ogneno oru`je samo ako stanuva zbor za begstvo od zatvorna kazneno-popravna ustanova ili od zatvoreno oddelenie na kazneno-popraven dom. Vo drugi slu~ai na begstvo pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe moè da upotrebi ogneno oru`je ako liceto {to se sproveduva e osudeno, a liceto vo pritvor obvineto, za

359

krivi~no delo za koe e predvidena kazna li{uvawe od sloboda od 15 godini ili doìvoten zatvor.

3. Toga{ koga pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe vr{i nekoe od navedenite dejstvija pod neposredno rakovodstvo na stare{i-na, ognenoto oru`je smee da go upotrebi samo po negova naredba. Pritoa, kako i vo site drugi slu~ai, vo prv red, treba da dejstvuva da go onesposobi (povredi) osudenikot, a ne da go ubie.

Kako stare{ina se smeta direktorot na ustanovata, ili liceto {to go zamenuva, rakovoditelot na slu`bata za obezbeduvawe i pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe pod ~ie neposredno rakov-odstvo se nao|a pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe pri izvr{u-vaweto na rabotata i rabotnata zada~a, i deùrnoto lice vo ustan-ovata za vreme dodeka se nao|a na taa dol`nost.

4. Ako liceto {to ja izdrùva kaznata zatvor vo ustanovata od zatvoren vid, ili liceto {to se nao|a vo pritvor poradi storeno krivi~no delo za koe moè da se izre~e kazna zatvor od 15 godini ili doìvoten zatvor, se obide da bega, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe }e se obide takvoto lice da go fati, dokolku za toa ima mo`nost, so istovremen povik "stoj, }e pukam". Ako liceto vo begstvo ne zastanuva, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe }e go povtori povikot, a ako ni na povtoreniot povik ne zastane, a ne postoi druga mo`nost da se spre~i begstvoto, pripadnikot na slu`bata za obezbed-uvawe moè da go upotrebi ognenoto oru`je. Ako uslovite dozvoluvaat pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe po vtoriot povik treba da puka vo vozduh pred da puka vo liceto {to bega.

Na ovoj na~in pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe }e postapi i koga bega lice {to go sproveduva ili go ~uva nadvor od ustanovata, ako sprema takvoto lice e dozvolena upotreba na ogneno oru`je vo slu~aj na begstvo.

No}e ili vo gusta magla, odnosno na nepregleden teren ili vo {uma, kako i koga liceto li{eno od sloboda bega kon {umata ili vo pravec na objekt kade {to moè da se sokrie, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe moè da go upotrebi ognenoto oru`je i po prviot povik na takvoto lice da zastane.

Ako liceto li{eno od sloboda bega kon grupa lu|e ili se krie vo grupa lu|e, pa postoi opasnost da moè da bide pogoden nekoj od niv ili deka bi moèlo da bide pogodeno nekoe drugo lice nadvor od taa grupa, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe ne smee da upotrebi ogneno oru`je.

Upotreba na ogneno oru`je ne e dozvolenoa vo slu~aj na begstvo na èna ~ija bremenost e vidliva.

360

Protiv drugi lica moè da se upotrebi ogneno oru`je ako tie prezemaat dejstvie so cel nasilno da gi oslobodat zatvorenicite ili nasilno da navlzat vo kazneno-popravnata ustanova.

^len 186

(1) Za upotrebata na sekoe sredstvo na prisilba i ogneno

oru`je, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe sostavuva izve{taj.

(2) Za upotrebata na sekoe sredstvo na prisilba i ogneno oru`je pismeno se izvestuva Direkcijata koja ja ocenuva opravdanosta na upotrebata na sredstvoto na prisilba.

________________________ 1. Vedna{ po upotrebata na bilo koe sredstvo na prisilba ili

ogneno oru`je, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe sostavuva iscrpen izve{taj. Vo izve{tajot mora da bidat sodràni podrobnosti za vremeto i mestoto, na~inot na upotrebata, liceto sprema koe e upotrebeno i okolnostite zaradi koi e upotrebeno opredeleno sredstvo za prisilba ili ogneno oru`je. Takviot izve{taj potpi{an od liceto {to go upotrebilo sredstvoto na prisilba ili ognenoto oru`je vedna{ mu se dostavuva na direktorot na ustanovata.

2. Za upotrebata na sredstvata za prisilba od ~l 184 st. 2 i ogneno oru`je od ~l. 185 sprema osudenite lica, direktorot na kazn-eno-popravnata ustanova najprvin e dolèn itno da ja izvesti Direk-cijata za izvr{uvawe na sankciite. Izvestuvaweto mora da bide vo pismena forma.

Po celosnoto utvrduvawe na sostojbite koi dovele do upotreba na fizi~kata sila i ognenoto oru`je, direktorot na kazneno-poprav-nata ustanova e dolèn da isprati kompleten materijal vo vrska nastanot. Vo toj materijal mora da bidat vklu~eni izve{tajot na slu`-benoto lice {to go upotrebilo sredstvoto za prisilba ili ognenoto oru`je, izjavite na o~evidcite na nastanot kako i izjavata na osuden-ikot sprema koj bila izvr{ena prisilbata ili, dokolku ostanal ìv, bilo upotrebeno ognenoto oru`je. Vo nego treba da bide sodràna i ocenka na direktorot za osnovanosta na primenetite sredstva za prisilba i ogneno oru`je.

Kone~nata ocenka za opravdanosta na upotrebenoto sredstvo na prisilba ja dava direktorot na Direkcijata so akt vo forma na re{enie.

361

^len 187

(1) Ako sredstvata na prisilba i ognenoto oru`je se zakonito

upotrebeni, isklu~ena e protivpravnosta i odgovornosta na slu`be-noto lice {to go upotrebilo ili ja naredilo upotrebata na sred-stvoto na prisilba.

(2) Ako protiv slu`benoto lice {to zakonito upotrebilo ili naredilo upotreba na sredstvoto na prisilba i ognenoto oru`je se vodi kaznena, disciplinska ili druga postapka, }e mu se obezbedi stru~na pomo{ vo postapkata.

________________________ 1. Prisilnite sredstva opredeleni vo ~l. 184 st. 2 i ognenoto

oru`je od ~l. 185 se legalni sredstva {to moàt da se primenat sprema osudenite lica dokolku postojat osnovite opredeleni vo ~l. 184 st. 1 i ~l. 185 st. 1-4. Poa|aj}i od ovie zakonski osnovi treba da se ocenuva ne samo legalitetot tuku i legimitetot na izvr{enata intervencija so nivnata primena.

Ottamu ako direktorot na Direkcijata oceni deka sredstvata na prisilba i ognenoto oru`je bile zakonito i opravdano upotrebeni, isklu~ena e protivpravnosta na dejstvieto i odgovornosta na slu`ben-oto lice koe gi upotrebilo ili ja naredilo nivnata upotreba. Vo toj slu~aj slu`benoto lice voop{to ne e odgovotno zatoa {to postapilo vo granicite na svoite slu`beni ovlastuvawa.

Sprotivno na toa, ako pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe so pre~ekoruvawe na ovlastuvawata upotrebil sredstvo na prisilba ili ogneno oru`je, e odgovoren za svoeto povedenie, i zavisno od okolnostite na deloto i nastanatite posledici sprema nego }e bide povedena soodvetna (disciplinska, prekr{o~na, krivi~na) postapka. Vo takov slu~aj kazneno-popravnata ustanova ne e obvrzana da mu obezbedi pravna pomo{.

Od druga strana izvr{uvaweto na naredbite na pretpostaveniot ne smee da bide opravduvawe za slu`benite lica zadolèni za primena na zakonot, koga znaele deka upotrebata na sila ili ogneno oru`je koja rezultirala vo smrt ili seriozna povreda na nekoe lice bila o~igledno nezakonska, i koga moèle istata naredba da odbijat da ja sprovedat. Vo sekoj slu~aj, odgovornosta ja snosi i pretpostavenoto slu`beno lice koe ja dalo takvata nezakonska naredba.

Direkcijata za izvr{uvawe na sankciite treba da obezbedi rakovodnite slu`beni lica da bidat zemani na odgovornost i toga{ koga znaele ili morale da znaat, deka slu`benite lica zadolèni za primena na zakonot koi se pod nivna direktna komanda, upotrebile

362

ili upotrebuvaat sila i ogneno oru`je sprotivno na zakonot, a ne prezemale merki da gi spre~at, eliminiraat ili da informiraat za vakvata upotreba.

Licata vrz koi bila primeneta sila ili ogneno oru`je ili nivnite pravni zastapnici imaat pravo na preispituvawe na vakvata postapka vo posebna, vklu~itelno i sudska, postapka.

2. Soglasno prethodnoto, ako protiv slu`benoto lice koe zakonito upotrebilo ili naredilo upotreba na sredstvo na prisilba ili ogneno oru`je, opredelen organ sepak povel disciplinska, prekr-{o~na, krivi~na ili druga postapka, upravata na kazneno-popravnata ustanova vo koja e vraboteno slu`benoto lice e dol`na da mu obezbedi stru~na pomo{ vo postapkata.

Direkcijata treba da obezbedi da ne se povede nikakva krivi~na ili disciplinska postapka protiv slu`beni lica zadolèni za primena na zakonot koi, vo soglasnost so ZIS i Kodeksot na odnesuvawe na slu`benite lica vo izvr{uvaweto na rabotnite zada~i, odbile da izvr{at naredba za upotreba na sila ili ogneno oru`je ili koi informirale za takva upotreba od strana na drugi slu`beni lica.

5. Fa}awe na izbegano osudeno lice

^len 188

(1) Zaradi neposredno fa}awe na osudeno lice koe izbegalo od

ustanova ili pri sproveduvawe, pripadnikot na slu`bata za obezbed-uvawe so sudska odluka moè da vleze vo dom na gra|anin ili drugi prostorii i po potreba da izvr{i pretres zaradi pronao|awe na izbegnatoto osudeno lice, ako videl ili dobil informacija deka izbegnatoto lice se zasolnilo vo domot ili prostorijata.

(2) Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len moè da se posluì so soobra}ajnite sredstva i sredstvata za vrski {to mu se dostapni zaradi prevoz ili pomo{ na lice koe pri toa e povredeno.

(3) Na korisnikot na soobra}ajnoto sredstvo ili sredstvoto za vrska mu se izdava potvrda zaradi nadomestok na tro{ocite od ustanovata ~ij pripadnik go iskoristil sredstvoto.

________________________ 1. Slu`benoto lice koe neposredno raboti na ~uvaweto na

osudenicite zadolìtelno go izvestuva direktorot na ustanovata, a ovoj dorektorot na Direkcijata za sekoj obid ili uspe{no izvr{eno begstvo. Direktorot na ustanovata go naso~uva ispituvaweto na

363

slu~ajot osobeno kon toa da se utvrdi dali begstvoto e potpomognato od nesovesno odnesuvawe ili odnesuvawe sprotivno na obvrskite na vrabotenite lica ili poradi nedostig na oprema.

Osudeno lice koe }e izvr{i begstvo uporno se sledi bez zaposta-vuvawe na nadzorot na drugite osudeni lica, so cel da se fati i vrati vo ustanovata. Do kolku ne moè vedna{ da se vrati vo ustanovata, direktorot gi izvestuva nadle`nite organi i blagovremeno bara raspi{uvawe na poternica.

2. Nepovredlivosta na domot e zagarantirano kako ustavno pravo na gra|aninot (v. ~l. 26 Ustav). Soglasno prethodnoto, naru{uvaweto na nepovredlivosta na domot (v. ~l. 145 KZ ) i protivzakonito vr{ewe pretres (~l. 146 KZ) pretstavuvaat krivi~no delo.

Vakvata za{tita na nepovredlivosta na domot obvrzuva na restriktivna postavenost na ovlastuvawata na vleguvaweto vo tu| dom i prostorii (zatvoren ili zagraden prostor {to mu pripa|a na toj dom ili privaten deloven prostor ozna~en kako takov) i vr{ewe pretres bez posebna naredba na nadleèn sud. Toa mora da bide imperativ duri i toga{ koga pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe na kazneno-popravna ustanova videl ili dobil informacija deka izbeganoto lice od ustanova ili pri sproveduvawe se zasolnilo vo opredelen dom ili prostorija. Zaradi negovo fa}awe pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe, bez ogled {to samiot go videl zasolnuvaweto na izbega-noto osudeno lice ili steknal osnovano somnenie deka toa lice vleglo i se sokrilo vo opredelen dom ili prostorija, ne e ovlasten da vleze vo domot ili prostorijata i da izvr{i pretres ako za toa nema soodvetna pismeno obrazloèna naredba od nadle`niot sud.

Pri vleguvawe vo tu| dom i drugi prostorii i vr{eweto pretres se primenuvaat odredbite od ~l. 198 - 202 ZKP.

2. Zaradi fa}awe na izbegano lice li{eno od sloboda koe neposredno se goni, kako i za prevezuvawe do najbliskata zdravstvena ustanova na liceto {to bilo povredeno pri upotreba na ogneno oru`je, pripadnikot na slu`bata na obezbeduvawe ima pravo da se posluì so soobra}ajni sredstva (sekoe patni~ko vozilo) i sredstva za vrska (obi~en ili mobilen telefon, telegraf i sl.) do koi moè da dojde, ako toa ne moè da go izvr{i na drug na~in. Za upotrebata na soobra}ajnite sredstva ili sredstvata za vrska, na dràtelot na soobra}ajnoto sredstvo ili vrskata mu se izdava potvrda zaradi nadomestok na tro{ocite od kazneno-popravnata ustanova ~ii rabot-nik e pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe.

364

^len 189

(1) Ako osudeno lice izbega, ustanovata e dol`na vedna{ da go

izvesti Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. (2) Ustanovata }e go izvesti Ministerstvoto za vnatre{ni

raboti i za pogolemi naru{uvawa na redot vo ustanovata i }e pobara pomo{ za vospostavuvawe na redot.

(3) Vo slu~aite od stav 1 i 2 na ovoj ~len ustanovata }e gi izvesti Direkcijata i nadle`niot sud.

________________________ 1. Begstvo na lice li{eno od sloboda pretstavuva krivi~no delo.

Soglasno ~l. 371 KZ toj {to }e pobegne od ustanovata vo koja so zakonita odluka e li{en od sloboda so upotreba na sila ili seriozna zakana deka neposredno }e napadne vrz ìvotot i teloto na drug, }e se kazni so zatvor od tri meseci do pet godini. Krivi~no delo pretstavuva i ovozmoùvaweto begstvo na lice li{eno od sloboda (v. ~l. 372 KZ) kako i protivzakonito osloboduvawe na lice li{eno od sloboda (v. ~l. 373 KZ).

Toga{ koga pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe ne uspeale da go fatat liceto neposredno po negovoto begstvo od kazne-no-popravnata ustanova, ustanovata e dol`na vedna{ go izvesti Min-isterstvoto za vnatre{ni raboti. Ministersatvoto za vnatre{ni raboti e nadleèn organ za raspui{uvawe poternica i za organizira-we na pronao|aweto i fa}aweto na osudenoto lice.

Zaradi uspe{no sogleduvawe na sostojbata i prezemawe na soodvetni merki vo vrska so izvr{enoto begstvo, ustanovata e dol`na vedna{ da ja izvesti i Direkcijaat za izvr{uvawe na sankciite.

2. Direktorot na kazneno-popravnata ustanova neodlo`no go izvestuva Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i Direkcijata i vo slu~aj na naru{uvawe na redot od pogolem obem, podgotvuvawe ili zapo~nat bunt ili sli~no dejstvo od strana na osudeni ili pritvoreni lica. Dokolku poradi nekoja od gornite sostojbi se naloùva potreba od pomo{ {to moè da ja pruì Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, takvata pomo{ e upatno direktorot na ustanovata da ne ja bara sam, tuku samo so prethodna konsultacija i soglasnost na direktorot na Direkcijata koj }e ja oceni neophodnosta od intervencijata. Takvata pomo{ moè da se pobara samo toga{ ako se oceni deka rabotnicite na kazneno-popravnata ustanova ne moàt sami uspe{no da gi otstranata pri~inite koi dovele do serioznoto zagrozuvawe na bezbednosta i doveduvaweto vo pra{awe normalniot ìvot i rabota vo ustanovata. Vo site slu~ai akcijata na Ministerstvot za vnatre{ni raboti treba

365

da bide vo funkcija na asistencija i da bide izvedena na na~in na koj }e se izbegnat pogolemi {tetni posledici.

V. krivi~no delo bunt na lice li{eno od sloboda, ~l. 370 KZ.

Glava HII OTPU[TAWE NA OSUDENITE LICA OD IZDR@UVAWE NA

KAZNATA 1.Osnovi za otpu{tawe na osudenite lica

^len 190

Osudenite lica se otpu{taat od izdrùvaweto na kaznata po

izdrànata kazna, po prostuvawe na ostatokot na kaznata so akt na nadleèn organ, odluka za usloven otpust i po odluka na direktorot na ustanovata za predvremeno otpu{tawe od izdrùvaweto na kaznata.

________________________ Osudenoto lice se otpu{ata od izdrùvawe na kaznata li{uvawe

od sloboda 1. po celosno izdrùvawe na kaznata, ili 2. predvremeno, pred celosno da ja izdrì kaznata zaradi: a) prostuvawe na kaznata so re{enie za amnestija, b) prostuvawe na kaznata so re{enie za pomiluvawe, v) namaluvawe na kaznata so re{enie za vonredno ublaùvawe na

kaznata, g) uslovno otpu{tawe so re{enie na osnovniot sud, d) po otpu{tawe so re{enie na direktorot na ustanovata, Toga{ koga vo porane{na SFRJ osudenoto lice treba{e da se

otpu{ti pred celosno da ja izdrì kaznata li{uvawe od sloboda, vo praktikata se postavuva{e dilemata - {to stanuva ako na osudenoto lice mu e prosten (ublaèn) ostatokot na kaznata spored osnovite navedeni pod t. b) i v). Vo takvi slu~ai poveduvaj}i se spored na~el-noto mislewe na Sojuzniot vrhoven sud na SFRJ br. 3 donesen na

XXXIV odràna na 17 i 18 juni 1987 godina kaj nas sosema pogre{no se praktikuva{e presmetuvawe na oprostenata (ublaènata) kazna spored metodot na apsorpcija. Su{tinata na ovoj metod mo` e najjasno da se sogleda od na~elniot stav koj na ova mesto go priloùvame vo celost:

366

N A ^ E L E N S T A V

Koga osudenikot so odluka za pomiluvawe delumno e osloboden od izvr{uvaweto na kaznata, pa sudot, ne znaej}i za ova pomiluvawe, vo postapkata za vonredno ublaùvawe na kaznata, donese re{enie so koe se preina~uva pravosilnata presuda vo pogled na odlukata za kaznata i mu ja ublaì kaznata koja po vid i traewe e identi~na so kaznata sodràna vo odlukata za pomiluvawe, namaluvaweto na kaznata koe e izvr{eno vo dvete odlu}i nema da se sobira, tuku }e se zeme deka kaznata e namalena do merkata koja e odredena identi~no i vo ednata i vo drugata odluka.

Koga odlukata za pomiluvawe i re{enieto za vonredno ublaùvawe na kaznata pri ~ie donesuvawe sudot ne znael za pomilu-vaweto sodràt razli~ni odluki vo pogled na vidot na kaznata ili traeweto na kaznata namaluvawe, odnosno ublaùvawe na kaznata }e se presmeta vo onaa odluka koja e popovolna za osudenikot.

Navedenite stavovi treba da se primenuvaat i vo slu~aite koga pri donesuvaweto na odlukata za pomiluvawe, na organot za pomiluvawe ne mu bilo poznato deka sudot donel re{enie za vonredno ublaùvawe na kaznata, dokolku organot nadleèn za pomiluvawe dopolnitelno ne odredi ne{to drugo.

Ako se pojavi somnenie vo izrekuvaweto na kaznata po povod na ovie odlu}i, za toa vrz osnova na ~len 136 st. 1 od ZKP }e odlu~i pretsedatelot na sovetot na sudot koj sudel vo prv stepen.

Ovoj na~elen stav, koj na prostorot na porane{na Jugoslavija moèbi i ima{e nekakva pragmati~na opravdanost, vo uslovi na na{-iot dene{en praven sistem, koj se stremi kon izgradba na pravna dràva, nema nikakva normativna zasnovanost ili potkrepa, nitu pak smee da ima nekakvo realno zna~ewe za praktikata.

Ne navleguvaj}i vo poodrobnostite koi vo porane{na Jugoslavija dovedoa do negovoto donesuvawe, bitno e da se znae deka toga{ postoea {est republi~}i, dva pokrainski i sojuzniot sud koi bea nadle`ni za odlu~uvawe za baraweto za vonredno ublaùvawe na kaznata (vo natamo{niot tekst VUK). Toa be{e period koga postoea i devet slu`beni vesnici vo koi se objavuvaa re{enijata na devet nadle`ni organi za pomiluvawe na osudenite lica. Vo takvi okolno-sti i so ogled na faktot deka SFRJ be{e zemja so pove}e od dvaeset milioni ìteli, brojot na predmetite vo koi se odlu~uva{e za VUK i pomiluvawe be{e zna~itelno golem. Soodvetno na seto toa, donekade i moè{e da se bara i opravduva rezonot na na~elniot stav vo koj glavnata poenta be{e stavena vrz odredbata "pa sudot, ne znaej}i ...",

367

bez pritoa da se ~uvstvuva potreba za naveduvawe na pri~inite za toa neznaewe.

Vo dene{ni uslovi vo Republika Makedonija postoi samo eden organ - Vrhovniot sud na Makedonija koj odlu~uva za VUK, eden organ - Pretsedatelot na dràvata koj odlu~uva za pomiluvawe na osudenite lica i samo eden slu`ben vesnik vo koj se objavuvaat re{enijata za nivno pomiluvawe. Nivnite sedi{ta duri i prostorno se pomesteni na nekolku kilometri eden od drug. Vo takvi uslovi iluzorno e da se tvrdi deka nekoj od prethodno navedenite organi moè da se odnesuva kako neuka stranka i da se povikuva na ne{to {to postoelo vo porane{na Jugoslavija za da ja opravda svojata "pogre{na" odluka. So drugi zborovi ona {to be{e edinstvenata pri~ina za donesuvawe na na~elniot stav denes vo celost nepostoi. Zgora na toa, so ogled na konstituiraweto na na{ata dràvnost, so Ustavot od 1991 i Ustavniot zakon za sproveduvawe na Ustavot na Republika Makedon-ija, navedeniot na~elen stav, isto taka ne postoi - ve}e e nevaè~}i.

Ona {to me|utoa za~uduva e faktot deka za nekoi sudii na Vrhovniot sud na Makedonija i za nekoi na{i teoreti~ari (v. Proev-ski, V i Krckovski, M, Zakon za krivi~nata postapka, objasnuvawa, komentari, sudska praktika i obrasci za prakti~na primena, Akademik, Skopje, 1997, str. 137-138 i 436-437) gornata argumentacija e voop{to neprifatliva. Ottamu i nivnata zalo`ba za natamo{no vaèwe na poso~eniot, iako sega nepostoe~}i, na~elen stav. Tokmu zaradi niv, no zaradi site drugi koi uporno insistiraat vrz primenata na ovoj na~elnen stav, go odvojuvame ovoj prostor, iako samata polemika ne go zasluùva toa vnimanie. Vo taa smisla poso~uvame na glavniot argument protiv koristeweto na navedeniot na~elen stav:

Institutot pomiluvawe e reguliran so Ustavot na RM (~l. 84 st.1 a. 10); KZ (~l. 114); Zakonot za pomiluvawe (SV RM 1993/20) i Upatstvoto za postapuvawe na sudovite i kazneno-popravnite ustanovi po predmetite za pomiluvawe (SV RM 1993/39).

Institutot VUK e reguliran so ZKP (~l. 399-402). înam deka samo ova potsetuvawe e dovolno da se dokaè deka

pomiluvaweto i VUK se sosema razli~ni instituti koi, zasebno i nezavisno eden od drug, vliajat na visinata i vidot na kaznata na osudenite lica. Sekoj pravnik mnogu dobro go znae, ili treba da go znae, i toa deka so soodvetno vlijanie vrz kaznata se i institutite navedeni pod t. a), g) i d). Nakratko stanuva zbor za ~etiri instituti koi se napolno nazavisni eden od drug. Zakonodavecot smetal deka od razli~ni pri~ini so nivno koristewe moè da se izdejstvuva opredeleno preina~uvawe na kaznata i gi opredelil kako mo`nost za sekoe osudeno lice. Dokolku smetal deka preina~uvaweto na kaznata

368

po eden, treba apriorno da go isklu~i preina~uvaweto po bilo koj od drugite osnovi, zakonodavecot toa izri~no }e go kaèl. Isto taka, ako smetal deka treba da se opredelat granici na pravi~niot iznos na namalenata ili zamenetata kazna koi ne smeeat da se nadminat so zaedni~ko koristewe na ovie instituti, samiot }e izgotvel "{ema" vo koja tie granici treba da se pomestat. Kreatorite na na~elniot stav se obiduvaa da go storat tokmu toa, no samo vo odnos na koristeweto na osnovite - pomiluvawe i VUK. So negovata primena treba{e da se otstranuva nepravi~nosta nastanata poradi neznaewe, ili podobro kaàno, poradi neinformiranost ili otsustvo na koordiniranost me|u dva razli~ni organi. Pri toa e izbran sosema pogre{en i neligitimen pat. Namesto da se nastojuva da se otstranat pri~inite na neusoglasenosta preku iznao|awe na~ini {to }e go usovr{at doa|aweto do potrebnite informacii, se pristapi kon iznao|awe na~in kako da se otstranat posledicite na takvata neusoglasenost so usvojuvawe na~ela koi vo osnova se vo protivre~nost so postojnite na~ela na pravniot poredok. Taka se dojde do apsurdna situacija: so odluka na Vrhovniot sud na Republika Makedonija zasnovana vrz nekakov si na~elen stav, potkrepen edinstveno so avtoritetot na onie koi go donele a, ne so zakonska zasnovanost i pravna argumentacija, da se derogira odluka na Pretsedatelot na dràvata, i obratno. Koristeweto na metodite na matemati~ko presmetuvawe vo ovie slu-~ai e tokmu toa, i ni{to drugo. Pravi~nosta na edna odluka treba da ja ceni sekoj od ovie organi zasebno vo ramkite na svoite ovlastuvawa, a ne so donesuvawe na dopolnitelna odluka so koja se negira tu|ata odluka, i {to e osobeno bizarno - seto toa da se pravi poradi sopst-venoto neznaewe. Ona {to me|utoa sepak e naj~udno i nedozvoleno, e pomesteno vo sozdadenata praktika, ~lenovite na sovetot koi re{avaat po VUK, takvoto neznaewe da go opravduvaat samo so faktot deka ne go poglednale slu`beniot vesnik vo koj e objavena odlukata za pomiluvawe (?!).

Za onie na koi ne im e prifatlivo i toa deka Pretsedatelot na dràvata i Vrhovniot sud se sosema razli~ni i eden od drug napolno nezavisni organi koi ne moàt zaemno da si gi derogiraat nitu svoite, a kamo li tu|i odlu}i, i toa osobeno ne spored nepostoe~}i na~elni stavovi, im go nudime i posledniot argument protiv nivno koristewe. Toa e argumentot deka nutu Vrhovniot sud ni Pretsedatelot ne se nadle`ni da donesuvaat odluki koi se odnesuvaat na izvr{uvaweto na sankciite. Toga{ otkako edna odluka }e stane kone~na (pravosilna i izvr{na), nadleè`ni za nivno izvr{uvawe se isklu~ivo organite opredeleni so ZIS. Vo konkretniov slu~aj toa e Direkcijata od ~l. 23 st. 1 ZIS. Ottamu donesuvaweto na bilo kakvi na~elni stavovi na

369

Vrhovniot sud i bilo kakvi tolkuvawa vo vrska so izvr{uvaweto na preina~enite kazni, se napolno irelevantni za{to prestavuvaat me{awe vo nadle`nosta na drug nezavisen organ - Direkcijata za izvr{uvawe na sankciite. Vo taa smisla treba da se tolkuva i odredbata od ~l. 136 od porane{niot ZKP, i, se razbira, na nea sosema identi~nata odredba od ~l. 129 st. 1 ZKP. Vo taa odredba, vsu{nost nikade i ne stoi deka bilo koj sud ima ingerencii vo pogled na izvr-{uvaweto na odlu}i so koi se preina~uva kone~nata kazna.

Kraen zaklu~ok na ova analiza e deka vo edna pravna dràva ne smee da se slu~uvaat situacii visoki dràvni organi da gi oprav-duvaat svoite odlu}i so neznaewe na okolnosti {to bile dol`ni da gi znaat, ili da gi doznaat so ednostavno zaemno informirawe, ili so proveruvawe. Toga{ koga organot koj odlu~uva za preina~uvawe na kaznata }e gi osoznae komutaciite na prethodniot nadleèn organ, so seta odgovornost za toa deka |i izvr{il neophodnite prover}i, treba da ja usoglasi svojata odluka so na~elata na pravdata i pravi~nosta. Pritoa ne smee da se vpu{ta vo ocenka na tu|ata odluka zaradi nejzino prepravawe, tuku samo da se zadrì vrz svojata odluka od aspekt na davaweto sopstven pridones vo odnos na celta zaradi koja se odlu~uva. Ottamu taa odluka ne smee da bide nitu vo sprotivnost so bilo koja od prethodnite odlu}i. Nakratko, àlno e soznanieto deka edna pravna dràva odnapred kalkulira so toa deka zaradi sopstveno neznawe }e pravi gre{ki vo pravorazdavaweto, i deka }e bide dovolno ako potoa }e se opravda so toa {to gi ispravi so novo kalkulirawe vrz osnova na bilo kakov na~elen stav, namesto vo takvi slu~ai da se stremi da obezbedi odgovornost za onie koi vo nikoj slu~aj ne smeele da napra-vat takva gre{ka. Ottamu, proizleguva apodikti~na obvrska, sekoj organ koj sledovatelno odlu~uva za preina~uvawe na kaznata, navre-meno i vo soglasnost so svoite nadle`nosti da |i obezbedi neop-hodnite informacii za ve}e donesenata odluka od strana na organot koj za preina~uvaweto na kaznata re{aval pred nego. Edinstvenata cel na toa informirawe e, soznanieto za prethodnata odluka vo vrska so kaznata da se iskoristi zaradi usoglasuvawe na sopstvenata odluka so na~eloto na pravdata i pravi~nosta.

[to stanuva me|utoa, ako vo praktikata sepak se pojavi neusog-lasena odluka vo pogled na preina~ena kazna spored dvata ili pove}eto od navedenite osnovi. Toga{, nastrana od ne~ija odgovor-nost, neusoglasenot nesomneno postoi, i, ako ni{to drugo, barem zaradi sudbinata na osudenikot, }e mora da se razre{i. Vo takov slu~aj privrzanicite na na~elniot stav, povtorno }e poso~at deka tokmu zatoa e nu`no negovoto postoewe: da se najde re{enie za slu~aite koga se javuva preina~uvawe na pravosilnata presuda vo pogled na odlukata

370

za visinata na kaznata spored dva, pove}eto ili po site osnovi navedeni vo ovoj ~len, ili pak, koga se doneseni razli~ni odluki vo pogled vidot i traeweto na kaznata. Mora li sepak da postoi takva forma so koja se priznavaat gre{ki, i mora li toa forma da e na~elen stav na Vrhovniot sud na Makedonija. Edinstveniot ispraven odgovor e ne!, i toa ne samo zatoa {to so toa se proklamira na~eloto na preina~uvawe na kone~ni odlu}i koi se napraveni zaradi nedopu{-teno neznaewe i toa so akt koj nema zakonska sila, tuku i zatoa {to takviot akt kako i odlukata {to proizleguva ottamu, gi nosi tokmu Vrhoven sud. Toa e nedopu{teno vo edna pravna dràva za{to, so ogled na podelbata na vlasta, na toj na~in eden nezavisen organ se me{a vo kompetenciite na drug. Ottamu dokolku mora (a mora) ne{to da se napravi, toa moè da se stori samo od strana na drug nadleèn i nezavisen organ od onie organi koi odlu~uvale za preina~uvawe na kaznata. Toj organ soglasno zakonskite odredbi e, i moè da bide isklu~ivo Direkcijata za izvr{uvawe na sankciite. Taa, vo soglas-nost so na~elata na pravdata i pravi~nosta, i, {to e osobeno zna~ajno vo zavisnost od sogleduvawata za stepenot na postignatata resocijali-zacija, vo ramkite na svoite ovlastuvawa itno }e se opredeli za odlukata koja, vo slu~aj na bilo kakvo somnenie mora da e najpovolna za osudeniot. Soglasno ZIS izvr{uvaweto na kaznata e ovlastuvawe na Direkcijata i vo taa smisla ne í se potrebni nikakvi dopolnitelni odredbi so koi treba da se menuvaat i opravduvaat kone~nite odlu}i na organite koi odlu~uvaat za preina~uvaweto na kaznite. Kone~nite odlu}i moàt da se menuvaat samo ako za toa postoi forma opredelena vo zakon, a so ogled deka vo ovoj moment vo na{iot praven sistem takva odredba ne postoi, do nejzinoto donesuvawe ocenkata na Direkcijata e edinstvenoto mo`no i pravno izdràno re{enie.

2. Podgotvuvawe za otpu{tawe od ustanovata

^len 191

(1) Osudenoto lice se podgotvuva za otpu{tawe od

izdrùvaweto na kaznata od po~etokot na izdrùvaweto na kaznata vo ustanovata.

(2) Aktivnostite na podgotvuvawe za otpu{tawe na osudenoto lice se intenziviraat do tri meseci pred istekot na kaznata, odnosno pred denot koga se pretpostavuva deka }e bide otpu{teno. Ovie osudeni lica se upatuvaat vo oddelenie za otpu{tawe vo koe

371

aktivnostite za podgotvuvawe se ostvaruvaat spored posebna programa za podgotvuvawe za otpu{tawe na osudenite lica.

(3) Osudenite lica vo tekot na podgotvuvaweto za otpu{tawe se pou~uvaat za posledicite na osudata od povtornoto vr{ewe na krivi~no delo i za mo`nostite za otstranuvawe na ovie posledici i za odbegnuvawe na povtorot.

(4) Na osudenoto lice moè da mu se dozvoli po potreba vo vremeto dodeka e vo oddelenieto za otpu{tawe da izleguva od ustanovata zaradi barawe na rabota i zaradi smestuvawe.

(5) Na dva dena pred otpu{taweto osudenoto lice se osloboduva od rabota za da moè da se podgotvi za izleguvawe.

________________________ 1. Odredbata e vo soglasnost so Praviloto 60 SMP i ottamu so

edno od osnovnite penolo{ki na~ela - na~eloto na normalizacija na ìvotot na zatvorenicite vo kazneno-popravnite ustanovi. Spored toa Pravilo: (1) Preku reìmot na izvr{uvaweto na kaznite treba da se nastojuva kon namaluvawe na razlikite {to postojat me|u ìvotot vo zatvorot i slobodata, dokolku tie razliki pokaàt streme` da ja oslabat smislata na odgovornost kaj zatvorenikot ili go namaluvaat po~ituvaweto na dostoinstvoto na negovata li~nost.

(2) Pred izdrùvaweto na kaznata ili merkata poèlno e da se prezemat potrebni merki {to na zatvorenikot }e mu obezbedat postepeno vra}awe vo op{testveniot ìvot. Taa cel zavisno od slu~ajot moè da se postigne so voveduvawe podgotvitelen reìm za ìvot na sloboda, koj moè da se organizira vo samiot zavod ili vo nekoja druga prilagodena ustanova ili po pat na usloven otpust pod nadzor, koj ne treba da i se doveri na policijata, tuku treba da se potpre vrz efikasna op{testvena pomo{.

Soodvetnoto Pravilo 70 EZP glasi: (1) Podgotvuvaweto na zatvorenicite za otpu{tawe mora da zapo~ne vedna{ po doa|aweto vo kaznenata ustanova. Ottamu akcentot na tretmanot mora da bide staven vrz nivnoto neprekinato u~estvuvawe vo zaednicata, a ne vrz isklu~uvaweto od nea.Op{testvenite slu`bi i socijalnite rabotnici sekade kade {to toa e mo`no ottamu bi trebalo da bidat vklu~eni kako pomo{en personal vo ustanovata i izvr{uvaweto na zada~ite na rehabilitacijata na zatvorenicite, a osobeno na odrùvaweto i unapreduvaweto na nivniot odnos so semejstvoto, so drugite lu|e i so javnite slu`bi. Treba da se prezemat potrebnite merki do najvisok stepen da se za{titat vo soglasnost so zakonot i presudata, pravata vrzani za gra|anskiot interes, pravoto na socijalna sigurnost i drugite op{testveni prava na zatvorenikot.

372

(2) Programite na tretman bi trebalo da sodràt i mo`nost za izleguvawe od zatvorot koja {to isto taka treba da se dozvoluva do najvisok stepen vrz osnova na zdravstveni, profesionalni, semejni i drugi socijalni motivi.

(3) Stranskite dràvjani ne bi smeelo samo zaradi nivnoto dràvjanstvo da bidat li{eni od mo`nosta da dobivaat otsustvo. Ponatamu treba da se prezeme sî za da im se ovozmoì u~estvo vo zaedni~ki programski aktivnosti so cel da se ublaì nivnoto ~uvstvo na izoliranost.

Od ovie pravila proizleguva deka slobodata na zatvorenikot, negovite nadvore{ni kontakti i mo`nosti za li~en razvoj ne smeeat da se ograni~at pove}e odo{to toa e neophodno i deka zatvorskite pravila i potrebi treba da se soodvetni na podgotovkata za normalen ìvot na osudenikot po negovoto vra}awe vo op{testvoto. Principot na normalizacija na ìvotot na zatvorenicite vo kazneno-popravnata ustanova ne zna~i deka uslovite na zatvorskiot ìvot mora da se ednakvi na nadvore{niot ìvot, na primer, da se odlikuvaat so luksuz vo bogatite, ili so mizernost vo siroma{nite op{testva. Su{tinata e vo toa da se nadminat drasti~nite razliki me|u uslovite vo kazneno-popravnata ustanova i onie vo op{testvoto za{to takvite razliki gi otu|uvaat zatvorenicite od nivnata smisla za odgovornost ili od respektot kon sopstvenoto dostoinstvo. Nastojuvaweto do minimum da se namalat razlikite ma|u ìvotot vo ustanovata i ìvotot nadvor od ustanovata e osobeno zna~ajno pra{awe za zatvorenikot po otpu{ta-weto da moè da se prilagodi na ìvotot vo op{testvoto. Ova osobeno e potrebno za{to zatvorskite reìmi tradicionalno se pot-piraat na organizirawe na ìvotot na zatvorenikot vo minuta, poradi {to se namaluvaat mo`nostite za realizirawe na negovata li~na inicijativa i odgovornost.

Treba da se zabeleì deka Praviloto 60 (2) preferira da se obezbedi postapno vra}awe vo ìvotot vo op{testvoto preku eden fleksibilen pristap. Reìmot na prethodno premestuvawe vo edna ista ili vo razli~na ustanova se spomenuva kako edna od mo`nite varijanti. Primer za toa e koga zatvorenikot koj izdrùva kazna vo zatvorena kazneno-popravna ustanova se premesti vo ustanova od polu-otvoren ili otvoren vid {to e blisku do negovoto ìveali{te, za podgotovkite za negovoto otpu{tawe da bidat efikasni.

Druga mo`nost spomnata vo praviloto e uslovno otpu{tawe i pu{tawe pod nadzor dokolku se adekvatno sledeni so prethodni podgo-tovki za takvo otpu{tawe na zatvorenikot. Vo sprotivno otpu{ta-weto pretstavuva prebrzo vra}awe vo op{testveniot ìvot na zatvo-renikot i negovo sudruvawe so prakti~nite problemi na ìvotot. Toa

373

osobeno e slu~aj so zatvorenicite koi izdrùvale dolgi kazni. Na ovie zatvorenici ~esto im se slu~uva da ne se sposobni da se spravat so najednostavnite situacii, kako na primer, patuvawe so avtobus ili voz, a kamo li so barawe rabota, mesto za ìveewe i sl. Ottamu e i posebnoto insistirawe vrz nophodnosta od prethodna podgotovka po koja zatvorenikot }e se zdobie so neophodnite informacii i iskustva za socijalen ìvot.

Na pra{aweto na podgotvuvawe na osudenite lica za otpu{tawe od ustanovata se odnesuvaat i slednive pravila na SMP.

Pravilo 80. Od samiot po~etok na osudata treba da se vodi smetka za idninata na zatvorenicite po nivnoto pu{tawe na sloboda. Zatvorenikot treba da se pottiknuva da odrùva i sozdava takvi odnosi so licata i organizaciite nadvor od ustanovata koi bi bile od interes za nivnoto semejstvo, a, isto taka, i vo interes za nivnoto sopstveno op{testveno prevospituvawe.

Pravilo 81 (1) Dràvite ili nadle`nite slu`bi i organizacii {to im davaat pomo{ na zatvorenicite po pu{taweto na sloboda treba vo granicite na mo`nostite na oslobodenite zatvorenici da im pribavat posebna dokumentacija i ispravi za identitetot, da im obezbedat stan, rabota, pristojna obleka koja odgovara na klimata i godi{noto vreme, kako i posebni sredstva za da stignat do opredeleno mesto i da moàt normalno da ìveat neposredno po izleguvaweto na sloboda.

(2) Nadle`nite pretstavnici na tie organizacii treba da imaat pristap vo zavodot i do zatvorenicite. Od samiot po~etok na osudata od niv treba da se bara mislewe za predlozite za prevospituvawe na zatvorenicite.

(3) Poèlno e aktivnostite na ovie organi da bidat {to pove}e centralizirani i usoglaseni so cel najdobro da se iskoristat nivnite usilbi.

Na ova pra{awe ednakvo vnimanie mu pruàat i EZP vo svoite pravila 87-89.

Pravilo 87. Na site zatvorenici bi trebalo da im se pruì pomo{ za uspe{no vra}awe vo op{testvoto, vo semeen ìvot i vrab-otuvawe po otpu{taweto. Za taa cel treba da se sprovedat opredeleni postapki i potrebni kursevi.

Pravilo 88. Za zatvorenicite na podolgi vremenski kazni treba da se prezemat potrebni merki {to go ovozmoùvaat postepenoto vra}awe vo op{testveniot ìvot. Ovaa cel moè da se postigne so sproveduvawe na poseben, predotpusten tretman, organiziran vo istata ili druga soodvetna ustanova, ili so usloven otpust pod

374

nekakov vid nadzor kombiniran so konkretna podr{ka od op{testvoto.

Pravilo 89 (1) Zatvorskite upravi bi trebalo tesno da sorabotuvaat so socijalnite slu`bi koi im pomagaat na biv{ite zatvorenici vo nivnata rehabilitacija, osobeno vo pogled na semejniot ìvot i vrabotuvaweto.

(2) Treba da se obezbedi pri otpu{taweto od ustanovata zatvorenicite da dobijat spored potrebite soodvetna dokumentacija i da im se pomogne da pronajdat prikladno smestuvawe i rabota. Treba da se podmirat i so nu`ni sredstva za po~etok na ìvotot na sloboda i so prikladna obleka so ogled na uslovite i godi{noto vreme kako i da im se dadat pari potrebni da stignat do svoeto odredi{te.

(3) Na pretstavnicite na soodvetnite socijalni slu`bi bi trebalo da im se dozvoli pristap vo ustanovata i do zatvorenicite za da dadat celosen pridones kon programata za otpu{tawe i kon programite za pomo{ na zatvorenicite po otpu{taweto

2. Odredbata od ~l. 191 vo celost e vo soglasnost so napred spomenatite na~ela na SMP i EZP. Taa pretstavuva vaèn del na idejata za resocijalizacijata na osudenite lica kako primarna cel na zatvorskiot tretman i osposobuvaweto za normalen ìvot na sloboda. Vo nea najprvin e istaknata potrebata od kontinuirano podgotvuvawe na osudenoto lice za otpu{tawe od izdrùvaweto na kaznata koe treba da zapo~ne u{te so prviot moment na negovoto doa|awe vo ustanovata. Nejzina sledna bitna karakteristika e vo istaknuvaweto na stavot i baraweto za naglaseni tretmanski aktivnosti kon osudenoto lice neposredno pred negovoto otpu{tawe od ustanovata. Ovaa potreba posebno e va`na za osudenite lica na dolgotrajni kazni li{uvawe od sloboda. Za niv aktivnostite na podgotvuvawe za otpu{tawe se inten-ziviraat tri meseci pred istekot na kaznata. Na~inite za nivno podgotvuvawe se dosta sloèni. Za niv treba da se sostavat indivi-dualni programi za rabota, obrazovanie i u~estvo vo sportskite i drugite aktivnosti vo zaednicata. Takviot zatvorenik bi trebalo da ima posebna podgotovka so seta korist koja moè da ja ima od pocelosno vospituvawe koe treba da gi vklu~i site mo`nosti na op{testvoto i ustanovata, kako i dopolnitelni specijalizirani kursevi {to se praktikuvaat na krajot od izdrùvaweto na kaznata. Zaradi ostvaruvawe na ovie zada~i vo koi treba da dojdat do izraz pozitivnite odnosi me|u personalot i zatvorenicite, kako i po{irokata sorabotka so op{testvenite organizacii, a, da se nadeva-me, i so dobrotvorni rabotnici koi bi trebalo rabotat vo kazneno-popravnite ustanovi, zatvorenicite treba da bidat smesteni vo pose-bno tn. otpusno ili priemno-otpusno oddelenie. Vo toa oddelenie

375

treba da bide smesteno sekoe osudeno lice tri meseci pred istekot na kaznata bez ogled na osnovot po koj toa treba da se otpu{ti. Te{kotijata deka sekoga{ ne moè da se predvidi osnovot spored koj osudenikot }e bide pu{ten na sloboda ima svoe zna~ewe. Izgledite toa da se pretpostavi se sepak realni ako se znae stepenot na postigna-tata resocijalizacija na osudenikot, vremenskiot ostatok na negovata kazna i podneseniot predlog za oprostuvawe na del od negovata kazna koj, vpro~em, vo najgolemiot broj slu~ai treba da poteknuva od strana na upravata, a ne kako vo dosega{anta praktika, od samiot osudenik ili od negovite bliski srodnici.

Za licata osudeni na pokratki vremenski kazni a, osobeno za prekr{o~no kaznetite lica, mo`nostite {to gi pruà ovaa odredba se stesneti. Sepak i za niv podgotovkite se mnogu va`ni duri i toga{ koga se sveduvaat na najelementarnite formi kako {to se davaweto na osnovni soveti, ili pomo{ na tehni~ko nivo ili vo li~niot ìvot (na primer, problemite vrzani za nao|aweto vrabotuvawe, problemite vo semejstvoto, problemi so smestuvaweto i sl.).

Site ~lenovi na zatvorskaat uprava treba da se osposobuvaat za u~estvo vo podgotvuvaweto na zatvorenikot za otpu{tawe. Vospituva-~ot, psihologot, socijalniot rabotnik, lekarot, nadzornikot i instruktorot treba da znaat kako da rabotat so liceto i kakvo vnima-nie da mu posvetat za da pomogne vo re{avaweto na osnovnite pra{awa od zna~ewe za negoviot ìvot na sloboda. Ova osposobuvawe treba da se sproveduva vo tesna sorabotka ne samo so Direkcijata, tuku i so centrite za socijalni raboti, fakultitetite, institutite i drugi stru~waci {to se vraboteni nadvor od zatvorskite ustanovi. Te{kotiite {to se sre}avaat na toa podra~je nastanuvaat glavno zaradi nedostigot na sredstva ili na samiot tretman vo ustanovata. Drugi te{koti nastanuvaat zaradi nedovolnata koordiniranost me|u organite na dràvnata uprava. Me|utoa, bez ogled na toa, treba se da stori sî, takvite problemi da se ostranat preku ostvaruvawe na posebni vidovi sorabotka. Propustite vrz ovoj plan ne moàt da im se prepi{at samo na zatvorskata uprava, no sepak zatvorskata uprava e taa {to i natamu treba da gi vloùva glavnite usilbi vo nasoka na inicirawe i ostvaruvawe najtesna sorabotka so site onie op{test-veni faktori {to moàt da dadat makar i najmal pridones za uspe{no ostvaruvawe na barawata predvideni vo ovaa odredba. Inventivnosta, propagandata i ~estite kontakti vo propa|iraweto na ovie celi se nesomneno samo del od aktivnostite koi treba da mu pomognat na liceto, koe se nao|a pred otpu{tawe, da se soo~i so po~etnite te{ko-tii i u{te dodeka se nao|a vo ustanovata da najde sili so koi }e go

376

odbegnuva nivnototo nadminuvawe so povtorno oddavawe kon antisocijalnoto povedenie.

3. Ako direktorot na ustanovata e na mislewe deka osudenoto lice bi moèlo da bide uslovno otpu{teno, merodaven e momentot na pretpostavenoto uslovno otpu{tawe.

^len 192

(1) Pred otpu{taweto osudenoto lice go pregleduva lekar na

ustanovata koj pismeno }e ja konstatira negovata zdravstvena sostojba vo momentot na otpu{taweto.

(2) Ako osudenoto lice vo vremeto koga se otpu{ta od izdrù-vaweto na kaznata e te{ko bolno, ustanovata }e go smesti vo najbliskata zdravstvena ustanova.

(3) Ako osudenoto lice nema sredstva da gi plati tro{ocite za lekuvawe, za prviot mesec na lekuvaweto niv }e gi snosi ustanovata, a za natamo{noto lekuvawe }e se postapuva spored op{tite propisi.

________________________ 1. Otpu{taweto od ustanovata se vr{i vo za toa posebno pre-

dvideni prostorii. Osudenoto lice se soblekuva i pretresuva. Sled-niot ~ekor e kapewe i odzemawe na predmetite so koi osudenikot bil zadolèn vo ustanovata. Na krajot osudenikot se pregleduva od leka-rot na ustanovata koj pismeno ja konstatira negovata zdravstvena sostojba.

Sporedi so ~l. 94. 2. Ako osudenoto lice vo vremeto koga se otpu{ta od ustanovata

vo koja ja izdrùvalo kaznata zatvor e te{ko bolno i poradi toa nesposobno za patuvawe, ustanovata e dol`na da go smesti vo najblis-kata zdravstvena ustanova zaradi lekuvawe.

3. Ako osudenoto lice nema sredstva da gi podmiri tro{ocite za lekuvawe, ovie tro{oci za prviot mesec pa|aat na tovat na kazneno-popravnata ustanova, a potoa se postapuva spored op{tite propisi.

^len 193

Ustanovata gi snosi prevoznite tro{oci na osudenoto lice od

ustanovata do mestoto na negovoto ìveali{te odnosno prestojuvali{te, dokolku liceto koe se otpu{ta nema sredstva za taa namena.

________________________

377

Kazneno-popravnata ustanova nema obvrska da gi podnesuva tro{ocite za prevoz na otpu{tenite osudeni lica do mestoto na nivnoto ìveali{te odnosno prestojuvali{te. Takva dol`nost usta-novata ima samo vo isklu~itelni slu~ai, odnosno samo toga{ koga liceto {to se otpu{ta od kazneno-popravnata ustanova nema li~ni sredstva za taa namena.


^len 194

(1) Pri otpu{taweto od ustanovata na osudenoto lice mu se

predava negovata li~na karta i otpusniot list od ustanovata. Na osudenoto lice mu se predavaat i drugite negovi predmeti, kako i za{tedenite pari od rabota vo ustanovata.

(2) Vo otpusniot list se sodràni podatoci za vremeto na otpu{tawe i vremeto i mestoto koga i kade treba da se javi na podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.

(3) Ako osudenoto lice nema li~na karta, otpusniot list sluì kako dokaz za utvrduvawe na negoviot identitet.

________________________ Pri otpu{taweto od ustanovata na osudenoto lice mu se predava

negovata li~na karta ili druga li~na isprava za identifikacija, li~nite predmeti {to mu bile zadràni po priemot vo ustanovata kako i za{tedenite pari od rabotata. Pritoa na osudenoto lice mu se izdava otpusen list {to mu sluì kako potvrda deka go ispolnil svojot dolg kon op{testvoto i kako dokaz za negoviot identitet do doa|aweto vo mestoto na ìveewe, odnosno prestojuvawe toga{ koga nema druga li~na isprava. Vo otpusnata lista zadolìtelno treba da bidat vneseni podatoci za vremeto na otpu{tawe i mestoto vo koe vo opredelen rok osudenoto lice treba da se javi na nadle`niot organ za vnatre{ni raboti.

3. Otpu{tawe po izdrànata kazna

^len 195

(1) Osudenoto lice se otpu{ta od izdrùvawe na kaznata od

ustanovata vo denot i ~asot koga mu isteknuva izdrùvaweto na kaznata.

378

(2) Ako posledniot den na izdrùvaweto na kaznata pa|a vo nedela ili praznik, osudenoto lice se otpu{ta vo denot {to mu prethodi.

________________________ 1. Osudenikot na kogo mu istekla kaznata treba da se otpu{ti

{to e mo`no porano. Toa treba da se stori vo prepladnevnite ~asovi na denot koga mu istekuva kaznata.

2. Ako krajot na kaznata pa|a vo sabota ili nedela, ili prviot den od dràven ili religiozen praznik, toga{ osudenoto lice se otpu{ta prethodniot raboten den.

4. Otpu{tawe po prostuvawe na kaznata

^len 196

Osudenoto lice se otpu{ta od izdrùvaweto na kaznata od

ustanovata vo denot koga so akt na amnestija ili pomiluvawe donesen od strana na nadleèn organ se osloboduva od natamo{no izdrùvawe na kaznata zatvor.

________________________ 1. Za institutot amnestija v. ~l. 113 KZ, a za nadle`nosta na

Sobranieto na Republika Makedonija v. ~l. 68 st.1 al.18 od Ustavot. 2. Za institutot pomiluvawe v. ~l. 114 KZ; Zakonot za

pomiluvawe (SV RM 1993/20) i Upatstvoto za postapuvawe na sudovite i kazneno-popravnite ustanovi po predmetite za pomiluvawe (SV RM 1993/39), a za nadle`nosta na Pretsedatelot na Republika Makedonija v. ~l. 84 al.10 od Ustavot.

5. Otpu{tawe po usloven otpust

^len 197

Osudenoto lice se otpu{ta od izdrùvaweto na kaznata vo

denot koga so re{enieto za usloven otpust e opredeleno otpu{taweto.

________________________ Pred da se kaè ne{to pove}e vo vrska so uslovniot otpust

najprvin treba da se opredeli negoviot poim, {to i ne e taka lesna zada~a za{to se raboti za takov krivi~nopraven institut koj so ogled na svoite celi tesno e povrzan so ostanatite instituti od ovaa oblast i izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii. Od tie pri~ini dokolku se

379

saka precizno pojmovno opredeluvawe mora odnapred da se razgrani~at polivalentnite funkcii {to uslovniot otpust gi ostvaruva vo ramkite na kriminalnata politika so posredstvo na krivi~noprav-noto i penolo{koto zakonodavstvo i praktika. Ako vaka se trgne vo negovoto definirawe, moàt vo golem obem da se nadminat i dilemite okolu teoretskoto opredeluvawe na negoviot karakter.

Osnovnata kriminalnopoliti~ka ideja kaj uslovniot otpust e vo onoj moment koga natamo{noto zadrùvawe na osudenicite vo penitencijarnite ustanovi ne mu koristi na osudenicite nitu na interesite na op{testvoto, dolìnata na kaznata da se soobrazi so napredokot na storitelot vo pogled na negovoto prevospituvawe, osudenikot i samiot pove}e se angaìra vo svojata resocijalizacija, kako i toa pred definitivnoto pu{tawe na sloboda da moè da se proveri negovata sposobnost za normalen ìvot bez kriminalno odnesuvawe.

Ovaa sumarno izloèna kriminalnopoliti~ka ideja najprvin se ostvaruva preku odredbite na krivi~noto pravo. Spored nivnata smisla ovoj institut ne pretstavuva izmena na dolìnata na kaznata tuku izmena na uslovite na nejzinoto izvr{uvawe. Na toj na~in krivi~nopranata funkcija na uslovniot otpust se sostoi vo ovozmo-ùvaweto da se postigne celta na kaznata preku ublaùvawe na nejzi-nata retributnivna komponenta.

Vtoriot aspekt niz koj se ostvaruva kriminalnopolti~kata ideja na uslovniot otupust e sodràn vo izvr{noto krivi~no zakonodavstvo i negovata neposredna praktika. Vo ovaa smisla uslovniot otpust ima osnovna cel da gi pottiknuva osudenite lica na aktiven odnos kon sopstvenata resocijalizacija i da gi spre~i {tetnite posledici od prestojot vo kazneno-popravnite ustanovi vrz nego i negovoto semej-stvo.

Po ova ras~lenuvawe uslovniot otpust moè da se opredeli kako krivi~nopraven i penolo{ki institut {to ima vlijanie vrz samoto traewe na kaznata li{uvawe od sloboda, eliminirawe na retributiv-nosta i nejzinite {tetni posledici i pottiknuvaweto na osudenite lica kon aktivno u~estvo na svojata resocijalizacija i pobrza reintegracija vo op{testvoto.

380

6. Postapka za usloven otpust

^len 198

(1) Molba za otpu{tawe po osnov na usloven otpust, pod uslovi

opredeleni so zakon, moè da podnese osudenoto lice ili ~len na negovoto potesno semejstvo.

(2) Predlog za otpu{tawe na osudenoto lice po osnov na usloven otpust moè da podnese i direktorot na ustanovata.

________________________ Uslovniot otpust kaj nas e reguliran so KZ RM, ZIS, Ku}niot

red na kazneno-popravnite ustanovi, pa duri i na toj na~in {to na praktika i se dopu{ta sozdavawe na opredeleni kriteriumi za negovo sproveduvawe.

a) Spored pozitivnite krivi~nopravni propisi uslovniot otpust se sostoi vo otpu{tawe na osudenoto lice od izdrùvawe na kaznata li{uvawe od sloboda i maloletni~ki zatvor pred istekot na kaznata odredena so sudska presuda ili so akt na amnestija ili pomi-luvawe, dokolku tie lica gi ispolnuvaat so zakon propi{anite for-malni (vrzani za vremeto na izvr{uvaweto na kaznata) i materijalni (vrzani so kvalitetot na odnesuvaweto na li~nosta) pretpostavki. Vo ~l. 36 KZ se dadeni formalnite pretpostavki za usloven otpust: polo-vina, a po isklu~ok i edna tretina od izdrànta kazna li{uvawe od sloboda odnosno maloletni~ki zatvor.

Materijalnite pretpostavki za usloven otpust se vrzani so li~nosta i povedenieto na osudenoto lice. Toa zna~i deka osudenikot moè uslovno da se otpu{ti ako vo tekot na izdrùvaweto na kaznata se popravil taka {to osnovano moè da se o~ekuva deka na sloboda dobro }e se odnesuva, a osobeno deka nema da vr{i krivi~ni dela. Pri ocenkata dali osudenikot uslovno }e se otpu{ta }e se zeme predvid negovoto povedenie za vreme na izdrùvaweto na kaznata, izvr{uva-weto na rabotnite obvrski so ogled na negovata rabotna sposobnost i drugite okolnosti {to pokaùvaat deka e postignata celta na kaznuvaweto. Ovie materijalni pretpostavki se vrzuvaat kumulativno so ispolnuvaweto i na formalnite pretpostavki, me|utoa pri uslo-vnoto otpu{tawe na osudenici {to izdràle tretina od kaznata primenata na uslovniot otpust se dozvoluva samo ako posebni okol-nosti {to se odnesuvaat na li~nosta na osudenikot o~igledno pokaù-vaat deka e postignata celta na kaznuvaweto.

Pokraj gorenavedenite pretpostavki vo vrska so primenata na uslovniot otpust krivi~no-pravnite propisi predviduvaat i ispolnu-

381

vawe na opredeleni uslovi koi istovremeno pretstavuvaat osnova za negovo otpovikuvawe. Za polnoletnite osudenici koi izdrùvaat kazna li{uvawe od sloboda e predivden samo eden uslov - do istekot na vremeto za koe e izre~ena kaznata da ne se izvr{i novo krivi~no delo. Za osudenicite pak na kazna maloletni~ki zatvor postojat ne{to po{iroko postaveni uslovi - ako postignatiot uspeh vo vospituva-weto i prevospituvaweto osnovano moè da se o~ekuva deka malolet-nikot na sloboda dobro }e se odnesuva, }e go prodolì {koluvaweto i rabotata i deka nema vo idnina da vr{i krivi~ni dela.

Krivi~niot zakon na RM sodrì samo na~elni odredbi za primenata na uslovniot otpust. Od tie pri~ini toj ne go opredeluva organot {to odlu~uva za usloven otpust osven koga se raboti za otpu{-teni lica od zdravstveni ustanovi (~l. 63 st. 3 KZ RM.).

Od iznesenoto moè da se zabeleì deka krivi~niot zakon uslovniot otpust direktno go vrzuva za kaznata li{uvawe od sloboda, za kaznata maloletni~ki zatvor i merkata na bezbednost - zadol`-itelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvenata ustanova. Uslovniot otpust ne e predviden kaj vospitnite merki od institu-cionalen karakter.

Slednata karakteristika na uslovniot otpust e deka ovoj institut kaj nas ne e predviden kako pravo na osudenite lica tuku samo kako mo`nost za koja po slobodna procenka odlu~uva nadle`niot organ.

Od krivi~noprevnite odredbi proizleguva i toa deka na usloven otpust moè da se pu{ti sekoe lice bez ogled na visinata na kaznata li{uvawe od sloboda odnosno maloletni~ki zatvor na koja e osudeno, osven licata osudeni na kazna doìvoten zatvor, vrz koi uslovniot otpust ne moè da se primeni dokolku ne izdràle najmalku 15 godini od izre~enata kazna (~l. 36 st. 4 KZ).

I na krajot, vo pogled na primenata na uslovniot otpust ne se pravi nikakva razlika na osudenicite vo pogled na prirodata i teìnata na nivnoto krivi~no delo, recidivizmot ili drugi kategorizacii na osudenicite.

b) [to se odnesuva do izvr{noto zakonodavstvo vo nego se regulira: pokrenuvaweto na postapkata za usloven otpust, sostavot i rabotata na organot {to odlu~uva za uslovniot otpust, na~inot na odlu~uvaweto i pretpostavkite pod koi direktorot na kazneno-popravna ustanova moè da odlu~uva za predvremeno otpu{tawe od izdrùvaweto na kaznata.

Postapkata za usloven otpust se pokrenuva vrz osnova na molba na osudenoto lice, ~len na negovoto potesno semejstvo ili po predlogot na direktorot na kazneno-popravnata ustanova. Postapkata

382

za odobruvawe na uslovniot otpust naj~esto se pokrenuva vrz osnova na molba na samiot osudenik bez mo`nosti za u~estvo i vlijanie na osudenite lica od tn. zatvorska zaednica. Pritoa, kako {to vidovme uslovite za baraweto se formalni (1/2 ili 1/3 od izdrànata kazna). Ako se ispolnat tie uslovi osudenikot se steknuva so pravo da pobara, a toa zna~i da podnese molba za usloven otpust.

^len 199

Za uslovno otpu{tawe na osudenoto lice odlu~uva sudot {to ja

donel presudata vo prv stepen vo sovet sostaven od trojca sudii, koj odlu~uva nadvor od glavniot pretres.

________________________ Za uslovno otpu{tawe na osudenoto lice odlu~uva sudot {to ja

donel presudata vo prv stepen vo sovet sostaven od trojca sudii koj odlu~uva nadvor od glavniot pretres.

So ova novo re{enie vo ZIS odlu~uvaweto za usloven otpust od porane{nata komisija formirana na dràvno nivo za prv pat se prenesuva vo racete na sudot. Na toj na~in se ovozmoì za uslovniot otpust da re{ava sudijata {to go osudil liceto koj ottamu mnogu podobro gi poznava karakteristikite na negovata li~nost odo{to nekakva komisija {to nikoga{ ne go gleda{e zatvorenikot i pri odlu~uvaweto isklu~ivo se rakovode{e od kriteriumi i materijali dobieni od kazneno-popravnata ustanova.

Bitno pra{awe od prakti~en aspekt e site sudski soveti za uslovniot otpust, da odlu~uvaat vo odreden termin na krajot od sekoj mesec, a re{enieto so koe se uslovuva kaznata mora da ima va`nost od po~etokot od nareniot mesec. Dokolku vo momentot na re{avaweto ne postojat okolnosti za donesuvawe pozitivno re{enie, treba taka i da se odlu~i. Tokmu zatoa na osudenikot mu stoi na raspolagawe institutot na povtoruvawe na molbata. Dobra praktika e sekoga{ koga za toa postojat mo`nosti, ~lenovite na sovetot po molbite za usloven otpust da odlu~uvaat vo samata kazneno-popravna ustanova zaradi mo`nosta da se ostvari neposreden kontakt so osudenoto lice i neposredno utvrduvawe na okolnostite {to se od zna~ewe za donesu-vaweto na soodvetna odluka po molbite ili predlozite za usloven otpust.

Vo funkcija na voedna~uvawe na kriteriumite na dodeluvaweto na uslovniot otpust i visinata na ostatokot na kaznata {to se uslovu-va, poèlno e sudskite soveti na site osnovni sudovi, edna{ godi{no da se sostanuvaat i da gi razmenuvaat svoite iskustva i milewa .

383

^len 200

(1) Pred odlu~uvaweto za uslovniot otpust nadle`niot sud }e

pobara podatoci od ustanovata, a moè da se soslu{aat i slu`beni lica na ustanovata za okolnosti {to se odnesuvaat na li~nosta na osudenoto lice, negovoto povedenie za vreme na izdrùvaweto na kaznata, izvr{uvaweto na rabotnite obvrski i za drugi okolnosti od koi moè da se zaklu~i dali e postignata celta na kaznuvaweto i osobeno dali osudenoto lice vo idnina nema da vr{i krivi~ni dela.

(2) Predlogot na direktorot na ustanovata go zastapuva i go obrazloùva pretstavnik na ustanovata vo koja osudenoto lice ja izdrùva kaznata.

________________________ 1. Pri odlu~uvaweto za usloven otpust nadle`niot sud bara

podatoci od ustanovata kade {to liceto ja izdrùva kaznata, a ustanovata e dol`na da gi dostavi vo forma na izve{taj. Vo izve{-tajot treba jasno da se razgrani~eni dva dela. Prviot del treba da |i sodrì osnovnite pokazateli za li~nosta na osudenoto lice (negovite generalii), krivi~noto delo i izre~enata sankcija. Potoa sledat informacii {to gi objasnuvaat li~nite karakteristiki na osudenoto lice, kako i takvi informacii {to go objasnuvaat negovoto povede-nie, izvr{uvaweto na rabotnite obvrski, prifa}aweto na individual-nite i grupnite oblici na tretman, odnosot kon vrabotenite i drugite osudeni lica i sli~ni okolnosti od zna~ewe za tekot na izdrùvaweto na kaznata.

Za za site okolnosti {to se odnesuvaat na deloto, li~nosta na osudenikote i negovoto povedenie vo tekot na izdrùvaweto na kazna-ta, sudot moè da gi soslu{a i slu`beni lica na ustanovata. Ovde ne stanuva zbor za klasi~no sudsko soslu{uvawe, tuku za obi~en razgovor {to ~lenovite na sovetot koj odlu~uva za uslovniot otpust, treba ne-posredno da go vodat vo ustanovata kade {to e vraboteno slu`benoto lice. Razgovorot sluì za steknuvawe na stru~ni vpe~atoci za reso-cializacijata na osudenoto lice i prognozata za negovoto idno odnesuvawe na sloboda.

Vo vtoriot del na izve{tajot treba da bide pomesteno mislewe-to na stru~niot tim za stepenot na postignata resocijalizacija na osudenikot. Vo ovoj del, dokolku ne se raboti za uslovno otpu{tawe po predlog na direktorot, treba da izostanat predlozi i sugestii za toa kakva odluka treba da donese sudskiot sovet.

384

2. Toga{ koga za usloven otpust se re{ava po predlog na direktorot na ustanovata, sudot, so pretstavnikot na ustanovata vo koja osudenoto lice ja izdrùva kaznata, moè da razgovara vo kazneno-popravnata ustanova, me|utoa toa lice moè i da go povika pred sovetot da go zastapuva i go obrazloùva predlogot.

Rabotata na sovetot {to odlu~uva za usloven otpust, e javna.

^len 201

(1) Molbata odnosno predlogot za usloven otpust moè

povtorno da se podnese po istekot na 6 meseci za kazna zatvor nad 1 godina odnosno 3 meseci za kazna zatvor pod 1 godina od pravosilnosta na re{enieto so koe e odbiena prethodnata molba na osudenoto lice odnosno predlogot na direktorot.

(2) Re{enieto so koe sudot odlu~uva za usloven otpust se dostavuva do osudenoto lice, ~lenot na semejstvoto {to podnel molba za usloven otpust, ustanovata vo koja osudenoto lice izdrùva kazna i do podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti spored mestoto na ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice, ako odlukata e pozitivna.

________________________ 1. Podnesuvaweto na baraweto za usloven otpust e ograni~eno.

Imeno osudenikot ne moè da podnese barawe za usloven otpust ako od podnesuvaweto na predhodnoto barawe ne pominalo opredeleno vreme (6 meseci na kazna li{uvawe od sloboda nad 1 godina, odnosno 3 meseci za kazna li{uvawe od sloboda pod edna godina od pravosilnosta na re{enieto so koe e odbiena predhodnata molba na osudenoto lice, odnosno predlogot na direktorot). So ovaa zakonska odredba postapka vo vrska so uslovniot otpust u{te pove}e se formalizira.

Ako se ima predvid postignatiot stepen na prevospituvaweto, {to treba da bide glavna osnova za primenata na uslovniot otpust toga{ negovata primena ne bi trebalo da zavisi od baraweto na osudenikot, nitu od navedenite dopolnitelni kriteriumi za negovo povtorno podnesuvawe. Materijalnite pretpostavki za usloven otpust kako {to vidovme se opredeleni od kvalitetot na povedenieto i rabotata na osudenite lica vo kazneno-popravnite ustanovi, a za toa e potrebna objektivna ocenka od strana na prevospitnite slu`bi vo ustanovata. Ottuka smetame deka pokrenuvaweto na ovaa postapka bi trebalo da odi vo predlog na timovi sostaveni od vospituva~i, psihol-ozi, socijalni rabotnici, stru~ni strukturi, pripadnici na slu`bata za obezbeduvawe - nakratko od onie {to se angaìrani vo procesot na

385

resocijalizacijata na osudenite lica. Predlogot na ovie timovi e, vsu{nost, ona {to treba da bide predlog na direktorot na kazneno-popravnata ustanova. Toj predlog treba da proizleze kako ocenka od kolektivno sledewe na postignatiot stepen na resocijalizacijata na osudenoto lice koe preku uslovniot otpust sakame da go (do)resocija-lizirame so pottiknuvawe na negovite sopstveni usilbi za pozitivno vklu~uvawe vo ìvotot na slobodata. Ovoj stav ne zna~i celosno otfrlawe na inicijativata na osudenoto lice za dobivawe usloven otpust, za{to takviot stav negativno bi se odrazil vrz negovata pozi-cija vo kazneno-popravnata ustanova, tuku taa inicijativa da se vgradi vo sistemot na prevospituvaweto i da se ostvaruva kako negov sostaven del.

2. Odlukata na sudot za usloven otpust se izrabotuva vo forma na re{enie. Ova re{enie sudot e dolèn da go dostavi do osudenoto lice, ~lenot na semejstvoto {to podnel molba za usloven otpust, ustanovata vo koja osudenoto lice izdrùva kazna i do upravata za vnatre{ni raboti spored mestoto na ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice, ako odlukata e pozitivna. Dokolku pak se raboti za odbieni molbi ili predlozi za usloven otpust protiv takvoto re{e-nie osudenoto lice ima pravo na àlba vo rok od 8 dena do povisokiot sud.

^len 202

Sudot vo re{enieto za usloven otpust moè da opredeli

centarot za socijalni raboti nadleèn spored ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice da vr{i socijalen nadzor nad osudenoto lice do istekot na kaznata za koja e osuden i so soveti i na drug na~in da mu pomogne povtorno da ne vr{i krivi~ni dela.

________________________ Novina vo na{iot ZIS e i odredbata spored koja sudot vo

re{enieto za usloven otpust moè da opredeli centarot za socijalni raboti nadleèn spored ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice, da vr{i socijalen nadzor nad osudenite lica. Ovoj nadzor moè da trae do istekot na kaznata {to mu bila izre~ena na osudenoto lice. Vo toj period pokraj soodvetniot nadzor centarot za socijalni raboti na uslovno otpu{tenoto lice moè da mu dava soveti, upatstva i na drug na~in da mu pomaga da ne vr{i krivi~ni dela. Spored porane{nite propisi za vremetraeweto na uslovniot otpust sudot moè{e da opredeli nadzor samo toga{ koga se rabote{e

386

za lica osudeni na kazna maloletni~ki zatvor (~l. 34 st. 4 KZ SRM/1977).

V. RS UO - Penolo{ki kompendium, str. 42 i 255-262 i KNUOL - Penolo{ki kompendium, str. 469-481.

^len 203

Protiv re{enieto so koe e odbiena molbata ili predlogot za

usloven otpust osudenoto lice ima pravo na àlba vo rok od 8 dena do povisokiot sud.

________________________ Vo funkcija na obezbeduvawe dvostepenost na postapkata vo

odlu~uvaweto, na osudenoto lice mu e dadeno pravo protiv re{enieto so koe e odbiena molbata ili predlogot za usloven otpust, da podnese àlba vo rok od 8 dena do apelacioniot sud.

7. Otpu{tawe po odluka na direktorot na ustanovata

^len 204

Direktorot na ustanovata moè da go otpu{ti osudenoto lice i

pred istekot na kaznata najmnogu 30 dena ako osudenoto lice izdràlo najmalku 3/4 od kaznata zatvor.

________________________ Pokraj sudot {to ja donel presudata vo prv stepen za otpu{tawe

na osudenoto lice spred ~l. 204 ZIS odlu~uva i direktorot na ustanovata. Toj moè da go otpu{ti osudenoto lice najmnogu 30 dena pred istekot na kaznata ako osudenoto lice izdràlo najmalku 3/4 od kaznata li{uvawe od sloboda. Nema pri~ini toa negovo pravo da ne se odnesuva i za osudenicite na kazna maloletni~ki zatvor koi pokaàle dobro povedenie, se zalagale vo u~eweto i rabotata i aktivno u~estvu-vale vo drugite formi na tretman i korisni dejnosti vo kazneno popravnata ustanova.

Bitno e da se naglasi deka institutot na otpu{tawe po odluka na direktorot na ustanovata ne smee da se me{a so institutot usloven otpust predviden so ~l. 36 KZ. Ova ottamu {to ovde se raboti za ispolnuvawe na razli~ni formalni pretpostavki so striktno ogran-i~en rok do 30 dena za negovo koristewe, za razli~en organ vo odlu~uvaweto kako i za odluka {to ne moè da se otpovika. Ona {to od druga strana gi dobliùva ovie dva instituti e toa {to i kaj otpu{taweto po odluka na direktotot na ustanovata vo celost treba

387

da vaì ispolnuvaweto na materijalnite pretpostavki kako i kaj uslovniot otpust. Ottamu moè da se kaè deka ovde se raboti za ista su{tina zaradi koja ovoj institut moè da se pomestuva na ova mesto i spored nas da se nare~e usloven otpust vo malo.

Glava HIII POMO[ NA OSUDENITE LICA PO OTPU[TAWE OD

USTANOVATA

^len 205

(1) Ustanovata na tri meseci pred otpu{taweto na osudenoto

lice na koe mu e potrebna pomo{ po izleguvaweto na sloboda go izvestuva centarot za socijalni raboti spored mestoto na ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice za denot koga treba da bide otpu{teno i }e go navede vidot na pomo{ta {to osobeno mu e potrebna zaradi negovo uspe{no vklu~uvawe vo ìvot na sloboda.

(2) Organite od stav 1 na ovoj ~len i drugi nadle`ni institucii treba da mu ukaùvaat pomo{ na osudenoto lice po izdrùvaweto na kaznata, osobeno vo privremeno smestuvawe i obezbeduvawe ishrana, vo obezbeduvawe na nu`no lekuvawe, vo izbor na sredina vo koja }e ìvee, vo sreduvawe na semejnite priliki, vo dovr{uvawe na zapo~natoto stru~no usovr{uvawe, vo vrabotuvaweto i vo davawe na pari~en iznos za najnu`nite potrebi.

______________________ 1. Odredbata e vo soglasnost so Pravilo 64 SMP: So oslobo-

duvaweto na zatvorenicite ne prestanuva dol`nosta na op{testvoto. Zatoa bi trebalo da se imaat na raspolagawe dràvni i privatni ustanovi {to se vo sostojba na oslobodeniot zatvorenik da mu pruàat efikasna pomo{ po izleguvaweto od zatvorot i koi }e se stremat vo idnina da se ublaàt predrasudite vo pogled na zatvorenicite i da im se pomogne povtorno da se vratat vo op{testvoto.

2. Odredbata go istaknuva zna~eweto na institutot postpenalna pomo{ na osudenite lica, organot {to se griì za negovoto ostva-ruvawe, potrebata od utvrduvawe na vidot na pomo{ta i osnovnata postapka okolu nejzijata realizacija. Na toj na~in ZIS se otkaà od porane{nite pretenzii da opredeluva raznovidni tela, da im dava raz-novidni zadolènija taka {to ostvaruvaweto na ovoj institut su{t-inski se prenese tamu kade {to navistina mu e mestoto - vo oblasta na socijalnata politika. Vo soglasnost so organizacionata postavenost,

388

zada~ite i mo`nostite na ona {to ja so~inuva ovaa posebna op{test-vena dejnost, postpenalnata pomo{ i prifa}aweto na osudenite lica treba da se ostvaruva i razviva vo soglasnost so site segmenti {to ja iscrpuvaat socijalnata grià za ~ovekot vo na{eto op{testvo.

3. Odredbata ukaùva vo {to se sostoi pomo{ta {to im se pruà na osudenite lica. Poradi faktot {to vo zakonot tie vidovi ne se taksativno nabroeni na organite {to se dol`ni da se griàt za nivnata realizacija im e ostavena mo`nost vo konkretnite slu~aii da pruàat i drugi vidovi pomo{, odnosno da se angaìraat za iznao|awe i na drugi formi na postpenalno prifa}awe na osudenicite vo zavisnost od potrebite {to kaj niv }e se ukaàt a se od zna~ewe za nivnoto vklu~uvawe vo op{testvoto. Ovaa odredba od ZIS ne e vo kontradiktornost so obvrskata da im se dava pomo{ na osudenite lica za{to edno e pra{aweto deka taa treba da se dava, a drugo e vidot i visinata na taa pomo{ {to zavisi od dva vida faktori: od mo`nostite na op{testvoto i od realnite potrebi na osudenikot. [to se odnesuva do mo`nostite na op{testvoto toa e faktor od objektivna priroda, naj~esto povrzan so obemot na finansiskite sredstva za koi treba da se izborat organite {to se griàt za ostvaruvawe na zada~ite vrz planot na postpenalnite aktivnosti. Tuka obi~no naj~esto se zatajuva za{to takvi sredstva naj~esto nedostasuvaat. Me|utoa {to se odnesuva do drugiot faktor - da se utvrdat realnite potrebi na osudenikot zaradi prezemawe na prakti~ni akcii se javuvaat i drugi problemi. Se raboti za leèrnosta, nedovolnata aùrnost, nezainteresiranosta na licata na koi im e dovereno ostvaruvaweto na ovaa bitna socijalna funkcija, nemaweto dovolen stru~en kadar i drugi nedoslednosti {to zaedno pridonesuvaat da se proma{i osnovnata zamisla na penitenci-jarnoto prifa}awe. Za{to se zatajuva i koi se podrobnite te{kotii {to go popre~uvaat ostvaruvaweto na ovoj institut moè da se utvrdi samo so nau~no empirisko sledewe vrz baza na koe ke se predloàt merki za unapreduvawe na praktikata.

1. Privremeno smestuvawe i obezbeduvawe na ishrana. Po otpu{taweto od kazneno-popravnata ustanova ne se retki slu~aite opredelen broj osudenici da se najdat vo takva situacija da ne moàt za sebe da obezbedat smestuvawe i ishrana. Se raboti za lica koi naj~esto poradi nemawe semejstvo ili poradi negova dezorganizacija i dificientnost ne se prifateni, ili pak, samiot osudenik ne saka ili ednostavno ne moè da se vrati i normalno da ìvee vo svoeto semejstvo. Nakratko poradi nepostoeweto na semejstvo voop{to ili poradi naru{eni semejni odnosi od bilo koj vid, ~esto se slu~uva po otpu{taweto od ustanovata osudenikot da ne znae kade da se upati. Pretpostavka e deka od ovie ustanovi toj izleguva pozrel, prevospitan

389

i ostru~en za nekoja rabota. Pred nego e idealot deka treba da se po~ne so nov ìvot koj {to zna~i prilagodeno povedenie i anga`man na sopstvenite sili da se stekne opredelen socijalen status {to }e mu ovozmoì so podignato ~elo vra}awe me|u lugeto i fa}awe vo kostec so sekojdnevnite ìvotni problemi. Od nivnoto uspe{no re{avawe zavisi negovoto dokaùvawe vo sredinata kako ~esen gra|anin koj zad sebe go ostavil minatoto. Pra{awe e me|utoa {to moè da napravi ~ovek koj u{te so pre~ekoruvaweto na pragot na ustanovata se sre}ava so najosnovnite problemi vo vrska so smestuvaweto i ishranata. Pora-di seto toa se predviduva op{testvoto da vodi grià za takvite lica, i za niv, do nivnoto snao|awe, da predvidi privremeno smestuvawe i obezbeduvawe ishrana. Za taa cel se nadle`ni centrite za socijalni raboti koi {to za site konkretni slu~ai se obiduvaat da go re{at ovoj problem za{to vo na{ata zemja sî u{te ne postoi bilo kakvo prifati-li{te ili drug vid samostojna ustanova za vakva namena sprema otpu{-tenite osudeni lica.

2. Obezbeduvawe nu`no lekuvawe. Ovde vsu{nost se raboti za toa vo slu~aj na bilo kakvo pote{ko fizi~ko ili psihi~ko zaboluvawe na osudenikot po negovoto otpu{tawe od kazneno-popravnata ustanova centrite za socijalna rabota da bidat tie {to }e ja prezemat griàta za smestuvawe na ovie lica vo soodvetna zdravstvena usranova i obezbeduvawe na zdravstveno osiguruvawe dokolku vo toj moment ne moè da se obezbedi po drug osnov.

3. Izbor na nova sredina vo koja }e ìvee osudenikot. Koga stanuva zbor za izbor na nova sredina vo koja }e ìvee osudenikot osnovno pra{awe e da se iznajdat takvi socijalni uslovi {to }e moàt da mu ja dadat toplinata na izgubenite me|u~ove~ki odnosi. Dokolku na ~ovek {to izleguva od penitencijarna ustanova mu nedost-asuva energija da se vrati vo sredinata za koja smeta deka poradi niza okolnosti ne moè da go prifati, vo koja se ~uvstvuva otu|eno i deka vo nea na razni na~ini }e mu bide prefrluvano za porane{noto odnesuvawe, centrite za socijalna rabota mu pomagaat pri izborot na novo ìveali{te ili prestojuvali{te. Preku konkretni anga`mani i soodvetni soveti centrite treba da go iznajdat najpovolnoto re{enie za osudenikot {to }e odgovara na negovoto kulturno i profesionalno nivo, mo`nostite za prilagoduvawe, poznavaweto i porane{noto pres-tojuvawe vo novoto mesto, postoeweto na srodni~ki i drug vid na odnosi i sl. Pritoa, se razbira, deka treba osobeno da se ima vo vid i èlbata na osudenikot. Taa èlba treba da se po~ituva duri i toga{ koga centarot smeta deka ne e vo soglasnost so negovite potrebi i mo`nosti za snao|awe. Vo tie slu~ai vistinskiot sovet {to }e ovoz-

390

moì brzo snao|awe vo novata sredina i obezbeduvawe materijalni uslovi za toa treba da bide nivna prvoklasna zada~a.

4. Sreduvawe na semejniet priliki. Mnogubrojni se faktorite koi ukaùvaat na toa deka na osudenikot mu e potrebna zdrava semejna sredina vo koja ke ja najde neophodnata srde~nost i qubov kako osnov-ni pretpostavki za ~uvstvuvawe na svojata prifatenost. Ako me|u svoite najbliski ne moè da najde qubov, iskrenost, po~ituvawe i razbirawe toga{ ~ovekot so pravo se pra{uva kolku vo toj pogled moè da o~ekuva od ostanatite op{testveni grupi i op{testvenata sredina vo celost. Neprifatenosta od strana na svoeto semejstvo osudenikot moè da ja po~ustvuva od niza pri~ini ~ie {to nabrojuva-we ne e ni mo`no. Zatoa na nadle`nite organi za negovo prifa}awe im e ostavena obvrska da gi utvrdat pri~inite i okolnostite {to vo sekoj poedine~en slu~aj ja nametnuvaat potrebata od nivni konkretni dejstvuvawa vo sreduvaweto na semejnite priliki. Aktivnosta se naso~uva kon onie rastrojstva vo semejstvoto koi proizleguvaat poradi sociopatolo{koto odnesuvawe i kriminalitet na roditelite na biv{iot osudenik, poradi lo{ite materijalni i stambeni uslovi vo semejstvoto, poradi lo{iot odnos i otsustvo na nadzor i kontrola vo semejstvoto i sl. Takvata intervencija e osobeno potrebna vo difi-cientnite semejstva, osobeno brojnite semejstva i onamu kade poradi razni bolesti se javuvaat materijalni i psihosocijalni problemi na semejstvoto. Pritoa vo re{avaweto na ovie zada~i nadle`niot organ treba da postapuva krajno pretpazlivo i konspirativno, za{to so negovata intervencija se zadira vo najintimnata sfera na ~ovekoviot ìvot kade {to sekoj pogre{en ~ekor moè vo mnogu da gi vlo{i odnosite vo semejstvoto. Vpletuvaweto vo doma{nite raboti bez raz-lika na humanisti~ki motiviranite pobudi, ako se raboti za pogre{en pristap moè da predizvika ~uvstvitelni reakcii {to moàt mo{ne negativno da se odrazat vrz site ~lenovi na semejstvoto. Vo oprede-leni slu~ai ne smee da se zaboravi i efektot na stigmatizacijata i stamot od okolinata poradi nesposobnosta samostojno da se ureduvaat doma{nite problemi poradi {to, isto taka, treba krajno vnimatelen odnos duri i toga{ koga semejstvoto samo ja bara socijalnata grià od ovoj vid.

5. Nao|awe na soodvetno vrabotuvawe. Koga stanuva zbor za lica {to bile otpu{teni od penitencijarna ustanova razgleduvaweto na problemot na vrabotenosta i negovite implikacii ne moàt da se oddelat od op{tiot kontekst na ovoj problem, koj kako {to znaeme vo sovremenoto op{testvo dobiva se pogolemo zna~ewe. Imeno, vrabote-nosta, odnosno nevrabotenosta se pojavuvaat kako svetski problem i kako krupni i nezaobikollivi zada~i od ~ie {to re{avawe zavisi

391

sozdavaweto i razvojot na materijalnite pretpostavki kako baza za natamo{en sestran razvoj na sekoe op{testvo. I pokraj toa {to sekade se pravat usilbi vrz planot na podigaweto na nivoto na vrabotenosta, isklu~ok se zemjite {to adekvatno go re{ile ovoj problem, dodeka mnogu pogolem e brojot na onie vo koi{to nedovolnata vrabotenost so site svoi negativni konsekvencii pretstavuva neizbe`na pojava. Vo taa smisla mnogubrojni se op{testveno-ekonomskite pri~ini {to ja uslovuvaat ovaa pojava i sostojbite {to vo vrska so nea se pojavuvat kako svetski problem.

Za razre{uvawe na ovoj problem se mo`ni pove}e solucii me|utoa site tie mora sestrano da se razgledaat za da se dojde vo situ-acija na bilo koja na~in ne se favoriziraat, odnosno ne se doveduvaat vo privilegirana polo`ba onie {to gi naru{ile op{testvenite normi vo odnos na licata {to pretstavuvaat nedelinkventna populac-ija. Pri izgradbata na penolo{kite principi ne smeeme da gi posmat-reme samo pozitivnite konsekvenci od vrabotuvaweto na otpu{tenite osudenici kako vo pogled na niv samite, taka i vo pogled na nivnoto semejstvo i vo vrska so toa vo celoto op{testvo, a od druga strana da gi zapostavime objektivnite ekonomski sostojbi na na{ata zaednica i potrebite na onie lica {to od sekoga{ projavuvale op{testveno prikladno povedenie. Me|utoa i pokraj èlbata za nivelacija i izna-o|awe sredni re{enija {to nema da bidat vo sudir so gorenavedenite barawa sepak se nu`ni opredeleni otstapki vo edna od ovie nasoki, za{to ostanuvaweto na sredni re{enija bi pretstavuvalo samo pomiruvawe so navedenite objektivni te{kotii i parcijalno re{enie koe od svoja strana ne moè da ovozmoì perspektivno re{avawe na problemot. Zatoa za nas ne e prifatlivo re{enieto {to gi stava vo priviligirana polo`ba otpu{tenite osudenici, no u{te pomalku ni e prifatlivo nivnoto zapostavuvawe vo pogled na vrabotuvaweto. Imeno, ~esto pati sokrivaj}i se zad argumentot na privilegiranosta vo praktikata se slu~uva na ovie lica da ne im se posvetuva dovolno vnimanie osobeno od strana na pretprijatijata koi mnogu ~esto izraz-uvaat otvoren negativen stav kon nivniot priem na rabota so {to gi postavuvaat vo nezavidna pozicija vo odnos na ostanatite gra|ani. Za da ne dojde do toa socijalnito rabotnik vo sekoja op{tina da gi re{ava konkretnite slu~ai na nevrabotenost na otpu{tenite osuden-ici na toj na~in {to od slu~aj do slu~aj }e gi moli preprijatijata da mu izlezat vo presret kako da se raboti za negov ~ovek za koj {to op{testvoto ne e zainteresirano, vo penolo{kata teorija se predlaga-at mnogu re{enija. Edni predlagaat da se preispita mo`nosta osuden-ite lica koi pred osudata bile vo raboten odnos i za vreme na izdrùvaweto na kaznata neposredno rabotele, do nivnoto izleguvawe

392

na sloboda da bidat stavenio vo polo`ba na materijalno obezbeduvawe do nivnoto vrabotuvawe no, najdolgo za period od 6 meseci. Se pred-laga namaluvawe na pruàweto podatoci od kaznenata evidencija za osuduvanosta odnosno izdrùvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda. Deka pe~atot i drugite oblici na masovna komunikacija treba da go izmenat svojot odnos i namesto da go ote`nuvaat da go olesnat vrabot-uvaweto na osudenicite {to izdràle kazna li{uvawe od sloboda. Aludirawe na sojuzot na sindikatite vo porane{nata rabotna sredina na otpu{teniot osudenik da pretstavuva va`na potpora za negovo vrabotuvawe dokolku ova lice ne se ogre{ilo okolu interesite na preprijatieto. Formirawe na prifatili{ta kade {to osudenicite bi rabotele izvesno vreme dodeka centrite za socijalni raboti ili drugi nadle`ni organi i organizacii ne iznajdat kone~no re{enie. Kako edinstveno re{enie se predlaga i miruvaweto na vrabotenosta ili ~uvawe na rabotnoto mesto na osudenicite za periodot na izdrùva-weto na kaznata ili pak, merkata na tn. rabota na sloboda, odnosno polusloboda. Vo sekoj slu~aj site ovie predlozi treba da se posmat-raat so nu`na po~it i da se se prezemat merki vo taa nasoka. Me|utoa najblisku do vistinskoto e ona re{enie deka vrabotuvaweto na otpu-{tenite osudenici moè najlesno da se re{i koga tie bi imale pravo na materijalno obezbeduvawe kako i rabotnicite koi bez vina osta-nale bez rabota. Osudenikot toa pravo bi go steknal so svojata rabota za vreme na izdrùvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda, a bidejki zavodite za vrabotuvawe im davaat prednost vo vrabotuvaweto na licata na koi im ispla}aat materijalno obezbeduvawe tie na toj na~in i pobrgu ke se vrabotat. So toa pokraj obezbeduvaweto na osnovnoto pra{awe po otpu{taweto, osudenicite bi se motivirale za rabota u{te vo kazneno-popravnite ustanovi. Rabotata koja bi se tretirala kako i onaa na slobodnite gra|ani pozitivno bi deluvala za nivnoto prevospituvawe, a za seto toa ustanovata bi pla}ala soodveten prid-ones koj {to se pla}a za rabotnicite na sloboda. Na toj na~in bi im se dala prednost na onie lica koi se vo polo{a materijalna sostojba bez razlika dali tie se otpu{teni od izdrùvawe na kaznata ili se slobodni gra|ani. So toa bi se izbegnal i negativniot stav i odnos od site onie {to se ~uvstvuvaat zagrozeni od privilegiranata polo`ba na osudenite.

6. Dovr{uvawe na zapo~natoto osnovno vospituvawe i obrazovanie i naso~enoto obrazovanie. Vospituvaweto, osnovnoto i naso~enoto obrazovanie sekade vo svetot imaat osobeno zna~ewe za poedinecot i op{testvoto. Preku griàta za sevkupnata socijaliz-acija na sekoj poedinec op{testvoto treba da obezbeduva izgradba na takvi li~nosti koi }e bidat vo sostojba da gi {titat negovite vred-

393

nosti, interesi, glavni dostigawa, kako i negoviot natamo{en razvoj. Formiraweto i naso~uvaweto kon op{testveno prikladno povedenie kako osobeno va`no se pojavuva kaj onie li~nosti koi izdrùvaat kazna li{uvawe od sloboda za{to so svoeto kriminalno odnesuvawe pokaàle deka vo odnos na niv vo golem obem zataile vospitno-obraz-ovnite procesi od strana na op{testvoto. Poradi toa osnovnata grià na ustanovite vo koi se upatuvaat ovie lica e da se podigne nivnoto vospitno i soznajno nivo preku op{toto i stru~noto osposobuvawe i ostru~uvawe. So tie procesi vo prv red kaj pomladite lu|e se sozdava svest i odgovornost za tvore~ki odnos sprema poedincite i zaedni-cata, sprema svoeto idno zanimawe i sprema trudot i rezultatite od trudot voop{to. Na toj na~in li~nosta se osposobuva uspe{no da se nosi so site problemi {to gi nametnuva ìvotot koj vo dene{ni uslo-vi e osobeno bogat i dinami~en poradi zabrzanoto razvivawe na op{t-estvenite, prirodnite i tehni~kite nau}i. Me|utoa procesot na vospituvaweto i obrazovanieto bara sistematski pristap koj od broj-ni pri~ini, a vo prv red, poradi vremenskiot prostor ne moè nitu vistinski da zapo~ne ni da zavr{i vo ustanovite kade {to se izdrùva kaznata li{uvawe od sloboda. Toa e dolgoro~en proces za koj treba da se vodi postojana grià. Na osudenite lica op{testvoto treba da im ovozmoì uslovi da go prodolàt svoeto obrazovanie i usovr{uvawe i po izleguvaweto na sloboda na toj na~in {to materijalno }e go pomaga nivnoto {koluvawe ili preku nivno sovetuvawe i sledewe na nivnoto {koluvawe }e im ovozmoùva do kraj da istrajat vo zapo~natite usilbi.

7. Davawe pari~en iznos za namiruvawe na najnu`nite potrebi. Ednokratnata pomo{ {to centrite za socijalni raboti im ja davaat na osudenicite po ostvareniot institucionalen tretman zavisi od konkretniot poedinec i negovite potrebi. Ovoj vid pomo{ zna~i ne e obvrska na centrite vo odnos na sekoj otpu{ten osudenik, tuku samo za onie na koi{to takvata pomo{ im e nu`na za namiruvawe na najosno-vnite potrebi od hrana, obleka, obuvki, ogrev i sl. Kako i site osta-nati vidovi na postpenalna pomo{ i ovde treba da se vnimava da se dodeluva vo soglasnost so na~eloto da im se izleguva vo presret na onie osudenici na koi pomo{ta navistina im e potrebna.


394

^len 206

Ako osudenoto lice nema svoja obleka, dolna obleka ili

obuvki, nitu sredstva da gi nabavi, ustanovata mu dodeluva takva obleka bez nadomestok.

________________________ Na osudenoto lice koe se otpu{ta od izdrùvawe na kaznata

samo toga{ koga nema sopstvena civilna obleka, dolna obleka ili obuv}i, za{teda od rabotata vo ustanovata, nitu drugi sredstva so koi moè da gi nabavi, kazneno-popravnata ustanova e dol`na da mu gi obezbedi na tro{ok na ustanovata. Oblekata vo nikoj slu~aj ne smee da e od takov materijal i vid {to se nosi vo kazneno-popravnata ustanova (osudeni~ka obleka). Taa mora da bide od prose~en kvalitet, sekoga{ vo soglasnost so kulturnite naviki {to vladeat na sloboda (da ne go navreduva dostoinstoto na osudenikot) i soodvetna na godi{noto vreme i klimatskite uslovi vo momentot na otpu{taweto.

Glava HIV

PODGOTVUVAWE NA ZAKLUÊN IZVE[TAJ

^len 207

(1) Pred otpu{taweto na osudenoto lice od ustanovata,

slu`bata za prevospituvawe sproveduva anketa i podgotvuva zaklu~en izve{taj za izvr{enata prevospitna programa so osudenoto lice, kako i za ocenkata za ostvareniot stepen na resocijalizacija na osudenoto lice.

(2) Neposredno pred izleguvaweto, direktorot ili rabotnikot {to toj }e go opredeli, razgovara so osudenoto lice i mu dava soveti za ìvot na sloboda.

(3) Zaklu~niot izve{taj se vnesuva vo li~niot list na osudenoto lice.

(4) Zaklu~niot izve{taj se dostavuva do podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i centarot za socijalni raboti, spored mestoto na ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na otpu{tenoto osudeno lice, a po potreba i do drugi dràvni organi.

________________________ Pred otpu{taweto na osudenoto lice na sloboda slu`bata za

prevospituvawe sproveduva anketa i podnesuva zaklu~en izve{taj za

395

izvr{enata prevospitna programa i dava ocenka za stepenot na nejzinoto ostvaruvawe. Ovoj izve{taj e od izvonredno zna~ewe za sledewe i verifikacija na prevospitnata programa kako od strana na slu`bite na ustanovata taka i od strana na nau~nite rabotnici koi se zanimavaat so empiriski istraùvawa vo ovaa oblast. Od tie pri~ini zaklu~niot izve{taj treba da bide seriozno izraboten i sekoga{ da se vnesuva vo osudeni~koto dosie {to pedantno treba da se ~uva i po otpu{taweto na osudenikot.

Zaklu~niot izve{taj se dostavuva do upravata za vnatre{ni raboti i centarot za socijalni raboti, spored mestoto na ìveewe odnosno prestojuvawe na otpu{tenoto osudeno lice, a po potreba i do drugi dràvni ograni.

Neposredno pred izleguvaweto od kazneno-popravnata ustanova se vodi i posledniot razgovor so osudenoto lice. Ovoj razgovor za koj e zadolèn direktorot na ustanovata ili lice {to toj }e go opredeli ne e bez zna~ewe za{to na osudenikot u{te edna{ mu se davaat neophodni soveti za ìvotot na sloboda i neporo~no sovladuvawe na te{kotiite {to tamu go o~ekuvaat. Poèlno e samiot direktor da gi izvr{i zaklu~nite razgovori so osudenikot i usmeno da go pou~i ili da mu predade lista so kratki i ednostavni upatstva za osnovnite nasoki i te{kotiite {to go ~ekakat na sloboda.

Glava HV IZVESTUVAWE ZA SMRT NA OSUDENO LICE

^len 208

(1) Ako osudenoto lice za vreme na izdrùvaweto na kaznata

po~ine, ustanovata e dol`na za toa vedna{ da gi izvesti: potesnoto semejstvo na osudeniot i nadle`niot sud, Direkcijata i mati~arot vo sedi{teto na ustanovata.

(2) Teloto na po~inatoto osudeno lice }e go pregleda lekar koj }e gi utvrdi i pri~inite za smrtta.

(3) Ako postoi somnenie deka smrtta na osudenoto lice e nasilna }e se postapi soglasno Zakonot za krivi~nata postapka.

(4) Posmrtnite ostanki na osudenoto lice }e mu se predadat na semejstvoto na osudenoto lice. Ako ~lenovite na semejstvoto ne sakaat da gi prifatat posmrtnite ostanki, osudenoto lice }e se pogrebe na mesnite grobi{ta na tro{ok na ustanovata. ________________________

396

1. Odredbata e vo soglasnost so Pravilo 44 SMP koe glasi: (1) Vo slu~aj na smrt ili te{ka bolest, te{ka povreda ili smestuvawe na zatvorenikot vo zavod za du{evni bolesti, direktorot e dolèn vedna{ da go izvesti bra~niot drugar ako zatvorenikot e vo brak ili najbliskiot rodnina, a vo sekoj slu~aj i liceto koe zatvorenikot baral da bide izvesteno.

(2) Zatvorenikot mora vedna{ da bide izvesten za smrt ili seriozna bolest na nekoj od negovite bliski rodnini. Vo slu~aj na osobeno te{ka bolest na takvoto lice, ako prilikite toa go dopu{taat, na zatvorenikot treba da mu se dozvoli slobodno ili vo pridru`ba da go poseti svojot dom.

(3) Sekoj zatvorenik ima pravo vedna{ da go izvesti svoeto semejstvo za negovoto zatvarawe ili premestuvawe vo druga ustanova.

Vo ovaa smisla e i Pravilo 49 EZP: (1) Za smrt ili seriozna bolest, seriozna povreda na zatvorenikot ili premestuvawe vo soodvetna ustanova za lekuvawe na du{evni bolesti ili rastrojstva, direktorot mora vedna{ da go izvesti sopru`nikot ako zatvorenikot e ven~an, odnosno najbliskiot rodnina, i, po pravilo sekoe drugo lice koe zatvorenikot porano go opredelil.

(2) Zatvorenikot mora vedna{ da bide izvesten za smrtta ili seriozna bolest na nekoj od negovite bliski rodnini. Vo ovie slu~ai i toga{ koga okolnostite toa go dopu{taat, na zatvorenikot treba da mu se dozvoli da go poseti bolniot rodnina ili da go vidi po~inatiot, so pridru`ba ili samostojno.

(3) Site zatvorenici mora da imaat pravo vedna{ da go izvestat svoeto semejstvo za zatvarawe ili premestuvawe vo druga ustanova.

2. Poradi sloènata pozicija na zatvorskiot lekar potrebni se vnimatelni ~ekori vo slu~aj na smrt na osudenoto lice. Vo takov slu~aj pri~inata poradi koja nastanala smrtta treba vedna{ da se ispita i utvrdi od strana na lekar. Poèlno e toa da go stori nezavi-sen lekar koj ne e povrzan so zatvorskiot sistem ili nadle`noto ministerstvo za pravda. Ova treba osobeno da se stori ako rodninite na po~inatiot toa izri~no go baraat. Vo sekoj slu~aj vnimatelno ke se postapuva bez ogled na toa dali postoi, ili ne postoi, bilo kakva vrska ili somnenie me|u izdrùvaweto na kaznata li{uvawe od slob-oda vo ustanovata i smrtta na osudenoto lice.

3. Vo slu~aj na seriozna bolest ili povreda na osudenoto lice, negovo premestuvawe vo du{evna bolnica i osobeno vo slu~aj na negova smrt, direktorot na kazneno-popravnata ustanova e zadolèn li~no da go izvr{i neophodnoto izvestuvawe na semejstvoto na osudenoto lice. Obvrskata da se izvesti nadle`niot sud, Direkcijata i mati~arot vo sedi{teto na ustanovata, direktorot na ustanovata

397

moè da mu ja prenese i na drugo slu`beno lice. Takvoto izvestuvawe mora da se izvr{i vo najkratok rok koj vo nikoj slu~aj ne smee da bide podolg od 24 ~asa. Vo sekoj slu~aj mora da mu se ukaè posebna grià na teloto na po~inatiot zaradi za{tita od negovo raspa|awe.

Soodvetno na prethodnoto vrz direktorot na ustanovata leì i obrskata da go izvesti osudenoto lice vo slu~aj na smrt, seriozna povreda ili bolest na ~lenovi na negovoto potesnoto semejtvo.

Ako bolesta na bliskiot rodnina e kriti~na (se o~ekuva negova bliska smrt) i ako okolnostite toa go dozvoluvaat, na osudenikot treba da mu se ovozmoì da go poseti bolnoto lice.

Pod istite okolnosti na osudenikot treba da mu se dozvoli da prisustvuva na pogrebot na blizok rodnina.

V. objasnuvawa na ~l. 29. 4. Direktorot na kazneno-popravnata ustanova e obvrzan sekoga{

da mu gi predade posmrtnite ostanki, poloèni vo sandak za zakop, na negovoto semejstvo. Samo toga{ ako ~lenovite na semejstvoto na osudeno lice ne sakaat da gi prifata negovite posmrtni ostanki, po~inatiot }e bide pogreben na najbliskite mesni grobi{ta na tro{ok na kazneno-popravnata ustanova.

Glava HVI POSEBNI ODREDBI ZA IZVR[UVAWE NA KAZNATA

MALOLETNI^KI ZATVOR

^len 209

Vo izvr{uvaweto na kaznata maloletni~ki zatvor se primenu-

vaat odredbite na ovoj zakon, ako vo ovaa glava na zakonot ne e po-inaku opredeleno.

_______________________ 1. Posebnata polo`ba na maloletnite storiteli vo krivi~noto i

izvr{noto zakonodavstvo e edna od va`nite pridobivki na evoluc-ijata na krivi~noto pravo i penologijata. Od vekovnite nau~ni prou-~uvawa i prakti~ni sogleduvawa deka borbata pritiv maloletni~kata delinkvencija ne moè da se vodi na ista na~in i so isti sredstva kako protiv polnoletnite storiteli na krivi~ni dela, osnovnite sankcii za ovie storiteli se transformiraa vo vospitni merki. Kaznuvaweto stana posebna merka koja isklu~ivo se primenuva, no i toga{ koga se

398

primenuva taa e takva merka {to vo prv red e ispoleta so vospitna sodrìna.

So ogled na nejziniot supsidieren karakter kaznata maloletni-~ki zatvor se proklamira kako sporedna, posebna i isklu~itelna merka {to moè da se izre~e samo vo slu~aite koga se ispolneti opre-deleni uslovi. Kako kaznena merka so specifi~no vospiten karakter maloletni~kiot zatvor kaj nas moè da se izre~e samo na krivi~no odgovoren postar maloletnik {to storil krivi~no delo za koe so zakon e propi{ana kazna pote{ka od pet godini li{uvawe od sloboda i koga poradi te{kite posledici na deloto i visokiot stepen na krivi~nata odgovornost ne e opravdano da se izre~e vospitna merka. Ovaa kazna ne moè da bide pokratka od edna godina (op{t zakonski minimum) nitu podolga od deset godini (op{t zakonski maksimum).

Maloletni~kiot zatvor koj vo na{iot kaznen sistem za prv pat e voveden so izmenite i doplnuvawata na krivi~niot zakon od 1959 godina predvideno e da se izvr{uva vo posebna kazneno-popravna ustanova za maloletnici. Vo taa ustanova malolenicite ostanuvaat do navr{uvaweto na 23 godini, a vo isklu~itelni slu~ai (ako toa e pot-rebno za dovr{uvawe na nivnoto {koluvawe ili ostru~uvawe ili ako preostanatiot del od neizdrànata kazna ne nadminuva 6 meseci) vo nea moàt da bidat zadràni i podolgo. Ako za toa vreme ne ja izdr-àle kaznata maloletnite osudenici se upatuvaat vo kazneno-popravna ustanova za polnoletni osudenici i vo celost se izedna~uvaat so nivniot osudeni~ki status.

Pokraj navedenite uslovi za krivi~nopravno tretirawe na postarite malolentici, na ova mesto ne pre~i da se potsetime i na drugite odredbi vo vrska so nivnoto kaznuvawe. Imeno, mo{ne zna~ajno e toa deka pri odmeruvaweto na kaznata maloletni~ki zatvor sudot gi zema site okolnosti {to vlijaat kaznata da bide pomala ili pogolema vodej}i posebna smetka za stepenot na du{evnata razvienost na maloletnikot i vremeto potrebno za negovo vospituvawe, prevos-pituvawe i stru~no usovr{uvawe. Za odmeruvaweto na kaznata za krivi~ni dela vo stek vaàt ramkite od edna do deset godini vo koi {to, koga postojat zakonski uslovi, i koga se najde deka takva kazna na maloletnikot treba da mu se izre~e, sudot }e mu opredeli samo edna kazna maloletni~ki zatvor. Pritoa ako sudot najde deka za nekoi od krivi~nite dela vo stek postariot maloletnik treba da se kazni, a za drugite dela treba da se izre~at vospitni merki, za site dela vo stek }e izre~e samo maloletni~ki zatvor.

Izrekuvaweto na kaznata maloletni~ki zatvor se vr{i zaradi postignuvawe na re~isi istite celi kako i onie kon koi se stremat i vospitnite merki. Me|utoa, kaznata maloletni~ki zatvor se izrekuva

399

koga ne e celishodno da se izre~at vospitnite merki. Pritoa celishodnosta ovde treba da se podrazbere vo smisla na stepenuvawe na potrebata od prezemawe na poslabi ili zasileni merki na vospituvawe, bidej}i vospituvaweto na maloletnicite se istakuva kako ednistvena cel na site krivi~ni sankcii nameneti za ovie lica. Vo taa smisla maloletni~kiot zatvor gi poseduva karakteristikite na vospitna merka i zatoa so pravo moè da se kaè deka maloleti~kiot zatvor pretstavuva i "poostra vospitna merka". Ovaa konstatacija moè mnogu lesno da se vidi od odredbata so koja se odreduva celta na maloletni~kiot zatvor. Ottamu moè da se zaklu~i deka i kaj izvr{u-vaweto na vospitnite merki i kaj izvr{uvaweto na maloltni~kiot zatvor soglasno nivnata zaedni~ka cel {to ja opredelil zakonod-avecot, a vrz osnova na poznavaweto na li~nosta na maloletnikot, op{testvenata reakcija na sredinata sprema maloletnite delinkventi e ista. Toa zna~i deka vospitnite merki od institucionalen karakter ne se razlikuvaat i ne treba da se razlikuvaat vo na~inot na nivnoto izvr{uvawe. Razlikata me|u niv zasega se sostoi samo vo na~inot na nivnoto izrekuvawe. Toa proizleguva ottamu {to za izrekuvaweto na kaznata maloletni~ki zatvor zakonodavecot predvidel poinakvi krit-eriumi od onie za izrekuvaweto na vospitnite merki. Tie kriteriumi kaj maloletni~kiot zatvor se odnesuvaat na vozrasta na delinkventot, teìnata na storenoto krivi~no delo, stepenot na krvi~nata odgovornost kako i uverenieto deka ni edna od vospitnite merki vo konkreniot slu~aj ne bi bila celishodna. Pokraj ovie strogi uslovi pri kaznuvaweto na maloletnicite mora da se vodi smetka za celosno-to zapoznavawe na nivnata li~nost, nivnoto sudsko minato, deka eventualno izre~enite porane{ni merki go nemale sakaniot efekt, za semejnata i ekonomskata sostojba na maloletnicite, mo`nosta za niv-noto {koluvawe i uslovite za nivnoto stru~no usovr{uvawe. Seto toa se okolnosti od posebno zna~ewe za podobro ostvaruvawe na specijal-nata i generalnata prevencija koga se raboti za maloletnite stor-iteli na krivi~ni dela od poteòk vid. Me|utoa ovde treba da se ima predvid deka izrekuvaweto na maloletni~kiot zatvor duri i toga{ koga se ispolneti site pretpostavki ne e zadolìtelno. Imeno, sudot e ovlasten (toa e negovo fakultativno pravo) da odlu~i dali }e ja izre~e ili nema da ja izre~e ovaa merka, a za toa e potrebno toj da se uveri deka poradi te{kite posledici na deloto i visokiot stepen na krivi~nata odgovornost ne bi bilo opravdano da se izre~e vospitna merka.

Od predhodnoto jasno se ocrtuvaat elementite {to maloletni~-kiot zatvor go karakteriziraat kako vospitna merka. Me|utoa kako {to ve}e spomenavme vo nego se vtkaeni i drugi elementi koi

400

nesomneno ukaùvaat na negoviot kaznen karakter. Toa najdobro se gleda od faktot {to maloletni~kiot zatvor go so~uval svojot repres-iven prizvuk. Imeno, spored svojata priroda maloletni~kiot zatvor e kazna li{uvawe od sloboda i kako takov e sli~en na takvata kazna {to im se izrekuva na polnoletnite kriminalci. I pokraj toa {to e pron-iknat vo idejata za vospituvawe, {to e izrazen niz eden poseben human i liberalen stav, poradi samata svoja priroda vo nego prevejuvaat elementi koi iako prividno deluvaat od vtor plan jasno se naso~eni kon toa maloletnikot da po~uvstvuva i da se uveri deka op{testvoto ne ja odobruva negovata postapka. Od faktot {to kaznuvaweto se primenuva sprema krivi~no odgovorni lica nu`no proizleguva deka postoi opredelen socijalno eti~ki prekor koj se provlekuva niz retribucijata {to kako neizostaven del se nao|a vo su{tinata na kaznata. Me|utoa pri odmeruvaweto na kaznata maloletni~ki zatvor teì{teto sepak ne se stava vrz teìnata na deloto i stepenot na vinata kako kaj polnoletnite storiteli na krivi~ni dela. Se razbira deka tie elementi se imaat predvid no ovde im se pridava sekundarna va`nost, a toa zna~i deka so maloletni~kiot zatvor se nastojuva kon pomestuvawe na retribucijata vo vtor plan vo onaa mera vo koja toa realno moè da se ostvari. Me|utoa so toa ni od daleku ne moè da se negira vistinskata egzistencija na represijata i da ne se priznae deka tokmu zatoa maloletni~kiot zatvor vo osnova e kazna. Fakt e me|utoa i toa deka se raboti za specifi~en vid na merka koja {to, iako za maloletnikot moè da pretstavuva dosta bolno li{uvawe od sloboda, vo nea se sleani i brojni karakteristiki koi so ogled na nivnata cel ja odbeleùvaat kako vospitna merka. Ottamu vo teorijata e najpri-fatliva onaa formulacija {to maloletni~kiot zatvor go opredeluva

kako merka sui generis. Vakvata opredelba e najblisku do vistinata.

2. Vo pogled na izvr{uvaweto na kaznata maloletni~ki zatvor vaàt odredbite od ZIS koi se odnesuvaat na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda, no i posebni odredbi pomesteni vo

glava XVI vo koi se predvideni specifi~ni re{enija. So niv

izvr{uvaweto na maloletni~kiot zatvor vo golem obem se pribliùva do izvr{uvaweto na vospitnite merki od institucionalen karakter.

Specifi~nosta na ovie re{enija vo prv red se sostoi vo izdvo-juvaweto na maloletnite delinkventi vo posebni ustanovi vo koi tie celosno se li{eni od bilo kakvi kontakti so polnoletnite storiteli na krivi~ni dela. Na toj na~in se odbegnuvaat negativnite vlijanija na postarite poiskusni kriminalci vrz mladite nedovolno oformeni lica na koi so ogled na brojni li~ni obele`ja im e potreben poseben prostor kade {to moè da dojde do izraz primenata na intenziven tretman vo uslovi na poliberalen institucionalen reìm.

401

Po odnos na tretmanot na maloletnicite vedna{ treba da se ras~isti so dosta ra{irenata zabluda deka vo ovie ustanovi za niv se gradat posebni oblici, metodi i metodolo{ki postapki {to ne se primenuvaat sprema polnoletnite lica. Su{tinata e vo toa deka zakonodavstvoto i praktikata sekoga{ se otvoreni za akceptirawe na site sovremeni dostigawa {to davaat i makar malku nade` za uspe{na resocijalizacija i socijalna adaptacija bez ogled na vozrasta na onie {to otstapile od op{testvenite normi na odnesuvawe. Razlikata ne e i ne treba da bide vo izborot na merkite na tretman {to se javuvaat

kako nasu{na potreba na site, tuku, pred se, vo intenzitetot na nivna-

ta primena vo soglasnost so individualnite i grupnite karakterist-iki na oddelnata li~nost. Vo taa smisla e i intencijata na ZIS: kon stavawe na teì{teto vrz obrazovanieto, stru~noto osposobuvawe i koristeweto na slobodnoto vreme so ~ija pomo{ na maloletnikot treba da mu se ovozmoì osposobuvawe za ìvot na sloboda i pozit-iven razvoj za snao|awe vo raznovidnite ìvotni situacii. Za taa cel ministerot za pravda vo soglasnost so ministerot za obrazovanie i ministerot za trud i socijalna politika izgotvuvaat posebna prog-rama.

Posebniot reìm na izvr{uvawe na kaznata vo ovie ustanovi e opredelen od potrebata da se sozdadat uslovi za: a) normalizacija na ìvotot vo ovie ustanovi i negovo dobliùvawe do uslovite {to vladeat na sloboda, b) maksimalno eliminirawe na zatvorskite neug-odnosti i v) podobruvawe na polo`bata na maloletnicite i nivno doveduvawe vo funkcija na efiskasniot prevospiten tretman.

3. V. PP - Penolo{ki kompendium, str. 203-229.

^len 210

(1) Maloletnite lica kaznata maleletni~ki zatvor ja izdrùv-

aat vo posebni kazneno-popravni ustanovi za izvr{uvawe na kaznata maloletni~ki zatvor (vo natamo{niot tekst: ustanovi za malolet-nici), odvoeno od polnoletnite lica.

(2) Maloletnite lica od ma{ki pol moraat da bidat smesteni oddelno od maloletnite lica od ènski pol. Tie moàt da bidat zdruèni vo ramkite na obrazovni, socijalni i zabavni programi ili programi za profesionalno osposobuvawe.

________________________ 1. Odredbata, vsu{nost, gi utvrduva uslovite spored koi

maloletnite lica kaznata maloletni~ki zatvor ja izvr{uvaat vo pos-ebni kazneno-popravni ustanovi, so posebno naglasuvawe deka treba da

402

bidat odvoeni od polnoletnite osudeni lica. Oddeluvaweto, bez ogled na motivot, moè da bide sprovedeno samo so cel da ja za{titi li~-nosta na maloletnikot. Spre~uvaweto na negativnoto vlijanie na vozrasnite zatvorenici i griàta za dobroto na maloletnikot vo zat-vorskiot ambient, {to proizleguva od ovaa odredba, e vo soglasnost so baraweto da se prezemaat i drugi merki protiv negativnoto vlijanie na vozrasnite zatvorenici.

Vo ovaa smisla PP vo na~elo 26 st. 3: Maloletnicite vo zatvorite treba da bidat smesteni odvoeno od vozrasnite vo posebni institucii ili posebni delovi na institucijata vo koja se smesteni i vozrasnite zatvorenici.

2. Odredbata od st. 2 dozvoluva vo ramkite na obrazovnite, so-cijalnite i zabavnite programi ili programite za profesionalno osposobuvawe ma{kite i ènskite maloletni lica da moàt da prestojuvaat zaedno.

Maloletnicite protiv koi se vodi istraga treba da bidat oddel-eni od osudenite maloletnici.

^len 211

Ustanovite za maloletnici neophodno e da go imaat minimumot

na bezbednost i da imaat fizi~ki prepreki do stepen da go spre~uvaat begstvoto na maloletnite lica, no taka postaveni {to ako se napravi obid za begstvo da ne predizvikaat fizi~ko povreduvawe kaj maloletnoto lice {to se obidelo da bega.

________________________ So odredbata e predvideno ustanovite za maloletnici da bidat

so takov stepen na obezbeduvawe {to e dovolen da se spre~i sekakov obid za begstvo. Ustanovite treba da nudat minimum bezbednost, spo-red potrebite na razli~nite maloletnici. Ograni~uvaweto na slob-odata treba da bide reducirano na neophodniot minimum za da se spre~i begstvoto na maloletnicite, me|utoa fizi~kite pre~}i ne treba da bidat napraveni i ostaveni na na~in {to }e predizvikuva o{tetuvawe kaj maloletnicite vo slu~aj na obid za begstvo.

^len 212

Brojot na maloletnite lica vo edna ustanova za maloletnici

treba da ja ovozmoùva individualizacijata vo tretmanot. ________________________

403

So cel da se obezbedi postapuvawe {to e prilagodeno na li~nosta na maloletnikot, zakonodavecot insistira na po~ituvaweto na principot na individualizacija. Poèlno e brojot na maloletni-cite vo edna ustanova da bide tolkav {to nema da ja onevozmoì individualizacijata na tretmanot. Vo nekoi zemji se smeta deka popu-lacijata na ovie ustanovi ne treba da nadminuva 500 lica. Vo usta-novite od otvoren vid, populacijata treba da bide kolku e mo`no pomalubrojna. Od druga strana, ne e poèlno ustanovite da bidat tolku mali {to da ne moàt da bidat snabdeni so neophodnite instal-acii.

^len 213

Ustanovata za maloletnici mora da ima otvoreno oddelenie vo

koe maloletnoto lice }e progresira, koga }e se utvrdi deka poradi otsustvo na fizi~ko obezbeduvawe nema da pobegne i deka }e se pridrùva na redot zasnovan vrz samodisciplina vo oddelenieto.

________________________ Kazneno-popravnata ustanova za maloletnici e od zatvoren vid.

Vo nea me|utoa, zadolìtelno e postoewe na oddelenie vo koe maloletnoto lice moè da bide reklasificirano ako se utvrdi deka nema da go zloupotrebi otsustvoto na fizi~ki pre~ki za begstvo i deka }e se pridrùva do redot zasnovan vrz samodisciplinata vo odne-suvaweto. Zakonot vsu{nost ja utvrduva mo`nosta za progresirawe na maloletno lice, koe vo tekot na izdrùvaweto na kaznata so svoeto povedenie, rabotno angaìrawe i u~estvo vo vospitno - obrazovniot proces ukaùva deka procesot na negova resocijalizacija uspe{no se ostvaruva.

Za progresirawe i reprogresirawe na maloletnicite koi izdr`-uvaat kazna maloletni~ki zatvor soodvetno se primenuvaat odredbite 150, 151 i 152 ZIS.

Treba da se pottiknuva osnovawe na ustanovi za maloletnici od poluotvoren vid, za{to tie nudat najpovolni uslovi za resocijal-izacija i socijalna adaptacija poradi samiot fakt {to predviduvaat pomal stepen na materijalno obezbeduvawe i vo golem del se zasnovani na samodisciplina na osudenicite.

^len 214

Postapkata za priem na maloletno lice vo ustanovata za malo-

letnici treba da bide sprovedena na na~in {to }e gi svede na

404

minimum nepovolnite psiholo{ki efekti od li{uvaweto od sloboda.

________________________ V. objasnuvawa na ~l. 94-97.

^len 215

So tretmanot {to se sproveduva sprema maloletnite lica,

spored stru~no izgotvena programa utvrdena od ministerot za pravda vo soglasnost so ministerot za obrazovanie i ministerot za trud i socijalna politika treba da se ohrabruva i da mu se pomaga na malo-letnoto lice, kaj nego da se pottiknuvaat pozitivni osobini i razvoj na li~nosta i da mu se ovozmoùva ostru~uvawe i osposobuvawe za ìvot na sloboda.

________________________ Odredba ukaùva deka tretmanot sprema maloletnoto lice se

ostvaruva spored odnapred stru~no izgotvena programa koja {to ja utvrduvat ministerot za pravda vo soglasnost na ministerot za obraz-ovanie i ministerot za trud i socijalna politika.

Na maloletnicite vo zatvorite treba da im se pruì grià, za{tita i seta potrebna pomo{: socijalna, vospitna, stru~na, psihol-o{ka, medicinska i telesna koja moè da im zatreba so ogled na vozr-asta, polot i obele`jata na li~nosta i koja e vo interes na nivniot pravilen razvoj. Ili poinaku, na maloletnite prestapnici treba da im se posveti potrebnoto vnimanie vo vrska so nivnite li~ni potrebi i problemi. Vo taa smisla programata za tretman ima za cel malolet-noto lice da se pottiknuva i da mu se pomaga kaj nego da se sozdadat pozitivnite osobini i razvoj na li~nosta, kako i da mu se ovozmoùva ostru~uvawe i osposobuvawe za da im se pomogne da se vklu~at vo op{testvoto na konstruktiven i produktiven na~in.

Pri tretmanot na maloletnicite, poseben akcent treba da se stavi na faktot deka maloletnikot prodolùva da í pripa|a na zaednicata. Zatoa sekoga{ koga toa e mo`no treba da se obezbedi sorabotka so op{testvenite organizacii koi }e mu pomognat na perso-nalot vo ustanovata vo sproveduvaweto na negovite zada~i za resocija-lizacija i socijalna adaptacija.

^len 216

(1) Vo edna prostorija no}e maloletnite lica se smestuvaat vo

zasebni sobi za no}evawe, soglasno mo`nostite na ustanovata.

405

(2) Ako poradi nedostig na prostor, no}e vo edna prostorija se smesteni pove}e maloletni lica, ~ij broj ne smee da bide pogolem od pet lica treba da se obezbedi nadzor {to }e se ostvaruva na na~in so koj }e moè da mu se ukaè za{tita na sekoe maloletno lice.

________________________ Vo pogled na uslovite za smestuvawe vo ustanovite za malole-

tnici, ZIS izri~no predviduva deka no}e vo edna prostorija moè da bide smesteno samo edno lice. Vo slu~aite koga poradi privremen nedostig na prostor toa ne e ostvarlivo, vo edna prostorija moàt da bidat smesteni do 5 lica. Vo takov slu~aj se obezbeduva kontrola zaradi za{tita na sekoe maloletno lice. Prostoriite kade {to spijat osudenite maloletnici vo tekot na no}ta treba da bidat podloèni na diskreten nadzor, na na~in {to }e obezbedi za{tita na sekoj maloletnik. Ako poradi posebni pri~ini, na primer, poradi privrem-ena prenatrupanost, zatvorskata uprava bide prisilena da napravi isklu~ok, toa treba da bide kolku {to e mo`no za pokus period.

Fizi~koto opkruùvawe treba da bide vo soglasnost so celite na tretmanot na osudenite lica, so strogo vodewe smetka za potrebata od pottiknuvawe na ~uvstvata na maloletnicite.

Organizacijata na ustanovite, vo granicite na mo`nostite, treba da bide sprovedena na na~in za da bide po~ituvana potrebata i od po~ituvawe na principot na privatnost kon maloletnicite, ovoz-moùvaj}i im vo celost mo`nost za druèwe so lica koi se sli~ni na niv.

Site prostorii nameneti za maloletnicite treba da gi ispolnuvaat higienskite uslovi, so strogo vodewe smetka za stepenot na dozvolenata zvu~nost, klimata i, osobeno, kubaturata na vozduhot, minimalnata povr{ina, osvetluvaweto, greeweto i ventilacijata.

Vo sekoja prostorija vo koja prestojuvaat maloletnicite za vreme na izdrùvaweto na kaznata: prozorcite treba da bidat dovolno golemi za maloletnikot da moè da ~ita i raboti na prirodna svetlina. Rasporedot na ovie prozorci treba da ovozmoùva vleguvawe na ~ist vozduh, bez ogled dali ima ve{ta~ka ventilacija. Ve{ta~koto osvetluvawe treba da bide dovolno na maloletnicite da im ovozmoì da ~itaat ili rabotat bez da se o{teti nivniot vid. Posebna smetka se vodi i za higienata na prostoriite za no}evawe, isto kako i na onie nameneti za dneven prestoj.


406

^len 217

Na maloletnite lica vidot na rabotite i osnovnoto

obrazovanie treba da im se opredeluva spored programata za tretman.

________________________ Celta i opravdanosta na edna presuda so koja maloletnikot se

li{uva od sloboda e da bide smesten vo specijalna sredina vo koja povtorno tereba da se vospostavi dostoinstvoto na maloletnikot i da se pottikne negovoto samopo~ituvawe.

Zaradi obrazovanie na maloletnicite od {kolska vozrast, se prezemaat merki i se obezbededuvaat oprema i neophodni materijali. Nivnoto obrazovanie se sproveduva od strana na kvalifikuvani nas-tavnici koi se integrirani vo obrazovniot sistem na zemjata, taka {to maloletnicite moàt, po osloboduvaweto, bez te{kotii da go prodolàt nivnoto {koluvawe.

Site nepismeni maloletnici ili koi imaat drugi pote{kotii vo u~eweto treba da bidat predmet na posebno vnimanie. Isto taka, se prezemaat merki da se pomognat i pottiknat maloletnicite koi ja nadminale vozrasta za zadolìtelno {koluvawe i koi imaat èlba da prodolàt so u~eweto.

Mo`nosta stru~no da se osposobi za vr{ewe dejnosti koi ovozmoùvaat da vodi eden ispolnet ìvot, treba da mu bide ponudena na sekoj maloletnik koj ja nadminal vozrasta za zadolìtelno {kolu-vawe i na onoj koj u{te go nema zavr{eno ili koj saka da go zavr{i spomenatoto {koluvawe.


^len 218

(1) Vo ustanovata za maloletnici moè da se organizira

nastava za osnovno vospitanie i obrazovanie i drugi vidovi na stru~no osposobuvawe na maloletnite lica vo zavisnost od uslovite i mo`nostite na ustanovata.

(2) Izborot na rabotata, vidot na nastavata i stru~noto osposobuvawe se vr{i spored mo`nostite na ustanovata za malolet-nici, imaj}i gi pri toa predvid fizi~kite sposobnosti, li~nite svojstva i naklonetosta na maloletnoto lice za oddelen vid zanimawe.

407

(3) Ako vo ustanovata za maloletnici nema uslovi za organizirawe na nastava, maloletnite lica moàt da posetuvaat nastava vo u~ili{te vo sedi{teto na ustanovata za maloletnici.

________________________ 1. Vo kazneno-popravna ustanova za maloletnici zadolìtelno

se organizira nastava za osnovno vospituvawe i obrazovanie i drugi vidovi na stru~no osposobuvawe i rabota na maloletnite lica. Taa se izveduva vo u~ili{te, spored istata programa za vospituvawe i obraz-ovanie na sloboda, od strana na nastavnici vraboteni vo samata usta-nova. Po potreba, opredeleni nastavni kadri, so dopolnitelno rab-otno vreme, moàt da se angaìraat od soodvetno u~ili{te vo sedi{-teto na ustanovata.

2. Izborot na vidot na nastavata, rabotata i stru~noto osposobu-vawe se vr{i spored mo`nostite na ustanovata, vo zavisnost od brojot i strukturata na maloletni~kata populacija. Vo granicite {to odgovaraat na soodvetna profesionalna selecija i na potrebite na upravata i disciplinata vo ustanovata, maloletnicite treba da imaat mo`nost da go izberat vidot na rabotata {to sakaat da ja vr{at. So drugi zborovi, sekoga{ se vodi smetka za psihofizi~kite sposobnosti, li~nite svojstva, èlbata i naklonetosta na maloletnikot za opredel-eno obrazovanie, zanimawe i rabota.

3. Odredbata pretstavuva isklu~ok od praviloto spored koe nastavata i stru~noto osposobuvawe se organizira vo kazneno-poprav-nata ustanova. Imeno, toga{ koga vo ustanovata ne postojat objektivni uslovi za organizirawe nastava i stru~no osposobuvawe, maloletnite lica moàt nastavata da ja posetuvaat vo soodvetno u~ili{te {to se nao|a vo mestoto kade {to se nao|a sedi{teto na ustanovata.

Posetuvaweto nastava ili opredeleni formi na ostru~uvawe nadvor od ustanovata, neophodno e potrebno da im se ovozmoì i na sredno{kolcite i studentite koi se nao|aat na izdrùvawe na kaznata maloletni~ki zatvor.

4. Rabotata od strana na maloletnikot vo nikoj slu~aj ne smee da mu pre~i vo negovoto obrazovanie ili stru~no osposobuvawe.

Vidot na predvidenata rabota treba da obezbedi soodvetna stru~na osposobenost na maloletnikot po negovoto osloboduvawe.

Organizacijata i metodite na rabota vo ustanovata treba da nalikuvaat kolku {to e mo`no na onie raboti nadvor od ustanovata za maloletnicite da bidat podgotveni na uslovite na normalen profes-ionalen ìvot.

Interesite na maloletnicite i na nivnoto profesionalno osposobuvawe ne treba da bidat podredeni za ostvaruvawe na profit bilo od ustanovata bilo od treto lice.

408

Zanaet~iskite i zemjodelskite raboti vo ustanovata treba da bidat direkno upravuvani od ustanovata, a ne od privatnite pretpr-iema~i.

Osobeno e potrebno da se iznajdat mo`nosti za soodvetni rabo-tni mesta vo lokalnata zaednica, pod opredelen nadzor, davaj}i im prednost na rabotite koi go unapreduvaat zaedni~kiot razvoj.

Site normi za za{tita {to se primenuvaat na rabota na deca i mladi rabotnici, se primenuvaat i na maloletnicite - li{eni od sloboda.

Vo slu~aj na nesre}a na rabota ili profesionalna bolest treba da se prezemat merki za nadomestuvawe na {tetata na maloletnicite.

Rabotata na maloletnicite treba pravilno da bide nagradena. So propisite na maloletnicite im e dozvoleno del od nivnata

plata da ja koristat za kupuvawe predmeti za nivna li~na upotreba i eden del da pra}aat nadvor od ustanovata. So propisite, isto taka, e predvideno eden del od platata da se zadrì vo upravata, za da se sozdade za{teda {to vo momentot na osloboduvaweto }e mu bide predadena na maloletnikot.

So osloboduvaweto ne prestanuvaat zada~ite na op{testvoto kon maloletnikot. Javnite vlasti treba da formiraat i obezbedat slu`bi za pomo{ na maloletnicite pu{teni na sloboda, za tie da moàt da si go najdat svoeto mesto vo op{testvoto. Ovie slu`bi treba da se griàt, vo ramkite na mo`nostite, koga toa e potrebno, maloletnikot da dobie dokumenti i li~ni ispravi, smestuvawe i soodvetna rabota, obleka i dovolno sredstva da stigne do opredelenoto mesto kade }e ìvee za vreme na periodot {to sledi vedna{ po negovoto osloboduv-awe. Ovie slu`bi treba da se trudat, isto taka, da se smaluvaat pred-rasudite vo pogled na maloletnikot li{en od sloboda. Pretstavnic-ite na instituciite koi pruàat takvi uslugi moàt da imaat pristap do ustanovite i maloletnicite i treba da bidat konsultirani za idninata na maloletnikot od momentot koga toj po~nuva da ja izdrùva kaznata.


^len 219

Na maloletno lice mu se obezbeduva ishrana koja dnevno mora

da ima najmalku 14.600 xuli. ________________________ Vo funkcija na fizi~kiot razvoj na maloletnikot, no i zaradi

odrùvawe na negovoto zdravje, zakonodavecot predvidel zasilena

409

ishrana koja dnevno treba da ima najmalku 14.600 xuli. Vo zavisnost od angaìraweto na maloletnicite i tro{eweto na silata, kalori~nata vrednost na hranata moè da bide i pogolema.

Sekoj maloletnik treba da primi vo voobi~aenite ~asovi obroci koi }e obezbedat voedna~ena ishrana, koi imaat hranliva vrednost, zadovolitelni za pravilen razvoj, so dobar kvalitet i dobro podgot-veni i servirani.

Na sekoj maloletnik treba da mu se obezbedi voda za piewe vo dovolno koli~estvo.

Vo odnos na kvantitetot i kvalitetot na ishranata na malolet-nite lica posebna grià treba da se vodi od strana na direktorot i lekarot na ustanovata, soglasno podzakonskiot akt za kvalitetot i kvantitetot na hranata vo kazneno-popravnata ustanova.

^len 220

(1) Na maloletnoto lice treba da mu se obezbedat uslovi za

zanimawe so fizi~ka kultura i sport. (2) Maloletnoto lice treba da se zanimava dava ~asa dnevno so

sport i drugi slobodni aktivnosti na ~ist vozduh, a ako vremenskite priliki toa ne go dozvoluvaat, toa treba da go ostvaruva vo posebna prostorija za fizi~ko i rekreativno vospituvawe.

(3) Maloletnoto lice najmalku dva ~asa dnevno treba da pominuva vo zabava.

(4) Maloletnoto lice najmalku dva ~asa dnevno treba da pomin-uva vo osposobuvawe i vr{ewe na zanaet~iski aktivnosti.

________________________ So ogled na toa {to maloletnicite se vo faza na intenziven

fizi~ki razvoj niv im se potrebeni posebni uslovi za zanimavawe so sport. Ottamu e i insistiraweto na ZIS za sozdavawe uslovi {to }e ovozmoàt maloletnoto lice dva ~asa dnevno da se zanimava so sport i slobodni aktivnosti na ~ist vozduh, a koga vremenskite uslovi toa go dozvoluvaat, vo posebni sportski sali i drugi prostorii. Operacio-nalizacijata na ovaa odredba, podrazbira utvrduvawe na posebna programa so razrabotka na pove}e zabavni i sportski sodrìni koi za maloletnite lica }e bidat od zadolìtelen karakter, a voedno treba da pretstavuvaat del od celokupniot tretman vo procesot na resocijalizacijata.

Sekoj maloletnik treba za se zanimava dva ~asa so slobodni aktivnosti na ~ist vozduh ako vremeto toa go dozvoluva vo tekot na koi se steknuva so fizi~ko i rekreativno vospituvawe. Me|utoa, sekoj

410

maloletnik treba da ima na raspolagawe i najmalku dva ~asa vo tekot na denot za zabava vo koi eden del }e bide posveten na osposobuvaweto za zanaet~iski aktivnosti.

^len 221

(1) Medicinskata slu`ba i lekarot vo ustanovata za malole-

tnici treba da imaat poznavawa od detskata psihologija kako i od tretmanot vo slu~ai na mentalna bolest i drugi psihi~ki rastrojstva.

(2) Lekarot treba da vr{i redovni pregledi i kontroli na zdravjeto na maloletnite lica, a vo slu~aj na bolest da gi prezeme neophodnite merki za lekuvawe na maloletnoto lice.

(3) Za sostojbata na bolest na maloletnoto lice treba da se izvesti negovoto semejstvo.

________________________ V. objasnuvawa na ~l. 121-130

^len 222

(1) Na maloletnoto lice, direktorot na ustanovata za malole-

tnici moè da mu dozvoli otsustvo zaradi poseta na roditelite i semejstvoto dva pati vo tekot na edna godina, vo vreme koga ne se odrùva nastava.

(2) Sekoja poseta vo semejstvoto moè da trae do 14 dena, imaj}i go predvid povedenieto i zalagaweto na maloletnoto lice vo u~eweto i vo ustanovata za maloletnici.

________________________ Od po~etokot na izdrùvaweto na kaznata na maloletnikot,

treba da se misli na negovata idnina po osloboduvaweto, da se pottiknuva i da mu se pomaga da gi odrùva negovite postojani vrski ili da gi vospostavuva so semejstvoto, licata ili organizaciite nad-vor od ustanovata, odnosite koi najdobro moàt da i sluàt na intere-site na resocijalizacijata. Pokraj toa treba da se trudi da gi odrì i kontaktite so lokalnata zaednica.

Na maloletnik koj so svoeto odnesuvawe, postignatiot uspeh vo u~eweto i rabotata i po~ituvaweto na odrebite na ku}niot red im sluì kako primer na drugite maloletnici, direktorot na ustanovata moè kako pogodnost da mu odobri otsustvo. Za razlika od polnolet-nite, na maloletnite lica moè da im se dozvoli otsustvo zaradi

411

poseta na roditelite i semejstvoto do dva pati vo tekot na godinata. Ovie otsustva moàt maksimalno da traat po 14 dena.

Otsustvoto po pravilo se odobruva za vreme na godi{nite raspu-sti. Me|utoa toga{ koga postoi nekoja od pri~inite navedeni vo ~l. 86, nema nikakvi pre~}i otsustvoto da ne se dozvoli i vo vreme koga se odrùva redovnata nastava vo u~ili{teto. Pritoa treba da se vodi smetka otsustvoto da ne se odrazi negativno vrz uspehot vo u~eweto.

^len 223

Na maloletnite lica treba da im se davaat pogodnosti koi }e go

pottiknuvaat vklu~uvaweto vo aktivnostite vo ustanovata za maloletnici, razvivawe na pozitivnite crti na li~nosta i samopo~ituvaweto.

________________________ Ne treba da se zapostavi nikakva usilba na maloletnikot mu se

dozvoli pristap do sredstvata za komunikacija so nadvore{niot svet. Sekoj maloletnik treba da ima pravo da prima redovni i ~esti poseti na ~lenovite na negovoto semejstvo, vo princip barem edna{ nedelno, no vo nikoj slu~aj pomalku od edna{ mese~no. Vo slu~aite koga toa e potrebno, na roditelite treba da im se pruì pomo{ za da se obezbedi maloletnikot navistina da go uìva ova pravo. Nadle`nite organi terba da ovozmoàt ovie poseti da se odrùvaat vo ustanovi koi vodat smetka za potrebata na maloletnikot da zboruva bez nadzor i da ima kontakti i komunikacija so svoeto semejstvo baz ograni~uvawa.

Sekoj maloletnik treba da ima pravo na koresponedencija, pismena ili preku telefon, najmalku dva pati sedmi~no i ako e pot-rebno, da mu se pruì pomo{ da moè celosno da go koristi ova pravo.

Sekoj maloletnik treba da ima pravo da ja primi sekoja po{ta koja mu e upatena. Korespondencijata me|u maloletnikot i negoviot praven sovetnik prestavuva profesionalna tajna i ne moè da bide ~itana, no moè da bide otvorena vo prisustvo na maloletnikot.

Maloletnicite - dràvjani na stranska zemja treba da uìvaat razumni olesnuvawa za ostvaruvawe komunikacija so nivnite diplim-atski i konzularni pretstavnici.

Maloletnicite na zemji koi nemaat diplomatsko konzularni pretstavnici vo zemjata i maloletnicite - begalci i apatridi treba da gi imaat istite olesnuvawa za komunikacija so diplomatskiot pret-stavnik na dràvata koja se griì za nivnite interesi i sekoj nacio-nalen ili internacionalen organ koj ima zada~a da gi za{tituva.

412

Sekoj maloletnik treba da ima mo`nost redovno da bide vo tek so aktuelnostite, bilo preku ~itawe na dnevniot ili periodi~niot pe~at bilo preku radio difuznite ili televiziskite emisii, sostan-oci ili koi i da e drugi sli~ni sredstva.

^len 224

(1) Na maloletnoto lice moè da mu se izre~e disciplinskata

kazna upatuvawe vo samica najmnogu do 10 dena. (2) Traeweto na disciplinskata kazna od stav 1 na ovoj ~len, }e

prestane vedna{ koga }e se oceni deka nema pove}e potreba od nejzinoto izvr{uvawe.

________________________ 1. Odredbata pravi opredeleni otstapki vo pogled na

disciplinskoto kaznuvawe koe za maloletnite lica e poblago odo{to ona kaj vozrasnite. Ovie i sli~ni otstapki, ili poto~no specifi~ni re{enija vo pogled na izvr{uvaweto na maloletni~kiot zatvor ovozm-oùvaat posigurno akceptirawe na pozitivnite vlijanija na edna kategorija lica koi so ogled na svojata vozrast i niza drugi obele`ja imaat potreba od posuptilen pristap kako od aspekt na resocijaliz-acijata, taka i od aspekt na dostignuvaweto na drugite celi na kaznata.

Disciplinskite kazni sprema maloletnite lica treba da se izrekuvaat samo vo slu~aj koga na drug na~in ne e mo`no odrùvaweto na redot i disciplinata. Vo odnos na disciplinskata kazna - samica, zakonodavecot utvrdil deka istata ne moè da bide podolga od 10 dena. Istovremeno se predviduva so izvr{uvaweto na disciplinskata kazna samica vedna{ da se prestane {tom }e se oceni deka pove}e ne postoi potrebata od nejzinoto izvr{uvawe.

Za vreme na izvr{uvaweto na disciplinskata kazna, na malolet-noto lice potrebno e da mu se ovozmoì prisustvo na organiziranata nastava i stru~no osposobuvawe vo ustanovata.

2. Site disciplinski merki i site kazni treba da bidat kom-patibilni so odrùvaweto na samopo~ituvaweto i dostoinstvoto na maloletnikot. Ottamu ni eden maloletnik ne moè da bide kaznet bez da bide izvesten na razbirliv jazik za prekr{okot koj mu se pripi-{uva i bez da mu se dade mo`nost da se brani. Vo slu~aj na dis-ciplinski prestap kazniv so odzemawe na privilegija ili nekoe pravo, maloletnikot treba da raspolaga so soodvetna pomo{ za da moè da ja iznese svojata odbrana i da ima pravo na àlba. Toga{ koga toa e neophodno maloletnikot treba da bide ovlasten da ja iznese svo-

413

jata odbrana so posredstvo na tolkuva~. Se {to se odnesuva na disciplinskite merki treba pismeno da bide zabeleàno.

Site surovi, nehumani i poniùva~ki postapki i osobeno tel-esni kaznuvawa, zatvarawa vo temni kelii se zabraneti. Kolektivnoto kaznuvawe isto taka e zabraneto. Redukcijata na hrana i restrikcijata na kontakti so semejstvoto ili zabrana na kontakti so semejstvoto se isklu~eni. Istoto vaì za sekoe drugo kaznuvawe koe moè da bide {tetno za fizi~koto ili mentalnoto zdravje na maloletnikot.

Sredstvata za prisilba ne smeeat da bidat takvi da predizv-ikuvaat povredi ili bolki i nivnata upotreba ne treba da bide pot-rajna odo{to e neophodno. Tie sredstva moàt da bidat upotrebeni samo vo slednite slu~ai: a) kako merki na pretpazlivost protiv begstvo za vreme na premestuvawe, pod uslov da bidat otstraneti koga maloletnikot se pojavuva pred sudski ili upraven organ, b) po naredba na direktorot da se onevozmoì maloletnikot da si na{teti samiot na sebesi ili na drug, ako ostanatite sredstva za sovladuvawe na maloletnikot ne uspeale. Vo takov slu~aj, direktorot treba vedna{ da se konsultira so lekar i za toa da ja izvesti Direkcijata.

^len 225

Na maloletno lice ne moè da mu se izre~e merka na

osamuvawe. ________________________ Ovaa zabrana ima za cel da se se isklu~i sekakva mo`nost od nas-

tanuvaweto na bilo kakvi posledici vrz fizi~kiot i psihi~kiot razvoj na maloletnoto lice.

Glava HVII IZVR[UVAWE NA PARI^NA KAZNA

^len 226

(1) Ako osudenoto lice vo opredeleniot rok ne ja plati

pari~nata kazna taa se izvr{uva prisilno. (2) Tro{ocite na prisilnata naplata na pari~nata kazna gi

podnesuva osudenoto lice. ________________________ 1. Pari~nata kazna e imotna krivi~na sankcija so koja osudenoto

lice se obvrzuva vo opredeleno vreme na dràvata da i go isplati pari~not iznos utvrden vo sudskata odluka.

414

Vo krivi~nopravnata i penolo{kata teorija se iznesuvaat brojni prigovori protiv pari~nata kazna so koi se doveduva vo somne-nie opravdanosta na nejzinoto postoewe. Od druga strana privrzani-cite na ovaa kazna iznesuvaat sprotivni argumenti so koi se nastojuva da se pokaàt nejzinite dobri strani i potrebata od nejzin natamo{en opstanok vo sistemot na krivi~nite sankcii.

Protiv pari~nata kazna obi~no se istaknuvaat slednite nejzini nedostatoci:

a) Pari~nata kazna ne e od li~na priroda. Taa vo golema mera e li{ena od personalniot karakter za{to ne go pogoduva samo storitelot na krivi~noto delo tuku i ~lenovite na negovoto semejstvo osobeno toga{ koga tie se izdrùvani od strana na storitelot. Na toj na~in so izrekuvaweto na ovaa kazna se pogoduvaat i lica {to voop-{to ne se vinovni za deloto. Zgora na toa ~lenovite na semejstvoto ponekoga{ od izvr{uvaweto na ovaa kazna stradaat duri i pove}e od samiot storitel.

Personalniot karakter na ovaa kazna se gubi ottamu {to ~esto se slu~uva nejzinata isplata da padne na tovar na nekoe drugo lice koe od bilo koi pri~ini saka ili e prisileno da mu pomogne na storite-lot. Toa se obi~no najbliskite rodnini na storitelot.

Privrzanicite na pari~nata kazna na ovoj prigovor vozvra}aat deka ni drugite kazni ne ja pogoduvaat isklu~ivo li~nosta na storite-lot. Toa zna~i deka nitu drugite kazni ne se celosno individualni pa sepak se primenuvaat. Taka na primer kaznata li{uvawe od sloboda mnogu pote{ko gi pogoduva ~lenovite na semejstvoto na osudenikot odo{to pari~nata kazna i toa ne samo vrz ekonomski tuku i vrz socijalen i psiholo{ki plan.

b) Natamu se istaknuva deka pari~nata kazna e nepravedna za{to neadekvatno gi pogoduva storitelite na krivi~nite dela. Imeno, ovaa kazna sekoga{ pote{ko }e ja po~uvstvuva onoj so poslaba imotna sostojba odo{to dobro situiraniot osudenik. Ottamu proizleguva, bez ogled na toa {to na dvajca storiteli za isto delo im se odmereni isti iznosi na pari~na kazna, so niv ne se postapuva pravi~no za{to razlikite vo nivnata materijalna sostojba predizvikuvaat razli~ni posledici. Spored toa so primenata na pari~nata kazna se naru{uva principot na ednakvost na gra|anite pred zakonot.

Na ova se odgovara deka dokolku pri odmeruvaweto na kaznata se vodi smetka za imotnata sostojba na storitelot taa moè da bide pravi~na za site gra|ani. Vo toj slu~aj sudijata so opredeluvawe na razli~ni iznosi na kaznata vnimava sekoj storitel da bide pogoden vo ednakva mera.

415

v) Sledniot prigovor e deka izvr{uvaweto na pari~nata kazna moè lesno da se izbegne, odnosno da se izigra nejzinata naplata na toj na~in {to storitelot }e go sokrie, otu|i ili uni{ti svojot imot.

Privrzanicite na pari~nata kazna potsetuvaat deka nejzinoto neisplatuvawe moè da se onevozmoì ako taa bide zameneta so kazna li{uvawe od sloboda.

g) Pari~nata kazna ne go spre~uva recidivizmot za{to so nejzinata primena ne e mo`no da se ostvari resocijalizacija na osude-nikot. Taa e sankcija so izrazito retributiven karakter li{ena od sekakvo vospitno-prevospitno i moralno vlijanie sprema storitelot. Osudenikot vo ovaa kazna gleda samo mo`nost za bogatewe na dràvata {to kaj nego predizvikuva ~uvstvo na nepravda i revolt sprema op{testvoto vo celost.

Na ovie argumenti im se sprotivstavuva stavot deka pari~nata kazna ima takva mo} da go spre~i recidivizmot. So nejzinata primena se zadira vo al~nosta i koristoqubivosta na onie lica koi tokmu poradi takvite motivi posebno se ~uvstvitelni na pari~nata kazna. Tuka e i nestvarnoto tvrdewe spored koe, za razlika od kaznata li{u-vawe od sloboda, pari~nata kazna ima takvo svojstvo poradi koe osudenikot ne moè da se navikne na nea. Daleku od vistinata e i sta-vot za resocijalizaciskata mo} na ovaa kazna koga se znae deka resoci-jalizacijata e proces, a ne momentno udirawe po xepot na storitelot bez u~estvo na kakov i da e edukativen ili drug vid na tretman.

d) Pari~nata kazna ne e ekonomi~na sankcija za{to tro{ocite za nejzinoto prisilno izvr{uvawe ~esto ja nadminuvaat vrednosta opredelena so kaznata.

Na ova sleduva odgovor deka i drugite kazni ne se ni{to poekonomi~ni pa sepak se izrekuvaat i izvr{uvaat.

|) Pari~nata kazna ne e efikasna od aspekt na generalnata prevencija, odnosno nema nikakvo dejstvo vrz razvivaweto na op{test-venata disciplina na gra|anite koja {to vodi kon vozdrùvawe od vr{eweto krivi~ni dela. Osobeno toga{ koga se izrekuva vo sim-boli~ni iznosi taa, po pravilo, nema ni zastra{uva~ko dejstvo. Toga{ pak koga e izrazena vo enormni iznosi i ne se vodi smetka za imotnite razliki na storitelite, pari~nata kazna voop{to ne vlijae vrz jakneweto na op{testveniot moral, tuku naprotiv vodi vo sosema sprotivna nasoka so mo{ne negativni efekti.

Ovie nedostatoci na pari~nata kazna se branat so stavot deka so nejzinata primena moàt da se ostvarat celite na generalnata prev-encija dokolu taa ne se izrazuva vo minimalni tuku vo povisoki iznosi.

416

2. So krivi~niot zakonik e opredelen minimalniot i maksimal-niot iznos na pari~nata kazna {to moè da mu se izre~e na storitelot na krivi~no delo. Minimalniot iznos na ovaa kazna e 5.000 denari, a maksimalniot iznos 250.000 denari. Za krivi~nite dela storeni od koristoqubie pari~nata kazna ne moè da se izre~e vo pogolem iznos od 1.000.000 denari.

Koga sudot }e se opredeli za izrekuvawe na pari~na kazna konk-retniot iznos }e go utvrdi spored principot na individualizacija i }e go vnese vo presudata. Vo presudata se opredeluva i rokot za nejzinata isplata koj ne moè da bide pokratok od 15 dena nitu podolg od 3 meseci. Vo opravdani slu~i sudot moè da dozvoli osudenikot da ja isplati pari~nata kazna i vo otplati (na rati), so toa {to rokot na isplatata ne moè da bide podolg od 2 godini.

3. So Zakonot za prekr{ocite isto taka e opredelen minim-alniot i maksimalniot iznos na pari~nata kazna. Op{tiot minimum na propi{uvaweto na pari~nata kazna za fizi~ko lice iznesuva 1.000, a za pravno lice 10.000 denari. Op{tiot zakonski maksimum na propi-{uvaweto na pari~nata kazna za fizi~ko lice iznesuva 50.000, a za prvnoto lice 300.000 denari. Za prekr{oci storeni od koristoqubie, ili za prekr{oci so koi se predizvikuva pogolema imotna {teta moè da se propi{e pari~na kazna do dvojniot iznos od kaznata od ~l 13 st. 1, ili vo srazmer so visinata na pri~inetata {teta ili priba-venata korist, no najmnogu do nivniot dvaesetkraten iznos. So Zak-onot za prekr{oci za mandatno kaznuvawe moè da se propi{e pari-~na kazna vo opredelen iznos koj za fizi~ki lica ne moè da bide pogolem od 10.000 denari, a za pravni lica od 100.000 denari. (~l. 13 ZP)

Vo odlukata za prekr{okot se opredeluva rokot za pla}awe na pari~nata kazna, koj ne moè da bide pokratok od 15 dena nitu podolg od 30 dena od denot na pravosilnosta na odlukata. Vo opravdani slu~ai sudot {to ja donel odlukata za prekr{ok vo prv stepen moè da dozvoli pari~nata kazna da se isplati vo rati. Vo toj slu~aj sudot }e go opredeli na~inot na pla}aweto i rokot na pla}aweto koj ne moè da bide podolg od {est meseci. (~l. 14 ZP).

4. Po pravosilnosta na odlukata osudenikot pristapuva kon isplata na pari~nata kazna vo nazna~eniot iznos i rokovi i na na~in {to e utvrden vo nea.

Pari~nata kazna i tro{ocite na krivi~nata, odnosno prekr{o~-nata postapka gi izvre{uva sudot {to ja donel presudata za krivi~no delo, odnosno prekr{ok vo prv stepen. Pari~nata kazna i tro{ocite na krivi~nata, odnosno prekr{o~nata postapka se uplatuvaat preku po{ta ili banka so posebna uplatnica izdadena od nadle`niot sud vo

417

rokot opredelen so presudata za krivi~no delo, odnosno prekr{okot. Popolnetata uplatnica mu se dostavuva na osudeniot, odnosno kaznet-iot zaedno so pravosilnata presuda. Po{tata, odnosno Zavodot za platen promet kaj koi se vodi smetkata na osudeniot, odnosno kazne-tiot do`ni se vo rok od tri dena da go izvestat nadle`niot sud za izvr{enata uplata.

5. Osudenoto ili pravno lice ne sekoga{ e spremno dobrovolno da ja isplati pari~nata kazna pa ottamu:

- vo ZP i ZIS se vneseni posebni odredbi so koi se regulira nejzinata prisilna naplata, no samo za prekr{o~no kazneto pravno lice (~l. 16 i 99 ZP i ~l. 226 i 228 ZIS)

- a vo KZ, ZP i ZIS i nejzinata zamena so kazna li{uvawe od sloboda - supletoren zatvor (~l. 38 KZ, ~l. 15 ZP i ~l. 229 ZIS)

a) Prisilna naplata na pari~nata kazna. Vo slu~aite koga pravnoto lice vo opredelen rok ne ja isplati izre~enata pari~nata kazna, se pristapuva kon nejzino prisilno izvr{uvawe.

Prisilnata naplata na pari~nata kazna prvenstveno se vr{i od podvi`niot imot na pravnoto lice koj spored odredbite na gra|anska-ta izvr{na postapka ne e izzemen od izvr{uvaweto. Ako podvi`niot imot ne e dovolen toga{ naplatata se vr{i od nedvi`niot imot na pravnoto lice {to isto taka spored odredbite na gra|anskata izvr{na postpaka ne e izzemen od izvr{uvaweto.

Postapkata za naplata na pari~nata kazna po slu`bena dol`nost ja pokrenuva sudot {to ja donel presudata za prekr{ok vo prv stepen. Vo pogled na nadle`nosta na sudot i postapkata za prisilna naplata na pari~nata kazna se primenuvaat odredbite od Zakonot za izvr{na postapka dokolku vo ZP i ZIS ne e poinaku opredeleno.

Ako ednovremeno se vr{i prisilna naplata na pari~nata kazna i na tro{ocite na krivi~nata postapka, najnapred se isplatuvaat tro{ocite na krivi~nata postapka. Toga{ pak koga poradi prisilnata naplata na pari~nata kazna imotot na pravnoto lice tolku e namalen {to ne moàt da se namirat imotno pravnite barawa na o{teteniot ova barawe }e se namiri od visinata na naplatenata pari~na kazna.

Vo st. 2 e opredeleno deka tro{ocite na prisilnata naplata pa|aat na teret na pravnoto lice lice.

Sredstvata od naplatenite pari~ni kazni se uplatuvaat na ìro smetka na Buxetot na Republikata.

b) Na ova mesto e potrebno vedna{ da se naglasi deka so odredbata od ~l. 38 KZ, za izre~ena pari~na kazna za krivi~no delo ne se opredeluva prisilna naplata na pari~nata kazna, tuku dokolku vo odreden rok osudenoto lice ne ja plati, taa vedna{ se zamenuva so kazna zatvor.

418

Vo vakvoto re{enie na KZ o~igledno e sodràna namerata na zakonodavecot da se vospostavi kaznenata politika {to vo pogled na isplatata na pari~nata kazna }e pokaè pogolema efikasnost. Me|utoa, so isklu~uvaweto na mo`nosta za prisilna naplata na pari~nata kazna za izvr{eno krivi~no delo, a soglasno ~l. 2 ZP i za prekr{ok na fizi~ko lice, vo stvarnosta ve}e se potvrdi o~ekuv-aweto deka toa negativno }e se odrazi vrz kazneno-popravnite usta-novi. Vo niv ve}e se ~uvstvuva optovarenost poradi priliv na onaa populacija koja kalkulira so pravdata. Imeno, vo uslovi na golema nevrabotenost i siroma{tija na oddelni sloevi na naselenieto, za mnogumina, od aspekt na isplatlivosta, podobro e da se izdrì kaznata zatvor, odo{to da se isplati pari~nata kazna.

^len 227

(1) Postapkata za naplata na pari~a kazna po slu`bena

dol`nost ja poveduva sudot {to ja izrekol pari~nata kazna vo prv stepen.

(2) Vo odnos na nadle`nosta na sudot i postapkata za naplata na pari~nata kazna se primenuvaat propisite na izvr{nata postapka, ako so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

________________________ 1. Vo odnos na st. 1 v. objasnuvawa na prethodniot ~len pod t. 4. 2. Mesnata nadle`nost na sudot i postapkata za naplata se

opredeleni so Zakonot za izvr{nata postapka. Ovoj stav od ZIS nao|a primena samo pri prisilnoto izvr{uvawe na pari~nata kazna izre~ena za storen prekr{ok.

a) Izvr{uvawe na podvi`ni predmeti. Koga vo predlogot za izvr{uvawe e nazna~eno kade se nao|aat podvi`nite predmeti na kaznetoto lice, za odlu~uvawe po predlogot za izvr{uvawe i za spro-veduvawe na toa izvr{uvawe mesno e nadleèn sudot na ~ie podra~je tie predmeti se nao|aat. Ako vo predlogot ne e nazna~eno mestoto kade se nao|aat podvi`nite predmeti na kaznetoto lice, moè da se predloì osnovniot sud spored prestojuvali{teto ili ìveali{teto, odnosno sedi{teto na kaznetoto lice, da donese re{enie za izvr{u-vawe nad podvi`nite predmeti ne nazna~uvaj}i kade se nao|aat predm-etite. Vo toj slu~aj re{enieto za izvr{uvawe moè da mu se podnese na sekoj stvarno nadleèn sud na ~ie podra~je se nao|aat podvi`nite predmeti na kaznetoto lice, so predlog toj sud da go sprovede izvr{uvaweto (~l. 69-70).

419

b) Izvr{uvawe na nedvi`nosti. Za odlu~uvawe za predlogot za izvr{uvawe vrz nedvi`nosti i za sproveduvawe na toa izvr{uvawe mesno e nadleèn sudot na ~ie podra~je se nao|a nedvi`nosta (~l. 140 ZIP).

^len 228

Prisilnata naplata na pari~nata kazna se vr{i prvenstveno od

podvi`niot imot na osudenoto lice. Ako podvi`niot imot ne e dovo-len, naplatata se vr{i od nedvi`niot imot na osudenoto lice {to spored odredbite na izvr{nata postapka ne e izzemen od izvr{u-vaweto.

________________________ 1. Prisilnata naplata nad sredstvata na pravnoto lice se

odreduva prvenstveno na negovite pari~ni sredstva koi se vodat na negova smetka kaj nositelot na platniot promet, kako i vrz denarskata vrednost na deviznite sredstva {to gi ima na devizna smetka kaj banka (~l. 191 ZIS). Izvr{uvawe nad drugite negovi sredstva moè da se opredeli samo ako pravnoto lice nema pari~ni sredstva na smetkata. Vo toj slu~aj izvr{uvaweto se sproveduva prvenstveno vrz podvi`nite predmeti, a potoa vrz nedvi`nostite so pospis i procenka na predme-tite, so proda`ba na predmetite i so namiruvawe na iznosot na pari~-nata kazna i tro{ocite na izvr{uvaweto, od iznosot dobien so proda`bata (~l.72 st.1 ZIP). Toga{ odredbite od ~l. 69-186 ZIS za izvr{uvawe zaradi naplata na pari~ni pobaruvawa se primenuvaat soodvetno i na izvr{uvaweto vrz imotot na pravni lica zaradi naplata na pari~nata kazna, ako so odrebite od ovoj del ne e ne{to drugo opredeleno.

Ottamu pred da pristapi kon popisot slu`benoto lice }e mu gi predade na kaznetoto pravno lice re{enieto za izvr{uvawe i }e go povika da go plati iznosot za koj e dozvoleno izvr{uvaweto zaedno so kamatata i tro{ocite. Ako re{enieto ne moèlo da mu se predade na kaznetoto pravno lice pri popisot, }e mu se dostavi dopolnitelno.

Moàt da se popi{at predmeti {to se nao|aat vo posed na kaz-netoto pravno lice, kako i negovite predmeti {to se nao|aat vo posed na treti lica, dokolku tie se soglasat so popisot. ]e se popi{at onolku predmeti kolku {to e potrebno za namiruvawe na pari~nata kazna i na tro{ocite na izvr{uvaweto. Prvenstveno se popi{uvaat predmetite vo pogled na koi nema zabele{ka za postoewe na pravoto koe bi go spre~uvalo izvr{uvaweto i predmetite koi najlesno moàt da se pretvorat vo pari. Na kaznetoto pravno lice mu e zabraneto da

420

raspolaga so popi{anite predmeti. Vo re{enieto za izvr{uvawe se vnesuva taa zabrana i predupreduvawe za krivi~nopravnite posledici od postapuvawe sprotivno na zabranata. (V. ~l. 73- 79 ZIP)

Istovremeno so popisot na predmeti se vr{i i nivnata procenka. Procenkata ja vr{i slu`beno lice koe go sproveduva popi-sot, ako sudot ne opredeli procenkata da ja vr{i ve{tak. (V. ~l. 80-82 ZIP)

Proda`bata na popi{anite predmeti moè da se sprovede duri po pravosilnosta na re{enieto za izvr{uvawe, osven ako kaznetoto pravno lice se soglasi proda`bata da se izvr{i porano, ili ako se vo pra{awe predmeti {to se podlo`ni na brzo rasipuvawe ili ako postoi opasnost od zna~itelno pa|awe na cenata na popi{anite predmeti. Me|u denot na popisot i denot na proda`bata mora da izminat najmalku 15 dena. Me|utoa, od navedenite pri~ini proda`bata moè da se sprovede i pred istekot na toj rok.

Proda`bata na predmetite se vr{i so usno javno naddavawe ili so neposredna spogodba me|u kupuva~ot, od edna strana, i slu`benoto lice ili drugo lice koe vr{i komisioni raboti, od druga strana. Na~inot na proda`ba na predmetite go opredeluva sudot, vodej}i smetka za toa da se postigne najpovolno pretvorawe na predmetite vo pari. Proda`ba preku naddavawe }e se opredeli ako se vo pra{awe predmeti od pogolema vrednost, a moè da se o~ekuva deka predmetite }e se prodadat po cena pogolema od procenetata vrednost. Proda`bata na predmetite navremeno se objavuva na sudskata tabla, a moè da se objavi i na drug voobi~aen na~in (V. ~l. 83-87 ZIP).

Vrz podvi`ni predmeti i prava na Republika Makedonija i nejzinite organi , edinici na lokalnata samouprava i javnite preprij-atija ne moè da se dozvoli izvr{uvawe za naplata na pari~na kazna, dokolku tie se neophodni za vr{ewe na nivnata dol`nost odnosno zada~i (~l. 205 st. 1 ZIS).

2. Izvr{uvaweto na pari~nata kazna od nedvi`niot imot se vr{i so pribele{ka na re{enieto za izvr{uvaweto vo zemji{nata kniga, so utvrduvawe na vrednosta i so proda`ba na nedvi`nosta. Od ovoj iznos se isplatuvaat i tro{ocite na izvr{uvaweto.

Sudot }e pristapi kon utvrduvawe na vrednosta na nedvi`nosta vo rok od osum dena od pravosilnosta na re{enieto za izvr{uvawe. Sudot so zaklu~ok }e opredeli ve{to lice koe vo rok od 15 dena }e izvr{i i dostavi na sudot procenka na vrednosta nedvi`nosta vrz osnova na nejzinata pazarna vrednost na denot na procenkata i vrz osnova na drugi fakti koj vlijaat na nejzinata visina. Na barawe na ve{toto lice, ako postojat opravdani pri~ini, sudot moè da go prod-olì ovoj rok, no ne pove}e od 30 dena. Vrednosta na nedvi`nosta

421

sudot ja utvrduva so re{enie vo rok od osum dena po priemot na pro-cenkata od ve{toto lice. (V. ~l. 153-155 ZIP)

Po pravosilnosta na re{enieto za utvrduvawe na vrednosta, sudot vo rok od osum dena donesuva zaklu~ok za proda`ba na nedvi`-nosta so koj se opredeluva na~inot, uslovite, vremeto i mestoto na proda`bata, ako toa se vr{i naddavawe. Zaklu~okot za proda`bata se objavuva na sudskata tabla i na drug voobi~aen na~in. Od objavuvaweto na zaklu~okot do denot na proda`bata mora da izminat najmalku 15 dena. Ro~i{teto za proda`ba se odrùva pred sudija poedinec. Otkako }e se utvrdi deka se ispolneti uslovite za odrùvawe na ro~i{te se pristapuva kon usno i javno naddavawe na koe moàt da prisustvuvaat samo lica koi prethodno poloìle garancija. Garancijata iznesuva edna desetina od utvrdenata vrednost na nedvi`nosta. Naddavaweto se zaklu~uva po istekot na 3 minuti neposredno po stavaweto na najpo-volnata ponuda (V. ~l. 156-169 ZIP).

Predmet na izvr{uvawe ne moàt da bidat predmeti {to se nadvor od prometot kako ni rudno blago i rudno bogatstvo (~l. 188 ZIS). Isto taka, predmeti na izvr{uvawe ne moàt da bidat, objekti, vooruùvawe i oprema nameneta za odbrana, dràvna i javna bez-bednost i za izvr{uvawe na sankciite (~l. 189 ZIS).

V. ~l. 188-205 ZIS.

^len 229

Ako pari~nata kazna ne moè prisilno vo celost ili delumno

da se naplati, sudot {to ja izrekol pari~nata kazna vo krivi~na postapka, }e odlu~i za zamena na ovaa kazna so zatvor.

________________________ 1. Mo{ne poprecizno bi bilo koga ovaa odredba na ZIS bi

glasela: Ako osudenik ili kazneto fizi~ko lice ne ja plati pari~nata kazna, sudot {to ja izrekol pari~nata kazna vo krivi~na, odnosno prekr{o~na postapka, }e odlu~i za zamena na ovaa kazna so kazna zatvor. Me|utoa u{te podobro e koga ovaa odredba bi se isfrlila od ZIS so ogled na toa deka samo na~elno se povikuva na sodrìna koja podrobno ve}e e regulirana so ~l. 38 KZ ~l. 15 ZP.

2. Toga{ koga osudenikot ne ja plati pari~nata kazna vo opred-eleniot rok, sudot {to ja izrekol pari~nata kazna vo krivi~nata postapka, }e odlu~i za zamena na ovaa kazna so kazna zatvor.

Zamenata na pari~nata kazna so kazna li{uvawe od sloboda se vr{i taka {to za sekoi zapo~nati 1.000 denari pari~na kazna sudot }e

422

opredeli eden den zatvor, so toa {to li{uvaweto od sloboda ne moè da bide podolgo od 6 meseci.

Ako osudenoto lice isplati samo del od pari~nata kazna, ost-atokot srazmerno }e se pretvori vo kazna zatvor, a ako osudenikot go isplati ostatokot od pari~nata kazna, izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda }e se zapre.

Po smrtta na osudenikot gasne pari~nata kazna, pa spored toa i kaznata li{uvawe od sloboda (~l. 38 KZ).

3. Toga{ koga kaznetoto fizi~ko lice vo opredeleniot rok ne ja plati pari~nata kazna, sudot {to ja izrekol pari~nata kazna vo prekr{o~na postapka, }e odlu~i za zamena na ovaa kazna so kazna zatvor.

Zamenata na pari~nata kazna so kazna li{uvawe od slovoda se vr{i taka {to za sekoi zapo~nati 1.000 denari pari~na kazna }e se opredeli eden den zatvor, so toa {to zatvorot ne moè da trae podolgo od 60 dena.

Ako kaznetoto fizi~ko lice kazneto so pari~na kazna nad 2.000 denari isplati samo del od pari~nata kazna, ostatokot od pari~nata kazna }e se zameni so zatvor.

Izvr{uvaweto na zatvorot, so koj e zameneta pari~nata kazna, }e se prekine ako kaznetiot go plati ostatokot na pari~nata kazna po zasmetuvaweto na delot od taa kazna {to i odgovara na delot od izvr{eniot zatvor.

Ako pokraj pari~nata kazna e izre~ena i kazna zatvor, zatvorot so koj se zamenuva pari~nata kazna i izre~enata kazna zatvor ne moè da trae podolgo od 90 dena (~l. 15 ZP).

4. Ovde e zna~ajno da se istakne deka protiv supletorniot zatvor vo krivi~nopravnata i penolo{kata teorija se istaknuvaat niza prigovori. Glavniot prigovor proizleguva ottamu {to pari~nite kazni po pravilo se izrekuvaat vo pomali iznosi taka {to pri nivno-to pretvarawe vo kazna li{uvawe od sloboda nu`no se izrekuvaat vo kratko traewe. Na toj na~in namesto da sluì kako zamena za kratkite kazni li{uvawe od sloboda nenaplatlivata pari~na kazna i samata se pretvora vo li{uvawe od sloboda. Sledniot prigovor e deka do pretvoraweto na pari~nata kazna vo li{uvawe od sloboda obi~no doa|a kaj lica koi zaradi slabata imotna sostojba ne se vo mo`nost da ja isplatat. Zna~aen e i prigovorot {to e upaten kon avtomatizmot na ova pretvorawe zaradi {to ~esto se slu~uva da ne se pravi razlika me|u onie osudenici koi navistina ne bile vo sostojba da ja isplatat pari~nata kazna i onie koi svesno i zlonamerno go izbegnuvaat toa. Ottamu se predlaga za ova pra{awe da re{ava sudot vo postapka vo

423

koja }e bidat proceneti site okolnosti na neizvr{enata prisilna naplata.

^len 230

(1) Ako ednovremeno se vr{i prisilna naplata na pari~nata

kazna i na tro{ocite na krivi~nata postapka, najnapred se naplatu-vaat tro{ocite na krivi~nata postapka.

(2) Ako poradi prisilnata naplata na pari~nata kazna imotot na osudenoto lice tolku e namalen {to ne moè da se uvaì imotno-pravnoto barawe na o{teteniot, ova barawe }e se uvaì do visinata na naplatenata pari~na kazna.

________________________ 1. Odredbata od st. 1 na ovoj ~len nao|a primena edinstveno pri

prisilnata naplata na pari~nata kazna izre~ena na fizi~ko i pravno lice vo prekr{o~nata postapka. So drugi zborovi zaradi otsustvo na koordinacija me|u podgotvuva~ite na KZ i ZIS vo st. 1 pogre{no e upotreben terminot krivi~na postapka.

Ovde se utvrduva sostojbata koga istovremeno se vr{i naplata na pari~na kazna i na tro{ocite na prekr{o~nata postapkata. Vo takvi slu~ai od ostvareniot iznos so prisilna naplata najnapred se nap-latuvaat tro{ocite na postapkata. Prvenstvoto vo naplatata vaì i za naplatata na tro{ocite na izvr{uvaweto vo odnos na pari~nata kazna.

2. Ako poradi prisilnata naplata na pari~nata kazna izre~ena vo prekr{o~na postapka, imotot na osudeniot tolku e namalen {to ne moè da se namiri imotno-pravnoto barawe na o{tetniot, toa }e se namiri do visina na naplatenata kazna. Toa zna~i deka sudot }e donese re{enie so koe }e utvrdi deka ne moè da se namiri imotno-pravnoto pobaruvawe zatoa {to so prisilnata naplata na pari~nata kazna imotot na kaznetoto lice zna~itelno e namalen i }e opredeli o{tete-niot da se namiri od fondot vo koje vnesen iznosot na naplatenata pari~na kazna, i toa najmnogu do naplatenata pari~na kazna.

3. Vo vrska so st. 2 treba da se pravi razlika me|u dve posebni situacii. Prvata situacija, za koja ve}e govorevme, se odnesuva na prisilna naplata na izre~ena pari~na kazna vo prekr{o~na postapka vo vrska so koja o{teteniot vo celost ne moè da go namiri svoeto imotno-pravno pobaruvawe.

Vtorata situacija e vo vrska so izre~ena pari~na kazna vo krivi~na postapka, vo koja vo odnos na svoeto imotno-pravno pobaru-vawe o{teteniot e upaten na gra|anski spor, ili pak, ne go prijavil

424

imotno-pravnoto barawe. Vo takov slu~aj soglasno ~l. 99 KZ: a) O{t-eteniot koj vo krivi~nata postapka vo odnos na svoeto imotnopravno barawe e upaten na spor moè da bara da se namiri od iznosot na platenata vrednost, ako povede spor vo rok od {est meseci od denot na pravosilnosta na odlukata so koja e upaten na spor i ako vo rok od tri meseci od denot na pravosilnosta na odlukata so koja e utvrdeno negovoto barawe pobara namiruvawe na platenata vrednost. b) O{tet-eniot koj vo krivi~na postapka ne prijavil imotno-pravno barawe moè da bara namiruvawe od platenata vrednost ako zaradi utvrdu-vawe na svoeto barawe povel spor vo rok od tri meseci od denot na uznavaweto za presudata za koja se pleni imotnata korist, a najdocna vo rok od dve godini od pravosilnosta na odlukata za plenuvawe na imotnata korist i ako vo rok od tri meseci od denot na pravosilnosta na odlukata so koja e utvrdeno negovoto barawe pobara namiruvawe na platenata vrednost.

^len 231

(1) Sredstvata od naplatenite pari~ni kazni se uplatuvaat na

ìro smetka na Buxetot na Republika Makedonija. (2) Sredstvata od stav 1 na ovoj ~len vo visina od 50% se

koristat kako namenski sredstva za izgradba, opremuvawe i osovre-menuvawe na uslovite za rabota na ustanovite i pravosudnite organi.

________________________ 1. Sredstvata od naplatenite pari~ni kazni se prihiod na

Buxetot na Republika Makedonija. Ottamu na osudenoto lice mu se dostavuva uplatnica na koja e ozna~ena soodvetnata ìro smetka.

2. Ovoj stav utvrduva deka del od sredstvata vo visina od 50% po uplatata vo Buxetot na Republika Makedonija se koristat isklu~ivo kako namenski seredstva za izgradba, opremuvawe i osovremenuvawe na uslovite za rabota na kazneno-popravnite ustanovi i pravosudnite organi, soglasno Programata na Sobranieto na Republika Mekedonija (v. Programa za finansirawe na izgradba, dogradba, adaptacija i pogolemi popravki na zgradi na pravosudni organi, kazneno-popravni i vospitno-popravni ustanovi i za opremuvawe na ovie organi i ustanovi vo periodot od 1997 do 2001 godina, (SV RM 1996/59).

425

B. IZVR[UVAWE NA ZA[TITNIOT NADZOR IZREÊN SO USLOVNA OSUDA

Glava HVIII ORGANI I POSTAPKA ZA IZVR[UVAWE NA ZA[TITNIOT

NADZOR 1. Organ za izvr{uvawe na za{titniot nadzor

^len 232

(1) Za{titniot nadzor izre~en so uslovna osuda go izvr{uva

nadle`niot centar za socijalni raboti, spored ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice.

(2) Tro{ocite na izvr{uvaweto na za{titniot nadzor ako so zakon ne e poinaku opredeleno pa|aat na tovar na organot {to go sproveduva za{titniot nadzor.

________________________ 1. Uslovnata osuda so za{titen nadzor e modificiran oblik ili

posebna varijanta na uslovnata osuda. Za{titniot nadzor pod koj se stava osudenoto lice gi opfa}a so zakon predvidenite merki na pomo{, grià, nadzor ili za{tita. Traeweto na za{titniot nadzor sudot go odreduva na opredeleno vreme vo tekot na vremeto na prover-uvaweto.

Osudenoto lice na koe pokraj uslovnata osuda mu e opredelen za{titniot nadzor e obvrzano da se javuva na organot nadleèn za vr{ewe na za{titen nadzor vo od nego opredeleni rokovi. Pokraj toa, koga so uslovnata osuda }e opredeli za{titen nadzor, na osudenoto lice moè da mu postavi edna ili pove}e obvrski. Toa se slednive obvrski:

- osposobuvawe, ostru~uvawe i prekvalifikuvawe za da moè osudenikot da go zadrì rabotnoto mesto {to go zazema ili da bidat sozdadeni pretpostavki za vrabotuvawe,

- prifa}awe na vrabotuvawe {to odgovara na sposobnostite i sklonosta na osudenikot,

- izvr{uvawe na obvrskata za izdrùvawe na semjestvoto, podigawe na decata i drugi semejni obvrski,

- ovozmoùvawe uvid i soveti vo vrska so rasporeduvaweto i tro{eweto na sredstvata od platata i drugite prihodi {to gi ostva-ruva,

- neposetuvawe opredeleni vidovi na lokali ili drugi mesta kade {to se to~at alkoholni pijaloci ili se igra na sre}a,

426

- zabrana na upotreba na alkoholni pijaloci, drogi i drugi psihotropni supstanicii,

- koristewe na slobodnoto vreme spored ocenka na socijalniot organ,

- odbegnuvawe i nedruèwe so lica koi negativno vlijaat vrz osudenikot,

- podloùvawe na lekuvawe ili socijalna rehabilitacija vo soodvetni specijalizirani ustanovi odnosno posetuvawe na odredeni psiholo{ki i drugi sovetuvali{ta.

Pri izborot na vidot na obvrskata sudot }e ja zeme predvid pred

se li~nosta na storitelot, negovata zdravstena sostojba i psihi~kite

svojstva, vozrasta, materijalite i semejnite uslovi, okolnostite pod koi go storil deloto, povedenieto na storitelot po izvr{uvaweto na deloto, pobudite za izvr{uvaweto na deloto i drugite okolnosti svrzani so li~nosta na storitelot {to se od zna~ewe pri izborot na vidot na obvrskata, vodej}i smetka da ne se povreduva ~ovekovoto dostoinstvo nitu da se predizvikuvaat nepotrebni te{kotii vo negovoto prevospituvawe.

2. Vo KZ e opredlen i organot za sproveduvawe na za{titniot nadzor, odnosno pomo{ta, griàta i nadzorot i za{titata na uslovno osudenoto lice. Toa e centarot za socijalni raboti koj e dolèn: 1. so prakti~ni soveti da go pottiknuva i da mu pomaga na osudenikot da ja ispolni obvrskata {to ja opredelil sudot, da go sfati zna~eweto na uslovnata osuda so za{titen nadzor za da se ispolnat nejzinite celi i 2. povremeno da go izvestuva sudot za sostojbite vo isplnuvaweto na opredelenata obvrska.

Vo vrska so toj organ soodvetni odredbi sodrì i ZIS. Imeno vo ~l. 232 ZIS se precizira odredbata od ~l. 57 KZ RM taka {to se istaknuva deka za{titniot nadzor izre~en so uslovna osuda go izvr{uva centarot za socijalni raboti spored ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice. Vo st. 2 na ovoj ~len se opredluva i toa deka tro{ocite na izvr{uvaweto na za{titniot nadzor ako so zakon ne e poinaku opredeleno pa|aat na tovar na organot {to go sproveduva za{titniot nadzor.

2. Postapka za izvr{uvawe na za{titniot nadzor

^len 233

Centarot za socijalni raboti utvrduva plan za rabota za

sproveduvawe na za{titniot nadzor, soobrazen so vidot na nadzorot

427

{to treba da go ostvaruva, vremetraeweto na nadzorot, sproveduvaweto na nadzorot vo odnos na ispolnuvaweto na oddelni obvrski i li~nosta na osudenoto lice.

________________________ Odredbite vo vrska so postapkata na izvr{uvaweto na

za{titniot nadzor vo celost se pomesteni vo ZIS. Kon izvr{uvaweto na uslovnata osuda so za{titen nadzor se

pristapuva koga }e stane pravosilna sudskata odluka so koja takvata merka e odredena i ako za nejzinoto izvr{uvawe ne postojat zakonski pre~ki. Sudot koj vo prv stepen ja donel odlukata so koja se opredeluva za{titniot nadzor dolèn e izvr{nata odluka zaedno so site zna~ajni podatoci za li~nosta na osudenikot pribaveni vo krivi~nata postapka da im gi dostavi na centarot za socijalni raboti.

Po priemot na izvr{enata odluka i dokumentacijata za li~nosta na osudenikot centarot za socijalni raboti e dolèn da pristapi kon izgotvuvawe programi za izvr{uvawe na za{titniot nadzor vo soglasnosta so zakonskite odredbi. Centarot za socijalni raboti utvrduva plan za rabota za sproveduvaweto na za{titniot nadzor, soobrazen so vidot na nadzorot {to treba da se ostvaruva, vremetraeweto na nadzorot, sproveduvaweto na nadzorot vo odnos na ispolnuvaweto na oddelni obvrski i li~nosta na osudenoto lice.

^len 234

Centarot za socijalni raboti najmalku edna{ na 6 meseci ili

po barawe na sudot }e go izvesti sudot za rezultatite od sproveduvaweto na za{titniot nadzor i izvr{uvaweto na obvrskite od strana na osudenoto lice. Pritoa, moè da mu predloì izre~enite obvrski da gi zameni so drugi, ili da go prodolì traeweto na za{titniot nadzor vo ramkite na vremeto na proveruvaweto, ili da ja otpovika uslovnata osuda.

________________________ Ovaa odredba ja utvrduva sorabotkata na centarot za socijalni

raboti i sudot vo odnos na izvr{uvaweto na za{titniot nadzor izre~en so uslovna osuda. Imeno, centarot za socijalni raboti e dol-èn vo rok od 6 meseci najmalku edna{ da go izvesti sudot za rezul-tatite od sproveduvaweto na za{titniot nadzor. Isto taka, zakonod-avecot ja predvidel i mo`nosta sudot sam da pobara izvestuvawe. Vo taa funkcija, centarot za socijalni raboti moè da prodolì izre~e-nite obvrski da se zamenat so drugi ili pak da predloì traeweto na za{titniot nadzor da se prodolì vo ramkite na vremeto na prov-

428

eruvawe na osudenoto lice ili pak da predloì otpovikuvawe na uslo-vnata osuda.

^len 235

(1) Ako osudenoto lice ne go prifati za{titniot nadzor, cen-

tarot za socijalni raboti dolèn e za toa da go izvesti sudot vo rok od 8 dena.

(2) Ako centarot za socijalni raboti oceni deka celta na ovaa merka e postignata }e go izvesti za toa sudot {to ja izrekol merkata i moè da mu predloì da go zapre izvr{uvaweto na za{titniot nadzor.

(3) Nadzor na zakonitosta vo izvr{uvaweto na za{titniot nad-zor vr{i sudot {to ja izrekol merkata.

________________________ Ako osudenoto lice ne go prifati za{titniot nadzor centarot

za socijalni raboti dolèn e za toa da go izvesti sudot vo rok od 8 dena. Toga{ pak, koga centarot za socijalni raboti oceni deka celta na ovaa merka e postignata }e go izvesti za toa sudot {to ja izrekol merkata i moè da mu predloì da go zapre izvr{uvaweto na za{t-itniot nadzor.

Nadzor nad zakonitosta vo izvr{uvaweto na za{titniot nadzor vr{i sudot {to ja izrekol merkata.

V. IZVR[UVAWE NA MERKITE NA BEZBEDNOST

Glava HIH ZADOL@ITELNO PSIHIJATRISKO LEKUVAWE I ÛVAWE

VO ZDRAVSTVENA USTANOVA

^len 236

(1) Merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko

lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova se izvr{uva vo zdravstvena ustanova osnovana za taa cel, ili vo zdravstvena ustanova za du{evno bolni lica.

(2) Vo odlukata so koja e izre~ena merkata na bezbednost od stav 1 na ovoj ~len, sudot ja opredeluva i zdravstvenata ustanova vo koja }e se izvr{uva merkata.

(3) Koga merkata na bezbednost od stav 1 na ovoj ~len e izre~ena so kazna zatvor, osudenoto lice prvo se upatuva na izvr{uvawe na merkata na bezbednost.

429

________________________ 1. Za izvr{uvaweto na merkite na bezbednost pokraj odredbite

od ovaa glava na ZIS, treba da se imaat predvid i odredbite na ~l. 60-69 KZ, kako i odredbite na ~l. 478-485 ZKP.

2. Zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova e merka na bezbednost od medicinski karakter. Taa moè da se izre~e samo na lice koe krivi~noto delo go storilo vo sostojba na nepresmetlivost ili vo sostojba na bitno namalena presm-etlivost ako sudot utvrdi deka e opasno za okolinata i deka zaradi otstranuvawe na taa opasnost e potrebno negovo lekuvawe i ~uvawe vo posebna zdravstvena ustanova.

Od navedenoto proizleguva deka ovaa merka na koja mnogumina ñ ja osporuvaat prorodata na krivi~na sankcija moè da se primeni ako kumulativno se ispolneti slednive uslovi:

1. Da se raboti za storitel koj vo vremeto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo bil vo sostojba na nepresmetlivost ili bitno namalena presmetlivost.

2. Takviot storitel da e opasen za svojata okolina. Opasno za okolinata e ona lice kaj koe so ogled na negovata du{evna sostojba moè osnovano da se o~ekuva deka povtorno }e izvr{i krivi~no delo. Opasnata sostojba e fakti~ko pra{awe {to vrz osnova na mislewe na ve{tak vo sekoj konkreten slu~aj se utvrduva od strana na sudot.

3. Da postoi neophodna potreba od lekuvawe i ~uvawe na storitelot zaradi otstranuvawe na negovata opasna sostojba tokmu vo soodvetna zdravstvena ustanova. Postoeweto na ovoj uslov i vo ovoj slu~aj se utvrduva vrz osnova na stru~no mislewe od ve{tak.

- Sprema nepresmetlivite lica ovaa merka na bezbednost se izrekuva samostojno so ogled deka se raboti za krivi~no neodgovorni lica sprema koi ne moè da se primeni kazna. Pritoa sudot ne go opredeluva nejzinoto vremetraewe taka {to osudenikot ostanuva vo zdravstvenata ustanova se dodeka postoi potrebata od negovo lekuvawe i ~uvawe (v ~l. 63 KZ).

Toga{ koga obvinetiot storil krivi~no delo vo nepresmetliva sostojba, javniot obvinitel do sudot }e podnese predlog da ja izre~e ovaa merka. Po stavaweto na takov predlog, obvinetiot mora da ima branitel, {to zna~i deka, dokolku toa ne go storil samiot obvinet, sudot e dolèn branitelot da go postavi po slu`bena dol`nost. Odlukata so koja se izrekuva merkata ne se donesuva vo forma na presuda, tuku vo forma na re{enie, obvinetiot koj se nao|a vo pritvor ne se pu{ta na sloboda, tuku do zavr{uvaweto na postapkata privrem-eno se smestuva vo soodvetna zdravstvena ustanova ili vo nekoja pogodna prostorija (v. ~l. 478 ZKP).

430

Za primena na merkata, po odràn glaven pretres, re{ava sudot {to e nadleèn za sudewe vo prv stepen. Ako sudot utvrdi deka obvinetiot go storil deloto vo nepresmetliva sostojba, }e odlu~i da mu izre~e merka na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova ili zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda nezavisno od predlogot na javniot obvinitel. Ovie merki moàt da se izre~at i koga javniot obvinitel na glavniot pretres }e go izmeni podignatiot obvinitelen akt, odnosno obvinit-elen predlog so podnesuvawe predlog za izrekuvawe na tie merki. Ako najde deka obvinetiot bil presmetliv, sudot }e ja zapre postapkata (v. ~l. 479-480 ZKP).

Po slu`bena dol`nost ili po predlog od zdravstvenata ustanova ili od centarot za socijalni raboti sudot, {to vo prv stepen ja izrekol merkata }e ja zapre istata i }e opredeli otpu{tawe na stori-telot od zdravstvenata ustanova, ako vrz osnova na misleweto na lek-arot utvrdil deka prestanala potrebata od lekuvawe i ~uvawe na storitelot, a moè da opredeli negovo zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda (v. ~l. 483 st. 1 ZKP).

- Sprema bitno namaleno presmetlivite lica ovaa merka se izrekuva kon kaznata li{uvawe od sloboda ottamu {to se raboti za krivi~no odgovorni lica. So odlukata, koja e vo forma na presuda, se izrekuva i kaznata i merkata na bezbednost. Vo takov slu~aj najprvin se izvr{uva merkata na bezbednost, a potoa eventulano i kaznata. Pritoa spored sistemot na supstitucija ako osudenikot vo zdravstv-enata ustanova bil zadràn za period kolku {to iznesuva izre~enata kazna, nema da ja izdrùva izre~enata kazna. Dokolku pak toa vreme e pokratko od izre~enata kazna sudot moè da odlu~i osudenikot da go izdrì ostatokot na kaznata vo soodvetna kazneno-popravna ustanova ili da go pu{ti na usloven otpust. Pri odlu~uvaweto za pu{tawe na usloven otpust sudot ne e vrzan za rokovite na izdrùvaweto na kaz-nata predvideni vo ~l. 36 KZ. Sudot e me|utoa obvrzan osobeno da go zeme predvid uspehot na lekuvaweto na osudenikot, negovata zdravst-vena sostojba, vremeto pominato vo zdravstvenata ustanova i ostat-okot na kaznata {to osudenikot ja izdràl. Za vreme na proveruv-aweto na uslovno otpu{teniot moè da mu se naloàt posebni obvrski vo prv red vo pogled na negovoto lekuvawe. (v. ~l. 63 KZ i ~l. 481 ZKP). Na storitelot {to se pu{ta na usloven otpust moè da mu se izre~e i merka na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda, ako za toa postojat zakonski uslovi (~l. 64 KZ i ~l. 483 st. 2 ZKP). Za novostoreno krivi~no delo uslovniot otpust se otpov-ikuva.

431

3. Merkata zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova se izvr{uva vo posebna zdravstena ustanova osnovana i nameneta za taa cel, ili vo zdravstvena ustanova za du{evno bolni lica. Vo odlukata so koja e izre~ena merkata sudot ja konkretizira zdravstvenata ustanova. Ako e osnovana posebna zdravst-vena ustanova sudot }e opredeli vo nea da se izvr{uva merkata. Me|utoa so ogled {to kaj nas sî u{te ne e osnovana takva ustanova, sudot, soglasno ìveali{teto osnosno prestojuvali{teto na osuden-ikot, se opredeluva za edna od trite psihijatriski bolnici {to se na-o|aat vo Bardovci kaj Skopje, Demir Hisar kaj Bitola i Negorci kaj Gevgelija.

V. Pravilnik za izvr{uvawe na merkata na bezbednost upat-uvawe na zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravs-tvena organizacija i zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda (SV SRM 1980/27).

^len 237

(1) Liceto sprema koe treba da se izvr{i merkata na

bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, vo zdravstvenata ustanova go upatuva nadle`niot sud, a go sproveduva zdravstven rabotnik na ustanovata opredelena od sudot. Od pri~ini na bezbednost moè da se opredeli sproveduvaweto da go obezbeduva Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.

(2) Ako liceto od stav 1 na ovoj ~len se nao|a vo pritvor vo zdravstvenata ustanova go sproveduva pripadnik na slu`bata za obezbeduvawe vo ustanovata vo koja se nao|a vo pritvor.

(3) Tro{ocite na sproveduvaweto pa|aat na tovar na nadle`niot sud.

________________________ 1. Za samoto upatuvawe vo zdravstvenata ustanova e nadleèn

osnovniot sud. Ovoj sud vo upatniot akt opredeluva liceto sprema koe treba da se izvr{i merkata da go sproveduva zdravstven rabotnik na ustanovata opredelena od sudot. Od bezbednosni pri~ni nadle`niot sud moè da opredeli sproveduvaweto da go obezbeduva pripadnik na slu`bata na obezbeduvawe od ustanovata kade se izvr{uva pritvorot. Vo praktikata se mo`ni slu~ai sproveduvaweto da go izvr{uva i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.

2. Ovde se definira sostojbata dokolku liceto sprema koe treba da se izvr{uva merkata na bezbednost prestojuva vo pritvor. Vo takov

432

slu~aj sproveduvaweto vo zdravstvenata ustanova go vr{i pripadnik na slu`bata za obezbeduvawe na kazneno-popravnata ustanova vo koja se nao|a pritvorenoto lice.

3. Tro{ocite na sproveduvaweto pa|aat na tovar na sudot.

^len 238

Sprema licata vo odnos na koi se izvr{uva merkata na bezbed-

nost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova moàt da se primenat ograni~uvawa na dvièweto i kontaktiraweto vo mera {to e neophodna za sproveduvawe na tretmanot na lekuvawe i ~uvawe i za odrùvawe na ku}niot red i disciplina vo zdravstvenata ustanova.

________________________ Izvr{uvaweto na merkata se sostoi vo lekuvawe i ~uvawe na

osudenoto lice. Lekuvaweto podrazbira prezemawe na medicinski i psihoterapeutski merki za lekuvawe na du{evno bolniot ili za podobruvawe na negovata zdravstvena sostojba. Od stojali{e na ovaa merka celta na lekuvaweto e postignata ako liceto pove}e ne e opasno za svojata okolina nezavisno od toa dali du{evnata sostojba e izle-~ena ili e otstranet zaostanatiot du{even razvoj. ûvaweto pretstav-uva otstranuvawe na mo`nosta osudenoto lice da go zagrozi ìvotot ili imotot na drug ili da se na{teti sebesi dodeka e opasen za okol-inata.

Za samoto izvr{uvawe na ovaa merka ZIS ja sodrì samo odre-dbata pomesetena vo ovoj ~len. Vo nea se veli deka sprema licata vo odnos na koi taa se izvr{uva moàt da se primenat ograni~uvawa na dvièweto i kontaktiraweto vo mera {to e neophodna za sprov-eduvawe na tretmanot na lekuvawe i ~uvawe i za odrùvawe na ku}-niot red i disciplinata vo zdravstvenata ustanova. Drugi odredbi {to bi se odnesvuale na klasifikacijata, individualizacijata i tret-manot, primenata na specifi~ni oblici, metodi i metodolo{ki teh-niki na medicinski, neuropsihijatriski i op{t vospiten tretman i o~ekuvanite rezultati od toa, ne postojat. Taa praznina ne moè da se popolni so direktno prenesuvawe na op{tite odredbi od ZIS koi se odnesuvaat na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda. So ogled na toa deka ovde se raboti za posebna kategorija na bolni lica na koi vo prv red im e potreben kurativen tretman, koristeweto na tie odredbi ne e mo`no nitu po pat na analogija. Ottamu proizleguva edna od pre~kite zaradi koi vo praktikata se javuvaat brojni prob-lemi {to mo{ne nepovolno se odrazuvaat vrz rezultatite od izvr{u-

433

vaweto. Od faktot {to ovaa merka se izvr{uva vo zdravstveni ustan-ovi kade se le~at i slobodnite gra|ani, proizleguvaat i drugi sla-bosti na izvr{uvaweto. So ogled na opasnata sostojba na ovie lica vo zdravstvenite ustanovi od op{t vid postoi izrazena pretpazlivost vo pogled na nivniot priem i smestuvawe. Empiriskite pokazateli uka`-uvaat deka ovie osudenici vo ustanovata vr{at ubistva i drugi te{ki dela i so svoeto agresivno odnesuvawe ja zagrozuvaat ne samo bezb-ednosta na zdravstveniot personal i dugite bolni lica tuku ja doved-uvaat vo pra{awe i organizacionata postavenost na ustanovata i mo`-nostite za ostvaruvawe na nejzinata funkcija. Vo nedostig na poseben prostor za nivno lekuvawe i spre~uvawe na kontaktite so drugite lica i nivnite begstva od ustanovata navedenite problemi u{te pove-}e se uslo`nuvaat. Od tie pri~ini i kaj nas se pove}e be{e prisutna zalo`bata za osnovawe na posebna zdravstvena ustanova - KPU Bolnica koja vo ovoj pogled bi gi zadovoluvala potrebite na celata dràva. Takva kazneno-popravna ustanova - Bolnica kone~no e pred-videna vo ZIS. Vo naredniot period ostanuva soodvetno da se opremi i kadrovski da se ekipira za vo praktikata da go opravda svoeto pos-toewe.

Odredba gi potencira i na~elata na zakonitosta i individuali-zacija, humanosta i po~ituvaweto na ~ovekovoto dostoinstvo vo izvr{uvaweto. Soglasno ovie principi, liceto upateno vo zdravst-vena ustanova nadle`na za izvr{uvawe na merkatata na bezbednost, se ograni~uva vo dvièweto i kontaktiraweto so nadvore{niot svet samo vo mera {to e neophodna za sproveduvawe na tretmanot na leku-vawe i ~uvawe, kako i za odrùvawe na redot i disciplinata vo ustanovata.

^len 239

(1) Zdravstvenata ustanova vo koja se izvr{uva merkata na

bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe e dol`na najmalku edna{ godi{no da go izvesti sudot {to ja izrekol merkata za zdravstvenata sostojba na liceto.

(2) Koga zdravstvenata ustanova }e oceni deka prestanala potrebata za lekuvawe i ~uvawe }e mu predloì na nadle`niot sud da go zapre natamo{noto izvr{uvawe na ovaa merka. Zdravstvenata ustanova za osudenite lica so bitno namalena presmetlivost na koi ne im istekla kaznata moè da predloì usloven otpust.

________________________

434

1. Zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova ima dvojna cel: lekuvawe na storitelot na krivi~noto delo zaradi otstranuvawe na opasnata sostojba na negovata li~nost i negovo ~uvawe zaradi onevozmoùvawe i natamu da vr{i krivi~ni dela. Za postignatite rezultati od toa zdravstvenata ustan-ova e dol`na najmalku edna{ godi{no da go izvestuva sudot {to ja izrekol merkata. Vrz osnova na tie soznanija, vo momentot koga osnovano }e zaklu~i deka liceto ne e opasno za svojata okolina, sudot moè da donese odluka za zapirawe na merkata ili za nejzino pretvo-rawe vo merka na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda.

Koga zdravstvenata ustanova }e oceni deka prestanala potrebata za lekuvawe i ~uvawe na nadle`niot sud }e mu predloì da go zapre natamo{noto izdrùvawe na merkata. Za osudenite lica so bitno nam-alena presmetlivost na koi ne im e isteknata kaznata, zdravstvenata ustanova moè da predloì da bidat pu{teni na usloven otpust.

2. Ocenkata za nastanatite promeni vo pozitivna smisla, kaj licata upateni za izvr{uvawe na merkata na bezbednost zadolìtelno lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, mora da se zasnova vrz naodite i misleweto na kompetenten stru~en tim na zdravstvenata ustanova. Dokolku pritoa se potrebni i drugi konsultacii kako, na primer, kontakti so sredinata vo koja ìvee liceto, ili so socijalni ustanovi, kako i so drugi specijalisti i specijalizirani zdravstveni ustanovi, stru~niot tim na ustanovata vo koja liceto prestojuva, nu`no e da gi ostvaruva, so cel validno da se pretpostavi natamo{-noto odnesuvawe na liceto.

Od zasnovanosta na naodot i misleweto na stru~niot tim zavisi dali prestanala potrebata za lekuvawe i ~uvawe na liceto vrz koe se izvr{uva merkata. Ako vrz osnova na naodot i misleweto na stru~niot tim na lekari, sudot kako nadleèn organ za doneseuvawe dopolnit-elna odluka, utvrdi deka prestanala potrebata za ~uvawe i lekuvawe, }e ja zapre merkata i }e opredeli otpu{tawe na liceto od zdravstve-nata ustanova. Zavisno od toj naod i mislewe, sudot moè da opredeli i natamo{no lekuvawe na sloboda. (V. objasnuvawa na ~l 236 pod t. 2)

^len 240

Ako sudot odlu~i osudenoto lice da bide upateno na

izdrùvawe na ostatokot na izre~enata kazna zatvor, od kazneno-popravnata ustanova vo koja osudenoto lice treba da ja izdrùva kaznata }e pobara da go sprovede vo ustanovata.

435

________________________ Ako sudot ne se odlu~i za usloven otpust, tuku za toa bitno

namaleno presmetlivoto lice na koe sî u{te ne mu istekla kaznata, da bide upateno na izdrùvawe na ostatokot na izre~enata kazna li{u-vawe od sloboda, }e prezeme ~ekori da se izdrì kaznata. Ili, popre-cizno, so ovaa odredba se regulira situacijata koga prestanala potre-bata za lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, pa liceto treba da bide upateno ostatokot na kaznata da ja izdrì vo kazneno-popravna ustanova. Vo takov slu~aj, sudot od kazneno-popravnata ustanova vo koja osudenoto lice treba da ja izdrùva kaznata }e pobara, ili podo-bro kaàno, }e i naloì, da go sprovede osudenoto lice na izdrùvawe na ostatokot od kaznata.

^len 241

(1) Stru~no-instruktorski nadzor vo zdravstvenata ustanova vo

koja se izvr{uva merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuawe i ~uvawe vr{i ovlasten zdravstven inspektor na Ministerstvoto za zdravstvo.

(2) Nadzor na zakonitosta vo izvr{uvaweto na merkata od stav 1 na ovoj ~len vr{i nadle`niot sud.

_______________________ Stru~noinstruktorski nadzor vo zdravstvenata ustanova vo koja

se izvr{uva merkata na bezbednost vr{i ovlasten zdravstven inspek-tor na Ministerstvoto za zdravstvo, a nadzorot na zakonitosta vo izv-r{uvaweto na merkata mu e prepu{ten na nadle`niot sud.

^len 242

Op{t akt so koj se ureduva ku}niot red vo zdravstvenata ustan-

ova vo odnos na licata sprema koi se izvr{uva merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe donesuva ministerot za zdravstvo vo soglasnost so ministerot za pravda.

________________________ Op{tot akt so koj se ureduva ku}niot red e Pravilnik za

ku}niot red vo zdravstvenata ustanova za licata sprema koi se izvr{u-va merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko ~uvawe i leku-vawe (SV RM 1998/4).

Soglasno ovoj Pravilnik zdravstvenata ustanova vr{i priem na liceto koe e upateno na izvr{uvawe na merkata na na~in i postapka kako i za drugite lica koi se upatuvaat na lekuvawe vo ovoj vid zdrav-

436

stveni ustanovi. Negovoto sproveduvawe go vr{i zdravstven rabotnik, pripadnik na ministerstvoto za vnatre{ni raboti ili pripadnik na slu`bata na obezbeduvawe na ustanovata vo koja se nao|alo liceto vo pritvor.

Zdravstvenata ustanova obezbeduva ednakvi uslovi za smestuvawe i tretman i primenuva isti dijagnosti~ki i terapeutski postapki sprema liceto koe e upateno na izvr{uvawe na merkata kako i za osta-natite lica koi se nao|aat na lekuvawe. Za niv, me|utoa, se utvrduva poseben raspored na dnevni aktivnosti.

Ako liceto sprema koe se izvr{uva merkata spored rasporedot na dnevnite aktivnosti i medicinskiot treman, treba da odi na terapija nadvor od oddelenieto za izvr{uvawe na merkata {to se nao|a vo ramkite na ustanovata, upatuvaweto i tretmanot zadolìte-lno se vr{at vo pridru`ba i pod kontrola na medicinsko lice.

Na liceto sprema koe se izvr{uva merkata moè da mu odobri poseta od ~lenovite na negovoto semejstvo. Od bezbednosni pri~ini posetitelite sekoga{ se pretresuvaat zaradi spre~uvawe da se vnesuva oru`je, alkohol droga i drugi psihotropni supsatanci.

Soglasno ~l. 8 na Pravilnikot, po predlog na terapeutskiot tim na ustanovata, ako zdravstvenata sostojba na liceto toa go dozvoluva, i ako postoi soglasnost na sudot, na liceto {to ja izdrùva merkata, moè da mu se odobri koristewe na vikend ili prodolèn vikend vo krugot na negovoto semejstvo. Vakvoto otsustvo se ostvaruva so prez-emawe na liceto od ustanovata od strana na ~len na negovoto semejstvo koj mora so pismena izjava da garantira deka ja prezema obvrskata deka }e go ~uva liceto dodeka e nadvor od ustanovata. Za prestojuvawe nadvor od ustanovata po drug osnov (na primer, pokana od sud ili drug nadleèn organ), liceto sprema koe se izvr{uva merkata go pridr-uùva pripadnik na slu`bata za obezbeduvawe ili pretstavnik na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.

Vo slu~aj na pogolemo naru{uvawe na ku}niot red so koe se zag-rozuva bezbednosta na drugite bolni lica i normalnata rabota vo ustanovata, rakovoditelot na zdravstvenata ustanova moè da pobara pomo{ od pripadnicite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.


^len 243

Tro{ocite na izvr{uvaweto na merkata na bezbednost

zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova pa|aat na tovar na Buxetot na Republika Makedonija.

437

________________________ Soglasno propisite od oblasta na zdravstvoto, tro{ocite za izv-

r{uvawe na ovaa merka na bezbednost, pa|aat na tovar na Buxetot na Republika Makedonija,

Glava HH

ZADOL@ITELNO PSIHIJATRISKO LEKUVAWENA SLOBODA

^len 244

(1) Merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko

lekuvawe na sloboda se izvr{uva vo zdravstvena ustanova koja prvostepeniot sud ja opredelil vo svojata odluka.

(2) Merkata od stav 1 na ovoj ~len ja izvr{uva nadle`niot sud spored ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na liceto.

________________________ 1. Zadolìtelnoto psihijatrisko lekuvawe na sloboda e merka

na bezbednost {to za prv pat e vovedena vo KZ od 1976 godina. Nameneta e za du{evno abnormalni storiteli na krivi~ni dela koi, so ogled na opasnata sostojba na nivnata li~nost treba da se podloàt na opredelen medicinski tretman bez da se smestuvaat vo zdravstvena ustanova, ako otstranuvaweto na taa opasnost moè da se postigne i so nivno lekuvawe na sloboda. Smislata na ovaa merka e potprena vrz sovremenite psihijatriski soznanija deka lekuvaweto na ovie lica moè da bide poefikasno dokolku namesto vo uslovi na izolacija taa se ostvaruva vo slobodna sredina kade {to liceto normalno gi ostvar-uva svoite op{testveni komunikacii.

Za izreknuvaweto na ovaa merka vaàt prvite dva od op{tite uslovi navedeni za izrekuvawe na merkata zadolìtelno psihijatri-sko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova: 1. da se raboti za stor-itel koj vo vremeto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo bil vo sos-tojba na nepresmetlivost ili bitno namalena presmetlivost i 2. da e opasen za svojata okolina. Vo pogled na op{tite uslovi postojat i dve situacii vo zavisnost od toa dali merkata se izrekuva na nepresmet-liv storitel ili na storitel koj bil vo sostojba na bitno namalena presmetlivost:

- Sprema nepresmetliv storitel ovaa merka moè da se izre~e vo dva slu~ai. Prvo, koga krivi~noto delo go storilo nepresmetlivo lice koe e opasno za okolinata, a za otstranuvawe na taa opasnost e do-volno negovoto lekuvawe na sloboda. Drugiot slu~aj e koga na nepres-

438

metliviot storitel na krivi~no delo mu e izre~ena merka na bezbed-nost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, a vo tekot na lekuvaweto se utvrdi deka so ogled na sos-tojbata na opasnost i sostojbata na negovoto du{evno zdravje pove}e ne e potreben institucionalen tretman, tuku e dovolno psihijatrisko lekuvawe na sloboda.

Toga{ koga obvinetiot storil krivi~no delo vo nepresmetliva sostojba, javniot obvinitel do sudot }e podnese predlog da ja izre~e ovaa merka. Po stavaweto na takov predlog, obvinetiot mora da ima branitel, {to zna~i deka, dokolku toa ne go storil samiot obvinet, sudot e dolèn branitelot da go postavi po slu`bena dol`nost. Odlu-kata so koja se izrekuva merkata ne se donesuva vo forma na presuda, tuku vo forma na re{enie, obvinetiot koj se nao|a vo pritvor ne se pu{ta na sloboda, tuku do zavr{uvaweto na postapkata privremeno se smestuva vo soodvetna zdravstvena ustanova ili vo nekoja pogodna prostorija (v. ~l. 478 ZKP).

Za primena na merkata, po odràn glaven pretres, re{ava sudot {to e nadleèn za sudewe vo prv stepen. Ako sudot utvrdi deka obvi-netiot go storil deloto vo nepresmetliva sostojba, }e odlu~i da mu izre~e merka na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda ili zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdrav-stvena ustanova, nezavisno od predlogot na javniot obvinitel. Ovie merki moàt da se izre~at i koga javniot obvinitel na glavniot pretres }e go izmeni podignatiot obvinitelen akt, odnosno obvinite-len predlog so podnesuvawe predlog za izrekuvawe na tie merki. Ako najde deka obvinetiot ne bil nepresmetliv, sudot }e ja zapre postapkata (v. ~l. 479-480 ZKP).

- Sprema storitel koj vo vreme na izvr{uvaweto na krivi~no delo bil vo sostojba na bitno namalena presmetlivost ovaa merka moè da se izre~e samo ako predhodno zaedno so kaznata mu bila izre-~ena i merkata zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, a sudot po zapiraweto na najzinoto izvr{uvawe odredil usloven otpust.

Zadolìtelnoto lekuvawe na sloboda nema avtomatski da se vrze za uslovniot otpust tuku samo vo slu~aj ako se utvrdi negovata neop-hodnost.

Dokolku osudenoto lice ne se podloì na lekuvawe na sloboda, ili ako samovolno go napu{ti, ili ako i pokraj lekuvaweto stane tolku opasno za okolinata {to e potrebno negovo ~uvawe vo zdravst-venata ustanova, sudot moè da izre~e zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova (v. ~l. 64 st. 5 KZ). Po slu`bena dol`nost ili po predlog na upravata na zdravstvenaat

439

ustanova vo koja obvinetiot se lekuval ili trebalo da se lekuva, a po soslu{uvawe na javniot obvinitel, sudot moè na storitelot sprema koj e primeneta merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda da mu izre~e merka na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, ako ustanovi deka storitelot ne se podloìl na lekuvawe ili deka samovolno go napu{til ili deka i pokraj lekuvaweto ostanal tolku opasen za svojata okolina {to e potrebno negovo ~uvawe i lekuvawe vo zdravstvena ustanova. Pri donesuvawe na odlukata sudot po potreba }e pribavi i mislewe od lekar, a obvinetiot }e se soslu{a ako negovata sostojba go dozvoluva toa (~l. 483 st. 3 ZKP).

Za razlika od drugite merki na bezbednost ovaa merka e od ograni~eno traewe. Taa ne moè da trae podolgo od dve godini.

2. Merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda se izvr{uva vo soodvetna zdravstvena ustanova. Soodvetna e onaa zdravstvena ustanova vo ~ii sostav funkcionira posebno psihijatrisko oddelenie {to gi ispolnuva site uslovi za pruàwe na stacionaren ili ambulantski medicinsko-psihijatriski tretman na du{evno bolnite lica.

V. Pravilnik za izvr{uvawe na merkata na bezbednost upatuvawe na zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena organizacija i zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda (SV SRM 1980/27).

^len 245

Zdravstvenata ustanova vo koja se izvr{uva zadolìtelnoto

psihijatriskoto lekuvawe na sloboda dol`na e najmalku na sekoi 6 meseci da go izvestuva nadle`niot sud za zdravstvenata sostojba na liceto sprema koe se izvr{uva ova merka i za rezultatot na leku-vaweto.

________________________ Vo zdravstvenata ustanova se primenuva medicinska terapija i

sovremeni psihijatriski metodi na lekuvawe od potraen karakter i postojano se sledi du{evnata sostojba na osudenikot kako i rezulta-tite od lekuvaweto. Vo vrska so toa zdravstvenata ustanova e dol`na najmalku na sekoi 6 meseci da go izvestuva nadle`niot sud. Zdravs-tvenata ustanova e dol`na da izvestuva i za redovnosta na javuvaweto na osudenikot, za toa dali samovolno go napu{til lekuvaweto, a doko-lku se raboti za lice koi i pokraj lekuvaweto stanalo opasno za oko-linata i za potrebata od negovo lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvenata

440

ustanova. Vo takov slu~aj sudot moè da ja zameni ovaa merka so merkata zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravst-vena ustanova.

Zdravstvenata ustanova moè da go izvesti sudot i za toa deka lekuvaweto e uspe{no zavr{eno pred istekot na rokot za izvr{uv-aweto na merkata i da dostavi predlog za nejzino zapirawe. Po dobiva-weto na predlogot koj treba da sodrì i obrazloèno mislewe od konzilium na neuropsihijatri, sudot {to ja izrekol merkata vo prv stepen go zapira nejzinoto natamo{no izvr{uvawe.

^len 246

Vo odnos na stru~no-instruktorskiot nadzor, nadzorot na

zakonitosta, op{tiot akt za ku}niot red i tro{ocite na izvr{uvaweto na ovaa merka se primenuvaat odredbite na ~lenovite 241 - 243 od ovoj zakon.

________________________ V. objasnuvawa na ~l. 241, 242 i 243.

Glava HHI ZADOL@ITELNO LEKUVAWE NA ALKOHOLIÂRI I

NARKOMANI

^len 247

Merkata na bezbednost zadolìtelno lekuvawe na alkoholii-

~ari i narkomani se izvr{uva vo kazneno-popravnata ustanova vo koja postojat uslovi za takvo lekuvawe.

________________________ 1. Merkata na bezbednost zadolìtelno lekuvawe na alkohol-

i~ari i narkomani vo krivi~na postapka sudot moè da mu ja izre~e na storitelot {to izvr{il krivi~no delo poradi zavisnost od postoj-ana upotreba na alkohol ili opojni drogi i kaj kogo postoi opasnost deka poradi ovaa zavisnost natamu }e vr{i krivi~ni dela.

Za izrekuvawe na ovaa merka potrebno e da bidat kumulativno ispolneti slednive uslovi:

1. Da se raboti za storitel koj krivi~noto delo go izvr{il poradi sostojba na zavisnost od postojana upotreba na alkohol ili opojni drogi. Ne e neophodno vo vreme na izvr{uvaweto na deloto storitelot da bil vo sostojba na opienost ili drogiranost. Dovolna e negovata zavisnost sprema upotrebata na alkohol ili droga i kauzalna

441

vrska me|u takvata sostojba i storenoto delo, odnosno zavisnosta da se javuva kako pri~ina za deloto.

2. Kaj storitelot na krivi~noto delo treba da postoi opasnost deka poradi taa zavisnost i natamu }e vr{i krivi~ni dela.

Ovaa merka na bezbednost ne e od samostoen karakter {to zna~i deka moè da se izre~e samo zaedno so kaznata (sekoja kazna), so uslovnata osuda (pri {to moè da trae najdolgo dve godini), a koga se raboti za pomlad polnoletnik i so vospitna merka.

Pri izrekuvaweto na uslovnata osuda sudot moè na storitelot da mu naloì lekuvawe na sloboda, zemaj}i ja pritoa osobeno predvid gotovnosta na storitelot da se podloì na takvo lekuvawe. Ako stroritelot bez opravdani pri~ini ne se podloì na lekuvawe na sloboda, ili lekuvaweto samovolno go napu{ti, sudot moè da opred-eli da se otpovika uslovnata osuda ili merkata na zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani prisilno da se izvr{i vo zdravstvena ili vo druga specijalizirana ustanova (v.~l. 65 st. 3 KZ). Ili kako {to toa podrobno go regulira ~l. 484 st. ZKP: Ako pri izrekuvaweto na uslovnata osuda na storitelot mu e naloèno lekuvawe na sloboda, a toj ne se podloìna lekuvawe ili samovolno go napu{til, sudot moè, po slu`bena dol`nost ili na predlog na ustanovata vo koja storitelot se lekuval ili trebalo da se lekuva, a po soslu{uvawe na javniot obvinitel i na storitelot da opredeli otpovikuvawe na uslovnata osuda ili prisilno izvr{uvawe na izre~enata merka zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari ili narkomani vo zdravstvena ustanova ili vo druga specijalizirana ustanova. Pred donesuvaweto na odlukata sudot po potreba }e pribavi mislewa od drug lekar.

2. Merkata na bezbednost zadolìtelno lekuvawe na alkoholi-~ari i narkomani izre~ena vo prekr{o~na postapka moè da trae najdolgo edna godina. Vremeto na traeweto na merkata te~e od denot na pravosilnosta na prekr{okot. Vremeto pominato vo zdravstvena ili druga specijalizirana ustanova se zasmetuva vo izre~enata kazna (~l. 25 st. 2 ZP).

3. Mekata na bezbednost zadolìtelno lekuvawe na alkoholi-~ari i narkomani se izvr{uva vo ustanova za izvr{uvawe na kazna ili vo zdravstvena ili druga specijalizirana ustanova. Vo koja ustanova }e bide izvr{uvana ovaa merka, vsu{nost, zavisi od vidot na krivi~nata sankcija pokraj koja e izre~ena. Ako e izre~ena kon kazna li{uvawe od sloboda ovaa merka se izvr{uva vo soodvetna kazneno-popravna ustanova vo koja postojat uslovi za takvo lekuvawe. Ako vo kazneno-popravnata ustanova ne postojat uslovi za zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani ovaa merka moè da se izvr-

442

{uva vo zdravstvena ustanova ili vo druga specijalizirana ustanova kade {to, vpro~em, se izvr{uva i toga{ koga e izre~ena zaedno so pari~na kazna ili so uslovna osuda. Vremeto pominato vo zdrav-stvenata ili druga specijalizirana ustanova opredelena vo odlukata na sudot se zasmetuva vo kaznata.

^len 248

Ako vo kazneno-popravnata ustanova ne postojat uslovi za

zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani, koga ovaa merka e izre~ena so kazna zatvor, ili koga e izre~ena so pari~na kazna ili uslovna osuda, merkata se izvr{uva vo zdravstvena ustanova {to }e ja opredeli sudot vo odlukata so koja e izre~ena merkata.

________________________ Vo sudskata odluka zadolìtelno treba da se navede vo koja

ustanova se upatuva osudenoto lice. Soglasno RR merkata na bezbed-nost zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani izre~ena so bezuslovna kazna zatvor, nezavisno od visinata na kaznata, se izv-r{uva vo zdravstvenite organizacii opredeleni so Pravilnikot za izvr{uvawe na merkata na bezbednost zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani (SV SRM 1977/37).

Upatuvaweto na osudenite lica na izvr{uvawe na merkata na bezbednost zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani go vr{i nadle`niot sud koj ja izrekol sankcijata vo prevospitnata postapka, a ako liceto se nao|a vo pritvor, osnovniot sud vo ~ie sedi{te se nao|a kazneno-popravnata ustanova vo slednive zdravstveni organizacii: a) vo Bolnicata za du{evni bolesti "Sv. Naum" - Bard-ovci, se upatuvaat osudenite lica od podra~jeto na osnovnite sudovi Gostivar, Debar, Kratovo, Kumanovo, Kriva Palanka, Tetovo, Veles,

Skopje I i Skopje II, b) vo Bolnicata za nervni i du{evni bolesti - Demir Hisar, se upatuvaat osudeni lica od podra~jeto na osnovnite sudovi: Bitola, Kru{evo, Ohrid, Prilep, Resen i Struga, i v) vo Bol-nicata za nervni i du{evni bolesti - Negorci se upatuvaat osudeni lica od podra~jeto na osnovnite sudovi: Berovo, Gevgelija, Del~evo, Kavadarci, Negotino, Ko~ani, Vinica, Radovi{, Strumica, Sveti Ni-kole i [tip,

Spored Pravilnikot za izvr{uvawe na merkata na bezbednost zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani, programata i metodite na rabota za lekuvawe na alkoholi~arite i narkomanite gi opredeluva stru~na grupa na rabotnici vo zdravstvenata organizacija

443

sostavena od specijalist za nervni i du{evni bolesti, psiholog i socijalen rabotnik. Zdravstvenoto dosie na alkoholi~arite i narkom-anite go popolnuvaat stru~i lica koi u~estvuvaat vo lekuvaweto.

Osudenite lica koi se podloèni na zadolìtelno lekuvawe od alkoholizmot ili narkomanijata dol`ni se aktivno da u~estvuvaat vo programata na svoeto lekuvawe. Evidencijata, pokraj op{tite gener-alii, gi sodrì pokazatelite za povedenieto na tie lica od koi se gleda dali sostojbata im se podobruva, ostanuva ista ili se vlo{uva.

V. objasnuvawe na ~l. 247.

^len 249

Nadle`niot sud soglasno so odredbata na ~len 248 na ovoj zakon

go upatuva liceto na izvr{uvawe na zadolìtelnoto lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani neposredno vo kazneno-popravnata ustanova odnosno vo zdravstvenata ustanova.

________________________ V. objasnuvawe na ~l. 247 i 248.

^len 250

Zdravstvenata ustanova vo koja se izvr{uva zadolìtelnoto

lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani dol`na e najmalku na 6 meseci da go izvestuva prvostepeniot sud za zdravstvenata sostojba na liceto sprema koe se izvr{uva ovaa merka i za rezultatot od lekuvaweto.

________________________ Vo oddelenieto na zdravstvenata ustanova, liceto komu mu e

izre~ena ovaa merka e obvrzano da se javuva vo opredeleni vremenski intervali zaradi podleùvawe na potrebniot tretman. Toa podrazbi-ra negova spremnost da go prifati nalogot i bezrezervno da se pridrùva do upatstvata {to vodat kon podobruvawe na negovata zdra-vstvena sostojba. Zdravstvenata ustanova pak, od svoja strana e obvrzana, najmalku na sekoi {est meseci, da go izvestuva prvostep-eniot sud za zdravstvenata sostojba na liceto i postignatite rezul-tati vo lekuvaweto.

444

^len 251

(1) Zdravstvenata ustanova }e go izvesti prvostepeniot sud za

zavr{enoto lekuvawe na liceto sprema koe e izre~eno zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani.

(2) Ako osudenoto lice bez opravdana pri~ina ne se podloì na lekuvawe ili lekuvaweto go napu{ti, zdravstvenata ustanova }e go izvesti za toa nadle`niot sud.

________________________ Zdravstvenata ustanova vo koja se izvr{uva ovaa merkata, pokraj

toa {to e dol`na na sekoi 6 meseci da go izvestuva prvostepeniot sud za tekot na lekuvaweto, isto taka e obvrzana, do sudot da podnese i kone~en izve{taj toga{ koga }e oceni deka lekuvaweto na liceto komu mu e izre~ena merkata e dovr{eno. Ako lekuvaweto bilo uspe{no, sudot ja ukinuva merkata, a dokolku vremeto na lekuvawe bilo pokra-tko od izre~enata kazna li{uvawe od sloboda, liceto go upatuva vo kazneno-popravna ustanova kade {to treba da go izdrì ostatokot od kaznata.

Ako na osudenikot mu bila izre~ena uslovna osuda so obvrska za zadolìtelno lekuvawe na sloboda, a toj bez opravdani pri~ini ne se podloìl na lekuvawe ili lekuvaweto samovolno go napu{til na sudot mu stojat na raspolagawe dve mo`nosti. Po dobienoto izvestuva-we od strana na zdravstvenata ustanova sudot moè da opredeli da se otpovika uslovnata osuda, {to zna~i da se pristapi kon izvr{uvawe na utvrdenata kazna, ili merkata zadolìtelno lekuvawe na alkoholi-~ari i narkomani prisilno da se izvr{i vo zdravstvenata ili vo druga specijalizirana ustanova.

Me|utoa, ako zadolìtelnoto lekuvawe uspe{no e zavr{eno pred istekot na rokot za proveruvawe, sudot moè da donese odluka so koja }e go zapre izvr{uvaweto na obvrskata opredelena kako dopolnitelen uslov kon uslovnata osuda.

Isto taka, zdravstvenata ustanova e dol`na da go izvesti sudot dokolku osudenoto lice ne se podleì na lekuvaweto ili istoto go na-pu{ti. Vo takov slu~aj se primenuvaat odredbite za slu~aj na begstvo na osudeno lice.

445

^len 252

(1) Tro{ocite na izvr{uvaweto na zadolìtelnoto lekuvawe

na alkoholi~ari i narkomani vo zdravstvenata ustanova pa|aat na tovar na Buxetot na Republika Makedonija.

(2) Tro{ocite na izvr{uvaweto na zadolìtelnoto lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani otkako osudenoto lice }e bide upateno ostatokot na kaznata zatvor da ja izdrì vo kazneno-popravna ustan-ova, pa|aat na tovar na kazneno-popravnata ustanova.

^len 253

Vo odnos na stru~no-instruktorskiot nadzor, nadzorot na

zakonitosta i op{tiot akt za ku}niot red na ova merka se primenuvaat odredbite na ~lenovite 241 i 242 na ovoj zakon.

________________________ V. objasnuvawa na ~l. 241 i 242.

Glava HHII ZABRANA NA VR[EWE NA PROFESIJA, DEJNOST ILI

DOL@NOST

^len 254

(1) Pravosilnata presuda so koja e izre~ena merkata na bezbe-

dnost zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost nadle`niot sud mu ja dostavuva na izvr{uvawe na pravnoto lice ili druga institucija vo koe osudenoto lice e vraboteno, na nadle`niot organ za izdavawe odobrenie za vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost, na nadle`niot organ na inspekcijata na trudot vo mestoto na ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice, kako i na nadle`niot sud za registracija na pretprijatija.

(2) Pravosilnata presuda od stav 1 na ovoj ~len mu se dostavuva i na podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti spored mestoto na ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice.

(3) Ako liceto sprema koe e izre~ena merkata na bezbednost od stav 1 na ovoj ~len go promeni mestoto na ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto, a vremeto za koe ova merka e izre~ena ne isteklo, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za ovaa merka na

446

bezbednost }e go izvesti nadle`niot sud vo mestoto na ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice.

________________________ 1. Ovaa merka na bezbednost se sostoi vo zabrana na vr{ewe na

opredelena profesija (na primer: advokat, novinar, lekar, nastavnik i sl.), vo zabrana na vr{ewe samostojna dejnost (zanaet~iska, ugostit-elska, trgovska) i vo zabrana na vr{ewe nekoja dol`nost koja na bilo koj na~in e vrzana so samostojno raspolagawe, koristewe, upravuvawe, rakuvawe so imot ili za ~uvawe na toj imot (smetkovoditel, blagajnik, magacioner i sl.).

Sudot moè da ja izre~e vo dva slu~ai: 1. ako storitelot ja zloupotrebil svojata polo`ba, vr{eweto na

dol`nosta ili dejnosta za izvr{uvawe na krivi~no delo i 2. ako opravdano moè da se smeta deka vr{eweto na takvata

dejnost }e ja zloupotrebi za vr{ewe krivi~ni dela. Zabranata na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost e so

ograni~eno traewe od edna do deset godini, a moè da se izre~e zaedno so kazna, uslovna osuda i so merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova ili zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda. Traeweto na mer-kata zapo~nuva da te~e od denot na pravosilnosta na odlukata, so toa {to vremeto pominato vo kazneno-popravna ustanova, odnosno vo zdravstvena ustanova za lekuvawe i ~uvawe ne se zasmetuva vo vremetraeweto na merkata. (v. ~l. 64 st. 2 i 66 st. 2 KZ)

Pri izrekuvaweto na uslovnata osuda, sudot moè da opredeli deka taa presuda }e se otpovika ako storitelot ja prekr{il zabranata na vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost.

2. Merkata na bezbednost zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost moè da se izre~e i vo prekr{o~na postapka. I vo toj slu~aj taa e so ograni~eno traewe koe ovde moè da se dviì od tri meseci do edna godina. Vremeto na traeweto na izre~enata merka te~e od denot na pravosilnosta na presudata za prekr{okot. Vremeto pominato na izdrùvawe na kaznata zatvor, isto taka, ne se zasmetuva vo vremeto na izre~enata merka (v. ~l. 25 st. 3 ZP).

Vo prekr{o~na postapka moè da se izre~e i posebna merka na bezbednost na pravno lice. Toa e merkata zabrana na vr{ewe na opred-elena dejnost. Ovaa merka na pravnoto lice moè da mu se izre~e ako postoi opasnost so takvata dejnost pravnoto lice povtorno da izvr{i prekr{ok opasen za ìvotot ili zdravjeto na lu|eto ili prekr{ok so koj moè da se nanese imotna {teta na drugo pravno lice ili na gra|a-ni, ili ako pravnoto lice vo poslednite dve godini e kazneto poradi ist ili sli~en prekr{ok. So zakonot so koj se propi{uva prekr{okot,

447

moè da se propi{e zadolìtelno izrekuvawe na merkata zabrana na vr{ewe na opredelena dejnost na pravnoto lice. (v. ~l. 24 st. 2 i 26 ZP)

3. Pravosilnata presuda so koja e izre~ena merkata nadle`niot sud ja dostavuva do nadle`niot organ za izdavawe dozvola ili odobre-nie za vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost, do nadle`nite organi na inspekcijata na trudot vo mestoto na ìveali{teto odnosno pres-tojuvali{teto na osudenoto lice i do pravnoto lice ili druga inst-itucija kade {to osudenoto lice e vraboteno. Nadle`niot sud e dol-èn pravosilnata presuda da mu ja dostavi i na ogranot za vnatre{ni raboti vo mestoto na ìveewe odnosno prestojuvawe na osudenoto lice. Ako pak osudenoto lice pred istekot na vremeto za koe ovaa merka e izre~ena go promeni ìveali{teto odnosno prestojuvali{t-eto, vrz organite za vnatre{ni raboti leì obvrskata za me|usebno izvestuvawe i vnesuvawe na merkata vo kaznena ili druga evidencija.

^len 255

(1) Koga vr{eweto na profesija, dejnost ili dol`nost e

povrzano so dozvola ili odobrenie od nadleèn organ, ovaa merka na bezbednost se izvr{uva so odzemawe na dozvolata odnosno odobren-ieto ili so zabrana na nivno izdavawe za vremeto dodeka trae merkata.

(2) Inspekcijata na trudot, merkata od stav 1 na ovoj ~len ja izvr{uva so prezemawe na dejstvija so koi na osudenoto lice mu se onevozmoùva da vr{i opredelena profesija, dejnost ili dol`nost.

(3) Za izvr{uvawe na merkata, inspekcijata na trudot go izvestuva nadle`niot sud.

________________________ Izvr{uvaweto na merkata na bezbednost zabrana na vr{ewe

profesija, dejnost ili dol`nost se ostvaruva na dva na~ini vo zavisnost od toa za kakva profesija, dejnost ili dol`nost se raboti vo konkretniot slu~aj.

Ako za vr{eweto opredelena profesija, dejnost ili dol`nost e potrebna dozvola ili odobrenie od nadleèn dràven organ ovaa merka na bezbednost se izvr{uva so odzemawe na dozvolata odnosno odobrenieto ili so zabrana na nivno izdavawe dodeka trae merkata. Vo toj slu~aj inspekcijata na trudot prezema dejstvija so koi na osude-noto lice mu se onevozmoùva da vr{i opredelena profesija, dejnost ili dol`nost. Za site prezemeni dejstvija vo vrska so izvr{uvaweto

448

na kaznata inspekcijata na trudot e obvrzana da go izvesti nadle`-{niot sud.

Ako osudenoto lice {to vr{elo opredelena profesija, dejnost ili dol`nost bilo vo raboten odnos merkata na bezbednost se izvr{uva taka {to mu prestanuva rabotniot odnos vo momentot na donesuvaweto na pravosilnata odluka so koja e izre~ena merkata. Vo ovoj slu~aj nadleèn organ za izvr{uvawe na kaznata e pravnoto lice ili druga institucija kade {to osudenoto lice bilo vraboteno.

^len 256

Ako osudenoto lice ja prekr{i zabranata za vr{ewe profesija,

dejnost ili dol`nost }e se kazni za prekr{ok so pari~na kazna od 50.000 denari ili so zatvor do 60 dena.

________________________ Toga{ koga i pokraj zabranata, osudenoto lice i natamu vr{i

opredelena profesija, dejnost ili dol`nost }e bide kazneto za prek-r{ok so pari~na kazna od 50.000 denari ili so kazna li{uvawe od sloboda do 60 dena.

Braweto za poveduvawe na prekro~na postapka go podnesuva organot za vnatre{ni raboti i inspekcijata za trud.

Glava HHIII ZABRANA NA UPRAVUVAWE SO MOTORNO VOZILO

^len 257

(1) Pravosilnata presuda so koja e izre~ena merkata na

bezbednost zabrana na upravuvawe so motorno vozilo nadle`niot sud mu ja dostavuva na izvr{uvawe na podra~nata edinica na Minister-stvoto za vnatre{ni raboti spored mestoto na ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice na koe mu e izre~ena ova merka.

(2) Izvr{uvaweto na merkata na bezbednost od stav 1 na ovoj ~len se sostoi od odzemawe na voza~kata dozvola za upravuvawe so motorno vozilo od odreden vid ili kategorija ili vo zabrana na nejzino izdavawe na osudenoto lice za vremeto za koe mu e izre~ena.

(3) Izre~enata merka na bezbednost zabrana na upravuvawe so motorno vozilo se zapi{uva vo kaznenata evidencija.

(4) Ako liceto sprema koe e izre~ena merkata na bezbednost od stav 1 na ovoj ~len go promeni mestoto na ìveali{teto odnosno

449

prestojuvali{teto, a vremeto za koe ovaa merka e izre~ena ne isteklo, podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za ovaa merka na bezbednost }e go izvesti nadle`niot sud vo mestoto na ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice.

________________________ 1. Ovaa merka se sostoi vo zabrana na upravuvawe so motorno

vozilo na storitelot na krivi~no delo so koe se zagrozuva javniot soobra}aj. Sudot moè da ja izre~e ako najde deka okolnostite pod koi e izvr{eno deloto ili porane{noto kr{ewe na soobra}ajnite propi-si od strana na storitelot pokaùvaat deka e opasno toj da upavuva so motorno vozilo od opredelen vid ili kategorija.

Soglasno izloènata zakonska definicija za izrekuvaweto na ovaa merka e potrebno da bidat ispolneti slednive uslovi:

1. prv uslov e da se raboti za lice koe izvr{ilo krivi~no delo so koe se zagrozuva javniot soobra}aj i

2. krivi~noto delo treba da e izvr{eno pod takvi okolnosti koi spored uveruvaweto na sudot ukaùvaat deka postoi opasnost stor-itelot da upravuva so motorno vozilo od opredelen vidi ili kategorija. Stanuva zbor za sudsko uveruvawe {to treba da se zasniva vrz celosna ocenka na subjektivnite i objektivnite okolnosti na del-oto, a osobeno vrz toa deka storitelot i porano gi kr{el soob-ra}ajnite pripisi.

Pri odlu~uvaweto dali }e ja izre~e ovaa merka na bezbednost sudot }e go zeme predvid i toa dali storitelot po zanimawe e voza~ na motorno vozilo. Smislata na ovaa odredba e da go svrti vnimanieto na sudot deka so izrekuvaweto na ovaa merka sprema profeisonalni voza~i moè zna~itelno da im se zagrozi nivnata materijana polo`ba.

Zabranata na upravuvawe so motorno vozilo se izrekuva na opredeleno vreme koe ne moè da bide pokratko od tri meseci nitu podolgo od pet godini. Nejzinoto traewe zapo~nuva od denot na pravosilnosta na odlukata.

So ogled deka i ovaa merka moè da se izre~e zaedno so kazna, merkite zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe vo zdravstvenata ustanova ili zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda, vrem-eto pominato vo kazneno-popravna ustanova ili vo zdravstvena usta-nova ni ovde ne se presmetuva vo vremetraeweto na ovaa merka.

Zabranata na upravuvawe so motorno vozilo moè da se izre~e zaedno so usloven otpust. Ako storitelot vo toj slu~aj ja prekr{i zabranata sudot moè uslovnata osuda da ja otpovika.

Na pomladi polnoletnici storiteli na krivi~ni dela ovaa merka moè da im se izre~e zaedno so vospitna merka.

450

Ona {to me|utoa treba posebno da se podvle~e e deka ovaa merka moè da se izre~e zaedno i so sudskata opomena kako i kon odluka so koja storitelot se osloboduva od kazna.

2. Merkata na bezbednost zabrana na upravuvawe so motorno vozilo vo prekr{o~na postapka moè da se izre~e vo traewe od tri meseci do edna godina. Ako so zakonot so koj se propi{uva prekr{o-kot poinaku ne e opredeleno, vremeto na traeweto na izre~enata merka te~e od denot na pravosilnosta na presudata za prekr{okot. Vremeto na izdrùvawe na kaznata zatvor ne se zasmetuva vo vremeto na traeweto na izre~enata merka (~l. 25 st. 4 ZP).

3. Za izvr{uvawe na merkata na bezbednost zabrana na upravuvawe so motorno vozilo e nadleèn organot za vnatre{ni rabo-ti spored ìveali{teto odnosno prestojuvali{iteto na osudenikot. Od tie pri~ini nadle`niot sud pravosilnata presuda so koja e izre~-ena merkata ja dostavuva do toj organ.

Ovaa merka se izvr{uva na toj na~in {to na osudenoto lice mu se ovozmoùva upravuvawe so motorno vozilo od odreden vid ili kate-gorija na opredeleno vreme utvrdeno so odlukata i toa bilo so odz-emawe na voza~kata dozvola ili so zabrana na nejzino izdavawe.

Ako osudenoto lice pred istekot na vremeto za koe ovaa merka e izre~ena go promeni ìveali{teto ili prestojuvali{teto, organot za vnatre{ni raboti na ~ija teritorija liceto ìveelo ili prestojuvalo }e go izvesti organot za vnatre{ni raboti vo novoto mesto na ìve-ewe, odnosno prestojuvawe. Ova izvestuvawe e potrebno zaradi zapi-{uvawe na merkata vo evidencii koi zadolìtelno se vodat od organ-ite za vnatre{ni raboti.

^len 258

(1) Merkata na bezbednost zabrana na upravuvawe so motorno

vozilo od odreden vid ili kategorija za lice koe ima stranska voza~ka dozvola za upravuvawe so motorno vozilo ja izvr{uva podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti spored mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo.

(2) Voza~kata dozvola }e mu se vrati na stranecot pri napu-{taweto na teritorijata na Republika Makedonija.

________________________ Dokolku merkata mu e izre~ena na stranec izvr{uvaweto ne

moè da se ostvari nitu na eden od navedenite na~ini za{to na stra-nec ne moè da mu se zabrani upravuvawe so motorno vozilo nadvor od teritorijata na na{ata dràva, nitu pak so odluka na na{ sud moè da

451

se obvrze nadleèn organ na stranska dràva da ne izdade voza~ka dozvola. Vo ovoj slu~aj organot za vnatre{ni raboti spored mestoto na izvr{uvaweto na krivi~noto delo na stranecot komu mu e izre~ena merkata moè da mu ja odzeme voza~kata dozvola na opredeleno vreme, ili da vnimava (da vr{i postojana kontrola) da ne dojde do nejzino koristewe na teritorijata na Republika Makedonija.

Privremeno odzemenata dozvola, podra~nata edinica na Minis-terstvoto za vnatre{ni raboti: 1. moè da mu ja vrati na stranecot pri napu{taweto na teritorijata na Republika Makedonija, 2. da mu ja dostavi na pograni~nata podra~na edinica za vnatre{ni raboti koja }e mu ja vrati pri napu{taweto na na{ata teritorija i, 3. da mu ja dostavi na soodveten organ {to ja izdal voza~kata dozvola na strans-kata dràva, za da mu ja vrati po napu{taweto na na{ata dràva.

Glava HHIV ODZEMAWE NA PREDMETI

^len 259

(1) Pravosilnata odluka so koja e izre~ena merkata na bezbe-

dnost odzemawe na predmeti koi se upotrebni ili bile nemeneti za izvr{uvawe na krivi~no delo ili nastanale so izvr{uvawe na krivi~no delo ja izvr{uva sudot opredelen so zakon na na~in kako {to e opredeleno vo samata odluka, so uni{tuvawe ili so otstapuvawe na predmetite na dràven organ ili so prodavawe na predmetite, ili so predavawe vo soodveten muzej, ako predmetite spored svojata priroda ne se nameneti za prodavawe.

(2) Uni{tuvaweto na odzemenite predmeti go izvr{uva sudot koj ja donel odlukata vo prv stepen vo prisustvo na javen obvinitel i inspektorot za izvr{uvawe na sankciite.

(3) Odredbata od stavot 2 se primenuva i vo postapkata za predavawe na odzemenite predmeti vo soodveten muzej.

(4) Proda`bata na predmetite od stav 1 na ovoj ~len se vr{i spored propisite na izvr{nata postapka.

________________________ 1. Ovaa merka na bezbednost se sostoi vo odzemawe na predmeti

{to bile upotrebeni ili bile nemeneti za izvr{uvawe na krivi~no delo ili {to nastanale so izvr{uvaweto na krivi~noto delo.

a) Izvr{uvaweto na ovaa merka od strana na sudot e fakul-tativno, a uslovite za nejzinoto izrekuvawe zavisat od toa dali naved-

452

enite predmeti se vo sopstvenost na storitelot na krivi~noto delo ili vo sopstvenost na drugi lica.

Predmetite koi se vo spostvenost na storitelot na krivi~noto delo moàt da se odzemat pod slednive uslovi:

- Ako bile upotrebeni ili nameneti za izvr{uvawe na krivi~no delo. Takvi predmeti se na primer: pi{tol, no`, sekira, hemiski sredstva, razni alati i nekoi premeti za sekojdnevna upotreba.

- Ako nastanale so izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Takvi se, na primer: falsifikuvani pari ili ispravi, neovlasteno proizvedena droga ili psihotropni supstanicii i sl.

Uslovite pod koi moàt da se odzemat predmetite bez ogled na toa dali se vo sopstvenost na storitelot ili na treto lice sî da se raboti za:

- Predmeti za koi postoi opasnost povtorno da bidat upotrebeni za izvr{uvawe krivi~no delo,

- Predmeti ~ie odzemawe go baraat interesite na op{tata bezbednost, a toa se onie {to se nao|aat vo slobodna proda`ba so ~ija upotreba moè da se dovede vo opasnost ìvotot na lu|eto i sigur-nosta na imotot, i

- Predmetite ~ie odzemawe go baraat pri~ini od moralna priroda, a toa se onie koi negativno vlijaat vrz eti~kite ~uvstva na gra|anite kako na primer: pornografski publikacii i filmovi, pred-meti za seksualno iìvuvawe i sl.

So odzemaweto na site predmeti ne se dopira vo pravoto na treti lica na nadomest na {teta koja moè da se bara od storitelot. (v. ~l. 68 KZ i 107 ZKP)

b) Odzemaweto na premeti moè da bide i obligatorna merka toga{ koga toa izri~no e propi{ano kaj poedini inkriminacii od posebniot del na KZ. Takov slu~aj postoi, na primer, kaj krivi~nite dela: falsifikuvawe pari (~l. 268 KZ), pravewe, nabavuvawe ili otu|uvawe sredstva za falsifikuvawe (~l. 271 KZ), primawe potkup (~l. 357), proizvodstvo, pu{tawe vo promet {tetni prehrambeni i drugi produkti (~l. 213 KZ), nedozvolena trgovija (~l. 277 KZ), neovlasteno proizvodstvo i pu{tawe vo promet narkoti~ni drogi, psihotropni supstancii i prekurzori (~l. 215 KZ), i sl.

Predmetite {to spored krivi~niot zakonik moraat da se odze-mat, }e se odzemat i koga krivi~nata postapka ne }e se zavr{i so pres-uda so koja obvinetiot se oglasuva za vinoven, ako toa go baraat inter-esite na op{tata bezbednost ili pri~inite na moralot (~l. 485 ZKP).

Odzemaweto na predmeti e merka na bezbednost koja moè da se izre~e samo so kazna, uslovna osuda ili sudska opomena kako i so pre-suda so koja storitelot se osloboduva od kazna, a za namaleno

453

presmetlivi storiteli i zaedno so merkata na bezbednost zadol`-itelno ~uvawe i lekuvawe vo zdravstvena ustanova ili zadolìtelno lekuvawe na sloboda. Ovaa merka moè da se izre~e i na pomladi polnoletnici pokraj vospitna merka.

2. Vo prekr{o~na postapka, merkata na bezbednost odzemawe na predmeti, moè da se izre~e i koga na storitelot na prekr{okot mu e izre~ena prekr{o~na opomena (v. ~l. 25 st. 5).

3. Pravosilnata presuda so koja e izre~ena merkata odzemawe na predmeti koi se upotrebeni ili bile nameneti za izvr{uvawe na krivi~no delo ili nastanale so izvr{uvawe na krivi~no delo ja izvr{uva nadle`niot sud na na~in {to e opredelen vo presudata.

Samiot na~in na izvr{uvawe zavisi od prirodata na predmetite {to treba da se odzemat. Vo toj pogled postojat slednive mo`nosti:

- Odzemenite predmeti moàt da se uni{tat toga{ koga toa go baraat interesite na op{tata sigurnost ili pri~inite na moralot. Uni{tuvaweto na odzemenite predmeti go izvr{uva sudot koj ja donel odlukata vo prv stepen vo prisustvo na javen obvinitel i inspektorot za izvr{uvawe na sankciite.

- Odzemenite predmeti moàt da mu se otstapat na dràven organ.

- Odzemenite predmeti moàt da se prodadat spored odredbite na Zakonot za izvr{nata postapka (v. ~l.69-90 ZIP).

- Odzemenite predmeti moàt da mu se predadat na soodveten kriminalisti~ki muzej toga{ koga ukaùvaat na specifi~en na~in na nivnata izrabotka ili upotreba pri izvr{uvaweto na krivi~noto delo. I vo ovoj slu~aj izvr{uvaweto go vr{i sudot koj ja donel odlukata vo prv stepen vo prisustvo na javen obvinitel i inspektorot za izvr{uvawe na sankciite.

4. Dobra praktika e sudovite kako najekonomi~no i najsoodvetno mesto za ~uvawe na odzemenite predmeti da gi koristat kazneno-popravnite ustanovi koi imaat obezbedeni parking placevi i slobo-dni povr{ini i zatvoreni prostori vo koi moàt da se ~uva re~isi sekakov vid predmeti, vklu~itelno i ìva stoka, osven onie koi se podlo`ni na rasipuvawe.

^len 260

(1) Parite dobieni od proda`bata na odzemenite predmeti vo

postapkata za izvr{uvawe na merkata na bezbednost se vnesuvaat vo Buxetot na Republika Makedonija.

454

(2) Sredstvata od stav 1 na ovoj ~len vo visina od 50% se koristat kako namenski sredstva za izgradba, opremuvawe i osovre-menuvawe na uslovite za rabota na ustanovite i pravosudnite organi

________________________ Sredstvata dobieni od proda`bata na odzemenite predmeti se

prihod na Buxetot na Republika Makedonija. Del od tie sredstva so vo visina od 50% se koristat kako namenski sredstva, soglasno Programata za izgradba, opremuvawe i osovremenuvawe na uslovite za rabota vo kazneno-popravnite ustanovi i sudovite.

Glava HHV PROTERUVAWE NA STRANEC OD ZEMJATA

^len 261

(1) Pravosilnata presuda so koja e izre~ena merkata na bezbed-

nost proteruvawe na stranec od zemjata, izvr{niot sudija mu ja dostavuva na izvr{uvawe na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.

(2) Merkata na bezbednost od stav 1 na ovoj ~len se izvr{uva spored odredbite na Zakonot za dvièwe i prestoj na stranci.

________________________ 1. Proteruvaweto na stranec od zemjata e merka koja moè da se

izre~e na stranec koj go zloupotrebil prestojot vo Republika Maked-onija so toa {to izvr{il krivi~no delo.

Izrekuvaweto na ovaa merka e fakultativno dokolku sudot oceni deka prestojot na stranec vo na{ata zemja bi bil {teten so ogled na pobudite od koi e storeno krivi~noto delo, na~inot na izvr-{uvaweto na deloto i drugite okolnosti {to ukaùvaat na nepoèl-nosta na negoviot natamo{en prestoj vo zemjata.

Proteruvawe na stranec od zemjata moè da se izre~e samo ako na stranecot za storenoto krivi~no delo mu e izre~ena kazna ili uslovna osuda, a na pomladi polnoletni storiteli zaedno so izre~ena vospitna merka.

Proteruvaweto moè da bide izre~eno za vreme od edna do deset godini ili zasekoga{. Koga ovaa merka e izre~ena vo opredeleno traewe toga{ vremeto na traeweto na proteruvaweto se smeta od denot na pravosilnosta na odlukata, so toa {to vremeto pominato vo kazneno-popravna ustanova ne se zasmetuva vo vremetraeweto na ovaa merka.

2. Merkata na bezbednost proteruvawe na stranec vo prekr{o~na postapka moè da se izre~e vo traewe od {est meseci do dve godini.

455

Vremeto na traewe na izre~enata merka te~e od denot na pravosilnosta na presudata za prekr{okot. Vremeto pominato na izdrìvaweto na kaznata zatvor ne se zasmetuva vo vremeto na traewe-to na izre~enata merka (~l. 25 st. 6 ZP). Za razlika od drugite merki na bezbednost koi vo prekr{o~na postapka moàt da se izre~at samo koga na storitelot mu e izre~ena kazna za pekr{ok, ovaa merka moè da se izre~e i toga{ koga na storitelot mu e izre~ena i prekr{o~na opomena (v. ~l. 25 st. 1 ZP).

3. Izvr{uvaweto na merkata na bezbednost proteruvawe na stra-nec od zemjata e vo nadle`nost na organot za vnatre{ni raboti komu {to nadle`niot sud mu ja dostavil pravosilnata presuda so koja e izre~ena. Organot za vnatre{ni raboti merkata ja izvr{uva spored odredbite na Zakonot za dvièwe i prestoj na stranci.

Na stranec na kogo mu e izre~ena merka na bezbednost proter-uvawe od Republika Makedonija, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti so re{enie go utvrduva rokot vo koj e dolèn da ja napu{ti dràvata. @albata protiv re{enieto ne go odlaga negovoto izvr{uvawe. (~l. 33 ZDPS).

Stranecot koj nema da ja napu{ti teritorijata na Republika Makedonija vo opredeleniot rok, ovlastenoto lice na Minister-stvoto za vnatre{ni raboti }e go sprovede do dràvnata granica ili do diplomatsko-konzularnoto prestavni{tvo na dràvata ~ii dràv-janin e, ili }e bide sproveden do dràvnata granica i predaden na pretstavnicite na stranskata dràva ~ii dràvjanien e (~l. 35 ZDPS).

Vo slu~aj na pritvorawe na maloleten stranec koj do{ol vo Republika Makedonija bez vaè~ka patna isprava ili bez znaewe, odnosno dozvola na negovite zakonski zastapnici, obezbeduvawe i sredstva za izdrùvawe, ili ne postapi spored propisite na Republ-ika Makedonija, ovlastenite slu`beni lica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti vedna{ go izvestuvaat diplomatsko-konzularnoto prestavni{tvo na dràvata ~ii dràvjanin e, a dokolku e dràvjanin na sosedna dràva se vra}a vo mati~nata zemja. Ako maloletniot stranec od objektivni pri~ini ne moè da se predade na organot na dràvata ~ii dràvjanin e, }e se smesti vo prifatili{te za stranci (~l. 36 ZDPS).

Dokolku na stranecot mu bila izre~ena kazna li{uvawe od sloboda najprvin se izdrùva kaznata, a potoa mu se opredeluva vrem-enski rok vo koj mora da ja napu{ti zemjata. Ako osudenoto lice nama patni ispravi organot za vnatre{ni raboti dolèn e istite da mu gi obezbedi u{te za vremeto na izvr{uvaweto na kaznata.

456

Tro{ocite {to nastanuvaat od prisilnoto otstranuvawe na stranecot pa|aat na negov tovar. Dokolku stranecot nema sredstva, tro{ocite pa|aat na tovar na Buxetot na Republika Makedonija (~l. 37 ZDPS).

G. ODZEMAWE NA IMOTNATA KORIST PRIBAVENA SO

KRIVI^NO DELO

Glava HHVI POSTAPKA ZA ODZEMAWE NA IMOTNATA KORIST

^len 262

(1) Pravosilnata presuda so koja e odzemena imotnata korist

pribavena so krivi~no delo ja izvr{uva nadle`niot sud. (2) Postapkata za odzemawe na imotnata korist pribavena so

krivi~no delo se sostoi vo samoto odzemawe na imotnata korist, spored propisite na izvr{nata postapka.

________________________ 1. Odzemaweto na imotnata korist ne e krivi~na sankcija, tuku

specifi~na krivi~nopravna merka predopredelena od moralno nepri-fatliviot stav - bilo komu da mu se dozvoli da se zbogati so protiv-pravno zdobiena imotna korist. Ili, spored ~l. 97 st. 1 KZ, nikoj ne moè da ja zadrì posrednata ili neposrednata imotna korist prib-avena so krivi~no delo (nikoj ne smee da se zbogati preku izvr{uvawe na krivi~no delo).

Odzemawe na imotnata korist sudot moè da izre~e vo presudata so koja obvinetiot se oglasuva za vinoven, vo re{enieto za sudska opomena ili vo re{enieto za primena na vospitna merka, kako i vo re{enieto so koe se izrekuva merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova i zadol`-itelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda. Vo izrekata na presudata ili na re{enieto sudot }e navede koj predmet odnosno pari~en iznos se odzema (~l. 490 st. 1 i 2 ZKP). Koga vo uslovnata osuda e opredeleno deka kaznata }e se izvr{i ako osudenikot ne ja vrati imotnata korist, ne ja nadomesti {tetata ili ne ispolni drugi obvrski, sudot {to ja sudel vo prv stepen }e povede postapka za otpovikuvawe na uslovnata osuda na predlog od ovlasteniot tuìtel, a moè i po slu`bena dol`nost (~l. 494 st. 1 ZKP).

Odzemaweto na imotnata korist pribavena so krivi~no delo se utvrduva vo krivi~na postapka po slu`bena do`nost, bez ogled na toa dali nekoj pretrpel {teta so izvr{uvaweto na krivi~noto delo i

457

dali o{teteniot se pridruìl kon krivi~nata postapka so svoeto o{tetno barawe. Me|utoa, ako o{teteniot stavil imotnopravno barawe vo pogled na vra}aweto na predmetite pribaveni so krivi~-noto delo, odnosno vo pogled na iznosot {to i odgovara na vrednosta na predmetite, imotnata korist }e se utvrduva samo vo onoj del koj ne e opfaten so imotnopravnoto barawe (~l. 486 st 1 i 3 ZKP). Ako utv-rduvaweto na visinata na imotnata korist bi bilo svrzano so nesra-zmerni te{kotii ili so zna~itelno odolùvawe na postapkata, sudot ova }e go stori po slobodna ocenka (~l. 488 ZKP).

2. Neposrednata postapka za odzemaweto na imotnata korist pribavena so krivi~no delo se sproveduva soglasno Zakonot za izvr-{na postapka. Imeno, prvostepeniot sud koj ja donel odlukata po slu-`bena dol`nost ja poveduva postapkata za odzemaweto, pri {to odlu-kata za izvr{uvawe se dostavuva do mesno nadle`niot sud. Koga se raboti za nedvi`ni predmeti odlukata za izvr{uvawe se dostavuva do sudot kade {to se nao|a nedvi`nosta, a koga se raboti za podvi`ni predmeti, mesno nadleèn e sudot spored mestoto na ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na liceto sprema koe e izre~ena merkata, odnosno sudot kade {to se nao|aat predmetite.

Koga doa|a predvid odzemawe na imotna korist, sudot po slu`b-ena dol`nost soglasno odredbite {to vaàt za izvr{nata postapka, }e opredeli privremeni merki na obezbeduvawe. Vo takov slu~aj soglasno vaàt odredbite na ~l. 105 st. 2 i 3 ZKP (~l. 489 ZKP).

Odzemaweto na imotnata korist se izvr{uva na na~in {to od storitelot }e se odzemat (plenat) parite, predmetite od vrednost, imotot i druga imotna korist pribavena so krivi~no delo, a ako odz-emaweto (plenuvaweto) ne e mo`no, storitelot }e se obvrze da plati pari~en iznos {to odgovara na pribavenata imotna korist. Imotnata korist pribavena so krivi~noto delo se odzema i od licata na koi e prenesena ako ne znaele, a moèle ili bile dol`ni da znaat deka e pribavena so krivi~no delo. Predmetite {to se proglaseni za spom-enici na kulturata, arhivski ili bibliote~en materijal ili prirod-ana retkost, kako i onie za koi o{teteniot e li~no vrzan, se odzemaat od treti lica, bez ogled na toa {to ne znaele ili ne moèle nitu bile dol`ni da znaat deka se pribaveni so krivi~no delo (~l. 98 KZ).

Za za{titata na o{teteniot v. ~l. 99 KZ.

^len 263

Ako izvr{uvaweto na ovaa pravna merka se sostoi vo odzemawe

na pari ili vo proda`ba na predmeti, parite odnosno ostvarenite

458

sredstva od proda`bata na predmetite se vnesuvaat vo Buxetot na Republika Makedonija.

________________________ So izvr{uvaweto na krivi~noto delo moè da bide o{teteno

opredeleno fizi~ko ili pravno lice, a isto taka i zaednicata kako celina. Mo`ni se me|utoa, situacii koga ne e poznato ili ne postoi fizi~ko ili pravno lice {to e o{teteno so krivi~noto delo, ili liceto ne postavilo barawe za o{tetuvawe, ili pak imotnata korist go naminuva imotno-pravnoto barawe. Samo vo tie slu~ai, imotnata korist ostvarena so krivi~noto delo í pripa|a na dràvata i se vnesuva vo Buxetot na Republika Makedonija.

D. IZVR[UVAWE NA VOSPITNI MERKI

Glava HHVII OP[TI ODREDBI

^len 264

(1) Odredbite na ovaa glava se primenuvaat na maloletni lica

storiteli na krivi~ni dela na koi im e izre~ena vospitna merka. (2) Odredbite na ovaa glava se primenuvaat i na pomladi

polnoletni lica na koi im e izre~ena vospitna merka i vo odnos na koi se izvr{uva vospitnata merka.

________________________ Odredbite od ovaa glava nao|aat primena vo izvr{uvaweto na

vospitnite merki izre~eni na maloletnite i pomladi polnoletni lica. (v. ~l. 72 KZ).

^len 265

Celta na izvr{uvaweto na vospitnite merki e so za{tita,

pomo{ i nadzor, obrazovanie i vospituvawe na maloletnite lica storiteli na krivi~ni dela, da se obezbedi pravilen razvoj na nivnata li~nost.

________________________ Odredbata nepotrebno go parafrazira ~l. 73 KZ vo koj se veli:

Celta na vospitnite merki (i na maloletni~kiot zatvor) e so davawe za{tita i pomo{ na maloletnite storiteli na krivi~ni dela, so vr{ewe nadzor nad niv, so nivno stru~no osposobuvawe i so razvivawe na nivnata li~na odgovornost, da se obezbedi nivno vospituvawe, prevospituvawe i pravilen razvoj.

459

^len 266

(1) Pri izvr{uvaweto na vospitnite merki, postapuvaweto so

maloletnite lica mora da bide humano i dostoinstveno, da odgovara na vozrasta, stepenot na du{evnata razvienost i na sposobnostite i naklonostite na maloletnoto lice, kaj maloletnite lica da se razviva ~uvstvoto na li~na odgovornost i da se pottiknuvaat i samite da u~estvuvaat vo svoeto vospituvawe i prevospituvawe.

(2) Na maloletnite lica im se obezbeduvaat uslovi za osnovno i sredno vospitanie i obrazovanie i za stru~no osposobuvawe.

________________________

Site generalni na~ela istaknati vo glava I i II ZIS ednakvo i vo celost vaàt i za izvr{uvaweto na vospitnite merki. Ona {to vo ovaa odredba me|utoa dobiva posebno na~elno zna~ewe e deka postapuv-aweto sprema maloleltnite lica storiteli na krivi~ni dela mora da odgovara na nivnata vozrast, stepenot na du{evnata razvienost i na sposobnostite i naklonostite na maloletnikot.

Vo pogled na obvrskata za sozdavawe uslovi za osnovno i sredno vospituvawe i obrazovanie i stru~no osposobuvawe v. objasnuvawa na ~l. 217 i 218.

^len 267

(1) Izvr{uvaweto na vospitnite merki e itno. (2) Vospitnite merki se izvr{uvaat vedna{ po pravosilnosta

na sudskata odluka so koja se izre~eni, koga ne postojat pre~ki za nivno izvr{uvawe.

(3) Izvr{uvaweto na vospitnite merki moè da se odloì samo vo slu~aj i pod uslovi predvideni so ovoj zakon.

________________________ Na~eloto na itnost vo postapkata na izvr{uvawe na vospitnite

merki e predopredeleno od karakteristikite na vospitnite merki, osobinite na maloletnite lica i potrebata za brzo otstranuvawe na nepovolnite etiolo{ki faktori na nivnoto delinkventno odnesu-vawe. Vo funkcija na toa na~elo e i odredbata deka vospitnite merki se izvr{uvaat vedna{ po pravosilnosta na odlukata so koja se izre-~eni i deka tie moàt da se da se odloàt samo pod uslovite od ~l. 86 ZIS.

460

^len 268

(1) Sudot {to ja donel odlukata so koja e izre~ena vospitnata

merka, ako samiot ne e nadleèn za izvr{uvawe na odlukata, e dolèn vedna{ po pravosilnosta da mu ja dostavi na nadle`niot sud. Zaedno so odlukata prvostepeniot sud }e dostavi i izvod od mati~nata kniga na rodenite, svidetelstvoto, podatoci dali maloletnoto lice i porano vr{elo krivi~ni dela i kako zavr{ile postapkite, podatoci za zdravstvenata sostojba na maloletnoto lice, socijalna i psiholo{ka anamneza i drugi podatoci od ispituvaweto na li~nosta na maloletnikot.

(2) Nadle`niot sud izvr{nata odluka so drugite podatoci od stav 1 na ovoj ~len ja upatuva na izvr{uvawe do centarot za socijalni raboti, koj, so ogled na vidot na vospitnata merka, samiot ja izvr{uva vospitnata merka, vr{i socijalen nadzor nad izvr{uvaweto na vospitnata merka ili maloletnoto lice go upatuva vo soodvetnata zavodska ustanova.

(3) Za podgotovkata i za po~etokot na izvr{uvawe na vospitnata merka centarot za socijalni raboti gi izvestuva roditelite odnosno staratelot na maloletnoto lice i nadle`niot sud.

________________________ Odredbata go opredeluva nadle`niot organ za izvr{uvawe na

vospitnata merka. Dokolku sudot koj ja donel odlukata vo prv stepen samiot ne e nadleèn, odlukata ja dostavuva od nadle`niot sud spored mestoto na ìveli{te odnosno prestojuvali{te na maloletnoto lice. So odlukata se dostavuva i izvod od mati~nata kniga na rodeni, svidet-elstvoto, podatoci za porane{nata osuduvanost, podatoci za zdravs-tvenata sostojba na maloletnoto lice, socijalna i psiholo{ka anamneza i drugi podatoci od ispituvaweto na li~nosta na malolet-nikot.

Vo natamo{nata postapka na izvr{uvawe, odlukata so drugite podatoci nadle`niot sud ja dostavuva do centarot za socijalni raboti, spored mestoto na ìveali{te odnosno prestojuvali{te na malolet-noto lice, koj vo zavisnost od vidot na merkata, samiot ja izvr{uva, vr{i socijalen nadzor ili maloletnoto lice go upatuva so soodvetna zavodska ustanova.

Za po~etokot i podgotovkite na izvr{uvawe na vospitnata merka, centarot za socijalni raboti gi izvestuva roditelite odnosno staratelot na maloletnoto lice i nadle`niot sud.

461

^len 269

Za izvr{uvaweto na vospitnite merki nadle`ni se da postapu-

vaat nadle`niot sud i centarot za socijalni raboti spored mestoto na ìveali{eto odnosno prestojuvali{teto na maloletnoto lice sprema koe se izvr{uva vospitnata merka.

________________________ Za mesnata nadle`nost na sudot {to ja vodi postapkata i izvr{-

uvaweto na izre~enata vospitna merka sprema maloletni i pomladi polnoletni storiteli na krivi~ni dela v. ~l. 450 i 451 ZKP.

^len 270

Tro{ocite na izvr{uvaweto na vospitnata merka gi snosi

organot odnosno ustanovata {to ja izvr{uva vospitnata merka, dokolku so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

^len 271

(1) Licata koi se dol`ni da go izdrùvaat maloletnoto lice

snosat del od tro{ocite za izvr{uvawe na vospitnata merka vo visina od edna tretina od li~nite primawa ako so toa ne se zagrozuva izdrùvaweto na semejstvoto.

(2) Visinata na delot na tro{ocite od stav 1 na ovoj ~len i na~inot na nivnoto pla}awe go opredeluva sudot vo odlukata so koja e izre~ena vospitnata merka, imaj}i ja predvid imotnata sostojba na liceto.

(3) Iznosot na sredstvata od stav 1 na ovoj ~len se uplatuva vo Buxetot na Republika Makedonija.

________________________ Odredbata koja, slobodno moè da se kaè, pretstavuva neus-

pe{no modificiran oblik na ~l. 254 ZIS od 1979 godina, dosega nik-oga{ ne zaìveala vo praktikata. So takvata praktika, vpro~em, napolno se soglasuvame, za{to ovaa odredba proklamira na~elo koe e vo direktna spotivnost so na~eloto na besplatno izdrùvawe na kaz-nata za polnoletni lica, kako i so na~eloto na subjektivna odgovor-nost za storenoto krivi~no delo.

462

^len 272

(1) Stru~no-instruktorski nadzor nad izvr{uvaweto na

vospitnite merki vr{i Direkcijata i Republi~kiot zavod za socij-alni dejnosti.

(2) Sudski nadzor na izvr{uvaweto na vospitnite merki vr{i nadle`niot sud.

________________________ Stru~no instruktorskiot nadzor nad izvr{uvaweto na

vospitnite merki go vr{i Direkcijata za izvr{uvawe na sankciite (vidi ~l. 74) i Republi~kiot zavod za socijalni dejnosti.

Republi~kiot zavod za socijalni dejnosti e ustanova za prou~uvawe na socijalnite pojavi i problemi i unapreduvawe na socijalnite dejnosti koja ja osnova Vladata na Republika Makedonija. Ovaa ustanova go vr{i stru~no instruktorskiot nadzor samo vrz izvr{uvaweto na vospitnata merka upatuvawe vo vospitna ustanova. Za izvr{eniot nadzor i drugite obvrski i zada~i od svojata nadle`-nost, soglasno ~l. 89 ZSZ podnesuva godi{en izve{taj do Minister-stvoto a tgrud i socijalna politika.

Sudskiot nadzor e vo delokrugot na rabotite na nadle`niot sud za izvr{uvawe na vospitnite merki. Vo ovaa smisla vo ~l. 476 ZKP e vnesena op{ta odredba vo koja se veli: 1. Upravata na ustanovata vo koja se izvr{uva vospitnata merka sprema maloletnik e dol`na sekoi {est meseci do sudot {to ja izrekol vospitnata merka da dostavi izve{taj za povedenieto na maloletnikot. Sudijata za maloletnici na toj sud moè i samiot da gi posetuva maloletnicite smesteni vo ustanovata. 2. Sudijata za maloletnici moè preku centarot za socija-lni raboti da pribavi izvestuvawe za izvr{uvaweto na drugite vospi-tni merki, a moè da opredeli toa da go stori i opredeli stru~en rab-otnik (socijalen rabotnik, defektolog i drugo), ako go ima vo sudot.


Glava HHVIII IZVR[UVAWE NA DISCIPLINSKITE MERKI 1. Upatuvawe vo disciplinski centar za maloletnici

^len 273

(1) Vospitnata merka upatuvawe vo disciplinski centar za

maloletnici se izvr{uva vo disciplinski centar za maloletnici (vo natamo{niot tekst: centar za maloletnici)

463

(2) Centarot za maloletnici od stav 1 na ovoj ~len se osnova so akt na Vladata na Republika Makedonija.

(3) Vospitnata merka od stav 1 na ovoj ~len moè da se izvr{uva i vo postojnite prifatili{ta, internati i drugi obrazovni ustanovi i ustanovi za rabota so mladinata, ako vo niv vo slobodnoto vreme se organizira disciplinski centar za maloletnici vo mestoto na ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na maloletnoto lice.

(4) Vo koi ustanovi od stav 3 na ovoj ~len }e se organizira centar za maloletnici opredeluva ministerot za trud i socijalna politika vo soglasnost so ministerot za obrazovanie.

________________________ 1. Upatuvaweto vo disciplinski centar pretstavuva vospitna

merka od institucionalen karakter. Ovaa merka se izrekuva koga sudot }e oceni deka e potrebno so primena na soodvetni kratkovrem-eni tretmanski aktivnosti da se vr{i vlijanie vrz li~nosta i povedenieto na maloletnikot zaradi usoglasuvawe na negovoto poved-enie so pravnite i op{testvenite o~ekuvawa.

Vo zavisnost od potrebnite na maloletniot storitel upatuva-weto vo disciplinski centar moè da se javi vo tri varijanti. Imeno sudot moè da go upati maloletnikot vo disciplinski centar:

a) na opredelen broj ~asovi vo prazni~nite denovi i toa najmnogu do ~etiri prazni~ni dena ednopodrugo,

b) na opredelen broj ~asovi vo tekot na denot, no najmnogu eden mesec,

v) na neprekinat prestoj za opredelen broj denovi, no ne pove}e od dvaeset dena.

Na maloletniot delinkvent moè da mu se izre~e samo edna od navedenite varijanti na upatuvawe vo disciplinski centar i toa mora da bide navedeno vo sudskata odluka. Pritoa sudot mora da vodi smetka zaradi izvr{uvaweto na merkata, maloletnikot da ne izostane od re-dovnata nastava ili od rabota.

Prestojot vo disciplinski centar se koristi za sproveduvawe na odnapred programiran tretman {to vo prv red se sostoi vo vospitna rabota so malolentikot. Takviot tretman ima za cel preku kratkovre-meni vospitni i obrazovni dejnost da se izdejstvuva razvivawe na ~uv-stvoto na li~na odgovornost na maloletnikot koja {to vodi kon kori-girawe na negovite postapki. Za taa cel maloletnikot se angaìra vrz u~ewe, vr{ewe korisni rabotni aktivnosti soodvetni na negovata vozrast i individualni sposobnosti. Vo disciplinskiot centar malo-letnikot }e bide angaìran na raboti koi odgovaraat na negovata fizi~ka sila.

464

Po izvr{uvaweto na merkata upatuvawe vo disciplinski centar moè da se nadovrze merkata zasilen nadzor od strana na centarot za socijalni raboti (v. ~l. 77 st. 5 KZ). Do vakva situacija koja {to pra-kti~no zna~i izrekuvawe na maloletnikot dva vida vospitni merki, moè da dojde toga{ koga negoviot prestoj vo disciplinskiot centar se pokaàl nedovolen za postignuvawe na o~ekuvanite korekcii vo ne-govoto povedenie.

Merkata nema da se izvr{i dokolku od pravosilnosta na odlu-kata so koja e izre~ena izminale pove}e od {est meseci, a nejzinoto izvr{uvawe ne zapo~nalo (v. ~l. 85 st. 2 KZ).

2. Disciplinskite centri se osnovaat so akt na Vladata na Republika Makedonija.

3. Disciplinskite centri vo koi se izvr{uva ovaa merka treba da bidat posebni, samostojni ustanovi formirana tokmu za ovaa namena. Toga{ koga, kako {to e slu~aj vo na{ata zemja takva ustanova ne e osnovana, za izvr{uvawe na merkata moè uspe{no da posluàt i postojnite prifatili{ta, internati, i drugi obrazovni ustanovi za rabota so mladinata {to adekvatno prostorno i kadrovski se oprem-eni i se nao|aat vo mestoto na ìveewe odnosno prestojuvawe na malo-letnikot.

Disciplinskite centri ne moàt da bidat vo sostav na kazneno-popravni ili vospitno-popravni ustanovi.

4. Koi od navedenite ustanovi gi ispolnuvaat navedenite uslovi za funkcionirawe kako disciplinski centri, odlu~uva ministerot za trud i socijalna politika vo soglasnost so ministerot za obrazovanie.

^len 274

(1) Po priemot na odlukata centarot za socijalni raboti vo

dogovor so centarot za maloletnici dolèn e vo rok od 10 dena da go povika maloletnoto lice zaedno so roditelite vo opredelen den i ~as da se javi vo centarot za maloletnici zaradi izvr{uvawe na disciplinskata merka.

(2) Roditelite ili staratelot se dol`ni da obezbedat redovno doa|awe na maloletnoto lice vo centarot za maloletnici.

(3) Ako maloletnoto lice ne se javi vo opredelenoto vreme vo centarot za maloletnici, ne doa|a redovno ili prestane da doa|a, centarot za maloletnici za toa }e go izvesti centarot za socijalni raboti i nadle`niot sud.

________________________

465

1. Odlukata so koja ja izrekol merkata upatuvawe vo discip-linski centar za maloletnici, vo rok od 3 dena po nejzinata pravosi-lnost, odnosno izvr{nost, prvostepeniot sud ja dostavuva na izvr{u-vawe do centarot za socijalni raboti. Vospitnata merka zapo~nuva da se izvr{uva so javuvaweto na maloletnoto lice vo, so odlukata na sudot ozna~eniot, disciplinski centar. Za navremenoto javuvawe vo centarot se griì centarot za socijalni raboti. Po priemot na sudskata odluka so koja e izre~ena merkata i vo dogovor so centarot, centarot za socijalni raboti e dolèn vo rok od deset dena da go povika maloletnikot zaedno so roditelite vo opredelen den i ~as da se javi vo centarot.

2. Za natamo{noto redovno doa|awe na maloletnikot vo centarot se griàt negoviot roditel, posvoitel ili staratel.

3. Ako poradi propu{tawe na nivnata obvrska maloletnikot ne se javi na vreme vo centarot, toa go pravi neredovno ili sosema prestanal da doa|a vo nego, obvrska na centarot e za toa da go izvesti centarot za socijalni raboti ili nadle`niot sud.

Odbegnuvaweto na maloletnikot da se javuva vo disciplinkiot centar moè da bide osnov za izrekuvawe na druga merka.

^len 275

(1) Upatuvaweto na maloletnoto lice vo centarot za malolet-

nici vo prazni~ni denovi i na opredelen broj ~asovi vo denot se izvr{uva vo vreme od 08 do 20 ~asot vo slobodnoto vreme na malol-etnoto lice.

(2) Upatuvaweto na maloletnoto lice vo centarot za malolet-nici na neprekinat prestoj na opredelen broj denovi se izvr{uva vo vreme koga maloletnoto lice e slobodno. Ovaa merka se izvr{uva i koga maloletnoto lice e rabotno angaìrano pri {to toa pro-dolùva da go posetuva u~ili{teto ili da odi na rabota, a od centarot za maloletnici mu e obezbedena ishrana i smestuvawe.

________________________ 1. Vospitnata merka upatuvawe vo disciplinski centar vo

prazni~ni denovi i na opredelen broj ~asovi vo denot se izvr{uva vo vremeto od 08 do 20 ~asot vo slobodnoto vreme na maloletnoto lice. Odlukata koj del od slobodnoto vreme }e mora da se pomine vo Dis-ciplinskiot centar, treba da se donese vo konsultacija so centarot za socijalni raboti, maloletnikot i negovite roditeli.

2. Maloletnikot koj e upaten vo disciplinski centar na nepre-kinat prestoj na opredelen broj denovi prodolùva da ja sledi

466

nastavata vo u~ili{teto taka {to vo centarot go pominuva samo slobodnoto vreme. Rabotno angaìranite maloletnici isto taka prod-olùvaat da odat na rabota, a vo centarot im se obezbeduva ishrana i smestuvawe.

^len 276

(1) Vo centarot za maloletnici maloletnoto lice go pominuva

vremeto vo rabota i u~ewe i slobodni sportski i kulturni aktivno-sti, pod kontrola na stru~ni lica.

(2) Programa za aktivnostite na centarot za maloletnici donesuva ministerot za trud i socijalna politika vo soglasnost so ministerot za obrazovanie i ministerot za prada.

________________________ Vo disciplinskiot centar maloletnite lica go pominuvaat

vremeto vo u~ewe, rabota, sport i slobodni aktivnosti spored progra-mata izgotvena od ministerot za trud i socijalna politika vo soglas-nost so ministerot za obrazovanie i ministerot za pravda. Navedenata programa se ostvaruva od strana na stru~ni lica {to imaat zna~ajno pedago{ko iskustvo vo menuvaweto na stavovite na maloletnite lica.

^len 277

(1) Maloletnite lica vo centarot za maloletnici moraat da se

pridrùvaat na odredbite na ku}niot red, pravilata za rabotnata disciplina i naredbite na slu`benite lica.

(2) Na maloletnoto lice koe }e ja naru{i rabotnata disciplina i ku}niot red ili neuredno doa|a, direktorot na centarot za maloletnici moè da mu izre~e ukor.

(3) Ako maloletnoto lice prodolì so neredovnost i go povtori naru{uvaweto na redot i disciplinata, direktorot na centarot za maloletnici moè da mu go prodolì prestojot vo centarot za maloletnici za dva ~asa. Za izre~enata disciplinska merka direktorot }e go izvesti centarot za socijalni raboti i nadle`niot sud.

________________________ Vo funkcija na menuvaweto na nivnite naviki, stavovi i zajak-

nuvaweto na ~uvstvoto na odgovorno povedenie e i obvrskata na malol-etnicite da se pridrùvaat kon pravilata propi{ani so ku}niot red na centarot. Za nepridrùvaweto na normite na rabotnata discip-lina, naredbite na slu`benite lica i za neuredno doa|awe direktorot

467

na centarot na maloletnikot moè da mu izre~e ukor kako najblaga merka. Vo slu~aj na prodolèno naru{uvawe na redot i disciplinata i nenavremeno doa|awe, direktorot moè da mu go prodolì prestojot vo centarot za dva ~asa.

Od druga strana, ispravniot odnos kon slu`benite lica i ostanatite maloletnici i pridrùvaweto kon odredbite so koi se regulirani redot i disciplinata na maloletnoto lice moàt da mu se dodeluvaat opredeleni pogodnosti. Toga{ koga ni disciplinskite merki, nitu pogodnostite ne dovele do o~ekuvanite rezultati direk-torot na centarot e dolèn da gi izvesti centarot za socijalni raboti i nadle`niot sud zaradi zamena na ovaa so poadekvatna vospitna merka.

^len 278

(1) Vo centarot za maloletnici se vodi dnevnik za prestojot na

maloletnoto lice. (2) Po izvr{enata vospitna merka, centarot za maloletnici mu

dostavuva na centarot za socijalni raboti i nadle`niot sud izve{taj za vlijanieto na prezemenite merki sprema maloletnoto lice i za postignatite rezultati vo vospitnata rabota.

(3) Ako sudot po izvr{uvaweto na ovaa vospitna merka go stavi maloletnoto lice pod zasilen nadzor na centarot za socijalni raboti so izve{tajot od stav 2 na ovoj ~len }e dostavi i mislewe na stru~nite rabotnici na centarot za maloletnici za li~nosta na maloletnikot i za postignatite rezultati vo izvr{uvaweto na merkata.

________________________ Po izvr{enata merka vrz osnova na dnevnikot za prestoj na

maloletnoto lice disciplinskiot centar izgotvuva izve{taj za vlijanieto na prezemeniot tretman i postignatite rezultati vo vospi-tnata rabota {to mu se dostavuva na centarot za socijalni raboti i nadle`niot sud.

Ako sudot po izvr{uvaweto na ovaa vospitna merka se opredeli na maloletnoto lice da mu izre~e vospitna merka zasilen nadzor od centarot za socijalni raboti, do toj organ zaedno so izve{tajot dostavuva i mislewe izgotveno od stru~ni lica na centarot za li~no-sta na maloletnikot. Celta na izve{tajot i misleweto e da se pri-kaàt okolnostite i sostojbite {to moàt da vodat kon poefikasno izvr{uvawe na izre~enata merka na zasilen nadzor.

468

Ako stru~niot tim na centarot zaklu~i deka so izvr{uvaweto na merkata upatuvawe vo disciplinski centar se ostvareni o~ekuvanite celi, sudot moè da odlu~i da se zapre so nejzinoto izvr{uvawe.

Glava HHIH IZVR[UVAWE NA MERKITE NA ZASILEN NADZOR

1. Zasilen nadzor od strana na roditelite, posvoitelite ili staratelot

^len 279

Izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen nadzor od strana na

roditelite, posvoitelite ili staratelot zapo~nuva vo denot koga nadle`niot sud }e mu ja dostavi odlukata so koja e izre~ena ovaa merka zaradi nejzino izvr{uvawe na roditelot, posvoitelot ili staratelot zadolèn za izvr{uvawe na merkata.

________________________ 1. Merkata zasilen nadzor od strana na roditelite, posvoitelot

ili staratelot sudot }e ja izre~e ako roditelite, posvoitelot ili staratelot propu{tile da vr{at nadzor nad maloletnikot, a inaku bile i se vo mo`nost da vr{at vakov nadzor. Koga sudot }e ja izre~e ovaa merka na roditelite, posvoitelot ili na staratelot }e im nalo-ì odredeni obvrski vo pogled na merkite {to treba da se prezemat za vospituvawe na maloletnikot, za negovo eventualno lekuvawe i za otstranuvawe na {tetnite vlijanija vrz nego. Za ostvaruvawe na ovie obvrski sudot moè da im dade i potrebni upatstva. Sudot posebno moè da opredeli centarot za socijalni raboti da go kontrolira i izvr{uvaweto na ovaa merka i da mu ukaùva pomo{ na roditelite, posvoitelot ili staratelot, Ovaa kontrola od strana na centarot za socijalni raboti ne moè da trae pomalku od edna ni podolgo od tri godini. Iako toa izri~no ne e opredeleno vo zakonot, vo tie vrem-enski ramki sudot odlu~uva i za prestanokot na ovaa merka. So takva opredelba na minimumot i maksimumot na traeweto na merkata, vsu{-nost, e potencirana i obvrskata na sudot da go sledi najzinoto izvr-{uvawe, {to porano, koga ovaa merka trae{e do polnoletstvoto na maloletnikot, ne be{e slu~aj. Zna~ajno e da se istakne i toa deka roditelite, posvoitelot ili staratelot koga samite }e ocenat deka ve}e ne e potreben zasileniot nadzor moè da pokrenat inicijativa za osloboduvawe od taa obvrska.

2. Pri izrekuvaweto na bilo koja od merkite na zasilen nadzor ili vo tekot na nivnoto izvr{uvawe sudot na maloletnikot moè da

469

mu opredeleni pove}e posebni obvrski ako toa e potrebno za pouspe{no izvr{uvawe na izre~enata merka.

Na maloletnikot moàt da mu se opredelat osobeno ovie obvrski:

da mu se izvini li~no na o{tetenoto lice, da ja popravi ili nadomesti {tetata predizvikana so krivi~noto

delo, redovno da go posetuva u~ili{teto, da ne izostanuva od rabotnoto mesto, da se osposobi za rabota {to odgovara na negovite sposobnosti,

sklonosti i fizi~ka sila, da prifati rabota, da se vozdrùva od upotrebata na alkoholni pijaloci droga i

drugi psihotropni supstancii, da se vozdrì od posetuvawe na odredeni lokali odnosno

odredeni priredbi, da posetuva soodvetna zdravstena ustanova ili sovetuvali{te, polezno da go koristi slobodnoto vreme, da ne kontaktira so lica koi {tetno vlijaat vrz negovata

li~nost, da se podloì na psihofizi~ko lekuvawe, da se osposobi, ostru~i i prekvalifikuva zaradi zadrùvawe na

rabotnoto mesto {to go zazema ili za sozdavawe pretpostavki za vrabotuvawe,

da ovozmoì uvid i prifati soveti vo vrska so rasporeduvaweto i tro{eweto na sredstva od li~niot dohod i drugite prihodi {to gi ostvaruva.

Sudot moè na maloletnikot da mu opredeli i drugi obvrski no pritoa mora da vnimava so niv da ne go pogodi ~ovekovoto dostoinstvo na maloletnikot i da ne mu pri~ini drugi posebni te{kotii. Ovie obvrski sudot moè da gi izmeni ili ukine na predlog na centarot za socijalni raboti. Pri opredeluvaweto i izmenuvaweto na ovie obvrski sudot posebno e zadolèn na maloletnikot i negovite rodit-eli, posvoitelot ili staratelot da im ukaè deka vo slu~aj na nivno neispolnuvawe izre~enata merka na zasilen nadzor moè da bide zameneta so druga vospitna merka.

Vo praktikata na dosega{nata primena na zavodskite vospitni merki kaj nas, navedenite obvrski naj~esto se sveduvaa na voop{teno obvrzuvawe na maloletnikot da vodi ureden ìvot bez nivno konk-retno opredeluvawe.

3. Vo na{iot sistem na vospitni merki e karakteristi~no {to na sudot mu e dadeno ovlastuvawe: 1) da ja izmeni izre~enata vospitna

470

merka, 2) da go zapre izvr{uvaweto na izre~enata vospitna merka, 3) da ja zameni izre~enata so druga vospitna merka i 4) da donese odluka so koja izre~enata vospitna merka nema da se izvr{i.

1. Izmena na vospitnata merka e mo`na kaj merkite na zasilen nadzor. Pri izrekuvaweto na ovie vospitni merki na licata koi gi izrekuvaat sudot im dava upatstva ili im naloùva opredeleni obvrski, a na samiot maloletnik moè da mu opredeli i posebni obvr-ski. Dokolku vo tekot na izvr{uvaweto na konkretnata merka bide postignata nejzinata cel, ili pak, i pokraj navedenite barawa, niza okolnosti ukaùvaat deka ne do{lo i nema da dojde do o~ekuvanite vospitni i prevospitni rezultati, celesoobrazno e da se menuvaat dadenite upatstva, opredelenite obvrski da se ukinat ili zamenat so drugi ili pak merkata da se zameni so drug vid merki na zasilen nadzor. Ovie izmeni sudot moè da gi vr{i dodeka trae primenata na izre~enata vospitna merka.

2. Zapirawe na izvr{uvaweto na izre~enite merki na zasilen nadzor (ili na onie od zavodski vid) moè da bide predizvikano od pove}e pri~ini:

a) Koga po donesuvaweto na odlukata so koja e izre~ena merkata na zasilen nadzor (ili zavodska merka), }e se pojavat okolnosti {to ne postoele vo vremeto na donesuvaweto na odlukata ili za niv ne se znaelo a bile od vlijanie vrz donesuvaweto na odlukata, izvr{uva-weto na izre~enata merka moè da se zapre.

b) Izvr{uvaweto na merkata zasilen nadzor (ili zavodskata merka) moè da zapre i so ogled na postignatiot uspeh vo vospituvawe-to i prevospituvaweto, so slednive ograni~uvawa:

- merkata upatuvawe vo vospitna ustanova ne moè da se zapre od izvr{uvawe pred istekot na rokot od 6 meseci.

- merkata upatuvawe vo vospitno-popraven dom ne moè da se zapre od izvr{uvawe pred istekot na rokot od edna godina.

Koga se ispolneti uslovite predvideni vo zakon za izmena ili zapirawe na odlukata za izre~enata vospitna merka, odluka za toa donesuva sudot {to vo prv stepen go donel re{enieto za vospitnata merka, ako samiot najde deka toa e potrebno, ili na predlog od javniot obvinitel, od direktorot na ustanovata ili od centarot za socijalni raboti na koj mu e doveren nadzorot nad maloletnikot. Pred donesuva-weto na odlukata sudot }e gi soslu{a javniot obvinitel, maloletni-kot, roditelot ili staratelot na maloletnikot ili drugi lica, a }e pobara i potrebni izve{tai od ustanovata vo koja maloletnikot ja izdrùva zavodskata merka, od centarot za socijalni raboti ili od drugi organi i ustanovi. Odlukata za izmena ili za zapirawe na vospitnata merka ja donesuva sovetot na maloletnici.

471

3. Zamena na izre~enata so druga vospitna merka e mo`na isto taka od pove}e pri~ini:

a) Od istite pri~ini spored koi e mo`no zapirawe na izvr{u-vaweto na izre~enite merki na zasilen nadzor i zavodskite vospitni merki mo`na e i nivna zamena so drugi takvi merki. Pritoa i po odnos na zamenata so ogled na postignatiot uspeh vo vospituvaweto i prevos-pituvaweto postoji samo edno ograni~uvawe:

- merkata upatuvawe vo vospitna ustanova do istekot na rokot od 6 meseci moè da se zameni samo so upatuvawe na maloletnikot vo vospitno popraven dom.

b) Zamena na izre~enata so druga vospitna merka e mo`na i koga treba da se pristapi kon povtorno odlu~uvawe za merkata. Imeno ako od pravosilnosta na odlukata so koja e izre~ena merkata na zasilen nadzor ili zavodska merka pominalo pove}e od edna godina, a izvr{u-vaweto ne zapo~nalo, sudot povtorno }e odlu~i za potrebata od nejzinoto izvr{uvawe. Pritoa sudot moè da odlu~i porano izvr{e-nata merka da se izvr{i, da ne se izvr{i ili da se zameni so nekoja druga merka.

4. Vospitnata merka nema da se izvr{i toga{ koga od momentot na nejzinoto izrekuvawe pominalo relativno podolgo vreme taka {to so nejzinoto izvr{uvawe sî u{te ne se zapo~nalo, a vo toj period meloletnikot ne storil novo krivi~no delo. Ovie okolnosti ukaùv-aat deka e postignata celta na merkata i bez nejzino izvr{uvawe odnosno deka ve}e ne e potrebno i adekvatno da se pristapi kon menu-vawe na li~nosta na maloletnikot. Pritoa se mo`ni dva slu~ai: na obligatorno i fakultativno neizvr{uvawe na izre~enata merka.

a) Merkata upatuvawe vo disciplinski centar za maloletnici nema da se izvr{i sekoga{ koga od pravosilnosta na odlukata so koja e izre~ena ovaa merka izminale pove}e od 6 meseci, a nejzinoto izvr{uvawe ne zapo~nalo.

b) Merkata na zasilen nadzor ili zavodska vospitna merka moè da ne se izvr{i dokolku po pravosilnosta na odlukata so koja e izre~ena pominalo pove}e od edna godina, a nejzinoto izvr{uvawe ne zapo~nalo.

V. ~l. 84 i 85 KZ i ~l. 477 ZKP. 4. So izvr{uvawe na merkata se zapo~nuva koga nadle`niot sud

}e ja dostavi odlukata na izvr{uvawe na roditelot, posvoitelot ili staratelot zadolèn za nejzinoto izvr{uvawe. Ovaa merka se primenuva koga zadolènite lica za zgriùvawe na maloletnoto lice (roditel, posvoitel ili staratel) propu{tile da vr{at nadzor vo vospituvaweto na maloeltnikot. Po nejzinata pravosilnost, odlukata

472

se dostavuva do zadolènite lica za nejzino izvr{uvawe. Prepis od odlukata se dostavuva i do centarot za socijalni raboti.

^len 280

Roditelot, posvoitelot ili staratelot ja izvr{uva merkata

taka {to vodi postojana i celosna grià za vospituvaweto na maloletnoto lice, prezema merki koi }e go spre~at {tetnoto vlijanie vrz maloletnoto lice i gi izvr{uva nalozite i upatstvata na centarot za socijalni raboti i nadle`niot sud vo tekot na izvr{uvaweto na merkata.

________________________ Vo procesot na izvr{uvaweto na ovaa merka dominantnata uloga

ja imaat neposrednite izvr{iteli. Roditelot, posvoitelot ili staratelot ja izvr{uvaat merkata taka {to vodat postojana i celosna grià za vospituvaweto na maloletnoto lice, prezemaat merki {to }e go spre~at {tetnoto vlijanie vrz nego i gi izvr{uvaat nalozite i upatstvata na centarot za socijalni raboti i osnovniot sud. Vo odnos na samiot maloletnik toa konkrentno zna~i primena na takvi metodi i vlijanija {to go aktiviraat negoviot interes za u~eweto i postignu-vawe uspeh vo u~ili{teto, angaìrawe vrz opredeleni rabotni zada~i, osmisleno koristewe na slobodnoto vreme i ostvaruvawe drugi aktivnosti {to vodat kon neporo~en razvoj na negovata li~nost. Nakratko, vrz, roditelot, posvoitelot ili staratelot, od denot koga nadle`niot sud im ja dostavil odlukata so {to zapo~nuva izvr{uva-weto na merkata, leì golema obvrska gri`livo i sovesno da prista-pat kon otstranuvawe na site negativni op{testveni vlijanija i konfliktni situacii {to moàt maloletnikot povtorno da go odvedat vo pogre{na nasoka.

Vo ovaa smila, sudot treba da im dava soodvetni nalozi i upat-stva na na zadolènote lica za izvr{uvawe na ovaa merka, ne samo na po~etokot tuku i vo tekot na nejzinoto izvr{uvawe. Sudot i centarot za socijalni raboti isto taka treba da im davaat pomo{ i soveti na roditelite, posvoitelite ili staratelot na maloletnikot, sekoga{ koga tie od niv toa }e go pobaraat.

^len 281

(1) Roditelot, posvoitelot ili staratelot e dolèn da mu

ovozmoì na centarot za socijalni raboti da go proveruva izvr{u-vaweto na ovaa merka.

473

(2) Roditelot, posvoitelot ili staratelot na maloletnoto lice i centarot za socijalni raboti, vo rokot {to }e go opredeli sudot, a najmalku edna{ na {est meseci, }e go izvestat nadle`niot sud za tekot na izvr{uvaweto na vospitnata merka.

________________________ Liceto koe so odlukata na sudot e zadolèno da ja izvr{uva ovaa

merka e obvrzano na centarot za socijalni raboti da mu ovozmoì postojana kontrola. Pri vr{eweto na kontrolata, rabotnikot na centarot vo funkcija na proveruvawe na uspe{nosta vo izvr{uvawe na merkata, sorabotuva so roditelite, posvoitelite, staratelot i so samiot maloletnik, i po potreba gi poosetuva ili gi povikuva kaj sebe.

Vo funkcija na efikasnosta na merkata e i obvrskata na roditelite, posvoitelite ili staratelot, i na centarot za socijalni raboti, najmalku edna{ na {est meseci da mu dostavuvaat izve{taj na nadle`niot sud za tekot na izvr{uvaweto na vospitnata merka.

^len 282

Ako vo tekot na izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen

nadzor od strana na roditelite, posvoitelite ili staratelot dojde do nesoglasuvawe pome|u roditelot, posvoitelot ili staratelot na maloletnoto lice i centarot za socijalni raboti, nesoglasuvaweto za na~inot na izvr{uvaweto na ovaa merka }e go re{i sudot {to ja izrekol merkata.

________________________ Nesoglasuvawata me|u roditelot, posvoitelot ili staratelot na

maloletnoto lice, od edna, i centarot za socijalni raboti, od druga strana, okolu na~inot na izvr{uvaweto na merkata, gi re{ava sudot {to ja izrekol merkata. Vakvoto posreduvawe od strana na sudot e bitno za nadminuvawe na site nedorazbirawa koi moàt da ostvarat nepovolni posledici vrz procesot na prevospituvaweto na maloletnikot. Toga{ koga sudirot ne moè da se razre{i na drug na~in, sudot, od centarot za socijalni raboti, }e pobara da opredeli drugo stru~no lice koe }e go koordinira izvr{uvaweto na merkata.

^len 283

(1) Centarot za socijalni raboti sostavuva izve{taj za na~inot

na izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen nadzor od strana na

474

roditelite, posvoitelite ili staratelot i za postignatite rezultati vo izvr{uvaweto na ovaa merka.

(2) Izve{tajot od stav 1 na ovoj ~len centarot za socijalni raboti go dostavuva na nadle`niot sud.

________________________ Od objasnuvawata na ~l. 280 vo vrska so ulogata na roditelite vo

vr{eweto na za{titniot nadzor, ne smee da se izvle~e zaklu~ok {to ja minimizira ulogata na centarot za socijalni raboti. Nemu, neposred-nite izvr{iteli na merkata dol`ni se da mu ovozmoàt da go prover-uva tekot na izvr{uvaweto. Vrz nego leì obvrskata da go sledi i proveruva izvr{uvaweto na merkata, da ukaùva potrebna stru~na i druga pomo{ vo tekot na vr{eweto na nadzorot, da dava upatstva za pravilno vospituvawe i za tekot na izvr{uvaweto na merkata, vo rok {to }e go opredeli sudot, a najmalku edna{ na {est meseci, da go izvestuva nadle`niot sud. Pokraj ovaa obvrska koja poednakvo vaì i za roditelot, posvoitelot ili staratelot, od centarot za socijalni raboti se bara po izvr{uvaweto na merkata da sostavi kone~en izve{taj za na~inot na nejzinoto izvr{uvawe od strana na roditelite, posvoitelot ili staratelot i za postignatite rezultati od toa.

2. Zasilen nadzor vo drugo semejstvo

^len 284

(1) Izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen nadzor vo drugo

semejstvo, centarot za socijalni raboti mu go doveruva na semejstvoto opredeleno vo sudskata odluka.

(2) Po dobivaweto na odlukata od nadle`niot sud, centarot za socijalni raboti }e go izvesti semejstvoto od stav 1 na ovoj ~len deka na opredelen datum vo rok od 15 dena }e mu go predade maloletnoto lice na izvr{uvawe na vospitnata merka zasilen nadzor vo drugo semejstvo.

________________________ 1. Zasileniot nadzor vo drugo semejstvo e vtorata od zavodskite

merki {to gi poznava na{eto pravo. Taa se primenuva koga rodite-lite, posvoitelot ili staratelot na maloletnikot ne se vo mo`nost da vr{at nadzor nad nego ili ako toa osnovano ne moè da se o~ekuva od niv a postoi drugo semejstvo {to saka da go prifati i ima mo`nost da vr{i zasilen nadzor nad nego. Drugoto semejstvo koe obi~no se sostoi od rodnini ili drugi na maloletnikot bliski lica, se opredeluva so sudska odluka. Traeweto na ovaa merka vremenski e relativno

475

neopredeleno. Do zapirawe na izvr{uvaweto na merkata moè da dojde dokolku roditelot, posvoitelot ili staratelot na maloletnikot se zdobijat so mo`nost samite da go vr{at nadzorot, ili koga spored rezultatite od vospituvaweto i prevospituvaweto }e prestane potre-bata od zasilen nadzor. I pri izrekuvaweto na ovaa merka sudot moè da opredeli centarot za socijalni raboti za vreme na nejzinoto traewe da go sledi i proveruva izvr{uvaweto i da mu ukaùva pot-rebno pomo{ na semejstvoto na koe mu e predaden maloletnikot.

2. Neposrednoto izvr{uvawe na merkite se odviva na sledniot na~in. Po dobivaweto na odlukata od nadle`niot sud so koja e izre~ena merkata, centarot za socijalni raboti go izvestuva semejst-voto {to treba da go vr{i nadzorot deka vo rok od 15 dena }e mu go predade maloletnoto lice za izvr{uvawe na vospitnata merka. Potoa centarot za socijalni raboti sklu~uva pismen dogovor so semejstvoto opredeleno vo odlukata so koj se utvrduvaat me|usebnite prava i obvrski vo vrska so smestuvaweto i sproveduvaweto na zasileniot nadzor sprema maloletnoto lice. So ovoj dogovor se opredeluva i visinata i na~inot na pla}aweto na tro{ocite dokolku semejstvoto bara nadomest za toa, kako i uslovite i rokot na prestanuvawe na dogovorot.

I kaj izvr{uvaweto na ovaa merka od strana na centarot za socijalni raboti postoi obvrska da sostavi kone~en izve{taj za na~inot na samoto izvr{uvawe i postignatite rezultati koj mu se dostavuva na nadle`niot sud. Eventualnite sporovi me|u centarot i semejstvoto {to go vr{i nadzorot isto taka gi re{ava sudot {to ja izrekol merkata.

Sudot koj go opredelil smestuvaweto na maloletnikot vo drugo semejstvo sam, ili po predlog na centarot za socijalni raboti, moè da ja izmeni porano donesenata odluka za odreduvawe na semejstvoto, ako utvrdi deka uslovite za smestuvawe tolku se izmenile {to merk-ata nemoè so uspeh da se izvr{uva.

Izvr{uvaweto na ovaa merka }e se zapre koga roditelite, posvoitelite i staratelot na maloletnikot }e se zdobijat so mo`nost da vr{at zasilen nadzor vrz nego, ili koga spored rezultatite na vospituvaweto i prevospituvaweto }e prestane potrebata od zasilen nadzor.

3. Osnovnata smisla na ovaa merka e na maloletnikot da mu se obezbedi vospituvawe vo zdrava semejna atmosfera, vo slo`na zednica na roditeli i deca vo koja usvoeniot sistem na vrednosti dava sigurna garancija za pravilno naso~uvawe na maloletnikot. Obezbeduvaweto na takvo semejstvo vo koe normalno }e se odvivaat vospitnite procesi e me|utoa mo{ne te{ka zada~a. Vo na{i uslovi toa ne e slu~aj, ne

476

zatoa {to nema takvi semejstva, tuku od pri~ini {to tie retko se prifa}aat da ja vr{at ovaa uloga. Kulturnite sfa}awa, tradicional-izmot i vo prv red materijalniot standard na naselenieto vo uslovi na mo{ne dinami~en ìvot mnogumina gi odvra}a od prifa}aweto na vakvi humani zadolènija. Od tie pri~ini na{ite sudovi retko se opredeluvaat za izrekuvawe na ovaa merka.

^len 285

(1) Centarot za socijalni raboti sklu~uva pismen dogovor so

semejstvoto opredeleno vo sudskata odluka vo koja }e se utvrdat me|usebnite prava i obvrski vo vrska so smestuvaweto i sprovedu-vaweto na zasileniot nadzor sprema maloletnoto lice.

(2) So dogovorot od stav 1 na ovoj ~len se opredeluvaat i visi-nata i na~inot na pla}aweto na tro{ocite za smestuvaweto na maloletnoto lice i uslovite i rokot na prestanuvaweto na dogovorot.

________________________ V. objasnuvawa na ~l. 284 t. 2.

^len 286

Za vreme na izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen nadzor

vo drugo semejstvo na maloletnoto lice mu se obezbeduva odrùvawe na vrskite so semejstvoto, dokolku nadle`niot sud po predlog na centarot za socijalni raboti ne opredeli poinaku.

________________________ Pravata i dol`nostite na roditelite sprema maloletnikot ne

prestanuvaat so negovoto smestuvawe vo drugo semejstvo. Ottamu, ako toa ne vlijae negativno vrz negovoto prevospituvawe, na maloletni-kot mu se obezbeduvaat postojani kontakti so roditelite.

^len 287

Odredbite na ~lenovite 282 i 283 od ovoj zakon }e se prim-

enuvaat i pri izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen nadzor vo drugo semejstvo.


477

3. Zasilen nadzor od strana na centarot za socijalni raboti

^len 288

(1) Po priemot na odlukata so koja e izre~ena vospitnata merka

zasilen nadzor od strana na centarot za socijalni raboti od nadle`niot sud, ovoj organ podgotvuva programa za ostvaruvawe na zasilen nadzor sprema maloletnoto lice so koja se opredeluva na~-inot na ostvaruvaweto na griàta vo odnos na {koluvaweto, vrabotuvaweto, lekuvaweto ako toa e potrebno, izdvojuvaweto od sredinata koja {tetno vlijae vrz maloletnoto lice i sreduvawe na semejnite i drugi priliki vo koi maloletnoto lice ìvee.

(2) Vedna{ po priemot na odlukata, centarot za socijalni raboti }e gi izvesti roditelite, posvoitelite ili staratelot deka vo rok od 15 dena }e otpo~ne so ostvaruvawe na zasileniot nadzor sprema maloletnoto lice i }e gi zapoznae so programata na zasileniot nadzor koja }e ja sproveduva.

(3) Centarot za socijalni raboti }e opredeli stru~en rabotnik koj postojano i neprekinato }e se griì za izvr{uvawe na zasileniot nadzor i sproveduvawe na programata od stav 1 na ovoj ~len.

________________________ 1. Merkata zasilen nadzor od centar za socijalna rabota sudot ja

izrekuva vo slu~aj koga roditelite, posvoitelot ili staratelot ne se vo mo`nost da vr{at zasilen nadzor nad maloletnikot, a ne postojat uslovi za negovo predavawe vo drugo semejstvo zaradi vr{ewe vakov nadzor. Maloletnikot ostanuva da ìvee kaj svoite roditeli, posvoi-telot ili staratelot, ili drugi lica {to go izdr` uvaat, a slu`benik opredelen od centarot za socijalni raboti me|u razli~ni stru~ni lica (socijalni i pedago{ki rabotnici) koj ima iskustvo so vospit-uvaweto na maloletnici vr{i nadzor i se griì za negovoto {kolu-vawe, vrabotuvawe, oddeluvawe od sredinata {to {tetno deluva vrz nego, za potrebno lekuvawe i za sreduvawe na prilikite vo koi ìvee.

Ulogata na stru~niot slu`benik ovde treba da se sfati kako zna~ajna obvrska na pomo{, tretman i nadzor od organ {to neposredno ja izvr{uva merkata. Toj e glaven nositel na dol`nostite vo pogled na vospituvaweto i prevospituvaweto na maloletnikot i kontrola na negovoto povedenie. Toa me|utoa vo nikoj slu~aj ne zna~i roditelite i licata {to go izdrùvaat maloletnikot, odnosno licata kaj koi toj se nao|a, deka treba da bidat pasivni sprema merkite na vospituvawe {to gi prezema slu`benoto lice. Ako na maloletnikot kon merkata na

478

zasilen nadzor mu e opredelena i nekoja posebna obvrska, slu`benoto lice e dol`no da go kontrolira nejzinoto ispolnuvawe.

Ni traeweto na ovaa merka ne e odnapred opredeleno. Za nejziniot prestanok sudot odlu~uva dopolnitelno so toa {to taa ne moè da trae pokratko od edna ni podolgo od tri godini.

2. Za samiot na~in na izvr{uvawe na ovaa merka bitno e najprvin toa {to po priemot na odlukata so koja e izre~ena od nadle`niot sud, centarot za socijalni raboti podgotvuva programa za rabota so malol-etnikot. Vo taa programa se navedeni obvrskite na maloletnikot, na negovite roditeli, posvoitel ili staratel i vo prv red obvrskite na slu`benoto lice koe e najpovikano za postignuvawe na opredelen uspeh vo povedenieto na maloletnikot, so podrobno naveduvawe na metodite i postapkite za postignuvawe na taa cel. Vo taa smisla vrz osnova na pristap {to vleva zaemna doverba slu`benoto lice treba da bide vo postojan dopir so maloletnikot i da gi prezema site aktivno-sti {to moàt da mu pomognat vo sovladuvaweto na svoite redovni obvrski i odbegnuvaweto na {tetnite vlijanija {to go odvlekuvaat od niv. Ovie kontakti na relacija slu`beno lice - maloletnik se ostvaruvaat so poseti na stru~noto lice na maloletnikot tamu kade {to toj gi vr{i svoite ìvotni aktivnosti ili pak so povremeno doa|awe na maloletnikot vo centarot za socijalni raboti. Pritoa preku razgovori, soveti i soodvetna podr{ka i pomo{ {to vo po~eto-kot treba da bidat osobeno intenzivni treba da se nadmine barierata koja moè mo{ne nepovolno da se odrazi vrz natamo{nata sorabotka. Duri toga{ koga maloletnikot }e ja po~uvstvuva dobronamernosta i korista od griàta {to mu se ukaùva, intenzitetot na kontaktite moè da se proret~i, a ve}e steknatata sigurnost kaj maloletnikot sama od sebe }e ja prezeme ulogata na voda~ kon poodgovorno odnesu-vawe.

So ogled na toa deka maloletnikot se nao|a kaj svoite roditeli, posvoitelot ili staratelot, nu`no e socijalniot organ da ostvaruva

bliski kontakti i so ovie lica. Ova, pred se, e zna~ajno zaradi

sreduvawe na semejnite priliki na maloletnikot i davawe upatstva za natamo{na rabota so nego vo nasoka {to }e pretstavuva podrùvawe na ve}e postignatite usilbi na slu`benoto lice. Pritoa ovie lica od svoja strana se dol`ni da go izvestat slu`benoto lice nadle`no za izvr{uvawe na merkata za okolnostite i pre~kite {to imaat negativ-no vlijanie vrz nejzinoto izvr{uvawe. Za site sostojbi vo pogled na izvr{uvaweto na merkata samoto slu`beno lice e dol`no redovno da go izvestuva nadle`niot sud koj vo zavisnost od postignatite rezultati moè da go zapre nejzinoto natamo{no izvr{uvawe ili pak ovaa merka da ja zameni so druga vospitna merka.

479

^len 289

Odredbata od ~lenot 283 na ovoj zakon soodvetno se primenuva i

na izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen nadzor od strana na centarot za socijalni raboti.

________________________ V. objasnuvawa na ~l. 283.

Glava HHH IZVR[UVAWE NA ZAVODSKITE MERKI

1. Op{ti odredbi

^len 290

(1) Zavodskite merki spored odredbite na ovoj zakon se izvr{u-

vaat so upatuvawe vo vospitna ustanova i so upatuvawe vo vospitno-popraven dom.

(2) Vospitnite ustanovi od stav 1 na ovoj ~len se osnovaat i ukinuvaat so uredba na Vladata na Republika Makedonija po predlog na minsiterot za pravda i ministerot za trud i socijalna politika.

________________________ 1. Zavodskite merki se izrekuvaat na maloletnik sprema koj

treba da se prezemat potrajni merki na vospituvawe, prevospituvawe ili lekuvawe i negovo celosno oddeluvawe od dotoga{nata sredina. Ovie merki ne moàt da traat podolgo od pet godini. Zaedni~ki kara-kteristiki na ovie merki se: 1. deka se izvr{uvaat vo posebni zavodi soodvetni na nivnata namena, 2. deka maloletnicite celosno se izdvojuvaat od nivnata dotoga{na sredina, 3. deka se potrajni merki na vospituvawe i prevospituvawe i 4. deka pri nivnoto izrekuvawe ne se opredeluva nivnoto traewe tuku sudot za toa dopolnitelno odlu~uva so toa {to spored zakonot za prvite dve merki e opredelen minimumot i maksimumot na traeweto.

Zavodskite merki se izvr{uvaat vo vospitna ustanova nameneta za vospituvawe i socijalna za{tita na deca i mladinci i vo vospitno-popraven dom.

2. Vospitnite ustnaovi nadle`ni za izvr{uvawe na zavodskite merki go osnova i ukinuva Vladata na Republika Makedonija po pred-log na Ministerstvoto za pravda i Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

480

^len 291

(1) Centarot za socijalni raboti po priemot na odlukata od

nadle`niot sud so koja na maloletnoto lice mu e izre~ena nekoja od zavodskite merki }e pobara od roditelot, posvoitelot ili staratelot na maloletnoto lice sprema koe ovaa merka e izre~ena na opredelen den vo tekot na 15 dena da go dovede maloletnoto lice vo ustanovata. Centarot za socijalni raboti, isto taka, }e ja izvesti i ustanovata za datumot koga maloletnoto lice treba da se javi za izvr{uvawe na vospitnata merka.

(2) Ustanovata vo koja se izvr{uva zavodskata merka }e go izvesti centarot za socijalni raboti i nadle`niot sud za datumot na priemot na maloletnoto lice i po~etokot na izvr{uvaweto na zavodskata merka.

________________________ Upatuvaweto na maloletnikot vo soodvetna ustanova zaradi

izvr{uvaweto na zavodskata vospitna merka go vr{i centarot za socijalni raboti po priemot na odlukata od nadle`niot sud. Toa go pravi taka {to od roditelot, posvoitelot ili staratelot }e pobara vo tekot na 15 dena da go dovede maloletnoto lice vo ustanovata. Pritoa centarot za socijalni raboti ima obvrska da ja izvesti ustanovata za datumot koga maloletnoto lice treba da se javi na izvr{uvawe na merkata, a ustanovata vo koja se izvr{uva zavodskata merka da dostavi povratno izvestuvawe do centarot za socijalni raboti i nadle`niot sud za datumot na priemot na maloletnikot i po~etokot na izvr-{uvaweto na merkata. Ako maloletnikot ne se javi na izvr{uvawe na zavodskata merka ili od ustanovata se dade vo begstvo rakovoditelot na ustanovata ima obvrska da go izvesti centarot za socijalni raboti, nadle`niot sud i organot za vnatre{ni raboti za fakawe na maloletnoto lice i priveduvawe vo ustanovata.

^len 292

Ako maloletnoto lice ne se javi na izvr{uvawe na zavodskata

merka ili samovolno ja napu{ti ustanovata, rakovoditelot na ustan-ovata }e go izvesti centarot za socijalni raboti, nadle`niot sud i podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za fa}awe na maloletnoto lice i priveduvawe vo ustanovata za izvr{u-vawe na zavodskata merka.

________________________

481

Ovoj ~len ja utvrduva postapkata vo slu~aj koga maloletnoto lice nema da se javi za izvr{uvawe na merkata ili samovolno |e ja napu{ti ustanovata. Toga{ rakovoditelot na ustanovata go izvestuva centarot za socijalni raboti i nadle`niot sud i Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.

V. objasnuvawa na ~l. 84 st. 3.

^len 293

Ustanovata vo koja se izvr{uva zavodskata merka, najdocna 3

meseci pred planiranoto otpu{tawe na maloletnoto lice, treba da go izvesti centarot za socijalni raboti za otpu{taweto i da mu predloì merki {to treba da se prezemat za natamo{no vospituvawe na maloletnoto lice.

________________________ Me|u op{tite odredbi za izvr{uvawe na zavodskite merki e

pomestena i dol`nosta na ustanovata vo koja se izvr{uva merkata naj-docna 3 meseci pred planiranoto otpu{tawe na maloletnoto lice da go izvesti centarot za socijalni raboti za otpu{taweto i da mu pred-loì merki {to treba da se prezemat za negovo natamo{no vospitu-vawe.

^len 294

(1) Centarot za socijalni raboti vo konsultacija so

roditelite, posvoitelite ili staratelot na maloletnoto lice i so nivno vklu~uvawe vo podgotvuvaweto za prifa}awe na maloletnoto lice vo ustanovata, posebno se griì za sreduvawe na semejnite priliki na maloletnoto lice, za obezbeduvawe na negovo vremeno smestuvawe i ishrana ako toa ne mu e obezbedeno vo semejstvoto, za obezbeduvawe na obleka i obuvki, za lekuvawe, za izbor na soodvetna sredina i za {koluvawe i vrabotuvawe na maloletnoto lice.

(2) Za podgotovkite {to gi prezel centarot za socijalni raboti }e go izvesti nadle`niot sud.

________________________ Vrz osnova na izvestuvaweto od ~l. 293 centarot za socijalni

raboti vr{i konsultacii so roditelite, posvoitelot ili staratelot na maloletnoto lice i zaedno so niv se angaìra za prifa}awe na maloletnikot po negovoto izleguvawe od ustanovata. Pritoa se vodi posebna grià za sreduvawe na semejnite priliki na maloletnikot, za obezbeduvawe negovo vremeno smestuvawe i ishrana ako toa ne mu e

482

obezbedeno vo semejstvoto, za obezbeduvawe obleka i obuvki, za lekuvawe, za izbor na soodvetna sredina i za {koluvawe i vrabotu-vawe na maloletnoto lice.

Za prezemenite podgotovki, centarot za socijalni raboti, zadol-ìtelno go izvestuva sudot.


^len 295

(1) Po~etokot na izvr{uvaweto na zavodskata merka po molba

na maloletnoto lice, negovite roditeli, posvoiteli ili staratelot, moè da se odloì pod uslovite opredeleni vo ~lenot 86 stav 1 to~ka 1, 2, 5 i 7 i ~lenovite 87 i 88 od ovoj zakon.

(2) Za povtorno podnesena molba se primenuva odredbata na ~lenot 93 od ovoj zakon.

________________________ Po~etokot na izvr{uvaweto na zavodskata merka po molba na

maloletnoto lice, negovite roditeli, posvoiteli ili staratelot moè da se odloì:

1. ako se razbolelo od pote{ka akutna bolest, 2.ako se slu~ila smrt ili te{ka bolest vo potesnoto semejstvo na

maloletnikot, 3. ako odlagaweto na maloletnoto lice mu e potrebno zaradi

zavr{uvawe na u~ili{nata godina ili za polagawe ispit za koj se podgotvuvalo, i

4. ako maloletnoto ènsko lice doi dete pomalo od edna godina ili ako e e bremena, a do poroduvaweto ne preostanuvaat pove}e od tri meseci.

V. objasnuvawa na ~l. 86, 87, 88 i 93.

2. Upatuvawe vo vospitna ustanova

^len 296

Vospitnata merka upatuvawe vo vospitna ustanova se izvr{uva

vo vospitna ustanova nameneta za vospituvawe i socijalna za{tita na deca i mladina.

________________________ 1. Upatuvawe vo vospitna ustanova e zavodska merka koja im se

izrekuva na maloletnite delinkventi trgnuvaj}i od pretpostavkata deka nivniot natamo{en razvoj ne moè da se obezbedi so nivno

483

ostavawe na sloboda. Imeno sudot }e ja izre~e ovaa merka toga{ koga smeta deka sprema maloletnicite treba da se obezbedi postojan nadzor od strana na stru~ni lica (so {kolska i stru~na sprema na vospituva~i) zaradi vospituvawe, prevospituvawe i nivno celosno izdvojuvawe od dotoga{nata sredina. Se raboti, vsu{nost, za malolentici koi ne se sosema vospitno zapu{teni taka {to moè da se upatat vo vospitna ustanova kade {to se smestuvaat i decata {to ne se delinkventi. Takva vospitna ustanova vo Makedonija e Zavodot za zgriùvawe, vospituvawe i obrazovanie na deca i mladinci "Ranka Milanovi}" vo Skopje. Kako ustanova za socijalna za{tita taa e od otvoren vid i soglasno aktot na nejzinoto formirawe i Zakonot za socijalna za{tita edinstvena e vo na{ata Republika. Vo nea malole-tncite ostanuvaat najmalku {est meseci, a najmnogu tri godini. Sudot ne go opredeluva traeweto na merkata pri nejzinoto izrekuvawe tuku za toa dopolnitelno odlu~uva vo zavisnost od postignatite rezultati vo ostvaruvaweto na vospitno-prevospitniot proces.

Vo ovaa ustanova maloletnite delinkventi gi imaat istite prava i dol`nosti kako i drugite maloletnici koi se smesteni vo nea. Edinstvenata razlika e vo toa {to so ogled na izre~enata merka vo pogled na vospituvaweto na ovie lica im se posvetuva posebno vnimanie i zasilen nadzor {to ne treba da bide zabeleàn od ostanat-ite maloletnici. Ottamu so okolnosta deka sprema maloletnite lica e izre~ena vospitna merka od zavodski vid se zapoznavaat samo rakovo-ditelot na ustnovata i vospituva~ot komu mu e dovereno nejzinoto izvr{uvawe.

2. Za vreme na prestojot vo ustanovata sprema maloletnoto lice se primenuvaat raznovidni oblici i metodi na tretman vo zavisnost od karakteristikite na li~nosta {to treba da se menuvaat. Takviot tretman e osobeno ispolnet so usilbi vrz podigaweto na obrazovan-ieto i kulturnoto nivo na maloletnikot i negovoto naso~uvawe kon op{testveno polezno i konstruktivno koristewe na slobodnoto vreme vo uslovi na ìvot i rabota vo koi pridrùvaweto kon disciplinata dobiva osobeno zna~ewe. Zaradi izbegnuvawe na posledicite od izolacijata sekoga{ koga za toa nema uslovi vo samata ustanova, na maloletnikot moè da mu se ovozmoì da go prodolì ostvaruvaweto na svoite rabotni obvrski i svoeto {koluvawe nadvor od ustanovata. Vo istata nasoka e i odredbata so koja se predviduva za vreme na u~ili{niot raspust i praznicite koga vospitnata ustanova ne raboti, maloletnoto lice da se isprati kaj roditelite, posvoitelot, starat-elot ili bliski rodnini. Vremeto pominato kaj ovie lica se smeta kako vreme pominato vo ustanovata.

484

Za tekot na izvr{uvaweto na merkata i postignatite rezultati od sprovedeniot tretman rakovoditelot na ustanovata e dolèn naj-malku na sekoi {est meseci ili koga toa }e go pobaraat sudot ili cen-tarot za socijalni raboti da im podnese poseben izve{taj za sekoe maloletno lice.

Od neposrednata praktika na izvr{uvaweto na ovaa merka proizleguva deka vo edinstvenata ustanova od ovoj vid vo na{ata zemja prestojuvaat vospitno zapu{teni i maloletni delinkventi na vozrast od 10 do 18 godini glavno od podra~jeto na grad Skopje. Me|u niv moàt da se sretnat i lica so telesni i du{evni nedostatoci. Za site niv so ogled na materijalnite uslovi na ustanovata i brojot na vrabotenite stru~ni profili ne moè da se obezbedi postapuvawe soodvetno na nivnata vozrast, strukturnite karakteristiki na li~nos-ta i nivnite potrebi. Od tie i drugi pri~ini vo na{ata penolo{ka literatura se predlaga otvarawe na posebna ustanova {to so ogled na kapacitetot i kadrovskata ekipiranost bi gi zadovolila potrebite na celata teritorija na Makedonija. Vo taa smisla e prifatliva i zdra-vorazumskata pretpostavka deka sudovite po~esto }e se odlu~uvaat za izrekuvawe na ovaa merka koja vo osnova sodrì adekvatni mo`nosti za ostvaruvawe na pozitivni vlijanija vrz maloletnite delinkventi.

^len 297

Centarot za socijalni raboti }e go zapoznae rakovoditelot na

vospitnata ustanova so odlukata so koja e izre~ena vospitnata merka, kako i so drugi podatoci za li~nosta na maloletnoto lice, za semejnite, socijalnite i drugi priliki vo koi ìvee i }e go izvesti nadle`niot sud za ustanovata vo koja }e se izvr{uva vospitnata merka sprema maloletnoto lice.

________________________ Po priemot na sudskata odluka, centarot za socijalni raboti

dolèn e da go zapoznae direktorot na ustanovata so izre~enata odlu-ka i so okolnostite neophodni za utvrduvawe na objektivnite i li~ni-te karakteristiki na maloletnikot. Vo toj kontekst, potrebno e da se dostavat podatoci za semejnite, socijalnite i drugi okolnosti vo koi ìvee maloletnoto lice, negovata zdravstvena sostojba, stepen na obrazovanie, odnesuvawe, inteligencija, navi}i, naklonetosti, na~i na reagirawe i sl. so cel istite maksimalno da se iskoristat za posta-vuvawe na planot za tretman i uspe{no ostvaruvawe na prevospitniot proces.

485

Obvrska na centarot za socijalni raboti e da go izvesti i nadle-`niot sud za toa vo koja ustanova }e se izvr{uva vospitnata merka.

^len 298

(1) Maloletnoto lice vo vospitnata ustanova se stava vo isti

uslovi i ima isti prava i dol`nosti kako i drugite maloletnici smesteni vo ustanovata, so toa {to vo odnos na vospituvaweto i nadzorot }e mu se posveti posebno vnimanie.

(2) So okolnosta deka sprema maloletnoto lice e izre~ena i se izvr{uva vospitna merka od zavodski vid se zapoznavaat samo rakovoditelot na ustanovata i vospituva~ot na kogo maloletnoto lice mu e dovereno.

________________________ Vo vospitnata ustanova maloletnikot gi uìva istite prava i

ima ednakvi odgovornosti kako i maloletnite lica koi od drugi pri~-ini se smesteni vo ustanovata. Karakteristi~no e me|utoa deka vo odnos na vospituvaweto i nadzorot niv im se posvetuva posebno vni-manie.

Diskrecijata sprema merkata {to ja izdrùva maloletnoto lice e nu`nosta za za~uvuvawe na nivniot dignitet i normalniot psihof-izi~ki razvoj. Ottamu za izvr{uvaweto na vospitnata merka od zavod-ski vid se zapoznavaat samo rakovoditelot na ustanovata i vospit-uva~ot na kogo maloletnoto lice mu e dovereno zaradi vospituvawe.

^len 299

(1) Za vreme na u~ili{niot raspust i praznicite koga

vospitnata ustanova ne raboti, maloletnoto lice moè da se isprati kaj roditelite, posvoitelite ili staratelot ili kaj bliski rodnii.

(2) Ako maloletnoto lice nema kade da se smesti soglasno stav 1 na ovoj ~len, centarot za socijalni raboti za toa vreme }e opredeli privremeno smestuvawe na maloletnoto lice.

(3) Vremeto pominato nadvor od vospitnata ustanova vo tekot na u~ili{niot raspust i praznicite se smeta kako vreme pominato vo ustanovata.

________________________ Odrùvaweto na kontaktite na maloletnoto lice so nadvo-

re{niot svet, a vo taa nasoka i so roditelite i bliskite rodnini, e osobeno zna~ajno za tekot na prevospitniot proces. Od tie pri~ini, za vreme na u~ili{niot raspust i praznicite, koga vospitnata ustanova

486

ne raboti, maloletnoto lice se ispra}a da prestojuva kaj roditelite, posvoitelite ili staratelot ili kaj bliski rodnini. Samo toga{ koga maloletnoto lice nema kade da se smesti, centarot za socijalni raboti se griì okolu iznao|aweto i opredeluvaweto na privremeno smestuvawe. Vremeto pominato nadvor od vospitnata ustanova se zasmetuva vo vremeto opredeleno za prestoj vo ustanovata.

^len 300

Rakovoditelot na vospitnata ustanova e dolèn najmalku na

sekoi 6 meseci ili koga nadle`niot sud ili centarot za socijalni raboti toa }e go pobaraat da gi izvesti za uspehot vo primenata na ovaa vospitna merka sprema maloletnoto lice.

________________________ Obvrska na rakovoditelot na vospitnata ustanova e na sekoi 6

meseci, ili koga nadle`niot sud ili centarot za socijalni raboti toa go pobaraat, da dostavuva izve{taj za uspehot vo primenata na vosp-itnata merka sprema maloletnoto lice. Vrz osnova na takvite izves-tuvawa, sudot odlu~uva za natamo{niot tek na izvr{uvaweto na merk-ata.

Merkata upatuvawe vo vospitna ustanova ne moè da se zapre od izvr{uvawe pred istekot na rokot od {est meseci, a do istekot na ovoj rok moè da se zameni samo so upatuvawe na maloletnikot vo vospit-no-popraven dom. (~l. 84 st.2 t. 1 KZ). Imeno, vo slu~aj koga malol-etnikot samovolno }e ja napu{ti ustanovata, ili ne moè da se pril-agodi kon rabotata i vnatre{niot red na ustanovata direktorot za toa najprvin }e go izvesti sudot. Potoa, vrz osnova na toa izvestuvawe i vrz osnova na prethodna proverka na okolnostite, sudot moè da ja izmeni merkata i liceto da go upati vo vospitno-popraven dom.

3. Upatuvawe vo vospitno-popraven dom

^len 301

(1) Vospitnata merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom se

izvr{uva vo domovi osnovani samo za taa cel. (2) Za oddelni kategorii maloletni lica moè da se osnovaat

posebni vospitno-popravni domovi i oddelenija. (3) Maloletnite lica spored polot se smestuvaat vo posebni

domovi, a moàt da bidat smesteni vo eden dom, no odvoeno. ________________________

487

1. Merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom im se izrekuva na vospitno zapu{teni maloletni delinkventi sprema koi e potrebno da se prezemat potrajni i zasileni merki na vospituvawe i prevospit-uvawe i nivno celosno oddeluvawe od dotoga{nata sredina. Pri odlu-~uvaweto dali }e se izre~e ovaa merka sudot posebno ja zema predvid teìnata i prirodata na storenoto delo i okolnosta dali sprema maloletnikot porano bile izrekuvani vospitni merki ili kazna maloletni~ki zatvor. Vo vospitno-popravniot dom maloletnikot ostanuva najmalku edna, a najmnogu pet godini. Sudot ne go opredeluva traeweto nitu na ovaa merka pri nejzinoto izrekuvawe tuku za toa dopolnitelno odlu~uva. Za taa cel toj ja preispituva potrebata od prestojot vo vospitno popraven dom najmalku edna{ godi{no.

2. Ovaa merka kaj nas se izvr{uva vo vospitno-popravniot dom Tetovo kade {to sprema maloletnicite od ma{ki pol se primenuvaat aktivnosti i tretman i pomo{ so koi se obezbeduva pravilen razvoj i formirawe na pozitivnite naviki, stavovi i vrednosti i se otstranu-vaat kriminogenite vlijanija {to moàt da go pottiknat kriminoge-noto odnesuvawe. Poradi nemawe uslovi za izvr{uvawe na merkata upatuvawe vo vospitno-popraven dom na maloletni delinkventi od ènski pol, do sredinata na 1986 godina maloletni~kite od na{ata Reupblika, ja izdrùvaa vo VPD Kru{evac. Denes ovaa merka se izv-r{uva vo posebno oddelenie vo ramkite na KPD za èni vo Idrizovo.

3. Za oddelni kategorii maloletni lica moàt da se osnovaat posebni vospitno-popravni domovi ili oddelenija. Spored organiza-cionata postavenost ovie domovi odnosno oddelenija moàt da bidat samostojni organizacioni celini ili organizacioni edinici na isti vospitno-popravni domovi.

4. Maloletnite lica od razli~ni pol vo Republika Makedonija se smestuvaat vo razli~ni vospitno-popravni domovi. Imeno, vo Republika Makedonija funkcioniraat dve ustanovi vo koi se izvr{uva zavodskata merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom i toa: Vospitno-popraven dom Tetovo vo koj se izvr{uva merkata sprema maloletni lica od ma{ki pol i Vospitno-popraven dom Skopje - za izvr{uvawe na merkata sprema ènski maloletni lica. Vtorata ustanova funkcionira vo sostavot na @enskoto oddelenie na Kazneno-popravniot dom Idrizovo.

488

^len 302

So rabotata na vospitno-popravniot dom rakovodi direktor

{to go imenuva i razre{uva Vladata na Republika Makedonija, po predlog na ministerot za pravda.

________________________ So rabotata na vospitno-popravniot dom rakovodi direktor {to

go imenuva Vladata na Republika Makedonija za period od 4 godini. Predlogot za imenuvawe odnosno razre{uvawe od Vladata na Republi-ka Makedonija go dostavuva ministerot za prava. Pri utvrduvaweto na kandidat za imenuvawe na direktor na vospitno-popraven dom zadol-ìtelno se vodi smetka za li~nite i stru~nite kvaliteti na liceto koe se predlaga, pri {to se vnimava pokraj organizatorskite sposob-nosti kandidatot da ima iskustvo vo rabotata so maloletnite lica.

^len 303

(1) Rabotata vo vospitno-popravniot dom se organizira taka

{to na maloletnoto lice mu se obezbeduvaat uslovi za osnovno i sredno obrazovanie i vospitanie, za steknuvawe i razvivawe na pozitivni naviki, na vrednosni osobni i za rabotno ostru~uvawe i osposobuvawe za oddelni zanimawa.

(2) Ako vo vospitno-popravniot dom ne postoi nastava od odredena nasoka ili stepen na obrazovanie maloletnoto lice moè takvata nastava da ja posetuva i nadvor od vospitno-popravniot dom.

(3) Vo vospitno-popravniot dom na maloletnoto lice mu se obezbeduvaat uslovi za aktivno koristewe na slobodnoto vreme so kulturni, zabavni i sportski aktivnosti.

(4) Maloletnoto lice vo vospitno-popravniot dom moè da odrùva kontakti so semejstvoto i drugi lica i institucii koi moàt pozitivno da vlijaat na negovata resocijalizacija.

________________________ 1. Vo vospitno-popraven dom ili nadvor od nego, zadolìtelno se

organizira osnovno i sredno vospitanie i obrazovanie, a istovremeno se sozdavaat uslovi za ostru~uvawe i osposobuvawe za oddelni zani-mawa.

2. V. ZOO i ZSO. 3. Vo vospitno-popravniot dom na maloletnoto lice mu se

obezbeduvaat uslovi i za aktivno koristewe na slobodnoto vreme i negovo ispolnuvawe so kulturni, sportsko-rekreativni, zabavni i sli~ni sodrìni. Na ostvaruvaweto na programata na slobodnite

489

aktivnosti treba da mu se dade istata teìna kako i na ostvaruvaweto na drugite vospitno-prevospitni procesi, za{to so ogled na poseb-niot interes na ovaa kategorija lica kon niv se pridonesuva za smal-uvaweto na nivnite begstva, samopovreduvaweto, otporot kon pretpos-tavenite i kon vospitnite procesi, izbegnuvaweto na rabotnite obvr-ski i psihi~kite tenzii kon koi vodi ednoli~niot ìvot vo uslovi na opredelena izolacija i zasilena disciplina.

4. Kontaktite so nadvore{niot svet, a posebno so semejstvoto se neophodni za uspe{nosta na procesot na resocijalizacija na malolet-noto lice. Me|utoa, upravata na domot zadolìtelno treba da vodi smetka dali ovie kontakti sekoga{ ja ostvaruvaat svojata pozitivna uloga.

^len 304

(1) Pri priemot vo vospitno-popravniot dom se utvrduva ident-

itetot na maloletnoto lice. (2) Vo po~etokot na izvr{uvaweto na vospitnata merka

maloletnoto lice se zapoznava so ku}niot red, pravata i dol`nostite {to gi ima vo tekot na izvr{uvaweto na vospitnata merka, na~inot na koj gi ostvaruva utvrdenite prava i so disciplinskite merki {to moàt da mu se izre~at.

________________________ So doa|aweto na maloletnikot vo ustanovata najprvin se

utvrduva negoviot identitet, a potoa se upatuva vo priemnoto oddelenie kade {to ostanuva najmnogu do 30 dena.

Prestojot vo priemnoto oddelenie i vo ovie ustanovi e opredelen od potrebata za ispituvawe na li~nosta zaradi klasifik-acija na maloletnicite i individualizacijata na nivniot tretman. Ovoj prestoj me|utoa, kako i kaj drugite merki od institucionalen karakter, ima za cel i da go olesni prilagoduvaweto na maloletnikot na uslovite na izolacija. Vo taa smisla vo priemnoto oddelenie maloletnoto lice se zapoznava so ku}niot red, pravata i dol`nostite {to gi ima vo tekot na izvr{uvaweto na vospitnata merka, na~inot na koj moè da gi ostvaruva svoite prava i so disciplinskite merki {to moàt da mu se izre~at.


490

^len 305

(1) Po priemot vo vospitno-popravnit dom maloletnoto lice

prestojuva vo priemnoto oddelenie do 30 dena. (2) Vo priemnoto oddelenie stru~en tim, so primena na nau~ni

metodi, vr{i socijalno-medicinsko i psiholo{ko-pedago{ko ispituvawe na li~nosta na maloletnoto lice.

(3) Stru~niot tim {to go vr{i ispituvaweto od stav 2 na ovoj ~len go so~inuvaat psiholog, pedagog, socijalen rabotnik, lekar, a po potreba i drugi stru~ni lica.

________________________ Vo priemnoto oddelenie se vr{i socijalno-medicinsko i psiho-

lo{ko-pedago{ko ispituvawe na li~nosta na maloletnoto lice od strana na stru~en tim {to go so~inuvaat psiholog, pedagog, socijalen rabotnik, neuropsihijatar i lekar, a po potreba i drugi stru~ni lica. Nau~noto prou~uvawe na li~nosta na maloletnicite sluì za nivno rasporeduvawe vo vospitni grupi spored vozrasta, mentalnata razivenost i drugite obele`ja na li~nosta. Takvata klasifikacija treba da ovozmoì primena na ednakvi vospitni i prevospitni merki na tretman, odrùvawe na redot i disciplinata vo vospitno-popra-vniot dom i spre~uvawe na me|usebnite {tetni vlijanija me|u malo-letnite lica. Za optimalno postignuvawe na ovie celi zakonska pre-poraka e ovie grupi da ne go nadminuvaat brojot na 10 maloletnici i so sekoja od niv da rakovodi poseben vospituva~.

V. objasnuvawa na ~l. 95-96. Za ispituvaweto na li~nosta v. Penologija 2, str. 119-132.

^len 306

(1) Vo priemnoto oddelenie se utvrduvaat metodite za vospitna

rabota so maloletnoto lice, se koordinira rabotnoto angaìrawe so nastavata vo u~ili{teto za osnovno vospitanie i obrazovanie i sredno obrazovanie, so rabotilnicite i ekonomijata vo koja se izve-duva prakti~na obuka i se predlagaat merki zaradi pouspe{no ostvaruvawe na procesot na prevospituvaweto.

(2) Vrz osnova na rezultatot od ispituvaweto na li~nosta na maloletnite lica vo priemnoto oddelenie se vr{i klasifikacija i se utvrduva vospitno-obrazovna programa za aktivno u~estvo na maloletnoto lice za vreme na prestojot vo vospitno-popravniot dom.

________________________

491

V. objasnuvawa na ~l. 95-96. Za ispituvaweto na li~nosta v. Penologija 2, str. 119-132.

^len 307

(1) Vo vospitno-popravniot dom maloletnite lica se raspored-

uvaat vo vospitni grupi spored vozrasta i mentalnata razvienost, karakternite i drugi li~ni svojstva, koi ovozmoùvaat primena na ednakvi vospitni i prevospitni merki i prezemawe na merki za odvojuvawe zaradi odrùvawe na redot i disciplinata i za spre~uvawe na me|usebni {tetni vlijanija.

(2) Vospitnite grupi od stavot 1 na ovoj ~len moè da opfatat najmnogu 10 maloletni lica i imaat poseben vospituva~.

________________________ Vospitnite grupi moè da se formiraat so najmalku 10 malo-

letni lica i imaat poseben vospituva~. Vospituva~ot prevospitnata rabota ja organizira i izveduva soglasno op{tata programa za rabota so maloeltnite lica, pri {to vodi grià za individualnite osobini na sekoe maloletno lice od negovata grupa. Vospituva~ot, postojano treba da bide vo kontakt so stru~niot tim, i direktorot na ustanovata koi so soveti i mislewa ja koordiniraat vospitnata rabota so site vospitni grupi.

^len 308

(1) Na maloletnite lica, vo soglasnost so potrebite od nivnoto

prevospituvawe, im se opredeluva vidot na rabotata spored nivnite telesni i du{evni sposobnosti i mo`nostite na vospitno-popravniot dom.

(2) Pri opredeluvaweto na vidot na rabotata se vodi smetka za èlbata na maloletnite lica da vr{at odreden vid raboti.

(3) Pri izborot na strukata {to }e ja izu~uvaat maloletnite lica, za koi se organizira nastava za sredno obrazovanie, }e se vodi smetka za nivnite sposobnosti i sklonosti, za mo`nostite na vospit-no-popravniot dom i za drugi okolnosti od zna~ewe za ostvaruvaweto na celta na vospitnata merka.

________________________ Vo ovie ustanovi ne e zapostavena ulogata na trudot kako

zna~aen oblik na vlijanie sprema maloletnite lica vo nasoka {to vodi kon budewe na nivnite tvore~ki potencijali i sozdavewe naviki za vodewe op{testveno korisen ìvot. Nivniot raboten anga`man

492

me|utoa e opredelen so zavr{niot stepen na {kolska i stru~na naobrazba. Onie maloletni lica {to go zavr{ile {koluvaweto ili stu~no se osposobeni, spored bukvata na zakonot se dol`ni da rabotat so polno rabotno vreme soglasno op{tite propisi. Od druga strana, maloletnicite koi posetuvaat nastava isto taka se dol`ni da rabotat no spored propisite i programata za nastavata predvidena od u~ili{teto {to go posetuvaat. I vo dvata slu~ai rabotata vo domot se organizira taka {to na maloletnikot mu se obezbeduvaat uslovi za osnovno i sredno obrazovanie, za steknuvawe i razvivawe na poziti-vnite osobini i za rabotno ostru~uvawe i osposobuvawe za oddelni zanimawa.

Vidot na rabotata {to ja vr{at maloletnicite se opredeluva spored nivnite telesni i du{evni sposobnosti i mo`nostite na domot pri {to sekoga{ se vodi smetka i za nivnata èlba. Istite okolnosti se od zna~ewe i pri izborot na strukata {to treba da ja izu~uvaat ovie lica.


^len 309

(1) Od maloletnite lica {to go zavr{ile {koluvaweto ili se

stru~no osposobeni, se bara da rabotat so polno rabotno vreme, soglasno so op{tite propisi.

(2) Od maloletnite lica koi posetuvaat u~ili{te za u~enici za sredno vospitanie i obrazovanie ili za oddelen vid zanimawe, se bara da rabotat spored propisite i programata na nastavata predvidena od u~ili{teto {to go posetuvaat.

________________________ Toga{ koga maloletnite lica posetuvaat u~ili{te za sredno

obrazovanie ili za opredelen vid zanimawe, rabotno se angaìraat spored programata za nastava predvidena od u~ili{teto koe go pos-etuvaat spored posebna programa {to ja izgotvuva direktorot na vos-pitno-popravniot dom.

^len 310

(1) Za osnovno vospitanie i obrazovanie i sredno obrazovanie,

vo vospitno-popravnite domovi se organizira nastava od soodveten vid, rabotilnici i ekonomii za prakti~na obuka.

(2) Maloletnite lica koi }e se zdobijat so kvalifikacija vo vospitno-popravniot dom dobivaat svidetelstvo. Od svidetelstvoto

493

ne smee da se gleda deka kvalifikacijata e dobiena vo vospitno-popraven dom.

(3) Koga spored op{tite propisi vremeto pominato na rabota od odreden vid se priznava za zdobivawe so odredena kvalifikacija, za takva kvalifikacija se priznava i vremeto pominato na ist vid rabota vo vospitno-popraven dom, so toa {to ova vreme ne se smeta vo raboten sta` i ne moè da bide osnov za steknuvawe so drugi prava.

________________________ Vo vospitno-popravnite domovi posebno vnimanie mu se posvet-

uva na programiranoto ostvaruvawe na individualniot i grupniot tretman na maloletnicite so intenzivna primena na raznovidni oblici metodi i vospitno-prevospitni i korekcioni tehniki na post-apuvawe. Pritoa e zna~ajno da se istakne deka upravata na ovie domovi po~nuvaj}i od direktorot, vospituva~ite i drugiot stru~en i adminis-trativen personal posebna grià vodat za usoglasuvaweto na merkite na tretmanot spored vozrasta, karakteristikite i potrebite na maloletnite lica. Vo ovaa smisla e postaven i reìmot na izvr{uva-weto na ovaa merka.

So ogled na toa {to vo ovie ustanovi doa|aat golem broj maloletnici so nezavr{eno osnovno u~ili{te i neoformena stru~na sprema, nivnoto op{to i stru~no obrazovanie stanuva dominanten oblik na tretman. Od tie pri~ini nivnata glavna obvrska e da organ-iziraat u~ili{ta od soodveten vid, rabotilnici i ekonomii za prakti~na obuka. Ako vo vospitno-popravniot dom ne postojat uslovi za organizirana nastava od opredelena nasoka ili stepen na obrazov-anie, maloletnoto lice moè takvata nastava da ja posetuva i nadvor od ustanovata. Zakonot predviduva i mo`nost za prodolùvawe na nastavata nadvor od domot dokolku se raboti za maloletnik koj pred doa|aweto vo nego go zapo~nal svoeto sredno ili drugo obrazovanie pod uslov so svoeto zalagawe i u~eweto da go zasluùva toa i da im sluì za primer na drugite maloletnici. Za zavr{eniot stepen na op{toto i stru~noto {koluvawe se izdava svidetelstvo od koe ne smee da se gleda deka e zdobieno vo vospitno-popraven dom. A koga spored op{tite propisi vremeto pominato na rabota od opredelen vid se priznava za zdobivawe so opredelena kvalifikacija, za takvata kvalifikacija se priznava i vremeto pominato na ist vid rabota vo vospitno popravniot dom, so toa {to ova vreme ne se smeta vo rabotniot sta` i ne moè da bide osnov za zdobivawe so drugi prava.

494

^len 311

Na maloletno lice vo vospitno-popraven dom, koe zapo~nalo

sredno obrazovanie ili drugo obrazovanie moè da mu se ovozmoì prodolùvawe na {koluvaweto nadvor od domot, ako so svoeto odnesuvawe i zalagawe vo u~eweto im sluì za primer na drugite i toa go zasluùva.

________________________ Maloletnoto lice koe pred doa|aweto vo domot zapo~nalo so

sredno obrazovanie ili so drugo obrazovanie, odnosno so studirawe na univerzitetot, moè da mu se odobri da prodolì so obrazovanieto nadvor od ustanovata, samo ako so svoeto odnesuvawe i zalagawe vo u~eweto sluì za primer na drugite maloletni lica i istoto go zasluùva.

^len 312

(1) Na maloletnite lica vo vospitno-popraven dom im se

obezbeduva ishrana po tri obroka dnevno, koja sodrì najmalku 14.600 xuli.

(2) Bolnite maloletni lica dobivaat hrana vo vid i koli~estvo {to }e gi odredi lekarot.

(3) Na maloletnite lica im se obezbeduva besplatna obleka, ~evli i dolna obleka.

________________________ Na maloletnite lica im se obezbeduva ishrana po tri obroka

dnevno, koja sodrì najmalku 14.600 xuli. Bolnite maloletni lica dobivaat hrana vo vid i koli~ina {to gi opredeluva lekarot. Hranta moè da bide i so povisoka kalori~na vrednost. Na maloletnite lica im se obezbeduva i besplatna obleka, ~evli i dolna obleka.


^len 313

Vospitno-popravniot dom gi zadovoluva najnu`nite potrebi na

maloletnite lica koi bez svoja vina ne rabotat, a nemaat sopstveni sredstva.

________________________ Obvrska e na vospitno-popravniot dom da gi zadovoluvaat najnu-

`nite potrebi namaloletnite lica koi bez svoja vina ne rabotat. V. objasnuvawa na ~l. 113.

495

^len 314

Maloletnite lica imaat pravo bez ograni~uvawe da primaat

poseti na ~lenovite na potesnoto semejstvo, vo granicite na ku}niot red, a so odobrenie na direktorot na vospitno-popravniot dom moàt da gi posetuvaat i drugi lica.

________________________ Malolenite lica upateni vo kazneno-popraven dom, gi uìvaat

istite prava kako i maloletnite delinkventi {to izdrùvaat kazna maloletni~ki zatvor. Tie moàt bez ograni~uvawe i da se dopi{uvaat so svoite roditeli i bliski rodnini, a ako toa ne vlijae {tetno vrz maloletnikot, so odobrenie na direktorot na ustanovata, i so drugi lica.

Nekoi od nivnite prava se duri i po{iroko postaveni. Imeno, maloletnite lica imaat pravo na neograni~en broj poseti od strana na ~lenovite na nivnoto potesno semejstvo vo vremenski granici oprede-leni so ku}niot red na domot. So odobrenie na direktorot na ustano-vata niv ne moè da gi posetuvaat i drugi lica. Na maloletnicite isto taka ne im e ograni~en brojot na pratkite {to moàt da gi pri-mat vo domot dokolu sodràt dolna obleka, predmeti za li~na upot-reba i knigi i vesnici so korisna vospitna sodrìna. Tie imaat i pro{ireno pravo na koristewe godi{en odmor od 14 do 20 dena vo godinata.

V. objasnuvawa na ~l. 222-223 i sporedi so ~l.142.

^len 315

(1) Maloletnite lica moàt bez ograni~uvawe da se

dopi{uvaat so roditelite i bliskite rodnini. (2) Direktorot na vospitno-popravniot dom moè da odobri

dopi{uvawe i so drugi lica, ako toa ne vlijae {tetno vrz maloletnite lica.

________________________ V. objasnuvawa na ~l. 222-223 i sporedi so ~l. 140.

^len 316

(1) Maloletnite lica imaat pravo da primaat pratki so obleka,

predmeti za li~na upotreba, knigi i dneven pe~at, ~ija sodrìna ne e vospitno {tetna.

496

(2) Maloletnite lica moàt da primaat i pari, koi moàt da gi tro{at samo vo ramkite odredeni so ku}niot red.


^len 317

(1) Direktorot na vospitno-popravniot dom moè da im odobri

otsustvo na maloletnite lica vo tekot na godinata do eden mesec zardi poseta na roditelite ili na bliski rodnini.

(2) Otsustvoto se dava, po pravilo, za vreme na u~ili{niot raspust i za vreme na praznici.

(3) Za maloletnite lica {to se nao|aat vo vospitno-popraven dom moè da se organizira zaedni~ko letuvawe nadvor od domot.

(4) Vremeto pominato na otsustvo ili na zaedni~ko letuvawe se zasmetuva vo vremeto pominato vo domot.

________________________ Kako zna~aen stimul za akceptirawe na pozitivnite vlijanija vo

domot za ovie lica e razraboten i poliberalen sistem na pogodnosti ~ie steknuvawe vo prv red zavisi od nivnoto dobro odnesuvawe i postignatiot uspeh vo u~eweto. Direktorot na ustanovata moè da im odobri i otsustvo do eden mesec vo tekot na godinata zaradi poseta na roditelite ili bliski rodnini. Ova otsustvo po pravilo se dava za vreme na u~ili{niot raspust i opredeleni praznici. Specifi~no e i toa {to za ovie maloletnici moè da se organizira zaedni~ko letuv-awe nadvor od domot.

^len 318

(1) Maloletnite lica koi ne posetuvaat nastava za osnovno

vospitanie i obrazovanie i sredno obrazovanie, a na rabota pominale neprekinato 11 meseci, vklu~uvaj}i go tuka i vremeto pominato na lekuvawe poradi povreda na rabota ili profesionalno zaboluvawe, imaat pravo na odmor od najmalku 18 dena vo godinata.

(2) Odmorot, po pravilo, se koristi kaj roditelite, startelot ili pobliskite rodini. Za onie {to nemaat kaj koga da odat, a se nakloneti na begstvo ili postoi opasnost da prodolàt so vr{ewe na krivi~ni dela i naru{uvawe na javniot red i mir, upravata na domot moè da organizira zaedni~ki odmor vo domot ili nadvor od nego.

497

(3) Odluka za koristewe na odmorot donesuva direktorot na domot, po predlog na vospituva~ot.

________________________ Odredbata go regulira pravoto na koristewe godi{en odmor na

maloletnite lica. Odmorot po pravilo se koristi kaj roditelite, staratelot ili pobliskite rodnini. Za koristeweto na odmorot odlu-~uva direktorot na domot na predlog na vospituva~ot.


^len 319

Za povreda na redot i disciplinata propi{ana so ku}niot red

za maloletno lice disciplinskata kazna upatuvawe vo samica moè da trae od 3 do 7 dena.

________________________ Sprema ovie maloletnici moàt da se primenat disciplinski

kazni odredeni so ku}niot red na ustanovata. Najte{ka disciplinska kazna e upatuvaweto vo samica koja ovde ne moè da trae pomalku od 3 ni pove}e od 7 dena.


^len 320

Sprema maloletnoto lice ne moè da se primeni merkata

osamuvawe. ________________________ Sperma maloletni lica e zabraneto izrekuvawe na merkata

osamuvawe. Ovaa zbarana e vo soglasnost so biopsihosocijalnite karakteristiki na maloletnicite.

^len 321

Odredbite na ovoj zakon se primenuvaat i na organizacijata i

rabotata na vospitno-popravniot dom i na izvr{uvaweto na vospitno-popravnata merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom, dokolku so odredbite od ovaa glava ne e poinaku opredeleno.

498

DEL VTORI IZVR[UVAWE NA SANKCIITE IZREÊNI ZA PREKR[OK

Glava HHHI IZVR[UVAWE NA KAZNA ZATVOR

^len 322

(1) Odredbite na ovoj zakon za izvr{uvawe na kaznata zatvor

soodvetno se primenuvaat i na izvr{uvaweto na kazna zatvor za pre-kr{ok, ako so odredbite na ovaa glava ne e poinaku opredeleno.

(2) Kaznata zatvor izre~ena za prekr{ok se izvr{uva vo kazneno-popravna ustanova od poluotvoren vid.

(3) Kaznata zatvor izre~ena za prekr{ok se izvr{uva odvoeno od kaznata zatvor izre~ena za krivi~no delo.

________________________ 1. So ZP se predvideni ~etiri vidovi prekr{o~ni sankcii:

kazni, prekr{o~na opomena, merki na bezbednost i vospitni merki. Na prekr{o~no odgovorno polnoletno fizi~ko lice vo prekr-

{o~na postapka moè da mu se izre~at slednive vidovi kazni: pari~na kazna i zatvor.

Pari~nata kazna moè da se izre~e kako glavna ili kako sporedna. Taa ne moè da se propi{e vo iznos pomal od 1.000, nitu pog-olem od 50.000 denari. Za prekr{o~i storeni od koristoqubie, ili za prekr{oci so koi se predizvikuva pogolema imotna {teta moè da se propi{e pari~na kazna do dvojniot iznos od kaznata vo srazmer so visinata na pri~inetata {teta ili pribavenata korist, no najmnogu do nivniot dvaesetkraten iznos. Za fizi~ko lice zakonot previduva i pari~na kazna vo opredelen iznos (mandatno kaznuvawe) koj ne moè da bide pogolem od 10.000 denari. Konkretniot iznos moè da se propi{e vo zakonot so koj e predviden prekr{okot (v. ~l. 13 ZP).

Vo odlukata za prekr{okot se opredeluva rokot za pla}awe na pari~nata kazna, koj ne moè da bide pokratok od 15 dena nitu podolg od 30 dena od denot na pravosilnosta na odlukata. Vo opravdani slu~ai sudot {to ja donel odlukata za prekr{ok vo prv stepen moè da dozvoli pari~nata kazna da se isplati vo rati. Vo toj slu~aj sudot }e go opredeli na~inot i rokot na pla}aweto koj ne moè da bide podolg od {est meseci (~l. 14 ZP).

499

Za prisilna naplata na pari~nata kazna izre~ena na pravno lice v. objasnuvawa na ~l. 226-228.

Za zamena na pari~nata kazna so kazna zatvor v. objasnuvawa na ~l. 229.

Kaznata zatvor moè da se izre~e samo kako glavna kazna. Kanata zatvor ne moè da se propi{e vo traewe pokratko od pet dena nitu podolgo od 90 dena. Ovaa kazna koja ne moè da se izre~e na bremena èna po napolneti tri meseci bremenost nitu na majka dodeka deteto ne napolnilo edna godina, a ako deteto e rodeno mrtvo - dodeka ne pominat {est meseci od denot na poroduvaweto (v. ~l.12 ZP).

Merkite na bezbednost {to na polnoletno lice moàt da mu se izre~at vo prekr{o~na postapka se: zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani, zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost, zabrana na upravuvawe so motorno vozilo, odzemawe na predmeti i proteruvawe na stranec od zemjata. Merkite na bezbednost se izrekuvaat pod uslovite predvideni vo KZ i ZP. Osven merkata odzemawe na predmeti, site drugi merki na bezbednost moàt da se izre~at toga{ koga na storitelot mu e izre~ena prekr{o~na kazna (pari~na kazna ili zatvor). Merkata na bezbednost odzemawe na pred-meti moè da se izre~e i koga na storitelot mu e izre~ena prek-r{o~na opomena (v. ~l. 24-25 ZP).

Soglasno ~l. 26 ZP i na pravno lice moè da mu se izre~e merka na bezbednost - zabrana na vr{ewe opredelena dejnost.

Vospitni merki. Na maloletnik koj vo vremeto na izvr{uvaweto na prekr{okot napolnil 14, a ne napolnil 16 godini (pomlad maloletnik) moàt da mu se izre~at samo vospitni merki. Vospitnite merki moàt da mu se izre~at i na postar maloletnik. Vospitni merki se: ukorot i merkite na zasilen nadzor. Ukorot e disciplinska merka. Merkite na zasilen nadzor se: 1. zasilen nadzor od strana na rodit-elite, posvoitelot ili staratelot i 2. zasilen nadzor od strana na centarot za socijalni raboti. I dvete merki na zasilen nadzor se ne-opredeleno traewe koe ne moè da bide pokuso od 30 dena nutu podolgo od edna godina (v. ~l. 29 st. 1 i 30 ZP).

Kaznuvawe na maloletnici. Na maloletnik koj vo vremeto na izvr{uvaweto na prekr{okot napolnil 16, a ne napolnil 18 godini (postar maloletnik), moè da mu se izre~e vospitna merka, a po isklu~ok, dokolku vidot i teìnata na prekr{okot i visokiot stepen na odgovornosta ukaùvaat deka samo na toj na~in moè da se postigne celta na kaznuvaweto, pari~na kazna ili kazna zatvor. Kaznata zatvor na postar maloletnik ne moè da mu se izre~e vo podolgo traewe od 15 dena, nutu vo slu~aj na zamena na pari~na kazna so zatvor (v. ~l. 29 st.2 i 31 ZP).

500

Na maloletnik pod uslovite predvideni so zakon, kon vospitnata merka, odnosno kon kaznata moàt da mu se izre~at i merkite na bezbednost: zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani, odzemawe na predmeti i proteruvawe na stranec od zemjata (v. ~l. 29 st. 3 i 32 ZP).

2. Kaznata zatvor izre~ena za prekr{ok se izvr{uva vo kazneno-popravna ustanova od poluotvoren vid. Vo ustanovite od ovoj vid prekr{o~no kaznetite lica se smestuvaat vo posebni oddelenija.

^len 323

(1) Kaznata zatvor izre~ena za prekr{ok se izvr{uva spored

mestoto na ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na kaznetoto lice.

(2) Kaznetoto lice na izdrùvawe na kaznata go upatuva prvostepeniot sud {to ja izrekol kaznata.

(3) Vo upatniot akt {to organot od stav 1 na ovoj ~len mu go dostavuva na kaznetoto lice se ostava rok od 8 do 15 dena do denot koga liceto treba da se javi na izdrùvawe na kaznata zatvor.

(4) Ako kaznetoto lice ne se javi na izdrùvawe na kaznata zatvor na opredeleniot den, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti po nalog na prvostepeniot sud }e go privede kaznetoto lice vo ustanovata.

________________________ Ako sudot koj ja donel pravosilnata presuda so koja e izre~ena

kaznata zatvor vo prv stepen ne e nadleèn za izvr{uvawe, dolèn e izvr{nata odluka da mu ja dostavi na sudot spored mestoto na prestojuvali{teto, odnosno ìveali{teto na kaznetoto lice.

Prekr{o~no kaznetoto lice na izvr{uvawe na kaznata zatvor go upatuva prvostepeniot sud {to ja izrekol kaznata.

Sudot vo upatniot akt na kaznetoto lice, go naveduva brojot i datumot na presudata, dolìnata na izre~enata kazna, kazneno-popra-vnata ustanova vo koja prekr{o~no kaznetiot treba da se javi, datumot i ~asot na javuvawe i drugi neophodni podatoci. Pri opredeluvaweto na denot vo koj prekr{o~no kaznetiot treba da se javi, sudot e dolèn da vodi smetka da mu ostavi dovolno vreme na liceto da gi sredi svoite li~ni i semejni sostojbi, vo kratok rok da gi zavr{i neodlo`nite raboti, so toa {to ovoj rok ne moè da bide pokratok od 8 dena, ni podolg od 15 dena.

Odredbata ja utvrduva i situacijata koga kaznetoto lice ne se javi na opredeleniot den na izdrùvawe na kaznata zatvor. Vo ovoj

501

slu~aj prvostepeniot sud koj go donesuva upatniot akt, donesuva naredba za prisilno sproveduvawe i istata ja dostavuva do nadle`nata podra~na edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. Za prezem-awe na ova dejstvo od strana na sudot, potrebno e kazneno-popravnata ustanova vo koja kaznetiot trebalo da se javi prethodno da go izvesti sudot.

^len 324

(1) Po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor za prekr{ok

moè da se odloì na molba na kaznetoto lice, najmnogu do 60 dena. (2) Po molbata za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na

kaznata re{ava nadle`niot sud. (3) Protiv re{enieto od stav 2 na ovoj ~len so koe e odbiena

molbata re{ava povisokiot sud. ________________________ Odredbata ja opredeluva mo`nosta za odlagawe na po~etokot na

izvr{uvawe na kaznata izre~ena za prekr{ok. Za operacionalizacija na ovoj ~len soodvetna primena nao|aat odredbite od ~l. 86-93 ZIS, koi se odnesuvaat na odlagaweto na izvr{uvaweto na kaznata zatvor sprema osudeni lica. Pri primenata na navedenite odredbi treba zadolìtelno da se vodi smetka deka kaznata zatvor izre~ena za prek-r{ok moè da se odloì najmnogu do 60 dena.

^len 325

(1) Po molba na kaznetoto lice, po isklu~ok, vo opravdani

slu~ai direktorot na ustanovata moè da odobri prekin na izdrùvaweto na kaznata do 10 dena.

(2) Protiv re{enieto so koe e odbiena molbata od stav 1 na ovoj ~len moè da se izjavi àlba do Direkcijata.

________________________ Po molba na kaznetoto lice, direktorot na ustanovata moè da

go prekine izdrùvaweto na kaznata do 10 dena. Za takviot prekin e potebno da postojat opravdani pri~ini koi se utvrduvaat vo sekoj konkreten slu~aj. Takvi pri~ini moè da se, na primer, smrt ili pote{ka bolest vo potesnoto semejstvo, sreduvawe na semejnite prili-ki, vremeno zgriùvawe na maloletnite deca, izvr{uvawe na neodlo`-ni polski ili sezonski raboti poradi dejstvo na vi{a sila, i drugite okolnosti od ~l. 86 ZIS. Opravdanosta za ovoj prekin da re{ava direktorot na kazneno-popravnata ustanova e logi~na posledica na

502

kratkotrajnosta na kaznata i itnosta na okolnostite {to go naloù-vaat prekinot.

Protiv re{enieto so koe e odbiena molabata za prekin na izdr-ùvaweto na kaznata zatvor izre~ena za prekr{ok, prekr{o~no kaznetoto lice moè da izjavi àlba do Direkcijata.

Glava HHHII IZVR[UVAWE NA PARI^NATA KAZNA, MERKITE NA

BEZBEDNOST, VOSPITNITE MERKI I ODZEMAWETO NA IMOTNATA KORIST

^len 326

Odredbite na ovoj zakon za izvr{uvawe na pari~nata kazna,

merkite na bezbednost, vospitnite merki i odzemaweto na imotnata korist, izre~eni za krivi~ni dela soodvetno se primenuvaat i na izvr{uvaweto na pari~nata kazna, merkite na bezbednost, vospitnite merki i odzemaweto na imotnata korist za prekr{ok.

________________________ Soglasno ~l. 322 st. 1 i 326 ZIS i ~l. 96 ZP kaznata zatvor,

pari~nata kazna, zatvorot so koj e zameneta pari~nata kazna, merkite na bezbednost i vospitnite merki izre~eni za prekr{oci se izvr{u-

vaat spored odredbite na ZIS, dokolku so glava XXXI ZIS i ZP ne e poinaku opredeleno.

DEL TRETI

PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

Glava HHHIII

^len 327

Do donesuvaweto na uredbata od ~len 26 na ovoj zakon,

postojnite kazneno-popravni ustanovi i vospitno-popravnite domovi prodolùvaat so rabota spored nadle`nosta opredelena so ovoj zakon.

^len 328

Osudenite, kaznetite i maloletnite lica koi izdrùvaat kazna

zatvor, zamena na pari~nata kazna so zatvor, maloletni~ki zatvor i vospitno-popravnata merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom, }e

503

prodolàt odnosno }e se prerasporedat so izdrùvawe na kaznata zatvor i vospitno-popravnata merka vo soodvetnata kazneno-popravna ustanova i vospitno-popraven dom spored nadle`nosta opredelena so ovoj zakon.

^len 329

(1) Upravitelite i nivnite zamenici vo postojnite kazneno

popravni ustanovi i vospitno popravni domovi prodolùvaat so rabota do istekot na mandatot kako direktori na kazneno popravnite ustanovi i vospitno popravnite domovi, dokolku gi ispolnuvaat uslovite za imenuvawe na direktor na ustanova odnosno zamenik direktor utvrdeni so ovoj zakon.

(2) Upravitelite i nivnite zamenici koi ne gi ispolnuvaat uslovite od ~len 41 od ovoj Zakon, dol`ni se vo rok od 2 godini da go oformat svoeto obrazovanie.

^len 330

Uslovite na prestoj i rabota na osudenite i maloletnite lica

vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi }e se usoglasat so odredbite na ovoj zakon vo rok od 2 godini od negovoto vleguvawe vo sila.

^len 331

Uredbata od ~len 26 na ovoj Zakon, }e se donese vo rok od 30

dena od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, a drugite op{ti akti predvideni so ovoj zakon }e se donesat vo rok od 90 dena od denot na negovoto vleguvawe vo sila.

^len 332

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuva da

vaì Zakonot za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni dela i stopanski prestapi ("Slu`ben vesnik na SRM" br. 19/79, 50/82, 42/85, 35/86 i 47/89 i "Slu`ben vesnik na RM" br. 19/92) i Zakonot za organizacijata i raboteweto na posebnite organizacii i edinici so stopanska dejnost vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi ("Slu`ben vesnik na SRM" br. 19/79).

504

^len 333

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto

vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

505

APPENDIX

506

507

PROGRAMA ZA FINANSIRAWE NA IZGRADBA, DOGRADBA,

ADAPTACIJA I POGOLEMI POPRAVKI NA ZGRADI NA PRAVOSUDNITE ORGANI, KAZNENO-POPRAVNITE I

VOSPITNO-POPRAVNITE USTANOVI I ZA OPREMUVAWE NA OVIE ORGANI I USTANOVI VO PERIODOT OD 1997 DO

2001 GODINA

I

So ovaa programa se ureduvaat: rabotite, potrebite i rokovite a

finansirawe na izgradba, dogradba, adaptacija i pogolemi popravki na zgradi na pravosudnite organi, kazneno-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi i za opremuvawe na ovie organi i ustanovi, vkupnite sredstva potrebni za izvr{uvawe na programata vo celina, visinata na sredstvata potrebni za izvr{uvawe za sekoja godina, orga-nite nadle`ni za izvr{uvawe na rabotite i merkite za izvr{uvawe na programata vo periodot od 1977 do 2001 godina.

II

A) Za izvr{uvawe na rabotite vo tekot na 1977 godina. 1. Dovr{uvawe na izgradba na niskiot del na objek-

tot"Pravosudna zgrada vo Skopje"za rabota na osnovniot sud Skopje 2; 2. Zapo~nuvawe na izgradbata na objektot na Kazneno-popravnata

ustanova Idrizovo za obezbeduvawe prostorni uslovi za ìvot i rabota na 500 osudeni lica i

3. Odrùvawe na postojnite objekti, opremuvawe i dogradba, sanacija i rekonstrukcija na objektite na pravosudnite organi i kazneno-popravnite ustanovi.

B) Za izvr{uvawe na rabotite vo tekot na 1998 godina. 1. Dovr{uvawe na izgradbata na visokiot del na objektot

"Pravosudna zgrada vo Skopje" za rabotite na pravosudnite organi; 2. Dovr{uvawe na izgradbata na objektot na Kazneno-popravnata

ustanova Idrizovo za obezbeduvawe prostorni uslovi za ìvot i rabota na 500 osudeni lica;

508

3. Odrùvawe na postojnite objekti, opremuvawe i dogradba, sanacija i rekonstrukcija na objektite na pravosudnite organi i kazneno-popravnite ustanovi i

4. Zapo~nuvawe so izgradba na objektite na sudskite oddelenija vo Valandovo, Demir Hisar, Makedonski Brod i Probi{tip.

V) Za izvr{uvawe na rabotite vo tekot na 1999 godina. 1. Dovr{uvawe na izgradbata na visokiot del na objektot

"Pravosudna zgrada vo Skopje" za rabota na pravosudnite organi. 2. Dovr{uvawe na izgradbata na objektot na Kazneno-popravnata

ustanova Idrizovo za obezbeduvawe prostorni uslovi za ìvot i rabota na 500 osudeni lica;

3. Dovr{uvawe na izgradbata na objektite na sudskite oddelenija vo Valandovo, Demir Hisar, Makedonski Brod i Probi{tip i

4. Odrùvawe na postojnite objekti, opremuvawe i dogradba, sanacija i rekonstrukcija na objektite na pravosudnite organi i kazneno-popravnite ustanovi.

G) Za izvr{uvawe na rabotite vo tekot na 2000 godina 1. Zapo~nuvawe so izgradbata na Dom-bolnica za obezbeduvawe

prostorni uslovi za lekuvawe i prestoj na 200 osudeni lica vo krugot na kazneno-popravnata ustanova Idrizovo;

2. Dovr{uvawe na izgradbata na objektot vo Kazneno-popravnata ustanova Idrizovo za obzbeduvawe prostorni uslovi za ìvot i rabota na 500 osudeni lica i

3. Odrùvawe na postojnite objekti, opremuvawe i dogradba, sanacija i rekonstrukcia na objektite na pravosudnite organi i kazneno-popravnite ustanovi.

D) Za dovr{uvawe na rabotite vo tekot na 2001 godina 1. Dovr{uvawe na izgradbata na Dom-bolnica za obezbeduvawe

prostorni uslovi za lekuvawe i prestoj na 200 osudeni lica i 2. Odrùvawe na postojnite objekti, opremuvawe i dogradba,

sanacija i rekonstrukcija na objektite na pravosdudnite organi i kazneno-popravnite ustanovi.

III

Za izvr{uvawe na rabotite utvrdeni vo ovaa programa }e se

koristat sredstvata obezbedeni vo visina od 50% od prihodite ostvareni od sudskite taksi, soglasno so ~len 9 stav 2 od Zakonot za sudskite taksi dobieni od proda`ba na objektite na kazneno-poprav-nite ustanovi.

509

IV

Sredstvata za izvr{uvawe na ovaa programa se prenesuvaat na

ìro smetkata na Ministerstvoto za pravda spored utvrdena dinamika za izvr{uvawe na zada~ite vo tekovnata godina.

V

Opredelenite iznosi na sredstvata godi{no se valoriziraat

zavisno od indeksot na cenite na grade`nite raboti, a za opremata vo zavisnost od indeksot na cenite na industriskite proizvodi.

VI

Za izvr{uvawe na ovaaa programa e nadle`no Ministerstvoto za

pravda.

VII

Za izvr{uvawe na ovaa programa se sostavuva izve{taj vo rokot

predviden za sostavuvawe na godi{nata smetka na Ministerstvoto za pravda i se dostavuva do Ministerstvoto za finansii.

VIII

Po izvr{uvaweto na rabotite i potrebite predvideni vo ovaa

programa vo celina, Ministerstvoto za pravda sostavuva izve{taj vo rok od eden mesec i go dostavuva do Sobranieto na Republika Makedo-nija.

IX

Ovaa programa vleguva vo sila osmiot den od denot na

objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"

510

511

REGISTAR NA POIMI (Brojkite gi ozna~uvaat ~lenovite na Zakonot za izvr{uvawe na

sankciite)

A Amnestija, 196. Anketa, 79.

B Barawe na osudeno lice - davawe na del od nadomestokot za rabota, na semejstvoto na

osudenoto lice, 115. - za progresirawe od ustanova od eden vo ustanova od drug vid,

151. - odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor, 86,

87. - poseta od strana na polnomo{nik {to go zastapuva vo negovite

raboti, 143. - specijalisti~ki lekarski pregled na svoj tro{ok, 126. Begalci, 144. Begstvo - na maloletno lice, 211. - na osudeno lice, 28, 84, 184, 185. - upotreba na sredstva na prisilba vo slu~aj na begstvo, 185. Biblioteki, 137. Bitno namalena presmetlivost, 239. Bitno namalena sposobnost na osudeno lice za vr{ewe na

raboti na koi e rasporedeno, 62. Bolni osudeni lica - bolest, 86, 114, 117, 205. - bolest na ~lenovi na potesno semejstvo, 86. - du{evna (mentalna) bolest, 125, 221. - zarazana bolest, 124. - ishrana , 107. - nadomest za rabota, poradi bolest, 113. - profesionalna bolest, 119.

512

- te{ka (pote{ka) bolest, 129. Bolni~ko lekuvawe, 121, 123. Bremenost - ishrana, 107. - odlagawe na po~etokot na izvr{uvawe na kaznata, 86. - otsustvo od rabota, 132. - stru~na lekarska nega, 131. - upatuvawe vo porodilno oddelenie, 131. Buxet na Republika Makedonija, 64, 68 , 231, 243, 252, 260, 263,

271.

V Vlada na Republika Makedonija - donesuva programa so koja se opredeluva visinata na sredstvata

za izgradba, rekonstrukcija, odrùvawe na objektite i opremuvawe na ustanovite, 65.

- gi obezbeduva sredstvata za izvr{uvawe na sankciite, 9. - imenuva i razre{uva direktor i zamenik na kazneno-popravna

ustanova, 40. - imenuva i razre{uva direktor na vospitno-popraven dom, 302. - osnova disciplinski centar za maloletnici, 273. - osnova Dràvna komisija za vr{ewe nadzor vo kazneno-

popravni ustanovi, 79. - osnova i ukinuva vospitni ustanovi za izvr{uvawe na zavodski

vospitni merki, 290. - osnova i ukinuva kazneno-popravni ustanovi, 26. - osnova stopanska edinica, 68. Verski ~uvstva, 4, 139. Vesnici, 137, 175. Voza~ka dozvola, 257, 258. Voda - za miewe, 100, 105. - za piewe, 46, 107, 175. Vonredno {koluvawe, 134. Vospitna rabota - so maloletnici, 306. - so osudeni lica, 138. Vospitni i prevospitni merki, 11, 307. Vospituvawe i prevospituvawe, 2, 11, 12, 14, 18, 42, 43, 49, 53, 58,

64, 86, 95, 112, 121, 133, 136, 138, 150, 191, 220, 265, 266, 280, 293, 296, 298, 306, 308.

513

Vospituva~i, 43, 53, 298, 307, 318. Vrabotuvawe, 112, 205, 288, 294. Vreme - vo oddelenie za otpu{tawe, 191. - godi{no vreme, 102. - dovolno vreme osudenikot da gi sredi svoite li~ni i semejni

priliki, 83. - za koe e izre~ena merkata na bezbednost zabrana na upravuvawe

so motorno vozilo, 257. - za privremeno smestuvawe na maloletno lice, 299. - koga ne se odrùva nastava, 222. - na bremenost, poroduvawe i maj~instvo, 132. - na voena ve`ba, 89. - na izvr{uvawe na vospitnata merka upatuvawe vo disciplinski

centar za maloletnici, 275. - na izdrùvawe na kaznata, 96, 120, 125, 127, 148, 150, 200, 208. - na izdrùvawe na merkata na bezbednost zabrana na vr{ewe

profesija, dejnost ili dol`nost, 254, 255. - na izvr{uvawe na merkata na zasilen nadzor vo drugo semejstvo,

286. - na lekuvawe poradi povreda na rabota ili profesionalno

zaboluvawe, 117, 318. - na lekuvawe, 117, 127, 318. - na osamuvawe, 182. - na otpu{tawe, 192. - na prestoj vo vospitno-popraven dom, 306, 317. - na priemot, 163. - na proveruvawe, 234. - na prekin na kaznata, 156, 157. - na pominato na prekin na kaznata, 156. - na traewe na posetata,146. - na traewe na nadzorot, 233. - na u~ili{en raspust i praznici, 299, 317. - odredeno vreme osudenikot da se griì za vospituvawe i ~uvawe

na decata ili zgriùvawe na namo}ni lica za koi e dol`no da se griì, 86.

- opredeleno za javuvawe vo disciplinski centar za maloeltnici, 274.

- pominato vo vospitna ustanova, 299. - pominato nadvor od vospitna ustanova, 299. - pominato na otsustvo ili na zaedni~ko letuvawe, 317. - rabotno vreme, 21, 112, 120, 160, 309, 310.

514

- raboten odnos na neopredeleno vreme, 57. - sekoe vreme, 107. - slobodno vreme, 273, 275, 303. - upatuvawe vo disciplinski centar za maloletnici, 275. - {teden vlog po viduvawe ili oro~en na opredeleno vreme, 115. Vrzuvawe, 184.

G Godi{en odmor - na maloletnici, 318. - na osudeni lica, 117. Godi{no vreme,102. Grupno izdrùvawe na kaznata, 18. Gumena palka, 184.

D Davawe pari~en iznos za najnu`nite potrebi, 205. Daktiloskopirawe na osudeno lice, 94. Danok i drugi pridonesi, 72, 113. Danok na promet, 72. Den na javuvawe vo ustanova, 83. Den i ~as na priem na osudenoto lice vo kazneno-popravna

ustanova, 95. Dete rodeno vo kazneno-popravna ustanova, 131. Direktor na kazneno-popravna ustanova - go proveruva kvalitetot na hranata, 107. - go zapira izvr{uvaweto na disciplinskata kazna, 177. - dava predlog za premestuvawe na osudeni lica, 153. - dava predlog za prekin na izdrùvaweto na kaznata podolgo od

eden mesec poradi lekuvawe, 154. - dava predlog za otpu{tawe na osudenoto lice po osnova na

usloven otpust, 198. - dava predlog za zapirawe na merkata osamuvawe na osudeno

lice, 183. - dol`nost kon Dràvnata komisija za vr{ewe nadzor, 79. - dol`nost da gi ispita navodite vo poplakata na osudeno lice i

da donese re{enie, 166. - dol`nost kon inspektorot za izvr{uvawe na sankciite i

sudijata za izvr{uvawe na sankciite, 76. - donesuvawe op{t akt so koj se ureduva ku}niot red, 49.

515

- donesuva pravilnik za organizacija i rabota, 51. - donesuva pravilnik za sistematizacija na rabotni mesta, 51. - izrekuva disciplinski kazni, 173. - imenuvawe, razre{uvawe i uslovi, 40, 41. - im ovozmoùva na prestavnicite na telata na Sovetot na

Evropa neposreden uvid i razgovori so osudenite i slu`benite lica, 170.

- ja pretstavuva kazneno-popravnata ustanova, 38. - li~no e odgovoren za zakonito, pravilno i navremeno

izvr{uvawe na funkcijata na kazneno-popravnata ustanova, 38. - ja utvrduva klasifikacijata, smestuvaweto, programata za

tretman i rabotno angaìrawe na osudenoto lice, 98. - dava naredba za upotreba na ogneno oru`je, 185. - otpu{ta osudenoto lice pred istekot na kaznata, 204. - odobruva prekin na izdrùvaweto na kaznata zatvor izre~ena

za prekr{ok do 10 dena, 325. - odlu~uva po barawe na osudenoto lice za specijalisti~ki

lekarski pregled, 126. - odlu~uva za nadomestuvawe na {teta koja osudenoto lice ja

napravilo vo ustanovata, 178. - odlu~uva za reprogresirawe na osudeno lice od poluotvoreno,

odnosno otvoreno vo zatvoreno oddelenie na istata ustanova, 152. - odlu~uva za tro{ocite za primena na neophodnite medicinski

merki za ishrana i lekuvawe na osudenikot bez soglasnost na osudenoto lice, 128.

- razgovara so osudenoto lice i mu dava soveti za ìvot na sloboda, 207.

- rakovodi so rabotite na kazneno-popravna ustanova, 38. - spre~uva dostavuvawe na pismo, ako toa e potrebno za za{tite

na li~nosta na osudenoto lice, ili zaradi bezbednosta na ustanovata, 140.

- celosno gi ispituva àlbenite navodi na osudenoto lice i za utvrdenoto preku Ministerstvoto za pravda go izvestuva soodvetnoto telo, 170.

Direktor na kazneno-popravna ustanova za maloletnici - moè da dozvoli otsustvo zaradi poseta na roditelite i

semejstvoto dva pati vo tekot na edna godina, 222. Direktor na vospitna ustanova - go izvestuva centarot za socijalni raboti, nadle`niot sud i

podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za fa}awe na maloletno lice i priveduvawe vo ustanovata, 292.

516

- go izvestuva centarot za socijalni raboti i nadle`niot sud za uspehot od primenata na vospitnata merka, 300.

Direktor na vospitno-popraven dom - go izvestuva centarot za socijalni raboti, nadle`niot sud i

podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za fa}a-we na maloletno lice i priveduvawe vo ustanovata, 292.

- dava odobrenie maloletnoto lice da go posetuvaat i drugi lica, 314.

- dava odobrenie na maloletnoto lice da se dopi{uva i so drugi lica, 315.

- donesuva odluka za koristewe na odmorot, 318. - imenuvawe, 302. - odobruva otsustvo na maloletnicite, 317. Direktor na disciplinaki centar za maloletnici - izrekuva disciplinska merka ukor, 277. - izrekuva merka prodolùvawe na prestojot vo centarot za

maloletnici, 277. - go izvestuva centarot za socijalni raboti i nadle`niot sud za

izre~enata disciplinska merka, 277. Direkcija - vr{i stru~no-instruktorski nadzor vrz rabotata na kazneno-

popravnite ustanovi, 74. - vr{i stru~no instruktorski nadzor nad izvr{uvaweto na

vospitnite merki, 272. - vo sostav na ministerstvoto za pravda, 23. - dol`nost da postapuva po zabel{kite na Dràvnata komisija,

79. - dol`nost da gi ispita navodite vo àlbata na osudenoto lice i

da donese re{enie, 167. - ja ocenuva opravdanosta na upotrebata na sredstvoto za

prisilba, 186. - organizacija i delokrug na rabotite, 23. - se griì za realizacija na sredstvata od ~l. 73 st. 2 ZIS, 73. - se griì za ostvaruvaweto na programata od ~l. 65, 66. - se griì za obezbeduvawe uslovi za rabota, 66. - se griì za finansirawe na rabotata na ustanovite, 66. - se griì za ostvaruvawe na programata na Vladata na

Republika Makedonija za visinata na sredstvata za izgradba, odrùvawe na objektite i opremuvawe na ustanovite, 65.

Direktor na Direkcijata - go zapira natamo{noto izvr{uvawe na merkata osamuvawe na

osudenoto lice, 183.

517

- dava soglasnost na op{tiot akt so koj se ureduva ku}niot red, 49.

- dava soglasnost na pravilnikot za organizacija i rabota, 51. - dava soglasnost na pravilnikot za sistematizacija na

rabotnite mesta, 51. - donesuva op{t akt so koj se opredeluvaat pobliski odredbi za

vremeto {to treba da go pomine i uslovite {to treba da gi ispolni osudenoto lice vo ustanovata od opredelen vid ili vo soodvetno odde-lenie vo ustanovata od op{t vid, 150.

- donesuva programa za utvrduvawe na psihofizi~kite sposobnosti, 55.

- donesuva programa za postojano ostru~uvawe na slu`benite lica vo ustanovite, 161.

- donesuva op{t akt so koj poblisku se opredeluva nadomestokot i nagradite za rabota na osudenite lica, kako i za licata koi bez svoja vina ne rabotat na koi im se obezbeduva xeparlak, 113.

- izrekuva osamuvawe na osudeno lice, 180. - ja imenuva komisijata za utvrduvawe na psihofizi~kite

sposobnosti, 55. - moè da go prekine izdrùvaweto na kaznata vo traewe do 30

dena, 155. - odlu~uva za premestuvawe na osudeni lica, 153. - odlu~uva vo koi kazneno-popravni ustanovi ne postojat uslovi

za osnovawe na stopansaka edinica, 67. - odlu~uava za progresirawe na osudenoto lice od ustanova od

eden vo ustanova od drug vid, 151. - odlu~uva za reprogresirawe na osudenoto lice od ustanova so

poliberalen vo ustanova od postrog vid, 152. - rakovodi so rabotite na izvr{uvaweto, 23. Disciplina, 13, 14, 19, 28, 44, 171, 238, 277, 307, 319. Disciplinski kazni, 172 Disciplinska odgovornost, - na maloletnicite vo vospitno-popraven dom, 277 - na osudenite lica, 174, 176, 179. Disciplisnka postapka, 173. Diskrecija vo podnesuvaweto na pravnite sredstva, 163. Diskriminacija, 4. Disciplinski centar za maloletnici - dnevnik za prestoj na maloletnoto lice, 278. - dostavuva izve{taj do centarot za socijalni raboti i do

nadle`niot sud za vlijanieto na prezemenite merki sprema malolet-noto lice i za postignatite merki vo vospitnata rabota, 278.

518

- izvestuvawe na centarot za socijalni raboti i nadle`niot sud deka maloletnoto lice ne se javilo, ne doa|a redovno ili prestanalo da doa|a vo centarot, 274.

- izvr{uvawe na vospitnata merka upatuvawe vo disciplinski centar za maloletnici, 273.

- osnovawe, 273. - rabota, u~ewe i slobodni i kulturni aktivnosti, 276. - upatuvawe, 275. Dneven pe~at, 137. Dnevna svetlina, 99. Doveduvawe vo opasnost na svojot ìvot ili zdravje, 128. Dol`nosti na osudenite lica - da gi ispolnuvaat obvrskite od programata za tretman, 171. -da se pridrùvaat na odredbite na ZIS i na ku}niot red, 171. - da se pridrùvaat na naredbite na slu`benite lica, 171. - za odrùvawe na redot i disciplinata, 171. Dolna obleka, 102, 103. Dom bolnica, 30. Dopi{uvawe - na maloletnicite vo vospitno-popraven dom, 315. - na osudenite lica, 140. - kontrola na dopi{uvaweto, 140. Druga isprava podobna za utvrduvawe na identitetot, 94. Drugo stru~no lice, 45, 53. Du{evna bolnica, 208.

E Evidencija - na lica na koi im e izre~ena merka na bezbednost zabrana na

upravuvawe so motorno vozilo, 257. Ekolo{ka za{tita na ìvotnata sredina, 118.

@ @alba (vidi:pravo na àlba) @elba na osudeno lice za vr{ewe na opredelena rabota, 110. @ena, bremena ili porodilka - ishrana, 107. - otsustvo od rabota, 132. - stru~na lekarska nega, 131. @ivot na ~ovek, 185.

519

Z Zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost, 254, 255,

256. Zadovoluvawe na verskite ~uvstva i potrebi na osudenite lica,

139. Zabrana na upravuvawe so motorno vozilo, 257, 258. Zadolìtelno ~uvawe i lekuvawe vo psihijatriska ustanova,

125, 236-243. Zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda, 244, 245, 246. Zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani, 247-253. Zaedni~ki sobi, 101. Zamena - na disciplinska kazna upatuvawe vo samica so druga poblaga

kazna, 176. - na pari~nata kazna so zatvor, 229. Zamenik direktor na kazneno-popravna ustanova, 39, 40, 41, 48. Zaklu~en izve{taj, 207. Zakonita naredba na slu`beno lice, 184. Zapovednik, 44, 54. Zasebni sobi za no}evawe, 18. Zasilen nadzor - od drugo semejstvo, 284-287. - od strana na centarot za socijalni raboti, 288-289, - od strana na roditelite, posvoitelite ili staratelot, 279-283. Zatopluvawe, 100, 175. Za{teda na osudenoto lice, 113, 115, 206. Zvawa na rabotnicite vo kazneno-popravni ustanovi, 51. Zdravstven inspektor na Ministerstvoto za zdravstvo, 241. Zdravstvena za{tita na osudenite lica, 20, 46, 121. Zdravje - doveduvawe vo opasnost, 128. - kako kriterium za klasifikacija, 30. - zagrozuvawe na zdravjeto so izvr{uvawe na disciplinska kazna

upatuvawe vo samica, 176. - za~uvuvawe na telesnoto i du{evnoto zdravje, 6, 105, 136. - osamuvawe {tetno za zdravjeto na osudenite lica, 183. - raboti opasni i {tetni po zdravjeto, 21. - redovni pregledi i kontroli na zdravjeto na maloletnite lica,

221. - utvrduvawe na zdravstenata sostojba na osudenoto lice pri

priemot i pri otpu{taweto, 95, 192.

520

Zdravstveni rabotnici, 46. Zdravstvena ustanova - vo koja se upateni na lekuvawe osudeni lica, 123. - vo koja se upatenina lekuvawe otpu{teni osudeni lica, 192. - za izvr{uvawe na merkata na bezbednost zadolìtelno

psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, 125, 236, 237, 238, 239, 241, 242, 243.

- za izvr{uvawe na merkata na bezbednost zadolìtelno lekuv-awe na alkoholi~ari i narkomani, 248.

- za izvr{uvawe na merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda, 244, 245.

Zdravstvena slu`ba - vo kazneno-popravni ustanovi , 42, 46. Zdravstvena sostojba, 121,122, 192.

I Identitet - otpusen list kako dokaz za utvrduvawe na identitetot, 194. - podatoci, 94, 95. - utvrduvawe pri priemot vo vospitno-popraven dom, 304. - utvrduvawe pri priemot na osudenoto lice, 94. Izvr{na postapka, 227, 263. Izvr{uvawe - na disciplinska kazna, 173, 174, 175. - na merkata zasilen nadzor od strana na roditelite,

posvoitelite ili staratelot, 279. - na merkata zasilen nadzor vo drugo semejstvo, 284, 286. - na merkata zasilen nadzor od strana na centarot za socijalni

raboti, 288. Izvr{uvawe na kaznata zatvor izre~eni za prekr{ok - vo kazneno-popravna ustanova od poluotvoren vid, 322. - odvoeno od kaznata zatvor izre~ena za krivi~no delo, 322. - odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor za

prekr{ok, 324. - spored mestoto na ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na

kaznetoto lice, 323. - upatuvawe, 323. - upaten akt, 323. Izvr{uvawe na za{titniot nadzor izre~en so uslovna osuda - nadleèn organ: centarot za socijalni raboti spored

ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice, 232.

521

- zamena na izre~enite obvrski so drugi, 234. - izvestuvawe na sudot za rezultatite od sproveduvaweto na

za{titniot nadzor i izvr{uvaweto na obvrskite od strana na osudenoto lice, 234.

- otpovikuvawe na uslovnata osuda, 234. - plan za rabota za sproveduvawe na za{titniot nadzor, 233. - prodolùvawe na traeweto na za{titniot nadzor, 234. - tro{oci na izvr{uvaweto, 232. Izvr{uvawe na kaznata maloletni~ki zatvor - disciplinska kazna upatuvawe vo samica, 224. - maloletnite lica se odvojuvaat od polnoletnite lica, 210. - ne moè da se izre~e merka osamuvawe, 225. - ishrana, 219. - zabava, 220. - obrazovanie na maloletnicite, 217, 218. - oddelno smestuvawe na maloletnite lica od razli~en pol, 210. - pogodnosti, 222, 223. - postapka za priem, 214. - progresirawe na maloletnicite, 213. - sport i drugi slobodni aktivnosti, 220. - tretman na maloletnicite, 215. - rabota na maloletnicite, 217, 218. - uslovi za individualizacija, 212. Izvr{uvawe na pari~nata kazna - zamena na pari~nata kazna so zatvor, 229. - prisilna naplata, 226, 230. - poveduvawe na postapkata, 227. Izvr{uvawe na merkata pritvor, 36. Izvruvawe na merkite na bezbednost - zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena

ustanova, 236, 237, 238, 239, 240, 241, 242, 243. - zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda, 244, 245, 246. - zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani, 247, 248,

249, 250, 251, 252, 253. - zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost, 254, 255,

256. - zabrana na upravuvawe so motorno vozilo, 257, 258. - odzemawe na predmeti, 259, 260. - proteruvawe na stranec od zemjata, 261. Izvr{uvawe na vosapitnite merki - itnost na izvr{uvaweto na vospitnite merki, 267. - op{ti odredbi, 264.

522

- osnovno i sredsno vospitanie i obrazovanie i stru~no osposobuvawe, 266.

- postapuvawe so maloletnite lica, 266. - cel na izvr{uvaweto, 265. Izvr{uvawe na zavodskite merki - vidovi zavodski merki, 290. - izvestuvawe na centarot za socijalni raboti i nadle`niot sud

za datumot na priemot na maloletnoto lice i po~etokot na izvr{uvaweto na zavodskata vospitna merka, 292.

- osnovawe i ukinuvawe na ustanovi za izvr{uvawe na zavodski vospitni merki, 290.

- odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na zavodska vospitna merka, 295.

- ustanovata vo koja se izvr{uva zavodskata vospitna merka go izvestuva centarot za socijalni raboti za otpu{taweto na malolet-noto lice i mu predlaga merki {to treba da se prezemat za natamo{no vospituvawe na maloletnoto lice, 293.

Izvr{uvawe na zavodskata merka upatuvawe vo vospitna ustanova

- vospitna ustanova nameneta za vospituvawe i socijalna za{tita na deca i mladina, 296.

- vreme pominato nadvor od vospitnata ustanova, 299. - zapoznavawe so okolnosta deka na maloletnikot mu e izre~ena

merka od zavodski vid, 298. - prava i dol`nosti na maloletnikot vo ustanovata, 298. - pogodnosti na maloletnicite, 299. Izvr{uvawe na zavodskata merka upatuvawe vospitno-popraven

dom - besplatna obleka, obuvki i dolna obleka, 312. - bolni maloletni lica, 312. - vospitni grupi, 307. - disciplinaka kazna upatuvawe vo samica, 319. - ishrana, 312. - zaedni~ki odmor vo domot ili nadvor od nego, 318. - zaedni~ko letuvawe nadvor od domot, 317. - zapoznavawe so ku}niot red, 304, 306. - klasifikacija na maloletnite lica, 306, 310. - kriteriumi za klasifikacija na maloletnite lica, 307. - kontakti so semejstvoto i drugi lice i institucii, 303. - ku}en red, 316. - maloletni lica od razli~en pol, 301.

523

- maloletni lica koi bez svoja vina ne rabotat, a nemaat sopstveni sredstva, 313.

- nastava, 310. - nastava nadvor od vospitno-popravniot dom, 303, 312. - ne moè da se primeni merka osamuvawe, 320. - pravo na poseti bez ograni~uvawe od ~lenovite na potesnoto

semejstvo, 314. - pravo na dopi{uvawe bez ograni~uvawe so roditelite i

bliskite rodnini, 315. - pravo na primawe pratki, 316. - posebni vospitno-popravni domovi i oddelenija, 301. - programa za vospituvawe i obrazovanie i za aktivno u~estvo na

maloletnikot za vreme na prestojot vo vospitno-popravniot dom, 306. - pravo na godi{en odmor, 318. - priemno oddelenie, 305. - rabota na maloletnite lica, 308, 309. - rabotilnici i ekonomii za prakti~na obuka, 310. - socijalno-medicinsko i psiholo{ko-pedago{ko ispituvawe na

li~nosta na maloletnoto lice, 305. - stru~en tim za ispituvawe na li~nosta na maloletnoto lice,

305. - uslovi za aktivno koristewe na slobodnoto vreme, 303. - uslovi za osnovno i sredno obrazovanie i vospitanie, za

steknuvawe na pozitivni navi}i, na vrednosni osobini za rabotno ostru~uvawe i osposobuvawe za odelni zanimawa, 303.

- utvrduvawe na identitetot na maloletnoto lice, 304. - celi na klasifikacijata na maloletnite lica, 307. Izve{taj za zdravstvenata sostojba na osudeno lice, 95. Izvestuvawe - do nadle`niot sud za mestoto na ìveali{teto, odnosno

prestojuvali{teto na liceto na koe mu e izre~ena merka na bezbednost zabrana na vr{ewe na profesija, dejnsot ili dol`nost, 254.

- do nadle`niot sud za tekot na izvr{uvaweto na merkata zasilen nadzor od strana na roditelite, posvoitelite ili staratelot, 281.

- do nadle`niot sud za izvr{uvaweto na merkata zabrana na vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost od strana na inspekcijata na trudot, 255.

- do nadle`niot sud za promena na mestoto na ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na lice komu mu e izre~ena merka na bez-bednost zabrana na upravuvawe so motorno vozilo od strana na podra-~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, 257.

524

- do organot {to ja izdal voza~kata dozvola za najzino odzemawe, 257.

- do roditelite, posvoitelite ili staratelot deka centarot za socijalna rabota vo rok od 15 dena }e otpo~ne so ostvaruvawe na zasileniot nadzor, 288.

- do sudot za pote{ka povreda na rabotnata disciplina, povtoren slu~aj na nejavuvawe ili begstvo na maloletnikot od disciplinskiot centar za maloletnici, 277.

- do sudot i centarot za socijalni raboti za postignatiot uspeh od merkata upatuvawe vo disciplinski centar za maloletnici, 278.

- do sudot {to ja izrekol merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, 239.

- do sudot {to ja izrekol merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda, 245.

- do sudot {to ja izrekol merkata na bezbednost zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani, 250, 251.

- do centaror za socijalni raboti vo slu~aj maloletnikot da ne se javi vo opredelen den vo disciplinskiot centar za malolenici zaradi izvr{uvawe na merkata, 274.

- do sudot za vospitnata ustanova vo koja e smesten maloletnikot na koj mu e izre~ena merka upatuvawe vo vospitna ustanova, 297.

- do sudot za uspehot od primenata na merkata upatuvawe vo vospitna ustanova, 300.

- za upotreba na sredstva na prisilba i ogneno oru`je sprema osudenite lica, 186.

- za sekoja pote{ka bolest i za pote{ko naru{uvawe na zdravstvenata sostojba na osudenoto lice, 129.

- za smrt na osudeno lice, 208. Izvod od mati~nata kniga na rodenite, 268. Izvr{nost, 2, 7. Izvr{no-upravna i finansiska slu`ba, 47. Izdvojuvawe, 184. Izdr{ka na lice za koe osudenikot e dolèn da se griì, 86. Izdavawe na poternica, 84. Izjava, 173. Izrekuvawe na disciplinski kazni, 173 Invalidska penzija na rabotnik, 62 Invalidsko osiguruvawe - na rabotnici vo KPU, 61 - na osudeni lica, 119. Inspektor za izvr{uvawe na sankciite, 74

525

Instruktori vo posebnite stopanski organizacii i edinici, 45, 53.

Internati, 273. Ispituvawe na li~nosta na osudeno lice, 95. Ishrana - na osudenite lica, 106. - kalori~na vrednost na dnevnite obroci na osudenite lica, 106. - kalori~na vrednost na dnevnite obroci na maloletnicite, 219. - obezbeduvawe ishrana vo disciplinskiot centar za

maloletnici, 275. - na èna {to e bremena ili porodilka, 107. - na bolnii osudeni lica, 107. - kontrola na kvalitetot i raspredelbata na hranata, 107. - pratki so hrana, 147. Itnost - na postapkata za re{avawe po àlba od ~l.179, 179. - na postapkata za upatuvawe na osudeno lice, 80. - na postapkata za za{tita na pravata na osudeni lica so

upotreba na pravni sredstva, 169. - na postapkata za re{avawe po àlba od ~l.181, 182. - itnost pri izvr{uvaweto na vospitnite merki, 267.

J Javen obvinitel - barawe za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata

zatvor, 90. - barawe za prekin na izdrùvaweto na kaznata zatvor, 154. Javna opomena, 172.

K Kazneno-popravna ustanova - vidovi ( ustanovi od zatvoren, poluotvoren i otvoren vid), 27. - visina na kaznata {to se izdrùva, 33, 34, 35. - vo koja postojat uslovi za izvr{uvawe na merkata na bezbednost

zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani, 247, 248. - dol`nost da postapi po zabele{kite na Dràvnata komisija i

vo opredelen rok da gi otstranat nepravilnostite, 79. - dostavuva zaklu~en izve{taj do podra~nata edinica na

Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i centarot za socijalni raboti, a po potreba i do drugi dràvni organi, 207.

526

- izvestuvawe za priem na osudenoto lice vo ustanovata, 97. - izvestuvawe za smrt na osudeno lice, 208. - izvestuvawe na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Direkci-

jata i nadle`niot sud za begsatvo na osudeno lice, 189. - izvestuvawe na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Direk-

cijata i nadle`niot sud za pogolemi naru{uvawa na redot vo ustan-ovata, 189.

- izvestuvawe na nadle`niot sud ako osudenoto lice ne se javi na natamo{no izdrùvawe na kaznata, 157.

- izvestuvawe na nadle`niot centar za socijalni raboti za priemot na osudenoto lice, ako imalo maloletni deca ili drugi lica za koi edinstveno samo toj se griì, 97.

- izvestuvawe na nadle`niot sud ako osudenoto lice ne se javi vo opredeleniot den na izvr{uvawe na kaznata zatvor, 84.

- ku}en red, 19, 33, 49. - nadle`nost i funkcionirawe, 25. - otvoreni, poluotvoreni i zatvoreni oddelenija, 29. - oddelenija za osudeni lica stranski dràvjani, 15, 16, 17. - od zatvoren vid, 28, 29, 31, 33, 140. - od poluotvoren vid, 28, 33, 36. - od otvoren vid, 28, 35. - osnovawe i ukinuvawe, 26. - oddelenija za prekr{o~no kazneti lica, 29. - priemno oddelenie, 95. - sredstva za rabota, 64, 73. - slu`bi, 42-48. Klasifikacija - na maloletnici vo vospitno-popraven dom, 306. - na osudeni lica, 13, 98. Klimatski uslovi, 99, 102, 104. Knigi - na osudeni lica, 137, 175. Kodeks za odnesuvawe na slu`benite lica vo izvr{uvaweto na

rabotnite zada~i, 161. Kolektivno kaznuvawe, 19. Komandir, 44, 54. Komisija za polagawe stru~en ispit, 56. Kontrolna kniga za ishrana, 107. Konzularen pretstavnik, 144. Korisnik na soobra}ajno sredstvo, 188. Korisnik na sredstvo za vrska, 188. Krevet (vidi: postela)

527

Kriteriumi za klasifikacija na osudeni lica, 15, 16, 17. Kriteriumi za dodeluvawe na pogodnosti na osudenite lica,

149. Ku}en red - vid i teìna na prat}i, 147. - zapoznavawe na osudenite i maloletnite lica so ku}niot red,

96, 304. - naru{uvawe na ku}niot red, 134. - na zdravstvenata ustanova vo koja se izvr{uva merkata na

bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, 238.

- na zdravstvena ustanova vo koja se izvr{uva merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda, 246.

- na zdravstvena ustanova vo koja se izvr{uva merkata na bezbed-nost zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari inarkomani, 253.

- na disciplinskiot centar za maloletnici, 277. - na kazneno-popravna ustanova, 96. - op{ta odredba, 49. - raspolagawe so pari~ni pratki, 147. - traewe na poseti, 146. - uslovi i na~in na dodeluvawe na pogodnostite, 149. - uslovi i na~in na davawe pogodnosti, 149. - ukrasuvawe na prostoriite, 101.

L Lekar - vo ustanova za maloletnici treba da ima poznavawe od detskata

psihologija kako i od tretmanot vo slu~aite na mentalna bolest i drugi psihi~ki rastrojstva, 221.

- gi vr{i rabotite na zdravstvenata slu`ba, 46. - gi utvrduva fizi~kite i psihiite sposobnosti za rabota na

osudenite lica, 110. - go proveruva kvalitetot na hranata, 107. - go pregleduva osudenoto lice pred otpu{taweto, 192. - go pregleduva teloto na po~inato osudeno lice i gi utvrduva

pri~inite na smrtta, 208. - vr{i redovni pregledi i kontroli na zdravjeto na maloletnite

lica, a vo slu~aj na bolest gi prezema neophodnite merki za lekuvawe, 221.

- dava predlog za upatuvawe na bremena èna vo porodilno oddelenie, 131.

528

- dava mislewe za zdravstvenata sostojba na osudenoto lice pred izdrùvaweto na disciplinskata kazna, 173.

- dava mislewe za osamuvawe na osudenikot, 183. - zadolìtelno vrabotuvawe vo kazneno-popravna ustanova, 121. - mora da go pregleda sekoe osudeno lice i da ja utvrdi negovata

zdravstvena sostojba, 122. - mislewe na lekarot, 126. - naod i upat na lekarot, 124. - obezbeduva stru~na lekarska nega na osudeni bremeni èni, 131. - odreduva ishrana na bolni osudeni lica, maloletnici i èni vo

porodilno oddelenie, 107. -opredeluva specijalisti~ki lekarski pregled, 126. - sekojdnevno go posetuva kaznetoto lice vo samica, 175. - sekojdnevno go posetuva liceto komu mu e izre~ena merkata

osamuvawe, 182. - se griì za zdravstvenata sostojba na osudenite lica, 121. - ukaùva deka natamo{noto osamuvawe e {tetno za zdravjeto na

osudenoto lice, 183. Lekar-psihijatar - utvrduva du{evna zabolenost ili te{ka psihi~ka rastroenost,

125. Lekuvawe - ako se doveduva vo opasnost ìvotot na osudenikot, bez negova

soglasnost prezemawe na medicinski merki, 128. - pregled na tro{ok na osudenikot, 126. Lice koe se nao|a vo pritvor, 14. Lica bez dràvjanstvo, 144. Lica osudeni na kazna doìvoten zatvor, 33. Lica stranski dràvjani, 144. Li~na karta, 94, 194. Li~en list, 122, 207. Li~na higiena, 102, 105. Li~no uveruvawe, 4.

M Maloletni~ki zatvor, 209. Masa, 175. Ma~ewe, 12. Mati~na kniga na rodenite, 131. Mati~ar, 208. Medicinski tretman, 123.

529

Medicinski i drugi eksperimenti, 20. Me|unarodni dokumenti {to se odnesuvaat na izdrùvaweto na

kaznata zatvor, 31. Merki na bezbednost, 236-261. Merki na ograni~uvawe, 184. Ministerstvo za vnatre{ni raboti -za merkata na bezbednost zabrana na vr{ewe na profesija,

dejnost ili dol`nost go izvestuva nadle`niot sud za promenata na mestoto na ìveali{teto, odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice, 254.

- merki za pronao|awe na osudenoto lice, 80. Ministerstvo za zdravstvo - vo soglasnost so ministerot za pravda donesuva op{t akt so koj

se ureduva ku}niot red vo zdravstvena ustanova vo koja se izvr{uva merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uva-we, 242.

- vo soglasnost so ministerot za pravda donesuva op{t akt so koj se ureduva ku}niot red vo zdravstvenata ustanova vo koja se izvr{uva merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda, 246.

- vo soglasnost so ministerot za pravda donesuva op{t akt so koj se ureduva ku}niot red vo zdravstvenata ustanova vo koja se izvr{uva merkata na bezbednost zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani, 253.

Ministerstvo za trud i socijalna politika - dava soglasnost na programata za tretman na maloletnite lica,

215. - donesuva programa za aktivnostite na centarot za maloletnici

vo soglasnost so ministerot za obrazovanie i ministerot za pravda, 276.

Minister za trud i socijalna politika -vo soglasnost so ministerot za obrazovanie opredeluva vo koi

ustanovi }e se organizira centar zamaloletnici, 273. Minister za pravda - dava predlog do Vladata na Republika Makedonija za osnovawe

i ukinuvawe na vospitni ustanovi vo koi se izvr{uvaat zavodski vospitni merki, 290.

- dava predlog do Vladata na Republika Makedonija za imenuvawe i razre{uvawe na direktor i zamenik direktor na kazneno-popravna ustanova, 40.

- dava predlog do Vladatana Republika Makedonija za imenuvawe i razre{uvawe na direktor na vospitno-popraven dom, 302.

530

- dava soglasnost na programata za tretman na maloletnite lica, 215.

- donesuva kodeks za odnesuvawe na slu`benite lica vo izvr{uvaweto na rabotnite zada~i, 161.

- odlu~uva vo vtor stepen po àlba na osudeno lice protiv re{enieto na direktorot na Direkcijata za premestuvawe, 153.

- odlu~uva vo vtor stepen po àlba na osudenoto lice protiv re{enieto na direktorot na Direkcijata za osamuvawe na osudeno lice, 181.

- odlu~uva vo vtor stepen po àlba na osudeno lice protiv re{enieto na direktorot na Direkcijata za prekin na izdrùvaweto na kaznata, 155.

- so op{t akt poblisku gi opredeluva rasporeduvaweto, klasifikacijata i razmestuvaweto na osudenite lica, 16.

- so op{t akt vr{i rasporeduvawe na osudenite i osudenite maloletni lica, 26.

- so op{t akt gi opredeluva vidovite i na~inite na tretman na osudenite lica, 16.

Mladi osudeni lica, 17. Mladi polnoletni lica, 130. Molba - za premestuvawe na natamo{no izdrùvawe na kaznata zatvor

od edna vo druga ustanova od ist vid, 153. - za prekin na izdrùvawe na kaznata podolgo od eden mesec

poradi lekuvawe, 154. - za odlagawe na po~etokot na izvr{uvawe na kaznata, 87. - za premestuvawe, 153. - za prekin na izdrùvaweto na kaznata, 154. - za usloven otpust, 198. Moralni normi, 4.

N Nadzor - vo zdravstvena ustanova vo koja se izvr{uva merkata na

bezbednost zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari inarkomani, 253. - zapisnik od izvr{eniot nadzor, 7, 79. - me|usebno izvestuvawe na inspektorot i sudijata za

izvr{uvawe na sankciite, 78. - nad izvr{uvaweto na vospitnite merki, 272. - nadzor nad dopi{uvaweto na osudenite lica vo ustanovi od

zatvoren vid i vo zatvoreni oddelenija, 140.

531

- na zdravstvenata organizacija vo koja se izvr{uva merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, 241.

- na zdravstvenata organizacija vo koja se izvr{uva merkata na bezbednost zadolìtelno lekuvawe na sloboda, 246.

- na izvr{uvaweto na vospitnite merki, 272 - na rabotata na kazneno-popravnite ustanovi, 74-79. - no}e vo zaedni~ki prostorii na osudeni lica, 101. - no}e vo zaedni~ki prostorii na maloletni lica, 216. - od strana na Dràvnata komisija, 79. - re{enie za otstranuvawe na utvrdeni nepravilnosti, 77. - stru~no-instruktorski nadzor, 74. - sudski nadzor, 75. Nadzornici, 44, 53. Nadleèn organ za izvr{uvawe na sankciite, 7. Nadleèn organ za izdavawe odobreni za vr{ewe profesija,

dejnost ili dol`nost, 254. Nadleèn organ na inspekcijata na trudot vo mestoto na

ìveali{teto, odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice, 254. Nadleèn sud za registracijata na preprijatijata, 254. Nadleèn organ za prezemawe na potrebnite dejstvija zaradi

izvr{uvawe na kaznata zatvor, 80. Nadleèn javen obvinitel - bara odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata

zatvor, 90. - go izvestuva nadle`niot sud deka moè da otpo~ne so

izvr{uvaweto na kaznata zatvor, 90. Nadomestok - za izvr{enata rabota na osudenite lica, 113, 114, 115. - za vreme na koristewe na odmorot na osudeno lice, 117. Namaluvawe na rabotnata sposobnost, 62. Nanesuvawe na povreda, 184. Naredba - za izdavawe na poternica, 84. - na stare{ina za upotreba na ogneno oru`je, 185. - na slu`beno lice, 184, 277. Nastavnici, 43. Napad na objekt, 185. Na~ela - na aktivno i dobrovolno vklu~uvawe na osudenikot vo

rabotniot proces, 21. - na grupno izdrùvawe na kaznata, 18.

532

- na zakonitost, 2. - na individualizacija, 5. - na legitimitet, 3. - na neprekinato angaìrawe na osudenikot, 21 - na op{to i stru~no obrazovanie na osudenite lica, 133 - na osudeni~ko samoorganizirawe, 138. - na pravi~nost, 4. - na postpenalna pomo{ na osudenite lica, 10. - na razvivawe na li~na odgovornost kaj osudenite lica, 11. - na resocijalizacija, 11. - na humanost, 6. Nedela ili praznik, 196. Nedopu{tenost na povtorno podnesenata molba za odlagawe na

po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata, 93. Neodlo`ni polsaki ili sezonski raboti ili drugi

elementarni nepogodi, 86. Neprekinat prestoj vo disciplinski centar za maloletnici,

275. Neposreden napad, 185. Nesposobnost ili bitno namalena sposobnost za vr{ewe na

rabotite, 62. Nesre}a pri rabota, 64. Ne~ove~no ili poniùva~ko odnesuvawe ili kaznuvawe, 12. Nu`no lekuvawe, 205.

O Ovlastuvawa na pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe - upotreba na sredstva na prisilba i ogneno oru`je, 184. - fa}awe na izbegano osudeno lice, 188. Obleka - besplatna, na maloletnici, 312. - dolna obleka, 102, 206. - grià na centarot za socijalni raboti, 294. - koja ne predizvikuva vnimanie na okolinata, 103. - ne smee na bilo koj na~in da vlijae degradira~ki ili

poniùva~ki, 103. - op{ta odredba, 102. - pratki so obleka, 316. - pri otpu{tawe, bez nadomestok, 206. - rabotna obleka, 102. - sopstvena obleka, 102, 206.

533

- sredstva za posebni nameni, 64. - ~ista i vo ispravna sostojba, 103. Obuka (ostru~uvawe) - na maloletni lica, 215. - na osudenite lica, 45 - na personalot, 161. Obuvki, 102, 103, 206, 294. Obrazovanie - na osudeni lica, 133. - na maloletnici, 266, 309, 310. Obezbeduvawe - na kazneno-popravna ustanova, 27, 28, 44. Obezbeduvawe na stredstva za rabota, 64. Ogneno oru`je, 185. Ograni~uvawe - na dvièwe i kontaktirawe na lice sprema koe se izvr{uva

merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, 238.

- na dodeluvawe na pogodnosti, 172. Oddelenie - od zatvoren vid, 37, 140, 141, 150, 185. - za ispituvawe na li~nosta i za utvrduvawe na tretmanot i

postapuvaweto (vidi: priemno oddelenie), 95, 96, 305, 306. - za osudeni lica stranski dràvjani i za lica bez dràvjanstvo,

31. - za otpu{tawe, 191. - od otvoren vid, 37, 213. 150. - od poluotoren vid, 37, 150. - porodilno, 107, 131. - progresirawe, 151. - reprogresirawe, 152. Odbivawe - na upotreba na hrana, 128. - na lekuvawe, 128. Odobrenie - na maloletnoto lice da go posetuvaat i drugi lica, 314. - na maloletnoto lice da se dopi{uva i so drugi lica, 315. - na osudeno lice da go posetuvaat i drugi lica, 142. - za vr{ewe, profesija, dejnost i li dol`nost, 255. Odmori - godi{en na maloletnici, 318. - godi{en na osudeni lica, 117.

534

- osum~asoven nepre}inat odmor vo tekot na denot, 108. - eden den odmor vo nedelata, 108. Odlagawe - na po~etokot na izvruvaweto na kaznata zatvor, 86, 87, 88, 89. - po barawe na javniot obvinitel, 90. 91. - izvestuvawe bez odlagawe na nadleèn sud, 84. - od strana na nadleèn sud, 92, 93. - informacija {to ne trpi odlagawe, 141. - uslovno odlagawe na izvr{uvawe na disciplinska kazna, 174. - na po~etokot na izvr{uvawe na prekr{o~na kazna zatvor, 324. Odzemawe - voza~ka dozvola i zabrana na nejzino izdavawe, 257. - predmeti, 259. - imnotna korist pribavena so krivi~no delo, 262, 263. - na del od nadomestokot za rabota, 172. Odnos na slu`benite lica sprema osudenite lica, 159, 160. Odluka za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata

donesena po barawe na javniot obvinitel, 90. Opomena, 172. Op{t akt - za vidovite i na~inot na tretman na osudenite lica, 16. - za vremeto {to treba da go pomine i uslovite {to treba da gi

ispolni osudenoto lice vo ustanova od opredelen vid ili vo soodvetno oddelenie na ustanova od op{t vid, 150.

- za ku}niot red vo kazneno-popravna ustanova, 49. - za ku}niot red za izvr{uvawe na merkata na bezbednost

zadolìtelno psihijatrisko ~uvawe i lekuvawe vo zdravstvena ustanova, 242.

- za opredeluvawe na nadomestokot i nagradata za rabota na osudenite lica koi bez svoja vina ne rabotat, kako i za licata koi bez svoja vina ne rabotat na koi im se obezbeduva xeparlak, 113.

- za rasporeduvawe, klasifikacija i razmestuvawe na osudenite lica, 16.

Osamuvawe na osudeno lice, 180, 181, 182, 183. Osnoven sud (spored mestoto na ìveali{teto odnosno

prestojuvali{teto na osudenoto lice), 80, 82, 84 . - ako osudenoto lice po istekot na vremeto na prekinot na

kaznata ne se javi na natmo{no izdr{uvawe, prezema zakonski merki za negovo upatuvawe na izdrùvawe na kaznata, 157.

- barawe do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti da go pronajde osudenoto lice, 80.

535

- vr{i nadzor na zakonitosta vo izvr{uvaweto na merkata za bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, 241.

- vr{i nadzor na zakonitosta vo izvr{uvaweto na merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrsiko lekuvawe na sloboda, 246.

- vr{i nadzor na zakonitosta vo izvr{uvaweto na merkata na bezbednost zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani, 253.

- dostavuva upaten akt, 83. - donesuva re{enie za naplata na tro{ocite od osudenoto lice

napraveni za negovo pronao|aewe i sproveduvawe vo ustanovata, 85. - go zapira natamo{noto izvr{uvawe na merkata na bezbednost

zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, 239.

- go otpovikuva odloèniot po~etok na izvr{uvaweto na kaznata zatvor, 91.

- go otpovikuva re{enieto za prekin na kaznata, 154. - go re{ava nesoglasuvaweto me|u roditelite, posvoitelite ili

staratelot i centarot za socijalni raboti, 282. - go re{ava nesoglasuvaweto me|u semejstvoto opredeleno so

sudskata odluka i centarit za socijalni raboti, 287. - go prekinuva izdrùvaweto na kaznata podolgo od eden mesec

poradi lekuvawe, 154. - go upatuva vo soodvetna zdravstvena ustanova liceto sprema koe

treba da se izvr{i merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrsko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, 237.

- go upatuva vo soodvetna zdravstvena ustanova liceto sprema koe treba da se izvr{i merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda, 244.

- go upatuva vo soodvetna kazneno-popravna ili zdravstvena ustanova liceto sprema koe treba da se izvr{i merkata na bezbednost zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani, 249.

- izdava naredba do Ministerstvoto za nadvore{ni raboti za priveduvawe na osudenoto lice, 84.

- izvr{nata odluka zaedno so podatrocite od ~l. 268 st. 1 ZIS ja upatuva na izvr{uvawe do centarot za socijalni raboti, 268.

- ja izvestuva kazneno-popravnata ustanova za denot koga osudenoto lice treba da se javi vo nea, 84.

- ja dostavuva presudata so koja e izre~ena merkata za bezbednost zabrana na vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost na izvr{uvawe na, pravnoto lice ili institucija vo koja osudenoto lice e vraboteno; na nadle`niot organ za za izdavawe odobrenie za vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost; na nadle`niot organ na inspekcijata na trudot

536

vo mestoto na ìveali{teto, odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice; na nadle`niot sud za registracija na preprijatijata i na podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti spored mestoto na ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice, 254.

- ja dostavuva presudata so koja e izre~ena merkata na bezbednost zabrana na upravuvawe so motorno vozilo na izvr{uvawe na, podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti spored mestoto na ìveali{teto, odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice, 257.

- ja dostavuva pravosilnata presuda so koja e izre~ena merkata na bezbednost proteruvawe na stranec od zemjata na izvr{uvawe na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, 261.

- ja izvr{uva merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda, 244.

- ja izvr{uva pravosilnata presuda so koja e odzemena imotna korist pribavena so krivi~no delo, 262.

- ja opredeluva zdravstvenata ustanova vo koja }e se izvr{uva merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, 236.

- odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor, - odlu~uva za usloven otpust na bitno namaleno presmetlivo lice

komu mu e izre~ena merka na bezbednost zadolìtelno lekuvawe i ~uvawe vo zdravstevna ustanova, 239.

- odlu~uva za usloven otpust, 199. - odlu~uva osudenoto lice da bide upateno na izdrùvawe na

ostatokot na izre~enata kazna zatvor od zdravstvena vo kazneno-popravna ustanova, 240.

- odreduva odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor po barawe za vonredno preispituvawe na pravosilnata presuda, 92.

- odreduva odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor za re{avawe po barawe na povtoruvawe na krivi~nata postapka, 92.

- opredeluva prekin na izdrùvaweto na kaznata koga re{ava po nekoi od vonrednite pravni sredstva podneseni od strankite vo krivi~nata postapka, 158.

- opredeluva centarot za socijalni raboti nadleèn spored ìveali{teto, odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice da vr{i socijalen nadzor, 202.

- odobruva prekin na izdrùvaweto na kaznata, 154. - prezema potrebni dejstvija za izvr{uvawe na kaznata zatvor, 82.

537

- soslu{uva slu`beni lica na ustanovata, 200. Osiguruvawe - penzisko, 120. - invalidsko osiguruvawe na osudenite lica, 119. - invalidsko osiguruvawe na vrabotrenite vo ustanovata, 61. Osudeni~ko samoorganizirawe, 138. Osudeno lice - koe izdrùva lica nesposobni sami da se griàt, 86. - koe e dol`no da se griì za drugi lica, 86. - koe izbegalo od ustanovata ili pri sproveduvawe, 188. - koi za vreme na izdrùvaweto na kaznata zatvor du{evno }e

zaboli ili pokaùva te{ka psihi~ka rastroenost, 125. - koi bez svoja vina ne rabotat za vreme na izdrùvaweto na

kaznata, osnosno vospitnata merka, 113. - koi bez svoja vina se vremeno nesposobni za rabota poradi

bolest, 114. - koi bez svoja vina ne rabotat, a nemaat sopstveni sredstva, 114. - za koi se somneva deka boleduvaat od nekoja zarazna bolest, ili

kaj koe e zabeleàno deka imaat telesni ili du{evni o{tetuvawa, 124. - pove}e osudeni lica od isto doma}instvo, 86. - bez dràvjanstvo i begalci ili so stransko dràvjanstvo, 31. - od razli~en pol, 14. - koe za prv pat izdrùva kazna zatvor, 14. Osamuvawe, 180. Osnovi za otpu{tawe na osudenite lica, 190. Otsustvo - ku}en red, 49. - na maloletnik koj izdrùva kazna maloletni~ki zatvor, 222. - na maloletnik vo vospitno-popraven dom, 317. - od rabota na osudena bremena èna ili porodilka, 132. Otpu{tawe - ku}en red, 49 - predavawe na za{tedenite pari na osudenoto lice, 115, 194. - predavawe na predmetite na osudenoto lice, 194. - utvrduvawe na zdravstvenata sostojba, 192. - den na otpu{tawe na osudenoto lice, 196. - od zdravstvena ustanova vo koj se izvr{uva merkata na bezbed-

nost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, 239, 240.

Otpusten list, 194. Otpremnina na rabotnik vo kazneno-popravna ustanova i vospi-

tno-popraven dom, 63.

538

Otpovikuvawe - na odloèniot po~etok na izvr{uvaweto na kaznata zatvor, 91. - na uslovno odloènoto izvr{uvawe na na disciplinskata

kazna, 174. Otpor na osudeni lica sprema zakonita naredba na slu`benoto

lice, 184. Otstapuvawe na odzemeni predmeti, 259.

P Pari - dobieni od proda`ba na odzemeni predmeti, 260, 263. - za{tedeni, 194. - pari~en iznos za najnu`nite potrebi, 205. - pari~na pratka, 147. Pari~na kazna, 226-231. Pedagog, 305. Pe~at, (dneven pe~at) 137. Penzisko i invalidsko osiguruvawe na rabotnicite vo kazneno-

popravnite ustanovi, 61. Penzisko osiguruvawe na osudeni lica, 120. Plata na rabotnicite vo kazneno-popravna ustanova, 59, 60. Pismo, 140. Povrat (povratnici), 14, 33. Povtorno podnesena molba za odlagawe na po~etokot na

izvr{uvaweto na kaznata, 93. Povikuvawe na izvr{uvawe na kazna zatvor, 83. Pogoni, 118. Pogodnosti na osudenite lica - ukrasuvawe na prostoriite, 101. - prodolèni poseti ili poseti bez nadzor vo prostoriite na

ustanovata, 149. - poseti vo posebni prostorii na ustanovata, 149. - poseti nadvor od prostoriite na ustanovata, 149. - sloboden izlez od ustanovata do 7 ~asa, 149. - odsustvo do 7 dena vo tekot na godinata, 149. - celosno ili delumno korisetwe na odmorot nadvor od

ustanovata, 149. Podatoci - za zdravstvenata sostojba na osudenoto lice, 122. - za zdravstvenata sostojba na maloletnoto lice, 268.

539

- podatoci dali maloletnoto lice i porano vr{elo krivi~ni dela i kako zavr{ile postapkite, 268.

- sodràni vo li~nite ispravi na osudeno lice, 94. - vo presudata, 94. - za denot i ~asot na priemot na osudenoto lice vo kazneno-

popravna ustanova, 95. - za okolnostite {to se odnesuvaat na osudenoto lice, negovoto

povedenie za vreme na izdrùvaweto na kaznata, izvr{uvaweto na rabotnite obvrski i drugi okolnosti od koi moè da se zaklu~i deka e postignata celta na kaznuvaweto, 200.

Podnesoci, 22, 163. Podgotvuvawe za otpu{tawe od ustanovata, 191. Podra~na edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti - ja izvr{uva merkata na bezbednost zabrana na vr{ewe na

profesija, dejnost ili dol`nost, 254. - ja izvr{uva merkata na bezbednost zabrana na upravuvawe so

motorno vozilo, 257. Polnomo{nik, 143. Pomiluvawe, 196. Poplaki, 164. Porodilka (vidi: bremenost) Porodilno oddeleniie, 131. Posvoitel, - barawe na odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na

zavodskata merka, 295. - da go dovede maloletnoto lice vo ustanovata, 291, - go izvestuva nadle`niot sud za tekot na izvr{uvaweto na

vospitnata merka, 281. - izvr{uvawe na merkata zasilen nadzor od strana na roditelite,

posvoitelite ili staratelot, 279, 280. - izvestuvawe do posvoitelot, 288. - konsultacija so centarot za socijalni raboti, 294. - nesoglasuvawe so centarot za socijalni raboti, 282. - na~in na izvr{uvaweto na vospitnata merka, 283. - prifa}awe na maloletnoto lice za vreme na u~ili{niot

raspust i praznicite, 299. Posebni sobi, 101. Posebni prostorii, 117, 124, 148, 149, 220. Posebni edinici so stopanska dejnost, 332. Posebna ustanova za izvr{uvawe na kaznata maloletni~ki

zatvor - bezbednosen aspekt, 211.

540

- izvestuvawe na semejstvoto za bolest na maloletno lice, 221. - zasebni sobi za no}evawe, 216. - op{ta odredba, 32. - otvoreno oddelenie, 213. - posebna kazneno-popravna ustanova za izvr{uvawe na kaznata

maloletni~ki zatvor, 210. Posebni formi za stru~no osposobuvawe na osudeni lica, 135. Poseti, 142, 314. Posmrtni ostanki na osudeno lice, 208. Postapka za odzemawe na imotna korist, 262. Postela, 101, 175. Postelnina, 104, 175. Postpenalna pomo{, 10, 205, 206. Posetuvawe - na u~ili{te vo sedi{tetop na ustanovata za maloletnici, 218. - na u~ili{te za u~enici za sredno vospitanie i obrazovanie

ili za oddelen vid zanimawe, 309. - maloletnikot prodolùva da go posetuva, 275. Postapka za odzemawe na imotna korist, 262, 263. Postapuvawe so osudeni lica, - ~ove~no, 6. - so po~ituvawe na ~ovekovata li~nost i dostoinstvo, 6. - za~uvuvawe na telesnoto i du{evnoto zdravje na osudenikot, 6. - so posebna grià za re{avawe na li~nite i zaedni~kite

problemi, 138. - so poedine~ni i grupni razgovori, 138. - so primena na soodvetni metodi i postapki na tretman, 138. Potvrda do nadle`niot sud za zdravstvenata sostojba na

osudenoto lice komu mu e dozvolen prekin na kaznata zaradi lekuvawe, 154.

Potesno semejstvo na osudenikot, 198. Prava na rabotnicite vo kazneno-popravnite ustanovi - na otpremnina, 63, 64. Prava na osudeni lica - na vospituvawe i obrazovanie, 133. - na godi{en odmor, 117. - nadvor od zatvorenite prostorii da pominat najmalku dva ~asa

dnevno, 109. - na eden den odmor vo nedelata, 108. - na invalidsko osiguruvawe za nesre}a na rabota ili profes-

ionalna bolest, 119. - na zanimavawe so slobodni aktivnosti, sport i rekreacija, 136.

541

- na za{tita na pravata na osudenite lica, 7. - na zdravstvena za{tita spored op{tite propisi, 121. - na neograni~eno dopi{uvawe, 140. - na najneophodnite sredstva za zadovoluvawe na li~nite potrebi

koga bez svoja vina ne rabotat a nemaat sopstveni sredstva, 114. - na neprekinat odmor vo tekot na edna godina, 117. - na invalidska penzija, 62. - na koristewe i nabavuvawe na knigi i dneven pe~at, 137. - na nadomestok na rabota, 113. - na nadomestok na osudeni koi bez svoja vina se vremeno

nesposobni za rabota poradi bolest, 114. - na osum~asoven neprekinat odmor vo tekot na denot, 108. - na penzisko osiguruvawe, 120. - na poplaki i àlbi ( v. pravo na poplaki i pravo na àlbi) - za pronajdoci i tehni~ki unapreduvawa, 116. - na poseti od polnomo{nikot {to go zastapuva vo negovite

raboti, 143. - na poseti od ~lenovite na potesnoto semejstvo, 142. - na potrebna lekarska pomo{ i bolni~ko lekuvawe spored

op{tite propisi, 121. - na primawe pratki, 147. - na priznavawe raboten sta` za steknuvawe na kvalifikacii na

sloboda, 310. - na pristojno smetuvawe, ishrana i obleka, 99, 102, 106. - na rabota, 21. - na svidetelstvo vo koe nema da se gleda deka e steknato vo

kazneno-popravna ustanova, 310. - na slobodno versko opredeluvawe i zadovoluvawe na svoite

verski potrebi, 139. - na sklu~uvawe na brak za vreme na izdrùvaweto na kaznata,

148. - na stru~na pravna pomo{ vo pogled na prezemaweto potrebni

dejstvija za za{tita na nivnite prava i so zakon za{titetni interesi, 162.

- na telefonski razgovori, 141. - na u~estvo vo organite na osudeni~koto samoorganizirawe, 138. - na ~etireset~asovna rabotna nedela, 112. - na higiensko-tehni~ka za{tita, 119. Pravo na àlba na osudeno i prekr{o~no kazneto lice - do Komisijata za ~ovekovi prava i do Evropskiot sud za

~ovekovi prava na Sovetot na Evropa, 170.

542

- do direktorot na Direkcijata protiv re{enieto za izre~ena disciplinska kazna, 179.

- do direktorot na Direkcijata protiv re{enieto za nadomestuvawe na {teta, 179.

- protiv re{enie za naplata na tro{ocite od osudeno lice napraveni za negovo pronao|awe i sproveduvawe vo ustanovata, 85.

- protiv re{enie so koe se odbiva molbata za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor, 88.

- protiv re{enieto so koe e odbiena molbata ili predlogot za usloven otpust, 203.

- protiv re{enie na direktorot na kazneno-popravna ustanova so koe e odbiena molbata na kaznetoto lice za prekin na kaznata, 155, 325.

- protiv re{enie na direktorot na Direkcijata za premestuvawe na osudenoto lice, 153.

- protiv re{enie za odlagawe na kaznata zatvor, 324. - protiv re{enieto na direktorot na ustanovata ili dokolku

direktorot ne se proiznese po podnesenata poplaka, 166. - protiv re{enieto za osamuvawe na direktorot na Direkcijata,

181. - protiv re{enie na nadleèn sud za prekin na kaznata podolgo

od 30 dena, 168. Pravo na sudska za{tita ako osudenoto lice ne dobie odgovor

od Direkcijata po podnesena àlba, 167. Pravo na poplaka na osudenoto lice, 164, 165. Pravna pomo{, 162. Pravna pomo{, 162. Pravni sredstva, 163. Pravilnik - za zdravstveno-higienskite merki i medicinskata oprema za

lekuvawe na osudenite lica vo kazneno-popravni ustanovi (SV SRM 1977/37), 121.

- za izvr{uvawe na merkata na bezbednost zadolìtelno lekuva-we na alkoholi~ari i narkomani (SV SRM 1977/37), 248

- za izvr{uvawe na merkata na bezbednost upatuvawe na zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena organ-izacija i zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda (SV SRM 1980/27), 236, 244.

- za ku}niot red za izdrùvawe na pritvor vo zatvorite (SV SRM 1977/32), 36.

- za na~inot na vr{eweto na straàrskata slu`ba, vooruù-vaweto i opremata na straàta vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi (SV SRM 1981/3), 44.

543

- za organizacija i rabota, 51. - za oblekata na osudenite lica vo kazneno-popravnite ustanovi

(SV SRM 1881/3), 102. - za programata za izveduvawe na pripravni~kiot sta` i

stru~nite ispiti na pripadnicite na straàta vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi (SV SRM 1981/3), 56

- za slu`benite legitimacii na ovlastenite rabotnici vo Ministerstvoto za pravosudstvo i uprava, upravitelite i nivnite pomo{nici i na pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe vo kazne-no-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi (SV SRM 1993/68)

- za sistematizacija na rabotni mesta, 51. - za tablicata na kalori~nata vrednost na ishranata na osuden-

ite lica vo kazneno-popravnite ustanovi i maloletnicite vo vospit-no-popravnite domovi (SV SRM 1981/3), 106, 107.

- za uniformata, simbolot i oznakite na zvawata na pripadnicite na straàta vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi (SV RM 1994/16), 44, 51.

Pravno lice ili druga institucija vo koi osudenoto lice e vraboteno, 254.

Pravosilnost, 2, 7. Praznik, 195. Pratki, 147. Prevozni tro{oci, 193. Pregled na sodrìnata na prat}i vo prisustvo na osudenoto

lice, 148. Predlog na direktorot na kazneno-popravna ustanova - za usloven otpust, 198. - za premestuvawe, 153. - za za zapirawe na merkata osamuvawe, 183. - za prekin na izdrùvaweto na kaznata, 184. Predavawe na odzemeni predmeti vo soodveten muzej, 259. Prekin na izdrùvaweto na kaznata, 154. Premestuvawe na osudeno lice, 153. Prekin na disciplinskata kazna upatuvawe vo samica, 176. Pretsedatel na osnoven sud - re{ava po molbite za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto

na kaznata zatvor, 87. Pretres na lice pri poseta, 145. Pretres na dom ili drugi prostorii, 188. Prestanuvawe na raboten odnos, 62. Pretstavnik na ustanovata, 200. Pretstavki, 163.

544

Prestojuvawe na sve` vozduh, - na disciplinski kazneto lice so upatuvawe vo samica, 175. - na osudeno lice za vreme na osamuvaweto, 182. Priveduvawe, 84. Priem na osudeni lica vo kazneno-popravna ustanova, 94, 95, 96,

97. Priem na maloletnici vo vospitno-popraven dom, 3o4 Priemno oddelenie (priemno-otpusno oddelenie), 95, 96, 191. Priemno oddelenie vo vospitno-popraven dom, 305, 306. Primena na propisite na izvr{nata postapka, 227, 228. Primena na neophodni medicinski merki bez soglasnost na

osudenikot zaradi nekova ishrana i lekuvawe,128. Princip - na legimitet, 3. - na humanost, 6. - na pravednost, 4. - na individualizacija, 5. - na legalitet, 2. Pripravnik za rabotno mesto nadzornik, 54. Pripadnik na slu`bata za obezbeduvawe, 44, 184, 185, 186, 188,

377. Pripravni~ki sta` za rabotno mesto nadzornik, 56. Prisilno sproveduvawe, 83. Pritovor, 14, 36, 64, 237. Prifatili{ta, 273. Pri~inuvawe na materijalna {teta, 184. Provetruvawe, 99, 100. Programa - za aktivnostite na centarot za maloletnici, 276. - za vospitna rabota so osudeni lica, 138. - za klasifikacija, vospituvawe, prevospituvawe i pravilen

razvitok na maloletnicite vo vospitno-popravaen dom, 306. - za na~inot na stru~noto osposobuvawe i proverka na stru~nata

podgotvenost na pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe, 56. - za opredeluvawe na visinata na sredstvata za izgradba, rekons-

trukcija, odrùvawe na objektite i opremuvawe na ustanovite, 65. - za ostvaruvawe na zasilen nadzor sprema maloletnoto lice od

strana na centarot za socijalni raboti, 288. - za podgotvuvawe za otpu{tawe na osudeni lica, 191. - za polagawe stru~en ispit, 56. - za postojano ostru~uvawe na slu`benite lica vo ustanovite,

161.

545

- za sportski aktivnosti, rekreacija steknuvawe i zadovoluvawe na kulturno-umetni~ki i drugi potrebi na osudenite lica, 136.

- za tretman na osudeni lica, 171. - za tretman na maloletni lica koi prestojuvat vo maloletni~ki

zatvor, 215. - za utvrduvawe na psihofizi~kite sposobnosti na liceto koe se

prima za vr{ewe raboti vo slu`bata za obezbeduvawe, 55. Progresirawe na osudeni lica, 150. Prodavawe na odzemeni predmeti, 259. Pronajdoci i tehni~ki unapreduvawa, 116. Pronao|awe izbegano osudeno lice, 188. Prostorii - prostorija vo koja se izvr{uva disciplinskata kazna upatuvawe

vo samica, 175. - prostorii vo koi ìveat i rabotat osudeni lica, 100. - prostorii za smestuvawe na osudeni lica, 99, 100. Proteruvawe na stranec od zemjata, 261. Psihi~ki i moralen integritet, 12, 19.

R

Rabotna disciplina, 277. Rabota na osudenite i maloletnite lica - pravo na rabota, 21. - pravo na nadomestok za rabota, 113. - visina na nadomestokot za rabota, 103. - vo stopanski edinici vo ustanovata, 111. - dogovor na ustanovata so pravno lice ili ustanova za rabota

nadvor od ustanovata, 111. - cel na rabotnoto angaìrawe, 21. - mo`nost da rabotat nadvor od ustanovata, 111. - nadomestok za vreme na boleduvawe, 114. - nadomestok za izvr{enata rabota, 113. - higiensko-tehni~ka za{tita pri raboteweto, 118. - pismena soglasnost na osudenoto lice za rabota nadvor od

ustanovata, 111. - polno rabotno vreme, 112, 309. - rabota na osudeni lica nadvor od polnoto rabotno vreme, 112. - skrateno traewe na polnoto rabotno vreme, 112, 309. - stopansko instruktprska slu`ba, 45. Rabotilnici, 118. Rabotna sposobnost

546

- nesposobnost ili bitno namalena sposobnost za vr{ewe na rabotite, 62

- rabotni mesta {to vlijaat na namaluvaweto na rabotnata sposobnost, 58.

- utvrduvawe na nesposobnosta, 55. Rabotna obleka, 1o2. Raboten sta`, 310. Raboten odnos, 50, 52, 53, 57. Rabotni mesta kaj koi staòt na osiguruvawe se smeta so

zgolemeno traewe, 58. Rakovoditel na slu`ba, 48. Raspolagawe so nadomestokot za izvr{enata rabota, 115. Rasporeduvawe na osudeni lica, 13. Reprogresirawe na osudeni lica, 152. Republi~ki zavod za unapreduvawe na socijalnite dejnosti, 272. Recidivizam (Recidivisti), v. Povrat (Povratnici) Re{enija - za vr{ewe socijalen nadzor, 202. - za izre~ena disciplinska kazna, 178, 179. - za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor,

87, 90. - za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor za

prekr{ok, 324, 325. - za osamuvawe i pre}in na osamuvaweto, 180, 181. - za prekin na izdrùvaweto na kaznata zatvor, 154, 155, 168. - za premestuvawe, 153. - za progresirawe, 151. - za usloven otpust, 197. - po odnos na poplaka i àlba, 166. - ne go odlaga izvr{uvaweto, 169. - so koe se odbiva molbata za odlagawe na po~etokot na

izvr{uvaweto na kaznata zatvor, 88 - so koe e odbiena prethodnata molba za usloven otpust, 201, 203. Razmestuvawe na osudeni lica, 13. Roditel - izvr{uvawe na merkata zasilen nadzor od strana na roditelite,

posvoitelite ili staratelot, 279, 280. - go izvestuva nadle`niot sud za tekot na izvr{uvaweto na

vospitnata merka, 281. - nesoglasuvawe so centarot za socijalni raboti, 282. - izvestuvawe do posvoitelot, 288. - na~in na izvr{uvaweto na vospitnata merka, 283.

547

- da go dovede maloletnoto lice vo ustanovata, 291, - konsultacija so centarot za socijalni raboti, 294. - barawe na odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na

zavodskata merka, 295. - prifa}awe na maloletnoto lice za vreme na u~ili{niot

raspust i praznicite, 299. - dolèn e da obezbedi redovno doa|awe na maloletnoto lice vo

centarot za maloletnici, 274. Rok - do denot koga prekr{o~no kazneto lice treba da se javi na

izdrùvawe na kaznata zatvor, 323. - voen rok, 54, 89. - vo koj centarot za socijalni raboti e dolèn da go povika

maloletnoto lice zaedno so roditelite da se javi vo centarot za maloletnici, 274.

- za vleguvaweto vo sila na ZIS, 333. - za dostavuvawe na izvr{nata odluka na nadle`niot sud za

izvr{uvawe na vospitnata merka, 268. - za donesuvawe na op{tite akti predvideni so ZIS, 330. - za izvestuvawe na sudot ako osudenoto lice ne go prifati

za{titniot nadzor, 235. - za izvestuvawe na nadle`niot sud za tekot na izvr{uvawreto na

vospitnata merka, 281. - za izvestuvawe na sudot za sostojbata na zdravjeto na liceto

sprema koe se izvr{uva merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, 239.

- za izvestuvawe na sudot za zdravstvenata sostojba i uspehot na lekuvawe na osudenikot sprema koj se izvr{uva merkata na bezbednost zadolìtelno lekuvawe na sloboda, 245

- za izvestuvawe na sudot za zdravstvenata sostojba i uspehot na lekuvawe na osudenikot sprema koj se izvr{uva merkata na bezbednost zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani, 250.

- za izvestuvaweto na sudot za rezultaite od sproveduvaweto za izvr{uvaweto na za{titniot nadzor i izvr{uvaweto na obvrskite od strana na osudenoto lice, 234.

- za izvestuvawe za nejavuvaweto na osudenoto lice na izvr{uvaweto na kaznata zatvor, 84.

- za izvr{uvawe na pari~na kazna, 226. - za koj e odloèno izvr{uvaweto na disciplinskata kazna, 174. - za otpo~nuvaweto na izvr{uvawe na merkata zasilen nadzor vo

drugo semejstvo, 284.

548

- za otpo~nuvawe na izvr{uvaweto na merkata zasilen nadzor od centarot za socijalni raboti, 288.

- za otstranuvawe na utvrdenite nepravilnosti, 77, 79. - za prezemawe potrebni dejtvija za izvr{uvawe na kaznata

zatvor, 82. - za prestanuvawe na dogovorot me|u centarot za socijalni

raboti i semejstvoto, 285. - za podnesuvawe àlba protiv re{enieto so koe se odbiva

molbata za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor, 88.

- za podnesuvawe àlba portiv re{enie za naplata na tro{ocite za pronao|awe i sproveduvawe, 85.

- za podnesuvawe molba za odlagawe na po~etokot na izvr{uvawe na kaznata zatvor, 87.

- za podnesuvawe àlba protiv re{enie za premestuvawe, 153. - za podnesuvawe àlba protiv re{enie so koe ne e odobren

prekin na kaznata, 155. - za podnesuvawe pismena poplaka, 165. - za podnesuvawe àlba protiv re{enie ili neproiznesuvawe po

poplaka, 166. - za podnesuvawe àlba protiv re{enie na nadleèn sud, 168. - za podnesuvawe àlba protiv re{enie so koe e izre~ena

disciplinska kazna, 179, - za podnesuvawe àlba protiv re{enie za nadomestuvawe na

{teta, 179. - za podnesuvawe àlba protiv re{enie so koe e izre~ena

merkata osamuvawe, 181. - za podnesuvawe àlba protiv re{enie so koe e odbiena molbata

ili predlogot za usloven otpust, 203. - za sudska za{tita, 167. - za tekot na izvr{uvaweto na merkata zasilen nadzor od strana

na roditelite, posvoitelot ili staratelot, 281. - za usoglasuvawe na uslovite za prestoj i rabota na osudenite i

maloletnite lica so odredbite na ZIS, 330.

S Samopovreduvawe, 184. Samopo~ituvawe, 12, 105, 223. Sanitarni i higienski instalacii, 100, 175. Sankcii - gi izvr{uvaat, 7.

549

- zakon, propisi i pravila za izvr{uvawe, 79. - izre~eni za krivi~ni dela, 1, 2. - izre~eni za prekr{oci, 1. - inspektor za izvr{uvawe, 76, 77, 78, 259. - lica sperema koi se izvr{uvaat, 4, 5, 6. - nadzor, 8, 74, 75, 79. - pravila za izvr{uvawe, 4. - rakovodewe so izvr{uvaweto, 9. - sredstva za izvr{uvawe, 79. - sistem na izvr{uvaweto, 9. - sudija za izvr{uvawe, 76, 77, 78. - ustanovi vo koi se izvr{ivaat, 24. - celi, 6. Svidetelstvo, 134, 268, 310. Sistematski pregled, 130. Sklu~uvawe na brak na osudenite lica, 148. Skrateno rabotno vreme, 112. Slobodni aktivnosti, sport i rekreacija na osudeni lica, 136. Slu`beni dejstvija, 22, 44, 185. Slu`beno lice, 95. Slu`beni dokumenti od doverliva priroda, 95. Slu`ba - za obezbeduvawe, 42, 44,54, 55, 73, 84. - za prevospituvawe, 42, 43. - zdravstvena, 46. - izvr{no - upravna i finansiska, 47, 48. - stopansko instruktoraska, 42, 45. - za obezbeduvawe na objektot, 28. Sistem na izvr{uvawe na kaznata zatvor, 13. Smestuvawe Smestuvawe vo najbliska zdravstvena ustanova, 192. Smrt ili te{ka bolet vo potesnoto semejstvo na osudenoto

lice, 86. Sovladuvawe na otpor na osudeni lica, 184. Soobra}ajno sredstvo, 188. Socijalna i psiholo{ka anamneza, 268. Specijalisti~ki lekarski pregled, 126. Sproveduvawe, 64, 83, 84, 85, 184, 185, 188, 233, 234, 237, 238, 240,

285, 288. Sredstva

550

- dobieni od proda`ba na odzemeni predmeti, za izgradba opremuvawe i osovremenuvawe na uslovite za rabota na ustanovite za rabota na ustanovite i pravosudnite organi, 260.

- za vrska, 188. - za izvr{uvawe na sankciite, 9. - za izgradba, rekonstrukcija, odrùvawe na objektite i

opremuvawe na ustanovite i opremuvawe na ustanovite, 65. - za javno informirawe, 137. - za materijalni tro{oci, 61. - za plati na rakovodni lica i rabotnici, 64. - za rabota na kazneno-popravna ustanova, 64. - za posebni nameni, 64. Sta`, 56, 59, 60, 62, 63, 120, 310. Staratel - barawe na odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na

zavodskata merka, 295. - go izvestuva nadle`niot sud za tekot na izvr{uvaweto na

vospitnata merka, 281. - da go dovede maloletnoto lice vo ustanovata, 291, - dolèn e da obezbedi redovno doa|awe na maloletnoto lice vo

centarot za maloletnici, 274. - izvestuvawe do posvoitelot, 288. - izvr{uvawe na merkata zasilen nadzor od strana na roditelite,

posvoitelite ili staratelot, 279, 280. - na~in na izvr{uvaweto na vospitnata merka, 283. - konsultacija so centarot za socijalni raboti, 294. - nesoglasuvawe so centarot za socijalni raboti, 282. - prifa}awe na maloletnoto lice za vreme na u~ili{niot

raspust i praznicite, 299. Stol, 175. Stopanska edinica, 45, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 73. Stranski dràvjanin, 144. Stru~na komisija za utvrduvawe na psihofizi~kite

sposobnosti, 55. Stru~no instruktorski nadzor, - vo zdravstvena ustanova vo koja se izvr{uva merkata na bezb-

ednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova, 241.

- vo zdravstvena ustanova vo koja se izvr{uva merkata na bezbed-nost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda, 246.

- vo zdravstvena ustanova vo koja se izvr{uva merkata na bezbed-nost zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani, 253.

551

- vo kazneno-popravna ustanova, 74-79. - nad izvr{uvaweto na vospitnite merki, 272. Stru~en ispit za vr{ewe na rabotite na nadzornik, 56. Stru~no lice, 53, 107. Stru~en rabotnik, 278. Stru~en tim, 98, 305. Stru~no usovr{uvawe - na rabotnicite, 64. - na osudenite lica, 205. Sud {to ja donel prvostepenata odluka - ako samiot ne e nadleèn za izvr{uvawe na odlukata so koja e

izre~ena vospitna merka, dolèn e vedna{ po pravosilnosta da mu ja dostavi na nadle`niot sud, 268.

- go upatuva kaznetoto lice na izdrùvawe na kaznata, 323. - ja izvr{uva pravosilnata odluka so koja e izre~ena merkatana

bezbednost odzemawe na predmeti, 259. - }e pobara od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti da go

pronajde osudenoto lice i vedna{ da go izvesti za negovata adresa, 80. - na nadle`niot sud, zaedno so odlukata za izvr{uvawe, mu gi

dostavuva site podatoci za li~nosta na osudenoto lice, 81. - nalog do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti da se privede

kaznetoto lice vo ustanovata, 323. - re{ava po molba za odlagawe na kaznata zatvor izre~ena za

prekr{ok, 324. Sudija za izvr{uvawe na sankciite, 75.

T Taksa, 22. Telefonirawe, 141. Telesno i du{evno zdravje, 6, 136. Telesno i du{evno rastrojstvo, 123. Te{ka imotna sostojba vo semejstvoto, 86 Traewe na poseta, 146. Traewe na prekinot na izdrùvaweto na kaznata, 154, 155. Tro{oci - na izvr{uvaweto, 9. - za izvr{uvawe na vospitnite merki, 270, 271. - za izvr{uvawe na merkata na bezbednost zadolìtelno psihija-

trisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvana ustanova, 243.

552

- za izvr{uvawe na merkata na bezvednost zadolìtelno psihija-trisko lekuvawe na sloboda, 246.

- za izvr{uvawe na merkata na bezbednost zadolìtelnio leku-vawe na alkoholi~ari i narkomani, 252.

- za izvr{uvawe a vospitnata merka zasilen nadzor vo drugo semejstvo, 285.

- za lekuvawe, 192. - za primena na neophodni medicinski merki, 128. - na prisilna naplata na pari~nata kazna, 226. - na sproveduvaweto, 83, 237. - za upotreba na soobra}ajni sredstva, 193. - prevozni tro{oci na osudenoto lice od ustanovata do mestoto

na negovoto ìveali{te, odnosno prestojuvali{te, 193.

U Ukor, 277. Uni{tuvawe na odzemeni predmeti, 259. Upatstvo - za vidot na evidencijata, sodrìnata i na~inot na vodeweto na

mati~nite knigi i li~niot list za osudenite i pritvorenite lica i za maloletnicite na koi im e izre~ena zavodska merka, SV SRM 1982/48), 74, 95.

- za upotreba na ogneno oru`je i drugi sredstva na prisilba od strana na pripadnicite na straàta na kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi (SV SRM 1981/3),

Upatuvawe - vo vospitno-popravna ustanova, 296. - vo disciplinski centar za maloletnici, 273. - vo samica, 172, 175, 176. - na izdrùvawe na kaznata pred otsluùvawe na voeniot rok,

odnosno voenata ve`ba, 89. Upaten akt, 83, 84. Upotreba na sredstva na prisilba - uslovi za upotreba, 184. - kako kazna, 19. - izvestuvawe za upotreba na sredstva za prisilba i ogneno

oru`je, 186. - isklu~uvawe na protivpravnosta, 187. - stru~na pravna pomo{ na pripadnik na straà, 187. - upotreba na ogneno oru`je, 185.

553

Uredba na Vladata na Republika Makedonija za vidot, sedi{teto i podra~jeto na kazneno-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi, 26.

Usloven otpust - dostavuvawe na re{enieto so koe e donesena pozitivna odluka

za usloven otpust, 201. - molba za usloven otpust, 198. - povtorno podnesuvawe na molbata, odnosno predlogot za

usloven otpust, 201. - predlog za usloven otpust, 198. - postapka za usloven otpust, 199. - den na otpu{taweto, 197. Uslovno odlagawe na izvr{uvaweto na disciplinskata kazna,

174. Uslovi i na~in na dodeluvawe na pogodnostite, 149.

F Fa}awe na izbegano osudeno lice, 188. Fizi~ki napad, 184. Fizi~ka kultura, 220. Fizi~ki i psihi~ki sposobnosti, 110. Fotografirawe na osudeno lice, 94.

H Hemiski sredstva, 184. Higiena, 100, 112. Higienski pribor, 105. Higienski i zdravstveni uslovi, 99, 175. Higiensko-tehni~ka za{tita, 119. Hrana, 106, 107.

C Celi - na izvr{uvaweto na kaznata zatvor, 11. - na izvr{uvaweto na vospitnite merki, 265. - na rabotata, 21. - na klasifikacijata na osudeni lica, 13. - na odrùvaweto na redot i disciplinata, 171. Centar za socijalni raboti

554

- go odreduva po~etokot na izvr{uvaweto na zavodskite vospitni merki i ja izvestuva ustanovata za datumot koga maloletnoto lice treba da se javi vo nea, 291.

- vr{i proveruvawe na merkata zasilen nadzor od strana na roditelite, posvoitelot ili staratelot, 283.

- vo dogovor so centarot za maloletnici go povikuva malolet-noto lice zaedno so roditelite da se javi vo centarot za maloletnici zaradi izvr{uvawe na disciplinskata merka, 274.

- go izvestuva direktorot na vospina ustanova so odlukata so koja e izre~ena vospitnata merka upatuvawe vo vospitna istanova i so drugi podatoci, 297.

- go izvestuva nadle`niot sud za ustanovata vo koja se izvr{uva vospitnata merka upatuvawe vo vospitna ustanova, 297.

- gi izvestuva roditelite, posvoitelite, odnosno staratelot na maloletnoto lice i nadle`niot sud za podgotovkata i za po~etokot na izvr{uvaweto na vospitnata merka, 268.

- gi izvestuva roditelite, posvoitelite ili staratelot za rokot koga }e otpo~ne so ostvaruvaweto na zasileniot nadzor, 288.

- postpenalna pomo{, 205. - samiot ja izvr{uva vospitnata merka, vr{i socijalen nadzor

nad izvr{uvaweto na vospitnata merka ili maloletnoto lice go upatuva vo soodvetna zavodska ustanova, 268.

- se griì za pomo{ i prifa}awe na maloletnoto lice, 294. - go izvestuva nadle`niot sud za podgotovkite {to gi prezel za

pomo{ i prifa}awe na maloletnoto lice, 294. - sklu~uva pismen dogovor so semejstvoto opredeleno so sudskata

odluka za me|usebnite prava i obvrski vo vrska so smestuvaweto i sproveduvaweto na zasileniot nadzor sprema maloletnoto lice, 285.

- sostavuva izve{taj za na~inot na izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen nadzor od strana na roditelite, posvoitelite ili staratelot i za postignatite rezultai vo izvr{uvaweto i go dostavuva do nadle`niot sud, 283.

- sostavuva izve{taj za na~inot na izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen nadzor vo drugo semejstvo i za postignatite rezultati vo izvr{uvaweto i go dostavuva do nadle`niot sud, 287.

- sostavuva izve{taj za na~inot na izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen nadzor od centarot za socijalni raboti i za postigna-tite rezultati vo izvr{uvaweto i go dostavuva do nadle`niot sud, 289.

[

[mrkovi so voda, 184.

Documents

005 (1998) Komentar na ZIS (563)