01 Casopis - marec - 2006

NAŠ GLASNAŠ GLAS DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH PODRAVJA MARIBOR

www.dgn.mb.edus.si Letnik V, Številka 15 Februar-Marec 2006

Stran 2 NAŠ GLAS Februar-Marec 2006

KOSER MARIJA Goriška ul. 6, 2000 Maribor 02/33 15 711 031 316 040

NOVAK SUZANA Celjska ul. 14, 2000 Maribor 02/332 60 09 041 600 201

PLOJ LIDIJA Frankolovska 14, 2000 Maribor 02/33 12 347 041 282 344

dopol. in popol.

dopol. in popol.

dopol. in popol.

TOLMAČI NASLOVI TELEFON GSM DOSEGLJIVOST

GERENČER SIMONA Cankarjeva 6/f, 2000 Maribor / 031 545 440 dopol. in popol.

Pred vami je nova številka glasila Naš glas, ki vam ponuja v branje veliko zanimivih in prijetnih stvari, ki so se zgodile v našem Društvu pretekla dva meseca. Upam, da vam bo branje našega in vašega glasila tudi tokrat v užitek. Na naslednjih straneh vam bomo podrobneje predstavili izvedene aktivnosti v preteklih dveh mesecih. Želimo si, da bi naše glasilo dobilo tudi novo oblikovno podobo, zato vabimo vse, ki želijo prispevati k lepši in bolj sodobni obliki glasila Naš glas. S svojim prispevkom, idejami, ki bi obogatile in izboljšale sedanjo podobo glasila, se oglasite v Društvu vsako sredo popoldan. Vljudno ste vabljeni vsi člani, da tudi sami napišete prispevek o zanimivem dogodku ali aktivnosti v kateri ste sodelovali, zraven priložite tudi eno ali več slik. Med nami še vedno odmevajo očitki, ki so bili izrečeni v oddaji Tarča v mesecu januarju. Ljudje se p o č u t i j o p r i z a d e t i z a r a d i ignorantskega obnašanja države do problematike invalidov in reševanja in izvajanja zakonov, ki bi invalidom v resnici omogočali enakopravnost in dostojno življenje vseh ljudi v naši državi. Toda življenje teče dalje in med nas je spet posijalo spomladansko sonce in nam vliva novih in svežih moči za izvajanje aktivnosti v Društvu.

UVODNIK Počasi se v naše Društvo vključujejo člani iz bivšega društva gluhih Ptuj. Saj kljub v lanskem letu na novo ustanovljenem športnem društvu gluhih Ptuj ne vidijo prihodnosti v delovanju v tamkajšnjem društvu, kar je pravzaprav presenetl j ivo in nerazumljivo. Njihovo društvo gluhih Ptuj je delovalo tri leta in v tem času so naredili velik korak naprej, čeprav večinoma samo na področju športa. Z ustanovitvijo športnega društva gluhih Ptuj pa so naredili velik korak nazaj, kar se kaže tudi v osipu članstva v njihovem novem športnem društvu. Kljub vsemu, v našem društvu so vsem ljudem z okvaro sluha, ki se izkažejo z ustrezno dokumentacijo in izpolnjenim vprašalnikom-pristopno izjavo vedno na široko odprta vrata. Sedaj je čas, da s skupnimi močmi poskušamo popraviti škodo, ki je narejena gluhim in naglušnim ljudem na področju Ptuja in okolice. Potekajo ustrezni dogovori z našo Zvezo GNS, kjer so pokazali razumevanje za naše težave in nam ponudili pomoč. Želimo si tudi več sodelovanja in razumevanja s strani nekaterih lokalnih skupnosti in občin, ki zelo skromno ali nič ne pomagajo in financirajo pri izvajanju posebnih socialnih programov, ki jih izvajamo v našem Društvu za gluhe in naglušne osebe. Opaziti je vedno večje težave in nerazumevanje lokalnih skupnosti in države, saj kljub vedno več sprejetim zakonom s področja invalidske problematike noben zakon v celoti ne rešuje vedno večjih problemov gluhih in naglušnih ljudi. Gluhi in naglušni

OBVESTILO

SPREMLJAJTE OBJAVE NA INTERNETU

Od 9. maja 2005 vse dogodke, aktivnosti, programe in ostale koristne informacije objavlja-mo tudi na internetu na naši

spletni strani.

www.dgn.mb.edus.si

ljudje zaradi svoje komunikacijske oviranosti vedno težje konkurirajo v vedno bolj zahtevnih razpisih za razpisana prosta delovna mesta. Nič boljše ni tudi pri izobraževanju gluhih in naglušnih ljudi saj smo na lanskoletnem seminarju dobili v potrditev informacije od veliko gluhih in naglušnih ljudi, da je ustrezno izobrazbo vedno vedno težje doseči zaradi izredno velikih ovir pri komunikaciji, saj kljub priznani pravici gluhih do tolmača znakovnega jezika, to ne rešuje p r o b l e m a t i k e r a z u m e v a n j a predavanj, vizualnega spremljanja predavanj in zapisovanja zapiskov.

Predsednik:

Milan Kotnik

Februar-Marec 2006 Stran 3 NAŠ GLAS

ZAPOSLOVANJE INVALIDOV

Obveščamo vas, da s 1.1.2006 uvajamo službo dežurnega tolma-ča za nujne primere. Dežurni tolmač bo na voljo na gsm št. 041/789 555 vsak delovni dan od 15. ure popoldan do 8. ure zjutraj ter 24 ur ob sobotah, nedeljah in praznikih.

Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik

DEŽURNI TOLMAČ

invalidov v višini 70% mini-malne plače za vsakega invali-da, ki bi ga bil dolžan zaposliti za izpolnitev predpisane kvote . Trenutno znaša ta znesek 85.820.00 SIT.

Zaposlovanje invalidov po novem zakonu ZZRZI Invalidi se zaposlujejo v • običajnem delovnem okolju, • v invalidskih podjetjih ter v • podporni in zaščitni zaposlitvi na delih, ki ustrezajo njihovim sposo-bnostim. Spodbude za zaposlovanje invali-dov Te se nanašajo na subvencije plač invalidom in plačilo stroškov prilago-ditve delovnih mest in sredstev za delo invalidov. Oprostitev plačila prispevkov za PIZ iz 74. člena ZZRZI lahko delodajalec uveljavlja za invalide, ki jih zaposluje nad predpisano kvoto in katerih inva-lidnost ni posledica poškodbe pri delu pri istem delodajalcu. Ravnanje z invalidi v delovnem razmerju • pravica do zaposlitvene rehabi-

litacije • Pravica do strokovne pomoči • Pravica do subvencije plače • ZDR (pravica do posebnega

varstva, varstvo pred odpoved-jo pogodbe o zaposlitvi)

• ZPIZ-1 • Ponudba zaposlitve pri drugem

delodajalcu Za uveljavitev in lažjo uporabo so na voljo informacije na internetnih stra-neh pristojnega ministrstva z različni-mi povezavami do ustreznih institu-cij.

Vir internet, http://www.uradni-list.si/

NEPORABLJENI VAV-ČERJI SO PRENOSLJIVI

Od prvega januarja letos veljajo za vse delodajalce v Sloveniji nov zakon in zakonska določila iz lani sprejetega zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju inva-lidov ter spremembe in dopolnitve zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Vlada in ministrstva pa so sprejela ustre-zne podzakonske akte, ki omogo-čajo začetek izvajanja teh zako-nov. Celotna ureditev se že upora-blja in je obvezna za vse deloda-jalce v Sloveniji. Novosti te nove ureditve je več. Po novem konceptu je sedaj bis-tveno vprašanje »kaj invalid lah-ko dela!« in ne kot prej ko je bilo pomembno vprašanje »kaj invalid ne more ali ne sme!« Bistvo nove ureditve so: • drugačno razumevanje inva-

lidnosti in obravnavanje invalidov,

• Dolžnosti delodajalcev gle-de zaposlovanja invalidov (kvotni sistem)

• Pogoji za zaposlovanje invalidov

• Spodbude delodajalcem za zaposlovanje invalidov

- »prerazporejanje » invalidov k novemu ali drugemu delodajalcu

• Možnost odpuščanja invalidov ter pogoji in postopki za to.

Kvotni sistem • dolžnost zaposlovanja invali-

dov-kvota imajo delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev.

• Višina kvote je od 2% - 6% • V kvoto se vštejejo vsi invali-

di, ki so pridobili status na podlagi kateregakoli predpisa iz 3. člena navodil za izpolnje-vanje obrazca prijave v zava-rovanje za invalide, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlit-vi najmanj 20 ur tedensko.

• Plačila za neizpolnjevanje kvote. Delodajalec, ki ne izpolni kvote z zaposlovanjem invalidov je v skladu s 65. členom ZZRZI dolžan meseč-no ob izplačilu plač obračunati in plačati v sklad prispevek za spodbujanje zaposlovanja

Ponovno obveščamo vse gluhe uporabnike, ki so si prido-bili odločbo o pravici do uporabe znakovnega jezika in na tej osnovi pravico do pripadajočega števila vavčerjev, da se neporabljeni vavčer-ji iz preteklih let NE vračajo cen-trom za socialno delo, temveč se avtomatično prenesejo v naslednje l e t o a l i n a s l e d n j a l e t a . Ministrstvo za delo, družino in soci-alne zadeve je o tej zadevi obvestilo vse centre za socialno delo. V letu 2006 pripada gluhi osebi tak-šno število vavčerjev, kot je določe-no v odločbi (30 ali 100 vavčerjev).

Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik

Stran 4 NAŠ GLAS Februar-Marec 2006

Pregled izvedenih aktivnostih v mesecih januar in februar

Družabništvo in družabna srečanja ob sredah in petkih popoldan 14x, skupno 353 uporabnikov.

Video-internet, klepetalnica, 11x, skupno 44 uporabnikov.

Tečaj znakovnega jezika gluhih v Društvu, 8x, skupno 92 uporabni-kov.

Tečaj izvaja tolmačka znakovnega jezika g. Marija Koser v našem društvu ter v koordinaciji s CID-om tudi ob četrtkih popoldan na Ptuju.

Pomoč gluhim staršem pri učenju šoloobveznih otrok, 7x, skupno 77 uporabnikov.

Ogled video novic, filma, slik, 4x, skupno 112 uporabnikov.

Računalniško izobraževanje brez-poselnih gluhih in naglušnih, pro-

jekt Phare 2003, Debevec Matjaž, 10 uporabnikov.

Udeležba na tekmovanju v veles-lalomu, Kanin, 4 uporabniki, Vivod Andrej je osvojil 1. mesto v svoji kategoriji.

Informiranje članov - okrogla miza, 3x, skupno 121 uporabnikov.

Glasilo Naš glas, 1x, 70 izvodov.

Literarni večer ob slovenskem kulturnem prazniku, 40 uporabni-kov. Valentinovo in šaljive igre, 46 uporabnikov.

DP v smučanju, Črna, 4 uporabni-ki, Kokol Darko je osvojil 2. mesto v svoji kategoriji, Sanja Mertik je osvojila 3. mesto v svoji kategoriji

Izbirni šahovski turnir, 24 uporab-nikov.

Udeležba na Pustnem turnirju v odbojki v Celju, 6 uporabnikov.

Pustno rajanje na Glavnem trgu v Mariboru, 36 uporabnikov.

Pikado, 3x, skupno 21 uporabni-kov.

Dobrota je pomembnejša od

modrosti,

in zavedanje tega

je začetek

modrosti

Theodore Isaac Rubin


ČLANI PIŠEJO, ZANIMIVOSTI

SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDS-u

Dan boja proti aidsu obeležujemo vsako leto 1. decembra. Slogan bor-cev proti Aidsu je bil »držimo oblju-bo, ustavimo AIDS.« Vsako minuto na svetu za aidsom umre 5 ljudi, od tega 1 otrok. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je namreč do danes s smrtonosnim virusom HIV okužilo približno 64 milijonov ljudi, od tega jih je že umrlo 23 milijonov ljudi. Predvidevajo, da se je v letu 2005 po svetu na novo okužilo vsaj 5 milijonov ljudi. Zaradi aidsa je v letu 2005 umrlo okoli 3 milijone ljudi. V Sloveniji je okuženih z virusom HIV še relativno malo. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja je v Sloveniji do konca leta 2005 živelo najmanj 188 okuženih z virusom HIV, od tega je bilo 47 bolnikov z Aidsom. Največkrat se virus HIV, ki je povz-ročitelj te bolezni, s človeka na člo-veka prenese med nezaščitenimi spolnimi odnosi. Zato so najboljša obramba pred aidsom, varni spolni odnosi. To pomeni, da se je potreb-no zaščititi s kondomom in tudi to, da je potrebno premisliti, s kom imamo spolne odnose. Pogosto menjavanje partnerjev in spolni odnosi z nekom, ki ga komaj pozna-mo, povečujejo možnost okužbe z virusom HIV.

Maček Bernarda

OBISK DELEGACIJE IZ TURČIJE Dne 16. 3. 2006 je Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije obis-kala delegacija predstavnikov Naro-dnega inštituta za izobraževanje s posebnimi potrebami iz Turčije. Obisk v Slovenijo jim je omogočil projekt Leonardo da Vinci – na temo povezovanje in izmenjava izkušenj na področju posebnih pot-reb. Delegacija šteje 6 oseb (učiteljica angleškega jezika, 2 uči-telja praktičnega pouka mehanike, 2 učiteljici šiviljstva in oblikovanja in pomočnik direktorja Narodnega Inš-tituta za izobraževanje s posebnimi potrebami).

V Sloveniji bo delegacija bivala 14 dni, kjer želijo spoznavati in izmen-javati izkušnje ter želijo spoznavati, kako delujejo te specialne organiza-cije na slovenskem prostoru (šolski sistem, nacionalne zveze,..). Na zvezi smo jim predstavili način izvajanja posebnih socialnih progra-mov na nacionalni in lokalni ravni. Ogledali so si Studio ZDGNS in Center možnosti. Pokazali so veliko zanimanja, predvsem za področja zaposlovanja in usposabljanja glu-hih in naglušnih za življenje in delo.

Povzeto iz ZDGNS

NAŠI ŠAHISTI NA DP V LJUBLJANI Dne 11.02.2006 so v veliki konku-renci gluhih šahistov iz cele Slove-nije osvojili pričakovano 5. mesto. Zadovoljni smo z organizacijo drža-

vnega prvenstva v šahu je po konča-nem tekmovanju za glasilo Naš glas dejal dolgoletni in izkušeni šahist našega društva Ivan Ivanjšič, tudi ostali naši udeleženci; Alojz Pavli-nek, Srečko Pihler in Andrej Trifu-novič so zadovoljni s svojim rezul-tatom. Želijo si še večje udeležbe na tak-šnih tekmovanjih saj je letos nasto-pilo samo 6 ekip iz cele Slovenije in udeležbo več mlajših šahistov na teh tekmovanjih. V Mariborskem Druš-tvu je aktivnih 18 šahistov od tega 3 ženske. Vsako leto organiziramo od 2 do 3 šahovske turnirje, ki se jih udeleži večina šahistov. Na turnirjih se pomerijo med seboj za udeležbo na DP v šahu.

Ivan Ivanjšič

Ljubezen je tvegana, saj lahko ostane brez odmeva.

Upanje pomeni, da te bo morda doletelo razočaranje.

Vendar moramo tvegati, kajti v življenju največ tvegamo, če nič ne tvegamo.

Človek, ki nič ne tvega, ničesar ne počne.

Neznan avtor


saj zelo uživam ob pitju črnega čaja, ki imajo posebno orientalsko aromo. V Munchnu sem uporabljal javna prevozna sredstva, to so metro, avtobus in tramvaj. Ogledal sem si tudi olimpijski nogometni stadion. Zraven stadiona se nahaja tudi TV stolp, na katerega sem se povzpel in občudoval prekrasno panoramo dežele vse do Bavarskih vrhov. Planiral sem, da bom obiskal nji-hovo društvo gluhih, vendar nisem imel sreče, saj je bilo društvo zapr-to. Sem pač imel smolo. Veliko sem med ogledom mesta prepešačil in na srečo sem imel dovolj kondicije. Munchen je središče gospodarske, finančne in medijske moči. Ima več kot 1.300.000 prebivalcev. Ima mnogo teatrov, muzejev in številne izobraževalne ustanove. Znamenitost na Marienplatzu je mestna hiša z znamenitimi figura-mi in tremi zvonovi, ki ponazarjajo viteški turnir. Cerkev Frauenkir-chen je simbol mesta. Čudovit Angleški vrt, ki obsega 5 kvadrat-nih kilometrov.

Eden največjih nemških muzejev na svetu je Deusche Museum, ki se raz-prostira na skoraj 20 km poti. Obiskal sem ga dvakrat. Meni je bil najzani-mivejši tehniški del. Upam, da ga še kdaj obiščem.

Radovan Milenovič

Čestitka ob rojstvu sina

Oprešnik Petra in Marjan sta postala starša Blažu, ki se je rodil 11.3.2006. Iskrene čestitke k rojstvu sina Blaža

člani Društva

ČLANI PIŠEJO, ČESTITKE KULTURNE

ZNAMENITOSTI V MUNCHNU

Planiral sem izlet v Munchen. Pred dvema letoma sem se odločil, da bom tja odšel dvakrat letno. Obiskal sem nakupovalno središče v strogem centru mesta. Tam sem kupil različ-ne pisemske znamke iz različnih držav. Vsako leto, ko prihajam, kupujem znamke v posebni trgovini, ki ima na prodajo znamke iz vsega sveta. Možno jih je tudi naročiti. Ugotovil sem, da je prodaja znamk v Munchnu veliko boljša kot pri nas v Sloveniji. Poleg tega, da sem kupil znamke sem imel dovolj časa za ogled kulturnih znamenitosti in raz-ličnih muzejev od tehničnih, umet-nostni in še drugih zanimivih ogle-dov. Najbolj sem užival v umetnost-nih muzejih, ki me že od mladih let privlačijo. Ogledal sem si skoraj vse mestne četrti, zlasti v Marienplatzu, ki je eno izmed največjih nakupovalnih središč z dragocenimi spominki in starinami. Tukaj sem kupil različne čaje iz Bližnjega in Daljnega vzhoda

PRAZNOVALI SO:

ČREŠNIK Marija, BERDNIK Roza, BIZJAK URŠEJ Bojana,

GAJIČ Aleksandra, GALE Ivan, GAZMEND Arifaj, ERJAVEC Ignac, ISKRAČ Aleksandra, JANŽEK Jože, JUS Danica, KOTNIK Milan, KRAJLAH Marjan, KRONIČ Sava,

LAZAR Franc, LETONJA Sašo MAČEK Bernarda, MERTIK Milan, MURŠAK Stanko, PINTARIČ Ana, RIŽNAR Franc, SAVSKI Ernestina, ŠABEDER Milan, ŠMIGOC Konrad, TRAMŠEK Albin, ZORMAN Mirjana

ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNOVANJU OSEBNEGA JUBILEJA TER VSE NAJBOLJŠE ŽELJE IN VELIKO ZDRAVJA VAM ŽELI

Društvo GNP Maribor Predsednik Milan Kotnik

ČESTITKA ALBIN TRAMŠEK Član DGNP Maribor, je 19. februarja Praznoval 60. LETNICO rojstva. Ob častitljivi staros-ti in dobrem zdravju je sta-len obiskovalec našega društva. Iskrene čestitke ob jubileju in vse lepo še naprej, predv-sem zdravja obilo, Ti želimo. Člani in članice DGNP Maribor

Ivica Burggraff

Človekov najboljši

svetovalec je čas.

Motiti se je človeško,

v napaki vztrajati pa bedas-to.

NAŠ GLAS Februar-Marec 2006 Stran 7

DEFINICIJE IN NARAVA KLASIFIKACIJ POSLEDIC BOLEZNI Za praktično uporabo pomemben del priročil so definicije posameznih nivojev posledic bolezni, ki na krat-ko povzeto pomenijo:

okvara: izgubo ali nepravilnost psi-hičnega delovanja, fiziološke ali anatomske sestave oz. funkcije. Opredeljuje nivo manifestacije ali eksteriorizacije bolezenskega proce-sa na ravni organa oz.organskega sistema.

prizadetost: omejitev ali zmanjšan-je sposobnosti izvajanja dejavnosti na način ali v obsegu, ki je ocenjen kot običajen za človeka. Obsega enostavne in kompleksne dejavnosti. Opredeljuje posledice bolezenskega procesa na ravni osebe kot celote (objektivizacija), ki jo tudi soobliku-je.

oviranost: težavo osebe pri njenem uresničevanju ali izvajanju zanjo pričakovane družbene vloge ali fun-kcije (glede na starost, spol, socialne in kulturne značilnosti družbe, ki ji pripada). Gre za družbeno vrednost-no presojanje posledic bolezenske spremembe (socializacija), kar pomeni, da ista prizadetost pri ose-bah iz različnih družbenih okolij povzroča različne vrste oviranosti. Definicijo sestavljajo tri, med seboj praviloma neodvisne klasifikacije, ki razvrščajo posamezni nivo posle-dic bolezni vsaka na svoj način in sicer:

klasifikacija okvar: omogoča raz-vrščanje okvar v 9 skupin organov oz. organskih sistemov. Za osnovne skupine uporabljamo dvomestne kode, podrobnejše poizvedovanje omogočata tretje in četrto mesto kode. Zanjo je značilen pojav praga - je ali ni prisotna okvara. Uporabi-mo jo lahko v poljubno skrajšani obliki.

klasifikacija prizadetosti: omogoča razvrščanje prizadetosti tudi v 9 sku-pin. Kode osnovnih skupin so dvome-stne, podrobnejšemu proučevanje omogoča tretje mesto kode. S četrtim mestom lahko opišemo resnost priza-detosti in s petim bodoče možnosti preostalih sposobnosti (prognoza). S stopnjo resnosti proučevanih prizade-tosti lahko načrtujemo štiri ravni pot-rebnih ukrepanj: preprečevanje posla-bšanja, krepitev oz. izboljšanje izvaja-nja dejavnosti, dopolnjevanje izvajan-ja s pripomočki, nadomeščanje v celo-ti prizadetih dejavnosti z učenjem novih.

klasifikacija oviranosti: se v celoti razlikuje od predhodnih dveh. Ravrš-ča šest ključnih področij (okoliščin), ki jih mora oseba v družbi obvladati za svoje preživetje. Oviranost oceni-mo z 9-stopenjsko lestvico. Zaradi neodvisnosti klasifikacij lahko uporabljamo vsako posebej. Razvršča-nje posledic bolezni po eni ne vpliva na razvrstitev po drugi. Vse tri so sicer zamišljene kot šifriranje, ki omo-goča prevod pisnih podatkov v enoten jezik, opisani sistem razvrščanja dodatno omogoča še združevanje sorodnih posledic ne glede na vrsto bolezni in njihovo stopnjevanje.

Dragocenost razširjenega modela bolezni in z njim povezane klasifika-cije za spremljanje posledic je v tem, da je dinamičen. Poteka lahko v smeri od okvare proti oviranosti in obratno, glede na potek zdravljenja ali učinek drugih ukrepov. Spremljamo lahko samo tisti nivo, na katerem se posledi-ce kažejo, npr. osebi slučajno ugotovi-jo okužbo z virusom HIV, dobi diag-nozo, nima še okvare, tudi nima še posledičnih prizadetosti, postane pa v različnem obsegu ovirana v različnih življenjskih situacijah, odvisno od stopnje razvoja in prosvetljenosti dru-žbe in nje same.

Vir: Svetko Praštalo (Revija Podjetnik)

MOJA KRITIKA O ODDAJI TVS 1

»TARČA«

Podpisana Ivica Burggraf, članica Društva GNP Maribor in dolgoletna članica Upravnega odbora DGNP Maribor, sem z zanimanjem vklopila TV sprejemnik za ogled oddaje »TARČA« dne 24.01.2006, ki jo je vodila gospa Lidija Hren. Vesela sem bila podnapisov v odda-ji, saj sem lažje sledila povedanemu. Hitro sem ugotovila, da ni bilo vse tako kot bi moralo biti. Pogrešala sem bolj spoštljiv odnos do vpraša-nih. Zdelo se je kot, da sedijo obso-jenci na sodišči, ki jim sodijo. Sodili so INVALIDOM. Vsa čast gospodu Šuštaršiču in osta-lim, ki so vidno prizadeti branili svoja stališča. Provokativna vpraša-nja so se brez obzirnosti nadaljevala. Gospa Lidija Hren je res prestopila vsa merila dobrega okusa. Prizadeta sem se počutila tudi sama. Gluhota te že samo po sebi prizadene, za vse življenje si ožigosan. Vsak invalid živi s svojo invalidnostjo in se trudi po svojih najboljših močeh vključiti v zdravo okolico, če ga ta sprejme ali ne, je to njegov problem. Zato prosim ne napadajte ljudi, ki se tru-dijo in delajo za naš dobrobit. ONI res pomagajo, da naša društva tak-šna ali drugačna obstajajo. Roke proč od loterijskega denarja, naj se pravično deli v pomoč invalidskim društvom in invalidom, ki živijo in delajo s temi društvi. Saj živimo v demokratični Sloveniji. In za konec, strinjam se s Protestni-mi zahtevami NSIOS-a ob medij-skem linču invalidov, sodelavcev in njihovih invalidskih organizacij v oddaji TVS »TARČA« dne 24.01.2006, ki so navedene v glasilu IZ SVETA TIŠINE, januarja 2006.

Ivica Burggraf


Ali se nam na kratko predstavite? Sem Kores Majda, rojena leta 1936 v Mariboru. Sem gluha: od otroš-tva, zaradi padca na glavo. Članica Društva GNP Maribor sem od svo-jega 15 leta starosti dalje. Prva zaposlitev je bila v podjetju MTT, ko sem bila stara 15 let. Imam sku-pno delovno dobo 34 let in sem že upokojena.

Kako preživljate svoj prosti čas? Upokojena sem že 20 let in zelo rada hodim v Društvo GNP Mari-bor. V društvu sem vsak teden, razen kadar mi to bolezen ne dovol-

juje. Doma imam vedno dovolj dela, veliko prostega časa pa izkori-stim tudi za igranje na računalnik, ki ga imam že več kot dve leti. Pogosto pride na obisk tudi moja vnukica in tudi ona rada igra na računalnik.

Ali se vključujete v aktivnosti v Društvu in na katerih področjih? V društvu aktivno sodelujem na različnih področjih. Nekaj časa sem bila tudi predsednica in podpredse-dnica društva. Sodelujem pri bali-nanju, pikadu in šahu. Najraje pa sodelujem na kulturnem področju, na raznih prireditvah, proslavah in festivalih doma in po Sloveniji. Sem aktivna članica kulturne sekci-je. Zelo rada tudi hodim na izlete, ki jih organiziramo.

INTERVJU Z MAJDO KORES

Ali ste zadovoljni s svojim Druš-tvom in programi, ki jih nudijo v Društvu, kaj vam je najbolj všeč?

Vesela sem, da sem član našega društva, saj med veliko različnimi ponujenimi posebnimi socialnimi programi in ugodnostmi kot so nakup cenejših kart za Terme Fon-tana in Terme Ptuj, lahko koristimo tudi zelo ugodno letovanje v Ter-mah Banovci. Tam sem bila že več-krat in zelo ugodno vpliva na moje zdravje. Ali uporabljate jezik gluhih? Ker sem gluha, uporabljam za spo-razumevanje znakovni jezik gluhih.

Ali ste kdaj imeli željo raziskati znakovni jezik gluhih? Pred desetimi leti sem sodelovala pri projektu »Raziskovanje znakov-nega jezika gluhih v Ljubljani«. Rezultat tega projekta je bil slovar znakovnega jezika gluhih, ki ga je Zveza gluhih in naglušnih izdala v elektronski obliki na slovarju. Kas-neje smo te CD-je dobili tudi v društva vendar je zanimanje za nje-ga tako veliko, da smo v Društvu vse te CD-je že razdelili, večinoma članom in kar precej tudi udeležen-cem različnih tečajev znakovnega jezika gluhih, ki smo jih izvajali v našem društvu. Ali še kako drugače sodelujete pri izobraževanju in učenju v Društvu? Ali hodite na kakšne tečaje? Zelo me veseli, da v našem društvu izvajajo začetne in nadaljevalne tečaje za učenje znakovnega jezika gluhih, kjer se slišeči slušatelji uči-jo naše govorice.

Lansko leto sem se udeležila že dru-gega tečaja učenja težko razumljivih besed. Ta tečaj je bil koristen, saj smo gluhi pogosto v dilemi kaj posa-mezna beseda pomeni. Tečaj je trajal od januarja do konca maja in vsi udeleženci smo se veliko naučili s pomočjo voditeljice tečaja in naše tolmačke Marije Koser.

Ali želite še kaj sporočiti našim bral-cem glasila Naš glas? V novem letu želim, da bi v naše društvo prišlo še več gluhih predv-sem mladih ljudi, saj je veliko različ-nih področij, kjer se lahko učijo, delajo in sodelujejo, kar jim tudi omogočajo različni programi, ki jih izvajamo in sodobna računalniška oprema, ki je v društvu.

Intervju vodil:

Milan Kotnik

Časi se spreminjajo in z njimi tudi mi. Prijatelja spoznaš

v nesreči.

DRŽAVNO PRVENSTVO V ODBOJKI

Naši tekmovalci so se udeležili Drža-vnega prvenstva v odbojki, ki ga je organiziralo Mestno društvo gluhih iz Ljubljane. Prijavljene smo imeli moško in žensko ekipo. Moška ekipa je osvojila po izredno težki in zanimivi tekmi zelo nehvale-žno 4. mesto, saj so v prvem kolo premagali dve ekipi, nato pa v polfi-nalu klonili proti Slov. Konjicam, kar je zadostovalo komaj za 4. mes-to. Ženska ekipa pa je osvojila zadnje mesto, kar je posledica pomanjkanja treningov in si želijo, da bi v prihod-nje imeli boljše rezultate na tekmo-vanjih.

Bedo Črešnik


NAGRADNA KRIŽANKA

Pravilno rešeno križanko in geslo iz oštevilčenih polj prinesite v društvo k Majdi Kores, ki bo zbirala rešitve do kon-ca meseca aprila. Med vsemi prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 1 nagrajenca, ki bo dobil praktično nagrado. V prejšnjem žrebanju je bil srečni nagrajenec g. Klančnik Andrej, čestitamo.


RAZPIS ZA LETOVANJE V BANOVCIH V LETU 2006

Cenik Cena letovanja je določena na podlagi lestvice za oblikovanje cen, določene v 5. členu Pravilnika o pogojih in načinu koriščenja počitniške prikolice in se glasi:

Pogoji plačevanja Koristnik poravna 30 % celotnega aranžmaja ob prijavi letovanja, ostalih 70 % poravna po dogovoru.

Odpoved letovanja Načini in pogoji odpovednega roka so natančno opisani v Pravilniku o pogojih in načinu koriščenja počitniške priko-lice in jih bo Društvo natančno upoštevalo.

Prijava letovanja Interesenti letovanja prijavijo v pisarni Društva na posebnem obrazcu 30 dni pred nastopom letovanja. Izbor med več prijavljenimi kandidati bo opravila posebna komisija in svojo odločitev objavila 15 dni pred takim terminom. Pred odhodom na letovanje bo uporabnik prejel v Društvu ključe od prikolice in napotnico za letovanje, ki jo bo oddal v recepciji v Termah Banovci. Po povratku mora ključe od prikolice vrniti v Društvo najkasneje v 3 dneh.

KOLEDAR DRŽAVNIH PRVENSTEV V LETU 2006

APRIL

1. Bowling-gluhi (pari in posamično) 22. april DGN Celje

MAJ

2. Košarka – gluhi 20. maj DGN Koper

3. Ribolov - gluhi 27. maj DGN Velenje

JUNIJ

4. Mali nogomet-gluhi 10. junij DGN Slovenske Konjice

5. Balinanje - gluhi 24. junij DGN Kranj

AVGUST

6. Odbojka na mivki - gluhi 26. avgust DGN Maribor

OKTOBER

7. Tenis - gluhi 14. oktober DGN Ljubljana

Obveščamo vas, da so cene v drugi valuti informativne narave in so preračunane po centralnem paritet-nem tečaju - 1 EUR = 239,640 SIT. (UR.L. RS, št.10 1/2005)

Najemnik Dnevna najemnina Cena v EUR

Član Društva GNP Maribor, s plača-no članarino

3.000,00 SIT 12,52

Ostali odrasli gluhi in naglušni prebi-valci Podravja

5.000,00 SIT 20,87

Ostali zunanji uporabniki 7.500,00 SIT 31,30


RAZPIS ZA LETOVANJE V POČITNIŠKIH KAPACITETAH, ZDGNS V LETU 2006

Letovanje - počitniški dom Piran

Društvo GNP Maribor Termin APARTMA ŠT.3 22.06. - 29.06.2006 (2+2 ležišča) APARTMA ŠT.2 20.07. - 27.07.2006 (2+2 pomožna ležišča) APARTMA ŠT.4 10.08. - 17.08.2006 2 ležišča) APARTMA ŠT.1 24.08. - 07.09.2006 (2+2 pomožna ležišča) Letovanje - Moravske Toplice

Društvo GNP Maribor Termin APARTMA ŠT. 18 - Marjetica/ 7 dni 29.06. - 06.07.2006 5.500.-SIT na dan Letovanje - Avtokamp Fiesa - prikolica

Društvo GNP Maribor Termin

7 dni / 21.000.-SIT 10.08. - 17.08.2006 Letovanje - Hotel Fiesa

Društvo GNP Maribor Termin

7 dni / soba s pogledom na morje 15.06. - 22.06.2006

7 dni / soba s pogledom na kopno 20.07. - 27.07.2006

7 dni / soba s pogledom na kopno 10.08. - 17.08.2006

NAŠ GLAS-interno glasilo Društva Gluhih in naglušnih Podravja Maribor,

Trubarjeva 15, 2000 Maribor, Slovenija, Spletna stran Društva: www.dgn.mb.edus.si

Odbor za pripravo časopisa: Majda Kores, Radovan Milenovič, Milan Kotnik, Bedo Črešnik,

Polonca Burgar, Anton Pišotek, Vesna Burk, Erna Savski

Izid številke so omogočili: Zavod RS za zaposlovanje, FIHO, občine Podravja, Evropski socialni sklad

Tisk: Društvo GNP Maribor

DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH PODRAVJA

Druženje in aktivnosti:

Sreda in petek: 17.00 do 22.00

Društvo:

Telefon/Faks

GSM pisarna:

GSM predsednik:

02 / 252 21 82

031 / 365 410

041 / 777 132 [email protected]

Ponedeljek: 09:00 do 12.00

Sreda: 09:00 do 12.00 16.00 do 18:00

Studio: Telefon/Faks: 02 / 252 21 82 [email protected]

Sekcije:

Telefon/Faks:

GSM predsednik: 02 / 252 21 82

041 / 777 132 [email protected]

Dosegljivost Elektronska pošta Uradne ure v pisarni

Obvestila, vabila, aktivnosti

Vsak ponedeljek: Pomoč staršem pri učenju slišečim otrok ob 17:00 do 19:00 ure.

Vsako sredo: Tečaj znakov-nega jezika gluhih ob 18:00 do 20:00 vodi Marija Koser.

Članarina v letu 2006:

- zaposleni in upokojenci 1.700 sit

- Brezposelni, študentje in

dijaki BREZPLAČNO

Članarino je potrebno

plačati do konca meseca junija

V soboto 29. aprila

Dravinjski turnir v ribolovu za gluhe in naglušne na jezeru Jernejček. Organiza-tor Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Sloven-ske Konjice ob 07:30 uri.

Vsako sredo in petek web klepetalnica od 17:00 do 22:00 ure.

Vsako drugo sredo v mesecu ob 19:00 uri okrogla miza za informira-nje članov.

Vsako soboto v mesecu aprilu

Trening odbojke in nogome-ta od 16:00 do 18:00 ure na osnovni šoli Janko Padežnik, Iztokova 6 na Taboru.

Vsako nedeljo v mesecu aprilu

Treningi bowlinga v Bowling centru v Koloseju od 16:00 do 17:00 ure.

V soboto 8. aprila

Nogometni turnir v malem nogometu za ženske v Ljub-ljani. Organizator Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana ob 08:30 uri.

V soboto 22. aprila

Državno prvenstvo v bowlingu v Celju ob 10 uri.

Documents

01 Casopis - marec - 2006