014 (2003) Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)

1

Prof. d-r ZORAN SULEJMANOV

PENITENCIJARNI USTANOVI VO MAKEDONIJA

Skopje, 2003

2

Recenzent

Prof. d-r Nelko Stojanoski

3

S O D R @ I N A

___________________________________________________________

VOVEDNI RAZGLEDUVAWA

I. PREDMET I CELI NA ISTRA@UVAWETO .................................. 13 II. NORMATIVNA SOSTOJBA ................................................................. 13

I DEL ISTORISKI RAZVOJ NA OBLICITE NA OP[TESTVENATA

REAKCIJA NA NEGATIVNITE ODNESUVAWA Glava I

OP[TESTVENA REAKCIJA NA EKCESNITE

POVEDENIJA

I, VOVEDNI ZABELE[KI ....................................................................... 19 II. OP[TESTVENA REAKCIJA NA EKCESNITE POVEDENIJA ........................................................................................... 20

1. Progonuvawe od zaednicata ................................................................. 26 2. Odmazda ..................................................................................................... 27 3. Kompozicija ............................................................................................. 29

III. OP[TESTVENATA REAKCIJA NA PRIMEROT NA ANTI^KA GRCIJA ................................................................................. 30

Glava II

OP[TESTVENA REAKCIJA NA KRIMINALNITE POVEDENIJA

I. VOVEDNI ZABELE[KI ....................................................................... 35 II. VIDOVI KAZNI VO STARIOT I SREDNIOT VEK ................. 39

1. Eliminatorni kazni .............................................................................. 39 1.1. Smrtna kazna .................................................................................. 39 1.2. Progonuvawe i deportacija ....................................................... 45 1.2. Pra}awe na galii ......................................................................... 50

2. Telesni kazni .......................................................................................... 52 2.1. Sakatewe (Mutulatio) ..................................................................... 52 2.2. Tepawe (kam{ikuvawe) ............................................................... 54

3. Imotni kazni ........................................................................................... 54 3.1. Konfiskacija ................................................................................ 55 3.2. Pari~na kazna ............................................................................... 55

4. Kazni na op{testvena degradacija ..................................................... 57 4.1. @igosuvawe .................................................................................... 58 4.2. Izloùvawe na stolb na sramot ............................................... 58

5. Kazni na te{ka fizi~ka rabota .......................................................... 59 III. RAZVOJ NA PENOLO[KATA MISLA VO STARIOT I

4

SREDNIOT VEK ....................................................................................... 61 IV. POJAVA I RAZVOJ NA KAZNATA LI[UVAWE OD

SLOBODA ................................................................................................... 81 1. Oblici na zatvorawe do XVIII vek i pojava na prvite zatvori................................................................................. 81 2. Osnovni faktori za javuvaweto i razvojot na kaznite li{uvawe od sloboda ........................................................... 88 3. Razvoj na kaznite li{uvawe od sloboda vo krivi~noto

zakonodavstvo ....................................................................................... 90 V. PENITENCIJARNI SISTAMI ...................................................... 96

1. Asocijacioniot sistem (sistem na zaedni~ko zatvorawe) i pojava na prvite reformatori ...................................................... 98 2. Keliski (osameni~ki) sistem ............................................................ 104

2.1 Filadelfiski, pensilvaniski ili belgiski osameni~ki sistem .............................................................................................. 104

2.2. Oburnski osameni~ki sistem .................................................. 110 3. Progresivni penitencijarni sistemi ............................................. 114

3.1. Makonokieviot bodoven eksperiment ................................... 114 3.2. Angliski progresiven sistem .................................................. 117 3.3. Irski progresiven sistem ........................................................ 120

II DEL KAZNENO POPRAVNI USTANOVI VO MAKEDONIJA

Glava I

KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA IDRIZOVO

1. Osnovni podatoci za ustanovata ........................................................... 125 2. Osnovawe na ustanovata .......................................................................... 125 3. Stambeno-prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti, sredstva i oprema na ustanovata ........................................................... 125 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata .............................................. 127 5. Podatoci za zatvorskata populacija .................................................... 136 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata .................................. 138 7. Finansirawe na ustanovata ................................................................... 166 8. Klu~ni to~ki ............................................................................................. 168 9. Predlozi ..................................................................................................... 170

Glava II

KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA STRUGA

1. Osnovni podatoci za ustanovata ........................................................... 172 2. Osnovawe na ustanovata .......................................................................... 172 3. Stambeno-prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti, sredstva i oprema na ustanovata .......................................................... 172 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata .............................................. 176

5

5. Podatoci za zatvorskata populacija .................................................... 177 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata .................................. 177 7. Finansirawe na ustanovata ................................................................... 180 8. Klu~ni to~ki ............................................................................................. 180 9. Predlozi ..................................................................................................... 182

Glava III

KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA BITOLA


Glava IV

KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA PRILEP


Glava V

KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA GEVGELIJA

1. Osnovni podatoci za ustanovata ........................................................... 211 2. Osnovawe na ustanovata .......................................................................... 211 3. Stambeno-prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti, sredstva i oprema na ustanovata ........................................................... 211 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata .............................................. 212 5. Podatoci za zatvorskata populacija .................................................... 215 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata .................................. 217 7. Finansirawe na ustanovata ................................................................... 227 8. Klu~ni to~ki ............................................................................................. 227

6

9. Predlozi ..................................................................................................... 229

Glava VI

KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA OHRID

1. Osnovni podatoci za ustanovata ........................................................... 231 2. Osnovawe na ustanovata .......................................................................... 231 3. Stambeno-prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti, sredstva i oprema na ustanovata ............................................................... 232 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata .............................................. 235 5. Podatoci za zatvorskata populacija .................................................... 237 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata .................................. 238 7. Finansirawe na ustanovata ................................................................... 250 8. Klu~ni to~ki ............................................................................................. 250 9. Predlozi ..................................................................................................... 255

Glava VII

KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA SKOPJE


Glava VIII

KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA KRIVA PALANKA


7

Glava IX

KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA VELES


Glava X

KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA TETOVO


Glava XI

KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA [TIP


8

Glava XII

KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA STRUMICA


Glava XIII

VOSPITNO-POPRAVEN DOM TETOVO

1. Osnovni podatoci za ustanovata ........................................................... 365 2. Osnovawe na ustanovata .......................................................................... 365 3. Stambeno-prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti, sredstva i oprema na ustanovata .............................................................. 365 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata .............................................. 370 5. Podatoci za zatvorskata populacija .................................................... 372 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata .................................. 379 7. Finansirawe na ustanovata ................................................................... 379 8. Klu~ni to~ki ............................................................................................. 397 9. Predlozi ..................................................................................................... 398

ZAKLUÔCI

IV DEL

ZAKON ZA IZVR[UVAWE NA SANKCIITE I PODZAKONSKI PROPISI ZA SPROVEDUVAWE NA ZAKONOT

1. Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii ..................................................... 413 2. Zakon za izvr{uvawe na sankciite ...................................................... 413 3. Re{enie za rasporeduvawe na osudenite i osudenite maloletni lica vo kazneno-popravnite i vopsitno-popravnite ustanovi ........................................................... 492 4. Re{enie za izmenuvawe na re{enieto za rasporeduvawe na osudenite i osudenite maloletni lica vo kazneno-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi ..................... 492 5. Upatstvo za opredeluvawe na vidovite i na~inite na tretman na osudenite lica ................................................................ 501

9

6. Kodeks za odnesuvawe na slu`benite lica vo izvr{uvaweto na rabotnite zada~i vo kazneno-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi ........................................................... 531 7. Pravilnik za na~inot na vr{eweto na slu`bata za obezbeduvawe, vooruùvaweto i opremata vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi ...... 532 8. Upatstvo za upotreba na sredstva na prisilba i ogneno oru`je od strana na pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite ustanovi....................................................................................................... 552 9. Pravilnik za uniformata, simbolot i oznakite na zvawata na pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi ......................................................................................................... 561 10. Pravilnik za tablicata za sostavot i energetskata vrednost na prehranbenite artikli na osudenite lica vo kazneno-popravnite ustanovi i maloletnicite vo vospitno-popravnite domovi ............................................................ 571 11. Pravilnik za vremeto {to treba da go pomine i uslovite {to treba da gi ispolni osudenoto lice vo ustanovata od opredelen vid ili soodvetno oddelenie na ustanovata od op{t vid ...................................................................... 591 12. Pravilnik za nadomestokot i nagradata za rabota i xeparlakot na osudenoto lice ............................................................ 601 13. Progrma za utvrduvawe na psihofizi~ki sposobnosti na liceto koe se prima za vr{ewe raboti vo slu`bata za obezbeduvawe ..................................................................... 603 14. Programa za postojano ostru~uvawe na slu`benite lica vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno- popravni ustanovi .................................................................................... 609 15. Programa za na~inot na stru~noto osposobuvawe i proverka na stru~nata podgotvenost na pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite ustanovi ........................................................... 613 16. Pravilnik za ku}niot red vo zdravstvenite ustanovi za licata sprema koi se izvr{uva merkata na bezbednost

zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe .............................. 617 17. Pravilnik za izvr{uvawe na merkite na bezbednost upatuvawe na zadolìtelno psihijatrsiko lekuvawe i ~uvawe vo

zdravstvena organizacija i zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda ................................................................................. 621 18. Pravilnik za izvr{uvawe namerkata na bezbednost zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani vo

zdravstvena organizacija ........................................................................ 623

10

APPENDIX

I. Izve{taj na Postojnata anketna komisija za za{tita na pravata i slobodite na gra|anite od izvr{enata analiza na

ostvaruvaweto na za{titata na ~ovekovite prava na licata vo pritvor i zatvor vo Republika Makedonija ....................................... 627

II. Obrasci ...................................................................................................... 643

KORISTENA LITERATURA .................................................................. 701

11

VOVEDNI RAZGLEDUVAWA

12

13

I. PREDMET I CELI NA ISTRA@UVAWETO Predmetot i osnovnata cel na ovoj trud se mo{ne skromni, no

sepak zna~ajni - utvrduvaweto na postojnite sostojbi vo penitenci-jarnite ustanovi vo Makedonija vo funkcija na idna reforma vo obla-sta na izvr{uvaweto na sankciite i potrebata od ukinuvawe na oddel-ni ustanovi, kako i potrebata od vostanovuvawe na osmislen penite-ncijaren sistem soglasno me|unarodnite standardi i normi, so visti-nsko po~ituvawe na pravata na osudenite lica i sozdavawe na pravni mehanizmi za nivno ostvaruvawe, za{tita i kontrola.

Vo ovaa smisla se obidovme vo osnovni crti da ja prikaèma "li~nata karta" na na{ite penitencijarni ustanovi.

II. NORMATIVNA SOSTOJBA

1. Oblasta na izvr{uvaweto na sankciite do neodamna be{e no-

rmativno uredena so Zakonot za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni dela i stopanski prestapi ("SV SRM" 1997/3, 1982/50, 1986/35, 1989/47, 1992/19), Zakonot za organizacijata i raboteweto na posebnite orga-nizacii i edinici so stopanska dejnost vo kazneno-popravnite ustano-vi i vospitno-popravnite domovi ("SV SRM," 1979/19) kako i so sle-dnive podzakonski propisi:

- Pravilnik za ku}niot red za izvr{uvawe na pritvor vo zatvo-rite ("SV SRM," 1977/32),

- Pravilnik za uniformata, simbolot i oznakite na zvawata na pripadnicite na straàta vo KPU i VPD ("SV RM," 1994/16),

- Pravilnik za programata za izveduvawe na pripravni~kiot sta` i stru~nite ispiti na pripadnicite na straàta vo KPU i VPD ("SV SRM," 1981/3),

- Pravilnik za slu`benite legitimacii na ovlastenite rabo-tnici vo Ministerstvoto za pravosudstvo i uprava, upravitelite i ni-vnite pomo{nici i na pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe vo KPU I VPU ("SV RM," 1993/68),

- Pravilnik za na~inot na vr{eweto na straàrskata slu`ba, vooruùvaweto i opremata na straàta vo KPU i VPD ("SV SRM," 1981/3),

- Pravilnik za oblekata na osudenite lica vo KPU ("SV SRM", 1981/3),

- Pravilnik za tablicata na kalori~nata vrednost na ishranata na osudenite lica vo KPU i maloletnicite vo VPD ("SV SRM," 1981/3),

14

- Pravilnik za zdravstveno-higienskite merki i medicinska oprema za lekuvawe na osudenite lica vo KPU ("SV SRM," 1977/37),

- Pravilnik za izvr{uvawe na merkata na bezbednost zadolì-telno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani ("SV SRM," 1977/37),

- Pravilnik za izvr{uvawe na merkite na bezbednost, upatuva-we na zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena organizacija i zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda ("SV SRM," 1980/27),

- Upatstvo za vidot na evidencijata, sodrìnata i na~inot na vodeweto na mati~nite knigi i li~niot list za osudenite i pritvore-ni lica i za maloletnicite na koi im e izre~na zavodska merka ("SV SRM," 1982/48),

- Upatstvo za upotreba na ogneno oru`je i drugi sredstva na prisilba od strana na pripadnicite na straàta na KPU I VPD ("SV SRM," 1981/3),

- Upatstvo za vodewe na statistika za izvr{uvaweto na kaznite zatvor maloletni~ki zatvor i zavodskite merki ("SV SRM," 1982/35),

- Re{enie za rasporeduvawe na osudeni lica vo KPU i malole-tnici vo zavodskite ustanovi ("SV SRM," 1992/48) i

- Odluka za opredeluvawe na rabotni mesta {to imaat karakter na opredeleni dol`nosti vo KPU i VPU i vo Ministerstvoto za pra-vosudstvo i uprava i za obezbeduvawe na pogolem li~en dohod na rabo-tnicite na opredeleni dol`nosti ("SV RM," 1993/35).

Vo Republika Makedonija, soglasno gorenavedeniot Zakon, fu-nkcioniraa i sî u{te funkcioniraat 8 kazneno-popravni ustanovi vo 12 objekti i toa: KPU Idrizovo, KPU od otvoren vid Struga, KPU Bi-tola so otvoreno oddelenie vo Prilep, KPU Gevgelija, KPU Ohrid, KPU Skopje so otvoreni oddelenija vo Kriva Palanka i Veles, KPU Tetovo i KPU [tip so otvoreno oddelenie vo Strumica, i 2 vospitno-popravni domovi - VPD Tetovo za ma{ki maloletni lica i VPD Sko-pje za ènski maloletni lica.

2. Prethodnite zakoni prestanaa da vaàt so donesuvaweto na Zakonot za izvr{uvawe na sankciite od 1997 godina ("SV RM," 1997/3). so izmeni i dopolnuvawa od 19 ("SV RM," 1999/23).

Vo funkcija na primenata na ovoj nov zakon, vo celost usogla-sen so me|unarodnite standardi od penitencijarnata oblast, predvi-deno e donesuvawe na niza podzakonski propisi. Najgolemiot broj od niv ve}e se i doneseni. Toa se slednive sprovedbeni propisi:

- Re{enie za rasporeduvawe na osudenite i osudenite malole-tni lica vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite usta-novi ("SV RM," 1997/22),

- Pravilnik za ku}niot red vo zdravstvenata ustaniova za lica-ta sprema koi se izvr{uva merkata na bezbednost zadolìtelno psihi-jatrisko lekuvawe i ~uvawe ("SV RM," 1998/4),

- Pravilnik za vremeto {to treba da go pomine i uslovite {to

15

treba da gi ispolni osudenoto lice vo ustanovata od opredelen vid ili soodvetno oddelenie na ustanovata od op{t vid ("SV RM," 1998/27),

- Pravilnik za nadomestokot i nagradata za rabota i xeparla-kot na osudenite lica ("SV RM," 1998/27),

- Upatstvo za opredeluvawe na vidovite i na~inite na tretman na osudenite lica ("SV RM," 1998/27)

- Op{t akt za rasporeduvawe, klasifikacija i razmestuvawe na osudenite lica (~l. 16 st. 2 ZIS),

- Programa za utvrduvawe na psihofizi~kite sposobnosti na liceto koe se prima za vr{ewe raboti vo slu`bata za obezbeduvawe (~l. 55 ZIS),

- Programa za na~inot na stru~noto osposobuvawe i proverka na stru~nata podgotvenost na pripadnicite na slu`bata za obezbeduva-we (~l. 56 st. 3 ZIS),

- Programa za postojano ostru~uvawe na slu`benite lica vo ustanovite (~l. 161 st. 2 ZIS),

- Kodeks za odnesuvawe na slu`benite lica vo izvr{uvaweto na rabotnite zada~i (~l. 161 st. 3 ZIS),

- Pravilnik za uniformata i oznakite na zvawata na pripadni-cite na straàta,

- Pravilnik za na~inot na vr{eweto na nadzorni~kata slu`ba, vooruùvaweto i opremata na nadzornicite,

- Pravilnik za tablicata na kalori~nata vrednost na hranata, - Upatstvo za upotreba na ogneno oru`je i drugi sredstva na

prisilba. Do momentot na predavaweto na ovoj trud vo pe~at neispolneta

obvrska na Ministerstvoto za pravda i Ministerstvoto za trud i soci-jalna politika e donesuvaweto na slednite podzakonski propisi:

- Uredba za vidot, sedi{teto i podra~jeto na kazneno-popravni-te i vospitno-ustanovi (~l. 26 st. 1 ZIS),

- Programa za tretman na maloletni lica koi prestojuvaat vo maloletni~ki zatvor (~l. 215 ZIS),

- Programa za aktivnostite na centarot za maloletnici (~l. 276 st. 2 ZIS),

- Programa za ostvaruvawe na zasilen nadzor sprema maloletni-te lica (~l. 288 ZIS),

16

17

I DEL ISTORISKI RAZVOJ NA OBLICITE NA

OP[TESTVENATA REAKCIJA VRZ NEGATIVNITE ODNESUVAWA

18

19

G l a v a I OP[TESTVENA REAKCIJA NA EKCESNITE

POVEDENIJA

I. VOVEDNI ZABELE[KI

Op{testvenata reakcija vrz negativnite odnesuvawa ne e pojava

so koja za prv pat se sretnal sovremeniot ~ovek. Taa ne e pragmati~na tvorba {to od skoro se ostvaruva vo za{titata na ~ovekovite dobra i vrednosti, tuku vekovna nu`nost {to se vrzuva so javuvaweto na najra-nite povedenija {to bile vo sprotivnost so osnovniot streme` na lu-|eto kon zaedni~kiot ìvot. Istorijata pokaà deka takviot streme` moè da se obezbedi samo so po~ituvawe na opredeleni pravila na odnesuvawe. Preku tie pravila sekoe op{testvo nastojuva da go ovo-zmoì po~ituvaweto na redica zabrani i naredbi kako osnovni uslovi za opstanok i razvoj na zaemnite interesi i vrz niv zasnovanite me|u-~ove~ki odnosi. Istorijata me|utoa, go pokaùva i toa deka ~ovekot nikoga{ ne bil spremen da se li{i od svojata individualnost vo to-lkava mera koja }e zna~i bezuslovno po~ituvawe na op{testvenata re-gulativa. Na toa jasno ukaùvaat negovite ekcesni povedenija {to od niza pri~ini se javile u{te vo primitivnite vrz osnova na krvno sro-dstvo najcvrsto postaveni oblici na op{testvenost. Otamu e sosema razbirliva potrebata za negativna reakcija na site op{testva za spre-~uvawe i suzbivawe na povedenijata so koi vo po~etokot nesvesno, a podocna i svesno se nastojuvalo da se naru{i ili razbie op{testve-niot poredok i zaedni~kiot ìvot na lu|eto zaradi ostvaruvawe na bilo kakvi poedine~ni ili tesno grupni interesi. So taa reakcija ednostavno se nastojuva da se podrì izbranata nasoka na op{testeno-to dvièwe i da se za{titi od site onie sili {to se obiduvaat da ja popre~at ili smenat taa nasoka. Od nejzinata prvobitna emocionalna zasovanost koja {to mnogu potse}a na fizikalniot zakon na inercija pa se do fazata na nejzinata racionalna izdignatost, vo op{testvenata reakcija se gleda prikladnost na sredstvata {to moè da gi nateraat poedincite na lojalen odnos kon zaednicata. Vo taa smisla se sozda-vaat najrazli~ni formi na op{testvena kontrola {to se manifesti-raat vo neodobruvawe i prekor koi vo zavisnost od ja~inata na pro-tivop{testvenite povedenija go menuvaat intenzitetot na svojata re-presivnost. Pritoa e bitno deka i oblikot i intenzitetot na izbra-nata reakcija vo krajna linija se opredeleni od materijalnite uslovi na op{testveniot ìvot, od koi {to, vsu{nost, e opredelena i su{ti-

20

nata na postavenite pravila na poèlnoto odnesuvawe. Od prou~uvawe na formite na op{testvena reakcija nivniot

razvoj i promeni vo golem obem zavisi sfa}aweto i perspektivite na sovremenite metodi za odbrana od kriminalitetot. No toa ni najmalku ne e lesna zada~a. Problemot go uslo`nuvaat skromnosta ili posred-nosta na istoriskite izvori koi ne sekoga{ ovozmoùvaat dokraj da se otkrijat site formi na reakcija osobeno vo nivnata konkretna moti-viranost i primena. Pokraj toa niz svojot dolg istoriski razvoj mno-gubrojni oblici na reakcija ~estopati zaemno se prepletuvaat ili pak kumulativno se ostvaruvaat {to ponekoga{ go pravi mnogu te{ko ni-vnoto hronolo{ko razlikuvawe i dosledno sproveduvawe. Pa sepak ako dràvata se zeme kako biten indikator za karakterot na op{test-venoto povrzuvawe moè da se dojde i do pojdovnata osnova za pregle-dno razbirawe na diferecijacijata i dinamizmot na op{testvenoto reagirawe. Vo taa smisla se pravi osnovna razlika me|u reakcijata na najstarite predklasni zaednici i onaa od periodot na klasno organi-zirano op{testvo. Za prviot period e karakteristi~no naru{uvaweto na obi~ajnite nepi{ani pravila {to vaèle vo prvobitnoto op{test-vo i soodvetno na toa oblicite na spontana ili neorganizirana reak-cija. Vo vtoriot period se vr{i tn. institucionalizirana, organizi-rana ili javna reakcija sprema prekr{itelite na pi{anite normi vo forma na zakon zad koja {to stoi dràvata so svojot aparat za prisi-lba.

II. OP[TESTVENA RAKCIJA VRZ EKSCESNITE POVEDENIJA

1. Za razbirawe na pojavata i oblicite na op{testvenata rek-

cija vo prvata vremenski najdolga op{testveno ekonomska formacija1 va`no e da se ima predvid konkretnata op{testvena situacija {to de-luvala vo procesot na materijalniot ìvot vrz formiraweto i razvo-jot na svesta i izgradbata na raznovidnite pretstavi na primitivnite lu|e. Ottamu i potrebata da se potsetime deka prvobitnata zaednica se karakterizira so isklu~itelno naturalno proizvodstvo postaveno vrz krajno nisko nivo na proizvodnite sili. Vo uslovi na zaedni~ka (op{-testvena) sopstvenost se nametnuva{e na~eloto na ednakvost pri pode-lbata na proizvodstvoto, a taa ednakvost se odrazuva{e i vrz ramnop-ravnosta vo ostvaruvaweto na elementarnite op{testveni odnosi. Po-radi permanentniot nedostig na sredstva za egzistencija sekoe naru-{uvawe na na~eloto na ednakva podelba na siroma{tvoto sozdava{e opasnost za opstanokot na zaednicata. Od druga strana istata skromna proizvodna praktika ja predizvikuva{e i ograni~enosta na ~ovekovi-

1 Se pretpostavuva deka prvobitnoto op{testvo traelo okolu sedumst-

otiniilijadi godini. Vidi: Fiamengo, A. Osnovi op~e sociologije (XII izdanje)

Narodne novine, Zagreb, 1976, str. 359.

21

te soznanija. Nepoznavaweto na osnovnite prirodni zakonitosti soz-dava{e nesigurnost kaj lu|eto. Tie se ~uvstvuvaa minijaturni, nemo}ni i ni{to`ni pred brojnite sili ~ie{to dejstvo ne moèa da go obja-snata pa spored toa nitu da go predvidat, a najmalku da go kontrolira-at. Primitivnite lu|e se ~uvstvuvaa progoneti od razli~ni nesre}i: nasilna smrt, razni bolesti, nemawe sre}a vo lovot i ribolovot, ne-plodni godini, poraz vo vojni i sl. Poradi otsustvoto na pri~insko i racionalno objasnuvawe, site ovie nastani vo glavite na toga{niot ~ovek bea lesno povrzuvani so li~niot i neprijatelski odnos na `rt-vata i zlokobnite sili. Seto ona {to pred niv se slu~uva{e dobiva{e izgled na provokacija, odmazda ili kazna za ne{to {to primitivniot ~ovek ponapred go storil. Navidum nema{e nikakva razlika pome|u ne-sre}ata i kaznata. Nesre}ata se objasnuva{e kako vozvrateno zlo zara-di prekr{uvawe na nekoe pravilo ili zaradi povredata na nekoja vi{a sila.2 Za primitivniot ~ovek ne postoe{e poimot slu~ajno. Sî {to se slu~uva{e ima{e opredeleno zna~ewe i nesporna vrska: sî be{e naso-~eno sprema nego i protiv nego. Toa be{e mnogu sli~no na obi~nata manija na gonewe.3 Objasnuvaweto na takvite sfa}awa moè da se najde vo animizmot,4 vo toj po~eten neizdiferenciran oblik na op{testvena svest od koj {to proniknaa prvite boènstva. Za primitivniot ~ovek tie boènstva bea ovozemni bitija - duhovi so osobenost da manifest-iraat sopstvena vojla i drugi ~ove~ki osobini, a egizistirale pokraj samite lu|e vo vid na ìvotno, rastenie, predmet ili nekakva pojava. Od nivnata dobra ili lo{a volja zavisele bolesta ili dobroto zdr-avje, stradaweto od divi ìvotni ili udarot od grom, umiraweto vo ranata mladost ili doìvuvaweto na starosta, sre}ata ili nesre}ata itn.5 Sî be{e povrzano i opredeleno od ovie spiritualni no oìvo-

2 Hentig von H, Zlo~in, uslovi i uzroci, Veselin Masle{a, Sarajevo, 1959, str.

49. 3 Ibid, str. 48. 4 Animizmot se pojavi na sredniot stepen na divja{tvoto. Vidi: Vajs,

A. i Kandi}, Dj. Op{ta istorija dràve i prava, Savremena administracija, Beograd,

1970, str. 15. 5 Su{tinata na animizot se sostoi vo veruvaweto na primitivcite

deka celokupnata priroda {to gi opkruùva e naselena so duhovi (du{i). Tie

duhovi {to se {etaat nasekade okolu nivnite ìveali{ta ne se ni{to drugo

tuku du{ite na nivnite umreni predci. Toa se mali ìvi bitija koi ìveat

vo ìvotnite, rastenijata i mrtvite predmeti. Dokolku duhot na pokojnikot

bil dobar (a toa bilo slu~aj ako za vreme na ìvotot vo ~ove~ki ili vo novo-

primeniot oblik ne mu bile storeni nikakvi nepravdi) na svoite sopleme-

nici im pomagal da se zgolemi rodot na drvjata, da ne proraboti vulkanot itn,

itn. Vo sprotivno im sozdaval razli~ni nevolji. Zaradi pottiknuvawe na vo-

ljata na dobriot i sozdavawe na takva volja kaj lo{iot duh, primitivniot ~o-

vek im prinesuval hrana, za mrtvite zboruval samo dobro itn. Smetaj}i deka

22

tvoreni bitija. Sekoja nesre}a be{e emanacija na nivnata aktivnost {to avtomatski sleduva po storenoto zlo. Ako za vreme na ìvotot se pravele dobri dela moè{e da se o~ekuva dlaboka starost, a za store-noto zlo be{e neizbe`na nesre}ata. Pome|u dobroto i vozvratenata sre}a i lo{ite povedenija i nesre}ata postoe{e neraskinliva vrska spored na~eloto: Ergo hok, ergo propter hok.

Kolku da ni izgleda denes toa ~udno, ne moàt da se negiraat tvrdewata deka animizmot ima{e va`na uloga vrz planot na op{test-venata kontrola. Veruvaweto vo silata na najrazli~ni duhovi “go ze-ma{e zakonot vo svoi race”6 i so toa se spre~uvaa site vidovi na eksce-sni povedenija. Drug oblik na op{testvena kontrola vo ovoj period ne postoe{e. Idejata deka storeniot grev i stradaweto sleduvaat edno po drugo i stravot od nemilosrdniot “udar na gromot” bea dovolni da ja ~uvaat zaednicata od sekakvo zlo na ~ovekot protiv ~ovek.

2. Na povisokoit stepen na divja{tvoto se pronajdeni lakot i strelata koi stanale glavno oru`je vo lovot i odbranata od neprijate-lot. Vrz taa osnova se razviva podelbata na trudot, a toa doveduva do izvesno menuvawe na op{testvenite odnosi no, i do takvi promeni {to se odrazuvaat vrz najprimitivniot oblik na ~ovekovata fantazija. Vo religioznite pretstavi na primitivniot ~ovek se javuva totemot i ne-govata zabrana tabu. So ogled na toa deka lovot stanal edno od osnov-nite sredstva za doa|awe do hrana ìvotnite stanuvaat glaven predmet na oboàvawe. Tie dobivaat oreol na ne{to sveto, stanuvaat totem, za{to duhot na umrenite po~nal da se otelotvoruva vo opredeleni ì-votni koi dobivaat srodni~ki status so ~lenovite na zaednicata, i so ogled na toa, svojstvo na nivni neprikosnoveni za{titnici.7 Za noviot oblik na animisti~kata religija - totemizmot ve}e e karakteristi~no vospostavuvaweto na negativni pravila na odnesuvawe, odnosno zabra-ni.8 Toa e takov sistem na pravila so koi na poedinecot mu se nametnu-

moàt da ja predizvikaat milosta na duhovite na nivnite predci so svoeto do-

bro povedenie i griàta za niv, tie bile spremni da napravat sÒ. Za toa im

sluèle magiskite obredi. Pove}e za toa: Fiamengo, A. Kako je postla reli-

gija, Narodna kwiga, Beograd, 1952, str. 28-34 i Frezer, X. X. Zlatna granka

(studija za magijata i religijata), Kultura, Skopje, 1952, str. 87-102. 6 Hentig von H, op. cit. str, 51. 7 So otelotvoruvaweto na duhot na pretcite vo nekoe ìvotno toj sta-

nuva za{titnik na zaednicata vo koja porano se rodil i ìveel, toj se griì

za ~lenovite na rodovskata zaednica od koja i samiot poteknal, a taa za{tita

najdobro im ja ukaùva na lu|eto ako dopu{ti da imaat hrana, t.e. da ubijat

mnogu ìvotni, da imaat dobar lov. Kako ~len na nivnata zaednica oboàva-

noto ìvotno stanuva za{titnik na taa zaednica, ja ~uva od zloto, od bolesti

i nesre}i, toa i dava ìvot i zdravje. Fieamengo, A, op. cit, str. 47. 8 Za totemizmot e karakteristi~en tn. tabu koj vo prv red zna~i zabra-

na na ubivawe i koristewe na hrana od ìvotni koe vo rodot ili plemeto e

23

va {to treba da ne stori so cel da izbegne opredelena nesre}a. Za da se spasi od nesakanata posledica ~ovekot se vozdrùva da go pravi ona {to spored svoite pogre{ni idei za pri~inata i posledicata veruva deka bi mu napakostilo ili kratko re~eno: mora da im se pot~inuva na tabuite.9 Tabuite se, vsu{nost, takvi zabrani koi sami po sebe se do-volni da ja za{titat zaednicata od opasni i neprijatni povedenija bez primena na kakva i da e sila (prisilba). Nivnata povreda e navreda na duhovite zaradi {to tie znaele mnogu da se nalutat i surovo da se odmazdat. Vo sostojba na tabu za zlostornikot ostanuva seriozna opa-snost od nesre}a, no toa sepak ne zna~i neposredna i momentna reak-cija. Ako se prezemat soodvetni ~ekori mo`no e i olesnuvawe. Ritua-lnata diskvalifikacija na tabuite e samo prv i popravliv ~ekor na osudata. Ako ne se taka kobni tabuite gi baraat onie {to }e gi simnat: baraat ceremonija na ~istewe {to im e poznata samo na onie koi ja po-znavaat golemata tajna. So toa e otvoren patot na neophodnata op{te-stvena dejnost na ma|epsnikot (vra~ot) i negovite naslednici sve{te-nicite.10 Nivnata dejnost e magijata so koja moàt da se predizvikaat sakanite (pozitivna magija) ili pak da se predupredat nesakanite pos-ledici (negativna magija).11 Na toj na~in tabu-zabranite ja vr{at fu-nkcijata na op{testvena prisilba i go ovozmoùvaat ureduvaweto za-snovano vrz po~ituvawe na opredeleni religiozni pravila. Sekoe skvernavewe na totemot i sekoja akcija protiv tabu-zabranite e teòk prestap.12 Onoj {to }e stori takov prestap moè{e da bide prepu{ten na smrtnoto tabu dejstvo no, moè{e da bide i osloboden od magep-snikot dokolku se pokae za storenoto delo. Vo osnovata na vakvoto rezonirawe e veruvaweto vo mo}ta na magijata makar kolku i da e toa sokrieno pod nadvore{niot izgled na zakanata so kazna i prostuva-we.13

So ovoj period e vrzano i veruvaweto deka i kolektivnata nes-re}a (poplavi, zemjotresi, epidemii) se posledica na poedine~ni pov-redi na tabu-zabranite. Ottamu se razvilo uveruvaweto deka boènst-vata se neapravedni {to na takov na~in im vozvra}aat na site ~lenovi

totem. No op{testvenoto zna~ewe na takvata zabrana ne e samo toa, za{to

tabu zna~i cel sistem na zabrani koi {to vo najgolem obem se odnesuvaat na

ènite, decata, starcite i na nivnata polo`ba vo rodot. Pove}e za toa vidi:

Gori~ar, J. Sociologija, Rad, Beograd, 1970, str. 263 i Fiamengo, A. op. cit, str. 60-

61. 9 Vidi: Frezer, X. X, op. cit, str. 15. 10 Hentig, von H, op. cit, str. 15. 11 Pozitivnata magija ili baewe veli: Pravi go ova za da ne se slu~i

toa i toa. Negativnata magija ili tabu veli: Ne pravi go ova za da ne se slu~i

toa i toa. Ferezer, X. X, op. cit, str. 15. 12 Gori~ar, J, op. cit, str. 263. 13 Frezer, X.X, op. cit, str. 36.

24

na zaednicata. Zatoa, koga se smeta deka povedenieto na eden ~ovek moè da ja upropasti celata zaednica, doa|alo do ostra reakcija na plemeto preku negovo progonuvawe ili fizi~ko uni{tuvawe. So ogled na toa deka boèstvata (duhovite) bile "spori" t.e. ne kaznuvale ve-dna{ po storenoto zlo, na primitivcite im teknalo deka ne e lo{o da se predupredi nivniot nesrazmeren grev od koj {to stradale ogromen broj lu|e. Zatoa, plemeto ve}e ne ~ekalo na nesre}ata {to treba da go pogodi prestapnikot, so toa da prejde i vrz site {to se so nego, tuku samoto ja vospostavilo ve{ta~kata nesre}a. Taka e sozdaden za~etokot na ona {to denes se narekuva kazna.14

3. So postojaniot razvoj na proizvodnite sili e povrzan i nata-mo{niot razvoj na op{testvenata podelba na trudot i diferencija-cijata na op{testvenite ulogi. Takviot proces }e go prodlabo~i izd-vojuvaweto na opredeleni poedinci nad ostanatite soplemenici. Ana-logno na toa od mno{tvoto prirodni demoni }e se izdvojat i pomal broj na bogovi (politeizam) so svoite posebni funkcii. Toa e period na sredniot stepen na varvarstvoto so koj }e zapo~ne i postepeniot premin na rodovskoto vo klasno op{testvo. Vo tie uslovi nekoi po-semo}ni bogovi ja prezemaat ulogata za odrùvawe na vnatre{nata po-vrzanost na zaednicata. Ottuka potrebata za zdobivawe i na nivnata naklonost {to sega vo prv red se ostvaruva so raznovidni molitvi i prinesuvawe na ~ove~ki `rtvi. Nepo~ituvaweto na bo`jite zapovesti pretstavuva velepredavstvo {to go zagrozuva opstanokot na celoto pleme i negovata sî posloèna organizacija. Naporedno so zgolemu-vawe na brojot na zlostorstvata protiv religijata sega se javuvaat i takvi prestapi {to postepeno se odale~uvaat od nea. Vo novite uslovi na op{testveniot ìvot se javuvat zabrani so koi {to pove}e ne se {titat samo krvnosrodni~kite, tuku i poedine~nite interesi kako {to se ìvotot, seksualniot poredok, imotot i sl. So namaluvaweto na zna~eweto na krvnata bliskost i zavisnost op{testvenata reakcija ne e ve}e naso~ena samo kon bogohuleweto i drugite te{ki dela kon religijata tuku i protiv onie povedenija so koi se spre~uva trgovijata i posebniot status na to~no opredeleni lica.

4. Od dosega{nite izloùvawa moè da se zabeleì deka pret-klasnoto op{testvo go karakteriziraat nizok stepen na razvienost na proizvodstvenite sili i odnosi i primitivni oblici na op{testvena svest. Vo tie uslovi zaednicata e opredelena kako osnovna edinica vrz koja se prenesuva sevkupnata grià za poedinecot. Poedinecot vo ce-lost í pripa|a na zaednicata: negovite interesi se opredeleni i ogra-ni~eni od op{tiot streme` na celinata. So toa se povrzani i glavni-te celi na op{testvenata reakcija. Taa vo prv red e naso~ena kon sa-moto povedenie so koe se naru{uva zaedni~kata solidarnost, kompakt-nost i voop{to celinata na vospostavenite tradicionalni odnosi

14 Hentig von, H, op. cit, str. 58.

25

kako osnovni uslovi za nejziniot opstanok.15 Nejzinata osnovna cel e da se vospostavi naru{eniot red i da se obnovi zagubenata ramnote-à.16 So ogled na akcentiraweto na samoto povedenie, a ne i na li~no-sta kako nositel na toa povedenie, op{testvenata reakcija ~estopati be{e blaga intervencija vo koja doa|aa do izraz i opredeleni eleme-nti na soàluvawe.17 Me|utoa, so zgolemuvaweto na {tetnosta na ekscesnite povedenija se zgolemuvala i kolektivnata zagrozenost na zaednicata, a toa doveduvlo do takva reakcija {to sî pove}e stanuvala emocionalna omraza so golema surovost vo izvr{uvaweto duri i vo onie slu~ai koga bila naso~ena kon soplemenicite. Vo ostvaruvaweto na imperativot - vospostavuvawe na naru{enata ramnoteà, ne se bi-rale sredstva. Kon nego se odelo duri i toga{ koga voop{to ne bil po-znat prekr{itelot na tradicionalnite normi na povedenie. Iako se-koga{ vo vtor plan, vinovnikot moral da se najde pa makar toa bilo storeno so bo`ja pomo{ preku posebnite tehniki nare~eni "bo`ji sud,"18 "ispituvawe na mrtvi"19 i sl.

15 "Toa e period koga po sekoja cena mora{e da se vospostavi naru{e-

niot poredok. Zatoa ovde vo nikoj pogled ne se zema predvid li~nosta na zlo-

stornikot ili negovata odgovornost. Taka vo nekoi afri~ki plemiwa se urnu-

va stebloto ~ija granka ubila ~ovek." LÕvy-Bruhl, H, Problemi sociologije zlo~i-

na, Sociologija vo redakcija na Gurvitch, @, Naprijed, Zagreb, 1946-1966, str. 230.

Vo taa smisla vidi i Ba~i}, F. Krivi~no pravo, op{t del, Univerzitet Kiril

i Metodij, Skopje, 1972, str. 56. 16 LÕvy-Bruhl, H, op. cit, str. 229. 17 Vidi: Eliot, M. Zlo~in u savremenom dru{tvu, Veselin Masle{a, Sarajevo,

1962, str. 342. 18 Tehnikata "bo`ji sud" se ostvaruvala na razli~ni na~ini. Vo germa-

nskite zemji optuèniot bil vrzuvan i frlan vo reka. Ako uspeal da se odrì

na povr{inata na vodata se smetalo deka e vinoven, za{to vodata koja go pri-

fatila pri kr{tevaweto, sega "odbiva" da go prifati zaradi negovoto delo".

Milutinovi}, M. Penologija, Savremena administracija, Beograd, str. 4. Kaj germa-

nskite narodi postoela praktika i na izveduvawe dokazi so ogan. Tehnikata

na ovoj bo`ji sud se sostoela vo toa {to rakata so koja optuèniot }e go fa-

tel vè{tenoto èlezo ili }e ja stavel vo voda {to vrie se zavitkuvala vo

vre}a i se zape~atuvala. Ako po tri dena vrz rakata ne se pojavele plikovi ja-

vno se proglasuvalo deka optuèniot ne e vinoven. Vidi: Monteskie, O duhu za-

kona, Tom II, Filip Vi{nji}, Beograd, 1989, str. 233. 19 Kaj postapkata "ispituvawe na mrtvi" se smetalo deka pokojnikot

{to se nosel vrz grb so nekoj impulsiven pokret }e go ozna~i vinovnikot na

svojata smrt. Vo ovaa smisla moèlo dobro da posluì i gri`livoto poramnu-

vawe na zemjata vrz grobot, a nasokata vo koja }e se upati prvata mrvka {to }e

se pojavi go ozna~uvala plemeto od kade poteknuva ubiecot. Vo toj slu~aj ple-

meto na `rtvata vedna{ poa|alo vo kaznen pohod za da ja izvr{i odmazdata.

LÕvy-Bruhl, op. cit. str. 230.

26

Od ovaa etapa na ~ovekoviot razvoj vo istorijata se poznati tri oblici na op{testvena reakcija. Toa se progonuvaweto, odmazdata i kompozicijata. Vo narednive redovi }e se zadrìme na nivnite osno-vni karakteristiki.

1. PROGONUVAWE OD ZAEDNICATA

Progonuvaweto od zaednicata e prisilno sredstvo {to retko se primenuvalo, a bilo naso~eno kon najte{kite zlostorstva so koi se povreduvale obi~ajnite pravila na gentilnoto ureduvawe. Teìnata na tie zlostorstva bila opredelena od stepenot na naru{uvaweto na vnatre{niot integritet i tradicionalnata ramnoteà na odnosite vo primitivnite zaednici. Takov karakter ima bogohuleweto, ma|epsni-{tvoto, predavstvoto, trueweto na plemenskite stare{ini, pla{li-vosta i sli~ni povedenija. Progonuvaweto se primenuvalo samo sprema ~lenovite na sopstvenite zaednici (interna merka) so ednovremeno otstranuvawe na poedinecot od sopstvenata zednica. Vo primitivnite uslovi na zaedni~ko doa|awe do hrana vakvoto otstranuvawe ne dava{e nikakvi {ansi za samostojno snao|awe vo prirodata i be{e ramno na smrt. So ogled na krvnoto srodstvo na ~lenovite na zaednicata i ne-jzinoto versko obele`je, navedenite povedenija dobivaa tretman na te-{ki ekscesi {to se naso~eni ne samo protiv plemeto tuku i protiv bo-èstvata. Zatoa, se smeta{e deka so ovaa merka ne se ostvaruva samo privatno zadovoluvawe tuku i opredeleno `rtvuvawe zaradi smiruva-we na bo`jiot gnev predizvikan od storenoto delo.20 Vo ovaa tendenci-ja na uni{tuvawe na prestapnikot se izrazuva{e spontana kolektivna reakcija predizvikana od nagonot za samoodrùvawe i za~uvuvawe na religioznite ~uvstva, a seto toa ja ostvaruva{e ulogata na op{test-vena za{tita.

Za najte{ki oblici na ekscesni povedenija se primenuva{e i merkata li{uvawe od ìvot. Prekr{itelot na nepi{anite normi be{e prisilen da pomine niz koridor sostaven od negovite soplemen-ici koi {to vrz nego frlale kamewa se dotoga{ dodeka ne ja predizvi-kale negovata smrt. Od druga strana, za polesni ekscesni povedenija kolektivnata reakcija be{e pomalku stroga. Vo tie slu~ai se sveduva-la na razni poniùvawa kako {to se odzemawe na oru`jeto, prisiluva-we da se jade so ku~iwa namesto so drugite ~lenovi od zaednicata i drugi vidovi na op{t prezir ili na op{ta moralna osuda. Ne bila me-|utoa retka ni primenata na poblagi oblici na telesno kaznuvawe.

20 "Prinesuvaweto na ~ove~ki `rtvi be{e vr{eno i pred nejzinata

primena vrz zlostornicite. Koga kolektivnata opasnost go dostigna svojot

vrv ~ovekovite bitija se vetuvaa kako `rtvi zaradi somilost na nebesnite

sili i dobivawe nivna podr{ka" Hentig, von H, op. cit, str. 60.

27

2. ODMAZDA

Odmazdata e vtoriot vid na op{testvena reakcija protiv eksce-site {to se slu~uvale vo prvobitnata zaednica. Bez ogled na formata na svoeto javuvawe taa imala za{titna funkcija na opredeleni op{te-stveni celini. So nea neposredno se {titele ~lenovite na eden gens, bratstvo ili pleme od najte{kite povredi (ubistva, kra`bi, siluvawa, telesni povredi i sl.) naneseni od pripadnicite na drugi zaednici.

Glavnite karakteristiki na odmazdata bile: izrazena insti-nktivnost, kolektivnost, nesrazmenost, nezastarivost i sakralnost. Izvorot na nejzinata instinktivnost i surovost proizleguva od nago-not za samoodrùvawe. Odmazdata pretstavuvala kolektivna, a ne individualna reakcija za{to moè{e da ja izvr{i sekoj ~len na za-ednicata na koja í pripa|a{e povredeniot.21 Vo po~etokot ne postoe{e nikakva srazmenost me|u nanesenata povreda i zloto so koe se vozvra-}a. Ne be{e individualiziran ni objektot na odmazdata taka {to mo-è{e da bide izvr{ena sprema bilo koj ~len od zaednicata na koja ñ pripa|a{e prestapnikot. Toa doveduva{e do otvoren sudir me|u skara-nite zaednici. Reagiraweto so nova na starata odmazda se pretvora{e vo borba za kolektiven opstanok {to naj~esto vode{e kon totalno ist-rebuvawe. Vo uslovi koga sekoj poedinec gi primal vo nasledstvo i ne-prijatelstvata na svoite srodnici odmazdata stanala neotu|ivo pravo {to se prenesuvalo od koleno na koleno. Toa parvo voedno zna~e{e i dol`nost koja {to ne smee da se zapostavi. Nemaweto dovolno sila da se izvr{i odmazdata pretstavuvalo golema navreda na bo`jata volja i zatoa liceto {to ne }e ja izvr{elo svojata obvrska moralo da gi trpi posledicite na prezirot i otfrlaweto od strana na svoite soplemeni-ci. Odmazdata moèla da bide stvarna (koga se vr{ela vrz nejziniot pri~initel ili negovite srodnici) ili fiktivna (koga namesto ~ove-~ka krv se prolevala krv od ìvotni). Do fiktivna odmazda doa|alo toga{ koga liceto {to ja izvr{ilo povredata ne bilo poznato, a isto-vremeno ne bila poznata ni negovata zaednica.

Odmazdata postoe{e kako eksterna merka sprema inoplemeni-cite se do onoj moment koga zapo~na potisnuvaweto na krvnoto sro-dstvo na smetka na teritorijanoto povrzuvawe na lu|eto. Od toga{ se javuva nejzino prisustvo i me|u ~lenovite na ista zaednica. So tekot

21 "Vo primitivnite zaednici" gentilnite drugari bile dol`ni da si

pruàat za{tita i pomo{ eden na drug osobeno pri odmazda poradi povreda

nanesena od strana. Vo pogled na svojata sigurnost poedinecot se potpiral

vrz za{titata na gensot i toa so pri~ina: koj bi go povredil nego bi go povre-

dil celiot gens. Ottuka, od krvnite vrski na gensot, proizleguvala obvrska za

krvna odmazda... Ako nekoj od tu| gens ubiel gentilen drugar, toga{ celiot

gens bil obvrzan na krvna odmazda."Engels, F. Poteklo porodice, privatnog vla-

sni{tva i dràve, Naprijed, Zagreb, 1973, str. 87.

28

na vremeto se javuvaat i prvite ograni~uvawa na po~etnata diva i ne-srazmerna odmazda. Najprvin postepeno se stesnuval krugot na srodni-cite na izvr{itelot na prestapot protiv koi e naso~ena odmazdata, a skoro ednovremeno se ograni~uva i brojot na licata za koi {to taa pretstavuva obrvrska. Natamo{no ograni~uvawa se javuva vo forma na talion ("oko za oko, zab za zab, krv za krv"). So voveduvaweto na ta-lionot odmazdata postepeno se pretvora vo pravno regulirana usta-nova koja se prenesuva i vo op{testvata so dràvno ureduvawe.22 Spo-red na~eloto na talionot osnovniot uslov za izvr{uvawe na odmazdata se sostoi vo toa vozvratenoto zlo da bide ednakvo na nanesenoto zlo. Ova na~elo koe podocna }e stane osnova za razvoj na eden mo{ne ra-zgranet sistem na tn. ogledni kazni (simboli~en talion) spored devi-zata: Per quod quis peccat per idem punitur,23 pomina niz tri razvojni fazi - primitiven, privatno-sudski i ~isto sudski talion. Primiti-vniot talion se sostoel vo toa {to povredeniot i negovata zaednica (rod, pleme) sami ja odmeruvale i ostvaruvale satisfakcijata vo sra-zmer i na na~in {to bil dogovoren i voobi~aen vo opredelena sredina. Privatno-sudskiot talion go karakterizira u~estvoto na sudski organi, koi go utvrduvaat pravoto na povredeniot i opredeluvaat so-odvetna srazmenost me|u nanesenata povreda i odmazdata, a izvr{u-vaweto mu e prepu{teno na povredeniot i negovata zaednica. îsto sudskiot talion e posledniot stepen od razvojot na ovoj sistem na vr{ewe odmazda a se sostoi vo toa {to utvrduva pravo na odmazda i ja izvr{uva vo prisustvo i pod nadzor na povredenata strana.24

Natamo{nite ograni~uvawa na odmazdata }e proizlezat od vo-veduvaweto na noksalnata odgovornost, pravoto na azil i bo`jiot mir, no nejzinoto vistinsko napu{tawe i suzbivawe }e zapo~ne toga{ koga razvojot na materijanite uslovi dovede do soznanieto deka e mnogu poa-

22 Na~eloto na talionot za prv pat e propi{ano vo Hamurabieviot za-

konik (okolu 2000 godina pred na{ata era), a potoa se sre}ava vo Mojsieviot

zakon (pome|u 1400 - 1250 godina pred na{ata era), kako i vo rimskiot Zakon

na XII tabli~ki (Lex duodecim tabulorum) izrazeno preku maksimata: Si mem-

brum rupsit ni cum eo pacit, talio esto (Ako nekoj na drug mu skr{i ekstremitet

pa so nego ne se spogodi, neka i toj nemu istoto mu go stori). 23 Per quae paccat quis, per haec et torcaetur e samo drug oblik na ovaa ma-

ksima so napolno identi~na sodrìna (So {to se gre{i so toa i da se strada).

Toa so drugi zborovi zna~i naso~uvawe na efektot na kaznata kon onie delovi

na teloto so koi e izvr{eno krivi~noto delo (ako e izvr{ena kra`ba da se

otse~e rakata, za laèwe, predavstvo ili krivokletstvo, da se otse~e jazikot,

za {pionaà, vadewe na o~ite, za siluvawe - kastracija, itn, itn. Vakvite

oblici na kaznuvawe vo literaturata se poznati pod nazivot "poetsko kroewe

na pravdata." 24 Vidi: Jeli}, M. I, Krvna osveta i umir u Crnoj gori i Severnoj

Arbaniji, Izdava~ka knjiàrnica Gece Kona, Beograd, 1926, str. 6.

29

dekvatno i pokorisno nastanatite konflikti da se re{avaat so dava-we materijalna nadomest.

3. KOMPOZICIJA

Kompozicijata kako oblik na reakacija na storeniot prestap nastanuva vo tekot na natamo{niot razvoj na prvobitnata zaednica. Taa }e se javi toga{ koga poradi usovr{uvaweto na proizvodnite sili i podelbata na trudot zapo~na sozdavaweto na vi{ok na proizvodi {to gi nadminuva{e potrebite na plemeto. So toa se ostvari procesot na razmenata koja {to go pretpostavuva{e zbliùvaweto na razli~nite plemiwa vrz principite na ekonomska nu`nost. Na sprotivstavenite plemiwa ne im be{e pove}e od korist da ja vr{at odmazdata tuku da gradat me|usebni odnosi {to ja ovozmoùvaat razmenata. Za zacvrstu-vawe na tie odnosi be{e potrebno vospostavuvawe na takva regulativa {to }e se zasnova vrz potesni vrski, sorabotka, zaemno po~ituvawe i doverba vo prometot na naturalnite dobra. Od dolgiot proces na so-zdavawe takvi odnosi }e proizleze i kompozicijata (otkupnina, pomi-ruvawe) so koja pove}e ne se odi kon uni{tuvawe tuku kon izmiruvawe na skaranite strani preku nadomest na storenata {teta so davawe na opredeleni materijani dobra.

Su{tinata na kompozicijata se sostoi vo toa {to storitelot na prestapot ili negovite soplemenici mu davale srazmeren nadomest na povredeniot ili na negovite soplemenici. Goleminata na toj nado-mest se formirala po pat na obi~ajnite pravila ili so zaemen dogo-vor, no ponekoga{ moèla da bide izdejstvuvana i so borba. Sli~no kako i kaj odmazdata i kompozicijata vo po~etokot be{e vr{ena samo me|u istoplemenicite, a duri podocna i me|u samite srodnici.

Vo po~etniot stadium od nejziniot razvoj isklu~ivo od voljata na o{teteniot rod, pleme ili semejstvo zaviselo i toa dali }e se pri-fati izmiruvawe so nadomest ili }e se pristapi kon odmazda. Toa e period na tn. dobrovolna kompozicija. Ako se re{ila na takov oblik na reakcija o{tetenata strana barala otkupnina koja {to prvobitno se sostoela od predmeti so posebna vrednost ili namena (na primer, oru`je), potoa vo predmeti {to sluèle kako op{t ekvivalent vo pro-cesot na razmenata i najposle vo pari. Pritoa e interesno deka za opredeleni sredini ne be{e tolku zna~ajno samoto materijano obe{te-tuvawe. So ogled na potrebata da se odràt ve}e vospostavenite me|u-plemenski odnosi na sorabotka otkupninata ima{e simboli~no zna~e-we. Vo ovaa smisla se naveduva primerot na nekoi severnoamerikanski plemiwa kaj koi e obi~aj ubiecot da premine vo zaednicata na ubie-niot kade {to }e go zazeme mestoto na `rtvata: stanuva ma` na vdovi-cata ili pak go usvojuvaat kako sin ili brat.25 So toa se otstranuva

25 LÕvy-Bruhl, op. cit, str. 229.

30

prazninata nastanata so ubistvoto i se nadomestuva rabotnata sila. Sli~na na ova e i sostojbata so ritualniot obi~aj na izmiruvawe so predavawe na obi~na èlezna {ipka koja {to za opredeleni sredini ima{e mnogu pogolemo zna~ewe od samiot materijalen nadomest.

So pojavata na dràvata kompozicijata nema da ja zagubi svojata va`nost. Dràvata bila zainteresirana za ovoj oblik na reakcija od dve pri~ini. Taa vo nego najprvin gledala prikladno sredstvo za ogra-ni~uvawe na site vidovi odmazda. Od druga strana, {to e i pozna~ajno, kompozicijata ñ pruàla mo`nost za izvlekuvawe opredelena korist preku zadrùvawe na del od otkupninata. Ottamu i nejzinoto zacvr-stuvawe kako prisilna merka (prisilna kompozicija). Dràvata sta-nuva arbiter {to ja opredeluva visinata na otkupninata spored te-ìnata na storeniot prestap i se griì za nejzinata naplata i za svo-jata posredni~ka uloga zadrùva del od istata. So jakneweto na drà-vnite organi toj del stanuva se pogolem i pogolem za vo opredelen mo-ment da go zagubi karakterot na nadomest i se pretvori vo pari~na kazna.

III. OP[TESTVENATA REAKCIJA NA PRIMEROT NA

ANTI^KA GRCIJA Vo teorijata se smeta deka prvite dràvni organi se postaveni

od ~etirite plemiwa od VII vek p. n. e. koi ìveea na podra~jeto na Atika. Taka baziliusot od plemenski poglavar stana poglavar za ce-loto podra~je na Atika, a od IX vek p. n. e. zapo~na da se izbira i po-limarh koj pretstavuval zaedni~ki voen zapovednik. Baziliusot gi re-{aval site sporovi me|u koi i onie nastanati so prestapni~ko povre-denie. Podocna, negovata dejnost e prenesena na arhont eponimosot koj pretstavuval nov zaedni~ki poglavar {to vr{el sudski i upravni raboti. Na po~etokot, vr{eweto na negovata slu`ba bilo ograni~eno na 10 godini, a od 683 godina, e svedeno na samo edna godina. Vo toa vre-me se voveduvaat i 6 novi arhonti - tezmoteti koi gi tolkuvale obi-~aite. Naskoro od stavot deka traeweto na odredena slu`ba vlijae na pravilnoto vr{ewe na vlasta, nastanuva aeropagot kako telo sostave-no od biv{ite arhonti, koe me|u drugoto, u~estvuvalo i vo sudeweto.

Vo 621 god. p. n. e. se doneseni Drakonovite zakoni so {to so {to vo celost e izvr{en preodot na sudskata nadle`nost od plemen-skite poglavari vrz dràvnite organi. So Drakonovite zakoni vo prv red se sozdadeni uslovi za otstranuvawe na sudirot okolu tolkuvaweto na obi~aite, a so ukinuvaweto na krvnata odmazda vo celost se elimi-nira zna~eweto na plemenskata pripadnost i jakne vlasta na dràvni-te organi. So ovoj zakon bea predvideni surovi ("drakonski") kazni kako zna~ajna protivteà na krvnata odmazda. Vo funkcija na primena na tie zakoni be{e pro{irena i precizirana sudskata nadle`nost na

31

dràvnite organi. Ottamu, pokraj baziliusot kako sudija za verski prestapi, polimarhot kako sudija za voeni prestapi i stranci, eponi-mot kako susija za bra~ni i semejni sporovi i prestapi, aeropagot kako sudija za ubistva i nekoi drugi najte{ki prestapi se pojavuva i nov sud - sudot na efeti koj preststavuval koligijalen organ i za razlika od aeropagot ima isklu~iva sudska nadle`nost (nadle`nist za krvni prestapi so isklu~ok na ubistva na atinski gra|ani).

Vo podocne`niot op{testven ìvot na anti~ka Grcija, poradi nemo`nosta od u~estvo vo politi~koto odlu~uvawe na site slobodni gra|ani, se pojavi opasnost od niven sudir {to rezultira{e so pozna-tite Solonovi reformi od 595 god. p. n. e. Solonovite reformi koi se realizirani tokmu so reforma na krivi~nata postapka, se odnesuvaa na ukinuvawe na dol`ni~koto ropstvo so odreduvawe na zemi{niot maksimum, podelbata na gra|anite spored zemji{niot prihod i zavisno od toj kriterium podelba na nivnite prava i obvrski.

Zaradi obezbeduvawe na li~nata sigurnost na dol`nicite i spre~uvaweto na pretvorawe na slobodnite atinski gra|ani vo robovi, Solon go zabranil prodavaweto na dol`nicite i decata od strana na roditelite. Za taa cel, namesto dotoga{nata praktika samo o{tete-niot da ima pravo da bara kaznuvawe, ovozmoìl sekoj atinski gra|a-nin da ima pravo da podnese krivi~na prijava (popularna tu`ba). So toa e izmeneta krivi~nata postapka vo koja osven postoe~kite, Solon voveduva i novi organi. Osven eklezijata (sobranie koe go so~inuvaat site slobodni gra|ani i koe ima zakonodavni ovlastuvawa) i dràvni-ot sovet so izvesna vlast (bule), Solon osnova i naroden sud - heliea kako prvostepen i vtorostepen sud so vkupno 6000 sudii koi navr{ile 30 godini od ìvotot. Helieata ponekoga{ se sostanuvala vo poln so-stav, no po pravilo, sudiite bile podeleni vo soveti i toa vo sovet od 201 ~len za civilni predmeti i sovet od 501 ~len za krivi~ni predme-ti. Sovetot od 1.501, ili duri i od site 6.000 ~lenovi moèl da se sosatvi za golemi i va`ni predmeti koga so prestapot bil povreden op{tiot interes. Kako vtorostepen sud helieata sudela vo pol sostav.

Po Solon, sleduva Pizastarovata tiranija (561-510 god. p. n. e.) so koja í se dava prednos na demosot, no zaradi ostvaruvawe na li~nata volja na vladetelot. Vo ovoj period krivi~nata postapka be{e isnstrument na politi~kata vlast. Od pizasterovite sudski reformi vredno e da se spomne voveduvaweto na patuva~ki sudii po gradovite (demi) na Atika. Va`na novina bila i toa {to tie sudii ja vr{ele fu-nkcijata na arbirtraà obiduvaj}i se da postignat spogodnba me|u strankite, no imale i ovlastuvawe da go presudat predmetot.

Dominacijata na demosot preku Klistenovite reformi (508-501 god. p. n. e.) ovozmoùva relativno mirno ustavnopravno sozdavawe na dràvata Atina kako demokratska republika. Vo ovoj period stabi-lnata politi~ka situacija ne bara politi~ki procesi {to mu odi na raka na zacvrstuvaweto na stabilen i objektiven sudski sistem. Iako

32

Klisten so svojata reforma ne go opfa}a krivi~noto pravo i posta-pkata, tokmu vo negovoto vreme e sozdadena efikasna sudska organi-zacija vo koja e izrazena ulogata na narodniot sud (heliea), i toa to-kmu zaradi koristeweto na pravoto na àlba koja na toj sud mu dava pravo da odlu~uva kone~no za site zna~ajni predmeti. So drugi zbo-rovi, krivi~noprocesniot institut na àlba e sredstvo so koe preku praktikata na krivi~nata postapka se postignuva mnogu zna~ajna poli-ti~ka cel - arhontite fakti~ki gi gubat svoite sudski ovlastuvawa vo odlu~uvaweto, a nivnata dejnost se sveduva na prethodno pribirawe i i obezbeduvawe na dokazi, zna~i na istra`ni dejstvija.26

So cel da go onevozmoì vospostavuvaweto na tiranija, Kli-sten go voveduva ostrakizmot - godi{no glasawe vo eklezijata za pot-rebite na politi~ko progonuvawe za koe i da e lice koe poradi svojot ugled i vlijanie moè{e da ja zagrozi demokratijata. Iako se raboti za polirti~ko sredstvo, eklezijata vo ovoj slu~aj postapuva kako sud (potreben e poseben kvorum, tajno glasawe). Ottamu, so odled deka pro-gonuvaweto vo vakov slu~aj ne se smeta za kazna, bi moèlo da se kaè deka se raboti za preventivna merka koja se odreduva ante delictum. Se raboti za op{testvena reakcija poradi mo`nosta za izvr{uvawe na prestap, {to makar i uslovno, sepak potse}a na dene{notite merki na bezbednost.27

So Efijatovite reformi (462 god. p. n. e) na helieata se pre-nesuva pravoto na kontrolata nad eklezijata, a vo nadle`nosta na aeropagot ostanuva samo sudeweto za verski delikti.

Ne{to podocna so Perikle (449-429 god. p. n. e.) i negovite re-formi, Atina kako polis dobiva dràvano ureduvawe so podelba na vlasta me|u eklezijata so zakonodavna, sovetot na arhonti - koj ima izvr{na i helieata so vrhovna sudska vlast. Toa e tn. "zlaten period" na Aina.

Vo atinskata dràva od klasi~niot period vo poimot na pres-tapot od javnopraven karakter spa|aa velepredavstvoto vklu~itelno i obidot za ostvaruvawe na tiranija i predavstvo na neprijatelot; obi-diot za popre~uvawe na primena na pravoto; zapostavuvawe na obvrski-te sprema dràvata, nevr{ewe na slu`bena dol`nost; povreda na javno svetili{te i povreda na obi~aiite so koi se odreduva na~inot na mo-ralnoto povedenie. Povredite na individualnoto pravo vo po~etokot bea ostaveni nadvor od krivi~nopravnata reakcija, odnosno bile pre-pu{teni na individualnata reakcija na o{teteniot. Vidovite na op{-testvenata reakcija koi denes gi narekuvame sankcii za takvite pove-denija se razli~ni. Me|u imotnite kazni spa|aa o{tetata ili globa, vo zavisnost od toa dali prestapot ima prete`no javnopraven ili

26 Toma{evi}, G. Osnove atenskog krivi~nog postupka klasi~nog doba, Zbo-

rnik radova Pravnog fakulteta u Splitu, Split, 1990, str. 137. 27 Ibid, str. 137.

33

privatnopraven karakter. Pokraj toa, moèlo da se opredeli i celo-sno ili delumno odzemawe na imotot na storitelot. Progonstvoto moèlo da bide doìvotno ili privremeno. Me|u kaznite bile pome-steni i atimijata - li{uvawe od gra|anski prava, kako i smrtnata kazna. Telesnite kazni im bile opredeluvani samo na robovite, a re-ligioznite kazni (zabrana na vleguvawe vo hram, poniùva~ki natpi-si, zaguba na pravoto na pogreb) bile primenuvani sprema storitelite na verskite prestapi.28

28 Toma{evi}, G. Osnove atenskog krivi~nog postupka klasi~nog doba,

Zbornik radova Pravnog fakulteta u Splitu, Split, 1990, str. 138.

34

35

G l a v a II OP[TESTVENA REAKCIJA NA KRIMINALNITE

POVEDENIJA

I. VOVEDNI ZABELE[KI

So pojavata na dràvata i pravoto op{testvenata reakcija

sprema negativnite povedenija na ~ovekot }e zapo~ne da se ostvaruva so pomo{ na poseben aparat za prisilba (policija i sudstvo). Za{ti-tata na dràvata kako olicetvorenie na posebnite interesi na vlade-a~kata klasa stanuva glavna cel na taa prisilba. Vo nastojuvawe da se zadovolat prioritetnite interesi na izdvoeniot upravuva~ki sloj krivi~noto pravo dobiva posebna uloga {to se ostvaruva preku kon-stituiraweto na krivi~nite dela i voveduvaweto na kaznite koi {to zna~at su{tinska promena vo oblasta na op{testvenata reakcija. Po-radi nivnata razorna naso~enost i pravna reguliranost ekscesnite povedenija stanuvaat krivi~ni dela, a soodvetno na toa nu`no se me-nuva i izgledot na porane{nite oblici na primitivnata reakcija. Osnovnata razlika me|u ekscesite na prvobitnata zaednica i krimina-litetot na klasnoto op{testvo leì, vsu{nost, vo interesnata sfera {to se manifestira kako grupna ocenaka za vrednosta na napadnatite odnosi i dobra. I vo edniot i vo drugiot slu~aj se napa|aat ili zagro-zuvaat interesite na celoto op{testvo,29 so taa razlika {to vo klas-noto op{testvo privilegiranite grupi im davaat posebno zna~ewe, a so ogled na toa i posebna za{tita na svoite interesi. Ottamu, moè lesno da se izvede zaklu~ok deka op{testvenata reakcija vo prvobi-tnata zaednica se zasnova vrz srodni~ki i religiozni ~uvstva zaradi zaedni~ki opstanok i samoodrùvawe. I reakcijata na klasnoto op{-testvo se prezema zaradi opstanok na celoto op{testvo (bez nego, vsu-{nost, i samata vladea~ka klasa ne bi moèla da opstane) no, toa go pravi preku prioritetna za{tita na vospostaveniot poredok {to go garantira zadovoluvaweto na nivnite tesno grupni i li~ni interesi. Nakratko, dodeka osnovnata cel na primitivnata op{testvena reak-cija be{e da se odrì kompaknosta na zaednicata i ramnopravnosta na nejzinite ~lenovi, nejzinata cel vo klasno podelenoto op{testvo e da se odrì taa podelenost i neramnopravnosta na nejzinite pripadnici.

Su{tinata na op{testvenata reakcija vo robovladetelskiot

29 Poinaku: Atanackovi}, D. Penologija, Nu~na knjiga, Beograd, 1988, str.

16.

36

period moè da se sogleda od analizata na nejzinite formi sodràni vo odredbite na krivi~noto pravo kako na prvite (Vavilon, Egipet), taka i na podocne`nite dràvi (Grcija, Rim) od ovoj period. Toa se parcijalni odredbi {to ukaùvaat na op{tiot nedostatok na krivi-~no zakonodavstvo, otsustvo na propisi so koi se reguliraat nekoi op{ti instituti na krivi~noto pravo, a nema ni cvrsto usoglasen sistem na krivi~ni dela i predvideni kazni. Od niv me|utoa, sepak moè da se sogleda eden {irok spektar na kaznivi povedenija so koi se naru{uva javniot red i religiozniot poredok. Slednata karakteristi-ka {to moè da se izvle~e od ovie odredbi e deka niz predvidenite za-brani i zakani jasno se manifestira ve}e vospostavenata razlika me|u slobodnite lu|e i robovite vo pogled na nivnata krivi~na odgovor-nost i za{titata na nivnata li~nost. Bitno e da se istakne i toa deka stanuva zbor za eden poredok vo koj {to dominira brutalna represija.

Vo po~etniot stadium na feudalizmot30 doa|a do izvesno vra}a-we kon oblicite na reakcija {to bea primenuvani vo prvobitnata za-ednica. Na prvo mesto se javuva odmazdata no, i kompozicijata so toa {to ovde za sekoe delo e to~no opredelena visinata na nadomestot (otkupninata).31 Odredbite za krivi~nite dela i kaznite bea sodràni vo pi{ani zbornici nare~eni leges barbanorum (narodni pravdi) kako op{ti kodeksi na obi~ajnoto pravo so koi vo opredelena mera bile opfateni i krivi~no pravni propisi.32 Pokraj niv postoele i tn. ka-pitularii: zakoni {to bile noseni od samite kralevi i vo koi isto taka bila opfatena krivi~nopravnata regulativa.

Kaznite za izvr{enite krivi~ni dela i vo ovoj period bile su-rovi i ne~ove~ni, a so ogled na klasniot karakter na feudalnite odn-osi, osobeno drasti~no bile kaznuvani selanite {to gi napu{tale fe-udalnite posedi ili se krevale na vostanija. So pro{iruvaweto na svojata kaznena jurisdikcija vrz site, a ne samo vrz duhovnite lica, so posebna uloga vo oblasta na krivi~noto pravo se javila i katoli~kata crkva.

Vo periodot na razvieniot feudalizam doa|a do potpolna pode-lenost na feudalnite dràvi~ki vo ~ii ramki nu`no se sozdavaat pa-rtikularisti~ki propisi. So toj partikularizam }e bide povrzano i gubeweto na va`nost na varvarskite zakoni od prehodniot period i }e

30 Periodot na feudalnite dràvi nastanuva so padot na Rimskoto ca-

rstvo kon krajot na V vek i trae do izbuvnuvaweto na burùaskite revolucii

od XVII i XVIII vek. Vo nego se razlikuvaat: raniot feudalizam (od V do XI

vek), razvieniot feudalizam (od XI do XV vek) i periodot na raspa|aweto na

feudalizmot (od XVI do krajot na XVII vek). 31 Vidi: êjovi}, B. Krivi~no pravo, op{ti deo, Nau~na knjiga, Beograd, 1987,

str. 13. 32 Me|u zbornicite zakoni od ovoj vid najpoznat i najzna~aen e sekako

Lex Salicia izdaden vo Francija okolu 500-ta godina.

37

se pristapi kon recepcija na rimskoto gra|ansko pravo i krivi~no pravo. Najva`nata posledica od taa recepcija se ogleda vo zacvrstuva-weto na vinata kako osnova na odgovornosta: namesto objektivnata odgovornost (odgovornost samo vrz osnova na predizvikanite posledi-ci) se voveduva subjektivna odgovornost (odgovornost zasnovana vrz vi-nata).

Vo uslovi na neskrien oblik na eksploatacija ne samo {to po-stoi golema neednakvost vo kaznuvaweto (postoewe posebni sudovi vo zavisnost od polo`bata na obvinetiot i izrazena arbitrernost vo izr-eknuvaweto i odmeruvaweto na kaznite) tuku i golema disproporcija me|u storenoto krivi~no delo i izre~enite kazni. So formiraweto na specijalen sud za sudewe na ereticite od strana na papata Grgur IX kon krajot na XII vek i natamu jakne ulogata na kanonskoto krivi~no pra-vo, a so postojanoto pro{iruvawe na registarot na krivi~nite dela protiv religijata crkvata se javi kako najsilen za{titnik na feuda-lizmot. Na toj na~in sprema prestapnicite se primenuvale drasti~ni kazni koi i ovde naj~esto bea naso~eni protiv ìvotot i telesniot integritet na poedinecot, a se izvr{uvale na izvonredno surov na~in.

Poradi ostriot sudir pome|u starite feudalni i novite burù-aski op{testveni odnosi vo tekot na XVI i XVII vek se ostvaruva ra-spa|aweto na feudalnoto op{testvo. Toa e period koga celokupnata ostrica na op{testvenata represija e naso~ena kon selanecot bilo za-toa {to feudalcite nastojuvaat da gi soprat se po~estite vostanija, ili pak zatoa {to novata klasa - burùazijata nastojuva so site raspo-loìvi sredstva od nego da sozdade naemen rabotnik.33

Kako {to moè da se zabeleì stanuva zbor za eden golem pe-riod {to so ogled na opredeleni zaedni~ki karakteristiki na op{te-stvenata reakcija protiv kriminalnite povedenija zapo~nuva nekade od ~etvrtiot milenium pred na{ata era i se zaokruùva so raspa|awe-to na feudalizmot kon krajot na XVII i po~etokot na XVIII vek. Su-{tinata na tie karakteristiki spored koi javnata reakcija bitno se razlikuva od prvobitnata reakcija na prvobitnata zaednica moè da se izrazi niz slednive obele`ja na kaznite:

1. Vo pogled na onoj {to ja primenuva kaznata e kolektivna za-{to ja izvr{uva dràven organ vo imeto na site.

33 Vidi: Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo, Savre-

mena administracija, Beograd, 1978, str. 37. Od ovoj period inaku proizleguvaat

najzna~ajnite izovri na krivi~noto pravo na sredniot vek. Toga{ se doneseni:

Op{tiot germanski krivi~ni zakonik (Constitutio Criminalis Carolina) na Ka-

rlo V od 1532 godina, Kodeksot na Filip II {panskiot od 1566 godina, fra-

ncuskata Kriminalna ordinansa od 1670, Zbirkata zakoni donesena vo Rusija

od 1648, Bavarskiot krivi~en zakon (Codeks iuris Bavarici Criminalis) od 1751,

avstriskiot krivi~en zakonik na Marija Terezija (Constitutio Criminalis The-

resiana) od 1768 i pruskiot krivi~en zakonik od 1794 g.

38

2. Vo pogled na subjektot protiv koj e naso~ena taa e individua-lna za{to nastojuva neposredno da go pogodi storitelot na krivi~noto delo.

3. Za vreme na celiot period na stariot i sredniot vek kaznata ima sakralen (verski) karakter bidej}i se zasnova vrz teolo{kata fi-lozofija vgradena vo krivi~noto pravo. Spored taa filozofija ulo-gata na dràvnite organi bila vo tolkava mera mistificirana so re-ligiozni objasnuvawa poradi {to se smeta{e deka pravosudnata funk-cija ne e ni{to drugo tuku samo dal od delegiranata bo`ja vlast. Vo tie ramki site onie {to go sproveduvale progonot, sudeweto i izvr{u-vaweto na kaznite bea "bo`ji pratenici na zemjata."

4. Od po~etnata nagonska i nesvesna reakcija kaznata se pretvo-ri vo celesoobrazna svesna reakcija vo ~ija osnova leì idejata za stradawe (odevawe) i zastra{uvawe. Toa se postignuva so odmazda koja od den na den se pove}e preo|a vo racete na dràvata.

- Soglasno sakralizacijata na krivi~noto pravo izvr{itelot na nedozvolenoto delo vo prv red e vinoven zatoa {to go predizvikal gnevot na bogovite. Takviot gnev moè da se ublaì edinstveno ako ne-koj (dràvata) vo imeto na ovie "~uvstvitelni nebeski su{testva" izre~e takva kazna {to spored intenzitetot na vozvratenoto zlo }e predizvika stradawe {to e srazmerno na storeniot grev. Samo ona stradawe {to spored svojata mera e ednakvo na storenata povreda moè da ja vospostavi bo`jata pravda. Spored toa odmazdata zasnovana vrz na~eloto na talionot so koj se racionalizira psihosocijalniot odnos me|u dvete zla, ili podobro re~eno se vospostavuva apsolutna ramnoteà me|u dvete stradawa, e osnovata od koja zavisi obemot na reagiraweto.

- Kon stradaweto kako osnovna cel na kaznuvaweto, vo sredniot vek e pridodadeno i zastra{uvaweto. I za postignuvaweto na ovoj efekt na kaznata glaven instrument e odmazdata, me|utoa takva odma-zda kaj koja poradi politi~kiot karakter na ovaa cel nu`no slabee, a ponekade duri i se gubi ulogata na talionskoto na~elo. Ako preku zlo-to sodràno vo kaznata izvr{itelot na deloto gi po~uvstvuva samo onie posledici {to bile predizvikani kaj `rtvata, i ako pri toa izo-stane i pridru`noto dejstvo na kazneniot simbolizam, zastra{uva~ki-ot efekt na kaznata ni oddaleku nema da se ostvari. Za zastra{uva-weto ne e dovolno da se strada adekvatno na storenoto delo. Za zastra-{uvaweto se bitni i nekoi drugi korelacii koi {to vodat podaleku od goloto opredmetuvawe na psihosocijaniot odnos sodràn vo odmazdata so koja {to pokraj stradaweto se postignuva i satisfakcija na `rtva-ta i vospostavuvawe na naru{enata pravda. Za nego e od posebno zna-~ewe baraweto za zgolemen intenzitet na vozvratenoto zlo i negovo egzemplarno manifestirawe (na javni mesta ili na mesta na koi {to bilo izvr{eno krivi~noto delo). Drèj}i se do tie na~ela zastra{u-vaweto od ovoj period se temele{e vrz sfa}aweto deka so pomo{ na

39

kaznata moàt da se opomenat, upla{at i predupredat potencijalnite kriminalci da ne vr{at krivi~ni dela.

5. Na krajot, nu`no e posebno da se izdvoi i istakne u{te edno obele`je na kaznata {to e neraskinlivo povrzano so predhodnite ka-rakteristiki. Toa e deka kaznata se odlikuva so osobena surovost i brutalnost vo izvr{uvaweto, so èstina {to ja nadminuva onaa od periodot na primitivnata zaednica.

II. VIDOVI KAZNI VO STARIOT I SREDNIOT VEK

1. ELIMINATORNI KAZNI

Eliminatornite kazni otsekoga{ pretstavuvale najostar oblik na op{testvena reakcija na kriminalnite odnesuvawa. So nivna pri-mena op{testvoto se osloboduva od prestapnikot i mo`nosta da se po-vtori negovoto delo na toj na~in {to mu go odzema ìvotot (smrtna kazna), ili pak go otstranuva, isklu~uva, eliminira takviot poedinec od svojata sredina (progonstvo, deportacija, pra}awe na galii).

1.1. Smrtna kazna

Smrtnata kazna se vbrojuva me|u najsurovite redovni sredstva

na pravna za{tita od izvr{itelite na krivi~nite dela. Kako edna od najstarite i za ovoj period osobeno primenuvani vidovi na op{testve-na reakcija taa bila predvidena za najrazli~ni krivi~ni dela,34 a oso-beno za zlostorstva protiv dràvata (star vek) i zlostorstva protiv religijata i imotot (sreden vek). So ogled deka so nea se odzema ~o-ve~kiot ìvot kako ednokraten podarok od prirodata, instituciona-liziranoto ubistvo vo su{tina e ostra i surova odmazda bez ogled na subjektot {to ja primenuva i na~iniot na koj se izvr{uva. Vakvata re-alna konstatacija me|utoa, ne zna~i deka so raznovrsnosta na izvr{u-vaweto ne moè da se vlijae vrz intenzitetot na taa surovost. Napro-tiv, niz konkretniot na~in na izvr{uvawe moè da se manifestira ta-kva svirepost, bezobyirnost i ne~ove~nost so koi mnogu ~esto se nad-minuvaat granicite na fantazijata i majstorstvo duri i na najsvirepi-te zlostornici. Toa se postignuva so primena na brojni tehniki {to bile ve{to sro~eni da predizvikaat golemi fizi~ki i du{evni bolki,

34 Vo Hamurabieviot zakonik bile predvideni 60 krivi~ni dela, a od

niv za 34 bila propi{ana smrtna kazna. Vidi: Davidovi}, D. Kriminologija, Vi{a

{kola unutra{njih poslova, Beograd, 1973, str. 92. Taka na primer smrtnata kazna

be{e predvidena za krivi~no delo kleveta, la`no svedo~ewe, prequba store-

na od strana na ènata, incest, nesovesno gradewe na objekti, razbojni{tvo i

razni oblici na kra`ba, zatajuvawe i nekoi drugi krivi~ni dela protiv imo-

tot. Ivo{evi}, D. Drevno ka`njavanje, JRKKP, Beograd, 1970/4, str. 701-702.

40

maki i stradawa, i toa {to e mo`no podolg period pred nastapuvaweto na smrtta. Vo na~inot na izvr{uvaweto na ovie kazni mo{ne silno e prisuten i vtoriot element na kaznuvaweto - intimidacijata. Nejzino-to ostvaruvawe e osobeno vidlivo vo prolongiraniot na~in na prime-netata surovost. Imeno, so smrtta na zlostornikot skoro nikoga{ ne zavr{uval ritualot na pogubuvaweto. Dopolnitelnoto egzemplarno izìvuvawe od tipot na besewe na le{ot na osudenikot do negovoto raspa|awe treba{e da go zgolemi stravot kaj narodot i da posluì kako "zdrav primer" za nezdravi odnesuvawa. Vo toj kontekst elimina-cijata na poedinecot zaradi osloboduvawe od opasnosta na negovo po-vtorno vr{ewe na krivi~ni dela dobiva skoro periferno zna~ewe.

Dokolku sakame da dobieme priblièn vpe~atok za ~uvstvite-lnata surova stvarnost vo vrska so izvr{uvaweto na smrtnite kazni od ovoj period, se ~ini neophodno da ukaème barem na del od taa stva-rnost. Takviot opis me|u drugoto e potreben za da se zabeleì i eden skoro nespomnat abolicionisti~ki argument koj i pokraj istoriskata nadminatost na fakti~kite sostojbi ostanuva zna~aen indikator za va-rietetot na zloto {to moè da go izmisli "dobriot ~ovek" kako veren pripadnik i za{tnik na interesite na dràvnata vlast. Su{tinata e vo toa {to sozdadenoto "bogatstvo" na formite za izvr{uvawe na smr-tnata kazna vo golem obem go nadminuva spektarot na ideite za odze-mawe na tu| ìvot sozdaden od samite zlostornici.

Besewe. Beseweto bilo naj~esto upotrebuvano skoro kaj site narodi od ovoj period. Vo po~etokot osudenite lica bile beseni na sekoe drvo {to se nao|alo vo okolinata, a ne{to podocna i vrz porti, povisoki kuli i vrz specijano podeseni stolbovi. Kako poseben na~in na besewe vo istorijata na stariot Istok, Grcija i Rim se sre}ava i ona {to se vr{elo na krst so glavata na osudenikot nadolu ili nagore. Stanuva zbor za edno od najma~nite vidovi besewa za{to vo tie slu~ai smrtta ne nastapuvala vedna{ poradi zadavuvawe, tuku poleka zaradi glad, èd i raznovidni izma~uvawa. Kaj onie narodi {to go prifatile hristijanstvoto ovoj na~in na besewe ne be{e vo upotreba zaradi sve-tiot spomen na raspnatiot Isus.

Kaj mnogu narodi od sredniot vek vladeelo uveruvawe deka bese-weto e poteòk i posramen oblik na izvr{uvawe na smrtnata kazna od otsekuvaweto na glavata, koe {to tokmu zatoa be{e razervirano za osudenicite od privilegiranite sloevi. So cel da se zgolemi sramot pri beseweto evreite i starite germani osudenicite na smrt gi besele zaedno so dve ku~iwa ili gi nakituvale so predmeti pogodni da predi-zvikaat potsmev. Od ovoj period e poznato deka i od viso~inata na be-silkata zavisela goleminata na predizikanoto poniùvawe.

Zna~ajno e da se spomene i toa deka klasi~nata sprava za besewe so podno`je koe se trga pod nozete na osudenikot za prv pat isprobana vrz lordot Ferare vo Francija vo 1760 godina

Odsekuvawe na glavata. Za ovoj mo{ne star i ~esto upotrebuvan

41

na~in na izvr{uvawe na smrtnata kazna bile koristeni me~ i sekira. Nestru~noto baratawe so ovie sredstva pretstavuvalo vistinsko izma-~uvawe na osudenikot zaradi proma{eniot ili neprecizniot udar od strana na xelatot koj ponekoga{ ni po desetina udari nemoèl da ja zavr{i svojata dobro platena rabota.

Ubistvo vo arena. Od stariot Rim poznato e pu{taweto na bik vo arena kade {to so jaè vrzaniot osudenik se podigal pri sekoj nalet na razbesnetoto ìvotno se do onoj moment dodeka toa bilo zabavno za publikata, a potoa se ostaval da bide nadenet na negovite rogovi. So imeto na Karpofor e povrzana i idejata za izvr{uvawe na smrtna ka-zna so predhodno siluvawe na osudenikot.35 Osudeni~kite na smrt pred vleguvaweto vo arenata najnapred bile {tipeni, plukani, tepani i na drug na~in tormozeni od strana na nasobranata publika. Takvite ne-sre}ni èni potoa se vrzuvale za da bidat siluvani od posebno ~uvani i dresirani ìvotni, a dokolku ostanele vo ìvot bile prepu{tani na rastrgnuvawe od divi ìvotni. Na sli~en na~in stradale i ma{kite zlostornici vo poznatite gladijatorski borbi.

Gladijatorskite borbi vo Rim zapo~nale u{te od III vek p. n. e, a svojot vrv go dostignale vo I i II vek od na{ata era. Vo po~etokot se odrùvale na glavniot plo{tad Forum so najmalku deset gladijatori. Podocna se premestile vo Circus Maximus36 i Coloseum.37 Prireduva~i-te na ovie krvavi igri kupuvale sna`ni i spretni robovi, voeni zaro-benici i kriminalci i im gi iznajmuvale na vladetelite i ambici-oznite politi~ari vo ~ija ~est se zabavuval narodot. Gladijatorite kriminalci bile nare~eni anabati. Tie obi~no ne bile ve{ti vo me~u-vawe (gladius-me~) pa vo arenata morale da pokaàt posebna hrabrost i izdr`livost ako sakale da ostanat ìvi do slednata borba koja se pri-reduvla ve}e naredniot den. Na onie {to vo tie borbi bile te{ko po-vredeni so golem ~ekan u{te vo samata arena im se sma~kuvala glavata, a nivnite tela potoa im bile prodavani na kasapi koi so niv gi hrane-le divite ìvotni.38 Zaradi zgolemuvawe na interesot za ovie borbi gladijatorite morale da se borat i protiv slonovi, leopardi i drugi

35 Za Karpofor koj bil Bastijarum (trener na divi ìvotni za borba i

siluvawe vo arena) i Venator (~ovek kaj vo arena se bori so divi ìvotni).

Vidi: Mannix, P, D. Oni moraju umrijeti, August Cesarec, Zagreb, 1976, str. 66-69. 36 Circus Maximus moè{e da primi 385.000 posetiteli. Toa e najstara

arena vo Rim izgradena vo 530 god. pred n.e. vo oblik na bukvata U. Nekolku

pati bila spaluvana do temel, no po sekoj poàr bila povtorno obnovuvana.

Vidi: Ibid, str. 10, 13 i 53. 37 Coloseum bil izgraden so golema pomo{ na evreite koi bile za-

robeni po padot na Erusalim vo 72 god. p. n. e. Se pretpostavuva deka vrz ovaa

gradba rabotele 12.000 evrejski zarobenici koi potoa bile pogubeni vo ~est

na najzinoto otvorawe. Vidi: Ibid, str. 100. 38 Vidi: Ibid, str. 86-87.

42

ìvotni.39 A koga i toa ne bilo dovolno se izmisluvale drugi vidovi na smrt vo arena.40

Ubistvo na trkalo. Za ovoj na~in na izvr{uvawe na smrtnata kazna bile koristeni dve vkrsteni gredi pricvrsteni vrz osovina koja {to im ovozmoùvala da se vrtat. Osudenikot se vrzuval za gredite na koi na kratko rastojanie bile napraveni pove}e vdlabnatini. Pritoa, xelatot so èlezna {ipka vo pravoagolna forma udiral vrz racete i nozete na raspnatiot osudenik i toa na onie mesta {to se nao|ale nad vdlabnatinite od gredata. Na toj na~in gi kr{el koskite me|u zgolbo-vite od ekstremitetite. Postapkata zavr{uvala so dve-tri udari vrz stomakot i kr{ewe na ki~mata. Na krajot vinovnikot se ostaval da umre vo polo`ba vo koja peticite mu go dopirale temeto.

Ovoj na~in na izvr{uvawe bil koristen vo Rim od vremeto na carstvoto. Identi~no bile kaznuvani i ubijcite od zaseda vo Germa-nija, a pokraj niv vo Francija bile kaznuvani i patnite razbojnici. Po~etocite na negovata primena vo Rusija datiraat od vremeto na vla-deeweto na Petar I vo XII vek, a vo Srbija bil prisuten duri do sre-dinata na XIX vek.41

Varewe vo mast, katran i dr. Osudenikot se staval vo kotel kade {to postepeno se zagrevala mast, katran, voda, vino i druga te~no-st do nejzino zovrivawe. Na toj na~in bile vareni do smrt ubijcite na svojot tatko, blizok srodnik ili gospodar, no i za upotreba na falsi-fikuvani dokumenti i kovawe la`ni pari (Germanija, Francija) ili pak, za predavstvo (Rusija).42

Rastegnuvawe i ~ere~ewe. Rastegnuvaweto i ~ere~eweto bile ~esti na~ini na izvr{uvawe na smrtnata kazna vo skoro site evropski zemji. Naj~esto se primenuval za obid za ubistvo, navreda na vladete-lot ili za predavstvo. Osudenikot se vrzuval za racete i nozete i vo opredelena mera se zategnuval so pomo{ na kowi. Vo taa polo`ba mu se otsekuvale delovi od teloto, a vo sozdadenite rani se turivalo vè-{teno olovo, maslo, smola i sulfur. Potoa se vrzuvale i drugi delovi od teloto (glavata, genitaliite i dr.) za pove}e kowi {to se prisilu-

39 Vidi: Ibid, str. 113. 40 Poznati se: vle~ewe so kola na èni koi potoa bile ostavani da bi-

dat rastrgnati od divi ìvotni, spaluvawe na loma~a, kastrirawe, raspnu-

vawe na krst od kade {to teloto na osudenikot bilo raspar~uvano od me~ki,

frlawe na osudenik od visoka kupola so prika~eni krilja {to trebalo da

asocira na Dedal, vrzuvawe za opa{ na bik, vrzuvawe za teloto na osudenikot

vè{teni metalni plo~i, kinewe na delovi od teloto so vè{teni kle{ti,

vrzuvawe za èlezno sedi{te pod koe se potpaluvl silen ogan itn. itn. Po-

ve}e za toa: Ibid, str. 140, 148, 169. 41 Kistjakovski A, F. Ispitivawe o smrtnoj kazni, [tamparija Do-

sitej Obradovi}, Beograd, 1910, str. 272-273. 42 Ibid, str. 272.

43

vale na posilno zategawe. Koga kowite }e povle~ele so seta sila otki-natite delovi letale na site strani, a potoa se sobirale i spaluvale.43

Spaluvawe. Spaluvaweto na osudenikot e poznato u{te kaj sta-rite evrei, grci i rimjani za opredeleni dela protiv polniot moral, paricid i nekoi dela protiv dràvata i religijata (navreda na veli-~estvo, kra`ba na sveti predmeti, simonija, vol{ebni{tvo i dr.). Vo skoro site evropski zemji od sredniot vek spaluvaweto be{e specija-lna kazna za ereticite i ve{terkite kako i za site drugi prestapi za ~ie sudewe be{e nadleèn duhovniot sud (prequba, pederastija i sl.). Osudenikot naj~esto oble~en samo vo ko{ula, predhodno natopena vo sulfur, bil vrzuvan so sinxiri nad zapalen ogan. Zaradi zgolemuvawe na makite na osudenikot ponekoga{ se stavale i zapalivi predmeti vo skrienite delovi od negovoto telo.

Zakopuvawe vo zemja. Vo Grcija i Rim no i kaj opredeleni naro-di od srednovekovieto bilo prisutno zakopuvaweto na ìvi osudenici vo zemja. Na toj na~in naj~esto bile zakopuvani èni zaradi ubistvo ili prequba. Samiot ~in na izvr{uvaweto bil raznovrsen: potopuva-we vo kal ili drugi ne~istotii, zatrupuvawe vo ve}e prigotven grob, zatrupuvawe vo iskopana jama vo koja se ostaval mal otvor niz koj mo-èlo da se dava hrana so cel za podolgo odrùvawe vo ìvot na osude-nikot i zgolemuvawe na negovite maki i stradawa itn. Mo{ne ~est bil i na~inot pri koj osudenikot so vrzani race se zakopuval vo verikalna polo`ba taka {to samo glavata da mu ostane nad zemjata. Vo takva po-lo`ba bil ostavan bez hrana i voda pod postojana prismotra do nasta-puvaweto na smrta (Rusija). Na sli~en na~in bile zakopuvani i osude-nicite vo isto~nite zemji so taa razlika {to potoa im se ostavale na grablivite ìvotni. Vo nekoi slu~ai glavata na osudenkot bila pre-ma~kuvana so slatki te~nosti zaradi razoruvawe od razni insekti.

Davewe vo voda. Poznato e deka vo izvr{uvaweto na opredelena telesna kazna osudenikot vo Rim bil so{ivan vo vre}a zaedno so ma-~ka, majmun i zmija i potoa frlan vo nekoja reka. Za vreme na vlade-eweto na car Petar vo Rusija osudenite lica bile ~uvani dodeka reka-ta ne ja prekrie mraz za da bidat nurnati pod nego.44

Nabivawe ili proboduvawe so kolec. Kaj starite germani `rt-vata na krivi~noto delo siluvawe gi zadavala prvite tri udari vrz ko-lecot so koj se proboduvale gradite na zlostornikot, a ostantite uda-ri mu bile prepu{tani na profesionalen xelat.45 Nabivaweto ili

43 Poznato e na primer deka na ovoj na~in e izvr{ena smrtnata kazna

vrz Rober Damian koj vo 1757 godina se obidel da go ubie kralot Luj XV. Nemu

mu bea vrzani racete i nozete za ~etiri kowi koi i pokraj seta sila ne mo-

èle da mu go rastegnat teloto. Od tie pri~ini be{e potrebna pomo{ od xe-

latot koj so no` gi zasekuval delovite {to ne moèle da se otkinat. 44 Kistjakovski, A, F. op. cit, str. 275. 45 Ibid, str. 276.

44

proboduvaweto so kolec e poznato i vo Hamurabieviot zakonik, kako i mnogu podocna vo Indija, Rusija, Turcija i mnogu drugi zemji. Spored nekoi podatoci ovoj na~in na izvr{uvawe na smrtnata kazna vo [va-jcarija bil ukinat vo 1399 godina, a daveweto vo 1615 godina46

Od ovoj period se poznati i slednive na~ini na izvr{uvawe na smrtnata kazna: ubistvo so frlawe od viso~ina (Sparta, Rim i nekoi germanski narodi), izvlekuvawe na crevata,47 smrt so derewe na koà-ta,48 so zalivawe na grloto so vrelo olovo (Rim, Indija, Rusija, Germa-nija), gazewe na glavata na osudenikot od slon ili kowi (Indija, Ma-kedonija od vremeto na Filip i Aleksandar), ubistvo so glad,49 udar so teòk ~ekan vrz glavata (Afrika), soyiduvawe, truewe (Egipet, Grci-ja, Rim), so primena na "[kotska devojka" (specijana sprava mnogu sli-~na na gilotiwata {to vo [kotska se primenuvla od 1581 godina za pogubuvawe na pripadnicite na plemstvoto) ili "Deloie" (sli~na spra-va {to se primenuvla vo Francija i Holandija od 1744 godina), so gu-{ewe vo ~ad, so pretepuvawe do smrt, so primena na Garota,50 ~amec bez krma,51 pe~ewe,52 kamenuvawe (osobeno kaj isto~nite narodi),53 so se~e-

46 Hovard, D, L, The Englich Prisons (Their Past And Their Future), Vutler

And Thaner, LTD, London, 1960, str. 5. 47 Vo Germanija na ovoj na~in bila izvr{uvna kaznata sprema kradcite

na zemjodelski alati kako i onie {to simnuvale kora od drvjata. Vo jugozapa-

dna Rusija takva kazna se izvr{uvala za kra`ba na p~eli. Samoto izvr{uvawe

se sostoelo vo toa {to od rase~eniot stomak na osudenikot se izvlekuvalo

crevo i so klinec se zakovuvalo za nekoe drvo. Potoa osudenikot bil prisilu-

van da se vrti okolu drvoto dodeka ne nastapela smrt. Vidi: Kistjakovski A,

F. op. cit, str. 276. 48 Spored nekoi predanija persiskiot car Kembie naredil negoviot

vrhoven sudija Sikin ìv da se odere poradi potkup, a od negovata koà da se

napravi navlaka za sudskata masa. Vidi: Petrovi}, P. Problemi smrtne kazne

i wenog izvr{ewa, Beograd, 1938, str. 49. 49 Zaradi zgolemuvawe na stradaweto pred osudenikot na smrt so glad

vo Grcija se postavuvale trpezi so ubavi jadewa. 50 Garota e èlezna ogrlica so {ipki postaveni od vnatre{nata stra-

na. So stegaweto na ogrlicata se stegal vratot na vinovnikot. Se upotrebu-

vala vo [panija do 1931 godina. 51 Osudenikot se staval vo ~amec bez hrana, vesla, edra i krma i se vtu-

rnuval da plovi po moreto ili po Volga. Ponekoga{ osudenikot se vrzuval

ili okovuval za samiot ~amec. 52 Spored eden so~uvan dokument vo 1712 godina vo Wujork bila izre-

~ena osuda nad eden crnec "da bide pe~en na logorski ogan za da podnesuva

maki vo traewe od 8 do 10 ~asa, i da prodolì da se pe~e na takov ogan dodeka

ne bide mrtov i pretvoren vo pepel". Navedeno spored Kup~evi}-Mla|enovi}, R.

op. cit, str. 41.

45

we ìv ~ovek spored opredelen ritual,54 so skokotkawe, kasnuvawe od osi55 itn.

Dosega navedovme deka smrtnata kazna od ovoj period gi nosi slednive karakteristiki: taa e najstar i najteòk vid na op{testvena reakcija {to se primenuvala za brojni i najrazli~ni krivi~ni dela i deka se rabotelo za ostra i surova kazna naso~ena kon eliminirawe na storitelot i zastra{uvawe na okolinata. Kon ovie karakteristiki treba da se dodade i toa deka taa ~esto bila kombinirana so drugi vi-dovi kazni {to doveduvale do intenzivno stradawe i obes~estuvawe na storitelot, kako i toa deka vo toa vreme bila masovno primenuvana osobeno vrz pot~inetite sloevi na naselenieto. Vo taa smisla vo lite-raturata se zabeleùva deka germanskiot pravnik Karpcov od XII vek se gordeel so toa deka samiot izrekol 20.000 smrtni presudi. Spored zborovite na Gabriel Tard, arhivite na {panskata inkvizicija ukaù-vaat deka pove}e od 300.000 lica bile osudeni na smrt ili na doìvo-tno veslawe na galii samo vo periodot od XV do XVI vek. êsto se ci-tira i podatokot deka vo vremeto na Henrih VIII vo Anglija bile obe-seni 72.000 lica za krivi~no delo kra`ba.56

1.2. Progonuvawe i deportacija

1. Progonuvaweto, kako {to ve}e vidovme, be{e ~esto primenu-

vana merka vo primitivnite zaednici. So ogled na uslovite vo koi se ostvaruva{e otstranuvaweto od zaednicata zna~e{e isto {to i smrt-nata kazna. Nejzinata primena nema da is~ezne nitu so nastanuvaweto na dràvata. Vo novite op{testveni uslovi }e stane kazna {to ja poz-

53 "Potekloto na kaznata kamenuvawe treba da se bara vo dlabokoto

minato na Orientot. Za brakolomstvo - povreda na telesnata vernost, spored

Koranot e propi{ana kazna kamenuvawe. Prestapite protiv brakot i seksual-

niot moral spored Biblijata se zakaneti so kamenuvawe. Za prequba i silu-

vawe vo Izreal kaznata e kamanuvawe." Stojanovi}, P. Tragovi kazne kamanova-

njem u Crnoj Gori", JRKKP, Beograd, 1976/2, str. 194. 54 Osudenikot napolno gol se vrzuval za mramorna masa. Xelatot nosel

torba so noèvi na koi stoele razni natpisi {to ukaùvale na nivnata spe-

cijana namena. Eden no` bil namenaet za vadewe o~i, drug za odsekuvawe no-

kti, tret za otsekuvawe na race, ~etvrt za otsekuvawe na polovite organi itn.

itn. Kistjakovski, A. F, op. cit, str. 274. 55 Izvr{uvaweto na smrtnata kazna so kasnuvawe ili poto~no so zabi-

vawe na osilo vo teloto na osudenikot od ovie insekti bilo poznato vo Hano-

ver. Podocna se pominalo i na kasnuvawe od mravki i muvi za{to na toj na~in

doa|alo do pobavno umirawe, a so toa i do pogolema zabava za gleda~ite. Vidi:

Milutinovi}. M, op. cit, str. 14. 56 Vidi: Marks, K, Kapital, BIGZ, Beograd, 1971, str. 526 i Jankovi}, I,

Smrt u prisustvu vlasti, Istraìva~ko izdava~ki centar SSO Srbije, 1985, str. 84.

46

navale duri i najstarite zakoni (Hamurabieviot, Mojsieviot i dr.). Ovoj vid kazna be{e poznat i vo Atina (ostrakizam)57 i vo pove}e dru-gi zemji od robovladeteskiot period. Vo stariot Rim progonuvaweto (interdicitio aquae et ignis) moè{e da pretstavuva zabrana na vleguvawe vo Rim ili proteruvawe na ostrovite na jugot na Italija, i toa doì-votno ili samo na opredeleno vreme.

2. Po izvesen podolg period na zaborav, progonuvaweto so koe se opredeluva{e novo mesto na ìveewe na osudenicite so privremena ili trajna zabrana na vra}awe vo svojata zemja povtorno se javi vo XV vek vo forma na deportacija. Deportacijata ne e nova kazna za{to ne-jzinata su{tina e isto {to i vakvoto progonstvo so taa razlika {to vo nea naglaseno doa|a do izraz potrebata od naseluvawe na novoosvo-enite teritorii preku vnesuvawe na elementi na masovnost i trajnost vo ovaa merka. Nabrzo vakvite deportacii }e bidat kombinirani so za-tvorawe na osudenicite i nivna prisilba kon vr{ewe fizi~ka rabota. Po opredelen vremenski period osudenite lica povtorno se zdobivale so sloboda no, so ogled na kolonizatorskite nameri vtkaeni vo celta na kaznata, nemale pravo na vra}awe vo sopstvenata zemja. Od vakvata povrzanost so zatvoraweto koe {to ~esto be{e vremenski opredeleno ne treba me|utoa, da se izvlekuva zaklu~ok za nejzinata identi~nost so kaznata li{uvawe od sloboda. Su{tinata na deportacijata e elimina-cija na osudenoto lice od opredelena dràva {to bilo motivirano od bezbednosni pri~ini sprema sopstvenata, i kolonizatorski nameri sprema novata teritorija. Vo onie slu~ai koga zatvoraweto bilo od traen karakter (doìvotno) deportacijata ne e ve}e samostojna kazna tuku se transformira vo eden specifi~en oblik na kazna li{uvawe od sloboda. Deportacijata stanuva samo oblik na zatvorska kazna so mo-mentot na nejzinata primena kako zamena na smrtnata kazna za opre-deleni politi~ki delinkventi. Toga{ edinstvenata razlika od drugi-te kazni li{uvawe od sloboda se sostoe{e vo toa {to ovaa doìvotna kazna se izvr{uva vo ve}e postoe~kite kolonii. Na toj na~in se onevo-zmoùva{e bilo kakov dopir na osudenikot so negovite politi~ki privrzanici.

Prvite za~etoci na deportacijata kako kazna gi sre}avame vo Portugalija i [panija. U{te vo po~etokot na XV vek osudenicite i skitnicite Portugalija gi ispra}a{e vo Brazil i Angola. Toa go pra-ve{e i [panija kon krajot na istiot vek vo rudnicite vo Hispanol.

So izrazeni kolonizatorski nameri deportacijata se javuva i vo Holandija vo periodot me|u XVI i XVII vek. Holandskite osudenici bea ispra}ani vo Isto~na Indijana.

57 Spored Monteskie ostrakizmot ne bil kazna tuku ~esen obi~aj so

koj se dokaùva{e blagosta na vlasta"za{to so nego na slavnite lu|e im se da-

va{e mo`nost da stanat u{te poslavni." Vidi: Monteskie, O duhu zakona, Tom

II, Filip Vi{nji}, Zagreb, 1989, str. 189.

47

Deportacijata vo Anglija e vovedena vo 1597 godina i sî do sre-dinata na minatiot vek pretstavuva{e dominantna kazna vo najziniot pravosuden sistem. Po~etokot na najzinata za~estena primena se vrzu-va so koloniziraweto na Severna Amerika (Virxinija). Deportirani-te lica bile prodavani za potrebite na farmite kako rabotna sila {to bila iskoristuvana za vreme od 7 do 14 godini, a potoa sleduvalo nivno osloboduvawe. [tom }e pristignel angliski brod so osudenici na samoto pristani{te se odrùvalo javno naddavawe pred ogromna masa na kupuva~i. So ogled na golemata pobaruva~ka po~etnata cena za eden deportirec bila mo{ne visoka (20 funti). Zaradi skapo platena-ta rabotna sila amerikanskite doselenici se trudele do maksimum da ja iskoristat, a so toa ìvotot na osudenicite stanuval mnogu teòk. Se pretpostauva deka na ovoj na~in vo Amerika bile deportirani i prodadeni kako stoka okolu 100.000 lica osudeni za najrazli~ni pre-stapi, dol`nici, skitnici i drugi lica so nemoralno i somnitelno povedenie.

Vo 1776 godina angliskata vlada bila prisilena da go sopre va-kvoto deportirawe. Brojnite sudiri, otpori i nepriliki predizvika-ni od revolucionernite dvièwa od vremeto na amerikanskata vojna za nezavisnost kako i voveduvaweto na crne~koto ropstvo, so {to se na-mali cenata na rabotnata sila i pobaruva~kata za angliskite otpadni-ci, bea glavnata pri~ina za toa. Toa go postavi problemot na nivnoto smestuvawe vo postoe~kite prepolneti angliski zatvori. Zatoa se na-pravi obid so ispra}awe pomal broj zatvorenici vo Afrika {to osta-na neuspe{en za{to ovie lica izumrele kako posledica na tropskite bolesti. Ottamu, se pristapi kon sozdavawe novi zatvori, no poradi otsustvoto na dovolno sredstva i vreme za nivna izgradba za taa cel }e posluàt starite brodovi {to bile isfrleni od upotreba. Ovie bro-dovi-zatvori vedna{ bile usidreni na mesta vo ~ija blizina imalo po-treba od vr{ewe javni raboti. Takva rabota me|utoa, retko se nao|ala. Onamu pak kade {to ja ima{e be{e mnogu te{ka i poniùva~ka,58 a nejzinoto nesovesno izvr{uvawe ili odbivawe be{e sekoga{ sledeno so brutalno telesno kaznuvawe. êstoto kam{ikuvawe i stavaweto vo okovi bea forma na voobi~aena reakcija i za ostanatite povredi na reìmot {to vladee{e na ovie brodovi. Od druga strana, vo improvi-ziranite nenormalni smestuva~ki uslovi vladee{e takva prenatrupa-nost i nehigiena {to neizostavno vode{e kon razni zarazni bolesti. Ne izostanuva{e i moralnata ili tn. "kriminalna zaraza," za{to site kategorii zatvorenici (bez ogled na polot i vozrasta) sekoga{ bea smestuvani zaedno na mnogu mal prostor. Za izbegnuvawe na del od tie posledici vlasta be{e prisilena da osposobi eden poseben brod (bro-dot Euriyalis) za smestuvawe samo na maloletni osudenici.

58 Osudenicite, dol`nicite i asocijalnite lica bea obi~no angaì-

rani na ras~istuvaweto na rekite i izgradba na re~ni pristani{ta.

48

Brodovite-zatvori bea privremeno re{enie do iznao|aweto novi mo`nosti za deportacija. Novata {ansa be{e pronajdena vo kolo-niziraweto na Avstralija. Prvata grupa zatvorenici gi napu{ti bro-dovite-zatvori vo mart 1787 godina i so del od niv59 na podra~jeto na dene{niot grad Sidnej be{e osnovana zatvorska kolonija. Vo po~eto-kot ovie lica bile iskoristuvani za izgradba na novi naselbi, pati-{ta i obrabotka na zemji{teto, ili, ponaku re~eno, za sozdavawe uslo-vi za prifa}awe na angliskite emigranti. Taka na primer za vreme na upravuvaweto na Makari (Macqarie, 1809), Sidnej be{e pretvoren vo golem grad so plan {to i denes e funkcionalen. So sledbenikot na Ma-kari, Tomas Brisbon (Sir Thomas Brisbone) }e zapo~ne praktikata na dodeluvawe na zatvorenicite kako slugi na angliskite doselenici,60 Niskata cena }e dovede do nivno brzo razgrabuvawe, a so zgolemuvawe na pobaruva~kata se javi potrebata za voveduvawe opredelen red vo do-deluvaweto na ovie lica. Od tie pri~ini zatvorenicite po~nale da im se dodeluvaat samo na onie emigranti {to poseduvale pogolema povr-{ina na zemja i toa samo ako dokaèle deka dotoga{ uspe{no stopani-suvale i deka gi odlikuvaat karakterni osobini {to davaat garancija deka dobro }e se postapuva so niv. Me|utoa, seto toa ne be{e dovolno za spre~uvawe na serioznite problemi {to i ovde po~nale da se javuva-at. Nekoi deportirci se osamostojuvale so otpu{tawe ili odmetnuva-we od svoite gazdi i zapo~nale samostojna rabota, no mnogu pogolem bil brojot na onie {to se oddavale na kriminal. Toa }e pridonese za zgolemuvawe na antagonizmot me|u emigranitite i deportircite. Zatoa, Anglija zapo~nala svoite zatvorenici da gi ispra}a na ostrovi-

59 Prviot konvoj za Avstralija be{e so~inet od 11 brodovi so okolu

1400 zatvorenici. Patuvaweto trae{e 8 meseci, a do odredi{tetot stignaa

samo 9 brodovi so samo 552 maì i 197 èni. Uslovite na ovie brodovi bea

o~ajni. Brodovite ne bea snabdeni so dovolno koli~estvo na hrana i voda nitu

so lekovi pa zatoa golem broj od deportiranite lica go zagubija ìvotot pri

samoto paruvawe. Opredelen broj od niv zaginaa vo dva brodolomi, a poradi

iscrpenost od patuvaweto za vreme na koe vrz niv bile primenuvani surovi

disciplinski kazni, seksualni iìvuvawa i sl., se umira{e i na samoto pri-

stani{te. No toa ne be{e kraj, za{to so pristignuvaweto vedna{ se zapo-

~nuva{e so naporna fizi~ka rabota vo zatvorskite kolonii. 60 Vo vakvata praktika penolo{kata literatura go gleda za~etokot na

institutot usloven otpust. Od 1820 godina otpu{tenite osudenici im bile

dodeluvani kako rabotnici na posebno izbrani doselenici. Se slu~uvalo na

poedini osudenici da im se dodeli i zemja so obvrska da ja obrabotuvaat, a do-

bieniot prihod da go otstapuvaat na najziniot sopstvenik. Site uslovno otpu-

{teni osudenici dobivale posebni propusnici nare~eni "ticket of leave," a sa-

mite osudenici gi narekuvale "ticket of leave man." Osudenicite bile dol`ni

da gi pokaàt propusnicite na sekoe barawe na pretstavnicite na vlasta. [u-

kovi}, M. Uslovni otpust, IKKI, Beograd, 1971, str. 13.

49

te vo Tasmanija i Norfolk. Me|utoa, tri godini podocna taa i ovde }e se sretne so istite problemi pa zatoa vo 1846 godina mora{e da ja pre-kine i ovaa deportacija. Novoto re{enie se sostoe{e vo pra}awe na zatvorenicite vo novoizgradeniot zatvor Pentonvil (Pentolvile, 1843), a potoa na rabota vo Gibraltar i Bermudite i ottamu vo starite ko-lonii. Prvite grupi zatvorenici spored ovaa {ema ja napu{tile zem-jata vo 1849 godina. No takvata praktika trae{e mo{ne kratko. Ve}e vo 1852 godina, Tasmanija odbi da prifati okolu 800 zatvorenici od Gibraltar i Bermudite poradi {to ovie zatvorenici bea isprateni na site strani na svetot, odnosno sekade kade {to se bara{e eftina rabo-tna sila. Na toj na~in del od ovie lica stignaa vo Kvislend, na Fok-landskite ostrovi, Labrador i Nova Gvineja.61

Takva be{e sostojbata so deportacijata vo Anglija koja {to na krajot sepak mora{e da se prekine (oficielno vo 1852, a prakti~no duri vo 1890 godina), i da se pobaraat re{enija vo samata zemja preku postojana izgradba na novi zatvori i usovr{uvawe na penitencijarna-ta praktika.

So momentot koga vo Anglija se pravea prvite ~ekori za nejz-ino ukinuvawe deportacijata }e bide vovedena vo Francija so poseben dekret od 1859 godina. Pri~inite za nejzinoto voveduvawe vo noviot vek ne se razlikuvaat od onie vo predhodniot period. Vo po~etokot osudenite lica bile upatuvani vo Gijana (poznatite "\avolski ostro-vi") i na zapadnite indiski ostrovi, a od 1885 godina glavno vo Nova Kaledonija. I pokraj problemite {to i ovde go imaat siot poguben ka-rakter vrz osudenicite, deportacijata be{e dolgo opravduvan oblik na reakcija {to vo Francija se zadrà sÒ do po~etokot na Vtorata Svetska vojna.

Deportacijata be{e kazna i vo Carska Rusija od 1663 godina. Osudenite lica, skitnicite i drugi somnitelni lica bea upatuvani na ostrovot Sahalin vo Sibir. Po~nuvaj}i od 1760 godina na ruskoto ple-mstvo mu be{e dadena mo`nost duri i samoto da vr{i deportacija na svoite kmetovi.62

3. I pokraj toa {to ne se raboti za oblik na kazna {to datira od sredniot vek, na ova mesto sosema nakratko }e se zadrìme i vrz objasnuvaweto na relegacijata na osudenite lica. Toa go pravime od ednostavna pri~ina {to na toj na~in e mnogu polesno razbiraweto na nejzinata su{tina. Vpro~em, relegacijata e takva kazna {to e mnogu sli~na na deportacijata. Za nea e specifi~no toa {to se primenuva{e samo sprema kategorijata na recividisti i se izvr{uva{e po izdrù-vaweto na glavnata kazna vo kaznenite zavodi vo zemjata. Ovaa forma na reakcija e karakteristi~na za Francija.

61 Navedeniov prikaz vo najgolem del e koncipiran spored studijata na

Hovard, D. L, op. cit, str. 25-31. 62 Milutniovi}, M. op. cit, str. 18.

50

Vo Francija postoe{e individuvalna i kolektivna relegacija. Individuvlnata relegacija zna~e{e upatuvawe na osudencite vo vo-nevropskite kolonii. Osudenicite bile naseluvani na neobraboteni zemji{ni povr{ini so obvrska da gi pretvaraat vo plodna po~va. Tamu imaa sopstven dom i vodea napolno samostoen ìvot vo otsustvo na bilo kakva pogolema kontrola. Zabranata da se napu{ti odredi{teto be{e edinstvenoto ograni~uvawe. Kolektivnata relegacija se sosto-e{e vo upatuvaweto na osudenicite isklu~ivo vo Nova Kaledonija kade {to bile smestuvani vo kazneni zavodi. Ovde im be{e ograni~eno dvièweto i bea angaìrani na opredeleni javni raboti.63

Spored eden zakon od 1885 godina be{e to~no opredeleno spre-ma koi osudenici doa|a predvid primenata na relegacijata a spored eden drug od 1907 godina, bea opredeleni i licata za koi taa se ukinu-va64 Nejzinoto kone~no napu{tawe vo Francija e ostvareno vo 1942 go-dina.

1.3. Pra}awe na galii

1. Poznato e deka prvite prekumorski brodovi bile konstr-

uirani za plovidba {to se vr{ela isklu~ivo so pomo{ na vesla. Za taa cel u{te vo stariot Egipet, Grcija, i Rim bile koristeni robovite i voenite zarobenici. Veslaweto bilo makotrpna rabota {to pretpo-stavuvala osobena fizi~ka sila i izdrìvost. So razvojot na voenata flota i trgovskata plovidba vo uslovi na bavnoto pove}egodi{no plovewe i nemilosrdnoto deluvawe na vremenskite i drugi nepriliki doa|a{e do sî pogolemo iscrpuvawe, razni bolesti i umirawe na ve-sla~ite. Ottamu i postojanata potreba za nova rabotna sila i idejata za taa namena da se koristi neplateniot trud na zlostornicite. Na toj na~in pra}aweto na galii zaradi doìvotno veslawe stana kazna ~ija {to primena povtorno }e za~esti vo tekot na XV i XVI vek i toa najprvin vo Francija, a potoa vo Anglija i drugite pomorski zemji.

Ovoj vid kazna se izrekuva{e za najte{kite zlostorstva kako zamena za smrtnata kazna. Taa se izvr{uva{e na na~in {to osudenite lica vrzani so sinxiri okolu vratot se doveduvale do pristani{teto i se smestuvale na galiite kade {to bile okovuvani za klupite na koi sedele. Na edna klupa bile smestuvani po {est osudenici i site zaedno bile prisiluvani da veslaat so zaedni~ko veslo vo dolìna od okolu 17 metri. Zaradi zgolemuvawe na intenzitetot i podobruvawe na ko-ordinacijata na veslaweto, no i za da ne dojde do bilo kakov prekin na veslaweto, ili poedine~no zabu{avawe na smetka na ostanatite osu-denici se sproveduvalo kam{ikuvawe vrz grbot na sekoga{ do pola ra-

63 Vidi: Umi~evi}, D. Sistem izvr{enja kazni li{avanja slobode, Vlastita nak-

lada, Sarajevo, 1938, str. 19, 32 i 109-110. 64 Vidi: Ibid, str. 110.

51

zgoleniot osudenik. Vesla~koto mesto ne smeelo da se napu{ti ni za vreme na jadeweto, nitu za vreme na spieweto,65 ili nakratko, osudeni-kot bil okovan za svoeto rabotno mesto do krajot na ìvotot.

Od izloènite karakteristiki vo vrska so izvr{uvaweto na ovaa kazna proizleguva deka vo nea bile sodràni pove}e elementi na reakcija zaradi koi ponekoga{ se komplicira preciznoto opredeluva-we na nejzinata priroda. Poradi eklatantnoto prisustvo na nemilo-srdnoto eksploatirawe na osudeni~kiot trud vo penolo{kata litera-tura e prisutno nejzinoto pomestuvawe me|u kaznite na te{ka fizi~ka rabota.66 Ako kon ova telesno izma~uvawe se dodade i fakti~koto pri-sustvo na kam{ikuvaweto, doìvotnoto pra}awe na galii vo odreden del dobiva karakter na telesna kazna. No sepak najblisku do vistinata e deka ovde se raboti za eden poseben vid na eliminatorna kazna. Obvr-skata nikoga{ da ne se napu{ti galijata ({to fakti~ki ne bilo ni izvodlivo) i podloùvaweto na osudenikot na enormni fizi~ki nap-regawa vo uslovi na slaba ishrana i postojani fizi~ki maltretirawa, ja ~inelo izvesna brzata smrt na osudenikot. Od tie pri~ini, se ~ini nema da zgre{ime, ako kaème deka pra}aweto na galii e vsu{nost "smrtna kazna so odlo`na naplata."

2. Napred spomnavme deka pra}aweto na galii se izvr{uva{e na toj na~in {to osudenite lica, vrzani so sinxiri okolu vratot se dove-duvale do pristani{teto kade se nao|ale galiite. Na ovaa postapka, koja e osobeno karakteristi~na za Francija, zasluùva da í e posveti odredeno vnimanie, ako ne poradi drugo, barem poradi nejzinata trans-parentna svirepost. Stavaweto vo okovi kako ma~eni~ki ceremonijal, kako pretstava za narodot, zapo~nuval vo dvorot na nekoja od francus-kite zandani so okovuvawe na èlezni okoluvratnici na sekoj od osu-denicite. Okoluvratnikot go zakovuval kova~ so golem ~ekan na kogo mu pomagale u{te dvajca koi go pridrùvale èlezniot okoluvratnik vrz pogolem drven trupec, a potem go povrzuvale so sinxir za okoluv-ratnikot na sekoj sleden osudenik. Po ova zapo~nuva{e vistinskiot ritual, ponekoga{ pred stoiljadnata publika, koja so razni povici, pcosti, plukawa, frlawe najrazli~ni predmeti i fizi~ki udari, no ~estopati i so odredena doza na opravduvawe na nivnite grevovi i so-àluvawe, se sobira{e pred zandanite so èlba da go prosledi poa|a-weto na osudenicite. Vakvite prizori se povtoruvale niz site gradovi niz koi proa|ala kolonata na osudenicite, koi od svoja strana, se na-kituvale so cvekiwa i drugi ukrasi i peele razni kora~nici. Seto toa, namesto da go zgolemi nivnoto ma~ewe, ja zgolemuvalo nivnata gordost koja ~estopati bila podrùvana od nasobraniot narod i ottamu se javu-vale raznovidni neredi od koi stradale sprovodnicite.

65 Vidi: Davidovi}, D, Kriminologija, Vi{a {kola unutra{njih poslova u

Beogradu, Beograd, 1973, str. 140. 66 Vidi: Atanackovi}, D. Penologija, str. 68.

52

So cel da se spre~i ovoj na~in na transportirawe na osudenici-te koj, namesto vospitni efekti predizvikuval samo grdi sceni niz cela Francija, vo 1837 godina, be{e voveden nivniot prevoz. Za taa na-mena bea konstruirani specijalni zapre`ni koli - "zandani na trka-la." Stanuva zbor za posebno konstruirani koli, ~ii sredi{en del be{e podelen so hodnik. Od nadvore{nite strani na kolata se nao|aa kelii vo koi bea pomesteni osudenicite so liceto svrteni sprema vra-tata. Na osudenicite, koi sedele na improvizirani metalni WC {olji {to se praznat direktno na patot, nozete im bea okovani i me|usebno povrzani so sinxiri. Keliite bile ogradeni so metalni limovi taka {to osudenicite (maì, èni i deca) me|usebno ne moèle nitu da se gledaat ni razgovaraat. Na vratite na tie }elii bile ostaveni po dva otvori koi sluèle za dodavawe na leb i voda kako i za vr{ewe nadzo-rot od strana na ~uvarite koi bile naoruàni so drveni palki. Za vreme na prevozot koj obi~no trael tri denonokija, spieweto re~isi ne bilo mo`no. Seto toa se slu~uvalo od 1837 godina, koga kazne-ni~kiot sinxir {to kaznetite lica go vle~ele sî do Brest i Tulon e zamenet so kazneni~kata kola oboena vo crno. Stanuva zbor, vsu{nost, za "kaznena ustanova na trkala," na koja pi{uvalo: "Prevoz na kazneti lica."67

2. TELESNI KAZNI

Telesnite kazni se moèbi osnovniot i naj~est vid na prisilni

merki so naglasena primena vo sredniot vek. Pri~inata za nivnata ma-sovnost sprema storitelite na pote{ki no, i vrz onie na polesni kri-vi~ni dela, se nao|a vo nivnata ednostavna realizacija i otsustvoto na bilo kakvi tro{oci vo postapkata na izvr{uvaweto. Bilo kako glavni ili sporedni kazni, tie sekoga{ se izrekuvale zaradi ostvaruvawe na ~uvstvitelna telesna bolka i izma~uvawe na storitelot na deloto. Vo golem broj slu~ai se javuvale i kako zamena za pari~nata kazna ili kako pomo{en instrument za postignuvawe dopolnitelni efekti kaj nekoi drugi vidovi kazni (kako uvod vo izvr{uvaweto na smrtnata ka-zna, kako prisilna merka za ostvaruvaweto na veslaweto ili drug vid rabotna kazna) ili, pak, kako poseben metod za dobivawe priznanie preku silno izrazenata tortura na inkvizicionata postapka.

2.1. Sakatewe (Mutilatio)

Sakateweto e eden od najstarite na~ini na izvr{uvawe na tele-

snite kazni68 vo koi najjasno se ogleda talionskiot simbolizam. So

67 Vidi: Foucault, M. op. cit. str. 8 i 267-275. 68 Kaznata sakatewe se sre}ava u{te vo hamurabieviot zakonik (2000

god. pred n.e), potoa vo asirskiot zakonik, vo Zakonot na XII tabli~ki (451

53

imitacijata (podrùvaweto) na vidot i na~inot na koj e storeno delo-to se nastojuva{e da se vozvrati so ednakvo zlo vo koe {to }e bide so-dràno napolno ednakvo stradawe.69 Na toj na~in se postignuva{e i onevozmoùvawe na storitelot da go povtori istoto delo. Osudenikot na kogo mu se otsekuvale racete ne moèl povtorno da izvr{i kra`ba, kastriraniot seksualen delinkvent da izvr{i siluvawe, ili pak onoj komu mu bil otse~en jazikot da izvr{i kleveta. Dokolku i potoa se slu~elo da bide izvr{eno nekoe delo od strana na osakateniot zlosto-rnik, sleduvala progresija vo sakateweto.70

Me|u brojnite ataci vrz telesniot integritet na vinovnicite od ovoj period vo krivi~nopravnata i penolo{kata literatura se spo-menuvaat javnoto otsekuvawe na race, noze, prsti, stapala, gornata usna, jazik ili u{i, ènski gradi, proboduvawe na jazik so vè{teno èlezo, gorewe na ekstremitetite, vadewe o~i i drug vid na oslepuva-we, kr{ewe na koski, izbivawe na zabi, unakaùvawe, kastracija, ska-lpirawe itn.71 Vo su{tinata na vakvite na~ini na izvr{uvawe stoe{e

god. pred n.e.), vo Biblijata - knigata na povtoreniot zakon, vo gr~koto, rims-

koto i vizantiskoto pravo kako i vo {erijatskoto pravo (nastanato vo VII-

XII vek). Mutilacijata ja sre}avame i vo Du{anoviot zakonik (1349 i 1354

god.), vo Statutot na Venecija od 1213 i 1229 (dopolnet 1347) i vo statutot na

dalmatinskite gradovi. Toj vid na kaznuvawe e zadràn i do den denes vo ne-

koi arapski zemji (vo Saudiska Arabija, Jemen i dr.)". Miti}, I. Prilog prou~a-

vanju kazne saka~enja na podru~ju Dubrova~ke Republike i u nekim dalmatinskim

gradovima, Zbornik pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1982/1-2, str. 142. 69 Treba da se znae deka postoele i takvi na~ini na sakatewe {to ne-

male nikakva vrska so prirodata na krivi~noto delo. Taka na primer vo

nekoi dràvi na Severna Amerika se primenuvalo otsekuvawe na u{ite bez

ogled na vidot na deloto. Davidovi}, D. op. cit, str. 67. 70 Spored eden zakon na Henrih VIII od 1530 godina starite i za rabota

nesposobni pita~i dobivale dozvola za prosja~ewe. Sna`nite pak pita~i

bile kam{ikuvani dodeka od teloto ne im {ikne krv. Po ova osudenikot mo-

ral da se zakolne deka }e se vrati vo svoeto rodno mesto i deka }e se "prifati

za rabota." Onoj {to po vtor pat }e se fatel vo skitewe povtorno bil kam{i-

kuvan no sega mu se odsekuvalo polovina uvo. Za tretiot povrat osudenikot se

kaznuval so smrt kako teòk zlostornik i neprijatel na dràvata. Sli~ni

propisi sodrèle i zakonite na Elisaveta od 1572 god. i Jakov I. Vidi: Marks,

K. Kapital, str. 525-526. Vo eden zakon {to go donele Kvekerite vo 1657 vo SAD

stoe{e: "Na eden kveker - ma`, za prvoto delo }e mu se odse~e edno uvo. @e-

nata silno }e se kam{ikuva i za prvoto i za vtoroto delo, a za tretoto delo na

maòt i na ènata }e im se probode jazikot so vè{teno èlezo." Davidovi},

D. op. cit, str. 138. 71 Vo statutot na Dubrovnik od 1272 godina, bea posebno navedeni vi-

dovite na sakatewe za opredeleni krivi~ni dela. No i pokraj toa {to za raz-

lika od drugite zemji ovoj Statut izri~no se opredelil za otsekuvawe na de-

54

stremeòt da se so~uva du{ata zaradi fizi~ki ili delum du{evni stradawa od predizvikanata osakatenost, nagrdenost ili poniènost. Nivnata polna primena }e dojde do izraz vo XVII i XVIII vek, a po-nekade }e bidat zadràni i vo XIX vek. Me|utoa, kon krajot na XIX vek vo nekoi zemji }e bidat transformirani vo kazni so ~isto simboli~en karakter. Vo ovaa smisla e interesen primerot {to go naveduva Be-ntam (Bentham) vo deloto "Principi na kazneniot zakon." Spored nego, goreweto na rakata vo Anglija vo eden moment po~nalo da se izvr{uva na na~in {to so vè{tena pegla se gorelo par~e salo sta-veno vrz rakata na prestapnikot ili pak, toa se pravelo na samata raka, no so ladna pegla. Za toa vreme osudenikot vreskal i se pre-vitkuval iako ne mu se povreduvala rakata, a prisutnite glasno se sme-ele na ovaa parodija na pravdata.

2.2. Tepawe (kam{ikuvawe)

Tepaweto pretstavuva ne{to poblag na~in na izvr{uvawe na

telesnite kazni odo{to sakateweto. Obi~no se primenuvalo vrz èni, deca, skitnici, du{evno bolni i neposlu{ni lica za polesni bagate-lni prestapi, za naru{uvawe na javniot red i mir i kako disciplinska merka vo nekoi ustanovi (u~ili{te, kasarni i sl.)

Tepaweto bilo vr{eno so primena na stap ({ibawe) ili speci-jalno napraveni kam{ici so koi se udiralo vrz razgoleniot grb na ma-ìte ili debeloto meso na ènite. Brojot na tie udari bil odnapred opredelen no, mnogu ~esto sosema proizvolen. Pri tepaweto sekoga{ se vodelo smetka da ne dojde do smrt na osudenikot, pa zatoa ponekoga{ se vr{elo vo nekolku navrati no, i toa ne davalo garancija deka nema da dojde do nesakanite posledici.

I ovaa kazna kako {to toa be{e, vsu{nost, so sakateweto redo-vno se izvr{uva{e na javno mesto, ~esto na samoto mesto na izvr{u-vaweto na deloto. Sli~nosta so sakateweto be{e i vo toa {to skoro isklu~itelno se primenuva{e sprema pripadnicite od pot~inetite klasi i sloevi.

3. IMOTNI KAZNI

Edna od osnovnite karakteristiki na kaznuvaweto vo stariot i sredniot vek be{e iskoristuvaweto na sekoja mo`nost {to vodi kon intenzivno stradawe na zlostornikot. Od tie pri~ini vehemento se

snata raka, otsekuvawe na nos i vadewe na ednoto ili dvete o~i vo praktikata

se sre}ava{e i otsekuvawe na obete race, otsekuvawe na u{i i sl. Sakateweto

moè{e da bide zameneto so obes~estuva~ka, drug vid telesna ili pari~na

kazna, no i so drugi kazni {to ne bea predvideni so Statutot (progonuvawe,

ispra}awe na galii, zatvor i sl.). Vidi: Miti}, I, op. cit, str. 142, 144 i 148.

55

dopira{e sekoja pozna~ajna ~ovekova vrednost so ~ija povreda moè{e da se obezbedi ostvaruvaweto na takvoto stradawe. Me|utoa, vo ra-znovidnite na~ini na vozvratenoto zlo ~estopati bea sodràni i ne-koi komplementarni, ili podobro re~eno, sporedni efekti na izbra-nata op{testvena reakcija. Toa se efekti {to obi~no ne bea predvide-ni so po~etnata ideja na konkretnata kazna {to ne zna~i deka za niv ne se vodelo smetka po sogleduvaweto na nivnoto pridru`no ili dopo-lnitelno dejstvo. Vo taa smisla be{e vr{ena dogradba na primenetata prisilba. Zastra{uvaweto na okolinata so postojano zgolemuvawe na represivnosta e dovolno ilustrativen primer za toa. Od druga strana vo samiot karakter na nekoi privatno pravni merki se nasetuva{e opredelena korist za dràvata. Otamu i razbirliviot streme` za ni-vna transformacija vo merki so javno praven karakter so {to }e se forsira tokmu toj interes na dràvata. Takvata transformacija }e do-vede do pojava na imotnite kazni: konfiskacija na imotot i pari~nite kazni. Nivnata masovna primena }e go dostigne svojot vrv kon krajot na XVIII vek vo mera {to skoro napolno }e go potisne izrekuvaweto na telesnite kazni. No poradi silnata isprepletenost me|u finansi-skite interesi na dràvata i potrebite za opredeleno namiruvawe na o{teteniot so krivi~noto delo toa nema da im uspee i so kompenzaci-jata. Nivnoto naporedno ili pome{ano ostvaruvawe }e bide op{ta ka-rakteristika na celiot ovoj period.

3.1. Konfiskacija

Konfiskacijata prestavuva odzemawe na podvièn i nepodvi-

èn imot na zlostornikot bez nikakov nadomest. Vo nekoi zemji toa odzemawe moè{e da bide celosno a vo drugi vo ograni~en obem. Ogra-ni~uvawata moèa da se odnesuvaat na vidot na predmetite ili na ni-vnata vrednost.

Vo rimskoto pravo konfiskacijata na imotot kako kazna redo-vno se izrekuva{e kon kaznata li{uvawe od ìvot. Ist slu~aj be{e i vo periodot od XV do XVIII vek so ereticite osudeni od inkvizicioni-te sudovi na katoli~kata crkva. Imotot na spalenite osudenici be{e konfiskuvan i delen me|u katoli~kite sve{tenici i feudalcite na ~ija teritorija be{e sprovedeno sudeweto.

3.2. Pari~na kazna

I pari~nite kazni se javuvaat mnogu rano vo sistemot na orga-

niziranata dràvna reakcija. Spored rimskoto pravo tie najprvin bea izvr{uvani vo korist na povredenite boèstva za delata {to nemale privaten karakter (delicta non privata). Podocna se naplatuvale vo ko-rist na dràvata (erara) za najposle da im pripa|aat na carot (fiscus). Ponekoga{ se naplatuvale i vo korist na lokalnite vlasti.

56

Vo srednovekovniot period ovie kazni stanale vaèn izvor na prihodi. Vo uslovi na raspa|awe na naturalnoto proizvodstvo, razvo-jot na trgovijata i pojavata na gra|anskata klasa kaznata ne e ve}e samo sredstvo za fizi~ko istrebuvawe i zastra{uvawe na okolinata tuku i mo{ne silen instrument za vr{ewe na ekonomski pritisok vrz pot~i-netoto naselenie. So pari~nata kazna storitelot na krivi~noto delo se obvrzuva da se isplati opredelena suma pari vo korist na dràvnata kasa. Dokolku ne sakal da ja izvr{i taa obvrska dràvata prezema ~e-kori za prisilna naplata. Sprema onie pak, {to nemoèle da odgovo-rat na takvoto barawe od strana na dràvata doa|a do zamena na pari-~nata so drug vid kazna. Vo opredelen period koga poradi se pogolemo osiroma{uvawe na naselenieto doa|a do pogolemi problemi vo pogled na naplatata na pari~nite kazni, nivniot primat }e bide istisnuvan so vra}awe kon telesnite kazni.

Pari~nite kazni naj~esto se javuvale vo oblik na nadomest za "cenata na ~ovekot" (Wergeld) ili globa (Fredum). Bez ogled na toa {to i dvete formi bile presmetani od korista {to se vle~ela za crkvata, odnosno dràvata, nivnata ~esta primena zna~e{e fakti~ko ograni~uvawe na izvr{uvaweto na smrtnite i telesnite kazni. Verge-ldot be{e "cena za ~ovekot," odnosno vrednost na ìvotot na poedine-cot {to vpe~atlivo se razlikuva{e so ogled na negovata polo`ba. Ako nekoj povredel ili ubiel pripadnik na plemstvoto pla}al opredelena cena. Ako povredil ili ubiel kmet, vergeldot be{e mal. Vergeldot, vsu{nost, be{e pla}awe opredelena suma pari na crkovnite vlasti zaradi stradawe. Dokolku zlostornikot nemoèl toa da go stori se pristapuva{e kon telesno kaznuvawe. Zaradi ostvaruvaweto na tortu-rata osudenikot bil stavan vo zatvor vo koj se ìveelo "na leb i voda" dodeka nekoj ne se zazemel za nego ili dodeka ne se dobielo oprostuva-we od biskupot. Duri i kralot po odnos na ovie pra{awa mu be{e pot-~inet na suprematijata na crkvata.72

Fredumot obi~no se isplatuva{e vo korist na svetovnata vla-st.73 Poznat e u{te od Hamurabieviot zakonik, a be{e predviden i vo nekoi srednovekovni akti. Taka na primer, vo Du{anoviot zakonik od 1349 godina be{e propi{ana mo{ne visoka globa vo iznos od 300 pje-

72 Vidi: Eliot, M. Zlo~in u savremenom dru{tvu, Veselin Masle{a, Sarajevo,

1962, str. 347-348. 73 "Osven nadomestot {to treba{e da im se isplati na rodninite za

ubistvoto, {tetata ili navredata, treba{e da se plati i opredelena dava~ka

koja zbornicite na varvarskite narodi ja narekuvaat Fredum"..."Toa e, vsu{-

nost, nadomest za za{tita pruèna protiv pravoto na odmazda"..."Vinovnikot

pla}a{e fredum vo ime na mirot i bezbednosta {to gi izgubil zaradi store-

niot prestap, a koi moè{e da gi povrati so za{tita"..."Toj fredum be{e lo-

kalna dava~ka vo korist na sekoj koj sudel na opredeleno podra~je." Monteskie,

op. cit, Tom II, str. 334-335 i natamu.

57

steri. Na podra~jeto na Srbija po Prvoto srpsko vostanie (1813) pa-ri~nata kazna be{e poretko primenuvana. Taa mnogu pove}e nose{e ka-rakter na nadomest na {teta odo{to na kazna i glavno se javuva{e vo dva vida: globa i duplir. Globata ja pla}a{e celoto selo na onoj spre-ma koj bila izvr{ena kra`bata na toa podra~je. Duplirot se sostoe{e vo toa {to zlostornikot moral da go plati dvokratniot iznos od vre-dnosta na ukradeniot ili o{teteniot predmet.74

4. KAZNI NA OP[TESTVENA DEGRADACIJA

Osnovnata namera kaj telesnite kazni be{e naso~ena sprema fizi~kiot integritet na li~nosta kako negova materijalna vrednost, no poradi javniot na~in na izvr{uvawe so ovie kazni se ostvaruva{e i zna~itelna du{evna bolka. Vo opredeleni slu~ai me|utoa, vo prv red se nastojuva{e da se postigne du{evno stradawe i smaluvawe na op{te-stveniot status na li~nosta pa zatoa se udira{e vrz ~esta i dostoins-tvoto na poedinecot na na~in i so sredstva {to bile prikladni da pre-dizvikaat golem sram i poniùvawe. Za taa cel bea koristeni stolovi za nurkawe75 ili pak posebni kafezi (Akabusada) vo koi se stavale goli èni so somnitelen moral i pred o~ite na nasobranite gra|ani pove}ekratno bile nurkani vo ladnite vodi na nekoja reka. Opredelen stepen na sram i op{testveno obezvreduvawe sprema nekoi zlosto-rnici se postignuval i so nivno prisiluvawe da se dviàt niz ulicite na nekoe mesto so prika~eni èlezni krstovi, okovani ili nakiteni so drugi poniùva~ki znaci. Ponekoga{ na vratot im bile beseni tabli vrz koi bil ispi{an storeniot grev.76 Zaradi predizvikuvawe opredelen potsmev i prezir sprema osudenikot vo celiot srednoveko-

74 Vidi: Pihler, S. Osnovne karakteristike krivi~nih sankcija u Srbiji XIX

veka do kodifikacije od 1860 godine, Penologija, Beograd, 1974/1, str. 53-54. 75 Stolovite za nurkawe "se vsu{nost mehani~ki podvi`ni stolovi

vrz koi se vrzuval prestapnikot i povremeno se pu{tal vo poln rezervoar so

voda. Ovoj izum ~esto sluèl da se ismeat vinovnicite na razni ozboruvawe,

Eliot, M, op. cit. str. 351. Na ovoj na~in vo Severna Amerika se kaznuvalo i za

razni pcosti, zakinuvawe na merki, pita~ewe, predizvikuvawe raspravii na

javni mesta, sitni kra`bi, bogohulewe i sl. Vo dràvata Wu Xersi se sre-

}avat se do 1870 god. Kup~evi}-Mla|enovi}, R, op. cit, str. 42. 76 Na sli~en na~in se postapuvalo so osudenicite na smrt i nekoi dru-

gi kazni, no i nezavisno od niv vo Kina i vo nekoi isto~ni zemji. Za àl duri

i kaj nas vo neki krai{ta i toa duri vo {eesetite godini od ovoj vek bila po-

znata praktikata na zasramuvawe prezemeno od vospitni pri~ini. Mnogu ma-

loletnici pomladi od 14 godini bea raznesuvani od eden vo drug u~ili{en

klas od strana na svoite nastavnici so obvrska pred svoite drugar~iwa da ka-

àt koga i kako ukrale nekoj koko{ka, petel ili nekoj predmet i pritoa bea

prisiluvani da "kokodakaat" ili "kukurikaat".

58

ven period, a osobeno vo XVI i XVII vek raznovidnite na~ini na degra-dacija se kombinirale i so opredeleni metodi na fizi~ka tortura. Takov bil na primer slu~ajot so specijalnata sprava {to se stavala vrz glavata na prestapnikot so vgradena {ipka {to se provlekuvala niz ustata za da go drì nadvor jazikot. Na toj na~in se spre~uvalo se-kakvo zboruvawe ili ofkawe. Svoevidni kombinacii se i poznatite metodi na ìgosuvawe i izloùvawe na stolbot na sramot.

4.1. @igosuvawe

Postapkata na ìgosuvawe ima mo{ne rani po~etoci. Na toj na-

~in atiwanite najprvin gi obeleùvale svoite robovi, vojnici i vo-eni zarobenici za da go spre~at nivnoto begstvo. Ne{to podocna, oso-beno vo Rim, po~nale da se ìgosuvaat i zlostornicite od kazneni pri-~ini. Toa se pravelo so vtisnuvawe na opredelen znak vrz nivnoto ~elo za da se znae deka se raboti za storiteli na opredeleni nedozovo-leni povedenija zaradi predizvikuvawe traen prezir na okolinata, ne-jzina pretpazlivost od ovie lica i strav kaj potencijalnite zlosto-rnici. Od istite pri~ini bilo vr{eno ìgosuvawe i vo sredniot vek. Vo Anglija skitnicite bile ìgosuvani so bukvata "V" (vagabound - skitnik), kradcite so "T" (thief - kradec), ubijcite so "M" (mureder - ubiec)77 itn. Ovie i sli~ni znaci, obi~no bile vtisnuvani so vè{te-no èlzo vrz ~elo, obrazite, resi~kata na uvoto i sl. Vo Francija vrz ednoto rame na zlostornikot mu bil vtisnuvan kralskiot amblem. Sa-miot akt na ìgosuvaweto po pravilo se vr{el javno.

Nabrzo be{e sogledano deka primenata na ovaa svirepa metoda ne stoi vo pravilen odnos so spre~uvaweto na kriminalitetot. Od tie pri~ini u{te vo 1698 godina, vo Anglija se ukinuva osumgodi{nata praktika na ìgosuvawe.78 Od pri~ina {to na ìgosanite lu|e ne im se dozvoluva{e nikakvo vrabotuvawe {to povtorno gi vode{e kon kri-minal, od vakvata praktika postepeno se otkaàa i mnogu drugi zemji.79

4.2. Izloùvawe na stolb na sramot

I pokraj toa {to opredeleni tragi za primenata na stolbot na

sramot se sre}avaat u{te vo XII vek, so negova masovna primena se za-po~na duri vo XVI vek. Na ovie stolbovi vo Anglija se izloùvale osudenicite za polesni (pretskaùvawe na sudbinata, pijanstvo i be-zbo`nost) no, i za pote{ki krivi~ni dela (krivokletstvo, bogohule-

77 Vidi: Eliot, M. op. cit, str. 351 i Marks, K, op. cit, str. 525-526. 78 Spored Fuko, ìgosuvaweto vo Anglija e ukinato duri vo 1834 godi-

na. Foucault, M. op. cit. str. 10. 79 Francija go ukina ìgosuvaweto vo 1832 godina. Foucault, M. op. cit.

str. 10.

59

we, predavstvo i sl.).80 Osudenikot se vrzuval za stolb na sramot na na-~in {to mu se istegnuval vratot ili pak, vrz nego se zakovuval so kli-nci niz u{ite. Vo dvata slu~ai ne moèl da ja dviì glavata bez da go povredi vratot ili da gi skine u{nite {kolki. Vo takva polo`ba bil ostavan na prometno javno mesto (na plo{tadi, pazari{ta, pred crkvi i sl.) kade {to bil izloèn na pcosti, plukawe, zadevawe, ismejuvawe, udirawe i sli~ni maltretirawa od strana na mnogubrojni seirxii.

Stolbot na sramot vo Anglija e ukinat vo 1837, a vo Francija vo 1789 godina.

So napolno ista obes~estuva~ka namena bea obemno koristeni i tn. krletki na sramot. Toa bea posebni spravi napraveni od podvi`ni {tici so koi se pricvrstuvala samo glavata, ili pak, pokraj nea i racete i nozete na osudenikot na sosema malo rastojanie. Otkako {ti-cite }e se spoele i obezbedele so katanec osudenikot bil ostavan vo dosta neugodna polo`ba vo traewe od nekolku ~asa do nekolku dena. Iako takvata polo`ba be{e nesomneno te{ka i iscrpuva~ka, glavnata cel na kaznata be{e sozdavawe na potsmev i poniùvawe kon presta-pnikot od strana na okolinata.

4.3. Kazni na te{ka fizi~ka rabota

Koristeweto na rabotata kako kazna datira od najstari vremi-wa. Nejzinata osnova se nao|a vo nekoga{nite sfa}awa za poniùva-~kiot karakter na fizi~kiot trud ~ie vr{ewe im be{e prepu{teno isklu~ivo na pot~inetite klasi. Me|utoa, poradi golemite zafati od toa vreme kako {to se: izgradba na meliorativni sistemi, piramidi, javni pati{ta kako i zaradi vr{ewe na te{kata rabota vo prvite ru-dnici, sekoga{ be{e potrebna i dopolnitelna rabotna sila koja {to lesno se najde vo bezdu{nata eksploatacija na osudenicite. Ottamu moè da se tvrdi deka osnovnata ideja za voveduvawe kazni koi se sos-toea vo te{ka fizi~ka rabota vo mnogu nalikuva na onaa {to dovede i do voveduvaweto na imotnite kazni. I ovde se raboti za opredelena eksploatacija na osudenikot so koja {to se vrzuva glavnata cel na ka-znuvaweto. Poradi vonrednite telesni napregawa na osudenikot kaj ovie kazni i te kako e prisutno i stradaweto, no kako efekt {to sepak ima vtorostepeno zna~ewe. Ovoj stav moè da se potkrepi so faktot deka nema istoriski izvori so koi se ukaùva deka postoela takva prisilba so koja osudenicite bile obvrzuvani na vr{ewe neprodukt-ivna rabota.

Takviot karakter na ovie kazni }e se odrì i vo sredniot vek. Vo tekot na XVI i XVII vek }e se otpo~ne i so sozdavawe zavodi za po-lesno vr{ewe prisilna rabota od strana na osudenicite. Pritoa e zna~ajno deka li{uvaweto od sloboda vo ovie zavodi nema karakter

80 Vidi: Eliot, M. op. cit. str. 350.

60

nitu na glavna nitu na sporedna kazna tuku se javuva kako prikladen instrument za obezbeduvawe na osudeni~koto prisustvo za izvr{uvawe na rabotnata kazna.

Poradi izbegnuvawe na opredeleni zabuni na ova mesto se potrebni opredeleni pojasnuvawa. Prisilbata kon te{ka fizi~ka ra-bota go zadrùva karakterot na redovno sredstvo na krivi~no pravna-ta represija, na glavnata kriminalna kazna {to se ostvaruva vo tn. policiski zatvori i toa samo toga{ koga e presmetana od potrebata za surova eksploatcija na osudenikot. Obi~no se vr{ela vo dosta nepovo-lni i ne~ove~ni uslovi. Takov e na primer, slu~ajot so nejzinoto izvr-{uvawe vo avstriskiot zatvor Zuhthaus (Zuchthaus) od 1670 godina, vo koj se zatvorale pita~i, skitnici i site onie {to ne sakale da rabo-tat. Vo ovoj zatvor se sproveduvala naredbata na Ferdinand II od 1652 godina spored koja kako kriminalni kazni bile vovedeni doìvotnata prisilna rabota, prisilnata rabota na opredeleno vreme, javna rabota na gradskite utvrduvawa (bedemi) vo Viena, rabota vo okovi i ~istewe na gradskite ulici vo okovi.81 I po ulicite na Ninberg, u{te vo 1577 godina se nao|ale osudenici koi rabotele na odrùvawe na gradskata ~istota,82 a od 1677 godina zaradi izvr{uvawe na opredelena rabotna kazna postoele sli~ni zavodi i vo Florenca (Italija).83 Od ovoj vid se i nekoi drugi zavodi vo po~etokot na nivnoto formirawe, kako na primer, amsterdamskite zavodi za deca i èni od 1595 i 1596 godina. Zavodot Sveti Mihail od 1703 godina i sl. No vo ovie zavodi nabrzo }e se razvie i sfa}aweto za tretmanskata uloga na osudeni~kiot trud pa vo taa smisla }e zapo~ne i postepeno ublaùvawe na intenzitetot na ekonomskata prisilba.

Za ovoj period me|utoa, e karakteristi~en i eden proces {to }e se ostvaruva vo negativna nasoka. Toa e proces so koj se ostvaruva pre-frluvawe na teì{teto na celta na ovie kazni od postignuvawe na ekonomska korist kon stradaweto. Od tie pri~ini e izmislena besko-risnata rabota, ili rabota koja {to nema nikakva druga smisla osven telesno izma~uvawe {to vodi kon intenzivno stradawe na osudenikot. Poznato e deka na primer za taa namena vo amsterdamskiot zatvor Ra-sphys od 1595 godina bila izgradena specijana prostorija {to moèla da se preplavi so voda preku cevki {to bile postaveni na tavanot. Osudenikot smesten vo taa prostorija moèl da go izbegne daveweto samo ako postojano ja vrti spravata so koja moèlo da se isfrla vodata {to postojano nadirala. Za taa cel bile izmisluvani i drugi apsurdni tehniki i napregawa so koi do maksimum se iscrpuval osudenikot i se povreduvalo negovoto ~ove~ko dostoinstvo. Taka na primer, osudeni-cite bile prisiluvani na sekojdnevno prenesuvawe na eden ist kup ka-

81 Vidi: Umi~evi}, D, op. cit, str. 95. 82 Ibid, str. 121. 83 Ibid, str. 115.

61

mewa ili topovski |uliwa (shot drill) od edno na drugo mesto, na besce-lno tol~ewe tvrd kamen itn. Za àl vakvoto sfa}awe na osudeni~kiot trud }e go dostigne svojot vrv so voveduvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda vo po~etokot na XIX vek, vo ~ii ramki dobil karakter na do-polnitelna kazna. Vo taa smisla }e go ostvarat svoeto pogubno dejstvo "genijalnite" izumi na Ser Vilijem Kabit (Ser William Cubit): "tread whill" - gazewe na trkalo, "tread mill" - gazewe na melnica i "crank" - vrtewe na ra~ka84 koi nai{le na {iroka primena vo Anglija. So po-mo{ na ovie spravi osudenikot bil doveden vo situacija da trpi silno izma~uvawe pri postojana svest za besmislenosta na svojot trud. Me|u-toa, i pokraj toa vo angliskata penitencijarna praktika dolgo se po-drùva{e idejata deka te{kata i vzaludna rabota pozitivno deluva vrz promenata na zatvorenicite i toa tokmu poradi vzaludnosta na ra-botata {to se vr{i.

Javnite raboti se sre}avaa i vo Avstrija. [vajcarija, kako i vo oddelnio delovi vo SAD (vo Pensilvanija, na primer) se vr{ea na ulicite ili na glavnite pati{ta. Kaznuvaweto na licata oble~eni so prugasti obleki, so lanci i |ule na nogata koi bile izloèni na pot-smev i raznovidni {ikanirawa od javnosta, na otvorena omraza, no i na simpatii, e ukinato kon krajot na XVIII i po~etokot na XX vek vo site zemji vo svetot.

III. RAZVOJ NA PENOLO[KATA MISLA VO STARIOT I

SREDNIOT VEK U{te od po~etokot na zaedni~koto ìveewe niz svoite religi-

ozni i drugi razmisluvawa za svetot {to go opkruùva ~ovekot mu po-svetil opredelno vnimanie na op{testvoto i negovite fenomeni. Me-|utoa, duri so javuvaweto na klasnata podelnost }e se sozdadat neopho-dni uslovi za izdvojuvawe na opredelena grupa lu|e od procesot na materijalnoto proizvodstvo koja }e se zafati so objasnuvawe na opre-deleni op{testveni pojavi. Na toj na~in e sozdadena anti~kata filo-zofija vo ~ii ramki deluvale pove}e genijalni misliteli. Me|u niv }e se javat i takvi umovi {to }e nastojuvaat da ja objasnat su{tinata na kriminalitetot, a so samoto toa i su{tinata, prirodata i celite na kaznata, na~inot na nejzinoto odmeruvawe i drugi problemi {to bile konkretno povrzani so nivnata primena. Pritoa, karakteristi~no e deka ovie misliteli ne se zadrùvale vrz nekoja sistematska razra-botka na kriminalitetot i op{testvenata reakcija od toa vreme tuku so seto toa samo popatno se zanimavale vo svoite filozovski dela i raspravi.

1. Parcijalnite razmisluvawa za ovie pojavi }e zapo~nat so Pi- 84 Vidi: Cornil, P. Rad u kazneno-popravnim ustanovama, Izbor, Zagreb,

1962/1, str. 51.

62

tagora i negoviot stav deka kaznata vo su{tina e op{testvena odmazda za storenoto delo. Vo soglasnost so negoviot glaven interes za ma-tematikata i nejzinoto povrzuvawe so filozofijata }e proizleze i pitagorejskoto zalagawe za striktno pridrùvawe do na~eloto na ta-lionot so koe se bara ekvivalenten (matemati~ki) odnos me|u zloto sodràno vo krivi~noto delo i vozvratenata op{testvena odmazda. So vakvoto razmisluvawe na Pitagora i negovite sledbenici, vsu{nost, samo se odrazuva{e i brane{e postojnata op{testvena sostojba i prak-tika na kaznuvaweto.85

Najzna~ajniot pretstavnik na sofistite - Protagora ima{e sprotivno mislewe za ova pra{awe. Toj be{e golem protivnik na sfa-}aweto deka kaznata treba da bide odmazda za storenoto delo za{to e besmisleno da se odmazduva samo zatoa {to e povreden pravniot pro-pis. Kaznata treba da bide racionalna, a rezultatot od umnoto kaznu-vawe treba da gi spre~uva idnite naru{uvawa na pravoto i toa ne samo od strana na osudenikot tuku i od drugite. Kaznuvaweto se vr{i zaradi popravawe i zastra{uvawe, a ne poradi odmazda. Me|utoa, so ogled na toa {to Protagora dopu{tal deka ima i nepopravlivi storiteli pro-izleze i negoviot kontroverzen stav spored koj za takvite lica e pre-pora~livo izreknuvawe i izvr{uvawe na kaznite progonstvo i li{u-vawe od ìvotot.86

Spored misleweto na Platon (428-347) pri~inite na zlosto-rstvata moàt da se podelat vo dve grupi: psiholo{ki i "nadvore{ni ili fiziolo{ki." Pri~inite od prvata grupa se javuvaat kako posle-dica na "bolnata du{a" koja {to od svoja strana e uslovena od "vlija-nieto na strastite, baraweto na zadovolstva ili pak ednostavno od neznaewe". Pri~inite od vtorata grupa se sveduvaat na oblicite na biolo{kata degeneracija.87 Ottamu i negoviot stav za postoewe zlo-stornici {to kako takvi se ra|aat i za koi so ogled na nivnata nepo-pravivost nu`no se nalaga primena na smrtni kazni kako edinstveno re{enie. Za ostanatite osudenici sprema koi spored Platon e mo`no popravawe, toj predlaga{e primena na takvi merki {to }e se vo sogla-snost so negovata teza deka celta na kaznata e stradawe na du{ata koja {to se zarazila so zlostorot.

Od ovie stavovi zastapuvani vo negovite rani trudovi od tn. so-kratovski period, }e dojde do opredeleno otstapuvawe vo poznatoto delo "Zakoni." Tuka Platon ve}e go zastapuva misleweto deka celta na kaznata e popravawe na storitelot, opomena na drugite da ne vr{at krivi~ni dela i za{tita na op{testvoto, a ne odmazda za storenata nepravda. Niedna kazna {to se odreduva vrz osnova na zakonot nema za

85 Vidi: Ivo{evi}, D, op. cit. str. 703-704. 86 Ibid, str. 704. 87 Milutinovi}, M, Kriminologija, Savremena administracija, Beograd, 1976,

str. 76.

63

cel nekoe zlo tuku postignuva edno od dvete: ili go poprava kaznetiot, ili pak, ja namaluva merkata na negovoto ne~inewe.88 Ponatamu Pla-ton veli: "ako nekoj stori opredelen prestap, seedno dali krupen ili siten, zada~a na zakonot e od nego da bara da ja nadomesti {tetata i da go pou~i i natera nikoga{ vo idnina pove}e da ne se osmeli volevo da izvr{i takvo delo, ili ako ne toa, toga{ barem zna~itelno poretko. Bidej}i zada~ata i na najdobriot zakon leì vo toa so dela ili zbo-rovi, so pomo{ na uìvawe ili bolka, so ukaùvawe po~esti ili odze-mawe na gra|anskite prava, pari~ni kazni ili podaroci, ili na bilo koj drug na~in da se postigne ~ovekot da ja zamrazi nepravdata i da ja zasaka pravdata.89

Zboruvaj}i za vidot i visinata na kaznata Platon smeta deka treba da se zemat predvid ne samo okolnostite od koi zavisi krivi~no-to delo (teìnata na deloto) tuku i okolnostite koi se odnesuvaat na storitelot (dali e popravliv ili nepopravliv, dali e lud, bolen, pre-mnogu star i sl.). Vo ovaa smisla za nepopravlivite prestapnici {to storile najte{ki krivi~ni dela (sprema bogovite, roditelite i drà-vata) se zalagal za smrtna kazna,90 dodeka za istite dela storeni od ludi, bolni i stari lica - za ednogodi{no progonuvawe.91 Me|utoa, ovie idei za individualizacijata vo kaznuvaweto Platon ne moèl do kraj da gi razvie,92 iako dal zna~ajni predlozi {to bi trebalo da im pomagaat na zakonodavecot i na sudiite vo nivnoto sproveduvawe.93

88 Vidi: Platon, Zakoni, BIGZ, Beograd, 1971, str. 355. 89 Ibid, str. 368. 90 Ibid, str. 355. 91 Ibid, str. 371-372. 92 Vo vrska so pri~inite zaradi koi Platon ne moèl da ja razvie

svojata ideja za individualizacijata vo kaznuvaweto vo literaturata se veli

deka se krijat vo negovoto sfa}awe oti ima dosta slabi sudovi {to ne moàt

dobro da ja vr{at taa funkcija. Zatoa toj se zalaga i za pocelosni zakoni {to

}e ja neutraliziraat slabosta na sudovite. No, bidej}i vo zakonot ne moàt da

se predvidat site okolnosti od koi zavisi individualizacijata, takvoto re{-

enie ne moèlo da se ostvari. Vidi: Pe{i}, V, Istoriski razvoj ka`njavanja pre-

stupnika, Zbornik IKSI, Beograd, 1973/2, str. 204. 93 Vo ovaa smisla Platon veli: "... I taa kazna (storitelot) treba da ja

trpi ne zatoa {to storil zlostorstvo - tuku zaradi toa vo idnina toj samiot i

drugite {to }e vidat kako e kaznet napolno da zamrzat sekoja nepravda ili da

ostavat golem del od taa nepravda. I zatoa zakonite mora da vodat smetka za

site takvi slu~ai i za sekogo da pogodat to~na golemina na kaznata, kako {to

strelecot to~no pogoduva: najposle mora da go odredat i nejziniot to~en na-

~in i vid. Izvr{uvaj}i ja taa ista rabota, sudijata treba da mu pomaga na za-

konodavecot koga nekoj zakon mu ostava da donese ocenaka za toa {to treba da

pretrpi ili da plati vinovnikot sprema koj se izreknuva presudata. A zako-

nodavecot mora kako slikar da gi dade samo osnovnite crti na koi treba da se

64

Platon dal i konkretni predlozi za primena na izvesni kazni. Predlaga{e smrtna kazna za davawe zasolni{te na progonetite, za primawe podaroci zaradi storeni uslugi na dràvata, za vol{ebni-{tva so koi nekomu mu se pravi {teta.94 Mo{ne interesno i zna~ajno e i negovoto zalagawe za prifa}awe na zatvoraweto kako redovna kazna. Toj predlagal tri ustanovi: edna za pritvor, druga za nepopravlivite (ku}i na kaewe) i tretta za popravlivite zlostornici.95

Spored Aristotel (384-322) prestapni~koto povedenie na ~o-vekot e rezultat od vlijanieto na osum okolnosti: "slu~aj, prirodna nu`nost, nadvore{ni sili, navika, re{enie, gnev i pohotlivost.96 Se-koj zlostornik e neprijatel na op{testvoto i treba da se kazni za{to so svojot prestap ja naru{il ednakvosta me|u lu|eto i so toa ja po-vredil konkretnata pravednost.97 Kaznata e sredstvo {to treba povro-tno da ja vospostavi ednakvosta, odnosno pravi~nosta. Ako na eden mu se nanesat rani, a drug gi predizvikal, ako nekoj ubil, a drug i podle-gnal na smrtta, toga{ me|u onoj {to go podnesuva i onoj {to go izvr-{il deloto nastanal odnos na neednakva podelba i sudijata so pomo{ na kaznata se obiduva da vospostavi ednakvost na na~in {to na onaa strana koja {to ima vi{ok na dobivka, toj vi{ok go odzema.98 Su{ti-nata na takvoto kaznuvawe e odmazda ("vra}awe milo za drago").99 Odmazdata, veli Aristotel, e vo ~ovekovata priroda za{to go smiruva ~ovekoviot gnev i negovoto ~uvstvo na bolka go zamenuva so zadovol-stvo.100 Neprezemaweto na odmazdata e vo sprotivnost so ~ovekovata ~uvstvitelnost i nagonot za samoodbrana, za{to samo robovite moàt da podnesuvaat navredi bez da se nalutat. Dokolku ne e glup ili so rop-

pridrùva pri ocenkata za poedine~nite slu~ai {to podleàt na zakonite"

Platon, op. cit, str. 482. 94 Ibid, str. 378. 95 Ibid, str. 482. 96 Vidi: \uri}, M. Predgovor na deloto na Aristotel, Nikomanova etika,

Kultura, Beograd, 1970, str. XXXIII. 97 Konkretnata pravi~nost se postignuva so izedna~uvawe po pat na

aritmeti~ka proporcija. Taa pravi~nost pretstavuva sredina me|u dobivkata

i {tetata i tuka sekoj e ednakov bez ogled na toa dali e ~esen ili lo{ -

"va`no e samo toa da se utvrdi deka eden trpi nepravda, a drug ja nanesuva,

deka eden napravil {teta, a drug ja o{teten" (str. 125). Korektivno pravi~no

postapuvawe zna~i sredina me|u vr{eweto nepravda i trpeweto nepravda.

Prvoto zna~i da ima{ pove}e, a vtoroto da ima{ pomalku (str. 126). "Nepra-

vednosta ednovremeno e i vi{ok i nedovolnost, i toa za nepravedniot li~no

vi{ok na ona {to voop{to e korisno, a nedovolnost na ona {to e {tetno".

Aristotel, Nikomhova etika, Kultura, Beograd, 1970, str. 127. 98 Ibid, str. 120. 99 Ibid, str. 123. 100 Ibid, str. 101.

65

ska priroda slobodniot ~ovek treba da se luti i na sekoe zlo mora da vozvrati so zlo.101 Srazmernoto vra}awe za pretrpenoto zlo e uslov za odrùvawe na ~ovekovata zaednica.102

Pri konkretno realizirawe na reakcijata mo`no e i opredele-no otstapuvawe od srazmernosta. Takvoto otstapuvawe vo eden slu~aj e predopredeleno od klasnata pripadnost na poedinecot. Toa vo sogla-snost so konstrukcijata na distributivnata pravednost zna~i deka: "ako nekoj {to ne e na vlast udri nekogo, udarot ne smee da bide vozv-raten. No ako nekoj udri lice {to e na vlast, udarot ne samo {to }e bide vozvraten tuku (storitelot) }e bide i strogo kaznet.103

Vtoroto otstapuvawe od srazmernata odmazda e povrzano so kar-akterot na zlostorni~kata volja. Imeno, spored Aristotel, kaj sekoe delo treba da se vodi smetka dali e storeno dobrovolno (volevo) ili nedobrovolno (nevolevo) dejstvie. Volevite dejstvija natamu se delat na namerni (svesni, so predhodno razmisluvawe) ili nenamerni (sve-sni, no bez predhodno razmisluvawe). Vo dvata slu~ai se raboti za ne-pravedno ogre{uvawe sprema zakonot i zatoa treba da se vospostavi ednakvost. Me|utoa, kaj namerno storenite dela treba da se ima pred-vid deka se vr{at od gnev (vo lutina) i pod dejstvo na drugi afekti vo koi se zapa|a soglasno ~ovekovata priroda. Pri kaznuvaweto na tie slu~ai treba da se vodi smetka za ulogata na `rtvata.104

Od druga strana, za dela storeni so nedobrovolni dejstvija ne moè da se kaè deka se nepravedni iako so niv ~ovekot se ogre{uva sprema zakonot. Odmazdata {to ovde }e se primeni treba da zavisi od toa dali se raboti za prostlivo dejstvie (slu~aj ili gre{ka) ili pak, za dejstvie {to ne moè da se prosti (afekt {to ne e ni priroden ni ~ove~ki).

Od seto ova moè da se vidi deka kaj Aristotel e prisuten opredelen streme` za individualizacija vo kaznuvaweto, a so svoite otstapki od na~eloto na talionot dosegnal i drugi problemi me|u koi i onoj za zna~eweto na pridonesot na `rtvata vo kaznuvaweto.

Filozofite {to delumno se zanimavale so problemite na kazn-ata i kaznuvaweto vo robovladetelskiot Rim ne uspeale da dadat nekoi

101 Ibid, str. 101. 102 Ibid, str. 123. 103 So distributivnata pravednost se vodi smetka za dostoinstvoto na

~lenovite na zaednicata i nivnite individualni zaslugi za op{testvoto. Taa

se rakovodi od ~esta, ugledot, vrednosta ili podobro re~eno od klasnata pri-

padnost na poedinecot, a se ostvaruva spored geometriska proporcija: kolku e

pogolema vrednosta na ~ovekot, tolku e pogolema dobivkata, ili pak, pomala

{tetata. Vidi: Ibid, str. 120 i 121. 104 "...Delata storeni vo afekt so pravo se osuduvaat kako dela bez

predumisla, za{to za~etnikot ne e onoj {to go vr{i deloto, tuku onoj {to go

predizvikal afektot" Ibid, str. 132.

66

novi i poinakvi idei od nivnite gr~ki predhodnici. Takov e primerot so Ulpijan, Ciceron i nekoi drugi misliteli od toa vreme. Me|u niv sepak }e se izdvoi sofistot Lukrie Anej Senaka (4-65) so svoeto zna-~ajno delo "Rasprava za gnevot" vo koe }e im posveti mnogu pogolem prostor na ovie pra{awa. Iako i kaj nego se ~uvstvuva golemo vlijanie na Protagora i Platon negovite sfa}awa zna~at ~ekor ponapred vo ovaa oblast za{to niz povrzuvaweto na celite na kaznata so opredele-ni endogeni faktori na kriminalitetot (strastite) genijalno ja anti-cipriral sovremenata individualizacija na kaznuvaweto, a so svojot streme` za humanizirawe na kaznite se izdignuva ne samo pred svoeto tuku i pred na{eto vreme.

Osnovnoto pra{awe {to toj saka da go re{i e na~iniot na koj treba da se ublaì gnevot kako okolnost od koja proizleguvaat mnogu zla, a me|u niv i na kriminalitetot i drugite poroci na ~ovekot. Spo-red nego gnevot e najgrdata ~ove~ka strast {to se ra|a bez u~estvo na voljata i rasuduvaweto105 i vodi kon posegnuvawa na oru`je, kon krv, ubistva, zaemni gadosti me|u lu|eto, razni uni{tuvawa i nepravedno izre~eni kazni.106 Onoj {to pottiknat od gnevot }e stori grev (pre-stap)107 treba da se kazni, no kaznata treba da bide poslednoto sredstvo za iskorenuvawe na gnevot. Vistinskiot za{titnik na narodot treba najprvin da se potrudi da go razvie gra|anskiot duh za dobroto i zamra-zuvaweto na nepravdata preku dejstvoto na blagiot zbor (sovetuvawe), a potoa so poblag verbalen prekor (opomena, ukor) i najposle so blagi kazni {to moàt da se otpovikaat, no i so onie najostrite rezervira-ni za najlo{ite prestapnici.108 Koja kazna }e se izbere, dali taen ili javen ukor, javno ìgosuvawe, progonuvawe ili smrtna kazna109 i spored Seneka zavisi od toa dali se raboti za popravlivi ili nepopravlivi zlostornici.110 Sudijata e toj {to treba da znae deka edna kazna se upo-trebuva za popravawe a druga za otstranuvawe i deka vo dvata slu~ai treba da se ima predvid idninata a ne minatoto. Zatoa "nikoj razumen ne kaznuva za ona {to e storeno, tuku zatoa vo idnina da ne se gre{i, ona {to e pominato ne moè da se otpovika, a idninata moè da se pre-dupredi.111 Vo obata slu~ai treba da se bara korista {to kaznata ja

105 Seneka, Rasprava o gnevu, Rad, Beograd, 1983, str. 20-30. 106 Ibid, str. 5-6. 107 Grev e sramno da mu se {teti na tatkovinata: zna~i i na gra|ninot

za{to toj e del od tatkovinata (a delovite zasluùvaat po~it, ako ja zasluù-

va celinata)." Ibid, str. 56. 108 Ibid, str. 11. 109 Ibid, str. 20. 110 Ibid, str. 19. 111 Ibid, str. 25. Toa e poznata izreka koja vo original glasi: "Nemo pru-

dens, quia peccatum est, sed ne peccatur, revocasi enim praeteria non possunt, futura

prohibentur".

67

nosi za idninata, a taa korist e razli~na: vo prviot slu~aj - popravawe na zlostornikot112 a vo vtoriot slu~aj - otstranuvaawe na prestapni-kot da ne stori novo delo i zastra{uvawe na drugite.113 Ottuka proi-zleguva deka Seneka pravi jasna distinkcija me|u celite {to treba da se ostvarat sprema popravlivite (samo za niv e predviden zastra{uva-~kiot element na kaznata) i nepopravlivite zlostornici. Od druga strana Seneka jasno gi oddeluva razgleduvawata za odmazdata koja {to vo nitu eden moment ne ja brka so celite na kaznata. Toj ja opravduva javnata odmazda kako neophodno sredstvo za odbrana na op{testvoto, a privatnata odmazda kako dol`nost {to proizleguva od qubovta i po-~ituvaweto kon najbliskite.114 Me|utoa, i vo dvata slu~ai, Seneka e protiv onaa odmazda {to poa|a od gnevot, lutinata i omrazata bilo na poedinecot,115ili na sudijata.116 Na ovoj problem mu posvetuva golemo vnimanie i toa, pred sî, za da se zapre privatnata odmazda koja vo ne-govo vreme bila mo{ne prisutna. Vo taa smila iznesuva brojni nasoki {to treba da go iskorenat gnevot kako kaj mladite taka i kaj vozrasnite i pritoa se obiduva da dokaè deka onaa okolnost {to go sozdvava prestapnikot vo ednakva mera e neprifatliva kaj odmaznikot za{to nejzinoto prisustvo doveduva do apsurdot: eden prestapnik da bide kaznet od drug prestapnik.117 Odmazdata {to ne e oslobodena od gnev moè da predizvika i drugi posledici kako na primer: bezobyirno i nesrazmerno kaznuvawe,118 sozdavawe novi sudiri,119 psihi~ki nemiri,120 itn. itn. Najgolem lek za gnevot e odloùvaweto na odma-

112 "Nie ne bi gi ubivale ni otrovnite ni vodenite zmii nitu site

onie koi so svoeto kasnuvawe ili udar {tetat koga bi moèle da gi pri-

pitomime ili da postigneme da ne bidat opasni ni za nas ni za drugite. Zatoa

nema da mu pravime zlo ni na ~ovekot {to pogre{il, tuku zatoa da ne gre{i i

kaznata nikoga{ nema da se odnesuva na minataot tuku samo na idninata" ka-

znata ne luti, taa ~uva. Za{to, ako treba da bide kaznet sekoj onoj ~ij duh e

zpl i zatruen, od kaznata ne bi bil izzemen nikoj". Ibid, str. 57. 113 Ibid, str. 11-12. 114 Ibid, str. 16. 115 "Nema ni{to ponedoli~no odo{to da se lutime na onoj {to go kaz-

nuvame, kaznata sepak pove}e }e koristi za popravawe na zlostornikot ako e

donesena so sudska odluka. Zatoa Sokrat mu veli na robot - Bi te i{ibal da

ne sum lut". Ibid, str. 19. 116 "Dobriot sudija go osuduva ona {to zasluùva osuda, no ne mrazi"

Ibid, str. 21. 117 Vidi: Ibid, str. 19. 118 "Niedna strast ne te`nee pove}e kon odmazda odo{to gnevot i za-

toa toj ne e sposoben da se odmazdi: nagol ili bezumen kako skoro sekoja stra-

stvena èlba, samiot si pre~i sebe si vo ona kon {to brza", Ibid, str. 17. 119 Vidi: Ibid, str. 71-73. 120 Vidi: Ibid, str. 95.

68

zdata.121 Ako e storena nekoja navreda, odloùvaweto moè i treba da vodi kon potisnuvawe na lutinata.122 No kaj pote{kite dela ne moè da dovede do kone~no oprostuvawe na zloto, odnosno kon celosno odloù-vawe na odmazdata.123 Ottuka se gleda svesta na Seneka za toa deka prevospitnoto dejstvo {to i se pridava na kaznata bez ogled na svojata uloga ne moè da ja izmeni su{tinata na kaznata voop{to.124

2. So po~etokot na raspa|aweto na feudalizmot od XVI se ja-vuva cela plejada misliteli {to se zalaga za popravedno op{testvo i za osloboduvawe na naukata od stegite na teologijata.So socijalutopi-stite zapo~nuva period koj vo pogled na kaznata zna~i zalo`ba za na-jzina humanizacija, ukinuvawe na telesnite, smrtnata i voop{to stro-gite i surovi kazni i barawe srazmernost vo kaznuvaweto.

Tomas Mor (Thomae Mori, 1478-1535) vo deloto "Utopija" se po-bunuva protiv smrtnite kazni {to bile izrekuvani i izvr{uvani za kradcite smetaj}i deka takviot na~in na kaznuvawe "gi preminuva gra-nicite na pravdata i ne mu koristi na op{toto dobro." Kako odmazda za samata kra`ba, takvata kazna e premnogu svirepa, a sepak nedovolna da ja suzbie. Bidej}i nitu obi~nata kra`ba e taka stra{en prekr{ok {to bi trebalo da se plati so glava, nitu bilo koja kazna sama po sebe e kadra da gi odvrati od kra`bi onie {to ne raspolagaat so drugi sre-dstva za odrùvawe na ìvotot. Na kradcite im se odmeruvaat te{ki i svirepi kazni, a mnogu pokorisno bi bilo da se raboti vrz toa da se obezbedat izvesni sredstva za ìvot taka {to nikoj ne }e zapadne vo prokletata nu`da da mora da zapo~ne so kra`ba, a da zavr{i na gubi-li{te.125 Vo vrska so toa Mor go istaknuva i slednoto: "Smetam deka sekoj moè da sogleda kolku e ne samo besmisleno, tuku za dràvata i opasno koga na ist na~in se kaznuvaat ubijcite i kradcite. Koga eden neranimajko znae deka za nego postoi ista opasnost da go obvinat za kra`ba, ili, pokraj toa i za ubistvo, toga{ i samoto toa somnenie go pottiknuva i da go ubie onoj ~ovek kogo inaku sakal samo da go ogra-bi.126 Gledaj}i ja pri~inata na kra`bite vo sostojbata do koja dovede prvobitnata akumulacija na kapitalot toj se zalagal za preventivni merki {to }e zna~at lekuvawe na op{testvoto, a namesto smrtnite i

121 Ibid, str. 54. 122 Vidi: Ibid, str. 55. Vo ovaa smisla na strana 55 Seneka go veli i

slednovo: "Onaa golema du{a koja umee samata da se ceni ne se odmazduva za

navreda za{to ne ja ni ~uvastvuva". Ottamu se ~ini deka i vo negovo vreme ne-

malo golema razlika me|u pri~inate {to doveduvaat do odmazdata so onie so-

stojbi {to vaàt i denes. Vo taa smisla i Sulejmanov, Z. Ubistvata vo Make-

donija, Studentski zabor, Skopje, 1995, str. 194. 123 Seneka, Ibid, str. 102. 124 Vidi: Ibid, str. 8. 125 Mor, T. Utopija. Kultura, Beograd, 1964, str. 55-56. 126 Ibid, str. 63-64.

69

telesnite kazni predlagal da se vovede kaznata zatvor so prisilna ra-bota smetaj}i deka taa moè da obezbedi popravawe na prestapnicite dokolku humano se postapuva so niv.

Interesni razmisluvawa za individualizacijata na kaznata na-o|ame i kaj Tomazo Kampanela (Thomae Campanellae, 1568-1630). Vo "Gradot na sonceto" (delo {to e objaveno me|u 1620-1623 god.) toj pre-dviduva pove}e kazni, od ukor do smrtna kazna i se zalaga za brza su-dska postapka, no e protiv voveduvaweto na kaznata zatvor. "Za nasi-lstvo se osuduva na smrt ili se izrekuva kazna oko za oko, nos za nos, zab za zab itn. spored zakonot na odmazdata, ako deloto e umisleno i ako postoela namera"..."Ako zlostorstvoto e storeno vo karanica i bez predumisla, presudata se ublaùva"..."Grevovite storeni od slabost i neznaewe se kaznuvaat samo so ukor i so primenuvawe vozdr`livost ili izu~uvawe na onie nauki ili ve{tini protiv koi nekoj zgre-{il"..."Ako nekoj bide obvinet po vtor ili tret pat, toa povlekuva dvokratna kazna.127

Po Mor i Kampanela sleduva ìva aktivnost, prosledena so filozovski i nau~ni razmisluvawa od epohata na humanizmot i re-nesansata od XVII i XVIII vek od strana na golemite misliteli - kont-raktualistite: Grocius, Hobs, Lok, Ruso i francuskite enciklopedi-sti: Monteskie, Volter, Didro, Holbah i dr. Kaj niv moàt da se sre-tnat i zna~ajni misli za individualizacijata i celite na kaznuvaweto inspirirani od nivniot interes za polo`bata na ~ovekot vo dràvata, za negovite prava (povtorno se javuva idejata za prirodnoto pravo i op{testveniot dogovor) i odnosot na dràvata kon gra|anite.

Spored Tomas Hobs (Thomas Hobz, 1588-1679)128 kaznata e zlo {to javnata vlasta go nanesuva vrz onoj {to storil ili propu{til ne{to {to taa vlast go smeta za povreda na zakonot, so cel voljata na lu|eto da se napravi sklona na poslu{nost.129 Pravoto na kaznuvawe se

127 Kampanela, T. Grad sunca, Kultura, Beograd, 1964, str. 44-45. 128 Spored nego vo prirodata se e pri~inski zasnovano, se e nu`no na-

stanato po silata na prirodnite zakonitosti i zatoa ne treba da se veruva vo

~uda i nepredvidlivi sili. Vo objasnuvaweto na postanokot na dràvata toj

poa|a od prirodnata sostojba vo koja sekoj ~ovek e ednakov i ima prirodno

pravo da se odrì vo ìvot. No i drugite lu|e imaat vakvo pravo koe ne e

ograni~eno i ne moè da se ograni~i. Ottamu proizleguva nedoverbata {to

vodi do vojna na sekoj protiv sekogo. Za da se odrì vo ìvot ~ovekot moè da

odzema dobra i da ubiva i nema nikakvi moralni ili pravni pre~ki vo toa. No

op{tata volja na site protiv site moè da dovede do istrebuvawe na

~ovekoviot rod. Za da se izbegne ovaa opasnost razumot e toj {to nalaga deka

lu|eto treba da gi prenesat svoite neograni~eni prava vrz dràvata koja }e ja

zeme obvrskata da gi {titi nivnite ìvoti i imoti, Vidi: Hobz, T. Levijatan,

Kultura, Beograd, 1961, str. 105-110. 129 Ibid, str. 274.

70

izvlekuva ottamu {to narodot ne gi dal tuku samo gi napu{til svoite prava i so toa go zajaknal pravoto na suverenot da upotrebuva kazna sekoga{ koga smeta deka toa e celishodno za odrùvawe na site.130 So svoeto zalagawe za izreknuvawe samo na onie kazni {to predhodno se predvideni so zakon131 i samo toga{ ako im predhodi javna osuda,132 kako i so protiveweto da se kaznuvaat nevinite.133 Hobs be{e mnogu blisku do sovremenoto na~elo na zakonitosta vo kaznuvaweto. Me|u-toa, vo toa ne uspea za{to dopu{ta{e arbitrernost (proizvolnost) vo kaznuvaweto vo slu~aite koga zakonot ne opredelil nikakva kazna ili ne ja odredil nejzinata visina za ve}e predvideni krivi~ni dela.134 Pokraj toa bil uveren vo nevozmo`nosta za kaznuvawe na suverenot.135 Nadvor od negovite otstapki stoi izrazeniot streme` za takvo kaznu-vawe {to treba da bide srazmerno na teìnata na krivi~noto delo.136 Toa se gleda od negoviot stav deka nanesenoto zlo (kaznata) ne smee da bide ni pomalo nitu pogolemo od zadovolstvoto {to prirodno go sledi izvr{uvaweto na krivi~noto delo. Vo dvata slu~ai veli Hobs, ve}e ne se raboti za kazna tuku za naneseno zlo {to se sveduva na cena ili otkup ili na akt na neprijatelstvo.137

Po odnos na pra{aweto za registerot na kaznite Hobs e na linijata so koja ñ se pruà podr{ka na ve}e postoe~kite kazni. Toa se: smrtnata kazna so ili bez predhodno izma~uvawe, telesnite kazni me|u koi go vbrojuva i li{uvaweto od telesni zadovolstva {to porano bile zakonski uìvani, pari~nite kazni vo ~ii ramki gi pomestuva i konfiskacijata na imotot i obes~estuva~kite kazni (li{uvaweto na osudenite lica od nivnite {titovi, tituli i slu`bi, ili proglasu-vawe deka se nesposobni vo idnina da gi steknuvaat),138 a na progonu-vaweto mu go odre~uva karakterot na kaznata.139

130 Ibid, str. 275. 131 Ibid, str. 277. 132 Ibid, str. 275. 133 Ibid, str. 280. 134 "Ako kaznata e ve}e odredena so zakon toga{ storitelot e podlo-

èn na taa kazna. Ako pak kaznata ne e opredelena, podloèn e na arbitrerni

kazni". Ibid, str. 258. 135 Vidi: Ibid, str. 277 i 278. 136 "Stepenot na teìnata na krivi~noto delo se opredeluva spored

razni merila i se meri prvo, spored zloto koe pretstavuva izvor ili pri~ina,

vtoro, spored zaraznosta na primerot, treto, spored {tetnosta na posledici-

te i ~etvrto, zemaj}i go vo vid vremeto, mestoto i liceto {to e vo pra{awe".

Ibid, str. 267. 137 Ibid, str. 276. 138 Ibid, str. 278-279. 139 Tolkuvaj}i ja prirodata na ovaa kazna toj smeta deka vo onie slu~ai

koga ne e sledena so odzemawe na imotot i prihodite progonuvaweto ne e ka-

71

Hobs nakratko se zadrùva i vrz celite na kaznata koi, spored nego, se sostojat vo naveduvaweto kako na storitelot taka i na drugite kon po~ituvawe na zakonot. Toj izri~no veli deka celta na kaznata ne e odmazda tuku popravawe na storitelot na zlostorstvoto ili zastra-{uvawe na drugite zaradi nivno pravilo naso~uvawe.140 Me|utoa, i pokraj toa {to ispravno smeta deka celta e sekoga{ ne{to idno toj ne go napu{ta terminot odmazda i veli: "deka odmazduvaj}i se t.e. nagra-duvaj}i go zloto so drugo zlo (podvlekol Z.S.) lu|eto ne gledaat na mi-natoto zlo tuku na goleminata na idnoto dobro {to treba da dojde.141 Kontradiktornosta na ovoj stav e o~igledna za{to zloto kako su{tina na odmazdata nikakvi dobri nameri ne moàt da go napravat (pre-tvorat) vo nagrada. Faktot deka Hobs ja me{a su{tinata so celite na kaznata moè da se vidi i od zbrkata {to ja sozdava koga kaj vidovite na kaznite, a osobeno kaj kaznata zatvor go dopu{ta samo stradaweto na osudenikot "zaboravaj}i" da go vklu~i i obrazloì ona {to go rekol za negovoto popravawe.

Vo vrska so negovite stavovi za kaznata bitno e me|utoa, da se odbeleì zalo`bata za ednakvost pred zakonot. Kaznite opredeleni so zakonot treba da se primenuvaat vrz site bez ogled na ne~ie bogatstvo, plemenita krv ili pamet i zatoa treba da se spre~at raznovidnite prijatelski i srodni~ki vrski i podmituvawa na sudiite.142 Za taa cel toj se zalaga za predviduvawe poostri kazni, za{to pogre{niot pri-mer i probivaweto na pajaìnata na zakonot143 ja zgolemuvaat teì-nata na deloto.144

Pra{aweto za kaznata Xon Lok (John Lok, 1632-1704)145 go

zna tuku naprosto "samo promena na vozduhot" na onoj protiv kogo e izre~ena.

Dokolku pak pri progonuvaweto se odzeme zemji{teto i drugite dobra na pre-

stapnikot takvata merka treba da se pomesti me|u pari~nite kazni. Vidi: ibid,

str. 280. 140 Ibid, str. 134 i 276. 141 Ibid. str. 134. 142 Vidi: Ibid, str. 261. 143 Ibid, str. 260. 144 "Voop{to zemeno site krivi~ni dela se tolku pote{ki kolku {to

predizvikuvaat poteòk skandal, {to }e re~e dokolku pretstavuvaat kamen na

prepnuvawe na slabite lu|e koi ne gledaat tolku na patot po koj odat kolku na

svetlosta {to drugi lu|e pred niv ja nosat". Ibid, str. 271. Vidi i str. 267 i

271. 145 Vo objasnuvaweto na dràvata Lok isto taka trgnuva od prirodnata

sostojba koja ja narekuva sostojba na sovr{ena sloboda kade site uìvaat

ednakvost (ramnopravnost i nezavisnost) i postapuvaat vo granicite na

prirodnite zakoni. No kako i sekade i vo prirodnata sostojba se javuvaat

prekr{iteli na zakonite (ovde prirodnite zakoni) i tie se gonat i kaznuvaat.

Izrekuvaweto i izvr{uvaweto na kaznite im e dovereno na lu|eto voop{to i

72

izveduva od filozovskiot stav deka seto ona {to kaj ~ovekot predizvi-kuva zadovolstvo ili uìvawe se narekuva "dobro", a ona {to pre-dizvikuva bolka i neprijatnosti se narekuva "zlo". Dobroto vodi kon sre}ata na ~ovekot, a zloto kon nesre}ata.146 Dobroto i zloto se, vsu{nost, soglasuvawe i nesoglasuvawe na na{ite volevi dejstvija so onoj zakon {to se temeli na voljata i mo}ta na zakonodavecot da donesuva dobro i zlo. A toa dobro i zlo, uìvaweto i bolkata koi po naredba na zakonodavecot go sledat na{eto pridrùvawe ili naru{u-vawe na zakonot se ona {to go narekuvame nagrada i kazna.147 Ottuka proizleguva deka sekoe naru{uvawe na zakonot e oli~enie na zloto, vr{ewe nepravda148 i vrz nego treba da se nadovrze drugo zlo. Za izv-r{eni ubistva sekoga{ sleduva smrtna kazna spored na~eloto: "Koj lie ~ove~ka krv, negovata krv od ~ovek da bide proliena."149 [to se odnesuva do polesnite prestapi, nivnite storiteli spored Lok treba da bidat kazneti vo onoj stepen i so tolku ostrina {to }e bidat dovolni prestapnikot da go izvle~e podebeliot kraj, da mu se dade pri-lika za pokajuvawe i da se zapla{at ostanatite.150

@an @ak Ruso (1712-1778)151 malku se zanimaval so problemite na kaznata i kaznuvaweto. I toj sli~no kako Lok, a podocna i Holbah, najpove}e se interesiral za smrtnata kazna za koja nao|a poinakvo opravduvawe. So naru{uvaweto na op{testvenoto pravo prestapnikot

tie vo site slu~ai se javuvaat kako sudii. No kako takvi tie stanuvaat pri-

strasni kon sebe, svoite rodnini i prijateli, a od druga strana zlobata, stra-

stite i odmazdata gi vodat daleku vo kaznuvaweto na drugite {to doveduva do

neredi. Tokmu zatoa lu|eto se dogovaraat za sozdavawe na edno telo {to }e

pretstavuva lek protiv tie neredi, a toa telo e dràvata. Vidi: Parsons, T. Te-

orije o dru{tvu, Vuk Karadì}, Beograd, 1969, str. 105-106. 146 Vidi; Lok, D`. Ogled o ljudskom razumu, Kultura, Beograd, 1962, str.

239 i natamu. 147 Ibid, str. 377. 148 "Ni{to ne moè da se smeta za nepravedno {to ne mu e sprotivno na

nekoj zakon" Ibid, str. 233. 149 Vidi: Persons, T. op. cit, str. 105. 150 Ibid, str. 105-106. 151 Ruso pretpostavuva deka vo prirodnata sostojba se javuvaat pre~ki

{to go sopiraat ~ovekovoto samoodrùvawe i gi nadminuvaat silite na sekoj

poedinec {to moè da gi upotrebi za da se odrì vo taa sostojba. Zaradi so-

pstvenoto samoodrùvawe poedinecot mora da go izmeni na~inot na ìvotot

i da se zdruì vo dràva obrazuvaj}i sili {to moàt da gi nadminat silite

od nadvor. Prirodnata sostojba ja zamisluval kako period vo koj ~ovekot bil

sloboden, nezavisen i moralno nerasipan. So voveduvaweto na privatnata so-

pstvenost i podocna so razvojot na civilizacijata zasnovan vrz op{testve-

nata neednakvost lu|eto se izrasipale. Vidi: Ruso, @.@. Op{testveniot dogo-

vor, Misla i dr. Skopje, 1978.

73

stanuva buntovnik i predavnik na svojata tatkovina, veli Ruso. Toj prestanuva da bide nejzin ~len pa duri i vojuva protiv nea. Vo toj slu-~aj opstanokot na dràvata se kosi so negoviot opstanok. Eden od dva-jcata mora da propadne, a koga vinovnikot se osuduva na smrt, toa se pravi protiv nego ne kako sprema dràvjanin tuku kako sprema nepri-jatel. No, za razlika od Lok, Ruso se izjasnuva protiv za~estenata pri-mena na smrtnite kazni smetaj}i deka tie se znak na slabost ili mrzli-vost na dràvata. Za{to nema zlostornik koj ne moè da se osposobi barem za ne{to, pa zatoa ne smee da se ubiva duri ni za primer, osven onoj ~ij opstanok e opasen za drugite.152

[arl Monteskie ([arl Luj de Sekonda, baron od Bred i Monteskie, 1689-1755) vo svoeto najpoznato delo "Za duhot na zakonot" (De L'esprit des lois) od 1748 godina, ostro go kritikuva formalizmot i apstraktno-sta na krivi~nite zakoni i dava predlozi za nivno sostavuvawe.153 Za-konodavecot ne moè da bide semoèn vo opredeleuvaweto na krivi-~nite dela, tuku e vrzan so izvesni realni okolnosti koi postojat vo sekoja op{testvena zaednica. Ako tie ne se zemat predvid pri done-suvaweto na sekoj zakon, me|u koi i na krivi~nite, toga{ se raboti za zakoni koi se izraz na samovolie na zakonodavecot. Tie okolnosti koi ja uslovuvaat sodrìnata na sekoj zakon se tesno vrzani za opredelena ~ove~ka zaednica i moàt da se podelat vo dve grupi. Tie najprvin se opredeleni so prirodata na samoto zemji{te, odnosno pretstavuvaat izraz na geografskite osobini na edna zemja. Ovie prirodni uslovi go odreduvaat ìvotot vo sekoja zaednica i vlijajat vrz formiraweto na li~nosta kako celina. Razli~nite geografski uslovi sozdavaat i ra-zli~ni potrebi na ìvotot. Ottamu pak, {to celta na sekoj zakon mora da bide zadovoluvawe na izvesni potrebi na zaednicata, kvalitetot na zakonot vo prv red zavisi od toa dali pri negovoto donesuvawe se vodi smetka za ovie geografski uslovina ~ovekovata zaednica. Zakonite, pred sî, moàt da bidat lo{i ako ne im soodvetstvuvaat na ovie priro-dni uslovi na ìvotot vo sekoja zaednica. Toa vo prv red vaì za kri-vi~nite zakoni koi go reguliraat odnesuvaweto i postapkite na lu|e-to, pa mora da vodat smetka za razli~nite potrebi na ~lenovite na za-ednicata usloveni so ovie geografski uslovi. Vo vtorata grupa se po-mesteni okolnostite koi se izraz na samiot ìvot na edna zaednica. Tie se rezultat na zaedni~koto ìveewe vo opredelena zaednica niz pove}e generacii. Toa se razni op{testveni ustanovi, op{testveni ka-tegorii, kako na primer sistemot na moralnite pravila, religioznite veruvawa, obi~ate, poimite i sfa}awata vo sekoja op{testvena za-ednica. Krivi~nite zakoni mora da bidat izraz na ovie op{testveni faktori. Zakonite nemoàt da bidat apstraktni pravila, tuku mora da

152 Vidi: Ibid, str. 44-46. 153 Monteskie, O duhu zakona, Tom II, Filip Vi{nji}, Beograd, 1989, str. 295-

300.

74

vodat smetka za stvarnosta. Dobar e samo onoj zakon koj vodi smetka za site okolnosti. Ova vaìi za krivi~nite zakoni. Kako krivi~ni dela moàt da se smetaat samo onie dela koi se pojavuvaat kako takvi so ogled na ovie op{testveni potrebi. Site ostanati krivi~ni dela se neopravdani, izraz na samovolieto na zakonodavecot i zna~at napad vrz slobodite i bezbednosta na gra|anite.

Toj re{itelno stanuva protiv denunciraweto,154 primenata na tortura vo krivi~nata postapka155 kako i protiv toa sudskata vlast da bide soedineta so bilo koj del od zakonodavnoto telo.156 Monteskie mu se protivi i na zakonskoto i na sudskoto samovolie vo propi{uvaweto i izreknuvaweto na kaznite, a osobeno na izborot i primenata na te-{ki i svirepi kazni. Me|utoa, i pokraj toa za golem del od negovite idei, osobeno za onie vo vrska so kaznite i kaznuvaweto, moè da se kaè tokmu ona {to samiot mu go prefla na Tomas Mor: "deka pove}e zboruva za ona {to go pro~ital odo{o za ona {to go mislel."157

Spored Monteskie, site zlostorstva moè da se podelat vo ~e-tiri grupi: prvite ja povreduvaat verata, vtorite moralot, tretite spokojstvoto, a ~etvrtite sigurnosta (bezbednosta) na gra|anite.158 Ka-zna e seto ona {to zakonot go narekuva kazna.159 Taa e opravdana ako e izvedena od prirodata na ovie dela. Toga{ taa go gubi karakterot na nasilstvo i samovolie na zakonodavecot vrz gra|anite i stanuva izraz na nivnata politi~ka sloboda koja se sostoi vo bezbednosta, ili barem vo uverenosta za sopstvenata bezbednost.160

Sledej}i ja predhodnata ideja vo prvata grupa Monteskie gi po-mestuva samo onie zlostorstva so koi neposredno se povreduva vr{e-weto na verski obredi. Kaznite {to treba da se izrekuvaat za tie dela mora da se sostojat vo li{uvawe od site prednosti {to gi pruà re-ligijata: progonuvawe od hramovi, povremeno ili trajno isklu~uvawe od zaednicata na vernicite, izbegnuvawe na nivno prisustvo, izloù-vawe na omraza, op~inuvawe.161 Ona {to pritoa e zna~ajno e deka iako bil dlaboko religiozen ~ovek,162 koj na religijata i pridava zna~ajna

154 Ibid, Tom I, str. 95 i 213. 155 Ibid, Tom I, str. 106. 156 Vo ovoj pogled Monteskie sepak dozvoluva tri isklu~oci, Vidi:

ibid, Tom I, str. 183 i natamu 157 Vidi: Ibid, Tom II, str. 301. 158 Ibid, Tom I, str. 209. 159 Ibid, Tom I, str. 97. 160 Ibid, Tom I, str. 208-209. 161 Ibid, Tom I, str. 210. 162 Spored Monteskie onoj koj od religijata se pla{i i ja mrazi nali-

kuva na div yver koj go grize sinxirot {to go spre~uva da im se nafrli na mi-

nuva~ite, onoj koj ne se rakovodi od nekakva religija, e kako grozno ìvotno,

75

uloga vo vospituvaweto na gra|anite, vospostavuvaweto mir me|u niv,163 zgolemuvawe na mo}ta na zakonot164 i stabilnosta na politi~ko-to ureduvawe,165 toj bil protiv nejzinata zloupotreba,166 osobeno vo ka-znuvaweto tvrdej}i deka religijata treba da dava pove}e soveti odo-{to propisi. Vo taa smisla se zalagal i za mo{ne golema pretpazli-vost pri progonite na magijata i eresot.167

Vo vtorata grupa spa|aat zlostorstvata protiv obi~aite od koi se gradi moralot vo edna zaednica. Za navreda na javniot moral ili mo-ralot na poedincite kaznite se: skratuvawe na korista {to op{te-stvoto ja povrzalo so ~istotata na moralot, globi, izloùvawe na sram, prisilba na storitelot da se sokriva, javno posramuvawe, progo-nuvawe od gradot i op{testvoto, i, najposle, site kazni {to gi pre-dviduva sudskata prekr{o~na postapka ako se dovolni da ja suzbijat preteranata smelost me|u polovite.168

Tretata grupa zlostorstva ja so~inuvaat samo povedenijata so koi se zagrozuva spokojstvoto na gra|anite. Kaznite za ovie dela treba da se naso~eni protiv spokojstvoto na storitelot. Takvo dejstvo, spo-red Monteskie moàt da ostvarat: kaznite li{uvawe od sloboda, pro-gonuvawe, popravnite merki kako i ostanatite kazni {to gi skro-tuvaat nemirnite duhovi i gi vra}aat granicite na vospostaveniot po-redok.169

Za onie storiteli koi storile pote{ki zlostorstva protiv javniot red so koi ednovremeno se naru{uva sigurnosta na gra|anite. Monteskie predlaga telesni merki. Stanuva zbor za telesni kazni koi spored nego se "nekoj vid odmazda so koja op{testvoto mu ja skratuva sigurnosta na gra|aninot koga ovoj }e go li{i ili sakal da li{i od sigunost drug gra|anin.170 Gra|aninot {to ja povredil sigurnosta na drug vo tolkava mera {to mu go odzel ìvotot, ili pomognal vo toa za-sluùva smrt. "Smrtnata kazna e ne{to kako lek za bolnoto op{tes-tvo" - veli Monteskie.171 A koga se povreduva bezbednosta vo pogled na imotot, moè da se ima pri~ina kaznata da bide smrtna, no moèbi bi

koe se ~uvstvuva slobodno samo koga raspar~uva ili `dere." Ibid, Tom II, str.

136. 163 Vidi: ibid, Tom II, str. 147. 164 Vidi: ibid, Tom II, str. 144-145. 165 Vidi: ibid, Tom II, str. 146. 166 Ibid, Tom II, str. 148-149. 167 Ibid, Tom I, str. 212. Pritoa Monteskie ne propu{ta da podvle~e:

"Ovde ne rekov deka eresot ne treba voop{to da se kaznuva tuku velam deka vo

toj pogled treba da se bide mo{ne pretpazliv." Ibid, Tom I, str. 213. 168 Ibid, Tom I, str. 211. 169 Ibid, Tom I, str. 211. 170 Ibid, Tom I, str. 211 171 Ibid, Tom I, str. 211.

76

bilo podobro i popravedno kaznata da bide naso~ena kon odzemawe na imotni dobra. Toa bi moralo da bide taka koga site bogatstva bi bile zaedni~ki i podednakvi, no bidej}i na tu|ata sopstvenost pobrzo se na-so~uvaat onie koi voop{to nemaat imot, pari~nata kazna treba da se zameni so telesna.172

Od ovie osnovni stavovi vedna{ se zabeleùva deka Monteskie ne e protiv nitu edna od kaznite predvideni vo toga{niot represiven sistem. Toa go pokaùva negoviot strav, ili pomoderno kaàno, nego-viot uset za op{testvenata realnost vo vreme koga be{e opasno da se baraat poradikalni promeni vo sistemot na kaznite. Voden od tie pri-~ini toj gi vloùva site svoi usilbi kon dokaùvawe deka so primena-ta na preventivnite merki, izreknuvawe poblagi kazni i so delumno humanizirawe na nivnoto izvr{uvawe moàt da se postignat pogolemi efekti vo suzbivaweto na zlostorstvata. Vo taa smisla e negovoto tvrdewe deka dobriot zakonodavec treba pove}e da nastojuva da gi spre~uva zlostorstvata so toa {to }e gi razviva dobrite obi~ai, odo-{to da izrekuva kazni.173 Vo odbrana na idejata za poblago kaznuvawe istaknuva argumenti deka lu|eto se naviknuvaat na te{ki kazni i deka slabee stravot od niv, za{to ~esto se primenuvaat i toa vrz site vido-vi zlostorstva.174 "Ako se razgleda pri~inata na taa iskol~enost," veli natamu Monteskie, "}e se sogleda deka toa po~iva vo nekaznetiot zlostor, a ne vo ublaùvaweto na kaznata."175

Vo zalagaweto na Monteskie za srazmernost me|u zlostorot i kaznata,176 lesno se prepoznatlivi ideite na Tomas Mor i pokraj nego-viot nekorekten odnos kon ovoj avtor kogo voop{to ne go citira.

Najposle po odnos na humaniziraweto na na~inot na izvr{uva-weto na kaznite, Monteskie ne e tolku radikalen kolku {to obi~no mu se pripi{uva. Me|utoa, mora da se priznae deka vo ovoj pogled zna~at premnogu177 i negovite skromni razmisluvawa, osobeno ako se znae deka se raboti za avtor koj, na primer, crncite ne gi smetal za lu|e.178

Francuskite enciklopedisti od XVIII vek isto taka se zani-mavaa so problemot na kriminalitetot. Kritikuvaj}i gi toga{nite lo{i op{testveni priliki i porastot na kriminalitetot vinata ja

172 Ibid, Tom I, str. 211-212. 173 Ibid, Tom I, str. 96. 174 Ibid, Tom I, str. 98-102. 175 Ibid, Tom I, str. 99. 176 Vidi: ibid, Tom I, str. 104-106. 177 Vidi, ibid, Tom I, str. 99, 220 i Tom II, str. 165, 172 i 245. 178 "Nevozmo`no e i da se pomisli deka spomenatite su{testva se lu|e,

za{to ako pretpostavime deka se lu|e, naskoro }e se poveruva deka nie samite

ne sme hristijani"..."Onie za koi stanuva zbor crni se od glava do petici, no-

sot im e tolku splesnat taka {to e nevozmo`no nekoj da gi àli." Ibid, Tom I,

str. 270.

77

prefrluvaat vrz zakonodavecot. Tie tvrdat deka zakonodavstvoto za edno op{testvo go ima istoto zna~ewe kako i vospituvaweto za poedi-necot. Raznite op{testveni procesi se vo o~ekuvana zavisnost od po-zitivnoto zakonodavstvo, odnosno se nao|aat sokrieni vo dnoto na se-koe zakonodavstvo. Reformata na zakonodavstvoto e edinstvena mo`na merka za otstranuvawe na ovie poroci. Revizijata na moralot vo edno op{testvo mora da zapo~ne so revizija na zakonodavstvoto

Vo taa smisla Didro veli, koga zakonite vo edno op{testvo se dobri i moralot e dobar, koga zakonite ne ~inat, lo{i se i op{test-venite obi~ai. Didro se izjasnuva i vo odnos na pra{aweto na slobo-dnata volja. Toj ne veruva vo zastra{uvaweto kako cel na kaznata, no i pokraj toa ne e protiv smrtnata kazna. Pritoa, smrtnata kazna ne ja sfa}a vo smisla na odmazda, tuku kako edinstveno sredstvo za oslobo-duvawe na op{testvoto od nepopravlivi zlostornici. Vo samata Enci-klopedija na edno mesto koe se odnesuva na problemot na kriminalite-tot, e navedeno i toa deka siroma{tijata e majka na site te{ki krivi-~ni dela, deka op{testvoto ja ovozmoùvaa taa siroma{tija koja so-zdava bednici, a ovie pak na toa odgovaraat so krivi~ni dela izvr{eni vo siroma{tija.

Za Pol Holbah (1723-1789) moè slobodno da se kaè deka pre-tstavuva eden od najgolemite protivnici na sakralizacijata na op{-testvenite pojavi, a me|u niv i kaznata i kaznuvaweto. Spored nego, pri~inite na kriminalitetot ne se nao|aat vo li~nosta na zlostorni-kot, a u{te pomalku vo negovata priroda. Toj go zastapuva gledi{teto na celosna ednakvost na lu|eto spored svoite vrodeni dispozicii. Na-dvore{nite okolnosti se tie {to kaj lu|eto sozdavaat razli~ni oso-bini, me|u koi takvi {to poedincite nu`no gi gonat kon vr{ewe na krivi~ni dela.

Holbah osobeno go ispituva vlijanieto na dràvnata uprava vrz op{testvenite odnosi pa i vrz kriminalitetot i doa|a do slednive za-klu~oci. Porastot na kriminalitetot sekoga{ e znak na tiranijata vo op{testvenata uprava i slabata, nebre`na administracija. Strogosta i preteranosta vo nametnuvaweto na dràvnite dava~ki, raznite ma-ltretirawa na gra|anite od strana na dràvnata uprava, ne~uvstvi-telnosta na imotnite lu|e - seto toa samo go zgolemuva brojot na lu|e-to koi siroma{tijata gi doveduva vo o~ajanie i koi se odavaat na kri-vi~ni dela. Se dodeka vlasta vo edna dràva e lo{a, dodeka dobrata ne se ednakvo podeleni taka {to na pove}eto od narodot im nedostasuvaat najnu`nite potrebi, se dotoga{ brojot na krivi~nite dela }e bide go-lem i kaznite na nikoj na~in nema da go namalat. Glavnoto sredstvo za suzbivawe na kriminalitetot e mudrata politika na dràvnata uprava vo smisla da se zadovolat site gra|ani, za{to ~ovekot koj nema ni{to od zadnicata, so ni{to ne e vrzan za taa zaednica. Zlostornicite se-kako ne se osameni vo vr{eweto na krivi~nite dela. Primerite za toa ~esto im gi pruàat lu|eto od taa visoka dràvna uprava ~ii podme-

78

tnuvawa nikako ne se iznesuvaat vo javnosta. Te{ko e da se naviknat gra|anite na pokornost na zakonite koga toa op{testvo jasno im veli deka zakonite se sozdadeni samo za niv i deka nikako ne se odnesuvaat na priviligiranite, deka se nemilosrdni samo koga se vo pra{awe onie koi ne spa|aat vo privilegiraniot stale`. Na toj na~in Hobah so prili~na ostroumnost go kritikuva op{testvoto od svoeto vreme i prilikite vo nego.

Iako trgnuva od apsolutno deterministi~ki pozicii na ~ove-kovata sloboda (fatalizam), toj sepak ne go negira pravoto na dràva-ta da gi kaznuva prestapnicite.179 Pritoa e osobeno protiv varva-rtstvoto so koe golem broj nacii gi kaznuvaat `rtvite na svojata lu-tina. Vo taa smisla Holbah veli: "Ako stvarno e vistina deka op{te-stvoto ima pravo da mu go odzeme ìvotot na svoite ~lenovi, ako stva-rno e vistina deka smrtta na zlostornikot e beskorisna za nego, a ko-risna za op{testvoto {to bi trebalo podlaboko da se razgleda, ~o-ve~nosta e taa {to bara ovaa smrt barem da ne bide prosledena so ne-potrebni tormozewa so koi preterano strogite zakoni sakaat samata smrt da ja napravat u{te pote{ka. So taa svirepost nepotrebno se ma~i `rtvata {to se prinesuva na javna odmazda, go razdraznuva gle-da~ot koj so~uvstvuva so nesre}nikot koj ofka od bolka i se stava na negova strana. Taa svirepost ne gi zastra{uva lo{ite koi gledaj}i gi surovostite stanuvaat u{te posurovi, u{te pogolemi yverovi, u{te po-golemi neprijateli na svoite sogra|ani. Koga kaznata so smrt bi bila poretka i bez bolka, bi imala pogolemo dejstvo.180

Celta na kaznata, Holbah ja gleda vo zasta{uva~kata mo} na predvidenata kazna sprema onie za koi se pretpostavuva deka moàt da

179 "Ako op{testvoto ima pravo da se odrùva, isto taka ima pravo da

sozdade sredstva za toa svoe samoodrùvawe. Tie negovi sredstva se zakonite

koi pred voljata na lu|eto postavuvaat motivi {to imaat svojstvo da gi odvta-

tat lu|eto od {tetni postapki... No od druga strana, zakonot nema pravo da gi

kaznuva onie na koi ne im pruìl nu`ni motivi {to moèle da vlijaat na ni-

vnata volja. Nema pravo da gi kaznuva onie koi op{testvoto gi li{ilo od sre-

dstvata za opstanok, mo`nostite da go ostvarat svoeto umeewe i svoite tale-

nti, da rabotat za op{testvoto. Zakonot e nepraveden koga gi kaznuva za gre-

{kite koi tie morale da gi storat poradi potrebite na svojata priroda ili

poradi samoto ustrojstvo na op{testvoto. Zakonot e nepraveden i nerazumen

koga gi kaznuva zatoa {to odele spored skolonostite koi samoto op{testvo,

primerot, javnoto mislewe i op{testvenite ustanovi vo niv gi odgleduvaat.

Najposle, zakonot ne e praveden koga ne opredeluva kazni {to se srazmerni na

vistinskoto zlo {to na op{testvoto mu e naneseno. Kraen stepen na nepravda

i na ludost e koga zakonot do taa mera e zaslepen i gi kaznuva onie koi na

op{testvoto mu sluàt korisno." Holbah, P, Sistem prirode, Prosveta, Be-

ograd, 1950, str. 152. 180 Ibid, str. 152-153.

79

bidat zapla{eni. Prestapnicite treba da se kaznuvaat spored store-noto zlo i zasekoga{ da se onemozvoàt da mu {tetat na op{testvoto, no, kako {to toa ubavo go zabeleùva Holbah, ako nema nade` deka mo-àt da se popravat.

Ona {to me|utoa, e posebno zna~ajno kaj Holbah e negoviot stav deka dviè~kite sili {to se dovolni da gi odvratat lu|eto od zlost-orstvata moàt da se najdat samo nadvor od religioznite predrasudi i toa vo prevencijata koja i se pretpostavuva na prisilbata na zakonot, na kaznata. Glavnite sredstva na prevencija Holbah gi bara vo prv red vo vospituvaweto. ôvekot e lo{ ne zatoa {to e takov roden, tuku zatoa {to takov e napraven.181 Srceto na ~ovekot e po~va koja spored svojata priroda moè da proizveduva trwe kako i najkorisni rastenija i prijatno ovo{je, a toa zavisi od semeto koe vo nego }e bide zasadeno i griàta {to na semeto }e mu bide prosvetena.182

Poznatiot francuski mislitel Volter (Francois Voltaire, 1694 - 1788) svoite idei za kriminalitetot gi izloìl vo pogolem broj ra-spravi.183 Volter vo svoeto vreme so najgolema èstokost vodel borba za reforma na krivi~noto zakonodavstvo. Pred sî, poznat e negoviot stav sprema verskata netolerancija koja vo krivi~noto zakonodavstvo na negovoto vreme sî u{te be{e zastapena. Negovoto delo "Raspravi za tolerancijata" po povod smrta na @an Kalas, stana poznata {irum sve-tot i napravi definitivno da prestanat onie àlosni krivi~ni ra-spravi vo vrska so delata na verska netolerancija, a isto taka da se namalat torturite vo krivi~nata postapka.184

Vo pogled na pri~inite na kriminalitetot istaknuva deka izv-r{itelite na imotnite krivi~ni dela obi~no se lu|e so slaba ekono-

181 Vidi: ibid, str. 152. 182 Ibid, str. 102 i 190. Vo ovaa smisla Holbah go veli i slednoto: "Si-

not na ~ovek na visoka polo`ba u{te od detstvoto nau~il da saka vlast, i ako

ima sre}a da se vovle~e pod pla{tot na protekcijata }e stane 'r|a i toa }e

bide nekazneto. Prirodata zna~i ne gi sozdava lo{i lu|eto tuku na{ite usta-

novi koi vrz niv dejstvuvaat da bidat takvi. Dete koe izrasnalo me|u razbo-

jnici moè da stane samo zlostornik, da bilo vospituvano me|u ~esni lu|e, }e

stanelo dobar ~ovek." Ibid, str. 234. 183 "Traite sur la tolerancÕ Á l'occasion de la mort de Jean Calas", 1763,

"Commentaire sur la livre de delits et des peines per avokat de la province", 1786, Prix

de la justices et de l'umanitÕ". 184 "Spored nego na sekogo mu pripa|a pravoto da veruva kako {to saka

dokolku negovite religiozni uveruvawa ne go navreduvaat op{testveniot red;

ne moè da se tolerira samo fanatizmot koj e {teten za op{testvoto. Od à-

losnite istoriski iskustva na religioznite progoni, avtorot naveduva, deka

istite nikoga{ ne doveduvale do sakanata cel. Spored su{tinata na rabotite

intolerancijata sekade pretstavuva apsurd i varvarstvo." ûbinski, M. op.

cit. str. 76.

80

mska sostojba i ja kritikuva dràvnata uprava {to namesto da po~ne so suzbivaweto na ekonomskata siroma{tija i na pita~eweto, edinstveno demne prilika ovie lu|e da gi stavi vo zatvor. Toj bara zakonodavecot da ispita koi krivi~ni dela se najpove}e povrzani so slabite strani na ~ovekovata priroda za da go svrti vnimanieto vrz tie pri~ini. Vo borbata so ubistvoto na dete pri pora|awe se zalaga za osnovawe na po-sebni ku}i za pora|awe koi }e go za{titaat ìvotot na plodot i ~esta na nemaènata majka, koi do toga{ moraat da ja sokrivaat svojata bre-menost i da se odavaat na kriminal.185

Vo pogled na kaznuvaweto na vinovnicite ja vovel idejata od "simbioza na krivi~noto delo" koja podocna e prifatena od mnogu kriminolozi. Toj imeno, zabeleàl deka mnogu zlostornici pri izvr-{uvaweto na krivi~noto delo pokaùvaat opredelena posebna sposo-bnost koja bi moèla da se iskoristi. Takvite zlostornici moèbi vo svojot porane{en ìvot ne uspeale da gi upotrebat svoite sposobno-sti, pa ottamu po izvr{uvaweto na krivi~noto delo toa treba da se iskoristi. Ottamu, moè slobodno da se kaè, deka idejata za prila-goduvawe na kaznata so ogled na razli~nite sposobnosti na osudeni-kot, koja podocna e dorazviena od pretstavnicite na kriminolo{kite {koli, poteknuva u{te od samiot Volter. Toj re{itelno stanuva pro-tiv odmazdata, no se zalaga za srazmernost vo kaznuvaweto poradi skrotuvawe na sudiskoto samovolie i poradi borba so svireposta na kaznite. "Vrhoven kriterium kaj kaznuvaweto mora da bide korista za op{testvoto. Sudijata koj ne vnimava na toa, ne e ve}e sudija, tuku "varvarin oble~en vo sudiska toga" ili duri i "ubiec vo toga," koj gi nareduva vistinskite interesi na pravosudstvoto."186

Site napredni idei na ovie misliteli nezadr`livo se razvivaa i probivaa vo zemjite na Evropa vo periodot od XVI do po~etokot na XIX vek, sozdavaj}i duhovna klima za pobeda na novite kapitalisti~ki op{testveni odnosi. Nivnata po~etna to~ka se nao|a vo kritikata na teorijata na besmrtnosta na du{ata i baraweto za osolboduvawe na na-ukata od stegite na Crkvata. Nivnata kritika pretstavuva vistinska revolucija za{to vnimanieto na ~ovekot kone~no se svrtuva kon visti-nskiot ìvot na zemjata, a toa zna~i i kon vistinskite sredstva za me-nuvawe na seto ona {to go popre~uva ostvaruvaweto na ~ovekot i op{testveniot razvoj. Ottuka }e proizleze i posebnoto mesto {to mu se dava na razumot vo opredeluvaweto na toj razvoj. Celokupnata isto-rija ne e ni{to drugo tuku istorija na borba na razumot protiv nezna-eweto i predrasudite. Zatoa vo site ovie razmisluvawa be{e nesom-neno prisuten stremeòt kon humanizacija na kaznata i unapreduvawe na krivi~noto pravosudstvo. Me|utoa, nivnite slobodoumni idei neo-stvarija skoro nikakov odraz vrz podobruvaweto na toga{nite sost-

185 Ibid, str. 78. 186 Ibid, str. 77

81

ojbi. Glavnata pri~ina za toa e {to sî u{te ne bea sozdadeni op{te-stvenoekonomski i politi~ki uslovi za koreniti promeni vo ova ~u-vstvitelno podra~je na ~ovekoviot ìvot. Ottamu i upornoto nastoju-vawe na Crkvata i kanonskoto krivi~no pravo kon zadrùvawe na naj-surovite oblici na represija vo ~ii sredstva vo prv red se gleda{e si-lata {to moè da gi zapre naprednite dvièwa. So ogled na toa name-sto do podobruvawe na sostojbite vo oblasta na kaznuvaweto obi~no doa|a{e do sprotivni efekti - do zasiluvawe na site vidovi na repre-sija.

IV. POJAVA I RAZVOJ NA KAZNATA LI[UVAWE OD

SLOBODA

1. OBLICI NA ZATVORAWE DO XVIII VEK I POJAVA NA PRVITE

ZATVORI

1. Ako se trgne od op{topoznatata vistina deka sekoja tvorba

na ~ovekoviot materijalen i duhoven ìvot nu`no se nadgraduva na ona {to vo dotoga{niot tek od ravojot na istorijata se oplemenilo kako humano, ispravno i vo praktikata provereno, toga{ e nesomneno za ona {to denes go imame vo oblasta na kaznite li{uvawe od sloboda vo mnogu im dolìme na usilbite na minatoto. Zaradi toa ne smeeme a da ne se osvrneme na pozitivnite i negativnite iskustva {to ja uslovile genezata na zatvorskiot sistem i sostojbite vo nego. Na toj na~in mo-àt pouspe{no da se sfatat, da se neguvaat i vo mnogu pogolem obem po~ituvaat istoriskite pridobivki i sovremenite dostreli vo peni-tencijarnata oblast i da se spre~at eventualnite nedoslednosti i abe-racii {to moàt da se javat kako gor~liv plod na nepromislenoto po-vtoruvawe na tu|ite gre{ki i lo{i iskustva. Ovde, vsu{nost, se ra-sprava za pojavata i razvojot na kaznata li{uvawe od sloboda, za eden mo{ne vaèn penolo{ki institut {to denes ne samo kaj nas tuku i vo svetot pretstavuva centralno podra~je vo sistemot na krivi~nite sa-nkcii. Nejzinata postepena i specifi~na evolucija vo krivi~noto pravo i penitercijarnata oblast e, vsu{nost, onoj proces {to moè da ni gi pokaè problemite so koi {to ovaa kazna postojano se sudira{e i so silata teoretskite i empiriskite argumenti ja dokaùva{e svo-jata opravdanost.

2. Zaradi polesno sogleduvawe na pojavata i razvojot na ovaa kazna nu`no e najprvin da se sogleda najziniot poim. Vodeweto smetka za elementite od koi {to toj e sostaven pretstavuva pojdovna osnova za razbiraweto na najzinite za~etoci i diferencijalniot pristap vo ne-jzinata primena. Toa se slednive elementi:

10 li{uvaweto od sloboda zna~i prisilba kon nekoe lice site svoi ìvotni aktivnosti da gi vr{i vo isklu~itelno ograni~en prostor.

82

20 toj prostor pretstavuva posebna zaokruèna celina {to se obezbeduva so zatvorawe i postojan nadzor.

30 izolacijata na poedincite od svetot {to e nadvor od toj prostor moàt da ja ostvarat samo ovlasteni dràvni organi spored to~no utvrdena postapka.

40 vremetraeweto na odzemenata sloboda na dvièwe i ostvaru-vawe na sakanite op{testveni interakcii naj~esto zavisi od teìnata na ona {to e storeno i vinata na storitelot i moè da bide ograni~e-no ili doìvotno.

50 li{uvaweto od sloboda se primenuva sprema to~no oprede-leno lice zaradi negovoto kriminalno odnesuvawe, o

60 li{uvaweto od sloboda pretstavuva op{testvena reakcija so to~no opredeleni celi.

Za da se ostvari nekoe li{uvawe od sloboda dovolno e postoe-weto samo na prvite dva elementi: da se raboti za lice {to e prisile-no da ìvee vo ograni~en prostor na opredelen na~in obezbeden i izd-voen od nadvore{niot svet. So ogled na toa {to niz istorijata bil naj-~est slu~ajot ovoj prostor da se zaokruì so prirodni ili ve{ta~ki pre~ki {to moàt da se zatvorat, za stavaweto na liceto vo nego bila naj~esta i upotrebata na terminot zatvorawe, zatvor i zatvorenici. Na toj na~in terminite zatvorawe i li{uvawe od sloboda stanuvaat sinonimi od koi so prviot se stava akcent na formalnata strana na ovoj proces, a so vtoriot vo pogolema mera se objasnuva negovata so-drìna. Seto ova me|utoa ne e dovolno da se zboruva za kaznata zatvor, odnosno kaznata li{uvawe od sloboda za{to na ~ovekot moè da mu bide odzemena slobodata pod dejstvo na razli~ni sili, a koga se raboti za takvo odzemawe od strana na drug ~ovek toa moè da bide storeno od poedinec ili grupa, dozvoleno ili protivpravno, od razli~ni pri~ini i motivi i zaradi postignuvawe razli~ni celi. Od tie pri~ini, samo toga{ koga e ispolneta sodrìnata od site {est predhodno navedeni elementi moè da stane zbor za kaznata li{uvawe od sloboda. Takvata forma se javuva so prvite burùaski kodifikacii kon krajot na XVIII i denes pretstavuva redovno sredstvo na krivi~nopravnata reakcija na op{testvoto. Seto ona {to se javuvalo porano, pa makar i vo kodifi-cirana forma, zaradi otsustvoto na poedini elementi moè da se nare-~e samo zatvorawe ili li{uvawe od sloboda bez predikatot kazna.

3. Istraèn ili sudski zatvor (procesno-pravno zatvorawe). I pokraj skromnite izvori od staroto robovladetelsko pravo opredeleni nau~ni soznanija ukaùvaat deka u{te vo toga{noto op{-testvo bile poznati zatvorot i zatvoraweto. Postojat i dovolni so-znanija deka zatvorot toga{ ne bil kazna, odnosno merka na redovnata krivi~nopravna represija. Taka vo staroto rimsko ravo zatvorot (pre-hesionem) ne zna~e{e ni{to drugo tuku merka za zadrùvawe na poedi-necot do negovoto stavawe na raspolagawe na pravosudnite organi za-radi izrekuvawe na opredelen vid kazna. Glavnata funkcija na ovie za-

83

tvori be{e vo toa da posluàt kako preventivno sredstvo za zadrùva-we na liceto do izrekuvaweto na edna od kaznite {to gi poznavalo toa op{testvo. Ottamu za niv se veli deka pretstavuvale "pretsobje za izvr{uvawe na telesnite i smrtnite kazni", ili pak poslikovito "deka dodeka dene{nite sudovi so svoite presudi gi polnat zatvorite, nekoga{nite sudovi pridonesuvale za nivno praznewe" (Hippel). Poi-naku re~eno, sevkupnoto zatvorawe od ovoj period bilo, pred sî, opre-deleno od procesno-pravni pri~ini. Toa ja imalo ulogata na eden vid istraèn ili sudski zatvor kade {to se ~uvale obvinetite lica do ko-ne~nata presuda.187 Vrz istiot princip bea zadrùvani i ve}e osude-nite lica do kone~noto izdrùvawe na kaznata. Vo taa smisla e poznat i ~esto citiran primerot na Sokrat koj bil zatvoren do momentot na povikuvaweto da ispie otrov. Se znae i imeto na eden konkreten zat-vor nare~en Tullianum vo koj {to privrzanicite na Kartegina bile dràni do nivnoto li{uvawe od ìvot.188

So sli~ni zatvori raspolagale i starite Egipjan, Vavilonci, Asirci, Indijci, Evrei, Grci i drugite narodi od toa vreme. Za istata namena kaj niv bile koristeni razni podrumi, napu{teni gradski kuli i tvrdini, pa duri i bunari.189

4. Zatvoraweto ili li{uvaweto od sloboda nemalo oblik na ka-zna nitu vo srednovekovniot period. Toa i ovde se primenuva kako pro-cesno-pravna merka za pritvorawe na obvinetite so osnovna cel da se spre~i begstvo na lice {to izvr{ilo nekoe krivi~no delo ili drug vid na prestpani~ko povedenie. Vakviot zatvor prakti~no sluèl samo za ograni~uvawe na slobodata na nekoe lice za vreme na tekot na krivi~nata postapka. Vo ovaa smisla se naveduva zakonot na Ivan Sme-liot od 1570 godina spored koja zatvorot pretstavuval merka za ~u-

187 Vo kazneniot sistem na Rimskoto pravo od periodot na Carstvoto

pokraj telesnite i smrtnite kazni postepeno se preo|alo i kon deportacija na

osudenite lica na opredeleni ostrovi ili kon nivna relegacija od edna vo

druga provnincija. Se spomenuva duri i tn. doìvotna robija so prisilna ra-

bota (opera publika). No kako dokaz deka ovie oblici na li{uvawe od sloboda

ne bile zatvorska kazna ~esto se citiraat zborovite na Ulpijan: "Cercer enim

ad continendos homines, non ad puniendos haberi debat" (Zatvorot treba da se ko-

risti za pritvarawe, a ne za kaznuvawe). Navedeno spored: Kup~evi}-Mla|eno-

vi}, R. Osnovi penologije, str. 78. 188 Kako primer na vakov zatvor se naveduva i onoj nare~en Mamertime,

zdanie {to i den denes postoi blizu ridot Kapitol. Toj se sostoi od gorna

pravoagolna prostorija osvetlena od edna dupka na pokrivot i podzemna svo-

dna prostoija {to se nao|ala vedna{ pod prvata. Zatvorenicite do osudata na

smrt bile smestuvani vo gornata, a potoa bile frlani vo dolnata prostorija

kade {to umirale od glad ili pak se zadu{uvale. Vidi: Hovard, D. L, op. cit,

str. 3. 189 Vidi: Milutinovi}, M, Penologija, str. 24.

84

vawe. Se raboti za za{titna merka {to ponekoga{ bila mnogu te{ka no, i so ìvopisnost vo nejzinoto izvr{uvawe. Upravata na zatvorot bila opredeluvana so licitacija spored na~eloto koj }e dade pove}e, a upravitelot se odnesuval kako hotelier kaj na svoite zatvorenici im prodaval hrana i pijaloci. Nemu me|utoa, mu be{e zabraneto da izdava pove}e od grne vino ili pivo po ~ovek. Vo ovie zatvori no}ta se minu-va{e vo kelii, a preku denot se ìvee{e zaedno vo odsustvo na posebna disciplina. Na zatvorenicite im be{e dozvoleno kuglawe i igrawe komar so ograni~en vlog, a im be{e zabraneto lizgawe i udirawe so sne`ni topki!190

Za ovoj period se me|utoa, karakteristi~ni u{te dva vida na za-tvorawe {to isto taka pretstavuvale kazna. Toa se zatvoraweto kako supsidierna meka za lica {to ne isplatile opredelen dolg ili pari-~na kazna (personalen zatvor) ili pak kako profilakti~ka policiska meka {to se primenuvala sprema skitnici, pita~i, du{evno bolni i drugi lica koi ne moèle da dokaàt od {to se izdrùvaat.

Personalen zatvor (dol`ni~ko zatorawe). Osnovnata cel na personalnoto zatvorawe odela kon toa opredeleno lice {to nemoèlo voop{to ili na vreme da isplati stasan dolg, izre~ena globa ili drug vid pari~na kazna da se zatvori do momentot koga toa }e go stori.So takvoto zadrùvawe se ovozmoùvalo da se spre~i ne~ie begstvo do na-domesuvaweto na dolgot. Zatvoraweto se sproveduvalo po barawe i na tro{ok na doveritelot na insolventniot dol`nik. Specifi~no e i toa {to sprema licata vo ovie zatvori ne se primenuval nikakov dis-ciplinski reìm nitu bilo kakvi drugi ograni~uvawa i oblici na pritisok. So ograni~uvaweto na slobodata i dvièwe zaradi prisi-luvawe da se isplati dolgot se iscrpuvala i celata sodrìna na ovoj oblik na zatvorawe. Personalniot zatvor se izreknuval so odluka na sudot i bil poznat vo skoro site pravni sistemi od ovoj period.

Policiski zatvor (profilakti~no zatvorawe). Ovoj vid zat-vorawe e profilakti~ka merka {to se primenuvala sprema lica za koi se pretpostavuvalo deka pretstavuvaat potencijalni delinkventi, ili naprosto, zatoa {to spored moralnite pogledi na vladea~kata klasa se smetalo deka povedenieto na nekoi lica e samo po sebe izrazite sra-mno, nedoli~no i prekorlivo. Se raboti za masa na bezrabotnici, pi-ta~i, skitnici, alkoholi~ari, komarxii, lica vo koi se somnevalo deka se oddavaat na prostitucija ili drug vid na nemoral, po~estite prekr{iteli na javniot red i mir i voop{to na site onie {to mani-festirale opredeleno asocijalno odnesuvawe i pretstavuvale nekakva opasnost za op{testveniot mir i poredok.

5. I za ovie oblici na zatvorawe vo po~etokot bile koristeni najrazli~ni objekti: tvrdini, napu{teni kasarni, manastiri, podrumi,

190 Vidi: Cornil, P. Kazna tamnice (La paine de prison), Izbor, Zagreb,

1951/1, str. 84-85.

85

a podocna i stari napu{teni brodovi {to bile usidreni pokraj bre-govite. Vo literaturata se tvrdi deka prviot zatvor od ovoj vid e osno-van vo 1553 godina. Se raboti za napu{teniot zamok Brajdvel (Bridwell) {to Edvard VI mu go podaril na gradot London. Vo nego bile zatvoreni golem broj lica {to pretstavuvale nekakva opasnost po javniot red i mir vo vremeto na prvobitnata akumulacija na kapitalot vo Anglija. Toa e vreme koga razvojot na tekstilnata industrija dovede do pozna-toto odzemawe na zemjata od selanite i nejzino pretvorawe vo pasi-{ta. Osiroma{enoto selanstvo vo golem obem se najde na ulicite na gradovite vo potraga po egzistencija. Li{eno od osnovnite uslovi za ìvot ova naselenie se pretvori vo golema masa na skitnici, pita~i i asocijalni lica za koi {to op{testvoto ne moè{e da vodi nikakva grià. Spasonosnoto re{enie se najde vo nivnoto nagnetuvawe vo adap-tiraniot zamok Brajdvel, a koga toa ve}e ne be{e fizi~ki mo`no i vo otvaraweto sli~ni ustanovi koi {to adekvatno na nivniot uzor go do-bija op{tiot naziv "bridwells".

Vo po~etokot vo ovie prvi zatvori bez nikakov red zaedno se drèle maì, èni i deca, du{evno bolni lica, komarxii i site drugi pomalku ili pove}e asocijalni ili samo somnitelni lica. Ne{to po-docna ovie ustanovi se koristat za zatvorawe i na storiteli na pole-sni krivi~ni dela. Pokraj odstustvoto na elementarna klasifikacija ne postoele nitu bilo kakvi oblici na zaedni~ka rabota. Toa e sosto-jba {to trae do sogleduvaweto deka takviot na~in na zatvorawe dove-duva do brojni bezredija i drugi nesakani posledici. Za da se nadminat nekoi od zabeleànite slabosti vo Anglija se zapo~na i so oddeluvawe na licata {to bile sposobni i sakale da rabotat od onie {to moèle no toa ne go sakale. Prvata grupa zatvorenici bile smesteni vo tn. ra-botni ku}i (work house), a vtorata, vo popravni domovi (house of co-rection). Naporedno so toa se voveduvaat i osnovni elementi na interna klasifikacija (se odvojuvaat zatvorenicite na policiski zatvor od kriminalcite, podobrite od polo{ite zatvorenici, storitelite na pote{ki od onie na polesni krivi~ni dela, maìte od ènite i decata i sl.) i im se ovozmoùva takva rabota {to bila glavno motivirana od potrebite i mo`nostite za nivna eksploatacija.

Pojava na Brajdvel be{e pottik i ostanatite evropski zemji da pristapat kon sli~ni re{enija vo pogled na formiraweto na posebni ustanovi za izolacija na opredeleni kategorii lica. Toa najprvin se slu~i vo Holandija. Imeno, vo mart 1589 godina vo Amsterdam treba{e da mu se sudi na eden {esnaestogodi{en kradec. Toga{ sudiite poba-rale razgovor so ~lenovite na gradskiot sovet zaradi iznao|awe re{e-nie spored koe decata so vakvo povedenie bi se upatile na nekoj vid kontrolirana rabota so koja }e se odviknat od lo{ite naviki. Ne-kolku meseci podocna sovetot izglasal rezolucija so koja se iznesu-vaat te{kotiite na sudot pri osuduvaweto na maloletnicite na smrt ili telesni kazni so predlog za izgradba na posebna zgrada vo koja }e

86

bidat upatuvani skitnici i kriminalci so zadolìtelna rabota. Taka nastana poznatiot zatvor za maloletnici Rasphuis, dovr{en vo 1595 godina.191 Na sli~en na~in vo Amsterdam e izgraden i prviot zatvor za èni Spinhuis vo 1596 godina. Osnovnata ideja na ovie ustanovi be{e obezbeduvawe na zednicata od opasnosta {to ja nosea nevrabotenite poedinci ili licata so lo{o povedenie, no, istovremeno, i popravawe na pritvorenicite so rabota.192 Vo zatvorot za maloletnici se upatu-vale onie {to ne sakale da rabotat i bea angaìrani na obrabotka na drvo, a vo zatvorot za èni licata {to se oddavale na prostitucija, pita~ewe i razvraten ìvot so rabota vo predilnica. Nitu vo ovie za-tvori vo po~etokot ne bile upatuvani kriminalci, no podocna kako i vo Anglija zapo~nala praktikata na me{awe na osudenite lica so ostantite zatvorenici.

Naskoro sleduva izgradba na sli~ni zatvori vo Sredna Evropa: Bremen 1609, Libek 1613, Hambrug 1622, Viena 1670 godina vo koi {to so streme` za zaobikoluvawe na surovite telesni i smrtni kazni, po-kraj skitnicite i pira~ite, sî po~esto bile upatuvani i sitni kra-dci.193

Praktikata na osnovawe na opredelen vid zatvori vo Italija e prifatena duri vo po~etokot na XVII vek. Vo 1703 godina papata Klement XI go osnoval vo Rim detskiot zatvor Sveti Mihail. Na vle-znata vrata na ovoj dom za maloletnici stoel natpisot: "Ne e do-zvoleno da se kaznuvaat lo{ite, ako so disciplina ne se napravat po-dobri" ("Parum est coercere improbos nisi maliores efficias disciplina") - ge-slo {to jasno pokaùva{e deka ovde ne se izvr{uvale kazni tuku eden vid vospitni merki {to po~ivale vrz rabotnata disciplina. I pokaj toa {to ustanovata ne be{e nameneta za delinkventi so devizata koja ja nose{e vo sebe vo golem obem pridonese za sovremeno sfa}awe na penitenciarniot tretman.

Iako postojat mislewa deka so izgradbata na ovoj vid zatvori se zapo~na vo 1656 godina194 se ~ini poispravno tvrdeweto na Ansel deka vo Francija tie zaìveale duri vo 1769 godina koga se doneseni pove}e upatstva za obrazuvawe prifatili{ta za skitnici, pita~i, èni so lo{o povedenie, umobolni i lica so neureden ìvot. Od pove-}eto vakvi prifatili{ta vo Francija osobeno se izdvojuva ona vo Ne-nsi od 1770 godina vo koe {to maìte tkaele platno, a ènite bile angaìrani na {iewe i predewe.195

Sli~en nastan na onoj vo Holandija pridonese i za formira-

191 Navedeno spored Cornil, P. op. cit, str. 85. 192 Ancel, M. op. cit, str. 14. 193 Vidi: Kup~evi}-Mla|enovi}, R. Osnovi penologije, str. 80. 194 Davidovi}, D. Kategorizacija kazneno-popravnih ustanova i klasifikacija

osudènih lica u Jugoslaviji, IKKI, Beograd, 1970, str. 19. 195 Vidi: Ancel, M. op. cit, str. 13.

87

weto na poznatiot zatvor vo Gent (Belgija). Flandriskiot kancelari Kunc (Kunitz) vo 1764 godina, ja naglasi potrebata za ukinuvawe na to-rturata i ìgosuvaweto i nivna zamena so "edna nova formula na pra-vosudstvoto" - izgradba na zgrada vo koja so korisna rabota }e se vr{i popravawe na zatvorenicite. Negoviot apel be{e prifaten od knezot Filip Vilejn (Philippe Vilain) ~ie {to natamo{no zalagawe vrodi i konkreten plod. Prvite bezrabotnici i izvr{iteli na krivi~ni dela bile smesteni vo Gent vo 1772 godina. Toa se lica {to ovde bile pre-mesteni od postoe~kite prilagodeni zandani i vrz niv pove}e ne bile primenuvani telesni kazni.196

6. Dosega{nite izloùvawa nedvosmisleno ukaùvaat deka po-javata na zatvorite ne se poklopuva so nastanuvaweto na kaznata li-{uvawe od sloboda. Kako {to moè{e da se zabeleì vo prvite zat-vori najmnogu bile upatuvani kriminalci, odnosno osudeni lica. U{te od samiot po~etok vo niv i toa masovno bea zadrùvani licata {to projavile devijantno odnesuvawe. Nivnoto zatvorawe bilo moti-virano od procesno-pravni, civilno-pravni i profilakti~ki pri~i-ni, a ne od potrebata samoto zatvorawe da se po~uvastvuva kako ka-zna.197 Bitno e da se istakne i toa deka za prvite oblici na zatvorawe moèle dobro da posluàt ve}e postoe~kite zdanija. So voveduvaweto na novite oblici na zatvorawe (dol`ni~koto i profilakti~koto) vo periodot od XV do XVIII vek zapo~nuva izgradbata i na prvite za-tvori. Pogolemiot smestuva~ki prostor {to se sozdade so nivnata na-menska izgradba, nekade pobrgu, nekade podocna, ja sozdade i idejata za negovo pocelosno iskoristuvawe. Ottamu sekade kade {to vo nemawe drug izlez treba{e da se najde kakvo-takvo punativno re{enie sprema opredeleni naj~esto positni kriminalci se ode{e kon iskoristuvawe na "vi{okot" na toj prostor. Na toj na~in edna nesvesna praktika zna-~e{e zapo~nuvawe na procesot na postepeno preminuvawe na zatvorite od tipot na zandani so preventivna funkcija vo zatvori za izvr{uvawe na kaznata sprema osudenite lica. Za celosen premin kon kaznata li-{uvawe od sloboda, me|utoa be{e potrebno da se ispolnat i oprede-leni op{testveni uslovi.

196 Vidi: Cornil, P. op. cit, str. 85 i Ancel, M. op. cit, str. 14. 197 Seto ova me|utoa ne zna~i deka do krajot na XVIII vek voop{to ne

be{e prisutno zatvoraweto so belezni na kazna. Taka na primer so zakonot na

Karlo V od 1532 godina poznat kako Constitutio Criminalis Carolina be{e pre-

dvidena kaznata doìvotna robija. Vo Anglija so Vestminsterskiot statut od

1275 godina be{e propi{ana kazna zatvor od dve godini za krivi~no delo si-

luvawe. Vo Danska od 1294 godina, postoe{e kazna zatvor vo doìvotno tra-

ewe za svirepo ubistvo. Vakvite kazni me|utoa bile mnogu retki i sporadi~ni

i daleku od toa da pretstavuvaat pravilo ili nekakov integrativen del od si-

stemot na kaznuvaweto. Vidi: Milutinovi}, M. op. cit, str. 25-26, Atanackovi}, D,

Penologija, str. 73, Davidovi}, D, op. cit, str. 18.

88

2. OSNOVNI FAKTORI ZA JAVUVAWETO I RAZVOJOT NA KAZNITE

LI[UVAWE OD SLOBODA

Vo penolo{kata teorija e dominantno misleweto deka vovedu-vaweto na kaznata li{uvawe od sloboda e vrzano za osumdesetite godini na XVIII vek. Ottuka, so pravo se postavuvaat i dve me|usebno tesno povrzani pra{awa: prvo, koi se op{testvenite pri~ini i uslovi {to dovele do ova novo sredstvo na krivi~no pravnata represija, i vtoro, koi se okolnostite {to pridonesoa tokmu ovoj oblik na kaznu-vawe mnogu brzo da se zacvrsti vo pravniot sistem i da se stekne so {iroka primena vo borbata protiv kriminalitetot.

Za odgovor na ovie pra{awa se osobeno bitni slednive eleme-nti.

1. Kaznata li{uvawe od sloboda se javuva po francuskata bu-ròska revolucija od 1789 godina. Toa e period {to dovede do burni i dlaboki promeni vo op{testvenoekonomskite odnosi i drugite sferi od op{testveniot ìvot vklu~uvaj}i ja i oblasta na pravnopoliti-~kata i idejnata nadgradba. Vnatre{nite sprotivnosti {to dovedoa do revolucionizirawe na op{testvenite odnosi i ru{ewe na staroto fe-udalno op{testvo dovedoa do nu`ni promeni i na seto ona {to ne mu odgovara{e na novite proizvodni sili i nivniot razvoj preku vo-spostavuvawe na eden nov sistem na vrednosti vo koi {to li~nosta na ~ovekot dobi posebno mesto. Kapitalisti~kiot na~in na prozivodstvo zasnovan na privatnata sopstvenost vode{e kon baraweto makar i na formalno doveduvawe na rabotnikot vo ramnopravna polo`ba so so-pstvenikot na sredstvata za proizvodstvo. Vo novite uslovi na stopa-nisuvawe be{e potrebno rabotnata sila da stane stoka {to slobodno }e se prodava na pazatot, a nejziniot sopstvenik ~ovek koj slobodno }e raspolaga so nea. Na toj na~in slobodata na li~nosta stana posebna vrednost {to ne be{e poznata vo dotoga{nite op{testveno - ekono-mski formacii. A toku vo takviot karakter na slobodata kako najvi-sok atribut na gra|aninot, kako najgolema ~ovekova vrednost moè{e da se sogledaat posledicite od nejzinoto odzemawe i zna~eweto na toa odzeamawe vo oblik na kazna. Ili nakratko, naglasenoto uvaùvawe na slobodata na ~ovekot vo buròaskiot poredok dovede do promeni vo sistemot na vrednostite i ovozmoì nov vid kaznuvawe so koe na izvr-{itelite na krivi~nite dela im se odzema ona kon {to vo novite uslo-vi posebno se te`nee, kako od onie {to go nudat svojot, taka i od onie {to go koristat tu|iot trud.

2. Eden od su{tinskite faktori so zna~ewe za javuvaweto a osobeno za zacvrstuvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda treba da se bara i vo dlabokata povrzanost me|u na~inot na proizvodstvoto i op{-testvenite odnosi od edna, i sistemot na kazni od druga strana. Va-kvata povrzanost na kapitalisti~kite uslovi na proizvodstvo so osta-

89

natite oblasti na op{testveniot ìvot visoko go istakna zna~eweto na potrebata za ekvivalenten nadomest duri i vo oblasta na kaznite. Od tie pri~ini i vo kaznite li{uvawe od sloboda se pobara, a vo ne-jzinata vremenska opredelenost (delivost) se najde i potoa dolgo se odrà edna od formite na ekvivalenten nadomest: za pote{ko krivi-~no delo pote{ka (podolgotrajna) kazna. Na toj na~in jasno izrazenite kapitalisti~ki tendencii kon eksploatacija i profit i kaj kaznite li{uvawe od sloboda moèa da stanat edno od sredstvata {to }e obe-zbedi iskoristuvawe na tu|iot, vo ovoj slu~aj osudeni~ki trud. Merli-vosta na stokite na pazarot dobi svoj odraz i vo merlivosta na repre-sijata, a vo tie ramki ne moè{e da se bide kusogled i da ne se isko-risti sî pogolemata potreba za rabotna sila. Novoto sredstvo na re-presija dava{e dobri mo`nosti da se (zlo)upotrebi ona {to so smrt-nite i telesnite kazni dotoga{ samo besmisleno se uni{tuva{e i sa-kate{e.

3. Zna~aen element za pojavata na kaznite li{uvawe od sloboda pretstavuvaat i se poprisutnite orientacii vo oblasta na krivi~noto pravo. Se raboti za onie humanisti~ki idei i stremeì {to bea na-vesteni od poznatite filozofi i pravnici u{te mnogu porano, no koi {to duri vo novite op{testveni uslovi najdoa mo`nosti za realiza-cija. Toa se site onie barawa na naprednite misliteli koi {to iako ne bea zasnovani vrz sistematska razrabotka na krivi~noto pravo, niz uspe{no postavenite su{tinski problemi za odnosot na poedinecot i dràvata ponudija niza solucii za razre{uvawe na razli~nite op{te-stveni odnosi, a me|u niv i na brojni krivi~nopravni problemi. Me|u niv posebno mesto zasluùva baraweto za zakonitost, srazemrnost na teìnata na deloto i merkata na kaznata, baraweto dràvata da nosi takvi zakoni ~ija {to cel e obezbeduvawe najgolema mo`na sre}a za najgolem moèn broj gra|ani, poveduvaweto principielna borba pro-tiv smrtnata kazna i zalagaweto za obezbeduvawe na op{testvena ko-risnost na kaznata. Zna~aen pridones za razvojot na krivi~nopravnite razmisluvawa se sre}ava i vo trudovite na francuskite filozofi od XVIII vek. Tie bea protiv sudskoto samovolie i arbitrernosta na fe-udalnata apsolutisti~ka vlast, brutalnosta, svireposta i ne~ove~no-sta vo kaznuvaweto i izvr{uvaweto na kaznite, a nekoi od niv i za po-inakvo sfa}awe na celite na kaznata koi vo toa vreme bile odmazda i zastra{uvawe, kaewe i stradawe za storenite dela.

Nesporen e faktot deka duri so novite proizvodni odnosi be{e mo`no ostvaruvaweto na pogolemiot del od ovie barawa. Vo taa na-soka se dvièa i tendenciite na samata gra|anska klasa vo borbata za vlast. Taa vlast vsu{nost i be{e osvoena so prifa}aweto na del od ovie idei, a osobeno so sproveduvaweto na na~elata na zakonitost, ednakvost i sloboda. Seto toa u{te na samiot po~etok pridonese za hu-manizacija na brojni krivi~nopravni i penolo{ki instituti {to do-bile i zakonodavno praven izraz. Toa {to vo tie ramki i kaznata li-

90

{uvawe od sloboda dobi vedna{ mesto (Code penal od 1791) pretsta-vuva{e golem napredok vo odnos na dotoga{niot surov kaznen sistem no i zna~aen preduslov za natamo{en probiv na humanizacijata na izrekuvaweto i izvr{uvaweto na site vidovi kazni.

4. Voveduvaweto na kaznite li{uvawe od sloboda be{e najbrzo ostvareno i vo ostanatite krivi~noprani kodifikacii vo Evropa od po~etokot na XIX vek. Za brziot podem na najzinata afirmacija sekako e zaslu`no i jakneweto na dràvata postavena vrz nacionalni osnovi. So toa se sozdadoa uslovi za izgradba na sistem od novi ustanovi za izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda {to ne be{e taka lesno ostvarlivo vo partikularisti~koto i ekonomski nedovolno silno fe-udalno op{testvo.

3. RAZVOJ NA KAZNITE LI[UVAWE OD SLOBODA VO

KRIVI^NOTO ZAKONODAVSTVO

Voveduvawe na kaznata li{uvawe od sloboda vo krivi~noto za-konodavstvo e voobi~aeno da se sledi niz dva razvojni periodi: 1. kaz-nata li{uvawe od sloboda vo zakonodavstvoto od XIX vek i 2. kaznata li{uvawe od sloboda vo zakonodavstvoto od XX vek.

1. Ona {to posebno go odbeleùva prviot period e golemiot broj najrazli~ni oblici na kaznata li{uvawe od sloboda. Pretposta-vkata deka nivniot pluralitet se dolì na razli~nite stavovi na kri-vi~nopravnata nauka sprema celite na kaznata (odmazda i zastra{uva-we, le~ewe i popravawe)198 ima svoja realna osnova. Mno{tvoto na ka-zni li{uvawe od sloboda me|utoa, mnogu pove}e se dolì na izra-zenata tendencija kon sozdavawe mo`nosti za stepenuvawe na intenzi-tetot na op{testvenata reakcija sprema teìnata na izvr{enoto delo. Vo krivi~nite zakonici od toa vreme toa se ostvaruva so podelba na kaznivite dela na zlostorstva, prestapi i istapi. Taka na primer vo francuskiot Code penal od 1791 i Code Napeoleon od 1810 godina bea vovedeni robija, zato~uvawe, deportacija, relegacija, prisilna rabota, popraven i policiski zatvor. Avstriskiot krivi~en zakon od 1803 godina gi poznava kaznite strog zatvor i obi~ni, te{ki i najte{ki zandani. Bavarskiot zakonik od 1813 godina gi poznava{e doìvotnoto li{uvawe od sloboda, zatvor, ispra}awe na prisilna rabota i ispra}awe vo tvrdina. Vo krivi~niot zakonik na Belgija od 1865 bea vovedeni prisilna rabota, zato~uvawe, robija, zatvor i policiski zat-vor. Vo germanskiot krivi~en zakonik od 1871 godina, se javuvaat pri-silna robija, zato~uvaweto, strogiot i obi~niot zatvor. Duri i vo Anglija koja nema kodificirano krivi~no zakonodavstvo bile pozna-

198 Vidi: Kup~evi}-Mla|enovi}, R, op. cit, str. 85.

91

ti robijata, strogiot, obi~niot zatvor i prisilnata rabota.199 Vakviot pluralitet na kaznite li{uvawe od sloboda treba da

se sfati i kako mo`nost za stesnuvawe na prostorot za primena na smrtnata kazna osobeno so izvr{uvawe na dolgite kazni za pote{kite zlostorstva.

Celokupniot spektar na kaznite li{uvawe od sloboda od ovoj period moè da se svede na slednive oblici.

a) Robija. Robijata bila najteòk oblik na kaznata li{uvawe od sloboda. Moèla da se izre~e vo doìvotno traewe, a mnogu pore-tko i na opredeleno vreme. Vo doìvotno traewe taa za prv pat e vo-vedena vo Napoleonoviot kodeks, a podocna e kopirana od drugite za-konodavstva na XIX vek. Taa e me|utoa, poznata i vo nekoi krivi~ni kodeksi doneseni me|u dvete svetski vojni.200 Robijata so sebe povle-kuvala gubitok na opredeleni gra|anski prava i javni zvawa kako i nekoi politi~ki i drugi prava. So nea isto taka bilo povrzano i obli-gatornoto vr{ewe na prisilna rabota. Karakteristi~no e i toa deka zaradi spre~uvawe na mo`nite begstva no, i zaradi zgolemuvawe na retributivizmot i poniùva~kiot efekt od samata kazna, osudenite lica bile okovuvani vo te{ki prangii {to gi nosele za vreme na ce-liot tek na izvr{uvaweto na kaznata. Za vreme na spieweto se prime-nuvalo i edno dopolnitelno obezbeduvawe na na~in {to niz samite prangii na osudenite lica, koi obi~no spiele eden do drug na podot, se provlekuvala ~eli~na ìca ili sinxir ~ii {to eden kraj bil zayidan, a drugiot se vrzuval ili zaklu~uval. Takvite ìci i sinxiri poneko-ga{ se provlekuvale niz ~eli~en obra~ {to se staval na sredinata na teloto na sekoj osudenik. Ne{to podocna noseweto prangii i raznite vrzuvawa vo golem broj zemji bile napu{teni. Onamu pak kade {to ro-bijata delumno e i denes prisutna ([panija, Argentina) ote`nuva~ki-te elementi i stigmatizira~kite simboli na nejzinoto izvr{uvawe se glavno napu{teni.

b) Zato~uvawe. Za da se sfati ovoj oblik na li{uvawe od slo-boda bitni se onie karakteristiki spored koi zato~uvaweto se razli-kuva od robijata. Kaj zato~uvaweto najprvin gi nema pravnite posledi-ci od osudata so koi se gubat izvesni gra|anski i drugi prava, a so nego po pravilo, ne e povrzana ni prisilnata rabota. Zato~enicite isto taka ne bile okovuvani vo prangii. Kaznata se izvr{uvala vo posebni zatvori vo koi {to ponekade postoela mo`nost da se dobie i posebna kelija vo vid na privilegija.

199 Pove}e za toa: Umi~evi}, Sistemi izvr{enja kazni li{enja slobode, Vlastita

naklada, Sarajevo, 1938, str. 87. 200 Taka na primer vo krivi~niot zakon na Kralstvoto Jugoslavija od

1929 godina, vo Italija od 1930 godina, ili pak [panija od 1944 godina vo ~ii

{to zakon postoi obi~na i stroga robija pokraj strogiot zatvor, deporta-

cijata, relegacijata i zato~uvaweto.

92

v) Zatvor. Zatvorot e kazna li{uvawe od sloboda so opredeleno i doìvotno traewe {to i denes ima primena vo oblik na obi~en i strog zatvor. Osnovnata razlika me|u negovite dva oblici se sostoi vo pomalata ili pogolemata strogost na zatvorskiot reìm, dolìnata na izre~enata kazna ili vidot na kaznenata ustanova. Me|u kriteri-umite za nivnoto razlikuvawe ponekoga{ se sre}ava i nivnata povrza-nost so opredeleni pravni posledici na osudata.

g) Deportacija. Iako pretstavuva eden vid eliminatorna kazna pod opredeleni okolnosti deportacijata se javuva i kako specifi~en oblik na kaznata li{uvawe od sloboda. Toa e slu~aj koga taa se izre-kuva kako zamena (supstitut) na smrtnata kazna. Toga{ elementot na zatvoraweto e onoj fakt {to dominira vo nejzinoto izvr{uvawe za-{to takvoto zatvorawe e naj~esto vo doìvotno ili osobeno dolgo traewe. Vo ovie slu~ai ne doa|aat vo preden plan kolonizatorskite nameri na zemjata {to ja vr{i deportacijata, tuku pred sÒ, celta - otstranuvawe na zlostornikot od svojata sredina, odnosno obezbeduva-we na zemjata od osobeno opasni zlostornici. Ne osporuvaj}i ja uloga-ta i na opredeleni humanisti~ki primesi (po~ituvawe na tu|iot ì-vot), ne e te{ko da se pronikne deka vo ovie kazni se krie polivalent-na pragmati~nost: iskoristuvawe na ve}e postoe~kite kapaciteti na-mesto prepolnetite doma{ni zatvori, ostvaruvaweto na dvokratno obezbeduvawe (dokolku osudenikot nekako i uspee da izbega od zatvo-rskata kolonija te{ko deka toa }e moè da go stori i od dale~nata, obi~no prekuokeanska zemja), onevozmoùvaweto kontakti so osudeni-kot {to bi moèle da go razbranat javnoto mislewe so ogled na toa deka vo pogolem broj slu~ai se rabotelo za politi~ki delinkventi, obezbeduvaweto na potrebnata odmazda i sl.

d) Relegacija. Na napolno identi~en na~in kako deportacijata specifi~en oblik na kazna li{uvawe od sloboda dobiva i relegaci-jata toga{ koga e izre~ena vo doìvotno ili podolgo traewe. Ovaa ka-zna e karakteristi~na za francuskoto pravosudstvo vo periodot od 1885 do 1942 godina.

Ona za {to postoi op{ta soglasnost e deka kaznata li{uvawe od sloboda vo site svoi oblici pretstavuva bitna presvrtnica kon na-pu{taweto na krajno nehumanite sredstva na krivi~no-pravnata rep-resija {to se sostoela vo skoro isklu~itelna primena na smrtnite ka-zni i brojnite oblici na telesno kaznuvawe. Nesporen e me|utoa, i nabrzo pokaàniot fakt deka nema mesto za golemiot optimizam so koj be{e do~ekano nejzinoto voveduvawe. Toa proizleguva ottamu {to u{te od po~etokot na nejzinata primena se javija brojni problemi i kontroverzi od koi duri i takvi {to ni denes ne se nadminati.

Eden od najte{kite problemi so koi se soo~i ovaa kazna vo XIX vek bea prostornite, higienskite i drugite uslovi na nejzinoto izvr-{uvawe. Vo po~etnata faza od nejzinata primena mora{e da se ko-ristat istite onie kapaciteti {to bea podloèni na ostri kritiki od

93

reformatorite na zatvorskiot sistem. Od druga strana nedostigot na potrebnite materijalni sredstva i koncepciskite lutawa vo pogled na izgledot i ulogata na novoizgradenite zatvori ne vodea kon bitno po-dobruvawe na mizernite sostojbi. Kon seto ova treba da se dodade deka vo vremeto na pojavata i afirmacijata na ovaa kazna dominira retri-butivnata teorija za celite na kaznuvaweto. Od po~etniot koncept: ~ovekovata sloboda - najvisoka vrednost, kaznata li{uvawe od sloboda - najvisoka odmazda, ne moè{e da se o~ekuva ni{to drugo osven toa spored svojata teìna {to pove}e da se dobliì do ve}e postoe~kite vladea~ki kazni. Ottamu e i nezinoto prifa}awe so site dopolnite-lni poostruvawa {to ja ~inea edvaj ne{to poblaga od smrtnata ka-zna.201

2. Kaznata li{uvawe od sloboda vo krivi~nite zakonodavstva na XX vek. Za ovoj vtor period od razvojot na kaznata se osobeno zna-~ajni dvièwata i promenite {to vo krivi~nopravnata nauka gi vnese pozitivisti~kata {kola u{te kon krajot na XIX vek. So nivnite idei, {to vo golem obem bea podràni i razvivani od drugite - krivi~no-pravni {koli, zapo~na procesot na transformacija na kaznata li{u-vawe od sloboda preku sfa}aweto na najzinata su{tina i razvivawe na najzinite celi. Insistiraweto kon sistem na merki za op{testvena odbrana od kriminaliteot zna~e{e potisnuvawe na prisilbata i ret-ribucijata i postepeno otstapuvawe na prostorot za op{testveno po-pravawe na osudenite lica.

Ovoj koncept stana vistinska osnova za transformacijata na kaznata li{uvawe od sloboda od sredstvo na odmazda vo korisna insti-tucija kade {to od den na den }e jakne nejzinata reedukativna, re-socijalizaciska i preventivna funkcija. Vo duhot na ovie tendencii i nivnata prakti~na realizacija bea naso~eni i novite zakonski pro-meni. Normativnoto deluvawe vo dvata smera: humanizacija na kazne-niot sistem i permanentnoto voveduvawe merki na prevospiten tret-man zaradi pogolema efikasnost vo izvr{uvaweto na kaznata se ottuka i osnovnite karakteristiki na ovoj period.

Fakt e me|utoa, deka prodiraweto na ovie idei ne te~e{e ni na-jmalku lesno i ednostavno. Zateknatite sostojbi, silata na tradicija-ta, vle~eweto kon staroto i neizvesnosta i nedoverbata vo novoto so-

201 "Vrz takov stav se potpiraa: i po~etniot pensilvaniski, keliski

sistem, i poostruvaweto so dopolnitelni telesni kazni (kombinacija so ka-

znata tepawe, kaznata vo okovi), i doìvotnata robija, i zatvoraweto vo da-

le~nite prekuokeanski kolonii - oblici od koi pove}eto ne }e zna~at ni{to

pove}e, odo{to formalno odbegnuvawe na primenata na smrtnata kazna, odno-

sno nejzino supstituirawe so "zatvorski rulet" vo koi dobivkata na pravoto

na ìvot, }e bide mo{ne retka!" Kambovski, V. Alternativi na kaznata za-

tvor, Godi{nik na Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra-

ùvawa, Skopje, 1984, str. 292.

94

zdadoa niza otpori, pre~ki i problemi. Postoe~kiot pluralizam na kaznata li{uvawe od sloboda e sekako eden od onie problemi {to ima-{e golema teìna. No tokmu od negovoto sogleduvawe vo forma na re-fleks na kaznata kako retributivna merka }e proizleze i potrebata za nadminuvawe na toj pluralizam. So obratniot proces - unifikacija na kaznata li{uvawe od sloboda od razlikuvaweto spored reìmot na nivnoto izvr{uvawe se prejde kon razlikuvawe na tretmanot sprema osudenite lica ili vo nov kvalitet {to ja ovozmoùva resocijalizaci-jata. No i pokraj voo~enata opravdanost na toa svrtuvawe vo zakono-davstvoto na oddelni zemji unifikacijata na kaznata li{uvawe od slo-boda se ostvaruva{e neramnomerno. Poa|aj}i od kriteriumot stepen na ostvarenata unifikacija moè da se razlikuvaat: a) zakonodavstva vo koi porane{noto mno{tvo se sveduva na nekolku oblici na kaznata li{uvawe od sloboda obi~no robija, zato~uvawe, strog i obi~en zat-vor (na primer, krivi~nite zakoni na Brazil u{te od 1890, na Kra-lstvoto Jugoslavija od 1929, na [panija od 1944 god.), b) zakonodavstva so nivno sveduvawe na dva oblici - obi~en i strog zatvor (Krivi~nite zakoni na Argentina 1921, Danska 1930, FNRJ 1959) i v) zakonodavstva so unifikacija vo edinstven oblik na zatvor (Krivi~nite zakoni na Polska 1944, êhoslova~ka 1950, Bugarija 1951, SFRJ 1976 god.). Ovaa podelba dovolno jasno zboruva za nasokata i dinamikata na ovoj pro-ces.

Na prv pogled moèbi zvu~i paradoksalno deka nasproti op{t-ite tendencii kon unifikacija na kaznite li{uvawe od sloboda za ka-zneniot sistem od XX vek e karakteristi~en i eden drug proces - pro-cesot na {ireweto na krugot na krivi~nite sankcii. Negovata nu`-nost me|utoa, lesno }e se sfati ako se dovede vo vrska so projavenata potreba za individuvalizacija na kaznata sprema li~nosta, a ne sprema storenoto delo. Po~etocite na ovie barawa datiraat u{te od krajot na XIX vek so voveduvaweto na merkite na bezbednost i podocne`niot poseben sistem na merki od vospiten karakter sprema maloletnite de-linkventi.

Vo mnogu sli~en na predhodniot e i procesot na afirmacija na supstitutite ili na tn. alternativi na kaznata zatvor. Stanuva zbor za u{te edna specifi~nost na zakonodavstvoto od XX vek so koja {to pod udar na opravdanite, ponekoga{ i bespo{tedni kritiki se trgna kon toa na li{uvaweto od sloboda da i se odzeme mestoto na dominantna kazna. Vo ovaa smisla se nudat golem broj na tn. predsudski, sudski i penitencijarni alternativi,202 na koi {to podocna, vrz osnova na kri-

202 Predsudskite alternativi se sostojat vo razli~ni oblici na svrtu-

vawe na krivi~nata postapka kon vonkrivi~en, nepunativen na~in na postapu-

vawe (pr. tn. diversion programes, uslovno zapirawe na krivi~nata postapka i

sl.). So sudskite alternativi nekoi klasi~ni sankcii ja napu{taat svojata

marginalna pozicija vo odnos na zatvorot ili pak sistemot se pro{iruva so

95

teriumi {to nudat sli~na podelba, }e im otstapime po{irok prostor. Pritoa e osobeno zna~ajno {to vo site niv e involvirana osnovnata ideja deka e najdobra onaa reforma na izvr{uvawe na kaznite li{uva-we od sloboda {to osudenite lica gi drì nadvor od zatvorot. Nejzi-nata smila e naso~ena kon toa vo celost da se izbegne li{uvaweto od sloboda, a dokolku toa ne e mo`no, da se ostvari ograni~uvawe na slo-bodata, odnosno "normalizacija" na ìvotot na osudenite.203 So ovaa ideja se napu{ta stariot sistem na segregacija (odvojuvawe, op{test-veno otfrlawe na osudenite) i se voveduva nov sistem na simbioza (tendencija kon zaedni~ki ìvot na delinkventnata i nedelinkventna-ta populacija).204 Ili, kako {to toa go veli Milutinovi}, denes se ra-zviva eden sistem vrz osnova na pogolema eliminacija na pregradite pome|u zatvorenicite i nadvore{niot svet.205

Na krajot na ovie izlagawa se ~ini va`no da se istakne i sled-novo. Li{uvaweto od sloboda ne bilo sekoga{ kazna. Vo novite idei za celite na kaznata voop{to i projavenite slabosti vo prakti~noto ostvaruvawe na kaznata li{uvawe od sloboda nabrzo se javi i so silen intenzitet se razvi pra{aweto za nejzinata opravdanost pa duri i za najzinata natamo{na sudbina. No faktot {to taa i denes ja ima domi-nantnata polo`ba zboruva za toa deka se malku prebrzani razmislu-vawata za nejzino ukinuvawe. Moèbi vo onoj moment koga op{test-venite stegi }e stanat posilni od individualnite slobodi do stepen {to }e gi zagu{at, }e moè da se razmisluva za ukinuvawe na odzema-weto ili ograni~uvaweto na slobodata. Razvojot na interakciite me|u op{testvoto i poedinecot ne vodat me|utoa, vo toj pravec. Zasega ne e na povidok ni razvojot na takva vrednost {to spored svoeto zna~ewe bi ja preteknala univerzalnosta na ~ovekovite slobodi. No duri i to-ga{ koga bi se pojavila takva vrednost ostanuva sepak golema te{ko-tija okolu nejzinoto povrzuvawe so takva kazna vo koja }e bidat vklo-peni karakteristikite na kaznata li{uvawe od sloboda, kade zasega

novi so pomalku izrazen punativen karakter (pari~na kazna, uslovna osuda,

vr{ewe opredelena rabota vo korist na zaednicata i sl.). Penitencijarnite

alternativi pretstavuvaat vnatre{na transformacija na kaznite li{uvawe

od sloboda ili poinaku re~eno toa se merki so koi samo se modificira izv-

r{uvaweto na zatvorskite kazni (otvoreni ustanovi, reìm na polusloboda,

vikend kazni i sl.). Vidi: Kambovski, V. op. cit, str. 298 i natamu. 203 "Ako sakame da go prevospitame delinkventot i od nego povtorno

da sozdademe sloboden ~len na op{testvoto, toga{ treba da se organizira ta-

kvo kazneno-popravno vospituvawe koe {to }e go podgotvi za vakov ìvot i

{to e mo`no pove}e }e mu se pribliì." Cornil, P, op. cit, str. 94. 204 Vidi: Pinatel, J, Nauka o izvr{enju kazni i kriminalna sociologija, Izbor,

Zagreb, 1963/3, str. 303. 205 Milutinovi}, M, Savremene tendencije u oblasti penolo{ke misli i prakse,

Penologija, Beograd, 1973/1, str. 12.

96

edinstveno e prisutna mo`nosta za sproveduvawe na resocijalizacija-ta. Nejzinata trajnost (vremenska dimenzija) koja {to go obezbeduva prostorot na deluvawe vrz subjektot {to treba da se menuva so isto-vremeno za~uvuvawe na su{tinata na kaznata (retribucijata) e sigurno eklatantna protivre~nost, no i neophodna dihotomnost. Sovremeniot eklekticizam vo oblasta na celite na kaznata ne moè da ja nadmine taa protivre~nosta bez da zapadne vo druga mnogu poopasna kontrove-rznost. Premnogu smeloto nudewe takvi sredstva {to pokraj resocija-lizacijata nema da ja sodràt i potrebnata retribucija, ve}e se razmi-sluvawa od sferata na utopijata. Za{to bilo koe sredstvo {to nema da go obezbeduva minimumot na prisilen prekor ve}e ne e kazna tuku na-grada.

V. PENITENCIJARNI SISTEMI

Istoriskiot razvoj na li{uvaweto od sloboda (zatvoraweto)

dovede do pojavata na pove}e penitencijarni sistemi, a so razvojot na penologijata se naloì i potrebata za utvrduvawe na nivnite su{ti-nski karakteristiki i nivnoto mesto i zna~ewe za razvojot na so-vremeniot na~in na izvr{uvaweto na kaznata zatvor. Me|utoa, kaj te-oreti~arite {to se zafatija so ovie problemi vedna{ se pojavia opre-deleni nesoglasuvawa i toa, pred sÒ, pri opredeluvawe na brojot na tie sistemi. Toa se dolì na faktot deka poedine~nite penitencijarni sistemi ne se pojavile vo site zemji nitu pak vo isto vreme. Od tie pri~ini najgolemiot broj avtori so pravo ja obrabotuvaat kako sistem samo onaa praktika so koja be{e opfaten po{irok krug na dràvi i koja {to ima{e pozabeleìtelen pridones za razvojot na nau~nata misla vo izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda, a so toa i za razvojot na penologijata voop{to. Toa be{e osnoven kriterium i za prifa}eweto na podelbata {to se nudi vo ovoj trud. Bitno e me|utoa, da se podvle~e deka za na{ava podelba ne be{e zna~ajno dali se raboti za praktika {to se ostvaruvala kako oblik na zatvorawe ili kako ka-zna li{uvawe od sloboda, nitu pak dali takvata praktika bila i ne bila pravno oblikuvana. Nejzinoto ostvaravuwe vo pogolem broj drà-vi i za podolg period na vreme za nas be{e dominantna odrednica za-{to ukaùvaat na vistinskata egzistencija na eden ist oblik na op{-testvena reakcija. Toj oblik na reakcija bez ogled na svojata preve-ntivna (zatvoraweto) ili punativna (kaznata li{uvawe od sloboda) priroda so svojata primena nametnuva{e takvi implikacii i proble-mi ~ie {to permanentno re{avawe }e dovede do sovremenite sostobi vo ovaa oblast. Ili, so drugi zborovi, poimot penitencijaren sistem206

206 "Pod sistem se podrazbira strukturalno i funkcionalno edinstvo

na istovidni i raznovidni elementi ili posebni faktori koi spored svoite

opredeleni svojstva t.e. kvaliteti, relacii, vrski i me|usebni vlijanija go

97

ovde go podrazbirame kako oblik i na~in na planska ili spontana organizacija na reìmot (organizacija na prestojot i ìvotot) vo ustanovata zatvor bez ogled na motivite od koi toa zatvorawe e izvr-{eno. Pritoa elementite od koi se sozdava sekoj sistem nastojuvavme da bidat strogo dosledni, odnosno postojano da se povoruvaat za preku nivnoto razvojno zna~ewe da se najdat ne samo sli~nostite tuku i raz-likite {to eden od drug gi oddeluvaat.

Od tie pri~ini smetavme deka site penitencijarni sistemi {to se protegaat do po~etokot na XX vek, odnosno do pojavata na sovreme-niot sistem na izvr{uvawe na kaznite li{uvawe od sloboda moàt da se svedat na slednive:

- Asociacionen sistem ili sistem na zaedni~ko zatvorawe, - Keliski ili osameni~ki sistem {to se javuva niz dve varija-

nti: filadelfiski i oburnski, i - Progresiven sistem so negovite tri varijanti: makonokeviot

eksperiment, angliskiot i irskiot sistem. Site ovie sistemi bea vo prv red rezultat na vladea~kite kon-

cepcii za celite na kaznata, a vo vremeto na nivnata pojava dominira-{e klasi~nata {kola so svojata filozofija na odmazdata. Toa me|u-toa, ne be{e pre~ka od sredinata na XIX vek da se javi dvièwe so trend na postojano potisnuvawe na represijata. So pojavata na onie {to mnogu po~esto i poargumentirano }e se zalagaat za afirmirawe na prevospitnoto dejstvo na kaznata }e se javi i prviot obid za napu{-tawe na odmazdata (makonokieviot eksperiment) koj tokmu zaradi svo-jata preterana smelost (radikalnost) i preuranetost i }e ostane samo na nivo na interesen obid. No ve}e sledniot poumeren ~ekor, so koj }e im se dade poadekvatno mesto ne samo na preventivnite tuku i na re-tributivnite elementi na kaznata, }e se sozdade mo`nost za posigurni dvièwa vo oblasta na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda. Od toj kompromis me|u retribucijata i popravaweto }e izniknat ang-liskiot i irskiot progresiven sistem. I pokraj nivnata izgradba vrz osnova na edna o~igledna kontroverznost: odmazda (vo keliskata faza) i prevospituvawe (vo nivnite ostanati fazi) so vtkajuvaweto na no-viot element - prevospituvawe na osudenite lica }e se otvorat novi procesi poradi koi i ovie razgleduvawa dobivaat smisla i zna~ewe. Od ideite na onie {to uporno se zalagaa za prevospituvaweto i konce-ptite za negovoto prakti~no verificirawe, }e proizlezat sodrìni i problemi {to postapno }e se re{avaat no, duri so pojavata na poziti-visti~kata krivi~no-pravna {kola }e dobijat svoja pocelosna, me|u-toa, ne i kone~na obrabotka. Vo toa nema da se odi pravoliniski, bez otpori i svrtuvawa, pa duri i vra}awa kon staroto. No postojanite usilbi kon individualizacijata na kaznata, pri {to pove}e se vodi

pravat toa ednstvo" [e{i}, B. Osnovi metodologije dru{tvenih nauka, Nau~na knji-

ga, Beograd, 1982, str. 35.

98

smetka za storitelot (osudenikot) i potrebata za negoviot tretman kako uslov za menuvawe na li~nosta }e bidat takvi faktori {to }e vo-dat kon prifa}awe na resocijalizacijata. A so sfa}aweto na resocija-lizacijata kako osnovna cel na kaznata li{uvawe od sloboda }e se sozdade osnovata na moderniot penitencijaren sistem od XX vek.

1. ASOCIJACIONIOT SISTEM (SISTEM NA ZAEDNI^KO

ZATVORAWE) I POJAVATA NA PRVITE REFORMATORI

1. Asocijacioniot sistem pretstavuva na~in na zatvorawe (li-{uvawe od sloboda) vo adaptirani ili posebno izgradeni zandani i prifatili{ta kade {to site zatvorenici se dràt zaedno bez nikakvi klasifikacioni razvrstuvawe. Vakvoto zatvorawe, {to naj~esto bilo primenuvano od preventivni pri~ini (procesno-pravni, civilno-pra-vni i profilakti~ki) no, vo opredeleni slu~ai i sprema osudeni lica, e osobeno karakteristi~no za periodot od sredinata na XVI, do krajot na XVIII vek. Zaedni~koto zatvorawe e, vsu{nost, takov sistem {to se protega od pojavata na masovnite zatvorawa vo sredniot vek pa se do pojavata na kaznata li{uvawe od sloboda. Poradi negovata pravna ne-reguliranost vo vremeto koga li{uvaweto od sloboda sî u{te ne bilo afirmirano kako kazna, golem e brojot na onie avtori {to smetaat deka ovde ne se raboti za sistem, pa vo svoite podelbi ili ednostavno go ispu{taat ili pak se zadrùvaat vrz negovata analiza so izri~no negirawe na negovata sistemska priroda.207 Moe mislewe e deka otsu-stvoto na negovata pravna zasnovanost ne moè da zna~i i negacija na pove}evekovnata praktika na zatvoraweto vo koja {to tokmu elemen-tot na zaedni~koto ìveewe na zatvorenicite vo ovaa realnost mu dava belezi {to i te kako moàt da se voobli~at vo sistem.

Vo zatvorite od ovoj period bea stavani skitnici, pita~i, ne-vraboteni lica, napu{teni deca, asocijalni, du{evno bolni i drugi lica {to pretstavuvale opredelena opasnost za toga{noto op{testvo. Ne{to podocna, pokraj niv bile smestuvani i osudeni lica i toa najpr-vin onie za polesni, a naskoro i za pote{ki krivi~ni dela. Site bile dràni zaedno vo edna ili nekolku prostorii od koi {to bil so~inet zatvorot. Poradi otsustvoto na bilo kakov red vo grupiraweto na zat-vorenicite, za vremetraeweto na izre~enata merka ili kazna vladeel

207 Za ispu{taweto na ovoj sistem moè da se najde izvesno oprevduva-

we vo podelbite od onie avtori {to isklu~ivo se ograni~uvaat vrz analizata

na razvojot na sistemite za izvr{uvawe na kaznite li{uvawe od sloboda. Toa

go dozvoluva okolnosta na sporadi~noto i isklu~itelno upatuvawe na osu-

denite lica vo vakot tip zatvori vo nekoi zemji. No koga ve}e se zboruva za

penitencijarni sistemi, a toa zna~i za site oblici na zatvorawe proizne-

suvawata od tipot "ovoj sistem vsu{nost ne e sistem" nemaat nikakvo logi~no

opravduvawe.

99

op{t haos. No}ta i slobodnoto vreme {to se imalo na pretek go mi-nuvale zaedno maì i èni, deca i starci, pritvorenici i osudenici, zdravi i fizi~ki ili du{evno bolni lica, obrazovani i nepismeni itn, itn. Istata sostojba se povtoruvala i za vreme na zaedni~kata ra-bota koja {to povremeno se organizirala samo vo novoizgradenite zat-vori. Na zatvorenicite im bilo dozvoleno da konzumiraat alkohol, da igraat komar ili na bilo koj drug na~in da se zabavuvaat. Golem del na onie na koi im bilo do toa, vakvata mo`nost {iroko ja koristele. Toa doveduvalo do razli~ni napnatosti, karanici, uceni i tepa~ki {to do maksimum go naru{uvale mirot na postaloènite zatvorenici. Sme-stuva~kite uslovi bile od takva priroda {to ne dozvoluvale nikakva mo`nost da se dojde do ~ist vozduh i prirodna svetlost, a poradi ne-~istotijata i otsustvoto na uslovi za odrùvawe na minimalna higi-ena vo zatvorite se {irele zarazni bolesti koi ponekoga{ bile pre-nesuvani i nadvor od zatvorot vrz slobodnite gra|ani. [ireweto na epidemii vo Anglija bile poznati kako "crni sudski denovi." Poradi slabata ishrana, zatvorenicite bile prisileni na sekakvi otstapki. So ogled na toa deka sami se izdrùvale za sekoja usluga trebalo da im pla}aat na ~uvarite (za dobivawe podobra hrana, sveà voda i sl.) pa ottamu se slu~uvalo mnogumina i natamu da ostanat vo zatvorot za{to povtorno se zadolìle, sega kon svoite temni~ari. Na presudata se ~ekalo podolgo, a po sekoe zadocnuvawe na zborot na pravdata {ansite za osloboduvawe stanuvale pomali. Dokolku rodninite i prijatelite ne moèle da gi izvle~at so ispla}awe na nivnite dolgovi vo zatvorot se ostanuvalo do smrtta poradi nekoja bolest ili iscrpenost. Koru-pcijata bila redovna pojava me|u straàrite koi {to gi ~uvale parite na zatvorenicite. Tie ~esto nara~uvale hrana duri i za onie {to oda-mna bile mrtvi, a potoa istata poskapo im ja prodavale na ostanatite zatvorenici. Poznata bila i nivnata ne~uvstvitelnost, brutalnost i sadizam vo postapuvaweto, kako i nivnite brojni poroci so koi gi na-dminuvale duri i najagresivnite osudenici.

Vakvata sostojba bila prisutna osobeno vo onie zatvori {to bile samo prilagodeni za takva namena. Za toa vo Anglija naj~esto bile upotrebuvani ogradnite yidovi na gradskite tvrdini. Tamu kade {to tie yidini bile tro{ni, ili pak, se javuval nedostig od re{etki, re{enie se nao|alo vo okovuvaweto vo prangi i sinxiri. êstopati sopstvenikot na zatvorot nemal nikakvi soznanija za redot i sostojba-ta vo svojot zatvor. Seta rabota mu bila prepu{tena na lokalniot ~uvar (straàr) koj napolno samostojno re{aval za toa koj }e dobie hrana, voda ili }e bide okovan vo zavisnost od dobienite pari od zat-vorenikot. Ne postoela bilo kakva inspekcija na zatvorite od strana na nekoe oficijalno telo {to }e ukaùva na samovolijata i nehumani-te postapki na ~uvarite i }e gi spre~i vo nivnite ne~esni raboti. Od tie pri~ini umiraweto vo zatvorite bilo sosema normalna pojava, a za mnogu od zatvorenicite smrtta bila pomila od suroviot zatvorski re-

100

ìm. Ponekoga{ se slu~uvalo duri i toa pogolem broj lu|e da umiraat vo zatvorite odo{to na gubili{tata kade {to se izvr{uvala smrtnata kazna, za{to ~uvarite bile osobeno ve{ti i nemilosrdni vo sprovedu-vaweto na torturata.

Situacijata vo ovoj pogled ne bila ni{to podobra i na tn. bro-dovi-zatvori kade {to posledicite od zadni~koto zatvorawe i strogi-ot reìm vrz svoj grb go po~uvstvuvale onie lica {to ~ekale na depo-rtacijata. Od druga strana vo novoizgradenite zatvori be{e vovedena ne{to postroga disciplina me|utoa, i zaedni~ka osudeni~ka rabota koja vo pogolem del gi anulira{e negativnite posledici na ovoj si-stem na zatvorawe. Vo ovie zatvori bea vidno podobreni i smestuva-~kite uslovi no i ovde tie sÒ u{te bea daleku od toa da pretstavuvaat pristojno mesto za ìveewe.

Dokolku vo celost se ocenuvaat prednostite na sistemot na zaedni~koto zatvorawe moè slobodno da se kaè, deka so nego se ovo-zmoùvaa pomali tro{oci za izgradba i odrùvawe na zatvorite kako i polesna organizacija na osudeni~kata rabota onamu kade {to ja ima-{e. Negovite negativni strani bea daleku pogolemi. Zaradi neposto-eweto na prevospitni tretmani ne doa|a{e predvid prevospituvaweto na zatvorenicite. Rabotata be{e tretirana samo kako mo`nost za iskoristuvawe na tu|iot trud, a vo najblag slu~aj kako mo`nost za opredeleno angaìrawe zaradi odrùvawe na redot vo zatvorot. Vo po~etokot slabo se sogleduvalo deka lu{uvaweto od sloboda samo po sebe e kazna,208 pa ottamu i po~etnoto zatvorawe nemalo za cel da se po~uvstvuva na toj na~in, tuku kako privremeno re{enie do ostvaru-vaweto na deportacijata ili drug vid kazna. Fakt e me|utoa, deka sve-snosta ili nesvesnosta na celite na opredeleno sredstvo nema nikakva vrednost za samite zatvorenici, za{to tokmu tie bile onie poedici {to bez ogled na bilo kakvo razlikuvawe na celite i te kako ja ~uv-stvuvaa teìnata i posledicite od zatvoraweto. Vo tie ramki be{e osobeno negativno i vlijanieto na kriminalnata zaraza. Me{aweto na kriminalcite od razli~en "kalibar" so ostanatite zatvorenici vode-{e kon usovr{uvawe na kriminalnata tehnika i sozdavawe krimina-lni zdruènija {to vedna{ po izleguvaweto na sloboda zapo~nuvaa so svoeto destruktivno deluvawe. Spored svojata teìna ni{to pomali ne bea ni onie posledici {to proizleguva od nenormalnite smestuva-~ki uslovi. Prenatrupanite prostorii, neprovetrenosta i nedostigot na prirodna svetlina predizvikuvaa te{ki bolesti {to ja desetkuvaa zatvorskata populacija.

2. Kon sredinata na XIX vek, vo vremeto na silniot podem na krivi~nopravnata nauka opredeleni intelektualci imale mo`nost da se zapoznaat, a nekoi od niv i da gi po~uvstvuvaat posledicite od ne-dostigot na elementarni prostorni, higienski i zdravstveni uslovi vo

208 Eliot, M. op. cit, str. 409.

101

toga{nite zatvori. Nivnite opservacii po~naa da se obelodenuvaat pred o~ite na dotoga{ neinformiranata javnost i da bidat sledeni so ostri kritiki, protesti i zalo`bi za menuvawe na krajno nepovolnite sostojbi vo oddelni zatvori. Me|utoa, duri so pojavata na Xon Hauard (Johan Howard) i Xeremi Bentam (Jeremy Bentham), ovie parcijal ni barawa }e se pretvorat vo silno dvièwe {to }e dobie po{iroko zna-~ewe vo nasoka kon celosna reforma na penitencijarniot sistem. Niv-nite idei }e bidat brzo prifateni i dopolnuvani od poedini entuzi-jasti i vo drugi zemji so {to }e se otvori eden humanisti~ki proces na tn. prva zatvorska reforma.

Za Xon Hauard se veli deka celiot svoj ìvot mu go posvetil na reformata na zatvorite i deka pretstavuva najzna~ajnata li~nost na ova dvièwe. Toj najprvin gi posetil zatvorite vo Anglija i vrz osnova na svoite sogleduvawa go napi{al deloto "Sostojbata na zatvo-rite vo Anglija i Vels" (1777). Vo 1784 godina ova svoe pro~ueno delo Hauard go dopolnil i so drugi zabele{ki {to vo me|uvreme gi na-pravil vo zatvorite na evropskite zemji. Ne~istotijata, nemoralot, prenatrupanosta i telesnite i du{evnite bolesti {to gi na{ol vo tie zatvori, u{te pove}e ja zacvrstija negovata odluka od pra{aweto na reformata na zatvorite da napravi ìvotno delo.209 Iako, u{te pred negovata pojava imalo poedinci {to ja sogleduvale lo{ata sostojba na zatvorite, zaslugata na Hauard e ogromna, za{to negovite predlozi imale najgolemo vlijanie za promenite {to }e sleduvaat vo XIX vek. Toj prv ukaà deka najprvin treba da se reguliraat pravata i dol`no-stite na ~uvarite i da se zadovolat nivnite potrebi za izbegnuvawe na potkupot. Vo ovaa smisla bara{e zatvorenicite da ne se sudat zaradi neisplateni dolgovi kon ~uvarite na koi treba da im se obezbedi dr`-avna plata. Toj isto taka se zalaga{e za izvesna klasifikacija na za-tvorenicite spored kriteriumite: pol, vozrast i teìna na storeniot prestap. Insistira{e i za voveduvawe lekarska nega, zabrana na ko-nzumirawe alkohol, podobruvawe na ishranata i dodeluvawe na prigo-dna i ednoobrazna obleka zaradi odrùvawe na higienata i spre~uvawe na begstvata na zatvorenicite. Ja zastapuva{e i idejata za no}no osa-muvawe vo kelii kako prikladno sredstvo za odbegnuvawe na zatvor-skite tenzii. Se zalaga{e za voveduvawe moralno vospituvawe pri koe glavnata uloga treba da ja ima verata, no i rabotnoto angaìrawe na zatvorenicite. Za spre~uvawe na zatvorskite neredi predlaga{e post-roga disciplina no samo pod uslov predhodno da e obezbeden dovolno stru~en kadar {to }e ja ostvaruva bez zloupotrebi i na razli~en na~in sprema pritvorenicite i osudenicite. Zna~aen e i negoviot interes za izgledot na zatvorite. Vo taa smisla predlaga{e novi zatvori {to }e bidat podignati na zdravi mesta, vo blizina na teku{ta voda, so vi-soki ogradeni yidovi {to }e popre~uvaat sekakvo begstvo no, i so do-

209 Ibid, str. 410.

102

volen vnatre{en prostor vo koj bi se uredile stazi za pro{etka na za-tvorenicite. Nakratko, Hauard se zalaga{e za ~ove~ko postapuvawe so zatvorenicite bez diskriminacija sprema maìte ili ènite {to }e ovozmoì nivno izleguvawe so istite fizi~ki i du{evni sposobnosti so koi raspolagale pred doa|aweto vo zatvorot.

I pokraj site priznanija {to mu bile davani na Hauard nego-vite idei sepak ne ostvarile skoro nikakov efekt vo penitencijar-nata praktika na XVIII vek. Glavnata pri~ina za toa se nao|a vo neza-interesiranosta na toga{nata vlast za bilo kakvi zatvorski reformi. Pod negovo silno vlijanie sepak e izdejstvuvano donesuvaweto na dva zakoni od strana na angliskiot parlament. So edniot se garantira{e deka po istekot na kaznata zatvorenikot mora da se oslobodi bez ogled na dopolnitelnite zadolùvawa storeni kon ~uvarite. Vo drugiot za-kon be{e dadena preporaka zatvorskite prostorii zadolìtelno da se varosuvaat (edna{ vo tekot na godinata) zaradi spre~uvawe na zarazni bolesti. Me|utoa, i dvata zakoni ne naidoa na nikakva primena. Ne{to podocna dve vlijatelni li~nosti vo ideite na Hauard }e najdat moèn odgovor za nastanatite te{kotii so prekinot na deportacijata vo Ang-lija. Toa be{e {ansa za osnovawe barem na eden angliski nacionalen zatvor vo koj bi se prestojuvalo vo kelii so vr{ewe te{ka fizi~ka ra-bota. Po predlogot na Viliem Idn (William Eden) i Viliem Blekston (William Blackston) i ovie idei se pretvorija vo zakon. Vo nego niz ~e-tiri to~ki bea posebno naglaseni ideite na Hauard: sistematska inspekcija, adekvatni sanitarni uslovi, bezbednost na zatvorite i osloboduvawe od zatvorskite dolgovi.210 No poradi odolgovle~uvaweto so izgradbata na ovoj zatvor Hauard }e dade ostavka od komisijata na-dle`na za negovoto podigawe. Od tie pri~ini ovoj zatvor }e bide osno-van duri vo 1821 godina (Millbank) i toa pod silno vlijanie na ideite {to vo vrska so toa gi ponudi Bantam.

Xeremi Bantam (1748-1831) e vtorata markantna reformatorska li~nost koja se pojavi vo ekot na angliskata praktika na deportacija vo Avstralija. Me|u negovite pozna~ajni predlozi posebno se ist-aknuva onoj za panopti~kiot izgled na zatvorskata arhitektura, model spored koj keliite treba da bidat rasporedeni vo krug i nadgleduvani od edno centralno mesto (staklena straàrnica). Toj presmetal deka smestuvaweto vo eden takov zatvor so kelii kade se vr{i korisna ra-bota bi bilo za 25% poevitino od ona na brodovite-zatvori i deporti-raweto vo koloniite. Se zalagal i za toa na zatvorenicite da im se dava neograni~eno koli~estvo hrana, za humano postapuvawe so niv kako i redovno snabduvawe so obleka, obezbeduvawe kreveti, postelni-na, ogrev, prirodna svetlina i zabrana na alkohol. Ponatamu smetal deka na zatvorenicite treba da im se ovozmoì izvesno grupirawe (klasifikacija), da im se dava izvesen nadomest za izvr{enata rabota,

210 Ibid, str. 15

103

a go posakuval i toa zatvorite da se pretvorat vo "u~ili{ta" so {to bi se ovozmoìlo korisno vklu~uvawe na zatvorenicite vo normalni-ot ìvot. Vo taa smila predlagal i vrabotuvawe na zatvorenicite po izdrànta kazna vo posebni rabotilnici {to bi se gradele vo nepos-redna blizina na zatvorite. Bil i za voveduvawe na eden vid penzisko osiguruvawe {to bi se ostvarilo po pat na izdvojuvawe na sredstva od redovnata zarabotuva~ka vo tie rabotilnici. Angliskata vlada me-|utoa, sî u{te ne bila ubedena vo vrednosta na vakvite optimisti~ki idei nitu imala spremnost da pristapi kon izgradba na zatvor {to skapo }e ja ~ini i }e mora da izdvojuva sredstva za izdr{ka na sekoj osudenik.

Vo toa vreme uslovite vo angliskite zatvori i natamu bile lo{i. Vo niv dominirale zatvorenici-dol`nici ~ie nezadovolstvo od vkupnata sostojba i odnosi doveduvalo do ~esti buntovi prosledeni so te{ki posledici. Vo eden moment na revolt tie go zapalile London-skiot zatvor Wugejt (Newgate). Ovoj zatvor podocna povtorno bil izg-raden no o~ajnite uslovi ostanale negovo glavno obele`je, osobeno vo negoviot ènski oddel. Toa e vreme koga se pojavi u{te eden golem hu-manist i reformator - Gospo|a Elizabet Frej (Elizabeth Fry). Vo è-nskiot oddel na spoeniot zatvor ènite zaedno so decata {to tuka im se ra|ale ìveele vo krajno bedni uslovi. Prostoriite bile ne~isti, neprovetreni, vla`ni i studeni. Gledaj}i gi ovie nesre}ni èni Eli-zabet Frej }e pokrene akcija za sobirawe pomo{ vo obleka i hrana kako i za celosna izmena na ìvotot na pregladnetite èni koi {to ovde spiele na limeni podovi.

Pokraj Elizabet Frej, u{te edna èna po`rtvuvano }e raboti vrz podobruvawe na uslovite na ìvot na zatvorenicite. Toa e Sara Martin (Sarah Martin) za koja malku se znae, iako od svojata devetna-esetta godina pa se do smrtta, ñ se posvetila na pomagawe na zatvore-nicite. Taa bila siroma{na {iva~ka koja otkako nasledila pogolema suma pari skoro vo celost gi potro{ila za ovaa namena.211

Sostojbata na zatvorite od toa vreme ne bila ni{to podobra i vo ostanatite evropski zemji. Ottamu i vo niv e prisutno deluvaweto na brojni reformatori koi so pogolem ili pomal uspeh pridonesuvale za menuvawe na zatvorskite sostojbi. Me|u niv, vo penolo{kata lite-ratura po~esto se spomnuvaat Vagnic (Wagnitz) od Germanija, Mirabo (Mirabo) od Francija, Dikpetio (E. Dicpetiaux) od Belgija itn.

Za àl, op{testveno politi~kite priliki vo koi se razvivaa novite idei ne im odea na raka na vistinskite promeni. Prvite zatvo-rski reformi vo po~etokot dovedoa samo do minimalni podobruvawa na ìvotot na preventivo zadrùvanite i osudenite lica, no ne i do takvi zafati {to }e zna~at nekoja korenita transformacija na zatvo-rskite uslovi i negoviot reìm. Naprednite idei na reformatorite

211 Ibid, str. 38

104

od ovoj period ne bea sepak zaludni. Iako zabaveno nivnoto dejstvo }e dojde do izraz vo po~etokot na XIX vek, so prifa}aweto na keliskiot penitencijaren sistem.

2. KELISKI (OSAMENI^KI) SISTEM

2.1. Filadelfiski, pensilvanski ili belgiski osameni~ki sistem 1. Filadelfiskiot sistem na izvr{uvawe na kaznata li{uvawe

od sloboda e voveden kako reakcija na asocijacioniot sistem. Toa e si-stem {to zapo~na da se ostvaruva so pu{taweto vo upotreba na prviot zatvor od keliski tip vo 1792 godina. Stanuva zbor za zatvorot Valnut strit (Walnut Streat) izgraden vo gradot Filadelfija (dràva Pensil-vanija) vo 1790 godina. Nakoro vo predgradieto na Filadelfija e izg-raden u{te eden zatvor od vakov tip - poznatiot êri Hil (Eastern Pe-nitentiary on Cherry Hill) od 1828 godina, a po nego i mnogu drugi vo osta-natite amerikanski dràvi.212 Spored nivniot primer }e bide izgra-den i prviot takov zatvor vo Belgija (1835) so {to ovoj penitencijaren sistem e prenesen vo Evropa.213 Prostorot na pojavata na ovie zatvori }e go opredeli i nazivot na ovoj sistem kako filadelfiski, pensil-vanski ili belgiski.

2. Hronologijata na izgradbata na ovie prvi amerikanski zatvo-ri zatvori bila slednata. Vo 1786 godina bea doneseni promeni vo Krivi~niot zakon koi se odnesuvale na zamena na smrtnata kazna so te{ka rabota za pove}e krivi~ni dela osven za oddelni pote{ki dela. Kako rezultat na toa, lokalnite {erifi po~nale da gi koristat zatvo-renicite za izgradba na javni pati{ta i gradski ulici. Osudenicite nosele svetla obleka i so sinxiri bile vrzanieden za drug ili im bile prika~eni te{ki topovski |uliwa so sinxir za nozete. Za vreme na ni-vnata rabota na gradskite ulici tie gi privlekuvale so~ustvitelnite lu|e so {to se sozdavale golemi me{anici. Me|u nabquduva~ite se na-o|ale i rodninite i prijatelite na osudenicite. Pritoa ostvaruvale kontakti so osudenicite i im davale alkohol, hrana i razni predmeti. Kako rezultat na ovie sostojbi, vo 1970 godina, Kvekerskata organi-

212 Vidi: ibid, str. 60-61. 213 Za voveduvaweto na belgiskiot sistem najzasluèn e Dikpetio (E.

Dicpteaux) koj vrz sebe ja po~uvstvuval ma~ninata od promiskuitetot na zaed-

ni~koto izdrùvawe na kaznata. Toj bil osuden na edna godina zatvor zaradi

edna statija objavena vo nekoj angliski vesnik, iako bil eden od aktivnite bo-

rci za belgiskata nezavsnost od Holandija. Po izleguvaweto od zatvorot Dik-

petio bil imenuvan za generalen inspektor na belgiskite zatvori. Vrz osnova

na sopstvenoto iskustvo i prou~uvaweto na prednostite od primenata na ke-

liskiot sistem vo Pensilvanija, toj uspeal da isforsira identi~en sistem i

vo Belgija. Vidi: Cornil, P, Kazna tamnice, Izbor, Zagreb, 1956/1, str. 87.

105

zacija - Filadelfisko zdruènie za ublaùvawe na mizerijata vo ja-vnite zatvori, od pensilvaniskoto zakonodavno telo izdejstvuvalo Va-lnut Strit Xeil (Walnut Street Jail) da go pretvori vo dràven zatvor so cel vo nego da se pomestat opasnite i svirepi prestapnici na koi }e im bide izre~ena kazna zatvorawe so naporna rabota vo vreme od ne-kolku godini, so {to se e napraven istoriski ~ekor na prefrluvawe na odgovornosta sprema zatvorenicite od lokalnite organi na drà-vni zatvori.

Vo Valnut Strit Xeil koj stana dràven zatvor, pove}eto zat-vorenici bile smestuvani vo oddelni kelii i preku den bile prisilu-vani na rabota vo dvorot na zatvorot. Tie bile angaìrani na tkaewe, pravewe ~evli na nekoi drugi rutisnki raboti, kako na primer, tepa-we konop i se~ewe drva. Opasnite i svirepi zatvorenici bile zatvora-ni vo samici so zadolìtelno poseduvawe i ~itawe na Biblijata, so ogled na toa deka starite Kvekeri bile prili~no ~uvstvitelni na na-nesuvaweto telesni bolki i ottamu protiv fizi~na no, ne i protiv me-ntalna tortura na zatvorenicite.

Konceptot na pokajuvawe bil osnovnata ideja na ovoj zatvor vo koj smestuvaweto vo samici bilo predopredeleno od izbegnuvawe na zdruùvaweto na zatvorenicite i nivnoto me|usebno lo{o vlijanie. Me|utoa, poradi prenatrupanosta, opa|aweto na disciplinata i bunto-vite vo ovoj zatvor, konceptot na pokajuvaweto vo samici se dovede vo pra{awe. Ottamu, samicata bila vovedena i vo dvata zatvori koi to-ga{ se gradeel vo Pitsburg (Pensilvanija) - Zapadniot dràven ka-znen zavod (otvoren vo 1826) i vo Filadelfija - Isto~niot dràven kaznen zavod (otvoren 1829). Ovie kazneni zavodi so gradba vo forma na trkalo bile ogradeni so masivni kameni yidovi. Takvata konstru-kcija gi spre~uvala zatvorenicite da kontaktiraat koi ostanuvale sami vo svoite kelii, osven koga go koristele dvorot za pro{etka od eden ~as. Vo ovoj sistem izlolacijata na zatvorenicite traela do kra-jot na izdrùvaweto na kaznata taka {to tie ja izdrùvale kazanta bez da zapoznaat nitu eden od svoite soosudenici.

Pensilvaniskiot sistem se pokaàl mnogu skap zardi cenata na ~ineweto na samicite i slabata eksploatacija na rabotnaat sila na osudenicite.214

Vo prviot zatvor na ulicata Valnut sekoja kelija imala dve vrati {to se zatvarale so èlezni bravi. Vo niv postoel mal prozorec obezbeden so dva reda èlezni {ipki i bil postaven daleku od dofa-tot na zatvorenicite taka {to niz nego ne moèla da se vidi ni zemja-ta ni neboto. Zatvorenicite nemale pravo na klupa, masa, krevet ili bilo kakov drug inventar, osven na osnoven pribor za vr{ewe na fizi-olo{ki potrebi. Me|u niv ne postoele nikakvi kontakti, a vrskata so

214 Abadinsky, H. Crime and Justice, An introduction, Nelson-Hall Publi-

shers, Chicago, 1987. str. 403-405.

106

straàta se ostvaruvala samo edna{ dnevno. Nabrzo be{e sogledan uàsot predizvikan od smestuva~kite i drugite uslovi vo ovoj zatvor koi {to so primaweto novi osudenici stanale u{te polo{i. Polo`-bata na osudenicite bila mnogu te{ka i vo zatvorot êri Hil. Zat-vorenicite i ovde ne smeele me|usebno da komuniciraat pa duri ni da se poglednat. Za taa cel posebnite dvor~iwa {to na zapadniot del gi ima{e sekoja kelija, a koi sluèle za edno~asovna fizi~ka rekre-acija, bile pregradeni so visoki kameni yidovi. Isto taka za vreme na verskite obredi (misi) {to bile zadolìtelni za site osudenici se otvrala samo edna vrata od keliite (no ne i onaa vnatre{nata so re-{etki), a sredinata na hodnikot se prekriva{e so zavesa. Na toj na~in osudenicite ne moèle da gi vidat onie od sprotivniot red na kelii, nitu pak sve{tenikot koj isto taka zasolnat stoel na po~etokot na ho-dnikot. Vo ovoj zatvor, predaden vo upoteba 1829 godina, osudenite lica poseduvale samo po edna biblija, no vo svoite }elii moèle i da rabotat i toa naj~esto na izrabotka na ~evli. Osudeni~kata rabota me-|utoa, ne bila pravilo tuku isklu~itelna privilegija.215

3. Od ovoj kratok opis na prvite zatvori {to vedna{ bile kopi-rani od drugite amerikanski dràvi moàt da se nasetat i osnovnite karakteristiki na filadelfiskiot sistem. Su{tinata e vo toa {to osudenite lica bile dràni vo zasebni kelii dewe i no}e, odvoeni eden od drug za vreme na celiot tek na izdrùvaweto na kaznata. Tak-voto osamuvawe be{e opredeleno od dve celi: 10 da se spre~i me|use-bnoto {tetno vlijanie me|u zatvorenicite i 20 na sekoj osudenik da mu se ovozmoì vo mirot na samotijata da odeva (strada) za storenoto zlo i so razmisluvawe i kaewe da dojde do sopstven moralen (religiozen) preporod. Vtorata cel na izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od slo-boda proizleze od ideite na Kvekerite koi, kako dominantna religi-ozna sekta vo Pensilvanija sî, vsu{nost, i najzaslu`nite za vovedu-vaweto na ovoj sistem. Vo nivnoto identifikuvawe na zatvorenicite so verski isposnici i keliite kako nivni ispovedilnici stoe{e lo-gikata, deka onie {to zgre{ile moàt najlesno da go is~istat grevot ako so ~itawe na religiozna literatura se navedat kon razmisluvawe za sebe i za svoeto delo. Zatvorenikot treba{e da ja sogleda svojata te-{ka polo`ba vo koja do{ol poradi storenoto zlo za da moè da izrazi dlaboko pokajuvawe so postojani molitvi do boga zaradi oprostuvawe i pro~istuvawe na du{ata. Na ovoj na~in sistemot dobi religiozen ka-rakter. Pokraj toa, zna~ajno e da se istakne deka spored sfa}aweto na Kvekerite preobrazuvaweto e mo`no i kaj najokoravenite zlostorni-ci, no deka pokraj religioznoto vospituvawe za toa e potrebno i vr{e-we naporna osudeni~ka rabota. Me|utoa, zatvorskata uprava vo po~eto-

215 Vidi: Howard, D.L. op. cit, str. 61-62, Barnes and Teeters N, K, Horizo-

nte in Kriminology, Printice-Hall, Ink, New York, 1953, str. 520 i Eliot, M, op. cit,

str. 489-490.

107

kot ne ja dozvoluvala rabotata, za{to smetala deka taa ima zabaven karakter {to moè da gi odvle~e zatvorenicite od razmisluvawe za deloto i nivnoto kaewe.

Spored ovaa najstroga varijanta na keliskiot sistem, od samiot po~etok na izdrùvaweto na kaznata pa se do izleguvaweto na sloboda, osudenoto lice mora{e neprekinato da prestojuva vo kelijata bez ogled na dolìnata na kaznata. Prisilnata osamenost i, po pravilo, otsustvoto na raboten anga`man doveduvaa do brojni problemi so {to se pokaàa slabostite na ovoj sistem. Vrz niv se nadovrzaa i ostrite kritiki me|u koi se najzna~ajni slednive:

10 Najnapred so pravo se istakna deka ovoj sistem mnogu {tetno vlijae vrz psiholo{koto zdravje na osudenicite. Strogoto osamuvawe doveduva{e do mentalno nazaduvawe na li~nosta za{to e vo sprotiv-nost so osnovnite potrebi na ~ovekot za zaedni~ki (op{testven) ì-vot. Otsustvoto na bilo kakvo priviknuvawe na op{testveni komuni-kacii doveduva{e do brojni du{evni zaboluvawa i samoubistva kaj za-tvorenicite.

20 Filadelfiskiot sistem se pokaà neuspe{en i vo pogled na organizacijata na osudeni~kiot trud, a toa pretstavuva{e otsustvo na u{te eden faktor za osposobuvawe na licata za idniot ìvot na slo-boda. Vo tie uslovi, duri i onamu kade {to be{e vovedena, rabotata nema{e uloga na prevospitno sredstvo. Nejzinoto celosno otsustvo be{e glavnata pri~ina za fizi~koto propa|awe na osudenicite.

30 Osameni~kiot sistem se pokaà neadekvaten i od ekonomski aspekt. Praveweto zgradi so stotici kelii vo uslovi na postojan po-rast na kriminalitetot i otsustvoto na sakanite efekti od toa, pret-stavuva{e neracionalen i premnogu golem izdatok. Od druga strana poradi nerentabilnosta na osudeni~kiot trud doa|a{e vo pra{awe i samata izdr{ka na zatvorenicite.

40 Strogoto osudeni~ko osamuvawe be{e vo sprotivnost i so na-~eloto na pravi~nost pri izvr{uvaweto na kaznata. Nejzinoto neade-kvatno deluvawe vrz zatvorenicite se sostoe{e vo toa {to poedincite so povisoko intelektualno nivo i postabilna emocionalna struktura mnogu polesno go podnesuvaa rigoroznoto osamuvawe, za razlika od onie so poslabi individualni psihi~ki karakteristiki. Negovata ne-pravednost se gleda{e i vo toa {to celosnata izolacija moraa pode-dnakvo da ja trpat osudenicite na dolgi kako i onie na kratki kazni li{uvawe od sloboda.

50 Na krajot, treba da se istakne i toa, deka iako nastana kako reakcija na prethodniot sistem na zaedni~ko zatvorawe, ne dovede do nikakvi promeni vrz planot na humanizacijata na celite na op{te-stvenata rekacija. Inspiriran od ideite na klasi~nata {kola vo ovoj sistem dominira{e represivnata funkcija na kaznata li{uvawe od sloboda so site nejzini negativni konsekvencii.

Pod vlijanie na golem del od spomnatite kritiki me|u koi na-

108

jgolemo zna~ewe dobiva sfa}aweto na odmazdata i zastra{uvaweto kako celi na kaznata }e zapo~ne postepeno ublaùvawe na nekoi ele-menti od ovoj sistem. Toa i }e se po~uvstvuva vo nekoi od novite zatvo-ri, kako na primer, vo Anglija (Millbank, 1821 i Pentonville, 1842), vo Germanija (Moabit, 1849), Francija (1845), Risija (1879), Holandija, Italija itn. Glavnoto ublaùvawe se sostoe{e vo ovozmoùvaweto na osudeni~ka rabota koja {to me|utoa, i natamu se vr{e{e so isklu~u-vawe na sekakvi me|usebni kontakti. Taa i ovde nema{e nitu op{test-veno korisen, ni preventiven karakter. Vo uslovi na celosna fizi~ka i duhovna izolacija taa, vsu{nost, i ne moè{e vistinski da se orga-nizira, no i pokraj toa za osudenite lica ima{e golema vrednost, pred sî, kako sredstvo za razbivawe na zatvorskata monotonija. Te{kotiite na osameni~kiot ìvot vo golem del }e bidat namaleni i so vove-duvaweto na redovnite poseti od strana na zatvorskata administra-cija, kako i od lekar, sve{tenik i pripadnici na razni dru{tva za po-mo{ na zatvorenicite. Vo nekoi zemji se otide i dotamu {to se prista-pi kon kombinirawe na ovoj so sistemot na zaedni~kiot zatvor. Takov be{e na primer slu~ajot so Anglija so izgradbata na zatvorite Mi-lbank216 i Pentonvil.217 Pentonvil stana primer i za izgradbata na

216 Prviot nacionalen zatvor Milbank bil kone~no dovr{en vo 1821

godina so kapacitet od 1.000 zatvorenici. Vo toa vreme bil najskapa gradba vo

zemjata, a pri negovoto podigawe bile najmnogu koristeni arhitektonskite

re{enija {to gi predlagal Bentam. Zatvorot bil izgraden vo vid na {esto-

kraka yvezda, so mnogubrojni hodnici, vlezovi i vrati. Eden ~uvar iako dolgo

bil vraboten vo nego nikoga{ ne moèl da se snajde taka {to ~esto so kreda

gi odbeleùval yidovite za da moè da se vrati onamu od kade {to do{ol.

Ovoj zatvor e vistinska sprotivnost na sovremenite zatvori. Vo nego najpr-

vin bile smesteni èni, a bidej}i ovozmoùval celosna izolacija duri po-

docna stanal me{ovit zatvor. Tuka za prv pat vo Anglija se organiziral fo-

rmalen sistem na ~ie ~elo stoel upravitel, a bila vospostavena i zdravstvena

slu`ba i drug personal. Polovinata od kaznata se izdrùvala vo kelii, a

ostanatiot del vo grupi. Vo tekot na dvata stadiumi osudenite lica rabotele

na manufakturni raboti: {iewe, ~evlarstvo i drugo. Poradi toa {to alatot

za rabota se zloupotrebuval za napad i odbrana sprema personalot ili vo me-

|usebni presmetki na osudenite lica nekoi od praktikuvanite zanaeti se

ukinale, taka {to ostanala samo tkaja~nicata. Me|utoa so rabotata ne se

uspea. Bezuspe{ni ostanale i drugite parcijalni idei za voveduvawe nekakov

tretman, bidej}i site nadeì se polagaa vo samata zgrada kako takava, vo uslo-

vi koga brojni protivnici nastojuvaa da go prikaàt zatvorot kako neuspe-

{en eksperiment za koj se potro{eni ogromni sredstva. Vo zatvorot }e se po-

javi i epidemija od koja golem broj osudenici }e go zagubat ìvotot. Se ko-

nstatiralo deka pri~inite za taa epidemija bile otsastvoto na ~ist vozduh i

svetlost. Zatoa se prepora~a da se osvetlat keliite so sve}i i da im se do-

zvoli na zatvorenicite samoobrazuvawe. Se pristapi i kon nivna klasifi-

109

slednite zatvori vo Anglija. Vo nego vladee{e reìm na celosno osa-muvawe, no za razlika od filadelfiskiot sistem toa osamuvawe tra-e{e samo 18 meseci, a podocna i pomalku. Od ovoj zatvor osudenicite bile i natamu ispra}ani vo avstraliskite zatvorski kolonii. Po ugle-dot na Pentonvil i vo drugite evropski zemji }e zapo~ne praktikata na razli~no traewe na osamuvaweto. Kaj kratkite kazni li{uvawe od sloboda osamuvaweto trae{e za celoto vreme na nivnoto zadrùvawe, a kaj dolgite kazni toa osamuvawe poleka se pretvara{e samo vo eden po~eten stadium so podolgo ili pokratko traewe. Vo ovoj pogled be{e iskli~ok Belgija kade {to strogiot osameni~ki sistem se praktikuva-{e za vreme na celiot tek na izdrùvawe na kaznata. Do opredeleni ublaùvawa vo belgiskiot sistem }e dojde duri vo periodot me|u dvete svetski vojni ili poto~no od 1919 godina.

Sovremenite ublaùvawa na ovoj sistem vo golem del pretsta-vuvaat obid za negovo uporno odrùvawe. Vo toa se gleda i namerata na postojano istaknuvawe na negovite malubrojni prednosti i nivnata podr{ka na me|unarodnite penitencijarni kongresi.218 Se poa|a{e od argumentite deka so izolacija na osudenite lica se spre~uva krimina-lnata infekcija, begstvata i buntovite vo kaznenite zavodi i drugite negativni iskustva od zadni~koto zatvorawe. Pokraj ovie nesomneni prednosti, na filadlfiskiot sistem mora da mu se priznae i pohuma-niot odnos vo postapuvaweto so osudenicite. Negova zna~ajna prednost vo odnos na predhodniot e vo toa {to se raboti za prv pravno reguli-ran sistem. Normiraweto na na~inot na izvr{uvaweto na kaznata li-{uvawe od sloboda go onevozmoì samovolieto i istovremeno stana osnova za voobli~uvawe i dogradba na ona {to vo penitencijarnata oblast dotoga{ be{e samo predlagano. Site ovie prednosti me|utoa, ne bea dovolni da se ostvari i ona glavnoto - popravawe na zlostorni-cite i namaluvawe na kriminalitetot. Vo ovoj pogled se pokaàa site slabosti koi doveduvaa do sprotivni efekti. Zatoa mora{e da se pre-kine i so primenata na ovoj sistem koj za àl, trae{e re~isi sto go-dini. Ottamu, zemjata {to go vovede }e bide me|u prvite i {to }e go ukine vo 1913 godina. Sistemot }e bide ukinat vo Francija vo 1939, a

kacija na mladi, prvoprestapnici i osudenici {to so svoeto odnesuvawe da-

vaat nade` za rehabilitacija. Vidi: Howard, D. L, op. cit, str. 19-22. 217 Pentonvil bil prviot zatvor so keliski sistem na izdrùvawe na

kaznata sli~en na onoj primenuvan vo êri Hil. [est godini po nego bile

izgradeni u{te 44 zatvori na istiot princip a vo niv bile smesteni 11.000 za-

tvorenici. So nekolku isklu~oci skoro site zatvori vo Britanija datiraat

od ovoj period i ako bile izgradeni vrz ovoj princip nekoi od niv u{te od

samiot po~etok ne go primenuvale osamuvaweto. Pri~inata za toa e pojavata

na progresivniot sistem. 218 Ovoj sistem be{e prepora~an na me|unarodnite kongresi odràni

vo Frankfurt 1846 i Brisel 1867 godina.

110

vo Belgija toa }e bide kone~no storeno so zakonski akt duri po Vto-rata svetska vojna.

Kelijata kako takva me|utoa, nema da is~ezne od penitencijar-nata oblast. So opredelena uloga taa i denes e zadràna vo istra`nite zatvori, a kako merka na osamuvawe i vo drugite zatvori toga{ koga e storen opredelen disciplinski prestap. Pri izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda taa ~esto se primenuva za smestuvawe preku no-}ta kako prikladno sredstvo za spre~uvawe na zloupotrebite i promi-skuitetot vo zaedni~kite kazneni zavodi. So toa na zatvorenicite im se pruà mo`nost da se najdat sebesi barem za opredelen period od svojot kazneni~ki ìvot.219 Vo opredeleni zemji kelijata pretstavuva edna od fazite na progresivniot sistem na izvr{uvaweto (Brazilija, Argentina, Francija, Turcija220 a, vo nekoi zatvori na porazvienite zemji, kako na primer, [vedska, Danska, Holandija, [panija, SAD i sl., kelijata duri se pretvori vo neprikosnoveno kat~e kade {to vo ce-losen komfor moè da se provede no}ta i slobodnoto vreme.

2.2. Oburnski osameni~ki sistem

1. Kako rezultat na posetata na Valnut Strit Xeil i angaì-

rawe vo zakonodavniot dom na Tomas Edi (Thomas Eddy, 1758-1827), vo 1796 bila vovedena kaznata zatvor kako zamena za pove}eto smrtni i telesni kazni. Toj bil postaven i kako prv upravitel na Kazneniot zavod vo seloto Grini~ (Greenwich Village), so ime Wugejt (Newgate) koj bil karakteristi~en po toa {to imal prostorii za zaedni~ko sme-stuvawe, rabotilnici i 14 samici. Vo ovoj zavod vo 1802 godina, nastanal krvav bunt so masovni begstva poradi {to bila pobarabna po-mo{ od voenite sili. Kako rezultat na ovie nastani, Edi najavil deka vo idnina vo kaznenite zavodi }e se koristat poedine~ni kelii za site zatvorenici i deka vo rabotilnicite }e se raboti pod stroga ti{ina preku celiot den. Od ova inicijativa za prv pat be{e realizirana vo zavodot izgraden vo gradot Oburn (Auburn) vo dràavta Wujork. Zatvo-renicite trebalo da se angaìraat okolu odgleduvawe na industriski rastenija, dobito~na stoka, proizvodstvo na zatvorska obleka i drugi predmeti za potrebite na zatvorot ili za proda`ba na dràvata, {to bilo mo{ne prifatlivo za nadle`nite vlasti. Ovoj zatvor bil otvo-ren vo 1819 godina, po nacrt na negoviot prv upravitel Vilijam Bri-tin (William Brittin). Glavnata uloga vo ovoj zavod ja ostvaruvale niza od popre~ni kelii opkruèni so prazen prostor (dvor) i visoki yi-dovi so koi bila zaokruèna celata institucija. Zatvorot bil proek-tiran samo za no}no izolirawe, a preku den zatvorenicite gi koriste-le golemite rabotilnici so koi upravuval Elam Lindz (Elam Lynds),

219 Cornil, P. op. cit, str. 88. 220 Milutinovi}, M. Penologija, str. 55.

111

porane{en armiski kapetan. Za nego se smeta deka go vovel praviloto na apsolutna ti{ina. Za prekr{uvaweto na taa zabrana, Lindz go vo-vel kam{ikuvaweto bez koe smetal deka ne moè da se upravuva so go-lem zatvor i deka e mnogu poefikasno i pohumano re{enie vo odnos na drugite disciplinski kazni.

Vo Oburn, zatvorenicite bile klasifikuvani vo tri katego-rii: 10 mnogu te{ki zatvorenici, smestuvani vo samica, 20 pomalku opasni zatvorenici, koi vo delum bile osameni, a ostatokot od vreme-to go pominuvale vo rabota vo grupi i 30 najmalku "vinovnite", koi za-edno rabotele vo tekot na celiot den, a se izlolirale samo no}e. I ovde, kako vo Valnut Strit, samicite, koi za volja na vistinata se ko-ristele samo za prekr{iuvawe na zatvorskite pravila, predizvikuva-le pusto{ vo du{ite na zatvorenicite koi se samoubivale so skokawe od kulite, si gi se~ele venite, i gi udirale glavite vo yid.

Vo zatvorot Oburn, osudenicite bile oble~eni vo sme{ni crno - beli, prugasti uniformi i prekrieni glavi so }ulavki. Tie mar{ira-le, rabotele i jadele vo celosna ti{ina. Vo Oburn se pojavi i prakt-ikata na "~udno vle~ewe na nozete." Zatvorenicite bile postrojuvani taka {to desnata noga im bila postavena malku nalevo, a desnata raka vrz desnoto ramo na prethodniot zatvorenik. Se dvièle site zaedno so vle~ewe na nozete taka {to prvo ja vle~ele levata noga napred a po-toa ja dobliùvale desnata noga vo istata polo`ba so levata. Poseti-telite na zatvorot za mali pari moèle da go sledat ovoj poniùva~ki prizor. Reìmot na zatvorot se sostoel vo celosna ti{ina, naporna rabota, umereni obroci i osameni no}i {est dena vo sedmicata. Vo ne-dela, koga ne se rabotelo, zatvorenicite ja posetuvale crkvata vo ti-{ina. Obern bil primer za amerikanskite zatvori so ogled na poefti-nata izgradba i fabri~kiot sistem na rabota vo koj moèlo rentabi-lno da se iskoristi rabotnata sila na zatvorenicite.221

Golemata depresija mu stavila kraj na unapreduvaweto na izgra-dbata na oburnskiot stil na zatvori, za{to se ustanovilo deka tie se premniogu skapi za gradba i odrùvawe i ne nudele mo`nost za dovo-lna eksploatacija na rabotnata sila na zatvorenicite. Poslednata institucija od ovoj vid bila otvorena vo 1931 godina vo Atika (dr`va Wujork). Kako nivna zamena se pojavila "Golemata ku}a" (The Big Ho-use). Spred Xon Irvin (John Irwin), takvata institucija arhitektonski upatuvala na obernskiot stil: so edno ili dve lica vo kelii grupirani i popre~no naredeni vo nizi. Zatvorot so kapacitet od 2.000 zatvore-nici bil opkruèn so visoki kamen zid i ~uvarski kuli. Za razlika od obernskiot stil, ovde ne se koristeni mol~eweto, napornata rabota, vle~eweto na nozete i slu`bena upotreba na telesni kazni. Vo ke-liite koi bile pogolemi od obunskite, bile pomesteni WC {olja i la-

221 Abadinsky, H. Crime and Justice, An introduction, Nelson-Hall Publi-

shers, Chicago, 1987. str. 405-408.

112

vabo, bile zatopluvani i provetreni, a na samite zatvorenici im bilo dozvoelno da gi ureduvaat i dekoriraat spored sopstveno nao|awe. Vo podobro opremenite ustanovi od ovoj vid bilo dozvoleno igrawe be-zbol, ko{arka i drugi igri so topka. Me|utoa, iako postoele obra-zovni i stru~ni programi, vo niv ne se primenuvale. Ist bil slu~ajot i so rehabilitacionite programi kako {to se individualnite i grupni-te sovetuvawa i sl.222

Po Vtorata Svetska Vojna "Golemite ku}i" zapo~naa da se tra-nsformiraat vo institucii za korekcija na zatvorenicite.

2. Vo penolo{kata literatura sepak dominira stavot deka poja-vata na oburnskiot sistem se dolì na usilbite za otstranuvawe na po-sledicite od primenata na filadelfiskiot strog ili ~ist osameni~ki sistem. Opredeleni okolnosti me|utoa, ukaùvaat deka eliminirawe-to na slabostite od celosnoto osudeni~no osamuvawe e ovde samo ex po-sto facto rezonirawe. Glavnata pri~ina za javuvawe na ovoj prehodno neosmislen eksperiment e sepak edna epizoda vrzana za izgradbata na zatvorot vo Oburn (Auburn) vo dràvata Wujork. Imeno vo 1816 godina vo ovoj grad treba{e da se podigne zatvor sli~en na onoj vo Filade-lfija. No, vo èlbata da se dojde do opredeleni za{tedi bea izgradeni pretesni kelii. So cel da se ispravi napravenata gre{ka upravata na zatvorot izdejstvuvala dogradba na posebni prostorii vo koi }e bide izvodliva opredelena aktivnost, odnosno osudeni~ka rabota. Na toj na~in, vo po~etokot sosema slu~ajno so dovr{uvaweto na ovoj zatvor vo 1823 godina, }e zapo~ne da funkcionira eden poinakov, modifici-ran oblik na osameni~ki reìm.223 Negovoto prifa}awe i vo nekoi drugi amerikanski driàvi, a delum vo Evropa, }e go voobli~at vo nov ublaèn keliski sistem.224

Spored ovaa varijanta na keliskiot sistem smestuvaweto na osudenite lica vo kelii se ostvaruvalo samo no}e, a vo tekot na denot tie odele na zaedni~ka rabota {to se vr{ela so prisilno mol~ewe.225 Poradi strogata zabrana na me|usebnite razgovori so {to se spre~u-vale razni spogoduvawa i {tetni vlijanija me|u zatvorenicite ovaa varijatna se narekuva i "sistem na mol~ewe." So negovata primena na izvesen na~in }e se ublaàt posledicite od celosnata izolacija na

222 Ibid, str. 411. 223 Vidi: Cornil, P. op. cit, str. 86. 224 Vo SAD ovoj sistem be{e voveden i vo porano izgradenite zatvori

Sing-Sing i ârlston kade {to se zadrà se do 1914 godina. Vo evropskite

zemji najprvin go vovede [vajcarija, a potoa i Anglija, Germanija, Francija i

Belgija. 225 Opredeleni tragi na ovoj sistem moàt da se najdat u{te pred nego-

vata pojava vo SAD. Nekoi negovi elementi se sre}avaat u{te vo 1703 godina

vo popravniot dom za maloletnici Sv. Mihail i vo belgiskiot zatvor vo

Gent. Pove}e za toa: Eliot, M, op. cit, str. 490-491 i Cornil, P, op. cit. str. 86.

113

osudenicite, no zabranata na sekakov razgovor i strogite kazni za prekr{itelite na taa zabrana ne bea sledeni i so vidni podobruvawa na lo{ite sostojbi vo kaznenite zavodi koi, kako {to veli eden avtor, nalikuvaa na kafezi za opasni divi ìvotni.226 Naprotiv, poradi tie zabrani, lo{ite zatvorski uslovi, raznovidnite i ~esti zloupotrebi, vospostavuvaweto na poseben reìm na oblekuvawe (prugasta obleka), |uliwa i sinxiri, bri~ewe na glavite, numerirawe, strogata discip-lina i sl., doa|a{e do u{te posilno fizi~ko i du{evno propa|awe na zatvorenicite. Pri izvr{uvaweto na kaznata li~nosta voop{to ne be{e zemana vo vid nitu za toa postoele bilo kakvi uslovi. Site za-tvorenici bea samo zatvorski broevi, napolno ednakvi i obesprave-ni.227 Poradi nepostoeweto prevospiten tretman ne postoe{e indivi-dualizacija vo izvr{uvaweto na kaznata, a soodvetno na toa ni potreba za klasifikacija na osudenite lica.

Za razlika od predhodniot, oburnskiot sistem na izdrùvawe na kaznata ovozmoùva{e izvesen zaedni~ki ìvot na osudenite lica kako i ostvaruvawe na zaedni~ka rabota. Negovata prednost se gleda{e vo podobrite mo`nosti za ostvaruvawe na organizacijata na rabotata, ottamu {to osudenite lica moèa da rabotat na poraznovidni dejnosti i pritoa da izu~uvaat opredeleni zanaeti {to }e gi koristat na slo-boda. No i pokraj izvesniot napredok vo odnos na filadelfiskiot si-stem i vo oburnskiot sistem se zadràa pogolemiot del od negovite slabosti. Otsustvoto na komunikacii doveduva{e do te{ki isku{e-nija i psihi~ki krizi, za{to be{e vo direkna sprotivnost so ~oveko-vata priroda kako socijalno bitie. Kako reakcija na taa napnatost go-lem del osudeni lica uspevale da najdat na~in za me|usebno razbirawe i spogoduvawe, no nabrzo toa bilo zabeleàno od strana na zatvorska-ta uprava i podloèno na ostro kaznuvawe. Od tie pri~ini e i vo-spostavuvaweto na mo{ne kompliciranata organizacija na zatvorski-ot ìvot. Be{e voveden kazneni~ki ~ekor i gledawe vo zemjata za vre-me na dvièweto. Pri izleguvaweto i vra}aweto vo kelijata be{e isto taka zadolìtelen soboreniot pogled, a za vreme na zaedni~kata rabota i noseweto na specijalni kapi so spu{ten obod i prorez za o~i-te. Za prekr{itelite na ovie i ostanatite strogi pravila na odnesu-vawe sleduvaa svirepi disciplinski kazni. Me|u niv naj~esto bilo upotrebuvano kam{ikuvaweto za{to se smetalo deka toa ne mu pre~i na zdravjeto i ne ja smaluva fizi~kata sila potrebna za rabotno anga-ìrawe na osudenicite.

Delumnoto osamuvawe, zadolìtelnoto mol~ewe i fizi~kata tortura za negovoto nepo~ituvawe, kako i te{kata iscrpuva~ka rabota

226 Pove}e za toa: Eliot, M. op. cit, str. 490-492. 227 êjovi}, B. Neka razmatranja o principu individualizacije izvr{enja kazni

li{avanja slobode, Zbornik IKSI, Beograd, 1972/1, str. 222.

114

naso~ena kon iskoristuvawe na osudeni~kiot trud, a ne kon nivno pre-vospiruvawe dovedoa do sosema sprotivni efekti od o~ekuvanite. Seto toa i vo ovoj modificiran sistem be{e odraz na sfa}aweto deka celta na kaznata e zastra{uvawe i stradawe za storenoto delo. Vo ne-govata primena be{e postojano prisuten op{tiot stav na krivi~no-pravnata nauka deka osudenoto lice e samo zatvorenik koj mora da go plati svojot dolg na op{testvoto, a izvr{uvaweto na kaznata prisi-lno sredstvo za ostvaruvawe na spravedliva odmazda.

3. PROGRESIVNI PENITENCIJARNI SISTEMI

3.1. Makonokieviot bodoven eksperiment Vo vreme koga vo SAD i pove}eto evropski zemji ve}e intenzi-

vno se ostvaruva{e keliskiot sistem na izdrùvawe na kaznata li{u-vawe od sloboda, dominanten oblik na kaznuvawe vo Anglija i natamu be{e deportacijata. Osnovnata karakteristika na nejzinoto ostvaru-vawe be{e tormozeweto, poniùvaweto i brutalnoto i surovo kaznu-vawe na deportiranite lica. Vo zatvorskata kolonija na ostrovot No-rfolk ovie lica ne moèle da stojat ispraveni pred zatvorskata upra-va. Svedeni na ne~ove~ki su{testva tie bea tepani i za najsitnite pre-stapi so specijani kam{ici nare~eni "ma~ka so devet opa{ki". Na svoite bolki ne moèle da im dadat olesnuvawe, za{to pri kam{iku-vaweto im bile stavani ~epovi vo ustata. Za onie koi ne se pokoruvale na zatvorskite naredbi i pravila sekoga{ stoe{e spremna i ponekoja besilka.228 Vakvata sostoba }e potrae sî do nazna~uvaweto na Ale-ksandar Makonoki (Alehsandar Maconoshie) za upravnik na ovaa kolo-nija. Toa e ~ovek {to najprvin rabotel kako profesor po geografija vo London, podocna stanal kapetan na kralskata mornarica, a so doa|a-weto vo Avstralija (1836) zapo~nal da se interesira za problemite na izvr{uvaweto na kaznata. Negovoto doa|awe vo Norfolk vo 1840 godi-na }e mu ovozmoì i sistematsko posvetuvawe na ovie pra{awa. Tuka }e se obide so interesen eksperiment na izvr{uvawe na kaznata li{u-vawe od sloboda koj poradi originalnosta }e go dobie i negovoto ime. Toa e poznatiot makonokiev ili bodoven eksperiment, {to trael kra-tko vreme i ne nei{ol skoro na nikakva primena vo ostanatite delovi na svetot.229 Ovoj fakt me|utoa, ne e pre~ka da mu se posveti zasluè-

228 Vidi: [u{kovi}, M. Uslovni otpust, IKSI, Beograd, 1971, str. 16-17. 229 Ovoj eksperiment }e bide u{te edna{ povtoren samo vo oblasniot

zatvor vo Birmingem (Birmingham) vo Anglija i toa povtorno od strana na

Makonoki. Toj bil nazna~en za upravitel na ovoj zatvor vo 1849 godina no, na

taa polo`ba ostanal samo dve godini za{to sudiite zadolèni za ovoj zatvor

smetale deka vo nego se primenuva premnogu blag reìm. Vidi: Howard, D.L,

op. cit, str. 87-93.

115

noto vnimanie na ovoj obid koj podocna stanal osnova za sfa}aweto na osudeni~kiot trud, u~eweto i disciplinata kako oblici za prevospi-tuvawe na osudenite lica. Negovoto posebno zna~ewe go opredeluva i toa {to spored svoite elementi pretstavuva zarodi{ na progresivni-ot sistem. Prisustvoto na takvi elementi e, vsu{nost, ona {to ovoj eksperiment go svrstuva kako edna, i toa prva varijanta na ovoj sistem.

Su{tinata na ovoj eksperiment e vo nastojuvaweto da se dojde do takva mo`nost {to vo tekot na izvr{uvaweto na kaznata }e vodi kon progresivno menuvawe na polo`bata na zatvorenicite i tie sa-mite }e bidat zainteresirani za toa. Ova proizleguva od stavot na Ma-konoki deka i najlo{ite zlostornici moàt da se popravat i od zatvo-rot da izlezat podobri ako postojano se naveduvaat kon ~esen ìvot. Ona {to vodi kon ovaa cel ne e brutalnoto i nehumano postapuvawe so zatvorenicite tuku odnosot na doverba {to sekoga{ treba da bide pot-krepen so vistinska stimulacija. Za taa cel celokupnata zatvorska kazna Makonoki ja pretvori vo opredelena suma bodovi. Vo zavisnost od pri~inite na zatvoraweto i teìnata na storeniot prestap, sekoj zatvorenik imal kazna {to bila izrazena vo bodovi. Na toj na~in tie bile staveni vo situacija da go dostignat maksimumot na opredelenite bodovi so uredno povedenie i rabota vo zatvorot. Izdràniot del od kaznata pove}e ne se presmetuval vo denovi tuku so brojot na otkupe-nite bodovi.230 No ova novo presmetkovno merilo ne bilo va`no samo za kone~noto izleguvawe od zatvorot. Ona {to ovde e posebno zna~ajno i specifi~no e {to za dostignatiot iznos na bodovi se vrzuvala i opredelena faza od izdrùvaweto na kaznata. Vo Makonokieviot eks-periment postoele tri takvi fazi, a sekoja od niv vodela kon avto-matska promena na zatvoreni~kiot status.

Vo prvata faza zatvorenicite ìveele i rabotele pod izvo-nredno strog disciplinski reìm.

Vo vtorata faza na zatvorenicite im se dozvoluva{e da se organiziraat vo pomali grupi od 5 do 7 lica. So ogled na toa {to fo-rmiraweto na grupite im be{e prepu{tano na samite zatvorenici tie sekoga{ nastojuvale me|u sebe da se izberat taka {to }e se sozdade edna homogena i slo`na celina. Toa za niv bilo od osobena va`nost, za{to za zaedni~kata rabota dobivale zaedni~ki fond na bodovi {to potoa go delele na ednakvi delovi. Zatvorenicite u~estvuvale i vo za-edni~kata podelba na bodovite {to }e ja zasluèle so svoeto grupno povedenie. Ottamu proizleguva i nivnata zainteresiranost za spre~u-vawe na poedine~nite ekscesi koi i te kako moèle da se odrazat vrz obemot na dobieniot fond na bodovi. Za neostvarenite rabotni zada~i i otstapuvawata od poèlnoto povedenie be{e predvideno duri i odze-

230 Ottamu, vo penolo{kata literatura se smeta deka Makonoki e

osnovopolo`nik na idejata za izreknuvawe na neopredeleni kazni li{uvawe

od sloboda koi se prisutni vo amerikanskata penitencijarna praktika.

116

mawe na ve}e spe~alenite bodovi. Na toj na~in, celokupnata odgovo-rnost za neostvarenite rabotni obvrski i disciplinata vo zatvorot be{e prefrlena vrz samite zatvorenici. Toa pridonese za jaknewe na odgovornosta kaj sekoj poedinec i razvivawe na grupnata kontrola. To-kmu zatoa se doa|alo do takva sostojba samite zatvorenici da se griàt za raspredelbata na rabotata spored individualnite fizi~ki sposob-nosti. Seto toa vodelo kon razvivawe na nivnata smisla za prijatel-stvo, sorabotka i solidarnost.

Vo ovaa faza na postapuvawe so zatvorenicite bodovite imale i drugo zna~ewe. Vo eden del se koristele za isplata na tro{ocite za ishrana, a so niv moèla da se plati i zasilen ili "ekstra" obrok. Pokraj toa za prekuvremena rabota se dobivale i posebni, dopolnite-lni bodovi. Takvata raspredelba me|utoa, ponekoga{ doveduvala i do opredeleni negativni posledici. @elbata {to pobrgu da se dojde do niv se pretvorala vo surova trka {to od svoja strana barala posebni napregawa. Toa doveduvalo do prekumerni iscrpuvawa i razni bolesti. Vo takvi uslovi rabotata, vsu{nost, stanala dopolnitelna kazna: izma~uvawe {to vodelo kon celosno gubewe na nejzinata prevospitna uloga. Kon ova treba da se dodadat i nedostatocite proizlezeni od otsustvoto na adekvatni kriteriumi za vistinska procenka na zaslu`-noto napregawe. Aproksimativnite procenki, a ponekoga{ i svesni zloupotrebi bea osobeno prisutni pri opredeluvaweto na povedenieto {to povlekuva disciplinska kazna a so toa i pomal broj na bodovi. Vo uslovi koga odmazdata be{e vladea~ka koncepcija vo kaznuvaweto be{e iluzorno poinakvo rezonirawe na zatvorskata administracija.

Vo poslednata faza doa|a{e do rasturawe na grupite i sekoj osudenik dobival sopstvena koliba i par~e zemja od ~ija samostojna obrabotka ja obezbeduval svojata egzistencija. Toa e tn. slobodwa~ka faza koja {to isto taka trebalo da se pomine so sobirawe na bodovi, no vo nea zatvorenikot vo sekoj drug pogled bil sloboden. Tuka treba-{e da se ostvari opredeleno naviknuvawe na op{testvenite odnosi {to vladeat na sloboda, a osobeno kon po~ituvawe na sopstveniot i tu|iot imot.

Od priloènata organizaciona postavenost na ovoj eksperi-ment, moè da se vidi eden humanisti~ki streme` vo zatvorskata ko-lonija vo Norfolk za sozdavawe zdrava atmosfera vo koja site me|u-~ove~ki odnosi }e bidat naso~eni kon op{testveno korisni aktivno-sti. Humanisti~kiot streme` na Makonoki se ostvari so pretvora-weto na ovaa kolonija vo dobro uredena op{testvena zaednica. Pod negovo rakovodstvo taa go izgubi zna~eweto na brutalen pekol na ze-mjata i dobi izgled {to ne se razlikuva od onoj na nekoi od modernite otvoreni zavodi. Makonoki gi urnal besilkite, im dozvolil na osu-denicite da logoruvaat na svoite rabotili{ta, vospostavil {koli, potiknuval ~itatelski grupi, daval nagradi, dozvoluval praznuvawe na

117

odredeleni denovi, organiziral zabaven ìvot itn.231 Osudeni~kata rabota be{e ona {to vo ovoj obid ima{e, isto

taka, zna~ajno mesto. Nejzinoto voveduvawe vo vreme koga vo ostana-tite zatvori vo celiot svet be{e golema nepoznanica e ona {to ovde zasluùva golema pofalba. Mora da se priznae me|utoa, deka izra-zenite pretenzii za nejzino ostvaruvawe kako metod na tretman doì-vea celosen neuspeh. Nejzinoto isklu~itelno bodovno uslovuvawe do-vede do toa kaznata li{uvawe od sloboda da se pretvori vo modifici-ran vid rabotna kazna. Ottamu, site pozitivni strana na osudeni~kiot trud (razvivawe rabotni naviki, sozdavawe smisla za podelba na tru-dot i organizacija na raboteweto) ne smeat da se oddeluvaat od kori-sta (izgradbata na pati{ta i drugi javni raboti) {to iako bea ve{to sokrieni vo vtor plan zna~ea glaven faktor na nejzinoto ostvaruvawe. Dokolku zatvorenikot saka{e pokus prestoj vo zatvorot, a toa nesom-neno be{e ~est slu~aj, mora{e da go `rtvuva svoeto zdravje za da gi ispolni visoko postavenite rabotni normi. Drug izbor za nego vsu{-nost i nema{e.

Razvivaweto na smislata za op{testven ìvot e u{te edna zna-~ajno podra~je na ovoj eksperiment. Stavaweto na zatvorenikot vo gru-pa so cel da se zgolemi negovoto ~uvstvo na pripadnost i odgovornost, bez ogled na svojata metodska iskol~enost,232 e anticipacija na sovre-menoto osudeni~ko samoorganizirawe.

Makonokieviot obid be{e od kratok zdiv. Poradi masovnoto i ostro sprotivstvuvawe kon ona {to be{e daleku pred svoeto vreme, Makonoki be{e brzo prisilen da se povle~e. Glavniot uslov za za-drùvawe na svoeto mesto za noviot upravnik âjlds (Childs) be{e vra-}awe na ovaa kolonija vo porane{nata sostoba.

3.2. Angliski progresiven sistem

Stanuva zbor za sistem {to e voveden vo Anglija vo 1853 godina.

Toa se slu~i so oficijanoto ukinuvawe na deportacijata i nejzinata zamena so kaznata robija od podolgo traewe. Nejzinoto izvr{uvawe be{e pomesteno vo tri fazi: faza na keliski zatvor, faza na zaedni-~ki zatvor i faza na usloven otpust.

231 Kup~evi}-Mla|enovi}, R, op. cit, str. 107. 232 Vrzuvaweto na eden osudenik za povedenieto i rabotata na drug e

nepravedna, nepedago{ka pa duri i ne~ove~na postapka. Toa e osobeno slu~aj

koga treba da se trpat posledicite od ne~ie nepromisleno povedenie {to ne

moèlo da se spre~i. So toa se doveduva vo pra{awe pravniot osnov na pre-

nesenata dol`nost od zatvorskata uprava vrz samite zatvorenici. Seto ova ne

bi bilo vredno da se spomene dokolku i denes nema teoretski i prakti~ni

nastojuvawa od tipot na izri~ni i neotpoviklivi naredbi: "Ti }e mi odgova-

ra{ za Petko, vo sprotivno....".

118

Prvata faza na ovoj sistem skoro vo celost e prezemena od fi-ladelfiskiot sistem, so taa otstapka {to ovde osudenite lica ostanu-vale od 9 do 12 meseci,233 imale obvrska da rabotat no, nemale pravo na pogodnosti. Me|utoa, i vo ramkite na ovoj stadium vo nekoi zatvori moèlo da se dojde do promena na reìmot na izvr{uvaweto. Tie pro-meni moèle da se sostojat vo podobruvawe na koli~estvoto i kvalite-tot na ishranata, podobruvawe na uslovite za rabota, dozvola da se ~ita opredelena literatura, izu~uvawe na zanaet i sl. Na toj na~in u{te na samiot po~etok se doa|alo do izvesno rasporeduvawe na osude-nicite vo zavisnost od vidot na pogodnosite {to gi uìvale.

Glavnata karakteristika na ovaa faza e sepak celosnoto osude-ni~ko osamuvawe (i dewe i no}e) so cel da se strada i razmisluva za storenoto delo. Od tie pri~ini i ovde ne izostanuvale redovnite po-seti na sve{tenik koj treba{e da go pottiknuva osudenikot na molewe i kaewe zaradi oprostuvawe na grevovite. Be{e zabraneto dopi{uva-we so rodnini i prijateli, primaweto pratki i ostvaruvawe na bilo kakvi kontakti so nadvore{niot svet. Rabotata se organizira{e vo sa-mite kelii, no i vo zaedni~ki prostorii. Onamu kade {to ima{e uslo-vi za vr{ewe na zedni~ka rabota vaè{e principot na mol~ewe, a strogata disciplina i strogoto kaznuvawe bea u{te edno obele`je {to pokraj mol~eweto be{e prezemeno od oburskiot sistem.

Vtorata faza e zaedni~ko izdrùvawe na kaznata. Vo nea se ostanuvalo najdolgo. Osudenicite go minuvale denot vo zaedni~ka ra-bota, a preku no}ta bile smestuvani vo kelii. Dokolku ne postoele uslovi za no}no osamuvawe se vr{elo smestuvawe i vo zaedni~ki pro-storii, me|utoa, krevetite im bile razdeluvani so pregradi (drveni paravani). Pri formiraweto na osudeni~kite grupi bile koristeni opredeleni klasifikacioni kriteriumi. So nivna pomo{ se ovozmo-ùvalo takvo razvrstuvawe {to trebalo da go spre~i deluvaweto na kriminalnata zaraza. Od posebno zna~ewe e me|utoa, toa {to vo niv, vo prv red, se gledalo prikladno sredstvo za sozdavawe razliki vo reì-mot na izdrùvaweto na kaznata. Tie razliki treba{e da bidat vo soglasnost so postignatite efekti vo prevospituvaweto. Ottamu be{e zabraneto bilo kakvo me{awe na osudenicite od razli~ni grupi. Se-koja grupa be{e smestena vo posebni oddelenija (zatvorski krila), a nivniot broj zavise{e od objektivnite prostorni uslovi i vidot na pogodnostite {to vo niv se nudele. Vo takvi uslovi smestuvaweto vo opredeleno oddelenie zna~e{e i zdobivawe so podobar osudeni~ki sta-tus. Vo toa se sostoe{e smislata na ovoj sistem: stepenest na~in na izvr{uvawe na kaznata prilagoden za postepeno popravawe na osudeni-

233 Traeweto na ovaa faza varira{e vo razli~ni nacionalni sistemi

no, naj~esto be{e opredeleno spored kriteriumot dolìna na izre~enata ka-

zna. Za toa obi~no odlu~uvala zatvorskata uprava no imalo slu~ai kade {to

toa vreme bilo zakonski normirano.

119

cite. Osudenikot so svojata rabota i povedenie i ovde treba{e da go zasluì preminot od edno vo drugo oddelenie, a potoa i vo slednata za-tvorska faza.

Tretata faza na angliskiot progresiven sistem se ostvaruva{e so pu{tawe na osudenoto lice na usloven otpust. So toa osudenikot be{e fakti~ki na sloboda iako toa pravo zna~e{e samo edna faza od izvr{uvaweto na kaznata. Usloven otpust moèa da dobijata samo onie osudenici {to pokaàle izvonredni zalagawa i rezultati vo svoeto rabotewe i odnesuvawe. Za vreme na negovoto traewe vrz osudenite lica se nametnuvale najrazli~ni obvrski i poseben nadzor. Neizvr-{uvaweto na obvrskite doveduva{e do otpovikuvawe na uslovniot otpust.

Angliskiot progresiven sistem pretstavuva oìvotvoruvawe na golem del od kriminalnopoliti~kite idei {to bea prisutni kon sredinata na XIX vek. So nego zapo~na vo golem obem da se po~ituva li~nosta na delinkventot vo procesot na izvr{uvaweto na kaznata. Bez da se zapostavat represivnite elementi na kaznata so ovoj sistem teì{teto se prenesuva vrz prevospituvaweto {to treba da se ostvari niz nekolku fazi. Osudenikot treba da gi pomine site fazi pred da izleze na sloboda. Na toa be{e pottiknuvan so raznovidni pogodnosti koi {to zavisea od negovoto povedenie i zalagawe vo izvr{uvaweto na rabotnite zada~i. So toa kaj zatvorenicite se razvi motivacija za eks-ponirawe na sopstvenite sili {to }e go dobliàt do onie stadiumi {to zna~at podobar materijalen status i polesen zatvorski reìm, odnosno postepeno dobliùvawe do ìvotot {to nalikuva na onoj na sloboda. So prifa}aweto na prevospituvaweto kako cel na kaznata, individualizacijata vo fazata na izvr{uvaweto i klasifikacijata na osudenite lica dobija nova sodrìna. Za razlika od porane{niot obu-rnski sistem kade {to se javija samo izvesni elementi na objektivna individualizacija, baraweto na tretman na osudenite lica ovde ja na-loì potrebata da se vodi smetka i za subjektivnite karakteristiki na osudenite lica so cel da se postigne nivno socijalno prilagodu-vawe. Taka pokraj kriteriumite: teìna na storenoto delo, porane{na osuduvanost, visina na izre~enata kazna, pol, starost i sl., golemo zna-~ewe dobiva i stepenot na obrazovanieto na osudenikot, motivite {to go navele kon deloto i sl. Me|utoa, najgolemo zna~ewe me|u ovie kri-teriumi za àl go dobija: sposobnosta za izvr{uvawe na rabotnite za-da~i i povedenieto na osudenoto lice. So osudeni~kata rabota i odno-sot kon zatvorskiot personal i drugite osudenici se smeta{e deka }e se ostvari najbrza promena vo stavovite i pogledite kon normite i vrednostite na vladea~kiot sistem. Vo toa se gleda{e osnovnata gara-ncija za afirmirawe na pozitivnite karakteristiki na li~nosta koja {to preku adekvatna nagrada }e uspee vo sopstvenite usilbi za pre-obrazba. Stimulacijata be{e jasna no, spored svoite prakti~ni efe-kti skoro bezna~ajna. Edna od pova`nite pri~ini za toa be{e prifa-

120

tenoto bodirawe na osudeni~kiot trud spored principite na makono-kieviot eksperiment. Negovoto {ablonsko prenesuvawe vo ovoj sistem }e gi donese site slabosti za koi ve}e zboruvavme. Od druga strana do-volno be{e obi~no pregleduvawe na zatvorskite pravilnici na sekoj osudenik da mu ovozmoì doa|awe do ponudenite pogodnosti. Zainte-resiranosta za polesna rabota, povisok nadomest za nejzino izvr{u-vawe, zgolemuvawe na delot od zarabotuva~kata {to slobodno moè da se koristi, pro{iruvawe na neposrednite i posrednite kontakti so nadvore{niot svet i sl., osudenikot ja nao|a{e i izvlekuva{e od svo-ite momentni interesi. Istite moè{e i lesno da gi ostvari, za{to gi znae{e osnovnite "pravila na igrata." Dovolno be{e da se odglumi o~ekuvanoto povedenie.

Projavenite nedostatoci na angliskiot progresiven sistem bea posledica na sî u{te skromnite materijani, a so toa i kadrovski usl-ovi. No i pokraj niv negovoto pojavuvawe zna~e{e nesporen napredok vo odnos na prehodnite sistemi. Negovoto voveduvawe ovozmoì grià za ~ovekot. Ottuka i site prednosti moàt da se sintetiziraat vo sle-dnive postavki:

- Psiholo{kata baza na progresivnata metoda e privle~nosta {to za zatvorenikot ja pretstavuva materijanoto podobruvawe na nego-viot ìvot, a {to moè da se zasluì so dobro povedenie.

- Preminuvaweto od edna vo druga faza na zatvorski reìm ja prekinuva monotonijata koja pretstavuva zna~ajna opasnost za kaznite li{uvawe od dolgo traewe.

- Postepenite podobruvawa na reìmot neosetno go pribliù-vaa ìvotot na osudenikot kon ìvotot na slobodniot ~ovek i mu go ovozmoùvaa vra}aweto vo op{testvoto po negovoto otpu{tawe.234

3.3. Irski progresiven sistem

Irskiot progresiven sistem e osnovan vo 1854 godina od strana

na angliskiot kapetan i ~len na Komisijata za pregled na kaznenite zavodi vo Irska Valter Krofton (Walter Crofton). Razlikata me|u ovoj i angliskiot progresiven sistem e vo toa {to irskiot sistem e prod-labo~en ili dopolnet so u{te edna faza na izvr{uvawe na kaznata. Taa faza e pomestena me|u vtorata i tretata faza na angliskiot si-stem kako nova me|ufaza (intermedijaren, posreden stadium ili me|u-zatvor). Toa e faza na tn. slobodwa~ko izdrùvawe na kaznata. Ottamu, vo irskiot sistem sre}avame ~etiri fazi: 10 kelisko osamu-vawe, 20 zaedni~ko izdrùvawe na kaznata, 30 upatuvawe vo oddelenie za slobodwaci i 40 usloven otpust.

Vo prvata faza be{e vr{eno osamuvawe na skoro identi~en na-~in kako i vo angliskiot sistem. Osudenikot bil zatvoran vo kelija

234 Cornil, P, op. cit, str. 88.

121

kade {to bil podloèn na ograni~ena ishrana i prisilna rabota so mo`nost za edno~asovno u~ewe vo tekot na denot. Vo vtorata faza se vr{e{e rasporeduvawe na zaedni~kata rabota za koja {to se dobivala nagrada spored individualno ostvarenite rezultati. Toa zna~i deka ovde otsustvuva pla}aweto na osudeni~kiot trud spored makonokiev-iot bodoven princip. Tretata faza se izvr{uvala na ekonomiite na kazneniot zavod ili vo posebni pomali zatvori kade {to vo uslovi na zna~itelno podobrena sloboda na dvièwe, osudenite lica rabotele pod prismotra od straàri. Po opredelen vremenski prestoj vo slo-bodwa~koto oddelenie osudenicite {to davale sigurnost deka pove}e nema da vr{at krivi~ni dela moèle no, ne morale da bidat pu{teni na usloven otpust.

Kako {to moè da se zabeleì i irskiot sistem e, vsu{nost, edna i toa treta varijata na progresivniot sistem. Osnovnata karakte-ristika {to go ~ini usovr{ena ili zbogatena varijanta e vovedenoto slobodwa~ko oddelenie. Glavnata zamisla na prethodnite dve varija-nti i ovde e prisutna, me|utoa, so voveduvaweto na me|uzatvorot vo irskata varijata, taa vo golem obem dobiva na svoeto prakti~no zna~e-we. Na osudenikot i natamu mu se ovozmoùvalo da u~estvuva vo svoeto popravawe so postepeno preo|awe od postrogite uslovi na zatvorskiot ìvot kon slobodata. No so ovoj pro{iren sistem se ovozmoùva i ublaùvawe na brzite preodi od edna vo druga faza na izvr{uvaweto, trgnuvaj}i od provereniot stav deka osudenikot ne e sekoga{ dovolno spremen za toa. Slobodwa~koto oddelenie be{e takva faza ili sta-dium na izvr{uvaweto so koj ne samo {to se zbogatuva{e fondot na pogodnostite tuku i prikladno sredstvo za pobezbolno napreduvawe kon usloven otpust {to nema da bide otpovikan. Ottamu i negovoto zna~ewe kako korekcija na negativnite posledici {to poradi slabite mo`nost za vklopuvawe vo slobodniot op{testven ìvot gi nose{e nagloto preminuvawe kon usloven otpust vo angliskiot sistem.

Slobodwa~koto oddelenie be{e izvonredno re{enie za motivi-rawe na osudenikot. So nego se nude{e namalena strogost vo postapu-vaweto, posebna kontrola pri vr{eweto na site osudeni~ki aktivno-sti, pogolemi prava i pogodnosti i niza drugi prednosti, no od druga strana, i zna~itelno pogolema odgovornost vo pogled na akceptirawe-to na prevospitniot tretman. Osudenikot stanuva{e toj koj so svojat rabota i odnesuvawe treba{e da go zaluì podobruvaweto na reìmot pod koj se izdrùva kaznata. Toga{ pak koga }e go izdejstvuval pougo-dniot reìm so svojot celosen odnos vo ova oddelenie na tn. "poluslo-boda" osudenikot treba{e da pruì dovolno dokazi so koi }e ja potvr-di ukaànata doverba. Vo sprotivno, irskiot sistem predviduva{e duri i mo`nost za vra}awe vo predhodnata faza od izdrùvaweto na kaznata. Tokmu zatoa osudenite lica vo mnogu pogolem obem nastoju-vale da go pokaàt svojot vistinski karakter so aktivno usvoeno pove-denie {to poradi poinakvata priroda na osudeni~kiot trud vo ovoj si-

122

stem doa|a{e do poln izraz. Taa faza pruà{e najgolemi mo`nosti za pozitivno vlijanie vrz osudeni~kite stavovi i nivnoto volevo usogla-suvawe so socijanite uslovi na ìvotot. Od tie pri~ini zatvorskata uprava i posvetuva{e posebno vnimanie toku na ova faza od izvr{uva-weto na kaznata. Za upatuvawe vo nea be{e nadleèn sovetodaven odbor na kaznaeniot zavod vrz osnova na gri`liva ocenka na site uslo-vi {to prethodno bea detalno proveruvani. Vo slu~aite koga }e se utvrde{e deka uslovite ne se ispolneti osudenoto lice ne moè{e da o~ekuva da pomine niz oddelenieto {to ja pretstavuva ovaa faza.

Irskiot sistem brzo se pro{iri vo Evropa i drugite zemji vo svetot.235 I pokraj negovata relativno kratka primena vo zemjata {to go vovede (1854-1864)236 toj i denes e vo sila vo nekoi zemji. Sistemov }e naide na primena i pri izvr{uvaweto na kaznata zatvor vo biv{a Jugoslavija. Spored Zakonot za izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda od 10 fevruari 1929 godina, toa izvr{uvawe se sostoelo od ~e-tiri fazi. Prvata faza ja so~inuvalo keliskoto izdrùvawe na kaz-nata. Potoa doa|a zaedni~ko zatvorawe so zaedni~ka rabota preku de-not i osamuvawe preku no}ta. Tretata faza se izvr{uvala vo oddeleni-eto za slobodwaci vo koe osudenicite poslobodno se dviàt pod opre-delena kontrola i vr{at zemjodelski, zanaet~iski i drugi raboti. Po-slednat faza ja so~inuva uslovniot otpust so toa {to osudenicite se otpu{taat vo opredeleno mesto so obvrska da se javuvaat na organite za bezbednost.237 Po primerot na ovoj sistem na prostorot na biv{a Jugoslavija bea podignati i nekolku zatvori: Zenica vo 1888, Sremska Mitrovica, 1889, Idrizovo, 1908 i Lepoglava, 1913 godina.238

235 "Od evropskite zemji prva go voveduva [vjacarija vo zavodot Li-

ncburg (Linnzburg), a podocna go pro{iruva i na drugite ustanovi. Potoa se

voveduva vo Portugalija, Holandija i vo belgiskite zatvori (za "peines crimi-

nalles") i vo drugite zemji. Vo Evropa me|u poslednite go voveduva Francija -

vo vreme koga toj sistem vo Portugalija go gubi svoeto zna~ewe. Milutinovi},

M. op, cit, str. 34. 236 Vidi: Srzenti}, Stai}, Lazarevi}, Krivi~no pravo, str. 353. 237 Milutinovi}, M, op. cit, str. 34. 238 Vidi: Kup~evi}-Mla|enovi}, R, Osnovi penologije, str. 105.

123

II DEL KAZNENO-POPRAVNI USTANOVI VO

MAKEDONIJA

124

125

G l a v a I KAZNENO - POPRAVNA USTANOVA IDRIZOVO

1. OSNOVNI PODATOCI ZA USTANOVATA

1.1. Kazneno - popravna ustanova Idrizovo, s. Idrizovo - Sko-

pje. 1.2. Poln naziv na ustanovata: Kazneno - popravna ustanova

Idrizovo. Vo ovaa ustanova se izdrùvaat kaznite zatvor i doìvoten zatvor za:

a) ma{ki lica povtornici, osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor nad 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po pre-smetaniot pritvor iznesuva pove}e od 6 meseci.

b) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor pove}e od 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata so presmetaniot pritvor iznesuva pove}e od 2 godini.

v) @enski lica osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor ili maloletni~ki zatvor nezavisno od visinata na kaznata. Ovie osu-deni lica kaznata ja izdrùvaat vo Oddelenieto za ènski lica,

g) Ma{ki i ènski lica osudeni na kazna doìvoten zatvor i d) Stranski dràvjani i lica bez dràvjanstvo

2. OSNOVAWE NA USTANOVATA

Vo KPU Idrizovo i vo Ministerstvoto za pravda ne postojat

podatoci za datumot na osnovaweto, nitu bilo kakov akt za osnovawe na ustanovata.

3. STANBENO - PROSTORNI STANDARDI, SMESTUVA^KI

MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA

3.1. Objektite na KPD Idrizovo se pomesteni na pogolem pro-

stor vo s. Idrizovo - Skopje. So ogled na brojnosta na objektite ovde }e go izostavime nivniot podroben opis i }e se zadrìme samo na osno-vnite elementi {to gi karakteriziraat.

3.2. Za smestuva~kite kapaciteti vo glavnite objekti moè da se kaè slednovo:

- Zatvoreno oddelenie. Vo zgradata kade e pomesteno ova odde-lenie postojat 46 sobi so prose~no smestuvawe na 10 lica vo sobi ili vkupno 460 legla.

126

- Poluotvoreno oddelenie - 6 sobi so po 12 legla za vkupno 72 osudeni lica.

- Otvoreno oddelenie - 30 sobi so po 5 legla za vkupno 150 osu-deni lica.

- @ensko oddelenie (ènski zatvor) - 16 sobi so po 2 legla za 50 lica.

Za ènskoto oddelenie (ènskiot zatvor) i otvorenoto oddele-nie moè da se kaè deka donekade se vo podobra sostojba i deka gi ispolnuvaat potrebnite minimalni standardi kako vo odnos na gole-minata i sostojbata na objektite i opremata taka i vo odnos na samoto smestuvawe na osudenite lica.

Nadvore{niot i vnatre{niot izgled se vo relativno dobra so-stojba. Kujnite so trpezariite se pouredni vo odnos na drugite prosto-rii.

Upravnata zgrada i pridru`nite objekti se vo relativno dobra sostojba. Nivniot izgled kako od nadvor taka i od vnatre go zadovoluva minimumot potreben za izvr{uvawe na rabotnite obvrski vo postoe~-kite prostorii - kancelarii. Opremata e relativno dobra, no prete-`no stara. Tehni~kata oprema i pomagalata za potrebite na slu`bata za obezbeduvawe ne gi zadovoluvaat standardite, za{to se prete`no za-stareni.

3.3. Posebnata organizacija "Ekonomija," koristi obrabotlivo zemjodelsko zemji{te so povr{ina od 104 ha, glavno se zasaduva so sle-dnive kulturi: lucerka 49 ha, p~enica 29 ha, gradinarstvo 4 ha. Fura-`ni rastenija: sila`na p~enka 15 ha, perko ili uqena repa za sto~na hrana 4 ha, sto~na repa 2 ha, graorica 5 ha.

Objektite za smestuvawe na dobitok se so vkupna povr{ina od 8.200 m2 i toa: sviwarnici - po 500 m2 (kapacitet za 560 sviwi), {tali za kravi 3 objekta po 600 m2 (kapacitet 186 molzni kravi), pridru`ni objekti za junci, teliwa i dr., ìvinarnici - 6 objekti po 700 m2, obje-kti za odgleduvawe ovci - eden 700 m2 (kapacitet za 400 ovci).

Drugi objekti i oprema: - magacinski prostor - dva objekti 300 i 200 m2, ili vkupno 500

m2, - mlin za sto~na hrana - eden objekt 600 m2, - senarnik - za smestuvawe seno - eden 820 m2, - stara mlekara - eden objekt 100 m2, - nova mlekara - eden objekt 400 m2, - sistem za navodnuvawe od 2.400 metri vo dolìna. Osnovnite sredstva i opremata na "Ekonomija" se glavno stari

i dotraeni. Ekonomijata poseduva zemjodelski i priklu~ni ma{ini i vozi-

la i toa: 11 traktori (7 vo upotreba, 4 neispravni od koi eden nov, a drugite postari od 10 godini). Priklu~nite ma{ini se: redosejalki (2), plugovi (2), fekalni cisterni (2), silo kombajn - eden (neispra-

127

ven), kosa~ki (4), prikolki za traktori (6), krimleri ili setvosp-rema~i (2), kulivatori (2), senobalir~ki (1), Vozila: eden furgon (ma-rka TAM, neispraven), kamion Zastava so nosivost od 3 tona (eden), Kamion (marka Fap od 7 tona - eden), Pik-ap 101 (eden), "Lada-niva" (edna).

Ekonomijata poseduva i oprema za molzewe na kravi. Ekonomijata vr{i i ugostitelska dejnost. Postoi bife za op{-

testvena ishrana vo vkupna povr{ina od 70 m2 (zaedno so kujna, sala, magacinski prostorii i sanitaren jazol). Restoranot e pomesten na-dvor ogradeniot del, odnosno na vleznata kapija od ustanovata.

3.4. Posebnata organizacija "Preporod" prostorno e locirana vo zatvoreniot del na ustanovata. Taa se sostoi od proizvodni hali - pogoni vo koi rabotno se angaìrani osudenite lica za vreme na izdr-ùvaweto na kaznata zatvor. Rabotnata aktivnost na osudenite lica so instrukcii na vrabotenite instruktori se vr{i po sektori: drvopre-rabotuva~ki sektor, metaloprerabotuva~ki sektor, gradeèn sektor, tekstilen sektor i avtoservis za krpewe i farbawe na motorni vozila kako i avtoservis za popravka na motorni vozila. Proizvodnite hali se stari i so stara oprema i osnovni sredstva.

3.5. Dvornata povr{ina iznesuva pove}e od 5 ha i e uredena, kako pred upravnata zgrada, taka i pred drugite objekti (otvorenoto oddelenie, ènskiot zatvor i vo zatvoreniot del). Zasadena so sadni-ci, razzeleneta so treva i cve}iwa.

3.6. Ustanovata raspolaga so slednive vozila: 2 novi kombi vo-zila za sprovod ("Folsfagen"), edno novo ambulantno vozilo ("Fols-fagen"), tri slu`beni vozila (eden nov i eden star "Golf", i edna stara "Lada"). Pokraj toa ustanovata raspolaga i so dve neispravni pa-tni~ki leki koli ("Fiat 125" i "Mercedes"), kako i so edno staro vo-zilo za sprovod.

4. PODATOCI ZA VRABOTENITE VO USTANOVATA

4.1. Vo Kazneno-popravniot dom Idrizovo na 31. 12. 1995 godina

bile vraboteni 197 lica. Spored obrazovanieto na vrabotenite, sosto-jbata po slu`bi e slednata:

1. Funkcioneri - direktor - visoko obrazovanie ........................ 1 2. Rakovodni rabotnici - pom. direktor-visoko obrazovanie ................... 2 3. Slu`ba za prevospituvawe - so visoko obrazovanie ......................................... 17 - so vi{o obrazovanie ............................................ 1 Vkupno: ................... 18

128

4. Slu`ba za obezbeduvawe - so visoko obrazovanie ......................................... 3 - so vi{o obrazovanie ............................................ 3 - so sredno obrazovanie ......................................... 94 - so osnovno obrazovanie ....................................... 8 Vkupno: .................... 108 5. Izvr{no-upravna slu`ba - so visoko obrazovanie ......................................... 1 - so vi{o obrazovanie ........................................... 3 - so sredno obrazovanie ......................................... 8 Vkupno: ..................... 12 6. Zdravstvena slu`ba: - so visoko obrazovanie .......................................... 2 - so sredno obrazovanie .......................................... 3 Vkupno: ...................... 5 7. Finansisko-smetkovodstvena slu`ba: - so visoko obrazovanie .......................................... 1 - so sredno obrazovanie .......................................... 12 Vkupno: ...................... 13 8. Komercijalna slu`ba: - so visoko obrazovanie .......................................... 1 - so vi{o obrazovanie ............................................. 3 - so sredno obrazovanie ........................................... 8 Vkupno: ...................... 12 9. Stopansko-instruktorska slu`ba - A/ Posebna organizacija "Preporod": - so visoko obrazovanie .......................................... 4 - KV rabotnici ......................................................... 6 - so sredno obrazovanie .......................................... 6 Vkupno: ............................... 16 - B/ Posebna organizacija "Ekonomija": - so visoko obrazovanie .......................................... 5 - so sredno obrazovanie .......................................... 4 - KV rabotnik .............................................................. 1 Vkupno: ..................... 10

129

Kompletniot pregled na vrabotenite vo KPU Idrizovo moè da se sogleda od sledniot tabelaren pregled:

P R E G L E D

na vrabotenite vo KPU Idrizovo so sostojba na 31. 12. 1995 godina

Red.br.

IME I PREZIME Vraboten

vo ustanovata

Rabotno mesto

1 2 4 5

1. STOJAN RISTOV 01.05.1995 Direktor 2. RISTENKA

ATANASOVA 01.02.1988 Pom.upavitel po

prevospituvawe 3. KIRIL TERZIEV 01.03.1992 Pom. direktor po

stopanstvo 4. GALABA GARESKA 01.04.1974 Vosp.rakovotiel 5. STOJAN

KOSTADINOVSKI 07.11.1975 Vosp.rakovotiel

6. RISTO GAXOV 01.01.1982 Vosp.rakovotiel 7. ALEKSANDAR

DONEV 01.02.1988 Vospituva~

8. DIMITAR BOGDANOV

01.01.1976 Vospituva~

9. TRAJÊ NAUMOVSKI


10. STOJMEN POPOVSKI


11. VOJO ILIEVSKI 05.04.1978 Vospituva~ 12. JAKUP [AKIRI 01.03.1979 Vospituva~ 13. VLADO JANÊVSKI 11.10.1979 Vospituva~ 14. KOSTA DIMITROV 01.12.1986 Vospituva~ 15. ALTANA TANEVSKA 01.11.1986 Vospituva~ 16. ZORAN JADROVSKI 01.02.1988 Vospituva~ 17. ELENA

JOVANOVSKA 21.03.1994 Vospituva~

18. ZORANÊ NIKOLOV 01.04.1990 Vospituva~ 19. TATJANA RISTOVA-

DIMOVA Vospituva~

20. SNE@ANA NAUMOVSKA

Soc.rabotnik

21. MILE TINOVSKI Vospituva~

130

22. IVAN CVETANOVSKI

01.07.1973 Zap.na straà

23. DANÔ JAGURINOVSKI

17.02.1975 Nad.na straà

24. SAVE VELI^KOVSKI


25. PETRE PAVLOVSKI 01.01.1980 Nad.na straà 26. ALEKSANDAR

BORISAVQEVI] 01.04.1982 Nad.na straà

27. QUBE DIMITROV 01.12.1987 Nad.na straà 28. LAZO TRPEVSKI 01.01.1989 Nad.na straà 29. MITRE

PI[MANOVSKI 01.11.1993 Nad.na straà

30. VOJÂ LAZAREVSKI

01.01.1980 Postar nadzornik

31. VLADO KIPRIJANOVSKI


32. RISTO GUGUQANOVSKI


33. GOCE DIMITRIEVSKI


34. DRAGI STANKOVSKI

01.02.1973 Nadzornik

35. ANGELE PAVLEVSKI


36. DRAGE BOJKOVSKI 20.02.1975 Nadzornik 37. ZORE KOVILOVSKI 20.11.1975 Nadzornik 38. QUBI[A

PETROVI] 01.01.1977 Nadzornik

39. ÂSLAV TASEVSKI 04.05.1977 Nadzornik 40 DOBRE ILIEVSKI 01.07.1977 Nadzornik 41. VOISLAV

\OR\IEVSKI 01.07.1977 Nadzornik

42. LASTE SAZDOVSKI 01.07.1977 Nadzornik 43. ÊDOMIR

SPIROVSKI 09.01.9878 Nadzornik

44. STOE STEFANOVSKI


45. TAIR MEMETI 06.11.1978 Nadzornik 46. SLAVE GRUEVSKI 12.02.1979 Nadzornik 47. JOCO ARSOV 16.06.1979 Nadzornik

131

48. BLAGOJA DIMKOVSKI


49. PERO STOJANOVSKI


50. VINKO ANGELOVSKI


51. \OR\IJA MIRÊVSKI


52. SLOBODAN \OR\IEVSKI


53. STOJNA \OR\IEVSKA


54. SLOBODAN MITREVSKI


55. ZORAN DESPOTOVSKI


56. TRAJAN PETREVSKI 19.05.1980 Nadzornik 57. ZLATE

STOJANOVSKI 01.09.1980 Nadzornik

58. ZORAN SMILEVSKI 03.03.1986 Nadzornik 59. ZORICA

KONDOVSKA 01.05.1982 Nadzornik

60. GOCE VELINOVSKI 05.05.1982 Nadzornik 61. MIROSLAV

NAKOVSKI 05.05.1982 Nadzornik

62. VLADO TRAJKOVSKI


63. BORÊ MILO[EVSKI


64. VANÔ JOVANOVSKI


65. KIRIL MILANOV 01.01.1976 Postar nadzornik 66. SONE

DIMITRIEVSKI 12.01.1984 Nadzornik

67. MIRJANA ANGELOVSKA


68. JOVICA PETRU[EVSKI


69. ZVONKO TRAJKOVSKI


70. PETAR BOGDANOVSKI


132

71. STEVÊ IVANOV 01.04.1985 Nadzornik 72. SRETEN

KIPRIJANOVSKI 04.04.1985 Nadzornik

73. MARE RISTESKA 10.12.1985 Nadzornik 74. ILE STAVREVSKI 03.03.1986 Nadzornik 75. ZORAN

STOJANOVSKI 03.03.1986 Nadzornik

76. VESNA JOVANOVSKA


77. BRANKO MLADENOVSKI


78. BRANKO VELI^KOVSKI


79. VALENTIN MAXAROVSKI


80. MI]E BORIZOVSKI 25.05.1987 Nadzornik 81. SLAVÔ

OGNENOVSKI 01.12.1987 Nadzornik

82. VLATKO LIKOVSKI 01.12.1987 Nadzornik 83. ZORAN SPASOVSKI 01.12.1987 Nadzornik 84. ORCE


85. KOÔ KOSTOVSKI 03.12.1987 Nadzornik 86. VLADAN

MITANOVSKI 01.01.1988 Nadzornik

87. ZENAN IZEROVSKI 01.03.1988 Nadzornik 88. JONÊ

TRIPUNOVSKI 01.03.1988 Nadzornik

89. SIME STEVANOVSKI


90. ZORAN GLIGORIEV 02.06.1988 Nadzornik 91. MIROSLAV

ATANASOVSKI 01.07.1988 Nadzornik

92. ANTONI MANÊV 01.01.1989 Nadzornik 93. KIRO

MILENKOVSKI 01.01.1989 Nadzornik

94. DRAGAN KAROVSKI 01.01.1989 Nadzornik 95. DRAGI


96. GORAN NASTEVSKI 15.05.1989 Nadzornik 97. ZORAN VELKOVSKI 15.05.1989 Nadzornik

133

98. QUPÔ NESTOROVSKI


99. ILE @UPANOVSKI 15.05.1989 Nadzornik 100. ZORAN BLA@OVSKI 15.05.1989 Nadzornik 101. JOVICA

STANKOVSKI 01.12.1989 Nadzornik

102. DRAGI TODOROVSKI


103. ZLATKO BO@INOVSKI


104. NIKOLA STOJANOVSKI


105. GORAN PE[EVSKI 23.08.1993 Nadzornik 106. ZORAN

JAGURINOVSKI 23.08.1993 Nadzornik

107. STEFKO ZMEJKOVSKI


108. ORCE CVETKOVSKI 23.08.1993 Nadzornik 109- GOCE BOGOEVSKI 23.08.1993 Nadzornik 110. GORANÊ

DANAILOVSKI 23.08.1993 Nadzornik

111. KRISTIJAN KIPREVSKI


112. GORAN STOJANOVSKI


113. GORAN DIMEVSKI 23.08.1993 Nadzornik 114. GOCE TRAJKOVSKI 23.08.1993 Nadzornik 115. SUNAJ JUSUFI 01.11.1994 Nadzornik 116. BOBAN ALEKOVSKI 01.11.1994 Nadzornik 117. \OKO SMILESKI 01.11.1994 Nadzornik 118. TONI KAJEVSKI 01.11.1994 Stràr 119. BOGOSLAV

VEQOVSKI 01.11.1994 Stràr

120. SINI[A MILEVSKI

01.11.1994 Stràr

121. TONI ZDRAVKOVSKI

01.11.1994 Stràr

122. RE[AT FEJZULOV 01.11.1994 Stràr 123. GORAN

BO@INOVSKI 01.11.1994 Stràr

124. TONI KRSTEVSKI 01.11.1994 Stràr

134

125. SINI[A ILIEVSKI

01.11.1994 Stràr

126. SA[KO ZOMBRA 02.11.1994 Stràr 127. SA[KO

BOGDANOVSKI 10.11.1994 Stràr

128. \OR\I ZDRAVEV Stràr 129. SEDAT USEINI Stràr 130. ZORAN ARSI] 16.02.1980 Rak.instruktor 131. DOBRINKA

NIKOLOVA 01.04.1974 Ref.po rab.odnosi

132. ZORAN NIKOLI] 01.12.1983 Instr.po HTZ 133. METODIJA

KONDEVSKI 06.12.1977 Instr.po

vooruùvawe 134. HALIME

SULEJMANI 01.03.1979 Ref.za vodewe evid.

135. MILKA DIMI[KOVA

01.07.1975 Ref.po priem i otpus

136. ELICA RISTI] 91.05.1969 Telefonist 137. SLOBODAN

GAVRILOV 01.03.1987 Gotva~

138. ZORAN RISTOVSKI 16.06.1986 Magacioner 139. MARICA RISTESKA 20.06.1979 Daktilograf 140. QUBICA

IVANOVSKA 10.02.1986 Arhivar

141. GORAN DIMOSKI 02.10.1984 Voza~ na direktorot 142. JOVAN

TOPALOVSKI 01.04.1974 Lekar specijalist

143. JORDAN GEORGIEV 09.09.1986 Lekar stomatolog 144. BORKO BOJKOVSKI 01.02.1981 Laborant 145. NEXMIE TARTEVA 01.10.1989 Med.sestra 146. MILAN

JORDANOVSKI 15.12.1978 Med-tehni~ar

147. BILJANA TRAJANOVA

01.04.1987 Rak.na slu`ba

148. MERI JOVKOVA 18.06.1986 Likvidator 149. DANKA BLA@EVA 05.10.1978 Ref-za plata 150. ZORAN

ADAMOVSKI 16.06.1993 Blagajnik

151. MARINA ARSOVSKA 01.11.1993 Instr.blagajnik 152. EMILIJA

PETROVSKA 17.03.1986 Knigovoditel

135

153. SA[O NIKOLOVSKI

17.03.1986 Konter

154. TONI BANDULIEV 04.11.1987 Konter 155. DARINKA

KOKALOVI] 17.05.1987 Konter

156. MARIJA ANTOSKA 01.04.1993 fin.knikogovidtel 157. BIQANA

KONSTANTINOVSKA

Knigovoditel

158. JADRANKA NIKOLOSKA

10.03.1981 Knigovoditel

159. MIRA NIKOLI] 14.03.1986 Referenz 160. JUGOSLAV

PARGOVSKI 01.03.1986 Referenz

161. ANGELE SAVOVSKI 13.12.1978 komer-referent 162. DIVNA MARKOSKA 14.09.1984 Fakturist 163. RADICA

ANGELESKA 01.07.1969 ref.za presmetki

164. CVETAN RISTESKI 01.01.1986 Prodava~ 165. BOJAN

DIMITRIEVSKI 15.08.1991 Prodava~

166. VIDIMKA PETKOVSKA

Prodava~

167. MARICA BURSA] 01.04.1974 Prodava~ 168. MILE DIMOV 15.09.1993 Prodava~ 169. VIOLETA

NIKOLOVA 15.11.1993 Prodava~

170. GORDANA BO@INOVSKA

15.11.1993 Prodava~

171. LIQANA JOVANOVSKA

Prodava~

172. VANÔ SEKULOVSKI

03.09.1984 inst.elektri~ar

173. PERA DIMKOVSKI 01.01.983 inst.po vozen park 174. DIMÊ RISTESKI 12.06.1978 inst.teh.rakov. 175. QUBOMIR

STOJANOVSKI 04.01.1984 Inst.po metaloprer.

176. ACO MARKOVSKI 01.11.1985 Inst.po metaloprer. 177. ILIJA \OR\IEVSKI 11.07.1994 Inst.po metaloprer. 178. ÊDOMIR

PETKOVSKI 16.04.1979 Inst-drvoprerabot.

136

179. MITKO TAPANXIEV

18.01.1986 Inst-drvoprerabot.

180. @IVKO TODOROVSKI

16.06.1994 Inst-drvoprerabot.

181. CANE PVSKI 01.10.1989 Inst-drvoprerabot. 182. JOVANÊ

CVETANOVSKI 01.10.1989 Inst.vo avtoservis

183. @IVKO MERXANOVSKI

10.10.1980 Inst.vo avtoservis

184. QUPÔ CVETKOVSKI

25.10.1993 Inst..vo avtoservis

185. BLA@E NE[KOVSKI

15.11.1993 Magacioner

186. MILAN GAI] 23.04.1986 Odgor.za stovari{te 187. MAJA RISTI] 25.08.1994 Blagajnik na stovar. 188. BORIS

CIMBUROVSKI 26.08.1986 inst.teh.rakov.

189. VLADIMIR STANOEVSKI

17.06.1986 inst.po zemjodl.

190. GOCE DIMITROV 15.12.1987 inst.veterinar.teh. 191. SERAFIM

ANASTASOVSKI 15.12.1987 Inst.po govedarstvo

192. LASTE RISTESKI 25.09.1986 Inst.po sto~arstvo 193. BOJAN RADENKOV 22.10.1990 Instr.po

ìvinarstvo 194. DIMITRIJA

NIKOLOSKI 20.11.1975 Organ.na ugos.rabot.

195. ILINKA STOJANOVSKA

16.01.1994 Smenov.na ugos.rab.

196. ILIJA BO@INOV 01.04.1993 mag.za gotovi proiz. 197. MILORAD ALEKSI] 05.07.1993 mag.za surovini

5. PODATOCI ZA ZATVORSKATA POPULACIJA

5.1. Vo Kazneno-popravnata ustanova Idrizovo priemot na osu-

deni lica se vr{i soglasno Zakonot za izvr{uvawe na sankciite, a vrz osnova na upaten akt od nadleèn sud i presudata {to treba da se izvr-{i.

Sorabotkata koja se ostvaruva pome|u KPU-Idrizovo i nadle-`nite sudovi po pra{aweto na izvr{uvaweto na kaznata zatvor e do-bra, no ima slu~ai nadle`niot sud da ne dostavuva blagovremeno pra-vosilna presuda zaedno so upatniot akt, ili za nastanati promeni vo vrska so presudata po odnos visinata na kaznata. KPU-Idrizovo blago-

137

vremeno reagira do nadle`nite sudovi za otstranuvawe na nastanatite nedostatoci i nedorabzirawa. Vo izminatiot period imalo pojavi, po dostavuvaweto na nalogot za upatuvawe i izvestuvaweto deka licata ne se javile na izdrùvawe kazna zatvor, nadle`nite sudovi da ne ja izvestat ustanovata dali vo toj slu~aj izvr{uvaweto na kaznata e odlo-èno ili pak za liceto e raspi{ana poternica. Ima i pojavi, nadle-`nite sudovi vo upatnite akti da ne go nazna~uvaat to~niot datum na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor. Praksata pokaà deka i vo izminatiot period ima i pojavi, pri vr{eweto spojuvawe na kazna-ta i pri izrekuvawe na edinstvena kazna, sudovite da pravat oprede-leni propusti vo smisla da spojuvaat izdràna kazna so neizdràna ili pak da ne se izvr{i celosno spojuvawe na site izre~eni kazni. êsta e i pojavata sudovite navremeno da ne gi dostavuvaat patnite ispravi na osudenite lica stranski dràvjani.

Vo izminatiot period nadle`nite sudovi ponekoga{ blagovre-meno ne gi dostavuvaat pravosilnite presudi i pokraj urgenciite od strana na KPU-Idrizovo. Ottamu nastanuvaat problemi pri ostvaru-vaweto na pravata na osudenite lica za vreme na izdrùvaweto na ka-znata zatvor.

Za javuvaweto ili nejavuvaweto na osudenite lica vo ustanova-ta, sudovite se izvestuvaat vo rok od 8 dena od izvr{eniot priem. To-ga{ koga priemot se vr{i so sprovod, na sprovodnikot mu se dava pot-vrda za izvr{eniot priem koja toj ja predava na sudot, a se izvestuva i sudot za sprovedenoto lice. Po izvestuvaweto deka osudeniot ne se ja-vil za izdrùvawe na kaznata vo opredeleniot den, sudot vedna{ post-apuva i gi sproveduva osudenite.

Identiteot na osudenite lica se utvrduva vrz osnova na li~ni-te ispravi (li~na karta i paso{), kako i so sproveduvawe proveruvawe na drugite podatoci vo presudata i drugata raspoloìva dokument-acija. Vo tekot dosega{niot period ne se pojavile slu~ai na prijavuva-we na drugi lica vo ime na osudenikot, nutu kakvi i da e drugi prob-lemi okolu utvrduvaweto na nivniot identitet.

KPU-Idrizovo gi ima izvesteno sudovite od Republika Make-donija deka priem na osudeni lica se vr{i na 1, 10 i 20 vo mesecot, a ako toj den pa|a vo praznik ili nedela, priemot se vr{i prviot nare-den den. Od ova ima isklu~oci koi se re{avaat vo me|useben dogovor.

Vo KPU-Idrizovo vo tekot na 1995 godina na izdrùvawe kazna se primeni vkupno 384 osudeni lica od koi: sami se javile - 65, 119, bile privedeni, 127 se sprovedeni od pritvor, 71 lice se sprovedeni od drugi ustanovi i 2 vrateni od prekin na kaznata. Pri priemot na osu-denite lica osoben problem prestavuva nedostavuvaweto na pravo-silni presudi {to ima za posledica osudenite lica da ne moàt da koristat usloven otpust, pomiluvawe i pogodnosti. Kaj osudeni lica {to se osuduvani so pove}e presudi, vo slu~aj na nedostavuvawe na pravosilna presuda pri nemawe re{enie za pritvor ({to sudovite gi

138

propu{taat bidej}i osudeniot se nao|a na izdrùvawe kazna vo ustano-vata), taa presuda ne moè da se izvr{i i osudeniot treba da se oslo-bodi, so {to ponatamu se sozdavaat tro{oci za negovo priveduvawe.

5.2. Vo tekot na 1995 godina, vo KPU-Idrizovo prestojuvale 1.061 lice, od koi 422 se oslobodeni, a vo tekot na istiot period bile primeni 384 osudeni lica, taka {to sostojbata na 31. 12. 1995 godina iznesuva 639 osudeni lica.

Vo izve{tajniot period od vkupno oslobodenite 422 lica, po osnov na pomiluvawe bile oslobodeni 7 lica, 249 bea uslovno oslobo-deni (157 od Komisijata za usloven otpust i 91 od strana na Direkto-rot na ustanovata), a kaznata celosno ja izdràle 34 osudeni lica. Premesteni vo drugi KP ustanovi - 34, prekin na kazna na 8 lica, pri-rodna smrt 2, i drugi slu~ai 29 osudeni lica.

Vo tekot na 1995 godina vo KPU-Idrizovo imalo 106 prekr{o-~no kazneni lica. Na krajot od izve{tajniot period (na 31. 12. 1995 go-dina) nemalo prekr{o~no kazneti lica na izdrùvawe na kaznata.

6. OSNOVNI POKAZATELI ZA DEJNOSTA NA USTANOVATA

6.1. Normativni akti na ustanovata. Spored ZIS od 1979 godina

KPU-Idrizovo gi donel slednive normativni akti: - Pravilnik za organizacija i rabota na Kazneno-popravniot

dom Idrizovo, br. 01-1830/2 od 23. 09. 1992 godina. - Pravilnik za sistematizacija na rabotite i zada~ite vo Kaz-

neno-popravniot dom Idrizovo, br. 01-1831/2 od23. 09. 1992 godina. - Ku}en red na Kazneno-popraven dom Idrizovo, br. 01-2190/1 od

02. 04. 1980 godina. 6.2. Organizacioni edinici. Vo KPU - Idrizovo funkcionira-

at slednive slu`bi: - Slu`ba za obezbeduvawe, - Slu`ba za prevospituvawe, - Izvr{no-upravna slu`ba, - Stopansko-instruktorna slu`ba, - Zdravstvena slu`ba, - Finansisko-knigovodstvena i komercijalna slu`ba. Slu`bite me|usebno se nadopolnuvaat vo ostvaruvaweto na svo-

ite posebni zada~i pri izvr{uvaweto na kaznata li{uvawe od slobo-da.

So ogled deka pokonkreten opis na vr{eweto na dejnosta na oddelnite slu`bi e daden vo soodvetnite naslovi {to nu`no se povr-zani so nivnata uloga, na ova mesto podrobno se zadrùvame samo vrz specifi~nostite vo raboteweto na izvr{no-upravnata slu`ba.

Vo tekot na 1995 godina izvr{no-upravnata slu`ba pokraj utvr-denite raboti i zada~i so zakon i op{tite akti za organizacija i rabo-ta i sistematizacija na rabotnite zada~i gi ima izvr{eno slednite ra-

139

boti vo vrska so osudenite lica: - priem na osudeni lica, - formirani li~ni dosija (istite se zavedeni vo: vo glavnata

kniga - azbu~nik, vo mati~nata kniga i vo rokovnikot), - izgotveni izvestija do sudovi deka istite se javile ili bile

sprovedeni, - naredbi za osloboduvawe i otpusni listi, - re{enija za uslovno osloboduvawe spored ~l.163 od ZIS/1979, - oslobodenite lica se otpi{ani od site evidentni knigi, - mese~en statisti~ki izve{taj za primeni i oslobodeni lica, - godi{en statisti~ki izve{taj, - 1.622 re{enija za doma{no otsustvo, - 54 re{enija za poseta nadvor od Ustanovata, - zavedeni molbi za pomiluvawe (12), - zavedeni molbi za vonredno ublaùvawe na kaznata, - zavedeni molbi za prekin na kaznata, - zavedeni molbi za uslovno osloboduvawe (611), - dostaveni karakteristiki po barawe na sudot, - izvestija do sudovi za lica koi ne se javile na izdrùvawe na

kazna zatvor, - izmeni na kazni-korekcii, - mese~ni spisok za primeni i oslobodeni osudeni lica. - spisok na izleguvawe na osudeni lica od zatvoreno vo otvore-

no oddelenie, - primeni prekr{o~no kazneti osudeni lica (zavedeni vo kniga-

ta), - izvestija do sudovi po nivno barawe, - spisok na doma{no otsustvo, i - drugi raboti koi spa|aat vo delokrugot na mati~noto oddele-

nie. - izvr{en e priem na razna po{ta-pisma preku arhiva (4.117). - ispratena po{ta pove}e vo vid na odgovori i izvestuvawa do

nadle`nite sudovi, ustanovi i drugi organi i organizacii. - izvr{en e popis na akti i arhivirawe, - dostavuvawe na po{ta do Direktorot, slu`ba i oddelenija na

izvr{uvawe, - i drugi raboti od arhivskoto rabotewe soglasno uredbata za

arhivsko rabotewe. - izgotveni se tu`bi za realizirawe na pobaruvaweto na Pose-

bnite organizacii i isto tolku odgovori na tu`bi od drugi doverite-li, odgovori na prigovori i dokumenti vo vrska so tu`benite barawa,

- organizirano e smestuvaweto, ishranata i opremuvaweto na osudenite lica, raboteweto na kujnata, pekarata, parnoto i rabotata na osudenite lica vo niv,

- raboti za odrùvawe na objektite i ispravnosta na osnovnite

140

sredstva za rabota (ma{ini, aparati i dr.), - izvr{eni se niza administrativno-tehni~ki raboti na direk-

torot na ustanovata, izgotvuvawe na naredbi, re{enija, razni pisma i dr.,

- izgotveni se materijali za vodewe disciplinski postapki, - izvr{eni se i drugi administrativno-tehni~ki i pomo{ni ra-

boti za potrebite na posebnite organizacii. Vo KPU-Idrizovo e organizirano ukaùvawe na pravna pomo{

na osudenite lica. Vo tekot na izminatiot period na osudenite im e pruèna slednata pravna pomo{:

1. Molbi za usloven otpust 45 2. Molbi za pomiluvawe 16 3. Predlozi za izrekuvawe edinstvena kazna 74 4. Barawe za vonredno ublaùvawe na kazna 53 5. Molba za prekin na kaznata 7 6. Molba za prenesuvawe vo druga KPU 6 7. Barawe za povtoruvawe na krivi~na postapka 18 8. @albi 38 9. Prigovori po obvinitelen akt 9 10. Polnomo{no 256 11. Urgencii, razni barawa, molbi i dr.podnesoci 97 12. Primena i prosledena sudska po{ta 3.996 13. Re{enija za disciplinski prestapi 196 14. Naredbi za sprovod na osudenici na sud 685 15.Sedmi~ni spisoci na osudenici za sprovod na sud 52 6.3. Priem i otpust na zatvorenicite. Vo priemno-otpusnoto

oddelenie se vr{i ispituvawe na li~nosta na osudeniot spored nau~ni metodi od kriminolo{ka, medicinska, psiholo{ka, socijalen i psihijatrski aspekt, a potoa se vr{i klasifikacija na osudenoto lice so odreduvawe na na~inot na postapuvawa, odnosno se odreduvaat osno-vnite penolo{ki institucii i toa: prou~uvawe na li~nosta na osude-niot, klasifikacija, postavuvaweto na osnovite za individualiziran tretman i ostvaruvawe na resocijalizacijata.

Vo tekot na 1995 godina, vo priemno-otpusnoto oddelenie ko-ntinuirano rabotea 3 stru~ni lica: diplomiran pedagog, psiholog i socijalen rabotnik: sekoga{ vo koordinacija so domski lekar i hono-rarniot nevropsihijatar.

So kriminolo{ko-socijalo{koto ispituvawe na li~nosta se rasvetluva motivacionata osnova za izvr{enoto krivi~no delo, se za-poznavaat i objasnuvaat kompleksot na objektivnita i subjektivnita faktori na li~nosta, vospitanieto i obrazovanieto, deluvaweto na socijalnata sredina so sevkupnata razvienost, karakternite crti i drugi va`ni podatoci za dosega{niot ìvoten pat i odnosot na osude-

141

niot vo ìvotnata i rabotnata sredina. Psiholo{kiot naod upatuva na mentalnoto zdravje na osudeni-

ot, emotivnata razvienost, sposobnosta za sfa}awe i rasuduvawe, ada-ptibilnsta, sugestibilnosta, sklonosti i ja dava prognozata na odnesu-vaweto na osudeniot vo idniot period.

Vo tekot na 1995 godina e izvr{eno timsko ispituvawe i pro-u~uvawe na vkupno 319 novodojdeni osudeni lica, od koi 14 èni koi vo prosek prestojuvale od 18 - 25 dena.

Vo ovoj vremenski period so mo{ne intenzivna i organizirana rabota na stru~niot tim se izrabotuvani soodvetni anamnezi, naodi i kompletna ekspertiza so soodveten tretman za sekoe osudeno lice.

Od sevkupnata rabota na stru~niot tim vo priemnoto oddelenie za izve{tajnata 1995 godina, moàt da se naglasat slednite zaklu~ni sogleduvawa:

- novoprimeni osudeni lica 319, od koi 14 èni. Vo toj kontekst izgotveni se: - kriminolo{ki anamnezi 319 - socijalni anamnezi 126 - psiholo{ki naodi i mislewe 319 - komplet stru~ni dosija 319 Spored vidot na krivi~nite dela dominiraat pote{kite kra-

`bi primarni osudenici, no so okolu 40% povtornici dodeka spored vozrasta dominiraat onie od 20 - 30 godini, a po nacionalna struktura Makedonci, Albanci i Romi.

P R E G L E D

na osudenite lica spored povratot, obrazovanieto i rasporedot po oddelenija

zaradi tretman so sostojba na 31. 12. 1995 godina

Recidivizam

Obrazovanie Klasifikacija i tretman

Pr

v p

at

Po

vto

rn

ic

i

Ne

pi

sme

ni

Ne

do

vr

{e

no

VIII

Osn

ovn

o

Sr

ed

no

Vi

sok

o

Ot

vo

ren

o

Po

lu

ot

vo

re

no

Zat

vo

re

no

OR

NH

O

Ma

lo

le

tn

i~

ko

@en

sko

224 95 12 52 136 108 11 27 18 216 32 12 14

6.4. Rabotno angaìrawe na zatvorenicite. Rabotnoto angaì-

rawe na zatvorenicite, a so toa i nivniot raboten tretman i ostru~u-

142

vawe vo ovaa ustanova se vr{i isklu~ivo vo posebnite organizacii "Preporod" i "Ekonomija" koi se vo nejzin sostav. Pomal broj na osu-denite lica se angaìrani so rabota vo organot na uprava - konkretno vo zatvoreniot del na ustanovata.

Vo tekot na 1995 godina vkupno prose~no mese~no bile aktivno vklu~eni vo rabotniot proces 370 osudeni lica, 250 lica bile prose-~no mese~no angaìrani vo posebnata organizacija "Preporod", 120 lica vo posetnata organizacija "Ekonomija", a vo Upravata na Usta-novata na vr{ewe raboti od zaedni~ki interes kako reìski rabotni-ci. Treba me|utoa da se ima predvid deka vo navedeniot broj se vklu-~eni i osudenite lica koi vo tekot na 1995 godina bile na boleduvawe, koristele doma{en odmor ili bile vo samica, pod zasilen nadzor i sl.

Vo posebnata organizacija "Preporod" osudenite lica se anga-ìrani vo:

- drvoprerabotuva~kiot sektor koj se zanimava so proizvodstvo na mebel, sandaci za p~eli i drugo (prose~no 135 osudeni lica),

- metaloprerabotuva~kiot sektor koj se zanimava so proizvo-dstvo na metalni kreveti, ogradi, p~elarska oprema i dr. (prose~no 30 osudeni lica),

- avtoservisot koj se zanimava so krpewe, peglawe i farbawe na motorni vozila (prose~no 20 osudeni lica),

- avtoservisot koj se zanimava so servisirawe (prose~no 3 osu-deni lica),

- sektorot trgovija vo koj rabotat stovari{te za proda`ba na grade`ni materijali i salon za proda`ba za mebel i druga oprema (prose~no 2 osuden lica),

- elektro i grade`nata grupa (prose~no 30 osudeni lica), - vozen park koj e edinstven za celiot Dom i gi vr{i site transportni uslugi i obrabotka na zemjodelski povr{ini (10 osudeni lica),

- reìski rabotnici, vo posebnata organizacija "Preporod" (smetkovodstvo, magacin, poàrna grupa i dr.) prose~no 10 osudeni lica).

Vo posebnata organizacija "Ekonomija" osudenite lica se anga-ìrani vo:

- poledelie koe e zastapeno na 100ha obrabotliva povr{ina, za proizvodstvo na dobito~na hrana za potrebite na govedarstvoto na ust-anovata (prose~no 10 osudeni lica),

- govedarstvo koe raspolaga so molzni kravi za proizvodstvo na mleko, kako i tovni grla za proizvodstvo na meso (prose~no 30 osudeni lica),

- gradinarstvo koe e zastapeno na 6ha, za proizvodstvo na zemjo-delski proizvodi za potrebite na ustanovata i pazarot (prose~no 12 osudeni lica),

- vo ìvinarstvoto (prose~no 15 osudeni lica), - vo sviwarstvoto (prose~no 4 osudeni lica),

143

- vo ov~arstvo (6 osudeni lica), - vo trgovijata so posto~ekite prodavnici, kantini i bife

(prose~no 6 osudeni lica). Site osudeni lica koi se opfateni so rabotata kako prevospi-

tno sredstvo delumno se obezbedeni so soodvetni za{titni sredstva. Imeno, osudenite lica dobivaat rabotni~ka obleka, za{titni nao~a-ri, HTZ obleka, za{titni rakavici, kako i druga HTZ oprema {to e neophodno za vr{ewe na rabotite i zada~ite na soodvetnoto rabotno mesto. Pokraj toa, site orudija za rabota se opremeni so potrebnite za{titni sredstva. Me|utoa, mora da se spomne deka pri obezbeduva-weto na ovie sredstva, KPU-Idrizovo ima golemi te{kotii zaradi ne-dostig na finansiski sredstva.

6.5. Smestuvawe, obleka i ishrana. a) Smestuva~kite uslovi na ustanovata moàt da se sogledaat od sledniov opis:

- Vo zatvoreniot del na ustanovata stanbeno-prostornite sta-ndardi se lo{i - pod nivoto na potrebnite i propi{ani uslovi za sme-stuvawe i normalno ìveewe, kako na zatvorenicite taka i za rabota na personalot na ustanovata.

- Objektite se stari i dotraeni. - Zatvorenicite se smestuvaat grupno vo sobite za spiewe i toa

po 15 - 20 lica vo edna prostorija. Smestuvaweto na pomal broj zatvo-renici vo soba e isklu~ok {to zavisi od postoe~kite mo`nosti.

- Objektite za smestuvawe, ìveewe i rabota na osudenite lica se stari i ruinirani. Izgradeni se vo period od 1908 do 1912 godina, a nekoi vo period od 1945 do 1950 godina no, i tie se postari od 20 go-dini.

- Spored nadvore{niot izgled objektite deluvaat natrupano iako se vloùvaat sekakvi uslibi sprema materijalnite mo`nosti ist-ite da se renoviraat. Se pravi nova fasada no, poradi vla`nosta na te-renot i starosta na objektite toa se samo privremeni re{enija.

- Glavnata zgrada e stara i so lo{ nadvore{en izgled. - Zgradata na poluotvorenoto oddelenie i oddelenieto za malo-

letnici e stara i so lo{ nadvore{en izgled. - Priemnoto oddelenie e pomesteno vo star objekt. Nadvore{-

niot izgled donekade e dobar zaradi dosega{nite materijalni mo`no-sti kako pomal objekt da se adaptira i sanira.

- Rabotnite prostorii - hali na PO "Preporod" se stari, dot-raeni i vo niv nema uslovi za rabota spored predvidenite standardi.

Vo site napred navedeni objekti vnatre{niot izgled isto taka e lo{. Opremata e stara, kako i inventarot, masite i stolovite. Zato-pluvaweto i odvodot se povrzani so oprema {to e dotraena i treba da se zameni.

- Vo mal broj na sobi ima parket no i toj e dotraen. Starite {kafovi za osudeni lica povremeno se zamenuvaat so novi vo pogonite na PO "Preporod" spored postoe~kite mo`nosti.

144

- Sostojbata vo kujnata i trpezarijata vo ovoj moment gi zadovo-luva potrebite za ishrana na osudenite lica, no opremata e stara. Dotraeni se {poretite i kazanite za prigotvuvawe na jadewe. Vnatre-{niot izgled e prose~en: so stari plo~ki, stari umivalnici i drugata oprema potrebna za kujnata. Masite i stolovite vo trpezarijata se stari. Vo celina, potrebno e osovremenuvawe na kujnata zaedno so trpezariskiot del.

Nakrakto, objektite na KPU-Idrizovo ne soodvetstvuvaat na sovremenite penolo{ki barawa za izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda.

Prigotvuvaweto na hranata se vr{i vo centralna kujna i istata spored svojata opremenost ovozmoùva podgotvuvawe na kvalitetna hrana. Pokraj centralnata kujna postoi posebna prostorija menza vo koja osudenite lica gi konsumiraat prigotvenite obroci. Po isklu-~ok, prigotvuvanata hrana se distribuitra po oddelenija. Vo ustano-vata e vraboten poseben stru~en rabotnik za vr{ewe na rabotite oko-lu prigotvuvawe na hranata.

[to se odnesuva do oblekata na osudenite lica vo ustanovata, istite se zadolùvaat delumno so oblekata predvidena so Pravilni-kot za oblekata na osudenite lica vo KPU. Vo KPU-Idrizovo ma{ki-te osudeni lica se zadolùvaat so zimska obleka (bluza, pantaloni, zi-mska ko{ula, kapa, dolgi ga|i i konduri). Osudenite ènski lica se za-dolùvaat so zimska obleka (pantaloni, zdolni{ta i zimsko palto i konduri), a letna obleka (pantaloni, zdolni{ta i letno palto). Celo-sno zadolùvawe so predvidenata obleka ne se drì poradi nemawe finansiski srdstva. Zaradi obezbeduvawe na osudenite lica so obleka se pravat posebni uslibi i ustanovata vr{i samostojno {iewe na obl-eka, pravewe na konduri i drugo. Isto taka, oblekata koja e upotrebu-vana, a dosta so~uvana se koristi i se zadolùvaat osudenite lica na odredeni rabotni mesta kako bi se za{titila novata obleka, a so toa i za{tedile zna~itelni sredstva.

6.6. Vospitno-prevospitna rabota. Celta na izdrùvaweto na kaznata vo sebe ja nosi potrebata sekoj poedinec da gi sogleda poziti-vnite strani, sposobnostite na li~nosta i so primena na pravilni me-todi gi naso~uva kon utvrduvawe na resocijalizacijata. Za nepre~eno postignuvawe na celta se koristat najrazli~ni metodi i principi vo rabotata, a posebno principot na individualizacija vo prevospitnata rabota, princip na postapnost, sistemati~nost i pravovremenost i individualnost i grupniot tretman. So ovie principi i metodi se de-luva ne samo na poedinecot, tuku i na neformalno organiziranite gru-pi na osudenite, na pomala i pogolemi prevospitni kolektivi koi se adekvatno angaìrani vo izvr{uvaweto na zaedni~kite zada~i. Na ce-losna integracija na poedinecot vo kolektivot i jaknewe i afirma-cija na negovoto pozitivno jadro. Primenuvweto na site formi na tre-tman na osudenite vo kontekst na vkupnata prevospitna rabota ima za

145

cel angaìrawe, budewe i razvivawe na pozitivnite strani i li~nosta na osudenite, prerasnuvawe i transformacija na tie li~nosti vo subje-kti, sorabotnici i neposredni nositeli na procesot na prevospitu-vaweto.

Izborot i na~inot na primenata na poedini metodi i sredstva za rabota e usloven i predodreden so celta na izvr{uvaweto na kazna-ta i so samite celi koi treba da se ostvarat vo prevospitnata rabota so sekoj poedinec.

Vo 1995 godina ovie aktivnosti na prevospituvawe i resocija-lizacija gi izvr{uva{e prevospitnata slu`ba vo brojna struktura od 18 vospituva~i - od koi 5 rakovoditeli na oddelenija pod rakovodstvo na pomo{nikot direktor za prevospituvawe.

a) Zatvoreno oddelenie. Vo tekot na 1995 god. vo prosek na vos-pitnite grupi vo zatvorenoto oddelenie iznesuva{e od 35 do 58 osu-denici. Vospitnite grupi gi vodea 19 vospituva~i me|u koi i eden ra-kovoditel na zatvorenoto oddelenie. Rabotnite zada~i se izvr{uva ne-pre~eno so gorespomenatite principi i metodi na rabota. Pote{koti-ite na koi se naiduva{e vo rabotata bea najmnogu od materijalno te-hni~ka priroda (za organizacija na higiena nedostasuvaa sredstva za higiena, za organizacija na urednost na osudeniot sekoga{ nedostasuva obleka, ~ar{avi, }ebiwa i sl.). Isto taka nemaweto na rabota vo pogo-nite na PO "Preporod" (zaradi nemawe na finansiski sredstva nema-{e i organiziran proces na proizvodstvo), sozdava niza pote{kotii vo rabotata so osudenite, pred sî vrz planot na izgraduvaweto i zacvr-stuvaweto na rabotnite naviki. Ottamu, osudenite namesto da se vklu-~eni vo kontunuiran prozvoden proces, svoeto vreme go koristele za bezdelni~ewe, igrawe komar i sl.

Vospitnite grupi po svojot sostav se heterogeni i so golem broj na povtornici so koi e pote{ko da se postignat prevospitnite celi. Sepak, nekoi pogolemi problemi ili incidentni situacii vo grupite ne se pojavuvale. Vo rabotata so povtornicite ne se postignati o~e-kuvanite rezultati iako se primenuvani site formi i metodi na rabo-ta {to se dolì na nivnata naj~esto psihopatski struktura na li~no-sta. Koga bi postoele mo`nosti istite da se izdvojat vo posebni pavi-lioni, toga{ nad niv }e se ima pogolema kontrola i pomalku }e uspe-vaat da deluvaat na ostanatite povodlivi li~nosti.

Vo tekot na razgleduvaniot period sekoj od vospituva~ite vo svojata vospitna grupa vo zatvorenoto oddelenie gi sproveduva{e sle-dnite aktivnosti:

- Planirani individualni razgovori 40 - 94 - Individualni razgovori 180 - 240 - Grupni razgovori 5 - 10 - Sobni sostanoci 4 - 18 - Oddelenski sostanoci 2 - 8 - Cenzurani pisma 100- 284

146

so isklu~ok na vospituva~ot od Albanska nacionalnost koj ima cenzuirano isprateni pisma (511) - Doma{ni pisma 463 b) Otvoreno oddelenie, vo tekot na 1995 funkcionira{e so po-

mal broj na osudeni lica za razlika od 1994 godini. Iako e izgradeno za da moè da primi 180 - 200 osudeni lica, vo 1995 godina vo nieden moment ne be{e so poln kapacitet i brojnata sostojba se dviè{e vo prosek od 110 - 130 osudeni lica. Osudenite lica bea podeleni vo dve vospitni grupi spored rabotnite mesta, a vo tekot na godinata vo 3 vospitni grupi.

Brojnata sostojba vo otvorenoto oddelenie na 31. 12. 1995 godi-na iznesuva{e 136 osudeni lica i toa:

- Makedonci 88 - Albanci 35 - Romi 4 - Turci 5 - Srbi 1 - Drugi 3 VKUPNO: 136 - reklasifikuvani vo zatvoreno oddelenie 46 - begstvo od otvoreno oddelenie 12 - ne se vratile od doma{en odmor 5 Vo tekot na 1995 godina vo otvorenoto oddelenie se klasifiku-

vani 159 osudeni lica, od koi: - od zatvoreno oddelenie 121 - od poluotvoreno oddelenie 28 - od priemno oddelenie 28 - od maloletni~ki zatvor 4 - od ORNHBO 2 Pove}e od 1/3 od novodojdenite osudeni lica se vratile nazad vo

zatvoreno oddelenie. Vo 1995 godina, vodeni se planirni individualni razgovori

prete`no so osudenite lica dojdeni od primenoto oddelenie i onie ponestabilni, poproblemati~ni i so podolgi kazni za koi vospituva-~ite ocenile deka e potrebno da se vodat planirani razgovori. Taka vo 1995 godina organizirani odnosno izvr{eni se 194 planirani razgo-vori so osudeni lica. Pokraj planiranite vodeni se i neplanirani, odnosno, razgovori po barawe na osudenite i incidentni razgovori ~ii broj se dviì okolu 276.

147

Vospituva~ite od otvorenoto oddelenie pogolemiot del od ra-botnoto vreme go minuvale vo procesot na proizvodstvoto. Toa sekako ima pozitivno vlijanie vrz osudenite od pri~ina {to pogolemoto pri-sustvo na vospituva~ot vo rabotnata edinica motiviranosta na osude-nite lica e pogolema, a se namaluvaat mo`nostite za oddale~uvawe od rabotnoto mesto, se namaluvaat raspraviite me|u osudenite i, {to e najva`no, se namaluva mo`nosta za prezemawe na bilo kakvi nedozvo-leni aktivnosti.

Disciplinata na osudenite lica vo ova oddelenie ne e na o~eku-vanoto nivo. Se pretpostavuva deka pri~inite za toa se vo strukturata na li~nostite na osudenite.

Vospituva~ite od otvorenoto oddelenie bea angaìrani i so administrativna rabota. Pogolemiot del od rabotnoto vreme bilo po-tro{eno za sreduvawe na stru~nite dosija za osudenite, pi{uvawe na izve{tai spored razni osnovi: pomiluvawe, vonredno ublaùvawe na kaznata, premestuvawe vo druga KPU, prekin na kaznata i sli~no. Vo 1995 godina se izgotveni:

- molbi za pomiluvawe 54 - molbi za uslovno osloboduvawe 253 - molbi za vonredno ublaùvawe na kaznata

16 - molbi spored ~l.163

17 - spisoci za pogodnosti 53 VKUPNO

398 v) Poluotvoreno oddelenie. 1. Prosek na goleminata na vospitnata grupa 47 2. Individualni planirani razgovori 159 3. Individualni incidentni razgovori 372 4. Grupni razgovori 12 5. Sobni sostanoci 6 6. Oddelenski sostanoci 5 7. Cenzuirani pisma 205 Vo izve{tajniot period rabotata na vospituva~ot se ostvaruva-

{e niz pove}e formi na rabota. Glavno se koristeni individualni razgovori od pri~ini {to frekvencija vo oddelenieto vo navedeniot period be{e golema pa potrebata da se izvr{at razgovori so site no-vodojdeni vo oddelenieto se naloì kako neophodna pojava. Odlivot vo vospitnata grupa vo tekot na 1995 godina bil 51 osudenici {to e bli-sku do prosekot na grupata. Slobodnoto vreme glavno e ispolnuvano preku sportski natprevari vo mal fudba, ping-pong, turniri vo {ah i

148

organizirani priredbi. g. @ensko oddelenie. Vo tekot na ragleduvaniot period frekve-

ntnosta na vospitani~kite vo grupata se dviè{e vo prosekot na 13 - 14 osudeni lica. Grupata se karakterizira so heterogenost vo site aspekti trgnuvaj}i od vidot na krivi~noto delo, kade procentot na ubistvata ostanuvaa dominanten so 44%, dodeka vo drugite slu~ai ima varirawe spored vozrasta, stepenot na op{toto i stru~no obrazovanie pa do rabotni i kulturno-higienski naviki. Seto toa ja ~ini rabotata mo{ne kompleksna a metodite kombinirani.

Procesot na sledewe zapo~nuva od opservaciono-adaptivniot period so izgotvuvawe na mislewe za li~nosta bazirano vrz osnova na primeneti tehni~ki-intervju, individualen razgovor za anamnesti~ki podatoci i primena na psiholo{ki testovi - RPM i Kornel indeks i vo smisla na ponatamo{niot sevkupen proces na resocijalizacija pro-dolùva evidentirano so individualni razgovori, rabota vo grupa, ra-zgovori so smisla na tereputsko tretirawe so primena na transakci-ona analiza {to vo mnogu pomaga za razbuduvaweto na pozitivnoto i kreativnoto vo li~nosta, rabota na grupata vo odrùvawe i neguvawe na doma}inskite i gotvarski naviki {to se svojstveni re~isi na sekoe ènsko lice (zastapeno edna{ nedelno - ponedelnik).

So ovie lica se ostvareni 142 razgovori od koi samo 12 po bara-we na osudenite. Drugite, bea planirani razgovori koi permanentno se vodele vo tekot na godinata. Organizirani se i vkupno 6 predavawa po koi sleduvala diskusija na aktuelni temi: "Sorabotkata i natprevari-te kako motivacija", "Slika za sebe", "Semejstvoto kako mirko-kletka i prv agens na socijalizacijata", "Avtoritarnost", "Disciplinata kako biten preduslov za pogodnosti", "Qubovta kako re~enie na egzi-stencijalnost (From).

Vo sferata na kulturno-zabavniot ìvot i slobodnite aktivno-sti vo mnogu se zatailo.

Na poleto na obrazovanieto se zapo~na so primena analiti~ko-sinteti~ki glasoven metod. Stanuva zbor za populacija ~ija edukaci-jata kompletno otsustvuvala vo dotoga{niot period od ìvotot.

Sekojdnevnata rabotna angaìranost na osudeni~kite bila evi-dena vo smisla na odrùvawe higiena vo oddelenieto i upravnata zgra-da.

Rabotata vo izve{tajniot vremenski rok vo smisla na resocija-lizacijata bila vo ramkite na mo`nostite i sposobnostite so mali otstapuvawa za koi se prezemeni i izre~eni disciplinski merki: dva javni ukori i izrekuvawe na samica vo dva navrati ~ii ishod be{e po-zitiven.

Vo konteksot na stimulirawe i motivirawe na osudenite lica vo soglasnost so odredbite na Ku}niot red bea koristeni slednite pogodnosti i izgoveni pravni akti za ublaùvawe i pomiluvawe na ka-znite:

149

- izleguvawe vo grad od 10 ~asa 5 - doma{no otsustvo od 2 dena 15 - doma{no otsustvo od 3 dena 3 - doma{no otsustvo od 4 dena 12 - doma{no otsustvo od 5 dena 6 - godi{en odmor (9 - 18 dena) 6 - slobodno viduvawe 13 - nagradni poseti 6 - molbi za usloven otpust 13 - vonredno ublaùvawe na kaznata 4 Za odbeleùvawe e i faktot {to pokraj efiktivnoto izdrù-

vawe na kaznata, prekr{o~nite kazni - 13 (stranski dràvjani) glavno se od srbi, rumunki, bugarski i lica so rusko dràvjanstvo.

Zaklu~no so mesec dekemvri brojnata sostojba vo @enskoto oddelenie be{e 14 osudeni lica.

d) Vo izve{tajniot period socijalniot rabotnik angaìran na raboti i rabotni zada~i vo penalniot i postpenalniot tretman na osudenite lica vo KPU-Idrizovo gi izvr{il slednive dejstvija:

- Ostvareni 471 razgovori so osudeni lica i vo tolku slua~i e intervenirano po osnov na ostvaruvawe na pravo socijalna za{tita na nivni semejstva, regulirawe na stanbeni problemi na semejstvata, po-veduvawe postapki za penzionirawe, poveduvawe postapki za formi-rawe na bra~ni zaednici, regulirawe na bra~ni i partnerski odnosi, barawe na socijalni izve{tai od nadle`nite centri za socijalni ra-boti poradi poveduvawe postapki za vonredno ulbaùvawe na kaznata zatvor, regulirawe na pravoto na poseta na ~lenovi na semejstvata, intervenirawe vo odnos na dodeluvawe na ednokratna pomo{ vo vid na higienski pribor, regulirawe na prava na osudeniot po osnov na negov tretman i dr.

- Dodelena e ednokratna pomo{ vo 144 slu~ai od koi 142 edno-kratna pomo{ vo vid na higienski pribor, a vo dva slu~ai ednokratna materijalna pomo{ pri osloboduvawe.

- Ostvareni se 20 kontkati so centri za socijalna rabota, kako i so organite za staratelstvo, bra~ni sovetuvali{ta, fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe, rabotni organizacii i drugi ustanovi od ist vid (9 slu~ai), a vo 11 slu~ai kontaktite se izvr{eni nadvor od Ustanovata.

- Intervenirano e so pismeni barawa po razli~ni osnovi za osudenite lica vo 64 slua~i, a vo 28 slu~ai se dobieni odgovori od ra-zni stru~ni slu`bi i institucii.

- Dostaveni se 6 pokani za razgovor i vo pet slu~aevi se ostva-reni poseti so ~lenovi od semejstva zaradi regulirawe na br~ni i se-mejni odnosi koi prethodno bile naru{eni.

150

- Dostaveni se dve barawa do humanitarni asocijacii (KEIK i KARITAS) za dodeluvawe na humanitarna pomo{ na osudeni lica koi se socijalni slu~ai, me|utoa vo navedeniot period ne se izvedeni aktiv-nosti od humanitaren karakter. Za odbeleùvawe e i toa {to po bun-tot na osudenite lica od 1995 god. se podobrija uslovite za nivniot prestoj i istite navreme bea snabdeni so potrebnata obleka, obuvki, postelnina i }ebiwa.

g) Rabota na u~ili{teto za osnovno obrazovanie. Vo u~ebnata 1994/95 godina nastavata otpo~nale da ja posetuvaat 42 osudeni lica. So uspeh ja zavr{ija 31, a 11 lica ja povtoruvaa godinata. Takvata so-stojba se dolì na faktot {to vo ovaa u~ebna godina nastavata se vr{e{e vo pladnevnite ~asovi i osudenite lica ne sakaa organizaci-jata na slobodnoto vreme da ja vgradat vo nastavniot proces. Kontro-lata od strana na grupniot vospituva~ i rakovoditelot be{e svedena na minimu, a buntot na osudenite lica vo Ustanovata go naru{i krajot na u~ebnata godina.

Pregled po godini i po uspeh na vkupniot broj na u~enici koi ja otpo~naa nastavata vo u~ebnata 1994/95 godina:

I - godina Dovolni 4 Povtoruvale 2 VKUPNO: 6 II - godina Dovolni 4 Povtoruvale 5 VKUPNO, 9 III - godina Dobri 3 Dovolni 8 Povtoruvale 1 VKUPNO: 12 IV - godina Mnogu dobri 1 Dobri 1 Dovolni 10 Povtoruvale 3 VKUPNO: 13 Osudenite lica koi ja zavr{ija nastavata od site 4 godini spo-

red uspehot: Odli~ni 0 Mnogu dobri 1 Dobri 4 Dovolni 26 VKUPNO: 31

151

Vo u~ebnata 1995/96 godina vo nastavata bea vklu~eni vkupno 39 osudeni lica od koi 17 vo I i II godina odnosno od I do IV oddelenie, 8 osudeni lica vo III godina, odnosno V i VI oddelenie i 14 osudeni lica vo IV, odnosno vo VII i VIII oddelenie, spored programa za izveduvawe na nastava za vozrasni. Spored istata programa raboti i OU "AS Ma-karenko" - Skopje od kade doa|aa i nastavnici koi ja izveduvaa nasta-vata vo u~ili{niot centar na KPU-Idrizovo.

Vo navedenata u~ebna godina nastavata se ostvaruva{e vo pre-tpladnevnite ~asovi. Kontrolata be{e pogolema za razlika od pretho-dnata godina, a so toa i disciplinata i redovnosta bea na potrebnoto nivo. U~ili{nite prostorii se preuredija i relativno gi zadovolu-vaat potrebnite uslovi za nepre~ena rabota.

Vo u~ebnata 1995/96 godina e izmenet i tretmanot na osudenite lica - u~enici. Taka na u~enicite po avtomatizam ne im se dodeluva poluotvoren tretman kako {to se slu~uva{e vo porane{nata prakti-ka, tuku vrz osnova na nivnite interesi, aktivnosti i rezultati vo obrazovniot proces za sekoj izminat mesec tie se stimuliraat so odr-edena pogodnost soodvetna na tretmanot vo vospitnata grupa.

Vo u~ebnata godina, po èlba i potreba na u~enicite, bea vove-deni i predavawa so vospiten karakter, koi se izveduvaa edna{ mese-~no od strana na stru~ni profili od razni oblasti. Bea izvedeni pre-davawa od oblasta na narkomanijata, tabletomanijata, alkoholizmot i emocionalnata stabilnost na li~nosta. Od ovie na predavawa proiz-leze op{t vpe~atok deka vo programata na slu`bata za prevospituvawe e potrebno da funkcioniraat tretmansko teraputski grupi za onie osudeni lica koi imaat potreba od sogleduvawe na odredeni zavisno-sti i ottrgawe od istite.

e) Maloletni~ko oddelenie. 1. Prosek na golemina na vospitna grupa 14 2. Individualni planirani razgovori 10 3. Individualni incidentni razgovori 40 4. Grupni razgovori 10 5. Oddelenski sostanoci 6 6. Cenzuirani pisma 50 Vo tekot na 1995 godina, rabotata vo maloletni~koto oddele-

nie, se ostvaruva{e bez osobeni pote{kotii. Se realizira{e indivi-dualna rabota, formi na grupni razgovori za razre{uvawe na odredeni problemi vo vospitnata grupa, kako i grupni razgovori na odredeni vospitni temi. Bea realizirani i oddelenskite sostanoci po barawe na samite maloletni osudenici.

Bea vodeni i stru~ni razgovori so pretstavnici od centrite za socijalna rabota vo prisustvo na socijalniot rabotnik od KP Ustano-vata. Pritoa e ukaùvano na potrebata od vklu~uvawe i sorabotka vo

152

procesot na celokupnata resocijalizacija i re{avaweto na socijalni-te problemi na osudenici maloletnici. Zna~ajno e da se navede i pose-tata na KPU Idrizovo, od strana na maloletnicite, porane{ni {ti-tenici od VPD Tetovo.

Pove}emina od maloletnicite koristea interni pogodnosti, no i pogodnostta - doma{no otsustvo vo krugot na semejstvoto, pri {to ja opravdaa ukaànata doverba. Nekoi od niv, se zdobija, so preklasifi-kacija vo otvoreno oddelenie, kako posebna pogodnost, me|utoa taa do-verba ne ja opravdaa. Ottamu, po ocenka na vospituva~ite na KPD Idr-izovo, vo natamo{niot period ovoj vid na pogodnost treba poslabo da se primenuva.

Pove}eto od osudenicite, bea opfateni i so vospitnoobrazov-niot proces, za dooformuvawe na osnovnoto obrazovanie, pri {to ma-nifestiraa solidni rezultati i redovnost.

Opfatenite maloletnici vo rabotniot proces pokaùvaa inte-res i so uspeh gi zavr{uvaa rabotnite zada~i. Za odbeleùvawe e i fa-ktot {to pove}emina od niv bea demotivirani za odredena rabota, po-radi racionalizacijata {to vo ovoj period se vr{e{e vo rabotniot proces i promenata na rabotnite mesta.

`) Stare~ko oddelenie (ORNHBO). Rabotata so osudenicite vo stara~koto oddelenie se sostoe{e vo:

1. Individualni razgovori 87 2. Planirani razgovori 50 3. Oddelenski sostanoci 8 4. Grupni razgovori 7 5. Isprateni pisma 71 6. Dobieni pisma 18 Vo tekot na juni-dekemvri vo rabotata so vospitnata grupa bea

primenuvani i drugi metodi koi odea vo prilog na prevospituvaweto, odnosno resocijalizacijata i rehabilitacijata. Stanuva zbor za rabo-ta so osudenicite - zavisnici od te{ki opojni drogi i drugi psihotro-pni supstancii.

So metodite i tehnikite (analiza na sodrìnata na podatocite, pra{alnici, razgovori, posmatrawe i sl.), bea opfateni 27 zavisnici, pri {to po pove}e mese~na rabota so niv bile postignati zabeleìte-lni rezultati. No spored ocenka na personalot na KPU, so ogled na patolo{ko-devijantnata sredina so {irok dijapazon na najrazli~ni delikventi: psiholo{ko egocentri~ni, so mnogu bazi~ni {izoidni elementi, paranoidnost, kleptomani, narkomani mawaci, vo koja vo se-koj moment se prisutni najrazli~ni oblici na patalo{ka manipula-cii, penalnata aktivnost ostanala problemati~na.

6.7. Klasifikacija na zatvorenicite. Klasifikacijata na osu-denite lica se vr{i spored zakonot, ku}niot red i upatstvoto za kla-sifikacija na osudenite lica. Po priemot na osudenite lica i nivno-

153

to smestuvawe vo priemno-otpusnoto oddelenie i izvr{enoto ispitu-vawe na li~nosta na osudeniot spored nau~nite metodi od kriminolo-{ko, medicinsko, psiholo{ko, socijalno i psihijatrisko gledi{te se vr{i klasifikacija vrz osnova na stepenot na obezbeduvaweto i vidot na tretmanot. Site naodi na stru~niot tim od primenoto oddelenie se sintetiziraat i vrz nivna osnova se vr{i klasifikacija na osudenite spored visinata na kaznata, karakteristikite na li~nosta, psihofizi-~kite sposobnosti, povratot i op{tata i stru~na naobrazba na osudeni lica. Predlozite se prezentiraat pred Direktorot, pomo{nikot dire-ktor po prevospituvawe, zapovodnikot i tehni~kiot rakovoditel na instruktorite, a potoa zaedni~ki se odlu~uva za vidot na klasifika-cijata za sekoe osudeno lice vo zatvoren, poluotvoren ili otvoren tretman. Ovoj tretman se potpi{uva na poseben obrazec koj stoi vo li-~noto i stru~noto dosie. Pritoa se opredeluva i tretman za individu-alna ili grupna rabota, tretmansko terapeutska aktivnost, raspored na rabotnoto mesto so preporaki za eventualni pretpazlivost kon slu-`bata na obezbeduvawe ako osudeniot e sklon kon begstvo i sl.

Preklasifikacijata od edno vo drugo oddelenie se vr{i po izminuvawe na opredeleno vreme na prestoj i otkako vospituva~ot }e dade procenka deka osudeniot moè da bide nagradeni so popovolen tretman (poluotvoren ili otvoren). Toa zna~i deka sekoj osudenik individualno se tretira i spored karakteristikata od vospituva~ot komisijata za pogodnosti podnesuva predlog do direktorot za kone~na odluka.

6.8. Zdravstveni za{tita. Slu`bata za zdravstvena za{tita na osudenite lica pri KPU-Idrizovo vo tekot na 1995 godina re{ava{e problemi od oblasta na preventivnata i kurativnata medicina.

So ogled na specifi~nosta na ustanovata so zdravstvenata slu-`ba rakovodi lekar-specijalist po op{ta medicina. Vo ovaa slu`ba se vraboteni i stomatolog, medicinski tehni~ar i dva laborantni tehni-~ari.

Vo 1995 godina se vr{eni i specijalisti~ki pregledi od lekari specijalisti: stomatolog, rengenolog i nevropsihijatar i ginekolog. Vo sostavot na domskata ambulanta postoi stacionar za lekuvawe na pote{ko bolni osudnenici koi imaat potreba od izolirawe i redovna terapija i kontrola.

Vo tekot na 1995 godina, se izvr{eni 5.833 redovni i sistema-tski pregledi na osudeni i osudeni~ki i toa:

- redovni pregledi na prijaveni bolni osudenici 4.611 - sistematski pregledi kaj novodojdeni osudenici 270 - specijalisti~ki pregledi 775 - redovni pregledi kaj osudeni~ki 175 VKUPNO: 5.833

154

P R E G L E D

na izvr{eni redovni pregledi na osudenici i osudeni~ki

vo tekot na 1995 godina spored vidot na zaboluvaweto

1. Infektivni bolesti na digestiven trakt 2 2. Gonokokni infekcii 1 3. Helminti i site ostanati infektivni i para-

zitski volesti 87

4. Milfni tumori 15 5. Beligni tumori i neoplazmi so neodredena

priroda 13

6. Bolesti na {titna `lezda 7 7. [e}erna bolest 52 8. Anemii i drugi bolesti na krvta 7 9. Psihoza (du{evno rastrojstvo) 2 10. Sindrom na zavisnost od alkohol 0 11. Nevroti~ni rastrojstva, rastrojstva na li~no-

sta i drugi du{evni rastrojstva 421

12. Du{evna zaostanatost 19 13. Ostanati zaboluvawa na nervniot sistem 37 14. I{ijas 23 15. Vospalenie na o~i 57 16. Naru{uvawe na refrakcija i akomodacija, ka-

tarakt i drugi bolesti i sostojbi na o~i 43

17. Vospalenie na vnatre{no uvo 51 18. Ostanati zaboluvawa na uvo 27 19. Hipertenzii 60 20. Ishemi~no zaboluvawe na srceto 23 21. Drugi vidovi zaboluvawa na srceto 44 22. Ostanati zaboluvawa na cirkulatorniot si-

stem 70

23. Akutni respiratorni infekcii 1.001 24. Akuten bronhitis 15 25. Pnevmonia 6 26. Hroni~en bronhitis 78

155

27. Astma 2 28. Hroni~ni zaboluvawa na tonzilni adenoidi 5 29. Drugi zaboluvawa na belite drobovi i respira-

torniot sistem 27

30. Bolesti na zabi i usna {uplina 29 31. Ulkus na èludnikot i duedenumot 94 32. Vospalenie na slepo crevo 1 33. Hernia 17 34. Ostanati bolesti na cvetata i peritoniumot 13 35. Holelitijaza na bolesti na crniot drob i sl. 4 36. Kamen na urinarniot sistem 21 37. Drugi bolesti na urinarniot sistem 19 38. Bolesti na ma{ki polovi organi 12 39. Bolesti na ènski polovi organi 4 40. Bremenost 0 41. Abortus 0 43. Infeksii na koàta i potko`no tkivo 46 44. Drugi zaboluvawa na koàta 26 45. Reumatoiden argritis 1 46. Degenerativen reumatizam 2 47. Drugi zaboluvawa na muskulokoskeniot sistem 346 48. Kongenitalni anomalii 6 49. Simtomi znaci i nedovolno definirani sosto-

jbi 330

50 Skr{enici 4 51. Opekotini 6 52. Truewe so lekovi - 53. Sitni ostanati povredi 285 54. Lica koi baraat zdravstvena za{tita zaradi

dr.ok. 593

55. Lica bez dijagnoza opfateni vo vreme na pre-gledite

335

56. Soobra}ajni nezgodi 0 57. Samopovredi 19 58. Namerno nanesena povreda od drugi lica i

lef.interv. 151

59. Ostanati nadvore{ni pri~ini 92

156

R E G L E D

na bolesti i sostojbi od poseben interes za zdravstvenata sostojba na

osudenicite vo KPU-Idrizovo

1. Operacii 13 2. Aktivna TBS na belite drobovi 2 3. Pote{ki povredi i frakturi 22 4. Goltawe na strani tela 1 5. Samopovreduvawe 10 6. Psihi~ki rastrojstva 3 7. Pote{ki belodrobni zaboluvawa 6 8. Psihopatii 98 9. Truewe so lekovi 9 10. [e}erna bolest 10 11. Epilepsija 3 12. Rodeni 0 13. Umreni 2 14. Intelektualno iferiorni 7 15. [trajk so glad 3 16. Maligni tumori 4 17. Bremeni 1 18. Narkomani 50 19. Alkoholi~ari 56 20. Vospalenie na mozok i mozo~na obvivka 1 21. [izofrenija 1

Vo tekot na 1995 godina se ostvareni vkupno 253 pregledi vo

klinikite i drugi zdravstveni ustanovi vo Skopje. Od toa samo 54 osu-deni~ka ostvarile 166 pregledi. Od realiziranite 253 upati, na teret na upravata na KPU-Idrizovo bile 225, na teret na Fondot za zdra-vstvena za{tita - 14 i po li~no barawe na osudenicite odnosno, na ni-ven tro{ok - 13.

Pregledi

Zadràni na

lekuvawe

1. Hirur{ni kliniki 75 10 2. Interni kliniki 61 12 3. Maksilofacijalna hirurgija 5 2 4. Rentgen institut 4 - 5. Okologija 7 2 6. Ko`na klinika 2 - 7. Institut za TBC 7 -

157

8. Sudska medicina 4 9. Nevropsihijatrija 21 3 10 Centar za zavisnosti 1 - 11. D.B.Bardovci 21 16 12. Fizikalna terapija 3 1 13. O~na klinika 8 - 14. Infektivna klinika 5 1 15. ORL klinika 17 3 16. Republi~ki zavod za ZZ 2 - 17. Patofiziologija 1 - 18. Klini~ka labaratorija 1 -

P R E G L E D

na izvr{eni specijalisti~ki pregledi vo domska ambulanta

1. Pregled kaj rentgenolog 305 2. Pregled kaj oftamolog 75 3. Pregled kaj psihijatar 395 KORISTEWE NA BOLOVAWE VO

TEKOT NA 1995 GODINA 517

VO STACIONAR SE LEKUVALE 188 OSUDENICI KOI DOBROVOLNO

DARUVALE KRV 256

RABOTA VO LABARATORIJA

(MEDICINKI LABORANT)

1. Se 329 2. Krvna slika 319 3. Urina 350 4. B.K. 14 5. Glikemija 166 6. Iktotest 0 7. Urea 86 8. G.O. 2 9. Gravislajd 0 10. Drugi uslugi 215

158

RABOTA VO PREVIJALI[TE (MEDICINSKI TEHNIÂR)

1. Prevrski 3.020 2. Suturi 28 3. Inekcii I.M. 738 4. Inekcii I.V. 427 5. Sat 3 6. Vakcina protiv tetanus 102 7. Gips longeti 30 8. Inhalacii 0 9. Soluh lampa 843 10. EKG 103 11. Kapki 3.041 12. Insulin 1.260

RABOTA VO ZDRAVNA STANICA

(STOMATOLOG)

1. Ekstrakcii so anastezija 130 2. Ekstrakcii bez anastezija 19 3. Vremeni i stalni plombi 254 4. ^.Z.K. (~istewe na zabni kamen) 31 5. Protetski uslugi 5 6. Prateni za Skopje 3 7. Kontrolni pregledi 251 8. Sistemski pregledi 195 9. Prva pomo{ i drugi terapiski interve-

ncii na zabi i usna {uplina 226

10. Op{ti pregledi 1.042 RABOTA VO DOMSKA APOTEKA-

RABOTI (MEDICINSKI TEHNIÂR)

Vo tekot na 1995 godina potro{eni lekarstva i sanitetski ma-

terijal vo iznos od 436.854,80 denari, koi se nabaveni so sredstva na Upravata na KPU-Idrizovo.

Preventiva. Vo KPU-Idrizovo od strana na domskiot lekar sekojdnevno se

proba kvalitetot na hranata na osudenite lica. Sekoi 15 dena se izgo-tvuva nova lista na jadewa za osudeni lica so prilog lista na jadewe za maloletnici do predvidenite 14.654 xuli (3.500 kal.). Se vr{i i redo-vna kontrola i hlorirawe na vodata za piewe. Sekoi 6 meseci se vr{i zadolìtelen sanitaren pregled na osudenici i osudeni~ki koi rabo-tat so prehranbeni artikli.

6.9. Prava i pogodnosti. Nagraduvaweto na osudenite lica vo

159

tekot na 1995 godina se izveduva{e soglasno Naredbata na Direktorot na Ustanovata donesena 1992 godina, spored koja osudenite se razde-leni vo 4 grupi spored teìnata na rabotnite mesta i nivnoto pove-denie. Osudenite imaat mo`nost na otsustvo od eden mesec, onie koi rabotat na najte{kite rabotni mesta - na mesec i polovina, onie na malku polesni rabotni mesta - na dva meseca, i na dva i pol meseci - na najlesnite rabotni mesta. Spored toa vo tekot na 1995 godina, osudeni-te lica iskoristile vkupno 1.324 pogodnosti, prete`no doma{no otsu-stvo i toa:

- doma{no otsustvo od 2 - 7 dena 1.040 - godi{en odmor od 8 - 18 dena 258 - izlez vo grad od 7 ~asa 30 - slobodni viduvawa 1 Ako go sporedime brojot na osudenite lica koi prestojuvale vo

otvorenoto oddelenie vo 1995 godina i iskoristenite pogodnosti, moè da se konstatira deka sekoe osudeno lice vo tekot na godinata iskoristilo po 8 pogodnosti.

Pokraj pogodnostite {to gi dava upravata na ustanovata, golem del od osudenite lica od otvoreno oddelenie dobile pomiluvawe, usloven otpust, vonredno ublaùvawe i sli~no. Izrazeno so konkretni pokazateli se dobiva slednata taa sostojba:

- uslovno oslobodeni 68 - pomiluvani 17 - oslobodeni od strana na diretektorot 13 - vonredno im e ublaèna kaznata 6 6.10. Vr{ewe na rabotite na obezbeduvaweto. Slu`bata za obe-

zbeduvawe prestavuva uniformisan del od vrabotenite vo ustanovata koja svoite rabotni zada~i gi izvr{uva soglasno ~l. 51 od ZIS, Pra-vilnikot za vr{ewe na nadzornikskata slu`ba, Ku}niot red na ustano-vata kako i drugi propisi, naredbi i upatstva.

Osnovnata zada~a na ovaa slu`ba e obezbeduvaweto na ustano-vata odrùvawe na redot i disciplinata na osudenite lica vo ustano-vata, sprovod na osudenite lica, ukaùvawe na pomo{ na povredenite i zaboleni lica i nivno sproveduawe do bolnica, kako i vr{ewe na drugi zada~i vo vrska so izvr{uvaweto na kaznata. Svoite rabotni zada~i slu`bata za obezbeduvawe gi izvr{uva{e neprekinato vo tekot na 24 ~asa.

Vkupno vo nadzorni~kata slu`ba se vraboteni 108 lica, od niv 14 bea pripravnici, koi pripravni~kiot sta` go poloìja i od 03. 11. 1995 godina se rasporedeni na rabotno mesto nadzornik. Vo tekot na ovaa godina slu`bata ja napu{tija 3 lica.

Sostavot na Slu`bata za obezbeduvawe spored kvalifikaciona

160

struktura e sledna:

- so visoko obrazovanie 3 lica - so vi{e obrazovanie 3 lica - so sredno obrazovanie 102 lica

Vedna{ treba da se istakne deka ovoj broj na nadzornici ne gi zadovoluva potrebite na ustanovata i ottamu se javuvaat izvesni te{kotii vo izvr{uvaweto na rabotnite zada~i. Pokraj obezbeduva-weto na celokupnoto rabotewe na ustanovata, obezbeduvawe se vr{i i na arestanskoto (bolni~ko) oddelenie pri Dràvnata bolnica, kade se angaìrani 4 lica, kako i povremenoto obezbeduvawe na lica koi pre-stojuvaat na klinkite pri Dràvnata bolnica. Seto ova pridonesu-va{e vo poedini momenti vnatre{noto obezbeduvawe na Ustanovata i odrùvaweto na redot i disciplinata da go izvr{uvaat samo 3 - 4 straì, brojka so koja nemoè da se zadovolat i najosnovnite potrebi.

Vo tekot na godinata slu`bata za obezbeduvawe gi izvr{uva{e osobeno slednite raboti:

- gi prifa}a{e novodojdenite osudeni lica, vr{e{e niven pre-tres, grià za nivnoto potstriùvawe, kapawe i preoblekuvawe i sme-stuvawe vo primenoto oddelenie,

- go odrùva celokupniot red i disciplina na osudenite lica vo ustanovata,

- gi podgotvuva{e, pretresuva{e i ispra}a{e osudenite lica koga koristat vikend i gi prifa}a{e osudenite lica {to se vra}aat od vikend,

- gi podgotvuva{e i gi sproveduva{e osudenite lica za oslo-boduvawe od Ustanovata,

- im ukaùva{e pomo{ na bolnite i povredeni lica, a vo popla-dnevnite i ve~ernite ~asovi, koga nema medicinsko lice vo ustanova-ta, povredenite i zaboleni lica gi sproveduva{e do soodvetna bolnica vo Skopje.

- gi ostvaruva{e posetite na osudenite lica so bliskite ~leno-vi od semejstvoto,

- gi prima{e i pregleduva{e paketite i drugite pratki za osu-denite lica,

- gi nadzira{e posetite na osudenite lica stranski dràvjani so nivnite semejstva, konzularni prestavnici, ambasadi i drugi pret-stavnici,

- vr{e{e obezbeduvawe na site posetiteli na ustanovata, novi-nari, pretstavnici na politi~ki partii, kako i site drugi lica koi ja posetuvaa ustanovata,

- gi organizira{e i obezbeduva{e sporotskite aktivnosti na osudenite lica vo Ustanovata,

- gi organizira{e pro{etkite na osudenite lica na sve` vozduh

161

(takanare~eno {etawe na osudenite lica), - redovno e vr{ena kontrola na prostoriite vo koi prestojuva-

at osudenite lica i pretres na istite, spalnite sobi, prostoriite vo koi rabotat i drugi prostorii,

- redovno se vr{eni pretresi na osudenite lica, novodojdeni lica koi se osloboduvaat od Ustanovata, koga odat na vikend, pri spro-vod, pri ostvaruvawe na poseti, vra}awe od rabota i drugo,

- pokraj obezbeduvawe na arestanskoto oddelenie, redovno se vr{e{e obezbeduvawe i na osudenite lica koi prestojuvaa na klini-kite pri Dràvnata bolnica vo Skopje,

- go organizira{e ~isteweto na prostoriite za ìveewe, orga-nizirawe na kapewe na osudenite lica, smenuvaweto na postelninata, odrùvawe na higienata vo zaedni~kite prostorii i vo krugot na Ustanovata, kako i vr{e{e drugi rabotni zada~i soglasno zakonot i drugite propisi.

Zaradi kvantificirawe na gorespomenatite dejnosti priloù-vame i poseben pregled na del od izvr{enite rabotni zada~i.

- organzirani poseti na osudenie lica so semejstvata 3.883 - ovozmoèni poseti bez nadzor (slobodni viduvawe) 624 - organizirani poseti na osudeni lica so odobruvawe na Direktorot i drugi 158 - sprovodi na osudeni lica do sudot vo Skopje 320 - sprovodi na osudeni lica vo sudovite vo Republikata 265 - sprovodi do Dràvnata bolnica-Skopje 318 - sprovodi do Bolnicata za du{evni bolesti bolnica "Bardovci" 19 - obezbeduvawe na osudeni lica vo dr`.bolnica 10 - ovozmoèni razgovori so istra`ni sudii 73 - ovozmoèni razgovori na braniteli so osudenite lica 329 - obezbeduvani razgovori so prestavnici na MVR 164 - priprema i pretres na osudeni lica za vikend 1.350 - izvr{eni pretresi na novodojdeni osudeni lica 384 - pretres na osudeni lica preklasifikuvani vo Otvorenoto oddelenie 149 - podgotvuvawe na osudeni lica za osloboduvawe 422 - prifa}awe i pridrùvawe na lica {to ja posetile ustanovata 35 - izvr{eni pretresi na prostorii 56 - izvr{en sprovod vo semejstvo, poseta na bolen ~len 8 - izvr{en sprovod za sklu~uvawe brak i drugo 7 Pri vr{eweto na pretresite vo prostoriite za ìveewe i ra-

bota na osudenite lica im se odzemani predmeti koi ne e dozvoleno da

162

gi dràt pri sebe. Pote{kotija e toa {to golem broj na osudeni lica poseduvaat kaj sebe vredni predmeti i predmeti od zlato, koi slu`bata za obezbeduvawe ne gi odzema{e od pri~ini {to istite nema kaj da gi predade i kaj da se ~uvaat. Vo tie slu~ai osudenite lica sekoa{ bile predupreduvani deka istite treba da gi vratat na svoite semejstva pri poseta. Ovie predmeti ~esto pati bile i predmet na me|usebna trgo-vija ili razmena, kra`ba. Vo idnina e potrebno da se obezbedi kasa vo koja bi se ~uvale odzemenite predmeti od vrednost i zlatni predmeti.

Vo ustanovata postoi golem broj na radiokasetofoni koi slu-`bata gi odzema{e i gi predava{e vo magacinot, no ottamu po izvesno vreme istite povtorno im se vra}ani na osudenite.

Pokraj navedenite raboti, Slu`bata za obezbeduvawe nepreki-nato gi vr{e{e i svoite sekojdnevni raboti kako {to se odrùvawe na redot i disciplinata vo proizvodnite pogoni, vo oddelenieto za pre-stojuvawe, za vreme na {etaweto, organizirawe na sportskite natpre-vari, navremeno sproveduvawe na osudenite lica od oddelenieto za prestoj do proizvodnite pogoni i nazad, go organizira{e navremenoto dobivawe na pojadok, ru~ek i ve~era, vr{e{e sekojdnevno po 4 prove-rki na brojnata sostojba na osudenite lica, se griè{e za sledeweto na TV programata i navremeno stanuvawe nautro i legnuvawe nave~er i drugo. Se griè{e i za odrùvawe na higienata vo krugot i prosto-riite za ìveewe.

Se vr{e{e i fizi~koto obezbeduvawe na Ustanovata preku pette karauli {to se nao|aat na ogradniot yid na Ustanovata, obezbe-duvawe na licata {to vr{ea ras~istuvawe na kanali nadvor od Usta-novata, go obezbeduva{e kopaweto na kalanite za vodovodnata instala-cija i drugo.

I pokraj toa {to se prezemai site merki za odrùvawe na redot i disciplinata vo tekot na 1995 godina se javi zagrozuvawe na bezbe-dnosta na ustanovata od pogolem obem. Slu`bata za obezbeduva{e ima-{e soznanija deka osudenite lica nastojuvaat da organiziraat bunt za {to bea zapoznaneni i pretpostavenite i bea prezemani merki za spre~uvawe na buntot preku razgovori, ukaùvawa na posledicite so-vetuvawa i sli~no. Prisustvoto na nadzorni~kata slu`ba be{e zgole-meno preku dopolnitelno rabotewe i deùrstvo. Be{e spre~eno bu-ntot da se organizira vo proizvodnite pogoni so barikidirawe vo PO "Preporod", a posebno da se dojde vo avtoservisot kade ima i zapalivi materii (boi, lakovi, razreduva~i i drugo), kako i do acetilenskata stanica.

Me|utoa, slu`bata za obezbeduvawe ne sepak be{e vo mo`nost da gi spre~i barikadiraweto na osudenite lica vo prostoriite vo koi prestojuvaat. Imeno, po zavr{uvawe na ru~ekot okolu 15,40 ~asot osu-denite lica se zabarikadiraa vo krilata, onevozmoùvajì ja straà-ta da vleze vo krilata, a potoa dvièj}i se vertikalno od edno vo drugo krilo se iska~ija do krovnata konstrukcija i na krovot. Straàta

163

be{e prisilena da ja napu{ti zgradata na zatvorenoto oddelenie. So buntot koj zapo~na na 23. 03. 1995 i trae{e sî do 27. 03. 1995 godina aktivno bea opfateni osudeni lica od zatvorenoto, poluotvorenoto, stara~koto i maloletni~koto oddelenie vo vkupen broj od 357 lica. Na ovie osudeni lica im dadoa podr{ka i del od osudenite lica od otvo-renoto oddelenie. Za vakvoto masovno vklu~uvawe na osudenite lica vo bunt koj nanese golema materijalna {teta na Ustanovata pridonese i pu{taweto na nekoi osudeni lica koi bea obvineti za te{ki krivi-~ni dela, pred sî, za ubistvo da se branat od sloboda. Barawata na po-bunetite osudeni lica bea: amnestirawe na kaznata za 50%, podobru-vawe na uslovite za ìveewe, preispituvawe na presudite, regulirawe na statusot na licata osudeni od biv{ite jugoslovenski republiki i drugo.

Buntot na osudenite lica be{e okon~an na 27. 03. 1995 godina so pomo{ na pripadnicite na MVR.

Vrabotenite od nadzorni~kata slu`ba za celo vreme dodeka trae{e buntot bea neprekinato prisutni na rabota, postojano deùraa i bez pogovor gi izvr{uvaa rabotnite zada~i. Istite bea vku~eni i vo okon~uvawe na buntot zaedno so pripadnicite na MVR.

Po zavr{uvaweto na buntot, a po predlog na upravata na ustano-vata na poso~enite voda~i i organizatori na buntot (15 osudeni lica) im be{e izre~ena samica, a potoa i osamuvawe vo traewe od 6 meseci. Istite bea razmesteni po ostanatite zatvori vo Republikata. Po dva do tri meseci osamuvaweto be{e ukinato i pogolemiot del od niv bea vrateni vo Ustanovata.

Pokraj ovie u{te 65 drugi lica, koi bea najaktivni vo buntot bea premesteni vo Zatvorot Skopje kade ostanaa okolu 3 meseci. Za toa vreme vo Ustanovata se izvr{i sanacija na napravenata {teta.

Po nastanot se javuvaa poedine~ni ekcesi od lica koi bea me|u najaktivnite vo buntot. Poseben problem za odrùvawe na bezbednosta na Ustanovata pretstavuva prisustvoto na golemiot broj narkomani ~ij broj vo 1995 god. dostigna nad 40 lica, kako i brojnite psihopatski lica koi postojano se javuvaat so razni ekcesi (samopovreduvawe, pre-dizvikuvawe tepa~ki, zemawe na pogolema koli~ina alkohol) {to ne-gativno se odrazuva vrz odrùvaweto na redot i disciplinata vo usta-novata.

Slu`bata za obezbeduvawe maksimalno be{e angaìrana vo spre~uvaweto na licata vo naru{uvaweto na ku}niot red. Pritoa se prezemani razni merki vo granicite na dozvolenoto. Fizi~kata sila i gumenata palka se upotrebuvani samo vo isklu~itelni slu~ai koga so drugi sredstva nemoè{e da se spre~at naru{uva~ite na disciplinata i samo vo slu~ai koga so drugi sredstva ne moèa da se dovedat vo pos-lu{nost. Za site slu~ai na upotreba na fizi~ka sila i gumena palka se zapozaeni nadle`nite organi i Ministerstvoto za pravda.

Kako naj~esti disciplinski prestapi koi se javuvaa vo tekot na

164

1995 godina bea igraweto na komar, samopovreduvaweto, tepa~kite, oddale~uvaweto od otvorenoto oddelenie, izrabotuvawe na nedozvole-ni predmeti vo proizvodnite pogoni, napu{tawe na rabotnoto mesto bez odobruvawe na pretpostavenite, obidi za vnesuvawe na alkohol i drugi nedozvoleni predmeti vo ustanovata, nevra}awe navreme od vi-kend i drugo.

Vo tekot na 1995 godina vkupno se podneseni 236 disciplinski raporti, ne smetaj}i gi onie {to se podneseni i izre~eni za vreme na buntot. Pritoa, se izre~eni slednite disciplinski kazni:

- samica do 30 dena 48 - samica do 20 dena 3 - samica do 15 dena 5 - samica do 10 dena 17 - samica do 5 dena 8 - samica do 3 dena 7 - samica do 30 dena uslovno 4 - samica do 15 dena uslovno 4 - samica do 10 dena uslovno 18 - samica do 5 dena uslovno 9 - javen ukor 61 - reklasifikuvani od otvoreno vo zatvoreno oddelenie 13 - sovetuvani 53 - oddale~eni od otvoreno oddelenie 13 Pokraj napred navedenite rabotni zada~i, slu`bata za obezbe-

duvawe go organizira{e odrùvaweto na higienata vo krugot na Usta-novata vo oddelenijata, spalnite sobi, pomaga{e i go organizira{e kopaweto na kanalite za vodovodna mreà za parnoto zatopluvawe, vr{e{e obezbeduvawe na osudeni lica koi rabotea pri Vodostopa-nstvo "Vardar" na ~istewe na kanali za odvod i drugo.

@enskoto oddelenie go obezbeduvaa vo vnatre{niot del nadzo-rni~ki neprekinato vo tekot na 24 ~asa. Tie go organiziraa i celoku-pniot ìvot na osudeni~kite, gi obezbeduvaa pri rabota na vo Ekono-mijata, pri odrùvaweto na higienata vo upravnata zgrada i drugo.

Nadvore{noto obezbeduvawe na ènskoto oddelenie be{e orga-nizirano vo soglasnost so obezbeduvaweto na Ustanovata pri {to vo popladnevnite i ve~ernite ~asovi povremeno go obikoluva{e patrola od nadzornikskata slu`ba.

Vo tekot na 1995 godina nadzornikskata slu`ba nastojuva{e da sorabotuva so site slu`bi vo ustanovata, a pred sî so instruktorskata i prevospitnata slu`ba, so zdravstvenata slu`ba, so deta{iraniot inspektor na MVR koj vo golema mera pomaga{e so razmena na mislewa i soznanija za odredeni raboti koi bea od interes na ustanovata. Me-

165

|utoa, ovaa sorabotka so slu`bite vo ustanovata treba u{te da se zaja-knuva i doizgraduva i da bide pogolema pred sî, od prevospitnata slu-`ba koja moè vo mnogu da pridonese vo zajaknuvawe na bezbednosta i za podobruvawe na disciplinata i higienata vo ustanovata.

I pokraj toa {to moè da se oceni deka slu`bata za obezbedu-vawe svoite rabotni zada~i uspe{no gi izvr{i, sepak vo raboteweto se javuvaa odredeni pote{koti, pred sî od materijalna priroda i pora-di nedovolnoto opremuvawe na ovaa slu`ba od strana na nadle`nite organi.

- Imeno brojot na nadzorni~kite sî u{te e nedovolen i treba da se zgolemi so primawe na najmalku u{te 10 nadzornici i 3 nadzornici od ènskiot pol.

- Opremenosta na nadzorni~kata slu`ba so tehni~ki sredstva ne zadovoluva (ne soodvetstvuva na sega{nite uslovi na rabotewe). Imeno vo Ustanovata nema nitu eden metalodetektor. Nepostoi dete-ktor za otkrivawe na {uplini pa taka straàta od vreme na vreme so metalni zaostreni {ipki mora da bode vo zemjata za eventualno da gi otkrie podzemnite tuneli ili kopawe na isti.

- Potrebno e da se nabavi edna metalodetektorska kabina za ko-ntrola pri vlezot vo Ustanovata, kako i edna metalodetektorska ka-bina vo zatvoreniot del na Ustanovata.

- Zaklu~uvaweto na krilata ne dava nikakva sigurnost i bezbe-dnost. Namesto da se postavat elektronski bravi i vratite da se zatvo-raat atvomatski, sega toa se pravi ra~no (se zaklu~uvaat so najobi~en katinar {to sekoj moè da go otvori ).

- Krajno vreme i da se postavi centralno posmatrawe na holovi-te od zatvorenoto oddelenie preku postavuvawe na kameri vo krilata.

Seto toa }e pridonese da se zgolemi bezbednosta i navreme da se spe~uvaat eventualnite naru{uvawa na disciplinata od pogolem obem.

- So opremata i uniformite na straàta se javuvaat golemi problemi. Za straàta redovno ne se obezbeduvaat uniformi i obuvki. Poedini delovi od uniformite ne se obezbedeni ve}e 10 godini, {to sozdade revolt kaj nadzornicite.

- Prostoriite vo koi prestojuvaat osudenite lica vo zatvore-noto oddelenie se dosta ruinirani i higienata mnogu te{ko moè da se odrùva.

- Obezbeduvaweto na arestanskoto oddelenie ne se vr{i na ade-kvaten na~in. Poradi nedovolen broj na nadzornici obezbeduvaweto vo edna smena go vr{i samo edno lice. Zatoa vo sekoja smena se potrebni najmalku dve lica, taka {to koga eden od nadzornicite vr{i sporovod na osudeno lice na pregledi vo klinikite, drugiot nadzornik bi osta-nal i bi go pokrival arestanskoto oddelenie. Vo sega{nite uslovi do-deka nadzornikot vr{i spovod na osudeno lice na klinikite za preg-led ili terapija oddelenieto ostanuva bez nadzornik i vo toa vreme moè da se slu~at i sekakvi nesakani posledici.

166

- Sli~na e sostojbata i so ènskoto oddelenie. Vo edna smena obezbeduvaweto go vr{e{e edna nadzorni~ka, {to ne be{e dovolno za celosna bezbednost. Poradi izvr{uvawe na raboti i nadvor od odde-lenieto i sproveduvawe na osudeni~ki do ambulanatata, vo Ekonomija-ta ili do upravnata zgrada za odrùvawe na higienata, oddelenieto ostanuva bez nadzornik.

- Sostojbata so domskite ku~iwa - ~uvari koi se od {arplani-nska rasa e dosta lo{a. Poradi krvnata pome{anost, ku~iwata se degegnirirani mladite ku~iwa umiraat na 3 - 4 mese~na vozrast, taka {to nemoè da se obezbedi podmladok. Zatoa treba da se nabavat neko-lku ku~iwa od ovaa rasa, so {to bi se odbegnala krvnata srodnost i sostavot bi se izmenil i podobril.

6.11. Sostojba na pritvorot. Vo KPU-Idrizovo ne se izvr{uva merkata pritvor.

7. FINANSIRAWE NA USTANOVATA

Kazneno-popravniot dom Idrizovo spored svojata organizaci-

ona postavenost go so~inuvaat: 1. Organ na upravata (finansirana od Republi~kiot buxet), 2. PO "Preporod", 3. PO "Ekonomija". Posebnite organizacii se samofinansiraat so {to pokrivaat

del od tro{ocite napraveni za osudenite lica. Spored odobrenite sredstva od Buxetot na Organot na upravata

vo 1995 god. se dozna~eni slednite sredstva:

Pozicii Odobreno Dozna~eni Potro{eni Plata na

rabotnici 29.33.000 27.042.009 27.042.068

Materijalni tro{oci

1.814.000 1.950.000 1.581.272

Op{testvena ishrana

2.965.000 2.552.618 2.771.696

Amortizacija 118.000 118.000 30.000 Plata na

funkcioner 528.000 503.000 502.859

Sprovod na ososudeni

lica

24.000 24.000 773.410

Pos.mat.tro{oci

17.838.000 23.780.000 21.546.391

167

Dodatoci od Ministerstvo

to za pravda

10.428.442 10.428.442 10.428.442

Vkupno obvrski na Uprava na 31.12.1995 godina "Ekonomija" 9.192.955 "Preporod" 831.470

Drugi dobivki 3.973.119 Od ovoj finansiski izve{taj moè da se konstatira deka rea-

lnite potrebi na KPU-Idrizovo za uspe{no funkcionirawe i ostva-ruvawe na so zakon utvrdenite celi se pogolemi. Precizno kaàno ne-dostasuvaat finansiski sredstva za pokrivawe na tro{ocite na rabo-teweto na organot na upravata odnosno potrebni se finansiski sred-stva za pla}awe na obvrskite na organot na upravata za potro{ena ele-ktri~na struja, nabavka za ogrev za zatopluvawe na osudenite lica, za ishrana i obleka na osudenite lica, za pokrivawe na tro{ocite okolu smestuvaweto na osudenite lica, pokonkretno za postelnina, odrùva-we na higienata na osudenite lica i drugi tro{oci, za zdravstvena za-{tita na osudenite lica, za sprovod na osudenite lica i drugi prevo-zni tro{oci.

Izminatiot period se karakterizira so ote`nati uslovi za ra-bota, osobeno zaradi nedostatok na materijalni odnosno finansiski sredstva. Za uspe{no rabotewe na kazneno-popravnata ustanova, a se so cel da se izvr{at rabotite i zada~ite utvrdeni so Zakonot za izvr{u-vaweto na sankciite i drugite zakonski propisi neophodni se pogole-mi finansiski sredstva od Buxetot na Republikata. Ne smee da se za-boravi deka pogolemiot del na kazneno-popravnata ustanova e so~inat od stari i dotraeni objekti koi ne odgovaraat na sega{nite uslovi, no-voto vreme i demokratskite principi. Vakvata struktura na objektite, vo izminatiot period prestavuva{e pre~ka za pouspe{no rabotewe kako i soodvetno izvr{uvawe na funckijata na ustanovata, odnosno izvr{uvaweto na kaznata zatvor, rabotata so osudenite lica, nivnoto prevospituvawe, rabotno angaìrawe, a pred sî, za resocijalizacijata na osudenite lica.

Vo tekot na izminatiot period, osobeno vo vtorata polovina na 1995 godina, napraveni se ogromni napori so investicioni vloùvawa za podobruvawe na uslovite za rabota, kako za vrabotenite, taka i za podobruvawe na uslovite za prestojot na osudenite lica. Prezemeni se raboti za rekonstrukcija na parnoto greewe za zatopluvawe na prosto-riite vo koi ìveat i rabotat osudenite lica, izgradeno e nova vodo-vodna mreà, rekonstrukcija, adaptacija i popravka na postoe~kite objekti i nivno varosuvawe.

168

Poradi nedostatok na finansiskite sredstva be{e ote`nato raboteweto i na posebnite organizacii, a osobeno od pri~ini {to ogromen del na sredstvata ostvareni so rabota na istite se preliva na upravata za neophodni i itni raboti i najpove}e vo vrska so obezbedu-vaweto na hrana na osudenite lica. Vakvata sostojba pridonese sredst-vata ostvareni kako dobivka vo posebnite organizacii da ne moè da se koristat za obnovuvawe na materijalnata sostojba, odnosno za obe-zbeduvawe prosta reprodukcija na posebnite organizacii.

8. KLU^NI TO^KI

Ad. 1. KPU-Idrizovo e ustanova od op{t vid vo koja se izdrù-

va kazna zatvor za pove}e kategorii na osudeni lica, i toa za: - ma{ki i ènski lica, - stranci, - prekr{o~no kazneti lica, Vo ovaa ustanova postojat oddelenija od zatvoren, otvoren i po-

luotvoren vid. Vo nea funkcionira i Vospitno-popraven dom za malo-letnici od ènski pol.

Ad. 2. Za formiraweto i po~etokot so rabota na ovaa ustanova ne postoi so~uvana dokumentacija. Se pretpostavuva deka KPU-Idri-zovo funkcionira od momentot koga e izgraden nejziniot glaven obje-kt, odnosno od 1908 godina.

Ad. 3. KPU-Idrizovo raspolaga so brojni objekti, kako za sme-stuvawe, taka i za rabota na osudenite lica.

Glavnite objekti za smestuvawe na osudeni lica se onie kade se pomesteni: zatvorenoto oddelenie, poluotvorenoto oddelenie, otvore-noto oddelenie, ènskoto oddelenie i objektot na ambulantata i sta-ra~koto oddelenie. Od niv samo objektot na ènskoto i donekade na otvorenoto oddelenie se vo dobra sostojba, a site ostanati se dotraeni i ruinirani zgradi koi so nikakvi adaptacii i dogradbi ne moàt da odgovora na potrebite na dejnosta za koja se koristat.

Vkupniot kapacitet na zatvorot e 754 legla. Upravnata zgrada e stara i adaptirana. Taa gi zadovoluva mini-

malnite potrebni uslovi za rabota. Vo nea ima 24 prostorii od koi 20 se kancelarii. Opremata vo kancelariite e prose~na. Tri kancelarii se smesteni nadvor od upravnata zgrada i ne gi zadovoluvaat potre-bnite uslovi za rabota. Vkupnata povr{ina na kancelariskiot pros-tor e 250 m2.

Ustanovata raspolaga so pove}e objekti za smestuvawe dobitok, magacini, mlin za sto~na hrana, mlekari i sli~ni objekti od posebnata edinica "Ekonomija," kako i pove}e rabotilnici od posebnata edini-ca "Preporod." Site ovie objekti osven novniot nadvore{en objekt na mlekarata se vo izrazito lo{a sostojba.

Ad. 4. Vo KPU-Idrizovo se vraboteni vkupno 197 lica od koi:

169

direktor, dva pomo{nici na direktorot, 18 vospituva~i, 108 pripa-dnici na slu`bata za obezbeduvawe, 12 vraboteni vo izvr{no-upravna-ta slu`ba, 5 vo zdravstvenata slu`ba, 13 vo finansisko-smetkovo-dstvenata slu`ba, 12 vo komercionalanta slu`ba i 16 vo stopansko-instruktorskata slu`ba.

I pokraj navedenite brojki na vraboteni lica, vo KPU-Idri-zovo nedostasuvaat nekolku vospituva~i i desetina nadzornici.

Ad. 5. Vo KPU-Idrizovo kako najgolema ustanova vo Makedo-nija, prestojuvaa razli~ni kategorii na osudenici so povisoki kazni od 1 godina. Vo tekot na 1995 godina, vo ovaa ustanova prestojuvale 1.061 lice. Od ovoj broj 422 lica se oslobodeni, a 384 lica se primeni vo 1995 godina, taka {to na 31. 12. 1995 godina, nivniot broj iznesuva-{e 639 osudeni lica vo site oddelenija.

Ad. 6. KPU-Idrizovo ima doneseni relativno mal broj na nor-mativni akti od koi nekoi datiraat u{te pred stapuvaweto na sila na ZIS od 1979 godina.

- KPU-Idrizovo gi ima organizirano site mo`ni slu`bi za va-kov vid na ustanova, a nivnoto funkcionirawe e na nivo koe gi nadmi-nuva sodvetnite slu`bi od drugite ustanovi, iako so ogled na komple-tiraweto, taka i so ogled na postignatite rezultati.

- Priemot na osudenite lica se vr{i preku priemnoto oddele-nie vo koe se vr{i opservacija na li~nosta i opredeluvawe na indi-vidualniot i grupniot tretman.

- Na rabotnoto angaìrawe na osudenite mu se posvetuva gole-mo vnimanie. Fakt e me|utoa deka poradi zastarenite ma{ini i uslo-vite na pazarot sî u{te ne moè da sozdadat uslovi za nivna celosna vrabotenost. Toa me|utoa ne vaì i za vrabotenosta vo otvorenoto oddelenie, odnosno na zemjodelskata dejnost kade se postignuvaat i so-lidni rezultati.

- Smestuvaweto na osudenite kako i sostojbata so nivnata oble-ka i pokraj opredeleni intervencii vo toj pogled, zasega e daleku od ona {to moè da se nare~e minimum na soodveten i pristoen standard. Sli~na e sostojbata i so ishranata na osudenicite.

- Na planot na vospitno-prevospitnata rabota ne moè da se kaè deka se postignati zadovolitelni rezultati. Ovde se zatajuva ottamu {to objektivnite uslovi za ostvaruvawe na tretmanot se dale-ku od potrebnite. Natamo{na pre~ka e sî u{te golemiot broj na vospi-tnite grupi i nesoodvetnata klasifikacija na osudenite. Golem nedo-statok e i toa {to odstvuvaat grupnite oblici na prevospitna rabota, osobeno vo popladnevnite ~asovi koga za toa ima i najsoodvetni mo`-nosti. Oddale~enosta na KPU Idrizovo od Skopje i maliot broj na vo-spituva~i koi se opredeluvaat vo popladnevnata smena se dopolnite-len faktor vo ovaa nasoka.

- Zdravstvenata za{tita na osudenite glavno se ostvaruva vo sa-mata ustanova. Uslovite vo koi me|utoa toa se vr{i se daleku od pot-

170

rebnite medicinski standardi. Mnogu ~esto nedostasuvaat sredstva za nabavka na neoophodna oprema i lekarstva. Osudenite so pote{ki fi-zi~ki zaboluvawa se upatuvaat vo Medicinskiot centar Skopje, a onie so du{evni zaboluvawa i apstinancionalni krizi vo arestanskoto oddelenie i sudskoto oddelenie vo Bardovci.

- Koristeweto na pravata i pogodnostite vo ovaa ustanova gla-vno se vo soglasnost so odredbite do ZIS.

- Vr{eweto na dejnosta na slu`bata za obezbeduvawe vo usta-novata e poseben problem so ogled na sostojbata so objektite, nivnata razmestenost, nedostigot na osnovna oprema na straàta, sigurnosni sredstva i elektronska oprema za komunikacija, signalizirawe i sle-dewe na sostojbite vo ustanovata. Poseben problem vo ovoj pogled pre-tstavuva nagraduvaweto na straàta koe e na nezavidno niskoni vo i koe a smaluva motivacijata za sovesno predavawe kon dol`nostite. Vo ovoj kontekst treba da se akcentiraat i lo{ite sostojbi so brojnosta na straàta koi objektivno ja doveduvaat upravata vo situacija da se opredelni za nivno efektivno rabotno vreme vo smeni od 24 ~asa, po {to sleduva odmor od 72 ~asa. Da se drì budnosta vo tek od 24 ~asa fiziolo{ki ne e ostvarlivo i ottamu nedozvoleno vo ramkite na ovaa dejnost.

Vo KPU-Idrizovo ne se izveduva merkata pritvor. Ad. 7. Finansiraweto na ustanovata se vr{i od Buxetot na Re-

publika Makedonija. Sredstvata {to vo toj pogled se odvojvuvaat se da-leku od potrebnite i ottamu se slu~uva ovaa ustanova da zapa|a vo sî pogolemi i pogolemi te{kotii i pokraj toa {to od dejnosta na sto-panskite edinici ostvaruva golemi prihodi. Tie prihodi vo tekot na 1995 godina, pokrija 40% od materijalno-finansiskite prihodi na ust-anovata, no i toa ne be{e dovolno nitu za normalno vr{ewe na dejno-sta, a kamo li za sanirawe na lo{ite sostojbi so objektite i opremata. Sostojbite vo ovoj pogled u{te pove}e se naru{ija so nastanite po bu-ntot na osudenite od mart 1995 godina.

9. PREDLOZI

- Osnovnata konstatcija deka KPU-Idrizovo vo celost funkci-

onira vo nesoodvetni prostorni uslovi i nedostig na potrebnata opre-ma za vr{ewe na svojata dejnost, nu`no gi opredeluva i nasokite za nivnoto idno postavuvawe i deluvawe. Vo toj kontekst e bespredmetno bilo kakvo intervenirawe vrz starite dotraeni objekti. Edinstveno racionalno re{enie e izgradba na nov objekt pomesten vo prostorot me|u yidovite so kapacitet do 500 legla. Takviot objekt delumno bi bil koristen za smestuvawe na osudenite, a delumno za onie lica koi izdrùvaat nekoja od institucionalnite merki za bezbednost (psiho-ti~ni lica, mentalno retardirani lica, psihopati, alkoholi~ari i na-rkomani). Nakratko so izgradba na eden sosem nov objekt bi se dobila

171

ustanova za izdrùvawe na kazna li{uvawe od sloboda na povtornici so kapacitet od 400 legla i KPU-Bolnica za du{evni rastroeni lica i zavisni od droga i alkolok so kapacitet od 100 legla.

- Otvorenoto oddelenie treba i natamu da ostane pri ovoj Dom so nu`ni intervencii okolu sanirawe na objektot vo koj e pomesteno.

- @enskoto oddelenie isto taka treba da ostane vo sostavot na KPU-Idrizovo. Vo nego treba da se vloàt usilbi samo okolu komple-tiraweto na potrebnite slu`bi so neophodniot personal.

- Objektite vo koi sega se pomesteni rabotilnicite na ustano-vata treba da pretrpat opredeleni sanacii i {to e posebno bitno - da se opremat so novi ma{ini so koi }e se zamenat dotraenite. Vo ovoj pogled upravata na ustanovata treba da napravi usilbi i za voveduvawe novi pogoni bilo so aktivirawe na postojnite ma{ini i oprema, bilo so nabavuvawe na novi, zaradi celosno vklu~uvawe na osudenite vo ra-botniot proces i podigawe na nivoto na sopstvenoto u~estvo vo samo-finansiraweto. Vo ovaa smisla treba da se odvojat sredstva i od Buxe-tot na Republikata, za{to ona {to vo startot }e bide vloèno nema da ima potreba podocna da se vloùva.

- Del od sega{nite objekti (zatvorenoto i poluotvorenoto oddelenie) ne bi trebalo da se ru{at, tuku da se prenamenat za slobod-nite aktivnosti na osudenite i ostvaruvawe na vospitno-prevospitni-ot treman.

172

173

G l a v a II KAZNENO POPRAVNA USTANOVA - STRUGA


1.1. Kazneno popravnata ustanova: KPU od otvoren vid - Struga,

lokacija na 5 km nadvor od gradot, vo naselbata Teferi~. 1.2 Kazneno popravnata ustanova od otvoren vid Struga e usta-

nova od otvoren vid vo ~ij sostav funkcioniraat priemno oddelenie i otvoreno oddelenie.

Vo ovaa ustanova, soglasno Re{enieto za rasporeduvawe na osu-deni lica vo kazneno popravni ustanovi i maloletnici vo zavodski ustanovi ("SV RM" 1999/34) na izdrùvawe na kazna zatvor se upatu-vaat:

a) Ma{ki lica osudeni za krivi~ni dela od nere`nost soglasno Krivi~niot zakonik, ako se osudeni so pravosilna presuda na kazna za-tvor od 2 do 5 godini ili ako po presmetaniot pritvor im preostanuva pove}e od 2 do 5 godini od izre~enata kazna,

b) Ma{ki lica - primarni storiteli osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, za podra~jeto na osnov-nite sudovi Debar i Struga i

v) Ma{ki i ènski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na osnovnite sudovi Debar i Stuga.

Vo KPU od otvoren vid Struga se upatuvaat osudeni lica od ce-lata teritorija na Republika Makedonija.


Kazneno popravnata ustanova od otvoren vid Struga e osnovana

so Odluka na Sobranieto na SRM br. 08-966 od 15. 04. 1982 godina, obja-vena vo "SV SRM", 1982/18 od 18. 04. 1982 godina.

Ustanovata zapo~nal so ostvaruvawe na funkcijata od 1 maj 1982 godina.

3. STAMBENO PROSTORNI STANDARDI, SMESTUVA^KI

MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA 3.1. Svojata funkcija Kazneno popravnata ustanova od otvoren

vid Struga ja ostvaruva vo 2 objekti, koi prestavuvaat edna celina,

174

izgradeni vo 1979/80 godina. So Odluka za opredeluvawe lokacija za izgradba na op{tinski

zatvor vo naselebata Teferi~ katastarska op{tina Struga br. 02-4212/ 1 od 02. 07. 1981 godina na Sobranieto na op{tina Struga opredeleni se katastarskite parceli na Ustanovata i toa: 2991, 2992, 2993, 2996, 2997, 2989, 2987, 3073 i 3074 vo gorenavedenoto podra~je.

Vkupnata lokacija na Ustanovata iznesuva 2.073 m2 od koi zgrada 746 m2, a ostatokot od 1.230 m2 e dvorna povr{ina zasadena so treva, trendafili i dr. Vo ovaa povr{ina ne e vklu~ena kvadraturata od 2.500 m2 koja se nao|a na zapadnata i severnata strana na ustanovata, po-radi nere{enite imotni pravni odnosi so individualnite sopstveni-ci so koi ustanovata pove}e godini vodi spor.

Objektite se dobro so~uvani i redovno se odrùvaat, iako neop-hodno e sanirawe na nekoi delovi od niskiot objekt.

3.2. Prostornite kapaciteti na KPU od otvoren vid Struga (kako stambena povr{ina) iznesuvaat 1.410 m2 od koi 660 m2 za smestu-vawe na osudeni lica, 350 m2 kancelariski prostor i 400 m2 hala za sto-panska edinica.

Vo objektot vo koj se smesteni osudenite lica (visok del) ima primeno oddelenie so 6 kreveti, ambulanta, stacionar i 12 spalni sobi so po 6 kreveti. Krevetite se metalni od postar tip, no vo solidna so-stojba. Du{ecite se postari i treba da se menuvaat. Postelnina (}ebi-wa, ~ar{afi, navlaki za pernicite i dr.) ima dovolno. Site osudeni lica koristat metalni ormar~iwa so klu~ za ~uvawe na li~ni predme-ti. Ovoj objekt nema parket, tuku na cementnata podloga e postaven te-pison. Zgradata e so fasada od {prican malter. Sanitariite se vo so-lidna sostojba.

Objektot vo koj se smesteni kujnata, trpezarijata i bibliote-kata (nizok del) pri izgradba na Ustanovata e renoviran. Ovoj objekt e so drven pokriv i potrebno e negovo renovirawe. Kujnata e opremena so elektri~en {poret i {poret na drva, so kapacitet na 100 porcii hrana na den. Trpezarijata ima 25 masi i 100 stol~iwa koi se nao|aat vo dobra sostojba. Bibliotekata na Ustanovata raspolaga so fond od 1500 knigi (beletristika).

Vo halata od 400 m2 na Ustanovata, dadena pod zakup na pretpri-jatieto "Kemeks" od Struga, se proizveduva plasti~na stolarija vo koj proces rabotno se angaìrani i osudenite lica.

3.3. Na ekonomijata na Ustanovata so povr{ina od 5-6 hektari zemji{te dodeleno na koristewe od strana na Podra~nata edinica na Ministerstvoto za zemjodelie, se obrabotuva i se zasaduvaat razli~ni zemjodelski kulturi i toa: p~enica, zelka, kompir, spana}, kromid, grav i sl. Za obrabotuvawe na zemji{teto Ustanovata raspolaga so sopstven traktor so prikolka i druga priklu~na mehanizacija.

3.4. Kazneno popravniot dom od otvoren vid Struga od vozila za prevoz raspolaga so patni~ki vozila "OPEL-ASTRA" i "Lada - 1300",

175

kombe "TAM-80"A", a vozilo za sprovod na osudeni lica nema.


4.1. Vo KPU od otvoren vid Struga vraboteni se vkupno 12 lica

i toa: direktor - 1, vospituva~ - 1, socijalen rabotnik - 1, nadzornik - 5, knigovoditel - 1, blaajnik-doma}in - 1, gotva~ - 1 i daktilograf - 1 izvr{itel. Ustanovata nema vraboteno medicinsko lice - lekar, tuku zdravstvenata slu`ba se organizira na honoraren princip.

Strukturata na vrabotenite po ime i prezime, zvawe, rabotno mesto, minat trud so i bez beneficija i od koga se vraboteni vo Usta-novata moè da se sogleda od pregledot koj sledi

P R E G L E D

na vrabotenite vo Kazneno-popravniot dom od otvoren vid - Struga so

sostojba na 31.12.1995 godina

Red. br.

IME I PREZIME

Zvawe Rabotno mesto Zabele{ka

(vraboten od)

1. DIMITRIJA A[TALKOSKI

Dip.pravnik Direktor 1.01.1985

2. ]IRIL @UPANOSKI

U~itel Vospituva~ 1.07.1973

3. ELIDA VASILESKA

Soc.rabot. Soc. rabot. 1.01.1986

4. BLA@E SLAVKOVSKI

Ekon. tehni~ar

Knigovoditel 1.09.1971

5. NAUM RISTESKI

Osnovno Nadzornik 1.11.1981

6. RISTO PETKOSKI

Gr.tehni~ar Nadzornik 1.11.1974

7. BRANKO PEJOSKI

Gr. tehni~ar Nadzornik 15.02.1982

8. MIRKO KOLE]ESKI

Elek.tehni~ar

Nadzornik 1.05.1982

9. \OKO PEJÎNOSKI

Gra.tehni~ar

Nadzornik 15.12.1983

10. JOVAN BA[UROSKIG

Gimnazija Blagajnik 1.10.1981

11. \UBE \UKOSKI

Sr.ugostite. Kuvar 15.05.1975

176

12. NADA STEFANOSKA

Daktil. Dak.arhivar 1.01.1983

4.2. Spored Pravilnikot za sistematizacija na rabotite i zada-

~ite, predvideni so 18 rabotni mesta taka {to 6 ne se popolneti (po-mo{nik-direktor, vospituva~-psiholog, 2 nadzornici, smetkovoditel i instruktor). So cel da se ekipira prevospitnata, instruktorsko-sto-panska i slu`bata za obezbeduvawe potrebno e vrabotuvawe na psiho-log, instruktor i dvajca nadzornici, a dokolku ovaa ustanova se tra-nsformira vo poluotvrena kazneno popravna ustanova vo koja }e se izvr{uva i merkata pritvor }e bide neophodno slu`bata za obezbedu-vawe da broi najmalku 16 nadzornici i eden nadzornik na straà.

5. PODATOCI ZA OSUDENI^KATA POPULACIJA

Vo tekot na 1995 godina, vo Ustanovata prestojuvale vkupno 31

osudeno lice od koi 22 novoprimeni, a 9 se ostanati od prethodnata godina, so vkupno 3.259 osudeni~ki denovi.

Vo 1995 godina, 13 osudeni lica podnele molbi za pomiluvawe od koi 6 se uvaèni, 11 osudeni lica se oslobodeni so re{enie na Di-rektorot po ~len 163 od Zakonot, 2 osudeni lica kaznata ja izdràle celosno, a 2 osudeni lica se premesteni vo druga kazneno popravna ustanova. Vkupen broj na namaluvaweto vo Ustanovata vo 1995 godina iznesuva 20 osudeni lica.

Na 31. 12. 1995 godina, vo Ustanovata izdrùvaat kazna zatvor 11 osudeni lica. Spored visinata na kaznata najdobar pokazatel e sle-dniot:

P R E G L E D

na visinata na kaznata so sostojba na 31.12.1995 godina

od 1 do 3 meseci 1 osudeno lice od 3 do 6 meseci 2 osudeni lica od 6 meseci do 1 godina 1 osudeno lice od 1 do 2 godini 4 osudeni lica od 2 do 3 godini 2 osudeni lica od 3 do 5 godini 1 osudeno lice


6.1. Normativni akti na ustanovata. Ostvaruvaweto na funkci-

jata vo oblasta na izvr{uvaweto na sankciite Kazneno popravniot dom od otvoren vid Struga ja vr{i soglasno Zakonot za izvr{uvawe na sankciite i podzakonskite akti od oblasta, kako i vrz osnova na sle-

177

dnite akti: - Pravilnik za organizacija i rabota na KPU od otvoren vid

Struga br. 01-72 od 5. 06. 1992 godina. - Pravilnik za sistematizacija na rabotite i zada~ite vo KPU

od otvoren vid Struga br. 01-73 od 5. 06. 1992 godina. - Ku}en red na KPU od otvoren vid Struga br. 01-120 od 27. 08.

1986 godina, so soglasnost od republi~kiot sekretar. 6.2. Organizacioni edinici. Soglasno Pravilnikot za organi-

zacija i rabota, rabotite i zada~ite vo KPU od otvoren vid Struga se ostvaruvaat preku slednite slu`bi:

- slu`ba za prevospituvawe - slu`ba za obezbeduvawe - stopansko-instruktorska slu`ba i - izvr{no upravna i finansiska slu`ba. a) Slu`bata za prevospituvawe, so primena na sovremeni merki

i metodi vo rabotata so osudenite lica vlijae vrz nivnoto vospitu-vawe i prevospituvawe, organizira individualni i grupni i drugi oblici na rabota, neposredno vlijae vrz ostranuvaweto na krimino-genite, antisocijalnite i drugi negativni sfa}awa, ja organizira kul-turno-prosvetnata i sportskata aktivnost na osudenite, podgotvuva mislewa, predlozi i izve{tai za pomiluvawe i usloven otpust, i dr. Site ovie aktivnosti na slu`bata za prevospituvawe ja vr{at dvajca vospituva~i.

b) Slu`bata za obezbeduvawe go obezbeduva objektot na Ustano-vata, gi izvr{uva disciplinskite kazni i prezema drugi aktivnosti soglasno Zakonot i ku}niot red. Imeno, soglasno postavenosta na Ustanovata kako kazneno popravna ustanova od otvoren vid bezbedno-sta na ustanovata se zasnovuva i vrz ~uvstvoto na li~na odgovornost na osudenite lica. Rabotite na obezbeduvaweto ja vr{at 5 nadzornici.

v) Stopansko-instruktorskata slu`ba go organizira rabotnoto angaìrawe na osudenite lica na Ekonomijata i vo proizvodstvenata rabotilnica. Ovaa slu`ba gi ostru~uva osudenite lica so cel za ste-knuvawe na rabotni naviki i znaewa, se griì za HTZ merkite i dr. So ovaa slu`ba rakovodi direktorot, bidej}i nema vraboteno instruktor.

g) Izvr{no-upravnata i finansiskata slu`ba gi organizira i vr{i izvr{no-upravnite i finansiskite raboti, se griì za redovno i pravilno rabotewe na pisarnicata, sreduvawe na arhivskite materi-jali, se grì za ishranata, oblekata i higienata na osudenite, izgotvu-va periodi~ni i godi{ni izve{tai (tekstualni i statisti~ki) i drugi raboti utvrdeni so Pravilnikot. Ovaa slu`ba rabotite gi izvr{uva so 4 izvr{iteli (knigovoditel, blagajnik-doma}in, gotva~ i daktilo-graf-arhivar).

d) Zdravstvenata slu`ba vo Ustanovata se organizira so hono-rarno angaìrawe na lekar - specijalist. Zdravstvenite pregledi se vr{at zadolìtelno pri priemot i otpustot, a vo tekot na mesecot le-

178

karot vr{i i po 3 redovni pregledi. Za sekoe osudeno lice se vodi zdravstven karton i drugata propi{ana evidencija.

6.3. Priemot i otpustot na osudenite lica se sostoi vo raspore-duvaweto na osudenite lica i nivniot otpust. Vo Ustanovata kaznata zatvor ja izdrùvaat osudeni lica na kazna zatvor vo traewe od 1 do 2 godini storiteli na krivi~ni dela od nebre`nost. Osudenite lica vo Priemno-otpusnoto oddelenie se zadrùvaat 15 dena, a onie osudeni lica koi od kaznata izdràle eden del vo drugi KP Domovi vo ova oddelenie se zadrùvaat 7 dena.

6.4. Rabotnoto angaìrawe na osudenite lica koi izdrùvaat kazna zatvor vo ovoj Dom se vraboteni vo OP - pretprijatija nadvor od Ustanovata vrz osnova na sklu~en dogovor za rabota pome|u OP - pre-tprijatija na Ustanovata, vo sopstvenata rabotilnica na Ustanovata i vo stopanskata ekonomija na Ustanovata.

Brojot na vrabotenite osudeni lica nadvor od Ustanovata vo 1995 godina se dviè{e zavisno od samiot priliv na osudenite lica koj broj e od 2 do 3 osudeni lica, a vo Domskata rabotilnica i vo eko-nomijata na Ustanovata od 4 do 5 osudeni lica. Ustanovata raspolaga so 6 ha obrabotliva zemja i na istata se zasaduvaat zemjodelski pre-hrambeni proizvodi i industriski proizvodi. Od prehrambenite pro-izvodi se snabduva domskata kujna za ishrana na osudenite lica, a osta-tokot od proizvodite be{e plasiran vo OP - pretprijatija koi vr{at otkup za vakvi proizvodi.

Od septemvri 1994 godina, vo ustanovata vo sorabotka so pri-vaten stopanstvenik otvoren e pogon za izrabotka na plasti~na stola-rija koja zasega obezbeduva rabota vo samo edna smena, a za kratko vre-me se o~ekuva deka }e se obezbedi rabota vo dve smeni so preku 20 lu|e, koi predhodno vr{at obuka, a potoa gi izvr{uvaat rabotnite zada~i.

Vo tekot na 1995 godina, vo ustanovata od celokupnoto plani-rawe po odnos na rabotata ima ostvareno prihod od 867.070,00 denari.

Ostatokot na ìro smetkata na stopanskata edinica iznesuva 94.317,00 denari koj ostvaren ~ist prihod }e sluì za natamo{en ra-zvoj na stopanskata edinica. Vo tekot na 1995 godina, na tovar na dohod na stopanskata edinica napraveni se tro{oci za tekovno odrùvawe na zgradata i natamo{no doizgraduvawe na pomo{nite prostorii na Ustanovata. Pogolem broj na osudeni lica se vraboteni vo sopstvenata ekonomija, a eden del od OP - pretprijatija za izvr{uvawe na raboti i zada~i po rabotni denovi e dogovorena suma od 300,00 denari.

Vo pogolem broj pretprijatija kade {to rabotat osudenite lica e obezbeden pojadok na osudnite lica. Na rabotnoto mesto osudenite lica se opremeni so HTZ oprema.

Pri vrabotuvaweto na osudenite lica postojano se imalo pred-vid istite da se vrabotat sprema nivnata stru~na kvalifikacija i fi-zi~ka sposobnost za da moàt da odgovaraat na postavenite rabotni za-da~i.

179

Ustanovata raspolaga so posebna ìro smetka vo koja se vlevaat ostvarenite prihodi od rabotata na osudenite lica za {to se vodi i posebna knigovodstvena evidencija i se podgotvuva zavr{na smetka pred nadle`niot zavod za platen promet.

Finansiskite sredstva od rabotata na stopanskata edinica: - Nagradi na osudenite lica 89.700,00 denari - Materijalni tro{oci 683.053,00 denari 6.5. Smestuvawe, ishrana i obleka na osudenite lica. Vo ustano-

vata dosega nemalo smestuva~ki problemi, za{to ustanovata raspolaga so solidni uslovi za smestuvawe. Momentalno ustanovata ima na ras-polagawe 80 legla, a vo dadeni uslovi toj broj moè da se zgolemi. Osu-denite lica se smestuvaat vo spalni so po 6 kreveti, opremeni so }ebi-wa, pernici, ~ar{afi i navlaki. Ustanovata raspolaga so opremena kujna koja gi zadovoluva sega{nite potrebi za namenata, no e potrebno da se izvr{i rekonstrukcija. Vo kujnata e vraboten profesionalen ku-var, a hranata se prigotvuva soglasno tablicata za kalori~na vred-nost. Osudenite lica se snabdeni so osudeni~ka, rabotna, zimska i le-tna obleka, dolna obleka i ~evli.

6.6. Vospitno-prevospitna i obrazovna rabota na osudenite li-ca. Rabotata so osudenite lica na vospitno-prevospitniot plan se vr{i vo ramkite na prethodno izgotvena programa za rabota na usta-novata. Vo tekot na 1995 godina, ednakvo be{e zapazena individualna-ta i grupnata rabota so osudenite lica.

Celokupnata rabota na toj plan e naso~ena vo eden edinstven pedago{ki proces naso~en kon zadrùvaweto na pozitivnite svojstva i naviki na osudenite lica steknati od nadvor. Toj proces sodrì dve komponenti tesno povrzani i toa: vospituvawe preku izvr{uvawe na postavenite rabotni zada~i koe e prisutno vo rabotata na toj plan i prevospituvawe koe se manifestira preku izvr{uvawe na odnapred steknatite pozitivni osobini i steknuvawe na novi rabotni, kulturni i drugi naviki. Za sekoe osudeno lice se prigotvuva tretman programa vo koja se opfateni site potrebni i neophodni formi i sodrìni za rabotata so osudenite lica od vakov vid (rabota, stru~no osposobu-vawe, slobodni aktivnosti, u~estvo vo osudeni~koto samoorganizira-we, fizi~ka kultura, sport i drugo). Rabotata vo slobodnoto vreme na osudenite lica e programirana da obezbedi raznovidnost vo sodrì-nata i metodite vo rabotata za steknatite pozitivnosti na li~nosta odnadvor. Imaj}i ja vo predvid kaznata zatvor od takov vid osudenite lica koi kaznata zatvor ja izdrùvaat bez nadzor na straà, a slu-`bite se prisutni me|u niv za korekcija i ukaùvawe vo rabotnata angaìranost, pri {to se primenuvaat metodi i formi na rabota koi odgovaraat na nivnata li~nost i mo`nosti taka {to se postignuva go-lem uspeh vo toj proces. Vakvoto pristapuvawe ima za cel kaj osude-nite lica da se razvie ~uvstvo na li~na odgovornost, da gi oslobodi od negativnite vlijanija kako i da gi pottiknuva so sopstveni sili da

180

pridonesat za svojata resocijalizacija. Ustanovata raspolaga so boga-ta biblioteka.

6.7. Klasifikacijata na osudenite lica se vr{i soglasno Re{e-nieto za rasporeduvawe na osudeni lica. Imeno, so samite presudi i izre~enata kazna vo traewe od 1 do 2 godini za nebre`ni krivi~ni dela, koi se izvr{uvaat vo ovaa ustanova, se smeta deka klasifikacija e izvr{ena.

6.8. Zdravstvenata za{tita na osudenite lica se obezbeduva od strana na lekar - specijalist, soglasno sklu~eniot dogovor me|u Me-dicinski centar od Struga i ustanovata. Zdravstvenite pregledi se vr{at pri priemot i otpu{taweto na osudenite lica, a lekarot vr{i pregled najmalku i po tri pati vo mesecot. Pregledite se od op{ta praksa, a za sekoe osudeno lice se vodi zdravstven karton. Za osudenite lica koi imaat potreba od specijalisti~ki pregled istiot se vr{i vo Medicinski centar Struga, i drugi ustanovi.

Pokraj zdravstvenite pregledi na osudenite lica, lekarot se griì i za higienata na kujnata i drugite prostorii vo Ustanovata. Vo ustanovata postoi stacionar oprema so 3 legla za polesni zaboluvawa.

Sredstvata za zdravstvenata za{tita na osudenite lica gi obe-zbeduva Ministerstvoto za pravda na tovar na Buxetot na Republikata.

6.9. Pravata i pogodnostite se ostvaruvaat soglasno Zakonot i ku}niot red vo zavisnost od povedenieto na osudeniot. Imeno, samiot prestoj vo ustanova od otvoren vid kade {to do poln izraz doa|a li-~nata odgovornost na osudenoto lice upatuva na poliberalen status pri koristeweto na posetite, pratkite, vikend-pratkite i sl.

7. FINANSISKA SOSTOJBA

Finansiskoto rabotewe na Ustanovata se ostvaruva od Republi-

~kiot buxet. Vo 1995 god bea dodeleni vkupno sredstva od 4.559.528,00 denari za:

- Plati 2.271.232,99 denari - Nadomestoci 335.899,00 denari - Materijalni rashodi 1.130.062,00 denari - Ostatok na sredstva 822.335,00 denari

8. KLU^NI TO^KI

Ad. 1. KPU Struga e otvorena kazneno popravna ustanova vo

koja se izvr{uva kaznata zatvor sprema lica od ma{ki pol osudeni na kazna vo vremetraewe od 1 do 2 godini za izvr{eni nebre`ni krivi~ni dela.

Ad. 2. KPU od otvoren vid Struga e osnovan so Odluka na So-branieto na SRM vo 1982 godina.

Ad. 3. Spored mestopolo`bata kade e lociran, dokolku ne se ra-

181

zre{at imotno pravnite odnosi, navedeni vo to~kata 7 od ovoj trud, objektot na ustanovata od penolo{ki aspekt ne soodvetstvuva za izvr-{uvawe na kaznata zatvor.

- Prostoriite vo objektot uredeno se odrùvaat, me|utoa potr-bna e nivna sanacija.

- Prostornite kapaciteti se dovolni i postoi mo`nost za pre-adaptacija, soglasno me|unarodnite standardi.

Ad. 4. Neekipiranosta na slu`bata za prevospituvawe i nevra-botenosta na lekar ne sozdava preduslovi za uspe{nost na prevospi-tniot tretman.

- Vo Ustanovata se vraboteni 12 lica: direktor, vospituva~ - 2, nadzornici - 5, knigovoditel - 1, blagajnik-doma}in - 1, gotva~ - 1 i daktilograf - 1.

Ad. 5. Vo tekot na 1995 godina vo ustanovata prestojuvale 31 osudeno lice (vkupno 3259 osudeni~ki denovi) {to govori za neisko-ristenosta na prostorot, me|utoa edinstvena pri~ina za maliot broj osudeni lica e nadle`nosta odnosno faktot deka vo ustanovata kazna zatvor izdrùvaat lica osudeni od 1 do 2 godini za nebre`ni krivi~ni dela.

Ad. 6. Internite normativni akti na Ustanovata celosno se primenuvaat.

- Rabotnoto angaìrawe na osudenite lica dobro e organizi-rano, a posebno e zna~ajno {to vo pogonot za plasti~ni stolarija po-stoi mo`nost osudenite da se ostru~at za soodvetni zanimawa.

- Smestuva~kite uslovi vo odnos na opremata i inventarot se vo dobra sostojba.

- Vospitno prevospitnata rabota e organizirana so dvjaca vospituva~i, me|utoa potrebna e posebna programa za tretman.

- Klasifikacijata e zavr{ena so samoto upatuvawe vo ustano-vata.

- Zdravstvenata za{tita ja ostvaruva honorano angaìran lekar na Medicinskiot centar vo gradot.

- Pravata i pogodnostite se ostvaruvaat soglasno odredbite utvrdeni so pozitivnite propisi.

- Vr{eweto na rabotite na obezbeduvaweto e vo ramkite na Zakonot i Pravilnikot za vr{ewe na nadzorni~kata slu`ba, no neop-hodno e opremuvawe i modernizirawe na rabotata.

Ad. 7. Finansiskoto rabotewe na ustanovata so sredstvata od Republi~kiot buxet ne zadovoluva, poradi {to se koristat sredstva od stopanskata organizacija.

Poseben problem na ovaa ustanova prestavuva nere{eniot imo-tno praven status so zemjodelskoto zemji{te koe se nao|a zad visokiot objekt na ustanovata. Imeno, ova zemjodelska povr{ina se nao|a vo vladenie na individualni zemjodelci i istata e ogradena do objektot. Blizinata na stambenite objekti i nere{eniot imotno praven status

182

na zemjodelskoto zemji{te ne ovozmoùva uspe{no izvr{uvawe na ra-botite brz planot na bezbednosta, a site aktivnosti na osudenite lica se "budno" sledeni od okolinata.

So cel za regulirawe na imotno pravnite odnosi so zemjodelsk-oto zemji{te u{te vo 1979 godina se povedeni postapki za ekspropri-jacija na zemjodelska povr{ina. Imeno, postapuvaj}i po Odlukata za opredeluvawe na lokacija za izgradba na op{tinski zatvor vo naselba-ta Teferi~, so cel zemji{teto na koe se nao|a objektot da pretstavuva edna grade`na celina, soglasno ~len 25 i 36 od Zakonot za ekspropri-jacija Oddelenieto za op{ti raboti i propisi gi donel slednite re-{enija za eksproprijacija: 1. Re{enie U.P. br. 10-357/1-3 od 7. 12. 1979 godina, so koe se eksproprira del od K.P. br. 2992, kultura niva klasa 4 na mestoto vikano "Mera," so povr{ina od 1150 m2 po p.l. br. 2108 vo KO Struga na sopstvenikot Ramo Ajradin Amzi od s. Radoli{ko. 2. Re{enie U. br. 10-3571-1 od 3. 12. 1979 godina, so koe se eksproprira del od K. P. 2989, kultura niva klasa 4 na mestoto vikano "Teferi~" so povr{ina od 2460 m2 po p.l. br. 2154 vo KO Struga na sopstvenikot Jusufi Raifa Remzi od s. Frangovo. 3. Re{enie U. br. 15-1645/2 od 4. 10. 1988 godina, so koe se eksproprira del od K.P. br. 2991/2 niva klasa 4 na mestoto vikano "Teferi~"povr{ina od 1280 m2 i del od K.P. br. 2992/2 niva klasa 4 na mesnosta vikana Teferi~" vo povr{ina od 1150 m2 na sopstvenikot Fazliu Fazli od s. Grangovo.

Op{tinskiot sud vo Struga ja zadolìl kazneno popravnata ustanova vo Struga na porane{nite sopstvenici da im isplati pari~en nadomestok za odzemenoto zemji{te i toa: so re{enie VPS br. 121/91 na Fazliu Fazli iznos vo visina od 801.900 dinari i so re{enie VPS br. 104/81 na Jusufi Remzi iznos vo visina od 1.230.000 dinari.

Vo vrska so prvata obvrska Izvr{niot sovet na Sobranieto na op{tina Struga donel zaklu~ok br. 09-6532/3 od 14. 12. 1989 godina, so koj korisnikot ne pla}a nadomestok za ostapenoto zemji{te. Vo odnos na vtorata obvrska Op{tinskiot sud Struga so R. br. 172/88 od 3. 09. 1988 godina, opredelil sudski depozit vo iznos od 1.230.000 denari na-meneti za isplata na nadomestok za ekspropriraniot imot na Jusufi Remzi.

Postapkite za eksproprijacija povedeni po predlog na javniot pravobranitel na op{tina Struga pravosilno se zavr{eni, me|utoa ze-mji{teto ne e odzemeno od pri~ina da ne nastapat nemiri od po{iroki razmeri vo samata naselba.

9. PREDLOZI

- So ogled na mestopolo`bata i potrebata Kazneno popravniot

dom od otvoren vid Struga vo idnina da funkcionira kako poluotvo-rena kazneno popravna ustanova potrebno e da se razre{at imotno pravnite odnosi so individualnite zemjodelci, odnosno so zemji{teto

183

koe se nao|a okolu objektot. Ovaa ustanova treba da funkcionira za podra~jeto na op{tinite Struga, Ohrid, Debar, i Ki~evo i vo nea da se izvr{uva kaznata zatvor vo visina do 2 godini (za primarni storite-li) za navedenoto podra~je, kako i da se izvr{uva merkata pritvor.

- Za uspe{no funkcionirawe potrebno e da se prezeme sledno-to:

a) razre{uvawe na imotno pravnite odnosi, b) izgradba na pritvorski prostorii, v) sanacija na niskiot objekt i eventualna nadgradba na viso-

kiot del, g) izgradba na betonski yid okolu objektot, d) adaptacija na postojnite prostorni kapaciteti, |) ekipirawe na slu`bata za prevospituvawe i na slu`bata za

obezbeduvawe, e) izgradba na igrali{te za sporska aktivnost na osudenite

lica, `) nabavka na vozilo za sprovod na osudeni i pritvoreni lica, z) voveduvawe na elektronski sistem za za{tita,

184

185

G l a v a III KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA BITOLA


1.1. Kazneno-popravna ustanova Bitola, se nao|a na ul. "Devea-

ni" br. 25 - Bitola. 1.2. KPU Bitola od 1992 godina funkcionira pod nazivot KPU-

Bitola so Otvoreno oddelenie vo Prilep, kako kazneno-popravna ustanova od poluotvoren vid so interno zatvoreno i otvoreno oddele-nie, kako i so oddelenie za izvr{uvawe na merkata pritvor.

Vo ovaa ustanova, soglasno Re{enieto za rasporeduvawe na osu-denite i osudenite maloletnici vo kazneno-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi ("SV RM" 1999/34) na izvr{uvawe kazna zatvor se upatuvaat:

a) Ma{ki lica - primarni storiteli osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, za podra~jeto na osnov-nite sudovi Bitola, Ki~evo i Resen,

b) Ma{ki lica - povtornici, osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor do 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po presme-taniot pritvor iznesuva do 6 meseci, od podra~jeto na osnovnite sudo-vi Bitola, Ki~evo, Kru{evo, Prilep i Resen,

v) Ma{ki i ènski lica sprema koi e oprededlen pritvor od podra~jeto na osnovnite sudovi Bitola, Ki~evo Prilep i Resen,

g) Ma{ki i ènski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na osnovnite sudovi Bitola, Ki~evo i Resen.


Kazneno-popravnata ustanova Bitola e osnovana kako zaedni-

~ki zatvor za op{tinite Bitola, Resen i Demir Hisar so re{enie na ovie op{tini br. 01-3603/1-1970 od 28. 05. 1971 godina. Inaku, od 1946 do 1968 godina, ustanovata funkcionirala vo sostavot na UVR Bitola, a od 1968 do 1971 godina, vo sostav na Op{tinskiot sud Bitola. Od 1971 godina kako i drugite kazneno-popravni ustanovi KPU Bitola funk-cionira kako samostoen organ na upravata vo oblasta na izvr{uvaweto na sankciite, koi se vo delokrugot na nadle`nosta na Ministerstvoto za pravda.

186

3. STANBENO, PROSTORNI STANDRADI, SMESTUVA^KI


3.1. Objektot na ustanovata e izgraden vo 1956/57 godina i se

sostoi od prizemje i sprat so prostorii rasporedeni vo dve krila. Objektot e graden od kamen i tula so betonska me|ukatna konstrukcija.

3.2. Priemno oddelenie koe se sostoi od 2 prostorii pregradeni so staklena pregrada, od koi ednata e spalna soba so 8 kreveti. Povr-{inta na oddelenieto e 25,08 m2.

Poluotvoreniot del ima 6 spalni, od koi 5 so povr{ina od po 17,10 m2 i po 8 kreveti, a edna so povr{ina od 22,57 m2 i 10 kreveti. Podovite na spalnite sobi se so nuti-feder {tici pokrieni so pate-ki. Vo poluotvoreniot del ima prostorii za dneven prestoj i toa. TV-sala so povr{ina od 29 m2, ping-pong sala - 28,57 m2, prostorija za pu-{ewe - 17,47 m2, 2 toaleti so po 17,5 m2 i kupatilo so 15 m2. Podovite na TV salata, bibliotekata i kantinata se so nuti-feder {tici pokrieni so tepison odnosno tepih, a na ping-pong salata podot e betonski, dode-ka podot na trpezarijata e poplo~en.

Zatvorenoto oddelenie ima 1 spalna so 8 kreveti i prostorija za dneven prestoj so toalet so vkupna povr{ina od 42 m2. Podot e so nuti-feder {tici. Vo ovoj del od objektot ima i magacini so povr-{ina od 55 m2, kako i 2 kancelarii za prevospitnata slu`ba so povr-{ina od 13 m2 i 15 m2.

Osudenite koristat ogradeno {etali{te i igrali{te za svoite aktivnosti vo slobodnoto vreme so povr{ina od 455 m2. Do glavniot objekt izgradena e viduvalna vo 1992 godina, so povr{ina od 42,57 m2 koja se koristi za poseti na osudenite lica {to prestojuvaat vo polu-otvoreniot del.

Oddelenieto za pritvor ima 20 prostorii od koi 16 se po 4 m2, a 4 so 6,4 m2. Vo sekoja prostorija ima toalet. Vo 6 prostorii ima po 1 krevet, vo 11 po 2 kreveti i vo 3 po 3 kreveti. Vo ovoj del postoi i kupatilo so povr{ina od 15 m2. Pritvorenite lica koristat ogradeno {etali{te so povr{ina od 172,8 m2. Posetite vo pritvorot se vr{at vo deùrnata prostorija, do opremuvawe na posebnat prostorija koja e nameneta za taa cel.

Deùrnata prostorija ima povr{ina od 14,7 m2 i pomo{na pro-storija od 10 m2. Vo ovoj del e i kancelarijata na nadzornikot na str-aà so povr{ina od 20 m2. Isto taka, tuka se nao|a i kujna so povr{ina od 18 m2. Vkupnata povr{ina na objektot e 1.260 m2.

Delovite kade {to se smesteni osudenite i pritvorenite lica se opremeni so potrebniot inventar za normalen ìvot. Sekoe lice ima svoja kaseta za ~uvawe na li~nite predmeti i obleka.

Trpezarijata e opremena so potrebnite masi i stolici soodve-tni na brojot na osudenit lica, so mo`nost da se izvr{i dopolnuvawe. Vo kujnata ima uslovi za prigotvuvawe do 120 obroci dnevno i opre-

187

mena e so potrebniot inventar me|utoa del od istiot poradi dotrae-nost potrebno e da se zameni. Obrocite se prigotvuvaat na elektri~en {poret, a vo zimskiot period se koristi i {poret na drva. Vo TV sa-lata ima klupi so stolici, {ah masa, televizor i zvu~nik od radio-primenik. Site prostorii se zatopluvaat so parno greewe.

Vo delot kade {to e smestena upravata ima 6 kancelarii, arhi-va i edna prostorija koja sluì kako magacin za gotovi proizvodi od rabotilnicata za toaletna hartija. Vkupnata povr{ina e 93 m2. Vo ovoj del ima i prostorija za sostanoci so povr{ina od 40 m2, pomo{en maga-cin i toalet.

3.3. Vo ustanovata se organizirani 3 stopanski dejnosti. Drvo-prerabotuva~kata dejnost se izveduva vo posebna hala so povr{ina od 450 m2. Ovaa hala e gradena od 1984 - 1986 godina. Del od drvoprerabo-tuva~kata dejnost se izveduva i vo stariot zatvor i toa na povr{ina od 40 m2. Ovaa dejnost koristi i bravarska rabotilnica so povr{ina od 24 m2, kako i skladi{te za materijal od 28 m2. Opremena e so site potre-bni ma{ini i alati za primarna obrabotka na drvo i izrabotuvawe na paleti, gajbi, drvena stolarija i name{taj od drvo i iverica. Dejnosta ima horizontalna brenta, pove}elisen cirkular, cirkular, kratilica, o{trilica, aparat za lepewe pili, motorna pila, abrihter i pomo{en alat. Vo tek e obezbeduvawe na u{te edna ma{ina za reèwe obla gra|a i postavuvawe linii za proizvodstvo na holandezi.

Vo zemjodelsko sto~arskata dejnost spa|a zemodelieto so 2,3 ha zemjodelsko zemji{te, dadeno na trajno koristewe koe se nao|a vo bli-zina na gradot, a patot kon Resen. Na ova zemji{te zastapena e p~enica - 1 ha, ovo{en nasad - 0,7 ha, a postoi i objekt so povr{ina od 20 m2. Preostanatiot del se koristi za odgleduvawe na gradinarski kulturi. Pod zakup e zemeno zemjodelsko zemi{te so povr{ina od 15 ha, od koi so p~enica se poseani 9 ha, so ja~men 5 ha i ima magacinski prostor od 150 m2.

Sto~arskata dejnost se vr{i vo sviwarskata farma so vkupna povr{ina od 535 m2. Vo del od ovie objekti se odleduva ìvina. Zemjo-delsko-sto~arskata dejnost koristi magacinski prostor vo zgradata na stariot zatvor so povr{ina od 120 m2. Ovaa dejnost ja ima neophodnata oprema za zemjodelsko proizvodstvo i toa: 2 traktori, 1 prikolka, plu-govi, sealka, kultivator, brani, tawira~a i potrebniot alat.

Rabotilnicata za toaletna hartija e smestena vo objekt izgr-aden 1993 godina so povr{ina od 100 m2. Ovaa rabotilnica ima ma{ina za konfekcionirawe na hartijata i ma{ina za se~ewe.

Od dvornata povr{ina na Zatvorot, 60 ari e posadeno so del cve}e, lucerka, a ima nasadi od topoli, 10 ari koristi drvoprerabo-tuva~kata dejnost, a 5 ari sto~arstvoto.

3.4. Zatvorot ima 2 specijalni vozila od koi 1 e neispravno, 1 patni~ko vozilo "Reno-9", 1 vozilo "Jugo-polo" i kamion so nosivost od 2,7 t.

188


4.1. Vo kazneno-popravnata ustanova vo Bitola se vraboteni

vkupno 31 lice i toa: vr{itel na dol`nost direktor, vospituva~ - 2, slu`ba za obezbeduvawe 17, instruktor - 6, referent za priem i otpust, smetkovoditel, blagajnik-magacioner, gotva~ i tehni~ki sekretar-arhivar.

Strukturata na vrabotenite po ime i prezime, godina na ra|a-we, od koga se vraboteni vo ustanovata, zvawe, rabotno mesto, raboten sta`, so sostojba na 31. 12. 1995 godina, moè da se sogleda od sledniot pregled:

P R E G L E D

na vrabotenite vo Zatvorot Bitola so sostojba na 31. 12. 1995 godina

IME I PREZIME God. na

ra|awe

Vraboten vo

ustanovata

Rabotno mesto

1 2 3 4 5

1. MERI RADEVSKA 1960 01.01.1985 Vr{itel na dol`nost-direktor

2. LENA HRISTOVSKA

1962 01.08.1987 Vospituva~

3. NATA[A \ELI] 1967 22.02.1993 Vospituva~ 4. PECO

NIKOLOVSKI 1966 01.06.1994 Nadzornik

5. VASKO KOSTESKI

1957 16.07.1986 Postar nadzornik

6. ZORAN KOSTOVSKI

1962 25.11.1987 Nadzornik

7. BORÊ RALEVSKI

1960 01.02.1988 Nadzornik

8. TRAJKO \OR\IEVSKI

1966 01.02.1987 Nadzornik

9. BLAGOJ TA[KOV 1963 01.01.1987 Nadzornik 10. ZLATKO

JAGURINOVSKI 1963 01.03.1994 Nadzornik

11. ZORAN MICEVSKI

1968 01.05.1994 Nadzornik

189

12. METODI ALEKSOV

1968 01.05.1994 Nadzornik

13. VASKO MOJSOSKI

1970 01.05.1994 Nadzornik

14. BLAGOJÊ VELEVSKI

1971 01.05.1994 Nadzornik

15. QUPÔ TANÊVSKI

1970 23.11.1994 Nadzornik-pripravnik

16. DIMKO JAKOVLESKI

1955 01.01.1993 Nadzornik

17. METODIJA TALEVSKI

1956 01.01.1993 Nadzornik

18. CANE VR[KOSKI

1948 01.01.1993 Nadzornik

19. PEJO JOJANÊVSKI

1964 01.06.1987 Voza~-sprovodnik

20. KIRE LAZAREVSKI

1954 01.09.1990 Voza~-sprovodnik

21. ATANAS MILEVSKI

1947 07.06.1984 Instr..izvr{itel po stolarstvo

22. RISTO RISTEVSKI

1944 07.06.1994 Instr.izvr{itel po stolarstvo

23. ZLATKO POPOVSKI

1964 01.03.1993 Instr.po zemj.i sto~.

24. NENAD KOSTOVSKI

1945 18.10.1990 Instr.po drvoprerabotuv.dej.

25. MENDO NAUMOVSKI

1955 01.11.1990 Inst.po zemjodelie-

privremeno raspor. 26. ROBERTO

CVETANOVSKI 1966 17.03.1994 Inst.po ma{instvo

27. RADOVAN TRENÊVSKI

1950 08.04.1981 Smetkovoditel

28. MILICA STOJANOVSKA

1956 11.04.1983 Referent za priem i otpust

29. DANE \OR\IEVSKI

1954 21.02.1983 Blagajnik-magacioner

30. KOSTANDINA RISTI]

1947 01.08.1981 Teh.sekretar-arhivar

31. ZORAN MARKOVSKI

1962 16.06.1988 Gotva~

190

4.2. Soglasno Pravilnikot za sistematizacija na rabotite i zada~ite, osven upraznetoto rabotno mesto - upavitel i eden vospitu-va~, site ostanati se popolneti. Dokolku ovaa ustanova se transfo-rmira vo kazneno-popravna ustanova od zatvoren vid, }e bide potrebno da se ekipira slu`bata za obezbeduawe so u{te najmalku 8 vraboteni nadzornici.


5.1. Vo tekot na 1995 godina vo ustanovata prestojuvale vkupno

147 osudeni lica so 14.812 osudeni~ki denovi. Vo izve{tajnata godina 6 osudeni lica se pomiluvani, 18 se

uslovno oslobodeni od Komisijata, 67 uslovno oslobodeni od direkto-rot i 3 lica ja izdràle kaznata vo celost.

5.2. Brojot na prekro{~no kazneti lica koi prestojuvale vo ustanovata vo 1995 godina iznesuva - 47 so 476 denovi. Od niv uslovno se oslobodeni - 9, a 34 ja izdràle kaznata vo celost.

5.3. Merkata pritvor od nadle`nite sudovi e izre~ena sprema 231 lice so 7.632 pritvoreni~ki denovi. Od vkupniot broj 215 pritvo-reni lica se novoprimeni, a 16 se zateknati od 1994 godina.

Brojot na pritvoreni lica prikaàn po op{tini e sleden: - Bitola 80 - Prilep 78 - Ohrid 9 - Struga 14 - Resen 4 - Gostivar 5 - Kru{evo 3 - Kavadarci 1 - Tetovo 2 - Skopje 3 - Demir Hisar 1 - Valandovo 1 Od vkupniot broj na pritvoreni lica, 30 otpa|aat na stranski

dràvjani i toa: Albanija - 18, Bugarija - 4, Slova~ka - 4, SR Jugo-slavija -2, Turcija - 1, i Germanija - 1.

191

P R E G L E D

na lica koi prestojuvale vo Zatvorot Bitola so Otvoreno oddelenie vo

Prilep po vozrast so sostojba na 31. 12. 1995 godina

Godini na vozrast Osudeni Prekr{o~no kazneti

Pritvoreni

do 18 godini 3 - - od 18 - 21 godina 3 - - od 22 - 25 godini 11 1 1 od 26 - 30 godini 10 - 1 od 31 - 35 godini 4 1 2 od 36 - 40 godini 5 - 1 od 41 - 50 godini 4 - - 0d 51 - 60 godini - - -

Nad 61 godina - - - Vkupno 37 2 5

P R E G L E D

na lica koi prestojuvaat vo Zatvorot Bitola so Otvoreno oddelenie vo

Prilep po visina na kazna so sostojba na 31. 12. 1995 godina

Godini na vozrast Osudeni Prekr{o~no kazneti

do 15 dena - - od 16 - 30 dena - 2 od 1 mesec - 3 meseci 4 - od 4 meseci - 6 meseci 4 - od 7 meseci - 10 meseci 7 - od 11 meseci - 12 meseci 15 - nad 1 godina (po razni osnovi)

7 -


6.1. Noramativni akti na ustanovata. Ostvaruvaweto na fu-

nkcijata vo oblasta na izvr{uvaweto na sankciite vo Zatvorot Bi-tola se izvr{uva soglasno Zakonot za izvr{uvawe na sankciite i po-dzakonskite akti, kako i vrz osnova na internite akti: Pravilnik za organizacija na rabota, Pravilnik za sistematizacija na rabotnite mesta, Ku}en red na ustanovata, Programa za rabota i dr.

6.2. Organizacioni edinici. Soglasno Pravilnikot za organi-zacija na rabotata, vo ovaa ustanova funkcioniraat:

- Slu`ba za prevospituvawe, - Slu`ba za obezbeduvawe,

192

- Stopansko-instruktorska slu`ba, i - Izvr{no-upravna i finansiska slu`ba. - Zdravstvenata slu`ba e organizirana so honorarno

angaìrawe na lekar. - Slu`bata za prevospituvawe prezema aktivnosti za vospitno

i prevospitno vlijanie vrz osudenite i prekr{o~no kaznetite lica, organizira individualni i grupni razgovori so licata li{eni od slo-boda, predlaga merki za treman, klasifikacija i reklasifikacija, po-dgotvuva izve{tai i mislewa po molbeni barawa za pomiluvawe i usloven otpust i dr. Ovaa slu`ba funkcionira so 2 izvr{itela (psi-holog i socijalen rabotnik) i potrebno e ekipirawe na stru~niot tim so pedagog.

- Slu`ba za obezbeduvawe gi vr{i rabotite i zada~ite na obe-zbeduvawe na ustanovata, prostoriite i rabotilnicite, gi obezbeduva osudenite i pritvorenite lica, go odrùva redot i disciplinata, vr{i sprovod na pritvorenite i osudenite do nadle`nite organi i dr.

- Stopansko-instruktorskata slu`ba se griì za organizira-weto i rabotata na stopanskite dejnosti, za raboteweto i ostru~uva-weto na osudenite i dr.

- Izvr{no-upravnata i finansovata slu`ba vr{i upravni, pra-vni, stru~ni i finansiski raboti, kako i ukaùva pravna pomo{ na osudenite lica.

6.3. Priemot i otpustot na osudenite lica se vr{i vo priemno otpusnoto oddelenie. Osudenoto lice koe se javuva vo ustanoata ili e sprovedeno odnosno prefrleno od pritvor na izdrùvawe na kaznata zatvor, prestojuva vo priemnoto oddelenie do 15 dena soglasno Ku}ni-ot red. Vo ova oddelenie se vr{i ispituvawe na li~nosta na osudeniot, a potoa se rasporeduva vo soodvetno oddelenie na Zatvorot.

6.4. Rabotata na osudenite lica se organizira vo stopanskite dejnosti i ekonomijata na Zatvorot Bitola.

Vo Zatvorot Bitola, vo drvoprerabotuva~kata dejnost bea anga-ìrani okolu 20 osudeni lica, vo rabotilnicata za konfekcionirawe na toaletna hartija - 4 lica, vo sviwarskata farma - 2 lica, a na zemjo-delskata dejnost bea ispra}ani po potreba vo tekot na sezonata. Za vreme na zimskiot period edno lice e angaìrano za loèwe na parno-to greewe.

Za izvr{enata rabota osudenite lica dobivaat nadomest koj ne e soodveten na vloèniot trud poradi potrebata od pokrivawe na del od materijalnite tro{oci na ustanovata. Za izvr{enata rabota dne-vniot nadomestok iznesuva{e 18 denari, prose~niot mese~en nadomest vo Zatvorot iznesuva{e 468 denari, a nadomestokot za cela godina 5.616 denari. Ostvareniot vkupen prihod od rabota na osudenite lica iznesuva 884.000 denari.

Za licata {to rabotaat vo stopanskite dejnosti na ustanovata se obezbedeni site potrebni higiensko-tehni~ki i za{titni sredstva,

193

kako i rabotna obleka i obuvki. Vo 1994 e godina organizrano kovawe na gajbi vo drvoprerabo-

tuva~kata dejnost, kade {to se angaìraat 5 osudeni lica. Pokraj ova, zapo~nati se aktivnosti za postavuvawe na linija za proizvodstvo na holandezi, a pora~ana e i ma{ina - brenda, za reèwe na obla gra|a.

Za sredstvata ostvareni od rabota na osudenite lica ne se izgo-tvuva posebna zavr{na smetka, a rezutatite od raboteweto na stopan-skite dejnosti se prikaùvaat vo zavr{nata smetka na ustanovata.

Sredstvata koi ostanale po ispla}awe na nadomestokot na osu-denite lica se rasporedeni za pokrivawe na tro{ocite vo vrska so prestojot na istite i pritvorenite lica, posebno za podobruvawe na uslovite za ìvot i rabota. Pri ova se prezemeni aktivnosti za popra-vki na vodovodnata instalacija vo glavnata zgrada i sviwarskata fa-rma, obezbedena e postelnina za zamena na dotraenata vo pritvorot, nabaven e nov televizor za poluotvoreniot del i drugo.

6.5. Smestuvaweto, ishranata i oblekata na osudenite lica se na zadovolitelno nivo vo KPU Bitola. Postojat dobri uslovi za smesuvawe na 90 osudeni i kazneti lica i 32 pritvoreni lica. Po po-treba kapacitetot na osudeni~kiot del moè da se zgolemi do 150 le-gla (so priklu~uvawe na kreveti na sprat).

Kapacitetot na ustanovata gi zadovoluva potrebite za smestu-vawe na osudeni, kazneti i pritvoreni lica koi e upatuvaat vo nea, a voedno gi zadovoluva i momentalnite standardi koi postojat vo Re-publikata, odnosno koi se vospostaveni so pozitivnite propisi. Uslo-vite za smestuvawe se realtivno dobri, a voedno zadovoluva i opre-menosta na smestuva~kiot kapacitet so kreveti, postelnina i sl.

Isto taka i opremenosta na kujnata, odnosno kujnite e zadovo-litelno. Vo KPU Bitola vo zatvorskata kujna moàt da se prigotvat do 120 obroci. Hranata za osudenite i pritvorenite lica ja prigotvu-vaat vraboteni gotva~i, spored odnapred prigotvena lista za ishrana.

Listata za jadewe se sostavuva soglasno so Tablicata za kalori-~nata vrednost, so posebno vnimanie pri nejzinoto izgotvuvawe pora-di obezbeduvawe na potrebnite kalorii, propi{ani so Zakonot za izvr{uvawe na sankciite. Vo odnos na kvalitetot i koli~inata na ishranata, vo izminatite godina, nema{e zabele{ki od strana na osu-denite, kaznetite i pritvorenite lica.

Vo Zatvorot Bitola e obezbedeno dovolno koli~estvo na letna, zimska i rabotna obleka, kako i obuvki i osudenite lica se zadovolu-vaat pri priemot so istite.

6.6. Vospitno-prevospitna i obrazovna dejnost se organizira preku rabotata na stru~nite lica vo slu`bite za prevospituvawe, pri {to se primenuvat nau~ni metodi za rabota so cel da vlijaat vrz stavo-vite i odnesuvaweto na osudenite lica. Prevospitniot proces se orga-nizira so sodrìni i aktivnosti koi pozitivna vlijaat vrz li~nosta na osudenite, za za~uvuvawe na pozitivnite osobini i otstranuvawe na

194

negativnite. Isto taka, dejstvuvaweto na ovie rabotnici e naso~eno i kon pomagawe pri adaptacijata na osudenite lica vo ustanovata. Na ovoj plan zna~ajno vlijanie ima i slu`bata za obezbeduvawe, ~ii pri-padnici aktivno u~estvuvaat vo oddelni segmenti od prevospitniot proces.

Vospitnoto vlijanie vrz osudenite lica preku nivno angaìra-we i obu~uvawe za izveduvawe na pove}e rabotni zada~i vo stopanski-te dejnosti {to od druga strana vlijae vrz steknuvawe, odnosno za~uvu-vawe na rabotnite naviki i namaluvawe na agresivnosta kaj osudenite i kaznetite lica. Pokraj gornoto osudenite lica se orientiraat kon samoorganizirawe vo sekojdevniot ìvot, posebno na planot na slo-bodnite aktivnosti, kako i razvivawe i odrùvawe n ahigienskite i kulturnite naviki.

Poradi kratkite kazni koi se izvr{uvaat vo ustanovata ne e organiziran obrazoven proces soodveten na obrazovniot sistem na slo-boda, tuku se pravat napori za podu~uvawe na nepismenite osudeni lica, za {to ima golem interes.

6.7. Klasifikacijata na osudenite lica se vr{i soglasno Upa-tstvoto za klasifikacija. Imeno, po pretstojot vo priemnoto oddele-nie osudenoto lice vo zavisnost od visinata na kaznata, osuduvanosta, krivi~noto delo i sl., a po izvr{enata opservacija na li~nosta se ra-sporeduva vo poluotovrenoto oddelenie.

6.8. Vo vrska so zdravstvenata za{tita na osudenit e i kazne-tite lica vo ustanovata angaìran e lekar, koj doa|a edna{ nedelno i gi vr{i pregledite pri priem i otpust, kako i pregledi vo vrska so odrùvawe na zdravjeto na ovie lica vo tekot na izdrùvawe na kazna-ta. Vo itni slu~ai se povikuva lekar od deùrnata slu`ba na Medi-cinskiot centar ili liceto na koe mu e potrebna zdravstvena interve-ncija se nosi vo zdravstvena ustanova. Na ist na~in e organizirana i zdravstvenata za{tita na pritvorenite lica.

Na osudenite i kaznetite lica koi imaat potreba od zdravstve-na intervencija im se obezbeduva soodvetna zdravstvena za{tita, a le-karski pregledi pri priemot i otpu{taweto se vr{at samo koj onie lica za koi postoi somnevawe deka se bolni i onie ~ii kazni zatvor, vremenski se podolgi.

Vo oddelni slu~ai koga za toa ima potreba, licata se upatuvaat na specijalisti~ki pregledi nadvor od ustanovata.

Vo Zatvorot ne se obezbedeni prostorii za stacionalrno leku-vawe i voop{to, uslovi za takvo lekuvawe ne postojat.

Vo izminatiot period nemalo slu~ai osudenite i pritvorenite lica da baraat pregled od drug lekar ili lekar specijalist.

6.9. Pogodnostite i pravata na osudenite lica se ostvaruvaat soglasno Ku}niot red vo zavisnost od povedenieto i rabotnoto anga-ìrawe na osudeniot.

6.10. Vr{ewe na rabotite na obezbeduvaweto. Vr{eweto na

195

ovie raboti se zasnovuva vrz anga`manot na pripadnicite na Slu`ba-ta za obezbeduvawe so 17 izvr{iteli. Zatvorot e ograden so ogradi od ìca {to se smeta za nedovolno od bezbednosen aspekt. Nadzornikska-ta slu`ba rabotite i zada~ite gi izvr{uva vo smeni, so postojan anga-`man na nadvore{noto i vnatre{noto obezbeduvawe, kako i sprovodot na pritvorenite i osudenite lica do nadle`nite organi.

6.11. Sostojba so pritvorot. Pritvorot raspolaga so 20 pro-storii vo koi se smestuvaat pritvorenite lica, od koi 16 prostorii se so po 4 m2, a 4 se po 6,4 m2. Sekoja prostorija ima sanitaren jazol koj e izgraden pred 3 godini. Pritvorenite lica koristat zaedni~ko kupa-tilo, kako i {etali{te so povr{ina od 172,8 m2. Osvetluvaweto vo prostoriite ne e na zadovolitelno nivo, kako ni vlezot na sve` vozduh koj se vr{i preku nadvore{nite prozori, a pritvorskite se vo sredi-nata na objektot.

P R E G L E D

na vkupniot broj na pritvoreni lica vo KPU Bitola vo 1991 godina

Mesec N a d l e ` n o s t

Ok

ru`

. su

d

Bi

to

la

Op{tinski sud UVR Bitola

Vk

up

no

p

o

mese

ci

Bitola

Prilep

Resen

Kru{evo

1 2 3 4 5 6 7 8

Januari 10 1 - - - - 11 Fevruari 10 - - - - - 10

Mart 4 - - - - - 4 April 4 1 - - - - 5

Maj 3 1 - - - - 4 Juni 1 2 - - - - 3 Juli 2 2 - 2 - - 6

Avgust 2 1 - 2 - - 5 Septemvri 2 1 - 2 - - 4 Oktomvri 5 1 - - - - 6 Noemvri 6 1 - - - - 7 Dekevri 3 2 - - - 3 8

Vkupno vo tekot na godinata

25 5 - 2 - 3 35

196

P R E G L E D



Ok

ru`

. su

d

Bi

to

la


Vk

up

no

p

o

mese

ci

Bitola

Prilep

Resen

Kru{evo

1 2 3 4 5 6 7 8

Januari 3 9 - - - - 12 Fevruari 13 3 - - - - 16

Mart 21 2 - - - - 23 April 31 - - - - - 31

Maj 15 - - - - - 15 Juni 16 2 - - - - 18 Juli 4 3 - - - - 7

Avgust 5 3 8 - - - 16 Septemvri 16 3 13 - - - 32 Oktomvri 20 5 3 - - - 28 Noemvri 24 6 4 2 - - 36 Dekevri 29 3 4 2 - - 38


94 20 20 2 - - 136

197

P R E G L E D



Ok

ru`

. su

d

Bi

to

la

Op{tinski sud UVR Bitol

a

Vk

up

no

p

o

mese

ci

Bitola

Prilep

Resen

Kru{evo

1 2 3 4 5 6 7 8

Januari 12 6 4 2 - - 24 Fevruari 13 6 3 4 - - 26

Mart 20 8 1 2 - - 31 April 22 6 1 2 - - 31

Maj 22 6 - 1 - - 29 Juni 29 10 2 3 - - 44 Juli 25 2 4 1 - - 32

Avgust 18 4 5 2 - - 29 Septemvri 16 5 10 1 - - 32 Oktomvri 14 2 8 3 - - 27 Noemvri 10 4 14 2 - - 30 Dekevri 17 13 15 2 - - 47


97 44 34 12 - - 187

198

P R E G L E D



Ok

ru`

. su

d

Bi

to

la


Vk

up

no

p

o

mese

ci

Bitola

Prilep

Resen Kru{evo

1 2 3 4 5 6 7 8

Januari 5 13 5 2 - - 25 Fevruari 7 11 1 1 - - 20

Mart 13 20 2 1 - - 36 April 5 24 2 - - - 31

Maj 11 15 2 - - - 28 Juni 9 14 4 - - - 27 Juli 19 14 6 4 - - 43

Avgust 15 7 4 3 - - 29 Septemvri 25 7 1 - - - 33 Oktomvri 19 6 3 - - - 28 Noemvri 25 7 7 - - - 39 Dekevri 18 10 2 5 - - 35


54 69 24 12 - - 159

199

P R E G L E D

na vkupniot broj na pritvoreni lica vo Zatvorot Bitola vo 1995 godina


Ok

ru`

. su

d

Bi

to

la


Vk

up

no

p

o

mese

ci

Bitola Prilep Resen Kru{evo

1 2 3 4 5 6 7 8

Januari 15 7 7 - - - 29 Fevruari 23 7 14 5 - - 49

Mart 10 8 13 6 - - 37 April 15 10 15 6 - - 46

Maj 15 9 7 1 - - 32 Juni 12 6 9 - - - 27 Juli 16 10 3 3 - - 32

Avgust 23 3 4 3 - - 33 Septemvri 23 6 11 2 - - 42 Oktomvri 21 6 14 3 1 - 45 Noemvri 14 18 14 2 - - 48 Dekevri 23 9 10 - 2 - 44


85 56 70 15 3 - 229

200


Vo tekot na 1995 godina, od Buxetot na Republikata odobreni se

sredstva za: - plati 8.268.500 denari od koi 5.621.120 denari za KPU Bitola, - materijalni tro{oci 5.418.852 denari od koi 4.066.983 denari

za KPU Bitola, a 1.105.055 denari za Otvorenoto oddelenie Prilep. Za normalno funkcionirawe na ustanovata nedostasuvaat sre-

dstva za materijalni tro{oci 1.250.000 denari. Od srestvata ostvareni od rabota na osudenite lica se potro{-

eni 1.163.800 denari za materialni tro{oci i toa 864.000 denari KPU Bitola, a 299.800 denari vo Otvorenoto oddelenie vo Prilep.

8. KLU^NI TO^KI

Ad. 1. Zatvorot Bitola e kazneno-popravna ustanova od poluo-

tvoren vid. - Vo ovaa ustanova se izvr{uva kaznata zatvor vo visina do 1 go-

dina, prekr{o~nata sankcija i merkata pritvor od podra~jeto na op{-tina Bitola, Resen, Prilep, Demir Hisar i Kru{evo.

Ad. 2. Zatvorot e osnovan vo 1971 godina kako zaedni~ka ustano-va za op{tinite Bitola, Resen i Demir Hisar.

Ad. 3. Objektot e izgraden vo 1956/57 godina. - Lokacija na periferijata od gradot vo blizina na rekata Dra-

gor, pod Nacionalniot park "Pelister". - Prostornite kapaciteti ovozmoùvaat zadovolitelni uslovi

za smestuvawe i prestoj na osudenite lica. - Zatvorskata ekonomija, drvoprerabotuva~kiot pogon, raboti-

lnicata za toaletna hartija, sviwarskata farma i sto~arskata dejnost nudat dobri uslovi za rabotno angaìrawe na osudenite lica vo kru-got na ustanovata.

Ad. 4. Vo ustanovata se vraboteni 31 lice i toa: vr{itel na do-l`nosta direktor, vospituva~i - 2, instruktori - 6, referent za priem i otpust, slu`ba za obezbeduvawe - 17, smetkovoditel, blagajnik-maga-cioner, gotva~ i tehni~ki sekretar - arhivar.

Ad. 5. Sostojba na krajot na godinata: osudeni - 37, prekr{o~no kazneti - 2 i pritvoreni -5.

Ad. 6. Internite normativni akti uredno se vodat. - Rabotnoto angaìrawe e dobro i vo funkcija na prevospitni-

ot proces. - Vospitno-prevospitnata rabota so osudenite potrebno e da se

osmisli so posebna programa za tretman i istata da se ostvaruva vo po-pladnevnite ~asovi, koga osudenite ne se rabotno angaìrani.

- Zdravstvena za{tita - honorarno angaìrawe na lekar. - Slu`bata za obezbeduvawe e dobro organizirana.

201

Ad. 7. Finansiskoto rabotewe - nedovolna sredstva od Buxetot.

9. PREDLOZI

- So ogled na prostornite kapaciteti, mo`nosta za rabotno

angaìrawe vo krugot na ustanovata i potrebata od postoewe na usta-nova od zatvoren vid se pretpostavuva deka KPU Bitola, e najupatno da se transformira vo kazneno-popravna ustanova od zatvoren vid samo za primarni storiteli.

- Za uspe{no funkcionirawe kako ustanova od zatvoren vid po-trebno e da se prezemat slednite aktivnosti:

a) izdignuvawe na ograden betonski yid, b) sanacija i adaptacija na prostornite kapaciteti za smestuva-

we na osudenite lica, soglasno me|unarodnite standardi i normi, v) ekipirawe na slu`bite za obezbeduvawe i za prevospituva-

we, g) instalacija za elektronsko obezbeduvawe na ustanovata, d) eventualno da se preadaptira kancelariskiot prostor vo

prostorii za osudenite lica, a vo krugot na ustanovata da se izgradi soodveten kapacitet za kancelarii.

202

203

G l a v a IV KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA PRILEP


1.1. Kazneno-popravna ustanova - Otvoreno oddelenie Prilep,

lokacija nadvor od gradot na patniot pravec Prilep-Kru{evo. 1.2. Kazneno-popravnata ustanova - Otvoreno oddelenie vo Pri-

lep od 1992 godina funkcionira vo sostavot na KPU Bitola. Vo ovaa ustanova na izvr{uvawe na kaznata se upatuvaat: a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna

presuda na kazna zatvor do 2 godini odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na osno-vnite sudovi Kru{evo i Prilep i

b) Ma{ki i ènski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na osnovnite sudovi Kru{evo i Prilep.


Kazneno-popravnata ustanova vo Prilep do 1968 godina funkci-

onirala vo sostavot na UVR Prilep, potoa do 1971 godina vo sostav na Op{tinskiot sud Prilep, a od 1971 godina kako samostoen dràven organ vo oblasta na izvr{uvaweto na sankciite, {to e vo delokrug na nadle`nosta na Ministerstvoto za pravda.

3. STANBENO-PROSTORNI STANDARDI, SMESTUVA^KI

MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA 3.1. Objektot na ustanovata e izgraden vo periodot 1986 - 1990

godina, a predaden vo upotreba od krajot na 1990 godina, so kapacite-tot za smestuvawe na 18 pritvoreni lica i 92 osudeni i prekr{o~no kazneti lica (so krevet na eden kat). Sekoja prostorija e so kvadratura od 20 m2. Upravnata zgrada, koja e izdvoena kako posebna celina, ima tri prostorii so 50 m2 - kancelariski prostor. Dvornata povr{ina okolu objektot opfa}a 1.000 m2.

3.2. Vo prizemniot del na objektot smesteno e zatvorenoto odde-lenie, pritvorskiot del, kujnata i trpezarijata, ambulantata so sta-cionar, sanitaren jazli i kancelarii za slu`bata za obezbeduvawe.

Zatvorenoto oddelenie raspolaga so 2 spalni prostorii so 22 kreveti i poseben sanitaren jazli so kupatilo.

204

Pritvoreni~kiot del raspolaga so vkupno 10 prostorii so 18 kreveti i toa: 4 sobi so po 1 krevet, 4 sobi so po 2 krevata i 2 sobi so po 3 kreveta. Vo ovoj del nema posebno kupatilo, a del od inventarot vo pritvorot e o{teten.

Ambulantata i stacionarot so dve prostorii i 5 kreveti. Trpezarijata i kujnata dobro se opremeni i vo celost gi zadovo-

luvaat potrebite. Prostoriite za smestuvawe na osudenite lica (poluotvoreno

oddelenie) se nao|aat na sprat. Ova oddelenie raspolaga so 14 prosto-rii od po 5 kreveti i zaseben sanitaren jazli i kupatilo.

3.3. Ustanovata raspolaga so 11 hektari zemjodelska povr{ina na koja se odlgeduvaat gradinarski kulturi i ìtni rastenija.

Vo faza na izgradba e kapacitetot za sviwarska farma vo povr-{ina od 500 m2.

Sredstvata za funkcionirawe i opremata so koja raspolaga ustanovata moè da se sogledaat od sledniot pregled:

Vozen park i zemjodelski ma{ini - kombe 850 - neispravno, - kombe 850 - neispravno, - Minibus TAM 75A, - Patni~ko motorno vozilo Jugo - 45, - Traktor IMT 542 so prikolica, dvobrazden plug i drqa~a, - Motokulitvator IMT - 504, - Ma{ina kombinir. cirkular, - Pumpa za voda "honda", - Pumpa za prskawe 310 l. i grbna pumpa. Oprema - Ma{ina za perewe "Primat", - Centrifuga "primat", - Ma{ina za su{ewe "Primat", - Ma{ina za perewe tepisoni "Omega" - neispravna, - Ma{ina za su{ewe tepisoni - neispravna, - Ma{ina za pi{uvawe "Olimpija" golema, - Ma{ina za pi{uvawe "Olimpija" mala, - Kalkulator "Olimpija", - Usisiva~ "Sloboda", - Borma{ina, - Aparat za {vajcuvawe, - Televizor kolor, - Radio kasetofon, - Telefaks "Panasonik", - Telefoni "Iskra" - 4, - Zamrznuva~ "Gorewe" 310 l., - Zamrznuva~ "Gorewe" 410 l., - Zamrznuva~ 50 l.,

205

- Friìder "Obodin luks" 145 l., - Termoakumulaciona pe~ka - 2 dve, - Elektri~en {poret so ~etiri plo~i, - Pe~ka na drva 5, - [port na drva, - Re{o so dve ringli, - Re{o so edna ringla, - Kasi metalni 3, - Sef metalen 2, - Metalni ormari 2, - Metalni {kafovi za osudeni 30.


4.1. Vo kazneno-popravnata ustanova - Otvoreno oddelenie vo

Prilep vkupno se vraboteni 11 lica i toa: direktor, vospituva~i - 2, straà - 5, instruktor po zemjodelie, doma}in-magacioner i gotva~.

Strukturata na vrabotenite po ime i prezime, godina na ra|a-we, od koga e vraboten vo ustanovata, zvawe, rabotno mesto i raboten sta` so sostojba na 31. 12. 1995 godina, moè da se sogleda od sledniot pregled:

P R E G L E D

na vrabotenite vo KPU - Prilep so sostojba na 31. 12. 1995 godina

IME I PREZIME

God. na ra|awe

Vraboten vo

ustanovata

Rabotno mesto

1 2 3 4 11

1. STEVAN ACESKI

1949 01.01.1993 Direktor

2. PARA MAÊSKA 1950 01.01.1993 Vospituva~ 3. SNE@ANA

MIGESKA 1954 01.01.1993 Vospituva~

4. BO@IN MARKOSKI

1956 01.01.1993 Nadzornik

5. \OR\IJA KOLESKI

1954 01.01.1993 Nadzornik

6. DRAGAN MITRESKI

1956 01.01.1993 Nadzornik

7. VLADO NASTESKI

1964 01.01.1993 Nadzornik

8. SLAVE NIKOLOSKI

1951 01.01.1993 Nadzornik

206

9. BRANKO \OR\I]

1951 01.01.1993 Instruktor po zemjodelie

10.

CVETANKA ILIOSKA

1947 29.12.1993 Doma}in-magacioner

11.

MILE STEFANOSKI

1963 01.01.1993 Gotva~


Vo tekot na 1995 godina vo Otvorenoto oddelenie vo Prilep

prestojuvale 107 osudeni lica so 7.946 osudeni~ki denovi. Od vkupniot broj 6 osudeni lica se pomiluvani, 60 se uslovno oslobodeni od dire-ktorot, a 14 uslovno se oslobodeni od Komisijata.

Sostojbata so prekr{o~no kaznetite lica koi prestojuvale vo ustanovata vo 1995 godina e sledna: 60 lica so vkupno 351 dena. Od vku-pniot broj kaznata ja izdràle 31, a uslovno se oslobodeni 29 lica.

Brojot na osudenite lica vo odnos na visinata na izre~enata ka-zna i vozrasta najdobro se sogleduvawa od slednite pregledi:

P R E G L E D

na osudeni lica spored visinata na kaznata na 31.12.1995 godina Otvoreno

oddelenie - Prilep

Visina na izre~enata kazna Broj na osudeni lica vo otvorenoto oddelenie - Prilep

Do 15 dena - od 16 - 30 dena - od 1 mesec do 3 meseci 9 od 4 do 6 meseci 10 od 7 do 10 meseci 1 od 11 do 12 meseci - Nad 1 godina -

P R E G L E D

na osudeni lica spored vozrasta na 31. 12. 1995 godina Otvoreno oddelenie -

Prilep

Vozrast Broj na osudeni lica vo otvorenoto oddelenie - Prilep

Do 18 godini - od 18 - 21 godina 3 od 22 - 25 godini 6

207

od 26 - 30 godini 4 od 31 - 35 godini 3 od 36 - 40 godini 2 od 40 - 50 godini - od 51 - 60 godini 2

Nad 60 godini -


6.1. Normativni akti na ustanovata. Ostvaruvweto na funkci-

jata vo oblasta na izvr{uvaweto na sankciite Otvorenoto oddelenie vo Prilep ja izvr{uva soglasno Zakonot za izvr{uvawe na sankciite i podzakonskite akti od oblasta. Validni interni akti na ovaa ustanova se aktite na Zatvorot Bitola.

6.2. Organizacioni edinici. Soglasno Pravilnikot za organi-zacija i rabota na KPU Bitola so Otvoreno oddelenie vo Prilep, vo ovaa ustanova funkcioniraat:

- Slu`ba za prevospituvawe, - Slu`ba za obezbeduvawe, - Stopansko-instruktorska slu`ba, - Izvr{no-upravna i finansiska slu`ba. Slu`ba za prevospituvawe vo koja se vraboteni 2 izvr{iteli

(pedagog i sociolog) go organizira i vodi vospitno-prevospitniot proces vo Otvorenoto oddelenie spored utvrdenata programa za rabo-ta. Ovaa slu`ba nastojuva so individualni i grupni razgovori so osu-denite lica da go naso~i prevospitniot proces, izgotvuva izve{tai i mislewa po molbeni barawa od osudeni~kata populacija i sl., me|utoa aktivnostite koi se prezemaat ponekoga se i bez rezultat imaj}i go predvid visinata na izre~enite kazni.

Slu`ba za obezbeduvawe so ogled na karakterot i vidot na usta-novata koja e od otvoren vid, vo prv red se angaìra na nadvore{no obezbeduvawe na objektot, a po potreba i na za~uvuvaweto na redot i disciplinata iako maksimalno e izrazeno ~uvstvoto na li~na odgovo-rnost na osudeniot. Vo ovaa slu`ba rabotno se angaìrani 5 izvr{i-teli.

Stopansko-instruktorskata slu`ba koja se griì za rabotno angaìrawe na osudenite lica funkcionira preku instruktorot po ze-mjodelie. Osudenite lica vo rabotniot proces isklu~ivo se angaìra-ni na ekonomijata na ustanovata.

Izvr{no upravnata i finansiskata slu`ba vo ovaa ustanova vr{i samo pomo{na evidencija, bidej}i ovaa slu`ba funkcionira kako sostaven del na celokupnoto knigovodstvo, smetkovodstvo, mati-~na evidencija i sli~no na Zatvorot Bitola.

Vo ustanovata ne e organizirana zdravstvena slu`ba, tuku hono-

208

rarno se angaìra lekar od Medicinskiot centar vo Gradot. 6.3. Priemot i otpustot na osudenite lica go vr{i prevospi-

tnata slu`ba, koja vodi pomo{na evidencija. Po pravilo, liceto koe se prima odnosno se otpu{ta od ustanovata zadolìtelno se pregle-duva od lekar i se formira potrebnata dokumetnacija. Prestojot vo priemnoto oddelenie soglasno ku}niot red trae do 7 dena, me|utoa vo praksta toa ne e potrebno i osudeniot vedna{ se rasporeduva vo otvo-renata grupa.

6.4. Rabotno angaìrawe na osudenite lica se ostvaruva na eko-nomijata na Zatvorot i vo pretperijatija vo gradot. Na zemjodelskite povr{ini (11 hektari) se odgleduvaat gradinarski kulturi i ìta-rica. Za izvr{enata rabota osudenite lica dobivaat nadomestok koj kako nadomestok na den iznesuva 18 denari.

6.5. Smestuvawe, ishrana i oblekata na osudenite lica vo usta-novata se na zadovolitelno nivo. Kapacitetot na Otvorenoto oddele-nie ovozmoùva smestuvawe do 100 osudeni i prekr{o~no kazneti lica vo komforni, osvetleni i ~isti prostorii. Hranata vo ustanovata ja podgotvuva vraboteniot gotva~ so pomo{ na osudenite lica, soglasno Tablicata za kalori~nata vrednost. Kapacitetot na kujnata e 100 obroci.

Problem prestavuva osudeni~kata obleka koja vo Otvorenoto oddelenie e stara i dotraena, poradi {to e potrebno da se nabavi nova.

6.6. Vospitno-prevospitnata rabota so osudenite lica sodrì aktivnosti koi pozitivno vlijaat vrz li~nosta na istite. Se nastojuva so aktivno vklu~uvawe na osudeniot vo prevospitniot proces da se za-brza procesot na resocijalizacija. Rezultatot od ovoj anga`man ne moè soodvetno da se sogleda ottamu {to licata {to prestojuvaat vo ustanovata izdrùvaat kratki kazni.

6.7. Klasifikacija na osudenite lica se izvr{uva so samoto upatuvawe vo ustanovata.

6.8. Zdravstvena za{tita na osudenite lica se organizira na na-~in so honorarno angaìrawe na medicinski personal od Medicinski-ot centar vo gradot.

6.9. Pravata i pogodnostite osudenite lica gi ostvaruvaat so-glasno Zakonot i ku}niot red. Sekoe osudeno lice vo zavisnost od povedenito gi ostvaruva vikend-otstustva, dobiva redovni poseti i pratki od semejstvoto i sl.

6.10. Vr{ewe na rabotite na obezbeduvaweto. Za ova, kako i za drugite ustanovi od ovoj vid (Strumica, Kriva Palanka i Veles), moè da se kaè deka obezbeduvaweto ne pretstavuva problem.

6.11. Sostojba na pritvorot. Vo Otvorenoto oddelenie Prilep ne se izvr{uva merkata pritvor, so ogled na organizacionata posta-venost na ustanovata. Pritvorskite prostorii, koi ne se koristat, ne se vo dobra sostojba i potrebno e sostojbata da se sanira.

209


Finansiskoto rabotewe na ovaa ustanova e povrzano so KPU vo

Bitola.

8. KLU^NI TO^KI

Ad. 1. Otvorenoto oddelenie vo Prilep e kazneno-popravna

ustanova od otvoren vid koja funkcionira vo sostav na KPU Bitola. - Vo ovaa ustanova se izvr{uva kaznata zatvor vo visina do 6

meseci, kako i prekr{o~nata sankcija za podra~jeto na op{tinite Prilep i Kru{evo.

Ad. 2. Nema podatoci za osnovawe na ustanovata. Ad. 3. Objektot e izgraden vo periodot 1986 - 1990 godina. - Prostornite kapaciteti ovozmoùvaat solidni uslovi za sme-

stuvawe i prestoj na osudenit elica. - Zatvorskata ekonomija iznesuva 11 hektari. - Nedovr{ena sviwarska farma. Ad. 4. Vo ustanovata se vraboteni 11 lica i toa: direktor, vo-

spituva~i - 2, straà - 5, instruktor - 1, gotva~ - 1, i doma}in-magaci-oner.

Ad. 5. Sostojba so osudeni lica na 31. 12. 1995 godina - 20 lica. - Internite normativni akti i finansiskoto rabotewe e zaed-

ni~ko so KPU vo Bitola. Ad. 6. Vospitno-prevospitna rabota vo ramkite na programata

za rabota, me|utoa e potrebno pogolem angaàman vrz toj plan. - Bezbednosen aspekt isklu~ivo e vrzan samo so nadvore{noto

obezbeduvawe na objektot, {to doa|a od vidot na ustanovata. - Pritvorskite prostorii se zaput{eni, - Zdravstvena za{tita od honoraren lekar, - Klasifikacijata e zavr{ena so samoto upatuvawe. Ad. 7. Ustanovata se finansira preku KPU Bitola.

9. PREDLOZI

- So ogled na mestoplo`bata, prostorniot kapacitet i celoku-

pnata sostojba na objektot postoi mo`nost Otvorenoto oddelenie vo Prilep da se transformira vo poluotovrena kazneno-popravna usta-nova za izvr{uvawe na kaznata zatvor do 2 godini za primarni stori-teli i merkata pritvor od podra~jeto na Prilep, Kru{evo, Bitola, Resen, Kavadarci i Negotino.

- Za uspe{no funkcionirawe na ustanovata, potrebno e da se prezemat slednite aktivnosti:

a) izgradba na ograden yid, b) sanacija i renovirawe na pritvorskite prostorii,

210

v) adaptacija na prostornite kapaciteti soglasno me|unarodni-te standardi i normi,

g) ekipirawe na slu`bata za obezbeduvawe so vrabotuvawe na najmalku 12 izvr{iteli i na slu`bata za prevospituvawe so psiholog,

|) instalirawe na elektronsko obezbeduvawe na ustanovata, e) nabavka na vozilo za sprovod na osudeni lica.

211

G l a v a V KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA GEVGELIJA


1.1. Kazneno-popravnata ustanova Gevgelija, bez adresa. 1.2. KPU-Gevgelija e kazneno-popravna ustanova od poluotvoren

vid vo ~ii sostav funkcionira zatvoreno oddelenie, oddelenie za è-nski lica i oddelenie za pritvor.

Vo ova ustanova soglasno Re{enieto rasporeduvawe na osudeni-te i osudenite maloletni lica vo kazneno-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi ("SV RM" 1999/34) se upatuvaat:

a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na osnov-nite sudovi Gevgelija, Kavadarci i Negotino,

b) Ma{ki lica - povtornici, osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor do 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po presme-taniot pritvor iznesuva do 6 meseci od podra~jeto, od podra~jeto na osnovnite sudovi Gevgelija, Kavadarci i Negotino,

v) Ma{ki i ènski lica prekr{o~no kzneti od podra~jeto na osnovnite sudovi Gevgelija, Kavadarci i Negotino i

g) Ma{ki i ènski lica sprema koi e opredelen pritvor od po-dra~jeto na osnovnite sudovi Gevgelija, Kavadarci i Negotino


Vrz osnova na ~l. 11 od Zakonot za izgradba na investicioni

objekti ("SV RM" 1973/35, 1973/46 i 1974/8) i ~l. 282 st. 1 t. 4 od Sta-tutot na op{tina Gevgelija, Sobranieto na op{tina Gevgelija na se-dnicata na Soborot na zdruèn trud, Soborot na mesnite zaednici i na sednicata na Op{testveno-politi~kiot sobor odràn na 30. 09. 1976 godina donese Odluka za izgrdba na zaedni~ki zatvor vo Gevgelija za op{tinite Gevgelija, Valandovo, Kavadarci i Negotino.

Ovaa Odluka se smeta kako akt za osnovawe na ustanovata. Ina-ku, ustanovata so prakti~na rabota (so priem na osudeni) otpo~na na 01. 01. 1978 godina.

So izgradbata na KPU-Gevgelija se otpo~na vo po~etokot na mesec oktomvri vo 1976 godina. Sredstva za negova izgradba bea obe-zbedeni od toga{niot Sekretarijat za pravosudstvo. Samata gradba ja

212

izveduvaa osudeni lica od KPU Idrizovo-Skopje. Ustanovata be{e dovr{en kon krajot na juni 1977 godina, a vo po~etokot na juli Sobra-nieto na op{tina Gevgelija go imenuva negoviot direktor. Sepak usta-novata vedna{ ne zapo~na so rabota, za{to ne be{e priklu~ena so gra-dskiot vodovod nitu opremena.


MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA 3.1. Ustanovata se nao|a severozapdno od Gevgelija na samata

periferija nare~ena "Topli}". Postaven e na rid oddale~en 2,5 km od centarot na gradot.

3.2. Objektot na ustanovata e sostaven od dve povrzani krila. Na vlezot koj odnadvor e ograden so staklo se nao|a hodnik so povr{ia od 14,85 m2 (11,30 h 1,30 m).

Levo od hodnikot se nao|a straàrnica (soba za nadzornicite) so povr{ina od 18 m2 od koja e ovozmoèn nadzor vo dvete krila.

a) Vo prodolènie na hodnikot e pomestena spalna soba so povr{ina od 20 m2 za novorpimeni osudeni lica. Sobata e opremena so 6 kreveti, eden drven ormar, zasen~eni prozori i ukrasni zavesi. Do ovaa soba e prostorijata od 16 m2 {to sluì kako zanimalna (soba za dneven prestoj) na primenoto oddelenie. Toa e opremena so nekolku masi, pove}e stolovi i nekolku {ah-garnituri. Podot e pokrien so si-ntelon, a prozorite se zasen~eni i ukraseni so zavesi. Na krajot od ovoj prostor na priemnoto oddelenie e sanitaren jazol so povr{ina od 5 m2.

Priemnoto oddelenie (hodnikot, spalnata soba, zanimalnata i sanitarniot jazol) se vo vkupna povr{ina od 56 m2.

- Od vlezot na ustanovata na dve metra prodolùva drug hodnik so povr{ina od 25,35 m2 (1,30 h 19,5 m). Od desnata strana na ovoj hodnik se nao|a soba nameneta za pu{ewe so povr{ina od 13,5 m2. Sobata e so betonski pod vo koj se pomesteni nekolku klupi i stolovi. Potoa sle-duva magacinski prostor od 16 m2 so drven pod i raftovi za }ebiwa, na-vlaki, ~ar{afi, obleka i sl. Slednata prostorija od desna strana e za-nimalna (46,4 m2), so drven pod pokrien so tepison i prozori ukraseni so zavesi. Vo nea se nao|aat 10 masi, stolovi, orman so knigi i kolor televizor.

Do zanimalnata ima kupatilo (10 m2) so dva bojleri i tri kabi-ni so tu{evi. Ovde e pomesten i sanitaren jazol so peralnata (3 m2).

Od levata strana na hodnikot ima kantina (12 m2), so pod od pa-rket, pove}e raftovi i friìder. Sleduva magacin za prehranbeni artikli (12 m2) so pove}e raftovi i 2 zamrznuva~i.

Kujnata e so povr{ina od 19 m2, so pod od plo~ki, visoki orma-ri, 2 umivalnici, 2 friìderi i druga oprema za podgotvuvawe na hrana. Do kujnata e trpezarijata so povr{ina od 43 m2 kade se pome-

213

steni 10 masi i soodveten broj stolovi. Vkupnata povr{ina na ovi eprostorii (magacini, zanimalna,

kujna, trpezarija so hodnik) iznesuva 156 m2. - Na krajot od prethodniot se {iri posledniot hodnik (25,5 m2)

vo koj se pomesteni 30 ormari za ~uvawe na li~nite predmeti na zatvo-renicite. Ovoj hodnik gi povrzuva spalnite sobi. Stanuva zbor za 3 sobi so ednakva povr{ina od po 28 m2. Sobite se so drven pod pokrien so tepison pateki i so po tri prozori na koi se postaveni zavesi za so-nce i ukrasni zavesi. Vo sekoja soba ima po 10 èlezni kreveti.

Vo ovoj hodnik ima sanitaren jazol od 10 m2 so podni i yidni plo~ki, betonski dolg umivalnik so 5 ~esmi i 5 ogledala.

- Vkupnata povr{ina {to ja koristat osudenite i pritvorenite lica iznesuva 553 m2.

b) Na samiot vlez vo krugot na Zatvorot se nao|a izdvoen mal objekt od 27 m2. Vo nego se pomesteni portirnica (6 m2), viduvalna (18 m2) i sanitaren jazol (3 m2).

v) Sledniot objekt e upravnata (izgradena vo 1986 godina) zgrada vo koja se pomesteni:

- kancelarija na direktorot 28,00 m2, - kancelarija na socijalniot rabotnik 13,50 m, - kancelarija na instruktorot po ekonomija 14,00 m2, - kancelarija na smetkovoditelot 14,00 m2, - kancelarija na nadzornikot na straàta 14,00 m2, - kujna 3,00 m2, - sanitaren jazol 8,00 m2, - hodnici 31,00 m2. VKUPNO: 125,50 m2. Hodnicite se so pod obloèn so plo~ki, a kancelariite so pod

od parket pokrieni so tepison. Site kancelarii se opremeni so dobro so~uvan name{taj i potrebnata rabotna oprema: telefonska centrala, ma{ini za pi{uvawe, kalkulatori, kasi i sl.

Vo podrumskiot del na upravnata zgrada se nao|aat 4 oddelni prostorii so povr{ina od po 20 m2 so betonski pod. Edna od ovie pro-storii sega sluì kako magacin za zimnica. Vo drugata i del od tre-tata prostorija e pomesten aparaturata za parnoto zatopluvawe.

Ostanatiot del od tretata prostorija e rabotilnica opremena so mengeme, brusni ma{ina, bor ma{ina, aparat za zavaruvawe i drugi alati.

- Vkupniot prostor na upravnata zgrada iznesuva 205 m2. g) Zatvorot-Gevgelija raspolaga i so pokrien prostor vo po-

lo`ba na gabarit so povr{ina od 162 m2. Del od ovoj objekt (90 m2) be{e pregraden i prisposoben za mini ìvinarska farma od 2.000 ko-ko{ki. Ostanatite 2 dela od po 36 m2 bea zamisleni da bidat raboti-

214

lnici za obrabotka na drvo. No od 1989 godina do sega ne dojde do re-alizacija na navedenite idei, taka {to ovoj prostor se koristi kako magacin.

d) Zatvorot raspolaga i so 72 m2 pomo{en zatvoren prostor kade se smesteni site alati i repromaterijali.

3.3. Na jugozapadnata strana na zatvorskiot krug se nao|a mini farma za odgleduvawe na prasiwa vo povr{ina od 210 m2 i kapacitet od 70 grla. Vo blizina na ovoj objekt ima magacinski prostor za ~uva-we hrana za prasiwata.

- êtiri dekari od vkupnata povr{ina na ustanovata koja izne-suva 10 dekari se zasadeni so japonski jabolka (200 nasadi), a ostatokot so pitomi i divi smokvi (200 nasadi). Ovie nasadi se posaveni pod si-stem "kapka po kapka".

- Vo krugot na ustanovata postoi i betonirno igrali{te za mali sportovi i dvor so razzeleneta povr{ina.

3.4. Ustanovata raspolaga i so obrabotlivo zemji{te od 2,5 ha nadvor od krugot. Stanuva zbor za 4 parceli napu{teno dràvno ze-mji{te {to ustanovata so svoi sili go ras~isti i pove}e od 10 godini. Ovie parceli se nadvor od gradot na oddale~enost od 2 - 3 km. Parce-lite se so golemina: dve od po 4 dekari, edna od 8 i edna od 9 dekari. Na niv se odlgeduvaat ìtni kulturi (ja~men, p~enka), rani domati pod plasti~ni folii, zelka, kromid, kompir.

- Za obrabotka na ekonomijata ustanovata raspolaga so 2 tra-ktora so 2 prikolki so nosivost od 7 toni i site priklu~ni aparati (plugovi, brani, kosa~ki ma{ini za melewe zrnesti proizvodi. Usta-novata raspolaga i so mo}en agregat za navodnuvawe i priklu~ni cevki vo dolìna od 160 m.

3.5. Ustanovata raspolaga so 2 patni~ki vozila: "Audi" i "Za-stava 101".


4.1. Od Pravilnikot za sistematizacija na rabotite i zada~ite

vo ustanovata predvideni se slednive rabotni mesta: direktor, pomo-{nik direktor, psiholog, pedagog, socijalen rabotnik, nadzornik na straà, 4 postari nadzornici, 12 nadzornici, instruktor po zemjode-lie, smetkovoditel, blagajnik-arhivar koj istovremeno }e bide tehni-~ki sekretar i daktilograf, magadioner-nabavuva~ i gotva~.

Na 31. 12. 1995 godina vo ustanovata bile vraboteni 15 lica i toa: direktor, socijalen rabotnik, knigovoditel, blagajnik, doma}in-nabavuva~, instruktor po zemjodelie, gotva~, nadzornik na straà i 8 nadzornici.

215

P R E G L E D

na vrabotenite vo KPU- Gevgelija so sostojba na 31.12.1995 godina

Red. br.

PREZIME I IME Data na ra|awe

Vraboten vo

ustanovata

Rabotno mesto

1 2 3 4 11

1. STOJKOV RATKO 08.05.1941 14.07.1977 Direktor 2. IVANXIKOVA

KRSTINA 30.01.1959 01.10.1981 Soc.rabotnik

3. SOBRALIEVA KOSTANDA

02.02.1958 05.11.1984 Blag.arh.knigod.

4. TRAJKOV STOJAN

03.03.1961 08.05.1985 Inst.po zemjod.

5. PETKOV ZORAN 11.11.1969 01.07.1993 Gotva~ 6. TRAJKOV PETAR 10.06.1960 15.09.1993 Nadzornik na

straà 7. MITROVA

JOVANKA 23.12.1963 20.06.1995 Magac.snabdi

tel 8. ILIEV RISTO 29.08.1955 01.01.1978 Nadzornik 9. BO@INOV

TA[O 09.08.1956 01.01.1978 Nadzornik

10. ANDONOVSKI KRSTE

21.09.1952 01.01.1978 Nadzornik

11. JOVANOV DRAGI 04.12.1957 01.01.1978 Nadzornik 12. JAN~EV PETAR 26.06.1954 01.01.1978 Nadzornik 13. DELEV ATANAS 21.02.1964 23.06.1986 Nadzornik 14. MARKOV MARKO 27.06.1968 01.04.1990 Nadzornik 15. STOJANOV

NIKOLA 28.11.1967 01.04.1990 Nadzornik

4.2. Od priloèniot pregled moè lesno da se sogleda deka vo

Zatvorot ne se popolneti slednive rabotni mesta: pomo{nikna dire-ktorot, psiholog, pedgog, smetkvooditel i 6 nadzorni~ki mesta.


5.1. Vo tekot na 1995 godina so presudi na op{tinskite sudovi

vo ustanovata se primeni 83 osudeni lica. Od niv so presuda: - na Op{tinskiot sud Negotino 18 - na Op{tinskiot sud Kavadarci 21

216

- na Op{tinskiot sud Gevgelija 44 Zateknati osudenici od 1994 godina - vkupno 20 Od vkupniot broj osudeni lica (103) vo 1995 godina bile: - pomiluvani 3 - uslovno oslobodeni 26 - oslobodeni spored ~len 163 ZIZ od direktorot 42 - celosno ja izdràle kaznata 3 - premesteni vo drugi ustanovi 1 - So re{enija na op{tinskite sudovi za prekr{oci Kavadarci,

Negotino i Valandovo vo ustanovata prestojuvale 45 prekr{o~no ka-zneti lica. Od niv od op{tinskiot sud za prekr{oci Kavadarci bile upateni 4 lica so izdràni 18 dena, od soodvetniot sud vo Gevgelija 13 lica so izdràni 242 dena, od Negotino 19 lica so izdràni 210 dena i Valandovo 9 lica so izdràni 148 dena. Zateknato od 1994 godina bilo samo 1 lice so izdràni 10 dena.

Od vkupniot broj na prekr{o~no kazneti lica (46) kaznata ce-losno ja izdràle 36 lica, a 6 lica bile oslobodeni od upravnitelot soglasno ~l. 163 ZIS.

- So re{enija na op{tinskite sudovi Kavadarci, Gevgelija i Negotino vo tekot na 1995 godina bile pritvoreni 38 lica od koi 37 maì 1 èna. Zateknati pritvorenici od 1994 godina - 6.

Od vkupniot broj pritvoreni lica (44), 4 lica bile stranci (bu-gari i srbi) so izdràni 240 dena.

Brojnata sostojba na pritvorenite lica spored op{ti kade im e izre~ena merkata e slednata:

- so re{enie na Op{tinski sud Gevgelija 36 - so re{enie na Op{tinski sud Kavadarci 5 - so re{enie na Op{tinski sud Negotino 3 Vo ovoj period vo Oddelenieto za pritvor vo Zatvorot-Gev-

gelija so re{enie na UVR ili so re{enie na Okru`niot sud vo [tip ne bile upateno nitu edno lice.

Vo izve{tajniot period site op{tinski sudovi prodolìja so praktikata blagovremeno da go izvestuvaat Zatvorot za licata koi treba da otpo~nat so izdrùvawe na kaznata. Pritoa uredno dostavu-vale popolnet upaten akt so nazna~ena visina na kaznata i nejzin po-~etok i zavr{etok. So upatniot akt sudovite dostavuvaat i pravosilna prvostepena ili vtorostepena presuda.

Kako zakonska obvrska i vospostavena praktika za doa|aweto ili nedoa|aweto na osudenikot vo opredelnoto vreme na izdrùvawe na kaznata, ustanovata najdocna za period od 24 ~asa go izvestuva na-dle`niot sud.

Vo izve{tajniot period krivi~no osudenite lica vo pogolem

217

broj sami se javija na izdrùvawe na kaznata, no ima{e i takvi koi bea sprovedeni. Taka od vkupno 83 novoprimeni lica, 59 sami se javile na izdrùvawe na kaznata, a so naredba za sprovod bile dovedeni 24 lica.

Za odbeleùvawe e deka op{tinskite sudovi za prekr{oci i vo 1995 godina ne go izmenija na~inot na upatuvawe na prekr{o~no kazne-tite lica. Tie i natamu pak go pravat stihijno vo site denovi, namesto sekoj 1, 10 i 20 vo mesecot.

Prekr{o~no kaznetite lica vo golem broj slu~ai sami doa|aat na izdrùvawe na kaznata (24), me|utoa poprili~en e i brojot na onie koi bile sprovedeni (21).

5.2. Na 31. 12. 1995 godina vo ustanovata prestojuvale vkupno 28 osudeni lica. Spored visinata na kaznata toa bile: 8 lica do 3 meseci, 12 lica od 3 - 6 meseci i 8 lica od 6 - 12 meseci li{uvawe od sloboda.

Od vkupniot broj na osudeni lica 15 bile na vozrast od 20 - 30 godini, 9 na vozrast od 30 - 40 godini i 4 na vozrast od 40 - 60 godini.

Na 31. 12. 1995 godina vo pritvor se nao|ale samo edno lice na vozrast od 22 godini.

6. OSNOVNI POKAZATELI ZA DEJNOSTA NA USTANOVATA.

6.1. Normativni akti na ustanovata. Vo KPU-Gevgelija se done-

seni slednive interni akti: - Pravilnik za organizacija i rabota na KPU-Gevgelija br. 04-

184/1 od 28. 05. 1992 godina. - Pravilnik za organizacija na rabotite i zada~ite na KPU-Ge-

vgelija, br. 04-185/1 od 28.05.1992 godina. - Upatstvo za sproveduvawe na Ku}niot red vo KPU-Gevgelija

br. 04-171/1 od 25. 05. 1992 godina. - Upatstvo za klasifikacija na osudenit elica, br. 09-253 od 13.

03. 1990 godina. - Programa za prevospituvawe na osudeni lica vo Me|uop{ti-

nski zatvor Gevgelija br. 09-253 od 06. 03. 1990 godina. Od priloèniot pregled lesno se zabeleùva deka vo KPU Ge-

vgelija ne se doneseni pove}e interni normativni akti. 6.2. Organizacioni edinici. Dejnosta na Zatvorot se vr{i pre-

ku slednive organizacioni edinici ili slu`bi. - Slu`ba za prevospituvawe, - Slu`ba za obezbeduvawe, - Instruktorska slu`ba, i - Izvr{no-upravna i finansiska slu`ba. - Slu`bata za prevospituvawe primenuva povremeni metodi za

vlijanie vrz osudenite i prekr{o~no kaznetite lica zaradi nivno vo-spituvawe i prevospituvawe. Pritoa organizira individualni i gru-pni oblici na rabota. Ovaa slu`ba osobeno nastojuva da go razvie ~uv-stvoto za li~na odgovornost vo odnesuvaweto na zatvorenicite, odno-

218

sno nivnoto izvr{uvawe na obvrskite kon semejstvoto i op{testvoto. Osobeno se potiknuvaat i se nastojuva da se razvijat rabotnite naviki. Prevospitnata slu`ba go organizira kulturno-zabavniot i sportskiot ìvot na osudenite i go podgotvuva mislewata za pomiluvawe i uslo-ven otpust.

Vo ovaa slu`ba rakovodi direktorot na ustanovata. - Slu`bata za obezbeduvawe ja rakovodi nadzornikot na straà.

Taa se griì za bezbednosta na objektot i osudenite, odrùvawe na di-sciplinata i vnatre{niot red i mir, kako i za sproveduvaweto na za-tvorenicite.

- Instruktorskata slu`ba se griì za organizacijata na rabo-tata i ostru~uvawe na osudenite i prekr{o~no kaznetite lica vo eko-nomijata. So nea rakovodi instruktor po zemjodelie.

- Izvr{no-upavnata i finansiskata slu`ba ja vr{i dejnosta od svoja nadle`nost i im ukaùva pravna pomo{ na zatvorenicite. Osven toa taa gi evidentira depozitite na osudenite. I so ovaa slu`ba rako-vodi direktorot na ustanovata.

- Zdravstvena slu`ba vo ustanovata ne postoi, nitu e predvide-na so Pravilnikot za organizacija i rabota.

Rabotno telo i na ovaa ustanova e Stru~niot kolegium koj go so~inuvaat direktorot i rakovoditelite na oddlnite slu`bi. Stru-~niot kolegium gi razgleduva i na upavitelot mu dava predlozi za: pro-gramite za rabota na ustanovata, izve{tajot za rabota, organizacioni, kadrovski i materijalni pra{awa od delokrugot na ustanovata i sl. Po potreba se odrùvaat i rabotni sostanoci so site ili so oddelni slu`bi od ustanovata. Direktorot na ustanovata obrazuva i postojani ili povremeni komisii za prou~uvawe i re{avawe na oddelni pra{a-wa ili za izvr{uvawe na oddelni raboti i zada~i na delokrugot na ustanovata.

6.3. Priem i otpust na zatvorenicite. Vo priemnoto oddelenie na ovoj KPU se prestojuva nekolku dena. Vo toj period se vr{at inte-nzivni razgovori so osudeniot od strana na direktorot kako pedagog i od socijalniot rabotnik. Otkako }e se osoznae li~nosta se opredeluva negovata klasifikaciona grupa i negoviot raboten anga`man.

Priemnoto oddelenie funkcionira vo posebni prostorii, koi spored koi spored kvadraturata, opremenosta i fluktuacijata na zat-vorenicite gi zadovoluva potrebnite kriteriumi. Vo rabotata na oddelenieto bea vklu~eni socijalniot rabotnik i direktorot na usta-novata kako pedagog i koordinator. Prestojot vo ova oddelenie obi~no iznesuva od 3 do 5 dena.

Gornite pretpostavki me|utoa ne se dovolni za ostvaruvawe na dejnosta na ova oddelenie, ottamu {to toa se temeli vrz opredeleno iskustvo na vraboteni koi gi nemaat potrebnata nau~ni i stru~ni znaewa za vistinsko procenuvawe na intelegencijata, karakterot i drugite osobini na novorpimenite lica, kako i za opredeluvaweto na

219

najsoodvetniot tretman za niv. 6.4. Rabotno angaìrawe na zatvorenicite. Po prestojot vo

priemnoto oddelenie site rabotnosposobni osudeni i prekr{o~no ka-zneti lica rabotno se angaìraat najmnogu vo ekonomijata na usta-novata. Mnogu pomal broj se angaìraat na rabota nadvor od ustano-vata i toa po prethodna dobiena soglasnost od Ministerstvoto za pra-vda.

Vo tekot na 1995 godina na rabota vo ekonomijata bile angaì-rani prose~no po 14 lica i ostvarile 3.926 dnevnici, a nadvor od Za-tvorot prose~no 5 lica so 1.399 dnevnici.

Nadomestokot za ednodnevno rabotno angaìrawe na zatvore-nik vo ekonomijata iznesuva{e od 30 do 100 denari. Taka na primer, vo prvoto tromese~ie od 1995 godina za eden raboten den od 8 ~asa za-tvorenikot be{e nagraduvan od 30 - 50 denari.. Ottamu edno lice za eden mesec od 24 do 26 rabotni dena moè{e da zaraboti od 750 do 1.300 denari. Spored istite kriteriumi bea nagraduvani zatvorenicite koi odele na rabota nadvor od Zatvorot.

Kako glavni pri~ini za vakviot minimalen nadomest za rabota od strana na zatvorskata uprava se naveduvaat: nerentabilnoto rabote-we na ekonomijata, nemaweto siguren pazar, niskite ceni na proizvo-dite, zgolemenite ceni na proizvodstvoto (skapi repromaterijali, |u-brivo, seme, preparati, gorivo, rezervni delovi i sl.).

Vo izve{tajniot period za site lica koi bea rabotno angaì-rani na ekonomijata i nadvor od nea im be{e isplaten nadomest vo vkupen iznos od 283.256 denari {to e za 75% pove}e vo odnos na 1994 godina.

Od HTZ sredstvata zatvorenicite raspolagaat so dlaboki coku-li, ~izmi i narakvici koi se i najpotrebni vo odnos na aktvinostite {to gi vr{at. Vo retki slu~ai koga bea angaìrani nadvor od ustano-vata ovie i drugi sredstva im gi obezbeduvaa rabotnite organizacii.

Vo tekot na 1995 godina na povr{ina od 15 ha na tri razli~ni povr{ini bea zasadeni ìtni kulturi - ja~men i pe~nica. Pritoa se ostvareni relativno dobri prinosi na p~enica {to se prodadeni na pekarite, a ja~menot e iskoristen kako sto~na hrana vo sviwarskata farma kade {to se rabotno angaìrani dve osudeni lica. Ne{to po-mala povr{ina od 1 ha be{e zasaden so razni gradinarski kulturi (bo-ranija, zelka, kompir, kromid i sl). Ovie proizvodi vo prv red se kori-steni za potrebnite na sopstvenata kujna, a pomal del bea prodadeni.

Opredelen del od zatvorenicite bea rabotno angaìrani vo ureduvaweto na dvornoto mesto koe zafa}a ~ista povr{ina od okolu 7 - 8 dekari.

Glaven problem od raboteweto na ekonomijata e toa {to se ra-boti vo tu|a zemja {to na Zatvorot mu e otstapeno na privremeno ko-ristewe. Stanuva zbor za mali rascepkani povr{ini bez mo`nost za nivno trajno i organizirano navodnuvawe. Istite se i dosta oddale-

220

~eni od ustanovata. Od tie pri~ini upravata na Zatvorot se orientira kon odgleduvawe na intenzivni kulturi pod plasti~ni folii na po-mali povr{ini. Vo 1994 godina bea zasadeni 4 dekari rani domati so sistem na navodnuvawe "kapka po kapka". Odgleduvaweto na ovie ku-lturi se pokaà kako poracionalen i podohodoven zafat.

I pokraj site problemi vo rabotata na ekonomijata vo tekot na 1995 godina e ostvaren vkupen prihod od 746.347 denari. Od toj prihod za tro{oci vo ekonomijata se izdvoeni 495.450 denari.

Zatvorot nema registrirana posebna stopanska edinica. 6.5. Smestuvawe, obleka i ishrana. a) Kapacitetot na ustanova-

ta (bez pritvorot) iznesuva 82 kreveti i vo celost gi zadovoluva po-trebite. Sekoe osudeno lice ima poseben krevet, postelnina i orma-r~e za ~uvawe na li~nite predmeti, me|utoa del od niv se vo dosta lo{a (dotraena) sostojba. Ottamu e potrebno da se napravat usilbi za nivno obnovuvawe.

Vo sostav na smestuva~kite kapaciteti spa|aat i prostoriite na ènskoto oddelenie, zatvorenoto oddelenie, priemnoto oddelenie, oddelenieto za pritvor i ambulantnata soba. Vo 1994 godina ovie pro-storii glavno uredno se odrùvani, a bea nabaveni i 200 novi ~ar{afi za kreveti i navlaki i 150 novi }ebiwa.

Kujnata, trpezarijata se prostorni i opremeni, no i natamu tre-ba da se pravat usilbi za nivno kompletirawe so potrebniot pribor.

Vo ustanovata postoi i priemna prostorija, ambulantna soba, prostorija za poseti i kantina koi kako i ostanatite prostorii se odrùvaat uredno i ~isto.

Za sportsko-rekreativnite aktivnosti vo krugot na Zatvorot postoi igrali{te za mali sportovi.

b) Vo analiziraniot period zatvorenicite imaa na raspolaga-we po dva para letni i zimska obleka. Zatvorenicite imaa mo`nost da koristat i dolna obleka, me|utoa so retki isklu~oci toa ne go pravea.

Za odrùvawe na li~nata higiena na zatvorenicite im e ovo-zmoèno perewe na oblekata. Del od niv sepak svojata obleka im ja da-vaat na svoite najbliski pri nivnite poseti, a tie im ja vra}aat uredna i ~ista.

6.6. Vospitno-prevospitna rabota. Vo procesot na vospitno-prevospitnata rabota vo ustanovata bea angaìrani socijalniot rabo-tnik preku priemnoto oddelenie i direktorot kako pedagog. Zaradi nedostig na drugi stru~ni profili (psiholog, pedagog) vo ovoj proces se vklu~uvaat i drugite vraboteni kako sorabotnici (nadzornicite i rakovoditelot na ekonomijata). Vo granicite na li~nite sposobnosti i mo`nosti i sozdadenite uslovi na rabota ovie lica naj~esto go ko-ristat metodot na individualniot i grupen razgovor. Pritoa na zatvo-renicite im se ukaùva na site negativnosti {to moàt {tetno da vlijaat na niv i na drugite, a se pottiknuvaat dobrite osobini. Vo tie ramki se upotrebuvaat disciplinskite kazni, kako i pofalbi i nagra-

221

di. Vo rabotata na prevospiten plan spek glavniot akcent se stava vrz odrùvaweto na rabotnite naviki na zatvorenicite preku organizi-rana i korisna rabota.

Fakt e me|utoa deka zaradi nekompletiraniot stru~en profil na vrabotenite vo ovaa ustanovata nema organizirana i planski vodena prevospitna rabota.

6.7. Klasifikacija na zatvorenicite. Osudenite i prekr{o~no kaznetite lica zaedno ja izdrùvaat kaznata li{uvawe od sloboda vo zgradata na ustanovata. Nivnata klasifikacija spored Upatstvoto na KPU-Gevgelija se vr{i vrz osnova na stepenot na obezbeduvaweto i vidot na tretmanot vo zatvoreno i otvoreno oddelenie.

Ovie i drugite odredbi na Upatstvoto za klasifikacija na ustanovata od mart 1990 godina, me|utoa se samo od deklaratorna pri-roda zatoa {to vo praktikata ne se ostvaruvaat. Za toa nema nitu pe-rsonal koj stru~no bi ja sprovel klasifikacijata, ni vistinski mo-`nosti za nejzino dosledno sproveduvawe.

6.8. Zdravstvena za{tita. Za ostvaruvawe na zada~ite vo pogled na zdravstvenata za{tita na zatvorenicite vo 1995 godina be{e anga-ìran honoraren lekar. Rabotata na lekarot e organizirana taka {to toj edna{ sedmi~no doa|a vo ustanovata i vr{i pregled na novoprime-nite zatvorenici. Lekarot ja utvrduva op{tata zdravstvena sostojba i formira zdravstven karton. Po najava i soglasnost na lekarot pote-{ko bolnite se upatuvaat na specijalisti~ki pregledi vo opredeleni denovi (sreda i petok) vo Medicinskiot centar - Gevgelija.

Vo sostav na ustanovata postoi lekarska soba opremena so najo-snovniot inventar i lekarstva za itna intervencija. Isto taka postoi stacionar so tri kreveti. Vo nego po potreba se smestuvaat bolnite lica koi spored naodot na lekar treba da bidat odvoeni zaradi opa-snosti od prenesuvawe na bolesta.

6.9. Prava i pogodnosti. Vo ovaa, kako i vo opredelen broj drugi kazneno-popravni ustanovi vo tekot na 1995 godina sekoe osudeno ili prekr{o~no kaznetoto lice dobivalo doma{ni otsustva po sekoi izminati 14 dena. Ottamu proizleguva{e doma{noto otsustvo da se ~uvstvuva i koristi kako pravo, a ne kako pogodnost koja zavisi od individualnoto povedenie i zalagawe vo rabotata. So doa|aweto na noviot pomo{nik na Minsiterot za pravda, vakvata praktika be{e za-beleàna i kako na ovaa taka i na drugite ustanovi, im e naloèno vo idnina da prestanat so istata.

Vo ustanovata redovno doa|aat vo poseti ~lenovi na semejstvata na osudenite i prekr{o~no kaznetite lica. Za posetite i doma{nite otsustva uredno se vodi posebna evidencija.

6.10. Vr{ewe na rabotite na obezbeduvaweto. Obezbeduvaweto na ustanovata go izvr{uvaat 8 nadzornici i eden nadzornik na stra-àta kako rakovoditel i koordinator na istoto. Nadzornicite ra-botat po dvajca vo smena, so rabotno vreme od 12 ~asa.

222

Od pomo{nata oprema straàta raspolaga so dovolen broj na palici i 4 za{titni maski. So programata za rabota za 1995 godina be{e predvideno kompletirawe na straata so dopolnitelna oprema {to ne e ostvareni zaradi deficitarnosta na istata na na{iot pazar.

Na straàta vo ovaa ustanovata i stoi na raspolagawe i ele-ktronski sistem za alarmirawe, izvestuvawe i predupreduvawe.

6.11. Sostojba so pritvorot. Prostorijata od koja se vleguva vo kriloto nemeneta za pritvor e ve}e spomenatata "straàrnica". Ova soba e opremena so biro, pomo{na masa, stolovi i zavesi. Podot e od parket pokrien so sinteleon. Od nea vodi vlez vo druga soba koja slu-ì kako magacin. Vo nea se nao|aat ~eli~ni masi vo koi se ~uva oru-`jeto i opremata na straàta. Podot na ova prostorija e od parket, a prozorcite se zasen~eni.

Vo prodolènie na ovie prostorii so vlez od hodnikot se nao|a i druga soba preku vlezot vo pritvoreniot del so povr{ina od 12 m2. Ovaa prostorija opremena e so rabotna masa i zasen~eni prozorci se koristi od straàta koga ima pove}e pritvoreni lica.

Na vlezot od ogradeniot hodnik se nao|a vrata od koja se vlegu-va vo drug zatvoren hodnik so {irina od 1,5 i dolìna od 10 m koj zavr-{uva pred vlezot od pritovorot. Na po~etokot na ovoj hodnik se nao|a soba so povr{ina od 16 m2 so zasen~eni stakla i zavesi koja sluì za izolacija ili kako stacionar za bolni. Opremeni e so rabotna masa i kreveti so postelnina. Vedna{ do nea e lekarskata soba opremena so voda, rabotna masa, ormaz za lekovi i krevet za lekarski pregledi. Ovaa soba e so povr{ina od 10 m2, so zasen~eni prozori i ukrasni za-vesni.

Vo prodolènie e advokatskata soba so povr{ina od 16 m2 opre-mena so masi i stolovi za viduvawe so pritvorenicite.

Site navedeni prostorii do prostoriite na samiot pritvor ("nadzorniknica" ili deùrna soba so dve pomo{ni nadzorniknici, stacionar-izolacija, soba za lekarski pregledi, advokatska soba so ho-dnikot) zafa}aat povr{ina od 115 m2.

Zad ovie prostorii e pristapot do pritvoreni~kite sobi obe-zbeden so vrata so èlezni re{etki. Na po~etokot na hodnikot ( 2 h 10 m), e pomesten poseben sanitaren jazol (17 m2) sostaven od WC (2) i bojler so tu{.

Levo i desno od hodnikot se nao|aat po 3 pritvoreni~ki sobi sekoja od po 9 m2. Vo 4 od ovie sobi se smesteni po 2 stati~ni kreveti, a vo 2 od niv po 3 kreveti, ili vkupno 14. Vo ovie prostorii podot e od plo~ki, prozorcite se obezbedeni so re{etki i alarmen sistem.

Vleznite vrati na sobite za pritvor se kombinirani: od vnatre - limeni, od nadvor - drveni. Na sekoja vrata se postaveni i èlezni re{etki - {iber vrati.

Prostorot za poseta na pritvorenicite obezbeden e so yid vi-sok 3,50 m so vkupna povr{ina od 50 m2.

223

Vkupnata povr{ina na ovoj del (sobi za pritvor, hodnici, sani-taren jazol so kupatilo i {etali{te) iznesuva 140 m2.

Dvièweto na pritvorenicite, odnosno iskoristenosta na so-bite za pritvor vo ustanovata vo poslednite 5 godini moè da se vidi od slednive tabelarni pregledi:

P R E G L E D

na pritvoreni lica upateni od UVR Gevgelija i Op{tinski sud Gevgelija

Mesec 1991 1992 1993 1994 1995

UVR

O. sud

UVR

O. sud

UVR

Op{t.sud

UVR

O. sud

UVR

O. sud

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

Januari 69 - - - - 5 - 1 - - Vevruari 22 - - - - 2 - 1 - -

Mart 65 - - 1 - - - - - 11 April 49 - - - - - - - - 8

Maj 53 - - - - 7 - 1 - 3 Juni 79 - - - - 2 - - - 1 Juli 27 - - 1 - 8 - 1 - 1

Avgust 31 - - 2 - - - 2 - - Sepemvri 38 16 - - - 5 - 1 - 2 Oktomvri 36 1 - - - 1 - - - 2 Noemvri 44 1 - 1 - 1 - - - 1 Dekemvri 16 - 2 2 - - - 7 - 1

Vkupno: 529 22 - 7 - 31 - 14 - 30

224

P R E G L E D

na pritvoreni lica upateni od Op{tinskiot sud Kavadarci

Mesec 1991 1992 1993 1994 1995

UVR

O. sud

UVR

O. sud

UVR

Op{t.sud

UVR

O. sud

UVR

O. sud

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

Januari - - - - - - - - - - Vevruari - - - 2 - - - 3 - -

Mart - - - - - - - - - - April - - - 1 - - - - - -

Maj - - - 1 - 1 - - - - Juni - - - - - - - 2 - - Juli - - - - - - - 2 - -

Avgust - - - - - - - 1 - - Sepemvri - - - 2 - - - 1 - - Oktomvri - - - 1 - 1 - - - - Noemvri - - - - - - - - - 3 Dekemvri - - - 1 - - - - - -

Vkupno: - 1 - 8 - 2 - 9 - 5

225

P R E G L E D

na pritvoreni lica upateni od Op{tinskiot sud Negotino

Mesec 1991 1992 1993 1994 1995

UVR

O. sud

UVR

O. sud

UVR

Op{t.sud

UVR

O. sud

UVR

O. sud

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

Januari - 1 - - - - - - - - Vevruari - - - - - - - 1 - -

Mart - - - 1 - - - - - - April - - - 1 - - - - - -

Maj - - - 3 - - - - - - Juni - - - 2 - - - - - 1 Juli - - - - - - - - - 1

Avgust - - - - - - - - - - Sepemvri - - - - - 1 - - - 1 Oktomvri - - - - - - - - - - Noemvri - - - - - - - - - - Dekemvri - - - - - - - - - -

Vkupno: - 1 - 7 - 1 - 1 - 3

226

P R E G L E D

na pritvoreni lica upateni od op{tinskite sudovi Gevgelija, Kavadarcii

Negotino

Mesec 1991 1992 1993 1994 1995

UVR

O. sud

UVR

O. sud

UVR

Op{t.sud

UVR

O. sud

UVR

O. sud

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

Januari 69 1 - - - 5 - 1 - 2 2 22 - - 2 - 2 - 5 - -

Mart 65 1 1 2 - - - - - 11 April 49 - - 2 - - - - - 8

Maj 53 - - 4 - 8 - 1 - 3 Juni 79 - - 2 - 2 - 2 - 2 Juli 27 - 1 1 - 8 - 3 - 2

Avgust 31 4 2 2 - 1 - 3 - 2 Sepemvri 38 16 - 2 - 5 - 2 - 3 Oktomvri 36 1 - 1 - 2 - - - 2 Noemvri 44 1 1 1 - 1 - - - 4 Dekemvri 16 - 2 3 - - - 7 - 1

Vkupno: 529 24 7 22 - 34 - 24 - 40

Od posledniot tabelaren pregled koj ja priloùva dinamikata

na upatuvaweto pritvoreni lica od site op{tinski sudovi (Gevgelija, Kavadarci i Negotino) vo KPU-Gevgelija, moè da se sogled deka vo navedenite 5 godini, zaradi izdrùvawe na pritvorot, prose~no bile upatuvani godi{no po 29 lica. Od strana na Upravata za vnatre{ni raboti vo ovoj period vo pritvor bile upateni drastino golem broj lica samo vo 1991 (529 lica) i samo u{te vo 1992 godina (7 lica) za potoa vo poslednite 3 godini ne bide upateno nitu edno lice.

Op{ta konstatacija od gornite podatoci e deka vo KPU-Gevge-lija vo pritvor bile upatuvani mal broj lica. Vakvata sostojba me|u-toa mora da se tolkuva so zatvoraweto na granicata odnosno so emba-rgoto od strana na Grcija poradi koe drasti~no opadna pograni~niot kriminalitet na ova podra~je koj porano ovde be{e osobeno izrazen.

So simnuvaweto na embargoto povtorno treba da se o~ekuva zgo-lemuvaweto na kriminalitetot i ottamu da se procenuva neophodosta od postoeweto na pritvoreni~koto oddelenie vo ovaa ustanovata, a so samoto toa i na ovaa ustanova vo celost.

227


Zatvorot se finansira od Republi~kiot buxet. Vo 1995 godina

od Buxetot bea dobieni 4.744.000 denari. Od toa za plati na vrabote-nite 2.765,00, za materijalni tro{oci 1.712.000 i za op{testvena ishra-na 267.000 denari.

Od rabotata na osudenite vo ekonomijata se ostvreni 1.167.270 denari.

Od ministerstvoto za pravda se dobieni 70.000 denari koi bea nameneti za zdravstvena za{tita na osudenite.

Ministerstvoto za finansii gi finansira{e pozicite za pla-ti, ishrana, materijalni tro{oci i materijalnite tro{oci za posebna namena.

Vo odnos na platite Ministerstvoto go ima{e koeficientot na vrabotenite, go slede{e nivnoto usoglasuvawe i vo sekoj mesec gi dostavuva{e. Sli~na be{e sostojbata i so sredstvata za op{testvena ishrana. Vrz ovoj plan gi slede{e site usoglasuvawa i istite gi dosta-vuva{e.

Opredeleni problemi ima{e vo odnos na pozicite za materija-lni tro{oci i za posebna namena, vo smisla {to sredstva ne bea dosta-vuvani sekoj mesec (koga se potrebni za podmiruvawe na obvrskite sprema doveritelite ili najdocna za 15 dena) tuku pau{alno na sekoi 3 meseci. Bito e me|utoa deka Ministerstvoto za finansii na ustanova-ta mu gi prevede site predvideni sredstva.

8. KLU^NI TO^KI

Ad. 1. Zatvorot Gevgelija e kazneno-popravna ustanova od polu-

tovren vid vo koja se upatuvaat: - osudeni lica od ma{ki pol na kazna zatvor vo traewe od 1 go-

dina, - prekr{o~no kazneti lica od obata pola, i - pritvoreni lica. Ad. 2. Zatvorot e osnovan od Sobranieto na op{tina Gevgelija

vo 1976 godina. Ad. 3. Objektot na Zatvorot izgraden vo 1977 godina, e so kapa-

citet za 82 osudeni i prekr{o~no kazneti lica, kako i za 14 pritvo-reni lica. So ogled na funkcionalnata postavenost objektot raspolaga so dobri uslovi za prestoj i rabota na zatvorenicite i na slu`bite koi neposredno gi izvr{uvaat rabotite i zada~ite. Sostoj-bata na objektot e dobra, uredno se odrùvaat site prostorii, no po-stoi potreba od opredeleni intervenicii. Toa vo prv red se odnesuva na sanitarnite jazli koi treba da se sprovedat vo pritvoreni~kite sobi i da se preuredat i opremat vo drugiot del na objektot. Vo odnos na opremata potrebno e da se nabavat novi kreveti i du{eci, inventar

228

za kujnata (lonci, tawiri, ~a{i i drugi pomagala) i dvaesettina sto-lici i nekolku masi.

- Ustanovata e dobro opremena so materijalni i tehni~ki sre-dstva, traktor i zemjodelski alti i so dvet patni~ki vozila. Upravna-ta zgrada isto taka e opremena so potrebniot kancelariski inventar. Vo nezavidna polo`ba e me|utoa inventarot vo zatvoreniot objekt kade se pomesteni dotraeni kreveti, ormari, masi i stolovi.

Ad. 4. Vo ustanovata se vraboteni 15 lica: direktor, socijalen rabotnik (1), knigovoditel koj istovremeno e blagajnik i arhivar (1), instruktor po zemjodelie (1), gotva~, magacionerer-nabavuva~ (1), nadzornik na straà i 8 nadzornici.

Ne se popolneti slednive rabotni mesta: zamenik na direkto-rot, psiholog, pedagog, smetkovoditel i 4 nadzorni~ki mesta.

Ad. 5. Vo tekot na 1995 godina vo ustanovata pestojuvale 193 lica i toa: 103 osudeni lica, 46 prekr{o~no kazneti lica i 44 pri-tvoreni lica.

Navedenite brojki ne se golemi kako so ogled na podra~jeto na sudovite koi se izdrùvawe na sankciite go pokriva ovaa ustanovata, taka i so ogled na negoviot kapacitet. Ako kon ovie argumenti so do-dade i toa deka KPU-[tip ni oddaleku ne gi koristi svoite kapa-citeti mo{ne realno e da se postavi pra{aweto na natamo{noto po-stoewe na KPU Gevgelija kako poluotvorena-kazneno popravna usta-nova. Imeno, so ogled na svojata blizina do KPU-[tip osudenite i prekr{o~no kaznetite lica {to treba da ja izdrùvaat kaznata vo KPU-Gevgelija lesno moàt da se upatuvaat tamu.

Ad. 6. Internite normativni akti na ustanovata ne se vo celost kompletirani. ûvstitelno e i toa deka i onie akti koi dosega se do-neseni ne se dokraj usoglaseni spored specifi~nostite na ustanovata i zatvorskata populacija, odnosno deka se raboteni spored terk {ema na nekoi drugi zatvori vo Republika Makedonija.

Od organizacionite edinici na ustanovata najcelosno funkci-onira slu`bata za obezbeduvawe iako i toa ne e dokraj ekipirana. So Pravilnikot za organizacija i rabota na ustanovata ne e predvidena nitu funkcionira Zdravstvenata slu`ba.

Priemnoto oddelenie ne funkcionira na potrebnoto stru~no nivo zaradi nedostig na kvalifikuvan personal.

Rabotnoto angaìrawe na zatvorenicite e orientirano kon ze-mjodelska dejnost iako ustanovata osven so opredelena povr{ina vo svojot krug ne raspolaga so sopstveno obrabotilivo zemji{te. Usta-novata nema registrirano nitu stopanska dejnost, taka {to vo peri-odot koga ne se obrabotuva zemjata, a toa e najgolem period vo godi-nata, zatvorenicite ad hoc se angaìraat samo od rabotnite organi-zacii nadvor od ustanovata. Ottamu vo ovaa ustanova nedostasuva ce-losen i kontinuiran raboten tretman na zatvorenicite {to moè da se oceni kako nejzina slabost.

229

Vo soglasnost so gorenavedenoto e i simboli~niot nadomest {to im se dava na zatvorenicite za izvr{enata rabota. Takviot nado-mest deluva poniùva~ki i soodvetno na toa gi demotivira usilbite na zatvorenicite za celosno posvetuvawe na rabotata.

Smestuva~kite uslovi na ustanovata se vo soglasnost so potre-bite pa duri vo golem obem i gi nadomestuvaat.

Oblekata na zatvorenicite e kompletirana, a ishranata e na potrebnoto nivo. Higienata vo site objekti zadovoluva.

Vospitno-prevospitnata rabota vo ustanovata se bazira na iskustvoto na socijalniot rabotnik i pripadnicite na slu`bata i delum na stru~nite usilbi na direktorot. Toa ne e na potrebnoto nivo so ogled na nefunkcionalnosta na posebna slu`ba na ustanovata vo ovaa oblast.

Klasifikacijata na zatvorenicite iako postavena na elemen-tarno nivo takva dosledno ne se ostvaruva.

Zdravstvenata za{tita na zatvorenicite ja sledi samo eden ho-noraren lekar koj vo ustanovata vr{i pregledi edna{ sedmi~no. Za posloèni intervencii zatvorenicite se upatuvat vo Medicinskiot centar Gevgelija.

Pravata na zatvorenicite vo celost se po~ituvaat, a vo dava-weto na pogodnosti so oti{lo duri i nad svoite ovlastuvawa, taka {to doma{noto odsustvo vo ustanovata mnogu ~esto se koristelo kako pra-vo.

Slu`bata za obezbeduvawe celosno e opremena so vooruùvawe i municija, a vo del od Zatvorot (pritvorot) i so alarmni uredi i sovesno gi izvr{uva svoite zada~i. Vr{eweto na rabotite na obezbe-duaweto me|utoa ne e pokrieno so programa za stru~no usovr{uvawe na nadzornicite.

- Za finansirawe na ustanovata vo 1995 godina od Buxetot na Republikata se odvoeni 4.744.000 denari, od rabotata na zatvorenicite se ostvareni 1.167.270 denari, a od Ministerstvoto za pravda 70.000 de-nari za pokrivawe na tro{ocite za zdravstvena za{tita.

9. PREDLOZI

- Zatvorot Gevgelija e kazneno-popravna ustanova so mal kapa-

citet koj nikoga{ ne bil ispolnet so pove}e od 40 osudeni i prekr{o-~no kazneti lica. So ogled na toa deka se raboti za nov objekt, vo koj so mali adaptacii moè da se sozdadat uslovi za negova primena vo KPU za izdrùvawe na kaznata maloletni~ki zatvor, objektot treba da se zadrì. Vo taa smisla treba da se iskoristat i postojnite obje-kti koi treba da se uredat vo rabotilnici za raboten tretman i ost-ru~uvawe na maloletniite, a rabotata na ekonomijata nadvor od usta-novata treba da se napu{ti.

- Zatvorot treba da se ogradi so visok yid za{to maloletni-

230

~kiot zatvor e KPU od zatvoren vid. - Oddelenieto za pritvor treba i natamu da funkcionira za

site kategorii na lica so ogled na blizinata na ovaa ustanova do po-grani~niot pojas. Vo ova oddelenie treba da se intervenira samo vo pogled na voveduvawe sanitarni jazli vo sekoja soba.

- So vakvata prenamena za koja postojat site preduslovi, vo na-{ata zemja za prv pat }e se sozdade ustanova za izvr{uvawe na kaznata maloletni~ki zatvor koja zasega se izdrùva vo KPU Idrizovo zaedno so polnoletni osudenici. Vo toj slu~aj osudenite i prekr{o~no ka-znetite lica od sega{niot Zatvor-Gevgelija bi se upatuvale vo Zatvo-rot-[tip.

- Vo slu~aj na prenamena na ovoj Zatvor vo kazneno-popravna ustanova za izdrùvawe na kazna maloletni~ki zatvor, }e mora da se primeni odnosno nadopolni kadrovskiot sostav na vrabotenite so le-kar, zamenik na direktorot, psiholog, pedagog, 4 nadzornici i eden instruktor vo stopanska dejnost.

231

G l a v a VI KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA OHRID


1.1. Kazneno-popravna ustanova Ohrid, ul. "Makedonski prosve-

titeli", br. 23. 1.2. KPU Ohrid e kazneno-popravna ustanova od poluotvoren

vid vo ~ii sostav funkcioniraat: poluotvoreno oddelenie, zatvoreno oddelenie, ènsko oddelenie, maloletni~ko oddelenie i oddelenie za izvr{uvawe na merkata pritvor.

Soglasno Re{enieto za rasporeduvawe na osudenite i osudenite maloletni lica vo kazneno-popravni i vospitno-popravni ustanovi vo ovaa ustanova se upatuvaat:

a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na Osno-vniot sud Ohrid,

b) Pomladi polnoletni i maloletni ma{ki lica osudeni so pravosilna presuda na kazna maloletni~ki zatvor,

v) Ma{ki lica povtornici, osudeniso pravosilna presuda na kazna zatvor do 6 meseci, odnosno koka ostatokot od kaznzata po pre-smetaniot pritvor iznesuva do 6 meseci, od podra~jeto na osnovnite sudovi: Debar, Ohrid i Struga,

g) Ma{ki i ènski lica prekr{o~no kazneti, od podra~jeto na osnovniot sud Ohrid i

d) Ma{ki i ènski lica sprema koi e opredelen pritvor od po-dra~jeto na osnovnite sudovi: Debar, Ohrid i Struga


Vrz osnova na ~l. 3 od Zakonot za izvr{uvawe na kaznite li{u-

vawe od sloboda, merkite na bezbednost i vospitnite merki ("SV RM", 1970/16 i ~l. 159 i 160 od Statutot na op{tina Ohrid ("STOO" 1965/8), Sobranieto na op{tina Ohrid na svojata zaedni~ka sednica na Op{ti-nskiot odbor na Soborot na rabotnite zaednici odràn na den 25. 12. 1970 godina donese Odluka za izdvojuvawe na Op{tinskiot zatvor Ohrid od Op{tinskiot sud Ohrid. So ovaa Odluka op{tinskiot Zat-vor - Ohrid se izdvoi od op{tinskiot sud i prodolì da funkcionira kako samostojna rabotna ednica od 1. 01. 1971 godina.

232

Soglasno gorenavedenoto Odlukata na Sobrenieto na op{tina Ohrid br. 01-7850/1 od 25. 12. 1990 godina se smeta kako akt za osnovawe na ustanovata.


MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA 3.1. Objektot na ustanovata se nao|a vo centralnoto gradsko po-

dra~je obikolen so visoki stambeni zgradi i prilepen do objektot na UVR Ohrid. Ovie okolnosti kako i sostojbata so stambeno-prosto-rnite standardi i uslovi za ostvaruvawe na penoloo{kite principi i celi na kaznuvaweto ne soodvestvuvaat na potrebnite barawa kako vo postojniot zakon taka i vo Predlogot na noviot zakon za izvr{uvawe na sankciite i me|unarodnite standardi i normi.

Godinata na izgradbata na ovoj objekt ne e poznata. Vo sekoj slu-~aj stanuva zbor za dosta stara zgrada vo koja so godini ne e interve-nirano.

3.2. Objektot na zatvorot se sostoi od prizemje i eden kat i e vo oblik na bukvata G. Vo nego se pomesteni administrativnite prosto-rii. Tie se nao|aat na spratot i imaat poseben vlez nadvor od yidinite na ustanovata. Vlezot vo zatvorskite prostorii e od dvorot koj e za-obikolen so visok yid od tvrd maerijal.

a) Na prviot kat postoi posebno krilo vo koe se pomesteni pri-emnoto i zatvorenoto oddelenie. Ova krilo se sostoi od 4 sobi nare-deni vo niza, site od desnata strana na eden hodnik obezbeden so è-lezna vlezna vrata. Prvata prostorija vo toj hodnik so povr{ina od 13 m2 e nameneta za novoprimeni osudenici. Vo nea se pomesteni 6 kre-veti na sprat i nekolku ruinirani èlezni ormar~iwa za ~uvawe na li~nite predmeti na osudenite.

Slednite 3 sobi so povr{na od po 12 m2 sluàt za smestuvawe na osudenici rasporedeni vo zatvoreno oddelenie. Vo sekoja od ovie sobi ima po 6 kreveti i po tolku èlezni ormar~iwa.

Vo ovoj hodnik se pomesteni i dve samici od po 4 m2. Nasproti vlezot vo ova krilo postoi kancelarija za vospituva-

~ot. - Slednoto krilo na ovoj sprat e na poluotvorenoto oddelenie.

Ova oddelenie go so~inuvaat 3 spalni sobi i soba za dneven prstoj (zanimalna) pomestena vo eden hodnik vo koj isto taka nema sanitaren jazol. Edinstvenoto WC vo ovoj prostor se nao|a vo prodolènie na zanimalnata.

Spalnite sobi se so povr{nina: od 18 m2 (8 kreveti), 24 m2 (12 kreveti) i 40 m2 (18 kreveti). Podot vo niv e od beton vrz koj se zale-peni vines plo~ki, no tie do tolku se o{teteni {to se gleda betonot. Ormar~iwata za ~uvawe na li~nite predmeti se nao|aat nadvor od kri-loto, odnosno pod skalite vo dvorot. Stranuva zbor za isklu~itelno

233

mali èlezni i mnogu o{teteni ormar~iwa {to ne so zaklu~uvaat. Vo sobite postojat radiatori priklu~eni na kotlarnicata za

parno greewe {to se nao|a vo UVR. Prostorijata za dneven prestoj e so povr{ina od 55 m2. Vo nea se

pomesteni dotraeni masi i stolici, edna {ah garnitura, desetina kni-gi (vo ustanovata nema biblioteka) i eden televizor vo boja.

- Prekr{o~no kaznetite ènski lica kaznata ja izdrùvaat vo tri spalni sobi i toa:

- dve spalni sobi so po 6 kreveti so povr{ina na 12 m2, - spalna soba so 10 kreveti so povr{ina od 20 m2, - soba za dneven prestoj so povr{ina od 15 m2. - Kujnata i trpezarijata na ustanovata se pomesteni na prize-

mjeto vedna{ pod upravniot del od objektot. I vo dvete prostorii se vleguva direktno od dvorot.

Kujnata e so povr{ina od 26 m2 opremena samo so dva elektri~ni {oreti i umivalnik. Vo prodolènie na kujnata se nao|a prodolèn magacin za prehrambeni artikli vo koj nema dovolno stalaì taka {to hranata se ~uva i vrz nehigienskiot pod.

Trpezarijata e so povr{ina od 30 m2 i opremena so pet pogolemi masi i klupi za sedewe. Vo nea moè da se vleze i od prostorot koj slu-ì za pro{etka na pritvorenite lica.

I dvete prostorii se premnogu mali, nehigienski, nefunkci-onalni i so nesoodveten pod.

- Vo sostav na ustanovata e i viduvalnata so povr{ina od 50 m2 koja se koristi za poseti na osudenite i prekr{o~no kaznetite lica od strana na nivnite semejstva.

- Kupatiloto na Zatvorot se sostoi od edna mala prostorija vo koja bez nikakvi pregradi se pomesteni nekolku tu{a priklu~eni na bojleri. Vo nego se vleguva direkno od dvorot.

- Glavniot sanitaren jazol e pomesten vedna{ do rabotilnicite i vo nego se vleguva od dvorot. Ovoj sanitaren jazol ne e obezbeden so nitu edna vrata a vo nego se pomesteni 3 WC-a. Karakteristi~no e me-|utoa toa {to istiot ovoj sanitaren jazol sluì kako hodnik preku koj edinstveno e mo`no da se dojde do glavniot magacin za ~uvawe na pre-hrambeni artikli. Ova e krajno nedopu{teno re{enie osobeno so ogled na toa {to sanitarniot jazol i ovoj magacin gi deli samo edna vrata. Zgora na toa, vo magacinot pokraj prehrambenite artikli se ~uva i druga rashodovana oprema, obleka i sl.

b) Iako pomesten vo istiot objekt, zaradi celosnata odvoenost od zatvorskite prostorii administrativniot del moè da se tretira kako posebna celina.

Ovoj del e so povr{ina od okolu 100 m2. Vo nego se namesteni 5 kancelarii i toa:

- kancelarija na sekretarkata na direktorot, - kancelarija na direktorot so pristap niv prethodnata kance-

234

larija, - kancelarija na zamenikot na direktorot i - dve kancelarii na administrativno-tehni~kiot personal. Site kancelarii se dobro opremeni so rabotni biroa i neopho-

dnata oprema za kancelarisko rabotewe, a osobeno onaa na direktorot kade e pomesten i televizor vo boja, audio sistem i dr.

v) Vedna{ do ogradniot yid na Zatvorot od nadvore{nata stra-na se nao|a mal objekt koj se sostoi od dve prostorii na kat.

Vo prizemnata prostorija se vleguva od nadvor. Ova prostorija ja koristat pedagogot i psihologot kako kancelarija. Tuka se pomeste-ni i dosijata na zatvorenicite.

Vo gornata prostorija se vleguva po skali od dvorot na zatvo-rot (od vnatre{nata strana na ogradeniot yid). Ova prostorija sluì kako nadzorniknica (deùrna soba).

3.3. Dvorniot prostor za osudenite i prekr{o~no kaznetite lica iznesuva okolu 400 m2 i e so asfaltna podloga. Na ovoj isklu~i-telno mal prostor ograden od dve strani so visok yid, a od drugite dve so objektot na zatvorot, nema nikakvo zelenilo, bilo kakva klupa nitu prostor za bilo kakvo igrali{te. I onaka maliot dvor obi~no e nat-rupan so ì~ani mreà koja se proizveduva vo zatvorot i pove}e na-likuva na otvoreno skladi{te odo{to na dvor.

3.4. Ustanovata ima registrirano stopanska organizacija "Pro-bacija" za proizvodno-uslu`na dejnost. Rabotilnicite na ovaa stopa-nska organizacija se pomesteni na prizemjeto pod kriloto na poluo-tvorenoto oddelenie. Stanuva zbor za dve prostorii so povr{ina od po 36 m2 vo koi se smesteni 5 ma{ini za pletewe na univerzalno pletivo so kapacitet od 2000 m2 ì~ana mreà dnevno.

3.5. Vozniot park na ustanovata se sostoi od slednite vozila. - kombe, marka "Falsfagen" - patni~ko vozilo, marka "Reno Kampus" i - patni~ko vozilo, marka "Reno Laguna". 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata 4.1. Vo Zatvorot se vraboteni vkupno 23 lica i toa: Direktor,

zamenik direktor, {ef na smetkovodstvo, vospituva~, psiholog, mat-erijalen knigovoditel, konter, tehni~ki sekretar, gotva~, blagajnik, nadzornik na straàta i 12 nadzornici.

Vo naredniot pregled e daden vkupniot broj na vrabotenite spo-red opredeleni obele`ja.

235


P R E G L E D

na vrabotenite vo KPU - Zatvor Ohrid

R. br.

ime i prezime Zvawe Rabotno mesto

Datum na ra|awe

Vraboten vo

ustanov.

1 2 3 4 5 6

1.

NIKOLA RILKOVSKI

dipl.pravnik

direktor

2.

JOSIFOSKI TRAJÊ

vi{.ekon.

zam.upravit.

19.11.1977 1.06.1997

3.

LOLESKA LILJANA

vi{a eko.

{ef.smetko.

25.03.1957 11.09.1984

4.

LOLESKI ACO

visok.obr.

vospituva~

30.10.1961 1.11.1990

5.

TUNTEVA PAVLINA

visok.obr.

psiholog

11.11.1965 1.09.1992

6.

STAVRESKA KRSTA

vi{ socij.

mater.knigo.

28.09.1956 18.02.1992

7.

XUKLESKA TATJANA

sredno konter 23.03.1970 01.01.1994

8.

JANEVSKA MILENKA

sredno gotva~ 12.09.1957 11.07.1995

9.

TRAJANOSKA SILVANA

sredno teh.sekretar

17.11.1963 1.04.1986

10.

SLAVESKI NAUM

sredno nadzor

nik

5.09.1970 1.11.1992

11.

VRANGALOSKI DIM~E

sredno nadzornik

2.12.1963 15.04.1988

12.

DAMJANOSKI MILE

sredno nadzornik

11.10.1973 1.11.1993

13.

MITRESKI ZORAN

sredno nadzornik

26.02.1972 1.08.1992

14.

STOJANOSKI ZORAN

sredno nadzornik

17.03.1967 1.09.1987

236

15.

GUGOSKI QUPÔ

sredno nadzornik

6.04.1964 1.11.1993

16.

\OR[ESKI BORIS

sredno nadzornik

18.08.1971 1.04.1991

17.

JANKOSKI QUPÔ

sredno nadzornik

30.03.1972 1.11.1993

18,

VASILESKI VLADO

sredno nadzornik

9.09.1970 1.11.1992

19.

MITRESKI GOCE

sredno nadzornik

18.10.1963 10.02.1990

20.

TRUPANÊSKI ROBERT

sredno nadzornik

20.07.1969 01.02.1990

21.

PETRESKA RENATA

sredno blagajnik

22.06.1973 06.06.1994

22.

BAKRESKI GORAN

sredno nadzornik

02.03.1971 09.06.1995

23.

JAKOVÊVSKI JOVANÔ

sredno nadzornik

21.01.1971 09.06.1995

4.2. Ona {to pri analizaa na Pravilnikot za sistematizacija

na rabotite i zada~ite vo KPU Ohrid i tamu predvidenite izvr{i-teli pa|a vo o~i e disproporcijata so realnite sostojbi vo pogled na vrabotenosta. Imeno spored Pravilnikot se predvideni slednite izv-r{iteli koi nedostasuvaat vo ustanovata:

- referent za priem i otpust, - instruktur (2), - postar nadzornik, - referent po nabavka, - pomo{nik na direktorot po stopanska dejnost, - referent po proda`ba, i - lekar. Od druga strana iako spored Pravilnikot ne e predvideno, vo

Zatvorot e popolneto rabotnoto mesto konter. Za odbeleùvawe e i toa {to ovoj zatvor vo nevoobi~aeno go-

lem broj e vraboten administrativen personal (tehni~ki sekretar, ma-

237

terijalen knigovoditel - konter).


5.1. Vo tekot na 1995 godina vo KPU-Ohrid prestojuvale 120

novo primeni osudeni lica i 70 osudenici ostanati od prethodnite go-dini. Prekr{o~no kazneti lica primeni vo izve{tajnata godina bile 594, a od 1994 godina prodolìle so izdrùvawe na prekr{o~nata ka-zna samo 4 lica. Novoprimeni lica za izvr{uvawe na merkata pritvor bile 83, a ostanati od 1994 - 6 lica. Od niv 76 bile upateni so re{enie od op{tinskite sudovi, a 7 so re{enie na Okru`niot sud. Ili popre-gledno:

1. osudeni lica 120 - ostanati od 1994 70 2. prekr{o~no kazneti lica 594 - ostanati od 1994 4 3. pritvoreni lica 83 - ostanati od 1994 6 Vkupno 877 Sumarno kaàno vo tekot na 1995 godina vo Zatvorot Ohrid

bile primeni 797 osudeni, prekr{o~no kazneti i pritvoreni lica, a ostanati od 1994 - 80 lica ili vkupno 877.

5.2. Sostojbata na 31. 12. 1995 godina so zatvorskata populacija vo ovaa ustanova e slednata:

1. osudeni lica 47 2. prekr{o~no kazneti lica 10 3. pritvoreni lica 3 Vkupno 60 Osudenite lica {to na 31. 12. 1995 godina prestojuvale vo usta-

novata spored svojata vozrast bile: od 18-30 godini - 28 lica, od 30-40 godini - 15 lica i nad 40 godini - 4 lica. Od niv 18 lica izdrùvale ka-zna vo visina do 3 meseci, 6 lica - kazna vo visina od 6 meseci, 17 lica - kazna vo visina do 1 godina i 6 lica vo visina na 1 godina.

Prekr{o~no kaznetite lica (10) bile so slednata vozrast: 9 lica na vozrast na 20-23 godini i 1 lice na vozrast od 60 godini. Visi-nata na izre~enata prekr{o~na kazna se dvièla od 15 do 40 dena.

Od vkupniot broj na osudeni i prekr{o~no kazneti lica vo 1995 godina (727 lica).

- kaznata ja izdràle vo celost 521 - pomiluvani 5 - uslovno otpu{teni od Komisijata 22 - oslobodeni od direktorot spored ~len 163 73

238

- bile premesteni vo druga KPU 10 - se nao|aat vo begstvo 2 - drugo 94 So primena na ~len 163 od Zakonot za krivi~nite sankcii od

Zatvorot bile otpu{teni: - do 10 dena 38 - od 10 do 20 dena 29 - nad 20 dena 6 Od gornite podatoci proizleguva konstatacija deka vo odnos na

1994 godina brojot na osudenite lica vo Zatvorot e zgolemen za 41,7%, a brojot na prekr{o~no kaznetite lica beleì zgolemuvawe od 173%. Brojot na pritvorenite lica vo odnos na minatata godina e vo nezna-~itelno opa|awe od 4,0%.

Zemeno vo celina vo tekot na 1995 godina vo Zatvorot Ohrid prestojuvale vkupno 797 osudeni, prekr{o~no kazneti i pritvoreni lica {to e za 68% pove}e od 1994 godina.


6.1. Normativni akti na ustanovata. Vo Zatvorot Ohrid se do-

neseni samo 2 interni normativni akti i toa: - Pravilnik za organizacija i rabota na KPU Zatvor Ohrid br.

01-1216 od 26. 11. 1992 godina i - Pravilnik za sistematizacija na rabotite i zada~ite na Zat-

vorot Ohrid od 1992 godina. 6.2. Organizacioni edinici. Pravilnikot za organizacija i ra-

bota na KPU Zatvor Ohrid vo ~len 6 gi predviduva slednive slu`bi: - Slu`ba za prevospituvawe, - Slu`ba za obezbeduvawe, - Stopansko-instruktorska slu`ba, - Izvr{no-upravna i finansiska slu`ba. So slu`bata za prevospituvawe rakovodi direktorot ili nego-

viot zamenik, so slu`bata za obezbeduvawe - nadzornikot na straà, so izvr{no-upravnata i finansiskata slu`ba - povtorno direktorot. So Pravilnikot e predvideno so stopansko-instruktorskata slu`ba da rakovodi instruktor no takov ne e vraboten vo Zatvorot.

Rabotno telo na ustanovata e Stru~niot kolegium, a rabotni sostanoci so site rabotnici od oddelenite slu`bi se oddrùvaat po potreba.

6.3. Priem i otpust na zatvorenicite. Vo Zatorot postoi prie-mno oddelenie vo koe treba da se smestuvaat novodojdenite osudenici pred da bidat rasporedeni vo poluotvorenoto ili zatvorenoto odde-leni. Ova oddelenie vo praktikata ne ja ostvaruva svojata funkcija od

239

pove}e pri~ini. Me|u niv dominiraat: prostornite uslovi na oddele-nieto i voop{to vo celata ustanova, nedostigot na kriteriumi za ost-varuvawe na vistinska klasifikacija i neodgovorniot odnos kon ovoj aspekt od izdrùvaweto na kaznata od strana na upravata.

6.4. Rabotno angaìrawe na zatvorenicite. Osudenite i pre-kr{o~no kaznetite lica vo Zatvorot Ohrid glavno se angaìrani vo dvete rabotilnici vo koi se proizveduva pletena ì~ena mreà. Po-mal del od zatvorenicite redovno se angaìraat vo stopanskite orga-nizacii nadvor od Zatvorot.

Zatvorot raspolaga i so ekonomija vo koja se vklu~eni najmal broj na zatvorenici.

6.5. Smestuvawe, obleka i ishrana. a) Smestuvaweto na zatvore-nicite e najbolnata strana na ovaa ustanova so ogled na toa {to vo nea so godini ne e intervenirano barem vo onaa mera koja {to ja dozvoluva arhitektonskata konstrukcija na ovoj star Zatvor.

Site prostori vo zatvorot se so mala povr{ina i vo dosta lo{a sostojba. Sanitarnite jazli se nesoodvetno rasporedeni vo objektot i vo takva sostojba koja ne odgovara na osnovnite higienski potrebi. Vo del od ustanovata (priemnoto oddelenie, zatvorskoto oddelenie i pri-tvorot) se oti{lo duri dotamu {to vo 1995 godina sî u{te bea vo upotreba sekade napu{tenite "kibli" (plasti~ni kofi) za vre{ewe na fiziolo{kite potrebi na osudenite.

Zatvorot raspolaga samo so edno malo kupatilo za site kate-gorii na zatvorenici vo koe se pomesteni samo 5 tu{ baterii bez ni-kakvi pregradi me|u niv {to ovozmoùvaat so~uvuvawe na ~ovekovoto dostoinstvo. Vo ova kupatilo se prio|a direkno od nadvor (od dvorot) taka {to zatvorenicite nema kade da se soble~at i presle~at pred, odnosno po kapeweto.

Magacinskiot prostor za ~uvawe na prehrambenite artikli e rasflan vo tri razli~ni prostorii od koi nitu edna ne gi zadovoluva osnovnite higienski standardi za taa namena. Ista e sostojbata i so kujnata i trpezarijata vo koja {to se prio|a direkno od dvorot.

Prostoriite za pritvor nalikuvaat na keliite od eden odamna zastaren penitencijaren sistem, a vo odreden del se duri i vo polo{a sostojba od nekoga{nite kelii na tn. keliski sistem na izdrùvawe na kaznata.

b) Sostojbata so oblekata na zatvorenicite e na zadovolitelno nivo.

v) Hranata na zatvorenicite isto taka e na potrebnoto nivo so ogled na toa {to ja podgotvuva profesionalen gotva~ vraboten vo usta-novata. Pod prosek e me|utoa na~inot na nejzinoto delewe i uslovite vo koi se vr{i nejzinoto konzumirawe od strana na zatvorenicite.

6.6. Vospitin-prevospitna rabota. Vospitno-prevospitnata ra-bota vo ovaa ustanova e segment za koj moè da se kaè deka e zapo-staven, za{to osven na rabotniot tretman ne se vodi grià za drugite

240

oblici i metodi na prevospitniot proces. I samiot raboten tretman e me|utoa daleku od ona {to treba da bide so ogled deka e sveden na edno-stavni rabotni operacii povrzani so pleteweto na ì~ani mreì. Zatvorenicite nemaat nikakva mo`nost za izbor na bilo kakva druga rabota koja {to }e gi motivira nivnite èlbi, a osobeno takva rabota koja stru~no }e gi osposobi i }e im ovozmoì da ja koristat i na slo-boda kako izvor na nivnata egzistencija. Poedine~nite izleguvawa od Zatvorot zaradi ednodnevna ili nekolkudnevna fizi~ka rabota vo ra-botnite organizacii vo gradot ne e nikakov izbor za{to ne zavisi od samiot zatvorenik nitu nudi ne{to pove}e vo pogled na ona {to e re-~eno za angaìraweto na ma{kite za tn. univerzalno pletivo.

6.7. Klasifikacija na zatvorenicite. Vo Zatvorot Ohrid ne e doneseno Upastvo i koe se ureduvaat kriteriumi za klasifikacija na zatvorenicite. Edinstveni odredbi koi se odnesuvaat na ova pra{awe se sodràni vo Pravilnikot za organizacija i rabota na KPU Zatvor - Ohrid, kade {to so ~len 7 - 11 e uredeno kade se rasporeduvaat osude-nite i prekr{o~no kaznetite lica od ma{ki i ènski pol, no ne i vrz osnova na {to toa se pravi. Ottamu, vo ovaa ustanova moè slobodno da se kaè otsustvuva bilo kakov oblik na klasifikacija, osven osnovno-to razvrstuvawe spored polot na liceto {to ovde ja izdrùvaat ka-znata.

6.8. Zdravstvena za{tita. Zdravstvenata za{tita na zatvoreni-cite glavno se vr{i vo Medicinskiot centar Ohrid, za{to vo samata ustanova ne postojat elementarni uslovi za izvr{uvawe na lekarski pregledi. Zatvorot ne raspolaga nitu so osnovni lekarstva i oprema za itni medicinski intervencii.

Vo Zatvorot honorarno e angaìran lekar po op{ta medicina, koj raboti opredeleno vreme vo nedelata:ja utvrduva zdravstvenata so-stojba na zatvorenicite pri priem i otpust i ukaùva neposredna me-dicinska pomo{.

6.9. Prava i pogodnosti. Koristeweto na pravata i pogodno-stite na zatvorenicite vo ustanovata e vo soglasnost so odredbite od ZIS. I ovde e me|utoa zabeleìtelno pojavata na ~estoto dodeluvawe na odsustva na zatvorenicite spored edinstveniot kriterium - vreme na prestoj vo Zatvorot. Ottamu, ovie lica otsustvoto od 2 do 3 dena vo krugot na svoeto semejstvo go ~uvstvuvaat kako svoe pravo {to avto-matski im sleduva po izminuvaweto na opredeleni periodi od izdr-ùvaweto na kaznata, a ne kako pogodnost {to treba da se zasluì.

6.10. Vr{ewe na rabotite na obezbeduvaweto. Za vr{eweto na zada~ite povrzani so bezbednosnata sostojba na objektot se vrzani ne-kolku povolni, no i pove}e nepovolni okolnosti. Povolnite okolno-sti se visokiot ograden yid i brojkata na straàta koja gi spre~uva obidite za begstvo. Istite ovie okolnosti se me|utoa i faktor koj na ovaa ustanova ñ davaat karakter na zatvorena, a ne na poluotvorena ustanova. Natamo{en nedostatok od ovoj aspekt e i postoeweto na vi-

241

soka stanbena zgrada do samiot Zatvor. Pet spratovi od ovaa zgrada imaat vidik direkno vo krugot na Zatvorot i ottamu ne moàt da bidat spre~eni bilo kakvi dejstva naso~eni kon zatvorenicite. Duri i vo slu~aj da se isklu~i mo`nosta od zloupotrebi od sosednata zgrada, ne-povolno deluva ve}e samiot fakt {to ni{to ne moè da se skrie od o~ite na javnosta, vo odnos na ona {to sekojdnevno se sklu~uva vo Za-tvorot.

Raboteweto na slu`bata za obezbeduvawe e organizirano vo dve smeni: od 7 do 15 i od 15 do 7 ~asot. Obezbeduvaweto e vnatre{no i na-dvore{no organizirano spored odnapred izgotven plan.

6.11. Sostojba na pritvorot. Prostoriite za pritvor se pome-steni vo prizemjeto na Zatvorot i do niv se proa|a preku hodnikot, kade e pomesteno ènskoto oddelenie.

Ova posebno krilo se sostoi od 3 sobi so po tri kreveti, so po-vr{ina od po 16 m2 i 6 samici so povr{ina od po 4,5 m2. Vo ovie pro-storii nema sanitaren jazol taka {to za osnovnata fizilo{ki po-trebi na pritvorenite lica i ovde se koristat plasti~ni kofi. Vo sobata osven kreveti i kofite ne e pomesten nikakov drug inventar.

Ovoj del od Zatvorot e grade`no taka izveden, {to vo nego ne prodira re~isi nikakva dnevna svetlina. Elektri~ni svetilki se po-mesteni samo vo hodnikot, a svetlost od niv dopira vo pritvore-ni~kite sobi samo niz maliot otvor koj se nao|a nad vleznite vrati. Me|utoa i toj mal zrak na svetlina ne im e dostapen na pritvore-nicite, za{to svetlata retko se plat i toa samo spored nao|aweto na deùrniot nadzornik.

Sostojbata so iskoristuvaweto na pritvoreni~kite prostorii vo periodot 1991-1995, moè da se sogleda od slednive tabelarni pre-gledi:

242

P R E G L E D

za dvièwe na pritvoreni lica vo 1991 godina

M e s e c i Pritvoreni lica vo tekovniot mesec

Broj na pritvo

reni lica

Nadleèn sud koj izrekol merka pritvor

Januari 5 Op{t.sud-Ohrid (4) Op{t.sud-Struga (1)

Fevruari 6 Op{t.sud-Ohrid (4) Op{t.sud-Struga (2)

Mart 2 Op{t.sud-Ohrid (2) April 2 Op{t.sud-Ohrid (2)

Maj 8 Op{t.sud-Ohrid (5) Op{t.sud-Struga (3)

Juni 4 Op{t.sud-Ohrid (2) Op{t.sud-Struga (2)

Juli 6 Op{t.sud-Ohrid (4) Op{t.sud-Struga (2)

Avgust 9 Op{t.sud-Ohrid (4) Op{t.sud-Struga (2) Op{t.sud-Debar (1)

Okru`.sud-Skopje (2) Septemvri 4 Op{t.sud-Ohrid (1)

Op{t.sud-Struga (1) Okru`.sud-Skopje(2)

Oktomvri 10 Op{t.sud-Ohrid (7) Op{t.sud-Struga (1) Okru`.sud-Skopje (2)

Noemvri 10 Op{t.sud-Ohrid (7) Op{t.sud-Struga (3)

Dekemvri 12 Op{t.sud-Ohrid (5) Op{t.sud-Struga (5) Op{t.sud-Debar (2)

V K U P N O: 78

243

P R E G L E D



Broj na pritvo

reni lica


Januari 35 Op{t.sud-Ohrid (3) Op{t.sud-Struga (32)

Fevruari 34 Op{t.sud-Ohrid (4) Op{t.sud-Struga (30)

Mart 41 Op{t.sud-Ohrid (3) Op{t.sud-Struga (30) Op{t.sud-Debar (7)

Op{t.sud-Ki~evo (1) April 45 Op{t.sud-Ohrid (7)

Op{t.sud-Struga (31) Op{t.sud-Debar (7)

Maj 6 Op{t.sud-Ohrid (4) Op{t.sud-Struga (2)

Juni 18 Op{t.sud-Ohrid (4) Op{t.sud-Struga (14)

Juli 21 Op{t.sud-Ohrid (4) Op{t.sud-Struga (14) Op{t.sud-Debar (3)


Septemvri 21 Op{t.sud-Ohrid(10 Op{t.sud-Struga (6) Oopt.sud-Debar(5)

Oktomvri 20 Op{t.sud-Ohrid (7) Op{t.sud-Struga (9) Op{t.sud-Debar (2)

Okru`.sud-Bitola (2) Noemvri 17 Op{t.sud-Ohrid (4)



V K U P N O: 316

244

P R E G L E D



Broj na pritvo

reni lica


Januari 29 Op{t.sud-Ohrid (10) Op{t.sud-Struga (12) Okru`.sud-Bitola (4)

Op{t.sud-Debar (3) Fevruari 25 Op{t.sud-Ohrid (5)

Op{t.sud-Struga (12) Okru`.sud-Bitola (4)

Op{t.sud-Debar (3) Op{t.sud-Ki~evo (1)

Mart 16 Op{t.sud-Ohrid (2) Op{t.sud-Struga (1)

Okru`.sud-Bitola (3) April 11 Op{t.sud-Ohrid (2)


Op{t.sud-Ki~evo (2) Okru`.sud-Bitola (3)

Maj 20 Op{t.sud-Ohrid (2) Op{t.sud-Struga (3) Op{t.sud-Debar (3)

Op{t.sud-Ki~evo (2) Okru`.sud-Bitola (7) Op{t.sud-Skopje (3)

Juni 25 Op{t.sud-Ohrid (4) Op{t.sud-Struga (6) Op{t.sud-Debar (2)

Op{t.sud-Ki~evo (2) Okru`.sud.Bitola (9) Op{t.sud-Skopje (2)



245



Septemvri 16 Op{t.sud-Ohrid (9) Op{t.sud-Struga (4) Op{t.sud-Debar (2)

Op{t.sud-Ki~evo (1) Oktomvri 22 Op{t.sud-Ohrid (12)

Op{t.sud-Struga (9) Op{t.sud-Ki~evo (1)

Noemvri 30 Op{t.sud-Ohrid (15) Op{t.sud-Struga (14) Op{t.sud-Ki~evo (1)

Dekemvri 24 Op{t.sud-Ohrid (16) Op{t.sud-Struga (7)

Okru`.sud-Bitola (1)

V K U P N O: 254

P R E G L E D



Broj na pritvo

reni lica


Januari 24 Op{t.sud-Ohrid (11) Op{t.sud-Struga (9) Op{t.sud-Debar (3)

Okru`.sud-Bitola (1) Fevruari 19 Op{t.sud-Ohrid (3)

Op{t.sud-Struga (14) Op{t.sud-Ki~evo (2)

246

Mart 21 Op{t.sud-Ohrid (4) Op{t.sud-Struga (14) Op{t.sud-Ki~evo (2) Okru`.sud-Bitola (1)

April 30 Op{t.sud-Ohrid (7) Op{t.sud-Struga (23)


Okru`.sud-Bitola (4) Juni 17 Op{t.sud-Ohrid (7)

Op{t.sud-Struga (10) Juli 20 Op{t.sud-Ohrid (5)

Op{t.sud-Struga (15) Avgust 18 Op{t.sud-Ohrid (4)


Septemvri 14 Op{t.sud-Ohrid (2) Op{t.sud-Struga (6) Op{t.sud-Debar (3)

Okru`.sud-Bitola (3) Oktomvri 13 Op{t.sud-Ohrid (6)


Noemvri 10 Op{t.sud-Debar (3) Op{t.sud-Struga (6) Op{t.sud-Ki~evo (1)


Op{t.sud-Ki~evo (1)

V K U P N O: 228

247

P R E G L E D



Broj na pritvo

reni lica



Op{t.sud-Ki~evo (1) Fevruari 20 Op{t.sud-Struga (17)

Op{t.sud-Debar (2) Op{t.sud-Ki~evo (1)

Mart 22 Op{t.sud-Struga (19) Op{t.sud-Debar (2)

Op{t.sud-Ki~evo (1) April 25 Op{t.sud-Ohrid (1)


Op{t.sud-Ki~evo (1) Maj 10 Op{t.sud-Ohrid (2)


Juni 11 Op{t.sud-Ohrid (3) Op{t.sud-Struga (4) Op{t.sud-Debar (4)


Okru`.sud-Bitola (1) Avgust 24 Op{t.sud-Ohrid (14)


Okru`.sud-Bitola (1) Septemvri 23 Op{t.sud-Ohrid (9)

Op{t.sud-Struga (11) Op{t.sud-Debar (2) Op{t.sud-Resen (1)

Oktomvri 18 Op{t.sud-Ohrid (7) Op{t.sud-Struga (8) Op{t.sud-Debar (3)

248

Noemvri 12 Op{t.sud-Ohrid (8)


Dekemvri 8 Op{t.sud-Ohrid (7) Op{t.sud-Struga (1)

V K U P N O: 209

P R E G L E D

za dvièwe na pritvoreni lica vo periodot od 1991 - 1995 godina


Broj na pritvo

reni lica




Fevruari 104 Op{t.sud-Ohrid (33) Op{t.sud-Struga (58) Op{t.sud-Debar (5)


Mart 102 Op{t.sud-Ohrid (11) Op{t.sud-Struga (74) Op{t.sud-Debar (9)


April 113 Op{t.sud-Ohrid (19) Op{t.sud-Struga (76) Op{t.sud-Debar (12) Op{t.sud-Ki~evo (3) Okru`.sud-Bitola (3)



Op{t.sud-Skopje (3)

249

Juni 75 Op{t.sud-Ohrid (20)





Avgust 89 Op{t.sud-Ohrid (33) Op{t.sud-Struga (31) Op{t.sud-Debar (14) Op{t.sud-Ki~evo (1) Okru`.sud-Bitola (6) Op{t.sud-Skopje (4)

Septemvri 78 Op{t.sud-Ohrid (31) Op{t.sud-Struga (28) Op{t.sud-Debar (12) Op{t.sud-Ki~evo (1) Okru`.sud-Bitola (3) Okru`.sud-Skopje (2)

Op{t.sud-Resen (1) Oktomvri 83 Op{t.sud-Ohrid (33)


Op{t.sud-Ki~evo (1) Okru`.sud-Bitola (5) Okru`.sud-Skopje (2)

Noemvri 79 Op{t.sud-Ohrid (34) Op{t.sud-Struga (38) Op{t.sud-Debar (5)

Op{t.sud-Ki~evo (2) Dekemvri 91 Op{t.sud-Ohrid (36)



V K U P N O: 1.085

250

Od priloènite tabelarni pregledi moè da se sogleda deka

brojot na pritvorenite lica po godini se dvièl od 78 vo 1991 godina, 306 vo 1992 godina, 250 vo 1993 godina, 228 vo 1994 godina i 209 vo 1995 godina, ili vo prosek 274 pritvorenici godi{no. Navedenite brojki se o~igleden indikator deka oddelenieto za pritvor pomesteno vo ovoj Zatvor ima zna~ajno mesto vo pokrivaweto na potrebite za edno po{iroko podra~je na zapadniot del od Makedonija. Neophodnosta od vakvo oddelenie e me|utoa edno, a nesoodvetnosta na prostorot vo koj toj se izdrùva sosema drugo pra{awe. Imeno, fakt e deka na ova podra~je e potrebno postoeweto na oddelenie za pritvor, no egziste-ncijata na toa oddelenie nikako ne smee da vrzuva za Zatvorot Ohrid so ogled na nenormalnite smestuva~ki kapaciteti vo nego.


Finansiraweto na Zatvorot za periodot na 1995 godina e vr{-

eno od Buxetot na Republikata od koj se odvoeni sredstva vo iznos od 9.717.227 denari. Istite vo tekot na godinata se potro{eni po pozicii kako {to bea odobruvani.

Vo tekot na godinata nedostatokot na materijalni sredstva e dopolnet so sredstvata ostvareni vo stopanskata organizacija na Zat-vorot vo iznos od 990.982 denari.

Od Ministerstvoto za pravda se dobieni sredstva vo iznos od 110.000 denari koj se iskoristeni za zdravstvena za{tita na osudenite i prekr{o~no kaznetite lica.

Stopanskata organizacija pri Zatvorot ostvari vkupen prihod vo iznos od 12.504.595 denari. Za ostvareniot prihod ima napraveno vkupno tro{oci vo iznos od 8.293.307 denari. Na krajot od godinata ostvari ~ist ostatok vo iznos od 4.211.288 denari.

8. KLU^NI TO^KI

Ad. 1. Zatvorot Ohrid e kazneno-popravna ustanova od poluo-

tvoren vid vo ~ii sostav funkcioniraat: - poluotvoreno oddelenie (3 spalni sobi so 33 kreveti), - ènsko oddelenie (4 spalni sobi so 24 kreveti), - zatvoreno oddelenie (3 spalni sobi so po 6 kreveti i dve sa-

mici), - maloletni~ko oddelenie - oddelenie za pritvor (3 spalni so po 3 kreveti i 6 samici). Vo Zatvorot postoi i priemno-otpusno oddelenie (1 spalna

soba so 6 kreveti). Soglasno ovie pokazateli smestuva~kite kapaciteti na Zatvo-

rot iznesuvaat 23 prostorii so vkupno 109 kreveti. Vakvata sostojba e

251

mnogu daleku od realnosta ottamu {to opredeleni prostorii (pred sî onie vo ènskoto oddelenie i oddelenieto za pritvor) se predaleku na voobi~aeno standardi. Ako se zeme vo predvid deka vo skoro site spa-lni sobi se pomesteni kreveti na sprat, vakviot kapacitet e nerealen i od aspekt na po~ituvaweto na kubaturata od po 8 m2 po zatvorenik.

Ad. 2. Zatvorot e osnovan so Odluka na Sobranieto na op{tina Ohrid od 1970 godina, a zapo~na so rabota na 01. 01. 1971 godina.

Ad. 3. Objektot na Zatvorot so ogled na svojata arhitektonska konstrukcija, mestopolo`ba i odrànost ne soodvetstvuva na fun-kcijata {to vo nego se vr{i.

- Prostoriite za pritvor se ostaveni vo polo`ba odnosno vo uslovi {to ukaùvaat na zastaren penitencijaren sistem, koj datira od negovoto prezemawe vo dale~nata 1968 godina. Toa se temni prost-orii vo koi ne moè da prodre dnevna svetlina, vo koi nedostasuvaat sanitarni jazli i koi voop{to ne se zatopluvaat. Vo niv nedostasuva i elektri~no osvetluvawe. Edinstvenoto i toa ve{ta~ko svetlo {to moè da prodre do osudenikot e pomesteno vo hodnikot me|u dvata reda na kelii i vo niv prodira preku malite prozor~iwa {to se nao|aat nad nivnite vlezni vrati. Me|utoa, i toj mal zrak na svetlost {to vo keliite odvaj se nasetuva ne im e dovolno dostapen na pritvorenicite za{to svetlata vo hodnikot se palat samo po potreba na nadzornicite.

Na priezmjeto, vo prodolènie na hodnikot kade se nao|a pri-tvorot se nao|a i ènskoto oddelenie vo koi vo nedostig na prekr{o-~no kazneti èni se izdrùva disciplinskata merka osamuvawe. Edi-nstvenata razlika na ovie prostorii od keliite e vo toa {to se ne{to po{iroki, no prenatrupani so kreveti i toa na sprat. Prostoriite se isto taka ladni (bez zatopluvawe) bez dnevna i elektri~na svetlost i bez sanitarii. Karakteristi~no e {to vo niv pokraj disciplinski kaznetite lica se smestuvaat i bolnite osudenici i lica za koi od niza pri~ini e potreben nekoj vid na izloacija.

Vo nastojuvawe da ostvari {to pogolema dobivka od rabotnoto angaìrawe na osudenite, direktorot gi zapostavil site penolo{ki oblici na tretman, kako {to se: individualna i grupna rabota so osudenite, kulturno-prosvetna rabota, podigawe na obrazovnoto nivo na osudenite i sl. Vo tie nastojuvawa otide duri do tamu {to isklu-~itelno maliot dvor na Zatvorot, celosno im go odzede na osudenite lica pretvoruvaj}i go vo skladi{te za pletena ìca. Ottamu, vo dvo-rot nema prostor duri ni za normalno dvièwe na pritvorenite i osudenite lica, a kamo li za vr{ewe bilo kakva sportska ili drug vid na rekreativna aktivnost koi vo penologijata se posebno vaèn ele-ment na readuktivnata dejnost.

Edinstvenata mo`nost na osudenite za bilo kakov dopir so edu-kativni i zabavni sodrìni i eden televizor i dva-tri {ah garnituri. Imeno, site osudenici po rabotnata aktivnost se smestuvaat vo edna prostorija kade {to zaradi brojot na osudenite i gledaweto na TV

252

programata go gubi svoeto zna~ewe. Kontaktite vospituva~-osudenik skoro i da ne postojat kako ni kontaktite na osudenik so bilo kakva kniga, za{to vo Zatvorot nema biblioteka.

Spalnite sobi na osudenicite se pomesetni vo dve tn. zatvoreno i poluotvoreno krilo, koi se nao|aat na spratot na Zatvorot. Vo site sobi podot e od vines plo~ki do tolku o{teten {to sekade jasno se gleda betonot vrz koj se zalepeni.

Parnoto zatopluvawe ne raboti zaradi za{teda na sredstva (!?). Sobite se prenatrupani so kreveti (od 10 - 15 kreveti na sprat) i bez nikakov dodaten inventar. Ottamu, osudenite se prisileni svoite li-~ni predmeti i obleka da gi ~uvaat vo ruinirani èlezni plakar~iwa koi se nao|aat pod stepeni{teto vo dvorot.

Karakteristi~no e i toa deka vo zatvorenoto krilo na ustano-vata postojat 4 spalni sobi. Edna od tie prostorii e nameneta da slu-ì kako primeno-otpusno oddelenie, no kako takva ne se koristi taka {to novoprimenite osudeni i prekr{o~no kazneti lica direkno se upatuvaat ili vo sobite za osamuvawe ili vo poluotvoreniot del na Zatvorot. Ovie sobi se koristat za smestuvawe na zatvorenici samo toga{ koga e ispolnet kapacitetot na ostanatite prostorii. Vo ovoj del, isto kako i vo oddelenieto za pritvor, vo sekoja soba e pomestena po edna plasti~na kofa koja na zatvorenicite im sluì za vr{ewe na osnovnite fiziolo{ki potrebi. Ovaa krajno nedozvolena i nehumana praktika proizleguva ottamu {to "na nadzornicite im e te{ko" da go sprovedat osudenikot do sanitarniot jazol.

Za odbeleùvawe na li~nata higiena na osudenite postoi samo edno kupatilo vo koe bez nikakvi pregradi {to }e go za~uvaat li~noto dostoinstvo na ~ovekot eden do drug se naredeni 4 - 5 tu{ baterii.

Kujnata na Zatvorot e smestena vo premnogu mala i neuredna prostorija vo koja se vleguva direktno od zatvorskiot dvor. Vo nea ne samo {to otsustvuvaat potrebnata oprema i neophodnite tehni~ki sredstva za kvalitetno prigotvuvawe na hranata, tuku i onoj mal del od opremata {to postoi, vidno e zastarena. Neopremenosta i ruinira-nosta, kako i izrazenata negrià kon ovoj Zatvor, e vidna i vo pri-dru`nata prostorija na kujnata, kade se ~uva hranata. Tamu nedosta-suvaat duri i neophodnite polici, taka {to golem del od hranata se ~uva vrz nehigienskiot pod.

Za ~uvawe na prehranbenite artikli vo Zatvorot postojat u{te dva pogolemi magacini. Edniot od niv e pomesten vedna{ do kupati-loto no pristapot mu e od dvorot. Pristapot vo drugiot magacin vodi bukvalno preku glavnoto WC koe ne e za{titeno nitu so edna vrata. Ovoj magacin so prehranbeni artikli od sanitarniot jazol e odvoen samo so svojata ruinirana vlezna vrata. I dvata magacini se krajno nehigienski i neprikladni prostorii za vakva namena, a vo niv zaedno so hranata se ~uvaat i rashoduvani predmeti i druga oprema.

Negriàta i nehigienata se ednakvo prisutni i vo trpezarijata

253

vo koja pristapot, isto taka e direktno od dvorot. I ovde otsustvuvaat potrebnite higienski uslovi i neophodniot inventar. Pome|u golite yidovi se pomesteni nedovolen broj dotraeni masi i stol~iwa, a podot e re~isi ruiniran.

Nakratko vo pogled na po~ituvaweto na osnovnite standardi i uslovi okolu ishranata na osudenite lica vo ovoj zatvor so godini ne e napraveno bukvalno ni{to. Od druga strana ne e pokaàn nitu bilo kakov intres da se stapi vo kontakt so Zavodot za unapreduvawe na do-ma}instvoto vo Skopje zaradi dobivawe barem na osnovnata pretstava za ona {to zna~i minimum vo ovoj pogled.

Nakratko vo Zatvorot Ohrid vladeat nenormalni uslovi so ogled deka nitu vo eden segment ona {to pretstavuva nasu{na potreba za kazneni~ko, no pristojno ìveewe ne e otstvareno. Vo odrùvaweto na objektot i oplemenuvaweto na prostorot za ìvot, ishrana, spiewe, rabota, rekreacija i ostvaruvawe na kulturnite potrebi na zatvore-nicite, prakti~no ne e vloèn nitu eden denar. Od druga strana site svoi usilbi direktorot gi naso~i na sosema druga strana: opremuvawe na prostoriite na upravta, kupuvawe stan vo Ohrid, kupuvawe deloven prostor i dve patni~ki vozila ("Reno-Kampus" i "Reno-Laguna") i tro-{oci za reprezentacija. Vo takvi uslovi celosno e zapostaven proce-sot na resocijalizacija i socijalna adaptacija na osudenite so koi vo kontakt re~isi islu~ivo stapuvaat samo nadzornicite. Seto toa go do-kaùva nesovesnoto i neodgovorno rabotewe na direktorot, osobeno so ogled na toa {to kako magister, a od neodamna i kako doktor na pravni nauki so specijalnost od oblasta na penologijata, ne moèl da ne znae koi se negovite zakonski obvrski vo odnos na sozdavaweto uslovi za sovremeno izvr{uvawe na kaznata li{uvawe od sloboda. Naprotiv, i pokraj poznavaweto na sovremenite principi i celta na kaznuvaweto so svoeto inertno postapuvawe i svrtuvaweto na interesot od osude-nite, pridonese za isklu~itelno lo{ite sostojbi vo Zatvorot kako vo pogled na materijalnata sfera, taka i vo pogled na postapuvaweto so niv. So svrtuvaweto kon zarabotuva~kata (od koristeweto na efti-nata rabotna sila na osudenite), nivniot raboten anga`man go naso~i kon ednostavni rabotni operacii od koi tie nema da imaat nikakva ko-rist po izleguvaweto na sloboda. Namesto da se pridrùva kon sovre-menite penolo{ki principi koi osudeni~kata rabota ja pomestuvaat me|u osnovnite i primarni oblici vo procesot na resocijalizacijata, toj se re{i za nivno celosno negirawe. Stanuva zbor za vo penite-ncijarnata teorija i praktika poznatite na~ela: "Na osudenicite po mo`nost treba da im se ovozmoì da go izbiraat vidot na rabotata", "Zatvorenicite treba da se zanimavaat so rabota {to }e im ovozmoì profesionalno, stru~no i korisno osposobuvawe", "Na~elo na ednakvi uslovi za rabota so onie {to vladeat na sloboda" i osobeno "Na~eloto sprema koe ekonomskata korist od rabotata na osudenite lica ne smee da bide na {teta na ostvaruvaweto na kaznata li{uvawe od sloboda".

254

Ad. 4. Vo odnos na rabotnite mesta karakteristi~en za ovoj Za-tvor e faktot deka vo nego e vraboten golem broj na administrativno-tehni~ki personal. Od druga strana vo nego ne se popolneti slednive rabotni mesta: referent za priem i otpust, dva instruktori, postar nadzornik, referent po nabavka, pomo{nik na direktorot, referent za proda`ba i lekar.

Ad. 5. Vo tekot na 1995 godina, vo ustanovata prestojuvale 877 lica, od koi: 190 osudeni lica, 598 prekr{o~no kazneti lica i 89 lica vo pritvor.

Ad.6. Ustanovata ne donela golem broj od normativnite akti. Od slu`bite na ustanovata, najlo{o funkcionira onaa najgla-

vnata: slu`bata za prevospituvawe, a zdravstvenata slu`ba ne postoi nitu e predvidena so normativnite akti.

Primeno-otpusnoto oddelenie vo ustanovata ja nema neopho-dnata kadrovska podr{ka i ottamu ne e na nivoto na postavenite za-da~i. êsto se slu~uva novoprimenite osudeni lica direkno da se upat-uvaat vo nekoi od oddelenijata na Zatvorot.

Vo pogled na rabotnoto angaìrawe na zatvorenicite nesporno e deka vo ovaa ustanova e postignato visoko nivo. Nepovolno e me|utoa toa {to takvoto angaìrawe e isklu~itelno naso~eno kon ostvaru-vawe finansiski dobivki na Zatvorot i ne e prosledeno so potrebniot edukativen i stru~en tretman za soodvetno zanimawe na sloboda.

- Sostojbata so smestuvaweto na zatvorenicite e krajno neza-dovolitelna. Oblekata i ishranata e na zadovolitelno nivo, {to ne e slu~aj i so op{ta higiena vo Zatvorot.

- Vospitno-prevospitnata rabota re~isi celosno ñ e odstapena na nadzornikskata slu`ba, za{to pedagogot i psihologot na Zatvorot se premnogu okupirani so drugi zada~i (vodewe na evidencijata).

- Klasifikacijata na zatvorenicite ne se vr{i spored nivnite li~ni obele`ja i potrebata na tretmanot.

- Zdravstvenata za{tita re~isi celosno mu e prepu{tena na Medicinskiot centar Ohrid.

- Pravata na zatvorenicite glavno se po~ituvaat, a pogodnost-ite vo prv red se vrzani za fizi~koto napre|awe na osudenite vo proi-zvodniot proces.

- Vr{eweto na rabotata na obezbeduvaweto e na potrebnoto nivo, kako od aspekt na vnatre{noto, taka i od aspekt na nadvore{no-to obezbeduvawe.

- Sostojbata so oddelenieto za pritvor e krajno nezadovolite-lna.

Ad. 7. Finansiraweto na Zatvorot se vr{i od Buxetot na Repu-blikata.

255

9. PREDLOZI

So ogled na sevkupnite sostojbi (koi i najsumarno da se povto-

rat bi odzele nesrazmerno golem prostor), najracionalnoto re{enie za ovoj Zatvor e negovoto ukinuvawe. Nakratko, objektot na Zatvorot se nao|a vo centralnoto gradsko podra~je obikolen so stanbeni zgradi i prilepen do objektot na UVR - Ohrid. Ovie okolnosti kako i so-stojbata se stanbeno-prostornite standardi i uslovi za ostvaruvawe na penolo{kite principi i celi na kaznuvaweto ne soodvetstvuvaat na potrebnite barawa, kako vo postojniot Zakon, taka i vo Predlogot na noviot Zakon za izvr{uvawe na sankciite i me|unarodnite standardi i normi.

Natamo{ni argumenti za ukinuvawe na Zatvorot se: - Od aspekt na prevospitniot tretman na osudenite vo Zatvorot

ima uslovi samo za nivno rabotno angaìrawe (pletewe na ìca) i po-vremeno angaìrawe vo stopanskite organizacii vo Gradot. Bilo ka-kvi prostorni i kadrovski uslovi za ostvaruvawe na ostanatite obli-ci na tretman vo ovoj Zatvor izostanuvaat.

- Zatvorskata populacija e od takov obem i karakter, {to moè sosema da se prenaso~i vo KPU Struga, dokolku taa ustanova stane ustanova od poluotvoren vid.

- Sostojbata so prostoriite za pritvor i osamuvawe e posebno lo{a, osobeno so ogled na toa {to vo niv ne datira dnevno svetlo i nema sanitarni jazli.

- Dvornata povr{ina na Zatvorot e isklu~itelno mala i ogra-dena so visok bezbednosen yid. Ova okolnost i faktot {to ovoj Zatvor postojano e zatrupan so zalihi od ì~ana mreà, celosno go odzemaat prostorot za dvièwe i rekreativni aktivnosti na osudenite i pre-kr{o~no kaznetite lica.

- Dejnosta na Zatvorot e pokriena so 22 vraboteni lica, od koi nepotrebno golem broj na administrativno-tehni~ki rabotnici. Od druga strana nedostasuvaat stru~ni lica i lekar, kako najneophoden kadar.

256

257

G l a v a VI KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA SKOPJE


1.1. Kazneno-popravna ustanova Skopje, naselba [uto Orizari

bb, Skopje. 1.2. Poln naziv na ustanovata: Kazneno-popravna ustanova -

Skopje so otvoreni oddelenija Kriva Palanka i Veles. Ustanovata e od poluotvoren vid i vo nea se upatuvaat: a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna

presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na osno-vnite sudovi Skopje I, Skopje II i Kumanovo,

b) Ma{ki lica povtornici, osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor do 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po presme-taniot pritvor iznesuva do 6 meseci, od podra~jeto na osnovnite su-dovi: Veles, Kratovo, Kriva Palanka, Kumanovo, Skopje I i II i Kuma-novo i

v) Ma{ki i ènski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na osnovnite sudovi Skopje I, Skopje II i Kumanovi i

g) Ma{ki i ènski lica sprema koi e opredelen pritvor od po-dra~jeto na osnovnite sudovi: Veles, Kratovo, Kriva Palanka, Kuma-novo, Skopje I i Skopje II.


Vo vtorata polovina od 1968 godina, poto~no od 01.07.1968 go-

dina, soglasno ~len 20 stav 1 od Zakonot za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii ("Slu`ben list na SFRJ" 1968/15) toga{niot Istraèn za-tvor, koj be{e vo sostav na UVR - Skopje, premina so rabota odnosno be{e pripoen - prevzemen od Op{tinskiot sud Skopje II - Skopje.

Vo 1970 godina odnosno od mesec fevruari, zatvorot se izdvoi od Op{tinskiot sud Skopje II - Skopje i po~na da funkcionira kako samostoen organ, a voedno go promeni i nazivot od Istraèn zatvor dobi nov naziv Op{tinski zatvor Skopje.

Inaku Zatvorot e osnivan so Odluka na Sobranieto na op{ti-nata na grad Skopje, me|utoa vo evidencijata nemoè da se najde odluka za negovoto osnovawe.

So Zakonot za izvr{uvawe na krivi~nite sankcii ("SV na

258

SRM" 1973/17) ~l. 36, st. 2, funkcijata na Zatvorot se pro{iruva, po-kraj izvr{uvawe na merkata pritvor se izvr{uva kazna zatvor za osu-deni ma{ki lica, odnosno koga po presmetaniot pritvor ostatokot od kaznata zatvor i strog zatvor iznesuva do 6 meseci, so mesto na ì-veewe odnosno prestojuvawe na podra~jeto na grad Skopje.

So Zakonot za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni dela i sto-panski prestapi ("SV na SRM" 1979/19) ~l. 24, st. 3, Op{tinskiot zatvor - Skopje kako kazneno-popravna ustanova e dràven organ so koj zakon se dava mo`nost (~l. 39, st. 3) da se izvr{uva kazna zatvor vo traewe do 1 godina dokolku se ispolneti uslovite, a kategorizacijata na zatvorite be{e nadle`nost na Republi~kiot sekretar za pravosud-stvo. Soglasno ovaa odredba vo Op{tinskiot zatvor- Skopje, po~nuva-j}i od 01. 01. 1980 godina zapo~na da se izvr{uva kaznata zatvor do 1 go-dina, odnosno koga po presmetaniot pritvor ostatokot od kaznata iznesuva 1 godina. So toa na Zatvorot mu se zgolemi i nadle`nosta.

Od 16. 03. 1983 godina, soglasno Statutot na Sobranieto na op{tinata âir - Skopje op{tinskiot zatvor go promeni nazivot odnosno dobi nov naziv - Me|uop{tinski zatvor - Skopje, a soglasno izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni dela i stopanski prestapi ("SV na SRM" 1989/47) zatvorot premina vo republi~ki organ na upravata so naziv - Zatvor-Skopje.

So izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe na sa-nkciite za krivi~ni dela i stopanski prestapi ("SV na RM" 1992/19), nadle`nosta na KPU - Skopje se zgolemi. Imeno, nadle`nosta od uki-natiot Zatvor vo Kumanovo ja prevzede Zatvorot - Skopje, a zatvorite vo Kriva Palanka i Veles se transformiraa vo Otvoreni oddelenija vo sostav na Zatvorot - Skopje i so ovoj Zakon se promeni nazivot na zatvorot vo KPU - Skopje so otvoreni oddelenija vo Kriva Palanka i Veles.

Primenata na ovoj Zakon, odnosno novata nadle`nost KPU Skopje ja prezede od 01. 06. 1992 godina.


MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA 3.1. Na 24 noemvri 1964 godina podneseno barawe za lokacija za

gradewe na nov Zatvor. Vo 1965 godina zapo~na so gradbata na nov Zat-vor, otkako e dobiena celokupnata grade`na dokumentacija, potrebna za gradba na eden vakov objekt.

Na 1. 07. 1968 godina e pu{ten vo upotreba. 3.2. Grade`niot del se sostoi od slednite objekti: Objekt - pritvor, objekt - slu`ba za prevospituvawe, objekt -

upravna zgrada, objekt - staklenik (oranèrija), objekt - rezbarsko, objekt bravarsko, objekt sviwogojstvo, objekt garaì, objekt servis za vozila, objekt kapija, objekt viduvalna za osudeni lica, objekt vidu-

259

valna za pritvoreni lica, objekt prodavnica za me{oviti stoki. Ovie objekti se smesteni na povr{ina od 52.524 m2. Obrabotliva povr{ina 12.510 m2

- Betonirani povr{ini (pat) 765 m2

SOBI VO PRITVOR

R

red. br.

Dolìna l

[irin. b

Povr{ina

l h b=m2

Visina h

Broj na kreveti

Broj na

masi 1 2 3 4 5 6 7

HODNIK "B" TRAKT "1-10" 1. 12,00 4,10 49,00 4,00 10 2 2. 12,00 4,10 49,00 4,00 10 2 3. 4,10 3,15 12,90 4,00 3 1 4. 4,10 3,15 12,90 4,00 3 1 5. 4,10 3,15 12,90 4,00 3 1 6. 4,10 5,10 21,00 4,00 5 1 7. 4,10 5,10 21,00 4,00 5 1 8. 4,10 5,10 21,00 4,00 5 1 9. 4,10 3,15 12,90 4,00 3 1 10. 4,10 3,15 12,90 4,00 3 1

HODNIK "S" TRAKT "11-29" 11. 4,10 3,28 13,40 4,00 3 1 12. 4,10 2,80 11,40 4,00 2 1 13. 4,10 2,80 11,40 4,00 2 1 14. 4,10 2,80 11,40 4,00 2 1 15. 4,10 2,80 11,40 4,00 2 1 16. 4.10 2,80 11,40 4,00 2 1 17. 4,10 2,80 11,40 4,00 2 1 18. 4.10 2.80 11,40 4,00 2 1 19. 4,10 2,80 11,40 4,00 2 1 20. 4,10 2,80 11,40 4,00 2 1 21. 4,10 2,80 11,40 4,00 2 1 22. 4,10 2,80 11,40 4,00 2 1 23. 4,10 2,80 11,40 4,00 2 1 24. 4,10 1,94 7,90 4,00 1 1 25. 4,10 1,94 7,90 4,00 1 / 26. 4,10 1,94 7.90 4,00 1 1 27. 4,10 1,94 7,90 4,00 1 1 28. 4,10 1,94 7,90 4,00 1 1 29. 4,10 1,94 7,90 4,00 1 /

260

HODNIK "A" TRAKT "1-5"

1. 5,80 3,70 21,50 4,00 5 1 2. 5,80 3,70 21,50 4,00 4 1 3. 5,80 3,60 20,90 4,00 4 1 4. 5,80 3,70 21,50 4,00 5 1 5. 5,80 3,70 21,50 4,00 5 1

[kafovite se protegaat po cela dolìna na hodnicite. Hodnik "A" pritvor 1. Peralna 5,40 h 3,70 = 19,98 m2

- smesteni se 2 golemi ma{ini za perewe ~ar{afi (postelina) i 1 mala ma{ina za pomali raboti za perewe.

2. Peglara 5,40 h 3,70 = 19,98 m2

- edna ma{ina za peglawe i edno rabotno biro 3. [ivalna 5,40 h 3,70 = 19,98 m2 - edna ma{ina za {iewe - eden {ifower - dve rabotni bira 4. Slikarnica 5,80 h 2,30 = 13,34 m2 - edno biro, stolica za slikawe, sijalica reflektor 5. Kupatilo so tu{evi 5,80 h 4,00 = 23,20 m2 6. Magacin 4,00 h 3,50 = 14,00 m2

7. Kancelarija (deùrna) 5,800 h 4,00 = 23,20 m2 - opremena e so plakar, biro, stol~e, foteqi, televizor 8. Kancelarija 5,80 h 4,00 = 23,20 m2 - opremena e so plakar, biro, stolici 9. Magacin 5,80 h 4,00 = 23,20 m2 10. Magacin 5,75 h 3,70 = 21,28 m2 - raftovi za hrana, biro, friìder 380 l zamrziva~, friìder

420 l 11. Kujna 5,75 h 7,75 = 44,60 m2 - 2 kazani za varewe hrana - {poreti 3 kom. so 4 ringli - 1 kiper, 1 boqer, 1 umivalnik za ~inii - 5 masi siko, 1 obi~na masa, 2 sandu~iwa za leb, 1 friteza, 1

skara (plotna), 1 vaga za merewe, 1 zamrziva~ 310l 12. Prostorija za miewe sadovi 3,70 h 5,75 = 21,27 m2 - 1 masa za cedewe sadovi - 1 umivalnik za miewe sadovi - ma{ina za lupewe kompiri

261

- 1 bojler 13. Hodnik 1,60 h 3,90 = 6,24 m2 14. Magacin za zimnica 4,00 h 3,70' = 14,80 m2 - 1 masa, buriwa za tur{ija 15. Magacin 1,70 h 3,50 = 5,90 m2 - 1 zamrziva~ 410 l, friìder 1500 l E ladilnik 16. Hodnik 3,70 h 2,10 = 7,77 m2 17. VC (0,85 h 3,50( h 2 = 5,94 m2 Sprat pritvor 1. VC 0,80 h 4,00 = 3,20 m2 kom = 2 2. Magacin 1,80 h 4,00 = 7,20 m2

3. Zabna ordinacija 3,60 h 4,00 = 14,40 m2 4. Hodnik 7,80 h 4,00 = 31,20 m2 5. Doktorska kancelarija 3,80 h 5,75 = 21,85 m2 6. êkalna za doktor 3,60 h 5,75 = 20,70 m2 7. Magacin 3,60 h 5,75 = 20,70 m2 8. Sudska soba 3,60 h 5,75 = 20,70 m2 - 2 biroa i 3 stol~iwa 9. Magacin 3,60 h 5,75 = 20,70 m2 10. Sudska soba 3,60 h 5,75 = 20,70 m2 - 2 biroa i 3 stol~iwa 11. Sudska soba 3,60 h 5,75 = 20,70 m2 - 2 biroa i 3 stol~iwa 12. Kancelarija 3,60 h 5,75 = 20,70 m2 - 5 kreveti i 1 vitrina Sprat zatvoreno oddelenie 1. VC 0,80 h 4,00 = 3,20 m22 kom = 2 2. VC 1,80 h 4,00 = 7,20 m2 3. Prostorija so ~e{mi 3,60 h 4,00 = 14,40 m2 . 8 ~e{mi 4. Hodnik 7,00 h 1,70 = 11,90 m2 5. Trpezarija 5,70 h 7,60 = 43,32 m2 - 6 masi za jadewe i 10 stol~iwa, 1 televizor Sobi vo zatvoreno oddelenie sprat 4. 3,50 h 5,70 = 19,95 m2 5 kreveti 5. 3,50 h 5,70 = 19,95 m2 8 " 6. 3,50 h 5,70 = 19,95 m2 6 " 7. 3,50 h 5,70 = 19,95 m2 7 " 8. Magacin 3,50 h 5,70 = 19,95 m2 (3 komada) Prizemje - prevospituvawe 1. Dneven boravok 6,00 h 6,00 = 36,00 m2

262

- pult masa 2. Kantina 3,00 h 6,00 = 18,00 m2 - 1 umivalnik, {poret, friìder, vitrina, masa, polici 3. Stepeni{te 3,00 h 6,00 = 18,00 m2 4. Trpezarija 17,00 h 6,00 = 102,00 m2 - oprema so televizor, podvi`ni masi i stolici 6 masi h 6

stol~iwa 5. Prostorija za delewe na hrana 4,50 h 3,00 = 13,50 m2 - sadoper za miewe sadovi - masa, {ifower za ~uvawe leb 6. Hodnik 7,00 h 2,00 = 14,00 m2 7. WC 7,00 h 2,00 = 14,00 m2 8. Kancelarija 4,00 h 3,00 = 12,00 m2 9. Kancelarija 4,00 h 3,00 = 12,00 m2 10. Kancelarija 5,00 h 3,00 = 15,00 m2 11. Hodnik 3,00 h 7,00 = 21,00 m2 12. Hodnik 2,00 h 2,00 = 4,00 m2 13. WC 2,00 h 2,00 = 4,00 m2 Sprat prevospituvawe 1. Hodnik so WC 6,00 h 6,00 = 36,00 m2 2. Magacin 3,00 h 5,00 = 15,00 m2 3. Hodnik so WC 8,00 h 5,00 = 40,00 m2 Sobi vo prevospitnata slu`ba

Red. br.

Dolìna l

[irina b

Povr{ina l h b=m22

Visina h

Broj na kreveti

Broj na

masi podvi`ni

1 2 3 4 5 6 7

PRIZEMJE 1. 10,00 7,00 70,00 3,00 14 1 2. 9.00 9,00 81,00 3,00 14 1 3. 6,00 3,00 18,00 3,00 4 /

I KAT

1. 6,00 6,00 36,00 3,00 10 1 2. 4,00 6,00 24,00 3,00 8 1 3. 6,00 11,00 66,00 3,00 14 1 4. 9,00 6,00 54,00 3,00 15 1 5. 7,00 7,00 49,00 3,00 15 /

263

6. 6,00 5,00 30,00 3,00 11 / 7. 7,00 6,00 42,00 3,00 10 / 8. 6.00 3,00 18,00 3,00 4 / 9. 3,00 5,00 15,00 3,00 2 /

[kaf~iwa ima po hodnicite Objekt: Upravna zgrada Povr{ina vo osnova 1. Podrum 26,00 h 10,80 = 280,90 m2 2. Prizemje 26,00 h 10,80 = 280,80 m2 3. Sprat 26,00 h 10,80 = 280,80 m2 1. Podrum - kotlara 6,00 h 4,50 = 27,00 m2 - parno 12,20 h 4,50 = 54,90 m2 - magacin 3,80 h 450 = 17,10 m2 - magacin 4,00 h 4,50 = 18,00 m2 - magacin 6,30 h 4,00 = 25,20 m2 - skladi{en del 2,00 h 3,30 = 6,60 m2 - hodnik 1,70 h 12,20 = 20,74 m2 - soba 1,60 h 3,30 = 5,28 m2 - trafostanica za nizok napon 3,80 h 3,30 = 12,54 m2 - trafostanica za visok napon 5,60 h 3,30 = 18, 48 m2 - magacin 6,00 h 6,30 = 37,80 m2 2. Prizemje - kancelarija 3,60 h 4,00 = 14,40 m2 - skali{en del 2,00 h 3,60 = 7,20 m2 - WC 1,80 h 3,60 = 6,48 m2 - kancelarija 3,80 h 4,60 = 17,48 m2 - kancelarija 3,90 h 4,60 = 17,94 m2 - kancelarija 2,00 h 4,60 = 9,20 m2 - kancelarija 2,00 h 4,60 = 9,20 m2 - kancelarija 4,00 h 4,60 = 18,40 m2 - kancelarija 4,50 h 4,00 = 18,00 m2 - kancelarija 2,00 h 4,00 = 8,00 m2 - kancelarija 4,50 h 4,50 = 20,25 m2 - hodnik 1,80 h 4,50 = 8,10 m2 - kancelarija 4,20 h 4,50 = 18,90 m2 - hodnik 1,80 h 4,50 = 8,10 m2 - priprema bife 2,00 h 4,50 = 9,00 m2 - bife 4,00 h 4,50 = 18,00 m2

264

- viduvalna za pritvoreni lica 5,00 h 6,00 = 30,00 m2 3. Sprat - kancelarija 6,00 h 6,30 = 37,80 m2 - sala za sostanoci 4,50 h 6,00 = 27,00 m2 - kancelarija 2,50 h 6,30 = 15,75 m2 - kancelarija 6,00 h 4,50 = 27,00 m2 - kancelarija 5,00 h 4,50 = 22,50 m2 - kancelarija 4,40 h 4,50 = 19,80 m2 - kancelarija 4,60 h 4,50 = 20,70 m2 - kancelarija 3,50 h 4,60 = 16,10 m2 - kancelarija 3,50 h 4,60 = 16,10 m2 - WC 1,80 h 4,60 = 8,28 m2 - skali{en del 2,00 h 4,60 = 9,20 m22 - kancelarija 4,60 h 4,60 = 21,16 1. Objekt: Staklenik (oranèrija), 50,00 h 12,00 = 600,00 m2 Se koristi za izgotvuvawe rasad za gradinarski kulturi i pro-

izvodstvo na gradinarski kulturi. 2. Objekt: Rezbarska rabotilnica, 19,30 h 10,00 = 193,00 m2 Koj raspolaga so slednite ma{ini: friteza za drvo, dremong,

kombinirka za drvo, {lajferica za drvo, bonsek (lentasta pila), kom-presor.

3. Objekt: Bravarska rabotilnica, 18,30 h 10,00 = 19,30 m2 = 200,00 m2

[est ma{ini za pletewe ìca za proizvodstvo na univerzalno pletivo.

4. Objekt: Mini farma za odlgeduvawe na sviwi (3 hali), 52,40 h 6,60 = 345,84 m2

Kapacitetot na ovie hali ovozmoùva odgleduvawe 120 - 130 grla sviwi.

5. Poledelie: 2 hektara vo krugot na zatvorot - Zemjodelski kulturi - p~enica, ja~men, detelina. - Gradinarski kulturi - Ovo{tarnik so okolu 600 raznovidni ovo{ki 6. Magacin (garaì) Ima 4 magacini za ~uvawe na roba kako: grade`ni materijali,

zapleneta stoka, pod naem i za gotovo pletivo (mreà). Tie se so kvadratura: 1. 6,00 h 7,00 = 42,00 m2, 2. 6,00 h 42,00 m2, 3.

6,00 h 7,00 = 42,00 m2, 4. 9,50 h 7,00 = 66,50 m2 7. Servis za koli so sanitaren ~vor i so kancelarija, 10,00 h 7,00

= 70,00 m2 - servis - Kancelarija 3,40 h 3,35 = 11,05 - 2 8. Rabotilnica za bravari (~uvawe na alat), 3,50 h 3,15 = 11,02 m2

265

9. Nastre{nica (kade se smesteni vozila za ~uvawe ), 41,75 H 5,00 = 208,75

10. Servis za miewe vozila, 6,00 h 6,00 = 36,00 m2 Konstrukcijata e od ~eli~ni profili i od rebrast lim: U

160/75 mm (3,10 h 3), U 160/75 mm (2,45 h 3), U 160/75 mm (6,00 h 3,00). Profil 100/60 mm (6,00 h 7,00). 11. Objekt: Nadzornikni~ka kapija, 3,00 h 3,30 = 9,90 m2 12. Objekt: Prodavnica za me{oviti stoki, 7,25 h 6,50 = 47,00 m2 13. Objekt: Kantina (viduvalna), 9,00 h 6,50 = 58,50 m2 - Magacin 2,0 h 3,12 = 6,24 - WC - predprostor 2,00 h 3,38 =6,76 Objektite se izvedeni od armirano betonski stolbovi - gredi, a

ispolna od yidovi so d = 25 sm dvostrano malterisani, gletuvani i molerisuvani so polikolor.

Zavr{na obrabotka na podot e od parket vo delot na spalni sobi, kancelarii, a hodnici vlezovi se od teraco plo~i. Vlezni vrati i prozori se od kombinacija drvo pome{ani so ~eli~ni profili. Vratite se duplo {perovani i prozori krilo na krilo.

Molerisuvawe so mrsna boja. Zavesi ima samo vo kancelarii. Pokrivnata plo~a e krstasto armirana so izolacija izvedena od

bitumen i ter hartija vo dva sloja i drveni re{etki i salonitni tabli 3.3. Vozila za sprovod i patni~ki vozila 1. Patni~ko vozilo marka "Golf" tip 1600, godina na proizvo-

dstvo 1991. 2. Patni~ko vozilo marka "Golf" tip 1600, godina na proi-

zvodstvo 1992. 3. Patni~ko vozilo marka "Lada" tip 1200 "Niva", godina na

proizvodstvo 1989 - pred remont. 4. Patni~ko vozilo marka "Zastava" tip 850, godina na proi-

zvodstvo 1985 - pred remont. 5. Patni~ko vozilo marka "Zastava" tip "Argenta" 2000, godina

na proizvodstvo 1982- neispravno vo ruinirana sostojba. 6. Teretno vozilo marka "Zastava" tip 615 AN, godina na proi-

zvodstvo 1982 pred remont. 7. Zemjodelsko vozilo Traktor tip 539, godina na proizvodstvo

1981 - neispraven pred remont. 8. Zemjodelsko vozilo Traktor tip 539, godina na proizvodstvo 9. Prikqu~no vozilo - na zemjodelska mehanizacija "Cisterna"

za fekalii i voda, godina na proizvodstvo 1990 - havarisana so posto-jani popravki.

Vozila za sprovod: 1. Kombe furgon marka "Iveko Rival" 2 kom., godina na pro-

izvodstvo 1990 godina od koi edno e vo servis na popravka. 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata

266

4.1. Spored Pravilnikot za sistematizacija na rabotite i zada-~ite vo Zatvorot - Skopje se predvideni 101 izvr{itel, a so sostojba na 31. 12. 1995 godina rabotite se izvr{uvani od 68 izvr{iteli raspo-redeni vo slu`bi i oddelenija. Navedenata sostojba pokonkretno e prikaàna vo slednata tabela.

P R E G L E D

na vrabotenite vo Zatvor - Skopje vo 1995 godina spored organizacioni

edinici

Red. br.

S l u ` b a Predvideni izvr{iteli Rabotite se izvr{uvaat

Skopje

Otv. odd. VK Skopje

Otv. odd. VK

K.P T.V K.P T.V 1. Funkcioneri

i rk. 5 1 1 7 5 1 1 7

2. Slu`ba za obezbed.

62 4 4 70 49 4 4 57

3. Slu`ba za prevos.

3 - - 3 1 - - 1

4. Izvr{no-upr. sl.

8 - 1 9 6 - 1 7

5. Finansova slu`ba

3 1 - 4 3 1 - 4

6. Zdravstv. slu`ba

2 - - 2 - - - -

7. Stop.-instr.slu`.

3 1 1 5 3 1 1 5

8. POSD "8 Septemvri"

15 1 - 16 1 1 - 2

V K U P N O 101 8 7 116 8 7 83 Od tabelata se gleda deka postojnata sistematizacija e popo-

lneta 82%, me|utoa predvidenite raboti i zada~i kvalitetno i na vre-me bea izvr{uvani, a so toa Zatvorot so otvorenite oddelenija vo Kriva Palanka i Veles nepre~eno ja ostvaruva{e svojata funkcija.

Vo naredniot tabelaren pregled e daden vkupniot broj na vra-

267

botenite vo Zatvorot - Skopje spored pogolem broj zna~ajni obele`ja.


P R E G L E D

na vrabotenite vo Zatvor - Skopje so sostojba na 31. 12. 1995 godina

Red.br.

IME I PREZIME

Data na ra|awe

Vraboten vo

ustanovata

Rabotno mesto

1 2 3 4 5

1. MILUTIN ANGELOVSKI

31.01.1948 1.11.1995 direktor

2. VANÔ RISTESKI

20.06.1996 1.07.1978 pom.direktor

3. BIQANA ZEFI]

26.10.1961 01.01.1986 vi{ stru~.sorab.

4. LENA CVETKOVSKA

24.04.1951 15.01.1981 teh.sekretar

5. GELE POP TA[EV

18.02.1942 1.11.1995 zam. direktor

6. KRSTO MI[EVSKI

19.08.1943 1.11.1993 pom.direktor

7. MLADENÔ TEVDOVSKI

22.03.1965 17.03.1995 instr.po zemjodel.

8. SLOBODANKA PE[KO

28.03.1946 25.03.1972 arhiv. - daktilog.

9. VINKA MIHAJLOVI]

16.05.1940 10.10.1968 pera~ka

10. ZORAN PETKOVSKI

13.09.1958 1.07.1983 magacioner

11. TRAJÊ SPASESKI

21.02.1960 15.05.1992 gotva~

12. MIROSLAVA DILEVSKA

13.01.1949 15.10.1968 smetkovoditel

13. SNE@ANA JOVANOVSKA

30.01.1960 1.05.1980 knigovoditel

14. KATARINA [EFOVA

24.10.1960 1.01.1981 blagajnik

15. MILE MLADENOVSKI

20.07.1952 1.06.1980 pom. direktor

268

16. SUZANA GAVRILOVI]

26.06.1958 1.04.1985 vospit. rakovod.

17. BORÊ VASILEVSKI

31.10.1950 1.12.1991 instr. bravar

18. LIDIJA MAKALOSKA

10.07.1955 15.10.1993 instruk. po grade`.

19. DU[AN PANOVSKI

2.01.1959 15.03.1994 instr. stolar

20. ELICA DODEVSKA

28.08.1965 1.04.1986 stra`.vo èn.odd.

21. GINA \OR\IEVA 7.09.1968 1.05.1995 stra`.vo èn. odd.

22. @IVKO LAZAREVSKI

12.02.1953 25.01.1975 nadzor.na straà

23. MONKO BLA@EV 10.06.1952 6.09.1975 komandir na odd.

24. MITKO KOLEVSKI

17.04.1964 15.02.1989 komandir na odd.

25. MIROSLAV KRSTEVSKI

9.03.1957 10.04.1979 komandir na odd.

26. ZVONKO ANTOVSKI

17.09.1964 15.04.1986 okamandir na odd.

27. \OR\I CINCAROSKI

8.05.1959 1.01.1981 nadzornik sprovod.

28. NASER ADEMI 16.08.1961 1.01.1986 nadzornik sprovod.

29. KOLE GANZOVSKI


30. DU[KO \OR\EVSKI


31. ZORAN ACKOVSKI

2.02.1967 15.02.1989 nadzornik

32. JOVAN BLA@EVSKI

13.01.1950 1.03.1984 nadzornik

33. TONI KUZMANOVSKI

27.08.1967 1.01.1991 nadzornik

34. JOVICA LEFKOVSKI

19.06.1966 1.01.1991 nadzornik

35. ABDULA MEMI{I

1.03.1963 1.08.1986 nadzornik

36. MARJAN PETKOVSKI

23.05.1966 1.01.1991 nadzornik

269

37. SLOBODAN MIHAJLOVSKI

3.07.1954 1.07.1978 nadzornik

38. VLASTO STANI[EVSKI

10.04.1963 1.06.1986 nadzornik

39. TIHOMIR STANKOVSKI

29.03.1965 15.03.1990 nadzornik

40. KIRO LAOV 27.01.1954 1.04.1981 voza~ sprovodnik

41. KRSTE JOSIFOVSKI

12.06.1968 1.07.1992 nadzornik

42. DAMÊ CVETKOVSKI

28.02.1969 1.08.1992 nadzornik

43. ZORAN NAUMOVSKI

24.07.1969 9.11.1992 nadzornik

44. RUSE GRAMOV 13.08.1967 1.12.1992 nadzornik 45. ZORAN

STEFANOVSKI 26.10.1969 20.01.1993 nadzornik

46. ZORAN VASKOVSKI

19..121970 1.04.1993 nadzornik

47. SA[O STEFANOVSKI

6.09.1970 1.05.1993 nadzornik

48. SA[O TALEVSKI

11.11.1971 1.05.1993 nadzornik

49. GORAN RISTEVSKI

18.06.1969 1.05.1993 nadzornik

50. TEODOR LIRKOV 25.03.1973 1.08.1993 nadzornik 51. SA[O ILIEV 7.08.1971 1.08.1993 szraàr 52. IVICA

MILKOVSKI 27.04.1971 1.08.1993 nadzornik

53. TONI FILIPOVSKI

25.04.1971 1.08.1993 nadzornik

54. ZORAN PETKOVSKI

21.08.1969 1.01.1994 nadzornik

55. SA[KO KRSTEVSKI

23.02.1972 5.01.1994 nadzornik

56. GORAN STOJÊVSKI

5.02.1971 5.01.1994 nadzornik

57. MARJAN VELKOVSKI

26.01.1970 4.03.1994 nadzornik

58. SEBASTIJAN ILIEVSKI

15.05.1972 4.03.1994 nadzornik

59. ZORAN ALEKSOVSKI

2.012.1968 1.07.1994 nadzornik

270

60. BORÊ

ZAFIROVSKI 31.12.1972 25.10.1994 nadzornik

61. MARIJAN JO[EVSKI

23.09.1972 1.12.1994 nadzornik

62. NIKOLA BILBILOVSKI

2.02.1969 1.12.1994 nadzornik

63. ALEKSANDAR BURJAKOVSKI

28.01.1974 1.12.1994 nadzornik

64. GORAN SIMESKI

22.12.1972 1.12.1994 nadzornik

65. GORAN STOJÊVSKI

15.03.1970 1.12.1994 nadzor.na straà

66. SLAVE PEJÎNOVSKI

23.03.1967 1.12.1994 nadzor. na straà

67. SA[KO LAZAREVSKI

30.10.1967 1.12.1994 nadzor. na straà

68. VLADIMIR BO@INOVSKI

18.08.1964 1.12.1994 nadzornik


5.1. Vo 1995 godina vo Zatvorot - Skopje so otvorenite oddele-

nija vo Kriva Palanka i Veles kaznata zatvor vkupno ja izdrùvaa 985 lica, od koi 606 sudski i 289 prekr{o~no kazneti lica ili prose~no dnevno 151 lice.

Od niv vo izminatiot period bea - pomiluvani 9 - uslovno otpu{teni 57 - oslobodeni od upravnikot po ~len 163 196 - delumno ja izdràle kaznata 33 - oslobodeni po drug osnov (povtoruvawe na - postapkata, uplatena pari~na kazna) 82 VKUPNO 377 Vo istiot period spored ~l. 163 ZIS od upravnikot bea oslobo-

deni 19 prekr{o~no kazneti lica, kaznata celosno ja izdràa 176 pre-kr{o~no kazneti lica i po drug osnov (po uplatena pari~na kazna ) bea oslobodeni 77 prekr{o~no kazneti lica.

5.2. Na 31. 12. 1995 godina vo Zatvorot - Skopje (bez oddelenija-ta vo K. Palanka i Veles) prisustvuvaa vkupno 118 osudeni lica. Sta-nuva zbor za lica na vozrast od 18 do 30 godini - 52 lica, na vozrast od 31 do 40 godini - 39 lica i na vozrast nad 40 godini - 27 lica. Ovie 118 lica spored visinata na izdrànata kazna bea rasporedeni:

271

- kazna do 3 meseci 16 - kazna od 3 do 6 meseci 37 - kazna od 6 do 12 meseci 42 - kazna nad edna godina 23 Na istiot datum (31.12.1995) vo Zatvorot prisustvuvaa samo 4

prekr{o~no kazneti lica. Od niv 3 lica bile na vozrast od 20 - 23 go-dini i edno na vozrast od 44 godini. Na ovie lica im bea izre~ena ka-zna zatvor vo visina od 22 dena, na 2 lica po 30 dena i na poslednoto 50 dena.


6.1. Normativni akti na ustanovata. Zatvorot - Skopje gi ima

doneseno slednive normativni akti: - Pravilnik za organizacija i rabota na Zatvor - Skopje br.

0101 - 1635/2 od 25. 11. 1992 godina. - Pravilnik za rabotni odnosi na Zatvor - Skopje so otvoreni

oddelenija vo Kriva Palanka i Veles br.0101-1700/1 od 15. 10. 1993 go-dina, so izmeni i dopolnuvawe na Pravilnikot br. 0101-500/1 od 25. 03. 1994 godina.

- Pravilnik za sistematizacija na rabotnite zada~i vo Zatvo-rot Skopje br.0101-1635/3 od 25. 11. 1992 godina, so Pravilnik za izme-na i dopolnuvawe na Pravilnikot za sistematizacija na rabotata i zada~ite vo Zatvorot - Skopje so otvorenite oddelenija vo Kriva Pa-lanka i Veles.

- Ku}en red za osudeni lica vo Zatvorot - Skopje se otvorenite oddelenija vo Kriva Palanka i Veles br. 10-151 od 19. 01. 1993 godina.

- Upatstvo za rasporeduvawe i klasifikacija na osudeni lica vo Zatvorot - Skopje so otvorenite oddelenija vo Kriva Palanka i Ve-les, br. 10-152 od 19.01.1993 godina.

- Upatstvo za na~inot na ostvaruvaweto na svoite prava kako i obvrskite na pritvorenite lica vo oddelenieto za pritvor, br. 0801-61/1 od 11. 01. 1995 godina

6.2. Organizaciona edinica. Vo Zatvorot - Skopje funkcioni-raat slednive slu`bi:

- Slu`ba za obezbeduvawe, - Slu`ba za prevospituvawe, - Stopansko-instruktorska slu`ba (POSD "8-mi Septemvri"), - Izvr{no-upravna, finansova i zdravstvena slu`ba, Slu`bite vo zatvorot imaat dobra sorabotka edna so druga,

taka na primer Slu`bata za obezbeduvawe pokraj toa {to vr{i obe-zbeduvawe na zatvorot vo golema mera dava pridones i vo procesot na prevospituvaweto na osudenite lica. Imeno, pri vr{eweto na rabo-tite i zada~ite razotkriva nedozvoleni pojavi me|u osudenite lica, spre~uva samopovreduvawe na ovaa kategorija na lica, gi spre~uva da

272

izvr{at bilo kakvi negativni dejstvija sprotivno na odredbite od Ku-}niot red, gi kontrolira osudenite lica vo krugot na Zatvorot i vo prostoriite za rabota, smestuvawe i prestoj. Nakratko, ovaa slu`ba vo Slu`bata za prevospituvawe e vo postojana sorabotka i edna so druga vo svoeto rabotewe postojano se nadopolnuvaat.

- Stopansko-instruktorskata slu`ba ja organizira i sproveduva rabotnata terapija na osudenite i kaznetite lica, a toa povlekuva i ovaa slu`ba so Slu`bata za prevospituvawe i slu`bata za obezbedu-vawe da e vo postojana sorabotka. Ista situacija e i so izvr{no - upra-vnata, finansovata i zdravstvenata slu`ba, koi se vo postojana so-rabotka kako so slu`bata za prevospituvawe taka i so Slu`bata za obezbeduvawe i Stopansko-instruktorskata slu`ba odnosno POSD "8-mi Septemvri".

Zdravstvenata slu`ba se griì za zdravstvenata sostojba na osudenite, kaznetite i pritvorenite lica. Finansiskata slu`ba ja vr{i celokupnata knigovodstvena evidencija na Posebnata organi-zacija so stopanska dejnost, a voedno go presmetuva i isplatuva nado-mestokot za osudeni lica soglasno ZIS. Izvr{no-upravnata slu`ba po potreba dava pravna pomo{ na osudenite lica i gi vodi mati~nite knigi za pritvorenite lica i mati~nata evidencija za site vraboteni i ja vodi arhivata za site slu`bi vo Zatvorot.

6.3. Priem i otpust na zatvorenicite. Vo Tekot na 1995 godina kako i vo drugite godini nanazat Zatvorot - Skopje pri priemot na novodojdenite osudenici i prekr{o~no kazneti lica postapuva{e soglasno ~l. 88 ZIS. Pri toa za po~etokot na kaznata na osudenite i prekr{o~no kaznetite lica im go zasmetuva{e denot koga tie sami }e se javea na izdrùvawe na kaznata zatvor. Koga ovie lica po prethodno dadeni naredbi ili raspi{ani poternici bea prisilno priveduvani, za po~etokot na kaznata im se smeta{e deka koga tie bile li{eni od sloboda. Za toa so soodveten akt potvrduva{e organot koj liceto go li{il od sloboda.

Kako bi moèl da se izvr{i priemot na osudenite i prekr{o-~no kaznetite lice, nadle`nite sudovi do Zatvorot prethodno ispra-}aa presudi i re{enija. Vo ovaa smisla vo 1995 godina pote{kotii nema{e zatoa presudite i re{enijata bea navremeno dostavuvani.

Terminite za redovno primawe na osudenite i prekr{o~no ka-znetite lica se voobi~aeni: na prvi, deseti i dvaeseti vo mesecot. Isklu~ok onie lica koi ne se javuvale na izvdrùvawe na kaznata na datumot opredelen so upatniot akt ili koi bea priveduvani po naredba ili prethodno raspi{ani poternici od nadle`nite sudovi, bea pri-mani sekoj raboten den pa duri i vo nerabotni denovi (saboti, nedeli i praznici).

Vo tekot na 1995 godina na izdrùvawe na kaznata zatvor sami se javija 180 lica, od koi 142 osudeni i 38 prekr{o~no kazneti lica. So nadzornici bea privodeni 481 lice od koi 238 osudeni i 243 prekr{o-

273

~no kazneti lica. Od drugi KPU bea primeni 89 lica, a od begstvo vo ovoj period

se vratija 2 osudeni lica. Na krajot na 1995 godina vo Zatvorot - Skopje ima{e 379 ne-

izvr{eni presudi so nalozi i toa: od 1992 godina - 2 presudi, od 1993 godina - 6 presudi, od 1994 - 138 presudi i od 1995 godina - 233 presudi.

Po dobivaweto na upatnite akti i otkako }e izmine{e denot koga osudeniot ili kaznetite lica treba da se javat vo Zatvorot za izd-rùvawe na kaznata, vo zakonskiot rok od 1-3 dena se izvestuvaa na-dle`nite sudovi za javuvaweto odnosno nivnoto najavuvawe.

Po izvr{enata identifikacija zatvorenicite se smestuvaa vo priemnoto oddelenie na Zatvorot i vo otvorenite oddelenija vo Kriva Palanka i Veles, a potoa vrz osnova na Upatstvoto za klasifikacija vo zatvorenoto, poluotvorenoto ili pak vo otvorenite oddelenija.

Vo priemno - otpusnoto oddelenie raboti samo eden psiholog taka {to ova oddelenie ni oddaleku ne ja ostvaruva predvidenata funkcija. Vo toj pogled ne se soodvetni nitu prostornite uslovi za priem i otpust na zatvorenicite.

6.4. Rabotno angaìrawe na zatvorenicite. Vo Zatvorot se vr{i stopanska dejnost preku osnovnata Posebna organizacija po sto-panska dejnost "8-mi Septemvri" vo koja se sproveduva rabotnata te-rapija na osudenite i prekr{o~no kaznetite lica.

Posebnata organizacija so stopanska dejnost osnovana e so Odluka na Vladata na Republika Makedonija vo 1993 godina i e zapi-{ana vo sudskiot registar na Okru`niot stopanski sud vo Skopje pod Sreg. br. 3228/93 od 31. 05. 1993 godina.

Rabotnoto angaìrawe na osudenite i kaznetite lica se ostv-aruva vo rabotilnicite i rabotnite edinici na posebnata organizaci-ja so stopanska dejnost, natamu vo zatvorskata kujna, bifeto za op{t-estvena ishrana, kantinite i odrùvaweto na op{tata higiena.

Nadvor od krugot na Zatvorot osudenite lica bea rabotno anga-ìrani vo pretprijatija od podra~jeto na grad Skopje i Kumanovo so sklu~eni dogovori vo koi pokonkretno bea utvrdeni pravata i obvr-skite.

Rabotnoto angaìrawe vo pretprijatijata se vr{e{e po pret-hodno dobieno odobrenie od Ministerstvoto za pravda.

Osudenite lica za izvr{enata rabota vo tekot na rabotnoto angaìrawe redovno dobivaa nadomestok spored nivnite zalagawa, a nadomestokot se presmetuva{e i isplatuva{e spored merilata utvrde-ni vo Pravilnikot za odreduvawe na visinata na nadomestokot za ra-bota na osudenite lica. Prosekot na denevniot nadomestok na osudeni-te lica rabotno angaìrani vo krugot na Zatvorot vo rabotilnicite i rabotnite edinici se dviè{e od 14,00 do 120,00 denari, a dodeka me-se~niot nadomestok se dviè{e od 300,00 do 2.600,00 denari.

Nadomestokot na osudenite lica koi bea rabotno angaìrani

274

nadvor od krugot na Zatvorot vo pretprijatija, ustanovi i organi se dviè{e od 32,00 denari od 120,00 denari dnevno, a dodeka mese~niot nadomestok se dviè{e od 700,00 do 2.600,00 denari. Vo izve{tajnata godina za izvr{enata rabota vo tekot na rabotnoto angaìrawe na osudenite i kaznetite lica isplaten e nadomestok za rabota vo vkupen iznos od 735,724,00 denari.

Pri izvr{uvaweto na rabotnite zada~i osudenite lica redovno se obezbedeni so HTZ - oprema (rabotni~ki odela, narakvici i drugo) so {to se ovozmoì vo tekot na celata godina da ne se pojavat slu~ai na povredi pri rabota.

Rabota na posebnata organizacija so stopanska dejnost "8-mi Septemvri". POSD vo Zatvorot - Skopje e osnivana vo tekot na 1993 godina vo sostavot na ovaa organizacija funkcioniraat i posebnite edinici vo otvorenite oddelenija vo Kriva Palanka i Veles.

Vo POSD vraboteni se dvajca rabotnici, i toa: pomo{nik di-rektorot i eden instruktor, a vo istata funkcioniraat pove}e dejno-sti, i toa: bravarsko-pleta~ka, stolarsko-rezbarska, ekonomija, sviwa-rstvo, uslu`na dejnost i trgovija.

a) Bravarska rabotilnica. Vo izve{tajnata 1995 godina vo ovaa rabotilnica se izrabotuva{e univerzalnoto pletivo (pletewe na mre-à) od pocinkovana ìca. Rabotilnicata raspolaga so 6 ma{ini za pletewe na ìca.

Proizvedeno e vkupno 20.074 m2 pletivo, od koe so proda`ba e ostvaren prihod vo iznos od 1.000.000,00 denari.

b) Stolarsko-rezbarska rabotilnica. Ovaa rabotilnica vo osnova gi zadovoluva{e potrebite za odrùvawe na prostoriite - obj-ektite vo Zatvorot vo 1995 godina.

v) Ekonomija - poledelie. Zemjodelieto be{e zastapeno so p~e-nica i ja~men na povr{ina od okolu 6 ha so prinos: p~enica - 2950 kgr. i ja~men - 16.480 kgr. Dobienite proizvodi bea koristeni za potrebite na sviwarskata farma.

Gradinarstvoto be{e zastapeno na 0,5 ha i 500 m2 e staklenik vo koj se podgotvuva rasad na gradinarskite kultura, a site proizvodi se koristat za potrebite na zatvorskata kujna.

g) Sviwarstvo. Sviwarstvoto raspolaga so 3 hali vo koi vo izv-e{tajnata godina se odgleduva sviwi. Brojot se dviè{e do 80 grla. Mestoto i drugo se koriste{e za potrebite vo zatvorskata kujna.

d) Uslu`nata dejnost. Ovaa dejnost vo 1995 godina opfa}a{e ~u-vawe na vozila doneseni po razni osnovi od strana na MVR i sudovite, i izdava{e pod naem odredeni prostorii i objekti na zainteresirani privatni pretprijatija i toa: del od stolarskiot pogon, magacinski prostor i stovari{ta.

|) Trgovija. Ovaa dejnost vo 1995 godina se odviva{e glavno preku kantinite i edna mala prodavnica (}iosk) vo koj se plasirani predmeti i tekstilni proizvodi, kako i razni prehranbeni artikli za

275

osudeni lica. Site sredstva {to se ostvareni vo POSD "8-mi Septemvri" se

koristeni za unapreduvawe i razvoj na istata, a se razbira i za podo-bruvawe na uslovite za prestoj na osudenite i pritvorenite lica (ish-rana, nabavka na oprema, sanacija na objekti i dr.)

6.5. Smestuvawe, obleka i ishrana. a) Zatvorot - Skopje vo po-gled na smestuva~kiot kapacitet raspolaga so zadovolitelni uslovi. Ovoj Zatvor raspolaga so vkupno 200 legla za osudeni i 85 sobi na sme-stuvawe na pritvoreni lica.

Vo odnos na opremata (kreveti, du{eci, kebiwa, ~ar{afi i dru-go) moè da se re~e deka sostojbata e zadovolitelna me|utoa del od nea e dotraena i treba da se napravat usilbi za nejzino zamenuvawe.

b) Vo odnos na oblekata na osudenite i prekr{o~no kaznetite lica Zatvorot raspolaga samo so rabotna obleka. Vo Zatvorot se pre-dviduva da se nabavat u{te 100 rabotni obleki.

v) Hranata za osudenite i pritvorenite lica ja prigotvuva od stru~no lice - gotva~ vraboten vo ustanovata soglasno tablicata za ne-jzinata kalori~na vrednost. Inaku opremata na zatvorskata kujna mo-mentalno zadovoluva, za{to se koristi opremata na Studentskiot ce-ntar Skopje koja se nao|a na ~uvawe vo Zatvorot.

Za 1994 godina, dokolku se nabavat sredstva se predviduva da se izgradi golema (letna) kujna vo koja }e bide smesten podvièn kazan na drvo dobien od Crveniot krst na Makedonija. So toa }e se nadminat te{kotiite koga Zatvorot ostanuva bez struja, kako i toga{ koga ele-ktri~nite kazani se vo neispravna sostojba.

Vo odnos na sanacijata na objektite (varosuvawe i drugo) vo Za-tvorot e formirana grade`na grupa koja ima posebno gri`liv odnos po ova pra{awe. Grupata ja vodi stru~no lice - rabotnik na Zatvorot koj so navremeno prevzemeni merki ovozmoùva sanirawe na site pro-storii.

6.6. Vospitno-prevospitni raboti. Za pouspe{no i pokvali-tetno izvr{uvawe na zada~ite svrzani so vospituvaweto i resocijali-zacijata na osudenite lica, Slu`bata za prevospituvawe vo tekot na 1995 godina ja programira{e i planira{e svojata rabota preku razni formi (individualna i grupna rabota), zabava i razonoda, sportska aktivnost, predavawe, metodi (na razgovor, prou~uvawe na dokumenta-cijata, uveruvawe, naviknuvawe, poddrùvawe, spre~uvawe i vo kraen slu~aj metodot na prisilba) principi (na individualizacija, siste-mnost i postapnost, edinstvo na vospitnite vlijanija - odnosno bara-wa, svesnost i aktivnost) i t.n.

Prestojot na osudenite lica vo Zatvorot se programira{e, organizira{e i ispolnuva{e so korisni aktivnosti vo tekot na sekoj den. Na sekoe osudeno lice mu se prio|a{e individualno i se tretira-{e kako individua. Vo ovaa smisla, Slu`bata za prevospituvawe izgo-tvuva{e mese~ni planovi za individualna i grupna rabota, sportska

276

aktivnost i kulturno-zabaven ìvot za rabota so osudenite lica. Vo ramkite na sorabotkata {to zatvorot ja ima so op{tinskata

organizacija na Crveniot krst "âir", na planot na krvodaritelstvo-to vo izminatava godina organizirani se 4 akcii za dobrovolno davawe na krv.

Pokraj drugite prevospitni formi, kontinuirano se primenu-va{e i prevospitnata forma osudeni~ka samouprava, koja gi re{ava{e problemite na demokratski na~in, a istovremeno osudenite na ovoj na-~in se podgotvuvaa za postepeno vklu~uvawe po nivnoto izleguvawe na sloboda, preku izbirawe na soben stare{ina, higieni~ar, komisija za higiena, odbor za kulturno-zabaven i sportski ìvot, izbirawe na brigadir i sli~no.

Individualnata rabota so osudenite lica se ostvaruva{e pla-nski i sistematski, vo zavisnost od profilot na li~nosta, negovite karakterni i intelektualni sposobnosti, stepenot na obrazovanie i interes za rabota i drugite psiho-socijalni i zdravstveni osobini. Preku ovaa forma na rabota pred se se ima{e za cel da se prou~i li-~nosta na osudeniot, negovite naviki i sklonosti, emocii i stavovi, da se razvie ~uvstvo za odgovornost i svesnost i osudenite da gi sogledaat posledicite od storenoto krivi~no delo.

Grupnata rabota so osudenite lica se ostvaruva{e so onie osu-deni lica na koi im be{e potrebna pomo{ od drug aspekt, odnosno po-mo{ potrebna da se sklu~at vo kolektivniot ìvot na rabota i ìve-ewe.

6.7. Klasifikacija na zatvorenicite. Klasifikacijata na osu-denite lica vo Zatvorot se vr{i soglasno upatstvoto za rasporedu-vawe i klasifikacija na sudski lica doneseno od direktorot vo so-glasnost na Ministerot za pravda, zavedeno pod br. 10-152 od 19. 01. 1993 godina. Najziniot konkreten rezultat vo praktika me|utoa sî u{te e daleku od sovremenite standardi vo ovaa oblast i vospitnite tretmanski potrebi na sekoja individualna li~nost.

6.8. Zdravstvena za{tita. Zdravstvenata za{tita na zatvore-nicite se vr{i od strana na zdravstvenata slu`ba vo koja do 05. 08. 1995 godina bil vraboten eden lekar - specijalist po neuropsihi-jatrija. Po ovoj period zdravstvenata za{tita se vr{e{e preku Ambu-lantata na RO "@ito Luks" - Skopje, na na~in {to vo Zatvorot vo opredeleni denovi doa|a{e lekar spored posebno slu~en dogovor.

Vo januari 1996 godina e primen vo redoven raboten odnos drug lekar taka {to vo Zatvorot prodolì da funkcionira zdravstvenata za{tita. Zatvorenicite se pregleduvaat i lekuvaat pri nivniot priem i otpust i vo tekot na izdrùvaweto na kaznata, odnosno merkata pri-tvor. Zdravstvenata sostojba se evidentira vo posebni zdravstveni ka-rtoni.

6.9. Prava i pogodnosti. Vo izve{tajniot period sostojbata so koristeweto na pravata i pogodnostite vo Zatvorot be{e na potre-

277

bnoto nivo pa duri i "pove}e od toa". Vakvata konstatacija proizle-guva ottamu {to zatvorenicite gi dobivaat duri i onie prava koi ina-ku spored ZIS ne im sleduvaat poradi premnogu liberalniot odnos kon ova pra{awe na toga{niot direktor. Vo ova smisla premnogu ~e-sto bea koristeni institutite na rabota nadvor od ustanovata vo pri-vatni firmi kako i pogodnosti doma{no odsustvo (ponekoga{ i sekoja sedmica).

6.10. Vr{ewe na rabotite na obezbeduvaweto. Slu`bata za obe-zbeduvawe so zgolemena budnost i so visok stepen na odgovornost go vr{e{e fizi~koto i operativnoto obezbeduvawe na krugot i objekti-te na Zatvorot, kako i obezbeduvawe na pritvorenite, osudenite i ka-znetite lica preku rabotnite edinici, i toa:

- rabotna edinica za nadvore{no obezbeduvawe, - rabotna edinica za vnatre{no obezbeduvawe i sprovod na pri-

tvoreni i osudeni lica i - rabotna edinica za obezbeduvawe na osudenite i kaznetite

lica. Angaìranite rabotnici vo Slu`bata za obezbeduvawe, obezbe-

duvaweto go vr{ea vo smeni i vo soglasnost so ZIS. Pravilnikot za na~inot na vr{eweto na nadzornikskata slu`ba i opremata na stra-àta, op{tite akti na Zatvorot, kako i naredbite i upatstvata {to gi donesuva{e direktorot na Zatvorot.

Organizacionata postavenost na Slu`bata za obezbeduvawe ovozmoì nepre~eno i efiksno izvr{uvawe na rabotite i zada~ite od bezbednosen karakter, osobeno: obezbeduvawe na osudenite, kaznetite i pritvorenite lica, na razni sudski raspravii, kako i popre~uvawe na nivni eventualni begstva, obezbeduvawe na ovaa kategorija na lica dodeka se nao|aat nadvor od krugot na zatvorot ili koga se vr{i sprovod nad istite, brza intervencija i spre~uvawe na samopovedu-vawe, odrùvawe na disciplinata kaj istite i nivno postapuvawe spo-red Pravilnikot za Ku}niot red na osudenite i pritvorenite lica.

Ednovremeno preku primena na preventivni merki za fizi~ko i operativno obezbeduvawe na Zatvorot koe se sproveduva{e kontinu-irano i so zgolemen stepen na budnost i mobilnost od rabotnicite na ovaa slu`ba, se nastojuva{e da se onevozmoì ~inewe na razni nedo-zvoleni odnesuvawa ili naru{uvawe na redot i mirot vo Zatvorot vo pogolemi razmeri so koi bi se devalvirala i dovela vo pra{awe fu-nkcijata na Zatvorot vo celina.

Poradi specifi~nata kategorija na oddelni pritvoreni lica (slu~ai so "Basri" i "Paravojskata") vo tekot na celata 1995 godina redovno se primenuvaa pozasileni bezbednosni merki vo odnos na pri-emot, nivniot prestoj, pri nivniot sprovod do nadle`nite sudovi, kako i vo slu~aite koga na istite im be{e dozvoluvano viduvawe so advokatite i ~lenovite na nivnite semejstva i drugi lica.

Slu`bata za obezbeduvawe, pokraj toa {to vr{e{e obezbeduva-

278

we na zatvorot vo golema mera dava{e pridones i vo procesot na pre-vospituvaweto na osudenite lica, taka {to nadzornicite pri vr{ewe na rabotite i zada~ite razotkrivaa nedozvoleni pojavi me|u osudenite i pritvorenite lica, spre~uvaa samopovreduvawe na istite lica, pro-najduvaa razni nedozvoleni predmeti, gi spre~uvaa osudenite i pritvo-renite lica da ne izvr{at bilo kakvo negativno dejstvo sprotivno na odredbite od Ku}niot red, gi kontroliraa osudenite lica vo krugot na Zatvorot i vo prostoriite za rabota, smestuvawe i prestoj na osudeni-te lica, taka {to so site ovie aktivnosti Slu`bata za obezbeduvawe dava{e pridones vo prevospituvaweto na osudenite lica.

Ovaa slu`ba be{e angaìrana i vo otkrivaweto i pronao|awe-to kako i priveduvawe na osudenite i pritvorenite lica koi samovo-lno se oddale~uvaa od Zatvorot.

Obemot na izvr{enite raboti i rabotni zada~i i angaìrano -sta na rabotnicite od slu`bata za obezbeduvawe vo tekot na 1995 go-dina se gleda od podatokot deka po barawe na sudovite se izvr{eni sprovodi vo 843 slu~ai.

Vo istiot period dadeni se poseti na pritvorenite i osudenite lica so ~lenovite na nivnite semejstva vo 2.152 slu~ai, vo 1.218 slu~ai na pritvorenite lica dadena im e poseta so nivnite braniteli, vo 140 slu~ai pritvorenite se privedeni zaradi soslu{uvawe kaj istra`nite sudii, a vo 21 slu~aj privedeni se kaj slu`benite lica od MVR, vo 41 slu~aj privedeni se na sudski ve{taci, lekari i psiholozi, vo 78 slu-~ai privedeni se pritvorenite lica za daktiloskopirawe i vo 5.743 slu~ai e primena hrana i obleka za istite.

Vo odnos na opremenosta na slu`bata so oru`je i oprema vo izv-e{tajnata 1995 godina, po vid i koli~estvo, be{e dovolno za normalno funkcionirawe na ustanovata.

Zatvorot, odnosno Direktorot ima doneseno Plan za obezbe-duvawe i Naredba za vidot i koli~inata na vooruùvaweto na stra-àta.

Za podobro i efikasno rabotewe Slu`bata za obezbeduvawe treba da se doopremi so oru`je i oprema, posebno poradi zgolemeniot broj na izvr{iteli - nadzornici vo ovaa slu`ba, a osobeno sredstva za vrzuvawe - lisici, sprejovi, avtomatski pu{ki, pi{toli i panciri.

Zagriùva~ka e sostojba so sredstvata za vrska vo krugot na za-tvorot, poradi koi sostojbi treba {to poitno da se izvr{i nabavka na radiostanica - toki-voki ili sli~ni radio uredi.

6.11. Sostojba na pritvorot. Brojnata sostojba na pritvorenite lica za 1995 godina vo Zatvorot - Skopje e prikaàna vo sledniot ta-belaren pregled.

279

P R E G L E D

na dvièweto na pritvoreni lica vo 1995 godina

Nadle`nost na sudot

maì denovi èni denovi Vkupno lica

Vkupno denovi

op{tinska 229 12.401 2 118 231 12.519 okru`na 134 12.240 4 373 138 12.613

VKUPNO. 363 24.641 6 491 396 25.132

Od narednite tabelarni pregledi moè da se vidi dvièweto

na pritvorenite lica vo Zatvorot - Skopje po godini i meseci za peri-odot od 1991 do 1995 godina.

P R E G L E D

na dvièweto na pritvorenite lica vo Zatvorot - Skopje za 1991 godina

1991 godina

Z G O L E M U V A W E NAMALUVAWE Mesec Okr

u`. Op{t.

I Op{t.

II Op.K.P

-ka Okru`. Op{t.

Januari 12 1 7 - 9 9 Fevruari 12 6 - - 9 4

Mart 5 6 - - 6 6 April 5 4 1 - 1 7

Maj 7 7 4 - 2 12 Juni 2 4 3 - 2 18 Juli 7 5 1 - 9 7

Avgust 10 7 4 - 2 4 Septemvi 11 4 2 - 4 3 Oktomvri 6 3 3 - 8 2 Noemvri 18 5 6 1 19 9 Dekemvri 12 3 3 - 18 12 VKUPNO 107 53 34 1 89 93

280

P R E G L E D

na dvièweto na pritvorenite lica vo KPU - Skopje za 1992 godina

1992 godina

Z G O L E M U V A W E NAMALUVAWE

Mesec Okru`.

Op{.I

Op{II

Op.Ku-vo

O.T.V.

O.K.P-ka

Okr. Op{t.

Januari 23 2 1 - - - 8 9 Fevruari 19 9 2 - - - 11 6

Mart 40 3 - - - - 24 7 April 25 8 6 - 6 - 17 6

Maj 19 3 5 1 1 - 19 9 Juni 13 2 5 5 - - 27 18 Juli 8 3 - 1 - - 26 16

Avgust 17 4 6 - - - 6 5 Septemvi 31 9 13 - 1 - 14 6 Oktomvri 27 15 5 2 - - 17 17 Noemvri 24 9 5 3 1 - 17 24 Dekemvri 37 7 4 2 1 7 39 18 VKUPNO 283 74 52 14 9 7 225 141

281

P R E G L E D


1993

Z G O L E M U V A W E NAMALUVAWE. Mesec Okr

u`. Op{.

I Op

{. II Op.Ku-vo

O.K.Pa-ka

O.T.V.

O.K.P-ka

Okr. Op{t.

Januari 30 5 1 1 3 - - 14 8 Fevruari 45 7 5 1 - - - 37 23

Mart 47 12 1 - - - - 41 20 April 32 7 9 3 - - - 35 20

Maj 18 4 3 5 - 5 - 33 11 Juni 25 5 14 2 4 - 1 29 14 Juli 36 3 4 2 1 - - 40 20

Avgust 15 10 3 5 - - 1 12 16 Septemvi 22 14 6 2 - - - 11 13 Oktomvri 35 12 10 5 - 1 - 29 29 Noemvri 18 19 10 5 - 1 - 12 44 Dekemvri 16 14 7 3 1 - - 18 31 VKUPNO 339 112 73 34 9 7 2 301 249

282

P R E G L E D


1994 godina Z G O L E M U V A W E NAMALUVA.

Mesec Okru`.

Op{.I

Op{.II

Op.Ku-vo

O.K.Pa-ka

O.T.V.

O.K.P-ka

Okr. Op{t.

Januari 8 4 9 2 - 2 - 8 26 Fevruari 11 7 10 5 - - - 11 20

Mart 15 8 5 7 - 1 - 26 27 April 9 8 6 10 3 - - 26 18

Maj 2 5 7 - 2 - - 7 18 Juni 21 6 12 4 2 1 - 7 10 Juli 16 9 6 - - - - 21 38

Avgust 10 1 10 4 - - - 8 16 Septemvi 15 4 13 - - - - 8 19 Oktomvri 9 1 2 9 - 1 3 9 10 Noemvri 18 3 4 4 - 1 1 10 27 Dekemvri 17

(151) 10

(66) 7

(91) 7

(52) 1

(8) 5

(11)

- (4) 8

(149) 28

(757) VKUPNO 490 178 164 86 17 18 6 450 506

283

P R E G L E D

na dvièweto na pritvorenite lica vo Zatvorot - Skopje za 1995 godina

1995 godina

Z G O L E M U V A W E NAMALUVA. Mesec Ok

ru`.

Op{.I

Op{II

Op.Ku-vo

O.K.Pa-ka

O.T.V.

O.K.P-ka

Okr. Op{t.

Januari 9 1 5 2 - - - 15 22 Fevruari 11 5 8 7 4 - O.T

e-vo 6

5 14

Mart 11 13 18 11 2 - - 43 37 April 18 3 4 - - 1 1 25 14

Maj 12 5 7 4 1 - - 16 20 Juni 13 3 3 6 - - - 12 25 Juli 4 1 4 5 - 1 - 21 19

Avgust 9 8 4 7 1 - - 13 34 Septemvi 10 6 15 6 1 - - 3 14 Oktomvri 10 5 4 11 1 - - 7 18 Noemvri 15 4 8 1 - - - 17 30 Dekemvri 15 8 7 4 - - - 17 16 VKUPNO 237 62 87 64 10 2 7 194 263

284

P R E G L E D

na pritvoreni lica vo Zatvorot Skopje za celiot period (1991 - 1995)

Z G O L E M U V A W E NAMAL

UVA.

Go

di

na

Ok

ru`

.

Op

{t.I

Op

{t.II

Kum

a-n

ovo

Kr

.Pal

an

ka

Vel

es

Kr

ato

vo

Teto

vo

Ok

ru`

en

Op

{ti

nsk

i

1991 107 53 34 - 1 - - - 89 93 1992 283 74 52 14 7 9 - - 225 141 1993 339 112 73 34 9 7 2 - 301 249 1994 151 66 91 52 8 11 4 - 149 257 1995 137 62 87 64 10 2 - 7 194 263

VKU-PNO

1017 367 337 164 35 29 6 7 958 1003

Od posledniot tabelaren pregled moè da se sogleda deka za

periodot od 5 godini (1991 - 1995) vo pritvorenoto oddelenie na Zatvorot - Skopje prestojuvale vkupno 1.017 lica koi prose~no godino po 203 pritvorenici.

Inaku sostojbata so lica koi na 31.12.1995 godina se nao|ale vo pritvor vo ustanovata e 50 lica. Od niv od 18 do 25 godii bile 25 lica, od 31 do 40 godini - 11 lica i nad 40 godini - 14 lica. Ovie lica vo Zat-vorot - Skopje (oddloèno za pritvor) bile upateni od:

- Okru`niot sud Skopje 21 - Op{tinskiot sud Skopje I 13 - Op{tinski sud Skopje II 7 - Op{tinski sud Kumanovo 9


Vo Zatvorot - Skopje so otvorenite oddelenija vo Kriva Pala-

nka i Veles vo 1995 godina mu bea odobreni finansiski sredstva vo iznos od 27.066.000,00 denari, i toa za:

- plati i nadomesti 16.079.000,00 - stoki i drugi uslugi

10.987.000,00 - sredstva za zdravstvena za{tita na pritvoreni i osudeni lica 150.000,000,00

285

denari odobreni od Ministerstvoto za pravda. Odobrenite sredstva }e bea nedovolni dokolku vo finansira-

weto ne u~estvuva{e i Posebnata organizacija so stopanska dejnost "8-mi Septemvri", ~ii sredstva isklu~ivo se koristea za nabavka na prehranbeni produkti za zatvorskata kujna, nabavka na oprema, sana-cija na objektite i za drugi potrebi za podobruvawe na uslovite za prestoj na osudenite i pritvorenite lica.

Spored sogledanite sostojbi ocenka e deka finansiraweto na Zatvorot vo izve{tajnata godina be{e dobro za {to vo golema mera pridonese i Ministerstvoto za pravda so prifa}aweto na site barawa od ovaa priroda i intervenciite {to gi prave{e do Ministerstvoto za finansii, a voedno i so odobruvaweto na pari~ni sredstva vo gra-nicite na mo`nosti.

Zatvorot so svoi barawa, a voedno i vo izve{taite postojano go naglasuva pra{aweto po odnos na platite na rabotnicite koe e ve}e i zagriùva~ko, bidej}i na pogolem broj od vrabotenite platite se pod zakonskite propisi (minimalni plati). Pokraj ova, platite na rabot-nicite vo Zatvorot - Skopje dosta zaostanuvaat od platite na rabotni-cite vo drugite organi (Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, KP Dom - Idrizovo i dr.).

Poradi ova, vo idnina na ovoj plan treba da se prevzemat so-odvetni merki, kako od Ministerstvoto za pravda, taka i od Vladata na Republika Makedonija, so {to motiviranosta pri izvr{uvawe na zada-~ite u{te pove}e }e jakne, a so toa }e jakne u{te pove}e i ostvaruva-weto na funkcijata na Zatvorot vo celina.

Podrobno sogleduvawe na finansiraweto na Zatvorot spored odobrenite i potro{enite sredstva od Buxetot i ostvarenite i pot-ro{enite sredstva od Stopanskata dejnost moè da se vidi na nared-nite tabeli.

P R E G L E D

za odobrenite i potro{enite sredstva (finansirawe na ustanovata) vo 1995

god.

Red. br.

I. P R I H O D I IZNOS

1. Prihodi od buxet 27.009.808,00 2. Preneseni sredstva od 1994 godina 625,00 3. Sopstveni prihodi 309.298,00 4. Prihodi od Kamati 39.209,00 5. Odobreni sredstva od Min. za pravda 150.000,00 6. Vonredni prihod 1.102.223,50 V K U P N O: 28.627.164.00

286

II. T R O [ O C I

1. Osnovni plati i naemnini 13.975.415,00 2. Nadomestoci 1.982.512,00 3. Nadomestoci 102.874,00 4. Dnevnici 91.459,00 5. Komunalni uslugi 589.018,00 6. Zatopluvawe 1.177.917,00 7. Kancelariski materijali 601.842,50 8. Stoki za posebni nameni 443.459,00 9. Intelekt. i drugi uslugi 391.289,00 10. Ostanati tro{oci 483.790,50 11. Gorivo i maslo 550.365,00 12. Tekovno odrùvawe 849.628,00 13. Operativni mat. tro{oci 4.917.429,00 14. Posebni materijalni tro{oci 20.600,00 15. Osiguruvawe na grade`ni objekti 565,917,00 16. Mebel i kancelariska oprema 754.661,50 17. Danok za motorni vozila 2.326,00

Sredstvata od t. 5 od prihodite vo iznos od 150.000,00 denari se

odobreni od Ministerstvoto za pravda za zdravstvena za{tita na osu-denite lica, a se potro{eni za nabavka na lekovi.

Sredstvata od t. 6 od prihodite proizleguvaat od naplatenite {teti po osnova na osiguruvawe od AD "Makedonija" AD "Vardar" - Skopje.

P R E G L E D

na ostvareni i potro{eni sredstva vo Posebnata organizacija so stopanska

dejnost "8-mi Septemvri" za 1995 godina

Red. br.

I. P R I H O D I IZNOS

1. Proda`ba na gotovi proizvodi - univerzalno pletivo

707.152,50

2. Gotovi proizvodi od ekonomija 126.768,00 3. Proda`ba na sviwi 176.026,50 4. Promet od kantini 1.374.902,00 5. Proda`ba na cve}e 4.000,00 6. Nadomest od rabotno angaìrawe na

osudeni lica vo pretprijatija 1.753.668,00

7. Prihodi od kamati 10.252,50

287

V K U P N O: 4.152.769,00 II. TRO[OCI 3.868.345,50 OSTATOK NA 31.12.1995 284.423,50

Inaku, sredstvata ostvareni od Stopanskata dejnost se koriste-

ni za isplatuvawe na nadomestok na osudenite lica za nivnoto rabotno angaìrawe, za nabavka na artikli vo zatvorskite kantini, za podo-bruvawe na uslovite za prestojuvawe na osudeni i pritvoreni lica i za drugi potrebi.

8. KLU^NI TO^KI

Ad. 1. Zatvorot - Skopje e kazneno-popravna ustanova od poluo-

tvoren vid vo koja izdrùvaat kazna zatvor osudeni ma{ki lica na ka-zna zatvor vo traewe od 1 godina, ma{ki lica na koi vo prekr{o~ni postapki e izre~ena kazna zatvor i ma{ki i ènski lica sprema koi e nareden pritvor.

Ad. 2. Vo 1968 godina Zatvorot - Skopje od toga{niot sostav pri UVR - Skopje premina pri Op{tinskiot sud Skopje II, a vo 1970 se izdvoi od Op{tinskiot i po~na da funkcionira kako samostoen organ so naziv Op{tinski zatvor - Skopje. Od 1992 godina se zgolemi nadle-`nosta, a so toa i nazivot na ovoj Zatvor vo naziv: Zatvor - Skopje so otvoreni oddelenija vo Kriva Palanka i Veles.

Ad. 3. Zatvorot rapsolaga so pove}e objekti: objekt za pritvor, objekt za slu`bata za prevospituvawe, objekt - izdvoena zgrada, objekt - staklenik, objekt - rezbarska rabotilnica, objekt - sviwarstvo, objekt - garaì, objekt - servis za vozila, objekt - kapija, objekt - vi-duvalna za osudeni lica, objekt viduvalna za pritvoreni lica i objekt - prodavnica za me{oviti stoki. Site objekti se odrùvaat uredeno i ~isto, a opremata vo niv e na zadovolitelno nivo.

Ad. 4. Spored Pravilnikot za sistematizacija na rabotite i za-da~ite vo Zatvorot - Skopje se predvideni 101 izvr{iteli, a popolne-ti se 68 rabotni mesta. Popolneti se: 7 funkcionerski i rakovodni rabotni mesta, 70 mesta vo slu`bata za obezbeduvawe (13 pomalku od predvidenite), edno mesto vo slu`bata za prevospituvawe (2 pomalku od predvidenite), 6 vo izvr{no-upravnata slu`ba (2 pomalku od pre-dvideniete), 3 vo finansovata slu`ba, edno mesto vo zdravstvenata slu`ba (od januari 1996 godina - rabotno mesto koe ne e navedeno vo pregledot za 1995 godina - edno pomalku od predvidenite), 3 vo stopa-nsko - istruktorska slu`ba i edno vo posebnata organizacija za stopa-nska dejnost (14 pomalku od predvidenite).

Ad. 5. Na 31.12.1995 godia vo Zatvorot - Skopje prestojuvaa vku-pno 118 lica, odnosno tolku lica kolku {to iznesuva kapacitetot na ustanovata za osudeni i prekr{o~no kazneti lica. Ovde me|utoa treba

288

da se napomene deka vo ovoj Zatvor prestojuvaat i golem broj na osu-deni lica so izre~ena kaza, odnosno neizdràn del od kaznata so visina nad 1 godina. So novoto vra}awe vo KPU Idrizovo vo golem del }e se rasporedi kapacitetot na Zatvorot -Skopje.

Ad. 6. Zatvorot - Skopje gi ima doneseno site neophodni akti za pravilno funkcionirawe na ustanovata. Karakteristi~no e so ogled na toa deka Zatvorot - Skopje e ustanova so otvoreni oddelenija vo Kriva Palanka i Veles tie akti se odnesuvaat vo celost i na otvo-renite oddelenija.

- Vo Zatvorot uspe{no ja ostvaruvaat svojata dejnost slednite organizacioni edinici: Slu`ba za obezbeduvawe, Slu`ba za prevospi-tuvawe, Stopansko instruktorska slu`ba, Izvr{no-upravna i fina-nsiska slu`ba i Zdravstvena slu`ba.

- Priemno-otpusnoto oddelenie na Zatvorot ne funkcionira vo soglasnsot so barawata predvideni vo ZIS.

- Rabotnoto angaìrawe na zatvorenicite e na zadovolitelno nivo osobeno vo pogled na zemjodelskata, stopanskata dejnost i sviwa-rstvoto. Rabotnicite sekoga{ bea obezbedeni so rabotna obleka i HTZ oprema.

- Vo pogled na smestuvaweto Zatvorot go zadovoluva neopho-dniot minimum na prostor i potrebnite uslovi {to ne moè da se kaè i za opremata (masi, stolovi, kreveti, postelnina, ormari i sl.) koi vo golem del se zastareni.

- Kvalitetot na hranata e na potrebnoto nivo iako se prigotvu-va vo dokraj nesoodvetni uslovi i so koristewe na necelosna i zasta-rena sprema.

- Zatvorot raspolaga samo so rabotna obleka za osudenite i pre-kr{o~no kaznetite lica.

- Higienata e na potrebnoto nivo. - Vospitno-popravnata rabota vo Zatvorot se ostvaruva so ko-

ristewe na pove}e oblici i metodi na tretman na zatvorenicite, me-|utoa so mal broj na prevospiten kadar (samo tri lica) {to negativno vlijae na postapuvaweto na u{te pogolemi rezultati.

- Klasifikacijata na osudenite lica i vo ova ustanova vo prv red se bazari na osnovnata podelba na zatvorenicite soglasno krite-riumite povrzani so nivnata opasnost od begstvo i zagrozuvawe na dru-gite osudenici kako i so dolìnata na kaznata. Ottamu i ovde nedo-stasuva vertikalna klasifikacija vo grupi vo koi glavniot akcent }e bide pomesten na individualnite svojstva na zatvorenicite i nivnata usoglasenost so baraweto za primena na istovidni prevospitni pos-tapki.

- Zdravstvenata za{tita na zatvorenicite e na visoko nivo so isklu~ok na eden mal period koga vo Zatvorot nema{e vraboteni le-kar.

- Vo pogled na koristeweto na pravata i pogodnostite na zatvo-

289

renicite vo tekot na 1995 godina slobodno moè da se kaè deka se otide predaleku zaradi nivnoto kvazihumano postavuvawe.

- Obezbeduvaweto na Zatvorot i pokraj nedostigot na soodveten broj na vraboteni nadzornici be{e na izvonredno visoko novo.

Ad. 7. Finansiraweto na zatvorot se vr{i od Buxetot na Repu-blikata i dejnosta na Stopanskata edinica "8 Septemvri".

9. PREDLOZI

- Zatvorot - Skopje treba i natamu da ja ostvaruva svojata fu-

nkcija kako poluotvorena kazneno-popravna ustanova vo koja kako i vo drugite ustanovi od ovoj vid treba da se poka~i visinata na izdrùva-weto na kaznata na osudenite lica na 2 godini zatvor. Soglasno Pre-dlogot na ZIS ovde isto taka treba da se upatuvaat samo primarni sto-riteli na krivi~ni dela i prekr{o~no kazneti lica. Oddelenieto za pritvor treba isto taka da prodolì da funkcionira i da se odrùva.

- Stopanskata organizacija treba i natamu da ostvaruva fina-nsiski sredstva zaradi obezbeduvawe dopolnitelni prihodi za delu-mno samofinansirawe na Zatvorot i odrùvawe na postojnite objekti. Treba da se vloàt usilbi i za osmisluvawe na novi stopanski dejno-sti za pocelosno rabotno angaìrawe i raboten tretman na zatvo-renicite.

- Kadrovskiot sostav treba da se usoglasi so vistinskite potre-bi i zada~i {to se osnovna dejnost na ustanovata. Vo taa smisla se potrebni opredeleni prerasporeduvawa na rabotnite mesta kako i novi vrabotuvawa pred sî za zajaknuvawe na Slu`bata za prevospi-tuvawe i Slu`bata za obezbeduvawe.

- Priemnoto oddelenie treba da se uredi taka {to da moè vi-stinski da ja ostvaruva svojata funkcija.

- Dvorot na Zatvorot mora da se opredeli so dopolnitelna ograda dolumno od pletena ìca vo visina od 4 m. , delumno so yid od tvrd materijal.

- Vo Zatvorot treba da se osmisli nova klasifikaciona {ema koja {to vo prv red }e ima vo predvid subjektivni kriteriumi i potre-bata za prezemawe na isti prevospitni postapki na oddelni grupi osu-denici. Po stapuvaweto vo sila na noviot ZIS, mora da se razmisli za oddeluvawe na prekr{o~no kaznetite od osudenite lica.

- Vo ovoj kako i vo drugite Zatvori od poluotvoren vid mora {to poskoro da se prekine so dodeluvaweto na redovni odsustva na osu-denite lica kako nivno pravo. Odsustvata treba da bidat potodnost i da se dodeluvaat tolku ~esto kolku {to opredelen osudenik toa }e go zasluì, {to zna~i dokolku ne se zasluàt nema ni da se koristat.

- I na krajot, ona {to vo ovaa analiza e moèbi i najzna~ajno, se odnesuva na Objektot kade se izdrùva pritvorot. Imeno na vtoriot kat od ovoj objekt polovinata od prostorite ne se koristat, a drugata

290

polovina se koristi kako Zatvoreno oddelenie za osudenite lica za koi e potreben zasilen nadzor. Dokolku ova oddelenie se pomesti vo nadvore{nata zgrada (kade postoi posebno krilo vo koe moè funkci-onalno da se organizira vo isto takvo oddelenie) ovoj kat moè celo-sno da se oslobodi i iskoristi kako poseben Zatvor (oddelenie) za le-kuvawe na alkoholi~ari i narkomani.

291

G l a v a VII KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA KRIVA PALANKA


1.1. Kazneno-popravna ustanova - Kriva Palanka, ul."8-mi Okto-

mvri" bb, Kriva Palanka. 1.2. Polniot naziv na ustanovata e Kazneno-popravna ustanova

Otvoreno oddelenie na Zatvorot Skopje vo Kriva Palanka. Vo ovaa ustanova na izdrùvawe na kaznata se upatuvaat: a) Ma{ki lica primarni storiteli, osudeni so pravosilna pre-

suda na kazna zatvor do 2 godini odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini od podra~jeto na osnovnite sudovi: Kratovo i Kriva Palanka

b) Ma{ki i ènski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na osnovnite sudovi Kratovo i Kriva Palanka


KPU Kriva Palanka kako kaznena ustanova raboti od 1968 go-

dina vo svojstvo na Op{tinski zatvor, odnosno do momentot koga nad-le`nosta na izvr{uvawe na krivi~nite sankcii od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti preminaa pri Sekretarijatot za pravosudstvo.

Kako Otvoreno oddelenie na KPU Skopje so sedi{te vo Kriva Palanka, ovaa ustanova raboti od maj 1992 godina. Aktite na ovaa re-organizacija i postavenost se nao|aat vo KPU Skopje.


MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA 3.1. Objektot na ustanovata e lociran na periferijata od gra-

dot (na 1 km od centarot na gradot), na lokacija prirodno oddelena od drugi objekti, no vo nivna najneposredna blizina. Prirodnata granica e edna mala reka od prednata i brdo od zadnata strana.

Sega{niot objekt na Zatvorot e izgraden vo periodot od 1985 - 1987 godina vo sopstvena reìja na Zatvorot so u~estvo od 40% pari-~ni sredstva od toga{niot Sekretarijat za pravosudstvo. Stariot objekt {to ostana vo krugot na UVR Kriva Palanka i natamu e vo so-pstvenost na Zatvorot, odnosno na Ministerstvoto za pravda.

3.2. Noviot objekt e so gabarit od 22 h 11 metri so podrumski

292

prostorii, prizemje i sprat. Istiot e ve{ta~ki podelen vo dve celini: upravna zgrada i zatvorski prostorii.

a) Upravniot del na zgradata e pomesten na spratot na objektot so pristap od posebni skali od nadvor neobezbedeni so rukohvat. Ovde se nao|aat samo 3 prostorii i toa:

- kancelarija na pomo{nikot direktor 22 m2

- kancelarija na knigovodstvo i blagajna 12 m2

- WC 8 m2

i pretsobje so povr{ina od 8 m2 vo koi se ~uvaat materijalnite i drugi dokumenti.

Vkupnata povr{ina na ovoj del vo koj e pomestena skromna i do-traena oprema iznesuva 50 m2. Zatopluvaweto e so dve pe~ki na drva, a higienata na pristojno nivo.

b) Od levata strana od upravniot del so vlez od prizemjeto se nao|a "zatvorskiot del" od zgradata. Ovoj del se sostoi od prizemje, sprat i podrum.

- Na prizemjeto vedna{ od levata strana e pomesten mala deù-rna soba za straàta. Ovaa prostorija od 9 m2 vo svoe prodolènie ima magacin od 5 m2 vo koj se ~uva vooruùvaweto. Vo nadzorniknicata se pomesteni biro, termo pe~ka i pe~ka na drva.

- Po nadzorniknicata ima hodnik so povr{ina 7,20 m2 i tri mali prostorii. Ovaa odvoena celina pri gradbata na objektot be{e zamisleno da sluì kako oddelenie za pritvor. Od desnata strana na hodnikot prvata prostorija e so povr{ina od 6,40 m2 i visina od 5 m. Vo nea se smesteni dva kreveti koi celosno go odzemaat slobodniot prostor. Drugata prostorija od istata strana e so povr{ina od 2,9 m2 i visina od 5 m. I vo ovaa prostorija e smesten samo eden krevet koj se protega od edniot do drugiot kraj od yidot. Tretata ne{to pogolema soba (11 m2) se nao|a od levata strana na hodnikot i e so visina od 3,5 m. Vo nea se pomesteni ~etiri kreveti.

Vo trite sobi postoi elektri~no osvetluvawe, a osven kreveti-te nitu par~e od drug inventar od ednostavni pri~ini {to za toa nema prostor.

Na krajot od ovoj hodnik ima WC od 3 m2. Vkupnata povr{ina na ovoj prostor e 24,10 m2, yidovite se ist-

ro{eni i nevarosani, podot e od beton, a vratite drveni i ruinirani. Higienata ne zadovoluva.

- Od desnata strana na prizemjeto se prostorija hodnik so po-vr{ina od 18 m2 vo koj e pomesteno edna pe~ka na dva i klupa za sedewe. Vo nego osudenite i pritvorenite lica go minuvaat slobodnoto vreme vo zima i im sluì kako pu{alna. Od desnata strana na ovoj hodnik se pomesteni tri prostorii. Prvata so povr{ina od 12 m2 se koristi kako vuduvalna, a drugite dve so povr{ina od 11 i 15 m2 svoevremeno zami-sleni za smestuvawe na prekr{o~no kazneti èni se koristat kako ma-gacinski prostor (glavno za stari i novi delovi za bulduèrot na Za-

293

tvorot). Od istata strana na hodnikot postoi i WC od 8 m2 koe e zatvo-reno (ne se koristi).

Na krajot od ovoj hodnik od desnata strana ima prostorija od 45 m2 koja sluì i kako kujna i kako trpezarija. Kujnata od trpezarijata e oddelena smo so rabotna masa, a vo nea e pomesten samo eden {poret na dvra, lavobo i priborot za gotvewe i jadewe. Vo trpezarijata ima masi i stolovi za 25 lica koi se vo dosta lo{a sostojba. Vo trpezarijata e pomesten i eden telivizor vo crno-bela tehnika, taka {to istata slu-ì i kako soba za dneven prestoj na zatvorenicite.

Pristapot do kujnata e od nedovr{enata strana preku hodnik od 5 m2.

I toa e bukavlno sî za ovoj prostor so vkupna povr{ina od 114 m2 vo koj higienata e na mnogu nisko nivo.

- Na spratot se pomesteni slednive prostorii: - spalna soba so 10 kreveti 24 m2

- spalna soba so 8 kreveti 22 m2

- spalna soba so 6 kreveti 18 m2

- spalna soba bez kreveti 12 m2

Spored povr{inata i kubaturata vo site ovie spalni sobi mo-ème da se smestat samo 15 - 20 kreveti, taka {to taa brojka moè da se zeme kako realen pokazatel na smestuva~kiot kapacitet na Zatvorot.

Na spratot postoi i sanitaren jazol vo koj se pomesteni 2 WC-a i kupatilo za samo eden ~ovek. Kupatiloto me|utoa i takvo kakvo {to e, ne se koristi so ogled na toa deka bojlerot so godini e rasipan i ne e zamenet. Ovoj prostor e ruiniran, nesreden i izrazeno ne~ist so po-vr{ina od 7,40 m2.

Vkupnata povr{ina na ovoj prostor zaedno so hodnikot (24,32 m2) iznesuva 110,72 m2. Podot vo spalnite e od parket, a vo hodnikot od beton.

v) Objektot raspolaga samo so eden podrum so povr{ina od 20 m2 so izrazita nizok plafon. Vo ovoj nehigienski i neureden podrum se ~uva zimnica i ostanati prehrambeni artilki za ishana na zatvoreni-cite.

3.3. Zatvorot ne raspolaga re~isi nutu so 1 m2 dvorna povr{ina, za{to i onoj mal prostor {to se nao|a pred zgradata e zabetoniran i se koristi za stopanskata organizacija koja ovde proizveduva betonski blokovi. Ottamu, za pro{etka i rekreacija na zatvorenicite nema ni-kakvi uslovi nitu pred, nitu okolu zatvorskiot objekt

3.4. Zatvorot raspolaga so zemji{te so povr{ina od okolu 3.000 m2, koe se nao|a na rid zad ustanovata i e obrasnata so visoki drvja (divi orevi i bagremi).

Zatvorot koristi privremeno dodelana povr{ina od 300 m2 od strana na Sobranieto na op{tina Kriva Palanka za rabota na stopa-nskata edinica. Ova e vsu{nost prostorot pred samiot Zatvor na koj osven ponapred navedenata podloga za proizvodstvo na betonski blo-

294

kovi se nao|a eden mal magacin za smestuvawe na cement. Ovoj prostor se prostira do rekata preku koja moè da se pomine samo preku edeno malo drveno most~e.

3.5. Zatvorot gi ima vo sopstvenost slednive vozila: kamion, bu-ldoèr i patni~ko vozilo "Lada".


4.1. Vo Zatvorot Kriva Palanka se vraboteni vkupno 8 lica i

toa: pomo{nik direktor - rakovodno lice na ustanovata, edno lice kako knigovoditel-blagajnik, evidenti~ar i arhivar, dva instruktori i 4 nadzornici.

Podrobnite podatoci za vrabotenit emoàt da se vidat od sle-dnata tabela:

P R E G L E D

na vrabotenite vo Zatvorot Kriva Palanka so sostojba na 31. 12. 1995 godina

IME I PREZIME Rabotno mesto Vraboten vo ustanovata

1 2 3 4

1. RADE VELI^KOVSKI

Pomo{nik direktor 01.01.1982

2. DRAGI JAKIMOVSKI


3. VLADIMIR STANKOVSKI

Instruktor 10.04.1984

4. DRAGI IVANOVSKI


5. DRAGAN STOJANOVSKI


6. DRAGAN STAMENOVSKI


7. VESNA MLADENOVSKA

Blagajnik-evidenti~ar arhivar

08.03.1989

8. STOJANÊ ILIEVSKI

Instruktor 18.08.1990

4.2. Iako komentarot na ovie podatoci e izli{en smetame deka

e bitno da se istakne deka vo Zatvorot o~igledno nedostasuva kadro-vski sostav za vr{ewe na odgovornata funkcija vo vakov vid na usta-nova.

295

5. PODATOCI ZA ZATVRENATA POPULACIJA

5.1. So ogled na toa {to evidencijata za dvieèweto na osude-

nite i prekr{o~no kaznetite lica za Zatvorot Kriva Palanka se vodi vo Zatvorot Skopje, ovie podatoci se dadeni grupno vo tekstot {to se odnesuva na Zatvorot Skopje.

5.2. Na 31. 12. 1995 godina vo Zatvorot Kriva Palanka prestoju-vaa samo 8 osudeni lica na kazna zatvor. Toa bile lica glavno na vo-zrast od 18 do 30 godini (6 i samo 2 lica na vozrast od 30 do 35 godini. Ovie osudenici izdrùvale kazna vo visina do 3 meseci - 2 lica i 6 lica od 3 - 6 meseci.

Vo istiot period vo ovaa ustanova prestojuvaa i 8 prekr{o~no kazneti lica na vozrast: od 20 - 25 godini (6), od 38 godini - edno i od 45 godini 1 lice. Na ovie lica im bile izre~eni prekr{o~ni kazni zat-vor vo visina od 15 - 40 dena.

Na krajot na 1995 godina vo Otvorenoto oddelenie Kriva Pala-nka ima{e vkupno 53 neizvr{eni presudi so nalozi i toa: od 1988 go-dina - 2 presudi, od 1989 godina - 1 presuda, od 1992 godina - 13 presudi, od 1993 godina - 5 presudi, od 1994 godina - 15 presudi, i od 1995 godina - 17 presudi.


6.1. Normativni akti na ustanovata. Za Zatvorot Kriva Pala-

nka vaàt istite interni normativni akti navedeni kaj Zatvorot Sko-pje.

6.2. Organizacioni edinici. Vo ovoj Zatvor e predvideno da fu-nkcioniraat site voobi~aeni organizacioni edinici, kako i vo dru-gite kazneno-popravni ustanovi. Ottamu vo ovoj Zatvor Slu`bata za prevospituvawe ja so~inuva pomo{nikot direktor, stolarsko-instr-uktorskata slu`ba pomo{nikot direktor i dvata instruktori, Slu-`bata za obezbeduvawe - 4 nadzornici, Izvr{no-upravnata slu`ba - edno lice koe istovremeno e knigovoditel, blagajnik, evidenti~ar i arhivar. Zdravstvena slu`ba ne postoi.

Ne treba da se bide posebno razumen za da se svati deka so vakva popolnetost nitu edna od ovie slu`bi ne moè da se smeta za oforme-na, a ottamu nitu da se o~ekuvaat bilo kakvi rezultati od nivnoto ra-botewe {to ne odgovaraat na vistinskite barawa vo vrska so izvr{u-vaweto na krivi~nite sankcii.

6.3. Priem i otpust na zatvorenicite. Vo ustanovata ne postoi priemno-otpusno oddelenie.

6.4. Rabotno angaìrawe na zatvorenicite. Vo Zatvorot osude-nite i prekr{o~no-kaznetite lica re~isi isklu~ivo rabotno se anga-ìrani vo stopanskata edinica koja e formirana vo 1985 godina.

Stopanskata edinica svoeto proizvodstvo go ostvaruva so po-

296

mo{ na samodvi`na poluavtomatska ma{ina za proizvodstvo na pove}e vidovi betonski blokovi so kapacitet od 2.000 proizvodni edinici za 8 rabotni ~asa. Ovaa edinica raspolaga i so pove}e me{alici za spre-mawe na beton, vibracionen stol, digalka i pove}e razni kalapi za ra-zli~ni proizvodi.

Stolarskata edinica poseduva i eden poloven kamion, bulduèr so koj vr{i uslugi na gra|ani i pravni lica.

Vo Stopanskata edinica se proizveduvaat razni lesni betonski proizvodi: blokovi, {prejcevi, fundamenti, ogradni stolb~iwa, plo-~ki, ivi~waci, prsteni i proizvodi po nara~ka. Ovaa edinica so svoi-te proizvodi se vklopuva i vo gradba na objekti kako podizveduva~ so drugi rabotni organizacii.

Vo po~etokot na svoeto rabotewe Stopanskata edinica rabote-{e so takvi finansiski rezultati {to ovozmoùvaat isplata na rela-tivno visok nadomest na zatvorenicite, vrabotuvawe na 2 instruktori i knigovoditel za vodewe na knigovodstvoto, kako vo nea taka i vo Za-tvorot vo celost. So nejzino u~estvo od 60% be{e izgraden i objektot na sega{niot Zatvor. Me|utoa, nastanatata lo{a sostojba vo dràvata, nu`no se odrazi i vrz raboteweto na Stopanskata edinica vo posle-dnite ~etiri godini. Ottamu opadna i nejzinata mo} vo samofina-nsiraweto na Zatvorot od nekoga{nite 80 - 90%, na samo 40%.

6.5. Smestuvawe, obleka i ishrana. Sostojbata so site ovie se-gmenti od izvonredno zna~ewe za uspe{no ostvaruvawe na celite na izvr{uvaweto na kaznata zatvor za osudenite i prekr{o~no kaznetite lica e osoben lo{a. So drugi zborovi, Zatvorot ne raspolaga so potre-bniot standard na smestuva~ki uslovi i oprema za pristoen ìvot i odrùvawe na op{tata i individualnata higiena. Na zatvorenicite im e obezbedena samo rabotna i toa dotraena obleka, no ne i neophod-nata HTZ oprema. Hranata ja prigotvuvaa osudeno lice vo odsustvo na osnovnata oprema potrebna za taa namena. Postoeweto samo na eden {poret na drva i lonec, ne se dovolno da se postigne potrebnoto nivo na kvalitetna, kalori~na i vkusna hrana, nitu za eden vrven profe-sionalen gotva~, a kamo li za nedovolno stru~en zatvorenik.

6.6. Vospitno-prevospitna rabota. Ovoj aspekt od dejnosta go pokriva samo pomo{nikot direktor preku individualni soveti naso-~eni kon osudenite i toa vo ramkite na minimalnoto vreme za taa na-mena i negovata stru~nost ili, podobro kaàno, negovoto iskustvo. Ottamu slobodno moè da se kaè deka vrz prvostepen plan vo ovoj Za-tvor ni{to ne se raboti.

6.7. Klasifikacija na zatvorenicite. Interna klasifikacija vo Zatvorot ne se vr{i. Za toa nema nitu potreben stru~en profil, nitu uslovi, a so ogled na brojot na osudenite koi prestojuvaat vo ovaa ustanova (vo prosek 5 - 10 zatvorenici mese~no), ni soodvetna potreba.

6.8. Zdravstvena za{tita. Zdravstvenata za{tita na osudenite i pritvorenite lica isklu~ivo se vr{i vo Medicinskiot centar Kriva

297

Palanka. 6.9. Prava i pogodnosti. Vo pogled na koristeweto na pravata i

pogodnostite na zatvorenicite sostojbata vo 1995 godina i vo ovaa ustanova vo ni{to ne se razlikuva od drugite zatvori vo Makedonija.

Nakratko, tie i ovde se koristeni pove}e odo{to toa e dopu-{teno so ZIS, podzakonskite i internite akti.

6.10. Vr{ewe na rabotata na obezbeduvaweto. So ogled deka se raboti za ustanova od otvoren vid vo koja bi moèlo i da ne postoi na-dzornikska slu`ba, bezbednosniot aspekt na dejnosta ovde ne pretsa-vuva nikaov problem.

6.11. Sostojba na pritvorot. Od momentot na transformacijata na ovoj Zatvor vo Oddelenie na Zatvorot Skopje (1992), ovde ne se izvr{uva pritvorot iako za toa postojat posebni prostorii. Ovie pro-storii me|utoa ne odgovaraa za taa namena, nitu vo momentot koga bea izgradeni, a osobeno sega koga celosno se ruinirani. Kon pritvoreni-~koto oddelenie, koe sega se koristi za smestuvawe na osudenici so izre~eni disciplinski kazni - samica, ne postoi nitu prikladno {eta-li{te za pritvoreni lica. Improviziraniot prostor za taa namena od 2 - 3 m2 pomesten zad Zatvorot vo nikoj slu~aj ne moè da se smeta za {etali{te nitu za edno, a kamoli za pove}e pritvorenici. Stanuva zbor za beonirani ogradna staza pokraj Zatvorot koja na sprotivnata strana e ogradena so prirodna prepreka (visok yid), a na drugite dve strani so èlezni re{etki.

Inaku, od pogore navedenite podatoci ve}e moè{e da se sogle-da deka, dokolku oddelenieto za pritvor vo Kriva Palanka funkci-onira{e vo zadnive pet godini (1991-1995), vo nego so naredba }e bea upateni onie lica {to vo ovoj period bea upatuvani vo soodvetnoto oddelenie vo Zatvor Skopje (35 so naredba na nedle`niot sud od Kriva Palanka i 6 na Kratovo). Se raboti za 41 lice za celiot period ili za prose~no 8 lica godi{no {to ukaùva na neracionalnosta od postoewa na oddelenie za pritvor vo Kriva Palanka. Patem re~eno, takvoto oddelenie vo Zatvorot Kriva Palanka ne odgovara nitu na osnovnite standardi za izvr{uvawe na merkata pritvor, nitu vo taa smisla moè da se adaptira.


So ogled deka Zatvorot kako oddelenie nema status na pravno

lice, glavnite upravni i finansiski raboti se vr{at vo KPU Skopje. Finansiraweto na KPU Kriva Palanka so ostvaruvawe preku

KPU Skopje so preveduvawe na sredstva za plati na vrabotenite, pre-veduvawe na del od materijalnite sredstva i del od ostvarenite sre-dstva od stopanskata edinica.

So ogled deka u{te ne se izgotveni zavr{nite smetki, ustano-vata ne moè{e da gi dade kone~nite finansiski pokazateli, no sepak

298

moè da se konsatira deka za 1995 godina se namireni osnovnite potre-bi bez pokaùvawe na zagubi.

Sredstva za posebni nameni ili za investicioni potrebi vo te-kot na 1995 godina od Ministerstvoto za pravda ne se dobieni.

8. KLU^NI TO^KI

Ad. 1. KPU Kriva Palanka e ustanova koja funkcionira kako

Otvoreno oddelenie na KPU Skopje kade se izdrùva kazna zatvor vo visina do 6 meseci za ma{ki osudeni lica, kako i kaznata zatvor za prekr{o~no kazneti ma{ki i ènski lica.

Ad. 2. Zatvorot funkcionira od 1968 godina kako Op{tinski Zatvor, a kako Otvoreno oddelenie na Zatvorot Skopje od 1992 godina.

Ad. 3. Objektot na Zatvorot se nao|a na periferijata na gradot i kako so ogled na svojata mestopolo`ba, slobodnata povr{ina okolu nego, smestuva~kite mo`nosti (kapacitetot), iskoristenosta na toj kapacitet i stanbeno-prostornite uslovi voop{to ne odgovara za izv-r{uvawe na kaznite li{uvawe od sloboda.

Ad. 4. Vo Zatvorot se vraboteni samo 8 lica: pomo{nik dire-ktor, edno lice kako knigovoditel, blagajnik, evidentar i arhivar, dva stru~ni instruktori i 4 nadzornici.

Ad. 5. Na 31. 12. 1995 godina vo Zatvorot prestojuvale 16 osudeni i prekr{o~no kazneti lica.

Ad. 6. Normativnite akti na ustanovata se doneseni vo celosot. Organizacionite edinici ne se kompletirani i prakti~no ne

postojat. Rabotnoto angaìrawe na zatvorenicite se ostvaruva vo stopa-

nskata edinica za proizvodstvo na betonski profili bez soodveten edukativen i stru~en tretman.

Sostojbata vo pogled na smestuvaweto, oblekata, ishranata i higienata vo ustanovata ne zadovoluva.

Vospitno-prevospitna rabota ne se ostvaruva. Interna klasifikacija na zatvorenicite ne se vr{i. Zdravstvenata za{tita na osudenicite celosno ñ e prepu{tena

na Medicinskiot centar Kriva Palanka. Koristeweto na pravata i pogodnostite e sprotivno na posto-

e~kite normativi. Vo odnos na vr{eweto na rabotata na obezbeduvaweto ne se ja-

vuvaat problemi. Vo ustanovata od 1992 godina se izvr{uva pritvorot za koj kako

vo sega{niov moment nema nitu potreba da se izvr{uva vo nego. Ad. 7. Ustanovata se finansira od Buxetot preku Zatvorot Sko-

pje.

299

9. PREDLOZI

- Glavniot predlog koj so samoto toa gi isklu~uva razmislu-

vaweto za bilo kakvo drugo re{enie e Zatvorot Kriva Palanka da se ukine i pove}e da ne postoi vo mreàta na na{iot penitencijaren si-stem. Argumentite za vakviot predlog se slednive:

- Zatvorot Kriva Palanka e pomesten vo objekt koj kako so ogled na svojata mestopolo`ba taka i so ogled na goleminata i arhite-ktonskata konstrukcija ne odgovara za izvr{uvawe na kaznata zatvor.

- Objektot se nao|a vo ridest predel koj od zadnata strana ne do-zvoluva nikakva mo`nost za pro{iruvawe. Istata, okolnost e golema opasnost po Zatvorot od bezbednosen aspekt.

Na predniot del od Zatvorot ima mal prostor od samo 300 m2 koj se koristi kako podloga za proizvodstvo na betonski profili. Me|u-toa, i koga toa ne bi bilo slu~aj, toj prostor ni oddaleku nemoè da se iskoristi kako zatvorski krug (dvor) za drugi aktivnosti (za izgradba na rabotilnici, tereni za pro{etki, zabava i rekreacija i sl.).

Od dvete bo~ni strani objektot e zagraden so privatni imoti koi se nao|aat do samiot Zatvor, odnosno na oddale~enost od samo 1 - 3 metri.

- Samiot objekt raspolaga samo so 4 spalni sobi vo koi realno moàt da se pomestat samo 15 do 20 kreveti {to zna~i po 5 lica vo edna soba. Nivno pregraduvawe ne doa|a vo predvid zo{to vo toj slu~aj ka-pacitetot na Zatvorot u{te pove}e bi se namalil.

- Zatvorot ne raspolaga nitu so dovolen prostor za izvedba na pristojna kujna i trpezarija so bilo kakva adaptacija. Zgora na toa vo nego nema mo`nosti za prenamena na prostor koj bi se iskoristil za ureduvawe na soba za dneven prestoj, soba za vospitno-prevospitna ra-bota so osudenite, nitu za kupatilo koe sega e pomesteno vo WC-to, no i tamu ne funkcionira.

- So ogled na prostorot na koj se nao|a objektot na Zatvorot ne e mo`no nitu negovo pro{iruvawe na bilo koja strana, ni ograduvawe so bezbednosen yid.

Ovoj element zaedno so prethodnoto isklu~uva sekakvo razmi-sluvawe za funkcionirawe na Zatvorot kako eventualna ustanova so promenata dejnost, odnosno kazneno-popravna ustanova od drug vid.

- Vo Zatvorot Kriva Palanka preku celata godina prestojuvaat prose~no samo 5 do 10 osudeni i prekr{o~no kazneti lica. Takvata brojka samo go opteretuva Buxetot koj e prisilen da izdvojuva sredstva ne samo za nivnata izdr{ka, tuku i za odrùvawe na objektot i platite na vrabotenite.

- Ustanovata raspolaga so oddelenie za pritvor koe u{te od 1992 godina ne se koristi, nitu za toa vo idnina }e ima potreba. Ime-no, brojkata na pritvorenite lica {to bi bile upateni vo ova oddele-nie koga toa bi funkcioniralo so godini se dviì okolu prose~nata

300

brojka od 8 lica. Taa brojka ne pretstavuva nikakov tovar za Zatvorot Skopje, ili eventualno Zatvorot [tip, vo koi ima prostor za izdrù-vawe na merkata, a i nivnata oddale~enost od Kriva Palanka e podde-dnakva od okolu 10 km koja denes se pominuva za ne{to pove}e od eden sat.

- Zatvorot Kriva Palanka e ustanova od otvoren vid. Na pro-storot na celata dràva e potrebna samo edna takva ustanova i toa za nebre`ni krivi~ni dela. Ottamu, ovaa ustanov ja gubi svojata fun-kcija, osobeno zatoa {to vo nea se izdrùva kazna i za umisleni kri-vi~ni dela od polesen vid.

- Vospitno-prevospitniot tretman ne moè uspe{no da se ost-varuva zaradi nedostig na stru~en personal. Ottamu, dokolku ovaa ust-anova i natamu postoi }e bide potrebno da se aktiviraat site nejzini slu`bi so vospituva~i (pedagozi, psiholozi), administrativen perso-nal, pripadnici na slu`bata za obezbeduvawe, gotva~ i sl.

301

G l a v a VIII KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA VELES


1.1. Kazneno-popravnata ustanova - Veles, s. Dolno Orizari -

Veles. 1.2. Polniot naziv na ustanovata e Kazneno-popravna ustanova

Otvoreno oddelenie na Zatvor Skopje vo Veles. Vo ustanovata na izdrùvawe na kaznata se upatuvaat: a) Ma{ki lica primarni storiteli, osudeni so pravosilna pre-

suda na kazna zatvor do 2 godini odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini od podra~jeto na Osnovni-ot sud Veles i

b) Ma{ki i ènski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na osnovniot sud vo Veles.


Ustanovata e formirana vo 1973 godina pod imeto "Op{tinski

zatvor - Veles." Od 1992 godina so donesuvaweto na Zakonot za izmenu-vawe i dopolnuvawe na Zakonot za izvr{uvawe na sankciite za kri-vi~ni dela i stopanski prestapi ("SV RM" 1992/19), Zatvorot funk-cionira kako Otvoreno oddelenie na Zatvorot Skopje.



3.1. Objektot na Zatvorot e izgraden i pu{ten vo rabota vo 1984

godina. Istiot se nao|a nadvor od gradot Veles do seloto Dolno Ori-zari.

3.2. Objektot pretstavuva celina koja {to funkcionalno e po-delena na dva dela: Zatvorsko oddelenie i oddelenie za pritvor. Inaku samiot objekt e izgraden od tvrd materijal i se sostoi od suterenski del, prizemje i spart.

a) Desnata polovina od Zatvorot ja so~inuva negovoto zatvo-rsko oddelenie i upravniot prostor.

- Na prizemjeto od ovoj del so strani~en vlez se pomesteni upravnite prostorii. Stanuva zbor za odvoen prostor so dve pomali kancelarii na Pomo{nikot direktor i instruktorot po zemjodelie.

302

Vo ovoj del koj pretstavuva odvoena zasebna celina, posti i edno WC. - Vo prodolènie na prethodniot prostor se nao|a trpezarijata

koja {alterski e povrzana so kujnata na Zatvorot i negovata kantina. Trpezarijata e so povr{ina od 82 m2 i kapacitet od 40 zatvorenici za ednokratno zemawe na hrana. Vo nea se pomesteni 28 trpezariski masi i 76 stolici.

Kujnata e prostrana i od nea vodi pristap do pomo{en magacin za ~uvawe na prehranbeni proizvodi. Ovoj prostor so povr{ina od 60 m2 e opremen so ugostitelski elektri~en {poret, metalni ormari, fritezi, friìder, raftovi, zamrznuva~i i sl.

Kantinata e so povr{ina od 16 m2 i ima dobra mestopolo`ba vo odnos na trpezarijata, no so godini nanazad e prazna (ne se koristi).

Pokraj kujnata se nao|a u{te edna prostorija koja se koristi kako trpezarija za personalot na ustanovata. Ovaa prostorija so edna vrata e povrzana so kujnata, a so druga so glavnata trpezarija.

Vo ovoj del se nao|aat u{te dve prostorii od koi ednata e zami-slena da sluì kako ambulanta, a drugata kako kancelarija na uprava-ta. Vo niv e pomestena soodvetna nova, skoro neupotrebuvana oprema (biroa, krevet za pregledi, ormari i sl.).

- Od prednata strana na objektot postoi drug vlez so pristap vo prizemniot del. Od desnata strana na ovoj vlez postoi so staklo izgra-dena prostorija koi sluì kako viduvalna. Od levata strana, isto taka delumno ogradena so staklo se nao|a deùrnata soba za straàta.

Vo leviot del moèn e pristap samo od edna vrata koja vodi vo hodnik, od koj desno e nadzorniknicata, a levo dol` hodnikot vo koj se pomesteni dve prostorii nameneti za viduvawe so advokat i istra`ni-ot sudija kako i sanitaren jazol. Me|utoa, so ogled deka pritvorot vo ovoj Zatvor ne se izvr{uva od 1992 godina, vo ovie prostorii se po-mesteni 10 kreveti i eden {poret na drva za zatopluvawe. Na toj na~in e sozdaden prostor za smestuvawe na site zatvorenici koi prestojuvaat vo Zatvorot. Vakvata praktika na straàta ñ ovozmoùva site zatvo-renici da im bidat polesno pod nadzor vedna{ do niv, a na upravata za-{teda na sredstva za ogrev.

Slobodnoto vreme zatvorenicite zaedno so straàta go minu-vaat vo nadzorniknicata vo koja e pomesten eden televizor vo boja.

Od ovoj prostor niz edna vrata vodi oddelenieto za pritvor vo koe se pomesteni pritvoreni~kite sobi, a ottamu i krugot - {etali-{te za pritvorenite lica.

b) Pokraj straànicata vodat skali kon spratot na Zatvorot. Vo ovoj del pomesten desno (nad upravniot del i delot kade e kujnata i trpezarijata), se nao|aat 9 spalni sobi so vkupno povr{ina od 232 m2. Vo sekoja od niv e predvideno da se smestat po 10 kreveti na sprat taka {to se sozdava previd deka kapacitetot na Zatvorot e 90 legla. Re-alnata sostojba e me|utoa deka vo sekoja od ovie sobi moàt da se smestat samo po 5 kreveti. ako barem malku sakame da se pribliìme

303

kon svetskite standardi. Vo takov slu~aj kapacitetot na Zatvorot e 45 legla.

Vo tekot na 1995 godina vo spalnite sobi ima{e 40 kreveti so "jogi" du{eci i 20 kreveti so pruìni.

Na spratot e pomesten i eden pogolem sanitaren jazol so WC-a, bojleri so tu{evi i lavoboa, so vkupna povr{ina od 50 m2. Kupatiloto i WC-ata se oddeleni so pregraden yid obloèn so polo~ki.

Nitu edna od spalnata soba i sanitarniot jazol, odnosno celiot sprat ne se koristi, pa moèbi ottamu deluva uredno i ~isto. Vo ho-dnikot na spratot so povr{ina od 86 m2 se smesteni 40 metalni orma-r~iwa za ~uvawe na li~nite predmeti na zatvorenicite koi isto taka ne se koristat.

Podot vo spalnite i hodnikot e od "vines" plo~ki. v) Vo suterenskiot del se pomesteni: kotlarnici za parnoto za-

topluvawe, peralna i dva magacini, koi sluàt i kako rabotilnici. Ovde se nao|a i edna prostorija koja vo letnite meseci na zatvoreni-cite im sluì kako soba za dneven prostor. Vkupnata povr{ina na ovoj del e 350 m2.

Parno zatopluvawe e izvedeno za celiot objekt na Zatvorot. Istoto, me|utoa vo izminative tri godini ne se koristi od pri~ina {to e puknat glavniot ~len od kotelot koj zaradi nedostig na sredstva, a nie bi dopolnile i golema negrià na upravata, dosega ne e zamenet. Poradi maliot broj na zatvorenici zatopluvaweto sega se vr{i na pe~ki so drva.

Vkupnata korisna povr{ina na Zatvrskiot objekt e 1.580 m2. 3.3. Prostorot okolu samiot Zatvor - dvorot e so povr{ina od

3.500 m2. Stanuva zbor za neograden dvor koj voop{to ne e ureden so ze-lenilo, sportski tereni i drugo.

3.4. Ekonomijata na Zatvorot raspolaga so obrabotliva zemjo-delska povr{ina od 16 ha {to moè da se navodnuva od rekata koja te~e pokraj nea.

Vo sostav na ekonomijata e i starata "zgrada" na stariot Zatvor so 600 m2, sviwarnik od 50 m2 i objektot na TO od 100 m2 koj go koristi i odrùva Zatvorot.

3.5. Zatvorot raspolaga so edno patni~ko vozilo "Lada" od 1979 godina, edno terensko vozilo (kamion), eden traktor so prikolka i so site priklu~ni orudija za obrabotka na zemja (plugovi, kosa~ica za seno, prevrtuvalka, tawira~a i dr.). Vo 1994 godina Zatvorot so so-pstveni sredstva konstruira i edna ma{ina za pletewe ì~ena mreà.

3.6. Celokupniot inventar i oprema so koja raspolaga Zatvorot moè da se vidi na sledniov pregled.

- Vo zgradata na Zatvorot vo sanitarniot jazol se nao|aat vku-pno: 10 WC kabini so vrati, 7 pisoari, 5 tu{ kabini so 5 bojleri od 80 l., umivalnici za race i noze so 14 slavini.

- Krevetite za spiewe se: so "jogi" du{eci 40 od koi samo dva-

304

eset se opremeni so du{eci (20 du{eci se dadeni vo Zatvorot Skopje), 20 kreveti se so pruìna, za niv ima 22 obi~ni polneti du{eci, 40 me-talni ormani.

- Kujnata e opremena so: 1 {poret elektri~en "Igo", 1 {poret elektri~en "Gorewe", 1 {poret na drva, 1 friìder, 2 zamrznuva~i "Obodin" 410 l, LTH "380 l., bojler 80 l., elektri~na fiteza, 1 umi-valnik dvodelen "Igo", 2 metalni rabotni masi, 1 masa za cedewe, 3 me-talni raftovi za prehranbeni produkti, 28 trpezariski masi, 76 sto-lici.

- Prostoriite se opremeni so: 11 rabotni biroa, 9 orman~iwa od iverica, 1 kon.masa, 1 foteqa, 5 tapacirani stolovi, 10 stolovi (klub), 1 metalna kasa "Primat", 1 metalen orman (arhivski), 2 tele-vizori "Gorewe", 1 radioaparat, 1 telefonska centrala "Iskra" (ne se koristi), 6 telefoni, 1 telefaks "Panasonik", 1 elektri~na ma{ina za pi{uvawe, 1 mehani~ka ma{ina za pi{uvawe, 2 smeta~ki elektri-~ni ma{ini, 2 pravosmukalki "Iskra", 1 ma{ina za perewe "EI", 1 masa za "ping-pong", 1 vitrina za kniga, biblioteka so 80 knigi, medi-cinsko orman~e i medicinski krevet, 5 pe~ki na drva.

- Stopanskata edinica na Zatvorot raspolaga so slednite osno-vni sredstva: 2 traktora (eden e neispraven), dve teretni prikolki za traktor, 1 kamion "Zastava", kosa~ka za detelina, prevrtuva~ka, tawi-ra~a, plugovi za traktor, 2 dizel agregati za navodnuvawe, 1 elektri-~na pumpa za navodnuvawe, teretna prikolka za avtomobil, 1 patni~ko vozilo "Zastava 101" (neispravno), 1 patni~ko vozilo "Zastava 750" (neispravno), 1 patni~ko motorno vozilo "Lada", 1 patni~ko motorno vozilo "Zastava 850", pona~ za akumulatori, aparat za zavaruvawe, 1 kompresor, rabotilnica so prira~en alat, 103 aluminski cevki za na-vodnuvawe, 10 plasti~ni buriwa od 200 l. (35 se neispravni), 12 od 120 l.

- Isto taka Zatvorot ima 2 kamp prikolki vo Avto-kampot "Krani" vo Resen koi gi koristat vrabotenite za letuvawe.


4.1. Vo Zatvorot vkupno se vraboteni 7 lica i toa: pomo{nik

direktor, profesionalen gotva~, instruktor po zemjodelie i 4 nadzo-rnici.

305

P R E G L E D

na vrabotenite vo Zatvorot Veles so sostojba na 31.12.1995 godina

Red.br.

IME I PREZIME Rabotno mesto Vraboten vo ustanovata

1 2 3 4

1. TRAJÊ PETKOVSKI

Pomo{nik direktor 08.12.1988

2. STEVE KIROV Instruktor po zemjodelie

05.04.1991

3. DIMÊ NIKOLOVSKI

Gotva~ 01.05.1986

4. SLAVÔ PRENXOV


5. BLAGOJ STOJANOV


6. DRAGANÔ ATANASOV


7. DRAGAN DIMOVSKI


4.2. Da se ostvaruva dejnosta samo so edno rakovodno lice, go-

tva~ i instruktor na ustanova za izvr{uvawe na krivi~ni i prekr{o-~ni kazni zatvor, se ~ini deka e nedozvolen presedan {to mo{ne lo{o se odrazuva na prestavata za na{iot penitencijaren sistem vo celina.


5.1. So ogled na toa {to evidencijata za dvièweto na osude-

nite i prekr{o~no kaznetite lica za Zatvorot Veles se vodi vo Za-tvorot Skopje, ovie podatoci se dadeni grupno vo tekstot {to se odne-suva na Zatvorot Skopje.

5.2. Na 31. 12. 1995 godina vo Zatvorot Veles prestojuvale vku-pno 11 lica od koi 7 osudeni i 4 prekr{o~no kazneti lica.

Od osudenite 7 lica: 6 bile na vozrast od 20 - 30 godini i edno lice od 43 godini. Site bile so visina na izre~ena kazna od 3 do 6 me-seci.

Prekr{o~no kaznetite ~etiri lica bile na vozrast od 20 do 34 godini so visina na izre~eni kazni od 7, 11, 20 i 39 dena.

Na krajot na 1995 godina vo Otvorenoto odeelenie Veles ima{e vkupno 8 neizvr{eni presudi so nalozi i toa: od 1994 - 1 presuda i od 1995 - 7 presudi.

306


6.1. Normativni akti na ustanovata. Za ovoj Zatvor vaàt isti-

te normativni akti navedeni kaj Zatvorot Skopje. 6.2. Organizacioni edinici. Vo ovoj Zatvor ne moè da stane

zbor za postoewe na organizacioni edinici, osven moèbi za Nadzo-rni~ka slu`ba, vo ~ii sostav ima 4 nadzornici.

6.3. Priem i otpust na zatvorenicite. Vo ustanovata ne postoi priemno-otpusno oddelenie.

6.4. Rabotno angaìrawe na zatvorenicite. Celokupnata rabo-tno angaìrawe na osudenite i prekr{o~no kaznetite lica e naso~eno vo zemjodelskata dejnost. Na ogromnata obrabotliva zemjodelska po-vr{ina koja ja so~inuva ekonomijata na Zatvorot, zatvorenicite odg-leduvaat kulturi {to ma{inski se obrabotuvaat. Toa vo prv red se de-telina i ìtarnici od koi vo 1995 godina se ostvareni rekordni prinosi.

Od 6 ha se o`neani 19 toni ìtarica, a od druga 5 ha e sobrana 35 toni detelina.

Osudenite lica povremeno se angaìraat i vo rabotnite orga-nizacii vo gradot.

6.5. Smestuvawe, obleka i ishrana. a) Vo sega{niov moment site zatvorenici (11) se smesteni vo dve, so kreveti natrupani mali pro-storii prilagodeni za taa nemena, iako vo Zatvorot ima prostorii to-kmu za taa namena.

Zemeno vo celost vo Zatvorot ima dobri uslovi za smestuvawe na 40 - 50 zatvorenici so ogled deka se raboti za nov dobro so~uvan objekt.

b) Zatvorenicite vo Zatvorot nosat sopstvena obleka. v) Ishranata gi zadovoluva potrebnite standardi. Higienata vo Zatvorot e na pristojno nivo. 6.6. Vospitno-prevospitna rabota. Na planot na ostvaruvaweto

na vospitno-prevospitniot treman na zatvorenicite vo ovaa ustanova ni{to ne se raboti.

6.7. Klasifikacija na zatvorenicite. Interna klasifikacija vo Zatvorot ne se vr{i. Vo ovaa ustanova, isto kako i vo onaa vo Kriva Palanka, za vakvi klasifikacija nema uslovi, a so ogled na brojot na zatvorenicite nitu potreba.

6.8. Zdravstvena za{tita. Zdravstvenata za{tita na zatvoreni-cite celosno mu e otstapena na Medicinskiot centar Veles kade {to se vr{at site pregledi i medicinski intervencii.

6.9. Prava i pogodnosti. Po odnos na ova pra{awe vaì seto ova {to e re~eno i za drugite ustanovi.

6.10. Vr{ewe na rabotite na obezbeduvaweto. Za ova, kako i za drugite ustanovi od ovoj vid (Kriva Palanka, Prilep), moè da se kaè obezbeduvaweto ne pretstavuva problem.

307

6.11. Sostojba na pritvorot. Iako vo ovoj Zatvor od 1992 godina ne se izvr{uva pritvorot, vo nego ima pritvoreni~ko oddelenie. Ova oddelenie se sostoi od 6 prostorii za smestuvawe na 14 pritvoreni lica. Pritvoreni~kite prostorii se so visoki plafoni. Bo niv nema sanitarni jazli i dobar prodor na dnevno svetlo. Ovoj del e povrzan so prostorno dobro ogradeno {etali{te.

Inaku od tabela br. 37 moè jasno da se sogleda deka dokolku oddelenieto za pritvor vo Veles funkcionira{e vo zadnive 5 godini (1991 - 1995 godina), vo nego so naredba }e bea upateni onie 29 lica {to vo ovoj period bea upateni vo soodvetnoto oddelenie vo Zatvorot Skopje. Stanuva zbor za prose~no 6 lica godi{no, podatok koj ekla-tantno pokaùva deka pritvoreni~koto oddelenie vo Zatvorot Veles ne e racionalno re{enie.


Finansiraweto na ustanovata se vr{i preku Zatvorot Skopje.

Vo 1995 godina se dobieni vkupno 1.269.676 denari, od koi za plata na vrabotenite 899.593 denari, za op{testvena ishrana na vrabotenite 105.770 denari, za odrùvawe na zgradata i ishrana na zatvorenicite 218.548 denari, ili vkupno se potro{eni 1.223.911 denari i ostanuvaat sredstva vo iznos od 45.765 denari.

Bilansot na raboteweto na stopanskata edinica sî u{te ne e poznat. Posebni sredstva od Ministerstvoto za pravda vo 1995 godina ne se dobieni.

8. KLU^NI TO^KI

Ad. 1. Zatvorot Veles e ustanova koja funkcionira kako Otvo-

reno oddelenie na Zatvorot Skopje kade se izdrùva kazna zatvor vo visina do 6 meseci za ma{ki osudeni lica, kako i kaznata zatvor za prekr{o~no kazneti ma{ki i ènski lica.

Ad. 2. Ustanovata e formirana vo 1973 godina kako Op{tinski zatvor, a od 1992 godina funkcionira kako Otvoreno oddelenie na Za-tvorot Skopje.

Ad.3. Objektot na Zatvorot se nao|a na nekolku kilometri nad-vor od gradot do s.Dolno Orizari. Izgraden e vo 1984 godina i kako grade`na celina e vo dobra sostojba. So ogled deka e namenski graden vo nego ima dobar raspored na stanbeni prostori. Karakteristi~no e me|utoa deka objektot e praven za mal broj zatvorenici, a so ogled deka ni toj broj na zatvorenici (40 - 50) ne e dostignat spalnite na spratot ne se koristat. Dobar del od opremata i prostorot e so~uvan, a opre-delen del od du{ecite (20) im e odstapen na Zatvorot Skopje. Poradi nebreèn odnos kon kotlarnicata parnoto zatopluvawe vo zgradata ve}e 3 godini ne funkcionira.

308

Ad. 4. Vo Zatvorot se vraboteni vkupno 7 lica i toa: pomo{nik direktor, gotva~, instruktor i 4 nadzornici.

Ad. 5. Na 31. 12. 1995 godina vo Zatvorot prestojuvale 11 osudeni i prekr{o~no kazneti lica.

Ad. 6. Normativnite akti na Zatvorot vo celost se doneseni. - Organizacioni edinici so ustanovata nema. - Rabotnoto angaìrawe na zatvorenicite se ostvaruva samo vo

zemjodelskata dejnost, {to zna~i samo koga e sezonata za toa, taka {to od oktomvri do mart tie ne se rabotno angaìrani ili toa e incidetno vo rabotni organizacii nadvor od Zatvorot.

- Sostojbata vo pogled na smestuvaweto i ishranata vo Zatvorot e na zadovolitelno nivo, no ne i vo pogled na oblekata.

- Vospitno-prevospitna rabota ne se ostvaruva. - Interna klasifikacija na zatvorenicite ne se vr{i. - Zdravstvenata za{tita ne se vr{i vo Zatvorot tuku celosno

vo Medicinskiot centar Veles. - Koristeweto na pravata i pogodnostite e premnogu libera-

lno, odnosno sprotivno na postoe~kite normativi. - Vidot na ustanovata i karakterot na dejnosta ne sozdava pro-

blemi od bezbednosen aspekt. Od 1992 godina vo ovoj Zatvor ne se izvr{uva pritvorot. So

ogled na blizinata na Oddelenieto za pritvor vo Zatvorot Skopje i brojot so naredba upateni lica od ova podra~je za takov pritvor vo Ve-les nema ni potreba.

Ad. 7. Ustavnovata se finansira od Buxetot preku Zatvorot Skopje

9. PREDLOZI

So ogled na seto ona {to be{e izloèno i konstatirano za Za-

tvorot Veles osnovan i edinstven predlog e ovaa ustanova da se ukine. Vakviot predlog proizleguva, ottamu {to niza argumenti ukaùvaat deka ovoj Zatvor ne moè celosno da se vklopi vo penitencijarniot sistem na Republika Makedonija. Glavnite argumenti se:

- Zatvorot se nao|a na potegot Skopje - Veles - Prilep - Bitola, odnosno na pat od samo 170 km na koj postojat 5 kazneno-popravni ustanovi (KPU-Idrizovo, Zatvor-Skopje, Zatvor- Veles, Zatvor-Pri-lep i Zatvor -Bitola).

- Vo Zatvorot preku celata godina prestojuvaat prose~no po 5 - 10 osudeni i prekr{o~no kazneti lica {to go ~ini apsolutno iraci-onalen negoviot natamo{en opstanok so ogled na sredstvata {to za taa namena se izdvojuvaat od Buxetot na Republikata.

- Zatvorot raspolaga so oddelenie za pritvor koe u{te od 1992 godina ne se koristi, nitu za toa denes i vo idnina ima potreba od dve pri~ini: ottamu {to brojot na upatenite lica so godini se dviì oko-

309

lu brojkata 6 lica godi{no i toa {to oddale~nosta od Zatvorot Sko-pje e mala, a ovoj Zatvor, so ogled na svoite raspolo`livi kapaciteti moè lesno da go apsorbira toj broj.

- Zatvorot Veles e ustanova od otvoren vid odnosno ustanova vo koja se upatuvaat osudeni lica izvr{iteli na polesni krivi~ni dela, t.e. za takov kriminalitet za koj vo Republika Makedonija e potrebna samo edna kazneno-popravna ustanova.

- Vo Zatvorot se vraboteni samo 7 lica koi nemaat postojan anga`man so ogled na brojot na licata li{eni od sloboda, a se odvoju-vaat golemi buxetski sredstva za nivnite plati.

- Vospitno-prevospitniot tretman od aspekt na kadrovskata ekipiranost ne ovozmoùva postignuvawe nikakvi efekti vrz planot na resocijalizacijata i socijalnata adaptacija na osudenite i pre-kr{o~no kaznetite lica. Dokolku ustanovata i natamu postoi }e mora da se vrabotat novi stru~ni profili, zatoa {to sega ovoj aspekt go po-kriva samo edno lice - pomo{nikot direktor. Istata konstatacija se odnesuva i za pokrivaweto na drugute dejnosti na ustanovata: vrabo-tuvawe na instruktori, lekar, nadzornici i sli~no.

- Dokolku ustanovata prodolì da raboti, toa bi bilo povrzano i so drugite te{kotii: sanacija i preadaptacija na del od objektot, osmisluvawe, izgradba i opremuvawe na prostorii za raboten tretman na zatvorenicite, ograduvawe so visok bezbednosen yid na dvorniot prostor okolu objektot na Zatvorot i sl. Prenamenetiot Zatvor bi moral da pretrpi i adaptacija na spalnite sobi koi bi morale da se pregradat so cel da se obezbedi smestuvawe barem na dve lica vo edna soba. Vo toj slu~aj bi se namalil kapacitetot na Zatvorot na samo 18 legla. Toa apsolutno ne e vo red, za{to bi bilo ekonomski neopravda-no da se izdrùva Zatvor za 18 lica so kadrovski potencijal od isto tolku lica.

310

311

G l a v a IX KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA TETOVO


1.1. Kazneno-popravna ustanova-Tetovo, ul. "Cvetan Dimov" br.

5, Tetovo. 1.2. KPU Tetovo e kazneno-popravna ustanova od poluotvoren

vid vo ~ii sostav funkcioniraat: zatvoreno oddelenie, oddelenie za lica od ènski pol i oddelenie za izvr{uvawe na merkata pritvor.

Vo ovaa ustanova, soglasno Re{enieto za rasporeduvawe na osu-denite i osudenite maloletni lica vo kazneno-popravni i vospitno-popravni ustanovi, na izdrùvawe kazna zatvor se upatuvaat:

a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na osno-vnite sudovi Gostivar i Tetovo,

b) Ma{ki lica povtornici osudeni so pravosi;lna presuda na kazna zavor do 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po presme-taniot pritvor iznesuva do 6 meseci od podra~jeto na osnovnite sudo-vi: Gostivar i Tetovo,

v) Ma{ki i ènski lica prekr{o~no kazneti, od podra~jeto na osnovnite sudovi: Gostivar i Tetovo i

g) Ma{ki i ènski lica sprema koi e opredelen pritvor od po-dra~jeto na osnovnite sudovi: Gostivar i Tetovo.


KPU - Tetovo e osnovan od strana na Sobranieto na op{tina

Tetovo so Odluka br. 06-1422/1 od 31. 03. 1971 godina kako Op{tinski zatvor za op{tinite Tetovo, Gostivar i Debar.

Spored ovaa odluka vo zatvorot izdrùvale kazna zatvor osude-ni i prekr{o~no kazneti lica na koi im bila izre~ena kazna li{uva-we od sloboda do 2 meseci. Vo Zatvorot se izdrùvala i merkata pri-tvor. Ovoj zatvor funkcionira{e kako samostoen organ na Sobrani-eto na op{tina Tetovo, a materijalnite i finansiskite, kako i li~ni-te rashodi na rabotnicite pa|aa na tovar na op{tinite {to se javija kako negovi osnova~i.

Do sredinata na 1986 godina vo Zatvorot Tetovo se izvr{uvaa i kaznite zatvor do 6 meseci za osudeni lica od op{tinite Tetovo i Go-

312

stivar, a od vtorata polovina na 1986 godina se izvr{uvaat kaznite za-tvor do 1 godina.

So izmenite na ZIS od 1992 godina op{tinskite zatvori pomi-naa vo nadle`nost na Republikta. Ottoga{ otpadna nivniot naziv op{tinski zatvori i e zamenet so nazivot kazneno-popravni ustanovi - zatvori. Sega{niot naziv na ovaa ustanova e Kazneno-popravna usta-nova Zatvor-Tetovo so nepromeneta nadle`nost vo pogled na izvr{u-vaweto na sankciite i pritvorot.


MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA 3.1. Svojata dejnost Zatvorot ja ostvaruva vo eden objekt koj pre-

tstavuva celina. Objektot e izgraden vo 1963 godina od tvrd materijal i se nao|a na neposredna blizija do zgradata na UVR Tetovo.

Re{enieto br. 01-1785/2 so koe se utvrduva izgradbata na to-ga{niot "Okoliski zatvor" kako objekt od op{t interes be{e donesen od strana na Narodniot odbor na tetovskata okolija na oddelni se-dnici na obata sobori odràni na 27. 04. 1962 godina. Na 03. 09. 1963 go-dina Sobranieto na op{tina Tetovo so Re{enie br. 05-13113/2 na investitorot - Sekretarijat za vnatre{ni raboti Tetovo mu dozvoli da go koristi grade`niot objekt "Okoliski zatvor". Navedeniot obje-kt i denes e vo upotreba kako KPU Zatvor-Tetovo.

Objektot e dobro so~uvan i redovno se odrùva. Vo tekot na 1995 godina, obnovena e fasadata, postavena e lamperija na stranite, kako i novi oluci. Vo zgradata se varosani i site vnatre{ni prosto-rii taka {to toa sega ima pristoen izgled kako od vnatre, taka i od na-dvore{na strana.

3.2. Zgradata na Zatvorot se sostoi od prizemje i eden kat. Vo nea se pomesteni: administrativni prostorii, 3 spalni sobi na prviot kat, 2 spalni sobi na prizemjeto. Dve prostorii od prizemjeto gi ko-risti kriminalisti~ko-tehni~kata slu`ba pri UVR Tetovo. Podru-mskite prostorii se koristat kako magacinski prostor.

Ovaa zgrda se zatopluva so parno greewe koe e zaedni~ko so UVR Tetovo. Vo prostorijata za deùrstvo na Slu`bata za obezbedu-vawe pokraj parnoto zatopluvawe koe raboti do 15 ~asot se koristi i termo pe~ka, ottamu {to ovaa slu`ba raboti neprekinato 24 ~asa.

a) Na prizemjeto se nao|a i spalnata sobra za prekr{o~no ka-zneti ènski lica so dimenzii 4,00 h 4,00 ili 16 m2. Ovaa prostorija e opremena so jogi du{eci, masi i stolici. Vedna{ do spalnata soba se nao|a i prostorijata za dneven prestoj na prekr{o~no kaznetite è-nski lica so dimenzii 4,00 h 5,80 ili 23,20 m2. Navedenata prostorija vo slu~aj na potreba se koristi i kako spalna soba.

- Na prizemjeto ima i drugi prostorii i toa: magacin so dime-nzii 4,00 h 5,80 ili 23,20 m2 i sanitaren jazol so ostava so dimenzii 3,00

313

h 5,80 ili 17,40 m2. - Na katot od ovaa tn. stanbena zgrada na Zatvorot se nao|aat

spalnite sobi na osudenicite kako i administrativnite prostorii (kancelarii) na personalot. Stanuva zbor za vkupno tri spalni sobi so slednive dimenzii: prvata so povr{ina od 28 m2 koja se pomesteni 16 kreveti na kat, vtora so povr{ina od 32,5 m2 so 22 kreveti na kat, i treta, so povr{ina od 20 m2 i 12 kreveti na kat.

Site spalni sobi se opremeni so jogi du{eci, novi }ebiwa, ~a-r{afi i pernici. Podot e od parket koj e lakiran i poslan so stazi me|u krevetite.

Neposredno do spalnite sobi postojat dva sanitarni jazli opre-meni so lavaboa.

- Na drugiot kraj na ovoj kat se pomesteni administrativnite prostorii i toa:

- Kancelarija na direktorot (16 m2), - Kancelarija na referentot za priem i otpust na osudenite i

blagajnikot (16 m2), - Kancelarija za deùrstva na Slu`bata za obezbeduvawe (16

m2), - Kancelarija za smetkovoditelot i doma}inot (17,75 m2), - Kancelarija za nadzornik na straà (15,50 m2), - Kancelarija so pove}ekratni nameni (za sostanoci pri poseti

na advokat i istra`ni sudii so osudenite i pritvorenite lica kako i za poseti na pritvorenicite) (18,75 m2),

Kancelariite na vrabotenite lica vo Zatvorot se skromno opremeni i ovozmoùvaat normalno rabotewe.

Vo administrativniot del na zgradata ima poseben sanitaren jazol so povr{ina od 8,50 m2.

Celokupnata stanbena zgrada na Zatvorot e so dimenzii 28,50 h 11,70 m ili vkupna povr{ina od 333,45 m2.

b) Vo neposredna blizina na stanbenata zgrada se nao|aat dva pomali objekti kade se pomesteni slednive prostorii:

- Prostorija za dneven prestoj so kantina (51,60 m2), - Trpezarija (37,20 m2), - Kujna (19,60 m2), - Kupatilo (17,00 m2), - Sanitaren jazol (17,40 m2), - Garaà (27,00 m2), - Prostorija za skladirawe na ogrev (37,20 m2), i - Pomo{en magacin (33,00 m2). Prostorijata za dneven prestoj e opremen so masi i stolici na-

baveni vo 1995 godina, so orman~iwa za sekoe osudeno lice i eden ko-lor telivizor.

Trpezarijata e isto taka opremena so novi masi i stolovi. Vo kujnata se pomesteni dva elektri~ni {poreti, friìder,

314

rabotna masa, visoki orman~iwa, lavaboa so bojler i eden {poret na dvra koj se koristi vo slu~aj na prekin vo elektri~nata mreà, kako i vo zimskiot period za ednovremeno zatopluvawe na prostorijata.

3.3. Zatvorot raspolaga so 2.229 m2 dvorna povr{ina razzele-neta so treva, zimzeleni i drugi drva kako i so cve}iwa. Vo dvorot e pomesteno i igrali{te za mali sportovi.

3.4. Za rabotno angaìrawe na osudenite lica Zatvorot raspo-laga so ekonomija - zemji{te so povr{ina od okolu 5.000 m2 dobieno na vremeno koristewe od Sobranieto na op{tina Tetovo bez nadomestok. Na ovaa povr{ina naj~esto se sadi p~enka, grav, kompir i zelka, kako i drugi zemjodelski kulturi.

3.5. Zatvorot raspolaga samo so edno i toa patni~ko vozilo "Lada". Neophodno e da se nabavi edno kombi vozilo za sprovod na osu-deni i pritvoreni lica.


4.1. Vo Zatvorot-Tetovo se vraboteni vkupno 16 lica. Vospitno-

prevospitnata rabota ja vr{i referent za priem i otpust so pomo{ na ostanatite vraboteni. Slu`bata za obezbeduvawe e pokriena so 5 nad-zornici, 4 postari nadzornici, nadzornik na straàta, kako i voza~-sprovodnik. Stopansko-instruktorskata slu`ba ne e ekipirana taka {to rabotite od nadle`nost na slu`bata gi vr{i Direktorot na Za-tvorot zaedno so vrabotenite od drugite slu`bi. administrativno-fi-nansiskata slu`ba ja vr{at direktorot, smetkovoditelot, blagajnik-arhivar i domaìn. Zdravstvenata slu`ba isto taka ne e ekipirana. Od tie pri~ini zdravstvenata za{tita na osudenite im se ukaùva od str-ana na Medicinskiot centar Tetovo, a edna{ nedelno i od strana na lekarot od VPD Tetovo.

Kompletniot broj na vrabotenite spored godina na nivnoto ra-|awe, vremeto na vrabotuvaweto, staàt na osiguruvwe (so i bez beni-ficii) i spored raboteweto mesto moè da se vidi od slednava tabela:

P R E G L E D

na vraboteni vo Zatvorot-Tetovo so sostojba na 31. 12. 1995 godina

R. br.

IME I PREZIME

God. na

ra|a-we

Vraboten vo ustanovata

Rabotno mesto

1 2 3 4 11

1. NIKE TODOROVSKI

1950 01.02.1985 Direktor

315

2. MIRJANA BOGDANOSKA

1949 06.07.1976 Referent priem.vosp.

3. SNE@ANA JOVANOSKA

1960 01.07.1980 Ref.smetkovod.

4. ELIZABETA PETROSKA

1965 01.09.1985 Blagajnik -arhivar

5. ILJAZ UMERI 1952 15.10.1984 dom.magacion. 6. PREDRAG

ANÊSKI 1950 15.11.1974 Nadz.na straà

7. MILIVOJ ILIOSKI

1954 01.07.1975 Post.nadzornik

8. GROZDE STOJÊSKI


9. DU[AN ILIESKI

1958 01.08.1982 Post. nadzornik

10. PETKO RISTOSKI


11. ZORAN DESPOTOSKI

1960 01.05.1985 Nadzornik

12. QUBOMIR TOFILOSKI

1967 01.08.1990 Nadzornik

13. DRAGAN BOJÊSKI

1968 01.08.1990 Nadzornik

14. BANE NESTOROSKI

1965 01.08.1990 Nadzornik

15. JANE JANKOSKI

1975 01.11.1995 Nadzornik

16. BORKO PAVLOSKI

1957 01.06.1994 Voza~ sprovodnik

4.2. Spored Pravilnikot za sistematizacija na rabotite i zada-

~ite vo Zatvorot se predvideni rabotni mesta koi vo celost ne se po-polneti {to e vo duhot na opredelbite za racionalizacija. Zna~ajno e me|utoa da se istakne deka vo Zatvorot ne se popolneti nekolku ra-botni mesta od vitalno zna~ewe i toa: pomo{nik na direktorot, vo-spituva~ i gotva~. Ottamu se pravat usilbi za popolnuvawe na ovie ra-botni mesta, osobeno na rabotnoto mesto gotva~.


5.1. Vo tekot na 1995 godina vo ovoj Zatvor prestojuvale vkupno

309 osudeni, prekr{o~no kazneti i lica vo pritvor i toa: - osudeni lica 123 - prekr{o~no kazneti lica 129

316

- pritvoreni lica 57 - Od vkupniot broj osudeni lica (123) - 91 se primeni vo tekot

na 1995 godina, a 32 lica se ostanati od 1994 godina. Od niv 45 se od po-dra~jeto na op{tina Gostivar, a 78 od podra~jeto na op{tina Tetovo.

- Od vkupniot broj prekr{o~no kazneti lica (129) - 128 se pri-meni vo tekot na 1995 godina, a samo edno lice e ostanato od 1994 go-dina. Od niv 21 lice e kazneto so re{enie na Op{tinskiot sud za pre-kr{oci na Gostivar, a 108 lica so re{enie na soodvetniot sud od Te-tovo. Ovie lica poteknuvaat od podra~jeto na op{tina Gostivar (46), op{tina Gostivar (21), SR Jugoslavija (13), NR Albanija (26), R. Buga-rija (18) i Rusija (6).

- Od vkupniot broj na pritvoreni lica (57) - 45 se primeni vo tekot na 1995 godina, a 12 se ostanati od 1994 godina. Ovie lica se pri-vedeni od podra~jeto na op{tina Tetovo (29), op{tina Gostivar (8), drugi op{tini vo Republikata (5), NR Alabanija (9), SR Jugoslavija (5) i R.Bugarija (1). Od niv vo tekot na 1995 godina so re{enie na Op{-tinskiot sud Tetovo se primeni 38 lica so vkupno pominati 1.290 dena, a od 1994 godina so re{enie na istiot sud se ostanati 3 lica so vkupno pominati 128 dena. So re{enie na Op{tinskiot sud Gostivar vo tekot na 1995 godina se primeni 6 lica so vkupno pominati 190 dena, a 9 lica se od 1994 godina so pominati 150 dena. So re{enie na Op{tinskiot sud Skopje I vo tekot na 1995 godina e primeno 1 lice so pominati 29 dena.

Vo sporedba so 1994 godina dvièweto na brojata na osudenite lica beleì nagolemuvawe od 36,7%, na prekr{o~no kaznetite lica zgolemuvawe od 44%, a na pritvorenite lica namaluvawe od 23%.

Vkupniot broj na denovi koi gi pominale osudenite, prekr{o-~no kaznetite i pritvorenite lica vo Zatvorot-Tetovo vo tekot na 1995 godina (14.930) vo odnos na 1994 godina (14.243) beleì zgolemu-vawe od 4,8%.

Za odbeleùvawe e i podatokot deka od vkupniot broj osudeni i prekr{o~no kazneti lica primeni vo tekot na 1995 godina (219) - 45 sami se javile na izdrùvawe na kaznata (43 osudeni i 3 prekr{o~no kazneti). Toga{ koga licata sami ne se javuvaat na izdrùvawe na ka-zna, ustanovata gi izvestuva nadle`nite sudovi koi od svoja strana izdavaat naredbi za priveduvawe i poternici. Po toj osnov vo ustano-vata se privedeni 168 lica, od koi 43 osudenici i 125 prekr{o~no ka-zneti lica. Samo 3 lica se primeni direkno od pritvor, a 2 lica se vrateni od begstvo.

Vremenskite intervali od izdavaweto na naredbite za prisi-lno priveduvawe do samoto priveduvawe se dviì od 1 - 6 meseci, a vo oddelni slu~ai i pove}e.

Inaku samo vo tekot na 1995 godina vo Zatvorot se primeni vku-pno 91 osudeno lice, 128 prekr{o~no kaznei i 45 pritvoreni lica, ili vkupno 264 lica so vkupen prestoj od 14.939 dena ili prose~no 41 lice

317

dnevno. 5.2. Na 31. 12. 1995 godina vo ustanovata prestojuvale vkupno 27

osudeni lica. Stanuva zbor za lica koja visinata na kaznata iznesuva: do 3 meseci - 4 lica, od 3 do 6 meseci - 9 lica, od 6 - 12 meseci - 12 lica i 2 lica so kazna od edna do edna i pol godina.

Od vkupniot broj na osudenici 21 bile na vozrst od 20 - 30 go-dini, 3 na vozrast od 30 - 40 godini i 3 na vozrast od 40 - 60 godini.

Na 31. 21. 1995 godina vo ustanovata izdrùvale kazni za pre-kr{ok samo 2 lica na vozrast od 25 i 27 godini so visina na izre~ena kazna od 40 i 50 dena.

Vo pritvor se nao|ale 9 lica.


6.1. Normativni akti na ustanovata. Ostvaruvaweto na dejnosta

izvr{uvawe na kaznata zatvor na osudeni i prekr{o~no kazneti lica i merkata pritvor vo KPU-Tetovo se vr{i vrz osnova na ZIS i sle-dnive interni podzakonski propisi:

- Pravilnik za organizacija i rabota na Zatvor-Tetovo (br. 01-33 od 26. 11. 1992 godina),

- Pravilnik za sistematizacija na rabotite i zada~ite na Za-tvorot-Tetovo (br. 01-33 od 26.11.1992 godina) so dopolnuvawe (br. 01-33/1 od 18. 10. 1993 godina),

- Ku}niot red na Op{tinskiot zatvor vo Tetovo (br. 01-163 od 31. 12. 1981 godina),

- Upatstvo za klasifikacija na osudenite lica vo Op{tinskiot zatvor-Tetovo (br. 45 od 17. 05. 1988 godina),

- Naredba za izvr{uvawe na merkata pritvor vo Op{tinskiot zatvor Tetovo (br. 01-105) od 21. 12. 1987 godina),

- Naredba za opredeluvawe na vidot i koli~inata na postojnoto i rezervnoto vooruùvawe, municijata i posebnata oprema na stra-àta na Op{tinskiot zatvor-Tetovo (br. 45 od 17. 05. 1988 godina),

- Pravilnik za opredeluvawe na visinata na nadomestokot za rabota na osudenite lica vo Op{tinskiot zatvor-Tetovo (br. 45 od 17. 05. 1988 godina),

- Pravilnik za opredeluvawe na visinata na nadomestokot za rabota na osudenite lica vo Op{tinskiot zatvor-Tetovo (br. 01-43 od 17. 05. 1988 godina),

- Pravilnik za za{tita od poàri vo Zatvor-Tetovo (br. 01-52/2 od 20. 03. 1995 godina),

- Operativen plan za za{tita od poàri vo Zatvor-Tetovo (br. 01-52/2 od 20. 03. 1995 godina), i

- Programa za izveduvawe pripravni~ki sta` na pripravnicite pripadnici na straàta vo Op{tinskiot zatvor-Tetovo (Str. dov. br. 01-32 od 20. 03. 1987 godina).

318

6.2. Organizacioni edinici. Soglasno Pravilnikot za organi-zacija i rabota, rabotite i zada~ite vo ustanovata {to se izvr{uvaat preku slednive organizacioni edinici:

- Slu`ba za prevospituvawe, - Slu`ba za obezbeduvawe, - Stopansko-instruktorska slu`ba, - Izvr{no-upravna i finansiska slu`ba, i - Zdravstvena slu`ba. Vakvata organizaciona postavenost i delokrugot na rabota i

rabotni zada~i na slu`bata se normativno postaveni vo ~l. 4 - 9 od navedeniot Pravilnik, no ne i vo praktikata.

- Taka na primer od predvidenite raboti i zada~i na Slu`bata za prevospituvawe so ~l. 5 na Pravilnikot realno se ostvaruva samo vo pogled na podgotvuvaweto mislewa za pomiluvawe i usloven otpust i predlagaweto dicsiplinski kazni na osudenite i prekr{o~no ka-znetite lica. Vo ostanatiot del: primena na sovremeni merki i metodi vo rabotata zaradi vlijanie vrz vospituvaweto i prevospituvaweto na osudenite, organiziraweto individualni, grupni i drugi oblici na ra-bota i sl., vidno e odsustvoto na programirano izvr{uvawe na rabota-ta i zada~ite. Samiot fakt deka so rabotata na ovaa slu`ba treba da rakovodi vospituva~ koj vo ovaa ustanova ne postoi e i glavnata pri-~ina za navedenite propusti.

- So stopansko-instruktorskata slu`ba spored Pravilnikot e predvideno da rakovodi Pomo{nikna direktorot koj vo ustanovata ne postoi. Ottamu kako i zaradi raspol`bata ekonomski resursi (ekono-mijata e mala i oddale~ena od ustanovata, prostornite uslovi na obje-ktot go ograni~uvaat rabotnoto angaìrawe vo ustanovata, a op{tata ekonomska situacija i nadvor od nego), vrz ovoj plan se postignuvaat slabi rezultati.

- Slu`bata za obezbeduvawe so koja rakovodi nadzornik na straà i Izvr{no-upravnata i finansiska slu`ba so koja rakovodi direktorot vo celost gi ostvaruvaat svoite zada~i.

- Zdravstvena slu`ba vo Zatvorot ne postoi. Rabotno telo na ustanovata e Stru~niot kolegium koj go so~i-

nuvaat: direktorot, referatot za priem i otpust (namesto vospituva~) i nadzornikot na straàta. Vo rabotata na kolegiumot moè da u~e-stuva i rabotnik koj neposredno gi izvr{uva rabotite i zada~ite koi se predmet na negovo razgleduvawe. Po potreba se odrùvaat i rabotni sostanoci so site rabotnici vo ustanovata, a direktorot moè da fo-rmira i povremeni i postojani komisii za prou~uvawe i re{avawe na oddelni raboti i zada~i od delokrugot na ustanovata.

6.3. Priem i otpust na zatvorenicite. Priemot i otpusot na licata koi prestojuvaat vo ustanovata gi vr{i referentot za priem i otpust koj gi vodi i mati~nite knigi za osudenite, prekr{o~no kazne-tite i pritvorenite lica. Referentot ednovremeno gi vodi i regist-

319

rite, abzu~nicite i rokovnicite za istek na kaznata, li~niot karton i li~niot list za sekoe osudeno, prekr{o~no kazneto i pritvoreno lice, knigata za otsustva, knigata za presudi i dr. Istovremeno se vodi i stru~no dosie za sekoe osudeno lice. Vo stru~noto dosie se vnesuvaat podatoci za osudenoto lice so brojot na presudata, eventualeni osnovi spored koi e namalena kaznata i sl.

Dokolku nekoe osuden lice pri negoviot priem ili otpust po-bara da bide zdravstveno pregledano, istoto se upatuva vo Medicins-kiot centar vo Tetovo. Ova od pri~ini {to ustanovata nema vraboten lekar. Od tie pri~ini vo ustanovata ne se vodi soodvetna evidencija za zdravstvenata sostojba na osudenite, prekr{o~no kaznetite i pritvo-renite lica.

Op{tinskite sudovi i op{tinskite sudovi za prekr{oci vo Te-tovo i Gostivar so upaten akt gi upatuvaat osudenite i prekr{o~no kaznetite lica, a ustanovata blagovremeno gi izvestuva ovie sudovi deka liceto se javile odnosno ne se javile vo ustanovata vo opredele-niot den.

6.4. Rabotno angaìrawe na zatvorenicite. Rabotnoto angaì-rawe na opredelen broj na osudeni i prekr{o~no kazneti lica se vr{i vo zemjodelskata dejnost na ekonomija koja se nao|a vo neposredna bli-zina na fabrikata "Teteks". Osnovni kulturi {to se odgleduvaat se grav i p~enka. Del od zatvorenicite se vklu~eni vo ureduvaweto na dvorot i krugot pred ustanovata. So nivni trud se napraveni drveni klupi za odmor, ofarbani se ormar~iwata za ~uvawe li~ni predmeti, molerisani se prostoriite za prestoj i no}evawe i izvr{ena e sana-cija na celiot objekt. Najgolem broj na zatvorenici bile rabotno angaìrani nadvor od ustanovata - vo pretprijatijata od podra~jeto na op{tina Tetovo. Vakvoto rabotno angaìrawe po prethodno dobieno odobrenie od Ministerstvoto za pravda, za ralika od porane{nite go-dini, vo 1995 godina bilo nezna~itelno so ogled na op{to poznatite sostojbi vo stopanstvoto.

Osudenoto i prekr{o~no kaznetite lica koi se upatuvaat na ra-bota se opremeni so rabotna obleka. Za nivnata rabota ustanovata po pravilo ne isplatuva nadomest vo visina 1/3 do 1/5 od ostvareniot ~ist dohod otkako }e se odbijat site prihodi svrzani so nivnoto upatuvawe na rabota. Vo 1995 godina isplateni se vkupno 50.775 denari na samo dvaesetina zatvorenici.

Za rabotnata angaìranost na zatvorenicite se vodi posebna evidencija.

6.5. Smestuvawe, obleka i ishrana. a) Celokupniot kapacitet na ustanovata iznesuva 50 kreveti na sprat za osudeni i prekr{o~no ka-zneti lica i 16 kreveti za pritvoreni lica. Sekoe lice ima svoj kre-vet so postelnina i ormar~e za ~uvawe na li~nite predmeti. Sosto-jbata so prostoriite i inventar e dobri, higienata e na zadovolitelno nivo, a dvorot e ureden i ~ist.

320

Za smestuvawe na osudenite i prekr{o~no kaznetite lica usta-novata raspolaga so 4 spalni sobi, od koi 3 se za osudenite i prekr-{o~no kaznetite lica, a 1 spalna soba e za prekr{o~no kaznetite è-nski lica so prostorija za dneven prestoj. Za dneven prestoj na osude-nite i prekr{o~no kaznetite lica od ma{ki pol postoi posebna pro-storija vo ~ii sostav ima kantina vo koja so bonovi moàt da se kupat prehranbeni i drugi artikli.

Za odredbi na zatvorenicite so nivnite bliski pri nivni po-seti postoi posebna prostorija.

Za sportsko-rekreativnite aktivnosti na zatvorenicite vo krugot na ustanovata ima odbeleàno igrali{te za odbojka i ko{arka.

b) Po priemot vo ustanovata sekoe lice dobiva osudeni~ka obleka. Me|utoa, vo posledno vreme, so ogled na organi~enite fina-nsiski sredstva na zatvorenicite im se dozvoluva i sopstvena obleka {to ne e vo sprotivnost so me|unarodnite standardi.

v) Hranata vo ustanovata ja podgotvuva osudeno lice, ottamu {to e uprazneto rabotnoto mesto gotva~. Istata e kvalitetna i kalo-ri~na i so podgotvuva spored odnapred propi{ana lista {to se ista-knuva na vidno mesto vo trpezarijata.

6.6. Vospitno-prevospitna rabota. Vospitno-prevospitnata ra-bota vo ustanovata prakti~no ne se ostvaruva. Glavnata pri~ina za toa e {to zada~ite na vospituva~ im se dovereni na liceto koe ednovreme-no e referent za priem i otpust, kako i na direktorot na ustanovata. Me|utoa, so ogled na vidot i obemot na nivnite glavni zada~i i stru-~nost od druga oblast, ovie lica ni oddaleku ne moàt da odgovaraat na vistinskite vospitno-prevospitni potrebi. Ottamu aktivnostite vo ovaa oblast se sveduvaat na parcijalni improvizacii po vistinski efekti vo stvarnosta. So ogled na konkretnata sostojba nu`no e pot-rebno vo ovaa KPU da bide primen vo redoven raboten odnos eden pedagog-vospituva~. Vo me|uvreme toa e storeno so prefrluvawe na eden vospituva~ od VPD-Tetovo.

6.7. Klasifijacija na zatvorenicite. Spored ~l. 4 od Upatstvo-to za klasifikacija na osudenite lica vo ustanovata toa se vr{i spo-red stepenot na obezbeduvaweto i vidot na tretmanot.

Zaradi prezemawe na soodvetni merki za pravilno vospituvawe i prevospituvawe osudenite lica od priemnoto oddelenie se klasifi-kuvaat vo poluotovreniot del i zatvoreno oddelenie.

Zatvenoto oddelenie se nao|a vo bezbednosniot del od ustano-vata i se sostoi od edna spalna soba i prostorija za dneven prestoj. Ova oddelenie e pod postojan nadzor na straàta. Vo nego se klasifikuva-at novodojdenite osudeni lica za koi vo tekot na prestojot vo pri-emnoto oddelenie za koi se utvrduvaat deka svoite aktivnosti uspe{no }e gi vr{at samo pod nadzor na nadzornik, kako i onie lica za koi e potreben visok stepen na nadzor zaradi spre~uvawe na nivno begstvo.

Neposredno od priemnoto vo zatvorenoto oddelenie se klasi-

321

fikuvaat pove}ekratnite povratnici, osudenite koi storile krivi-~ni dela od niski pobudi, te{ki slu~ai na seksualni delikventi i lica koi storile krivi~no delo na svirep i drzok na~in.

Osudenite lica od ova oddelnie po pravilo rabotat vo krugot na ustanovata. Po isku~ok moàt da se angaìraat i nadvor od ustano-vata no samo vo prisustvo i pod kontrola na slu`beno lice.

Site ostanati lica po priemot vo priemno-otpusnoto oddele-nie kaznata ja izdrùvaat vo poluotvoreniot del na ustanovata.

6.8. Zadravstvena za{tita. Pra{aweto na zdravstvenata za{ti-ta na osudenite, prekr{o~no kaznetite i pritvorenite lica e re{eno na toj na~in {to edna{ nedelno lekar po op{ta medicina, koj e re-dovno vraboten vo VPD Tetovo, doa|a vo ustanovata i vr{i pregledi na novoprimenite lica, kako i na onie lica {to se pred otpu{tawe. Toga{ koga pri pregledot lekarot }e konstatira deka ima potreba od specijalisti~ko ispituvawe na osudeno ili prekr{o~no kazneto lice istoto go upatuva vo Medicinskiot centar Tetovo, a ako se raboti za pritvoreno lice, vo arestanskoto oddelenie pri Medicinskiot centar vo Skopje.

Vo KPU-Tetovo ne se obezbedeni prostorii za stacionarno le-kuvawe na osudenite lica. Vo pogled na zdravstvenata za{tita ustano-vata raspolaga edinstveno so prira~na apteka snabdena so najosnovni-te lekarstva.

Poseben problem vo ustanovata pretstavuva izvr{uvaweto na kaznata na prekr{o~no kaznetite lica koi se uìvateli na narkoti-~ni sredstva. Ovie lica so podloùvaat na poseben tretman od strana na lekari od nervnoto oddelenie na Medicinskiot centar Tetovo i na poseben nadzor vo ustanovata. Izvr{uvaweto na kaznata i pritvorot sprema zavisnicite od narkoti~ni sredstva e posebno te{ka zada~a vo ovaa ustanovata so ogled na toa {to istiot nema lekar nitu pomo{en medicinski personal, a kako {to spomnavme, ni stacionar.

6.9. Prava i pogodnosti. Osudenoto lice vo ustanovata redovno se posetuvani i dobivaat pratki od ~lenovite na nivnite semejstva. Vo zavisnost od nivnoto povedenie direktorot im dodeluva i pogodnosti {to se vo soglasnost so Zakonot. Za site poseti i odsustva na usta-novata se vodi posebna evidencija.

6.10. Vr{ewe na rabotite na obezbeduvaweto. Obezbeduvaweto vo ustanovata go vr{i slu`bata za obezbeduvawe (nadzornik na straà, postari nadzornici - 4, nadzornici 5 i voza~-sprovodnik - 1), koi ne se celosno opremeni so ognenostrelno oru`je, palki i druga oprema za prisilba, hemiski sredstva, sredstva za vrski drugi sredstva {to im sleduvaat spored Pravilnikot za vooruùvawe.

Rabotnoto vreme na vrabotenite vo slu`bata za obezbeduvawe e 24 ~asa i istite se rasporedeni vo ~etiri smeni.

So cel da se zgolemi bezbednosta na ustanovata vo KPU-Tetovo e donesen Plan za obezbeduvawe i Naredba za opredeluvawe na vidot i

322

koli~inata na postojnoto rezervnoto vooruùvawe, municijata i pose-bnata oprema na straàta. Zaradi stru~no obrazovanie i usovr{uvawe na pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe e donesena i posebna Programa vo 1987 godina.

Slu`bata za obezbeduvawe redovno vodi raportna kniga za dne-vni nastani vo koja se evidentiraat site aktivnosti, a vo sorabotka so policijata i organizira i redovna proverka na preciznosta vo stre-lawe.

6.11. Sostojba so pritvorot. Za sproveduvawe na pritvorot vo Zatvorot-Tetovo postoi posebno krilo vo koe se pomesteni 8 prosto-rii so po 2 kreveti i poseben prostor za pro{etka na pritvorenite lica.

Stanuva zbor za prostorii so slednive dimenzii: {irina 2,10 m, dolìna 3,00 m i visina 3,30 m po edena prostorija. Prostoriite se opremeni so po dva kreveti i jogi du{eci, masa i dve stol~iwa. Podot e od parket {to e pokrien i dobro so~uvan. Vo samite prostorii nema sanitarni jazli.

Prostoriite za pritvor se rasporedeni vo dva reda od po 4 sobi. Na krajot od hodnikot postoi 2 sanitarni jazli i kupatilo. Od ovoj ho-dnik se izleguva vo posebno ograden prostor koj sluì za pro{etka na pritvorenite lica.

Sanitarnite jazli se so dimenzii 100 h 2,90 m ili 2,80 m2, a ku-patiloto 1,60 h 3,00 m ili 4,80 m2.

Dvièweto na pritvorot vo Zatvorot-Tetovo vo poslednive go-dini moè da se sogleda od slednive tabelarni pregledi.

P R E G L E D

za dvièweto na pritvorenite lica vo periodot od 01. 01. 1991 do 31. 12. 1991

godina

Mese

ci

Ost

an

ati

od

mi

n.m

ese

c

Pr

im

en

i v

o t

ek

ot n

a

mese

co

t

Vk

up

no

Pu

{ten

i p

o i

ste

k n

a

re{

en

ie

Pr

em

e-st

en

i

Vk

up

en

br

oj n

am

al

.

So

sto

j-ba

Su

do

t k

oj go

do

ne

l

re{

en

iet

o za

p

ri

tvo

r

Januari 4 10 14 1 7 8 6 Tetovo (7) Gostivar

(3)

323

Fevruari 6 6 12 4 1 5 7 Tetovo (5) Gostivar

(1) Mart 7 4 11 4 - 4 7 Tetovo (4)

April 7 4 11 3 1 4 7 Tetovo (4) Maj 7 1 8 6 - 6 2 Tetovo (1) Juni 2 2 4 1 - 1 3 Tetovo (2) Juli 3 3 6 1 1 2 4 Tetovo (3)

Avgust 4 - 4 1 - 1 3 - Septemvri 3 6 9 6 2 8 1 Tetovo (1)

Gostivar (5)

Okromvri 1 2 3 1 - 1 2 Tetovo (2) Noemvri 2 4 6 - - - 6 Tetovo (4) Dekemvri 6 3 9 3 - 3 6 Tetovo (1)

UVR Tetovo (2)

Vkupno 52 45 97 31 12 43 54 45

P R E G L E D

za dvièweto na pritvorenite lica vo periodot od 01.01.1992 do 31. 12. 1992

godina

M

ese

ci

Ost

an

ati

od

mi

n.m

ese

c

Pr

im

en

i v

o t

ek

ot

na m

ese

co

t

Vk

up

no

Pu{

ten

i p

o i

ste

k

na r

e{

en

ie

Pr

em

e-st

en

i

Vk

up

en

br

oj n

am

al

.

So

sto

j-ba

Sudo

t k

oj go

do

nel

r

e{

en

iet

o za

p

ri

tv

or

Januari 6 2 8 3 1 4 4 Tetovo (2) Fevruari 4 3 7 5 2 7 - Tetovo (3)

Mart - 4 4 2 - 2 2 Tetovo (3) Gostivar

(1) April 2 2 4 - 1 1 3 Tetovo (2

Maj 3 2 5 2 - 2 3 Tetovo (2) Juni 3 4 7 4 1 5 2 Tetovo (4) Juli 2 4 6 2 - 2 4 Tetovo (4)

Avgust 4 5 9 4 1 5 4 Tetovo (5) Septemvri 4 11 15 6 3 9 5 Tetovo (11)

324

Okromvri 6 7 13 4 1 5 8 Tetovo (2) Noemvri 8 6 14 6 1 7 7 Tetovo (6) Dekemvri 7 3 10 3 3 6 4 Tetovo (3)

Vkupno 39 53 102 41 14 55 47 53

P R E G L E D


godina

Mese

ci

Ost

an

ati

od

mi

n.m

ese

c

Pr

im

en

i v

o t

ek

ot n

a

mese

co

t

Vk

up

no

Pu{

ten

i p

o i

stek

na

re{

en

ie

Pr

em

e-st

en

i

Vk

up

en

br

oj n

am

al

.

So

sto

j-ba

Sudo

t k

oj go

do

nel

r

e{

en

ieto

za

pr

itvo

r

Januari 4 5 9 5 - 5 4 Tetovo (5) Fevruari 4 3 7 1 2 3 4 Tetovo (2)

Gostivar (1) Mart 4 5 9 3 1 4 5 Tetovo (3)

Gostivar (2) April 5 3 8 - - - 8 Tetovo (3)

Maj 8 5 13 1 1 2 11 Tetovo (4) Gostivar (1)

Juni 11 4 15 2 1 3 12 Tetovo (4) Juli 12 2 14 4 3 7 7 Okr.sud.

Skopje (2) Avgust 7 6 13 2 5 7 6 Tetovo (4)

Gostivar (2) Septemvri 6 7 13 4 2 6 7 Tetovo (7) Oktomvri 7 16 23 5 2 7 16 Tetovo (3)

Okr.sud (3) Noemvri 16 6 22 1 5 6 16 Tetovo (4)

Gostivar (2) Dekemvri 16 5 21 5 7 12 9 Tetovo (2)

Gostivar (2) Okru`.sud (1)

Vkupno 100 67 167 24 26 50 105 67

325

P R E G L E D


godina

Mese

ci

Ost

an

ati

od

mi

n.m

ese

c

Pr

im

en

i v

o t

ek

ot n

a

mese

co

t

Vk

up

no

Pu{

ten

i p

o i

stek

n

a r

e{

en

ie

Pr

em

e-st

en

i

Vk

up

en

br

oj n

am

al

.

So

sto

j-ba

Sudo

t k

oj go

do

nel

r

e{

en

ieto

za

pr

itvo

r

Januari 9 2 11 6 1 7 4 Tetovo (2) Fevruari 4 5 9 4 - 4 6 Tetovo (5)

Mart 5 9 14 2 3 5 9 Tetovo (8) Gostivar

(1) April 9 9 18 - 1 1 17 Tetovo (8)

Gostivar (1)

Maj 17 2 19 1 - 1 18 Tetovo (2) Juni 18 3 21 4 18 12 9 Tetovo (3) Juli 9 9 18 3 2 5 13 Tetovo (9)

Avgust 13 3 16 1 - 1 15 Tetovo (3) Septemvri 15 4 19 6 7 13 6 Tetovo (4) Okromvri 6 11 17 2 2 4 13 Tetovo (1)

Gostivar (10)

Noemvri 13 5 18 4 2 6 12 Tetovo (3) Gostivar

(2) Dekemvri 12 9 21 6 3 9 12 Tetovo (6)

Gostivar (3)

Vkupno 130 71 201 27 14 68 134 71

326

P R E G L E D


godina

Mese

ci

Ost

an

ati

od

mi

n.m

ese

c

Pr

im

en

i v

o t

ek

ot

na m

ese

co

t

Vk

up

no

Pu{

ten

i p

o i

stek

n

a r

e{

en

ie

Pr

em

e-st

en

i

Vk

up

en

br

oj n

am

al

.

So

sto

j-ba

Sudo

t k

oj go

do

nel

r

e{

en

ieto

za

pr

itvo

r

Januari 12 2 14 3 6 9 5 Tetovo (1) Gostivar

(1) Fevruari 5 3 8 2 2 4 4 Tetovo (2)

Op{.Skopje (1)

Mart 4 2 6 3 - 3 3 Tetovo (2) April 3 5 8 2 - 2 6 Tetovo (5)

Maj 6 - 6 5 1 6 - - Juni - 1 1 1 - 1 - Tetovo (1) Juli - 5 5 3 - 3 2 Tetovo (4)

Gostivar (1)

Avgust 2 4 6 4 - 4 2 Tetovo (4) Septemvr

i 2 17 19 1 1 2 7 Tetovo (7)

Okromvri 7 10 17 5 3 8 9 Tetovo (8) Gostivar

(2) Noemvri 9 4 13 2 2 4 9 Tetovo (2)

Gostivar (2)

Dekemvri 9 2 11 2 - 2 9 Tetovo (2)

Vkupno 29 45 104 33 15 48 56 45

327

P R E G L E D

za dvièweto na brojot na osudenite, kaznetite i pritvorenite lica koi

izdrùvaat kazna zatvor i merkata pritvor vo KPU-Tetovo vo periodot od

deset godini od 1986 - 1995 godina

Red. broj

Godina Osudeni lica

Prekr{o~no

kazneti lica

Pritvoreni lica

Vkupno dnevno

1. 1986 46,48 7,01 10,02 63,50 2. 1987 54,10 12,90 12,80 79,80

2. 1988 53,80 12,80 9,10 75,70 4. 1989 45,50 10,30 11,90 67,80 5. 1990 25,10 8,60 6,60 40,30 6. 1991 18,00 3,00 4,700 25,70 7. 1992 16,50 1,10 4,10 21,80 8. 1993 16,70 1,20 8,20 26,10 9. 1994 25,40 2,30 11,20 39,00 10. 1995 29,70 6,40 4,90 41,00

Vkupno: 331,28 65,61 83,52 480,60

Prosek za 10 godini

33,12 6,56 8,35 48,00


Za normalno ostvaruvawe na svojata dejnost finansiskite sre-

dstva ustanovata gi dobiva od Buxetot na Republika Makedonija. Vo tekot na 1995 godina od Buxetot se se dobieni vkupno

5.103.700 denari i site se potro{eni. Od stopanskata dejnost - rabotata na osudenite lica se ostva-

reni vkupno 389.850 denari. Eden del od ovie sredstva se potro{eni vo vid na nadomest za rabota na osudenite lica (50.775 denari), a osta-tokot e potro{en za podmiruvawe na tekovnite potrebi na osudenite lica vo Zatvorot.

Vo tekot na 1994 godina od Ministerstvoto za pravda se dobi-eni 10.000 denari za pokrivawe na tro{ocite vo vrska so zdravstve-nata za{tita na osudenite, prekr{o~no kaznetite i pritvorenite lica. Celiot iznos na sredstvata e potro{en za taa namena.

328

8. KLU^NI TO^KI

- KPU-Tetovo e kazneno-popravna ustanova od poluotvoren vid

vo koja se upatuvaat: - osudeni lica od ma{ki pol na kazna zatvor vo traewe do 1 go-

dina, - prekr{o~no kazneti lica od obata pola, i - pritvoreni lica. - Ustanovata e osnovan od strana na Sobranieto na op{tina Te-

tovo vo 1971 godina. - Objektot na ustanovata koj e izgraden vo 1963 godina spored

svojata funkcionalna postavenost pruà dobri uslovi za prestoj na osudenite, prekr{o~no kaznetite i pritvorenite lica, kako i za slu-`bite koi neposredno gi izvr{uvaat sankciite i pritvorot.

Prostoriite vo objektot uredno se odrùvaat. Nedostatok na objektot e negovata mestopolo`ba, smestuva~ki-

te kapaciteti i maliot prostor za ostvaruvawe na vospitno-prevo-spitnite sodrìni. Imeno, objektot se nao|a vo samiot grad i bukva-lno e prilepen do objektite na UVR Tetovo {to od penolo{ki aspekt moè da pretstavuva problem za uspe{no ostvaruvawe na resocija-lizacijata. Natamo{en problem e polemikata na objektot vo koj posto-jat samo 4 - 5 sobi za smestuvawe na osudeni i prekr{o~no kazneti lica. Vo niv se smetsteni kreveti na sprat (vo edna soba i 22 kreveti) {to ne e vo sogalsnost so sovremenite penolo{ki standardi. Ottamu kapacitetot na ovaa ustanovata od 66 zatvorenici ne e odraz na real-nite prostorni uslovi. Poseben problem e i naru{enata na slobodni-te povr{ini koi ne dozvoluvaat vo krugot na ustanovata da se pomestat soodetni rabotnici za rabotno angaìrawe na osudenite.

- Ustanovata e skromno opremen so materijalni i tehni~ki sre-dstva me|utoa ona {to se poseduva se odrùva uredno i ~isto. Usta-novata ne raspolaga so sopstvena obrabotlivo zemji{na povr{ina nitu so stopanski rabotilnici. Od vozila e snabden samo so edna leka kola.

- Vo ustanovata se vraboteni 16 lica: direktor (1), nadzornici (10), referent za priem i otpust koj gi vr{i i rabotite na vospituva (1), smetkovoditel (1), blagajnik koj gi vr{i i rabotite vo daktilo-biroto i arhivata (1), doma}in-magacioner (1) i voza~-sprovodnik (1).

Spored Pravilnikot na sistematizacijata ne se popolneti sle-dnite rabotni mesta: pomo{nik na direktorot, vospituva~ i gotva~.

- Vo tekot na 1995 godina vo ovie ustanovi prestojuvale 309 lica i toa: 123 osudeni lica, 129 prekr{o~no kazneti lica i 57 pritvo-reni lica. Stanuva zbor za relativno golema brojka {to go opravduva postoeweto na ovaa ustanovata na potegot od severozapadniot del od

329

Makedonija odnosno podra~jeto na op{tinite Tetovo i Gostivar. Opravdanosta na postoeweto na ovaa ustanovata se sogledvua i

ottamu {to vo nego se izdrùvaat sankcii za prekr{o~no kazneti lica i toa {to ima uslovi za pritvor. Ova e osobeno zna~ajno so ogled deka se raboti za grani~no podra~je kade {to e prisuten tn. "uvozen krimi-nal" od sosednata dràvi NR Albanija i SR Jugoslavija.

Za odbeleùvawe e podatokot deka vo tekot na 1995 godina 76,5% od upatenite lica vo ovaa ustanovata morale prisilno da bidat dovedeni vo nego, kako i golemiot interval na pominatoto vreme od izdavaweto naredbi za priveduvawe na ovie lica do nivnata realiza-cija.

- Internite normativni akti na ustanovata vo celost se izbra-boteni i uredno se primenuvaat.

[to se odnesuva do organizacinoite edinici vo ustanovata za odbeleùvawe e deka celosno se konstatirani i uredno funkcioniraat samo slu`bata za obezbeduvawe i administrativno i finansiskata slu-`ba.

Administravnite raboti vo pogled na priemot i otpustot na licata vo i od ustanovata se izvr{uvaat vo soglasnost so utvrdenite zakonski i podzakonski normativi no ne i na potrebnoto stru~no nivo.

Rabotnoto angaìrawe na zatvorenicite e poseben problem vo ovaa ustanova so ogled na toa {to vo najgolem obem e naso~eno kon zemjodelskata dejnost koja intenzivno se pokriva samo vo letnite me-seci. Otsustvo na sopstvena stopanska dejnost i nemo`nosta da se najde soodvetna rabota vo otvorenoto stopanstvo, osudenite gi doveduva vo mo{ne pasivna polo`ba {to nepovolno se odrazuva na odrùvaweto na nivnoto fizi~ko zdravje i kondicija, kako i na nivniot tretman na vo-spiten i stru~en plan.

Otsustvoto na produktivna rabota nepovolno se odrazuva i na dobivaweto soodveten nadomest za rabotata {to ja podignal motivaci-jata i èlbata za nejzino vr{ewe.

Smestuva~kite uslovi vo ustanovata ne zadovoluvaat od aspekt na svetskite normativi koi vo ovoj pogled propi{uvaat minimalen prostor po osudenik od 8 m3. Sostojbata so oblekata moè da se tole-rira, a po odnos na ishranata, nejziniot obem i kvalitet, ne stojat ni-kakvi zabele{ki.

Higienata vo celata ustanovata isto taka e na zavidno nivo. Vospitno-prevospitnata rabota vo ustanovata se sveduva na so-

veti i ukaùvawa upateni kon zatvorenicite od site vraboteni vo ustanovata bez soodvetno osmisluvawe na oblicite na tretman, {to se vo soglasnost so nau~nite i stru~ni barawa na penolo{kata andrago-gija.

Klasifikacijata na osudenite i pritvorenite lica vo usta-novata e spre~ena od nedostatok na kadrovski i prostorni pretposta-vki za nejzino vistinsko ostvruvawe. Ona {to soglasno Pravilnikot

330

vo ovaa oblast vo praktikata na ustanovata se ostvaruva vsu{nost i ne e klasifikacija tuku elementarno rasporeduvawe na osudenicite opredeleno od nekolku objektivni kriteriumi - recidivizmot i vidot na krivi~noto delo.

Otsustvoto na stacionar i samo povremenoto doa|awe na lekar vo ustanovata, zdravstvenata za{tita vo ustanovata ja sveduva na ona {to e najminimalno potrebno za zdravjeto na zatvorenicite, no ne i za nivna celosna preventivna i kurativna za{tita. Neophodnosta od po-stojano prisustvo na lekar vo ustanovata go nalagaat incidentnite za-boluvawa i povredi, a vo posledno vreme i pogolemata prisutnost na alkoholi~ari i narkomani vo osudeni~kata populacija.

Pravata i pogodnostite na osudenite lica se ostvaruvaat vo ra-mkite na propisite.

Vr{eweto na rabotite na obezbeduvaweto e vo soglasnost so postavenite barawa i zada~i.

Sostojbata vo vrska so pritvorot kako od aspekt na smestuva-~kite normaivi taka i vo pogled na fluktuacijata na pritvorenite lica vo ustanovata vo ovaa analiza e sogledana pred sî od aspekt na negovite procenki vo ramkite na potrebata na Republikata. Vo ovoj pogled najprvin moè da se kaè deka postojnoto krilo za izvr{uvawe na pritvorot se nametnuva kako nu`nost kako od aspekt na sega{niot taka i od aspekt na o~ekuvaniot kriminalitet na ova podra~je. Glaven nedostatok na pritvorot e me|utoa nepostoeweto na voda za piewe i sanitaren jazol vo samite prostorii za pritvor.

- Za finansiraweto na dejnosta na ustanovata vo tekot na 1995 godina od Buxetot na Republikata se dobieni vkupno 5.103.700 denari od rabotata na zatvorenicite se ostvareni 389.850 denari i od Mini-sterstvoto za pravda 10.000 denari za pokrivawe na tro{ocite za zdravstvenata za{tita na zatvorenicite.

Obezbedenite finansiski sredstva od Buxetot vo tekot nami-natata godina namenski se potro{eni i ne gi zadovoluva vo celost osnovnite potrebi za ostvaruvawe na funkcijata na ustanovata.

9. PREDLOZI

- So ogled na prostorot na koj se nao|a vo soodnos so krimi-

nalitetot od toa podra~je i rasporedot na ustanovite na toj del od Republika Makedonija, KPU-Tetovo i natamu treba da ostane vo pe-nitencijarniot sistem i da funkcionira kako poluotvoren kazneno-popravna ustanova. Vo idnina me|utoa vo nego bi trebalo da se upatu-vaat osudeni lica od ma{ki pol - primerni storiteli na krivi~ni de-la, na kazna zatvor do 2 godini, prekr{o~no kazneti lica od ma{ki pol i pritvoreni lica.

- Opstanokot na ovaa ustanovata ne bi trebalo da se dovedua vo pra{awe od aspekt na toa {to samiot objekt ne gi ispolnuva site sta-

331

ndardi za sovremeno izvr{uvawe na sankciite. Nedostatoci vo ovoj pogled zasega e mnogu poupatno da se nadminuvaat so rasteretuvawe na del od smestuva~kite kapaciteti i natamo{noto podobruvawe na mate-rijalnite i kadrovskata pretpostavki za negovoto pous{eno funkci-onirawe. Vo tie ramki treba da se situira i sozdavaweto na posigurni mo`nosti kako za rabotno angaìrawe na osudenite i prekr{o~no ka-znetite lica taka i za ostvaruvaweto na site drugi oblici na vospi-tno-prevospiten tretman.

- Za uspe{no funkcionirawe na ustanovata treba da se napra-vat usilbi da se dobie vo sopstvenost obrabotlivoto zemji{te {to go koristi kako i da se opremi so barem edna sopstvena rabotilnica vo krugot na ustanovata.

- Ustanovata treba da se opremi so sopstveno vozilo za sprovod. - Nu`no e i popolnuvawe na rabotnite mesta so lice koe }e ra-

kovodi so stopanskata slu`ba, vospituva~ koj ne rakovodi so prevospi-tnata slu`ba i so gotva~.

- Natamo{na zada~a na ovaa ustanovata e i toa da ja formira zdravstvenata slu`ba koja vo novite uslovi ne bi smeela da trpi nina-kvi improvizacii.

- Vo uslovi na promenata koncepciskata nadle`nost za licata {to ja izdrùvaat kaznata vo ovaa ustanova bitno e da se promeni i modelot na klasifikacijata na osudenite i prekr{o~no kaznetite lica zasnovan vrz subjektivni kriteriumi na {to }e se vo nu`no po-vrzanost so programiraniot vid na tretman.

- Prostoriite za izveduvawe na pritvorot mora da se uredat taka {to vo sekoja od niv }e postoi voda za piewe i ograden sanitaren jazol.

- Za idnina upravata na ustanovata mora da vaì pogolemi usi-lbi so pomo{ na osudeni~kiot trud i organizacijata na stopanskoto rabotewe da doa|a do finansiski sredstva so koi }e ja nadopolnuva osnovata za uspe{no ostvaruvawe na svojata osnovna dejnost.

332

333

G l a v a X KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA [TIP


1.1. Kazneno-popravna ustanova [tip e locirana na 6 km. na pa-

tniot pravec [tip - Strumica. 1.2. KPU-[tip e kazneno-popravna ustanova od poluotvoren vid

vo ~ij sostav funkcioniraat priemno oddelenie, poluotvoreno oddele-nie, zatvoreno oddelenie, oddelenie za lica od ènski pol, i oddele-nie za izvr{uvawe na merkata pritvor, kako i Otvorenoto oddelenie koe e pomesteno vo zasebna ustanova vo Strumica.

Vo ovaa ustanova, soglasno Re{enieto za rasporeduvawe na osu-denite i osudenitemaloletni lica vo kazneno-popravni i vospitno-popravcnite ustanovi ("SV RM" 1999/34), se upatuvaat na izvr{uvawe kazna zatvor:

a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na osno-vnite sudovi: Berovo, Vinica, Del~evo, Ko~ani, Sveti Nikole i [tip,

b) Ma{ki lica povtornici, osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor do 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po presme-taniot pritvor iznesuva do 6 meseci od podra~jeto na osnovnite sudo-vi: Berovo, Vinica, Del~evo, Ko~ani, Radovi{, Sveti Nikole, Stru-mica i [tip,

v) Ma{ki i ènski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na osnovnite sudovi: Berovo, Vinica, Del~evo, Ko~ani, Sveti Nikole, i [tip,

g) Ma{ki i ènski lica na koi im e opredelen pritvor od po-dra~jeto na osnovnite sudovi: Berovo, Vinica, Del~evo, Ko~ani, Rado-vi{, Sveti Nikole, Strumica i [tip,


KPU-[tip e osnovana so Re{enie br. 0201-3450/1 od 29. 09. 1970

godina na Sobranieto na op{tina [tip, kako me|uop{tinski zatvor za op{tinite Vinica, Berovo, Del~evo, Ko~ani, Probi{tip, Sveti Nikole, [tip, Radovi{ i Strumica.

Spored ova re{enie vo zatvorot se izvr{uva{e kaznata zatvor sprema lica osudeni na koi kaznata zatvor i strog zatvor, odnosno koga

334

ostatokot na kaznata po zasmetaniot pritvor iznesuval do 60 dena, kako i sprema kaznetite lica na kazna zatvor po propisite na prekr-{o~nata postapka. Ovaa ustanova funkcionira{e kako samostoen organ so svojstvo na pravno lice, a sredstvata za rabota srazmerno gi obezbeduvaa site op{tini za ~ie podra~je e osnovan Zatvorot.

Do sredinata na 1986 godina vo Zatvorot [tip se izvr{uva{e kaznata zatvor do 6 meseci, a od vtorata polovina na 1986 godina se izvr{uva kaznata zatvor do 1 godina.

So izmeneta na Zakonot za izvr{uvawe na sankciite za krivi-~ni dela i stopanski prestapi ("SV RM", 1992/19), Me|uop{tinskiot zatvor [tip e transformiran vo KPU-[tip so Otvoreno oddelenie vo Strumica.


MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA 3.1. Svojata funkcija KPU-[tip ja ostvaruva vo 4 objekti izgr-

adeni vo 1986 godina koi prestavuvaat edna celina. So Re{enie br. 12-2026 od 19.07.1982 godina od strana na Sobra-

nieto na op{tina [tip na Zatvorot so administrativen prenos mu e dodelena povr{ina od 60.976 m2 za izgradba na ustanovata. Isto taka, so Odluka br. 0201/-245/VIII-9 od 11. 06. 1985 godina na Rabotni~kiot sovet na OOZT "Lakavica" pri ZIK "Crvena Zvezda" na KPU-[tip mu se dodeleni na trajno koristewe 28,7 hektari zemjodelsko zemji{te.

Objektite se dobro so~uvani i redovno se odrùvaat. Vo ramki-te na finansiskite mo`nosti redovno se vr{at tekovni popravki i sa-nirawe na pomali defekti. Potrebno e me|utoa dopolnitelno inve-sticiono vloùvawe za rekonstrukcija na vodovnata i sanitarnata instalacija vo objektot vo koj funkcionira pritvorot.

3.2. Prostornite kapaciteti na ustanovata se prostiraat na vkupno 2.194 m2, podeleni vo 4 objekti. Vo prviot objekt (653 m2) na prizemniot kat se koristat 7 prostorii, kako kancelariski prostor, so vkupna povr{ina od 191 m2. Na istiot kat smesteno e i priemnoto oddelenie i ènskoto oddelenie so povr{ina od 135 m2. Na vtoriot kat od istiot objekt smesteno e poluotvorenoto oddelenie so 16 spalni sobi, so po 5 kreveti ili kapacitet za 80 lica. Sekoja spalna soba ima povr{ina od 18,80 m2. Na vtoriot kat, pokraj spalnite sobi, smesteni se i zaedni~kite prostorii, sanitarnite jazli, kupatila i magacini. Site prostorii se so lakiran parket, pokrien so tepih, jogi du{eci i potrebna postelnina. Vo site niv postoi parno zatopluvawe. Sekoe osudeno lice raspolaga so limen plakar za ~uvawe na li~ni raboti.

Vo vtoriot objekt e smesteno Oddelenieto za pritvor so 16 pro-storii so 40 kreveti, od koi 4 prostorii postoi mo`nost za smestu-vawe po 4 lica, a vo ostanatite po 2 lica. Prvite prostorii se vo go-lemina od 10,50 m2, a vtorite od 5,9 m2. Vo istiot del se na|aat i 3 pro-

335

storii za osamuvawe na osudeni lica so povr{ina od po 4,5 m2, kako i prostoriite za slu`bata za obezbeduvawe (kancelarija i magacin za vooruùvaweto), za rabota na istra`niot sudija, za advokatite, za po-seti, sanitaren jazol i kupatilo so vkupna povr{ina od 379 m2. Na istiot kat (prizemje) predvideni se prostorii za ambulanta so staci-onar i apteka so povr{ina od 122 m2. Ovie prostorii me|utoa se prene-meneti i zasega se koristat kako zatvoreno oddelenie so dve spalni sobi so kapacitet od 16 lica, zaedni~ka prostorija i sanitarii. Na vtoriot kat od ovoj objekt se nao|aat prostorii (koi ne se koristat) za zatvorenoto oddelenie so {est spalni sobi so povr{ina od po 18 m2 so vkupno 30 kreveti i prostorii za prestoj, sanitarii i sli~no, so vku-pna povr{ina od 238 m2.

Vo tretiot objekt vo krugot na ustanovata smestena e raboti-lnicata so potrebniot magacinski prostor i kancelarii, so vkupna povr{ina od 263 m2. Ovoj prostoren kapacitet so nabavka na oprema, ma{ini i izrabotka na soodvetna programa, moè da se koristi za obuka i rabota na osudenite lica.

Vo ~etvrtiot objekt locirana e kujna, trpezarija, {ivalna, ka-ntinata i kotlara so vkupna povr{ina od 210 m2. Kapacitetot na za-tvorskata kujna e 200 obroci poedine~no ili 600 dnevno. Hranata se podgotvuva na dva {poreta (elektri~en i na cvrsto gorivo), trpezari-jata se koristi pove}e godini i potrebno e obnovuvawe. Vo ovoj pro-stor instalirani se i friìderi, ekspres lonec, kiper i dr.

3.3. KPU-[tip raspolaga so 28,7 hektari obrabotliva povr{i-na na koja se odlgleduvaat slednite zemjodelski kulturi: lucerka 3 ha, semenski kromid 3 ha, p~enica 12 ha, eksperzeta 3 ha, gradinarski ku-lturi 3 ha (kromid, kompir, zelka, karfiol, magdonos, domati, pipe-rki, spana} i dr.), proleten ja~men 3 ha, ovo{tarnik 0,5 ha, pasi{te 1 ha i dr. Ustanovata, isto taka raspolaga so kravarska farma so 14 grla od koi 2 kravi, 9 teliwa i 3 bika i sviwarska farma so 18 sviwi, 2 ne-rezi, 36 golemi prasiwa i 20 pomali prasiwa.

3.4. KPU-[tip raspolaga so slednite osnovni sredstva:

Biro 12 Jogi du{eci 143

Kasi 2 Kreveti 145

Masi 51 Ma{ina za {iewe 2 Stolici 91 Ma{ina za perewe 1 Telefoni 15 Termope~ka 1 Telef.centrala 1 Friìderi 7 Telefaks 1 Ormari metalni 1

55

336

TV priemnik 3 Pravosmikalki 2 Videorekorder 1 Traktori 2 Aparat za

knièwe 1 Plug 2

Digitroni 3 Tawira~a 1 Kompjuter 1 Drla~a 1 Kalkulator 1 Roto-freza 1 Ma{ini za

pi{uvawe 3 \ubrerastura~ 1

Razglasna stanica

1 Kosa~ka 1

Patni~ko vozilo "Lada"

1 Prskalka 1

PV "Jugo" 1 Motokultivarot 1 Specijalno

vozilo "Iveko" 1 Prikolka za traktor 2

Kombe "Folsfagen"

1 Agregat za navodnuvawe 1

]ebiwa 632 Motorna pumpa 2


4.1. Vo KPU-[tip se vraboteni 21 lice. Vospitno-prevospit-

nata rabota ja vr{i pomo{nikot na direktorot - psiholog so pomo{ na direktorot i drugite vraboteni. Slu`bata za obezbeduvawe e ekipi-rana so eden nadzornik na straà, 4 postari nadzornici, 9 nadzornici i eden voza~ sprovodnik. Stopansko-instruktorskata slu`ba ja vodi instruktor-agronom, a mu pomaga i gotva~ot koj vr{i ostru~uvawe na osudenite lica. administrativno-finansiskata slu`ba ja vr{at dire-ktorot, blagajnik-magacioner i arhivar-daktilograf. Zdravstvenata slu`ba ne e ekipirana so postojano vraboteno lice, tuku angaìran e honoraren lekar koj sekoja nedela doa|a vo ustanovata, a po potreba po~esto. Za poseriozni medicinski potrebi, osudenite lica se upa-tuvaat vo Medicinskiot centar vo gradot.

Strukturata na vrabotenite vo KPU-[tip moè najsoodvetno da se sogleda od sledniov pregled:

337

P R E G L E D

na vraboteni lica vo Zatvorot [tip so sostojba na 31. 12. 1995 godina

IME I PREZIME G. na ra|awe

Vraboten vo

ustanovata

Rabotno mesto

1 2 3 4 11

1. MILANÔ USPRCOV

1955 11.02.1991 Direktor

2. MAVRODI KARPIÂROV

1963 19.02.1990 Pom.direktor-psiholog

3. SIMEONÔ PROTOGEROV

1956 15.03.1991 Instr.vo stopanska edinica

4. STOIMEN PETROV

1945 20.04.1972 Blagajnik-magacioner

5. PAVLINA STAVREVA

1955 21.06.1978 Arhivar-daktilograf

6. JORDAN AREV 1946 16.01.1991 Voza~ 7. MILE

MLADENOV 1949 01.04.1986 Gotva~

8. BO@IN ATANASOV

1964 14.04.1993 Nadzornik

9. MITE VU^KOVSKI


10. JANE NASKOV 1956 03.07.1978 Nadzornik 11. PANDE

STOJANOV 1955 03.07.1978 Postar nadzornik

12. DANÊ DANEV 1959 01.04.1982 Postar nadzornik 13. STOJAN TASEV 1959 01.04.1982 Nadzornik 14. JORDANÔ

TRENEV J 1965 08.04.1985 Nadzornik

15. BLA@E LAZAREVSKI


16. VLADIMIR @E@OV

1969 17.09.1990 Nadzornik

17. BOBAN \OR\IEV 1971 22.01.1993 Nadzornik 18. SA[O KRSTEV 1971 22.01.1993 Nadzornik 19. MARJAN

JORDANOV 1967 22.01.1993 Nadzornik

20. TONI VELINOV 1969 07.07.1993 Nadzornik 21. JORDANÔ

PAÊMSKI 1969 08.05.1993 Nadzornik

338

4.2. Spored Pravilnikot za sistematizacija na rabotite i zada-~ite, koj se odnesuva i na Otvorenoto oddelenie vo Strumica, vo KPU-[tip i predvideni rabotni mesta koi ne se potpolneti. Posebno e ne-zadovolitelen brojot na izvr{itelite vo slu`bata za prevospituvawe vo koja e rabotno angìran samo pomo{nikot na direktorot psiholog (pedago{kata i sociolo{kata funkcija se pokriva so redovnoto doa|a-we na 2 izvr{teli od Otvorenoto oddelenie od Strumica). Pokraj toa, popladnevnite ~asovi se nepokrieni, iako psihologot mnogu ~esto ra-boti i popladne, kako i za vreme na vikendite i praznicite. So ogled na nejziniot vid na poluotvorena kazneno-popravna ustanova i ~estite sprovodi do nadle`nite sudovi (7), potrebno e ekipirawe i na slu-`bata za obezbeduvawe, koja bi trebalo da broi najmalku 20 izvr{i-teli (postojniot broj e 15).

5. PODATOCI ZA ZATVORENI^KATA POPULACIJA

5.1. Vo tekot na 1995 godina vo ovoj Zatvor, prestojuvale vkupno

679 osudeni, prekr{o~no kazneti i pritvoreni lica, i toa: - osudeni lica 382 - prekr{o~no kazneti lica 220 - pritvoreni lica 77 - Od vkupniot broj osudeni lica (382), 292 bile novoprimeni vo

tekot na 1995 godina, a 90 se zateknati od prethodnata godina. Vo spo-redba so 1994 godina (316) osudeni~kata populacija beleì porast za 20,8%. Od novoprimenite osudeni lica (292) vo tekot na 1995 godina se javija 191 storitel i kako primerni i 101 lice kako povtornici. Pose-bno e zna~ajna starosnata struktura, taka {to 100 osudeni lica se na vozrast od 28 - 40 godini, 95 pome|u 18 - 24 godini, 52 pome|u 24 - 28 go-dini, 35 osudeni lica pome|u 40 - 50 godini i 11 osudeni lica se post-ari od 50 godini.

Vo tekot na 1995 godina bea otpu{teni vkupno 274 osudeni lica od koi 195 primarni storiteli i 79 povtornici.

- Od vkupniot broj na prekr{o~no kazneti lica (220), sporede-no so 1994 godina (117) pokaùva porast za 88%. Vo tekot na 1995 go-dina novoprimeni se 217 prekr{o~no kazneti lica, a samo 3 lica se ostanati od prethodnata godina. Za odbeleùvawe e faktot {to kaj duri nad 85% od prekr{o~no kaznetite lica se raboti za zamena na pa-ri~nata kazna so kazna zatvor.

- Kaj vkupniot broj pritvoreni lica (77) so vkupno pominati 2.612 pritvoreni~ki denovi, sporedeni so 1994 (100) se zabeleùva opa|awe za 23%. Vo tekot na 1995 godina izvr{eni se 70 sprovedi na 86 osudeni i pritvoreni lica i toa: vo KPU Idrizovo - 7 sprovodi na 10 lica, vo Okru`niot sud [tip - 16 sprovodi na 18 lica, vo Op{ti-nskiot sud [tip - 5 sprovodi na 6 pritvoreni lica, vo Op{tinskiot sud Strumica - 20 sprovodi na 26 pritvoreni lica, vo Op{tinskiot sud

339

Radovi{ - 6 sprovodi na 8 pritvoreni lica, vo Op{tinskiot sud Be-rovo - 1 sprovod na 1 lice, vo Op{tinskiot sud Del~evo - 2 sprovoda na 5 lica, vo Op{tinskiot sud Ko~ani - 5 sprovodi na 5 lica, vo Op{ti-nskiot sud Sveti Nikole - 3 sprovodi na 3 lica, i vo Op{tinskiot sud Skopje I - 1 sprovod na 1 lice.

P R E G L E D

na osudeni, prekr{o~no kazneti i pritvoreni

lica vo 1995 godina so sporedba vo 1994 godina

Kategorija L i c a D e n o v i

1994 1995 1994 1995

Osudeni lica 316 382 22.512 27.508 Prekr{o~no kazneti lica

117 220 1.850 3.014

Pritvoreni lica 100 77 4.193 2.612

V K U P N O: 531 679 28.555 33.134


6.1. Normativni akti na ustanovata. Ostvaruvaweto na funk-

cijata vo oblasta na izvr{uvaweto na sankciite KPU-[tip ja vr{i soglasno ZIS i podzakonskite propisi od oblasta, kako i vrz osnova na slednite akti:

- Pravilnik za organizacija i rabota br. 01-01-140 od 03. 12. 1992 godina,

- Pravilnik za sistematizacija na rabotite i zada~ite br. 01-01-140/1 od 08. 12. 1992 godina,

- Ku}en red na Zatvorot [tip br. 09-142 od 24. 12. 1981 godina, - Pravilnik za ku}niot red vo zatvorite za izvr{uvawe na pri-

tvorot od mesec april 1977 godina, - Upatstvo za klasifikacija na osudeni lica br. 09-46 od 23. 04.

1986 godina, - Pravilnik za li~nite dohodi br. 0101-160 od 15. 06. 1993 godi-

na, - Pravilnik za na~inot i uslovite za izvr{uvawe na merkata

osamuvawe na osudenite lica od mesec septemvri 1984 godina, - Programa za rabota br. 0102-20 od 19. 01. 1996 godina, - Plan i programa za stru~no usovr{uvawe na slu`bata za obe-

zbeduvawe br. 0102-28 od 19. 01. 1996 godina, - Godi{na programa za kulturno-zabavna, obrazovna i sportska

aktivnost br. 0102-29 od 19. 01. 1996 godina. 6.2. Organizacioni edinici. Soglasno Pravilnikot za organi-

zacija i rabota, rabotite i zada~ite vo ustanovata se ostvaruvaat

340

preku slednite slu`bi: - Slu`ba za prevospituvawe, - Slu`ba za obezbeduvawe, - Stopansko-instruktorska slu`ba i - Izvr{no-upravna i finansiska slu`ba. Organizacinata postavenost na slu`bite e utvrdena so ~lenot

13 od Pravilnikot, so isklu~ok na Zdravstvenata slu`ba. a) Slu`ba za prevospituvawe so primena na sovremeni metodi i

merki vlijae vrz prevospituvaweto na osudenite lica, organizira ind-ividualna i grupni oblici na rabota, gi pottiknuva site oblici na rabota i u~estvo vo zaedni~kiot ìvot, go organizira kulturno-zaba-vniot i sportskiot ìvot na osudenite, podgotvuva mislewe i predlo-zi za usloven otpust i mislewe po molbeni barawa za pomiluvawe, vr{i klasifikacija i relasifikacija vo oddelenija i grupi, go ispi-tuva i analizira vlijanieto na kaznata vrz osudenite i dr. Site ovie aktivnosti na slu`bata za prevospituvawe mu se dovereni na pomo-{nikot na direktorot - psihologot, koj so pomo{ na direktorot i so-ciologot i pedagogot koi povremeno doa|aat od Strumica nastojuva uspe{no da gi vr{i. O~igledno e me|utoa deka i pokraj maksimalnite usilbi koi se vloùvaaat neophodna e potrebata od ekipirawe na post-ojan stru~en tim za vr{ewe na vospitno-prevospitniot proces.

b) Slu`ba za obezbeduvawe gi vr{i rabotite na obezbeduvawe (nadvore{no i vnatre{no) na ustanovata, odrùvawe na vnatre{niot red, sprovod na pritvoreni i osudeni lica do nadle`nite sudovi i ustanovi, i dr. Ovaa slu`ba rabotnite zada~i gi vr{i so 15 izvr{i-teli {to se ocenuva deka e nedovolno so ogled na podra~jeto koe go po-kriva ustanovata, a posebno obvrskata za sprovod na pritvoreni lica do 8 osnovni sudovi, soglasno novata organizaciona mreà na sudovite.

v) Stopansko-instruktorskata slu`ba go organizira rabotnoto angaìrawe na licata li{eni od sloboda vo rabotilnite i ekonimi-jata na ustanovata, soglasno Pravilnikot. So ogled deka vo ustanovata nema opremena rabotilnica za rabota i ostru~uvawe na osudenite, istite rabotno se angaìrani isklu~ivo na ekonomijata. Rabotniot proces go organizira i sproveduva instruktor-agronom. Za vklu~uvawe vo funkcija na rabotilnicite, pokraj opremuvaweto se osnovni sred-stva e potrebno i vrabotuvawe na kvalifikuvani kadri.

g) Izvr{no-upravnata i finansiskata slu`ba gi organizira i vr{i izvr{no.upravnite, stru~nite i finansiskite raboti, im ukaù-va pravna pomo{ na osudenite lica i ja vodi propi{anata evidencija. Rabotite vo ovaa slu`ba gi vr{at 3 izvr{iteli (arhivar-daktilo-graf, blagajnik-doma}in i gotva~) i direktorot. Postoi potreba od ekipirawe so referent i smetkovoditel odnosno knigovoditel.

d) Zdravstvenata slu`ba vo ustanovata ne e organizirana, tuku vo ustanovata edna{ vo sedmicata doa|a honoraren lekar, a osudenite lica se upatuvaat u vo Medicinskiot centar vo gradot.

341

Rabotno telo na KPU-[tip e stru~niot kolegium, koj go fo-rmira direktorot. Na sostanocite na stru~niot kolegium se razgledu-va programata za rabota, izve{tajot za tekovnata godina, organiza-cioni, kadrovski i materijalni pra{awa i sl. Direktorot formira i postojni i povremeni komisii za izvr{uvawe na oddelni zada~i od de-lokurgot na ustanovata.

6.3. Priem i otpust na osudeni lica. Soglasno ku}niot red, priemot na osudenite i prekr{o~no kaznetite lica se vr{i sekoj prvi i petnaesetti den vo mesecot. Osudenite lica koi sami se javuvaat na izdrùvawe na kaznata zatvor se primeni vrz osnova na upatniot akt i druga potrebna dokumentacija. Vedna{ po priemot ovie lica se evide-ntiraat vo mati~nite knigi, se oformuva li~niot list i se vodi po-trebnata dokumentacija i evidencija. Site novo primeni lica se sme-stuvaat vo priemnoto oddelenie kade {to prestojuvaat 7 - 15 dena, a prviot lekarski pregled se vr{i vo prviot vtornik po nivnoto do-a|awe.

Licata {to se sproveduvani od organite na MVR se primaat se-koj den, a dodeka se oformi mati~nata evidencija, naj~esto se smestu-vaat vo zatvorenoto oddelenie.

Za vreme na prestojot vo priemnoto oddelenie, osudenite i pre-kr{o~no kaznetite lica se zapoznavaat so ku}niot red na ustanovata i osnovnite odredbi od ZIS.

Vo tekot na 1995 godina, primeni se 321 upatni akti od koi se izvr{eni 292 (65 prodolùvaat vo 1996 godina), a 29 se nemaat javeno zaradi izvr{uvawe na kaznata zatvor.

Od strana na sudovite za prekr{oci pristignale vkupno 276 upatni akti, od koi 212 se izvr{eni, a 64 ne se izvr{eni.

6.4. Rabotna angaìranost na osudenite. Rabotnoto angaìrawe na osudenite i prekr{o~no kaznetite lica, kako eden od najpogodnite oblici za ostvaruawe na nivnata resocijalizacija, kako i zaradi zdo-bivawe so novi i zadrùvawe na postojnite rabotni naviki, se vr{i vo posebnata stopanska edinica "Son~ogledi" i nadvor od ustanovata vo izvr{uvawe na rabotni zada~i za potrebite na oddelni pretprijatija.

Od vkupno 30.522 osudeni~ki denovi (so saboti, nedeli i drà-vni praznici), osudenite ostvarile 5.369 dnevnici vo razni pretpri-jatija vo gradot so vkupen prihod od 1.557.302,00 denari, od koi {to na osudenite na ime nadomest za rabota im se isplateni 270.080 denari.

Vo ostanatite denovi osudenite bea angaìrani vo ekonomijata na ustanovata vo proizvodstvo na zemjodelski kulturi, vo zatvorskata farma (odgleduvawe na krupen dobitok i sviwi), vo avtomehani~arska-ta rabotilnica, vo zatvorskata kujna, kotlara i drugi pomo{ni mesta.

Ostvarenite sredstva se koristeni i za podobruvawe na uslovi-te za ìvot i prestoj vo ustanovata (hrana, obleka, postelnina, zdra-vstvena za{tita, zatopluvawe, kulturno-zabaven ìvot i sl.).

Soglasno Zakonot za organizacija i rabotewe na posebnite

342

organizacii i edinici so stopanska dejnost vo kazneno-popravnite ust-anovi i vospitno-popravnite domovi, a so Odluka na Vladata vo KPU-[tip e formirana posebna stopanska edinica "Son~ogledi". Nejzina-ta osnovna dejnost e proizvodstvo i plasman na zemjodelski proizvodi, odgleduvawe na stoka i plasman na meso, servisirawe na patni~ki motorni vozila i sl. Organiziraweto na rabotata vo istata go vr{at dvajca inìneri-agronomi i eden KV mehani~ar. Od nejzinata akti-vnost vo tekot na 1995 godina e ostvaren vkupn prihod od 3.778.072 de-nari.

Najdobri rezultati se postignati od zemjodelskata dejnost i proizvodstvo na meso, od koi {to e ostvaren vkupen prihod od 3.266.892 denari. Proizvedeni se 113 prasiwa so 1.432 kgr., svinsko meso 1.900 kgr., june{ko meso 2.100 kgr., p~enica 10.310 kgr, ja~men 4.900, lucerka 30.000 kgr, zelka 5.160 kgr., grav 850 kgr, le}a 280 kgr., kromid 18.220 kgr., seme za kromid 1.080 kgr., kompiri 5.575 kgr., gra{ok 510 kgr., boranija 587 kgr., piper, domat, magdonos, morkovi i dr.

Na popisot od 31. 12. 1995 godina vo farmata se evidentirani kako ìva stoka: 2 kgravi, 9 teliwa i 3 bika, 18 sviwi, 2 nerezi prasi-wa do 40 kgr., 36 i 20 prasiwa do 20 kgr.

Ostanatiot vkupen prihod e ostvaren od avtomehani~arskata rabotilnica, a eden mal del od zatvorskata kantina.

Proizvedenata stoka e nameneta pred sî za zadovoluvawe na svo-ite potrebi, a dobar del e plasiran i na pazarot.

Na 27. 09. 1995 godina i zvani~no be{e pu{ten vo upotreba hi-dromeliorativniot sistem so koj se ovozmoùva navodnuvawe na celo-to zemjodelsko zemji{te i dvorno mesto. Vkupnata investicija izne-suva 4,2 milioni denari, od koi 1 milion denari nepovratni od Mini-sterstvoto za zemjodelstvo, vodostopanstvo i {umarstvo, 300.000 dena-ri od Ministerstvoto za pravda, 600.000 denari od Sloènata vodo-stopanska organizacija na Republika Makedonija, 200.000 denari od D.O.O. "Vodostopanstvo" [tip (porane{en OSIZ za vodostopanstvo - [tip) i 2.100.000 denari sopstveno u~estvo.

So izgradbata na sistemot za navodnuvawe, trajno e re{en pro-blemot so navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini i e dobien visok stepen na sigurnost vo odnos na o~ekuvanite prinosi i dohodot koj tre-ba da bide ostvaren.

6.5. Smestuvawe, prestoj i ishrana. Smestuvaweto na osudenite lica se vr{i vo svetli, ~isti prostorii so povr{ina od 10 - 20 m2 so po 5 kreveti so potrebnata postelnina.

Odrùvaweto na higienata vo spalnite sobi i drugite prosto-rii go vr{at osudenite lica.

Hranata se prigotvuva od strana na profesionalen gotva~ vrz osnova na predhodno izgotvena lista na jadewe. Istata redovno se ko-ntrolira. Dnevno se delat po 4 obroci, koi zaedno so marendata se so prose~na vrednost od 3.100 - 3.500 kalorii. Kapacitetot na zatvorskata

343

kujna e okolu 200 obroci. Vo KPU-[tip funkcionira i zatvorskata kantina koja {to ko-

ntinuirano se snabduva so neophodnite artikli (cigari, sokovi, kafe, ~okolada, keksi, pa{teti i dr.).

6.6. Vospitno-popravna rabota na osudenite i prekr{o~no ka-znetite lica se ostvaruvaat vo slobodnoto vreme. Za ovaa cel istite imaat na raspolagawe okolu 1.000 naslovi na knigi vo zatvorskata bib-lioteka, dneven pe~at ("Nova Makedonija", "Ve~er"), TV programa so odnapred izgotven plan, razglasna stanica i dr. Za ovoj period bea odràni i pove}e predavawa so prigodni temi, a se organiziraa i po-seti na 2 izlo`bi i sledewe na sportski natprevari.

Sportskata aktivnost se ostvaruva, isto taka, vo tekot na slo-bodnoto vreme i vo ovoj period se organiziraat pove}e turniri vo {ah, ping-pong, mal fudbal, ko{arka, odbojka. Prvo plasiranite poedinci i ekipina soodveten na~in se nagraduvani za postignatite rezultati.

Vo tekot na 1995 godina se izre~eni 28 disciplinski merki upa-tuvawe vo samica i toa vo 13 slu~ai do 10 dena, vo 7 slu~aevi od 10 - 20 dena i vo 8 slu~ai do 30 dena. Ovaa merka be{e primenuvana za najte-{ki formi na povreda na Ku}niot red kako {to se neopravdano odda-le~uvawe od rabotnoto mesto i od ustanovata, koristewe na alkohol, verbalen ili fizi~ki duel so ostanatite osudeni ili vraboteni i sl.

Vo KPU-[tip se izvr{uva{e i disciplinskata merka osamuva-we izre~ena od Ministerstvoto za pravda sprema 3 osudeni lica od KPU Idrizovo koi u~estvuvaa vo martovskite nemiri 1995 godina. Izre~enata merka e so traewe od 4 meseci i 22 dena.

6.7. Klasifikacija na osudenite lica. Se vr{i vrz osnova na upatstvoto za rasporeduvawe i klasifikacija i pri toa se zema pre-dvid visinata na kaznata, zdravstvenata sostojba, povedenieto, rabo-tnata sposobnost, interesot za slobodnite aktivnosti, prevospitnite aktivnosti i drugo, i vo zavisnost od toa osudenite lica se raspore-duvaat vo poluotvoreno, otvoreno ili vo zatvoreno oddelenie. Imaj}i gi predvid gore navedenite elementi, kako i stepenot na ostvarenata resocijalizacija se vr{i i preklasifikacija na osudenite, vrz osnova na re{enie na direktorot, a na predlog na stru~niot tim.

6.8. Zdravstvena za{tita. Zaradi ostvaruvawe na zdravstvenata za{tita vo ustanovata, honorano e nangaìran lekar specijalist koj sekoj vtornik redovno vr{i pregledi na novo primenite osudeni, pre-kr{o~no kazneti i pritvoreni lica, kako i na ostanatite osudeni koi {to se prijavuvale na lekarski pregled. Zdravstvenata za{tita se odviva na potrebnoto nivo i vo sorabotka so Medicinskiot centar vo [tip.

Site potrebni lekovi se nabavuvani na smetka na ustanovata, a vo ustanovata postoi prira~na apteka koja redovno se obnovuva so po-trebnite lekarstva. Pregledite se vr{at vo zatvorskata ambulanta koja e pristojno opremena.

344

Li~nata i op{tata higiena kako eden od preventivnite eleme-nti na zdravstvenata za{tita, vo tekot na 1995 godina be{e na potre-bnoto nivo i se postignuva{e so redovno kapewe na osudenite i pri-tvorenite lica, redovno menuvawe na postelninata i redovna dezi-nfekcija i dezinsekcija na prostoriite.

Vo tekot na 1995 godina bea izvr{eni 652 pregledi od koi 571 od zatvorskiot lekar, vo 31 slu~aj e barana intervencija od ekipata na brza pomo{,na stomatolo{ki pregled bile 23, a na specijalisti~ki pregled 27 osudeni lica.

Vo tekot na 1995 godina bea organizirani 4 akcii za dobrovo-lno daruvawe na krv so 111 dariteli. Vo tekot na 1995 godina od Mi-nisterstvoto za pravda primeni se 135.000 denari za zdravstvena za-{tita na osudenite lica.

6.9. Prava i pogodnosti. Vo tekot na 1995 godina na site osudeni im e ovozmoèno da pra}aat i primaat razni pratki, da upatuvaat ra-zni pismeni barawa do nadle`nite organi i ustanovi zaradi ostva-ruvawe na nivnite prava, a od vrabotenite im e ukaùvana potrebnata pravna pomo{ zaradi ostvaruvawe na odredeni prava od rabotniot odnos od oblasta na socijalnata za{tita.

Osudenite koi {to primerno se odnesuvaat za vreme na izdrù-vaweto na kaznata se pu{tani na doma{no otsustvo vo traewe od 2 dena i toa na sekoi 3 - 4 nedeli, a isto taka, bea davani pogodnosti po povod dràvni i verski praznici. Osudenite lica redovno primaat i poseti od semejstvoto i bliskite rodnini.

6.10. Vr{ewe na rabotite na obezbeduvaweto. Ovaa slu`ba odgovorna za nadvore{noto, vnatre{noto obezbeduvawe vo ustanovata, kako i za sprovod na osudeni i pritvoreni lica rabotite gi izvr{uva so 15 izvr{iteli. Rabotnoto vreme e organizirano vo smeni vo tekot na site 24 ~asa. Slu`bata za obezbeduvawe soglasno pravnite akti gi vodi site potrebni knigi i evidencija.

6.11. Sostojba so pritvorot. Izvr{uvaweto na merkata za obe-zbeduvawe na pritvoreni lica ja izvr{uva slu`bata za obezbeduvawe vo koja se vraboteni 15 lica.

Prostoriite vo koi funkcionira pritvorot, ~ija kvadratura i raspored se dadeni vo prethodniot del na ovoj tekst, opfa}aat 16 sobi so kapacitet od 40 kreveti i toa vo 4 prostorii so kvadratura od po 10,50 m2 se smestuvaat po 4 lica, a vo ostanatite 12 so kvadratura od po 5,9 m2, po 2 pritvoreni lica.

Vo ovoj del na ustanovata potrebno e da se izvr{i sanacija i re-konstrukcija na sanitarnata i vodovodnata instalacija za {to e pot-rebno odredeno investiciono vloùvawe.

345

P R E G L E D

na dvièweto na pritvorenite lica vo KPU- [tip za 1991 godina

S U D O V I

Mese

ci

Ok

r. su

d

[ti

p

Op

{.su

d

[ti

p

Op

{. su

d

Str

um

ic

a

Op

{. su

d

Rado

vi

{

Op

{.su

d

Ko

~an

i

Op

{. su

d

Del

~evo

Op

{.su

d

Ber

ovo

Op

{. su

d

Sv.N

ik

ol

e

SV

R [

ti

p

VK

UP

-NO

Januari 4 1 - - - - - - - 5 Fevruari 10 - - - - - - - 2 12

Mart 3 - - - 1 - - - - 4 April 4 1 - - - 1 - - - 6

Maj 2 - - - 1 - - 2 2 7 Juni 9 - - - 1 - - - - 10 Juli 3 4 - - - - - - - 7

Avgust 1 - - - - - - - 1 2 Septemvri 2 - 2 - 1 2 - - 1 8 Oktomvri 1 - - - - - - - - 1

Noemvri - 1 - - 1 - - - - 2 Dekemvri 11 - - 1 2 - - - 1 15 Ostanati

od 1990 5 - - - 2 - - - - 7

VKUPNO: 55 7 2 1 9 3 - 2 7 86

346

P R E G L E D

na dvièweto na pritvorenite lica vo KPU [tip za 1992 godina

S U D O V I

Mese

ci

Ok

r. su

d [

ti

p

Op

{.su

d [

ti

p

Op

{. su

d

Str

um

ic

a

Op

{. su

d

Rado

vi

{

Op

{.su

d

Ko

~an

i

Op

{. su

d

Del

~evo

Op

{.su

d

Ber

ovo

Op

{. su

d

Sv.N

ik

ol

e

SV

R [

ti

p

VK

UP

NO

Januari 2 - - - - - - 1 - 3 Fevruari - - - - 1 - - 1 - 2

Mart 6 - - - - - - - - 6 April 7 - - - - - - - - 7

Maj 2 - - - - - - - - 2 Juni 6 2 - - 1 - - - - 9 Juli 2 - 4 - 1 - - - - 7

Avgust 2 - 1 - 1 - - - - 4 Septemvri 3 - 1 - 5 - - - - 9 Oktomvri 3 - - - - 5 - - - 8 Noemvri 18 - - - 2 - - - - 20 Dekemvri 13 1 3 - - - - - - 17 Ostanati

od 1991 11 1 2 1 2 - - - - 17

VKUPNO: 75 4 11 1 13 5 - 2 - 111

347

P R E G L E D

na dvièweto na pritvorenite lica vo Zatvor [tip za 1993 godina

S U D O V I

Mese

ci

Ok

r. su

d [

ti

p

Op

{.su

d [

ti

p

Op

{. su

d

Str

um

ic

a

Op

{. su

d

Rado

vi

{

Op

{.su

d

Ko

~an

i

Op

{. su

d

Del

~evo

Op

{.su

d

Ber

ovo

Op

{. su

d

Sv.N

ik

ol

e

SV

R [

ti

p

VK

UP

NO

Januari 3 - - - 2 - - - - 5 Fevruari 7 - 1 2 - - - - - 10

Mart 4 - 2 3 - - - - 3 12 April 2 - 1 4 - - - - - 7

Maj 4 2 4 - - 3 - - - 11 Juni 5 -1 - - - - - - - 8 Juli 4 - 2 - - - - - - 6

Avgust 3 - 2 1 - - - - - 6 Septemvri - - - - 1 - - - - 1 Oktomvri 3 - - - - - - - - 3 Noemvri 7 - 2 - - - - - - 9 Dekemvri 1 - - - 1 - - 1 - 3 Ostanati

od 1992 15 1 3 - 1 - - - - 20

VKUPNO: 58 3 18 10 5 3 - 1 3 101

348

P R E G L E D


S U D O V I

Mese

ci

Ok

r. su

d

[ti

p

Op

{.su

d

[ti

p

Op

{. su

d

Str

um

ic

a

Op

{. su

d

Rado

vi

{

Op

{.su

d

Ko

~an

i

Op

{. su

d

Del

~evo

Op

{.su

d

Ber

ovo

Op

{. su

d

Sv.N

ik

ol

e

SV

R [

ti

p

VK

UP

NO

Januari 2 - 2 - - - 1 - - 5 Fevruari 6 3 4 4 - - - - - 17

Mart 3 1 1 - - - - - - 5 April 1 - 2 - - - - - - 3

Maj 4 - 4 - - - - - - 8 Juni 4 2 4 - - - - - - 10 Juli 2 - 2 - 3 - 3 - - 10

Avgust - 3 1 - - - - - - 4 Septemvri 5 - 1 3 - - - - - 9 Oktomvri 2 1 3 - 2 - - - - 8 Noemvri - - - - - - 1 - - 1 Dekemvri 4 - 4 - 1 - - - - 9 Ostanati

od 1993 6 - 1 - 2 - - 1 - 10

VKUPNO: 39 10 29 7 8 - 5 1 - 99

349

P R E G L E D


S U D O V I

Mese

ci

Ok

r. su

d [

ti

p

Op

{.su

d [

ti

p

Op

{. su

d

Str

um

ic

a

Op

{. su

d

Rado

vi

{

Op

{.su

d

Ko

~an

i

Op

{. su

d

Del

~evo

Op

{.su

d

Ber

ovo

Op

{. su

d

Sv.N

ik

ol

e

SV

R [

ti

p

VK

UP

NO

Januari 4 1 1 - 1 - - - - 7 Fevruari 1 - - - 1 - - - - 2

Mart 3 - - - 1 - - - - 4 April - 4 - - 1 - - - - 5

Maj 5 1 - 1 - - - - - 7 Juni - 1 8 - 1 - - - - 10 Juli 1 2 2 - 1 - - - - 6

Avgust - 1 1 4 - 3 - 1 - 10 Septemvri - - 1 - - 2 - - - 3 Oktomvri - 1 3 - - - - - - 4 Noemvri 1 2 2 - 1 - - - - 6 Dekemvri 3 - 3 - - - - - - 6

Ostanati od 1994

6 1 4 - 1 - 1 - - 13

VKUPNO: 24 14 25 5 8 5 1 1 - 83

350

P R E G L E D

na dvièweto na pritvorenite lica vo Zatvor [tip za periodot (1991-1995)

S U D O V I

Mese

ci

Ok

r. su

d [

ti

p

Op

{.su

d [

ti

p

Op

{. su

d S

tr

u-

mi

ca

Op

{. su

d R

ado

-vi

{

Op

{.su

d K

o-

~an

i

Op

{. su

d

Del

~e

-vo

Op

{.

sud

Ber

ovo

Op

{. su

d

Sv

.Ni

ko

-le

SV

R [

ti

p

Op

{t.su

d

Sk

op

je I

I

VK

UP

NO

1991 55 7 2 1 9 3 - 2 7 - 86

1992 75 4 11 1 13 5 - 2 - - 111

1993 58 3 18 10 5 3 - 1 - 3 101

1994 39 10 29 7 8 - 5 1 - - 99

1995 24 14 25 5 8 5 1 1 - - 83

VKUPNO: 251 38 85 24 43 16 6 7 7 3 480

Od pregledite na tabelite za dvièweto na pritvorenite lica

proizleguva deka prose~no po godini vo KPU-[tip prestojuvale po 96,1 pritvoreni lica.

7. FINANSISKA SOSTOJBA

Finansiraweto na KPU-[tip so otvorenoto oddelenie vo

Strumica vo tekot na 1995 godina se ostvaruva{e preku Republi~kiot buxet, raboteweto na POSD "Son~ogledi" i raboteweto na osudenite lica.

Od Republi~kiot buxet vo tekot na 1995 godina se dobieni sre-dstva (za struja, voda, kanalizacija, PTT, zatopluvawe, kancelariski materijal, spisanija, gorivo, mazivo i odrùvawe, operativni tro-{oci, osiguruvawe i dr.), vo visina od 5.846.655 denari, od rabota na POSD "Son~ogledi" 3.778.072 denari i od rabota na osudenite lica

351

1.557.302 denari, ili sî vkupno 11.182.029,00 denari. Od samiot iznos, proizleguva deka vo tekot na 1995 godina ra-

spoloìvite sredstva gi zadovoluvaat potrebite za osnovnata dejnost na ustanovata.

8. KLU^NI TO^KI

Ad. 1. KPU-[tip e ustanova od poluotvoren vid vo ~ij sostav od

1992 godina funkcionira i Otvorenoto oddelenie vo Strumica. Vo ovaa ustanova se upatuvaat:

- osudeni lica od ma{ki pol za izre~ena kazna zatvor vo traewe do 1 godina,

- prekr{o~no kazneti lica od obata pola, i - pritvoreni lica. Ad. 2. Ustanovata e osnovan od strana na Sobranieto na op{ti-

na [tip vo 1970 godina, a noviot objekt zapo~nal da funkcionira vo 1986 godina.

Ad. 3. Objektot na ustanovata spored mestopolo`bata (nadvor od gradot) i postavenosta sozdava dobri preduslovi za izvr{uvawe na funkcijata.

- Prostoriite vo objektot uredno se odrùvaat. - Prostornite kapaciteti se golemi i postoi mo`nost za pre-

adaptacija, soglasno me|unarodntie standardi. Ad. 4. Neekipiranosta na slu`bata za prevospituvawe i nevra-

botenosta na lekar ne sozdavaat preduslovi za uspe{nost na tretmanot na osudenite, iako osudenite lica koi prestojuvaat vo ovaa ustanova se so kazni maksimum do 1 godina.

- Vo ustanovata se vraboteni 21 lice: direktor, pomo{nik dire-ktor, 14 pripadnici na slu`bata za obezbeduvawe, 1 instruktor - agronom, 1 blagajnik-doma}in, 1 arhivar - daktilograf, 1 gotvar i 1 vo-za~ - sprovodnik,

- Spored obemot na rabota i podra~jeto koe go pokriva, a pred sî za uspe{no ostvaruvawe na prevospitniot proces, potrebno e ekipi-rawe na slu`bata za prevospituvawe so u{te 2 lica (pedagog i soci-olog), na zdravstvenata slu`ba so vrabotuvawe na lekar, a dokolku fi-nansiskite mo`nosti toa go dozvoluvaat potrebno e da se doekipira i slu`bata za obezbeduvawe so u{te 4 nadzornici (cela nova smena), kako i vrabotuvawe na knigovoditel i referent za priem i otpust.

Ad. 5. Vo tekot na 1995 godina vo ustanovata prestojuvale 382 osudeni lica, 220 prekr{o~no kazneti i 77 pritvoreni lica.

Ad. 6. Internite normativni akti na ustanovata vo celost se primenuvaat, iako postoi potreba od nivno usoglasuvawe so zakonite (na primer: pravilnikot za rabotni odnosi so Zakonot za rabotni odnosi), me|utoa, ovaa aktivnost }e bide potrebna po donesuvaweto na noviot Zakon za izvr{uvawe na sankciite.

352

- Rabotnoto angaìrawe na osudenite lica na zatvorskata eko-nomija e dobro organizirana i stru~no vodena od instruktorot - agro-nom. Se nametnuva potrebata od funkcionirawe na rabotilnicite. Vo ovoj del posebno za odbeleùvawe e rabotata na posebnata organi-zacija so stopanski dejnost "Son~ogledi", koja raboti vrz profita-bilni osnovi.

- Smestuva~kite uslovi vo odnos na inventarot i opremata se vo dobra sostojba i postoi mo`nost za adaptirawe spored me|unarodnite standardi i normi.

- Vospitno-prevospitnata rabota vo ustanovata se sveduva na anga`manot samo na psihologot. Potrebno e ekipirawe na stru~en tim.

- Klasifikacijata na osudenite se vr{i soglasno Upatstvoto i drugite propisi, no potrebno e poseopfatno analizirawe na predme-tite.

- Zdravstvenata za{tita ja ostvaruva honorarno - angaìran le-kar koj vo ustanovata doa|a sekoj vtornik i potrebno e da se vraboti so polno rabotno vreme lekar od op{ta praksa.

- Vr{eweto na rabotite na obezbeduvaweto e vo ramkite na za-konski postavenite normativi.

Ad. 7. Finansiskoto rabotewe na ustanovata so sredstvata pre-dvideni so Republi~kiot buxet ne zadovoluva, kako i vo drugite usta-novi, poradi {to se koristat sredstvata od stopanskata organizacija

9. PREDLOZI

- So ogled na mestopolo`bata i potrebata KPU-[tip treba i

ponatamu da funkcionira kako kazneno-popravna ustanova od poluo-tvoren vid za podra~jeto na op{tinite Berovo, Vinica, Del~evo, Ko-~ani, Sveti Nikole, Probi{tip, Radovi{, Strumica i [tip. Vo idni-na vo ovaa ustanova treba da se upatuvaat osudeni lica (primarni sto-riteli) od ma{ki pol na kazna zatvor do 2 godini, prekr{o~no kazneti lica od ma{ki pol i pritvoreni lica.

- Za uspe{no funkcionirawe na ustanovata, potrebno e da se prezemaat slednite aktivnosti:

a) izgradba na betonski yid so {to }e se zameni ogradata od ìca,

b) ekipirawe na slu`bata za prevospituvawe, slu`bata za obe-zbeduvawe i zdravstvenata slu`ba,

v) adaptirawe na prostornite kapaciteti spored me|unarodni-te standardi i normi,

g) osmisluvawe i opremuvawe na rabotilnicite, d) sanacija na vodovodnata i sanitarnata instalacija vo obje-

ktot vo koj funkcionira pritvorot, |) izgradba na igrali{te za sport i rekreacija,

353

e) doopremuvawe na vozniot park so u{te edno vozilo za spro-vod,

`) instalirawe na informati~ki i elektronsko-bezbednosen sistem,

z) nabavka na agregat za prerabotka na elektri~na energija, y) nabavka na ma{ina za perewe, i i) pregraduvawe na kupatilata.

354

355

G l a v a XI KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA STRUMICA


1.1. Kazneno-popravnata ustanova - Otvoreno oddelenie Stru-

mica, se nao|a na ul."Cvetan Dimov" br. 74 1.2. Kazneno-popravnata ustanova - Otvoreno oddelenie vo

Strumica funkcionira vo sostav na KPU - [tip od 1992 godina so izmenata na Zakonot za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni dela i stopanski prestapi ("SV RM" 1992/19).

Vo ovaa ustanova se upatuvaat: a) ma{ki lica primarni storiteli na krivi~ni dela osudeni so

pravosilna presuda na kazna zatvor do dve godini odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na osnovnite sudovi: Radovi{ i Strumica i

b) ma{ki i ènski lica prekr{o~no kazneti od podra~eto na osnovnite sudovi Radovi{ i Stumica.


Kazneno-popravnata ustanova Strumica samostojno funkcioni-

ra od 1971 godina. Imeno, do 1968 godina, kako i ostanatite ustanovi za izvr{uvawe na kaznata zatvor bila vo sostav na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, a od 1968 do 1971 godina vo nadle`nost na Op{ti-nskiot sud Strumica. Poradi toa, Sobranieto na op{tina Strumica nema doneseno poseben akt za osnovawe na Zatvorot Strumica.


MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA 3.1. Objektot na ustanovata e izgraden vo 1979 godina i se sostoi

od prizemje i kat. Materijalot na gradbata e od tuli so dva betonski plo~i, so fasadirawe na celiot objekt. Imeno, so Odluka br. 02-778/1 od 07. 07. 1978 godina na Sobranieto na op{tina Strumica, opredeleno e izgradba na objektot za Zatvor Strumica na KP. br. 3026, 3027 i 3029 KO Strumica.

3.2. Prizemniot del na zgradata gi sodrì slednite prostorii so slednite dimenzii (neto povr{ina):

- Soba za deùrawe so magacin za smestuvawe na oprema i vo-

356

oruùvawe za straàta vo povr{ina od 18 m2, - Kujna so ostava - 30 m2, - Trpezarija - 50 m2, - Dneven prestoj na osudeni lica - 48 m2, - Prostorija za parni kotlovi - 31 m2, - Kupatilo - 22 m2, - Peralna - 7 m2, - Magacin za prehranbeni produkti - 15 m2, - Magacin za obleka na osudeni lica - 8 m2, - Soba za blagajna - 13 m2, - Prostorii koi vo momentot ne se koristat ( 3 h 14 m2) ili vku-

pno 42 m2, - Prostorii za pritvor 4 so 9 kreveti i so povr{ina od 40 m2, - Do prostoriite za pritvor se nao|a {etali{te za pritvo-

renici vo povr{ina od 98 m2. 3.3. Prostoriite na sprat: se so slednite neto povr{ini: - pet (5) spalni sobi so povr{ina od po 31 m2 vo koi moàt da se

smetaat po devet (9) kreveti poedine~no, - tri (3) spalni sobi so po 15 m2 vo koi se smestuvaat po ~etiri

(4) kreveti poedine~no, - edna (1) spalna soba so 23 m2 vo koja se smesteni {est (6) kreve-

ti. Vo oddelot za spalni sobi ima dva sanitarni jazli so umivalnik

(betonski) za pove}e lica, vo povr{ina od 30 m2. Vo oddelot za kancelariski prostor (poseben krak na objektot)

se smesteni: - kancelarii - 5 prostorii so vkupna neto povr{ina od 92 m2, - prostorija za sostanoci vo povr{ina od 18 m2, - soba za arhiva vo povr{ina od 12 m2. Prostoriite smesteni vo prizemniot del na zgradata se oblo-

èni so kerami~ki plo~ki - podni, osven sobite nameneti za kancela-rii.

Prostoriite smesteni na spratot (spalni, kancelarii) se oblo-èni so parket. Prozorcite na spalnite i site drugi prostorii na spratot se so plasti~ni roletni. Ustanovata raspolaga so 9 spalni sobi so vkupno 63 kreveti, opremeni so 42 jogi du{eci, 18 obi~ni du-{eci, 210 }ebiwa i 130 postelnini. Vo spalnite sobi za smestuvawe na li~nite predmeti smesteni se 42 metalni ormar~iwa.

I na prizemjeto i na spratot ima hodnici i dovolno sloboden prostor za dvièwe, koi se obloèni so plo~ki. Prostoriite namene-ti za pritvor, isto taka se obloèni so podni kerami~ki plo~ki.

Vkupnata neto korisna povr{ina na objektot iznesuva 811 m2 od koi na spalnite sobi iznesuva 223 m2, a na kancelariite 182 m2.

Zgradata e povrzana so gradskata vodovodna mreà. Za zagre-vawe na istata ima instalirano parno greewe. Del od radijatorite se

357

o{teteni od zamrznuvaweto koe se slu~i vo 1992 godina. Kujnata na ustanovata e snabedena so potrebniot inventar:

{poret, rabotni masi, ventilator i drugi potrebni sredstva, taka {to gi zadovoluva site potrebi. Trpezarijata e snabdena so potrebniot broj masi i stolovi (18 masi i 44 stolovi). Prostorijata za dneven prestoj na osudenite lica e obloèna so parket i poseduva kolor te-levizor.

Kancelariskite prostorii se opremeni so potrebnata oprema, biro, stolovi, èlezni (metalni) ormari, vitrini i sl.

3.4. Zatvorot raspolaga i so drugi objekti i toa: 1. Avtomehani~arska rabotilnica koja raspolaga so ~etiri pro-

storii so vkupna povr{ina od 182 m2, vo koja se smesteni slednite osn-ovni sredstva: dvostolbna dizalica, kompresor od 10 atmosferi, apa-rat za balansirawe na trkala, aparat za demontirawe i montirawe na avto gumi, alat i sl.

2. Gradeèn prostor za smestuvawe na vozila i traktor vo povr-{ina od 120 m2.

3. Magacin za smestuvawe na alati i drugi potrebi vo povr{ina od 15 m2.

4. Viduvalna vo povr{ina od 25 m2. 5. Prijavnica vo povr{ina od 10 m2. 6. Objetot za ~uvawe sviwi vo povr{ina od 120 m2. Ovoj objekt

od zgradata e oddale~en 40 metri. Vedna{ do garaàta i magacinot za alati se nao|a objekt za

smestuvawe na cisterna za nafta od koja se koristi gorivo za zagre-vawe na zgradata.

Zatvorot raspolaga so traktor so priklu~ni ma{ini i priko-lka, koj sluì za obrabotka na zemjodelskata ekonomija na ustanovata. Traktorot e nabaven 1981 godina i sî u{te e vo vozna sostojba.

Zatvorot isto taka, raspolaga so dve motorni vozila marka "Lada" proizvodeni 1982 i 1987 godina. Vozilata se skoro dotraeni, a ednoto od niv ve}e i ne e za upotreba. Ustanovata ne raspolaga so vo-zilo za sprovod, {to pri~inuva golemi pote{kotii pri izvr{uvawe na funkcijata na ustanovata.

3.5. Ustanovata od po~etokot na vseluvaweto vo 1979 godina ra-spolaga so tri hektari obrabotliva povr{ina koja se nao|a vedna{ do zgradata, koja e delumno ogradena so betonski stolbovi i bodlikava ìca. Za rekreacija na osudenite lica vo krugot na ustanovata se nao|a malo igrali{te vo povr{ina od 1.500 m2. Okolu zgradat se prostira dvor zasaden so listopadni drvja na povr{ina od 1.500 m2.

Za navodnuvawe na povr{inite na ekonomijata vo krugot na ustanovata se nao|a kanal od sistemot za navodnuvawe od branata Vo-do~a. Pokraj toa se koristi i podzemna voda so pomo{ na motorni pu-mpi.

358


4.1. Vo Kazneno-popravnata ustanova - otvoreno oddelenie vo

Strumica vkupno se vraboteni 13 lica, i toa: direktor, pedagog, soci-jalen rabotnik, instruktor po mehanika, instruktor po zemjodelie, blagajnik, kniovoditel, gotva~ i 5 nadzornici.

Strukturata na vrabotenite so sostojba na 31. 12. 1995 godina, moè da se sogleda od sledniot pregled:

P R E G L E D

na vrabotenite vo Otvorenoto oddelenie vo Strumica so sostojba na 31. 12.

1995 godina

IME I PREZIME

God. na

ra|a-we


Rabotno mesto

1 2 3 4 11

1. STOJAN STOILOVSKI

1947 15.11.1971 Direktor

2. BORIS STOILOV

1961 15.10.1986 Pedagog

3. @ANETA RADMILOVA

1964 01.06.1988 Soc.rabotnik

4. MANE JAKOV 1954 05.06.1985 Inst.po mehanika

5. BORIS ZIMBAKOV

1941 16.03.1982 dom.blagajnik

6. VANÔ KOSTA]EV

1957 15.02.1982 Inst.po zemjodel.

7. VANÔ ILIEV 1960 10.06.1985 knigovoditel 8. ZORAN

MINOVSKI 1962 15.05.1986 Nadzornik

9. \OR\I GOCEVSKI

1964 01.05.1987 Nadzornik

10. DEQO DEL~EV 1964 01.06.1989 Nadzornik 11. RISTO TANÊV 1959 01.10.1979 Nadzornik 12. BLA@O

KOSTADINOV 1959 15.10.1990 Nadzornik

13. ZORAN DONEV 1967 01.08.1986 Gotva~ 4.2. Spored Pravilnikot za sistematizacija na rabotite i zada-

359

~ite koj e zaedni~ki za KPU-[tip so Otvoreno oddelenie vo Stru-mica, site predvideni rabotni mesta se popolneti. So ogled deka e po-trebno ovaa ustanova (Otvoreno oddelenie Strumica) da se transfo-rmira vo samostojna ustanova za taa cel }e bide potrebno ekipirawe na slu`bata za obezbeduvawe so najmalku 16 izvr{iteli i so eden psi-holog, kako del na stru~niot tim na slu`bata za prevospituvawe, kako i so 1 pravnik-referent.


Evidencijata za osudeni~kata populacija vo Otvorenoto odde-

lenie vo Strumica se vodi vo KPU-[tip, taka {to ne postoi mo`nost za razgrani~uvawe kolku lica prestojuvale vo tekot na 1995 godina samo vo Otvorenoto oddelenie vo Strumica.

Na 31. 12. 1995 godina vo Otvorenoto oddelenie Strumica pre-stojuvale vkupno 32 osudeni lica i 2 prekr{o~no kazneti i toa:

- Osudeni: 2 lica na kazna zatvor vo visina od po 1 mesec, 6 lica po 2 meseci, 8 lica - po 3 meseci, 5 lica so po 4 meseci, 2 lica so po 5 meseci i 9 lica so po 6 meseci,

- Prekr{o~no kazneti: 1 lice so kazna od 55 dena i 1 lice so ka-zna od 60 dena.

- Do 01. 07. 1992 godina vo Otvorenoto oddelenie funkcioniral i pritvorskiot del. Za da se otslika sostojbata so pritvorot vo peri-odot koga KPU Strumica funkcionirala kako samostojna kazneno-po-pravna ustanova moè da posluàt slednite podatoci za periodot od 01. 01. 1988 do 30. 06. 1992 godina.

Vo 1988 godina prestojuvale vkupno 39 lica na izdrùvawe na pritvor so vkupno 973 dena, od koi 28 od Op{tinskiot sud i 11 od SVR.

Vo 1989 godina prestojuvale vkupno 24 lica na izdrùvawe na pritvor so vkupno 853 denovi, od koi 15 od Op{tinskiot sud i 9 od SVR.



Vo 1992 godina prestojuvale vkupno 8 lica na izdrùvawe na pritvor so vkupno 151 dena, od koi 8 od Op{tinskiot sud.


6.1. Normativni akti na ustanovata. Ostvaruvaweto na fu-

nkcijata vo oblasta na izvr{uvaweto na sankciite Otvorenoto odde-lenie vo Strumica ja vr{i soglasno Zakonot za izvr{uvawe na sankci-ite za krivi~ni dela i stopanski prestapi i podzakonskite akti od oblasta. Internite akti na ovaa ustanova se zaedni~ki so KPU-[tip,

360

so ogled deka od 1992 godina dotoga{nata ustanovata Strumica fu-nkcionira kako Otvoreno oddelenie na KPU-[tip. Poradi toa, site pravni akti, programa za rabota i sl. se doneseni od direktorot na ustanovata i istite se odnesuvaat i za Otvorenoto oddelenie vo Stru-mica.

6.2. Organizacioni edinici. Soglasno Pravilnikot za organi-zacija i rabota na KPU-[tip so Otvoreno oddelenie vo Strumica, vo ovaa ustanova funkcioniraat:

- Slu`ba za prevospituvawe, - Slu`ba za obezbeduvawe, - Stopansko instruktorska slu`ba, i - Izvr{no-upravna i finansiska slu`ba. Zdravstvenata slu`ba se organizira na na~in so honorarno ang-

aìrawe na lekar, zatoa {to takvo rabotno mesto ne e predvideno vo sistematizacijata.

- Slu`bata za prevospituvawe, vo koja se vraboteni pedagog i socijalen rabotnik, zaedno so psihologot od KPU-[tip, funkcionira kako stru~en tim za dvete ustanovi.

Prevospitnata funkcija vo Otvorenoto oddelenie vo Strumica se ostvaruva so primena na sovremeni penolo{ki metodi i merki, de-lumno se organiziraat individualni i grupni razgovori so osudenite lica, me|utoa izvr{uvaweto na zada~ite e ote`nato so redovnoto (naj-malku edna{ vo nedelata) patuvawe na vospituva~ot na relacijata Strumica-[tip i obratno.

Istovremeno, prevospitnata slu`ba izgotvuva i mislewa i pre-dlozi po molbeni barawa za usloven otpust i pomiluvawe na osudeni lica, ja organizira kulturno-prosvetnata i sportska aktivnost na osu-denite, i sl.

- Slu`bata za obezbeduvawe, kako i vo site drugi kazneno-po-pravni ustanovi gi izvr{uva rabotite i zada~ite svrzani so bezbedno-sniot aspekt na funkcioniraweto. Maliot broj na nadzornici (5) vo ovaa ustanova ima za cel nadvore{no obezbeduvawe na oddelenieto, a vnatre{niot red i mir se zasnova i vrz li~nata odgovornost na osude-nite lica, so ogled na vidot na ustanovata kako otvorena kazneno-po-pravna ustanova. Ovaa slu`ba svoite raboti i zada~i gi vr{i soglasno zakonot i ku}niot red.

- Stopansko-instruktorskata slu`ba vo Otvorenoto oddelenie Strumica se sveduva na rabotno angaìrawe na osudenite lica na eko-nomijata. Vo odnos na mehani~arskata rabotilnica so koja raspolaga ustanovata, istata podolgo godini nanazad ne funkcionira od pri~ina na nedovolna opremenost, nekvalifikuvaniot kadar i prezasitenost na op{tinata od vakva zanaet~iska dejnost. Ovaa slu`ba rabotite gi izvr{uva so dvajca instruktori i so solidna oprema (traktor i pri-klu~ni ma{ini).

- Izvr{no-upravnata i finansiskata slu`ba vr{i pomo{ni

361

upravni, knigovodstveni i smetkovodstveni raboti i zada~i, so ogled deka celokupnta evidencija, soglasno pozitivnite propisi se vodi vo KPU-[tip.

6.3. Priemot i otpustot na osudenite lica se vr{i soglasno pozitivnite propisi. Osudenite lica, so ogled na kratkata kazna, i po-malata op{testvena opasnost na krivi~noto delo, vo primenoto odde-lenie prestojuvaat maksimalno do 7 dena, a potoa se rasporeduvaat odn-osno se klasifikuvaat vo otvorenata grupa.

6.4. Rabotno angaìrawe na osudenite lica se sveduva na rabota na zemjodelskoto zemji{te vo povr{ina od 3 hektari. Ovaa aktivnost vo tekot na zimskiot period zamira, taka {to osudenite lica vo toj pe-riod ne se rabotno angaìrani. Pomal broj na osudenici rabotno se angaìrani i vo sviwarskata forma, a vo mehani~arskata rabotilnica podolgo vreme ne se prezemaat soodvetni aktivnosti i istata raboti so namalen intenzitet.

6.5. Smestuvaweto, isrhanata i oblekata na osudenite lica vo ustanovata se na zadovolitelno nivo. Vkupniot kapacitet od 9 spalni sobi sozdava otimalni uslovi za smestuvawe na osudenite lica, vo za-sebni kreveti so zasebna postelnina. Ishranata na osudenite lica se organizira na na~in, soglasno tablicata za kalori~na vrednost i lis-tata na jadewa koja se oformuva na 15 dena. Osudenite lica imaat oble-ka i ~evli koi gi nosat, kako i rabotna obleka koja e zadolìtelna za vreme na rabotnoto angaìrawe.

6.6. Vospitno-prevospitnata rabota so osudenite lica se izv-eduva soglasno Programata za rabota na KPU-[tip so otvoreno odde-lenie vo Strumica. Angaìraweto na vospituva~ite na planot na pre-vospitniot treman se sveduva na sledewe na rabotniot anga`man na osudeniot i so povremeni individualni i grupni razgovori. Za taa cel, vo idnina treba da se osmisli seopfatna programa za treman {to }e bide vo funkcija na prevopsituvawe i resocijalizacija na licata li-{eni od sloboda.

6.7. Klasifikacijata na osudenite lica se vr{i soglasno Re{e-nieto za rasporeduvawe na osudenite lica i istite e izvr{en so ~inot na upatuvawe od strana na op{tinskite sudovi vo Radovi{ i Strumica.

6.8. Zdravstvenata za{tita na osudenite lica e organizirana so honorarno angaìrawe na lekar, kako i aktivnost na Medicinskiot centar vo gradot. Osudenite lica pri priemot i otpust zadolìtelo se pregleduvaat, kako i sekoga{ koga imaat potreba od lekarska inter-vencija.

6.9. Pravata i pogodnostite na osudenite lica se ostvaruvaat soglasno zakonot i ku}niot red. Sekoe osudeno lice vo zavisnost od povedenito gi ostvaruva posetite na semejstvoto, priemot na pratki i sl., so ~uvstvo na li~na odgovornost.

6.10. Vr{ewe na rabotite na obezbeduvaweto. Ovie raboti i zada~i, kako i vo drugite ustanovi od ovoj vid (Kriva Palanka, Prilep

362

i Veles), moè da se kaè deka ne pretstavuvaat problem. 6.11. Sostojba na pritvorot. Vo ovaa ustanova od 1992 godina ne

se izvr{uva merkata pritvor.

7. FINANSISKOTO RABOTEWE

Finanskiskoto rabotewe vo ustanovata se vr{i preku zaedni-

~kata (redovna) smetka na KPU-[tip, taka {to vo Otvorenoto odde-lenie se raboti preku akreditiv.

8. KLU^NI TO^KI

Ad. 1. Otvorenoto oddelenie vo Strumica e kazneno-popravna

ustanova od otvoren vid koja funkcionira vo sostav na KPU-[tip. - Vo ovaa ustanova se izvr{uva kaznata zatvor vo visina do 6 me-

seci, kako i prekr{o~nata sankcija od podra~jeto na op{tinskite su-dovi Radovi{ i Strumica.

Ad. 2. Samostojno funkcionira od 1971 godina. - Objektot na Otvorenoto oddelenie Strumica (vo minatoto Za-

tvor Strumica) e izgraden vo 1979 godina. Ad. 3. Objekot e lociran na periferijata od gradot i sozdava

preduslovi za uspe{no rabotewe. - Prostornite kapaciteti ovozmoùvaat solidni uslovi za sme-

stuvawe na osudenite lica. - Zatvorskata ekonomija od 3 ha so kvlitetno zemjodelskoto ze-

mji{te od I kategorija dobro funkcionira, me|utoa potrebno e da se osmisli i drug na~in za rabotno angìrawe na osudenite lica.

Ad. 4. Vo ustanovata se vraboteni 13 lica i toa: direktor, peda-gog, socijalen rabotnik, instruktori - 2, blagajnik, knigovoditel, go-tva~ i 5 nadzornici.

Ad. 5. Sostojbata so brojot na osudeni lica (32) i so prekr{o-~no kazneti - 2 na 31. 12. 1995 godina.

Ad. 6. Internite normativni akti se vodat vo Zatvorot [tip. - Rabotnoto angaìrawe na osudenite e organizirano isklu~ivo

na zemjodelskite parceli. - Vospitno-prevospitna rabota so osudenite lica potrebno e da

se osmisli so edna seopfatna programa za treman. - Zdravstvena za{tita so honorarno angaìrwe na lekar. - Klasifikacijata e zavr{ena so samoto upatuvawe od nadle-

`niot sud. - Rabotata na slu`bata za obezbeduvawe se sostoi samo vo po-

gled na nadvore{noto obezbeduvawe, {to proizleguva od vidot na usta-novata kako otvorena kazneno-popravna ustanova.

Ad. 7. Finansiskoto rabotewe se organizira i vodi centralizi-rano preku KPU-[tip.

363

9. PREDLOZI

- So ogled na mestopolo`bata i prostornite uslovi postoi mo-

`nost Otvorenoto oddelenie da se transformira vo otvorena kazneno-popravna ustanova, vo koja }e se izvr{uva kaznata zatvor do 5 godini za nebre`ni krivi~ni dela od teritorijata na celata Republika.

- Za uspe{no funkcionirawe kako ustanova od otvoren vid e po-trebno da se prezemat slednite aktivnosti:

a) sanacija i adaptacija na prostornite kapaciteti, b) sanacija na vodovodnata i sanitarna instalacija, v) prezemawe aktivnosti so nabavka na oprema za povtorno sta-

vawe vo funkcija na mehani~arskata rabotilnica, g) ekipirawe na slu`bata za obezbeduvawe i za prevospituvawe, d) nabavka na vozilo za sprovod, |) pregraduvawe na kupatilata, e) izgradba na igrali{te za sportska aktivnost na osudenite

lica, `) voveduvawe na elektronski sistem za za{tita.

364

365

G l a v a XII VOSPITNO-POPRAVNA USTANOVA TETOVO


1.1. Vospitno popravnata ustanova VPD Tetovo, ul. "Quboten-

ska" br. 6 - Tetovo. 1.2. Vospitno-popravniot dom Tetovo e vospitno-popravna usta-

nova vo koja se izvr{uva vospitno-popravnata merka - upatuvawe vo vo-spitno-popraven dom na maloletni lica od ma{ki pol.

Soglasno Re{enieto za rasporeduvawe na osudenite i osudenite maloletni lica vo kazneno-popravni i vospitno-popravni ustanovi ("SV RM" 1999/34), vo Vospitno-popravniot dom Tetovo se upatuvaat:

- maloletni ma{ki lica na koi so pravosilna odluka im e izre-~ena vospitna merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom za terito-rijata na Republika Makedonija.


Ustanovata e osnova na so Re{enie za osnovawe Vospitno-po-

praven dom za maloletnici br. 14695/1 od 8 avgust 1962 godina na Dr`-avniot sekretarijat za vnatre{ni raboti na Narodna Republika Make-donija.

So prezemaweto na nadle`nosta vo oblasta na izvr{uvaweto na sankciite od organot za vnatre{ni raboti vo organot nadleèn za pra-vosudstvo vo 1968 godina, funkcioniraweto na VPD Tetovo e vo nadle-`nost na Ministerstvoto za pravda.


MO@NOSTI, SREDSTVA I OPREMA NA USTANOVATA 3.1. Nadvore{en prostor. Dvornata povr{ina na Ustanovata

iznesuva 53.020 m2. Ogradenosta na dvorniot prostor e na isto~na stra-na kon ulicata "Qubotenska" del so èlezna ograda, a del so poluvi-sok yid {to moè da se preskokne vo dvete nasoki, na zapadnata strana so ì~ana ograda so visina od 2 m, na severniot del so ì~ana ograda i so yidovite na objektite od "Arabati - Te}e", na ju`nata strana so ogr-ada postavena na yid od Ustanovata i yidovi od divoizgradeni sosedni ku}i. Okolu nereguliranosta na izgradbata i postoeweto na tu|ite individualni objekti vo krugot na Ustanovata se vodi sudski spor.

366

- Zeleniloto i urednosta na dvorniot prostor se vo dobra so-stojba :

- grade`ni objekti, 2.940 m2 - komunikacii, sportski tereni i hortikulturni povr{ini 29.080 m2 - ekonomija 21.000 m2 Od sportskite tereni na otvoren prostor postojat igrali{te

za fudbal i za ko{arka. Prostorot moè da se smeta za celosno ureden bidej}i ne se

ostaveni nekontrolirani povr{ini pod pleva. I pokraj toa, povr-{inite pokraj ogradata na zapadniot del moraat sekoja godina navre-meno vo rana prolet da se kopa~at zaradi zaostanati korewa od kapini i pleva.

- Ekonomijata opfa}a zemjodelsko zemji{te so sledni nameni: - ovo{en nasad so 1.087 stebla 13.000 m2

- gradinarski i fura`ni kulturi 8.000 m2

Vo 1995 godina pod fura`ni kulturi bea zasadeni 6.000 m2 od edinstvena pri~ina {to do sega nedovolno efikasno se obrabotuva{e povr{inata pod gradinarski kulturi. Za navodnuvawe se izdvoeni 2 dovoda vo 1992 godina od kaptirani izvori nad Ustanovata.

3.2. Grade`ni objekti. - Upravntaa zgrada, izgradena vo 1960 godina se sostoi od podru-

mski prostorii, prizemje i kat, so vkupna povr{ina od 1.209 m2. Zasega slabo mesto na zgradata e pokrivot (od okolu 560 m2), izg-

raden od drven materijal i }eramidi koi zaradi dotraenost na pove}e mesta od raspadnatost propu{taat voda.

Vo upravnata zgrada se nao|aatslednite prostorni celini: 1. Podrumski prostorii (se koristat za periodi~no odgleduva-

we na {ampiwoni, niz niv pominuva dovodot na toplovodnata instala-cija za upravnata zgrada) 171 m2

2. Prostorii za zaedni~ki potrebi (priemna prostorija, TV sala, sala za ve`bawe, biblioteka), smesteni vo prizemje 108 m2

3. Prostorii (vo prizemje) za Grupata so zasilen pedago{ki na-dzor (GZPN), sostaveni od vlezen hodnik, kancelarija za grupen vospi-tuva~, dva hodnici, sanitaren jazol, dve spalni, dnevna prostorija, pro-storija za ping-pong i rabotilnca 176 m2

Visinata na ovie prostorii iznesuva 3,40 m. 4. Prostorii za izvr{uvawe na disciplinska merka "upatuvawe

vo zasebna prostorija do 7 dena" (2 prostorii za prestoj so po 4 kreve-ti i hodnik) 29 m2

5. Vlezen hol vo upravna zgrada so sanitaren jazol 47 m2

6. Prostorii za u~ili{te za vozrasni so 2 u~ilnici vo prizemje i 5 u~ilnici na kat, so sanitaren jazol vo prizemje i 1 na kat 440 m2

7. Prostorii za uprava, so 7 kancelariski sobi, 1 soba za domar, 1 ~ajna kujna, 1 trpezariska soba i sanitaren jazol 238 m2

367

- Kujnata i kotlarnicata, se smesteni vo poseben objekt i raspo-lagawata so slednite prostorii spored namenata:

1. Kotlarnica, so 2 kotli na mazut i instalacija za toplovoden razvod i zagrevawe na voda, vo podrumski prostorii 94,00 m2

2. Magacinski i drugi pomo{ni prostorii vo podrumskiot pro-stor 274,00 m2,

3. Kujna so sopstveni pomo{ni prostorii 94,00 m2

4. Trpezarija 120,00 m2

5. Vlezen hol, sanitaren jazol i drugi pomo{ni prostorii 115,00 m2. - Paviqonite (6) se izgradeni kako objekti od prizemje i kat so

poedine~na povr{ina od 112 + 114 = 227 m2 i vkupna povr{ina od 672 + 798 = 1.470 m2.

Vo paviqonot br. 1 prisposoben za rabota na zdravstvena slu-`ba i Priemnoto oddelenie postojat slednite prostorii:

- Prizemje - kancelarija, arhiva, ambulanta, 3 spalni za stacio-nar i sanitaren jazol,

- Kat - 7 spalni sobi, 4 prostorii za sanitarna izolacija i sani-taren jazol. Prostoriite za sanitarnata izolacija se obezbedeni so sa-niteren jazol i prostor za 1 krevet.

Paviqonite broj 2, 3, 4 i 5 se identi~ni spored vnatre{niot raspored i sekoj gi sodrì slednite prostorii:

Vo prizemje - TV sala, u~ilnica, ping-pong sala, sanitaren jazol i garderoba.

Na kat - kancelarija, 5 spalni sobi, sanitaren jazol i gardero-ba.

Vo paviqonot br. 6 prisposoben za priemno oddelenie i vospi-tna grupa so pokontroliran nadzor na raspolagawe se slednite prost-orii:

Vo prizemje - nadzornikska kancelarija, trpezarija, TV sala, ping - pong sala, garderoba, sanitarna izolacija i sanitaren jazol.

Na kat - 2 kancelarii i 5 spalni sobi, sanitaren jazol i kupati-lo.

Vkupniot broj na spalni sobi vo paviqonite:

368

Paviqon Spalni broj Povr{ini m2

Kreveti po 2 vo soba

I 7 7 h 14 98 21 II 5 70 15 III 5 70 15 IV 5 70 15 V 5 70 15 VI 5 70 15

VKUPNO: 32 448 96

3.3. Prostorii za spiewe. Brojot na spalni sobi i kreveti, vo

paviqonite moè da se zgolemi so po edna soba vo ~etirite paviqoni so prenamena na u~ilnicite vo spalni sobi, a vo prvi paviqon so pre-namena na ednata soba od stacionar vo spalna soba.

Na toj na~in vkupniot broj na spalni sobi vo paviqonite bi iznesuval 37.

Povr{inata na spalni sobi na kat e 14 m2, so mo`nost za smestu-vawe na 3 kreveti, a povr{inite na u~ilnicite iznesuva okolu 30 m2, so mo`nost za smestuvawe na 6 kreveti vo edno nivo.

Vkupniot moèn kapacitet na spalnite sobi vo paviqonot na Ustanovata iznesuva 123 kreveti.

Napomenuvame deka ne postojat ednostavni mo`nosti i ekonom-sko opravduvawe za sproveduvawe na sistem na smestuvawe na eden ma-loletnik vo posebna spalna soba so kompletni sanitarni uredi, bide-j}i samite paviqoni se gradeni kako ambient za edno semejstvo, a ne za izoliranost na edno lice vo edna soba.

Pokraj navedenite spalni prostorii, vo prostoriite na GZPN postojat u{te 2 spalni sobi so vkupna povr{ina od 30,3 m2 vo koi {to se smesteni 14 kreveti po princip na kat, so napomena deka vakvite uslovi ne gi zadovoluvaat standardnite potrebi.

- Spalnite sobi se so podovi od parket, osven slednite spalni prostorii:

Vo prviot paviqon 2 spalni sobi se so vines plo~ki i edna so topol pod - mu{ama, edna spalna e so o{teten parket od 2 m2,

Spalnite sobi vo GZPN se so vins-plo~ki, vo pogolemiot del o{teteni.

Vo spalnite sobi postaveni se tepisoni {to go pokrivaat samo sredi{niot del na spalnata.

Vo spalnite prostorii vo poslednite 15 godini ne postojat ormari i pokraj toa {to istite postoele so predvaweto vo upotrba na pavilonite 1975 godina.

Predmetite od maloletnicite se ~uvaat vo zaedni~ki ormarii. Na po~etokot na 1996 godina daden e nalog za pravewe na orma-

ri vo spalnite vo {estiot paviqon, a osposobeni se metalnite ormari

369

vo GZPN. Zavesi vo spalnite sobi ne se postaveni. 3.4. Trpezarija i kujna. Domskata kujna so trpezarijata ima po-

vr{ina od 214 m2, so pod od teraco. Teracoto od kujnata, odvodite od lavaboata vo kujnata i vo sanitarnite jazli ne se vo idealna sostojba i predizvikuvaat kvasewe na plafonot od podrumskite prostorii pod istite, zaradi {to vo tekot na 1996 godina e predvidena neophodna gra-de`na intervencija.

Kujnata e relativno dobro opremena so uredi za gotvewe (dva elektri~ni {poreti, elektri~en kazan, elektri~en kiper, elektri~na friteza i dr.), so kujnski pribor i friìderi za ladewe i dlaboko za-mrznuvawe (7 zamvrznuva~i) so kapacitet od 4.300 litri za ladewe.

Trpezarijata e opremena so potreben broj masi i stolici i so pribor za jadewe od ~eli~en lim {to ne 'r|osuva.

3.5. Rabotilnici. Od rabotilnicite dobro e opremena samo sto-larskata rabotilnica, no so ma{ini so vremenska i tehnolo{ka sta-rost od nad 25 godini.

Bravarskata rabotilnica e opremena so 3 aparati za zavaruva-we, dve elektri~ni stabilni bu{ilici, dve elektri~ni bor-ma{ini, 2 ra~ni brusilici, edna stabilna brusilica, eden abraziven rotacionen cirkular i drug positen alat, nedovolni za posovremeno proizvodstvo, no so mo`nost za osnovna obuka na maloletnicite od bravarskiot za-naet.

Tapacerskata rabotilnica e opremena so elektri~na ma{ina za {iewe, elektri~en kompresor za komprimiran vozduh, insumatski i elektri~ni heftalici i neophoden ra~en alat.

Za potrebite na ekonomijata postoi motokultivator so priko-lka i potreben ra~an alat za zemjodelski raboti.

3.6. Vozila. Ustanovata raspolaga so dve patni~ki motorni vo-zila od koi ednoto e "[koda-favorit", a drugot "Jugo-tempo" nabaveni vo dekemvri 1994 godina, odnosno dekemvri 1995 godina, kako i edno vo-zilo "Zastava 1100 - poli" za sekojdnevni nabavki.

Vozilo za sprovod na maloletnici Ustanovata ne poseduva, a za taa namena se koristat patni~kite motorni vozila.

370

P R E G L E D

na grade`ni objekti

O B J E K T Prizemje m2

Kat m2

Podrum m2

Vkupno m2

Izgraden

godina

1. Upravna zgrada 512 526 171 1.209

1960

2. Paviqoni 6 h (112+113)

672 798 - 1.470

1975

3. Kujna so kotlarnica

329 - 366 695 1975

4. Rabotilnici - - - - - 4.1. Stolarska 250 - - 250 1966 4.2. Bravarska 274 - - 274 1966 4.3. Tapetarska 311 - - 311 1968 5. Garaì - - - - -

5.1. Pred upravna zgrada

250 - - 250 1977

5.2. Vo ekonomija 158 - - 158 1980 6. Nadzorniknica 69 - - 49 1974 7. Trafostanica 27 - - 27 1966 8. Nastre{nica 104 - - 104 1968

V K U P N O: 2.936 1.324 537 4.797


4.1. Vo Vospitno-popravniot dom Tetovo vkupno se vraboteni 38

lica i toa: direktor - 1, pomo{nik direktor - 1, slu`ba za prevo-spituvawe - 10, slu`ba za obezbeduvawe - 11, stopansko instruktorska slu`ba - 9, izvr{no-upravna i finansiska slu`ba - 5 i zdravstvena slu`ba - 1.

Strukturata na vrabotenite vo Ustanovata po prezime i ime, godina na ra|awe, od koga e vraboten vo Ustanovata, sta` na osiguruva-we, zvawe i rabotno mesto, moè da se sogleda od slednata tabela.

371

P R E G L E D

na vraboteni vo Vospitno-popravniot dom - Tetovo so sostojba na 31. 12. 1995

godina

IME I PREZIME Data na

ra|.


Rabotno mesto

1 2 3 4 11

1. PETKO DABESKI

1939 01.02.1991 Direktor

2. MILISAV DIMITRIJESKI

1948 01.08.1993 Pom.direktor-

3. HRISTE SARKOSKI

1948 23.12.1987 Rak.na slu`ba za prevospituvawe

4. DANÊ TOMOSKA

1956 01.11.1979 Rak.na stru~en tim

5. MIROSLAVA SINADINOSKA

1953 01.05.1980 Pedagog

6. ATANAS BILBILOSKI

1945 01.01.1988 Socij.rabotnik

7. LADOMIR SAVESKI

- 25.08.1978 Grupen vospituva~

8. TODOR KRSTESKI

1952 01.01.987 Grupen vospituva~

9. JASMINKA NEDEQKOVI]


10. ZORAN STOJANOVSKI


11. JOVICA STOJANOVI]

1967 16.05.1994 Vospituva~

12. SUZANA KOSTOSKA

1967 16.05.1994 Vospituva~

13. MIRKO TRENEVSKI

1952 16.05.1994 Refer.po zdravstvo

14. GOCE NEÔSKI 1957 16.05.1984 Nadzornik na straà

15. VLADO TRPKOSKI


16. TEMELKO STOJKOSKI

1943 15.05.1969 Nadzornik

17. BLAGOJA GEÊSKI

1963 01.01.1988 Nadzornik

372

18. GROZDE TRPKOSKI

1964 01.10.1987 Nadzornik

19. MILAN VOJNOVSKI

1964 01.03.1988 Nadzornik

20. SLAVÔ ATANASOSKI

1963 01.04.1988 Nadzornik

21. SA[O ANEVSKI

1967 01.01.191 Nadzornik

22. GORAN BO[EVSKI

1969 01.04.194 Nadzornik

23. DRA[KO ANTOSKI

1974 07.10.1994 Nadzornik

24. TONI DESPOTOSKI

1973 07.10.1994 Straàr

25. GIDO BOJÊSKI

1940 12.03.1968 Rak.na stopanstvo

26. ZDRAVKO SIMJANOSKI

1952 15.11.1993 Inst.po zemjodelie

27. BRANISLAV MILO[EVSKI

1961 01.04.1989 Inst.po yidarstvo

28. DIMITRIJA JANKOSKI

1945 02.02.1977 Inst.po vodostopanstvo

29. QUPÊ TRIFUNOSKI

1949 17.06.1984 Inst. bravar

30. STOJAN SIBINOSKI

1959 04.01.1988 Inst.po stolarstvo

31. SR\AN KOÔSKI

1964 01.04.1989 Inst.-tapacer

32. ACKO TANU[ESKI

1956 06.02.1989 Inst.-gotva~

33. SA[O FILKOV

1964 20.03.1990 Inst.gotva~

34. SREK]O RISTOVSKI

1950 22.01.1987 Magacioner-doma}in

35. SOWA RISTOVA

1954 01.12.1973 Smetkovoditel

36. BLAGOJA MILOVSKI

1954 21.05.1984 Pisar-arhivar

37. QUPÔ SPIROSKI

1959 15.09.1982 Knigovoditel

38. BO@ANA ZDRAVESKA

1958 06.01.1981 Daktilograf-teh.sekretar

4.2. Spored Pravilnikot za sistematizacija na rabotnite mesta

373

popolneti se site rabotni mesta. 5. PODATOCI ZA MALOLETNI^KATA POPULACIJA

5.1. Priem na maloletnici vo Ustanovata. Vo tekot na 1995 go-

dina se primeni vkupno 31 maloletnik. Priemot na sekoj nov malo-letnik go vr{i ~len na stru~niot tim koj go vr{i prviot informati-ven razgovor so maloletnikot i so negoviot pridru`nik i istovr-emeno gi razgleduva i proveruva sudskoto re{enie i drugata doku-mentacija.

Site neophodni higiensko-tehni~ki raboti gi vr{i slu`bata za obezbeduvawe. Sekoj novoprimen maloletnik se smetstuva vo Prie-mnoto oddelenie vo soodvetna spalna. Vo isklu~itelni slu~ai, zaradi higienski ili bezbednosni pri~ini, maloletnikot se izolira vo so-odvetna prostorija vo oddelenieto, dodeka ne se odstranat pri~inite za negovoto izolirawe, vo traewe ne pove}e od 5 dena.

Dinamikata na priliv na primenite maloletnici vo poodelni meseci od 1995 se dvièl: I - 4, II - 5, III - 7, V - 4, VI - 3, VII - 1, VIII - 1, IX- 2, X- 2, XI - 1 i XII - 1.

Vo odnos na 1994 godina priemot beleì zgolemuvawe od 9 ma-loletnici, a vo odnos na 1993 godina namaluvawe za 5 maloletnici.

Re{enijata za izre~ena vospitna merka "upatuvawe vo vospitno popraven dom" pred otpo~nuvawe na istata se dobieni samo za 10 malo-letnici, dodeka pak za 21 maloletnik re{enijata se dobieni pri sa-miot priem vo Ustanovata. Od prethodno dobienite 16 re{enija, 6 ne se realizirani i toa ~etiri od Op{tinskiot sud Skopje I, edno od Op{tinskiot sud Kumanovo, i edno od Okruèn sud Skopje.

Vo vrska so potrebnata dokumetnacija samo za 2 maloletnici zaedno so re{enieto za upatuvawe e dostavena i druga stru~na doku-mentacija, a za ostanatite 29 maloletnici e dobieno samo re{enie za izre~ena merka. Na barawe na Ustanovata samo za 18 maloletnici e do-biena kompletna stru~na dokumentacija, za eden maloletnik e dobiena samo socijalna anamneza i toa vo period na prou~uvawe na li~nosta, a za 3 maloletnici dokumentacijata e dobiena so zadocnuvawe od nad 1 mesec otkako e izgotvena Programa za individualna rabota so malole-tnicite. Za 5 maloletnici voop{to ne e dobiena nikakva pedago{ka dokumentacija (za maloletnici upateni od Op{tinski sudovi od Kru-{evo, Kumanovo, Prilep, Bitola i Skopje I).

Poseben problem vo vrska so dokumentacijata pretstavuva do-bivaweto na u~ili{ni dokumenti za poslednoto zavr{eno oddelenie. Potrebnata u~ili{na dokumentacija e dobiena samo za 8 maloletnici {to pretstavuva golem problem vo vrska so vklu~uvaweto na malolet-nicite vo obrazovniot proces.

Vo vrska so obezbeduvaweto na dokumentacijata za maloletni-cite, dosega{nite nedostatoci bi moèle da se odbegnat so podosledno

374

ostvaruvawe na obvrskite na sudovite, odnosno centrite za socijalna raboti koi treba da dostavuvaat kompletnata dokumetnacija (stru~ni, pedago{ki, psihosocijalni i lekarski naodi i u~ili{ni dokumenti). Nedostavuvaweto na dokumentacijata go zabavuva i ote`nuva periodot na opservacija i dijagnosticirawe na karakteristikite na li~nosta, a ponekoga{ i samiot tretman na maloletnicite.

Novoprimenite maloletnici vo Ustanovata bile dojdeni: - sprovedeni 13 - sprovedni od pritvor 9 - so roditel 7 - so sudski izvr{itel 2 Na novorpimenite maloletnici merkata upatuvawe vo vospi-

tno-popraven dom im e izre~ena od slednite sudovi: - Okruèn sud Skopje 4 - Op{tinski sud Kumanovo 6 - Op{tinski sud Skopje I 3 - Op{tinski sud Bitola 3 - Op{tinski sud Strumica 3 - Op{tinski sud Tetovo 2 - Op{tinski sud Ko~ani 2 - Op{tinski sud [tip 2 - Op{tinski sud Kavadarci 2 - Op{tinski sud Prilep 1 - Op{tinski sud Ki~evo 1 - Op{tinski sud Kru{evo 1 - Op{tinski sud Struga 1 Vospitnite merki vo 18 slu~ai se izre~eni za krivi~ni dela od

eden vid, a vo 13 slu~ai za dva vida krivi~ni dela, od {to vo najgolem broj slu~ai za te{ka kra`ba (15), potoa za kra`ba i te{ka kra`ba (9), za razbojni{tvo (2), za razbojni{tvo i siluvawe (1), za razbojni{tvo i te{ki slu~ai na razbojni~ka kra`ba (1), za te{ka kra`ba i odzemawe na motorno vozilo (2) i za te{ki dela protiv bezbednosta na lu|eto i imotot vo soobra}ajot (1).

Vakvata struktura na izvr{iteli na krivi~ni dela me|u novo primenite maloletnici e nepovolna od gledna to~ka na odvivawe na prevospitniot proces. Storitelite na te{ki kra`bi vo najgolem broj slu~ai bile storiteli na takvi krivi~ni dela i za vreme na prestojot vo ustanovata (bilo pri izleguvawe od krugot na ustanovata, bilo pri nivnite doma{ni otsustva). Vakvata kategorija na maloletnici edno-vremeno vo pogolema mera e podlo`na i na samovolni oddale~uvawa zaradi sozdavawe uslovi i mo`nosti za vr{ewe na kra`bi.

- Starosnata struktura na novoprimenite maloletnici e najra-zli~na. Zastapeni se site starosni grupi i toa: pomladi maloletnici od 14 - 16 godini (18), postari maloletnici od 16 - 18 godini (12), po-lnoletni lica nad 18 godini (1).

375

- Nacionalna struktura - Makedonci 16 - Albanci 8 - Romi 6 - Srbi 1 - Socijalna struktura (so kogo ìvee) - so dvajca roditeli 24 - so majka i o~uv 2 - so tatko i ma}ea 2 - so majka 1 - so baba i dedo 2 Vo najgolemiot broj od ovie semejni zaednici se prisutni naru-

{eni semejni odnosi od najrazli~na priroda (alkoholizam, kriminali-tet, napu{tawe od negrià, bolest na roditel, du{evni bolesti i drugo).

Site upateni maloletnici vo Ustanovata (osven 3), imale izre-~eni i drugi vospitni merki, {to zboruva deka nivnoto prestapni~ko povedenie imalo dolg razvoen period.

Prehodno izre~eni vospitni merki

- bez izre~eni merki 3 - zasilen nadzor od socijalen organ 21 - izre~eni drugi zavodski vospitni merki- 7

Obrazovna struktura - prethodno zavr{eno obrazovanie - nepismeni 4 - so II oddelenie 1 - so III oddelenie 1 - so IV oddelenie 5 - so V oddelenie 5 - so VI oddelenie 3 - so VII oddelenie 2 - so VIII oddelenie 9 - so I godina sredno u~ili{te 1 Karakteristi~no e {to site novoprimeni maloletnici, (osven

eden koj {to bil u~enik vo sredno u~ili{te), prethodno go napu{tale obrazovanieto i pri priemot vo Ustanovata ve}e ne bile redovni u~e-nici. Posledica na vakvata sostojba e mnogu maliot fond na znaewa i pismenost koi {to ne odgovaraat na nominalnoto nivo na obrazovanie.

5.2. Dvièwe na brojot na maloletnicite. Dvièweto na brojot na maloletnicite vo Ustanovata vo 1995 godina po meseci dadeno e vo sledniot pregled.

376

Red

br.

Meseci Brojna

sostojba na

po~etokot

na mesecot

Novoprimeni

vo tek na

mesecot

Otpu{teni

vo tek na

mesecot

Brojna

sostojba

na krajot

na

mesecot

1. Januari 62 4 - 66 2. Fevruari 66 5 1 70 3. Mart 70 7 5 72 4. April 72 - 3 69 5. Maj 69 4 3 70 6. Juni 70 3 2 71 7. Juli 71 1 2 70 8. Avgust 70 1 1 70 9. Septemvri 70 2 4 68

10. Okromvri 68 2 3 67 11. Noemvri 67 1 3 65 12. Dekemvri 65 1 4 62

Vo prosek vo 1995 godina vo Ustanovata prestojuvale 68,34 ma-

loletnici, vo odnos na 1994 godina pove}e ili za 11%. Brojot na maloeltnicite koi prestojuvale vo tekot na 1995 go-

dina iznesuva 93 i e zgolemen za 5 maloletnici vo odnos na 1994 godina ili za 5,69%.

Brojot na maloletnicite na krajot od 1995 godina iznesuva 62 lica.

Brojot na samovolno oddale~enite maloletnici na po~etokot na godinata iznesuval 9, a na krajot e namalen na 8, so toa {to 2 malo-letnici koi se vo begstvo se vodat od prethodnite godini. Toa zna~i deka fakti~kiot broj na samovolno oddale~enite maloeltnici vo 1995 godina iznesuva samo {est (6).

Struktura na vkupniot broj maloletnicite vo 1995 godina {to prestojuvale vo Ustanovata spored najkarakteristi~nite specifi~no-sti e sledna:

Nacionalna pripadnost

- Makedonci 48 - Makedonci muslimani 4 - Albanci 19 - Romi 17 - Turci 3 - Srbi 1

377

- Drugi 1

Semeen status - so dva roditela 54 - so eden roditel: - so majka 16 - so tatko 1 - so majka i o~uv 3 - so tatko i ma}ea 7 - so baba i dedo 5 - so saratel 5 - sami 2

Prethodno izre~eni vospitni merki - bez prethodno izre~eni merki 10 - zasilen nadzor od roditel 4 - zasilen nadzor od socijalen organ 55 - izre~eni drugi zavodski vospitni merki 24 5.3. Smestuvawe, ishrana i obleka na maloletnicite. Za smestu-

vawe i priem na maloletnicite vo VP Dom - Tetovo postojat 6 pa-viloni izgradeni 1975 godina (so vkupna povr{ina 1.470 m2) i ada-ptirani prostorii vo prizemjeto na upravnata zgrada (so povr{ina od 176 m2).

[estiot paviqon e opredelen za priemno oddelenie i za pre-stoj na Grupata so zasileno vospitno vlijanie (GZVV), a vo pavilonite br. 2, 3 i 5 bea smesteni trite redovni vospitni grupi. Pavilionot br. 1 se koristi za potrebite na zdravstvenata slu`ba, a pavilionot br. 4 e sloboden.

Grupata zasilen pedago{ki nadzor (GZPN) e smestena vo ada-ptiranite prostorii vo prizemjeto na upravnata zgrada kade uslovite za smestuvawe se zna~itelno podobreni posle celosnata rekonstrukci-ja na sanitarniot jazol i kupatiloto i saniraweto na podovite.

Vo 1995 godina se molerisani prostoriite na site paviqoni vo koi {to se smesteni vospitnite grupi, a vo prostoriite na GZPN po-kraj generalnoto molerisuvawe se vr{eni i dopolnitelni molero-fa-rbarski intervencii.

- Ishranata na maloletnicite se podgotvuva vo domskata kujna vo standardni higieno-tehni~ki uslovi od strana na dvajca KV gotva~i koi ednovremeno se i instruktori za ostru~uvawe na maloletnicite za gotva~kiot zanaet. Podgotvuvaweto na hranata, izrabotkata na listata za jadewe i strukturata na prehranbenite produkti se vo soglasnost so Pravilnikot za talicata za kalori~na vrednost na ishranata na malo-letnicite vo VP domovite, a vo praksa sekoga{ i nad standardnite ba-rawa od Pravilnikot.

Listata na jadewa se izgotvuva i menuva dva pati mese~no, so ka-

378

lori~na vrednost na dnevnite obroci od okolu 4.000 kilokalorii, so zadolìtelna upotreba na meso vo obrocite za ru~ek i barem vo polo-vinata od ve~ernite obroci.

Dnevno se izdavaat po 3 obroka, a vo rabotnite denovi i uìna. Redovna kontrola na kvalitetot na gotovite jadewa se vr{i od strana na domskiot lekar i deùrniot vospituva~.

Vo odnos na strukturata na jadewata, koli~inata i kvalitetot na obrocite nemalo dosega zabele{ki bidej}i site uslovi za kvalite-tna ishrana na maloletniite vo Ustanovata se zadovoleni.

Vo tretiot kvartal na godinata kvalitetot na ishranata dopol-nitelno e podobren so voveduvawe obroci od pe~urki i tele{ko meso od sopstveno proizvodstvo.

- Oblekata, obuvkite i postelninata gi obezbeduva Ustanovata i toa letna i zimska obleka, dolna obleka i obuvki, postelnina i sre-dstva za li~na higiena. Oblekata na maloletnicite spored vidot i krojot e identi~na so univerzalnata obleka za mladinci od sli~na vo-zrast. Pokraj oblekata {to ja obezbeduva Ustanovata, na maloletnici-te im e dozvoleno nosewe na li~na doma{na obleka vo ramkite na vo-obi~aenoto estetsko oblikuvawe na istata. Priborot i potro{niot materijal za li~na higiena redovno se obezbeduvani, a postelinata e menuvana dva pati mese~no.

Rabotnata obleka e obezbedena spored normativite i se insi-stira za nejzinoto redovno i uredno koristewe.

- Za vr{ewe na zdravstvenata za{tita na maloletnicite vo VPD Tetovo se obezbedeni slednite prostorii: op{ta ambulanta, za-bna ambulanta i stacionar koi se smesteni vo prviot paviqon.

Op{tata ambulanta e standardno opremena, zabnata ambulanta e tehni~ki opremena samo za pregledi i vadewe zabi, a kako stacionar se koristi edna spalna. Vo stacionarot se smestuvaat onie zaboleni maloletnici na koi im e potrebno miruvawe i redovno zemawe na terapija. Za zdravstvenata za{tita neposredna grià vodi poseben zdravstven rabotnik - lekar od op{ta praksa so poloèn stru~en ispit, a se koristeni i uslugi na nevropsihijatar od Medicinskiot centar Tetovo preku ordinirawe vo Ustanovata od prose~no 2 ~asa nedelno.

Za konkretnite zdravstveni intervencii vo Ustanovata vo 1995 godina }e se dadat podetalni informacii vo delot so izve{tajot na zdravstvenata slu`ba.


6.1. Normativni akti na ustanovata. Ostvaruvaweto na fu-

nkcijata vo oblasta na izvr{uvaweto na sankciite Vospitno-poprav-niot dom Tetovo ja vr{i soglasno Zakonot za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni dela i stopanski prestapi i podzakonskite propisi od

379

oblasta, kako i vrz osnova na slednite interni akti: - Pravilnik za organizacija i rabota br. 01-61/4 od 07. 12. 1992

godina, - Pravilnik za sistematizacija na rabotnite mesta br. 01-61/5

od 07. 12. 1992 godina, so izmena i dopolnuvawe br. 01-52/1 od 20. 01. 1994 godina,

- Pravilnik za organizacija i rabota na Osnovnoto u~ili{te za obrazovanie na vozrasni br. 01-69/1 od 21. 01. 1994 godina,

- Ku}en red na VPD Tetovo br. 01-239/1 od 07. 07. 1994 godina, - Op{ta programa za resocijalizacija i klasifikacija na malo-

letnicite br. 08-88/1 od 04. 03. 1993 godina, - Upatstvo za rabota so maloletnicite vo Vospitnata grupa so

zasilen pedago{ki nadzor br. 08-100/1 od 17. 03. 1992 godina, - Upatstvo za rabota so maloletnicite vo Vospitnata grupa so

zasilen vospitno vlijanie broj 08-122/1 od 01. 04. 1993 godina, - Upatstvo za rabota na Slu`bata za obezbeduvawe br. 02-120/1

od 02. 03. 1994 godina, - Upatstvo za na~inot i uslovite za izvr{uvawe na disci-

plinskata merka "Pritvor vo posebna prostorija najmalku do 7 dena" br. 02-118/1 od 28. 02. 1994 godina,

- Naredba za rabotno vreme br. 02-122/1 od 03. 03. 1994 godina, - Naredba za dneven raspored na aktivnostite na maloletnicite

br. 02-287/1 od 21. 09. 1994 godina, - Naredba za na~inot na vr{ewe na deùrnata slu`ba br. 03-

398/1 od 01. 12. 1993 godina, - Naredba za na~inot na rabotewe na kujnata i reìmot na izda-

vawe na obroci br. 03-404/1 od 07. 12. 1993 godina, - Naredba za obezbeduvawe na upravnata zgrada po rabotnoto

vreme br. 02-174/1 od 12. 04. 1994 godina, - Naredba za spre~uvawe na nastanuvawe na {teti, navremeno

otkrivawe i prijavuvawe na {tetite br. 02-104/1 od 23. 03. 1995 godina, - Kriteriumi za utvrduvawe na rezultatite od raboteweto na

rabotnicite vo VPD Tetovo br. 01-260/1 od 22. 08. 1994 godina, so osno-vi i merka za vrednuvawe na pridonesot vo rabotata.

6.2. Organizacioni edinici. Soglasno Pravilnikot za organi-zacija i rabota, rabotite i zada~ite vo VPD Tetovo se ostvaruvaat preku slednite slu`bi:

- Slu`ba za prevospituvawe, - Slu`ba za obezbeduvawe, - Instruktorska slu`ba, - Zdravstvena slu`ba, - Izvr{no-upravan i finansiska slu`ba. - Slu`bata za prevospituvawe ja izvr{uva vospitno-prevospit-

nata i obrazovanata rabota na maloletnicite po~nuvaj}i od priemot, prestojot pa se do istekot na vospitnata merka.

380

- Slu`bata za obezbeduvawe odgovorna za bezbednosniot aspekt na funkcijata, vr{i sprovod na maloletnici do nadle`nite organi, go odrùva redot i disciplinata i dr.

- Instruktorskata slu`ba go organizira ostru~uvaweto i stru-~noto osposobuvawe na maloletnicite kako del na vospitno-prevospi-tniot proces.

- Zdravstvenata slu`ba vodi grià za zdravstvenata sotojba na maloletnite lica, prezema preventivni merki i aktivnosti za za~uvu-vawe na zdravjeto i dr.

- Izvr{no-upravnata i finansiskata slu`ba vr{i upravni, pravni i finansiski raboti soglasno propisite i ukaùva pravna po-mo{ na maloletnicite.

6.3. Slu`ba za prevospituvawe i vospitno-prevospitna i obra-zovna rabota.

- Klasifikacija. So vospitno-prevospitna i obrazovno-prakti-~na rabota vo tekot na 1995 godina vo VPD Tetovo bea opfateni 93 ma-loletnici od razli~ni vozrasti, socijalni, nacionalni, kriminogeni i drugi osobini, psihofizi~ki karakteristiki i obrazovni sposobno-sti.

Celokupniot prevospiten tretman na maloletnicite vo Usta-novata se vr{i spored "Op{tata Programa za resocijalizacija i kla-sifikacija" na maloletnicite vo Vospitno-popraven dom - Tetovo", verifikuvana od strana na Ministerot za pravosudstvo i uprava so akt br. 10-1264 od 15. 06. 1993 godina.

Soglasno na kriteriumite od Op{tata programa, po prethodna-ta opservacija na maloletnicite vo Priemno oddelenie, istite se klasifikuvani i rasporeduvani vo 5 vospitni grupi:

- 3 redovni vospitni grupi od otvoren vid, - 1 grupa so zasileno vospitno vlijanie (GZVV), - 1 grupa so zasilen pedago{ki nadzor (GZPN). - Priemnoto oddelenie e smesteno vo {estiot paviqon kade po-

stojat soodvetni prostorno-arhitektonski uslovi za rabota so novop-rimenite maloletnici i so maloletnicite koi {to pokaùvaat pole-sna forma na neprilagodlivo povedenie. Vo ovoj paviqon pokraj Prie-mnoto oddelenie, od prostorni i kadrovski pri~ini be{e smestena i Grupata so zasileno vospitno vlijanie (GZVV).

Vo Priemnoto oddelenie se ostvaruva prviot kontakt na malo-letnicite so sredinata na Ustanovata i zapoznavawe so nivnite prava, obvrski, dolòsti i pogodnosti.

Za vreme na ednomese~niot prestoj vo Priemno oddelenie se vr{i celosna opservacija i prou~uvawe na li~nosta i se izgotvuvaat soodvetni psiholo{ki i pedago{ki naodi i mislewa i socijalna ana-mneza.

Vrz osnova na vakvite sogleduvawa za sekoj maloletnik posebno

381

se izrabotuva Programa za individualna rabota koja {to e osnovna proekcija za realiziraweto na celokupniot prevospiten i obrazoven tretman na sekoj maloletnik vo Ustanovata. Za site novoprimeni ma-loletnici se izgotveni celosen stru~ni naodi i programi za indivi-dualna rabota.

Stru~niot tim vo 1995 godina ima odràno 31 rabotno dijagno-sti~ki sostanok na koi {to se usvoeni zaklu~oci za odreduvawe na pravilen i prilagoden prevospiten tretman na novoprimenite malo-letnici.

Sledej}i go tekot na resocijalizacija na drugite maloletnici prethodno rasporedeni vo vospitni grupi, od strana na stru~niot tim se inicirani i odràni 60 sostanoci so grupnite vospituva~i i rako-voditelot na slu`bata za prevospituvawe na koi se razgleduvani na-jrazli~ni prevospitni problemi koi baraat posoodvetno razre{uvawe preku korekcii na odreden del od individualnite programi ili preku dopolnitelni merki.

Soglasno na potrebite za sledewe na prvospitniot tretman na poedini maloletnici, ~lenovite na stru~niot tim imaat ostvreno okolu 120 individualni razgovori so maloletnicite od drugite vospi-tni grupi.

Od novoprimenite maloletnici za vreme na prestojot vo Prie-mno oddelenie begstvo ili obid za begstvo imaat izvr{eno 8 malolet-nici, me|u koi 3 maloletnici izbegale po 2 pati. Od niv 6 se preraspo-redeni vo GZNP, a 3 maloletnici se prerasporedeni vo GZVV.

- Grupata so zasileno vospitno vlijanie (GZVV), e formirana na 23. 03. 1993 godina, istata e smestena vo VI paviqon zaedno so Pri-meno oddelenie, a nejzinata rabota ja vodat ~lenovite na stru~niot tim. Vo ovaa grupa se ostvaruva celosen prevospiten tretman vo ko-ntrolirani uslovi, preku prisustvo na ~len na stru~niot tim vo I i II smena i pripadnik na straà vo III smena. Pogodnostite vo ovaa grupa se reducirani vo pogled na dozvoleni otsustva von od ustanovata, osven koga se planirani i organizirani so posredstvo na roditel ili sta-ratel, a zaradi namaluvawe na isku{enijata za samovolno oddale~uva-we.

Na po~etokot od 1995 godina vo ovaa grupa se zateknati 11 ma-loletnici, vo tekot na godinata bile primeni 30 maloletnici, a na krajot na godinata se ostanati 6 maloletnici. Vkupniot broj na malo-letnici {to pominale niz grupata iznesuva 41 maloletnik, a grupata rabotela so prose~no okolu 9 maloletnici. Od 30 primeni malolet-nici vo ovaa grupa prerasporedeni se od GZPN 24 maloletnici, od Primeno oddelenie 3 i od drugite vospitni grupi 5 maloletnici.

Eden broj maloletnici bile rasporeduvani od GZPN vo GZVV po dva pati, a zaradi povtorno storeni begstva od GZVV i povtoren prestoj vo GZPN.

Od ovaa vospitna grupa vo tekot na godinata se otpu{teni 33

382

maloletnici i toa: prerasporedeni vo GZPN 19, prerasporedeni vo vo-spitni grupi 9, upateni na izdrùvawe kazna zatvor 2 i otpu{teni po ukinata vospitna merka po predlog na Ustanovata 3 maloletnici.

Brojot na begstva od GZVV iznesuva 25 od koi 14 se begstva po koi se raspi{ani poternici, a vo 11 slu~ai maloeltnicite se vra}ani vo Ustanovata vo tekot na istiot den posle intervencija na slu`bata za obezbeduvawe ili lokalnata policija.

Karakteristi~no za rabotata na ovaa preodna vospitna grupa vo 1995 godina e {to ima golem transfer na maloletnici me|u ovaa vo-spitna grupa i GZPN. Imeno, od GZPN vo GZVV se primeni 24 malo-letnici, a od GZVV vo GZPN se upateni 19 maloletnici. Toa zna~i deka vo GZVV ne e ostvarena neophodna adaptacija na maloletnicite vo ovaa grupa i namesto da se upatuvaat vo otvoreni vospitni grupi (kade {to se upateni samo 4 maloletnici) se vra}aat nazad vo GZPN, se razbira posle izvr{eni begstva ili te{ki disciplinski prestapi za vreme na prestojot vo GZVV.

Na krajot na 1995 godina vo GZVV se ostanati samo 6 malolet-nici koi se vo grupata pove}e od 3 meseci, re~isi kako postojan sostav, a 2 se vo begstvo.

Drug karakteristi~en moment e golemiot broj (11) maloletnici koi {to vo tekot na 1995 godina po 2 ili 3 pati bile rasporeduvani, po izvr{eni begstva, vo GZPN. Inaku, site ovie 11 maloletnici zaradi neostvarena adaptacija vo GZVV i GZPN ne se voop{to rasporeduvani vo redovni vospitni grupi.

Prethodno navedenite pokazateli ukaùvaat na barem dva mo-menti od zna~ewe za prevospitnata rabota vo Ustanovata. Prvo, deka postoi kategorija na maloletnici, okolu 15 - 20 vo 1995 godina koja za-radi neprilagodlivosta svojot prestoj go ima svedeno samo na dve re-striktivni grupi, vo GZPN i GZVV. Ovie maloletnici svojata {ansa pri prestojot vo GZVV ja nemaat iskoristeno za da go stabilizraat svoeto povedenie i da go prodolàt normalniot prevospiten tretman vo otvoreni vospitni grupi, tuku posle novi begstva od GZVV ili dru-gi te{ki disciplinski prestapi, povtorno se vra}aaat vo GZPN. Toa zna~i deka edna poluotovrena ustanova kako VPD Tetovo ne e visti-nsko mesto za vakva kategorija na maloletnici, tuku ustanova od koja ne bi imale mo`nosti samovolno da se oddale~uvaat.

Vtoro, nezadovolitelnite efekti od prestojot na maloletnici-te vo GZVV, sami po sebe, i pokraj nepovolnata struktura na malole-tnici {to prestojuvaa vo GZVV, gi doveduvaat vo pra{awe i inte-zitetot i kvalitetot na prevospitnata grupa vo GZVV. Spored nave-denite rezultati, GZVV vo 1995 godina e pove}e preodna vospitna grupa za vremen prestoj na maloletnici pred da izbegnat od ustano-vata, a ne za da go dostabilizraat svoeto povedenie i da se vklu~at vo redovniot prevospiten proces. Se nametnuva neophodna potreba da se usovr{i na~inot na rabotata so ovaa prevospitna grupa.

383

- Grupata so zasilen pedago{ki nadzor (GZPN), e preodna vo-spitna grupa so ograni~eni mo`nosti za posodràen prevospiten tre-tman i so edinstvena funkcija da gi zadrì vo Ustanovata (i obezbedi neophodna adaptacija) onie maloletnici koi {to imaat pove}ekratni samovolni oddale~uvawa i begstva od Ustanovata. Ovaa grupa e sme-stena vo prizemnite prostorii na upravnata zgrada i raspolaga so 2 spalni, sala za dneven prestoj, prostorija za ping-pong i prostorija za proizvodna rabota (pletewe na ìca).

Na po~etokot na godinata vo GZPN bile 14 maloletnici, a ist-iot broj e zadràn i na krajot na godinata.

Vo tekot na 1995 godina vo GZPN prestojuvale vkupno 44 malo-letnici od {to nekoi i po nekolku pati, so vkupno 74 prestojuvawa. Pritoa po edna{ prestojuvale 23 maloletnici, po dava pati 12 malo-letnici i po 3 pati 9 maloletnici.

Posle prestoj od 2 - 6 meseci vo GZPN prerasporeduvani se od GZPN vkupno 40 maloeltnici, od koi nekoi i po nekolku pati, so vku-pno 55 prerasporeduvawa od GZPN. Pritoa po edna{ se preraspore-deni od GZPN 29 maloletnici, po dvapati 8 i po tripati 3 malolo-letnici.

Od vkupno izvr{enite 55 prerasporeduvawa od GZPN malole-tnicite se upateni: vo otvoreni vospitni grupi 23 maloletnici, vo GZVV 24 maloletnici, vo Priemno oddelenie 3 maloletnici, otpu-{teni od Ustanovata posle ukinata vospitna merka 3 maloletnici, upateni vo maloletni~ki zatvor 1 i upaten vo Op{tinski zatvor 1 maloletnik.

Od GZPN vo 1995 godina se izbegani 8 maloletnici pri {to od slobodnite aktivnosti 5, od rabotno angaìrawe von od GZPN 1 malo-letnik i pri poseta od roditel 1 maloletnik. Prose~no traewe na eden prestoj vo GZPN iznesuva 3 meseci.

Najkusiot prestoj vo GZPN iznesuval 2 meseci, najdolgiot 83 dena, a najdolgiot prestoj na 1 maloletnik so pove}e prestojuvawa vo GZPN iznesuva 188 dena.

Brojot na maloletnici {to prestojuvale vo GZPN se dvièl od 10 - 15 maloletnici, naj~esto okolu grani~nata brojka, {to zna~i deka uslovite za prestoj i rabota vo grupata bile dopolnitelno ote`nati.

Prostornite uslovi za rabota ne se soodvetni za normalen pre-vopsiten tretman, a istite dopolnitelno se vlo{uvani so zlonameren destruktiven odnos na eden broj na maloletnici koi gi o{tetuvaat i zagaduvaat yidnite povr{ini, go kr{at mebelot, sanitarnite uredi i delovite na elektri~nata instalacija.

Vo 1995 godina izvr{eno e celosno molerisuvawe na prosto-riite i pove}e interventni sanacii, a pove}e pati se menuvani masite za jadewe, stolicite i klupite za sedewe.

Prestojot vo GZPN vo 1995 godina se nastojuvalo da ne bide po-ve}e od 3 meseci, so cel da se namali neproduktivnosta vo prevospiten

384

pogled. Toa skratuvawe na prestojot vo golem broj slu~ai ne dade o~e-kuvani rezultati bidej}i 8 maloletnici po dva pati, a 3 maloletnici po 3 pati nabrgu posle izleguvaweto od GZPN, zaradi begstva od dru-gite vospitni grupi povtorno se vra}ani vo GZPN. Navedeniot fakt spored misleweto na upravata na VPD-ot na najo~igleden na~in poka-ùva deka postoeweto na GZPN kako preodna prevospitna edinica e neminovno i deka bez postoewe na GZPN zna~itelno bi se zgolemil brojot na begstva od Ustanovata, bi se namalil brojot na maloletnici i bi se naru{il postojniot tek na prevospitniot proces.

So rabota vo GZPN vo 1995 godina bea angaìrani 2 vospi-tuva~i, a moè da se naglasi deka e neophodno prisustvo vo ovaa vo-spitna grupa i vo sabota i nedela i vo prazani~nite denovi zaradi uslovite na relativna izoliranost na grupata vo odnos na ostanatite vospitni grupi.

- Redovni vospitni grupi. Namaleniot broj maloletnici vo 1994 godina naloì vo mesec septemvri da se ukine tretata vospitna grupa od otvoren vid, no istata povtorno be{e obnovena vo mart 1995 godina. Sekoja od ovie vospitni grupi e smestena vo poseben paviqon, so obezbedeni uslovi za prestoj od internatski tip.

So sekoja prevospitna grupa raboti poseben grupen vospituva~ so pomo{ na stru~niot tim i ostanatite vospituva~i, pri {to slu-`bata za obezbeduvawe vr{i samo povremena kontrola na brojnosta i generalno odrùvawe na Ku}niot red.

Grupniot vospituva~ vo raznovidnite planirani i spontani ko-ntakti so maloletnicite od edna strana obezbeduva informacii za se-kojdnevnite ìvotni i razvojni potrebi i sostojbi na maloletnicite, a od druga strana plasira sugestii, soveti, instrukcii i zapovedi vo soglasnost so potrebata za najsoodvetna realizacija na Programata za individualna rabota za sekoj maloletnik.

Otvorenosta na celokupniot prevospiten tretman i prestoj na maloletnicite vo ovie vospitni grupi, vo uslovi na obezbeden pri-soten ìvoten standard i mo`nosti za raznovidni slobodni aktivno-sti, sozdavaat ambient za zabrzana i pravilna socijalizacija.

Vo 1995 godina ostanuva realtivno mal broj na maloletnici vo otvorenite vospitni grupi i golem broj vo grupite so kontroliran i restriktiven treman, t.e. GZVV i GZPN. Za mesec dekemvri vo otvo-renite grupi prestojuvaa na lice mesto 27 maloletnici, vo priemno oddelenie 3 maloletnici, a ostanatite 22 maloletnici se rasporedeni vo GZVV i GZPN. Vaka sozdadenata struktura, a osobeno zgolemeniot broj maloletnici vo GZPN spored misleweto na upravata e posledica i na nedovolno kvalitetnata prevospitna rabota vo ustanovata, oso-beno vo odnos na kontroliraweto na povedenieto i popre~uvaweto na kriminogenoto odnesuvawe na maloletniicite za vreme na prestojot vo Ustanovata.

- Prevospitni pokazateli od rabotata na vospitnite grupi.

385

a) Osnovni oblici na prevospitna rabota. Osnovni formi na prevospitna rabota so maloletnici vo sekoja vospitna grupa oddelno bile individualnite i grupnite razgovori, sostanocite i sovetuvawa-ta. Vo tekot na 1995 godina od strana na grupnite vospituva~i i stru-~niot tim se ostvareni:

- Individualni planirani ragzvori 1.130 - Individualni sponatani razgovori 2.880 - Nedelni grupni sostanoci 223 - Mese~ni grupni sostanoci 53 - Grupni sovetuvawa 51 Pokraj navedenite vospitni aktivnosti vo ramkite na sekoja

vospitna grupa vo 1995 godina za maloletnicite od site vospitni gru-pi se odràni 10 tematski predavawa kako nadgradba na soznanijata i iskustvata so koi se zdobivaat vo tekot na prevospitniot tretman vo Ustanovata osobeno vo vrska so narkomanijata i drugite sredstva za zavisnost, veneri~nite bolesti, sidata, za{titata na prirodata i sl.

Predavawata se podgotveni i odràni od strana na rabotnicite od slu`bata za prevospituvawe, referentot za zdravstvo i angaìra-nite stru~ni lica odnadvor, glavno vo ramkite na terapiskata zaed-nica.

Zaradi koordinacija na celokupnata prevospitna i obrazovno-prakti~na rabota vo Ustanovata vo tekot na 1995 godina se odràni 50 sostanoci na vospituva~kiot kolegium.

Na ovie sostanoci se utvrdeni definitivni re{enija za klasi-fikacija i raspored na maloletnicite vo vospitnite grupi, za pogo-dnosti i disciplinski merki i za site ostanati bitni pra{awa i ost-varuvaweto na godi{nata programa i operativnite planovi za rabota.

b) Koristewe karakteristi~ni prava i pogodnosti. Vo tekot na 1995 godina iskoristeni se sledniot vid i broj na prava i pogodnosti:

- Redovno otsustvo 21 - Vonredno otsustvo 27 - Vonredno otsustvo za doma{na zdravstvena nega 4 - Vikend otsustvo 141 - Nagradno otsustvo 26 - Izlez vo grad 467 - Primeni poseti 329 - Primeni pisma 310 - Primeni paketi 29 Sekoj maloletnik koj gi ispolnuva uslovite go koristel re-

dovnoto otsustvo, a vonredno otsustvo e davano za isklu~itelni seme-jni nastani, po prethodna konsultacija so centrite za socijalna rabota ili roditelite. Od koristenite redovni otsustva (21) na vreme se vra-tile 15, a so zadocnuvawe se vratile 6 maloletnici.

Od koristenite 198 vikendi, nagradni i vonredni ostustva, 47 maloletnici se vratile so zadocnuvawe, a 19 ne se vratile i se vodele

386

vo begstvo. Od izlezenite vo grad (467) 4 maloletnici ne se vratile vo Ustanovata, a 39 se vratile so zadocnuvawe.

Vo vrska so koristeweto na pogodnostite vo 1995 godina zabe-leìtelno e namalen brojot na vonrednite i nagradnite otsustva.

Vo 1995 godina e namalen brojot na site vidovi otsustva, osven brojot na vikend otsustvata, zgolemen e brojot na primenite pisma, a namalen e brojot na primenite paketi.

v) Samovolni oddale~uvawa. Vo tekot na 1995 godina se napra-veni 106 samovolni oddale~uvawa, odnosno begstva od Ustanovata, vo sledni okolnosti:

- nevra}awe od izlez vo grad 4 - nevra}awe od otsustvo 19 - izbegani od paviljoni vo no}ni ~asovi 20 - izbegani preku den od rabotno angaìrawe 3 od slobodni aktivnosti 8 vo slobodno vreme 7 Izbegani od prostoriite na GZPN pri slobodni aktivnosti 5 pri rabotna angaìranost nadvor od GZPN 1 pri poseta od roditel 1 izbegani od priemno i GZVV 33 - izbegani pri pro{etka od pritvor 5 Vo odnos na 1994 godina, vo 1995 godina namalen e brojot na be-

gstvata od GZPN i od paviqoni vo no}ni ~asovi i preku den, a zgo-lemen e brojot na begstvata od Primeno oddelenie i GZVV.

Napravenite samovolni oddale~uvawa se storeni: poedine~no 38, vo dvojki 13, vo trojki 5, vo ~etvorki 4.

Izvr{iteli na navedenite begstva se 46 od vkupno 93 malole-tnici. Me|u niv se 19 so po 1 begstvo, 12 so po 2 begstva, 12 so po 3 beg-stva, 3 so po 4 i 1 so 5 begstva. Na~inot na vra}awe na samovolno odda-le~enite maloletnici vo Ustanovata e sleden:

- Vrateni od begstvo sami 11 - Vrateni od begstvo so roditeli 12 - Vrateni so intervencija na vraboteni vo Ustanovata 15 - Vrateni sprovodno od lice na Ustanovata 37 - Sprovodno doneseni od UVR 30 Na po~etokot od 1995 godina vo begstvo se nao|ale 9 malole-

tnici, od niv 4 se vrateni vo Ustanovata, 1 e bri{an od evidencija za-radi navr{uvawe na 23 godini, 1 direktno od begstvo e sporoveden vo Zatvor-Ohrid, a 3 maloletnici sî u{te se vodat vo begstvo.

Brojot na samovolni oddale~uvawa vo 1995 godina iako e edna-kov so onoj od prethodnata godina spored strukturata na oddale~uva-wata e razli~en. Imeno, namaleni se samovolnite oddale~uvwa izv-r{eni preku den od 28 na 18, a zgolemeni se samovolnite oddale~uvwa

387

so nevra}awe od otsustvo i izlez vo grad od 9 na 23 i samovolnite odda-le~uvawa od priemno oddelenie i GZVV od 24 na 33. Samoto zgo-lemuvawe na samovolnite oddale~uvawa so nevra}awe od otsustvo i izlez vo grad problemot na oddale~uvawata go pravi pove}e prevos-piten otkolku bezbednosen.

Od samovolno oddale~enite maloletnici vo 1995 godina samo 5 maloletnici ne se vrateni vo Ustanovata.

g) Disciplinski prestapi. Za storeni disciplinski prestapi izre~eni se vkupno 298 disciplinski merki i toa:

- Opomena 91 - Javen ukor 24 - Zabrana na izleguvawe vo grad do eden mesec 37 - Smestuvawe vo posebna prostorija 182 Naj~esti disciplinski prestapi za koi e izrekuvana discipli-

nska merka smestuvawe vo posebna prostorija bile: storeno begstvo, obid za begstvo, me|usebni tepa~ki i kra`bi vo Ustanovata i nadvor od Ustanovata.

Navedenata disciplinska merka pritvor e izre~ena na 67 od 93 maloletnici, od koi na 22 maloletnici im e izre~ena edna{, na 10 ma-loletnici 2 pati, na 13 maloletnici 3 pati, na 10 maloletnici 4 pati, na 6 maloletnici 5 pati, na 5 maloletnici 6 pati i na 1 maloletnik 7 pati.

Faktot {to najgolemiot broj na disciplinski prekr{oci (140) go napravile 35 maloletnici, od vkupno 93, a 67 prestapi se napraveni samo od 12 maloletnici, zna~i deka ima potreba so del od maloletni-cite od posebna pozasilena rabota za prilagoduvawe na nivnoto pove-denie vo poèlni ramki.

- Slobodnite aktivnosti se sostaven del na prevospitniot pro-ces na Ustanovata i se organiziraat vo popladnevnite ~asovi sekoj den, a vo nedela i na dràvni praznici vo pretpladnevnite ~asovi pod rakovodstvo i kontrola od strana na vospituva~ite i stru~niot tim. Vo Ustanovata postojat mnogu dobri uslovi za sportski aktivnosti na otvoren prostor, osobeno za fudbal, mal fudbal, odbojka i ko{arka. Vo sekoj paviqon i vo prostoriite na GZPN postoi posebna prosto-rija so oprema za ping-pong.

Vo Ustanovata e adaptirana edna prostorija vo prizemje na u~i-li{teto za sportska sala i opremata e so tegovi, ripstol i prira~ni rekviziti za gimnastika i ve`bi na snaga.

Vo odnos na kulturno-zabavniot ìvot neophodno e dopolnite-lno angaìrawe na prevospitniot personal za soodvetno aktivirawe na onie kulturni sekcii (muzi~ka, likovna, recitatorska i dr.) koi }e ovozmoàt izrazuvawe i razvivawe na kretativnite sklonosti i spo-sobnosti na maloletnicite vo funkcija na prevospitniot proces.

Zaradi stimulacija na sportskite aktivnosti bea organizirani natprevari me|u gurpite vo mal fudbal, odbojka, ping-pong i {ah.

388

Kulturno-zabavniot ìvot vo Ustanovata se ispolnuva glavno so prikaùvawe na filmovi preku video-rekorder vo zaedni~ka TV sala, preku slu{awe muzika preku kaseti, sledewe TV programa i dne-ven pe~at.

Vo Ustanovata postoi domska biblioteka so bogat fond na na-slovi i avtori, so 2.490 primeroci.

Vo tekot na 1995 godina bea izvedeni 2 ednodnevni eksurzii, ednata so poseta na istoriskiot i rekretariven lokalitet "Kale", a vtorata do Ohrid i Sveti Naum.

Na nivo na samoorganizirawe na maloletnicite rabote{e dom-skata zaednica so koordinacija i pomo{ na pedagogot od priemnoto oddelenie.

- Obrazovanieto vo ramkite na prevospitniot proces vo VPD-ot se ostvaruva so nastava na nivo na osnovno obrazovanie vo Osnovn-oto u~ili{te za vozrasni i podgotovitelna nastava so prakti~na obuka za steknuvawe so II stepen sredno obrazovanie i uverenija za stru~na osposobenost za samostojno vr{ewe na zanaet~iska dejnost.

Vo osnovnoto u~ili{te za vozrasni pri Ustanovata vo u~ebnata 1994/95 godina bile vklu~eni 30 maloletnici vo slednite oddelenija.

posetuvale zavr{ile I godina 1 1 II godina 7 5 III godina 8 6 IV godina 14 5 VKUPNO: 30 17 Nezavr{uvaweto na oddelenijata na 13 u~enici e zaradi nivni

begstva, slabo znaewa ili prekin na vospitnata merka. Vo u~ebnata 1995/96 godina vo Osnovnoto u~ili{te se opfateni

37 u~enici i toa: I godina 6 II godina 3 III godina 16 IV godina 12

VKUPNO: 37 Vo u~ili{tata za sredno obrazovanie vo 1995/96 godina do

krajot na 1995 godina se vku~eni 2 u~enici, eden redoven vo II godina -metalska nasoka i eden vonreden vo I godina trgovska nasoka.

Neopfateni so obrazovniot proces bile:

389

- 7 maloletnici koi zavr{ile II stepen, - 7 maloletnici koi se steknale so uverenie za vr{ewe samosto-

jna zanaet~iska dejnost, - 2 maloletnici koi {to zavr{ile sredno u~ili{te, - 17 maloletnici poradi prestoj vo GZPN i podolgotrajno beg-

stvo (za vreme na prestoj vo GZPN nema uslovi za odewe na u~ili{te, mo`no e samo podgotvuvawe za polagawe ispit).

- So prakti~nata obuka vo Ustanovata se opfateni 74 malole-tnici, zna~i site, osven 16 maloletnici {to bile vo begstvo i presto-juvale vo GZPN i 1 nerasporeden maloletnik i 2 maloletnici u~enici vo sredno u~ili{te.

Prakti~na obuka vo Ustanovata vo 1995 godina se izveduvala vo slednite struki:

- zemjodelska 13 - bravarska 14 - stolarska 12 - tapetarska 11 - ugostitelska 9 - vodoinstalaterska 6 - yidaro-molerska 7 _______________________________________ VKUPNO: 74 maloletnici Ostvaruvaweto na prakti~nata obuka e zadolìtelno vo meta-

lskata, stolarskata i tapetarskata rabotilnica, vo domskata kujna, do-mskata ekonomija i na grade`nite objekti i ku}nite (elektri~ni, vo-dovodni, kanalizacioni i topolovodni) instalacii vo Ustanovata.

- Sorabotka so nadvore{enata sredina. Vo tekot na 1995 godina, blagodarej}i na obezbedeno patni~ko vozilo (vo dekemvri 1994 godina) e ostvarena po{iroka i podolgotrajna sorabotka so naddvore{enata sredina.

Od strana na direktorot, pomo{nikot na direktorot i rakovo-ditelot na slu`bata za prevospituvawe ostvareni se poseti na Op{ti-nskiot sud Bitola (2 pati), Op{tinski sud [tip (2 pati), Op{tinski sud Ki~evo (2 pati), Op{tinski sud Skopje I (2 pati) i Op{tinski sud Kavadarci (edna{), potoa na CSR vo Ki~evo (3 pati), vo Skopje i Ohrid. Isto taka posetena e vospitnata ustanova za maloeltnici "Ra-nka Milanovi}".

Od strana na stru~niot tim pri Ustanovata poseteni se 6 Cen-tri za socijalna rabota i 6 Op{tinski sudovi i toa vo Skopje, Tetovo, Kavadarci, [tip, Berovo i Ki~evo.

Vo poseta na Ustanovata do{le pove}e u~esnici vo postapkata i toa: od CSR Tetovo (3 pati), od CSR [tip (2 pati), CSR Bitola i Strumica (po edna{), kako i od Okruèn sud Skopje (edna{) i sudii za maloletnici od op{tinski sud Kumanovo i Prilep (po 2 pati), [tip,

390

Tetovo i Strumica (po edna{). - Vo tekot na 1995 godina vospitnata merka "upatuvawe vo vo-

spitno-popraven dom" e prekinata na 31 maloletnik po najrazli~ni osnovi i toa:

- Po predlog na Ustanovata po realizirawe vo celost na pro-gramata za prevospiten tretman, 18

- Po predlog na Ustanovata poradi necelishodnost na natamo-{niot tretman, 2

- Po nao|awe na sudot bez predlog na Ustanovata, 2 - Po navr{ena 23 godi{na vozrast, 2 Zaradi izvr{uvawe presuda na kazna od nad 1 godina zatvor ili

maloletni~ki zatvor, 5 - Preina~ena vospitna merka so zadolìtelno lekuvawe, 1 - Ukinuvawe vospitna merka zaradi izdràna kazna zatvor, 1 Vremeto na prestoj na site maloletni lica (31) spored od evi-

dencijata e prose~no 29,7 meseci po maloletnik, vklu~uvaj}i go tuka i vremeto pominato vo begstva, a prose~noto vreme na prestoj na 18-te maloletnici so koi {to e realizirana prevospitnata programa izne-suva 27,4 meseci.

6.4. Slu`ba za obezbeduvawe. Slu`bata za obezbeduvawe vo Vo-spitno-popraven dom - Tetovo vr{i obezbeduvawe na Ustanovata vrz osnova na odredbite od "Zakonot za izvr{uvawe na sankciite za krivi-~ni dela i stopanski prestapi" i sprovedbenite propisi na istiot Za-kon, a osobeno soglasno "Pravilnikot za na~inot na vr{ewe na nadzo-rnikskata slu`ba, vooruùvaweto i opremata na straàta vo Kazneno-popravnite ustnaovi i vospitno-popravnite domovi" i "Upatstvoto za upotrebata na ogneno oru`je i drugi sredstva na prisilba od strana na pripadnicite na straàta na kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi", potoa spored Planot za obezbeduvawe na Ustano-vata, Upatstvoto za rabota na nadzornikskata slu`ba vo Ustanovata, Naredbite na direktorot na Ustanovata i Programata za rabota na slu`bata za obezbeduvawe.

Vo slu`bata za obezbeduvawe se vraboteni vkupno 11 rabotnici od koi {to e eden nadzornik, eden postar nadzornik i 9 nadzornici.

Obezbeduvaweto na Ustanovata se vr{i preku dve nadzorni~ki mesta, edno na vleznata kapija i edno na prostorot na paviljonite, gla-vno so samo dva nadzornici vo smena. Straàta raboti neprekinato 24 ~asa vo dve smeni od po 12 ~asovi vo edna smena. Prvata smena raboti od 06,00 - 18,00 ~asot, a vtorata smena od 18,00 - 06,00 ~asot.

Golemata prostorna rasprostranetost na imotot i objektite vo Ustanovata od 50 ha, lokacijata na Ustanovata vo urbanisti~koto po-dra~je i obi~nata ogradenost na Ustanovata go prava obezbeduvaweto na Ustanovata nevozmo`no so predvideniot broj na nadzornici. Od na-vedenite pri~ini se ocenuva kako itna potreba zgolemuvaweto na bro-jot na nadzornici barem za dvajca. Imeno, na nadzorni~ko mesto broj 1

391

(vlezna kapija) potrebni se dvajca nadzornici namesto eden, zatoa {to straàta na Ustanovata ednovremeno sluì i kako portirnica (kont-rola na vlez i izelez na lica i vozila). Vo nea se nao|aat telefonite na Ustanovata i vooruùvaweto. Po eden nadzornik i re~isi e vrzan za prisustvo vo nadzornikskata prostorija, a preku istoto nadzorni~ko mesto se obezbeduva nadvore{no i vnatre{no obezbeduvawe na isto-~niot del na Ustanovata, vklu~uvaj}i gi: upravnata zgrada, rabotil-nicite, Grupata so zasilen pedago{ki nadzor i pritvorot.

Rabotata na nadzornikskata slu`ba vo 1995 godina be{e optova-rena so problemi od personalen karakter i propusti kaj poedini nad-zornici, vo golem del i namerni. Imeno, vo tekot na 1995 godina se o{teteni radio-stanicite, ukradena e antenata za radio-vrska, ukra-deni se sitni predmeti (klemi za akumulatori i fasonki vo deùrnata prostorija) zaradi sozdavawe na nedoverba me|u nadzornicite. Name-rno se rasipuvani telefonski aparati i izgubeni se klu~evi.

I pokraj navedenite objektivni i personalni te{kotii vo nad-zorni~kata slu`ba, vo tekot na 1995 godina ne se dopu{teni pogolemi propusti vo rabotata. Blagodarej}i na nadzornikot na straàta i na del od nadzornicite otkrieni se pogolem broj na kriminogeni dejst-vija na maloletnicite izvr{eni vo samiot Dom i vo gradot, a golem broj na nadvore{ni kriminogeni dejstvija se rasvetleni blagodarenie na visokoto nivo na sorabotka me|u slu`bata za obezbeduvawe na Usta-novata i stru~nite lica na policijata za maloletni~ka delikvencija.

6.5. Instruktorska slu`ba. Vo instruktorskata slu`ba vo 1995 godina rabotea 6 instruktori od slednite struki: stolarska, brava-rska, tapetarska, yidaro-molerska, vodinstalaterska i zemjodelska.

Rabotilnicte za stolarska, bravarska i tapetarska struka se vo dosta lo{a sostojba, bez re{eno zatopluvawe i provetruvawe na pro-storiite. Stolarskata rabotilnica e opremena so potreben broj na ma-{ini, no so starost od nad 25 godini, a bravarskata rabotilnica e so nekompletna oprema od zastaren tip i visok stepen na amortiziranost.

Vo 1995 godina podobreni se uslovite za rabota vo stolarskata i bravarskata rabotilnica so nivno kompletno molerisuvawe i fa-rbawe so mrsna boja, zameneti se o{tetenite svetlosni armaturi i mo-tornite prekinuva~i. Postaveni se turbo-pe~ki na tvrdo gorivo za za-grevawe na rabotilnicite, namaleno e zagraduvaweto so ~ad i opa-snosta od poàri.

Vodoinstalaterskata i yidaro-molerskata dejnost se prakti-kuvaat pri raboti na objektite na Ustanovata za nivno redovno odr-ùvawe, a zaradi golem broj na popravki {to se nametnuvaat od do-trenosta na postoe~kite objekti i opremata i zaradi nedoma}inskiot na~in na eksploatacija vo domski uslovi.

Za podobruvawe na mo`nostite za rabota, vo tapacerskata ra-botilnica e instaliran osposobeniot star kompresor i nabaven e ra-~en alat na pneumatski pogon. Pri krajot na godinata nabaven e nov i

392

dopolnitelen ra~en i elektri~en alat za site majstori instruktori. Od strana na instruktorskata slu`ba se vr{eni site popravki

na objektite i instalaciite vo Ustanovata, so izdavawe na poseben ra-boten nalog za sekoja rabota. Na popravki e intervenirano preku 130 pati, vo vrednost na potro{eni materijali od 470.000 denari i rabotna raka od okolu 450.000 denari.

Me|u pogolemite interventni raboti se slednive: zamena na mo-trni prekinuva~i vo stoalarska i bravarska rabotilnica i na konta-ktori vo kotlarnica, popravki na pumpi i plamenici na parni kotli za zatopluvawe, popravki na elektri~nite i vodovodnite instalacii vo V pavilion, molerisuvawe i farbawe na stolarska i bravarska ra-botilnica, molerisuvawe i farbawe na saitaren jazol vo upravna zgra-da, molerisuvawe i farbawe na prostorii od u~ili{teto, TV i spo-rtska sala, molerisuvawe i farbawe na prviot, vtoriot, tretiot, pe-ttiot i {estiot pavilion, molerisuvawe i farbawe na kotlarnica, molerisuvawe i farbawe na izolacioni prostorii za izvr{uvawe na disciplinska merka "smestuvawe vo posebna prostorija do 7 dena", sa-nacija na site prostorii vo GZPN so celosno molirawe i farbawe i popravka na elektri~nata i signalnata instalacija, postavawe re-{etki od istegnat metal naprozorcite od rabotilnicata vo GZPN, pravewe i popraveawe nekolku pati na masa i klupi vo dnevnata pro-storija na GZPN, montaà na ventilatori vo podrumski prostorii za proizvodstvo na pe~urki, pravewe na 30 novi jogi du{eci na mesto na o{tetenite, izrabotka na 10 sandaci za p~eli.

Pokraj navedenite raboti za sopstveni potrebi, izvr{eni se uslugi na treti lica vo iznos od 97.000 denari, i toa tapacerski 39.000 denari, bravarska 30.000 denari i stolarski 28.000 denari.

So angaìrawe na maloletnicite na pletewe ìci proizvede-ni se 11.000 m2 univerzalno pletivo.

Za rabotno angaìrawe na maloletnicite isplaten e nadomes-tok vo iznos od 169.000 denari.

Vo domskata ekonomija se ostvareni dosta skromni rezultati. Na zemjodelska povr{ina od 12,7 dekari pod 1.087 ovo{ni stebla i 8 dekari zemji{te za gradinarski i fura`ni kulturi se proizvedeni 2.000 kgr. jabolka, 400 kgr slivi, 200 kgr. vi{ni i 20 kgr. kru{i od ovo{tarskite kulturi i samo 400 kgr kompir, 600 kgr. kromid, 150 kgr patlixan i 200 kgr zelka, od gradinarskite kulturi.

Vo 1995 godina pri krajot na mesec avgust se vovede proben ci-klus za proizvodstvo na {ampiwoni vo podrumskite prostorii na Ust-anovata. Od vnesenite 6 toni kompost dobieni se 1.370 kg {ampinoni (22,83%), {to so ogled na prethodnoto prakti~no neiskustvo i nema-weto na drugi tehni~ki uredi za propisna klimatizacija (temperatu-ra, vla`nost, provetruvawe), osven ventilatori, moè da se smeta za odli~en rezultat.

Zaradi iskoristuvawe na raspoloìvata zelena masa od fura-

393

`nite povr{ini, na krajot od mesec maj nabaveni se 2 teliwa so ìva mera od vkupno 396 kg. Toveni se do 25.10.1995 godina koga dostignaa ìva mera od 850 kgr. So {ampiwonite i tele~koto meso zbogatena e ishranata na maloeltnicite so biolo{ki vredni i ekolo{ki zdravi produkti.

Maliot finansiski ostatok od proizvodstvoto na rabotilni-cite na Ustanovata i uslugite se dolì na tehni~kata zastarenost na sredstvata za proizvodstvo, no i na faktot {to se ostvaruva vo proces na rabota ~ija osnovna funkcija e prakti~nata obuka na maloletni-cite i toa vo faza na nivno po~etno osposobuvawe. Imeno, posle ospo-sobuvaweto na maloletnicite i steknuvaweto na soodvetniot stepen na stru~no obrazovanie se podgotvuva ukinuvawe na vospitnata merka i nivno zaminuvawe od Ustanovata.

6.6. Izvr{no-upravna, finansiska i zdravstvena slu`ba. Izvr-{no-upravnite raboti vo 1995 godina, pokraj pomo{nikot na direkto-rot (koj e i rakovoditel na izvr{no-upravnata, finansiskata i zdra-vstvenata slu`ba vo Ustanovata), gi izvr{uvaa dvajca rabotnici od koi {to edniot e pisar, arhivar i blagajnik, a vtoriot daktilograf i tehni~ki sekratar.

- Kancelariskoto i arhivsko rabotewe. Kancelariskoto i arhi-vsko rabotewe vr{eno e vo soglasnost so Zakonot za arhivskata gra|a ("SV RM" 1990/36 i 1995/36), Uredbata za kancelariskoto rabotewe i za odbirawe na arhivskata gra|a od registraturskiot materijal ("SV RM" 1977/14) i Upatstvoto za na~inot na kancelariskoto rabotewe i za odbirawe na arhivskata gra|a od registratorskiot materijal (SV RM" 1977/14).

Donesen e Plan na arhivski znaci za rasporeduvawe na svr{e-nite predmeti za 1995 godina, Lista na kategorii na arhivska gra|a od trajna vrednost za 1995 godina i Lista na kategorii na dokumentaren (registaturski) materijal so rokovi na nivno ~uvawe za 1995 godina.

Arhivata e aùrno vodena vo tekot na godinata, pri {to raspo-reduvaweto na dokumentarniot materijal e vr{eno spored Planot na arhivski znaci. Odbiraweto na arhivskata gra|a i izdvojuvaweto na dokumentaren materijal e vr{eno redovno spored listata na arhivska gra|a od trajna vrednost, odnosno listata na dokumentaren materijal so rokovi na negovo ~uvawe.

Svr{enite predmeti se staveni vo arhivata i se sreduvani po arhivski znaci.

- Blagajni~ko rabotewe. Vo ramkite na blagajni~koto rabote-we, redovno, sekoj mesec se izgotvuvani platni spisoci i presmetki za plati na rabotnicite, kako poedine~ni, taka i zbirni koi se dostavuva i do Ministerstvoto za finansii za odobruvawe na sredstva za isplata na platite na rabotnicite.

Vr{eni se presmetki i izgotvuvawe spisoci za isplata na op{-testvena ishrana i platni tro{oci do i od rabota.

394

Uredno i aùrno se vodeni i evidentnite kartoni za platite na sekoj rabotnik poedine~no.

Vo tekot na 1995 godina za posebni nameni i potreba od gotovi-nsko pla}awe redovno se izrabotuvani kasovi izve{tai i naredbi za isplata.

Sekoj mesec vr{ena e isplata na nagradi na maloletnici, kako i poedine~ni isplati od depozitot na maloletnicite.

- Normativna dejnost. So ogled na toa deka vo Ustanovata se doneseni re~isi site op{ti akti, vo tekot na 1995 godina, sledeni se izmenite na zakonskite propisi i potrebata od nivno eventualno uso-glasuvawe so istite. Vo ramkite na ovie aktivnosti,a po povod sklu-~uvaweto na Kolektivniot dogovor za dràvnite, pravosudnite i orga-nite na lokalnata samouprava na Republika Makedonija ("SV RM" 1995/53), izgorvena e rabotna verzija na nov Pravilnik za rabotnite odnosi na rabotnicite vo Vospitno-popraven dom - Tetovo.

Poradi potrebata od zgolemuvawe na brojot na izvr{itelite vo Slu`bata za obezbeduawe na Ustanovata za u{te eden, izgotven e Pra-vilnik za izmenuvawe i dopolnuvawe na Pravilnikot za sistematiza-cija na rabotnite mesta, koj u{te vo mesec mart 1995 godina e dostaven na razgleduvawe mislewe do Ministerstvoto za pravda, a so cel da bide dostaven do Vladata na Republika Makedonija zaradi dobivawe soglasnost soglasno ~len 109 stav 3 od Zakonot za organite na uprava-ta.

Vo tekot na 1995 godina doneseni se pove}e novi ili inovirani postojni naredbi i upatstva za na~inot na rabota na oddelni slu`bi vo Ustanovata.

- Rabotni odnosi i personalno rabotewe. Vo tekot na 1995 go-dina redovno e sledeno ostvaruvaweto na pravata i obvrskite koi pro-izleguvaat od rabotniot odnos na rabotnicite i navremeno se done-suvani re{enija za istite (plati, godi{ni odmori, otsustva, povredi na rabotni obvrski i rabotna disciplina i sl.). Za povredi na rabo-tnite obvrski i kr{ewe na rabotnata disciplina na dvajca rabotnici im se izre~eni pari~ni kazni vo visina od 15% od nivntie plati vo traewe od eden mesec.

Personalnata dokumentacija i mati~nata evidencija na vrabo-tenite vo tekot na godinata se vodi uredno i aùrno.

- Daktilografski raboti i raboti na tehni~kiot sekretar. Site dostaveni materijali od strana na slu`bite vo Ustanovata, kako i poedine~no od rabotnicite, vo rakopis ili diktirani usno, navreme-no i kvalitetno se ot~ukuvani. Spored ot~ukaniot materijal vo tekot na izve{tajniot period, daktilografskite raboti se dimenzioniraat na 10 - 15 ot~ukani stranici dnevno.

Tehni~ko-sekretarskite raboti koi glavno se sostojat vo raku-vawe so telefonskata centrala, primawe i prenesuvawe na razni pora-ki, primawe i upatuvawe na stranki i sl. se vr{eni uredno i aùrno.

395

- Nadomestok na tro{oci od maloletnici. Vo tekot na 1995 go-dina doneseni se 73 re{enija za nadomest na tro{oci od maloletnici, od koi 16 za participacija vo visina od 50% od stvarniot tro{ok pri polagawe na ispit i steknuvawe so uverenie za II stepen na obrazo-vanie vo U.C. "Mo{a Pijade" - Tetovo i 57 za storeni tro{oci pri vra}awe od begstvo, samopovreduvawe i pri~ineti {teti na Ustano-vata.

- Materijalno-finansiskoto rabotewe vo Ustanovata vo str-u~no-tehni~ki pogled go izvr{uvaat trojca rabotnici i toa: rako-voditel na materijalno-finansiskata slu`ba, nabavuva~-knigovoditel i magacioner.

6.7. Zdravstvena slu`ba. Aktivnostite prezemeni do strana na slu`bata za zdravstvena za{tita vo VP Dom-Tetovo glavno bea vo do-menot na primarnata zdravstvena za{tita t.e. neposredna zdravstvena za{tita na maloletnicite {titenici na VP Dom-Tetovo. Celite na prezemenite aktivnosti bea naso~en kon unapreduvawe i za~uvuvawe na zdravjeto na maloletnicite kako eden od osnovnite preduslovi za nepre~eno odvivawe na procesot na prevospituvawe na maloeltnicite.

Vo taa nasoka bea prezemeni slednite konkretni merki i akti-vnosti: merki za podobruvawe na higienskite uslovi vo VP Dom, ovo-zmoùvawe na pravilna ishrana, ispolnuvaj}i gi i najstrogite krite-riumi za kvantitetot i kvalitetot na ishranata, podignuvawe na ni-voto na zdravstveno vospituvawe na maloletnicite preku organizira-we predavawa koi imaa za cel da se formiraat i prenesat iskustvata, navikite, znaewata i stavovite koi se od korist za individuvalnoto i kolektivnoto zdravje na maloletnicite, a voedno }e pomognat toa da se unapredi, merki za rano otkrivawe, lekuvawe i rehabilitacija na ma-loletnicite.

Pokraj aktivnostite i merkite koi bea prezemeni i sprovedu-vani vo ramkite na Domskata ambulanta i stacionarot, be{e neopho-dno istovremeno da se odreduvaat i potrebi za upatuvawe na specijal-siti~ki pregled koi bea praveni vo Medicinskiot centar - Tetovo.

So zdravstvenite uslugi koi se pruèni vo Domskata ambulanta od strana na domskiot lekar se opfateni slu~aite na inaku psihopa-tsko predisponirani maloletnici koi {to me|u ostanatite pojavi na asocijalno odnesuawe izvr{ile i zloupotreba na psihotropni supsta-ncii od grupata na opijati - heroin. Pojavata na zloupotreba na narko-ti~ni sredstva vo domskata sredina be{e vo pomal obem registrirana u{te vo po~etokot na 1995 godina, no kulminira{e vo vtoroto trome-se~ie. Bea registrirani vkupno 22 maloletnici - narkomani od koi 14 maloletnici so izrazeni znaci na psihofizi~ka zavisnost i 8 malo-letnici probatori kaj koi postoe{e samo psihi~ka zavisnost od hero-in. Za da se spre~i i suzbie ponatamo{noto {irewe na ovaa pojava, so pomo{ na stru~ni lica (nevro-psihijatar i klini~ki psiholog) od bo-lnicata za du{evni i nervni bolesti "Bardovci" od Skopje be{e izgo-

396

tvena programa za lekuvawe i prevencija na maloletnicite od VP Dom-Tetovo. Programta opfa}a{e medicinski i psihoterapiski tre-man, a samata akcija zapo~na na 28.06.1995 godina i sî u{te trae. Po ednomese~en period be{e evidentno opa|awe na brojot na slu~aite na zloupotreba na narkoti~ni sredstva. Vo ramkite na redovno sledewe na sostojbite praveni se periodi~ni narko-testovi vo Institutot za sudska medicina vo Skopje. Poslednite dve kontroli se napraveni na 13. 10. 1995 godina i 07. 12. 1995 godina pri {to od vkupno 19 testirani maloletnici samo kaj eden maloletnik e najdeno prisustvo na heroin i toa kaj maloletnik koj ne be{e vklu~en vo akcijata za lekuvawe pora-di begstvo.

Od ostanatite pregledi napraveni vo domskata ambulanta i po-natamu visok procent otpa|aat na trevmatskite povredi izaboluvawa na ustata i usnata praznina. Vo grupata na ORL zaboluvawa se opfate-ni i zaboluvawata na uvoto, nosnata {uplina, sinusite, tonzilite, grloto, pa poradi toa e taka visok procentot na ovie zaboluvawa. Re-gistriran e i eden slu~aj na hroni~ko vospalenie na srednoto uvo.

Od napravenite specijalsiti~ki zdravstveni pregledi se zabe-leùva deka skoro 50% od pruènite specijalisti~ki uslugi otpa|aat na hirurgija, na HES slu`bata poradi vadewe na sanitarni kni{ki i na nevropsihijatriski pregledi. Od mesec maj 1995 godina napraven e dogovor so Medicinskiot centar Tetovo za redovni ednonedelni vizi-ti na specijalist neuropsihijatar koj be{e uredno ispolnuvan se do se-ptemvri 1995 godina.

Pri stomatolo{kite uslugi od strana na stomatolo{kata ambu-lanta pri Medicinskiot centar - Tetovo se registirani vkupno 36 int-ervencii.

Vo tekot na 1995 godina pri krajot na mesec april vo sorabotka so oddelot za transufzilogija pri Medicinski centar - Tetovo e orga-nizirana krvodaritelska akcija vo koja 14 maloletnici dobrovolno dadoa krv.


Finansiskite raboti vo Ustanovata vo tekot na 1995 godina se

vr{ea vo soglasnost so Zakonot za finansiskoto rabotewe i Zakonot za smetkovodstvo. Vo zakonski rok e izggotvena zavr{nata smetka za 1994 godina, navremeno e izvr{en popisot na osnovnite sredstva, kako i presmetuvawe na amortizacija i revolarizacija. Navremeno e izgo-tvena periodi~na {estomese~na presmetka za 1995 godina, redovno se izgotvuvani tromese~ni presmetki za izvr{uvawe na buxetot i sle-dena e realizacijata na buxetot.

Za finansirawe na Vospitno-popravniot dom Tetovo vo tekot na 1995 godina od Republi~kiot buxet bea odobreni sredstva vo iznos od 15.111.622,00 denari i toa za slednite nameni:

397

1. Osnovni plati - funkcioneri 496.560,00 denari, 2. Osnovni plati - rabotnici 7.568.300,00 denari, 3. Nadomest za prevoz do i od rabota 92.000,00 denari, 4. Nadomest za ishrana 676.762,00 denari, Vkupno (1-4) 8.833.622,00 denari 5. Materijalni tro{oci 544.00,00 denari, 6. Tro{oci za zatopluvawe 854.000,00 denari, 7. Posebni materijalni tro{oci 4.880.000,00 denari Vkupno (5-7) 6.378.000,00 denari _____________________________________________________

VKUPNO (1-7) 15.111.622,00 denari Pokraj redovnite sredstva od buxetot, VP Dom ima dobieno

596.000,00 denari buxetski sredstva za isplatuvawe na dolg po pravo-silno sudsko re{enie. Vospitno-popraven dom ima dobieno 370.000,00 denari od Ministerstvoto za pravda za potrebite na zdravstvena za-{tita. Pokraj ovie sredstva po osnov na priznati {teti od osiguru-vawe naplateni se sredstva vo iznos od 82.000,00 denari kako i 186. 000,00 denari od prodadeno polovno osnovno sredstvo (star traktor marka "Rakovica" tip - 65, so polovno priklu~no vozilo marka "Li-tostroj" i plug "Slavonec"), ili vkupno vonbuxetski sredstva 638. 000,00 denari.

Vrz osnova na napred iznesenite finansiski pokazateli moè da se kaè deka finansiraweto na Ustanovata vo tekot na 1995 godina be{e na nivno dovolno za zadovoluvawe na tekovnite sekojdnevni po-trebi, a ne i po odnos na potrebite od sanacija na objektite, opremu-vawe na rabotilnicite so ma{ini i alti i sl.

Kon krajot na godinata nabaveno e patni~ko vozilo "Jugo-Te-mpo" koe e neophodno za sprovod na malo~etnici, za prevospitnata i drugite slu`bi vo Ustanovata.

8. KLU^NI TO^KI

Ad. 1. Vospitno-popravniot dom Tetovo e vospitno-popravna

ustanova za izvr{uvawe na vospitno-popravnata merka - upatuvawe vo vospitno-popraven dom na maloltni lica od ma{ki pol.

- Vo ovaa ustanova se upatuvaat maloletnici od teritorijata na celata Republika Makedonija.

Ad. 2. VPD Tetovo e osnovan so Re{enie br. 14695/1 od 08. 08. 1962 godina na Dràvniot sekretarijat za vnatre{ni raboti na NR Makedonija. Od 1968 godina nadleèn e organot za pravosudstvo.

- VPD Tetovo se nao|a na ul."Qubotenska" br. 2. Funkcijata ja izvr{uva vo 6 paviqona, upravna zgrada na 2 kata, trpezarija so kujna i zanaet~iski rabotilnici.

398

Ad. 3. Prostornite kapaciteti na VPD Tetovo ovozmoùvaat uspe{no ostvaruvawe na prevospitniot i vospitniot proces, kako i dobri uslovi za smestuvawe.

Ad. 4. Vo Ustanovata se vraboteni vkupno 38 lica i toa: direk-tor, pomo{nik direktor, slu`ba za prevospituvawe - 10, slu`ba za obezbeduvawe - 11, instruktorska slu`ba - 9, izvr{no-upravana i fina-nsiska slu`ba - 5, i zdravstvena slu`ba - 1.

Ad. 5. Vo tekot na 1995 godina vo Ustanovata prestojuvale 93 ma-loletnici od koi novoprimeni 31, a drugite se ostanati od prethodna-ta godina.

Ad. 6. Ustanovata gi ima izgotveno site potrebni interni nor-mativni akti, potrebni za funkcionirawe.

- Prevospitniot proces, obrazovanieto i ostru~uvaweto na ma-loletnite lica se organizirani od stru~ni rabotnici.

- Smestuva~kite uslovi osven vo grupata so zasilen pedago{ki nadzor se dobri, me|utoa potrebno e pove}e da se vnimava na o{tata i li~nata higiena.

- Zdravstvenata za{tita ja vr{i vraboten lekar od op{ta praksa koj posetuva specijalizacija.

- Rabotata na slu`bata za obezbeduvawe za izvr{uvaat - 11 izvr-{iteli.

Ad. 7. Finansiskoto rabotewe e vo ramkite na op{tite sostojbi i mo`nosti.

9. PREDLOZI

- So ogled na mestoplo`bata, prostornite kapaciteti i potre-

bata VPD Tetovo treba da prodolì da funkcionira kako vospitno-popravna ustanova.

- Za usp{eno funkcionirawe potrebno e da se prezemat sledni-te aktivnosti:

a) razre{uvawe na naru{enite odnosi pome|u vospitniot kadar i rakovodnite rabotnici,

b) oformuvawe na poluotvorena vospitna grupa so vrabotuvawe na 2 vospituva~i i na 2 pripadnici na slu`bata za obezbeduawe,

v) redovno odrùvawe na higienata na potrebno nivo, a posebno vo Grupata so zasilen pedago{ki nadzor,

g) sanacija na vodovodnata instalacija, posebno vo pritvorski-te prostorii,

d) izgotvuvawe na posebna programa za ostru~uvawe na malole-tnicite vo rabotilnicite i nabavka na osnovni sredstva za rabota,

|) kontakt so Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultu-ra za oformuvawe na obrazovniot proces soglasno noviot Zakon za osnovno obrazovanie,

e) unapreduvawe na sorabotka so centrite za socijalni raboti,

399

`) instalacija na elektronsko obezbeduvawe na Ustanovata. *

Postoi me|utoa eden "mal problem" so ovaa ustanova za koj, za àl, na avtorot na ovoj trud ne mu se dostapni informacii od kompete-ntnite organi, tuku isklu~ivo od edna informacija objavena vo dnev-niot pe~at. Vo nea vo celost e navedeno:

"Od 30 maj 2002 godina, na mestoto na vleznata vrata kade {to be{e postavena tablata na Vospitno-popravniot dom, postavena e nova na albanski jazik, na koja stoi deka toa e kompleks na Islamskata bek-te{ka zaednica. Ova e li~no konstatirano od vrabotenite na ovaa ust-anova koi oti{le za da gi sogledaat sostojbite i da prezemat merki ko-mpleksot povtorno da se koristi za resocijalizatorskata funkcija na delinkventi na maloletni~ka vozrast. Vrabotenite vo KDU bile izne-nadeni od sostojbite {to gi videle vo kompleksot., Spored nivno ka-ùvawe, toj bil so novo posadeni alei i trevnata povr{iana, so novo zelenilo, a otpadot od namerno razurnatite objekti, sa|ite od neko-lkute podmetnati poàri, re~isi celosno iznesen. Seto toa e napra-veno od bekte{kata organizacija koja pak pred nekolku godini gi uzu-rpira prostoriite vo lokalitetot Arabati baba te}e so kogo VPD grani~i. Vospitno-popravniot dom, kako edinstvena institucija od va-kov vid vo na{ata dràva, na ovaa lokacija funkcionira pove}e od 50 godini. Od strana na dràvata, dadeni í se pet hektari povr{ina, na koi bea izgradeni upravni zgradi so u~ili{te, {est pavilioni za sme-stuvawe i dneven prestoj na {titenicite so TV-sali, u~ilnici i za-nimalni, kujna so restoran i kotlarnica, tri rabotilnici za izu~uva-we na zanaeti so vkupna povr{ina na iobjektite od okolu 5.000 kvad-ratni metri. Vo ramki na kompleksot e podignata ovo{na gradina, fudbalsko igrali{te i drugi objekti za kvalitetno ostvaruvawe na procesot na resocijalizacijata na maloletnicite. Kon krajot na juli minatata godina, {titenicite so vrabotenite bile nasilno proterani od kompleksot. Vo me|uvreme, istite tie nasilnici nekolku pati pod-metnaa poàri, vo koi izgorea upravnata zgrada so u~ili{teto, ne-kolku rabotnilnici i drugi pomo{ni objekti. [titenicite so perso-nalot prinudno bea smesteni nekolku meseci vo Prilep, a od po~eto-kot na ovaa godina funkcioniraat vo prostoriite na zatvorot vo Sko-pje. Nivnoto nastojuvawe bilo da zapo~ne obnovata na izgorenite i ra-zurnatite objekti i vra}awe na {titenicite so vrabotenite za pro-dolùvawe na natamo{nata funkcija.239

239 Eftovski, G. Bekte{ite vo Tetovo go uzurpiraa i Domot za malo-

letnici, Utrisnki vesnik, 31 maj 2002, str. 7.

400

401

ZAKLUÔCI

402

403

Analizata na sostojbite vo kazneno-popravnite i vospitno-po-

pravnite ustanovi vo Republika Makedonija pretstavuva obid za poce-losen prikaz na edno izvonredno zna~ajno podra~je od op{testveniot ìvot. Stanuva zbor za eden poseben segment na kaznenata politika - za izvr{uvaweto na krivi~nite sankcii koi {to vo sovremenie uslovi na transformacija na op{testveno-politi~kiot sistem mora da bidat zafateni so demokratski procesi, a ottamu i so nu`nata zakonodavna i prakti~na reforma. Vo tie nastojuvawa sekako deka e najzna~ajno soz-davaweto na efikasen penitencijaren sistem koj vrz planot na spre-~uvaweto na zgolemenite kriminalni odnesuvawa }e gi poso~i vitin-skite re{enija koi ja jaknat sigurnosta na gra|anite i nivnata doverba vo instituciite na pravnata dràva. Ne pomalo e i zna~eweto na mode-rnizacijata i usoglasuvaweto na me|unarodnite normativi i standardi od ovaa oblast i sî pogolemoto svrtuvawe kon ~ovekot so nu`no re-spektirawe na negovite prava i slobodi, duri i toga{ koga se raboti za poedinci koi najte{ko se ogre{ile kon op{testvenite barawa i o~ekuvawa.

So ogled na obemot na problemite {to ovde se zafa}aat i aspe-ktite {to stojat vo povrzanost so na~inite za nivno razre{uvawe, ovaa analiza moè slobodno da se nare~e i Studija za usoglasuvawe na sostojbite i kategorizacija na kazneno-popravnite ustanovi so noviot Zakon za izvr{uvawe na sankciite. Nejzinata intencija me|utoa ni oddaleku ne e od teoretska tuku od aplikativna funkcija, odnosno vo uloga na poso~uvawe na glavnite indikatori {to najslikovito gi pre-zentiraat sostojbite vo na{ite penitencijarni ustanovi i ottamu se transformiraat vo bitni kriteriumi {to gi opredeluvaat predlozite {to ovde se nudat. Vo toj kontekst nitu vo zaklu~ocite ne se otstapuva od osnovnata zamisla i ne se povtoruva ona {to kako najza~ajno ve}e e dadeno vo klu~nite to~ki i predlozi vo vrska so sekoja poedine~na kazneno-popravna ustanova. Nakratko ovde se sumirani samo najop-{tite konstatacii i predlozi {to ja opravduvaat prestojnata refo-rma na penitencijarniot sistem od aspekt na ona {to e nu`no i vo na{i uslovi prifatlivo i ekonomski opravdano.

Kako {to vo vovednoto poglavie ve}e be{e naglaseno na{iot penitencijaren sistem vo momentov svojata represivno-preventivna dejnost ja ostvaruva vo 12 kazneno-popravni ustanovi i 2 vospitno-popravni domovi. Objektite vo koi tie ja ostvaruvaat taa dejnost gla-vno se od ponov datum: KPU Bitola 1957, KPU Tetovo 1963, KPU Ge-vgelija 1977, KPU Strumica 1979, KPU Kriva Palanka 1980, OKPU Struga 1982, KPU Titov Veles 1984, KPU [tip 1986 i KPU Prilep 1990 godina. Edinstveno objektite na kazneno-popravnite ustanovi

404

Idrizovo (glaven objekt od 1908 godina) i Skopje i Ohrid (bez podato-ci za godinata na izgradba), se od postar datum. Nivnata starost vidno se odrazuva kako vrz samata dejnost na ustanovata, taka i vrz zgole-muvaweto na tro{ocite okolu postojanoto odrùvawe i ~estite imp-rovizirani rekonstrukcii.

Zemeno vo celina Republika Makedonija raspolaga so golem broj na objekti na kazneno-popravni ustanovi vo koi glavno postojat potrebnite uslovi za izvr{uvawe na kaznata zatvor. Me|utoa, pokraj navedenite objekti na Kazneno-popravnite ustanovi Idrizovo, Skopje i Ohrid, poseben problem, od aspekt na arhitektonskata konstrukcija pretstavuva i objektot na Kazneno-popravnata ustanova Kriva Pala-nka koj pokraj nefunkcionalnosta ne gi poseduva ni osnovniot slobo-den prostor {to neophodno treba da go pridruùva.

Smestuva~kite uslovi vo site kazneno-popravni ustanovi vo Re-publika Makedonija se prilagodeni za grupno izdrùvawe na kaznata zatvor. Vo niv preovladuvaat prostorni sobi za spiewe vo koi se sme-stuvaat od 5 do 25 kreveti, mnogu ~esto i na sprat. Ottamu postoi situ-acija vkupniot kapacitet na na{ite penitencijarni ustanovi da se prikaùva so brojka od 2.000 do 2.500 legla. Me|utoa, dokolku vo usta-novite se "isfrlat" krevetite na sprat nivniot kapacitet se spu{ta na 1.723 legla {to e mnogu porealna broja od aspekt na potrebnite uslovi i standardi za smestuvawe na osudenite lica.

Realniot kapacitet koj duri i vo takov slu~aj e zna~itelno po-golem od potrebite moè da se sogleda od podolu navedeniot pregled vo koj namerno se vneseni i nekoi drugi indikatori od zna~ewe za natamo{nata analiza. Pritoa, nu`no e da se istakne deka navedenite podatoci prestavuvaat realen izraz na sostojbite vo ovoj pogled vo na-{ata dràva koi nu`no se menuvaat vo odnos na brojot na zatvorskata populacija. Obemot na toa dvièwe e od takov karakter {to ne ja na-ru{uva opravdanosta na ponudeniot koncept na idnata kategorizacija na kazneno-popravnite ustanovi. Noviot koncept, vsu{nost, i operira so mo`nite varirawa, odnosno pomaliot i pogolemiot priliv na osu-deni, prekr{o~no kazneti i pritvoreni lica imaj}i go predvid zgole-meniot trend na kriminalitetot i krimalno-politi~kata ocenka za negovoto natamo{no dvièwe, kako i za brojot na neizvr{enite pre-kr{o~ni kazni zatvor i supletorniot zatvor poradi opredelena ne-aùrnost na sudovite. Vo koncepiraweto na novata organizaciona {ema na kazneno-popravnite ustanovi od golemo zna~ewe bea i site ostanati argumenti ve}e poso~eni vo ovaa analiza. Vo ovaa prilika ne ja potencirame samo potrebata od zadrùvawe vo sistemot samo na onie ustanovi {to }e bidat vo sostojba da ja afirmiraat polo`bata na osudenite lica vo duhot na postavenite na~ela vo Zakonot za izvr{u-vawe na sankciite. Toa osobeno ottamu {to sovremeniot koncept na izvr{uvawe na sankciite koj e dosledno usoglasen so me|unarodnite standardi vo ovaa oblast silno ne obvrzuva okolu sozdavaweto na nu-

405

`nite pretpostavki {to }e go nadminat deklarativnoto nivo na zako-nodavnata regulativa.

P R E G L E D

na kazneno-popravnite ustanovi vo Republika Makedonija spored nivnite

smestuva~ki kapa-citeti, brojot na osudenite i prekr{o~no kazneti lica,

brojot na vraboteniot personal, kapacitetot na oddelenijata za pritvor i

brojot na pritvoreni lica so sostojba na 31. 12. 1995 godina

KP

U

Kap

ac

itet n

a K

PU

Osu

den

i l

ic

a v

o

KP

U

Pr

ek

r{

o~

no

kazn

eti

l

ic

a v

o K

PU

Vr

ab

oten

per

son

al

vo

KP

U

Kap

ac

itet n

a

oddel

en

ija

ta za

p

ri

tvo

r v

o K

PU

Li

ca v

o p

ri

tvo

r

1. Idrizovo 850 639 - 197 - - 2. Skopje 150 118 4 68 85 50 3. Titov

Veles 90 7 4 7 14 -

4. Kriva Palanka

30 8 8 8 3 -

5. Bitola 90 37 2 31 32 5 6. Prilep 110 20 . 11 18 - 7. Tetovo 30 27 2 16 16 9 8. Ohrid 40 47 10 23 15 3 9. Gevgelija 40 28 - 15 14 1 10. Struga 80 11 - 12 - - 11. [tip 150 62 4 21 40 6 12. Strumica 63 32 2 13 9 -

Vk. 1.723 1.036 36 422 246 74

Organizacionata mreà {to nudi efikasno izvr{uvawe na ka-

znata zatvor za osudeni i prekr{o~no kazneti lica i na merkata prit-vor vo na{ata Republika, spored Ministerstvoto za pravda treba da e so~ineta od slednive ustanovi:

1. Kazneno-popravna ustanova od zatvoren vid - Idrizovo za izvr{uvawe na kaznata zatvor sprema ma{ki lica, povtornici i pri-marni storiteli osudeni na kazna zatvor nad 2 godini i osudeni i pre-kr{o~no kazneti lica stranski dràvjani i lica bez dràvjanstvo, kako i za izvr{uvawe na kazna zatvor, maloletni~ki zatvor i zavod-skata merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom sprema ènski lica,

406

2. Kazneno-popravna ustanova od zatvoren vid Bitola za izvr-{uvawe na kazna zatvor sprema ma{ki lica povtornici i primarni storiteli osudeni na kazna zatvor nad 2 godini, so poluotvoreno i otvoreno oddelenie i oddelenie za pritvor.

3. Kazneno-popravna ustanova od poluotvoren vid Skopje, za izvr{uvawe na kaznata zatvor sprema primarni storiteli osudeni na kazna zatvor do 2 godini i prekr{o~no kazneti lica, so oddelenie za pritvor.

4. Kazneno-popravna ustanova od polutvoren vid Prilep, za izv-r{uvawe na kaznata zatvor sprema primarni storiteli osudeni na ka-zna zatvor do 2 godini i prekr{o~no kazneti lica, so oddelnie za pri-tvor.

5. Kazneno-popravna ustanova od poluotvoren vid Tetovo, za izvr{uvawe na kaznata zatvor sprema primarni storiteli osudeni na kazna zatvor do 2 godini i prekr{o~no kazneti lica, so oddelnie za pritvor.

6. Kazneno-popravna ustanova od poluotvoren vid [tip, za izvr{uvawe na kaznata zatvor sprema primarni storiteli osudeni na kazna zatvor do 2 godini i prekr{o~no kazneti lica, so oddelnie za pritvor.

7. Kazneno-popravna ustanova od poluotvoren vid - Struga za izvr{uvawe na kaznata maloletni~ki zatvor, so oddelenie za pritvor.

8. Kazneno-popravna ustanova od otvoren vid Strumica za izv-r{uvawe na kaznata zatvor za storiteli na nebre`ni krivi~ni dela do 5 godini, so oddelenie za pritvor.

9. Dom Bolnica - Idrizovo, za izvr{uvawe na merkite na bez-bednost i lekuvawe na osudeni lica.

10. Kazneno-popravna ustanova - maloletni~ki zatvor - Gevge-lija za izvr{uvawe na kaznata maloletni~ki zatvor sprema ma{ki lica.

Navedeniot koncept podrazbira: - Ukinuvawe na tri kazneno-popravni ustanovi i toa: KPU

Ohrid, KPU Titov Veles i KPU Kriva Palanka. - Transformacija na KPU Gevgelija od ustanova od poluotvoren

vid vo KPU Maloletni~ki zatvor, - Transformacija na KPU od otvoren vid Struga vo KPU od po-

luotvoren vid, - Transformacija na KPU Strumica od otvoreno oddelenie vo

KPU od otvoren vid za izdrùvawe kazna zatvor vo traewe do 5 godini za nebre`ni storiteli na krivi~ni dela,

- Transformacija na KPU Bitola od ustanova od poluotvoren vid vo kazneno-popravna ustanova od zatvoren vid za izdrùvawe kazni zatvor za povtornici osudeni na kazna zatvor vo podolgo traewe od 2 godini,

- Transformacija na site kazneno-popravni ustanovi od polu-

407

otvoren vid vo ustanovi za izvr{uvawe na kazna zatvor za primarni storiteli na krivi~ni dela vo traewe do 2 godini,

- Zadrùvawe na site oddelenija za izvr{uvawe na merkata pri-tvor, aktivirawe na takvite oddelenija vo onie kazneno-popravni ust-anovi kade sega ne se izvr{uva pritvorot (Kazneno-popravna ustanova Prilep i Kazneno-popravna ustanova Strumica) i formirawe na ta-kvo oddelenie vo Kazneno-poravnata ustanova Struga,

- Proda`ba na objektite i imotot na ukinatite kazneno-popra-vni ustanovi zaradi ostvaruvawe na sredstva za izgradba na celosno nov objekt so kapacitet od 500 legla vo KPU Idrizovo, izgradba na ogradni yidovi vo postojnite kazneno-popravnite ustanovi i nivno opremuvawe so elektronski sitemi za za{tita i druga neophodna opre-ma za ostvaruvawe na nivnata stopanska dejnost i resocijalizacijata na osudenite lica.

Od predloènata analiza proizleguvaat i razni drugi obvrski i zada~i za ~ie neposredno realizirawe treba vo celost da se angaì-ra Ministerstvoto za pravda i personalot vo kazneno-popravnite ust-anovi. Me|u niv ovde posebno gi izdvojuvame:

- Re{avawe na problemot so psihti~nite osudenici i izdrù-vaweto na merkata na bezbednost Zadolìtelno psihijatrisko leku-vawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova so formirawe posebno odde-lenie vo Kazneno-popravnata ustanova Idrizovo,

- Re{avawe na problemot so osudenici alkoholi~ari i narko-mani i izvr{uvaweto na merkata na bezbednost zadolìtelno leku-vawe na alkoholi~ari i narkomani vo zdravstveni ustanovi vo poseb-noto oddelenie vo Kazneno-popranata ustanova Skopje,

- Re{avawe na problemot na zaednikoto izdrùvawe na kaznata zatvor na osudeni so prekr{o~no kazneti lica so sozdavawe uslovi za nivna interna klasifikacija,

- Re{avawe na problemite povrzani so neaùrnosta na sudovite okolu izvr{uvaweto na pravosilnite sudski odluki, neblagovremeno-to dostavuvawe na pravosilni odluki ili izvestuvawa do kazneno-po-pravnite ustanovi za nastanatite promeni vo vrska so visinata na kaz-nata, neizvestuvaweto na kazneno-popravnite ustanovi koga liceto ne se javilo na izdrùvawe na kaznata zatvor dali vo toj slu~aj izvr{uv-aweto e odloèno ili pak za konkretnoto lice e raspi{ana poterni-ca, ne nazna~uvawe na strana na sudot vo upatnite akti na to~nata data na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor, propu{tawe da se izvr{i celosno spojuvawe na site izre~eni kazni na opredelen osu-denik ili vr{ewe na takvo spojuvawe pri koe se spojuva izdràniot so neizdràniot del na kaznata zatvor, nedostavuvawe do kazneno-popra-vnite ustanovi na patni ispravi na stranci i sl,

- Organizacionite edinici (slu`bi) vo najgolemiot broj kazne-no-popravni ustanovi treba da se organiziraat na na~in {to }e zna~i poefikasno izvr{uvawe na dejnosta. Vo toj pogled treba osobeno da se

408

kompletiraat i deluvaat zdravstvenite slu`bi, - Vo site kazneno-popravni ustanovi (osven vo Kazneno-popra-

vnata ustanova Idrizovo) treba da se vloàt usilbi za vistinsko fo-rmirawe i funkcionirawe na priemno-otpusnite oddelenija so ogled na toa {to zasega nivnata egzistencija e samo formalna improvizaci-ja.,

- Vo sega{nite uslovi na kazneno-popravni ustanovi so rabotno angaìrawe i toa kako nivni obvrski se angaìrani samo okolu 50% od osudenite. Vo idnina treba da se podigne toj procent na nivo koe maksimalno }e gi angaìra osudenite vo tekot na izdrùvaweto na ka-znata so transformacija na toa angaìrawe vo nivno pravo, {to post-ojano treba da se motivira so razni vidovi na dopolnitelni prava i pogodnosti,

- Smestuvaweto na osudenite lica i nivnata obleka treba pos-tojano da se doveduvaat vo funkcija na prevospituvaweto vo onaa mera vo koja taa odgovara na potrebnite uslovi za za~uvuvawe na dostoin-stvoto na ~ovekot,

- Posebni usilbi treba da se vloàt vrz planot na vistinskoto zaìvuvawe na vospitno-prevospitnata rabota so osudenicite so ogled na toa {to vo toj pogled vo nitu edna kazneno-popravni ustanova dovo-lno ne se raboti. Vo ovoj segment od izvonredno zna~ewe ne samo za prevospituvaweto na osudenite, tuku i za sozdavawe povolna zatvorena atmosfera za odrùvawe na redot i mirot, kako i normalna intera-kcija na komunikaciite me|u neformalniot i formalnot zatvoreni sistem se ~ini deka vo nekoi kazneno-popravni ustanovi najmnogu se zatailo. Imeno, ~uvstvitelno e otsastvoto na oblicite, metodite i sredstvata na prevospiten tretman kako so ogled na nivnata brojnost, taka i so ogled na nivnata sodrìnska opredelba. Vo toj kontekst po-sebno e nedozvoleno otsustvoto na obrazovnite procesi i nastava vo osnovnoto obrazovanie. Vakvata dejnost duri i onamu kade se ostvaruva (samo vo Kazneno-popravniot dom Idrizovo i Vospitno-popravniot dom Tetovo), e na elementarno nivo vo kombinirani paralelki, so otsustvo na potrebnata stru~nost i organizacija vo negovoto sprovedu-vawe. Kulturno-zabavniot ìvot na osudenite se sveduva isklu~ivo na sledewe na TV emisii, a sportskite i drugite aktivnosti se incide-ntna pojava {to ne se sproveduva planski i so neophoden nadzor i po-ddr{ka. Metodite na grupnata rabota (grupno sovetuvawe i grupna psi-hoterapija) kaj nas sî u{te ne se nitu na povidok, a individualnata ra-bota so osudenite re~isi celosno im e odstapena na instruktorite, ili pak se sveduva na edinstveni komunikacii zaradi re{avawe na ne-koja pogodnost na osudenikot. Nakratko kominikacijata osudenik-vo-spituva~ skoro isklu~ivo e po inicijativa na samiot osudenik zatoa {to samiot vospituva~ e ili angaìran so adminstrativni raboti ili so dejnosti od oblasta na druga slu`ba.

- Koristeweto na pravata i osobeno na pogodnostite na osu-

409

denicite vo izminatiot period se pretvori vo praktika koja ne e vo soglasnost so zakonskite propisi. Vo toj pogled vo na{ite kazneno-po-pravni ustanovi itno treba da se po~ituvaat na~elata na legalitetot, legitimitetot, pravi~nosta i individualizacijata i da se potisne kva-zihumanizmot koj vo o~ite na osudenite se vkoreni kako nivno pravo, a po{irokata javnost zapo~na da go ~uvstvuva kako neodgovoren odnos kon represivnata politika.

- Bezbednosniot sistem vo kazneno-popravni ustanovi go ostva-ruva slu`bata za obezbeduvawe - nadzornicite. Teìnata na nivnata sloèna i odgovorna zada~a moè da se sfati ako se ima vo predvid deka tie rabotat so golem broj kriminalci {to se nao|aat na edno me-sto, deka pri vr{eweto na vnatre{noto obezbeduvawe na nosat oru`je, deka najgolem broj od na{ite kazneno-popravni ustanovi ne se ograde-ni, deka naj~esto im nedostasuva potrebnata oprema i obleka i deka za svojata dejnost se izrazito nisko nagradeni. Nakratko, nivniot dose-ga{en entuzijazam ve}e ne e dovolen za sovesno i pravilno izvr{uvawe na zada~ite osobeno so ogled na sekojdnevnite rizici na koi se izlo-èni. Ne e za zapostavuvawe i opasnosta da podlegnat na razni vidovi na isku{enija za{to za mnogu osudenici toa se ve}e "eftini lu|e". Na-vedenite pri~ini se dovolno indikatori za podobruvawe na nivnata materijalna polo`ba, kako i nivniot ugled i dostoinstvo preku za-edni~ki usilbi na Ministerstvoto za pravda i Vladata na Republika Makedonija.

410

411

ZAKON ZA IZVR[UVAWE NA SANKCIITE I PODZAKONSKI PROPISI ZA SPROVEDUVAWE

NA ZAKONOT

412

413

1. ZAKON ZA IZMENUVAWE I DOPOLNUVAWE NA ZAKONOT ZA IZVR[UVAWE NA SANKCIITE

"SV RM" 1999/23 ^len 1

Vo zakonot za izvr{uvawe na sankciite ("Slu`ben vesnika na

Republika Makedonija", br. 3/97), vo ~lennot 33 stav (1) zborovite: "sprema osudeni lica za krivi~ni dela izvr{eni vo povrat bez ogled na visinata na kaznata" se zamenuvaat so zborovite: "nad {est meseci sprema osudeni lica za krivi~ni dela izvr{eni vo povrat".

^len 2

Vo ~lenot 153 po stavot (1) se dodava nov stav (2) koj glasi: "(2) Osudenoto lice moè da bide premesteno na natamo{no iz-

drùvawe na kaznata zatvor od edna vo druga ustanova od razli~en vid samo po predlog na direktorot na ustanovata koga so natamo{noto prestojuvawe vo taa ustanova se zagrozuva bezbednosnata sostojba vo ustanovata, negoviot ìvot ili negoviot telesen integritet ili inte-gritetot na drugo osudeno lice."

^len 3

Vo ~len 226 stav (1) zborovite: "se izvr{uva prisilno" se za-

menuvaat so zborovite: se zamenuva so zatvor." Stavor (2) se bri{e.

^len 4

^lenovite 228, 229 i 230 se bri{at.

^len 5

Vo ~lenot 259 po stav (1) se dodava stav (2) koj glasi: "(2) Ako prometot na odzemenite predmeti e zabranet ili ogra-

ni~en, nivnoto uni{tuvawe }e se izvr{i i vo tekot na krivi~nata po-stapka, dokolku toa e opredeleno so sudska odluka".

Stavovite (2) i (4) stanuvaat stavovi (3) i (5). Vo stavot (3), koj stanuva stav (4) brojot "(2)" se zamenuva so

brojot "(3)".

414

^len 6

Vo ~lenot 326 se dodava nov stav (2) koj glasi: "(2) Ako pravnoto lice vo opredelen rok ne ja plati pari~nata

kazna, taa se izvr{uva prisilno, soglasno so zakonot za izvr{nata po-stapka".

^len 7

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto

vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

415

2. ZAKON ZA IZVR[UVAWE NA SANKCIITE

(Pre~isten tekst, spored "SV RM" br. 3/97 i 23/99 )

Glava I

ZAEDNI^KI ODREDBI

^len 1

(1) So ovoj zakon se ureduva izvr{uvaweto na sankciite izre~e-

ni za krivi~ni dela i prekr{oci (vo natamo{niot tekst: kaznivi dela).

(2) Sankcii izre~eni za krivi~ni dela ~ie izvr{uvawe se ure-duva so ovoj zakon se: kaznite, uslovnata osuda so za{titen nadzor, me-rkite na bezbednost i vospitnite merki.

(3) Sankcii izre~eni za prekr{oci ~ie izvr{uvawe se ureduva so ovoj zakon se: kaznite, merkite na bezbednost i vospitnite merki.

^len 2

(1) Sankciite izre~eni za kaznivi dela se izvr{uvaat koga odlukata so koja e izre~ena sankcijata }e stane pravosilna i koga ne postojat zakonski pre~ki za izvr{uvawe na odlukata.

(2) So izvr{uvaweto na oddelni sankcii moè da se po~ne i pred pravosilnosta na odlukata so koja sankcijata e izre~ena, samo koga toa e opredeleno so zakon.

^len 3

Licata sprema koi se izvr{uvaat sankciite se li{uvaat ili

ograni~uvaat vo pravata samo vo granicite neophodni za ostvaruvawe na celta na sankcijata, a vrz osnova na zakon.

^len 4

(1) Pravilata za izvr{uvaweto na sankciite se primenuvaat

nepristrasno. (2) Zabraneta e diskriminacija vrz osnova na rasata, bojata na

koàta, polot, jazikot, verata, politi~kite ili drugi uveruvawa, na-cionalnoto ili socijalnoto poteklo, srodstvoto, imotnata i op{te-stvenata polo`ba ili nekoj drug status na liceto sprema koe se izvr-

416

{uva sankcijata. (3) Verskite ~uvstva, li~noto uveruvawe i moralnite normi na

licata sprema koi se izvr{uvaat sankciite mora da se po~ituvaat.

^len 5

So licata sprema koi se izvr{uvaat sankciite se postapuva na

na~in koj vo najgolema mo`na mera odgovara na nivnata li~nost.

^len 6

So licata sprema koi se izvr{uvaat sankciite se postapuva ~o-

ve~no, so po~ituvawe na ~ovekovata li~nost i dostoinstvo, za~uvuvawe na nivnoto telesno i du{evno zdravje, vodej}i pritoa smetka za ostva-ruvawe na celite na oddelni sankcii.

^len 7

(1) Sankciite gi izvr{uvaat organite opredeleni so ovoj zakon. (2) Organot {to ja donel odlukata so koja e izre~ena sankci-

jata, ako toj samiot ne e nadleèn za izvr{uvawe, dolèn e da mu ja do-stavi na nadle`niot organ za izvr{uvawe vedna{ otkako odlukata }e stane izvr{na.

(3) Odlukata stanuva izvr{na koga po nejzinata pravosilnost ne postojat pre~ki opredeleni so ovoj zakon za izvr{uvawe na sankci-jata.

(4) Organot nadleèn za izvr{uvawe dolèn e da pristapi kon izvr{uvawe na sankcijata so prezemawe na zakonski opredelenite dej-stvija i merki vedna{ po priemot na odlukata.

(5) Osudenite lica imaat pravo na za{tita na svoite prava na na~in i postapka predvideni so ovoj zakon.

^len 8

Nadzor vrz rabotata na organite i drugite institucii za izvr-

{uvawe na sankciite i na zakonitosta vo izvr{uvaweto na sankciite vr{at organite opredeleni so ovoj zakon.

^len 9

(1) Sredstvata za izvr{uvawe na sankciite gi obezbeduva Repu-

blikata. (2) Licata sprema koi se primenuva sankcijata ne gi pla}aat

tro{ocite na izvr{uvaweto, osven tro{ocite na izvr{uvaweto na pa-ri~nata kazna.

417

^len 10

Na licata otpu{teni od izvr{uvaweto na sankciite im se uka-

ùva pomo{.

DEL PRVI

IZVR[UVAWE NA SANKCIITE IZREÊNI ZA KRIVI^NI DELA

A. Izvr{uvawe na kaznata zatvor

Glava II

OSNOVNI NAÊLA

^len 11

(1) Celta na izvr{uvaweto na kaznata zatvor e osposobuvawe na

osudenite lica da se vklu~at vo op{testvoto so najdobri izgledi za sa-mostoen ìvot vo soglasnost so zakon.

(2) Zaradi postignuvawe na celta na izvr{uvaweto na kaznata zatvor kaj osudenite lica se razviva ~uvstvoto na odgovornost i se po-ttiknuvaat da go prifatat i aktivno da u~estvuvaat vo tretmanot za vreme na izvr{uvaweto na kaznata, motiviran i naso~en kon prevo-spituvawe i razvivawe na pozitivnite karakterni osobini i sposo-bnosti {to go zabrzuva uspe{noto vra}awe vo op{testvoto.

^len 12

(1) Pri izvr{uvaweto na kaznata zatvor mora da se za{titi

psiho-fizi~kiot i moralniot integritet na osudenoto lice i da se po~ituva ~ovekovata li~nost i dostoinstvo.

(2) Se zabranuva sekoj oblik na ma~ewe, ne~ove~no ili poniù-va~ko odnesuvawe i kaznuvawe.

(3) Mora da se obezbeduva pravoto na li~na sigurnost na osu-denoto lice i samopo~ituvaweto na negovata li~nost.

^len 13

Sistemot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor se organizira

taka {to moè vo odvoeni ustanovi ili vo odvoeni oddelenija na odde-lni ustanovi i grupi vo niv da se sprovede rasporeduvawe, klasifika-cija i razmestuvawe na oddelni kategorii na osudeni lica, za polesno sproveduvawe na razli~ni vidovi tretman, spre~uvawe na me|usebnoto {tetno vlijanie na osudenicite i odrùvawe na disciplinata.

^len 14

(1) Osudenite lica se rasporeduvaat vo razli~ni ustanovi za

izvr{uvawe na kaznata zatvor i nivnata polo`ba i sistemot na posta-

418

puvaweto se opredeluva vrz odredbite na ovoj zakon i vo soglasnost so sudskata odluka.

(2) Osudenite lica od razli~en pol kaznata zatvor ja izdrù-vaat odvoeno.

(3) Osudenite lica koi za prv pat izdrùvaat kazna zatvor se odvojuvaat od osudenite lica vo povrat.

(4) Kaznata maloletni~ki zatvor sprema maloletnite lica se izvr{uva odvoeno od polnoletnite lica osudeni na kazna zatvor.

(5) Licata koi se nao|aat vo pritvor se odvojuvaat od licata koi ja izdrùvaat kaznata zatvor.

^len 15

Vo ustanova za izvr{uvawe na kaznata zatvor osudenite lica se

klasifikuvaat spored neophodnosta za primena na merki na tretman i vidot na potrebniot tretman, nivnata vozrast, li~nite karakteristi-ki i drugi okolnosti od zna~ewe za ocena na li~nosta na osudenoto lice.

^len 16

(1) Pri rasporeduvaweto, klasifikacijata i razmestuvaweto na

osudenite lica, mora da se ima predvid vidot i prirodata na krivi~no-to delo i stepenot na krivi~nata odgovornost.

(2) Ministerot za pravda so op{t akt poblisku gi opredeluva rasporeduvaweto, klasifikacijata i razmestuvaweto na osudenite lica.

(3) Ministerot za pravda so op{t akt gi opredeluva vidovite i na~inite na tretman na osudenite lica.

^len 17

Na mladite osudeni lica treba da im se obezbedat uslovi koi

kolku e toa mo`no, }e gi za{titat od {tetnoto vlijanie na drugite osudeni lica, kako i da im se sozdavaat uslovi za ìvot i rabota i za kulturni, sportski i drugi aktivnosti soodvetni na nivnata vozrast.

^len 18

(1) Osudenite lica spored mo`nostite na ustanovata i so nivna

soglasnost se smestuvaat vo zasebni sobi za no}evawe. (2) Osudenite lica ja izdrùvaat kaznata zatvor po pravilo

grupno i se rasporeduvaat vo grupi vo koi moàt da se primenuvaat me-rki na vospituvawe i prevospituvawe od ist vid.

419

^len 19

(1) Osudenite lica se dol`ni da se pridrùvaat kon odredbite

na ku}niot red na ustanovata. (2) Sproveduvaweto na disciplinata vo ustanovata za izvr{u-

vawe na kaznata zatvor se ostvaruva strogo, no spravedlivo i so po~i-tuvawe na ~ovekovata li~nost.

(3) Zabraneto e kolektivno kaznuvawe na osudenite lica. (4) Zabraneta e upotreba na sredstva na prisilba kako kazna.

^len 20

(1) Na osudenite lica im se obezbeduva zdravstvena za{tita. (2) Osudenite lica ne moàt da bidat podloèni na medicinski

ili drugi eksperimenti so koi se naru{uva fizi~kiot, psihi~kiot i moralniot integritet na osudenite lica.

(3) Soglasnosta na osudenite lica za nivno u~estvo vo eksperi-mentot od stav 2 na ovoj ~len ne ja isklu~uva odgovornosta na liceto koj istiot go dozvolil.

^len 21

(1) Na osudenite lica treba da im se ovozmoì rabota koja }e

bide korisna i soodvetna na na~inot na nejzinoto vr{ewe na sloboda. Postignuvaweto na ekonomska korist ne smee da bide edinstvena cel na rabotata.

(2) So rabotata osudenite lica se zdobivaat i gi razvivaat ra-botnite naviki, gi odrùvaat rabotnite sposobnosti, i se steknuvaat so stru~no znaewe za rabota na sloboda.

(3) Od osudenite lica ne smee da se bara da vr{at raboti {to se opasni i {tetni za nivnoto zdravje.

(4) Rabotnoto vreme mora da bide soodvetno so rabotnoto vreme na sloboda.

^len 22

Za podnesocite, slu`benite dejstvija i odlukite doneseni vo

vrska so primenata na odredbite na ovoj zakon osudenite lica ne pla-}aat taksa.

420

Glava III

RAKOVODEWE SO RABOTITE NA IZVR[UVAWETO NA SANKCIITE

^len 23

(1) So rabotite na izvr{uvaweto na sankciite rakovodi dire-

ktorot na Direkcijata nadle`na za izvr{uvawe na sankciite vo sostav na Ministerstvoto za pravda (vo natamo{niot tekst: Direkcijata).

(2) Organizacijata i delokrugot na rabotite {to se izvr{uvaat vo Direkcijata se opredeluvaat so zakon.

^len 24

So ustanovite vo koi se izvr{uvaat sankciite rakovodat lica

so zvawa, prava i dol`nosti opredeleni so ovoj zakon.

Glava IV

USTANOVI ZA IZVR[UVAWE NA KAZNATA ZATVOR

1. Vidovi i osnovawe na ustanovi

^len 25

(1) Kaznata zatvor se izvr{uva vo kazneno-popravni ustanovi. (2) Nadle`nosta i funkcioniraweto na kazneno-popravnite

ustanovi se opredeluva so ovoj zakon.

^len 26

(1) Kazneno-popravnite ustanovi se osnovaat i ukinuvaat so

uredba na Vladata na Republika Makedonija po predlog na ministerot za pravda.

(2) So uredbata od stav 1 na ovoj ~len se opredeluva vidot, sedi{teto i podra~jeto na kazneno-popravnite ustanovi.

(3) Ministerot za pravda so op{t akt vr{i rasporeduvawe na osudenite i osudenite maloletni lica vo kazneno - popravnite i vosp-itno popravnite ustanovi.

^len 27

Kazneno-popravnite ustanovi (vo natamo{niot tekst: ustanovi)

spored stepenot na obezbeduvaweto, stepenot na ograni~uvaweto na slobodata i vidot na merkite {to vo postapuvaweto se primenuvaat sprema osudenite lica, moàt da se osnovaat kako ustanovi od zatvo-ren, poluotvoren i otvoren vid.

421

^len 28

(1) Ustanovite od zatvoren vid imaat fizi~ko i materijalno

obezbeduvawe, kako {to se vooruèna straà, ogradni yidovi, tehni-~ki sredstva i drugi merki za obezbeduvawe koi go popre~uvaat begst-voto na osudenite lica.

(2) Ustanovite od poluotvoren vid imaat vooruèna straà koja ja obezbeduva disciplinata i go kontrolira dvièweto na osude-nite lica.

(3) Ustanovite od otvoren vid nemaat fizi~ko i materijalno obezbeduvawe. Organizacijata na ìvotot i rabotata na osudenite lica vo ovie ustanovi se zasnovuva vrz samodisciplina i li~na odgovo-rnost, a kontrola vrz nivnoto dvièwe i rabota vr{at vospituva~i i instruktori.

(4) Vo ustanovite od otvoren vid moè da se organizira slu`ba zaradi obezbeduvawe na objektot.

^len 29

Vo ustanovite od zatvoren vid se osnovaat poluotvoreni i otv-

oreni oddelenija, a vo ustanovite od poluotvoren vid - otvoreni i za-tvoreni oddelenija.

^len 30

(1) Vo ustanovite se osnovaat oddelenija za priem na osudeni

lica (priemni oddelenija). (2) Vo ustanovite od poluotvoren vid se osnovaat oddelenija za

prekr{o~no kazneti lica. (3) Za bolni osudeni lica se osnova dom bolnica kako posebna

ustanova.

^len 31

(1) Vo ustanovite od zatvoren vid se osnovaat posebni oddele-

nija za osudeni lica stranski dràvjani i za lica bez dràvjanstvo. (2) Pri izvr{uvaweto na kaznata zatvor za licata od stav 1 na

ovoj ~len se primenuvaat me|unarodnite dokumenti {to se odnesuvaat za izdrùvaweto na kazna zatvor na ovaa kategorija osudeni lica

^len 32

Za osudeni maloletni lica zadolìtelno se osnova posebna ust-

anova za maloletnici.

422

2. Ustanovi za izvr{uvawe na kaznata zatvor

^len 33

(1) Vo ustanova od zatvoren vid se izvr{uva kaznata zatvor vo

traewe podolgo od dve godini i kaznata doìvoten zatvor, kako i kaz-nata zatvor nad {est meseci sprema osudeni lica za krivi~ni dela izv-r{eni vo povrat.

(2) Lica osudeni na kazna doìvoten zatvor, kaznata ja izd-rùvaat vo soglasnost so odredbite za izvr{uvawe na kaznata zatvor i gi uìvaat site prava i pogodnosti, osven onie koi se ograni~eni so ku}niot red na ustanovata.

^len 34

Vo ustanova od poluotvoren vid se izvr{uva kazna zatvor vo

traewe do dve godini koga so ogled na krivi~noto delo, pobudite od koi toa e izvr{eno i li~nosta na storitelot, moè da se oceni deka i so izvr{uvawe na kaznata vo ustanova od poluotvoren vid }e se pos-tigne celta na izvr{uvaweto na kaznata zatvor.

^len 35

Vo ustanova od otvoren vid se izvr{uva kaznata zatvor za osude-

ni lica za site krivi~ni dela izvr{eni od nebre`nost i za drugi kri-vi~ni dela za osudeni lica na kazna zatvor do pet godini dokolku osn-ovano moè da se o~ekuva deka postapuvaweto vo ovie ustanovi odgo-vara na karakterot na krivi~noto delo i li~nosta i deka vo ovoj vid ustanova so ~uvstvo na li~na odgovornost }e gi izvr{uvaat svoite obvrski i nema da go zloupotrebat prestojuvaweto.

^len 36

(1) Vo ustanovite od poluotvoren vid se osnovaat posebni odde-

lenija za izvr{uvawe na merkata pritvor. (2) Postapkata so pritvoreni lica se ureduva so zakon.

^len 37

Odredbite od ~lenovite 33, 34 i 35 na ovoj zakon soodvetno se

odnesuvaat i na rasporeduvaweto i tretmanot na osudenite lica vo zatvoreno, poluotvoreno i otvoreno oddelenie na ustanovite.

423

3. Organizacija i delokrug na ustanovite

^len 38

(1) So rabotata na ustanovata rakovodi direktor. (2) Direktorot ja pretstavuva ustanovata. (3) Direktorot e li~no odgovoren za zakonito, pravilno i nav-

remeno izvr{uvawe na funkcijata na ustanovata.

^len 39

Direktorot na ustanovata moè da ima zamenik koj go zamenuva

vo slu~aj na negova spre~enost ili otsutnost i go zastapuva vo rabo-tite {to toj }e gi opredeli.

^len 40

Direktor na ustanova i negov zamenik imenuva i razre{uva

Vladata na Republika Makedonija, po predlog na ministerot za pravda.

^len 41

Za direktor na ustanova i negov zamenik moè da bide imenu-

vano lice koe ima zavr{eno visoko obrazovanie - VII-1 stepen i rabo-tno iskustvo od najmalku pet godini vo oblasta na izvr{uvaweto na sankciite ili na srodni raboti.

^len 42

(1) Vo ustanovite, so ogled na sloènosta i obemot na rabotite

vo funkcija na izvr{uvaweto na sankciite se organiziraat slu`bi za: prevospituvawe, obezbeduvawe, stopansko-instruktorska, zdravstvena i izvr{no-upravna i finansiska slu`ba.

(2) Dokolku ne e neophodno organizirawe na slu`bite od stav 1 na ovoj ~len, rabotite na oddelni ili na pove}e slu`bi moè da gi vr{i edno ili pove}e lica.

a) Slu`ba za prevospituvawe

^len 43

(1) Slu`bata za prevospituvawe se organizira zaradi ostvaru-

vawe na vospiten proces i koordinirawe na rabotite na vospituvawe-to, obrazovanieto i osposobuvaweto na osudenite lica.

(2) Rabotite na vospituvaweto i obrazovanieto gi vr{at vospi-tuva~i i nastavnici.

424

b) Slu`ba za obezbeduvawe

^len 44

(1) Rabotite na obezbeduvaweto vo ustanovata gi vr{i slu`bata

za obezbeduvawe. (2) Slu`bata za obezbeduvawe se organizira zaradi obezbeduva-

we na ustanovata, spre~uvawe na begstva, odrùvawe na vnatre{niot red i disciplina i sproveduvawe na osudenite lica.

(3) Rabotite na slu`bata za obezbeduvawe gi vr{at nadzornici, komandiri i zapovednici.

(4) Sekoj pripadnik na slu`bata za obezbeduvawe koga vr{i slu`beno dejstvo ima ovlastuvawe na policaec.

v) Stopansko-instruktorska slu`ba

^len 45

(1) Stopansko-instruktorskata slu`ba ja organizira rabotata i

ostru~uvaweto na osudenite lica. (2) Rabotnoto angaìrawe na osudenite lica se ostvaruva vo

stopanski edinici {to gi osnovaat ustanovite. (3) Rabotite na stopansko-instruktorskata slu`ba gi vr{at

instruktori i drugi ostru~eni lica.

g) Zdravstvena slu`ba

^len 46

(1) Zdravstvenata slu`ba se organizira zaradi vr{ewe na ra-

boti na zdravstvena za{tita, sproveduvawe na higienski merki i kont-rola na ishranata i vodata za piewe na osudenite lica vo soglasnost so op{tite propisi.

(2) Rabotite na zdravstvenata slu`ba gi vr{at lekari i drugi zdravstveni rabotnici, so zavr{en soodveten stepen na obrazovanie spored op{tite propisi.

d) Izvr{no-upravna i finansiska slu`ba

^len 47

(1) Izvr{no-upravnata i finansiskata slu`ba se organiziraat

zaradi vr{ewe na izvr{nite, upravnite, pravnite i finansiskite ra-boti na ustanovata, kako i za davawe na pravna pomo{ na osudenite lica.

(2) Rabotite na izvr{no-upravnata i finansiskata slu`ba gi vr{at lica so zavr{en soodveten stepen na obrazovanie od soodvetna struka spored op{tite propisi.

425

^len 48

So op{tiot akt na ustanovata se opredeluva so oddelni, odno-

sno pove}e slu`bi na ustanovata da rakovodi zamenikot na direktorot ili rakovoditel na slu`bata.

4. Ku}en red na ustanovata

^len 49

(1) Vo ustanovata se donesuva op{t akt so koj se ureduva ku}n-

iot red i poblisku se opredeluva organizacijata na rabotata i se pro-pi{uva na~inot na ìveeweto na osudenite lica vo ustanovata.

(2) Op{tiot akt od stav 1 na ovoj ~len go donesuva direktorot na ustanovata vo soglasnost so direktorot na Direkcijata.

Glava V

RABOTNI ODNOSI

1. Zasnovawe i prestanok na raboten odnos vo ustanovite

^len 50

Za zasnovawe i prestanok na raboten odnos i na rabotnite odn-

osi vo ustanova se primenuvaat op{tite propisi za rabotnite odnosi, dokolku so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

^len 51

Zvawata na rabotnicite vo ustanovata i rabotite {to tie gi

izvr{uvaat se ureduvaat so ovoj zakon i so pravilnik za organizacija i rabota i pravilnik za sistematizacija na rabotnite mesta {to gi do-nesuva direktorot na ustanovata vo soglasnost so direktorot na Dire-kcijata.

^len 52

(1) Vo ustanova za vr{ewe na rabotite moè da se zasnova ra-

boten odnos so lice koe gi ispolnuva op{tite uslovi utvrdeni so za-kon i posebnite uslovi opredeleni so ovoj zakon i op{tiot akt na ust-anovata.

(2) Raboten odnos vo ustanova moè da se zasnova so lice koe ne e osuduvano za krivi~ni dela: protiv dràvata; protiv vooruènite sili na Republika Makedonija; protiv ìvotot i teloto; protiv slo-bodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot; protiv javnite finansii, platniot promet i stopanstvoto; protiv imotot ili krivi~no delo izvr{eno od koristoqubie i ne~esni pobudi i protiv slu`benata dol`nost, protiv koe ne se vodi krivi~na postapka; na koe ne mu e izr-

426

e~ena merka na bezbednost zabrana za vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost dodeka trae merkata i koe e zdravstveno i psihofizi~ki sposobno za rabota vo ustanova.

^len 53

(1) Za rabotno mesto vospituva~ ili nastavnik, raboten odnos

moè da se zasnova so lice koe ima zavr{eno visoko obrazovanie VII-1 stepen od soodvetna struka.

(2) Za rabotno mesto istruktor ili drugo stru~no lice, raboten odnos moè da se zasnova so lice koe ima zavr{eno najmalku vi{e obrazovanie VI-1 stepen ili VKV rabotnik, od soodvetna struka.

^len 54

(1) Za pripravnik za rabotno mesto nadzornik vo slu`bata za

obezbeduvawe, raboten odnos moè da se zasnova so lice koe ima zavr-{eno najmalku sredno obrazovanie (IV-1 stepen), koe ne e postaro od 25 godini, koe e fizi~ki i psihi~ki sposobno za vr{ewe na raboti na nadzornik vo ustanova i koe go ima otsluèno voeniot rok.

(2) Za rabotni mesta komandir i zapovednik vo slu`bata za obe-zbeduvawe, raboten odnos moè da se zasnova so lice koe ima visoko obrazovanie VII-1 stepen, koe e fizi~ki i psihi~ki sposobno za vr{e-we na ovie raboti vo slu`bata za obezbeduvawe i koe go ima otsluèno voeniot rok.

^len 55

(1) Psihofizi~kite sposobnosti na liceto koe se prima za

vr{ewe raboti vo slu`bata za obezbeduvawe gi utvrduva stru~na ko-misija, vrz osnova na prethoden telesen pregled i sproveden test spo-red posebna programa.

(2) Komisijata za utvrduvawe na psihofizi~kite sposobnosti od stav 1 na ovoj ~len ja imenuva direktorot na Direkcijata.

(3) Programata za utvrduvawe na psihofizi~kite sposobnosti na liceto koe se prima za vr{ewe raboti vo slu`bata za obezbeduvawe ja donesuva direktorot na Direkcijata.

^len 56

(1) Pripravni~kiot sta` na rabotnoto mesto nadzornik trae

edna godina. (2) Po istekot na pripravni~kiot sta` pripravnikot polaga

stru~en ispit za vr{ewe na rabotite na nadzornik pred komisija {to ja imenuva direktorot na Direkcijata.

427

(3) Na~inot na stru~noto osposobuvawe i proverkata na stru~-nata podgotvenost se utvrduvaat so programa {to ja donesuva direkto-rot na Direkcijata

^len 57

(1) So liceto koe so uspeh }e go poloì stru~niot ispit se zas-

nova raboten odnos na neopredeleno vreme za rabotno mesto nadzor-nik.

(2) Na liceto koe nema da go poloì stru~niot ispit mu presta-nuva rabotniot odnos.

2. Rabotni mesta kaj koi staòt na osiguruvawe se smeta so zgo-lemeno traewe

^len 58

(1) Za rabotnite mesta vo Ministerstvoto za pravda, Direkci-

jata, ustanovata i sudot ~ija teìna i priroda na rabotite i posebnite uslovi pod koi tie se vr{at bitno vlijaat vrz namaluvaweto na rabot-nata sposobnost se primenuvaat soodvetnite odredbi od Zakonot za pe-nziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

(2) Kako rabotni mesta vo smisla na stav 1 od ovoj ~len se smet-aat rabotnite mesta koi se vr{at neposredno vo rabotata so osudeni lica.

3. Plata na rabotnicite vo ustanovite

^len 59

(1) Na rabotnicite vo ustanovata im se obezbeduvaat plati od

sredstvata nameneti za finansirawe na rabotata na ustanovata. (2) Visinata na platata se opredeluva spored platni grupi utv-

rdeni vrz osnova na vidot, teìnata i sloènosta na rabotite i uslo-vite pod koi tie se vr{at i dolìnata na rabotniot sta`.

(3) Platnite grupi se opredeluvaat so zakon.

^len 60

Na rabotnicite na rabotni mesta kaj koi staòt na osiguruva-

we se smeta so zgolemeno traewe, platata im se zgolemuva do 30% od utvrdenata platna grupa.

428

4. Penzisko i invalidsko osiguruvawe

^len 61

Op{tite propisi za penzisko i invalidsko osiguruvawe se

odnesuvaat i na rabotnicite vo ustanovite, dokolku so ovoj zakon poi-naku ne e opredeleno.

^len 62

(1) Na rabotnicite na rabotni mesta kaj koi staòt na osiguru-

vawe se smeta so zgolemeno traewe, kaj koi }e nastapi nesposobnost ili bitno namalena sposobnost za vr{ewe na rabotite na koi se ra-sporedeni, dokolku ne postoi mo`nost za rasporeduvawe na drugi rab-oti, im prestanuva rabotniot odnos.

(2) Nastapuvaweto na nesposobnosta ili bitnoto namaluvawe na sposobnosta go utvrduva stru~nata komisija od ~len 55 stav 1 na ovoj zakon.

(3) Rabotnicite na koi po osnovata od stav 1 na ovoj ~len, so ogled na promenite vo psihofizi~kite svojstva ili na op{tata zdr-avstvena sposobnost im prestanuva rabotniot odnos, imaat pravo na invalidska penzija.

^len 63

Rabotnicite na rabotni mesta kaj koi staòt na osiguruvawe se

smeta so zgolemeno traewe koi }e ostvarat pravo na penzija imaat pra-vo na otpremnina soglasno so op{tite propisi.

Glava VI

FINANSIRAWE NA USTANOVITE

1. Obezbeduvawe na sredstva za rabota

^len 64

(1) Sredstva za rabota na ustanovite se obezbeduvaat vo Buxe-

tot na Republika Makedonija. (2) Sredstvata za rabota na ustanovite se sostojat od sredstva za

plati na rakovodnite lica i rabotnicite, sredstva za materijalni tro-{oci, sredstva za posebni nameni, sredstva za izgradba, rekonstru-kcija, odrùvawe na objektite i opremuvawe na ustanovite i opremuva-we na slu`bata za obezbeduvawe.

(3) Sredstvata za posebni nameni se obezbeduvaat za ishrana, obleka i drugi ìvotni potrebi na osudenite i pritvorenite lica, za vospituvawe i obrazovanie, tro{oci za prevoz za upatuvawe na osu-deni lica vo ustanova i pri otpu{tawe od ustanova, za sproveduvawe na osudeni lica do nadleèn organ, za nadomestok za rabota nadvor od

429

stopanskite edinici, za zdravstvena za{tita na osudenite lica i za drugi namenski potrebi na osudenite lica, spored godi{nite tro{oci za eden osudeni~ki ili pritvoreni~ki den.

(4) Sredstvata za posebni nameni od stav 2 na ovoj ~len se obe-zbeduvaat i za isplata na otpremnina na rabotnicite pri ostvaru-vaweto na pravoto na penzija, kako i za otpremnina pri nesre}a na ra-bota i pomo{ na semejstvoto, ako rabotnikot go izgubi ìvotot vo vr{eweto na slu`bata, za nabavka na uniformi, vooruùvawe i za drugo opremuvawe na slu`bata za obezbeduvawe, kako i za stru~no uso-vr{uvawe na rabotnicite vo ustanovata.

^len 65

So programa {to ja donesuva Vladata na Republika Makedonija

se opredeluva visinata na sredstvata za izgradba, rekonstrukcija, odr-ùvawe na objektite i opremuvawe na ustanovite i se utvrduva i ni-vnata pobliska namena.

^len 66

Direkcijata se griì za finansirawe na rabotata na ustanovi-

te, za obezbeduvawe na uslovi za rabota i za ostvaruvawe na progra-mata od ~len 65 na ovoj zakon.

Glava VII

ORGANIZACIJA I RABOTA NA STOPANSKITE EDINICI

1. Osnovawe na stopanskite edinici

^len 67

(1) Vo ustanovite se osnovaat edna ili pove}e stopanski edini-

ci zaradi rabota na osudenite lica. (2) Vo ustanovite vo koi ne postojat uslovi za osnovawe na sto-

panska edinica odlu~uva direktorot na Direkcijata.

^len 68

(1) Stopanska edinica se osnova so odluka na Vladata na Repu-

blika Makedonija. (2) Po~etnite sredstva neophodni za osnovawe na stopanskata

edinica se obezbeduvaat vo Buxetot na Republika Makedonija.

430

^len 69

(1) Aktot za osnovawe na stopanskata edinica gi sodrì poda-

tocite predvideni so op{tite propisi za osnovawe na trgovski dru-{tva.

(2) Stopanskata edinica se zapi{uva vo trgovskiot registar.

^len 70

So rabotata na stopanskata edinica rakovodi direktorot na

ustanovata ili lice ovlasteno od nego.

^len 71

(1) Stopanskata edinica ima svojstvo na pravno lice i vo pro-

metot nastapuva vo svoe ime i za svoja smetka. (2) Finansiskoto rabotewe na stopanskata edinica se vr{i

preku posebna smetka.

^len 72

Stopanskata edinica na ostvareniot prihod i dobivka ne pla}a

danok i drugi obvrski, osven danokot na promet.

^len 73

(1) Po isplatata na bruto platite i drugi nadomestoci za ra-

bota na rabotnicite na stopanskata edinica i nadomestokot i nagra-data za rabota na osudenite lica, dobivkata se rasporeduva 70% za aku-mulacija, a 30% za izgradba i opremuvawe na ustanovite i na slu`bata za obezbeduvawe.

(2) Za realizacija na sredstvata od stav 1 na ovoj ~len se griì Direkcijata.

Glava VII

NADZOR VO RABOTATA NA USTANOVITE

1. Stru~no-instruktorski nadzor vo izvr{uvaweto na sankciite

^len 74

(1) Direkcijata vr{i stru~no instruktorski nadzor vrz rabota-

ta na ustanovite. (2) Stru~no-instruktorskiot nadzor se sostoi vo obezbeduvawe

kaznata zatvor da se izvr{uva soodvetno so osnovnite na~ela utvrdeni so ovoj zakon, so nastojuvawe pritoa da dojdat do izraz sovremenite pe-nolo{ki principi za unapreduvawe i razvoj na sistemot na izvr{u-

431

vaweto na sankciite, kako i pozitivnite iskustva od funkcionirawe-to na sovremenite sistemi za izvr{uvawe na kaznata zatvor, kako i vo anketirawe, sogleduvawe i analiza na sostojbite i otstranuvawe na problemite i slabostite vo rabotata na ustanovite.

(3) Stru~no-instruktorskiot nadzor od stav 2 na ovoj ~len, ne-posredno go ostvaruva inspektorot za izvr{uvawe na sankciite.

(4) Vo vr{eweto na nadzorot inspektorot moè da angaìra u~estvo na nau~ni i stru~ni ustanovi ili oddelni nau~ni i stru~ni rabotnici od soodvetnata oblast.

2. Sudski nadzor vo izvr{uvaweto na sankciite

^len 75

Sudski nadzor vo izvr{uvaweto na sankciite vo odnos na po-

stapuvaweto so osudenite lica i vo ostvaruvaweto na nivnite prava i obvrski, vr{i sudija opredelen za izvr{uvawe na sankciite vo osno-vniot sud vo sedi{teto na ustanovata.

^len 76

Direktorot na ustanovata e dolèn na inspektorot za izvr{u-

vawe na sankciite i na sudijata opredelen za izvr{uvawe na sankciite da im ja obezbedi na uvid potrebnata dokumentacija, da im ovozmoì nepre~ena rabota vo vr{ewe na nadzorot i nepre~en razgovor so osu-denite lica i zavisno od potrebite, so i bez prisustvo na rabotnici na ustanovata.

^len 77

(1) Za izvr{eniot nadzor i utvrdenite sostojbi, inspektorot za

izvr{uvawe na sankciite i sudijata za izvr{uvawe na sankciite sosta-vuvaat, sekoj vo ramkite na svoite ovlastuvawa zapisnik.

(2) Koga pri izvr{enata inspekcija od stav 1 na ovoj ~len ins-pektorot za izvr{uvawe na sankciite i sudijata za izvr{uvawe na sa-nkciite utvrdat nepravilnosti donesuvaat re{enija za otstranuvawe na utvrdenite nepravilnosti vo opredelen rok i za vospostavuvawe na povredenite prava na osudenite lica.

^len 78

Inspektorot za izvr{uvawe na sankciite i sudijata za izvr{u-

vawe na sankciite me|usebno se izvestuvaat za utvrdenite sostojbi vo ustanovata i za utvrdenite nezakonitosti pri vr{eweto na nadzorot.

432

3. Nadzor od strana na Dràvnata komisija vo izvr{uvaweto na sankciite

^len 79

(1) Vladata na Republika Makedonija osnova Dràvna komisija

za vr{ewe nadzor vo kazneno-popravnite ustanovi, sostavena od pet-mina ~lenovi od redot na sudii, penolo{ki, socijalni i prosvetni ra-botnici, Ministerstvoto za pravda, Ministerstvoto za zdravstvo, Mi-nisterstvoto za trud i socijalna politika, Ministerstvoto za stopa-nstvo i od nau~ni i stru~ni rabotnici od drugi institucii za vreme od pet godini.

(2) Dràvnata komisija od svoite ~lenovi izbira pretsedatel i negov zamenik.

(3) Dràvnata komisija ima zada~a so povremeni poseti na ustanovite da gi sogleduva sostojbite vo odnos na primenata na zako-not i drugite propisi i pravila za izvr{uvaweto na sankciite, tret-manot na osudenite lica, uslovite vo koi tie ìveat i rabotat i da sproveduva anketa za polo`bata i pravata na osudenite lica. Dire-ktorot na ustanovata e dolèn da ovozmoì uvid vo sostojbite i vo do-kumentacijata na ustanovata i da ovozmoì razgovor so osudenite lica bez prisustvo na slu`beni lica na ustanovata.

(4) Za utvrdenite sostojbi Dràvnata komisija sostavuva zapi-snik so soodvetni predlozi i merki i opredeluva rok za otstranuvawe na nepravilnostite.

(5) Zapisnikot od stav 4 na ovoj ~len so predlozite i merkite, Dràvnata komisija go dostavuva do Vladata na Republika Makedonija, Direkcijata i sudot nadleèn za izvr{uvawe na sankciite.

(6) Ustanovite i Direkcijata se dol`ni da postapat po zabele-{kite na Dràvnata komisija i vo opredeleniot rok da gi otstranat nepravilnostite.

Glava IX

POSTAPUVAWE PRI IZVR[UVAWE NA KAZNATA ZATVOR

1. Upatuvawe na osudeni lica

^len 80

(1) Nadleèn organ za prezemawe na potrebnite dejstvija zara-

di izvr{uvawe na kaznata zatvor e osnovniot sud spored mestoto na ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice.

(2) Ako ìveali{teto, odnosno prestojuvali{teto na osudeno-to lice e nepoznato, nadleèn za upatuvawe na osudenoto lice na izvr-{uvawe na kaznata zatvor e sudot {to ja donel prvostepenata odluka.

(3) Sudot {to ja donel prvostepenata odluka, ako ne se znae ì-veali{teto, odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice ili ako osudenoto lice e nedostapno, }e pobara od Ministerstvoto za vnat-re{ni raboti da go pronajde i vedna{ da go izvesti sudot za negovata

433

adresa. (4) Postapkata za upatuvawe na osudenite lica e itna.

^len 81

Sudot {to ja donel prvostepenata odluka }e mu gi dostavi na

nadle`niot sud, zaedno so odlukata za izvr{uvawe, site podatoci za li~nosta na osudenoto lice pribaveni vo tekot na postapkata od zna-~ewe za izvr{uvawe na kaznata zatvor.

^len 82

Nadle`niot sud e dolèn da gi prezeme potrebnite dejstvija

zaradi izvr{uvawe na kaznata zatvor vedna{ po priemot na izvr{nata odluka, a najdocna vo rok od osum dena po nejzinot priem.

^len 83

(1) Povikuvaweto za izvr{uvawe na kaznata zatvor na osude-

noto lice se vr{i na na~in {to li~no mu se dostavuva upaten akt vo koj e ozna~en denot koga treba da se javi vo opredelena ustanova.

(2) So upatniot akt osudenoto lice se predupreduva deka doko-lku ne se javi vo opredeleniot den vo ustanovata }e bide prisilno spr-ovedeno i }e gi snosi tro{ocite na sproveduvaweto.

(3) Denot na javuvaweto vo ustanovata se odreduva taka {to na osudenoto lice da mu ostanat najmalku osum, a najmnogu trieset dena od denot na priemot na upatniot akt.

^len 84

(1) Nadle`niot sud so dostavuvaweto na upatniot akt na osu-

denoto lice ednovremeno ja izvestuva i ustanovata za denot vo koj osu-denoto lice treba da se javi i dostavuva prepis od pravosilnata i izv-r{na presuda so koja e izre~ena kaznata, izvod od kaznenata evi-dencija, kako i drugi podatoci za li~nosta na osudenoto lice so koi raspolaga.

(2) Ako osudenoto lice ne se javi vo opredeleniot den na izvr-{uvawe na kaznata zatvor, ustanovata za toa bez odlagawe }e go izvesti nadle`niot sud.

(3) Nadle`niot sud vo slu~ajot od stav 2 na ovoj ~len vedna{ }e izdade naredba do Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za privedu-vawe na osudenoto lice so koja isto taka }e pobara, dokolku osudenoto lice se krie ili se nao|a vo begstvo, organot da izdade i poternica za pronao|awe i sproveduvawe na osudenoto lice vo ustanovata za izvr-{uvawe na kaznata zatvor.

434

^len 85

(1) Nadle`niot sud donesuva re{enie za naplata na tro{ocite

od osudenoto lice napraveni za negovoto pronao|awe i sproveduvawe vo ustanovata.

(2) Protiv re{enieto od stav 1 na ovoj ~len osudenoto lice ima pravo na àlba do povisokiot sud vo rok od osum dena od priemot na re{enieto.

2. Odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor

^len 86

(1) Na osudenoto lice {to se nao|a na sloboda moè po negova

molba da mu se odloì po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor: 1) ako se razbolelo od pote{ka akutna bolest; 2) ako se slu~ila smrt ili te{ka bolest vo potesnoto semejstvo

na osudenoto lice; 3) ako odlagaweto e potrebno zaradi izvr{uvawe ili dovr{u-

vawe na neodlo`ni polski ili sezonski raboti, ili raboti predizvi-kani od elementarna nepogoda, ili so druga nesre}a, a vo semejstvoto na osudenoto lice nema dovolno druga rabotna sila;

4) ako osudenoto lice e obvrzano da izvr{i odredena rabota {to ve}e ja zapo~nalo, a poradi neizvr{uvaweto na taa rabota bi nastapila pozna~itelna {teta;

5) ako odlagaweto na osudenoto lice mu e potrebno zaradi za-vr{uvawe na u~ili{nata godina ili za polagawe na ispit za koj se po-dgotvuvalo;

6) ako zaedno so osudenoto lice se osudeni negoviot bra~en dru-gar ili drugi ~lenovi na zaedni~koto doma}instvo, ili ako nekoi od niv se nao|aat na izdrùvawe na kaznata, a so upatuvaweto na site ovie lica na izdrùvawe na kazna bi bila zagrozena izdr{kata na starite, bolni ili maloletnite ~lenovi na semejstvoto, ili bi se dovelo vo pra{awe normalnoto stopanisuvawe na doma}instvoto;

7) ako e osudena èna ~ie dete e pomalo od edna godina ili koja e bremena, a do poroduvaweto ne preostanuvaat pove}e od tri meseci i

8) ako e potrebno osudenoto lice odredeno vreme da se griì za vospituvawe i ~uvawe na decata ili zgriùvawe na nemo}ni lica za koi e dol`no da se griì, spored misleweto na organite za socijalna za{tita na op{tinata na ~ie podra~je decata ili tie lica imaat ìveali{te ili prestojuvali{te.

(2) Izvr{uvaweto na kaznata vo slu~aite od to~ka 1 stav 1 na ovoj ~len moè da se odloì dodeka trae bolesta, vo slu~aite od to~ka 2) do to~kata 4) i to~ka 8) najdolgo za tri meseci, vo slu~aite od to~-kata 5) do zavr{uvawe na u~ili{nata godina i {est meseci za ispit, vo slu~aite od to~kata 6) najdolgo za {est meseci, a vo slu~aite od

435

to~kata 7) do napolnuvaweto na edna godina od ìvotot na deteto.

^len 87

(1) Molbata za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na ka-

znata zatvor se podnesuva vo rok od tri dena od denot na priemot na upatniot akt. Ako pri~inata za odlagawe od ~len 86 stav 1 to~ki 1 i 2 na ovoj zakon nastanala po toj rok, molbata moè da se podnese do de-not koga osudenoto lice treba da se javi zaradi izvr{uvawe na kaznata.

(2) Kon molbata se prilagaat dokazi za pri~inite koi go opra-vduvaat odlagaweto.

(3) Po molbata za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor re{ava pretsedatelot na nadle`niot sud ili od nego ovlasten sudija, koj e dolèn da donese re{enie vo rok od tri dena po priemot na molbata. Pred donesuvaweto na re{enieto nadle`niot sud moè da gi izvidi okolnostite navedeni vo molbata. Do donesuvaweto na re{enieto po molbata se odlaga po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata.

^len 88

Protiv re{enieto so koe se odbiva molbata za odlagawe na po-

~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor, osudenoto lice ima pravo na àlba do pretsedatelot na povisokiot sud vo rok od tri dena od de-not na priemot na prvostepenoto re{enie. @albata go odlaga izvr{u-vaweto na kaznata. Pretsedatelot na povisokiot sud e dolèn da donese re{enie po àlbata vo rok od tri dena po priemot na àlbata.

^len 89

(1) Ako osudenoto lice na kazna zatvor e povikano na otsluù-

vawe na voeniot rok ili voena ve`ba, se upatuva na izdrùvawe na kaznata pred otsluùvaweto na voeniot rok, odnosno voenata ve`ba.

(2) Ako liceto koe vo tekot na otsluùvaweto na voeniot rok ili za vreme na voena ve`ba e osudeno na kazna zatvor do {est meseci za krivi~no delo storeno pred da otpo~ne so otsluùvawe na voeniot rok ili na voenata ve`ba, }e mu se odloì po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata do zavr{uvaweto na voeniot rok, odnosno voenata ve`ba.

(3) Izvr{uvaweto na kaznata se odlaga i na osudeno lice na kazna zatvor ili maloletni~ki zatvor do dve godini, ako e izre~ena za krivi~no delo storeno pred da otpo~ne so otsluùvaweto na voeniot rok, a do zavr{uvaweto na voeniot rok ne mu preostanuvaat pove}e od {est meseci.

436

^len 90

(1) Koga nadle`niot javen obvinitel, vrz osnova na zakonskoto

ovlastuvawe }e pobara odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na ka-znata zatvor, nadle`niot sud nema da go povika osudenoto lice, a ako ve}e go povikal, no u{te ne pominal rokot za javuvawe vo ustanovata }e donese re{enie za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na ka-znata.

(2) Odlagaweto na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len trae dodeka javniot obvinitel ne go izvesti nadle`niot sud deka moè da se otpo~ne so izvr{uvaweto na kaznata zatvor, odnosno do donesuvaweto na odluka po pravnoto sre-dstvo na javniot obvinitel.

(3) Odlukata za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata donesena po barawe na javniot obvinitel prestanuva da vaì ako javniot obvinitel vo rok od 30 dena od denot na priemot na odlu-kata ne upotrebi pravno sredstvo.

^len 91

Sudot moè, po sprovedenata postapka, da go otpovika odloè-

niot po~etok na izvr{uvaweto na kaznata zatvor ako prestanat pri-~inite poradi koi toa e dozvoleno, kako i koga osudenoto lice ne go koristelo odobrenoto odlagawe za celite za koi toe e dadeno.

^len 92

Odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor

moè da odredi i nadle`niot sud za re{avawe po barawe za povtoruva-we na krivi~nata postapka podneseno vo korist na osudenoto lice i po barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda, pod uslovi-te predvideni so zakon.

^len 93

(1) Nadle`niot sud }e ja otfrli kako nedopu{tena povtorno

podnesenata molba za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaz-nata.

(2) Povtorno podnesenata molba ne go odlaga po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata.

437

3. Priem na osudeni lica

^len 94

(1) Pri priemot na osudenoto lice vo ustanovata se utvrduva

negoviot identitet vrz osnova na podatocite vo li~nata karta ili druga isprava podobna za utvrduvawe na identitetot.

(2) Podatocite vo presudata za osudenoto lice treba da se ide-nti~ni so podatocite sodràni vo li~nite ispravi vrz osnova na koi se utvrduva identitetot na osudenoto lice.

(3) Osudenoto lice pri priemot vo ustanovata se fotografira i daktiloskopira.

^len 95

(1) Podatocite za denot i ~asot na priemot na osudenoto lice

vo ustanovata, negoviot identitet, brojot na upatniot akt i brojot i datumot na presudata, podatocite od ispituvaweto na li~nosta na osu-denoto lice i izve{tajot za negovata zdravstvena sostojba se zapi{u-vaat, kompletiraat i ~uvaat kako slu`beni dokumenti od doverliva priroda koi im se dostapni samo na ovlastenite slu`beni lica.

(2) Po priemot, osudenoto lice se upatuva vo oddelenieto za ispituvawe na li~nosta i za utvrduvawe na tretmanot i postapuvaweto so nego (priemno oddelenie). Vo ova oddelenie osudenoto lice ostanu-va najmnogu 30 dena.

(3) Vo ustanovite vo koi se izvr{uva kaznata zatvor do dve go-dini vo priemnoto oddelenie osudenoto lice se zadrùva do 15 dena.

^len 96

Vo priemnoto oddelenie osudenoto lice se zapoznava so ku}ni-

ot red vo ustanovata, pravata i obvrskite za vreme na izdrùvaweto na kaznata i na~inot na nivnoto ostvaruvawe.

^len 97

(1) Za priemot na osudenoto lice vo ustanovata vedna{ se izve-

stuva nadle`niot sud. (2) Ustanovata e dol`na za priemot na osudenoto lice da go

izvesti nadle`niot Centar za socijalni raboti ako osudenoto lice ima maloletni deca ili drugi lica za koi edinstveno samo toj se gri-ì.

438

Glava H

POLO@BA NA OSUDENITE LICA

1. Klasifikacija na osudenite lica

^len 98

Trgnuvaj}i od op{tite na~ela za izvr{uvawe na kaznata zatvor

i polo`bata na osudenoto lice opredelena so sudskata presuda, kako i od celite i kriteriumite na klasifikacijata, stru~niot tim na ustanovata i direktorot ja utvrduvaat klasifikacijata, smestuvaweto, programata za tretman i rabotnoto angaìrawe na osudenoto lice.

2. Smestuvawe na osudenite lica

^len 99

Prostoriite za smestuvawe na osudenite lica treba da gi ispo-

lnuvaat osnovnite higienski uslovi i da bidat soobrazeni so klima-tskite uslovi na sredinata, da bidat soodvetno opremeni, da go ovozmo-ùvaat potrebnoto provetruvawe i vo niv da navleguva dovolno dnevna svetlina.

^len 100

(1) Prostoriite vo koi se smestuvaat osudenite lica ne smeat

da bidat vla`ni i za sekoe osudeno lice prose~no treba da se obezbedi najmalku 9 m3 prostor.

(2) Prostoriite vo koi ìveat i rabotat osudenite lica mora da gi imaat potrebnite sanitarni i higienski instalacii i da se obe-zbedat drugi uslovi za odrùvawe na li~nata higiena, mora da bidat dovolno osvetleni za rabota i ~itawe, taka {to na osudenite lica da ne im se o{tetuva vidot i mora da bidat zatopleni i provetreni.

(3) Site prostorii vo ustanovata se odrùvaat uredno i ~isto. (4) Kako pogodnost na osudenite lica moè da im se dozvoli

ukrasuvawe na prostoriite, dokolku so toa ne se naru{uva ku}niot red.

^len 101

(1) Osudenite lica no}e soglasno so mo`nostite na ustanovata

se smesteni vo posebni sobi, osven vo slu~aite koga se smeta deka za-edni~koto smestuvawe na osudenite lica ima nekoi prednosti.

(2) Koga osudenite lica se smestuvaat vo zaedni~ki prostorii treba vnimatelno da se izbiraat osudenite lica na koi im odgovara druèwe so drugite osudeni lica vo ovie ustanovi. No}e mora da po-stoi nadzor, soobrazno so karakterot i vidot na ustanovata.

439

(3) Smestuvaweto na osudenite lica vo zaedni~ki prostorii ne smee da go nadminuva brojot od pet lica vo edna soba za no}evawe.

(4) Sekoe osudeno lice mora da ima posebna postela.

3. Obleka i postelnina na osudenite lica

^len 102

(1) Na osudenite lica im se obezbeduva obleka. (2) Na osudenite lica moè da im se dozvoli da nosat sopstvena

obleka. (3) Na osudenite lica koi rabotat im se obezbeduva rabotna

obleka. (4) Oblekata, dolnata obleka i obuvkite treba da odgovaraat na

klimatskite uslovi i godi{noto vreme.

^len 103

(1) Oblekata ne smee na bilo koj na~in da vlijae degradira~ki

ili poniùva~ki. (2) Oblekata i obuvkite treba da bidat ~isti i vo ispravna

sostojba. Dolnata obleka treba da se menuva tolku ~esto kolku {to e potrebno da se odrùva li~nata higiena.

(3) Koga osudenoto lice }e dobie dozvola za izleguvawe nadvor od ustanovata, mora da mu se dozvoli nosewe na obleka koja ne predi-zvikuva vnimanie na okolinata.

^len 104

(1) Na osudenoto lice mora da mu se obezbedi soodvetna post-

elnina koja odgovara na klimatskite uslovi. (2) Postelninata treba da se odrùva vo dobra sostojba i da se

menuva tolku ~esto kolku {to e potrebno da bide sekoga{ ~ista.

4. Li~na higiena na osudenite lica

^len 105

(1) Osudenite lica se dol`ni da ja odrùvaat li~nata higena za

{to e potrebno da im se obezbedi voda i higienski pribor, neophodni za odrùvawe na higienata i za~uvuvawe na zdravjeto.

(2) Od zdravstveni pri~ini, kako i za da go so~uvaat dobriot izgled i samopo~ituvaweto, na osudenite lica treba da im se ovozmo-ì odrùvawe na kosata, potstriùvawe, a na ma{kite lica i bri-~ewe.

440

5. Ishrana na osudenite lica

^len 106

(1) Na osudenite lica im se obezbeduva ishrana koja dnevno

mora da ima najmalku 12.500 xuli po edno osudeno lice. (2) Hranata se dava vo tri obroci dnevno, vo voobi~aeni termi-

ni za toa i pristojno servirana. (3) Hranata mora da odgovara na nau~nite soznanija za prehra-

nuvawe i mora da bide raznovidna i vkusno podgotovena.

^len 107

(1) Za site osudeni lica hranata e ista, odnosno na site osudeni

lica im se ovozmoùva izbor na hrana {to se podgotvuva vo ustano-vata.

(2) Osudenite lica koi rabotat na pote{ki raboti dobivaat ~etiri obroci dnevno.

(3) Bolnite osudeni lica, bremenite èni i porodilkite pred i po poroduvaweto, dobivaat hrana spored vidot i koli~estvoto {to go opredeluva lekar.

(4) Direktorot, lekarot ili drugo stru~no lice vo ustanovata sekoj den pred deleweto na obrocite go proveruvaat kvalitetot na hra-nata i toa {to }e go utvrdat go vnesuvaat vo kontrolnata kniga.

(5) Na osudenite lica vo sekoe vreme im se obezbeduva zdrava voda za piewe.

6. Odmor na osudenite lica

^len 108

Osudenite lica imaat pravo na osum~asoven neprekinat odmor

vo tekot na denot i na eden den odmor vo nedelata.

^len 109

Na osudenite lica mora da im se obezbedi nadvor od zatvoreni-

te prostorii da pominat najmalku dva ~asa dnevno.

7. Rabota na osudenite lica

^len 110

(1) Od osudenite lica se bara da rabotat soobrazno so svoite

fizi~ki i psihi~ki sposobnosti {to go utvrduva lekarot na ustano-vata.

(2) Pri opredeluvaweto na rabotnoto angaìrwe, imaj}i gi

441

predvid mo`nostite na ustanovata, }e se vodi smetka i za èlbata na osudenoto lice za vr{ewe na opredeleni raboti.

^len 111

(1) Rabotata na osudenite lica se organizira i vr{i po pravilo

vo stopanski edinici vo ustanovata. (2) Osudenite lica moàt da rabotat i nadvor od ustanovata, vo

pravni lica i drugi institucii, ako se obezbedeni uslovi za izvr{u-vawe na kaznata zatvor opredeleni so ovoj zakon.

(3) Za rabotata na osudenite lica soglasno so stav 2 na ovoj ~len, ustanovata sklu~uva dogovor so pravnoto lice, odnosno institu-cijata i obezbeduva pismena soglasnost na osudenoto lice.

^len 112

(1) Polnoto rabotno vreme na osudenite lica e 40 ~asa nedelno. (2) Po isklu~ok, polnoto rabotno vreme na osudenite lica

moè da trae i pove}e od 40 ~asa nedelno, vo slu~aite i pod uslovite opredeleni so zakon.

(3) Nadvor od polnoto rabotno vreme osudenite lica moàt da rabotat najmnogu do dva ~asa dnevno na raboti potrebni za odrùvawe na higienata i na drugi tekovni raboti neophodni za normalen ìvot vo ustanovata.

(4) Na osudenite lica koi posetuvaat nastava po osnovno ili sredno obrazovanie im se skratuva traeweto na polnoto rabotno vre-me.

^len 113

(1) Osudenite lica imaat pravo na nadomestok za rabotata. (2) Visinata na nadomestokot se opredeluva vo zavisnost od vi-

dot, koli~estvoto i kvalitetot na prizvodot i na rabotata {to ja ostvarilo osudenoto lice, negovata ostru~enost za izvr{uvawe na toj vid rabota, angaìranosta vo rabotata i pridonesot za namaluvawe na tro{ocite vo proizvodstvoto.

(3) Na nadomestokot i na nagradite za rabota na osudenite lica ne se pla}a danok i drugi pridonesi.

(4) So op{t akt na direktorot na Direkcijata vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon, poblisku se opredeluva nadomestokot i na-gradata za rabota na osudenite lica, kako i za licata koi bez svoja vina ne rabotat na koi im se obezbeduva xeparlak.

^len 114

442

(1) Osudenite lica koi bez svoja vina se vremeno nesposobni za rabota poradi bolest imaat pravo na nadomestok od sredstvata ostva-reni od rabota na osudenite lica, so soodvetna primena na op{tite propisi za zdravstveno osiguruvawe.

(2) Osudenite lica koi bez svoja vina ne rabotat a nemaat so-pstveni sredstva, ustanovata im gi obezbeduva najneophodnite sredstva za zadovoluvawe na li~nite potrebi.

^len 115

Od nadomestokot za rabota osudenoto lice 70% moè da isko-

risti za zadovoluvawe na li~nite potrebi, a ostatokot od 30% se ~uva kako {teden vlog po viduvawe ili oro~en na opredeleno vreme i mu se predava na osudenoto lice pri otpu{taweto od izdrùvaweto na ka-znata, ili po negovo barawe vo tekot na izdrùvaweto na kaznata se dava na negovoto semejstvo.

^len 116

Za pronajdoci i tehni~ki unapreduvawa ostvareni vo tekot na

izdrùvaweto na kaznata na osudenite lica im pripa|aat pravata spo-red op{tite propisi.

^len 117

(1) Osudenite lica koi pominale na rabota neprekinato 11 me-

seci, vklu~uvaj}i go i vremeto za lekuvawe poradi povreda na rabota ili profesionalna bolest, imaat pravo na neprekinat odmor vo tekot na edna godina, spored op{tite propisi.

(2) Dokolku so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno, odmorot se koristi vo posebni prostorii na ustanovata.

(3) Za vreme na koristeweto na odmorot osudenoto lice prima nadomestok za rabota kako da rabotel.

^len 118

(1) Pogonite i rabotilnicite vo koi rabotat osudenite lica

sovremeno se opremuvaat. (2) Pri organiziraweto na pogonite i rabotilnicite se vodi

smetka za ekolo{ka za{tita na ìvotnata sredina, na zemji{teto, vo-zduhot i vodite, od sekakov vid zagaduvawe.

^len 119

(1) Osudenite lica pri rabota koristat higiensko-tehni~ka za-

443

{tita spored op{tite propisi. (2) Osudenite lica imaat pravo na invalidsko osiguruvawe za

nesre}a na rabota ili profesionalna bolest.

8. Penzisko osiguruvawe na osudenite lica

^len 120

Na osudenite lica za vreme na izdrùvaweto na kaznata im se

priznava vo penziski sta` vremeto {to neprekinato }e go pominat na rabota so polno rabotno vreme spored op{tite propisi, dokolku od nadomestokot za rabota gi pla}aat opredelenite pridonesi.

9. Zdravstvena za{tita na osudenite lica

^len 121

(1) Vo ustanovite zadolìtelno se vrabotuva lekar koj se gri-

ì za zdravstvenata sostojba na osudenite lica. (2) Osudenite lica imaat pravo na zdravstvena za{tita spored

op{tite propisi. (3) Na osudenite lica im se obezbeduva potrebna lekarska po-

mo{ i bolni~ko lekuvawe spored op{tite propisi.

^len 122

(1) Lekarot mora da go pregleda sekoe osudeno lice i da ja utv-

rdi negovata zdravstvena sostojba, pri priemot na izdrùvaweto na kaznata i pri otpu{taweto od ustanovata.

(2) Podatocite za zdravstvenata sostojba se vnesuvaat vo li~ni-ot list na osudenoto lice.

^len 123

Osudenite lica kaj koi }e se utvrdat telesni i du{evni rastro-

jstva podleàt na medicinski tretman vo ustanovata, a koga toa e po-trebno vrz osnova na naod na lekar se upatuvaat vo soodvetna zdrav-stvena ustanova.

^len 124

Osudenite lica za koi se somneva deka boleduvaat od nekoja za-

razna bolest, ili kaj koi e zabeleàno deka imaat telesni ili du{e-vni o{tetuvawa {to moàt da go popre~at vklopuvaweto vo sredinata, po naod i upat na lekarot, }e se smestat vo posebni prostorii na usta-novata.

444

^len 125

Osudenite lica koi za vreme na izdrùvaweto na kaznata du{e-

vno }e zabolat ili pokaùvaat te{ka psihi~ka rastroenost utvrdena od lekar - psihijatar, ustanovata }e gi upati vo soodvetna zdravstvena ustanova na lekuvawe i ~uvawe dodeka ne prestane potrebata od nivno natamo{no lekuvawe i ~uvawe, {to se utvrduva spored op{tite pro-pisi.

^len 126

(1) Zaboleno osudeno lice moè da bara specijalisti~ki leka-

rski pregled na svoj tro{ok, dokolku takov pregled ne opredeli leka-rot na ustanovata.

(2) Za baraweto na osudenoto lice odlu~uva direktorot na usta-novata po pribaveno mislewe od lekarot na ustanovata.

^len 127

Vremeto pominato na lekuvawe na osudenoto lice mu se smeta

vo vremeto pominato na izdrùvawe na kaznata zatvor.

^len 128

(1) Ako osudenoto lice so odbivawe na upotreba na hrana ili so

odbivawe na lekuvawe go doveduva vo opasnost svojot ìvot ili zdra-vje, sprema nego moàt da se primenat neophodni medicinski merki i bez negova soglasnost zaradi ishrana i lekuvawe.

(2) Za tro{ocite za primena na neophodnite medicinski merki od stav 1 na ovoj ~len odlu~uva direktorot na ustanovata, soglasno so ku}niot red na ustanovata.

^len 129

Za sekoja pote{ka bolest i za pote{ko naru{uvawe na zdravst-

venata sostojba na osudenoto lice, ustanovata }e go izvesti negovoto semejstvo.

^len 130

Vrz mladite polnoletni lica najmalku edna{ vo godinata se

vr{i sistematski pregled. ^len 131

445

(1) Na osudeni bremeni èni i porodilki im se obezbeduva stru~na lekarska nega.

(2) Osudenite bremeni èni po predlog na lekarot se upatuvaat vo porodilnoto oddelenie po pravilo {est nedeli pred poroduvaweto.

(3) Osudenite bremeni èni po pravilo se poroduvaat vo op{t-ite zdravstveni ustanovi, osven vo slu~aite koga vo ustanovata se obez-bedeni potrebnite uslovi za bezbedno poroduvawe na osudenata bre-mena èna.

(4) Vo porodilnoto oddelenie osudenata porodilka po pravilo ostanuva do navr{enata edna godina od ìvotot na deteto, ako ne bide pred toa otpu{tena od izdrùvaweto na kaznata.

(5) Vo mati~nata kniga na rodenite ne smee da e sodràn poda-tok deka deteto e rodeno vo kazneno popravna ustanova.

^len 132

Na osudenite èni za vreme na bremenosta, poroduvaweto i ma-

j~instvoto vo odnos na otsustvoto od rabota se primenuvaat op{tite propisi.

10. Obrazovanie na osudenite lica

^len 133

(1) Vo ustanovite zadolìtelno se organizira osnovno obrazo-

vanie, kako del na op{tiot sistem na obrazovanie i vospituvawe. (2) Obrazovanieto na osudenite lica moè da se organizira vo

samata ustanova ili vo mestoto na sedi{teto na ustanovata.

^len 134

(1) Na osudenite lica {to }e go zavr{at soodvetniot vid i ste-

pen na obrazovanie im se izdava svidetelstvo. (2) Od svidetelstvoto ne smee da se vidi deka obrazovanieto i

vospitanieto e steknato vo kazneno-popravna ustanova. (3) Na osudenoto lice moè da mu se odobri vonredno {koluva-

we na negov tro{ok vo site vidovi na obrazovni ustanovi na sloboda, ako so toa ne se naru{uva ku}niot red i rabotata vo ustanovata.

^len 135

Ustanovite moàt da organiziraat i posebni formi za stru~no

osposobuvawe na osudenite lica vo vid na kursevi, seminari i drugi vidovi na stru~no osposobuvawe so prakti~na rabota, soglasno so op{-tite propisi za stru~no osposobuvawe.

446

11. Slobodni aktivnosti, sport i rekreacija na osudenite lica

^len 136

(1) Vo ustanovite mora da se obezbeduvaat uslovi za organizi-

rawe i razvoj na sportot, rekreacijata i drugite slobodni aktivnosti, od zna~ewe za odrùvawe na telesnoto i du{evnoto zdravje na osu-denite lica.

(2) Programata za sportski aktivnosti, rekreacija, steknuvawe i zadovoluvawe na kulturno-umetni~ki i drugi potrebi na osudenite lica, se ureduva kako sostaven del na tretmanot i osposobuvaweto na osudenoto lice. Za taa cel se obezbeduvaat neophodniot prostor i oprema vo ustanovata.

^len 137

(1) Ustanovite imaat biblioteki. (2) Osudenite lica moàt da koristat knigi i dneven pe~at na

makedonski jazik i na jazikot i pismoto na nacionalnosta ili na jazikot od zemjata na koja osudenoto lice zboruva.

(3) Knigite i dnevniot pe~at osudenite lica moàt da gi kori-stat od bibliotekata ili sami da gi nabavuvaat.

(4) Na osudenite lica im se ovozmoùva koristewe i na drugi sredstva za javno informirawe i komunicirawe.

12. Vospitna rabota so osudenite lica

^len 138

(1) Vospitnata rabota so osudenite lica, opredelena so progra-

mata, se ostvaruva so posebna grià i za re{avawe na li~nite i za-edni~kite problemi na osudenite lica, so poedine~ni i grupni razgo-vori i so primena na soodvetni metodi i postapki na tretman.

(2) Zaradi vospitno vlijanie, kako forma na rabota se koristi i osudeni~koto samoorganizirawe, osobeno po pra{awa za podobruva-we na uslovite za zaedni~kiot ìvot i rabota i za razre{uvawe na problemite na oddelni osudeni lica.

13. Zadovoluvawe na verskite potrebi na osudenite lica

^len 139

Na osudenite lica im e dozvoleno da gi zadovoluvaat svoite ve-

rski ~uvstva i potrebi soglasno so uslovite i mo`nostite na usta-novata

447

14. Kontakti so nadvore{niot svet na osudenite lica

a) Dopi{uvawe

^len 140

(1) Osudenoto lice ima pravo da se dopi{uva. (2) Vo ustanovite od zatvoren vid i vo zatvorenite oddelenija,

dopi{uvaweto se vr{i pod nadzor na upravata. (3) Direktorot na ustanovata }e spre~i dostavuvawe na pismo,

ako toa e potrebno za za{tita na li~nosta na osudenoto lice, ili za-radi bezbednosta na ustanovata.

b) Telefonirawe

^len 141

(1) Na osudenoto lice moè da mu se dozvoli telefonski razgo-

vor. (2) Po barawe na semejstvoto, telefonski razgovor so osudeno-

to lice }e se dozvoli ako e potrebno na osudenoto lice ne{to itno da mu se soop{ti {to ne trpi odlagawe.

(3) Telefonskiot razgovor vo ustanova od zatvoren vid i vo zatvoreno oddelenie se vr{i vo prisustvo na slu`beno lice.

v) Poseti

^len 142

Osudenite lica imaat pravo da primaat poseti na ~lenovite na

potesnoto semejstvo, a po odobrenie na direktorot na ustanovata mo-àt da gi posetuvaat i drugi lica.

^len 143

Osudenoto lice ima pravo, po negovo barawe da go poseti pol-

nomo{nikot {to go zastapuva vo negovite raboti.

^len 144

(1) Ako e osuden stranski dràvjanin, lice bez dràvjanstvo

ili begalec, konzularniot pretstavnik na negovata dràva ili na dràvata {to gi {titi nejzinite interesi, moàt da go posetuvaat osudenoto lice soobrazno so pravilata na me|unarodnoto pravo, pod uslovi na reciprocitet.

(2) Konzularniot pretstavnik e dolèn prethodno da ja najavi posetata vo ustanovata vo koja liceto ja izdrùva kaznata.

448

^len 145

Pri vr{eweto na posetata, ovlasten rabotnik na ustanovata,

ako toa e potrebno zaradi bezbednosta, moè da go pretrese liceto koe ja vr{i posetata.

^len 146

(1) Posetata na osudenite lica moè da trae do 60 minuti. (2) So ku}niot red na ustanovata se odreduva vremeto, na~inot i

dolìnata na traeweto na posetata.

g) Primawe na pratki

^len 147

(1) Osudenite lica imaat pravo da primaat pratki. (2) Vidot na predmetite i teìnata na pratkata se odreduvaat

so ku}niot red na ustanovata. (3) Pred vra~uvaweto na pratkata nejzinata sodrìna se pre-

gleduva vo prisustvo na osudenoto lice. (4) Osudenite lica imaat pravo da primaat pari~na pratka, so

koja raspolagaat soglasno so ku}niot red na ustanovata.

15. Sklu~uvawe na brak na osudenite lica

^len 148

(1) Za vreme na izdrùvaweto na kaznata osudenoto lice moè

da sklu~i brak. (2) Ako ne postojat uslovi brakot da se sklu~i pred nadle`niot

organ na sloboda, sklu~uvaweto na brak se organizira vo posebna pro-storija na ustanovata.

16. Pogodnosti na osudenite lica

^len 149

(1) Za dobro povedenie i zalagawe vo rabotata, kako i za potti-

knuvawe na dobro odnesuvawe i za razvivawe na smisla za odgovornost i za interes i sorabotka vo tretmanot {to se sproveduva vo ustanova-ta, na osudenite lica moàt da im se dadat oddelni pogodnosti, kako {to se osobeno:

- prodolèni poseti ili poseti bez nadzor vo prostoriite na ustanovata;

- poseti vo posebni prostorii na ustanovata; - poseti nadvor od prostoriite na ustanovata;

449

- sloboden izlez od ustanovata do 7 ~asa; - otsustvo do sedum dena vo tekot na godinata i - celosno ili delumno koristewe na odmorot nadvor od ustano-

vata. (2) Uslovite i na~inot na davaweto na pogodnostite od stav 1

na ovoj ~len i drugi vidovi na pogodnosti so ogled na vidot na ustano-vata se opredeluvaat so ku}niot red na ustanovata.

17. Razmestuvawe na osudenite lica

a) Progresirawe na osudeni lica

^len 150

(1) Osudenite lica vo tekot na izdrùvaweto na kaznata, zavi-

sno od rezultatite na vospituvaweto, povedenieto i zalagaweto vo ra-botata, moàt da progresiraat od ustanova od zatvoren vo poluotvoren ili otvoren vid, odnosno vo soodvetnite oddelenija na istata ustano-va.

(2) Pobliski odredbi za vremeto {to treba da go pomine i uslo-vite {to treba da gi ispolni osudenoto lice vo ustanovata od oprede-len vid ili vo soodvetno oddelenie na ustanovata od op{t vid, se opre-deluvaat so ovoj zakon i so op{tiot akt {to go donesuva direktorot na Direkcijata.

^len 151

(1) Za progresirawe na osudenite lica od ustanova od eden vo

ustanova od drug vid odlu~uva direktorot na Direkcijata po predlog na direktorot na ustanovata ili po barawe na osudenoto lice.

(2) Za progresirawe na osudenite lica od edno vo drugo oddele-nie vo ustanovata, pod uslovite od ~len 150 na ovoj zakon, odlu~uva di-rektorot na ustanovata.

(3) Povtorno barawe vo smisla na stav 2 od ovoj ~len, osudenoto lice moè da podnese po istekot na {est meseci od pravosilnosta na re{enieto so koe e odlu~eno po negovoto prethodno barawe.

b) Reprogresirawe na osudeni lica

^len 152

(1) Ako osudenoto lice so svoeto povedenie i odnosot kon ra-

botata ne ja opravda doverbata za upatuvawe ili progresirawe vo usta-nova od poliberalen vid, moè da bide vraten od ustanovata so polibe-ralen vid vo ustanova od postrog vid, odnosno vo soodvetno oddelenie na istata ustanova.

(2) Za vra}awe na osudenoto lice od ustanova so poliberalen vo ustanova od postrog vid po predlog na direktorot na ustanovata, odlu-

450

~uva direktorot na Direkcijata. (3) Za vra}awe na osudenoto lice od poluotvoreno, odnosno

otvoreno vo zatvoreno oddelenie na ista ustanova odlu~uva direkto-rot na ustanovata.

v) Premestuvawe na osudeni lica

^len 153

(1) Osudenoto lice po negova molba ili po predlog na direkt-

orot na ustanovata, moè da bide premesteno na natamo{no izdrù-vawe na kaznata zatvor od edna vo druga ustanova od ist vid koga so na-tamo{noto prestojuvawe vo taa ustanova mu e zagrozen ìvotot ili telesniot integritet, ili poradi negoviot prestoj vo ustanovata na drugo osudeno lice ili koga so negovoto prestojuvawe vo ustanovata se zagrozuva bezbednosnata sostojba vo ustanovata.

(2) Osudeno lice moè da bide premesteno na natamo{no izdr-ùvawe na kaznata zatvor od edna vo druga ustanova od razli~en vid samo po predlog na direktorot na ustanovata koga so natamo{noto pre-stojuvawe vo taa ustanova se zagor~uva bezbednosnata sostojba vo ust-anovata, negoviot ìvot ili negoviot telesen integritet ili inte-gritetot na drugo osudeno lice.

(3) Za premestuvaweto odlu~uva direktorot na Direkcijata. (4) Protiv re{enieto na direktorot na Direkcijata moè da se

izjavi àlba vo rok od osum dena po priemot na odlukata do ministe-rot za pravda.

g) Prekin na izdrùvaweto na kaznata na osudeni lica

^len 154

(1) Po molba na osudenoto lice ili po predlog na direktorot

na ustanovata, nadle`niot sud moè da go prekine izdrùvaweto na kaznata podolgo od eden mesec poradi lekuvawe, koga ne postojat uslo-vi lekuvaweto da se sprovede vo ustanovata ili ustanovata da go upati vo soodvetna zdravstvena ustanova.

(2) Osudenoto lice na koe mu e dozvolen prekin na izdrùva-weto na kaznata zaradi lekuvawe e dol`no na sekoi tri meseci da po-dnese potvrda na nadle`niot sud za negovata zdravstvena sostojba. Ako se utvrdi deka prestanale pri~inite poradi koi e odobren prekinot na kaznata, nadle`niot sud }e go otpovika re{enieto za prekin na ka-znata.

^len 155

(1) Na osudeni lica na koi im e izre~ena kazna zatvor, dire-

ktorot na Direkcijata moè da im go prekine izdrùvaweto na kaz-

451

nata vo traewe do 30 dena, od pri~inite navedeni vo ~len 86 od ovoj za-kon.

(2) Protiv re{enieto na direktorot na Direkcijata osudenoto lice ima pravo na àlba do ministerot za pravda vo rok od osum dena od priemot na re{enieto.

^len 156

Vremeto pominato na prekin na kaznata ne se smeta vo izdrà-

nata kazna.

^len 157

Ako po istekot na vremeto na prekinot na kaznata od ~lenovite

154 i 155 na ovoj zakon osudenoto lice ne se javi na natamo{no izd-rùvawe na kaznata, ustanovata vedna{ za toa }e go izvesti nadle-`niot sud koj }e prezeme zakonski merki za upatuvawe na osudenoto lice na izdrùvawe na kaznata zatvor.

^len 158

Prekin na izdrùvaweto na kaznata moè da opredeli i nad-

le`niot sud koga re{ava po nekoi od vonrednite pravni sredstva po-dneseni od strankite vo krivi~nata postapka.

18. Odnos na slu`benite lica sprema osudenite lica

^len 159

(1) Slu`benite lica vo ustanovite vo izvr{uvaweto na svoite

rabotni obvrski, ostvaruvaweto na tretmanot i voop{to vo konta-ktite ili komunikacijata so osudenite lica treba da se odnesuvaat so dol`no vnimanie kon nivnata li~nost, spokoen pristap, tolerancija, takti~nost, serioznost i neophodna cvrstina i pravi~nost, {to }e ja pottiknuva nivnata samopo~it i ~uvstvo na li~na odgovornost.

(2) Slu`benite lica svoite obvrski treba da gi izvr{uvaat ~e-sno i nepristrasno, bez zloba i lo{a namera, nezavisno od polo`bata, polot, rasata, nacionalnosta, veroispovedta i politi~kite uveruvawa na osudenite lica.

^len 160

Za vreme na rabotata i po izvr{uvaweto na rabotnite obvrski

slu`benite lica so svojot izgled i odnesuvawe treba da im sluàt kako primer na osudenite lica, postojano imaj}i go predvid zna~eweto na funkcijata i celite {to treba da se postignat od rabotata so osu-

452

denite lica, vo {to vidno mesto ima i nivniot li~en odnos. ^len 161

(1) Ustanovata i slu`benite lica gi prezemaat potrebnite me-

rki za postignuvawe i odrùvawe na visoko nivo na stru~nost i pro-{iruvawe na znaewata i kompetentnosta na li~nosta koi neposredno izvr{uvaat raboti vo tretmanot na osudenite lica.

(2) Za ostvaruvawe na rabotite od stav 1 na ovoj ~len, direkt-orot na Direkcijata po predlog na ustanovata donesuva programa za postojano ostru~uvawe na slu`benite lica vo ustanovite.

(3) Ministerot za pravda donesuva kodeks za odnesuvawe na slu-`benite lica vo izvr{uvaweto na rabotnite zada~i.

19. Za{tita na pravata na osudenite lica so upotreba na pravni sredstva

a) Pravni soveti i pravni sredstva na osudenite lica

^len 162

(1) Ustanovata e dol`na da im dava informacii i da im dava

pravna pomo{ na osudenite lica vo odnos na koristeweto na pravnite sredstva i prezemaweto na dejstvijata zaradi za{tita na nivnite pra-va.

(2) Osudenoto lice koe e nepismeno, pravnoto sredstvo ili drug podnesok moè da go dade i na zapisnik vo ustanovata.

^len 163

(1) Osudenite lica za za{tita na svoite prava vo vrska so po-

lo`bata i tretmanot vo ustanovata, po pra{awa vo vrska so osudata, kako i za za{tita na semejstvoto i negovite interesi, imaat pravo da podnesuvaat pravni sredstva, pretstavki i drugi podnesoci do na-dle`nite organi i drugi institucii i od niv da dobivaat odgovor.

(2) Pravnite sredstva, pretstavkite, drugite podnesoci od stav 1 na ovoj ~len i dobienite odgovori se upatuvaat i dobivaat preku ust-anovata.

(3) Na pravnoto sredstvo, pretstavkata i drugite podnesoci i na obvivkata na dobienite odgovori vo ustanovata }e se konstatira vremeto i datumot na priemot i vedna{ }e se upatat do adresantot, odnosno odgovorot }e mu se predade na osudenoto lice.

(4) Osudenite lica imaat pravo na diskrecija vo podnesuvaweto na pravnite sredstva.

^len 164

Osudenite lica imaat pravo na usmena poplaka do direktorot

na ustanovata ili lice ovlasteno od nego za povredeno pravo ili sto-

453

rena druga nepravilnost. ^len 165

(1) Osudenite lica imaat pravo i na pismena poplaka do dire-

ktorot na ustanovata, vo rok od osum dena od denot na povredata na pra-voto ili od soznavaweto za povredata na pravoto.

(2) Nepismenite lica imaat pravo pismenata poplaka od stav 1 na ovoj ~len da ja podnesat na zapisnik pred slu`beno lice na ustano-vata ovlasteno od direktorot na ustanovata.

^len 166

(1) Direktorot na ustanovata e dolèn da gi ispita navodite vo

poplakata i da donese re{enie vo rok od 15 dena od denot na priemot na poplakata.

(2) Protiv re{enieto na direktorot na ustanovata ili dokolku direktorot ne se proiznese po podnesenata poplaka vo rokot pred-viden vo stav 1 na ovoj ~len, osudenoto lice ima pravo na àlba do Di-rekcijata vo rok od osum dena.

^len 167

(1) Direkcijata e dol`na da gi ispita navodite vo àlbata i da donese re{enie vo rok od 30 dena od priemot na àlbata.

(2) Re{enieto na Direkcijata od stav 1 na ovoj ~len e kone~no i osudenoto lice ima pravo na sudska za{tita.

(3) Osudenoto lice ima pravo na sudska za{tita i vo slu~aj ako ne dobie odgovor od Direkcijata vo rokot opredelen vo stav 1 na ovoj ~len.

^len 168

Protiv re{enieto na nadle`niot sud za prekin na kaznata po-

dolgo od 30 dena, kako i vo drugi slu~ai opredeleni so ovoj zakon, osudenoto lice ima pravo na àlba do povisokiot sud vo rok od osum dena od priemot na re{enieto.

^len 169

(1) Ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno, àlbata na osu-

denoto lice ne go odlaga izvr{uvaweto na re{enieto protiv koe e izjavena àlba.

(2) Postapkata za za{tita na pravata na osudenite lica so upo-treba na pravni sredstva e itna.

454

b) Pravo na àlba na osudenite lica do Komisijata za ~ovekovi prava i do

Evropskiot sud za ~ovekovi prava

^len 170

(1) Osudenoto lice moè da podnese àlba do Komisijata za ~o-

vekovi prava i do Evropskiot sud za ~ovekovi prava na Sovetot na Evr-opa koga smeta deka mu se povredeni osnovnite ~ovekovi prava vo te-kot na izdrùvaweto na kaznata.

(2) Na barawe od telata od stav 1 na ovoj ~len, direktorot na ustanovata celosno }e gi ispita àlbenite navodi na osudenoto lice i za utvrdenoto preku Ministerstvoto za pravda }e go izvesti soodve-tnoto telo.

(3) Direktorot na ustanovata }e im ovozmoì na pretstavni-cite na telata na Sovetot na Evropa neposreden uvid i razgovori so osudenite i slu`benite lica za utvrduvawe na sostojbite po àlba na osudenoto lice upateno do ovie tela.

Glava HI

ODR@UVAWE NA REDOT I DISCIPLINATA

1. Dol`nost na osudenite lica za odrùvawe na redot i disciplinata

^len 171

(1) Redot i disciplinata se odrùvaat vo interes na bezbedno-

sta na ustanovata, za da se ovozmoì zaedni~ki ìvot na osudenite lica i za postignuvawe na celite na tretmanot.

(2) Osudenite lica se dol`ni da se pridrùvaat na odredbite na ovoj zakon i na ku}niot red, da gi ispolnuvaat obvrskite od pro-gramata za tretman i da se pridrùvaat na naredbite na slu`benite lica.

2. Disciplinska i materijalna odgovornost na osudenite lica

^len 172

Za povreda na redot i disciplinata sprema osudenite lica mo-

àt da se primenat slednive disciplinski kazni: 1. Opomena; 2. Javna opomena; 3. Odzemawe na del od nadomestokot za rabota vo visina do 20%; 4. Ograni~uvawe na dodeluvawe na pogodnosti do tri meseci

ako osudeniot gi zloupotrebil dadenite pogodnosti i 5. Upatuvawe vo samica od tri do 15 dena so ili bez pravo na

rabota.

455

^len 173

(1) Disciplinskite kazni gi izrekuva direktorot na ustanovata

ili lice koe go zamenuva. (2) Vo disciplinskata postapka osudenoto lice mora da bide

soslu{ano i negovata izjava proverena. (3) Pri izrekuvaweto na disciplinskata kazna }e se zeme pred-

vid povedenieto na osudenoto lice i dali porano bilo disciplinski kaznuvano.

(4) Pred izdrùvaweto na disciplinskata kazna upatuvawe vo samica }e se pribavi mislewe od lekarot za zdravstvenata sostojba na osudenoto lice.

^len 174

(1) Izvr{uvaweto na disciplinskite kazni, ograni~uvawe na

dodeluvawe pogodnosti i upatuvawe vo samica moè uslovno da se odloì do 6 meseci ako osnovano se o~ekuva deka i bez izvr{uvawe na izre~enata kazna }e se postigne celta na disciplinskoto kaznuvawe.

(2) Uslovnoto odlagawe na izvr{uvaweto na disciplinskata kazna }e se otpovika ako uslovno kaznetoto osudeno lice vo rokot za koj e odloèno izvr{uvaweto e povtorno disciplinski kazneto. Ako se otpovika izre~enata kazna }e se izre~e edna kazna i za porane{nata i za novata disciplinska povreda, pri {to upatuvaweto vo samica moè da se izre~e vo traewe do 30 dena.

(3) Izvr{uvaweto na izre~enata disciplinska kazna ne moè da se odlaga ako osudenoto lice e kazneto za povreda koja e predvidena kako krivi~no delo za koe zakonot propi{uva kazna zatvor do 1 godi-na.

^len 175

(1) Pri izvr{uvaweto na disciplinskata kazna upatuvawe vo

samica na osudenoto lice mu se obezbeduvaat potrebnite higienski i zdravstveni uslugi i mu se ovozmoùva ~itawe na knigi i vesnici.

(2) Prostorijata vo koja se izvr{uva disciplinskata kazna upa-tuvawe vo samica mora da e vo golemina od najmalku 9 m3, da e osvet-lena so dnevno svetlo, da ima sanitaren jazol, voda za piewe, krevet so postelnina, stol i stolica i da e zagreana.

(3) Na disciplinski kaznetiot so upatuvawe vo samica mu se obezbeduva prestojuvawe na sve` vozduh nadvor od zatvorenite pro-storii eden ~as dnevno.

(4) Kaznetoto lice sekojdnevno go posetuva lekar, a direktorot na ustanovata edna{ nedeleno.

456

^len 176

Disciplinskata kazna upatuvawe vo samica nema da se izvr{i

ili }e se prekine ako so izvr{uvaweto se zagrozuva zdravjeto na osude-noto lice. Pritoa, izre~enata disciplinska kazna moè da se zameni so druga poblaga kazna.

^len 177

Direktorot na ustanovata moè da go zapre izvr{uvaweto na

disciplinskata kazna ako utvrdi deka so dotoga{noto izvr{uvawe na kaznata e postignata celta na disciplinskoto kaznuvawe.

^len 178

(1) Osudenoto lice e odgovorno za {tetata koja ja predizvikalo

vo ustanovata namerno ili so krajno nevnimanie. (2) Za nadomestuvawe na {tetata odlu~uva direktorot na usta-

novata. (3) Ako osudenoto lice odbie da ja plati {tetata, ustanovata

moè svoeto pobaruvawe da go ostvari so tu`ba pred nadle`niot sud.

^len 179

(1) Protiv re{enieto za izre~ena disciplinska kazna, kako i

protiv re{enieto od ~len 178 na ovoj zakon so koe e odlu~eno za nadomestuvawe na {tetata, osudenoto lice ima pravo na àlba vo rok od tri dena do direktorot na Direkcijata.

(2) @albata na osudenoto lice ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto.

(3) Postapkata za re{avawe po àlbata e itna.

3. Osamuvawe na osudenite lica

^len 180

(1) Sprema osudenoto lice koe so svoite postapki seriozno ja

zagrozuva bezbednosta vo ustanovata ili pretstavuva seriozna opas-nost za bezbednosta na drugite osudeni lica, dokolku primenetite dis-ciplinski kazni se bezuspe{ni, moè da se opredeli osamuvawe vo ne-prekinato traewe do {est meseci.

(2) Osamuvaweto od stav 1 na ovoj ~len go izrekuva direktorot na Direkcijata.

457

^len 181

(1) Protiv re{enieto od stav 2 na ~len 180 od ovoj zakon osu-

denoto lice ima pravo na àlba vo rok od tri dena do ministerot za pravda.

(2) @albata na osudenoto lice ne go zadrùva izvr{uvaweto na re{enieto.

(3) Postapkata za re{avawe po àlbata e itna.

^len 182

(1) Za vreme na osamuvaweto osudenoto lice ne se upatuva na ra-

bota. Na osudenoto lice mu se obezbeduva prestojuvawe na sve` vozduh nadvor od zatvorenite prostorii dva ~asa dnevno.

(2) Po isklu~ok, osamenoto osudeno lice moè da vr{i nekoja rabota vo prostoriajta vo koja ja izdrùva merkata osamuvawe.

(3) Vo tekot na osamuvaweto, osudenoto lice sekojdnevno go po-setuva lekar, a direktorot na ustanovata najmalku edna{ na 15 dena.

^len 183

Na predlog na direktorot na ustanovata, direktorot na Direk-

cijata }e go zapre natamo{noto izvr{uvawe na osamuvaweto ako na-odot na lekarot ukaè deka natamo{noto osamuvawe e {tetno za zdra-vjeto na osudenoto lice ili deka osamuvaweto ne e pove}e potrebno.

4. Upotreba na sredstva na prisilba i ogneno oru`je

^len 184

(1) Sprema osudenoto lice moè da se upotrebat sredstva na

prisilba samo vo onaa mera i koga toa e neophodno da se spre~i begstvo od ustanova i begstvo pri sproveduvawe, fizi~ki napad, nanesuvawe na povreda, samopovreduvawe, pri~inuvawe na materijalna {teta ili so-vladuvawe na otpor na osudeni lica po povod na zakonita naredba na slu`beno lice.

(2) Kako sredstva za prisilba {to moàt da se upotrebat se: izdvojuvawe, vrzuvawe, gumena palka, {mrkovi so voda i hemiski sre-dstva.

^len 185

(1) Pripadnik na slu`bata za obezbeduvawe pri vr{eweto na

slu`beno dejstvo moè da upotrebi ogneno oru`je samo ako ne moè poinaku da postapi:

1. Za da za{titi ìvotot na ~ovekot;

458

2. Za da odbie neposreden napad so koj se zagrozuva negoviot ì-vot;

3. Za da odbie napad na objekt koj go obezbeduva; 4. Za da spre~i begstvo na osudeno lice od ustanova od zatvoren

vid, odnosno od zatvoreno oddelenie i 5. Za da spre~i begstvo na osudeno lice pri negovo sprovedu-

vawe ako e osudeno za krivi~no delo za koe e predvidena kazna zatvor od 15 godini ili pote{ka kazna zatvor.

(2) Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe moè da upotre-bi ogneno oru`je samo ako so upotreba na drugi sredstva na prisilba ne moè da go obezbedi izvr{uvaweto na slu`benoto dejstvo.

(3) Koga slu`benoto dejstvo se vr{i pod neposredno rako-vodstvo na direktorot na ustanovata ili na slu`benoto lice koe ra-kovodi so slu`bata za obezbeduvawe, pripadnikot na slu`bata za obe-zbeduvawe smee da upotrebi ogneno oru`je samo po nivna naredba. Na-redbata za upotreba na ogneno oru`je moè da se izdade samo koga se ispolneti uslovite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len.

(4) Pri upotrebata na ogneno oru`je, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe e dolèn da vnimava da ne go zagrozi ìvotot na dru-gite lica.

^len 186

(1) Za upotrebata na sekoe sredstvo na prisilba i ogneno oru-

`je, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe sostavuva izve{taj. (2) Za upotrebata na sekoe sredstvo na prisilba i ogneno oru-

`je pismeno se izvestuva Direkcijata koja ja ocenuva opravdanosta na upotrebata na sredstvoto na prisilba.

^len 187

(1) Ako sredstvata na prisilba i ognenoto oru`je se zakonito

upotrebeni, isklu~ena e protivpravnosta i odgovornosta na slu`be-noto lice koe go upotrebilo ili ja naredilo upotrebata na sredstvoto na prisilba.

(2) Ako protiv slu`benoto lice koe zakonito upotrebilo ili naredilo upotreba na sredstvoto na prisilba i ognenoto oru`je se vodi kaznena, disciplinska ili druga postapka, }e mu se obezbedi str-u~na pomo{ vo postapkata.

5. Fa}awe na izbegano osudeno lice

^len 188

(1) Zaradi neposredno fa}awe na osudeno lice koe izbegalo od

ustanova ili pri sproveduvawe, pripadnikot na slu`bata za obezbe-

459

duvawe so sudska odluka moè da vleze vo dom na gra|anin ili drugi prostorii i po potreba da izvr{i pretres zaradi pronao|awe na izbe-gnatoto osudeno lice, ako videl ili dobil informacija deka izbegna-toto lice se zasolnilo vo domot ili prostorijata.

(2) Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len moè da se posluì so soobra}ajnite sredstva i sre-dstvata za vrski {to mu se dostapni zaradi prevoz ili pomo{ na lice koe pritoa e povredeno.

(3) Na korisnikot na soobra}ajnoto sredstvo ili sredstvoto za vrska mu se izdava potvrda zaradi nadomestok na tro{ocite od usta-novata ~ij pripadnik go iskoristil sredstvoto.

^len 189

(1) Ako osudeno lice izbega, ustanovata e dol`na vedna{ da go

izvesti Ministerstvoto za vnatre{ni raboti. (2) Ustanovata }e go izvesti Ministerstvoto za vnatre{ni ra-

boti i za pogolemi naru{uvawa na redot vo ustanovata i }e pobara pomo{ za vospostavuvawe na redot.

(3) Vo slu~aite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len ustanovata }e gi izvesti Direkcijata i nadle`niot sud.

Glava HII

OTPU[TAWE NA OSUDENITE LICA OD IZDR@UVAWE NA

KAZNATA

1.Osnovi za otpu{tawe na osudenite lica

^len 190

Osudenite lica se otpu{taat od izdrùvaweto na kaznata po

izdrànata kazna, po prostuvawe na ostatokot na kaznata so akt na nadleèn organ, odluka za usloven otpust i po odluka na direktorot na ustanovata za predvremeno otpu{tawe od izdrùvaweto na kaznata.

2. Podgotvuvawe za otpu{tawe od ustanovata

^len 191

(1) Osudenoto lice se podgotvuva za otpu{tawe od izdrùva-

weto na kaznata od po~etokot na izdrùvaweto na kaznata vo ustano-vata.

(2) Aktivnostite na podgotvuvawe za otpu{tawe na osudenoto lice se intenziviraat do tri meseci pred istekot na kaznata, odnosno pred denot koga se pretpostavuva deka }e bide otpu{teno. Ovie osu-deni lica se upatuvaat vo oddelenie za otpu{tawe vo koe aktivnostite za podgotvuvawe se ostvaruvaat spored posebna programa za podgotvu-vawe za otpu{tawe na osudenite lica.

460

(3) Osudenite lica vo tekot na podgotvuvaweto za otpu{tawe se pou~uvaat za posledicite na osudata od povtornoto vr{ewe na krivi-~no delo i za mo`nostite za otstranuvawe na ovie posledici i za odbe-gnuvawe na povtorot.

(4) Na osudenoto lice moè da mu se dozvoli po potreba vo vre-meto dodeka e vo oddelenieto za otpu{tawe da izleguva od ustanovata zaradi barawe na rabota i zaradi smestuvawe.

(5) Na dva dena pred otpu{taweto osudenoto lice se osloboduva od rabota za da moè da se podgotvi za izleguvawe.

^len 192

(1) Pred otpu{taweto osudenoto lice go pregleduva lekar na

ustanovata koj pismeno }e ja konstatira negovata zdravstvena sostojba vo momentot na otpu{taweto.

(2) Ako osudenoto lice vo vremeto koga se otpu{ta od izdrù-vaweto na kaznata e te{ko bolno, ustanovata }e go smesti vo najbli-skata zdravstvena ustanova.

(3) Ako osudenoto lice nema sredstva da gi plati tro{ocite za lekuvawe, za prviot mesec na lekuvaweto niv }e gi snosi ustanovata, a za natamo{noto lekuvawe se postapuva spored op{tite propisi.

^len 193

Ustanovata gi snosi prevoznite tro{oci na osudenoto lice od

ustanovata do mestoto na negovoto ìveali{te, odnosno prestojuvali-{te, dokolku liceto koe se otpu{ta nema sredstva za taa namena.

^len 194

(1) Pri otpu{taweto od ustanovata na osudenoto lice mu se

predava negovata li~na karta i otpusniot list od ustanovata. Na osu-denoto lice mu se predavaat i drugite negovi predmeti, kako i za{te-denite pari od rabota vo ustanovata.

(2) Vo otpusniot list se sodràni podatoci za vremeto na otpu-{tawe i vremeto i mestoto koga i kade treba da se javi na podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.

(3) Ako osudenoto lice nema li~na karta, otpusniot list sluì kako dokaz za utvrduvawe na negoviot identitet.

3. Otpu{tawe po izdrànata kazna

^len 195

(1) Osudenoto lice se otpu{ta od izdrùvawe na kaznata od

ustanovata vo denot i ~asot koga mu isteknuva izdrùvaweto na kazna-

461

ta. (2) Ako posledniot den na izdrùvaweto na kaznata pa|a vo

nedela ili praznik, osudenoto lice se otpu{ta vo denot {to mu pret-hodi.

4. Otpu{tawe po prostuvawe na kaznata

^len 196

Osudenoto lice se otpu{ta od izdrùvaweto na kaznata od usta-

novata vo denot koga so akt na amnestija ili pomiluvawe donesen od strana na nadleèn organ se osloboduva od natamo{no izdrùvawe na kaznata zatvor.

5. Otpu{tawe po usloven otpust

^len 197

Osudenoto lice se otpu{ta od izdrùvaweto na kaznata vo de-

not koga so re{enieto za usloven otpust e opredeleno otpu{taweto.

6. Postapka za usloven otpust

^len 198

(1) Molba za otpu{tawe po osnova na usloven otpust, pod uslo-

vi opredeleni so zakon, moè da podnese osudenoto lice ili ~len na negovoto potesno semejstvo.

(2) Predlog za otpu{tawe na osudenoto lice po osnova na uslo-ven otpust moè da podnese i direktorot na ustanovata.

^len 199

Za uslovno otpu{tawe na osudenoto lice odlu~uva sudot {to ja

donel presudata vo prv stepen vo sovet sostaven od trojca sudii, koj odlu~uva nadvor od glavniot pretres.

^len 200

(1) Pred odlu~uvaweto za uslovniot otpust nadle`niot sud }e

pobara podatoci od ustanovata, a moè da se soslu{aat i slu`beni lica na ustanovata za okolnosti {to se odnesuvaat na li~nosta na osu-denoto lice, negovoto povedenie za vreme na izdrùvaweto na kaznata, izvr{uvaweto na rabotnite obvrski i za drugi okolnosti od koi moè da se zaklu~i dali e postignata celta na kaznuvaweto i osobeno dali osudenoto lice vo idnina nema da vr{i krivi~ni dela.

(2) Predlogot na direktorot na ustanovata go zastapuva i go obrazloùva pretstavnik na ustanovata vo koja osudenoto lice ja izd-

462

rùva kaznata.

^len 201

(1) Molbata, odnosno predlogot za usloven otpust moè povto-

rno da se podnese po istekot na {est meseci za kazna zatvor nad edna godina, odnosno tri meseci za kazna zatvor pod edna godina od pra-vosilnosta na re{enieto so koe e odbiena prethodnata molba na osu-denoto lice, odnosno predlogot na direktorot.

(2) Re{enieto so koe sudot odlu~uva za usloven otpust se do-stavuva do osudenoto lice, ~lenot na semejstvoto koj podnel molba za usloven otpust, ustanovata vo koja osudenoto lice izdrùva kazna i do podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti spored mestoto na ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice, ako odlukata e pozitivna.

^len 202

Sudot vo re{enieto za usloven otpust moè da opredeli centa-

rot za socijalni raboti nadleèn spored ìveali{teto, odnosno pres-tojuvali{teto na osudenoto lice da vr{i socijalen nadzor nad osu-denoto lice do istekot na kaznata za koja e osuden i so soveti i na drug na~in da mu pomogne povtorno da ne vr{i krivi~ni dela.

^len 203

Protiv re{enieto so koe e odbiena molbata ili predlogot za

usloven otpust osudenoto lice ima pravo na àlba vo rok od osum dena do povisokiot sud.

7. Otpu{tawe po odluka na direktorot na ustanovata

^len 204

Direktorot na ustanovata moè da go otpu{ti osudenoto lice i

pred istekot na kaznata najmnogu 30 dena ako osudenoto lice izdràlo najmalku 3/4 od kaznata zatvor.

Glava XIII

POMO[ NA OSUDENITE LICA PO OTPU[TAWE OD USTANOVATA

^len 205

(1) Ustanovata na tri meseci pred otpu{taweto na osudenoto

lice na koe mu e potrebna pomo{ po izleguvaweto na sloboda go izve-stuva centarot za socijalni raboti spored mestoto na ìveali{teto, odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice za denot koga treba da

463

bide otpu{teno i }e go navede vidot na pomo{ta {to osobeno mu e pot-rebna zaradi negovo uspe{no vklu~uvawe vo ìvot na sloboda.

(2) Organite od stav 1 na ovoj ~len i drugi nadle`ni institu-cii treba da mu ukaùvaat pomo{ na osudenoto lice po izdrùvaweto na kaznata, osobeno vo privremeno smestuvawe i obezbeduvawe ishra-na, vo obezbeduvawe na nu`no lekuvawe, vo izbor na sredina vo koja }e ìvee, vo sreduvawe na semejnite priliki, vo dovr{uvawe na zapo~na-toto stru~no usovr{uvawe, vo vrabotuvaweto i vo davawe na pari~en iznos za najnu`nite potrebi.

^len 206

Ako osudenoto lice nema svoja obleka, dolna obleka ili obu-vki, nitu sredstva da gi nabavi, ustanovata mu dodeluva takva obleka bez nadomestok.

Glava XIV

PODGOTVUVAWE NA ZAKLUÊN IZVE[TAJ

^len 207

(1) Pred otpu{taweto na osudenoto lice od ustanovata, slu`-

bata za prevospituvawe sproveduva anketa i podgotvuva zaklu~en izve-{taj za izvr{enata prevospitna programa so osudenoto lice, kako i za ocenata za ostvareniot stepen na resocijalizacija na osudenoto lice.

(2) Neposredno pred izleguvaweto, direktorot ili rabotnikot koj toj }e go opredeli, razgovara so osudenoto lice i mu dava soveti za ìvot na sloboda.

(3) Zaklu~niot izve{taj se vnesuva vo li~niot list na osudeno-to lice.

(4) Zaklu~niot izve{taj se dostavuva do podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti i centarot za socijalni raboti, spored mestoto na ìveali{teto, odnosno prestojuvali{teto na otpu-{tenoto osudeno lice, a po potreba i do drugi dràvni organi.

Glava XV

IZVESTUVAWE ZA SMRT NA OSUDENO LICE

^len 208

(1) Ako osudenoto lice za vreme na izdrùvaweto na kaznata

po~ine, ustanovata e dol`na za toa vedna{ da gi izvesti: potesnoto se-mejstvo na osudeniot i nadle`niot sud, Direkcijata i mati~arot vo se-di{teto na ustanovata.

(2) Teloto na po~inatoto osudeno lice }e go pregleda lekar koj }e gi utvrdi i pri~inite za smrtta.

(3) Ako postoi somnenie deka smrtta na osudenoto lice e nasilna }e se postapi soglasno so Zakonot za krivi~nata postapka.

464

(4) Posmrtnite ostanki na osudenoto lice }e mu se predadat na semejstvoto na osudenoto lice. Ako ~lenovite na semejstvoto ne sakaat da gi prifatat posmrtnite ostanki, osudenoto lice }e se pogrebe na mesnite grobi{ta na tro{ok na ustanovata.

Glava XVI

POSEBNI ODREDBI ZA IZVR[UVAWE NA KAZNATA

MALOLETNI^KI ZATVOR

^len 209

Vo izvr{uvaweto na kaznata maloletni~ki zatvor se primenu-

vaat odredbite na ovoj zakon, ako vo ovaa glava na zakonot poinaku ne e opredeleno.

^len 210

(1) Maloletnite lica kaznata maloletni~ki zatvor ja izdrù-

vaat vo posebni kazneno-popravni ustanovi za izvr{uvawe na kaznata maloletni~ki zatvor (vo natamo{niot tekst: ustanovi za maloletni-ci), odvoeno od polnoletnite lica.

(2) Maloletnite lica od ma{ki pol moraat da bidat smesteni oddelno od maloletnite lica od ènski pol. Tie moàt da bidat zdru-èni vo ramkite na obrazovnite, socijalnite i zabavnite programi ili programite za profesionalno osposobuvawe.

^len 211

Ustanovite za maloletnici neophodno e da go imaat minimumot

na bezbednost i da imaat fizi~ki pre~ki do stepen da go spre~uvaat begstvoto na maloletnite lica, no taka postaveni {to ako se napravi obid za begstvo da ne predizvikaat fizi~ko povreduvawe kaj malolet-noto lice koe se obidelo da bega.

^len 212

Brojot na maloletnite lica vo edna ustanova za maloletnici

treba da ja ovozmoùva individualizacijata vo tretmanot.

^len 213

Ustanovata za maloletnici mora da ima otvoreno oddelenie vo

koe maloletnoto lice }e progresira, koga }e se utvrdi deka poradi otsustvo na fizi~ko obezbeduvawe nema da pobegne i deka }e se pri-drùva na redot zasnovan vrz samodisciplina vo oddelenieto.

465

^len 214

Postapkata za priem na maloletno lice vo ustanovata za malo-

letnici treba da bide sprovedena na na~in {to }e gi svede na minimum nepovolnite psiholo{ki efekti od li{uvaweto od sloboda.

^len 215

So tretmanot {to se sproveduva sprema maloletnite lica, spo-

red stru~no izgotvena programa utvrdena od ministerot za pravda vo soglasnost so ministerot za obrazovanie i ministerot za trud i soci-jalna politika treba da se ohrabruva i da mu se pomaga na maloletnoto lice, kaj nego da se pottiknuvaat pozitivnite osobini i razvoj na li-~nosta i da mu se ovozmoùva ostru~uvawe i osposobuvawe za ìvot na sloboda.

^len 216

(1) Vo edna prostorija no}e maloletnite lica se smestuvaat vo

zasebni sobi za no}evawe, soglasno so mo`nostite na ustanovata. (2) Ako poradi nedostig na prostor, no}e vo edna prostorija se

smesteni pove}e maloletni lica, ~ij broj ne smee da bide pogolem od pet lica treba da se obezbedi nadzor {to }e se ostvaruva na na~in so koj }e moè da mu se ukaè za{tita na sekoe maloletno lice.

^len 217

Na maloletnite lica vidot na rabotite i osnovnoto obrazova-

nie treba da im se opredeluva spored programata za tretman.

^len 218

(1) Vo ustanovata za maloletnici moè da se organizira nasta-

va za osnovno vospitanie i obrazovanie i drugi vidovi na stru~no osposobuvawe na maloletnite lica vo zavisnost od uslovite i mo`no-stite na ustanovata.

(2) Izborot na rabotata, vidot na nastavata i stru~noto osposo-buvawe se vr{i spored mo`nostite na ustanovata za maloletnici, ima-j}i gi pritoa predvid fizi~kite sposobnosti, li~nite svojstva i na-klonetosta na maloletnoto lice za oddelen vid zanimawe.

(3) Ako vo ustanovata za maloletnici nema uslovi za organi-zirawe na nastava, maloletnite lica moàt da posetuvaat nastava vo u~ili{te vo sedi{teto na ustanovata za maloletnici.

466

^len 219

Na maloletno lice mu se obezbeduva ishrana koja dnevno mora

da ima najmalku 14.600 xuli.

^len 220

(1) Na maloletnoto lice treba da mu se obezbedat uslovi za za-

nimawe so fizi~ka kultura i sport. (2) Maloletnoto lice treba da se zanimava dva ~asa dnevno so

sport i drugi slobodni aktivnosti na ~ist vozduh, a ako vremenskite priliki toa ne go dozvoluvaat, toa treba da go ostvaruva vo posebna prostorija za fizi~ko i rekreativno vospituvawe.

(3) Maloletnoto lice najmalku dva ~asa dnevno treba da pomi-nuva vo zabava.

(4) Maloletnoto lice najmalku dva ~asa dnevno treba da pomi-nuva vo osposobuvawe i vr{ewe na zanaet~iski aktivnosti.

^len 221

(1) Medicinskata slu`ba i lekarot vo ustanovata za malole-

tnici treba da imaat poznavawa od detskata psihologija kako i od tre-tmanot vo slu~ai na mentalna bolest i drugi psihi~ki rastrojstva.

(2) Lekarot treba da vr{i redovni pregledi i kontroli na zdra-vjeto na maloletnite lica, a vo slu~aj na bolest da gi prezeme neopho-dnite merki za lekuvawe na maloletnoto lice.

(3) Za sostojbata na bolest na maloletnoto lice treba da se izvesti negovoto semejstvo.

^len 222

(1) Na maloletnoto lice, direktorot na ustanovata za malolet-

nici moè da mu dozvoli otsustvo zaradi poseta na roditelite i seme-jstvoto dva pati vo tekot na edna godina, vo vreme koga ne se odrùva nastava.

(2) Sekoja poseta vo semejstvoto moè da trae do 14 dena, imaj}i go predvid povedenieto i zalagaweto na maloletnoto lice vo u~eweto i vo ustanovata za maloletnici.

^len 223

Na maloletnite lica treba da im se davaat pogodnosti koi }e go

pottiknuvaat vklu~uvaweto vo aktivnostite vo ustanovata za malolet-

467

nici, razvivawe na pozitivnite crti na li~nosta i samopo~ituvaweto.

^len 224

(1) Na maloletnoto lice moè da mu se izre~e disciplinskata

kazna upatuvawe vo samica najmnogu do deset dena. (2) Traeweto na disciplinskata kazna od stav 1 na ovoj ~len, }e

prestane vedna{ koga }e se oceni deka nema pove}e potreba od nejzino-to izvr{uvawe.

^len 225

Na maloletno lice ne moè da mu se izre~e merka na osamuva-

we.

Glava XVII

IZVR[UVAWE NA PARI^NA KAZNA

^len 226

1. Ako osudenoto lice vo opredeleniot rok ne ja plati pari~na-

ta kazna taa se zamenuva so zatvor. Stavot (2) se bri{e

^len 227

(1) Postapkata za naplata na pari~na kazna po slu`bena do-

l`nost ja poveduva sudot {to ja izrekol pari~nata kazna vo prv stepen. (2) Vo odnos na nadle`nosta na sudot i postapkata za naplata na

pari~nata kazna se primenuvaat propisite na izvr{nata postapka, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

^lenovite 228, 229 i 230 se bri{at.

^len 231

(1) Sredstvata od naplatenite pari~ni kazni se uplatuvaat na

ìro smetka na Buxetot na Republika Makedonija. (2) Sredstvata od stav 1 na ovoj ~len vo visina od 50% se kori-

stat kako namenski sredstva za izgradba, opremuvawe i osovremenu-vawe na uslovite za rabota na ustanovite i pravosudnite organi.

468

B. IZVR[UVAWE NA ZA[TITNIOT NADZOR IZREÊN SO

USLOVNA OSUDA

Glava XVIII

ORGANI I POSTAPKA ZA IZVR[UVAWE NA ZA[TITNIOT

NADZOR

1. Organ za izvr{uvawe na za{titniot nadzor

^len 232

(1) Za{titniot nadzor izre~en so uslovna osuda go izvr{uva na-

dle`niot centar za socijalni raboti, spored ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice.

(2) Tro{ocite na izvr{uvaweto na za{titniot nadzor ako so zakon poinaku ne e opredeleno, pa|aat na tovar na organot {to go sproveduva za{titniot nadzor.

2. Postapka za izvr{uvawe na za{titniot nadzor

^len 233

Centarot za socijalni raboti utvrduva plan za rabota za spro-

veduvawe na za{titniot nadzor, soobrazen so vidot na nadzorot {to treba da go ostvaruva, vremetraeweto na nadzorot, sproveduvaweto na nadzorot vo odnos na ispolnuvaweto na oddelni obvrski i li~nosta na osudenoto lice.

^len 234

Centarot za socijalni raboti najmalku edna{ na {est meseci

ili po barawe na sudot }e go izvesti sudot za rezultatite od sprove-duvaweto na za{titniot nadzor i izvr{uvaweto na obvrskite od strana na osudenoto lice. Pritoa, moè da mu predloì izre~enite obvrski da gi zameni so drugi, ili da go prodolì traeweto na za-{titniot nadzor vo ramkite na vremeto na proveruvaweto ili da ja otpovika uslovnata osuda.

^len 235

(1) Ako osudenoto lice ne go prifati za{titniot nadzor, ce-

ntarot za socijalni raboti dolèn e za toa da go izvesti sudot vo rok od osum dena.

(2) Ako centarot za socijalni raboti oceni deka celta na ovaa merka e postignata }e go izvesti za toa sudot {to ja izrekol merkata i moè da mu predloì da go zapre izvr{uvaweto na za{titniot nadzor.

(3) Nadzor na zakonitosta vo izvr{uvaweto na za{titniot nadzor vr{i sudot {to ja izrekol merkata.

469

V. IZVR[UVAWE NA MERKITE NA BEZBEDNOST

Glava XIX

ZADOL@ITELNO PSIHIJATRISKO LEKUVAWE IÛVAWE VO

ZDRAVSTVENA USTANOVA

^len 236

(1) Merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuva-

we i ~uvawe vo zdravstvena ustanova se izvr{uva vo zdravstvena usta-nova osnovana za taa cel, ili vo zdravstvena ustanova za du{evno bo-lni lica.

(2) Vo odlukata so koja e izre~ena merkata na bezbednost od stav 1 na ovoj ~len, sudot ja opredeluva i zdravstvenata ustanova vo koja }e se izvr{uva merkata.

(3) Koga merkata na bezbednost od stav 1 na ovoj ~len e izre~ena so kazna zatvor, osudenoto lice prvo se upatuva na izvr{uvawe na me-rkata na bezbednost.

^len 237

(1) Liceto sprema koe treba da se izvr{i merkata na bezbednost

zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena usta-nova, vo zdravstvenata ustanova go upatuva nadle`niot sud, a go sprove-duva zdravstven rabotnik na ustanovata opredelena od sudot. Od pri~i-ni na bezbednost moè da se opredeli sproveduvaweto da go obezbeduva Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.

(2) Ako liceto od stav 1 na ovoj ~len se nao|a vo pritvor vo zdravstvenata ustanova, go sproveduva pripadnik na slu`bata za obe-zbeduvawe vo ustanovata vo koja se nao|a vo pritvor.

(3) Tro{ocite na sproveduvaweto pa|aat na tovar na nadle`ni-ot sud.

^len 238

Sprema licata vo odnos na koi se izvr{uva merkata na bezbe-

dnost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova moàt da se primenat ograni~uvawa na dvièweto i kontakt-iraweto vo mera {to e neophodna za sproveduvawe na tretmanot na le-kuvawe i ~uvawe i za odrùvawe na ku}niot red i disciplina vo zdra-vstvenata ustanova.

^len 239

(1) Zdravstvenata ustanova vo koja se izvr{uva merkata na

bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe e dol`na najmalku edna{ godi{no da go izvesti sudot {to ja izrekol merkata za

470

zdravstvenata sostojba na liceto. (2) Koga zdravstvenata ustanova }e oceni deka prestanala po-

trebata za lekuvawe i ~uvawe }e mu predloì na nadle`niot sud da go zapre natamo{noto izvr{uvawe na ovaa merka. Zdravstvenata ustanova za osudenite lica so bitno namalena presmetlivost na koi ne im istekla kaznata moè da predloì usloven otpust.

^len 240

Ako sudot odlu~i osudenoto lice da bide upateno na izdrù-

vawe na ostatokot na izre~enata kazna zatvor, od kazneno-popravnata ustanova vo koja osudenoto lice treba da ja izdrùva kaznata }e pobara da go sprovede vo ustanovata.

^len 241

(1) Stru~no-instruktorski nadzor vo zdravstvenata ustanova vo

koja se izvr{uva merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuawe i ~uvawe vr{i ovlasten zdravstven inspektor na Ministerst-voto za zdravstvo.

(2) Nadzor na zakonitosta vo izvr{uvaweto na merkata od stav 1 na ovoj ~len vr{i nadle`niot sud.

^len 242

Op{t akt so koj se ureduva ku}niot red vo zdravstvenata ustano-

va vo odnos na licata sprema koi se izvr{uva merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe donesuva ministerot za zdravstvo vo soglasnost so ministerot za pravda.

^len 243

Tro{ocite na izvr{uvaweto na merkata na bezbednost zado-

lìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova pa|aat na tovar na Buxetot na Republika Makedonija.

Glava XX

ZADOL@ITELNO PSIHIJATRISKO LEKUVAWE NA SLOBODA

^len 244

(1) Merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuva-

we na sloboda se izvr{uva vo zdravstvena ustanova koja prvostepeniot sud ja opredelil vo svojata odluka.

(2) Merkata od stav 1 na ovoj ~len ja izvr{uva nadle`niot sud spored ìveali{teto, odnosno prestojuvali{teto na liceto.

471

^len 245

Zdravstvenata ustanova vo koja se izvr{uva zadolìtelnoto

psihijatriskoto lekuvawe na sloboda dol`na e najmalku na sekoi {est meseci da go izvestuva nadle`niot sud za zdravstvenata sostojba na li-ceto sprema koe se izvr{uva ovaa merka i za rezultatot na lekuvaweto.

^len 246

Vo odnos na stru~no-instruktorskiot nadzor, nadzorot na zako-

nitosta, op{tiot akt za ku}niot red i tro{ocite na izvr{uvaweto na ovaa merka se primenuvaat odredbite na ~lenovite 241, 242 i 243 od ovoj zakon.

Glava XXI

ZADOL@ITELNO LEKUVAWE NA ALKOHOLIÂRI I NARKOMANI

^len 247

Merkata na bezbednost zadolìtelno lekuvawe na alkoholii-

~ari i narkomani se izvr{uva vo kazneno-popravnata ustanova vo koja postojat uslovi za takvo lekuvawe.

^len 248

Ako vo kazneno-popravnata ustanova ne postojat uslovi za

zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani, koga ovaa merka e izre~ena so kazna zatvor, ili koga e izre~ena so pari~na kazna ili uslovna osuda, merkata se izvr{uva vo zdravstvena ustanova {to }e ja opredeli sudot vo odlukata so koja e izre~ena merkata.

^len 249

Nadle`niot sud soglasno so odredbata na ~len 248 od ovoj zakon

go upatuva liceto na izvr{uvawe na zadolìtelnoto lekuvawe na alk-oholi~ari i narkomani neposredno vo kazneno-popravnata ustanova odnosno vo zdravstvenata ustanova.

^len 250

Zdravstvenata ustanova vo koja se izvr{uva zadolìtelnoto le-

kuvawe na alkoholi~ari i narkomani dol`na e najmalku na {est me-seci da go izvestuva prvostepeniot sud za zdravstvenata sostojba na li-ceto sprema koe se izvr{uva ovaa merka i za rezultatot od lekuvaweto.

472

^len 251

(1) Zdravstvenata ustanova }e go izvesti prvostepeniot sud za

zavr{enoto lekuvawe na liceto sprema koe e izre~eno zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani.

(2) Ako osudenoto lice bez opravdana pri~ina ne se podloì na lekuvawe ili lekuvaweto go napu{ti, zdravstvenata ustanova }e go izvesti za toa nadle`niot sud.

^len 252

(1) Tro{ocite na izvr{uvaweto na zadolìtelnoto lekuvawe

na alkoholi~ari i narkomani vo zdravstvenata ustanova pa|aat na tovar na Buxetot na Republika Makedonija.

(2) Tro{ocite na izvr{uvaweto na zadolìtelnoto lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani otkako osudenoto lice }e bide upateno ostatokot na kaznata zatvor da ja izdrì vo kazneno-popravna ustano-va, pa|aat na tovar na kazneno-popravnata ustanova.

^len 253

Vo odnos na stru~no-instruktorskiot nadzor, nadzorot na zako-

nitosta i op{tiot akt za ku}niot red na ovaa merka se primenuvaat odredbite na ~lenovite 241 i 242 od ovoj zakon.

Glava XXII

ZABRANA NA VR[EWE NA PROFESIJA, DEJNOST ILI DOL@NOST

^len 254

(1) Pravosilnata presuda so koja e izre~ena merkata na bez-

bednost zabrana na vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost nadle`-niot sud mu ja dostavuva na izvr{uvawe na pravnoto lice ili druga institucija vo koe osudenoto lice e vraboteno, na nadle`niot organ za izdavawe odobrenie za vr{ewe profesija, dejnost ili dol`nost, na na-dle`niot organ na inspekcijata na trudot vo mestoto na ìveali-{teto, odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice, kako i na na-dle`niot sud za registracija na pretprijatija.

(2) Pravosilnata presuda od stav 1 na ovoj ~len mu se dostavuva i na podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti spo-red mestoto na ìveali{teto, odnosno prestojuvali{teto na osude-noto lice.

(3) Ako liceto sprema koe e izre~ena merkata na bezbednost od stav 1 na ovoj ~len go promeni mestoto na ìveali{teto odnosno pre-stojuvali{teto, a vremeto za koe ovaa merka e izre~ena ne isteklo, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za ovaa merka na bezbednost }e

473

go izvesti nadle`niot sud vo mestoto na ìveali{teto, odnosno pre-stojuvali{teto na osudenoto lice.

^len 255

(1) Koga vr{eweto na profesija, dejnost ili dol`nost e po-

vrzano so dozvola ili odobrenie od nadleèn organ, ovaa merka na bez-bednost se izvr{uva so odzemawe na dozvolata, odnosno odobrenieto ili so zabrana na nivno izdavawe za vremeto dodeka trae merkata.

(2) Inspekcijata na trudot, merkata od stav 1 na ovoj ~len ja izvr{uva so prezemawe na dejstvija so koi na osudenoto lice mu se onevozmoùva da vr{i opredelena profesija, dejnost ili dol`nost.

(3) Za izvr{uvawe na merkata, inspekcijata na trudot go izve-stuva nadle`niot sud.

^len 256

Ako osudenoto lice ja prekr{i zabranata za vr{ewe profesija,

dejnost ili dol`nost }e se kazni za prekr{ok so pari~na kazna od 50.000 denari ili so zatvor do 60 dena.

Glava XXIII

ZABRANA NA UPRAVUVAWE SO MOTORNO VOZILO

^len 257

(1) Pravosilnata presuda so koja e izre~ena merkata na bezbe-

dnost zabrana na upravuvawe so motorno vozilo nadle`niot sud mu ja dostavuva na izvr{uvawe na podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti spored mestoto na ìveali{teto, odnosno prestoju-vali{teto na osudenoto lice na koe mu e izre~ena ovaa merka.

(2) Izvr{uvaweto na merkata na bezbednost od stav 1 na ovoj ~len se sostoi od odzemawe na voza~kata dozvola za upravuvawe so mo-torno vozilo od odreden vid ili kategorija ili vo zabrana na nejzino izdavawe na osudenoto lice za vremeto za koe mu e izre~ena.

(3) Izre~enata merka na bezbednost zabrana na upravuvawe so motorno vozilo se zapi{uva vo kaznenata evidencija.

(4) Ako liceto sprema koe e izre~ena merkata na bezbednost od stav 1 na ovoj ~len go promeni mestoto na ìveali{teto, odnosno prestojuvali{teto, a vremeto za koe ovaa merka e izre~ena ne isteklo, podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za ovaa merka na bezbednost }e go izvesti nadle`niot sud vo mestoto na ì-veali{teto, odnosno prestojuvali{teto na osudenoto lice.

474

^len 258

(1) Merkata na bezbednost zabrana na upravuvawe so motorno

vozilo od odreden vid ili kategorija za lice koe ima stranska voza~ka dozvola za upravuvawe so motorno vozilo ja izvr{uva podra~nata edi-nica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti spored mestoto na izv-r{uvaweto na krivi~noto delo.

(2) Voza~kata dozvola }e mu se vrati na stranecot pri napu{ta-weto na teritorijata na Republika Makedonija.

Glava XXIV

ODZEMAWE NA PREDMETI

^len 259

(1) Pravosilnata odluka so koja e izre~ena merkata na be-

zbednost odzemawe na predmeti koi se upotrebni ili bile nameneti za izvr{uvawe na krivi~no delo, ili nastanale so izvr{uvawe na krivi-~no delo ja izvr{uva sudot opredelen so zakon na na~in kako {to e opredeleno vo samata odluka, so uni{tuvawe ili so otstapuvawe na predmetite na dràven organ ili so prodavawe na predmetite, ili so predavawe vo soodveten muzej, ako predmetite spored svojata priroda ne se nameneti za prodavawe.

(2) Ako prometot na odzemenite predmeti e zabranet ili ogra-ni~en, nivnoto uni{tuvawe }e se izvr{i i vo tekot na krivi~nata po-stapka, dokolku toa e opredeleno so sudskata odluka.

(3) Uni{tuvaweto na odzemenite predmeti go izvr{uva sudot koj ja donel odlukata vo prv stepen vo prisustvo na javen obvinitel i inspektorot za izvr{uvawe na sankciite.

(4) Odredbata od stavot (3) se primenuva i vo postapkata za predavawe na odzemenite predmeti vo soodveten muzej.

(5) Proda`bata na predmetite od stav 1 na ovoj ~len se vr{i spored propisite na izvr{nata postapka.

^len 260

(1) Parite dobieni od proda`bata na odzemenite predmeti vo

postapkata za izvr{uvawe na merkata na bezbednost se vnesuvaat vo Buxetot na Republika Makedonija.

(2) Sredstvata od stav 1 na ovoj ~len vo visina od 50% se kori-stat kako namenski sredstva za izgradba, opremuvawe i osovremenuva-we na uslovite za rabota na ustanovite i pravosudnite organi.

475

Glava XXV

PROTERUVAWE NA STRANEC OD ZEMJATA

^len 261

(1) Pravosilnata presuda so koja e izre~ena merkata na bezbe-

dnost proteruvawe na stranec od zemjata, izvr{niot sudija mu ja dosta-vuva na izvr{uvawe na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.

(2) Merkata na bezbednost od stav 1 na ovoj ~len se izvr{uva spored odredbite na Zakonot za dvièwe i prestoj na stranci.

G. ODZEMAWE NA IMOTNATA KORIST PRIBAVENA SO KRIVI^NO

DELO

Glava XXVI

POSTAPKA ZA ODZEMAWE NA IMOTNATA KORIST

^len 262

(1) Pravosilnata presuda so koja e odzemena imotnata korist

pribavena so krivi~no delo ja izvr{uva nadle`niot sud. (2) Postapkata za odzemawe na imotnata korist pribavena so

krivi~no delo se sostoi vo samoto odzemawe na imotnata korist, spo-red propisite na izvr{nata postapka.

^len 263

Ako izvr{uvaweto na ovaa pravna merka se sostoi vo odzemawe

na pari ili vo proda`ba na predmeti, parite odnosno ostvarenite sre-dstva od proda`bata na predmetite se vnesuvaat vo Buxetot na Repu-blika Makedonija.

D. IZVR[UVAWE NA VOSPITNI MERKI

Glava XXVII

OP[TI ODREDBI

^len 264

(1) Odredbite na ovaa glava se primenuvaat na maloletni lica

storiteli na krivi~ni dela na koi im e izre~ena vospitna merka. (2) Odredbite na ovaa glava se primenuvaat i na pomladi polno-

letni lica na koi im e izre~ena vospitna merka i vo odnos na koi se izvr{uva vospitnata merka.

^len 265

Celta na izvr{uvaweto na vospitnite merki e so za{tita, po-

mo{ i nadzor, obrazovanie i vospituvawe na maloletnite lica stori-teli na krivi~ni dela, da se obezbedi pravilen razvoj na nivnata li-

476

~nost.

^len 266

(1) Pri izvr{uvaweto na vospitnite merki, postapuvaweto so

maloletnite lica mora da bide humano i dostoinstveno, da odgovara na vozrasta, stepenot na du{evnata razvienost i na sposobnostite i na-klonestotite na maloletnoto lice, kaj maloletnite lica da se razviva ~uvstvoto na li~na odgovornost i da se pottiknuvaat i samite da u~e-stvuvaat vo svoeto vospituvawe i prevospituvawe.

(2) Na maloletnite lica im se obezbeduvaat uslovi za osnovno i sredno vospitanie i obrazovanie i za stru~no osposobuvawe.

^len 267

(1) Izvr{uvaweto na vospitnite merki e itno. (2) Vospitnite merki se izvr{uvaat vedna{ po pravosilnosta

na sudskata odluka so koja se izre~eni, koga ne postojat pre~ki za ni-vno izvr{uvawe.

(3) Izvr{uvaweto na vospitnite merki moè da se odloì samo vo slu~aj i pod uslovi predvideni so ovoj zakon.

^len 268

(1) Sudot {to ja donel odlukata so koja e izre~ena vospitnata

merka, ako samiot ne e nadleèn za izvr{uvawe na odlukata, e dolèn vedna{ po pravosilnosta da mu ja dostavi na nadle`niot sud. Zaedno so odlukata prvostepeniot sud }e dostavi i izvod od mati~nata kniga na rodenite, svidetelstvoto, podatoci dali maloletnoto lice i porano vr{elo krivi~ni dela i kako zavr{ile postapkite, podatoci za zdra-vstvenata sostojba na maloletnoto lice, socijalna i psiholo{ka ana-mneza i drugi podatoci od ispituvaweto na li~nosta na maloletnikot.

(2) Nadle`niot sud izvr{nata odluka so drugite podatoci od stav 1 na ovoj ~len ja upatuva na izvr{uvawe do centarot za socijalni raboti, koj, so ogled na vidot na vospitnata merka, samiot ja izvr{uva vospitnata merka, vr{i socijalen nadzor nad izvr{uvaweto na vospit-nata merka ili maloletnoto lice go upatuva vo soodvetnata zavodska ustanova.

(3) Za podgotovkata i za po~etokot na izvr{uvawe na vospit-nata merka centarot za socijalni raboti gi izvestuva roditelite odn-osno staratelot na maloletnoto lice i nadle`niot sud.

^len 269

Za izvr{uvaweto na vospitnite merki nadle`ni se da postapu-

477

vaat nadle`niot sud i centarot za socijalni raboti spored mestoto na ìveali{eto odnosno prestojuvali{teto na maloletnoto lice sprema koe se izvr{uva vospitnata merka.

^len 270

Tro{ocite na izvr{uvaweto na vospitnata merka gi snosi

organot odnosno ustanovata {to ja izvr{uva vospitnata merka, doko-lku so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.

^len 271

(1) Licata koi se dol`ni da go izdrùvaat maloletnoto lice

snosat del od tro{ocite za izvr{uvawe na vospitnata merka vo visina od edna tretina od li~nite primawa ako so toa ne se zagrozuva izd-rùvaweto na semejstvoto.

(2) Visinata na delot na tro{ocite od stav 1 na ovoj ~len i na-~inot na nivnoto pla}awe go opredeluva sudot vo odlukata so koja e izre~ena vospitnata merka, imaj}i ja predvid imotnata sostojba na li-ceto.

(3) Iznosot na sredstvata od stav 1 na ovoj ~len se uplatuva vo Buxetot na Republika Makedonija.

^len 272

(1) Stru~no-instruktorski nadzor nad izvr{uvaweto na vo-

spitnite merki vr{i Direkcijata i Republi~kiot zavod za socijalni dejnosti.

(2) Sudski nadzor na izvr{uvaweto na vospitnite merki vr{i nadle`niot sud.

Glava XXVIII

IZVR[UVAWE NA DISCIPLINSKITE MERKI

1. Upatuvawe vo disciplinski centar za maloletnici

^len 273

(1) Vospitnata merka upatuvawe vo disciplinski centar za ma-

loletnici se izvr{uva vo disciplinski centar za maloletnici (vo natamo{niot tekst: centar za maloletnici)

(2) Centarot za maloletnici od stav 1 na ovoj ~len se osnova so akt na Vladata na Republika Makedonija.

(3) Vospitnata merka od stav 1 na ovoj ~len moè da se izvr{uva i vo postojnite prifatili{ta, internati i drugi obrazovni ustanovi i ustanovi za rabota so mladinata, ako vo niv vo slobodnoto vreme se organizira disciplinski centar za maloletnici vo mestoto na ìve-ali{teto odnosno prestojuvali{teto na maloletnoto lice.

478

(4) Vo koi ustanovi od stav 3 na ovoj ~len }e se organizira ce-ntar za maloletnici opredeluva ministerot za trud i socijalna poli-tika vo soglasnost so ministerot za obrazovanie.

^len 274

(1) Po priemot na odlukata centarot za socijalni raboti vo do-

govor so centarot za maloletnici dolèn e vo rok od deset dena da go povika maloletnoto lice zaedno so roditelite vo opredelen den i ~as da se javi vo centarot za maloletnici zaradi izvr{uvawe na discipli-nskata merka.

(2) Roditelite ili staratelot se dol`ni da obezbedat redovno doa|awe na maloletnoto lice vo centarot za maloletnici.

(3) Ako maloletnoto lice ne se javi vo opredelenoto vreme vo centarot za maloletnici, ne doa|a redovno ili prestane da doa|a, ce-ntarot za maloletnici za toa }e go izvesti centarot za socijalni rabo-ti i nadle`niot sud.

^len 275

(1) Upatuvaweto na maloletnoto lice vo centarot za malolet-

nici vo prazni~ni denovi i na opredelen broj ~asovi vo denot se izvr{uva vo vreme od 08 do 20 ~asot vo slobodnoto vreme na malolet-noto lice.

(2) Upatuvaweto na maloletnoto lice vo centarot za malolet-nici na neprekinat prestoj na opredelen broj denovi se izvr{uva vo vreme koga maloletnoto lice e slobodno. Ovaa merka se izvr{uva i koga maloletnoto lice e rabotno angaìrano pri {to toa prodolùva da go posetuva u~ili{teto ili da odi na rabota, a od centarot za ma-loletnici mu e obezbedena ishrana i smestuvawe.

^len 276

(1) Vo centarot za maloletnici, maloletnoto lice go pominuva

vremeto vo rabota i u~ewe i slobodni sportski i kulturni aktivnosti, pod kontrola na stru~ni lica.

(2) Programa za aktivnostite na centarot za maloletnici done-suva ministerot za trud i socijalna politika vo soglasnost so mini-sterot za obrazovanie i ministerot za pravda.

^len 277

(1) Maloletnite lica vo centarot za maloletnici moraat da se

pridrùvaat na odredbite na ku}niot red, pravilata za rabotnata dis-ciplina i naredbite na slu`benite lica.

479

(2) Na maloletnoto lice koe }e ja naru{i rabotnata discip-lina i ku}niot red ili neuredno doa|a, direktorot na centarot za ma-loletnici moè da mu izre~e ukor.

(3) Ako maloletnoto lice prodolì so neredovnost i go povt-ori naru{uvaweto na redot i disciplinata, direktorot na centarot za maloletnici moè da mu go prodolì prestojot vo centarot za malole-tnici za dva ~asa. Za izre~enata disciplinska merka direktorot }e go izvesti centarot za socijalni raboti i nadle`niot sud.

^len 278

(1) Vo centarot za maloletnici se vodi dnevnik za prestojot na

maloletnoto lice. (2) Po izvr{enata vospitna merka, centarot za maloletnici mu

dostavuva na centarot za socijalni raboti i nadle`niot sud izve{taj za vlijanieto na prezemenite merki sprema maloletnoto lice i za postignatite rezultati vo vospitnata rabota.

(3) Ako sudot po izvr{uvaweto na ovaa vospitna merka go stavi maloletnoto lice pod zasilen nadzor na centarot za socijalni raboti so izve{tajot od stav 2 na ovoj ~len }e dostavi i mislewe na stru~nite rabotnici na centarot za maloletnici za li~nosta na maloletnikot i za postignatite rezultati vo izvr{uvaweto na merkata.

Glava XXIX

IZVR[UVAWE NA MERKITE NA ZASILEN NADZOR

1. Zasilen nadzor od strana na roditelite, posvoitelite ili staratelot

^len 279

Izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen nadzor od strana na

roditelite, posvoitelite ili staratelot zapo~nuva vo denot koga nad-le`niot sud }e mu ja dostavi odlukata so koja e izre~ena ovaa merka za-radi nejzino izvr{uvawe na roditelot, posvoitelot ili staratelot za-dolèn za izvr{uvawe na merkata.

^len 280

Roditelot, posvoitelot ili staratelot ja izvr{uva merkata

taka {to vodi postojana i celosna grià za vospituvaweto na malole-tnoto lice, prezema merki koi }e go spre~at {tetnoto vlijanie vrz ma-loletnoto lice i gi izvr{uva nalozite i upatstvata na centarot za so-cijalni raboti i nadle`niot sud vo tekot na izvr{uvaweto na mer-kata.

480

^len 281

(1) Roditelot, posvoitelot ili staratelot e dolèn da mu ovoz-

moì na centarot za socijalni raboti da go proveruva izvr{uvaweto na ovaa merka.

(2) Roditelot, posvoitelot ili staratelot na maloletnoto lice i centarot za socijalni raboti, vo rokot {to }e go opredeli sudot, a najmalku edna{ na {est meseci, }e go izvestat nadle`niot sud za tekot na izvr{uvaweto na vospitnata merka.

^len 282

Ako vo tekot na izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen

nadzor od strana na roditelite, posvoitelite ili staratelot dojde do nesoglasuvawe me|u roditelot, posvoitelot ili staratelot na malole-tnoto lice i centarot za socijalni raboti, nesoglasuvaweto za na~i-not na izvr{uvaweto na ovaa merka }e go re{i sudot {to ja izrekol merkata.

^len 283

(1) Centarot za socijalni raboti sostavuva izve{taj za na~inot

na izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen nadzor od strana na roditelite, posvoitelite ili staratelot i za postignatite rezultati vo izvr{uvaweto na ovaa merka.

(2) Izve{tajot od stav 1 na ovoj ~len centarot za socijalni raboti go dostavuva na nadle`niot sud.

2. Zasilen nadzor vo drugo semejstvo

^len 284

(1) Izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen nadzor vo drugo

semejstvo, centarot za socijalni raboti mu go doveruva na semejstvoto opredeleno vo sudskata odluka.

(2) Po dobivaweto na odlukata od nadle`niot sud, centarot za socijalni raboti }e go izvesti semejstvoto od stav 1 na ovoj ~len deka na opredelen datum vo rok od 15 dena }e mu go predade maloletnoto lice na izvr{uvawe na vospitnata merka zasilen nadzor vo drugo se-mejstvo.

^len 285

(1) Centarot za socijalni raboti sklu~uva pismen dogovor so

semejstvoto opredeleno vo sudskata odluka vo koja }e se utvrdat me-

481

|usebnite prava i obvrski vo vrska so smestuvaweto i sproveduvaweto na zasileniot nadzor sprema maloletnoto lice.

(2) So dogovorot od stav 1 na ovoj ~len se opredeluvaat i visi-nata i na~inot na pla}aweto na tro{ocite za smestuvaweto na malole-tnoto lice i uslovite i rokot na prestanuvaweto na dogovorot.

^len 286

Za vreme na izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen nadzor

vo drugo semejstvo na maloletnoto lice mu se obezbeduva odrùvawe na vrskite so semejstvoto, dokolku nadle`niot sud po predlog na ce-ntarot za socijalni raboti ne opredeli poinaku.

^len 287

Odredbite na ~lenovite 282 i 283 od ovoj zakon }e se primenu-

vaat i pri izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen nadzor vo drugo semejstvo.

3. Zasilen nadzor od strana na centarot za socijalni raboti

^len 288

(1) Po priemot na odlukata so koja e izre~ena vospitnata merka

zasilen nadzor od strana na centarot za socijalni raboti od nadle-`niot sud, ovoj organ podgotvuva programa za ostvaruvawe na zasilen nadzor sprema maloletnoto lice so koja se opredeluva na~inot na ost-varuvaweto na griàta vo odnos na {koluvaweto, vrabotuvaweto, le-kuvaweto ako toa e potrebno, izdvojuvaweto od sredinata koja {tetno vlijae vrz maloletnoto lice i sreduvawe na semejnite i drugi priliki vo koi maloletnoto lice ìvee.

(2) Vedna{ po priemot na odlukata, centarot za socijalni ra-boti }e gi izvesti roditelite, posvoitelite ili staratelot deka vo rok od 15 dena }e otpo~ne so ostvaruvawe na zasileniot nadzor sprema maloletnoto lice i }e gi zapoznae so programata na zasileniot nadzor koja }e ja sproveduva.

(3) Centarot za socijalni raboti }e opredeli stru~en rabotnik koj postojano i neprekinato }e se griì za izvr{uvawe na zasileniot nadzor i sproveduvawe na programata od stav 1 na ovoj ~len.

^len 289

Odredbata od ~lenot 283 na ovoj zakon soodvetno se primenuva i

na izvr{uvaweto na vospitnata merka zasilen nadzor od strana na centarot za socijalni raboti.

482

Glava XXX

IZVR[UVAWE NA ZAVODSKITE MERKI

1. Op{ti odredbi

^len 290

(1) Zavodskite merki spored odredbite na ovoj zakon se izvr-

{uvaat so upatuvawe vo vospitna ustanova i so upatuvawe vo vospitno-popraven dom.

(2) Vospitnite ustanovi od stav 1 na ovoj ~len se osnovaati ukinuvaat so uredba na Vladata na Republika Makedonija po predlog na ministerot za pravda i ministerot za trud i socijalna politika.

^len 291

(1) Centarot za socijalni raboti po priemot na odlukata od na-

dle`niot sud so koja na maloletnoto lice mu e izre~ena nekoja od zavo-dskite merki }e pobara od roditelot, posvoitelot ili staratelot na maloletnoto lice sprema koe ovaa merka e izre~ena na opredelen den vo tekot na 15 dena da go dovede maloletnoto lice vo ustanovata. Ce-ntarot za socijalni raboti, isto taka, }e ja izvesti i ustanovata za da-tumot koga maloletnoto lice treba da se javi za izvr{uvawe na vospi-tnata merka.

(2) Ustanovata vo koja se izvr{uva zavodskata merka }e go izve-sti centarot za socijalni raboti i nadle`niot sud za datumot na pri-emot na maloletnoto lice i po~etokot na izvr{uvaweto na zavodskata merka.

^len 292

Ako maloletnoto lice ne se javi na izvr{uvawe na zavodskata

merka ili samovolno ja napu{ti ustanovata, rakovoditelot na ustano-vata }e go izvesti centarot za socijalni raboti, nadle`niot sud i pod-ra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti za fa}awe na maloletnoto lice i priveduvawe vo ustanovata za izvr{uvawe na zavo-dskata merka.

^len 293

Ustanovata vo koja se izvr{uva zavodskata merka, najdocna tri

meseci pred planiranoto otpu{tawe na maloletnoto lice, treba da go izvesti centarot za socijalni raboti za otpu{taweto i da mu pre-dloì merki {to treba da se prezemat za natamo{no vospituvawe na maloletnoto lice.

^len 294

483

(1) Centarot za socijalni raboti vo konsultacija so rodite-lite, posvoitelite ili staratelot na maloletnoto lice i so nivno vklu~uvawe vo podgotvuvaweto za prifa}awe na maloletnoto lice vo ustanovata, posebno se griì za sreduvawe na semejnite priliki na ma-loletnoto lice, za obezbeduvawe na negovo vremeno smestuvawe i ish-rana ako toa ne mu e obezbedeno vo semejstvoto, za obezbeduvawe na obleka i obuvki, za lekuvawe, za izbor na soodvetna sredina i za {ko-luvawe i vrabotuvawe na maloletnoto lice.

(2) Za podgotovkite {to gi prezel centarot za socijalni raboti }e go izvesti nadle`niot sud.

^len 295

(1) Po~etokot na izvr{uvaweto na zavodskata merka po molba

na maloletnoto lice, negovite roditeli, posvoiteli ili staratelot, moè da se odloì pod uslovite opredeleni vo ~lenot 86 stav 1 to-~kite 1, 2, 5 i 7 i ~lenovite 87 i 88 od ovoj zakon.

(2) Za povtorno podnesena molba se primenuva odredbata na ~lenot 93 od ovoj zakon.

2. Upatuvawe vo vospitna ustanova

^len 296

Vospitnata merka upatuvawe vo vospitna ustanova se izvr{uva

vo vospitna ustanova nameneta za vospituvawe i socijalna za{tita na deca i mladina.

^len 297

Centarot za socijalni raboti }e go zapoznae rakovoditelot na

vospitnata ustanova so odlukata so koja e izre~ena vospitnata merka, kako i so drugi podatoci za li~nosta na maloletnoto lice, za seme-jnite, socijalnite i drugi priliki vo koi ìvee i }e go izvesti nadle-`niot sud za ustanovata vo koja }e se izvr{uva vospitnata merka spre-ma maloletnoto lice.

^len 298

(1) Maloletnoto lice vo vospitnata ustanova se stava vo isti

uslovi i ima isti prava i dol`nosti kako i drugite maloletnici sme-steni vo ustanovata, so toa {to vo odnos na vospituvaweto i nadzorot }e mu se posveti posebno vnimanie.

(2) So okolnosta deka sprema maloletnoto lice e izre~ena i se izvr{uva vospitna merka od zavodski vid se zapoznavaat samo rako-voditelot na ustanovata i vospituva~ot na kogo maloletnoto lice mu e dovereno.

484

^len 299

(1) Za vreme na u~ili{niot raspust i praznicite koga vospi-

tnata ustanova ne raboti, maloletnoto lice moè da se isprati kaj ro-ditelite, posvoitelite ili staratelot ili kaj bliski rodnini.

(2) Ako maloletnoto lice nema kade da se smesti soglasno so stav 1 na ovoj ~len, centarot za socijalni raboti za toa vreme }e opre-deli privremeno smestuvawe na maloletnoto lice.

(3) Vremeto pominato nadvor od vospitnata ustanova vo tekot na u~ili{niot raspust i praznicite se smeta kako vreme pominato vo ustanovata.

^len 300

Rakovoditelot na vospitnata ustanova e dolèn najmalku na

sekoi {est meseci ili koga nadle`niot sud ili centarot za socijalni raboti toa }e go pobaraat da gi izvesti za uspehot vo primenata na ovaa vospitna merka sprema maloletnoto lice.

3. Upatuvawe vo vospitno-popraven dom

^len 301

(1) Vospitnata merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom se

izvr{uva vo domovi osnovani samo za taa cel. (2) Za oddelni kategorii maloletni lica moè da se osnovaat

posebni vospitno-popravni domovi i oddelenija. (3) Maloletnite lica spored polot se smestuvaat vo posebni

domovi, a moàt da bidat smesteni vo eden dom, no odvoeno.

^len 302

So rabotata na vospitno-popravniot dom rakovodi direktor

{to go imenuva i razre{uva Vladata na Republika Makedonija, po pre-dlog na ministerot za pravda.

^len 303

(1) Rabotata vo vospitno-popravniot dom se organizira taka

{to na maloletnoto lice mu se obezbeduvaat uslovi za osnovno i sre-dno obrazovanie i vospitanie, za steknuvawe i razvivawe na pozitivni naviki, na vrednosni osobni i za rabotno ostru~uvawe i osposobuvawe za oddelni zanimawa.

(2) Ako vo vospitno-popravniot dom ne postoi nastava od odre-dena nasoka ili stepen na obrazovanie maloletnoto lice moè takvata nastava da ja posetuva i nadvor od vospitno-popravniot dom.

485

(3) Vo vospitno-popravniot dom na maloletnoto lice mu se obezbeduvaat uslovi za aktivno koristewe na slobodnoto vreme so ku-lturni, zabavni i sportski aktivnosti.

(4) Maloletnoto lice vo vospitno-popravniot dom moè da odr-ùva kontakti so semejstvoto i drugi lica i institucii koi moàt po-zitivno da vlijaat na negovata resocijalizacija.

^len 304

(1) Pri priemot vo vospitno-popravniot dom se utvrduva ident-

itetot na maloletnoto lice. (2) Vo po~etokot na izvr{uvaweto na vospitnata merka malole-

tnoto lice se zapoznava so ku}niot red, pravata i dol`nostite {to gi ima vo tekot na izvr{uvaweto na vospitnata merka, na~inot na koj gi ostvaruva utvrdenite prava i so disciplinskite merki {to moàt da mu se izre~at.

^len 305

(1) Po priemot vo vospitno-popravnit dom maloletnoto lice

prestojuva vo priemnoto oddelenie do 30 dena. (2) Vo priemnoto oddelenie stru~en tim, so primena na nau~ni

metodi, vr{i socijalno-medicinsko i psiholo{ko-pedago{ko ispitu-vawe na li~nosta na maloletnoto lice.

(3) Stru~niot tim {to go vr{i ispituvaweto od stav 2 na ovoj ~len go so~inuvaat psiholog, pedagog, socijalen rabotnik, lekar, a po potreba i drugi stru~ni lica.

^len 306

(1) Vo priemnoto oddelenie se utvrduvaat metodite za vospitna

rabota so maloletnoto lice, se koordinira rabotnoto angaìrawe so nastavata vo u~ili{teto za osnovno vospitanie i obrazovanie i sredno obrazovanie, so rabotilnicite i ekonomijata vo koja se izve-duva prakti~na obuka i se predlagaat merki zaradi pouspe{no ostva-ruvawe na procesot na prevospituvaweto.

(2) Vrz osnova na rezultatot od ispituvaweto na li~nosta na maloletnite lica vo priemnoto oddelenie se vr{i klasifikacija i se utvrduva vospitno-obrazovna programa za aktivno u~estvo na malo-letnoto lice za vreme na prestojot vo vospitno-popravniot dom.

^len 307

(1) Vo vospitno-popravniot dom maloletnite lica se raspore-

duvaat vo vospitni grupi spored vozrasta i mentalnata razvienost, ka-

486

rakternite i drugi li~ni svojstva, koi ovozmoùvaat primena na ednakvi vospitni i prevospitni merki i prezemawe na merki za odvo-juvawe zaradi odrùvawe na redot i disciplinata i za spre~uvawe na me|usebni {tetni vlijanija.

(2) Vospitnite grupi od stavot 1 na ovoj ~len moè da opfatat najmnogu deset maloletni lica i imaat poseben vospituva~.

^len 308

(1) Na maloletnite lica, vo soglasnost so potrebite od nivnoto

prevospituvawe, im se opredeluva vidot na rabotata spored nivnite telesni i du{evni sposobnosti i mo`nostite na vospitno-popravniot dom.

(2) Pri opredeluvaweto na vidot na rabotata se vodi smetka za èlbata na maloletnite lica da vr{at odreden vid raboti.

(3) Pri izborot na strukata {to }e ja izu~uvaat maloletnite lica, za koi se organizira nastava za sredno obrazovanie, }e se vodi smetka za nivnite sposobnosti i sklonosti, za mo`nostite na vospi-tno-popravniot dom i za drugi okolnosti od zna~ewe za ostvaruvaweto na celta na vospitnata merka.

^len 309

(1) Od maloletnite lica koi go zavr{ile {koluvaweto ili se

stru~no osposobeni, se bara da rabotat so polno rabotno vreme, so-glasno so op{tite propisi.

(2) Od maloletnite lica koi posetuvaat u~ili{te za u~enici za sredno vospitanie i obrazovanie ili za oddelen vid zanimawe, se bara da rabotat spored propisite i programata na nastavata predvidena od u~ili{teto {to go posetuvaat.

^len 310

(1) Za osnovno vospitanie i obrazovanie i sredno obrazovanie,

vo vospitno-popravnite domovi se organizira nastava od soodveten vid, rabotilnici i ekonomii za prakti~na obuka.

(2) Maloletnite lica koi }e se zdobijat so kvalifikacija vo vospitno-popravniot dom dobivaat svidetelstvo. Od svidetelstvoto ne smee da se gleda deka kvalifikacijata e dobiena vo vospitno-popraven dom.

(3) Koga spored op{tite propisi vremeto pominato na rabota od odreden vid se priznava za zdobivawe so odredena kvalifikacija, za takva kvalifikacija se priznava i vremeto pominato na ist vid rabota vo vospitno-popraven dom, so toa {to ova vreme ne se smeta vo raboten sta` i ne moè da bide osnova za steknuvawe so drugi prava.

487

^len 311

Na maloletno lice vo vospitno-popraven dom, koe zapo~nalo

sredno obrazovanie ili drugo obrazovanie moè da mu se ovozmoì prodolùvawe na {koluvaweto nadvor od domot, ako so svoeto odne-suvawe i zalagawe vo u~eweto im sluì za primer na drugite i toa go zasluùva.

^len 312

(1) Na maloletnite lica vo vospitno-popraven dom im se obez-

beduva ishrana po tri obroka dnevno, koja sodrì najmalku 14.600 xuli. (2) Bolnite maloletni lica dobivaat hrana vo vid i koli~estvo

{to }e gi odredi lekarot. (3) Na maloletnite lica im se obezbeduva besplatna obleka, ~e-

vli i dolna obleka.

^len 313

Vospitno-popravniot dom gi zadovoluva najnu`nite potrebi na

maloletnite lica koi bez svoja vina ne rabotat, a nemaat sopstveni sredstva.

^len 314

Maloletnite lica imaat pravo bez ograni~uvawe da primaat

poseti na ~lenovite na potesnoto semejstvo, vo granicite na ku}niot red, a so odobrenie na direktorot na vospitno-popravniot dom moàt da gi posetuvaat i drugi lica.

^len 315

(1) Maloletnite lica moàt bez ograni~uvawe da se dopi{u-

vaat so roditelite i bliskite rodnini. (2) Direktorot na vospitno-popravniot dom moè da odobri do-

pi{uvawe i so drugi lica, ako toa ne vlijae {tetno vrz maloletnite lica.

^len 316

(1) Maloletnite lica imaat pravo da primaat pratki so obleka,

predmeti za li~na upotreba, knigi i dneven pe~at, ~ija sodrìna ne e vospitno {tetna.

(2) Maloletnite lica moàt da primaat i pari, koi moàt da gi

488

tro{at samo vo ramkite odredeni so ku}niot red.

^len 317

(1) Direktorot na vospitno-popravniot dom moè da im odobri

otsustvo na maloletnite lica vo tekot na godinata do eden mesec za-radi poseta na roditelite ili na bliski rodnini.

(2) Otsustvoto se dava, po pravilo, za vreme na u~ili{niot raspust i za vreme na praznici.

(3) Za maloletnite lica {to se nao|aat vo vospitno-popraven dom moè da se organizira zaedni~ko letuvawe nadvor od domot.

(4) Vremeto pominato na otsustvo ili na zaedni~ko letuvawe se zasmetuva vo vremeto pominato vo domot.

^len 318

(1) Maloletnite lica koi ne posetuvaat nastava za osnovno vo-

spitanie i obrazovanie i sredno obrazovanie, a na rabota pominale neprekinato 11 meseci, vklu~uvaj}i go tuka i vremeto pominato na le-kuvawe poradi povreda na rabota ili profesionalno zaboluvawe, imaat pravo na odmor od najmalku 18 dena vo godinata.

(2) Odmorot po pravilo, se koristi kaj roditelite, startelot ili pobliskite rodini. Za onie koi nemaat kaj kogo da odat, a se nakloneti na begstvo ili postoi opasnost da prodolàt so vr{ewe na krivi~ni dela i naru{uvawe na javniot red i mir, upravata na domot moè da organizira zaedni~ki odmor vo domot ili nadvor od nego.

(3) Odluka za koristewe na odmorot donesuva direktorot na domot, po predlog na vospituva~ot.

^len 319

Za povreda na redot i disciplinata propi{ana so ku}niot red

za maloletno lice disciplinskata kazna upatuvawe vo samica moè da trae od tri do sedum dena.

^len 320

Sprema maloletnoto lice ne moè da se primeni merkata osa-

muvawe.

^len 321

Odredbite na ovoj zakon se primenuvaat i na organizacijata i

rabotata na vospitno-popravniot dom i na izvr{uvaweto na vospitno-popravnata merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom, dokolku so

489

odredbite od ovaa glava poinaku ne e opredeleno.

DEL VTORI

IZVR[UVAWE NA SANKCIITE IZREÊNI ZA PREKR[OK

Glava XXXI

IZVR[UVAWE NA KAZNA ZATVOR

^len 322

(1) Odredbite na ovoj zakon za izvr{uvawe na kaznata zatvor so-

odvetno se primenuvaat i na izvr{uvaweto na kazna zatvor za prekr-{ok, ako so odredbite na ovaa glava poinaku ne e opredeleno.

(2) Kaznata zatvor izre~ena za prekr{ok se izvr{uva vo kaz-neno-popravna ustanova od poluotvoren vid.

(3) Kaznata zatvor izre~ena za prekr{ok se izvr{uva odvoeno od kaznata zatvor izre~ena za krivi~no delo.

^len 323

(1) Kaznata zatvor izre~ena za prekr{ok se izvr{uva spored

mestoto na ìveali{teto odnosno prestojuvali{teto na kaznetoto lice.

(2) Kaznetoto lice na izdrùvawe na kaznata go upatuva prvo-stepeniot sud {to ja izrekol kaznata.

(3) Vo upatniot akt {to organot od stav 1 na ovoj ~len mu go dostavuva na kaznetoto lice se ostava rok od osum do 15 dena do denot koga liceto treba da se javi na izdrùvawe na kaznata zatvor.

(4) Ako kaznetoto lice ne se javi na izdrùvawe na kaznata zat-vor na opredeleniot den, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti po na-log na prvostepeniot sud }e go privede kaznetoto lice vo ustanovata.

^len 324

(1) Po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor za prekr{ok

moè da se odloì na molba na kaznetoto lice, najmnogu do 60 dena. (2) Po molbata za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na

kaznata re{ava nadle`niot sud. (3) Protiv re{enieto od stav 2 na ovoj ~len so koe e odbiena

molbata re{ava povisokiot sud.

^len 325

(1) Po molba na kaznetoto lice, po isklu~ok, vo opravdani slu-

~ai direktorot na ustanovata moè da odobri prekin na izdrùvaweto na kaznata do deset dena.

(2) Protiv re{enieto so koe e odbiena molbata od stav 1 na ovoj

490

~len moè da se izjavi àlba do Direkcijata.

Glava XXXII

IZVR[UVAWE NA PARI^NATA KAZNA,

MERKITE NA BEZBEDNOST, VOSPITNITE MERKI

I ODZEMAWETO NA IMOTNATA KORIST

^len 326

Odredbite na ovoj zakon za izvr{uvawe na pari~nata kazna, me-

rkite na bezbednost, vospitnite merki i odzemaweto na imotnata ko-rist, izre~eni za krivi~ni dela soodvetno se primenuvaat i na izvr-{uvaweto na pari~nata kazna, merkite na bezbednost, vospitnite me-rki i odzemaweto na imotnata korist za prekr{ok.

(2) Ako pravnoto lice vo opredelen rok ne ja plati pari~nata kazna, taa se izvr{uva prisilno, soglasno so Zakonot za izvr{nata po-stapka.

DEL TRETI

PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

Glava XXXIII

^len 327

Do donesuvaweto na uredbata od ~len 26 na ovoj zakon, posto-

jnite kazneno-popravni ustanovi i vospitno-popravnite domovi prodo-lùvaat so rabota spored nadle`nosta opredelena so ovoj zakon.

^len 328

Osudenite, kaznetite i maloletnite lica koi izdrùvaat kazna

zatvor, zamena na pari~nata kazna so zatvor, maloletni~ki zatvor i vospitno-popravnata merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom, }e prodolàt odnosno }e se prerasporedat so izdrùvawe na kaznata za-tvor i vospitno-popravnata merka vo soodvetnata kazneno-popravna ustanova i vospitno-popraven dom spored nadle`nosta opredelena so ovoj zakon.

^len 329

(1) Upravitelite i nivnite zamenici vo postojnite kazneno po-

pravni ustanovi i vospitno popravni domovi prodolùvaat so rabota do istekot na mandatot kako direktori na kazneno popravnite ustano-vi i vospitno popravnite domovi, dokolku gi ispolnuvaat uslovite za imenuvawe na direktor na ustanova odnosno zamenik direktor utvr-deni so ovoj zakon.

(2) Upravitelite i nivnite zamenici koi ne gi ispolnuvaat uslovite od ~len 41 na ovoj zakon, dol`ni se vo rok od dve godini da go

491

oformat svoeto obrazovanie.

^len 330

Uslovite na prestoj i rabota na osudenite i maloletnite lica

vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi }e se usoglasat so odredbite na ovoj zakon vo rok od dve godini od negovoto vleguvawe vo sila.

^len 331

Uredbata od ~len 26 na ovoj zakon, }e se donese vo rok od 30 dena

od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, a drugite op{ti akti predvideni so ovoj zakon }e se donesat vo rok od 90 dena od denot na negovoto vleguvawe vo sila.

^len 332

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuva da

vaì Zakonot za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni dela i sto-panski prestapi („Slu`ben vesnik na SRM" broj 19/79, 50/82, 42/85, 35/86 i 47/89 i „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 19/92) i Zakonot za organizacijata i raboteweto na posebnite organizacii i edinici so stopanska dejnost vo kazneno-popravnite ustanovi i vo-spitno-popravnite domovi („Slu`ben vesnik na SRM" broj 19/79).

^len 333

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto

vo „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

492

493

Vrz osnova na ~len 26 stav 3 od Zakonot za izvr{uvawe na sank-

ciite ("Slu`ben vesnik na RM" br. 3/97 i 23/99), ministerot za pravda donese

3. R E [ E N I E ZA RASPOREDUVAWE NA OSUDENITE I OSUDENITE

MALOLETNI LICA VO KAZNENO-POPRAVNITE I VOPSITNO-POPRAVNITE USTANOVI

"Slu`ben Vesnik na RM," 1999/34

So ova re{enie se vr{i rasporeduvawe na osudeni , maloletni,

prekr{o~no kazneti i pritvoreni lica vo kazneno-popravnite i vo kazneno-popravnite ustanovi od strana na nadle`niot sud.

I

1. Vo Kazneno-popravnata ustanova - Kazneno-popraven dom

Idrizovo se upatuvaat na izdrùvawe kazna doìvoten zatvor i kazna zatvor:

a) Ma{ki lica povtornici, osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor nad 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po pre-smetaniot pritvor iznesuva pove}e od 6 meseci.

b) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor pove}e od 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata so presmetaniot pritvor iznesuva pove}e od 2 godini.

v) @enski lica osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor ili maloletni~ki zatvor nezavisno od visinata na kaznata. Ovie osu-deni lica kaznata ja izdrùvaat vo Oddelenieto za ènski lica,

g) Ma{ki i ènski lica osudeni na kazna doìvoten zatvor i d) Stranski dràvjani i lica bez dràvjanstvo 2. Vo Kazneno-popravnata ustanova - Kazneno-popraven dom od

otvoren vid Struga se upatuvaat na izdrùvawe na kazna zatvor, a) Ma{ki lica osudeni za krivi~ni dela od nere`nost soglasno

Krivi~niot zakonik, ako se osudeni so pravosilna presuda na kazna za-tvor od 2 do 5 godini ili ako po presmetaniot pritvor im preostanuva pove}e od 2 do 5 godini od izre~enata kazna,

b) Ma{ki lica - primarni storiteli osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, za podra~jeto na osno-

494

vnite sudovi Debar i Struga i v) Ma{ki i ènski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na

osnovnite sudovi Debar i Stuga. 3. Vo Kazneno-popravnata ustanova - Zatvor Bitola so otvoreno

oddelenie vo Prilep se upatuvaat: 3.2. Zatvor Bitola: a) Ma{ki lica - primarni storiteli osudeni so pravosilna

presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, za podra~jeto na osno-vnite sudovi Bitola, Ki~evo i Resen,

b) Ma{ki lica - povtornici, osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor do 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po pre-smetaniot pritvor iznesuva do 6 meseci, od podra~jeto na osnovnite sudovi Bitola, Ki~evo, Kru{evo, Prilep i Resen,

v) Ma{ki i ènski lica sprema koi e oprededlen pritvor od podra~jeto na osnovnite sudovi Bitola, Ki~evo Prilep i Resen,

g) Ma{ki i ènski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na osnovnite sudovi Bitola, Ki~evo i Resen.

3.2. Otvoreno oddelenie vo Prilep: a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna

presuda na kazna zatvor do 2 godini odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na osno-vnite sudovi Kru{evo i Prilep i

b) Ma{ki i ènski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na osnovnite sudovi Kru{evo i Prilep.

4. Vo Kazneno-popravnata ustanova Zatvor Gevgelija se upa-tuvaat:

a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na osno-vnite sudovi Gevgelija, Kavadarci i Negotino,

b) Ma{ki lica - povtornici, osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor do 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po presme-taniot pritvor iznesuva do 6 meseci, od podra~jeto na osnovnite sudo-vi Gevgelija, Kavadarci i Negotino,

v) Ma{ki i ènski lica prekr{o~no kzneti od podra~jeto na osnovnite sudovi Gevgelija, Kavadarci i Negotino i

g) Ma{ki i ènski lica sprema koi e opredelen pritvor od po-dra~jeto na osnovnite sudovi Gevgelija, Kavadarci i Negotino

5. Vo Kazneno-popravna ustanova - Zatvor Ohrid se upatuvaat: a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna

presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na Osno-vniot sud Ohrid,

b) Pomladi polnoletni i maloletni ma{ki lica osudeni so

495

pravosilna presuda na kazna maloletni~ki zatvor, v) Ma{ki lica povtornici, osudeniso pravosilna presuda na

kazna zatvor do 6 meseci, odnosno koka ostatokot od kaznzata po pre-smetaniot pritvor iznesuva do 6 meseci, od podra~jeto na osnovnite sudovi: Debar, Ohrid i Struga,

g) Ma{ki i ènski lica prekr{o~no kazneti, od podra~jeto na osnovniot sud Ohrid i

d) Ma{ki i ènski lica sprema koi e opredelen pritvor od po-dra~jeto na osnovnite sudovi: Debar, Ohrid i Struga

6. Vo Kazneno-popravnata ustanova - Zatvor Skopje so otvoreni oddelenija vo Kriva Palanka i Veles se upatuvaat:

a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na osno-vnite sudovi Skopje I, Skopje II i Kumanovo,

b) Ma{ki lica povtornici, osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor do 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po presme-taniot pritvor iznesuva do 6 meseci, od podra~jeto na osnovnite su-dovi: Veles, Kratovo, Kriva Palanka, Kumanovo, Skopje I i II i Kuma-novo i

v) Ma{ki i ènski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na osnovnite sudovi Skopje I, Skopje II i Kumanovi i

g) Ma{ki i ènski lica sprema koi e opredelen pritvor od po-dra~jeto na osnovnite sudovi: Veles, Kratovo, Kriva Palanka, Kuma-novo, Skopje I i Skopje II.

6.2. Otvoreno oddelenie Veles: a) Ma{ki lica primarni storiteli, osudeni so pravosilna pre-

suda na kazna zatvor do 2 godini odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini od podra~jeto na Osno-vniot sud Veles i

b) Ma{ki i ènski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na osnovniot sud vo Veles.

6.3. Otvoreno oddelenie Kriva Palanka: a) Ma{ki lica primarni storitelim, osudeni so pravosilna

presuda na kazna zatvor do 2 godini odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini od podra~jeto na osno-vnite sudovi: Kratovo i Kriva Palanka

b) Ma{ki i ènski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na osnovnite sudovi Kratovo i Kriva Palanka

7. Vo Kazneno-popravnata ustanova - Zatvor Tetovo se upatu-vaat:

a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na osno-vnite sudovi Gostivar i Tetovo,

496

b) Ma{ki lica povtornici osudeni so pravosi;lna presuda na kazna zavor do 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po presme-taniot pritvor iznesuva do 6 meseci od podra~jeto na osnovnite sudo-vi: Gostivar i Tetovo,

v) Ma{ki i ènski lica prekr{o~no kazneti, od podra~jeto na osnovnite sudovi: Gostivar i Tetovo i

g) Ma{ki i ènski lica sprema koi e opredelen pritvor od po-dra~jeto na osnovnite sudovi: Gostivar i Tetovo.

8. Vo Kazneno-poptravnata ustanova - Zatvor [tip so Otvoreno oddelenie vo Strumica se upatuvaat:

a) Ma{ki lica - primarni storiteli, osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor do 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na osno-vnite sudovi: Berovo, Vinica, Del~evo, Ko~ani, Sveti Nikole i [tip,

b) Ma{ki lica povtornici, osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor do 6 meseci, odnosno koga ostatokot od kaznata po pre-smetaniot pritvor iznesuva do 6 meseci od podra~jeto na osnovnite su-dovi: Berovo, Vinica, Del~evo, Ko~ani, Radovi{, Sveti Nikole, Stru-mica i [tip,

v) Ma{ki i ènski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na osnovnite sudovi: Berovo, Vinica, Del~evo, Ko~ani, Sveti Nikole, i [tip,

g) Ma{ki i ènski lica na koi im e opredelen pritvor od po-dra~jeto na osnovnite sudovi: Berovo, Vinica, Del~evo, Ko~ani, Rado-vi{, Sveti Nikole, Strumica i [tip,

8.2 Otvoreno oddelenie vo Strumica: a) Ma{ki lica primarni storiteli, osudeni so pravosilna pre-

suda na kazna zatvor do 2 godini odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, od podra~jeto na osnovni-te sudovi: Radovi{ i Strumica i

b) Ma{ki i ènski lica prekr{no~no kazneti od podra~jeto na osnovnite sudovi: Radovi{ i Strumica.

II

1. Vo vospitno-popraven dom Tetovo se upatuvaat: - maloletni ma{ki lica na koi so pravosilna odluka im e izre-

~ena vospitna merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom za terito-rijata na Republika Makedonija.

2. Vo Vospitno-poppravniot dom Skopje se upatuvaat: - maloletni ènski lica na koi so pravosilna odluka im e izre-

~ena vospitna merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom za teritori-jata na Republika Makedonija. Ovoj Vospitno-popraven dom funkci-onira vo ramkite na @enskoto oddelenie na KPD Idrizovo.

III

497

Maloletnite lica na koi so pravosilna odluka im e izre~ena

vospitna merka upatuvawe vo vospitna ustanova, se upatuvaat vo Zavo-dot za zgriùvawe, vospituvawe i obrazovanie na deca i mladinci vo Skopje.

IV

Merkite na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i

~uvawe vo zdravstvena ustanova i zadolìtelno lekuvawe na alkoholi-~ari i narkomani izre~eni so bezuslovna kazna zatvor nezavisno od visinata na kaznata se izvr{uvaat vo zdravstvenite organizacii opre-deleni so Pravilnikot za izvr{uvawe na merkite na bezbednost upa-tuvawe na zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravst-vena organizacija i zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe na sloboda ("Slu`ben vesnik na SRM", br. 27/80) i Pravilnikot za izvr{uvawe na merkata na bezbednost zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i na-rkomani vo zdravstvena organizacija ("Slu`ben vesnik na SRM", br. 34/80).

Upatuvaweto zaradi izvr{uvawe na merkite na bezbednost za-dolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova i zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani go vr{i osno-vniot sud nadleèn za upatuvawe na osudenoto lice, a ako liceto se na-o|a vo pritvor, osnovniot sud vo ~ie sedi{te se nao|a zatvorot vo sle-dnite zdravstveni organizacii:

a) Vo Bolnicata za nervni i du{evni bolesti- "Skopje" Bardo-vci, se upatuvaat osudeni lica od podra~jeto na osnovnite sudovi: Ve-les, Gostivar, Debar, Ki~evo, Kratovo, Kriva Palanka, Kumanovo, Skopje I i Skopje II i Tetovo,

b) Vo Bolnicata za du{evni bolesti - Demir Hisar se upatuvaat osudenilica od podra~jeto na osnovnite sudovi: Bitola, Kru{evo, Ohrid, Prilep, Resen i Struga i

v) Vo bolnicata za nervni i du{evni bolesti - Negorci se upa-tuvaat osudeni lica od podra~jeto na osnovnite sudovi: Berovo, Vini-ca, Gevgelija, Del~evo, Kavadarci, Ko~ani, Negorino, Radiovi{, Sve-ti Nikole, Strumica i [tip.

Po dovr{enoto lekuvawe na osudenoto lice na koe se u{te mu preostanuva za doizdrùvawe kazna zatvor po presmetaniot prestoj vo bolnicata za lekuvawe, se upatuva na doizdrùvawe na ostatokot od kaznata zatvor vo kazneno-popravna ustanova opredeleno so ova re{e-nie. Zdravstvenite organizacii (bolnici) vo koi se lekuvaat osudeni-te lica }e ja izvestat kazneno-popravnata ustanova vo koja tie treba da bidat upateni za da moè da gi sprovedat na natamo{no doizdrùvawe na kaznata zatvor.

498

V

1. So vleguvaweto vo sila na ova re{enie prestanuva da vaì

Re{enieto za rasporeduvawe na osudenite i osudenite maloletni lica vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite ustanovi ("Slu`ben vesnik na RM," br. 22/97)

2. Ova re{enie vleguva vo sila so denot na objavuvaweto vo "Slu`ven vesnik na Republika Makedonija".

499

Vrz osnova na ~len 26 stav 3 od Zakonot za izvr{uvawe na sank-

ciite ("Slu`ben vesnik na RM" br. 3/97 i 23/99), ministerot za pravda donese

4. RE[ENIE ZA IZMENUVAWE NA RE[ENIETO ZA RASPOREDUVAWE NA

OSUDENITE I OSUDENITE MALOLETNI LICA VO KAZNENO-POPRAVNITE I VOSPITNO-POPRAVNITE

USTANOVI

I

Vo Re{enieto za rasporeduvawe na osudenite i osudenite malo-

letni lica vo kazneno-popravnite i vospitno-popravnite ustanovi ("Slu`ben vesnik na RM", br. 34/99) vo delot I to~ka 2 se menuva i glasi:

"2. Vo kazneno-popravnata ustanova - Kazneno-popraven dom od otvoren vid Sruga se upatuvaat na izdrùvawe na kazna zatvor:

a) Ma{ki lica osudeni za krivi~ni dela od nebre`nost sogla-sno Krivi~niot zakonik, ako se osudeni so pravosilna presuda na ka-zna zatvor od 2 go 5 godini ili ako po presmetaniot pritvor im pre-ostanuva pove}e od 2 do 5 godini od izre~enata kazna.

b) Ma{ki lica - primarni storiteli osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor od 2 godini, odnosno koga ostatokot od kaznata po presmetaniot pritvor iznesuva do 2 godini, za podra~jeto na osno-vnite sudovi: Debar, Ohrid i Struga.

v) Ma{ki lica - povtornici, osudeni so pravosilna presuda na kazna zatvor do 6 meseci odnosno koga ostatokot od kaznata po presme-taniot pritvor iznesuva do 6 meseci, od podra~jeto na osnovnite su-dovi: Debar, Ohrid i Stuga i

g) Ma{ki i ènski lica prekr{o~no kazneti od podra~jeto na osnovnite sudovi: Debar, Ohrid i Struga.

Vo delot I to~kata 5 se menuva i glasi: "5. Vo Kazneno-popravnata ustanova - Zatvor Ohrid se upatu-

vaat na izdrùvawe na kazna zatvor: a) Pomladi polnoletni i maloletni ma{ki lica osudeni so

pravosilna presuda na kazna maloletni~ki zatvor i b) Ma{ki i ènski lica sprema koi e opredelen pritvor od

podra~jeto na osnovnite sudovi Debar, Ohrid i Struga.

500

II Ova re{enie vleguva vosila od denot na objavuvaweto vo

"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" Broj 09-4153/1 Ministerstvo za pravda 5 oktomvri 1999 godina d-r Vlado Kambovski Dkopje

501

5. UPATSTVO ZA OPREDELUVAWE NA VIDOVITE I NAÎNITE NA

TRETMAN NA OSUDENITE LICA

OP[TI ODREDBI

Poim i principi na tretman

^len 1

So ova upatstvo se opredeluvaat vidovite i na~inite na tret-

man na osudenite lica vo kazneno-popravnite ustanovi (vo natamo-{niot tekst: Ustanova).

^len 2

Odredbite na ova upatstvo se odnesuvaat i na tretmanot na pre-

kr{o~no kaznetite lica i na maloletnite lica na koi im e izre~ena zavodska vospitna merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom, dokolku so drug propis ne e poinaku opredeleno.

^len 3

Pod poimot tretman se podrazbira dinami~en sistem na metodi,

merki i postapki sprema osudenite lica vo ustanovata za vreme na izv-r{uvawe na kaznata zatvor i postinstitucionalniot period zaradi na-so~uvawe, razvivawe i ostvaruvawe na pozitivni osobini na odnesuva-we, a so krajna cel nivna resocijalizacija ili socijalna adaptacija vo op{testvoto po izdrùvaweto na kaznata..240

Tretmanot moè da bide penalen, odnosno institucionalen i postpenalen, odnosno postinstitucionalen.

^len 4

Tretmanot proizleguva od individualizacijata na izvr{uva-

weto na sankciite, koja vsu{nost pretstavuva pojdovna osnova na reso-cijalizacijata.

Konceptot na individualizacijata na tretmanot, pokraj toa {to se zasnova na dolìnata na izre~enata kazna i vidot i teìnata na krivi~noto delo, primarno se zasnova na rezultatite od interdis-

240 Sulejmanov, Z. Penologija, kniga II, Magor, Skopje,1997, str. 52.

502

ciplinarno organiziranata opservacija na li~nosta na osudenoto lice vo priemnoto oddelenie, po pat na analiza i sinteza na kriminolo-{ko-penolo{ki, sociolo{ki, psiholo{ki, medicinski, pedago{ki i drugi sli~ni ispituvawa na li~nosta.

So opservirawe na li~nosta na osudenoto lice se dobivaat re-zultati, odnosno pokazateli za: karakternite crti, svojstva, sklonosti i naviki, psihofizi~ki osobini na li~nosta, intelektualnoto i ku-lturnoto nivo, stepenot na obrazovanie i osposobenosta za odreden vid rabota, zdravstvenata, socijalnata i materijalnata sostojba, kako i drugi sociolo{ki, pedago{ki i penolo{ki indikatori.

Vrz osnova na dobienite rezultati od prou~uvaweto na li~no-sta na osudenoto lice se vr{i negova klasifikacija vo odredeno odde-lenie, odnosno klasifikaciona tretmanska grupa, zaradi primenuvawe na merki na vospituvawe i prevospituvawe od ist vid.

^len 5

Tretmanot sprema osudenite lica se naso~uva kon razvivawe na

pozitivnite osobini so koi li~nosta raspolaga, pro{iruvawe na zna-ewata, podigawe na svesta, promena na sfa}awata na vrednostite i sta-vovite sprema sebe, i op{testvoto voop{to, pozitivni identifika-cii, razvivawe na socijalnite crti na li~nosta, priviknuvawe na ra-botata, osposobuvawe za zaedni~ki ìvot vo ustanovata, potiknuvawe na samostojno re{avawe na sopstvenite problemi i samovospituvawe, osposobuvawe za uspe{na integracija vo ìvotot na sloboda, promena na na~inot na ìveewe i rabota, promena na navikite i sklonostite, a so samoto toa i kon promena na negovata li~nost i odnesuvawe vo op{testvoto.

Tretmanot ne e naso~en samo kon resocijalizacijata na osude-nite lica, tuku i kon socijalna adaptacija, osobeno kon osudenite lica koi silno se sprotivstavuvaat ili izri~no go odbivaat prevospitniot tretman, odnosno kon po~ituvawe na opredeleni pravila na postapu-vawe {to ne se vo funkcija na resocijalizacijata kaj polesni kate-gorii na osudenici.

^len 6

Rabotite na prevospitniot tretman na osudenite lica vo usta-

novata prvenstveno gi ostvaruvaat vrabotenite od slu`bata za pre-vospituvawe.

Vo funkcija na prevospitniot tretman se i redovnite aktivno-sti na vrabotenite lica vo slu`bata za obezbeduvawe, stopansko inst-ruktorskata slu`ba i zdravstvenata slu`ba vo ramkite na zakonski opredelenite nadle`nosti i odredbite na ku}niot red.

503

^len 7

Vrabotenite vo ustanovata, osobeno licata koi u~estvuvaat vo

tretmanot na osudenite lica, treba da prijavat poznanstva, rodninski ili drugi vrski so osudenite lica koi nastanale pred tie da zapo~nat so izdrùvaweto na kaznata. Obvrskata za prijava na rodninski vrski se odnesuva na bra~en, odnosno vonbra~en drugar, rodnina po krv vo prava linija do koj i da e stepen, vo strani~na linija do ~etvrtiot ste-pen, a po svatovstvo do vtor stepen.

Direktorot na ustanovata }e go izzeme vraboteniot od u~estvo vo tretmanot sprema osudenoto lice so koe e vo rodninska ili druga vrska za celo vreme dodeka ja izdrùva kaznata.

Vrabotenite vo vrska so vr{eweto na slu`benite zada~i pri sproveduvaweto na tretmanot na osudenite lica ne smeeat da primaat podaroci od niv, ~lenovite na nivnite semejstva ili od drugi lica so koi slu`beno kontaktiraat vo odnos na tretmanot.241

^len 8

Ostvaruvaweto na resocijalizacijata ili socijalnata adapta-

cija na osudenite lica se zasnova vrz po~ituvawe na slednite osnovni principi:

- na poznavawe na sekoe osudeno lice, - na neprekinato angaìrawe na osudenoto lice, - na po~ituvawe i doverba sprema osudenoto lice - na aktivno i dobrovolno vklu~uvawe na osudenoto lice vo

sopstveniot tretman, - na razvivawe na op{testvena svest i individualnosta na osu-

denoto lice, - na sistemati~nost i postapnost vo sproveduvaweto na tretma-

not i - na edinstvo na prevospitnite vlijanija.242

^len 9

Principot na poznavawe na sekoe osudeno lice posebno e osno-

ven preduslov za organizirawe na prevospitniot tretman. Za pravilno sproveduvawe na tretmanot slu`bata za prevospi-

tuvawe na ustanovata se zapoznava so site aspekti na minatoto na osu-denoto lice, kako {to se: motivite, pri~inite i uslovite vo koi go izvr{il krivi~noto delo, psiholo{kata struktura na li~nosta (svest, inteligencija, karakrterni i drugi crti na li~nosta), negovite soci-

241 Sulejmanov, Z. Penologija, kniga II, str. 201. 242 Ibid, str. 56-64.

504

jalni osobini i slabosti, materijalnata i semejnata sostojba, negovata zdravstvena polo`ba i drugite pokazateli od subjektivna i objektivna priroda, preku sestrana analiza na sudskata dokumentacija, izve{ta-ite od priemnite oddelenija i informaciite koi socijalnite rabo-tnici od ustanovata dopolnitelno gi pribiraat od teren.243

Dopolnitelni soznanija slu`bata za prevospituvawe neposre-dno steknuva i niz sekojdnevnite interakcii so osudenite lica244 vo te-kot na sproveduavaweto na prevospitniot tretman, so primena na me-rki i instrumenti kako {to se: testovi, intervjua, sociometriska po-stapka, lobitehnika, anketa, pra{alnik, skali i drugo.

^len 10

Principot na neprekinato angaìrawe na osudenoto lice vo

su{tina se ostvaruva preku osmisleno neprekinato ispolnuvawe na negoviot prestoj vo ustanovata, so tretmanski aktivnosti od razli~en vid (rasporedot na aktivnostite propi{ani vo ku}niot red na usta-novata vo tekot na 24 ~asa, zada~i, zadolènija i barawa), so cel da ne se ostavi prostor za drugi vlijanija {to bi bile naso~eni protiv ce-lite na tretmanot.245

^len 11

Principot na po~ituvawe i doverba sprema osudenoto lice,

pretpostavuva aktiven odnos na vraboteniot zasnovan na po~ituvawe na li~nosta na sekoe osudeno lice, bez ogled na teìnata na krivi-~noto delo, so {to se ovozmoùva steknuvawe na me|usebna doverba. Toa predizvikuva pozitivno odnesuvawe vo osudeni~kiot kolektiv i drugi manifestacioni oblici na elementarni op{testveni vredno-sti.246

^len 12

Uspe{nosta na prevospitniot tretman vo golem del e uslovena

od aktivno i dobrovolno vklu~uvawe na osudenoto lice vo sopstveniot tretman. Zaradi toa vrabotenite vo celinata na tretmanskite aktivnosti kon osudenoto lice pristapuvaat kako kon svesen i tvor-e~ki subjekt koj treba da sfati deka site tretmanski aktivnosti se mo-tivirani od èlbata da mu se pomogne vo steknuvaweto na odredeni znaewa, formirawe na pravilni stavovi i sozdavawe na pozitivni na-

243 Ibid, str. 56. 244 Ibid, str. 56. 245 Ibid, str. 58. 246 Ibid, str. 57.

505

viki koi }e go podignat nivoto na negovata li~na i op{testvena svest.247

^len 13

Principot na razvivawe na op{testvenata svest i indivi-

dualnost na osudenoto lice, vo sproveduvaweto na tretmanot podra-zbira doveduvawe na osudenoto lice vo polo`ba da izgradi sopstven pogled na realnosta niz individualnoto sozrevawe na negovata li~-nost, odnosno podigawe na stepenot na negovata op{testvena svest do nivo na po~ituvawe na tu|ite dobra, vrednosti i interesi.248

So izraduvaweto na op{testvenata svest, osudenoto lice ste-knuva sposobost na integracija, odnosno adaptacija vo op{testvenata sredina, koja }e obezbedi takvo postapuvawe koe nema da gi dovede vo sudir negovata li~na svest so op{testvenata svest, individualnoto odnesuvawe so socijalnoto, odnosno individualizacijata na osudenoto lice so baraniot stepen na resocijalizacijata ili socijalnata adapta-cija.249

^len 14

Principot na sistemati~nost i postapnost vo sproveduvaweto

na tretmanot go so~inuva sevkupnosta na merkite, metodite i oblicite {to treba da dovedat do ostvaruvawe na resocijalizacijata odnosno socijalnata adaptacija na osudenoto lice.250

Izborot na konkretnite prevospitni merki zavisi od potrebi-te na sekoe osudeno lice poedine~no i istite se izveduvaat po pretho-dno izraboten plan za konkretno postapuvawe so jasno nazna~uvawe na sistemati~nosta i postapnosta na merkite.251

^len 15

Su{tinata na principot na edinstvo na prevospitnite vlijani-

ja se sostoi vo svesnoto povrzano i koordinirano dejstvuvawe na site faktori, odnosno u~esnici vo prevospitniot tretman.252

Vrabotenite vo princip treba da imaat izgraden i usoglasen ednakov slu`ben odnos kon site osudeni lica. Odnosot se zasnova na po~ituvawe na zagarantiranite prava na osudenite lica, a od penolo-

247 Ibid, str. 58-59. 248 Ibid, str.59 249 Ibid, str. 60 250 Ibid, str. 62 251 Ibid, str. 62. 252 Ibid, str. 62

506

{ka gledna to~ka toj ne smee da sodrì simpatii, omraza ili drugi vi-dovi na privatni i neslu`beni motivi.253

b) Oblici na tretman na osudenite lica

^len 16

Prevospitniot tretman na osudenite lica se ostvaruva so pri-

mena na pove}e sovremeni oblici na institucionalen tretman, kako {to se:

- osudeni~ka rabota, - moralno-pedago{ko vospituvawe i obrazovanie, - kulturno-umetni~ka rabota i fizi~ko vospituvawe (organi-

zacija na slobodnoto vreme) i - osudeni~ko samoorganizirawe.254 Po isklu~ok,255 kako oblik na tretman za poodelni kategorii na

osudeni lica, se primenuva medicinskiot tretman za opredeleno vreme ili za celiot period od izdrùvaweto na kaznata.

Osudeni~kata rabota kako oblik na tretman

^len 17

Preku rabotata osudenite lica obrazovno, stru~no i profesi-

onalno se osposobuvaat za samostoen i korisen ìvot na sloboda, gi razvivaat rabotnite naviki i kreativnost i voop{to interesot kon rabotata.256

Pokraj toa, so osudeni~kata rabota kako oblik na tretman do-a|a do izraz i eti~kata funkcija na rabotata izrazena preku razvi-vawe na red i disciplina vo kolektivot, spre~uvawe na nevrozi, depre-sii, psihozi, dosada i izbegnuvawe na moralna i fizi~ka degradacija so beskorisno pominuvawe na vremeto.257

^len 18

Vklu~uvaweto na osudenite lica vo rabotniot proces se ostva-

ruva so celosno po~ituvawe na slednite na~ela: - rabotata ne smee da ima poniùva~ki karakrer, - zemawe vo predvid na psihi~kite i fizi~kite sposobnosti na

osudenite lica pri ostvaruvaweto na pravoto na rabota, - ovozmoùvawe na osudenite lica da go izberat vidot na rabo-

253 Sulejmanov, Z. Penologija, kniga II, str. 63 254 Sulejmanov, Z. Penologija, kniga II, str. 169-218. 255 Ne daj Boè po isklu~ok, tuku po potreba. 256 Sulejmanov, Z. Penologija, kniga II, str. 169-171. 257 Sulejmanov, Z. Penologija, kniga II, str. 169-171.

507

tata, - angaìrawe na osudenite lica na produktivna rabota vo opre-

deleno rabotno vreme, - profesionalno, stru~no i korisno osposobuvawe, - ovozmoùvawe na ednakvi uslovi za rabota kako na sloboda,

pravilno nagraduvawe za vloèniot trud i - integriranost na osudeni~kata rabota vo stopanstvoto na ze-

mjata.258

^len 19

Na~elo na isklu~uvawe na poniùva~kiot karakter na osude-

ni~kata rabota ozna~uva deka spored svojot vid i uslovi za vr{ewe ne smee da bide poniùva~ka i da vodi kon predizvikuvawe na ~uvstvo na prinuda i ramnodu{nost kon trudot i prevospituvaweto voop{to.259

Osudeni~kiot trud treba da bide tretiran na ist na~in kako i normalnata i redovnata aktivnost na slobodniot ~ovek i da pretsta-vuva sostaven del na tretmanot.260

Za osobeno poniùva~ki raboti se smetaat: te{ki i nekorisni fizi~ki raboti pod nepovolni vremenski uslovi i bez stredstva za za-{tita, raboti vo kamenolomi, rudnici, ispu{tawe na mo~uri{ta, ra-bota so hemiski i radioaktivni materii {tetni po zdravjeto na luge-to, izveduvawe na raboti vo nesoodvetna obleka koja predizvikuva ja-vna qubopitnost i sl.

^len 20

Na~eloto na zemawe vo predvid na psihi~kite i fizi~kite spo-

sobnosti na osudenoto lice pri ostvaruvaweto na pravoto na rabota pretpostavuva izbor na rabota koja nema da gi nadminuva negovite fizi~ki i psihi~ki mo`nosti, a }e vospostavi aktiven odnos sprema trudot so negovo dobrovolno i samostojno vklu~uvawe vo rabotniot proces, a so toa i vo sopstvenoto vospituvawe.

Vrabotenoite so celokupnosta na svoeto vospitno vlijanie go pottiknuvaat osudenoto lice da gi aktivira sopstvenite vnatre{ni sili za samostojno postignuvawe preku istaknuvawe na motivite za tvore~ko angaìrawe (ostvaruvawe na materijalnata egzistencija, ekonomska pomo{ na svoeto semejstvo, dokaùvawe na sposobnosta za rabota i ostru~uvawe, postignuvawe na samostojnost i nezavisnost vo ìvotot na sloboda so koristewe na ostvarenite stru~ni kvalifika-cii vo ustanovata, korisno ispolnuvawe na vremeto, sorabotka so dru-

258 Ibid, str. 103-108 259 Ibid, str. 103. 260 Ibid, str. 103-104

508

gite osudeni lica, steknuvawe na pogodnosti itn.).261

^len 21

Pri izborot na vidot na rabotata na osudenite lica se po~i-

tuvaat nivnite afiniteti, èlbi, interesi, prethodna stru~na osposo-benost i kvalifikacii.

Na~eloto na po~ituvawe na èlbite na osudenite lica da go izbiraat vidot na rabotata se ostvaruva vo ramkite na mo`nostite na ustanovata, prete`no vo ekonomski edinici, a dokolku moàt da se ostvarat uslovi za izvr{uvawe na kaznata na konkretna kategorija na osudeni lica, rabotata moè da se izveduva i nadvor od ustanovata kaj privatni lica ili drugi institucii.262

^len 22

Na~eloto na angaìrawe na osudenite lica so produktivna

rabota vo ramkite na opredeleno rabotno vreme ja isklu~uva mo`nosta od rabotno angaìrawe podolgo od zakonski normiranoto rabotno vreme vo interes na ostvaruvawe na pravata na osudenite lica.263

^len 23

So po~ituvawe na na~eloto na profesionalno i stru~no ospo-

sobuvawe na osudenite lica vo tekot na rabotniot proces se za~uvu-vaat i zgolemuvaat sposobnostite na osudenite lica za konstruktivno ìveewe na sloboda preku vklu~uvawe vo vr{ewe na raznovidni rabo-ti vo ekonomski edinici, kako {to se: industriski pogoni, raboti-lnici, zemjodelski ekonomii, servisi, prodavnici, ugostitelski obje-kti, raboti od intelektualen karakter i dr.264

Rabotnoto osposobuvawe go vr{at instruktori i drugi ostru~e-ni lica koi {to so ostru~uvaweto na osudenite lica za vr{ewe na opredeleni zanimawa gi osposobuvaat za vrabotuvawe i samostojno obezbeduvawe na egzistencijata na sloboda.265

Instruktorite i drugite ostru~eni lica sozdavaat kaj osude-nite lica svest za zna~eweto na rabotata, vlijaat da ja zasakaat ra-botata, da gi promenat negativnite stavovi kon trudot, da ja vratat do-verbata kon sopstvenitevrednosti i da gradat novca smsila na ìvo-tot.

261 Ibid, str. 104-105. 262 Ibid, str. 105. 263 Ibid, str. 105. 264 Ibid, str. 106. 265 Ibid, str. 185.

509

Instruktorite i drugite ostru~eni lica posebno vodat grià za stepenot na poznavaweto na rabotata na osudenite lica, nivnata sa-mostojnost, produktivnosta i kvalitetot na rabotata, racionalnosta, interesot, stepenot na postojanost i istrajnost, odnosot kon sredstva-ta za rabota, sorabotkata so stru~nite lica i drugite osudeni lica od rabotnata grupa, nivnata op{ta disciplina vo rabotata, stepenot na steknatite rabotni naviki i sl.266

Misleweto na instruktorot moè da bide i osnova za reklasi-fikacija, steknuvawe na pogodnosti i disciplinsko kaznuvawe, za ko-ristewe na institutite usloven otpust, pomiluvawe i sl.

^len 24

Na~eloto na ovozmoùvawe na ednakvi uslovi za rabota so onie

na sloboda podrazbira ovozmoùvawe na {to e mo`no pobliski metodi i organizacija na rabota vo ustanovata so ista ili sli~na ra-bota na sloboda, ekonomskata korist da ne dominira nad drugite celi na trudot, koristewe na higiensko-tehni~ka za{tita pri rabotata, pridavawe na ednakvo zna~ewe i tretman na rabotata so isto takva ra-bota na slobodniot gra|anin vo smisla na primena na isti standardi, proizvodstveni normi, kvalitet na proizvodi i sl., kako i ostva-ruvawe na rabotniot tretman za poodelni kategorii na osudeni lica vo slobodni uslovi nadvor od ustanovata, so {to se zgolemuva efi-kasnosta na osudeni~kata rabota kako sredstvo na tretman.267

^len 25

Na~elo na pravilno nagraduvawe na vloèniot trud e vo

funkcija na ostvaruvawe na korisno psiholo{ko dejstvo kaj osudenite lica.

2. Moralno-pedago{ko vospituvawe i obrazovanie kako oblik na tretman

^len 26

Vospituvaweto se ostvaruva kako interakcija na pove}e vli-

janija naso~eni kon izgraduvawe na stavovi sprema socio-eti~kite problemi i op{testvenite vrednosti, kon pozitivno struktuirawe na li~nosta i nejzino menuvawe i zbogatuvawe na psihi~ki, fizi~ki, mo-ralni i op{testven plan, a se vo funkcija na sozdavawe osnova za vo-dewe na op{testveno usoglasen ìvot na sloboda.

So metodite, postapkite i sredstvata {to gi koristat vrabote-nite vo procesot na vospituvaweto, se postignuva gradeewe na li~na

266 Ibid, str. 186. 267 Ibid, str. 106-108.

510

odgovornost, dobrovolno vklu~uvawe vo sopstveniot tretman, otkriva-we na pozitivnite sposobnosti, razbirawe na malodu{nosta, somneva-weto, zatvorenosta i otporot sprema vospitnite vlijanija, vra}awe na izgubenata doverba vo sopstvenite sili, sfa}awe na sopstvenata sta-tusna polo`ba i afirmirawe na sfa}aweto kaj osudenite lica deka ne se isklu~eni od op{testveniot ìvot.268

Moralno-eti~koto vospituvawe se ostvaruva niz zborovi, obj-asnuvawa, sugerirawa kako i so ednovremeno koristewe na drugite oblici na tretman na osudenite lica.

^len 27

Pedago{kata rabota na osudenite lica vo ustanovite se ostv-

aruva i preku nivno obrazovanie - op{to i profesionalno. Vo ustanovite treba da se sozdavaat materijalno, prostorni i

kadrovski uslovi za ovozmoùvawe na obrazovniot proces, kako del od prevospitniot tretman.

Slu`bata za prevospituvawe vrz osnova na procenkata na li~-nosta na osudenite lica, nastojuva da gi motivira i naso~i da se vkl-u~at vo obrazovniot proces, osobeno maloletnite i pomladite polno-letni lica, so cel tie da se steknat so znaewe od razli~ni oblasti i dejnosti na ~ovekovoto ìveewe so {to }e se osposobat za razbirawe na uslovite na ìvot vo koj se nao|aat, za sfa}awe na razli~nite na-dvore{ni agensi i konfklikti {to deluvaat kriminogeno, za prifa-}awe na socijalno usoglaseni mislewa, stavovi, uveruvawa, moralni normi, pozitivni naviki kon trudot i kon elementarnite op{testveni vrednosti voop{to.269

Steknatite zanaewa }e izvr{at promeni vo psiholo{kata stru-ktura na li~nosta vrz ~ija osnova se gradi emocionalniot i afekti-vniot ìvot i }e se ravijat pove}e sposobnosti od psiholo{ki kara-kter (vnimanie, nabquduvawe, pomagawe, sudewe, zaklu~uvawe, genera-lizacija i sl.).270

^len 28

Sprema osudenite lica se sproveduva obrazoven tretman koja

zavisi od brojot i strukturata na osudenite lica na koi im e potreben obrazoven proces, kako i od psihofizi~kite osobini, li~nite svo-jstva, afiniteti i èlbite za steknuvawe na odreden vid na obrazova-nie vo ramkiet na objektivnite mo`nosti na ustanovata.271

268 Ibid, str. 191. 269 Ibid, str. 187. 270 Ibid, str. 187. 271 Ibid, str. 189.

511

Obrazoven tretman ne se sproveduva sprema opredeleni katego-rii osudeni lica, kako {to se: psihi~ki zaostanatite lica, umobolni-te i drugi hendikepirani lica koi podleàt na medicinski tretman, kako i onie osudeni lica koi poradi otsustvo na izgradena motiva-ciska osnova za obrazovanie, silno se sprotivstavuvaat na obrazovni-ot tretman.272

^len 29

Vo funkcija na pedago{kiot tretman vo ustanovata se ostvaru-

vaat i drugi aktivnosti od ovaa oblast kako {to se: analfabetsaki ku-rsevi, podigawe na nivoto na {kolskata naobrazba, podu~uvawe orga-nizirawe na predavawa za aktuelni temi, izbor na televiziska pro-grama, koristewe na bibliote~niot fond i dnevniot pe~at, kulturno zabavnite aktivnosti i sl.273

Vo ostvaruvaweto na obrazovanieto i vospituvaweto kako edi-nstven oblik na tretman na osudenite lica, se vklu~uva slu`bata za prevospituvawe i slu`bata za obezbeduvawe na ustanovata.

^len 30

Vo procesot na moralno-eti~koto vospituvawe i obrazovanie

na osudenite lica zna~ajna e ulogata na vospituva~ite, psiholozite, socijalnite rabotnici i pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe.

Vrabotenite vo slu`bata za prevospituvawe so svojata visoka stru~nost, strplivost, kultura na odnesuvawe i li~en primer, vrz odnova na kompletnoto zapoznavawe na li~nosta na sekoe osudeno lice, niz sekojdnevni kontakti go ostvaruvaat procesot na prevospi-tuvawe preku razni formi na dejstvuvawe i postapki kako {to se: so-vetuvawe vo vrska so op{toto i stru~no obrazovanie, adaptirawe vo sredinata, izbegnuvawe na konfliktni situacii i naru{uvawe na di-sciplinata, sledewe na aktivnostite na rabotnoto mesto i vo celina vo ustanovata, ukaùvawe na pomo{ vo re{avaweto na li~nite proble-mi, primawe na razni podnesoci od osudenite lica, sledewe na zdra-vstvenata sostojba, prisustvo i posredstvo vo komunikacijata pome|u osudenite lica i drugite lica nadvor od ustanovata, u~estvo vo re-alizacija na grupni metodi na tretman, podgotvuvawe i vodewe na po-stapki za disciplinsko kaznuvawe na osudenite lica, davawe na mi-slewe za povedenieto na osudenite lica pri odlu~uvaweto za davawe na pogodnosti, podgotvuvawe na izve{tai i predlozi za usloven otpu-st, pomiluvawe i predvremeno otpu{tawe na sloboda, razvivawe na interes kaj osudenite lica za korisno ispolnuvawe na slobodnoto vre-

272 Ibid, str. 188. 273 Ibid, 191-192

512

me i sl.274 Brojot na osudenite lica vo vospitnata grupa so koja raboti

eden vospituva~ se opredeluva zavisno od klasifikacijata po oddele-nija i toa vo otvoreno oddelenie i poluotvoreno oddelenie, najmnogu do 30 osudeni lica, a vo zatvoreno oddelenie najmnogu do 15 osudeni lica.

Ulogata na psiholozite vo ustanovata prvenstveno e naso~ena kon prou~uvawe na li~nosta na osudenoto lice vo priemnoto oddele-nie, sledewe na karakteristikite na li~nosta vo tekot na izdrùva-weto na kaznata, prou~uvawe i verifikacija na soznanijata za svesni-te i potsvesnite aspekti na minatoto na osudenoto lice, sega{noto povedenie, promenite na negoviet sposobnosti, motivacijata, fakto-rite na frustracijata i koristeweto na odbrambenite mehanizmi za nivno nadminuvawe, karakterot i funkcioniraweto na mentalniot sklop, svesta za zna~eweto na op{testvenite i kulturnite vlijanija vo opredeluvaweto na negovite stavovi, odnosno istraùvawe na sevku-pnata psihosocijalna struktura na li~nosta, a so cel za odreduvawe ili promena na klasifikacionata grupa vo koja }e se primenuvaat najsoodvetni merki na tretman {to vodat kon najefikasni promeni vo negovoto odnesuvawe.275

Vrz osnova na celosnata prestava za kompletnata li~nost na osudenoto lice za negovite stavovi i vrednosti, motivite {to go nave-le na vr{ewe na krivi~no delo, kako i za te{kotiite i problemite so koi se soo~uva, socijalniot rabotnik svojata uloga ja naso~uva kon po-magawe na osudenoto lice vo razre{uvaweto na svoite problemi od socijalen karakter (problemi vo semejnite odnosi, nezgriènost na rabotno-nesposobnite ~lenovi na negovoto semejstvo, regulirawe na statusot na rabotnoto mesto, neadaptibilnost vo osudeni~kata sredi-na i dr.), preku ostvaruvawe na kontakti so organi i institucii na vlasta, poseti na semejstvoto, aktivnosti na prilagoduvawe na osude-ni~kata sredina na potrebite na osudenoto lice i sl.

Pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe niz postojniot kontakt so osudenite lica ostvaruvaat zna~ajna uloga vo prevopitniot proces, glavno preku kontrola na realiziraweto na aktivnostite od ku}niot red, vodewe na zabele{ki za urednosta i disciplinata, spre-~uvawe na begstva i drugi nedozvoleni aktivnosti, sproveduvawe na disciplinskite kazni, a po potreba i preku represivno dejstvuvawe. So gradewe na pravilni interpersonalni odnosi so osudenite lica zasnovani na slu`ben odnos i eliminacija na bilo kakvi drugi motivi vo postapuvaweto, se postignuva kompatibilnost i usoglasenost so drugite merki na tretman so slu`bata za prevospituvawe.276

274 Ibid, str. 193. 275 Ibid, str. 194-195. 276 Ibid, str. 198 i 200.

513

3. Kulturno-umetni~ka rabota i fizi~ko vospituvawe (organizacija na

slobodnoto vreme), kako oblik na tretman

^len 31

Vo funkcija na odrùvawe na redot i disciplinata vo ustano-

vata, kako i za podobruvawe na efikasnosta na resocijalizacijata, ustanovite izrabotuvaat planovi i programi i sozdavaat uslovi za organizirano popolnuvawe na slobodnoto vreme na osudenite lica so kulturno-umetni~ki i sportski aktivnosti.277

Kako slobodno vreme na osudenite lica vo ustanovite se smeta periodot koj preostanuva otkako }e se odbie vremeto {to e potrebno za vr{ewe na rabotni zada~i, rabotite na odrùvaweto na higienata, neophodniot osum~asoven no}en odmor, posetuvaweto na nastava, u~e-weto i u~estvoto vo grupnite oblici na tretman, kako i nerabotnite denovi.278

^len 32

Oblicite na organizirawer na slobodnoto vreme moàt da bi-

dat individualni i kolektivni.279 Vidovite na slobodni aktivnosti moè da bidat najrazli~ni,

kako {to se: sekcii (dramska, muzi~ka, umetni~ka, literaturna, liko-vna i drugo), razni sportovi, ~itawe na knigi i vesnici, slu{awe ra-dio i sledewe televiziska programa, posetuvawe na teatarski i kino prestavi, izdavawe na vesnici i bilteni, formirawe na razglasni stanici, posetuvawe na predavawa, na muzi~ki koncerti i sli~ni akt-ivnosti.280

U~estvoto na osudenite lica vo kulturno-umetni~ki i sportski aktivnosti e na dobrovolna osnova, a vrabotenite vlijaat na pottiknu-vawe i u~estvo vo vakvi aktivnosti koi neposredno gi organiziraat i sledat.281

4. Osudeni~ko samoorganizirawe kako oblik na tretman

^len 33

Osudeni~koto samoorganizirawe e oblik na tertman preku koj

se nastojuva da se postigne celta na prevospituvaweto po pat na ra-zvivawe na ~uvstvo na odgovornost na osudenite lica za nivnite po-

277 Ibid, str. 201-202. 278 Ibid, str. 202. 279 Ibid, str. 203. 280 Ibid, str. 204. 281 Ibid, str. 204.

514

stapki i pottiknuvawe samite da zemat aktivno u~estvo vo svoeto vo-spituvawe i prevospituvawe, osobeno po pra{awa za podobruvawe na uslovite za zaedni~ki ìvot i rabota i za razre{uvawe na problemite na oddelni osudeni lica.282

^len 34

Osudeni~koto samoorganizirawe vo ustanovite se ostvaruva

preku formirawe na soodvetni tela kako {to se: komisii, soveti, ko-nferencii, imenuvawe na odgovoren osudenik, sobni i pavilionski stare{ini i sli~no.283

Organite na osudeni~koto samoorganizirawe raspravaat za pra{awa od ìvotot na osudenite lica vo spalnite sobi i prostori-ite za dneven prestoj, za li~nata i kolektivnata higiena, za discipli-nata, za me|u~ove~kite odnosi, za odrùvawe i ~uvawe na inventarot, za ostvaruvawe na postavenite planovi za proizvodstvo, za rabotnata disciplina, za organizirawe na kulturno-prosvetni i sportski akti-vnosti, iznesuvaat predlozi za pofalbi i nagradi i drugi pogodnosti odnosno disciplinski kazni na odredeni osudeni lica.284

Organite na osudeni~koto samoorganizirawe, svoite odluki vo vid na predlozi gi dostavuvaat do upravata na ustanovata, kade {to se odlu~uva za nivnoto prifa}awe ili neprifa}awe.285

Upravata na ustanovata go pottiknuva, kontrolira i naso~uva osudeni~koto samoorganizirawe pokraj drugoto i so toa {to od sosta-vot na negovite organi gi onevozmoùva ili gi otstranuva osudenite lica za koi postoi mislewe deka }e go zloupotrebat svoeto vlijanie i {tetno }e vlijaat na ovoj oblik na tretman.286

5. Medicinski tretman za oddelni kategorii na osudeni lica

^len 35

Kaj oddelni kategorii na osudeni liva na koi im e neophodna

zdravstvena za{tita za odredeno vreme ili za celiot period od izdr-

ùvaweto na kaznata, se primenuva medicinski tretman.287 Medicinskiot tretman po~nuva da se sproveduva vedna{ po izv-

r{eniot priem vo ustanovata vrz osnova na rezultatite od ispituva-weto na li~nosta vo priemnoto oddelenie ili vo tekot na izdrùvawe-to na kaznata, koga }e se utvrdat zdravstveni problemi kaj osudenoto

282 Ibid, str. 210-212. 283 Ibid, str. 211. 284 Ibid, str. 211. 285 Ibid, str. 112. 286 Ibid, str. 218. 287 Ibid, str. 208-210.

515

lice i toj trae sî dodeka postojat pri~inite za negovoto sprovedu-vawe.288

^len 36

Za vreme na sproveduvaweto na zdravstveniot tretman, zavisno

od prirodata na zaboluvaweto i zdravstvenata sostojba na osudenoto lice drugite oblici na tretman se reduciraat na minimum ili celosno se isklu~uvaat.289

^len 37

Vo ustanovite od otvoren ili poluotvoren vid na osudenite

lica im se obezbeduva primarna zdravstvena za{tita. Vo ustanova od zatvoren vid, pokraj primarnata zdravstvena

za{tita, na osudenite lica im se obezbeduva i specijalisti~ki medi-cinski tretman, dokolku se ispolneti op{tite uslovi od oblasta na zdravstvenaat za{tita.

^len 38

Osudenite lica klasifikuvani vo zdravstvena ustanova od

otvoren ili poluotvoren vid, na koi im e potreben medicinski-hospi-talen tretman nadvor od ustanovata, se upatuvaat vo zdravstvena ust-anova vo sedi{teto na kazneno-popravnata ustanova, bez postojan na-dzor na slu`bata za obezbeduvawe.

Osudenite lica klasifikuvani vo ustanova od zatvoren vid, kako i vo zatvoreni oddelenija na ustanovi od poluotvoren vid, koi {to treba da bidat hospitalizirani, se upatuvaat vo dom-bolnica, odn-osno vo arestanskoto oddelenie pri Klini~kiot centar vo Skopje so postojan nadzor od slu`bata za obezbeduvawe na Kazneno-popravniot dom Idrizovo.

Na osudenite lica klasifikuvani vo otvoreno ili poluotvore-no oddelenie moè da im se ovozmoì dopolnitelna i postoperativna nega vo doma{ni uslovi za pokratko vreme.

^len 39

Osudenite lica na koi pokraj kaznata zatvor im e izre~ena i

merka na bezbednost "zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena ustanova - se upatuvaat vo soodvetna zdravstvena usta-nova so posebno obezbeduvawe.

288 Ibid, str. 208-210. 289 Ibid, str.

516

v) Metodi na tretman na osudenite lica

^len 40

Resocijalizacijata i socijalnata adaptacija na osudenite lica

se ostvaruva so pomo{ na opredeleni metodi, odnosno na opredelen na-~in i spored opredelena postapka.

Penolo{kiot tretman vo ustanovite se ostvaruva so pomo{ na metodite na individualno i grupno postapuvawe.

Rezultatite od resocijalizacijata na osudenite lica se posti-gnuvaat so ednovremeno koristewe na metodite od stav 2 na ovoj ~len za vreme na celiot tek od izdrùvaweto na kaznata.290

^len 41

Individualniot tretman e naso~en kon li~nosta na osudenoto

lice za ostvaruvawe na poinakvi strukturni i dinami~ki crti na li~nosta koi nema da se javuvaat kako individualni determinanti na kriminalitetot.291

Metodi na individualen tretman se: individualniot razgovor, individualnoto sovetuvawe i individualnata dlabinska psihoterapi-ja.292

Primenata na individualnite metodi ne e ista sprema site osu-deni lica, tuku tie se adaptiraat sprema li~nite svojstva na sekoe osu-deno lice.293

Vidot na izbranite metodi pri individualnoto postapuvawe treba da vodi kon eliminacija na negativnite svojstva na osudenoto lice, {to vlijaat za pojava na silni negativni motivi.294

^len 42

Individaualniot razgovor e po~eten metod na individualen

tretman, preku koj liceto {to go sproveduva go kompletira vpe~ato-kot i soznanieto za osudenoto lice i izbira adekvatni metodolo{ki tehniki i instrumenti za natamo{no postapuvawe.295

Sekoj individualen razgolvor so osudenoto lice se vodi vrz osnova na prethodno podgotven orientacionen plan i metodika na ne-

290 Ibid, str. 219-220. 291 Ibid, str. 221. 292 Ibid, str. 222-223. 293 Ibid, str. 221. 294 Ibid, str. 222. 295 Ibid, str. 222.

517

govoto sproveduvawe.296 Za otkrivawe na sodrìnite koi se zna~ajni za kompleten uvid

vo karakteristikite na li~nosta i povedenieto na osudenoto lice, li-ceto {to go sproveduava ovoj metod so pristap na ukaùvawe i po~i-tuvawe na li~nosta na osudenoto lice nastojuva da vospostavi komuni-kacija na doverba i otvorenost vo razgovorot.297

^len 43

Individaulnoto sovetuvawe e glaven i naj~esto primenuvan

metod na individualen tretman so koj se nastojuva da se promenat sta-vovite i povedenieto na osudenoto lice.298

Individualnoto sovetuvawe se upotrebuva vrz onaa kategorija na osudeni lica koja ne e optovarena so podlaboki psihi~ki pre~ki i du{evni rastrojstva i toa se ostvaruva so neposreden kontakt pome|u penolo{kiot rabotnik i osudenoto lice bez prisustvo na drugi lica299 Vremetraeweto i za~estenosta na ovoj metod na individualen tretman go odreduva penolo{kiot rabotnik vo zavisnost od li~nosta na osu-denoto lice i raspoloìvoto vreme.300

^len 44

Individualnata dlabinska psihoterapija (psihoterapija na

nesvesnoto) pretstavuva sistem na pove}e dijagnosti~ki metodi zasno-vani na nekolku psihoterapevtski pravci, kako {to se: psihoanaliza-ta, analiti~kata psihologija i {iksal-analizata.301

Individaulnata dlabinska psihoterapija ja so~inuvaat dijagno-sti~kite metodi na slobodni asocijacii, interpretacija na soni{ta, amplifikacija pri interpretacija na soni{tata, spontani fantazii, genotropsko ispituvawe na semejstvoto, abregirawe na sodrìnata na familijarno nesvesnoto i metodi na eksperimentalna dijagnostika na familijarno nesvesnoto i egoto (Zondijev test).302

Dijagnosti~kite metodi na individualnata psihoterapija se ko-ristat kaj osudenite lica kaj koi vo procesot na formiraweto na str-ukturata na li~nosta vo nejzinata potsvest preovladale silni nega-tivni faktori, kako {to se du{evnio rastrojsatva, familijarni ne-

296 Ibid, str. 222. 297 Ibid, str. 222. 298 Ibid, str. 223. 299 Ibid, str. 223. 300 Ibid, str. 223. 301 Ibid, str. 223. 302 Ibid, str. 224.

518

priliki, frustracii i sli~no.303 Metodite na individualnata dlabinska psihoterapija, pokraj

toa {to sluàt za utvrduvawe na individualno potisnatite sodrìni i familijarnite latentni recesivni geni, kako faktori na pojavata na nevrozi, psihozi i drugi vidovi na psihi~ki rastrojstva, istovre-meno imaat funkcija i na terapija, odnosno na lekuvawe na li~nosta na osudenoto lice.304

Metodite na individualnata dlabinska psihoterapija moàt da gi izveduvaat iskusni i visoko ostru~eni nevropsihijatri.305

^len 45

Pristapot na penolo{kiot rabotnik kon osudenoto lice pri

sproveduvaweto na nekoj od metodite na tretman moè da bide permi-siven i avtoritativen, zavisno od li~nosta na osudenoto lice.306

Permisivniot pristap podrazbira dopu{tawe na pogolema sloboda na osudenoto lice vo definiraweto na svojaat polo`ba vo ust-anovata i mo`nost za izbor na povedenie.307

So avtoritativniot pristap se vr{i ograni~uvawe na slobo-data na izbor na povedenie na osudenoto lice vo ustanovata, odnosno se naloùvaat pozitivni vrednosti i prifatlivo povedenie.308

^len 46

Pristapot na penolo{kiot rabotnik pri sproveduvaweto na

metodite na individualnoto sovetuvawe i individualen razgovor moè da bide direktiven i nedirektiven, zavisno od li~nosta na osu-denoto lice.309

Direktivniot pristap na penolo{kiot rabotnik se sostoi vo negovo aktivno postapuvawe sprema osudenoto lice so vistinska è-lba i usilba kaj nego da se sozdade i uveruvawe deka mu se pomaga vo sovladuvaweto na sekojdnevnite problemi i te{kotii i vo izbrot na povedenieto.310

Pri primenata na nedirektivniot pristap, penolo{kiot rabo-tnik ostava osudenoto lice samo da gi iznesuva svoite problemi i da iznao|a pati{ta i re{enija za nivno re{avawe. Nedirektivniot pri-

303 Ibid, 304 Ibid, str. 224. 305 Ibid, str. 224-225. 306 Ibid, str. 238-240 307 Ibid, str. 238. 308 Ibid, str. 239. 309 Ibid, str. 240-242. 310 Ibid, str. 241.

519

stap go pretpostavuva isto taka i neposredniot kontakt na vospitu-va~ot so osudenoto lice, no so vozdrùvawe od iznesuvawe na svoeto mislewe, sugerirawe i pottiknuvawe kon iznao|awe na re{enija, so cel osudenoto lice samo da gi sogleda svoite gre{ki i zabludi i vrz osnova na toa da pronajde izlez {to }e bide zasnovan i usoglasen so celite na tretmanot.311

Za primena na direktivniot ili nedirektivniot pristap pri sproveduvaweto na individualniot tretman, odlu~uva penolo{kiot rabotnik {to go sproveduva.312

^len 47

Individualnata psihoterapija kako metod na tretman se ost-

varuva so primena na slednite tehniki: persuazija, sugestija, razni vi-dovi na hipnoza, avtogen trening i tehnikite na psihoanalizata, ana-liti~kata psihologija i {iksal analizata.313

^len 48

Grupniot tretman pretstavuva istovremeno plansko vlijanie

vrz opredelena grupa na osudeni lica, preku koe se ostvaruvaat poziti-vni prevospitni rezultati kako vrz grupata kako celina, taka i vo odnos na nejzinite poedine~ni ~lenovi.314

Zaradi ostvaruvawe na grupniot tretman osudenite lica ve{ta-~ki se povrzuvaat vo homogeni ili heterogeni grupi, sli~ni ili ident-i~ni na grupite vo koi }e bide vklu~en sekoj poedinec po izleguva-weto na sloboda so cel da se izgradi i zajakne otporot na sekoj niven ~len na negativni vlijanija, provokacii i destruktiven pritisok na koj }e bide izloèn vo ìvotot na sloboda.315

Grupniot tretman na osudenite lica se ostvaruva glavno niz dve osnovni metodi: grupno sovetuvawe i grupna terapija.316

^len 49

So metodot na grupno sovetuvawe se aktiviraat i zajaknuvaat

pozitivnite svojstva prisutni vo li~nosta na sekoj poedinec vo grupa-ta zaradi polesno adaptirawe na uslovite na uslovite za ìvot na slo-

311 Ibid, str. 241. 312 Ibid, str. 240. 313 Ibid, 245-246. 314 Ibid, str. 225. 315 Ibid, str. 227. 316 Ibid, str. 229-233.

520

boda.317 Rakovoditelot na grupnoto sovetuvawe prvenstveno go naso~uva

svojot anga`man vo doveduvawe na ~lenovite na grupata vo psiholo{ki interakcii koi }e im pomognat vo menuvaweto na nivnite stavovi i razvivawe na emocionalno pozreli oblici na povedenie, odnosno kon prifa}awe na osudeni~kiot ìvot bez pogolemi emocionalni tenzii, potresi i netrpelivost vo me|u~ove~kite odnosi.318

^len 50

Pri formiraweto na grupata se vodi grià i za voljata na osu-

denoto lice za vklu~uvawe vo grupata.319 Pri formiraweto na osudeni~kata grupa vrz koja }e se prime-

nuva metod na grupno sovetuvawe se isklu~uvaat mentalno bolni, te-{ko retardirani lica i psihopati za koi e neophoden medicinski tre-tman, lica nad 60 godi{na vozrast, lica osudeni na kratki kazni zat-vor, kako i lica za koi }e se oceni deka ne im e potrebna resocijaliza-cija.320

Pri formiraweto na grupite kaj koi se primenuva metodot na grupno sovetuvawe tie treba da bidat sostaveni od 8 do 12 ~lenovi.321

Vospituva~ot pri formiraweto na grupata za primena na gru-pen tretman, prvenstveno se rakovodi od klasifikacijata po oddele-nija, pritoa vodej}i smetka da ne dojde do me{awe na osudenite lica od razli~ni klasifikacioni oddelenija.322

^len 51

Za celosno ispolnuvawe na zada~ite i ostvaruvawe na poziti-

vni rezultati so metodot na grupno sovetuvawe potrebno e da se odr-àt najmalku tri sostanoci odnosno grupni seansi.323

Vremetraeweto na sostanocite na rakovoditelot na tretmanot so grupata trae od 45-90 minuti, 2-3 pati nedelno za period od 2-3 me-seci.324

Pri sproveduvaweto na grupnoto sovetuvawe se po~ituva na~e-loto na trajnost na razgovor na vospituva~ot so grupata.325

317 Ibid, str. 229. 318 Ibid, str. 230. 319 Ibid, str. 231. 320 Ibid, str. 231-232. 321 Ibid, str. 231. 322 !? 323 Ibid, str. 232. 324 Ibid, str. 232. 325 Ibid, str. 232.

521

Grupnoto sovetuvawe go sproveduvaat vospituva~i koi se ostru-~eni za taa rabota.326

^len 52

Grupnata psihoterapija e metod na tretman so koj se navleguva

vo podlabokite i poseriozni emocionalni problemi na osudenoto lice.327

So stavawe na poedinecot vo situacija niz grupnite odnosi da gi manifestiraat svoite dalboko skrieni potsvesni emocionalni pro-blemi se nastojuva tie da se eliminiraat da se namali napnatosta i nezadovolstvoto i da se zgolemi tolerantnosta kon drugite lica vo grupata.328

^len 53

Metodot na grupna psihoterapija moè da se ostvaruva niz po-

ve}e pravci, kako {to se: grupni psihoterapii naso~eni kon teloto, Ge{talt psihoterapija i transakciona analiza.329

Grupnata psihoterapija naso~ena kon teloto na liceto, moè da se realizira kako bioenergetska terapija, primarna terapija, radiks terapija, terapija na ~uvstvata i primarna integracija.330

Osudeni~kite grupi kaj koi se primenuvaat nekoi od metodite na grupna terapija moàt da bidat od homogen i heterogen sostav. Pri-menata na koj i da e metod na grupna psihoterapija zavisi od obezbe-denata soglasnost i od aktivnata sorabotka na osudenoto lice.331

Metodite na grupna psihoterapija gi izveduvaat nevropsihija-tri, psihoterapevti i iskusni psiholozi.332

^len 54

Za realizirawe na metodite na individualen razgovor i indi-

vidualno i grupno sovetuvawe se koristat slednite pedago{ki tehniki na postapuvawe so osudenoto lice: uveruvawe, naviknuvawe, pottiknu-

326 Ibid, str. 232. 327 Ibid, str. 234. 328 Ibid, str. 234. 329 Ibid, str. 235. 330 Ibid, str. 235. Ovde "ekspertot" od Minsiterstvioto za pravda koj go

vr{el prepi{uvaweto na mojata kniga vo ime na ministerot, na{ol za zgodno

da bide i "kreativen" pa ottamu poimite "primalnata terapija" i "primalna

integracija" gi prekrsti vo "primarna terapija" i "primarna integracija". 331 Ibid, str. 237. 332 Ibid, str. 229 i 234.

522

vawe, spre~uvawe i prisiluvawe.333

^len 55

Uveruvaweto se sostoi vo sistematsko dokaùvawe naso~eno

kon osudenoto lice deka e potrebno da go prifati ona povedenie {to e vo soglasnost so op{testvenite normi i vrednosti kako i vo sozdavawe i razvivawe na opredeleni pozitivni emocii kon dol`nosta za izvr-{uvawe na opredeleni barawa.334

Uveruvaweto efikasno se ostvaruva so pravilno koristewe na slednive sredstva: objasnuvawe, primer, kritika i samokritika.335

^len 56

Naviknuvaweto e tehnika za osposobuvawe na osudenoto lice za

vr{ewe na opredeleni zada~i bez pogolemo angaìrawe na negovata svest i volja zaradi sozdavawe na pozitivni i eliminirawe na nega-tivni naviki, odnosno sovladuvawe na negoviot otpor za vr{ewe na rabotni i higienski naviki, pokaùvawe na kulturno povedenie i sl. preku postojano ve`bawe.336

^len 57

Pottiknuvaweto e metodolo{ka tehnika so ~ija pomo{ se vr{i

organizirano sistematsko i postapno vlijanie vrz emociite, svesta i voljata na osudenoto lice za manifestirawe pozitivno povedenie.337

Pottiknuvaweto se primenuva osobeno sprema osudeni lica koi ne se istrajni vo svoeto pozitivno odnesuvawe, koi se karakteriziraat so slaba volja, otsustvo na motivi i èlba za rabota i u~ewe kako i sprema site malodu{ni i koleblivi lica na koi im e potrebna podr-{ka za aktivirawe na vnatre{niet sili vo nasoka kon steknuvawe sa-modoverba i li~no dostoinstvo.338

Ksako sredstva za pottiknuvawe na osudenite lica se upotrebu-vaat: vetuvaweto, odobruvaweto, pofalbata, nagraduvaweto i natpre-varuvaweto.339

Osobeno efikasno sredstvo za pottiknuvawe na osudenite lica e nagraduvaweto vo oblik na davawe na pogodnositi, kako {to se: pro-

333 Ibid, str. 243-244. 334 Ibid, str. 243 335 Ibid, str. 243. 336 Ibid, str. 244. 337 Ibid, str. 244. 338 Ibid, str. 244. 339 Ibid, str. 244.

523

dolèni poseti ili poseti bez nadzor vo prostoriite na ustanovata, poseti vo posebni prostorii vo ustanovata, poseti nadvor od prost-oriite na ustanovata, sloboden izlez od ustanovata do 7 ~asa, otsustvo od 7 dena vo tekot na edna godina, celosno ili delumno koristewe na odmorot nadvor od ustanovata i drugi vidovi pogodnosti zavisno od vidot na ustanovata, a opredeleni vo ku}niot red.340

^len 58

Spre~uvaweto i prisiluvaweto se pedago{ki tehniki koi ovo-

zmoùvaat da se suzbie naru{uvaweto na redot i mirot vo ustanovata, oidnosno kr{eweto na disciplinata od strana na osudenoto lice.341

Sredstva za ostvaruvawe na spre~uvaweto i prisiluvaweto se: kontrola, opomena, zabrana, naredba, disciplinska kazna, a po potreba i upotreba na sredstva na prisilba i ognenio oru`je.342

^len 59

Za ostvaruvawe na metodot na grupno sovetuvawe pokraj peda-

go{kite tehniki i sredstva se koristat i tehniki na psihoterapevtsko dejstvuvawe, kako {to se: tehnika na pottiknuvawe kontakti, tehnika na vodewe fantazii, tehnika na dopirawe na ko`ni senzacii, tehnika na doveduvawe vo svesta na telesni senzacii, tehnika na igrawe uloga i zemawe na uloga, tehnika na soo~uvawe, sprotivstavuvawe i borba, tehnika na meditacija i sl.343

^len 60

Metod na bioenergetska psihoterapija se ostvaruva so pomo{

na takanare~enata "ve`ba NE" i "ve`ba NE SAKAM".344 Osnovni tehniki na Ge{talt psihoterapijata se: tehnika na

prezemawe na odgovornost, tehnika na nezavr{eni raboti, tehnika na dijalog, tehnika: "Ostanete so svoite ~uvstva", tehnika "Kaète {to poglasno" i sl.345

Transakcionata analiza kako metod na grupna psihoterapija ko-risti tehniki naso~eni kon otkrivawe na lingvisti~kata materija, elementi na igra, izbegnuvawe, EGO-sostojbi i skriptni poraki.346

340 Ovde se rabotri za nepotrebna odredba prepi{ana od ZIS. 341 Ibid, str. 244. 342 Ibid, str. 244. 343 Ibid, str. 245. 344 Ibid, str. 246. 345 Ibid, str. 246 346 Ibid, str. 246.

524

II. SPECIFI^NOSTI VO OSTVARUVAWETO NA TRETNMANOT KAJ

ODDELNI TRETMANSKI GRUPI

a) Tretman na osudeni lica na kratki kazni zatvor i prekr{o~no kazneti

lica

^len 61

Kaj osudenite lica na kratki kazni zatvor (do 1 godina) i pre-

kr{o~no kaznetite lica (do 90 dena) se primenuvaat site oblici, met-odi i tehniki na tretman, zavisno od li~nosta na osudenoto lice, pot-rebata od resocijalizacija, soodvetnosta na dolìnata na kaznata spr-ema konkretniot metod i tehnika na tretman i od klasifikacionoto rasporeduvawe.

Prekr{o~no kaznetite lica tretmanski se izdvoeni od osude-nite lica vo posebni oddelenija.

Primenata na oblicite i metodite na tretman e najefikasna kaj primarno osudenite lica i kaj storitelite na krivi~ni dela od ne-bre`nost, a osobeno dokolku se tie na vozrast od 30-50 godini.

Pove}ekratnite povratnici osudeni na kratki kazni zatvor, kaj koi prethodno primenetite oblici i metodi na tretman ne dale ko-nkretni rezultati, se podloùvaat na postrog reìm na izdrùvawe na kaznata od ostanatite osudeni lica, insistirawe na maksimalno po-~ituvawe na odredbite na ku}niot red na ustanovata, ponaglasena pri-mena na metodolo{kite tehniki na naviknuvawe, spre~uvawe i prisi-luvawe, vozdrùvawe od davawe na pogodnosti, kako i upotreba na dla-binska individualna i grupna psihoterapija.

b) Tretman na lica od ènski pol vo ustanovata

^len 62

Site oblici na tretman moàt da se koristat kaj site katego-

rii na lica od ènski pol li{eni od sloboda kako {to se: osudeni lica na kratki kazni zatvor zatvor nad 1 godina, osudeni lica na kazna zatvor do 1 godina, osudeni lica na kazna maloletni~ki zatvor, prekr-{o~no kazneti lica, kako i na lica na koi im e izre~ena zavodska vospitna merka upatuvawe vo vospitno-popraven dom.347

^len 63

Oblicite, metodite i tehnikite {to se koristat vo prevospi-

tniot tretman na licata od ènski pol se identi~ni so oblicite, me-todite i tehnikite {to se koristat vo prevospitniot tretman na ma-{kite osudeni lica, so nu`no usoglasuvawe kon posebnite biolo{ki i

347 Ibid, str. 275-276.

525

psihofizi~ki osobini na ènata.348 Rabotata kako oblik na tretman se primenuva so nu`na pretpa-

zlivost i respektivnost vo pogled na izborot na vidot na rabota koja moè da ja vr{at ènite soglasno nivnata polova predispozicija i psihofizi~ki sposobnosti.

Medicinskiot tretman ima naglasena primena vo tekot na izdr-ùvaweto na kaznata osobeno vo periodot na bremenosta, poroduvawe i postporodilniot period.

^len 64

Vrabotenite vo ustanovata ~ija rabotna dol`nost e sproveduva-

we na prevospitniot tretman na ènski lica, osven medicinskiot pe-rsonal, se od ènski pol.

Vo ustanova od od poluotvoren vid kade {to izdrùvaat kazna prekr{o~no kazneti lica od ènski pol, dokolku vo slu`bata za pre-vospituvawe ne e vraboteno ènsko lice, se odreduva drugo vraboteno lice od ènski pol koe vr{i povremeni razgvori so prekr{o~no kaz-netite lica bez prisustvo na treti lica.

v) Tretman na osudeni lica za izvr{uvawe na krivi~ni dela od oblasta na

soobra}ajot i drugi krivi~ni dela od nebre`nost, nu`na odbrana i krajna

nu`da

^len 65

Sprema osudenite lica za izvr{eni krivi~ni dela od oblasta

na soobra}ajot i drugi krivi~ni dela od nebre`nost, nu`na odbrana i krajna nu`da, tretmanot se sveduva na neophodni merki naso~eni kon jaknewe na vnimatelniot odnos sprema odredeni situacii i objekti.349

Za taa cel pristapot na verabotenite kon ovie osudeni lica e vnimatelen pri izborot na oblicite, metodite i tehnikite na tret-man, osobeno deluvaj}i vrz perifernite faktori na nivno odnesuvawe kako {to se: karakternite nedostatoci i simptomite na asocijalno po-vedenie.350

Osobeno vnimanie vo smisla na odviknuvawe, odnosno lekuva-we, im se posvetuva na storitelite na krivi~i dela od oblasta na so-obra}ajot kaj koi pri~inata za izvr{enoto krivi~no delo bila sklo-nosta kon konsumirawe na alkohol i koi deloto go izvr{ile pod de-jstvo na alkohol.

348 Ibid, str. 267. 349 Ibid, str. 276. 350 Ibid, str. 267.

526

g) Tretman na osudeni lica storiteli na krvni delikti

^len 66

Tretmanot na osudenite lica storiteli na krvni delikti ima

dvostran karakter: retributiven i prevospiten, zavisno od karakte-ristikite na nivnata li~nost i potrebata od nivnoto menuvawe.351

Zaradi ostvaruvawe na specifi~nosta na tretmanot na sekoe osudeno lice posebno, se formiraat tretmanski grupi sprema razli-~ni kategorii na osudeni storiteli na krvni delikti.352

Pri formiraweto na tretmanskite grupi se vodi smetka za pra-vilna procenka na vistinskite crti na li~nosta, osobeno za onie koi se vo korelacija so nivnite motivi {to go opredelile izvr{uvaweto na deloto, kako i za drugi faktori koi izvr{ile negativno vlijanie i go predodredile izvr{uvaweto na krivi~noto delo, kako {to se: mate-rijalnito i socijalniot status i problemite povrzani so nego, obra-zovnata struktura, individualnite vrednosti, vlijanieto na `rtvata i na treti lica i sl.353

d) Tretman na osudeni lica izvr{iteli na drugi te{ki krivi~ni dela so

umisla

^len 67

Pod te{ki dela vo smisla na ova upatstvo se podrazbiraat: pro-

tiv ìvotot i teloto na ~ovekot, protiv dràvata, protiv vooruè-nite sili na Republika Makedonija, protiv ~ove~nosta i me|unaro-dnoto pravo, kako i oddelni krivi~ni dela protiv slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot, protiv polovata sloboda i poloviot moral, protiv zdravjeto na lugeto, protiv ìvotnata sredina, protiv imotot, protiv javnite finansii, platniot promet i stopanstvoto, protiv op{tata sigurnost na lugeto i imotot, protiv javniot red i protiv pravosudstvoto.

^len 68

Kaj storitelite na te{ki krivi~ni dela osnoven kriterium za

opredeluvawe na tretmanot e vidot i teìnata na krivi~noto delo. Dopolnitelni faktori koi go determiniraat tretmanot na

ovie osudeni lica se podatocite koi ukaùvaat na psihosocijalnata struktura na li~nosta, nivnite vrednosti, stavovi i interesi.

Tretmanot se ostvaruva so individualno pristapuvawe kon se-koe osudeno lice posebno.

351 Ibid, str. 278. 352 Ibid, str. 279 353 Ibid, str. 279.

527

So primena na posebni stru~ni merki i instrumenti od oblasta na socijalnata psihologija, zaradi sledewe na tekot na efektite od tretmanot, se dobivaat podatoci za izbor i menuvawe na metodite i oblicite na tretman.

|) Ostvaruvawe na tretman na osudeni lica na kazna doìvoten zatvor

^len 70

Osnovnite oblici i metodi na tretman se primenuvaat i vo

sproveduvaweto na tretmanot sprema lica koi izdrùvaat kazna doì-voten zatvor, zavisno od vidot i teìnata na krivi~noto delo, kara-kteristikite na nivnata li~nost, kako i nivnata kooperativnost i uspe{nost na prevospitnite vlijanija.

Delot koj se odnesvua na retributivniot karakrer vo prvite 15 godini od izdrùvaweto na kaznata, pred se e odreden od nemo`nosta na koristewe na pogodnosti koi se izvr{uvaat nadvor od krugot na ustanovata i od nemo`nosta za uslovno otpu{tawe na sloboda.

e) Ostvaruvawe na tretmnot sprema maloeltni lica osudeni na kazna

maloletni~ki zatvor i upateni na izvr{uvawe na zavodska vospitna merka

^len 71

Tretmanot {to se sproveduva sprema maloletni lica osudeni na

kazna maloletni~ki zatvor i na koi im e izre~ena vospitna zavodska merka opredelen e so programa donesena od ministerot za pravda.

Prevospitniot tretman na maloletnite lica predodreden e od specifi~nosta na primer na metodite na op{ta i socijalna pedagogija.

Pri tretmanot na maloletnite lica posebno vnimanie se dava na obrazovanieto i stru~noto osposobuvawe kako merki za podigawe na nivnoto intelektualno nivo, sozdavawe na rabotni naviki i razvi-vawe na ~uvstvo na odgovornost kon op{testvenite barawa, kon vospi-tnata i prevospitnata rabota kako opredeluva~ka orientacija na tre-tmanot na maloletnite lica, kako i organizirawe i intenzivno kori-stewe na slobodnoto vreme vo forma na sportsko rekreativni akti-vnosti i kontakti so nadvore{niot svet.354

^len 72

Vo ramkite na institucionalniot tretman sprema maloletnite

lica se primenuva psiholo{kiot tretman preku individualnata i gru-pna psihoterapija.

Izborot na metodite zavisi od kriminogenite vlijanija, uslo-vite na negativno formirawe na li~nosta na maloletnicite i nivnite

354 Ibid, str. 274.

528

li~ni svojstva. Sprema oddelni maloletni lica moè da se primenat i posebni

specijalizirani terapii, terapevtski tehniki i medicinski tretman vo posebni zdravstveni ustanovi (klini~ki tretman na maloeltnici so emocionalni i drugi vidovi na te{kotii), alkoholi~ari, narkomani mentalno bolni i drugi sli~ni kategorii.

`) Specifi~nosti na tretmanot na osudeni lica so nevroti~ni i psihi~ki

problemi

^len 73

Tretmanot na osudenite lica so nevroti~ni i psihi~ki proble-

mi se ostvaruva so nivnoto izdvojuvawe od drugite kategorii na osu-deni lica i so primena na metodi na psihoterapevtsko ili bolni~ko lekuvawe vo soodvetna zdravstvena ustanova od strana na iskusni nevropsihijatri, psihoterapevti i drugi visoko stru~ni kadri.355

z) Specifi~nosta na tretmanot na povratnici i pove}ekratni povratnici

^len 74

Osudenite lica povratnici i pove}ekratni povratnici zaradi

primena na poseben tretman vo ustanovata, fizi~ki se izdvojuvaat od drugite kategorii na osudeni lica, a tretmanskite merki se naso~u-vaat kon sovladuvawe na nivniot otpor kon prevospitnite vlijanija na vrabotenite preku uporno sproveduvawe na site metodolo{ki posta-pki naso~eni kon promena na nivnite naviki, stavovi i predrasudi, kako i kon sproveduvawe na strog reìm na izdrùvawe na kaznata vo ramkite na ku}niot red na ustanovata i vozdrùvawe od davawe na pogodnosti koi se izvr{uvaat nadvor od ustanovata.356

III. POSTPENALEN TRETMAN

^len 75

Postpenalnata pomo{ e zavisna od stepenot na uspe{nost na

institucionalniot tretman, odnosno od osposobenosta na osudenoto lice da gi re{ava svoite problemi vo op{testveno prifatliva smi-sla.

^len 76

Zaradi kompletirawe na institucionalniot tretman, na osude-

nite lica kaj koi e neophodno da im se davaat dva vida pomo{: vnatre-

355 Ibid, str. 280. 356 Ibid, str. 280.

529

{na i nadvore{na. Vnatre{nata pomo{ se sostoi od pottiknuvawe, ohrabruvawe i

davawe na soveti na osudenoto lice za re{avawe na sopstvenite pro-blemi so koi se soo~uva vedna{ po napu{taweto na ustanovata.

Nadvore{nata pomo{ se manifestira niz razni oblici, kako {to se: privremeno smestuvawe i obezbeduvawe na ishrana, obezbeduva-we na nu`no lekuvawe, izbor na nova sredina vo koja }e ìvee osu-denoto lice, pomagawe vo sreduvawe na semejnite sostojbi, nao|awe na soodvetno vrabotuvawe, ovozmoùvawe da se dovr{i zapo~natoto osno-vno odnosno sredno obrazovanie, dodeluvawe na pari~en iznos za po-dmiruvawe na najnu`nite potrebi i sl.357

Postpenalnata pomo{ osobeno e neophodna za mladi osudeni lica i za lica koi izdrùvale dolgi kazni zatvor.

^len 77

Ustanovata ostvaruva kontakti so instituciite i organite vo

mestoto kade {to ìvee osudenoto lice na koe mu e neophodna postpe-nalna pomo{ so cel da inicira oblici na pomo{ i da go sledi nego-voto natamo{no ìveewe.

IV. ZAVR[NA ODREDBA

^len 78

Ova upatstvo vleguva vo sila naredniot den od denot na obja-

vuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" Broj 10-938/8 2 april 1998 godina Skopje

357 Nepotrebno prepi{ana odredba od ZIS.

530

531

6. K O D E K S ZA ODNESUVAWE NA SLU@BENITE LICA VO

IZVR[UVAWETO NA RABOTNITE ZADAÎ VO KAZNENO-POPRAVNITE I VOSPITNO-POPRAVNITE USTANOVI

I

Vo izvr{uvaweto na slu`benite dejstvija ]E POSTAPUVAM

soglasno Ustavot na Republika Makedonija, Zakonot i drugite propi-si od oblasta na izvr{uvaweto na sankciite.

II

Slu`benite dejstvija ]E GI PREZEMAM zakonito, sovesno i

odgovorno, so dol`na po~it na integritetot na li~nosta na osudenite lica.

III

Pri izvr{uvaweto na slu`benite dejstvija NEMA DA PO-

STAPUVAM NITU DA DOZVOLAM moite li~ni ~uvstva, predra-sudi i ubeduvawa da vlijaat vo donesuvaweto na odlukite.

IV

]E POKA@AM visok stepen na samostojnost vo izvr{uvaweto

na dol`nosite, so maksimalna po~it kon naredbite od pretpostave-nite.

V

NEMA DA UÊSTUVAM NITU ]E TOLERIRAM aktivnosti

na korupcija i podmituvawe.

VI Za vreme na izvr{uvaweto na svoite rabotni zada~i i vo slobo-

dno vreme so svojot izgled i odnesuvawe ]E BIDAM primer na licata li{eni od sloboda.

532

VII Vo izvr{uvaweto na rabotnite zada~i ]E BIDAM diskreten,

vozdràn, toleranten i pravi~en.

VIII Za vreme i po rabotata ]E SE ODNESUVAM kako {to doli-

kuva na vraboten vo dràvnata uprava.

IX POSTOJANO }e vodam grià za svoeto stru~no usovr{uvawe

so pro{iruvawe i podobruvawe na znaeweto i kompetentnosta.

X Kodeksot }e bide objaven na vidno mesto vo kazneno-popravnite

i vospitno-popravnite ustanovi. Broj 10-939/1 Skopje, 2. 04. 1998.

533

7. P R A V I L N I K ZA NAÎNOT NA VR[EWETO NA SLU@BATA ZA

OBEZBEDUVAWE, VOORU@UVAWETO I OPREMATA VO KAZNENO-POPRAVNITE USTANOVI I VOSPITNO-

POPRAVNITE DOMOVI

OP[TI ODREDBI

^len 1

So ovoj pravilnik poblisku se opredeluva na~inot na vr{ewe-

to na slu`bata za obezbeduvawe (vo natamo{niot tekst: slu`ba), voor-uùvaweto i opremata vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno po-pravnite domovi (vo natamo{niot tekst: ustanovi).

^len 2

Slu`bata za obezbeduvawe se organizira na na~in so koj se obe-

zbeduva efikasno izvr{uvawe na rabotite vo ustanovata. Vo zavisnost od goleminata i vidot na ustanovata, slu`bata

vr{i: deùrna slu`ba, nadvore{no obezbeduvawe, vnatre{no obezbe-duvawe, sprovodna slu`ba i pretres na lica i prostorii.

Za pogolema bezbednost na ustanovata moè da se formiraat i posebni oddelenija na slu`bata.

^len 3

So slu`bata za obezbeduvawe vo ustanovata rakovodi zapove-

dnik.

^len 4

Slu`bata za obezbeduvawe vo ustanovite vr{i obezbeduvawe na

osudenite i pritvorenite lica, nadvore{no i vnatre{no obezbeduva-we na ustanovata i nejzinite objekti i prezema drugi propi{ani me-rki potrebni za odrùvawe bezbednosta za dobro funkcionirawe na zaedni~kiot ìvot, a osobeno:

a) obezbeduva prisustvo na osudenite i pritvorenite lica i go spre~uva nivnoto begstvo,

b) obezbeduva po~ituvawe na pravilata na ku}niot red na usta-novata i odrùva disciplina pome|u osudenite i pritvorenite lica,

534

v) otkriva i prijavuva povredi na pravilata na ku}niot red i rabotnata disciplina i spre~uva vr{ewe na krivi~ni dela od strana na osudenite i pritvorenite lica i go prijavuva izvr{uvaweto na ovie dela,

g) gi obezbeduva osudenite i pritvorenite lica dodeka se nao-|aat nadvor od ustanovata i vr{i nivno sproveduvawe,

d) spre~uva samopovreduvawe na osudenite i pritvorenite lica i dava pomo{ na povredenite,

|) vr{i obezbeduvawe vo vonredni situacii (masovni povredi na disciplinata i pravilata na ku}niot red, vo slu~aj na pobuna, beg-stvo, poàr, poplavi i drugi elementarni nepogodi),

e) vr{i i drugi raboti opredeleni so zakon i drugi op{ti akti.

^len 5

Pripadnicite na slu`bata za vreme na vr{eweto na rabotite

na obezbeduvaweto nosat uniforma. Direktorot na ustanovata moè da opredeli pripadnik na slu-

`bata da vr{i obezbeduvawe i vo civilna obleka.

^len 6

Brojnata sostojba i vnatre{nata organizacija na slu`bata kako

i rasporedot na rabotnite mesta po zvawe, se utvrduvaat so aktot za sistematizacija na rabotnite mesta vo ustanovata.

^len 7

Ustanovite imaat plan za obezbeduvawe. Planot za obezbeduvawe e prilagoden na vidot i goleminata na

ustanovata. Planot za obezbeduvawe sodrì raspored na pripadnicte na

slu`bata na rabotni mesta i nivni zada~i pri redovno i vonredno obe-zbeduvawe (planot po potreba se dopolnuva, odnosno izmenuva ako toa go bara primenata na sostojbata).

^len 8

Planot za obezbeduvawe, kako i negovite izmeni i dopolnuvawa

gi donesuva direktorot na ustanovata vo soglasnost so direktorot na Direkcijata nadle`na za izvr{uvawe.

Ako vo planot od prethodniot stav ne e odredeno poinaku, vr{-eweto na slu`bata moè da se vr{i i spored propisite za ~uvaweto na objektite na ARM.

Planot za obezbeduvawe se smeta za slu`bena tajna.

535

I. NAÎN NA VR[EWE NA SLU@BATA

^len 9

Pripadnicite na slu`bata rabotite gi vr{at vrz osnova na za-

kon i posebnite propisi za vr{ewe na slu`bata, planot za obezbedu-vawe na ustanovata, kako i vrz osnova upatstvata i naredbite na dire-ktorot na ustanovata odnosno drugi stare{ini opredeleni so op{tiot akt na ustanovata.

Kako stare{ina vo smisla na ovoj Pravilnik, osven direkto-rot, negoviot zamenik i rakovoditelot na slu`bata za obezbeduvawe se smeta i pripadnikot na slu`bata pod ~ie neposredno rakovodstvo se nao|a nadzornikot pri izvr{uvawe na slu`beni zada~i, kako i deùrn-oto slu`beno lice vo ustanovata, za vreme dodeka se nao|a na taa do-l`nost.

Pripadnikot na slu`bata e dolèn da gi izvr{uva site naredbi izdadeni za normalno vr{ewe na slu`bata, osven naredbite so koi se nareduva izvr{uvawe na krivi~no delo, vo koj slu~aj e dolèn vedna{ da go izvesti povisokiot stare{ina.

^len 10

Pripadnikot na slu`bata nosi ogneno oru`je ako toa go baraat

rabotite {to mu se dovereni. Vo zatvoreniot del na ustanovata pripadnicite na slu`bata ne

nosat ogneno oru`je, osven ako postojat posebni okolnosti, za {to odlu~uva stare{inata.

^len 11

Pripadnikot na slu`bata vo vr{eweto na rabotite na obezbe-

duvawe moè da upotrebi sredstvo za prisilba, kako i ogneno oru`je samo pod uslovi i na na~in propi{ani vo Zakonot za izvr{uvawe na sankciite i Upatstvoto za upotreba na ogneno oru`je i drugi sredstva na prisilba od strana na pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe na kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi.

^len 12

Slu`bata za obezbeduvawe raboti sekojdnevno i neprekinato. Rabotnite smeni se opredeluvaa so op{t akt na ustanovata,

sprema potrebite i uslovite za izvr{uvawe na rabotite. Na pripadnikot na slu`bata mu sleduva eden sloboden den vo

nedelata, kako den na nedelen odmor i najmalku 12 ~asa slobodno vreme pome|u dve rabotni smeni.

Vo vonredni situacii (masovni povredi na disciplinata i pra-

536

vilata na ku}niot red, vo slu~aj na pobuna, begstvo, poàr, poplavi i drugi elementarni nepogodi) pripadnikot na slu`bata i koga ne e na dol`nost, dolèn e da se javi na rabota po pokana od stare{inata.

Pripadnikot na slu`bata e dolèn da go izvesti stare{inata za sekoe napu{tawe na mestoto na ìveewe vo slobodnoto vreme.

^len 13

So slu`bata za obezbeduvawe neposredno rakovodi stare{ina. Za svojata rabota i za rabota na slu`bata za obezbeduvawe

stare{inata odgovora pred direktorot na ustanovata.

^len 14

Stare{inata na slu`bata za obezbeduvawe vo vr{eweto na slu-

`benite zada~i osobeno e dolèn: a) neposredno da ja organizira slu`bata za obezbeduvawe i da se

griì za nejzino uspe{no i zakonito rabotewe, kako i za unapreduva-we na obezbeduvaweto vo ustanovata,

b) da vr{i raspored na pripadnicite na slu`bata na dol`nost i im obezbeduva propi{an odmor,

v) da odrùva propi{an red, disciplina, boeva gotovnost i fi-zi~ka kondicija na pripadnicite na slu`bata,

g) da se griì za odrùvawe na ispravnosta na oru`jeto i opre-mata na slu`bata i za nivno redovno snabduvawe,

d) da ja uskladuva rabotata na slu`bata za obezbeduvawe so osta-natite slu`bi vo ustanovata,

|) da dava pomo{ na ovlasteni organi vo postapka sprema osude-nite i pritvorenite lica,

e) da u~estvuva vo organiziraweto na op{to i stru~no obrazo-vanie na pripadnicite na slu`bata,

`) da go izvestuva redovno direktorot na ustanovata za sostoj-bata na obezbeduvaweto,

z) da kontaktira so nadvore{ni stranki od delokrugot na svo-jata rabota, i

y) vr{i i drugi zadolènija opredeleni so propisite na ustano-vata za organizacija i rabota na slu`bata za obezbeduvawe.

^len 15

Pripadnicite na slu`bata se dol`ni da go so~uvaat objektot i

licata koi im se dovereni na ~uvawe, i za taa cel, osobeno se dol`ni, a) da gi poznavaat rabotite za ~ie izvr{uvawe se rasporedeni,

kako i da gi poznavaat pravilata na slu`bata, zakonskite i drugi propisi vrz osnova na koi ja vr{at dol`nosta,

537

b) da ja primaat navreme rabotnata dol`nost i rabotite da gi vr{at bez prekin do dobivawe na narednata smena,

v) da ja vr{at rabotnata dol`nost spored opredelenite upa-tstva za izvr{uvaweto na rabotite i pri nivnoto izvr{uvawe da pri-menuvaat sredstva, merki i metodi na rabota vo soglasnost so propi-{anite ovlastuvawa,

g) da odrùvaat na opredelen na~in vrski so stare{inata, me|u-sebno da se pomagaat i da si davaat pomo{ eden na drug vo slu~ai koga takva pomo{ e potrebna,

d) da go spre~uvaat naru{uvaweto na propi{aniot ku}en red i disciplina od strana na osudenite i pritvorenite lica i da gi otkri-vaat site prestapi i drugi protivpravni dela storeni od strana na ovie lica,

|) da go onevozmoùvaat samopovreduvaweto na osudenite i pri-tvorenite lica i da im davaat pomo{ na povredenite,

e) da go izvestuvaat blagovremeno nadle`niot stare{ina za ona {to }e go ua~at vo rabotata,

`) da alarmiraat i vedna{ da interveniraat vo slu~aj na vonre-dni situacii (masovni povredi na disciplinata na ku}niot red, vo slu-~aj na pobuna, begstvo, poàr, poplavi i drugi elementarni nepogodi),

z) da spre~at begstvo na osudeno i pritvoreno lice, i) vo me|usebnite slu`beni odnosi da se oslovuvaat spored zva-

wata i poloàjot, a pri naveduvawe na stare{inata da raportiraat, j) da nosat uredna i ~ista uniforma za vreme na rabota spored

propisite i da se izbri~eni i pristojno potstrièni, k) da go ~uvaat svojot ugled i ugledot na ustanovata so svoeto

odnesuvawe vo slu`bata i nadvor od nea, l) da ne se oddale~uvaat od rabotnoto mesto i opredeleniot

prostor za dvièwe nitu da go napu{taat osudenoto ili pritvorenoto lice koe im e dovereno na ~uvawe ili sproveduvawe, i

q) da sorabotuvaat so drugite slu`bi vo ustanovata.

^len 16

Pripadnicite na slu`bata se dol`ni da gi poznavaat pravilata

za rakuvawe i upotreba na oru`jeto i drugata oprema koja im e dadena za slu`bena upotreba, kako i da gi posetuvaat ~asovite za zadolìte-lna nastava organizirana zaradi nivno stru~no obrazovanie i usov-r{uvawe i prakti~nite ve`bi koi se organiziraat zaradi odrùvawe na fizi~kata kondicija i podgotvenost za vr{ewe na slu`benite za-da~i.

Programata za stru~noto obrazovanie i usovr{uvawe na pripa-dnicite na slu`bata ja propi{uva direktorot na ustanovata, a se izve-duva edna{ nedelno i ne moè da trae pove}e od 4 ~asa.

538

^len 17

Pripadnicite na slu`bata vo vr{eweto na rabotite se dol`ni

sprema osudenite i pritvorenite lica koi im se dovereni na ~uvawe i sproveduawe, da postapuvaat ~ove~no, po~ituvaj}i go nivniot ugled i dostoinstvoto na ~ovekovata li~nost.

^len 18

Pripadnicite na slu`bata se dol`ni osudenite i pritvorenite

lica da gi predupreduvaat na odgovornosta za povreda ili obid za po-vreda na pravilata na ku}niot red, rabotnata disciplina i pravilniot odnos sprema slu`benite lica.

Pripadnicite na slu`bata moàt da oddale~at osudeno lice od mesto kade pristapot ne e dozvolen, ili od mesto kade toa lice go na-ru{uva mirot i pre~i vo rabotata.

^len 19

Vo slu~aj na povreda na pravilata na ku}niot red i discipli-

nata od strana na osudenite i pritvorenite lica, pripadnikot na slu-`bata podnesuva prijava do direktorot na ustanovata preku neposre-dniot stare{ina.

Vo prijavata se naveduva vremeto, mestoto, na~inot na izvr{u-vawe i posledicite od storenata povreda, odzemenite predmeti na osudenoto lice, kako i merkite {to podnositelot na prijavata po toj povod gi prezel.

Vo prijavata ili na posebna potvrda se naveduvaat odzemenite predmeti koi bile upotrebeni pri povreda na pravilata na ku}niot red i disciplinata.

^len 20

Ako e izvr{eno krivi~no delo ili obid za samopovreduvawe od

strana na osudenite i pritvorenite lica ili ako do{lo do nesre}a na rabota na ova lice, }e se izvr{i obezbeduvawe na mestoto na izvr-{uvawe i na tragite i predmetite koi se od interes za vr{ewe na uvi-dot od strana na ovlasteniot organ.

Pripadnikot na straàta e dolèn za nastanot i za prezemeni-te merki na obezbeduvawe, bez odlagawe da go izvesti neposredniot stare{ina, a ovoj direktorot na ustanovata.

^len 21

Pripadnicite na slu`bata se dol`ni da spre~at pristap na ne-

539

povikani lica vo krugot na ustanovata ili na poedini nejzini objekti. Za taa cel tie moàt da zadràt i legitimiraat sekoe lice koe

vleguva vo krugot na ustanovata, ili neposredno se pribliùva do objektite ili sprema grupa osudeni lica koja se nao|a na rabota nad-vor od ustanovata.

1. Deùrna slu`ba

^len 22

Vo ustanovata postoi deùrna slu`ba koja rabotite gi izvr{u-

va bez prekin. Za taa cel postoi odgovoren deùren rabotnik koj se griì ra-

botite na slu`bata za obezbeduvawe da se izvr{uvaat soglasno so za-konot i drugite op{ti akti.

Vo zavisnost od obemot na rabotite moè da se opredeli i po-mo{nik na odgovorniot deùren rabotnik.

Odgovorniot deùren rabotnik na levata raka nosi vidliv znak za deùrstvoto. Znakot e od platno vo zelena boja, {irok 10 sm. vo sre-dinata so bela bukva "D",

^len 24

Odgovorniot na deùrnata slu`ba e dolèn da se griì za na-

vremena zamena na deùrnite pripadnici na slu`bata. Pri smenuvaweto na deùrnite pripadnici na slu`bata, odgo-

vorniot deùren rabotnik prima raport za sostojbata i nastanite vo ustanovata, utvrduva dali postavenite zada~i se izvr{eni posebno za sekoe rabotno mesto, a potoa na deùrnite pripadnici na slu`bata koi gi zamenuvaat im dava upatstva i zada~i.

Za utvrdenata sostojba i dadenite zada~i pri sekoja smena, odg-ovorniot na deùrnata slu`ba svoite zabele{ki gi vnesuva vo deù-rnata kniga.

^len 25

Odgovorniot na deùrnata slu`ba osobeno e dolèn: a) da se zapoznae pred priemot na deùrstvoto so site nastani

od prethodnata smena na deùrstvo, b) da ja koordinira rabotata vo izvr{uvaweto na site raboti za

vreme na otsustvo na neposredniot stare{ina i direktorot, v) da vr{i postojana kontrola na rabotata na deùrnata smena

so koja rakovodi, g) da ja vodi redovno knigata za vreme na svoeto deùrstvo, d) da gi izvr{uva site zada~i postaveni od strana na pretposta-

veniot stare{ina,

540

|) da vr{i nadzor pri vleguvaweto i izleguvaweto na osudenite i pritvorenite lica od ustanovata,

e) da obezbeduva pravilno sproveduvawe na kontaktite pome|u osudenite i pritvorenite lica i ~lenovite na nivnite semejstva,

`) da vr{i proverka na osudeni~kite pratki, z) da mu raportira zaedno so neposredniot stare{ina sekojdne-

vno za sostojbata i pova`ni nastani na direktorot na ustanovata.

2. Nadvore{no obezbeduvawe

^len 26

Nadvore{noto obezbeduvawe se vr{i na ogradniot yid, na vle-

zovite, so patroli i na drug na~in, ako opredeli rakovoditelot na slu-`bata za obezbeduvawe ili odgovorniot deùren rabotnik.

Nadvore{noto obezbeduvawe zavisi od vidot na ustanovata i brojot i goleminata na objektite.

^len 27

Nadvore{noto obezbeduvawe moè da se vr{i so stoewe na odr-

edeno mesto i vo dvièwe. Koga nadvore{noto obezbeduvawe se vr{i vo dvièwe, na pri-

padnikot na slu`bata mu se opredeluva prostor na koj moè da se dvi-ì.

^len 28

Pripadnicite na slu`bata za nadvore{no obezbeduvawe oso-

beno se dol`ni: a) da ja prezemat navremeno dol`nosta i da ja proverat ispra-

vnosta na oru`jeto i na drugite sredstva opredeleni za toa mesto, b) da ne dozvolat do mestoto na obezbeduvawe i objektot {to go

~uvaat pristap na nepoznati i nepovikani lica, v) da ne go napu{taat mestoto na obezbeduvawe sî dodeka ne bi-

dat zameneti ili povle~eni od strana na odgovorniot deùren rabot-nik,

g) da go izvestat vedna{ odgovorniot na deùrnata slu`ba za sî {to }e zabeleàt vo blizina na mestoto na obezbeduvawe ili objektot {to go ~uvaat, a {to moè da ja zagrozi bezbednosta.

^len 29

Pripadnicite na slu`bata odredeni vo patrola so posebno vni-

manie go sledat dvièweto na nepovikani i somnitelni lica vo nepo-sredna blizina na ustanovata. Takvite lica se povikuvaat zaradi utvr-

541

duvawe identitetot, pri~inite poradi koi se dviàt vo toa podra~je i vedna{ se izvestuva odgovorniot deùren rabotnik koj }e odlu~i za ponatamo{nata postapka so tie lica.

^len 30

Na mestoto na obezbeduvawe na rabotnicite im e zabraneto da

jadat, ~itaat, pu{at, da razgovaraat so minuva~i ili da primaat bilo kakvi predmeti.

Vo slu~aj na itna potreba ili zaboluvawe, pripadnikot na slu-`bata e dolèn vedna{ da go izvesti odgovorniot deùren rabotnik, bez da go napu{ta mestoto na obezbeduvawe.

^len 31

Za nadvore{no obezbeduvawe, pripadnicite na slu`bata moàt

da koristat i specijalno obu~eni (deùrni) ku~iwa. Specijalno obu~enite (deùrni) ku~iwa, po pravilo se koris-

tat no}e, a dewe koga e lo{o vremeto (magla i sl.) ili ako e specifi-~no rabotnoto mesto.

^len 32

Vremetraeweto na smenite na mestata za nadvore{no obezbedu-

vawe go opredeluva direktorot na ustanovata.

3. Vnatre{no obezbeduvawe

^len 33

Vnatre{noto obezbeduvawe se vr{i vo stanbenite blokovi (pa-

viqoni), rabotilnicite na stopanskite organizacii i edinici i vo drugi objekti i prostorii vo koi prestojuvaat osudenite i pritvoreni-te lica.

^len 34

Pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe na objektite od

~lenot 33 na ovoj pravilnik, osobeno se dol`ni: a) da go odrùvaat vnatre{niot red i disciplinata na osudeni-

te i pritvorenite lica, b) da se griàt za sproveduvawe na ku}niot red, v) da sorabotuvaat so drugite slu`bi vo ustanovata, g) da znaat vo sekoj moment kade se dviàt i prestojuvaat osu-

denite i pritvorenite lica koi im se dovereni na ~uvawe, d) da vodat zabele{ki za sî {to e uo~eno vo vrska so odnesu-

542

vaweto, dvièweto, prestojot i rabotata na osudenite i pritvorenite lica,

|) da vr{at nadzor nad osudenite i pritvorenite lica za vreme na {etawe, odmor i spiewe,

d) da vr{at fizi~ka proverka na osudenite i pritvorenite lica najmalku tri pati na den i toa nautro, napladne i nave~er,

`) da onevozmoàt vo rabotilnicite izrabotka na predmeti po-dobni za napad i drugi predmeti za koi ne e dozvoleno da gi poseduvaat osudenite lica,

z) da odrùvaat red i disciplina vo rabotilnicite i onevozmo-ùvaat namerno o{tetuvawe na alati i ma{ini.

Za site uo~eni nastani i zabele{ki vedna{ da go izvestuvaat neposredniot stare{ina, a vo negovo otsustvo odgovorniot deùren rabotnik.

4. Pretres na lica i prostorii

^len 35

Zaradi primena na odredbite za ku}niot red i disciplinata,

pripadnicite na slu`bata moàt sprema ukaàna potreba, da vr{at pretres na osudenite i pritvorenite lica na prostoriite vo koi tie prestojuvaat i na predmetite so koi raspolagaat.

Li~niot pretres na osudenite i pritvorenite lica se vr{i se-koga{ pri priemot na izdrùvawe kazna zatvor, odnosno pritvor kako i pri sproveduvawe i smestuvawe vo prostorija za izdrùvawe na di-sciplinska kazna upatuvawe vo samica.

Li~en pretres na osudenite i pritvorenite lica i pretres na prostoriite vo koi ovie lica prestojuvaat i rabotat, zaradi pronao-|awe na predmeti za koi ne e dozvoleno da se dràt i upotrebuvaat, moè da se vr{i vo sekoe vreme.

^len 36

Pretres se vr{i po naredba na direktorot na ustanovata ili

stare{inata na slu`bata, a po sopstvena ocenka na pripadnikot na slu`bata, samo koga e neophodno pretresot da se izvr{i bez odlagawe.

Za sekoj izvr{en pretres koj go prezel po sopstvena ocenka, pripadnikot na slu`bata mora vedna{ da go izvesti stare{inata, a ovoj direktorot na ustanovata.

Koga se pretpostavuva deka so pretresot moàt da se pronajdat predmeti koi se upotrebeni ili nameneti za izvr{uvawe na krivi~no delo ili koi moàt da posluàt kako dokaz vo postapkata, pretrest se vr{i vo prisustvo na dvajca svedoci.

543

^len 37

Li~en pretres na ènski lica vr{at pripadnici na slu`bata

od ènski pol, ili drugo ènsko lice koe }e go opredeli direktorot na ustanovata.

^len 38

Za izvr{eniot pretres vo slu~aite od ~len 35 stav 2 i ~len 36

stav 3 od ovoj pravilnik se sostavuva zapisnik.

^len 39

Od osudenite i pritvorenite lica se odzemaat site predmeti

koi ne smeat da gi dràt ili upotrebuvaat, kako i predmeti koi se upo-trebeni ili nameneti za vr{ewe na krivi~ni dela.

Za odzemenite predmeti se izdava potvrda, a predmetite se pre-davaat na ~uvawe vo ustanovata. Za predmetite koi í pripa|aat na ust-anovata, kako i za predmetite od drugi poznati lica, koi po pretresot se vra}aat na sopstvenikot, ne se izdava potvrda.

Za odzemenite predmeti koi se upotrebeni ili nameneti za izv-r{uvawe na krivi~no delo i predmetite koi moàt da posluàt kako dokaz vo postapkata, se izdava potvrda, a predmetite se predavaat na ovlasteniot organ za krivi~no gonewe.

5. Sproveduvawe na osudeni lica

^len 40

Sproveduvaweto na osudenite i pritvorenite lica se vr{i so

prevozni sredstva ili na drug pogoden na~in. Sproveduvaweto treba da se predvidi taka da ne se prekinuva

patot od mestoto na priemot do mestoto na predavaweto na liceto koe se sproveduva. Ako sproveduvaweto od bilo koi pri~ini mora da se prekine, prekinot treba da se vr{i vo mesta vo koi postoi zatvor ili policiska stanica.

^len 41

Pri sproveduvaweto na umno bolni osudeni ili pritvoreni

lica, zadolìtelno treba da prisustva i zdravstven rabotnik. Sproveduvawe na bolni i nemo}ni lica ili bremeni èni, se

vr{i po prethodno pribaveno mislewe od lekar za sposobnosta na ta-kvite lica za sproveduvawe.

Sproveduvawe na bolni i nemo}ni lica ili bremeni èni, moè da se vr{i i bez prethodno pribaveno mislewe od lekar, ako e

544

neophodno ovie lica itno da bidat upateni vo zdravstvena ustanova za-radi lekarska intervencija i lekuvawe.

^len 42

Stare{inata na slu`bata opredeluva potreben broj sprovodni-

ci. Brojot se opredeluva sprema na~inot na sproveduvaweto, brojot i li~nite svojstva na licata koi se sproveduvaat, polot na licata, vre-metraeweto na sprovodot, vremeto na denot, prirodata na terenot i sl.

Licata {to se sproveduvaat, pred sproveduvaweto se pretresu-vaat.

^len 43

Na sprovodnikot mu se predava liceto koe treba da se sprovede

so upatniot akt na sproveduvawe, odzemenite predmeti po spisok, a ako e potrebno i hrana za liceto koe se sproveduva.

Sprovodnikot, bez ogled na vidot i teìnata na krivi~noto delo, }e go vrze liceto {to go sproveduva koa postoi somenie deka toa }e se obide da bega, a ostanatite lica samo koga se sproveduvaat poradi storeno krivi~no delo za koe moè da se izre~e kazna zatvor od 15 go-dini ili pote{ka kazna.

Na sprovodnikot voedno mu se davaat potrebni izvestuvawa za li~nite svojstva na licata koi treba da se sprovedat, a osobeno za ni-vnata sklonost za predizvikuvawe na neredi i begstva.

Sprovodnikot e dolèn da gi predupredi licata koi gi spro-veduva deka se dol`ni da gi slu{aat negovite naredbi i deka sekoj obid na otpor ili begstvo }e bidat sovladani so sila, a licata vrz koi soglasno propisite moè da se upotrebi ogneno oru`je gi predupredu-va na taa okolnost.

^len 44

Za vreme na sproveduvaweto na liceto koe se sproveduva ne mu

se dozvoluva dopir so gra|ani, razgovor so niv ili primawe od niv bilo kakvi predmeti.

Po potreba, sprovodnikot moè da zabrani i me|useben razgo-vor na licata koi se sproveduvaat.

^len 45

Sprovodnikot e odgovoren za li~nata bezbednosta na licata

koi gi sproveduva. Toj e dolèn da odbie sekoj napad ili obid na napad vrz niv, kako i da spre~i obid na nivno osloboduvawe od strana na tre-ti lica ili samopovreduvawe (na licata koi se sproveduvaat).

545

Vo slu~aj na obid na begstvo na licata koi se sproveduvaat, spr-ovodnikot e dolèn neposredno da prezeme merki zaradi spre~uvawe na begstvo i nivno fa}awe. Ako liceto uspee da pobegne, sprovodnikot e dolèn za toa najbrzo da go izvesti najbliskiot orgn za vnatre{ni raboti i da mu dade potrebni podatoci za izbeganoto lice.

^len 46

Predmetite na liceto koe se sproveduva se predavaat na pot-vrda na organot odnosno ustanovata vo koja e upateno sprema upatniot akt.

Pri predavaweto na liceto, sprovodnikot go izvestuva slu`be-noto lice so kogo e izvr{eno primopredvaweto za site pova`ni nasta-ni i zabeleùvawa vo tekot na sproveduvaweto.

Po vra}aweto vo ustanovata, sprovodnikot go izvestuva stare-{inata za tekot na sproveduvaweto i predavaweto na sprovedenite li-ca i nivnite predmeti.

6. Postapka vo slu~aj na begstvo

^len 47

Pripadnikot na slu`bata e dolèn vedna{ koga }e utvrdi be-

gstvo na osudeno ili pritvoreno lice, da prezeme sî {to e potrebno navreme da go vrati vo ustanovata.

Vo slu~aj pripadnikot na slu`bata da go vidi liceto {to bega ili koga bil neposredno po begstvoto izvesten za pravecot na begawe-to, dolèn e vedna{ da tr~a po nego, odnosno da go sledi i vo ramkite na svoite zakonski ovlastuvwa da prezeme sî {to e potrebno.

Liceto {to pobegnalo i bega pred pripadnikot na slu`bata, so izvik na "stoj" go povikuva da zastane, pri {to moè i da puka vo vis za predupreduvawe, so {to dava i znak za povik na pomo{ na drugi pri-padnici ili rabotnici na slu`bata za javna bezbednost, ako se vo bli-zina.

Ako pripadnikot na slu`bata utvrdi deka pobegnatoto lice ne moè sam da go fati, za begstvoto ja izvestuva po najbrz pat najbliska-ta policiska stanica ili organot za vnatre{ni raboti i svojata usta-nova.

Zaedno so izvestuvaweto od prethodniot stav, pripadnikot na slu`bata vedna{ na policiskata stanica ili na organot za vnatre{ni raboti im dava raspoloìvi podatoci za liceto {to izbegalo va`ni za potragata (li~ni podatoci, li~en opis, podatoci za vrska na pobeg-natiot so drugi lica i sl.).

546

^len 48

Pripadnikot na slu`bata, koj konstatiral begstvo e dolèn da

se pridrùva kon odredbite od ~len 47 na ovoj pravilnik i vedna{ da go izvesti svojot neposreden stare{ina odnosno odgovorniot deùren rabotnik na smenata.

^len 49

Vo slu~aj na begstvo od ustanovata, stare{inata na slu`bata,

odgovorniot deùren rabotnik na smenata ili za toa drug ovlasten ra-botnik na slu`bata, vedna{ organizira i vodi potraga, dokolku po-stoi verojatnost deka izbegnatoto lice se nao|a vo blizina na ustano-vata.

Potragata neposredno ja organizira i vodi direktorot na usta-novata ako se raboti za begstvo na grupa ili poedini osudeni lica koi moraat da izdrùvaat podolga kazna zatvor ili za lica pritvoreni za te{ki krivi~ni dela.

^len 50

Vo slu~aj na begstvo na lice protiv koe e odreden pritvor, vo

rok od 24 ~asa se izvestuva sudot {to go opredelil pritvorot. Za liceto vo begstvo, direktorot na ustanovata vo rok od pret-

hodniot stav izdava poternica preku organot za vnatre{ni raboti. Po isklu~ok toj rok moè da se prodolì samo u{te za 24 ~asa ako postoi verojatnost deka vo ovoj rok osudeniot moè sam da se javi vo ustano-vata ili da bide pronajden i faten.

7. Rabota na pripadnicite na slu`bata vo prevospituvaweto na osudenite

^len 51

Pripadnicite na slu`bata moraat da ja poznavaat vospitno-

prevospitnata programa na ustanovata i pri vr{eweto na svoite do-l`nosti moraat da se pridrùvaat kon taa programa.

Pripadnicite na slu`bata, koi vr{at dol`nost vo oddelenija-ta na posebnite organizacii i edinici so stopanskata dejnost na ust-anovata moraat da bidat stru~no osposobeni za rabota so osudenite.

Pripadnicite na slu`bata moraat da gi poznavaat i programite za prevospituvawe na osudenite lica {to gi nagraduvaat i da posta-puvaat sprema instituciite na vospituva~ot.

547

^len 52

Slu`bata za obezbeduvawe u~estvuva pri sostavuvaweto na vo-

spitno-popravnite programi za rabota so osudenite lica, na rabotnite sostanoci na vospituva~ite i na sostanocite na koi prisustvuvaat osu-denite lica.

Pri vr{eweto na svoite dol`nosti, pripadnicite na slu`bata u~estvuvaat vo procesot na prevospituvaweto i sorabotuvaat so site stru~ni lica vo ustanovata. Taa sorabotka se odviva so redovno me|u-sebno izvestuvawe za povedenieto i rabotata na osudenite lica kako i so drugi oblici na prevospituvaweto.

^len 53

Pripadnicite na slu`bata im davaat izve{taj vo vrska so pove-

denieto na osudenite lica, na vospituva~ite odnosno na drugite ovla-steni rabotnici koga tie se baraat od nadle`nite organi vo vrska so pomiluvaweto, uslovniot otpust, premestuvaweto vo druga ustanova ili oddelenie i vo drugi slu~ai.

^len 54

Pri prevospituvaweto i resocijalizacijata na osudenite lica,

pripadnicite na slu`bata go izvr{uvaat u{te i slednoto: - sorabotuvaat pri izbrabotka na predlozi za davawe na pogo-

dnosti od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite, - se griàt osudenite lica vnimatelno i korisno da go upotre-

buvaat svoeto slobodno vreme, i - se griàt osudenite lica vo soglasnost so ku}niot red i vo-

spitnata programa, preku sredstvata za javno informirawe, da bidat redovno zapoznavani so op{testveno-politi~kite, ekonomskite, soci-jalnite, kulturnite i drugi nastani.

Po upatstvo na direktorot ili na drug ovlasten rabotnik na ustanovata, pripadnicite na slu`bata vr{at i drugi raboti vo vospi-tuvweto i prevospituvaweto.

II. VOORU@UVAWE I OPREMA NA SLU@BATA ZA OBEZBEDUVAWE

VO KAZNENO-POPRAVNITE USTANOVI

^len 55

Vooruùvaweto na slu`bata se sostoi od ogneno oru`je, hemi-

ski sredstva i posebna oprema. Ogneno oru`je e: revolver, poluavtomatska i avtomatska pu{ka,

snajperka, pu{komitrolez i soodvetna municija. Hemiski sredstva se: bombi i sprejovi so solzavec i drugi sre-

548

dstva koi ne go o{tetuvaat trajnoto zdravje na ~ovekot, kako i napravi za nivno isfrlawe.

^len 56

Posebnata oprema na slu`bata se sostoi od: gumena palka,

{lem, pancir elek, {tit, dvogled, pi{talka, kompas, xebna lamba, za-{titni nao~ari, gas-maska i sredstva za vrzuvawe.

Slu`bata za obezbeduvawe na ustanovata e opremena spored po-trebite i so motorni vozila, sredstva za vrski i drugi tehni~ki sre-dstva.

^len 57

Vidot i koli~inata na vooruùvaweto, municijata i posebnata

oprema za sekoja ustanova so naredba ja opredeluva direktorot na usta-novata vo soglasnost so Direktorot na Direkcijata.

So naredbata od prethodniot stav se odreduva vidot i koli~i-nata na rezervnoto vooruùvawe i municijata za ustanovite.

^len 58

Pripadnicite na slu`bata se zadolùvaat so oru`je koga sta-

puvaat na dol`nost i toa so revolver, poluavtomatska ili avtomatska pu{ka, gumena palka, sredstva za vrzuvawe (lisici), {lem, gas-maska i so odredena koli~ina na municija, a so ostanatata oprema sprema po-trebite na slu`bata i po naredba na stare{inata.

Pripravnicite se zadolùvaat so oru`jeto neposredno od sta-re{inata, koga }e se stekne uveruvawe deka pripravnikot e osposoben pravilno da go upotrebi.

Koli~inata na municijata so koja se zadolùva pripadnikot na slu`bata neposredno ja odreduva stare{inata.

Oru`jeto so koe pripadnicite na slu`bata se zadolèni ne moè da se preotstapi ili pozajmi na drugi lica.

^len 59

Oru`jeto i drugata oprema so koja rakuvaat pripadnicite na

slu`bata, a se nao|a na ~uvawe vo ustanovata, mora da se odrùva vo ispravna sostojba.

Izgubenoto, uni{tenoto ili o{tetenoto oru`je i oprema se prijavuva na neposredniot stare{ina.

549

^len 60

Pripadnikot na slu`bata koj namerno ili od krajno nevnima-

nie uni{ti, o{teti ili na bilo koj na~in predizvika o{tetuvawe na predmetite na vooruùvaweto ili opremata e dolèn predizvikanata {teta da ja nadomesti spored cenovnikot za vooruùvaweto.

Postoeweto na {tetata i nejzinata visina ja utvrduva komisija odredena so op{t akt na ustanovata.

Pripadnikot na slu`bata e odgovoren i disciplinski za pri~i-netata {teta od stavot 1 na ovoj ~len.

Ako {tetata na predmetite na vooruùvaweto i opremata e predizvikana pri vr{eweto na slu`bena zada~a, ili vo drugi slu~ai bez vina na pripadnikot na slu`bata, }e se postapi spored ~len 69 stav 2 od ovoj Pravilnik.

^len 61

Neposredniot stare{ina }e mu go odzeme oru`jeto na pripadni-

kot na slu`bata: - koga protiv istiot e odreden pritvor poradi storeno krivi-

~no delo, - za vreme na oddale~uvawe na rabotnikot od rabotnoto mesto, - koga pripadnikot na slu`bata so upotreba na alkohol ili na

drug na~in sam se stavi vo sostojba na privremeno du{evno rastrojs-tvo,

- koga postoi naod na lekar deka pripadnikot na slu`bata od zdravstveni pri~ini ne e sposoben da rakuva so oru`je i

- koga go zloupotrebi noseweto na oru`jeto.

^len 62

Pripadnikot na slu`bata za vreme na privremeno upatuvawe na

rabota vo druga ustanova go nosi so sebe oru`jeto so koe e zadolèn, ako poinaku ne se naredi.

^len 63

Vo slu~aj na prestanok na dol`nosta, pripadnikot na slu`bata

e dolèn da go predade oru`jeto vo ispravna sostojba na ustanovata vo koja se razre{uva od dol`nost.

Koga pripadnikot na slu`bata ne e na dol`nost, oru`jeto so koe e zadolèn se ~uva vo ustanovata, osven revolverot koj moè da go nosi so sebe.

550

^len 64

Pripadnikot na slu`bata moè da upotrebi ogneno oru`je samo

vo slu~aite i pod uslovite od ~len 185 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite, a na na~in opredelen so Upatstvoto za upotreba na ogneno oru`je i drugi sredstva na prisilba od strana na pripadnicite na slu`bata na kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi.

^len 65

Stare{inata na slu`bata e dolèn: - da vr{i nadzor nad ~uvaweto i odrùvaweto na oru`jeto so

koe rakuvaat pripadnicite na slu`bata i nad oru`jeto so koe e zado-lèna ustanovata,

- da se griì za evidencijata koja se vodi spored postojnite pro-pisi za materijalnoto rabotewe so predmetite na vooruùvaweto i opremata,

- da se griì za pravilno smestuvawe i odrùvawe na oru`jeto i

- da organizira i rakovodi so izveduvaweto na ga|awata sprema nastavniot plan i programa.

^len 66

Zaradi podobro zapoznavawe na oru`jeto, pripadnicite na slu-

`bata izveduvaat predvideni ga|awa so oru`jeto koe go dobile na ra-kuvawe.

Programata za ga|awe sprema vidot na oru`jeto ja propi{uva direktorot na ustanovata.

^len 67

Utvrduvaweto na ispravnosta na oru`jeto se vr{i pri redovni-

te pregledi i pri izveduvaweto na redovnite ga|awa. Stru~no-tehni~kiot pregled na ispravnosta na oru`jeto se

vr{i po potreba, a najmalku edna{ vo dve godini od komisija koja ja formira direktorot na ustanovata. Za sekoj stru~no-tehni~ki pregled se sostavuva poseben zapisnik.

Za stru~no-tehni~ki pregled za ispravnosta na oru`jeto moè da se koristi i komisija pri organite za vnatre{ni raboti.

^len 68

Oru`jeto, opremata, municijata, bombite i ostanatite eksplo-

zivni materijali se ~uvaat na osobeno obezbedeni za taa cel mesta,

551

sprema vaè~kite tehni~ki propisi.

^len 69

Popravka na oru`jeto moè da se vr{i vo sopstveni rabotilni-

ci ako takvi postojat, vo rabotilnici na organite za vnatre{ni rabo-ti ili vo rabotilnici na ARM.

Rashoduvawe na oru`jeto i poedini delovi od opremata se vr{i po predlog od komisijata koja e odredena so op{t akt na ustanovata sprema vaè~kite propisi za materijalno rabotewe so predmetite na vooruùvaweto i opremata.

Rashoduvano oru`je moè da mu bide dodeleno na rabotnik na ustanovata, pravosuden organ i na drugo lice po prethodno dobiena dozvola za nosewe i ~uvawe na oru`je od organot za vnatre{ni raboti.

Na predlog od direktorot na ustanovata, re{enie za dodeluva-we na oru`je od prethodniot stav donesuva Ministerot za pravda.

^len 70

Pripadnicite na slu`bata moàt da dràt kaj sebe i nosat slu-

`ben revolver i von slu`bata, so istovremeno nosewe na propi{anata slu`bena legitimacija ili sopstven revolver so dozvola koja se izdava sprema op{tite propisi za drèwe i nosewe na oru`je.

2. POSEBNI ODREDBI

^len 71

Pripadnicite na slu`bata se dol`ni da gi vr{at svoite zado-

lènija i toga{ koga se vo ìvotna opasnost. Na rabotnite mesta, na koi dol`nosta se vr{i neprekinato,

pripadnicite na slu`bata ne smeat da go napu{tat rabotnoto mesto bez ogled na rabotnoto vreme sî dodeka ne dobijat zamena so drug stra-àr.

Koga e potrebno pripadnicite na slu`bata se dol`ni da rabo-tat pove}e otkolku {to iznesuva nivnoto rabotno vreme, ako taka opr-edeli direktorot, rakovoditelot na slu`bata za obezbeduvawe ili za toa drug ovlasten rabotnik na ustanovata.

^len 72

Pripadnicite na slu`bata {to vr{at dol`nost vo smeni mo-

raat da bidat me|usebe povrzani i vo slu~aj na potreba da se dol`ni da se pomagaat.

552

^len 73

Od pri~ini na bezbednosta, vo sekoja ustanova vo nedelen den,

dràvni praznici i no}no vreme, slu`bata ja vr{at zaedno najmalku dvajca pripadnici na slu`bata.

^len 74

Pripadnicite na slu`bata koi ìveat odvoeno od semejstvoto,

ustanovata vo soglasnost so mo`nostite im obezbeduva smestuvawe vo krugot na ustanovata, a na ostanatite pripadnici vo blizina na usta-novata.

^len 75

Po predlog na direktorot na ustanovata, po potreba stru~nata

komisija obrazuvana soglasno ~len 55 od Zakonot za izvr{uvawe na sa-nkciite gi proveruva psihofizi~kite sposobnosti za vr{ewe na rabo-tite na pripadnicite na slu`bata.

553

8. U P A T S T V O ZA UPOTREBA NA SREDSTVA NA PRISILBA I OGNENO

ORU@JE OD STRANA NA PRIPADNICITE NA SLU@BATA ZA OBEZBEDUVAWE VO KAZNENO-POPRAVNITE USTANOVI I

VOSPITNO-POPRAVNITE USTANOVI

1. So ova Upatstvo poblisku se opredeluvaat uslovite i na~i-

not na upotrebata na ognenoto oru`je i drugite sredstva na prisilba od strana na pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe pri izvr{u-vaweto na rabotite i rabotnite zada~i vo kazneno-popravnite ustano-vi i vospitno-popravnite ustanovi i nadvor od niv samo vo onaa mera i koga toa e neophodno da se spre~i begstvo od ustanova i begstvo pri sproveduvawe, fizi~ki napad, nanesuvawe na povreda, samopovreduva-we, pri~inuvawe na materijalna {teta ili sovladuvawe na otpor na osudeni lica po povod na zakonita naredba na slu`beno lice.

Pod drugi sredstva na prisilba vo smisla na stav 1 na ovaa to-~ka, {to moàt da se upotrebat se: gumena palka, fizi~ka sila, {tit, gumeni kur{umi, hemiski sredstva, {mrkovi so voda, specijalno obu-~eni ku~iwa, vrzuvawe i izdvojuvawe.

2. Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe moè da upotrebi ogneno oru`je ili drugi sredstva na prisilba sprema osudenoto, kazne-toto i pritvorenoto lice (vo natamo{en tekst: lice li{eno od slobo-da), vo ustanovite samo vrz osnova i pod uslovite od ~len 184 i 185 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite na na~in opredelen so ova Upa-tstvo.

3. Pri upotreba na ogneno oru`je ili drugi sredstva na prisi-lba, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe e dolèn da go ~uva ì-votot na drugi lica.

4. Koga postojat (mo`nosti) uslovi za upotreba na pove}e sre-dstva na prisilba }e se upotrebi sredstvoto na prisilba {to so svoite posledici e najlesno za liceto sprema koe se primenuva, a so negovata primena se obezbeduva izvr{uvaweto na slu`benata zada~a.

5. Pukaweto vo vozduh zaradi signalizacija, barawe pomo{ ili zapla{uvawe ne se smeta za upotreba na ogneno oru`je vo smisla na ova Upatstvo.

I. UPOTREBA NA OGNENO ORU@JE

6. Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe pri vr{eweto na

slu`benite raboti i rabotni zada~i moè da upotrebi ogneno oru`je

554

po sopstvena inicijativa ili naredba na stare{inata, ako ne moè poinaku:

a) da go za{titi ìvotot na lu|eto dokolku, edno ili pove}e lica se nao|aat vo neposredna opasnost od napad, bez ogled dali napa-dot poteknuva od licata li{eni od sloboda ili e naso~en protiv li-cata li{eni od sloboda,

b) da odbie neposreden napad so koj se zagrozuva negoviot ì-vot,

v) da odbie napad na objektot {to go obezbeduva, g) da spre~i begstvo na osudeno lice od kazneno-popravnata ust-

anova od zatvoren vid, d) da spre~i begstvo na lice pritvoreno poradi krivi~no delo

za koe e predvidena kazna zatvor od 15 godini ili pote{ka kazna pri sproveduvaweto na ova lice.

Napad vo smisla na odredbite pod a) i b) od ovaa to~ka, postoi ako e protivpraven i e izvr{en so ogneno oru`je, opasno orudie ili drug predmet so koj moè da se zagrozi ìvotot odnosno ako e izvr{en od strana na dve ili pove}e lica na mesta i vo vreme koga ne moè da se o~ekuva pomo{ ili od strana na fizi~ki posilno lice ili od lice koe se sluì so posebna ve{tina.

Vo slu~aite od stav 1 na ovaa to~ka, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe moè da upotrebi ogneno oru`je samo ako so upotrebata na fizi~ka sila, gumena palka ili drugo sredstvo na prisilba predvi-deno so propisite za vr{ewe na slu`bata za obezbeduvawe, ne moè da se obzebedi izvr{uvaweto na rabotite i rabotnite zada~i.

7. Ako liceto li{eno od sloboda pri sproveduvaweto se obide da bega, ogneno oru`je moè da se upotrebi samo ako toa lice storilo krivi~no delo za koe moè da se izre~e kazna zatvor od 15 godini i po-te{ka kazna bez ogled na viso~inata na kaznata na koja e osudeno i na vidot na ustanovata od koja se sproveduva.

Vo nalogot za sproveduvawe ili ~uvawe na liceto li{eno od sloboda nadvor od ustanovata, mora izri~no da se navede deka pripa-dnikot na slu`bata za obezbeduvawe moè da upotrebi ogneno oru`je vo slu~aj na begstvo na liceto {to go sproveduva odnosno ~uva.

Ako se sproveduva lice sprema koe, vo slu~aj na begstvo e dozvo-leno upotreba na ogneno oru`je, pripadnikot na slu`bata za obe-zbeduvawe e dolèn takvoto lice pred sproveduvaweto da go predupre-di deka vo slu~aj na obid na begstvo }e upotrebi ogneno oru`je.

Direktorot na ustanovata, odnosno liceto {to go zamenuva, go opredeluva na~inot na sproveduvaweto na liceto li{eno od sloboda i brojot na pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe {to }e go izvr-{at obezbeduvaweto i sproveduvaweto.

8. Upotreba na ogneno oru`je, predvidena vo to~ka 6 pod g) i d) i vo to~ka 7 od ova Upatstvo, ne e dozvolenoa vo slu~aj na begstvo na èna ~ija bremenost e vidliva.

555

9. Ako liceto {to ja izdrùva kaznata zatvor vo ustanovata od zatvoren vid, ili liceto {to se nao|a vo pritvor poradi storeno kri-vi~no delo za koe moè da se izre~e kazna zatvor od 15 godini ili po-te{ka kazna, se obide da bega, pripadnikot na slu`bata za obezbeduva-we }e se obide takvoto lice da go fati, dokolku za toa ima mo`nost, so istovremen povik "stoj, }e pukam." Ako liceto vo begstvo ne zastanuva, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe }e go povtori povikot, a ako ni na povtoreniot povik ne zastane, a ne postoi druga mo`nost da se spre~i begstvoto, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe moè da go upotrebi ognenoto oru`je. Ako uslovite dozvoluvaat pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe po vtoriot povik treba da puka vo vozduh pred da puka vo liceto {to bega.

Na na~inot predviden vo stav 1 na ovaa to~ka pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe }e postapi i koga bega lice {to go sprove-duva ili go ~uva nadvor od ustanovata, ako sprema takvoto lice e do-zvolena upotreba na ogneno oru`je vo slu~aj na begstvo.

No}e ili vo gusta magla, odnosno na nepregleden teren ili vo {uma, kako i koga liceto li{eno od sloboda bega kon {umata ili vo pravec na objekt kade {to moè da se skrie, ognenoto oru`je pripa-dnikot na slu`bata za obezbeduvawe moè da go upotrebi i po prviot povik na takvoto lice da zastane.

Ako liceto li{eno od slobda bega kon grupa lu|e ili se krie vo grupa lu|e, pa postoi opasnost da moè da bide pogoden nekoj od niv ili deka bi moèlo da bide pogodeno nekoe drugo lice nadvor od taa grupa, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe ne smee da upotrebi ogneno oru`je.

10. Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe koga vr{i slu-`ba pod neposredno rakovodstvo na stare{ina, ogneno oru`je moè da upotrebi samo po naredba na stare{inata.

Kako stare{ina vo smisla na stav 1 od ovaa to~ka, se smeta di-rektorot na ustanovata, ili liceto {to go zamenuva, rakovoditelot na slu`bata za obezbeduvawe i pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe pod ~ie neposredno rakovodstvo se nao|a pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe pri izvr{uvaweto na rabotata i rabotnata zada~a, i de-ùrnoto lice vo ustanovata za vreme dodeka se nao|a na taa dol`nost.

11. Pod uslovite i na~inot {to se predvideni vo to~ka 6 do 10 na ova Upatstvo, ogneno oru`je moè da upotrebi i stare{inata od to-~ka 10 stav 2 od ova Upatstvo.

12. Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe }e upotrebi ogne-no oru`je sprema lice {to vr{i napad vrz objektot {to se obezbeduva, ako napadot e neposreden i sî u{te ne prestanal, a napa|a~ot pretho-dno bil predupreden za upotrebata na ognenoto oru`je spored odre-dbite za predupreduvawe sodràni vo to~ka 9 od ova Upatstvo.

Kako napad vrz objektot {to se obezbeduva, se smeta sekoe de-jstvie naso~eno kon o{tetuvawe ili uni{tuvawe na objektot, ili na

556

pooddelni negovi delovi ili rasipuvawe, uni{tuvawe ili zloupotre-buvawe na uredite na objektot na ustanovata.

II. UPOTREBA NA DRUGI SREDSTVA NA PRISILBA

13. Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe moè da upo-

trebi gumena palka, fizi~ka sila, {tit i gumeni kur{umi, zaradi so-vladuvawe na aktiven ili pasiven otpor na lica li{eni od oslobda vo slu~aj koga e neophodno da se spre~i negovo begstvo, fizi~ki napad nad pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe i drug personal, nanesuvawe povredi na drugo lice, samopovreduvawe i predizvikuvawe na materi-jalna {teta, napad na objektot {to pripadnikot na slu`bata za obe-zbeduvawe go obezbeduva, kako i koga e nu`no da se spre~i fizi~ki otpor na liceto li{eno od sloboda.

Aktiven otpor postoi koga liceto li{eno od sloboda dava otpor so upotreba na oru`je, orudija, drugi predmeti ili so fizi~ka sila (se otrgnuva, bori, turka, zasolnuva so razni predmeti i sl.) i na toj na~in go onevozmoùva pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe da ja izvr{uva slu`benata rabota. Pottiknuvawe na otpor se smeta kako aktiven otpor.

Pasiven otpor postoi koga liceto li{eno od sloboda ne }e se otpovika na povikot ili na zakonitite naredbi na pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe, so toa {to }e se stavi vo takva polo`ba (}e legne na po~vata, }e klekne, }e se fati za nekoj predmet, }e zastane i ne saka da odi i sl.), so {to go onevozmoùva izvr{uvaweto na slu`be-noto dejstvie.

Ako liceto li{eno od sloboda dava pasiven otpor, gumena pa-lka, po pravilo, ne se upotrebuva, osven ako so pasivniot otpor ja onevozmoùva intervencijata na pripadnikot na slu`bata za obezbe-duvawe, ako nema drugi mo`nosti takviot otpor da se sovlada ili ako upotrebata na poblagite sredstva ostanala bez uspeh.

Kako upotreba na gumena palka i na fizi~ka sila se smetaat: udirawe so palka odnosno zafa}awe so race i drugi ve{tini na sa-moodbrana ili napad, so koi se prinuduva na poslu`nost liceto li{e-no od sloboda vo slu~aite predvideni so ova Upatstvo.

Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe e dolèn da presta-ne da ja upotrebuva gumenata palka i fizi~kata sila {tom }e prestane neposredniot napad ili otporot od strana na liceto protiv koe e upo-trebena.

14. Pri upotrebata na gumena palka pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe e dolèn da izbegnuva, kolku e toa mo`no, udar po vita-lnite delovi na teloto: glavata, slabinata, stomakot.

Gumenata palka ne smee da se upotrebi sprema lice li{eno od sloboda koe e o~igledno bolno, staro i iznemo{teno, teòk invalid, kako i sprema èna li{ena od sloboda ~ija bremenost e vidliva, osven

557

ako takvite lica so ogneno oru`je odnosno so drugo opasno sredstvo neposredno go zagrozuvaat ìvotot na pripadnikot na slu`bata za obe-zbeduvawe {to gi sproveduva ili na drugo lice, ili ako dadeniot otpor ne moè na drug na~in da se sovlada i da se vospostavi naru{e-niot red i mir.

15. Vo vr{eweto na rabotite i rabotnite zada~i pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe sprema liceto li{eno od sloboda moè da upotrebi hemisko sredstvo i toa samo ako e pote{ko naru{en redot i mirot od strana na pove}e lica li{eni od sloboda, ako do{lo do ma-sovna tepa~ka ili do pobuna, ako pove}e lica otkaàt poslu{nost, ako edno ili pove}e lica se zabarikidirale vo zatvorena prostorija ili na drug na~in gi spre~uvaat pripadnicite na slu`bata za obezbedu-vawe da dojdat do niv, kako i vo slu~aj koga spored odredbite na ova Upatstvo e dozvolena upotreba na ogneno oru`je.

16. [titot i gumenite kur{umi, kako sredstvo na prisilba se upotrebuvaat koga prestoi napad na pogolema grupa lica li{eni od sloboda koi imaat za cel da izvr{at onevozmoùvawe na sproveduvawe na slu`beno dejstvie ili da o{tetat oprema, imot na ustanovata. Gu-menite kur{umi }e se upotrebat samo po prethodno dobiena naredba od direktorot na ustanovata.

17. Zaradi vospostavuvawe na pote{ko naru{eniot red i mir od strana na pove}e lica li{eni od sloboda, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe moè da upotrebi i {mrkovi so voda i hemiski sredstva.

18. Hemiski sredstva i {mrkovi so voda sprema pogolem broj lica li{eni od sloboda moàt da se upotrebat samo po odobrenie na direktorot na ustanovata ili liceto {to go zamenuva, a von od rabo-tnoto vreme po odobrenie na deùrnoto slu`beno lice vo ustanovata.

19. Za pronao|awe i fa}awe na lice li{eno od sloboda koe e vo begstvo, za ~uvawe na opredelen prostor ili objekt, za pronajduvawe na ukradeni predmeti vo krugot na ustanovata, za odbivawe napad vrz pripadnik na slu`bata za obezbeduvawe ili na drugo lice ili objekt, kako i vo drug slu~aj koga spored odredbite na ova Upastvo, moè da se upotrebi ognenoto oru`je, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe moè da koristi specijalno obu~eni ku~iwa.

Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe e dolèn, spored mo-`nostite, da go spre~uva ku~eto da mu nanese povredi na liceto sprema koe e upotrebeno ku~eto.

20. Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe pri sproveduva-we na lice li{eno od sloboda takvoto lice }e go vrze, ako za toa dobie pismen nalog od nadleèn organ.

Nadleèn organ za izdavawe pismen nalog za osudenite lica i za licata kazneti vo prekr{o~na postapka e direktorot na ustanovata ili odgovorniot na slu`bata za obezbeduvawe, a za liceto vo pritvor - pretsedatelot na sudot i direktorot na ustanovata.

Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe iako ne dobil pi-

558

smen nalog, moè da gi vrze site lica li{eni od sloboda koi pri spro-veduvaweto davaat otpor, se obiduvaat da begaat, vr{at napad na spro-vodnikot ili na drugo lice, kako i koga osnovano pretpostavuva deka moè da dojde do samopovreduvawe ili do samoubistvo na liceto {to go sproveduva, i koga sproveduva lica {to se privedeni po poternica, a koi ve}e se obiduvale da begaat od pritvor ili od izdrùvawe na ka-znata, kako i vo drug slu~aj koga osnovano moè da se posomneva deka liceto {to go sproveduva }e se obide da bega.

Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe e dolèn pri spro-veduvaweto da go vrze liceto li{eno od sloboda {to storilo krivi-~no delo za koe moè da se izre~e kazna zatvor od 15 godini ili pote-{ka kazna, dokolku ne dobie od nadleèn organ pismen nalog takvoto lice da ne go vrzuva.

Vrzuvawe nema da se primeni sprema licata li{eni od sloboda {to se o~igledno bolni, stari i iznemo{teni ili te{ki invalidi, kako i sprema ènite li{eni od slobda ~ija bremenost e vidliva, bez ogled na storenoto krivi~no delo, osven ako takvite lica so ogneno oru`je odnosno so drug opasno sredstvo neposredno go zagrozuvaat ì-votot na pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe {to gi sproveduva ili na drugo lice.

21. Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe moè da go vrze liceto li{eno od sloboda koe vo ustanovata dava takov otpor {to na drug na~i ne moè da se sovlada nitu da se obezbedi red.

Za vrzuvawe vo slu~ajot od stav 1 na ovaa to~ka, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe e dolèn vedna{ da go izvesti direktorot na ustanovata, a po rabotnoto vreme deùrnoto lice.

Vrzuvaweto se ukinuva koga }e prestanat pri~inite poradi koi toa e opredeleno.

22. Vrzuvaweto spored ova upatstvo se vr{i so vrzuvawe na ra-cete so lisici ili so sinxiri na na~in so koj ne mu se nanesuvaat te-lesni povredi na liceto {to se vrzuva. Vrzuvawe na nozete moè da se izvr{i po isklu~ok koga toa situacijata go nalaga.

Vrzuvawe na drug na~in (stavawe vo prangi, vrzuvawe za stolb vo krugot na ustanovata i sl.) e zabraneto.

23. Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe moè privremeno da go izdvoi i da go smesti vo posebna prostorija liceto li{eno od sloboda koe poradi svoite postapki pretstavuva seriozna opasnost za bezbednosta na slu`benite i drugite lica.

Vo slu~ajot od stav 1 na ovaa to~ka, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe e dolèn vedna{ da go izvesti direktorot na ustanovata, a po rabotnoto vreme deùrnoto lice.

24. Vo slu~aite od to~ka 21 stav 1 i to~ka 23 stav 1 na ova upatstvo, direktorot na ustanovata odnosno deùrnoto lice e dol`no vedna{ da prezeme merki vo odnos na liceto li{eno od sloboda sprema koe e prezemena merkata vrzuvawe odnosno izdvojuvawe, zaradi re{a-

559

vawe na ovie slu~ai vo soglasnost so propisite za izvr{uvawe na sa-nkciite, odnosno so odredbite na Zakonot za krivi~na postapka.

III. IZVESTUVAWE ZA UPOTREBA NA OGNENO ORU@JE I NA DRUGI

SREDSTVA NA PRISILBA

25. Za sekoja upotreba na ogneno oru`je i na drugi sredstva na

prisilba pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe e dolèn vedna{ da sostavi pismen izve{taj vo koj vnesuva podatoci za liceto li{eno od sloboda sprema koe primenil ogneno oru`je ili drugo sredstvo na prisilba, kako i da gi nazna~i pri~inite za toa i na~inot na upotre-bata na ognenoto oru`je i na drugi sredstva na prisilba. Neposre-dniot stare{ina e dolèn vedna{ po priemot na izve{tajot da gi pro-veri navodite vo izve{tajot i zaedno so svoe mislewe za pravilnosta i opravdanosta na prezemenite dejstvija, izve{tajot da mu go dostavi na direktorot na ustanovata. Direktorot na ustanovata po proverkata na izve{tajot, primerok od istiot zaedno so naodot od lekarot za eve-ntualna nastanata povreda so upotrebata na ogneno oru`je ili sredst-vata na prisilba, dolèn e vo najkratok moèn rok da dostavi do Di-rekcijata za izvr{uvawe na sankciite.

26. Vo slu~aj na pote{ko naru{uvawe na redot i disciplinata ili na pojava na bunt vo ustanovata, direktorot odnosno liceto koe go zamenuva, a po rabotnoto vreme deùrnoto lice, se dol`ni vedna{ da ja izvesatat nadle`nata uprava za vnatre{ni raboti i da pobaraat po-mo{, ako pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe ne se vo sostojba samite da vospostavat red i da go spre~at begstvoto na licata li{eni od sloboda. Za pote{koto naru{uvawe na redot i disciplinata ili po-java na bunt vo ustanovata, zadolìtelno se izvestuva i Direkcijata za izvr{uvawe na sankciite.

IV. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

27. Slu`benikot {to vr{i priem na licata li{eni od sloboda

vo ustanovata, e dolèn pri priemot da go zapoznae osudenoto odnosno kaznetoto lice deka kaznata ja izdrùva vo kazneno-popravnata usta-nova, kako i da go zapoznae so odredbite na ova upatstvo.

28. Ova upatstvo treba da im bide dostaveno na licata li{eni od sloboda vo ustanovite.

29. Pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe vo vospitno-pop-ravnata ustanova moè da upotrebi ogneno oru`je ili drugi sredstva na prisilba sprema maloletnicite samo vrz osnova i pod uslovite od ~len 184 i 185 od Zakono za izvr{uvawe na sankciite.

560

561

10. P R A V I L N I K ZA UNIFORMATA, SIMBOLOT I OZNAKITE NA ZVAWATA

NA PRIPADNICITE NA SLU@BATA ZA OBEZBEDUVAWE VO KAZNENO-POPRAVNITE USTANOVI I VOSPITNO-

POPRAVNITE DOMOVI

I. OP[TI ODREDBI

^len 1

So ovoj Pravilnik se opredeluvaat vidot, sostavot, bojata, kro-

jot, oznakite na zvaweto i vremetraeweto na uniformata na pripadni-cite na slu`bata za obezbeduvawe vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi.

^len 2

Pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe vo kazneno-popra-

vnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi (pripadnici na slu-`bata) pri vr{eweto na slu`benite raboti nosat uniforma i oznaka na zvaweto, propi{ani so ovoj pravilnik.

Po isklu~ok, ako direktorot na ustanovata odobri, pripadni-cite na slu`bata moàt slu`benite raboti da gi vr{at vo civilna obleka.

^len 3

Pripadnicite na slu`bata imaat zimska i letna uniforma. Vo slu~aite opredeleni so ovoj pravilnik pripadnikot na slu-

`bata moè da koristi dopolnitelni delovi na uniformata.

II. ZIMSKA UNIFORMA NA PRIPADNICI NA SLU@BATA - MA@I

^len 4

Zimskata uniforma na pripadnicite na slu`bata - maì, se so-

stoi od: bluza, pantaloni, {apka, ko{ula so dolgi rakavi, vratovrska, pulover, potkapa, vetrovka so vlo{ka, ko`ni narakvici i dlaboki ~e-vli.

562

^len 5

Delovite od zimskata uniforma na pripadnicite na slu`bata -

maì, go imaat sledniot kroj i boja i toa: 1. Bluzata e od kamgarn so otvoreni reveri i blago izrazen

struk i e dovolno komotna. Od vnatre{nata strana e postavena i ima eden xeb na dvete vnatre{ni strani.

Rakavite na bluzata se dolgi do polovinata na dlankata na pri-rodno opu{tena raka.

Bluzata odnapred se zakop~uva so ~etiri kop~iwa od òlto pa-tinirana boja so pre~nik 22 mm. Kop~iwata se so{ieni na desnata strana od bluzata na podednakvo me|usebno rastojanie.

Na nadvore{nata strana od bluzata na gradite i na dolniot del na dvete strani, se nao|a po eden xeb so ispuska na kapak koj se zako-p~uva so kop~e od òlto patinirana boja so pre~nik od 16 mm. [iro-~inata na gornite xebovi e od 12 do 16 sm, a dolìnata od 14 do 19 sm. [iro~inata na dol`nite xebovi e od 16 do 20 sm, a dolìnata od 18 do 23 sm.

Naramenicite se od istiot materijal kako i bluzata, koi do ra-kavot se so {iro~ina od 60 mm, a pri vrvot se 44 mm. Naramenicite so edniot kraj se so{ieni vo rakavot, a drugiot kraj koj se zavr{uva vo forma na tap agol, se zakop~uva do okoluvratnikot so kop~e od òlto patinirana boja so pre~nik od 14 mm.

Bluzata odzadi ima prorez koj zapo~nuva na od 6 do 8 sm pod polovinata.

Na okoluvratnikot od bluzata na dvata kraja odnapred se nao|a romboid od istiot materijal od koj e izrabotena i bluzata, so dolìna od 4 sm, a {iro~ina 3,5 sm, poraben so ispuska od zlatno-òlta boja so {iro~ina od 3 mm.

Bluzata e olovno sina boja. 2. Pantalonite se od kamgarn so voobri~aen kroj. Od stranite

imaat ispuska od egalizir svetlo sina boja, so {iro~ina od 2 mm. Od dvete strani i odzadi na desnata strana pantalonite imaat po eden xeb, a odnapred od desnata strana eden mal xeb i potreben broj gajki za remen.

Nogavicite na pantalonite se bez manètni i na dolniot kraj se {iroki od 22 do 26 sm, a od vnatre{nata strana na dolniot del noga-vicite se op{ieni so lenta. Na predniot vnatre{en del na nogavicite e pro{iena svilena postava.

Pantalonite se olovno sina boja. 3. [apkata e od kamgarn i so voobi~aen kroj so blago svitkan

dancet. Soncebranot e od celuloid ili sli~en materijal vo crna boja,

so rab op{ien so koà. Na soncebranot na okolu 5 mm od nadvore{ni-ot rab e so{ien burita{ vo zlatno òlta boja so {iro~ina od 6 mm.

563

Podbradokot na {apkata e od ist materijal kako i soncebranot so {iro~ina od 16 mm, so dve gajki od ist materijal so koi se prila-goduva negovata dolìna i so kraevite e pricvrsten kon bortot so dve kop~iwa od òlto patinirana boja so pre~nik od 14 mm.

Dancetot na {apkata e op{ien so ispuska zlatnoòlta boja so {iro~ina od 2 mm. [apkata od vnatre e postavena, a pri dnoto ima po-tnica so {iro~ina od 4 sm.

[apkata e olovno sina boja, a bordot temno sina boja so {iro-~ina od 4 sm.

[apkata ima navlaka od nepropuslivo platno, temno sina boja. 4. Ko{ulata so dolgi rakavi e izrabotena od puplin ili druga

sli~na tkaenina vo svetlo sina boja i e so voobi~aen kroj. 5. Vratovrskata e vo temno sina boja, so voobi~aen kroj i dol`-

ina. 6. Puloverot e izraboten od volneno predivo so voobi~aena {i-

ro~ina i dolìna, vo olovno-sina boja. 7. Potkapata e od volneno predivo vo olovno sina boja i dovo-

lno dolga za da go za{tituva vratot. 8. Vetrovkata so vlo{ka e od me{avina na pamu~no-sinteti~ka

tkaenina vo temno sina boja i postavena so svilena tkaenina od soodve-tna boja. Od ramenata do visinata na gradite i preku grbot e zajaknata i ima vlo{ka koja dopira do rakavite i moè da se vadi. Vetrovkata ima pojas i }ulavka koi se od ista tkaenina kako vetrovkata. ]ula-vkata e izrabotena taka da ja pokriva kapata so za{titnikot i po-stavena so svilena tkaenina vo soodvetna boja.

Vetrovkata ima 4 obi~ni kop~iwa vo eden red, kop~iwata i za-ka~kata se vo ista boja, kako tkaeninata.

Na levata i desnata strana na gradite se vreàni vertikalno postaveni xebovi, normalna golemina koi se zatvoraat so patent za-tvora~.

Na dolniot del od dvete strani vetrovkata ima po eden dlabok xeb so preklop. Xebovite se {iroki od 18 do 22 sm, a visoki so 24 do 28 sm. Pod niv, od stranata se nao|a u{te po eden xeb ista golemina. Ve-trovkata, na levata strana od gore ima vnatre{en xeb, koso postaven, koj sluì za drèwe na dokukmenti.

Na pojasot na desnata strana od vetrovkata se nao|aat otvori na koi se pricvrstuva futrola za nosewe na pi{tol. Otvorite se zajak-nati so ko`na na{ivka.

Na dolniot del na rakavite od vetrovkata se nao|a pojas od ist-iot materijal, dolg 11 sm i {irok 4 sm, koj se zakop~uva so kop~e vo ista boja kako i vetrovkata. Na oddale~enost od 6 sm e so{ieno u{te edno kop~e.

Vetrovkata e so soodvetna dolìna i dostignuva vo viso~ina na kolenicite.

Vetrovkata ima naramenici od ista tkaenina i izraboteni se

564

taka, da moè na niv da se navle~at naramenicite so oznakite za zva-wata.

Naramenicite so oznakite na zvaweto koi se nosat na vetrovk-ata, se vo ista boja i izraboteni od ist materijal kako i vetrovkata. {irinata na ovie naramenici do rakavite e 60 mm, a pri vrvot 45 mm.

9. Ko`nite narakvici se so voobi~aen kroj so razdvoeni prsti, vo crna boja, a od vnatre{nata strana se dostaveni so krzno.

10. Dlabokite ~evli se so voobi~aen kroj i bez ukrasi. Imaat crna boja a od vnatre{nata strana se postaveni so krzno.

III. ZIMSKA UNIFORMA NA PRIPADNICI NA SLU@BATA - @ENI

^len 6

Zimskata uniforma na pripadnicite na slu`bata - èni se so-

stoi od: bluza, pantaloni, zdolni{te, kapa beretka, ko{ula so dolgi rakavi, vratovrska, pulover, vetrovka so vlo{ka, ko`ni narakvici i ~izmi~ki.

^len 7

Bluzata, pantalonite, ko{ulata so dolgi rakavi, vratovrskata,

vetrovkata so vlo{ki i ko`nite narakvici od zimskata uniforma za pripadnicite na slu`bata - èni, se izraboteni od ist materijal i sê so ista boja i izgled kako soodvetnite delovi od zimskata uniforma za pripadnicite na slu`bata - maì, so toa {to nivniot kroj e prila-goden sprema anatomskata konstrukcija na ènata.

Ostanatite delovi od zimskata uniforma za pripadnicite na slu`bata - èni go imaat sledniot kroj i boja, i toa:

1. Zdolni{teto e od kamgarn so voobi~aen kroj. Odvnatre e po-staveno so svilena tkaenina vo soodvetna boja. Odnapred ima dve fa-lti, a odzadi dve op{ivki. Na pojasot ima potreben broj gajki za re-men. Od levata strana se zakop~uva so tri kop~iwa ili so patent zat-vora~ i so edno kop~e na pojasot. Zdolni{teto e olovno sina boja.

2. Kapata beretka e od kamgarn so voobi~aen kroj. 3. îzmi~kite se voobi~aen kroj i bez ukrasi. Sarite se meki i

dopiraat do pod kolenicite. îzmi~kite se crna boja a od vnatre{na-ta strana se postaveni so krzno.

IV. LETNA UNIFORMA NA PRIPADNICI NA SLU@BATA - MA@I

^len 8

Letnata uniforma na pripadnicite na slu`bata - maì se sos-toi od: kratka vindjakna, pantaloni, {apka, ko{ula so kratki rakavi so naramenici, mantil za do`d i plitki ~evli.

565

^len 9

Delovite od letnata uniforma na pripadnicite na slu`bata -

maì go imaat sledniot kroj i broj i toa: 1. Kratkata vindjakna e od platno, odvnatre e postavena so na-

{ien i previtkano poloèn okoluvratnik. Vindjaknata odnapred se zakop~uva so patent-zatvora~ do pod

grloto, a reverite se prilagodeni za otvorawe. Na vindjaknata, odnapred na nadvore{nata strana, se na{ieni

so dva xeba. Vindjaknata ima pojas i manètni koi se izraboteni od pleten

materijal. Vindjaknata e vo temno sina boja, a kop~iwata na xebovite i na

ramenicite se vo olovno sina boja. Naramenicite na vindjaknata se od ista tkaenina kako i vindja-

knta i izraboteni se taka da na niv moè da se navle~at naramenici so oznaki za zvawata.

Naramenicite so oznakite za zvawa koi se nosat na vindjaknata se so ista boja i izraboteni od istata tkaenina kako i vindjaknata. [iro~inata na ovie naramenici do rakavite e 60 mm a pri vrvovite 45 mm.

2. Pantalonite se od tergal i se so ist kroj i boja kako i panta-lonite na zimskata uniforma.

3. [apkata se izrabotuva od tergal i e so ist kroj i boja kako i {apkata na zimskata uniforma, so taa razlika {to na obete strani ima po dve dup~iwa za provetruvawe.

4. Ko{ulata so kratki rakavi e izrabotena od me{avina na pa-mu~no i sinteti~ko platno, so na{ien i previtkano poloèn okolu-vratnik.

Ko{ulata so kratki rakavi odnapred e porabena, a se zakop~uva so kop~iwa pre~nik 10 mm od ista boja kako i tkaeninata od koja e izrabotena ko{ulata. Ko{ulata vo gorniot del e otvorena.

Na ko{ulata odnapred na gradite ima dva xeba so ispuska i pre-klop pogoden za zakop~uvawe. [irinata na xebovite e {iroka od 2,5 do 3 sm.

Naramenicite na ko{ulata se od ista tkaenina kako i ko{u-lata i izraboteni se taka da moè na niv da se navle~at naramenicite so oznakite za zvawata.

Naramenicite so oznakite za zvawata, koi se nosat na ko{ulata se so olovno sina boja i izraboteni od tergal. [iro~inata na ovie na-ramenici do rakavite e 60 mm a pri vrvot 45 mm.

5. Mantilot za do`d e od gumirana najlonska tkaenina i ima }u-lavka prilagodena za vadewe i remen od ista tkaenina kako i manti-lot. Mantilot za do`d e prilagoden za prikop~uvawe na vlo{kata na vetrovkata.

566

Mantilot za do`d dopira do polovinata na listovite na nozete. Se zakop~uva so tri kop~iwa vo olovno sina boja.

Odnadvor od levata i desnata strana na mantilot za do`d vrà-ni se kosi xebovi so voobi~aena golemina.

Mantilot za do`d od okoluvratnikot do sredinata na grdite i preku ple}ite zajaknat e so ista tkaenina. Na ple}ite pod zajaknuva-weto, kako i pod porabot, v{iena e mreèsta lenta koja ovozmoùva isparuvawe na potta.

Na zadniot del se nao|a prorez pokrien so kapak. Mantilot za do`d e vo temno sina boja.

Naramenicite na mantilot za do`d se od ist materijal kako i mantilot i izraboteni se taka da moè na niv da se navle~at narame-nicite so oznakite za zvawata.

Naramenicite so oznakite za zvawa koi se nosat na mantilot za do`d se ista boja i izraboteni od ist materijal kako i mantilot. [i-ro~inata na ovie naramenici do rakavite e 60 mm, a pri vrv 45 mm.

6. Plitkite ~evli se so voobi~aen kroj, so koèn ili gumen |on i bez ukrasi. êvlite se crna boja, so potpetici visoki do 3 sm.

V. LETNA UNIFORMA NA PRIPADNICI NA SLU@BATA - @ENI

^len 10

Letnata uniforma na pripadnicite na slu`bata - èni se so-stoi od kratka vindjakna, zdolni{te, pantaloni, kapa beretka, ko{ula so kratki rakavi so naramenici, mantil za do`d i plitki ~evli.

^len 11

Kratkata vindjakna, mantilot za do`d, pantalonite, ko{ulata

so kratki rakavi i plitkite ~evli od letnata uniforma na pripadni-cite na slu`bata - èni izraboteni se od istiot materijal i vo ista boja i izgled kako i soodvetnite delovi na letnata uniforma na pri-padnicite na slu`bata - maì, so toa {to nivniot kroj e prilagoden sprema anatomskata konstrukcija na ènata.

Plitkite ~evli imaat potpetica visina od 4,5 sm. Ostanatite delovi na letnata uniforma na pripadnicite na

straàta - èni go imaat sledniot kroj i boja i toa: 1. Zdolni{teto e od tergal i so voobi~aen kroj. Odnapred ima

dve falti, a odzadi dve na{ivki. Od levata strana se zakop~uva so tri kop~iwa ili patent-zatvara~ so edno kop~e na pojasot. Zdolni{teto e olovno sina boja.

2. Kapata baretka e od tergal i so voobi~aen kroj.

567

VI. DELOVI KOI [TO PRIPA\AAT POKRAJ ZIMSKATA I LETNATA

UNIFORMA

^len 12

So zimskata i letnata uniforma, na pripadnicite na straàta im pripa|a i opasa~ so prekuramnik i futrola za pi{tol i remen.

Opasa~ot e od koà, {irok 48 mm i postaven e so tenka ~oja od svetlo sina boja i ima tri ko`ni gajki so metalni alki vo òlto pati-nirana boja koi sluàt za nosewe na delovi od opremata. Na opasa~ot e prekuramnikot od koà so {irina od 20 mm, postaven kako i opasa~ot.

Prekuramnikot e od dva dela koi odnapred se zakop~uvaat so toka.

Opasa~ot so prekuramnikot i futrolata za pi{tol se kafeava boja.

Remenot e vo dolìna od 105 do 120 sm, {irina 1 sm, izraboten e od galanteriska koà kafeava boja, so debelina od 2,5 do 3 mm. Remenot se zakop~uva so toka {irina 4,5 sm i dolìna 7,5 sm, izrabotena od matiran dekapiran lim.

VII. DOPOLNITELNI DELOVI NA UNIFORMATA

^len 13

Za izvr{uvawe na opredeleni zada~i i raboti na pripadnicite

na slu`bata im pripa|aat i soodvetni dopolnitelni delovi na uni-formata i toa: straàrska bunda, rabotno odelo, gumeni ~izmi, ranec, {lem i za{titen elek.

1. Straàrskata bunda e od impregnirano platno, so voobi~aen kroj i postavena so krzno. Bundata e olovno sina boja so dolìna do okolu polovina na listovitek na nozete.

2. Rabotnoto odelo e vo forma na kombinezon, olovno sina boja. 3. Gumenite ~izmi se crna boja i so voobi~aena izrabotka. 4. Ranecot i {lemot se olovno sina boja. 5. Za{titniot elek e od posebno pancir platno.

VIII. SIMBOL I OZNAKI NA ZVAWATA NA PRIPADNICITE NA

SLU@BATA

^len 14

1. Pripadnicite na slu`bata na {apkata i na desniot rakav na

gornite delovi na uniformata kako simbol go nosat penolo{kiot amb-lem, koj se sostoi od trkalo, klas ìto, otvorena kniga i gulab spre-men da poleta (vo natamo{niot tekst Amblemot). Amblemot se izra-botuva so vezewe, plastificirawe ili {tampawe na tkaeninata od te-mno crna boja na bela osnova. Amblemot e so dijametar od 8 sm, a vo gorniot del na Amblemot ispi{ani se zborovite REPUBLIKA MA-

568

KEDONIJA - KPU i VPU. Amblemot se na{iva na gorniot del od ra-kavot vo visina na gorniot rab od xebot.

2. Pripadnicite na slu`bata na desniot rakav od bluzata, na kratkata vindjakna, na vetrovkata i na ko{ulata so kratki rakavi go nosat Amblemot.

Oznakite na zvawata na pripadnicite na slu`bata se nosat na naramenicite na bluzata, vetovkata, mantilot, letnata ko{ula i ko-{ulata so kratki rakavi. Pokraj oznakite na zvawata na reverite na zimskata i letnata uniforma se postavuva romb op{ien so zlatno òlt gajtan a vo sredinata e postaven Amblemot.

Za zvawata na pripadnicite na slu`bata se opredeluvaat sle-dnite oznaki:

a) Oznakata na zvaweto pripavnik se sostoi od eden pozlaten {irit od 1 do 2 sm koj e za{ien vo horizontalna linija na rastojanie od 2 sm od nadvore{niot rab na naramenicite,

b) Oznakata na zvaweto nadzornik e ista kako za pripravnik so toa {to se stava Amblem koj se pricvrstuva na naramenicite na rasto-janie od 1 sm od {iritot,

v) Oznakata na zvaweto komandir e ista kako za nadzornik so toa {to se stava u{te eden Amblem po dolìnata na naramenicata od 2 sm rastojanie od prvata,

g) Oznakata na zvaweto zapovednik se sostoi od dva paralelno pozlateni {iriti {iroki od 1 do 2 sm koj se za{ieni vo horizontalna linija na 2 sm od nadvore{niot rab na naramenicite so 5 sm me|usebno rastojanie i eden Amblem po dolìnata na naramenicata na 1 sm ra-stojanie od vtoriot {irit.

Penolo{kiot amblem e od zlatno òlt metal vo pre~nik od 1,5 sm vo {iro~ina i 2 sm vo dolìna.

^len 15

Vremeto za nosewe na zimskata i na letnata uniforma kako i na

dopolnitelnite delovi na uniformata i opremata, go opredeluva dire-ktorot na ustanovata zavisno od godi{noto vreme i od klimatskite uslovi.

IX. VREMETRAEWE NA UNIFORMATA

^len 16

Vremetraeweto na uniformata se smeta od denot koga gi pri-mil pripadnikot na slu`bata.

Vremetraeweto na uniformata iznesuva:

569

Red.br.

Naziv Koli~ina Vremetraewe

1 2 3 4

a) Delovi za zimska uniforma za ma{ki lica

1. Bluza 1 24 m. 2. Pantaloni 1 24 3. [apka 1 24 4. Ko{ula so dolgi rakavi 2 12 5. Vratovrska 1 24 6. Pulover 1 48 7. Potkapa 1 48 8. Vetrovka so vlo{ka 1 48 9. Ko`ni narakvici 1 48

10. Dlaboki ~evli 1 36

b) Delovi za zimska uniforma na ènski lica

1. Bluza 1 24 m. 2. Pantaloni 1 24 3. Zdolni{te 1 24 4. Kapa beretka 1 24 5. Ko{ula so dolgi rakavi 2 12 6. Vratovrska 1 24 7. Pulover 1 48 8. Vetrovka so vlo{ka 1 48 9. Ko`ni narakvici 1 48

10. îzmi~ki 1 36

v) Delovi na letna uniforma za ma{ki lica

1. Kratka vindjakna 1 48 2. Pantaloni 1 24 3. [apka 1 24 4. Ko{ula so kratki rakavi so

naramenici 2 12

5, Mantil za do`d 1 48 6. Plitki ~evli 1 36

570

g) Delovi na letna uniforma za ènski lica

1. Kratka vindjakna 1 48 2. Zdolni{te 1 24 3. Pantaloni 1 18 4. Kapa beretka 1 24 5. Ko{ula so kratki rakovi so

naramenici 2 12

6. Mantil za do`d 1 48 7. Plitki ~evli 1 36

d) Delovi koi {to pripa|aat pokraj zimskata i letnata

uniforma

1. Opasa~ so prekuramnik 1 48 2. Futrola za pi{tol 1 48 3. Remen 1 48

|) Dopolnitelni delovi na uniformata

1. Straàrska bunda 1 60 2. Rabotno odelo 1 12 3. Gumeni ~izmi 1 36 4. Ranec 1 48 5. [lem 1 neograni~eno 6. Za{titen elek 1 neograni~eno

^len 17

Za dodeluvawe na dopolnitelnite delovi na uniformata i opremata na pripadnicite na slu`bata odlu~uva direktorot na usta-novata.

Letnata uniforma po pravilo se nosi od 1 maj do 15 oktomvri.

^len 18

Pripadnik na slu`bata koj ne }e go poloì stru~niot ispit po-radi {to mu prestanuva rabotniot odnos ja vra}a uniformata odnosno delovite od uniformata koi imaat vremetraewe nad 12 meseci.

571

10. P R A V I L N I K ZA TABLICATA ZA SOSTAVOT I ENERGETSKATA VREDNOST

NA PREHRANBENITE ARTIKLI NA OSUDENITE LICA VO KAZNENO-POPRAVNITE USTANOVI I MALOLETNICITE

VO VOSPITNO-POPRAVNITE DOMOVI

^len 1

So ovoj pravilnik se opredeluva tablicata za sostavot i ener-

getskata vrednost na prehranbenite artikli na osudenite, kaznetite i pritvorenite lica vo kazneno-popravnite ustanovi i na maloletnite lica vo vospitno-popravnite domovi (vo natamo{niot tekst: ustano-vi).

^len 2

Tablicata za hrana, spored ovoj pravilnik ja so~inuvaat: "Ta-

blicata za sostavot i energetskata vrednost na prehranbenite arti-kli" i "Recepti za prigotvuvawe na hrana" koi se negov sostaven del.

Spored talbicata od prethodniot stav se obezbeduva ishrana vo tri obroka dnevno.

^len 3

Dnevnite obroci se prigotvuvaat spored listata na jadewe koja

go sodrì vidot, koli~estvoto i kalori~nata vrednost na hranata, opredelena vo tablicata za hrana od ~lenot 2 na ovoj pravilnik.

Listata na jadewe ja sostavuva lekar, gotva~ i ekonom, a ja odo-bruva direktorot na ustanovata.

^len 4

Listata na jadewa se predviduva za 15 dena odnapred i vo edna

sedmica ne moè da se predvidi ist vid jadewe od tripati. Hranata predvidena spored listata na jadewa treba da bide ra-

znovidna i da se prigotvuva od razli~ni prehranbeni artikli.

^len 5

Pri sproveduvawe ili premestuvawe na osudenoto, kaznetoto

572

odnosno pritvorenoto i maloletnoto lice im se dava suva hrana vo opredeleno koli~estvo i so opredelena energetska vrednost.

Na licata od stavot 1 na ovoj ~len, koi patuvaat poradi izvr{u-vawe na opredeleni rabotni zada~i ili za koristewe na godi{en odmor, odnosno otsustvo im se obezbeduva suva hrana ili pari za naba-vka na hrana. Odluka za toa donesuva direktorot na ustanovata.

^len 6

Na~inot i vremeto na deleweto na obrocite se opredeluva so

ku}niot red na ustanovata.

^len 7

Ako direktorot na ustanovata ili liceto {to toj }e go oprede-

li, pri proverkata na kvalitetot na hranata utvrdi deka prigotvenata hrana ne e za upotreba, }e go zabrani deleweto na hranata i toa }e go vnese vo kontrolna kniga.

Ako se zabrani deleweto na prigotvenata hrana se dava suva hrana.

^len 8

Lekarot na ustanovata edna{ nedelno vr{i pregled na kujnata i

na prostoriite vo koi se prigotvuva, ~uva i deli hranata i svoite na-odi i zabele{ki za utvrdenata polo`ba gi vnesuva vo kontrolnata kni-ga.

Po utvrdenata sostojba lekarot vedna{ }e prezeme merki za otstranuvawe na nedostatocite i za toa go izvestuva direktorot na ustanovata.

^len 9

Po potreba, a najmalku edna{ vo {est meseci, se vr{i bakteor-

olo{ki pregled na hranata i soodveten zdravstven pregled na rabo-tnicite koi ja prigotvuvaat hranata.

Pregledot od stav 1 na ovoj ~len se vr{i vo sorabotka so leka-rot na ustanovata.

573

T A B L I C A

za sostavot i energetskata vrednost na prehranbenite artikli

Prehranbeni artikli vo 100 gr. Kiloxuli

1 2 3

Grupa: P~eni~en polubel leb T 500 950

leb, bra{no, proizvodi

od bra{no, ìta

P~eni~en crn leb 929

Dvopek, mrvinki 1.481

Makaroni, rezanki i sl. 1.464

Testenini so jajca 1.541

Oriz 1.398

Bra{no p~eni~no T 400 1.464

Puding prav 1.561

Kvasec 226

Grupa: Kravjo mleko (polnomasno) 268

Mleko i mle~ni

proizvodi

Mleko vo prav (polnomasno) 2.004

Jogurt 255

Sirewe (polnomasno) 1.549

Sirewe (masno) 1.188

Sirewe "Zdenka" i sl. 1.050

Ka{kaval 1.637

Puter 3.142

Grupa: Govedsko (sredno masno) 894

Meso, riba, jajca,

prerabotka

Govedsko (masno) 1.364

i utrobinki Govedski koski 394

Svinsko (sredno masno) 1.172

Svinsko (masno) 1.552

Ov~o (prosek vkupno) 1.226

Crn drob govedski 683

Crn drob svinski 644

[kembiwa 289

Koko{kino /prosek/ 962

Riba - Osli} 296

Grupa:

Suvo meso

Suva slanina 3.268

Grupa: Govedski kolbasi 1.673

Prerabotki od meso Krawski kolbasi 1.648

Pa{teta od xigeri 1.360

574

Kremvi{la 1.339

Mesen narezok govedski + svinski 1.414

Svinski 1.774

Prerabotka od ribi: Sardina vo maslo 1.382

Jajca od koko{ki: Jajca (2 par. 100 gr.) 632

Grupa: Salo 3.663

Masti i masla Maslo 3.766

Margarin 3.054

Ximirinki 3.113

Grupa: Kompir 364

Zelen~uk Cveklo 142

Morkov 188

Luk 567

Kromid 96

Spana} 50

Salata glavi~asta 67

Magodnos 205

Zelka zelena /zimska/ 91

Kisela zelka 50

Piperki 68

Kiseli piperki 62

Sveì domati 60

Zelen gra{ok /zrno/ 230

Gra{ok (smrznat) 222

Boranija 76

Grav 1.1

34

Grupa: Jabolka 192

Ovo{je Kru{i 172

Kajsii 117

Praski 155

Lubenica 88

Orevi (suvi) 2.7

15

Grupa: [e}er 1.6

74

[e}er, {ekerni

koncentrati

Marmalad - Xem 1.0

91

i sli~no Marmalad 1.0

91

575

Med (prosek/ 1.3

39

Za~ini: Supa koncentrat govedska 1.4

65

Supa koncentrat koko{ina 1.4

56

Biber 1.1

67

Crven piper 1.2

55

(I) RECEPTI ZA PRIGOTVUVAWE NA HRANA

Red.

br.

Vid na jadewe SOSTAV Kiloxuli

na 1 gr.

Gr. Kilo

xuli

Vkupno

kiloxuli

1 2 3 4 5 6 7

1. âj Ruski ~aj 4,55 0,33 1 323

{e}er 16,1 20 322

2. Mleko (kiselo,

slatko)

Kravjo mleko 2,7 250 675 675

3. Kompot od suvi

slivi

Suvi slivi 6,74 25 168 361

{e}er 16,1 12 193

4. Sirewe Kkravjo sirewe -

polumasno

15,49 50 775 775

5. Zdenka-sirewe Zdenka-sirewe 10,5 30 315 315

6. Pa{teta Pa{teta 13,6 50 680 680

7. Margarin Margarin 30,54 30 916 916

8. Mesni narezak Mesni narezak

(goved.+ svinski)

14,14 50 707 707

(svinski) 17,74 50 887 887

9. Sardina Sardina 13,82 62,5 864 864

10. Ximirinki Ximirinki 31,1 40 1.244 1.244

11. Marmalad Marmalad 10,91 50 545 545

12. Jogurt Staro kravjo 2,7 200 540 540

13. Leb Leb 100 1.010 1.010

576

(II) SUPI - ÔRBI

1 2 3 4 5 6 7

1. Koncentrat Konc.koko{kina

supa

14,5 6 87 339

Koko{kina

supa

Fide 15,5 15 231

Jajca 6,32 1,3 8

Za~ini (crn biber,

sol, lorber, vegeta)

2 13

Ocet 0,5 0,5

2. Koncentrat Konc.govedska

supa

14,6 6 88 340

Govedska supa Fide 15,4 15 231

Jajca 6,32 1,3 8

Za~ini (crn biber,

sol, lorber, vegeta)

2 13

Ocet 0,5 0,5

3. Koko{kina

~orba

Bra{no tip 500 14,64 5 76 663

Jajca 6,32 25 158

Domaten sos 2,85 3 8

Maslo 37,66 5 188

Crn biber 11,7 1/8 1

Sol, vegeta - - -

Magdonos 0,5 2 1

Ocet 0,5 1 1

Koko{kino meso 7,77 30 233

4. ôrba od

govedski,

Govedska glava i

utrobinki

4,8 60 288 1.634

svinski, ov~i

glavi i

utrobinki

Kompiri 3,64 100 364

Maslo 37,66 15 564

Crn biber 11,7 0,1 1

Morkov 0,45 8 4

Gra{ok 23 50 115

Bra{no 14,64 20 292

Sol - 4 -

Crven piper 12,55 0,5 6

5. Kompir - ~orba Kompir 3,64 150 546 1.299

Bra{no 14,64 10 146

577

Maslo 37,66 10 376

Kromid 0,96 10 10

Sol - 5 -


Kravjo mleko

kiselo

2,7 50 135

Jajce 1/4 par~e 6,32 12,5 79

Magdonos 0,5 2 1

6. Orizova ~orba Oriz 13,98 15 210 963

Bra{no 14,64 10 146

Maslo 37,66 10 376

Kromid 0,96 10 10


Kravjo mleko

kiselo

2,7 50 135

Jajce 1/4 par~e 6,32 12,5 79

Magdonos 0,49 2 1

(III) JADEWA OD KOMPIR

1 2 3 4 5 6 7

1. Kompir

paprika{

Kompir 3,64 150 546 1.764

Maslo 37,66 25 942

Kromid 0,96 20 19

Piperka

konzerva

0,9 50 45

Bra{no 14,64 10 146

Salca domat 2,85 3 8

Sol - 2-3 -

Biber 11,7 0,01 -

Lober - 0,01 -

Konc.govedska

supa

14,6 4 58

2. Kompir so

govedsko

Kompir 3,64 150 546 2.995

meso Goved.meso

polumasno

10,7 80 850

Maslo 37,66 30 1.130

\uve~ 0,9 40 36

Kromid 0,96 10 10

578

Bra{no 14,64 20 292

Crven piper 12,55 2 25

3. Kompir so

koko{kino

Kompir 3,64 150 546 2.809

meso Koko{kino meso 9,62 80 770

Maslo 37,66 30 1.130

Guve~ 0,9 40 36

Kromid 0,96 10 10

Bra{no 14,64 20 292


4. Musaka so

kompir

Kompir 3,64 250 910 2.505

June{ko meso 10,7 80 856

Salo ili maslo 37,66 15 564

Kromid 0,96 15 14

Jajce 1/4 par~e 6,32 12,5 79

Mleko 2,7 30 81

Vegeta ili sl. - 2 -

Biber 11,7 0,1 1

Sol - 2-3 -

5. Govedski

gula{ so

Kompir 3,64 300 1.092 2.866

restovan

kompir

Govedsko meso 10,7 80 856

Svinska mast 36,6 20 733

Kromid 0,96 25 24


Sol - 10 -

Domatna salca 2,85 3 9

Bra{no 14,64 10 146

6. Kompir pire Kompir 3,64 300 1.092 1.830

Mleko 2,7 70 189

Mast 36,6 15 549

Sol - 2-3 -

7. Garnir so

gra{ok

Gra{ok 2,3 220 506 2.474

i pomfrit Margarin 30,5 10,0 305 811

Sol - 3 -

Kompiri 3,64 250 910 1.663

Maslo 37,66 20 753

579

8. Restovan

kompir

Kompir 3,64 300 1.092 2.054


Kromid 0,96 15 14


Sol - 2-3 -

9. Restovan

kompir so

Kompir 3,64 300 1.092 2.950

govedski

kolbas

Salo ili mast 37,66 25 942

Kromid 0,96 15 14


Sol - 2-3 -

Govedski kolbas 11,2 80 896

10. Restovan

kompir so

Kompir 3,64 300 1.092 2.663

riba osli} Salo ili mast 37,66 35 1.318

Kromid 0,96 10 10


Sol - 2-3 -

Riba osli} 2,96 80 237

11. Govedski gula{

so

Kompir 3,64 300 1.092 3.823

kompir pire Govedsko meso 10,7 80 856

Mleko 2,7 70 189

Kromid 0,96 20 19

Maslo 37,66 40 1.506


Sol - 10 -

Domaten sos 2,85 3 9

Bra{no 14,64 10 146

12. Maxarski

gula{

Maslo govedsko 10,7 80 856 2.797

Kompir 3,64 200 728

Kromid 0,96 25 24

Paprika{ konzer. 0,9 40 36

Maslo 37,66 30 1.130

Sol - 3 -

Crven pipier 12,55 2 25

580

13. Restovan

kompir so

Kompir 3,64 300 1.092 2,663

pe~ena riba so

saft

Salo ili mast 37,66 35 1.318

Kromid 0,96 10 10


Sol - 2-3 -

Riba osli} 2,96 80 237

14. Restovan

kompir so

Svinska mast 36,6 25 916 3.730

pe~ena riba so

saft

Bra{no tip 800 14,1 7,5 106

Sol - 1,5 -

Biber 11,7 0,01 -

Ocet 0,5 1 1

Konc.koko{kina

supa

14,5 3 44

(IV) JADEWA OD ZELKA

1 2 3 4 5 6 7

1. Kisela zelka

so

Zelka 0,5 300 150 1.759

govedsko meso Govedsko meso 10,7 80 856

Kromid 0,96 10 10



Konz.paprika{ 0,9 30 27

Bra{no 14,64 10 146

Za~ini (vegeta,

sl.)

- 2 -

Sol - 2-3 -

2. Kisela zelka

so

Kisela zelka 0,5 300 150 2.159

svinsko meso Svinsko meso 15,7 80 1.256

Kromid 0,96 10 10



Konz.paprika{ 0,9 30 27

Bra{no 14,64 10 146

581

Za~ini (vegeta,

sl.)

- 2 -

Sol - 2-3 -

3. Podvarok so

svinsko

Kisela zelka 0,5 400 200 2.383

meso Kromid 0,96 10 10


Crn piper 11,7 1/8 1

Svinsko meso 15,7 80 1..25

6

Sol - 5 -

4. Rasturena

sarma

Zelka 0,5 300 150 2.546


Maslo 37,6 32 1.130


Sol - 3 -

Oriz 13,98 25 350


Kromid 0,96 20 19

Razni za~ini - - 2

(V) JADEWA OD GRAV

1 2 3 4 5 6 7

1. Grav bez

mesto

Grav 11,34 80 907 1.656

Zejtin 37,66 15 564

Bra{no 14,64 10 146


Kromid 0,96 20 19

Bel luk 5,7 1,5 9

Za~ini (sol, biber,

vegeta, lorber)

- 6 5

2. Gust grav so

govedski

Grav 11,34 80 907 2.573

kolbas Kromid 0,96 10 10

Bra{no 14,64 10 146



Crn piper 11,7 0,1 1

582

Luk 5,7 0,2 1

Vegeta - 2 -

Sol - 2-3 -

Govedski kolbas 16,73 80 1.338

3. Grav so

ximirinki

Grav 11,34 80 907 2.901

Zejtin 37,66 15 564

Bra{no 14,64 10 146


Bel luk 5,7 1,5 9

Kromid 0,96 20 19

Za~ini (sol, biber,

vegeta, lorber)

- 6 5

Ximirinki

(posebno)

31,13 40 1.245

4. Tav~e grav Grav 11,34 120 1.361 2.363

Maslo 37,66 25 942


Luk 5,7 0,5 3

Sol - 3 -

Vegeta - 2 -

Kromid 0,96 20 19

(VI) JADEWA SO ORIZ

1 2 3 4 5 6 7

1. Oriz so

pe~ena riba

Oriz 13,98 60 839 2.452

Riba osli} 2,96 80 237

Maslo 37,66 35 1.318

Za~ini (sol, vegeta,

lorber, crn biber,

magdonos)

- 2 -

Konc.koko{kina

supa

14,5 4 58

2. Pilav so

govedsko meso

Oriz 13,98 60 839 2.665


zejtin 37,66 25 942

kromid 0,96 15 14

Magdonos 2,05 2 4

583

sol - 3 -

vegeta - 3 -

Domata salca 3,4 3 10

3. Pilav so

koko{kino

meso

Oriz 13,98 60 839 2.736

Koko{kino meso 12,4 80 992

Zejtin 37,66 25 942

Kromid 0,96 15 14

Magdonos 2,05 2 4

Sol - 3 -

Vegeta - 3 -


4. Govedski

gula{ so oriz

Govedsko meso 10,7 80 856 3.394

dinstovan maslo 37,66 40 1.506

kromid 0,96 20 19

crven piper 12,55 0,5 6

sol - 6 -

salca 2,85 3 9

bra{no 14,6 10 146

oriz 13,98 60 839

koski (bujon) 3,9 3 12

vegeta, lorber,

biber

- 2 1

5. Janija bez

meso

Kompir 3,64 100 364 1.611

Oriz 13,98 30 419

Paprika{ 0,9 20 18

Vegeta - 1 -

Sol - 2 -

za~in (lov.list) - - -

maslo 37,66 20 753

salca 2,85 20 57

6. Oriz gotven oriz 13,98 50 699 1.280

Paprika{ 0,9 28 25

maslo 37,66 14 527

salca 2,85 10 29

za~ini, sol - - -

584

(VII) JADEWA OD RAZNI ZELENÛCI

1 2 3 4 5 6 7

1. Gra{ok so

govedsko meso

Gra{ok 2,3 200 460 2.093



Bra{no 14,64 10 146


Kromid 0,96 10 10

[e}er 16,1 3 48

Za~ini (vegeta,

biber, sol)

- 2-3 3

2. Rizi - bizi so

govedsko

Gra{ok 2,3 120 276 2.714

meso Govedsko meso 10,7 80 856

Oriz 13,98 60 839


Kromid 0,96 10 10

sol - 10 -

3. Rizi-bizi so

svinsko meso

Gra{ok 2,3 120 276 3.114

Svinsko meso 15,7 80 1.256

Oriz 13,98 60 839


Kromid 0,96 10 10

Sol - 10 -

4. Gra{ok bez

meso

Gra{ok 2,3 200 460 1.295


Bra{no 14,64 10 146


[e}er 16,1 3 48

Konc.gov.supa 14,6 4 58

Kromid 0,96 10 10

Sol - 2-3 -

Za~ini - 2 3

5. Gula{ so rizi

bizi

Govedsko meso 10,7 80 856 3.307

Maslo 37,66 40 1.506

Kromid 0,96 30 29


585

Sol - 6 -

Salca 2,85 3 9

Bra{no 14,64 10 146

Oriz 13,98 40 559

Gra{ok 2,3 80 184

Bujon 3,9 3 12

6. Boranija so

govedsko meso

Boranija 0,76 250 190 1.853


Bra{no 14,64 10 146

Kromid 0,96 15 14

salo ili maslo 37,66 15 564

Salca 2,85 20 58

Guve~ konzerva 0,9 20 18


Vegeta ili sl. - 2 -

Crn piper 11,7 0,1 1

Sol - 2-3 -

7. Boranija bez

meso

Boranija 0,76 250 190 1.014

Bra{no 14,64 10 146

Kromid 0,96 15 14


Salca 2,85 6 17

Guve~ konzerva 0,9 20 18


Vegeta - 2 -

Crn piper 11,77 0,1 1

Sol - 2 -

Konc.govedska supa 14,6 4 58

8. Spana} so

govedsko meso

Spana} 0,5 400 200 1.994

Maslo 37,66 20 753

Bra{no 14,64 10 146

Kromid 0,96 10 10

Luk 5,7 4 23

Biber 11,7 0,5 6

Sol - 5 -


9. Spana} so jajce Spana} 0,5 400 200 1.454

Edno jajce 6,32 50 316

586

Maslo 37,66 20 753

Bra{no 14,64 10 146

Kromid 0,96 10 10

Luk 5,7 4 23

Biber 11,7 0,5 6

Sol - 5 -

10. Guve~ bez meso Konzerva Guve~ 0,9 60 54 1.403

Maslo 37,66 20 753


Kromid 0,96 10 10

Oriz 13,98 15 210

Sol - 3 -


Biber 11,7 0,1 -

Morkovi 0,45 10 5

Vegeta - 2 -

Kompir 3,64 80 291

Konc.govedska supa 14,6 4 58

11. \uve~ so

govedsko meso

Gonzerva guve~ 0,9 60 54 2.201


Maslo 37,66 20 753


Kromid 0,96 10 10

Oriz 13,98 15 210

Sol - 3 -

Crvenpiper 12,55 1 13

Biber 11,7 0,01 -

Morkovi 0,45 10 5

Vegeta - 2 -

Kompir 3,64 80 291

12. Guve~ so

svinsko meso

Konzerva guve~ 0,9 60 54 2.604

Svinsko meso 15,7 80 1.256

Maslo 37,66 20 753

Kompir 3,64 80 291


Kromid 0,96 10 10

Sol - 3 -

Oriz 13,98 15 210


587

Biber 11,7 0,01 -

Morkovi 0,45 10 5

Vegeta - 2 -

13. Domaten sos Bra{no 14,46 10 146 381

Salca 2,85 5 14

Zejtin 37,66 5 188

Sol - 3 -

Vegeta - 5 -

Crn biber 11,7 0,01 -

Kromid 0,96 10 10


14. Govedsko meso

vo sos od

Govedsko meso 10,7 80 856 3.035

patlixani

garniran so

Maslo 37,66 25 942

makaroni Bra{no 14,64 20 292

Domatena salca 2,85 5 14

[e}er 16,1 3 48

Sol - 5 -

Kromid 0,96 5 5

Makaroni 14,64 60 878

15. Soft II so

domati za

Maslo 37,66 10 376 580

garnir so

june{ko meso,

Domaten sos 2,85 1,5 4

govesko, ov~o,

svinsko

Kromid 0,96 5 5

i koko{ka Konc.koko{kina

supa (otpa|a koga

ima meso koe se vari

pa se dobiva bujon)

14,5 3 44

Bra{no tip 800 14,64 10 146

Za~ini (sol, vegeta,

lorber, crn biber)

- 7 5

16. Prèni

piperki

Prèni piperki 0,68 100 68 444

Maslo 37,66 10 376

Sol - 2 -

588

(VIII) JADEWA OD TESTENINI

1 2 3 4 5 6 7

1. Makaroni so

sirewe

Makaroni 14,64 100 1.464 3.416

Maslo 37,66 30 1.130

Kravjo sirewe 15,49 50 775

Jajca 6,32 7,44 47

Sol - 3 -

2. Makaroni so

meso

Makaroni 14,64 100 1.464 3.084

Meso gov.meleno 10,7 80 856

Maslo 37,66 20 753

Kromid 0,96 10 10

Biber 11,7 0,01 1

Sol - 3 -

3. Govedski

gula{ so

Govedsko meso 10,7 80 856 3.713

makaroni Maslo 37,66 40 1.506

Kromid 0,96 20 19


Sol - 6 -


Bra{no 14,64 10 146

Makaroni 14,64 80 1.171

4. Makaroni

paprika{

Makaroni 14,64 45 659 1.863

Maslo 37,66 25 942


Sol - 3 -

Kromid 0,96 20 19

Paprika{

konzerva

0,9 50 45


Bra{no tip 500 14,64 10 146

5. [pageti vo

sos

[pageti 14,64 80 1.171 2.386

Maslo 37,66 30 1.130

Sol - 3 -


Vegeta - 2 -

589

6. Mekica Bra{no 14,64 90 1.317 2.130

Kvasec 2,26 0,75 2

[e}er 16,1 25 403

Sol - 1,5 -

Vanilin {e}er - 0,01 -

Pra{ok za pecivo - 0,01 -

Maslo 37,66 10 376

Jajca 6,32 5 32

7. Sirewak Bra{no t. 500 14,64 90 1.317 2.274

Kvasec 2,26 0,87 2

Sol - 3 -

Pra{ak za pecivo - 0,01 -

Maslo 37,66 13 490

Sirewe 15,49 30 465

8. Kifla so

marmalad

Bra{no 14,64 90 1.317 2.376

Kvasec 2,26 0,87 2

[e}er 16,1 20 322

Sol - 1 -

Vanilen {e}er - 0,01 -

Maslo 37,66 10 376

Jajca 6,32 5 32

Marmalad 10,91 30 327

9. Krofna Bra{no 14,64 70 1.025

Svinska mast 36,6 2 72 1.956

[e}er 16,1 20 322

Kvasec 2,26 0,85 3


Jajca 6,32 7,5 47

Limuntus - tra

g

-

Maslo (za

prèwe)

37,66 12 452

10. Krofna so

marmalad

Bra{no 14,64 70 1.025 2.283


[e}er 16,1 20 322

Kvasec 2,26 0,85 3


Jajca 6,32 7,5 47

Limuntus - trag -

590

Marmalad 10,91 30 327

Zejtin 37,66 12 452

11. Leb 600 g. Bra{no t. 600 14,64 446,

5

6.540 6.977

Voda mlaka 30 'S - 214,

28

- 6.060

Sol - 6,25 -

[e}er 16,1 4,46 72

Maslo 37,66 8,92 335

Kvasec 2,26 13,3

9

30

aditiv "Panko" - 7,14 -

Soda-bikarbona - 0,89 -

(IX) JADEWA SO JAJCA

1 2 3 4 5 6 7

1. Jajce Jajca vareni2 6,32 100 632 632

2. Jajca prèni

so

Jajca 2 6,32 100 632 1.904

govedski

kolbas

Maslo 37,66 10 376

Govedski kolbas 11,2 80 896

3. Jajca prèni Jajce (edno) 6,32 50 316 504

Maslo 37,66 5 188

Sol - 2 -

4. Prèn leb Leb 10,1 150 1.515 3.714

Jajce 6,32 50 316

Maslo 37,66 50 1.883

(H) JADEWA SO PR@ENI MESA

1 2 3 4 5 6 7

1. ]ovte so me{ano Govedsko meso 10,7 50 535 1.892

meleno meso Svinsko meso 15,7 30 471

Ov~o meso 12,26 10 122

Kromid 0,96 10 10

Bra{no 14,64 20 292

Jajce 6,32 10 63

Vegeta - 5 -

591

Biber 11,7 2 23

Soda bikarbona - 0,01 -

Maslo 37,66 10 376

2. ]ovte so meleno Govedsko meso 10,7 80 856 1.620

govedsko meso Kromid 0,96 10 10

Bra{no 14,64 20 292

Jajce 6,32 10 63

Vegeta - 5 -

Crn biber 11,7 2 23

Soda-bikarbon - 0,01 -

Maslo 37,66 10 376

3. Fa{irana

{nicla

Meso so koska

(june-

10,7 80 856 2.348

{ko + svinsko) 15,7 50 785

Leb mrvinki 9,4 10 94

Jajce 6,32 10 63

Kromid 0,96 10 10

Luk 5,7 1 6

Bra{no 14,64 10 146

Sol - 3 -

Biber 11,7 1 12

Vegeta - 1 -

Soda-bikarbon - 0,5 -

Maslo 37,66 10 376

4. ]ovte vo sos Meleno meso

(svinsko)

15,7 30 471 2.757

(govedsko) 10,7 50 535

Maslo 37,66 30 1.130

Kromid 0,96 100 96

Bra{no t 500 14,64 30 439


Za~ini, sol - 5 -

5. Gr~ko }ovte Svinsko meleno

meso

15,7 30 471 3.165

Govedsko meleno

meso

10,7 50 535

Oriz 13,98 30 419

Kromid 0,96 100 96

Mleko 2,7 40 108

Jajce 6,32 10 63

592

Paprika{

konzerva

0,9 30 27

Pire-kompir 3,64 80 291

Sol - 3 -


Maslo-salo 37,66 30 1.130

(HI) SALATI

1 2 3 4 5 6 7

1. Salata od

kisela zelka -

neza~ineta

Kisela zelka 0,5 150 75 75

2. Salata od

kisela

Kisela zelka 0,5 150 75 301

zelka -

za~ineta

Maslo 37,66 5 188


3. Salata od

sveà zelka

Sveà zelka 0,91 150 136 251

Maslo 37,66 3 113

Ocet 0,5 3 -

Sol - 3 -

4. Me{ana salata Sveì domati 0,6 50 30 196

Sveì piperki 0,68 50 34

Kromid 0,96 20 19

Maslo 37,66 3 113

Sol - 3 -

5. Salata od

domati

Sveì domati 0,6 150 90 165

Maslo 37,66 2 75

Sol - 3 -

6. Salata od

cveklo

Cveklo 0,34 100 34 109

Maslo 37,66 2 75

Sol - 3 -

7. Salata od

kompir

Varen kompir 3,64 150 546 680

Maslo 37,66 3 113

593

Kromid 0,96 20 19

Ocet 0,5 3 2

Sol - 3 -

(HII) POJADEWA

1 2 3 4 5 6 7

1. Sutlija{ Mleko 2,7 200 540 1.282

Oriz 13,98 30 420

[e}er 16,1 20 322

2. Puding Puding 13,9 20 278 1.356

Mleko 2,7 250 675

[e}er 16,1 25 403

3. Jabolko Jabolko 1,92 100 192 192

4. Kajsii Kajsii 1,17 100 117 117

5. Lubenica Lubenica 0,88 100 88 88

6. Kru{i Kru{i 1,72 100 172 172

594

595

11. P R A V I L N I K ZA VREMETO [TO TREBA DA GO POMINE I USLOVITE [TO

TREBA DA GI ISPOLNI OSUDENOTO LICE VO USTANOVATA OD OPREDELEN VID ILI SOODVETNO

ODDELENIE NA USTANOVATA OD OP[T VID

^len 1

So ovoj pravilnik se odreduva vremeto {to treba da go pomine

i uslovite {to treba da gi ispolni osudenoto lice vo ustanovata od opredelen vid ili vo soodvetno oddelenie na ustanovata od op{t vid za negovo progresirawe odnosno reprogresirawe vo ustanova, odnosno oddelenie so poliberalen odnosno postrog reìm na izdrùvawe na kaznata.

I. PROGRESIRAWE

^len 2

Zavisno od rezultatite vo vospituvaweto, povedenieto i zala-

gaweto vo rabotata, osudeni lica moè da progresiraat od ustanova od zatvoren vo poluotvoren ili otvoren vid odnosno vo soodvetni oddele-nija na istata ustanova.

^len 3

Vremeto {to treba da go pomine osudenoto lice na izdrùvawe

na kaznata zatvor vo ustanova od opredelen vid, odnosno vo soodvetno oddelenie vo ustanova od op{t vid, pred da progresira vo druga usta-nova, odnosno oddelenie se izrazuva kako odreden procent od dolì-nata na izre~enata kazna zatvor so pravosilna sudska odluka.

Uslovite {to treba da gi ispolni osudenoto lice za progresi-rawe od edna vo druga ustanova, odnosno od edno vo drugo oddelenie vo ramkite na ista ustanova se:

- dolìnata na izre~enata kazna, - rezultatite od vospituvaweto, odnosno prevospituvaweto, po-

kaàno vo osudeni~kata sredina, - zalagaweto vo rabotata, - soodvetnost na izre~enoto krivi~no delo so vidot na izvr{e-

nite krivi~ni dela na licata koi izdrùvaat kazna vo ustanovata kade {to liceto }e progresira.

596

2. HORIZONTALNO PROGRESIRAWE

1.Progresirawe od ustanova od zatvoren vid vo ustanova od poluotvoren vid

^len 4

Osudenoto lice klasifikuvano vo ustanova od zatvoren vid

moè da progresira, odnosno da bide reklasifikuvano od ustanova od poluotvoren vid za natamo{no izdrùvawe na kaznata dokolku gi isp-olni op{tite uslovi od ~l. 3 stav 2 na ovoj pravilnik, ako ima izd-ràno vo ustanovata kade {to e prvi~no klasifikuvano najmalku edna tretina (1/3) od dolìnata na kaznata izre~ena pravosilna sudska pre-suda, a pri toa ostatokot od kaznata da ne ja nadminuva maksimalno odredenata dolìna na kaznata zatvor {to se izvr{uva vo ustanovata vo koja treba osudenoto lice da progresira.

^len 5

Progresiraweto na osudenoto lice klasifikuvano vo ustanova

od zatvoren vid direkntno vo ustanova od otvoren vid ne e mo`no da se vr{i bez prethodno da progresira vo ustanova od poluotvoren vid, odnosno poluotvoreno oddelenie na ustanova od zatvoren vid.

^len 6

Osudenoto lice klasifikuvano vo ustanova od zatvoren vid

moè da progresira vo zatvoreno oddelenie na ustanova od poluotvo-ren vid dokolku ostatokot od kaznata ne ja nadmine maksimalno odre-denata kazna zatvor {to se izvr{uva vo ustanovata vo koja liceto }e progresira.

2. Progresirawe od ustanova od poluotvoren vid vo ustanova od otvoren vid

^len 7

Osudenoto lice klasifikuvano vo ustanova od poluotvoren vid

moè da progresira odnosno da se reklasifikuva vo ustanova od otvo-ren vid za natamo{no izdrùvawe na kaznata zatvor dokolku gi ispo-lnuva op{tite uslovi vo ~len 3 stav 2 od ovoj pravilnik ako:

- ima izdràno najmalku 1/3 od dolìnata na kaznata - ostatokot na kaznata ne ja nadminuva maksimalno opredelena-

ta dolìna nakaznata {to se izvr{uva vo ustanovata vo koja liceto treba da progresira,

- vidot na krivi~noto delo na liceto koe {to treba da progre-sira da bide soodvetno na vidot na krivi~nite dela na licata koi izrùvaat kazna zatvor vo ustanova kade liceto }e progresira.

597

^len 8

Progresiraweto na osudeni lica od ustanova od poluotvoren

vid vo otvoreno oddelenie vo ista ustanova koe se nao|a na podra~je na druga op{tina, odnosno e prostorno odvoeno od ustanova od poluotvo-ren vid i pretstavuva nejzin integralen del, se smeta za vertikalno progresirawe.

3. VERTIKALNO PROGRESIRAWE

^len 9

Za progresirawe na osudeno lice od edno vo drugo oddelenie vo

ista ustanova odlu~uva direktorot na ustanovata, po barawe na osude-noto lice ili po iznesen predlog od strana na Slu`bata za prevospi-tuvawe.

Osudenoto lice moè da podnese povtorno barawe vo smisla na stav 1 od ovoj ~len po istek na 6 meseci od pravosilnosta na re{enieto so koe e odlu~eno po negovoto barawe, ako e osudeno na kazna zatvor nad 2 godini, odnosno posle 3 meseci, ako e osudeno na kazna zatvor do dve godini.

a) Progresirawe od zatvoreno vo poluotvoreno oddelenie

^len 10

Osudeno lice klasifikuvano vo ustanova od zatvoren vid moè

da progresira od zatvoreno vo poluotvoreno oddelenie na istata ust-anova, dokolku gi ispolnuva op{tite uslovi od ~len 3 stav 2 od ovoj pravilnik i ako ima izdràno vo zatvorenoto oddelenie najmalku 1/2 od izre~enata kazna zatvor.

Osudenoto lice moè da progresira i pred istekot na 1/2 od izre~enata kazna zatvor, a pri toa da izdràl najmalku 1/3 od kaznata dokolku so svoeto povedenie i rabotno angaìrawe osnovano moè da se o~ekuva deka nema da ja zloupotrebi doverbata.

^len 11

Osudenoto lice klasifikuvano vo zatvoreno oddelenie vo usta-

nova od poluotvoren vid, odnosno poluotvoreno oddelenie vo ustanova od zatvoren vid moè da progresira vo poluotvoreno odnosno otvoreno oddelenie na ista ustanova, dokolku gi ispolnuva op{tite uslovi od ~len 3 stav 2 na ovoj pravilnik i ako ima izdràno vo zatvoreno oddelenie, odnosno vo poluotvoreno oddelenie najmalku 1/3 od izre~e-nata kazna zatvor so pravosilna sudska presuda.

598

^len 12

Osudeno lice na kazna doìvoten zatvor ne moè da progresira

od zatvoreno vo poluotvoreno oddelenie.

b) Progresirawe od poluotvoreno vo otoreno oddelenie

^len 13

Osudeno lice klasifikuvano vo poluotvoreno oddelenie na

ustanova od poluotvoren vid moè da progresira vo otvoreno odde-lenie vo istata ustanova, dokolku gi ispolnuva uslovite od ~len 3 stav 2 od ovoj pravilnik dokolku ima izdràno najmalku 3 meseci vo polu-otvorenoto oddelenie vo istata ustanova.

v) Progresirawe od ustanova od poluotvoren vo otvoren vid, odnosno od

oddelenie od poluotvoren i otvoren vid na ustanova od zatvoren vid vo druga

ustanova, odnosno odddelenie od ist vid

^len 14

Osudeno lice klasifikuvano vo ustanova od poluotvoren vid,

odnosno poluotvoreno oddelenie na ustanova od zatvoren vid moè da progresira vo druga ustanova, odnosno oddelenie od poluotvoren vid samo dokolku gi ispolnuva op{tite uslovi od ~len 3 stav 2 od ovoj pravilnik.

^len 15

Osudeno lice klasifikuvano vo ustanova od otvoren vid, odno-

sno vo otvoreno oddelenie na ustanova od zatvoren vid moè da pro-gresira vo druga ustanova od otvoren vid, odnosno oddelenie od otvo-ren vid samo dokolku gi ispolnuva uslovite od ~len 3 stav 2 od ovoj pravilnik.

^len 16

Osudeno lice moè po negovo barawe da progresira od ustanova

od otvoren vid odnosno oddelenie od otvoren vid na ustanova od po-luotvoren vid vo ustanova od poluotvoren vid odnosno poluotvoreno oddelenie na druga kazneno-popravna ustanova, dokolku so negovoto na-tamo{no izdrùvawe na kaznata vo taa ustanova, odnosno oddelenie mu bidat ovozmoèni nekoi od spomenatite povolnosti od ~len 2 od ovoj pravilnik.

599

g) Progresirawe na prekr{o~no kazneti lica

^len 17

Progresirawe na prekr{o~no kazneti lica e dozvoleno samo od

edno vo drugo oddelenie na ista ustanova. Za progresirawe na prekr{o~no kazneti lica vaàt istite

uslovi od ~len 3 stav 2 na ovoj pravilnik.

^len 18

Prekr{o~no-kazneto lice klasifikuvano vo zatvoreno oddele-

nie mo ̀ e da progresira vo prekr{o~no poluotvoreno oddelenie ako ima izdràno najmalku 1/8 od izre~enata kazna zatvor vo visina od 60-90 dena, 1/10 od izre~enata kazna zatvor vo visina od 30-60 dena i 1/5 za izre~ena kazna zatvor o visina od 30 dena.

II. REPROGRESIRAWE

^len 19

Ako osudenoto lice so svoeto povedenie i odnos kon rabotata

ne ja opravda doverbata za upatuvawe ili progresirawe vo ustanova od poliberalen vid moè da bide vraten od ustanova so poliberalen vid vo ustanova od postrog vid, odnosno vo soodvetno oddelenie na istata ustanova.

Osudenoto lice }e bide reprogresirano vo ustanova od postrog vid, ili postrogo oddelenie na ustanovata, dokolku ne gi prifa}a vospitnite merki i so svoeto odnesuvawe kontinuirano go popre~uva prevospituvaweto na drugite, posebno ako prezemenite disciplinski merki ne dale pozitivni rezultati vo smisla na korekcija na odne-suvaweto i odnosot sprema programata na prevospitnite aktivnosti.

III. ZAVR[NI ODREDBI

^len 20

Ovoj opravilnik vleguva vo sila naredniot den od objavuvaweto

vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija"

600

601

12. P R A V I L N I K ZA NADOMESTOKOT I NAGRADATA ZA RABOTA I

XEPARLAKOT NA OSUDENOTO LICE

("Slu`ben Vesnik RM", 1998/27)

^len 1

So ovoj pravilnik se odreduva nadomestokot i nagradata za ra-

bota i xeparlakot na osudenite lica.

^len 2

Visinata na nadomestokot se opredeluva vo zavisnost od ostva-

renite rezultati vo rabotata - bruto dobivka i stru~nosta, vidot, ko-li~estvoto i kvalitetot na izvr{enata rabota, angaìranosta vo rabotata i pridonesot vo namaluvaweto na tro{ocite na raboteweto.

^len 3

Pri utvrduvaweto na bruto dobivkata, kako rashodi }e se sme-

taat i rashodite napraveni vo vrska so dopolnitelnata ishrana i higi-ena, obleka i prevoz i od rabota na osudenite lica, xeparlakot kako i drugite rashodi za osudenite lica, {to se vo funkcija na procesot na rabota.

^len 4

Na osudenite lica koi {to rabotat, edna{ mesre~no im se isp-

la}a akontacija na nadomestokot za izvr{enata rabota. Visinata na akontacijata na nadomestokot se utvrduva vrz osno-

va na sloènosta i odgovornosta na rabotnoto mesto.

^len 5

Visina na mese~nata akontacija na nadomestokot se zgolemuva,

odnosno namaluva vo zavisnost od stepenot na ostvaruvaweto na plani-ranoto proizvodstvo, odnosno rabota, kako i od drugi kritetriumi {to sluàt za utvrduvawe na visinata na nadomestokot

Vo zavisnost od angaìranosta vo rabotata, pridonesot vo na-maluvaweto na tro{ocite na raboteweto i kvalitetot na izvr{enata

602

rabota, osnovata na mese~nata akontacija se zgolemuva odnosno nama-luva do 25% od osnovicata na prose~no ostvareniot nadomestok za rabota.

^len 6

Od nadomestokot za rabota osudenoto lice 70% moè da kori-

sti za zadovoluvawe na li~nite potrebi, a ostatokot od 30% se ~uva kako {teden vlog po viduvawe ili oro~en na opredeleno vreme i mu se predava na osudenoto lice pri otpu{taweto od izdrùvaweto na ka-znata, ili po negovo barawe vo tekot na izdrùvaweto na kaznata se dava na negovoto semejstvo.

^len 7

Osudenite lica koi postignuvaat osobeni rezultati vo rabo-

tata, i so svojot odnos kon rabotata pozitivno vlijaat vrz rabotnoto angaìrawe na drugite osudeni lica, dobivaat posebna pari~na nagra-da.

^len 8

Na osudenite lica koi ostvarile pravo na neprekinat odmor im

se isplatuva nadomestok za rabota vo visina od prose~niot nadomestok ostvaren vo prethodnite edinaeset meseci.

^len 9

Na osudenite lica koi bez svoja vina ne rabotat, a ne primaat

drug nadomestok, im se obezbeduva xeparlak. Visinata na xeparlakot ne moè da bide pomala od 25% od pro-

se~no ostvareniot nadomestok za rabota.

^len 10

Ovoj pravilnik vleguva vo sila naredniot den od denot na obja-

vuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

603

13. P R O G R M A ZA UTVRDUVAWE NA PSIHOFIZI^KI SPOSOBNOSTI NA

LICETO KOE SE PRIMA ZA VR[EWE RABOTI VO SLU@BATA ZA OBEZBEDUVAWE

I. V O V E D

Slu`bata za obezbeduvawe, zaradi prirodata na rabota {to ja

vr{i, ima odgovorna i zna~ajna funkcija vo sekoja kazneno-popravna ustanova.

Rabotite vo slu`bata gi vr{at uniformisani i vooruèni lica - nadzornici, kako najbrojna kategorija na zatvorskiot persno-nal, ~ii osnovni zada~i prvenstveno se naso~eni kon:

- nadvore{no obezbeduvawe na ustanovata, - obezbeduvawe na prostoriite i rabotilnicite vo koi osudeni-

cite ìveat i rabotat, - spre~uvawe na begstva, neredi i buntovi vo ustanovata, - spre~uvawe na nekontrolirano vleguvawe na treti lica i vne-

suvawe nedozvoleni predmeti vo ustanovata, - spre~uvawe nekontrolirano dvièwe i komunicirawe na osu-

denite lica vo i nadvor od ustanovata, - spre~uvawe na samopovreduvawe i predizvikuvawe materija-

lna {teta od strana na osudenicite, - sproveduvawe na osudenite lica, a spored sovremenite peno-

lo{ki sfa}awa i kako adekvatni profesionalni lica koi treba da bidat vo funkcija na prevospitniot proces vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi.

Uspe{noto ostvaruvawe na spomenatite odgovorni i ~uvstite-lni zada~i na slu`bata za obezbeduvawe vo kazneno-popravite ustano-vi i vospitno-popravnite domovi e neposredno povrzana so:

- programata za izveduvawe na nivniot pripravni~ki sta` i po-lagawe na stru~ni ispiti, kako i

- za na~inot na vr{ewe na nivnata slu`ba, uslovite za priem na nadzornici opredelni so ZIS. Pokraj op{tite uslovi od ~len 52 od ZIS kandidatot za nadzornik treba da e lice {to ne e postaro od 25 godini, da e fizi~ki i psihi~ki sposobno, da ima zavr{eno sredno obrazovanie i da ja ima regulirano voenata obvrska. Za vreme na pri-pravni~kiot sta` treba stru~no da se osposobat i pred posebna ko-misija koja ja formira direktorot na Direkcijata da go polagaat str-u~niot ispit.

604

Na~inot na vr{ewe na nadzorni~kata slu`ba poblisku e opre-delen so pravilnikot na vr{ewe na nadzorni~kata slu`ba, vooruù-vaweto i opremata na nadzornicite vo kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite domovi.

II. CELI NA PROGRAMATA

Osnovna cel na programata e: Utvrduvaweto na psihofizi~kata sposobnost na licata koi se

primaat za vr{ewe raboti vo slu`bata za obezbeduvawe vo kazneno-popravnite i vospitno-popravnite domovi.

1. Utvrduvawe na sostojbata i funkcionalnata sposobnost na site organski sistemi, organi i setila: gorni ekstremiteti so rame-npojas (GE), dolni ekstremiteti so karli~en pojas (DE), vnatre{ni i drugi organi vo sklop na op{tata sostojba (OS), setila i vid, setila i sluh i ramnoteà, centralen i periferen nerven sistem. a voedno i otkrivawe telesni mani, nedostatoci i povredi predvideni so spiso-kot na bolesti i sl.

2. Utvrduvawe na psihi~kite funkcii: op{ta intelektualna sposobnost i emocionalno-socijalna zrelost.

3. Utvrduvawe i evidentirawe na patalo{ki sosojbi i rastro-jstva koi se taka izrazeni {to vlijaat na sposobnsota za izvr{uvawe na raboti vo slu`bata za obezbeduvawe vo kazneno-popravnite ustano-vi i vospitno-popravnite domovi.

So pregledite i ispituvawata se utvrduvaat normalnite i pato-lo{ki sostojbi i organski sistemi na organite, setilata i psihi~kata funkcija i tie se ocenuvaat so edna od slednite ocenki:

1. Sostojba bez nikakvi znaci na rastrojstva na funkcijata na organite i sistemite - so ocenka 5,

2. Sostojba so minimalni znaci na rastrojstva na funkcijata - so ocenka 4,

3. Sostojba so znaci na lesni i umereni rastrojstva na funkci-jata - so ocena 3,

4. Sostojba so znaci na te{ki i najte{ki rastrojstva so ocena 1. IV. OBIM I SODR@INA NA LEKARSKITE PREGLEDI I

PSIHOLO[KI ISPITUVAWA

1. Obim na pregledite i ispituvawata

Zaradi utvrduvawe na zdravstvenata sposobnost, se upatuvaat na

op{to-medicinski sistematski pregled, koj opfa}a: utvrduvawe na ce-lokupnata zdravstvena sostojba (na site organi, organski sistemi i se-tila), psiholo{ki ispituvawa, laboratoriski pregledi, antropolo-{ki merewa i ispituvawa na setiloto za vid so ortorejter.

Pri op{to-medicinskiot sistematski pregled, lekarot, po do-

605

bienite rezultati od laboratoriskite i drugi ispituvawa, sprema indikaciite, utvrduva dali se potrebni i drugi specijalisti~ki pre-gledi i ispituvwa, i dokolku ima potreba go upatuva liceto a soodve-ten specijalist ili vo bolni~ko-klini~ka ustanova na dopolnitelni pregledi i ispituvawa, za ocena na zdravstvenata sostojba i mislewe za sposobnosta za obavuvawe na slu`bata za obezbeduvawe.

Antropolo{kiet ispituvawa na fizi~kite i funkcionalnite sposobnosti na pripadnik na slu`bata za obezbeduvawe, opfa}aat: osn-ovni antropolo{ki merewa na visinata vo stoe~ki stav, masa, obem na gradi, procena na fizi~kata funkcionalna sposobnost.

So ovie ispituvawa od stav 1 na ovoj ~len se meri i krvniot pritisok i pulsot po optovaruawa od 20 sklekovi za 40 sekundi, vo ri-tam na metronom po frejorov test, kako i vremeto potrebno za negovo normalizirwe.

Laboratoriskite pregledi na licata go opfa}aat ispituvaweto na krvta i urinata.

Ispituvaweto na krvta opfa}a: sedimentacija na eritrocitite, hemoglobin, broj na eritrociti, broj na leukaciti, bilirubin, {e}er, urea i kreatinin. Kaj zgolemena koli~ina na bilirubin vo krvta se odreduva i nivoto na transaminazite.

Urinata se ispituva so standardni metodi. Psiholo{koto ispituvawe opfa}a utvrduvawe na psihi~kite

funkcii i vidot i stepenot na dru{tvenite rastrojstva po metodi na grupno i individualno ispituvawe.

Po detalniot op{tolekarski pregled na liceto, lekarot pre-dlaga zaklu~na ocena na negovata zdravstvena sposobnost za izvr{uva-we na slu`bata za obezbeduvawe.

2. Sodrìna na pregledite i ispituvawata

Op{tomedicinskiot sistematski pregled opfa}a: op{t leka-

rski pregled, zemawe na anamnesti~ki podatoci zna~ajni za ocena na sposobnosta, razgovor so licata i soznavawe na negovoto mislewe za zdravstvena sposobnost, se gleda negoviot op{t fizi~ki izgled, nego-vata razvienost, ishranetost i psihofizi~ka zrelost, se vr{i analiza na naodite od antropolo{koto merewe i grupnoto psiholo{ko testi-rawe.

Fizi~kata razvienost se ocenuva spored Normite na fizi~ka razvienost na licata, ishranetosta na liceto se ocenuva spored tabe-lata na otstapuvawe na vistinskata od idealnata telesna masa izra-zena vo procenti, a kapacitetot na belite drobovi - spored Tabelata na standardni prose~ni vrednosti na vitalniot kapacitet (VK) i ma-ksimalniot ekspiratoren volumen vo sekunda (MRVs).

Posle zdobieniot op{t vpe~atok za op{tata psiho-fizi~ka sposobnost na licata, se pristapuva kon izvr{uvawe na detalen pre-

606

gled na poedini delovi na teloto, sistemite i organite, odnosno na utvrduvawe na zdravstvenata sostojba vo potesna smisla:

- Pri pregled na glavata se utvrduva konfiguracijata, bolnata osetlivost na paranazalnite {uplini i izlezite na mozo~nite nervi, kako i eventualnite promenite na mekite i koskenite delovi na glava-ta i liceto.

- Pri pregledot na vratot se utvrduva negovata podvi`nost, izgledot i odnesuvaweto na golemite krvni sadovi, goleminata i po-zicijata na {titnata `lezda.

- Se analizira naodot i ocenkata na funkcionalniot status i funkcionalnata sposobnost na setiloto za vid, gi interpretira nao-dite od pregledot so ortorejter i po potreba go upatuva na specija-listi~ki pregled na oftalmolog.

- Vr{i pregled i ja analizira sostojbata i funckionalnata sostojba na setilata za sluh i miris, go analizira naodot od audioma-terija, licata so patolo{ki naod gi upatuva na specijalisti~ki pre-gled kaj otorinalaringolog.

- Pri pregled na vilicite i zabite, ja kontrolira bojata i izg-ledot na ligavicata na usnata praznina, urednost i funkcijata na vi-li~niot zglob, brojot na kariozni i plombirani zabi, zabi {to nedo-stasuvaat, a seto toa na propi{an na~in go evidentira vo zdravst-veniot karton na liceto.

- So inspekcija go utvrduva izgledot i bojata na koàta i vi-dlivite ligavici, vr{i palpacija na regionalnite limfni `lezdi (vratni, aksilarni, ingvinalni).

- R'beniot stolb se pregleduva so inspekcija, palpacija i so uda-rna perkusija, se ispituva slobodnata podvi`nost vo site nasoki, se bara i ceni eventualno posilno izrazena lordoza, skolioza, kifosko-lioza, a vo dolniot del se bara postoewe na spina bifida i dermoidna cista.

- Pri pregledot na gradniot ko{ se ceni podvi`nosta, sime-tri~nosta, a se obrnuva vnimanie na postoewe na eventualni posilno izrazeni deformacii na gradniot go{.

- Pri pregledot na kardivaskularniot sistem vr{i uvid na na-odite dobieni pri antropometriskoto ispituvawe (frekvencija na pulsot, viso~inata na krvniot pritisok), kaj slu~aite so zgolemen krven pritisok pove}e pati go primeruva. Vr{i auskulatacija i obr-nuva vnimanie na ritamot, frekvencijata, kvalitetot na tonovite i postoewe na eventualni {umovi i drugi slu{ni fenomeni. Licata so patolo{ki naodi gi upatuva na specijalisti~ki pregled kaj kariolog.

- Pri pregledot na belite drobovi so perkusija i auskulatacija se ispituva podvi`nosta na belodrobnite bazi, karakterot na belo-drobniot zvuk postoewe na patolo{ki slu{ni fenomeni. Licata so pozitivna anamneza za belodrobno zaboluvawe gi upatuva na ponata-mo{no specijalisti~ko ispituvawe kaj penumoftizilog ili pulmolog.

607

- Pri pregledot na stomakot obrnuva vnimanie na postoewe na luzni i rezistencii na stoma~niot yid. Vr{i palpacija na crniot drob i slezinkata.

- Pri pregled na mo~nite i polnite organi, vr{i sukusija na bubre`nite loì, go pregleduva nadvore{niot otvor na perpuciumot i uretrata.

Vr{i pregled na skrotumot i testisite (varikikela, hidro-kela, hernija, dizgerminom).

- Zadolìtelno vr{i inspekcija na analnata regija (pielo-noidalen sinus fisura, fistula, prolaps na rektumot i dr.).

- Pri pregledot na racete obrnuva vnimanie na izgledot, edna-kvosta, podvi`nosta, funkcionalnosta, postoewe na vrodeni deformi-teti ili na steknati nedostatoci.

- Za nozete kako i za racete se obrnuva vnimanie na izgledot (0 i X noze), ednakvosta (da nema skratuvawe), sposobnosta za aktivn dvi-èwe, postoewe na vrodeni i steknati nedostatoci. Posebno obrnuva vnimanie na postoeweto na pro{ireni veni ili drugi trofi~ni pro-meni na koàta.

So osnoven nevropsihatrijski pregled kaj licata koi go polo-ìle psihotekstot, a ne bile na nevropsihijatriski pregled, obrnuva vnimanie na akomdacijata i konvergencijata na zenicite, izlezite na krajnijalni nervi, gi ispituva refleksite, muskulaturata, vegetati-vnite reakcii. Somnitelnite slu~ai gi upatuva na nevropsihijatriski pregled.

- Vr{i pregled i gi interpretira laboratoriskite naodi. Li-cata so patolo{ki laboratoriski naodi gi upatuva na povtoruvawe na pregledot ili na specijalisti~ki pregled.

Site naodi od lekarskite pregledi i psiholo{ki ispituvawa zadolìtelno se vnesuvaat vo zdravstveniot karton.

Br. 10-949/1 02. 04. 1998 godina Skopje

608

609

14. P R O G R A M A ZA POSTOJANO OSTRUÛVAWE NA SLU@BENITE LICA VO

KAZNENO-POPRAVNITE USTANOVI I VOSPITNO-POPRAVNI USTANOVI

Vo sovremenite penitenijarni sistemi posebno e naglaseno zna-

~eweto na zatvorskiot personal. Dobroto ekipirawe, stru~nost i ti-mska rabota soodvetno pozitivno se odrazuva vrz tretmanot i reso-cijalizacijata na zatvorskata populacija. Od tamu, a soglasno ~len 161 stav 1 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite, kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite ustanovi gi prezemaat site neophodni merki za postignuvawe i odrùvawe na visoko nivo na stru~nost i pro{iruvawe na znaewata i kompetentnosta na zatvorskiot personal koj neophodno izvr{uva raboti vo tretmanot na osudenite lica.

Za ostvaruvawe na ovaa zakonska odredba, Direktorot na Dire-kcijata po nalog na ustanovata donesuva operativna programa za posto-jano ostru~uvawe na slu`benite lica vo ustanovite, posebno na licata angaìrani vo slu`bata za obezbeduvawe, prevospituvawe i instrukt-orskata slu`ba koi i se vo neposreden kontakt so osudenite lica.

Istoto se nametnuva kako neophodnost od pri~ini {to nave-denite slu`bi, materijata so koja sekojdnevno se soo~uvaat (institu-cijata li{uvawe od sloboda, osudeni~kiot kolektiv i osudenicite) pretstavuvaat sloèni i sî u{te nedovolno osoznaeni oblasti od op{-testvenata praksa.

I. CEL NA POSTOJNOTO OSTRUÛVAWE

Osnovna cel na programata e postojano ostru~uvawe na slu`be-

nite lica od navedenite slu`bi na kazneno-popravnite i vospitno-po-pravnite ustanovi {to bi pretstavuvalo ~ekor napred vo sovremenata kriminalna politika i penologija.

So ogled na kompleksnosta na problemite od oblasta na izvr-{uvaweto na sankciite, programata e od otvoren tip i istata moè da bide nadopolnuvana so novi aktivnosti povrzani so postojnoto ostru-~uvawe.

Postojnoto ostru~uvawe na slu`benite lica vo kazneno-popra-vnite ustanovi e neophodno zaradi:

- nadograduvawe na novi soznajni sodrìni od oblasta na pov-e}e nauki kako {to se: sociologijata, pedagogijata, andragogijata, pe-nologijata, psihologijata, kriminologijata, psihijatrijata i drugi, so

610

{to }e se sledat modernite sfa}awa, odnosno najnovite dostigawa od ovie nauki.

- Kontinuirani istraùva~ki aktivnosti - metodologii na ist-raùvawe, koi se potrebni i opravdani, so koi }e se iznao|aat novi elementi, oblici i metodi za korekcii vo tretmanskite problemi i akcii vo penitencijarnata praksa.

- Iznao|awe novi vospitni metodi, kako {to se metodite na pe-rmisivnost, sovetuvawe i sl.

- Postrojano potvrduvawe na adekvatnoto odnesuvawe na zatvo-rskite slu`beni lica, po nivnoto izvr{eno ostru~uvawe vo dejsnosta vo koja tie rabotat, a koja ne e posredno vrzana so zatvorskata popu-lacija.

- Postojano osoznavawe na osnovnite i specifi~ni faktori koi doveduvaat do kriminalno odnesuvawe, odnosno do prestap na lu-|eto vo odnos na sistemot na vrednosti vo op{testvenata zaednica.

- Zaradi na~eloto na prifa}awe na prevospitnata koncepcija, po odnos na zatvorskata socijalizacija (kako spontan i nuèn proces), od zatvorskata populacija, koj ne treba da se odviva birokratrsko-ru-tinerski.

- Steknuvawe kontinuirani znaewa od teorijata i praksata, po odnos na mnogu problemi vo ramkite na kazneno-poprvnite ustanovi

- Zaradi faktot {to koncepcijata na kaznuvawe, so li{uvawe od sloboda postojano nastojuva da traga po najadekvatni pristapi za popravawe (vo odnesuvaweto na prestapnicite) za{to site dosega{ni pristapi se sli~ni i razli~ni istovremeno, bidejki se i op{testveno determinirani po site razliki, koi vsu{nost go nosat pe~atot na op{-testvoto vo koe se primenuvaat.

- Postojanoto osposobuvawe treba da odi vo pravec na nasto-juvaweto da se izvr{i reforma na zatvorskiot sistem so pomo{ na po-ve}e nauki, koi bi moèle da dadat doprinos, lugeto od zatvorite da izlezat podobri, nego {to bile pred toa.

Pri seto toa se koristat steknatite iskustva od zatvorskata sfera od pove}eto evropski i drugi zemji vo koi e razviena penolo-{kata misla.

II. KONKRETNI AKTIVNOSTI

1. Zadolìtelno zapoznavawe so donesenite zakonski propisi i

nivna prakti~na primena od oblasta na Zakonot za izvr{uvawe na sa-nkciite.

2. Redovno sledewe (so aktivno u~estvo) na: - simpoziumi, - konferencii, - sovetuvawa, - seminari,

611

- kursevi i sl. 3. Preku iznao|awe i ponuduvawe novi elementi, oblici i me-

todi za korekcii vo tretmanskite problemi i akcii vo penitencija-rnata praksa niz kontinuirani multidisciplinarni istraùvawa vo zatvorskata socijalna sredina.

4. Redovno komparativno sledewe na doma{nata i stranskata stru~na literatura (posebno vo oblasta na penolo{kata teorija), so cel da se steknat znaewa od pove}e nau~ni aspekti i so koi }e se posve-ti maksimalno vnimanie na zatvorskata socijalizacija.

5. Preku kontinuirani stru~ni kontakti so slu`bi od razni ka-zneno-popravni ustanovi, kako vo zemjata, taka i nadvor od nea, zaradi razmena na novi iskustva, a koi }e doprinesat preku niv da se dojde do noi soznanija, koi vsu{nost }e doprinesat da se sozdadat novi planovi i programi za postapuvawe so osudenicite.

6. Preku sekojdnevno koristewe na steknatite prakti~ni isku-stva, a po prethodno nivno stavawe vo funkcija, zaradi potvrduvawe na nivnata efikasnost, a ponatamu i nivnoto nadograduvawe.

7. Sproveduvawe na ~esti istraùva~ki aktivnosti preku: inte-rvjua, razgovori, sondaì na javno mislewe, kako me|u trite naverdeni slu`bi, za koi vsu{nost e nameneta ovaa programa, taka i me|u osude-ni~kata populacija.

So programata za ostru~uvawe na slu`benite lica }e bidat opfateni pred sî: straàrskite i instruktorskite slu`bi koi vsu-{nost se vo najdirekten kontakt so zatvorskata populacija, a od koi vo mnogu zavisi usper{noto sproveduvawe na zatvorskata socijalizacija.

Za taa cel, kazneno-popravnite ustanovi i vospitno-popravnite ustanovi treba da izgotvat operativni programi za postojano ostru~u-vawe na svojot personal ~ie realizirawe }e bide sledeno od strana na Direkcijata za izvr{uvawe na sankciite pri Ministerstvoto za pra-vda na Republika Makedonija.

Br. 10-950/1 02. 04. 1998 godina S k o p j e

612

613

15. P R O G R A M A ZA NAÎNOT NA STRU^NOTO OSPOSOBUVAWE I

PROVERKA NA STRU^NATA PODGOTVENOST NA PRIPADNICITE NA SLU@BATA ZA OBEZBEDUVAWE VO

KAZNENO-POPRAVNITE USTANOVI I VOSPITNO-POPRAVNITE USTANOVI

VOVED

So ogled na fundamentalnoto zna~ewe na rabotite {to gi oba-

vuva slu`bata za obezbeduvawe vo kazneno-popravnite ustanovi i vo-spitno-popravnite ustanovi, stru~noto osposobuvawe i proverkata na stru~nata podgotvenost na pripadnicite na istata se nametnuva kako su{testvena potreba. Za taa cel zatvorskata uprava mora da sprovede vnimatelna selekcija u{te pri vrabotuvaweto na novi pripadnici na slu`bata za obezbeduvawe ili pri podocne`noto nivno postapuvawe na opredeleni rabotni mesta.

Posebno vnimanie treba da se posveti na nivnata stru~nost, ~e-snost humanost vo postapuvaweto kako i profesionalnata sposobnost i li~na prilagodlivost na toj vid rabota. Ostvarvaweto na vakvata cel e polesna dokolku e prosledena so aktivno u~estvo na samiot pri-padnik vo stru~noto osposobuvawe, a posebno ako ostru~uvaweto e pro-sledeno so li~no i profesionalno zadovolstvo.

Pokraj solidnite psihofizi~ki sposobnosti, pripadnikot na slu`bata za obezbeduvawe treba da se odlikuva so primeren i korekten odnos, profesionalno i stru~no izvr{uvawe na dol`nostite so {to so svoj li~en primer }e predizvika respekt kaj osudeni~kata populacija.

CEL NA PROGRAMATA

Osnovnata cel na programata e preku programski sodrìni da

se vr{i ostru~uvawe na pripadnicite na slu`bata za obezbeduvawe, podignuvawe na nivnoto profesionalno nivo do povisok stepen na efikasnost i povisoki humani standardi, kako i stvarawe na poseri-ozen odnos sprema svoite dol`nosti, a kako krajna cel e poadekvatno u~estvo na pripadnikot vo tretmanot na osudenenite lica.

Programskite sodrìni opfa}aat pra{awa od oblasta na kri-vi~noto pravo, krivi~nata postapka, penologijata, kako i poznavawe na op{tite propisi od raboteweto na slu`bata za obezbeduvawe.

Proverkata na stru~noto osposobuvawe go vr{i komisija koja

614

ja imenuva Direktorot na Direkcijata soglasno ~len 56 stav 2 od Za-konot za izvr{uvawe na sankciite.

I. OSNOVI NA KRI^NOTO PRAVO I KRIVI^NATA POSTAPKA

1. Krivi~noto delo-poim, nu`na odbrana i krajna nu`da-poim,

krivi~na odgovornost. 2. Presmetlivost, umisla i nebre`nost, stvarna i pravna zablu-

da. 3. Podgotvuvawe i obid za krivi~no delo (podgotvuvawe, obid,

nepodoben obid i dobrovolno otkaùvawe) 4. Soizvr{itelstvo, pottiknuvawe i pomagawe. 5. Na~in, vreme i mesto na izvr{uvawe na krivi~noto delo. 6. Vidovi kazni i nivna podelba, kazna zatvor i doìvoten za-

tvor, pari~na kazna. 7. Vidovi na kazneno-popravni ustanovi za izrekuvawe na kazna-

ta zatvor i pravo na uslovern otpust.358 8. Zasmetuvawe na pritvorot vo izre~enata kazna kazna. 9. Merki na bezbednost-cel i vidovi. 10. Vospitni merki-cel i vidovi i izbor na vospitna merka. 11. Krivi~ni dela protiv ìvotot i teloto (karakteristiki na

glavata). 12. Ubistvo. 13. Te{ka telsena povreda. 14. Krivi~ni dela protiv slobodata i pravata na ~ovekot i gra-

|aninot - karakteristikina glavata. 15. Protivpravno li{uvawe od sloboda 16. Tortura ~len 142 17. Maltretirawe vo slu`bata 19. Naru{uvawe na nepovredlivosta na domot i protivzakonito

vr{ewe pretres. 20. Krivi~ni dela protiv polovata sloboda i poloviot moral

(karakteristiki na glavata) 21. Krivi~ni dela protiv zdravjeto i lugeto i (karakteristika

na glavata). 22. Neasovesno lekuvawe na bolni. 23. Krivi~ni dela protiv javnite finansii, platniot promet i

stopanstvoto (karakteristiki na glavata). 24. Falsifikuvawe na pari. 25. Nedozvolena trgovija 26. Krivi~ni dela protiv imotot (karakteristiki na glavata)

358 Kazneno-popravnite ustanovi ne gi izrekuvaat tuku gi izvr{uvaat

kaznite, a na{eto zakonodavstvo ne go poznava institutot na pravo na usloven

otpust.

615

27. Kra`ba, te{ka kra`ba. 28. Razbojni~ka kra`ba razbojni{tvo. 29. Krivi~ni dela protiv slu`benata dol`nost (karakteristi-

ki na glavata). 30. Zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe. 31. Pronevera vo slu`bata. 32. Primawe i davawe potkup. 33. Bunt na lica li{eni od sloboda. 34. Begstvo i ovozmoùvawe begstvo na lice li{eno od sloboda.

* 35. Osnovni na~ela na krivi~nata postapka. 36. Stranki vo krivi~nata postapka. a) ovlasten tuìtel i obvinitel.359 b) javen obvinitel, o{teteniot kako tuìtel i privaten tuì-

tel v) okriveniot kako subjekt vo krivi~nata postapka III. PROPISI ZA VR[EWE NA STRA@ARSKA SLU@BA

1. Organizacija na slu`bata za obezbeduvawe na kazneno-

popravnite ustanovi. 2. Zvawa na pripadnicite na straàta i nivnite oznaki. 3. Rabotni zada~i na slu`bata za obezbeduvawe. 4. Na~in na vr{ewe na straàrskata slu`ba. 5. Deùrna slu`ba. 6. Nadvore{no obezbeduvawe. 7. Vnatre{no obezbeduvawe. 8. Sproveduvawe na osudenite lica. 9. Postapka vo slu~aj na begstvo. 10. Vooruùvawe i oprema na straàta vo KP ustanovite. 11. Rasklopuvawe i sklopuvawe na pi{tol, PAP i AP 12. Slu`beni legitimacii na pripadnicite na Slu`bata za

obezbeduvawe. 13. Upotreba na ogneno oru`je. 14. Upotreba na gumena palka. 15. Upotreba na hemiski sredstva. Literatura: 1. Sprovedbeni propisi za izvr{uvawe na sankciite

359 !?

616

IV. OSNOVI NA KRIMINALISTIKATA

- za zavawe komandir - 1.Poim i predmet na kriminalistika 2. Na~ela na kriminalistikata 3. Na~elo, metodi~nost i planirawe 4. Na~elo na kriti~nost i samokriti~nost 5. Na~elo na operativnost 6. Na~elo na objektivnost 7. Na~elo na koordiniranost i sorabotka 8. Na~elo na ~uvawe na slu`benata tajna 9. Na~elo na socijalisti~ki humanizam360 10. Pretres (poim, cel i taktika) 11. Pretres na lice 12. Pretres na prostorija 13. Pretres na teren 14. Pretres na vozilo 15. Patrola 16. Zaseda 17. Racija Literatura: d-r Vladi Vodineli}, Kriminalistika Programata stapuva vo sila po potpi{uvaweto od strana na di-

rektorot na Direkcijata za izvr{uvawe na sankcii.

360 Vo koj li svet ìveeme?

617

17. P R A V I L N I K ZA KU]NIOT RED VO ZDRAVSTVENITE USTANOVI ZA

LICATA SPREMA KOI SE IZVR[UVA MERKATA NA BEZBEDNOST ZADOL@ITELNO PSIHIJATRISKO

LEKUVAWE I ÛVAWE

("Slu`ben vesnik na RM", 1998/4)

^len 1

So ovoj pravilnik se ureduva ku}niot red vo zdravstvenata ust-

anova vo odnos na licata sprema izvr{uva merkata na bezbednost za-dolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe (vo natamo{niot tekst: merka na bezbednost).

^len 2

Zdravstvenata ustanova vr{i priem na liceto koe e upateno na

izvr{uvawe na merkata na bezbednost vrz osnova na sudska odluka so koja e izre~ena merkata na bezbednost i so koja e opredelena kako zdra-vstvena ustanova vo koja }e se izvr{uvamerkata.

Priemot na liceto od stav 1 na ovoj ~len vo zdravstvenata usta-nova se vr{i na na~in i postapka kako i za drugite lica koi se upatu-vaat na lekuvawe vo ovoj vid zdravstveni ustanovi vo prisustvo na zdr-avstveniot rabotnik koj go sproveduva liceto odnosno vo prisustvo na prestavnik na Ministerstvoto na vnatre{ni raboti, koj od pri~ini na bezbednost, go sprovel liceto, odnosno vo pristustvo na pripadnik na slu`bata za obezbeduvawe vo ustanovata vo koja se nao|alo liceto vo pritvor.

^len 3

Zdravstvenata ustanova obezbeduva ednakvi uslovi za smestuva-

we i tretman i primenuva isti disjagnosti~ki i terapevtski postapki sprema liceto koe e upateno na izvr{uvawe na merkata na bezbednost, kako i na ostanatite lica koi se nao|aat na lekuvawe.

^len 4

Zravstvenata ustanova go utvrduva rasporedot na dnevnite akt-

ivnosti na licata sprema koi se izvr{uva merkata na bezbednost.

618

^len 5

Ako liceto sprema koe se izvr{uva merkata na bezbednost, spo-

red rasporedot na dnevnite aktivnosti i medicinskiot tretman, treba da odi na terapiski aktivnosti nadvor od oddelenieto za izvr{uvawe na merkata, a vo ramkite na ustanovata, upatuvaweto i tretmanot se vr{at pod kontrola i vo pridru`ba na medicinsko lice.

^len 6

Na liceto sprema koe se izvr{uva merkata na bezbednost moè

da mu se odobri poseta na ~lenovi na negovoto semejstvo. Posetite od stav 1 na ovoj ~len gi odobruva ovlasteno lice vo

zdravstvenata ustanova. Zdravstvenata ustanova gi evidentira posetitelite od stav 1 na

ovoj ~len vo posebna kniga za taa namena.

^len 7

Zdravstvenata ustanova prezema bezbednosni merki vo odnos na

sproveduvaweto na posetite na licata sprema koi se izvr{uva merkata na bezbednost.

Pred otpo~uvawe na posetata ovlasteno lice vo zdravstvenata ustanova vr{i proverka (pretres) na posetitelite so cel da ne se vne-suva oru`je, alkohol, droga i drugi psihotropni supstancii.

^len 8

Ako zdravstvenata sostojba na liceto sprema koe se izvr{uva

merkata na bezbednost toa go dozvoluva na liceto moè da mu se odo-bri koristewe na vikend ili prodolèn vikend vo negovoto semejstvo, ako za toa ima soglasnost od sudot.

Predlogot za odobruvawe na vikendi do sudot go upatuva tera-piskiot tim na ustanovata,

Ako na liceto od stav 1 na ovoj ~len mu se odobri koristewe na vikend liceto ja napu{ta zdravstvenata ustanova vo prisustvo na ~len na negovoto semejstvo, koj so pismena izjava ja prezema obvrskata za ~uvawe na liceto dodeka e nadvor od ustanovata.

^len 9

Vo slu~aj na potreba od drug vid na prestoj nadvor od zdravstve-

nata ustanova (pokana od sud ili drug nadleèn organ) liceto sprema koe se izvr{uva merkata na bezbednost ja napu{ta zdravstvenata usta-nova vo prisustvo na pretstavnik na slu`bata za obezbeduvawe ili

619

pretstavnik na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.

^len 10

Ako dojde do pogolemo naru{uvawe na ku}niot red vo zdravstve-

nata ustanova od strana na licata sprema koi se sproveduva merkata na bezbednost, a so toa se zagrozuva bezbednosta na drugite lica i no-rmalnata rabota vo ustanovata, zdravstvenata ustanova moè da pobara pomo{ od pripadniicite na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti.

^len 11

Ovoj pravilnik vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuva-

weto vo "Slu`ben vesnik na Rerpublika Makedonija".

620

621

18. PRTAVILNIK ZA IZVR[UVAWE NA MERKITE NA BEZBEDNOST UPATUVAWE NA ZADOL@ITELNO

PSIHIJATRSIKO LEKUVAWE I ÛVAWE VO ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA I ZADOL@ITELNO PSIHIJATRISKO

LEKUVAWE NA SLOBODA

("Slu`ben vesnik na SRM", 1980/27)

^len 1

So ovoj pravilnik se ureduva na~inot na izvr{uvawe na merki-

te na bezbednost upatuvawe na zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena organizacija i zadolìtelno psihijatrisko le-kuvawe na sloboda za lica koi storile krivi~no delo vo sostojba na nepresmetlivost ili bitno namalena presmetlivost.

^len 2

Merkata na bezbednost - upatuvawe na zadolìtelno psihija-

trisko lekuvawe i ~uvawe se izvr{uva vo Bolnicata za nervni i du{e-vni bolesti "Skopje" - Skopje, Bolnicata za du{evni bolesti Demir Hisar ili Du{evnata bolnica Negorci pri Medicinskiot centar Ge-vgelija ( vo natamo{niot tekst: zdravstvena organizacija).

^len 3

Merkata na bezbednost zadolìtelno psihijatrisko lekuvawe

na sloboda, moè da se izvr{uva vo edna od bolnicite od ~len 2 na ovoj pravilnik i vo Klinikata za nervni i du{evni bolesti pri UCMN - Skopje, kako i vo neuropsihijatriskite oddelenija pri medicinskite centri vo Republikata.

^len 4

Zadolìtelnoto psihijatrisko lekuvawe i ~uvawe vo zdravst-

vena organizacija se vr{i spored posebna programa {to ja utvrduva stru~na grupa na rabotnici vo zdravstvenata organizacija, sostevena od: specijalisti za nervni i du{evni bolesti, neurolog i socijalen rabotnik.

Zadolìtelnoto psihijatrisko lekuvawe na sloboda se vr{i spored programa na zdravstvenata organizacija za lekuvawe na nepre-

622

smetlivi ili bitno namaleno presmetlivi lica, na koi ne im e izre~e-na merka na bezbednost.

^len 5

Evidencijata {to se vodivo zdravstvenata organizacija za se-

koe nepresmetlivo ili bitno namaleno presmetlivo lice na koe e izre~ena merka na bezbednost - upatuvawe na zadolìtelno psihijatri-sko lekuvawe i ~uvawe vo zdravstvena organizacija ili zadolìtelno psihiatrisko lekuvawe na sloboda, pokraj op{tite generalii gi so-drì i pokazatelite za povedenieto na tie lica, od koi }e se vidi dali zdravstvenata sostojba se podobruva, ostanuva ista ili se vlo{uva.

^len 5

Ovoj pravilnik vleguva vo sila osmiot den oddenot na objavu-

vaweto vo "Slu`ben vesnik na SRM". Br. 01-01-4072 27 juni 1980 godina Skopje

623

15. PRAVILNIK ZA IZVR[UVAWE NA MERKATA NA BEZBEDNOST ZADOL@ITELNO LEKUVAWE NA

ALKOHOLIÂRI I NARKOMANI VO ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA

(Slu`ben vesnik na SRM", 1980/34)

^len 1

So ovoj pravilnik se utvrduva na~inot naizvr{uvawe na me-

rkata na bezbednost zadolìtelno lekuvawe naalkoholi~ari i narko-mani koja se izvr{uva vo zavod za ~uvawe i lekuvawe ili vo zdravstve-na organizacija.

^len 2

Lekuvaweto na alkoholi~arite i narkomanite se sproveduva vo

zavod za ~uvawe i lekuvawe ako postojat uslovi za takvo lekuvawe, ili vo edna od slednite zdravstveni organizacii: Bolnicata za nervni i du{evni bolesti - Bardovci, Bolnicata za du{evni bolesti - Demir Hisar ili Bolnicata za nervni i du{evni bolesti - Negorci (vo na-tamo{niot tekst: zdravstvena organizacija)

^len 3

Programata i metodite na rabota za lekuvawe na alkoholi~a-

rite i narkomanite gi odreduva stru~na grupa na rabotnici od: speci-jalist za nervni i du{evni bolesti, psiholog i socijalen rabotnik.

Zdravstvenoto dosie na alkoholi~arite i narkomanite go popo-lnuvaat stru~ni lica koi u~estvuvaat vo lekuvaweto.

^len 4

Osudenite lica koi se podloèni na zadolìtelno lekuvawe od

alkoholizmot i narkomanijata, dol`ni se aktivno da u~estvuvaat vo programata na svoeto lekuvawe.

^len 5

Evidencijata {to se vodi za sekoe lice na koe mu e izre~ena me-

rkata na bezbednost zadolìtelno lekuvawe na alkoholi~ari i narko-

624

mani pokraj op{tite generalii gi sodrì i pokazatelite za povedeni-eto na tie lica od koi }e se vidi dali sostojbata im se podobruva, osta-nuva ista ili se vlo{uva.

^len 6

Koga }e zavr{i programata na lekuvawe na alkoholi~arite i

narkomanite ili koga zdravstvenoto lekuvawe }e se prodolì po pu-{tawetto od izdrùvawe na kaznata ili koga izvr{uvaweto }e zavr{i i za uslovno osudenite lica, zavodot za ~uvawe i lekuvawe, odnosno zdravstvenata organizacija e dol`na za rezultatite od lekuvaweto da go izvesti nadle`niot organ za socijalna za{tita vo mesatoto kade osudenoto lice }e ìvee kako i prvostepeniot sud koj ja izrekol mer-kata na bezbednost zadolìtelno ~uvawe i lekuvawe na alkoholi~ari i narkomani.

^len 7

Ovoj pravilnik vleguva vo sila osmiot den od denot na objavu-

vaweto vo "Slu`ben vesnik na SRM".

625

APPENDIX

626

627

Republika Makedonija VLADA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA bR. 23-90/33 21. 02. 1994 godina SKOPJE

DO ^LENOVITE NA VLADATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

SKOPJE

Vo prilog za zapoznavawe Vi se dostavuva Izve{tajot na Post-

ojnata anketna komisija za za{tita na slobodite i pravata na gra|a-nite, od izvr{enata analiza za ostvaruvaweto i za{titata na ~oveko-vite prava na licata vo pritvor i zatvor vo Republika Makedonija

Prilog: 1 Sekratar d-r Josif Talevski s.r.

REPUBLIKA MAKEDONIJA

SOBRANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Postojna anketna komisija za za{tita na slobodite i pravata na gra|aninot

Broj 29-29/20

27 januari 1994 godina

Skopje

DO PRETSEDATELOT NA SOBRANIETO NA REPUBLIKA

MAKEDONIJA

Po~ituvan gospodin pretsedatele, Postojnata anketna komisija za za{tita na slobodite i pravata

na gra|aninot vo ramkite na svojata nadle`nost go inicira pra{awe-to za poseta i razgovor na kazneno-popravnite ustanovi vo Republika Makedonija, so cel da se izvr{i analiza na ostvaruvaweto na za{ti-tata na osnovnite slobodi i prava na licata vo pritvor i zatvor.

Komisijata vo tekot na septemvri i oktomvri mesec gi poseti i vode{e razgovor vo Ministerstvoto za pravosudstvo i uprava, Kazne-no-popravniot dom Idrizovo, Kazneno-popravniot dom od otvoren vid vo Struga, zatvorite vo Bitola i Ohrid. Vrz osnova na analizata i ko-mparacijata za usoglasenosta na postojnite pozitivni propisi so Ust-avot na Republika Makedonija i op{toprifatenite normi na me|una-rodnoto pravo, kako i konstatiranoto i primenuvanoto vo praktikata, Komisijata go izgotvi izve{tajot od izvr{enata analiza za ostvaruva-

628

weto na za{titata na ~ovekotite prava na licata vo pritvor i zatvor vo Republika Makedonija.

Soglasno Delovnikot na Sobranieto na Republika Makedonija i Odlukata za osnovawe na Postojnata anketna komisija za za{tita na slobodite i pravata na gra|aninot, vo prilog Vi se dostavuva Izve-{tajot na Postojnata komisija za za{tita na slobodite i pravata na gra|aninot od izvr{enata analiza za ostvaruvawe na za{titata na ~o-vekovite prava na licata vo pritvor i zatvor vo Republika Makedo-nija so barawe Izve{tajot da se dostavi do pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija, Vladata na Republika Makedonija, Ministe-rstvoto za pravosudstvo i uprava, Ministerstvoto za finansii i do kazneno-popravnite ustanovi koi Komisijata gi poseti.

PRETSEDATEL

NA POSTOJNATA ANKETNA KOMISIJA Aleksandar Ge{takovski s.r.

IZVE[TAJ

NA POSTOJNATA ANKETNA KOMISIJA ZA ZA[TITA NA

PRAVATA I SLOBODITE NA GRA\ANITE OD IZVR[ENATA

ANALIZA NA OSTVARUVAWETO NA ZA[TITATA NA

ÔVEKOVITE PRAVA NA LICATA VO PRITVOR I ZATVOR VO

REPUBLIKA MAKEDONIJA361

Postojnata anketna komisija za za{tita na slobodite i pravata

na gra|aninot vo ramkite na svojata nadle`nost go inicira pra{awe-to za poseta i razgovor so osudenite i pritvorenite lica vo kazneno-popravnite ustanovi vo Republikata so cel da se izvr{i analiza na ostvaruvaweto i za{titata na osnovnite slobodi i prava na licata li-{eni od sloboda. Osnovna cel na Komisijata be{e da gi razgleda i ana-lizira ustavnite odredbi za osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot, nivnata usoglasenost so pozitivnite propisi i so op{to-prifatenite normi na me|unarodnoto pravo.

Kako {to e poznato postojniot Zakon za izvr{uvawe na sankci-ite za krivi~ni dela i stopasnki prestapi e donesen na vo 1979 godina a e izmenuvan i dopolnuvan vo 1982, 1985, 1986, 1989 i 1992 godina, po-dzakonskite propisi se doneseni vo 1981, 1982 godina, Ustavot na Re-publika Makedonija e donesen 1991 godina i vnimanieto na Komisijata prioritetno be{e naso~eno kon analiza i komparacija na usoglaseno-

361 Postojnata anketna komisija na Sobranieto na Republika Makedo-

nija vo tekot na mesec oktomvri 1993 godina ostvari poseta na zatvortiter vo

Bitola i Ohrid, KPD od otvoren vid vo Sruga i KPD Idrizovo. Izve{tajot e

datiran od juniu 1994 godina. Tekstot na Izve{tajot go priloùvame bez ka-

kvi i da e jazi~ni intervenci.

629

sta na ustavnite so zakonskite odredbi, a isto taka i so op{toprifa-tenite normi na me|unarodnoto pravo koi ja tretiraat oblasta na ~o-vekovite prava kaj deleweto na pravdata i za{titata na licata vo pri-tvor i zatvor. Normita od me|unarodnoto pravo se pomesteni vo po-ve}e dokumenti doneseni i usvoeni od generalnoto sobranie na Orga-nizacijata na Obedinetite nacii, no i od Evropskata zaednica. Vo ovaa prilika bi bilo neophodno da se navedat me|unarodnite akti {to ja reguliraat ovaa oblast: Zbirot na minimalnite pravila za posta-puvawe so zatvorenicite (usvoen od OON vo 1955 godina, odobren vo 1957), Deklaracija za za{tite na site lica od tortura i drugi oblici na surovo, nehumano i poniùva~ko postapuvawe i kaznuvawe (usvoena od OON vo 1975 godina), Pravilata za odnesuvaweto na licata vo slu-`ba na zakonot (usvoeni od OON vo 1979 godina, Na~elata na medici-nskata etika za medicinskiot personal, posebno lekarite, za za{tita na zatvorenicite, licata pod istraga, protiv tortura i ostanati suro-vi i nehumani i poniùva~ki postapki i kaznuvawa (prifateni od OON vo 1982 godina), Standardnite pravila na OON za primena na sudskite postapki sprema maloletnicite (prifateni od OON vo 1985 godina), Deklaracijata za temelnite na~ela na pravilata na `rtvite od kriminal i zloupotreba na mo}ta (usvoena od OON vo 1985 godina), Temelnite na~ela na nezavisnosta na sudstvoto (usvoeni od OON vo 1985 godina) i Evropskite zatvorski pravila (usvoeni od Komitetot na ministrite na Sovetot na Evropa vo 1987 godina).

Komisijata analiziraj}i go i kompariraj}i go sekoj akt poode-lno i zaemnosta i usloglasenosta na site tie akti, izgotvi plan za akt-ivnosti koi bi trebalo da se realiziraat na terenot, odnosno na ona {to Komisijata treba{e da mu posveti vnimanie pri posetata i ra-zgovorite vo kazneno-popravnite ustanovi vo Republikata.

Ministerstvoto za pravosudstvo i uprava, soglasno Zakonot za upravata e nadle`no i za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni dela, stopanski prestapi i prekr{oci, organizacijata i metodot na rabota-ta na upravata, odnosno e nadle`no i odgovorno za sevkupnata rabota i metod za izvr{uvaweto na sankciite za krivi~ni dela, stopanski pre-stapi i prekr{oci. Komisijata imaj}i gi predvid nadle`nostite na Ministerstvoto ostvari kontakt i sorabotka so Ministerstvoto za pravosudstvo i uprava, obavi razgovor so ministerot Tu{e Go{ev, po-mo{nikot na ministerot za pravosudstvo i uprava zadolèn za kazne-no-popravnite ustanovi i so drugi odgovorni lica vo Ministerstvoto. Ministerot za prasvosudstvo vo celost ja podrà inicijativata na Ko-misijata, izrazi celosna podgotvenost za otvoren dijalog, soodvetna stru~na pomo{, sloboda vo izborot na kazneno-popravnite ustanovi koi treba da se posetat, a vo funkcija na celosno i uspe{no ostvaru-vawe na zacrtanite aktivnosti na Komisijata, {to be{e pozdraveno i prifateno od ~lenovite na Komisijata.

Komisijata vo tekot na mesec oktomvri 1993 godina gi poseti

630

Zatvorot Bitola, Zatvorot vo Ohrid, Kazneno-popravniot dom od otvoren vid vo Struga i Kazneno-popravniot dom "Idrizovo". Komi-sijata moè{e da gi poseti site zatvori i ustanovi vo Republikata, no se odlu~i za poseta na gorenavedenite ustanovi od pri~ini {to saka{e temelno da se sogledaat sostojbite, da se ostvari komparacija na pro-pi{anoto vo pozitivnite propisi i nivnata prakti~na primena. Vrz osnova na prethodno dogovorenoto, Komisijata so anketen na~in na ra-bota gi pokrena pra{awata {to se odnesuvaat na ostvaruvaweto na ~o-vekovite prava i slobodi na licata vo pritvor i zatvor. Komisijata isto taka osobeno vnimanie mu posveti na kontaktot i razgovorot so gra|anite {to se nao|aat vo pritvor i zatvor vo zatvorite vo Bitola i Ohrid, odnosno gra|anite {to se nao|aa na izdrùvawe na pove}ego-di{na kazna zatvor vo KPD "Idrizovo" i KPD od otvoren tip vo Str-uga. Komisijata imaj}i go predvid principot i praviloto na celosna diskrecija, po~ituvawe na li~nosta, èlbata i spremnosta za razgo-vor, ne navleguvaj}i vo pri~inite i deloto za koe e osudeno ili prit-voreno liceto vrz osnova na slu~ajniot izbor gi izvr{i site ragovori so pritvorenite i osudenite lica. Komisijata na site pritvoreni i osudeni lica, pred po~etokot na razgovorite im ja predo~i celta na razgovorot, zamoluvaj}i pri toa razgovortot da bide iskren i otvoren, a da napomeneme deka na tie razgovori i ne prisustvuvaa slu`benite lica od ustanovite i Ministerstvoto. Komisijata isto taka vode{e razgovori so upravnicite na ustanovite, odgovornite lica i straà-rskata slu`ba.

Komisijata pred po~etokot na site razgovori vo ustanovata izv-r{i uvid vo registerot na licata {to se nao|aat vo pritvor odnosno vo zatvor i konstatira deka registarot so potrebnite propi{ani do-kumenti to~no i aùrno se vodat i so istite se postapuva soglasno po-zitivnite propisi. Vo odnos na vodeweto na registarot na pritvore-nite i osudenite lica i dokumentacijata {to e sostaven del na ovoj re-gistar se nametnuva potrebata od {to poskora modernizacija na kaz-neno-popravnite ustanovi, vo nasoka na nabavka i opremuvawe so kom-pjuterska oprema odnosno formirawe na soodvetna baza na podatoci kompjuterski obrabotena i sobrana na edno mesto vo Ministerstvoto za pravosudsktvo i uprava. Vakvata zalo`ba Komisijata ja temeli i od potrebata za krajno aùrirawe na postapkite za pomiluvawe, odnosno zdobivawe so odredeni pogodnosti vo tekot na izdrùvaweto na ka-znata zatvor, soglasno pozitivnite propisi. Isto taka, so voveduvawe na kompjuterska tehnologija bi se sozdale uslovite za to~na evidenci-ja na pritvorenite lica i istata bi se iskoristila za aùrirawe na istra`nite dejstvija od strana na nadle`nite sudovi, so {to vo golema merka bi se skratilo vremeto {to licata pod istraga go proveduvaat vo pritvor.

Komisijata konstatira deka uslovite za izvr{uvawe na kaznata zatvor odnosno uslovite pod koi se izvr{uva merkata pritvor, kako

631

merka na obezbeduvawe prisustvo na obvinetiot, ne se sekade na isto nivo. Za taa cel vo izve{tajot }e se dade prikaz i komparacija na dvata zatvori vo Bitola i Ohrid koi Komisijata gi poseti.

Vo zatvorot Bitola se smesteni pritvoreni i prekr{o~no ka-zneti i osudeni lica od op{tinite Bitola, Resen, Prilep, Kru{evo i Demir Hisar. Vo prosek vo Zatvorot se smesteni 25 do 40 osudeni lica i do 30 pritvoreni lica. Zatvorot e planiran i izgraden da gi zadovo-li potrebite na gorenavedenite brojki, vo krugot na Zatvorot se sme-steni rabotilnici i mal pogon za obrabotka na drvo, a vo poslednata godina izgraden e mal pogon za finalizacija na toaletna hartija koj se u{te ne e pu{ten vo pogon. Naplivot na divogradbite pridonel Zat-vorot da bide opkruèn so individualni stambeni objekti, koi se gra-deni voglavno na kat, so {to se popre~uva diskrecijata i normalniot prestoj i rabota na licata vo pritvor i zatvor. Naporite {to se vlo-ùvaat, rabotnoto angaìrawe na osudenite lica da bide vo krugot na zatvorot se evidentni. Licata na izdrùvawe na kazna zatvor se smes-teni vo spalni vo koi ima 10 do 15 lica {to vo idnina dokolku se po-dobrat materijalnite sostojbi vo dràvata bi trebalo da se nadmine. Vo oddelot vo koj se smesteni pritvorenite lica vo poslednata godina se izvr{eni odredeni intervencii vo nasoka na podobruvawe na uslo-vite za prestoj. Imeno, pritvorenite lica se smesteni po eden, na-jmnogu dvajcata vo edna prostorija-}elija, instalirani se sanitarni ~vorovi, onoven e inventarot i redovno se menuva postelninata. Site osudeni i pritvoreni lica so denot na priemot se zapoznaeni so ku}ni-ot red na zatvorot, koj ku}en red na mnogu mesta e istaknat na vidno mesto, isto taka site osudeni lica se zapoznati so osnovnite prava i dol`nosti i sankciite {to sledat dokolku istite ne se po~ituvaat. Vidlivi se naporite za sozdavawe na neophodni uslovi za li~nata hi-giena, telesni ve`bi, prestoj i pro{etka na otvoreno, hranata e kva-litetna i nema zabele{ki na istata. So ogled na toa to vo zatvorot vo Bitola nema vraboteno lekar, redovno se vr{at pregledi od honoraren lekar a po potreba i vo medicinskiot centar. Priemot na novi osu-deni lica, odnosno pritvoreni se vr{i sekoj raboten den, a osudeni-cite se smestuvaat vo priemnoto oddelenie kade se vr{i kompletna analiza i obrabotka na stru~niot tim na ustanovata, a novoprimenite osudeni lica najdolgo se zadrùvaat vo priemnoto oddelenie kade se vr{i kompletna analiza i obrabotka na stru~niot tim na ustanovata, a novoprimenite osudeni lica najdolgo se zadrùvaat vo priemnoto oddelenie do 15 dena. So ogled na toa {to vo ovoj zatvor se nao|aat osudeni lica do 1 godina, a ~esto se povratnici koi bile ve}e osudu-vani, toa pridonesuva prestojot na vakvite lica vo priemnoto oddele-nie da se skrati na 5 dena. Ograni~enite mo`nosti za izbor na rabo-tnoto angaìrawe tie voglavnom rabotno se angaìraat vo pogonot za obrabotka na drvo koe rabotno angaìrawe e sledeno i kontrolirano od stru~niot tim na vrabotenite - instruktori od ustanovata, a napo-

632

rite za celosno rabotno angaìrawe na site osudeni lica da bidat vo krugot na zatvorot voglavnom se ostvaruva. Posetite, priemot na pra-tkite i pismata, vikendite i odmorot gi koristat site osudeni lica, dokolku go po~ituvaat ku}niot red i ostanatite zatvorski pravila.

Najgolem problem se javuva so pritvorenite lica, koi celosno se na tovar na zatvorot, ova osobeno se izrazuva koga pritvorot }e se prodolì nad 60 dena. Praktikata odreden broj na pritvoreni lica da se nao|aat vo pritvor i 90 dena, {to e zakonski rok vo koj treba da se zavr{i istragata u{te pove}e gi uslo`nuva sostojbite, a zatvorskite vlasti po istekot na 90 dena ne smeeat da gi dràt gra|anite vo pri-tvor i istite se pu{taat na sloboda. Kontinuirano se ispra}aat urg-encii vo op{tinskite sudovi od podra~jeto na koe funkcionira Za-tvorot i Okru`niot sud vo Bitola so molba za krajno aùrirawe na istra`nite postapki, no mal e efektot od toa i bi trebalo vo pozi-tivnite propisi da se propi{e obvrska za aùrno rabotewe na nadle-`nite sudovi no i predviduvawe na odgovornost na sudiite do kolku ne se pridrùvaat kon na~eloto na aùrnost.

Materijalnite mo`nosti se ograni~eni, sredstva sekoga{ nedo-stigaat, no naporite vo nasoka toa da ne e na {teta na osudenite i pri-tvorenite lica e evidentno, a vo taa nasoka se postavi pra{aweto i razmislata vo propisite {to treba da usledat, da se sogledaat {to popovolni uslovi za samofinansirawe na zatvorite. Vakvata zalo`ba ne bi trebalo da zna~i deka toa }e bide na {teta na zatvorenite lica, tuku naprotiv, so soodvetna stimulacija istite bi se stimulirale kva-litetno i navremeno da go izvr{uvaat rabotite i da se odnesuvaat so-glasno pozitivnite propisi. Tro{ocite za pritvorenite lica koi se golemi bi trebalo da bidat na tovar na Republi~kiot Buxet. Dokolku bi se ponudil nov model za finansisko rabotewe, samofinansirawe i sredstva od Buxetot }e zna~i preduslov za podobruvawe na uslovite za ìvot i rabota kako vo ovaa ustanova taka i vo drugite ustanovi, a so toa i otstranuvawe na objektivnite pre~ki za celosno ostvaruvawe i za{titata na pravata na zatvorenite i pritvorenite lica.

Vo Zatvorot vo Ohrid se smesteni osudeni, prekr{o~no kazne-ti i pritvoreni lica od op{tinite Ohrid, Struga, Debar, Ki~evo i Makedonski Brod. Zatvorot e smesten vo centralnoto gradsko podra~je vo zgrada koja porano bila nameneta za potrebite na MVR, a so brojni intervencii e prisposobena za osnovnata namena. Prostornite uslovi se krajno izostreni, a vo vreme na posetata na Zatvorot bea smesteni 70 osudeni lica, {to e slu~aj nanazat 4 godini, a 19 lica se nao|ale vo pritvor. Vrabotenite vo Zatvorot, a i Ministerwstvoto za pravosu-dstvo i uprava, permanentno gi sledat uslovite vo ovaa ustanova, a intervenciite vo nasoka na podobruvawe na uslovite za prestoj i rabo-ta ne go davaat o~ekuvanite rezultati, so ogled na nepovolnite prosto-rni uslovi. Poradi brojnite te{kotii so koi se sudruva ovaa ustanova prioritetna e potrebata od dislokacija na ovaa ustanova, odnosno izg-

633

radba na nov objekt. Vo razgovorite be{e predo~eno deka e izgotven plan, obezbedeno e zemji{te, najgolem del od finansiskite sredtsva se obezbedeni, no vo zatvoraweto na finansiskata konstrukcija mora da zeme u~estvo i dràvata. Faktot {to zatvorot se nao|a vo centarot na gradot, opkruèn so stambeni i individualni zgradi, od koi nesmetano se sledat aktivnostite vo zatvorot se onevozmoùva diskrecijata i no-rmalniot ìvot i rabota na ovaa ustanova. Pokraj krajno ograni~e-nite prostorni uslovi, sozdadeni se preduslovi za kvalitetni ìve-ewe, prestoj i rabota, naporite vo taa nasoka se evidentni, prostori-ite vo koi se smesteni osudenite lica gi zadovoluvaat uslovite za pre-stoj, hranata e kvalitetna, rabotilnicite se opremeni so potrebnite higienski za{titni sredstva, uslovite za odrùvawe na li~nata hi-giena zadovoluvaat. Najgolema zabele{ka be{e stavena na nemo`nosta osudenite lica slobodnoto vreme da go proveduvaat na otvoreno, a oso-beno nemo`nosta za rekreacija i sport.

Naporite za podobruvawe na uslovite na licata vo pritvor ne moàt da vrodat so plod, intervenciite za instalacija na sanitarni ~vorovi vo prostoriite predvideni za pritvor podrazbira vloùvawe na ogromni finansiski sredstva, zatvorawe na ova ustanova na podolgo vreme, a efektite od vakva ili sli~na intervencija bi bile mnogu mali. Problemot so vremetraeweto i aùrnoto re{avawe na istra-`nite postapki a so toa i vremeto na pritvorot i vo ovaa ustanova e prisuten, kako i finansiskite sredstva {to se na tovar na samata ustanova. Be{e iznesen problemot so gra|anite {to se upatuvaat na izdrùvawe na kazna zatvor vo traewe od nekolku denovi, toa se pred se od prekr{ocite od bezbednosta na soobra}ajot, koi lica so ogled na kratkiot interval ne moàt da se tretiraat istovetno so ostanatite osudeni lica i bi trebalo da se sogleda mo`nosta za poinakov na~in na izvr{uvawe na vakvite kazni, a vo taa nasoka be{e naso~ena mo`nosta tie gra|ani dokolku postoi mo`nost da ja obe{tetat dràvata so rabo-tno angaìrawe vo preprijatijata vo gradot vo koj ìveeat.

Ostvaruvaweto na pravata na osudenite lica soglasno poziti-vnite propisi i ku}niot red na ustanovata se ispolnuvaat i po~itu-vaat i e na zadovolitelno nivo, sekoj osudenik se tretira poedine~no no i grupno, a stru~niot tim vrz osnova na site parametri predlaga opredeleni pogodnosti {to imaat pozitiven efekt kako kaj liceto {to se zdobiva so niv, taka i kaj ostanatite osudeni lica.

Kako i kaj zatvorot vo Bitola, taka i vo ustanovata vo Ohrid be{e pokrenato pra{aweto za popovolni uslovi za samofinansirawe na kazneno-popravnite ustanovi, a vo toj kontekst i nagraduvaweto na licata vo zatvor za izvr{enite rabotni zada~i. Zalo`ba e da nagradu-vaweto na ovie lica soodejstvuva na produktivnosta i odnesuvaweto na istite, vo nasoka na pogolema motiviranost, a procentot od 50% od ostvarenata zarabotuva~ka linearno da se zgolemuva so {to bi se mo-tivirale osudenite lica vo svoeto sevkupno odnesuvawe vo ustanovata.

634

So ogled na toa {to pogolem broj od osudenite lica vo dvete ustanovi se povratnici koi ve}e bile pove}epati osuduvani, be{e po-krenato i pra{aweto za iznao|awe na modaliteti za vklu~uvawe na ovie lica vo normalniot ìvot i rabota po izdrùvawetona kaznata {to bi moèlo da se ostvari so tesna i koordinirana sorabotka na stru~nite timovi od kazneno-popravnite ustanovi i soodvetnite slu-`bi od centrite za socijalna rabota, biroata za vrabotuvawe i drugo. Isto taka vo dvete ustanovi be{e iznesena zalo`bata za soodvetno po-dobruvawe na uslovite za presrtoj i rabota na osudenite i pritvoreni-te lica, a toa bi se ostvarilo so celosno pratewe na sostojbite od re-sornoto ministerstvo, sorabotkata so naukata, a kako preduslov za seto toa e donesuvaweto na novite zakonski i podzakonski normi.

Vo kazneno-popravniot dom od otvoren vid vo Struga na izdr-ùvawe na kazna zatvor koga se ostvari posetata i razgovorot bea sme-steni 11 lica. Vo ovoj dom se izdrùva kazna zatvor od 1 do 2 godini na osudeni lica koi izvr{ile krivi~ni dela od nebre`nost, a osudenite lica koi se nao|aa vo Domot izvr{ile krivi~ni dela protiv bezbe-dnosta na lu|eto i imotot vo soobra}ajot. Uslovite za prestoj vo Do-mot se dobri, rabotno angaìrawe e vo preprijatijata vo Struga ili vo zemjodelskata ekonomija vo Domot, a vo krugot na Domot postoi po-gon, no bidejki nema interes od preprijatijata i trgovijata za pro-izvodite od toj pogon toj ne raboti. Osudenite lica sami odat i se vra-}aat od rabota, a nanazad pove}e godini ne e izre~ena sankcija za pre-kr{uvawe na ku}niot red, {to zboruva za visoka svest za osudenite lica. Osudenite lica nemaa zabele{ki vo odnos na prestojot, tretma-not, ishranata, smestuvaweto i higienata, kako i vo ostvaruvaweto na pravata.

Kapacitetite na ovoj Dom ne se celosno iskoristeni i bi tre-balo da se sogleda mo`nosta od pro{iruvawe na listata na kaznivite dela no i mo`nosta vo ovoj dom da se upatuvaat lica koi za prv pat do-{le vo sudir so zakonot ili lica od bliskite op{tini kazneti za so-obra}ajni prekr{oci. Isto taka be{e postaveno pra{aweto od strana na osudenite lica, dali ne bi bilo pocelishodno osnovawe na soodve-tni oddelenija vo poodelni op{tinski zatvori od tipot na domot vo Struga, a vo funkcija liceto {to e na izdrùvawe na kazna zatvor od ovoj vid na kaznivi dela da se nao|a poblisku do mestoto na ìveewe.

Posetata i razgovorite vo Kazneno-popravniot dom vo "Idri-zovo" be{e prilika Komisijata da navleze kolku {to be{e mo`no vo su{tinata na izdrùvaweto na kaznata zatvor na lica osudeni nad 1 godina i toa lica od ma{ki i ènski pol, maloletnici, stranski dr`-avjani i lica bez dràvjanstvo. Vo vremeto na posetata vo ovaa ustano-va se nao|aa na izdrùvawe kazna zatvor 560 lica, od toa 16 osudeni lica od ènski pol i 2 maloletni ènski lica, od toa 264 lica osudeni za dela protiv imotot, 124 za dela protiv ìvotot i teloto (116 za ubi-stvo), 42 lica osudeni za nedozvolena trgovija so droga i oru`je, a ost-

635

anatite za drugi krivi~ni dela. Nacionalnata struktura e 45% Ma-kedonci, 29% Albanci, 10% Romi, a ostanatite 16% Turci, Srbi i drugi nacionalnosti. Za odbeleùvawe e deka 34% ili 191 osudeniio lice se povratnici, lica koi ve}e bile na izdrùvawe na pove}egodi-{na kazna zatvor vo ovaa ustanova, a obrazovnata struktura na osude-nite lica e 65% so osnovno ili nedovr{eno osnovno obrazovanie, 31% so sredno ili nedovr{eno sredno obrazovanie, 8% so vi{o i 10% so visoko obrazovanie.

Vo KPD "Idrizovo" se upatuvaat osudeni lica od site gradovi vo Republikata, odnosno od site nadle`ni sudovi, ovoj Dom e edinst-vena ustanova od vakov vid vo na{ata dràva i moè da se kaè deka prestatavuva malo naseleno mesto vo koe doa|aat i si odat gra|ani koi do{le vo sudir so zakonot. Na~inoot na rabota, prestojot, uslovite i postapkite se baziraat vrz pozitivnite propisi na Republikata, no i me|unarodnite propisi koi postojano se sledat i se preto~uvaat vo praktikata, soznanijata do koi do{la naukata, kako i sopstvenite iskustva od dolgogodi{nata rabota. Vo domot se vraboteni stru~ni lica od pove}e oblasti, istite sekojdnevo se angaìrani vo razre{u-vaweto na problemite i pra{awata na osudenite lica, rabotata e kon-tinuirana, no i na sekoj ekcesen slu~aj dokolku ima takov.

Poznato e deka domot egzistira pove}e decenii no isto taka e poznato deka dràvata na pove}e pati intervenirala za podobruvawe na uslovite za prestoj i rabota na osudenite lica vo ovoj dom. Komisi-jata konstartrira deka ovie intervencii pridonesuvale uslovite za prestoj i rabota vo oddelot za osudeni lica od ènski pol da bidat na visoko nivo, uslovite vo poluotvorenoto i otvorenoto oddelenie kade se smesteni osudeni od ma{ki pol zadovoluva, no uslovite vo zatvore-noto oddelenie bi moèlo da se kaè deka e na kriti~no nivo i e pot-rebno temelna i seopfatna intervencija kako i vo zatvorskata zdra-vstvena ustanova, isto taka bi trebalo da se vloàt napori za soodve-tna modernizacija i na proizvodnite kapaciteti vo ovoj dom.

Uslovite za prestoj na osudenite lica zavisat od objektite vo koi se smesteni, odnosno od pogodnostite koi soglasno sopstvenoto odnesuvawe, po~ituvawe na ku}niot red i rabotata gi steknuvaat. Vo priemnoto oddelenie sekoe novo primeno lice ostanuva 30 dena period na percepcija, analiza no i izolacija, vo koj period sru~niot tim gi izvr{uva site potrebni dejstvija za utvrduvawe na natamo{niot tre-tman i rabota so osudenoto lice. Sekoe osudeno lice se zapoznava so ku}niot red i so zatvorskite pravila i so site svoi prava, dol`nosti, no i sankcii koi soglasno pozitivniote propisi moàt da gi koristat, odnosno da gi snosat. Isto taka za sekoe osudeno lice to~no i aùrno se vodi dokumentacija koja moè da ja koristat isklu~ivo odgovornite lica vo domot koi soglasno pozitivnite propisi imaat pravo na toa.

Vo pogolem broj se po~ituva li~nata èlba i afinitetot vo odnos na rabotnoto angaìrawe, no sepak vo toj domen objektivnite

636

uslovi go diktiraat rabotnoto angaìrawe. Po pravilo sekoe osudeno lice odreden vremenski period go pominuva vo zatvorenoto, odnosno poluotvorenoto i otvorenoto oddelenie, no i tuka postojat isklu~o~i, odnosno vrz osnova na stru~niot naod odrededni osudeni lica da ne prestojuvaat vo zatvorenoto ili pak vo poluotvorenoto oddelenie ili obratno soglasno odnesuvaweto i rabotata odredeni lica da ne se ste-knat so pogodnosta da prestojuvaat vo otvorenoto oddelenie, koi se klasificiraat spored soodvetni propisi. Uslovite za smestuvawe, odrùvawe na li~nata higiena, proveduvaweto na slobodnoto vreme isto taka soglasno klasifikacijata na osudenite lica (zatvoreno, po-luotvoreno i otvoreno oddelenie) se razli~ni. Tie se dviàt od opti-malno vo otvorenoto oddelenie, ènskiot zatvor, zadovoluva~ki vo po-luotvorenoto oddelenie, i optovareni so mnogu negativnosti i krajno se izostreni vo zatvorenoto oddelenie pred se od objektivni pri~ini. Ishranata na site osudeni lica se podgotvuva pod rakovodstvo i na-dzor na profesionalno lice, soglasno pozitivnite propisi, a od kva-litetot i kvantitetot na hranata se zadovolni osudenite lica. Odr-ùvaweto na li~nata higiena e na zadovolitelno nivo sozdadeni se mo`nosti za redovno odreùvawe, soglasno postojnite prostorni uslo-vi odrùvaweto na higienata vo prostoriite za smestuvawe, rabota, dneven prestoj i krugot e izvr{uvano od osudenite lica i toa e na so-odvetno nivo.

Site osudeni lica imaat mo`nost da dobijat praven sovet, da obavat razgovor so licata od stru~nite timovi, a ne retko nivnoto ba-rawe za priem i razgovor so upravnikot na domot se usli{eni. Seko-ga{ koga moè da se izleze vo presret se pravi toa, naporite za vzaem-no re{avawe na problemite koi gi ti{tat osudenite lica se sekojd-nevna praktika, a ne retko se intervenira vo re{avaweto na semejnite problemi, vo taa smisla osudenoto lice se pu{ta na prodolèn vikend ili na odreden prestoj vo krugot na svoeto semejstvo. Priemot na pi-sma, pratki i poseti e soglasno klasifikacijata odnosno vo koe odde-lenie se nao|a osudenoto lice, no vo interes na osudenoto lice se pra-vat isklu~oci, koi otstapki se usmereni za soodvetno podobruvawe na odnesuvaweto i rabotata na istoto. Vo domot postoi osnovno u~ili-{te, a poradi nemawe na interes ne e organizirano naso~enoto obrazo-vanie i ako za toa postojat prostorni i materijalni preduslovi, kako i mo`nosti za prakti~niot del na nastavata. Vo domot postoi kino sala osposobena i za dramski prestavi, a ovaa sala ~esto se koristi i za prikaùvawe na filmovi i dramski prestavi.

Vo sostavot na Domot raboti i zdravstvena ustanova. Neopho-dnosta od nejzinoto postoewe e obusloveno {to vo domot se izdrù-vaat povekegodi{ni kazni zatvor, taa e smestena vo star objekt, koj po-rano bil koristen za {tala, a so soodvetni intervencii istata e ospo-sobena za namenata za koja sega se koristi. Pokraj prostornite uslovi, ovaa ustanova e optovarena i so zastarenost na aparatite, nemawe na

637

dovolen broj na lekovi, a za istaknuvawe e i toa deka vo ovaa zdra-vstvena ustanova ne raboti nevropsihijatar. Takov porano bil vra-boten. So ogled na toa {to so pozitivnite propisi e regulirana zdr-avstverna za{tita na osudenite lica, a vo nivoto primenuvawe postoi nedore~enost, pozitivnite propisi razli~no se tolkuvaat, a toa pri-donesuva da se sozdade nedostig na lekarstva, nemo`nost od moderniza-cija i vrabotuvawe na neophoden stru~en kadar vo istata {to bi tre-balo da se izregulira i razjasni so pomo{ na Ministerstvoto za zdra-vstvo i Ministerstvoto za pravosudstvo i uprava.

Odrùvaweto na redot i disciplinata vo ovoj dom kako i vo site ostanati ustanovi vo Republikata e vo nadle`nost na straàrska-ta slu`ba. Rabotata, nadle`nosta, postapuvaweto na ovaa slu`ba e regulirano so pozitivnite akti i site aktivnosti na ovaa slu`ba mora da bidat vo sklad so tie propisi, a sekoe otklonuvawe od toa se sankci-onira. Rabotata na ovaa slu`ba e kontinuirana 24 ~asa dnevno, a vo ra-zgovorite be{e notirano i pra{aweto za soodvetno nagraduvawe na vrabotenite vo slu`bata, imeno platite na vrabotenite vo straàr-skata slu`ba kontinuirano stagniraat i opa|aat, vo odnos na platite na MVR. Angaìraweto, teìnata, odgovornosta i na~inot na rabota na straàrskaat slu`ba vo kazneno-popravnite ustanovi ni malku ne zaostanuva so rabotata so pripadnicite na policijata, odnosno prava-ta, obvrskite i odgovornostite po osnov na raboten odnos, pa se name-tnuva potrebata od soodvetno koregirawe na primawata na vrabote-nite vo ovaa slu`ba, so {to bi se nadminale prisutnite pojavi na odliv na stru~ni kadri od ovaa slu`ba.

Vo razgovorite osobeno vnimanie Komisijata im posveti na po-godnostite, ocenkata vrz koja tie se zdobivaat, odzemaweto na istite i dali e neophodno oddelni pogodnosti da se transformiraat vo prava na osudenite lica, soglasno Ustavot na RM i me|unarodnite akti. Be{e konstatirano deka mnogu vaèn motivira~ki faktor vo odnesu-vaweto na osudenite lica e tokmu ovaa materija, spektarot na pogodno-stite pridonesuva osudenoto lice da ja po~uvstvuva osudata i kaznata na dràvata, bidejki osudenoto lice dokolku ne pokaè spremnost i èlba za prevospituvawe, vklu~uvawe vo sekojdnevnite tekovi na ì-vot i rabota vo domot, ne moè da se zdobie so odredena pogodnost. Ocenkata za zdobivawe na odreden vid na pogodnost ja dava stru~niot tim koj kontinuirano ja sledi i ja analizira rabotata i odnesuvaweto na osudenoto lice, koja ocenka mora da bide fundirana so podatoci od stru~niot tim sostaven od luge poznava~i na pove}e oblasti i vo taa ocenka ne bi trebalo da ima somnevawe i dilema. Dokolku osudenoto lice izrazi odredeno nezadovolstvo od ocenkata na stru~niot tim po nea odlu~uva upravnikot na ustanovata pri {to se vr{at odredeni ko-nsultacii so rakovodnite rabotnici vo ustanovata, vrz osnova na toa se donesuva kone~na odluka. Pogodnosta poseta na bra~niot drugar bez prisustvo na slu`beno lice vo posebno uredeni prostorii treba da se

638

transformira vo pravo na osudenoto lice da ostvari li~en dohod so bra~niot drugar. Isto taka pogodnosta za dobivawe pisma i pratki od najbliskoto semejstvo na osudenoto lice bi trebalo da se transformi-ra vo pravo koe pravo poblisku bi trebalo da se regulira vo poziti-vnite propisi odnosno mo`nosta odredena pratka da bide proveruvana od za toa ovlasteno lice.

Komisijta osobeno vnimanie vo razgovorite mu posveti na pro-blemot so koj se sudruvaat i drugite dràvi a toa e problemot na po-vratni{tvoto od faktot {to pri posetite i dobienite podatoci ne-dvosmisleno pokaìvaat deka 40% od osudenite lica se povratnici, pa vrz osnova na ova se nametna pra{aweto kako e regulirano i kako vo praktikata se ostvaruva prifatot odnosno resocijalizacijata na li-cata koi ja izdrùvale kaznata zatvor. Konstatirano e deka e neopho-dno da se sogledaat iskustvata od drugite dràvi, da se izvle~at isku-stvata od dosega{nata rabota, da se izvr{i nau~no sogleduvawe i da se ponudat soodvetni re{enija. Gra|aninot so odleùvaweto na kaznata go platil taka da se kaè dolgot kon dràvata i prirodno e toj gra|a-nin ponataka da gi uìva site osnovni slobodi i prava na gra|aninot sodràni vo Ustavot. Ova moèbi zvu~i deklarativno no toa e biti-eto kon koe treba da se stremi Republikata, dràvata treba i mora da bide spremna da gi sozdade site preduslovi da gi otstrani site pre~ki za vklu~uvawe vo normalniot ìvot. Gra|anite pred Ustavot i zako-nite se ednakvi. Na sekoj gra|anin mu se garantira po~ituvaweto i za-{titata na privatnosta i negovito li~en i semeen ìvot, na dostoi-nstvoto i ugledot sekoj ima pravo na rabota, sloboden izbor na vrabo-tuvawe i na sekoj pod ednakvi uslovi mu e dostapno sekoe rabotno me-sto kako i site ostanati prava i slobodai sodràni vo Ustavot.

Komisijata od realiziranite poseti i razgovori sogleda i ku-milira onolku podatoci kolku {to moè{e i umee{e, a dali seto so-gledano i konstatirano i sodràno vo ovoj izve{taj ja odrazuva pra-vata slika i sostojba vo ostvaruvaweto na za{titata na osnovnite slo-bodi i prava na licata vo pritvor i zatvor e pra{awe koe konstantno treba da bide predmet na proverka, analiza, a so toa i dograduvawe i inovirawe vo pozitivnite propisi, bidejki ìvotot i iskustvata od nego treba da se preto~at vo propis, propis koj }e bide vo funkcija na segmentot koj se regulira so toj ist propis. Na~nuvaweto na pra{a-weto i otvoraweto na edna tema koja mnogu ~esto se odbegnuva, obidot da se razotkrie i razre{at tabuata {to go optovartuvaat ~ovekot i gra|aninot vo odnos na kazneno-popravnite ustanovi, a seto toa e tuka pokraj nas, sekojdnevno sakale ili ne go ~uvstvuvame, a se trudime da go otfrlime od svoite misli, kr{eweto na zakonot, presuduvaweto i izd-rùvaweto na kaznata zatvor bi trebalo soodvetno da se izanalizira i prikaè.

Prirodno e ~ovek da gi odbegnuva neprijatnite raboti, no neo-phodno e da se posveti soodvetno vnimanie i na tie isti neprijatni ra-

639

boti. Izdrùvaweto na kaznata zatvor za bilo koe kaznivo delo e nep-rijatno, kako za toj {to treba da ja izdrì taa kazna, za negovite bli-ski od semejstvoto, no i po{iroko za dràvata. Mistifikacijata {to so godini se gradela i nadgraduvala za kazneno-popravnite ustanovi, izgradila slika deka se toa kazamati vo koi vremeto zastanalo tie {to se smesteni tamu se ne{to drugo, a ne lu|e koi do v~era bile po-kraj nas, tie {to rabotat tamu se lu|e koi se predodredeni za taa rabo-ta, a seto toa treba da se otfrli i razotkrie. Otvoraweto na site ta-jni, potrebata da se pogledne vo sistinata da se izgovori i izre~e po-falen zbor, da se kritikuva za da se izmeni ne{to na podobro, potre-bata da se sozdadat podobri uslovi, na~in na ìvot i rabota, da se izmeni ili dopolni postojniot propis, ili da se donese nov, a se vo fu-nkcija za celosno po~ituvawe i za{tita na pravata na zatvorenite i pritvorenite lica be{e i ostana osnovna cel na Komisijata koga se zafati so ovaa rabota.

Komisijata konstatira deka ustavnite odredbi za osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot vo golema mera se sodràni vo pozitivnite propisi so {to ja reguliraat materijata na izvr{u-vaweto na sankciite, a me|uinarodnite dokumenti vo pogolem broj se vgradeni vo zakonot i podzakonskite propisi, Potrebata od done-suvawe na nov zakon za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni dela i prestapi e obusloven od potrebata za celosno vgraduvawe na Ustavot na Republika Makedonija vo delot so koj se regulirani osnovnite slo-bodi i prava na ~ovekot i gra|aninot, kako i op{to prifatenite no-rmi na me|unarodnoto pravo. Donesuvaweto na nov zakon za izvr{u-vawe na sankciite neminovno }e predizvika donesuvawe i na podzako-nski akti so koj celosno i temelno }e se uredat sevkupnite odnosi vo ovaa oblast, a osobeno prakti~noto ostvaruvawe i za{tita na pravata na licata vo pritvor i zatvor. Vo toj kontekst od kontaktite so Mini-sterstvoto za pravosudstvo i uprava Komisijata be{e izvestena deka Ministerstvoto ima formirano Komisija za izgotrvuvawe na nov za-kon za izvr{uvawe na sankciite.

Soglasno materijalnite mo`nosti na dràvata, no i vrz osnova na prihodot {to se ostvaruva vo ustanovite, treba da e osnov za podo-bruvawe na uslovite za prestoj i rabota vo istite. Kako prioritetna zada~a vo narednite 2 do 3 godini e da se sogleda mo`nosta za izgradba na novo zatvoreno oddelenie vo KPD "Idrizovo" i izgradba na nov Za-tvor vo Ohrid. Isto taka prioritetno bi trebalo da se sogleda potre-bata od temelna intervencija i modernizacija na zdravstvenata usta-nova vo KPD "Idrizovo", ili izgradba na KPD - bolnica po primerot na zapadnite zemji. Novite tehnolo{ki i tehni~ki dostignuvawa koi se prisutni vo svetot, a go nao|aat svoeto mesto vo sekojdnevnoto rabo-tewe i ìvot vo na{ata Republika bi trebalo da se zastapeni i vo ka-zneno-popravnite ustanovi. Faktot deka najgolemiot del od opremata i ma{inite se zastareni, a ne retko i nadvor od upotrebata, ja izostru-

640

va potrebata od osovremenuvawe i modernizacija na ustanovite i vo-spitno-popravnite domovi. Nepre~enoto rabotewe na soodvetnata ma-terijalna baza se preduslov za celosno ostvaruvawe i za{tita na pra-vata na licata vo pritvor i zatvor, Ostvaruvaweto i za{titata na pra-vata na licata vo pritvor i zatvor e zadovoluva~ko, pozitivnite pro-pisi se preto~eni vo praktikata, vrabotenite vo ustanovite gi po~itu-vaat pozitivnite propisi, aùrnosta vo nivnoto izvr{uvawe e na so-odvetno nivo. Ministerstvoto za pravosudstvo i uprava kontinuirano gi sledi sostojbite vo ovaa oblast, kontrolite i nadzorot nad rabota-ta na kazneno-popravnite ustanovi e sekojdnevna, {to podrazbira na-vremeno rea|irawe i re{avawe na sogledanite problemi. Najgolemiot broj na osudenite lica dobro se informirani za svoite prava i za na-~inot na nivnoto ostvaruvawe i za{tita, no postoi odredeno nezado-volstvo od vremeto na zdobivaweto na odredeni pogodnosti, no se pre-nebregnuva faktot deka pogodnostite treba i mora da soodejstvuvaat na odnesuvawe i na rabota na osudenoto lice. Ne do kraj definiraniot status na pritvorenite lica, rokot od 90 dena kolku {to moè da trae pritvorot, ostava prostor za odredena opu{tenost i neaùrnost kaj nadle`nite sudovi, {to pridonesuvawe nezadovolstvo na pritvoreni-te lica da e evidentno, odnosno toa nezadovolstvo pred se da se usmeri kon vrabotenite vo ustanovata. So ogled na toa {to licata vo pritvor se smestuvaat glavno vo prostorii najmnogu do 4 lica, a nemaat mo`-nost da ostvaruvaat kontakt so nadvore{niot svet, {to e vo interes na istragata, bi trebalo ova pra{awe kompleksno da se razgleda i razre-{i so novite propisi koi treba da se donesat.

Komisijata konstatira deka odreden broj na pogodnosti, pro-pi{ani vo sega{nite propisi treba da se transformiraat vo prava na osudenite i pritvorenite lica. Isto taka e neophodno osnovnite slo-bodi i prava na ~ovekot i gra|aninot sopdràni vo Ustavot, a koi mo-àt da go najdat svoeto mesto vo idnite propisi da bidat sodràsni vo niv. Me|unarodnite akti {to ja reguliraat ovaa oblast treba da se vgradat vo noviot zakon za izvr{uvawe na sankciite, a osobeno nivna-ta dorabotka operacionalizacija i konkretizacija da usledi vo podza-konskite akti koi treba da se donesat.

Komisjata vrz osnova na sogleduvawata i konstataciite od po-setite i razgovorite vo kazneno-popravnite ustanovi, izvr{enite ana-liza i komparacii na odredbite od Ustavot na Republika Makedonija za osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i gra|aninot, Zakonot za izv-r{uvawe na sankciite za krivi~ni dela i stopanski prestapi, podza-konskite akti i op{to prifatenite normi na me|unarodnoto pravo, ukaùva na slednoto:

- donesuvawe na nov krivi~en zakon, zakon za krivi~nata posta-pka i zakonite so koi se ureduva postapkata pred sudovite,

- donesuvawe zakon za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni dela i drugi krivi~ni dejstvija, podzakonski akti, vo koi celosno }e se

641

vgradat odredbite od Ustavot na Republika Makedonija i op{to pri-fatenite normi na me|unarodnoto pravo.

- izgradba na zatvoreno i poluotvoreno oddelenie vo KPD Idr-izovo izgradba na nov Zatvor vo Ohrid, modernizacija i soodvetno opremuvawe na kazneno-popravnite ustanovi vo Republikata a vo toj kontekst i na zdràvstvenata ustanova vo KPD Idrizovo,

- podobruvawe prepenalniot i postpenalniot tretman na lica koi se osudeni za odredeni krivi~i dela, a osobeno za {to pouspe{na reintegracija na licata koi ja izdràle kaznata zatvor,

- sogleduvawe na mo`nostite za odredena klasifikacija na po-stojnite kazneno-popravni ustanovi,

- vrz osnova na dosega{nite sopstveni pozitivni iskustva, poz-itivnite iskustva od svetot bi trebalo da se sogledaat uslovite za so-odvetni popovolni uslovi za samofinansirawe na kazneno-popravnite ustanovi, statusot na straàrskata slu`ba i ostanatite vraboteni lica vo ovie ustanovi.

642

643

OBRASCI

644

645

REPUBLIKA MAKEDONIJA OSNOVEN SUD SKOPJE II Otsek za izvr{uvawe na sankcii Nui br. ______________________ _____________________ godina

Do ______________________________ ________________________________ Kopie do Kazneno-popravnata usta-nova ____________________________ _________________________________

Osnovniot sud Skopje II vrz osnova na ~l. 83 od Zakonot za izvr-

{uvawe na sankciite, dostavuva

U P A T E N A K T za izvr{uvawe na kaznata zatvor

I. Osudeniot(ata) ______________________________ roden(a) na

______________ godina vo _________________________________________ a ìvee vo _______________, ul. ________________________ br. ________ osuden(a) so pravosilna presuda na Osnovniot sud Skopje II _________ K. br. __________, od _________________ godina, na kazna zatvor vo traewe od ________________________________________________________

Se upatuva na izdrùvawe na kaznata zatvor vo Kazneno-popra-vnata ustanova ____________________________________________________

Osudenikot(ata) na _______________ godina, najdocna vo ______ ~asot da se javi vo Kazneno-popravnata ustanova _____________________ zaradi izdrùvawe na kaznata zatvor. Pritoa e dolèn so sebe da nosi li~na karta ili druga isprava podobna za utvrduvawe na identitetot.

Se predupreduva osudenoto lice deka dokolku ne se javi vo opredeleniot den vo ustanovata }e bide prisilno sprovedeno i }e gi podnese tro{ocite na sproveduvaweto.

Osudenoto lice vo rok od 3 dena od priemot na upatniot akt, do pretsedatelot na Sudot moè da podnese molba za odlagawe na po~eto-kot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor.

II. So dostavuvaweto na kopieto od upatniot akt se izverstuva Kazneno-popravnata ustanova za denot na javuvawe na osudenoto lice za izdrùvawe na kaznata i priloèno se dostavuva prepis od pravosi-lnata i izvr{na presuda so koja e izre~ena kaznata.

Za priemot na osudenoto lice, kazneno-popravnata ustanova e dol`na vedna{ da go izvesti Sudot zaradi evidentirawe vo registerot

646

za po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor. Ako osudenoto lice ne se javi vo opredeleniot den na izdrùva-

we na kaznata zatvor, Kazneno-popravnata ustanova za toa bez odlaga-we }e go izvesti Sudot za vedna{ da se izdade naredba za priveduvawe so poternica.

Primil upaten akt, Po ovlastuvawe na __________________ pretsedatelot na sudot odgovoren rabotnik

_____________________

647

DO PRETSEDATELOT NA OSNOVNIOT SUD SKOPJE II S K O P J E

MOLBA ZA ODLAGAWE NA POÊTOKOT NA IZVR[UVAWE NA

KAZNATA ZATVOR Od osudenata ______________________________, od Skopje, so

stan na ul. _______________________________________, br. ___, preku advokat _______________________________, od Skopje

So Upatniot akt Nui br. ____ od ______________ godina, na

navedeniot sud, osudenata ___________________________________, treba da se javi vo KPD Idrizovo na den _____________ godina, na izdrù-vawe na kaznata zatvor vo traewe od 1-edna godina i 10-meseci, na koja e osuden so pravosilna presuda K.br. ______, od ______ godina na Osno-vniot sud Skopje II, Skopje

Soglasno pozitivnite zakonski propisi, molbata e podnesena blagovremeno vo zakonskiot rok, za da se odloì po~etokot na izdrù-vaweto na kaznata zatvor od slednite pri~ini:

Obvinetata ___________________________, po dobivaweto na presudata e zna~itelno traumatizirana i zapadnata vo psihi~ka depresija do taa mera {to mora sekojdnevno da odi vo Oddelenieto za neuropsihijatrija. Seto toa pridonese za naru{uvawe na nejzinoto zdravje i od ginekolo{ko-aku{erski karakter, odnosno do pojava na obilno krvarewe poradi koe e dadeno otvoreno boleduvawe.

Dokaz: Izve{taj od specijalistot Od navedenoto Molam na obvinetata da í se odloì po~etokot

na izvr{uvaweto na kaznata zatvor za vreme od trimeseci, perod vokoj taa }e moè barem delumno da jasanira nejzinata zdravstvena sostojba.

Prilog: Polnomo{no Za osudenata

Advokat ____________________

648

Pretsedatelot na Osnovniot sud Skopje II, Skopje, ______________ postapuvaj}i po molbata za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor podnesena za osudenata _______________________, preku branitelot _____________________ od Skopje, vrz osnova na ~l. 87 st. 3 v.v. so ~l. 86 st. 1 t. 1 od Zakonot za izvr{uavwe na sankciite na __________ godina doense

R E [ E N I E Se uvaùva molbata za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto

na kaznata zatvor podnesena za osudenata ___________________________ od Skopje, preku branitelot _______________________________________ od Skopje, pa po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata se odlaga do 30 04. 2000 godina.

Osudenata ___________________________ da se javi na izdrùvawe na kaznata zatvor na 1. 05. 2000 godina, za{to vo sprotivno }e bide prisilno sprovedena i }e gi podnese site tro{oci na sproveduvaweto.

O b r a z l o ` e n i e

So praosilna presuda na Osnovniot sud vo __________, K. br.

______ od ________ godina, obvinetata ______________________________ e oglasena za vinovna za krivi~no delo Te{ka kra`ba po ~l. 236 st. 1. t. 3 od KZ v.v. so ~l 45 st. 1 i ~l. 22 od KZ i í e izre~ena kazna zatvor vo traewe od edna godina i deset meseci. Presudata stanala pravosilna na ____________ godina.

Do presedatelot na sudot za osudenata _________________________ e podnesena molba za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor. Vo molbata e navedeno deka osudenata e so naru{ena zdravstvena sostojba odnosno po priemot na upatniot akt istata zapadnala vo psihi~ka depresija poradi {to sekojdnevno se javuva na pregledi vo oddelenieto za neuropsihijatrija. Isto taka e navedeno deka istata ima problemi i od ginekolo{ko aku{erski karakter poradi {to í e dadeno boleduvawe. Poradi navedenoto predloì molbata da bide uvaèna, a kon istata dostavi dokaz-izve{taj na specijalistot od Zdtravstven dom Skopje od _________ godina.

Pretsedatelot na sudto otkako izvr{i uvid vo spisite na pre-dmetot Nui. br. 645/00 i priloèniot dokaz utvredi deka

Molbata E OSNOVANA Vo konkretniot slu~aj sudot gi cene{e okolnostite po odnos na

649

koi osudenata bara odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor, pa so ogled na toa deka stanuva zbor za lice koe e so naru{ena zdravstvena sostoijba, posebno imaj}i ja predvid okolnosta {to istata boleduva od bolest od ginekolo{ko-aku{erski karakter za {to kako {to se gleda od priloèniot izve{taj od specijalistot od _____ godina e otvoreno i boleduvawe, nao|a deka se ispolneti uslovite za odlagawe na po~etokot na izvr{uvaweto na kaznata zatvor vrz osnaova na ~l. 86 st. 1 t. 1 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite.

Vrz osnova na izloènoto a soglasno ~l. 87 st. 3 v.v. so ~l. 86 st. 1 t. 1 od ZIS se odlu~i kako vo dispozitivot na re{enieto.

Soglasno ~l. 22 ova re{enie e oslobovdeno od taksa. OSNOVEN SUD SKOPJE II, SKOPJE NUI. br. _______ na

____ godina

PRETSEDATEL NA SUDOT ____________________________

DN: - __________________________ ul, __________, br. ____ Skopje - KPD Idrizovo, - Advokat ________________________, od Skopje

650

KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA ___________________________________ Vrz osnova na ~len 149 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite

("Slu`ben vesnik na RM" br. 3/97) i ~len _____ od Ku}niot red na Kazneno-popravnata ustanovata _______________________, se podnesuva

P R E D L O G

Za osudenoto lice ____________________________________

Mat.br. __________ od _________________ oddelenie, na rabotno mesto ______________________, osuden na kazna zatvor vo traewe od __________ god. i ________ mes. za krivi~no delo ________________________________________ po ~len __________ od KZM.

Se predlaga pogodnosta _____________________________________ __________________________________________________________________

Kaznata ja izdrùva od ___________19____ god. Kaznata mu zavr{uva na __________ 19____ god. Koga i kakvi pogodnosti koristel _________________________

651

OBRAZLO@ENIE NA PREDLOGOT I PEDAGO[KA

MOTIVACIJA: _________________19 ____ god. Predlogot go podnesuva,

______________________ MISLEWE NA INSTRUKTOR-VOSPITUVA^: Datum ____________ godina Potpis,

___________________ MISLEWE NA SLU@BA OBEZBEDUVAWE: Datum ____________ godina Potpis,

___________________ ZAKLUÔK NA KOMISIJATA ZA POGODNOSTI: ____________19 ___ god. ^lenovi na komisijata: 1. ____________________________ 2. ____________________________ 3. ____________________________

652

Vrz osnova na obrazloèniot predlog, a soglasno ~len __ od

Ku}niot red na Kazneno-popravnata ustanova __________, Direktorot donese

R E [ E N I E

Osudenoto lice ____________________________________________ Mat.br. ___________________ da ja koristi pogodnosta

_______________________________________ vo traewe od ________ dena. Datum ____________ godina Direktor,

___________________ KPU - __________________ Broj __________________

653

ZAPISNIK ZA ISPITUVAWE NA OBVINET Sostaven na ________19__ godina vo ______ ~asot vo prostoriite

na KPU ____________________.

P R I S U T N I: 1. ________________________ 3. Obvinet ______________________ 2. Zapisni~ar ____________ 4. Tolkuva~ _____________________

Op{ti li~ni podatoci 1. Ime i prezime (prekar) __________________________________ 2. Den, mesec, godina i mesto na ra|awe ______________________ 3. Narodnost ______________________________________________ 4. Dràvjanstvo ___________________________________________ 5. Zanimawe ______________________________________________ 6. Bra~na sostojba i broj na deca ___________________________ 7. [kolska podgotovka ____________________________________ 8. Dali e, koga i za {to e disciplinski kaznuvan ____________ Po zemaweto na li~nite podatoci, obvinetiot e zapoznat so

baraweto za disciplinska postapka, pa povikan da ja iznese svojata odbrana, izjavi:

654

KPU __________________ A M B U L A N T A

Soba br. ____________________ Osuden _____________________

Osloboden na _______________ Pritvoren _________________ Upaten vo _______ na ________

ZDRAVSTVEN KARTON Na ______________________________________ roden-a

____________ (ime, tatkovo ime i prezime) vo _____________________ ìvee vo __________________,

zanimawe _____________ Po~etok na pritvorot-kaznata

______________________________ Primen na ________________ vo ambulanta. Familijarna anamneza ______________________________________

__________________________________________________________________ Li~na anamneza, so minati zaboluvawa _____________________

__________________________________________________________________ __________________________________________________________________

Operacii i povredi ________________________________________ __________________________________________________________________

Naviki: pu{i: da-ne, upotrebuva alkohol: da-ne, droga: da-ne, tableti: da-ne,

Sega{na sostoja: Teìna: __________ kgr. Visina __________ sm. Konstitucija: asteni~en, pikni~en, atletski ________________ Koà: ___________________________ kosa: ______________ Glava: ____________________________________________________ O~i: _________________________________ vid: _______________ U{i: ____________________________ sluh: ______________ Nos, usta, grlo: ____________________________________________ Vrat: _____________________________________________________ Graden ko{ i beli drobovi: ________________________________

__________________________________________________________________ __________________________________________________________________

Srce: ______________________________________________________ _________________________________ RR: ___________ Puls: ___________

655

Abdomen: _________________________________________________ Mokra~no-polni organi: ___________________________________ Menstruacija: _____________________________________________ Ekstremiteti - 'rbeten stolb: ______________________

__________________________________________________________________ Neurolo{ki status: ________________________________________

__________________________________________________________________ __________________________________________________________________

Psihi~ki status: ___________________________________________ __________________________________________________________________ __________________________________________________________________

Sposobnost za rabota: normalna, lesna ili nesposoben za rabota.

________________________________

(lekar) Zabi:

8 7 6 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6 7 8

8 7 6 5 4 3 2 1 1 2 3 4 5 6 7 8

H-nedostasuvaat, K-karies, P-plomba, O-koronka, F-fokus, R-radiks, M-most

656

LEKUVAWE NA ZABITE Datum N a o d Terapija Zabele{ka

___________________________ (stomatolog)

Bolni~ko lekuvawe za vreme na prestojot vo zatvorot i specijalisti~ki pregledi

Datum na

priem D i j a g n o z a Datum na otpust Zabele{ka

Datum Anamneza Dijagnoza Terapija Zabele{ka

657

Datum Anamneza Dijagnoza Terapija Zabele{ka

658

KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA ___________________________________ Vrz osnova na ~len 110 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite

("Slu`ben vesnik na RM" br. 3/97) i ~len _____ od Ku}niot red na Ustanovata, se podnesuva

P R E D L O G

Za rabotno angaìrawe na osudeniot ________________________

na rabotno mesto __________________________________ vo periodot od __________ do ______________.

Osudeniot ____________________________ e so prestoj vo ______. Osuden e na kazna zatvor vo traewe od __________godini

________meseci, za krivi~no delo _________________________________ po ~l._______ st._______ od KZ.

Kaznata ja izdrùva od ___________19____ god. Kaznata mu zavr{uva na __________ 19____ god. Vo KPU e od: __________ 19____ god. Dosega bil-ne bil rabotno angaìran vo ____________________

(vid na rabotno angaìrawe i vremenskiot period i mesto na rabotnoto angaìrawe) _______________________

659


MOTIVACIJA:

_________________19 ____ god.

Predlogot go podnesuva,

______________________ MISLEWE NA VOSPITUVAÔT-INSTRUKTOROT -

LEKAROT Datum ____________ godina Potpis,

___________________ MISLEWE NA RAKOVODITELOT ZA VNATRE[NO

OBEZBEDUVAWE: Datum ____________ godina Potpis,

___________________ ZAKLUÔK NA KOMISIJATA: ___________________________________________________________

_____________________________________________________________________________________________

^lenovi na komisijata: 1. ____________________________ 2. ____________________________ 3. ____________________________ Vrz osnova na obrazloèniot predlog, a soglasno so odredbite

660

na ~len 110 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite i ~len ___ od Ku}niot red, Direktorot na Kazneno-popravnata ustanova, donesuva

R E [ E N I E

Osudeniot ________________________________________________

R.br. _________________________ se rasporeduva na rabota vo ________________________ rabotno mesto _________________________

Datum ____________ godina Direktor,

___________________ KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA ___________________________________ Vrz osnova na ~len 110 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite

("Slu`ben vesnik na RM" br. 3/97) i ~len _____ od Ku}niot red na Ustanovata, se podnesuva

P R E D L O G

Za PROMENA NA RABOTNO MESTO na osudeniot

___________________ za rabotni zada~i __________________________ vo periodot od ____________ do ___________.

Osudeniot ____________________________ e so prestoj vo ______. Osuden e na kazna zatvor vo traewe od __________godini

________meseci, za krivi~no delo _________________________________ po ~l._______ st._______ od KZ.

Kaznata ja izdrùva od ___________19____ god. Kaznata mu zavr{uva na __________ 19____ god. Vo Ustanovata e od: __________ 19____ god. Osudeniot bil rabotno angaìran na rabotno mesto

____________ _____________ (vid na rabotno angaìrawe i vremenskiot period i mesto na rabotnoto angaìrawe) _________________________


MOTIVACIJA:

_________________19 ____ god. Predlogot go podnesuva,

661

__________________ MISLEWE NA VOSPITUVAÔT-INSTRUKTOROT -

LEKAROT Datum ____________ godina Potpis,

___________________ MISLEWE NA RAKOVODITELOT ZA VNATRE[NO

OBEZBEDUVAWE: Datum ____________ godina Potpis,

___________________ ZAKLUÔK NA KOMISIJATA: ___________________________________________________________

_____________________________________________________________________________________________

^lenovi na komisijata: 1. ____________________________ 2. ____________________________ 3. ____________________________

662

Vrz osnova na obrazloèniot predlog, a soglasno so odredbite

na ~len 110 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite i ~len ___ od Ku}niot red, Direktorot na Kazneno-popravnata ustanova, donesuva

R E [ E N I E

Osudeniot _________________________________________________

R.br. _______________ se rasporeduva na rabota vo ___________________ rabotno mesto ___________________________.

Datum ____________ godina Direktor,

___________________

663

P R A [ A L N I K

za rabotna karakteristika

- Prezime i ime ..................................................... Reg.br. ..................... - Stru~na podgotovka .............................................................................. - Rabotna edinica ..................................................................................... - Vreme minato na rabotno mesto .........................................................

POTCRTAJ GI ONIE ODGOVORI KOI SE KARAKTERISTI-

^NI ZA OSUDENOTO LICE:

I. Poznavawe na rabotata: - mnogu dobro - dobro - slabo II. - Pokaùva - ne pokaùva istrajnost vo rabotata - Pokaùva - ne pokaùva samostojnost vo rabotata - Pokaùva - ne pokaùva trudoqubivost vo rabotata - Ima - nema sistem i red vo rabotata - Racionalno - neracionalno go koristi rabotnoto vre-

me III. Kvalitet vo rabotata: - Mnogu dobar /Nikoga{ ne pravi {kart/ - Dobar /Ponekoga{ pravi {kart/ - Slab /Sekoga{ pravi {kart/ IV. Interes za rabota: - Postojano se interesira za rabotata - Povremeno se interesira za rabotata - Nedovolno se interesira za rabotata - Ne se interesira za rabotata V. Kvalitet vo rabotata: - Raboti mnogu dobro /brzo) - Raboti brzo - Raboti bavno - Raboti mnogu bavno

664

VI. Sorabotka - Sekoj pat prifa}a sorabotka - Po nekoj pat prifa}a sorabotka - êsto ne prifa}a sorabotka - Skoro sekoj pat ne prifa}a sorabotka VII. Promena na rabotni mesta: - promenil rabotni mesta - po potreba - poradi bolest, - po svoja volja, - ne promenil. VIII. Rabotni naviki: - Mnogu dobri, dobri, slabi IH. Odnos sprema sredstvata za rabota: - Sekoj pat gi ~uva i pravilno gi koristi - Po nekoj pat nemarno se odnesuva - êsto nemarno se odnesuva - Postojano nemarno se odnesuva H. Odnos sprema instruktorot: - Korekten, nekorekten, dodvoruva~ki, potcenuva~ki HI. Op{ta disciplina na rabotnoto mesto: - Mnogu dobra - dobra - slaba ...................19... godina O c e n i l,

.........................................

665

N A R E D B A za rasporeduvawe na rabota

Na den ___________ godina vo ________________________________

se rasporeduvaat slednite osudeni lica: 1.__________________________ 11.

________________________ 2. _________________________ 12.

________________________ 3. _________________________ 13.

________________________ 4. _________________________ 14.

________________________ 5. _________________________ 15.

________________________ 6. _________________________ 16.

________________________ 7. _________________________ 17.

________________________ 8. _________________________ 18.

________________________ 9. _________________________ 19.

________________________ 10. ________________________ 20.

________________________ Osudenite lica na rabota bea od ____ do ___ ~. Direktor,

___________________ Rabotata ja izvr{ija ____________ Potvrduva instruktorot,

666

KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA __________________

Br. _________________________

___________________199___ god.

____________________________

Na osudenoto-pritvorenoto lice __________________________________

so Reg.br. _______ smesten vo _______________ oddelenie-krilo, soba br. _____

ja izdava slednata

P O T V R D A

za privremeno - trajno odzemeni predmeti pri:

- priemot na osudenoto-pritvorenoto lice vo KP Ustanovata,

- redovna rutinska kontrola vo Ustanovata, ili pri

- _____________________________________________

Slu`benoto lice ____________________________ na den _____________

vo _________ ~asot, privremeno - trajno gi odzede slednite predmeti:

1. _______________________________________________________________

2. _______________________________________________________________

3. _______________________________________________________________

4. _______________________________________________________________

5. _______________________________________________________________

6. _______________________________________________________________

7. _______________________________________________________________

8. _______________________________________________________________

9. _______________________________________________________________

10. ______________________________________________________________

11. ______________________________________________________________

12. ______________________________________________________________

13. ______________________________________________________________

667

14. ______________________________________________________________

15. ______________________________________________________________

16. ______________________________________________________________

17. ______________________________________________________________

18. ______________________________________________________________

19. ______________________________________________________________

20. ______________________________________________________________

Zaklu~no so reden broj ______ navedenite predmeti se privremeno - trajno

odzemeni zatoa {to: _______________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

Predmetite se odzemeni od: Slu`beno lice,

_________________________

________________

(potpis)

668

DO DIREKTOROT NA KPU _______________

BARAWE ZA RAZGOVOR Od osudenoto lice __________________________________________

reg.br. ________________, oddelenie (krilo) _______________________, soba______ Rabotno mesto _________________________________________ Vospituva~ _______________________________________________________ Osuden za krivi~no delo __________________________________________ Visina na kaznata _________________________________________________

Po~etok na kaznata ______________

Istek na kaznata _________________

P r i ~ i n i: ______________ 19 ____ godina PODNOSITEL, KPU ________________ ___________________________

669

Vrz osnova na ~len 178 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite ("Slu`ben vesnik na RM" br. 3/97), Direktorot na KPU _______________, donesuva

R E [ E N I E

SE ZADOL@UVA osudeniot ___________________________ so

mati~en broj ________ da ja nadomesti pri~inetata materijalna {teta na KPU_______________ vo iznos od _______________ denari.

Re{enieto da go izvr{i materijalno-finansiskata slu`ba na Ustanovata.


Re{eno vo KPU _______________, pod broj ________________ od

________ 19___ godina. DOSTAVENO DO: - osudeniot, - blagajnata na ustanovata, - osudeni~koto dosie, - arhivata.

POUKA: Protiv ova re{enie moè da se izjavi àlba vo rok od 3 dena od priemot, preku KPU _________, do Direkcijata nadle`na za izvr{uvawe na sankciite.

Direktor,

_________________________

670

I Z J A V A za napravena materijalna {teta vo KPU ___________

Jas, dolu potpi{anoto osudeno lice _________________________

Reg.br. ___________, vo vrska so napravenata materijalna {teta vo pogon - oddelenie _________, vo Kazneno-popravnata ustanova _________________, izjavuvam:

__________________________________________________________ ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Izjavuvam deka ne - sum soglasen da ja nadomestam napravenata

materijalna {teta vo KPU - ___________________________ ____________ 199 ___ godina Izjavil, KPU ____________________ ___________________

671

Soglasno ~len 173 stav 4 od Zakonot za izvr{uvawe na

sankciite ("Slu`ben vesnik na RM" br. 3/97), lekarot vo zdravstvenata slu`ba pri KPU _____________________ na ___________ 199 __ godina, dava

M I S L E W E

Osudenoto lice _____________________________ so Mat.br. _____

koj se nao|a na izdrùvawe kazna zatvor vo KPU ____________________, a protiv kogo e vodena disciplinska postapka za storena disciplinska povreda i mu e izre~ena disciplinska kazna upatuvawe vo samica, na osnova izvr{eniot lekarski pregled i medicinska dokumentacija se konstatira deka toj e __________________ za izdrùvawe na izre~enata disciplinska kazna.

____________199 __ god. L e k a r,

____________________

672

Vrz osnova na ~len 173 stav 1 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite

("Slu`ben vesnik na RM" br. 3/97), direktorot na KPU ____________________,

na ____ 199__ godina, donese

R E [ E N I E

Osudeniot ______________________________________ od _____________,

so stan na ul. __________________________________, broj ____________________,

a koj se nao|a na izdrùvawe kazna zatvor vo KPU _____________, za krivi~no

delo - prekr{ok po ~len ______ od ________, vo traewe od ___________________

V I N O V E N E

ZATOA [TO: Na den

So ova dejstvo osudeniot storil disciplinska povreda predvidena so

Zakonot za izvr{uvawe na sankciite i Ku}niot red na Ustanovata, poradi

{to

S E K A Z N U V A

so disciplinska kazna ____________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________


Slu`bata za obezbeduvawe - ____________________ podnese barawe za

vodewe na disciplinska postapka protiv osudeniot ________________________,

zavedeno pod broj ___________ od _______ 199__ godina za storena povreda na

redot i disciplinata predvidena so Zakonot za izvr{uvawe na sankciite i

Ku}niot red na Ustanovata.

Od priloènoto barawe, zapisnikot za soslu{uvawe na osudenoto

lice, izvedenite dokazi i drugite akti priloèni kon baraweto, direktorot

utvrdi deka disciplinskata povreda {to mu se stava na tovar navistina ja

storil zaradi {to odlu~i kako vo dispozitivot na ova re{enie.

@albata protiv re{enieto na osudenoto lice ne go zadrùva

izvr{uvaweto.

POUKA: Protiv ova re{enie osudenoto lice ima pravo na

àlba vo rok od tri dena od denot na priemot preku KPU _____________ do

direktorot na Direkcijata pri Ministerstvoto za pravda.

673

D.D.

DIREKTOR

- osudeniot, NA KPU __________________,

- arhivata, ____________________________

- slu`bata za prevospituvawe

674

KPU _________________________ Broj ______________

ZAPISNIK ZA ISPITUVAWE NA OBVINET Sostaven na ________19__ godina vo ______ ~asot vo prostoriite

na KPU ________________________.

P R I S U T N I: 1. ___________________ 3. Obvinet _______________________ 2. Zapisni~ar ________ 4. Tolkuva~ ______________________

Op{ti li~ni podatoci 1. Ime i prezime (prekar) __________________________________ 2. Den, mesec, godina i mesto na ra|awe _______________________ 3. Narodnost _______________________________________________ 4. Dràvjanstvo ____________________________________________ 5. Zanimawe _______________________________________________ 6. Bra~na sostojba i broj na deca ____________________________ 7. [kolska podgotovka _____________________________________ 8. Dali e, koga i za {to e disciplinski kaznuvan _____________ Po zapoznavaweto so baraweto za disciplinska postapka,

obvinetiot _____________________________ povikan da ja iznese svojata odbrana, izjavi:

O b v i n e t, ____________________

675

KPU ___________________ Broj ____________________ ______________ 199 __ godina DO DIREKTOROT

NA KPU

_________________

_______________________

B A R A W E za poveduvawe postapka za

disciplinska povreda PROTIV: Osudenoto lice _____________________________________ Mat.br.

__________ na rabotno mesto __________________ soba ____________ na izdrùvawe kazna zatvor za krivi~no delo - prekr{ok po ~len _______________ od ______________, vo traewe od ___________ .

Po~etok na kaznata: ____________19__ godina Istek na kaznata: ______________19__ godina ZATOA [TO: Na den ____________________________________________________ Dosega istiot bil - nebil disciplinski kaznuvan so

____________ ________________________________. ______ 19 __ godina Baraweto go podnesuva,

______________________ Odzemeni predmeti koristeni pri storuvaweto na

disciplinskata povreda:

676

_______________________ Reden broj na

mati~.kniga:_________

(KPU)

_______________________ Datum na upisot:

___________________

(mesto)

677

L I ^ E N L I S T

___________________________________________________________

(ime i prezime)

I. PODATOCI ZA OSUDENIOT

Ime na tatkoto

Ime na majkata i

mominsko prezime

Mesto Data na

ra|aweto

Op{tina na ra|aweto

@iveali{te - adresa

Dràvjanstvo Nacionalnost

Li~na karta s.reg.br. mati~en broj

Bra~na sosotjba maloletni deca

[kolska sprema zanimawe

Vojska sluèl Imotna sostojba

II. PODATOCI ZA KAZNATA

Vid na kaznata

Visina na kaznata

Merki na bezbednost

Krivi~.delo (~len i

stav KZ)

Sou~esnici

Pravosilna presuda

(sud, broj i datum)

Vreme pominato vo

pritvor

Datum i ~as na

primaweto vo KPU

Sam se javil

Priveden

Po~etok na

izdrùvaweto na

kaznata

Istek na kaznata

Prekin na kaznata

(od-do)

Izmeni vo istekot

na kaznata

678

III. PODATOCI ZA PORANE[NI KAZNI

Sud broj i datum na presudata

Vid i visina na kaznata

Krivi~no delo

Osnov po koj bil pu{ten na

sloboda

IV. IZMENI NA KAZNATA

Osnov po koj e izmeneta i vo

{to se sostoi izmenata

Organ koj ja donel i broj i

datum na izmenetata odluka

V. OSNOV ZA PU[TAWE NA SLOBODA

Po istek na kaznata

Usloven otpust po odluka na

sudot

Pomiluvawe - amnestija

Vonredno ublaùvawe na

kaznata

Otpu{tawe po odluka na

direktorot

679

VI. PREMESTUVAWE

Po molba

Po predlog na KPU

Kade e premesten

VII. ^LENOVI NA SEMEJSTVOTO a) ^lenovi na semejstvoto koi imaat pravo da go posetuvaat osudenoto lice

Red.

br. Ime i prezime Srodstvo

Voz-

rast @iveali{te Zabele{ka

b) ^lenovi na semejstvoto so koi ìveel vo zaedni~ko doma}instvo

Red.

br. Ime i prezime Srodstvo @iveali{te Zabele{ka

680

VIII. LIÊN OPIS I FOTOGRAFIJA

Fotografija

na osudeniot

golemina 4,5 h

6

Visina

pri priemot ________sm.

Pri otpustot ________sm.

Razvienost

Pri priemot: slaba,

sredna i jaka

Pri otpust: slaba, sredna

i jaka

Lice: dolgnavesto,

trklaesto, ~evrtasto

Kosa

boja: crna, rusokosa,

crvenkava, proseda

vid: prava, kadrava

kvalitet: gusta, retka,

kelavost (~elna temelna)

êlo

oblik: nisko, kuso,

visoko, ispaknato

O~i

Boja: crni, kostenlivi,

zeleni, sini

oblik: trkalesti, kosi,

golemi, elipsovidni

Nos

golemina: mal, sreden,

golem

oblik: prav, ispaknat,

kukast, vdlabnat, grbav,

{ilest, {irok

Otpe~atok na

desniot

kaìprst

U{i

golemina: mali, sredni,

golemi

oblik: dolgnavesti,

trkalesti, klempavi,

prilepeni

Zabi

golemina: sitni, retki,

golemi

kvalitet: zdravi,

rasipani, ve{ta~ka

vilica, nema

Podbradok: prav,

izdlaben, isturen

Osobeni belezi: luzni,

damki, tetoviranost,

sakatost, invalidnost,

bradavici

681

DATUM: koga e zemen li~en opis

na fotografiraweto

682

KAZNENO-POPRAVNA USTANOVA _________________ Kazneno-popravnata ustanova ___________, soglasno ~len 194 od

Zakonot za izvr{uvawe na sankciite go izdava sledniot:

O T P U S E N L I S T Liceto __________________________________, roden na

__________ godina, vo ___________________, op{tina __________________ so mesto na ìveewe vo ______________________ op{tina _________________, osuden - kaznet so presuda - re{enie ___________________ od __________ 19___ godina na Osnovniot sud ___________________ na kazna zatvor vo traewe od ___________ , so po~etok na kaznata __________ 19 ___ godina, istek ___________ 19___ godina, se osloboduva na den __________ 19 ___ godina po _______________________________________.

Se zadolùva osudeniot vedna{ po otpu{taweto da se javi vo podra~nata edinica na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti _________________.

Direktor,

______________________

683

Vrz osnova na ~len 171 stav 1 od Zakonot za op{tata upravna

postapka ("Slu`ben list na SFRJ" br. 47/86, prezemen kako republi~ki propis), a soglasno so podatocite od slu`benata evidencija {to se vodi vo KPU ___________________, se izdava slednoto

U V E R E N I E Liceto ____________________________________ od _____________

ul. ________________________________ br._________________, osudeno so presuda K.br. ___________ na ________________ sud _________________ na kazna zatvor vo traewe od _______ godini ______ meseci, se nao|a na izdrùvawe kazna vo KPU _______________________ od _______________ godina, koja istekuva na _______________________________ god.

Uverenieto se izdava po barawe na osudenoto lice da mu posluì za ______________________________________________________.

Direktor,

_______________________

684

M.br. Osudenik ______________________________

STRU^NO DOSIE

KPU - _____________________

685

S O D R @ I N A:

1. Podatoci za osudeniot 2. Psiholo{ka obrabotka 3. Krimonolo{ko pedago{ki naod 4. Medicinski naod i mislewe 5. Tretman zaklu~oci za postapuvawe so osudeniot 6. Obrazec - 6 7. Obrazec - 7 8. Obrazec - 8 9. Obrazec - 9

686

Obrazec br. 1 M.br. ________ Osudeno lice _______________________________

PODATOCI ZA OSUDENOTO LICE I SEMEJSTVOTO Roden sum na ____________________ god, vo ____________________,

a sega ìveam ___________________________________________. Mestoto na ìveewe SUM-NE SUM go menuval poradi _________________ ____________________. Od moeto potesno semejstvo imam: ___________ ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Od moeto potesno semejstvo dosega E - NE E osuduvan _______________ ____________________________________________________________________________________________________________________________________

Od obrazovanie imam zavr{eno ______________________________

/ve~erno/ /redovno/ /vonredno/ Po zanimawe sum ___________________________________________ Rabotam vo _______________________ kako ____________________ Rabotnoto mesto i firmata SUM-NE SUM gi menuval poradi

____________________________________________________________________________________________________________________________________

@enet sum-ne sum, so ________________________________________ Imam _________ deca: _______________________________________

____________________________________________________________________________________________________________________________________

Po narodnost sum ______________________ so dràvjanstvo na ___________________

Voenata obvrska SUM - NE SUM ja reguliral vo _______________

Po ~in sum _________________________________________________ Od potesnoto semejstvo dosega NE - BOLEDUVAL ____________

__________________________________________________________________ od te{ka zarazna bolest.

Osuden sum za krivi~no delo _________________________ na kazna ZATVOR-MALOLETNI^KI ZATVOR vo traewe od ___________ __________________________

Presudata E-NE E pravosilna. Poritv mene SE-NE se vodi postapka za drugi kaznivi dela.

Porano SUM-NE sum osuduvan ______________________________ Presudata, odnosno kaznata, smetam deka e STROGA, REALNA,

NEMAM ODREDEN STAV

O S U D E N, ___________________________

Obrazec br. 2

687

M.br. ____________________ Osuden _______________

Psiholo{ka obrabotka na osudenoto lice, naod i mislewe INTELIGENCIJA STAVOVI - nad prosek 1. Sprema krivi~noto delo - prosek - pozitiven - grani~en slu~aj - negativen - pod prosek 2. Sprema kaznata - realen - negativen - indiferenten 3. Sprema semejstvoto - pozitiven - negativen - indiferenten KARAKTER TEMPERAMENT 1. Sprema sebe - ekstroverten - kriti~en - introverten - nekriti~en 2. Sprema drugite PSIHOLO[KI BELEZI

- kriti~en NA LI^NOSTA

- nekriti~en - poremetuvawe na li~nosta 3. Sprema trudot - nazna~eni nevroti~ni - poseduva rabotni naviki tendencii - ne poseduva rabotni naviki - izrazeni nevroti~ni - nedooformeni rabotni naviki tendenci ALKOHOLIZAM SEMEJNA ANAMNEZA - hroni~en alkoholi~ar - du{evna bolest - ~esto konsumira alkohol - alkoholizam - povremeno konsumira alkohol - veneri~ni

zaboluvawa - vo pogolemi koli~ini - prostitucija konsumira alkohol - krivi~ni dela - ne konsumira alkohol - drugo PREDLOG ZA POSTAPUVAWE 1. Op{ti obrazovni merki 2. Stru~ni obrazovni merki

688

3. Kulturno-prosvetna aktivnost 4. Grupna rabota 5. Individualna rabota - intenzivna - po~esta - povremena 6. Slobodni aktivnosti 7. Pre~ki za obavuvawe odredena rabota ZABELE[KI: Datum: PSIHOLOG, ______________________ _____________________

689

Obrazec br. 3

M.br. ............................ Kriminolo{ko-pedago{ki naodi i soznanija za li~nosta na

osudeniot ................................................................................................................. /ime i prezime/

690

Obrazec br. 4 KPU _____________________ - ZDRAVSTVENA SLU@BA - ______________ 19 ___ god.

MEDICINSKI NAOD I MISLEWE Reg.br. ___________ OSUDENIOT __________________ Pr.odd. Izve{taj od specijalisti~ki pregled na osudeniot: Neuropsihijatriski: a/ Neurolo{ki naod: ......................................... ....................................................................................................................... b/ Psiholo{ki naod: .............................. ....................................................................................................................... ___________________________________________________________ v/ Zaklu~ok: ........................................................ ....................................................................................................................... Rentgenolo{ki naod: .............................................................................. Internisti~ki naod: .............................................................................. Oftalmolo{ki naod: ............................................................................. Hirur{ki naod: ....................................................................................... Teìna: ........ kgr. Visina: ...............sm. Se: ............... Ta ..................... ANAMNEZA: Naod: ZAKLUÔK:

............................................................................................... Zatvorski

lekar,

...........................____

691

Obrazec br. 5 M.br. ............................. OSUDENIOT

.................................................... SODR@INI ZA POSTAPUVAWE SO OSUDENIOT VO

VOSPITNA GRUPA 1. KLASIFIKACIJA a/ Oddelenie za prestoj ............................................ Soba ................. b/ Vospitna grupa .................................................................................... 2. RABOTNA AKTIVNOST a/ Kvalifikacija ............................................ zanimawe ...................... b/ Pogon ..................................... Rabotno oddelenie ............................ 3. SODR@INI I FORMI NA PREVOSPITNA RABOTA a/ Individualna korektivna rabota .................................................... b/ Obrazovanie i stru~no osposobuvawe ............................................ v/ Grupna korektivna rabota ................................................................. g/ Kulturno-prosvetna rabota i slobodni aktivnosti ........................................................................... d/ Sport i sportsko-rekreativni aktivnosti ................................... |/ Zgolemena angaìranost na psihologot ......................................... 4. ZGOLEMENA ANGA@IRANOST NA SOCIJALNIOT

RABOTNIK: - Kontakti so: semejstvoto, pretprijatie, centar za socijalna

rabota 5. MERKI NA BEZBEDNOST: ....................19..... godina DIREKTOR,

_________________________ IZMENI NA TRETMANOT:

692

Obrazec br. 6 Mat.br. _______________________________

Vidovi razgovori i realizacija na tretmanot vo tekot na kaznata na osudeniot

_________________________________________________________

/ime i prezime/ ___________________________________________________________

__ Datum Cel, sodrìna, psiholo{ko-penolo{ka

forma i metodi na deluvawe vo tekot na razgovorot

_____________________________________________________________

693

Obrazec br. 7 M.Br. __________________ Storen disciplinski prestap i izre~ena disciplinsko-

vospitna merka vo tekot na izdrùvaweto na kaznata od osudeniot __________________________________________________________ /ime i prezime/

Datum Vid na storeniot

prestap Datum

Vid na izre~enata

vospitna merka

694

Obrazec br. 8 M.Br. .................................. Sogleduvawe, konstatacija, zaklu~ok za odnesuvaweto na

osudeniot i ocenka za prevospitnoto deluvawe na kaznata /moralno, trudovo, zdravstveno, estetsko, intelektualno/ kako i osposobenosta za koristewe na slobodnoto vreme

................................................................................................. /ime i prezime/

695

Obrazec br. 9 M.Br. __________________ Zadolènost so inventar na osudeniot /postelnina, obleka,

obuvki, alatki i drugo/ __________________________________________________________ /ime i prezime/

Red.

br. Vid na inventarot

Datum na

zadolùvawe

Vreme na

koristewe Potpis

696

Slu`bata za prevospituvawe na KPU _______________________

vrz osnova na ~len 43 stav 1, a v.v. so ~len 204 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite ("Slu`ben vesnik na RM" br. 3/97), podnesuva

P R E D L O G

za otpu{tawe pred istekot na kaznata Na osudenoto - kaznetoto lice _______________________________

Mat.br. __________________, roden na ____________ 19__ godina, so mesto na ìveewe vo _______________________________, osuden na kazna zatvor vo traewe od __________ godini i __________ meseci, za krivi~no delo ______________________ po ~len _________ od KZ na RM.

Kaznata zatvor po~nal da ja izdrùva od _____________________, a mu zavr{uva na __________ 19 ___ godina


_________ 19 __ godina Slu`ba za prevospituvawe,

__________________________

697

Vrz osnova na ~len 204 od Zakonot za izvr{uvawe na sankciite ("Slu`ben vesnik na RM" br. 3/97), direktorot na KPU _____________, donese

R E [ E N I E

Osudenoto - kaznetoto lice _________________________________

Mat.br. _____________, roden na _______ 19 __ godina vo ______________, a so postojano mesto na ìveewe vo ___________________ na ulica _____________________________________________________ broj ________, SE OTPU[TA _______ dena pred istekot na kaznata.


Slu`bata za prevospituvawe na KPU _____________________

podnese predlog broj ____________ od ________ 199__ godina, osudenoto - kaznetoto lice _______________________________________________ DA BIDE OTPU[TENO pred istekot na kaznata zatvor.

Direktorot na KPU ___________________ go razgleda predlogot na Slu`bata za prevospituvawe, izvr{i uvid vo li~noto i stru~noto dosie na osudenoto lice i vrz osnova na dobienite soznanija se odlu~i kako vo dispozitivot na re{enieto.

Re{eno vo KPU ________________________ pod br. ______________ na _____________.

POUKA: Protiv ova re{enie ne e dozvoleno pravo na àlba. D.D. - osudenoto lice, D i r e k t o r, - arhivata, ____________________ - slu`bata za prevospituvawe

698

P R E G L E D

NA BROJNATA SOSTOJBA NA PRITVORENITE, OSUDENITE I

PREKR[O^NO KAZNETITE LICA ZA DEN ______________________

P r i t v o r S u d s k i P r e k r { o c i V k u p n o

So

sto

jba

od

pr

eth

od

ni

ot

de

n

Pr

im

en

i

Osl

ob

ode

ni

Ost

an

al

e

So

sto

jba

od

pr

eth

od

ni

ot

de

n

Pr

im

en

i

Osl

ob

ode

ni

Ost

an

al

e

So

sto

jba

od

pr

eth

od

ni

ot

de

n

Pr

im

en

i

Osl

ob

ode

ni

Ost

an

al

e

So

sto

jba

od

pr

eth

od

ni

ot

de

n

Pr

im

en

i

Osl

o-b

ode

ni

Ost

an

al

e

Vo

be

gstv

o

Glaven deùren, ______________________

__________________

699

KPU ____________________ Mati~en broj _________

Vis.na kaznata ________

K A R T O N Po~etok

______________

za evidencija na primaweto na poseti i pratki Istek ________________

Soba br.

______________

_______________________________________________ (ime, tatkovo ime i prezime)

Red.

broj

P O S E T I T E L I ZABRANA NA

POGODNOSTI PREZIME

I IME SRODSTVO L.KARTA A D R E S A

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

700

GOD. MESECI I II

III

IV

V

VI

VII

VII I IX

X

XI

XII

redovni

P O S E T I

vonredni

P I S M A prati

primi

redovni

P O S E T I

vonredni

P I S M A prati

primi

701

KORISTENA LITERATURA

A Abadinsky, Howard: Crime and Justice, An introduction, Nelson-Hall

Publishers, Chicago, 1987. Askerson, W. J: Za{to program odnosa sa javno{~u u preodgojnoj

slu`bi, Izbor, Zagreb, 1967/4, str. 409-414. A}imovi}, Mihajlo: [esti me|unarodni kriminolo{ki kongres, JRKKP,

Beograd, 1971/1, str. 81-86. Aleksi}, @ivoin: XIII Me|unarodni kurs iz kriminologije-Kairo, 1963,

Izbor, Zagreb, 1964/2, str. 50-53. Ali}, Hidaet: Zna~aj pravilnog uvo|enja osu|enih lica u radni proces,

Penologija, Beograd, 1977/1, Ancel, Mark: Karakteristi~na obele`ja moderne politike suzbijanja

kriminaliteta, Zbornik radova pravnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1960/1. ... Nova dru{tvena odbrana, pokret humanisti~ke kriminalne po-

litike, Institut za uporedno pravo, Beograd, 1963. ... Problem smrtne kazne, Izbor, Zagreb, 1964, str. 174-187. Aristote:, Nikomahova etika, Kultura, Beograd, 1970. Atanackovi}, Dragoljub: Penologija, Nau~na knjiga, Beograd, 1988. ... Kriteriumi oderavanja kazne, Prosveta, Beograd, 1970.

B Ba~i}, Frawo: Krivi~no pravo, op{t del, Univerzitetska pe-

~atnica, Skopje, 1972. ... Nekolku napomeni za problemot na individualizacijata

na polnoletnite delinkventi, Pravna misla, Skopje, 1964/5-6. ... Krivi~no pravo, op{ti deo, Informator, Zagreb, 1978. ... Krivi~nopravni pentagon - model dràvne kaznene represije

zadovoljavaju~i sa stojali{ta za{tite ljudskih prava, Zakonitost, Zagreb, 1990/2, str. 226-233.

... Organizacija i tok procesa prevaspitanja zatvorenika, JRKKP, 1963/1, str. 27-41.

... Mere bezbednosti u na{em sistemu krivi~nih sankcija, JRKKP, Beograd, 1965/1.

... Sudsko odmeravanje kazne, Zbornik pravnog fakulteta u Zag-

702

rebu, Zagreb, 1978. ... Granice represije u svetlu kriminalne politike ne{eg so-

cijalisti~kog dru{tva, Materijali sa VII savetovanja udruènja za krivi~no pravo i kriminologiju, Beograd, 1973.

Baker, J. E: Osu|eni~ko samoupravljanje, Izbor, Zagreb, 1964/3. Balti}, A. i Despotovi}, M: Osnovi radnog prava Jugoslavije, Savre-

mena administracija, Beograd, 1976. Barnes and Teeters: Horizonte in Kriminology, Printice - Hall, Ink,

New York, 1953. Bayer, Vladimir: Problem smrtne kazne u nas danas, Na{a zakonitost,

Zagreb, 1974/2, str. 137-145. ... Ugovor sa |avolom (procesi protiv ~arobnjaka u Evropi a na-

pose u Hrvatskoj), Informator, Zagreb, 1982. Bavcon, Ljubo: Uloga javnosti u suzbijanju kriminaliteta, JRKKP, Be-

ograd, 1963/2, str. 183-203. ... Noviji kriminalno politi~ki pogledi na individualizaciju mera

protiv delinkvenata, Narodna milicija, Beograd, 1958/6. ... Spre~avanje kriminaliteta i njegovo savla|ivanje - izazov po-

slednje ~etvrtine XX veka (V Kongres OUN), JRKKP, Beograd, 1975/3, str. 473-482.

... Kriminalna politika i njene tendencije u socijalisti~koj dru`bi, Ljubljana, 1958.

Beccaria, Cesare: O zlo~inima i kaznama, Logos, Split, 1984. Berger, Josip: Tre~i roditelj, pravci grupne psihoterapije, Nolit,

Beograd, 1980. Boòvi}, Ratko: Metamorfoza igre, Kultura i dru{tvo, Beograd, 1972. Brinc, Franc: Razvoj postpenalne za{tite u Jugosaviji od oslobo|enja

do danas, Penologija, Beograd, 1976/2. ... Peto savetovanje penologov Jugoslavije o otprtih i polotprtih

kazensko pobolj{evalnih zavodih, Revijo za kriminologijo in kriminalistiko, Ljubljana, 1982/4.

... Kazna li{enja slobode u periodu posle drugog svetskog rata, Penologija, Beograd, 1980/1-2.

C

Cakirpaloglu, Panajotis: Javnoto mislewe vo SR Makedonija, Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa, Skopje, 1990, str. 135-139.

Cari}, Ante: Tretman prema multirecidivistima, Zbornik radova pra-vnog fakulteta u Splitu, Split, 1963.

Cole, F. G. Kritika kazni li{enja slobode neodre|ena trajanja i re-habilitacije kao cilja kazne, Penologija, Beograd, 1980/1-2.

Constant, Jean: Elements le kriminologie, Liege, 1049. Cornil, Paul: Novi belgiski eksperiment u reìmu izvr{enja kazne,

703

Izbor, Zagreb, 1963/2. ... Kazna tamnice, Izbor, Zagreb, 1951/1. ... Rad u kazneno-poravnim ustanovama, Izbor, Zagreb, 1962/1. Copola, P - Devoto, A: O gutanju stranih tela u zatvorskom ambientu:

nekoliko zajedni~kih zapaànja, Izbor, Zagreb, 1964/1, str. 68-71. Coti}, Du{an: Osmi kongres Ujedinjenih nacija o spre~avanju krimi-

naliteta i postupanju sa zatvorenicima (Havana 27 avgusta - 7 septembra 1990), Forum ~ovek i pravo, Beograd, 1991/2.

... Deseti me|unarodni kongres za krivi~no pravo (Rim, 1969), JRKKP, Beograd, 1970/3, str. 569-578.

... VII kongres Ujedinjenih nacija o spre~avanju kriminaliteta i postupanju sa prestupnicima (Milano, 16.08 do 6.09.1985 godine), JRKKP, Beograd, 1985/2-3.

Coti}, D. i Kambovski, V: VI Kongres Ujedinjenij nacija o prevenciji kriminaliteta i tretmanu prestupnika, "Prevencija kriminaliteta i kvalitet ìvota," JRKKP. Beograd, 1981/1.

Cvitani}, Anton: Cesare Beccaria, O zlo~inima i kaznama (Pred-govor), Logos, Split, 1984.

Cusson, Maurice: Za{to ka`njavati, JRKKP, Beograd, 1990/4, str. 65-77.

^

êjovi}, Bora: Krivi~no pravo, op{ti deo, Nau~na knjiga, Beograd,

1987. ... Krivi~nopravni problemi smrtne kazne, JRKKP, Beograd,

1990/3, str. 7-15 ... Opservacija osu|enih na kazne li{enja slobode, 13 Maj, Beograd,

1972/11, str. 3-12. ... Istoriski razvoj principa individualizacije krivi~nih sankcija,

Arhiv, Beograd, 1971/1-2. ... Neka razmatranja o principu individualizacije izvr{enja kazni

li{enja slobode, Zbornik IKSI, Beograd, 1972/1.

D Davidovi}, Dragomir: Kriminologija, Vi{a {kola unutra{njih poslova,

Beograd, 1973. ... Krivi~no zakonodavstvo i kaznena politika, JRKKP, Beograd,

1986/1-2. Davidovi}, Dragomir i dr: Kategorizacija kazneno-popravnih ustanova

i klasifikacija osu|enih lica u Jugoslaviji, IKKI, Beograd, 1970. ... Efikasnost kratkih kazni li{enja slobode, IKKI, Beograd, 1965. Dikens, ârls: Pikvikov klub, Prosveta, Beograd, 1968. Dimitrijevi}, B. Ljubi{a: Smrtna kazna, Arhiv, Beograd, 1925.

704

Dostoevski, F. M: Zapisi iz mrtvog doma, Otokar Ker{ovani, Rijeka, 1964.

Deklaracija: Deklaracija o pravima ~oveka i gra|ana, Arhiv, Beograd, 1968/4, str. 621-623.

\

\or|evi}, Miroslav: Dualitet i unifikacija kazne li{enja slobode,

JRKKP, Beograd, 1972/3. ... Krivi~no zakonodavstvo i kaznena politika, JRKKP, Beograd,

1986/1-2. \uri}, D: Pogodnosti u sistemu izvr{enju krivi~nih i prekr{ajnih

sankcija SR BiH, Materijali sa sedmog savetovanja Udruènja za penologiju SR BiH, Banja Luka, 21-22 oktobra 1976.

\uri}, Milo{: Aristotel, Nikomahova etika (Predgovor),Kultura, Beograd, 1970.

E

Elay W Lynn i dr: Problemi kaznioni~kih kampova u Sjedinjenim

dràvama i Kanadi, Izbor, Zagreb, 1960/1, str. 36-48. Eliot, Mejbel: Zlo~in u savremenom dru{tvu, Veselin Masle{a,

Sarajevo, 1962. Engels, Fridrih: Poreklo porodice, privatnog vlasni{tva i dràve,

Naprijed, Zagreb, 1973.

F

Fiamengo, Ante: Kako je postala religija, Narodna kwiga, Beograd, 1952.

... Osnovi op~e sociologije, Narodne novine, Zagreb, 1976. Francis, A. A: Raffaele Garofalo (1852-1943), Izbor, Zagreb, 1957. Frank, Stanko: Teorija kaznenog prava po krivi~nom zakonu od 1951

god, [kolska knjiga, Zagreb, 1955. Frezer, Xems: Zlatna granka (studija za magijata i religijata),

Kultura, Skopje, 1952.

G Gartner, Branko: Podru{tvljavanje funkcije izvr{enja krivi~nih sa-

nkcija u Jugoslaviji, Uvodni referat za VI Savezno penolo{ko savetovanje, Budva, decembra, 1986.

... Karakteristike francuskog penitencijarnog sistema, Penologija, Beograd, 1979/1-2.

Gori~ar, Joè: Sociologija, Rad, Beograd, 1970.

705

H

Hejs, Bili: Pono~ni ekspres, De~je novine, Gornji Milanovac, 1980. Hentig, Hans Fon: Zlo~in, uzroci i uslovi, Veselin Masle{a, Sarajevo,

1959. Hobs, Tomas: Levijatan, Kultura, Beograd, 1961. Ho~evar-Kraus Neka zapaànja u primeni krivi~nih sankcija u na{oj

praksi, JRKKP, Beograd, 1966/2. Holbah, Pol: Sistem prirode, Prosveta, Beograd, 1956. Holtzendorf, Franc Von: Hebdbuch des "Gafangniswissenschaft",

Berlin, 1988. Ho~evar, @eljko: Krivi~na dela iz nehata, njihovo spre~avanje i

postupanje sa delinkventima, JRKKP, Beograd, 1980/2. ... XIII Me|unarodni kongres za krivi~no pravo (Kairo 1-7 okto-

bra 1984), JRKKP, Beograd, 1984/3-4, str. 514-522. Howard, D. L: The Englich Prisons (Their Past and Their Future),

London, Batler and Thaner, LTD.

I Ibrahimpa{i}, Besim: O smrtnoj kazni u sistemu krivi~nopravnih

sankcija jugoslovenskog socijalisti~kog dru{tva, Pregled, Sarajevo, 1966/4, str. 269-279.

Ignjatovi}, \or|e Bekarijine ideje o krivi~nom pravu, Arhiv, Beograd, 1988/4, str. 661-685.

Izve{taj, Izve{taj talijanske komisije za psiholo{ko prou~avanje o izvr-{enim posetama inozemstvu, Izbor, Zagreb, 1958, str. 334-374.

Ivo{evi}, Dejan: Drevno ka`njavanje, JRKKP, Beograd, 1970/4.

J Jankovi}, Ivan: Smrt u prisustvu vlasti, Istraìva~ko izdava~ki centar,

SSO Srbije, Beograd, 1985. Ja{ovi}, @arko: Tretman lica osu|enih na kaznu li{enja slobode i

prevencija kriminaliteta, JRKKP, Beograd, 1986/1-2. Jela~i}, V: Savetovanje o izvr{enju krivi~nih sankcija u Jugosaviji sa

posebnim osvrtom na ulogu organa pravosu|a i organa socijalne za{tite u njihovom izvr{enju (Aran|elovac, 17-18 oktobra 1980 god.), Na{a zakonitost, Zagreb, 1982/1, str. 95-102.

Jeli}, Ilija: Krvna osveta i umir u Crnoj Gori i Severnoj Arbaniji, Izdava~ka knjiàrnica Gece Kona, Beograd, 1926.

Jevti}, Du{an: Sudska psihopatologija, Medicinska knjiga, Beograd-Zagreb, 1960.

Jovanovi}, Ljubi{a: Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena admini-

706

stracija, Beigrad, 1980. Jovanovi}, S. i Pe{i}-Popovi}, V: Prihvatanje maloletnika posle

izvr{enja zavodskih vaspitnih mera i problem recidivizma, Institut za socijalnu politiku, Beograd, 1973.

Juki}, Petar: Postupak pomilovanja i u~esnici, Pravna misao, Beograd, 1986, str. 16-24.

K

Kambovski, Vlado: Resocijalizacija i klasna su{tina krivi~nog prava,

JRKKP, Beograd, 1976/3. ... Evropski regionalni pripremni sastanak za VI Kongres OUN

za prevenciju kriminaliteta i tretman prestupnika (Bon, 10-14.X.1977), JRKKP, Beograd, 1977/4, str. 127-140.

... Alternativi na kaznata zatvor, Godi{nik na Insti-tutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa, Skopje, 1984.

... Uslovnata osuda so za{titen nadzor: koncepciski i pra-kti~ni problemi, Pravna misla, Skopje, 1983/4, str. 319-335.

... Osnovni pravci na reformata na makedonskoto kazneno pravo, Makedonska revija za kazneno pravo i kriminologija, Skopje, 1994/1, str. 19-40.

... Neka razmi{ljanja o individualizaciji kazne li{enja slobode, Penologija, Beograd, 1976/2.

Kampanela, Tomazo: Grad sunca, Kultura, Beograd, 1964. Kapamadìja, Borislav: Ubistvo, psihopatologija i sudska psihijatrija,

Matica srpska, Novi Sad, 1981. Kistjakovski, A. F: Ispitivawe o smrtnoj kazni, [tamparija

Dositej Obradovi}, Beograd, 1910. Kiraly Tibor: Evolucija metoda i sredstava krivi~nog prava (Generalni

zve{taj za I sekciju), JRKKP, Beograd, 1974/3, str. 377-402. Kobal, Milo{: Grupno Savetovanje u penolo{kim ustanovama, Mate-

rijali za Drugo Savezno savetovanje slu`be za izvr{enje krivi~nih sankcija, Ni{, 1967.

Kobe, Petar: nekoliko pogleda na individualizaciju krivi~nog postu-pka, Na{a zakonitost, Zagreb, 1959/11-12.

... Ispitivanje li~nosti krivi~nog dela kako nu`na pretpostavka pri izricanju krivi~ne sankcije i njenom izvr{enju, JRKKP, Beograd, 1964/4.

... Tipolo{ke klasifikacje delinkvenata u modernoj kriminologiji i krivi~nom pravu, Narodna milicija, Beograd, 1959/3.

Kolar, D: Odgoj i osnovno obrazovanje u KPD Rab na Golom Otoku sa posebnim osvrtom na opismenjavanje osu|enih osoba, Penologija, Beo-grad, 1979/1-2.

Komentar: Komentar krivi~nog zakona SFRJ, Savremena admini-stracija, Beograd, 1978.

Koèv, Aleksandar: Fenomenologija prava, Nolit, Beograd, 1984.

707

Kramari}, Ivica: Stanislav Ziembicki: Osvrt na resocijalizaciju puno-letnih osu|enih lica, Penologija, Beograd, 1976/1.

Kratke kazne: Kratke kazne li{enja slobode i stanje u zatvorima (Rezolucija), Priru~nik, Zagreb, 1968/2, str. 129-157.

Krapec, Davor: Me|unarodna saradnja u sudskim (kriminalnim) stvarima u okviru Vje~a Evrope, Zakonitost, Zagreb, 1991/7-8.

Kraus, Boìdar: Peti Me|unarodna kongres dru{tvene odbrane, Priru~nik, Zagreb, 1958/6, str. 617-621.

Kup~evi}, Rajka Sugestija kao psiholo{ki faktor kriminaliteta, Naro-dna Milicija, Beograd, 1957/10, str. 199-207.

Kup~evi}-Mla|enovi}, Rajka: Osnovi penologije, Svetlost, Sarajevo, 1972.

L

Laignel - Lavastine, M. i Stanciu, V: Precis de criminologie, ed.

Biblioteque, Paris, 1950. Lazarevi}, Desanka: Zatvaranje krajem nedelje - na~in izvr{enja

kratkotrajne kazne zatvora, Pravni ìvot, Beograd, 1966/6. ... Kratkotrajne kazne li{enja slobode, IKSI, Beograd, 1974. Lazarevi}, Ljubi{a: Kazne i mere bezbednosti u savremenom krivi-

~nom pravu, Zavod za izdavanje ud`benika SRS, Beograd, 1969. ... Sistem mera bezbednosti i mogu~e izmene i dopune, JRKKP,

Beograd, 1990/3, str. 27-43. ... Dru{tvena odbrana - savremeni pravac u kriminalnoj politici,

Na{a zakonitost, Zagreb, 1958/7. ... Sistem krivi~nih sankcija prema krivi~nom zakonu SFRJ, Pe-

nologija, Beograd, 1976/1. ... Jugoslovenska kriminalna politika i njena nau~na zasnovanost,

JRKKP, Beograd, 1988/1, str. 7-27. ... Jugoslovenska kriminalna politika u oblasti represije, JRKKP,

Beograd, 1988/1-2. Lazin, \or|e: Interkatedarski sastanak katedri za krivi~ne nauke

pravnih fakulteta Jugoslavije (Beograd, 28-30 maj 1987 godine), JRKKP, Beograd, 1987/2, str. 131-141.

Larson, S: Psihologiske metode tretmana u kazneno-popravnim usta-novama skandinavije, Izbor, Zagreb, 1966/1.

Leaute, J: Criminologie et science penitentiaire, Pariz, 1972. Leins, P. P: Kriminogeneza, JRKKP, Beograd, 1978/2-3. ... Kazna li{enja slobode u svetlu savremenih teorija u kri-

minologiji, JRKKP, Beograd, 1976/2. Lemers, E: Aktuelni problemi takozvanog zatvora sa maksimalnom

sigurno{~u, Izbor, Zagreb, 1956/1. Levy-Bruhl Henri: Problemi sociologije zlo~ina, Sociologija vo reda-

kcija na Georges Gurvich, Naprijed, Zagreb, 1946-1966.

708

Lieber, Franc: Bruchstrucke uber Gegenstraude der strafkunde be-souders uber des Echrenmitensystem, 1854.

Lok, Dòn: Ogled o ljudskom razumu, Kultura, Beograd, 1969. Lopi{i}, R. i dr: Psihijatrija, Medicinska knjiga, Beograd-Zagreb,

1961. Lopez-Rey Manuel: neki kriti~ki osvrti na osnovne oblike zavodskog

tretmana osu|enih, Izbor, Zagreb, 1968/1. ... Klasifikacija, karakter i konstrukcija kaznenih zavoda, Priru-

~nik, Zagreb, 1962/6. ... Dana{nji kazneni zahtevi i savremena kriminalna politika,

Izbor, Zagreb, 1963. ... Petogodi{nji kongresi Ujedinjenih nacija o prevenciji krimi-

naliteta i postupanju sa prestupnicima, JRKKP, Beograd, 1978/1. ... Delatnost Ujedinjenih nacija na spre~avanju kriminaliteta i na

polju postupanja sa izvr{iocima krivi~nih dela, Arhiv, Beograd, 1960/1-2, str. 167-177.

M

Mabbott, D: Utilitarizam i problem kazne, Ideje, Zagreb, 1980/2-3. Mannix, P: Daniel, Oni moraju umrjeti, August Cesarec, Zagreb,

1976. Markovi}, Boìdar: Sredstva za zamenu kratkovremene kazne

li{ewem slobode, Izd. Geca Kon, Beograd, 1909. Markovi}, Tomislav: Tre~i kongres Ujedinjenih naroda za prevenciju

zlo~ina i tretman delinkvenata, Na{a zakonitost, Zagreb, 1965/6. ... Tre~i me|unarodni kriminolo{ki kongres, Priru~nik, Zagreb,

1955/5. str. 452-457. Marks, Karl: Kapital, BIGZ, Beograd, 1971. Marks - Engels: Izbrana dela, Kultura, Beograd, 1950. Materijali: Materijali VII Me|unarodnog kongresa za kriminologiju,

JRKKP, Beograd, 1973/3, str. 351-485. Mati}, Olgica: Ispitivanje li~nosti maloletnih delinkvenata, IKSI,

Beograd, 1974. Mead, George: The Psihology of Punative Iustice, The Amerikan

Journal of Sociology XXIII Chicago, 1918. VI Me|unarodni kongres dru{tvene odbrane, Arhiv, Beograd, 1960/1-

2, str. 196-197. XII Me|unarodni kongres za krivi~no pravo, JRKKP, Beograd,

1977/1, str. 123-141. Mlinari}, Frane: Uloga psihologa u kazneno-popravnim i vaspitno-

popravnim ustanovama u procesu resocijalizacije, Beograd, 1975/1. Mil, Dòn Stjuart: Utilitarizam, Kultura, Beograd, 1960. Milenovi}, Du{an: Uloga stru~nih instruktora u procesu reso-

cijalizacije osu|enih lica u kazneno-popravnim ustanovama, Penologija, Beograd,

709

1975/1. Miti}, Ilija Prilog prou~avanju kazne saka~enja na podru~ju Dubro-

vni~ke republike, i u nekim dalmatinskim gradovima, Zbornik pravnog faku-lteta u Zagrebu, Zagreb, 1982/1-2, str. 141-149.

Milutinovi}, Milan: Penologija, Savremena administracija, Beograd, 1981.

... Kriminologija, Savremena administracija, Beograd, 1976.

... Kriminalna politika, Savremena administracija, Beograd, 1984.

... Uloga javnosti u suzbijanju kriminaliteta, JRKKP, Beograd, 1963/2.

... Savremene tendencije u oblasti penolo{ke misli i prakse, Penologija, Beograd, 1973/1.

... Tre~i kongres UN za prevenciju kriminaliteta i tretman delinkvenata, JRKKP, Beograd, 1965/4.

... Povodom VII Kongresa me|unarodnog udruènja za dru{tve-nu odbranu, 1967/2.

Mr{evi}, Zorica: Savetovanje o problemima maloleti~ke delinkvencije u Jugoslaviji (Cavtat, 22-24 novembar 1978), JRKKP, Beograd, 168-177.

Modern Methods of Penal Traetment (so predgovor na Paul Cornil), F.I.P, Berne, 1955.

Monteskie: O duhu zakona, Filip Vi{nji}, Beograd, 1989. Mor, Tomas: Utopija, Kultura, Beograd, 1964. Mora~i}, Dragoljub: Republi~ko i pokrainsko zakonodavstvo o izvr-

{enju krivi~nih sankcija, Penologija, Beograd, 1973/1, str. 57-78. Mrvi}, Nata{a: Posebni oblici dru{tvenog odgovora na kriminalitet,

JRKKP, Beograd, 1990/4, str. 55-63.

N

Nastovi}, Ivan: Neurotski sindromi, De~je novine, Gornji Milanovac, 1989.

... Dubinsko-psiholo{ki i dijagnosti~ki praktikum, De~je novine, Gornji Milanovac, 1989.

Nau~ni zaklu~ci VII Me|unarodnog kongresa za kriminologiju, JRKKP, Beograd, 1973/3.

Nikoli}-Ristanovi}, Vesna: Pravo na sigurnost i krivi~no-pravna intervencija, JRKKP, Beograd, 1990/1, str. 159-167.

... Zatvor za èni - (bes) smislata na kaznata zatvor, Bezbe-dnost, Skopje, 1944/2.

Nikoli}, S. i dr: Uloga zdravstvenih radnika u procesu resocijalizacije lica li{enih slobode, Penologija, Beograd, 1975/1.

Nikoli}, Zlatko: Sociologija kazneno-popravnog delovanja: sa osno-vima metodike resocijalizacije, Gradina, Ni{, 1985.

Nik{i}, Borivoj: Dali se amnestijom i pomilovanjem menjaju sudske

710

odluke, JRKKP, Beograd, 1981/3-4. str. 391-397. Novoselac, Petar: Prilog kritici nove dru{tvene odbrane, JRKKP, Be-

ograd, 1977/1.

O Odgojno obrazovni aspekti mladala~ke delinkvencije, Izbor, Zagreb,

1960/1, str. 53-70. Ogrizovi}, Mihajlo: Osnovi penolo{ke andragogije, Izd. {kole, DSUP -

NRH, Zagreb, 1956. Osnovano Jugoslovensko udruènje za penologiju, Pravila Jugoslo-

venskog udruènja za penologiju, JRKKP, Beograd, 1968/2, str. 324-329.

P Parsons, Talkot i dr: Teorije o dru{tvu, Vuk Karadì}, Beograd, 1969. Pavlovi}, B: Klasifikacija osu|enih lica, Narodna milicija, Beograd,

1957/1. Pavlovi}, D: Pitanjem na odgovore, BIGZ, Beograd, 1986. Pelerman, Haim: Pravo moral i filozofija, Nolit, Beograd, 1983. Perdiau, A: Najnoviji razvoj na podru~ju medicinsko psiholo{kog

ispitivanja delikvenata u Francuskoj, Izbor, Zagreb, 1957/3, str. 330-335. Peri}, Obrad: Mark Ancel, La Defanca sociale, JRKKP, Beograd. Perini}, Anton: "Priroda stvari" u savremenoj filozofiji prava, Ideje,

Beograd, 1981/6-7, str. 19-33. Peri}, Borislav Delo Huga Grociusa, Arhiv, Beograd, 1952/2, str. 244-

254. Petrovi}-Coti}: Ekspertiza li~nosti punoletnih okrivljenih lica pre

izricanja krivi~ne sankcije, Zbornik, IKSI, Beograd, 1974/3. Petrovi}, Milica: XV internacionalni kurs kriminologije, JRKKP,

Beograd, 1966/1, str. 141-145. Petrovi}, P: Problemi smrtne kazne i njenog izvr{enja, Beograd, 1938. Pe{i}-Golubovi}: Zagorka, Problemi savremene teorije li~nosti,

Kultura, Beograd, 1966. Pe{i}, Vuka{in: Osnovi prakti~ne istraìva~ke kriminolo{ke metodo-

logije, IKKI, Beograd, 1989. ... Odnosi kriminologije i drugih nauka, JRKKP, Beograd,

1976/2, str. 171-189. ... Istoriski razvoj ka`njavanja prestupnika, Zbornik IKSI, Beo-

grad, 1973/2. ... Funkcija okolnosti krivi~nih dela u individualizaciji krivi~nih

sankcija, Zbornik IKSI, Beograd, 1972/1. Pihler, Stanko: Osnovne karakteristike krivi~nih sankcija u Srbiji XIX

veka do kodifikacije od 1860 godine, Penologija, Beograd, 1974/1. ... VII Savetovanje jugoslovenskog udruènja za krivi~no pravo i

711

kriminologiju, JRKKP, Beograd, 1968/3, str. 477-497. Pinatel, J: Kriminlogija, Zavod za izdavanje ud`benika, Sarajevo,

1964. ... Nauka o izvr{enju kazni o kriminalna sociologija, Izbor, Zag-

reb, 1963/3. Platon: Zakoni, BIGZ, Beograd, 1971. Poncet, Domenique: U susret dokidanju smrtne kazne u Engleskoj,

Izbor, Zagreb, 1956, str. 254-258. Popovi}, Vidak: Sistem izvr{enja kazni li{enja slobode u Jugoslaviji,

Izd. Saveza udruènja pravnika Jugoslavije, Beograd, 1966. ... Neki problemi u vezi sa postpenalnom za{titom otpu{tenih pu-

noletnih osu|enih lica, Republi~ki zavod za socijani rad, Zagreb, 1972. Primorac, Igor: Prestup i kazna (rasprava o moralnosti kazne), NIP

Mladost, Beograd, 1978. ... Immanuel Kant: O navodnom pravu da se laè iz koristo-

ljublja, Ideje, Beograd, 1980/6-7. Proevski, Jovan: Krivi~no pravo, op{t del, Studentski zbor,

Skopje, 1986. ... Zbirka na propisi za izvr{uvawe na sankciite so kome-

ntar, Slu`ben vesnik na SRM, Skopje, 1981. ... Mestoto i ulogata na faktorot op{testvena javnost vo

izvr{uvaweto na kaznite i vospitnite merki, Pravna misla, Skopje, 1985/3, str. 219-249.

... Ulogata na sudot vo zapoznavaweto na li~nosta na sto-ritelot na krivi~noto delo, Zbornik: Prou~uvawe na li~nosta osnov za izbor i odmeruvawe na krivi~nite sankcii i opredeluvawe na tre-tmanot, Skopje, 1978.

... Osnovni karakteristiki na noviot zakon za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni dela i stopanski prestapi, Pravna misla, Skopje, 1970/3-4.

... Preopredelenosta na konceptot na resocijalizacijata od socio-kriminolo{kata struktura na osudenite na dolgotrajni vre-menski kazni zatvor, Prvna misla, Skopje, 1983.

... Na~eloto na humanizacija vo krivi~noto izvr{no zako-nodavstvo, Pravna misla, Skopje, 1982/3-4, str. 1-20.

... Sistem krivi~nih sankcija u krivi~nom zakonu SFRJ, JRKKP, Begrad, 1977/2.

Prohi}, Ibrahim: Primena pogodnosti u kazneno-popravnom domu Fo~a, Materijali sa sedmog savetovanja udruènja za penologiju SR BiH, Banja Luka, 21-22 oktobra 1976.

... Prvi razgovor (intervju) vaspita~a i osu|enog lica, Penologija, Beograd, 1979/1-2, str. 55-68.

Prvan, Ljubo: Enriko Ferri - prete~a modernih ideja u krivi~nom pravu, Na{a zakonitost, Zagreb, 1959/5-6.

Putnik, Du{an; Rukovo|enje priemnim odelenjem u KPU, Bezbe-

712

dnost, Beograd, 1963/4, str. 319-331. ... Straàr i osu|eno lice, Penologija, Beograd, 1973/2. ... Prevaspitanje osu|enika i uloga priemnog oddelenja kazneno-

popravnih domova, Bezbednost, Beograd, 1959/3, str. 233-240. Putnik - Runko: Institut za posmatranje (opservaciju) u Rebibiju, Be-

zbednost, Beograd, 1961/4, str. 322-327.

R

Radbruh, Gustav: Folozofija prava, Nolit, Beograd, 1980. Radi}, M: Neki prablemi rada sa osu|enicima u penalnoj praksi,

Penologija, Beograd, 1978/2. Radovanovi}, Milo{: Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo, Savremena

administracija, Beograd, 1975. ... Otvorene kazneno-popravne ustanove, Anali, Beograd, 1960/3

- 4. ... Jedan novi pokret u nauci krivi~nog prava, Anali, Beograd,

1958/3. ... Preobraàji u izvr{enju kazne li{enja slobode, Anali, Beograd,

1959/3, str. 296-316. Radzinowicz, L: Qu en est la criminologie, ed. Cujas, Pariz, 1965. Rawls, John: Na~ela pravde, Na{e teme, Zagreb, 1990/6, str. 1424-

1469. Rogers, C. R: Conselling and Psychotherapy, Hantor Miflin Compa-

ny, 1942. Ruso, @an @ak: Op{testveniot dogovor, Misla, Skopje, 1978. Roxin, Claus: Prilog novijem razvoju kriminalne politike, JRKKP,

Beograd, 1990/4, str. 3-12. S Schmelck, R. i Picca, G: Penologija et Droit penitentiare, Pariz, 1967. Seneka, Lukrie Anej: Rasprava o gnevu, Rad, Beograd, 1983. Sobotin~i}, Anton: II Kongres OUN za prevenciju zlo~ina i tretman

deliNkvenata, - London, 1960 godine. Penologija, Beograd, 1973/1. ... Zaklu~ci II Kongresa OUN odrànog u Londonu od 8-10

avgusta 1960, Penologija, Beograd, 1974/1. ... Drugo Savezno savetovanje o preodgoju odraslih osu|enih

osoba, Priru~nik, Zagreb, 1966/4. ... Penolo{ki aspekti prou~avanja li~nosti delinkvenata, JRKKP,

Beograd, 1964/4. Srzenti}, Nikola: Prvi Kongres Ujedinjenih nacija za suzbijanje zlo~ina

i postupanje sa prestupnicima, Arhiv, Beograd, 1956/4. ... Drugi Kongres Ujedinjenih nacija za spre~avanje zlo~ina i po-

stupanje sa prestupnicima, Arhiv, Beograd, 1960/3-4, str. 364-374. ... Kratkotrajne kazne li{enja slobode, Pravni zbornik, Titograd,

1961/2.

713

Srzenti}, Stai}, Lazarevi}: Krivi~no pravo SFRJ, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd, 1978.

Srzenti}, N. i Zlatari}, B: [esti me|unarodni kongres krivi~nog prava u Rimu, Arhiv, Beograd, 1953/4, str. 399-405.

Stojanovi}, Petar: Suzbijanje lupe{tine i kazna toljaganjem u crno-gorskom pravu, JRKKP, Beograd, 1975/3, str. 377-388.

... Tragovi kazne kamenovanjem u Crnoj Gori, JRKKP, Beog-rad, 1976/2, str. 191-198.

Stojanovi}, Zoran: Sistem mera bezbednosti u jugoslovenskom kri-vi~nom pravu, JRKKP, Beograd, 1987/4.

Stai}, Aleksandar: Na~ela legaliteta i individualizacije kazne u kri-vi~nom pravu FNRJ, Arhiv, Beograd, 1952/1.

Staki}, \: Neki problemi evaluacije resocijalizacije, JRKKP, Beograd, 1977/3.

Stapi~ev, S: Forme i metode izu~avanja li~nosti prestupnika, Izbor, Zagreb, 1960.

Sulejmanov, Zoran: Ubistvata vo Makedonija, NIP Studentski zbor, Skopje, 1995.

... Penolo{ki kompendium, Grafohartija, Skopje, 1997.

... Komentar na zakonot za izvr{uvawe na sankciite, Grafo-hartija, 1998.

... Prifa}awe na maloletnicite po izdrànata zavodska vospitna merka i kaznata maloletni~ki zatvor, ISPPI, Skopje, 1986.

... Ostvaruvawe na klasifikacijata na osudenite lica, Pravna misla, Skopje, 1984/3, str. 329-333.

... Za{tita, edukacija i rehabilitacija na lica so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj vo Makedonija, ISPPI, Skopje, 1996.

Sykes, G. The Society of Captives: A Study of a maximum Security Prisons, Princdton New Jersy, 1985.

[

[eparovi}, Zvonimir: Krivi~ne sankcije i izmene u KZ SFRJ, Beograd,

1985/2-3. ... Me|unarodni kolokvij o saobra~ajnim delinkventima stranaca,

JRKKP, Beograd, 1985/2-3. ... Alternative kazne zatvora, Na{a zakonitost, Zagreb, 1988/6. ... Lombrozo i biologizam danas, Zbornik pravnog fakulteta u

Zagrebu, Zagreb, 1979/3-4, str. 329-335. [e{i}, Bogdan: Osnovi metodologije dru{tvenih nauka, Nau~na knjiga,

Beograd, 1982. [padijer-Dìni}, Jelena: Zatvoreni~ko dru{tvo, IKSI, Beograd, 1973. ... Kriteriumi merenja uspe{nosti resocijalizacije maloletnih de-

linkvenata, Zbornik IKSI, Beograd, 1975/4, str. 217-312.

714

[ukovi}, Mijat: Uslovni otpust, IKKI, Beograd, 1971.

T Tahovi}, Jank:, Kontrola ovla{~enja sudija u utvr|ivanju kazne i mera

bezbednosti, Anali, Beograd, 1957. ... Krivi~no pravo, op{ti deo, Savremena administracija, Beograd,

1961. ... Zakon davanja amnestije i pomilovanja, Anali, Beograd, 1945/3-4. Teeters, N. K: Deliberations of the International Penal and Peni-

tentiary kongresses, Philadelphia, 1949. Todorovi}, Milan: Dostignu}a i perspektive ostvarivanja samoupra-

ljanja osu|enih u SR BiH, Penologija, 1974/2. Toma{evi}, Goran: Osnove atenskog krivi~nog postupka klasi~nog

doba, Zbornik radova Pravnog fakulteta u Splitu, Split, 1990, str. 133-147. Tomi}-Mali}, Mirjana: Osmi me|unarodni kongres za dru{tvenu

odbranu, JRKKP, Beograd, 1972/2, str. 343-349. Tomi}, Mirko: Pokret za ukidanje smrtne kazne, Godi{nik pravnog

fakulteta u Banja Luci, Banja Luka, 1978/II. ... Smrtna kazna u krivi~nom pravu, Savremena administracija,

Beograd, 1985. Tovi}, @: Interkatedarski sastanak katedri za krivi~nopravne nauke

pravnih fakulteta Jugoslavije, JRKKP, Beograd, 1988/4, str. 149-158. Toma{evi}, Goran: Pojam opasnosti u teoriji E. Ferrija, Zbornik

radova pravnog fakulteta u Splitu, Split, 1972, IX. Trifunovi}, Miodrag: Ustavno-pravni i politi~ki aspekti instituta po-

milovanja, JRKKP, Beograd, 1973/2 str. 251-260. Tucakovi}, Veselin: Razmi{ljanja o resocijalizaciji osu|enih lica,

JRKKP, Beograd, 1969/2. ... Grupno savetovanje u procesu resocijalizacije i njegova prakti-

~na primena u KPD Poàrevac, Materijali za Drugo savezno savetovanje slu`be za izvr{enje krivi~nih sankcija, Ni{, 11-13 novembra 1967.

U

Umi~evi}, Du{an: Sistem izvr{enja kazni li{enja slobode, Vlastita

naklada, Sarajevo, 1938.

V

Vajs, Albert i Kandi}, Ljubica: Op{ta istorija dràve i prava, Savre-mena administracija, Beograd, 1970.

Verin, J: - IX Kongres me|unarodnog dru{tva za dru{tvenu odbranu, JRKKP, Beograd, 1976/3, str. 408-420.

Vidivi}, B. V: O problematici duìh zatvorskih kazni, Na{a zakonitost,

715

Zagreb, 1882/5. ... Kazna li{enja slobode, Glas, Banja Luka, 1981. Vimpul{ek, @eljko: Problem smrtne kazne u nas danas, Na{a zako-

nitost, Zagreb, 1974/2, str. 174-177. Vlajki, Emil: Igre dru{tvenog komuniciranja, NIPRO Mladost, Sara-

jevo, 1962. Vodopivec, K i dr: Kriminologija, I deo, Narodne novine, Zagreb,

1966. Vodopivec, G i Pe~ar, J: VIII Me|unarodni kriminolo{ki kongres

(Lisabon, 4-9.IX.1979). JRKKP, Beogred, 1978/4, str. 131-155. Volter: Filozofski re~nik, Matica srpska, Novi Sad, 1990. Vouk, Valentin: O zastra{uju~em u~inku kazne, Na{a zakonitost,

Zagreb, 1963/7-8, str. 318-327. Vuja~i}, Vladimir: Sistem vrednosti i odgoja, [kolske novine, Zagreb,

1987. Vulovi}, Voj: Svetislav, Problem smrtne kazne, Izdava~ka

kwiàrnica Gece Kona, Beograd, 1925. Vukadinovi}, Branko: Neki problemi osu|eni~kog rada, Zbornik

IKSI, Beograd, 1975/4. ... Osvrt na klasifikaciju punoletnih osu|enih lica, Zbornik IKSI,

Beograd, 1975/4.

Z Zlatari}, Bogdan: Opservacioni centri za opservaciju u Francuskoj,

Narodna milicija, Beograd, 1959/11, str. 66-67. ... Krivi~no pravo, prvi svezak, Informator, Zagreb, 1972. ... Sedmi me|unarodni kongres za krivi~no pravo, Na{a

zakonitost, Zagreb, 1957/11-12, str. 480-486. ... Me|unarodni kolokvij "Du{evno abnormalni delinkventi" (Be-

llagio, 21-25 april 1963), JRKKP, Beograd, 1963/1, str. 118-123. ... Peti me|unarodni kongres dru{tvene odbrane, Na{a zako-

nitost, Zagreb, 1958/11-12, str. 539-548. ... Uz pedesetogodi{njicu smrti Franca von Lista, Zbornik pra-

vnog fakulteta u Zagrebu, Zagreb, 1969/3-4. ... Nove tendencije u savremenoj nauci krivi~nog prava, Na{a za-

konitost, Zagreb, 1954/4. ... Drugi kongres Ujedinjenih nacija za spre~avanje zlo~ina i po-

stupanje sa prestupnicima, Na{a zakonitost, Zagreb, 1960/11-12. Zlatari}, Bogdan i Dama{ka, Miriam: Re~nik krivi~nog prava i po-

stupka, Informator, Zagreb, 1966.

Documents

014 (2003) Penitencijarni ustanovi vo Makedonija (p.717)